MINISTERSTVO ZA OBRAZOVANIE I NAUKA
BIRO ZA RAZVOJ NA OBRAZOVANIETO
NASTAVNA PROGRAMA PO
ISTORIJA
za III godina
GIMNAZISKO OBRAZOVANIE
Skopje, dekemvri 2005
1. IDENTIFIKACIONI PODATOCI
1.1. Naziv na nastavniot predmet: ISTORIJA
1.2. Vid na srednoto obrazovanie: reformirano gimnazisko obrazovanie
1.3. Godina na izu~uvawe na nastavniot predmet: treta
1.4. Broj na ~asovi na nastavniot predmet:
Broj na ~asovi nedelno: 2 ~asa
Broj na ~asovi godi{no: 72 ~asa
1.5. Status na nastavniot predmet: zadol`itelen
2. KARAKTERISTIKI NA PROGRAMATA
Pri izgotvuvaweto na Programata po istorija se imaa predvid slednite nasoki:
- usoglasenost so programata po istorija vo osnovnoto obrazovanie;
- logi~ka i hronolo{ka povrzanost na sodr`inite, pred s#, od aspekt na istoriskiot razvoj;
- logi~na povrzanost sekade kade toa e mo`no, istoriskite sodr`ini da se povrzat so sodr`inite od drugite nastavni
predmeti vo koi istorijata ima zna~ajna primena;
2
- zastapenost na istoriski sodr`ini koi im ovozmo`uvaat istoriski znaewa preku koi }e go osoznaat svojot
identitet i budewe na istoriskata svest;
- soodvetna hronolo{ka povrzanost (tematska povrzanost po godini, obem i barawa - so izbornite predmeti).
Programata opfa}a pro{ireni istoriski znaewa {to davaat {iroki mo`nosti i dobra osnova u~enicite da se
osposobat i da go prodol`at obrazovanieto, razvivaat sposobnosti i drugi osobini koi im se potrebni za ponatamo{niot
uspeh vo profesijata i `ivotot.
Temite i sodr`inite za ovaa vozrast se prodlabo~eni, pro{ireni i sitematizirani i gi odrazuvaat barawata na
sovremenoto vospitanie i obrazovanie, soobrazeni vo dene{no vreme i so op{tite civilizaciski dostignuvawa.
Programata se temeli na istoriski nastani, procesi i pojavi od op{tata, svetskata i nacionalnata istorija, koi
pretstavuvaat osnovni vrednosti za razbirawe na kulturniot i civilizaciskiot razvoj na ~ove{tvoto.
Programata im ovozmo`uva na u~enicite da gi osoznaat osnovnite karakteristiki na sekoj istoriski period,
socijalnite, kulturnite, religioznite i etni~kite specifi~nosti, vrz osnova na nau~no fundirani sodr`ini, primeneti
na adekvatna nau~no zasnovana periodizacija i terminologija.
Programata e edinstvena za site u~enici i na site nastavni jazici i taa pokraj obrazovnata ima golemo zna~ewe i
vospitna funkcija vo izgraduvaweto na humanisti~kite, moralni i estetski vrednosti na li~nosta i podgotvuvawe na
mladite za podocne`niot `ivot i rabota vo duhot na mirot, sorabotkata, me|unarodnoto po~ituvawe i me|unarodno
razbirawe.
Programata e fleksibilna i razvojna i go obvrzuva nastavnikot - kako prakti~ar da go napu{ti tradicionalniot
priod na rabota i namesto takviot didakti~ki pristap da koristi poefikasni nastavni formi, metodi i postapki preku
aktivna rabota, da se ovozmo`i osovremenuvawe na nastavniot proces.
Nastavnikot preku o~ekuvanite izlezni celi i celosna sopstvena kreativnost podgotvuva svoe avtenti~no godi{no i
tematsko planirawe za realizacija na ovaa nastavna programa.
Na krajot od ovaa nastavna programa za sekoja tema oddelno, dadeni se konkretni izlezni celi, so {to potrebno e
u~enicite da postignat odreden kvantum na postignati znaewa - efekti i rezultati za istorijata od na svetot, Evropa,
Balkanot i Makedonija od Prvata svetska vojna s# do krajot do na HH vek.
Nastavnata programa celosno e vo funkcija na podgotovka na u~enicite za polagawe na dr`avnata i u~ili{nata
matura.
3
3. CELI NA NASTAVNIOT PREDMET
Nastavata po istorija vo gimnaziskoto obrazovanie ima za cel na u~enicite da im pretstavi su{tinski,
sistematizirani, trajni i nau~no potvrdeni znaewa za minatoto i sega{nosta, da go pottikne kriti~koto mislewe,
izgraduvawe na istoriska svest, izgraduvawe na vrednosen sistem na odnesuvawe sprema svojot narod i dr`ava, sprema
drugite narodi i dr`avi i ona {to pretstavuva civilizacisko dostignuvawe vo svetot, kako i da go prodlabo~i interesot za
ponatamo{no izu~uvawe na istoriskite nastani i procesi.
3.1. Op{ti celi na predmetot
U~enikot:
- da stekne znaewa za pozna~ajnite pojavi, nastani i procesi od op{tata, balkanskata i nacionalnata istorija;
- so kriti~koto mislewe da se razberat i povrzat op{testveno-ekonomskite i politi~kite procesi od nacionalnata,
balkanskata i svetskata istorija;
- da stekne realni i objektivni znaewa i vrz osnova na niv da se izvle~e pouki;
- da formira objektivni stavovi i zaklu~oci;
- da razviva ~uvstvo, po~it i lojalnost za pripadnost kon Republika Makedonija;
- da pravi sinteza na kulturniot i duhovniot razvitok i na op{tocivilizaciskite pridobivki;
- vo kontinuitet da se zapoznava so ekonomskiot, politi~kiot, duhovniot i kulturniot razvitok vo svetot, Evropa i
Makedonija;
- da vsaduva qubov i po~it kon kulturata i kulturnoto nasledstvo;
- da gi prepoznava i po~ituva sopstvenite kulturno-ekonomski, no i vrednostite na drugite narodi;
- da razvie svest za me|usebna tolerancija i po~ituvawe.
4
3.2. Operativni celi na predmetot
- u~enikot da go spoznava razvojot, op{testvenite pojavi i procesi vo me|unarodnite odnosi, da go po~ituva
nacionalniot integritet i suverenitet na sekoja dr`ava;
- da gradi sopstven stav i ubeduvawe;
- da razviva istoriska svest i da se vospituva za mir i demokratija;
- da razviva sposobnost za razbirawe i po~ituvawe na razli~nite kulturi vo svetot i vo dr`avata;
- da gi otkriva pri~insko-posledi~nite odnosi i da gi razlikuva povodot i posledicite;
- da razviva kriti~ko mislewe;
- da razviva sposobnost za logi~ko razbirawe, povrzuvawe, analiza i sinteza na istorodnite i razli~nite istoriski
dvi`ewa;
- sposobnost za upotreba na istoriski tekst, koristewe na karta;
- sposobnost za komunikacija i mislovno izrazuvawe.
4. POTREBNI PRETHODNI ZNAEWA
Za uspe{no sledewe i sovladuvawe na sodr`inite po istorija, odnosno postignuvawe na postavenite celi, potrebni
se predznaewa od nastavniot predmet istorija od prethodnite godini.
