Anica ALEKSOVA
m-r Boce MITRESKI
TIMSS 2003
(Trends in International Mathematics and Science Study)
IZVE[TAJ
ZA POSTIGAWATA NA U^ENICITE
OD REPUBLIKA MAKEDONIJA
GR
A
I
F
I
F
ZI
O
KA
GE
JA
O
BI
JA
L
I
O
M
GI
HE
JA
MATEMATIKA
BIRO ZA RAZVOJ NA OBRAZOVANIETO
SEKTOR ZA VREDNUVAWE NA POSTIGAWATA NA U^ENICITE
TIMSS 2003
(Trends in International Mathematics and Science Study)
IZVE[TAJ ZA POSTIGAWATA NA U^ENICITE
OD REPUBLIKA MAKEDONIJA
Avtori:
Anica ALEKSOVA
m-r Boce MITRESKI
Sorabotnici:
m-r Beti LAMEVA
Biljana MIHAJLOVSKA
TIMSS 2003 - Izve{tajot za postigawata na u~enicite od Republika Makedonija
e izdaden so konsultantska pomo{ od CITO, Institut za obrazovni merewa od
Holandija i so finansiska pomo{ od Proektot za modernizacija na obrazovanieto.
CIP - Katalogizacija vo publikacija
Nacionalna i univerzitetska biblioteka „Sv. Kliment Ohridski“, Skopje
373.312.61:5 (497.7) “2003“ (047.31)
ALEKSOVA, Anica
Izve{taj za postigawata na u~enicite od Republika Makedonija: matematika, fizika,
geografija, biologija, hemija / Anica Aleksova, Boce Mitreski. - Skopje: Biro za razvoj na
obrazovanieto, 2007. - 77 str.: ilustr.; 29 sm
Na nasl. str.: TIMSS 2003 (Trends in International Mathematics and Science Study)
ISBN 978-9989-939-67-9
1. Miceski, Boce
COBISS.MK-ID 68544266
TIMSS
2003
Izve{taj za postigawata na u~enicite vo Republika Makedonija
1
NAMESTO
VOVED
1. [to e TIMSS 2003
2. Kakva e mo`nosta za
sporeduvawe na rezultatite
3. [to sodr`at
internacionalnite izve{tai
4. Koj go sproveduva{e
proektot TIMSS 2003
5. Konceptualna ramka na
studijata
6. Primerok
7. Instrumenti za pribirawe
podatoci
1
Namesto voved
3
TIMSS
2003
4
TIMSS 2003
TIMSS
2003
Izve{taj za postigawata na u~enicite vo Republika Makedonija
oznanijata za pojavite, objektite i zakonitostite {to vladeat vo prirodata, osven so iskustvoto, lu|eto gi steknuvaat preku izu~uvawe na matematikata i prirodnite nauki. Matematikata i prirodnite nauki vleguvaat vo jadroto na kurikulumot vo
sekoj obrazoven sistem, i toa vo potsistemot na zadol`itelnoto obrazovanie bez razlika na negovoto vremetraewe. Sodr`inite od matematikata i prirodnite nauki {to gi izu~uvaat u~enicite vo razli~ni zemji vo svetot ne se razlikuvaat tolku kolku {to se razlikuva priodot, na~inot na izu~uvawe i voop{to nastavnata praktika. So
izu~uvaweto na matematikata i prirodnite nauki se pottiknuva qubopitnosta, u~enicite gi steknuvaat i gi razvivaat navikite i ve{tinite za prakti~ni aktivnosti i istra`uvawe, a steknatite znaewa
im ovozmo`uvaat da go razberat svetot, da donesuvaat pravilni zaklu~oci i odluki, da bidat podgotveni za predizvicite na novite tehnologii i sl.
Va`nosta na izu~uvaweto na matematikata i prirodnite nauki ja nametnuva potrebata za merewe na postigawata na u~enicite i
nivnoto napreduvawe, odnosno trendot (promenite) vo opredeleni
ciklusi. Postigawata na u~enicite se merat, naj~esto, preku testovi
na znaewa, pri {to se dobivaat podatoci spored koi, me|u drugoto, se
zaklu~uva i za kvalitetot na obrazovniot sistem. Pokraj nacionalnite ocenuvawa, od osoben interes za sekoja dr`ava e vklu~uvaweto
vo me|unarodnite studii preku koi mo`e da se sogledaat i sporedat
postigawata na u~enicite i mestoto na dr`avata vo svetski ramki.
Takva me|unarodna studija, vo koja e vklu~ena Republika Makedonija
vo dva ciklusi na merewe, e studijata za postigawata na u~enicite
po matematika i po prirodnata grupa predmeti (prirodnite nauki) TIMSS.
S
1
Namesto voved
5
TIMSS
2003
1.1.
[TO E TIMSS 2003
IMSS e akronim od Trends in International Mathematics and Science
Study i pretstavuva dosega najobemna me|unarodna studija za
merewe na postigawata na u~enicite po matematika i po prirodnite nauki i e prodol`uvawe na uspe{nite TIMSS 1995 i TIMSS
1999. Pokraj mereweto na postigawata na u~enicite po matematika i
po prirodnite nauki TIMSS opfa}a i drugi aspekti povrzani so obrazovanieto, odnosno faktori koi vlijaat na postigawata na u~enicite kako: uslovite vo semejstvoto i domot povrzani so u~eweto,
nastavnite planovi i programi, rabotata na nastavnicite, uslovite
vo u~ili{tata, u~ili{nata klima i kultura, poddr{kata vo sistemite za obrazovanie za postigawe na povisoki rezultati i drugo. Vo
2003 godina e sprovedeno glavnoto pribirawe podatoci vo ramkite
na studijata TIMSS.
Vrz osnova na pribranite podatoci napravena e komparativna analiza za rezultatite na zemjite u~esni~ki vo odnos na internacionalniot prosek. Istovremeno od pra{alnicite za direktorot,
nastavnicite, u~enicite i nacionalniot koordinator sobrani se i
povrzani so postigawata na u~enicite zna~ajni podatoci za sekoja
zemja koi se odnesuvaat na nastavnite planovi i programi, nastavnata praktika, obrazovniot sistem i obrazovnata politika, socio-ekonomskite uslovi na u~enicite i vo u~ili{teto, u~ili{nata klima i
kultura i dr.
Vo TIMSS 2003 bea vklu~eni 46 dr`avi i bea mereni postigawata po matematika i po prirodnata grupa predmeti na pove}e od
200 000 u~enici od osmo oddelenie.
Rezultatite od TIMSS 1995 i od TIMSS 1999 predizvikaa debati, zabrzaa procesi na reformi i ovozmo`ija dobivawe vredni
informacii za onie koi{to donesuvaat odluki za promenite na obrazovnite sistemi i unapreduvawe na nastavata, za istra`uva~ite
vo obrazovanieto i za praktikata {irum svetot. Se o~ekuva deka i
rezultatite od 2003 }e imaat sli~no ili pogolemo vlijanie.
Za da izlezat vo presret na podgotovkata na mladata populacija za tehni~ko-tehnolo{ki orientiraniot 21 vek, na kreatorite na
obrazovnata politika im se potrebni informacii za nivoto na u~enikovoto razbirawe na matematikata i prirodnite nauki so cel unapreduvawe na nastavata. Internacionalnoto sporeduvawe na u~eni~kite postigawa i faktorite koi vlijaat na postignuvawata ovozmo`uvaat ne samo globalno gledawe na postigawata, tuku i od aspekt
na sopstveniot obrazoven sistem sporeden so drugite.
T
6
TIMSS 2003
TIMSS
2003
Izve{taj za postigawata na u~enicite vo Republika Makedonija
1.2.
KAKVA E [email protected]
ZA SPOREDUVAWE NA REZULTATITE
ostapkite {to se koristeni vo studijata ovozmo`uvaat sporeduvawe na postignatite rezultati me|u dr`avite. Za da se
osigura komparirawe na rezultatite prezemeni se strogi proceduri pri procesot na izgotvuvawe na instrumentite, prevodot i verifikacija na prevodot, procesot na testirawe i procesot na ocenuvawe na u~eni~kite odgovori. Be{e vospostaven sistem na me|unaroden i nacionalen monitoring na sproveduvaweto na studijata so
obu~eni nabquduva~i koi dostavuvaa izve{tai do me|unarodniot
studiski centar. Izborot na primerok be{e vr{en vrz osnova na standardi i postapki taka dizajnirani za da bide mo`no sporeduvawe na
rezultatite od testovite, kako i povrzuvawe i sporeduvawe na drugite podatoci. Duri i vo po~etnata faza na analizirawe, podatocite
od sekoja dr`ava bea podlo`eni na proverka za verodostojnost i
konzistentnost.
P
1
Namesto voved
7
TIMSS
2003
1.3.
[TO [email protected]
INTERNACIONALNITE IZVE[TAI
ezultatite od istra`uvaweto za matematika i po prirodnata grupa predmeti se dadeni vo dva odvoeni izve{tai od po
455, odnosno 467 strani (TIMSS 2003 International Mathematics
Report i TIMSS 2003 International Science Report). Vo izve{taite se
prezentirani rezultatite od postigawata na testovite na znaewa,
dr`avite se rangirani spored sevkupnite rezultati i oddelno spored predmetite vo odnos na internacionalniot prosek, prika`an e
trendot vo odnos na prethodnite istra`uvawa, razlikite vo postigawata me|u polovite. Ponatamu, daden e opis na internacionalnite
nivoa na postigawa, podatoci za obrazovnite sistemi, nastavnite
programi, podatoci za u~enicite, nastavnicite, nastavata, u~ili{nata klima, bezbednosta vo u~ili{teto i dr. Izve{taite, isto taka,
sodr`at tehni~ki karakteristiki za studijata i toa od nejzinata podgotovka, preku pribiraweto na podatoci i nivnata analiza do podgotovkata na izve{taite.
Za postigawata na u~enicite po matematika spored kognitivnite podra~ja objaven e poseben izve{taj (IEA’s TIMSS 2003 International report on Achievement in the Mathematics Cognitive domains)1.
R
1
8
Kompletnite izve{tai (pdf dokument) za TIMSS 2003 mo`e besplatno da se
prezemat od Internet od slednata web strana: www.timss.org.
TIMSS 2003
TIMSS
2003
Izve{taj za postigawata na u~enicite vo Republika Makedonija
1.4.
KOJ GO SPROVEDUVA[E
PROEKTOT TIMSS 2003
IMSS e proekt na Me|unarodnata organizacija za evalvacija
na obrazovnite postigawa (International Association for the Educational Achievement ili IEA). IEA e osnovana vo 1959 godina so
cel da sproveduva komparativni istra`uvawa za obrazovnata politika, nastavnata praktika i postignatite rezultati. Prvata me|unarodna studija za matematika bila sprovedena u{te vo 1964 godina
(First International Mathematics Study, FIMS). Kako del od edno poobemno istra`uvawe, pra{aweto za prirodnite nauki bilo opfateno vo
studija sprovedena vo 1970-1971 godina (First International Science
Study, FISS). Ponatamu, prirodnite nauki i matematikata bile predmet na prou~uvawe vo studiite od 1980-1982 (Second International Mathematics Study, SIMS), odnosno 1983-1984 godina (Second International
Science Study, SISS). Na Generalnoto sobranie na IEA odr`ano vo 1990
godina bila donesena odluka mereweto na postigawata po matematika i po prirodnite nauki so dopolnitelnite pokazateli da bidat opfateni vo zaedni~ka studija koja bi se sproveduvala na sekoi ~etiri
godini. Taka, vo 1995 godina bila sprovedena studija originalno
naslovena kako TIMSS (Third International Mathematics and Science
Study). Potoa taa bila povtorena vo 1999 godina, a poslednata studija naslovena kako TIMSS 2003 (Trends in International Mathematics and
Science Study) e sprovedena vo 2003 godina. Republika Makedonija
be{e vklu~ena vo TIMSS studiite od 1999 i 2003 godina.
Denes vo ovaa organizacija so pove}e od ~etiriesetgodi{no
iskustvo vo sproveduvaweto na vakvi studii ~lenuvaat okolu 60 dr`avi. IEA ima postojan sekretarijat vo Amsterdam, Holandija i centar za obrabotka na podatocite vo Hamburg, Germanija. IEA e glaven
organizator i sponzor na TIMSS, a aktivnostite se rakovodeni od
Me|unarodniot studiski centar vo Boston (International Study Center,
ISC). Pokraj niv vo sproveduvaweto na TIMSS u~estvuvaat i Statistics
Canada od Otava i Educational Testing Service od Prinston, Wu Xersi.
Isto taka, vo sekoja dr`ava vklu~ena vo studijata ima nacionalen
koordinator koj e ~len na me|unarodniot tim na nacionalni koordinatori.
Vo Republika Makedonija nositel na proektot e Ministerstvoto za obrazovnie i nauka, a realizator Biroto za razvoj na obrazovanieto - Sektorot za vrednuvawe na postigawata na u~enicite.
T
1
Namesto voved
9
TIMSS
2003
1.5.
KONCEPTUALNA RAMKA
NA STUDIJATA
atemati~kite, kako i znaewata i sposobnostite po fizika,
hemija, biologija i geografija se klu~ni za intelektualniot
raste` na sekoj poediniec, kako i pretpostavka za
ponatamo{no uspe{no obrazovanie i profesionalen napredok.
Kompetentnite gra|ani se najbitniot faktor za nacionalniot socijalen i ekonomski razvoj. Zatoa od vitalen interes za sekoja zemja e
kreatorite na obrazovnata politika i istra`uva~ite vo poleto na
obrazovanieto da znaat kolkavo e nivoto na matemati~kata pismenost i pismenosta po prirodnite nauki kaj u~enicite na krajot od
zadol`itelnoto obrazovanie i kako nivnite postigawa kontinuirano da se podobruvaat.
Poradi ova izborot na podra~jata i celite mereni vo studijata se zasnova{e na nekolku kriteriumi:
M
²
da pretstavuvaat presek na sodr`inite zastapeni vo
nastavnite programi;
²
da ovozmo`uvaat sporeduvawe na rezultatite od ovaa so
prethodnite TIMSS studii;
²
da se soodvetni na populacijata u~enici;
²
da se soodvetni za merewe na golem primerok;
²
da odgovaraat za merewe od aspekt na sodr`inata i od
aspekt na kognitivnite sposobnosti.
Mereweto na postigawata vo ovaa studija ima{e dve dimenzii: sodr`inska i kognitivna. Vo tabelite 1.1. i 1.2. dadena e zastapenosta na ovie dve dimenzii (za matematika, odnosno prirodnata
grupa predmeti).
10
TIMSS 2003
TIMSS
2003
Izve{taj za postigawata na u~enicite vo Republika Makedonija
Tabela 1.1. Matematika
Sodr`inski podra~ja
% na zastapenost
Broevi
30
Algebra
25
Merewe
15
Geometrija
15
Podatoci
15
Kognitivni podra~ja
% na zastapenost
Znaewe fakti i pravila/postapki
15
Koristewe koncepti, pravila i postapki
20
Re{avawe problemi
40
Matemati~ko razmisluvawe
25
Tabela 1.2. Prirodni nauki
Sodr`inski podra~ja
Biologija
30
Hemija
15
Fizika
25
Geografija
15
Nauka za prirodnoto okru`uvawe
15
Kognitivni podra~ja
1
Namesto voved
% na zastapenost
% na zastapenost
Znaewe fakti
30
Koristewe koncepti
35
Nau~no razmisluvawe i analiza
35
11
TIMSS
2003
1.6.
PRIMEROK
o TIMSS 2003 bea vklu~eni vkupno 49 dr`avi (so u~enici od
~etvrto i osmo oddelenie). Od niv duri 23 dr`avi bea vklu~eni vo TIMSS 1995, TIMSS 1999 i TIMSS 2003, drugite u~estvuvaa vo 1999 i 2003, kako i 10 novi dr`avi - vklu~eni samo vo TIMSS
2003. Opfatot na dr`avi vo TIMSS 2003 e od site kontinenti.
Populacijata vo ovaa studija bea u~enicite od ~etvrto i od
osmo oddelenie vo dr`avite koi u~estvuvaa.
Sekoja vklu~ena dr`ava u~estvuva{e so minimum 4 000 u~enici od 150 slu~ajno izbrani u~ili{ta, kako i direktorite na izbranite u~ili{ta i nastavnicite po matematika i po prirodnata grupa
predmeti koi im predavaa na u~enicite vklu~eni vo studijata.
Republika Makedonija vo TIMSS 2003 u~estvuva{e samo so
populacijata od osmo oddelenie. Od vkupnata populacija u~enici vo
osmo oddelenie bea izzemeni u~ili{tata, odnosno u~enicite so nastava na turski, odnosno srpski nastaven jazik zaradi nivnata mnogu
mala zastapenost vo vkupnata populacija, i primerokot e izbran od
u~enicite koi nastavata ja sledat na makedonski i na albanski jazik.
Primerokot vo Republika Makedonija opfati 149 osnovni
u~ili{ta i od niv:
V
- 4 028 u~enici;
- 149 direktori na u~ili{tata;
- 149 nastavnici po matematika;
- 596 nastavnici po fizika, hemija, biologija, odnosno
geografija.
Koristenata statisti~ka postapka za slu~aen izbor na u~ili{tata i paralelkite be{e standardizirana, ednakva za site dr`avi {to bea vklu~eni vo studijata i posebno podgotvena za TIMSS.
Metodologijata na izborot na primerok i metodologijata za analiza
na podatocite be{e takva da ovozmo`uva pravilno zaklu~uvawe za
populacijata so mnogu visoka statisti~ka verodostojnost.
12
TIMSS 2003
TIMSS
2003
Izve{taj za postigawata na u~enicite vo Republika Makedonija
1.7.
V
INSTRUMENTI ZA PRIBIRAWE
PODATOCI
o TIMSS 2003 pribiraweto podatoci be{e izvr{eno so testovi na znaewa i pra{alnici.
Testovi
Za ovaa studija bea koristeni 12 testovi, podeleni na dva
dela i se re{avaa vo dve testira~ki sesii (od po 45 minuti) so pauza
me|u sesiite. Vo vtorata sesija na u~enicite im be{e dozvoleno koristewe kalkulator.
Sekoj test sodr`e{e pra{awa i zada~i po matematika, fizika, hemija, biologija i geografija. Vo sekoj test ima{e pra{awa i zada~i so kratki odgovori, so izbor na eden od ponudenite 4-5 odgovori i zada~i od otvoren tip vo koi se bara{e obrazlo`enie, objasnuvawe ili celosna postapka na re{avawe. Nivoto na barawata na pra{awata i zada~ite vo testovite be{e razli~no od znaewe na fakti,
poimi, strategii, termini i procesi do nivnata primena.
Bea koristeni to~no 383 pra{awa i zada~i (194 po matematika i 189 po prirodnata grupa predmeti), sistematski rasporedeni vo
testovite, a testovite po slu~aen izbor im bea rasporedeni za re{avawe na u~enicite. Sekoj u~enik od primerokot re{ava{e po eden
test vo koj ima{e okolu 32 pra{awa i zada~i.
Vo testovite bea vklu~eni okolu 50% pra{awa i zada~i koi
bea koristeni vo TIMSS 1999, a drugite bea novi. Od TIMSS 2003 okolu
polovinata od pra{awata i zada~ite }e bidat dostapni na javnosta.
Pra{awata i zada~ite bea rasporedeni vo testovite taka {to
za sekoe od niv se dobiva{e dovolen broj odgovori i vrz osnova na
primerokot, a so koristewe na IRT metodologijata (teorijata za odgovoren ajtem), mo`e da se zaklu~uva za postigawata na celata populacija.
Site pra{awa i zada~i bea definirani niz proces na internacionalen konsenzus i odobreni od dr`avite u~esnici vo studijata. Ima{e pra{awa i zada~i {to konkretno ne bea pokrieni so nastavnite programi vo nekoja od dr`avite u~esnici vo studijata, {to
se slu~uva sekoga{ koga se izgotvuvaat testovi od me|unaroden karakter.
Bitno e da se naglasi deka vo ovaa studija, glavno, se proveruva{e sposobnosta za prakti~na primenlivost na steknatite osnovni znaewa po matematika, fizika, hemija, biologija i geografija.
1
Namesto voved
13
TIMSS
2003
Pra{alnici
Anketiraweto vo u~ili{tata se izvr{i so 4 razli~ni pra{alnici:
² Pra{alnik
za u~enikot, koj se sprovede po dvete sesii
od testiraweto i toa so onie u~enici {to bea testirani.
So ovoj pra{alnik bea pribrani podatoci za u~enikovoto
iskustvo vo u~ili{teto i nadvor od nego od aspekt na:
osnovnite socio-ekonomski uslovi povrzani so u~eweto
matematika i prirodnata grupa predmeti, individualnite
iskustva vo u~eweto, doma{nite raboti i sl.
