backbone
I
n our country, there are
politicians
who
frequently,
discussing the topic of the
so-called mentality of followers our
politicians have, extremely harshly
criticize the Macedonian foreign policy
or the attitudes we have towards the
international community, and in doing
that, they use their “argumentation” in
favor of the simpleton populism and
speculation cheap politics (for internal
use), rather than for the interests of
objective observation of the political
trends and positions, as well as the
position and the possibilities the
Republic of Macedonia has on that
global political map. The emerging of
Nikola Gruevski on the political scene
(as a party leader) came at the right
moment in the strive to prove the
indispensability of ‘integrity”, “dignity”,
“inflexibility”, when the national
interests are in question, no matter
that we have not yet found out by
the analysts of “patriot” provenance,
which are and what kind of interests
we are talking about.
Namely, in the past almost five
years of rule, Gruevski succeeded to
impose himself, especially through the
name issue we have with neighboring
Greece, as a politician who allegedly
has a “backbone” strong enough as
to stand in defense of the national
sovereignty and integrity. However, the
‘backbone” Gruevski demonstrates is
a virtual parade of populism, and at the
same time, plastic demonstration of
political illiteracy (or non-willingness,
whatever).
We shall not go into elaboration
of the fact how many countries in the
world today have real sovereignty,
there is no need to thoroughly discuss
the moralization of the politically –
utopian unfairness of the “big ones” in
comparison to the “small ones”, nor to
explain the historical “spiritus movens”
of politics – that only the interests are
eternal – all the rest is not valid and
irrelevant or negligible (as you prefer).
Only for illustration, we will take the
most recent foreign policy odyssey
of the Prime Minster Gruveski, to and
from Washington.
Gruevski, in coalition with the progovernmental media, in the same
unhesitating tone, tried to relativise this
visit, i.e. its contents, at a level of kind
of regular activity of the Prime Minister
– as if nothing new and peculiar of the
so far relations the Prime Minster had
with the international community and
its representatives, is taking place.
The message of Gruevski’s continuous
“consistency” when the Macedonian
“national interests” are in question is
taken as a kind of sub-context of the
Washington visit presentation.
Moreover, Gruevski and his
agitprop, extremely nonpolitical, as
they actually practice in the past few
years, completely forgot one notorious
act - at the moment Macedonia does
not have a more important, or more
serious partner than USA on the
global scene, no matter whether one
likes it or not. Grievski did not go to
Washington because of his huge
political skillfulness, his past results
(on the way to integration, democracy
and other reforms), neither were the
Washington partners dying to see him
as a guest. On contrary, he went there
since with his politics he does not
only jeopardize Macedonia’s future,
but also puts the region in front of
new challenges, which the USA can
not afford as luxury. Of course, not
because of their love for us (why would
they have to love us), but due to the
jeopardizing of their political interests.
This actually became evident after the
meetings, via the announcements the
Americans presented to the public,
both by the State department and the
American Vice President’s office.
However, unfortunately, here
in Macedonia, politics is always
interpreted as one wants and as one
needs. Even, Gruevski’s opponents,
the same as his supporters, make
mistakes, heading towards the other
extreme – with their attempts to
discredit the Prime Minster as much
as they could on basis of the already
discredited Washington visit – so, what
they actually do is heat the odium of
persuasion in his strong “backbone”,
although such thing has nothing to do
with the normal common sense.
Evrosima Lokvichka
Matica most na makedonskoto zaedni{tvo
ISSN 0542-206 X
R`bet
Ilustrirana revija na
Maticata na iselenicite
od Makedonija
Makedonija
Izdava~:
Matica na iselenicite od Makedonija
Izdava~ki odbor:
Prof. d-r \or|i Tonovski, Svetislav
Stankovi}, Sofija Stefkovska,
Todor Petrov, Angelka Mihajlovska,
Dimitar Dangov i m-r Zlatko Popovski
Za izdava~ot:
M-r Ivan Xo Petreski
Glaven i odgovoren urednik:
Evrosima Lokvi~ka
Administrator: Konstantin Petreski
Lektor: Verica Tocinovska
Redakcija: Elena Orov~anec Spirovska,
Angelka Mihajlovska, Sotir Kostov
Aleksandra Sokolovska, Emilija Petreska,
Miroslav Naumovski
Dopisnici: Ivica ^elikovi}, Liljana
Stoilkovska - Andonova,
Mende Mladenovski, Kiro Kiproski,
Sa{o Ristovski, Miodrag Mickovi},
Tomo ^alovski, Pero Dam~evski-Kocin,
Viktor Velkov, i Dra{ko Antov
Prevod:
Fotoreporter: Robert Spasovski
Likovno–grafi~ko ureduvawe:
Kiril Orov~anec
Pe~ati: “Grafodent”, Skopje
Adresa: 27 Mart br. 5, 1000 Skopje
tel. ++389 2 3 222 101
www.maticanaiselenici.com
e-mail: [email protected]
godi[na pretplata
annual subcription
IBAN
Za Evropa
48 EUR MK 07200001275137645
Za Avstralija
120 AUD MK 07200001499528133
Za Amerika
100 USD MK 07200001581931670
100 CAD MK 07200001581934289
Stopanska banka AD Skopje
40655549 - 4030996116744
sbad Skopje, “11 oktomvri” br.7
korisnik:
“MATICA NA ISELENICI OD MAKEDONIJA,
ul. “27 mart” br.5, 1000 Skopje pfax: 7
pretplata za ilustrirana revija
“Makedonija”
MB 4065891 - 4030993125777
SWIFI CODE STOB MK 2X
Ima ovde{ni analiti~ari koi ~esto
pati, osvrnuvaj}i se na temata okolu
takanare~eniot podani~ki mentalitet
na ovde{nite politi~ari, preterano
`estoko ja kritikuvaa makedonskata
nadvore{na politika ili odnosot
{to go imame kon me|unarodnata zaednica, pritoa mnogu pove}e koristej}i
gi svoite “argumenti” vo funkcija na
prosta~kiot populizam i {pekulativno
politikanstvo (za vnatre{na upotreba) otkolku vo interes na objektivnoto
opservirawe na politi~kite trendovi
i pozicii, i mestoto i mo`nostite na
Republika Makedonija na taa globalna
politi~ka mapa. Pojavata na Nikola
Gruevski na politi~kata scena (kako
partiski lider) im dojde kako edinica
na desetka vo doka`uvaweto na nu`nosta
od “integritet”, “dostoinstvo”, “nepopustlivost”, koga se vo pra{awe nacionalnite interesi, bez ogled {to do den
dene{en od analiti~arite od “patriotska” proveniencija nikoga{ jasno ne
doznavme koi se i kakvi se tie nacionalni interesi.
Imeno, Gruevski vo izminative
re~isi pet godini vladeewe, uspea da se
etablira, osobeno preku sporot so imeto so sosedna Grcija, kako politi~ar
koj navodno ima “rbet” dovolno silen
da se podmesti vo odbranata na nacionalniot suverenitet i integritet. Iako,
se razbira, “rbetot” koj{to Gruevski
go demonstrira e virtuelna parada
na populizmot, no i plasti~na demonstracija na politi~koto neznaewe (ili
nesakawe seedno).
Nema da navleguvame vo elaboriraweto na faktot kolku toa dr`avi
denes vo svetot u`ivaat vistinski
suverenitet, nema potreba ni od zabeguvawe vo moraliziraweto politi~koutopisti~ko za nepravednosta na
“golemite” po odnos na “malite”, nitu
pak vo pojasnuvaweto na istoriskiot
“spiritus movens” na politikata –
deka samo interesite se ve~ni – se
ostanato e neva`no ili sporedno ili
nebitno (kako sakate). Samo, kolku
za ilustracija, }e go zememe poslednoto (inaku mo{ne retko) nadvore{no
politi~ko pate{estvie na premierot
Gruevski do Va{ington i nazad.
Gruevski, sose provladinite mediumi, vo istiot nepokolebliv fon, se
obidoa taa poseta, odnosno nejzinata
sodr`ina, da ja relativiziraat na nivo
na nekakva, taka re~i, redovna rabotna
aktivnost na premierot – demek se‘
na se‘ ni{to osobeno i ni{to novo i
Top
Pi{uva:
Evrosima Lokvi~ka
poinakvo od dosega{niot odnos na premierot kon me|unarodnata zaednica i
nejzinite pretstavnici i institucii.
Kako svoeviden podkontekst na prezentiraweto na va{ingtonskata poseta i
razgovori sekako se podrazbira i porakata za kontinuiranata “doslednost”
na Gruevski koga se vo pra{awe makedonskite “nacionalni interesi”.
Pritoa, Gruevski i negoviot agitprop, krajno nepoliti~ki, kako {to
vpro~em praktikuvaat izminative
nekolku godini, sosema “smetnaa” od
um eden notoren fakt – vo momentov
Makedonija nema pova`en i bi rekle
po saglam me|unaroden partner od SAD
na svetskata scena, bez ogled dali toa
nekomu mu se dopa|alo ili ne. Gruevski
vo Va{ington otide ne zaradi negovata epten golema politi~ka ume{nost,
minat trud (na patot na integraciite,
demokratijata i drugite reformi), ili
zaradi toa {to onie vo Va{ington prosto gorele od `elba da go vidat na gosti.
Sosema sprotivno od seto ova: otide
tamu zaradi toa {to so svoite politiki
ne samo {to ja zagrozuva idninata na
Republika Makedonija, tuku i regionot
go stava pred novi isku{enija, a takov
luksuz SAD nikako nemo`at da si dozvolat. Se razbira ne od qubov kon nas (a
i zo{to mora da ne sakaat) tuku zaradi
zagrozuvawe na nivnite politi~ki interesi. Toa vpro~em stana jasno vedna{
posle sredbite so soop{tenijata {to
Amerikancite gi dostavija na javnosta
i od Stejt departmentot i od kabinetot
na amerikanskiot potpretsedatel.
No ovde vo Makedonija, za `al, politikata sekoga{ se tolkuva onaka kako
{to sekomu }e mu tekne i onaka kako {to
sekomu (vo nea) }e mu pritrebe. Duri i
protivnicite na Gruevski, isto kako
i negovite poddr`uva~i gre{at odej}i vo druga krajnost – preku obidite
{to pove}e da se izblamira premierot
od ve}e napravenata va{ingtonska
blama`a – pa taka samo go podgrevaat
odiumot na ubedenost vo negoviot cvrst
“rbet”, iako takvo ne{to e nadvor od
umot, od zdravata formalna logika.
3
ilustrirana revija za iselenicite od
Makedonija
Ogledalo
apstinentite - problem za liderite
stra[livci
P
o~ituvani ~itateli bidete
ubedeni deka ova aktuelno
ko{kawe okolu predvremenite izbori – ~as Gruevski
saka a Crvenkovski ne}e, pa Gruevski
ne}e Crvenkovski saka – ne e rezultat
na te{kata, {to se veli rovovska bitka
za zapazuvawe na demokratskite principi, standardi i normi! Naprotiv, seto
toa e plod na najmalku dva su{tinski
faktori (bitni za razbirawe na makedonskata politi~ka praktika vo ova
“predizborie”): prviot, neubedenosta
na dvajcata lideri od ishodi{teto
na avanturata nare~ena predvremeni
izbori koja{to, se ~ini, se otrgna od
nivna kontrola; i vtoro, u{te pova`no,
faktot deka duri sega glasa~koto telo
e celosna nepoznanica za dvajcata akteri, pa makar anketi im napravile od
samata centrala na Galup ili koja i da
e svetska renomirana agencija!
No, najprvo, pred da prodol`ime so
elaboracija na pogore notiranite tezi,
}e bideme decidni – predvremeni izbori godinava (ili vo nejzinata prva
polovina) sekako deka }e ima. Nitu go
sporime toj fakt nitu, pak, kako takov,
e predmet na na{iot interes. Mnogu
pova`no e da se opservira politi~kata
klima, doma{nite, no i nadvore{nite
okolnosti, i se razbira raspolo`enieto
na glasa~koto telo vo kampawata koja{to
formalno ne e zapo~nata no trae - i
toa kako. Makedonija, toa ne e preteruvawe, ve}e nekolku godini politi~ki
a i op{testveno `ivee vo duhot na
sekojdnevno predizborie blagodarenie
na taka nametnatiot koncept na vlasta
na ~elo so Gruevski, ako toa nivnoto
voop{to mo`e da se nare~e koncept (vo
politi~ki smisol).
Zna~i sega, spored logikata na
ne{tata, posle tolku natalo`eno agitpropovsko iskustvo, so tolkava institucionalna, mediumska i finansiska
superiornost, bi trebalo Gruevski
sovr{eno spokojno, so dostato~na
koli~ina na xentlmenska galantnost udovoluvaj}i gi site barawa na
opozicijata ( pa duri i diskretno, kako
{to toa i onaka se pravi, da go ispolni
i baraweto za odblokirawe na smetkite
na mediumite “A1”, “Vreme”, “Koha” i
“[pic”), da se dogovori so oponentite
samo u{te za datumot na izborite. No,
4
M-r Ivan Xo Petreski
Mnozinstvoto
gra|ani ne se voop{to
raspolo`eni svojot
glas da go dadat za
koja bilo od partiite na politi~kata
scena. Ovie potencijalni “apstineti”,
me|u koi se i onie koi
“ne sakaat da ka`at”,
bezdrugo }e imaat
presudno vlijanie vo
epilogot na izborite.
Problemot na Gruevski e kako tie da si
ostanat doma, a problemot na Crvenkovski
e kako makar nekoj
procent od niv da se
nateraat da glasaat
namesto toa gledame ne{to drugo: “portokalova” zbunetost i nervoza. Premierot, odnosno “brendot” Gruevski
odedna{ od svetot na advertajzingot
brutalno (blagodarenie na sebe samiot) be{e turnat vo svetot na politikata, a bogami i politikanstvoto, i kako
minuvaa poslednive meseci toa negovo
o~igledno nesnao|awe sega vleguva vo
kulminaciska faza. Toj, so povicite za
izbori “sega” i “vedna{“(!?) upateni
kon oponentot Crvenkovski, vleze vo
u{te pogolema zabluda – izborniot
proces ne e malski natprevar vo „dolga
magarica”, tuku vrv na demokratskite
i legalisti~ki vrednosti na edno
op{testvo. Ne ni e jasno kako toa
Gruevski go zamisluva i kako gi apstrahira tie notorni fakti, sose u{te ponotorniot fakt deka vo Makedonija,osven
20 otsto “portokalovi” glasa~i, `iveat
fazla lu|e na koi ovaa zemja im e isto
taka – tatkovina! Ama ne }e da se “portokalovi” vo glavite.
Prakti~no, toj vo start pravi se za
da go problematizira izborniot proces pred toj voop{to da zapo~ne. Isto
kako {to Crvenkovski se stremi kon
istata cel no so drugi “metodi” – kako,
na primer, so javnoto i uporno insistirawe Gruevski da mu nalo`i na sudot
da gi odblokira smetkite na mediumite
ili pak so negovoto zame{atelstvo vo
ostavkata na prviot ~ovek na Dr`avnata
izborna komisija (kandidiran od
SDSM) srede zovrienata atmosfera vo
koja se “gotvi” odlukata za predvremenite izbori. Me|utoa ovie posledni
zbidnuvawa i politi~ki “repliki” i
“kontrarepliki” na Gruevski i Crvenkovski, sepak voop{to ne ja sokrivaat
nevolnosta i na edniot i na drugiot,
odnosno vpe~atokot deka dvajcata,
protiv sopstvena volja, se povle~eni
od silnata “matica” na intenzivnite
op{testveni slu~uvawa, koja{to taka
re~i do v~era uspe{no ja menaxiraa
(ili kontroliraa, ako taka pove}e miluvate).
Se ~ini deka slu~ajot so A1 Televizijata, odnosno so nejziniot sopstvenik, kako da ja otvori pandorinata
kutija definitivno naru{uvaj}i im go
“steknatiot” komoditet i “balans” na
dvajcata neprikosnoveni lideri edniot vo vlasta drugiot vo opozicijata.
Gruevski, barem taka bi trebalo da bide,
verojatno e svesen deka apsolutnoto
vladeewe kako vo ovoj period od 2008
do sega, nikoga{ pove}e nema da se povtori. No, negovata o~igledna nervoza
poka`uva deka duri i idnata izborna
“pobeda”, mo`e da bide problemati~na
ili {to bi rekle pravno-politi~kite
Ogledalo
teoreti~ari [kari} i Ivanov – nekako
Pirova! Verojatno sli~noto ~uvstvo go
spodeluva i Crvenkovski – nekomoten
za izbori, so slabi infrastrukturni
performansi, so politi~ka aura koja{to
definitivno zgasnuva, maka ma~i kako
da gi mobilizia i ona malku (se‘ u{te)
“negovi” a kamo li da misli za dopolnitelen broj glasovi. Zgora na toa, u{te
poneprijatno za dvajcata e – taa rabota
podednakvo ja spodeluvaat – {to Makedonija e vo totalen raspad: ekonomski, kulturen, obrazoven, nadvore{no
politi~ki, integrativen, me|uetni~ki,
socijalen, praven, so eden zbor sistemski, pa koj i da pobedi, ovojpat ne }e
ima prostor i komocija da manipulira,
demagogizira, {pekulira i sli~no, pritoa nemenuvaj}i ni{to a vladeej}i so
se i se{to. Kone~no, i toa mora da si go
priznaeme, Crvenkovski i Gruevski mu
zdosadija i na svetot i na Makedonija.
Vpro~em toa najdobro go poka`uva
poslednata anketa na Institutot za
demokratija vo koja, za prvpat, se pojavuva kategorija na anketirani so stav –
“ne sakam da ka`am” (na pra{aweto za
kogo bi glasale ako ima izbori) i toa so
procent pogolem od dvete partii glavni
pretendenti – ne{to nad 23 procenti.
Vsu{nost rezultatite od
anketata, vo krajna linija,
samo go potvrduvaat ona
{to ve}e podolgo vreme se
znae, se ~uvstvuva, se gleda
ovde vo Makedonija: mnozinstvoto gra|ani, brojkata ve}e se pribli`uva do
60 procenti, ne se voop{to
raspolo`eni svojot glas
da go dadat za koja bilo od
partiite na politi~kata
scena. Ovie potencijalni
“apstineti”, me|u koi se
i onie koi “ne sakaat da
ka`at”, bezdrugo }e imaat
presudno vlijanie vo epilogot na izborite. Problemot na Gruevski e kako
tie da si ostanat doma, a
problemot na Crvenkovski e kako makar
nekoj procent od niv da se nateraat da
glasaat. Pritoa, trgnuvaj}i od sega{nata
dejstvitelnost na dvajcata pretendenti, nedvosmislen e zaklu~okot deka,
dokolku vaka prodol`at, i toa kako }e
im go odmilat glasaweto na mnozinstvoto od makedonskiot elektorat. A toa
e me~ so dve ostrici, nepredvidliva i
nekontrolabilna sostojba koja{to, vo
najmala raka, mo`e da bide vo polza na
nekoj tret, kako na primer Obedineti za
Makedonija so Qube Bo{koski...
U{te edno golemo pra{awe koe
vleze vo igra, a go ispora~aa, od
ni{to i nikogo nepredizvikani, dvajcata klu~ni “igra~i” na ovde{nata
politi~ka scena – Nikola Gruevski i
Branko Crvenkovski – dijasporata i
nejzinoto participirawe vo izborite,
go proglasija, nenadejno a ekspresno,
za kriterium bez koj{to vo Makedonija }e nema demokratija nitu, pak, }e
mo`eme da doznaeme koj e “narodna” a
koj “nenarodna” vlas! Toa {to i dvajcata, unisono, so vakvoto etiketirawe,
prakti~no avansno gi proglasija za
nelegitimni i prethodnite a i idnite
(u{te nezaka`ani i neodr`ani) izbori, kako da ne gi sekira dvajcata, a
se ~ini nitu javnosta makedonska. No
zatoa, pak, glasaweto na dijasporata,
koja patem re~eno, vo izminative dve
decenii sekoga{ bila poslednoto dup~e
na svir~eto vo makedonskata politika,
odedna{ stana politi~ka tema – par ekselans.
Vo sekoj slu~aj, ona {to nas ne
zagri`uva e vpe~atokot deka dijasporata ete povtorno “zaslu`i” da bide del
od katadnevnite ovde{ni politi~ki
manupilacii. Pred Makedonija vo
ovoj moment stojat predizvici daleku
pote{ki i daleku poseriozni, duri bi
rekle od `ivotna va`nost vo sporedba
so politi~koto pamfletisti~ko licitirawe za u~estvoto na dijasporata vo
izborniot proces. Se razbira ni na kraj
pamet ne ni e da tvrdime deka na{ata
golema iseleni~ka zaednica, odnosno
nejzinoto mesto i uloga vo razvojot
na mati~nata dr`ava ne zaslu`uvaat
dol`no vnimanie. Naprotiv, stanuva
zbor za tema koja ima isklu~itelna
te`ina, no toa ne se pravi so politi~ki
deklaracii edna{ godi{no, nitu, pak,
so politi~kata kurtoaznost sekoga{
koga nekoj na{ politi~ar }e priviri
vo nekoj od na{ite iseleni~ki centri.
Odnosot kon dijasporata, a toa Maticata
na iselenicite od Makedonija, mnogupati go tvrdela, barala i se zalagala
e proces koj treba da se gradi, vrz osnova na seopfatno koncipiran institucionalen i gra|anski anga`man ovde
vo Makedonija, pristapuvaj}i kako kon
pra{awe od nacionalen interes, i postojano vo kontinuitet, bez politi~ko
femkawe i namignuvawe. A, takvo ne{to
za sive ovie godini nezavisnost i samostojnost, za `al, nitu postoi nitu e
napraven obid vo toj pravec. Tokmu zatoa, ova sega ni izgleda taka kako {to
vsu{nost navistina izgleda: politi~ko
paraderstvo so domoqubnite emocii,
zad koe stoi manipulacijata i politikantskoto (a ne politi~koto) poentirawe.
Vo sekoj slu~aj sega, na
se‘ u{te ne raspi{ani izbori, Gruevski i Crvenkovski nepotrebno go elektiriziraat procesot nemaj}i
nikakva ponuda za ona {to
se narekuva elementarna
politi~ka kultura (dijalog
i kompromis). Toga{ kako
zamisluvaat, Gruevski so svojata virtuelna advertajzing
programa i ista takva potvrdena politi~ka praktika,
a Crvenkovski so eftinite
a taka dosadni programski
metafori, da izlezat pred
glasa~ite baraj}i ja nivnata
doverba!? Edno e sigurno:
}e bide toa ma~en politi~ki
“natprevar”!
5
ilustrirana revija za iselenicite od
Mirror
the abstinents - problem for the leaders
Makedonija
cowards
The majority of citizens
are not in the mood of
giving their votes to any
of the parties on the
political scene. These
potential “abstinents”,
among whom those
who “do not want to
say” will certainly have
the overriding influence
over the elections
epilogue. Gruevski’s
problem is how to make
them stay at home, and
Crvenkovski’s problem
is how to make even
a small percentage of
them vote
Dear Readers, I assure you that
the very topical “reluctance” about
the early elections – at one moment
Gruevski is for, Crvenskovski against,
while in the next one, Crvenskovski
is for, Gruevski is against - does not
result from the hard, so called trench
warfare for observing the democratic
principles, standards and norms!
On contrary, all this fuss comes
from two essential factors (important
for understanding the Macedonian
political practice in this “pre-election
period”): the first one being that both
leaders are unsure about the result of
the adventure called early elections
which seems to be getting out of their
control; and the second one, even
more important, being the fact that at
this moment the electorate is a total
obscurity for both actors, even if polls
are conducted by the central seat of
Gallup or any other reputable agency!
First of all, before we continue with
the elaboration of the above noted
theses, let’s be realistic – this year (or in
its first half) there will be early elections.
6
M.Sc Ivan Joe Petreski
We do not dispute this fact, which, no
matter how trivial, is of interest. What
is more important is to observe the
political climate, the domestic and
the foreign circumstances, and of
course, the pulse of the electorate in
this campaign which is in progress,
although officially not started yet. It
is not an exaggeration if we say that
for the past few years Macedonia has
been politically and socially living in
the spirit of everyday pre-elections,
thanks to the concept, the Government
chaired by Gruevski entailed, if this
can be called a concept (in political
sense).
Hence, applying the principles
of logics, after the accumulated
agitprop experience, having such
institutional, media and financial
superiority, Gruevski would only need
to contractually set the elections date
with his opponents, showing a sufficient
volume of gentleman’s gallantry in
meeting the opposition’s requirements
(even on his own discretion, as actually
everything else is done, meet the
request for unblocking the accounts
of the media “A1”, “Vreme”, “Koha
and “Shpic”). But, instead of that, what
we witness is something completely
different: “orange” confusion and
nervousness. The Prime Minster, i.e.
the “Gruevski” brand, suddenly, from
the advertising world (thanks only to
himself) was brutally pushed into the
world of politics and cheap politics,
and as the past few months went
by, his very obvious disorientation
entered into its culminating phase.
Gruevski, with his calls for elections
“here” and “now” (!?) addressed to
his opponent Crvenkovski, entered
in even more enormous fallacy – the
election process is not a Long donkey
”neighborhood game”, but it is the
top of the democratic and legalistic
values of one society. It is not clear to
us how Gruevski envisages and how
he abstracts those notorious facts
that in Macedonia, apart from the 20
% “orange” voters, a great number
of other people also dwell – and
this country is also their fatherland!
However, their heads are probably not
orange.
Practically, as from the very
beginning, he does everything in order
to cause problems in the election
process prior to its even being started.
Crvenkovski also aims at the same
target, using different “methods”,
such as by his public and persistent
insisting that Gruevski orders the court
to unblock the media accounts or his
playing a role in the resignation of the
head of the State Election Commission
(nominated by SDSM) in the middle of
the boiling atmosphere in which the
decision for early elections is being
“cooked”. Nevertheless, these last
events and political “replicas” and
“counter-replicas” of Gruevski and
Crvenkovski, do not disguise neither
the unwillingness both of them have,
nor the fact that both of them, against
their will, have been withdrawn by
the strong “mainstream” of intensive
social events, which they, so far
successfully managed (or controlled,
whatever you prefer).
It seems that the A1 TV case, i.e.
its owner, opened the Pandora’s box
definitely deteriorating the comfort and
“balance” of these two unchallenged
leaders, one from the ruling party, the
other from the opposition. Gruevski,
at lease as it should be, is probably
aware that his absolute rule, as is
from 2008 on, will never again repeat.
But, his obvious nervousness proves
that even the future election “victory”
can be a problematic one, or as the
legal-political theoreticians Shkaric
and Ivanov would say – a Pyrrhic
one! Crvenkovski probably shares the
Mirror
same feelings – at unease about the
elections, having weak infrastructural
performances, with a fading away
political aura, he strains every nerve
of his as to mobilize the slight number
of (“still”) “his” followers, not even
thinking about additional number of
votes. To crown it all, what is even
more unpleasant for both of them and
what they both have in common is the
fact that Macedonia is in a total chaos:
economic,
cultural,
educational,
foreign
policy,
integrative, interethnic,
social, judiciary, in one
word - a systematic
chaos, so whoever wins
will have no room or
comfort, to manipulate,
speculate and alike,
at the same time not
changing anything and
ruling over everything.
Finally, we have to
admit, both Macedonia
and the world got fed up
with Crvenkovski and
Gruevski.
Indeed, all this is
clearly evident in the last
poll conducted by the
Institute for democracy
in which, for the first
time,
the
category
having a “I don’t want to say” stand
(to the question who they would vote
for if there are elections) is included
and this very category reached a
percentage larger than those of the
two main parties – 23%. In fact, the
results of the poll only confirm what has
recently been known, felt, seen here in
Macedonia: the majority of citizens, a
number of about 60%, are not in the
mood of giving their votes to any of the
parties on the political scene. These
potential “abstinents”, among whom
those who “do not want to say” will
certainly have the overriding influence
over the elections epilogue. Gruevski’s
problem is how to make them stay at
home, and Crvenkovski’s problem is
how to make even a small percentage
of them vote. In addition, having in
mind the current activities of both of
them, we can not avoid coming to the
conclusion that if they go on like this,
they will make the voting disgusting
to the majority of the Macedonian
electorate. This is a double blade
weapon. The unforeseeable and
uncontrollable situation we are in,
can be in favour of somebody else,
a third party, for instance, United for
Macedonia with Ljube Boshkoski.
Another big question entering into
the game and triggered by, unprovoked
by anything or anyone, the two key
“players” on our political scene – Nikola
Gruevski and Branko Crvenkovski –
the Diaspora and its participation in
the elections, was proclaimed, out of
the blue and in shortened procedure,
for a criteria without which, there will
be no democracy in Macedonia, and
we will not be able to find out which
one is a “popular” government and
which one is “unpopular” one! That
fact that both of them united, with such
labeling, practically in advance were
pronounced as illegitimate both for the
previous and for the forthcoming (still
unscheduled and not held) elections,
seems not to bother any of them, and
neither does it bother the Macedonian
public. But, on the other hand, the
Macedonian Diaspora, which used
to be the fifth wheel of Macedonian
policy for the past two decades,
immediately become a political topic par excellence.
Anyhow, what raises our concerns
is the impression that the Diaspora
once again “deserved” to be part of our
everyday political manipulations. At the
moment, Macedonia faces challenges
far harder and graver, challenges of
life importance, in comparison to the
political pamphleteering and bidding
for participation of the Diaspora
in the election process. Naturally,
we have no intentions to state that
our huge immigrant community,
i.e. its significance and role in the
development of the home country,
does not deserve due attention. On
contrary, this is an issue of
extraordinary
importance,
but it shall not be treated with
political declarations made
once every year, nether with
political courtesy every time
a politician visits any of out
immigrant centers.
The
attitude we have for the
Diaspora, something that
the House of Immigrants of
Macedonia in a number of
occasions claimed, requested
and strived for, is a process
which needs to be built on
basis of a comprehensively
designed institutional and
civil engagement, here in
Macedonia,
appropriately
treating this issue of national
interest, without political
flirting and blinking. But
such thing, throughout these years of
independence, unfortunately, neither
existed, nor attempts were made in
that direction. Therefore, what is going
on seems to us as it really is: political
parading with patriot emotions,
behind which manipulation and cheap
politics (not real politics) scoring lurks.
Anyway, now, when the elections have
not been scheduled yet, Gruevski and
Crvenkovski superfluously electrify the
whole process, having no offer for what
is called elementary political culture
(dialogue and compromise). Then,
how do they anticipate, on one hand,
Gruevski with his virtual advertising
programme and the similarly confirmed
political practice, and on the other
hand, Crvenkovski with his cheap
and so boring program metaphors,
to appear in front of the voters and
ask them for their trust? One thing is
certain: it will be an agonizing political
“match”!
7
Re~
ilustrirana revija za iselenicite od
policisko prebrojuvawe
na popisot vo bugarija
P
red po~etokot na popisot
vo Bugarija mnogu gra|ani
se voznemirija deka mo`e
da se zloupotrebi informacijata {to dr`avata ja bara od niv.
Uspokojuva~kite uveruvawa deka podatocite se samo za statistikata u{te
pove}e im go zasilija stravot. Za{to
vo poslednite 20 godini bugarskite
gra|ani razbraa deka zborovite na
vlasta imaat obratno zna~ewe. Ako
ne{to se demantira, toa zna~i deka e
vistinski fakt. Pritoa, statistikata
vo Bugarija sekoga{ bila vo funkcija
na vlasta.
Prvite popisi na naselenieto
se praveni vo 1880 i vo 1892 g. no,
oficijalnata statistika e od 1900 g.
Pri~inata e vo toa {to po osloboduvaweto se pravele etni~ki ~istewa,
koi trebalo da bidat skrieni. Po obedinuvaweto na Kne`evstvoto Bugarija
i Isto~na Rumelija, vo novata dr`ava
etni~kite Bugari se samo 52, 31% i duri
vo 1926 godina, spored statistikata,
stanale 83, 2% od naselenieto. Neodamna, {efot na Institutot za statistika
be{e smenet, iako be{e na po~etokot od
negoviot mandat. Pri~ina: objavenite
povisoki procenti na inflacija. Pred
nekolku meseci, trojca zamenici na aktuelnata {efica Marijana Koceva bea
otpu{teni. Pri~inata za toa be{e elektronskata varijanta na popisot, vo koja
figuriraa etni~ki opredelbi: „Makedonec”, „Pomak, „Gagauzin” itn. Opredelbi koi, zabele`ete, samite gra|ani
gi dadoa za sebe vo prethodniot popis
od 2001 godina.
Vo Bugarija pove}e od 130 godini
naselenieto nema pravo na samoopredeluvawe. Dr`avata se „gri`i” da
ka`e koj kakov e i da opredeli kvota za
oficijalnite malcinstva Turci i Romi.
Tie, prakti~no, ne se vodat kako malcinstva, ami kako etni~ki grupi, za{to
Bugarija ne priznava status „nacionalno malcinstvo”. Spored popisot od
2001 g. Turcite bile 746. 644, a Romite
370. 908. Objektivno, vkupniot broj na
tie dva etnosa ne e pomal od milion
lu|e. Vo 2010 g. nekoi nevladini organizacii objavija, a vlastite potvrdija,
deka na 48% od u~enicite vo Bugarija
bugarskiot jazik ne im e maj~in jazik.
Po toj povod se sprovedoa silni kampawi deka Bugarite, kako etnos, }e
is~eznat. Na po~etokot od sega{niot
popis i ministerot za obrazovanie
8
Makedonija
Prof. D-r Stefan
Vlahov Micov
Sergej Ignatov objavi deka polovinata
od u~enicite se od malcinstvata. Potoa
vlasta razbra deka so takvo priznanie
tokmu vo vreme na popisot, pravi golem
gaf, pa ministerot povtorno objavi deka
ne znael dali e vistinska informacijata {to samiot ja soop{ti. Samo, eve
u{te eden oficijalen fakt. Vo 2010 g.
vo Bugarija se rodile 124 iljadi deca,
od koi, spored statistikata, 71 iljada
bile Bugar~iwa, t. e. edvaj 57%.
Nakratko, statistikata vo Bugarija e
podlo`na na neverojaten pritisok. Od
edna strana, taa treba da dava pozitivni podatoci za ekonomijata, za namaluvawe na nevrabotenosta itn. Od druga
strana, da manipulira so podatocite za
etni~kite malcinstva, a od treta - da ja
poddr`i vlasta koga ispra}a manipulirani podatoci vo EU za `ivotniot
standard, za bruto doma{niot proizvod,
za nadvore{niot i za vnatre{niot dolg
na dr`avata. Razlikata od prethodnite godini e {to toga{ nacionalniot
statisti~ki institut be{e oru`je na
vladata, a denes e pod direktna kontrola
na MVR. Toa e taka za{to samata dr`ava
e pod kontrola na Ministerstvoto za
vnatre{ni raboti. Vo takva situacija
ne e ni ~udno {to pra{awata na koi
treba da odgovorat bugarskite gra|ani
pri popisot zali~uvaat na policiski
izve{taj. Najsme{ni i najinteresni
se uveruvawata deka li~nite podatoci
i informacii {to gi davaat gra|anite
nema da bidat iskoristeni protiv niv.
