Arhivski fondovi i zbirki 1993-2005
ARHIVSKI FONDOVI I ZBIRKI VO [email protected] ARHIV
NA REPUBLIKA MAKEDONIJA - CENTRALEN DEL - SKOPJE
Vo 2006 godina Dr`avniot arhiv na Republika Makedonija odbele`uva
pedeset i pet godini od svoeto osnovawe. Vo ramkite na odbele`uvaweto na
ovoj skromen jubilej, Stru~niot kolegium na Dr`avniot arhiv na Republika
Makedonija prezede obvrska da izdade dopolna na vodi~ite na centralniot del
i devette oddelenija na Arhivot, kako i Vodi~ niz mikrofilmuvanata
arhivska gra|a od stranska proveniencija, 1954-2005 godina.
Odbele`uvaweto na godi{ninata od osnovaweto na arhivskata dejnost
vo Republika Makedonija pretstavuva predizvik za pred nau~nite rabotinici,
po{irokata javnost i pred gra|anite da se prezentiraat odredeni zna~ajni
soznanija za bogatstvoto dokumenti zgri`eni vo trezorite na Dr`avniot
arhiv na Republika Makedonija.
Vo depoata na Dr`avniot arhiv na Republika Makedonija - centralen
del, od osnovaweto vo 1951 zaklu~no so 2005 godina se zgri`eni i za{titeni
1.433 arhivski fondovi i zbirki (vo ovaa brojka ne se opfateni fondovite na
mikrofilm od stranska proveniencija - pove}e od eden milion mikrosnimki).
Najstar so~uvan dokument e fragmentot od Evangelieto na sveti
Apostol Luka od 12 vek, napi{an na pergament, inaku lociran vo semejniot
fond na Robevi - poznati trgovci {to trguvale so Indija, Persija i so Azija.
Najstar so~uvan fond se sixilite1 na Bitolskiot kadilak - Bitola, 1607-1912
godina (185 knigi na bitolskite kadii-sudii vo kontinuitet). Vo najnovite
li~ni fondovi ima dokumenti {to poteknuvaat od 2004 godina.
Vo 1982 godina e izdaden prviot Vodi~ na arhivskite fondovi i zbirki
na toga{niot Dr`aven arhiv na Makedonija i devette sega{ni oddelenija - so
podatoci za arhivskite fondovi i zbirki zaklu~no so 1980 godina. Vo 1994
godina e izdadena dopolna na Vodi~ot za novoprezemenite arhivski fondovi i
zbirki vo periodot 1981-1992 godina.
Vodi~ot na arhivski fondovi i zbirki 1993-2005 godina e podelen na
dve celini. Vo prvata, naslovena kako obraboteni-sredeni arhivski fondovi zbirki objaveni vo vodi~ite od 1982 i 1994 godina se prezentirani podatoci
za obrabotenite fondovi – zbirki, za koi se podgotveni nau~no-informativni
sredstva (NIS) - istoriski bele{ki za fondoobrazovatelite, regesti i
analiti~ki inventari, tie se pre~ukani ili a`urirani vo AOP - bazite.
Pokraj standardnite elementi {to se nudat vo vodi~ite (broj, naziv na
fondoobrazovatelite, grani~ni godini, koli~estvo izrazeno vo knigi i
arhivski kutii), za ovie fondovi prezentirame dopolnitelni podatoci, kako
{to se: broj na arhivski edinici (informativni edinici), za koi se
izraboteni NIS, broj na listovi za sekoj fondoobrazovatel pooddelno i broj
na stranici na NIS za sekoj fond. Voedno, davame podatok za NIS {to se
1
Sixili - sudski evidentni knigi pi{uvani od specijalni pisari vo koi se evidentirani site
sudski predmeti
5
Dr`aven arhiv na Republika Makedonija - Centralen del
a`urirani vo AOP - bazite na sistemot, koi mo`at poedine~no ili vkrsteno
avtomatski da se prebaruvaat.
Pokraj serioznite problemi so tehni~kite sredstva za moderno
rabotewe, Dr`avniot arhiv na Republika Makedonija vo poslednite nekolku
godini uspea vo AOP - bazite da a`urira podatoci za pove}e od 50 arhivski
fondovi so nad 12.000 stranici na NIS (nad 50.000 informativni edinici).
Site fondovi od periodot na turskata uprava vo Makedonija se
obraboteni i dostapni za koristewe.
Vo 2006 godina Dr`avniot arhiv na Republika Makedonija zapo~na nova
proektna zada~a, od osoben interes za gra|anite na Republika Makedonija. Toa
e proektnata zada~a za obrabotka na turskite tapiski knigi - zemji{ni knigi
na Bitolskiot vilaet - 1878-1912 godina. Tapiskite knigi, 133 na broj, }e dadat
podatoci od imotno-praven karakter za sopstvenicite ili nivnite naslednici
na imotni pobaruvawa od Republika Grcija. Obrabotenite podatoci se
vnesuvaat vo AOP - bazite i tie }e mo`at avtomatski da se prebaruvaat.
Proektnata zada~a }e bide realizirana do 2010 godina.
Vo spomenatiot del na Vodi~ot se prezentirani podatoci za upravnite
fondovi vo periodot na srpskata okupacija vo Makedonija 1918-1941 godina,
kako i podatoci za bugarskata okupacija vo Makedonija 1941-1944 godina.
Vo slednoto poglavje se nudat podatoci za obrabotenite arhivski
fondovi na upravata na NRM/SRM po 1944 godina, kako {to se: ASNOM,
Vlada - Izvr{en sovet na NRM/SRM, ministerstvata, sovetite, glavnite
direkcii, komitetite i komisiite.
Isto taka, prezentirani se podatoci za sudskite fondovi, kako i za
voenite edinici i organizacii od najstar period do NOD i Revolucijata vo
1941-1944 godina.
Ne pomalku zna~ajni se i podatocite za obrabotenite fondovi na
prosvetnite, kulturnite i nau~nite ustanovi i organizacii. Vo Vodi~ot se
notirani i podatoci za stopanskite fondovi, prete`no komori, kako i
podatoci za obrabotenite fondovi na op{testveno-politi~kite organizacii,
dru{tva i zdru`enija.
Mo{ne zna~ajni se i ponudenite podatoci za fondovite na verskite
ustanovi i organizacii na Isto~nopravoslavnata crkva, Bugarskata egzarhija,
Srpskata pravoslavna crkva i Islamskata verska zaednica (Dr`avniot arhiv
na Republika Makedonija nema prezemeno fondovi od Makedonskata
pravoslavna crkva). Golemiot broj semejni i li~ni fondovi, pokraj zna~ajnite
podatoci {to ni gi nudat kako neodminliv izvor za istorijata, se odlikuvaat
vo dobar del i so svoite estetski belezi.
Od zbirkite arhivska gra|a osobeno se zna~ajni fermanite, beratite,
vakafnamite i bujuruldiite od turskiot period, nastanati na makedonska
po~va ili dostaveni do turskite nadle`ni organi vo Makedonija, kako i
zbirkite arhivska gra|a za egejskiot del na Makedonija - me|u dvete vojni, vo
NOV i za vreme na Gra|anskata vojna.
Vo pregledot na arhivskite fondovi i zbirki vo Dr`avniot arhiv na
Republika Makedonija - Centralno oddelenie za periodot 1993-2005 godina
prezentirani se podatoci za novoprezemeni ili novoistra`eni fondovi vo
stranstvo vo forma na kserokskopii za 327 fondovi i zbirki, i toa:
6
Arhivski fondovi i zbirki 1993-2005
- fondovi od domenot na upravata i javnite slu`bi vo NRM/SRM-RM 52 fonda;
- sudski fondovi po 1944 godina - 4 fondovi;
- fondovi na voeni edinici-organizacii po 1944 godina - teritorijalna
odbrana - 36 fonda;
- fondovi na prosvetni, nau~ni i kulturni ustanovi i organizacii - 24
fonda;
- fondovi od domenot na stopanstvoto - 11 fondovi;
-fondovi na op{testveno-politi~ki organizacii, dru{tva i zdru`enija
- 16 fonda;
- eden fond na verskite organizacii;
- zbirki - 4;
- semejni i li~ni fondovi - 53 fonda.
Prika`ani se 126 fondovi so osnovni podatoci za arhivskata gra|a
istra`ena vo stranstvo vo forma na kserokskopii od slednive zemji:
- Avstrija - 2 fonda;
- Bugarija - 73 fonda;
- Germanija - 2 fonda;
- Jugoslavija - 1 fond;
- Romanija - 1 fond;
- Rusija - 28 fonda;
- Turcija 12 fonda;
- Francija - 2 fonda i
- Hrvatska - 5 fonda.
Novoprezemenite arhivski fondovi za periodot 1993-2005 godina,
deponirani vo trezorite na Dr`avniot arhiv na Republika Makedonija Centralniot del se krajno heterogeni po svojot sostav. Zgri`enata arhivska
gra|a od ovie fondovi isto taka }e bide neodminliv izvor za istorijata i za
site aspekti na opstojuvaweto na ovie prostori. Ovaa arhivska gra|a }e frli
dopolnitelna svetlina na odredeni periodi od istorijata na makedonskiot
narod od krajot na 19 vek kako i na celiot 20 vek.
Pred Dr`avniot arhiv na Republika Makedonija stoi zada~ata vo
bliska idnina site izraboteni NIS po pat na skenirawe da gi prenese vo
AOP - bazite so cel informaciite za fondovite i zbirkite na brz na~in da
stanat dostapni za site korisnici. Od druga strana, so digitalizacijata na
Dr`avniot arhiv na Republika Makedonija izvornite dokumenti na najbrz
na~in }e stanat dostapni za site korisnici.
Ovie dve proektni zada~i se zacrtani vo programskite aktivnosti na
Dr`avniot arhiv na Republika Makedonija, no od finansiskite sredstva i
mo`nosti zavisi so koe tempo }e se sledi ~ekorot na najsovremenoto arhivsko
rabotewe.
7
Dr`aven arhiv na Republika Makedonija - Centralen del
OBJASNUVAWE I TOLKUVAWE
NA ZNACITE I KRATENKITE
Vodi~ot na arhivskite fondovi i zbirki dava osnovni podatoci za
arhivite i za arhivskite fondovi {to se ~uvaat vo niv.
Podatocite za arhivskite fondovi i zbirki se dadeni za sekoj arhiv
posebno.
Pred da se navedat podatocite za arhivskite fondovi i zbirki na eden
arhiv, dadena e kratka bele{ka, koja po pravilo gi sodr`i osnovnite podatoci
za Arhivot (naziv i adresa, vreme na osnovaweto, razvitok, organizaciska
struktura, teritorijalna i stvarna nadle`nost, mo`nost za davawe tehni~ki
uslugi, uslugi na ~italnata, rabotno vreme i sl.), potoa za brojot na
arhivskite fondovi i zbirki i za op{tata karakteristika na arhivskata
gra|a, za informativnite sredstva, katalozite i sl.
Podatocite {to se davaat za sekoj arhivski fond se sostojat od sedum
elementi:
1. Reden broj na arhivskiot fond ili zbirka;
2. Naziv na arhivskiot fond ili zbirka;
3. Mesto (sedi{te) na fondoobrazovatelot (imatel na fondot);
4. Raspon na godinite na postoeweto na fondoobrazovatelot;
5. Raspon na godinite na gra|ata na arhivskiot fond ili zbirka;
6. Koli~estvo na arhivskata gra|a;
7. Sredenost na arhivskiot fond ili zbirka (informativni sredstva).
Kaj semejnite i li~nite fondovi i zbirki nekoi od ovie elementi ne se
zastapeni (pod br. 3 i 4).
Podatocite za site arhivski fondovi i zbirki sodr`inski i grafi~ki
se oformeni spored edinstveni pravila, spored koi e podgotvena i
publikacijata.
1. Reden broj na arhivskiot fond
ili zbirka
Site arhivski fondovi i zbirki vo ramkite na eden arhiv se
numerirani so neprekinata niza na arapski broevi, po~nuvaj}i od brojot 1.
Zaedno so arapskiot broj, koj go ozna~uva Dr`avniot arhiv na
Republika Makedonija - oddelenieto (brojki od 1 do 10), i redniot broj na
arhivskiot fond i zbirka e upotreben vo indeksite kako signatura za
pronao|awe vo Vodi~ot na baraniot arhivski fond ili zbirka. Na primer:
2.135 = (2. Istoriski arhiv Bitola, arhivski fond pod br. 135) ili 2.616 (2.
Arhiv na Makedonija, podra~no oddelenie - Bitola, arhivski fond pod broj
616) itn.
8
Arhivski fondovi i zbirki 1993-2005
2. Naziv na arhivskiot fond ili zbirka
Za naziv na arhivskiot fond e zemen posledniot naziv na
fondoobrazovatelot (imatelot). Vo slu~aj koga arhivskiot fond e poznat po
nekoj porane{en naziv, daden e i toj naziv.
Nazivite na arhivskite fondovi, nezavisno od toa dali originalniot
naziv bil na nekoj drug jazik, se dadeni na makedonski jazik so golemi bukvi:
OP[TINSKA UPRAVA - RADOVI[
Za da se skrati tekstot pri naveduvaweto istorodni fondovi, tie se
naveduvaat pod zaedni~ki naziv, so kurzivni bukvi (SELSKI RABOTNI
ZADRUGI). Pod zaedni~kiot naziv e naveden samo delot od nazivot na
arhivskiot fond {to ne e opfaten so zaedni~kiot naziv, kako i mestotosedi{teto na fondoobrazovatelot. Sekoj fond se naveduva vo nov red:
SELSKI RABOTNI ZADRUGI
„STOJAN MIN^EV“ - ALINCI
„LAZAR KOLI[EVSKI“ - BEL^E
„\OR\I SUGAREV“ - VA[AREJCA...
3. Mesto - sedi{te na fondoobrazovatelot
Mestoto-sedi{teto na fondoobrazovatelot, nezavisno od porane{nite
nazivi, se naveduva vo sega{nata forma, na makedonski jazik. Nazivot na
mestoto e napi{an so golemi bukvi, a od nazivot na arhivskiot fond e odvoen
so crti~ka:
OP[TINSKI NARODEN ODBOR - VINICA
4. Raspon na godinite
na postoewe na fondoobrazovatelot
Rasponot na godinite na postoewe na fondoobrazovatelot e naveden vo
zagrada, po nazivot i mestoto-sedi{teto na fondoobrazovatelot:
NARODEN ODBOR NA OP[TINA BUKOVO (1952-1955)
Ako fondoobrazovatelot s¢ u{te postoi i dejstvuva, zavr{nata godina
na negovoto postoewe ne se prika`uva:
STOPANSKA KOMORA NA MAKEDONIJA - SKOPJE (1962 - )
Vo slu~aj koga godinite na postoeweto ne se so sigurnost ustanoveni,
namesto godina se stava pra{alnik (? - 1957) ili (1947 - ?)
9
Dr`aven arhiv na Republika Makedonija - Centralen del
Po rasponot na godinite na postoewe na fondoobrazovatelot se stava
interpunkciskiot znak to~ka i zapirka.
5. Raspon na godinite na arhivskata gra|a
na fondot ili zbirkata
Podatokot za rasponot na godinite na arhivskata gra|a na arhivskiot
fond ili zbirka se naveduva po podatokot za rasponot na godinite na
fondoobrazovatelot:
NARODEN ODBOR NA BITOLSKA OKOLIJA - BITOLA (19441965); 1944-1965;
Necelosnata so~uvanost na gra|ata na arhivskiot fond se izrazuva na
slednive na~ini:
- Koga nedostigaat po~etnata ili zavr{nata godina na gra|ata od
arhivskiot fond:
FINANSISKA UPRAVA - PRILEP (1869-1912); 1882-1910
- Koga nedostigaat oddelni godini vo ramkite na rasponot na godinite:
SELSKA RABOTNA ZADRUGA - DIMONCE (1949-1953; 1949,
1951/1953)
- Koga arhivskata gra|a na fondot ne e potpolno so~uvana:
[email protected] SUD - TETOVO (1941-1944); 1942/1944;
Za semejnite i za li~nite arhivski fondovi se naveduva samo rasponot
na godinite na gra|ata.
VLAHOV DIMITAR 1908-1950;
Kaj arhivskite zbirki, vo rasponot na godinite na gra|ata se naveduva
periodot koga gra|ata nastanala ili periodot na koj taa se odnesuva, a ne
periodot koga e formirana zbirkata:
ZBIRKA FERMANI: 1646-1859;
Po podatokot za rasponot na grani~nite godini na gra|ata na
arhivskiot fond ili zbirka se stava interpunkciskiot znak dve to~ki.
10
Arhivski fondovi i zbirki 1993-2005
6. Koli~estvo na arhivskata gra|a
Podatocite za koli~estvoto na arhivskata gra|a se naveduvaat po
podatocite za rasponot na godinite na gra|ata na arhivskiot fond ili zbirka.
Koli~estvoto se izrazuva vo broj na knigi, kutii, papki i paketi:
kn. - kniga
kut. - kutija
Pome|u podatokot za brojot na oddelnite tehni~ki za{titni edinici se
stava interpunkciskiot znak zapirka, a na krajot - to~ka i zapirka:
OKOLISKA UPRAVA - GALI^NIK (1915-1918); 1915-1918: kn. 3, kut. 6;
Pod podatokot za brojot na tehni~kite za{titni edinici se naveduva i
podatokot za koli~estvoto gra|a, izrazen vo dol`inski metri. Po ovoj
podatok se stava interpunkciskiot znak to~ka:
OP[TINSKA UPRAVA - ORAH (1915-1918); 1915/1918: kn. 3, kut. 1; 0,2.
Podatocite za koli~estvoto na gra|a vo arhivskite zbirki se davaat vo
edinici merki {to odgovaraat na specifi~nite vidovi na gra|ata vo
zbirkite:
ZBIRKA GEOGRAFSKI KARTI, 1023 karti
7. Sredenost na arhivskiot fond
ili zbirka (informativni sredstva)
Vo slu~aj koga arhivskiot fond ili zbirka e vo nesredena sostojba i ne
mo`e da se koristi za nau~ni i drugi potrebi, se naveduva konstatacijata
„nesreden“, odnosno „nesredena“:
OP[TINSKA UPRAVA - Skopje (1869-1912); 1869-1912; kn. 59, kut. 43;
6,1. Nesreden.
Me|utoa, dokolku gra|ata na arhivskiot fond ili zbirka e do odredena
mera sredena i mo`e da se koristi, se naveduvaat podatoci za sredenite delovi
od fondovite - zbirkite.
Za sredenite i obrabotenite arhivski fondovi i zbirki, za koi vo
Dr`avniot arhiv na Republika Makedonija se izraboteni nau~noinformativni sredstva (i evidencii {to mo`at da poslu`at kako izvor na
informacii za gra|ata), se davaat podatoci za tie sredstva. Podatocite se
sostojat od nazivot na nau~no-informativnoto sredstvo. Naj~esto zastapenite
evidentni i nau~no-informativni sredstva, namesto nivnite celosni nazivi,
se prika`ani so slednive kratenki:
11
Dr`aven arhiv na Republika Makedonija - Centralen del
SI - sumaren inventar
AI - analiti~ki inventar
a.e. - arhivski edinici
NIS - nau~no-informativno sredstvo izrazeno vo broj na stranici
napi{ani na ma{ina
NIS - a`urirano vo AOP - bazite - nau~no-informativnoto sredstvo
za fondot mo`e kompjuterski da se prebaruva
Sodr`inskite informacii {to }e se prika`uvaat za fondovite, pokraj
spomenatite kratenki, }e se odnesuvaat na istoriskite bele{ki, registrite,
spisocite, informaciite, analizite, pregledite i sl., spored razni temi.
Ako za eden arhivski fond se izraboteni pove}e vidovi informativni
sredstva, pome|u niv se stava interpunkciskiot znak to~ka i zapirka:
MINISTERSTVO ZA TRGOVIJA I SNABDUVAWE - SKOPJE (1945-1951); 1945-1951: kn. 90, kut. 161; 17,9. SI; R.
KOSTURSKI REVOLUCIONEREN REON - KOSTUR (- 1908);
1900/1903: kut. 1; 0,1. AI.
Podatocite za sredenosta na fondot i za nau~no-informativnite
sredstva se naveduvaat po podatokot za koli~estvoto na arhivskata gra|a.
8. Struktura na Vodi~ot na arhivskite
fondovi i zbirki
Vodi~ot na arhivskite fondovi i zbirki na Dr`avniot arhiv na
Republika Makedonija – Centralen del - Skopje ima ~etiri dela:
A. Arhivski fondovi (osven semejnite i li~nite);
B. Semejni i li~ni fondovi i
V. Zbirki
G. Kserokskopirana arhivska gra|a od stranska proveniencija
Arhivskite fondovi i zbirki se grupirani spored grankata na dejnosta,
po grupi i podgrupi i periodi, a vo soglasnost so klasifikaciskata {ema,
koja slu`i kako osnova za raspredeluvawe na arhivskite fondovi.
Klasifikaciskata {ema e od strukturno-hierarhiski tip, so primena
na decimalen sistem. Se sostoi od: a) naziv na grankata na dejnosta, grupata i
podgrupata vo grankite i periodot, i b) oznaki so bukvi i brojki (simboli), so
koi nazivite se kontinuirano pretstaveni.
Na korisnicite na publikacijata im se prepora~uva, pred da pristapat
kon barawe na podatoci za arhivskite fondovi i zbirki, da ja prou~at
klasifikaciskata {ema, odnosno principite i kriteriumite vrz osnova na
koi e izvr{eno raspredeluvaweto na arhivskite fondovi i zbirki i e
vospostaven nivniot poredok vo Vodi~ot.
„Vodi~ot na arhivski fondovi i zbirki 1993-2005“ ja prika`uva
sostojbata na fondovite i zbirkite zaklu~no so 2005 godina.
12
Arhivski fondovi i zbirki 1993-2005
KLASIFIKACISKA [EMA
A. ARHIVSKI FONDOVI NA [email protected] ORGANI,
USTANOVI, [email protected], ORGANIZACII
I DRUGI INSTITUCII
1. UPRAVA I JAVNI [email protected]
1.2. Arhivski fondovi do 1918
1.3. Arhivski fondovi 1918-1941
1.4. Arhivski fondovi 1941-1944
1.4.1. Narodnoosloboditelni organi
1.4.2. Okupatorski i kvislin{ki organi
1.5. Arhivski fondovi od 1944
1.6. Arhivski fondovi od 1991 - Republika Makedonija
Vnatre vo periodite, fondovite se naveduvaat po redosled na nivnite
teritorijalni i vistinski nadle`nosti (od povisoki kon poniski).
Arhivskite fondovi od ist rang se naveduvaat po azbu~en redosled na mestotosedi{teto na fondoobrazovatelot.
2. PRAVOSUDSTVO
2.1. Period do 1944 g. i
2.2. Period po 1944 g.
Vnatre vo ovie periodi, nivniot redosled e odreden po rang, a vo
ramkite na ednakov rang - po azbu~en redosled na nazivite na mestotosedi{teto na fondoobrazovatelot.
3. VOENI EDINICI, USTANOVI I
ORGANIZACII
3.1. Period do 1944
3.2. Period po 1944
3.2.1. Narodnoosloboditelni edinici, ustanovi i organizacii
3.2.2. Okupatorski edinici, ustanovi i organizacii
3.3. Fondovi po 1944
Vnatre vo periodite (i podgrupite) redosledot e odreden po rang,
odnosno spored organizaciskata struktura na vojskata.
13
Dr`aven arhiv na Republika Makedonija - Centralen del
4. PROSVETNI, KULTURNI I NAU^NI
USTANOVI I ORGANIZACII
4.1. Prosvetni ustanovi i organizacii
4.2. Kulturni ustanovi i organizacii
4.3. Nau~ni ustanovi i organizacii
Vnatre vo podgrupite, redosledot na arhivskite fondovi e odreden
spored vidot i rangot na ustanovite, a vo ramkite na rangot - po azbu~en
redosled na nazivite na mestata-sedi{tata na fondoobrazovatelite.
5. SOCIJALNI I ZDRAVSTVENI USTANOVI
5.1. Socijalni ustanovi
5.2. Zdravstveni ustanovi
Vnatre vo podgrupite redosledot na arhivskite fondovi e odreden
spored vidot i rangot na ustanovite, a vo ramkite na ednakov rang - po azbu~en
redosled na nazivite na mestoto-sedi{teto na fondoobrazovatelite.
6. STOPANSTVO I BANKARSTVO
6.1. Periodot do 1944 g.
6.1.1. Banki i pari~ni zavodi
6.1.2. Stopanski zdru`enija
6.1.3. Stopanski pretprijatija
6.1.3.1. Industrija i rudarstvo
6.1.3.2. Zemjodelstvo i {umarstvo
6.1.3.3. Trgovija, ugostitelstvo i turizam
6.1.3.4. Soobra}aj
6.1.3.5. Ostanati
6.1.4. Zanaet~istvo
6.1.5. Zadrugi
6.1.6. Ostanato
6.2. Periodot po 1944 g.
6.2.1. Banki i pari~ni zavodi
6.2.2. Stopanski zdru`enija
6.2.3. Stopanski pretprijatija
6.2.3.1. Industrija i rudarstvo
6.2.3.2. Zemjodelstvo i {umarstvo
6.2.3.3. Trgovija, ugostitelstvo i turizam
6.2.3.4. Soobra}aj
6.2.3.5. Ostanati
6.2.4. Zanaet~istvo
14
Arhivski fondovi i zbirki 1993-2005
6.2.5. Zadrugi
6.2.6. Ostanato
Vnatre vo grupite i vo podgrupite redosledot na arhivskite fondovi e
odreden po azbu~en redosled na nazivite na mestata-sedi{tata na
fondoobrazovatelite.
7. OP[TESTVENO-POLITI^KI ORGANIZACII
POLITI^KI PARTIII, DRU[TVA I [email protected]
7.1. Politi~ki i op{testveno-politi~ki organizacii
7.1.1. Napredni politi~ki i op{testveno-politi~ki organizacii
7.1.2. Gra|anski i drugi organizacii
7.2. Stale{ki korporacii
7.3. Humanitarni dru{tva
7.4. Kulturno-prosvetni dru{tva
7.5. Umetni~ki dru{tva i zdru`enija
7.6. Sportski dru{tva i zdru`enija
7.7. Ostanato
7.8. Nevladini organizacii
Redosledot na arhivskite fondovi vnatre vo podgrupite e odreden
spored vidot i rangot, a potoa po azbu~en redosled na nazivite na mestatasedi{tata na fondoobrazovatelite.
8. VERSKI ORGANIZACII
8.1. Isto~nopravoslavna crkva
8.1.1. Gr~kata crkva vo Makedonija
8.1.2. Bugarskata egzarhija vo Makedonija
8.1.3. Srpskata pravoslavna crkva vo Makedonija
8.1.4. Makedonskata pravoslavna crkva
8.2. Islamskata verska zaednica vo Makedonija
8.3. Evangelisti~ko-metodisti~kata crkva
Vo ramkite na podgrupite redosledot na arhivskite fondovi e odreden
spored rangot, a vo ramkite na istiot rang - po azbu~en redosled na nazivite
na mestata-sedi{tata na fondoobrazovatelite.
15
Dr`aven arhiv na Republika Makedonija - Centralen del
9. OSTANATO
Arhivski fondovi koi ne se opfateni vo klasifikaciskata {ema.
B. SEMEJNI I LI^NI FONDOVI
1. Semejni fondovi
2. Li~ni fondovi
Arhivskite fondovi se navedeni po azbu~en redosled na prezimiwata
na fondoobrazovatelite na semejnite i li~nite fondovi.
V. ZBIRKI
G. KSEROKSKOPIRANA ARHIVSKA GRA\A OD STRANSKA
PROVENIENCIJA
16
Arhivski fondovi i zbirki 1993-2005
ISTORIJAT NA [email protected] ARHIV
NA REPUBLIKA MAKEDONIJA - CENTRALEN DEL
Razvojniot pat na arhivskoto delo vo Republika Makedonija e vo
neposredna vrska so razvojniot pat na istorijata na makedonskiot narod.
So razvojot na srednovekovnite gradovi vo Zapadna Evropa ulogata na
oficijalnite arhivi ja prezemaat notarijatite. Vo Makedonija crkvite i
manastirite se javuvaat vo uloga na sobira~i na zna~ajnata arhivska gra|a crkovni dokumenti i zna~ajni povelbi - crkovna prepiska so Carigrad, turski
povelbi {to zboruvaat za odnosite so turskite vlasti. Mnogubrojnite
stranski nau~nici {to ja krstosuvale Makedonija po~nale da go raznesuvaat
kulturnoto nasledstvo zgri`eno vo manastirite. Antislovenskoto
raspolo`enie na gr~kite crkovni vlasti pridonelo golem broj
staroslovenski rakopisi da bidat odneseni vo Rusija, Bugarija i vo Srbija.
Vojnite vodeni na po~vata na Makedonija (Balkanskite vojni i Prvata
svetska vojna) pridonele za uni{tuvawe i raznesuvawe na arhivskoto
bogatstvo.
Prvata arhivska ustanova so zada~a da sobira, sreduva i da obrabotuva
arhivska gra|a e Dr`avnata arhiva vo Skopje2 formirana na 28 septemvri 1926
godina. Arhivot rabotel so dvajca redovni izvr{iteli, a povremeno se
anga`irale u{te dvajca slu`benici, s# do 1941 godina koga arhivot prestanal
da raboti. Ovaa arhivska ustanova ne postignala re~isi nikakvi rezultati vo
pogled na sobirawe i za{tita na arhivskata gra|a. Najgolemiot del od
sobranata arhivska gra|a so diplomatska, kulturno-prosvetna i verska
sodr`ina vo 1929 godina e odnesen vo Diplomatskiot arhiv pri
Ministerstvoto za nadvore{ni raboti na Jugoslavija vo Belgrad.
Od 1941 do 1949 godina arhivskata slu`ba vo Makedonija ne e
obnovuvana. Za vreme na okupacijata na Makedonija vo 1941-1944 godina
prodol`ilo nemilosrdnoto uni{tuvawe i raznesuvawe na arhivskata gra|a za
istorijata na na{iot narod.
Formiraweto i razvitokot na Dr`avniot arhiv na Republika
Makedonija se tesno povrzani so sozdavaweto i razvitokot na Republika
Makedonija. Bogatata tradicija kaj makedonskiot narod da se ~uva pi{aniot
dokument, naj~esto od zlonamerni race {to posegale da go uni{tat sekoe
svedo{tvo {to zboruvalo za nego poinaku od nivnite interesi, be{e edna od
najdragocenite zalo`bi vo sozdavaweto slu`ba {to stru~no i nau~no }e ja
sobira, obrabotuva, publikuva i ~uva arhivskata gra|a nastanata niz vekovite.
Vakvata potreba dojde do izraz u{te dodeka trae{e Vtorata svetska vojna. Na
3 maj 1945 godina Ministerstvoto za prosveta ja promovira potrebata od
formirawe arhiv na Narodnoosloboditelnoto dvi`ewe na Makedonija. Ovaa
inicijativa ne be{e realizirana, no nabrzo Ministerstvoto za narodna
prosveta na NR Makedonija vo maj 1946 godina formira komisija za sobirawe
arhivska gra|a.
2
Nexat Ja{ar, Dr`avna arhiva na NR Makedonija, 1926-1951. Arhivist g. IV, sv. II, 1954, str. 8994.
17
Dr`aven arhiv na Republika Makedonija - Centralen del
Vo 1949 godina pri CK na KPM e formiran Istoriski arhiv so zada~a
da pribira i obrabotuva arhivska i memoarska gra|a za NOV, KP i za
rabotni~koto dvi`ewe.
Donesuvaweto na Op{tiot zakon za dr`avnite arhivi vo Jugoslavija od
1950 godina be{e osnova Narodnoto sobranie na NRM na 6 januari 1951 godina
da go usvoi Zakonot za dr`avnite arhivi3, so koj se ovozmo`i sozdavaweto na
Dr`avniot arhiv na NR Makedonija. So istiot Zakon se ovozmo`i formirawe
na pove}e regionalni arhivi i arhivi vo sostav so cel pointenzivno da se
sobira, ~uva, za{tituva i obrabotuva arhivskata gra|a. Vo periodot od 1953 do
1960 godina se osnovani i po~nuvaat da rabotat i devet regionalni istoriski
arhivi, koi so noviot Zakon za arhivska gra|a od 1990 godina vleguvaat vo
sostav na Arhivot na Makedonija kako podra~ni edinici, i toa: Bitola,
Kumanovo, Ohrid, Prilep, Skopje,Strumica, Tetovo, Veles i [tip.
Paralelno so re{avaweto na organizacijata na arhivskata mre`a,
re{avani se i pra{awata za organizacijata na arhivskata slu`ba - za{titata
vo Arhivot, za{titata na arhivskata gra|a vo registraturite, sreduvaweto i
obrabotkata na arhivskata gra|a, istra`uva~kata i izdava~kata dejnost i
drugo.
Dr`avniot arhiv na Republika Makedonija vo prvite godini na
postoeweto be{e smesten vo zgradata na Narodnoto sobranie, a po
katastrofalniot zemjotres od 1963 godina vo zgradata na ministerstvata na
Vladata na Makedonija.
Vo 1969 godina Dr`avniot arhiv na Republika Makedonija se vseli vo
novata, namenski izgradena zgrada, vo koja raboti i denes. Namenski zgradi se
izgradeni i za istoriskite arhivi vo Skopje, Ohrid, [tip, Bitola i vo
Prilep.
Dr`avniot arhiv na Republika Makedonija svojata rabota ja zapo~nuva
na 1 april 1951 godina so dvajca arhivisti so zavr{en stru~en ednogodi{en
kurs za arhivisti vo Arhivot na Dubrovnik. Vo periodot 1953-1954 godina
Dr`avniot arhiv na Republika Makedonija organizira pove}emese~ni
arhivisti~ki kursevi za osposobuvawe novi kadri, koi }e rabotat i vo
regionalnite istoriski arhivi. Razvojniot pat na Dr`avniot arhiv na
Republika Makedonija tesno e povrzan so op{testvenite promeni vo zemjata.
Vo duhot na novata postavenost na upravata i kulturata, na 21 april 1965
godina Narodnoto sobranie go donese Zakonot za arhivska gra|a i za arhivite.
So ovoj Zakon se definira novoto ime na Dr`avniot arhiv na Republika
Makedonija - Arhiv na Makedonija, a regionalnite prerasnuvaat vo istoriski
arhivi.
So Zakonot za arhivska dejnost od 1973 godina Arhivot na Makedonija i
istoriskite arhivi se tretiraat kako ustanovi od oblasta na kulturata. So
Zakonot za arhivskata gra|a donesen na 8 noemvri 1990 godina Dr`avniot
arhiv na Republika Makedonija se postavi kako republi~ka upravna
organizacija direktno pri Vladata na Republika Makedonija, a vo negov
sostav vlegoa dotoga{nite istoriski arhivi kako negovi edinici vo sostav.
Spomenatiot Zakon e prv normativen akt nezavisen od propisite {to na ova
pole gi nose{e sojuznata administracija vo Belgrad, a {to be{e vo duhot na
nastojuvawata na makedonskiot narod za proglasuvawe na nezavisnosta na
3
Sl. vesnik na NRM br. 2 od 1951 godina.
18
Arhivski fondovi i zbirki 1993-2005
Republika Makedonija. Vo juli 1995 godina e donesen Zakon za izmenuvawe i
dopolnuvawe na Zakonot za arhivska gra|a od 1990 godina. So dopolnata se
sozdadoa normativno-pravni pretpostavki za zasilen status, za nadle`nostite
i funkcioniraweto na arhivskata slu`ba i za pogolema efikasnost i
kvalitet vo za{titata i koristeweto na arhivskata gra|a. So podzakonskite
akti i pravilnici {to proizlegoa od Zakonot se reguliraa edinstvenata
metodologija i standardizacija vo evidentiraweto i obrabotkata na
arhivskata gra|a, inspekciskiot nadzor, koristeweto, valorizacijata,
kategorizacijata, mikrofilmuvaweto na arhivskata gra|a i drugo. Doneseni se
novi uredbi za kancelarisko i arhivsko rabotewe, za posebna za{tita na
arhivskata gra|a vo voena i vonredna sostojba, kriteriumi za podolgi rokovi
za koristewe na arhivskata gra|a i dr.
Vo soglasnost so Zakonot za organizacija i rabota na organite na
dr`avnata uprava, od 21 juli 2000 godina Arhivot na Makedonija se
preimenuva vo Dr`aven arhiv na Republika Makedonija, pod koe ime raboti i
denes.
Po inicijativa na Dr`avniot arhiv na Republika Makedonija, vo 2000
godina pri Institutot za istorija na Filozofskiot fakultet vo Skopje se
otvoreni dodiplomski studii za nasokata Istorija so arhivistika, a od 2004
godina se otvoreni i podiplomski studii po arhivistika.
Dr`aven arhiv na Republika Makedonija - Centralen del, 1000 Skopje,
„Grigor Prli~ev“ br. 3, tel/ (++389 2) 3115 783, 3115 734, 3237 211, 3116 571,
tel.faks/tel.fah: (++389 2) 3165 944, e-mail: [email protected], website:
www.arhiv.gov.mk.
Dr`avniot arhiv na Republika Makedonija - Centralen del raspolaga
so ~italna, koja mo`e da opslu`i 12 istra`uva~i istovremeno. ^italnata, so
rabotno vreme od 9 do 14 ~asot, raspolaga so ~etiri mikro~ita~i za
korisnicite na arhivska gra|a i eden mikro~ita~-pe~ata~. Koristeweto na
arhivskata gra|a se odviva vo soglasnost so Pravilnikot i Upatstvoto za
koristewe na arhivska gra|a. Za koristewe se izdava mikrofilmuvana
arhivska gra|a - mikrofi{, kserokskopirana i originalna arhivska gra|a. Po
barawe na korisnicite-istra`uva~i, direktno od mikrofilm mo`e da se
dobijat dokumenti kopirani na hartija ili vo digitalen oblik CD ili DVDnosa~. Vo faza na podgotvuvawe e digitalen arhiv (e-arhiv), koj }e ovozmo`i
istra`uvawe na arhivskata gra|a vo digitalen oblik.
19
Dr`aven arhiv na Republika Makedonija - Centralen del
SREDENI I OBRABOTENI ARHIVSKI FONDOVI I ZBIRKI
OBJAVENI VO VODI^ITE OD 1982 I 1994 GODINA
1. UPRAVA I JAVNI [email protected]
1.2. ARHIVSKI FONDOVI DO 1918 GODINA
Fondovi na turskata uprava do 1912
OKOLISKI UPRAVI - KAJMAKAMLACI
1. PRILEP (1869-1912); 1866/1910: kut. 1; 0,1. Regesti, a.e. 435,
listovi 466, NIS kartoteka.
Sodr`inski podatoci za arhivskata gra|a:
Zapisnici vo vrska so: proizvodstvoto na afion; cenite na
prehranbenite proizvodi; pla}aweto i osloboduvaweto od taksi; odnosot na
`andarmerijata vo primenata na propisite i zakonite; potro{enata municija
vo sudirite so komitskite ~eti; osloboduvaweto na lica od slu`ewe voen rok;
nazna~uvaweto u~iteli vo egzarhiskata {kola; izgradbata na patot Prilep Krivolak; popravkata na mostovi; poka~uvaweto na danokot - desetok;
poka~uvaweto na taksite za pijalaci; izgradbata na novata zgrada za teatarot
vo Prilep;
Izvestuvawa vo vrska so: soslu{uvawata na lica; pla}aweto na taksite;
pojavata na komitski ~eti vo selata; ograbuvawata, grabe`ite i ubistvata vo
selata; za personalot vo egzarhiskite u~ili{ta, i sl.;
Prepiska vo vrska so: popravkata i izgradbata na mostovi, pati{ta i
sl.; pla}aweto na patarinata; vo vrska so sostojbata vo oddelni nahii, i sl.
Arhivskata gra|a e na staroturski jazik.
2. TETOVO (1869-1912); 1872/1890: kut. 1; 0,1; Regesti, a.e. 23,
listovi 53, NIS kartoteka.
Sodr`inski podatoci za arhivskata gra|a:
Naredba za zabrana na nosewe oru`je.
Zapisni~ka kniga na turskata op{tina vo Gostivar za 1293 g. (1878 god.).
Izvestuvawa vo vrska so: sporovite me|u gra|anite i selanite vo
op{tinata; sobiraweto na razni dava~ki od selanite; isplatata na dolgovi na
gra|anite; poka~uvaweto na cenite na prehranbenite artikli.
20
Arhivski fondovi i zbirki 1993-2005
@albi od gra|ani vo vrska so: sobiraweto na desetokot, re{avaweto na
sporovite za nasledstvo; isplata na razni dava~ki, i sl.
Glasa~ki list za okoliski mexlis vo Tetovo.
Arhivskata gra|a e na staroturski jazik.
OP[TINSKI UPRAVI
3. VELES (1869-1912); 1868/1911: kut. 1; 0,1. Regesti, a.e. 80,
listovi 119, NIS kartoteka.
Sodr`inski podatoci za arhivskata gra|a:
Dogovori za kupoproda`ba na nedvi`en imot (zemja, ku}i, du}ani);
prepisi od tapii za nedvi`en imot na gra|ani (zemja, ku}i, du}ani);
izvestuvawa za izre~eni prekr{o~ni kazni na gra|ani; re{enija i potvrdi za
uplateni pari~ni sredstva na blagajnata vo op{tinata za desetok, razni drugi
dava~ki i taksi; dano~ni priznanici na gra|ani; spisok na komitskite voda~i
od Kavala, [tip i Sv. Nikole; koncepti od telegrami na vele{kiot vladika
do Op{tinskiot inspektorat; li~ni karti na gra|ani; delovoden protokol na
op{tinata za 1318 god. (1902 god.)
Arhivskata gra|a s na staroturski jazik.
4. KO^ANI (1869-1912); 1869-1891: kut. 1; 0,1. Regesti, a.e. 97,
listovi 118, NIS kartoteka.
Sodr`inski podatoci za arhivskata gra|a:
Izve{tai za: osnovaweto na op{tinata; prihodite i rashodite na
op{tinata; cenite na prehranbenite proizvodi; gradbite i popravkite vo
op{tinata; izre~enite pari~ni kazni na gra|ani; polo`bata na muhaxirite vo
op{tinata (dodeluvawe pomo{ i hrana na muhaxirite) i dr.; dogovori za
kupoproda`ba na nedvi`ni imoti (zemja, ku}i, du}ani); spisok na selata od
op{tinata so vidovite na dava~ki; spisok za potrebite od drvna gra|a vo
op{tinata; smetkoraspiski za izgradba na most vo Ko~ani.
Arhivskata gra|a e na staroturski jazik.
5. KRATOVO (1869-1912); 1868-1912): kut. 1; 0,1. Regesti, a.e. 70,
listovi 108, NIS kartoteka.
Sodr`inski podatoci za arhivskata gra|a:
Sudska kniga na [erijatskiot sud vo Kratovo za periodot 1327-1330
godina (1909-1912); finansiski pregled na op{tinata za prihodite i rashodite
vo periodot od 1869 do 1883 godina; izvestuvawa vo vrska so: pari~ni
21
Dr`aven arhiv na Republika Makedonija - Centralen del
kaznuvawa na gra|ani; nastani {to se slu~ile vo op{tinata (grabe`i, ubistva
i dr.); nezakonska proda`ba na tutunot; za cenite na razni prehranbeni
proizvodi, i sl.; spisok na op{tite prihodi i rashodi na op{tinata, spisoci
na muhaxirite naseleni vo op{tinata; spisok na rabotnicite vo carskiot
rudnik vo Kratovo; statisti~ki pregledi za nedvi`nite imoti vo Kratovo;
statisti~ki izve{taj za u~ili{tata vo Kratovo; dokumenti za odobruvawe na
krediti od Zemjodelskata banka vo Kratovo.
Arhivskata gra|a s na staroturski jazik.
6. KRIVA PALANKA (1869-1912); 1868/1911: kut. 2; 0,1. Regesti, a.e. 63,
listovi 101, NIS kartoteka.
Sodr`inski podatoci za arhivskata gra|a:
Izvestuvawa vo vrska so: prihodite i rashodite na op{tinata;
izgradbata i popravkite na objekti; izre~enite pari~ni kazni na gra|anite;
nastanite {to se slu~ile vo op{tinata (grabe`i, ubistva, prekr{oci od
zanaet~iite i dr.); spisoci na muhaxirite naseleni vo op{tinata; spisok na
kowite sobrani vo 1877 godina za voeni potrebi; tabelaren pregled za gradbi
i popravki vo op{tinata (mostovi, pati{ta i dr.); molbi i `albi od gra|ani
{to se podneseni do op{tinata; smetki za dadena hrana na lu|eto od selata vo
op{tinata, za ~uvaweto na kulata Stracin.
Arhivskata gra|a s na staroturski jazik.
7. KUMANOVO (1869-1891); 1869/1891: kut. 1; 0,1. Regesti, a.e. 281
listovi 424, NIS kartoteka.
Sodr`inski podatoci za arhivskata gra|a:
Izve{tai za: prihodite i rashodite na op{tinata; cenata na
prehranbenite proizvodi; nastanite {to se slu~ile vo op{tinata (grabe`i,
ubistva, prek{oci od zanaet~iite i sl.); polo`bata na muhaxirite vo
op{tinata (dodeluvawe pomo{, hrana, smestuvawe); izre~enite pari~ni kazni
na gra|ani; veterinaren izve{taj za bolestite kaj dobitokot; lekarski
izve{taj za obolenite lica vo op{tinata; dogovori za kupoproda`ba na
nedvi`en imot (zemja, ku}i, du}ani); re{enija za izre~eni pari~ni kazni na
gra|ani za razni prekr{oci; spisoci na muhaxirite naseleni vo op{tinata;
spisoci na zemja za odano~uvawe; priznanici za razni tro{oci okolu
izgradbata na mostot vo s. Vojnik; potvrdi izdadeni od blagajnata na
op{tinata za isplateni pari~ni sredstva na gra|ani i nabavka na razni
materijali za op{tinata.
Arhivskata gra|a s na staroturski jazik.
22
Arhivski fondovi i zbirki 1993-2005
8. PRILEP (1869-1912); 1889/1911: kut. 1; 0,2. Regesti, a.e. 131,
listovi 136, NIS kartoteka.
Sodr`inski podatoci za arhivskata gra|a:
Naredbi za otpi{uvawe na danok; nazna~uvawe u~iteli vo Egzarhiskoto
u~ili{te vo Bitola; nazna~uvawe na muftii; isplata na tro{ocite za lica
{to le`ele vo bolnica; gradewe magacini i dr.; zapisnici za izgradbata na
patot Gradsko-Bitola; za izgradbata na u~ili{ni zgradi; izgradbata na sudska
zgrada i zatvor vo Prilep; za prihodite od selata vo Prilepska op{tina, i
sl.; izvestija isprateni do kajmakamot za prisilna naplata na taksi, kako i
izvestija za ispra}awe na `andarmi po selata za obezbeduvawe na sobira~ite
na danok, i dr.; spisok na selata {to so ukaz bile priklu~eni od Vele{ka kon
Prilepska op{tina; razna prepiska od Op{tinskiot odbor do Vilaetot,
prepiska do Komisijata za prihodi pri Kajmakamlakot vo Prilep.
Arhivskata gra|a s na staroturski jazik.
9. RADOVI[ (1869-1912): 1869-1891; kut. 1; 0,1. Regesti, a.e. 84,
listovi 167, NIS kartoteka.
Sodr`inski podatoci za arhivskata gra|a:
Izve{tai za formiraweto na op{tinata; prihodite i rashodite na
op{tinata; izgradbata i popravkite vo op{tinata; cenite na prehranbenite
proizvodi; nastanite {to se slu~uvale vo op{tinata (grabe`i, ubistva,
po`ari i sl.); izre~enite pari~ni kazni na gra|ani; spisoci na muhaxirite
naseleni vo op{tinata; platen spisok na slu`benicite vo op{tinata; li~ni
ispravi na gra|ani; dano~ni priznanici na gra|ani za platen danok; molbi i
`albi od gra|ani dostaveni do op{tinata.
Arhivskata gra|a s na staroturski jazik.
10. SKOPJE (1869-1912); 1847/1911: kut.43, kn. 59; 6.1. Regesti,
a.e. 13773, listovi 18261, NIS kartoteka.
Sodr`inski podatoci za arhivskata gra|a:
Pod turska vlast Skopje bilo celi 520 godini, odnosno od 1392 do 1912
godina, a s# do osvojuvaweto na Carigrad (1453), Skopje, pokraj gradot Edrene,
vo evropskiot del na Turcija prestavuvalo zna~aen voen centar za Turskata
Imperija, od kade {to se prezemale voeni operacii za osvojuvawe na drugi
tetiroii sprema sever i Jadransko More.
