MINISTERSTVO ZA OBRAZOVANIE I NAUKA
BIRO ZA RAZVOJ NA OBRAZOVANIETO
NASTAVNA PROGRAMA PO
ISTORIJA
za II godina
GIMNAZISKO OBRAZOVANIE
Skopje, dekemvri 2005
1. IDENTIFIKACIONI PODATOCI
1.1. Naziv na nastavniot predmet: ISTORIJA
1.2. Vid na srednoto obrazovanie: reformirano gimnazisko obrazovanie
1.3. Godina na izu~uvawe na nastavniot predmet: vtora
1.4. Broj na ~asovi na nastavniot predmet:
Broj na ~asovi nedelno: 2 ~asa
Broj na ~asovi godi{no: 72 ~asa
1.5. Status na nastavniot predmet: zadol`itelen
2. KARAKTERISTIKI NA PROGRAMATA
Pri izgotvuvaweto na programata po istorija se imaa predvid slednite nasoki:
- usoglasenost so programata po istorija za osnovnoto obrazovanie;
- logi~ka i hronolo{ka povrzanost na sodr`inite, pred s#, od aspekt na istoriskiot razvoj;
2
- logi~na povrzanost sekade kade toa e mo`no, t.e. istoriskite sodr`ini da se povrzat so sodr`inite od drugite
nastavni predmeti vo koi istorijata ima zna~ajna primena;
- zastapenost na istoriski sodr`ini koi im ovozmo`uvaat na u~enicite istoriski znaewa preku koi }e go osoznaat
svojot identitet i }e pridonesat za budewe na istoriskata svest;
- soodvetna hronolo{ka povrzanost (tematska povrzanost po godini, obem i barawa - so izbornite predmeti).
Programata opfa}a pro{ireni istoriski znaewa {to davaat {iroki mo`nosti i dobra osnova u~enicite da se
osposobat da go prodol`at obrazovanieto, da razvivaat sposobnosti i drugi osobini koi im se potrebni za ponatamo{niot
uspeh vo profesijata i `ivotot.
Temite i sodr`inite za ovaa vozrast se prodlabo~eni, pro{ireni i sitematizirani i gi odrazuvaat barawata na
sovremenoto vospitanie i obrazovanie, soobrazeni so dene{noto vreme i so op{tite civilizaciski dostignuvawa.
Programata se temeli na istoriski nastani, procesi i pojavi od op{tata, svetskata i nacionalnata istorija, koi
pretstavuvaat osnovni vrednosti za razbirawe na kulturniot i civilizaciskiot razvoj na ~ove{tvoto.
Programata im ovozmo`uva na u~enicite da gi osoznaat osnovnite karakteristiki na sekoj istoriski period,
socijalnite, kulturnite, religioznite i etni~kite specifi~nosti, vrz osnova na nau~no fundirani sodr`ini, primeneti
na adekvatna nau~no zasnovana periodizacija i terminologija.
Programata e edinstvena za site u~enici i na site nastavni jazici i taa pokraj obrazovnata ima golemo zna~ewe i
vospitna funkcija vo izgraduvaweto na humanisti~kite, moralnite i estetskite vrednosti na li~nosta i podgotvuvawe na
mladite za podocne`niot `ivot i rabota vo duhot na mirot, sorabotkata, me|unarodnoto po~ituvawe i razbirawe.
Programata e fleksibilna i razvojna i go obvrzuva nastavnikot kako prakti~ar da go napu{ti tradicionalniot
priod na rabota i namesto takviot didakti~ki pristap da koristi poefikasni nastavni formi, metodi i postapki i preku
aktivna rabota da ovozmo`i osovremenuvawe na nastavniot proces.
Nastavnikot preku o~ekuvanite izlezni celi i celosnata sopstvena kreativnost podgotvuva svoe avtenti~no godi{no
i tematsko planirawe za realizacija na ovaa nastavna programa.
Na krajot od ovaa nastavna programa za sekoja tema oddelno dadeni se konkretni izlezni celi so {to u~enicite treba
da postignat odreden kvantum na znaewa za istorijata od razvieniot i docniot sreden vek, noviot vek do krajot na Prvata
svetska vojna.
Nastavnata programa celosno e vo funkcija na podgotovka na u~enicite za polagawe na dr`avnata i na u~ili{nata
matura.
3
3. CELI NA NASTAVNIOT PREDMET
Celi na nastavata po istorija vo gimnaziskoto obrazovanie e u~enicite da usvojat su{tinski, sistematizirani, trajni
i nau~no potvrdeni znaewa za minatoto i sega{nosta, da pridonese za kriti~koto mislewe i budewe na istoriska svest,
izgraduvawe na vrednosen sistem na odnesuvawe sprema svojot narod i dr`ava, sprema drugite narodi i dr`avi kon ona {to
pretstavuva civilizacisko dostignuvawe vo svetot, kako i da go prodlabo~i interesot za ponatamo{no izu~uvawe na
istoriskite nastani i procesi.
3.1. Op{ti celi na predmetot
U~enikot:
- da usvoi znaewa za zna~ajnite pojavi, nastani i procesi od op{tata i nacionalnata istorija;
- da razviva sposobnosti za kriti~ko mislewe za svetskite i evropskite nastani i da gi povrzuva so makedonskata
istorija;
- da razviva ~uvstvo, po~it i lojalnost za pripadnost kon Republika Makedonija;
- da razviva svest za makedonskiot nacionalen identitet;
- da pravi sinteza na kulturniot i duhovniot razvitok vo site periodi od op{testvenata razvienost;
- da se zapoznava vo kontinuitet so ekonomskiot, politi~kiot, duhovniot i kulturniot razvitok vo Svetot, Evropa i
Makedonija;
- da vsaduva qubov i po~it kon kulturata i kulturnoto nasledstvo;
- da pridonesuva za me|uetni~koto razbirawe vo Republika Makedonija, po~it me|u makedonskiot narod,
nacionalnostite i drugite narodi vo svetot.
