1
WORKSHOP/ RABOTILNICA
Drama/LOTE
“Upotreba na Dramata kako pomo{nik vo izu~uvawe na jazikot
ili pravete drama od jazikot”
Dramata i nejzinoto zna~ewe
Predavawe na vtor jazik preku drama dava kontekst za slu{awe i zna~ewe na
jazikot koj se izu~uva, forsiraj}i go u~enikot da go upotrebuva toj jazi~en
izvor i tokmu so toa gi osve`uva i zbogatuva jazi~nite mo`nosti. Dramata
otvora mo`nosti za slu{awe, zboruvawe, ~itawe i pi{uvawe. Premnogu e
korisna vo predavawe na literaturni tekstovi so toa {to se analizira
prikaznata, karakterite i stilot. Isto taka u~enicite gi pottiknuva da bidat
pozitivni i aktivni u~esnici vo tekstot. Podobro re~eno, dramata mu
ovozmo`uva na u~enikot da go izu~uva i ona {to nekoga{ e te{ko da se
izu~uva so predavawe ili objasnuvawe.
Dramata mo`e da im pomogne na u~enicite so razvoj na jazikot a posebno vo
izgovorot na mnogu na~ini.
Prvo, koga se izbere da se raboti dijalog ili monolog od TV ili kniga, drama
i sl. i koga u~enikot ima mo`nost da go vidi seto toa, tie }e probaat da go
imitiraat glumecot. Pritoa u~enikot ja slu{a intonacijata na
jazikot,
melodijata, izgovorot i akcentot.
Vtoro, u~eweto na jazik preku dramata dava mo`nost za realno scenario taka
nare~eno “real world use.” Zatoa e dobro da se izu~uva dramata na ~as po jazik,
bidej}i u~enicite imaat mo`nost prakti~no da go upotrebat jazikot, a so toa
~asot }e bide pointeresen.
2
ULOGATA NA NASTAVNIKOT PRI PREDAVAWE NA DRAMA
Ulogata na nastavnikot na ~asot koj upotrebuva drama se razlikuva od
nastavnikot koj predava na tradicionalen na~in. Nastavnikot po drama zema
u~estvo vo kreativniot proces zaedno so u~enicite, a so toa voedno ja
pretvora u~ilnicata vo scena za slobodno izrazuvawe. Mnogu e va`no
nastavnikot da zeme “zadno sedi{te” vo tekot na odredeni dramski aktivnosti
(dava podednakva mo`nost za site) i na toj na~in promovira sorabotka i
ohrabruvawe za aktivno u~estvo vo toj proces.
Postojat ~etiri vida na dramski naso~eni nastavnici:
1. Pomaga~ - ulogata mu e da go olesni procesot na komunikacija pome|u
u~enicite ili pome|u u~enicite i zadadenata zada~a; (glavnata cel), so
pra{uvawe, slu{awe, davawe idei i drugi alternativni re{enija.
2. Nastavnikot se odnesuva kako nezavisen U~esnik vo jazi~nata grupa.
(nastavnikot e direkten u~esnik vo aktivnostite, na pr. Teacher in role)
3. Nastavnikot kako Sovetnik pomaga pome|u onoj {to ima namera da
zboruva i toj {to nastapuva kako slu{a~ (aktivno gi sledi i dvete
grupi, akteri-publika)
4. Nastavnikot kako Re`iser, ja organizira grupata za komunikativni
aktivnosti na pr. podgotovka i organizirawe na teatarska pretstava.
Bilo koi od ovie ulogi {to nastavnikot }e se odlu~i da gi prevzeme,
negovata zada~a }e bide da ja namali negovata kontrola t.e dominantnost
nad grupata, taka {to studentite imaat pove}e sloboda koga istra`uvaat
ili glumat vo realni, sekojdnevni situacii.
Upotreba na Dramski aktivnosti vo Nastavniot plan
Denes, pove}eto od makedonskite rabotni tekstovi ili materijali, koi
nastavnikot gi upotrebuva za predavawe na jazikot, ne davaat dovolno
informacii za da go napravi ~asot po jazik pointeresen, bidej}i mnogu
od tie tekstovi se mo`ebi zastareni ili nerazbirlivi za studentite.