Vo tolku dolg vremenski period pod turska vlast, gradot do`ivuva svoi
podemi i padovi vo ekonomskiot, politi~kiot i trgovskiot `ivot, a najgolem
dostrel vo svojot razvoj dostignuva vo XVI i XVII vek. Kon krajot na XVII vek
se ~uvstvuva izvesno opa|awe na stopanstvoto i trgovijata, {to e rezultat na
op{tata ekonomska i politi~ka sostojba vo Imperijata, koga slabee i
centralnata vlast, a za nejzina smetka s# pove}e se zajaknuvaat krupnite
23
Dr`aven arhiv na Republika Makedonija - Centralen del
feudalci - pa{alacite, a takvi vo Makedonija bea: Serskiot, Solunskiot,
Bitolskiot, Skopskiot i Tetovskiot.
Vrz `ivotot na gradot, pokraj politi~kite i ekonomskite sostojbi vo
Imperijata, sudbonosno zna~ewe ima i golemata katastrofa od 26 oktomvri
1689 godina, koga avstriskiot voda~ Pikolomini go zapali Skopje i go sramni
so zemja poradi pojavata na kolera vo gradot. Po taa katastrofa gradot te{ko
zazdravuva i duri vo vtorata polovina na XIX vek Skopje go dostignuva svoeto
staro istorisko zna~ewe, kako vo ekonomska taka i vo politi~ka smisla.
Aneksijata na Bosna vo 1878 godina kon Avstrija negativno se odrazi
vrz trgovijata na Skopje, bidej}i ovoj grad odr`uva{e permanentni trgovski
vrski so Bosna. Vakvata zaguba na trgovski plan se ubla`uva{e donekade
blagodarenie na novite reformi vo Turcija, koi povolno vlijaeja vrz razvojot
na Skopje, osobeno po prenesuvaweto na sedi{teto na Kosovskiot vilaet od
Prizren vo Skopje (1875). Na ovoj na~in Skopje prerasna vo va`en politi~ki i
administrativen centar vo Vilaetot, a so izgradbata na vardarsko-kosovskata
`eleznica: Solun-Skopje-Mitrovica, a podocna (1888) i so povrzuvaweto na
ovaa `eleznica so Srbija, koja ja povrzuva Sredna so Zapadna Evropa, Skopje
pretstavuva{e i va`na `elezni~ka raskrsnica na Balkanot.
Vo vtorata polovina na XIX vek Skopje se {ire{e i na desnata strana
od rekata Vardar, okolu Kameniot most i kon Vodno, a so izgradbata na
`elezni~kata stanica ovoj del po~na da prerasnuva vo centar na gradot.
So aneksijata na Bosna kon Avstrija golem del od muslimanskoto
naselenie bega od Bosna i se naseluva vo Makedonija, a golem broj begalci
ostanaa i vo Skopje, taka {to brojot na muslimanskoto naselenie vo gradot
dostigna do 17.000.
Kon krajot na XVIII vek, kako {to e navedeno i pogore, krupnite
feudalci vo Imperijata s# pove}e ekonomski i politi~ki zajaknuvaa, a
centralnata vlast slabee{e, taka {to go prinudile sultanot da donese niza
zakoni za zajaknuvawe na centralnata vlast. Me|u pove}eto doneseni zakoni e
i Zakonot za reorganizacija na sistemot na lokalnata uprava, so {to se
te`nee{e da se ograni~i samovolieto na lokalnite upravuva~i i se
doveduva{e do nivno pot~inuvawe na centralnata vlast. Spored Zakonot od
1864 godina, teritorijata na Otomanskata Imperija be{e podelena na
vilaeti, sanxaci ili livi, kazi, nahii i op{tini. Upravata na gradot dotoga{
be{e vo nadle`nost na vilaetot odnosno sanxakot.
So razvivaweto na gradot i jakneeweto na gra|anskata klasa vo nego,
~ie vlijanie s# pove}e se nametnuva{e vo op{testveniot i politi~kiot
`ivot, se pojavija niza problemi {to baraa politi~ki i stru~ni anga`irawa
za nivno realizirawe. Seto toa bara{e i poseben organizaciski priod vo
re{avaweto na problemite od op{tinski, odnosno gradski karakter. Zatoa, vo
ramkite na reformite na lokalnata uprava se predvide i sozdavawe na gradska
op{tina (Beledie). Prvite gradski op{tini bea formirani vo 1868 godina vo
Carigrad i treba{e da poslu`at kako eksperimentalni vo ponatamo{nite
procesi na reorganizacijata na lokalnata uprava. Edna godina podocna, vo
1869 godina gradski op{tini se formiraa i vo pove}e gradovi na Makedonija,
me|u koi i vo gradot Skopje.
Skopje vo vtorata polovina na XIX vek be{e poznat administrativen,
stopanski i voen centar vo Kosovskiot, odnosno Skopskiot vilaet.
Naselenieto na gradot se zanimava{e so zanaet~istvo, osobeno ko`arstvo,
24
Arhivski fondovi i zbirki 1993-2005
kako i so trgovija i zemjodelstvo. Zanaet~iite vo Skopje bea organizirani vo
esnafi so 810 du}ani. Skopskata turska op{tina ima{e status na centralna
op{tina vo vilaetot, od {to proizleguvaa nejzinite prava i obvrski kon
drugite op{tini. Skopskata turska op{tina be{e konstituirana vo juli 1869
godina. Maalata vo gradot pretstavuvaa administrativni edinici i sekoe od
niv ima{e muhraat, izbran od naselenieto i od maalskiot sovet sostaven od 3
~lena.
Op{tinata svoite obvrski gi izvr{uva{e preku izbrani i nazna~eni
organi. Izbran organ be{e Sovetot na op{tinata, a nazna~eni organi bea:
pretsedatelot i Sekretarijatot na op{tinata (glaven sekretar - glaven pisar,
vtor sekretar - pomo{en pisar); finansiskata slu`ba (glaven finansiski
izvr{itel - dano~en slu`benik, smetkovodstvo - blagajnik); zdravstvenohigienskata i socijalnata slu`ba: (lekar za op{ta praktika i hirurg,
veterinar, aptekar); grade`no-urbanisti~kata i komunalnata slu`ba:
(in`ener, slu`benik za grade`ni raboti); inspekcijata: (glaven inspektorop{tinski komesar i op{tinski ~au{i); pomo{nite slu`bi: (kurir, telal,
~ista~ka).
Nadvor od organizacijata na op{tinata dejstvuvaa i nekoi drugi
slu`bi, me|u koi i slu`bata za prosveta i kultura i Muhaxirskata komisija.
Slu`bata za prosveta i kulturaa se gri`e{e za izgradba na u~ili{ta i nivno
obezbeduvawe so potreben inventar, vode{e permanentna kontrola na
zdravjeto i higienata na u~enicite, dava{e dozvoli za otvorawe kni`arnici i
izlo`bi na umetni~ki dela, vode{e politika za kulturniot `ivot vo gradot
kako i za rabotata na terenot i drugite kulturni manifestacii.
Sovetot na op{tinata ima{e 8-12 lica, be{e izbran na op{tinski
izbori. Pravo na glas imaa site onie lica {to pla}aa danok od 50 do 100
gro{a godi{no, a pravo da bide izbran ima{e sekoj onoj {to pla}a{e danok
povisok od 100 gro{a godi{no. Spored vaka zacrtanoto izborno pravo, vo
Sovetot mo`ea da bidat izbrani lica {to po verska pripadnost ne bea
muslimani.
Sovetot se sostanuva{e i rabote{e na sednici {to se odr`uvaa dvapati
nedelno i vonredno po potreba. Na sednicite se vodea zapisnici, a site
doneseni odluki i drugi akti na Sovetot bea odobreni od strana na
vilaetskite organi.
Od organizaciskata struktura proizleguvaa i zada~ite na oddelnite
organi i slu`bi na op{tinata. Glavno, op{tinata se zanimava{e so slednive
problemi: izgradba na objekti od op{t interes za gradot (gradska klanica,
voena bolnica, ko`ara i dr.); izgradba na vodovod i kanalizacija, popravka na
ulici i trotoari, regulirawe na rekata Vardar so podigawe nasip i dr.;
izgradba i dogradba na ku}i, du}ani i dr.; izrabotka na urbanisti~ki plan na
gradot; sozdavawe na pazari{ta za zemjodelski proizvodi, pazar za ogrev i
sto~en pazar; normirawe na cenite na osnovnite prehranbeni i drugi
proizvodi; kontrola vrz kvalitetot na pove}e vidovi proizvodi, osobeno na
prehranbenite; kontrola za ispravnosta na aparatite za merewe i na to~nosta
pri mereweto; kontrola vrz rabotata na javnite objekti vo gradot - teatarot,
hotelite, meanite, pazari{tata i dr.; vodewe evidencija za imotot na gradot;
sobirawe gradski taksi; vr{ewe odredeni dejnosti od oblasta na gra|anskite
prava na `itelite vo gradot i naselenieto od okolnite sela.
25
Dr`aven arhiv na Republika Makedonija - Centralen del
Od navedenite nadle`nosti na op{tinata proizleguvaat i dokumentite
{to gi sozdavaa organite na Skopskata turska op{tina od 1869 do 1911 godina.
Arhivskata gra|a s na staroturski jazik.
11. TETOVO (1869-1912); 1869-1915: kut. 1; 0,1. Regesti, a.e. 58,
listovi 64, NIS kartoteka.
Sodr`inski podatoci za arhivskata gra|a:
Izve{tai za prihodite i rashodite na op{tinata; za izre~enite
pari~ni kazni na gra|ani; za makedonski u~iteli i u~enici vo u~ili{tata vo
op{tinata Tetovo; za dvi`eweto na li~nite dohodi na u~itelite, i dr.; spisok
na u~itelite vo gradot Tetovo; spisoci na u~ili{tata vo Tetovska okolija;
spisok na muhaxiri naseleni vo Tetovska okolija; dano~ni priznanici na
gra|ani za uplaten danok.
Arhivskata gra|a s na staroturski jazik.
12. [TIP (1869-1912); 1867/1891: kut. 1; 0,1. Regesti, a.e. 348,
listovi 467, NIS kartoteka.
Sodr`inski podatoci za arhivskata gra|a:
Izve{tai za: prihodite i rashodite na op{tinata; izgradbata i
popravkite vo op{tinata; nastanite {to se slu~ile vo op{tinata (kra`bi,
ubistva, po`ari i sl.); cenite na prehranbenite proizvodi; izre~enite
pari~ni kazni na gra|ani, i dr.;
- Dogovori za kupoproda`ba na nedvi`en imot (zemja, ku}i, du}ani);
- Potvrdi za izgradba na du}ani;
- Spisoci na muhaxirite naseleni vo op{tinata; spisoci na
prodadenoto `ito od selata vo op{tinata; spisoci na slu`benicite vo
op{tinata; potvrdi izdadeni od blagajnata na op{tinata za isplateni
pari~ni sredstva na gra|ani i nabavka na razni materijali za op{tinata.
Arhivskata gra|a s na staroturski jazik.
RAZNI UPRAVI
13. KATASTARSKA - PRILEP (? - 1912); 1867/1911: kn. 3; 0,1. Regesti,
a.e. 1270, listovi 1275, NIS kartoteka.
Sodr`inski podatoci za arhivskata gra|a:
Naredbi i upatstva vo vrska so vodeweto na knigite (tefteri) za
prihodi; ko~ani od izdadeni tapii na gra|anite za sopstvenost na nedvi`en
imot (zemja, du}ani, ku}i i dr.);
26
Arhivski fondovi i zbirki 1993-2005
Izvestija za: pla}awe na razni taksi, sopstvenost na nedvi`en imot;
Izvestuvawa vo vrska so: sobiraweto desetok, zgolemuvaweto na
desetokot, kupoproda`ba i registrirawe na nedvi`en imot, sopstvenost na
istiot, zalo`uvawe na imoti od lica {to gi nemaat izmireno dolgovite,
pla}awe patarina i razni drugi dava~ki; razna prepiska na Upravata.
Arhivskata gra|a s na staroturski jazik.
14. FINANSISKA - PRILEP (1869-1912); 1899/1912: kn. 14, kut. 2; 1.
Regesti, a.e. 201, listovi 903, NIS kartoteka.
Sodr`inski podatoci za arhivskata gra|a:
Prepiska vo vrska so: ispla}aweto na taksite od selata vo op{tinata
za razni dava~ki; popravkata na konaci; isplatata na finansiski sredstva za
popravka na pati{ta, mostovi i izgradba na mostovi; popis na ~iflicite vo
selata; isplatata na dolgovi od strana na lica; isplatata na li~en dohod na
slu`benicite; isplatata na penzii na gra|ani; isplatata na pari~na pomo{ na
gra|ani; za prihodite od sobraniot desetok; za tro{ocite za zaverka na
senedite vo kazata; za prihodite od ~iflicite vo op{tinata; nazna~uvawe na
slu`benici vo upravata, i dr.;
Izvestuvawe od Prvostepeniot sud - Prilep vo vrska so pla}aweto
taksi na gra|ani za nedvi`en imot, kupoproda`ba na nedvi`en imot i sl.
Taloni-priznanici za naplaten danok - tekalife.
Arhivskata gra|a s na staroturski jazik.
15. TAPISKA - PRILEP ( - 1912); 1898/1912; kn. 3; 0,1. Regesti.
Sodr`inski podatoci za arhivskata gra|a:
1. Kniga za prihodite i rashodite za 1898 godina.
2. Kniga na katastarskite prihodi na nedvi`en imot za 1902-1907
godina.
3. Kniga na katastarskite prihodi na nedvi`en imot za 1911-1912
godina.
Arhivskata gra|a s na staroturski jazik.
16. @ANDARMERISKA ^ETA - PRILEP ( ? ); 1908: kut. 1, 0,1.
Regesti, a.e. 363, listovi 364, NIS kartoteka.
Sodr`inski podatoci za arhivskata gra|a:
Prepiska vo vrska so vodeweto na tefterite (knigite) vo
`andarmerijata; popravkata na pu{kite; vodeweto evidencija za municijata,
oru`jeto i lu|eto; barawa od gra|ani za izdavawe dozvoli za nosewe na oru`je;
za odr`uvaweto na redot; za vr{eweto na inspekciski nadzor; za dvi`eweto
na licata i `andarmerijata; izgradbata na `andarmeriskata {kola vo Bitola;
27
Dr`aven arhiv na Republika Makedonija - Centralen del
podatoci za u~enicite vo `andarmeriskata {kola, i dr.; spisoci na oprema za
kowanicata i pe{adijata vo Prilep; spisoci na razna oprema za
`andarmerijata; razni telegrami dostaveni do `andarmerijata; paso{i i sl.
Arhivskata gra|a s na staroturski jazik.
Fondovi na srpskata uprava do 1918
17. MINISTERSTVO ZA NADVORE[NI RABOTI NA KRALSTVOTO
SRBIJA - BELGRAD (1839-1918); 1885/1914: kut. 6; 0,6. AI, a.e. 1250,
listovi 3258, NIS 220 str. a`urirano vo AOP - bazite
Sodr`inski podatoci za arhivskata gra|a:
- Izve{tai od ovlasteniot pratenik na Ministerstvoto za nadvore{ni
raboti vo Carigrad (Istanbul) Jevrem Grui}, do pretstedatelot na
Ministerskiot sovet i minister za nadvore{ni raboti Milutin Gara{anin,
vo vrska so obidite za dogovor so Patrijar{ijata za postavuvawe srpski
episkopi vo Makedonija i vo Stara Srbija - 1865 godina.
- Prepiska vo vrska so re{avaweto na skopskoto vladi~ko pra{awe1897 godina; krizata na srpskata nadvore{na politika vo 1898 godina;
sostojbata na „srpstvoto“ vo Prilep, koj s# u{te bil „bugarska tvrdina“ - 1898;
vo vrska so otvoraweto u~ili{ta vo Vele{ka kaza;
- Statisti~ki pregledi za Skopskiot vilaet -1902;
- Prepiska vo vrska so sostojbata na Balkanot voop{to, a posebno vo
Bitolskiot vilaet po Ilindenskoto vostanie - 1903;
- Prepiska na Srpskata pravoslavna mitropolija vo Pri{tina, 19081911.
- Srpski gledi{ta za politikata na Rusija, Bugarija, Romanija, Grcija i
na Turcija pred Prvata svetska vojna, vo tekot na vojnata i po nea;
- Makedonija i Banat kako primarni za nacionalnite, dr`avnite i
strategiskite interesi na Srbija;
- Gledi{ta na Srbija za grupiraweto na dr`avite i podelbata na sferi
na vlijanie vo tekot na Prvata svetska vojna.
Arhivskata gra|a s na srpski jazik.
18. KRAQEVSKO SRPSKO POSLANSTVO - LONDON (1879-1918);
1884/1918: kut. 6, 0,6. AI, a.e. 1394, listovi 2981, NIS 293 str.
Sodr`inski podatoci za arhivskata gra|a:
Diplomatski izve{tai, izve{tai na pratenikot na Srbija vo London do
Ministerstvoto za nadvore{ni raboti na Srbija i razni pisma i informacii
vo vrska so sostojbata vo Makedonija i na Balkanot vo periodot od 1884 do
1918 godina, preprateni do Kralskoto srpsko prateni{tvo (KSP) vo London.
28
Arhivski fondovi i zbirki 1993-2005
Izve{taite se osvrnuvaat na:
1. Dejnosta na bugarskata propaganda preku angliskiot pe~at vo vrska so
makedonskoto pra{awe;
2. Tekot i izgledite za uspeh na reformskite akcii vo Makedonija;
3. Revolucionernata sostojba i spremnosta na naselenieto vo
Makedonija povtorno da se krene na vostanie;
4. Bugarskata aktivnost vo Makedonija i sostojbite vo Skopskiot
vilaet;
5. Nezadovolstvata na Arbanasite;
6. Obidot na Avstro-Ungarija da im go nametne svoeto vlijanie na
Makedonija i na Kosovskiot vilaet i stavot na srpskata Vlada za dosledno
sproveduvawe na Mirc{tegskite reformi so pomo{ od Rusija, Francija i
Italija, i pokraj opstrukciite na Turcija pri sproveduvaweto na reformite.
7. Odnosite me|u srpskite, bugarskite i gr~kite ~etni~ki organizacii.
8. Zagri`enosta na bugarskata Vlada poradi neposlu{noto
„separatisti~ko“ dejstvuvawe na pirinskiot car Sandanski i nejzinite obidi
da go likvidiraat; politi~kite sostojbi vo Makedonija nastanati so
vospostavuvaweto na mladoturskiot re`im i stavot na golemite sili;
9. Diplomatskata prepiska vo ovoj fond se odnesuva i na Prvata svetska
vojna.
Arhivskata gra|a s na srpski jazik.
19. GENERALEN KONZULAT NA SRBIJA - SKOPJE ( ? - 1912);
1908/1911: kut.1; 0,1. AI, a.e. 222, listovi 387, NIS 40 str.
Sodr`inski podatoci za arhivskata gra|a:
Vo fondot vo pogolem del se nao|a prepiska, prete`no od razuznava~ki
karakter, me|u Konzularnoto oddelenie pri Ministerstvoto za nadvore{ni
raboti na Srbija i Generalniot konzulat na Srbija vo Skopje, vo periodot od
1907 do 1911 godina.
Vo vremeto od koe datira gra|ata generalni konzuli vo Skopje bea
@ivoin Balugxi} i Jovan Jovanovi}.
Prepiskata vo najgolem del se odnesuva na:
1. Odnesuvaweto na toga{niot vele{ko-debarski mitropolit Partenie,
namerite na negovo mesto da se postavi Srbin i upatstva za re{avawe na
vele{ko-debarskoto pra{awe vo korist na Srbite.
2. Statisti~ki pregled na osudenite i oslobodenite lica od Skopskiot
vonreden sud od fevruari 1907 do maj 1908 godina;
3. Pisma za aktuelnite problemi vo skopskite sela;
4. Rabotata na Komisijata za spornite crkvi vo Makedonija;
5. Sostojbata na srpskiot element vo Kratovo i vo Kumanovo;
6. Upatstva od Ministerstvoto za nadvore{ni raboti za izbor na
kandidat za srpski senator vo mladoturskiot Parlament;
7. Informacija za namerite so Mladoturskiot komitet da se organizira
miting i me{oviti ~eti da zaminat na granicata so Bosna i Hercegovina po
povod proglasuvaweto na aneksijata na BIH kon Avstrija;
29
Dr`aven arhiv na Republika Makedonija - Centralen del
8. Izve{taj za 380 iselenici od Bosna i Hercegovina vo Skopje i
predlog Srpskata organizacija vo Skopje da gi prifati i da gi iskoristi vo
nacionalni celi;
9. Sostojbata vo vilaetskoto Sobranie i rabotata na Komisijata na
Tajnata razuznava~ka slu`ba;
10. Izve{tai za kadrovskite promeni vo turskite organi na vlasta vo
Skopskata op{tina.
Arhivskata gra|a s na srpski jazik.
1.3. ARHIVSKI FONDOVI 1918-1941
119. BANSKA UPRAVA NA VARDARSKA BANOVINA-SKOPJE(1921-1941);
1921-1941: kut. 17; 1,7. AI, a.e. 462, listovi 4830, NIS 127 str.
Istorijat na fondoobrazovatelot:
Po zavr{uvaweto na Prvata svetska vojna na Versajskata mirovna
konferencija na 28 juni 1919 godina e sankcionirana ~etvornata podelba na
Makedonija. Podelbata zna~e{e novo socijalno, ekonomsko i nacionalno
porobuvawe na makedonskiot narod. Formirano e Kralstvoto na Srbite,
Hrvatite i Slovencite (SHS), vo ~ii ramki e vklu~en najgolemiot del od
Makedonija.
So Vidovdenskiot ustav od 28 juni 1921 godina dr`avata na SHS e
organizirana kako ustavna, parlamentarna i nasledna monarhija - kralot
fakti~ki e nositel na celokupnata vlast.
So Zakonot za za{tita na javnata bezbednost i poredok vo dr`avata od 6
januari 1929 godina se zabraneti site politi~ki partii i zdru`enija vovedena e t.n. [estojanuarska diktatura.
So Zakonot za imenuvawe i podelba na Kralstvoto na upravni podra~ja4
od 4 oktomvri 1929 godina slu`benoto ime na dr`avata SHS se menuva vo
Kralstvo Jugoslavija. Kralstvoto e podeleno na 9 banovini, na okolii i
op{tini. Me|u 9-te banovini e i Vardarska banovina so sedi{te vo Skopje. Vo
administrativen pogled, Banovinata e podelena na tri okru`ni inspektorati,
dva samoupravni grada, 46 okolii i 525 op{tini.
Na ~elo na sekoja banovina se nazna~uva ban kako pretstavnik na
kralskata vlada so najvisoka politi~ka i op{toupravna vlast vo Banovinata toj vr{i postavuvawa, nazna~uvawa, unapreduvawa, otpu{tawa i
penzionirawa. Vo negova nadle`nost se i site raboti od domenot na
trgovijata, industrijata, zanaet~istvoto, {kolstvoto, grade`ni{tvoto i sl.
So Uredbata5 od 23 oktomvri 1929 godina na teritorijata na Vardarska
banovina se ustanoveni:
4
5
Slu`bene novine Kraqevine Jugoslavije br.233, Beograd od 4 oktomvri 1929.
Slu`beni novini na Kralstvoto Jugoslavija, godina XI br.250 - CII Beograd 25 oktomvri 1929.
30
Arhivski fondovi i zbirki 1993-2005
- Okru`niot inspektorat - Bitola (za Bitolska, Gali~ka,
Gornopolo{ka, Debarska, Ki~evska, Kru{evska, Ohridska, Pore~ka,
Prespanska, Prilepska i Stru{ka okolija).
- Okru`en inspektorat - [tip (za Vele{ka, Gevgeliska, Kavadarska,
Male{evska, Kratovska, Ko~anska, Negotinska, Ov~epolska, Radovi{ka,
Strumi~ka, Carevoselska i [tipska okolija).
Organizaciska postavenost na Banskata uprava.
So Zakonot za Banska uprava od 7 noemvri 1929 godina Banskata uprava
se deli na: oddelenija, otseci i referati. Na ~elo na oddelenijata stojat
na~alnici, na koi im se podredeni site slu`benici. Na~alnikot e odgovoren
za izvr{uvaweto na site zada~i vo oddelenieto, se gri`i za finansiskite,
materijalnite dobra i inventarot na oddelenieto, gi sobira i sreduva site
statisti~ki podatoci.
Na ~elo na otsecite stojat {efovite na otsecite - ja kontroliraat
rabotata na otsecite i na referatite.
Banskata uprava ja so~inuvaat slednive oddelenija:
- Op{to oddelenie; Upravno oddelenie; Zemjodelsko oddelenie;
Prosvetno oddelenie; Tehni~ko oddelenie; Oddelenie za socijalni gri`i i
narodno zdravje; Finansisko oddelenie.
Po ocenka i potreba na resorniot minister mo`e da se osnovaat i
oddelenie za trgovija, zanaet~istvo i industrija (so dozvola na ministerot za
vnatre{ni raboti).
Organizacijata na oddelenijata vo Banskata uprava e sledna:
1. Op{toto oddelenie ima Sekretarijat i Personalen otsek;
2. Upravnoto oddelenie go so~inuvaat Otsekot za op{toupravni raboti,
Otsekot za javna bezbednost i Otsekot za samouprava;
3. Zemjodelskoto oddelenie gi opfa}a Otsekot za zemjodelstvo i
sto~arstvo, Otsekot za veterinarstvo, Otsekot za agrarno-pravni raboti i
Otsekot za {umarstvo;
4. Prosvetnoto oddelenie go so~inuvaat Otsekot za osnovna nastava i
Otsekot za sredna, u~itelska i stru~na nastava i narodno prosvetuvawe;
5. Tehni~koto oddelenie se sostoi od Otsekot za mostovi, pati{ta i
`eleznici, Otsekot za hidrotehni~ki raboti i Otsekot za arhitektonski i
elektroma{inski raboti;
6. Oddelenieto za socijalna politika i narodno zdravje go so~inuvaat
Otsekot za socijalna politika i Otsekot za narodno zdravje;
7. Finansiskoto oddelenie - smetkovodstvo i blagajna, i
8. Oddelenieto za trgovija, industrija i zanaet~istvo e sostaveno od
Otsek za trgovija, industrija i zanaet~istvo i Otsek za rudarstvo.
Site oddelenija imaat svoi kancelariski oddeli i vodat posebni
delovodni protokoli. Celokupnoto tehni~ko-manipulativno rabotewe i
ekonomskoto rabotewe na Banskata uprava se izvr{uva preku glavnata
pisarnica.
Vo Banskata uprava se formira Banski sovet so zada~a da gi donesuva
banskite uredbi koi imaat zna~ajni nadle`nosti vo samoupravnite raboti.
Zada~i na Sovetot se sledewe na ekonomskiot, socijalniot i kulturniot
razvoj, gri`a za osnovawe na bolnici, detski domovi, izgradba na u~ili{ni
objekti i sl.
31
Dr`aven arhiv na Republika Makedonija - Centralen del
Zakonskite odredbi za agrarnata reforma i kolonizacijata na „ju`nite
krai{ta“ se zaokru`uvaat so Zakonot za kolonizacija na ju`nite krai{ta od
11 juni 1931 godina i Zakonot za ureduvawe na agrarnite odnosi od 5 dekemvri
1931 godina, so {to pri Ministerstvoto za zemjodelstvo se formira
Oddelenie za agrarna reforma i agrarno-pravni raboti. Vo Vardarska
banovina se sozdadeni posebni organi, i toa:
- Vrhovno poverenstvo za agrarna reforma so sedi{te vo Skopje, i
agrarni poverenstva so sedi{te vo Skopje, Strumica i vo Bitola.
Se formiraat i agrarni sudovi kako organi za re{avawe na agrarnite
odnosi, i toa: Vi{ agraren sud vo Skopje i okoliski agrarni sudovi.
Vo sedi{teto na Banskata uprava postoi policiska ustanova - Upravna
policija, ~ija uprava se deli na otseci na ~elo so {ef, a otsecite po potreba
se delat na referati. Vo pogolemite gradovi nadvor od sedi{teto na
Banovinata se formiraat prestavni{tva na Gradskata policija, a vo
Makedonija takvi policiski ustanovi ima vo Bitola, Prilep, Strumica i vo
[tip.
Organizacijata na sudstvoto e kruto centralisti~ki i birokratski
uredena. Po predlog na ministerot za pravda, kralot gi nazna~uva sudiite.
Nezavisnosta na sudiite proklamirani so Vidovdenskiot ustav od 1921 godina
i so Oktroisaniot ustav od 1931 godina nikoga{ vo praktika ne za`ivuva.
Sudiite se zavisni od vladeja~kata garnitura i od kralot.
Na teritorijata na Vardarska banovina - vo Makedonija funkcioniraat
slednive sudski ustanovi:
- Apelacionen sud - Skopje;
- Upraven sud - Skopje;
- Prvostepeni sudovi - Bitola, Veles, Kavadarci, Ki~evo, Kumanovo,
Ohrid, Prilep, Skopje, Strumica, Tetovo i [tip;
- Ma{ki kazneni zavodi; - redovni sudovi i Advokatskata komora Skopje.
Posebni ustanovi od oblasta na prosvetata i kulturata se:
- Filozofskiot fakultet - Skopje (1920-1941);
- Dr`avnata arhiva - Skopje (1926-1941);
- Istorisko-arheolo{kiot muzej;
- Dr`avnite gimnazii vo: Bitola, Debar, Gevgelija, Kumanovo, Ohrid,
Prilep, Skopje (2 ma{ki i 1 `enska), [tip, Tetovo i Veles;
- Dr`avnata u~itelska {kola - Skopje;
- Gra|anskite {koli so sedi{te vo: Berovo, Kavadarci, Ko~ani,
Kratovo, Kriva Palanka, Resen, Strumica i Sveti Nikole.
Vo oblasta na grade`ni{tvoto postojat tehni~ki oddelenija na
Banskata uprava pri sreskite (okoliskite) na~alstva Bitola, Kumanovo,
Kavadarci, Skopje, Tetovo i [tip.
Vo domenot na finansiite postojat: Finansiska direkcija - Skopje;
poreski upravi Gostivar, Brod, Ki~evo, Skopje, Kriva Palanka, Kratovo,
Rostu{a i Tetovo; katastarski upravi: Bitola i Skopje.
Vo domenot na zemjodelstvoto - {umarstvoto se osnovani: [umarskiot
inspektorat i Direkcijata za {umi vo Skopje; {umskite upravi vo Bitola,
Gevgelija, Kavadarci, Ki~evo, Kumanovo, Ohrid, Skopje, Tetovo i vo [tip.
32
Arhivski fondovi i zbirki 1993-2005
Vo domenot na zdravstvoto se osnovani: Socijalno-higienskiot zavod Skopje, zdravstveni stanici, domovi za narodno zdravje, bolnici, zavodi i
sanatoriumi.
Sodr`inski podatoci za arhivskata gra|a:
- Proektna dokumentacija za mostovi i pati{ta za okoliite:
Gornopolo{ka, Gali~ka, Vele{ka, Skopska;
Povlastici za vodenici - Otsek za hidrotehni~ki raboti - spisoci na
sopstvenici na vodenici, planovi i proekti za vodenici; izve{tai za
izvr{eni hidrotehni~ki raboti po okolii - mese~ni; melioracii i proekti
za reki;
- Otsek za arhitektonski i elektroma{inski raboti - Banska palata
Skopje, po{ta, policiski stanici, gimnazii, Dr`avna bolnica i drugi
bolnici, Katlanovska bawa; f-ka za cement „General Jankovi}“; kamenolomi,
kasarna vo Skopje, elektri~na centrala - Skopje, Vrutok, Ka~anik, Matka;
dalnovodi;
- Otsek za {umarstvo - ureduvawe poroi i buici;
- finansiska prepiska;
- personalna dokumentacija;
- upravno oddelenie - odobreni statuti na op{tini.
Arhivskata gra|a s na srpski jazik.
120. VARDARSKA FINANSISKA DIREKCIJA - SKOPJE
( - ); 1927/1941: kut. 4; 0,4. AI, a.e. 112, listovi 2788, NIS 52 str.
Istorijat na fondoobrazovatelot:
Po voveduvaweto na banskata uprava vo Kralstvoto Jugoslavija od
3.H.1929 godina be{e formirana i Vardarska banovina, vo ~ij sostav vleguvaa
teritoriite na Vardarska Makedonija i delovi na ju`na Srbija (Prizren,
Pri{tina, Vrawe, Leskovac i dr.). Me|u ustanovite {to dejstvuvaa na
podra~jeto na Vardarska banovina be{e i Vardarskata finansiska direkcija,
koja be{e pod direktna nadle`nost na Ministerstvoto za finansii na
Kralstvoto. Na ~elo na Direkcijata se nao|a{e direktor, a organizaciskite
raboti mu bea dovereni na finansiskiot sekretar.
Organizaciskata struktura na Vardarskata finansiska direkcija be{e
postavena na sledniov na~in:
1. Op{to oddelenie
2. Smetkovodstvo
3. Neposredni danoci:
- Dano~ni upravi: Skopje, Tetovo, Ohrid, Bitola, Prilep, Gevgelija,
[tip, Ko~ani, Veles, Kumanovo, Prizren, Pri{tina, Vrawe i Leskovac;
4. Carina: Glavna carina - Skopje; carini od prv red: Bitola, Debar,
Gevgelija, Ohrid i Struga
5. Taksi i tro{arina
6. Katastar i dr`avni dobra: katastarski upravi vo Bitola i vo Skopje;
7. Otsek za kontrola na dr`avnite prihodi so finansiski inspektorati
vo Skopje, Bitola i vo [tip.
33
Dr`aven arhiv na Republika Makedonija - Centralen del
Kon krajot na 1939 i po~etokot na 1940 godina prezemeni se aktivnosti
za reorganizacija na Finansiskata direkcija, koi se predizvikani od
potrebite za dekoncentracija na finansiskata upravna vlast po pat na prenos
na nadle`nosta od Ministerstvoto za finansii na Finansiskata direkcija i
od Finansiskata direkcija na podra~nite finansiski vlasti. Na ovoj na~in
be{e ovozmo`ena pogolema samostojnost na nadle`nostite na finansiskite
vlasti, {to vlijae{e na efikasnosta vo izvr{uvaweto na zada~ite.
Arhivskata gra|a s na srpski jazik.
121. VRHOVNO POVERENSTVO ZA AGRARNA REFORMA - SKOPJE ( - );
1920-1941: kut. 3, kn. 3; 0,4. AI, a.e. 303, listovi 1473, NIS 78 str.
Istorijat na fondoobrazovatelot:
Na 25 fevruari 1919 godina Vladata na Kralstvoto na SHS go prifati
nacrtot pod naslov: „Prethodni odredbi za podgotovka na agrarnata reforma“,
objaven na 27 fevruari istata godina. So ovie odredbi se sproveduva{e
agrarnata reforma vo stara Jugoslavija i kolonizacijata vo Vardarska
Makedonija. Samata kolonizacija zapo~na u{te od 1919 godina. Prv
oficijalen akt {to se odnesuva isklu~ivo za kolonizacijata e Uredbata za
naseluvawe na ju`nite krai{ta donesena na 24 septemvri 1920 godina. So ovaa
uredba pravo na naseluvawe imaa site gra|ani od Kralstvoto na SHS {to se
zanimavaa so zemjodelstvo ili so selski zanaeti. Po ovaa uredba sleduva{e
Zakonot za kolonizacija na ju`nite krai{ta od 11 juni 1931 godina, so izmeni
i dopolnuvawa na 5 dekemvri istata godina, dodeka na 24 juni 1933 godina, vo
glavata 1 paragraf 3 se odreduvaa subjektite na kolonizacijata i se
predviduvaa kategoriite:
- siroma{ni dr`avjani na Kralstvoto Jugoslavija;
- dobrovolci - vo ovaa kategorija spa|aat i ~etnicite i kontra~etnicite,
no so pogolemi kompetencii;
- poniski dr`avni slu`benici;
- za naselenici se smetaat i onie dr`avjani na Kralstvoto, koi po
osloboduvaweto se naselile vo „ju`nite kraevi“ i tamu kupile ili
planirale da kupat zemja;
- mesnoto naselenie kako subjekt na kolonizacijata se tretira posebno;
- na agronomite im se dodeluva do 60 ha zemja za podigawe na stopanstva;
- se predviduva dodeluvawe zemja na oddelni agrarni zadrugi;
- kako kolonisti se predvideni i takanare~enite siroma{ni optanti 6 i
begalci.
Po osnov na „prethodnite odredbi za podgotovka na agrarnata
reforma“, a za nivno sproveduvawe, be{e formiran Dr`aven ured za agrarna
reforma. Ovoj „Ured“ be{e vo nadle`nost na Ministerstvoto za socijalna
politika. Podocna be{e nazna~en minister za agrarna reforma (2 april 1919),
a so Uredbata od 1920 godina od 12 fevruari be{e osnovano Ministerstvo za
6
Optanti - naselenie koe pri razgrani~uvaweto na Jugoslavija ostanalo vo sosednite dr`avi
i bilo podlo`eno na teror. Ne sakaj}i da se stopi so tamo{noto naselenie, eden del se
preseluva vo na{ata zemja.
34
Arhivski fondovi i zbirki 1993-2005
agrarna reforma na Kralstvoto na SHS. Vo organizaciskata struktura na
Ministerstvoto ima{e dve oddelenija: Op{to i Agrarno oddelenie. Vo
Agrarnoto oddelenie postoe{e Otsek za kolonizacija, repatrijacija i
dobrovolci. Vo Skopje be{e osnovana Agrarna direkcija vo soglasnost so
~lenot 27 od citiranata uredba, a kako nejzini izvr{ni organi bea sozdadeni:
- okru`ni agrarni uredi;
- okoliski agrarni poverenici i
- komisii.
Skopskata agrarna direkcija, ili, kako {to e naj~esto imenuvana,
Glavno poverenstvo so sedi{te vo Skopje, ima{e svoi okru`ni agrarni
poverenstva vo Skopje, [tip, Bitola, kako i vo Pe}, Pri{tina i Novi Pazar,
koi ne spa|aat vo teritorijata na Makedonija. Isto taka, bea sozdadeni
agrarni zaednici (20 maj 1922 godina), podocna (vo 1931 godina) nare~eni
agrarni zadrugi. Sojuzot na agrarnite zaednici vo Skopje e osnovan vo 1921
godina, vo nego ~lenuvaat prete`no kolonisti i samo tie gi koristat
privilegiite {to se predvideni so posebni propisi. Najnizok organ za
sproveduvawe na kolonizacijata pretstavuvaa op{tinskite komisii.
So Zakonot za naseluvawe na ju`nite krai{ta od 11 juni 1931 godina se
sozdavaat slednive organi:
- Vrhovno poverenstvo na agrarnata reforma vo Skopje kako glaven
organ na Ministerstvoto za zemjodelstvo za „ju`nite kraevi“;
- Agrarni poverenstva so sedi{te vo Skopje, [tip, Strumica, Negotino
i Bitola, osven ovie 5 vo Makedonija, ima u{te 7 poverenstva: vo Kosovo,
Metohija i vo delovi od Crna Gora.
Vrhovniot poverenik na agrarnata reforma nazna~uva komisii za
izdvojuvawe i organi~uvawe na zemjata za celite na kolonizacijata. Vo
sostavot na komisiite vleguvaat: pretsedatel, agraren ~inovnik, stru~en
referent za zemjodelstvo, geometar, stru~ni referenti za zdravstvo,
{umarstvo i hidrotehnika, pretsedatel, kmet ili odbornik na op{tinata.
Spored ovoj zakon, agrarnite zaednici preminuvaat vo agrarni zadrugi,
a Sojuzot na agrarnite zaednici vo Sojuz na agrarni zadrugi.
So Zakonot od 5 dekemvri 1931 godina i negovite izmeni i dopolnuvawa
od 24 juni 1933 godina be{e predvideno sozdavawe okoliski agrarni sudovi i
vi{i agrarni sudovi, kako organi za re{avawe na agrarnite odnosi. Vi{
agraren sud be{e sozdaden samo vo Skopje. Pred donesuvaweto na ovoj zakon
site re{enija na agrarnite vlasti, vsu{nost, samo ja utvrduvaa zate~enata
sostojba i taa polo`ba ja odr`uvaa do donesuvaweto na Zakonot od 1931
godina.
Navedenite organi na Agrarnata reforma i kolonizacijata vo
Makedonija postoeja s¢ do postoeweto na stara Jugoslavija, bez da pretrpat
izmeni.
Arhivskata gra|a s na srpski jazik.
35
Dr`aven arhiv na Republika Makedonija - Centralen del
1.4. ARHIVSKI FONDOVI 1941-1944
1.4.1. Narodnoosloboditelni organi
126. VREMENO MAKEDONSKO PRETSTAVITELSTVO VO BUGARIJA SOFIJA (1944-1945); 1944/1945: kut. 1; 0,1. AI, a.e. 31, listovi 42,
NIS 17 str., a`urirano vo AOP - bazite
Istorijat na fondoobrazovatelot:
Privremenoto makedonsko pretstavni{tvo vo Sofija e sozdadeno na
29.09.1944 godina od ~lenovite na Makedonskiot komitet vo Sofija po
direktiva na Glavniot {tab na NOV i PO na Makedonija i na Prezidiumot na
ASNOM, so cel da gi pretstavuva pred bugarskata vlada, pred Nacionalniot
komitet na Ote~estveniot front na Bugarija i pred makedonskata emigracija
vo Sofija. ^lenovi na Makedonskiot komitet, a so toa i na Privremenoto
makedonsko pretstavni{tvo, bea: Petar [andanov, Pavel [atev, Mire
Anastasov, Kiro Miqovski, Pero Mangovski, Gligor Ta{kov, Georgi
Despotov, Stefan Nanov, Georgi Abaxiev i Asen ^arak~iev.
Privremenoto makedonsko pretstavni{tvo postoe{e do 12.01.1945.
Sodr`inski podatoci za arhivskata gra|a:
Zapisnici od sednicite na Privremenoto makedonsko pretstavni{tvo
vo Sofija od 1944 i 1945 godina, vo koi se zabele`ani zalo`bite na
Pretstavni{tvoto za makedonskoto naselenie vo Bugarija (od 1-ta do 8-ta
arhivska edinica).
Fondot sodr`i i Protokolarna kniga na Kontrolnata komisija pri
Makedonskiot nau~en institut vo Sofija, formiran za da izvr{i revizija na
delata na Upravniot sovet na MNI7 (od 9-ta do 28-ta arhivska edinica).
Na krajot se staveni i tri dokumenti za konstituiraweto na
Privremenoto makedonsko pretstavni{tvo vo Sofija.
Arhivskata gra|a s na makedonski jazik.
7
Makedonski nacionalen institut.
36
Arhivski fondovi i zbirki 1993-2005
1.4.2. Okupatorski organi
OBLASNI DIREKCII
127. OBLASNA DIREKCIJA - BITOLA (1941-1944); 1941/1944: kut. 1; 0,1.
AI, a.e. 128, listovi 376, NIS 38 str. a`urirano vo AOP - bazite
Istorijat na fondoobrazovatelot:
So okupacijata na Makedonija, vo soglasnost so Naredbata na
Ministerskiot sovet na Bugarija br.1562 od 28.04.1941 godina stapija vo sila
site gra|anski, civilni i administrativni zakoni na Bugarija.
Makedonija administrativno-teritorijalno be{e podelena na dve
oblasni direkcii: Bitolska i Skopska oblasna direkcija, a vo 1943 godina del
od teritorijata na Makedonija be{e priklu~en kon Gornoxumajskata oblasna
direkcija.
Vo sostavot na Bitolskata oblasna direkcija vleguvaa 6 okoliski
upravi: Bitola, Brod - Makedonski, Kru{evo, Ohrid, Prilep i Resen, 5
gradski op{tinski upravi vo Bitola, Kru{evo, Ohrid, Prilep i Resen i 33
selski op{tinski upravi.
Na ~elo na Oblasnata uprava se nao|a{e oblasten direktor, vo ~ija
nadle`nost bea site administrativni i policiski funkcii. Toj mu be{e
neposredno pot~inet na ministerot za vnatre{ni raboti i narodno zdravje,
dodeka nemu mu bea pot~ineti organite na izvr{nata vlast, osven onie {to gi
rakovode{e Ministerstvoto za vojskata.
Preku okoliskite upravnici, kmetovite na gradskite i selskite
op{tinski upravi toj go kontrolira{e izvr{uvaweto na administrativnite,
stopanskite i politi~kite dejnosti vo oblasta, a na policiskite - preku
oblasnata policiska uprava i okoliskite policiski upravi.
Na ~elo na Oblasnata direkcija vo Bitola bea slednive oblasni
direktori: Todor Pavlov, Hristo Gucov, Anton Kozarov, Hristo Miladinov i
Sotir Nanev.
Sodr`inski podatoci za arhivskata gra|a:
Raspisi, naredbi, zapovedi, izve{tai, planovi, personalii, statisti~ki
izve{tai, pregledi, smetkopotvrdi i prepiska.
Arhivskata gra|a s na bugarski jazik.
128. OBLASNA DIREKCIJA - SKOPJE (1941-1944); 1941/1944: kut. 1; 0,1.
AI, a.e. 186, listovi 356, NIS 52 str. a`urirano vo AOP - bazite
Istorijat na fondoobrazovatelot:
So okupacijata na Makedonija, vo soglasnost so Naredbata na
Ministerskiot sovet na Bugarija br.1562 od 28.04.1941 godina stapija vo sila
site gra|anski, civilni i administrativni zakoni na Bugarija.
37
Dr`aven arhiv na Republika Makedonija - Centralen del
Makedonija administrativno-teritorijalno be{e podelena na dve
oblasni direkcii: Bitolska i Skopska oblasna direkcija, a vo 1943 godina del
od teritorijata na Makedonija be{e priklu~en kon Gornoxumajskata oblasna
direkcija.
Vo administrativno-teritorijalen pogled, Skopskata oblasna
direkcija be{e podelena na 24 okoliski upravi.
Kako poniski organi na vlasta na teritorijata na Skopskata oblasna
direkcija bea formirani 16 gradski op{tinski upravi.
Kako najniski organi na vlasta bea formirani i 149 selski op{tinski
upravi.
Oblasnata direkcija be{e najvisoka izvr{no-politi~ka i upravna
vlast na teritorijata na oblasta.
Oblasni direktori vo Skopskata oblasna direkcija bea: Anton Kozarov
- od 23.04.1941 do 01.01.1942 god., Dimitar Raev - od 01.01.1942 do 10.01.1944 god.,
Toma Petrov - od 10.01.1944 do 09.09.1944 god.
Sodr`inski podatoci za arhivskata gra|a:
Raspisi, naredbi, zapovedi, upatstva,
statisti~ki podatoci, spisoci i prepiska.
izve{tai,
personalii,
Arhivskata gra|a s na bugarski jazik.
OBLASNI POLICISKI UPRAVI
129. OBLASNA POLICISKA UPRAVA - BITOLA (1941-1944);
1941/1944: kut. 1; 0,1. AI, a.e. 92, listovi 358, NIS 28 str.
a`urirano vo AOP - bazite
Sodr`inski podatoci za arhivskata gra|a:
Izve{tai za obikolkata na terenot - Prilepsko (1941), za rabotata na
Slu`bata za dr`avna sigurnost, za dejnosta na motoriziranata policiska
edinica - Bitolsko (1941), za organiziraweto kontra~etni~ki grupi Prilepsko (1943), godi{en izve{taj za rabotata na administrativnata slu`ba
(1943), za rabotata na kriminalisti~kata slu`ba (1943).
Prepiska vo vrska so snabduvaweto na komunistite so odru`je, za
fa}aweto ruski padobranci, za likvidiraweto „razbojni~ki-komunisti~ki
bandi“, za aktivnostite vo vrska so spre~uvaweto komunisti~ki aktivnosti za
vreme na Ilindenskite praznici.
Personalna dokumentacija - zapovedi za nazna~uvawe i otkazi od
rabota, re{enija za dodeluvawe nagradi, platni spisoci.
Spisoci i {emi na komunisti~ki organizacii i lica registrirani od
policijata, naredbi i zapovedi za zajaknati merki i aktivnosti protiv
komunistite.
Arhivskata gra|a s na bugarski jazik.
38
Arhivski fondovi i zbirki 1993-2005
130. OBLASNA POLICISKA UPRAVA - SKOPJE (1941-1944);
1941/1944: kut. 3; 0,3. AI, a.e. 180, listovi 2079, NIS 52 str.
a`urirano vo AOP - bazite
Sodr`inski podatoci za arhivskata gra|a:
Izve{tai za nastanite vo oblasta, godi{en izve{taj za vnatre{nata
slu`ba (1941) na Slu`bata za dr`avna sigurnost i na Skopskata oblasna
policiska uprava (1941); za dejnosta na grupite „A“, „B“ i „V“ vo 1942 godina,
za zlostorstvata napraveni od albanski bandi, za pretresite na stanovi za
sledewe lica, za napadot vrz razuznava~ot Ma~kov, za simpatizerite na
komunisti~ki idei.
Izve{tai na agenti i razuznava~i - 1943 godina - za aktivnosti na
komunistite i partizanskite odredi, mese~ni izve{tai, upatstva, naredbi,
raspisi za borbata protiv komunisti~ki i drugi napredni pojavi.