3.2. Operativni celi na predmetot
U~enikot:
- da go spoznava razvojot, op{testvenite pojavi i procesi vo me|unarodnite odnosi, da go po~ituva nacionalniot
integritet i suverenitet na sekoja dr`ava;
- da gradi sopstven stav i ubeduvawe;
4
- da razviva istoriska svest i da se vospituva za mir i demokratija;
- da razviva sposobnost za razbirawe i po~ituvawe na razli~nite veri, kulturi vo svetot i vo dr`avata;
- da gi otkriva pri~insko-posledi~nite odnosi i da gi razlikuva povodot i posledicite;
- da razviva kriti~ko mislewe;
- da razviva sposobnost za logi~ko razbirawe, povrzuvawe, analiza i sinteza na istorodnite i razli~nite istoriski
dvi`ewa;
- sposobnost za upotreba na istoriski tekst, koristewe na karta;
- sposobnost za komunikacija i mislovno izrazuvawe.
4. POTREBNI PRETHODNI ZNAEWA
Za uspe{no sledewe i sovladuvawe na sodr`inite po istorija, odnosno postignuvawe na postavenite celi, potrebni
se predznaewa od nastavniot predmet istorija od prethodnata godina.
5
5. OBRAZOVEN PROCES
5.1. Struktuirawe na sodr`inite za u~ewe
Tema I: Svetot i Evropa vo raniot i docniot sreden vek do krajot na XVIII vek
Sodr`ina
1. Srednovekovni
gradovi - `ivot i
razvoj
Br.na
~asovi
Konkretni celi
U~enikot:
- da objasnuva kako doa|a do pojava i
sozdavawe na srednovekovnite
gradovi;
- da demonstrira izgled na gradovite (vnatre{en i nadvore{en
izgled);
- da gi objasnuva pri~inite koi
dovele do borbi pome|u gra|anite i
feudalcite;
- da crta srednovekoven grad.
2. Humanizam i
renesansa
- da odreduva koi se pri~inite za
pojavata na noviot pogled na svetot;
- da gi opi{uva uslovite vo koi se
pojavil humanizmot i renesansata i
nivnoto zna~ewe.
3. Golemite
geografski
otkritija
- Da objasnuva za pri~inite za
otkritijata;
- da nabrojuva za novite tehni~ki
pronajdoci;
- da e sposoben da gi prezentira
Didakti~ki nasoki
Pravi maketa na srednovekoven grad, organizira
trkalezna masa na tema koga proizvodite stanuvaat
stoka; sobira sliki, portreti od srednovekovni
gradovi.
Sobira sliki od periodot
na humanizmot i renesansata.
^ita sodr`ini od literaturata i pretstavnicite
na humanizmot (Boka~o,
Petrarka i drugi). Kreira
tehni~ki pronajdoci, karavela, kompas, karta na
Toskaneli, crta karti na
geografskite otkritija,
izrabotuva karta na geografskite otkritija, go
objasnuva odnosot kon
domorodnoto naselenie.
Korelacija me|u temite
i me|u predmetite
Predmeti:
- geografija;
- makedonski jazik;
- likovna umetnost.
6
prvite pomorski pati{ta za
otkrivawe na Indija, noviot
kontinent Amerika;
- da objasnuva za posledicite od
geografskite otkritija, kulturnite
i etni~kite promeni vo
novootkrienite zemji.
4. Reformacija
- da odreduva za pri~inite koi
dovele do pojava na reformacijata;
- da go sfati u~eweto na Martin
Luter i negovite sledbenici;
- da objasnuva kakva bila reakcijata
na Katoli~kata crkva kon ovaa
dr`ava.
5. @ivotot i kulturata vo razvieniot
i docniot sreden
vek
- da objasnuva za karakteristikite
na kulturata vo sredniot vek;
- da ja odreduva su{tinata na u~eweto na Wutn, Kep~er, Kopernik,
filozofite, francuskite
prosvetiteli.
Prika`uva sliki od ma~ewata koi gi sproveduvala
Katoli~kata crkva preku
inkvizicijata (vrhovniot
sud) protiv nejzinite protivnici - protestantite.
Na ~asot se ~ita istoriski tekst, a po mo`nost se
prika`uvaat dijafilmovi
za likovnata umetnost i
voop{to kulturata vo
sredniot vek.
7
Tema II: Balkanot vo razvieniot sreden vek
Sodr`ina
1. Balkanskite zemji
i Vizantija od HII
do sredinata na HV
vek
2. Albanskoto kne`evstvo od XI do
XIII vek
3. Osmanliska
dr`ava
Br.
na
~asovi
Konkretni celi
U~enikot:
- da opi{uva za pri~inite koi
dovele do slabeewe i propa|awe na
Vizantija;
- da gi odreduva uslovite vo koi se
sozdale i izdignale novite dr`avi
na Balkanot kako rezultat na slabeeweto na Vizantija.
- Da razbere za procesot na sozdavawe na albanskite feudalni vladeteli;
- da objasnuva za posebnostite na
albanskoto op{testvo vo raniot
sreden vek;
- Kne`evstvoto - Albanija;
- despotot Arta.
- Da se locira teritorijata i naselenieto na Osmanskata dr`ava;
- da objasnuva kakvo bilo
op{testvenoto i dr`avnoto
ureduvawe; {ireweto i
zacvrstuvaweto na islamot kako
dr`avna religija.
Didakti~ki nasoki
Izgotvuva karta na vizantiskite vladeewa vo vreme
na Justinijan, go objasnuva
kulturnoto vlijanie na
Vizantija vrz drugite narodi.
Se upatuvaat u~enicite na
seopfatno pretstavuvawe na
islamot kako dr`avna
religija, se ~itaat delovi
od Kuranot od istoriski
tekst.
Korelacija me|u
temite
i me|u predmetite
Predmeti:
- geografija;
- maj~in jazik;
- umetnost.
Izgotvuva karta na prvite
navleguvawa na Balkanot.
Razrabotuva tekst za bitkata na Marica 1371 god.
8
4. Albanskite kne`evstva vo XIV
vek i potpa|awe
pod osmanliska
vlast
- objasnuva za pri~inite {to dovele
do feudalna rascepkanost na balkanskite zemji i sozdavaweto i
nivnoto deluvawe na albanskite
kne`evstva (ARTA, TROPIJA,
BAL[AJ, GROPOD i dr.);
- objasnuva za prvite osmanski navleguvawa i osvojuvawa na Balkanot;
9
Tema III: Makedonija vo razvieniot sreden vek
Sodr`ina
Br.
na
~asovi
Konkretni celi
Didakti~ki nasoki
Korelacija me|u
temite
i me|u predmetite
1. Makedonija vo
XIII vek
- da se zapoznava so op{testvenopoliti~kata polo`ba vo Makedonija do po~etokot na 13 vek;
- da objasnuva kako doa|a do otcepuvawe na krupnite feudalci od
centralnata vlast.