Vo isto vreme se veli deka za la`ni podatoci tie snosat odgovornost. E, kako
mo`e da se doznae deka nekoj ~ovek dal
la`ni podatoci, ako tie ne se proverat?
Zna~i, toa {to go izjavuvaat gra|anite
}e bide izdvoeno i provereno, {to ve}e
ne e statistika, tuku policisko, sudsko,
dano~no istra`uvawe. Inaku, lu|eto ne
}e bea zadol`eni da go pi{uvaat svojot
edinstven mati~en broj, trite imiwa
spored paso{ot i adresata, a }e bea
tretirani kako anonimni statisti~ki
edinici.
So dva zbora, popisot vo Bugarija
istovremeno ima nekolku celi. Prvo,
da go falsifikuva delot za etni~kite
malcinstva od naselenieto. Od taa
pri~ina, nadvor od grafite „Bugari”,
„Turci” i „Romi” ima samo u{te edna „drugi”. So toj potfat statistikata saka
da go sokrie faktot za golemoto etni~ko
raznoobrazie vo Bugarija, {to nanesuva
udar vrz tvrdewata za ednonacionalna
dr`ava.
Vo denovite pred po~etokot na popisot, vo Blagoevgrad bea uapseni Stojan
Nikolov, sopstvenik na pe~atnicata vo
koja se pe~ati vesnikot „Makedonski
glas” i eden negov rabotnik. Apseweto
e izvr{eno na tipi~en bugarski na~in.
Bez re{enie za apsewe i bez oficijalen motiv. Policijata vo Blagoevgrad
odrekuva za apseweto. Sledstveno, stanuva jasno deka toa go izvr{ile agenti
na DANS (Dr`avna agencija za nacionalna bezbednost). Taa organizacija e
pod kontrola na MVR i na ministerot za
vnatre{ni raboti Cvetanov. Dokolku
MVR ja upravuva dr`avata, DANS dejstvuva kako na vremeto VMRO na Ivan Mihajlov vo Pirinska Makedonija. Spored
liderot na OMO „Ilinden-Pirin”,
Stojko Stojkov, policajcite ne samo {to
vlegle nezakonski vo pe~atnicata, ne
samo {to nezakonski gi uapsile gazdata i negoviot sorabotnik, ne samo {to
nezakonski konfiskuvale 2. 500 primeroci od vesnikot „Makedonski glas”,
tuku ne ostavile dokument za taa konfiskacija. Mnogu jasno e zo{to. Koga
}e odzeme{ ne{to nezakonski, nema
kako da ostavi{ oficijalen dokument
deka si go zel. Pritoa, celokupniot
konfiskuvan tira` na vesnikot ne e
vraten i verojatno e uni{ten. Za taa
nezakonska akcija bugarskite mediumi,
voobi~aeno, ne ka`aa nitu eden zbor,
no vo me|uvreme objavija deka OMO
„Ilinden-Pirin” pu{tila letoci so
provokativna sodr`ina vo Blagoevgrad
i vo Plovdiv. Zaradi toa, pak, od VMRO Karaka~anov i kompanija objavija deka
}e go izvestat obvinitelstvoto.
Vsu{nost, stanuva zbor za edno edinstveno obra}awe, potpi{ano od OMO
Re~
„Ilinden-Pirin”, TMO-VMRO (nezavisna) , Makedonskoto hristijansko bratstvo „Sv. prorok Ilija”, Zdru`enieto na
represiranite Makedonci vo Bugarija, Kulturno-prosvetnoto zdru`enie
„Nikola Vapcarov”, KPD „Car Samuil”,
KPD „Ilinden”, vesnikot „Narodna volja”, biltenot „Makedonski glas”. Ajde
da vidime {to e „provokativno” vo
toa obra}awe so naslov „Gra|ani na
EU, Makedonci”, poradi {to skoknaa vo
DANS i vo bugarskite mediumi. Eve go
po~etokot na tekstot: „Po~na novo prebrojuvawe na naselenieto vo R. Bugarija. Toa e mo`nost jasno da ka`eme koi
sme i kako se ~uvstvuvame. Za onie od
nas, koi se ~uvstvuvaat i se samoopredeluvaat kako Makedonci, toa e edinstvena {ansa. Mo`nost
da ka`eme deka ne
ima, deka postoime,
deka sme Makedonci! Mo`nost da
ja pobieme oficijalnata laga deka
makedonski narod,
nacija,
malcinstvo - nema. Sega
ni davaat zbor i
sekoj od nas ima
mo`nost da ja ka`e
vistinata! Nie sme
lojalni gra|ani, no
sme i Makedonci.
Nie sme Makedonci, kako na{ite
tatkovci, kako dedovcite na{i. I
ne se pla{ime da
go istakneme toa...
Nikoj nema pravo da ni ka`uva koi
sme i kakvi sme! ...Ako sme Makedonci
- treba da se zapi{eme kako takvi”.
Ponatamu vo obra}aweto se citirani
~lenot 21 za nediskriminacija od
Povelbata na osnovnite prava na Evropskiot sojuz i ~lenot 5, alineja 4 od
Ustavot na R. Bugarija. Prviot ~len ja
zabranuva sekoja forma na diskriminacija na nacionalnite malcinstva, a
vtoriot poso~uva deka me|unarodnite
dogovori, potpi{ani i ratifikuvani
od bugarskata dr`ava, stanuvaat del od
vnatre{noto pravo i imaat prioritet
nad vnatre{noto zakonodavstvo.
Vo pogore citiranoto Obra}awe ne
samo {to nema ni{to nezakonsko, ne
samo {to nema ni{to provokativno,
naprotiv, toa e model na evropski odnos i vo sferata na prebrojuvaweto.
Obrnete vnimanie na izrazite „Za onie
od nas, koi se ~uvstvuvaat i se opredeluvaat kako Makedonci”, „Ako sme
Makedonci - treba da se zapi{eme kako
takvi”. Odnosno, nikade vo Obra}aweto
ne se ispra}a povik za „makedonizacija”, kako {to pi{uvaa bugarskite mediumi. Stanuva zbor za toa sekoj da se
opredeli onaka kako {to se ~uvstvuva.
Ako namesto izrazot „Makedonci”, vo
Obra}aweto se napi{e{e „Italijanci”,
„Francuzi”, „Germanci” itn. toa }e
be{e iskoristeno vo popisot vo sekoja dr`ava od EU. Ako go sporedime toa
Obra}awe so {ovinisti~kite povici,
koi sekojdnevno se liferuvaat vo bugarskite mediumi, jasno }e se razbere
diskriminatorskata politika na bugarskata dr`ava.
Pred izvesno vreme cela Bugarija
be{e poseana so lozungot „Bidi Bugarin”, po nekolku pati vo godinata
gra|anite se povikuvaa „Izberete bugarsko” vo odnos na razni proizvodi.
Takvite obra}awa imaat imperativen,
zapoveden karakter. No, niv bugarskata
dr`ava i propaganda gi smeta za normalni, za takvi {to ne gi navreduvaat
~uvstvata na gra|anite. A, ete, Obra}
aweto na nekolkute makedonski organizacii gi navreduvale tie ~uvstva.
Vo po~etokot na popisot bugarskite
mediumi se pofalija deka Bugarija bila
prvata dr`ava vo Evropa vo koja po~nuva
takov popis i deka za prv pat popisot }
e bil spored evropski model. Vsu{nost,
edinstvenoto evropsko vo toj popis e
odnosot na makedonskoto malcinstvo vo
Bugarija. Obratno, i dejstvata na bugarskite vlasti, i samata anketna lista za
popisot se daleku od evropskite normi
za civiliziranost i tolerantnost.
Vtoro, nadvor od manipulacijata so
etni~kite malcinstva vo Bugarija, celta
na popisot e da se izvr{i pritisok vrz
site bugarski gra|ani. Od niv se bara ne
samo da izjavat kolku im e golem stanot
vo koj `iveat, brojot na sobite, opremenosta i sl. tuku i kakvi ga}i nosat.
Toa e idealna mo`nost za izvr{uvawe
kra`bi po domovite. U{te pove}e {to
za popi{uva~i se anga`irani 55 iljadi lu|e, primeni spored celosno
nejasni kriteriumi. Za uspokojuvawe
na gra|anite be{e objaveno deka me|u
popi{uva~ite }e nema policajci, lu|e
od op{tinite, od dano~nite i od sudskite organi. Samo {to nema nezavisen
organ koj }e nadgleduva i }e kontrolira
dali se zapazuva toa pravilo. Isto taka
nikoj ne znae kolku od popi{uva~ite
se kriminalno obele`ani lica. Samite
popi{uva~i dale zakletva deka nema
da razglasuvaat za videnoto. Toa e bo{
rabota. Osven toa, ostavaat popolneta
popisna lista so informacija za sekoe doma}instvo. Tie trebalo da bidat
uni{teni tri godini po popisot. Zna~i,
oficijalno, tri godini dr`avata }e ima
mo`nost da raspolaga i da ja manipulira celata informacija za gra|anite.
Osobeno indikativni se pra{awata
povrzani
so
mestoto kade {to
rabotat lu|eto. Tie
treba da go opi{at
„podrobno” (taka e
zapi{ano) mestoto
kade {to rabotat,
izvorite na dohod, koj od niv e
osnoven itn. Ako
gra|aninot raboti
vo firma, treba
„podrobno” da ja
opi{e
dejnosta
na firmata. [eesette pra{awa vo
popisnite listi se
takvi {to davaat
mo`nost za diskriminacija
na
gra|anite i za
semo`en pritisok
vrz niv.
Institutot za statistika objavi
deka pra{alnikot e napraven spored
preporakite na EU. Dokolku be{e taka,
treba{e samiot pra{alnik da go objavi vo original i vo prevod na bugarski jazik. Stravot od popi{uva~ite
gi tera gra|anite da ja prifatat elektronskata varijanta na anketnata
lista. Na toj na~in, pak, lu|eto se
podlo`ni na dopolnitelen pritisok.
Za{to pred popi{uva~ite gra|aninot
mo`e da ka`e deka ne se se}ava na sudskata registracija na firmata vo koja
raboti, no vo elektronskata verzija,
dokolku ne odgovori, ne mo`e da pomine na slednoto pra{awe. Zna~i, ne
mo`at da se po{tedat od neprijatnostite so popi{uva~ite. Na toj na~in, ne
samo Institutot za statistika, ne samo
popi{uva~ite, tuku i elektronskata
tehnika e vpregnata vo mehanizmot za
pritisok i za manipulacija. Vo vreme
na socijalizmot najpopularen be{e lozungot: „Se vo imeto na ~ovekot, se za
dobroto na ~ovekot”. Dene{nata formula e: „Se vo imeto na diskriminacijata,
se vo imeto na {ovinizmot”.
9
ilustrirana revija za iselenicite od
Makedonija
Pisma do du[evadnikot
Pogled
izbori i bolesti
Venko Andonovski
Site mediumi javija. Izbori se
bli`at. Toa e golem kosmi~ki nastan. I
kako i sekoga{ koga se bli`at izbori,
~uvstvuvam potreba da povtoram nekoi
akcenti od eden moj nikoga{ dovr{en
esej za anatomijata na vlasta. Postoi edna
epizoda od serijalot „Zona na samrakot”,
koja direktno go inspirira{e po~etokot
na toj esej, u{te pred desetina godini.
Imeno: eden diktator, so neuredna
brada, koj so pomo{ na armija buntovnici go simnal od vlast prethodniot diktator, se nao|a so svojot najdobar prijatel
i so {i{e viski vo svojata diktatorska
palata. Nadvor vladeat nemiri, odnosno
po~nuva bunt protiv nego, iako toj samo
{to do{ol na vlast. Toj ne mo`e da sfati
{to se slu~uva, pa nareduva masovni egzekucii. Po telefon ladnokrvno nareduva
da se strelaat Ramon i Garsija, negovi
dov~era{ni drugari i komandanti, zatoa
{to tie pred pet minuti bile vo negovata
palata i go posovetuvale da ne gi ubiva
negovite politi~ki neistomislenici.
Dvajcata drugari mol~at i pijat viski
kako da e voda. Telefonot dolgo yvoni i
glasot od drugata strana na `icata studeno veli: „Ramon i Garsija se mrtvi”. Diktatorot ja spu{ta telefonskata slu{alka
i ostanuva o~i vo o~i so edinstveniot
prijatel {to mu preostanal.
Dijalogot {to sleduva ja dava
anatomijata na vlasta: diktatorot go
pra{uva prijatelot dali i natamu, po
egzekucijata na Ramon i Garsija, mu e
prijatel. Toj mu odgovara: „Sega, otkako
si prv, treba da znae{ deka nema{ prijateli. Ima{ ili sledbenici ili neprijateli”. Diktatorot nemo gleda vo nego. Go
pra{uva prijatelot {to e toj, a ovoj odgovara - sledbenik. Diktatorot pra{uva:
„A do koga }e mi bide{ sledbenik?” Prijatelot pravi dramska pauza, pivnuva od
10
viskito i spokojno veli: „Dodeka ne se
po~uvstvuvam dovolno silen za da te urnam”.
Vo tri re~enici e izlo`ena seta
anatomija na vlasta: onoj {to e na vlast
ima ili sledbenici ili neprijateli.
Ne treba da stravuva od neprijatelite,
oti so niv mo`e da se spravi preku egzekucija ili so podmetnuvawa {to }e gi
odvedat na robija i sli~no. Mnogu mu e
pote{ko da se spravi so sledbenicite,
oti vo site niv tlee po eden kopne`liv
diktator. Sledbenicite se polakomeni da
go simnat diktatorot od vlasta i da dojdat na negovoto mesto. @elbata za vlast
e ve~na. Pove}eto nasmeani i servilni
lica okolu Gruevski i Crvenkovski sonuvaat deka eden den }e stanat Gruevski i
Crvenkovski. Da ne odime tolku daleku:
vo sekoja firma sekoj referent sonuva
da stane {ef, a sekoj {ef se gleda sebesi sednat vo foteljata na menaxerot.
^ove~koto su{testvo se sostoi od 90 otsto voda i 10 otsto krvo`edna `elba za
vlast, {to e isklu~itelno visok procent.
Voda {to sonuva tron – ete toa e ~ovekot.
Sledbenikot, spored toa, za da ne
bide egzekutiran, treba da se otka`e
privremeno od svojata li~nost, da apstinira od samiot sebesi, da pribegne
kon licemerie i laskawe, da bide nekoj
drug odo{to vistina e, da se preprava i
da go ~eka vistinskiot moment koga }e se
po~uvstvuva dovolno silen za da go urne
svojot dotoga{en idol. Toa e pravilo.
Edinstveniot problem e vo toa {to koga
sledbenikot }e stane diktator, nikoga{
nema da uspee da i se vrati na svojata
li~nost, nikoga{ pove}e nema da se ima
sebesi, zatoa {to edna{ se soglasil da
bide nekoj drug. Toj nekoj drug vo nego,
od momentot koga }e stapi na vlast, kompletno go zaposednuva seto negovo bitie i upravuva so site negovi postapki.
Toj nekoj drug znae kako do{ol na vlast,
pa sledstveno na toa znae i deka istata
taktika }e bide primeneta kon nego. Zatoa, od momentot na svoeto stapuvawe na
vlast, toj }e `ivee vo permanenten strav
deka nemu }e mu go napravat istoto {to
toj go napravil kako ne~ij sledbenik. Vo
taa nu`na paranoja, noviot vlastodr`ec
}e pribegne kon edinstvenoto sredstvo
so koe mo}nite ja lekuvaat svojata fobija
- represijata. ]e gi eliminira site „somnitelni”, makar i po cena da mu se rodnini. Tuka zavr{uva cikli~nata prikazna
za anatomijata na vlasta.
Sostojbata na bolest e mo{ne bliska
do sostojbata na paranoidniot vlade-
tel. Taa sostojba ja karakterizira svesta
deka stanuva{ nekoj drug. Site {to barem
edna{, makar i za moment, go izgubile
zdravjeto znaat za toa ma~no prisustvo
na „nekoj drug” vo tebe. Toa, ednostavno
zna~i deka vo prikaznata za vlasta mo`at
da u~estvuvaat samo onie {to dobrovolno
se soglasuvaat da bidat, makar i privremeno - bolni, odnosno da bidat, makar i
privremeno obezli~eni i ostaveni bez
najskapocenoto ne{to - li~nosta. Za
mene, li~nosta e sinonim za zdravjeto.
Sekoj {to ja gubi li~nosta dobrovolno,
na eden simboli~en na~in se „razboluva”
dobrovolno, za da stane vlastodr`ec. Se
dezintegrira kako li~nost za da stekne
nekakva privilegija.
Ova e dosta nevesela perspektiva za
op{testvata {to po definicija se potpiraat na mo} i slava. Toa zna~i deka po
definicija, takvoto op{testvo e prostor
za bolni: vo ovaa dioptrija, op{testvoto
stanuva klinika ili institut za naru{eno
zdravje. Tuka, pred sé, se misli na mentalnoto zdravje, a toa redovno zad sebe
povlekuva kako posledica i gubewe na
fizi~koto zdravje. Tie dve ne{ta se povrzani na istiot na~in na koj se povrzani
dvete strani na monetata.
Na edno mesto vo svoite spisi, korifejot na personalisti~kata filozofija Ber|aev veli deka „li~nosta e
isklu~ok od kastata”. Ako pod „kasta”
podrazbereme, za ovaa prigoda - grupa
obezli~eni lu|e koi se otka`ale od svoeto mislewe zaradi ostvaruvawe nekakov zaedni~ki interes, toga{ doa|ame do
porazitelnoto soznanie deka partiite
vsu{nost ne se ni{to drugo tuku kasti na
lu|e koi dobrovolno se soglasile da apstiniraat od sebesi, zaradi „vi{i celi”
(materijalisti~ki ili idealisti~ki,
seedno). A ako navistina li~nosta e
isklu~ok od kastata, toa ednostavno
zna~i deka nema na~in ~ovek istovremeno da bide i zdrav i da bide pripadnik
na edna kasta. Ili, poblago re~eno: ne
mo`e{ vo isto vreme da ima{ i li~nost
i da bide{ pripadnik na edna kasta, osobeno ne na takva koja se bori za vlast.
Poglednete okolu sebe, videte koj e
`eden za vlast. Ako vam ne vi se v`areni
o~ite, ako ne vi te~at ligi kako da ste vo
partisko besnilo, frlete ja partiskozdravstvenata kni{ka, oti ne vi treba.
Zdravi ste, bespogovorno. I ~uvajte
go najskapocenoto: zdravjeto. Izbori
se bli`at. ]e se smeni personalot na
klinikata. Pacientite ostanuvaat
Pogled
za pravoto i
za moralot
Vasil Kostoj~inovski
U{te vo dale~nata 1958 godina eminentniot profesor d-r Rudolf Legradi~, sakaj}i da go izgradi vrednosniot
sistem na svoite studenti kako idni sudii, obviniteli ili advokati, ja napi{a
malata, no mnogu zna~ajna kni{ka „Moral
i pravo”. Na krajot od ovoj trud toj }e se
obide da formulira edno prakti~no upatstvo za toa kako ~ovek (idniot sudija,
obvinitel ili advokat) treba da postapuva za negovoto postapuvawe da bide
moralno i dobro, koe, spored nego, bi
glaselo: „Postapuvaj taka {to svoite
dol`nosti {to se formulirani vo pravni pravila da gi ispolnuva{ kako svoi
prava, a svoite prava, formulirani vo
pravni pravila da gi vr{i{ kako svoi
dol`nosti”
Spored profesorot Legradi~, ako
~ovek ne e vo sostojba da pravi vakva
inverzija na svoite prava vo dol`nosti
i dol`nostite vo prava, toga{ ima mesto
samo za dve ne{ta:
1) ili postojat individualni slabosti (biolo{ki nagoni ili li~ni i
posebni interesi {to se zasnovaat na
pre`iveani objektivni zakonitosti)
ili
2) postojat slabosti na op{testvenata
organizacija poradi koi pravnite
pravila ve}e ne go izrazuvaat dobroto i
moralot, tuku se pretvorile vo nemoral.
Vo prviot slu~aj ~ovekot e dol`en
da se bori protiv svoite subjektivni
slabosti i da gi sovlada, a vo vtoriot
~ovekot e dol`en da se bori bilo za
izmenuvawe na pravnite pravila bilo
za donesuvawe novi pravni pravila {to
}e bidat vo soglasnost so objektivnite
zakonitosti. Za postapuvawe na obvinitelot ima pravni pravila {to mu davaat
pravo da bara da se primeni merkata
pritvor za da gi obezbedi op{tite interesi, no, isto taka, ima i dol`nost
da gi {titi pravata na ~ovekot kako osnovna vrednost od koja proizleguvaat
osnovnite vrednosti na op{testvoto vo
~ie{to ime i za ~ii{to interesi nastapuva. Sudijata ima pravo da prifati,
no i da go odbie ili da go modifikuva
baraweto za pritvor. Dokolku toa svoe
pravo go sfati i kako negova dol`nost
Gri`ata na sovesta, koja se javuva pri donesuvaweto na
odluki bez da se po~ituvaat moralnite normi, koga postoi
sudir me|u pravoto i moralot, e izraz na li~nata kriza
i na kapacitetot na edno op{testvo da gi ~uva moralnite
vrednosti {to se osnova na negovoto opstojuvawe
da gi po~ituva ~ovekovite prava, kako
moralni vrednosti {to gi garantira
demokratskoto op{testvo vo ~ie{to ime
postapuva, toga{ toj postapuva i spored
pravnite, no i spored moralnite normi
kako dve op{testveni pojavi, koi ja izrazuvaat op{testvenata svest i dostignatiot stepen na demokratizacija na
dadenoto op{testvo. Pravno e dozvoleno
bremena `ena da bide vo pritvor, no
moralno - ne.
Moralot e sostojba na svest, koja vo
dadenata op{testvena zaednica, kako
nejzin sostaven del, go razgrani~uva dobroto od zloto poa|aj}i od toa deka vrvno op{testveno dobro e ~ovekot, od kogo
proizleguvaat site drugi vrednosti,
vklu~uvaj}i ja i primenata na pravnite
normi. Ako odredeni objektivni uslovi baraat zazemawe stav, donesuvawe
odluka za primena na moralnite normi
za po~ituvawe na ~ovekovite prava, a
op{testvoto preku svoite institucii ne
gi po~ituva, toga{ stanuva zbor za nemoralnost, za kriza na moralot, koja dejstvuva erozivno vrz stabilnosta i opstojuvaweto na toa op{testvo. Moralot
ne e diktat na ne~ija volja, tuku i produkt
na stepenot na negovata razvienost vo
moralno op{testvo i na avtonomnosta
na negovite institucii da gi po~ituvaat
moralnite normi, kako vrednosti vrz
koi po~iva toa op{testvo. Tie se slobodni normi {to dejstvuvaat avtonomno
(subjektot gi primenuva zatoa {to veruva vo niv i kako takvi se sostaven del
na negoviot eti~ki, profesionalen i
moralen vrednosen sistem) . Tie ne se
heteronomni, odnosno ne se produkt na
ne~ija naredba ili volja. Avtonomnosta
na moralnite normi izvira od izgradenosta na individualnata i na profesionalna svest deka nivnata primena e
kako vo interes na op{testvoto vo koe
vladeat i odredeni moralni vrednosti,
taka i vo interes na toj {to donesuva odluki povrzani so primenata na odredeni pravni normi, koi se vo korelacija
so negoviot profesionalen i moralen
dignitet i vo interes na op{testvoto
kako moralno op{testvo. „Od avtonomnosta na moralot proizleguva negovata
najkarakteristi~na sankcija: gri`ata na
sovesta. Taa sankcija, koja subjektot sam
na sebe ja primenuva kaej}i se za svoeto
nemoralno delo” (R. Luki}), odnosno za
nemaweto profesionalen dignitet za
primena na moralnite normi, dotolku
pove}e ako pravnite normi mu davaat
mo`nost za slobodno donesuvawe odluki
vrz baza na slobodnoto, profesionalno
ubeduvawe.
„Pri ostvaruvaweto na moralnite
normi, ~ovekot pove}e ili pomalku ja
vklu~uva svojata svest i razum za akcija”
(S. Gaber), odnosno toj kriti~ki se odnesuva kon toa {to treba da go pravi, toj e
vo aktiven odnos i taa negova aktivnost
porano ili podocna vodi kon primena na
sfa}aweto za celta, smislata i su{tinata
na moralnoto pravilo za povedenie,
moralnata norma. Ottamu, spored nego,
kaj moralot, sankcijata, osven odnadvor,
mo`e da se izrazuva i kako vnatre{en
pritisok na svesta, odnosno kako gri`a
na sovesta {to mo`e da eskalira do
samokaznuvawe. Gri`ata na sovesta e
produkt na sopstvenoto sogleduvawe
deka pri donesuvaweto na odlukata ne
se po~ituvale i moralnite normi, deka
stanuva zbor za nemoralna odluka {to
predizvikala {tetni posledici kako za
op{testvoto, poradi nepo~ituvawe na
~ovekot kako osnovna vrednost od koja
proizleguvaat site drugi vrednosti,
taka i za sopstveniot moralen i profesionalen dignitet i kredibilitet,
no i doverbata vo instituciite na edno
demokratsko op{testvo. Gri`ata na
sovesta, koja se javuva pri donesuvaweto
na odluki bez da se po~ituvaat moralnite normi, koga postoi sudir me|u pravoto i moralot, e izraz na li~nata kriza
i na kapacitetot na edno op{testvo da gi
~uva moralnite vrednosti {to se osnova
na negovoto opstojuvawe.
11
ilustrirana revija za iselenicite od
Makedonija
posledno denes od denes
Esej
da izlezeme od temninata
na sonce
Bra}a moi, edna pra~ka
sekoj mo`e da ja skr{i,
ama mnogu pra~ki vrzani
vo edno nema sila {to
}e gi skr{i, {to }e gi
sovlada. Tatkoto saka da
ni ka`e deka nas, kako
rskarani, sekoj mo`e da
ne sovlada i najslabiot
neprijatel. Ama vrzani,
pomireni, sploteni,
slo`ni, neraskarani,
nepodeleni, ne vlezeni
vo pizma, nikoj ne ni
mo`e ni{to, da ne sovlada, da ne raznebiti, da gi
otkine jazicite, da pravi
se {to saka so nas
Raslojuvaweto na Makedonija i na
Makedoncite e seprisutno. Osobeno
poslednite dvaeset godini, ili od pred
dvaeset godini do denes! I treba toa
{irewe kako metil, kako pirej da sopre! Da se sotre! Vekovnata propaganda
na sosedite na Makedonija kon Makedonija i Makedoncite deka kako dr`ava
i kako narod ne postoime ja dup~i
lu{pata na jajceto od koe ve}e izleguva
a`dajot za da go izede makedonskiot
narod. Toj otrov, stivnuva-se pojavuva.
Peplosuva – se razgoruva, od vreme na
vreme. Osobeno koga Makedonija e bolna. Uni{tuva~kiot ogan ne e ugasnat. I
Makedoncite go dorazgoruvame. Gori.
Topi. So decenii, so vekovi sumporniot
ogan od Sodom i Gomor ja uni{tuva
Makedonija i Makedoncite. Opo`aruva
se‘ {to e makedonsko. Taa sumpornootrovna propaganda od sosedite se odoma}ini. Iako samo kaj grst makedonski
nemakedonci, no argumentot uka`uva`ivee i vo Makedonija vo Makedon-
12
Kosta Popovski
cite. I ne samo vo Republika Makedonija tuku i me|u Makedoncite nasekade na
planetata Zemja. Iako i tamu samo kaj
grst Makedonci.
Splotenosta na Makedonija, osobeno
pod ropstvoto na Otomanskoto carstvo do
predilindenskiot period, be{e beleg,
be{e logo, brend, suv pe~at, za{titna
oznaka, Manifest i Biblija, `ilava
duhovna i odbrambena makedonska, semakedonska zakletva. Sekoj Makedonec
vo toj dolg vremenski ~asovnik be{e
bedem titaniumski otporen na se‘ {to
se obiduva{e odnadvor da go raznebiti identitetot, da bide obezli~en najstariot narod od predbibliskiot,
bibliskiot i pobibliskiot period.
Makedonecot koga ne go brca{e prstot
vo okoto na bratot Makedonec, splotenosta be{e motiv, krilja na sokol so
{to se brane{e etni~kata makedonska
granica za Makedonecot da opstoi kako
politi~ki, op{testven, nacionalen,
duhoven, individualen i sekolektiven
prepoznatliv lik – identitet. Pritisocite od sekade bea anestezirani i
stopuvani vo golemata bratobranitelna
Sterna, frlani vo nea so pomo{ na milioni makedonski race i srca.
Makedonija i Makedoncite ne se
samo posebna dr`ava i poseben narod.
Makedonija be{e majka na site tvrdinidr`avi, pleme-dr`avi, selo-dr`avi,
grad-dr`avi zatoa {to taa be{e Imperija-dr`ava. Makedonecot be{e tatko
na mnogu narodi na straiot kontinent,
na toga{niot svet. Sega Makedonija e
suva pravliva morska sipa. Ispru`ena
na `e`ok pesok, bez gram kislorod vo
golemite gradi. [to ni se slu~uva?
Malku ne{ta? Mnogu ne{ta? Sekakvi
ne{ta za od nas da ne ostane ni{to!
Mnogu odnadvor, mnogu pove}e odnatre!
Gnil ogan go pe~e srceto na Makedonija i na Makedoncite. Go gori.
Poslednive dve decenii (1991-2011)
izrasna i trae vo golem Pokladarski,
namesto obedinuva~ki, semakedonski uni{tuva~ki po`ar. Ona {to ne mu
uspea na sekoj sosedski, nadvore{en
neprijatel, niz vekovite i mileniumite, da go sotre Makedonecot i drevnata makedonska dr`ava , ni uspeva na
nas samite, Makedoncite. Taka e! Tokmu
taka. Samite ja stavame sekirata vrz
se~ove~koto Drvo na postanokot. Samite
nie Makedonci se istisnuvame, pa|ame
od toa sesvetsko semejno drvo kako najaden crvec od ve}e gnilo jabolkovo
drvo. Prokleto boli toj fakt. Taa vistina. Samouni{tuvaweto, osobeno vo
dvete posledni decenii, ni uspeva na
nas Makedoncite kako poseben narod.
Pravime kompromisi so site na{i neprijateli. Ne sakame konsenzualno, vo
eden vik, da revneme i samite nie da
se pobedime, ada ja pobedime semakedonskata omraza i da se pregrneme nie
Makedoncite sekoj so sekogo. Da ja nadmineme bibliskata definicija deka
ona {to samiot mo`e{ da si go nanese{
kako {teta ne mo`e da ti go nanese ni
najkrvolo~niot neprijatel.
Na nas Makedoncite ni uspeva samite
da se uni{time. Podelbite dominiraat
nad splotuvaweto. Ja ispolnuvame
potrebata i celta na a`derite – sosedi.
Na makedonskite balkanski krokodili
vo do`dalenska reptilska ko`a. Go
ispolnuvame nivnoto: Makedonija i
Makedoncite da ne postojat. Makedoncite se asistenti na taa krastava, ligava
grozotija. Taa na{a, negova, tvoja, moja
semakedonska a`daja, samite nie ja hranime so na{e meso. Raskarani, razedineti, raznebiteni, razmakedon~eni,
razkumuvani. Nedoli~no rastureni i
unesre}eni. Samite protiv samite sebe!
Na nas Makedoncite toa ni e dlabokata
rana. Samo toj {to ne e Makedonec, a e
Makedonec, ne mo`e da go razbere toa
Esej
raspa|awe.
A lekot? Da. A lekot? Go imame
li? Go imame! Da se splotime. Kako vo
drevnite vremiwa. Podocna vo Samoilosarstvoto, vizantisko, makedonsko
rastewe! Kako ilindenskoto (sepak
tragi~no, tokmu zaradi samite nas) stanuvawe kako eden-site Makedonci (me|u
site ne samo grst makedonski nemakedonci) protiv site okolni neprijateli
na etni~ki starata dr`ava Makedonija.
Da se splotime od denes do Krajnoto
vreme da sme edno: neraskarani, soedineti, sploteni, nepodeleni, ne`igosani
„Nie”, „Tie”, „Vie”, „Ne nie”. Tuku Makedonci. Da go sohranime ova denes –
denes! I nikoga{ da ne mu
odime na grobot za da mu odneseme cve}e. Zatoa {to ne
zaslu`ilo toa vreme denes i
utre da bide pak denes.
Ova ne e vosklik na
radikalen
nacionalizam.
Ne e rev na voen nacionalizam, iredentizam i
nacionalisti~ki povik! Ova
e vosklik na polezen nacionalizam, bez koj ne mo`e da
postoi da opstoi nieden
narod. Ova ne e balkanski
nacional{ovinizam i borben
vik kako {to neguvaat na{ite
sosedi. Na{iot polezen nacionalizam pravno i filosofski opravdan e semakedonski amanet od dale~nite
vremiwa: „Bratot bratot ne
go hrani-ama te{ko nemu koj
{to go nema”. Na nas Makedoncite ni se pribli`uva
samouni{tuvaweto. Eve go.
Dojdeno e! [totuku treba da
vleze vo na{ata makedonska doma! Samite go podgotvuvame! Sosedite go podgrevaat tav~eto
grav~e vo koe nie sme stavile arsen
~ekaat samo da go vkusime!
Ama ima splotuvawe. Makedonecot
u{te od vremeto na Golemata Majka,
makedonskata bo`ica, go ~uva nejzinoto
mleko vo sekoj organ na makedonskoto
telo. Da se splotime. Od milioni makedonski race da sozdadema edna Raka. Od
milioni makedonski srca da sozdademe
edno Srce. Nekomu od nas Makedoncite
ova prozvu~uva pateti~no, maloumno,
ve}e povikano, a ne dojdeno. I e taka. I
ne e taka. Ako ne se projavime, ako ne se
zbli`ime. Ako ne se pregrneme za povtorno da prote~e blaga bartska makedonska krv, ako ne ja ispumpame, sekoj
vo sebe, zlokrvta {to ni ja transfuzioniale i se’ u{te ni brizgaat nekoi (ne)
makedonski partii.