Zapovedi za nazna~uvawe, personalna dokumentacija, spisoci na
Evreite od Skopje, Bitola i [tip za ispra}awe vo koncentracioni logori.
Nedatirana dokumentacija - za na~inot na dejstvuvawe na vooru`enite
grupi (sabota`i), za organiziraweto kontra~etni~ki grupi i sl.
Arhivskata gra|a s na bugarski jazik.
131. OBLASNO [email protected] - SKOPJE (1941-1944); 1941/1944:
kut. 19; 1,9: AI, a.e. 103, listovi 7843, NIS 54 str., a`urirano
vo AOP - bazite
Istorijat na fondoobrazovatelot:
Vo sklopot na bugarskata okupatorska uprava od 1941-1944 godina pod
Ministerstvoto za urbanizam, op{testveni zgradi i pati{ta be{e
formirano Oblasnoto in`enerstvo - Skopje za da gi registrira i ozakonuva
zanaet~iskite i industriskite pretprijatija po gradovi na teritorijata na
Makedonija.
Sodr`inski podatoci za arhivskata gra|a:
Fondot sodr`i materijali za registracija na zanaet~iski i
industriski pretprijatija (fabriki, razni rabotilnici, vla~arnici,
vodenici, melnici) po gradovi:
- molbi, zapisnici, informativni bele{ki, odobrenija, zapisnici od
sanitarna komisija, planovi, podatoci za opremata, i dr.
- dano~ni spisoci za imateli na hidroobjekti, podatoci za sostojbata so
vodosnabduvaweto na naselenite mesta po op{tini i navodnuvaweto na
zemjodelskite kulturi;
- kinoteatri; elektrocentrali i elektromre`i vo oddelni gradovi.
Zabele{ka:
Vo prodol`enie, po {esnaesette kutii od ovoj fond sleduvaat tri
kutii so materijali od drugi fondovi:
- sojuzni materijali od drugi oblasni in`enerstva
39
Dr`aven arhiv na Republika Makedonija - Centralen del
- Ministerstvo za zemjodelstvo i dr`avni imoti - Sofija, pod koe spa|a
i Oblasnoto in`enerstvo za vodite - Skopje
- Vodni sindikati pod Oblasnoto in`enerstvo za vodite - Skopje, koi
postoeja vo toj period.
Arhivskata gra|a s na bugarski jazik.
OKOLISKI UPRAVI
132. OKOLISKA UPRAVA - BEROVO (1941-1944); 1941/1944: kut. 1; 0,1. AI,
a.e. 65, listovi 211, NIS 23 str., a`urirano vo AOP - bazite
Istorijat na fondoobrazovatelot:
Istorijatot i organizaciskata postavenost na site okoliski upravi se
isti, a razliki se javuvaat vo naselenite mesta {to gi pokriva odnosnata
uprava (op{tinski i selski upravi).
Vo Makedonija, kako poniski organi na civilnata i administrativnata
vlast bea formirani 6 okoliski upravi vo Bitolskata oblast i 14 okoliski
upravi vo Skopskata oblast.
Okoliskite upravi gi vr{at site administrativni, stopanski i
policiski raboti i se nao|aat pod nadle`nost na Ministerstvoto za
vnatre{ni raboti i narodno zdravje. Na ~elo na okoliskata uprava e
okoliskiot upravnik, koj mu e pot~inet na oblasniot direktor. Toj se gri`i
za pravilnata primena na zakonite, pravilnicite i naredbite na Vladata.
Najgolemiot del od rabotata na okoliskite upravi se izrazuva{e vo
policiskiot nadzor vo okolijata, i naj~esto toa be{e preku zamenikokoliskiot upravnik, koj go rakovode{e uniformiraniot del na policijata
vo okolijata.
Kako sovetodaven organ vo okolijata se formira{e sovet sostaven od
vidni li~nosti od stopanstvoto, prosvetata i dr.
Organizaciskata postavenost na Upravata e sledna:
1. Administrativna slu`ba; 2. Gra|anska slu`ba: - za gra|anska sostojba,
za socijalni gri`i, za snabduvawe; 3. Finansiska slu`ba: za prihodi, kasova
slu`ba, doma}instvo i imoti; 4. Dr`avna kontrola; 5. Tehni~ka slu`ba: za
pati{ta, regulaciona - katastarska slu`ba, za urbanizam, kanalizacionohidrolo{ka; 6. Medicinska slu`ba; 7. Veterinarna slu`ba; 8. Protivpo`arna
slu`ba; 9. Carinska i dr. slu`bi.
Vo administrativno-teritorijalen pogled, Berovskata okoliska uprava
ja so~inuvaa slednive op{tini: - Berovo so 4 naseleni mesta; - Peh~evo so 5
naseleni mesta; - Vladimirovo so 5 naseleni mesta, i - Mitra{inci so 3
naseleni mesta.
Sodr`inski podatoci za arhivskata gra|a:
Raspisi vo vrska so potrebite od finansiski sredstva, organizacijata
na policiskite stanici, re`imot na preminuvawe na dr`avnata granica, za
pojavata na letoci so koi se objasnuva borbata na partizanskite edinici, za
40
Arhivski fondovi i zbirki 1993-2005
merkite za borba protiv partizanite, za zatvoraweto na odredeni lica; vo
vrska so propagandata {to se vr{e{e preku stranskite radiostanici;
izve{tai od selskite op{tini za sostojbite vo selata; zapisnici od
soslu{uvawa na lica; spisoci na lica so razna problematika.
Arhivskata gra|a s na bugarski jazik.
133. OKOLISKA UPRAVA - BITOLA (1941-1944); 1941/1944: kut. 1; 0,1. AI,
a.e. 174, listovi 716, NIS 50 str., a`urirano vo AOP - bazite
Istorijat na fondoobrazovatelot:
Vo ramkite na okoliskata uprava - Bitola bea slednive op{tinski
upravi: Ba~, Staravina, Novaci, Dedebalci, Velu{ina, Topol~ani, Dihovo,
Smilevo, Vitoli{te i Kukure~ani.
Sodr`inski podatoci za arhivskata gra|a:
- Raspisi od u~ili{nata inspekcija; vo vrska so zasejuvaweto i
koristeweto na zemji{teto; izvestuvawa za razbivaweto na partizanski
odred; za sledeweto i apseweto na odredeni lica; izve{tai za rabota;
izve{tai vo vrska so proverki vo selata - rekvirirana stoka - ovci; izve{tai
za nazna~eni kontra~etnici; za mobilizacija na zapre`ni koli i stoka;
- izvestuvawa za nepravilnosti vo rabotata na policijata;
organizirawe ~eti; kra`ba na eksplozivni sredstva; uni{tuvawe na
telegrafsko-telefonski linii; nedostig na lekovi i {verc.
Arhivskata gra|a s na bugarski jazik.
134. OKOLISKA UPRAVA - GEVGELIJA (1941-1944); 1941/1944: kut. 2; 0,2.
AI, a.e. 361, listovi 818, NIS 97 str., a`urirano vo AOP - bazite
Istorijat na fondoobrazovatelot:
Vo sostavot na Okoliskata uprava vo Gevgelija ima{e 1 gradska
op{tinska uprava (Gevgelija) i 4 selski op{tinski upravi: Bogdanci, Konsko,
Miravci i Stojakovo.
Sodr`inski podatoci za arhivskata gra|a:
Raspisi, naredbi, zapovedi, planovi, izve{tai, zapisnici od komisii,
prijavi za napraveni {teti na imoti i stoka; spisoci, personalii, prepiska,
molbi, barawa i sl.
Arhivskata gra|a s na bugarski jazik.
41
Dr`aven arhiv na Republika Makedonija - Centralen del
135. OKOLISKA UPRAVA - KAVADARCI (1941-1944); 1941/1944: kut. 3; 0,3.
AI, a.e. 569, listovi 1381, NIS 150 str., a`urirano vo AOP - bazite
Istorijat na fondoobrazovatelot:
Okoliskata uprava vo Kavadarci vo administrativen pogled ja
so~inuvaa Gradskata op{tina vo Kavadarci i op{tinite vo Begni{te,
Gradsko, Drenovo, Krwevo i Mre`i~ko.
Okoliski upravnici bea: Janaki L. Grozdanov, Krum T. Kam~ev i
Konstantin Tomov.
Sodr`inski podatoci za arhivskata gra|a:
Raspisi, naredbi, zapovedi, planovi, izve{tai, zapisnici od komisii,
prijavi na napraveni {teti na imoti i stoka; spisoci, personalii, prepiska,
molbi, barawa i sl.
Arhivskata gra|a s na bugarski jazik.
136. OKOLISKA UPRAVA - KRU[EVO (1941-1944); 1941/1944: kut. 1; 0,1.
AI, a.e. 159, listovi 276, NIS 46 str. a`urirano vo AOP - bazite
Istorijat na fondoobrazovatelot:
Vo sostavot na Okoliskata uprava vo Kru{evo vleguvaa Gradskata i pet
selski op{tinski upravi: Bela Crkva, @van, Krivoga{tani, Cer i Pribilci
(Crnore~ko).
Sodr`inski podatoci za arhivskata gra|a:
Raspisi, naredbi, zapovedi, planovi, izve{tai, zapisnici od komisii,
prijavi na napraveni {teti na imoti i stoka; spisoci, personalii, prepiska,
molbi, barawa i sl.
Arhivskata gra|a s na bugarski jazik.
137. OKOLISKA UPRAVA - KUMANOVO (1941-1944); 1941/1944: kut. 1; 0,1.
AI, a.e. 159, listovi 491, NIS 46 str. a`urirano vo AOP - bazite
Istorijat na fondoobrazovatelot:
Vo sostavot na Okoliskata uprava na Kumanovo vleguvaa Gradskata
op{tina i edinaeset selski op{tinski upravi: Gradi{te, Opae, @egqane,
Kle~ovce, Orah, Matej~e, Mlado Nagori~ane, Romanovce, Tabanovce,
Arbana{ko i Ora{ac.
Arhivskata gra|a s na bugarski jazik.
42
Arhivski fondovi i zbirki 1993-2005
138. OKOLISKA UPRAVA - NEGOTINO (1941-1944); 1941/1944: kut. 1; 0,1.
AI, a.e. 238, listovi 595, NIS 66 str. a`urirano vo AOP - bazite
Istorijat na fondoobrazovatelot:
Vo sostavot na Okoliskata uprava - Negotino vleguvaa Gradskata i tri
selski op{tinski upravi: Bistrenci, Dolni Disan i Demir Kapija.
Sodr`inski podatoci za arhivskata gra|a:
Raspisi, naredbi, zapovedi, planovi, izve{tai, zapisnici od komisii,
prijavi na napraveni {teti na imoti i stoka; spisoci, personalii, prepiska,
molbi, barawa i sl.
Arhivskata gra|a s na bugarski jazik.
139. OKOLISKA UPRAVA - OHRID (1941-1944); 1941/1944: kut. 1; 0,1. AI,
a.e. 144, listovi 492, NIS 42 str. a`urirano vo AOP - bazite
Istorijat na fondoobrazovatelot:
Vo sostavot na Ohridskata okoliska uprava vleguvaa op{tinite:
Gradska op{tinska uprava - Ohrid, kako i selskite op{tinski upravi vo
Velgo{ti i Gorni Kosel.
Sodr`inski podatoci za arhivskata gra|a:
Raspisi, naredbi, zapovedi, planovi, spisoci, personalii, op{ta
prepiska (molbi, barawa i sl.).
Arhivskata gra|a s na bugarski jazik.
140. OKOLISKA UPRAVA - RADOVI[ (1941-1944); 1941/1944: kut. 1; 0,1.
AI, a.e. 101, listovi 204, NIS 32 str. a`urirano vo AOP - bazite
Istorijat na fondoobrazovatelot:
Vo administrativen pogled, Okoliskata uprava vo Radovi{ ja so~inuvaa
selskite op{tinski upravi vo Kon~e, Podare{ i Voislavci, kako i Gradskata
op{tinska uprava vo Radovi{.
Sodr`inski podatoci za arhivskata gra|a:
Raspisi, naredbi, zapovedi, planovi, spisoci, prijavi na napraveni
{teti na imoti i stoka; spisoci, personalii, op{ta prepiska (molbi, barawa
i sl.)
Arhivskata gra|a s na bugarski jazik.
43
Dr`aven arhiv na Republika Makedonija - Centralen del
141. OKOLISKA UPRAVA - RESEN (1941-1944); 1941/1944: kut. 1; 0,1. AI,
a.e. 119, listovi 343, NIS 36 str. a`urirano vo AOP - bazite
Istorijat na fondoobrazovatelot:
Resenskata okoliska uprava vo administrativen pogled ja so~inuvaa 7
op{tini, i toa: Resenskata gradska op{tinska uprava, kako i 6 selski
op{tinski upravi vo Gope{, Jankovec, Qubojno, Podmo~ani, Stewe i Carev
Dvor.
Sodr`inski podatoci za arhivskata gra|a:
Raspisi, zapovedi, planovi, izve{tai, spisoci i op{ta prepiska (molbi,
barawa i sl.).
Arhivskata gra|a s na bugarski jazik.
142. OKOLISKA UPRAVA - SVETI NIKOLE (1941-1944);1941/1944: kut. 1;
0,1. AI, a.e. 171, listovi 635, NIS 50 str. a`urirano vo AOP - bazite
Istorijat na fondoobrazovatelot:
Okoliskata uprava vo Sveti Nikole ja so~inuvaa: Gradskata op{tinska
uprava vo Sveti Nikole i selskite op{tinski upravi vo Nemawica,
Ov~epole, Troolo i Xumajlija (Lozovo).
Okoliski upravnici bea: ^akrov, Velev i in`. Rade Radev.
Sodr`inski podatoci za arhivskata gra|a:
Raspisi, zapovedi, planovi, izve{tai, zapisnici, spisoci i prepiska.
Arhivskata gra|a s na bugarski jazik.
143. OKOLISKA UPRAVA - STRUMICA (1941-1944); 1941/1944: kut. 1; 0,1.
AI, a.e. 30, listovi 133, NIS 15 str. a`urirano vo AOP - bazite
Istorijat na fondoobrazovatelot:
Okoliskata uprava vo Strumica ja so~inuvaa slednite op{tini:
Gradskata op{tinska uprava vo Strumica i selskite op{tinski upravi vo
Bosilovo, Valandovo, Vasilevo, Dojran, Murtino, Novo Selo, Pop~evo i
Udovo.
Sodr`inski podatoci za arhivskata gra|a:
Zapovedi, izve{tai, personalii i prepiska.
Arhivskata gra|a s na bugarski jazik.
44
Arhivski fondovi i zbirki 1993-2005
144. OKOLISKA UPRAVA - [TIP (1941-1944); 1941/1944: kut. 2; 0,2. AI,
a.e. 269, listovi 849, NIS 74 str. a`urirano vo AOP - bazite
Istorijat na fondoobrazovatelot:
Vo sostavot na Okoliskata uprava vo [tip bea Gradskata op{tinska
uprava - [tip, kako i selskite op{tinski upravi vo Gorni Balvan, Radawe,
Dragovo, Leskovica i Krivi Dol.
Sodr`inski podatoci za arhivskata gra|a:
Raspisi, naredbi, zapovedi, planovi, izve{tai, zapisnici, prijavi na
napraveni {teti na imoti i stoka, izjavi, spisoci, personalii, op{ta
prepiska.
Arhivskata gra|a s na bugarski jazik.
OKOLISKI POLICISKI UPRAVI
145. OKOLISKA POLICISKA UPRAVA - VELES (1941-1944);
1941/1944; kut. 1; 0,1. AI, a.e. 138, listovi 484, NIS 40 str.
a`urirano vo AOP - bazite
Istorijat na fondoobrazovatelot:
Vo maj 1941 godina vo Makedonija se formirani 21 okoliska policiska
uprava kako poniski organi na policiskata vlast, so vkupno 2.750 policajci.
Vo organizaciska postavenost, Okoliskata policiska uprava vo Veles
gi ima{e istite oddelenija i slu`bi kako Oblasnata policiska uprava vo
Skopje, pod ~ija nadle`nost be{e.
Vo sostavot na Okoliskata policiska uprava ima{e policiski stanici
vo: Veles, Lisi~e, Izvor, ^a{ka i Bogomila.
Okoliski policiski na~alnici vo Veles bea: Simeon Petkov, Petar
Iv. Du{kov, V. Dobrev.
Sodr`inski podatoci za arhivskata gra|a:
Raspisi, naredbi, zapovedi, planovi, izve{tai, izjavi, prijavi za
napraveni {teti na imoti i stoka, spisoci, personalii i prepiska.
Arhivskata gra|a s na bugarski jazik.
146. OKOLISKA POLICISKA UPRAVA - KAVADARCI
(1941-1944); 1942: kut. 1; 0,1. AI, a.e. 281, listovi 672, NIS
76 str., a`urirano vo AOP - bazite
Istorijat na fondoobrazovatelot:
Vo maj 1941 godina vo Makedonija se formirani 21 okoliska policiska
uprava kako poniski organi na policiskata vlast, so vkupno 2.750 policajci.
45
Dr`aven arhiv na Republika Makedonija - Centralen del
Kako i drugite okoliski policiski upravi, taa vo Kavadarci gi ima{e
istite slu`bi, oddelenija.
Okoliskata policiska uprava vo Kavadarci ima{e nadle`nost vo
policiskite raboti vo op{tinite: Kavadarci, Begni{te, Gradsko, Drenovo,
Krwevo i Mre`i~ko.
Sodr`inski podatoci za arhivskata gra|a:
Prepiska za 1942 godina.
Arhivskata gra|a s na bugarski jazik.
147. OKOLISKA POLICISKA UPRAVA - STRUMICA (1941-1944);
1941/1944: kut. 1; 0,1. AI, a.e. 25, listovi 132, NIS 12 str.,
a`urirano vo AOP - bazite
Istorijat na fondoobrazovatelot:
Vo maj 1941 godina vo Makedonija se formirani 21 okoliska policiska
uprava kako poniski organi na policiskata vlast, so vkupno 2.750 policajci.
Okoliskata policiska uprava vo Strumica ja izvr{uva{e svojata
rabota vo slednive op{tini: Strumica, Valandovo, Dojran, Bosilovo,
Vasilevo, Murtino, Novo Selo, Pop~evo i Udovo.
Sodr`inski podatoci za arhivskata gra|a:
Raspisi, planovi, spisoci i prepiska.
Arhivskata gra|a s na bugarski jazik.
148. OKOLISKA POLICISKA UPRAVA - [TIP (1941-1944);
1941/1944: kut. 1; 0,1. AI, a.e. 35, listovi 154, NIS 14 str.
a`urirano vo AOP - bazite
Istorijat na fondoobrazovatelot:
Vo maj 1941 godina vo Makedonija se formirani 21 okoliska policiska
uprava kako poniski organi na policiskata vlast, so vkupno 2.750 policajci.
Okoliskata policiska uprava vo [tip potpa|a{e pod nadle`nost na
Oblasnata policiska uprava vo Skopje i vo organizaciski pogled gi ima{e
istite slu`bi i oddelenija kako i upravata vo Skopje.
Okoliskata policiska uprava vo [tip ima{e nadle`nost vo
op{tinite: [tip, Gorni Balvan, Radawe, Dragovo, Leskovica.
Sodr`inski podatoci za arhivskata gra|a:
Raspisi, zapovedi, izve{tai, dosieja i prepiska.
Arhivskata gra|a s na bugarski jazik.
46
Arhivski fondovi i zbirki 1993-2005
GRADSKI OP[TINSKI UPRAVI
149. GRADSKA OP[TINSKA UPRAVA - GEVGELIJA (1941-1944);
1941/1944: kut. 4; 0,4. AI, a.e. 323, listovi 2394, NIS 89 str.
a`urirano vo AOP - bazite
Istorijat na fondoobrazovatelot:
Istorijatot i organizaciskata postavenost na site gradski upravi se
isti.
So voveduvaweto na bugarskata vlast, Makedonija be{e podelena na 5
gradski op{tinski upravi vo Bitolskata oblast i 16 gradski op{tinski
upravi vo Skopskata oblast, me|u koi be{e i Gevgeliskata gradska op{tinska
uprava. Osnovna funkcija na Gradskata op{tinska uprava be{e re{avaweto
na administrativnite, stopanskite, finansiskite i dr. problemi.
Zaradi re{avawe na tie pra{awa, op{tinskata uprava gi ima{e
slednive oddelenija i slu`bi: gra|ansko, sudsko, finansisko, tehni~ko,
sanitetsko, veterinarno, zemjodelsko-stopansko, za kultura i propaganda,
dr`avna kontrola, kako i drugi pomo{ni slu`bi za poefikasna rabota na
op{tinata, kako {to se: protivpo`arnata, komunalnata i dr.
Na ~elo na Gradskata op{tinska uprava se nao|a{e kmet, na kogo mu
pomagaa nekolku zamenici i odreden broj administrativni slu`bi.
Vo op{tinata postoe{e i Op{tinski sovet kako sovetodavno telo na
kmetot, koe mu pomaga{e vo odredeni oblasti (buxet, komunalno ureduvawe i
dr.)
Dol`nosta kmet vo Gradskata op{tinska uprava vo Gevgelija ja
izvr{uvaa: Nikola Bo{nakov, Ilija Dimitrov Bogoev, Vasil Georgiev
Manolev, Blagoj Panev Dubrovski i Ivan Dimitrov [opov.
Sodr`inski podatoci za arhivskata gra|a:
Raspisi, naredbi, zapovedi, izve{tai, personalii, spisoci, platni
spisoci, raspiski, zapisnici od razni tela i komisii, zapisnici za napraveni
{teti na imoti i stoka, op{ta prepiska, molbi, barawa, uverenija i dosieja.
Arhivskata gra|a s na bugarski jazik.
150. GRADSKA OP[TINSKA UPRAVA - KO^ANI (1941-1944);
1941/1944: kut. 2; 0,2. AI, a.e. 169, listovi 1358, NIS 49 str.
a`urirano vo AOP - bazite
Sodr`inski podatoci za arhivskata gra|a:
Raspisi, naredbi, zapovedi, izve{tai, personalii, spisoci, zapisnici od razni
tela i komisii, prijavi za napraveni {teti na imoti i stoka, op{ta prepiska
(molbi, barawa) i dosieja.
Arhivskata gra|a s na bugarski jazik.
47
Dr`aven arhiv na Republika Makedonija - Centralen del
151. GRADSKA OP[TINSKA UPRAVA - KRIVA PALANKA
(1941-1944); 1941/1944: kut. 2; 0,2. AI, a.e. 124, listovi 847,
NIS 38 str., a`urirano vo AOP - bazite
Istorijat na fondoobrazovatelot:
Na ~elo na Gradskata op{tinska uprava se nao|a{e kmet, na kogo mu
pomagaa nekolku zamenici i odreden broj administrativni slu`bi.
Vo op{tinata postoe{e i Op{tinski sovet kako sovetodavno telo na
kmetot, koe mu pomaga{e vo odredeni oblasti (buxet, komunalno ureduvawe i
dr.)
Na ~elo na Gradskata op{tinska uprava vo Kriva Palanka bea Veli~ko
Georgiev Kulev i Dimitar Trifunov Petrov.
Sodr`inski podatoci za arhivskata gra|a:
Zapovedi, izve{tai, personalii, spisoci, zapisnici od razni tela i
komisii, zapisnici za napraveni {teti na imoti i stoka, op{ta prepiska molbi, barawa, uverenija i dosieja.
Arhivskata gra|a e na bugarski jazik.
SELSKI OP[TINSKI UPRAVI
152. SELSKA OP[TINSKA UPRAVA - DRA^EVO (1941-1944);
1941/1944: kut. 1; 0,1. AI, a.e. 64, listovi 151, NIS 21 str.
a`urirano vo AOP - bazite
Istorijat na fondoobrazovatelot:
Organizaciskata postavenost, zada~ite i nadle`nostite na site selski
op{tinski upravi se isti.
Kako najniski organi na administrativnata vlast vo Makedonija bea
formirani selski op{tinski upravi, i toa: vo Bitolskata oblast vkupno 33, a
vo Skopskata oblast 83, me|u koi be{e i Selskata op{tinska uprava vo
Dra~evo
Selskite op{tinski upravi im bea pot~ineti na okoliskiot upravnik i
na oblasniot direktor, koj gi nazna~uva{e.
Kmetot ja pretstavuva{e op{tinata pred drugite organi, a kako
pomo{nici za edno ili pove}e sela se nazna~uvaa kmetski namesnici.
Selskite op{tinski upravi gi izvr{uvaa rabotite vo vrska so:
podgotvuvaweto buxet na op{tinata; sobiraweto danoci; vodosnabduvaweto;
razvojot na zemjodelstvoto, sto~arstvoto, trgovijata i dr. oblasti;
komunalnoto ureduvawe; rekvizicijata na hrana, stoka i dr.
Sodr`inski podatoci za arhivskata gra|a:
Spisoci, personalii, zapisnici i re{enija, molbi, uverenija i prepiska.
Arhivskata gra|a s na bugarski jazik.
48
Arhivski fondovi i zbirki 1993-2005
153. SELSKA OP[TINSKA UPRAVA - ZELENIKOVO (1941-1944);
1941/1944: kut: 1; 0,1. AI, a.e. 31, listovi 414, NIS 13 str.
a`urirano vo AOP - bazite
Sodr`inski podatoci za arhivskata gra|a:
Zapovedi, izve{tai, zapisnici, prepiska i personalii.
Arhivskata gra|a s na bugarski jazik.
154. SKOPSKI GORSKI ([UMSKI) REON - SKOPJE (1941-1944);
1942: kut. 1; 0,1. AI, a.e. 7, listovi 290, NIS 7 str.
a`urirano vo AOP - bazite
Istorijat na fondoobrazovatelot:
Vo sostavot na Oblasnata direkcija vo Skopje funkcionira{e
Skopskiot gorski ({umski) reon, so osnovna zada~a da vodi nadzor vrz
koristeweto na {umskiot fond vo oblasta.
Sodr`inski podatoci za arhivskata gra|a:
Planovi za se~ewe drva vo okoliite vo Skopskata oblast i prepiska.
Arhivskata gra|a s na bugarski jazik.
881 (878). DEBARSKA PREFEKTURA - DEBAR ( - ); 1942/1943:
kut.1; 0,1. AI, a.e. 46, listovi 2226. Regesti, NIS 46 str.
Sodr`inski podatoci za arhivskata gra|a:
Prepiska, telegrami, spisoci i sl. vo vrska so: licata obvineti za
komunisti~ki aktivnosti, sudirite so komunisti, za pritvoraweto na lica, za
atentatot vrz sekretarot na Albanskata fa{isti~ka partija vo Debar, za
po~nuvaweto istraga i sudewe na razni lica, za ispra}aweto osudeni lica vo
logorot vo Dra~, izvestuvawa vo vrska so dvi`ewata na komunistite, za
akciite na komunistite (uni{tuvawe telefonski stolbovi, arhiva, zemawe
hrana i prehranbeni produkti, za propagandni aktivnosti na komunistite vo
Mavrovsko).
Arhivskata gra|a s na albanski jazik.
879 (1095). OKOLISKA UPRAVA - PRILEP (1941-1944); 1941/1944: kut. 1;
0,1. AI, a.e. 16, listovi 19, NIS 10 str.a`urirano vo AOP - bazite
Istorijat na fondoobrazovatelot:
Vo sostavot na Okoliskata uprava - Prilep vleguvaat Gradskata
op{tinska uprava i devet selski op{tinski upravi: Vitoli{te, Vrbjani,
Dolneni, Duwe, Kostinci, Nebregovo, Pletvar, Prilepec i Topol~ani.
Arhivskata gra|a s na bugarski jazik.
49
Dr`aven arhiv na Republika Makedonija - Centralen del
882 (880). SKOPSKA INSPEKCIJA ZA TRUD - SKOPJE (1942-1944);
1942/1944: kut. 1; 0,1. AI, a.e. 58, listovi 133, NIS 13 str.
Sodr`inski podatoci za arhivskata gra|a:
Fondot ne e kompleten. Samiot naziv uka`uva deka osnovna dejnost na
fondoobrazovatelot e trudovata inspekcija vo periodot na bugarskata
okupacija na Makedonija (1941-1944 godina).
So~uvan e spisok na privremeni dozvoli za otvorawe zanaet~iski
du}ani vo 1944 godina; prepiska na trudovata inspekcija so fabriki, privatni
lica-sopstvenici na zanaet~iski firmi - du}ani vo vrska so ispolnuvaweto na
zakonskite normi i standardi za izvr{uvawe odredena dejnost; za tehni~kite
karakteristiki na najraznovidni rezervoari, parni kotli i sl. Prepiska so
gra|ani za priznavawe na odredeno zanimawe - zanaet kako i za podgotovka i
polagawe ispiti za odredeni zanimawa (ma{inisti, lo`a~i) vo vrska so
izdavaweto rabotni~ki kni{ki, itn.
Arhivskata gra|a s na bugarski jazik.
1.5. ARHIVSKI FONDOVI OD 1944
157. ASNOM - SKOPJE (1944-1945); 1944/1945: kut. 22; 2,2: AI, a.e. 1840,
listovi 9426, NIS 484 str. a`urirano vo AOP - bazite
Istorijat na fondoobrazovatelot:
Pra{aweto za formiraweto na ASNOM prvpat se postavi na
sovetuvaweto na Centralniot komitet na Komunisti~kata partija na
Makedonija vo s. Ote{evo, kraj Prespa, odr`ano vo avgust 1943 godina (vo
literaturata poznato kako Prespansko sovetuvawe). Prvite, pak, zna~ajni
podgotovki vo vrska so sproveduvaweto na odlukata od ova sovetuvawe za
formirawe na ASNOM se sovpa|aat so organizaciskoto jaknewe na
Narodnoosloboditelniot front na Makedonija.
S# do svikuvaweto na ASNOM, Glavniot {tab na NOV i POJ za
Makedonija ima uloga na voeno rakovodno telo na Narodnoosloboditelnata
vojna vo Makedonija, no istovremeno toj vr{i nekoi politi~ki funkcii. Vo
ova svojstvo, Glavniot {tab izdade zna~ajni politi~ki dokumenti (proglasi,
manifesti i sl.), taka {to sevo ova mu dava karakter na posebno privremeno
pretstavni~ko telo. Glavniot {tab istovremeno gi sozdade i potrebnite
uslovi kako za svikuvawe na ASNOM taka i za negovo nepre~eno rabotewe.
Vr{ej}i ja funkcijata na politi~ko rakovodno telo na
Narodnoosloboditelnata borba, Glavniot {tab na NOV i POJ za Makedonija
vo oktomvri 1943 godina izdade Manifest do makedonskiot narod, vo koj se
iznesuvaat osnovnite idejni i programski postavki, vrz koi treba da se temeli
idniot dr`avno-praven status na Makedonija vo nova Jugoslavija. Vo ovoj
dokument Glavniot {tab postavi pred makedonskiot narod i pred
demokratskata javnost vo svetot mnogu zna~ajni pra{awa vo vrska so
50
Arhivski fondovi i zbirki 1993-2005
re{avaweto na makedonskoto nacionalno pra{awe vo uslovite na
Narodnoosloboditelnata borba na narodite na Jugoslavija.
Voedno, Glavniot {tab preku svoite voeno-operativni {tabovi i
komandni mesta i podra~ja vode{e postojana gri`a za zacvrstvuvawe i
ponatamo{no razvivawe na organite na novata narodna vlast, koi s# pove}e se
pro{iruvaa kako na oslobodenata taka i na poluoslobodenata teritorija.
Svikuvaweto na Vtoroto zasedanie na AVNOJ, odr`ano na 29.11.1943
godina, i odlukite {to bea doneseni na nego, dadoa nov pottik za zabrzuvawe
na podgotovkite vo vrska so svikuvaweto na ASNOM. Vrz idejno-politi~kite
osnovi sodr`ani vo odlukite na AVNOJ se razviva{e sistemot na
narodnoosloboditelnite odbori i narodnata vlast vo Makedonija i se
zacvrstuva{e nacionalnata ramnopravnost i sloboda na makedonskiot narod.
Odlukata, pak, na AVNOJ za izgradba na Jugoslavija vrz principot na
federacija dade osnova za pro{iruvawe i aktivirawe na Inicijativniot
odbor za svikuvawe na ASNOM, koj be{e formiran neposredno po
objavuvaweto na Manifestot na Glavniot {tab.
Vsu{nost,
so
formiraweto
na
Inicijativniot
odbor
Narodnoosloboditelnoto dvi`ewe na makedonskiot narod dobi novo
pretstavni~ko telo, za{to toa e konstituirano kako nositel na opredeleni
funkcii na vlasta. Ovaa odluka ima{e posebno zna~ewe za ponatamo{niot
razvoj na Narodnoosloboditelnata borba i za zabrzanoto formirawe i
svikuvawe na ASNOM.
Inicijativniot odbor so pismoto od mart 1944 obezbedi izborot na
delegatite na ASNOM da se izvr{i vrz osnova na demokratska izborna
postapka. Vrz osnova na edno posebno upatstvo, izdadeno od Centralniot
komitet na KP na Makedonija na 2.4.1944 godina, vo koe bea sodr`ani
principite na izborniot sistem, se izvr{i izborot na delegatite za Prvoto
zasedanie na ASNOM. Vo Upatstvoto se veli deka delegatite predlo`eni za
Prvoto zasedanie na ASNOM mora da bidat lica {to se istaknale so svojata
rabota vo Narodnoosloboditelnoto dvi`ewe i {to ja imaat doverbata na
narodot. Osobeno be{e istaknuvano deka za kandidati mo`e da se predlagaat
li~nosti {to izrasnale vo tekot na samata Narodnoosloboditelna borba i
koi kako takvi ja zaslu`uvaat doverbata na narodot i se soglasuvaat so
principite izlo`eni vo Manifestot na Glavniot {tab.
Neposredno pred svikuvaweto na Prvoto zasedanie na ASNOM,
slobodnata teritorija vo ovoj period se prostira{e preku patot Kumanovo Kriva Palanka i Kumanovo - Vrawe, vklu~uvaj}i go celiot desen breg na ju`na
Morava. Ovaa teritorija be{e ozna~ena kako mesto kade {to }e se odr`i
Prvoto zasedanie na ASNOM. Spored upatstvoto izdadeno od Glavniot {tab
i Inicijativniot odbor, na ovaa teritorija bea upatuvani delegatite izbrani pretstavnici - za Prvoto zasedanie na ASNOM.
Do denot na odr`uvaweto i svikuvaweto na Prvoto zasedanie na
ASNOM bea izbrani vkupno 115 delegati. Me|u niv ima{e lu|e od razli~en
socijalen i nacionalen sostav, a nekoi preku polnomo{no gi pretstavuvaa i
onie delegati {to ne mo`ea da prisustvuvaat na Prvoto zasedanie.
Podgotovkite za svikuvawe na Prvoto zasedanie na ASNOM, izvr{eni
vo tekot na edna godina, bea krunisani so uspeh. Na 2 avgust 1944 godina be{e
svikan ASNOM na svoeto Prvo zasedanie, za da se konstituira kako najvisoko
zakonodavno i izvr{no telo na suverenata vlast na makedonskiot narod.
51
Dr`aven arhiv na Republika Makedonija - Centralen del
Odlukite doneseni na ova zasedanie gi dadoa osnovite za dr`avno-pravniot
razvoj na slobodnata i oslobodenata nacija, koja prvpat vo svojata istorija go
proklamira sozdavaweto na slobodna federalna Makedonija vo ramkite na
Demokratska Federativna Jugoslavija.
Na Prvoto zasedanie na ASNOM Inicijativniot odbor podnese tri
dokumenti: Izve{taj na Inicijativniot odbor, Ekspoze za borbata na
makedonskiot narod protiv okupatorot i Ekspoze za narodno-demokratskata
vlast vo Makedonija. Ova se vsu{nost dokumenti {to najre~ito zboruvaat za
procesot na izgradbata na makedonskata dr`ava.
Vo ekspozeto se podvlekuva deka vo tekot na tri godini od
Narodnoosloboditelnata borba na makedonskiot narod se ostvareni
su{testveni rezultati. Me|u prvite se naveduva sozdavaweto na
narodnoosloboditelnata vojska i na ASNOM, {to e odraz na suverenitetot na
makedonskiot narod i vrhoven organ na makedonskata dr`ava. Po toj povod, vo
ekspozeto se veli: „Nie, sinovite na eden ve~no poroben narod, na edna
negirana nacija, nie sme narodni pretstavnici vo prvoto makedonsko Narodno
sobranie, graditeli na makedonskata dr`ava“.
Na Prvoto zasedanie na ASNOM se doneseni slednive zakonodavni
akti: Deklaracija za osnovnite prava na gra|anite na Demokratska
Makedonija; so posebna odluka makedonskiot jazik se voveduva kako slu`ben
jazik vo novata federalna makedonska dr`ava - kako izraz na principot za
samoopredeluvawe na makedonskiot narod; so odluka 2 avgust se proglasuva za
nacionalen praznik - £ se dava priznanie na nacionalnoosloboditelnata
borba vo minatoto i se povrzuvaat tradiciite na makedonskite vostanici od
1903 godina so narodnoosloboditelnata borba na makedonskiot narod protiv
okupatorot; £ se iska`uva blagodarnost na narodnoosloboditelnata vojska edinicite na NOV na Makedonija vo zaedni~kata borba so edinicite na
drugite jugoslovenski narodi gi izvojuvaa pridobivkite za sozdavaweto na
novata federalna makedonska dr`ava.
Arhivskata gra|a s na makedonski jazik.
158. SOBRANIE NA NRM/SRM - SKOPJE (1945-1991); 1945/1991:
kut: 670, AI a.e. 14.689, listovi 310.696, NIS 4558 str.
a`urirano vo AOP - bazite (od 1 do 31 kut.; od 99 do 670)
Sodr`inski podatoci za arhivskata gra|a:
Stenografski bele{ki; originalni zakoni (1945-1980 godina); odluki,
re{enija; doverlivi i strogo doverlivi akti (1963-1987 godina); sedni~ni
materijali na Sobranieto na NRM/SRM - dnevni redovi; materijali po
to~kite od dnevnite redovi; mislewa i izve{tai na komisii i nadle`ni
organi (1945-1991 godina):
1. Sobor na proizvoditeli (1953-1963 god.)
- Stopanski sobor (1964-1974 god.)
- Sobor za zdru`en trud (1974-1991 god.)
2. Republi~ki sobor (1956-1974 god.)
3. Op{testveno-politi~ki sobor (1963-1984 god.)
52
Arhivski fondovi i zbirki 1993-2005
4. Prosvetno-kulturen sobor (1963-1974 god.)
5. Sobor na zdru`eniot trud (1963-1974 god.)
6. Sobor na op{tinite (1969-1984 god.)
Arhivskata gra|a s na makedonski jazik.
159. IZVR[EN SOVET NA SRM (Vlada na DFM, NRM, SRM i RM)
(1945-1991); 1945/1991: kn. 240, kut.1830; 187,8. Obraboteni 69 a/k, AI,
a.e. 4586, listovi 36.654, NIS 1103 str., a`urirano vo AOP - bazite
od 1 do 48 kut.
Istorijat na fondoobrazovatelot:
Odlukite na AVNOJ gi postavija osnovite za re{avawe na
nacionalnoto pra{awe vo Jugoslavija, novata dr`avna organizacija i
nejzinata klasna su{tina, kako i osnovite na idniot politi~ki sistem do
raspadot na SFRJ vo 1990 godina i proglasuvaweto na nezavisna i suverena
Republika Makedonija. Vrz osnova na odlukite na AVNOJ, site zemski
sobranija vo federativnite edinici odr`aa svoi sobranija i se konstituiraa
vo vrhovni, zakonodavni i pretstavni~ki tela, a istovremeno formiraa svoi
nacionalni vladi i organi za vr{ewe na izvr{no-upravnite funkcii.
So re{enijata doneseni na Prvoto zasedanie na ASNOM funkcijata na
Narodno pravitelstvo - Vlada privremeno ja izvr{uva Prezidiumot na
ASNOM. Prvata narodna vlada na Makedonija e formirana vrz osnova na
Zakonot za izmenuvawe i dopolnuvawe na Re{enieto na ASNOM od 15 april i
Zakonot za narodnata vlada na Makedonija donesen na Narodnoto sobranie od
16 april 1945 godina. Vo nejziniot sostav vleguvaat pretstavnici na
makedonskiot narod, albanskata i turskata narodnost, u~esnici vo NOB, lu|e
od rabotni~kite, selskite, trgovskite i intelektualnite sredini. Najzna~aen
dokument na Prvata narodna vlada na Makedonija e Deklaracijata do
makedonskiot narod, narodnostite i po{irokata jugoslovenska i svetska
javnost.
Vladata kako najvisoka izvr{na vlast vo prvite godini e naso~ena kon
obezbeduvawe i za{tita na pridobivkite od Revolucijata - odnosot na
dr`avnata vlast kon stopanstvoto. Vo uslovi na radikalna promena na
sopstveni~kata struktura vo op{testvoto dr`avata se manifestira kako
osnoven nositel na uprvuvaweto so stopanstvoto i stopanskiot razvitok.
Opasnosta od osamostojuvaweto na dr`avniot aparat vo politi~ka mo} nad
op{testvoto treba{e da se spre~i so voveduvawe na rabotni~koto
samoupravuvawe vo 1950 godina. So predavaweto na „fabrikite na
rabotnicite“ sleduva socijalisti~kiot samoupravno-demokratski razvoj na
na{eto op{testvo, zasnovan vrz re{avawe na osnovnoto pra{awe na
ponatamo{niot razvoj - koj, vo kakvi odnosi i na koj na~in go upravuva
proizvodstvoto i koj odlu~uva za plodovite na trudot na lu|eto i za
rezultatite na op{testveniot trud vo celina. So Ustavot na NRM od 31
dekemvri 1946 godina e razgrani~ena podelbata na vlasta na zakonodavna,
izvr{na i sudska. Narodnoto sobranie, koe spored Ustavot e pretstavnik na
narodniot suverenitet i vrhoven organ na dr`avnata vlast na NRM, gi
izbira{e Prezidiumot i Vladata na NRM. Vo naredniot poluvekoven period
53
Dr`aven arhiv na Republika Makedonija - Centralen del
do osamostojuvaweto na Republika Makedonija, vo soglasnost so promenite na
sojuzno i republi~ko nivo, se vr{at promeni i vo Vladata odnosno vo
Izvr{niot sovet. Od fevruari 1953 godina Vladata na NRM se preimenuva vo
Izvr{en sovet na NRM. Deset godini podocna, so Ustavot od 1963 godina i
Ustavniot zakon NRM se preimenuva vo Socijalisti~ka Republika
Makedonija, a Izvr{niot sovet vo Izvr{en sovet na SR Makedonija. Deset
godini podocna, so Sojuzniot ustav od 1974 godina opredelena e novata
postavenost na dr`avnite organi vrz baza na delegatski sistem, a vo
ekonomski pogled nadminuvaweto na te{kata situacija treba{e da se sprovede
preku voveduvawe na OOZT - osnovni organizacii na zdru`en trud. Ulogata na
republikite jaknee vo odnos na ulogata na Federacijata. So toa stepenot na
dr`avnosta na SR Makedonija vo ramkite na Federacijata bitno se zgolemuva,
a ulogata na Izvr{niot sovet stanuva pozabele`itelna. Vo 1991 godina, deset
godini po smrtta na pretsedatelot Josip Broz Tito, krizata rezultira so
raspad na SFRJ na pove}e nezavisni dr`avi. Vo periodot od 1946 do 1991 se
promenija vkupno osum premieri na vlada i izvr{nite soveti na SR
Makedonija. So toa zavr{i erata na socijalisti~koto op{testvo vo
Makedonija i se otvori pluralniot pove}epartiski koncept na op{testveno
ureduvawe na nezavisna i suverena Republika Makedonija.
Arhivskata gra|a s na makedonski jazik.
MINISTERSTVA NA NARODNA REPUBLIKA MAKEDONIJA
170. MINISTERSTVO ZA PROSVETA NA NRM - SKOPJE (1945-1951);
1945-1951:kn. 81, kut. 46; 6,2. AI, a.e. 1647,listovi 24200, NIS 548 str.
Arhivskata gra|a s na makedonski jazik.
171. MINISTERSTVO ZA SOCIJALNI [email protected] NA NRM - SKOPJE
(1945-1951); 1945/1951: kn. 149, kut. 30; 6. AI, a.e. 931, listovi 11.829,
NIS 490 str.
Arhivskata gra|a s na makedonski jazik.
883 (1011) - MINISTERSTVO ZA NAUKA I KULTURA NA NRM - SKOPJE
(1949-1951); 1949/1951:kut: 9,0,9.AI, a.e. 652, listovi 5311, NIS 72 str.
Istorijat na fondoobrazovatelite:
Prezidiumot na ASNOM na Prvoto zasedanie na 6 avgust 1944 godina vo
s. Ramno (Prohor P~iwski), spored ovlastuvawata dobieni od ASNOM, ima{e
54
Arhivski fondovi i zbirki 1993-2005
prerogativi na vlada i za taa cel formira osum poverenstva8, od site podra~ja
na op{testveniot `ivot za izgraduvawe na zemjata.
So Ukazot br. 19 na Prezidiumot na Narodnoto sobranie na FM izbrana
e prvata Vlada na Federalna Makedonija na ~elo so pretsedatelot na Vladata
Lazar Koli{evski, prviot potpretsedatel Qup~o Arsov i vtoriot
potpretsedatel Abduraim Mehmed, i ministrite:
- za vnatre{ni raboti - Kiro Petru{ev,
- za prosveta - Nikola Milev,
- za pravosudstvo - d-r Pavel [atev,
- za industrija i rudarstvo - Strahil Gigov,
- za trgovija i snabduvawe - Tode No{pal,
- za zemjodelstvo i {umarstvo - Bogoja Fotev,
- za narodno zdravje - d-r Vuka{in Popadi},
- za socijalna politika - d-r Nexat Agoli,
- za grade`ni{tvo - ing. Geor|i Vasilev
- za finansii - Qup~o Arsov.
So Zakonot10 za izmenuvawe i dopolnuvawe na Zakonot na Narodnata
vlada na NRM, pokraj drugite izmeni i dopolni, formirano e i Ministerstvo
za trud.
So Ukazot br. 2411 na Prezidiumot na makedonskoto Sobranie na NRM
se osnova Ministerstvo za lokalen soobra}aj - minister e Tode No{pal.
So Ukazot br. 812 na Prezidiumot na Narodnoto sobranie na NRM za
rekonstrukcija na Vladata na NRM za minister na Ministerstvoto za
{umarstvo e postaven Stoilko Ivanovski. (Se ukinuva Ministerstvoto za
zemjodelstvo i {umarstvo, a se osnovaat dve posebni ministerstva za
zemjodelstvo i {umarstvo).
So Ukazot br. 1513 na Prezidiumot na Narodnoto sobranie na NRM e
osnovano Ministerstvo za nauka i kultura na NRM - minister e Krste
Crvenkovski.
Vo funkcija na decentralizacija na dr`avniot upraven aparat, vo 1951
godina zapo~nuva ukinuvawe na ministerstvata i osnovawe na soveti.
So Ukazot br. 514 od 6 januari 1951 godina se ukinuvaat Ministerstvoto
za prosveta i Ministerstvoto za nauka i kultura i se osnova Ministerstvo za
prosveta, nauka i kultura na NRM.
So istiot Ukaz ukinati se Ministerstvoto za zemjodelstvo i
Ministerstvoto za {umarstvo i se formira Ministerstvo za zemjodelstvo i
{umarstvo na NRM.
So istiot Ukaz se ukinuva Ministerstvoto za narodno zdravje i
Ministerstvoto za socijalni gri`i, a na nivno mesto se osnova Sovet za
narodno zdravje i socijalni gri`i.
8
Fond ASNOM, k. 1.
Sl. vesnik na NRM br.
10
Sl. vesnik na NRM br. 23 od 1946.
11
Sl. vesnik na NRM br. 33 od 1947.
12
Sl. vesnik na NRM br. 33 od 1948.
13
Sl. vesnik na NRM br. 24 od 1949.
14
Sl. vesnik na NRM br. 2 od 1951.
9
55
Dr`aven arhiv na Republika Makedonija - Centralen del
So Ukazot br. 1215 od 13 april 1951 godina za reorganizacija na Vladata
na NRM se formira Vlada, vo ~ij sostav vleguvaat ministerstvata za
vnatre{ni raboti, finansii i pravosudstvo i slednite soveti:
1. Sovet za zakonodavstvo i izgradba na narodnata vlast;
2. Sovet za prosveta, nauka i kultura;
3. Sovet za narodno zdravje i socijalna politika;
4. Stopanski sovet so Glavna uprava za plan i Republikanski zavod za
statistika i evidencija;
5. Sovet za energetika, prerabotuva~ka i ekstraktivna industrija, so 9
glavni direkcii i Glavna uprava za lokalna industrija i zanaet~istvo;
6. Sovet za grade`ni i komunalni raboti so dve glavni upravi i dve
glavni direkcii;
7. Sovet za zemjodelstvo i {umarstvo, so dve glavni upravi i dve glavni
direkcii;
8. Sovet za promet so stoki - so ~etiri glavni upravi.
So Odlukata16 na Narodnoto sobranie na NRM br. 1046 od 15 oktomvri
1951 godina se ukinuva Sovetot za energetika, prerabotuva~ka i ekstraktivna
industrija, Sovetot za grade`ni i komunalni raboti, a se osnova Sovet za
industrija i grade`ni{tvo na Vladata na NRM.
