!"#$%&'()$
sonarodnici,
Maticata na iselenicite od Makedonija kako
najstara nevladina i neprofitna asocijacija,
ve}e {esta decenija ja ostvaruva svojata
patriotska misija davaj}i im prioritet na:
- Odr`uvawe na vrskite me|u Makedonija i
iselenicite vo svetot, kako i so Makedoncite
vo sosednite zemji;
- Neguvawe na nacionalnata svest, jazik i
kultura me|u iselenicite;
- Pomagawe po odnos na socijalnite, ekonomskite, politi~kite i
pravnite pra{awa na iselenicite koi se od nivni interes
vo tatkovinata;
- Povrzuvawe na biznismenite od dijasporata so biznismenite vo
Republika Makedonija, kako i so biznismenite Makedonci od sosednite
zemji; za investirawe vo Makedonija
- Maticata na iselenicite od Makedonija e lojalen partner na
Makedonskata pravoslavna crkva poddr`ivajki ja vo nejzinite zalo`bi
za za~uvuvawe na makedonskiot nacionalen identitet;
- Informirawe na makedonskata javnost i nadle`nite
organi vo Makedonija za site aspekti od sekojdnevieto
na na{eto iseleni{tvo.
Za uspe{no da go ostvaruva prethodno ka`anoto, Maticata
postavi svoja veb strana, a i ja izdava ilustriranata
revija za iselenicite od Makedonija-„Makedonija”.
Maticata na iselenicite od Makedonija e sekoga{ tuka,
za Vas, koga Vi treba pomo{, informacija, kontakt.
Na{ite vrati se {iroko otvoreni za sorabotka so site
dobronamerni luge {to ja sakaat Makedonija.
Se molat ~itatelite na revijata Makedonija [to
poskoro da si obnovat preplata za 2009 godina za da se
ovozmo`i redovno i pobogato izleguvawe na spisanieto.
Nekoi ~itateli u[te dol`at za izminatata 2008
godina, gi molime da go izmerat svojot dolg kon
revijata, vo sprotivno revijata nema pove]e
da im bide ispra]ana .
Srde~no blagodarime, odnapred
Redakcija na Makedonija
ISSN 0542-206 X
Ilustrirana revija na
Maticata na iselenicite
od Makedonija
Makedonija
Izdava~:
Matica na iselenicite od Makedonija
Izdava~ki odbor:
Prof. d-r \or|i Tonovski, Svetislav
Stankovi}, Sofija Stefkovska,
Todor Petrov, Angelka Mihajlovska,
Dimitar Dangov i m-r Zlatko Popovski
Za izdava~ot:
M-r Ivan Xo Petreski
Glaven i odgovoren urednik:
Evrosima Lokvi~ka
Administrator: Vladica Mileti}
Lektor: Verica Tocinovska
Redakcija: Elena Orov~anec Spirovska,
Angelka Mihajlovska, Sotir Kostov
Aleksandra Sokolovska, Emilija Petreska,
Miroslav Naumovski i Nata{a Despotovska
Dimitrievska
Dopisnici: Ivica ^elikovi},
Mende Mladenovski, Kiro Kiproski,
Sa{o Ristovski, Miodrag Mickovi},
Tomo ^alovski, Pero Dam~evski-Kocin,
Viktor Velkov, Dra{ko Antov
i Aco Dimitrovski
Prevod:
Fotoreporter: Robert Spasovski
Likovno–grafi~ko ureduvawe:
Marjan Delevski
Pe~ati: “Grafodent”, Skopje
Adresa: 27 Mart br. 5, 1000 Skopje
tel. ++389 2 3 222 101
www.maticanaiselenici.com
e-mail: [email protected]
Prviot broj na ilustriranata revija
za iselenicite „Makedonija” izleze
vo oktomvri 1953 godina.
GODI[NA PRETPLATA/ ANNUAL SUBCRIPTION
IBAN
Za Evropa
48 EUR MK 07200001275137645
Za Avstralija
120 AUD MK 07200001499528133
Za Amerika
100 USD MK 07200001581931670
100 CAD MK 07200001581934289
STOPANSKA BANKA AD SKOPJE
40655549 - 4030996116744
SBAD Skopje, “11 oktomvri” br.7
korisnik:
“MATICA NA ISELENICI OD MAKEDONIJA,
ul. “27 mart” br.5, 1000 Skopje pfax: 7
pretplata za ilustrirana revija “Makedonija”
MB 4065891 - 4030993125777
SWIFI CODE STOB MK 2X
!"#$%%&'%
(")$*$+,!
P
olitikata ti K....! Kako rekol
narodecot makedonski. Stara
izreka koja se odnesuva na
site vremiwa. Profitabilna
profesija, barem za makedonskiot narod. Kako se sreduva `ivotot na
eden mlad ~ovek vo dene{na Makedonija.
Da si zavr{i{ {kolo, da se obrazuva{, da
stane{ akademski gra|anin, taka toa s$
po red. Arno ama, ako ne si fati{ vistinska partija i ne zeme{ vistinska ~lenska
karta i nekade zaluta{ vo ideologijata,
mo`e slobodno da se prosti{ od „makedonskite perspektivi” i da bara{ ~are
nekade vo tu|ina.
Ponovata makedonska istorija go
potvrduva praviloto – rodi me majko
politi~ar i da `iveam. Makedonskiot pluralizam po~na so edna postara generacija
so ekspertska Vlada na seriozni lu|e, so
seriozni tituli, zvawa i znaewa. Ama tie
imaa kratok vek bidej}i „stariot lisec”
misle{e poinaku. Se smenija partiskite
dresovi i na prvata vladina fotelja sedna mom~e od 28 godini {totuku ispileno
od fakultetskiot inkubator. Toj si sobra
mlada generacija na ministri, se preskoknaa pove}e generacii i trgna kolata niz
dolot so mladi perspektivni deca koi za
`al prvpat vidoa udoben `ivot, vozila,
kabineti, privilegii.
Potoa stigna nova garnitura so vtoriot pripravnik Qub~o Georgievski vo
uloga na prv minister na Vladata na Republika Makedonija. Makedonija ima{e
Vlada po Vlada, so generaciska garnitura na ministri megu 30-40 godini. I
na krajot dojdovme do Vladata na Nikola
Gruevski za koja mo`e da se ka`e deka e
„maloletni~ka” da ne e prisuten onoj
„starecot od pravda” koj izgleda umee vo
site op{testveni re`imi da si go fati
vozot. Toj navistina im rasipuva prosek na
momcite koi turkaat so Gruevski niz patot
na 100 ~ekori i so parolata ostvaruvame.
Zo{to ~ovekot e tuka i so koj avtoritet
opstojuva i im go rasipuva prosekot znae
samo premierot koj mu veruva tolku mnogu
na „starecot”. Zarem nema re{enija vo iljadnicite pravnici {to gi ima okolu sebe
vo partijata. I toj ras~ekor na mladinci
i starec ne e jasen osobeno {to i ~ovekot
vo osmata decenija ne popu{ta. Pa vlast
e vlast.
Mo`ebi koga e vo pra{awe politikata nema mladi i stari. Generaciskata granica e sosema izmeneta, sega vo
parlamentarnite klupi sedat navistina
mladi faci koi {totuku se zabri~ile ili
za~e{lale. Toa osobeno e prepoznatlivo
Top
Razgovara{e:
Evrosima Lokvi~ka
kaj vladeja~kata partija koja proizveduva mlada avangardna generacija koja od
u~ili{nite klupi, po pravilo, namesto vo
park da sednuvaat vo zakonodavniot dom.
Dali e toa dobro za Makedonija? Premierskata pozicija nasekade e rezervirana za liderot koj ima harizma, koj a
vistinski voda~ i prv se bori za vlast i
za prvata vladeja~ka palka. Edna{ lider
zasekoga{ lider, barem vo Makedonija
toa se potvrduva so godini. Nikoj brate
ne pu{ta i ne propu{ta, ako si prv da go
otstapi{ prvoto mestoto vo Vladata od
kade {to se vladee vo Makedonija. Mo`no
li e toa vo Makedonija? Apsurdno e da se
pomisli deka mo`e da ima tako scenario.
!isto nezamislivo e da go zememe primerot na Gruevski koj e prv ~ovek vo partijata, na nekoj svoj vo koj ima doverba
da mu ja otstapi vladinata palka i kako
mudar politi~ar da gi vle~e koncite kako
sovetodavec, Bo`e pazi kakvi misli. Pobrzo }e zgasne sonceto otkolku da se ostvari nekakva vakva pretpostavka. Zo{to?
Ne e mnogu komplicirano da se otkrie.
Vlasta go nosi toa {to veterot ne
mo`e da go donese. Ima tuka privilegii,
no da zememe {to }e se slu~uva so mladite
avangardni deca koi na 25 godini se ministri ili parlamentarci. [to tie lu|e
}e rabotat so sebe i {to }e pravat koga }e
imaat 50-tina godini i koga navistina }e
bidat sozreani. I tuka nema teorija da se
otkrie pretpostavkata. Pa site tie otkako
}e se zadovolat so politikata, mo`ebi
nekoi od niv i dobro }e zarabotat, sigurno }e imaat ambicii da bidat „sultani”
ili glavni na Balkanot. Navistina ubavo e
~ovek da e ambiciozen. Ama vakvi sobiri
na „sre}kovci” ministri i parlamentarci sobrani na edna mesto ne znam dali
ima nekade vo svetot. Takva tolpa, brate,
nema, osven kaj nas. A tuka liderite ne
sakaat umni iskusni lu|e. Baraat baj~iwa,
ov~i~ki da vladeat so niv i neli i da bidat najumni.
Na mladite svetot ostanuva. Ama kaj
nas {to e preterano, brate, preterano e.
Pravilo e deka mudrosta bara godini i
zrelost. Kaj nas taa politika ne va`i.
Taka e toa vo Makedonija i mo`ebi zatoa ne ni odi kako {to treba.
3
Makedonija
FOIE&KPQROHS>S&GS!IERHL!S&FORTI>&&&
Ogledalo
ILUSTRIRANA REVIJA ZA ISELENICITE OD
-".%#,%/,%+01,%%
Pi{uva:
M-r Ivan Xo Petreski
!"#$%&'"&"&"($')*+",
'-*-&-&./*"&01%-23.&
'-4512"%-*-&6#*+-&'-&
)$'7#1'$8$#-'1&)0$'.+-'-9&
012$*$:3-&%-'$0.2-;$4-&)1&
4-+'1)*-&$&5#-<-'$*"=&>14&"&
01+#"("'&?$&)1&0#-+1@&1(&
+.25-#'1*1&$&A")3#.0.218'1&
'"51+1&821.01*#"A.+-B"9&
'1&'$3-31&'"&"&5.A$*'$31*&
1(&1+--&'1+-&"0$81(-&'-&
%-3"(1')3-*-&012$*$3-'*)3-&
0#-3*$3-=,&C2-+'$1*&D-+1#$*&
'-&EFGHI&/*1&$8'$3'-&1(&
„8-+"*#$'-*-“9&0#1D")1#1*&
J1#<"&K+-'1+9&"&01#-'"/"'&
'"#"-2$8$#-'&-3*$+$)*&'-&
LELG9&0-*"%&01)2"("'&01*,
0#"*)"(-*"2&'-&%2-($')3-*-&
31%.'$)*$:3-&1#5-'$8-;$4-&
'-&G-3"(1'$4-MN
N
advor od site demokratski principi
i nasproti, makar,
elementarnata etika,
makedonskata
politi~ka praksa izminatite desetina dena go utvrdi ovde (no i
vo svetot) ve}e odamna steknato
ubeduvawe za, ajde toa pristojno
da go re~eme - pove}e od skromnite
4
kapaciteti na na{ite politi~ki
~initeli. Ne trend, ami sostojba
sovr{eno imanentna na ovde{nite
politi~ki (ne)priliki! Imeno,
kandidiraweto na Sr|an Kerim
za iden pretsedatel na Republika Makedonija, kako nadpartiski, zaedni~ki, kandidat na
SDSM i DPMNE, se pretvori vo
obi~na ra{omonijada motivirana od politi~kite kalkulacii
i {pekulacii na nekolkute interesni grupacii koi vladeat so
ovde{noto op{testveno milje.
Iako epicentarot na taa
blama`a be{e tokmu Kerim vo
kogo mnogumina vo Makedonija
go gledaa re~isi izvesniot nov
(~etvrti po red) pretsedatel na
dr`avata, sepak kolku i da li~i
paradoksalno Kerim ne e nitu
edinstvenata a u{te pomalku
najgolemata `rtva od takvata, se
~ini sinhronizirano spinuvana,
politi~ka manipulacija so javnosta i gra|anite. Odnosno, mo`eme
slobodno da konstatirame: Sr|an
Kerim mo`ebi e povreden (i so
pravo) od vulgarnoto i beskrupulozno negovo zloupotrebuvawe,
no nikako ne e gubitnikot od
ovaa nova epizoda na makedonskata politikantska praktika. Negoviot profesionalen bekraund
i politi~ka ve{tina objektivno gledano i natamu }e ostanat
(nena~anti i) nedosti`ni za
ogromnoto mnozinstvo partiski
{efovi i {ef~iwa koi{to podolgo ili pokuso paradiraat na
makedonskata politi~ka scena.
Me|utoa vistinskiot gubitnik,
bez nikakov somne`, e instituci-
jata pretsedatel na dr`avata, pa
ako sakate i politi~kiot sistem
kako takov, sose site demokratski
standardi (!?) vrz koi{to, barem
taka ne ubeduvaat, toj po~iva.
Se razbira, ovoj primer na
politi~ka instrumentalizacija za smetka na sistemskata i
op{testvena avtodestrukcija ne
ni e prv, a kako {to, za `al, stojat rabotite, ne e ni posleden.
Vo godinite zad nas {to se ne se
iznagledavme! Makedonija ve}e
odamna na svetot mu poka`a deka
ovde{nite lideri imaat nekakov
~uden bogovski (ili besmrtni~ki)
svetogledi koi{to nemaat limiti
vo sopstvenoto o`ivotvoruvawe.
I deka vo postignuvaweto na
takvite celi ne se pra{uva ni za
`rtva ni za cena. Kreatorite na
takvite sostojbi iako ubedeni vo
skromnite mentalni performansi
na javnosta, sepak tokmu vo toj pogled pravat stra{en previd. Dali,
koj bilo zdravo razumen mo`e da
ja progolta “dobronamernata”
ideja na SDSM za vospostavuvawe
na nacionalno edinstvo preku
podmetnuvaweto na “kukavi~koto
jajce” za nadpartiski kandidat. Od koga toa vo demokratsko
op{testvo nacionalnoto edinstvo (vo multietni~ka, gra|anska
dr`ava) se gradi isklu~ivo preku
zaedni~ki pretsedatelski kandidat ~ija {to takva nominacija
vsu{nost ja podmetnuvate kako
uvod vo suptilna me|upartiska
konfrontacija, ili alibi za
partiskite {efovi da eliminiraat kandidat za koj{to tie se
politi~ki diletanti!? Ili, pak,
&&&K&FOI>LIES>ITL!K>I&KPQROK
Ogledalo
2,3'#"4$/,
kako e mo`no nebuloznite konstatacii na DPMNE za kadrovskata kriza na SDSM (kako odgovor
na inicijativata) da pominat kaj
site onie so zdrav razum pokraj
stameniot fakt deka glavniot
favorit na DPMNE {to iznikna
od “zavetrinata”, profesorot \
or|e Ivanov, e porane{en nerealiziran aktivist na SDSM, patem posleden potpretsedatel na
mladinskata komunisti~ka organizacija na Makedonija!?
Vakvoto novo derogirawe
na pretsedatelskata funkcija
i institucija sigurno nema da
mine bez novi reperkusii i na
vnatre{en i na nadvore{en plan.
Za volja na vistinata ne mo`eme
da se pofalime so koj znae kolku
minati pozitivni iskustva koga
e vo pra{awe ovaa institucija.
Kulminiraweto na politi~kata
manipulacija vo svoevidna
egzibicionisti~ki praksa ne
mo`e da donese nikakva stabil-
nost, a u{te pomalku simpatii i
poddr{ka kaj na{ite prijateli
vo me|unarodnata zaednica. Duri
se otide dotamu {to prestojnite
pretsedatelski izbori dobija
nova dosega spored glupavosta,
nedosti`na kovanica za nekakov si izbor na “makedonskiot
Obama”, sekako so diskretno
poso~uvawe kon likot i deloto
na porane{niot levi~ar a sega
egzaltiran desni~arski ideolog
\or|e Ivanov. Bog da ~uva...
5
ILUSTRIRANA REVIJA ZA ISELENICITE OD
Makedonija
PRE-ELECTION MACEDONIAN SPRING AND PRESIDENTIAL ELECTIONS
Mirror
MAY GOD KEEP MACEDONIA SAFE
Written by
M-r Ivan Joe Petrevski
Out of all democratic principles
and against, at least, the elementary ethics, the Macedonian political
practice, in the last ten days established here (but also worldwide) the
already acquired belief for – lets put
it politely – the more than humble
capacities of our political factors.
Not a trend, but a state perfectly immanent of the present political circumstances! Namely, the candidature
of Srgan Kerim for a future President
of the Republic of Macedonia, as a
non-party, mutual candidate of SDSM
and DPMNE, turned into a simple
masquerade motivated by political
calculations and speculations of the
few interest groups which rule with
our social milieu.
Although the epicenter of this
discrediting was Srgan Kerim himself,
the person in which many people in
Macedonia saw the almost certain
new (forth) president of the country, and no matter how paradoxical
it may sound, Kerim is not the only
and even less he is the most serious
victim of this synchronized spun, political manipulation of the public and
the citizens. Thus, we can conclude:
Srgan Kerim may be offended (rightly
so) by the vulgar and unscrupulous
abuse of his name, but in no case is
he the loser in this new Macedonian
political episode. His professional
background and his political skills,
objectively considered, will remain
to be (entirely) out of reach for the
most party chiefs and chiefs to be,
who parade on our Macedonian political scene on longer or shorter tracks.