5
5. OBRAZOVEN PROCES
5.1. Strukturirawe na sodr`inite za u~ewe
Tema I: SVETOT, EVROPA I BALKANOT VO PRVATA SVETSKA VOJNA
Sodr`ina
1. Evropa vo po~etokot na HH vek
2. Prva svetska vojna
Broj na
~asovi
Konkretni celi
U~enikot:
- da ja objasni industrijalizacijata; razvojot na demokratijata i
odnosot kon malcinstvata i
~ovekovite prava;
- da gi identifikuva osnovnite karakteristiki i posebnite karakteristiki i posebnosti na golemite dr`avi i me|unarodnite
odnosi vo po~etokot na HIH vek.
- Da gi objasni pri~inite, podgotovkite i povodot za vojnata;
- po~etok i tek na vojnata; pozna~ajnite voeni operacii i da se
razberat posledicite od vojnata.
Didakti~ki nasoki
Korelacija me|u
tematskite celini i me|u
predmetite
Karti: istoriska (svetot pred
vojnata i svetot po vojnata);
- Balkanski Poluostrov (pred
i po vojnata);
- politi~ka karta na svetot;
- karta: Makedonskiot front;
- ilustrativen materijal
(sliki, crte`i, skici,
grafikoni od u~ebnikot ili
gi izrabotuvaat u~enicite ili
~lenovite na istoriskata
sekcija);
- tehni~ki sredstva (grafoskop) izrabotuvaat na folija;
karti; {emi, grafikoni za
sodr`inite od temata;
- istoriski atlas;
- istoriska ~itanka i drugi
Temata e vo neposredna
korelacija so nastavnata
tema: Svetot i Evropa od
krajot na XVIII vek do
Prvata svetska vojna.
- So nastavnite predmeti: geografija, maj~in
jazik i literatura i
drugi.
- Aktivnosti:
- izrabotka na esejski
zada~i:
- izrabotka na hronolo{ka tablica;
- za povtoruvawe,
utvrduvawe i sistematizacija na sodr`inite
se koristat odredeni
6
3. Revolucijata vo
Rusija i nejziniot
odraz vo Evropa
4. Balkanskite narodi
i dr`avi vo Prvata
svetska vojna
istoriski izvori;
- Da se definira polo`bata vo
Rusija vo po~etokot na Prvata
- Videozapis;
svetska vojna i po~etokot na
- Tonski zapis.
Oktomvriskata revolucijata vo
Rusija;
- izleguvawe na Rusija od vojnata;
oktomvriskite nastani, gra|anskata vojna i stranskata intervencija;
- sozdavawe na SSSR;
- vlijanieto na Oktomvriskata
revolucija vo Evropa i svetot.
- Da objasni za vleguvaweto na
Srbija i Crna Gora vo vojnata;
- vleguvaweto na Bugarija vo
vojnata;
- u~estvoto na drugite balkanski
narodi i dr`avi vo vojnata;
- makedonskiot front;
- sozdavawe na SHS;
- da gi sogleda posledicite od
vojnata za balkanskite narodi.
strategii od proektot
IPKC (Grozd, Venov
dijagram, insert Pe~orea
i dr.);
- ~itawe i analiza na
stru~na istoriska literatura;
- izrabotka na karti,
panoa, sobirawe na
istoriska i druga literatura;
- izrabotka na proekti;
- sorabotka so drugite
aktivi i so Filozofskiot fakultet;
Institutot za
nacionalna istorija,
Arhivot na Makedonija;
muzi~ki, MTV i drugi
institucii.
7
5. Albancite vo
Prvata svetska
vojna
- Da objasni za me|unarodnata
polo`ba na Albanija vo tekot na
Prvata svetska vojna, Londonskiot
taen dogovor;
- osvojuvawe na Albanija od strana
na dr`avite involvirani vo
Prvata svetska vojna;
- nacionalnoto dvi`ewe vo
vremeto na Prvata svetska vojna.
6. Pariskata mirovna
konferencija
- Da gi objasni podgotovkite za
svikuvawe na mirovnata konferencija;
- tekot na Pariskata mirovna
konferencija i nejzinite odluki;
- karakterot i novata politi~ka
karta na Evropa.
7. Albanskoto
pra{awe na
Pariskata mirovna konferencija
- Da ja analizira polo`bata na
Albanija po zavr{uvaweto na Prvata svetska vojna, noviite poekti
na Golemite sili i sosedite za
raspar~uvawe na Albanija na Pariskata mirovna konferencija;
- stavot na delegacijata na SAD na
Pariskata mirovna konferencija
vo odnos na albanskoto pra{awe;
- priznavawe na nezavisnosta na
albanskata dr`ava.
8
Tema II: MAKEDONIJA VO PRVATA SVETSKA VOJNA
Sodr`ina
1. Makedonija i makedonskiot narod vo
Prvata svetska
vojna
2. Makedonskoto pra{awe na Pariskata
mirovna konferencija
Broj na
~asovi
Korelacija me|u
Konkretni celi
Didakti~ki nasoki
tematskite celini i
me|u predmetite
Temata e vo neposredna
- Da osoznae za mestoto na
Karti: istoriska na Evropa i
Makedonija vo pregovorite pome|u Balkanot; istoriska i etni~ka korelacija so prethodno
Antantata i Centralnite sili vo karta na Makedonija;
obrabotenite sodr`ini:
po~etokot na vojnata;
geografski karti: Evropa, Bal- Makedonija od krajot na
- da ja analizira polo`bata vo
kanot i Makedonija;
XVIII vek do po~etokot
Makedonija pod tu|ite vlasti i
- ilustrativen materijal (slina Prvata svetska vojna;
otporot na Makedoncite i otpoki, crte`i, grafikoni, {emi); - Svetot, Evropa i
rot protiv okupatorot;
- tehni~ki sredstva: grafoskop; Balkanot vo Prvata
- u~estvoto na Makedoncite vo
- istoriski atlas;
svetska vojna;
Prvata svetska vojna i posledi- istoriska ~itanka;
- So nastavnite predcite od vojnata.
- dokumenti za borbata na make- meti: maj~in jazik i
donskiot narod za samostojnost literatura, geografija i
- Da gi rezimira odlukite na
i za nacionalna dr`ava;
dr.
Pariskata mirovna konferencija - sorabotka so Filozofskiot
za Makedonija;
fakultet, Institutot za
- stavovite na Golemite sili i
nacionalna istorija, Arhivot
balkanskite dr`avi po makedonna Makedonija i drugi
skoto pra{awe za vreme na
institucii;
konferencijata.
- organizirawe na predavawe na
temata: Makedonskoto pra{awe na Pariskata mirovna
konferencija.
9
Tema III: SVETOT I EVROPA ME\U DVETE SVETSKI VOJNI
Sodr`ina
Broj na
~asovi
Konkretni celi
1. Me|unarodnite
odnosi me|u dvete
svetski vojni
- Da napravi osvrt za politi~kata
polo`ba vo Evropa i svetot po
vojnata;
- streme`ite za sozdavawe na
kolektivna evropska bezbednost
protiv revizionisti~ka Germanija;
- golemata ekonomska kriza 1929/33
godina;
- nacionalnite i antikolonijalnite dvi`ewa.
2. Pojava na fa{izmot,
nacizmot i kriza na
gra|anskata demokratija
- Da go objasni poimot fa{izam,
pri~inite za pojavata na fa{izmot;
- su{tinata i ideologijata na fa{izmot;
- voveduvawe na fa{isti~ka diktatura;
- politikata na fa{isti~kite
zemji;
- nacizmot vo Germanija;
- [panskata gra|anska vojna.
Didakti~ki nasoki
Karti: politi~ka karta na
svetot;
- ilustrativen materijal;
- tehni~ki sredstva (grafoskop), videozapisi;
- istoriski atlas;
- istoriska ~itanka i drugi
istoriski izvori.