² Pra{alnik
za nastavnikot po matematika koj realizira
nastava vo testiranata paralelka i pra{alnik za nastavnikot po fizika, hemija, biologija ili geografija so
koi bea pribrani osnovni podatoci za stru~nata podgotovka na nastavnicite, na~inite na rabota so testiranite
u~enici (pou~uvawe i ocenuvawe), izvorite za u~ewe, vremeto potro{eno za pou~uvawe sodr`ini mereni so testovite, kako i nastavnikovite veruvawa, ubeduvawa, timskata rabota i sl.
² Pra{alnik
za u~ili{teto {to go popolnuva{e direktorot na u~ili{teto vo koe se vr{e{e testiraweto, so koj
bea pribrani podatoci za u~ili{teto (organizacija, kadar, uslovi za rabota), za direktorot (negoviot stil na
vodstvo), za u~ili{nata klima i drugo.
² Podatocite
za sodr`inata na nastavnite programi, sistemot na obrazovanieto, instituciite koi go poddr`uvaat
obrazovanieto i sl. bea pribrani so posebni pra{alnici
koi gi odgovara{e nacionalniot koordinator zaedno so
pretstavnicite na soodvetnite institucii.
Vo Republika Makedonija site instrumenti so koi se pribiraa podatocite bea prevedeni na makedonski i na albanski jazik.
14
TIMSS 2003
2
POSTIGAWA
NA U^ENICITE
1. Postigawa po matematika
2. Postigawa po prirodnite
nauki (fizika, hemija,
biologija i geografija)
TIMSS
2003
16
TIMSS 2003
TIMSS
2003
Izve{taj za postigawata na u~enicite vo Republika Makedonija
NA^IN NA [email protected]
NA REZULTATITE
R
ezultatite za postigawata na u~enicite od zemjite u~esni~ki vo ovaa studija vo izve{tajov se prika`ani na slednive
na~ini:
² na
skala na postigawa na koja se dadeni sumarnite rezultati od zemjite u~esni~ki2;
² na
skali na koi e poka`ana relativnata razlika me|u
prose~nite postigawa na u~enicite spored sodr`inskite
podra~ja;
² tabeli
so procent na u~enicite {to gi postignale nivoata
definirani vo TIMSS 2003 vrz osnova na empiriski
pokazateli.
2
2
TIMSS koristi teorija na odgovor na ajtem da gi sumira rezultatite od postigawata na skala so aritmeti~ka sredina 500 i standardna devijacija 100. Koristej}i
povrzan nekompleten dizajn na testovi prose~niot rezultat na u~enikot se skalira na toj na~in {to se presmetuvaat razlikite vo te`inata na razli~ni subsetovi
od ispitni zada~i.
Postigawa na u~enicite
17
TIMSS
2003
2.1.
POSTIGAWA PO MATEMATIKA
Op{ti sogleduvawa
2.1.1.
kalata i tabelata 2.1. poka`uvaat kakva e distribucijata na
postigawata na u~enicite od site zemji koi u~estvuvaa vo
studijata. Rezultatite na zemjite u~esni~ki se prika`ani vo
opa|a~ki redosled spored prose~niot rezultat. Pokraj toa dadeni se
pokazatelite za nivoto na zna~ajnost na razlikata pome|u prose~niot rezultat na sekoja zemja i internacionalnata aritmeti~ka sredina. Zaradi sporedlivost na rezultatite dadeni se i godinite na
formalno {koluvawe na u~enicite za sekoja zemja kako i nivnata
prose~na vozrast vo vremeto koga testiraweto e sproveduvano.
Na grafikot postigawata na sekoja zemja se prika`ani preku
slednive percentilni to~ki3:
S
²
P5 - u~enici so mnogu niski postigawa;
²
P25 - u~enici so niski postigawa;
²
P50 - u~enici so prose~ni postigawa;
²
P75 - u~enici so visoki postigawa;
²
P95 - u~enici so mnogu visoki postigawa.
Od skalata mo`e da se voo~i deka prose~niot rezultat na u~enicite od Republika Makedonija e 435 i deka razlikata me|u prose~niot rezultat na postigawata na u~enicite od Republika Makedonija
i internacionalniot prose~en rezultat po u~enik (467) e statisti~ki zna~ajna. Spored tabelata na{ata zemja e na 30 mesto od 45 zemji
koi u~estvuvaa vo ovaa studija. Republika Makedonija ima zna~itelno poniski rezultati od 27 zemji, nezna~itelna razlika me|u rezultatite ima so Norve{ka, Moldavija i Kipar, a zna~itelno povisoki
rezultati ima od 15 zemji.
Zemji koi imaat najvisoki postigawa po matematika se Singapur i Koreja, Hong Kong i Kineski Tajpej, a najniski Gana i Ju`na Afrika.
Isto taka, mo`e da se vidi deka vo skoro site zemji testiraweto e sprovedeno na u~enici koi imale 8 godini formalno {koluvawe i vo najgolem broj zemji prose~nata vozrast na testiranite
u~enici e me|u 14 i 15 godini. Vo ovie ramki nema otstapuvawa vo
odnos na populacijata {to be{e testirana vo R. Makedonija.
Sporedeno so postigawata na u~enicite od Republika Makedonija me|u TIMSS 1999 i TIMSS 2003, podatocite poka`aa deka
postoi statisti~ki zna~ajna razlika vo postigawata na u~enicite,
odnosno rezultatite vo TIMSS 1999 bea povisoki4.
3
4
18
Temnite delovi vo sredi{niot del od linijata ozna~uvaat 95 nasto interval na
doverlivost na prose~noto postigawe za sekoja zemja.
Vo TIMSS 1999 rezultatot na u~enicite od Republika Makedonija be{e 447.
TIMSS 2003
TIMSS
2003
2.1.
Izve{taj za postigawata na u~enicite vo Republika Makedonija
Distribucija na postigawata po matematika
Dr`ava
Godini
na {koluvawe
Prose~na
vozrast
Singapur
Rep. Koreja
Hong Kong
Kineski Tajpej
Japonija
Belgija (flamanski)
Holandija
Estonija
Ungarija
Malezija
Latvija
Ruska Federacija
Rep. Slova~ka
Avstralija
SAD
Litvanija
[vedska
[kotska
Izrael
Nov Zeland
Slovenija
Italija
Ermenija
Srbija
Bugarija
Romanija
Internac. prosek
Norve{ka
Rep. Moldavija
Kipar
Rep. Makedonija
Liban
Jordan
Iran
Indonezija
Tunis
Egipet
Bahrein
Palestina
^ile
Maroko
Filipini
Bocvana
Saudiska Arabija
Gana
Ju`na Afrika
Anglija
8
8
8
8
8
8
8
8
8
8
8
7 ili 8
8
8 ili 9
8
8
8
9
8
8.5 - 9.5
78
8
8
8
8
8
8
7
8
8
8
8
8
8
8
8
8
8
8
8
8
8
8
8
8
8
9
14.3
14.6
14.4
14.2
14.4
14.1
14.3
15.2
14.5
14.3
15.0
14.2
14.3
13.9
14.2
14.9
14.9
13.7
14.0
14.1
13.8
13.9
14.9
14.9
14.9
15.0
14.5
13.8
14.9
13.8
14.6
14.6
13.9
14.4
14.5
14.8
14.4
14.1
14.1
14.2
15.2
14.8
15.1
14.1
15.5
15.1
14.3
Distribucija na postigawata
po matematika
605 (3.6) p
589 (2.2) p
586 (3.3) p
585 (4.6) p
570 (2.1) p
537 (2.8) p
536 (3.8) p
531 (3.0) p
529 (3.2) p
508 (4.1) p
508 (3.2) p
508 (3.7) p
508 (3.3) p
505 (4.6) p
504 (3.3) p
502 (2.5) p
499 (2.6) p
498 (3.7) p
496 (3.4) p
494 (5.3) p
493 (2.2) p
484 (3.2) p
478 (3.0) p
477 (2.6) p
476 (4.3) p
475 (4.8)
467 (0.5)
461 (2.5) s
460 (4.0)
459 (1.7) s
435 (3.5) s
433 (3.1) s
424 (4.1) s
411 (2.4) s
411 (4.8) s
410 (2.2) s
406 (3.5) s
401 (1.7) s
390 (3.1) s
387 (3.3) s
387 (2.5) s
378 (5.2) s
366 (2.6) s
332 (4.6) s
276 (4.7) s
264 (5.5) s
498 (4.7) p
0
100
200
300
400
500
600
Percentili na postigawe
5
25
75
95
Sredna vrednost
i 95% interval na doverlivost
2
Postigawa na u~enicite
Prose~en
rezultat
700
800
p Prose~en rezultat na
postigawa zna~itelno
povisok od internacionalniot prosek
s Prose~en rezultat na
postigawa zna~itelno
ponizok od internacionalniot prosek
19
TIMSS
2003
2.1.2.
Postigawa na u~enicite
spored sodr`inskite podra~ja
Vo ovoj del }e bidat prezentirani postigawata na u~enicite
spored sodr`inskite podra~ja mereni so pra{awata i zada~ite po matematika. Ve}e spomnavme deka testovite opfa}aa pra{awa i zada~i od:
² Broevi (prirodni broevi, celi broevi, dropki i decimalni broevi, procenti, operacii so broevite i svojstva
na operaciite);
² Algebra (brojni nizi, brojni izrazi, algebarski izrazi,
ravenki, neravenki, proporcionalnost);
² Merewe (masa, dol`ina, vreme, te~nost, perimetar,
plo{tina, volumen, edinici merki, instrumenti za
merewe, formuli);
² Geometrija (ramninski figuri, geometriski tela, osnovni
elementi na figurite i telata, preslikuvawa vo ramnina,
skladnost, sli~nost);
² Podatoci (pribirawe i organizirawe podatoci, pretstavuvawe i interpretacija na podatoci, verojatnost na nastan).
Skalata i tabelata 2.3. gi poka`uvaat rezultatite na site
zemji u~esni~ki vo studijata podredeni po azbu~en red. Postigawata
na u~enicite vo Republika Makedonija vo sekoe podra~je se statisti~ki zna~ajno poniski od internacionalniot prosek.
Sporedeno, pak, so prose~niot rezultat po matematika na nacionalno nivo, u~enicite imaat rezultati vo Algebra, Geometrija i Broevi povisoki od prosekot za matematika (kako celina), rezultatite od
Merewe bea ednakvi so prose~niot rezultat, dodeka vo podra~jeto Podatoci5 rezultatite bea poniski od nacionalniot prosek po matematika.
Rezultatite na u~enicite vo Republika Makedonija se razlikuvaat od aspekt na polovi (Tabela 2.2.) i toa, devoj~iwata poka`uvaat statisti~ki zna~ajno povisoki rezultati od mom~iwata vo Broevi
i Algebra, dodeka razlikata me|u devoj~iwata i mom~iwata vo drugite
podra~ja - statisti~ki ne e zna~ajna so toa {to mom~iwata imaat povisok prose~en rezultat od devoj~iwata samo vo Merewe i toa samo za 2.
Tabela
2.2.
Postigawa po sodr`inski podra~ja spored polot
Podra~je
Broevi
Algebra
Merewe
Geometrija
Podatoci
5
20
Republika Makedonija
Devoj~iwa
Mom~iwa
441
434
452
432
433
435
445
438
421
416
Internacionalen prosek
Devoj~iwa
Mom~iwa
467
467
471
462
464
470
466
467
467
467
U~enicite vo osmo oddelenie vo u~ebnata 2002/2003 bea poslednata generacija
u~enici koi{to u~ea po starite nastavni programi vo koi podra~jeto Rabota so
podatoci ne be{e zastapeno.
TIMSS 2003
TIMSS
2003
2.3.
Izve{taj za postigawata na u~enicite vo Republika Makedonija
Prose~ni postigawa po sodr`inski podra~ja za matematika
Prose~en rezultat po sodr`inski podra~ja za matematika
Dr`ava
Ermenija
Avstralija
Bahrein
Belgija (flamanski)
Bocvana
Bugarija
^ile
Kineski Tajpej
Kipar
Egipet
Estonija
Gana
Hong Kong
Ungarija
Indonezija
Iran
Izrael
Italija
Japonija
Jordan
Rep. Koreja
Latvija
Liban
Litvanija
Rep. Makedonija
Malezija
Rep. Moldavija
Maroko
Holandija
Nov Zeland
Norve{ka
Palestina
Filipini
Romanija
Ruska Federacija
Saudiska Arabija
[kotska
Srbija
Singapur
Rep. Slova~ka
Slovenija
Ju`na Afrika
[vedska
Tunis
SAD
Anglija
Internac. prosek
2
Broevi
Algebra
Merewe
473
498
380
539
382
477
390
585
464
421
523
289
586
529
421
416
504
480
557
413
586
507
430
500
438
524
463
384
539
481
456
385
393
474
505
307
484
477
618
514
498
274
496
419
508
485
467
489
499
411
523
377
481
384
585
455
408
528
288
580
534
418
412
498
477
568
434
597
508
448
501
442
495
464
400
514
490
428
392
400
480
516
331
488
488
590
505
487
275
480
405
510
492
467
488
511
388
535
377
473
404
574
459
401
528
262
584
525
394
399
480
500
559
418
577
500
430
492
434
504
468
376
549
500
481
386
372
485
507
338
508
475
611
508
496
298
512
407
495
505
467
(3.1)
(4.6)
(1.9)
(2.7)
(2.2)
(4.1)
(3.1)
(4.6)
(1.5)
(3.0)
(3.1)
(5.1)
(3.2)
(3.6)
(4.6)
(2.3)
(3.3)
(3.2)
(2.3)
(4.4)
(2.1)
(3.2)
(3.3)
(2.7)
(3.5)
(4.0)
(3.8)
(2.7)
(3.6)
(6.0)
(2.3)
(3.6)
(5.1)
(4.9)
(4.0)
(5.3)
(4.2)
(2.8)
(3.5)
(3.3)
(2.0)
(5.4)
(2.6)
(2.3)
(3.4)
(5.0)
(0.5)
Postigawa na u~enicite
(2.6)
(4.4)
(2.5)
(2.8)
(2.7)
(4.0)
(3.1)
(4.9)
(1.7)
(3.9)
(2.6)
(4.8)
(3.2)
(3.1)
(4.5)
(3.1)
(3.2)
(3.4)
(2.0)
(4.4)
(2.2)
(3.2)
(3.1)
(2.4)
(3.6)
(3.9)
(4.2)
(2.8)
(4.0)
(5.2)
(2.7)
(3.5)
(5.2)
(4.7)
(3.2)
(4.7)
(3.9)
(2.5)
(3.5)
(3.3)
(2.3)
(5.1)
(3.0)
(2.4)
(3.1)
(4.5)
(0.5)
(3.3)
(4.3)
(2.1)
(2.5)
(2.0)
(4.6)
(2.9)
(4.4)
(2.2)
(3.3)
(3.0)
(3.7)
(3.3)
(3.1)
(4.9)
(2.6)
(3.4)
(3.2)
(2.0)
(4.4)
(2.0)
(3.0)
(3.7)
(3.0)
(3.6)
(4.5)
(4.0)
(3.4)
(3.7)
(4.8)
(2.9)
(2.8)
(4.8)
(4.7)
(3.9)
(3.4)
(3.6)
(2.5)
(3.6)
(3.7)
(2.3)
(4.7)
(2.6)
(2.2)
(3.2)
(4.3)
(0.5)
Geometrija
481
491
438
527
335
484
378
588
457
408
540
278
588
515
413
437
488
469
587
446
598
515
459
506
442
495
463
415
513
488
461
423
344
476
515
382
491
471
580
501
483
247
467
427
472
492
467
(3.1)
(4.8)
(2.1)
(3.1)
(3.9)
(4.5)
(3.3)
(5.1)
(2.4)
(3.6)
(2.6)
(4.3)
(3.6)
(3.1)
(4.6)
(3.1)
(3.7)
(3.5)
(2.1)
(4.0)
(2.6)
(3.3)
(3.0)
(2.5)
(3.7)
(4.8)
(4.7)
(2.3)
(4.1)
(4.6)
(2.8)
(3.1)
(5.3)
(4.9)
(4.2)
(4.3)
(3.3)
(3.0)
(3.7)
(3.6)
(2.5)
(5.4)
(3.4)
(2.0)
(3.1)
(4.5)
(0.5)
Podatoci
419
531
414
546
375
458
412
568
458
393
535
293
566
526
418
404
492
490
573
430
569
506
394
502
419
505
428
374
560
526
498
390
390
445
484
339
531
456
579
495
494
296
539
387
527
535
467
(2.7)
(3.8)
(2.1)
(2.9)
(2.7)
(3.9)
(3.4)
(3.4)
(1.7)
(3.2)
(2.8)
(4.1)
(3.0)
(2.9)
(4.0)
(2.6)
(3.3)
(3.0)
(1.9)
(3.5)
(2.0)
(3.8)
(4.0)
(2.5)
(3.6)
(3.2)
(3.4)
(2.5)
(3.1)
(5.1)
(2.5)
(2.8)
(4.5)
(4.6)
(3.2)
(3.8)
(3.7)
(2.6)
(3.2)
(2.9)
(2.3)
(5.3)
(2.9)
(2.2)
(3.2)
(4.1)
(0.5)
21
TIMSS
2003
2.1.3.
Postigawa na u~enicite
spored kognitivnite podra~ja
Vo TIMSS 2003 be{e napraveno merewe na postigawata i
spored kognitivnite podra~ja, i toa:
² Znaewe
fakti, pravila i postapki;
² Koristewe
koncepti, pravila i postapki;
² Re{avawe
problemi;
² Matemati~ko
razmisluvawe.
Podatocite od studijata se grupirani i vo izve{tajov se
dadeni postigawata grupirani vo tri kognitivni podra~ja:
² Znaewe
fakti, pravila, postapki, poimi i koncepti i toa
mereno preku sposobnosta na u~enicite da prepoznavaat,
identifikuvaat i presmetuvaat;
² Primena
na znaewata i konceptualno razbirawe, mereno
preku sposobnosta na u~enicite da klasificiraat, pretstavuvaat na razli~ni na~ini, razlikuvaat, interpretiraat, re{avaat ednostavni problemi;
² Matemati~ko
razmisluvawe pri {to u~enicite poka`uvaat sposobnost za: povrzuvawe, analiza, voop{tuvawe,
doka`uvawe, kako i re{avawe poslo`eni nerutinski
problemi.
Vo tabelata 2.4. se dadeni kognitivnite podra~ja, i za sekoe
podra~je internacionalniot prose~en rezultat, rezultatite na dr`avata so najvisoki postigawa, rezultatot na u~enicite od Republika Makedonija i rezultatite na dr`avata so najniski postigawa.
Tabela
2.4.
Postigawa po kognitivni podra~ja
Znaewe
Internac. prosek
Koreja
R. Makedonija
Gana
Primena
467 Internac. prosek
592
Singapur
447 R. Makedonija
232 Ju`na Afrika
Matemati~ko
razmisluvawe
467 Internac. prosek
611
Singapur
428 R. Makedonija
269 Ju`na Afrika
467
583
438
287
Na internacionalnata skala spored postigawata na u~enicite od aspekt na kognitivnite podra~ja, Republika Makedonija e na
31 mesto vo podra~jeto Znaewe, a na 30 mesto i vo podra~jeto Primena i vo Matemati~ko razmisluvawe. Pritoa vo sekoe kognitivno podra~je rezultatite na Republika Makedinija se statisti~ki zna~ajno
poniski od internacionalnite prose~ni rezultati.
22
TIMSS 2003
TIMSS
2003
Izve{taj za postigawata na u~enicite vo Republika Makedonija
Rezultatite na u~enicite vo Republika Makedonija se razlikuvaat od aspekt na polot, i toa devoj~iwata poka`uvaat statisti~ki zna~ajno povisoki rezultati od mom~iwata vo Znaewe i Matemati~ko razmisluvawe, dodeka razlikata me|u devoj~iwata i mom~iwata vo Primena - statisti~ki ne e zna~ajna so toa {to i vo ova
kognitivno podra~je, prose~niot rezultat na devoj~iwata e povisok.
2.1.4.