Arhivskata gra|a s na makedonski jazik.
886 (882). REPUBLI^KI SEKRETARIJAT ZA KULTURA NA SRM SKOPJE (1963-1965); 1963/1965: kut. 5; 0,5. AI, a.e. 390, listovi 2319,
NIS 113 str.,
Arhivskata gra|a s na makedonski jazik.
SOVETI NA SOCIJALISTI^KA
REPUBLIKA MAKEDONIJA
181. SOVET ZA ZEMJODELIE I [UMARSTVO PRI VLADATA
NA NRM - SKOPJE ( - ); 1950-1952: kut. 4; 0,4. AI, a.e. 288,
listovi 1170, NIS 100 str.,
Istorijat na fondoobrazovatelot:
So Ukazot br.1617 na Prezidiumot na Narodnoto sobranie na NR
Makedonija br.25 od 23 april 1950 godina se formira Sovet za zemjodelie i
{umarstvo pri Vladata na NRM.
Sovetot ja rakovodi i ja koordinira rabotata od oblasta na
zemjodelstvoto, {umarstvoto i vodostopanstvoto.
15
Sl. vesnik na NRM br. 13 od 1951.
Sl. vesnik na NRM br. 29 od 1951.
17
Sl. vesnik br.11 od 15 maj 1950.
16
56
Arhivski fondovi i zbirki 1993-2005
Sovetot go rakovodi pretsedatelot - ministerot za zemjodelstvo, a
Sovetot go so~inuvaat i ministerot na dr`avnite stopanstva i pretsedatelot
na Komitetot za vodosnabduvawe.
So Ukazot br.1218 od 13 april 1951 godina Prezidiumot na Narodnoto
sobranie na NR Makedonija go ukinuva Ministerstvoto za zemjodelie, so {to
site prava se prenesuvaat na Sovetot za zemjodelie i {umarstvo.
So istiot Ukaz br.12 Sovetot za zemjodelie i {umarstvo gi formira:
Glavnata uprava za zemjodelie; Glavnata uprava za {umarstvo i Glavnata
direkcija za zadru`no zemjodelie.
So Odlukata19 na Narodnoto sobranie na NR Makedonija od 2 fevruari
1953 godina za proglasuvawe na Zakonot za sproveduvawe na Ustavniot zakon
za op{testvenoto i politi~koto ureduvawe (ustrojstvo) na organite na vlasta
na NRM se ukinuva Sovetot za zemjodelie i {umarstvo, a se osnova
Sekretarijat za zemjodelie na Socijalisti~ka Republika Makedonija.
Arhivskata gra|a s na makedonski jazik.
889 (886). SOVET ZA PROSVETA NA NRM - SKOPJE (1953-1963);
1953/1963: kn. 6, kut. 44; 4,5 AI, a.e. 1020, listovi 26.506, NIS 298 str.
Arhivskata gra|a e na makedonski jazik.
890 (887). SOVET ZA KULTURA NA NRM - SKOPJE (1957-1963);
1957/1963: kn. 8, kut. 13; 1,5. AI, a.e. 902, listovi 9330, NIS 269 str.
Arhivskata gra|a e na makedonski jazik.
891 (1012). SOVET ZA PROSVETA, NAUKA I KULTURA NA NRM SKOPJE (1951-1953); 1951/1953: kn. 5, kut. 10; 1,1. AI, a.e. 373,
listovi 5236, NIS 108 str.
Arhivskata gra|a s na makedonski jazik.
892 (1013). SOVET ZA PROSVETA I KULTURA NA N RM - SKOPJE ( - );
1956/1957: kut: 2; 0,2. AI, a.e. 154, listovi 1138, NIS 49 str.
Arhivskata gra|a s na makedonski jazik.
893 (888). SOVET ZA [KOLSTVO NA NRM - SKOPJE (1956-1967);
1956-1967: kn. 4, kut.21; 2,2. AI, a.e. 718, listovi 8599, NIS 205 str.
18
19
Sl. vesnik br.13 od 18 april 1951.
Sl. vesnik br.3 od 10 fevruari 1953.
57
Dr`aven arhiv na Republika Makedonija - Centralen del
Arhivskata gra|a s na makedonski jazik.
894 (923). SOVET ZA NAU^NA RABOTA NA NRM - SKOPJE (1958-1965);
1958/1965: kn. 2, kut. 21; 2,1. AI, a.e. 710, listovi 13.860, NIS 201 str.
Arhivskata gra|a s na makedonski jazik.
896 (1014). REPUBLI^KI SOVET ZA KOORDINACIJA NA
NAU^NITE DEJNOSTI - SKOPJE ( - ); 1971: kut: 1; 0,1.
AI, a.e. 57, listovi 331, NIS 23 str.
Istorijat za fondoobrazovatelite:
Vrz osnova na ~lenot 73 to~ki 4 i 9 od Ustavot na Narodna Republika
Makedonija, po predlog na pretsedatelot na Vladata na NRM, Prezidiumot na
Narodnoto sobranie na NRM izdava Ukaz20 za reorganizacija na Vladata na
Narodna Republika Makedonija.
So ~lenot 1 na Ukazot, Vladata na NRM }e se sostoi od slednive
ministerstva i soveti:
Pretsedatelstvo na Vladata, Ministerstvo za vnatre{ni raboti,
Ministerstvo za finansii, Ministerstvo za pravosudie, Sovet za
zakonodavstvo i izgradba na narodnata vlast, Sovet za prosveta, nauka i
kultura, Sovet za narodno zdravje i socijalna politika, Stopanski sovet so
Glavna uprava za plan i so Republikanski zavod za statistika i evidencija,
kako i negovi organi, Sovet za energetika, ekstraktivna i prerabotuva~ka
industrija so Glavna uprava za lokalna industrija i zanaet~istvo i glavni
direkcii, Sovet za grade`ni i komunalni raboti so glavni upravi i direkcii,
Sovet za zemjodelie i {umarstvo so glavni upravi i direkcii, Sovet za
promet so stoki so glavni upravi.
Na ~elo na ministerstvata stojat ministri, na ~elo na sovetite pretsedateli na soveti, na ~elo na glavnite upravi i generalnite direkcii
stojat direktori, koi po predlog na pretsedatelot na Vladata gi imenuva i gi
razre{uva Prezidiumot na Narodnoto sobranie na NRM.
Sovetot za odredena granka od stopanstvoto ili oblast od
op{testvenite dejnosti re{ava za site raboti od republi~ka nadle`nost vo
soglasnost so sojuzniot i republi~kiot ustav i vo soglasnost so sojuznite i
republi~kite zakoni.
Site odluki i re{enija {to gi nosi Sovetot se razgleduvaat i se
usvojuvaat na sednici.
Vrz osnova na ~l. 71 od Ustavot na NRM od 31 dekemvri 1946 godina,
Narodnoto sobranie na NRM na sednicata od 2 fevruari 1953 godina donesuva
Odluka21 za proglasuvawe na Ustavniot zakon za osnovite na op{testvenoto i
politi~koto ustrojstvo i organite na vlasta na Narodna Republika
Makedonija.
20
21
Sl. vesnik na NRM br. 13 od 1951.
Sl. vesnik na NRM br. 3 od 1953.
58
Arhivski fondovi i zbirki 1993-2005
Vo soglasnost so Ustavniot zakon, republi~ki organi na vlasta se
Narodnoto sobranie i Izvr{niot sovet kako izvr{en organ na Narodnoto
sobranie.
Po nasoki i nadzor na Izvr{niot sovet, opredeleni izvr{ni raboti
vr{at republi~kite organi na upravata.
Vo soglasnost so Ustavniot zakon, Izvr{niot sovet obrazuva dr`avni
sekretarijati i soveti i gi imenuva dr`avnite sekretari i sekretarite na
sovetite. So denot na zapo~nuvaweto na rabotata na dr`avnite sekretarijati
i na sovetite prestanuvaat da rabotat dotoga{nite ministerstva i soveti.
Arhivskata gra|a s na makedonski jazik.
GLAVNI DIREKCII NA NARODNA
REPUBLIKA MAKEDONIJA
191. NA DRVNATA INDUSTRIJA - SKOPJE (1950-1952); 1949-1952:
kn. 9, kut. 3; 0,5. AI, a.e. 196, listovi 1557, NIS 65 str.
a`urirano vo AOP - bazite
Istorijat na fondoobrazovatelot:
Glavnata direkcija za drvna industrija e formirana so Ukaz na
Prezidiumot na NRM na 1 maj 1950 godina i toa kako Generalna direkcija, a od
10 maj se preimenuva vo Glavna direkcija. Nejzina zada~a e administrativnooperativno rakovodewe so {umsko-industriski pretprijatija za ispolnuvawe
na proizvodstvenite i investiciskite planovi. Toa e periodot na osnovawe na
prvite samostojni pretprijatija upravuvani od rabotni~kite soveti i
upravnite odbori.
Direkcijata ja ima slednava organizacija: organizaaciono-kadrovski
sektor; sekretarijat; praven referent; operativen sektor; grupa za
evidencija; planski sektor; biro za unapreduvawe na proizvodstvoto i
finansova revizija. Glavnata direkcija vo 1951 godina ima izmeni vo
organizaciskata struktura - zada~ite se realiziraat vo ramkite na pet
sektori: planski, proizvodstven, stopansko-smetkovoden, komercijalen i op{t
sektor. Vo 1952 godina direkcijata raboti so dva sektora: planski i op{t
sektor.
So Ukaz na Prezidiumot na Narodnoto sobranie na NRM br. 27 i 28 od
11.07.1952 godina Glavnata direkcija prestanuva da raboti.
Inaku, u{te od 1945 godina zapo~nuva organizirana eksploatacija na
{umskite proizvodi. So Uredbata22 br. 75 od 23 juni 1945 godina
Ministerstvoto za zemjodelie i {umarstvo go osnova federalnoto
pretprijatie „Fe{uma“.
So Uredbata23 na Vladata na NRM br. 41 od 8 mart 1946 godina pri
Ministerstvoto za zemjodelie i {umarstvo se osnova Zemskata uprava za
22
23
Sl. Vesnik na NRM br. 11 od 1945 god.
Sl. Vesnik na NRM br. 5 od 1946.
59
Dr`aven arhiv na Republika Makedonija - Centralen del
{umski i {umsko-industriski pretprijatija, koja gi prezema nadle`nostite
od „Fe{umi“. Vo 1948 godina so Uredbata24 na Vladata na NRM br. 13896 od 31
dekemvri 1947 godina se osnova Glavnata direkcija na dr`avnite {umski
stopanstva, koja e ukinata vo april 1949 godina so Uredbata25 na Vladata na
NRM br. 2991 od 16 april. Nadle`nostite gi prezema Ministerstvoto za
{umarstvo s# do osnovaweto na Generalnata direkcija za dr`avna industrija.
Sodr`inski podatoci za arhivskata gra|a:
Zapisnici od sostanoci, materijali od rabotata na rabotni~kite
soveti, pravilnici, izve{tai, analizi, informacii, materijali od rabotata
na razni komisii, planski i investicioni materijali, zavr{ni smetki i sl.
Arhivskata gra|a s na makedonski jazik.
194. NA [email protected] STOPANSTVA - SKOPJE (1948-1949); 1948/1949:
kut. 2; 0,2. AI, a.e. 103, listovi 1132, NIS 30 str.
a`urirano vo AOP - bazite
Istorijat na fondoobrazovatelot:
So Uredbata26 na Vladata na NRM br. 13717 od 31 dekemvri 1947 godina
formirana e Glavnata direkcija za dr`avni zemjodelski stopanstva pri
Ministerstvoto za zemjodelie i {umarstvo na NRM. Direkcijata gi prezema
rabotite od dotoga{nata Uprava za zemjodelski stopanstva. So Ukazot27 br. 3
na Vladata na NRM od 12 maj 1948 godina se ukinuva Ministerstvoto za
zemjodelie i {umarstvo i se formiraat dve posebni ministerstva Ministerstvo za zemjodelie i Ministerstvo za {umarstvo. Glavnata direkcija
za dr`avni zemjodelski stopanstva e pod nadle`nost na Ministerstvoto za
zemjodelie.
Sodr`inski podatoci za arhivskata gra|a:
Zapisnici od konferencii, sovetuvawa i izvr{eni kontroli;
operativni planovi i planovi za kapitalna izgradba; operativni izve{tai,
izve{tai od izvr{eni kontroli i godi{ni izve{tai; analizi za
meliorativni zafati i za rabotata na lokalnite stopanstva; proizvodstveni i
finansiski planovi i drugi materijali na zemjodelskite stopanstva od
Gostivar, Gradsko, Gevgelija, Demir Kapija, Dubrovo, Prilep, Negotino,
Strumica, Skopje, Trubarevo, [tip i dr.
Arhivskata gra|a s na makedonski jazik.
24
Sl. Vesnik na NRM br. 1 od 1948.
Sl. Vesnik na NRM br. 10 od 1949.
26
Sl. Vesnik na NRM br. 1 od 24 januari 1948.
27
Sl. Vesnik na NRM br. 14 od 15 maj 1948.
25
60
Arhivski fondovi i zbirki 1993-2005
197. NA METALNATA INDUSTRIJA - SKOPJE (1948-1952); 1947/1952:
kn. 19, kut. 4; 0,6. AI, a.e. 407, listovi 1900, NIS 133 str.
a`urirano vo AOP - bazite
Istorijat na fondoobrazovatelot:
So Uredbata28 na Vladata na NRM br. 266 od 7 januari 1948 godina be{e
osnovana Glavnata direkcija na Republikanskata metalna industrija pri
Ministerstvoto za industrija i rudarstvo na NRM. Vo soglasnost so ~l. 2 od
citiranata Uredba, Direkcijata e AOR (administrativno-operativen
rakovoditel) na pretprijatijata na metalnata industrija od republi~ko
zna~ewe. Direkcijata e pod neposredno rakovodstvo na ministerot za
industrija i rudarstvo. Na ~elo na Direkcijata stoi glavniot direktor, a vo
rabotata mu pomagaat {efovite na oddelite za kadrovski, planski,
komercijalni i pogonski raboti. Sekretarijatot preku sekretarot gi
rakovodi pravnite i op{tite raboti. Nazna~uvaweto na site pogorespomenati
rakovodni izvr{iteli go vr{i ministerot za industrija i rudarstvo po
dobienata soglasnost od pretsedatelot na Vladata.
Rakovodnite rabotnici go so~inuvaat Kolegiumot na Direkcijata, koj e
sovetodaven organ na glavniot direktor.
Sodr`inski podatoci za arhivskata gra|a:
Zapisnici od rabotata na konferencijata, Kolegiumot i Upravniot
odbor; od rabotata na Rabotni~kiot sovet, od izvr{enite finansiski revizii,
zapisnici od pretprijatijata od metalnata industrija; upatstva za normirawe
na rabotite, za izgradba na u~ili{ni objekti, za investicii i sl.; planovi za
rabota i proizvodstvo, analizi, pregledi, godi{ni izve{tai, bilteni, i sl.
Arhivskata gra|a s na makedonski jazik.
201. NA PREHRANBENATA INDUSTRIJA - SKOPJE ((1945-1950);
1946/1952: kn. 14, kut. 7; 1. AI, a.e. 189, listovi 4297, NIS 73 str.
a`urirano vo AOP - bazite
Istorijat na fondoobrazovatelot:
Vladata na NRM po predlog na Ministerstvoto za industrija i
rudarstvo so Uredbata29 od 25 fevruari 1947 godina ja osnova Glavnata
direkcija za prehranbena industrija na NRM. Direkcijata e pod rakovodstvo
na ministerot za industrija i rudarstvo. Na ~elo na Direkcijata stoi glaven
direktor.
Organizaciskata postavenost, nadle`nostite, zada~ite i rakovodnata
struktura se identi~ni so tie na Generalnata direkcija za metalna industrija.
28
29
Sl. vesnik na NRM br. 1 od 24 januari 1948.
Sl. vesnik na NRM br. 12 od 5 april 1947.
61
Dr`aven arhiv na Republika Makedonija - Centralen del
So Ukazot30 br. 14 na Prezidiumot na Narodnoto sobranie na NRM od 23
april 1950 godina se ukinuva Ministerstvoto za industrija i rudarstvo na
Vladata na NRM, a se osnova Generalna direkcija za prehranbena industrija.
So Ukazot31 br. 12 od 13 april 1951 godina Generalnata direkcija za
prehranbena industrija se preimenuva vo Glavna uprava za prehranbena
industrija i vleguva vo sostav na Sovetot za energetika, prerabotuva~ka i
ekstraktivna industrija. Na ~elo na Glavnata uprava stoi direktor nazna~en
od Prezidiumot na Narodnoto sobranie na NRM.
Arhivskata gra|a s na makedonski jazik.
KOMITETI NA NARODNA REPUBLIKA MAKEDONIJA
901 (892). KOMITET ZA FISKULTURA PRI VLADATA NA NRM SKOPJE (1947-1950); 1946/1956: kn. 7, kut. 9; 1,1. AI, a.e. 507,
listovi 2849, NIS 144 str. a`urirano vo AOP - bazite (2 kut)
Istorijat na fondoobrazovatelot:
Vrz osnova na ~lenot 79 stav 2 od Ustavot na NRM, Vlatata na NRM
donesuva Uredba32 za osnovawe Komisija za fiskultura pri Vladata na
Narodna Republika Makedonija.
Zada~a na Komisijata e da go rakovodi celokupnoto fizi~ko
vospituvawe, da ja koordinira i usmeruva rabotata na organite za fiskultura
vo narodnite odbori, da ja podiga rabotnata sposobnost na narodot i da ja
zajaknuva odbrabenata sila na narodot.
Komisijata raboti po upatstva na Komitetot za fiskultura pri
Vladata na FNRJ.
Komisijata se sostoi od pretsedatel, sekretar i potrebniot broj
~lenovi {to gi postavuva Vladata po predlog na pretsedatelot na Vladata.
Komisijata ima svoja posebna presmetka na prihodite i rashodite {to
ja rakovodi pretsedatelot.
Arhivskata gra|a s na makedonski jazik.
900 (1015). KOMITET ZA SREDNI I [email protected] STRU^NI U^ILI[TA I
KURSEVI PRI VLADATA NA NRM - SKOPJE (1947-1948); 1947/1948:
kn. 2, kut. 1; 0,1. AI, a.e. 23, listovi 53, NIS 13 str.,
Istorijat na fondoobrazovatelot:
Vrz osnova na ~l. 79 od Ustavot na Narodna Republika Makedonija i ~l.
29 t. 3 od Zakonot za petgodi{niot plan za razvitok na narodnoto stopanstvo
30
Sl. vesnik na NRM br. 11 od 15 maj 1950.
Sl. vesnik na NRM br. 13 od 18 april 1951.
32
Sl. vesnik na NRM br. 23 od 1947.
31
62
Arhivski fondovi i zbirki 1993-2005
na NR Makedonija vo godinite 1947-1951, Vladata na Narodna Republika
Makedonija donela Uredba33 (br. 257) za osnovawe Komitet za sredni i ni`i
stru~ni u~ili{ta i kursevi.
Osnovna zada~a na Komitetot e da go organizira i obezbeduva
izdignuvaweto i ponatamo{noto usovr{uvawe na srednite i ni`ite stru~ni
u~ili{ta i kursevi. Se gri`i za upisnata politika vo srednite i ni`ite
u~ili{ta i na kursistite; vodi gri`a za u~ebnici i prira~nici za
u~ili{tata; vodi smetka site pravilnici i uredbi od domenot na
obrazovanieto da bidat vo sklad so linijata na Komitetot; vodi evidencija za
nastavnite planovi i programi.
Na ~elo na Komitetot stoi ~len na Vladata kako pretsedatel. Osven
pretsedatelot, Komitetot ima sekretar i ~lenovi nazna~eni od pretsedatelot
na Vladata na NRM. Komitetot ima svoj buxet vo sostav na buxetot na Vladata.
Arhivskata gra|a s na makedonski jazik.
899 (1016). KOMITET ZA UNIVERZITET, VISOKI [KOLI I NAU^NI
USTANOVI PRI VLADATA NA NRM - SKOPJE (1947-1950);
1947/1950: kn. 7, kut. 4; 0,5. AI, a.e. 193, listovi 969, NIS 62 str.
Istorijat na fondoobrazovatelot:
Vrz osnova na ~lenot 79 od Ustavot na NR Makedonija, Vladata na
Narodna Republika Makedonija propi{uva Uredba34 (br. 301) za osnovawe na
Komitet za univerzitet, visoki {koli i nau~ni ustanovi.
Komitetot e osnovan kako ustanova pri Vladata na NRM so zada~a da
dava nasoki za nau~nata rabota i nau~nite istra`uvawa na site ustanovi,
instituti, zavodi i sl. Pokraj koordinacijata na nau~nata rabota, Komitetot
se gri`i za stru~no i plansko izdigawe na kadrite vo stopanskiot sektor.
Predlaga otvorawe novi fakulteti, visoki {koli i nau~ni ustanovi, &
predlaga na Vladata propisi za nivna organizacija, gi potvrduva nivnite
nastavni planovi i programi. Komitetot, vo soglasnost so pretsedatelot na
Vladata, go potvrduva izborot na rektor i prorektor, dekani i prodekani i
nastavno-profesorski personal. Na ~elo na Komitetot stoi pretsedatel, koj
zaedno so sekretarot i potrebniot broj ~lenovi gi imenuva Vladata po
predlog na pretsedatelot na Vladata.
Ministerstvata vo svoite buxeti treba da obezbedat sredstva za
otvorawe na nau~nite instituti, zavodi, laboraatorii, opitni stanici za
nau~no-istra`uva~kata rabota na studentite od oddelni fakulteti.
Vo buxetot na Komitetot se predvideni sredstva za inovatorski
aktivnosti.
Arhivskata gra|a s na makedonski jazik.
33
34
Sl. vesnik na NRM br. 31 od 1947.
Sl. vesnik na NRM br. 31 od 1947.
63
Dr`aven arhiv na Republika Makedonija - Centralen del
897 (890). GLAVNA DIREKCIJA NA REPUBLIKANSKITE RUDARSKI
PRETPRIJATIJA - SKOPJE (1947-1951); 1947/1951: kn. 2, kut. 2; 0,2.
AI, a.e. 47, listovi 775, NIS 13 str.a`urirano vo AOP - bazite
Arhivskata gra|a s na makedonski jazik.
904 (1017). ZAVOD ZA PROU^UVAWE I UNAPREDUVAWE NA
[KOLSTVOTO NA NRM - SKOPJE ( - ); 1956/1964:kut: 1; 0,1. AI,
a.e. 5, listovi 270, NIS 5 str.
Arhivskata gra|a s na makedonski jazik.
KOMISII NA NARODNA REPUBLIKA MAKEDONIJA
214. KONTROLNA - SKOPJE (1946-1951); 1946/1951: kn. 49, kut. 13; 2,3. AI,
a.e. 802, listovi 7992, NIS 223 str.
Istorijat na fondoobrazovatelot:
Vo povoeniot period od razvojot na novata dr`ava se nametna potrebata
od dr`avna kontrola. Nea ja izvr{uvaat posebni dr`avni organi,
potpomognati od oddelni upravni i kontrolni resori. Prv vakov organ pri
Vladata na FNRJ e Kontrolnata komisija35, formirana na 29 dekemvri 1945
godina. Osnovna nejzina zada~a be{e da ja kontrolira rabotata na organite na
dr`avnata uprava, ustanovite i pretprijatijata i da gi sproveduva
stopanskite merki na Vladata. Kontrolnata komisija e specijalen organ na
administrativna kontrola vo periodot koga vo dr`avata preovladuva
dr`avnata intervencija vo stopanskite i op{testvenite odnosi. Na~elno, ima
zada~a da ja zacvrsti revolucionernata vlast i da se bori protiv nejzina
zloupotreba, no vo dadeni uslovi se pretvora vo mehanizam za zacvrstuvawe na
politi~kiot re`im {to vladee.
Prezidiumot na Narodnoto sobranie na Makedonija na svoeto zasedanie
od 1 juli 1945 godina go donese Zakonot36 za Kontrolno-smetnata komisija so
zada~a:
- pregleduvawe i odobruvawe na zavr{nite smetki na smetkopolaga~ite,
na mesnite (selski i gradski), reonskite, okoliskite i okru`nite narodni
odbori i Izvr{niot naroden odbor za gradot Skopje;
- pregleduvaawe i potvrduvawe na federalnata zavr{na smetka i
izvestuvawe na Narodnoto sobranie na Makedonija za nejzinata sostojba;
- povremeno izvestuvawe na Ministerstvoto za finansii i Narodnata
vlada i Javniot obvinitel na Makedonija za nepravilnostite vo finansiskoto
rabotewe;
35
36
Slu`ben list na FNRJ br. 8/46.
Sl. vesnik na NRM br. 13 od 13 juli 1945.
64
Arhivski fondovi i zbirki 1993-2005
- Kontrolno-smetnata komisija ja so~inuvaat pretsedatel, 2 ~lena na
Komisijata, referenti i potreben broj drugi izvr{iteli.
Za zna~eweto na Kontrolnata komisija zboruva faktot deka
Prezidiumot na Narodnoto sobranie na NRM na 6 juli 1946 godina go donesuva
Zakonot37 za izmenuvawe i dopolnuvawe na Zakonot za Narodnata vlada na
Makedonija, so koj se vr{i dopolna na ~lenot 3, alineja 1 od Zakonot za
Narodna vlada na Makedonija od 16 april 1945 godina. So ovie promeni i
dopolni pretsedatelot na Planskata komisija i pretsedatelot na
Kontrolnata komisija se ~lenovi na Vladata.
Vo Ustavot38 na Narodna Republika Makedonija od 1946 godina - Glava 8
- Organi na dr`avnata uprava na NRM, vo ~lenot 80 stoi:
„Vladata na NRM ja so~inuvaat: pretsedatelot, eden ili pove}e
potpretsedateli, ministrite, pretsedatelot na Republikanskata planska
komisija i pretsedatelot na Republikanskata kontrolna komisija“...
Vrz osnova na ~lenot 79 stav 2 od Ustavot na NRM Vladata na NRM, po
predlog na pretsedatelot na Komisijata za dr`avna kontrola na NRM,
donesuva Uredba39 (6 januari 1950) za organizacija i nadle`nosti na Biroto za
poplaki i predlozi na Komisijata za dr`avna kontrola na NRM.
Vo soglasnost so Uredbata, site gra|ani imaat pravo da podnesat
poplaki do Biroto za nepravilnosti i nezakonitosti vo raboteweto na
dr`avnite slu`benici, organite na dr`avnata uprava, dr`avnite i
zadru`nite ustanovi i pretprijatija. Biroto ima zada~a da gi proveri site
poplaki i predlozi na gra|anite i da intervenira vo site slu~ai koga se
naru{eni pravata na gra|anite.
Prezidumot na Narodnoto sobranie na NRM, po predlog na
pretsedatelot na Vladata na NRM, a vrz osnova na ~lenot 73, to~ka 4 i 9 od
Ustavot na NRM so Ukazot40 br. 10 gi ukinuva Komisijata za dr`avna kontrola
na NRM i kontrolnite komisii na narodnite odbori. Kontrolata na
izvr{uvaweto na propisite i re{enijata na Vladata na FNRJ i Vladata na
NRM i drugite organi na dr`avnata uprava }e ja vr{at sovetite,
ministerstvata, komitetite i drugite organi na Vladata na NRM.
Vo tekot na svoeto postoewe Kontrolnata dr`avna komisija ja menuva
svojata organizaciska postavenost, no glavno sekoga{ se gri`i za: kontrola
na sostavuvaweto i izvr{uvaweto na finansiskite planovi; kontrola na
danokot na dohod, blagajni~koto rabotewe, izvr{uvaweto na buxetskite
planovi na narodnite odbori; kontrola na izvr{enite smetki, obrtnite
sredstva i kreditno-{tednata slu`ba; kontrola na realizacijata na
stranskata pomo{, sledewe na ispolnuvaweto na planskite aktivnosti vo site
domeni na raboteweto - zemjodelstvoto, grade`ni{tvoto, rudarstvoto,
{kolstvoto, trgovijata i dr., a sekako i kontrola na izbira~kite spisoci.
Arhivskata gra|a s na makedonski jazik.
37
Sl. vesnik na NRM br. 23 od 18 juli 1946.
Sl. vesnik na NRM br. 1 od (1 januari) 1947.
39
Sl. vesnik na NRM br. 4 od 1 mart 1950.
40
Sl. vesnik na NRM br. 6 od 20 fevruari 1951.
38
65
Dr`aven arhiv na Republika Makedonija - Centralen del
215. PLANSKA - SKOPJE (1945-1951); 1945/1951: kut. 54; 5,4. AI, a.e. 3471,
listovi 30800, NIS 595 str.
Istorijat na fondoobrazovatelot:
Vo po~etniot period od razvojot na novata dr`ava se nametna potrebata
od formirawe soodvetni organi od domenot na dr`avnata uprava {to }e se
gri`at za stopanskoto planirawe. Na sojuzno nivo, vo 1946 godina so
Zakonot41 za op{tonarodnoto stopansko planirawe se formira Planska
komisija na FNRJ. Kako na sojuzno nivo, taka i na nivo na republikite postoi
administrativno-centralisti~ki sistem na upravuvawe so stopanstvoto, t.e.
centralisti~ki sistem na planirawe. Vo uslovi na zaostanati proizvodni
sili vakov sistem na planirawe mo`ebi e neophoden. Celta e da gi
mobilizira site raspolo`livi sili i sredstva i da gi koncentrira za
ostvaruvawe na klu~nite celi. Slabosta na vakviot sistem na planirawe e toa
{to toj e preduslov za jaknewe na birokratskite elementi {to gi sopiraat
normativniot razvoj i inicijativnosta i ne vodat gri`a dali funkcioniraat
i kako se sproveduvaat ekonomskite zakoni.
So Zakonot42 za izmeni i dopolni na Zakonot za Narodnata vlada na
NRM, ~len na Vladata e i pretsedatelot na Planskata komisija na NRM, na
koja funkcuja e imenuvan d-r Kiril Miqovski. Vo soglasnost so Ustavot43 na
NRM - glava 8, ~len 80 - Organi na dr`avna uprava - vo sostavot na Vladata
vleguva i pretsedatelot na Republikanskata planska komisija.
So Re{enieto br. 75244 na Planskata komisija na NRM se obrazuva
Koordinativen odbor za kursevi pri Planskata komisija na NRM.
Na ~elo na Planskata komisija na NRM do 8 fevruari 1950 godina stoi
Strahil Gigov, a na negovo mesto, so Ukazot45 br. 10 na Prezidiumot na NRM
se nazna~uva Nikola Min~ev.
Arhivskata gra|a s na makedonski jazik.
912 (893) - FEDERALNA KOMISIJA NA MAKEDONIJA ZA
UTVRDUVAWE ZLODELATA NA OKUPATOROT I NEGOVITE
POMAGA^I - SKOPJE (1944-1945); 1944/1945: kut. 30; 3. AI, a.e. 752,
listovi 9313, NIS 363 str.
Istorijat na fondoobrazovatelot:
Zlostorstvata protiv narodot i dr`avata spa|aat me|u najte{kite
krivi~ni dela. Vo tekot na 1945 godina vo Jugoslavija e donesen zakon za
krivi~ni dela protiv narodot i dr`avata. So nego se sankcioniraat napadot
na dr`avnoto ureduvawe, voenite zlostorstva, politi~kata i stopanskata
sorabotka so okupatorot i negovite pomaga~i. So cel da se ispitaat i otkrijat
site voeni zlostorstva vo tekot na Vtorata svetska vojna, formirana e
Federalna komisija za zlodela na okupatorot i negovite pomaga~i.
41
Sl. list na FNRJ br. 45 od 1946.
Sl. vesnik na NRM br. 23 od 1946.
43
Sl. vesnik na NRM br. 1 od 1947.
44
Sl. vesnik na NRM br. 12 od 1947.
45
Sl. vesnik na NRM br. 4 od 1950.
42
66
Arhivski fondovi i zbirki 1993-2005
Sodr`inski podatoci za arhivskata gra|a:
Pravilnik za rabota na Komisijata; izvestuvawa, informacii za
na~inot na sobirawe podatoci protiv voenite zlostornici; Upatstvo za
obrazuvawe istra`ni organi, komisii; izvestuvawa za na~inot na
ekshumacijata na mrtvite; prepiska so okru`nite, gradskite i op{tinskite
NOO; prepiska na okoliskite istra`ni komisii; prijavi do istra`nite
komisii za utvrduvawe na zlodelata na germanskata vojska; spisoci na lica
proglaseni za narodni neprijateli; zapisnici na istra`nite komisii za
izvr{eni soslu{uvawa; izjavi od soslu{ani svedoci; spisoci na voeni
zlostornici, kontra~etnici i balisti - kserokskopii dobieni od Dr`avnata
komisija.
Arhivskata gra|a s na makedonski jazik.
2. PRAVOSUDSTVO
2.1. ARHIVSKI FONDOVI DO 1944
216. BITOLSKI KADILAK - BITOLA ( - 1912); 1607-1912: kn. 185; 3,7.
NIS 9.739 str., Regesti 38.956
Sodr`inski podatoci za arhivskata gra|a:
Sixilite so bogatstvoto na podatocite {to se zapi{ani vo niv
pretstavuvaat nepresu{en izvor za prou~uvawe na sevkupnata istorija na
Otomanskata Imperija, a so samoto toa i na makedonskiot narod {to `iveel
na prostorite na Bitolskiot vilaet i po{iroko, na teritorijata na
Makedonija i na Balkanot. Vo sixilite se prepi{ani golem broj sultanski
naredbi – fermani, sultanski dekreti - berati i naredbi - bujuruldii od razni
drugi turski velikodostojnici. Ovie akti, kako i site drugi akti {to se
registrirani vo delovodnite protokoli na bitolskite kadii se neodminlivi
i verodostojni izvori za prou~uvawe na socijalnata ekonomskata, kulturnata,
duhovnata - religioznata istorija na ovie prostori, a sekako i na golem broj
drugi aspekti, ne pomalku zna~ajni za odredeni nastani i pojavi vrzani za
`ivotot na ovie prostori.
Podatocite za prou~uvawe na socijalnata istorija se mnogubrojni i
zna~ajni i vo {iroki ramki mo`e da se izdvojat vo dve kategorii - podatoci
za socijalniot status na muslimanskoto i na hristijanskoto naselenie. Mo`e
da se dojde do jasna slika za socijalnata polo`ba na oddelni voeni lica spored
imotite {to gi dobile za svoite voeni zaslugi i privilegiite {to gi
koristele vo op{testvoto. Osobeno mnogubrojni se podatocite za gri`ata
{to se prezema za `enite i decata na zaginatite voeni lica kako i na drugite
nezgri`eni kategorii - se odreduvaat starateli za decata i za imotite, pomo{
vo pari za sekojdnevnata egzistencija (decidno e odredena visinata na
pari~nata pomo{ dnevno). Se dobiva vpe~atok deka nezgri`enata muslimanska
`ena (vdovica, razvedena i sl.) imala odredeni „privilegii“ t.e. re~isi
67
Dr`aven arhiv na Republika Makedonija - Centralen del
redovno socijalno se zgri`uvala. Ima podatoci za muslimanskoto naselenie
so odredeni privilegii (sokolari i sl.), no tie gi gubele privilegiite vo
momentot koga ne gi ispolnuvale svoite obvrski. Se sre}avaat mnogu spisoci
za ostavninite na voenite i drugi lica, od koi mo`e da se izvle~at podatoci
za nivnata socijalna polo`ba. Vo pogled na neumuslimanskoto naselenienie,
ima decidni podatoci za visinata na najraznovidni redovni i vonredni danoci
so koi bile optovareni oddelni sela, naseleni mesta, kazi i sl. Se sre}avaat
golem broj molbi od selanite za osloboduvawe od danoci poradi te{kata
ekonomska sostojba i poradi ~estite sobirawa vonredni danoci. Ima dosta
podatoci za ~esto zadol`uvawe na selanite za da mo`at da gi isplatat
danocite, so podatoci za visinata na kamatite i vremetraeweto na
zadol`uvawata. Ne se retki i podatocite za proda`bata na imotite na
selanite na licitacija koga ne uspevale navreme da se razdol`at. Vo odredeni
slu~ai nabele`ani se i uslovite pod koi selanite mo`ele da se prefrlat od
eden na drug imot, oddelni lica so status zakreposteni selani se osloboduvale
od ropstvoto; oddelni muslimani {to izvr{ile ubistva na nemuslimani na
sudot mo`ele da se oslobodat pla}aj}i im otkup na najbliskite ~lenovi na
ubienite lica; ~esto se sre}avaat naredbi, so koi pooddelni sela ili sloevi
na naselenie se osloboduvaat od odredeni danoci. Naredbite so koi se
odreduvaat licata za sobira~i na odredeni danoci davaat jasna slika za
vidovite na danocite, nivnata visina, a sekako i za vremeto koga po~nale ili
prestanale da se sobiraat. Socijalnata polo`ba na nemuslimanskoto
naselenie se vlo{uvala poradi ~estite vonredni dava~ki na selanite za
ishrana i transport na razni turski dr`avni slu`benici ili za ishrana i
transport na voeni edinici: za ogrev, materijali za oru`je i sl.
Se sre}avaat mnogu podatoci za pojava na gonewe i osuduvawe na
aramiite, a voedno i za pojava na ajduci, koi poradi te{kata socijalna
polo`ba po~nale sami da se organiziraat za za{tita od nezakonskite i
prekumernite dava~ki.
Imotno-pravnite raspravii {to se vodele pred kadiite nudat odredeni
socijalni i ekonomski podatoci. Se sre}avaat spisoci na razni zanaet~ii {to
bile zdru`eni vo esnafi, vo koi va`ele odredeni strogi pravila. ^estopati
se naveduvaat golem broj zanaeti ili zanimawa so koi se zanimavale lu|eto, a
i podatoci koi proizvodi ili materijali postoele, kade da se sobiraat ili
kade treba da bidat transportirani ({alitra, barut, vosok i sl.), od {to mo`e
da se vidi: vo koi okolii, naseleni mesta ili gradovi se javuvaat odredeni
rabotilnici za prerabotka. Vo sultanskite naredbi - fermanite se
odreduvaat i cenite na odredeni zanaet~iski proizvodi, koi vo tekot na
godinata se dvi`ele razli~no (do odreden verski praznik e edna cena, a po
nego – druga, poniska ili povisoka, {to zaviselo od najrazli~ni okolnosti).
Za ekonomskata istorija bitni se i podatocite za po~etocite na
zadol`uvaweto na selanite so odredeni kamati (pojava na lihvarstvoto),
otkupuvawe na objekti od oddlni lica od dr`avata ili od drugi sopstvenici
na pokratok ili podolg vremenski period so odredena kirija, otkup na
dr`avni danoci od oddelni lica, koi potoa gi pribirale od selanite, i dr.
Fermanite, beratite i bujuruldiite ~estopati davaat podatoci za
odredeni kulturni ili duhovno-religiozni pra{awa; se sre}avaat podatoci za
izgradba na u~ili{ta, bolnici, xamii, crkvi, bawi-amami, meani-anovi, za
izgradba na pati{ta i najraznovidni drugi objekti; za nazna~uvawe u~iteli,
68
Arhivski fondovi i zbirki 1993-2005
verski lica; podatoci za raznovidni verski muslimanski sekti i dvi`ewa;
podatoci za promena na verata na nemuslimanskoto naselenie, so {to licata
{to ja promenile verata dobivale golemi dano~ni olesnuvawa i drugi
privilegii.
Poradi ~estite i mnogubrojnite vojni {to gi vodela Imperijata na
Balkanot i po{iroko ~esto se sre}avaat podatoci vo vrska so podgotovkite za
odredeni razdvi`uvawa i akcii (sobirawe na voeni obvrznici, obezbeduvawe
ishrana i transport vo odredeni vremenski periodi, vo odredeni kazi, so
podatoci za brojot na licata i grlata dobitok, za koi treba da se obezbedi
ishrana i smestuvawe). Pri odreduvaweto na staaratelstvo za semejstvoto na
zaginatiot vojnik se spomenuva i mestoto kade {to e zaginato liceto.
Sekako deka ovie akti davaat podatoci i za {erijatsko-pravniot sistem
vo Imperijata. Od podatocite se dobiva vpe~atok deka golem broj pra{awa od
sekojdnevnoto `iveewe bile pravno regulirani. ^estopati muslimanite na
sudot mo`ele da izgubat sporovi od hristijanskoto naselenie, a ~esti bile i
poplakite na selanite do sultanot, koj ne ostanuval „gluv“ na oddelni nivni
molbi, barawa i sl. koga bile naru{uvani odredeni zakonski propisi.
Selanite, poradi subjektivni ili objektivni pri~ini, barale nivnite sela da
preminat od edna vo druga kaza, i dr.
Licata zadol`eni za starateli trebalo redovno da gi vodat knigite za
finansiite, vo sprotivno staratelstvoto im bilo odzemano.
So aktite e propi{an i na~inot za sobirawe na jani~ari - edni propisi
va`at za muslimanskoto, a drugi za hristijanskoto naselenie.
Sixilite vo Bitolskiot kadilak izobiluvaat so li~ni imiwa na
muslimansko i hristijansko naselenie, a se spomenuvaat site naseleni mesta
(toponimi i mikrotoponimi); ponekade so brojot na ku}ite i na `itelite.
Arhivskata gra|a s na staroturski jazik.
219. APELACIONEN SUD - SKOPJE (1919-1941); 1919/1941: kn. 12, kut. 2;
0,4. AI, a.e. 331, listovi 1660, NIS 46 str.
Istorijat na fondoobrazovatelot:
So sozdavaweto na Kralstvoto na SHS vo 1918 godina novata dr`ava vo
praktikata nasledi raznovidni pravosudni sistemi i organi. Vo periodot od
1918 do 1941 godina se voo~uva potrebata za formirawe edinstvena voedna~ena
organizaciska postavenost i mre`a na pravosudnite organi.
Na 17 fevruari 1914 godina e donesena Uredba za ureduvawe na sudovite
i sudskite postapki, pri {to vo Skopje e formiran „Veliki sud“ vo rang na
apelaciski sud, vo ~ij sostav vleguvaat pretsedatelot na sudot, ~etiri sudii,
sekretari i administratori.
Vrz osnova na ~lenot 103 od Vidovdenskiot ustav, na 2 septemvri 1923
godina vo Skopje po~nuva da raboti Upravniot sud46.
Vo periodot od 1918 do 1941 godina vo Makedonija postojat dva vida
disciplinski sudovi.
46
Trajko Zajkovski: Sudskite ustanovi vo Makedonija 1918-1941, Makedonski arhivist, Skopje
1973.
69
Dr`aven arhiv na Republika Makedonija - Centralen del
Apelaciskite sudovi ja izvr{uvaat sudskata vlast vo vtor stepen kaj
gra|anskite predmeti, dodeka po krivi~nite predmeti postapuvaat vo
soglasnost so Zakonot za krivi~na sudska postapka.
Organizaciskata postavenost na Apelacioniot sud e sledna:
pretsedatel, potpretsedatel, potreben broj sudii, sudski pomo{nici,
administrativen personal i slu`iteli. Brojot na sudskiot personal go
odreduva ministerot za pravda.
Pretsedatelot go upravuva sudot i vodi nadzor nad sudskiot personal,
po preporaka na personalnoto oddelenie koe dava mislewe do pretsedatelot.
Na 21 dekemvri 1932 godina e donesen Zakonot47 za sedi{tata na
teritorijalnata nadle`nost na apelaciskite sudovi - sudovite vo Belgrad,
Skopje i vo Novi Sad ja zadr`uvaat svojata teritorijalna nadle`nost.
Zada~ite vo apelaciskite sudovi se rasporeduvaat spored istite na~ela
{to va`at za sudovite od prv stepen. Gra|anskite predmeti se rasporeduvaat
me|u pove}e soveti vo sudovite, a krivi~nite se dostavuvaat na eden poseben
sovet.
Vo istata 1932 godina e doneseno Upatstvoto za postapkata za ispravka
na zemji{nite knigi na podra~jata na apelaciskite sudovi vo Belgrad i vo
Skopje.
Vo 1933 godina e donesena Uredbata48 za sudski delovnik za rabotata na
sudovite od prv i od vtor stepen.
Spored navedenata Uredba, vo apelaciskite sudovi se vodat slednive
upisnici:
SU - sudska uprava
GP - gra|anski parnici
PL - praven lek
R - site gra|anski predmeti
Za vodewe na ovie upisnici va`at propisite od Uredbata za redovnite
krivi~ni sudovi. Predmetite, za koi e donesena nekoja odluka, se ozna~uvaat
so reden broj, a za kone~no re{enite predmeti - so znakot ⊥.
Na 4 oktomvri 1934 godina e donesena Uredbata49 za osnovawe na
okoliski i okru`ni sudovi na del od podra~jeto na Apelacioniot sud - Skopje.
Osnovani se okru`ni sudovi so sedi{ta vo Bitola, Veles, Kumanovo,
Ohrid, Prilep, Skopje, Strumica, Tetovo i vo [tip.
Istovremeno, se osnovaat okoliski sudovi so sedi{ta vo Bitola, Resen,
Veles, Kavadarci, Kumanovo, Kratovo, Kriva Palanka, Ohrid, Struga, Debar,
Prilep, Ki~evo, Kru{evo, Skopje, Strumica, Radovi{, Gevgelija, Valandovo,
Tetovo, Gostivar, [tip i vo Ko~ani.
Site okru`ni i okoliski sudovi po~nuvaat da rabotat od 1 noemvri
1934 godina.
Na 10 noemvri 1934 godina e donesena Uredbata50 za formirawe i mesna
nadle`nost na okoliskite {erijatski sudovi na del od podra~jeto na
Apelacioniot sud - Skopje.
47
Slu`beni novini na Kralstvoto na Jugoslavija, Beograd 1932.
Slu`beni novini na Kralstvoto na Jugoslavija, Beograd 1933.
49
Slu`beni novini na Kralstvoto na Jugoslavija, Belgrad 1934.
50
Isto.
48
70
Arhivski fondovi i zbirki 1993-2005
Vrz osnova na ~lenot 435 od Zakonot za sudska krivi~na postapka, na 20
mart 1935 godina e donesena Uredbata51 za osnovawe na sudovi za maloletnici
na podra~jeto na Apelacioniot sud - Skopje.
Vo 1939 godina e donesena Uredbata52 za teritorijalnata nadle`nost na
novite okoliski sudovi: Okoliskiot sud so sedi{te vo Berovo ja opfa}a
Male{evska okolija;
Okoliskiot sud so sedi{te vo Sveti Nikole go opfa}a podra~jeto na
Ov~epolskata okolija; Okoliskiot sud so sedi{te vo Makedonski Brod go
opfa}a podra~jeto na Pore~kiot okrug.
Sodr`inski podatoci za arhivskata gra|a:
Fondot sodr`i 116 krivi~ni i 215 gra|anski predmeti, po koi e
postapuvano vo periodot od 1919 do 1944 godina. Iako fondoobrazovatelot
dejstvuva{e do okupacijata na Makedonija od Bugarija vo 1941 godina, sudot
prodol`i da raboti i vo periodot na okupacijata, zatoa se za~uvani predmeti
do 1944 godina.
Sudskite predmeti sodr`at tu`bi, t.e. obvinitelni akti po
prvostepenata presuda, `albi i odluki na vtorostepeniot Apelacionen sud, a
nekade i kone~ni odluki - presudi dokolku predmetot e zavr{en. Arhivskata
gra|a nudi podatoci za sledewe na kriminalot i za imotno-pravnite odnosi vo
ovoj period.
Arhivskata gra|a s na srpski jazik.
3. VOENI EDINICI I ORGANIZACII
3.1. ARHIVSKI FONDOVI DO 1941
241. GEVGELISKA REVOLUCIONERNA ^ETA ( - ); 1922/1928: kut. 1; 0,1.
AI, a.e. 95, listovi 124, NIS 30 str.
Arhivskata gra|a s na bugarski jazik
242. KOSTURSKI REVOLUCIONEREN REON - KOSTUR ( - 1908);1900/1903:
kut. 1; 0,1. AI, a.e. 205, listovi 225, NIS 121 str.
Arhivskata gra|a s na bugarski jazik
243. LERINSKI REVOLUCIONEREN REON - LERIN ( - 1908); 1906/1907:
papka 1; 0,05. AI, a.e. 11, listovi 11, NIS 8 str.
Arhivskata gra|a s na bugarski jazik
51
52
Slu`beni novini na Kralstvoto na Jugoslavija, Belgrad 1935.
Slu`beni novini na Kralstvoto na Jugoslavija, Belgrad 1939.