Na tie ~asovi ako vo odredenite temi na nastavnikot se upotrebuvaat/
kombiniraat dramski aktivnosti, so toa bi gi ohrabrile u~enicite za
pokreativno istra`uvawe, kako fizi~ki taka i emotivno koristewe na
jazikot so koj treba da zboruvaat ili poto~no ka`ano, da go pretstavat
materijalot {to go izu~uvaat.
3
Dramata pomaga vo izgraduvawe na u~enikot vo posigurna
li~nost
Dramata e za sekogo???
Odgovorot e DA
 Ova e posebno zna~ajno za onie studenti koi mo`at da glumat so
sigurnost i za onie koi se srame`livi i tivki.
 Za onie studenti koi se problemati~ni vo nivnoto odnesuvawe i
imaat potreba da bidat glasni i da privle~at vnimanie.
 Onie studenti koi se “srame`livi” mo`at da “probaat” nekoi od
dramskite karakteri, no bez da se so`iveat, (da go imaat kako
svoj).
Dramski igri
Dramskite igri mora da se igraat vo po~etokot na ~asot kako zagrevawe,
“warm-up” kako podgotovka za ona {to podocna }e treba da se izu~uva, t.e
glavnata tema. Igrite treba vnimatelno da se odberat, spored vozrasta na
decata. Za site igri ne treba golema podgotovka bidej}i glavnata cel na
igrite e decata da mislat brzo i impulsivno. Mnogu e va`no toa da se pravi
vo grupi i da ne se forsira ako nekoj od u~enicite ne saka da u~estvuva vo
igrata na samiot po~etok. Nastavnikot treba postepeno, so ohrabruvawe i so
vreme da ja izgradi verbata pome|u nego i u~enicite.
1. POZDRAVUVAWE
U~enicite zapo~nuvaat so {etawe niz u~ilnicata. Re~ete im da se pozdravat so
nekogo so raka. Prviot pat neka se pozdravat bez zboruvawe. Vtoriot pat neka
bide pospecifi~en pozdravot. Re~ete im neka se pozdravat so slednite emocii
i ovoj pat mo`at da zboruvaat so drugarot/drugarkata.
Odberete od slednive emocii: nekoj koj mnogu go saka{, (sre}en/a) nekogo kogo
mnogu mu veruva{ (verba vo nekogo), nekoj kogo go mrazi{ (omraza), kogo nekoj tajno
go saka{ (qubov), nekoj ima lo{ zdiv... itn.
Dijalog : A: Zdravo jas sum......!
B: Milo mi e....!
2. AZBU^EN DIJALOG
Ova e igra so bukvi od makedonskata azbuka. Prvata re~enica ili
dijalog mo`e da zapo~ne od bukvata R ili od bilo koja bukva i toj
4
dijalog mora da prodol`i do kraj kako {to odat bukvite po azbu~en
redosled, {tom se dojde do krajnata bukva [, toga{ igrata mo`e da
po~ne od po~etok so bukvata A. Ako nekoj od u~enicite se dvoumi ili
ne znae, toga{ toj u~enik e nadvor od igrata.
A:
B:
V:
G:
Ajde da odime...
Begaj ottuka...
Vesna, te molam...
Goran ostavi me
D: Daj da se pomislam malce..
\: \erdan }e ti kupam...
E: E, pa toga{ doa|am....
@: ---------------------
3. Zbor po zbor
Nastavnikot objasnuva deka celiot klas }e pravi prikazna na odredena tema,
no sekoj od u~enicite }e treba da ka`e samo po eden zbor koj logi~ki }e se
nadovrze so prethodniot ka`an zbor. Mnogu e va`no site u~enici da slu{aat
vnimatelno.
Na pr: Nastavnikot veli: Tema- @ivotni
U~enik 1: Jas
U~enik 2: bev
U~enik 3: vo
U~enik 4: Zoolo{ka
Ovaa igra mo`e da se igra mnogu pati i na razli~ni temi. Ako saka
nastavnikot, u~enicite mo`at da gi zapi{at nekoi od tie izmislenite
prikazni.