Rezultati na u~enicite spored
internacionalnite nivoa na postigawa
Za kreatorite na obrazovnata politika i za nastavnicite vo
sekoja zemja edna od prioritetnite celi e mladata populacija da e
matemati~ki pismena, odnosno da poseduva znaewa i sposobnosti od
matematika, koi }e mu ovozmo`at na mladiot ~ovek uspe{no da funkcionira vo visokorazvieniot tehni~ko-tehnolo{ki 21 vek koj bara re{avawe standardni i nestandardni problemi, spravuvawe so predizvici, logi~ko razmisluvawe i zaklu~uvawe, kako i efektivno koristewe na steknatoto znaewe. Za da se ovozmo`i vakvata interpretacija na postignatite rezultati vo TIMSS, po empiriski pat se odredeni 4 to~ki na skalata na postigawa koi se nare~eni internacionalni nivoa na postigawa, i toa:
² Nisko
nivo - koe e odredeno na 25-ot percentil na skalata od 0 do 100 i e soodvetno na skorot 400 na skalata
na postigawa. Ova nivo go postignuvaat okolu 75% od
testiranite u~enici. Ovie u~enici imaat nekoi osnovni
(elementarni) znaewa od matematika.
² Sredno
nivo - koe e odredeno na 50-ot percentil i e soodvetno na skorot 475 od skalata na postigawa. Ova nivo
go postignuvaat okolu polovinata od testiranite u~enici.
Ovie u~enici umeat da go primenat osnovnoto matemati~ko znaewe vo poznati situacii kade eksplicitno se bara
direktna primena na znaewata.
² Visoko
nivo - koe e odredeno na 75-ot percentil i e soodvetno na skorot 550 na skalata na postigawa. Ova nivo
go postignuvaat okolu 25% od testiranite u~enici. U~enicite koi go postignale ova nivo umeat da go primenat
svoeto razbirawe i znaewe vo po{irok rang na relativno
pokompleksni situacii kade do re{enieto ne se doa|a
direktno i vo eden ~ekor.
² Internacionalno
napredno nivo - koe e odredeno spored postigawata na najdobrite u~enici od celta testirana populacija vo TIMSS, se nao|a na 95-ot percentil i
odgovara skorot 625 na skalata. Ova nivo go postignuvaat
2
Postigawa na u~enicite
23
TIMSS
2003
okolu 5% od testiranite u~enici. Ovie u~enici umeat da
organiziraat informacii, da voop{tuvaat, da go primenat
svoeto znaewe vo re{avawe kompleksni nestandardni
problemski situacii, kako i da izvlekuvaat zaklu~oci
bazirani na dadeni informacii i podatoci.
Na skalata i tabelata 2.5. vo opa|a~ki redosled, spored procentot na u~enicite {to go postignale najvisokoto nivo, dadeni se
podatoci za procentot na u~enicite od sekoja zemja u~esni~ka {to go
postignale sekoe od internacionalnite nivoa na postigawa.
Koga distribucijata na postigawata na u~enicite spored ~etirite internacionalni nivoa bi bila ista vo site zemji, toga{ bi se
o~ekuvalo vo site zemji 75% od u~enicite da go postignat niskoto nivo, 50% da go postignat srednoto nivo, 25% visokoto, a 5% naprednoto internacionalno nivo. Ako se pogledne tabelata, }e se voo~i
deka nema zemja koja ja sledi ovaa distribucija potpolno. Zemjite koi
postignaa visoki rezultati imaat i pogolem procent na u~enici vo
sekoe nivo, a zemjite so poniski rezultati imaat pomal procent na u~enici vo sekoe nivo. Ako go pogledneme vrvot na tabelata }e zabele`ime deka Singapur ima duri 44 procenti u~enici koi go dostignale
naprednoto nivo, 77 procenti od u~enicite go postignale visokoto
nivo, 93 procenti od u~enicite go dostignale srednoto nivo, a skoro
site u~enici (99 procenti) go dostignale niskoto nivo. Gana, pak,
nema u~enici koi go dostignale naprednoto i visokoto nivo, samo 2
procenti (od o~ekuvanite 50%) go dostignale srednoto i samo 9 procenti (od o~ekuvanite 75%) go dostignale niskoto nivo. Golem e brojot na zemji (26) koi imaat visok procent (nad 80%) na u~enici koi go
dostignale niskoto nivo.
Republika Makedonija ima samo 1 procent na u~enici koi go
dostignale naprednoto nivo, 9 procenti se nao|aat vo visokoto nivo,
34 procenti go dostignale srednoto nivo, a 66 procenti dolnata
~etvrtina ili najniskoto nivo.
Sporedeno so TIMSS 1999 ima statisti~ki zna~ajno opa|awe
na procentot na u~enici vo Republika Makedonija koi go dostignale
naprednoto nivo, visokoto nivo, i srednoto nivo od internacionalnite standardi, dodeka, pak, vo niskoto nivo procentot na u~enicite
e pomal, no razlikata ne e zna~ajna. Imeno, vo TIMSS 1999 ima{e 2
procenti na u~enici koi go dostignale naprednoto nivo, 13 procenti
se nao|aa vo visokoto nivo, 40 procenti go dostignale srednoto nivo,
a 70 procenti go dostignale niskoto nivo.
24
TIMSS 2003
TIMSS
2003
2.5.
Izve{taj za postigawata na u~enicite vo Republika Makedonija
Procent na u~enici koi gi postigaat internacionalnite nivoa
na postigawa po matematika vo TIMSS 2003
Procent na u~enici {to gi postigaat
internacionalnite nivoa
Dr`ava
Intern.
napredno
nivo
Singapur
Kineski Tajpej
Rep. Koreja
Hong Kong
Japonija
Ungarija
Holandija
Belgija (flaman.)
Estonija
Rep. Slova~ka
Avstralija
SAD
Intern. prosek
Malezija
Ruska Federacija
Izrael
Latvija
Litvanija
Nov Zeland
[kotska
Romanija
Srbija
[vedska
Slovenija
Italija
Bugarija
Ermenija
Kipar
Rep. Moldavija
Rep. Makedonija
Jordan
Indonezija
Egipet
Norve{ka
Liban
Palestina
Iran
^ile
Filipini
Bahrein
Ju`na Afrika
Tunis
Maroko
Bocvana
Saudiska Arabija
Gana
Anglija
44
38
35
31
24
11
10
9
9
8
7
7
7
6
6
6
5
5
5
4
4
4
3
3
3
3
2
1
1
1
1
1
1
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
5
0
25
Procent na
u~enici na ili
nad internacionalnoto
napredno nivo
(625)
2
50
Procent na
u~enici na ili
nad internacionalnoto
visoko nivo
(550)
Postigawa na u~enicite
75
Procent na
u~enici na ili
nad internacionalnoto
sredno nivo
(475)
(2.0)
(2.0)
(1.3)
(1.6)
(1.0)
(1.0)
(1.5)
(0.9)
(0.8)
(0.8)
(1.1)
(0.7)
(0.1)
(1.0)
(0.8)
(0.6)
(0.7)
(0.6)
(1.3)
(0.6)
(0.6)
(0.4)
(0.5)
(0.5)
(0.6)
(0.7)
(0.3)
(0.2)
(0.3)
(0.2)
(0.2)
(0.2)
(0.2)
(0.2)
(0.1)
(0.1)
(0.2)
(0.1)
(0.1)
(0.0)
(0.1)
(0.0)
(0.0)
(0.0)
(0.1)
(0.0)
(1.0)
Intern.
visoko
nivo
Intern.
sredno
nivo
Intern.
nisko
nivo
77
66
70
73
62
41
44
47
39
31
29
29
23
30
30
27
29
28
24
25
21
21
24
21
19
19
21
13
13
9
8
6
6
10
4
4
3
3
3
2
2
1
1
1
0
0
26
93 (1.0)
85 (1.2)
90 (0.5)
93 (1.3)
88 (0.6)
75 (1.6)
80 (2.0)
82 (1.2)
79 (1.4)
66 (1.7)
65 (2.3)
64 (1.6)
49 (0.2)
66 (2.1)
66 (1.8)
60 (1.8)
68 (1.7)
63 (1.4)
59 (2.5)
63 (2.4)
52 (2.2)
52 (1.4)
64 (1.5)
60 (1.3)
56 (1.7)
51 (2.1)
54 (1.5)
45 (1.0)
45 (2.1)
34 (1.7)
30 (1.9)
24 (1.7)
24 (1.2)
44 (1.6)
27 (1.8)
19 (1.2)
20 (1.1)
15 (1.2)
14 (1.7)
17 (0.7)
6 (1.3)
15 (1.1)
10 (0.9)
7 (0.7)
3 (0.6)
2 (0.5)
61 (2.9)
99 (0.2)
96 (0.6)
98 (0.3)
98 (0.6)
98 (0.2)
95 (0.8)
97 (0.8)
95 (0.9)
97 (0.5)
90 (1.1)
90 (1.4)
90 (1.0)
74 (0.2)
93 (0.9)
92 (0.9)
86 (1.2)
93 (0.8)
90 (0.8)
88 (1.7)
90 (1.1)
79 (1.7)
80 (0.9)
91 (1.0)
90 (0.9)
86 (1.2)
82 (1.6)
82 (1.0)
77 (1.0)
77 (1.7)
66 (1.7)
60 (1.9)
55 (2.4)
52 (1.7)
81 (1.2)
68 (1.9)
46 (1.5)
55 (1.4)
41 (1.8)
39 (2.7)
51 (1.1)
10 (1.8)
55 (1.6)
42 (1.6)
32 (1.5)
19 (1.7)
9 (1.3)
90 (1.5)
(2.0)
(1.8)
(1.0)
(1.8)
(1.2)
(1.9)
(2.5)
(1.9)
(1.9)
(1.7)
(2.4)
(1.6)
(0.2)
(2.4)
(1.8)
(1.5)
(1.5)
(1.2)
(2.7)
(2.1)
(1.8)
(1.1)
(1.2)
(1.0)
(1.5)
(1.8)
(1.3)
(0.7)
(1.2)
(1.0)
(1.0)
(0.7)
(0.5)
(0.6)
(0.6)
(0.4)
(0.4)
(0.4)
(0.6)
(0.2)
(0.6)
(0.3)
(0.2)
(0.2)
(0.1)
(0.0)
(2.8)
100
Procent na
u~enici na ili
nad internacionalnoto
nisko nivo
(400)
25
TIMSS
2003
2.1.4.1. Opis na nivoata i primeri na test-zada~i
Vo ovoj del od izve{tajot e daden kratok opis6 na sekoe od
internacionalnite nivoa preku iskazi za znaewata i sposobnostite
po matematika {to gi poseduvaat u~enicite koi go postignale soodvetnoto nivo, primeri na test-zada~i koristeni vo studijata, kako i
procentot na re{enost na test-zada~ata od razli~nite zemji u~esni~ki.
Internacionalno napredno nivo
U~enikot ~ii rezultati se vo naprednoto nivo umee da
organizira informacii, da voop{tuva, da go primeni svoeto
znaewe vo re{avawe kompleksni nestandardni problemski situacii, kako i da izvlekuva zaklu~oci bazirani na dadeni informacii i podatoci.
U~enikot poka`uva deka mo`e:
² da
organizira informacii i da pravi generalizacii
pri re{avawe problemi;
² da
go primeni svoeto znaewe za svojstvata na operaciite, geometriskite i algebarskite svojstva, relaciite i
pravilata pri re{avawe problemi;
² da
najde ekvivalentni formi na algebarski izrazi i da
re{i sistem linearni ravenki;
² da
go primeni svoeto znaewe od merewe i geometrija vo
re{avawe kompleksni problemski situacii;
² da
6
26
interpretira podatoci dadeni na razli~en na~in.
Po{irokite opisi mo`e da se vidat vo TIMSS 2003 International Mathematics Report.
TIMSS 2003
TIMSS
2003
Izve{taj za postigawata na u~enicite vo Republika Makedonija
Internacionalno napredno nivo: primer test-zada~a 1
2.6.
Podra~je: ALGEBRA
Dr`ava
Sekoja od trite figuri, na crte`ot, e podelena na mali
skladni triagolnici.
1
3
2
1
5
7
2
Figura 1
4
6
8
Figura 2
Figura 3
A. Dopolni ja tabelata. Prvo, zapi{i kolku mali triagolnici ima figura 3. Potoa, odredi go brojot na mali
triagolnici {to se potrebni za ~etvrtata figura, ako
taa se formira po isto pravilo.
Figura
Broj na mali
triagolnici
1
2
2
8
3
18
4
32
B. Brojot na figuri raste do figura 7. Kolku mali
triagolnici }e bidat potrebni za figura 7?
Odgovor:
98
72 h 2
49 h 2
V. Neka se formira niza do figura 50. Objasni go na~inot
na koj }e go odredi{ brojot na mali triagolnici vo
figura 50, no ne so crtawe na figurite i broewe na
malite triagolnici.
502 h 2
2500 h 2
5000
2
Postigawa na u~enicite
Kineski Tajpej
Rep. Koreja
Hong Kong
Singapur
Japonija
Holandija
Avstralija
Ungarija
[kotska
Belgija (flamanski)
SAD
[vedska
Nov Zeland
Estonija
Rep. Slova~ka
Internac. prosek
Italija
Latvija
Slovenija
Srbija
Litvanija
Romanija
Malezija
Izrael
Kipar
Norve{ka
Ruska federacija
Ermenija
Indonezija
^ile
Jordan
Egipet
Palestina
Rep. Makedonija
Filipini
Bugarija
Bahrein
Iran
Maroko
Bocvana
JAR
Tunis
Liban
Gana
Saudiska Arabija
Rep. Moldavija
Anglija
Procent na
re{enost
49
48
45
44
44
36
26
24
22
21
19
17
16
15
14
14
14
13
13
11
11
11
10
10
10
9
9
8
7
6
5
5
5
4
4
4
4
3
2
2
1
1
1
1
0
0
20
(2.0)
(1.8)
(2.0)
(2.0)
(2.1)
(2.4)
(2.7)
(2.1)
(2.2)
(1.3)
(1.5)
(1.6)
(2.1)
(1.3)
(1.5)
(0.2)
(1.5)
(1.5)
(1.6)
(1.2)
(1.3)
(1.6)
(1.0)
(1.3)
(1.1)
(1.3)
(1.2)
(1.2)
(0.9)
(0.8)
(0.9)
(0.8)
(0.7)
(0.9)
(0.9)
(0.8)
(0.8)
(0.6)
(0.8)
(0.5)
(0.5)
(0.3)
(0.3)
(0.3)
(0.1)
(0.1)
(2.0)
27
TIMSS
2003
2.7.
Internacionalno napredno nivo: primer test-zada~a 2
Podra~je: PODATOCI
Beti, Filip i Daniela samo {to se preselile vo Nov Zeland. Sekoj od niv ima potreba od telefonski priklu~ok.
Od telefonskata kompanija im gi dale slednive informacii za dva razli~ni telefonski planovi {to tie gi nudat.
Tie treba da pla}aat odredena mese~na pretplata i ima
razli~na cena za edna minuta razgovor. Cenata po minuta
zavisi od periodot vo denot ili no}ta koga tie go koristat
telefonot i od toa koja mo`nost ja izbrale. I dvete mo`nosti vklu~uvaat vreme vo koe telefonskiot razgovor e
besplaten. Pove}e informacii za dvete mo`nosti se dadeni vo tabelata podolu.
Mo`nost
Cena po minuta
Besplatni
Mese~na
minuti
pretplata Dewe (od 8 ~. No}e (od 18 ~. mese~no
do 18 ~.)
do 8 ~.)
Mo`nost A
20 zedi
3 zedi
1 zed
180
Mo`nost B
15 zedi
2 zedi
2 zedi
120
Beti razgovara pomalku od 2 ~asa mese~no. Koja mo`nost za
nea bi bila poevtina?
Poevtina mo`nost e
Mo`nost A
Objasni go svojot odgovor imaj}i gi vo predvid mese~nata
pretplata i besplatnite minuti nmese~no.
Taa zboruva pomalku od 2 ~asa i mo`nosta
B ima pomala mese~na pretplata.
28
Dr`ava
Procent na
re{enost
Japonija
Avstralija
Estonija
Rep. Koreja
Singapur
Ungarija
Belgija (flamanski)
Litvanija
SAD
[kotska
Izrael
Nov Zeland
Holandija
Hong Kong
Slovenija
[vedska
Malezija
Kineski Tajpej
Rep. Slova~ka
Italija
Latvija
Internac. prosek
Jordan
Bahrein
Norve{ka
Romanija
Ruska Federacija
Egipet
Kipar
Indonezija
Srbija
^ile
Bugarija
Liban
Filipini
Rep. Makedonija
Saudiska Arabija
Maroko
Ju`na Afrika
Palestina
Iran
Tunis
Gana
Bocvana
Ermenija
Rep. Moldavija
Anglija
49 (2.2)
44 (2.2)
44 (2.1)
40 (1.7)
40 (1.7)
39 (2.2)
38 (1.9)
37 (1.7)
37 (1.7)
36 (2.7)
33 (2.1)
30 (2.4)
28 (2.5)
28 (2.0)
27 (2.2)
27 (1.9)
27 (1.7)
27 (1.8)
26 (2.0)
23 (1.8)
22 (1.8)
21 (0.3)
20 (1.8)
18 (1.4)
18 (1.4)
16 (1.8)
15 (2.0)
14 (1.2)
13 (1.4)
12 (1.4)
12 (1.3)
12 (1.1)
12 (1.7)
11 (1.4)
11 (1.2)
10 (1.5)
8(1.8)
7(1.2)
6(1.2)
5(0.7)
4(0.7)
4(0.6)
3(1.0)
2(0.8)
2(0.6)
1(0.5)
45 (2.5)
TIMSS 2003
TIMSS
2003
Izve{taj za postigawata na u~enicite vo Republika Makedonija
Internacionalno visoko nivo
U~enikot rangiran vo visokoto nivo umee da go primeni svoeto razbirawe i znaewe vo po{irok rang na relativno
pokompleksni situacii kade do re{enieto ne se doa|a direktno i vo eden ~ekor.
U~enikot poka`uva deka mo`e:
² da
podreduva dropki i decimalni broevi i da gi koristi
operaciite i svojstvata na operaciite pri re{avawe
relativno kompleksni sekojdnevni problemski situacii;
² da
re{ava nerutinski problemi koi vklu~uvaat proporcionalnost;
² da
re{ava sistem linearni ravenki i problemski situacii koi se sveduvaat na re{avawe linearna ravenka
so edna nepoznata;
² da
opredeluva plo{tina i volumen na ednostavni geometriski formi i da gi koristi geometriskite svojstva
pri re{avawe problemi;
² da
re{ava problemski situacii koi vklu~uvaat verojatnost i da interpretira podatoci dadeni vo tabeli i
dijagrami.
2
Postigawa na u~enicite
29
TIMSS
2003
2.8.
Internacionalno visoko nivo: primer test-zada~a 3
Podra~je: BROEVI
Edna golema la`ica sobira 1 kg bra{no. Kolku takvi
5
la`ici bra{no treba da se isturat vo vre}a koja sobira
6 kg bra{no, za taa da se napolni?
Odgovor:
6 : 1
5
6 h 5
30 la`ici
30
Dr`ava
Singapur
Hong Kong
Kineski Tajpej
Holandija
Rep. Koreja
Japonija
Belgija (flamanski)
[vedska
Avstralija
SAD
[kotska
Estonija
Latvija
Ungarija
Ruska Federacija
Izrael
Malezija
Nov Zeland
Slovenija
Ermenija
Litvanija
Rep. Slova~ka
Norve{ka
Romanija
Internac. prosek
Srbija
Bugarija
Kipar
Rep. Moldavija
Italija
Indonezija
Rep. Makedonija
Iran
Tunis
Egipet
Jordan
Liban
^ile
Filipini
Bahrein
Bocvana
Palestina
Maroko
Ju`na Afrika
Saudiska Arabija
Gana
Anglija
Procent na
re{enost
79
76
75
74
68
62
62
60
53
52
51
51
51
51
49
48
47
46
46
45
43
43
39
39
38
38
38
37
37
34
26
22
20
18
17
16
15
13
13
11
11
10
8
7
7
6
50
(1.9)
(1.8)
(1.9)
(2.1)
(1.5)
(1.8)
(2.2)
(1.9)
(2.6)
(1.7)
(2.7)
(2.0)
(2.7)
(2.1)
(2.7)
(2.3)
(2.2)
(3.2)
(2.1)
(2.2)
(2.3)
(2.0)
(2.1)
(2.8)
(0.3)
(2.0)
(3.0)
(1.8)
(2.7)
(2.1)
(1.5)
(2.0)
(1.9)
(1.4)
(1.4)
(1.5)
(1.4)
(1.1)
(1.3)
(1.3)
(1.1)
(1.2)
(1.5)
(1.3)
(1.9)
(1.0)
(3.1)
TIMSS 2003
TIMSS
2003
2.9.
Izve{taj za postigawata na u~enicite vo Republika Makedonija
Internacionalno visoko nivo: primer test-zada~a 4
Podra~je: GEOMETRIJA
Dr`ava
Na crte`ot triagolnicite ABC i DEF se skladni so BC = EF.
A
D
G
400
B
600
E
Kolkav e agolot EGC?