Korelacija me|u
tematskite celini i me|u
predmetite
Temata e vo neposredna
korelacija so prethodno
obrabotenata tema:
Svetot, Evropa i Balkanot vo Prvata svetska
vojna;
- Nastavnite predmeti:
maj~in jazik i literatura, geografija, sociologija, filozofija, gra|anska kultura.
10
Tema IV: BALKANOT ME\U DVETE SVETSKI VOJNI
Sodr`ina
Broj na
~asovi
Konkretni celi
1. Kralstvoto
SHS/Kralstvo
Jugoslavija
- Da gi sfati pri~inite i na~inot
na formiraweto na Kralstvoto
SHS;
- da gi analizira protivre~nostite so koi bilo optovareno Kralstvoto SHS;
- ekonomski i politi~ki razvoj.
2. Turcija stanuva
republika
- Da se osoznaat promenite koi se
slu~ile vo Turcija kako posledica
od Prvata svetska vojna, Gr~koturska vojna (1919-1922);
- da ja sfatat modernizacijata na
turskoto op{testvo i ulogata na
reformatorot Kemal Ataturk;
- ekonomski i politi~ki `ivot i
nadvore{nata politika na
Turcija.
Didakti~ki nasoki
- Karti: istoriski i
geografski na Evropa i
Balkanot;
- ilustrativen materijal;
- istoriski atlas;
- istoriska ~itanka;
- dokumenti za istorijata na
makedonskiot narod;
- grafoskop;
- videozapisi;
- dokumentarni emisii dr.
Korelacija me|u
tematskite celini i
me|u predmetite
Sredstva:
- Temata e vo neposredna
korelacija so prethodno
obrabotenite sodr`ini;
- Svetot i Evropa me|u
dvete svetski vojni;
- Makedonija vo Prvata
svetska vojna;
- drugite nastavni
predmeti: makedonski
jazik i literatura,
geografija i dr.
11
3. Grcija i Bugarija
me|u dvete svetski
vojni
- Da ja analizira vnatre{nata
politi~ka sostojba po porazot na
Bugarija vo Prvata svetska vojna;
- da objasni za nadvore{nata politika na bugarskite vladi kon sosednite dr`avi;
- da osoznae za vnatre{nata sostojba vo Grcija kako posledica od
Prvata svetska vojna, Gr~ko-turskite vojni i me|unarodnite
odnosi na Grcija.
4. Albanija od 1919 do
1924 godina
- Da go objasni Dra~kiot kongres i
dejnosta na vladata, nacionalniot
kongres vo Lu{wa;
- osloboditelnite vostanija
protiv tu|ite osvojuva~i i me|unarodno priznavawe na granicite
na Albanija;
- krizata i uzurpacijata na vlasta
na Ahmet Zogu.
12
5. Albanija od 1925 do
1939 godina
6. Polo`bata na
Albancite vo
Kralstvoto SHS
(Kralstvoto Jugoslavija) i Grcija
7. @ivotot i kulturata
na Albancite me|u
dvete svetski vojni
- Da osoznae za vnatre{nata
polo`ba vo Albanija od 1925-1928
godina;
- ekonomskite i politi~kite
priliki i me|unarodnite odnosi
na Kralstvoto Albanija (19281939).
- Vlijanieto na agrarnata reforma i kolonizacijata na Kralstvoto Jugoslavija i polo`bata na Albancite vo toj kontekst;
- ulogata na komitetot “za nacionalna odbrana na Kosovo” i
prisilno iseluvawe na Albancite
od Jugoslavija i Grcija;
- denacionalizacija i asimilacija
na Albancite vo Grcija;
- otporot na Albancite protiv
oficijalnite politiki na
Kralstvoto Jugoslavija i Grcija.
- Da osoznae za negiraweto na elementarnite prava za obrazovanie i
nacionalna kultura na Albancite
vo Jugoslavija i Grcija;
- razvitokot na obrazovanieto,
kulturata i umetnosta vo Albanija.
13
Tema V: MAKEDONIJA ME\U DVETE SVETSKI VOJNI
Sodr`ina
1. Makedonija pod
vlasta na sosednite zemji
2. Makedonskoto nacionalno osloboditelno
dvi`ewe me|u dvete
svetski vojni
3. Makedonskoto pra{awe vo politikata
na Kominternata i
balkanskite komunisti~ki partii
Broj na
~asovi
Konkretni celi
- Da ja rezimira i sogleda polo`bata na makedonskiot narod
pod vlasta na sosednite dr`avi;
- denacionalizacijata i
asimilatorskata politika;
- etni~kite promeni.
Didakti~ki nasoki
Karti: istoriska karta na Balkanot;
etni~ka karta na Makedonija;
politi~ka karta na svetot, Evropa i
Balkanot;
- ilustrativen materijal (sliki,
crte`i, {emi, grafikoni);
- istoriski atlas;
- Da gi identifikuva organizacii- - istoriska ~itanka;
te, raznite strui i grupi;
- dokumenti za borbata na makedonski- privremeno pretstavni{tvo;
ot narod za samostojnost i za nacional- “avtonomisti~ka” VMRO, VMRO- na dr`ava;
obedineta, Sojuz na makedonskite
- Predavawa, tribini na tema:
dobrotvorni dru{tva vo Bugarija, “Makedonskoto nacionalno dvi`ewe
Ilindenskata organizacija,
me|u dvete svetski vojni:;
MANAPO i drugi.
- esei, referati, seminarski trudovi;
- ~itawe i analiza na istoriski izvori
- Da go objasni stavot na Komini literatura i drugo;
ternata kon makedonskoto nacio- izrabotka na horizontalen (sporednalno pra{awe;
ben) presek na polo`bata na Makedon- stavovite na balkanskite komucite vo balkanskite dr`avi;
nisti~ki partii.
- izrabotka na sporedbeni {emi za
stavovite na razli~nite politi~ki
subjekti kon makedonskoto pra{awe;
Korelacija me|u
tematskite
celini i me|u
predmetite
Sodr`inite od
temata se vo
neposredna
korelacija so
prethodno
obrabotenite
sodr`ini:
- Makedonija vo
Prvata svetska
vojna;
- Balkanskite
dr`avi me|u
dvete svetski
vojni;
- So nastavnite
predmeti: maj~in
jazik i literatura, geografija,
likovna, muzi~ka
kultura i dr.
14
4. Makedonskoto iseleni{tvo vo evropskite i prekuokeanskite
zemji me|u dvete
svetski vojni
- Da gi definira pri~inite za
pojavata na makedonskoto iseleni{tvo;
- integracijata na makedonskite
iselenici vo novata `ivotna sredina;
- dejnosta na makedonskite organizacii, dru{tva i asocijacii vo
Evropa i svetot.
5. Afirmacija na
makedonskata
nacionalna svest,
jazik i kultura
- Da gi prepoznava dejnostite na
makedonskite organizacii, dru{tva, asocijacii i inteligencijata za izgraduvawe i afirmirawe na makedonskata nacionalna
svest, jazik i kultura;
- da gi poznava najva`nite
nositeli na borbata za kulturen
identitet na Makedoncite.
- izrabotka na grozd za makedonskite
organizacii i nivnoto deluvawe;
- izrabotka na proekti za najva`nite
makedonski tvorci vo periodot me|u
dvete svetski vojni.
15
Tema VI: SVETOT VO VTORATA SVETSKA VOJNA
Sodr`ina
1. Po~etokot i tekot na
Vtorata svetska
vojna (1939-1941)
2. Vojnite operacii i
formiraweto na
Antihitlerovskata
koalicija (1942-1943)
Broj na
~asovi
Konkretni celi
- Da gi nao|a pri~inite za Vtorata
svetska vojna;
- da znaat za sozdavaweto na
fa{isti~kata oska;
- po~etok i tek na vojnata;
- pova`nite voeni operacii 19401941;
- napadot na SSSR.