But, the real loss, without doubt, is
the institution President, and if you
like, even the political system with
all the democratic standards (!?) on
6
D-r Kerim is not
the only and even
less he is the most
serious victim of this synchronized spun, political
manipulation of the public
and the citizens. He is offended (rightly so) by the
vulgar and unscrupulous
abuse of his name, but in
no case is he the loser in
this new Macedonian political episode. – The main
favorite of DPMNE who
emerged out of nowhere,
is the professor Gorge
Ivanov, who is a former
non-realized SDSM activist, and by the way, the last
vice-president of the Macedonian youth communist
organization!?
which, at least by what we have been
persuaded to, it lies.
Normally, this example of political instrumentalization for the purpose of the system and social autodestruction is not our first one, and
unfortunately, as it may be, it is
not the last one as well. In the past
years, there was little we were not
witnesses of! Macedonian showed to
the world, long ago, that our leaders have some strange Godlike (or
immortal) world views with no limits in their own accomplishments.
And that in achieving such goals,
the questions of price and victim
are not valid. The creators of such
situations, although confident in
the humble mental performances of
the public, make a major oversight
in that direction. Is it possible that
anyone with common sense can swallow the “good-hearted” idea by SDSM
for establishing national unity via
the hoaxing of the “cuckoo egg” for a
non-party candidate. Since when in a
democratic society, the national unity (in a multiethnic country) is build
exclusively on a common presidential candidate whose nomination is
hoaxed as an introduction to a subtle
political confrontation, or as an alibi
for the political chiefs to eliminate a
candidate for whom they are political amateurs!? Or, how is it possible
that the nebulous claim made by
DPMNE for a personnel crises in SDSM
( as a reply to the initiative) can be
grasped by everyone with common
sense, knowing that the main favorite of DPMNE who emerged out of nowhere, the professor Gorge Ivanov, is
a former non-realized SDSM activist,
and by the way, the last vice-president of the Macedonian youth communist organization!?
This kind of new derogation of
the presidential function and institution will certainly not get by without
any repercussions both on internal
and external field. Speaking in the
name of the truth, we can not praise
ourselves with many positive experiences when this institution is in
question. The political manipulation
culmination in a kind of exhibitionistic practice can not bring about any
stability and even less sympathies
and support by our friends in the
international community. It went so
far that the presidential elections to
come gained a new and assessing it
for its stupidity, the unprecedented
coin of electing “the Macedonian
Obama”, of course, with direct highlighting of the personality and the
work of the former leftist and now
exalt rightist Gorge Ivanov. May God
be on our side…
Oko
E,O&XSLKT&>RZKHRXL!K9&FOR[ILRO9&!HK\IXHK!9&F]QTKZKL>
'1!"(&3$%+'3"!$%
3"4%$#4$4,*,
Razgovara{e:
Elena Orov~anec - Spirovska
H-&*--&01:+-&)"314&5$&
52"(-&)+1$*"&#-A1*$9&
"('1)*-+'1&'"%-&
+#"%"&8-&(#.5$*"=&G1#-&(-&)"&
013-6.+-&$&(-&)"&(13-6.+-=&
G-215#-<-'/*$'-*-9&
+#"+"B"*19&.($#-B"*1&+1&
5#-($&$&'1)"B"*1&1(&*1-&
%1(#$'3$9&5#1A1310-B"*1&$&
4-("B"*1&)+14&2"A&-&A"#"B"*1&
5#$6-&8-&*.<$*"&#-A1*$&)"&
'-(+1#&1(&3-*-('"+4"*1===&
,&U#+-*)3$*"&)*.("'*$&51&
0#1.:.+--*&10.)1*&$&01"*$,
3-*-&'-&!1:1&O-;$'9&Q2-6"&
!1'")3$9&L2-+31&V-'"+)3$9&
!12"&W-/.2"9&X2-(1&G-2")3$9&
S;1&Y101+9&E$%$*-#&G$*#"+9&
C-'"&>1(1#1+)3$9&S'*"&F10,
1+)3$9&F"*#"&G=&S'(#"+)3$9&
C1#-'&L*"D-'1+)3$9&F"*#"&
Q-3"+)3$9&O$)*1&C=&V-:"+9&
V1#(-'&F2"+'"/=
7
ILUSTRIRANA REVIJA ZA ISELENICITE OD
Oko
Na{iot razgovor bi go
zapo~nale so najavata deka na Oddelot za kroatistika na Filozofskiot fakultet vo Rieka po~nuva
so rabota Lektoratot po makedonski jazik, objavena na stranicite
od dnevniot vesnik Novi list od
22 oktomvri 2008 godina. Vo nea
prorektorot Goran Kalo|era me|u
drugoto, istaknuva oti ne se raboti samo za lektorat tuku vsu{nost
stanuva zbor za tendencija odnovo
da se predizvika interes za makedonistikata na Univerzitetot vo
Rieka. Pokraj makedonskiot jazik,
na studentite im se ponudeni i
predmetite Makedonska literatura 19. i 20. vek i Makedonska
kultura i civilizacija.
- Izjavata na prorektorot
za nastava na Univerzitetot
vo Rieka prof. Goran Kalo|era
pretstavuva ne samo najavtoritetna izjava, tuku taa e i
odraz na negovite nastojuvawa
za otvorawe makedonisti~ka
katedra. Na Univerzitetot vo
Rieka taa po~nala so rabota
vo dale~nata 1983 godina, pod
rakovodstvoto na prof. Petar Kepeski, koga makedonski
jazik predaval prof. Borislav
Pavlovski, a makedonskata
literatura bila obvrska na
prof. Kalo|era. Dve godini
potoa, toj gi prezema rabotite
vo svoi race {to bi rekle, i
vo nekolkute u~ebni godini
potoa se odbraneti i pove}e
diplomski raboti. So novite
nastavni planovi i programi,
so reorganizaciite vo visokoto obrazovanie, makedonistikata ja snemuva. No, toa nitu
vo eden mig ne zna~i oti za
nea ne postoel interes. Dolgi
godini bezuspe{no se bara
lektor, no neumornite nastojuvawa na Kalo|era nikako da stanat
realnost. Na 20 oktomvri 2008 godina, vo slu{alnata osum, vo osum
~asot po~naa prvite predavawa po
makedonski jazik od koi nedelno se
odr`uvaat po ~etiri ~asa.. So niv
se ostvaruvaat isto taka sedmi~no,
po ~etiri ~asa od Makedonska literatura 19. i 20. vek i Makedonska
kultura i civilizacija. Vkupniot
broj na studentite iznesuva 67.
8
Makedonija
Se dopolnuvame vo na{eto
pra{awe odnovo so izjavata
na Kalo|era za otvorawe na
makedonisti~ka katedra koga istaknuva oti na studentite na Filozofskiot fakultet, kako i na site
drugi fakulteti, im e ponudena
mo`nost za izu~uvawe na makedonskiot jazik, a isto taka kako
izborni predmeti se makedonskata literatura i makedonskata
kultura i civilizacija. Pritoa
toj istaknuva deka posebno zadovolstvo e {to za viziting profesor go dobile d-r Vasil Tocinovski, univerzitetski profesor,
kni`evnik, preveduva~, avtor na
tinsko ~ove~ko i profesionalno
zadovolstvo. Mislam deka nikoj ne
o~ekuva{e posebno golem i zna~aen
odglas kaj studentite. Eve nekolku
podatoci. Makedonskiot jazik go
izu~uvaat osum studenti. Na predmetite Makedonska literatura 19. i
20. vek imam 29 studenti, a na Makedonska kultura i civilizacija se 30
studenti. Brojot na zapi{ani studenti na sekoja grupa e ograni~en i
negoviot maksium se 25. Dekanatot
go pra{av dali smeam da gi primam
onie dopolnitelni kandidati. Na
sve~enoto otvorawe {to se odr`a
vo Rektoratot na Univerzitetot,
pri posetata na pretsedatelot na
mnogu knigi i nau~ni prilozi, koj
bi im pomognal Lektoratot da go
izdigne na potrebna akademska
visina.
R Makedonija Branko Crvenkovski,
na 7 noemvri 2008 godina, vo svojot govor me|u drugoto, istakna deka
e sre}en {to se nao|a vo gradot vo
koj e najgolenmiot makedonisti~ki
centar od triesette makedonski
lektorati koi deneska rabotat vo
svetot. Pokraj studentite od hrvatska literatura i jazik, moi studenti
se i od grupite po angliski jazik i
literatura, istorija na umetnosta,
psihologija, kulturologija. Se pod-
- Jas ne mo`am da gi komentiram iznesenite oceni za mene i
za mojata rabota. Visokiot standard na Univerzitetot vo Rieka
ima svoi eti~ki i profesionalni
kriteriumi, koi moram iskreno da
priznaam pretstavuvaat i moe vis-
gotvuvaat ~etiriesettina seminarski raboti, od niv ve}e trinaeset
se javno pro~itani i vrednuvani.
Preveduva~kata rabotilnica e sostaven del od izu~uvaweto na makedonskiot jazik. Ona {to posebno me
raduva se i dvete diplomski raboti
po predmetot makedonska kultura i
civilizacija.
Gi spomenavte diplomskite
raboti koi sekako imaat posebno
mesto i zna~ewe, a veruvame oti
toa bi mo`ele da bidat i idni
makedonisti.
- Sozdavaweto makedonisti~ki
kadri me|u drugoto, e eden od rezultatite koi ja obezbeduvaat perspektivata na studiite. Posebno
vo R Hrvatska imame potreba od
vakvi kadri. Mojot istra`uva~ki
temperament go nametnuvam i na
svoite studenti. Mariela Mari}
raboti na `ivotnite i tvore~kite
vrvici na znamenitiot novinar i
publicist ohri|anecot Georgi Ivanov Kap~ev. Pokraj dvata priloga
na Hristo Andonov Poljanski i na
Goran Kalo|era, toj ostanal da bide
vo fusnota. Nikoj ne ja razgledal
negovata kniga Makedonija ili glasot na robot, izdadena vo Zagreb vo
1898 godina na bugarski i istata godina imala dve izdanija na hrvatski
jazik. Vo taa godina go izdaval svojot vesnik Makedonija, sorabotuval
vo Obzor, Hrvatska domovina, no do
deneska ne e napraven nitu niven
elementaren popis. Nata~a Veljak
za tema go ima hrvatskiot period od
dejnosta na poznatiot makedonski
prosvetitel Andreja D. Petkovi~.
Kako ruski konzul vo Rieka minal
dve godini. Sekako nezainteresiran za ovaa problematika mo`ebi po
svoe barawe ili pak kako neiskusen
e povle~en od diplomatskata rabota. Toa se pi{uvawata i soznajbite
na makedonskata kni`evna nauka.
Taka pi{uvav i jas. No, novnite
istra`uvawa ka`uvaat deka tuka
minal dve decenii uspe{na diplomatska kariera, bil falen i odlikuvan, imal izvonredno zna~ajni
me|unarodni kontakti, me|u koi bi
ja spomnal posebno sredbata so Petar Petrovi} Wego{.
Bi ve pra{ale za Va{eto li~no
~uvstvo od iskustvoto so novata
sredina vo Rieka, so Va{ite kolegi i studenti, so Makedoncite koi
`iveat i dejstvuvaat tamu, a kako
pisatel sekako imate i sorabotka
so Va{ite hrvatski kolegi?
- Sorabotkata me|u mojata
mati~na institucija Institutot za
makedonska literatura i Filozofskiot fakultet vo Rieka uspe{no
se ostvaruva pove}e godini. Realizirani se dva golemi me|unarodni
sobiri za hrvatsko-makedonskite
kni`evni i kulturni vrski, a vo tek
e i me|unaroden nau~en proekt koj
go rakovodime zaedno so kolegata
Goran Kalo|era. Moi prijateli se
pove}e profesori od katedrata po
Kroatistika. A toa deka najdobri
se moite studenti vo koi najmnogu
vlo`uvam., veruvam i o~ekuvam rezultati i pritoa zaedno osvojuvame
novi ~ove~ki i profesionalni
prostori, e pravilo bez isklu~ok.
Makedonskoto kulturno dru{tvo Ilinden go dopolnuva ~uvstvoto deka
sum doma. Ilija Hristodulov, Mihajlo Dav~evski, Ivona Dunoski, Vlado
Nasteski se del od Makedoncite koi
vo Rieka se mnogubrojni i izvonredno aktivni. Najnakraj, no nikako
i na posledno mesto, se drugaruvawata i sorabotkata so Hrvatskoto
dru{tvo na pisateli. Moi odli~ni
drugari se Ernie Gigante De{kovi},
Vesna Miculini} Pre{wak, Valerio
Orli}, Eugen Josip [eta. A {to se
odnesuva do samiot grad Rieka toj e
eden prekrasen centar so moderen
evropski duh i smisla za idninata.
Ja spomenavte idninata. Mo`at
li da se o~ekuvaat Va{i novi
anga`mani ne samo na Fakultetot,
tuku tvore~ki i po{iroko?
- Po pokana na na{ata rakovoditelka na Oddelot prof. Adriana Car-Mihec za letniot semestar
podnesov programa za predmetot
Monografski pristap na temi od
sovremenata makedonska literatura
za studentite od zavr{nite godini.
Vo petnaesette termini posebno
i opstojno bi bile odredeni oddelni pra{awa od opusot i od poetikata na Ko~o Racin, Bla`e Koneski,
Slavko Janevski, Kole !a{ule, Vlado Maleski, Aco [opov, Dimitar
Mitrev, Gane Todorovski, Ante Popovski, Petre M. Andrevski, Goran
Oko
Stefanovski, Petre Bakevski, Risto
G. Ja~ev, Jordan Plevne{. Sorabotkata so hrvatskite pisateli posebno bi sakal da ja istaknam. Taa me
raduva i me ispolnuva. Izvonredno
dobar e nivniot vesnik Kwi`evno
pero. O~ekuvam u{te pointenzivna
i plodotvorna sorabotka so na{eto
KUD Ilinden. I ne samo so niv, za{to
mi se javuvaat makedonski avtori i
od drugite hrvatski gradovi. Eve, vo
migot go ~itam rakopisot na novata
stihozbirka na Risto Dimovski od
Pula. Ve}e go napi{av pogovorot
na knigata na Ivona Dunoski. Ovie
denovi treba da go promovirame
prevodot na makedonski jazik na
znamenitata monografija Hrvatskomakedonski kni`evni vrski na mojot drag drugar i sekako eden od najdobrite makedonisti deneska Goran
Kalo|era. Rabotam na odrednicite
za Nau~niot hrvatsko-makedonski
proekt. Arhivskite istra`uvawa se
svrteni kon Konstantin i Andreja D.
Petkovi~ i Georgi Ivanov Kap~ev.
Novata sredina, novite uslovi
i rabota pretpostavuvame deka se
i novi Va{i ~ove~ki i tvore~ki
predizvici i iskustvo?
- Niv ne mo`e da im se pobegne.
Tie ednostavno gi odreduvaat `ivotnite i tvore~kite vrvici. Ja opredeluvaat rabotata i dejstvuvaweto,
etikata i estetikata. Lu|eto nasekade se isti, ista e i birokratijata,
politikata i diplomatijata. Pogore
go spomenav evropskiot duh, mo`am
da re~am ~ovekovata zagledanost vo
idninata. Tuka sekoj ja gleda sopstvenata rabota. Mora dobro i ~estito, vredno da se raboti i samo taka
se opstojuva. Sekoj gi gleda svoite
raboti, ednostavno nema vreme za
drugite. Mora da se poka`uva i da
se doka`uva. Malogra|an{tinata,
vreveweto, udiraweto vo gradi i
noseweto od toa modrinki, grobokopaweto i jadeweto svoj leb a
berewe gri`a za tu|ite raboti se
nadvor od katadnevjeto. Distancata
so svetot podrazbira toa i vrednosna merka so samiot sebe za~ekoreni
se vo noviot milenium. Ve vrednuvaat ne po toa {to go ka`uvate, ili
kakvi s$ funkcii imate, tuku po toa
{to ste go srabotile i bezuslovno
samo po ona {to dobilo javna vrednosna ocena.
9
ILUSTRIRANA REVIJA ZA ISELENICITE OD
Makedonija
Prava linija
2,3'#"4&3$*'%%%
Pi{uva: Todor Petrov
S
i be{e edna{ edna dr`ava,
Socijalisti~ka Republika
Makedonija, vo granicite na
porane{na Socijalisti~ka
Federativna
Republika
Jugoslavija. Nejzinite Makedonci
gi u~ea deka nivnite predci kako
„Sloveni” se doselile od zad Karpatite vo {estiot vek od na{ata era,
go preplivale Dunav so trski v usta
i do{le kako „Alisa vo zemjata na
~udata” vo zemjata Makedonija. „Za
da ne gi poistovetuvaat za Srbi i
Bugari,” kako {to veli Kiro Gligorov, „se narekle Makedonci, spored
imeto na zemjata {to ja naselile
Makedonija”. I, Kiro Gligorov,
prodol`uva, „nie ne sakame da go
prisvojuvame kulturnoto i istoriskoto nasledstvo na anti~ka Makedonija i na Aleksandar Veliki”,
zavr{en citat. Za istorijata na
Makedoncite i na Makedonija nadvor od aktuelnite granici na Republikata, nas Makedoncite re~isi
i ni{to ne n$ u~ea. Poto~no, celo
vreme ne la`ea. Zatoa, od rodina
ili tatkovina, od Makedonija ni
napravija `elezni~ka stanica so
bileti vo eden pravec, po narodnata „rodi me majko da zaminam, v
tu|ina da odam i nikoga{ pove}e
vo Makedonija da ne se vratam”.
Zaboravame zo{to rodnoto mesto na
Goce Del~ev e vo Grcija, zaboravame
zo{to toa tamu kade {to se slu~ile
Kresnenskoto
i
Razlove~koto
vostanie denes e vo Bugarija, zaboravivme zo{to toa tamu kade {to
se slu~ilo makedonskoto Negu{ko
vostanie denes e vo Grcija. A, s$,
seto toa se slu~ilo vo Makedonija
pred nejzinata podelba i okupacija od Srbija, Bugarija, Grcija i
Albanija vo balkanskite vojni vo
1912-1913 godina.