A.
20°0
B.
40°0
V.
60°0
G.
80°0
D. 1000°
2
Postigawa na u~enicite
C
F
Rep. Koreja
Hong Kong
Japonija
Singapur
Kineski Tajpej
Estonija
Belgija (flamanski)
Latvija
Bugarija
Izrael
Ruska Federacija
Liban
[kotska
Rep. Slova~ka
Litvanija
Ungarija
Avstralija
Egipet
Malezija
Internac. prosek
Ermenija
Rep. Moldavija
Kipar
Holandija
Srbija
Nov Zeland
Jordan
Italija
Tunis
Bahrein
[vedska
Palestina
Iran
Slovenija
SAD
Rep. Makedonija
Norve{ka
Indonezija
Maroko
^ile
Saudiska Arabija
Ju`na Afrika
Gana
Bocvana
Romanija
Filipini
Anglija
Procent na
re{enost
84
81
80
79
73
67
66
63
60
57
55
55
54
54
51
50
47
47
47
46
45
45
44
44
43
42
42
42
41
41
40
39
37
37
36
33
32
31
31
30
26
21
20
20
18
15
47
(1.4)
(1.6)
(1.4)
(1.6)
(1.9)
(2.0)
(1.7)
(2.2)
(2.6)
(2.7)
(2.7)
(2.2)
(2.7)
(2.5)
(2.3)
(2.4)
(2.1)
(1.7)
(2.4)
(0.3)
(2.4)
(3.0)
(2.2)
(2.5)
(1.9)
(3.6)
(1.8)
(2.3)
(1.6)
(2.4)
(2.1)
(1.7)
(2.1)
(2.5)
(1.7)
(2.4)
(2.1)
(1.7)
(2.2)
(1.8)
(2.5)
(1.5)
(1.6)
(1.5)
(1.7)
(1.3)
(2.8)
31
TIMSS
2003
Internacionalna sredina
U~enikot rangiran vo internacionalnata sredina umee
da go primeni osnovnoto matemati~ko znaewe vo poznati situacii kade eksplicitno se bara direktna primena na znaewata.
U~enikot poka`uva deka:
² mo`e
da re{ava ednostavni problemi so koristewe na
aritmeti~kite operacii sobirawe, odzemawe, mno`ewe
i delewe na celi broevi, dropki i decimalni broevi;
² znae
da re{ava ednostavni linearni ravenki so edna
nepoznata;
² gi
razbira svojstvata na triagolnik, skladnosta i
sli~nosta, kako i osnovnite geometriski koncepti
vklu~uvaj}i i simetrija i rotacija;
² prepoznava
osnovni obele`ja na verojatnosta;
² ~ita
i interpretira podatoci dadeni na razli~ni
na~ini (grafici, tabeli, mapi).
32
TIMSS 2003
TIMSS
2003
2.10.
Izve{taj za postigawata na u~enicite vo Republika Makedonija
Internacionalna sredina: primer test-zada~a 5
Podra~je: ALGEBRA
Ana istr~ala odredena pateka za 49,86 sekundi. Beti
istata pateka ja istr~ala za 52,30 sekundi. Kolku pove}e
sekundi i trebale na Beti od kolku na Ana za da ja istr~a
patekata?
2
A.
2,44 sekundi
B.
2,54 sekundi
V.
3,56 sekundi
G.
3,76 sekundi
Postigawa na u~enicite
Dr`ava
Singapur
Rep. Koreja
Malezija
Holandija
Ungarija
Kineski Tajpej
Japonija
Ruska Federacija
Hong Kong
Rep. Slova~ka
SAD
Slovenija
Estonija
Belgija (flamanski)
[kotska
Rep. Moldavija
Srbija
Latvija
Bugarija
Litvanija
Romanija
Tunis
Avstralija
[vedska
Italija
Bocvana
Internac. prosek
Liban
Ermenija
Rep. Makedonija
Kipar
Egipet
Izrael
Indonezija
Nov Zeland
Jordan
Norve{ka
Filipini
Maroko
Bahrein
Iran
^ile
Palestina
Gana
Ju`na Afrika
Saudiska Arabija
Anglija
Procent na
re{enost
88
87
81
81
80
80
78
76
75
74
74
73
72
71
71
69
68
67
66
65
64
63
63
63
62
61
61
61
60
59
59
58
58
55
53
46
46
45
45
45
44
42
37
32
29
19
54
(1.0)
(1.1)
(1.4)
(2.0)
(1.9)
(1.6)
(1.6)
(1.8)
(1.6)
(2.1)
(1.7)
(2.3)
(1.8)
(1.8)
(2.0)
(2.3)
(2.1)
(2.4)
(2.5)
(2.3)
(2.4)
(2.0)
(2.4)
(2.0)
(2.1)
(1.7)
(0.3)
(2.3)
(2.2)
(2.1)
(1.8)
(1.7)
(1.9)
(2.0)
(2.4)
(2.2)
(2.5)
(2.2)
(2.6)
(2.0)
(1.9)
(1.8)
(1.7)
(2.0)
(1.8)
(2.3)
(2.5)
33
TIMSS
2003
Internacionalno nisko nivo
U~enikot rangiran vo niskoto nivo ima nekoi osnovni
(elementarni) znaewa po matematika.
U~enikot poka`uva deka mo`e:
² da
zaokru`uva decimalen broj do najbliskiot cel broj;
² da
sobira, odzema, mno`i i deli prirodni broevi;
² da
mno`i decimalen broj so dve decimali so decimalen broj so tri decimali;
² da
prepoznava i koristi ednostavna matemati~ka simbolika i terminologija;
² da
~ita podatoci pretstaveni na liniski i stolbest
dijagram.
34
TIMSS 2003
TIMSS
2003
2.8.
Izve{taj za postigawata na u~enicite vo Republika Makedonija
Internacionalno nisko nivo: primer test-zada~a 6
Podra~je: BROEVI
Koj od navedenive broevi e najblizok do brojot 10?
A.
0,10
B.
9,99
V. 10,10
G. 10,90
2
Postigawa na u~enicite
Dr`ava
Holandija
[vedska
Estonija
Singapur
Litvanija
Belgija (flamanski)
Rep. Koreja
Malezija
Japonija
Srbija
Norve{ka
Ruska Federacija
Latvija
Rep. Slova~ka
Italija
Hong Kong
[kotska
Kineski Tajpej
Kipar
Ungarija
Avstralija
SAD
Slovenija
Nov Zeland
Bugarija
Rep. Moldavija
Izrael
Romanija
Rep. Makedonija
Internac. prosek
Tunis
Maroko
Indonezija
Iran
^ile
Liban
Ermenija
Jordan
Palestina
Bahrein
Egipet
Filipini
Bocvana
Saudiska Arabija
Ju`na Afrika
Gana
Anglija
Procent na
re{enost
97
96
96
95
95
94
94
93
92
91
91
91
90
90
90
89
89
89
88
88
88
87
87
86
85
82
81
79
78
77
76
75
74
69
67
67
66
55
50
49
48
42
40
35
30
24
82
(1.0)
(1.1)
(1.2)
(1.1)
(1.0)
(1.4)
(1.2)
(1.4)
(1.4)
(1.6)
(1.3)
(1.2)
(1.9)
(2.0)
(1.9)
(1.6)
(2.0)
(1.5)
(2.0)
(2.0)
(1.8)
(1.1)
(2.2)
(2.0)
(2.7)
(2.5)
(2.3)
(2.5)
(2.7)
(0.3)
(2.3)
(3.1)
(2.7)
(2.4)
(1.9)
(2.7)
(2.6)
(2.7)
(2.7)
(3.2)
(2.5)
(2.8)
(2.6)
(2.6)
(2.7)
(2.4)
(2.5)
35
TIMSS
2003
2.2.
POSTIGAWA PO PRIRODNITE NAUKI
(FIZIKA, HEMIJA, BIOLOGIJA I GEOGRAFIJA)
Op{ti sogleduvawa
2.2.1.
kalata i tabelata 2.12. poka`uvaat kakva e distribucijata na
postigawata po prirodnite nauki na u~enicite od site zemji koi
u~estvuvaa vo studijata. Rezultatite na zemjite u~esni~ki se
prika`ani vo opa|a~ki redosled spored prose~niot rezultat. Pokraj
toa dadeni se pokazatelite za nivoto na zna~ajnost na razlikata pome|u prose~niot rezultat na sekoja zemja i internacionalnata aritmeti~ka sredina. Zaradi sporedlivost na rezultatite dadeni se i godinite na formalno {koluvawe na u~enicite za sekoja zemja, kako i nivnata prose~na vozrast vo vremeto koga testiraweto e sproveduvano.
Na grafikot postigawata na sekoja zemja se prika`ani preku
slednive percentilni to~ki7:
S
²
P5 - u~enici so mnogu niski postigawa;
²
P25 - u~enici so niski postigawa;
²
P50 - u~enici so prose~ni postigawa;
²
P75 - u~enici so visoki postigawa;
²
P95 - u~enici so mnogu visoki postigawa.
Od skalata mo`e da se voo~i deka prose~niot rezultat na
u~enicite od Republika Makedonija e 449 i deka razlikata me|u prose~niot rezultat na postigawata na u~enicite od Republika Makedonija i internacionalniot prose~en rezultat po u~enik e statisti~ki zna~ajna. Spored tabelata na{ata zemja e na 31 mesto od 45 zemji
koi u~estvuvaa vo ovaa studija. Republika Makedonija ima zna~itelno poniski rezultati od 25 zemji, nezna~itelna razlika me|u
rezultatite ima so Romanija, Srbija, Ermenija i Iran, a zna~itelno
povisoki rezultati ima od 14 zemji.
Zemji koi imaat najvisoki postigawa po matematika se Singapur i Kineski Tajpej, a najniski Gana i Ju`na Afrika.
Isto taka, mo`e da se vidi deka vo skoro site zemji testiraweto e sprovedeno na u~enici koi imale 8 godini formalno {koluvawe i vo najgolem broj zemji prose~nata vozrast na testiranite
u~enici e me|u 14 i 15 godini. Vo ovie ramki nema otstapuvawa vo
odnos na populacijata {to be{e testirana vo R. Makedonija.
Sporedeno so postigawata na u~enicite od Republika Makedonija me|u TIMSS 1999 i TIMSS 2003, podatocite poka`aa deka ne
postoi statisti~ki zna~ajna razlika vo postigawata na u~enicite,
iako rezultatite vo TIMSS 1999 bea povisoki8.
7
8
36
Temnite delovi vo sredi{niot del od linijata ozna~uvaat 95 nasto interval na
doverlivost na prose~noto postigawe za sekoja zemja.
Vo TIMSS 1999 rezultatot na u~enicite od Republika Makedonija be{e 458.
TIMSS 2003
TIMSS
2003
2.12.
Izve{taj za postigawata na u~enicite vo Republika Makedonija
Distribucija na postigawata po prirodnite nauki
Dr`ava
Godini
na {koluvawe
Prose~na
vozrast
Singapur
Kineski Tajpej
Rep. Koreja
Hong Kong
Estonija
Japonija
Ungarija
Holandija
SAD
Avstralija
[vedska
Slovenija
Nov Zeland
Litvanija
Rep. Slova~ka
Belgija (flamanski)
Ruska Federacija
Latvija
[kotska
Malezija
Norve{ka
Italija
Izrael
Bugarija
Jordan
Internac. prosek
Rep. Moldavija
Romanija
Srbija
Ermenija
Iran
Rep. Makedonija
Kipar
Bahrein
Palestina
Egipet
Indonezija
^ile
Tunis
Saudiska Arabija
Maroko
Liban
Filipini
Bocvana
Gana
Ju`na Afrika
Anglija
8
8
8
8
8
8
8
8
8
8 ili 9
8
7 ili 8
8.5 - 9.5
8
8
8
7 ili 8
8
9
8
7
8
8
8
8
8
8
8
8
8
8
8
8
8
8
8
8
8
8
8
8
8
8
8
8
8
9
14.3
14.2
14.6
14.4
15.2
14.4
14.5
14.3
14.2
13.9
14.9
13.8
14.1
14.9
14.3
14.1
14.2
15.0
13.7
14.3
13.8
13.9
14.0
14.9
13.9
14.5
14.9
15.0
14.9
14.9
14.4
14.6
13.8
14.1
14.1
14.4
14.5
14.2
14.8
14.1
15.2
14.6
14.8
15.1
15.5
15.1
14.3
Distribucija na postigawata
po prirodnite nauki
578 (4.3)
571 (3.5)
558 (1.6)
556 (3.0)
552 (2.5)
552 (1.7)
543 (2.8)
536 (3.1)
527 (3.1)
527 (3.8)
524 (2.7)
520 (1.8)
520 (5.0)
519 (2.1)
517 (3.2)
516 (2.5)
514 (3.7)
512 (2.6)
512 (3.4)
510 (3.7)
494 (2.2)
491 (3.1)
488 (3.1)
479 (5.2)
475 (3.8)
474 (0.6)
472 (3.4)
470 (4.9)
468 (2.5)
461 (3.5)
453 (2.3)
449 (3.6)
441 (2.0)
438 (1.8)
435 (3.2)
421 (3.9)
420 (4.1)
413 (2.9)
404 (2.1)
398 (4.0)
396 (2.5)
393 (4.3)
377 (5.8)
365 (2.8)
255 (5.9)
244 (6.7)
544 (4.1)
0
100
200
300
400
500
600
Percentili na postigawe
5
25
75
95
Sredna vrednost
i 95% interval na doverlivost
2
Postigawa na u~enicite
Prose~en
rezultat
700
p
p
p
p
p
p
p
p
p
p
p
p
p
p
p
p
p
p
p
p
p
p
p
s
s
s
s
s
s
s
s
s
s
s
s
s
s
s
s
s
s
p
800
p Prose~en rezultat na
postigawa zna~itelno
povisok od internacionalniot prosek
s Prose~en rezultat na
postigawa zna~itelno
ponizok od internacionalniot prosek
37
TIMSS
2003
2.2.2.
Postigawa na u~enicite
spored sodr`inskite podra~ja
Vo ovoj del }e bidat prezentirani postigawata na u~enicite
spored sodr`inskite podra~ja mereni so pra{awata i zada~ite po
prirodnite nauki. Ve}e spomnavme deka testovite opfa}aa pra{awa
i zada~i od:
² Biologija (vidovi, osobini i klasifikacija na `ivite
organizmi; sostav, funkcionirawe i `ivotnite procesi vo
organizmite; kletki i nivnoto funkcionirawe; `ivotniot
ciklus i razvojot na organizmite; razmno`uvawe i nasledni osobini; raznovidnost, prilagoduvawe i prirodna
selekcija; ekosistemi; ~ovekovoto zdravje);
² Hemija (klasifikacija i sostav na supstancijata; struktura na supstancijata; svojstva i upotreba na vodata; kiselini i bazi; hemiski promeni);
² Fizika (agregatni sostojbi i pretvorawe od edna vo druga
agregatna sostojba; vidovi energija, izvori i pretvorawe
na energijata; toplina i temperatura; svetlina, branovi i
zvuk; elektri~estvo i magnetizam, dvi`ewa i sili);
² Geografija (fizi~ki karakteristiki i struktura na Zemjata; procesi, ciklusi i istorija na Zemjata; Zemjata vo
Son~eviot sistem i Vselenata);
² Nauka za prirodnoto okru`uvawe (naselenost i promeni; iskoristuvawe i za~uvuvawe na prirodnite resursi;
promeni vo okolinata).
Tabelata 2.13. gi poka`uva rezultatite po podra~ja na site
zemji u~esni~ki vo studijata podredeni po azbu~en red. Postigawata
na u~enicite vo Republika Makedonija vo sekoe podra~je se statisti~ki zna~ajno poniski od internacionalniot prosek koj vo site
podra~ja e 474. Imeno:
² prose~niot rezultat po biologija e 448;
² prose~niot rezultat po hemija e 467;
² prose~niot rezultat po fizika e 458;
² prose~niot rezultat po geografija e 440;
² prose~niot rezultat po nauka za prirodnoto okru`uvawe
e 442.
38
TIMSS 2003
TIMSS
2003
2.13.
Izve{taj za postigawata na u~enicite vo Republika Makedonija
Prose~ni postigawa po sodr`inski podra~ja za prirodnite nauki
Prose~en rezultat po sodr`inski podra~ja za prirodnite nauki
Dr`ava
Ermenija
Avstralija
Bahrein
Belgija (flamanski)
Bocvana
Bugarija
^ile
Kineski Tajpej
Kipar
Egipet
Estonija
Gana
Hong Kong
Ungarija
Indonezija
Iran
Izrael
Italija
Japonija
Jordan
Rep. Koreja
Latvija
Liban
Litvanija
Rep. Makedonija
Malezija
Rep. Moldavija
Maroko
Holandija
Nov Zeland
Norve{ka
Palestina
Filipini
Romanija
Ruska Federacija
Saudiska Arabija
[kotska
Srbija
Singapur
Rep. Slova~ka
Slovenija
Ju`na Afrika
[vedska
Tunis
SAD
Anglija
Internac. prosek
2
Biologija
453
532
445
526
370
474
427
563
437
425
547
256
551
536
424
447
491
498
549
475
558
511
360
517
448
504
466
390
536
523
496
435
387
471
514
412
512
468
569
514
521
250
528
417
537
543
474
(3.3)
(3.8)
(1.9)
(2.4)
(2.7)
(5.2)
(2.7)
(3.1)
(2.2)
(3.7)
(2.4)
(5.6)
(2.9)
(2.7)
(3.9)
(2.6)
(3.0)
(3.2)
(2.0)
(4.0)
(1.6)
(2.5)
(5.0)
(2.4)
(3.8)
(3.7)
(3.7)
(2.6)
(3.3)
(5.1)
(2.5)
(3.6)
(5.8)
(4.8)
(3.3)
(3.9)
(3.3)
(2.6)
(4.0)
(2.9)
(2.2)
(6.0)
(2.7)
(2.0)
(3.0)
(3.9)
(0.5)
Postigawa na u~enicite
Hemija
466
506
441
503
348
482
405
584
443
442
552
276
542
560
391
445
499
487
552
478
529
514
433
534
467
514
479
402
514
501
485
444
342
474
527
382
499
474
582
519
532
285
526
413
513
527
474
(4.2)
(3.8)
(2.6)
(2.0)
(3.1)
(5.7)
(3.3)
(4.0)
(2.6)
(3.8)
(2.1)
(6.6)
(2.6)
(3.1)
(3.8)
(2.7)
(3.4)
(3.3)
(2.1)
(4.4)
(2.5)
(3.2)
(4.9)
(2.3)
(3.9)
(3.8)
(3.9)
(2.7)
(2.6)
(5.6)
(3.0)
(3.9)
(6.1)
(4.9)
(4.0)
(4.8)
(3.2)
(3.2)
(4.2)
(3.6)
(2.6)
(5.9)
(2.6)
(2.5)
(3.2)
(4.2)
(0.5)
Fizika
479
521
443
514
371
485
401
569
450
414
544
239
555
536
430
445
484
470
564
465
579
512
419
519
458
519
479
410
538
515
488
432
380
473
511
394
515
471
579
519
509
244
525
386
515
545
474
(3.2)
(3.7)
(2.0)
(2.5)
(3.2)
(5.0)
(3.1)
(3.3)
(1.7)
(4.1)
(2.4)
(5.4)
(2.8)
(2.7)
(4.0)
(3.0)
(2.9)
(3.2)
(1.9)
(3.8)
(1.6)
(2.4)
(4.0)
(2.7)
(3.1)
(3.6)
(3.7)
(2.7)
(3.4)
(4.7)
(2.6)
(3.6)
(4.7)
(4.1)
(3.4)
(3.9)
(3.0)
(2.6)
(3.4)
(2.9)
(1.8)
(6.2)
(2.9)
(2.5)
(2.9)
(3.5)
(0.5)
Geografija
460
531
440
508
361
491
435
548
447
403
558
254
549
537
431
468
485
513
530
472
540
514
395
512
440
502
475
397
534
525
517
439
377
469
518
394
515
471
549
523
523
247
532
408
532
544
474
(3.7)
(4.2)
(2.4)
(2.5)
(3.1)
(4.9)
(3.1)
(3.1)
(2.1)
(4.4)
(2.9)
(5.6)
(2.9)
(3.1)
(3.8)
(2.9)
(3.0)
(3.2)
(2.1)
(4.0)
(1.9)
(2.8)
(4.0)
(2.7)
(4.3)
(3.8)
(4.0)
(3.4)
(3.2)
(4.8)
(2.7)
(3.0)
(5.7)
(5.2)
(3.3)
(4.0)
(3.8)
(3.0)
(3.9)
(3.3)
(2.2)
(6.3)
(3.3)
(2.0)
(2.9)
(4.1)
(0.5)
Nauka za
prirodnoto
okru`uvawe
417
536
439
523
381
464
436
560
441
430
540
267
555
528
454
487
486
497
537
492
544
508
374
507
442
513
454
396
539
525
496
444
403
472
491
410
511
457
568
509
515
261
499
436
533
540
474
(4.4)
(3.4)
(3.1)
(2.7)
(3.3)
(5.0)
(2.9)
(3.1)
(2.3)
(4.0)
(2.2)
(6.2)
(2.6)
(2.9)
(3.4)
(2.1)
(2.9)
(3.0)
(2.0)
(3.2)
(1.4)
(3.3)
(5.1)
(2.0)
(3.7)
(3.2)
(3.8)
(3.3)
(2.8)
(3.9)
(2.2)
(3.7)
(5.4)
(4.7)
(3.2)
(3.8)
(3.5)
(2.4)
(3.8)
(2.8)
(2.2)
(6.6)
(2.6)
(2.2)
(2.9)
(4.2)
(0.5)
39
TIMSS
2003
Rezultatite na u~enicite vo Republika Makedonija se razlikuvaat od aspekt na polot (Tabela 2.14), i toa devoj~iwata poka`uvaat statisti~ki zna~ajno povisoki rezultati od mom~iwata po
biologija i hemija, dodeka razlikata me|u devoj~iwata i mom~iwata
vo drugite podra~ja - statisti~ki ne e zna~ajna so toa {to mom~iwata imaat povisok prose~en rezultat od devoj~iwata po fizika za 1 i
po geografija za 5.