Didakti~ki nasoki
Karti: politi~ka karta na svetot,
Evropa, Balkanot;
- ilustrativen materijal (sliki, crte`i,
{emi) od u~ebnikot i drugite istoriski
izvori);
- istoriski atlas;
- grafoskop; izrabotka na grafofolii;
- dokumentarni filmovi; videozapisi i
dr.;
- Da objasni kako i koga nastanuva - istoriski tekstovi, analiza, debata i
presvrtnica vo vojnata, borbite na dr.;
Isto~niot front, Afrika,
- organizirawe na aktivnosti so igrawe
Desantot na Sicilija;
na ulogi;
- kapitulacijata na Italija - pravewe na novinarski zapisi kako
presvrt vo vojnata;
svedoci na bitki i nastani;
- voenite operacii na Pacifikot
- izrabotka na proekti za holokaustot;
i Teheranskata konferencija.
- izrabotka na proekti za stradaweto na
civilnoto naselenie vo vojnata.
- izrabotka na grafi~ki organizatori
(grozdovi, razli~ni {emi i drugo) za
razli~ni aspekti na vojnata;
Korelacija
me|u
tematskite
celini i me|u
predmetite
Temata e vo neposredna
korelacija so
prethodno obrabotenite
sodr`ini: Svetot, Evropa i
Balkanot vo
Prvata svetska
vojna; Svetot i
Evropa me|u
dvete svetski
vojni;
- Nastavni
predmeti:
geografija,
sociologija,
makedonski
jazik i literatura.
16
3. Zavr{nite operacii
i odnosite me|u
Golemite sili
(1944-1945)
4. Posledicite od
Vtorata svetska
vojna i
holokaustot
- Da objasni za mnogubrojnite
ofanzivni operacii na
Antihitlerovskata koalicija i
otvorawe na novite frontovi na
antifa{isti~kata koalicija voenite operacii na Isto~niot
front - ofanziva na Sovetskata
crvena armija;
- otvorawe na Vtoriot Zapaden
front ;
- Sojuzni~kata ofanziva na
Pacifikot;
- odr`uvawe na Krimskata konferencija (Jalta);
- kapitulacijata na Germanija i
Japonija i Postdamskata konferencija.
- Da napravi analiza za karakterot na Vtorata svetska vojna, posledicite od vojnata i novata
politi~ka karta na Evropa;
- da osoznae za pri~inite na
holokaustot i antisimitizmot, za
koncentracionite logori i posledicite od holokaustot.
17
Tema VII: BALKANOT VO VTORATA SVETSKA VOJNA
Sodr`ina
Broj na
~asovi
Konkretni celi
1. Balkanskite narodi
vo Vtorata svetska
vojna (1939-1943)
- Da gi komentiraat fa{isti~kite agresii vrz Albanija i
Grcija;
- pristapuvawe na Bugarija kon
Trojniot pakt i vleguvawe vo
vojnata;
- napadot i podelbata na Jugoslavija;
- vospostavuvawe na fa{isti~ki
i profa{isti~ki re`imi vo
balkanskite zemji;
- antifa{isti~kata borba na
balkanskite narodi.
2. Balkanskite narodi
vo Vtorata svetska
vojna (1943-1945)
- Da se napravi osvrt za kapitulacijata na Italija i odrazot
vrz voenata polo`ba na
Balkanot;
- borbata na balkanskite narodi
protiv fa{isti~kite okupatori;
- zavr{nite operacii na
Balkanot;
Didakti~ki nasoki
Karta: Evropa i Balkanskiot
Poluostrov (istoriska i geografska);
- ilustrativen materijal (karti, sliki,
{emi, crte`i) od u~ebnikot i druga
istoriska literatura;
- grafoskop; grafofolii;
- istoriski atlas;
- istoriska ~itanka i drugi istoriski
izvori.
- izrabotka na horizontalen presek za
polo`bata i ulogata na balkanskite
dr`avi vo tekot na Vtorata svetska
vojna;
- sledewe na istoriski filmovi so
dokumentarna i umetni~ka sodr`ina i
vodewe na debata po istite.
Korelacija me|u
tematskite
celini i me|u
predmetite
So prethodno
obrabotenite
sodr`ini:
- Balkanskite
dr`avi me|u
dvete svetski
vojni;
- Makedonija
me|u dvete
svetski vojni; i
- Vtorata
svetska vojna;
- Nastavni
predmeti:
geografija,
sociologija i dr.
18
- pridonesot na balkanskite
narodi za pobeda na fa{izmot;
- sorabotkata me|u balkanskite
narodi vo tekot na vojnata.
3. Albancite pod
fa{isti~konacisti~ka
okupacija
(1939-1944)
- Da analizira za osvojuvaweto i
vospostavuvaweto na germanskata, italijanskata i bugarskata okupacija od 1939-1943);
- zamena na italijanskata vlast
so germanska vo Albanija 19431944 godina;
- podelba na Albancite pod
tu|inskite vlasti 1939-1944
godina.
4. Narodnoosloboditelna i antifa{isti~ka borba vo
Albanija (1939-1944)
- Da objasni za po~etocite za
osloboditelnata i antifa{isti~kata borba, izdavawe na KPA
i na Bali Kombeta i nivnite
programi;
- pro{iruvawe na osloboditelnata i antifa{isti~kata vojna;
- kone~no osloboduvawe na
Albanija.
19
Tema VIII: MAKEDONIJA VO VTORATA SVETSKA VOJNA
Sodr`ina
Broj na
~asovi
Konkretni celi
1. Okupacija i podelba
na Makedonija
- Da objasni za novata okupacija
i podelba na Makedonija;
- okupatorskata denacionalizatorska i asimila-torska
politika;
- ekonomskata politika na
okupatorot.
2. Vostanieto, NOV i
antifa{isti~kata
borba na makedonskiot narod vo vardarskiot del na
Makedonija
(1941-1943)
- Da se identifikuva i sogleda
ulogata na PK na KPJ vo podgotovkite i organiziraweto na
NOV vo Vardarskiot del na
Makedonija;
- vlijanieto na CK KPJ vrz
razvojot na NOV vo Makedonija;
- formirawe na partizanskite
odredi i po~etokot na
vostanieto na makedonskiot
narod;
- razvojot na NOV vo 1942
godina;
- fa{isti~ki i profa{isti~ki
organizacii vo Makedonija.
Korelacija me|u
Didakti~ki nasoki
tematskite
celini i me|u
predmetite
Karti na Evropa, Balkanot i Makedonija Temata e vo
(istoriski i geografski izraboteni na
neposredna
folija);
korelacija so
- ilustrativen materijal (sliki, crte`i, prethodno
{emi) od u~ebnikot i druga literatura;
obrabotenite
- dokumentarni filmovi; video i tonski sodr`ini;
zapisi;
- so nastavnite
- istoriski atlas;
predmeti: maj~in
- istoriska ~itanka;
jazik i
- dokumenti za borbata na makedonskiot
literatura,
narod za samostojnost i za nacionalna
geografija,
dr`ava;
sociologija,
- predavawa; tribini; debati;
likovna i
- esei; referati, seminarski raboti;
muzi~ka
- hronolo{ka tablica; izrabotka na
umetnost i dr.
panoa;
- ~itawe i analiza na istoriski tekstovi
i druga literatura.