Razurnuvaweto na Makedonija,
po~nato, }e zavr{i denes. Zatoa e
potrebno od denes ili denes da bide
poslednoto v~era. Od devedesetite
godini od minatiot vek zajadenite
partii denes gi glodaat poslednite koski na makedonskoto ogromno telo. Tie
(radikalnite strui vo niv) uspeaa da gi
rasturat vistinskite tatkovinski makedonski politi~ki partii. Da gi zgasnat
a koi bea stolb na makedon{tinata.
Da se vratat na politi~kata scena. Vo
sprotivno raskarani, zgasnati }e ne
nema. Ne prozvu~uva opravduva~ki: „Od
drugi zavisime”, „Drugi ni go napravija mrtove~kiot sandak”. Da, ama nie im
go poka`avme patot kon makedonskoto
uni{tuvawe. Samite se dojaduvame!
^areto e ednosekoj Makedonec go
znae ~areto, spasot, lekol, ila~ot da ja
stane na noze mo}na Makedonija: razedinuvaweto da go prestorime vo
soedineto,
samouni{tuvaweto
vo
neuni{tuvawe. Da izlezeme od magepsanosta, od hipernacijata, od raskaranosta {to se {iri preku site granici
na izdr`livost!
Na nas Makedoncite, osobeno
dvete posledni decenii, srceto ni
e polno samoomraza. Toa go napravi
nadvore{niot, no i vnatre{niot neprijatel (grst nedoma}ini). ne napolnija
so zeir. So otrov. Denes duri e docna.
Denes treba da zavr{i polneweto so
semakedonska omraza, nepo~ituvawe.
Da po~ne borbata, vojnata protiv zloglodarskata temna makedonska no}: Nie
protiv Nie Makedoncite. Treba da po~ne
magiskiot mitolo{ki dodatok: makedonskoto sesoedinuvawe. Makedonskata
sesplotenost. Rekoncentralizacijata
na me|umakedonskata podelenost i polarotet vo korist na drugi i obnova
na semakedonskata istost, splotenost
sodr`ana vo mudrosta na Makedonecot:
[to mi misli{ da ti se varti – {to ti
mislam da mi se vrati”, za seto lo{o da
se pretvori vo dobro. Da se spleteme vo
eden bajrak crven na sredinata so likot
na Golemata Majka, Sonceto i Hristos!
Denes, sega, odma, e posledno vreme
Makedonecot da se vrati doma vo srceto
na drugiot, tretiot, iljaditiot, milionitiot, desetmilionitiot, trinaesetmilionitiot (kako Hristos plus dvanaesette Apostoli) Makedonec. Tolku
ne ima. Ili u{te pove}e: vo Republika
Makedoniaja nad dva miliona, vo Bugarija nad dva miliona, vo Grcija nad
dva miliona, vo Srbija nad dva miliona,
vo Alabanija nad eden milion.
Na Balkanot u{te 200.000 (vo
Crna Gora, Hrvatska, Romanija,
Kosovo, Vojvodina, BiH, Srpska
Republika). Vo Evropa najmalku
milonipol Makedonci. Vo Avstralija i vo SAD nad edenipol
milion, vo Kanada nad milion
(pretopeni okolu 80% i 20%
deklarirani Makedonci).
Zasekoga{ edno makedonsko
srce da vleze vo drugo makedonsko srce na drug Makedonec,
so {to }e prestane pizmata.
]e prestane raznebitenosta
{to samite ja vitaminizirame.
]e prestane nesoedinetosta,
raskaranosta, omrazata i odbivnosta eden kon drug. ]e
prestane volkovskoto glodawe,
samomakedonskoto vampirsko,
vrkola~ko
sebemakedonsko
cicawe na krvta i mlekoto na
makedonskat bo`ica Golemata
Majka {to go imame nie site
Makedoncite.
Za od denes i zasekoga{
sebezavrteniot grb da go metamorfozirame vo sebesoedineto srce. Za
da ne bideme rastrgnati od sosedsko –
doma{nata gnido-{ugava propaganda.Za
da ne bideme `rtvi samite na sebe. Da
se prestorime vo edno mo}no makedonsko telo. Za toa ne treba pari. Ne trba
formirawe komisii. Za da se splotime
treba samo edno – da se splotime! Toa
umeeme da go napravime bez vnatre{ni
ili nadvore{ni nadgleduva~i. I }e
bideme sploteni. I }e bideme nerazdvoeni do Krajot na vremeto i otade Krajot na vremeto, poto~no do po~etokot na
Vtoroto biblisko vreme, a {to }e trae
neograni~eno trajno...
Da gi vratime makedonskite veliki sozercanija: mo}nite bratski
me|usebemakedonski vrvki kako me|u
majkata i embrionot. Da go odzatneme
vo, sekoj od nas, trombot vo krvnite potoci – za da pote~e ~esta, po~ituvaweto,
semakedonskoto
splotuvawezaradi
samite nas za da ne dobieme nacionalen
i posebno identitetski makedonski in-
13
Esej
ilustrirana revija za iselenicite od
farkt, {to e vo korist na okolnite no
doma{nite grst hieni {to osteniraat
(osten – drven {il~est kolec) nas
Makedoncite da sme eden protiv drug
Makedonec. Da se soedinime zasekoga{.
Toa mu e neophodno na Makedonecot, na
najstaroto Gospodovo pleme, podocna
Imperija, Narod, Nacija sega kako Republika Makedonija, (ne)samostojna,
(ne)suverena, (seu{te) od subjektivni
i objektivni pri~ini. Kako narod vo
svoja dr`ava, ama vo podredena sostojba?!
Na um mi doa|a mudrosta na drevnite
na{i Makedonci, deka na Makedonecot edinstvena opasnost mu se zakanuva samo od Makedonecot (Ptolomej,
Filip, Aleksandar, Aristotel... koi
vo razli~ni vremiwa go osetile nervot, inicijacijata, intuicijata, predvidlivosta deka Makedonecot mo`e
da progresira samo ako go izlekuva
bolnoto: jas sum Makedonec – drugite
se nemakedonci). Od ponovata makedonska istorija (sreden vek i dosega)
}e go spomnam Marko Cepenko, makedonski mudrec, filosof, prerodbenik, osnovopolo`nik na makedonskata
nacija (nikoj do sega nema doktorirano
na ovoj fakt na negoviot `ivot i delo,
{to e sram i za `alewe), politi~ar, patriot, svetol obraz. Oko, um, mislitel,
sobira~ na narodni mudrosti, prikazni, gatanki, sobira~ na makedonskiot
govoren i pi{uvan Um, Pamet, Sovest.
No i predviduva~. Vidovit. Me|u iljadnicite nasobrani mudrosti od nego,
iska`ani od negovite, moite, tvoite
Makedonci niz vekovi, e i slednata
mudrost: Se uveril tatkoto deka negovite sedum (osum ili devet ili deset)
sinovi, se raskarani. Zel sedum (osum
ili devet ili deset) `ilavi pra~ki debeli, kolku vreteno, od drenovo drvo.
Na sekoj od sinovite mu dal po edna
pra~ka. I gi zamolil, ne im naredil,
ne gi prisilil, gi zamolil sekoj da ja
skr{i `ilavata pra~ka. I so malku napor, tie sekoj od niv, uspeal da ja skr{i.
14
Vedna{ potoa mudriot tatko Makedonec,
na sekogo od sinovite koi bile raskarani, razdeleni, eden so eden da ne se
vidat, im dal po sedum (osum ili devet
ili deset) `ilavi drenovi pra~ki.
Ipak gi zamolil sekoj od sinovite da
se obide naedna{ da gi skr{i pra~kite
sobrani vo edno. I ~udo ne se slu~ilo.
Raskaranite bra}a, sekoj za sebe, ja vnesol seta sila vo racete, ama vrzanite
pra~ki nikoj od niv ne mo`el da gi
skr{i. Tie go gledale tatkoto. ^ekale
da im objasni {to saka da im pora~a
so pra~kite. Toj mol~el. Najtariot od
negovite sinovi, najposle progovoril.
„E bra}a moi, edna pra~ka sekoj mo`e
da ja skr{i, ama mnogu pra~ki vrzani
vo edno nema sila {to }e gi skr{i,
{to }e gi sovlada. Tatkoto saka da ni
ka`e deka nas, kako rskarani, sekoj
mo`e da ne sovlada i najslabiot neprijatel. Ama vrzani, pomireni, sploteni, slo`ni, neraskarani, nepodeleni,
ne vlezeni vo pizma, nikoj ne ni mo`e
ni{to, da ne sovlada, da ne raznebiti,
da gi otkine jazicite, da pravi se’ {to
saka so nas”. Vidovito, Cepenko ovaa
prikazna ja ima nameneto tokmu za nas
Makedoncite na dene{nite generacii
(razli~ni vozrasti). Mora da se priznae deka site sme raskarani do koska.
No, deka mo`eme da se splotime, da se
spasime od me|umakedonskata omraza,
od taa pizma ne samo ako se soedinime,
ako prestaneme samite da se delime na
„nie”- „vie” –„tie”-„onie”....
Vo devedesetite godini od minatiot
vek, na politi~kata scena se pojavi
edna vistinska tatkovinska partija ~ij
lider be{e (ne znam dali se’ u{te e)
m-r Ivan Xo Petreski. Jas kako novinar
toga{ imav privilegija da napravam
intervju so nego. Vo toa vreme po~na
me|umakedonskoto raskaruvawe. Toga{
po~na, javno, `estoko poznatoto: „nie”,
„vie”, „va{i”, „na{i”. Po~na sebemakedonskoto glodawe. Nadvore{niot
neprijatel so pomo{ na vnatre{niot
neprijatel – (ne)Makedonci, koga se
Makedonija
ubedi deka Makedonija e bolna od
samite Makedonci, zagrakaa od site
strani: embarga, uceni, pritisoci,
nerealni barawa, po~na balkanskata
majmunijada protiv Golemata Majka
Makedonija i Makedoncite. Definitivno makedonskiot narod ne be{e edinstven. Za`ivea netrpelivosta, kletvata, zlokrvta. I denes trae. No, do
denes. Veruvam!
Vo intervjuto go pra{av mojot sogovornik m-r Ivan Xo Petreski, kakov
e negoviot vpe~atok i komentar za se’
po`estokata me|umakedonska podelenost?
„Doma{nite neprijateli (ne)Makedoncite i sosedite na Makedonija se
obiduvaat i zasega im uspeva da go
raskaraat Makedonecot me|u sebe. Celta im e nikoga{ Makedonija da ne bide
samostojna dr`ava. Tvrdam deka i vo idnina toa }e go pravat u{te po`estoko.
Naj`estoki }e bidat doma{nite neprijateli me|u niv i (ne)Makedonci.
Takvite se grst, ama }e pravat se’ u{te
pove}e da ne raznebitat. Ama sum siguren deka blisku e vremeto i Makedoncite }e se splotime! ]e bideme edno! ]e
ja zaboravime makedonskata me|usebna
pizma sodr`ana vo karakteristi~nata
vistina. A taa e: Koga Makedonec go
pra{al svojot sosed Makedonec – `iti
lebot koj ti go iskorna, koj ti go iskopa okoto tolku dlaboko, Makedonecot
so iskopanoto oko na sosedot Makedonec mu odgovoril: Koj mo`e drug
tolku dlaboko da mi go iskopa, osven
mojot brat so kogo sum raskaran. Samo
raskaraniot brat mo`e tolku dlaboko
da kopa! Siguren sum deka }e se pobedime samite za da mo`eme da gi sovladame drugite nadvore{ni neprijateli.
Makedonija od me|ubratskata kriza
}e izleze u{te posplotena. ]e slavime
semakedonska obedinuva~ka pobeda.
]e sledat godini, decenii, vekovi do
Krajnoto Vreme – sploteni i soedineti
Makedonci”...
Mojot sogovornik vo intervjuto
vidovito, pretska`a toga{ {to ni se
slu~uva do denes. No, pretska`a {to }e
ni se slu~i ako sme sploteni, od denes
do Krajnoto Vreme. Jas veruvam i vo ednoto i vo drugoto. I vo splotenosta i vo
opstanokot na Makedonija i Makedonecot do Krajnoto Vreme. Splotenosta e
formula, mo} za makedonija da opstoi.
Tajnata e vo Makedonecot. Treba da ja
ottajnime. Sme na pat. A taa tajna e: Za
ve~na Makedonija i ve~en Makedonec
potrebno e bratot Makedonec {to mu
go otkornal najdlaboko okoto na bratot
Makedonec, da mu go vrati so toa {to
}e si go otkorne svoeto i so molba da
se splotat. Da mu prosti. So toa i dvajcata }e gledaat so ~etiri o~i, za{to
iskopanoto }e go zameni splotenosta i
soedinetosta.
Stav
isklu^itelnata uloga
na makedonskata dijaspora
Zborot „Dijaspora”, so golemi
bukvi, se odnesuva na raseluvaweto na
Evreite od Izrael po nivniot progon
vo Vavilon, dodeka „dijaspora” so mali
bukvi se odnesuva na koi bilo lu|e {to
se raseleni i `iveat nadvor od svojata
rodna zemja. Ovoj mesec go proslavuvame
otvoraweto na Muzejot na holokaustot
vo Skopje i i oddavame ~est na ulogata
na evrejskata zaednica i na Dijasporata vo gradeweto na Makedonija i muzejot, no isto taka sakam da ja istaknam
va`nata uloga na makedonskata dijaspora vo dene{nata moderna Makedonija,
koja opstojuva ve}e 20 godini.
Dve decenii i ne e tolku dolg period za edna nacija, iako nekoi dr`avi
(vo moderna smisla na zborot), mnogu
~esto se ra|aat sekoj den: zemete go
predvid neodamne{niot referendum vo
Sudan, koj ova leto }e rezultira so nova
dr`ava. I pokraj toa {to Makedonija e
stara samo 20 godini, taa e sepak stara
zemja, ~ij{to narod postoi ve}e iljadnici godini.
Kako i da e, vo moderniot svet, na „novite” zemji im treba celata pomo{ {to
mo`e da ja dobijat; vnatre{nata pomo{
od lu|eto i vladata, nadvore{nata od
drugite prijatelski nacii i sekako
od svojata dijaspora. Vo posledniot
slu~aj, makedonskata dijaspora so pravo
zaslu`uva priznanie.
Vo izminative 18 meseci, dodeka
patuvav vo svetot i go promovirav
filmot „Imeto e ime”, imav zadovolstvo da ja zapoznaam makedonskata dijaspora. Nekoi od lu|eto {to gi zapoznav ja napu{tile rodnata Makedonija i
se preselile vo drugi zemji, drugite se
vtora ili treta generacija Makedonci
rodeni kako gra|ani na drugi zemji, koi
so gordost zboruvaat za svoeto makedonsko poteklo.
Site lu|e {to gi zapoznav se gordi
na Makedonija, i iako ne sekoga{ se
soglasuvaat so nejzinata vlada (vo koj
bilo moment vo periodot od 20-te godini), gordi se na svojata rodna zemja
i na svoite roditeli i dedovci. Zapoznav lu|e {to ja napu{tile Makedonija
koga bile mladi i koi, i pokraj toa {to
ne se vratile pove}e od 30 godini, pak
~uvstvuvaat silna povrzanost kon zemjata. Normalno, sekoga{ gi pottiknuvam
po~esto da ja posetuvaat Makedonija!
Makedonskata dijaspora odigra
va`ni ulogi za Makedonija. Na primer, vo mojata zemja, SAD, dijasporata
Xejson Miko
dejstvuva{e vo 50 sojuzni amerikanski
dr`avi i vo Va{ington, pridonesuvaj}
i za priznavaweto na Republika Makedonija pod nejzinoto ustavno ime {to
se slu~i vo 2004 godina. Te{ko e da
se odredi koj moment ili nastan bil
odlu~uva~ki za takvata odluka, no sepak
nejzinata dolgogodi{na rabota vode{e
kon priznavaweto na Makedonija, i toa
od strana na pretsedatelot Xorx Bu{.
Makedonskata dijaspora ima pridoneseno za razvojot na Makedonija i vo
ramkite na ekonomskiot razvoj, umetnosta, kulturata, sportot i religijata
i za sozdavaweto na nejziniot imix vo
celiot svet.
Vo po{iroka smisla na zborot, ima
golem broj kategorii vo koi mo`e da se
vklu~i dijasporata. Ima nekolku op{ti
zdru`enija kako Obedinetata makedonska dijaspora ~ii ~lenovi rabotat
na unapreduvawe na gorenavedenite
oblasti za da promoviraat s$ {to e
makedonsko. Tie bea mnogu efikasni vo
{estgodi{niot period na dejstvuvawe
i se obiduvaat rabotata da ja izdignat
na globalno nivo. Ima zdru`enija za
~ovekovi prava, kakvi {to se Avstralisko-makedonskiot komitet za ~ovekovi
prava i Makedonskoto me|unarodno
dvi`ewe za ~ovekovi prava, {to imaat
za cel da se fokusiraat na ~ovekovite
prava, a i na drugi pra{awa.
Ima i mnogu drugi kulturnoumetni~ki dru{tva {to se fokusiraat
na muzikata i umetnosta, a drugi, pak, se
fokusiraat na sportot. Imav zadovolstvo da sorabotuvam so mnogu od niv, kako
na primer so Avstralisko-makedonskiot teatar vo Sidnej, Avstralija, Makedonskiot filmski festival vo Toronto,
Makedonskiot filmski festival vo
Melburn, Avstralija i kulturolo{kata
grupa „Krug” vo London, Britanija.
Makedonskite crkvi vo svetot ja
obedinuvaat dijasporata vo svoite
zaednici i go odr`uvaat makedonskoto
pravoslavie, koe e duhovna hrana za
vernicite. Ja imav ~esta da gi posetam
makedonskite crkvi i zaednici vo Detroit, Mi~igen, Totova, Wu Xersi, Sirakjuz, Wujork, Vindzor, Kanada i vo
Fort Loderdejl, Florida. Isto taka, sum
gi posetil makedonskite zaednici vo
^ikago, Ilionis, Fort Vejn, Indijana,
Wujork, Adelejd, Melburn, Pert i Sidnej
vo Avstralija i Tempi, Arizona. Sekoga{
dlaboko sum trognat koga }e vlezam vo
nekoja makedonska crkva ili manastir,
kade i da e vo svetot, i }e se potsetam
na hristijanskata vera, koja se fokusira na li~nata vrska so Gospod. Treba da
im bideme blagodarni na makedonskite
crkvi, na ~elo so gospodin gospodin
Stefan, koi se borat za priznanie i koi
imaat golema uloga vo za~uvuvaweto na
makedonskata tradicija, jazik i istorija nadvor od Makedonija.
Makedonskite po~esni konzuli vo
celiot svet imaat za cel da doprat do
diplomatskite zaednici, kako i do lokalnite politi~ari i stratezi i da vlijaat na niv vo pogled na makedonskite
pra{awa. I pokraj toa {to konzulite ne
sekoga{ se Makedonci po nacionalnost,
i tie {to se Makedonci po nacionalnost i tie {to ne se, igraat va`na uloga
vo dijasporata i imaat golem pridones
vo gradeweto na imixot na Makedonija.
I za kraj, znam deka sigurno
izostaviv nekoi kulturno-umetni~ki
dru{tva i se izvinuvam poradi toa. Gi
spomnav zdru`enijata so koi sorabotuvav. Ima mnogu dobri dru{tva vo dijasporata so koi ne sum sorabotuval, a koi
rabotat za dobroto na Makedonija. Sepak ima i golem broj Makedonci {to se
del od dijasporata i koi samostojno ja
promoviraat Makedonija. Sekoj na ovoj
ili onoj na~in e ambasador na Makedonija, bez ogled na toa dali e direktno
vklu~en vo politi~kiot `ivot na zemjata, dali sorabotuva so mediumite ili
ednostavno razgovara so prijateli i
sosedi. Dijasporata, za koja bilo zemja,
igra edinstvena uloga za svojata rodna
zemja i zatoa sekoga{ treba da ima najgolema blagodarnost i poddr{ka od
site.
15
ilustrirana revija za iselenicite od
Makedonija
Nepokor
[email protected] borci od gra\anskata vojna vo grcija: dimitar kostadinov petrovski
borbite gi izgubivme
poradi predavstvo
@aklina Mitevska
Dimitar Kostadinov Petrovski e
roden na 29 noemvri 1929 godina vo
selo Bab~or. Prvo u~estvuval vo mladinskata organizacija EPON, a od 1945
do 1949 godina bil u~esnik vo DAG. Del
od podatocite za negoviot podvig ni gi
soop{ti samiot, no poradi vlo{enata
zdravstvena sostojba, koristime i
nekoi ve}e objaveni podatoci za nego.
Na 16 avgust 1946 godina vo Bab~or
do{la monarhofa{isti~kata vojska,
koja 160 lu|e zatvorila vo selskoto
u~ili{te. Po golemoto maltretirawe
lu|eto se onesvestile od tepaweto.
Petrovski, koj imal okolu 18 godini,
uspeal da se spasi taka {to pobaral da
odi da im donese voda na onesvestenite.
Go pridru`uval gr~ki vojnik, no na{iot
sogovornik uspeal da mu pobegne preku
urnatiot yid od polskoto vece. Zaminal
vo planinite, kade se kriel nekolku
dena, a potoa nekoi od sosednoto selo
mu vospostavile vrska so partizanite.
Del od zatvorenicite odnele vo zatvorot vo Ko`ani-Kostur, a nekoi gi ispratile na ostrovite. Pri napu{taweto
na Bab~or monarhofa{istite ja zapalile ku}ata na Petrovski za{to i tatko
mu bil partizan, a i toj im pobegnal.
Nivnata ku}a bila prvata izgorena ku}a vo Bap~or. Petrovski u~estvuval vo
mnogu bitki na Vi~o, Gramos, Malimadi,
Sorvik, Negu{, Lerin itn. Na po~etokot
imale golemi uspesi na bojnoto pole
ili, kako {to toj potencira, nivnite
diverzanti pravele ~uda, vleguvale vo
pozadinata na neprijatelskata vojska
i nenadejno gi napa|ale. Taka bilo
vo tekot na 1946-1947 godina, koga
vsu{nost bile sozdadeni i slobodni
16
teritorii, na koi bile oformeni
{koli na makedonski jazik, a imalo
i drugi aktivnosti. Me|utoa, po 1948
godina, poradi predavnicite koi bile
vo partizanskite redovi, sostojbata na
boi{teto se promenila vo korist na
fa{istite.
“Toa - objasnuva Petrovski - sekako
se dol`i na zamenata na makedonskiot
komanden kadar so gr~ki. Vo na{ite
edinici ima{e gr~ki komunisti, predavnici koi na{ite borbeni nameri
im gi izdavaa na monarhofa{istite
pred da gi realizirame”.
Raska`uva i za borbite vo Gorno i
vo Dolno Kotori, no i za svoeto ranuvawe. Po naredbata od 10 dekemvri
1946 godina trojca lu|e trebalo da
zaminat vo selo Lacen-Lerinsko. Na
patot padnale vo monarhofa{isti~ka
zaseda, a samo toj ostanal `iv, no bil
“Koga go napadnavme
Lerin komandantot
na artilercite
be{e Grk i treba{e
nim da im dade naredba da pukaat, a
toj so site dokumenti pobegna i i’ se
predade na gr~kata
vojska”, veli Dimitar Kostadinov
Petrovski.
ranet vo nogata.
“Me odnesoa vo bolnicata ‘Eleni
Dimitriu’, me prevrzaa, a potoa pravo
vo policija. Me zatvorija vo zatvorot
‘Toli Ano’. Na 10 januari 1947 godina
treba{e da me sudat, no vo me|uvreme
doznav deka }e me strelaat, pa re{iv da
begam. Ja iskoristiv mo`nosta ve~erta
koga n$ odnesoa na {etawe. Vlegov vo
policiskata soba, koja be{e prazna, so
noga ja dupnav mre`ata od prozorecot
i se dadov vo begstvo. Se dvi`ev niz
Od partizanskite denovi
Dimitar Petrovski (desno)
Lerin, pe{a~ev cela no}, a pred razdenuvawe dojdov do seloto Krpe{ino”, se
se}ava Petrovski.
Ottamu so pomo{ na krpe{inskite
ov~ari, a potoa i so ov~arite od Bab~or
gi vospostavil kontaktite so soborcite. Na planinata Gramos ja zavr{il
oficerskata {kola “Petra Muka” i dobil ~in komandir na vod. U~estvuval vo
borbite za Ne~ovo, Konica i vo mesnosta Monahitis.
“Na{iot bataljon - dopolnuva
Petrovski - be{e vo 14. polk, gi
dr`evme mesnostite Orlija i Ordija.
Na 14 juni 1948 g. po~na ofanzivata
na gr~kata fa{isti~ka armija. Na Orlija me ranija vo levata noga i zaminav
vo bolnicata vo Kor~a. Tamu nema{e
mesto i so drugite raneti me odnesoa
na toga{nata jugoslovenska granica
kaj Sveti Naum. Ottamu n$ natovarija
vo avtomobili i n$ odnesoa vo bolnicata ‘Katlanovo’, kade ostanav dva ipol
meseci. Na po~etokot na septemvri n$
vratija vo Egejska Makedonija”.
Raska`uva i za formiraweto na
10. devizija, no i za odeweto vo gradot
Negu{ na 28 dekemvri 1948 godina.
“Na Vi~o ima{e mnogu sneg, cel den
Nepokor
Vo avgust 1949 godina gi do`iveale
najte{kite porazi od gr~kata armija, koja
bila pomagana od Angli~anite i od amerikanskata avijacija. Sakale da se povle~at kon
jugoslovenskata granica, no nejzinata armija
toa ne im go dozvolila, pa zatoa trgnale kon
albanskata granica, a kon niv se dobli`uvale i
monarhofa{istite.
vodevme borba so gr~kata fa{isti~ka
vojska, tie napa|aa so pe{adija, artilerija, tenkovi i avioni. Na{ata kolona
se dvi`e{e vo pravec na Kajmak~alan.
Cela no} patuvavme, a utredenta pristignavme vo selo Krucelevo, Vodensko.
Tamu se odmorivme, drugata ve~er kako
del od 14. polk trgnavme za Voden, a 18.
polk otide za Negu{. Toj ima{e uspeh
vo borbata, no toa ne be{e slu~aj so 14.
polk, nie imavme mnogu `rtvi. Drugiot
den otstapivme, a voeniot sud na smrt
go osudi polkovnikot \or|ijadis, koj
be{e strelan. Site na{i formacii se
najdoa vo selata Krucelevo, Sarakinovo, Tresino, a potoa vo gradot Aradea
(Suru~ko). Vo ovie borbi, isto taka,
nemavme mnogu uspesi i se vrativme vo
selata od kade {to trgnavme. Tamu se
reorganiziravme, go napadnavme Negu{
i uspeavme da go zazememe. Po pet-{est
dena otstapivme na Vi~o”, potencira
sogovornikot.
Tamu napravile reorganizacija i
vo fevruari 1949 godina trgnale da
go napadnat Lerin. Spored ka`uvawata
na Petrovski, planot bil dva dena porano da go napadnat Lerin, no vo toa gi
onevozmo`ila KPG. Poradi razli~niot
raspored na edinicite koi trebalo da
u~estvuvaat vo bitkata, a bil daden od
Zaharijadis, borbata bila izgubena.
Borbi vodele i na drugi mesta vo Sorovik, no i tamu nemale uspeh.
“Pred da otstapime od Vi~o
fa{isti~kata armija od Lerin pristigna vo Trsje i Statica. Vtoriot
bataljon na 14. polk go zabele`a
nivnoto dvi`ewe i pobara dozvola da
gi napadne. Od CKG ni javija da ne gi
napa|ame, tuku da gi pu{time da dojdat
poblisku. Tie, pak, se upatija kon planinata Lisec, a od selata Gabre{, Drenovina, Bazdivi{ta, Crnoli{ta doa|aa
koloni i koloni od gr~kata armija. Na
dve mesta na planinata Bigla ima{e po
{est topovi, tolku i na planinata Rundel, a te{ki topovi ima{e vo Besvina,
koi mo`ea da gi ga|aat Kostur i Lerin.
Topovite ne ispukaa nitu edna granata,
tie bea pod komanda na CKG. Avionite
na gr~kata dr`ava postojano gi bombardiraa na{ite sela. Koga go napadnavme Lerin komandant na artilercite
be{e Grk, koj treba{e da im dade naredba da pukaat, no so site dokumenti
toj pobegna i & se predade na gr~kata
vojska”, objasnuva Petrovski.
Vo avgust 1949 godina gi do`iveale
najte{kite porazi od gr~kata armija,
koja bila pomagana od Angli~anite i od
amerikanskata avijacija. Sakale da se
povle~at kon jugoslovenskata granica,
no nejzinata armija toa ne im go dozvolila, pa zatoa trgnale kon albanskata
granica, a kon niv se dobli`uvale i
monarhofa{istite.
“Se upativme kon Rabskoto pole,
mnogu narod se dvi`e{e kon mostot na Perovo, koj se nao|a me|u dvete
ezera. Avijacijata `estoko napa|a{e.
Uspeavme da gi mineme mostot i od
stranata na Ail se upativme kon Vineni, a od tamu prebegavme vo Albanija.
Po porazot na DAG Makedoncite od Egejska Makedonija bea izbrkani od strana na Grcite, a Titova Jugoslavija ne ni
dozvoli da dojdeme kaj na{ite bra}a od
Vardarska Makedonija. Jas se najdov vo
Ta{kent, SSSR, tatko mi vo Bugarija, majka mi vo Polska, a dvete sestri vo Romanija i toa vo razli~ni mesta. Otkako
se iznajdovme preku Crveniot krst, majka mi otide vo Bugarija kaj tatko mi,
potoa im se pridru`iv i jas. Vo 1978
godina bugarskite vlasti me zatvorija
za{to ne sakav da bidam Bugarin. Sakaa da me sudat za {piona`a, bidej}i
rabotev kako voza~ vo ‘Balkan turist’,
a po turata koja ja imav vo Skopje i vo
Ohrid me narekoa makedonski {pion.
Me osudija na 3 godini zatvor i na 9
godini uslovno. Zatvorot go le`ev vo
Stara Zagora. Otkako izlegov od zatvor
ne mo`ev da najdam rabota. [tom }e ja
videa mojata biografija mi ja zatvoraa
vratata. Po te{ki maki i verbalni borbi so bugarskata korupcija uspeav da
se iselam vo Makedonija”, potencira
Petrovski.
17
ilustrirana revija za iselenicite od
Makedonija
Intervju
mirjana Slavevska, poetesa
preku folklornata pesna
ni opstana jazikot
Vera Stoj~evska Anti}
Mirjana, se se}avam na ~asovite po
Srednovekovna makedonska kni`evnost,
{to gi sledevte na prvata godina na
studiite na Filolo{kiot fakultet
„Bla`e Koneski” vo Skopje, Vie bevte
eden od najredovnite studenti i sekoga{ sedevte vo prva klupa. Dali se se}avate koja godina be{e toa? Kakvi se
va{ite impresii od tie denovi?
Toa {to se se}avate na mene od toj period, navistina mi ja ispolnuva du{ata so
toplina i, priznavam, so nostalgija. Be{e
toa dale~nata 1977 godina. Prvata klupa
vo predavalnata mi dava{e svoevidna sigurnost deka nema ni{to da propu{tam vo
otkrivaweto na za mene dotoga{ povr{no
poznatiot svet na literaturata. Mislam
dekatoa be{e moja prva seriozna sredba,
ne samo so literaturata, tuku i so na{ite
makedonski koreni. No sekako, toa ne ne
sopira{e vo granicite na Makedonija,
tuku se podgotvuvavme za otkrivawe na
~ove~kata priroda i umetnosta kako
nejzin del vo naj{iroka smisla. Se slu~i
taka {to vie bevte prviot profesor kaj
koj {to polagav, a toa iskustvo mi ja donese i prvata studentska radost.
Imav ~uvstvo deka imavte poseben
interes za predmetot Srednovekovna
kni`evnost. Dali toj interes prodol`i
da `ivee i ponatamu vo Vas?
Sekako, na moite patuvawa niz literaturata najnapred morav da gi razotkrijam tajnite na po~etokot, za da mo`am
da sfatam od kade doa|ame, kade sme i
kade odime. Srednovekovnata makedonska kni`evnost i denes mi dava odgovori
na mnogu pra{awa, mi pomaga porealno
da gi razberam ne{tata koi denes i se
slu~uvaat na Makedonija, makedonskata
kultura i makedonskiot narod voop{to, za
18
`al ne sekoga{ polezni i dobronamerni.
Mi pomaga da navlezam vo vistinskite koreni na na{ata vera i pismenost. Spored
mene edinstveno vistinskoto i dlaboko
sebespoznavawe mo`e da go spasi makedonskiot narod i negovata tatkovina od
raznebituvawe.
Gi pro~itav Va{ite se u{te neobjaveni molitveni pesni, a potoa imav
mo`nost da gi slu{nam vo Va{a interpretacija, zaedno so prekrasnata
muzi~ka podloga. Me impresioniraa.
Prvata molitva e izvonreden po~etok.
[to vi zna~e{e taa?
Blagoslovi ja Bo`e vodata {to ja pieme,
od dlabok bunar ja crpime.
Devet planini proodevme za bunarot da
go pronajdeme.
Ne veli te molam
deka sme zaskitale.
Pre~isti ja goltkata za da gi ni
pre~isti srcata,
Svetlinata preku nea zagnezdi ja vo nas.
Bogorodice,
Ti {to ja znae{ tajnata
kako teloto nedopreno od grevot ra|a,
Ti {to razbira{ kako ro`bata
ednorodna
vo qubov se poviva,
te molam sobesednik da mi bide{,
zo{to i moeto srce e rodilka
vo pe{terata na molkot svoeto ~edo go
rodi i ~uva,
no, samo eden mudrec na Neboto yvezdata
ja vide.
Istra`uvaj}i go moeto bitisuvawe
i sledej}i gi ~ove~kite tragi dojdov
do Boga. Moram da priznam deka prvite
~ekori vo taa potraga po iskonskoto vo
sebesi gi napraviv so sesrdna pomo{ na
bla`enoupokoeniot Arhiepiskop Mihail.
Samo nekolku razgovori so mudriot starec
bea potrebni da se zapalat novi svetilki
vo mojata du{a. Bi bila nepravedna kon
iskonskoto vo mene ako go premol~am kako
~udesen dar pri obra}aweto kon Boga vo
ovie molitvi. Sfativ deka vo mene ima
mnogu potreba od Sozdatelot i deka mnogu
neispeani pesni i te`at na mojata misla,
deka mojot duh kopnee po vozvi{uvawe
vo novi prostori, po novi patuvawa kon
sebespoznavaweto. Verojatno zabele`avte
deka molitvite se vsu{nost edna celina.
]e se osmelam da ka`am deka gi ~uvstvuvam kako eden vid lirska monodrama.