Tabela
2.14.
Postigawa po sodr`inski podra~ja spored polot
Podra~je
Biologija
Hemija
Fizika
Geografija
Prirodno
okru`uvawe
2.2.3.
Republika Makedonija
Devoj~iwa
Mom~iwa
460
436
475
459
457
458
438
443
443
442
Internacionalen prosek
Devoj~iwa
Mom~iwa
476
473
474
474
468
480
466
482
472
476
Rezultati na u~enicite spored
internacionalnite nivoa na postigawa
Rezultatite na u~enicite od testovite se pretstaveni na
skala na postigawe. Za da bide pojasna raspredelbata na rezultatite spored koja se rangirani zemjite i za da se pojasni kako e opredelena mestopolo`bata na skalata vo zavisnost od postigawata na
testovite na znaewa po prirodnata grupa predmeti, vo TIMSS 2003 po
empiriski pat se odredeni 4 to~ki koi se nare~eni internacionalni
nivoa na postigawa. Ovie nivoa se opredeleni spored nekolku faktori:
² dlabo~inata i {irinata na znaewata potrebni za da se
re{i zada~ata;
² kontekstot na problemot (realen ili apstrakten);
² kolku u~enikot gi vladee nau~nite ve{tini na
istra`uvaweto;
² kolkava e slo`enosta na tabelite, graficite i dijagramite koristeni vo zada~ata kako stimulativen materijal;
² to~nosta i kompletnosta na odgovorite na u~enicite.
Gorespomnatite nivoa se definirani kako:
² Nisko
nivo - koe e odredeno na 25 -ot percentil na
skala od 0 do 100 i e soodvetno na skorot 400 na skalata
40
TIMSS 2003
TIMSS
2003
Izve{taj za postigawata na u~enicite vo Republika Makedonija
na postigawa. Ova nivo go postignuvaat okolu 75% od testiranite u~enici. Ovie u~enici prepoznavaat i se se}avaat na osnovnite fakti i informacii od prirodnite nauki, imaat znaewa za odredeni pojavi i procesi od sekojdnevieto, mo`at da objasnat ednostavni dijagrami i znaewata za ednostavni koncepti da gi primenat vo ednostavni prakti~ni situacii.
² Sredno
nivo - koe e odredeno na 50-ot percentil i e
soodvetno na skorot 475 od skalata na postigawa. Ova nivo go postignuvaat okolu polovinata od testiranite u~enici. Ovie u~enici poka`uvaat elementarni poznavawa za
odredeni temi, potoa mo`at da primenat i kratko da
obrazlo`at odredeni znaewa, mo`at da izvle~at podatoci od tabela i da objasnat ednostaven dijagram.
² Visoko
nivo - koe e odredeno na 75-ot percentil i e soodvetno na skorot 550 na skalata na postigawa. Ova nivo
go postignuvaat okolu 25% od testiranite u~enici. U~enicite koi go postignale ova nivo imaat odredeni konceptualni razbirawa. Tie poka`uvaat ve{tini potrebni
za nau~no istra`uvawe, mo`at da gi povrzat informaciite za da izvle~at pravilni zaklu~oci, da gi tolkuvaat
rezultatite prezentirani vo tabeli, na grafik ili dijagram, mo`at da re{avaat poednostavni problemi, da davaat kratki objasnuvawa koristej}i nau~ni znaewa i da
voo~uvaat pri~insko-posledi~ni vrski.
² Internacionalno
napredno nivo - koe e odredeno spored postigawata na najdobrite u~enici od celata testirana populacija vo TIMSS, se nao|a na 95-ot percentil i
odgovara skorot 625 na skalata. Ova nivo go postignuvaat
okolu 5% od testiranite u~enici. Ovie u~enici razbiraat
poslo`eni i apstraktni koncepti i mo`at da go primenat
znaeweto pri re{avaweto na problemi, poka`uvaat razbirawe za nekoi fundamentalni nau~ni istra`uvawa i
mo`at da gi koristat osnovnite principi i zakoni vo re{avaweto na kvantitativni problemi, mo`at da podgotvat
kratok pi{uvan izve{taj za nivnite aktivnosti povrzani
so prirodnite nauki.
Na skalata i tabelata 2.15. vo opa|a~ki redosled, spored procentot na u~enici {to go postignale najvisokoto nivo, dadeni se
podatoci za procentot na u~enici od sekoja zemja u~esni~ka {to go
postignale sekoe od internacionalnite nivoa na postigawa.
Ako se pogledne tabelata, }e se voo~i deka nema zemja koja ja
sledi ovaa distribucija potpolno. Zemjite koi postignaa visoki rezultati imaat i pogolem procent na u~enici vo sekoe nivo, a zemjite
so poniski rezultati imaat pomal procent na u~enici vo sekoe nivo.
Ako go pogledneme vrvot na tabelata }e zabele`ime deka Singapur
2
Postigawa na u~enicite
41
TIMSS
2003
ima 33 procenti u~enici koi go dostignale naprednoto nivo, 66 procenti od u~enicite go postignale visokoto, 85 procenti od u~enicite
go dostignale srednoto nivo, a 95 procenti go dostignale niskoto.
Gana, pak, nema u~enici koi go dostognale naprednoto i visokoto nivo, samo 3 procenti (od o~ekuvanite 50%) go dostignale srednoto i samo 13 procenti (od o~ekuvanite 75%) go dostignale niskoto nivo. Brojot na zemjite koi imaat visok procent (nad 80%) na u~enici koi go
dostignale najniskoto nivo e 26, a 17 zemji imaat pove}e od 5% u~enici koi go dostignale internacionalnoto napredno nivo.
Republika Makedonija ima samo 2 procenti na u~enici koi go
dostignale naprednoto nivo, 13 procenti se nao|at vo viskoto, 42
procenti go dostignale srednoto nivo, a 72 procenti od u~enicite go
dostignale niskoto nivo.
Sporedeno so TIMSS 1999 ima statisti~ki zna~ajno opa|awe
na procentot na u~enici vo Republika Makedonija koi go dostignale
naprednoto i visokoto nivo, dodeka, pak, vo srednoto nivo i vo niskoto nivo procentot na u~enicite e pomal, no razlikata ne e zna~ajna. Imeno, vo TIMSS 1999 ima 3 procenti na u~enici koi go dostignale naprednoto nivo, 17 procenti se nao|aat vo visokoto nivo, 46
procenti go dostignale srednoto nivo, a 73 procenti go dostignale
niskoto nivo.
42
TIMSS 2003
TIMSS
2003
2.15.
Izve{taj za postigawata na u~enicite vo Republika Makedonija
Procent na u~enici koi gi postigaat internacionalnite nivoa
na postigawa po prirodnite nauki vo TIMSS 2003
Procent na u~enici {to gi postigaat
internacionalnite nivoa
Dr`ava
Intern.
napredno
nivo
Singapur
Kineski Tajpej
Rep. Koreja
Japonija
Ungarija
Hong Kong
Estonija
SAD
Avstralija
[vedska
Nov Zeland
Rep. Slova~ka
Holandija
Litvanija
Slovenija
Ruska Federacija
[kotska
Inter. prosek
Izrael
Latvija
Malezija
Italija
Bugarija
Romanija
Belgija (flaman.)
Jordan
Norve{ka
Srbija
Rep. Makedonija
Rep. Moldavija
Ermenija
Palestina
Egipet
Iran
^ile
Ju`na Afrika
Kipar
Bahrein
Indonezija
Liban
Filipini
Saudiska Arabija
Maroko
Tunis
Bocvana
Gana
Anglija
33
26
17
15
14
13
13
11
9
8
7
7
6
6
6
6
6
6
5
4
4
4
4
4
3
3
2
2
2
1
1
1
1
1
1
1
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
15
0
25
Procent na
u~enici na ili
nad internacionalnoto
napredno nivo
(625)
2
50
Procent na
u~enici na ili
nad internacionalnoto
visoko nivo
(550)
Postigawa na u~enicite
75
Procent na
u~enici na ili
nad internacionalnoto
sredno nivo
(475)
(1.6)
(1.5)
(0.9)
(0.7)
(1.1)
(1.2)
(1.0)
(0.8)
(1.1)
(0.8)
(1.5)
(0.8)
(0.8)
(0.6)
(0.5)
(0.8)
(0.7)
(0.1)
(0.5)
(0.4)
(0.8)
(0.6)
(0.7)
(0.8)
(0.3)
(0.5)
(0.3)
(0.3)
(0.3)
(0.3)
(0.3)
(0.2)
(0.2)
(0.2)
(0.1)
(0.2)
(0.2)
(0.1)
(0.1)
(0.1)
(0.1)
(0.0)
(0.0)
(0.0)
(0.1)
(0.0)
(1.7)
Intern.
visoko
nivo
Intern.
sredno
nivo
Intern.
nisko
nivo
66
63
57
53
46
58
52
41
40
38
35
34
43
34
33
32
32
25
24
30
28
23
23
20
33
21
21
16
13
15
14
10
10
9
5
3
8
6
4
4
4
1
1
1
1
0
48
85 (1.7)
88 (1.1)
88 (0.7)
86 (0.8)
82 (1.1)
89 (1.4)
88 (1.2)
75 (1.4)
76 (1.9)
75 (1.4)
73 (2.2)
72 (1.5)
85 (1.7)
74 (1.3)
75 (1.3)
70 (1.8)
70 (1.7)
54 (0.2)
57 (1.6)
71 (1.6)
71 (2.0)
59 (1.5)
55 (2.1)
49 (2.2)
76 (1.4)
53 (1.8)
63 (1.3)
48 (1.3)
42 (1.8)
50 (1.9)
45 (1.9)
36 (1.4)
33 (1.4)
38 (1.3)
24 (1.3)
6 (1.4)
35 (1.0)
33 (1.1)
25 (1.8)
20 (1.5)
18 (1.7)
15 (1.5)
13 (1.1)
12 (1.0)
10 (0.9)
3 (0.4)
81 (1.8)
95
98
98
98
97
98
99
93
95
95
94
94
98
95
96
93
92
78
85
95
95
87
81
78
94
80
91
79
72
83
77
66
59
77
56
13
71
70
61
48
42
49
48
52
35
13
96
(2.3)
(1.9)
(1.1)
(1.1)
(1.7)
(1.9)
(1.6)
(1.7)
(2.0)
(1.6)
(3.0)
(1.8)
(2.4)
(1.2)
(1.3)
(1.8)
(1.9)
(0.2)
(1.3)
(1.5)
(2.2)
(1.5)
(1.7)
(1.8)
(1.6)
(1.4)
(1.1)
(1.0)
(1.2)
(1.2)
(1.3)
(0.8)
(0.7)
(0.6)
(0.6)
(0.7)
(0.6)
(0.6)
(0.5)
(0.7)
(0.6)
(0.4)
(0.3)
(0.2)
(0.5)
(0.1)
(2.7)
(0.8)
(0.4)
(0.4)
(0.3)
(0.6)
(0.7)
(0.3)
(0.8)
(0.8)
(0.7)
(1.3)
(0.7)
(0.7)
(0.6)
(0.6)
(0.9)
(0.9)
(0.2)
(1.1)
(0.6)
(0.7)
(1.1)
(2.0)
(1.9)
(0.9)
(1.3)
(0.8)
(1.0)
(1.5)
(1.5)
(1.4)
(1.5)
(1.6)
(1.3)
(1.5)
(1.9)
(1.2)
(1.2)
(2.1)
(2.0)
(2.5)
(2.3)
(1.9)
(1.5)
(1.3)
(1.3)
(0.6)
100
Procent na
u~enici na ili
nad internacionalnoto
nisko nivo
(400)
43
TIMSS
2003
2.2.3.1. Opis na nivoata i primeri na test-zada~i
Vo ovoj del od izve{tajot daden e kratok opis10 na sekoe od
internacionalnite nivoa preku znaewata i sposobnostite po prirodnata grupa predmeti {to gi poseduvaat u~enicite koi go postignale soodvetnoto nivo, primeri na test-zada~i koristeni vo studijata, kako i procentot na re{enost na test-zada~ata od razli~nite
zemji u~esni~ki.
Internacionalno napredno nivo
U~enikot ~ii rezultati se vo naprednoto nivo poka`uva razbirawe na nekoi pokompleksni i apstraktni koncepti
od prirodnite nauki.
U~enikot poka`uva deka mo`e:
² da
gi primeni znaewata za Son~eviot sistem, karakteristikite na Zemjata, procesite i uslovite vo Zemjata;
² da
gi primeni znaewata za kompleksnosta na `ivite
organizmi i nivniot zaemen odnos so prirodnoto okru`uvawe;
² da
gi razbira fizi~kite principi i pojavite povrzani
so elektri~estvo, toplinsko {irewe i zvuk;
² da
ja razbira strukturata na materijata, kako i fizi~kite i hemiskite svojstva i promeni;
² da
gi razbira problemite povrzani so `ivotnata sredina i prirodnite izvori;
² da
gi vladee osnovite na nau~noto istra`uvawe;
² da
gi primeni osnovnite fizi~ki principi za
re{avawe kvantitativni problemi;
² da
podgotvi pi{uvan izve{taj za izvr{eni istra`uva~ki aktivnosti i da komunicira koristej}i nau~na terminologija.
10
44
Po{irokite opisi mo`e da se vidat vo TIMSS 2003 International Science Report.
TIMSS 2003
TIMSS
2003
2.16.
Izve{taj za postigawata na u~enicite vo Republika Makedonija
Internacionalno napredno nivo: primer test-zada~a 1
Podra~je: FIZIKA
Dr`ava
Na crte`ot e prika`an zrak od son~eva svetlina {to
vleguva vo staklena prizma.
son~eva
svetlina
ekran
prizma
Opi{i {to }e zabele`i{ na ekranot.
(Mo`e da iscrta{ i vo samata slika {to }e ti pomogne da
go objasni{ svojot odgovor).
Na ekranot }e mo`at da se vidat 7-te boi
na vino`itoto.
2
Postigawa na u~enicite
Rep. Koreja
Singapur
Malezija
Hong Kong
SAD
Holandija
Nov Zeland
Kineski Tajpej
Jordan
Bahrein
Ermenija
Palestina
Litvanija
Iran
[kotska
[vedska
Egipet
Ungarija
Italija
Internac. prosek
Avstralija
Estonija
Romanija
Izrael
Latvija
Belgija (flamanski)
Norve{ka
Slovenija
Saudiska Arabija
^ile
Ruska Federacija
Filipini
Japonija
Indonezija
Liban
Bugarija
Rep. Makedonija
Rep. Slova~ka
Bocvana
Kipar
Ju`na Afrika
Rep. Moldavija
Srbija
Gana
Maroko
Tunis
Anglija
Procent na
re{enost
74
65
53
49
49
45
43
38
36
34
33
33
32
31
28
25
24
24
24
23
22
20
18
17
17
15
15
15
14
11
11
10
10
9
7
7
7
6
5
4
3
2
2
1
1
0
47
(2.1)
(2.5)
(3.0)
(2.5)
(2.2)
(3.5)
(3.3)
(2.5)
(2.8)
(2.8)
(3.6)
(2.6)
(3.0)
(2.6)
(2.9)
(2.7)
(2.0)
(2.6)
(2.7)
(0.3)
(2.8)
(2.5)
(2.3)
(2.3)
(2.5)
(1.9)
(2.0)
(2.3)
(2.6)
(1.5)
(2.0)
(1.2)
(1.6)
(1.4)
(1.6)
(1.7)
(1.6)
(1.4)
(1.0)
(1.3)
(0.9)
(0.8)
(0.8)
(0.4)
(0.7)
(0.3)
(4.7)
45
TIMSS
2003
2.17.
Internacionalno napredno nivo: primer test-zada~a 2
Podra~je: GEOGRAFIJA
Dr`ava
Vo tabelata podolu se dadeni nekoi informacii za planetite Venera i Merkur.
Sredna
Sostav na
Sredno
Period na
temperatura atmosferata rastojanie zavrtuvawe
na
od Sonceto
okolu
povr{inata
(milioni
Sonceto
(S0)
km)
(denovi)
Venera
470
Najmnogu
jaglerod
dioksid
108
225
Merkur
300
Tragi od
gasovi
58
88
Koj od slednive iskazi najdobro objasnuva zo{to temperaturata na Venera e povisoka od onaa na Merkur?
46
A.
Apsorpcijata na son~evata svetlina na Merkur e
pomala poradi nedostigot od atmosferski gasovi.
B.
Visokiot procent na jaglerodniot dioksid na
Venera go sozdava efektot na staklena gradina.
V.
Podolgiot period na zavrtuvawe na Venera
ovozmo`uva da se apsorbira pogolemo koli~estvo
toplina od Sonceto.
G.
Son~evite zraci pa|aat na Merkur pod pomal
agol, bidej}i toj e poblisku do Sonceto.
Rep. Koreja
Hong Kong
Kineski Tajpej
Singapur
SAD
Avstralija
Japonija
Egipet
[vedska
Nov Zeland
Litvanija
Estonija
Izrael
Ungarija
[kotska
Slovenija
Latvija
Italija
Holandija
Rep. Slova~ka
Belgija (flamanski)
Ruska Federacija
Internac. prosek
Srbija
Norve{ka
Iran
Bugarija
Malezija
^ile
Kipar
Palestina
Bahrein
Romanija
Filipini
Jordan
Bocvana
Rep. Moldavija
Liban
Ju`na Afrika
Gana
Tunis
Saudiska Arabija
Indonezija
Maroko
Rep. Makedonija
Ermenija
Anglija
Procent na
re{enost
70
69
69
60
49
48
47
46
46
45
44
43
41
41
40
39
38
38
38
38
38
37
36
34
34
33
33
31
30
30
28
28
28
28
28
24
24
24
23
22
19
18
16
16
15
15
44
(1.9)
(1.7)
(1.6)
(1.8)
(1.5)
(2.6)
(1.9)
(1.8)
(2.6)
(2.4)
(2.1)
(2.6)
(2.3)
(2.4)
(2.5)
(2.4)
(2.3)
(2.2)
(2.4)
(2.0)
(1.6)
(3.0)
(0.3)
(2.1)
(2.0)
(1.9)
(2.2)
(1.8)
(1.6)
(1.6)
(1.6)
(1.8)
(2.2)
(1.4)
(1.9)
(1.7)
(2.1)
(1.6)
(1.3)
(1.7)
(1.3)
(2.0)
(1.4)
(1.8)
(1.7)
(1.7)
(3.0)
TIMSS 2003
TIMSS
2003
Izve{taj za postigawata na u~enicite vo Republika Makedonija
Internacionalno visoko nivo
U~enikot rangiran vo visokoto nivo poka`uva konceptualno razbirawe na nekoi prirodni ciklusi, sistemi i principi.
U~enikot poka`uva deka:
² gi
razbira procesite na Zemjata i Son~eviot sistem;
² gi
razbira biolo{kite sistemi, populacijata, hierarhijata i funkciite na `ivite organizmi;
² ima
osnovno razbirawe na fizi~kite i hemiskite promeni, kako i strukturata na materijata;
² mo`e
da re{ava ednostavni problemi povrzani so
svetlina, toplina, elektricitet, magnetizam;
² ima
osnovni poznavawa za najgolemite problemi vo
prirodnoto okru`uvawe;
² poseduva
ednostavni znaewa i ve{tini za istra`uvawe;
² mo`e
da kombinira informacii, da izvlekuva zaklu~oci, da interpretira informacii dadeni vo dijagrami i
tabeli so cel re{avawe problemi;
² mo`e
da dade kratko obrazlo`enie bazirano na nau~ni
soznanija za pri~insko-posledi~nite vrski.