71
Dr`aven arhiv na Republika Makedonija - Centralen del
930 (910). KOMANDANTSKA UPRAVA - ALEKSINAC (1915-1918);
1915/1916: kut. 1; 0,1. AI, a.e. 23, listovi 64, NIS 6 str.
Sodr`inski podatoci za arhivskata gra|a:
Fondot e nekompleten. So~uvani se spisoci vo vrska so: zarobeni
„srpski vojnici“ od Pirot, Ni{, Aleksinac, Leskovac, Pre{evo, Vrawe,
Kumanovo, Ohrid, Tetovo, Smederevo, Po`arevac, Kru{evac, Bitola, [tip,
Kavadarci i od drugi mesta (~esto pati stanuva zbor za Makedonci
mobilizirani vo redovite na srpskata vojska vo Prvata svetska vojna);
prepiska vo vrska so transportot na zarobenite vojnici t.e. izvestuvawa za
zarobenite vojnici.
Arhivskata gra|a s na srpski jazik.
931 (909). ^ETVRTA DIVIZIONA BOLNICA (^ETVRTI
DIVIZIONEN LAZARET) s. KRU[EVICA (1915-1918);
1917/1918: kut. 1; 0,1. AI, a.e. 17, listovi 231, NIS 4 str.
Sodr`inski podatoci za arhivskata gra|a:
Fondot e nekompleten. Glavno e so~uvana prepiska na diviziskata
bolnica so nadredenite i podredenite organi i lekarskiot podoficerski oficerski kadar vo vrska so potrebite na bolnicata od hrana, obleka,
medicinski pomagala i lekarstva za zgri`uvawe i lekuvawe na ranetite i
bolnite vojnici; personalna dokumentacija.
Arhivskata gra|a s na bugarski jazik.
932 (911). ELAS - NACIONALNO-OSLOBODITELNA VOJSKA
NA GRCIJA (1941-1945); 1941/1945: kut. 6; 0,6. AI, a.e. 1402,
listovi 2589, NIS 411 str.
Arhivskata gra|a s na gr~ki i na makedonski jazik.
933 (1026). SEDMA DIVIZIJA NA DAG ( - ); 1946/1958: kut: 4; 0,4. AI,
a.e. 586, listovi 1902, NIS 181 str.
Sodr`inski podatoci za arhivskata gra|a:
- izve{tai, prepiska, izjavi i sl. vo vrska so razvojot na partizanskoto
dvi`ewe vo isto~niot del na Egejska Makedonija, partizanski akcii,
mobilizacija i sl. (1946-1948);
- izve{tai za voenite operacii na divizijata, za rabotata na
razuznava~kite slu`bi; obvinenija za neuspehot na partizanskoto dvi`ewe pojava na dezerterstvo (1948-1950);
72
Arhivski fondovi i zbirki 1993-2005
- izjavi za teror vrz obvinetite lica, zapisnici, odluki i re{enija na
Istra`nata komisija na CK na KPG i za izre~eni merki vrz odgovornite lica
na divizijata (1951-1952);
- Odluki i zapisnici od Kontrolnata komisija na CK na KPG za
rehabilitacija na borcite i kadarot na 7-ta divizija. Biografii na voenopoliti~kiot kadar na 7-ta divizija (1953-1958).
Arhivskata gra|a s na makedonski i na gr~ki jazik.
3.2. FONDOVI PO 1941
3.2.1. Fondovi na narodnoosloboditelnite edinici, ustanovi i
organizacii
253. VRHOVEN [TAB NA NARODNOOSLOBODITELNATA VOJSKA NA
JUGOSLAVIJA (1941-1944); 1941/1944: kut. 1; 0,1, Regesti a.e. 43,
listovi 118, NIS - kartoteka.
Arhivskata gra|a s na srpski jazik.
254. GLAVEN [TAB NA MAKEDONIJA (1942-1945); 1942/1945: kut. 6; 0,6;
Regesti a.e. 506, listovi 2484, NIS-kartoteka.
Istorijat na fondoobrazovatelot:
Na denot na napadot na fa{isti~ka Germanija vrz SSSR, 22 juni 1941
godina, Politbiroto na CK na KPJ izdava proglas do antifa{isti~kite i
patriotskite sili so povik za vostanie. CK na KPJ na 27 juni 1941 godina go
formira Glavniot {tab na Narodnoosloboditelnite partizanski odredi na
Jugoslavija. Vo isto vreme partiskite rakovodstva vo zemjata - pokrainite
donele odluka za zabrzani podgotovki za oru`ena borba. Na sednicata na
Politbiroto na CK na KPJ od 4 juli 1941 godina e donesena odluka da se
zapo~ne oru`enata borba, po {to na 12 juli 1941 godina e upaten proglas do
narodite vo Jugoslavija za vostanie.
Oru`enite borbi vo Makedonija zapo~nuvaat ne{to podocna, po
ras~istuvaweto na te{kotiite vo rabotata na Pokrainskiot komitet na KPJ
za Makedonija. Na 31 avgust 1941 godina se formira nov Pokrainski komitet
za Makedonija na ~elo so Lazar Koli{evski. Toga{ e formiran i
Pokrainskiot voen {tab na Makedonija, vo ~ij sostav vlegoa Lazar
Koli{evski, Mihajlo Apostolski, Cvetko Uzunovski, Mir~e Acev, Stra{o
Pinxur i Stiv Naumov. Vo juni 1942 godina Pokrainskiot voen {tab
prerasnuva vo Glaven {tab na NO POM vo sostav: Cvetko Uzunovski, Mihajlo
Apostolski, Mir~e Acev, Stra{o Pinxur, Qup~o Arsov, a podocna se
kooptirani Stiv Naumov i Kuzman Josifovski-Pitu.
73
Dr`aven arhiv na Republika Makedonija - Centralen del
Pri krajot na 1942 godina narodnoosloboditelnoto dvi`ewe ja opfa}a
cela Makedonija, a vo prvata polovina na 1943 godina vooru`enite sili se
izdignati na povisok stepen. Zapo~nuva proces na sozdavawe operativni
{tabovi i povisoki komandni {tabovi. Vo vtorata polovina na fevruari 1943
godina vo Makedonija doa|a Svetozar Vukmanovi}-Tempo kako delegat na CK
na KPJ i Vrhovniot {tab na NOV i POJ. Doa|a do reorganizacija na
Glavniot {tab na NOV i POM i vo voen pogled teritorijata na Makedonija e
podelena na pet operativni zoni. Prezemeni se merki za potesna sorabotka so
gr~kite, bugarskite i so albanskite partizani, kako i za potesna sorabotka so
Glavniot {tab na Kosovo i Metohija i voeno-politi~koto rakovodstvo na
ju`na Srbija.
Od osobeno zna~ewe e formiraweto na CK na KPM na 19 mart 1943
godina vo Tetovo.
Site ovie aktivnosti bea golem i zna~aen ~ekor kon re{avaweto na
makedonskoto nacionalno pra{awe vo tekot na Narodnoosloboditelnata
borba. Toa pridonese za razgoruvawe na oru`enata borba, po{iroka
mobilizacija na narodot vo narodnoosloboditelnoto dvi`ewe i do sozdavawe
na novi vooru`eni edinici. Glavniot {tab na NOV i POM za pouspe{no
vodewe na oru`enata borba formira pet oblasni partiski komiteti – vo
soglasnost so izvr{enata podelba na Makedonija na pet operativni zoni.
Od osobeno zna~ewe za razvojot na oru`enite borbi vo Makedonija e
Prespanskoto sovetuvawe od 2 avgust 1943 godina odr`ano vo Ote{evo.
Pretstojnata o~ekuvana kapitulacija na Italija i razvojot na NOV sozdadoa
uslovi za formirawe podvi`ni voeni edinici - brigadi i bataljoni sposobni
da dejstvuvaat na celata teritorija na Makedonija - kako garant za realizacija
na celite na oru`enata borba, pri {to e odlu~eno da se formiraat organi na
voeno-zadninskata vlast - komandi na mesta, selski ~eti, stra`i i da se
sozdavaat slobodni teritorii.
Arhivskata gra|a s na makedonski i na srpski jazik.
KORPUSI NA NOV NA MAKEDONIJA
255. PRVI - SKOPJE (1944); 1944: papka 1; 0,05
256. VTORI - BITOLA (1944); 1944: papka 1; 0,5
257. PETNAESETTI - SKOPJE (1944-1945); 1944/1945: papka 1; 0,05.
258. BREGALNI^KO-STRUMI^KI - STRUMICA (1944); 1944: papka 1; 0,05.
259. PRVA KORPUSNA ZONA NA MAKEDONIJA - SKOPJE
(1944); 1944: papka 1; 0,05.
74
Arhivski fondovi i zbirki 1993-2005
260. VTORA KORPUSNA OBLAST - BITOLA (1944); 1944: papka 1; 0,05.
Fondovi od 255 do 260 kartoteka.
vkupno a.e. 168, listovi 515, Regesti-
DIVIZII NA NOV NA MAKEDONIJA
261. ^ETIRIESET I PRVA - KAVADARCI (1944-1945); 1944/1945:kut. 2; 0,2.
262. ^ETIRIESET I VTORA - SKOPJE (1944-1945); 1944: kut. 2; 0,2.
263. ^ETIRIESET I OSMA - KI^EVO (1944-1945); 1944: kut. 1; 0,1;
264. ^ETIRIESET I DEVETTA - BITOLA (1944-1945); 1944: kut. 1; 0,1.
265. PEDESETTA - KO^ANI (1944-1945); 1944: papka 1; 0,05.
266. PEDESET I PRVA - STRUMICA (1944-1945); 1944: papka 1; 0,05.
267. KUMANOVSKA - KUMANOVO (1944); 1944: kut. 1; 0,01.
Fondovi od 261 do 267 - vkupno a.e. 461, listovi 1474, Regesti, NIS kartoteka.
Istorijat na fondoobrazovatelite:
Vo po~etokot na 1944 godina na zaedni~koto sovetuvawe vo Fu{tani CK
na KP i Glavniot {tab na Makedonija re{ija da se razgori oru`enata borba
vo Azot, Pore~ i vo Kumanovsko. Po formiraweto na brigadite vo 1944
godina, na 25 avgust 1944 godina vo s. [e{kovo - Kavadarci e formirana
prvata divizija - 41. Makedonska divizija na NOVJ - so nad 2700 borci komandant e Tihomir Milo{evski, politi~ki komesar - Naum Naumovski.
Na 7 septemvri 1944 godina vo s. Lisec - Vele{ko e formirana 42.
Makedonska divizija, koja vo vtorata polovina na noemvri ima pove}e od 4100
borci - komandant e Kosta Ja{makovski, politi~ki komesar - Boro ^u{kar.
Na 10 septemvri 1944 godina vo s. Crnovec - Bitolsko e formirana 49.
Makedonska divizija, koja vo oktomvri ima pove}e od 4200 borci - komandant e
Vasko Karangelevski, politi~ki komesar Ilo Jov~evski.
Na 28 septemvri 1944 godina vo s. Plasnica - Ki~evsko e formirana 48.
Makedonska divizija so nad 3500 borci – komandant e Petar Brajovi}, a
politi~ki komesar Pero Tikvar.
75
Dr`aven arhiv na Republika Makedonija - Centralen del
Vo oktomvri 1944 godina e formirana Kumanovskata divizija –
komandant e Metodija Popovski, politi~ki komesar - Blagoja Popovski.
Na 19 oktomvri vo s. [irok Dol - Berovsko e formirana 51.
Makedonska divizija - so nad 2470 borci - komandant - Kiril Miqovski,
politi~ki komesar - Rade Gogov.
Na 6 dekemvri nejziniot {tab e preimenuvan vo {tab na 50. Makedonska
divizija (na teritorijata na Jugoslavija istovremeno postoele dve divizii so
oznaka 51 (Makedonska 51 i Vojvodinska 51 divizija).
Na 3 oktomvri 1944 godina od 50. i 51. Makedonska divizija e formiran
Bregalni~ko-strumi~kiot korpus na NOVJ.
Od 41, 48 i 49 divizija e formiran 15. Makedonski korpus na NOVJ so
11.340 borci.
Na krajot od 1944 godina NOV na Makedonija ima{e dva korpusa, 6
divizii, 27 brigadi i 3 odredi.
Arhivskata gra|a s na makedonski jazik.
OPERATIVNI ZONI
268. PRVA - KI^EVO (1943-1944); 1943/1944: kut. 1; 0,1.
269. VTORA - BITOLA (1943-1944); 1943/1944: kut. 1; 0,1.
270. TRETA - KAVADARCI (1943-1944); 1943/1944: papka 1; 0,05.
271. ^ETVRTA - [TIP (1943-1944); 1944: papka 1; 0,05.
272. PETTA - SKOPJE (1943-1944); 1944: papka 1; 0,05.
Fondovi od 268 do 272 - vkupno a.e. 223, listovi 481, Regesti, NIS kartoteka.
Istorijat na fondoobrazovatelite:
Vo proletta 1943 godina Glavniot {tab na NOV i POM, za pouspe{no i
polesno rakovodewe so oru`enite borbi kako i so vooru`enite sili, formira
pet oblasni partiski komiteti.
Voeno-politi~kite uspesi na sojuznicite vo 1944 godina na site
frontovi, kako i uspesite vo Makedonija, go nateraa germanskiot okupator da
se podgotvuva za povlekuvawe. Pati{tata na povlekuvaweto na germanskata
armiska grupa „E“ od Grcija i od Albanija vodea niz Makedonija. Pred
edinicite na NOV i PO na Makedonija se navestuvaat te{ki borbi. Za
pouspe{na realizacija na zada~ite se nametnuva{e reorganizacija na voeno-
76
Arhivski fondovi i zbirki 1993-2005
organizaciskite strukturi i od tie pri~ini teritorijata na Makedonija be{e
podelena na pet operativni zoni:
- Prvata operativna zona vo Makedonija e formirana vo maj 1943 godina
na podra~jeto na severozapadna Makedonija - severno od linijata Debar,
Ki~evo - Brod i zapadno od `elezni~kata pruga Veles - Skopje - Ka~anik.
Komandant na zonata be{e Ivan Tanev Doj~inov, a politi~ki komesar Mino
Bogdanov-Largo.
- Vtorata operativna zona na NOV i POM e formirana na 20 maj 1943
godina - ju`no od linijata Debar - Ki~evo - Brod i zapadno od `elezni~kata
pruga Prilep - Bitola. Komandant na zonata be{e Todor Angelovski, a
zamenik-politi~ki komesar Lazar Haxipopovski.
- Tretata operativna zona na NOV i POM e formirana vo po~etokot na
maj 1943 godina - isto~no od prugata Prilep - Bitola i zapadno od prugata
Veles - Gevgelija. Komandant na zonata be{e Nikola Min~ev, a politi~ki
komesar Dimitar Angelov-Gaber.
- ^etvrtata operativna zona treba{e da se formira vo isto~na
Makedonija - isto~no od prugata Veles - Gevgelija i ju`no od prugata Veles [tip - Ko~ani. No na 21 maj 1943 godina, pri izleguvaweto na teren vo
Vinica, be{e razbien {tabot na ^etvrtata operativna zona, a negoviot
komandant Van~o Prke istiot den zagina.
- Pettata operativna zona e formirana vo po~etokot na avgust 1943
godina, za nea ne postoe{e {tab - rakovodstvoto so zonata im be{e dovereno
na Boro Pockov, Hristijan Todorovski i Vera Joci}. Zonata gi opfa}a{e
teritoriite na Skopje, Kumanovo i krivopalane~kiot region.
Zada~a na {tabovite na operativnite zoni be{e formirawe novi
partizanski odredi. Vo ovoj period na teritorijata na Makedonija bea
formirani 14 novi partizanski odredi, koi ja prodol`ija oru`enata borba.
Istovremeno, se razviva {iroka politi~ka aktivnost za formirawe na
organite na narodnoosloboditelnata vlast i drugi organi i organizacii na
NOV.
Pretstojnata kapitulacija na Italija i razgorot na oru`enata borba }e
sozdadat uslovi za formirawe na bataljonite i brigadite.
Po instrukcii na Vrhovniot {tab, Glavniot {tab na NOV i POM ja
podeli Makedonija na tri voeni oblasti: Skopska, Bitolska, [tipska i
Komanda na gradot Skopje (8 dekemvri 1944). Vo voenite oblasti se osnovaa
komandi na podra~ja i komandi na mesta. Osnovni zada~i na voeno-zadninskite
organi bea mobilizacijata, snabduvaweto (intendaturata), razuznava~kite
aktivnosti, sudskite slu`bi, slu`bite za soobra}aj i vrski i sanitetskite
slu`bi.
Arhivskata gra|a s na makedonski jazik.
77
Dr`aven arhiv na Republika Makedonija - Centralen del
BRIGADI NA NOV I PO NA MAKEDONIJA
273. PRVA MAKEDONSKO-KOSOVSKA - SLIVOVO (1943-1945);
1943/1944: kut. 2; 0,2.
274. VTORA - FU[TANI (1943-1945); 1943/1944: kut. 2; 0,2.
275. TRETA - @EGWANI (1944-1945); 1944: kut. 2; 0,2.
276. ^ETVRTA - [TIP (1944-1945); 1944/1945: kut. 2; 0,2.
277. PETTA - PRILEP (1944-1945); 1944: kut. 3; 0,3.
278. OSMA VELE[KA - VELES (1944-1945); 1944/1945: kut. 2; 0,2.
279. ^ETIRINAESETTA - KO^ANI (1944-1945); 1944/1945: papka 1; 0,05.
280. PETNAESETTA - MAKEDONSKI BROD (1944-1945); 1944/1945
: papka 1; 0,05.
281. OHRIDSKA ARTILERISKA - OHRID (1944); 1944: kut. 2; 0,2.
282. LERINSKO-KOSTURSKA - BITOLA (1944); 1944: kut. 1; 0,1.
283. „GOCE DEL^EV“ - SOFIJA (1944); 1944: kut. 6; 0,6.
284. [ESTA - KI^EVO (1944-1945); 1944: kut. 1; 0,1.
285. SEDMA - BITOLA (1944-1945); 1944: kut. 1; 0,1.
286. DEVETTA - KAVADARCI (1944-1945); 1944: kut. 1; 0,1.
287. DESETTA - KAVADARCI (1944-1945); 1944: kut. 1; 0,1.
78
Arhivski fondovi i zbirki 1993-2005
288. EDINAESETTA - KAVADARCI (1944-1945); 1944/1945: kut. 1; 0,1.
289. DVANAESETTA - SKOPJE (1944-1945); 1944: kut. 1; 0,1.
290. TRINAESETTA - VINICA (1944-1945); 1944: kut. 1; 0,1.
291. [ESNAESETTA - SKOPJE (1944-1945); 1944: kut. 1, 0,1.
292. SEDUMNAESETTA - KRATOVO (1944-1945); 1944; kut. 1, 01.
293. OSUMNAESETTA - KUMANOVO (1944-1945); 1944: kut. 1; 0,1.
294. DEVETNAESETTA - DEL^EVO (1944-1945); 1944: kut. 1; 0,1.
295. DVAESETTA - RADOVI[(1944-1945); 1944: kut. 1; 0,1.
296. DVAESET I PRVA - STRUMICA (1944-1945); 1944: kut. 1; 0,1.
Fondovi od 273 do 296 - vkupno a.e. 958, listovi 2582, Regesti - NIS
kartoteka.
-
Istorijat na fondoobrazovatelite:
Vo oglasnost so odlukite na Prespanskoto sovetuvawe, CK na KPM na
18 avgust 1943 godina na Slavej Planina, zaedno so [tabot na 2-ta operativna
zona, go formira Prviot bataljon „Mir~e Acev“ - prvata operativna edinica
na makedonskiot narod - „garantot za za~uvuvawe na postignatoto vo tekot na
vostanieto i revolucijata“.
Vo tekot na 1944 godina vo Makedonija se formirani 27 brigadi, vo ~ij
sostav ima{e 98 bataljoni - Vtorata makedonska udarna brigada formirana na
20 dekemvri 1943 - s. Fu{tani Ko`uf - Tretata (@egqane), ^etvrtata (Lisec) ,
Pettata (s. Zborsko - Egejska Makedonija), Sedmata (s. Pevkohori - Egejska
Makedonija), Devettata (s. [e{kovo), Desettata (Ko`uv), ^etvrtata
{iptarska brigada (7 makedonsko-{iptarska brigada - planina Karaorman),
Edinaesettata makedonsko-kumanovska (s. Pelince), Petnaesettata - Pore~ka,
Osmata - Vele{ka, [estata makedonska, Kru{evskata brigada, Dvanaesettata
makedonsko-skopska, Trinaesettata, brigadata „Goce Del~ev“, ^etirinaesettata makedonska brigada „Dimitar Vlahov“, Edinaesettata makedonska
brigada - Vtora - Tikve{, Osumnaesettata, [esnaesettata, Sedumnaesettata,
Devetnaesettata makedonska brigada „Goce Del~ev“, Dvaesettata, Dvaeset i
prvata i Prvata egejska udarna brigada.
79
Dr`aven arhiv na Republika Makedonija - Centralen del
Po kapitulacijata na Italija se sozdava ogromna slobodna teritorija
vo zapadna Makedonija, na potegot Struga, Debar, Ki~evo i Ohrid so
oslobodenite gradovi Ki~evo i Debar. Glavniot {tab na NOV i POM i CK na
KP na Makedonija se prefrluvaat na slobodnata teritorija vo Debarca i se
vospostavuva radiovrska so Vrhovniot {tab na NOV i POJ.
Doa|a do masovno formirawe na novi edinici - bataljoni, se formiraat
narodnoosloboditelni odbori i e sozdadena voeno-zadninska organizacija so
tri komandni mesta vo Debar, Ki~evo i vo Debarca - s. Izdeglavje.
Sozdavaweto golem broj bataljoni i brigadi ovozmo`uva pro{iruvawe na
oru`enata borba po dolinata na rekata Vardar, zagrozuvawe na
komunikacijata Skopje - Solun.
Sojuzni~kata vrhovna komanda od Kairo, vo soglasnost so Vrhovniot
{tab na NOV i POJ, ja pra}a prvata voena misija pri Glavniot {tab na
Makedonija na ~elo so majorot Kvajn (\or|).
Arhivskata gra|a s na makedonski jazik.
BATALJONI
297. „MALESIJA“ - STRUGA (1943); 1943: kut. 1; 0,1.
298. „MIR^E ACEV“ - DEBARCA (1943); 1943: kut. 1, 0,1.
299. „ORCE NIKOLOV“ - KUMANOVO (1934-1944); 1943/1944: kut. 1; 0,1.
300. „ SLAVEJ“ - DEBARCA (1943); 1943: kut. 1; 0,1.
301. „STIV NAUMOV“ - FU[TANI (1943); 1943: kut. 1, 0,1.
302. „STRA[O PINXUR“ - KAVADARCI (1943-1944); 1943/1944: kut. 1; 0,1.
303. „HRISTO BOTEV“ - FU[TANI (1944); 1944: kut. 1; 0,1.
ODREDI NA NOV I PO NA MAKEDONIJA
304. „\OR^E PETROV“ - PRILEP (1942-1943); 1942/1943: kut. 1; 0,1.
305. „PELISTERSKI“ - BITOLA (1942-1943); 1942/1943: kut. 1; 0,1.
80
Arhivski fondovi i zbirki 1993-2005
306. „HRISTO BOTEV“ - FU[TANI (1943-1944); 1943-1944: kut. 1; 0,1.
307. BITOLSKI „GOCE DEL^EV“ (1942-1943); 1942/1943: kut. 1; 0,1.
308. BITOLSKO-KRU[EVSKI - BITOLA (1944); 1944: kut. 1; 0,1.
309. BITOLSKO-PRESPANSKI - BITOLA (1944); 1944: kut. 1; 0,1.
310. VELE[KI „DIMITAR VLAHOV“ - VELES (1942-1943);
1942/1943: kut. 1; 0,1.
311. KRU[EVSKI - KRU[EVO (1944); 1944: kut. 1; 0,1.
312. KUMANOVSKI - KUMANOVO (1943-1944); 1943: kut. 1; 0,1.
313. PORE^KI - MAKEDONSKI BROD (1944); 1944: kut. 1; 0,1.
314. PRILEPSKI „DIMITAR VLAHOV“ - PRILEP (1942); 1942:
kut. 1; 0,1.
315. SKOPSKI - SKOPJE (1941-1944); 1942/1944: kut. 1; 0,1.
316. „DAMJAN GRUEV“ - RESEN (1942-1943); 1942/1943: kut. 1; 0,1.
317. PRILEPSKI - PRILEP (1942-1944); 1942: kut. 1; 0,1.
318. „JANE SANDANSKI“ - BITOLA (1944); 1944: kut. 1; 0,1.
319. „MALESIJA“ - STRUGA (1943); 1943: kut. 1; 0,1.
320. „SLAVEJ“ - STRUGA (1943); 1943: kut. 1; 0,1.
Fondovi od 304 do 320 - vkupno a.e. 310, listovi 874, Regesti,
NIS-kartoteka.
81
Dr`aven arhiv na Republika Makedonija - Centralen del
Istorijat na fondoobrazovatelite:
Na 22 avgust 1941 godina vo blizinata na Skopje (s. Zloku}ani) e
formiran Skopskiot partizanski odred, koj od septemvri dejstvuva na
Skopska Crna Gora.
Prilepskiot partizanski odred, formiran vo sredinata na septemvri
1941 godina na planinata Mukos, na 11 oktomvri izvr{i napad na policiskata
stanica i na zatvorot vo Prilep i gi uni{ti telefonskite postrojki. Ovoj
nastan se praznuva kako den na Vostanieto na makedonskiot narod.
Vo periodot od 1941 do 1944 godina na teritorijata na Makedonija se
formirani 34 partizanski odredi, i toa:
- 1941 - pokraj ve}espomenatite (Skopski i Prilepski), Kumanovskiot
odred - 12 oktomvri, Male{evskiot odred - 25 avgust;
- 1942 - Bitolsko-prespanskiot (Prespansko-ohridski) „Damjan Gruev“ 6
juli, Bitolskiot odred „Pelister“ 22 april, Kru{evskiot „Pitu Guli“ 16
april, Mavrovskiot odred (Gostivarsko-mavrovski) 30 septemvri i Vele{kiot
odred „Pere To{ev“ vo maj;
- 1943 - Bitolskiot odred „Goce Del~ev“ - 22 maj, Bregalni~kiot odred
17 maj, odredot „Drimkol“ - vo po~etokot na avgust, Gevgeliskiot odred „Sava
Mihailov“ vo maj, Ki~evskiot odred 23 april, Vtoriot ki~evsko-mavrovski
odred 21 maj, odredot „Kopa~ka“ septemvri, odredot „Malesija“ 23 septemvri,
Makedonsko-kosovskiot odred - avgust i Tikve{kiot odred „Dobri Daskalov“
13 maj; Odredot „Slavej“ (Bataljon „Slavej“) vo septemvri;
- 1944 - Bitolskiot odred (Bitolsko-prespanski, Bitolsko-prilepski i
Bitolsko-kru{evski) vo avgust, Gevgeliskiot odred (vtor - Gevgeliskobogdanski) 30 juli, Kratovskiot odred - avgust, Krivopalane~kiot odred avgust, Lerinskiot odred - 20 oktomvri, Mariovskiot odred - vo oktomvri,
Ohridsko-prespanskiot (Resensko-prespanski) 21 mart, Pla~kovi~kiot odred 12 april, Prespanskiot odred - juli, Prilepskiot odred - vtor (Vele{koprilepski), 20 juli, Strumi~kiot odred - 18 avgust, Strumi~ko-gevgeliskiot
odred (Pla~kovi~ki odred) 12 april i Tikve{kiot odred - vtor - vo oktomvri.
Arhivskata gra|a s na makedonski jazik.
4. PROSVETNI, KULTURNI I NAU^NI USTANOVI
4.1. PROSVETNI USTANOVI I U^ILI[TA
323. FILOZOFSKI FAKULTET - SKOPJE ( 1920-1941); 1919/1941: kn. 66,
kut. 43; 5,5. AI, a.e. 1479, listovi 25816, NIS 421 str.
a`urirano vo AOP - bazite
Istorijat za fondoobrazovatelot:
Vo 1920 godina vo Skopje e osnovan Filozofskiot fakultet. Sobiraj}i
okolu sebe mladi lu|e i nau~en kadar, toj pretstavuva{e privle~en centar i
preduslov za nacionalno sozrevawe i kulturno izdigawe na ovie prostori.
82
Arhivski fondovi i zbirki 1993-2005
Fakultetot vospituva{e i obrazuva{e generacii, koi podocna u~estvuvaa vo
vodeweto na na{iot op{testveno-politi~ki, nau~en i kulturen razvoj i
napredok.
Filozofskiot fakultet vo Skopje pretstavuva poseben fakultet vo
ramkite na Univerzitetot vo Belgrad. Toj e pravno lice, na ~ie ~elo stoi
dekanot, Fakultetskiot sovet i Sudot na slu{atelite. Nema poseben
univerzitetski senat, a taa funkcija mu e doverena na Univerzitetskiot senat
vo Belgrad. Fakultetot po~na da raboti so otsek za op{testveno-humanitarni
nauki.
Od osnovaweto se ~uvstvuva{e potreba od otvorawe otsek za prirodni
nauki (fizika, hemija, matematika...). Fakultetot celi 20 godini se bore{e za
svoe pro{iruvawe.
Vo 1930 godina, spored so~uvanite akti vo fondot, na Filozofskiot
fakultet rabotat slednive katedri:
- teoriska filozofija; psihologija; prakti~na filozofija so
pedagogija;
- fizi~ka geografija i antropogeografija;
- etnologija so etnografija; srpski jazik;
- istorija na ju`noslovenskata kni`evnost;
- klasi~na filologija; francuski jazik i kni`evnost; germanski jazik i
kni`evnost; komparativna kni`evnost so teorija; narodna istorija; istorija
na stariot vek; istorija na sredniot vek; istorija na noviot vek;
vizantologija; arheologija; istorija na umetnosta i slovenska filologija.
Postoeja tri lektorati - za francuski, ruski i germanski jazik. Na
Fakultetot postoeja fondacii, preku koi studentite koristea stipendii,
nagradi i sl.
Vo 1929/1930 godina, vo ramkite na 12 seminari i 1 institut rabotea 4
redovni profesori, 6 vonredni profesori, 4 docenti, 2 lektori, 1 asistent, 1
kartograf i 18 nastavnici.
Vo 1940 godina fakultetot rabote{e so 8 redovni profesori, 5
vonredni profesori, 4 docenti, 3 lektori i 1 vr{itel na dol`nosta lektor, 2
asistenti i 1 asistent-pripravnik, 1 kartograf, 223 nastavnici i 7
pomo{nici-nastavnici.
Od so~uvanata arhivska gra|a mo`e da se konstatira deka Fakultetot vo
1920/1921 godina zapo~nal da raboti so 21 student, a vo 1929/1930 godina
rabote{e so 124 studenti.
Arhivskata gra|a s na srpski jazik.
324. UNIVERZITET „CAR BORIS III“ - SKOPJE (1943-1945); 1943/1945:
kn. 2, kut. 5; 0,6. AI, a.e. 217, listovi 3011, NIS 63 str.,
a`urirano vo AOP - bazite
Istorijat na fondoobrazovatelot:
Univerzitetot po~na da raboti na 22 oktomvri 1943 godina.
Podgotovkite za otvorawe na Univerzitetot po~naa vo po~etokot na 1943
godina so objaveniot konkurs za profesorski kadar. Konkursot trae{e do 21
juni 1943 godina, po {to Sovetot na Sofiskiot univerzitet „Sveti Kliment
83
Dr`aven arhiv na Republika Makedonija - Centralen del
Ohridski“ pristapi kon izbor na kadarot. Pogolemiot del od profesorite
be{e od Bugarija, a samo mal del od Makedonija.
Fakultetot rabote{e kako istorisko-filolo{ki. Za rektor i dekan na
Univerzitetot be{e nazna~en docent Atanas Iliev. Vo u~ebnata 1943/1944
godina ima{e studii po slovenska filologija, istorija i geografija. Upisot
ne be{e ograni~en, i pokraj raznite privilegii. Za da mo`e Univerzitetot da
raboti, bea doneseni 72 zavr{eni maturanti od Bugarija.
Sodr`inski podatoci za arhivskata gra|a:
Fondot sodr`i programi za rabota, spisoci na studenti, uslovi za
zapi{uvawe; dosieja na docentite, lektorite, asistentite i na tehni~kiot
personal na Univerzitetot; dosieja na studentite od spomenatite tri katedri
- slovenska filologija, istorija i geografija.
So~uvana e op{tata i finansiskata prepiska.
Arhivskata gra|a s na bugarski jazik.
934 (915). CRKOVNO-U^ILI[NO NASTOJATELSTVO - KRATOVO ( - );
1905/1918: kut. 1; 0,1. AI, a.e. 159, listovi 235, NIS 47 str.
Sodr`inski podatoci za arhivskata gra|a:
Ustav na Crkovno-u~ili{noto nastojatelstvo; prepiska na
pretsedatelite na crkovno-u~ili{nite op{tini vo vrska so raboteweto na
u~ili{tata, nazna~uvaweto u~iteli, sobiraweto finansiski sredstva,
platite na u~itelite i sl., nazna~uvaweto pomo{en personal vo u~ili{tata,
rabotata i prinadle`nostite na crkovnite horovi; izdavaweto objekti pod
zakup i sobiraweto sredstva od niv; za sobiraweto sredstva od esnafskite
zdru`enija za popravka na crkvi, manastiri i ikoni; molbi za nazna~uvawe
u~iteli i sl.
Arhivskata gra|a s na bugarski jazik.
938 (916). SKOPSKO TRETOKLASNO PEDAGO[KO U^ILI[TE SKOPJE ( - ); 1905: kut. 1; 0,1. AI, a.e. 6, listovi 40, NIS 3 str.
Sodr`inski podatoci za arhivskata gra|a:
Zapisnici od odr`anite sostanoci na U~itelskiot sovet, soslu{uvawa
u~enici {to formirale revolucionerni kru`oci; popolneti pra{alnici od
u~enicite vo vrska so kru`ocite; prepiska so crkovno-u~ili{nite op{tini
vo vrska so zapi{uvaweto u~enici.
Arhivskata gra|a s na bugarski jazik.
84
Arhivski fondovi i zbirki 1993-2005
939 (920). [email protected] OFICERSKA [KOLA - SKOPJE ( - ); 1930/1934: kut: 2; 0,2.
AI, a.e. 25, listovi 1293, NIS 7 str.
Sodr`inski podatoci za arhivskata gra|a:
Spisok na pitomcite od 59 klasa na Ni`ata oficerska {kola - Voena
akademija; voeni zapovedi; u~ebnici za istorijata na vojnite: Rusko-turskata
vojna 1912-1913, istorija na italijanskiot front; u~ebnici „Slu`ba vrski“,
„Slu`ba vozduhoplovstvo“, „Balistika“, „Voena pedagogija i psihologija“;
„Rakuvawe i takti~ka upotreba na oru`je“; voeni karti; sutuaciski planovi
vo vrska so napadi; razni upatstva, statii, bele{ki; ispitni pra{awa i
odgovori; izve{taj od posetata na pitomcite na ^ehoslova~ka, i sl.
Arhivskata gra|a s na srpski jazik.
4.2. KULTURNI USTANOVI
339. PRIRODNO-NAU^EN MUZEJ - SKOPJE (1941-1944); 1941/1944:
kn. 1, kut. 1; 0,1. AI, a.e. 27, listovi 271, NIS 11 str.
a`urirano vo AOP - bazite
Istorijat na fondoobrazovatelot:
So Naredbata br. 97 od 10 maj 1943 godina na Ministerstvoto za
vnatre{ni raboti i narodno zdravje na Bugarija e osnovan Prirodnonau~niot
muzej na gradot Skopje. Celta i zada~ite na Muzejot bea obedinuvawe na site
inicijativi na oddelni zdru`enija i ~lenovi vo oblasta na prirodnite nauki
za da se ostvari povisoka stru~na i nau~na dejnost. Za taa cel se podgotvuvaa
stru~ni predavawa, se izdavaa periodi~ni izdanija i nau~ni publikacii i se
organiziraa natprevari me|u ~lenovite. Muzejot poseduva{e stru~na
biblioteka, sorabotuva{e so srodni zdru`enija vo stranstvo i organizira{e
nau~ni ekskurzii.
Sodr`inski podatoci za arhivskata gra|a:
So~uvan e Ustavot na Prirodnonau~niot muzej, izve{tai za rabotata,
finansiska prepiska; buxet; spisoci na izdanijata vo bibliotekata i
personalna dokumentacija na vrabotenite.
Arhivskata gra|a s na bugarski jazik.
342. UREDNI[TVO NA SPISANIETO „PRAVI PUT“ - SKOPJE
( - ); 1937: kut. 1; 0,1. AI, a.e. 3, listovi 20, NIS 1 str.
85
Dr`aven arhiv na Republika Makedonija - Centralen del
845 (921). NARODNA BIBLIOTEKA - SKOPJE (1941-1944);
1941/1944: kut: 4; 0,4. AI, a.e. 94, listovi 2870, NIS 26 str.
Sodr`inski podatoci za arhivskata gra|a:
Nacrt-buxeti na Narodnata biblioteka za 1941 i 1942 godina i
odobrenie na buxetot po partii za 1943 godina; dosieja na vrabotenite lica vo
bibliotekata; pravilnik za polagawe bibliotekarski ispiti; akti vo vrska so
za{titata i evakuacijata na bibliote~niot i arhivskiot materijal vo
bibliotekata; prepiska vo najgolem obem so Ministerstvoto za narodna
prosveta – Sofija, pod ~ij patronat raboti bibliotekata, za razni tekovni
pra{awa od nejzinoto rabotewe - za formirawe Komitet za bibliotekarstvo
vo Skopje (1942 god.); spisoci na korisnici na bibliote~niot fond; spisoci za
kni`niot fond na bibliotekata (knigi, spisanija, stru~na literatura,
vesnici i sl.).
Arhivskata gra|a s na bugarski jazik.
5. SOCIJALNI I ZDRAVSTVENI USTANOVI
5.2. ZDRAVSTVENI USTANOVI
958 (925). LEKARSKA KOMORA PRI VARDARSKA BANOVINA - SKOPJE
( - ); 1925/1940: kut. 1; 0,1. AI, a.e. 12, listovi 17, NIS 4 str.
Sodr`inski podatoci za arhivskata gra|a:
Spisok na zdravstvenot oddel na Okoliskiot naroden odbor za gradot
Negotino; molbi za vrabotuvawe; prepiska za uplatena ~lenarina na ~lenovi
na Komorata; prepiska vo vrska so vrabotuvaweto na d-r Marija Popadi} dentist; referat za higienata.
Arhivskata gra|a s na srpski jazik.
959 (1043). SEKCIJA NA APTEKARSKATA KOMORA PRI
VARDARSKA BANOVINA - SKOPJE ( - ); 1935/1940: kut. 1;
0,1; AI, a.e. 39, listovi 60, NIS 11
86
Arhivski fondovi i zbirki 1993-2005
6. STOPANSTVO I BANKARSTVO
6.1.2. Stopanski zdru`enija
961 (927). ZANATSKA KOMORA - SKOPJE ( - ); 1932/1941: kn. 3,
kut. 1; 01. AI, a.e. 13, listovi 197, NIS 6 str.
Sodr`inski podatoci za arhivskata gra|a:
Zapisni~ki knigi na Zanatskata komora za periodot 1932-1935 godina i
1937-1941 godina; Kniga - izve{tai za rabota na Zanatskata komora 1937
godina; Statut na Komorata 1933 godina, Pravilnik za izbor na pratenici;
Pravilnik za pravata i dol`nostite na slu`benicite; Pravilnik za
penziskiot fond na Komorata; Pravilnik za sudot na Komorata; Pravilnik za
podgotvuvawe buxeti na zdru`enijata, akti na okoliskite zanaet~ii;
pravilnici za polagawe majstorski ispiti, za patni i dnevni tro{oci, za
naplata na taksi; izve{taj za rabotata na Komorata 1936 godina; upatstva za
naplata na taksi, za vodewe knigovodstveni knigi.
Arhivskata gra|a s na srpski jazik.
962 (1093). TRGOVSKO-INDUSTRISKA KOMORA - SKOPJE ( - ); 1935/1940:
kn. 1, kut. 1; 0,1. AI, a.e. 5, listovi 47, NIS 4 str.
Sodr`inski podatoci za arhivskata gra|a:
Zapisnik od trieset i pettata sednica na Komorata; izve{tai za
sostojbata na stopanstvoto na podra~jeto na Vardarska banovina
(zemjodelstvo, industrija, trgovija, ugostitelstvo, bankarstvo); za u~estvoto
na trgovcite vo otkupot na zemjodelski proizvodi, `elezni~ki tarifi za
prevoz; izve{taj od sostanokot so pretstavnicite na Trgovskata industriska
komora vo vrska so donesuvaweto na Zakonot za patni fondovi; izvadok od
trieset i sedmata sednica na Sovetot na Komorata za revizija na Pravilnikot
za naplata na pridonesi.
Arhivskata gra|a s na srpski jazik.
963 (1094). OBLASNA STOPANSKA KOMORA - SKOPJE ( - ); 1943/1944;
1954/1955: kn. 1; 0,1. NIS 1 str.
87
Dr`aven arhiv na Republika Makedonija - Centralen del
7. OP[TESTVENO-POLITI^KI ORGANIZACII,
DRU[TVA I [email protected]
7.1. POLITI^KI I OP[TESTVENO-POLITI^KI
ORGANIZACII
7.1.1. Napredni politi~ki i politi~ko-op{testveni organizacii
427. CENTRALEN KOMITET NA KPM/SKM - SKOPJE
(1945-1990);1945/1990: kn. 100, kut. 2.367; 236,7. AI, a.e. 31.460,
listovi 438.181, NIS 5.734 str. (1.780 kutii so partiski dosieja,
73.910 arhivski edinici, NIS 650 str. i 49.610 kartote~ni listovi)
Istorijat na fondoobrazovatelot:
Komunisti~kata partija na Makedonija, kako integralen del na KPJ, e
formirana vo tekot na NOV. Na 19 mart 1943 godina vo Tetovo e formiran
prviot centralen komitet na KP. Vo tekot na NOV i Revolucijata KP ima{e
uloga na organizator i predvodnik i od revolucijata taa izleze kako vode~ka
sila na narodot. Borbata na KP za socijalisti~ko op{testvo se odviva{e vo
mo{ne te{ki i bitno izmeneti uslovi za organizirawe na novata
socijalisti~ka zaednica i obnovuvawe na zemjata razurnata od vojnata. Za da
se sozdade cvrsta osnova za socijalisti~ki razvoj na zemjata be{e potrebno
KP organizirano da se izdignuva i da jakne. Za taa potreba se organizira
partiskiot aparat na CK na KPJ i na CK na republikite i drugite partiski
rakovodstva prilagoden na novata uloga i polo`ba na Partijata. CK kako
najvisok organ na Partijata ima {iroki ovlastuvawa vo donesuvaweto na
najva`nite odluki: politi~ki, organizaciski, stopanski, me|udr`avni i tie
od oblasta na me|unarodnoto rabotni~ko dvi`ewe, vnatre{nata i kadrovskata
politika. Bidej}i vo povoeniot period do odr`uvaweto na Pettiot kongres na
KPJ, t.e. Prviot kongres na KPM vo 1948 godina, centralnite komiteti ne se
sostanuvaa vo poln sostav, site va`ni odluki gi donesuva{e Politbiroto, koe
dejstvuva{e kako centralen komitet. Politbiroto e najtesnoto rakovodstvo
na partiskiot vrv sostaveno od najistaknatite revolucioneri. Politbiroto
se potpira{e na mre`ata na partiskite komiteti i nivnite pomo{ni tela.
Rabotej}i vrz konkretizirawe na linijata na CK na KPJ/SKJ, rabotata
na CK na KPM/SKM proizleguva{e i od posebnostite vo ekonomskosocijalnata struktura, razlikite vo istoriskite uslovi na nastanuvawe i
razvitok i razlikite vo ekonomski pogled na sekoja republika oddelno.
Za seto vreme na svoeto postoewe, bez ogled dali stanuva zbor za
legalniot, ilegalniot, voeniot ili periodot na obnova i socijalisti~ka
izgradba na zemjata, Partijata, odnosno CK sozdava{e odredena arhivska
gra|a. Po formiraweto na KPM i Prviot centralen komitet, teritorijata na
Makedonija be{e podelena na pet operativni zoni, a za rakovodewe na
partiskata organizacija se formirani pet oblasni komiteti na KPM (Prv
oblasten komitet na KPM - Tetovo, Gostivar, Mavrovo, Ki~evo i Debar so
okoliite; Vtor oblasten komitet na KPM - Struga, Ohrid, Resen, Bitola,
88
Arhivski fondovi i zbirki 1993-2005
Prilep, Kru{evo so okoliite; Tret oblasten komitet na KPM - Veles,
Kavadarci i Gevgelija so okoliite; ^etvrt oblasten komitet na KPM - Sveti
Nikole, [tip, Radovi{, Valandovo, Strumica, Ko~ani, Berovo, Peh~evo i
Del~evo so okoliite; Petti oblasten komitet na KPM - Skopje, Kumanovo,
Kratovo i Kriva Palanka so okoliite). Na 6 avgust 1944 godina Prezidiumot
na ASNOM vo s. Ramno - Kumanovsko donese re{enie po linija na vlasta
Makedonija da se podeli na ~etiri oblasti. Spored ovaa podelba, izvr{ena e
teritorijalna podelba na Makedonija po partiska linija. Se formiraa ~etiri
oblasni komiteti na KPM (Skopski, Bitolski, [tipski i Ki~evskodebarski). Na 21 oktomvri 1944 god. Ki~evsko-debarskata oblast e pripoena
kon Bitolskata. Po partiska linija, bea formirani i tri oblasni komiteti.
Sledej}i gi organizaciskite promeni na dr`avnata vlast i uprava vo
Makedonija diktirani od ustavnite promeni, partiskata organizacija vo
Makedonija dejstvuva preku svoite okoliski, gradski i mesni komiteti na
KPM/SKM kako i preku op{tinskite komiteti na Partijata.
So noviot pove}epartiski koncept na op{testveno ureduvawe na
nezavisna i suverena Republika Makedonija zgasnuva dejnosta na partiskata
organizacija.
Organizaciska postavenost:
Centralen komitet na KPM/SKM - Plenum, Politbiro; Kongres
- Organizaciono-instruktorsko oddelenie - partiska evidenicija,
statistika i ~lenski kni{ki;
- Kadrovo oddelenie - partiski i skoevski kadar, kadri vo vonpartiski
organizacii, kadri vo UDBA, izdigawe na stru~en kadar;
- Agitaciono-propagandno oddelenie - agitacija i pe~at, kultura,
organizaciono-tehni~ki, nastava;
- Ekonomsko-finansisko oddelenie.
Komisii:
- Stopanska komisija
- Voena komisija
- Sindikalna komisija
- @enska komisija
- [kolska komisija
- Komisija za izgradba na vlasta
- Socijalno-politi~ka komisija.
Okru`en komitet na KPM/SKM:
- Okru`na konferencija, Plenum i Biro
- Organizaciono instruktorsko oddelenie
- Kadrovo oddelenie
- Oddelenie za agit-prop.
Okoliski komitet na KPM/SKM:
- Okoliska konferencija
- Plenum, Biro
- Organizaciono-instruktorsko oddelenie
- Kadrovo oddelenie
- Komisija za agitacija i propaganda.
Arhivskata gra|a s na makedonski jazik.
89
Dr`aven arhiv na Republika Makedonija - Centralen del
429. POKRAINSKI KOMITET NA SKOJ - SKOPJE (1941-1948);
1941/1948: kut. 25; 2,5. AI, a.e. 2075, listovi 5059, NIS 325 str.
985 (937). MATICA NA ISELENICITE OD MAKEDONIJA - SKOPJE
(1951 - ); 1951/1971: kn. 12, kut: 41; 4,4. AI, a.e. 108, listovi 8.228,
NIS 81 str. (za prvite 18 kutii); SI, a.e. 4612, listovi 11565,
NIS 23 str. (za 23 kutii).
Sodr`inski podatoci za arhivskata gra|a:
Statut, programi za rabota, izve{tai, zapisnici od godi{ni sobranija
na Glavniot odbor, Nadzoren odbor, Izvr{en odbor i Upravata na Maticata;
materijali na pododborite; materijali za `ivotot i rabotata na dru{tvata,
zdru`enijata, klubovite i crkovnite op{tini na iselenicite; bilteni i
drugi publikacii na iselenicite; evidentni listi na na{i iselenici po
okolii; prepiska so iselenicite i prepiska na iselenici so razni dr`avni
organi; prepiska vo vrska so `ivotot i rabotata na na{ite iselenici i
nivnite organizirani oblici na deluvawe - dru{tva, klubovi, crkvi, crkovni
op{tini; spisoci na pretplatnici na razni spisanija.
Arhivskata gra|a s na makedonski jazik.
7.1.2. Gra|anski i drugi organizacii
471. MAKEDONSKI NACIONALEN KOMITET - SOFIJA (1923-1945);
1903/1945: kn. 52, kut. 28; 3,8. AI, a.e. 949, listovi 32.825, NIS 302 str.