Se odbele`uvaat na karta
Predmeti:
zemjite vo koi vladeele Hrs, - geografija;
Stres, Slav, odnosot na
- likovna umetnost.
Stres so Srbija.
2. Makedonija vo prvata polovina na
XIV vek
- Da gi opi{uva napadite na
Kataloncite na vizantiskite
vladenija vo Makedonija;
- da znae za srpskoto zavladuvawe na
Makedonija;
- da gi opi{uva srpsko-vizantiskite
borbi za vladenijata vo Makedonija
- da znae za vladeeweto na srpskiot
car Du{an vo Makedonija.
Gi odbele`uva na karta teritoriite na koi se formirani novite samostojni
dr`avi po propa|aweto na
Du{anovoto carstvo.
3. Samostojni dr`avi
vo vtorata polovina na XIV vek
- Da gi objasnuva uslovite i pri~inite koi dovele do formirawe na
samostojni dr`avi po propa|aweto
na Du{anovoto carstvo;
- da znae za teritoriite i osnovnite
karakteristiki na: Prilepskoto
kralstvo, Serskata dr`ava, dr`ava-
Za podobro da se pretstavi
polo`bata vo Makedonija se
obrabotuva istoriski tekst
“Bitkata kaj Rovin” - Quben
Lape.
10
ta na Draga{ite vo Isto~na Makedonija.
4. Pa|awe na Makedonija pod osmanliska vlast
- Da opi{uva za uslovite i pri~inite za brzoto zazemawe na Balkanskiot Poluostrov;
- da sogleduva za odnosite na osmanliite kon naselenieto i postojnite
vladeteli.
5. @ivotot i kulturata vo Makedonija od XI do krajot
na XIV vek
- Da gi prepoznava kulturnite priliki vo Makedonija: arhitektura,
grade`ni{tvo, umetnost, so
materijal-ni ostatoci.
Izrabotuva istoriski album za zna~ajnite nastani od
duhovnata i materijalnata
kultura od toj period.
11
Tema IV: Balkanot i Makedonija pod osmanliska vlast od XV vek do krajot na XVIII vek
Sodr`ina
1. Organizacija na
Osmanliskata
dr`ava i vospostavuvawe na timarospahiskiot sistem
Br.
na
~asovi
Konkretni celi
Didakti~ki nasoki
- da objasnuva za osnovnite karakteristiki na timarsko-spahiskiot
sistem;
-da sogleduva na ekonomskite, etni~kite i verskite promeni koi bile
rezultat na osmanskite zavojuvawa;
- da znae za na~inite na kolonizacija i islamizacija na balkanskite
zemji.
Koristi dijafilmovi za osovite karakterisiki na timarsko-spahiskiot sistem.
Kolonizacijata i islamizacijata vo Makedonija.
2. Otpori protiv
osmanliskata
vlast
- Da sporeduva vidovi na otpor
protiv osmanliskata vlast;
- da objasnuva za pri~inite na prvite buni i ajdutstvoto kako aktiven
vooru`en i organiziran otpor.
3. Vostanieto na
Skender-beg i
sozdavawe na
albanskata dr`ava
(1443-1451)
- Da se navede vra}aweto na Skender-beg vo Kroja i kne`evstvoto
Kastrioti;
- da objasni za osloboditelnoto
vostanie vo 1443 godina;
- Soborot vo Le`a i sozdavaweto na
Albanskata liga 1444 godina;
- osloboduvawe na sredna Albanija.
Korelacija me|u
temite
i me|u predmetite
Predmeti:
- geografaija;
- umetnost;
- makedonski jazik.
Go pretstavuva likot na
ajdut `ena.
12
4. Osmanlisko-albanskite borbi
(1452-1468)
- Da gi registrira pobedite na
Skenderbegovata vojska (vtoroto i
tretoto opkru`uvawe na Kroja);
- ponatamo{nite vojuvawa na Skender-beg do negovata smrt.
5. Albanija po
smrtta na Skender-beg do 1503 i
zna~eweto na epohata na Skenderbeg
- Da ja sfati epohata na Skender-beg
kako strateg i diplomat;
- odnosite na Skender-beg so drugite
evropski dr`avi;
- da osoznae za inicijativite za
obnovuvawe na dr`avata na
Skender-beg;
- vra}aweto na naslednicite na
Skender-beg i definitivno potpa|awe pod osmanska vlast.
6. Polo`bata na Albancite pod osmanliska vlast od XVI
do sredinata na
XVII vek
- Da objasni za {ireweto na timarskiot sistem i organizacijata na
osmanskata administracija;
- da znae za albanskite i balkanskite sobiri i zaedni~kata borba
protiv osmanliite;
- da osoznae za u~estvoto na Albancite vo vostanijata vo HVI vek i
vtorata polovina na HVII vek.
13
7. Albancite za
vreme na Avstroturskata vojna
(1683-1690)
- Da objasni za probivot na avstriskata vojska na Balkanot i proglasot
na Leopold do balkanskite narodi, a
vo taa nasoka i na albanskiot narod
za davawe poddr{ka na avstriskata
vojska;
- stavot na Albancite i nivnoto
u~estvo pod vodstvoto na Petar
Bogdani i Toma Raspasari za
voenite operacii vo avstriskata
vojska.
8. Karpo{evo
vostanie
- Da ja objasnuva Avstro-osmanskata
vojna, u~estvoto na balkanskite
narodi vo vojnata;
- da ja objasnuva polo`bata pred
vostanieto, prodorot na avstriskite vojski na jug, izbuvnuvaweto na
vostanieto, tekot i posledicite od
vostanieto.
9. Ohridska
arhiepiskopija
- Da objasnuva za odnosot na osmanskata vlast kon Ohridskata arhiepiskopija;
- da objasnuva za zna~eweto na arhiepiskopijata za za~uvuvaweto na hristijanstvoto i kulturata vo Makedonija i po{iroko;
- da gi istaknuva pri~inite za ukinuvaweto (1767 godina).
Izgotvuva maketi na Kameniot most - Skopje.
^ita i analizira tekst
“Ohridska arhiepiskopija”
od istoriska ~itanka.
Predmeti:
- geografija;
- makedonski jazik;
- umetnost.
Sliki: Ohrid, Sveti Naum.
Izrabotuva poster so site
zna~ajni spomenici za kulturata na Balkanot i Makedonija od 15-18 vek.