Toa e obid da se reflektira `ivotot so
re~nikot na crkovnata molitva. Nekako
nesetno vo mene sozreva{e vesta za seprisutnosta na Sozdatelot i `elbata da mu
gi otvoram {iroko portite za vleguvawe
vo mojot misloven i emocionalen svet.
^uvstvuvav potreba da najdam na~in da go
izmiram migot {to go `iveam, ponekoga{
radosta, a ponekoga{ tagata, i odbivaweto
da se prifati mra~nata strana na sekojdnevieto, so spokojstvoto i mudrosta na
Semo}niot Tatko. Se ~uvstvuvav kako da
crpam od nepresu{en izvor, kako da ja
ven~avam svojata du{a {to ne gasni ni
vo najdlaboka temnina. Prvata pesna e
vsu{nost srame`liva molba
za blagoslov pred ~udesnoto
patuvawe.
Bi sakala da ka`ete
ne{to i za vtorata pesna,
za koja imam vpe~atok deka
go sledi istiot pat.
Podgotveno e Gospodi moevo
srce za tvojot dar
Kapiite negovi – sto
godini, so sto klu~a
zatvoreni
{irum se razgrnaa darot da
go pregrnat.
Gradinite negovi – sto
godini bescvetni
semiwata gi zarodija.
Rekite – sto godini bez
voda, osameni
vodite si gi pronajdoa,
koritata da si gi
zaraduvaat.
Intervju
Krstot na qubovta go primam
i prstot na prore~enoto.
Ja ven~avam svojata du{a,
Oble~ena vo belata ~istina na
predavaweto.
Se soedinuvam so odamna izgubenoto,
odamna posakuvanoto.
Ja zadomuvam Gospodi vo moite o~i
radosta na sonot,
zatoa, ne presu{uvaj ja toplata rosa na
moeto lice,
kapkite se kamban~iwa {to ja
oglasuvaat mojata ven~avka.
Na ispovedta pred Boga, pred Bogorodica ne smee da i te`i nitu edno skrieno
treperewe na srceto. Taa treba da bide
~ista i nevina kako novoroden~e. Treba
da bide soo~uvawe so na{eto vistinsko
lice, so sekoj zapis na nego od na{iot
duhoven `ivot. Seedno dali e ubav ili
grd, seedno dali ni se dopa|a ili ne. Taa
iskrenost i smelost na ~ovekot, `enata,
ispravena pred Boga, crpat od ve~niot izvor se pove}e sila poa|aj}i od prvata do
sekoja naredna pesna.
Se se}avam na edna detska monodrama „Pismata do Sawa” koja ja postavivte kako premiera vo Salon 19:19,
a potoa be{e izvedena vo bibliotekata
„Drugar~e” i vo OU „Dimitar Miladinov”. Kakvo iskustvo be{e toa za vas?
Toa be{e edno navistina prekrasno
iskustvo, i toa pove}ekratno. Be{e predizvik da se bide istovremeno producent, dramaturg, re`iser, nastavnik {to
ja stava na seriozen ispit rabotata so
eden izvonredno talentiran u~enik. Bev
soo~ena najnapred so ve~niot problem –
parite, potoa so sopstvenoto neiskustvo
vo ovoj vid rabota, no i so neiskustvoto
i mladosta na toga{nata {estooodelenka
Katerina ^akalovska. Se zapo~na koga
po~ustvuvav deka „Pismata do Sawa” od
Kata Misirkova Rumenova, od edna interesna kni{ka za deca, povikuvaat na
odgovori. Gi napi{av vo vid na nekolku
pisma, a potoa vnimatelno ispituvav dali
dopiraat do mladata akterka i dali eden
cel ~as na scena ne e premnogu za nea.
Priznavam, na premierata imav pogolema
trema od Katerina, no se zavr{i so ovacii
i solzi na licata na prisutnite. Toa e
nezaboravno iskustvo za eden nastavnik i
se nadevam, eden ubav i nezaboraven mig
od detstvoto na Katerina.
Dali mo`ebi Katerina prodol`i da
~ekori po toj pat?
Mo`ebi ne tokmu po taa pateka, no
kolku {to znam, po edna srodna – se opredeli za literaturata. Toa osobeno me
raduva.
Va{ata edinstvena objavena stihozbirka e „Golemiot ogan”. Dali e to~en
mojot vpe~atok deka e sozdadena vo eden
zdiv?
Da, ovaa stihozbirka, kako i molitvite
se sozdadeni vo eden zdiv. Ili na nekoj
na~in, „Golemiot ogan” im prethodi
na molitvite. Ako molitvite se eden
vid lirska monodrama, toga{ pesnite
vo „Golemiot ogan” se lirska hronika,
lirski dnevnik napi{an vo period od
okolu trisetina dena. Sosema e to~en
va{iot vpe~atok deka zbirkata e edna
edinstvena vozdi{ka. Toa be{e svoevidno
vnurnuvawe vo vodite na sopstveniot
svet, vo obi~nosta na katadnevieto, no i
vo svetot okolu mene. Se blisko i drago
se slea vo ovie pesni. Na sekoj tvorec mu
e dobro poznato ~uvstvoto na nesovladliv
poriv koj ve moli, ili mo`ebi e poto~no
ako re~am, ve goni da go isfrlite tovarot
od svoite misli i srce. Taka, kako eho
vo koe {to se prekr{uvaat glasovite od
realnosta na denot i glasot na magijata,
me|u sonot i javeto, se slu~i „Golemiot
ogan”.
Osobeno mi e draga nagradata {to
,,Golemiot ogan,, ja dobi za najdobra stihozbirka objavena me|u dve Sredbi na
prosvetnite rabotnici -tvorci. Tuka bi
gi spomnala i prvata i vtorata nagrada
{to na ovie sredbi gi dobiv na konkursite za neobjavena pesna.
Avtor ste i na dvaesetina tekstovi
za ~esto osporuvanata novosozdadena
narodna muzika.
Makedonskata izvorna narodna muzika, ritmi~ki, harmonski i melodiski e
mo{ne inspirativna, a nejzinite stihovi
se veli~estven zapis za na{eto bitisuvawe. Za moja sre}a, u{te vo najranoto detstvo imav mo`nost da vkusam od vodite
na toj kristalno ~ist izvor, blagodarej}
i najmnogu na mojata baba Menka. Taa
be{e nepresu{en izvor na prikazni i
pesni. Tolku mnogu gi sakav, {to po sekoe
nejzino barawe da storam ne{to, ja „ucenuvav” so prikazna. Se se}avam, edna{
mi ispea prekrasna pesna za osamenite
starci od opustenite sela. Bidej}i pesnata mi se dopadna posakav da doznaam
kade ja slu{nala. Kako da e toa ne{to,
sosem voobi~aeno, mi ka`a deka sama ja
ispeala pesnata od „`aq za starite”, koi
{to ostanale sami vo opustenite sela.
I denes so golema qubov i qubomorno
go ~uvam audio-zapisot na ovaa pesna.
Bev sredno{kolka, no toga{ sfativ kako
se sozdavala narodnata pesna, deka taa
e hronika i zapis na duhovniot svet na
mojot narod, na site bolki i radosti.
Kako takva, taa stana moja golema qubov i
potreba.
Za `al, golemiot napliv na novosozdadena narodna pesna nekako i go zatemni
sjajot, i ja izvalka ~istinata na izvornata narodna muzika. Od natprevar vo
ubavina, nekako se prestori vo natprevar
za pogolema zarabotuva~ka. Zatoa, moram
da bidam iskrena deka se do momentot,
koga vo devedesetite godini na minatiot
vek gi slu{nav pesnite na bra}ata Mile
i \or|i Barbarovski, vo prekrasna interpretacija na Pepi Baftirovski, ne ni
pomisluvav deka tokmu jas, so seta qubov
kon izvornata pesna, }e se obidam kako
tekstopisec na novosozdadeni narodni
pesni. Kako odnovo blagotvorni do`dovi
da ja napoija presu{enata reka vo mene.
Odnovo vo sebe ja pronajdov potisnatata
qubov kon narodnata pesna. Me ponese
golema `elba i gotovnost za borba, na
narodnata pesna da i se vrati ubavinata i
dostoinstvoto, iako vo novo ruvo, za novi
vremiwa i novi generacii. Ne smeeme da
begame i da se sramime od svoite geni i
nepotrebno da gi skrnavime so nekakva
moda, od strav da ne bideme etiketirani
kako zastareni. Poznavam mnogu lu|e,
posredno i neposredno, koi ne se Makedonci, a so golema po~it i qubov {irum
svetot ja razotkrivaat bogatata riznica
na makedonskiot folklor. Zarem toga{
zaslu`uva da bide zaboravena, otfrlena
ili nagrdena od nas, koi i go dol`ime
opstanokot na svojot jazik, duh, a so toa i
svojot identitet.
Blagodarna sum na Boga {to mi dade
izvonredna mo`nost ovaa qubov kon
folklorot da ja prenesuvam na idnite
generacii. Rabotam vo edno male~ko, no
prekrasno u~ili{te „Joakim Kr~oski”
vo Volkovo. Sesrdno nastojuvam vo moite
u~enici da gi poseam blagorodnite
semiwa, {to kako blagoslov i skapocen
dar mi gi ostavile predcite. ]e bidam
mnogu sre}na ako ostavam i najmalo kam~e
vo bedemot za odbranata na ubavinata i
dostoinstvoto na makedonskata narodna
pesna.
19
ilustrirana revija za iselenicite od
nikola badev
Makedonija
Portret
patriotski slavej
D-r Kiril Temkov
V
o edna pogovorka, za sekoj
narod na Balkanot se govori
koi se nivnite umetni~ki
mo`nosti, a za Makedoncite
se istaknuva deka peat najubavo, deka
nikoj ne mo`e da gi natpee. Taa ocenka
doa|a prvin zaradi na{ite prekrasni
pesni, kako i zaradi neobi~no ubavite
glasovi so koi Makedoncite, talentirani i raspolo`eni za peewe, postignuvaat apsolutno dopadliv rezultat. Eden
od slaveite od makedonskata krv i po~va
e Nikola Badev, koj duri i vo nacijata
so vakvi talenti be{e najdobriot pesnopoec, koj gi voshituva{e site so milinata na glasot, so apsolutnata muzi~ka
darba i so ve{tata izvedba vo koja dramatikata na ka`anoto ja spojuva{e so
soobrazniot ton na svojot glas.
Nikola-Kole Badev e roden vo 1918
godina seloto Gli{i}, Kavadare~ko, vo
poznato tikve{ko semejstvo. Brat mu
Ilija (1923-1997) be{e mlad
partizan so prekarot Makedonski - se razbira, so takvo ime
se istaknuva{e so hrabrosta.
Potoa stana poznat makedonski
novinar - prvin vo vesnikot
“Nova Makedonija”, potoa vo
Radio Skopje, eden od najsposobnite nadvore{nopoliti~ki
komentatori. Bratot Dimo, prijatel na mnogu makedonski umetnici i boemi, dolgo godini
`ivee vo [vedska i denes natamu produktivno ja odgleduva
qubovta za Makedonija. Toj pomogna materijalno da se izgradi pametnik za brat mu Nikola
na Plo{tadot vo Kavadarci.
Maliot Nikola nau~il sam
da sviri violina, so pomo{ na
vujka si Vasil Nedelkov, koj
20
Makedoncite peat
prekrasno, na{ite pesni
se biseri na ~ove~kata
du{a, naj~esto bolna od
qubov i te{ka `iveja~ka
- Nikola Badev be{e
herojot na makedonskata pesna, fantasti~en
izveduva~, koj so redok
glas i najdlaboko razbirawe gi pretstavuva{e
na{ite patriotski i
`ivotni stradawa
samouk svirel nekolku instrumenti.
Kako mnozina mladi od Tikve{ijata,
i Nikola be{e borec za sloboda na
Makedonija. Po ~lenuvaweto vo Vtorata
makedonska brigada, toj raboti vo Kavadarci, kade {to s$ pove}e go anga`iraat
da pee, za{to site go zabele`ale nevideniot talent, zboruvaat za idnata yvezda
na makedonskata pesna i go pokanuvaat
da pee na doma{ni proslavi, svadbi i
na lokalni priredbi, na {to toj odgovara bez mnogu molewe, kako site golemi
peja~i (taka postapuva{e i mladiot
tragi~no zaginat To{e Proevski).
Tikve{koto
muzi~ko
~uvstvo
i tradicija se osobeni. Tuka se
prekr{uvaat i vekovite na muzikata i
nejzinite svetski pati{ta. Ima vlijanija i od anti~kata i od levantinskata (bliskoisto~nata) muzika, i od
avtenti~nite slovenski i vla{ki napevi so ~udni harmonii (koi mo`e da gi
sretneme kaj modernite svetski kompozitori), i od originalnite planinski i
polski narodni pesni, koi go izrazuvaat
dvojstvoto i edinstvoto na rabotata,
`ivotot i emociite na Tikve{anite. Vo
Kavadarci naporedno se slu{a osobena
~algiska muzika, tre{tat zurli i tapani,
se sviri kaval i se peat ov~arski pesni,
berberite se majstori na prim~eto, a se
sakaat i veseli tikve{ki pesni, revolucionerni odi i patriotski ta`anki,
bezbrojni varijanti na orata, kako i
gradski baladi i tancovi melodii,
pri {to serenadite bea gradski specijalitet. Vo Tikve{ so pesna i oro se
ka`uvaat najintimnite ~uvstva i tie
gi prosleduvaat re~isi site va`ni
~ove~ki do`ivuvawa. Tragite od sive
izvorni i qubeni muzi~ki pridonesi
mo`at da se vidat, kako kruna, vo glasot i tvore~kite sentimenti na Nikola
Badev, koj izrasna vo grandiozen interpretator i gi realizira istra`uvawata
i populariziraweto na tikve{kiot
i voop{to na makedonskiot melos od
strana na kavadar~anite Vasil Haximanov i in`. Aleksandar Linin (iako
ima u{te semejni i li~ni tikve{ki
muzi~ki iskustva i specifi~nosti koi
ostanaa nezapi{ani i nerazjasneti).
Vo 1952 godina Badev zaminuva za
Skopje i ostvari najgolema nacionalna kariera. Ima snimeno 400 pesni, koi se biseri na
makedonskata narodna muzika.
Nastapuval vo celiot svet, so
golem broj turnei vo SAD, Avstralija, Kanada, Nov Zeland i
vo drugi zemji. Ranata smrt go
presretna vo 1976 godina (kako
i peja~ot so najubaviot glas na
svetot Net King Kol, i peja~ot
so najubaviot glas kaj nas Badev
nastrada od kancer). Badev ostana naroden peja~, prijatel na
iljadnici lu|e, sakan od site
koi go poznavaa i quben od
mnozina koi u`ivaat vo ubavinata {to toj im ja ponudi.
Ne samo {to ima{e osoben ma`estven tenor-bariton,
Nikola Badev pee{e na specijalen na~in. Toa e del od na{ata
Portret
Badev so Kavadar~ani
tradicija. So mo{ne jasen izgovor, za
da se razbere sekoj zbor, toj gi pu{ta{e
vokalite i konsonantite me|usebno da
se potvrduvaat i zacvrstuvaat. Taka se
pee vo najgolemiot grad vo na{iot region, pa mo`e da se ka`e deka toa e carigradski-stambolski na~in na peewe.
Vo poznatiot italijanski na~in na peewe belkanto, kako {to se trudat da peat
site operski peja~i, zvucite izleguvaat
i niz nosot - vo stambolskoto peewe rezonancata se slu~uva vo dlabo~inata na
grloto (i na belite drobovi) so nezapren otvor na ustata, iako za da se dobie
estetski efekt taa ponekoga{ e i poluzatvorena i treperi. Ovoj mekamliski
na~in na peewe zna~i ambicija da se
postigne ne{to sli~no so najvrednoto
peewe na Svetite tekstovi. Me|utoa,toj
poim ozna~uva i peewe koe e povrzano
so krajot na izveduva~ot, kade {to ima
osobena tradicija. Toa peewe go sakame
nie Tikve{anite i taka pee{e ne samo
Badeto, tuku i drugite majstori (iako
treba da imaat silen i kadifen glas
za toa, kako, na primer, tatko mi Dime,
drugar na Badeto, ~ii prijatelski boemski dueti bea ramni na najgolemite
koncerti {to sme gi slu{ale).
Badev nose{e u{te eden dopolnitelen kvalitet, {to dava{e specijalen efekt na negovite nastapi. Toj
ne samo {to ima{e prijaten tembr na
glasot, tuku vo izvedbata prave{e nijansi, kakvi {to se potrebni za pesnata
da izrasne vo umetni~ko delo. Deloto
nosi poraka, taa treba da bide ka`anaispeana na vistinski, zna~i na najdobar
na~in. Zatoa koga pee{e Badeto, site
slu{aa vnimatelno, toj n$ pogoduva{e
so pesnata, gi dopira{e na{ite ~uvstva,
predizvikuva{e da ni bie srceto so
~ove{tina ili so taga, so radost ili
so ambicija. Eden be{e Badeto! Kako
mitski nastani se raska`uvaat i negovite peewa na semejni sobirawa i
sli~no. Toga{ negovata pesna be{e kako
molitva.
Badev dade pridones vo nekolku
vidovi narodna muzika, sekoj od niv
izveduvaj}i go na soobrazen na~in.
Vo tikve{kite i povardarskite pes-
ni, pome|u koi ima i veseli, toj gi
razgaluva{e srcata povikuvaj}i ni go
sonceto ili vedro ka`uvaj}i sme{ni socijalni slu~ki (“Imav `ena mrzeliva”).
Qubovnite pesni gi pee{e kako najdobar
trubadur (“Ka`i, Rajne, ka`i, du{o” ili
“Ne se beli, Mare, mori, ne se crvi”).
A tegobnite li~ni situacii i problemite pome|u dvojkite gi iska`uva{e
so najgolema dramati~nost (pesnata “O,
Jano, Jano, ubava Jano” e svetski vredna
spored na~inot na izvedba na razgovor
na sopru`nici koi ne mo`at da imaat
dete). Vsu{nost, sekoja pesna Badev ja
pee{e onaka kako {to treba. Najpotresni bea revolucionernite, patriotskite
i pe~albarskite pesni.
Tikve{anite
nemaa
osobena
pe~albarska tradicija (vo odnos na
drugite krai{ta na Makedonija), iako
i kaj niv ima mnogu preselbi, odewe po
rabota i u~ewe zanaet vo drugi krai{ta,
kako i barawe podobro `iveali{te za
sebe i za decata. Badev ispea nekolku
od najtrogatelnite pe~albarski pesni
voop{to. Toj ima{e ~uvstvo za cela
Makedonija, ne samo za svojot kraj.
Svojot talent i {irokata tikve{ka
muzi~ka kultura toj gi stavi vo slu`ba
na makedonskite stradawa i tegobni
~uvstva. Prvata pesna {to ja snimi za
plo~a (1952) be{e “Te{ka be{e na{ata
razdelba” - vo koja stoi “Zbogum, mila,
dojde vreme jas od tebe da se razdelam,
jas pak beden roden sum bez ksmet, s$
so maka, taga golema”. Isto e potresna
“Zbogum, majko, jas otidov, dojde vreme
da zaminam, razdelba mi srce ma~i
i, pak, me tera da pejam”. A pesnata za
pe~albarskite poa|awa od Solun i
doa|awa vo toj najgolem makedonski
grad “Parahodot mi pristigna” e himna
za makedonskite preselni~ki
pohodi i ma~ewa. Nekoi ovaa
pesna ja smetaat za najubava
makedonska pesna. Ovie pesni
Badev gi ispea so soodveten
takt, so fantasti~na intonacija, so nijansi, kade {to
raspla~uvaweto od ubavinata
se slu~uva zaemno so bodeweto
na srceto so no`ot na li~noto
i kolektivnoto stradawe.
Slavejot Badev isto taka izvonredno gi izveduva{e i revolucionernite pesni, koi bea
mnogu va`ni za pottiknuvawe
na na{iot duh na otporot, a i na
idnite generacii prodol`uvaat
da im vlevaat verba za slobodata. Takvi se pesnite “Kraj
Vardara”, “Poslu{ajte, patrioti” ili “Razvijaj, goro zelena”. So ista takva funkcija, no
so poseben na~in na izvedba,
so dramati~nost koja potresuva, Badev ni gi podari epskite
pesni za stradaweto na revo-
lucionerite “Crno mu bilo pi{ano na
Aleksandre Turunxev, 16-godi{en vojvoda” ili “Zaplakalo e Moriovo za toj si
\or|i Sugare”.
So~uvani se snimkite od Radio
Skopje, diskografskite ku}i i od koncertite na Nikola Badev, ta mo`e i
denes da u`ivame vo negoviot glas i
interpretacija. Negovata }erka Roska
napi{a kniga za tatka si Nikola (2000),
vo koja se dadeni istorijata, opisite na
rabotata i diskografijata na Badev. I
nekolku pesni se sozdadeni za Badev, vo
koj se opi{uvaat negoviot glas i poetska
mo}. I denes go slu{ame Badev si ista
po~it kako i koga be{e `iv, go prepoznavame pome|u drugite, a toj i natamu ni
dava najgolemo umetni~ko zadovolstvo.
Po~ujte ja samo pesnata “Mi zaplakalo
seloto Vata{a”. Vo Vtorata vojna, ludata soldateska, nemo}na da se soo~i
so narasnatite makedonski odredi, vo
tikve{koto selo ubi 12 de~iwa. Badev
toa go pee{e so ~uvstvo na sogra|anin,
patriot i borec. Vo prviot del so nijansite na glasot toj n$ potsetuva deka
gi poznaval (deka nie sme gi poznavale)
nesre}nite `rtvi, vo natamo{niot tek
iska`uva ironija za grdiot nasilnik,
a vo tretiot poka`uva deka zloto ne
gi ubi slobodarskite streme`i, tuku
gi pottikna. Tempoto e isto, muzikata
ne menuva ni{to vo izvedbata, no majstorot so prefinetosta na glasot gi
iska`uva razli~nite sferi na edno
grdo, vpe~atlivo zlostorstvo. Nebare
stanuva zbor za mala opera! Eden e Badeto, najdobriot peja~ od Tikve{ijata,
naslednik na najgolemite majstori na mekamliskoto peewe i slavej
na makedonskiot patriotizam i na
pe~albarskite patila.
Od nastapite vo Kanada
21
ilustrirana revija za iselenicite od
Dijaspora
paca ristevska
Staravina - centar na
makedonija
mojata Staravina, no jas, vo mene sum
sozdala nekoja sli~nost, samo mene
svojstvena i prepoznatliva, no samo po
edno vo `ivotot na eden ~ovek, koe go
nosi vo sebe, kako amanet ili amajlija
od najranoto detstvo. I ete toa postojano tlee vo mene, kako `ar pod pepelta. Toa e qubov koja e vrodena, taka
re~eno, i ostanuva taa qubov. Gorda
sum na meto rodno mesto, na mojata zemja,... na Mariovo! A, sepak, tuka moram
da priznam deka mnogu mi e `al, koga
Liljana Stoilkova
poslednive godini do`ivuvam, edna
vistina, koja mnogu, ama, navistina
Rodena ste vo Staravina,Mariovo, mnogu me boli!Pa kade ste „itripejova samo po dve godini ve nosat vo gra- ci„ izmislete ne{to, storete ne{to,
dot Treleborg, [vedska. [to zna~i z na {ega, na smea, da pridonesete, da
se izmeni sega{nava sostojba vo toa
va rodnoto mesto?
prekrasno Mariovo. Neka se beleat poStaravina za mene e Makedonija, a liwata so mnogubrojnite stada od doMakedonija e centar na svetot! Malku bitok, neka se polnat bo~vite so vino,
~udno, neli? No taka ostana i po tolku naka se ispolni krajot so detski pla~
godini vo mene, vo mojata du{a ova na novoroden~iwata... E toa me boli.
A, site, oh, ne site, ama mnogu golem
tolkuvawe, koe verojatno silno mi e
vre`ano vo glavata, a pak, seto toa, od broj se isseli od toj kraj, i i...i sega
zboruvaweto i razgovorite na moite toa ostana na zabot na vremeto da go
vo semejstvoto, ili posebno od tatko jade...
Tuka, pri sredbata so nea, so
mi, iako i nego go zagubiv od moeto
detstvo, od mnogu rano. O, ne znam, ne Paca od Mariovo, go nadopolni ova
znam ....no i do dene{ni dn za mene toa ka`uvawe, pacinoto ka`uvawe, nejzinata majka Dosta, a so polunasmevka ovie
e taka .
Eve deneska ste vo [vedska, vo ka`uvawa, gi sledea soprugot na Paca,
eden priroden rezervat na edno Petar i sinot Andreja! I tie kako da
malo poluostrov~e, koe e poznato ne mo`ea da se smeat, kako i niv ne{to
pod imeto FALSTERBO. Ima li nekoi da gi zabole, ili bolkata od Paca i od
nivnata Dosta, dlaboko navlegla i tisli~nosti so Staravina.
-O pa voop{to nema sli~nosti so vko tlee i vo nivnata potsvest! Zna~i
li toa deka na ovaa
tema, so koja vpro~em i
Paca Ristevska - Mariovka
go zapo~navme ova intervju so na{ata Paca
za revijata „ Makedonija„ i za niv e akutna...? ...Se pra{uvam
i jas, vo ovoj mig.
Pa , bi storile
li ne{to, so {to bi
go izmenile ova?
Sekako, ve}e so
poinakov ton, go
prodol`ivme ova intervju. Kade i da sme,
22
Makedonija
{to i da sme, nie, mariovcite, nie Makedoncite, mora, a i treba da storime
ne{to, da „izmislime„ ne{to, a toa go
mo`eme, ubedena sum! Mariovo, treba
da `ivee, pa toa e Makedonija, pa toa e
centarot na svetot!
[to rabotite sega ovde, i kako
go pominavte dosega{niot od vo
va{iot `ivot, ovde?
Po doa|aweto ovde, za koe ne se se}avam, za samo edna godina koga Marko,
mojot tatko ja dovel svojata sopruga
i dvete negovi deca, majka mi i brat
mi, zaedno so mene, da go prodol`ime
`ivotot ovde site zaedno, se slu~ilo,
ona najlo{oto, koe nikoj nemo`e da go
predvidi. Marko, po~ina! Ostanavme
sami trojcata! Trojcata na samo stapnuvawe vo tu|ata zemja, so mnogu malku
poznanici ili prijateli. Sekoj,kako
da se pla{e{e od nas, da ne barame
od niv pomo{! Uh, mnogu te`ok period, bez nekoj da ti podade raka.....No,
tokmu toga{ i tokmu tuka se rodi taa
silina , taa na{a splotenost ,kako semejstvo ,iako so golemiot nedoststok,i
golemata zaguba i bolka! .....„Mora da
bideme primer vo ova op{testvo, pa
i pred ovoj svet, da bideme ~esni, da
rabotime i da se slu{ame”, postojano
ni zboruva{e majka mi. Tie zborovi
i do den denes mi zvonat vo u{ite.
No, prakti~no toa be{e i osnovata vo
na{iot natamo{en `ivot sami vo ovoj
svet. I samo {to zavr{iv so 12setoto
oddelenie jas ve}e se opredeliv da otvoram sopstvena firma. Sekako mnogu
golema moralna poddr{ka imav od mojata majka i postariot od mene brat..I
`ivotot , zapo~na poinaku da te~e. No
moram da priznam, mnogu, mnogu rabotev, bez praznik, bez sloboden den bez
sopstven `ivot. @ivotot mi be{e firmata i moite majka i brat.
[to potoa ?
Potoa, e potoa se javija prijatelite, poznanicite, rodninite .... Ne
deka treba{e da im vratime so nekoe
„lo{o”, tuku duri toga{ svativ, duri
toga{ po~nav da gi razbiram, da ja
Dijaspora
sva}am, su{tinata na zborovite na
mojata majka Dosta. @ivotot e skala,
a skalilata se mesta kade se odi goredolu ili dolu-gore, a samo ona {to
ne podu~uva{e mama, ostana trajna
vrednost vo `ivotot, da bideme primer na ovoj svet. Od malata picerija
prerasnavme vo firma za isporaka na
gotova hrana koja ja distribuiravme do
restoranite, hotelite i drugite ugostitelski objekti niz ju`na [vedska.
^ekorevme napred. Godinite pominuvaat, `ivotot po~na da se menuva,
pogledite kon `ivotot, no i sogleduvawata za ne{to aktuelno, {to se bara,
{to se nudi, {to se modernizira. So
mojot soprug Petar ja po~uvstvuvavme
potrebata od druga preokupacija vo
`ivotot. Grade`ni{tvoto! Pa toa , sosema se izmeni po odnos na novinite
koi poslednive godini gi vnesuvaat
grade`nite arhitekti. A toa be{e
stakloto. Tenderot za ovaa usluga vo
grade`ni{tvoto za nas stana nova
`ivotna preokupacija. Da ponudi{, da
dostavi{ i da uslu`i{. Pa toa nie ve}
e dobro go znaeme. Imame dovolno stek-
nato iskustvo, se preispituvav ~esto,so
mnogu no}i neprospieni, za vlez niz
novata vrata na `iotot koja sega ve}e
pretstavuva{e i novina vo oblasta vo
koja sakavme da se opredelime, so novi
investicii, so nova egzistencija. I
ete pred samo ~etiri godini trgnavme
vo vodite na noviot predizvik. Go
regstriravme PS ENTREPRENAD. Toa e
firma za aluminiumska strukturalna
monta`a i polustrukturalna fasada,
aluminiumska i PVC stolarija, prozori, vrati izlozi, ogradi, terasi, balkoni.... I u~estvuvame na tenderi, koe
ne{to ne pravi posilni no i posamouvereni deka treba da bideme ^ESNI,
TO^NI I DOSLEDNI!
Kako go postignuvate toa?
Ponekoga{ i jas se pra{uvam, no,
kako finansov direktor na firmava,
moram da iznajdam na~ini za da gi
zavr{am site raboti, koi se o~ekuvaat
od mene! Pa taka odbrav, pokraj ~itaweto na mnogu knigi, kako i spisanija od
oblasta vo koja rabotam , neophodno e
da treniram JOGA. Ovie ve`bi mi pomagaat vo istrajosta, vo nao}aweto
razbirawe za ,ponekoga{, mnogu ~udnite „`elbi„ na korisnicite i baratelite na na{ite uslugi, mi pomagaat
da bidam dosledna i da izdr`am...
Za krajot na ovoj razgovor, koja e
va{ata preporaka ?
Sekoj ~ovek, mora sam da si veruva!
I da istrae vo verbata, no i da saka,
da qubi. Bez qubov ni{to ne biduva. A
jas qubam da `iveam! Gi qubam moite,
Petar, Andrea, majka, rabotata, Makedonija, Mariovo... Go qubam `ivotot!
Gospo|a Paca Ristevska, kako ve
narekuvaat ovde, vo Treleborg, Malme?
Blagodaram , na va{ata ideja za ova
intervju. Upatuvam pozdravi do site vo
redakcijata na spisanieto „Makedonija”, koe e mnogu interesno i za sekogo.
Za site, jas sum Paca od Mariovo!
TV “KRISTAL ”
Makedonska televizija vo Albanija
Kone~no televiziska programa na
makedonski jazik i vo Albanija. No,
ne na dr`avnata radio televizija, {to
so godini go baraat Makedoncite, i go
smetaat za nivno legitimno pravo, tuku
vo Kor~a. Se vika TV Kristal. Televizijata vsu{nost postoi deset godini,
pesni. Zemame produkcija od makedonski medumi,od Makedonija, nabrzo }e
po~neme i so sopstveni emisii,so sopstvena produkcija-izjavi Vasil Sterjovski.
Spored nego Televizijata pokriva
prostor od okolu 200.000 potencijalni
pesni. Zna~i ova be{e pozitivno, veli
Sterjovski.
Toj veli deka zasega nemaat nikakvi
problemi, osven odredeni reakcii od
gr~kiot konzulat vo Kor~a koga ja emituvale dokumentarnata emisija za decata begalci od egejskiot del na Make-
no sega pod naem ja imaat Makedonci.
Izvr{en direktor e Vasil Sterjovski, a
za programata se gri`at u{te petmina
mladi Makedonci.
Emituvame se makedonski programi, filmovi dokumentarni, makedonski narodni prikazni, makedonski
gleda~i. Toj ne krie deka poradi golemiot broj Makedonci, lokalnite albanski
mediumi gi gubat slu{atelite pa vo niv
gledaat seriozna konkurencija.
Lokalnite mediumi {to se vo Kor~a
po~naa da ne smetaat za konkurencija
i ve}e po~naa da pu{taat makedonski
donija.
Do godina, koga }e treba da ja
prodol`at dozvolata za rabota, se nadevaat deka }e imaat i nova posovremana oprema i predavatel so pogolema
mo}nost, kako i svoi studija vo Tirana
i Elbasan.
23
ilustrirana revija za iselenicite od
nikola koxaba[ija, kompozitor
Makedonija
Scena
jas sum stranec
i vo london i vo skopje
Tina Ivanova
T
i si eden od onie makedonski
umetnici {to postojano ja promovira makedonskata kultura
nadvor. @ivee{ i tvori{ vo
London ve}e podolg period. Posledno
{to slu{navme od tebe be{e tvojot
anga`man vo radiodramata „Massistonija”, drama, koja e vrzana za Makedonija
i koja predizvika golemo interesirawe.
Na nea rabote{e kako kompozitor, no i
kako akter, {to mo`ebi navestuva eden
nov pravec vo tvojata kariera? Iako, ona
{to ostana najzabele`itelno vo vrska
so radiodramata be{e tvojata sorabotka
so eden od najdobrite horovi na svetot,
„Bi-Bi-Si singers”.
Mojot spektar na interesi i afiniteti ne go identifikuvam so ambicii.
Prosto, u~estvuvav vo realizacija na
prikazna. Poto~no, komedija inspirirana od surealni nastani predizvikani od
sudirot na ignorantnosta i korupcijata
me|u dva otu|eni sveta, no prikazna i za
mo}ta na qubovta i rodoqubivosta. Be{e
isklu~itelno iskustvo da se odraboti
edna dramska uloga (ili naporno, da se
tolkuvam sebesi poduhovit i popameten
od toa {to sum). Komedijata ja posvetivme na Aco i Bojana Damjanovski, kako
i na ansamblot akteri na Bitolskiot
teatar za {to sum osobeno blagodaren.
Re`iserot Tobi Svift e isklu~iteleno
renomirano ime so kogo sorabotuvame.