10
H"&'^&$#$*$#--*&
("32-#-;$$*"&'-&
Q"25#-(9&L1D$4-9&
'-&S*$'-&$&'-&>$#-'-9&("3-&
G-3"(1';$*"&)"&L#A$9&
Q.5-#$9&C#;$9&1('1)'1&
S2A-';$=&X0#1:"%9&-31&
G-3"(1';$*"&)"&$&L#A$&$&
Q.5-#$&$&C#;$&$&S2A-';$&
$)*1+#"%"'19&1(51+1#1*&"&
)1)"%-&215$:3$&$&L#A$*"&$&
Q.5-#$*"&$&C#;$*"&$&
S2A-';$*"&)"&G-3"(1';$9&
A$("4_$&1)'1+-*-&$&'-&L#A$4-&
$&'-&Q.5-#$4-&$&'-&C#;$4-&
$&'-&S2A-'$4-&"&G-3"(1'$4-=
Otkako SFRJ se raspadna, Makedonija kako Republika, vo aktuelnite granici, stana samostojna i
suverena dr`ava. Grcija veda{,
takva kakva {to ve{ta~ki Anglija
i Francija ja sozdale vo 1831 godina, zapo~na nevidena agresija so
barawe za promena na dr`avnoto
ime na poslednata vozobnovena
Makedonska dr`ava - dr`avata
Makedonija. Navodno na{eto ime
pretstavuvalo iredentisti~ka aspiracija za del od gr~kata dr`avna
teritorija, iako s$ do okupacijata
vo Prvata i Vtorata balkanska vojna vo 1912-1913 godina Atina bila
samo do Olimp planina, pod Belomorskiot del na Makedonija!
I kako {to na{iot narod veli
„sekoe zlo za arno “, taka i gr~kata
agresija vrz Makedonija so genocidnoto barawe za promena na
dr`avnoto ime Makedonija, vo
uslovi na komunikaciska globalizacija, go probudi genot kaj nas
Makedoncite da im vratime za genezata na temata Makedonija, od dedo
Noe {to bi rekle, do denes.
I bidej}i vo osnovata na ~ovekot e da otkrie koj e, od kade doa|a
i kade odi, taka i nie, dojdovme do
temata Makedonija, do belata rasa,
do soyvezdieto Sirius i Atlantida
kako pratatkovina na Makedonija.
Bo`jiot gen kaj nas Makedoncite, so prirodno i neotu|ivo pravo na temata Makedonija, od ne duri
ne sozdade ekskluzivitet. Tokmu poradi toa {to goleminata na sekoja
civilizacija e vo univerzalnosta
na nejzinite vrednosti, nie Makedoncite, kako drevna civilizacija,
ednostrano duri deklarirame, deka
kulturata i istorijata na Makedonija ne se ekskluzivno pravo, tuku del
od kulturno-istoriskiot identitet
na site balkanski demosi kako
sovremeni politi~ki nacii, nezavisno od razlikite vo ~itaweto na
istorijata od aspekt na sovremenata geopolitika, duri i nezavisno
od razlikite me|u sovremenite literaturni jazici kako proizvod na
sovremenite politi~ki nacii.
Zatoa, i ne n$ iritiraat deklaraciite i na Belgrad i na Sofija i na
Atina i na Tirana, deka Makedoncite se Srbi, Bugari, Grci, odnosno
Albanci. Vpro~em, ako Makedoncite se i Srbi i Bugari i Grci i
Albanci istovremeno, odgovorot e
sosema logi~ki i Srbite i Bugarite
i Grcite i Albancite se Makedonci,
bidej}i osnovata i na Srbija i na
Bugarija i na Grcija i na Albanija
e Makedonija. Toga{, razlikite vo
~itaweto na istorijata i razlikite
me|u sovremenite literaturni
jazici kako proizvod na sovremenite politi~ki nacii, koga site
se povikuvame na isto kulturnoistorisko nasledstvo, ne treba da
ne razedinuvaat i da bidat povod
za vojna, tuku naprotiv, treba da ne
obedinuvaat i pretstavuvaat faktor
za mir, tolerancija i koegzistencija, mir, razbirawe i so`itelstvo.
To~no e deka narodot toa e jazikot,
no ne sekoga{ jazikot e deklaracija
za etni~koto poteklo. Osobeno poradi faktot {to etnologijata denes
ne pretstavuva ~ista genetika, tuku
pred s$ kultura.
Ottuka, takanare~enite dr`avi
- nacii Srbija, Bugarija, Grcija i
Prava linija
%3"!'4$%&'%#),-"3$
Albanija okolu Republikata Makedonija, ili na zemjata makedonska,
iako dobile suvereni od zapadnite
kralski dinastii i granici na teritorii kako dr`avi za nivni interesi na ovie prostori, monolitnosta
i homogenosta mo`ele da gi odr`at
edinstveno so silni avtoritarni i
diktatorski re`imi. I ne slu~ajno
zapadnite sili za celo vreme od
sozdavaweto, vo ovie novi-nacii
dr`avi (po logikata razdeli pa
vladej, sekomu del od Svetata zemja
Makedonija, se razbira so nova notifikacija) na zemja makedonska i
od narod makedonski, poddr`uvale
diktatorski re`imi i voeni hunti.
Zatoa i se slu~i, koga padna komunizmot vo Bugarija i re`imot na Todor
@ivkov, gra|anite go zapalija Parlamentot vo Sofija. Koga padna komunizmot vo Albanija i re`imot na
Enver Hoxa, gra|anite gi opqa~kaa
kasarnite i policiskite stanici.
Koga padna komunizmot vo Srbija i
re`imot na Slobodan Milo{evi},
gra|anite go zapalija Sobranieto
vo Belgrad. Koga padna komunizmot
vo Romanija i re`imot na Nikolae
!au{esku, gra|anite po itna postapka !au{esku go egzekutiraa. Zatoa
{to ne ja ~uvstvuvaat taa dr`ava
za svoja, odnosno dr`avata za niv
pretstavuva ko{mar od koj mora
da izlezat i toa se slu~uva i }e se
slu~uva, do obedinuvaweto vo Makedonija kako prirodna i neotu|iva
ramka za sloboda!
Ona {to se slu~uva vo Grcija
denes e samo bumerang na edna
istoriska vistina. Ubistvoto
na u~enikot e samo povod, no
edno ogromno breme vrz gr~kite
dr`avjani (ne Grci) koe nekoga{
mora da pukne i puka. Otporot kon
uniformata (vojni~ka ili policiska) kako sinonim na voenata hunta
i na dr`avniot teror vrz slobodata
i pravata na gra|anite. Koga Grcija
bi se razlo`ila po etni~ka osnova,
}e konstatirame deka vo nea ima s$,
samo Grci ne! Makedoncite, Vlasite,
Albancite, Turcite, Romite, \upcite,
site zaedno vo Grcija se nekolkupati pove}e od malcinstvoto Crnci
vo Atina doseleni vo vremeto na
Aleksandar od Etiopija i subsaharska Afrika. I koga vo takvi
uslovi sakate da sozdadete dr`ava
Grcija, zemja na mitologija bez istorija, doa|ate do zaklu~ok deka taa
teritorija ne mo`e da se odr`uva
i upravuva nikako poinaku osven so
dr`aven teror i diktatura. Zatoa
Grcija e posledniot bastion vo Evropa na antimakedonizmot, ksenofobijata, rasizmot, naci-fa{izmot,
rasizmot, seta dekadencija na zloto
od svetot konzervirana i kondenzirana na edno mesto. Dr`ava koja
ve{ta~ki e sozdadena, dr`ava koja
se upravuva po sistemot na naduvan
balon, se raspa|a po site {avovi,
balonot najsilno puka, zatoa {to za
tie gra|ani na koi svesno re~isi
sto godini im se pere mozokot so
dr`ava na mitologija bez istorija,
vistinata nekoga{ mora da izleze
na videlina. Polo{oto sledi. Nie
za toa ne sme im vinovni, no toa }e
gi snajde i gi snao|a... Iako mnozinstvoto ni se bra}a po krv ta zatoa
ja ~uvstvuvaat tolku silno Makedonija.
...I tokmu poradi toa, vo presret
na 100-godi{ninata od podelbata
i okupacijata na Makedonija, od
po~etokot na genocidot vrz make-
donskiot narod od balkanskite
vojni 1912-1913 godina, koj kontinuirano trae do denes, makar i
konspirativno ili prosvetitelski,
so porakata:
„Makedonskata
sveta
zemja
koja{to Vie so krv ja okupiravte,
ne Vi ja prodadovme, nitu Vi ja podarivme. Taa nikoga{ nema da bide
Va{a! !uvajte ja, po~ituvajte ja, sakajte ja, obrabotuvajte ja, no znajte,
deka utre, koga Va{ite deca }e si
igraat, vo sekoe poto~e, vo sekoja
reka, pod sekoe drvo, pod sekoj kamen, `iveat duhovite na na{iot
dreven narod makedonski. I naskoro, mnogu pobrgu otkolku {to Vie
mo`ete i da si pomislite, duhot na
semo}niot na{ Vrhoven Bog Makedonski - Makedon, }e sleta nad ovaa
zemja i so svojot zdiv }e gi otkorne
plitko zakopanite koski na Va{ite
mrtvi predci i }e gi isfrli preku
Sinoto, Beloto i Crnoto More, vo
Azija i Afrika, onamu od kade {to
do{le, a na{eto seme kako Feniks
povtorno }e nikne na svojata sveta
zemja Makedonija!”...
...Ako ~ovekot od pamtivek go
ma~at odgovorite na pra{awata koj
e, od kade doa|a i kade odi, Atina
n$ isprovocira nas Makedoncite,
poanga`irano da dademe odgovori
na pra{awata: koi se Makedoncite,
od kade doa|aat i kade odat?! A, polni sme so istoriografija, so faktografija, so bibliografija od relisi
celiot svet, od site arhivi i od site
biblioteki. Makedonija i Makedoncite ne se ve}e vo aladinovata
lamba na Atina i nejzinite mentori
od tipot na Drojzen so izmisleniot
„helenizam”. Makedonskiot duh kako
Feniks ve}e ni{to ne go sopira...
11
ILUSTRIRANA REVIJA ZA ISELENICITE OD
Makedonija
.!5$/,%4,%(,*"*%3"4%,#"*%
I
Pogledi
storijata ~esto gi kaznuva
narodite i dr`avite koi
se obiduvaat da ja naditrat
svojata sudbina. Pred toa im
ispra}a predupreduvawa vo
vid na signali {to tie od nevnimanie
ili od pregolemata va`nost {to si ja
pridavaat ne gi zabele`uvaat. Predupreduvawata kon Srbija i kon Bugarija
bea isprateni pred dvaesetina godini.
Dvete dr`avi ne im posvetija vnimanie i Srbija ve}e trpi posledici, a
Bugarija doprva }e strada. Kako del od
prirodniot svet i ~ove~koto op{testvo
se pot~inuva na zakonot na zemjotresite. Seriozniot potres go najavuvaat nekolku pomali. Koga imame predvid deka dosega{nite predupreduvawa
za Grcija bea vo periodot 1946 - 1949
godina so Gra|anskata vojna i 1967
- 1974 so fa{isti~kata diktatura na
„crnite polkovnici”, mo`eme da pretpostavime {to ja o~ekuva vo idninata.
Vpro~em istoto se odnesuva i za Evropa
i glavno za dr`avite od Evropskata
unija. Ne slu~ajno i dvete dosega{ni
svetski vojni po~naa na evropskiot
kontinent, koj{to dade i najmnogu
`rtvi i najmnogu be{e razurnat. Vo toj
od na nastani nema ni{to misteriozno.
Bumerangot na istorijata sekoga{ se
vra}a kon agresorite, kon tie koi se
samoveli~ale, ili kako Piemont na Evropa ili kako lideri na Balkanot. Vo
sporedba so Srbija i Bugarija, Grcija
ima najte{ki op{testveno-psiholo{ki
problemi. Kako dolgogodi{en satelit
na Moskva, pred toa na Germanija, a
denes na SAD, Bugarija nikoga{ ne se
sfa}ala seriozno vo svetot. Ubavo
iska`an dokaz za toa e deka vo dvaesettiot vek me|unarodniot amblem na
ovaa dr`ava bea prirodni bogatstva
kako {to se masloto od rozi i bacilus bulgarikus (za kvasewe kiselo
mleko), plus Makedonecot Dimitrov
na Lajpci{kiot proces. Psiholo{kiot
problem vo bugarskoto op{testvo e
pome|u veli~eweto na poluizmislenoto
minato i diplomatskiot i otvoreniot
prezir kon Bugarija od me|unarodnite
faktori. Za razlika od „dr`avata na
Stoi~kov”, Srbija - kolku {to e omrazena zaradi svojot nacionalizam, tolku
i e uva`uvana za samostojniot pat na
razvojot i kako osnoven faktor vo
porane{na Jugoslavija. Srbija katastrofira, bidej}i bez da ima neophoden potencijal saka{e da ja igra ulogata na
Jugoslavija vo me|unarodniot proces.
Na Grcija i e u{te polo{o, bidej}i vo
sporedba so ne dolgata, no kompaktna
12
Pi{uva:
Stefan Vlahov Micov
srpska istorija od srednovekovieto do
denes, propagira ~etiri iljadagodi{ni
mitolo{ki i istoriski izmislici.
Ne Srbija, tuku Grcija e vistinskoto
galeni~e na Evropa vo poslednite tri
vekovi. Toa se dol`i na ostrata evropska reakcija me|u ekspanzijata na
Osmanliskata imperija, koja {to stasa
do Viena. Turcite bile smetani za
Varvari, no vistinskiot strav za Evropa doa|al od faktot deka imeno turskata kultura, jazik, religija i kujna
po~nuvaat da se nametnuvaat ne samo na
Balkanot i vo Sredniot Istok, tuku i vo
„srceto” na Evropa. Zaradi kontrabalans Angli~anite i Francuzite po~naa
da gi propagiraat ideite na antikata. I
kon falsifikatite na anti~kite Elini
po~nuvaat da dodavaat svoi izmislici
vo polza na „neroden Petko” (nepostojnata u{te gr~ka nacija i dr`ava). Vo
1831 godina so me|unarodna poddr{ka
Grcija e oslobodena od osmanliskata
vlast, a kako i sekoe nedonoseno brza
da se zgolemi za smetka na sosedite.
Evropskata politika go aktuelizira
mitot za drevnoelinskata kultura, go
postavuva vo osnovata na evropskata
civilizacija i ja vrzuva Grcija kon toj
mit. Na samite Grci im e pretstavena
ulogata na ku~iwa ~uvari {to treba da
go branat mitot. I toa do denes.” Cela
Grcija mi li~e{e na evtin zabaven park
so iskr{eni mermerni statui, kade {to
visokostru~no ti nabivaat vo glava lekcii za drevnogr~kata kultura... „(Pol
Teru). Dene{nite nemiri vo Grcija ne
se iznenaduva~ki nitu spored vremeto
nitu spored mestoto. Ubistvoto na
petnaesetgodi{niot Aleksandar Grigoriopolos od policijata i vklu~uvaweto
na anarhisti vo masovnite protesti se
znaci na sudbinata, bidej}i Grcija od
sozdavaweto dosega e policiska dr`ava.
A anarhizmot i voop{to levi~arskite
dvi`ewa se najsilni vo dr`avi od takov tip. Gr~koto op{testvo propagira
pred svetot deka e demokratsko i tolerantno, no vistinata e sprotivna. Gr~koto
op{testvo e dlaboko konzervativno,
iskompleksirano i frustrira~ko. Toa
e op{testvo {to generira vnatre{no
nasilstvo i ra|a omraza kon sosednite dr`avi i narodi.” Grcite mi se
storija u{te pogolemi ksenofobi od
Francuzite, poizbuvlivi i iracionalni, nivnata dr`ava e ponazadna duri
i od Hrvatska. Grcite gi preziraat Albancite i gi deportiraat. Gromoglasno
gi prokolnuvaat Turcite. Se falat
so slavnoto minato, iako o~igledno
propu{taat odredeni periodi, tie {to
edvaj v~era - vo {eesettite godini kako
zapaleni demokrati se pomirija so voen
prevrat, {to sozdade eden od najreakcionernite re`imi - sedumgodi{nata
diktatura na polkovnicite (Pol Teru).
„Grcite nemaat nitu mentalitet, nitu
mo`nosti da gi poddr`at izmislenite im od Evropa mo`ni istoriski
konstrukcii. Zapla{eni se, sli~no na
Sizif, da bidat sma~kani pod taa istoriska konstrukcija pa zatoa pribegnuvaat kon apsolutna konzervacija” na
dr`avata, na crkvata, na politikata. Vo
dr`avata gospodarat nekolku proizvedeni politi~ki klanovi koi i odgovaraat na aristokratijata od 18 vek.
Dr`avata e obrazec na verski fanatizam i reakcionernost. Srednata klasa e obezvredneta i o~ajna, bidej}i e vo
uloga na „tretiot uslov” spored vremeto na Francuskata revolucija od 1789
godina. Samo {to vo slu~ajot glaven
dvigatel na buntot e mladinata, ~ija{to
nevrabotenost nadminuva 20 procenti.
Grcija stana ~len na Evropskata unija
vo 1981 godina od politi~ki pri~ini,
kako i Bugarija. Vo momentot pome|u
27-te ~lenki prvoto mesto po korupcija na Grcija i go osporuva Bugarija.
Fakt e deka okolu 30 procenti od bruto
doma{niot proizvod na Grcija e delo
na sivata ekonomija i po toa e sli~na
so Sredna i Ju`na Italija, kade {to upravuva mafijata. So dva zbora, gr~koto
op{testvo razjadeno od {ovinizam,
korupcija i nasilstvo se nao|a vo lavirint bez izlez. Pre~istuvawe ne e
mo`no, bidej}i se truli samite osnovi
na gr~kata dr`ava. Bespatieto po koe
odi Grcija gi zapla{uva so kriza, mnogu
pote{ka od finansiskata, nejzinite
stari pokrovitelki vo Evropskata unija. Takanare~enata Nova Evropa be{e
za~nata so lagi i nasilstvo. Doa|a
vremeto da se plati smetkata
Povod
!RT]GHS>S&„COZKVS&HS&FS>R>&!RH&SER>”&RE&FOR[ILROR>&L>I[SH&XTSURX&GKZRX
6,&5$4,4*4,%20#!"&*%
4,%'#4,%3")024,
V
oobi~aeno e vo sekoj
dneven vesnik da se objavuvaat kolumni, {to, op{to
zemeno, ne e lo{a rabota.