- oralna istorija – istoriski ~asovi na
`ivi svedoci-u~esnici vo nastani;
- metod na intervju – sobirawe na svedo{tva - se}avawa od vojnata;
- izrabotka na istoriski karti za oddelni periodi od vojnata vo Makedonija;
20
3. NOV i antifa{isti~kata borba vo
vardarskiot del na
Makedonija
(1943-1944)
4. Konstituirawe na
makedonskata
dr`ava
- Da napravi osvrt za formiraweto na KPM, formirawe na
Makedonskata vojska i ulogata
na Glavniot {tab;
- kapitulacijata na Italija i
sozdavaweto na slobodni teritorii;
- Fevruarskiot pohod, proletnata ofanziva i zavr{nite operacii za osloboduvawe na
Makedonija;
- aktivnosti na albanskite sorabotnici so okupatorskite
vlasti;
- sojuzni~kite misii vo Makedonija.
- izrabotka na grozdovi za antifa{isti~kata NOV na makedonskiot narod po
godini;
- organizirawe istoriska dramatizacija
na Prvoto zasedanie na ASNOM.
- Da go objasni procesot na sozdavaweto na prvite organi na
narodnata vlast;
- ulogata na inicijativniot
odbor i podgotovkite za
svikuvawe na ASNOM;
- Prvoto zasedanie na ASNOM i
negovite odluki;
- konstituirawe na makedonskata
dr`ava;
- ASNOM - ostvaruvawe na streme`ite na makedonskiot narod
(vo eden del od Makedonija);
21
- pridonesot na Makedonija vo
antifa{isti~kata vojna.
5. U~estvoto na Albancite vo antifa{isti~kata borba vo
Makedonija
- Da go objasni stavot na KPJ za
Makedonija (KPM) vo odnos na
Albancite i u~estvoto na
Albancite vo NOV;
- u~estvoto na IV (VII) albanskata
brigada vo zavr{nite operacii
za osloboduvawe na Makedonija i
Jugoslavija i na dopolnitelnata
VII brigada.
6. Narodnoosloboditelnoto dvi`ewe i
NOB vo pirinskiot
i egejskiot del na
Makedonija vo
Vtorata svetska
vojna
- Da se napravi osvrt za polo`bata na makedonskiot narod vo
pirinskiot i egejskiot del na
Makedonija;
- po~etok i razvoj na antifa{isti~kata borba vo pirinskiot i
egejskiot del na Makedonija
1941-1945;
- vrskite i sorabotkata so
osloboditelnoto dvi`ewe vo
vardarskiot del na Makedonija.
22
7. Obrazovanie i kultura vo NOB
- Da osoznae za gri`ata i neguvaweto na makedonskiot jazik i
kultura vo tekot na NOB;
- da znae za otvoraweto na prvite
u~ili{ta na makedonski jazik vo
tekot na NOB, za literaturata,
umetnosta i pe~atot na
makedonski jazik.
23
Tema IX: SVETOT PO VTORATA SVETSKA VOJNA
Sodr`ina
Broj na
~asovi
Konkretni celi
Didakti~ki nasoki
1. Me|unarodnite odnosi vo svetot po Vtorata svetska vojna
- Da go komentira i rezimira zna~eweto na Pariskata mirovna konferencija i nejzinite odluki;
- da znae za op{testveno-ekonomskite i politi~kite promeni po
Vtorata svetska vojna (realsocijalizmot);
- formiraweto i ulogata na OON
vo me|unarodnite odnosi;
- blokovskata podelenost i
voenite sojuzi i studenata vojna.
2. Voeno-politi~ki
krizi i formirawe
na novi dr`avi
- Da objasni i da razbere za trkata
za vooru`uvawe me|u Golemite
sili;
- pojavata na novi krizni `ari{ta
i vojni;
- dogovorite za za~uvuvawe na
svetskiot mir;
- antikolonijalnite i nacionalnoosloboditelnite dvi`ewa vo svetot i formiraweto na novi
dr`avi.
Karti - politi~ka karta na svetot;
- ilustrativen materijal (crte`i, sliki,
{emi, grafikoni) od u~ebnikot i druga
stru~na literatura;
- grafoskop; grafofolija, videozapis;
- istoriski atlas;
- istoriska ~itanka i drugi istoriski
izvori;
- diskusija za ulogata n OON, OBSE, EU
i dr.;
- ~itawe i analiza na istoriski
dokumenti;
- sledewe i debata po dokumentarni
filmovi;
- izrabotka na proekti za kriznite
`ari{ta vo svetot;
- obrabotka na zna~ajni li~nosti od
politi~kiot i kulturniot `ivot na
svetot po Vtorata svetska vojna.
Korelacija me|u
tematskite celini
i me|u predmetite
So prethodno
obrabotenite
nastavni
sodr`ini;
- so nastavnite
predmeti:
geografija,
sociologija,
gra|anska kultura
i dr.
24
3. Politi~ko-ekonomski promeni vo svetot po 60-te godini
na HH vek
- Da gi identifikuva novite
tendencii i promeni vo svetot:
popu{tawe na zategnatosta;
ograni~uvawe na nuklearnoto
oru`je;
- krizata na socijalizmot i
demokratskite preobrazbi vo
real-socijalisti~kite zemji;
- me|unarodnite organizacii: EU,
OBSE, Sovetot na Evropa, Helsin{ki komitet, Me|unarodniot
sud i drugi;
- raspa|awe na dr`avite vo
Jugoisto~na Evropa i Sovetskiot
Sojuz.
25
Tema X: BALKANOT PO VTORATA SVETSKA VOJNA
Sodr`ina
Broj na
~asovi
Konkretni celi
Didakti~ki nasoki
1. Balkanskite
dr`avi po Vtorata
svetska vojna
- Da napravi osvrt za op{testveno-ekonomskite i politi~kite
promeni vo balkanskite socijalisti~ki zemji;
- plansko proizvodstvo, nacionalizacija, kolektivizacija, zadrugarstvo, agrarna reforma;
- Informbiroto i posledicite od
nego vo odnosite me|u balkanskite
dr`avi;
- politi~kite odnosi me|u balkanskite dr`avi;
- polo`bata na malcinstvata i
~ovekovite prava vo balkanskite
zemji.
Karti (istoriska i geografska);
- ilustrativen materijal (karti, sliki,
crte`i, tekstovi i drugo) od u~ebnikot
i druga istoriska literatura.
- izrabotka na horizontalen presek za
polo`bata na malcinstvata vo
balkanskite dr`avi;
- primena na nastavnite strategii od
prira~nikot na Euro-klio "Razbirawe
na zaedni~koto minato, u~ewe za
idninata";
- oralna istorija: se}avawa na u~esnici
vo Gra|anskata vojna vo Grcija.
2. Gra|anskata vojna vo
Grcija i posledicite
- Da gi objasnuva pri~nite za gra|anskata vojna vo Grcija;
- da gi opi{uva politi~kite sili
vklu~eni vo vojnata;
- da go prosleduva u~estvoto na
Korelacija me|u
tematskite
celini i me|u
predmetite
So ve}e odnapred
obrabotenite
nastavni
sodr`ini i
nastavnite predmeti: maj~in
jazik i
literatura, geografija,
sociologija,
gra|anska kultura i drugo.
26
Makedoncite vo voenite edinici i
stradawata i egzodusot na civilnoto naselenie;
- da znae za posledicite i `rtvite
od vojnata.
3. Albanija po Vtorata
svetska vojna
- Da objasni za vospostavuvaweto
na komunisti~kiot re`im na
Enver Hoxa i odnosite na
Albanija so drugite zemji;
- propa|awe na komunisti~kiot
re`im i vospostavuvawe na
pove}epartiski sistem.