Inaku, da, partiturata i snimaweto
se realizira{e so „Bi-Bi-Si singers”,
eden od najdobrite horovi na svetot. Mi
laska faktot {to proizleguva deka so
ovoj hor }e sorabotuvam povtorno. Niz
rabotata naidovme na zaemen interes da
se sozdadat i izvedat novi horski kompozicii inspirirani od vizantiskata
tradicija vo Makedonija, koi }e se
24
obidam da gi obedinam pod svoevidno
vizuelno/poetsko libreto na otec Metodij Zlatanov, pod naslov „Doubletree
Requiem”.
Na frekvencija na Bi-Bi-Si 6 m
juzik, po tvoja zasluga, cel fevruari se
emituva{e makedonska muzika, prete`no
od modernata scena. Kako dojde do izborot i voop{to, do prostorot? I, vo toj
kontekst, }e vlijae li ukinuvaweto na
makedonskata programa na Bi-Bi-Si vrz
natamo{noto promovirawe na makedonskata kultura vo Velika Britanija?
Pred se’, bi gi razdvoil ovie
slu~uvawa vo dve razli~ni kategorii,
iako tie navidum pripa|aat na eden medium, radioto. Promocijata na makedonskata urbana muzi~ka scena e bezmalku
pet godini stara ideja {to ja razvivav
preku moi prijateli i kontakti, urednici, novinari, izdava~i i muzikolozi koi
sorabotuvaat so vlijatelni i adekvatni
programi na Bi-Bi-Si. So strplivost, celta, sodr`inata i formata sozreaja. Izborot go sostaviv, se nadevam, vpe~atlivo
za celnite grupi na slu{ateli na Bi-BiSi, nudej}i komotna prepoznatlivost i
vozbudliva osobenost. Ponudiv izbor
od okolu 20 solisti i grupi so nad 50
naslovi od najrazli~no stilsko poteklo.
Vklu~uvaj}i i takvi {to mene li~no ne
mi se dopa|aat, no smetav deka kvalitetno }e funkcioniraat, paralelno ili
vo kontrapunkt so celokupnata srodna
svetska muzi~ka scena. Be{e emituvano
re~isi se’. Dobieni se mnogu mejlovi
so pra{awa i reakcii. ]e gi prosledam
naskoro. No, jas sum zadovolen i iskreno
blagodaren.
[to se odnesuva do Bi-Bi-Si na
makedonski jazik, mo`am povtorno samo
da ja izrazam svojata iskrena `alost
za toa {to ova radio }e zgasne. Sigurno deka Makedonija gubi eden zna~aen
mediumski sojuznik, iako nekoi od
nas mo`ebi ne se soglasuvaa sekoga{
so nivnite informativni interesi.
Kolku {to razbrav, ova e, sepak, edna od
mnogute posledici na ednostavni, a sepak, kompleksni pri~ini. Pred se’, toa e
rezultat na novata moda vo Britanskata
(ili svetskata) politika, odnosno rigoroznata finansiska racionalizacija
koja, pak, normalno se manifestira{e
kako domino efekt i so rekonstrukcija
vo Britanskiot javen servis. Toa zna~i
kraj za mnogu pove}e radio frekvencii,
mediumi i internet-stranici, a ne samo
za ovaa na makedonski jazik. Vo na{iot
slu~aj pretpostavuvam izgovor e realno niskata slu{anost, a zad toa, pak,
me|u drugoto, stoi noviot makedonski
evroskepticizam vo kombinacija so (d)
evolucija na na{ata komunikaciska kultura. No, toa se malku posivi temi.
Makedonskata muzi~ka publika so
netrpenie go ~eka tvojot nov album {to
pretstavuva sorabotka so grupata „Foltin” i Goce Stevkovski. Ve}e gledame i
eden videozapis na edna od temite {to }
e bidat vklu~eni na ova izdanie. Чesto
tvoi proekti se plod na sorabotka so
Scena
makedonski muzi~ari i grupi. Pa, kako
dojde do sorabotkata so bitolskiot „kabare voltar”?
So „Foltin” i so Goce Stevkovski se
poznavame i se dru`ime od mnogu odamna
i mislam deka be{e pove}e pra{awe na
KOGA otkolku KAKO }e dojde do sorabotka.
So Goce sme sorabotuvale dosega pove}
epati. Minatiot Bo`i}, so malku sre}a,
uspeavme da se koordinirame i vlegovme
vo studio. Imavme pet dena na raspolagawe i iskreni soni{ta {to mi ostanaa
vo amanet da gi fermentiram i da gi
preto~am (pa i da gi finansiram). No,
toa bi go napravil povtorno i sekoga{
so tolku talentirani i dobri lu|e. Nie
odamna razgovarame za raska`uvawe na
muzi~ki prikazni kako zaemna strast.
Taka i „Penelope iks”, so podnaslov (7
pesni i postludium) e tokmu toa, qubovna,
rodoqubiva i re~isi hermeti~na muzi~ka
prikazna, koja prerasna vo mjuzikl baziran vrz epizodi od Homerovata „Odiseja” pod raboten naslov „Odisej me|u
`enite”. Se nadevam }e imate mo`nost
nekoga{ i da ja vidite postavena vo celost. Albumot e samo prezentacija vo vid
na pesnarka. Odnosno, tolku vreme i pari
imav.
Kako momentno ja gleda{ makedonskata scena od distancija. Se raduva{
ili se razo~aruva{ na ne{tata koi kako
informacija stignuvaat do tebe, a se
odnesuvaat na makedonskata kultura?
Makedonskata kultura ne bi sakal da ja
posmatram pantokratorski ili od apsolutna distancija, bidej}i jas sum del od
nea. No, se obiduvam nepristrasno da
prosledam {irok spektar na `anrovi i
stilovi od razni avtori i izveduva~i.
Makedonija smetam (otsekoga{ imala
i) se’ u{te ima osobena i raznovidna
muzi~ka kultura. Me raduva noviot avtorski bran, koj komplementira so drugi
i ponekoga{ geografski dale~ni stilski
znaci i se obiduva da osvetli sve`i aspekti na na{iot senzibilitet (nasproti
citirawe na na{iot folklor niz struja).
No, dlaboko me razo~aruva faktot {to
se’ u{te nemame strategija, pa makar i
op{testvena potreba za neguvawe tokmu
na taa raznovidna i sovremena ~uvstvenost. Toa ostava zagri`uva~ki pregolem
prostor za karaoke zabludi sli~no na
na{ata sega{na socijalna i politi~ka
(ne)eti~nost.
Mo`e li da se napravi kakva bilo
sporedba so britanskata scena i ovaa
ovde. Koga si vo Makedonija, prisuten
si na kulturnite nastani. Kade se dvi`i
makedonskiot umetni~ki impuls, make-
donskata sovremena muzika konkretno,
kako tvoj fah?
Moj fah, pred se’, e da sozdavam muzika, a taa e neminovno sovremena, bidej}i
jas `iveam i rabotam denes. Se razbira
deka mo`e da se zazeme nekakov ar{in
i da se pravi faktografska ili duri
impresionisti~ka (subjektivna) analiza, no smetam deka e pokorisno namesto
sporedba, da rehabilitirame ili presozdademe osnoven sistem na op{testveni
vrednosti pred da gi sogledame drugite
nasproti nas. Konkretno bi predlo`il,
pred se’, da se raboti na profilirawe na
sovremenata publika preku site formi
na obrazovanie, vklu~uvaj}i formirawe
na nekakva mediumska etika. Jas, sepak,
bi go lociral pra{aweto vo kvalitetnata
ponuda i duhovna potreba na slu{atelite,
a ne nivniot potro{uva~ki nagon, bez
razlika na forma, stil ili `anr. Seriozen dokaz deka postoi umna potreba i
nade` vo svesta na makedonskata publika
se slu{anosta na „Arhangel”, Kanal 103,
Kiril, „Leb i sol”, „Mizar”, „Bernajs propaganda”, „Qubojna”, „Foltin”, „Superhiks”, Skopskiot xez-festival, Maxirov,
Kitanovski so „Чerkezi”, „Bej d Fi{“, „@
lust”, Makedonskata filharmonija i opera, potoa poedinci, kako {to se Darija
Andovska, Aleksandar Pejovski, kako i
mnogu drugi..., ekvivalentno kako {to
ima nade` za Britanija dodeka e `edna
za „Rejdiohed”, Harison Brduisl, Dejvid
Bouvi, Brajan Ino, „Bi-Bi-Si singers”,
London sinfonieta, „Bi-Bi-Si proms”
itn.
Aktuelni se temite za arhitekturata na Skopje. I vo Pariz i vo London
gra|anite se bunat za nekoi gradbi, kako
i ovde. No, tamu nekoi zavr{uvaat i na
sud, pa se ru{at. Kako gleda{ na razvojot
na gradot koga mu se vra}a{?
Moram da priznam deka jas sum
stranec bukvalno sekade vo poslednite
12 godini, vo London i vo Skopje. Mojata
tatkovina i gradovite kade {to se vra}am
se lu|eto, iako „arhitekturata, nevoljite
i makite...” odat zaedno kako vo stihovite na Borhes. Tie se spomenik, ili samo
posledica na na{ite soni{ta i zabludi
25
Makedonija
Objektiv
ilustrirana revija za iselenicite od
Ambasadorot na EU, Peter Sorensen na priem vo kabinetot na Pretsedatelot d-r. \
\or|e Ivanov
Objektiv
Pretsedatelot na stopanska komora, Branko Azeski so pretsedatelot
na RM d-r. \or|e Ivanov
POetrsedatelot zakrojuva na Sv. Tripun, za rodna godina
Premierot Nikola Gruevski vo poseta na SAD
^estitki za reizbor
Sredba so Sorensen
27
ilustrirana revija za iselenicite od
Makedonija
Objektiv
DPM gi dodeli nagradite “Aco [opov” za 2011
Makedonski vina na saemot za turizam vo Srbija
Proletniot bazar vo Skopje go poseti
Gradona~alnikot na Centar, Vladimir Todorovi}
Prenesuvawe na urnite na makedonskite evrei
pogubeni vi Treblinka
Priem po povod 8. Mart, kaj Gradona~alnikot na
Bitola, Vladimir Taleski
Memorijalen centar na Holokaustot vo Skopje
Objektiv
Karnevali za Pro~ka
Prilep
Strumica
29
ilustrirana revija za iselenicite od
Makedonija
petar popovski, nau^nik
++389
[email protected]^ od svetski rang
Nina Kepeska
Istra`uva~ od svetski rang vo
sferata na bez`i~nite komunikacii,
nau~nik koj raboti na najnovite trendovi vo telekomunikaciite {to go
dvi`at biznisot i smenija `ivotot na
planetata - Petar Popovski od Ohrid,
elektroin`iner koj magistrira vo Skopje, a doktorira na univerzitetot vo
Alborg Danska, kade e profesor, veli
deka mobilnite telefoni i internetot
se epohalni otkritija na dene{ninata
kako elektri~nata energija vo minatoto
bez koi e nezamislivo na{eto `iveewe,
pa sega lu|eto komuniciraat so Aj-foni
ili pametni telefoni i se zavisni od
internetot, {to daleku gi nadminuva
proekciite na mre`ite na mobilnite
operatori, a potrebite na lu|eto postojano evoluiraat.
„Na~inot na koj gi koristime kompjuterite e mnogu promenet vo poslednive
godini. So najednostavni zborovi
ka`ano, pred deset godini nie odevme
kaj kompjuterot da go koristime, a sega
kompjuterot e vo na{ite mobilni telefoni i toj doa|a so nas. Toa e ogromna
razlika, za toa kakvi aplikaciite }e
gi razvivame. Drug trend e minijaturizacijata na site tie interfejsi, taka
{to sega za nas stanuva ne ba{ zgodno
da rabotime na mali interfejsi so
mali tastaturi. Ona {to bi bilo golema
revolucija vo ovoj pogled se novinite,
za koi ima prototipovi {to ne se vo
{iroka upotreba, namesto da gleda{
na mobilniot telefon na samiot ekran,
kade i da si sednat, da iskoristi{
nekoj ekran do tebe, i so povrzuvawe na
mobilniot telefon na nego, na proektor
na yid ili sli~no, namesto tastaturata
da ja nosime so nas i da go koristime
mobilniot, da se proektira tastaturata
na masata i so samoto tipkawe na masata
vnesuva{ podatoci”, veli Popovski.
Spored nego, popularniot Fejsbuk i
30
novite mediumi, ~ii korisnici treba da
se za{titat od zloupotreba, se po~esto
se koristat za marketing i sozdavawe
pari, a so aferata Vikiliks se otkri
mo}ta na tehnologijata na anonimnoto
odlevawe na tajni va`ni informacii
od kompaniite i organizaciite {to gi
potresoa dr`avite, duri i SAD. Naukata
sega odi kon komunikacija bez prisustvo na lu|eto.
„Ma{inite }e komuniciraat me|u
sebe definitivno, na {to se odi. No,
za klasi~ni sostanoci i klasi~en tip
na kompanija, vo koja site fizi~ki
doa|aat na edno mesto, mislam deka
toa }e se menuva, za toa {to sega trendot e da se zboruva za tehnologii koi
za{teduvaat energija, takavikanite
zeleni tehnologii, koi {to namaluvaat jaglerod dioksid vo atmosferata
i gi podobruvaat klimatskite uslovi na
zemjata. Ima primeri kade nie odime na
nau~ni konferencii kade se zboruva za
bez`i~na tehnologija koja }e bide zelena i }e za{teduva energija, a odime na
konferenciite so avioni i so toa sme
napravile jaglerod dioksid kolku {to
deset iljadi takvi invencii ne mo`at
da go namalat. Zna~i, idninata e da se
pravat tip na konferencii i sostanoci
preku internet, so koi }e ima{ ~uvstvo
deka se ba{ tuka do tebe. Tehnologijata
odamna zboruva za toa, takvi videofoni
postoele vo Amerika u{te vo 1960 godina”, objasnuva Popovski.
Toj e proglasen za mlad eliten
istra`uva~ vo Danska. Popularniot
profesor me|u studentite koj postojano
gostuva na svetskite univerziteti, avtor na patentirani pronajdoci, ne ja
isklu~uva mo`nosta nekoga{ da se vrati vo Makedonija, no za privlekuvawe
na na{ite mozoci od nadvor, mora da se
promenat uslovite kaj nas.
„Konkretno na softferska i telekominikacskite tehnologii, treba da se
stimulira pretpriema{tvoto i fondovite i institucii, kade lu|eto }e
mo`at svoite idei da gi realiziraat,
preku niv da sozdavaat vrednost i novi
rabotni mesta. Treba da ima efikasna
administracija, {to }e mo`e da gi apsorbira parite od nau~nite proekti
od EU i drugi izvori, {to e rabota na
edna reformirana administracija. Vo
Danska, parite {to od EU gi dobivame za
istra`uvawa, tie doa|aat na na{iot institut, kade mo`eme direktno da rakovodime so niv. Tuka, kolku {to znam, moite
kolegi vo Makedonija, koi se uspe{ni
vo nao|awe pari od EU, se soo~uvaat so
problemi na na~in na nivno koristewe,
poradi administrativnite i zakonski
pre~ki. Neophodno e olesnuvawe i promovirawe na pretpriemni{tvoto, kako
i profilirawe na tehni~koto obrazovanie. Ne samo da se odi kon sozdavawe
informati~ko obrazovanie, tuku da se
vidi vo koja nasoka imame potencijal
da se sozdavaat kadri, {to tie bi rabotele i kako da se stimuliraat da po~nat
da sozdavaat vrednosta vo taa nasoka.
Smetam deka toa e ona {to e razli~no od
zapadnite dr`avi”, veli istra`uva~ot
Petar Popovski od Ohrid, eden od
na{ite najuspe{ni nau~nici vo svetot.
makedonskiot jazik vo avstralija
++389
nova u^ebna godina
so novi knigi
P
o period od re~isi 20 godini
, kone~no se napravi uspe{na
akcija za obnovuvawe na fondot za knigi vo u~ili{nata biblioteka
vo Keilor Downs, Melbourne. Vo ova
u~ili{te se izu~uva Makedonskiot
jazik od 1960 tite godini i e eden od
najgolemite u~ili{ni centri so najgolem broj u~enici po Makedonski
jazik. Redno be{e da se napravi vakov
~ekor i na golema radost na site vraboteni, u~iteli, u~enici, da se zapo~ne
ovaa u~ebna godina so nov materijal ,
so novi idei za uspe{na programa po
Makedonski jazik.
So zbogatuvaweto na fondot na
knigi vo u~ili{nata biblioteka , im
se olesnuva planiraweto na nastavnata programa na nastavnicite koi
dolgi godini predavaat Makedonski
jazik vo ova u~ili{te i se zalagaat za
negova natamo{na promocija vo Avstralija. Ovie knigi }e go stimuliraat
izu~uvaweto na Makedonskiot jazik od
strana na u~enicite vo ~ii lekcii }
e se vnesat novi i zanimlivi temi i
aktivnosti.Akcijata be{e inicirana
od Gordana Dimovska (u~itelka vo Viktoriskoto u~ili{te za Jazici). Pri
komunikacija i sorabotka so Vesna Manevska (Veles), Il~e Dimovski (Bitola), za brzo vreme izlegoa vo presret i
pomognaa da se soberat najnovi izdanija na u~ebnici po makedonski jazik,
Gramatika, Mojata okolina za 1,2,3 odd,
^itanki, i mnogu drug pomo{en materijal. Golema blagodarnost za nivnoto
nesebi~no zalagawe da pomognat so
novi knigi vo Avstralija.
Kon ovaa akcija se pridru`ija i pomognaa i Magdalena Sajkova (nastavnik
od Bitola), Done Dimov (Kanbera),
Peco Stoj~evski, Du{an Stoj~evski.
Nastavni~kiot kolegium upatuva apel
do site Makedonci vo Viktorija koi
imaat deca na vozrast od 1 odd do 12
godina da gi zapi{at {to poskoro vo
najbliskite centri za jazici. Makedonskiot jazik se predava vo redovnata i
sabotnata nastava vo Viktorija.
Roditelite i u~enicite mo`at da
se obratat vo slednive centri na Viktoriskoto U~ili{te za Jazici: Altona
Nth Secondary College, Keilor Downs
Secondary College, Geelong Nth Secondary College, Dandenong Secondary College Thomastown Secondary
College.
Poznavaweto na pove}e jazici e
klu~ kon idninata, osoznavawe na novi
kulturi, tradicii i obi~ai na eden
narod. Da go za~uvame na{eto najgolemo nacionalno bogatstvo – makedonskiot jazik.
31
ilustrirana revija za iselenicite od
Makedonija
Atleti^arkata ristovska so olimpiski zlaten medal
Aplauz
letaj mikela!
Ratko Dimovski
V
est {to gi voodu{evi, no
i vozbudi Makedoncite vo
Pula i Istra, dojde na 28
januari godinava, tretiot
den od odr`uvaweto na Svetskoto atletsko prvenstvo na invalidni lica, vo
Christchurch vo Nov Zeland. Toj den 22
godi{na Pulanka, Mikela Ristoski so
skok vo dale~ina 5,10 metra, go osvoi
zlatniot medal na Specijalnata olimpijada. Inaku Mikela e so makedonsko
poteklo, po tatko i @ivko, od seloto
Roga~evo, oddale~eno 25 kilometri od
Tetovo i 2 kilometri od granicata so
Kosovo, Vo imeto na Vladata na Republika Hrvatska i li~no vo svoe ime i
~estita{e Premierkata Jadranka Kosor: „Od srce vi go ~estitam postignatiot rezultat, osvoenoto prvo mesto i
zlatniot medal vo skok vo dale~ina, vo
Christchurch , Nov Zeland. Odnovo Mikela ja doka`avte cvrstata voqa, borbenosta i nastojuvaweto za postignuvawe
na vrvni rezultati so
koi se gordeeme. Uverena sum deka postignuvawevo e samo edno vo
celata niza {to natamu
}e sledat”, i pi{uva vo
~estitkata premierkata Kosor. ^estitkite ja
vozbudija Mikela, ~ija
majka Marija e Istrianka, rodena vo Krnica. No kako {to samata re~e, ubavinite na
planinskata priroda
pome|u Quboten i [ara,
u{te kako {est godi{no
devoj~e ja inspirirale
na prviot golem skok.
Osvoenoto prvo mesto
be{e pri~ina, `enite
od makedonskoto nacionalno malcinstvo na Pula i podra~jeto
na Istra da organiziraat {ampionski
priem na 11. februari, vo prostoriite na MKD „Ko~o Racin”, vo kasarnata
„Karlo Rojc” vo Pula. Za taa prilika
aktivistkite na makedonskite asocijacii od Pula, Pore~ i drugite delovi
na Istra, vo li~na re`ija podgotvia golem izbor na slatki i soleni meseni i
sukani delikatesi, kako i {ampionska
torta, {to be{e specijalno podgotvena
za Mikela. Nejzinata izjava vo intervjuto na lokalnata „TV Nova” deka site
brojni trofei gi dr`i vo kartonska
kutija, be{e pri ~ina Sovetot na makedonsko nacionalno malcinstvo na grad
Pula na ovoj priem da i podari specijalna vitrina za
osvoenite trofei,
so `elba naskoro
da ja ispolni.
So ogled na
toa deka ima{
osvoeno vredni
trofei za tolku
kuso vreme
te
molam raska`i
ni ne{to za toa.
Dosega imam
osvoeno dve zlatni medali na
prvenstvoto
vo
Raims, za skok vo
32
dale~ina i tr~awe na 60 metra vo 2009
godina, potoa dve zlatni medali lani za
skok vo dale~ina i troskok vo Bolinas
2010, kako i dve zlatni medali osvoeni istata godina za skok vo dale~ina i
troskok vo Vara`din, u{te najmalku tri
srebreni i dva bronzani medali.
Dali rutinski samo go pridodadovte zlatovo od Nov Zeland ostvareno vo po~etokot na godinava vo Christchur ch?
Ni{to od toa ne e storeno rutinski. So mojot trener, gospodin Daniel
Temim, ~asovi i ~asovi pominuvame vo
teretanata za da se zdobijam so sila
za postignuvawe takvi rezultati. Seto
toa go preto~uvam vo svojata brzina i
dol`inata na troskocite i skokovite,
vo salite i na terenot, no edinstveno
vo momentot {to me izdiga e mislata:
„Mikela ti mo`e{ i pove}e!” Toa se
~esti zborovi na mojot trener, osobeno
koga vo momentot e zadovolen so postignatoto.
Toa {to si go postignala vo Christchurch ne e tvojot rekord na otvoren prostor...
Tokmu, taka! Mojot li~en rekord
e 5,32 metra, no vremeto be{e mnogu
studeno, {to mornici mi minuvaa niz
teloto, a veterot {to mi duva{e vo gradite be{e so brzina 3 metra vo sekun-
Aplauz
da, se razbira deka
i toa mi pre~e{e
da postignam u{te
podobar skok.
Od izve{tajov
gledam deka tamu
si imala ostra
me|unarodna
konkurencija. Ti
sozdavalo li toa
nekoe
posebno
o p t o va r u va w e ,
zagri`enost, pa
duri i trema?
Neznam za drugite, no mene mi e najva`no
da se natprevaruvam so najdobrite.
Sportot, osobeno atletikata, vo moment sozdava
~udni ~uvstva, od golemi
prijatelstva, do neverovatni rivalstva vo natprevarot, vo {to e bitno da sum
najdobra, me|u najdobrite.
Ima{e li takva prilika na posledniov natprevar?
Site od red bea vrvni,
no sepak ubavo me merkaa,
deka im bor~ev u{te od
Vara`din, Karolina Kucharszuk od Polska, koja ovoj pat
be{e vtora i Krestina @
ukova od Rusija, se plasira
na treto mesto.
Atletikata vo tekot na
treninzite i podgotovkite nosi zalagawa, nastojuvawa, `elbi, nervozi,
pa duri povredi i bolki,
naj~esto pred vrvnite
sportski slu~uvawa i nastapi. Kako vrvna paraolimpijka, se nosi{ li so
site tie predizvici?
Gi spomna zborovite {to te krevaat i nosat, dali sekoga{ gi ~uvstvuva{, pa duri i slu{a{.
Toa e mojot vnatre{en glas, koj me vodi niz site podgotovki i natprevari. Taka be{e vo tek na natprevarot vo Bolinas. Tokmu na zaletot, do solzi me zabole istegnata tetiva
vo glu`ot na desnata noga. Gi stegnav zabite i neznam dali
glasno gi izvikav tie zborovi, pred odrazot uspeav da si
po`elam, ednata od medalite sekako }e e moja. Vo toj skok, {to
vo ve~nost se prodol`i do doskokot, kone~no si rekov „Samo
zlato i ni{to drugo!„ Taka si gi ostvaruvam rezultatite.
Mikela, publikata na tribinite, ima li mesto kaj
tebe? [to misli{ za skore{niot prv nastap pred publikata vo Pula i Istra?
Taa e del od silata, {to me nosi kon rezultatot. Mi se
~ini, deka sekoj izvikan glas
na bodrewe me nosi i kreva. Da si ja re~am vistinata
„Mnogu e polesno da se skoka nekade tamu, daleko, kade
nikoj ne te poznava, no ovde,
doma pred mojata publika, so
golem respekt }e nastapam,
no }e nastojuvam bez trema,
zatoa neka navivaat i izvikuvaat so siot glas, a jas }e
nastojuvam da gi izraduvam.
Svetskiot rekord, si
razmisluvala li? Eden
ima{ ve}e ostvareno.
Tokmu taka, 2010 vo Bolinas, skok vo dale~ina, sega e
moj, no imam sili i namera
u{te da go poka~am i podobram.
Kone~no Mikela, kade
naskoro }e te gledame?
To~no, redovno treniram podgotvuvajki se, prvo
za mojata doma{na publika,
pred koja godinava nastapuvam, idnata godina sum vo
London.
Toa e del od moeto sekojdnevie re~isi celiot moj
`ivot. Za onoj skok koga kako {est godi{no devoj~e preskoknav preku vodeni~en jaz, vo za mene preubavoto mesto
Roga~evo, neznam dali Quboten, [apka, ili [ara, {to
okolu se izdigaa, ili ednostavno, palavoto mom~e {to mi
ja frli topkata, tolku me naluti, {to ja preskoknav vodata. Navistina toga{ na ~akalot gi odrav dlankite, {to mi
krvarea i si gi izvalkav kolenata. Bev sre}na. Site, pa i
tatko mi @ivko, koj vo svoe vreme bil atleti~ar, vo momentot zanemea. Toj brgu se pribra i gi izvika za mene sega
vol{ebnite zborovi: „Skokaj Mikela! Ti toa go mo`e{!
Mo`e{ i pove}e!” Mom~eto zaprepasteno me gleda{e. I
ako be{e povozrasden od mene, nema{e smelost ni voqa
da me sledi. Taka usledi mojot pat vo atletikata.
33
ilustrirana revija za iselenicite od
Makedonija
Reporta`a
zaboraveni makedonski sela
[email protected] - selo na izgrejsonce
Zoran Kosteski
N
a sam den na Sveti Nikola
trgnav da odam za Mariovo
ama ne preku prilepsko
ili preku bitolsko, tuku
preku kavadare~ko, pravo za mariovskoto selo Ro`den. Denot be{e
zimski, studen {to se veli, so sneg
nasekade, ama toa ne mi prestavuva{e
te{kotija da trgnam na pat, pominuvaj}i ja visoramninata Vita~evo, po samata trasa na transportnata lenta za nikel na Feni, po pat pokrien so sneg vo
dol`ina od pedesetina kilometri. Za
da se trgne po vakvo zimsko vreme, vo
re~isi nepoznat predel, na prostor od
nekolku kvadratni kilometri naokolu,
treba navistina da si dobro podgotven.
Po patot ne sretnav nikogo, so mene
be{e vetrot, snegot koj be{e navrnal i
34
onoj koj s$ u{te pa|a{e. Sam vo divinata , neboto kako da be{e zatvoreno,
po ridovite na ridi{tata rasposlana
be{e maglata, prekrasna gletka, novo
do`ivuvawe. Odvreme na vreme vetrot
}e poduvne{e i }e go potkrene{e snegot
kako da saka~e da mi go poka`e pravecot po koja
nasoka
treba da
se dvi`am.
Odvreme
navreme
zastanuvava da i se
voshitam
na
mari o vs k a t a
zimska
ubavina
koja
ja
sozdala
prirodata
vo
ovoj
del na mariovskite
planini i
po okolu
pe~es ~asa
nekade na
pladne dojdov vo seloto Ro`den.Seto
selo be{e oble~eno vo belo. Snegot gi
be{e pokril pokrivite na ku}ite. Na
prv pogled pomisliv deka ovde nikoj
ne `ivee, no nabrgu se uveriv fdeka ne
e taka, a toa go potvrdija laeweto na
ku~iwata. Od koga se pribli`iv do prvite ku}i vo seloto ,od edna istro{ena
ku}i~ka izleze osumdesetgodi~niot
starec Krste Stamanxiev, koj ne pra{a
kade sum trgnal, zima e studeno e, ela
da stopli{ vo ku}ava, so babi~kata sum,
malku e postara od mene, ama neka mi
e zdrava i `iva se rizame ve}e pedesettina godini mi re~e. Maka imame
so strujava, kaj ne esapat deka sme
selo na krajot od svetot em vo temnica,
koga }e ja snema ne idi so denovi,
naluteno promrmore na{iot doma}in
Krste.Strujata nie edinstvena maka,
ako ka`am deka drugite maki ne ni se
maki, dodeka so ma{ata go razgoruva{e
ognot, ~adot ja napolni odajata, taka e
toa vo Ro`den, so struja se snabduvame
od Prilep i malku da za duva ostanuvame so denovi bez videlina.
Otkako se stopliv so sega ve}e mojot prijatel Krsto zaedno izlegovme
na sredselo.Me zapozna so negovite
selani Risto Pavlov, Ilija Xerov so
Reporta`a
Ova selo e zdravje.
Vozduh i voda za
milina, zdrava
doma{na hrana....Najzdravo selo,a najmalku
poseteno. So mala investicija dr`avata
mo`e da go napravi
turisti~ko selcevelat selanite
Pejo Okarov, Marko i Ilija [pendovi
i so drugite selani koi bea stutkani
od studot pred prodavnicata ~ekaj}i go
koperatorot da otvori.
No strujava ne e edinstvena maka na
ro`denci, gluvotijata ovde vo selovo
osven ku~inata ni ja probiva nekoe
radivce slu{a}i narodni pesni i ora
.Osven ovde vo koperacijava, televizori i radija vo drugite ku}i i nema,
a zo{to nise, drugi televizii i radija
osven makedonskata ne fa}ame, ni
vele{e Risto Pavlov.
Vo tekot na denot nemame vreme za
zabava, prete`no sme po nivite, ili
po pasi{tata so kozite i so ovcite.
Deneska vo Ro`den ima edinaeset pati
pove}e doma{ni `ivotni otkolku lu|e.
Spored popisot od iljada devetstotini
i pedeset i trts godina, vo ova selo vo
toa vreme `iveeja okolu iljada lu|e,
a danes samo pedesettina.Nekoga{ vo
selskiot atar se napasuvaa nad dvaeset i tri iljadi ovci i kozi, deneska
edvaj okolu iljada, so gnev vo du{ata
govore{e {eeset godi{niot Ilija
Gerov.
Branot na iseluvawe go zafati i
Ro`den vo {eesettite godini na minatiot vek. Narodot bega{e od golemite
dava~ki kon dr`avata, od danocite
od zemji{teto. Nemo`e}i da izdr`at
nekoi selani se odka`aa od zemjata {to
ja poseduvaa od pra dedo , a na drugite
im be{e zemena so agrarnite reformi.
Deneska samo mal del od toa zemji{te
e vraten. Lu|eto si go baraat nazad, ama
te{ko odi, veli Pejo Okarov.
Od rasprskanite ro`denci niz beliot svet, najmnogu gi ima vo Avstralija i Kanada, a samo vo gradot Melburn
`iveat triesetina semejstva, vo Sidnej
pedesetina, a brojot na ro`denci vo
dr`avava e nekolku pati pogolem od
onoj od pred iljada i devetstotini i
pedeset i treta godina. Ako dr`avava
vlo`i vo selovo, mladinata }e se vrati
nazat, ni vele{e Marko [pendov, najmladiot po godini od nasobranite se-
lani pred prodavnicata.
Ova selo e zdravje. Vozduhi voda za
milina, zdrava doma{na hrana... Najzdravo selo, a najmalku poseteno. So
mala investicija dr`avata mo`e da go
naprvi turisti~ko selce–velat selanite.
Tie kritikuvaat deka so godini
dr`avata bespovratno gi eksploartira
prirodnite bogatstva {to gi ima okolinata ne samo na Ro`den tuku i na
siot ovoj del na mariovo, kako zemjata,
rudite, {umata, a malku mu vra}a.
Na{a `elba koja pove}e decenii
e pusti son e da ni se izgradi patot
preku prevojot Kozjak vo dol`ina od
pet kilometri i da se povrzeme so
na{ata prirodna vrska od pamtiveka
so selo Vitoli{te, da se povrzeme so
civilizacija, pred sekoi izbori vetuvaat, arno ama nikoj dosega ne se setil
da go napravi petkilometarskiot pat
selo Ro`den-selo Vitoli{te so {to
Ro`den bi se povrzal so drugite sela
od mariovsko, zatoa {to so pedesetinata kilometri odale~enost od Kavadarci , nie i vo dvaeset i prviot vek
ostanuvame otse~eni od preostanatiot
svet, dodavaat tie.
So zamiraweto na Ro`den , vo zborav tone `ivopisniot kraj , koj ima ne
samo prirodni tuku i istoriski vrednosti . Vo ovoj predel ima mnogu crkvi
i tvrdin,vo koj se veruva deka makedonskiot deka makedonskiot kral Filip
Ftori ja podgotvuvala makedonskata
falanga vele{e Risto ^pendov.
Dodeka bevme vo seloto snegot ne
prestano pa|a{e, na mojot prestoj na
Ro`den mu se bli`e{e krajot. Lu|eto
si imaa rabota, seloto rano go ugreva
sonceto, ama i koga nema struja i ranogo stemnuva. Si zaminav od Ro`den
so edno vetuvawe deka pak }e dojdeme
na prolet da go vidime sonceto kako
izgreva nad seloto Ro`den.
35
ilustrirana revija za iselenicite od
68 godini od holokaustot
Makedonija
Memorija
makedonskite evrei
V
o se}avawe na 7215 Evrei
od Makedonija, koi vo 1943
godina , na 22, 25 i 29 mart,
bea deportirani i pogubeni
vo logorot Treblinka vo Polska, vo
civiliziraniot svet izniknaa spomen
obele`ja i sobiri, koi do denes predizvikuvaat porojni solzi i opomena
od sekoj onoj koj zaslu`uva da se imenuva - ^ovek.