Me|utoa, naj~esto, kako po
pravilo, ~itatelot naiduva na tretirani problemi {to se odraz na
na{eto op{testveno sekojdnevje, pritoa - neotkrivaj}i ni{to novo, tuku
samo optovaruvaj}i ja i onaka „pretovarenata” op{testvena svest so nepotrebni „fakti”. No, toa ne zna~i i
za kolumnite na visoko po~ituvaniot
profesor Stefan Vlahov Micov.
Ne navleguvaj}i vo dlabokata
vrednost na drugite dosega objaveni
kolumni od profesorot Micov, }e se
zadr`am samo na kolumnata „Grcija
na patot kon adot”. Iako celta na ovoj
zapis ne se odnesuva na ona {to podolu }e go iznesam, sepak u{te edna{
sakam da podvle~am, kako potsetuvawe,
deka i porano bev pi{uval za dosadata {to kaj ~itatelot predizvikuva
~itaweto (ako nekoj i gi ~ita, osven
avtorot!), so respekt kon isklu~ocite,
na nekoi kolumni od „Boga” dadeni
kolumnisti, no se e ostaveno po staro,
{to sekako ima negativen odraz i na
tira`ot na odnosnite vesnici, ako se
svesni urednicite. Mislam deka ona
{to e osnovno na eden kolumnist e
toa deka ~itatelot sepak treba ne{to
i da nau~i od kolumnistot, a ne da se
povtoruvaat raboti koi ne se odnesuvaat na ~itatelot, tuku mo`ebi - za
obvinitelot, so {to samo se frla prav
vo o~ite na javnosta; u{te pove}e ako
vakviot kolumnist iznesuva fakti
{to bi bile, pred se, od interes za
obvinitelot, toga{ kakva e celta {to
seto toa se iznesuva vo javnosta, u{te
pove}e ako se raboti za kolumnist koj
i samiot bil od postavata na nekoja
vlast, koja i da bilo taa.
Tokmu kolumnata „Grcija na patot
kon adot”, e pokaz kakov kolumnist
treba da se bide. Jas, a najverojatno
i drugi se uverile vo faktot deka, ne
Pi{uva:
Prof. d-r Blagoja Brajanovski
samo {to nau~ile ne{to novo od ovaa
kolumna, tuku, taka da re~am, se steknale i so doza na mudrost. Prvo, za da
se napi{e vakva kolumna, potrebno
e seriozno, prodlabo~eno i visokoumno znaewe, ne samo od istorijata,
tuku po{iroko: od duhovnata sfera
na ~ove{tvoto, i, vtoro, da se ima ma.
. . wa seto toa da se obelodeni, da se
obznani za javnosta.
Koga ja ~itav kolumnata, ponesen
i fasciniran od dlabokata i mudra
misla na profesorot, se prisetiv na
eden moj vidovit prijatel, kogo go
smetam za sveto lice, koj, na moeto
pra{awe kako Bog }e gi kazni onie
koi na razli~en na~in vo matnoto
vreme na tranzicijata, i ne samo vo
tranzicijata tuku voop{to, go ograbija narodot doveduvaj}i go stopanstvoto na kolena, odzemale ne{to {to
ne e nivno, tuku {to mu pripa|a na
drug, mi odgovori deka Bog nikoga{
i nikogo ne kaznuva, tuku deka se kaznuva samo toj {to e po~initel na
vakvite (ne) dela, samiot, koga toga{,
}e bide kaznet, poto~no, samiot }e se
kazni, i pritoa dodade: deka sekoj {to
prisvoil ne{to {to ne e negovo, {to
mu pripa|a na drug, mora da plati;
ni{to nema da ostane neplateno; toa
e Zakonot na ramnote`ata kon kogo
najsurovo se pridr`uva Prirodata:
ako ne samiot toj neposredno, dolgot }e go plati nekoj koj ostanuva po
nego, akcentiraj}i: „Za da mo`e u{te
pove}e da go zaboli”. A na pra{aweto
dali toa {to se odnesuva na predinec,
se odnesuva i na dr`ava sprema druga
dr`ava, sosema smireno odgovori deka
toa se odnesuva i na dr`ava.
Za potvrda na misleweto na svetiot ~ovek, eve samo eden li~en
primer. Kako poimotni vo seloto sme
imale slugi. Na mojot dedo mu se dopadnal eden od slugite, i za da go izbavi od bedata postojano da sluguva
kaj drug, mu predlo`il da mu dade (ne
znam to~no) besplatno odreden broj
ovci, taka {to godi{no odreden broj
jagniwa da mu dava na dedo mi, a drugiot del da ostane za nego za zgolemuvawe na brojot na ovcite (stadoto). Pominala edna godina - ni{to,
pominala i vtorata godina - ni{to,
taka {to dedo mi bil prinuden da go
poseti porane{niot sluga vo negoviot dom, da vidi da ne mu se slu~ilo
ne{to koe go dovelo vo polo`ba da
ne mo`e da se pridr`uva kon usniot
dogovor. Koga dedo mi vlegol vo negoviot dom, i koga go pra{al {to
stanuva so dogovorot: so jagniwata,
porane{niot sluga mu rekol deka
toj ne se se}ava deka dedo mi mu dal
ovci i deka dedo mi e vo zabluda i
taka sli~no, taka {to na dedo mi ne
mu ostanalo ni{to drugo, bidej}i nemal pismen dogovor (a, i ako bi imal
dedo mi, koj ima{e {iroko srce,
sigurno deka ne bi se vle~kal po sudovi), ednostavno go napu{til domot
na porane{niot sluga.
Zainteresiran {to ponatamu
stanalo so porane{niot sluga, za toa
go pra{av tatko mi, a toj mi odgovori
deka s$ oti{lo po |avolite: celoto
semejstvo (da ne odam vo detali), se
rasturilo, zna~i ja platilo kaznata
za napravenata nepravda sprema edna
napravena dobrina, sprema dobrinata na mojot dedo. Ima i mnogu drugi
primeri, no za ovoj zapis mislam
deka e dovolno.
13
ILUSTRIRANA REVIJA ZA ISELENICITE OD
Makedonija
OI[ROGK>I&LI&KPTIPR>&RE&!OKPS>S&HS&COZKVS
Re~
&'2'/4,%(")$*$3,%7,%
!$.$#'4%4,5$"4,)$7,2
I('-&1(&
)0";$D$3$*"&
'-&5#:3$1*&
0-#2-%"'*-#"'&)$)*"%&
"&+2-(""B"*1&'-&
012$*$:3$*"&0-#*$$&
31$&)"&01(&31'*#12-&
'-&*#$&)"%"4)*+-&
,&F-0-'(#".9&
!-#-%-'2$)&
$&G$;1*-3$)
sozdadoa tri me|usebno sprotivstaveni sili. Najbrojnata ELAS so 25 000
lica, potoa EDES pod komanda na Napoleon Zervas so 5000 lica i rojalistite koi bea sobrani okolu kralskoto
semejstvo vo London. Za da obezbedi
kontrola vrz politi~kite procesi,
pred s$ da gi obezbedi interesite na
Zapad i na kralskata familija, Velika
Britanija vedna{ po povlekuvaweto
na Germancite instaliraa brigada
pod komanda na gen. Robert Skobi.
Pod nivna re`ija be{e potpi{an
dogovorot vo Varkiza na 3. 12. 1944
god. koj vsu{nost gi vrati na vlast
desni~arskite i rojalisti~kite sili
i se vospostavi regentstvo (kralsko
namesni{tvo) na ~elo so atinskiot
mitropolit, Damaskinos. Se sprovedoa izbori na koi tie postignaa „lesna pobeda” bez u~estvo na opozicijata.
Vo septemvri 1946 god. Kralot
se vra}a vo Grcija. Demokratskite
procesi vo Grcija bea blokirani.
Dojde do `estoka represija protiv
K
rizata so koja se soo~uva
gr~koto op{testvo e mnogu
pokompleksna, a demonstraciite se samo opomena deka taa ne mo`e da
se re{ava so represija. Se ~ini deka
vladata na Karamanlis go nema toj kapacitet.
Grcija vo periodot po Vtorata
svetska vojna ne do`ivea demokratska transformacija. Sekoga{ koga
takvi procesi bile otvorani tie bile
prekinuvani ne retko so primena na
sila.
Taka otporot protiv italijanskata,
germanskata i bugarskata okupacija
koj go organiziraa demokratskite
sili, obedineti vo Nacionalnoosloboditelniot front - EAM, }e bide
skr{en prvo, so vra}aweto na krajno
desnite sili po barawe na kralskoto
semejstvo koe pobegna vo London, na
gr~kata vlada vo egzil so sedi{te vo
Kairo i sekako so ogromna poddr{ka
na Velika Britanija za {to be{e direktno anga`iran britanskiot premier Vinston !er~il. Po, ve}e prepoznatliviot britanski recept, se
14
Antimakedonski protesti na gr~kite nacionalisti vo Solun
Re~
Aktuelnite politi~ari od trite gr~ki politi~ki semejstva: Karamanlis, Micotakis i Papandreu
demokratskite sili. Sudirot be{e
neizbe`en. Borcite na EAM povtorno
se vratija vo planinite na Grcija, na
28 oktomvri 1946 godina se formira
Demokratskata armija na Grcija, a vo
dekemvri i vremena vlada. Grcija
vleze vo krvava gra|anska vojna.
Opredeluvaj}i se na stranata na progresivnite sili na Grcija, makedonskoto nacionalno malcinstvo gi podnese najgolemite `rtvi prosledeni
so negov egzodus.
Anglija nema{e sili da ja kontrolira sostojbata i bara{e taa
uloga da ja prezemat SAD. So posebna
deklaracija na Predsedatelot na SAD,
Hari Truman od 12 mart 1947 godina,
SAD ja prezema ulogata i so ogromna
pred se vozduhoplovna poddr{ka gi
razbi edinicite na demokratskite
sili. Celta be{e da se so~uvaat
geopoliti~kite, strate{kite interesi vo isto~niot Mediteran osobeno
zna~ajni vo periodot na studenata
vojna koja ve}e se razgoruva{e.
Povtorno demokratskite procesi
vo Grcija bea prekinati so `estoka
nadvore{na voena intervencija i
ogromni `rtvi. Na vlast doa|a radikalnata desnica, preimenuvana
vo 1955 godina kako Nacionalen radikalen sojuz (ERE) i }e ostane na
vlast s$ do 1963 godina. Vsu{nost
vladite vo celiot ovoj period }e bidat pod direkten pritisok na tajnata
organizacija IDEA, osnovana u{te vo
1944 godina, kako i razuznava~kite
i policskite slu`bi, KIP i TEA.
Gr~koto op{testvo `ivee vo so zakon
za{titen teror.
Kon krajot na 50-tite godini pod
pritisok na krajno vlo{enata ekonomska i socijalna sostojba, pokraj
Obedinetata demokratska levica
(EDA), koja u{te vo 1951 godina gi
obedini levite sili, vklu~itelno i
borcite na EAM, na politi~kata scena
se pojavija i liberalnite sili koi se
obedinuvaat vo 1961 god. vo Sojuz na
centarot (EK). I ovoj pat do radikalizacija na politi~kite procesi doa|a
po ubistvoto na Grigoris Lambrakis
vo maj 1963 godina, pratenik od redovite na EDA. Pokraj neposrednite
izvr{iteli, pripadnici na ekstremno desni~arska grupa, nesporna e i
ulogata na policijata. Na povtornite
izbori od 16 fevruari 1964 godina
Sojuzot na centarot na ~elo so Georgios Papandreu uspea da pobedi so
52,72% i da formira vlada. No onoj
moment koga premierot G. Papandreu
}e se obide da ja is~isti armijata i
da ja oslobodi od desni~arskite elementi, toj na 15 juli 1965 godina pod
direkten pritisok na General{tabot
na Gr~kata armija }e bide soboren.
I ovoj pat zad celata akcija stoe{e
tajnata organizacija ASPIDA. Krizata vo Grcija prodol`i i na 21 april
1967 godina e izvr{en voen udar
i vlasta ja prezede voenata hunta.
Povtorno demokratskite procesi vo
Grcija bea prekinati za eden podolg
period.
Padot na voenata hunta vo 1975
godina be{e obele`en so upotrebata
na tenkovi protiv pobunetite stu-
denti zabarikadirani vo atinskata
Politehnika i so novi 40 `rtvi. Soboruvaweto na huntata be{e uslovot
za vlez na Grcija vo EEZ, {to be{e
pred s$ politi~ka odluka identi~na
so onaa za priem na Grcija vo NATO vo
1952 godina.
Edna od specifikite na gr~kiot
parlamentaren sistem e vladeeweto
na politi~kite partii koi se pod kontrola na tri semejstva - Papandreu,
Karamanlis i Micotakis koi pove}e
od polovina vek dominiraat na
politi~kata scena na Grcija. Nivnata
simbioza so krupniot kapital se javuva kako ograni~uva~ki faktor za
razvoj n$ samo na demokratskite procesi tuku i na ekonomsko-socijalnite
problemi. Sekako neodminliv faktor
vrz politi~kite procesi e i Gr~kata
pravoslavna crkva koja e institucionalno vgradena vo sistemot. Toa e
naro~no izrazeno so silnoto prisustvo na kleronacionalizmot i negovata politi~ka instrumentalizacija.
Vo sekoj slu~aj sovremenata istorija na Grcija e istorija na ma~ni, ne
retko i tragi~ni, napregawa na eden
narod da se oformi vo sovremena
nacija koja }e se bazira na sovremenite vrednosti na demokratijata. Vo sekoj slu~aj potrebata od
demokratski reformi na gr~koto
op{testvo stanuva s$ poaktuelna i
edinstvena alternativa za nadminuvawe na gr~kiot rigiden nacionalizam.
Vasko Kostoj~inovski
15
ILUSTRIRANA REVIJA ZA ISELENICITE OD
Makedonija
$7-"!4$%.)"-,)$%$%#'*,)$
2
Portret
009-ta godina e godina
na izbori. Makedonskiot
narod }e go bira svojot
prv gra|anin – Pretsedatel na Republika Makedonija i }e bira lokalna vlast.
]e se biraat gradona~alnici
na op{tinite i Gradot Skopje i
sovetnici vo Sovetite na istite.
Kako i da pogledneme }e bide
interesno. Sekoi izbori pretstavuvaat vistinska {kola za pametnite lu|e vo politikata. Lu|eto
{to ja participiraat politikata
se o~ekuva da izvle~at soodvetni
pouki, od pri~ina {to demokratijata e otvoreno pole za natprevar
vo podelbata na politi~kata mo}.
Vo nea vladeat zakoni i „zakoni„
kako i vo site oblasti vo `ivotot
i rabotata na ~ovekot, naukata,
umetnosta, biznisot, sportot i sl.
Sepak, edno dovolno ne nau~ivme:
vo biznis ne vleguva onoj koj nema
pojdoven kapital, na fudbalski
natprevar ne se natprevaruva toj
{to ne znae da igra so fudbalskata
topka , vo naukata ne istra`uva toj
koj ne ja znae celta i ne znae kako
da go upotrebi istra`uvaweto,
istoto va`i i za politikata. Vo
politi~kiot natprevar najbitna
cel e pobedata.
Politi~kite subjekti, politi~ki partii i poedinci u~estvuvaat vo izbornata trka so cel da
ja osvojat vlasta. Ovde ne va`i
onaa sportskata deviza: bitno e da
se u~estvuva, a ne i da se pobedi.
Tokmu ovaa rabota nekoj u~esnici
na ovogodi{nata izborna trka
ne ja svatile ba{ najdobro. Ovde
mislam na poedini pretsedatelski kandidati koi vo javnosta se
mnogu glasni deka }e u~estvuvaat
vo izbornata trka za pretsedatel
na R.Makedonija, ama so sobiraweto na potpisi ne im odi ba{
najdobro. Dodu{a toa i ne e taka
lesna rabota, ama e neophoden uslov za izboren natprevar. Sekoj
koj saka da bide pretsedatel na
R.Makedonija, a realno ne mo`e
16
Pi{uva
Sotir Kostov
da o~ekuva poddr{ka od najmalku
30 pratenici vo Sobranieto na
R.Makedonija, navreme treba da
napravi koncept za nastap na izbori. Toa podrazbira soodvetna
strategija, najefikasna taktika
i sekako najefektivni metodi
za komunikacija so izbira~ite.
Ovoj koncept za izboren nastap
ne samo {to im e nepoznat na
takanare~enite nezavisni kandidati, tuku kako da e nedovolno
elaboriran i od golemite (ili
dosega golemite) politi~ki akteri na politi~kata scena vo Makedonija vo izminatite 17-tina godini pluralizam i demokratija vo
Makedonija. Ovde mislam na SDSM,
LDP, NSDP i VMRO-NP. Vo momentot
koga go pi{uvam tekstot poznat i
siguren e samo eden kandidat za
pretsedatelskata trka - \or|e Ivanov od VMRO-DPMNE. Obznanen e i
Nano Ru`in, kako kandidat na LDP,
ama tie o~igledno imaat problem.
S$ u{te baraat podr{ka od SDSM i
ostanatata opozicija bidej}i kosata im se e`i koga }e pomislat
deka treba da soberat 10.000 postpisi za kandidaturata na g-dinot
Nano Ru`in. [to da ka`am za SDSM,
kobajagi najgolemata opoziciona
partija, arno ama se odnesuva kako
najgolem politi~ki adolescent.