4. Promena na TV programi
Za ovaa igra potrebno e dale~insko upravuvawe “remote control” kako rekvizit
ili ako nemate vistinsko upotrebete izmisleno. Podelete gi u~enicite vo dve
grupi i dajte im razli~ni kanali ili TV programi. Mo`ete ovie programi da
gi zamenete so nekoi temi koi gi izu~uvate (sport, dokumentarni programi,
itn). Nastavnikot go naso~uva 'dale~inskoto' kon edna grupa, kako da vklu~uva
TV. Grupata od u~enici mora da zapo~nat so prezentirawe na taa programa ili
kanal. Po izvesno vreme, nastavnikot }e go naso~i 'dale~inskoto' kon drugata
grupa. Prvata grupa prestanuva da zboruva, a vtorata zapo~nuva. Ka`ete im
deka vie ste mnogu izbirliva vo izborot na TV programata {to sakate da ja
gledate i }e go promenite kanalot ako po~nete da se dosaduvate. Mo`e nekoj
drug ~as da im go dadete 'dale~inskoto' na nekoj od u~enicite da upravuva so
nego.
5
Dramski elementi
Dramskite elementi pridonesuvaat studentite da eksperimentiraat so idei vo
praveweto i prezentiraweto na dramata, tie se:




Ti{ina i miruvawe (moment kade ima malo dvi`ewe, pantomima)
@e{ka stolica (koga se ispra{uva karakterot pr. intervju situacija)
Zamrznati imaginarni imixi (fizi~ka prezentacija na zborot)
Jazi~en kola` (upotreba samo na jazikot {to e vo kontekst so temata na
prikaznata)
Improvizacija - mo`e da bide spontana, {to zna~i u~enicite zadadenata
tema ili kratkoto scenario, go izveduvaat bez podgotovka, a dodeka vtorata
improvizacija e so podgotovka, za koja nastavnikot im odreduva (ograni~uva)
vreme za podgotovka.
Igra so karakteri (role play) - e igra vo koja u~esnicite gi prifa}aat
izmislenite karakteri fizi~ki i emotivno. Obi~no u~esnicite rabotat na
nekoj izvadok od drama ili teatarsko delo.
Pi{uvawe na scenario - dramskiot tekst nudi na~in vo koj teatarskata
aktivnost na scena se opi{uva za da podocna toa scenario se odglumi.
Ve`bi za pi{uvawe - zavisnost od dramskiot tekst, ve`bite mo`at da
bidat vo razli~en stil na pi{uvawe, na pr: pismo, statija (report) za vesnik,
biografija, radio statija, u~ili{en report, report za policija, monolog,
drama, radio drama i itn.
Grupna diskusija - im dava mo`nost na u~enicite da se izrazat so
sopstveni idei i sugestii. Sekoj mo`e da si go ka`e svoeto mislewe,
nezavisno dali toa e pravilniot odgovor ili ne. Vo dramata nema to~en ili
neto~en odgovor, pa zatoa interesno e na ~asot klasot da se podeli na dve ili
pove}e grupi za da ima razli~ni i interesni odgovori.
Raska`uvawe - usmenoto raska`uvawe mo`e da se uporebi koga se izu~uvaat
prikazni, se pravi intervju za nekoja zadadena tema na pr: “Decata begalci”,
u~enicite bi imale zada~a da pra{uvaat lu|e so odnapred smisleni pra{awa,
no toa istra`uvawe mora da se pretstavi usmeno pred celiot klas.
Zabele{ka: Ne zaboravajte, aktivnostite (ve`bite) mora da se ~itaat i
diskutiraat zaedno so nastavnikot i pred celiot klas vo tekot ili posle
~asot, vo zavisnost od ve`bata. Za sekoja zadadena ve`ba na u~enicite im se
dava ograni~eno vreme, bidej}i dramskite aktivnosti mo`at da traat dolgo.
6
DRAMA ^AS ZA OSNOVNITE ODDELENIJA
CEL: Da go podobrime ~itaweto i da go zbogatime jazikot na u~enicite preku
Dramata.
Aktivnostite vo ovoj ~as se adaptirani spored prikaznata na Karlo Goldoni
Pinokio. Tie se isplanirani da go zbogatat razvojot na u~enicite pri ~itaweto
na literaturno delo.
Poznavame razli~ni aspekti na razvoj pri ~itaweto:
1.
2.
3.
4.
Kako da se podgotvime za ~itawe
Navleguvawe vo samiot tekst
Navra}awe povtorno vo tekstot
Odewe nad tekstot
MATERIJAL:
 Tabla i penkalo/kreda
 Kniga; “Skazni” (Prikazni za deca) prevod Liljana Ugrinovska, Skopje, Makedonska kniga, Misla1993
 Fotokopii od Skaznata Pinokio, spored Karlo Goldoni, str 3-9
 Prazni karti
 Hartija, lepilo i boi za pi{uvawe
VOVED
1. Kako da se podgotvime za ~itawe - PRETPOSTAVKA
Poglednete ja koricata na knigata “Skazni” i probajte da pretpostavite {to e
prikaznata. Sugestii?