Vo na{ata makedonska sredina od
1943 godina do denes se javuvaat glasnogovornici, za da ne se zaboravi golemiot egzodus. Me|u niv nezaobikolen
e glasot na d-r Mihajlo [umkovski,
specijalist pedijatar, humanist, aktivist vo Evrejskata zaednica i po{iroko.
Samo od Makedonija bea ubieni 7200
Evrei. Po poteklo po majka Evrtein,
[umkovski opomenuval za ~ovekovoto
maloumie, preku objavite: Nov ~ovek
za novo vreme, Novinarstvoto – visoka
{kola na demokratija, Tolerancijata
kako princip, So pogled vo idninata
(evrejskata borba za tolerancija), U~ime
od istorijata, Etikata mu e potrebna na
obrazovanieto, „Antisemitizmot” od
Samuel Sadikario i Vladimir Nikolov
(ubistvoto na Isus Hristos od Evreite,
a samiot bil Evrein), 9o-ot rodeneden
na Simon Vizental (toj ne sakal odmazda, tuku pravda, a nefateniot zlostornik treba da se pla{i deka eden den
}e go stigne kaznata.),
Opomenuva za
Denot
na nevinite `rtvi na
holokaustot
(pi{uva
za „golemata igra” i
„izgubenite iluzii” od
Leopold Treper od Polska), Prepora~uva: „ Ne
mol~ete koga lu|eto gi
teraat vo geta”, Kade e
vistinata za holokaustot. Go vozveli~uva
deloto na d-r Rafael
Pijade, koj `iveel vo
Skopje, a denes vo Izrael. Za d-r [umkovski
`ivotot nema alternativa, poistavuivaj}i go
krucialnoto pra{awe
„^ija e zemjava?”
Vo 2010 godina se
pojavi knigata na znamenitiot Evrein od
Bitola [lomo Alboher,
koja so dlaboka gor~ina
ne navrati na onie
brojni bitolski Evrei,
nedol`no uni{teni vo
36
monstruzniot genocid. Taa me navrati
kon mojata sakana dadlika Bunika vo
Bitola, koja vo pro{etkite kraj rekata
Dragor me ispolnuva{e so ~udesni
prikazni. Eden den dolgo pla~ev, majka
mi objasni deka Bunika nema da doa|a
vo na{ata ku}a. Taa crvenokosa ubavica
is~ezna vo nepovrat ponesuvaj}i gi
site tie {arenoliki prikazni.
Vo Izrael Evreite od Bitola, ili
od Monastir, zasadija 3013 drvca
vo [umata na ma~enicite vo nivni
spomen. Edna ulica vo Erusalim e imenuvana Estreja Ovadija Mara. Vo 2003
godina be{e odr`ana sve~ena komemoracija i toga{ se otvori svetata arka i
pred svetoto pismo od Torata, a [lomo
Alboher go naglasi stihot od Knigata na
Ezakiel, glava 37: „Mojot duh }e vleze
vo vas i vie }e o`iveete i toga{ }e ve
naselam vo va{ata zemja i }e znaete
deka jas sum Gospod. Toa {to go najaviv
i }e se ostvari.”
Ovie stoihovi me potsetija na eden
izre~en citat od golemiot Simon Vizental: „Me ukoruvate deka i sega na 90
godini mnogu rabotam za otkrivaweto
na zlostornicite na moite bra}a. Jas
`iveam so edinstvenata misla deka
koga }e zaminam na onoj svet, i koga }e
gi sretnam site moi zlostorni~ki ubieni Evrei , }e mo`am da im ka`am deka
sekoga{ sum bil so niv.” A nemu mu zagi-
nale vo nacisti~kite logori „samo” 98
~lenovi od familijata.
Najnovata kniga na d-r Mihajlo
[umkovski gi pro{iruva na{ite soznanija za zlostorstvata i zlostorite
koi ne trebaa da se zaboravat, za da ne
se povtorat. Mnoguvekovnite progoni
i pogromi Evreite vo re~isi site evropski zemji gi podnesuvale stoi~ki,
kako svoja zla sudbina. No, vo godinite na Vtorata svetska vojna tie se
pridru`uvale kon osloboditelnite
dvi`ewa na evropskite narodi, a samo
vo Makedonija 600 Evrei bile aktivno
vklu~eni kako borci.
Osnova {to zaslu`uva posebno
vnimanie e faktot {to Evreite digale buntovi i vo logorite na smrtta
i vo brojnite geta. Tie sekoga{ bile
bezuspe{ni i nikoga{ ne se nadevale
deka }e gi spasat svoite `ivoti. No,
tie go branele sopstvenoto ~ove~ko
dostoinstvpo. Angliskiot istori~ar
Martin Gilbert gi naveduva brojnite
logori na smrtta i u{te na pobrijnite
geta kade {to se slu~uvale tie buntovi.
Vo istorijata ostanuva zabele`ano
vostanieto na Evreite vo Var{avskoto
geto, na 19 april 1943 godina. Evreite
hrabro se borele so golemata germanska
armada, branej}i go svoeto bitisuvawe i
egzistencija. Na mestoto na evrejskite
`rtvi kancelarot na Germanija, po Voj-
Memorija
nata, se pokloni i pobara pro{tevawe!
D-r [umkovski, pi{uvaj}i za tragedijata {to ja do`ivuvale Evreite vo evropskite zemji, nasekade kade {to bile
naseleni, pravi edna digresija, analiziraj}i go [UMANOVIOT PLAN. Po `estokite dve svetski vojni, vo prvata polovina na dvaesettiot vek, se rodi idejata za
obedinuvawe na evropskite narodi, za nadminuvawe na podelbite na kontinentot.
Preku Evropskata Unija se nametnuvaat
novi evropski vrednosti, so silno izrazeni ~ovekovi prava i slobodi. Ksenofobijata, rasizmot, etni~kata i verskata netolerancija treba da bidat na{e minato.
Pravej}i ja ovaa digresija so [umanoviot
plan i so perspektivite na Evropskata
Unija, d-r [umkovski, veruva i o~ekuva
deka i ANTISEMITIZMOT vo evropskite
zemji definitivno }e stane minato i kraj
na mnoguvekovnite zabludi i predrasudi
za Evreite.
Avtorot na ovie stari i novi redovi
odbele`uva deka Evreite kade i da se
naseluvale nastojuvale da se integriraat
vo mesnoto naselenie, sozdavaj}i trajni
vrednosti vo: naukata, ekonomijata, kulturata, umetnosta. Sigurno ne e slu~ajno
{to 30 od sto od Nobelovcite se Evrei, pa
duri i samiot Alfred Nobel bil Evrein.
Vo epilogot na opstojnata sodr`ina
na
knigava
avtorot
rezimirano
zaklu~uva:„Ovie redovi ne smeat da se
sfatat kako goli frazi. Niv gi nametnuva
na{eto vreme, na{iot sovremen `ivot.
Nobelovecot Eli Vizel, zagri`en za idninata na ~ove{tvoto istaknuva deka svetot
vo poslednite godini e isklu~itelno
mnogu opsednat so tragedijata na holokaustot i veli :„Ne~istotijata na 20-ot
vek izbiva na povr{ina, istoprijata kako
da saka samata sebesi da se is~isti od
svoite demoni, svoite fantomi i svoite
ko{mari.” Ponatamu istaknuva Eli Vizel:
„Pri krajot na 20-ot vek porasnal fanatizmot na celiot svet.” Netrpelivosta i
licemerieto se polo{i od bilo koga i toa
vo site religii. Koga }e go kombinirate
fanatizmot i silata, osobeno nuklearnata, {to mo`e lesno da se slu~i, toga{ e toa
katastrofa za kulturata, za civilizacijata, za ~ove{tvoto!”
Knigata na D-r Mihajlo [umkovski
zbiena vo sintagmata „oo pogled vo idninata” , sekako, e va`en pridones kon civilizatorskiot od na ~ove{tvoto, vo ~ija
pozitivna nasoka, nasproti negativnata,
veruva i znamenitiot psihoanaliti~ar
Erih From, a i site nie, za{to ^ovekot
ima sili da go pretvori 21-ot vek vo
racionalna blagostostoba.
(KON KNIGATA „EVREITE VO MAKEDONIJA NIZ VEKOVITE” OD D-R MIHAJLO
[UMKOVSKI)
Vera Stoj~evska Anti}
Otvoren Memorijalniot
centar na holokaustot
Lekciite od holokaustot se va`ni i denes, kako {to bea i pred 70
godini. Holokaustot ne po~na so koncentracionite logori, tuku so
antisemitizmot i {irewe na govorot na omrazata po ulicite. Toj ne
u~i deka fanati~kata ideologija ne mo`e da se zapre so popu{tawe
i indiferentnost. Zapadot mora da gi nau~i lekciite od minatoto i
da poka`e re{itelnost vo odnos na sovremenite zakani, istakna vicepremierot na Izrael Mo{e Jaalon na oficijalnoto otvorawe na
Memorijalniot centar na holokaustot na Evreite od Makedonija.
Od ime na dr`avata Izarel toj i se zablagodari na Vladata na Republika
Makedonija i premierot Nikola Gruevski za vra}aweto na evrejskite imoti i za odlukata za izgradba na Memorijalniot centar na holokaustot.
- Ova e va`no postignuvawe na Vladata na Makedonija, koja e edna od
prvite zemji koi go finalizirale vra}aweto na evrejskite imoti,
osobeno {to ovoj akt go ovekove~uva spomenot na ubienite Evrei.
Ovaa inicijativa da se sozdade mesto za se}avawe na 7.148 Evrei koi
nekoga{ bea del od uspe{nata evrejska zaednica i da se educiraat
lu|eto za va`nite pouki e zna~ajno postignuvawe, poso~i Jaalon.
Pretsedatelkata na Fondot na holokaustot na Evreite od Makedonija Liljana Mizrahi poso~i deka Makedonija e edinstvena zemja vo
svetot {to donela zakon za denacionalizacija so posebni odredbi
za formirawe fond od imotite na onie koi ne go pre`iveale pogromot vo nacisti~kite logori i nemaat naslednici, a ~ii imoti samo od taa pri~ina ostanale vo sopstvenost na dr`avata.
Ceremonijata na oficijalnoto otvorawe po~na so vnesuvawe na trite
urni so pepel od `rtvite vo Treblinka ~ie ve~no po~ivali{te }e bide
vo Memorijalniot centar. Tie vo povorka i so gardiska pridru`ba bea
preneseni od Muzejot na Grad Skopje, preku plo{tadot i Kameniot most.
Vo Memorijalniot centar lociran na nekoga{noto Evrejsko maalo vo
Skopje }e ima postojana izlo`ba so podroben prikaz na dolgata istorija na evrejskiot `ivot na celiot Balkan, za `ivotot na sefardskite
Evrei po nivniot progon od [panija vo sredniot vek i nivniot pridones vo op{testvoto, a }e ima i se}avawe na tragi~noto patuvawe vo
logorot na smrtta Treblinka za {to vo edno kat~e od muzejot e postaven
eden od `elezni~kite vagoni so koi bile odvedeni vo smrt.
Otvoraweto go sledea i pretsedatelite na Makedonija-\orge Ivanov, na
Albanija - Bamir Topi i na Crna Gora-Filip Vujanovi}, pratenik od izraleskiot Kneset, verskite poglavari, pretstavnici od diplomatskiot kor,
delegacija od Maticata na iselenicite od Makedonija, kako i pretstavnici
od instituciite od kulturata i nevladinite organizacii i gosti od zemjava
i stranstvo.
37
ilustrirana revija za iselenicite od
Makedonija
Ogni{te
MAKEDONSKI NARODNI PREDANIJA
kaleto vo tetovo
Tanas Vra`inovski
Vo kaleto na Tetovska okolija bil
nekoj pa{a, Abduramadin se vikal.
Sedel toj vo kaleto gore nekoj sedumdeset godini i seto kale go izgradil.
Imal nekoj tri stroja koi mu nosile
materijali, kamen i drvo. Ednio stroj
mu bil sproveden od seloto Vrutok, Gostiarsko, a drugijo stroj mu bil sproveden od seloto Vratnica, Tetovsko, a tre}
ijo stroj mu bil sproveden od seloto
Trebovqe, Pore~e, ludite nosile od
ruka na ruka borovo drvo. I kako taka,
~oveko go gradil toa kale so jak utvr|aj.
Imal preku trista du{i majstori od
Debar. Tie rabotile sedumdeset godini, sve go gradile toj objekt. Toj imal
si vojska, imal spremano i oru`je, imal
dvanajset anki. Tie bile bra~ni `eni,
bile so svila oble~eni i taka redovno
mu igrale po barawe na pa{ata, a i mu
peale.
Tija trista du{i majstori si izbrale nekoi dvanajset du{i, kako
videle golemi greovi {o se praelo
na pravoslavnata vera. Pravoslavnata vera pa{ata redovno ja osuduval,
sekojdnevno po sedumdeset du{i staval
vo temnata zandana. I kao taka ovija,
majstorite oti{le vo Stambol, do carot
turski. Mu ka`ale na carot turski {to
praj pa{ata Abduramadin vo Tetovskata
okolija, vo kaleto gore. Caro rekol:
– Dali e toa vistina, majstori, eli
pa ne e?
I mu rekle majstorite na caro:
– Pa{ata se sprema da udri na Stambol, da ti go zemi carstvoto!
I kako taka caro s$ im poverual na
38
majstorite i im rekol:
– Slu{ajte vamu, majstori, eve vi po
~etiri, pet kila zlato. Ve nagraduvam,
vie da si odite vo Tetovo, ama }e se pazite da nekade ne ve fati askero turski. Vo sabota }e zastanete vo Tetovo kaj
[arenata xamija i eve vi edno pismo so
golemi bukvi. Jas }e dojdam vo dvanajse
saato vo sabota so dvanajse fijakeri,
{este fijakeri }e gi propu{tite, a pri
sedmio }e go krenite pismoto, jas }e
bidam vo toj fijaker i }e ve zemam, }
e odime za kaleto po tunelot od Kiki{
{koloto nagore pravo za kale.
Majstorite uspeale, sve onaka se
kriele, do{le do Tetovo. @iveele niz
Tetovo skrieni, go tro{ele negovoto
zlato, jale i pile. Go do~ekale caro kaj
[arenata xamija vo Tetovo so dvanajse
fijakeri i koga zaminale {estte fijakeri, ve}e na sedmio, majstorite go
podignale pismoto so golemite bukvi.
Caro videl deka se majstorite i povikal i gi zel, majstorite. Imal obezbedeno eden fijaker za nimi. I ka~il vo
fijakero i trgnale po tunelot na {koloto Kiki{ i se ka~ile gore na kaleto.
Ko se ka~ile gore na kaleto i pre~ekale
stra`ata od pa{ata i navestile na
pa{ata deka idet caro so nekolku
ministri da go proveri pa{ata. Togaj
pa{ata se ispla{il ama nemal {to,
moral da go primi, ide caro od Stambol. Go primil caro od Stambol vo negovata vila. Caro videl kako mu igrale
ankite na pa{ata i otvorile muabeti,
po~nale da se gostuvaat so nekoe kafe
i caro rekol:
– Ne ti primam, pa{a, ni{to, duri
ne ti vidam kakva ti e polo`bata tebe
ovde kako pa{a, bidej}i mi e doka`ano
mene deka si pogolem pa{a, nego ja kako
car vo Tursko, vo Stambol!
I ve}e caro po~nal da mu vr{i pretres na pa{ata. Mu na{ol mnogu zlato i
mu na{ol mnogu vojska, mnogu oru`je i
nekoja priprema, kako da toj vistinski
se pripremal da udri na caro vo Stambol. Koga mu izvr{il caro na pa{ata
pretresot, videl stvarno deka pa{ata
saka da udri na Stambol. Mu postavil
pra{awe:
– Abre, pa{a – re~e – dali ti si
pa{a?
– Pa – re~e – ~estiti care, jas sum
pa{a!
– Ama – re~e – za{to, kakov si pa{a
ti, koga ti si pove}e spreman, nego ja
kako car. Ima{ pove}e zlato, pa ima{
i oru`je i jaka utvrda ima{. Ti kako
pa{a – vika – ne smej{ olku da ima{,
ja i ti }e treba da otvorime za ova
razgovor. Dali ti }e mi dade{ ova tvoja
vrednost, koja se nao|a kaj tebe, ne{to
mene kako car?
– Pa – rekol togaj pa{ata – ~estiti
care, jas ne ti davam. Samo mo`am da ti
dadam so vojna, a vaka ne!
Na dobar na~in ne dava. E {to }e
praj sega caro. Caro ne mo`i da otvori
vojna, bidej}i on do{ol samo so nekoj
ministri negoi i so nekoe usigurawe.
Caro si se vratil, ~utej}i si oti{ol vo
Stambol i sobral vojska po cela Turska
i udril na kale. Se boril tri meseci
na kale. Ne mogol da probie nikako, pa
si baral carov pomo{ od nekoja druga
dr`ava. Nekoj Mini}, pa da mu e probiet
`eleznata vrata, u stvari kao ~eli~na
vrata, da mu e probiet, pa da mo`et da
vlezet vnatre vo kaleto. E ve}e vo toa
uspeal. Nekoja druga dr`ava mu dala
pomo{ i go zarobil. Ama od pa{ata ni
eden vojnik ne poginal. Pa{ava se predal. Imal majstori {to mu rabotele
nekoja ~e{ma, mu pravile so dvanajse
cevoj, ama vodata u{te ne bila dojdena. I koga ve}e carot e izvrzal cela
familija, celo pokolenie od pa{ava,
pa{ava i toj bil vrzan naopaku so racete i mu rekol na caro:
– ^estiti care – re~e – u{te edno
baram od tebe. Moeto se znaj ve}e {to
}e bide, ama samo da pogledam u{te
eden pola saat, da me zadr`ite, da vidam vodata koa }e stigne, dvanajse ceva
kako }e bijat!
Carot mu odobril. Zastanal u{te
pola saat. Stignala vodata i po~nale da
bijat cevovite i pa{ata ve}e se zadovolil, rekol na caro:
– ^estiti care, mnogu ti fala za
ova!
Ogni{te
cite po~na da se poprava gradot, da se
naseluvaat od Varo{, po{to tamo be{e
se otvorilo ~ar{ija, se otvorilo du}
ani. Duri crkvata ne bila napraena
na blagove{tenie vo Varo{ v crkva
idele od Prilep, do 1838 godina. Togaj
e napraena crkvata blagove{tenie, do
togaj vo Prilep nemalo. Site `iteli
koj {to bile pravoslavni vo Prilep
idele vo Varo{ i tuka se ven~avale, se
kr{tevale. Svinsko meso bilo zabraneto vo Prilep da se kolit, tuka idele od
Varo{ da kupuvaat risjanite koj bile.
Vo Prilep zabraneto bilo od Turcite
kaj {to se kolelo drugo meso da ne se
kolat sviwi so istite no`oj. I risjanite, koj sakal svinsko meso da kupit
moral vo Varo{ da dojdt.
Ama pa{ata od tie dvanajset `eni
imal edno najmale~ko dete od tri godini. Toa mu cucnalo raka na caro:
– ^estiti care, re~e – nemoj mene
da me vrzujete u vakvija `eleza, jas sum
male~kav, jas ne znam, jas ne sum videl
ni{to. Ako e vinoven tatko mi, jas ne
sum vinoven ni{to.
I mu se na`alilo na caro, koga mu e
cucnalo desnata ruka i caro go turi vo
fijakero, kade sedel caro. Koga slegle
dole vo Tetovo, kaj stanicata, kaj {koloto Kiki{, tue imalo nekoa kafana
i zastanala turskata vojska i caro i
ministrite da ru~at tue, ama deteto
od pa{ata izbegalo. Po celo Tetovo go
tra`ile, ne mogle da go najdat i do deneska. Zna~i, toa dete ostanalo i se
zaselilo vo teketo i do deneska postoi
negovo pokolenie.
Ova sum go ~ul od selanite na seloto
Lavci, kako e doka`ano od stari, pa
preku stari deka toa bilo takva rabota.
Toj osuduval po sedumdeset du{i mladi
vo taja temna zandana. Nekoja si devojka, se vikala Cveta, `iveela dvajset i
osum dena bez leb i bez voda vo temnata
zandana. Ova sum go ~ul i ova doka`uvam
i ponatamu ne znam!
GRADEWETO NA KONACI
VO TETOVO
Vo tursko vreme Amzi pa{a od Tetovo teral risjani da prat konaci. Eden
ma{ki i eden `enski konak. Risjanite
nosele kamewa duri od mestoto Devojkin Kamen. Edna `ena ni{ala devet
lulki, devet kolevki, devet kro{ni.
Lu|eto se naredile od Devojkin Kamen
do Bardovci. Od raka na raka kamen
davale za gradewe na konaci. Za tri godini se izgradile konacite. Edna `ena
devet lulki lulela. So vrvki i vrzala
lulkite. Na sekoj prst vrzala vrvka ili
sinxim.
VARO[ I PRILEP
Pred ideweto na Turcite, 1389 godina, toa e pred borbite na Kosovo, koga
zavladeale Turcite. Dene{en Varo{
bil grad, za toa se znaj da u{te deneska, se znajt kaj {to bile bakalite, se
vikat mestoto Bakalici. I temeli se
najduvaat, razni ni{ani, razni starini se otkopuvaat, grn~ina togaj {to se
slu`ele, nekoj drugi raboti, predmeti
starinski. Bawite kaj {to bile se znajt to e Bawi{te. Se znajt kaj {to bile
to~ilata, kaj {to bile kova~ite, kaj{to
se prajle sekiri, kaj {to se prajle site
predmeti. Togaj fabrika nemalo i se
na raka se izrabotuvalo od {ajka pa
do tesla i do sekira. Posle ideweto
na Turcite Varo{ se rasturil. I po to
po ukreplenieto za odbrana na gradot,
ovde bil na Varo{, a ne na Prilep i
zato se vikat i po turskite tefteri –
Kale Varo{.
Posle rasturaweto na Varo{ e
napraven Prilep i zatoa se vika
Prilep bidej}i prilepen do gradot.
Pred ideweto na Turcite vo Prilep
postoelo samo onoj zidon {to se gleda
tuka, tuka bilo an, kaj {to bile krstosuvani pati{tata za Kru{evo, za Bitola,
Ki~evo, Gradsko, Veles.
So ideweto na Turcite, po{to Turcite barale pove}e voda, vo Varo{ poslabo voda izleguvala, po{to e iscedno
mesto i tie se naseluvale tuka kaj{to
bilo liva|e i {amaci vo to vreme.
Ba{ dene{niot saat i xamija. Xamijata e najstara so bawata, {to padna
kar{ija, tije se najstari. Koga do{le
Turcite e praena i skr{enata xamija,
dolu vo dolno maalo. Tuka kaj {to e
xamijata, pod saat tuka bawa ima{e i
skr{ena xamija dolno maalo kaj{to zibija be{e. Da poj{ sega isto yidani se
istite xamii. I posle ideweto na Tur-
POTEKLOTO NA IMETO NA
PRILEP
Prilep vaka ime dobilo. Tamu bilo
Varo{, {o se vika Markov Grad i Zagrad. Tamu bilo gradot. A Prilep kaj {o
e sega livadi bilo, bari, `abi krkale.
Ali eden ~ovek napravil kaj saton {to e
deneska edna ku}a. Do nea se prilepile
i druzi. Prilepujale, prilepujale i
taka go dobilo imeto Prilep. Ku}i
{to se prilepile ve}e. I taka dobilo
ime Prilep. A Prilep ne e do Varo{
prilepeno. I deneska u{te e odlepeno,
podaleku je. Prilep samo po sebe je
prilepeno. I taka i deneska go nosi
imeto i se vika Prilep.
GRADSKIOT SAAT VO
PRILEP
Gradskiot saat vo Prilep e graden vo
tursko vreme. Mestoto kade e izgraden
Saatot se vikalo [ukuroski Livadi. Ko
i kopale temelite mnogu voda izleguvalo. Majstorite Kosta i Pero Lauca od
Prilep vlegle dlaboko {est metri. Imalo kolku edno gumno voda. Majstorite
slegle dolu. Voda izviralo. So maski i
magariwa doterale trieset i {est toari
var. Varta e turile dolu, vrlile i ~akal.
Vodata seknala. Vo prvo vreme nekoj si
majstor Esat se pazaril so u}umatot da
go izgradi Saatot. Se pogodile za trista
i {eeset i iljada gro{a. Majstorot Esat
rabotel samo nekoj den. Eden den majstorot Esat zel dvajset turski liri, izbegal i u{te edna{ ne se vratil.
U{te pri yidaweto Saatot malce se
navalil. Majstorite Laucovci go zele
{u{vetot, terezijata i utvrdile od
deset santimetri Saatot e ponavalen.
Saatot se gradel dvanajset godini. Na
Saatot pi{uva: „Sekoe udirawe na saatot ~ovekot treba da se seti, oti `ivotot mu se skusuva.” Pismoto e arapsko,
a zborojte se turski. Gradskiot saat
po~nal da se gradi vo 1863 godina.
39
ilustrirana revija za iselenicite od
Makedonija
Meridijan
terra australis
raport od [email protected] zemja
Dolgo vreme po zavr{uvawe na tekstot na ovoj moj trud ne mo`ev da
se odlu~am za kakov priod vo pi{uvaweto na predgovorot da se odlu~am,
i toa od pove}e pri~ini. Me|u najva`nite, koi mora da bidat spomenati,
sekako spa|aat nastanite koi gi tretiram i koi se zasnovani na vistinski do`ivuvawa. Tie do`ivuvawa se od najrazli~na priroda, no kako najeklakantni momenti, koi vo nieden slu~aj ne smeat da bidat zaobikoleni,
se moite dlaboki patriotski ~uvstva kon svojot roden kraj, potoa moite
nepromenlivi idejno politi~ki opredelbi od mojata najrana mladost do
dene{ni dni.
Vo mojov trud, koj mo`e da se ka`e deka pretstavuva publicisti~ko
delo, sepak ima mesto i za odredeni qubovni do`ivuvawa na eden mlad
~ovek, vnatre{nata borba i okolnostite vo koi se odvivale, protkaeni so
strogo moralnite principi na vospituvawe. Duri i vo ~ove~kata intima
sum se trudel so ni{to da ne se zatemni nitu eden od moite principi.
Izvr{uvaweto na prevzemenite zada~i koi, kako {to spomenav, se
produkt na moeto idejno politi~ko veruvawe vo onie principi i veruvawa
koi sum gi usvoil od svojata najrana mladost, , a koi i do den dene{en mi
pretstavuvaat silen motiv za koj se boram tie da se opredmetat niz site moi
deluvawa preku najrazli~ni op{testveno-politi~ki formi i mo`nosti, a
pritoa sekoga{ da ostanam svoj i nepokolebliv.
Vo isto vreme vo trudov }e se sretnat mnogu geografski podatoci so
koi se pojasneti odredeni kopneni delovi na najmaliot i najnovo otkrien
kontinent. Posebno se zabele`ani novoformiranite naselbi i celi novi
gradovi koi vo toa vreme niknuvaa, potpomognati od pregolemite bogatstva
na ovaa dale~na zemja, no i od svetskite enormno golemi kapitali koi tamu
se investiraat. Sekako, toa ima i ekonomska logika i ekonomsko opravduvawe. (...)
Se razbira, posebno mesto vo ovoj trud zavzemaat i moite emocionalni ~uvstva i raspolo`enija koi bea inspirirani od sredbite so mnogu
makedonski voini, lu|e i nivnite sudbini koi nesebi~no mi gi pretstavuvaa. Golem del od moite preokupacii se posveteni na mojata op{testvena
rabota so toga{ dozvolenite formi na dejstvuvawe.
Pesnite koi gi prezentiram ovde, bez da aludiraat na visoki umetni~ki
dostreli, sami po sebe zboruvaat za raspolo`enieto koe me opfa}a{e vo
odredeni momenti i slu~uvawa, osobeno inspirirani od u`asnata nostalgija i kopne` po rodniot kraj. Kako {to spomenav site sodr`ini vo trudov
se baziraat na vistinski nastani koi se obidov da gi ilustriram so fotografii kako nemi svedoci na edno vreme i na edni lu|e koi se na{le na
toj prostor i so koi zaedno sme delele arno ili lo{o, site so svoi problemi i te`nenija, no site zainteresirani za svojata rodina Makedonija.
Postojat i nekoi isklu~oci koi se od mene dlaboko prezreni, no uteha
mi pretstavuva toa {to stanuva zbor za marginalci nedorasnati za da se
spomenuvaat vo pozitiven kontekst. Tuka se i odredeni poedinci koi posle
sorabotkata so mene sosema se izmenija vo pozitiven aspekt.(...)
So mojov trud sakav da osvetlam i nekoi mra~ni delovi od `ivotot
na na{ite lu|e koi tamu me opkru`uvaa, no bi ja potenciral golemata
me|unarodna solidarnost so vistinski izgradenite i svesni li~nosti koi
gi sre}avav.
Na kraj da ka`am deka vo monolozite i dijalozite se trudev da go
so~uvam so~niot naroden izraz i arhaizmite prisutni vo govorniot makedonski jazik i stru{kiot govor, kako i govornite osobenosti so koi se
slu`ea nekoi moi dargi li~nosti so koi bev vo redovni kontakti.
Li~no smetam deka na iskrenosta i originalnosta nikoj ne mo`e da
mi prefrli, nitu vo dobronamernosta so koja go pretstaviv mojot `ivot i
prestoj vo Avstralija, a dali sum uspeal vo toa, }e ka`at ~itatelite na koi
im go posvetuvam mojot trud i sekako, stru~nata javnost.
40
Posle dobivaweto na pismoto {to mi
go isprati mojot drugar \ono i dobienite
slu`beni dokumenti za moeto emigrirawe vo
Avstralija, {to se slu~i vo mart 1967 so patni
ispravi i bilet za brodot „Akile Lauro”, od
istoimenaga brodska -patni~ka kompanija na
Republika Italija, sledea brzi podgotovki
za trgnuvawe. Duri toga{ mu ka`av na tatko
mi za mojata namera, dodeka, pak, majka mi
ve}e potajno znae{e. Koga razbra za mojata
odluka, tatko mi samo {to ne padna od taga i
od iznenaduvaweto {to mu go prirediv, ta mi
re~e:
Dobro, bre sinko, jas da razberam posleden
za edna tvoja vaka golema odluka?
Tato, jas znam deka kaj tebe }e najdam na
razbirawe deka za ovaa odluka {to ja donesov
morav taka da postapam. Tuku slu{aj me sega,
ti }e dojde{ so mene do Italija, do gradot
\enova, od kade trgnuva brodot. Toa }e bide na
3. april - mu odgovoriv.
Tatko mi proroni nekolku stare~ki solzi
i mi re~e:
Samiot si mi pameten, znae{ {to mora{ da
napravi{! Ubeden sum deka }e se vrati{, kako
{to veli{, za dve godini. Ama sega ima{ 26
godini, vreme ti e za `enewe, tvoite drugari
ve}e imaat i deca!
Tatko, se u{te ne mo`am da ti raska`am
se‘ za pri~inite za mojata odluka, ama znam
deka }e me sfati{ i opravda{ za ova {to go
pravam.
Zarem ne se se}ava{ i Belgrad koga otidov
mi vele{e oti odeweto se znajt, ama vra}aweto e neizvesno!? Vo na{ata familija nie
Meridijan
imame neprebol za vujko mi Zdravko, koj
otide kako juna~i{te za da ja pomogne
celata familija, no tamu gi ostavi
koskite, vo Amerika. Belki se se}ava{ na
1963 godina koga ti dojde od Belgrad na
ferija, so zavr{ena prva godina studii
na Vi{ata pedago{ka {kola; koga od
Amerika ni dojde eden starec, kum~eto
na vujko mi, no ne ti ka`uvam se‘ da ne te
ispla{am za ovoj slu~aj.
Go prekinav da ne prodol`uva pove}e velejki mu:
Tato, jas sum ~ovek od zbor, no i
mojot \ono e isto takvo dete, od sosedi i
prijateli, so ista zaedni~ka makedonska
svest.
Taka e, biro, dobri se site vo nivnata
ku}a. Gospod da te ~uva oti nasetuvam se‘
ne ba{ najdobro, a pou~en sum od slu~ajot
so vujko mi Zdravko!
Tatko jas donesov odluka i od nea
nema begawe.
Dobro sinko, se te{am {to sepak
odluka za tebe donele svesni lu|e. So
k’smet da ti bide! [tom e taka, sega }e ti
priredime golema ve~era za rodnini i
prijateli, da te ispratime dostojno kako
~ovek na pe~alba.
Na 24 mart, petok nave~er, napravivme
posebna ve~era, a na 25 mart, so avtobus
od Struga, trgnav vo neizvesnost. Na
prvata stanica, vo Ohrid, me pre~ekaa
najbliskite prijateli i drugari.
Po Ohrid stignav vo Bitola, kade se
oddeliv od tatko mi za da se pozdravam
so mojata toga{na devojka. Od Bitola,
so patni~kiot voz, stignavme vo Skopje
okolu 17 ~asot, pa se pro{etavme niz
gradot okolu dva ~asa do poa|aweto na
brziot voz.
So vozot Atina - Belgrad stignavme
vo Belgrad, kade ne pre~eka bratu~edot
Krste Kitanoski i negovata svr{enica
Radmila Radovi}, koja me daruva so
ko{ula i vratovrska. a tatko mi so
ko{ula i ~orapi. Tie ne dru`ea se do
11 ~asot koga imavme avtobus „Lasta”
od Belgrad do Trst, od kade so drug
avtobus se prefrlivme do Genova. Na
avtobuskata stanica vo Genova ve}e ne
~eka{e agentot na pomorskata kompanija
„Akile Lauro” koja be{e |enovska firma.
Spored odnapred napraveniot raspored,
se smestivme vo hotelot „La Rozeana”,
vsu{nost mal pansion koj go nose{e
imeto na gazdaricata, ne{to pomlada
n od mene, a rabote{e so nejzinata
majka. So tatko mi se smestivme vo edna
dvokrevetna soba koja, mo`e da se ka`e,
be{e solidno uredena.
Do poa|aweto na brodot ima{e
u{te dva dena. Toa vreme so tatko mi go
pominavme vo {etawe za da ja zapoznaeme
podobro Genova. No, pri prvata solidna
kafeana so ubava bav~a, tatko mi vedna{
re~e:
- Ajde da se napieme „Kjanti” vino!
Ova vino toj si go sakal i piel vo
Struga za vreme na okupacijata, koga
dr`el sopstvena kafeana. Se razbira,
nitu na pamet ne mi ide{e ne{to da
mu odbijam na tagko mi pred na{ata
razdelba. Na ubavata italijanska muzika
i pesna nikoj ne mo`e da i odolee. Tatko
mi, koj zboruva{e italijanski jazik,
brgu stapi vo kontakt so muzi~arite i
koi, po negova `elba, mu ja zasvirija
pesnata: „Ke sjamo sej frateli, ~e nonki
Brajkineri”. Vsu{nost, toa be{e prastara
sicilijanska pesna, a na muzi~arite ne
im teknuvaa{e kako po~nuva. Stariot
moj im ja zede harmonikata, ja zasviri
melodijata i ja zapea te~no pesnata.