VMRO-DPMNE nominira{e pretsedatelski kandidati, si odr`a
Konvencija na koja izbra kandidat, koj predlo`i svoja platforma
za nastap na pretsedatelskite izbori i sega mirno i kandidatot i
partijata go o~ekuvaat startot na
izbornata trka. SDSM pak, s$ u{te
e vo potraga po kandidat se spomenuvaat pove}e imiwa, ama eve
denes, ponedelnik 27-mi januari, nivniot kandidat s$ u{te ne
e poznat. Mo`ebi najdobro e da
dade poddr{ka na kandidatot na
LDP, pa taka g-dinot Nano Ru`in
da nema problem so sobirawe na
10.000 potpisi. Koja satisfakcija
}e bide toa za LDP: ]e do~eka da
bide poddr`ana od „pogolemiot
brat„ za prv pat.
Na ovie pretsedatelksi izbori
imam edna `elba i mislam krajno
vreme e taa da mi se ostvari. Posakuvam za prv pat na demokratski i ~esen na~in da izbereme
pretsedatel na R.Makedonija,
bidej}i e krajno vreme za toa. So
dosega{nite izbori za izbor na
pretsedatel na R.Makedonija ne
mo`eme da se goordeeme od pri~ina
{to site si imaa svoi falinki i
toa dosta golemi. Se nadevam toa e
ve}e zad nas, a siguren sum sozreaa
uslovite da dobieme pretsedatel
na R.Makedonija kogo poedini
politi~ki grupacii i poedinci
nema da go uslovuvaat so nazivot
„gra|anin„.
I na ovie izbori se postavuva
pra{aweto: [to }e bide presudno
pri izborot na noviot pretsedatel na R.Makedonija? Dali toa }e
se politi~kite opcii, profilot
na politi~kite partii ili pak
li~nosta na kandidatite? Mislam deka na ovie pretsedatelski
izbori bitni }e bidat site ovie
faktori. Najmnogu {ansi davam na
kombinacijata novo lice vo politikata, koe nema da bide optovareno
so partiski hipoteki i politi~ki
baga`, a sepak poddr`ano od
politi~kata opcija {to vo momentot ja realizira Programata za preporod na Republika Makedonija.
Ni ostanuva da sme trpelivi i da
vidime {to }e se slu~i.
Dijaspora
RE&S!>KXHRL>K>I&HS&GS!IERHZK>I&XR&SXL>OSTKVS
2,3'#"4&3$"*%/,7$3%
5')"&4,%*,*3"1$4,
Specijalno od Sidnej
- Avstralija
Pero Dam~evski Kocin
N
E1&315-&_"&)"&1(%-3"(1':.+-&%-3"(1')3$1*&
4-8$3&1(&)-%$*"&G-3"(1';$N
a ovaa tema, dragi
moi Makedonci, sum
pi{uval i porano,
deka i nie vo Avstralija se gri`ime da
se za~uva makedonskiot literaturen jazik bez nikakvi dodavki
i primesi od srbizmi, bugarizmi,
turcizmi itn. a, vo najnovo vreme
s$ po~esto i od primesi na angliskiot jazik.
Imeno `iv primer i povod na
ova moe javuvawe se dene{nite
mor {to se vistinska atrakcija za
golem broj na{i slu{ateli koi so
netrpenie gi o~ekuvaat sabotnite
vesti na ovaa radioprograma.
No, na moe golemo razo~aruvawe
novinarot vo nekolku navrati
im ja ~estita{e Novata godina i
Bo`iknite praznici na Makedoncite so Sre}en Bo`i~.
Na{iot voditel se razbira mu
vozvrati. Kako da saka{e da go
opomene za pogre{niot izraz so
Sre}en Bo`ik (Bo`i~ e srpska iz-
e so skromna naobrazba, a na{iot
makedonski novinar se razbira
so visoka naobrazba.
No, ovoj primer ne e edinstven i jas ovde nema da imenuvam
posebni li~nosti (stravuvam od
toa statijata da ne bide objavena)
no ima i drugi na{i profesionalni TV-voditeli koi s$ po~esto vo
nivnite TV-vesti na internet no i
na drugi TV-stanici upotrebuvaat
angliski zborovi kako:
fini{irawe,
educirawe,
menaxirawe... i mnogu drugi
sli~ni primesi.
Mislam deka so takviot pristap i odnos posebno kon maj~iniot
jazik tie voditeli se zamisluvaat deka se ne{to posebno. No,
neka znaat deka ne e taka. Tie so
toa samo svesno ili nesvesno go
uni{tuvaat toj ubav na{ makedonski jazik.
Krajno vreme e MANU i drugite nadle`ni institucii vo
dr`avata da povedat pove}e smetka i da se stavi kraj na upotrebata
na site tu|i primesi vo na{iot
jazik, posebno kaj TV i radiovoditelite kako i novinarite, no,
i kaj obi~nite smrtnici. Vreme
e da povedime site nie pogolema
gri`a i da go za~uvame na{iot
direktni vesti od tatkovinata reka) a ovoj, mislam na novinarot literaturen jazik, toa na{e naMakedonija, na edna na{a lo- od Makedonija, i ponatamu uporno cionalno bogatstvo oti kako {to
kalna makedonska radioprograma se dr`e{e na Sre}en Bo`i~ kako re~e vo edna prigoda pokojniot
vo Sidnej, od eden na{ novinar, voop{to da ne ja primetuva{e ra- akademik Bla`e Koneski; „samo
na kogo sekoja ~est za dobrite i zlika vo izgovorot so voditelot jazikot ni ostana celosna tatop{irni vesti pome{ani so hu- na programata, koj patem re~eno kovina”.
17
ILUSTRIRANA REVIJA ZA ISELENICITE OD
Makedonija
GS!IERHZK>I&RL>SHSS&QIP&LXRVS&OSEKR,IGKLKVS&XR&CIOGSHKVS
Dijaspora
-'7%("2"8
N
a 28 dekemvri 2008
godina se emituva{e
poslednata emisija za
na{ite Makedonci vo
Germanija na branovite na RBB (Radio Berlin - Brandeburg), poznat kako porane{en
SFB (Sender Freies Berlin, odnosno
Radio sloboden Berlin). Ovaa
emisija be{e prodol`uvawe na
mo{ne poznatata i slu{anata
emisija nameneta za Makedoncite
vo Germanija od germanskoto Radio
WDR - Westdojcer rundfunk, inaku
poznat kako Radio Keln. Toa bea
emisii nameneti isklu~itelno za
gra|anite od porane{nata Jugoslavija, a podocna i po dr`avite.
Na prvi januari 2003 godina, po
15-godi{no emituvawe na emisiite na makedonski jazik, se ukina
najslu{anata emisija na makedonski od dve pri~ini: nikoj od
makedonskite klubovi, crkovni
Berlin, Brandeburg,
18
op{tini, zaednici i drugi asocijacii ne dadoa nikakva poddr{ka
za za{tita i opstojuvawe na makedonskata emisija, nitu pak ni
Makedonskoto radio od Skopje. Dokolku se dade{e nekakva poddr{ka,
toga{ taa }e prodol`e{e da postoi,
barem za Makedoncite vo pokrainata Severna Rajna, Vestfalija, kade
{to `iveat i rabotat nad 28.000
Makedonci.
Makedonskata emisija na WDR Radio Keln, be{e edinstveniot informator za Makedoncite vo Germanija, ne samo za nastanite {to
se slu~uvaa vo tatkovinata, tuku i
za aktivnostite na na{incite vo
Germanija. Posebno slu{ana be{e
edno~asovnata muzi~ka emisija na
makedonski i germanski „Od Bosforot do Gibraltaort”, niz koja bea
pretstavuvani Valandovskiot festival kako i Makfest, potoa makedonskite peja~ki yvezdi i starite
Pi{uva
Dra{ko Antov
H$314&(1)"5-&'"&)"&
015#$6$&(-&(-("&
01((#/3-&'-&01+"_"*1&
%-3"(1')3$&#-($1,"%$)$$&
/*1&01)*1"4-&8-&G-3"(1';$*"&
+1&1+--&8"%4-&$&01/$#131=
makedonski izvorni pesni.
Makedonskata emisija na Radio
Vupertal, kako i Radio Duizburg,
koi bea dvojazi~ni, bea mnogu popularni i uspe{ni, no se prekinaa
zaradi nemaweto poddr{ka kako
od slu{atelite taka i od makedonskite klubovi i drugite asocijacii.
Makedonskata redakcija pri
Radio Doj~e Vele voop{to ne se
anga`ira za pomo{ i za{tita na
ovie „nekonkurentni emisii”. Za
razlika od makedonskata redakcija na Doj~e Vele, albanskata
redakcija aktivno se anga`ira vo
WDR i dade silna poddr{ka na
albanskata emisija. Rezultatot e
jasen: albanskata emisija ne samo
{to ostana vo Keln, taa se pro{iri
na polovina ~as i s$ u{te se emituva. Makedonskata, za golema `al,
zasekoga{ is~ezna. Denes Makedoncite nemaat pove}e svoi emisii kako {to toa go imaat Srbite,
Hrvatite i Bosancite. Makedonskiot zbor se zagubi - zasekoga{!
Dijaspora
19
ILUSTRIRANA REVIJA ZA ISELENICITE OD
Makedonija
GS!IERHL!K&]LFIYIH&QKPHKLGIH&&,&GSV!&PS[KORXL!K
Iseleni~ka gordost
L+"*1*&%1#-&(-&+$($&
("3-&G-3"(1'$4-&"&
)*-A$2'-=&K-31&$%-&
012$*$:3$&0#1%"'$&1(&"('-&
0-#*$4-&(1&(#.5-9&+"*.+-B-*-&
'-&("21+'$*"&0-#*'"#$&%1#-&
(-&A$(-*&$)012'"*$=
,&>14&"&"("'&1(&'-4.)0"/'$*"&
%-3"(1')3$&%"'-`"#$&+1&
)+"*1*9&01#-'1&D#1'*%"'&'-&
„G1*1#12-“&$&„Q1$'5“&-&)"5-&
"&2$("#&'-&*"2"31%.'$3-;$),
3-*-&,&H1#*"2
Majk Zafirovski (52) diplomiral matematika na Univerzitetot Edinburg vo Pensilvanija kade
bil kapiten na fudbalskiot i
pliva~kiot tim na kolexot. Vo 2002
godina Univerzitetot Edinburg
mu dodeli na Zafirovski titula
po~esen doktor na nauki. a vo 2004
go dobi Elis Ajlend Medal na ~esta.
Inaku toj e ~len na Bordot na
direktori na Boing., kako aktiven
~len na gra|anskite i biznis organizacii. Zafirovski ~lenuva vo
nekolku profesionalni, obrazovni
i neprofitni biznis organizacii,
vklu~uvaj}i gi Kanadskiot Sovet na
Izvr{ni Direktori, Ekonomskiot
Klub na !ikago i Makedonskiot Kulturen Centar. Toj i negovata sopruga
Robin se pretsedava~i na Roditelskiot Sovet na Univerzitetot Djuk.
Imaat tri sina.
Majk Zafiroski, zaedno so grupa
makedonski biznismeni od stranstvo }e rabotat na proekt - „Makedonija 2025-ta”,
„Makedonija 2025, zvu~i kako da
ima dolg period od sega do toga{
i e navistina toa dolg period.
No ovaa organizacija ima golem
broj kratkoro~ni, srednoro~ni i
dolgoro~ni celi”, izjavi Majk Zafiroski.
„Najva`no e da se ima stabilnost. Svetot mora da vidi deka
Makedonija e stabilna. Iako ima
politi~ki promeni od edna partija
do druga, vetuvawata na delovnite
partneri mora da bidat ispolneti.
20
2,3'#"4$/,%
("+1,%7,%
$41'&*$5$$
Iseleni~ka gordost
Najdobar primer za toa e Indija. Indija so godini be{e
nestabilna i odedna{ se pojavi Vlada i sredina, vo koja
kompanii kako Motorola, Intel
i drugi, se uvereni deka {to i
da se slu~i na politi~ki plan,
sredinata }e bide povolna za
bizni”
So va{iot avtoritet vo svetot na biznisot, }e se obidete
da i pomognete na Makedonija.
Prvo, imav mnogu bliska sorabotka so porane{niot pretsedatel,
g-not Trajkovski. Se obidovme da izrabotime strategija za Makedonija.
Sorabotuvavme za govorite, koi gi
dr`e{e vo @eneva i na nekoi drugi
mesta i se u{te se nadevam deka }e
se ispolni taa vizija. Isto taka,
napravivme investicii, na{ite
proizvodi da bidat na makedonski
jazik. Imavme bliska sorabotka so
nekolku distributeri vo Makedonija za da go zgolemime na{eto
prisustvo. Se u{te nemame direktni
investicii vo Makedonija, no mislime deka vo bliska idnina }e dojde
do toa.
Toa bi mo`elo da se slu~i.
Veruvam deka fabrikite na 20tiot vek }e prerasnat vo centri za
informati~ka tehnologija. Zatoa ne
se potrebni oprema, zgradi. Proizvodstvoto na softverska tehnologija
i obezbeduvaweto na informati~ki
in`ineri e najdobar na~in za napredok na zemjata. Mo`am da vi
dadam razni primeri. Vo Singapur,
vo Rusija, vo Polska glavno se investira vo in`inerstvo, vo specijalisti za softver, informati~ari.
So toa se sozdava kvalitetni proizvodi na lokalno nivo, no i za drugi
delovi od svetot.
Dali toa zna~i deka Vardarskata
dolina mo`eme da ja pretvorime vo
silikonska dolina na Balkanot,
]e mo`e, no ne preku no}, }e treba malku vreme. Toa e moja `elba, no
treba prethodno da se stori ne{to.
[to pred toa, treba da se napravi?
Najva`no e da se ima stabilnost.
Svetot mora da vidi deka Makedonija e stabilna sredina. Iako ima
politi~ki promeni od edna partija
do druga, vetuvawata na delovnite
partneri mora da bidat ispolneti,
bez razlika koja partija e na vlast.
&"1'*4$3
Amerikanskiot
pretsedatel Xorx Bu{ }e go nazna~i
izvr{niot direktor na telekomunikaciskata kompanija Nortel,
Makedonecot Majk Zafirovski za
~len na amerikanskiot Nacionalen sovetodaven komitet za za
bezbednost na telekomunikaciite. Kako sovetodavna agencija
na amerikanskiot pretsedatel,
ovoj Sovet podgotvuva analizi i
preporaki vrz osnova na koi se
profilira politikata na SAD vo
sferata na telekomunikaciite,
informaciskite sistemi, infrastrukturnata za{tita i drugi
temi od oblasta na nacionalnata
bezbednost i podgotvenosta na
SAD da odgovorat na itni zakani.
Kako ~ovek nazna~en od Bu{,
Zafirovski }e go snabduva amerikanskiot pretsedatel i negoviot
tim za nacionalna bezbednost so
informacii potrebni za za{tita
na klu~nite amerikanski infrastrukturni i telekomunikaciski
mre`i.
Najdobar primer za toa e Indija.
Indija so godini be{e nestabilna i
odedna{ se pojavi Vlada i sredina,
vo koja ima posvetenost i kade kompanii kako Motorola, Intel i drugi,
se uvereni deka {to i da se slu~i na
politi~ki plan, sredinata }e bide
povolna za biznis.
Zo{to, golemite kompanii ne se
zainteresirani za investirawe vo
Makedonija,
Zna~i, sega ja razgleduvate opcijata da se smenat rabotite?.
Vistina e derka toa seslu~uva
tuka i op{to vo Jugoisto~na Evropa.
Mislam deka ova e odli~na sredina
za da se razvivame i mislime
deka mo`eme da odigrame mnogu
va`na uloga vo taa sredina.
Informati~kata tehnologija e specifi~en biznis,dali
vo Makedonija imame kadri, za
ovaa tehnologija?
Se u{te ne. No, se nadevam
deka toa }e se izmeni, za{to
veruvam deka toa e najva`na
oblast za da se stigne od toa
{to e Makedonija sega, do toa
{to Makedonija mo`e da bide.
Kako da se vratat vo Makedonija,
onie {to uspeale vo svetot
Najva`no e Makedonija da ima
podobri zakoni, da se investira.
Koga Makedonija }e ima uspeh, mnogu
lu|e }e po~nat da se vra}aat ovde.
Primer e Kina. Poradi podobruvaweto na uslovite vo zemjata, golem
broj Kinezi se vratija vo zemjata.
Istoto se slu~uva i vo Indija, Singapur, Polska, Ungarija. Potrebna e
stabilna ekonomija, fakulteti, na
koi }e ima predmeti, koi se vo soglasnost so potrebite na ekonomijata. I za toa ne treba mnogu vreme.
Kina celosno se transformira{e,
so 1,2 milijardi lu|e, za pomalku od
11 godini.
Dali po pove}e godi{na stagnacija, ste optimist deka zemjava
mo`e da za~ekori kon podobra idnina?
Se nadevam, jas sum optimist,
tuka ima se za Makedonija da bide
uspe{na, no mora ekonomskiot razvoj da bide prioritet na site faktori vo dr`avata
Kaj nas site se zanimavaat so
politika?
Politikata e mnogu va`na isto
taka, no jas }e vi dadam primeri
koga bev vo Singapur i Kina. Koga go
pra{av Premierot na Kina koi se negovite najgolemi prioriteti, toj mi
re~e deka ima 3: ekonomskiot razvoj,
ekonomskiot razvoj i ekonomskiot
razvoj. Tie znaat deka ako ima{
ekonomski razvoj, }e ima{ podobri
u~ili{ta, podobro zdravstvo itn.
Ako imate ekonoski razvoj, i kompaniite, kako Motorola, }e sakaat da
investiraat vo Makedonija.
Dali so va{eto sledno doa}awe
}e moweme da zboruvame za konkretna zdelka me}u Motorola i Makedonija?
21
ILUSTRIRANA REVIJA ZA ISELENICITE OD
Makedonija
FORLTSXS&HS&FOSXRLTSXHK>I&FOSPHKZK&XR&EKVSLFROS>S
Dijaspora
%%7,%%2,3'#"4&3,%%%%
Makedoncite vo dijasporata,
vo Avstralija, Kanada i Amerika i
godinava, kako i sekoja godina, gi
proslavija najgolemite pravoslavni hristijanski praznici. Pravoslavnite makedonski vernici cvrsto veruvaat vo svojata vera, svojata
crkva i tradicii. Iako Makedoncite se daleku od svojata tatkovina
sepak obi~aite i tradiciite se
lep~e vo koe e staveno i pari~ka,
znak na sre}a.