Se vr{at povremeni i najaveni test proverki na postigawata na u~enikot.
Rezultatite se predmet na
analiza na paralelkata.
14
10. @ivotot i kulturata vo balkanskite zemji i
Makedonija od XV
do XVIII vek
- Da gi prepoznava i vrednuva kulturnite dostigawa kaj balkanskite
narodi vo site oblasti (grade`ni{tvo, arhitektura, prosveta, kni`evnost, literatura, umetnost);
- da objasnuva za kulturnite dostigawa koi predizvikale promeni i vo
na~inot na `iveewe.
15
Tema V: Svetot i Evropa od XVIII vek do Prvata svetska vojna
Sodr`ina
Br.
na
~asovi
Konkretni celi
Didakti~ki nasoki
1. Industriskata
revolucija i podem
na gra|anstvoto
- da nabrojuva za nau~no-tehni~kite
otkritija i nivnata primena vo
sekojdnevniot `ivot;
- da gi identifikuva pozitivnite
vlijanija vo stopanskiot razvitok;
- da objasnuva za posledicite od
industriskata revolucija.
Go istaknuva interesot za
primena na tehni~kite izumi vo proisvodstvoto, crta
nekoi od novite tehni~ki
izumi, ~ita tekst za po~etokot na industriskata revolucija.
2. Francuskata revolucija i polo`bata vo Evropa po
prvata polovina
na HIH vek
- Da gi objasnuva uslovite i pri~inite za izbuvnuvawe na revolucijata;
- da ja objasnuva Deklaracijata za
pravoto na ~ovekot i gra|anite;
- da go istaknuva zna~eweto na
revolucijata.
3. Sozdavawe i izdignuvawe na SAD
- Da objasnuva za uslovite i formiraweto na SAD;
- da objasnuva za dr`avnoto i politi~koto ureduvawe, ekonomskiot
podem;
- da istaknuva za prerasnuvaweto na
SAD kako nova svetska sila.
Korelacija me|u
temite
i me|u predmetite
Predmeti:
- geografaija;
- makedonski jazik.
Upotrebuva dijafilm za
zna~eweto na
Deklaracijata, pa|aweto na
Bastilija.
Crta karta na teritorijata
kade se sozdadeni SAD,
upotrebuva dijafilm za vojnata me|u Severot i Jugot.
Obrabotuva tekst za revolucijata od 1848/49 godina,
go pretstavuva na karta
sozdavaweto na novite
dr`avi obedineta Germanija
i Italija.
16
4. Evropa vo vtorata
polovina na HIH i
po~etokot na HH
vek
- Da objasnuva koi pri~ini dovele
do revolucija;
- promenite {to nastanale po
revolucijata 1848/49 godina borbata
za gra|anski nacionalni prava;
- da ja istaknuva ulogata na Golemite sili vo Isto~nata kriza.
5. Rusija do prvata
svetska vojna
- Da objasnuva za sproveduvaweto na
reformite i zacvrstuvaweto na
Rusija so poseben osvrt na ekonomskiot razvitok;
- da objasnuva za vnatre{nata i
nadvore{nata politika so poseben
osvrt na balkanskite narodi.
So primena na grafoskop gi
objasnuva reformite vo
Rusija vo vreme na Petar
Veliki, ukinuvaweto na
kreposni{tvoto vo Rusija,
obidot za izlez na topli
moriwa.
17
Tema VI: Balkanot od krajot na XVIII vek do Prvata svetska vojna
Sodr`ina
Br.
na
~asovi
Konkretni celi
Didakti~ki nasoki
1. Osmanliskata
dr`ava vo XIX i
po~etokot na HH
vek
- Da gi prepoznava pri~inite koi
dovele do slabeewe na imperijata vo
op{testveno-ekonomskiot i politi~kiot sistem;
- da objasnuva za vlijanijata koi
dovele do nacionalno budewe na
balkanskite narodi koi bile vo
sostav na imperijata;
2. Srbija i Crna
Gora od XIX vek do
Prvata svetska
vojna
- Da objasnuva za pojava na srpskoto
nacionalno - osloboditelno dvi`ewe koe dovelo do formirawe na
srpskata dr`ava;
- da znae za pri~inite koi dovele do
pojava na srpskoto nacionalno
osloboditelno dvi`ewe koe dovelo
do formirawe na srpskata dr`ava;
- objasnuva za sozdavaweto na Crna
Gora i vrskite so evropskite zemji
posebno so Rusija.
Crta karta promeni na
Balkanot po Balkanskite
vojni, ~ita istoriski tekst
za Gilhanskiot hati{erif
od 1839 godina. Priznavawe
ednakvi prava na hristijanite so muslimanite, pravi
hronolo{ka tablica na nacionalno osloboditelnite
dvi`ewa vo Srbija, Crna
Gora, Grcija, Bugarija i
Albanija, vrskite na balkanskite dr`avi so Rusija.
Korelacija me|u
temite
i me|u predmetite
Predmeti:
- geografija;
- maj~in jazik;
- umetnost.
18
3. Grcija i Bugarija
vo XIX vek do po~etokot na Prvata
svetska vojna
- Da znae za pri~inite koi dovele do
pojava na gr~koto nacionalno
dvi`ewe koe dovelo do formirawe
na gr~kata dr`ava;
- da objasnuva za sozdavaweto i razvojot na Bugarija i vrskite so
evropskite zemji, razvojot i dr`avnoto ureduvawe.
4. Albanskite
pa{aluci
- Da objasni za feudalnata anarhija
vo Albanija;
- sozdavawe i dejstvuvawe na
Skadarskiot, Beratskiot i
Janinskiot pa{alaci.
5. Tanzimatot i vostanijata na Albancite od 1832 do
1849 godina
- Da napravi osvrt za albanskite
vostanija protiv tanzimatot;
- vostanieto na Dervi{ Cara;
- vooru`enite vostanija kako sostaven del na nacionalniot preporod.
6. Sozdavawe na
Prizrenskata liga
- Da se navedat pri~inite {to
dovele do formiraweto na
Prizrenskata liga;
- da ja analizira programata na
Prizrenskata liga.
19
7. Stavot na Ligata
kon odlukite na
Berlinskiot
kongres
- Da se objasnat odlukite na Berlinskiot kongres za Albanija;
- da objasni za stavot na Prizrenskata liga kon odlukite na Berlinskiot kongres kako i vlo{uvaweto
na albansko-turskite odnosi;
- vooru`enite borbi za odbrana na
teritorijalnata celovitost i pojava
na dvi`eweto za avtonomna Albanija.