Diskusija. Klu~ni pra{awa: [to mislite, za {to se raboti vo prikaznata?
Zo{to go veli{ tokmu toa? Kako mo`eme da go opi{ime Pinokio gledaj}i go na
koricata? Koi boi ilustratorot gi odbral za koricata? [to ni ka`uva toa na nas?
2. Navleguvawe vo tekstot i navra}awe kon nego - Pro~itajte gi stranicite 3-9,
prikaznata za Pinokio. (ako e mal tekstot mo`e da se pro~ita celosno, no ako e
podolg toga{ podobro e da se podeli tekstot na nekolku stranici i postepeno da se
raboti na nego)
Podelete gi u~enicite vo grupi, po ~etvorica vo grupa e najdobro. Podelete
im gi fotokopiite na u~enicite. Sekoja grupa go ~ita tekstot, a potoa
7
selektira klu~en zbor za da tie zborovi prerasnat vo simboli~na prezentacija
ili imaginaren imix.
Prezentacija
Diskusija: Klu~ni pra{awa: Koi od ovie imixi be{e najefikasen? Zo{to? [to
poka`uvaat nekoi od emociite {to se gleda na nivnite lica? Zo{to e va`no da
pretstavime zborovite na vakov na~in? Dali mo`evte da pogodite {to
slu~uva{e vo niv? Dali nekoi od niv ve zbunija? Kako mo`evme podobro da
prika`eme?
ni
gi
se
gi
3. Navleguvawe vo tekstot i odewe nad tekstot - Pro~itajte gi stranicite 6-9,
koga Pinokio izbega od doma vo potraga po avanturi. No zatoa {to prestana da
odi na u~ili{te mu porasnaa golemi magare{ki u{i...itn.
Razmislete; Zo{to Pinokio go napravi ova? Ako imate mo`nost da go zapra{ate
Pinokio zo{to go storil toa, {to bi go zapra{ale?
(u~enicite da izmislat 4-5 pra{awa i da gi zapi{at vo tetratkite)
Ve`ba:
@e{ka stolica: Eden student e izbran da bide Pinokio (ili
nastavnikot). Site u~enici imaat mo`nost da postavuvaat pra{awa.
Klu~ni pra{awa: Kako se ~ustvuva{ da bide{ Pinokio? Dali e te{ko? Zo{to
da ili ne? Dali go izmeni glasot duri zboruva{e? Dali fizi~ki poka`a deka
Pinokio e malo dete ili kukla?
(pra{awata mo`at da bidat povrzani vo vrska so likot ili pak vo vrska so
prikaznata, zavisi od nastavnikot {to saka da postigne vo ~asot)
4. Odewe nad tekstot (za da se vratime vo nego) Vo mali grupi napravete
kratki sceni od momentot koga Pinokio }e go progolta kitot. Scenata mo`e
da bidi 5 minuti posle progoltuvaweto ili bilo koga, pr; mo`e da bide i
posle edna godina!
Scenata mora da gi ima dramskite elementi ti{ina i miruvawe (vo ovoj slu~aj
ne da bidat statui, no treba da bide moment kade ima nekoe malo dvi`ewe i
upotreba na zborovi)
Nastavnikot pi{uva na tablata (mo`e scenata da bide vo sega{no vreme ili
vo minato)
“Zatoa {to prestana da odi na u~ili{te mu porasnaa magare{ki u{i”, ili
“Pepito ja pro~ita slednata vest vo vesnikot” (ili drugi re~enici po izbor na
nastavnikot)
8
Prezentacija
Diskusija. Klu~ni pra{awa: Dali gi upotrebivte dobro dramskite elementi?
Koja be{e najefikasna scena i zo{to? Kako mo`evme da gi podobrime scenite
ponatamu? Kako bea upotrebeni zborovite vo razli~nite sceni? Dali bea
realni, dali navistina toa mu se slu~i na deteto?
5. A) Navleguvawe na tekstot i odewe preku nego- Koga ve}e u~enicite ja znaat
prikaznata za Pinokio ubavo, vreme e da napravite Jazi~en kola`, od
momentot koga Pinokio be{e progoltan od kitot.