Takviot gest na tatko mi mu ovozmo`i
da se zbli`i i da pozboruva so gostite
i svira~ite, koi se interesiraa kade
go nau~il italijanskiot jazik i pesni.
Toj im objasnuva{e za italijanskata
okupacija kaj nas, vo Makedonija. Zaradi
toa ne‘ ne ostavaa ni{to da platime,
zaedno so ve~erata.
Inaku, tatko mi zboruva{e pove}e jazici, skoro site {to se zboruvaa na
teritorijata na toga{na Jugoslavija.
Bevme blisku do na{iot pansion
i drugi gosti {to bile vo taa kafeana
po~naa so simpatii da gledaat na tatko
mi. Rozeana, gazdaricata, mu rekla:
Kade ispra}a{ vakov ubav sin?
Toj nejzin zbor, koj vo praktikata e
izgovoren samo od kurtoazija, mnogu go
rasta`i tatko mi i go frli vo misla i
neizvesnost. Se sru{i gore vo krevetot
bez da ima {to bilo da mi progovori,
iako samo pred dva ~asa vo kafeanata,
kade {to bevme na muzika, evocira{e
mnogu spomeni od pred 40 godini. Jas
sfativ na {to se dol`i negovata taga, pa,
pola na vistina, pola na {ega mu rekov:
Ami, ti, tato, kolku godini si odel na
rabota, vo razni mesta: Bawa Koviqa~a,
Herceg Novi, Belgrad i dugi mesta?! Jas
ti tvrdam deka }e se vratam za dve godini
za da napravime nova ku}a i materijalno
da se potkrepime!
Ostavi se ti so tie ubavi zborovi,
tuku ka`i mi zo{to se odlu~i za vakov
~ekor mene da me sajdisa{?
Nemav kade, nakuso, vo ubava svetlina,
mu ka`av {to u{te moram da napravam vo
\ystralija.
Dosta, ne zborvi, samo sakav da te
proveram dali }e si iskren so mene,
na ovaa unogu `e{ka tema. A sega
treba da znae{ deka taa rabota ne
odi lesno se dodeka ne se pspra{aat.
Mene me konsultiraa za rabotata koja
ti se doverila, so napomena za stroga
honspiracija. Zarem si zaboravil deka
nekolku godini bev vraboten li~no vo
tie krugovi!?
Bez da ka`e to~no, se rasplaka i mi
posaka mnogu sre}a:
Da se ne istr~uva{, mnogu si iskren
i otvoren, vo ovie matni vremiwa, vo tie
zemji, samiot znae{ kakov xgan ima {to
ne miruva samo da i na{teti na na{ata
zemja.
Tatko, prestani so tie crni misli,
sam znae{ deka sum spremen i fizi~ki i
psihi~ki, intelektualno educiran, znam
se kako treba.
Naredniot den otidovme da go vidime
pristani{teto i brodot koj trgnuva{e
od Genova, kako prvo pristani{te. Se
razbira, bevme voshiteni od izgledot na
brodot, no se u{te ne znaev deka na{ite
siroma{ni kabini cel mesec }e ni bidat
~etiri kata pod voda, vo dlabinata na
trupot od brodot. Eve {to sum zapi{al
kratko vo mojot dnevnik za Genova:
Prema
dobienoto
pismo
od
patni~kata kompanija „Transmundijal”,
trgnavme od Genova vo 13 ~asot. Vo
brodot „Akile Lauro”, vo kabinata 56, so
mene se slednite drugari - Makedonci:
Jolakoski Vasil od s. Orovnik; Spase
Janeski; Angeleski Sandre od s. Olenica,
ohridsko; eden od selo Novaui, bitolsko
i eden postar ~ovek od Ni`o Pole,
bitolsko i u{te Dimoski Dim~e od s.
Botun, ohridsko.
Samoto smestuvawe bara posebno
objasnuvawe, oti so brodot se tovarevme
nekolku ~asa. Vo mete`ot nadvor slu~ajno
go zapoznav sinot i `enata na vladikata
Metodija Gogov, oti im pomognav da se
spravat so mete`ot, za {to }e stane zbor
podocna.
Razdelbata so tatko mi mnogu te{ko
mi padna. Spored praksata, site patnici
frlaaat kni`ni lenti i dolu, na bregot,
onie koi ispra}aat svoi lu|e, gi dr`at
kraevite celi sto metri, kolku {to e
dolga lentata. Otkako se smestija site
patnici po svoite kabini, kone~no
brodot trgna.
Direktno od upravata na brodot
sekomu ni be{e odredeno mesto i masa
vo restoranot.
Sotir Opet~eski
41
ilustrirana revija za iselenicite od
Makedonija
do g. martis nikolau, eks-minister na severna grcija
Kontra
epilog na makedonskata apologija
za makedonskata kauza
Diogenes
O
vaa apologija na makedonskata
kauza ne e ni celosna, ni
sovr{ena. Taa e samo eden
skromen odgovor, gospodine
Martis, na Va{ite propagandisti~ki
i klevetni~ki napadi izrazeni vo
Va{eto pismo upateno do Negovata
ekselencija Pretsedatelot na vladata
Bob Hok, kako i vo Va{eto propagandno
delo Falsifikuvaweto na istoriajta na
Makedonija.
Kako Makedonec proteran od
mojata rodna zemja, samo {to razbrav
za Va{ata propagandna dejnost {to ja
ima na ni{an sudbinata na porobeniot
i ugnetuvaniot makedonski narod, so
cel da im se nametne mol~eweto na
Makedoncite vo podelenata Makedonija i
vo makedonskata dijaspora so site gr~ki
sredstva, go prezedov patriotskiot dolg
pismeno da Vi odgovoram onaka kako {to
zaslu`uvate. Jas storiv dosta.
Me|utoa, svetata zada~a {to se
postavuva pred mladite makedonski
istori~ari e {to pobrgu da ja izu~at
istorijata na makedonskiot i na gr~kiot
narod, za da im dadat najdobri odgovori
na falsifikatorite na istorijata na
Makedonija.
Pokoruvaj}i im se na moite
nacionalni ~uvstva, kako {to gledate,
jas si zedov sloboda iskreno da Vi ja
izlo`am na{ata makedonska vistina.
Vo sklad so Va{ite zaslugi i uva`uvawa
kon mojot narod, jas sakam da postapam
spored narodnata mudrost {to ja nau~iv
od mojot u~itel, koj istovremeno be{e i
skromen makedonski pop. Eve {to veli
taa: „Kakov svetecot - takov troparot!”
Razgleduvaj}i
gi
Va{ite
propagandisti~ki idei vo vrska so
falsifikuvaweto na makedonskata
istorija, Vie `estoko gi napadnavte
„Dardancite od Skopje” (vardarskite
Makedonci) deka napravile edna
mizerna rabotilnica na lagi i gi
obvinuvate za falsifikati na istorijata
na Makedonija. ^itaj}i gi Va{ite
obvinuvawa, prvata misla {to mi padna
na um mene, na nekoga{niot kozar, be{e
sledna: „Vie gledate raska vo moevo oko,
a ne sakate da vidite greda vo Va{eto
42
oko”.
E, pa dobro, gospodine eks-minister
na „Gr~ka Makedonija” - „Severna
Makedonija”, Vie treba da znaete deka
najgolemiot falsifikator na istorijata
na Makedonija bea i se u{te se gr~kite
istori~ari i propagatori, za{to u{te
od starata era Makedoncite bea li{eni
od slobodata da se prosvetuvaat i da
pi{uvaat na makedonski jazik. Nivnata
aristokratija si be{e pod kontrola
na Grcite i na Rimjanite. Zna~i,
Makedoncite nemaa prakti~na mo`nost
da ja izopa~uvaat makedonskata istorija.
Ami obratno, Grcite, koi imaa pravo da
{irat prosveta na gr~ki ili latinski
jazik, i toa vo celiot tek na epohata
na „Rimskiot mir” i Vizantija, kako
i vo vremeto na turskiot jarem. Tie ja
pi{uvaa i ja izopa~uvaa istorijata na
bal- kanskite narodi spored nivniot
vkus i sovest, kako i po voljata na
nivnite gospodari.
Nesomneno, gr~kite istori~ari bea
tie koi vo politi~ki celi ja vme{aa
istorijata na drevnite Makedonci so
onaa na Ahajcite vo edna zaedni~ka
istorija na gr~kata nacija. Potoa, so
nivnite u~ili{ta, so Evangelieto i so
propagandata Grcite go seeja elinizmot,
ne samo me|u make- donskiot narod, ami
i me|u drugite narodi koi bea li{eni
od pravoto na prosvetuvawe na svoite
jazici.
Vpro~em, dobro e spomnato deka
gr~kite filozofi, kako u~iteli na
gr~kite patricii, go zakorenuvaa gr~kiot
duh, sozdavaj}i na toj na~in „gr~koromanska civilizacija”.
[tom se oslobodija od turskiot
jarem, vo 1829 godina, za da ja doka`at
„gr~ko-makedonskata podobnost” pred
lo{oinformiranost svet za istoriskata
vistina, panelinisti~kite skribomani
na Atina tvrdea deka drevnite Makedonci
bile edno gr~ko pleme, deka nivniot
jazik bil gr~ki i deka u{te „od zorata na
istorijata na Balkanot Makedonija bila
gr~ka zemja” itn.
Va{ite
istori~ari-propagatori,
gospodine Martis, pravea se {to
be{e mo`no, samo da se nametnat kako
najspremni nau~nici („mudreci”) za
tolkuvawe na istorijata na klasi~nite
narodi od drevniot vek. I, po pravilo,
tie go poreknuvaa postoeweto na
drevniot makedonski narod, so cel da
gi opravdaat zavojuva~kite streme`i na
Grcite kon Makedonija. [to se odnesuva,
pak, do Vas li~no, koga od makedonskata
istorija pravite edno „veli~enstveno
par~e na gr~kata istorija”, Vie sakate
da go izla`ete javnoto mislewe i toa na
ist na~in kako i Va{ite propagatori od
gr~koto blisko minato.
No nasproti Va{ite golemi napori,
gospodine Martis, da gi zakopate
drevnite Makedonci kako oddelen
narod vo odnos na Grcite i na drugite
balkanski narodi od taa epoha, nie vi
odgovarame sve~eno:„Gens macedonikus”Makedonskiot narod postoe{e, gospodine
Martis, u{te od drevnosta! Toj ima{e
svoe ime - Makedonski na rod, svoja
tatkovina - Makedonija, svoj jazik, negova
sopstvena istorija, svoja iskonska vera
i svoi makedonski tradicii.
Site Va{i napori da gi prisvoite
makedonskite kralovi od istoriskata
epoha koga Grcite nemaa kralovi na
nivnata nacionalna teritorija, potoa
da tvrdite raboti bez osnova ne zna~at
ni{to drugo, tuku prosta i ~ista izmama,
i kra`- ba na makedonskoto nasledstvo.
Neka mi bide dopu{teno, gospodine
Martis, da Vi go povtoram mojot strog
prigovor {to ve}e edna{ be{e napomenat
vo vrska so Va{eto ma|esni~ko tvrdewe:
„Istorijata na Makedonija e grandiozno
(veli~estveno) par~e od gr~kata
istorija”. Va{ata predizvikuva~ka
drskost ne e ni{to drugo, ami dokaz za
nasilnoto prisvojuvawe i ~udovi{no
izopa~uvawe na taa istorija, na
zakonskoto nasledstvo na makedonskiot
narod. Ako Vie me zap- ra{ate za{to toa
vi go velam, }e Vi odgovoram kuso. Prvo,
zatoa {to vo Va{iot neodmeren fanatizam
Vie ~esto pa|ate vo protivre~nosti koi
ni slu`at kako potvrda za osporuvanata
vistina vo vrska so postoeweto na
makedonskiot narod. Pove}epati Vie
gi spomnavte zborovite: „makedonski
narod”, „kultura” ili „makedonska
civilizacija” i „filozof”, ili pak
„makedonski kral” itn. itn.
Na edno mesto vo Va{ata kniga
vie naivno ni ja svedo~ite slednata
vistina: „Makedoncite... ne u~estvuvaa
vo politi~kiot i socijalniot grozni~av
`ivot {to go poznavaa Grcite...”
Zna~i, tie u{te ne bea elinizirani i
pretopeni. Makedonija, bidej}i be{e
odvoena od Grcija ne mo`e{e ak- tivno da
u~estvuva vo politi~kiot i socijapniot
`ivot na drugite Grci”, pi{uvate Vie.
Po Va{eto naivno mislewe, od toa niv
gi razdeluva{e planinata Olimp. Arno
ama nie Ve razbirame sosema poinaku. So
drugi zborovi, Vie sakate da ni potvrdite
deka Makedoncite ne bea Grci! Deka tie
si vodea sosema poseben, svoj `ivot
bez nikakva pomo{ od nivnite „ahajski
bra}a”, sozdavaj}i nivna sopstvena
makedonska istorija. Zar ne, gospodine
eks-minister na „Gr~ka Makedonija”?!
No i pokraj site Va{i osporuvawa na
makedonskata kultura i civilizacija, nie
cvrsto veruvame deka epohata na Filip
Vtori i Aleksandar Itreti Veliki be{e
seriozna konkurencija na gr~kata kultura
i civilizacija. Pa, nesomneno, gospodine
Martis, deka slavnite Makedonci od toa
vreme se u{te pretstavuvaa eden sosema
poseben narod vo sporedba so klasi~nite
Grci i so drugite narodi na Balkanot.
Demosten i negovite bliski sorabotnici
ni se neosporni svedoci za toa ne{to.
Tie ni zboruvaat deka makedonskiot
narod i niv- nite kralovi ne bea od
gr~ko poteklo.
Nadmo}nosta
na
makedonskata
kultura i tehnika bea doka`ani vo
voenite presmetuvawa pome|u Grcite
i Makedoncite vo tekot na edna vojna
od dvaeset godini, koja se zavr{i so
celosna okupacija na Grcija od strana na
Makedonija na Filip Vtori. Potoa ovaa
makedonska nadmo}nost be{e potvrdena
so potpolnoto razoruvawe na ogromnata
Persiska imperija na carot Darie Treti
{to se prostira{e od Dardanelite i Nil
se do Indija i toa vo edna krvava vojna
od deset godini pome|u Makedonija i
toj kolos (Persija), ~ii borbeni sili
dvaeset pati ja nadminuvaa brojnata sila
na „makedonskata falanga”.
Makedonskata agora vo Edesa,
kralskite palati vo Pela i Edesa,
hramovite vo Dion, teatrite i drugite
javni spomenici od retka veli~enstvenost
vo Makedonija, pa Aleksandrija so 4 000
luksuzni palati i dosta novi gradovi,
izgradeni od Aleksandar Veliki i od
negovite sledbenici vo Makedonskata
imperija, svedo~at za edna napredna
tehnika i arhitektura, i za u{te
ponapred- na makedonska kultura i
civilizacija vo taa epoha. Sosema e
nerazumno {to ste im zaka~ile Vie gr~ka
ili elinisti~ka etiketa. Makar {to se
ra- boti za imitirawe na gr~kata kultura
i civilizacija, se {to e makedonsko
delo treba da ostane kako makedonsko
nasledstvo, a nikako gr~ko. I Rimjanite,
isto taka, ja imitiraa gr~kata kultura i
civilizacija, no sekoe rimsko delo ne e
ni{to drugo osven rimsko nasledstvo.
Da se prefrlime na na{ava
atomska epoha, na ~udoto na ruskite (i
amerikanskite) raketi so prviot let
na ~ovekot vo Vselenata, do Mese~inata
i pro{etkite so „Lunohodot”; kako i
uspehot na japonskata tehnika, makar
{to tie gi imaa za osnova germanskoevropskite otkritija, tie ne mo`at da se
nare~at germanski ~uda ili tvorbi.
Ete taka bi trebapo da se ocenuvaat
dostignuvawata na makedonskata tehnika
od vremeto na Filip Vtori i Aleksandar
Veliki. Svedoci za sposobnosta i
tvore{tvoto na drevniot makedonski
narod, na negovoto herojstvo i genie
zboruvaat: sarisata (makedonskoto kopje)
i „katapulata macedonika” (ma{inata
za urivawe na tvrdini, frla~kata na
pote{ki kamewa), koi u{te od borbite
kaj Heroneja vo 338 i Teba vo 335 godina
pred Hrista, pa niz golemite borbi
protiv Persijancite kaj Granik, Isos, Tir,
Gaza, Gaugamela, Perzepolis se do Penxab
{to ja vodea „makedonskata falanga” od
pobeda vo pobeda. Ovie dostignuvawa
na drevnite Makedonci megapogrcite gi
kamufli- raa so edna prosta i perfidna
ahajska maska.
Spored moite poznavawa, gospodine
Martis, megalogr~kite istori~ari i
politi~ari se {to be{e makedonsko mu go
zave{taa na gr~kiot narod, stavaj}i i vo
dol`nost na gr~kata armija da ja okupira
Makedonija i da mu go predade vo gr~ka
sopstvenost celokupnoto makedonsko
nasledstvo.
Za ironijata da bide pogor~liva,
Vie, gospodine Martis, gi obvinuvate
„Dardancite” od Skopje deka tie
bo`em imale pretenzii kon „gr~koto
nasledstvo”. Vo vrska so toa ste napi{ale:
„Kako minister na Severna Makedonija
(‘Gr~ka Makedonija’), jas otkriv edna
sistematska kampawa i toa dobro
uskladena, koja {to celi prisvojuvawe
na gr~koto minato”. Jasno e. Ovaa taktika
e dobro poznata {to vi ja ka`av ve}e vo
vrska so makedonskata narodna prikazna:
„Bre, aramijata!” Dr`ete go, aramijata!”
No site Makedonci od okupiranata
i porobenata Makedonija (so „Dardancite od Skopje”), kako i Makedoncite
od ma- kedonskata dijaspora raseani
po siot svet, mo`at da Vi ka`at edna
rabota sosema otvoreno: „Ne pla{ete
se, gospodine eks-minister na „Gr~ka
Makedonija”! Tie nema nikoga{ da gibnat
vo gr~ko- to nasledstvo. No, naprotiv, tie
nema nikoga{ da go zaboravat ona {to so
sila im e otkinato na nezakonski na~in
od nivnite lakomi sosedi. Se {to e od
Makedonija mu pripa|a samo na makedonskiot narod. Pa duri i koga se raboti
i za makedonskite grobovi!
Koga sme ve}e tuka, bi sakal bezdrugo
da Vi napi{am nekolku zbora i za ona
{to se odnesuva i za grobnicata na
makedonskiot krap Filip Vtori. Koga
Va{ite arheolozi ja otkrija grobnicata
na kralot Filip Vtori vo Vergina,
Kontra
megalogrcite ronea krokodilski solzi
i mu peeja himni na bo`em „golemiot
gr~ki krap” kako na „obedinitel” na site
Grci od drevniot vek. 0, kakva ironija!
Da mu se pee „Aliluja” na makedonskiot
kral Filip Vtori, koj po edna vojna
od dvaeset godini kone~no go izvadi
„gr~koto ja`e od vratot na Makedonija”,
potoa ja okupira cela Grcija, a gr~kiot
narod go stavi pod makedonska vlast, toa
e licemerno i sme{no!
Otkako se posuredija rabotite, be{e
prireden eden vistinski maskenbal so
{etaweto na posmrt- nite ostatoci i
predmetite na kralot Filip Vtori, so cel
da se ubedi svetot vo „gr~kiot karakter”
na Makedonija i na makedonskite
kralovi.
No nie sme uvereni deka ni Va{iot
prijatel Andronikos, nitu pak Vie
li~no vo Toronto vo 1981 godina ne ja
ka`avte vistinata. Jas ja nave- duvam
Va{ata izjava: „Jas rekov vo Kanada,
makedonskite kralovi (!!) ne mo`ea
da go podnesat ova ne{to (aluzija
na falsifikuvawata), pa izlegoa od
nivnite grobovi, za da gi nateraat vo
begstvo falsifikatorite na istorijata
na Makedonija...” „Otkrivaweto na
grobnicata na kralot Filip Vtori na
Makedonija vo Vergina so nejzinite
biser-dela so seta sila go potvrduvaat
gr~kiot karakter na Makedonija”. 0,
kakva {teta za takvite lagi na eden ~ovek
na pravdata!
Jas sum uveren deka Vie znaete kako
vrhovniot {ef na site Grci Demosten
pobegna tokmu vo najsudbonosniot
~as od krvava borba kaj Heroneja pred
gromoglasnosta na kralot Filip Vtori.
Ako kralot Filip Vtori voskresne{e vo
momentot na Va{iot govor poln so lagi
i licemerie, toj }e zatatne{e i na Vas
na ist na~in i veruvam deka i Vie }e
pobegnevte kako pred fatalnata rovja.
Samo {to se oslobodivme od
potpolnoto neznaewe, nie, novite
Makedonci, konstatiravme deka gr~kite
istori~ari ja krieja i ja izvrtuvaa
vistinskata istorija na makedonskiot
narod. Tie ne sakaat da ja zboruvaat
nespornata istoriska vistina, a
imeno, deka Grcite se borea hrabro i
so nepomirlivo neprijatelstvo protiv
makedonskiot jarem od borbata kaj
Heroneja vo 338 godi- na, pa se do borbata
kaj Pinda vo 168 godina pred Hrista
koga gr~ko- rimskite vojski ja pobedija
„makedonskata falanga” i go otpo~naa
razurnuvaweto na drevnata Makedonija.
Megalogr~kite istori~ari, gospodine
eks-minister Martis, pravea ogromni
napori da ja falsifikuvaat makedonskata
istorija, pa duri i svedo~ewata na
slavniot atinski govornik Demosten,
voda~ot na obedinetite Grci vo vojnata
protiv Makedoncite na Filip Vtori
i Aleksandar Veliki. Tie pravea se
{to mo`ea da ja posmalat goleminata
na gr~kiot dr`avnik, na kraj duri i
da go ocrnat kako ciganski kotel. Tie
sakaat da se pretstavat kako „pogolemi
43
ilustrirana revija za iselenicite od
Kontra
katolici i od samiot papa”, se smetaat
za pogolemi Grci i od pro~ueniot i
besmrten Demosten.
Jas Vi ka`av ve}e edna{: da se
porekne Demosten kako svedok bez
sovremenik od epohata na Filip Vtori i
Aleksandar Veliki zna~i, ni pove}e, ni
pomalku, golem udar za svetskata nau~na
istorija, udar za vistinata i pravdata.
I ne{to pove}e. Toa e nepobiten dokaz
za o~evidnoto izvrtuvawe na istorijata
na Makedonija i Grcija istovremeno,
za{to slavniot Demosten vo ostatokot
od negovite „Filipiki”, koi se u{te se
~uvaat, ni zboruva so sna`na re~itost
za kralot Filip Vtori i za negoviot
„varvarski” narod. Jas }e Ve potsetam
samo na su{tinskiot del za podobro
da go nau~ite. Toj e sleden: „Filip, koj
daleku od toa da e Grk, daleku da ima
nekakva vrska so Grcite od koja i da
bilo strana, toj ne u`iva glas duri ni
me|u varvarite da e od nekakvo slavno
poteklo, i ne e ni{to drugo tuku eden
mizeren Makedonec izlezen od nekoja
loza od koja nikoga{ ne izle- gol nitu
eden asolen rob...”
Eve Vi ja istoriskata vistina {to
se odnesuva za Filip Vtori, bo`emniot
„gr~ki krap”, pa i za Grcite {to e
izrazena vo edna edinstvena re~enica
pred Gr~kata agora od Demosten,
vrhovniot {ef na site Grci od negovata
epoha.
Kako mo`ete Vie denes, po 2 225
godini od porazot na Grcite vo borbata
kaj Heroneja vo 338 godina pred Hrista
i od gubeweto na nivnata sloboda i
nezavisnost, da la`ete i da go obmanuvate
svetskoto javno mislewe za na{ata civilizacija, tvrdej}i tolku naivno oti
posmrtnite ostatoci i „biser-delata
na umetnosta” na onoj {to go uni{ti
pangr~kiot sojuz i go izvadi „gr~koto
ja`e od okolu vratot na Makedonija”, Vi
svedo~at na Vas megalogrcite, bez sovest
i ~ove~ki sram, za „gr~kiot karakter na
Makedonija?!”
Toa e sramno i neprifatlivo!
Slavniot Demosten, me|utoa, ne e
edinstveniot Grk koj misle{e deka
„varvarskite” Makedonci, ne Grcite,
be{e ja li{ile Grcija od nejzinata
sloboda i nezavisnost. Setete se samo,
gospodine Martis, za sredbata na
Aleksandar Veliki i slavniot gr~ki
filozof Diogen! Pokraj negovoto bure
na pesokliviot breg, pri sjajnoto Sonce:
„[to saka{ ti od mene, filozofe?” - go
zapr{a slavniot osvojuva~. „Istaj mi se
od moeto Sonce!” - mu odgovori Diogen so
negovata filozofska ostroumnost.
Na {to cele{e onoj koj vo negovoto
vreme so fener vo rakata na pladne, po
ulicite na Atina, bara{e ^ovek? Nam
ni e jasno. Toj bara{e samo sloboda
na Grcija ~ie sonce be{e zaseneto so
makedonskata okupacija. Diogen mo{ne
dobro znae{e deka Sonceto be{e simbol
na slobodata na Makedonija.
Mislite li Vie deka velikiot kral
na Makedonija ne razbra ni{to od
44
filozofijata na Diogen? Sekako, toj ja
razbra mnogu dobro! Samo vozvi{eniot
son za eden drug Svet, koj do denes ostana
neostvarliv, pred ~ij oltar toj be{e gi
`rtvuval svoite najdobri prijateli, kako
so magi~na sila go privlekuva{e duhot
na Aleksandar Veliki. No, kako {to ni
e dobro poznato, Aleksandar Makedonski
umre kako tainstvena gatanka, is~ezna
kako Gordieviot jazol prese~en so
negoviot veli~enstven makedonski me~,
bez da go ostvari grandiozniot son.
[to se odnesuva, pak, do Va{ite
tolkuvawa na filozofijata na slavnito
Diogen, tie se, isto taka, pogre{ni. I
toa ni e dosta. Dosta so {pekulaciite!
Podobro e da i se dade zbor na vistinata
i na pravdata, za{to e krajno vreme
istorijata da se oslobodi od nejzinite
stegi i ve{ta~ki maski kovani po voljata
na posilnite i poniznosta na nivnite
skribomani, ~ij izvor ~esto be{e
gr~ko- rimskata mitologija. ^ovekot od
na{ava atomska epoha, koj v~era stapi
na Mese~inata, pove}e ne veruva vo
mitologijata. Toj e gotov utre da odleta
vo beskone~nata Vselena vo potraga na
novi planeti sli~ni na na{ava sveta
Zemja.
Ne e mo`no da Vi se povtorat
mnogute dokazi za postoeweto na
drevniot makedonski narod. Va{eto
gledi{te, sega-zasega, e nepromenlivo
i odgovara na Va{ite megalogr~ki
uveruvawa:
„Drevnite
Makedonci
bile Grci...” Na{eto gle- di{te, pak, e
sledno: drevnite Makedonci bea eden
poseben narod koj se razlikuva{e od
drugite balkanski narodi. Dovolno e
da Ve potsetime na istoriskiot fakt
za beskone~nata vekovna borba me|u
drevnite Grci i Makedonci, pa }e mo`ete
lesno da zaklu~ite deka se rabote{e
za dva razli~ni naroda i vekovni
neprijateli edni sprema drugi.
Videte go samo ova! [totuku go izvadi
„gr~koto ja`e od vratot na Makedonija”,
kralot Filip Vtori be{e poguben
vo teatarot vo Edesa, vo 336 godina.
Zakolnatite neprijateli na Makedonija,
Grcite i Ilirite, se pobunija protiv
makedonskata dominacija. Mladiot
kral Aleksandar Makedonski gi zadu{i
pobunetite. Malku podocna, sledniot den
po smrtta na Aleksandar Veliki, Grcite
povtorno se krenaa na oru`je. Nivnoto
vostanie be{e zadu{eno. No borbata na
Grcite prodol`i se do borbata kaj Pidna,
vo 168 godina, koga Rimjanite so Grcite
odnesoa pobeda i go razurnaa kralstvoto
na Makedonija.
Vo tekot na okupacijata na Makedonija
od strana na Rimjanite, Makedoncite bea
podvrgnati na te{ko ropstvo, zaradi
krvavite vojni {to gi vode{e Makedonija
protiv rimskite osvojuva~i, kako i
poradi makedonskite vostanija protiv
rimskiot jarem.
Grcite bea povlasteni. Gr~kite
istori~ari, gramati~ari i filozofi
postanaa vospituva~i na rimskite
patricii.
Makedonija
Vo tekot na rimskiot jarem - „Paks
romana” („Rimski mir”), makedonskiot
narod be{e izlo- `en na dvojno
odnaroduvawe - rimsko i gr~ko, i toa
preku dr`avnata uprava, prosveta i
bogoslu`- bata na gr~ki ili latinski
jazik. So voveduvaweto na gr~kiot
jazik kako slu`ben jazik vo Isto~noto
rimsko carstvo (Vizantija), procesot
na elinizacijata na mnogunarodnata
vizantiska aristokratija u{te pove}e se
pozabrza.
Soo~eni so „slovenskata paganska
opasnsot” od edna, i so „arapskata
islamska opasnost” od druga strana,
vizantiskite patrijarsi i imperatori go
pozacvrstija edinstvoto na feudalnata i
crkovnata aristokratija, koi vsu{nost go
upravuvaa toa mnogunarodno op{testvo.
Imeto na Makedonija i Makedoncite
se zadr`a se do dene{ni dni. Sigurno e
deka ovaa iz- me{ana zaednica pretrpe
edna istoriska etni~ka metamorfoza, no
toj preobrazen narod si go zadr`a imeto
na slavnite Makedonci.
Grcite, isto taka, se nao|aa pod
tuginska vlast skoro 2 145 godini.
Vo tekot na toj dolg istoriski period
tie `iveeja samo so nivnata kultura i
liturgija na gr~ki jazik. Pod ropstvo
bea se do 1829 godina koga carska
Rusija, po edna pobedonosna vojna, so
Adrijanopolskiot dogovor vo 1829 godina
go prinudi turskiot sultan da ja priznae
gr~kata sloboda i nezavisnost. No i
pok- raj nivnoto ropstvo, Grcite, kako
i Evreite (i Rimjanite), blagodarenie
na nivnite soodvetni „sveti knigi”,
im nametnaa na drugite narodi dosta
zna~aen del od nivnata kultura i
civilizacija. Taka, Da~anite, Gapite i
Ibercite se pretopija vo „rimska rasa”,
kako {to niza hristijanski plemiwa koi
go peeja Evangelieto na gr~ki jazik se
preobrazija vo „Elini”.
Me|utoa, nie novite Makedonci,
svoeviden melez {to nastana so slobodno
ili prisilno vkrstuvawe me|u starite
Makedonci, so Grcite, Ilirite, Peoncite,
Tra~anite, Rimjanite, Gotite, Slovenite,
Bugarite, Turcite, Evreite itn. vo tekot
na na{ata dolga istorija, im go odbivame
pravoto na megalogrcite samovolno da
ne prekrstuvaat vo „makedonski Grci”,
„makedonski Bugari”, „makedonski Srbi”
(ili „Ju`nosrbijanci”) ili bilo kako!
Megalogrcite treba edna{ za sekoga{ da
go ostavat makedonskiot narod na mir
i da mu go priznaat negovoto pravo na
nacionalno samo- opredeluvawe. Toa e
se nie {to sakame.
Nie go osoznavame makedonskiot
genocid, pove}e smernoto odnaroduvawe
i pretopuvawe na makedonskiot narod i
nie ne mo`eme nikoga{ da go zaboravime.
Se {to ni be{e odzemeno, bilo so
Evangelieto, so u~ili{te, propaganda
ili so gr~kite bajoneti, bilo so Koranot
na tursko-albanskite jatagani, bilo so
egzarhisti~ka propaganda, prosveta i
politika ili so bugarski pu{ki i bombi
itn. treba da i se vrati na Makedonija.
Dva prsta
Od kogo u^i Gruevski?
Pet godini premierot Nikola
Gruevski go gledame na intervjua kaj
nemu ne bliski novinari. Porano
go vidovme vo otvoreni emisii na
MTV, koga se pojavuva{e so celata
Vlada. Standardno, na site emisii
vo koi gostuval, premierot so ~asovi si zboruva{e za edno pra{awe,
bez potpra{awa. Ednostavno, go
pra{uvaa samo toa {to odnapred
bilo dogovoreno.
Intervju od premierot nema{e
nikoga{, na nitu eden medium koj
kriti~ki bil naso~en kon vlasta.
Za kriti~ki nastroenite mediumi
ima{e druga procedura. Tie treba{e
da dostavat oficijalno barawe,
pa na toa da dostavat i u{te pooficijalna pokana, pa na nea da se
~eka odgovor za potvrda na prisustvoto vo nekoja emisija. Normalno,
tuka kriterium be{e da se znaat
pra{awata, a voditelot da se izbira
spored `elba na gostinot. Praktika
bilo, koga nekoj gostin se povikuval vo emisija, da mu ja objasnat
nakuso temata za koja }e se zboruva
vo emisijata, so cel gostinot da se
podgotvi. No, nikoga{ ne se praktikuvalo na gostinot da mu se dadat
pra{awata ili gostinot da si dojde
so svoi pra{awa {to saka da mu bidat postaveni.
Ovaa Vlada generalno ima{e
eden poinakov pristap kon mediumite {to bea kriti~ki naso~eni kon
nea. Tie mediumi imaa specijalen
prostor vo govorite na premierot
Gruevski, kade toj povikuva{e site
informacii od tie mediumi da se
zemaat so rezerva. Specijalen del
ili sektor za ovie mediumi postoi i
vo Centarot za komunikacii na VMRO-DPMNE, koj samo pi{uva reakcii
na prilozite vo tie mediumi.
Se pra{uvam, kolku vreme mu
e potrebno na premierot da se
doiska`e? Kolku vreme mu treba da
odgovori edno pra{awe? Koga velam
da odgovori, mislam na toa da dade
odgovor na toa {to go pra{uvaat, a
ne da vrti odokolu. Naviknavme da
slu{ame deka premierot ne znae,
ne slu{a, ne e informiran, ne mu
ka`ale, ne videl na vesti. [to li
raboti negoviot kabinet? Za {to
postojat mediumite? Zar nikoj ne
mu ka`uva deka ne{to se slu~ilo vo
zemjava? Pa, sramota e premier da
ne znae {to se slu~ilo vo negovata
dr`ava.