8. Privremenata
vlada na Ligata i
nejzinoto raspa|awe 1881
- Da objasni za privremenata vlada i
nejzinoto dejstvuvawe i postignuvawa;
- da analizira za zna~eweto na Prizrenskata liga.
9. Albanskoto nacionalno dvi`ewe
1881-1911
- Da objasni za prodol`uvawe na otporot na dvi`eweto za vtonomija
(soborot vo Pe});
- da znae za komitetot za sloboda na
Albanija, mladoturskoto dvi`ewe i
Albancite;
- za albanskite kongresi (1908-1910)
i albanskite vostanija (1909-1911).
- Izgotvuva i crta karta na
teritorijata koja bila
opfatena so borbi vo tekot
na vojnata, gi demonstrira
odlukite koi bile doneseni
na mirovnite pregovori i
posledicite od niv za Makedonija.
20
10. Sealbanskoto
vostanie i sozdavawe na Albanskata dr`ava
- Da objasni za vlo{uvaweto na odnosite so mladoturcite i izbuvnuvawe na vostanijata vo maj i avgust
1912 godina;
- za formiraweto na albanskata
alijansa i po~etokot na Prvata
balkanska vojna i probivawe na
balkanskite vojski vo Albanija;
- prograluvawe na Albanija za
nezavisna dr`ava.
11. Albanija i Albancite od 1913
do Prvata svetska
vojna
- Da objasni za rabotata na Valonskata vlada i me|unarodno priznavawe na albanskata dr`ava na
Londonskata konferencija (1913);
- da znae za pri~inite na vnatre{nite konflikti i Me|unarodnata
komisija za kontrola;
- polo`bata na Albancite pod srpskoto, crnogorskoto i gr~koto
vladeewe;
- Septemvriskoto vostanie vo 1913
godina;
- vladeeweto na princ Vid vo
Albanija.
21
12. Prerodbata i
kulturata na
Albancite do
Prvata svetska
vojna
- Da gi sogleda zalo`bite za prosvetuvawe na albanski jazik;
- da znae za po~etokot na albanskata prerodba i za prvite prerodbenici i kulturno-nacionalni tvorci:
kni`evnost, umetnost, kultura;
- da znae za organizacija i dejnosta
na albanskite dru{tva vo dijasporata.
13. Balkanskite
vojni (1912-1913)
- Da objasnuva za pri~inite za
sozdavawe na Balkanskiot sojuz
me|u balkanskite dr`avi;
- da objasnuva za operaciite vo
Prvata i Vtorata balkanska vojna;
- da rezimira za odlukite koi bile
doneseni i posledicite od niv,
karakterot na vojnite.
22
Tema VII: Makedonija od krajot na XVIII vek do Prvata svetska vojna
Sodr`ina
Br.
na
~asovi
Konkretni celi
Didakti~ki nasoki
1. Makedonija vo
prvata polovina na
XIX vek
- Da ja opi{uva polo`bata na naselenieto vo Makedonija i odrazot na
reformite vo Makedonija;
- da objasnuva za pri~inite za
Negu{koto vostanie, tekot i
posledicite od vostanieto.
2. Razlove~ko
vostanie
- Da objasnuva za pri~inite za
krevawe na Razlove~koto vostanie;
- da objasnuva za po~etokot i tekot
na vostanieto.
Crta karta na Makedonija
na Negu{koto vostanie, se
obrabotuva tekst za Negu{koto vostanie.
Portret na najpoznatite
makedonski vojvodi od 19
vek, obrabotka na vostanieto na ~elo so Dedo Iqo.
3. Makedonskoto
(Kresnensko)
vostanie
- Da opi{uva za pri~inite za
vostanie (vnatre{ni i nadvore{ni);
- objasnuva za po~etokot i tekot na
vostanieto, zadu{uvaweto na vostanieto, posledicite od nego.
4. Makedonija vo politikata na golemite sili i balkanskite dr`avi
vo vtorata polovina na HIH vek
- Da opi{uva za polo`bata vo Makedonija vo Isto~nata kriza;
- da gi objasnuva anga`irawata na
Golemite sili na Balkanot i Makedonija.
Korelacija me|u
temite
i me|u predmetite
Predmeti:
- geografija;
- makedonski jazik;
- likovna umetnost.
Izrabotuva karta na koja se
vneseni mestata kade se
odigrale pogolemite sudiri
na vostanicite.
Gi demonstrira i prou~uva
pri~inite za svikuvawe na
Carigradskata konferencija, Sanstefanskiot mir,
kako se re{ilo makedonskoto pra{awe na Berlinskiot
kongres.
- Dijapozitivi za polo`bata na Ohridskata arhiepiskopija, razrabotka na tekst
za obidot na skopskiot
23
5. Propagandite vo
Makedonija i
borbata za obnova
na Ohridskata
episkopija
6. Makedonskite organizacii i dru{tva vo emigracija
7. MRO 1893-1903
8. Istaknati dejci na
MRO
- Da nao|a pri~ini za formiraweto
na crkovno-u~ili{nite op{tini;
- karakterot i posledicite od deluvaweto na propagandite na sosednite dr`avi;
- da objasnuva za dejnosta na katoli~kata, protestantskata i romanskata propaganda vo Makedonija.
- da ja objasnuva borbata za obnova
na Ohridskata arhiepiskopija.
mitropolit Teodosij za
obnova na Ohridskata arhiepiskopija.
Obrabotka na tekst za aktivnosta na makedonskite
emigracii vo stranstvo.
Dijapozitivi: se opi{uva
razlikata vo odnos na koncepcijata sprema makedonskoto osloboditelno delo
me|u makedonskata socija- Da objasnuva za formiraweto na
listi~ka grupa i vrhovniot
makedonskata emigracija;
makedonski komitet; se
- osvrt za dejstvuvaweto na organipretstavuvaat op{to
zaciite vo Bugarija, Srbija, [vajca- istaknatite karakterni
rija i Rusija.
odliki {to go krasele Goce
Del~ev kako ~ovek.