6. Na sekoj u~enik dajte im A4 hartija i re~ete im da napi{at zbor ili
fraza, kako Pinokio se ~ustvuva{e vo stomakot na kitot? potoa tie hartii
neka gi ostavat na podot. Re~ete im da odberat edna hartija no ne svojata.
Naredete gi kako vo hor i nastavnikot }e odredi koj da ka`uva po red.
Eden po eden. No ne se brzajte pri zboruvaweto. Mo`e da bide kako
spontano zboruvawe ili mo`e da ja vratite ve`bata po vtor pat, no da
bide razli~na, na pr: mo`ete da izmislite nekoja pesna so tie zborovi ili
da go izgasnete svetloto isto kako vo stomakot kaj kitot, za da se do`ivee
sli~na atmosfera kako vo prikaznata.
Diskusija: Klu~ni pra{awa: Dali be{e dobra ova ve`ba? Dali vi se
dopadna prviot del od ve`bata ili vtoriot? Dali be{e polesno da se
izgovaraat zborovite ili frazite? Zo{to? Kako se ~ustvuvavte koga go
izgasnavme svetloto?
B) Pro~itajte ja poslednata stranica od prikaznata. “Koga tie se vratija doma
`ivi i zdravi, i dobrata samovila go pretvori Pinokio vo vistinsko mom~e.”
Vo mali grupi napravete Statui koi miruvaat, prezentirajte go toj moment koga
Samovilata mu dava `ivot na Pinokio. Sekoja grupa treba da napi{e po edna
krajna re~enica {to bi odela so odigranata scena. Dajte im ograni~eno vreme
od 5 min. za da se podgotvat. U~enicite prezentiraat edna po edna grupa,
dodeka ostanatite grupi se publika.
Diskusija za kraj na ~asot: Zboruvajte za prikaznata, ve`bite i za rabotata na
u~enicite i {to tie nau~ija.
9
Drama ~as za Sredno{kolci
Cel: Preku dramskite aktivnosti u~enicite }e go istra`uvaat konfliktot
pome|u postarata i pomladata generacija, nivnite sva}awa i o~ekuvawa.
Materijal:
 DVD od Pretstavata
 Tetratki
 Tabla i flomaster
Voved
Zabele{ka: Dramata treba da se pro~ita ili da se vidi, ako se ~ita mo`e da
se napravi postepeno, ~itawe po glavi i da se pravat dramski aktivnosti na
ona {to }e se pro~ita, so cel da im se ovozmo`i na u~enicite polesno da
razberat i pove}e ja prifatat prikaznata. Ako se gleda, treba da se pogledne
10
edna{ celosno i potoa vtoriot pat da se zapira DVD i da se diskutiraat
klu~nite momenti od pretstavata.
Dramska aktivnost 1
Prikaznata: Qubovta na Len~e kon Bo{ko e silna i ~ista. No tatko i na
Len~e ne ja odobruva taa qubov bidej}i Bo{ko e siromav. Toj saka da ja
oma`i za drug ~ovek, kogo go odbrala tetka i na Le~e, Mirsa. Toj ja
zaklu~uva Len~e vo nejzinata soba za da pove}e ne mo`e da se gleda so
Bo{ko. Taa i pokraj zabranata na tatko i re{ava da izbega, ostavaj}i gi
roditelite so skr{eno srce. Len~e i Bo{ko imaat sre}en brak i od toj se
ra|a prvoto dete. No nejzinite roditeli dolgi godini nitu se videle nitu
prozborile so Len~e, pa nitu go videle prvorodenoto vnu~e.
 Grupi: Dve (edna devoj~eto a druga tatkoto)
 Podgotovka pri rabotata: razmislete gi pri~inite i diskutirajte;
1. Zo{to treba da se oma`i Len~e za Bo{ko i
2.
Zo{to ne treba da se oma`i Len~e za Bo{ko
 Kade se slu~uva dejstvoto na dramata: Vo domot na edno semejstvo
 Karakteri: ]erka i Tatko

 Situacija (kontekst): Vo domot na ^orbaxi Trajko. Doa|a sestra mu Mirsa
i mu ja ka`uva vistinata na brat i, deka Len~e ima qubovnik i deka toj
e siromav i kako takov ne mu prilega da se o`eni za ~orbaxiska }erka.