Istorijat na fondoobrazovatelot
Pod vlijanie na rezultatite od Prvata svetska vojna i Oktomvriskata
revolucija dojde do golemata ideolo{ka evolucija vo makedonskoto dvi`ewe,
{to vlijae{e vrz politi~kata aktivnost na makedonskata emigracija vo
Bugarija. Levicata vo makedonskata emigracija po Prvata svetska vojna se
zalaga{e za samostojnosta na makedonskoto osloboditelno dvi`ewe, dodeka
desnicata be{e direkten prodol`uva~ na vrhovizmot vo Bugarija od vremeto
pred vojnite - odnosno na nacionalisti~ko-{ovinisti~kata politika na
velikobugarskata bur`oazija. Taa dejstvuva{e preku Ispolnitelniot komitet
i preku CK na VMRO sostaven od Todor Aleksandrov, Aleksandar Protogerov
i Petar ^aulev.
Ispolnitelniot komitet na makedonskite dobrotvorni bratstva vo
Bugarija be{e formiran vo 1912 godina. Za pretsedatel na Komitetot be{e
izbran Aleksandar Protogerov. Komitetot pretstavuva{e legalna
ekspozitura na bugarskata dr`avna politika na makedonskoto dvi`ewe. Toj
uspea da ostvari svoja kontrola vo rabotata na pogolem broj makedonski
emigrantski bratstva, so {to u{te pove}e se zasili idejnata podvoenost.
90
Arhivski fondovi i zbirki 1993-2005
Po zavr{uvaweto na Prvata svetska vojna i kapitulacijata na Bugarija,
vo tekot na oktomvri-noemvri 1918 godina od vrhovisti~kite elementi me|u
emigracijata be{e formiran nov Ispolnitelen komitet na makedonskite
bratstva vo Bugarija. Toj be{e nu`en za od nego da potekne inicijativata za
prisoedinuvawe na Makedonija kon Bugarija.
- Na 22 noemvri 1918 godina be{e svikan Sobir od pretstavnicite na
bratstvata i pritoa bea pretstaveni 22 bratstva so po dvajca delegati.
Aleksandar Protogerov dade ostavka, izjavuvaj}i deka ne saka da bide vklu~en
vo listata na noviot Ispolnitelen komitet.
Na sobirot be{e izbrano Vremeno biro so pretsedatelot Ivan
Karanxulov i be{e re{eno:
1. Idniot IK da se sostoi od 7 lica;
2. Za ~lenovi na Komitetot mo`e da se izberat lica i nadvor od
delegatite;
3. Izborot da se izvr{i na Vtorata sednica na 24.XI.1918 godina.
Na sednicata od 24.XI.1918 godina, vo prisustvo na 43 delegati, be{e
izbran nov Ispolnitelen komitet, vo ~ij sostav vlegoa dobropoznati
vrhovisti, pretstavnici na zbogateniot del od makedonskata emigracija vo
Bugarija, i toa: Ivan Karanxulov, d-r V. Tatar~ev, d-r K. Stani{ev i dr.
Ispolnitelniot komitet vedna{ razvi propagandna dejnost, upatuvaj}i
memoari do Mirovnata konferencija vo Pariz, vo koi se bara{e
prisoedinuvawe na Makedonija kon Bugarija. So svoite akcii IK be{e
dopolnuvawe na politi~kite stavovi i akcii na bugarskata vlada, koja go
upotrebi kako mnogu povolno sredstvo za vodewe na antisrpskite i
antigr~kite propagandi.
Seto toa dovede borbata me|u Privremenoto pretstavni{tvo i IK da se
zasili.
Po inicijativa na Vele{koto dobrotvorno bratstvo, na 24.VIII1919
godina vo Sofija bea svikani na sobranie izbranite delegati za kongres na
21. Sofisko bratstvo, koi im pripa|aa na dvete strani, 65 na broj. Po
razmenata na mislewa be{e usvoena Rezolucija & se dade mandat na edna
„Neutralna obedinitelna komisija“ so zada~a da stapi vo kontakt so dvete
rakovodni tela - Privremenoto pretstavni{tvo i Ispolnitelniot komitet i
da dejstvuva za postignuvawe na obedinuvaweto na celata emigracija vo imeto
na avtonomijata na Makedonija.
Istiot den, istite delegati, na IX sobir na bratstvata formiraa
sedum~lena Obedinitelna komisija, vo koja vleguvaa: Nikola Rizov, Nikola
Kirov, Hristo Dalkala~ev, d-r A. Dimitrov, arhitektot Nikola Jurukov i
Metodi Pop Pandov. Celta na Komisijata be{e obedinuvawe na emigracijata.
Od 28 septemvri do 1 oktomvri 1919 godina vo Sofija be{e odr`an t.n.
Prv golem sobir (kongres) na 56 makedonski bratstva vo Bugarija {to go
organizira{e Ispolnitelniot komitet. Na sobirot izvorno be{e
afirmirana idejata za avtonomija na Makedonija. Negovite re{enija ne se
sproveduvaa, pa IK si prodol`i po staro, a toa gi zaostruva{e
protivre~nostite vo ramkite na bratstvata pod negovo rakovodstvo, taka {to
toa vode{e kon ponatamo{no cepewe na emigracijata. Nezadovolstvoto od
politikata na IK, koja se izedna~uva{e so politikata na bugarskata
bur`oazija, izbi so golema silina na Vtoriot golem sobir na bratstvata {to
91
Dr`aven arhiv na Republika Makedonija - Centralen del
se odr`a na 18.H1920 godina vo Sofija, na koj zedoa u~estvo 59 bratstva so 243
delegati. Grupa od 63 delegati demonstrativno go napu{ti Sobirot.
Privremenoto pretstavni{tvo ve}e prestana da funkcionira, a
novootcepenata grupa se organizira vo „Privremena komisija na makedonskata
emigracija vo Bugarija“, koja nastojuva{e da gi obedini site narodnosni
delovi na makedonskata emigracija vrz baza na vra}awe doma i avtonomija. Za
popularizirawe na svoite idei, Privremenata komisija zapo~na da go izdava
vesnikot „Avtonomna Makedonija“, koj so formiraweto na MEFO
(Makedonskata emigrantska federativna organizacija) stana nejzin organ.
Vo oktomvri 1921 godina se odr`a Tretiot golem sobir na Sojuzot na
makedonskite dobrotvorni bratstva vo Bugarija pod rakovodstvo na
Ispolnitelniot komitet, na koj zedoa u~estvo 38 bratstva so 157 delegati. Na
nego IK go postavi pra{aweto za obedinuvawe na emigracijata, povtorno
tvrdej}i deka me|u Ispolnitelniot komitet i Privremenata komisija nema
nikakva razlika za idninata na Makedonija.
Po ednogodi{nata aktivnost na Privremenata komisija, me|u
emigracijata na 4.XII1921 godina vo Sofija be{e otvoren Osnova~kiot
kongres na Makdonskata emigrantska federativna organizacija (MEFO). Na
kongresot zedoa u~estvo 27 makedonski bratstva, dru{tva i grupi vo Bugarija
so 104 delegati. Na kongresot prisustvuvaa razni makedonski organizacii,
nekoi pretstavnici na levicata, nekoi komunisti i anarhistot Pavel [atev,
koj be{e izbran za pretsedatel na kongresot. Bea usvoeni 9 rezolucii, me|u
koi: za dejnosta na Privremenata komisija; za politi~kata polo`ba vo
Makedonija; apel kon balkanskite dr`avi; legalnosta na organizacijata; za
begalcite i drugi; kako i Ustav. So Ustavot bea regulirani celite i zada~ite
na MEFO i nejzinata organizaciska struktura. Najvisok nejzin organ be{e
Vrhovniot federativen komitet, koj ima{e zada~a da ja obedinuva dejnosta na
makedonskite emigrantski federativni bratstva vo Bugarija i vo drugite
evropski zemji. Izvr{en neposreden organ na MEFO be{e Upravniot
komitet, koj pokraj zada~ata za obedinuvawe na bratstvata i dru{tvata
razviva{e i agitacisko-propagandna dejnost za za{tita na borbata za
makedonska samostojnost.
Na 28.I1923 godina be{e svikan Obedinuva~kiot kongres na dvete
upravni tela, na koj zedoa u~estvo 252 delegati.
Vo novoto rakovodstvo - Nacionalniot komitet na Sojuzot na
makedonskite bratstva bea izbrani 7 privrzanici na Ispolnitelniot komitet
i 5 na Federativnata organizacija.
Po sozdadenite politi~ki uslovi vo Bugarija po prevratot od 9 juni
1923 godina, osnovni organizaciski formi preku koi se odviva{e politi~kata
i kulturnata dejnost na makedonskata emigracija bea bratstvata, koi gi
rakovode{e Nacionalniot komitet. So ogled na toa {to be{e orudie na
bugarskata vlada, toj prodol`i da postoi vo ovoj reakcioneren period, {to ne
e slu~aj so levite organizacii od makedonskata emigracija. Vo ovoj period NK
sekoja godina (od 1924 do1929) odr`uva{e kongresi (na koi bea razgleduvani
politi~ki, organizaciski, begalski i finansiski pra{awa). Pretsedatel
be{e d-r Konstantin Stani{ev, a sekkretar Vasil Vasilev.
So 19-majskiot prevrat od 1934 godina na vlast vo Bugarija dojde Kimon
Georgiev. Negovata vlada so dekret ja rasturi mihajlovisti~kata VMRO.
(Inaku, obnovuvaweto na vrhovisti~koto VMRO zapo~na pri krajot na 1918 i
92
Arhivski fondovi i zbirki 1993-2005
po~etokot na 1919 godina). Vo periodot od 1918 do1924 godina na ~elo na
VMRO be{e Todor Aleksandrov, a od 1924 do1934 godina Van~o Mihajlov, prvo
kako sekretar, a potoa kako ~elnik. Od site emigrantski i begalski
organizacii, VMRO uspea da se pretvori vo zna~itelen faktor vo
op{testveno-politi~kiot `ivot na Bugarija. Vo 1934 godina taa prestana da
postoi).
Rasturen be{e i promihajlovisti~kiot „Makedonski nacionalen
komitet“, a negovite ~lenovi bea proterani ili internirani.
- Organi na Nacionalniot komitet se: vesnikot „Makedonija“ (19191923), (1926-1934) i „Nezavisna Makedonija“ (1923-1926).
Arhivskata gra|a s na bugarski jazik.
472. GRADSKI KOMITET NA MAKEDONSKITE BRATSTVA - SOFIJA
(1945 - ?); 1946/1947: kut. 1; 0,1. AI, a.e. 4, listovi 53, NIS 2 str.
Sodr`inski podatoci za arhivskata gra|a:
Fondot ne e kompleten. So~uvan e zapisnik vo vrska so sobraniot
dobrovolen prilog po povod sve~enosta za padnatite makedonski borci od 1920
- 1944 godina; telegrama po istiot povod dostavena do pretsedatelot na
Vladata na NRM Lazar Koli{evski; spisok na sobranite sredstva od poedinci
i op{tini i smetkopotvrdi za potro{enite sredstva.
Arhivskata gra|a s na makedonski jazik.
473. GUMENXISKO BRATSTVO - SOFIJA (1922-1945); 1930/1942: kut. 1; 0,1.
AI, a.e. 35, listovi 182, NIS 7 str.
Sodr`inski podatoci za arhivskata gra|a:
Fondot e nekompleten. So~uvan e Ustavot na Dru{tvoto (Bratstvoto),
spisoci na ~lenovi po naseleni mesta, prepiska, pregledi za crkvi i
manastiri. Vo najgolem del se so~uvani spomeni vo rakopis na ~lenovi na
Dru{tvoto za revolucionernata dejnost vo Enixevardarsko, t.e. Gumenxa.
Arhivskata gra|a s na bugarski jazik.
987 (1035). MAKEDONSKI NAU^EN INSTITUT - SOFIJA ( - ); 1915/1944:
kn. 28, kut. 17; 2,2. AI, a.e. 369, listovi 17514, NIS 159 str.
Sodr`inski podatoci za arhivskata gra|a:
Prepiska na Institutot so makedonskite emigrantski organizacii vo
vrska so snabduvaweto na bibliotekata so literatura; sobiraweto podatoci
za istorijata, etnografijata, geografijata; vo vrska so izdavaweto na
spisanieto „Makedonski pregled“; za izborot na ~lenovi na Institutot;
izvestuvawa od Upravniot sovet na Institutot za izborot na ~lenovi;
prepiska so nadle`ni finansiski intitucii za razni finansiski pra{awa;
93
Dr`aven arhiv na Republika Makedonija - Centralen del
prepiska so makedonski studenti vo stranstvo (Viena, Pariz, Grac, Lajpcig) so
zalo`bi za nezavisna Makedonija vo prirodnite granici; napisi protiv
srpskata i gr~kata propaganda, maltretirawata i ubistvata vo Makedonija;
prepiska vo vrska so izdanijata na Institutot; zapisnici vo vrska so
izgradbata na Makedonsiot naroden dom pri Institutot, zapisnici na
Finansiskata komisija za izgradbata na domot; prepiska so vidni li~nosti~lenovi na Institutot; zapisnici od sostanokot na Izvr{niot sovet na
Makedonskiot nau~en intitut; spisoci na izdanijata i na fondot na
bibliotekata na Institutot; biografski podatoci za ~lenovi na Institutot
i istaknati li~nosti; finansiska prepiska i dokumentacija.
Arhivskata gra|a s na bugarski jazik.
986 (938). GLAVEN ODBOR NA ORGANIZACIJATA NA
OTOMANSKITE SRBI - SKOPJE ( - ); 1908/1911: kut: 1; 0,1.
AI, a.e. 83, listovi 142, NIS 23 str.
Istorijat na fondoobrazovatelot:
Srpskata narodna organizacija vo Otomanskata Imperija - Srpska
demokratska liga - Skopje e osnovana od 26 najugledni Srbi na konferencijata
odr`ana od 10 do 12 avgust 1908 godina vo Skopje. Be{e izbran centralen
odbor od 10 lica pod pretsedatelstvo na Bogdan Radenkovi}.
Prvata skup{tina na organizacijata e odr`ana od 2 do 11 fevruari 1909
godina. Organ na organizacijata be{e vesnikot „Vardar“. [ef na Ligata na
otomanskite Srbi be{e Bogdan Radenkovi}. Na izborite vo 1909 godina tie
dobija tri prateni~ki i eden senatorski mandat, a uspeh imaa i na izborite vo
1911 godina.
Sodr`inski podatoci za arhivskata gra|a:
Izve{tai, prepiska, informacii i sl. vo vrska so organizacijata na
pododbori na organizacijata, sobirawe pari~ni sredstva, kontakti so
mladoturcite; vo vrska so agitacijata za izbori, sostojbite na terenot po
proglasuvaweto na Ustavot na mladoturcite; za odnosot na turskite vlasti
kon naselenieto, na~inot na sobirawe na danokot; za politi~kite gledi{ta i
stavovi na Odborot; za odnosot na vlastite kon crkvata; za aktivistite na
gr~ki revolucionerni ~eti, i sl.
Arhivskata gra|a s na srpski jazik.
988 (939). OSNOVNA PARTISKA ORGANIZACIJA „HRISTO TRAJKOV“
PRI MAKEDONSKIOT DOM - SOFIJA ( - ); 1946/1947: kut. 1; 0,1.
AI, a.e. 22, listovi 107, NIS 13 str.
Sodr`inski podatoci za arhivskata gra|a:
Zapisnici od sostanocite na Osnovnata partiska organizacija „Hristo
Trajkov“ pri Makedonskiot dom vo Sofija (11 zapisnici), vo koi ima podatoci
za rabotata na reonskite organizacii na Dru{tvoto, za prosvetnite
94
Arhivski fondovi i zbirki 1993-2005
aktivnosti, odnosot kon makedonskoto pra{awe, izve{tajni i planski
materijali; materijali za sovetuvawa so partiskite sekretari, mladinskata
organizacija; povik do site gra|ani da u~estvuvaat na pre~ekot na
jugoslovenskata delegacija; podgotovki za proslavata na 9 septemvri, i sl.
Arhivskata gra|a e na bugarski jazik.
989 (940). „ILINDEN“ - ORGANIZACIJA NA MAKEDONCITE
VO ISTO^NOEVROPSKITE ZEMJI ( - ); 1948/1951: kut: 2;
0,2. AI, a.e. 145, listovi 664, NIS 60 str.
992 (945). DRU[TVO I KULTUREN KLUB NA EMIGRANTITE
OD PIRINSKA MAKEDONIJA - SKOPJE ( - ); 1950/1954:
kut: 1; 0,1. AI, a.e. 11, listovi 67, NIS 3 str.
Sodr`inski podatoci za arhivskata gra|a:
Fondot ne e kompleten. So~uvan e spisok na politi~kite emigranti od
Pirinska Makedonija (sekcija-odbor Tetovo i Strumica); izjavi na emigranti
vo vrska so aktivnosta na partizanite od Gorna Xumaja za periodot 1941-1944
godina (necelosno so~uvano); pokani za godi{ni sobranija, za razni
predavawa; prepiska za izdavaweto na vesnikot „Pirinski glas“, prepiska so
srodni kulturni ustanovi.
Arhivskata gra|a s na makedonski jazik.
7.3. HUMANITARNI DRU[TVA
478. „[EFKET“ - MUSLIMANSKO DOBROTVORNO DRU[TVO
- SKOPJE ( - ); 1933/1939: kut. 1; 0,1. AI, a.e. 17, listovi 34, NIS 6 str.
Sodr`inski podatoci za arhivskata gra|a:
Fondot sodr`i prepiska vo vrska so brojot na ~lenovite na Dru{tvoto,
sobranite finansiski sredstva; tekovnata smetka na blagajnikot na
dru{tvoto; spisoci na dariteli na dobrovolni prilozi za dru{tvoto;
priznanica od Gradskoto poglavarstvo vo Skopje, koe pari~no mu pomaga{e na
dru{tvoto; dozvola od Upravata na policijata za sobirawe dobrovolni
prilozi.
Arhivskata gra|a s na srpski jazik.
95
Dr`aven arhiv na Republika Makedonija - Centralen del
7.4. KULTURNO-PROSVETNI DRU[TVA
993 (942). [email protected] NA GLUMCITE VO KRALSTVOTO JUGOSLAVIJA
- SEKCIJA - SKOPJE ( - ); 1936/1938: kut. 1; 0,1. AI, a.e. 3,
listovi 24, NIS 1 str.
Sodr`inski podatodi:
Delovoden protokol; prepiska so Upravata na Zdru`enieto na glumcite
- Belgrad vo vrska so finansiski pozajmici; spisok na akterite od Sekcijata
Skopje.
Arhivskata gra|a s na srpski jazik.
994 (943). SOJUZ NA SRPSKITE U^ITELSKI [email protected] VO
OTOMANSKATA IMPERIJA - SKOPJE ( - ); 1910/1912: kut: 1; 0,1.
AI, a.e. 147, listovi 309, NIS 38 str.
Sodr`inski podatoci za arhivskata gra|a:
Zapisnik od osnova~koto sobranie na Sojuzot odr`ano od 25 do 27 juni
1910 godina vo Skopje; Pravilnik za rabotata na Sojuzot; izve{tai i
informacii za rabotata na okru`nite zdru`enija - Kumanovo, Skopje, Ohrid,
Gostivar, Gwilane, Novi Pazar, Mitrovica (Kosovska), Prilep, Prizren;
prepiska so Srpskata mitropolija - Skopje vo vrska so razni pra{awa od
domenot na {kolstvoto - rabotata na u~ili{tata, vremetraeweto na ~asovi,
platite i nagradite na u~itelite; prepiska so barawa za premestuvawe na
u~iteli i molbi od u~iteli za nivno izvr{eno premestuvawe; prepiska i
spisoci za brojnata sostojba na ~lenovite na okru`nite zdru`enija, brojot na
u~itelite vo u~ili{tata, za nabavka na knigi i u~ebnici, regulirawe na
u~itelskite plati.
Arhivskata gra|a s na srpski jazik.
995 (944). [email protected] NA U^ITELI, NASTAVNICI I PROFESORI
NA JUGOSLAVIJA - REPUBLI^KI ODBOR - SKOPJE ( - );
1958/1969: kut: 1; 0,1. AI, a.e. 104, listovi 281, NIS 31 str.
Sodr`inski podatoci za arhivskata gra|a:
Akti na Republi~kiot odbor na Zdru`enieto - vo vrska so
finansiraweto na u~ili{tata, stambenoto pra{awe na prosvetnite
rabotnici; prepiska vo vrska so izborot na delegati za sojuzniot i
me|unarodnite kongresi na prosvetnite rabotnici; prepiska po odnos na
sindikalnoto organizirawe na prosvetnite rabotnici;
Akti na Komisijata za me|unarodni odnosi pri Republi~kiot odbor na
Zdru`enieto - patuvawa na prosvetnite rabotnici vo stranstvo - razmena,
u~estvo na kursevi i seminari po stranski jazici. Koristewe na sindikalni
odmorali{ta; programi za odbele`uvawe zna~ajni jubilei;
96
Arhivski fondovi i zbirki 1993-2005
Akti na okoliskite odbori na Zdru`enieto od Makedonija izvestuvawa od sostanoci; nastavni programi na osumgodi{ni u~ili{ta;
godi{ni sobranija vo okolisite odbori (Tetovo, Kumanovo, [tip i Skopje,
Titov Veles, Valandovo, Negotino..);
Akti na okoliskite sindikalni odbori pri Zdru`enieto; prepiska so
Zdru`enieto na univerzitetskite profesori - Skopje.
Arhivskata gra|a s na makedonski i na srpski jazik.
7.7. OSTANATI
483. „EL-HIDIJE“ - ORGANIZACIJA NA ILMIJE NA KRALSTVOTO
JUGOSLAVIJA-SARAEVO ( - ); 1936/1938: kut. 1; 0,1. AI, a.e. 16,
listovi 39, NIS 6 str.
Sodr`inski podatoci za arhivskata gra|a:
Upatstvo za rabota na dru{tvoto; bro{ura za pravilata za rabota na
dru{tvoto; cirkularni pisma za sobirawe ~lenarina, vo vrska so godi{nite
izve{tai za rabotata, agitacija sred ~lenstvoto; spisoci na ~lenstvoto;
prepiska so nadle`nite organi.
Arhivskata gra|a s na srpski jazik.
8. VERSKI USTANOVI I ORGANIZACII
8.1.2. Bugarska egzarhija
491. PELAGONISKA EGZARHISKA MITROPOLIJA - BITOLA ( - );
1898/11916: kn. 6, kut. 7; 0,8. AI, a.e. 1293, listovi 5670, NIS 337 str.,
a`urirano vo AOP - bazite (1 kut.)
Arhivskata gra|a s na bugarski jazik.
493. DEBARSKO-KI^EVSKA EGZARHISKA MITROPOLIJA - DEBAR
( - ); 1897/1918:kn. 7, kut 11; 1,2.AI, a.e.2438, listovi 5086,NIS 645 str.
Arhivskata gra|a s na bugarski jazik.
97
Dr`aven arhiv na Republika Makedonija - Centralen del
494. OHRIDSKA MITROPOLIJA - OHRID (1890-1912); 1881-1912:
kut. 2; 0,2. AI, a.e. 378, listovi 839, NIS 102 str.
a`urirano vo AOP - bazite
Sodr`inski podatoci za arhivskata gra|a:
Akti vo vrska so izborot na sve{tenici; izbor na op{tinski, i
crkovni u~ili{tni upravi, potvrdi za izbrani lica, za izdadeni izvodi za
rodeni, ven~ani i umreni, brakorazvodni dokumenti.
Akti za nazna~uvawa na u~iteli, popravka na u~ili{ni zgradi,
nastavni planovi i programi, barawa za stipendii za {koluvawe.
Sobirawe sredstva za popravka i izgradba na crkvi i manastiri; plati
i prinadle`nosti na sve{teni lica.
Prepiska vo vrska so srpskata propaganda i borbata protiv nea vo
Ohridskata mitropolija.
Arhivskata gra|a s na bugarski jazik.
495. SKOPSKA MITROPOLIJA - SKOPJE (1890-1913); 1890/1913:
kut: 1; 0,1. AI, a.e. 270, listovi 830, NIS 70 str.
Istorijat na fondoobrazovatelite:
Po ukinuvaweto na Ohridskata arhiepiskopija vo 1767 godina nejzinite
eparhii potpadnaa pod jurisdikcija na Carigradskata patrijar{ija. Vedna{
dojde do postavuvawe na gr~ki mitropoliti i episkopi, a bogoslu`bata se
vr{e{e na gr~ki jazik.
Vo 1870 godina e formirana Bugarskata egzarhija, vo ~ij sostav od
makedonskite eparhii vleze Vele{kata. Do 1872 godina Egzarhijata uspea
svojata crkovna vlast da ja nametne vo Skopskata i Ohridskata eparhija, a so
tekot na vremeto i vo cela Makedonija. Od 1885 godina Egzarhijata po~na da
nazna~uva svoi mitropoliti vo Makedonija.
Crkovnoto
dvovlastie
vo
Makedonija
i
antinarodnoto
antimakedonsko dejstvuvawe na Gr~kata i na Bugarskata crkva predizvika
otpor srede ponaprednite elementi vo Makedonija, koi preku crkovnou~ili{nite op{tini zapo~naa otvoren otpor i borba za obnovuvawe na
Ohridskata arhiepiskopija, na ~ie ~elo zastana mitropolitot Teodosij
Gologanov.
Na vaka zasilenoto antiegzarhisko dvi`ewe vo Makedonija Egzarhijata
vozvra}a{e so isklu~uvawe na antiegzarhistite od crkovniot `ivot vo
eparhiite. Dejstvuvaweto na Egzarhijata vo Makedonija ima{e {tetni
posledici za za~uvaweto na nacionalnata svest i edinstvoto na makedonskiot
narod.
Spored Ustavot, Egzarhijata svojata crkovna vlast ja ostvaruva preku
eparhii – mitropolii, koi bea podeleni na kazi ili nahii, a tie pak na
enorii.
Svetiot sinod - crkovnata duhovna uprava na Egzarhijata se sostoe{e
od:
- egzarh- pretsedatel na Sinodot (nezavisno od episkopskiot ~in);
- ~lenovi na Sinodot - site mitropoliti;
98
Arhivski fondovi i zbirki 1993-2005
- Mirski egzarhiski sovet - organ na Egzarhijata od {est lica, izbran
od eparhiskite izbira~i, zadol`en za neduhovni raboti.
Pomala administrativna edinica na Egzarhijata e eparhijata
upravuvana od mitropolit, postaven od Sinodot. Vo sedi{teto na sekoja
mitropolija postoi Eparhiski mesten sovet, koj go so~inuvaa: pretsedatel,
tri duhovni lica i pet do sedum mirjani (vernici).
Pomali administrativno-upravni edinici bea enoriite upravuvani od
eparhiski sve{tenici.
Egzarhot i Sinodot se gri`ea za pravilnoto vr{ewe na crkovnite
obredi, edna{ godi{no gi posetuvaa site sedi{ta na eparhiite, se gri`ea i za
duhovnoto i svetovnoto prosvetuvawe na svoite ~eda. Svetiot sinod ima{e
upravni i sudski nadle`nosti - pravilno izvr{uvawe na dogmite i
veroispovedta, odnosot me|u niskoto i visokoto sve{tenstvo, rabotata na
sve{teni~kite u~ili{ta i podgotovkata na crkovnite knigi za u~ili{tata.
Mirskiot egzarhiski sovet isto taka ima{e upravni i sudski
nadle`nosti - otvorawe i rabota na ni`ite i vi{ite crkovni u~ili{ta,
izu~uvawe na bugarskiot jazik, pe~atewe na spisanija, postavuvawe u~iteli,
otvorawe crkvi i manastiri, gri`a za prihodite i rashodite na
manastirskite i crkovnite zaednici.
Egzarhijata osobeno vnimanie im posveti na crkovno-u~ili{nite
op{tini, namesto samostojno da dejstvuvaat, gi stavi pod svoe vlijanie. S#
pove}e se otvoraa bugarski u~ili{ta so u~iteli-Bugari ili Makedonci koi se
borea za bugarskata kauza, so {to se sozdadoa uslovi i klima za zabrzana
asimilacija na makedonskiot narod.
Sodr`inski podatoci za arhivskata gra|a:
Akti vo vrska so izborot na sve{tenici; izborot na op{tinski, i
crkovni u~ili{ni upravi, potvrdi za izbrani lica, za izdadeni izvodi za
rodeni, ven~ani i umreni, brakorazvodni dokumenti.
Dozvoli za stapuvawe vo brak, posmrtni listovi, listovi za sveto
kr{tevawe i sl.
Akti za nazna~uvawa na u~iteli, popravka na u~ili{ni zgradi,
nastavni planovi i programi, barawa za stipendii za {koluvawe.
Sobirawe sredstva za popravka i izgradba na crkvi i manastiri; plati
i prinadle`nosti na sve{teni lica.
Prepiska vo vrska so srpskata propaganda i borbata protiv nea vo
Skopskata mitropolija.
So~uvani se zapisni~ki knigi na Eparhiskiot sovet, knigi za prihodite
i rashodite, spisoci na sve{tenicite, nastavni~kiot kadar, statisti~ki
podatoci za u~ili{tata i brojot na u~enicite, za donaciite od vernicite;
prepiska za razni pra{awa - nemirite vo Eparhijata, za izvr{enite grabe`i,
{ireweto na srpskata propaganda, vo vrska so razni sudewa, pokani i ~estitki
po povod verski praznici.
Arhivskata gra|a s na bugarski jazik.
99
Dr`aven arhiv na Republika Makedonija - Centralen del
ARHIJEREJSKI NAMESNI[TVA
496. ARHIJEREJSKO NAMESNI[TVO - KRATOVO (1891-1919);
1894-1951: kn. 12, kut. 26; 2,7. AI, a.e. 3616, listovi 21.112,
NIS 956 str., a`urirano vo AOP - bazite
497. ARHIJEREJSKO NAMESNI[TVO - KRIVA PALANKA
(1890-1912); 1906-1908: kut. 13; 1,3. AI, a.e. 1782, listovi 8510,
NIS 470 str., a`urirano vo AOP - bazite (samo kut. br. 5)
Istorijat na fondoobrazovatelite:
Arhijerejskite namesni{tva Kratovo i Kriva Palanka se pod
Skopskatata mitropolija. Arhijerejskite namesnici imaa zada~a da gi
izvr{uvaat i sproveduvaat re{enijata i naredbite na Eparhiskiot sovet po
odnos na brakorazvodnite presudi, da se gri`at za rabotata na crkvite i
sve{tenicite i da gi sproveduvaat odlukite na povisokite crkovni organi.
Sodr`inski podatoci za arhivskata gra|a:
Akti za nazna~uvawe na sve{tenici, izbor na crkovni i u~ili{ni
upravi, nazna~uvawe u~iteli; pomo{ za siroma{ni u~enici i razna druga
pomo{; prepiska vo vrska so srpskata propaganda vo okolijata.
Arhivskata gra|a s na bugarski jazik.
1002 (948). ARHIJEREJSKO NAMESNI[TVO-RESEN ( - );
1887/1982: kut: 1; 0,1. AI, a.e. 35, listovi 36, NIS 11 str.
Istorijat na fondoobrazovatelot:
Arhijerejskoto namesni{tvo e verska organizacija so zada~a da vr{i
administrativna, stru~na i finansiska kontrola na rabotata na parohiskite
sve{tenici. Arhijerejskoto namesni{tvo - Resen e pod Mitropolijata
ohridsko-prespanska.
Arhijerejskiot namesnik gi sproveduva{e i gi izvr{uva{e re{enijata
i naredbite na Eparhiskiot sovet po odnos na brakorazvodnite presudi.
Arhijerejski namesnik vo Resen vo periodot na koj se odnesuva
arhivskata gra|a be{e sve{tenikot Stavre P. \orgiev.
Arhivskata gra|a s na bugarski jazik.
8.1.3. Srpska pravoslavna crkva
507. SRPSKA PRAVOSLAVNA MITROPOLIJA - SKOPJE
(1908-1911); 1908/1911: kut. 1; 0,1. AI, a.e. 26, listovi 47,
NIS 12 str., a`urirano vo AOP - bazite
100
Arhivski fondovi i zbirki 1993-2005
Istorijat na fondoobrazovatelot:
Po vospostavuvaweto na srpskata vlast vo Makedonija, postojnite
eparhii fiktivno bea pod jurisdikcija na Carigradskata patrijar{ija, a
fakti~ki potpadnaa pod srpska crkovna vlast. Postoeja slednive eparhii:
Skopskata, Vele{ko-debarskata, Pelagoniskata, Prespansko-ohridskata,
Strumi~kata i Vodenskata.
Vo mart 1920 godina site eparhii bea priklu~eni kon Srpskata
pravoslavna crkva.
So privremenata Uredba na Srpskata patrijar{ija, koja va`e{e do
donesuvaweto na Ustavot na Srpskata pravoslavna ckrkva od 16 noemvri 1931
godina, organizaciskata struktura be{e sledna:
- patrijarhot e vrhoven stare{ina na crkvata;
-Arhijerejskiot sinod (~etiri ~lena i dvajca zamenici) ima{e
kompetencii na vrhovna vlast vo izvr{nata sfera;
- Izborniot sobor go so~inuvaa pretstavnici na svetovnata vlast
(sudski, voeni i politi~ki pretstavnici, pretsedateli na op{tinite Belgrad,
Skopje, Karlovac i Pe}, i pretstavnici od nau~nite institucii) i duhovni
lica. Izborniot sobor go izbira{e patrijarhot me|u trojcata kandidati
predlo`eni od Svetiot arhijerejski sobor.
Eparhiite vo Makedonija {to bea prisoedineti kon Srpskata
patrijar{ija bea slednive: Skopska mitropolija, Ohridska eparhija,
Bitolska i Zletovsko-strumi~ka eparhija, a podocna be{e ukinata
Ohridskata eparhija, koja se pripoi kon Bitolskata so cel da se zaabrani
postoeweto na Ohridskata arhiepiskopija.
Organizaciskata postavenost vo eparhiite e sledna: eparhiski
arhijerej (episkop ili mitropolit), eparhiska uprava {to ja so~inuvaa{e
eparhiskiot duhoven sud so crkovno-upravni kompetencii.
Eparhiite se delea na protoprezviterstva, namesni{tva i parohii. Od
1924 godina Skopskata mitropolija e podelena na 9 arhijerejski namesni{tva
so 176 parohii i 31 manastir, Bitolskata eparhija so 5 namesni{tva, 109
parohii i 29 manastiri, Zletovsko-strumi~kata eparhija so 9 namesni{tva,
142 parohii, i Ohridskata eparhija (pred ukinuvaweto) so 3 namesni{tva, 64
parohii i 5 manastiri.
Prosvetnata politika na Srpskata pravoslavna crkva be{e naso~ena
kon denacionalizacija na makedonskiot narod, zaradi {to od 1920 godina vo
Pravoslavnata bogoslovija vo Bitola se oformuva sve{teni~ki kadar {to }e
raboti na {irewe na golemosrpskite interesi.
Arhivskata gra|a s na srpski jazik.
510. PRAVOSLAVEN EPISKOP VELE[KO-DEBARSKI - BITOLA
(1913-1920); 1913-1920: kut. 19; 1,9. AI, a.e. 1.954, NIS 34 str.
Sodr`inski podatoci za arhivskata gra|a:
Fondot sodr`i materijali od site organi i tela na Eparhijata
(Mitropolijata), na ~ie ~elo od 1910 do 1920 godina (so mali prekini) be{e
101
Dr`aven arhiv na Republika Makedonija - Centralen del
vladikata so srpsko poteklo Varnava Rosi}. Sedi{teto na Eparhijata be{e
premestuvano od Veles, Ki~evo, Bitola i Ohrid.
Za~uvana e prepiska so arhijerejskite namesni{tva vo vrska so
navleguvaweto na bugarskite vojnici vo „novooslobodenite krai{ta“; spisoci
na pretplatnici na crkovni spisanija, donacii za crkvi i manastiri;
statisti~ki podatoci; spisoci na u~iteli; izve{taj za manastirot Treskavec;
protokoli i spisoci na nedvi`en imot na crkvite i manastirite; naredba do
sve{tenite lica - novorodenite deca da se krstat so srpski imiwa,
sve{tenicite da nosat srpski kapi; prihodi i rashodi na manastirite i
crkvite; raspisi za povlekuvawe na site crkovni knigi na bugarski jazik, a do
dostavuvaweto na srpski knigi da se koristat ruski; izve{tai za manastiri;
akti vo vrska so sudeweto na sve{tenici od Veles, koi vo 1916 godina
u~estvuvale vo proslavata na Ilindenskoto vostanie; akti za sporovi na
gra|anski lica so crkvata; spisoci na ubieni sve{tenici vo Prvata svetska
vojna.
Arhivskata gra|a s na srpski jazik.
8.2. ISLAMSKA VERSKA ZAEDNICA
615. VAKUFSKO-MEARIFSKI SOVET - SKOPJE ( - ); 1931/1935:
kut. 1; 0,1. AI, a.e. 7, listovi 82, NIS 3 str.
Istorijat na fondoobrazovatelot:
Islamskata verska zaednica vo razli~ni vremenski periodi ima
razli~ni organi na upravuvawe, nekoi opstojuvale od vremeto na turskata
uprava vo Makedonija. So Zakonot od 31 januari 1930 i Ustavot na Islamskata
verska zaednica od 8 juli 1930 godina kako osnovni organi se potvrdeni:
Vakafskata uprava, Muftistvoto, Okoliskiot {erijatski sud i Okoliskoto
vakafsko-mearivsko poverenstvo.
Nivna osnovna zada~a be{e re{avawe na versko-prosvetni i vakafskoimotni pra{awa. Po zavr{uvaweto na Prvata svetska vojna za svojata rabota
indirektno mu bea odgovorni na Reisulematot so sedi{te vo Saraevo.
Okoliskoto vakafsko-mearivsko poverenstvo (Sovet) be{e nadzoren
organ vo upravuvaweto so sevkupniot imot {to & pripa|a{e na Islamskata
verska zaednica.
Sodr`inski podatoci za arhivskata gra|a:
Zapisnici od sednicite na Sovetot, pravilnik za rabota; akti od
rabotata na Upravniot odbor (necelosen); buxet za 1935/1936 godina; godi{en
izve{taj na Upravniot odbor od 1 april 1934 do 31 mart 1935 godina.
Arhivskata gra|a s na srpski jazik.
102
Arhivski fondovi i zbirki 1993-2005
616. SAMOSTOJNA IMOVINSKA UPRAVA NA ISLAMSKATA
VERSKA ZAEDNICA - SKOPJE ( - ); 1932/1936: kut. 1; 0,1. AI,
a.e. 4, listovi 15, NIS 2 str.
Sodr`inski podatoci za arhivskata gra|a:
Buxeti na upravata za 1932/1933 i 1934/1935 godina; finansiska
dokumentacija 1935/1936 godina; obrazlo`enie na buxetot 1936/1937 godina.
Arhivskata gra|a s na srpski jazik.
1006 (954). VAKUFSKO-MEARIFSKI SOBOR - SKOPJE ( - );
1939/1940: kut. 1; 0,1. AI, a.e. 4, listovi 13, NIS 2 str.
Istorijat na fondoobrazovatelot:
Vakufsko-mearivskiot sobor (poverenstvo ili sovet) e nadzoren organ
na Islamskata verska zaednica, koj se gri`i za upravuvaweto so sevkupniot
imot na zaednicata.
Arhivskata gra|a s na srpski jazik.
1007 (955). GAZI ISABEGOVA MEDRESA - SKOPJE ( - ); 1934/1941:
kn. 41, kut. 9; 1. AI, a.e. 68, listovi 5562, NIS 66 str.
9. OSTANATI
1009 (956). SKOPSKI ODBOR ZA NARODNA ODBRANA
(^ETNI^KA AKCIJA) - SKOPJE ( - ); 1907/1912: kut: 1; 0,1.
AI, a.e. 82, listovi 124, NIS 27 str.
Sodr`inski podatoci za arhivskata gra|a:
Izve{taj za dvete strui vo ~etni~kata organizacija, za brojot na
borcite i ~etite vo Bitolsko i vo Ki~evsko; za dvi`eweto na gr~kite ~eti vo
letoto 1907 godina, za dvi`eweto na bugarskite i srpskite ~eti; prepiska vo
vrska so prestojot na srpski ~etnici vo Turcija; prepiska za vooru`enosta na
~etnicite od Vele{kata kaza; za preminuvawa na ~etnici preku granica;
barawe za oru`je i municija za Pore~kata i Vrawskata kaza; za rasporedot na
bugarskite ~eti vo Ko~ani, [tip i vo Prilep (1910 godina); spisoci na
vojnicite-~etnici; za dvi`eweto i vooru`uvaweto na pove}e ~eti na razni
lokacii vo Makedonija; informacii od teren za razni oblasti vo Makedonija
i vo ju`na Srbija.
Arhivskata gra|a s na srpski jazik.
103
Dr`aven arhiv na Republika Makedonija - Centralen del
B. SEMEJNI I LI^NI ARHIVSKI FONDOVI
B. 1. SEMEJNI FONDOVI
717. ANASTASOVI, TRGOVCI - SKOPJE (1889-1947); 1889/1917:
kut: 1; 0,1. AI, a.e. 62, listovi 690, NIS 19 str.
718. PETAR ATANASOV - ]U^UK, TRGOVEC - VELES ( - ); 1868/1929: kn. 60,
kut. 2; 0,3. AI, a.e. 88, listovi 1025, NIS 31 str.
1016 (958). VESOVI, TRGOVCI - VELES ( - ); 1844/1912; kut: 1;
0,1. AI, a.e. 153, listovi 529, NIS 25 str.
1017 (959). KARAXA, TRGOVCI - SKOPJE ( - ); 1939/1942 : kut: 1;
0,1. AI, a.e. 10, listovi 478, NIS 2 str.
1018 (960). MURATOVSKI, ]AI - GALI^NIK ( - ); 1884/1912:
kn. 16, kut. 1; 0,3. AI, a.e. 24, listovi 67, NIS 23 str.
1020 (962). TOPOLIJAN, TRGOVCI - CARIGRAD ( - ); 1889/1895:
kut: 1; 0,1. AI, a.e. 14, listovi 19, NIS 3 str.
1021 (963). TRENOSKI, TRGOVCI - S. OKTISI ( - ); 1868/1911:
kut: 1; 0,1, AI, a.e. 87, listovi 87, NIS 13 str.
1022 (964). POP JOVAN I POP MATE, SVE[TENICI - S. OKTISI
( - ); 1848/1914: kut: 1; 0,1. AI, a.e. 66, listovi 68, NIS 13 str.
1013 (1003). BA^EVI TRAJKO I DIMO, TRGOVCI - VELES
( - ); 1873/1941: kn. 64, kut. 1; 1,3. AI, a.e. 81, listovi 143, NIS 86 str.
1014 (1050). BELEZALKOVI, TRGOVCI - PRILEP ( - ); 1907/1913:
kut: 1; 0,1. AI, a.e. 4, listovi 34, NIS 1 str.
Od fondovite zgri`eni vo trezorite na Dr`avniot arhiv na Republika
Makedonija obraboteni se 54 semejni fondovi. Najstarite datiraat od 1800
godina – toa e fondot na trgovskoto semejstvo Kirkovi - Veles.
104
Arhivski fondovi i zbirki 1993-2005
Zaostrenata ekonomsko-politi~ka kriza vo Turskata Imperija od
krajot na 18 i po~etokot na 19 vek gi razni{a temelite na timaro-spahiskiot
sistem. Nesigurnosta i ekonomskoto slabeewe na seloto dovede do ekonomsko
zajaknuvawe na gradovite, kade {to bezbednosta be{e pogolema. Vo gradovite
zapo~nuva ekonomski podem na zanaet~istvoto i trgovijata, vo koj se vklu~uva
i {totuku pojavenata makedonska bur`uazija. So~uvanite fondovi od ovoj
period go potvrduvaat stapuvaweto na makedonskata bur`uazija i
inteligencija vo op{testveno-politi~kiot `ivot, kako samostoen faktor.
Zapo~natite reformi vo Imperijata se odraz na op{testveno-politi~kite i
ekonomskite promeni {to gi zafa}aat i makedonskite gradovi. Ovie promeni
}e izvr{at zna~ajno vlijanie i vrz kulturno-prosvetniot razvitok na
gra|anskata klasa i pojavata na prvite svetovni u~ili{ta. Centarot na
Evropska Turcija od Sofija se prefrla vo Bitola.
Se otvoraat i prvite industriski kapaciteti vo rudarstvoto.
Za `ivite trgovski vrski i pati{tata {to minuvaat niz Makedonija
so~uvani se zna~ajni fondovski celini, delovi i oddelni dokumenti.
Trgovskite pati{ta odat preku Makedonija i zavr{uvaat vo Azija.
Na 25 mart 1841 godina turskiot sultan Abdul Mexit mu izdade berat
(dekret-dozvola) na Angele, sinot na Stefan Robe, trgovec od Ohrid, da trguva
so Evropa, Persija i so Indija.
Me|u pozna~anite semejni fondovi zgri`eni vo Dr`avniot arhiv na
Republika Makedonija bi gi spomenale: Ogwanovi - industrijalci, Bogdanovi
- komisioneri, Kirkovi, Ma{ovi i Robevi - trgovci, ^akar - kni`ari, Tenovi
- aptekari, Ginovci - }ai - Pop Jovan i Mite - sve{tenici. Me|u trgovskite
semejstva treba da se spomenat u{te i A{talkovci, Ribarovi, Santu i
Topolijan, koi imale sedi{te i vo Carigrad.
B. 2. LI^NI FONDOVI
1023 (965) – ABDURAHMAN-BEG, ^IFLIGAR - SKOPJE ( - );
1868/1919: kut: 1; 0,1. AI, a.e. 89, listovi 234, NIS 26 str.
1024 (1064). ARSOV QUP^O, OP[TESTVENO-POLITI^KI
RABOTNIK - SKOPJE (1904-1986); 1955/1985: kut: 5; 0,5.
AI, a.e. 123, listovi 3100, NIS 35 str.
1025 (966). ACEVA VERA, OP[TESTVENO-POLITI^KI RABOTNIK SKOPJE ( - ); 1952/1981: kut: 1; 0,1.AI, a.e. 27, listovi 331, NIS 9 str.
766. VLAHOV DIMITAR, POLITI^KI RABOTNIK - SKOPJE
(1878-1953); 1886/1978: kut. 35; 3,5. AI, a.e. 1766, listovi 29118,
NIS 465 str., a`urirano vo AOP - bazite
105
Dr`aven arhiv na Republika Makedonija - Centralen del
1034 (1028). GEORGIJADIS GEORGIOS, KOMANDANT NA
BRIGADA NA DAG ( - ); 1945/1949: kut. 1; 0,1. AI, a.e. 47,
listovi 138, NIS 19 str.
1033 (1027). \ANULIS GEOR\IOS, KOMANDANT NA
BRIGADA NA DAG ( - ); 1942/1947: kut: 1; 0,1. AI,
a.e. 169, listovi 362, NIS 51 str.
1050 (1029). PECOPULOS GANIS, FUNKCIONER NA KPG
( - ); 1929/1947: kut: 1; 0,1. AI, a.e. 183, listovi 374, NIS 58 str.
1030 (1083). GOGOVSKI M-R GLIGORIE, OP[TESTVENOPOLITI^KI RABOTNIK - TETOVO ( - ); 1986/1991: kut. 1;
0,1. AI, a.e. 43, listovi 352, NIS 15 str.
1031 (1066). GRABULOVSKI JORDAN, SKULPTOR - SKOPJE
( - ); 1925/1986: kut. 7; 0,7. AI, a.e. 279, listovi 1484, NIS 62 str.
772. DASKALOV DOBRI, VOJVODA - KAVADARCI ( - ); 1885/1953:
kut. 1; 0,1. AI, a.e. 26, listovi 85, NIS 10 str.
773. DEL^EV GOCE, REVOLUCIONER - KUKU[: ( - ); 1892/1946:
kut. 1; 0,1. AI, a.e. 54, listovi 97, NIS 18 str.
809. MAXAROV LAZAR, REVOLUCIONER - SOFIJA: ( - );
1904/1907: kut. 1; 0,1. AI, a.e. 33, listovi 42, NIS 9 str.
823. PE[EV PAN^E, NARODEN HEROJ - KUMANOVO ( - );
1937/1941: kut. 1; 0,1. AI, a.e. 117, listovi 182, NIS 33 str.
825. POLENAK PANTA, ADVOKAT - SKOPJE ( - ) 1933/1957:
kut. 1; 0,1. AI, a.e. 59, listovi 440, NIS 23 str.
826. POP ANTOV ALEKSA, TRGOVEC - SKOPJE ( - ); 1933/1940:
kut. 1; 0,1. AI, a.e. 4, listovi 153, NIS 1 str.
106
Arhivski fondovi i zbirki 1993-2005
831. PRLI^EV GLIGOR, PISATEL-POET - OHRID (1855-1897);
kut. 1; 0,1. AI, a.e. 68, listovi 533, NIS 18 str.