Makedonskite
pravoslavni
hramovi bea pretesni da gi soberat
vernicite. U{te vo ranite utrinski
~asovi reki na Vernici se slevaa
vo hramovite da ja prosledat Svetata liturgija. Po zavr{uvaweto na
liturgijata nasekade se ~ita{e Poslanieto od Arhiepiskopot Ohrid-
XLKTKWSOL!S&
FSOKW!S&PS&LOIaS
Po do~ekuvaweto na Bo`ik, makedoncite vo Avstralija ja do~ekaa i
pravoslavnata Nova Godina-Vasilica. Na 10 januari 2009 vo „Barkli”
restoranot vo Rokdael vo sve~ena i
vesela atmosfera vo ubav ambient
i prekrasna muzika so orkestarot
na popularniot solist Qup~o Nastevski prisutnite gosti se veselea
s$do ranite utrinski ~asovi.
Tradicionalno sekoja godina na
sekoja masa se servira maznik, a vo
eden od niv se nao|a Vasili~arskoto
pare. Ovoj pat najsre}en me|u site
be{e gospodinot Drage Trajkovski kaj kogo padna vasili~arskata
pari~ka i mu pripadna vrednata
nagradata od organizatorite.
Ovaa prekrasna ve~er be{e zbogatena isto taka i so bogata lotarineguvaat kako da se vo Makedonija.
Vo Avstralija eden od najradosnite i najgolemite hristijanski
praznici, proslavata na Hristovoto
ra|awe – Bo`i} zapo~na na Badnik, predvesnikot na Hristovoto
ra|awe, tradicionalno so peewe
na Badnikovata pesna i osvetuvawe
na Badnikovite gran~iwa, spored
veruvaweto, simbolot na sre}ata i
radosta. Na Badnik sekoja makedonska familija ima{e zgotveno posna
ve~era, a i se kr{e{e Bo`iknoto
22
ski i Makedonski g.g. Stafan i Svetiot Arhirejski Sinod, isprateno
do vernicite, a potoa sleduva{e
naforata i pri~esnata za onie koi
postea {est nedeli. Vernicite se
pozdravuvaa so zborovite „Hristos se rodi” na koi se vozvra}a{e
so pozdravot „Vistina se rodi”.
Raduva faktot {to hramovite bea
masovno poseteni i od mladite
Makedonci koi bea vo golem broj.
Vakva be{e slikata vo hramovite vo
Melburn.
Dijaspora
%%&!'9,%%$%%!,#"&*
ja podarok od na{ite dare`livi
biznismeni. Lotarijata be{e prosledena so golemo interesirawe od
prisutnite poradi ubavite i vrednite nagradi.
S$ na s$edna nezaboravna ve~er
koja }e ostane vo se}avawe, a prihodot i od ovaa ve~er }e odi vo
fondot za humanitarni celi na ovaa
na{a dobrotvorna organizacija.
XRERLXI>&XR&LKEHIV
Vo Sidnej-Botani Baj vo vodite
na okeanot i ovaa godina makedonskite vernici vo organizacija na
Makedonskite pravoslavni crkovni
op{tini „Sv. Petka” od Rokdael, „Sv.
Nikola” od Kabramata i „Sv. Kiril i
Metodij” od Rozberi go organiziraa
frlaweto na Svetiot krst. Tuka po
tradicija vo makedonskiot Jordan,
vo predgradieto Dols Point, pred
golem broj vernici osveteniot
krst vo vodite na okeanot go frli
sve{tenikot prota Lup~o Dvojakovski vo pridru`ba na otec Naum
Despotovski.
Pove}e od dvaeset mladi mom~iwa
#'5,*,%"#%
2$&$&,.,%
1"%3,4,#,%
1"%(!'&!'*%
4,%-":$3
Na 4 januari, nedela, po zavr{uvaweto na Svetata liturgija, a po
povod Ra|aweto Hristovo Bo`ik i Novata 2009 godina, vo Makedonskata pravoslavna crkva “Sv. Ilija”, vo Misisaga, se odr`a proslava. Vo
koordinacija so parohiskiot sve{tenik, prota-stavrofor Ilija Donev,
istata be{e organizirana od u~itelite pri nedelnoto u~ili{te za veronauka i makedonski jazik i malata igraorna grupa „Ilinden”.
Pretstavata zapo~na so recitacii za Ra|aweto Hristovo i pesni~ki
za Novata godina. Potoa be{e izvedena drama na koja, so izvadoci od
Svetoto Pismo, slikovito be{e pretstaven momentot na Hristovoto
ra|awe na zemjata. Najprvo be{e pretstaven momentot za povik za popis
na naselenieto i doa|aweto na Josif i Marija vo Vitleem. Potoa smestuvaweto vo pe{terata, ra|aweto Hristovo, pojavata na yvezdata, doa|aweto
i poklonuvaweto na mudrecite, gnevot na carot Irod i preseluvaweto na
novorodeniot so Josif i Marija vo Egipet.
Po izvedbata na dramata so makedonskite ora: Neveno... i Pajdu{koto
se pretstavija igraorcite pri malata igraorna grupa „Ilinden”.
Na krajot na site de~iwa (gi ima{e okolu 150) im bea podeleni
bo`ikni podaroci podgotveni od @enskata sekcija pri crkvata.
se frlija vo vodite na okeanot
da go fatat osveteniot krst no,
najsre}en me|u site sepak be{e
~etirinaesetgodi{niot
Kris
Denkov od naselbata Piknik
Point koj be{e najbrz i go izvadi krstot od razbranetite vodi
na okeanot. Na na{eto pra{awe
kako se ~uvstvuva, toj kratko
odgovori: „Mnogu sum sre}en”!
Toa mom~e navistina izgleda{e
presre}eno i pokraj dobienata
nagradata zlatnoto krv~e od
prota Lup~o Dvojakovski. Toj
be{e pari~no nagraduvan i od
mnogubrojnite vernici koi go
dopiraa i baknuvaa osveteniot
krst.
Pero Dam~evski-Kocin
Kris Denkov go izvadi krstot od okeanskite vodi
23
ILUSTRIRANA REVIJA ZA ISELENICITE OD
Makedonija
Diajspora
FORLTSXIH&QR\K!&HS&FOSXRLTSXIH&HSWKH&XR&GS!IERHL!S&&&&&
4,%%-":$3%;%<===%%
Pi{uva
Ivica *elikovik
„Sega e povtorno Bo`i}, no ovojpat vo pravoslavnata crkva”. Vaka
tira`niot {vedski dneven vesnik „Geteborg-posten” ja zapo~na
reporta`ata posvetena na proslavata na Bo`i}nite praznici vo
Makedonskata pravoslavna crkovna
op{tina „Sveti Kiril i Metrodij”
vo Geteborg.
Vo ramkite na reporta`ata se
preneseni izjavi na pove}emina
pripadnici na Makedonskata zaednica vo Geteborg koi, me|u drugoto,
go potenciraat faktot oti mnogumina planiraat slobodni denovi
od rabotnite mesta za da mo`at da
prisustvuvaat na bo`i}nata liturgija vo makedonskiot pravoslaven
hram.
Posetitelite najnapred kupu-
24
vaat sve}i na vlezot vo Crkvata,
a otkako }e gi zapalat vnatre vo
crkovnata sala gi stavaat vo pesok.
Gore za `ivite, dolu za mrtvite, se
poso~uva vo {vedskiot vesnik.
Vo salata ma`ite zastanuvaat od
desno, a `enite se sobirat na levata strana. Podelbata spored pol
ne e potrebna, no toa nekako stana
tradicija na bogoslu`bite vo Crkvata, velat vernicite.
Vo reporta`ata se opi{uva
i obredot so vino i leb {to po
bogoslu`bata go vr{i parohiskiot
sve{tenik Eftim Velkovski. Godinava makedonskiot hram na Bo`i}
go poseti i Dedo Mraz koj na decata
im dele{e kesi~ki so slatki.
Po bo`i}nata liturgija vernicite zaminuvaat doma na bo`i}en
ru~ek vo semeen krug so bogata
trpeza.
– Bo`i}nata trpeza na makedonskite semejstva e navistina bogata i
raznovidna. Se jade misirka, svinsko, sarmi, kolbasi, slatki, veli
Pavlina Spasevska, pretsedatelka
X1&#"01#*-6-*-&'-&
„C"*"A1#5,01)*"'“&
)"&$)*-3'.+-&("3-&
G-3"(1';$*"&+1&C"*"A1#59&
'"5.+-4_$&5$&)10)*+"'$*"&
3.2*.#'$&$&+"#)3$&*#-($,
;$$9&)"314-&51($'-&51&
1(A"2"6.+--*&$&+"#)3$1*&
0#-8'$3&Q1514-+2"'$",X1($,
;$&'-&bc&4-'.-#$&)1&D#2-B"&
'-&3#)*1*&+1&+1($*"&'-&"8"#,
;"*1&Q"#/"'&+1&A2$8$'-&'-&
%-3"(1')3$1*&7#-%&+1&C"*",
A1#5&$85#-("'&+1&bcde,*$*"&
51($'$=
na Upravniot odbor na MPCO „Sveti
Kiril i Metodij” vo Geteborg.
Makedonskata
pravoslavna
crkovna op{tina vo Geteborg
opfa}a okolu 5000 vernici. Vo
reporta`ata na „Geteborg-posten”
&&&ZO!XS&XR&YXIEL!S
Dijaspora
%1'!4$5$%%%4,%%&"-$!
se istaknuva deka ovde Makedoncite,
neguvaj}i gi sopstvenite kulturni i
verski tradicii, sekoja godina go
odbele`uvaat i verskiot praznik
Bogojavlenie-Vodici na 19 januari so frlawe na krstot vo vodite
na ezerceto Ber{en vo blizina
na makedonskiot hram vo Geteborg
izgraden vo 1970-tite godini.
Osven “Sveti Kiril i Meodij”
vo {vedska funkcionira u{te edna
makedonska pravoslavna crkovna
op{tina, ~ij hram “Sveti Naum
Ohridski” se nao|a vo Malme. Vo
Malme e i sedi{teto na Mitropilitot evropski g. Pimen.
Vo [vedska Julianskiot kalendar go sledat ruskata, srpskata,
makedonskata, estonskata i finskata pravoslavna op{tina, dodeka do
Gregorijanskiot kalendar se dr`at
gr~kata, romanskata i siriskata zaednica.
25
Objektiv
ILUSTRIRANA REVIJA ZA ISELENICITE OD
Makedonija
-":$3%
>==?%)'*"%."&("#"1"
[email protected]%IDCFGJG%IK%
2GLMCGF;&[email protected]@%
OCDRGDCKH%4GNKS@%.CMDIBNG%
[email protected]@%-KCNGJ@
,CUGDOGBNKOKH%"[email protected]%
TW%TW%&[email protected][email protected]%
[email protected][email protected]%
[email protected]
26
Objektiv
-KYGNF@%SGHMCTGA@[email protected]%&IW%3SGRDFH%"UCGVBNG%IK%&NKOAD
([email protected]%F@[email protected]%F@[email protected]%1D[@FKIBNG
[email protected]%NMRKIG%Z@%>==?%;%\&GFHDZGB\
27
ILUSTRIRANA REVIJA ZA ISELENICITE OD
Makedonija
Objektiv
1KVGJG%>==?
(CDRGDCKH%%.CMDIBNG%QD]D%F@%1KVKBIDHKH%F@[email protected]%RKBH%IK%&NKOAD
28
Objektiv
2GCNK%([email protected][email protected]%IK%IKVGHD%F@[email protected]@[email protected][email protected]@F@[email protected]%
[email protected]%P%&@][email protected][email protected]%([email protected]%^K%(DHCDBNG
1K%IKVGHD%F@%"UCGVBNKHK%'ZDCK%OKRD_M%`===%IDCFGJGP%OCI%VK%NCBHKHP%
[email protected][email protected]@[email protected]@CKI%KV%"UCGV
29
Objektiv
ILUSTRIRANA REVIJA ZA ISELENICITE OD
(CKRKJGA@%F@%`a=%HKR@[email protected]@%NFGYDIFKBH
&@DR%F@%NFGT@%F@%NSMQKH%\[email protected]@\%IK%&NKOAD
30
Makedonija
Objektiv
"[email protected]%2G][email protected]%F@%ICIKH%F@[email protected]@CK
[email protected]@H@[email protected]@%F@[email protected]@%F@%&(%>[email protected]@
31
ILUSTRIRANA REVIJA ZA ISELENICITE OD
Makedonija
Ogni{te
1$84$%;%&1'3!1$4"%
G'15.&+"31+$&#10,
)*+1&01%$'-2"&'1&
X$/'"';$&+"#-*-&$&
'-;$4-*-&'"&5$&0#1(-2"&'-&
'$"("'&01#1A.+-:=&Q$21&$&1),
*-'.+-&(-&01)*1$&3-31&:$)*1&
%-3"(1')31&$&0#-+1)2-+'1&
)"21&)1&'"3123.&D-%$2$$&
X2-)$=&X1&1+-&)"21&01)*14-*&
)"(.%&0#-+1)2-+'$&;#3+$f&L+&
S*-'-)$49&L+=&H$312-9&L+=&!2$,
%"'*9&L+=&H"("2-9&L+=&L0-)9&
L+=&F"*3-&$&L+=&X#-:$=
Pi{uva Slavko J. \orgoski
Seloto Vi{ni, zapadno od Struga, e
nare~eno u{te Selo na starci ili Svekrvino Selo. Imeto Vi{ni go ima dobieno
poradi viso~inata (1100 metri nadmorska visina) na koja e rasposlano. Skrieno e vo polite na planinata Jablanica,
a od ridot kaj mestoto vikano Sveta Nedela se gleda panorama na Sruga, Ohrid,
ezeroto i golem broj sela vo ohridsko-stru{kiot region, kako i planinata
Gali~ica so nejzinite ubavini. Toa e
oddale~eno osum kilometri od Struga.
Po imeto mnogumina mislat deka vo nego
)'.'4#,*,%$%"-$+,/"*%4,%(!,7401,d'%4,%&1W%&(,&
Spasovden, kako {to na{ite lu|e go narekuvaat denot
na Hristovoto Voznesenie, e eden od dvanaesette glavni
religiozni praznici {to so golema po~it se slavat
{irum hristijanskiot svet. I vo Makedonija, ~etiriesettiot den po Veligden – koga spored bibliskoto
predanie, Hristos se voznesol na neboto, bil posebno
odbele`uvan. Osobeno sve~ena atmosferata na toj den
bila vo selata kade {to lu|eto, poradi svojata iskonska
povrzanost so prirodata na ovoj praznik mu pridodavale i svoi folklorni tolkuvawa, povrzuvaj}i go
voznesot na Bo`jiot Sin so ve~nata obnova na prirodata.
Vo stru{kiot kraj, poto~no vo selata Vi{ni i
Vev~ani, Spasovden e den koga tamo{nite lu|e se potsetuvaat na edna stara legenda. Kako {to ka`uva taa - vo
Vev~ani nekoga{ `iveele brat i sestra koi so golema
qubov mu se predale na hristijanstvoto i `iveele vo
svet `ivot. Poradi ova, naselenieto od celiot kraj gi
prifatil kako svetci i kon niv se odnesuvale so osobena po~it.
Osobeno bila po~ituvana sestrata koja se vikala Spasica, koja koga se zamomila, se preselila vo Pe{ternata
crkva kaj s. Vi{ni kade {to, `iveej}i kako kalu|erka i
32
tkaej}i po cel den kilimi na razboj, go minala ostatokot od svojot `ivot. Po nejzinata smrt, a `iveela dolgo,
selanite od s. Vi{ni sakale da go so~uvaat spomenot
za nea. Nekolku godini otkako po~inala, tie go zele
nejziniot ~erep i go odnele vo Struga kaj najdobriot
i najpro~ueniot kujunxija od toa vreme za toj od srma
i filigran, da napravi srebrena maska so koja }e se
za{titat ostankite na svetata Spasica. Vo godinite
potoa maskata na sv. Spasica stanala najceneta relikvija na Pe{terskata crkva. Ottoga{ sekoj Spasovden
devojkite od s. Vi{ni i okolnite sela se sobiraat za
da pojdat na poklonenie vo crkvata nosej}i pritoa
podaroci. Imeno spored legendata se veruva deka taa
}e im pomogne {to pobrgu sre}no da se oma`at. Spored
utvrdeniot ritual devojkite, otkako }e se poklonat na
Sveticata ja zemaat nejzinata srebrena maska i so nea
go obikoluvaat celoto selo, odej}i od ku}a na ku}a i
sobiraj}i darovi za crkvata.
Inaku, ~esta da gi nosi relikviite na sv. Spasica
sekoga{ i pa|a na najstarata nema`ena devojka od seloto
bidej}i se veruva deka toa }e i pomogne da go najde svojot k’smet, t.e. svoeto mom~e.
Ogni{te
%&')"
ima vi{ni-~ere{ni. No, imeto ne go
dobilo po izobilieto na vi{novi drvja,
koi gi ima no ne vo golem broj tuku po
viso~inite na koi e rasprostraneto.
Legendata veli deka seloto bilo
izgradeno koga osmanliite vladeele vo
Makedonija. Na mestoto na dene{noto
selo, toga{ nemalo ni{to. Predanieto veli deka koga `itelite na Rado`da
begale od zulumot na ba{ibozukot i na
turskiot asker, se kriele vo planinata.
Tamu po~nale da kradat ku}arki i go
napravile Vi{ni. Koga selanite }e gi
pra{al nekoj kade `iveat, kuso odgovarale - na vison, na visoko, na vi{nine. Ottamu doa|a imeto Vi{ni i ne e povrzano
so ovo{je.
Vremiwata stari, te{ki gi naterale lu|eto da begaat i da se skrivaat
vo planinite ili karpite, samo da
bidat po{tedeni od zulum}arite. Se
smeta deka ova selo e me|u postarite vo
op{tinata. Mnogu vekovi ropstvo pominale no Vi{nenci verata i nacijata ne
gi prodale na nieden porobuva~. Bilo
i ostanuva da postoi kako ~isto makedonsko i pravoslavno selo so nekolkun
familii Vlasi.