Zatoa, Mirsa ima podobra prilika od Bo{ko za Len~e, i kako {to veli
taa, ”malce e budaletinka, no bogat e, ne e kako onoj purjak”. Taa si
zaminuva. ^orbaxi Trajko ostanuva sam so svojata sopruga.
1. Grupa 1 (devoj~eto) Zboruvajte kako vie da ste Len~e i navedete gi
site pri~ini: Zo{to saka{ da se oma`i{ za Bo{ko?
2. Grupa 2 (^orbaxi Trajko) Zboruvajte kako vie da ste tatkoto i
navedete gi site pri~ini: Zo{to sum protiv brakot na }erka mi so
Bo{ko?
3. Rezolucija (re{enie): Probajte da najdete re{enie za konfliktot {to
go imaat i dvete grupi.
Dramska aktivnost 2: Pi{uvawe na pismo
Monolog
11
Ova e individualna aktivnost. Sekoj u~enik si zamisluva deka e
likot na Len~e.
Situacija: Taa se nao|a sama vo nejzinata soba, i se dvoumi {to da
pravi, potoa re{ava da i napi{e pismo na nejzinata prijatelka
Donka. Konflikt: Da pobegne, za da bide sekoga{ so Bo{ko i protiv
voljata na tatko & ili da go poslu{a tatko & ili da se oma`i
za onoj {to ne go saka.
Site pisma se ~itaat pred klasot.
Dramska aktivnost 3: Improvizacija
Rabota vo parovi. Pro~itajte ja scenata na “Begaweto na Len~e za
Bo{ko”.
Pri gradewe na improvizirana scena sledete go ovoj
redosled:
 Lokacija (kade }e se slu~uva)
 Prezentirajte gi karakterite (vo ovoj slu~aj dva)
 Razviete ekspozicija (pr. {to e pri~inata {to karakterite se
zaedno)
 Navedete barem edna komplikacija (ne{to se slu~i za da ja
izmeni situacijata)
 Razvijte konflikt i donesete ja situacijata do klimaks
 Napravete re{enie (konfliktot e re{en no ne e krajno
zadovolen).
Od koga }e zavr{ite so improvizacijata, u~enicite gi zapi{uvaat dijalozite
vo nivnite tetratki. Ako sakate ovie kratki sceni mo`ete da gi snimite so
kamera i da gi gledate zaedno so celiot klas.
Dramska aktivnost 4: Istra`uvawe
Istra`ete go vremeto koga e napi{ana dramata Begalka, pronajdete interesni
podatoci na toga{nite veruvawa i tradicii. Mo`ete da zboruvate so nekoi
postari lu|e koj {to go pametat toj period ili mo`ebi poznavaat sli~ni ili
isti sudbini. Dali denes seu{te go imame ovoj problem?
Pretstavete se usmeno pred klasot so nekoj interesen pronajdok.
Za KRAJ - Ne{to i od samite u~enici:
”Moeto mislewe e deka steknav sigurnost preku dramata. Sega imam mnogu
prijateli i mi pomogna vo izu~uvawe na Makedonskiot jazik” (u~eni~ka od 5
odd.)
12
“Zabavno e i golemo iskustvo za mene da rabotam na edna prestava. Toa mi
pri~inuva gordost i me pravi sre}na da gi izu~uvam dramskite ve{tini.
Navistina u`ivav bidej}i jas obi~no sum mnogu, mnogu srame`liva i sega
veruvam vo sebe si i znam deka }e mo`am da u`ivam skoro vo se vo `ivotot.”
(u~eni~ka od 6 odd.)
Zaklu~ok: Izu~uvawe na Dramata ima mnogu va`na uloga vo obrazovanieto kaj
decata. Dramata e silno sredstvo za zbogatuvawe i razvoj na celokupnata
~ove~ka li~nost: intelektualno, emotivno, kreativno, fizi~ki i duhovno, so
eden zbor dramata gi osposobuva u~enicite da bidat kreativni li~nosti i
sigurni lideri vo nivnata idnina. Postoi edna kineska pogovorka koja to~no
ja definira dramata:
“Ka`i mi i }e zaboravam
Poka`i mi i jas }e zapametam
Involviraj me i jas }e razberam.”
Podgotvi i prezentira
Dona Dimovska Kantarovska
2009
Download

WORKSHOP/ RABOTILNICA