Na intervjuto {to go ima{e za
srpskata televizija „B-92” i poslednoto na televizija „A1” mo`evme da
vidime deka voop{to ne mu e lesno
na premierot koga sproti sebe nema
nekoj od svoite bliski novinari.
Toga{, pra{awata se mnogu te{ki za
odgovor, potpra{awa ne se dozvoleni, a se {to }e se ka`e e protiv
negovata vlast i kleveta.
Za premierot kriti~kite mediumi se nepotrebni i tie treba da bidat zatvoreni, na niv da se napravi
sekakov mo`en pritisok za da se
smirat. Ne{to sli~no se slu~i vo
Egipet, kade vlastite go zatvorija
dr`avniot medium i go prekinaa
internetot za da ne se izvestuva za
sostojbite i vlasta lesno da se spravi so demonstrantite, primenuvaj}i
najrigorozni merki.
Dobar be{e primerot {to amerikanskiot ambasador Filip Riker
go dade za amerikanskata televizija „Foks wuz”. Taa televizija bila
kriti~ki nastroena kon Obama i negovata administracija, no na amerikanskiot pretsedatel ne mu teknalo
da ja bojkotira taa televizija.
Naprotiv, se pojavuval vo emisiite
na taa televizija za da odgovori na
site pra{awa {to bile postaveni do
nego. Duri gostuvaweto vo taa televizija imalo prioritetno zna~ewe
za kabinetot na Obama, so {to se
ubla`uvalo negativnoto vlijanie
vrz popularnosta na Obama.
Na{iot premier treba malku da
u~i od ovie svetski lideri, a ne
od tie kako Mugabe ili, pak, kako
mediumskiot mo}nik Berluskoni.
Miki Stojanov
potpi[ani pismata od makedonsko - avstraliskata spogodba za socijalno osiguruvawe
dogovorot za penzii na sila od prvi april
Ambasadorot
na
Republika
Makedonija vo Avstralija i Nov Zeland, g-din Pero Stojanovski i D-r
Xef Harmer, sekretar na Ministerstvoto za semejstvo, domuvawe,
op{testveni uslugi i domorodni
raboti pri Vladata na Avstralija, vo
ambasadata vo Kanbera gi potpi{aa
pismata od Administrativnata
spogodba za primena na Dogovorot za
socijalno osiguruvawe. Dogovorot
vo 2009 godina go potpi{aa premierot na Republika Makedonija g-n
Nikola Gruevski i toga{niot premier na Avstralija, g-n Kevin Rad.
Potpi{uvaweto na pismata be{e
posledniot ~ekor pred ratifikuvaweto na Dogovorot od strana na
avstraliskiot Parlament, {to se
o~ekuva do krajot na mesec mart.
So toa se o~ekuva Dogovorot da
stapi vo sila ve}e od 1 april.
Stanuva zbor za isklu~itelno va`na
spogodba, bidej}i so nea }e se re{at
mnogu va`ni pra{awa od interes za
makedonskite dr`avjani koi `iveat vo Avstralija i avstraliskite
gra|ani so makedonsko poteklo,
kako i za avstraliskite dr`avjani
koi `iveat vo Makedonija. Na~inot
na isplatata na peziite }e se utvrduva dopolnitelno, soglasno zakonskite regulativi na dvete dr`avi.
Spored oficijalnata statistika, vo
Avstralija `iveat nad 85.000 Makedonci koi go imaat regulirano statusot na dvojno dr`avjanstvo. No, spored
neoficijalni podatoci, ovaa brojka e
mnogu pogolema, bidej}i najgolemiot
broj deca rodeni vo Avstralija, ~ii
roditeli imaat makedonsko poteklo, nemaat primeno dr`avjanstvo
na
Republika
Makedonija.
Pridobivka na Republika Makedonija
od ovoj dogovor }e bide zgolemenata
potro{uva~ka mo} na makedonskite
penzioneri, a sledstveno na toa
postepeno }e se zgolemuva i proizvodniot kapacitet na dr`avata, se
veli vo soop{tenieto na ambasadata.
45
ilustrirana revija za iselenicite od
Akt na izmama
Dva prsta
Vo minatite 15 godini, kompaniskite
direktori koi raspolagaa so crkvi vo koi
imaat zaposleno raspopi, prodol`uvaat so
izmamata na vernicite na Makedonskata
pravoslavna crkva, ka`uvajki deka tie
„bile” vistinskata aftokefalna Makedonska pravoslavna crkva.
Vo eden napis objaven vo vesnikot
„Avstralisko makedonski nedelnik” od 15
fevruari 2011, pod zaglavieto: „Otporot
sprema vladikata Petar vo Avstralija se
zgolemuva” se ka`uva deka na 27 noemvri
2010 god. upravite na Makedonskite pravoslavni op{tini (odnosno direktorite koi
se protiv MPC) se sostanaa vo sedi{teto
na Makedonskata pravoslavna op{tina
vo Volongong. Od taa sredba i diskusija
proizleguva formulirawe na strategija za
izgonuvawe na gospodin Petar, nadle`niot
Arhierej na MPC za Eparhijata na Avstralija i Nov zeland.
Mnogu
pati
prerabotanoto
i
preka`uvanoto nivno barawe i apelirawe
do Svetiot Arhierejski Sinod na MPC ima
cel za dezinformacija i izmama.
Vo nivnite barawa se ka`uva deka tie
nemo`ele da sorabotuvaat so vladikata g.
Petar bidejki toj im gi baral nivnite imoti
i sakal da gi stavi pod jurisdikcija (kako
tie {to velat) na „nemakedonska crkva”
odnosno pod crkva koja ne go priznava kanonstvoto na MPC.
Za kakva Aftokefalna crkva mislat
ovie direktori? Pak neli nivnata kompaniska asociacija si ja narekuvaa „makedonska aftokefalna crkva? Ako toa e taka,
toga{ vo toj slu~aj {to ima da baraa i apeliraat do nekoj za niv „nepostoe~ki sinod”
da im izleguva vo presret za da im pratel
drug vladika so koj }e mo`ele da najdat
zaedni~ki jazik i da izdelkale nekakov nov
Eparahiski statut, odnosno izrabotan pod
nivna kompaniska direktiva i taka da ja
„spasele” Makedonskata pravoslavna crkva
od vladikata g. Petar koj imal zatkulisna
sorabotka so Srpskata i Gr~kata odnosno
Patriar{ijata od Antiohija koi ne ja priznavaat aftokefalnata Makedonska pravoslavna crkva.
Tuka treba da se napomni deka po izgonuvaweto na sve{tenicite na MPC od kompanisko kontroliranite crkvi, i s$ dodeka
namaa najdeno makedonski raspopi za da im
slu`at vo tie crkvi, ovie isti direktori
zaposluvaa sve{tenici od taa Antiohiska
patriar{ija koja sega ja narekuvaat kako
Gr~ka.
Ako kaj ovie srebroqupci imalo ne{to
crkovno ili makedonsko, tie ne bi odele
pred avstraliskite nadle`ni vlasti da
klevetat protiv MPC so cel da go spre~uvaat
nejzinoto ozakonuvawe pod nejzinoto ustavno ime.
Ne e tajno {to ovie takanare~eni
„crkovni op{tini” koga odat da klevetat protiv MPC ka`uvaat deka vladikata ja baral jurisdikcijata nad nivnite
imoti za da gi predadel na tu|a crkva i na tu|a zemija, odnosno dr`ava.
46
Zna~i MPC i Makedonija za niv se tu|i.
Na poslednoto soslu{uvawe na 23 avgust
2010 god. pred parlamentarnata komisija za
staratelstvo, na ovie lu|e ~isto i jasno im
be{e poso~eno deka se stipulira pod ~len
17 na zakonot za staratelstvo, pod koj zakon
Makedonskata pravoslavna crkva, Eparhija
za Avstralija i Nov Zeland bara da bide zastapena kako {to se i drugi crkovni institucii vo Avstralija, pod ovoj zakon se garantira deka nikoj na nikomu ne mo`e da mu
odzeme i prisvoi imot od druga grupacija i
toa bilo da se crkoni op{tini ili kompaniski registriran imot, ako tie me|usebno
ne dojdat vo soglasnost i dobrovolno da
stapat vo zaednica pod toj zakon.
A za ovie lu|e toa ne e dovolna garancija? A zo{to e toa taka i kade se krie vistinata za protivnosta?
Eden od direktorite na kompaniskata crkva od gradot Wu kastel koga be{e
pritisnat za da odgovori za {to e protiv
ozakonuvaweto na Makedonskata pravoslavna crkva, odgovori na sledniot na~in: „Ako
MPC, Eparhija za Avstralija i Nov Zeland,
se ozakoni pod ovoj zakon, toga{ Vladikata
}e mo`e da poso~uva deka taa (negovata)
crkva e vistinskata, a pak na{ata ne e. Vo
toj slu~aj od na{ata crkva }e ni begaa vernicite.”
Ba{ tuka e ka`ana celata vistina, a
ne deka imalo mo`nost vladikata da im gi
odzemel crkvite.
Pri goreka`anoto soslu{uvawe pred
komisijata, {efot na direktorskata asociacija od Sidni, ka`a deka tie ne se religiozna institucija, no raspolagale i upravuvale so crkoven `ivot, taka da tie ne se
isto so MPC Eparhija za Avstralija i Nov
Zeland.
Pri vakvata vistina, apeliraweto do
Svetiot arhierejski sinod na MPC da go
povle~e nadle`niot Arhierej i nazna~i
drug vladika, odnosno vladikata Agatangel,
ne e ladewe so topla voda na zabludenite
vernici koi ja podr`uvaat nivnata anticrkovna programa?
Tuka, bilo koj vladika da dojde ne }e
mo`e da najde razbirawe so ovie lu|e, bidejki se raboti za izmama, a ne razbirawe.
Takanare~enoto „barawe i apeliraweto
do Sinodot, ne se nameneti za sinodot i
poglavarot, tie znaat deka sinodot i poglavarot se dobro zapoznati so nivnite anti
crkovni dela.
Vo fevruari 2002 godina, poglavarot
na Makedonskata pravoslavna crkva, negovoto bla`enstvo g.g. Stefan ja napravi
prvata oficialn poseta na Avstraliskonovozelandskata Makedonska pravoslavna
eparhija. Vo toa vreme nekoj od vernicite
na MPC ja o~ekuvaja posetata na Negovoto
Bla`enstvo so nade{ deka pokraj toa {to
}e ja ojakne i go afirmira postoeweto i
prisustvoto na MPC vo Avstralija, isto taka
}e razre{i i nekoi od nedorazbirawata na
postoe~kiot spor pojaven u{te od 1973 godina.
No onie vernici koi gi osvedo~ija nas-
Makedonija
tanite vo periodot od 1960 godina, se’ do
ovaa poseta, i koi bile svesni za {to se
rabotelo, vo Avstralija. Ne o~ekuvaa mnogu
vo vid na postignuvawe na nekakvo razbirawe i razre{uvawe na sporot pome|u kompanisko rakovodenite crkovni op{tini i
Avstralisko-novozelandskata Makedonska
pravoslavna eparhija.
Vo sekoj slu~aj, posetata na Poglavarot be{e korisna vo nekolku odnosi, kako
za vernicite, taka i za samiot poglavar.
Poglavarot se uveri deka tvrdeweto na protivnicite na vladikata g. Petar, odnosno
na Makedonskata pravoslavna eparhija za
Avstralija i Nov Zeland, ne se od crkovna
osnova, tuku od materijalna.
Vladikata g. Petar, vo nikoj slu~aj ne e
pri~inata za golemite li~ni napadi i obvinuvawa naso~eni protiv nego, tuku Ustavot i Svetite kanoni na MPC.
Izjavite na Poglavarot za vreme na
negovata poseta, vo koi iska`uva{e `elba
i nade` za doa|awe do razbirawe pome|u
makedonskiot narod vo Avstraliskata makedonska pravoslavna eparhija, kako i
negovata volja za sretnuvawe so „drugata
strana” od nedorazbiraweto, takvoto barawe ne najde priem kaj onie koi pretendiraa deka „bile” lojalni na MPC.
Zo{to nesakaa ili nemo`ea ovie „golemo crkovni voda~i” da se sretnat so
Poglavarot? Neli velat deka pri~inata za
nedorazbiraweto „bila” vladikata Petar?
Sigurno na edna sredba so Poglavarot
}e mo`ea da mu gi iska`at site poplaki i
nedorazbirawa {to gi imaa so g. Petar, na
koja sredba i toj }e mo`e{e da im odgovori?
Fakt e deka ovie takanare~eni i
samonare~eni „crkovni” voda~i, nemaat
ni{to zaedni~ko so crkvata, so crkovnite
kanoni i crkovni propisi, pa i zatoa nemaa
ni{to {to da spodelat i da diskutiraat i
re{avaat so Poglavarot.
So karanicite samo im se polnat xepovite na advokatite i na sudovite, a se
praznat kasite na crkvite. Problemite vo
Avstralisko-novozelandskata eparhija }e
bidat trajno re{eni otkako vo parlamentot
na Nov Ju`en Vels }e bide donesen zakon
za staratelstvo so imotite na MPC. Toa e
zakon koj }e bide napraven po urnekot na
zakonite vo Avstralija za site drugi pravoslavni crkvi i so nego }e bidat za{titeni
imotite i redot vo Avstraliskata Eparhija
na MPC”.
So ovie gore iska`ani mislewa na poglavarot, se potvrduva faktot deka i sega{noto
kako i porane{nite apelirawa do Svetiot arhierejski sinod, za takanare~enoto
“iznajduvawe” na razbirawe i re{enie na
problemot, se samo izmama na vernikot i
ni{to drugo.
Koga trgovcite i kompaniskite direktori }e prestanat da manipuliraat so crkovnoto ime za kompaniski i li~ni interesi
,toga{ bi mo`elo da se re{at takanare~enite
“crkovni” problemi vo Avstralija.
Dime Merakovski,
Melburn, Avstralija
Antikvarnica
“Makedonska Nacija”
- nezavisno spisanie za
op[testvenite
pra[awa i kultura
nekoga[nite
i sega[nite
vrhovisti na
makedonija
P
red 80 godini, vo 1894 godina, edna godina po sozdavaweto na Enatre{nata
makedonska revolucionerna organizacija vnatre vo Makedonija pod otomanskata vlast, nadvor od
Makedonija- vo Sofija be{e sozdaden
takanare~eniot „Vrhoven makedonski
komitet”. Koj go sozdade ovoj komitet i
zo{to toj be{e sozdaden? Nego go sozdade toga{nata bugarska dvorska kamarila koja ima{a osvojuva~ki celi i
planovi kon Makedonija za da go ispolzuva kako iredentisti~ka agentura vo
natprevarot vo koj be{e anga`irana
Bugarija so drugite balkanski imperijalisti za osvojuvawe na Makedonija.
Vo ova vreme imperijalisti~kite
soni{ta na bugarskata dvorska kamarila najmnogu bea zagrozeni od samite
Makedonci, ~ija revolucionerna senarodna organizacija VMRO na ~elo so
nejziniot apostol Goce Del~ev vode{e
osloboditelna borba za avtonomija
na Makedonija kako prva etapa vo
streme`ot kon napolno osamostojuvawe
na Makedonija vo samostojna balkanska
dr`ava. Idejata na VMRO za avtonomija
na Makedonija i za samostojna makedonska dr`ava se javuva{e kako seriozna
pre~ka za aneksnonisti~kite planovn
na bugarskata dvorska kamarila, zatoa
ovaa vo licets na VMRO vide pogolem
svoj neprijatel otkolku vo liceto na
otomanska Turcija. Za da go ras~isti patot za aneksi a na Ma- kedonija bugarskata dvorska kamarila treba{e prvo da
vojuva protiv vooru`eniot makedonski
narod, pa otkako ke ja razbie negovata
revolucionerna organizacija, toga{
da vojuva so Turcija za osvo uvawe na
Makedonija. Treba{e zna~i da se sozdade eden kontrarevolucioneren front
vo Makedonija, edna vooru`ena agresija
protiv vnatre{noto makedonsko revolucionerno dvi`ewe. Tokmu zaradi
ova ne{to bugarskata dvorska kamarila
go sozdade takanare~eniot „Vrhoven
makedonski komitet” vo Sofija vo 1894
godina i go frli vo ogor~ena borba
protiv Vnatra{nata makedonska revolucionerna organizacija. „Vrhovniot
komitet” na bugarskata dvorska kamarila po~na da ispra}a vooru`eni ~eti
vo Makedonija, koi bea predvodeni
od bugarski ofnceri za da agitaraat
pred narodot deka Makedoncite sami
ne mo`at da se oslobodat, deka niv
}e gi oslobodi bugarskata armija so
nejzinite “trista iljadi {tikovi”.
Agitatorite od „Vrhovniot komitet”
zboruvaa niz Makedonija deka idejata
za avtonomija na Makedonija e neostvorliva, deka slobodata za Makedoncite mo`e da ja donese samo bugarskata
armija. „Vrhovniot komitet” rabote{e
protiv idejata za avtonomna ili samos-
Knez Ferdinand
tojna makedonska dr`ava, a za prisoedinuvawe na Makedonija kon Bugarija.
Otkako ve}e be{e sozdaden
„Vrhovniot komitet” izdr`uvan od
kasata na bugarskata dr`ava i snabduvan so oru`je od magacinite na bugarskata armija, toj napravi golemi {teti
na vnatre{noto makedonsko revolucionerno dvi`ewe. Isprakanite od Bugarija vrhovisti~ki ~eti ne samo {to
agitiraa protiv idejata za avtonomna
i samostojna Makedonija i protiv
Vnatre{nata makedonska revolucionerna organizacija, koja be{e nositel na
ovaa ideja, tuku tie podlo gi napa|aa i
~etite na Vnatre{nata makedonska revolucionerna organizacija, predizvikuvajki provokacii na turskata vlast, koi
zavr{uvaa so svirepa turska odmazda
vrz makedonskoto naselenie, so koe se
cele{e narodot da izgubi doverba vo
svoite sopstveni osloboditelni snagi
i da ~eka Bugarija da go „oslobodi”.
Vrhovizmot napravi mnogubrojni gnasni predavstva predavajki gi ~etite od
Vnatre{nata makedonska revolucionerna organizacija na turskata vlast. Vrhovistite ubija mnogumina rakovoditeli
i borci na Vnatre{nata makedonska
revolucionerna organizacija.
Bugarskata dvorska kamarila preku
„Vrhovniot komitet” saka{e da gi
postigne ovie ~eti ri celi:
1. Da ja razbie i uni{ti Vnatre{nata
makedonska revolucionerna organizacija;
2. Da ja ubie verbata na makedonskiot narod vo negovite sopstveni revolucionerni snagi t. e. da go razubedi
od mislata deka toj sam, bez Bugarija, ne
}e mo`e da se oslobodi;
Da spre~i sozdava{e na avtonomna
ili samostojna makedonska dr`ava,
Da go zabludi evropskoto javno
47
ilustrirana revija za iselenicite od
Antikvarnica
mislewe i evropskata diplomatija so
toa {to }e im ja servira farsata deka
vo Makedonija ne postoi nekakvo domorodno i avtonomisti~ko dvi`ewe, a
deka toa dvi`ewe go vodat pretstavnicite na bugarekata armija t. e. deka toa
dvi`ewe e inspirirano i predvodeno
od bugarskata dr`ava.
Po imeto na ovoj „Vrhoven komitet”
na bugarskata dvorska kamarila i negovite pretstavnici dobija ime „vrhovisti”, a nivnoto kolektivno zlostorni~ko
delo „vrhovizam”.
Od koja sredina bea regrutirani
vrhovistite? Nivniot rakovode~ki
kadar go so~inuvaa odrodeni, bugarizirani Makedonci, vglavno bugarski
oficiri i generali od makedonsko
poteklo, koi bea {koluvani i vospitani
vo bugarski graganski i voeni u~ili{ta,
kakvi {to bea generalite Con~ev i Protogerov, polkovnikot Jankov, kapetanot
Stojanov, poru~nikot Boris Sarafov i
drugi, a tie bea pridru`uvani i od eden
del bugaromanizirani Makedonci od
redovite na makedonskata inteligencija, koi bea na slu`ba kako ~inovnici na Vugarskata egzarhija i dr`ava.
„Bore~kiot” kadar pak na vrhovistite
se regrutira{e srede makedonska emigracija vo Bugarija i od otpadnicite
od redovite na Vnatre{nata makedonska revolucionerna organizacija, koi
bea izgoneti od nea zaradi nivni nemoralni dejnosti. Poslednive vglavno
bea stari gorski armii koi do postoeweto na VMRO `iveea od grabe`i
i razbojni{tva, a koi VMRO se obide
da gi prevospita i od niv da napravi
polezni za osloboditelnoto delo dejateli. Eden vakov gorski razbojnik koj
stana „heroj” i „vojvoda” na „Vrhovniot
komitet” be{e stariot gorski razbojnik
Dedo Don~o „vojvoda”.
Makedonskite
emigranti
i
Ovie stranici si posvetuvame na golemiot broj
borci za makedonskata kauza i politi~ki emigranti vo dijasporata vo vremeto na sozdavaweto na
Socijalisti~ka Republika Jugoslavija... Golemiot
broj na Makedonci po svetot vo obidot da se obedinat,
da ja iska`at svojata misla i borba za obedinuvawe
i afirmirawe na rodinata mnogupati pokrenuvaat
izdanija koi, za `al, zavr{uvaat kako dokazen materijal za brojni presudi i osudi i kazni za makedonskiot
nacionalizam. Izdanieto Makedonska nacija {to
za`ivea vo Zapadna Evropa vo 1971 godina ostana kako
vekoven dokaz na borcite za makedonskata kauza, koi niz
pi{aniot zbor se borea za podobar `ivot vo tatkovinata, a voedno i za oroduvawe na Makedoncite {irum
svetot . Vo ovoj i vo narednite broevi ke preneseme
avtenti~ni izvadoci od Makedonska nacija.
pe~albari vo Bugarija bea vrbuvani za
vrhovisti~kite ~eti so la`ni vetuvawa
deka tie ako vlezat vo Makedonija i tamu
samo pripukaat, bugarskata armija }e im
dojde na pomo{ i }e ja „oslobodi” Makedonija. Mnogumina Makedonci od mnogubrojnata makedonska emigracija vo Bugarija stanaa `rtva na vrhovisti~kata
demagogija zatoa {to na ovie makedonski bezdomnici bugarskata propaganda
im vetuva{e skore{no osloboduvawe na
nivnata rodna Makedonija. Ovie makedonski bezdomnici vo Bugarija koi bea
vrbuvani za vrhovisti~kite ~eti si bea
prosti, nepismeni makedonski selani
koi bea izbegale vo Bugarija za da se
spasat od zulumite na Turcite, zatoa ne
be{e mnogu te{ko za bugarskata propaganda nivnata nostalgija po rodnata
zemja da ja iskoristi za planovite na
golemobugarzmot. Zatoa, makedonskata
General Todor i Aleksandar Protogerov
48
Makedonija
istorija ne mo`e ostro da ja osudi ovaa
prosta makedonska masa koja be{e zavedena od vrhovizmot. Rabotata stoi
sosema poinaku so predavni~kiot del
od makedonskata inteligencija koja se
be{e stavila vo slu`ba na golemobugarskiot dr`avni~ki i nacionalisti~ki
imperijalizam od ~ist oportunizam, za
da dobie {to podobro plateni slu`bi
vo Bugarija, a dokolku Makedonija
bide prisoedineta kon Bugarija, da
stanat idni bugarski pa{i i begovi
vo Makedonija. Ovoj oportunisti~ki,
koristoqubiv del od makedonskata inteligencija go narekoa kokalxiski i
naem- ni~ki. Za da dobijat {to pogolemi
slu`bi ovie odrodeni makedonski du{i
se razmavtuvaa kako pogolemi „Bugari”
i od vistinskite Bugari.
Otkako vidovme {to pretstavuval
nekoga{niot vrhovizam inspiriran i
sozdaden od Bugarija i koi lu|e go pretstavuvale, sega da vidime {to pretstavuva dene{niot ili noviot, sovremeniot vrhovizam, inspiriran i sozdaden
od Belgrad.
I pokraj toa {to ovoj nov, srbomanski vrhovizam, nastana vo eden drug
period na osloboditelnata borba na
makedonskiot narod, toj so site svoi
antimakedonski nedela li~i kako jajce na jajce na stariot, bugaromanskiot
vrhovizam
Stariot, bugaromanskiot vrhovizam,
be{e sozdaden od Sofija za da se spre~i
osamostojuvaweto na Makedonija kako
samostojna dr`ava, za da se otstranat
pre~kite koi {to makedonskoto revolucionerno dvi`ewe gi stava{e na patot
na bugarskiot dr`avni~ki ekspanzionizam koj cele{e da ja osvoi Makedonija.
Noviot, srbomanskiot vrhovizam.
be{e sozdaden od Belgrad za da se
Antikvarnica
a makedonskiot narod koj ne mo`e{e da dojde do svoja sloboda za koja toj proleja reki krv tokmu poradi postoeweto na
ovie vrhovizmi, denes te{ko mo`e da ka`e koj od ovie dva
vrhovizma bil pokoben i pozlostorni~ki.
Kako {to za bugarskiot vrhovizam bea regrutirani
oportunisti~ki i bugaromanski nastroeni elementi od makedonskata inteligencija, taka i za jugoslovenskiot vrhovizam
bea regrutirani oportunisti~ki i srbomanski nastroeni
elementi od redovite na komunisti~koto dvi`ewe vo Vardarska Makedonija i posebno od redovite na makedonskata
inteligencija koja be{e oformena vo srpski u~ili{ta i
univerziteti vo periodot me|u dvete golemi vojni. Novite,
srbomanskite vrhovisti, bea {koluvani kako kralski stipendijanti, tie bea zadoeni od Srbite so idejata za jugoslovenstvoto, onaka kako {to i starite, bugaromanskite vrhovisti,
bea zadoeni od Bugarite so golemobugarskata ideja. Con~ev.
Protogerov, Sarafov kako bugarski vospitanici stanaa naemnici na bugarskiot vrhonizam, kako {to Koli{evski, Smilevski, Min~ev, Qup~o Arsov, Mihajlo Apostolovski stanaa
naemnici na jugoslovenskiot vrhovizam. I vo dvata slu~ai
se raboti za predavni~ki elementi, za oportunisti i koristoqupci, koi so svojata naemni~ka dejnost napravija golemi
uslugi na bugarskata i srpskata odnosno jugoslovenskata
dr`ava, a na makedonskoto osloboditelno dvi`ewe mu nanesoa katastrofalni {teti. No za ova ne{to ke stane zbor vo
eden drug na{ napis.
Boris Sarafov
Prof. Goce Naumov
Viena, Avstrija
spre~i osamostojuvaweto na Vardarska Makedonija kako samostojna makedonska dr`ava, a zaedno so toa i da se spre~i
makedonskoto nacionalno obedinuvawe nadvor od ramkite
na Jugoslavija.
Knez Ferdinand vo 1894 godina go sozdade prviot
vrhovizam bidej}i toj be{e vrhoven eksponent na bugarskiot dr`avni~ki ekspanzionizam. Tito vo 1941 i 1944 godina
go sozdade vtoriot vrhovizam zatoa {to toj kako voskrsnuva~ na raspadnatata jugoslovenska dr`ava, storena od srpskiot imperijalizam, be{e eksponent ne samo na jugoslovenskoto dr`avno edinstvo, tuku i na srpskata hegemonija vo
taa negova Jugoslavija. I prviot i vtoriot vrhovizam - bugaromanskiot na Sofija i srbomanskiot na Belgrad odnosno
Tito bea naso~eni protiv dr`avni~koto osamostojuvawe na
Makedonija, pa zatoa i edniot i drugiot se zlostorni~ki i
kriminalni za makedonskiot narod i negovata osloboditelna borba. Vo ova zlostorni{tvo tie se dva „brata bliznaci”, istorijata ne mo`e me|u niv da pravi nikakva razlika,
**************************************
Dvk`eweto za obedinuvawe na Makedonija se bori za nacionalno osloboduvawe i obedinuvawe na Makedonija vo samostojna dr`ava. Pomognete ja, spored va{ite mo`nosti,
negovata nacionalna dejnost, stanete negovi borci, ~lenovi ili simpatkzeri! [irete
ja negovata nacionalno-osloboditelna ideologija me|u svoite makedonski sokarodikci,
kako vnatre vo Makedonija, taka i sreds Makedoncite vo stranstvo! Doka`ete dekaste
dostojni sinovi na va{ite dedovci i tatkovci koi i krv prolevale za nezavisna i samostojna Makedonija!
**************************************
49
ilustrirana revija za iselenicite od
„Ako im gi prostite na lu|eto
grevovite nivni, i vam }e vi gi
prosti va{iot Otec nebesen”
( Mat. 6-gl. 14-stih)
Na krstot
Vozqubeni ~eda vo Gospoda, dragi
bra}a i sestri. Po milosta Bo`ja pak
go do~ekavme postot i pokajanieto
koe e odredeno vo crkvata. Pak ni se
dava mo`nost za duhovna obnova da mu
zablagodarime na Boga {to milostivo
ni gi prodol`uva godinite od `ivotot na zemjata, i {to ni dava vreme i
mo`nosti da se pripremime za ve~niot
`ivot. Spored toa da go iskoristime
dadenoto vreme so pokajni solzi i
da ja izmieme na{ata gre{na sovest,
so skru{eno src e i ispoveduvawe na
grevovite da se pomirime so site, a so
soedinuvawe so teloto i krvta Hristova
da ja razbudime grevovnata du{a i da gi
otfrlime site na{i poroci. Kako da go
zapo~neme ovoj duhoven podvig, zo{to
denes crkvata ne povikuva da prostuvame ? Ne samo demeska, taa ne sovetuva
sekoga{ da prostuvame.
Ovoj povik na crkvata za prostuvawe
ima svoja osnova vo Sv. Evangelie so
Hristovite zborovi: „Ako prinesuva{
dar na `rtvenikot i tamu se seti{ deka
brat ti ima ne{to protiv tebe, toga{
ostavi go darot tamu, pred `rtvenikot,
pa odi najnapret pomiri se so brata
si, a potoa dojdi i prinesi go darot”
(Mat. 5-glava 23-24-stih). Toa zna~i
50
pro^ka
Protojerej
Traj~e Petkovski
deka na Boga mu e prijatna sekoja na{a
`rtva, molitvata, postot i milostiwata, na{eto pri~estuvawe i toga{
koga nie oprostuvame. Zatoa crkvata
odredila ovoj den, pred po~etokot na
postot i pripremaweto za pri~esta, da
pravime pro~ka-da si prostuvame. Da
go izvr{ime bra}a i sestri ovoj ~in
daden od Crkvata. Da si prostime nie
{to sme ovde, no ne samo
nadvore{no i formalno. Da si prostime
od se srce. Ako nekoj
od onie {to navredile
ili o{tetile ili pak
nie sme go storile istoto, da go pobarame i
da se prostime so nego.
Na sekoj koj ne moli
za pro~ka -da mu prostime.
Obi~aj e a, i pravilno e toa, pomladite da
baraat prostuvawe od
postarite. Me|u toa ako
pomladite ne se se}
avaat ili nesakaat prvi
da pobaraat prostuvawe,
nie i da sme postari da
gi pou~ime i da go storime toa. Na mnozina im
e te{ko da prostat i da
baraat da im se prosti.
Toa mo`e da go napravi
samo vistinski hristijanin, onoj koj saka da
se bori za sebe. Na{iot
spasitel ni dava primer za pro{tevawe: na
svoite ma~iteli i ubijci, iako ne go molele za
pro{ka toj im prostil.
Makedonija
Po ugledot na nego mnogumina Negovi
posledovateli im prostuvale na svoite
goniteli, ma~iteli i neprijateli.
^estopati od neprostuvawe doa|a do
pogolemi kavgi, od kavgi do tepawe, od
tepawe do ubivawe pa i do pogolemi
zla. Deka e navistina taka ni potvrduvaat mnogu primeri, od vesnicite i od
`ivotot na lu|eto, gledame kolku li|eto
se tu`at po sudovite za mali nezna~ajni
sitnici. Koga }e dojde do sud, pred da
po~ne da se razgleduva deloto, sudijata
sekoga{ se obiduva da gi pomiri dvete
strani. Zna~i i samiot sud bi sakal
lu|eto pove}e da si prostuvaat i da ne
doa|a do raspravii za sitnici.
Zna~i prostuvaweto e na~in kako
zloto da ne se {iri. I taka prostuvaj}i
se so site, so ~ista sovest i ~ista du{a
od utre da go zapo~neme veligdenskiot
post. Vistinskiot post bara od srce da
se soedinime so qubovta i prostuvaweto.^ ovek mo`e dolgo strogo da posti i
da se opredeli na na najgolemi podvizi.
Me|utoa seto toa nema da mu pomogne za
spasenie, ako nema hristijanska qubov
kon svoite bli`ni. Vistinskiot post e
svrzan so molitvata, no molitvata od
Boga }e bide usli{ana ako i prethodno
ima oprostuvawe u pomiruvawe so svojot bli`en. Smirenoto i skru{eno srce
Bog ne go pomiluva. On ne saka smrt
nagre{nikot, tuku saka da se pokae i
`iv da bide. Postot treba da bide svrzan so dobri dela i milostiwa. Postot
i molitvata se bogatstvo na du{ata vo
ve~niot `ivot. Koga }e postime so teloto, da postime i so duhot, da raskrstime
sekakov sojuz so nepravdata, da se
vozdr`uvame so jazikot, izbegnuvawe
od grevot, lagata i gazewe na zakletvata.
Bra}a i sestri treba na Boga da mu
zablagodarime, {to za oprostuvaweto na
na{ite grevovi e postaven lesen uslov.
Na{ite pobo`ni dedovci i pradedovci
najstrogo go ~uvale ubaviot hristijanski obi~aj na dene{niot den zaedni~ki
da si prostat-da si prostime. I ovoj
obi~aj eosveten od Crkvata i na nas
zaveten. Pred da go zapo~neme postot,
da ja pru`ime svojata raka za bratsko
zaedni~ko prostuvawe so svoite bli`ni
i so site koi nas ne navredile. Denot
na oprostuvawe toj e golem Bo`ji den,
koga lu|eto bi mo`ele da `iveat onaka
kako {to evangelieto ne u~i, zemjata
raj }e postane i so neboto }e se spoi.
Zna~i da go napravime ona {to zavisi
od na{ite moralni sili. Ako e mo`no,
kolku od vas zavisi, imajte mir so site
lu|e. Toga{ i Bog na mirot }e bide so
vas.
ZA MNOGU GODINI AMIN!!!
Download

null