Vo ova selo postojat sedum pravoslavni crkvi: Sv Atanasij, Sv. Nikola,
Sv. Kliment, Sv. Nedela, Sv. Spas, Sv.
Petka, Sv. Vra~i. Vo prvata se vr{at site
slu`bi i obredi, a vo drugite se slavi
samo na nivniot imenden. Crkvata Sv.
Petka e izgradena po inicijativata i
zalo`bite na Slavko \or|ovski so svojata familija od selo Vi{ni, a osvetena
vo juli 2007 godina.
Seloto Vi{ni e so borben duh i
tradicija. Vo NOB za sloboda na makedonskata nacija zaminale vo partizani golem broj mladinci na Karaorman, Slavej Planina i na drugi mesta. A
svoite `ivoti na boi{tata gi ostavija
Qube Simonoski, Boris Vol~eski, \or|i
Klenkoski.
Po osloboduvaweto seloto se preporodi. Site lu|e, stari-mladi, ma{ko
i `ensko, u~enici, studenti se dadoa vo
izgradba na seloto. Se otvori nov sovremen pat Vi{ni-Struga, na sretselo se
izgradi mladinski dom, na vi{nenskata
reka se izgradi elektri~na centrala,
napraven e vodovod do sekoja ku}a, popraveni se i napraveni se novi ku}i.
Seloto broe{e okolu 200 ku}i so brojnost od 650 do 1000 `iteli, a postoe{e
i redovno {estgodi{no u~ili{te. Od
1945 godina do negovoto zatvorawe na
slu`ba bile ovie u~iteli: Janko Mitrevski od selo Vi{ni, \oko Cvetkovski
od selo Qubani{ta, Angele \orgioski od
('8*'!4,%5!31,%&1W%&(,&
Postavena vo edna karpa, koja od podno`jeto pa do samiot objekt e vo visinska razlika od okolu devedeset metri, sovladana so pat~e vkopano vo karpestiot teren a vo ponovo vreme so betonski skali i `elezna ograda. Prirodniot
otvor na pe{terata se nao|a na ju`nata strana i e zatvoren vo dolniot del so
kamen, vo koj e smestena vleznata vrata. Denes od stariot hram, napraven od
drvena gra|a, ostanale samo tragi.
Denes lo{ata sostojba na `ivopisot se dol`i pred s$ na neposrednoto
vlijanie na atmosferskata vlaga, koja za vreme na vla`nite periodi od godinata navleguva vo vnatre{nosta i predizvikuva mehani~ki erozii.
Vo apsidalniot del e naslikana sv. Bogorodica koja za prvpat e signirana
kako Spiliotisa, t.e. Pe{terna, od tipot na Oranta, so maliot Hristos na gradite, a pod nea e naslikana golema kompozicija „Liturgiska slu`ba na Svetite arhierei”: sv. Vasilie Veliki i sv. Jovan Zlatoust. Tie se poklonuvaat
na Svetata trpeza na koja e polo`en maliot Hristos. Na severnata strana se
naslikani Svetite vra~i - doktori: sv. Kuzman i Damjan, a do niv Svetitelkite
– ma~enici: sv. Marina, sv. Nedela, sv. Tekla i sv. Petka.
Nepoznatiot zograf ni se poka`uva kako soliden majstor koj svoite figuri mnogu ve{to gi vklopuva vo neramniot prostor, poradi {to tie ne gubat
mnogu od realnosta na formite i proporciite. Realen e vpe~atokot deka
naslikanite likovi vo ovie kompozicii zografot mnogu ve{to gi transformira preku edna monumentalna forma.
Sumiraj}i gi na kraj celokupnite dosega{ni iska`uvawa na ovaa pe{terna
crkva, bi zaklu~ile deka e so~uvan eden izvonreden i po svojata specifi~nost
redok spomenik, kade {to ~ovekot–isposnik, koristej}i gi prirodnite ubavini, napravil edno prijatno kultno mesto za svoite potrebi.
selo Oktisi, Aco i Makedonka od Bitola,
Damjan Nasteski, Stojan Ta{tanoski i
Nede Simonoski od selo Vi{ni. Site
ovie nastavnici mo`at da se gordeat
so nivnite generacii u~enici, a denes
zavr{eni nastavnici, profesori, doktori, pravnici, ekonomisti, agronomi,
in`eneri, tehni~ari i dr.
Naselenieto od ova selo otsekoga{
se zanimavalo so zemjodelie, {umarstvo,
sto~arstvo, a najmnogu so pe~albarstvo.
Nadaleku se poznati vi{nenskite
yidari, fasaderi, tesari. Poradi toa
re~isi celoto selo e otseleno po razni
gradovi i dr`avi. najmnogu gi ima vo
Struga, Ohrid, Bitola, Skopje. Vo Srbija
vo Ni{, Rakovica, Belgrad. Vo Slovenija, Italija, Amerika, Avstralija i drugi
zemji.
Vo Vi{ni poradi migracijata selograd ostanale da `iveat u{te 10-20 fa-
milii. Nema podmladok, nema {kolo, ne
e ona {to be{e pred 30-40 godini. Vo
seloto ostanaa samo babi i dedovci. So
pravo edna stara vi{nenka seloto go
nare~e „Selo na starci” ili „Svekrvino
Selo”.
No, pulsot na `ivotot vo Vi{ni s$
u{te ne e zapren. Vi{nenci iako rastureni po cel svet, so zaedni~ki sredstva i so pomo{ na ARM uspeaja da go
popravat patot Struga – Vi{ni i da go
asfaltiraat, a mesnata zaednica pravi
napori za revitalizacija na ova selo.
Mnogu lu|e gi saniraat svoite ku}i,
gradat vikendi~ki, za razvivawe na
selski turizam. Vo plan e i popravka
na ski-liftot kako i sanirawe na
patekata za skijawe so {to }e se razvie
zimskiot turizam, a stariot mladinski
dom i u~ili{teto }e bidat pretvoreni
vo motel.
33
ILUSTRIRANA REVIJA ZA ISELENICITE OD
Makedonija
>RHK&Y]TIXL!K&,&ERSVIH&,&FOXIHIZ&HS&GS!IERHL!KR>&QSTI>
?L!RFVI9&ge=bh=bcgh&i&bc=eb=bccd@
Portret
4'7,-"!,14$"*%
-,!#%
>1'$&Y.2"+)3$&A"/"&0#+$1*&/*1&
51&0#"*)*-+$&%-3"(1')3$1*&A-2"*&
+1&%-3"(1')3-*-&($4-)01#-
K8+1'#"('1&
%.8$:3$&'-(-#"'9&
*-';1+-2"'9&)1&
:.+)*+1&(1&)1+#/"')*+1&
(#-%)3$&(-&51&$8'$4-')$#-&
2$31*&/*1&51&*123.+-9&*14&
#":$)$&01("('-3+1&"&(1A-#&
$&+1&3-#-3*"#'$*"&.215$&$&
+1&.215$*"&1(&32-)$:'$1*&$&
)1+#"%"'$1*&#"0"#*1-#=&X1&
'"51+$1*&.%"*'$:3$&10.)&)"&
+A#14.+--*&)31#1&je&2$31+$i
#124$&$&'-)21+$=
34
Portret
R
oden e vo Skopje, samo na den
pred novata 1932 godina kako
prvo dete na skromnoto semejstvo na Donka i Aleksandar
[ulevski.
Detstvoto i mladosta gi pominuva
vo starata semejna ku}a vo skopskoto
Pajko maalo ~ija lokacija od dene{en
rakurs e vo dvorot na u~ili{teto „Sv.
Kiril i Metodij” sproti makedonskata
Opera i Balet od edna strana i obnovenata crkva na Presveta Bogorodica od
druga strana. Toa e maaloto za koe ~esto
raska`uva so golema qubov i nostalgija. Toni be{e mnogu gord na svoite
sosedi, li~nosti koi se del od kulturnata istorija na Skopje i na Makedonija. Niv gi ima vo razli~ni segmenti od
umetnosta, akteri, re`iseri, slikari,
muzi~ari bliski na negovata vozrast.
Gord na opkru`uvaweto vo koe raste,
~esto raska`uva za mnogute slu~ki od
detstvoto, za rabotata na tatka si na
tetovskata tro{arina, za skromnosta
na majka si. Raska`uva i za mlade{kite
denovi so sestra mu Cvetanka (koja isto
taka stanuva ~len na Baletot). Toa e
vreme na skromni uslovi na `ivot.
Po zavr{enoto osnovno obrazovanie 1946 godina se zapi{uva vo
Dr`avnoto muzikalno {kolo, instrument violon~elo, po sovet na tatko mu
Aleksandar, koj vo toj period raboti
vo horot na Skopskata opera, osnovana
kako nov umetni~ki segment pri Narodniot teatar. Iako poka`uva sklonost
kon sportot, vo toj moment muzikata pobeduva.
Opredelbata na tatko mu za negovo
muzi~ko obrazovanie e kako rezultat na posebnata muzikalnost {to ja
poseduva Toni. Taka mladiot i nadaren
muzi~ar trgnuva vo edukacija za idnata profesija. I taka ~asovi, ve`bi
od den vo den pominuva prvata godina,
no Toni ne e zadovolen od samiot sebe,
go saka violon~eloto no toa ne e ona
{to go ispolnuva negoviot talent. I
se bi bilo poinaku ako sudbinata ne
intervenira{e. Taa intervencija e
sredbata so @or` (\or|i Makedonski)
pokanata za sledewe na operskata pretstava „Travijata” poto~no baletskiot
fragment vo nea. Ovoj nastan go pravi
svoeto. Nebare siot horizont mu se otvora i du{ata mu se ispolnuva. Pokanata
od \or|i Makedonski, osnova~ i {ef na
Baletot pri MNT, da bide del od baletot
na MNT ja prifa}a i ja do`ivuva kako
golem predizvik. So radost i verba
vo sezonata 1949/50 stanuva ~len na
Baletot na MNT. Prvite nekolku sezoni,
paralelno so rabotata, poseduva i baletska nastava {to e neophodno pokraj
muzikalnosta. Entuzijazmot, talentot,
no mora da ja u~i i baletskata azbuka.
Rabotata e te{ka i iscrpuva~ka, no
mladosta mu e sojuznik. Terpsihora go
pregrnuva i go zema pod svoja zakrila.
pi{uva:
Aco Dimitrovski
Od obi~noto sekojdnevje vleguva vo
svet {to e sosema poinakov od toj {to
go poznava dotoga{. Zatoa ima namera
tuka da ostane, da nau~i, da se poka`e
i doka`e, da ja opravda verbata vo sebe
i doverbata na svojot profesor i {ev
na baletot \or|i Makedonski. Podocna
mnogu raboti so Nina Kirsanova i so
klasniot rakovoditel Aleksandar Dobrohotov, ~ii imiwa isto taka se povrzani so po~etocite na Makedonskiot
balet.
Vo prvite sezoni nastapuva kako
~len na ansamblot vo baletite „Valpurgiska no}”, „Bah~isarajska fontana”,
„Fran~eska Daramini”, „Bolero”, „Baletska ipresija”. „Polove~ki logor”,
„Rapsodija”...
Sekojdnevnata naporna rabota go
zbogatuva, go nadgraduva kako umetnik i
kako tan~ar.
Rezultat od prethodno ka`anoto e
dobivawe na prvata solo-partija vo
baletot
„[eherezada” (go igra Crnecot).
Za Toni toa e moment na „mala”
„odva`nost” i pogolema sigurnost.
*uvstvuva deka ja pominuva uslovno
re~eno „rampata” kaj koreografite i
upravata.
Ve}e slednata godina i vo narednite sezoni mu se doveruvaat golem
broj solisti~ki partii {to zna~i i
pogolema odgovornost za mladiot baletski umetnik.
Taka, vo sezonata 1953/54 toj e solist
vo baletite „Balerina i banditi”,
„Pokana za tanc”, „Kopelija”, „Zaspanata ubavica”. Na negovo ogromno
zadovolstvo i radost, publikata go
prifa}a mo{ne srde~no, toa e ostvaruvawe na negoviot son da igra na scenata
na stariot teatar pokraj Vardar. Ostvaruvaweto na sonot nosi i silno ~uvstvo
na odgovornost koe se zgolemuva pred
sekoj nastap, svesen deka publikata
o~ekuva da vidi {to }e poka`e, dali
}e bide podednakvo dobar kako i prethodniot pat. I na negova radost i na radost na negovite roditeli, Toni rano gi
u`iva ubavite momenti na te{kata profesija. Se redat novi ulogi i sekoja od
niv go zgolemuva negoviot „kapital”.
I sosema razbirlivo sekoj umetnik po-
sakuva pogolemi zada~i.
Vo 1995 godina ja dobiva prvata
glavna uloga vo baletot na Fran Lotka
„\avol na selo”, vo koreografija na
Pia i Pino Mlakar. Vo narednite sezoni igra i mnogu drugi glavni partii
vo brojnite premierni baleti „Ohridska legenda”, „Silfidi”, „Labin i
Dojrana”, „Zlatnata ripka”, „[pansko
kapri~o”, „Romeo
i Xulieta”, „*ovek i kob”, „Qubovta vol{ebni~ka”, „Kopelija”, „Ramki i
odyivi”, „Abolicija”, „Balada za Skopje”, „Tancot na kadetite”, „Rajmonda”,
„Trirogatata {apka”, „Triagolnik”,
„Freski” i mnogu drugi ...
Tie ulogi se `elba i gordost na sekoj
baletski igra~.
No, Toni igra i pomali ulogi.
Koga stanuva zbor za niv }e ostane
zabele`ana negovata izjava: “Zadovolstvo mi pravat i pomalite ulogi,
obi~no karakterni likovi i nivnoto
kreirawe ostavi dlaboki tragi vo
mojata umetnost, a kaj publikata ostanuvaa zasekoga{ zabele`ani i dolgo
pameteni”. I navistina i toj samiot
gi pameti svoite ulogi, gi nosi vo
sebe i qubomorno gi ~uva. Od bogatata
galerija likovi {to gi tolkuva nekoi
mu se posebno dragi. Likot na {umarot,
Hilarion vo [email protected] go tolkuva dolgi
godini na scenata na mati~niot teatar,
so site @izel-i, do`ivuvaj}i go odnovo
i odnovo stradaweto na glavniot lik i
negovata neostvarena qubov kon @izel.
Ulogata na Romeo vo „Romeo i Xulieta”, so godini ja nosi dlaboko vo sebe,
do`ivuvaj}i go iskreno veronskiot
qubovnik, prenesuvaj}i go verno sekoj
negov bol, izrazuvaj}i ja qubovta so radost i taga, vo isto vreme predavaj}i se
od po~etok do kraj na dejstvieto.
Se slu~uvalo da ja ~ue muzikata na
radio i na TV, ne e va`no kade se nao|a,
stanuva i go markira sekoe dvi`ewe.
Vpro~em muzikalnosta e negov genetski
kod od boga daden.
KOREOGRAFITE ZA TONI
ZNA*AT MNOGU
Koreografite zazemaat zna~ajno
mesto vo karierata na sekoj baletski prvenec pa i vo karierata na
Toni [ulevski. Vo tekot na negovata
triesetgodi{na kariera ima mo`nost
i sre}a da raboti so najpoznatite evropski koreografi, gosti na scenata
na Makedonskiot balet. Me|u niv Nina
Kirsanova, golemiot Dimitrie Prali},
Pia i Pino Mlakar, Lovro Mata~i},
Zvonimir Tajzl, Jurij Mja~in i drugi.
Vo svoite se}avawa, spomenuvaweto
na nivnite imiwa na Toni mu pottiknuvaat spomeni za razli~ni situacii.
Nina Kirsanova mu zna~i i kako pedagog, koreograf, profesor... Se}avawata
za nea sekoga{ mu bea mnogu silni.
35
ILUSTRIRANA REVIJA ZA ISELENICITE OD
Portret
Mnogu ~esto go spomenuva{e nejzinoto obra}awe kon nego za vreme na
probite vo stariot teatar kraj Vardar
„Nu [ulevski davaj”. Seto toa tolku
zboruva{e za Kirsanova {to mnogu
kriti~ari po~naa da se pra{uvaat koja
e taa energija, entuzijazam i sila {to gi
poseduva taa dama.
Negovata sopruga Eliza [ulevska
ima{e mo`nost ili sre}a da ja zapoznae. Iako, vo poodminati godini, taa
dr`e{e do sebe, vo dolg fustan od crno
kadife, so ednostavna linija, so belo
krzno le`erno prefrleno preku ramewata i sredena frizura.
Nina `ivo komunicira{e so site
okolu nea. Izgleda{e kako p~ela matica
za baletot. Na pauza na edna pretstava se
sobravme okolu nejze vo foajeto na Univerzalnata sala na {totuku
vostanovenite Majski operski ve~eri, pri gostuvaweto na Baletot na Narodno
pozori{te od Belgrad, stavi
silen vpe~atok. Toa be{e
vreme na magistriraweto
na Arheologija na Nina Kirsanova. Be{e vo sedmata decenija od `ivotot.
Toni
osobeno
go
po~ituva{e i Dimitrija
Prali}, so kogo pove}e
pati ima sorabotuvano i po
linija na negovoto makedonsko poteklo.
Eden od retkite koreografi e i Jurij Mja~in od
toga{en SSSR, koj podolg
vremenski period ostanuva
da raboti vo Makedonija.
LOVRO MATA*I] ZA
TONI OSTANA NEGOVA
IKONA
Poznatiot dirigent ostana negova ikona. Mu be{e
poim za muzikalnost, profesionalnost i znaewe. So
nego rabote{e na operata
„Orfej” i „Medium” na koe
maestro Mata~i} e dirigent
i re`iser. Isklu~itelno
go po~ituva za se {to ima
napraveno za Makedonskata opera i balet. Za
maestro Mata~i} i Toni e
vrzan eden kuriozitet na
koj prisustvuval i maestro Van~o !avdarski. Li~no uveren vo
muzikalnosta na Toni, maestro Mata~i}
vo prisustvo na maestro !avdarski mu
vetuva dirigirawe na predigrata na
operata „Karmen” na edna od generalnite probi. Po pove}e godini ova vetuvawe se ispolnuva i maestro !avdarski
na Toni ja ostapuva dirigentskata palka
pri nastapot na operskiot orkestar vo
foajeto na MNT (MOB) na pre~ekot na
Novata 1995 godina...