835. RUSINSKI PETROV NIKOLA, REVOLUCIONER - BEROVO
(1875/1940): kut. 1; 0,1. AI, a.e. 45, listovi 253, NIS 10 str.
1026 (967). KOSTADIN BO[KOVI], PO[TENSKI RABOTNIK
- SKOPJE ( - ); 1893/1979: kut: 2; 0,2. AI, a.e. 110, listovi 1271,
AI, a.e. 110, listovi 1271, NIS 25 str.
1029 (968). GIGOV STRAHIL, OP[T. POL. RABOTNIK - SKOPJE
( - ); 1944/1978: kut: 2; 0,2. AI, a.e. 208, listovi 758, NIS 64 str.
1032 (969). DUGANOVA VASKA, OP[T. POL. RABOTNIK
- SKOPJE ( - ); 1942/1981: kut: 9; 0,9. AI, a.e. 275, listovi 3387,
NIS 55 str.
1035 (970). IVANOVI] MOM^ILO, PROFESOR - BELGRAD ( - );
1912/1935: kut: 1; 0,1. AI, a.e. 8, listovi 822, NIS 3 str.
1036 (971). JURUKOVA-^OPOVA VELIKA, VNUKA NA GOCE DEL^EV
1895/1983: kut. 7; 0,7. AI, a.e. 151, listovi 2349, NIS 34 str.
1039 (974). KOSMESKU KOSTA, PROFESOR - BITOLA ( - );
1907/1914: kut: 1; 0,1. AI, a.e. 30, listovi 266, NIS 6 str.
1040 (975). KUMBARAXI EMIN-BEG JA[AR, ^IFLIKSAJBIJA
-SKOPJE( - );1901/1911:kut:3; 0,3.AI, a.e.28, listovi 1179,NIS 24 str.
1041 (976). MAJSKI-KIROV NIKOLA, PISATEL - KRU[EVO
1913/1962: kut: 4; 0,4. AI, a.e. 135, listovi 3221, NIS 42 str.
1043 (977). MATOV HRISTO, TRGOVEC - VELES ( - ); 1890/1912:
kn. 5, kut.1; 0,2. AI, a.e. 2, listovi 24, NIS 6 str.
1044 (978). MIROSAVQEVI] DU[AN, ARHITEKT - BITOLA
1924/1965: kut: 1; 0,1. AI, a.e. 31, listovi 151, NIS 7 str.
107
Dr`aven arhiv na Republika Makedonija - Centralen del
1045 (979). MIR^EVSKI TODOR, KOXOBA[IJA - S. GARI
1887/1906: kn. 19, kut. 1; 0,3. AI, a.e. 136, listovi 665, NIS 44 str.
1046 (980). MI[KOVSKI TRAJKO, [PANSKI BOREC - VELES
( - ); 1903/1985: kut: 2; 0,2. AI, a.e. 79, listovi 908, NIS 23 str.
1049 (982). PE]EVSKI BORO, OP[T. POL. RABOTNIK - SKOPJE
1944/1982: kut: 3; 0,3. AI, a.e. 52, listovi 2686, NIS 10 str.,
a`urirano vo AOP - bazite
1052 (984). SIMI] STEFAN, PROFESOR - SKOPJE ( - ); 1941/1952:
kut: 1; 0,1. AI, a.e. 16, listovi 518, NIS 4 str.
1054 (985). SOKOLOV LAZAR, SOVETNIK PRI EKONOMSKIOT
INSTITUT - SKOPJE ( - ); 1935/1948: kut: 1; 0,1. AI, a.e. 32,
listovi 123, NIS 11 str.
1055 (986). STANKOVSKI BO[KO, OP[T. POL. RAB. - SKOPJE
( - ); 1964/1968: kut: 1; 0,1. AI, a.e. 26, listovi 88, NIS 7 str.
1056 (1085). STAROVA D-R VULNET, OP[TESTVENO POLITI^KI RABOTNIK - SKOPJE ( - ); 1986/1991: kut. 1;
0,1. AI, a.e 77, listovi 677, NIS 23 str.
1059 (988). TODOROVSKI H. PAN^E, PROFESOR - SKOPJE
( - ); 1921/1962: kut. 1; 0,1. AI, a.e. 24, listovi 281, NIS 5 str.
1062 (1068). TUPURKOVSKI VASILEV SPIRO (1905-1985);
1944/1988: kut. 25; 2,5. AI, a.e. 2062, listovi 10974, NIS 532 str.,
a`urirano vo AOP - bazite
1063 (990). ]AMILOV D-R KIRIL, UNIVERZITETSKI PROFESOR SKOPJE ( - ); 1882/1957: kut: 5; 0,5. AI, a.e. 273,
listovi 3819, NIS 61 str.
1064 (1421). ]ORNAKOV D-R DIMITAR, ISTORI^AR NA UMETNOSTA SKOPJE: 1946/2004; kut. 10; 1. AI. listovi 3819, NIS 61 str.
108
Arhivski fondovi i zbirki 1993-2005
1064 (991). HRISTOV D-R ALEKSANDAR, UNIVERZITETSKI
PROFESOR - SKOPJE ( - ); 1920/1976: kut: 9; 0,9. AI, a.e. 101,
listovi 2009, NIS 25 str.
1065 (1002). ^ERNODRINSKI POP \ORGIEV VOJDAN, PISATEL
1897/1952: kut: 9; 0,9. AI, a.e. 447, listovi 3428, NIS 87 str.
1066 (1054). ^ITKU[EV PETAR, TRGOVEC - VELES ( - ); 1889/1932:
kn. 8, kut, 1; 0,2. AI, a.e. 137, listovi 148, NIS 30 str.
1067 (992). XIMAS ANDREAS, POLITI^KI FUNKCIONER NA KP ( - );
1942/1945: kut. 1; 0,1. AI, a.e 77, listovi 417, NIS 27 str.
1069 (993). [KAKA DIMO, TRGOVEC - STRUGA ( - ); 1831/1895:
kut. 1; 0,1. AI, a.e. 4, listovi 99, NIS 1 str.
Vo depoata na Dr`avniot arhiv na Republika Makedonija se sobrani
pove}e od 160 li~ni fondovi. Najstarite fondovi datiraat od po~etokot na 19
vek, a najnovite se od krajot na 20 vek.
Od pozna~ajnite fondovi bi gi spomenale li~nite fondovi na
prerodbenicite Grigor Prli~ev i Krste Misirkov. Od periodot na
revolucionernoto minato se fondovite: Goce Del~ev, Dobri Daskalov, Lazar
Maxarov, Velko Dumev i dr. fondovi na op{testveno-politi~ki rabotnici:
Dimitar Vlahov, Lazar Koli{evski, Angel ^emerski i dr.
Od osobeno zna~ewe se fondovite na makedonskite publicisti i poeti:
Vojdan ^ernodrinski, Nikola Jonkov Vapcarov, Mihail Smatrakalev, Atanas
Mitrev, Nikola Kirov Majski, Vidoe Podgorec, Venko Markovski.
So~uvani se i fondovi na prvoborci, advokati, profesori, sve{tenici,
trgovci, novinari, re`iseri, na{i iselenici vo stranstvo i sl.
V. ZBIRKI
872. ZBIRKA PLANOVI ( - ); 1917/1970: kut: 25; 2,5. AI, a.e. 231,
listovi 1165, NIS 40 str.
1072 (994). ZBIRKA: ARHIVSKA GRA\A ZA MAKEDONCITE
OD EGEJSKA MAKEDONIJA ME\U DVETE SVETSKI
VOJNI ( - ); 1918/1940: kut: 6; 0,6. AI, a.e. 1215, listovi 2792,
NIS 260 str.
109
Dr`aven arhiv na Republika Makedonija - Centralen del
Sodr`inski podatoci za arhivskata gra|a:
Zbirkata sodr`i raznovidni, prete`no li~ni dokumenti - molbi,
`albi, barawa, uverenija, dogovori, zapisnici, re{enija, naredbi, potvrdi,
spisoci i sl. vo vrska so: nazna~uvawe na poljaci, {umari, ispravka na
dokumenti, uverenija za prestoj, za regrutirawe, mesto`itelstvo, slu`ewe
voen rok, spisoci na voeni obvrznici, za poseduvawe nedvi`en imot,
osloboduvawe od taksi, izve{tai za internirani lica, prepiska me|u
policiskite upravi, vo vrska so iseluvawe na lica vo Bugarija; molbi za
izdavawe patni ispravi, izvestuvawa od Voeniot sud za razni sudski predmeti.
Arhivskata gra|a s na gr~ki, bugarski i makedonski jazik.
1073 (995). ZBIRKA: EGEJSKA MAKEDONIJA VO NOV ( - );
1941/1945: kut: 19; 1,9. AI, a.e. 2261, listovi 6200, NIS - 596 str.
Istorijat na fondoobrazovatelot:
Dr`avniot arhiv na Republika Makedonija, rakovodej}i se od
principot za integralno prou~uvawe na istorijata na makedonskiot narod vo
negovite etni~ki granici, vo svojata programa za isleduvawe i sobirawe na
arhivski materijali go vklu~i i antifa{isti~kiot otpor vo Grcija 1940-1945
godina. Toa go stori, pokraj navedenoto, i od slednive pri~ini: vo redovite na
gr~kata narodnoosloboditelna vojska ELAS slu`ea i Makedoncite od
egejskiot del na Makedonija. Ima{e polkovi kako 28, 30 i drugi, koi bea
sostaveni vo pogolem del od Makedonci, vo sostavot na ELAS bea formirani
posebni makedonski edinici, koi do oktomvri 1944 godina slu`ea pod nejzina
komanda, a ottoga{, poradi nepravilniot stav i odnos na gr~koto rakovodstvo
na otporot sprema legitimnite prava na Makedoncite, odnosno sprema
makedonskoto nacionalno pra{awe, se otcepija od ELAS i ja prodol`ija
borbata protiv okupatorot vo sostavot na NOV i POM na Makedonija. Vo
egejskiot del na Makedonija ELAS, i voop{to dvi`eweto na otporot, be{e
najjako i najmasovno i na makedonska po~va se vodeni najte{kite bitki so
okupatorite. Vo periodot na NOV dojdoa do poln izraz streme`ite i `elbite
na Makedoncite od toj del na Makedonija za nacionalno osloboduvawe i
obedinuvawe i celosno izdeferencirawe na stavovite na balkanskite
komunisti~ki partii za makedonskoto nacionalno pra{awe, a sudirite za ova
pra{awe se odigraa na po~vata na Egejska Makedonija. Me|u ELAS i NOV na
Jugoslaavija, poradi sosedstvoto, zaedni~kite celi vo borbata protiv
okupatorot, makedonskoto i drugi pra{awa nalo`ija sorabotka, kontakti,
pregovori, zaedni~ki borbi protiv okupatorite i dr. Od gorenavedenoto se
zaklu~uva deka NOD na Makedoncite od egejskiot del na Makedonija vo
vremeto od 1941 do1945 godina ne mo`e da se izu~uva odvoeno tuku vo ramkite
na op{toto dvi`ewe vo Grcija i vo Egejska Makedonija posebno, pokraj
gornite i od slednive pri~ini: prvo, makedonskoto naselenie vo Lerinski,
Kosturski i Vodenski okrug go pretstavuvaat mnozinstvoto na celokupnoto
naselenie vo demografski pogled. Me|utoa, Makedonci `iveat vo Solunsko,
Sersko, Dramsko i vo drugi mesta. Koga bi se ograni~ile samo na dvi`eweto
na otporot isklu~ivo vo onie okruzi kade {to vo eden period na NOV imalo
posebni makedonski organizacii, kako {to bea SNOF i SOF vo Kostursko i
110
Arhivski fondovi i zbirki 1993-2005
vo Lerinsko i posebni makedonski edinici vo Kostursko, Lerinsko i vo
Vodensko, ne bi bile pravedni sprema onie Makedonci vo drugite okruzi, koi
ramo do ramo so Grcite-antifa{isti ja leeja svojata krv za pobedata nad
fa{izmot.
Osven gornoto, celata teritorija na Egejska Makedonija organizaciski
potpa|a{e pod kontrola na KPG, pravo {to & pripa|a{e i od samiot fakt {to
ovoj del na Makedonija se nao|a vo dr`avnite granici na Grcija. Vpro~em,
samite objektivni uslovi ne bi dozvolile u~estvoto na Makedoncite vo
borbata protiv fa{izmot da go tretirame sosema oddelno i izolirano, bez da
se osvrneme na zaedni~kata borba na Grcite i Makedoncite i na nastanite
{to se odigraa vo toj period na celokupnata teritorija na Egejska
Makedonija, pa duri i na cela Grcija. Treba da go dodademe i toa deka
Makedonci se borea ne samo vo Makedonija, tuku i vo cela Grcija.
Od druga strana, bi napravile golem propust, ili bi bile neiskreni ako
go promol~evme faktot deka `elba na Makedoncite, borej}i se protiv
fa{izmot, be{e so svoeto aktivno u~estvo vo NOV da se borat i da se
pretstavat pred svetot so svoeto nacionalno ime i preku svoite
antifa{isti~ki organizacii i voeni edinici da go realiziraat, zaedno so
gr~kiot narod, i svojot ideal za nacionalno samoopredeluvawe i streme`ot za
prisoedinuvawe so drugite dela na Makedonija. Me|utoa, te{kotiite za
realizirawe na toj streme` ne doa|aat od negativnite objektivni uslovi, kako
{to be{e apriori garantiraweto na gr~kite dr`avni granici od golemite
sili kakvi {to bea vo 1941 godina. Ima{e, pred s#, i subjektivni pre~ki {to
mu gi prave{e na otporot samoto gr~ko rakovodstvo, koe vo sekoja nacionalna
manifestacija na makedonskiot narod gleda{e avtonomizam.
Arhivot na Makedonija, kako {to navedovme, rakovodej}i se od gornite
i od drugi fakti, u{te od odamna pristapi kon sistemaatsko isleduvawe na
arhivski materijali i za otporot vo Grcija. Postignatite rezultaati se
pove}e od zadovolitelni, so {to Arhivot go ispolni svojot nacionalen dolg.
Sobranite materijali se obraboteni i mo`e da se koristat za nau~ni i
drugi celi.
Kako {to e poznato, na 28 oktomvri 1940 godina fa{isti~ka Italija ja
napadna Grcija. Italijanskite vojski so nenadeen napad uspeaja da go probijat
frontot i da navlezat vo nekoi delovi na gr~kata teritorija. Prodorot na
italijanskite vojski trae{e do 8 noemvri 1940 godina. Gr~kite edinici,
zasilei so novi rezervisti, glavno od Makedonija i Trakija, so
kontraofanziva ne samo {to gi isfrlija italijanskite edinici od gr~kata
teritorija, tuku navlegoa vo albanska teritorija, zazemaj}i gi gradovite
Kor~a, Pogradec, Moskopole, Argirokastro i dr. Ovaa vojna, koja trae{e 6
meseci i koja pretstavuva epopeja na gr~kiot i na makedonskiot narod, zavr{i
so napadot na hitlerovska Germanija vrz Grcija na 6 april 1941 godina.
Ovde smetame za nu`no da go istakneme odnosot na Makedoncite od
egejskiot del na Makedonija sprema taa vojna. Imeno, i pokraj neguvaniot
odnos na gr~kite re`imi, nasproti stradawata i poni`uvawata, nasproti
o~ekuvawata da im se olesni polo`bata vo edna nova situacija so pa|aweto na
toj re`im, Makedoncite vo celost poka`aa visoka politi~ka zrelost za
odbrana na zemjata vo koja `iveeja.
Kako {to navedovme, na 6 april 1941 godina Germancite ja napadnaa
Grcija. Na 26 april generalot ^olakoglu potpi{a kapitulacija i formira
111
Dr`aven arhiv na Republika Makedonija - Centralen del
kvislin{ka vlada. Egejska Makedonija be{e podelena na tri okupaciski zoni.
Isto~na Makedonija & be{e dodelena na fa{isti~ka Bugarija, zapadna
Makedonija na Italija, a centralna Makedonija ja zadr`aa za sebe
Germancite.
Okupacijata ja zate~e KPG razbiena. Komunistite, koi se vratija od
frontovite, samoinicijativno pristapija kon obnovuvawe na starite i
formirawe na novi partiski organizacii i grupi za otpor. Vo po~etokot na
maj 1941 godina e formirano Makedonskoto biro (MB) na KPG. Po nekolku
dena MB vo Solun ja formira nacionalnoosloboditelnata organizacija
„Elefterija“ (Sloboda). Pripadnicite na taa organizacija na 20 maj ja
izvr{ija prvata sabota`a protiv okupatorot vo Solun. Na 21 maj 1941 godina
be{e formiran nov CK na KPG. Na 28 maj, po inicijativa na CK na KPG,
be{e formirana humanitarnata organizacija „Etniki Alilengii“ - EA
(Nacionalna solidarnost). Vo juni 1941 godina be{e formirano
Zapadnomakedonskoto biro na KPG, a vo juli-avgust okru`nite komiteti. Na 1
juni 1941 godina vo Atina, pod rakovodstvo na Makedonecot Andreja ^ipov,
KPG go odr`a svojot VI plenum. Plenumot gi povika gr~kiot narod, site
partii i organizacii vo eden nacionalen front za osloboduvaweto na zemjata.
Vo juli vo egejskiot del na Makedonija se javija i po~naa da dejstvuvaat
gr~kite nacionalisti~ki i reakcionerni organizacii IVE (Za{tita na
severna Grcija), PAO (Segr~ka osloboditelna organizacija), EKA
(Nacionalen i socijalen preporod) i dr., koi vo sorabotka so okupatorite
razvija antikomunisti~ka, a osobeno antimakedonska dejnost. Vo juli-avgust
1941 godina antifa{isti~kata organizacija „Elefterija“ gi isfrli prvite
partizanski grupi vo centralna Makedonija, a vo oktomvri vo zapadna
Makedonija. Na krajot na septemvri e krenato Dramskoto vostanie, koe be{e
zadu{eno vo krv. Na 27 septemvri be{e formiran EAM (Nacionalen
osloboditel front). Kon krajot na 1941 godina, so re{enie na CK na KPG i
EAM, be{e formiran CK na ELAS (Gr~ka narodnoosloboditelna armija).
Poradi toa {to KPG ne zazede kurs za masovno oru`eno vostanie,
opstanokot na partizanskite grupi i edinici stana problemati~en, duri i
nevozmo`en. Okupatorot, koristej}i ja naodlu~nosta na KPG, so pomo{ta na
doma{nite predavnici prezede ~istki i uspea da mu nanese te{ki udari na
NOD u{te vo negoviot za~etok. Poradi toa, MB na KPG donese odluka za
rasformirawe na pogolemiot del od partizanskite edinici.
Vo fevruari 1942 godina be{e formiran ELAS (Gr~ka
narodnoosloboditelna mornarica) i voenata komanda na partizanskite
edinici na Makedonija.
Vo 1942 godina zavr{i procesot za sozdavawe na okoliskite komiteti
na KPG i EAM vo celata zemja.
Na segr~kata konferencija na KPG, odr`ana vo dekemvri 1942 godina,
be{e donesena odluka za masovno oru`eno vostanie. Vrz osnova na ovoj stav, vo
cela Makedonija bea formirani pove}e partizanski odredi. Na 21 fevruari
1943 godina bea formirani okoliski i oblasni {tabovi. Na 23.02.1943 godina
be{e formirana EPON (Nacionalna segr~ka organizacija na mladite). Na 10
mart 1943 godina be{e formiran partizanskiot {tab na Gramos-Sinia~ko, a
na 2 mart {tabot za severen Pind. Na 2 maj 1943 godina, so odluka na CK na
KPG, Centralniot komitet na ELAS se rasformira i e formiran Glaven
{tab na ELAS. Na 16 juni 1943 godina G[ na ELAS donese naredba za
112
Arhivski fondovi i zbirki 1993-2005
reorganizacijata na partizanskite grupi i odredi vo regularni edinici, a na
{tabovite vo brigadi, divizii i sl. Vrz osnova na taa naredba, vo avgustdekemvri se formirani regularnite edinici na ELAS. Na 25 juni 1943 godina
e postignat dogovor za formirawe na Balkanski {tab. KPG ovoj dogovor go
otka`a. Na 20 septemvri 1943 godina e formirana Grupata divizii na ELAS
od Makedonija. So nastojuvawe na makedonskite kadri i pod pritisok od
makedonskiot narod KPG dozvoli na 23 dekemvri 1943 godina da se formiraat
posebni makedonski organizacii SNOF (Slavjanomakedonski osloboditelen
front) i SNOV (Slavjanomakedonska osloboditelna vojska).
Vo tekot na 1944 godina prodol`i formiraweto na regularni i
rezervni edinici na ELAS. Na 10 mart 1944 godina e formiran PEEA
(Nacionalen komitet na nacionalnoto osloboduvawe).
KPG, primenuvaj}i go svojot nepravilen stav za makedonskoto
nacionalno pra{awe, donese odluka za rasformirawe na SNOF i SNOV.
Poradi toa, na 16 maj 1944 godina edna pogolem grupa na ~elo so Naum Pejov se
otcepi od ELAS. Po nekolku pregovori i kontakti me|u pretstavnici na KPG
i KPM grupata na Pejov se vrati vo Egejska Makedonija i na 2 avgust od taa
edinica i od drugi e formiran Kosturskiot makedonski bataljon vo sostavot
na ELAS. Pred toa, na 15 juli vo Vodensko be{e formiran Vodenskiot
makedonski bataljon. Me|utoa, KPG ne samo {to ne gi ispolni obvrskite za
formirawe na pokrupni makedonski edinici, tuku pristapi kon
rasformirawe na navedenite. Poradi toa, makedonskite bataljoni vo
oktomvri 1944 godina se otcepija od ELAS i vo dekemvri ja formiraa I egejska
udarna brigada, koja vo sostavot na NOV na Jugoslavija ja prodol`i borbata
do kone~nata pobeda nad Germanija.
Vo oktomvri 1944 godina celata zemja be{e oslobodena. Vlasta mina vo
racete na EAM-ELAS. Anglija, koristej}i gi dogovorite so EAM-ELAS,
upotrebi oru`je za vra}awe na desnicata na vlast. Po te{ki borbi me|u
ELAS i angliskite vojski vo Atina, ELAS be{e sovladan. Na 12 fevruari
1945 godina be{e potpi{an dogovor vo Varkiza, {to stavi kraj na oru`enata
borba i pretstavuva{e poraz na dvi`eweto i istovremeno po~etok na
Gra|anskata vojna vo Grcija.
Sodr`inski podatoci za arhivskata gra|a:
Prepiska na Nikos Zaharijadis, Vlahov; povici za borba protiv
agresorot; izvestuvawa za osloboduvawe na komunisti; referat od \. Sjantos
na Vtorata segr~ka konferencija na KPG; prepiska vo vrska so problemot na
begalcite; govorot na Tempo pred gr~kite partizani; izve{taj za kulturnoprosvetnata dejnost na odredot „Dame Gruev“; izve{tai za voenite operacii na
ELAS i za sostojbata na SNOF vo Kostursko; prepiska vo vrska so
makedonskoto nacionalno pra{awe; prepiska pome|u rakovodstvata na
oru`enata borba vo Grcija i na Balkanot; izve{tai za dejnosta na
partizanskite edinici od Vardarska na terenot na Egejska Makedonija; apel
od makedonskite borci vo ELAS do Makedoncite vo Bugarija; izve{tai za
odnosot na KPG i EAM kon makedonskoto nacionalno pra{awe; prepiska za
otvoraweto makedonski u~ili{ta vo Kostursko i vo Lerinsko; izjava za
zabrana na makedonskiot jazik vo ELAS; izve{taj za sostojbata na Prvata
egejska brigada vo Kostursko; protesti protiv politikata na Papandreu;
izjavi od `iteli za pri~ineta materijalna {teta od germanskiot i
113
Dr`aven arhiv na Republika Makedonija - Centralen del
italijanskiot okupator; izjava na Zaharijadis za pravata na Makedoncite za
svoi nacionalni prava; prepiska na voeno-politi~kite faktori na
Jugoslavija, Grcija i Albanija vo vrska so narodnoosloboditelnata borba na
Balkanot; izve{tai, informacii i pregledi za terorot na reakcionernite
sili vo Grcija protiv makedonskoto naselenie; nepo~ituvawe na dogovorot od
Varkiza; povik na reakcionernite sili za borba protiv slavjanstvoto.
Arhivskata gra|a s na gr~ki i na makedonski jazik.
1074 (996). ZBIRKA: EGEJSKA MAKEDONIJA VO
GRA\ANSKATA VOJNA (1945-1949); 1945/1949: kut: 43; 4,3.
AI, a.e. 5173, listovi 15807, NIS 1351 str.
Istorijat na fondoobrazovatelot:
Koga vo 1945 godina slobodoqubivite narodi ja slavea pobedata nad
fa{izmot, vo Grcija i vo egejskiot del na Makedonija zapo~na edna nova, i
spored posledicite za Makedoncite od toj kraj u{te potragi~na vojna.
Gr~kata desnica, koja dojde na vlast blagodarenie na stranskata voena
intervencija i gre{kite na gr~koto rakovodstvo na otporot, zapo~na edna
ednostrana gra|anska vojna so cel da gi likvidira silite na otporot i
demokratijata i da ja obezbedi i zacvrsti svojata vlast. Sepak, pohodot {to go
prezede taa protiv Makedoncite e bez presedan vo istorijata i se grani~i so
genocid.
Makedoncite se postavija pred alternativa ili da gi podnesat site
poni`uvawa i nivnoto fizi~ko istrebuvawe od razbesnetite gr~ki
vooru`eni bandi i organite na vlasta, ili da se borat duri i so oru`je vo raka
za obezbeduvawe na svojata egzistencija i izvojuvawe na svoi nacionalni i
socijalni slobodi. Makedoncite, nao|aj}i se pred takva polo`ba, go odbraa
patot {to po tradicija go sledea i go primenuvaa prethodnite generacii, kako
i samite tie vo vremeto na NOV - patot na borbata.
Mnogu rodoqubi Makedonci i Grci, pripadnici na otporot, za da go
izbegnat no`ot na razbesnetite bandi i oficijalnite gr~ki vlasti, prebegaa
vo planinite i tamu se organiziraa vo grupi vo po~etokot, a podocna vo odredi
za da mu se sprotivstavat na terorot i da ja branat svojata ~est i ~esta na
svoite majki, sestri i `eni.
Zna~i, vo Grcija i vo egejskiot del na Makedonija po dogovorot vo
Varkiza (12.02.1945) imame revolucionerna situacija, koja ja nametna
potrebata od sozdavawe organizacija za rakovodewe na borbata vo Egejska
Makedonija. Taka, na 23 april 1945 godina e sozdadena organizacijata NOF
(Narodnoosloboditelen front na Makedoncite od egejskiot del na
Makedonija). Vo sostavot na NOF be{e formirana `enskata organizacija
AF@ (Antifa{isti~ki front na `enite) i NOMS (Narodnoosloboditelen
mladinski sojuz).
NOF za mnogu kratko vreme uspea organizaciski da se konstituira.
Pokraj Glavnoto rakovodstvo, bea formirani okru`ni, okoliski, reonski i
mesni rakovodstva na NOF, AF@ i NOMS. Vo proletta 1945 godina bea
isfrleni i prvite vooru`eni grupi na NOF za za{tita i borba protiv
114
Arhivski fondovi i zbirki 1993-2005
okupacijata na desnicata. Taka NOF prerasna vo osnoven faktor vo
politi~kiot `ivot vo egejskiot del na Makedonija i Grcija.
Poznato e deka Makedonskoto osloboditelno dvi`ewe po rascepot od
oktomvri 1944 godina dejstvuva{e nezavisno i nadvor od Komunisti~kata
partija na Grcija (KPG) i navedenite makedonski organizacii NOF, AF@ i
NOMS bea formirani i dejstvuvaa nezavisno od KPG.
NOF se sudruva{e so KPG ne samo vo vrska so makedonskoto
nacionalno pra{awe, tuku i po pra{aweto za formata na vodewe na borbata.
Dodeka KPG smeta{e deka so politi~ka borba }e ja prinudi desnicata na
otstapki i so toa }e obezbedi miren razvoj na zemjata i vrz osnova na toa ja
grade{e svojata politika, strategija i taktika, NOF be{e osloboden od
takvite iluzii i predviduva{e deka oru`enata borba e neminovna vo
presmetkata so gr~kata desnica. Nastanite {to sleduvaa go opravdaa toa
soznanie na NOF.
Dodeka KPG se zalaga{e na Makedoncite da im se priznaat malcinskite
prava vo ramkite na gr~kata dr`ava, NOF bara{e, i vrz osnova na toa ja
grade{e svojata politika i taktika, na Makedoncite da im se priznaat
celosni nacionalni prava i pravoto na samoopredeluvawe. Poradi toa,
razlikite vo stavovite bea tolku golemi {to KPG mu objavi na NOF otvorena
vojna, napa|aj}i ja kako avanturisti~ka, separatisti~ka, avtonomisti~ka
organizacija. Vo taa vojna KPG otide tolku daleku {to vo mnogu slu~ai
sorabotuva{e duri i so klasniot neprijatel, so gr~kite vlasti.
Razvojot na nastanite go prinudija gr~koto rakovodstvo na KPG da se
orientira na oru`ena forma na borba {to nametna obedinuvawe na site
antifa{isti~ki sili na zemjata. KPG poradi toa go izmeni svojot stav sprema
NOF, go prizna NOF kako antifa{isti~ka demokratska organizacija i vo
noemvri 1946 godina dojde do spogodba me|u KPG i NOF za obedinuvawe na
makedonskite i na gr~kite demokratski sili.
Makedonskite i gr~kite vooru`eni grupi i odredi ja obrazuvaa
Demokratskata armija na Grcija (DAG).
So spogodbata za obedinuvawe NOF be{e staven pod kontrola na KPG.
I pokraj toa, rakovodstvoto na NOF uspeva{e do 1-ot svoj kongres (januari
1948) i 1-od plenum (avgust 1948) da ja so~uva svojata samostojnost vo odnos na
svoite krajni strategiski celi. Potoa Zaharijadisovoto rakovodstvo na KPG
preku infiltrirawe na svoi lu|e uspea da go stavi pod svoja celosna kontrola
i makedonskiot faktor i go koristi za antimakedonska i antijugoslovenska
dejnost vo duhot na rezolucijata na Informbiroto.
Vo tekot na Gra|anskata vojna (1945-1949) NOF odr`a edna zemska
konferencija, dva kongresi i dva plenumi. Isto taka, okru`nite i drugite
odbori na NOF odr`aa konferencii.
Pokraj NOF, AF@ i NOMS, vo egejskiot del na Makedonija vo juni
1949 godina be{e formirana i organizacijata KOEM (Komunisti~ka
organizacija na Makedoncite od egejskiot del na Makedonija) vo sostav na
KPG. KOEM be{e sozdadena od Zaharijadis so cel da go iskroristi
makedonskiot faktor protiv samoto makedonsko nacionalno dvi`ewe i
protiv Jugoslavija. Toa osobeno e napraveno so donesuvaweto na famoznata
Rezolucija od aktivot na KOEM pod naslov „Rezolucija na KOEM za
izdajni~kata nacionalisti~ka klika na Goce Keremid~iev“.
115
Dr`aven arhiv na Republika Makedonija - Centralen del
Makedonskiot narod od egejskiot del na Makedonija, i pokraj ogromnite
te{kotii i nepravilniot stav na KPG, zede masovno u~estvo vo borbata. Vo
redovite na DAG slu`ea pove}e od 20.000 Makedonci i Makedonki, mnogumina
od koi gi polo`ija svoite `ivoti.
Osloboditelnoto dvi`ewe na makedonskiot i na gr~kiot narod vo
avgust 1949 godina be{e porazeno. Posledicite se pove}e od u`asni. Pokraj
mnogubrojnite `rtvi, uni{teni sela, golem del od Makedoncite bea
prinudeni da gi napu{tat svoite ogni{ta i da prebegaat preku granica, so
{to celosno se izmeni nacionalniot sostav na egejskiot del na Makedonija.
I pokraj porazot i te{kite posledici, borbata na makedonskiot narod
od toj del na Makedonija vo periodot 1945-1949 godina pretstavuva edna slavna
etapa od borbite za nacionalna i socijalna sloboda.
Sodr`inski podatoci za arhivskata gra|a:
Dokumentite {to gi sodr`i zbirkata „Egejska Makedonija vo NOV
(Gra|anska vojna) 1945-1949“ vo najgolema mera gi odrazuvaat nastanite od toj
period.
Dokumentite davaat podatoci za terorot na desnicata neposredno po
dogovorot vo Varkiza i niz celiot period na Gra|anskata vojna, za merkite i
akciite na gr~kata bur`uazija za organizirawe i zacvrstuvawe na svojata
administrativna, voena, policiska i sudska vlast, za pojavata i dejnosta na
makedonskite organizacii NOF, AF@, NOMS i KOEM, za odnosite me|u
KPG i NOF, za dejnosta, strategijata i taktikata na KPG, za pojavata i
dejnosta na partizanskite grupi i odredi i nivnoto prerasnuvawe vo DAG
(Demokratska armija na Grcija), za voenite operacii od 1945 do 1949 god., za
osloboduvaweto na pogolemi teritorii i organiziraweto na narodnata vlast
vo niv, za pojavata na makedonskite u~ili{ta i drugata prosvetno-kulturna
makedonska dejnost, za ogromnoto u~estvo na Makedoncite vo redovite na DAG
i vo pomo{nite slu`bi, za nepravilnata politika i odnosot na KPG prema
makedonskoto osloboditelno dvi`ewe i posledicite od toa, za
informbirovskata dejnost i posledicite od toa, za ulogata na makedonskiot
subjektiven faktor, za epopeite na Gramos i Vi~o, za poslednite operacii i
porazot na DAG, i mnogu drugi.
1945 godina - Izve{tai za voeno-politi~kata situacija vo egejskiot del
na Makedonija, za terorot na gr~kite reakcionerni sili vrz makedonskoto
naselenie; spisoci na opo`areni makedonski sela; za odnosot na KPG kon
NOF i za stavot na KPG sprema makedonskoto nacionalno pra{awe; za
prifa}aweto na begalcite vo Bitola; spisoci na aktivistite na NOF po
reoni; za zabranata na upotreba na makedonskiot jazik; izve{tai i
informacii za parlamentarnite izbori vo Grcija, postavuvaweto novi
policiski organi vo selata i zabranata na sobiri; izvestuvawa na policijata
za pojavata na vooru`eni grupi; izve{tai na u~ili{ni inspektori.
1946 - Izve{tai za dejnosta na NOF, AF@, NOMS; sudski procesi
protiv Makedonci poradi upotreba na makedonskiot jazik; spisoci na apseni
i internirani lica; za dejnosta na partizanskite grupi; za mobilizacija vo
redovite na DAG.
1947 - Memorandum na EAM do Anketnata komisija vo vrska so
sprovedeniot teror vrz naselenieto; rezolucija vo vrska so amerikanskata
intervencija vo Grcija; naredbi na Glavniot {tab na DAG za razni borbeni
zada~i; za mobilizirawe novi borci.
116
Arhivski fondovi i zbirki 1993-2005
1948 - Prviot kongres na NOF - Statut, odluki, referati; Zakonot br. 3
na Privremenata demokratska vlada za op{ta amnestija; okru`ni
konferencii na AF@; dejnosta na Paskal Mitrevski; odnosot na KPG kon
KPJ;
1949 - Prepiska vo vrska so podgotovkite na Vtoriot kongres na NOF;
kni{ki na oficerskiot kadar vo DAG so ~inovi i nazna~ena nacionalna
pripadnost; apel na Privremenata demokratska vlada do OON za prekin na
Gra|anskata vojna vo Grcija; izve{taj za voenite aktivnosti na Vi~o; za
pri~inite za porazot na DAG; polo`bata na zatvorenicite vo zatvorite po
ostrovite.
Arhivskata gra|a s na makedonski i na gr~ki jazik.
1075 (997). ZBIRKA: MAKEDONSKATA EMIGRACIJA VO
ISTO^NOEVROPSKITE ZEMJI I JUGOSLAVIJA
( - ); 1949/1960: kn. 46, kut. 9; 2. AI, a.e. 684, listovi 2959, NIS 255 str.
G. KSEROKSKOPIRANA ARHIVSKA GRA\A
OD STRANSKA PROVENIENCIJA
SR JUGOSLAVIJA
1081 (1036). MINISTERSTVO ZA ZEMJODELIE I VODOSTOPANSTVO
NA KRALSTVOTO JUGOSLAVIJA - BELGRAD (1919 - 1941);
1922/1931: kut. 2, 0,2.AI, a.e. 99, listovi 696, NIS 28 str.
1085 (1040). MINISTERSTVO ZA [email protected] NA KRALSTVOTO
JUGOSLAVIJA - BELGRAD (1919-1941); 1919/1941: kut. 29; 2,9.
AI, a.e. 1780, listovi 12518, NIS 413 str.
1086 (1041). MINISTERSTVO ZA PRAVDA I VERA NA
KRALSTVOTO JUGOSLAVIJA - BELGRAD (1918-1941);
1918/1940: kut. 2; 0,2. AI, a.e. 45, listovi 439, NIS 14 str.
1087 (1042). PRETSEDATELSTVO NA MINISTERSKIOT
SOVET - CENTRALNO PRES-BIRO - BELGRAD
( - ); 1929-1941: kut. 10; 1; AI, a.e. 968, listovi 3811, NIS 217 str.
1090 (1100). MINISTERSTVO ZA NADVORE[NI RABOTI
NA FNRJ - BELGRAD (1945-1952); 1945/1952: kut. 3; 0,3.
AI, a.e. 174, listovi 2088, NIS 46 str.
117
Dr`aven arhiv na Republika Makedonija - Centralen del
BUGARIJA
1094 (1106). ARHIVSKA GRA\A OD ARHIVITE VO SOFIJA,
REPUBLIKA BUGARIJA: 1863/1948
ZBIR NA DOKUMENTI OD POVE]E FONDOVI ( - );
1856/1941: kut. 1; 0,1. AI, a.e. 22, listovi 147, NIS 5 str.
RUSIJA
1096 (1104). RUSKI KONZULAT VO SOLUN ( - ); 1871-1913: kut. 1;
0,1. AI, a.e. 143, listovi 957, NIS 40 str.
118
Arhivski fondovi i zbirki 1993-2005
P R E G L E D
NA ARHIVSKITE FONDOVI I ZVIRKI VO [email protected]
ARHIV NA REPUBLIKA MAKEDONIJA - CENTRALEN DEL
1993-2005 GODINA
A. ARHIVSKI FONDOVI NA [email protected] ORGANI,
USTANOVI, ORGANIZACII I DRUGI INSTITUCII
1. UPRAVA I JAVNI [email protected]
1.5. ARHIVSKI FONDOVI OD 1944-1990
MINISTERSTVA NA NARODNA REPUBLIKA MAKEDONIJA
1107. (1370) - MINISTERSTVO ZA PROSVETA, NAUKA I KULTURA
NA NRM - SKOPJE (1951) ; 1951 : kn. 1 ; kut. 1 ; 0,1. AI, a.e. 86,
listovi 577, NIS 27 str., a`urirano vo AOP- bazite.
SEKRETARIJATI NA SOCIJALISTI^KA
REPUBLIKA MAKEDONIJA
1108. (1408) - ZA OP[TOSTOPANSKI RABOTI I PAZAR-SKOPJE
( ? ); 1978-1988): kut.2; 0,2. RS.
1109. (1409) - ZA OP[TOSTOPANSKI RABOTI, MALO STOPANSTVO,
TURIZAM I PAZAR-SKOPJE (1988-1990): kut.1; 0,1. RS.
1110. (1114) - ZA INFORMACII – SKOPJE (1957 - ?); 1957/1970: kut.2;
0,2. RS.
1111. (1323) - ZA ODNOSI SO STRANSTVO – SKOPJE (? – 1990); 1961/1989:
kut.31; 3,1; RS.
1112. (1341) - ZA INDUSTRIJA I ENERGETIKA – SKOPJE (?-1991);
1956/1991: kn.66; 1,3. RS.
119
Dr`aven arhiv na Republika Makedonija - Centralen del
1113. (1377) - ZA TRUD I SOCIJALNA POLITIKA – SKOPJE (1956-1991);
1956/1995: kut.15; 1,5. RS.
1114. (1382) - REPUBLI^KI SEKRETARIJAT ZA FINANSII NA SRM
UPRAVA ZA IMOTNO-PRAVNI RABOTI – SKOPJE (1945-1991);
1946/1966: kn.4, kut.112; 11,3; RS.
1115. (1406) - ZA INDUSTRIJA NA SRM - SKOPJE ( ? ); 1978-1982: kut.1;
0,1. RS.
1116. (1407) - ZA INDUSTRIJA I TRGOVIJA NA SRM - SKOPJE ( ? );
1968/1983: kut.21; 2,1. RS.
SOVETI NA SRM
1117. (1272) - SOVET ZA NARODNA ODBRANA NA SRM – SKOPJE
(? – 1990); 1960/1990: kn.8, kut.26; 2.8. RS.
1118. (1326) - REPUBLI^KI OP[TESTVEN SOVET ZA ODNOSI SO
STRANSTVO – SKOPJE (1975-1989); 1975/1989: kut.14; 1,4. RS.
1119. (1384) - SOVET NA REPUBLIKATA - SKOPJE (1974-1991);
1974/1991: kut. 226; 2,6. RS.
GLAVNI DIREKCII NA NRM
1120. (1193) - ZA METALURGIJA – SKOPJE (1949 – 1952); 1949/1952: kut. 9;
0,9. Nesreden.
KOMITETI NA NRM/SRM
1121. (1115) - ZA ZEMJODELSTVO, [UMARSTVO I VODOSTOPANSTVO
SKOPJE (? – 1991); 1955/1991: kut. 20; 2. RS.
1122. (1410) - OP[TOSTOPANSKI RABOTI I PAZAR-SKOPJE ( ? );
1982/1988: kut.1; 0,1. RS.
120
Arhivski fondovi i zbirki 1993-2005
1123. (1411) - ZA ENERGETIKA, INDUSTRIJA I [email protected][TVO SKOPJE ( ? ); 1976-1990: kut.2;
1124. (1412) - ZA ENERGETIKA, INDUSTRIJA I MALO STOPANSTVO
SKOPJE ( ? ); 1986/1988: kut.1, 0,1. RS.
1125. (1413) - ZA INDUSTRIJA I ENERGETIKA-SKOPJE ( ? ); 1988/1990:
kut.1; 0,1. RS.
ZAVODI NA NRM/SRM
1126. (1132) - ZA UNAPREDUVAWE NA SOCIJALNITE DEJNOSTI –
SKOPJE (1962-1989); 1962/1989: kut.14; 1,4. RS.
1127. (1133) - ZA VRABOTUVAWE – SKOPJE (1961- ); 1961/1980: kn. 110,
kut. 34; 5,6. RS.
1128. (1134) - ZA RIBARSTVO – SKOPJE (1953- ? ); 1953/1977: kut. 6; 0,6. RS.
1129. (1327) - ZA OP[TESTVENO PLANIRAWE – SKOPJE (1947-1989);
1947/1989: kut. 30; 3. RS. (kut. 51; 5,1. dopolna od drugi fondovi).
1130. (1381) - ZA UNAPREDUVAWE NA DOMA]INSTVOTO – SKOPJE
(1968 - ); 1968/1989: kut.17; 1,7. RS.
1131. (1380) - BIRO ZA RAZVOJ NA OBRAZOVANIETO (PEDAGO[KI
ZAVOD) - SKOPJE; (1955- ); 1955/1999: kut. 40; 4. RS.
1132. (1414) - REPUBLI^KI ZAVOD ZA CENI NA SRM-SKOPJE ( ? );
1970/1984: kut.3; 0,3. RS.
KOMISII NA NRM/SRM
1133. (1116) - ZA KULTURNI VRSKI SO STRANSTVO – SKOPJE (? - );
1967/1991: kut.82; 8,2. RS.
121
Dr`aven arhiv na Republika Makedonija - Centralen del
1134. (1270) - [email protected] IZBORNA KOMISIJA – SKOPJE (? - ); 1990:
kut.1; 0,1. RS.
1135. (1285) - REPUBLI^KI FOND ZA UNAPREDUVAWE NA
KULTURNITE DEJNOSTI - SKOPJE ( - ) ; 1957/1972 : kut. 3 ; 0,3.
AI, a.e. 16, listovi 1824, NIS 8 str.
SAMOUPRAVNI INTERESNI ZAEDNICI NA SRM
1136. (1117) - ZA SOCIJALNA ZA[TITA – SKOPJE (1974-1991); 1974/1991:
paketi 15; 4,5. RS.
1137. (1118) - ZA FIZI^KA KULTURA – SKOPJE (1974-1991); 1974/1984:
kn.3, kut.16; 1,7. RS.
1138. (1311) - ZA ZA[TITA OD GRADOBIJNOST – SKOPJE (1975-1991);
1975/1991; kut.4; 0,4. RS.
1139. (1320) - ZA ZDRAVSTVO I ZDRAVSTVENO OSIGURUVAWE –
SKOPJE (1974-1992); 1974/1992: kut. 25; 2,5. RS.
OP[TINSKI SAMOUPRAVNI INTERESNI ZAEDNICI
1140. (1312) - ZA KULTURA NA GRAD SKOPJE – SKOPJE (1975-1991);
1975/1991: kut.33; 3,3. RS.
1141. (1313) - ZA KULTURA NA OP[TINA „GAZI BABA“ – SKOPJE
(1977-1991); 1977/1988: kut. 7; 0,7. RS.
1142. (1314) - ZA KULTURA NA OP[TINA „KARPO[“ – SKOPJE
(1977-1991); 1977/1988: kut. 6; 0,6. RS.
1143. (1315) - ZA KULTURA NA OP[TINA „KISELA VODA“ – SKOPJE
(1976-1991); 1976/1988: kut. 7, 0,7. RS.
122
Arhivski fondovi i zbirki 1993-2005
1144. (1316) - ZA KULTURA NA OP[TINA „CENTAR“ – SKOPJE
(1977-1991); 1977/1988: kut. 7; 0,7. RS.
1145. (1317) - ZA KULTURA NA OP[TINA „^AIR“ – SKOPJE (1977-1991);
1977/1988: kut. 6; 0,6. RS.
OSTANATI
1146. (1306) - ZAEDNICA NA OP[TINITE I GRADOVITE NA
MAKEDONIJA – SKOPJE (1972-1995); 1972/1995: kut.11; 1,1. RS.
1147. (1216) - MAKEDONSKA OP[TINA VO PERT, AVSTRALIJA (? - );
1964: kut.1; 0,1. SI.
1148. (1217) - OBEDINETA MAKEDONSKA OP[TINA VO PERT,
AVSTRALIJA (? - ); 1968: kut.1; 0,1. SI.
1149. (1342) - SOJUZEN DEVIZEN INSPEKTORAT – ODDELENIE VO
SKOPJE – SKOPJE (1972-1990); 1972/1990: kn.10, kut.24; 2,6, RS.
1.6. FONDOVI OD 1991 - REPUBLIKA MAKEDONIJA
1150. (1386) - PRETSEDATEL NA REPUBLIKA MAKEDONIJA KABINET - SKOPJE (1991- ); 1991/1999: kn. 34; kut.148; 15,3. RS.
1151. (1304) - SOBRANIE NA REPUBLIKA MAKEDONIJA – SKOPJE
(1991- ); 1991/1996: kut.30; 3. RS.
1152. (1305) - VLADA NA REPUBLIKA MAKEDONIJA – SKOPJE
(1991- ); 1991/1997: kut.324; 32,4. RS.
1153. (1387) - MINISTERSTVO ZA NAUKA NA REPUBLIKA
MAKEDONIJA - SKOPJE (1991-1998); 1991/1997: kut. 69; 6.9. RS.
1154. (1392) - MINISTERSTVO ZA NADVORE[NI RABOTI NA
REPUBLIKA MAKEDONIJA - SKOPJE (1992 - ); 1992/1999:
kut.8; 0,8. RS.
123
Dr`aven arhiv na Republika Makedonija - Centralen del
1155. (1403) - MINISTERSTVO ZA EKONOMIJA NA R. MAKEDONIJA
SKOPJE ( ? ); 2000-2001: kut.2; 0,2. RS.
1156. (1404) - MINISTERSTVO ZA TRGOVIJA NA R. MAKEDONIJA SKOPJE ( ? ); 1999-2000: kut.1; 0,1. RS.
1157. (1405) - MINISTERSTVO ZA STOPANSTVO NA R. MAKEDONIJA
SKOPJE (1991- ?); 1991-2000: kut.12; 1,2. RS.
1158. (1428) - MINISTERSTVO ZA @IVOTNA SREDINA I
PROSTORNO PLANIRAWE NA R. MAKEDONIJA – SKOPJE;
(?); 1997/2004: kut. 3; 0,3. RS.
2. PRAVOSUDSTVO
2. 2. FONDOVI OD 1944
1159. (1271) - USTAVEN SUD NA MAKEDONIJA – SKOPJE (1964 - );
1964/1990: kut.69; 6,9, RS.