2
Postigawa na u~enicite
47
TIMSS
2003
2.18.
Internacionalno visoko nivo: primer test-zada~a 3
Podra~je: HEMIJA
Dr`ava
Na Tereza i bila dadena smesa od sol, pesok, `elezni
strugotini i mali par~iwa od pluta. Taa izvr{ila separacija na smesata koristej}i postapka od ~etiri ~ekori,
kako {to e prika`ano na dijagramot. Bukvite W, X, Y i Z gi
ozna~uvaat ~etirite komponenti, no ne ka`uvaat koja bukva
na koja komponenta i soodvetstvuva.
^ekor 1:
Koristewe magnet
W, X, Y, Z
X, Y, Z
^ekor 2:
^ekor 3:
Dodavawe voda
kon smesata i
otstranuvawe
na komponentata
{to pliva.
Filtrirawe
X, Y, Z
Y, Z
+ voda
Isparuvawe na
vodata
X
Y, Z
+ voda
Z
+ voda
^ekor 4:
W
Y
Z + voda
voda
Z
Izvr{i identifikacija na sekoja komponenta i zapi{i gi
zborovite: sol, pesok, `elezo ili pluta na soodvetnite
mesta podolu.
48
Komponentata W e:
`elezo
Komponentata X e:
pluta
Komponentata Y e:
pesok
Komponentata Z e:
sol
Singapur
Kineski Tajpej
Japonija
Hong Kong
Estonija
Rep. Koreja
Ungarija
Rep. Slova~ka
Latvija
[kotska
Holandija
[vedska
Litvanija
Nov Zeland
Malezija
Ruska Federacija
Avstralija
Belgija (flamanski)
Ermenija
Slovenija
Italija
SAD
Jordan
Romanija
Internac. prosek
Rep. Moldavija
Izrael
Norve{ka
Liban
^ile
Iran
Bahrein
Egipet
Bugarija
Palestina
Srbija
Kipar
Tunis
Saudiska Arabija
Rep. Makedonija
Indonezija
Filipini
Ju`na Afrika
Bocvana
Maroko
Gana
Anglija
Procent na
re{enost
68
67
58
58
56
54
51
51
49
48
47
47
47
46
46
45
44
44
42
41
39
35
35
35
34
34
33
26
26
26
25
23
22
21
20
20
19
15
14
14
12
11
8
7
6
6
48
(2.2)
(2.5)
(2.5)
(2.3)
(2.8)
(2.5)
(3.2)
(3.0)
(3.4)
(2.9)
(3.3)
(2.3)
(2.8)
(4.1)
(3.0)
(2.8)
(3.5)
(2.4)
(3.5)
(4.1)
(3.0)
(2.0)
(3.1)
(3.0)
(0.4)
(3.7)
(2.6)
(2.8)
(2.5)
(2.2)
(2.1)
(2.6)
(2.2)
(3.1)
(1.9)
(2.6)
(2.3)
(1.8)
(2.5)
(2.3)
(1.6)
(1.5)
(1.3)
(1.6)
(1.9)
(1.2)
(3.8)
TIMSS 2003
TIMSS
2003
2.19.
Izve{taj za postigawata na u~enicite vo Republika Makedonija
Internacionalno visoko nivo: primer test-zada~a 4
Podra~je: BIOLOGIJA
Na slikata e prika`ana zaednica koja se sostoi od gluvci,
zmii i nasadi od p~enica.
[to bi se slu~ilo so vakvata zaednica ako lu|eto gi ubijat
zmiite?
Zatoa {to nema zmii, }e ima pove}e gluvci.
Toa }e predizvika pomalku nasadi od
p~enica.
2
Postigawa na u~enicite
Dr`ava
Singapur
Malezija
Kineski Tajpej
Estonija
Avstralija
[vedska
Ungarija
Belgija (flamanski)
Holandija
SAD
[kotska
Rep. Slova~ka
Litvanija
Iran
Jordan
Ruska Federacija
Rep. Koreja
Hong Kong
Romanija
Nov Zeland
Egipet
Ermenija
Internac. prosek
Slovenija
Latvija
Srbija
Rep. Makedonija
Japonija
Norve{ka
Indonezija
Izrael
Italija
Rep. Moldavija
Tunis
Saudiska Arabija
Bugarija
Kipar
^ile
Bahrein
Palestina
Maroko
Filipini
Liban
Bocvana
Ju`na Afrika
Gana
Anglija
Procent na
re{enost
78
68
55
52
50
48
48
46
45
44
42
41
41
40
39
38
38
37
37
35
34
34
33
33
32
32
32
31
31
30
30
27
26
26
24
22
18
16
16
16
16
16
9
6
6
3
57
(1.8)
(2.1)
(2.0)
(2.3)
(2.3)
(2.1)
(1.9)
(1.9)
(2.6)
(1.7)
(2.5)
(2.4)
(2.2)
(2.1)
(2.4)
(1.6)
(1.9)
(2.0)
(2.7)
(3.2)
(1.9)
(2.1)
(0.3)
(2.0)
(2.3)
(2.1)
(2.5)
(1.6)
(2.4)
(1.7)
(2.0)
(2.1)
(2.2)
(1.8)
(2.1)
(2.2)
(1.5)
(1.8)
(1.3)
(1.3)
(1.8)
(1.5)
(1.6)
(1.1)
(1.1)
(0.6)
(2.4)
49
TIMSS
2003
Internacionalno sredno nivo
U~enikot rangiran vo srednoto nivo poka`uva deka prepoznava i koristi osnovni znaewa od prirodnite nauki.
U~enikot na ova nivo poka`uva deka:
² prepoznava
nekoi od karakteristikite na Son~eviot
sistem, kru`eweto na vodata, na `ivotnite i na ~ovekot - povrzani so negovoto zdravje;
² poznati
mu se nekoi aspekti na energijata, silite,
dvi`eweto, refleksijata na svetlinata i zvukot;
² ima
elementarni poznavawa za vlijanieto na ~ovekot
vrz promenite vo prirodata;
² ima
osnovni poznavawa od hemija, biologija i fizika
povrzani so sekojdnevniot `ivot;
² mo`e
da go primeni znaeweto vo ednostavni situacii i
da izvle~e potrebni informacii od ednostavni liniski dijagrami, kako i da interpretira slikovit dijagram.
50
TIMSS 2003
TIMSS
2003
2.20.
Izve{taj za postigawata na u~enicite vo Republika Makedonija
Internacionalno sredno nivo: primer test-zada~a 5
Podra~je: FIZIKA
Dr`ava
Na slikata levo e prika`ano top~e vrzano za konec, koe se
vrti vo krug. Na slikata desno e prika`ano dvi`eweto na
top~eto, gledano od gore.
Pogled od gore
Po nekolku zavrtuvawa se osloboduva konecot vo momentot
koga top~eto se nao|a vo to~kata Q. Koj od dadenite crte`i
go prika`uva dvi`eweto na top~eto po otpu{taweto na
konecot?
A
B
V
G
2
Postigawa na u~enicite
Rep. Koreja
Holandija
Estonija
Singapur
Avstralija
Japonija
Ungarija
[kotska
Nov Zeland
Belgija (flamanski)
SAD
Litvanija
Malezija
[vedska
Ruska Federacija
Rep. Slova~ka
Norve{ka
Latvija
Slovenija
Hong Kong
Kineski Tajpej
Italija
Bugarija
Srbija
Internac. prosek
Kipar
Izrael
Romanija
^ile
Ermenija
Rep. Makedonija
Rep. Moldavija
Iran
Jordan
Indonezija
Bahrein
Filipini
Saudiska Arabija
Palestina
Maroko
Tunis
Egipet
Liban
Bocvana
Ju`na Afrika
Gana
Anglija
Procent na
re{enost
87
82
80
79
77
77
77
77
77
76
76
75
75
74
74
72
72
71
70
69
68
61
60
60
60
59
58
58
58
58
54
52
48
47
47
44
42
38
36
33
31
30
30
30
22
22
74
(1.2)
(1.8)
(1.6)
(1.3)
(1.9)
(1.5)
(1.8)
(1.4)
(2.4)
(1.5)
(1.4)
(1.6)
(1.8)
(1.8)
(1.7)
(2.2)
(1.8)
(2.1)
(2.0)
(1.6)
(1.5)
(2.1)
(2.6)
(2.2)
(0.3)
(1.8)
(2.0)
(2.8)
(1.6)
(2.5)
(2.4)
(3.0)
(1.9)
(2.2)
(1.9)
(2.0)
(1.9)
(2.5)
(1.9)
(2.2)
(1.9)
(1.9)
(2.1)
(1.7)
(1.8)
(1.6)
(2.0)
51
TIMSS
2003
2.21.
Internacionalno sredno nivo: primer test-zada~a 6
Podra~je: GEOGRAFIJA
Dr`ava
Na slikata pogore e prika`an ~ovek {to stoi na tri
razli~ni pozicii na Zemjata i dr`i topka. Ako ~ovekot ja
ispu{ti topkata, gravitacijata }e napravi taa da padne.
Koja od slikite podolu najdobro go opi{uva na~inot na koj
}e padne topkata od trite razli~ni pozicii.
52
A
B
V
G
Japonija
Estonija
Rep. Koreja
Ungarija
[vedska
Holandija
Malezija
Kineski Tajpej
Norve{ka
Slovenija
Ruska Federacija
Litvanija
Nov Zeland
Hong Kong
Latvija
Singapur
Rep. Slova~ka
Avstralija
Srbija
Belgija (flamanski)
SAD
[kotska
Ermenija
Liban
Italija
Internac. procek
Romanija
Iran
Bahrein
Jordan
Rep. Moldavija
Izrael
Filipini
Indonezija
Bugarija
Bocvana
Saudiska Arabija
Palestina
^ile
Kipar
Rep. Makedonija
Egipet
Tunis
Gana
Ju`na Afrika
Maroko
Anglija
Procent na
re{enost
92
91
90
88
87
87
86
86
84
83
82
81
81
81
80
80
80
79
78
77
75
73
72
72
71
70
70
67
67
66
66
65
65
62
61
61
61
58
58
58
54
51
47
43
40
6
78
(1.2)
(1.7)
(1.5)
(2.1)
(1.8)
(2.2)
(1.5)
(1.7)
(2.0)
(2.4)
(1.8)
(2.2)
(2.9)
(2.2)
(2.5)
(1.7)
(2.2)
(2.5)
(2.6)
(2.2)
(1.8)
(2.9)
(2.4)
(2.5)
(2.6)
(0.4)
(3.3)
(2.7)
(2.3)
(2.6)
(3.7)
(3.2)
(2.4)
(2.2)
(4.0)
(2.7)
(3.1)
(2.3)
(2.4)
(3.3)
(3.4)
(2.3)
(2.5)
(2.9)
(2.1)
(1.3)
(3.0)
TIMSS 2003
TIMSS
2003
Izve{taj za postigawata na u~enicite vo Republika Makedonija
Internacionalno nisko nivo
U~enikot rangiran vo niskoto nivo poka`uva deka prepoznava osnovni fakti od biologija i fizika.
U~enikot na ova nivo:
² ima
izvesni znaewa za ~ovekoviot organizam (krvotok,
nerven sistem) i naslednite osobini;
² poka`uva
poznavawe na ednostavni fizi~ki prirodni
pojavi;
² interpretira
slikoviti dijagrami;
² go
primenuva znaeweto za ednostavni fizi~ki pojavi vo
prakti~ni situacii.
2
Postigawa na u~enicite
53
TIMSS
2003
2.22.
Internacionalno nisko nivo: primer test-zada~a 7
Podra~je: BIOLOGIJA
Karakteristikite se prenesuvaat od edna generacija na
druga generacija preku:
54
A.
samo spermata
B.
samo jajce-kletkata
V.
spermata i jajce-kletkata
G.
testisite
Dr`ava
Kineski Tajpej
Hong Kong
Rep. Koreja
Ungarija
[vedska
Holandija
Singapur
SAD
Izrael
[kotska
Estonija
Belgija (flamanski)
^ile
Romanija
Rep. Slova~ka
Italija
Malezija
Norve{ka
Latvija
Bugarija
Filipini
Japonija
Slovenija
Bahrein
Ruska Federacija
Internac. prosek
Avstralija
Litvanija
Egipet
Ermenija
Nov Zeland
Rep. Moldavija
Rep. Makedonija
Srbija
Indonezija
Maroko
Tunis
Kipar
Palestina
Jordan
Bocvana
Saudiska Arabija
Ju`na Afrika
Iran
Gana
Liban
Anglija
Procent na
re{enost
97
97
91
88
87
86
86
86
85
83
83
83
83
80
79
79
79
78
77
76
76
76
76
75
74
74
73
72
71
71
70
68
68
67
67
66
64
63
62
57
57
52
52
50
50
37
88
(0.7)
(0.6)
(0.9)
(1.6)
(1.5)
(1.6)
(1.0)
(1.2)
(1.4)
(1.8)
(1.6)
(1.5)
(1.1)
(2.3)
(2.0)
(1.9)
(1.4)
(1.9)
(1.8)
(2.3)
(1.6)
(1.8)
(2.2)
(1.7)
(2.0)
(0.3)
(2.2)
(1.9)
(1.8)
(1.9)
(2.6)
(2.2)
(2.4)
(1.9)
(1.9)
(2.6)
(2.0)
(2.0)
(2.0)
(2.1)
(1.8)
(2.8)
(1.5)
(1.9)
(2.1)
(2.6)
(1.5)
TIMSS 2003
TIMSS
2003
Izve{taj za postigawata na u~enicite vo Republika Makedonija
2.23.
Internacionalno nisko nivo: primer test-zada~a 8
Podra~je: FIZIKA
Dr`ava
Na crte`ot e prika`ana bateriska lamba i tri na~ini na
koi se staveni bateriite na nea.
K
L
M
Na koj na~in treba da se postavat bateriite za da raboti
lambata?
2
A.
Samo kako vo K
B.
Samo kako vo L
V.
Samo kako vo M
G.
Nitu eden od na~inite ne e pravilen.
Postigawa na u~enicite
Singapur
Rep. Koreja
Japonija
Hong Kong
Ruska Federacija
Rep. Slova~ka
Estonija
Kineski Tajpej
Malezija
Romanija
Latvija
Ungarija
Bugarija
Bahrein
Litvanija
Rep. Moldavija
[vedska
SAD
Ermenija
Nov Zeland
Slovenija
Liban
Holandija
Avstralija
Belgija (flamanski)
Kipar
Internac. prosek
[kotska
Indonezija
Srbija
Rep. Makedonija
Italija
Iran
^ile
Izrael
Norve{ka
Bocvana
Maroko
Jordan
Saudiska Arabija
Palestina
Filipini
Egipet
Tunis
Gana
Ju`na Afrika
Anglija
Procent na
re{enost
97
93
93
93
93
93
93
92
91
91
91
91
91
90
90
90
89
89
88
88
87
86
86
85
85
85
85
84
84
84
84
83
83
82
82
81
81
81
78
78
78
77
67
59
55
52
95
(0.5)
(0.8)
(0.9)
(0.9)
(1.0)
(1.1)
(1.1)
(0.8)
(1.0)
(1.2)
(1.5)
(1.2)
(1.6)
(1.2)
(1.1)
(1.6)
(1.0)
(0.8)
(1.5)
(2.0)
(1.3)
(1.4)
(1.7)
(1.8)
(1.4)
(1.5)
(0.2)
(1.6)
(1.2)
(1.5)
(1.7)
(1.4)
(1.3)
(1.2)
(1.6)
(1.5)
(1.3)
(2.2)
(1.9)
(2.3)
(1.8)
(1.6)
(2.1)
(1.9)
(1.8)
(1.7)
(1.0)
55
TIMSS
2003
56
TIMSS 2003
3
FAKTORI POVRZANI
SO POSTIGAWATA
NA U^ENICITE
1. Socio-ekonomski parametri
vo domot, stavovi i mislewa
na u~enicite za matematika i
prirodnata grupa predmeti
2. Nastavni programi
po matematika i prirodnite
nauki
3. Karakteristiki na
nastavnicite i nastavata
po matematika i prirodnite
nauki
4. Uslovi za u~ewe i
pou~uvawe vo u~ili{teto
TIMSS
2003
58
TIMSS 2003
TIMSS
2003
Izve{taj za postigawata na u~enicite vo Republika Makedonija
ekako deka rezultatite od testovite na znaewa se usloveni i
mo`e da se povrzat so pove}e faktori. Nekoi se odredeni od
li~nosta na u~enikot, a drugi mo`e da se povrzat so nastavnicite i u~ili{teto, semejstvoto i po{irokata okolina. Vo ramkite
na TIMSS se pribrani mnogu podatoci za faktorite koi imaat pogolemo vlijanie vrz postigawata na u~enikot11 .
Vo ovoj del od izve{tajov }e bidat prezentirani nekoi od
podatocite dobieni so pomo{ na koristenite pra{alnici.
S
11
3
Pri obrabotkata na rezultatite koristeni se razli~ni vidovi statistiki: IRT
skali, centralni tendencii, "plausible-values”, "jackknife” standardni gre{ki,
Kronbah-alfa koeficient na relijabilnost i dr. Rezultatite poka`uvaat deka
postoi 95% interval na doverba za generalizirawe vrz populacijata.
Faktori povrzani so postigawata na u~enicite
59
TIMSS
2003
3.1.
SOCIO-EKONOMSKI PARAMETRI VO
DOMOT, STAVOVI I MISLEWA NA
U^ENICITE ZA MATEMATIKATA I ZA
PRIRODNATA GRUPA NA PREDMETI
u Obrazovanieto na roditelite
oradi toa {to za najgolem broj u~enici roditelite se prvite
i mo`ebi najva`nite nastavnici, obrazovanieto na roditelite e biten faktor za uspehot na u~enicite. Vo tabelata 3.1.
se dadeni podatoci za obrazovnoto nivo na roditelite na testiranite u~enici, kako i prose~niot skor na soodvetniot procent na u~enici po matematika (M) i prirodnite nauki (P), za Republika Makedonija i internacionalniot prosek.
P
Tabela
3.1.
Obrazovnoto nivo na roditelite
Fakultet ili
Vi{o
povisoko
obrazovanie
obrazovanie
% u~enici
% u~enici
(skor)
(skor)
Sredno
obrazovanie
% u~enici
(skor)
Osnovno
obrazovanie
% u~enici
(skor)
Nezavr{eno
osnovno
obrazovanie
% u~enici
(skor)
M
P
M
P
M
P
M
P
M
P
Republika
Makedonija
22
(479)
22
(498)
19
(459)
19
(476)
43
(435)
43
(449)
11
(384)
11
(398)
5
(367)
5
(362)
Internac.
prosek
28
(503)
28
(507)
17
(480)
17
(487)
28
(463)
28
(472)
15
(434)
15
(442)
12
(410)
12
(416)
Studijata poka`a deka postoi pozitivna korelacija pome|u
postignatite rezultati na testovite i obrazovanieto na roditelite.
Onie u~enici ~ii roditeli (ili barem eden od niv) imaat povisok
stepen na obrazovanie postignaa podobri rezultati. Vo ovoj kontekst, onie u~enici ~ii roditeli imaat visoko obrazovanie odgovorile deka se nadevaat i tie vo idnina da zavr{at visoko obrazovanie i u~enicite so vakvi nade`i imaat i povisoki rezultati na
testovite.
u Knigi, rabotna masa i kompjuter vo domot
Za utvrduvawe na socio-ekonomskite uslovi vo domot povrzani so u~eweto matematika i prirodnite nauki bea pribrani podatoci za brojot na knigi, kompjuter i rabotna masa vo domot na u~enicite.
60
TIMSS 2003
TIMSS
2003
Izve{taj za postigawata na u~enicite vo Republika Makedonija
Se konstatira pozitivna korelacija me|u brojot na knigite vo
domot i postigawata na u~enicite.
Istiot zaklu~ok se odnesuva i za pra{aweto dali u~enikot
doma ima kompjuter i sopstvena rabotna masa. Od u~enicite vo Republika Makedonija 42% doma imaat kompjuter, a me|unarodniot
prosek e 60%. Vo TIMSS 1999 samo 21% od u~enicite vo Republika
Makedonija imale kompjuter, a internacionalniot prosek bil 45%.