4. Razvoj i kriza na
socijalizmot vo
balkanskite dr`avi
- Da objasni za industrijalizacijata i nejzinoto vlijanie vrz ekonomskiot razvoj;
- za ednopartiskiot sistem i
negovite specifi~nosti;
- krizata na socijalizmot;
- raspadot na Jugoslavija i
sozdavawe na novi dr`avi;
- voveduvawe na politi~ki
pluralizam vo drugite socijalisti~ki zemji na Balkanot;
- Grcija - ~lenka na NATO i
Evropskata unija.
27
5. Polo`bata na Albancite vo Jugoslavija i vo Grcija
(1945-1991)
- Da ja analizira polo`bata na
Albancite vo Jugoslavija i vo
Grcija od 1945-1991 godina;
- da ja analizira polo`bata na
Albancite vo Grcija (1945-1991).
6. @ivotot i kulturata
na Albancite po
Vtorata svetska vojna
- Da osoznae za obrazovanieto na
Albancite vo Albanija i vo Jugoslavija, razvojot na kni`evnosta,
umetnosta i kulturnite dvi`ewa;
- albanskite kulturni dvi`ewa vo
Grcija.
28
Tema XI: MAKEDONIJA PO VTORATA SVETSKA VOJNA
Sodr`ina
1. Makedonija od
1945-1991
Broj na
~asovi
Konkretni celi
Didakti~ki nasoki
- Da se objasni za polo`bata na
Makedonija vo ramkite na
jugoslovenskata federacija;
- formiraweto na prvata vlada i
donesuvaweto na Ustavot na
NRM;
- da znae za otstranuvaweto na
nositelite na ideite za
samostoen ekonomski i
politi~ki razvoj na Makedonija;
- za dr`avno-administrativnoto
i centralisti~koto ureduvawe;
- za ekonomskite promeni;
- za migraciite selo-grad i
posledicite; kako i za ustavnite
promeni.
Karti: (istoriski, geografski) na
Balkanot, Makedonija;
- ilustrativen materijal;
- grafoskop;
- video i tonski zapisi;
- organizirawe na predavawa; tribini;
debati;
- izrabotka na esejski zada~i;
referati; seminarski raboti i dr.
- oralna istorija: se}avawa na `ivi
svedoci;
- vodewe na intervjua i sobirawe na
spomeni za oddelni nastani i li~nosti;
- organizirawe poseti na razli~ni
objekti i ustanovi (op{tesveni,
verski, kulturno-prosvetni itn.);
- pravewe novinarski intervjua za
`ivotot, obi~aite i veruvawata na
razli~nite etni~ki zaednici vo RM;
Korelacija me|u
tematskite celini
i me|u predmetite
So prethodno
obrabotenite
nastavni
sodr`ini;
- so nastavnite
predmeti; maj~in
jazik i literatura; geografija;
sociologija;
gra|anska kultura
i dr.
29
2. Sozdavawe na samostojna i nezavisna
Makedonija
3. Makedonskata pravoslavna crkva, islamskata i drugite verski zaednici vo
Makedonija
- Da se komentira i objasni za
procesot na mirnoto
razdru`uvawe na Makedonija od
jugoslovenskata federacija;
referendumot za nezavisnost,
donesuvaweto na Ustavot na RM,
politi~kiot plu-ralizam,
prvite izbori, pazarnoto
stopanstvo, me|unarodnata
polo`ba na Makedonija.
- Da napravi osvrt i da ja objasni
obnovata na Ohridskata arhiepiskopija i proglasuvaweto na
avtokefalnosta na MPC;
- ulogata na MPC sred makedonskoto iseleni{tvo;
- osporuvawe na avtokefalnosta
na MPC;
- drugite verski zaednici vo
Make-donija (islamska,
katoli~ka i drugi);
- odnosite pome|u verskite
zaednici vo Makedonija.
30
4. Obrazovanie, nauka i
kultura
- Da ja identifikuva kulturnoprosvetnata dejnost vo
Makedonija vo tekot na NOV;
- kodificirawe na makedonskiot
jazik i azbuka;
- razvojot na obrazovanieto,
naukata i kulturata
(Univerzitetot, MANU, teatri,
nau~ni institucii, MRTV, muzei
- zakonska za{tita na kulturnoistoriskite spomenici; muzika i
dr.).
5. Polo`bata na Makedoncite vo sosednite
dr`avi
- Da go navede steknuvaweto na
nacionalnata i kulturnata
avtonomija vo pirinskiot del na
Makedonija pod Bugarija i
nejzinoto ukinuvawe;
- polo`bata na Makedoncite vo
egejskiot del na Makedonija pod
Grcija;
- polo`bata na Makedoncite vo
Albanija i vo porane{nite jugoslovenski republiki.
31
6. Iseleni{tvoto vo
Evropa i prekuokeanskite zemji
- Da se objasnat pri~inite za
iseluvawata od Makedonija vo
svetot po Vtorata svetska vojna
(ekonomski i politi~ki);
- organizaciite, dru{tvata i
drugite asocijacii nod Makedonija;
- nacionalna i kulturno-prosvetna aktivnost na makedonskoto iseleni{tvo i pridonesot vo afirmacijata na makedonskata nacija i dr`ava;
- vrskite na makedonskoto iseleni{tvo so mati~nata zemja
Republika Makedonija.
OD [email protected] 53 NASTAVNI [email protected], PROFESORITE VO SVOETO GODI[NO I TEMATSKO
PLANIRAWE [email protected] TREBA DA REALIZIRAAT 40 [email protected]
32
5.2. Nastavni metodi i aktivnosti na u~ewe
Nastavnikot mo`e da gi primenuva site verificirani metodi i tehniki na u~ewe vo soglasnost so definiranite
celi. Mu se prepora~uva zasiluvawe na problemsko-tvore~kiot metodski sistem, analiti~ko-interpretativniot i, po
mo`nost, korelacisko-integrativniot. Nastavnikot treba da inicira kompletno samostojna aktivnost na u~enicite, da gi
vodi kon smislovno-receptivno i smislovno-aktivno u~ewe i postojano treba da gi korigira mehani~ko-receptivnoto i
mehani~ko-aktivnoto u~ewe.
Aktivnosti na nastavnikot
Nastavnikot e odgovoren za organizacijata i realizacijata na nastavniot proces. Toj e zadol`en da ja isplanira
nastavata globalno, tematski i operativno (fondot na ~asovite i nivnata raspredelba dozvoluva kreativnost i elasti~nost
na nastavnikot vo realizacijata na celite). Vo nastavniot proces nastavnikot treba da bide: organizator, koordinator,
inicijator, voda~ i naso~uva~ za razmena na iskustva i sl.
Aktivnosti na u~enikot
U~enikot treba da bide pottiknat na kontinuirano aktivno sledewe na nastavata so aktivno slu{awe koe
podrazbira negova reakcija so soodvetno postaveni pra{awa, odgovori i komentari vo vrska so nastavnite sodr`ini.
U~enikot treba so prethodna podgotovka da ja sledi nastavata. Nastavnikot go pottiknuva, odnosno motivira znaeweto kako
osnovna aktivnost za usvojuvawe novi sodr`ini, no i preku kriti~ko u~ewe i razmisluvawe pri koe u~enikot }e se obiduva
svojot li~en stav da go izrazi, da go argumentira i da go brani so pomo{ na usvoenite znaewa i predznaewa. U~enikot preku
najrazli~ni aktivnosti da usvojuva opredeleni znaewa, umeewa i sposobnosti, temelni za negoviot iden `ivot.