1160. (1283) - STOPANSKI SUD NA MAKEDONIJA – SKOPJE (1947 - );
1947/1996: kn.83, kut.11; 2,8. RS.
1161. (1119) - SUD ZA [email protected] TRUD NA MAKEDONIJA – SKOPJE
(1976-1990); 1976/1990: kn.5, kut.19; 2. RS.
1162. (1395) - KAZNENO-POPRAVEN DOM „IDRIZOVO“ - SKOPJE ( ? ):
kut.390; 39. RS
VOENI EDINICI I ORGANIZACII
3. 3. FONDOVI OD 1944
1163. (1135) - REPUBLI^KI [TAB ZA TERITORIJALNA ODBRANA NA
SRM – SKOPJE (? – 1991); 1969/1991: kut.26; 2,6. RS.
124
Arhivski fondovi i zbirki 1993-2005
1164. (1273) - REPUBLI^KI [TAB ZA CIVILNA ZA[TITA NA SRM
SKOPJE (? – 1990); 1972/1989: kut.5; 0,5. RS.
OP[TINSKI [TABOVI ZA TERITORIJALNA ODBRANA
1165. (1136) - BEROVO (? – 1992); 1969/1992: kn.15, kut.6; 0.9. RS.
1166. (1137) - BITOLA (? – 1992); 1970/1992: kn.36, kut.8; 1,5. RS.
1167. (1138) - VALANDOVO (?-1992); 1969/1992: kn.15, kut.3; 0,6. RS.
1168. (1139) - VINICA (? – 1992); 1969/1992: kn.16, kut.3; 0,6. RS.
1169. (1140) - GEVGELIJA (? – 1992) ; 1969/1992: kn.10, kut.3; 0,5.RS.
1170. (1141) - GOSTIVAR (? – 1992); 1975/1992: kn.13, kut.3; 0,6. RS.
1171. (1142) - DEBAR (? – 1992); 1969/1991: kn.21, kut.3; 0,7. RS.
1172. (1143) - DEL^EVO (? – 1992); 1969/1992; kn.34, kut.4; 1,1. RS.
1173. (1144) - DEMIR HISAR (? – 1992); 1969/1991: kn.4, kut.2; 0,3. RS.
1174. (1145) - KAVADARCI (? – 1992); 1969/1992: kn.25, kut.4; 0,9. RS.
1175. (1146) - KI^EVO (? – 1992); 1969/1992: kn.47, kut.2; 1,1. RS.
1176. (1147) - KO^ANI (? – 1992); 1969/1992: kn.25, kut.6; 1,1. RS.
1177. (1148) - KRATOVO (? – 1992); 1970/1992: kn.9. kut.2; 0,4. RS.
1178. (1149) - KRIVA PALANKA (? – 1992); 1971/1992: kn.17, kut.3; 0,6. RS.
125
Dr`aven arhiv na Republika Makedonija - Centralen del
1179. (1150) - KUMANOVO (? – 1992); 1969/1992: kn.29, kut.6; 1,2. RS.
1180. (1151) - KRU[EVO (? - 1992); 1969/1992: kn.24; kut.4; 0,9. RS.
1181. (1152) - MAKEDONSKI BROD (? – 1992);1969/1992: kn.14, kut.2; 0,5. RS.
1182. (1153) - NEGOTINO (?- 1992); 1969/1992: kn.7, kut.2; 0,3. RS.
1183. (1154) - OHRID (? – 1992); 1969/1992: kn.19. kut.6; 1. RS.
1184. (1155) - PRILEP (? – 1992); 1969/1992: kn.38, kut.7; 1,4. RS.
1185. (1156) - PROBI[TIP (? – 1992); 1974/1992: kn.11, kut.1: 0,3. RS.
1186. (1157) - RADOVI[ (? – 1992); 1969/1991: kn.17, kut.4; 0,7. RS.
1187. (1158) - RESEN (? – 1992); 1969/1992: kn.39. kut.2; 1. RS.
1188. (1159) - SVETI NIKOLE (? – 1992); 1980/1992: kn.10, kut.1; 0,3. RS.
1189. (1160) - STRUGA (? – 1992); 1969/1992: kn.18, kut.3; 0,7. RS.
1190. (1161) - STRUMICA (? – 1992); 1969/1992: kn.25, kut.5; 1. RS.
1191. (1162) - TETOVO (? – 1992); 1969/1992: kn.40, kut.5; 1,3. RS.
1192. (1163) - TITOV VELES (? – 1992); 1969/1992: kn.31, kut. 5; 1,1. RS.
1193. (1164) - [TIP (? – 1992); 1969/1992: kn.39, kut.11; 1,9. RS.
1194. (1165) - „GAZI BABA“ –SKOPJE(? – 1992);1977/1992:kn.19,kut.4;0,8. RS.
126
Arhivski fondovi i zbirki 1993-2005
1195. (1166) - „KARPO[“ – SKOPJE (? – 1992);1977/1992: kn.17.kut.4; 0,7. RS.
1196. (1167) - „KISELA VODA“ – SKOPJE (? – 1992); 1977/1992: kn.28,
kut.4; 1. RS.
1197. (1168) - „CENTAR“ – SKOPJE (? – 1992); 1977/1992: kn.15, kut.2; 0,5. RS.
1198. (1169) - „^AIR“ – SKOPJE (? – 1992); 1977/1992: kn.10, kut.3; 0,5. RS.
4. PROSVETNI, KULTURNI I NAU^NI USTANOVI
4. 1. PROSVETNI USTANOVI I U^ILI[TA
1199. (1340) - VI[A [KOLA ZA SOCIJALNI RABOTNICI - SKOPJE
( ? ); 1960/1984; kn. 1, kut. 9. RS.
1200. (1389) - PRIRODNO-MATEMATI^KI FAKULTET - SKOPJE
(1946 - ); 1946/1990: kut. 45; 4,5. RS.
1201. (1391) - FAKULTET ZA MUZI^KA UMETNOST - SKOPJE
( ? ); 1966/1995: kut.11; 1,1. RS.
1202. (1394) - [email protected] FAKULTET - SKOPJE (1949 - ); 1949/1955:
kn.36, kut.12; 1,9. RS.
1203. (1339) - SREDNO U^ILI[TE ZA SOCIJALNI RABOTNICI –
SKOPJE ( ? ); 1957/1961: kn.58, kut.1; 1,2. RS.
1204. (1376) - CENTAR ZA OBRAZOVANIE NA KADRI ZA OBLASTA NA
BEZBEDNOSTA – SKOPJE (1972-1997); 1972/1997: kut.20; 2. RS.
1205. (1343) - CENTAR ZA STRANSKI JAZICI – SKOPJE (1954-1996);
1954/1996: kut.6; 0,6. RS.
127
Dr`aven arhiv na Republika Makedonija - Centralen del
4. 2. KULTURNI USTANOVI
1206. (1120) - ANSANBAL ZA NARODNI IGRI I PESNI „TANEC“
- SKOPJE (1949 - ); 1949/1985: kut. 7; 0,7. RS.
1207. (1274) - NARODNA I UNIVERZITETSKA BIBLIOTEKA
„KLIMENT OHRIDSKI“ – SKOPJE (1945 - ); 1945/1993:
kn. 25, kut. 32; 3,7. RS.
1208. (1284) - TELEVIZIJA SKOPJE – OOZT PREDAVATELI I VRSKI
– SKOPJE (1975- ); 1975/1986: kut. 25; 2,5. RS.
1209. (1307) - UNIVERZITETSKI CENTAR ZA UMETNOSTI – SKOPJE
( ? ); 1977/1983: kut.2; 0,2. RS.
1210. (1431) FONDACIJA ZA MAKEDONSKI JAZIK „NEBREGOVO“,
1 papka.
4. 3. NAU^NI USTANOVI
1211. (1121) - [email protected] INSTITUT „MAKEDONIJA“ – SKOPJE ( ? );
1983/1987: kut.1 ; 0,1. RS.
1212. (1170) - INSTITUT ZA STO^ARSTVO – SKOPJE ( ? ); 1948/1989:
kut. 9; 0.9. RS.
1213. (1309) - INSTITUT ZA EKONOMIKA I ORGANIZACIJA VO
ZEMJODELSTVOTO – SKOPJE ( ? ); 1978/1990: kut.4; 0,4. RS.
1214. (1321) - INSTITUT ZA ZA[TITA NA RASTENIJATA – SKOPJE
( ? ); 1978/1989: kut.4; 0,4. RS.
1215. (1372) - EKONOMSKI INSTITUT – SKOPJE (? - ); 1952/1989:
kut. 39; 3,9. RS.
1216. (1374) - INSTITUT ZA OVO[TARSTVO – SKOPJE ( ? ); 1953/1990:
kut.9; 0,9. RS.
128
Arhivski fondovi i zbirki 1993-2005
1217. (1375) - INSTITUT ZA LOZARSTVO I VINARSTVO – SKOPJE
( ? ); 1952/1992: kut. 35; 3,5. RS.
1218. (1383) - INSTITUT ZA SOCIOLO[KI I POLITI^KO-PRAVNI
[email protected] - SKOPJE (1965 - ); 1965/1990: kut.77; 7,7. RS.
1219. (1402) - INSTITUT ZA BELODROBNI ZABOLUVAWA I
TURBEKULOZA-SKOPJE ( ? ); 1953-1997: kn.4, kut.16; 1,7. RS.
1220. (1286) - REPUBLI^KI FOND ZA UNAPREDUVAWE NA
IZDAVA^KATA DEJNOST – SKOPJE ( ? ); 1959/1971: kut.2; 0,2. AI.
a.e. 248, listovi 1181, NIS 68 str.
1221. (1433) SKOPSKO NAU^NO DRU[TVO
1222. (1324) - UNIVERZITETSKI CENTAR ZA MATEMATI^KOTEHNI^KI NAUKI – SKOPJE ( ? ); 1977/1988: kut.3; 0,3. RS.
6. 2. FONDOVI PO 1944
6. 2. 1. Banki
1223. (1390). BANKA ZA NADVORE[NA TRGOVIJA (JUGOBANKA) SKOPJE ( ? ); 1957/1999: kut. 241, pak. 17; 27,5. RS.
1224. (1123). @TP - POGON ZA VLE^EWE NA VOZOVI I [email protected]
NA VOZNI SREDSTVA-SKOPJE ( / ); 1970/1990: kn.140, kut. 8;3,6. RS.
1225. (1325) - NARODNA BANKA NA MAKEDONIJA – SKOPJE
(1945-); 1921/1978: kn.11. kut.19; 2,1. RS.
6.2.3.1. Industrija i rudarstvo
1226. (1276) - MAKPETROL AD – SKOPJE - DIREKCIJA ZA
GASIFIKACIJA „GAMA 800“: kut.6; 0,6. Tehni~ka dokumentacija.
129
Dr`aven arhiv na Republika Makedonija - Centralen del
1227. (1122) - [email protected] ORGANIZACIJA ZA [email protected] TRUD ZA
PROIZVIDSTVO I PROMET SO TEKSTIL „INTEKS“ – SKOPJE
( ? ); 1971/1989: kn, 25, kut.58; 6,1.RS
1228. (1281) - GEOLO[KI ZAVOD – SKOPJE ( ? ); 1970/1990: kn. 60, kut.37;
4,9. Nesreden.
6.2.3.4. Soobra}aj
1229. (1124) - @TP – OOZT „FEROTURIST“ – SKOPJE ( ? ); 1970/2001:
kn.52, kut.152; 16,2. RS.
1230. (1401) - PRETPRIJATIE ZA PTT SOOBRA]AJ „MAKEDONIJA“ [email protected] „GRADSKI TELEFON“ - SKOPJE ( ? ); 1974-1990:
kut.2; 0,2. RS.
1231. (1328) - PRETPRIJATIE ZA PTT SOOBRA]AJ – DELOVNA PTT
EDINICA PO[TA SKOPJE 2 – SKOPJE (? - ); 1966/1976: kut.5;
0,5. RS.
6. 2. 6. Ostanati
1232. (1125) - ZAEDNICA ZA OSIGURUVAWE IMOTI I LICA
„MAKEDONIJA“ - SKOPJE ( ? ); 1986/1990: kut.30; 3. RS.
1233. (1275) - JAVNO PRETPRIJATIE ELEKTROSTOPANSTVO NA
MAKEDONIJA
130
Arhivski fondovi i zbirki 1993-2005
7. OP[TESTVENO-POLITI^KI ORGANIZACII,
POLITI^KI PARTII, DRU[TVA I [email protected]
7. 1. POLITI^KI I OP[TESTVENO-POLITI^KI
ORGANIZACII
1234. (1400) - SAMOSTOEN SINDIKAT ZA ZDRAVSTVO, FARMACIJA
SOCIJALNA ZA[TITA NA RM - SKOPJE (1991- ); 1991-2000: kut.4;
0,4. RS.
7. 1. 2. Gra|anski i drugi organizacii
1235. (1371) - MAKEDONSKA PATRIOTSKA ORGANIZACIJA (MPO)
VO SAD ( ? - ): kut.6; 0,6. Nesreden.
1236. (1319) - OBEDINETA MAKEDONSKA ORGANIZACIJA – OMO
„ILINDEN“ VO PIRINSKIOT DEL NA MAKEDONIJA (1990 - );
kut.1; 0,05. Nesreden.
1237. (1111) - REPUBLI^KO [email protected] NA DECATA-BEGALCI OD
EGEJSKIOT DEL NA MAKEDONIJA – SKOPJE ( - ); 1986/1994:
kut.8; 0,8. AI, a.e. 850, listovi 2426, NIS 135 str.
1238. (1112) - [email protected] NA DECATA-BEGALCI OD EGEJSKIOT DEL
NA MAKEDONIJA VO KANADA – TORONTO ( - ); 1986/1994: kut.1;
0,1. AI, a.e. 69, listovi 211, NIS 29 str.
1239. (1237) - [email protected] NA DECATA-BEGALCI OD EGEJSKIOT
DEL NA MAKEDONIJA VO AVSTRALIJA – PERT ( ? ); 1985/1996:
kut.3; 0,3. Nesreden.
1240. (1113) - [email protected] NA DECATA-BEGALCI OD EGEJSKIOT DEL
NA MAKEDONIJA VO ROMANIJA – BUKURE[T ( - ); 1948/1954:
kut.1; 0,1. AI, a.e. 156, listovi 342, NIS 59 str.
1241. (1218) - DRU[TVO „OBEDINETA PRESPA“ – PERT,AVSTRALIJA
( ?); 1987: kut.1; 0,02. SI
131
Dr`aven arhiv na Republika Makedonija - Centralen del
1242. (1388) - DRU[TVO ZA PRIJATELSTVO I SORABOTKA
MAKEDONIJA - SLOVA^KA - SKOPJE (1993-2001); 1993/2001
kut.1; 0,05. Nesreden.
7.2. STALE[KI DRU[TVA
1243. (1308) - MAKEDONSKO LEKARSKO DRU[TVO – SKOPJE (1947- ? );
1947/1987: kut.4; 0,4. RS.
1244. (1127) - SOJUZ NA [email protected] I TEHNI^ARI NA MAKEDONIJA
– SKOPJE ( ? ); 1975/1988: kut.2; 0,2. RS.
1245. (1171) - SOJUZ NA VOZA^ITE NA MAKEDONIJA – SKOPJE ( ? );
1957/1974: kut.1; 0,1. RS.
1246. (1277) - AVTO-MOTO SOJUZ NA MAKEDONIJA – SKOPJE ( ? - );
1958/1975: kut.4; 0,4. RS.
7.4. KULTURNO-PROSVETNI DRU[TVA
1247. (1126) - [email protected] NA SAMOSTOJNITE FILMSKI AVTORI
I SORABOTNICI NA MAKEDONIJA – FILMSKO STUDIO –
SKOPJE ( ?); 1968/1975: kut. 20; 2. Nesreden.
1248. (1213) - MAKEDONSKO KULTURNO-PROSVETNO [email protected]
(POMAGATELNA GRANKA NA VMRO – DPMNE ZA ZAPADNA
AVSTRALIJA) – PERT (1991- ); 1991: kut.1; 0,02. SI.
1249. (1385) - SOJUZ NA DRU[TVATA NA ARHIVSKITE
RABOTNICI NA MAKEDONIJA - SKOPJE ( ? - 1990); 1962/1990: kut.
65; 6,5. Nesreden.
132
Arhivski fondovi i zbirki 1993-2005
8. VERSKI ORGANIZACII
8.2. ISLAMSKA VERSKA ZAEDNICA
1250. (1288) - VAKUF „ADEM BABA“ – SKOPJE ( ? ); 1932/1936: kut.1; 0,02.
AI. a.e. 5, listovi 136, NIS 2 str.
9. OSTANATI
1251. (1109) - BALKANSKI VOJNI (1912-1913); 1912/1913: kut.2; 0,2. SI.
1252. (1108) - PARISKA MIROVNA KONFERENCIJA – PARIZ ( ? );
1918/1920: kut.1; 0,1. SI.
1253. (1215) - „OPERACIJA ^AKALAROV“, LOZINKA NA
MAKEDONSKITE ISELENICI OD PERT - ZAPADNA
AVSTRALIJA: VASIL [KORDOV, JOTE ]ANDOVSKI I
MANOLI STANI[EF ( ? ); 1989/1994: kut.1; 0,05. SI.
1254. (1426) - DANSKI SOVET ZA BEGALCI – [email protected] SKOPJE;
2002/2004: kut. 1; 0,1. RS.
B. SEMEJNI I LI^NI ARHIVSKI FONDOVI
B.1. SEMEJNI FONDOVI
1255. (1425) - BELI^ANEC (ILIJA I SPASIJA); OP[TESTVENO
- POLITI^KI RABOTNICI – SKOPJE; 1931/2000: kut. 2; 0,2.
SI 3 str.
1256. (1214) - BINEVSKI (SLOBODAN I KRISTINA) – PERT,
AVSTRALIJA; 1957: kut.1; 0,05. SI.
1257. (1429) - BOGDANSKI (JEZDIMIR I BRANKO), OP[TESTVENO
- POLITI^KI RABOTNICI – SKOPJE; ?: kut. 1; 0,1. Nesreden.
133
Dr`aven arhiv na Republika Makedonija - Centralen del
1258. (1222) - BOGOVI (VASIL I DOCA) – PERT, AVSTRALIJA; 1932:
kut.1; 0,02. SI.
1259. (1424) - BRAJKOVSKI ([email protected] I FILIP), OP[TESTVENO
- POLITI^KI RABOTNICI – SKOPJE; ?: kut. 4; 0,4. SI.
1260. (1278) - RIBAROVI, TRGOVCI - SKOPJE: 1893/1962; kn. 57, kut. 7; 1,8.
AI, a.e. 53, listovi 3249, NIS 71 str.
1261. (1225) - SANTU, TRGOVCI – SKOPJE; 1870/1988: kut.1; 0,05. SI.
1262. (1212) - TOMOVI (JANKO I PLANINKA) – PERT, AVSTRALIJA;
1958/1989: kut.1; 0,01. Nesreden.
1263. (1220) - TRAJKOVSKI (METODIJA I NADA) – PERT,
AVSTRALIJA: 1993/1995: kut.1; 0,02. SI.
1264. (1280) - FOTEVI (VERA I MIN^O) – SKOPJE; kut.7; 0,7. Nesreden.
B.2. LI^NI FONDOVI
1265. (1172) - ANDREEV BANE – RONKATA, U^ESNIK VO NOV –
SKOPJE; 1932-1971: kut. 5; 0,5. AI, a.e. 175, listovi 1571, NIS 40 str.
1266. (1300) - A]IMOVI] VIKTOR, NOVINAR – SKOPJE; ?: kut.24; 2,4.
Nesreden.
1267. (1420) - BILJANOVSKI ZLATKO, OP[TESTVENO-POLITI^KI
RABOTNIK – SKOPJE; 1931/2004: kut. 4; 0,4. AI, a`urirano vo
AOP - bazite
1268. (1302) - VANOV KOSTA, TRGOVEC – VELES; 1919/1972: kut.1;
0,05. AI.
1269. (1332) - VAPCAROV JONKOV NIKOLA; kut.1; 0,05. Nesreden.
134
Arhivski fondovi i zbirki 1993-2005
1270. (1301) - VESLIEVSKI NAUM – OV^AROT, PRVOBOREC – RESEN;
kut,1; 0,1. Nesreden.
1271. (1399) - GAVRI[ KSENIJA, OP[TESTVEN RABOTNIK - SKOPJE;
kut. 3; 0,3. SI, a.e. 91, listovi 1771, NIS 27 str.
1272. (1419) - DUMA D-R HRISTO, UNIVERZITETSKI PROFESOR
- SKOPJE: 1948/2002; kut. 10; 1. AI, a.e. 152, listovi 8277,
NIS 43 str.
1273. (1221) - \EOR\IEVSKI BRANKO – PERT, AVSTRALIJA; 1983/1994:
kut.1; 0,05. SI.
1274. (1310) - IVANOVSKI ALEKSANDAR – ALEKO – SKOPJE; 1953/1997:
kut.1; 0,1. AI, a. e. 17, listovi 537, NIS 10 str.
1275. (1331) - IVANOVSKI VASIL (BISTRI[KI); kut.1; 0,1. Nesreden.
1276. (1378) - IVANOSKI VLADIMIR – LUMBARKO, PROFESOR –
SKOPJE; kut.21; 2,1. Nesreden.
1277. (1330) - KALAJXIEV HRISTO; kut.1; 0,05. Nesreden.
1278. (1397) - KARAXA VASKO, PISATEL-POET-KOSTUR, EGEJSKA
MAKEDONIJA; 1937- 2000: kut.1; 0,1. Nesreden
1279. (1110) - KA^OROV DONE – TORONTO, KANADA; kut.1; 0,1. Nesreden.
1280. (1432) KUCULOVSKA GALENA, MUZEOLOG - SKOPJE, kut. 6; 0,6.
1281. (1223) - LEMBANOVA JANA, POETESA – MELBURN,
AVSTRALIJA; 1991/1995: kut.1; 0,02. SI.
1282. (1239) - MAN^EVSKI MIL^O, FILMSKI [email protected] – SKOPJE;
kut.4; 0,4. Nesreden.
135
Dr`aven arhiv na Republika Makedonija - Centralen del
1283. (1422) - MIN^EV NIKOLA, OP[TESTVENO-POLITI^KI
RABOTNIK– SKOPJE; ?: kut. 1; 0,05. Nesreden.
1284. (1128) - MIHOV BLAGOJ, AMBASADOR – SKOPJE; kut.5; 0,5.
Nesreden.
1285. (1219) - OROV^ANECOT PROTOJEREJ ALEKSO JOVANOVSKI
- PERT, AVSTRALIJA, 1935; kut. 1; 0,02. SI.
1286. (1279) - PASKALEVSKI PASKAL, PUBLICIST - DOLNENI
KOSTURSKO: 1937/1996; kn. 12, kut. 2, 0,4. AI, a.e. 97, listovi 1136,
NIS 44 str.
1287. (1173) - PA[TI JOVAN, BALETSKI UMETNIK - SKOPJE:
paketi 23; 4,5. Nesreden.
1288. (1423) - PODGOREC VIDOE, PISATEL - SKOPJE: 1956/1995 ;
kut. 22; 2,2. SI 11 str.
1289. (1174) - SMATRAKALIEV MIHAIL, PUBLICIST - SOFIJA:
kut. 26; 2,6. Nesreden.
1290. (1129) - SPIROVSKI ILIJA-PANDE ( - ); 1932-1971: kut. 5; 0,5. AI,
a.e. 175, listovi 1571, NIS 40 str.
1291. (1224) - SPIROVSKI MILE - BRIZBEN, AVSTRALIJA: 1960, kut. 1.
0,01. Nesreden
1292. (1338) - STEFANOVSKI GOCE, PROFESOR - SKOPJE: 1922/1991:
kut. 23; 2,3. Nesreden.
1293. (1303) - STOJANOV D-R PETAR, NAU^EN RABOTNIK - SKOPJE:
kut. 2; 0,2. Nesreden.
1294. (1130) - TALEVSKI BLAGOJA, OP[TESTVEN RABOTNIK
- SKOPJE: kut. 4; 0,4. AI, a.e. 169, listovi 2776, NIS 47 str.
136
Arhivski fondovi i zbirki 1993-2005
1295. (1427) - TODOROVSKI D-R GLIGOR, NAU^EN RABOTNIK SKOPJE:kut. 5; 0,5. Nesreden.
1296. (1393) - TUFEK^IEV NA]E, MAKEDONSKI ISELENIK VO
[VEDSKA (?): kut. 2; 0,2. Nesreden.
1297. (1421). ]ORNAKOV D-R DIMITAR, ISTORI^AR NA
UMETNOSTA - SKOPJE: 1946/2004; kut. 10; 1. AI.
listovi 3819, NIS 61 str.
1298. (1211) - ]OSEVSKI ZORAN, PERT, AVSTRALIJA: 1985/1992:
kut. 1; 0,1. Nesreden.
1399. (1373) - ^AVDAROVSKI VAN^O - DIRIGENT - SKOPJE: kut. 9;
0,9. Nesreden.
1300. (1322) - ^EMERSKI ANGEL, OP[TESTVENO-POLITI^KI
RABOTNIK - SKOPJE: 1946-1985: kut. 1; 0,1. AI, a.e. 83,
listovi 914, NIS 26 str.
1301. (1175) - ^U^KOV MANOJLO, UNIVERZITETSKI PROFESOR
- SKOPJE: 1920/1991: kut. 3; 0,3. AI, a.e. 240, listovi 2004,
NIS 37 str.
1302. (1131) - XUNOV RISTO, OP[TESTVEN RABOTNIK - SKOPJE:
kut. 149; 14,9. Nesreden.
1303. (1210) - [ARINOVSKI MIHAIL - PERT, AVSTRALIJA: 1957:
kut. 4; 0,4. Nesreden.
137
Dr`aven arhiv na Republika Makedonija - Centralen del
V. ZBIRKI
1304. (1430) ZBIRKA GENERALNI URBANISTI^KI PLANOVI;
kut. 1; 0,1.
1305. (1282) - TEHNI^KA DOKUMENTACIJA PRIMENA OD
MINISTERSTVOTO ZA URBANIZAM, [email protected][TVO I
ZA[TITA NA @IVOTNA SREDINA NA REPUBLIKA
MAKEDONIJA – SKOPJE; kut. 73; 7,3. RS.
1306. (1379) - TEHNI^KA DOKUMENTACIJA PRIMENA OD
MINISTERSTVOTO ZA TRANSPORT I VRSKI NA REPUBLIKA
MAKEDONIJA – SKOPJE; kut.54; 5,4. RS.
1307. (1107) - TEHNI^KA DOKUMENTACIJA OD POSEBNO ZNA^EWE;
kut.128; 12,8 i 3511, mikrofi{i.
G. KSEROKSKOPIRANA ARHIVSKA GRA\A
OD STRANSKA PROVENIENCIJA
AVSTRIJA
1308. (1238) - MINISTERSTVO ZA VNATRE[NI RABOTI NA
AVSTRIJA–VIENA; 1926/1928: kut.1; 0,1. AI.
1309. (1396) - MINISTERSTVO ZA NADVORE[NI RABOTI NA
AVSTRIJA -VIENA 1922-1936: kut.1; 0,1. Nesreden.
BUGARIJA
1310. (1177) - BUGARSKI KONZULAT VO BITOLA; 1907/1910:
kut.3; 0,3. AI, a.e. 337, listovi 1334, NIS 7 str.
1311. (1194) - MINISTERSTVO ZA NARODNA PROSVETA NA BUGARIJA
– SOFIJA; 1920: kut.1; 0,01. AI, a.e. 3, listovi 9, NIS 1 str.
138
Arhivski fondovi i zbirki 1993-2005
1312. (1263) - NARODNO SOBRANIE NA BUGARIJA – SOFIJA; 1941/1943:
kut.1; 0,03. AI, a.e. 22, listovi 240, NIS 7 str.
1313. (1179) - PRETSEDATELSTVO NA NR BUGARIJA – SOFIJA;
1946/1947: kut.1; 0,02.AI, a.e. 58, listovi 139, NIS 15 str.
1314. (1178) - BUGARSKO TRGOVSKO AGENTSTVO VO TIRANA;
1928/1938: kut.1; 0,1. AI, a.e. 161, listovi 336, NIS 37 str.
1315. (1298) - DUBLI^KO MAKEDONSKO DRU[TVO; 1897/1899:
kut.1; 0,01. AI, a.e. 7, listovi 12, NIS 2 str.
1316. (1201) - CK BKP – SOFIJA; 1924/1947: kut.1; 0,02. AI, a.e. 9,
listovi 98, NIS 4 str.
1317. (1202) - ZADGRANI^NI ORGANI NA BKP; 1922/1941: kut.1; 0,1. AI,
a.e. 36, listovi 437, NIS 12 str.
1318. (1204) - [email protected] ORGANIZACIJA NA BKP – GORNA XUMAJA;
1921/1944:kut.1; 0,02. AI, a.e. 54, listovi 95, NIS 14 str.
1319. (1203) - BALKANSKA KOMUNISTI^KA FEDERACIJA;
1920/1937: kut.1; 0,05. AI, a.e. 29, listovi 243, NIS 11 str.
1320. (1182) - NACIONALEN KOMITET NA SOJUZOT NA
MAKEDONSKITE EMIGRANTSKI ORGANIZACII – SOFIJA;
1905/1951: kut.1; 0,01. AI a.e. 3, listovi 3, NIS 1 str.
1321. (1254) - DRU[TVO „ILINDEN“ – SOFIJA; 1931/1947: kut.1; 0,1. AI,
a.e. 9, listovi 505, NIS 3 str.
1322. (1205) - POLITI^KI ZATVORSKI MATERIJAL; kut.1; 0,05. AI,
a.e. 3, listovi 237, NIS 1 str.
1323. (1269) - USTAV NA ILINDENSKATA ORGANIZACIJA; 1926:
kut.1; 0,01. AI, a.e. 1, listovi 9, NIS 3 str.
139
Dr`aven arhiv na Republika Makedonija - Centralen del
1324. (1249) - KOLEKCIJA – MAKEDONSKO PRA[AWE; 1903/1969:
kut.1; 0,02. AI, a.e. 8, listovi 80, NIS 2 str.
1325. (1265) - VMRO; 1924/1933: kut.6; 0,6. AI, a.e. 193, listovi 4.623,
NIS 39 str.
1326. (1260) - VMRO – OBEDINETA; 1925/1954: kut.1; 0,1. AI, a.e. 6,
listovi 12, NIS 2 str.
1327. (1266) - NACIONALNO OSLOBODITELNI ORGANIZACII NA
MAKEDONCITE VO BUGARIJA PO BERLINSKIOT KONGRES:
1878: kut.9; 0,9. Nesreden.
1328. (1243) - KOMESARSTVO ZA EVREJSKI PRA[AWA – SOFIJA;
1941/1943: kut.1; 0,02.AI, a.e. 19, listovi 144, NIS 6 str.
1329. (1292) - KOLEKCIJA – NACIONALNO OSLOBODITELNO
[email protected]: 1878/1981: kut. 1; 0,02. AI, a.e. 14, listovi 128,
NIS 5 str.
1330. (1289) - LI^NOSTI I NASTANI SVRZANI SO DEJNOSTA NA
BATAQONOT „HRISTO BOTEV“; 1941/1992: kut.1; 0,1. AI, a.e. 43,
listovi 332, NIS 9 str.
1331. (1333) - MAKEDONSKI LITERATUREN [email protected] (1938-1941);
1936/1987: kut. 1, 0,1. AI, a.e. 59, listovi 241, NIS 20 str.
1332. (1262) - NACIONALEN KOMITET NA OTE^ESTVENIOT FRONT SOFIJA: 1944/1948: kut.2; 0,2. AI, a.e. 103, listovi 1033, NIS 29 str.
1333. (1180) - OBLASNI, OKOLISKI I MESNI KOMITETI NA
OTE^ESTVENIOT FRONT VO PIRINSKA MAKEDONIJA;
1944/1947: kut.1; 0,02. AI, a.e. 83, listovi 141, NIS 18 str.
1334. (1190) - SOJUZ NA MAKEDONSKITE NAU^NO-PROSVETNI
DRU[TVA – SOFIJA; 1945/1951: kut.1; 0,1. AI, a.e. 241, listovi 352,
NIS 67 str.
140
Arhivski fondovi i zbirki 1993-2005
1335. (1296) - OKOLISKI INSPEKTORAT PO STATISTIKA –
BLAGOEVGRAD; 1957; kut. 1; 0,01. AI, a.e. 1, listovi 9,
NIS 3 str.
1336. (1290) - STARO ZAGORSKA MITROPOLIJA; 1898/1921:
kut.1; 0,01. AI, a.e. 3, listovi 20, NIS 3 str.
1337. (1251) - UZUNOVI (DIMITAR, HRISTO I ANGEL); 1884/1931:
kut.1; 0,1. AI, a.e. 50, listovi 490, NIS 13 str.
1338. (1255) - ALEKSANDROV TODOR; 1911/1990: kut.1; 0,1. AI, a.e. 94,
listovi 534, NIS 28 str.
1339. (1186) - [email protected] \OR\I; 1912/1993: kut.1; 0,05. AI, a.e. 93,
listovi 260, NIS 21 str.
1340. (1248) - BOJAXIEV KLIMENT; 1913/1931: kut.1; 0,02. AI, a.e. 25,
listovi 68, NIS 6 str.
1341. (1181) - VEL^EV VEL^O; 1909/1928: kut.1; 0,02. AI, a.e. 5,
listovi 189, NIS 2 str.
1342. (1268) - VIDOV BLAGOJ; 1969: kut.1; 0,02. AI, a.e. 1, listovi 117,
NIS 1 str.
1343. (1185) - GERXIKOV MIHAIL; 1928/1931: kut.1; 0,02. AI, a.e. 15,
listovi 31, NIS 4 str.
1344. (1241) - GRUEV DAME; 1900/1959: kut.1; 0,05. AI, a.e. 42,
listovi 185, NIS 12 str.
1345. (1188) - DAKOVSKI IVANOV BOJAN: 1927: kut.1; 0,01. AI, a.e. 6,
listovi 6, NIS 2 str.
1346. (1261) - DIMITROV \OR\I;1924/1949: kut.1; 0,1. AI, a.e. 124,
listovi 249, NIS 40 str.
141
Dr`aven arhiv na Republika Makedonija - Centralen del
1347. (1258) - DRVINGOV PETAR; 1912/1945: kut.1; 0.02. AI, a.e. 45,
listovi 117, NIS 11 str.
1348. (1206) - KAVRAKIROV SIMEON; 1918/1959: kut.1; 0,05. AI, a.e. 78,
listovi 260, NIS 18 str.
1349. (1293) - KARAJOVOV TOMA; 1910/1934: kut.1; 0,01. AI, a.e. 13,
listovi 47, NIS 5 str.
1350. (1183) - KECKAROV ANTON; 1916/1938: kut.1; 0,02. AI, a.e. 2,
listovi 15, NIS 1 str.
1351. (1200) - KOVA^EV VLADISLAV; 1875/1924: kut.1; 0,05. AI, a.e. 25,
listovi 227, NIS 3 str.
1352. (1247) - KOCEV HRISTO; 1925/1930: kut.1; 0,02. AI, a.e. 2,
listovi 104, NIS 1 str.
1353. (1191) - KARAJANOV TOMOV LAZAR; 1920: kut.1; 0,01. AI, a.e. 1,
listovi 2, NIS 1 str.
1354. (1291) - KR^OV DIMITROV TOMA; kut.1; 0,01. AI, a.e. 1,
listovi 10, NIS 3 str.
1355. (1198) - KULI[EV \OR\I; 1928/1980: kut.1; 0,02. AI, a.e. 8,
listovi 67, NIS 3 str.
1356. (1252) - KU[EV BANOV MIHAIL; 1985: kut.1; 0,01. AI, a.e. 1,
listovi 21, NIS 1 str.
1357. (1197) - LOZAN^EV ATANAS; 1943: kut.1; 0,01. AI, a.e. 1,
listovi 6, NIS 1 str.
1358. (1257) - QUDSKANOV KONSTANTIN; 1922/1930: kut.1; 0,01. AI,
a.e. 19, listovi 38, NIS 5 str.
142
Arhivski fondovi i zbirki 1993-2005
1359. (1187) - MALE[EVSKI NIKOLA; 1923: kut.1; 0,02. AI, a.e. 2,
listovi 2, NIS 1 str.
1360. (1267) - MAXAROV IVANOV MIHAIL; 1903/1935: kut.1; 0,01. AI,
a.e. 6, listovi 12, NIS 2 str.
1361. (1195) - MILOV VLADIMIR; 1926/1931: kut.1; 0,02. AI, a.e. 5,
listovi 66, NIS 2 str.
1362. (1259) - MINKOV \OR\I; 1901/1903: kut.1; 0,01. AI, a.e. 12,
listovi 22, NIS 3 str.
1363. (1199) - MIHAJLOV PAN^O; 1888/1950: kut.1; 0,01. AI, a.e. 26,
listovi 65, NIS 5 str.
1364. (1256) - NIKOLAEV NIKOLAJ; 1919/1935: kut.1; 0,01. AI, a.e. 7,
listovi 32, NIS 2 str.
1365. (1208) - PARAPUNOV NIKOLA; 1924/1940: kut.1; 0,02. AI, a.e. 12,
listovi 44, NIS 3 str.
1366. (1184) - PEN^EV PENKO; 1908/1938: kut.1; 0,02. AI, a.e. 2,
listovi 6, NIS 1 str.
1367. (1294) - PETI[EV KRUM; 1922/1934: kut.1; 0,01. AI, a.e. 13,
listovi 20, NIS 5 str.
1368. (1295) - POP ATANASOV KONSTANTIN; 1905/1934: kut.1; 0,01. AI,
a.e. 9, listovi 28, NIS 4 str.
1369. (1329) - POP DIMITROV VASILEV ALEKSANDAR
(ALEKO PA[A); kut.1; 0,05.Nesreden.
1370. (1246) - POP PETROV SREBREN; 1915/1942: kut.1; 0,1. AI, a.e. 102,
listovi 622, NIS 26 str.
143
Dr`aven arhiv na Republika Makedonija - Centralen del
1371. (1207) - POP TOMOV VLADIMIR; 1910/1952; kut.1; 0,1. AI, a.e. 61,
listovi 507, NIS 14 str.
1372. (1240) - PROTOGEROV ALEKSANDAR; 1868/1928: kut.5; 0,5. AI,
a.e. 1.154, listovi 2.998, NIS 292 str.
1373. (1264) - PULEVSKI \OR\IJA; 1875: kut.1; 0,1. AI, a.e. 1,
listovi 470, NIS 1 str.
1374. (1189) - PUNDEV MARINOV VASIL; 1920: kut.1; 0,01. AI, a.e. 1,
listovi 6, NIS 1 str.
1375. (1209) - SAKAROV NIKOLA; 1899/1940: kut.1; 0,1. AI, a.e. 21,
listovi 377, NIS 5 str.
1376. (1196) - SEIZOV VASIL; 1919/1971: kut.1; 0,02. AI, a.e. 30,
listovi 13149, NIS 7 str.
1377. (1192) - HARIZANOV IVAN; 1919: kut.1; 0,01. AI, a.e. 2,
listovi 20, NIS 1 str.
1378. (1244) - HAXI DIMOV DIMO; 1878/1945: kut.2; 0,2. AI, a.e. 166,
listovi 740, NIS 36 str.
1379. (1250) - ^AKAROV \OR\I; 1866/1885: kut.1; 0,01. AI, a.e. 8,
listovi 12, NIS 2 str.
1380. (1242) - ^ERNOPEEV HRISTO; 1881/1915: kut.1; 0,1. AI, a.e. 109,
listovi 352, NIS 2 str.
1381. (1245) - [ANDANOV DIMOV PETAR; 1963/1964: kut.1; 0,05. AI,
a.e. 2, listovi 262, NIS 2 str.
1382. (1253) - VESNIK „NOVI DNI“; 1934/1935: kut.1; 0,01. AI, a.e. 2,
listovi 22, NIS 1 str.
144
Arhivski fondovi i zbirki 1993-2005
GERMANIJA
1383. (1297) - MINISTERSTVO ZA NADVORE[NI RABOTI NA
GERMANIJA; (1874/1944); 1904/1914: kut.3; 0,3. AI, a.e. 288,
listovi 1345, NIS 76 str.
1384. (1299) - GERMANSKA ODBRANA (VERMAHT); 1941/1945:
kut.2; 0,2. AI, a.e. 203, listovi 532, NIS 39 str.
JUGOSLAVIJA
1385. (1176) - MINISTERSTVO ZA PROSVETA I CRKVENI RABOTI
NA KRALSTVOTO SRBIJA – BELGRAD; 1913/1914: kut.1; 0,1.
Nesreden.
ROMANIJA
1386. (1398) - ATINA ; 1903-1940: kut.2; 0,2. Nesreden.
RUSIJA
1387. (1344) - MISIJA VO SOFIJA; 1900/1912: kut.1; 0,1. AI, a.e. 93,
listovi 659, NIS 28 str.
1388. (1345) - KANCELARIJA ZA SLOVENSKI RABOTI - MOSKVA;
1859/1900: kut.1; 0,1. AI, a.e. 47, listovi 705, NIS 16 str.
1389. (1346) - ARHIV NA KOMINTERNATA - MOSKVA; 1924/1939;
kut.1; 0,1. AI, a.e. 123, listovi 745, NIS 35 str.
1390. (1347) - BALKANOT ME\U DVETE SVETSKI VOJNI; 1915/1940:
kut.1; 0,1. AI, a.e. 196, listovi 791, NIS 52 str.
145
Dr`aven arhiv na Republika Makedonija - Centralen del
1391. (1348) - RUSKA AMBASADA VO CARIGRAD; 1838/1913: kut.3; 0,3. AI,
a.e. 289, listovi 2.153, NIS 76 str.
1392. (1349) - RUSKA AMBASADA VO LONDON; 1916: kut.1; 0,01. AI,
a.e. 1, listovi 20, NIS 3 str.
1393. (1350) - AZISKI DEPARTMAN - MOSKVA; 1904/1905: kut.1; 0,02. AI,
a.e. 37, listovi 103, NIS 12 str.
1394. (1351) - ODDELENIE ZA INFORMACII I PE^AT - MOSKVA;
1916: kut.1; 0,01. AI, a.e. 1, listovi 43, NIS 3 str.
1395. (1352) - POLITARHIV - MOSKVA; 1898/1917: kut.1; 0,1. AI, a.e. 120,
listovi 973, NIS 33 str.
1396. (1353) - JUGOSLOVENSKI KONZULATI I DIPLOMATSKI
PRETSTAVNI[TVA VO STRANSTVO; 1914/1920: kut.1; 0,1. AI,
a.e. 63, listovi 404, NIS 19 str.
1397. (1354) - UPRAVA ZA [email protected] BEZBEDNOST NA GERMANIJA BERLIN; 1939/1944: kut.1; 0,05. AI, a.e. 20, listovi 340, NIS 7 str.
1398. (1355) - DIREKCIJA NA BUGARSKATA POLITI^KA POLICIJA SOFIJA;1942: kut.1; 0,01. AI, a.e. 1, listovi 66, NIS 3 str.
1399. (1356) - GLAVNA STOPANSKA UPRAVA NA SS - BERLIN; 1941:
kut.1; 0,01. AI, a.e. 1, listovi 67, NIS 3 str.
1400. (1357) - MINISTERSTVO ZA STOPANSTVO NA GERMANIJA BERLIN; 1944: kut.1; 0,01. AI a.e. 1, listovi 68, NIS 3 str.
1401. (1358) - VOENO MINISTERSTVO NA FRANCIJA - PARIZ; 1942:
kut.1; 0,02. AI, a.e. 2, listovi 138, NIS 3 str.
1402. (1359) - SOVETSKATA DIPLOMATIJA VO PERIODOT NA
VTORATA SVETSKA VOJNA; 1943/1946: kut.1; 0,01. AI, a.e. 13,
listovi 40, NIS 6 str.
146
Arhivski fondovi i zbirki 1993-2005
1403. (1360) - MINISTERSTVO ZA VERSKI PRA[AWA NA GERMANIJA
- BERLIN; 1939/194:kut.1; 0,02 AI, a.e. 6, listovi 178, NIS 4 str.
1404. (1363) - RUSKI ARHEOLO[KI INSTITUT VO ISTANBUL;
1898/1900: kut.1; 0,01. AI, a.e. 3, listovi 50, NIS 3 str.
1405. (1337) - MAKEDONSKOTO PRA[AWE VO DOKUMENTITE NA
KOMINTERNATA; 1904/1950: kut.7; 0,7. Nesreden.
1406. (1334) - KONDAKOV NIKODIM PAVLOVI^; 1898/1917:
kut.1; 0,02. AI, a.e. 7, listovi 142, NIS 4 str.
1407. (1335) - SREZNEVSKI IZMAIL IVANOVI^; 1850/1916:
kut.1; 0,03. AI, a.e. 6, listovi 291, NIS 4 str.
1408. (1336) - LAVROV PETAR ALEKSEEVI^; 1910/1930: kut.1; 0,1. AI,
a.e. 26, listovi 914, NIS 10 str.
1409. (1364) - USPENSKI FEDOR IVANOVI^; 1893/1910: kut.1; 0,03. AI,
a.e. 10, listovi 276, NIS 5 str.
1410. (1365) - LOPAREV HRISANF MEFODIEVI^; 1896: kut.1; 0,01. AI,
a.e. 1, listovi 39, NIS 3 str.
1411. (1366) - ROMANOV KONSTANTIN KONSTANTINOVI^; 1900:
kut.1; 0,01. AI, a.e. 1, listovi 15, NIS 3 str.
1412. (1367) - LAMANSKI VLADIMIR IVANOVI^; 1868/1890: kut.1; 0,01.
AI, a.e. 1, listovi 12, NIS 3 str.
1413. (1368) - [^EPKIN VJA^ESLAV NIKOLAEVI^; 1893: kut.1; 0,01.
AI, a.e. 1, listovi 3, NIS 3 str.
1414. (1369) - [email protected] NIKOLAJ SEVASTJANOVI^; 1913/1946:
kut.1; 0,1. AI, a.e. 16, listovi 644, NIS 7 str.
147
Dr`aven arhiv na Republika Makedonija - Centralen del
TURCIJA
1415. (1287) - JILDIZ; 1903/1904: kut.9; 0,9. Nesreden.
1416. (1226) - RUMELISKA OBLAST; 1902/1908: kut.4; 0,4. Nesreden.
1417. (1227) - BITOLSKI VILAET; 1902/1908: kut.12; 1,2. Nesreden.
1418. (1228) - SOLUNSKI VILAET; 1902/1908: kut.2; 0,2 Nesreden.
1419. (1229) - KOSOVSKI VILAET; 1902/1908: kut.1; 0,1. Nesreden.
1420. (1230) - PREPISKA NA AMBASADI VO RUMELISKIOT VILAET;
1902/1908: kut.1; 0,1. Nesreden.
1421. (1231) - RUDARSTVO VO RUMELISKIOT VILAET; 1902/1908;
kut.1; 0,1. Nesreden.
1422. (1232) - ]EPEXI ]AMIL; kut. 1; 0,1. Nesreden
1423. (1233) - A – MTZ – VISOKA KANCELARIJA – ISTANBUL;
1895/1907: kut.10; 1. Nesreden.
1424. (1234) - TURSKI POPISNI DEFTERI; kut.3; 0,3. Nesreden.
1425. (1235) - TFR – 1M – RAZNA DOKUMENTACIJA NA RUMELISKIOT
INSPEKTORAT; Nesreden.
1426. (1236) - FINANSISKI IZVE[TAI OD RUMELISKA OBLAST;
1902/1908: Nesreden.
FRANCIJA
1427. (1361) - MINISTERSTVO ZA NADVORE[NI RABOTI NA
FRANCIJA – PARIZ; 1895/1965: kut.2; 0,2. AI, a.e. 273,
listovi 1.598, NIS 73 str.
148
Arhivski fondovi i zbirki 1993-2005
1428. (1362) - MINISTERSTVO ZA ODBRANA NA FRANCIJA –
VENSEN; 1924/1951: kut.1; 0,1. AI, a.e. 28, listovi 154, NIS 11 str.
HRVATSKA
1429. (1318) - MIHAJLOV VAN^O, kut.1; 0,02. Nesreden.
1430. (1415) - AMBASADA NA NDH VO SOFIJA, 1941 – 1944:
kut. 1; 0,02. Nesreden.
1431. (1416) - MINISTERSTVO ZA NADVORE[NI RABOTI NA NDH –
ZAGREB, 1942: kut. 1; 0,03. Nesreden.
1432. (1417) - [email protected] I REAKCIONERNI ORGANIZACII VO
HRVATSKA, 1912 - 1941: kut. 1; 0,02. Nesreden.
1433. (1418) - EMIGRACII VO HRVATSKA, 1920 – 1941: kut. 1; 0,02.
Nesreden.
149
Download

ARHIVSKI FONDOVI -ZBIRKI OBRABOTENI SO ANALITI^EN