Vo Republika Makedonija najgolem del od u~enicite (32%) koristat
kompjuter nadvor od domot i nadvor od u~ili{teto, 22% doma, no ne
i vo u~ili{te, 21% samo vo u~ili{te no ne i doma, 14% doma i vo
u~ili{te i 10% ne koristele kompjuter. Koristeweto kompjuter (osobeno doma, no ne i vo u~ili{te) e vo pozitivna korelacija so postigawata na u~enicite.
Okolu pra{aweto za poseduvawe svoja rabotna masa sostojbata e ista kako i vo TIMSS 1999: 87% od u~enicite od Republika
Makedonija odgovorile deka poseduvaat svoja rabotna masa.
u Doma{nite obvrski na u~enicite povrzani so
u~eweto matematika i prirodnite nauki,
samodoverbata vo izu~uvaweto i vrednuvaweto
na va`nosta na matematikata i prirodnite nauki
Vo odnos na nastavnite predmeti, najgolem procent od na{ite
u~enici odvojuvaat najmnogu vreme za doma{nite obvrski po matematika, potoa po fizika, pa po hemija, geografija i biologija. Op{to
zemeno, visokiot procent na u~enicite od onie dr`avi kade pove}e
vreme se posvetuva na doma{nite zada~i ne zna~i deka tie postignale podobri rezultati na testot.
Odgovorite na pra{aweto za nivoto na svoite sposobnosti za
u~ewe matematika i prirodnite nauki se dobieni spored toa kolkav
procent od u~enicite se soglasuvaat (mnogu ili malku), odnosno ne se
soglasuvaat (mnogu ili malku) so dadenite tvrdewa12 koi izrazuvaat
pozitiven stav kon soodvetniot predmet. Za zemjite kade prirodnite
nauki se izu~uvaat kako integriran predmet, najgolem procent od u~enicite (Tunis, Egipet, Norve{ka, Izreal itn.) mnogu se slo`uvaat so
tvrdewata za predmetot. Karakteristi~no e toa {to u~enicite od nekoi
aziski zemji (Hongkong, Tajvan, Ju`na Korea i Japonija) koi iako imaat
visoki rezultati na testot, sepak bile skromni vo odgovorite na ova
pra{awe, odnosno ne se soglasuvale ili malku se soglasuvale so tvrdewata. U~enicite vo Republika Makedonija po odnos na ovie tvrdewa
imaat visoko nivo na samodoverba osobeno za izu~uvawe na biologija
i geografija, potoa fizika i hemija, a najskromni (ili ako se zemat predvid postignatite rezultati - najrealni) se vo izjavite za matematika.
12
3
Jas sum obi~no dobar/dobra po matematika, odnosno prirodnite nauki; Matematikata, odnosno prirodnite nauki mene mi se pote{ki otkolku na drugite u~enici
vo mojata paralelka; Matematikata, odnosno prirodnata grupa predmeti ne mi e
silna strana; Sodr`inite od matematika, odnosno prirodnite nauki gi u~am brzo.
Faktori povrzani so postigawata na u~enicite
61
TIMSS
2003
Odgovorite na drugo pra{awe13 davaat podatoci za toa kolku/
kako u~enicite gi vrednuvaat matematikata i prirodnite nauki. Odgovorite, odnosno procentite vo sekoja kategorija odgovori se sli~ni so odgovorite na pra{aweto za samodoverba. Karakteristi~no za
matematika vo site zemji i za prirodnite nauki vo zemjite kade se
izu~uvaat kako integriran predmet, najgolemiot procent na u~enici
{to visoko gi vrednuvaat se od zemjite koi postignale poslabi rezultati (Bocvana, Egipet, Gana, Jordan, Tunis, Palestina, Maroko, Ju`na Afrika itn.). Od zemjite, pak, kade prirodnite nauki se izu~uvaat
oddelno mnogu pomal procent na u~enici visoko gi vrednuvaat prirodnite nauki (internacionalnite proseci se: biologija 37%, fizika 31%, geografija 29% i hemija 29%). Za ovie zemji negativnata korelacija me|u indeksot za vrednuvaweto na prirodnite nauki i postignuvawata na testot e u{te poizrazena.
Podatocite za u~enicite od Republika Makedonija se na nivo
na internacionalniot prosek za matematika i visoko nad internacionalniot prosek za site predmeti od prirodnite nauki i toa se
blisku do vrvot na tabelata vo koja se prezentirani podatocite po
dr`avi po opa|a~ki vrednosti za toa kolku gi vrednuvaat soodvetnite predmeti. Ova osobeno se odnesuva za geografija kade Republika Makedonija e na vrvot na tabelata. U{te pove}e, na delot od
pra{aweto za toa kolku u`ivaat vo izu~uvaweto na prirodnite nauki, na{ite u~enici se na vrvot od skalata.
Sporedeno so podatocite od TIMSS 1999 godina za site predmeti stavot na u~enicite kon izu~uvaweto matematika i prirodnite
nauki e popozitiven.
13
62
Ja sakam matematikata, odnosno prirodnite nauki; Zadovolstvo mi e da u~am matematika, odnosno prirodni nauki; Mislam deka matematikata, odnosno prirodnite nauki }e mi pomognat vo sekojdnevniot `ivot; Mi treba matematika, odnosno
prirodnite nauki za da gi u~am drugite predmeti; Treba da bidam dobar po matematika, odnosno prirodnite nauki za da se zapi{am na fakultetot koj jas go sakam; Bi sakal vrabotuvawe povrzano so matematika, odnosno so prirodnite nauki;
Mi treba matematika, odnosno prirodnite nauki za da go rabotam toa {to go sakam.
TIMSS 2003
TIMSS
2003
Izve{taj za postigawata na u~enicite vo Republika Makedonija
3.2.
NASTAVNI PROGRAMI PO MATEMATIKA
I PO PRIRODNITE NAUKI
ri sproveduvawe na studijata, preku pra{alnicite za u~enicite, nastavnicite i nacionalnite koordinatori bea opfateni pove}e pra{awa so koi se pribiraa podatoci za nastavnite planovi i programi po matematika i po prirodnite nauki. Vo
TIMSS studijata se pribrani podatoci na dve nivoa: propi{ani nastavni programi (intended curriculum) i ona {to e realizirano niz nastavnata praktika (implemented curriculum). Od pove}e faktori zavisi
kolku }e se realizira toa {to prethodno bilo propi{ano vo soodvetnite dokumenti.
P
u Propi{ani nastavni programi i diferenciranost
Nastavnite programi vo Republika Makedonija pretstavuvaat
dr`aven dokument i va`at za site u~enici. Istoto se odnesuva za
najgolemiot broj zemji, osven Avstralija, Belgija i SAD. Vo mal broj
zemji (vkupno 9) postoi edna nastavna programa, no so razli~ni nivoa
na te`ina vo zavisnost od sposobnostite na u~enicite.
Karakteristi~no za prirodnite nauki vo osmo oddelenie e
toa {to vo svetot nastavata e organizirana spored dva modela. Vo
edniot model, tie se izu~uvaat kako posebni predmeti: fizika, hemija, biologija, geografija. Niz razli~nite godini na obrazovanie se
vklu~eni nekolku ili site ovie predmeti. Kaj nas prirodnite nauki
vo osmo oddelenie se izu~uvaat kako posebni predmeti {to e slu~aj
i kaj pove}eto evropski zemji (osven Anglija, Italija, [kotska i Norve{ka), kako i vo Tajvan, Indonezija, Maroko i Filipini. Drugite zemji go koristat vtoriot model, odnosno izu~uvaweto na prirodnite nauki e organizirano vo eden nastaven predmet. Vo nego se integrirani
sodr`ini od pove}e oblasti. Spored postigawata na u~enicite od
razli~ni zemji ne mo`e da se dade prednost na eden od modelite na
izu~uvawe na prirodnite nauki. Odnosno, visokite ili slabite rezultati ne se povrzani so modelot na izu~uvawe na prirodnata grupa
predmeti.
u Sodr`ina na propi{anite nastavni programi
Spored propi{anite nastavni programi vo Republika Makedonija najmnogu vnimanie se posvetuva na razbiraweto na nau~nite
koncepti, pravila i postapki, pomalku na znaewata za osnovnite
nau~ni fakti, izveduvaweto na eksperimenti i sproveduvawe na istra`uvawa, povrzuvawe na sodr`inite so drugite nastavni predmeti, razbirawe za vlijanieto na ~ovekot vrz `ivotnata okolina, a
3
Faktori povrzani so postigawata na u~enicite
63
TIMSS
2003
mnogu malku vnimanie se posvetuva na pi{uvawe izve{tai i obrazlo`enija za toa {to e nabquduvano i kako u~enicite ja objasnuvaat
pojavata, formulirawe na hipotezi ili predviduvawa {to treba da
se proverat, planirawe i sproveduvawe na istra`uvawa, za su{tinata i prirodata na prirodnite nauki i nau~noto istra`uvawe, za
tehnologijata i nejzinoto vlijanie vo op{testvoto i multikulturnata sorabotka.
u Zastapenost na testiranite sodr`ini
vo propi{anite nastavni programi
Spored podatocite za toa vo koj procent se vklu~eni vo propi{anite nastavni programi temite koi{to bea opfateni so pra{awata vo testovite se konstatira deka na internacionalno nivo, prose~no, 71% od temite od koi bile pra{awata, za site ili skoro za
site u~enici bile opfateni vo kurikulumite, 25% ne bile opfateni
a 4% bile opfateni samo vo kurikulumite za posposobnite u~enici
vo dr`avite kade ima diferencirani nastavni programi. Kaj oddelnite predmeti, spored internacionalniot prosek najgolemo poklopuvawe na temite ima za matematika, potoa za fizika, biologija, hemija, geografija i naukata za prirodnoto okru`uvawe.
Za temite vklu~eni vo propi{anite nastavni programi spored koi rabotele u~enicite od Republika Makedonija ova poklopuvawe e povisoko od internacionalniot prosek od ili vo procenti:
hemija 100%, fizika 90%, biologija 83% i geografija 82%, odnosno
vo prosek za site podra~ja od prirodnite nauki 89%, a za matematika 95%.
Za razlika od matematika kade poklopuvaweto na temite
uka`uva na delumna pozitivna korelacija so postigawata na testot,
za prirodnite nauki ova ne e slu~aj. Mo`e da se konstatira deka
soodvetno-umereno poklopuvawe na temite e uslov za povisoki rezultati na testot, no istovremeno visokoto nivo na poklopuvawe vo
temite ne e garancija za visokite rezultati na testot.
u Zastapenost na testiranite sodr`ini vo realiziranite nastavni programi
Za toa vo koj stepen sodr`inite testirani vo TIMSS 2003 se
realizirani vo nastavnata praktika (implemented curriculum) odgovor
dadoa nastavnicite. Rezultatite se izrazeni preku procentot na
u~enici koi vo tekot na nastavata gi imaat u~eno ovie sodr`ini.
Internacionalniot prosek e 67 %, a za Republika Makedonija 98 % od u~enicite ovie sodr`ini gi izu~uvale vo u~ili{te.
64
TIMSS 2003
TIMSS
2003
Izve{taj za postigawata na u~enicite vo Republika Makedonija
Od podatocite za Republika Makedonija mo`e da se konstatira deka postoi skoro celosno poklopuvawe na sodr`inite od matematika (osven podra~jeto Podatoci) i od prirodnite nauki (osven
temite od ekologija) opfateni vo nastavnite programi i TIMSS 2003
testovite. Isto taka, pove}eto od sodr`inite po prirodnite nauki
koi vo drugi zemji u~enicite gi izu~uvaat mnogu porano i vo pove}e
godini, kaj nas se zastapeni samo vo VII ili VIII oddelenie.
u Eksterni merewa na postigawata na u~enicite
Od aspekt na eksternite ocenuvawa i merewa na postigawata na u~enicite, spored podatocite se konstatira deka vo 37 zemji se
sproveduvaat eksterni merewa na znaewata edna{ ili pove}e pati
vo tekot na formalnoto obrazovanie. Toa naj~esto se pravi vo 12 klas
(kaj nas ekvivalent na ~etvrta godina sredno obrazovanie).
Vo Republika Makedonija postapno (po~nuvaj}i od 2000 godina) se voveduvaat eksterni merewa na postigawata na u~enicite nacionalni ocenuvawa, na krajot od ~etvrto i osmo oddelenie, a pri
kraj se podgotovkite za voveduvawe na eksternite ispiti na krajot
od srednoto obrazovanie.
3
Faktori povrzani so postigawata na u~enicite
65
TIMSS
2003
3.3.
KARAKTERISTIKI NA NASTAVNICITE
I NASTAVATA PO MATEMATIKA
I PO PRIRODNITE NAUKI
astavnicite po matematika, fizika, hemija, biologija, odnosno geografija i nivnata rabota vo u~ilnicata mnogu vlijae na
toa kolku i kako u~enicite u~at matematika i prirodni nauki. Nastavnicite gi voveduvaat u~enicite vo novite sodr`ini, izbiraat i voveduvaat vo u~ilnicata razli~ni aktivnosti, go sledat
razvojot na u~enikovoto razbirawe na poimite i matemati~koto, odnosno nau~noto razmisluvawe. Nastavnikot mo`e da im pomogne na
u~enicite da koristat tehniki i sredstva za istra`uvawe, ja analiziraat i vrednuvaat u~enikovata rabota i postigawata i gradat pozitivni stavovi kaj u~enicite kon matematikata i prirodnite nauki.
Bidej}i primerokot anketirani nastavnici be{e povrzan so
primerokot testirani u~enici, odgovorite na nastavnicite ne se isklu~ivo dovolni da se zaklu~uva za site nastavnici koi predavaat
vo osmo oddelenie vo Republika Makedonija. Sepak, bidej}i vo Republika Makedonija ima okolu 350 osnovni u~ili{ta, a vo primerokot bea vklu~eni polovinata od osnovnite u~ili{ta (149) pribranite podatoci se statisti~ki zna~ajni i dovolni za da mo`e da se donesuvaat relativni zaklu~oci. Kako i da e, edinica merka vo ovoj
izve{taj e u~enikot, zatoa podatocite vo ovoj del od izve{tajot se
odnesuvaat na procentot u~enici {to se u~eni od nastavnici so komentiranite karakteristiki.
N
u Vozrast, pol, rabotno iskustvo i obrazovanie
na nastavnicite
Spored podatocite pribrani vo TIMSS mo`e da se konstatira deka Republika Makedonija e vo grupata dr`avi so isklu~itelno
vozrasna populacija na nastavnici po matematika i predmetite od
prirodnite nauki, {to, pak, povlekuva i prose~noto rabotno iskustvo na makedonskiot nastavnik da e podolgo od rabotnoto iskustvo
spored internacionalniot prosek.
Spored polot i na internacionalno nivo, a i vo Republika
Makedonija pogolem procent u~enici se u~eni od nastavnici od `enski pol, {to posebno se odnesuva za matematika (Tabela 3.2.).
[to se odnesuva na podatocite za stru~nata podgotovka na
nastavniot kadar vo Republika Makedonija, samo 8% od u~enicite
bile pou~uvani od nastavnici po matematika, odnosno 21% po prirodnite nauki, so zavr{eno visoko obrazovanie. Drugite 92% u~enici na ~asovite po matematika, odnosno 78% po prirodnite nauki, bile pou~uvani od nastavnici so zavr{eno vi{o obrazovanie. No, site
66
TIMSS 2003
TIMSS
2003
Izve{taj za postigawata na u~enicite vo Republika Makedonija
nastavnici odgovorile deka glaven predmet pri nivnoto obrazovanie za nastavnici im bil predmetot koj{to go predavaat.
Tabela
3.2.
Vozrast, pol, rabotno iskustvo na nastavnicite
% na u~enici
spored vozrasta
na nastavnicite
% na u~enici
spored
polot na
nastavnicite
do 29
30-39
40-49
50 i
godini godini godini pove}e
Republika
Makedonija
Internacionalen
prosek
@
M
godini
rabotno
iskustvo
M
2
25
36
38
68
32
21
P
4
17
29
50
58
42
22
M
17
30
30
23
58
42
16
P
20
30
28
22
60
40
15
u Profesionalen razvoj i sorabotka
na nastavniot kadar
Iako vo TIMSS bea vklu~eni zemji kade (spored podatocite
pribrani so pra{alnikot za nastavnici) sostojbata so profesionalniot razvoj na nastavniot kadar i sorabotkata me|u nastavnicite e
mnogu polo{a od sostojbata vo Republika Makedonija, a Republika
Makedonija ne otstapuva mnogu od internacionalniot prosek, so gorespomnatite karakteristiki ne bi mo`ele da bideme zadovolni.
Imeno, u~enicite vo osmo oddelenie se pou~uvani od: 20% nastavnici koi nikoga{ nemale institucionalna poddr{ka i obuka vo vrska
so nastavnite programi, 15% nikoga{ ne posetuvale obuki za definirawe celi, posebno za razvojni celi, 12% nikoga{ ne dobile poddr{ka za stru~no nadgraduvawe, a 17% za metodi~ko usovr{uvawe i
36% nikoga{ ne posetuvale obuka za koristewe na informati~kata
tehnologija vo nastavata.
Ponatamu, nastavnicite na polovinata u~enici izjavile deka
najmalku edna{ sedmi~no diskutiraat me|u sebe za toa kako da se
vovede daden poim, ili kako da se podgotvi nastavnata materija.
Glavno, nastavnicite ne posetuvaat ~asovi na drugi nastavnici, a,
isto taka, drugi nastavnici skoro i da ne vr{ele neformalni poseti
na nivnite ~asovi.
Na kraj, i pokraj podatocite za karakteristikite na nastavniot kadar dadeni vo ova poglavje, i postigawata na u~enicite dadeni vo prethodnoto, re~isi site nastavnici od primerokot vo Republika Makedonija imaat ogromna samodoverba vo sopstvenata podgotvenost da dr`at nastava po soodvetnite predmeti.
3
Faktori povrzani so postigawata na u~enicite
67
TIMSS
2003
u Golemina na paralelkite
Vo odgovorite na pra{alnicite, nastavnicite dadoa podatoci i za brojot na u~enicite vo paralelkite. Toj broj se dvi`i od prose~no 20 u~enici vo Belgija, do 54 u~enici vo Filipini. Internacionalniot prose~en broj u~enici vo edna paralelka e 31 u~enik. Za Republika Makedonija prosekot e 28 u~enici ili, poto~no, 26% od u~enicite se vo paralelki do 24 u~enici, 57% vo paralelki so 25-32
u~enici, 16% se vo paralelki so 33-40 u~enici i samo 1% od u~enicite se vo paralelki so pove}e od 41 u~enik.
Kako na internacionalno nivo, taka i vo Republika Makedonija ne mo`e da se najde povrzanost me|u brojot na u~enicite vo paralelkata i nivnite postigawa na testot. No sepak, prvite ~etiri
zemji koi se najvisoko rangirani vo odnos na postigawata imaat izrazeno golem broj na u~enici vo paralelkite (od 37 do 40 u~enici).
u Aktivnosti so koi u~enicite se anga`irani
na ~asovite
Za aktivnostite vo koi u~enicite se vklu~eni za vreme na
nastavniot ~as, vo ovaa studija se pribrani podatoci od odgovorite
na u~enicite i nivnite nastavnici. Podatocite za procentot na
u~enicite vklu~eni vo aktivnostite, a dobieni kako odgovor na isto
pra{awe i od nastavnikot i od u~enikot zna~ajno ne se razlikuvaat.
Na polovina i pove}e od ~asovite po matematika, spored
odgovorite na u~enicite, a i spored odgovorite na nastavnicite, od
50% do 65% od u~enicite se vklu~uvaat vo rabotata na re{avawe
zada~i povrzani so sekojdnevniot `ivot, obrazlo`enija na dadeni
odgovori i re{avawe pokompleksni problemi.
Za aktivnostite na ~asovite po prirodnite nauki podatocite
se sledni:
² Po
fizika 56% od u~enicite (41%)14 odgovorile deka
nastavnikot demonstrira eksperimenti. Potoa, 39% od
u~enicite (22%) se izjasnile deka osmisluvaat ili planiraat eksperimenti ili istra`uvawa, 39% od u~enicite
(36%) vr{at eksperimenti ili istra`uvawa, 38% od u~enicite (50%) pri ovie aktivnosti rabotat vo grupi, 49%
(51%) pi{uvaat objasnuvawe za ona {to e nabquduvano i
zo{to toa se slu~ilo i 63% od u~enicite (75%) go povrzuvaat ona {to go u~at vo sekojdnevniot `ivot.
² Po
hemija 64% od u~enicite (42%) odgovorile deka nastavnikot demonstrira eksperimenti. Potoa, 46% od u~enicite (20%) se izjasnile deka osmisluvaat ili plani-
14
68
Vo ovoj pasus vrednostite vo zagradite se procent na u~enici spored izjavata na
nastavnicite za aktivnosti na polovina i pove}e od nastavnite ~asovi.