- Osvrt za organizacionata postaDijapozitivi: TMRO 1903
venost, razvojot na MRO 1893-1903
godina, razlikite me|u cengodina;
tralistite i vrhovistite,
- formirawe, organizaciona posta- zo{to vrhovizmot pretstavenost i razvoj na MRO;
vuva golema opasnost za ma- da ja istaknuva ulogata na MRO vo kedonskiot narod.
borbata na makedonskiot narod za
sloboda i samostojna dr`avnost.
Karta - Ilindensko vostanie, istoriska ~itanka,
- Da objasnuva za dejnosta na nekoi
igran film “Ilinden 1903”,
od poistaknatite dejci na TMRO,
“Republikata vo plamen”.
Dame Gruev, Petar Pop Arsov, Goce
24
Del~ev, \or~e Petrov, Pere To{ev,
nivnoto mesto i uloga vo makedonskoto nacionalno-osloboditelno
dvi`ewe.
9. MRO i odnosite
so Vrhovniot
makedonski
komitet
10. Ilindenskoto
vostanie
- Zapoznavawe so formiraweto na
VMK, kako makedonska emigrantska
organizacija vo Bugarija;
- da objasnuva za vlijanieto na
bugarskata politika vrz VMK i
negovite akcii;
- da gi sfa}a pri~inite za vostanieto;
- da objasnuva za odlukite na
Solunskiot kongres, odlukata za
vostanie i raznoglasijata.
- Da znaat za odr`uvaweto na Smilevskiot kongres i negovite odluki;
- da pravi osvrt za po~etokot na
vostanieto vo Bitolskiot okrug.
Kru{evskata republika (Manifestot) kako najvisok dostrel vo
istorijata na makedonskiot narod.
- da znaat za tekot na vostanieto i
borbite na drugite revolucionerni
okruzi vo Makedonija.
Crta karta na Makedonija
na koja se pretstaveni
reonite i glavnite vostani~ki centri.
Razrabotka na tekst “Stavot
na organizacijata sprema
propagandite na Rilskiot
kongres”. Pravi hronolo{ki pregled na pova`ni nastani od ovoj period.
Razrabotka na tekst:
“Makedonija vo vremeto na
Mladoturskata revolucija”,
Manifestot na Jane Sandanski, istoriski atlas, sliki,
dijapozitivi.
Crta karta na Balkanskiot
Poluostrov po Balkanskite
vojni, go prou~uva motivot
{to Makedoncite go projavile od Petrograd na ~elo
so Dimitrie ^upovski.
Razrabotuva tekst od “Memorandumot na Dimitrie
^upovski”.
25
11. Polo`bata vo
Makedonija i
MRO po vostanieto (1903-1908)
12. Makedonija od
1908-1912
13. Makedonija vo
balkanskite vojni
i posledicite
od niv
14. Prerodbata i
kulturata kaj
Makedoncite
- Da opi{uva za posledicite vo
Makedonija i Ilindenskoto vostanie. Ulogata i stranskiot faktor;
- da gi objasnuva Mircste{kite
reformi, vooru`enite propagandi i
posledicite od niv, polo`bata po
vostanieto.
- Da opi{uva za promenite {to
nastanale kako rezultat na Mladoturskata revolucija vo Makedonija;
- da objasnuva za u~estvoto na
Makedoncite vo revolucijata,
pojavata na politi~kite partii,
klubovi, izbori; obidot za
otvorawe na Pedago{kata {kola vo
Skopje.
- Da rezimira za mestoto na Makedonija vo zavojuva~kata politika na
balkanskite zemji sojuznici;
- da objasnuva za u~estvoto na Makedoncite vo balkanskite vojni i
posledicite za Makedonija i
makedonskiot narod od niv;
- Da istaknuva za me|unarodnata
aktivnost na makedonskata kolonija
vo Petrograd;
- da objasni za borbata na Makedoncite za narodnata prosveta, crkov-
26
nata literatura i narodniot jazik;
- da znae za po~etocite na pe~atarskata dejnost vo Makdonija;
- da osoznae za dostignuvaweto na
umetnosta, kulturata i grade`ni{tvoto vo Makedonija.
OD [email protected] 56 NASTAVNI [email protected], PROFESORITE VO SVOETO GODI[NO I TEMATSKO
PLANIRAWE [email protected] TREBA DA REALIZIRAAT 42 [email protected]
5.2. Nastavni metodi i aktivnosti na u~ewe
Nastavnikot mo`e da gi primenuva site verificirani metodi i tehniki na u~ewe vo soglasnost so definiranite
celi. Mu se prepora~uva zasiluvawe na problemsko-tvore~kiot metodski sistem, analiti~ko-interpretativniot i, po
mo`nost, korelacisko-integrativniot. Nastavnikot treba da inicira kompletno samostojna aktivnost na u~enicite, da gi
vodi kon smislovno-receptivno i smislovno-aktivno u~ewe i postojano treba da gi korigira mehani~ko-receptivnoto i
mehani~ko-aktivnoto u~ewe.
Aktivnosti na nastavnikot
Nastavnikot e odgovoren za organizacijata i realizacijata na nastavniot proces. Toj e zadol`en da ja isplanira
nastavata globalno, tematski i operativno (fondot na ~asovite i nivnata raspredelba dozvoluva kreativnost i elasti~nost
na nastavnikot vo realizacijata na celite). Vo nastavniot proces nastavnikot treba da bide: organizator, koordinator,
inicijator, voda~ i naso~uva~ za razmena na iskustva i sl.
Aktivnosti na u~enikot
U~enikot treba da bide pottiknat na kontinuirano aktivno sledewe na nastavata so aktivno slu{awe koe
podrazbira negova reakcija so soodvetno postaveni pra{awa, odgovori i komentari vo vrska so nastavnite sodr`ini.
U~enikot treba so prethodna podgotovka da ja sledi nastavata. Nastavnikot go pottiknuva, odnosno motivira znaeweto kako
osnovna aktivnost za usvojuvawe novi sodr`ini, no i preku kriti~ko u~ewe i razmisluvawe pri koe u~enikot }e se obiduva
27
svojot li~en stav da go izrazi, da go argumentira i da go brani so pomo{ na usvoenite znaewa i predznaewa. U~enikot preku
najrazli~ni aktivnosti da usvojuva opredeleni znaewa, umeewa i sposobnosti, temelni za negoviot ideen `ivot.