5.3. Organizacija i realizacija na nastavata
Predmetot istorija podrazbira podelba na ~asovi za usvojuvawe na novi nastavni sodr`ini i gi obrabotuva na 11
temi od najnovata istorija na makedonskiot narod, balkanskite narodi i evropskata i svetskata istorija na HH vek i
realizirawe na funkcionalnite celi na site podra~ja so akcent vrz pogolema samostojna rabota na u~enicite ({to
podrazbira znaewata, umeewata i sposobnostite, definirani vo op{tite, funkcionalnite i vo oddelnite celi na
podra~jata).
33
5.4. Nastavni sredstva i pomagala
Nastavnikot koristi nastavni sredstva i pomagala {to se opredeleni so Normativot za nagledni sredstva po
istorija.
Nastavni sredstva
U~ebnici i u~ebni pomagala za u~enicite:
- u~ebnik po istorija;
- prilozi za nastavata po istorija vo osnovnoto i srednoto obrazovanie - 1992 godina;
- odbrani tekstovi od ,,Istorijata na makedonskiot narod” - Quben Lape.
U~ebnici i u~ebni pomagala za u~enikot
Dopolnitelna literatura za nastavnikot:
- ,,Istorija na makedonskiot narod” - IV tom - Institutot za nacionalna istorija - Skopje, 2001 godina;
- ,,Dokumenti za borbata na makedonskiot narod za samostojnost i nacionalna dr`ava” - II tom, Skopje, 1981 godina.
6. O^EKUVANI POSTIGAWA NA U^ENIKOT
Na~inot na proveruvawe i ocenuvawe sekoga{ treba da ima stimulativen karakter, da motivira i da se temeli na
kontinuirana i sistematska rabota. Proveruvaweto na znaewata na u~enicite treba da se vr{i vo site fazi na nastavniot
proces (pri realizacijata na nova sodr`ina, povtoruvawe, proveruvawe, sistematizirawe, ve`bawe, istra`uvawe).
Preku razli~ni tehniki za rabota so istoriski tekstovi i ilustrativen materijal od periodot na najnovoto vreme na
HH vek da pravi samostojna analiza na istoriskite tekstovi i istoriskite ilustracii, da tolkuva istoriski dokumenti i
da gi vrednuva razli~nite interpretacii.
34
- Da tolkuva statisti~ki i drugi grafi~ki pokazateli; da gi sporeduva i sintetizira pojavite i procesite i
li~nostite preku izrabotka na razli~ni grafi~ki organizatori; da sporeduva razli~ni pojavi, da bara vrski pome|u niv
(sli~nosti i razliki); da gi tolkuva minatite procesi vo kontekstot na sovremenite nastani, procesi i posledici, da gi
tolkuva preku analiza na dokumenti, karikaturi i drugi istoriski izvori, tekstovi i ilustracii za svetot, Evropa,
Balkanot i Makedonija vo periodot od 1914-2000 godina.
Vo ramkite na sledeweto i ocenuvaweto }e se primenuvaat razli~ni postapki (usno proveruvawe, pismeno, testovi na
znaewa, izrabotka na seminarski trudovi, referati, kako i aktivnosti koi u~enikot gi poka`uva vo tekot na ~asot).
Tema I: Svetot, Evropa i Balkanot vo Prvata svetska vojna
Da ja objasnuva industrijalizacijata, razvojot na gra|anskata
demokratija; da gi analizira osnovnite karakteristiki i posebni
interesi na golemite dr`avi vo po~etokot na HH vek; da gi
analizira i oddeluva pri~inite od povodot za Prvata svetska vojna;
da znae za celite na dvete zavojuvani strani vo vojnata, pova`nite
momenti od svetskata vojna i za nejzinite posledici, da gi opi{uva
uslovite vo Rusija za vreme na Prvata svetska vojna i izbuvnuvaweto
na Oktomvriskata revolucija; da go objasnuva sozdavaweto na SSSR
i vlijanieto na Oktomvriskata revolucija vo svetot; da go objasnuva
vleguvaweto na balkanskite dr`avi vo Prvata svetska vojna i
polo`bata na naselenieto za vreme na vojnata; da go opi{e
Makedonskiot front; da gi objasnuva posledicite od vojnata za
balkanskite zemji i narodi; da znae za najva`nite odluki na
Pariskata mirovna konferencija; da go vrednuva karakterot na
novata politi~ka karta na Evropa; osvrt na Albancite vo Prvata
svetska vojna i tretiraweto na albanskoto pra{awe na Pariskata
mirovna konferencija.
35
Tema II: Makedonija vo Prvata svetska vojna
Da go objasnuva mestoto na Makedonija vo pregovorite me|u Antantata i
Centralnite sili; da ja opi{e polo`bata na makedonskiot narod pod
okupaciite i u~estvoto na Makedoncite vo razli~nite armii; osvrt za
makedonskoto pra{awe na Pariskata mirovna konferencija.
Tema III: Svetot i Evropa me|u dvete svetski vojni
Da gi analizira politi~kite odnosi vo Evropa i vo svetot po
Prvata svetska vojna i obidite za sozdavawe na kolektivna
bezbednost vo Evropa; da ja objasnuva golemata ekonomska kriza i
razli~nite na~ini na izlez od istata.
Tema IV: Balkanot me|u dvete svetski vojni
Da go analizira odnosot na Golemite sili kon balkanskite narodi
na Pariskata mirovna konferencija; sozdavawe na Kralstvoto SHS
(Jugoslavija) - op{testveno-politi~ko ureduvawe, vnatre{nite
sprotivstavuvawa, politi~kiot `ivot i nadvore{nata politika;
da objasni za raspar~uvawe na Turcija vo Prvata svetska vojna,
Gr~ko-turskata vojna 1919-1922 godina; Turcija stanuva republika i
analiza na krupnite reformi na novata turska dr`ava: ustavnost,
parlamentarizam, gra|anska demokratija, emancipacija na `enata i
voveduvawe na latinicata; da gi opi{e novoformiranite dr`avi
Bugarija i Grcija i sostojbite i politi~kite previrawa; da napravi
osvrt za op{testveno-politi~kiot `ivot vo Albanija, osloboditel-
36
nite vostanija, me|unarodno priznavawe i vospostavuvawe na
kralstvoto; da analizira za sostojbite i polo`bata na Albancite
vo Kralstvoto SHS, za gra|anskoto op{testvo, prosvetata,
kni`evnosta i umetnosta; da go objasni politi~kiot `ivot vo
balkanskite dr`avi i polo`bata na malcinstvata vo balkanskite
dr`avi me|u dvete svetski vojni.
Tema V: Makedonija me|u dvete svetski vojni
Da ja sporeduva polo`bata na makedonskiot narod od vlasta na
razli~nite balkanski re`imi; da ja analizira denacionalizatorskata i asimilatorskata politika; da gi objasnuva etni~kite
promeni; da znae za organizaciite i razli~nite strui vo
makedonskoto nacionalnoosloboditelno dvi`ewe me|u dvete
svetski vojni; da znae za politikata na Kominternata i
makedonskoto pra{awe; da gi objasnuva naporite na makedonskite
organizacii, dru{tva i poedinci vo afirmiraweto na makedonskata
nacionalna svest, jazik i kultura i dejstvuvaweto na makedonskoto
iseleni{tvo vo evropskite i prekuokeanskite zemji.
Tema VI: Svetot vo Vtorata svetska vojna
Da gi objasnuva pri~inite za Vtorata svetska vojna, povodot za
nejzinoto zapo~nuvawe, nejziniot tek i najva`nite presvrtni bitki
od 1939-1945 godina; da ja opi{uva kapitulacijata na zemjite na
Trojniot sojuz; da znae za zavr{nite operacii i odnosite me|u
37
Golemite sili; da gi objasnuva posledicite vo Vtorata svetska vojna
i holokaustot.