TIMSS 2003
TIMSS
2003
Izve{taj za postigawata na u~enicite vo Republika Makedonija
raat eksperimenti ili istra`uvawa, 46% od u~enicite
(25%) vr{at eksperimenti ili istra`uvawa, 36% od
u~enicite (42%) pri ovie aktivnosti rabotat vo grupi,
48% (46%) pi{uvaat objasnuvawe za ona {to e nabquduvano i zo{to toa se slu~ilo i 53% od u~enicite (81%) go
povrzuvaat ona {to go u~at vo sekojdnevniot `ivot.
² Po
biologija 47% od u~enicite (43%) odgovorile deka
nastavnikot demonstrira eksperimenti. Potoa, 30% od
u~enicite (25%) se izjasnile deka osmisluvaat ili planiraat eksperimenti ili istra`uvawa, 26% od u~enicite
(28%) vr{at eksperimenti ili istra`uvawa, 29% od u~enicite (40%) pri ovie aktivnosti rabotat vo grupi, 45%
(43%) pi{uvaat objasnuvawe za ona {to e nabquduvano i
zo{to toa se slu~ilo i 74% od u~enicite (76%) go povrzuvaat ona {to go u~at vo sekojdnevniot `ivot.
² Po
geografija 38% od u~enicite (40%) odgovorile deka
nastavnikot demonstrira eksperimenti. Potoa, 27% od
u~enicite (21%) se izjasnile deka osmisluvaat ili planiraat eksperimenti ili istra`uvawa, 22% od u~enicite
(20%) vr{at eksperimenti ili istra`uvawa, 26% od u~enicite (38%) pri ovie aktivnosti rabotat vo grupi, 42%
(37%) pi{uvaat objasnuvawe za ona {to e nabquduvano i
zo{to toa se slu~ilo i 68% od u~enicite (71%) go povrzuvaat ona {to go u~at vo sekojdnevniot `ivot.
[to se odnesuva, pak, do koristeweto na u~ebnicite, najgolem del od na{ite nastavnici po matematika i po predmetite od
prirodnite nauki go koristat u~ebnikot kako primarna osnova vo
nastavata (nastavnici koi pou~uvaat okolu 63% od u~enicite), pomalku go koristat kako dopolnitelen izvor (32%) i nastavnicite na
samo 5% od u~enicite ne koristat u~ebnik. Ovie podatoci se bliski
do internacionalniot prosek spored koj, 56% od u~enicite se
pou~uvani od nastavnici koi u~ebnikot go koristat kako primaren
izvor vo nastavata, potoa kako dopolnitelen izvor (39%) i voop{to
ne koristat u~ebnik (5%).
u Doma{ni raboti i proverka na znaewata
Mnogu mal procent od na{ite u~enici dobivaat obvrski za
doma{na rabota. Imeno 65% u~enici odgovorile deka ne dobivaat
doma{ni zada~i po prirodnite nauki ili dobivaat doma{ni na pomalku od polovina od nastavnite ~asovi i gi rabotat za pomalku od
30 minuti. Po matematika sostojbata e poinakva, odnosno vo gorespomnatata kategorija se nao|aat 12% od u~enicite. Kako i da e ~estotata na rabotewe doma{ni zada~i i potrebnoto vreme za izrabotka ne
vlijae na nivoto na postignatite rezultati na testovite. Vo sekoj
3
Faktori povrzani so postigawata na u~enicite
69
TIMSS
2003
slu~aj pobitno e, ako ve}e se zadavaat doma{ni zada~i, kako ponatamu se koristat izrabotkite od u~enicite. Podatoci za ova i za procentot na u~enicite ~ii nastavnici gi proveruvaat doma{nite
raboti (P)15, koi gi korigiraat (K), potoa organiziraat zaemna proverka i korigirawe me|u u~enicite (Z), ja koristat doma{nata rabota kako osnova za diskusija za vreme na ~asot (D) ili, pak, ja koristat kako pridones kon ocenkata (O), se dadeni vo Tabela 3.3.
Tabela
3.3.
Procent na u~enici ~ii nastavnici sekoga{ ili skoro
sekoga{ prezemaat aktivnosti povrzani so doma{nata zada~a
Nastavnikot:
Republika
Makedonija
Internacionalen
prosek
P
K
Z
D
O
Matematika
65
59
24
19
25
Prirodni nauki
69
54
24
27
42
Matematika
76
62
27
25
31
Prirodni nauki
78
57
36
27
25
Od dadenite podatoci mo`e da se konstatira deka i na
internacionalno nivo i vo R. Makedonija nastavnicite naj~esto konstatiraat redovnost vo pi{uvaweto i brza proverka na to~nosta i
korigirawe na doma{nata zada~a. Isto taka, se konstatira deka doma{nata rabota kako pridones kon ocenkata po matematika ja koristat nastavnicite na edna ~etvrtina od u~enicite vo R. Makedonija,
a kon ocenkata po prirodnite nauki na blizu polovina od u~enicite.
Koga sme kaj ocenuvaweto, vo TIMSS se pribraa podatoci i za
na~inite na koi se proveruva u~enikovoto znaewe i umeewe. Spored
odgovorite na nastavnicite, okolu 50% od na{ite u~enici re{avaat
test ili na drug na~in formalno se ocenuvani po matematika edna{
mese~no, a po prirodnite nauki nekolku pati vo tekot na u~ebnata
godina. Spored internacionalniot prosek ovie vrednosti za istite
kategorii se 40% za matematika, odnosno 25% za prirodnite nauki.
A, pak, pra{awata koi nastavnicite gi koristat pri proveruvaweto
i ocenuvaweto na u~enicite se takvi {to naj~esto se bara kompletno re{avawe na zada~ata, odnosno celosen odgovor ili obrazlo`enie, a vo golem broj slu~ai testovite se kombinirani od pra{awa so
pove}e~len izbor i od pra{awa od otvoren tip.
15
70
Oznakite vo zagradite se odnesuvaat na opisite i imaat isto zna~ewe so
oznakite vo tabelata.
TIMSS 2003
TIMSS
2003
Izve{taj za postigawata na u~enicite vo Republika Makedonija
3.4.
USLOVI ZA U^EWE I POU^UVAWE
VO U^ILI[TETO
a postigawata na u~enicite vlijaat demografskite karakteristiki na u~ili{teto kako i uslovite za rabota vo u~ili{teto. Generalno, vo u~ili{tata kade socio-ekonomskata struktura e popovolna i uslovite za rabota vo u~ili{teto se optimalni
u~enicite imaat povisoki postigawa.
N
u Demografski karakteristiki na u~ili{teto
Podatocite za demografskite karakteristiki na u~ili{teto
bea pribrani so pra{alnikot za u~ili{teto kade se bara{e direktorot da dade podatoci za procentot na u~enicite vo u~ili{teto koi{to doma imaat nepovolni socio-ekonomski uslovi. U~ili{tata,
spored ovie podatoci, se kategorizirani vo:
² u~ili{ta kade ima 0-10% u~enici so nepovolni socioekonomski uslovi (K 1)16;
² u~ili{ta kade ima 11-25% u~enici so nepovolni socioekonomski uslovi (K 2);
² u~ili{ta so 26-50% u~enici koi doma imaat nepovolni
socio-ekonomski uslovi (K 3);
² u~ili{ta kade nad 50% u~enici se so nepovolni socioekonomski uslovi (K 4).
Vo tabelata 3.4. se dadeni podatocite za procentot na testirani u~enici koi u~at vo u~ili{ta od navedenite kategorii i podatocite za nivnite prose~ni postigawa po matematika (M) i prirodnite nauki (P).
Tabela
3.4.
Procent na u~enici koi u~at vo u~ili{ta so nepovolni
demografski karakteristiki i postigawa na u~enicite
U~ili{te
K1
Postigawa
K2
K3
K4
Republika
Makedonija
11
M
468
P
477
19
M
448
P
465
35
M
431
P
448
36
M
418
P
431
Internac.
prosek
22
496
500
26
476
484
21
460
469
31
339
449
Na internacionalno nivo, od 45 zemji samo vo Belgija, Kineski Tajpei, Singapur i Holandija nad 50% od u~enicite u~at vo u~ili{ta kade ima samo od 0 do 10% u~enici koi{to doa|aat od nepovolni socio-ekonomski sredini.
16
3
Vo tabelata podolu ovaa oznaka e koristena za soodvetnata kategorija u~ili{ta.
Faktori povrzani so postigawata na u~enicite
71
TIMSS
2003
u Uslovi za rabota vo u~ili{teto i uslovi
povrzani so pou~uvaweto i u~eweto matematika
i prirodni nauki
Podatocite za uslovite za rabota vo u~ili{teto i uslovite
povrzani so pou~uvaweto i u~eweto matematika i prirodni nauki se
dadeni preku indeks baziran na aritmeti~kata sredina od odgovorite na direktorot na u~ili{teto na 5 pra{awa za op{tite uslovi
vo u~ili{teto i pet pra{awa za matematika, odnosno {est pra{awa
za prirodnite nauki vo vrska so specifi~nite resursi vo u~ili{teto potrebni za nastavata po ovie predmeti.
Vo vrska so op{tite uslovi se bara{e odgovor za nivoto na
nedostatok na literatura vo u~ili{teto, materijalni sredstva za
potro{en materijal (hartija, flomasteri, folii...); sostojbata na
u~ili{nata zgrada, dvor, igrali{ta; zagrevaweto i osvetluvaweto
na u~ili{teto, kako i nedostatok na u~ilni~ki prostor.
Za nastavata po matematika bea pribrani podatoci vo vrska
so nedostatok na: kompjuteri; softver; kalkulatori dostapni na u~enicite; audio-vizuelni sredstva, kako i matemati~ka biblioteka.
Za nastavata po prirodnite nauki pak, nedostatok na: kabineti i laboratorii; kompjuteri i softver za prirodnite nauki; kalkulatori
dostapni na u~enicite; audio-vizuelni sredstva, kako i prirodonau~na biblioteka.
Indeksot e izrazen vo tri kategorii:
² visok
indeks na op{ti uslovi i opremenost (ako ima mal
nedostatok na specifi~nite resursi i povolni op{ti uslovi);
² sreden
indeks (ako ima pogolem nedostatok na specifi~ni resursi i nepovolni op{ti uslovi);
² nizok
indeks (ako mnogu od navedenite specifi~ni
resursi nedostasuvaat i op{tite uslovi vo u~ili{teto se
mnogu lo{i).
Spored ovoj indeks Republika Makedonija e na 35 mesto za
matematika, pri {to internacionalniot prosek e deka 26% od u~enicite u~at vo u~ili{ta so visok indeks, a vo Republika Makedonija
8% od u~enicite u~at vo vakvi u~ili{ta. Na dnoto na tabelata se
nao|aat: Moldavija, Bugarija, Ruskata Federacija, Srbija i Bocvana.
Polo{i uslovi, odnosno na 38 mesto e Republika Makedonija
za prirodnite nauki. Tuka internacionalniot prosek e povtorno 26%
od u~enicite, a vo Republika Makedonija 6% od u~enicite u~at vo
povolni uslovi. Na dnoto na tabelata se nao|aat povtorno Bugarija,
Ruskata Federacija, Srbija i Moldavija.
Sporedeno so podatocite od TIMSS 1999 uslovite se podobreni,
imeno toga{ okolu 2% od u~enicite u~ea vo u~ili{ta so visok indeks.
Najvisoko rangirani zemji vo odnos na uslovite vo u~ili{tata se Singapur, Hongkong, Holandija, Belgija, Izrael, Avstralija, SAD, Japonija, Slovenija itn.
72
TIMSS 2003
TIMSS
2003
Izve{taj za postigawata na u~enicite vo Republika Makedonija
ZAKLU^NI SOGLEDUVAWA
I PREPORAKI
ezultatite od testovite na znaewa po matematika (30 mesto)
i prirodnite nauki (31 mesto) od 45 dr`avi, za na{ite u~enici mo`e da se ocenat kako pove}e od slabi. Od 19 evropski dr`avi, Republika Makedonija e rangirana najnisko vo odnos na
postigawata na u~enicite. Poslabi rezultati od nas poka`ale u~enicite od afrikanskite zemji, od nekoi aziski zemji i ^ile. Ova
mo`ebi i ne e iznenaduvawe ako se imaat predvid rezultatite od
prethodnata studija, TIMSS 1999. Na{ata pozicija spored rezultatite toga{ i sega e otprilika ista. Iznenaduva toa {to ne sme ja nau~ile lekcijata od pred ~etiri godini i so ogled na toa {to e napraveno (ili ne e napraveno), rezultatite sega ne samo {to ne se podobri, tuku za nijansa se i poslabi vo odnos na prethodnata studija. Ima
mnogu pri~ini ili sostojbi koi mo`e da gi komentirame kako opravdanie za vakvata sostojba no, fakt e deka ne treba da barame opravduvawa ili pri~ini, zatoa {to podatocite od ovaa studija uka`uvaat deka za ovie ~etiri godini nemalo ili imalo mnogu malku
aktivnosti prezemeni so cel konstatiranata sostojba da se podobri.
Ako rezultatite od TIMSS 1999 bea iznenaduvawe za javnosta, posebno stru~nata, ovie podatoci treba da ja razbudat nacijata,
dr`avata, sekoj od nas, a osobeno onie {to, na eden ili drug na~in,
se vklu~eni vo obrazovanieto.
R
3
Faktori povrzani so postigawata na u~enicite
73
TIMSS
2003
PREPORAKI
R
74
ezultatite od testovite, prirodata na pra{awata na testovite na znaewa i sevkupnite podatoci od pra{alnicite upatuvaat na nekolku mo`ni nasoki za dejstvuvawe.
²
U~enicite, nastavnicite, avtorite na nastavnite programi, u~ebnikarite i kreatorite na obrazovnata politika
da im dadat prednost na aktivnostite, pra{awata i zada~ite za ~ie uspe{no re{avawe se potrebni poslo`eni
mislovni operacii.
²
Da im se dade pogolema va`nost i vreme vo nastavniot
proces na aktivnostite povrzani so re{avaweto problemski zada~i i prakti~nata primena na znaewata.
²
Postigawata na u~enicite da ne se merat, odnosno ocenkata da ne se dava spored brojot na to~no prezentiranite
fakti i podatoci, usvoenite definicii, recitirawa i
sli~no, tuku spored primenlivosta na znaewata, sposobnosta za re{avawe problemi, kapacitetot za istra`uvawe
i prakti~nite aktivnosti, konceptualnite znaewa i drugo.
²
Vklu~uvaweto na decata vo formalnoto obrazovanie da
bide na pomala vozrast.
²
Da se donesat dr`avni standardi za postigawa po matematika i po prirodnata grupa predmeti bazirani na dr`avnite o~ekuvawa i empiriski podatoci.
²
Da ne se naru{uva kontinuitetot vo izu~uvaweto na prirodnite nauki i u{te pove}e da se preispitaat nastavnite
programi za oddelenska nastava od aspekt na zastapenosta na sodr`ini od hemija i fizika soodvetni na vozrasta
i mo`nostite na u~enicite, kako i da se osmisli model za
izu~uvawe i opfat na sodr`ini od fizika i hemija vo
petto i {esto oddelenie.
²
Da se pottiknuva, poddr`uva i vklu~i informati~kata
tehnologija vo obrazovanieto po matematika i po prirodnite nauki.
²
Da se insistira na ponaglasen konstruktivisti~ki priod
vo u~eweto i nastavata, naglasuvawe na istra`uvawata,
proverka na hipotezi i povrzuvawe na znaewata so
u~enikovoto sekojdnevie.
²
Da se osmislat i vovedat vo praktikata re{enija koi }e
obezbedat da se prodol`i vremeto {to u~enicite }e go
pominuvaat vo u~ili{te.
TIMSS 2003
TIMSS
2003
Izve{taj za postigawata na u~enicite vo Republika Makedonija
²
Da se insistira na neophodnosta od do`ivotno u~ewe i
sproveduvawe kontinuirani aktivnosti za poddr{ka i
profesionalen razvoj na nastavnicite.
²
Da se najdat re{enija za podmladuvawe na nastavniot
kadar.
Ako ne se prezemat soodvetni, sistematski ~ekori za promeni
vo obrazovanieto, a osobeno vo obrazovanieto po matematika i prirodnite nauki, podatocite od slednata studija Republika Makedonija }e ja rangiraat u{te ponisko.
Bez ogled na rezultatite i sevkupnite podatoci od studijata,
vklu~enosta na Republika Makedonija vo ova dosta kompleksno i
obemno me|unarodno istra`uvawe e pozitivno iskustvo. Sekako, toa
bi trebalo da prodol`i i vo narednite ciklusi so mo`nost za
vklu~uvawe i na u~enicite od IV oddelenie. Me|utoa, od druga strana, samoto u~estvo vo studijata ne e dovolno. Rezultatite davaat slika za obrazovanieto po matematika i po prirodnite nauki vo svetski
ramki. U{te pove}e, mo`e da se opredelat slabite to~ki, nedostatocite, propustite i mo`nite pravci za aktivnostite vo idnina, mo`e da se sogledaat pozitivnite potfati na zemjite so sli~ni uslovi
i tradicii kako Republika Makedonija i pozitivnite iskustva
mo`at da se prilagodat na na{i uslovi.
O~igledno deka promenite se pove}e od neophodni.
Da ne ~ekame!
3
Faktori povrzani so postigawata na u~enicite
75
TIMSS
2003
LITERATURA
[1] Micheal O. Martin, Ina V.S. Mullis, Eugenio J. Gonzalez, and
Steven J. Chrostowski, TIMSS 2003 International Science
Report - Findings from IEA’s Trends in International
Mathematics and Science Study at the fourth and eighth
grades, International Study Center, Boston, 2004.
[2] Micheal O. Martin, Ina V.S. Mullis, Eugenio J. Gonzalez, and
Steven J. Chrostowski, TIMSS 2003 International Mathematics
- Findings from IEA’s Trends in International Mathematics and
Science Study at the fourth and eighth grades, International
Study Center, Boston, 2004.
[3] Ina V.S. Mullis, Micheal O. Martin, Teresa A. Smith, Robert A.
Garden, Kelvin D. Gregory, Eugenio J. Gonzalez, Steven J.
Chrostowski, and Kathleen M. O’Connor, TIMSS - Assessment
Frameworks and Specifications 2003, International Study
Center, Boston, 2003.
76
TIMSS 2003
TIMSS
2003
Izve{taj za postigawata na u~enicite vo Republika Makedonija
[email protected]
1.
2.
3.
3
NAMESTO VOVED
1.1.
[to e TIMSS 2003 .............................................
6
1.2.
Kakva e mo`nosta za sporeduvawe
na rezultatite ....................................................
7
1.3.
[to sodr`at internacionalnite izve{tai ...
8
1.4.
Koj go sproveduva{e proektot TIMSS 2003 ...
9
1.5.
Konceptualna ramka na studijata .................... 10
1.6.
Primerok ............................................................. 12
1.7.
Instrumenti za pribirawe podatoci .............. 13
POSTIGAWA NA U^ENICITE
2.1.
Postigawa po matematika ................................. 18
2.2.
Postigawa po prirodnite nauki (fizika,
hemija, biologija i geografija) ......................... 36
FAKTORI POVRZANI SO POSTIGAWATA
NA U^ENICITE
3.1.
Socio-ekonomski parametri vo domot,
stavovi i mislewa na u~enicite
za matematikata i za prirodnata grupa
na predmeti ......................................................... 60
3.2.
Nastavni programi po matematika
i po prirodnite nauki ....................................... 63
3.3.
Karakteristiki na nastavnicite
i nastavata po matematika
i po prirodnite nauki ....................................... 66
3.4.
Uslovi za u~ewe i pou~uvawe
vo u~ili{teto ..................................................... 71
Faktori povrzani so postigawata na u~enicite
77
BIRO ZA RAZVOJ NA OBRAZOVANIETO
SEKTOR ZA VREDNUVAWE NA POSTIGAWATA NA U^ENICITE
ul. „Vasil \orgov“, b.b., Skopje
v
v
v
Za izdava~ot:
Vesna HORVATOVI], direktor na BRO
v
v
v
Anica ALEKSOVA
m-r Boce MITRESKI
TIMSS 2003
(Trends in International Mathematics and Science Study)
IZVE[TAJ
ZA POSTIGAWATA NA U^ENICITE
OD REPUBLIKA MAKEDONIJA
v
v
v
Lektura:
Suzana STOJKOVSKA
v
v
v
Kompjuterska podgotovka:
BRO - SEKTOR ZA VREDNUVAWE
NA POSTIGAWATA NA U^ENICITE
v
v
v
Tira`:
500 primeroci
v
v
v
Pe~ati:
„VINSENT GRAFIKA“
Download

izve[taj za postigawata na u^enicite od republika