5.3. Organizacija i realizacija na nastavata
Predmetot istorija podrazbira podelba na ~asovi za usvojuvawe na novi nastavni sodr`ini i gi obrabotuva na 11
temi od najnovata istorija na makedonskiot narod, balkanskite narodi i evropskata i svetskata istorija na HH vek i
realizirawe na funkcionalnite celi na site podra~ja so akcent vrz pogolema samostojna rabota na u~enicite (koi gi
podrazbiraat znaewata, umeewata i sposobnostite, definirani vo op{tite, funkcionalnite i vo oddelnite celi na
podra~jata).
5.4. Nastavni sredstva i pomagala
Nastavnikot }e koristi nastavni sredstva i pomagala {to se opredeleni so Normativot za nagledni sredstva po
istorija.
Nastavni sredstva
U~ebnici i u~ebni pomagala za u~enicite:
- u~ebnik po istorija;
- prilozi za nastavata po istorija vo osnovnoto i srednoto obrazovanie - 1992 godina;
- odbrani tekstovi od ,,Istorijata na Makedonskiot narod” - Quben Lape.
U~ebnici i u~ebni pomagala za u~enikot
Dopolnitelna literatura za nastavnikot:
- Istorija na makedonskiot narod - IV tom - Institut - Skopje, 2001 godina;
- ,,Dokumenti za borbata na makedonskiot narod za samostojnost i nacionalna dr`ava” - II tom, Skopje, 1981 godina.
28
6. O^EKUVANI POSTIGAWA NA U^ENIKOT
Na~inot na proveruvawe i ocenuvawe sekoga{ treba da ima stimulativen karakter, da motivira i da se temeli na
kontinuirana i sistematska rabota. Proveruvaweto na znaewata na u~enicite treba da se vr{i vo site fazi na nastavniot
proces (pri realizacijata na nova sodr`ina, povtoruvawe, proveruvawe, sistematizirawe, ve`bawe, istra`uvawe).
Preku razli~ni tehniki za rabota so istoriski tekstovi i ilustrativen materijal od periodot na razvieniot i
docniot sreden vek i noviot vek do Prvata svetska vojna; da pravi samostojna analiza na istoriskite tekstovi i istoriski
ilustracii; da tolkuva istoriski dokumenti i da gi vrednuva razli~nite interpretacii.
Vo ramkite na sledeweto i ocenuvaweto }e se primenuvaat razli~ni postapki (usno proveruvawe, pismeno, testovi na
znaewa, izrabotka na seminarski trudovi, referati, kako i aktivnosti koi u~enikot gi poka`uva vo tekot na ~asot).
Tema I: Svetot i Evropa vo razvieniot i docniot sreden vek do XVIII vek
U~enikot da gi sporeduva anti~kite i srednovekovnite gradovi (na~inot na
nivnoto sozdavawe, izgledot preku tekstovi i ilustracii); da gi
analizira pri~inite koi dovele do borba na gradovite za
samouprava; da gi analizira karakteristikite na humanizmot i
renesansata i da znae za najzna~ajnite pretstavnici vo taa epoha;
da gi objasnuva pri~inite za golemite geografski otkritija i
uslovite koi gi ovozmo`ile istite; da gi sporeduva novootkrienite
pomorski pati{ta po koi plovele golemite moreplovci; da gi objasnuva karakteristikite na kulturata vo sredniot vek i zna~eweto
na pojavata na nau~nicite koi gi negirale religioznite tolkuvawa
na prirodata i svetot.
29
Tema II: Balkanot vo razvieniot sreden vek do XV vek
Da osoznae za op{testveno-ekonomskite i politi~kite priliki vo
Vizantija i da gi sfati pri~inite za nejzinoto slabeewe i opa|awe na
mo}ta na vizantiskata dr`ava; da go razbere procesot na sozdavawe na
albanskite feudalni vladeewa i osobenosti na toga{noto albansko
op{testvo; da se zapoznae so nastanuvaweto na Osmanliskata dr`ava, da
razbere za dr`avnoto ureduvawe, ulogata na islamot i procesot na
{irewe na Osmanliskata dr`ava; da osoznae za albanskite kne`evstva na
Topite, Bal{i}ite i Kne`evstvoto Arta.
Tema III: Makedonija vo razvieniot sreden vek
Da go osoznae procesot na samostojno vladeewe na makedonskite
feudalni vladeteli Dobromir Hris, Sres i Aleksej Slav; da ja
sfati polo`bata na Makedonija pod tu|inska vlast (vizantiska i
srpska vlast); da osoznae za sozdavaweto na samostojni feudalni
dr`avi na Prilepskoto makedonsko kralstvo, Serskata dr`ava i
dr`avata na Jovan i Konstantin Draga{; da znae za Mari~kata bitka
i posledicite za Makedonija, za ulogata na Krali Marko kako
za{titnik na makedonskiot narod i vazal na osmanliite; da znae za
bitkata na Roviw i pa|aweto na Makedonija pod osmanska vlast; da
se zapoznae za osnovnite karakteristiki na kulturata,
literaturata, umetnosta, grade`ni{tvoto i drugite materijalni
ostatoci; da go osoznae na~inot na `iveewe i obi~aite na lu|eto vo
sredniot vek vo Makedonija.
30
Tema IV: Balkanot i Makedonija pod osmanska vlast od XV do krajot na XVIII vek
Da gi objasnuva osnovnite karakteristiki na timarospahiskiot
sistem; da gi analizira ekonomskite, etni~kite i verskite promeni
koi bile rezultat na osmanskite osvojuvawa; da gi znae na~inite na
kolonizacija i islamizacija na balkanskite zemji; da gi znae
vidovite na otpor protiv osmanskata vlast; da gi opi{uva
pri~inite za krevaweto na vostanieto na Skender-beg; da analizira
tekstovi od epskata i drugata literatura posvetena na toj period; da
go objasnuva tekot, posledicite i zadu{uvaweto na vostanieto na
Skender-beg; da ja objasnuva Avstroosmanliskata vojna i u~estvoto
na balkanskite narodi vo vojnata; da gi analizira pri~inite, tekot
i posledicite od Karpo{evoto vostanie; da go objasnuva odnosot na
osmanliskata vlast kon Ohridskata arhiepiskopija i pri~inite za
nejzinoto ukinuvawe; da go vrednuva mestoto na Ohridskata arhiepiskopija za za~uvuvawe na hristijanskata religija i kultura vo
Makedonija i po{iroko; da napravi pregled za razvojot i specifikite na razvojot na prosvetata, umetnosta i pojavata na islamskata
kultura vo Makedonija; da gi sfati obi~aite i na~inot na `ivotot
na obi~niot ~ovek na Balkanot i Makedonija vo ovoj period.