Tema VII: Balkanot vo Vtorata svetska vojna
Da objasni za pri~inite, izbuvnuvaweto i {ireweto na Vtorata
svetska vojna na balkanskite prostori; da objasni za odnosite na
balkanskite vladi kon silite na oskata i nivnata uloga vo okupatorskiot sistem; da napravi osvrt za po~etokot na vojnata i okupacijata na Jugoslavija; da gi voo~i fa{isti~kite i antifa{isti~kite sili; da objasnat za krajot na Vtorata svetska vojna na tloto na
Jugoslavija; da objasni za italijanskata i germanskata okupacija i
antifa{isti~kiot otpor vo Bugarija i Grcija; da se napravi osvrt
na Albancite koi se na{le pod fa{isti~ko-nacisti~ka okupacija
antifa{isti~kata borba vo Albanija.
Tema VIII: Makedonija vo Vtorata svetska vojna
Da ja opi{uva okupacijata i podelbata na Makedonija; da gi
analizira podgotovkite za vooru`enata antifa{isti~ka borba i
tekot na NOB vo vardarskiot del na Makedonija; da go prosleduva
razvojot na voenite sili i organiziraweto na narodnata vlast s# do
konstituiraweto na sovremenata makedonska dr`ava na Prvoto
zasedanie na ASNOM, da go objasnuva nacionalnoto narodno
dvi`ewe vo pirinskiot i egejskiot del na Makedonija i sorabotkata
so osloboditelnoto dvi`ewe vo vardarskiot del na Makedonija; da
napravi pregled za obrazovnite i kulturnite slu~uvawa vo vremeto
na NOB vo Makedonija.
38
Tema IX: Svetot po Vtorata svetska vojna
Da gi registrira najva`nite odluki na Posdamskata konferencija;
da gi analizira odlukite na Pariskata mirovna konferencija i
nivnite posledici za povoeniot svet; da go objasnuva formiraweto
na OON i nejzinite mehanizmi za za~uvuvawe na svetskiot mir; da
gi analizira pri~inite za pojavata na studenata vojna i formiraweto na blokovite (NATO i Var{avskiot dogovor); da ja analizira
politi~ko-ekonomskata kriza vo socijalisti~kite dr`avi i
nivnoto preminuvawe kon pove}epartiskata parlamentarna
demokratija; da go objasnuva procesot na dekolonizacija i
funkcionirawe na neokolonijalizmot; da znae za evropskite
integracii i najva`nite evropski asocijacii.
Tema X: Balkanot po Vtorata svetska vojna
Da gi objasnuva politi~ko-ekonomskite promeni vo balkanskite
dr`avi po voeniot period; da gi sporeduva sli~nostite i razlikite
pome|u dr`avnite ureduvawa na balkanskite dr`avi; da ja opi{uva
gra|anskata vojna vo Grcija, nejzinite posledici i politi~kiot
razvoj na Grcija do krajot na HH vek; da go objasnuva razvojot na
povoena Albanija, navleguvaweto vo politi~ka kriza i ekonomski
sistem i po~etocite na tranzicija; da gi objasnuva op{testvenoekonomskite promeni, razvojot na socijalisti~kata kriza na balkanskite
zemji; dava osvrt za polo`bata na Albancite vo jugoslovenskata federacija
i vo Grcija, kako i `ivotot i kulturnite dostignuvawa na Albancite po Vtorata
svetska vojna.
39
Tema XI: Makedonija po Vtorata svetska vojna
Da ja analizira polo`bata na Makedonija vo ramkite na jugoslovenskata federacija; da gi opi{uva procesite, pojavite i promenite vo
politi~kata i ekonomskata sfera vo RM od 1945-1991 godina; da go
objasnuva procesot na osamostojuvaweto na RM i nejziniot razvoj do
2000 godina; da ja objasnuva ulogata na MPC, IVZ i drugite verski
zaednici vo RM; da znae za glavnite dostignuvawa na planot na
razvojot na obrazovanieto, naukata i kulturata; da ja analizira
polo`bata na Makedoncite vo sosednite dr`avi i da vr{i sporedba so
polo`bata na etni~kite zaednici vo Republika Makedonija; da gi
objasnuva pri~inite za migraciite na naselenieto od Makedonija;
da ja objasnuva migracijata selo-grad i iseluvaweto na gra|anite od
Makedonija vo stranstvo; da napravi osvrt za makedonskoto iseleni{tvo i nivnoto deluvawe vo Evropa i prekuokeanskite zemji.
7. KADROVSKI I MATERIJALNI PREDUSLOVI ZA REALIZACIJA
7.1. Osnovni karakteristiki na nastavata
Pokraj uslovite propi{ani so Zakonot za sredno obrazovanie nastavnikot kako:
- predava~: soop{tuva informacii, formulira problemi, definira, soop{tuva, objasnuva, demonstrira, pravi
vrski me|u poimite, go potencira va`noto i univerzalnoto;
- organizator na nastavata: planira aktivnosti, postapki, formulira pra{awa, go opredeluva vremetraeweto na
aktivnostite i dr.;
40
- partner vo pedago{kata komunikacija: dava mislewe, inicira dijalog, motivira, pottiknuva, pofaluva, naso~uva
diskusija, pravi korelacija so znaewata od oblasta na drugite predmeti;
- ocenuva~: objektivno gi evalvira aktivnostite na u~enikot vo oblasta na znaeweto, kako i na odnesuvaweto na
u~enikot.
7.2. Standard za nastaven kadar
Nastavnicite vo gimnaziskoto obrazovanie treba da imaat zavr{eno soodvetno visoko obrazovanie, zavr{eni studii
po istorija na Filozofskiot fakultet - Institut za istorija.
7.3. Standard za prostor i oprema
Za uspe{na realizacija na nastavnata programa, nastavnikot mo`e da koristi:
- istoriski kabinet;
- specijalizirana u~ilnica;
- klasi~na u~ilnica.
8. DATUM NA IZRABOTKA I NOSITELI NA NASTAVNATA PROGRAMA
8.1. Datum na izrabotka: dekemvri 2005 godina
8.2. Po~etok na primena na nastavnata programa: _______________________
9. PROFIL NA NASTAVEN KJADAR:
- Filozofski fakultet - Institut po istorija.
41
10. SOSTAV NA RABOTNATA GRUPA:
1. @ivko Stepanoski - Biro za razvoj na obrazovanieto, rakovoditel
2. prof. d-r Kosta Axieski - Filozofski fakultet, Institut za istorija - Skopje
3. prof. d-r Todor ^epreganov - Institut za nacionalna istorija - Skopje
4. prof. d-r Metodija Manojlovski - Filozofski fakultet - Institut za istorija - Skopje
5. prof. d-r Ramiz Abduli - Institut za nacionalna istorija - Skopje
6. d-r Sefedin Elezi - Ministerstvo za obrazovanie i nauka - Skopje
7. d-r Nebi Dervi{i - Dr`aven univerzitet vo Tetovo - Tetovo
8. d-r Halim Purelku - Dr`aven univerzitet vo Tetovo - Tetovo
9. Elena Lakinska - Gimnazija ,,Orce Nikolov” - Skopje
10. Isamedin Zejadin - Gimnazija ,,Josip Broz - Tito” - Skopje
11. ODOBRUVAWE NA NASTAVNATA PROGRAMA
Nastavnata programa po istorija za III godina na reformiranoto gimnazisko obrazovanie ja odobri (donese)
_________________________________________________________ so re{enie br. ____________ od ______________ godina.
42
Download

I S T O R I J A