Tema V: Svetot i Evropa od XVIII vek do Prvata svetska vojna
Da osoznae za industriskata revolucija i podemot na gra|anstvoto;
da gi analizira pri~inite i posledicite od Francuskata revolucija; da ja tolkuva Deklaracijata za pravata na ~ovekot i
31
gra|aninot; da go objasnuva formiraweto na SAD, dr`avnoto i
politi~koto ureduvawe i prerasnuvaweto na SAD vo svetska sila;
da gi analizira pojavite i procesite vo Evropa vo vtorata polovina
na XIX vek i vo po~etokot na HH vek; da ja objasnuva Golemata
isto~na kriza i ulogata na golemite sili; gi opi{uva sostojbite vo
Rusija i nejzinata balkanska politika do Prvata svetska vojna.
Tema VI: Balkanot od krajot na XVIII vek do Prvata svetska vojna
Da gi prepoznava pri~inite koi dovele do slabeewe na Osmanskata
dr`ava; da gi analizira vlijanijata na nacionalnoto budewe kaj
balkanskite narodi vo osmanliskata dr`ava; da ja opi{uva
socijalno-ekonomskata polo`ba na albanskite pa{alaci,
sozdavaweto na Prizrenskata liga i nejzinoto raspa|awe,
nacionalno-osloboditelnoto dvi`ewe i procesot na formiraweto
na dr`avata Albanija.
Tema VII: Makedonija od krajot na HVIII vek do Prvata svetska vojna
Da gi objasnuva pri~inite, tekot i posledicite od Razlove~koto i
Kresnenskoto vostanie; da ja analizira vnatre{nata i me|unarodnata polo`ba na Makedonija vo vreme na Isto~nata kriza; da gi
opi{uva naporite za organizirawe na crkovno-u~ili{na dejnost i
borbata za obnovuvawe na Ohridskata arhiepiskopija; da gi
analizira na~inite, celite i posledicite od deluvaweto na
stranskite propagandi vo Makedonija; da znae za formiraweto na
MRO i nejziniot razvoj do Ilindenskoto vostanie; da go objasnuva
zna~eweto na oddelnite istaknati dejci na MRO; da gi analizira
32
odnosite na MRO so VMK; da gi objasnuva odlukite za krevaweto na
Ilindenskoto vostanie; da znae za po~etokot i tekot na vostanieto;
sozdavaweto na Kru{evskata Republika; da go analizira
Kru{evskiot manifest; da gi opi{uva posledicite za makedonskiot
narod od Ilindenskoto vostanie; da gi objasnuva promenite i
situacijata vo Makedonija za vreme na Hurietot i u~estvoto na
Makedoncite vo politi~kiot `ivot za vreme na vlasta na
Mladoturcite; da ja analizira osvojuva~kata politika na
balkanskite dr`avi kon Makedonija, nivnoto sojuzni{tvo i
neprijatelstvo vo tekot na dvete balkanski vojni i posledicite od
ovie vojni za Makedonija i makedonskiot narod; da ja demonstrira
borbata za narodna prosveta; crkovna literatura i naroden jazik; da
znaat za po~etocite na pe~atarskata dejnost vo Makedonija, za
umetnosta i grade`ni{tvoto vo ovoj period.
7. KADROVSKI I MATERIJALNI PREDUSLOVI ZA REALIZACIJA
7.1. Osnovni karakteristiki na nastavata
Pokraj uslovite propi{ani so Zakonot za sredno obrazovanie nastavnikot kako:
- predava~: soop{tuva informacii, formulira problemi, definira, soop{tuva, objasnuva, demonstrira, pravi
vrski me|u poimite, go potencira va`noto i univerzalnoto;
- organizator na nastavata: planira aktivnosti, postapki, formulira pra{awa, go opredeluva vremetraeweto na
aktivnostite i dr.;
- partner vo pedago{kata komunikacija: dava mislewe, inicira dijalog, motivira, pottiknuva, pofaluva, naso~uva
diskusija, pravi korelacija so znaewata od oblasta na drugite predmeti;
33
- ocenuva~: objektivno gi evalvira aktivnostite na u~enikot vo oblasta na znaeweto, kako i na odnesuvaweto na
u~enikot.
7.2. Standard za nastaven kadar
Nastavnicite vo gimnaziskoto obrazovanie treba da imaat zavr{eno soodvetno visoko obrazovanie, zavr{eni studii
po istorija na Filozofskiot fakultet - Institut za istorija.
7.3. Standard za prostor i oprema
Za uspe{na realizacija na nastavnata programa, nastavnikot mo`e da koristi:
- istoriski kabinet;
- specijalizirana u~ilnica;
- klasi~na u~ilnica.
8. DATUM NA IZRABOTKA I NOSITELI NA NASTAVNATA PROGRAMA
8.1. Datum na izrabotka: dekemvri 2005 godina
8.2. Po~etok na primena na nastavnata programa: _______________________
9. PROFIL NA NASTAVEN KADAR:
Filozofski fakultet - Institut za istorija.
34
10. SOSTAV NA RABOTNATA GRUPA:
1. @ivko Stepanoski - Biro za razvoj na obrazoanieto, rakovoditel
2. prof. d-r Kosta Axieski - Filozofski fakultet, Institut za istorija - Skopje
3. prof. d-r Todor ^epreganov - Institut za nacionalna istorija - Skopje
4. prof. d-r Metodija Manojlovski - Filozofski fakultet - Institut za istorija - Skopje
5. prof. d-r Ramiz Abduli - Institut za nacionalna istorija - Skopje
6. d-r Sefedin Elezi - Ministerstvo za obrazovanie i nauka - Skopje
7. d-r Nebi Dervi{i - Dr`aven univerzitet vo Tetovo - Tetovo
8. d-r Halim Purelku - Dr`aven univerzitet vo Tetovo - Tetovo
9. Elena Lakinska - Gimnazija “Orce Nikolov” - Skopje
10. Isamedin Zejadin - Gimnazija “Josip Broz - Tito” - Skopje
11. ODOBRUVAWE NA NASTAVNATA PROGRAMA
Nastavnata programa po istorija za II godina na reformiranoto gimnazisko obrazovanie ja odobri (donese)
_________________________________________________________ so re{enie br. ____________ od ______________ godina.
35
Download

Istorija II godina.pdf