36
NASTAPITE NA TONI VO STRANSTVO
Prvo gostuvawe na Toni [ulevski
vo stranstvo e vo Grcija, Solun (1995)
godina, potoa doa|a Kaqari/Italija
(1962), Bratislava/Slova~ka (1964),
Klu`/Romanija (1969), Hajdelberg,
Landau, Ludvigskafen, Baden/Baden/
Germanija (1970), Bugarija (1975), Lox/
Polska/ (1977), Francija..., a vo juni
1959 se uka`uva posebna mo`nost za
gostuvawe vo Toronto - Kanada.
Gostuvawata vo biv{ite ju-prostori
se za~esteni osobeno po zemjotresot vo
1963 godina, koga [ulevski e na dolga
turneja vo mnogu kulturni centri. Toa
e vreme koga i prakti~no MNT so trite
ansambli ostanuva bez pokriv nad
glava. Vo Skopje se nastapuva na im-
provizirana scena, podgotovkite se na
otvoreno, a smestuvaweto e pod {atori.
Toni nikoga{ ne ja pre`ali zgradata na stariot teatar pokraj Vardar, hramot na umetnosta vo koj toj vleguva na
sedumnaesetgodi{na vozrast kako negov
vtor dom. Mnogu ~esto so taga zboruva{e
za foajeto, za salonot, za kadifenite
teatarski zavesi, rasko{nite lusteri,
ukrasnite ornamenti i ubavite karijatidi, za ogledalata so zlatni ramki.
Makedonija
Stariot skopjanec od Pajko maalo, kako
samiot so gordost se narekuva{e, nikoga{ ne im prosti na onie koi ne se
potrudija dovolno i ne gi ispitaa site
mo`nosti da se spasi starata zgrada na
teatarot.
Vo poslednite godini od negovata
kariera, soo~en so faktot deka baletot e profesija na mladosta, nao|a{e
na~in da go ispolni slobodnoto vreme.
Se vklu~i vo rabotata na Horot na MRT
pod dirigentstvo na Dragan [uplevski.
Gostuva{e vo pove}e od deset godini
kako horist na koncerti vo zemjata i
vo stranstvo - Francija, Anglija, Belgija...
Toni [ulevski be{e prvenec na
Makedonskiot balet vo godinite na
najgolemata afirmacija so redok scenski {arm. Toj poteknuva{e
od sredinata so vrodena
mo} likovite da gi interpretira preku izrazita dramska ~uvstvitelnost i se vbrojuva vo
redot na najuspe{nite
solisti, istaknuvaa baletskite kriti~ari koi
pi{uvaa za makedonskiot pe~at. [ulevski be{e
i ostana olicetvorenie
na baletski igra~ koj
so goleama predanost
se posvetuva na te{kata
rabota i vo konkurencijata na drugite ma{ki
igra~i od toga{na Jugoslavija koi vo toa vreme
gi popolnuvaa redovite
na makedonskiot ansambl.
Profesijata baletski igra~ ne e ni malku
lesna. Taa stanuva u{te
pote{ka koga se znae
deka pred toa nemalo
primeri od kogo da se
u~i. Qubopitnosta i
ogromnata `elba da se
navleze vo tajnite na
baletot se onie karakteristiki svojstveni
za umetni~kata du{a na
Toni [ulevski.
Zadovolen od brojnite odigrani ulogi, od
kritikata, od publikata,
do krajot na `ivotot Toni
[ulevski ostana so bolka vo du{ata poradi faktot {to „nadle`nite” ne se
setija da go udostojat so niedno priznanie za negovata tri decenii dolga
umetni~ka kariera.
Doajenot na Makedonskiot balet,
dr`avata ne go udostoi so niedna nagrada,
ne mu odbele`a jubilej na scenata, ne go
odbele`a negovoto zaminuvawe vo penzija. Doajenot na Makedonskiot balet, odbi
da bide ~len na koja bilo partija.
RLFRO]XSkI&HS&GS!IERHL!KR>&VSPK!
Leksikon
7,%/,7$3"*%"#)0+$%
2,3'#"4&3$"*%4,!"#
RD1#%.+-B"*1&'-&
'-/$1*&2$*"#-*.#"'&
4-8$3&(14("&3-31&
014-+-&'-4%-23.&)-3-'-&1(&
+"2$31)#0)3$*"&$&+"2$31,
A.5-#)3$*"&/1+$'$)*$=&K&
8-&"('$*"&$&8-&(#.5$*"&*1-&
18'-:.+-/"&A.("B"&'-&%-3",
(1')3$1*&'-#1(9&$&'-4512"%-&
10-)'1)*&(-&$%&)"&$82$8'"&1(&
#-;"*"&02"'1*9&1312.&314/*1&
+"_"&(1251&+#"%"&)$&5$&+-(-*&
1:$*"=
V
esnikot „Rabotni~esko delo”,
od 9 oktomvri o.g. ja donesuva
statijata na Georgi !ankov, organizacionen sekretar na BRP
(k), pod naslov „Predavnicite na socijalizmot i na makedonskoto
delo”. Toa e eden prilog pove}e vo redot
na nevozdr`anite napadi protiv na{ata
zemja i na{eto vodstvo {to usledija od
razli~ni strani po donesuvaweto na
rezolucijata na Informbiroto. Nie }e se
zapreme ovdeka na taa statija, dokolku vo
nea, me|u drugoto, se zasegnuva i na{iot
literaturen jazik, dokolku pi{uva~ot
na{ol za shodno da se iska`e ne samo za
pra{aweto na upotrebata na na{iot literaturen jazik vo Pirinska Makedonija,
ami i voop{to za negoviot sovremen
oblik. Na pove}e pati po rezolucijata
na Informbiroto, pri razli~ni slu~ai,
mo`ea da se ~ujat od strana na izvesni
rakovoditeli na BRP (k) iska`uvawa vo
odnos na makedonskiot jazik {to napolno se poklopuvaat so velikobugarskoto
stanovi{te za nego. Od takov karakter se
iska`uvawata na Georgi !ankov vo spomenatata statija koja besporno go tolkuva
vo toj odnos stanovi{teto na CK BRP (k).
Se dobiva ne{to svoeobrazno: doskoro
znamenosec na borbata protiv na{iot
jazik be{e bugarskata opozicija so svojot pe~at, (BRP (k) ja proglasuva{e toga{
37
ILUSTRIRANA REVIJA ZA ISELENICITE OD
Leksikon
potrebata da se iskorenat tie i sli~ni
velikobugarski projavi). Deneska pak se
pra}aat streli protiv na{iot jazik tokmu
od strana na rakovoditelite na BRP (k).
!udna preemstvenost! Se „korigira” generalnata linija na borbata protiv velikobugarizmot, se „korigiraat” poedinci, otka`uvaj}i go toa {to samo pred edna
godina ili duri i pred nekolku meseci
samite go ka`uvale.
Pove}e od o~evidno e deka dene{niot
odnos na bugarskite rakovoditeli sprema
na{iot jazik ima svoi dlaboki korewa
vo teorijata na velikobugarizmot. Zatoa,
makar nakratko, }e treba da se zapreme na
toa, po kakov na~in se sre}ava{e na{iot
literaturen jazik od strana na balkanskite {ovinisti voop{to, i na bugarskite
posebno, kakvi argumenti tie priveduvaa protiv nego kako jazik na oddelna
nacija. So toa }e ni se otkrie izvorot
na onie razbirawa {to deneska se iznesuvaat od bugarskite komunisti kako najnovi „marksisti~ki” iznajduvawa vo taa
oblast; toa }e bide istovremeno i najdobar uvod vo kritikata na istra`uvawata
za makedonskiot jazik {to se sodr`at vo
spomenatata statija na !ankova:
2
Oformuvaweto na na{iot literaturen jazik dojde kako pojava najmalku
sakana od velikosrpskite i velikobugarskite {ovinisti. I za ednite i za drugite
toa ozna~uva{e budewe na makedonskiot
narod, i sledstveno najgolema opasnost
da im se izlizne od racete plenot, okolu
koj{to ve}e dolgo vreme si gi vadat o~ite.
Raspravijata me|u niv e dobro poznata. So
kakvi sredstva se vode{e taa na jazi~noto
pole? Treba{e po sekoja cena da se doka`e
pripadnosta na makedonskiot „dijalekt”
kon srpskiot ili bugarskiot jazik; so taa
pred namereno postavena cel se prio|a{e
kon pra{awata od istorijata na toj „dijalekt”, taka {to faktite poslu{no se
redea na nejziniot konec, davaj}i dve
razli~ni „nau~ni” teorii, nae`eni edna
sprotiv druga; vrz osnova na taka ustanovenata pogolema blizost na „dijalektot”
so srpskiot ili so bugarskiot jazik avtomatski, spored site pravila na „naukata”,
se ustanovuva{e nacionalnata pripadnost na makedonskiot narod, t.e. ka`ano
so pogolema preciznost: se osve{tava{e
pravoto na ednata ili drugata bur`oazija
da go eksploatira krvaviot trud na makedonskiot narod.
Me|utoa, izgradbata na samostoen
makedonski literaturen jazik, {to po~na
osobeno da se razgrnuva pred minatata
vojna vo Vardarska Makedonija, dojde da
poka`e deka celata taa smetka se pravela
bez kr~marot, deka ne se pra{al onoj {to
bil na prvo mesto za pra{uvawe - makedonskiot narod. Pravoto da se opredeli
kako edno ili drugo, pravoto da go prepoznae za svoj eden ili drug jazik, be{e
vo negovite race - i nikoj toa pravo, so
38
Makedonija
nikakva „nauka”, ne mo`e{e da mu go
odzeme.
Koga pak toj narod dojde do zbor,
koga zakrepna vo nego nacionalnata
i politi~kata svest, toj se opredeli
po takov na~in, {to se vide seta neosnovanost na dlabokomisleno skroenite
{ovinisti~ki teorii, oble~eni vo prevezot na stroga „nau~nost”, za negoviot
jazik i negovata narodnosna pripadnost.
Mo`e{e li oformuvaweto na na{iot
jazik da bide pojava slu~ajna, duri izmislena? Se razbira deka ne mo`e{e. Pojavata na na{iot literaturen jazik dojde
kako priroden rezultat od na{iot nacionalen razvitok vo novoto vreme, dojde
kako viden izraz za onie procesi {to se
izvr{uvaa vo `ivotot na na{iot narod i
{to go obuslovuvaa negovoto oformuvawe
vo sovremena nacija.
A tokmu toa be{e {to hegemonistite
nej}ea da go znaat i priznaat. Na toj fakt
{to po~na da niknuva novata makedonska
literatura, tie na prvo vreme sakaa da mu
pridadat izvesno potesno, za niv pouspokoitelno zna~ewe, kako vo slu~ajot da se
raboti za tolku obi~noto folklorisawe,
od radost na onie literaturni nastojuvawa na oddelni narodni govori, kakvi
enov, smetaj}i ja, se razbira, za pi{uvana
na bugarski dijalekt. Mladenov saka{e
duri da zklu~i, od faktot {to V. Markovski pi{uval ednakvo dobro i na bugarski
jazik i na makedonski „dijalekt”, deka toa
bilo u{te eden dokaz za edinstvoto me|u
bugarskiot literaturen jazik i narodnite
govori, vo koi toj gi broe{e i makedonskite.
No skoro lu|eto {to vaka ja osmisluvaa pojavata na makedonski literaturni
tvorbi treba{e da se prostat od svoite
iluzii. Tie tvorbi bea ne{to pove}e od
folkloristi~ki egzibicii, tie bea izraz
za raste`ot na makedonskoto nacionalno
dvi`ewe vo borbata protiv porobuva~ite
na na{iot narod. Zatoa ovie se nafrlija
protiv makedonskata literatura i makedonskiot jazik, protiv nivnoto pravo da
postojat i da se razvivaat.
Odnosot i na srpskata i na bugarskata bur`uazija sprema makedonskiot
literaturen jazik mo`eme da go formulirame vo ovie dva plana: 1) nastojuvaweto
„nau~no”, so logi~ni dovodi da se negira
makedonskiot literaturen jazik; 2) ~isto
~uvstveniot odnos sprema makedonskiot
jazik. Se razbira deka ednoto ne mo`e da
se oddeli od drugoto, ami kako otrov so
{to ima vo sekoja literatura, na primer
vo hrvatskata (na kajkavski i ~akavski dijalekt), pa i vo bugarskata (na {opskiot:
Elin-Pelin). Interesno e na primer da se
zabele`i deka vo odnos na poezijata na
V. Markovski takvo stanovi{te zazema{e
profesorot na Skopskiot filozofski
fakultet Milivoj Pavlovi} (vo knigata
„Jazik i narodna kultura” Skopje, 1937),
smetaj}i ja za pi{uvana na srpski dijalekt, i davaj}i i vo taa ramka pravo na
postoewe, i od druga strana profesorot
na Sofiskiot univerzitet Stefan Mlad-
otrov se proniknuva.
Po prvata to~ka se postavuva{e
tvrdeweto deka makedonskiot literaturen jazik ne se javuva kako rezultat na
eden priroden istoriski razvitok, ami
se izmisluva, se sozdava ve{ta~ki, „po
direktiva”, „so dekret”. Kako takov toj
bi protivre~el na seto ona {to naukata
za jazicite go znae i poznava, toj bi bil
edna himera, smislena da prikrie izvesni zadni politi~ki celi.
Taka vo Bugarija poznatiot gla{ataj
na v. „Zora” - Jordan Badev saka{e da ja
pretstavi seta taa rabota kako delo na
nekolku manijaci „nesvesni i svesni
orudija na srpstvoto i na bol{evizmot”
(sp. „Prosveta”, VIII, 1, 1942). Toj gi
nare~uva{e vaka onie {to ne rabotea
vo soglasnost so negovata teorija, deka
t.n. „makedonstvo” se izmislilo vo stara
Jugoslavija kako „reakcija protiv sistemot na porobuvawe”, od nekoi mladi
lu|e - „{to pribegnaa do edna politi~ka
manevra: bidej}i bugarska narodna svest
ne mo`ea da ispoveduvaat, a srpska ne
mo`ea da primat, izmislija treta - makedonska. Nie ottuka, od Bugarija go primivme toa kako edinstveno trpime na~in
na otpor protiv nasilnata asimilacija.
I, navistina, - zaklu~uva Badev - edna
nova makedonska nacionalna svest ne
bi mo`ela da ima nikakvo drugo opravdanie, niti op{testveno-politi~ko,
niti pak istorisko”.
Tolku pove}e bea neprijatno iznenadeni badevci, koga po nivnoto „osloboduvawe” na Makedonija, moraa
lice so lice da se sretnat so edna sosema poinakva stvarnost otkolku {to
nim im se ~ine{e. Makedonskiot narod,
nacionalno razdvi`en, nabrzo go izrazi svojot odnos sprema nekanetite
„osloboditeli”. Vo edna takva situacija, se razbira, deka osobeno silno
gi drazne{e velikobugarite postoeweto
na makedonskata literatura. Otade i se
napinaa badevci da doka`uvaat kako
taa „izmislica”, dosta itra dodeka bila
upravena protiv srpstvoto, sega treba
da ja snema: „Po osloboduvaweto i obedinuvaweto ’makedonskata kni`evnost‘
opravdana vo srpsko vreme kako zgoden
zaklon na gri`ata i streme`ot za nacionalno samoza~uvawe, stanuva izli{na.
Napi{anoto do deneska - spisanija, stihotvorni zbirki, drami, statii, raskazi
i dr. - }e ostane kako cenen dokument vo
istorijata na borbata na makedonskite
Bugari protiv srpskoto gospodstvo. Pred
nadarenite borci se otkriva {irok prostor: eden bogat i ustanoven po oblik i
sodr`ina kni`even bugarski jazik, {to
gi obedinuva duhovnite usilbi na site
Bugari i {to dava iskazni sredstva za
site nijansi na mislata i ~uvstvata.
Pisanija na nare~je otsega natamu mo`at
da imaat samo folklorna stojnost i
zada~a”.
Seto toa go proglasuva{e Badev po
11 oktomvri 1941 godina, koga makedonskiot narod jasno ja poka`a svojata
orientacija vo vojnata, i koga pojde po
onoj pat {to go dovede niz zaedni~kata
borba so drugite jugoslovenski narodi
do nacionalnata sloboda, {to zna~i i
do polna mo`nost za razvivawe na svoj
literaturen jazik.
No i po vojnata razbienite
hegemonisti~ki ostatoci vo prv red vo
Bugarija, ne prestanaa da mu go osporuvaat pravoto na makedonskiot narod na
samostojnost, ne prestanaa da vikaat
kako makedonskata nacija i makedonskiot jazik bile prosta izmislica {to nema
„niti op{testveno-politi~ko, niti pak
istorisko opravdanie”. Za kratko vreme
na svojata glasnogovorni~ka slu`ba na
reakcijata vo Jugoslavija i Milan Grol
stigna da iska`e takvo gledi{te vo odnos na makedonskata nacija, i posebno
na makedonskiot jazik - so slednite
zborovi: „Dali od nekolku dijalekti
}e dojde do eden jazik - toa e pra{awe
koe paragrafite na zakonot nema da
go re{at” (v. „Demokratija”, br.1). Toa
istoto e najjasno izrazeno na stranicite od opozicioniot bugarski pe~at, vo
zborovite kako {to se slednite: „makedonskata nacija ne postoela i ne postoi;
taa e izmislica na srpskite komunisti
- imperijalisti” (v. „Sloboden narod”);
ili: „Nie stanuvavme i stanuvame protiv
ve{ta~koto narodnosno izgraduvawe na
Makedonskata rasa, so svoj osoben makedonski jazik, za koj {to e sozdadena i
osobena makedonska gramatika”.
Dali e potreben toj defetizam za
da se napravi od Makedonija dostoen
~len na jugoslovenskata federacija (v.
„Zname”, od 11 V 1964). Se otka`uva{e
sekakvo samostojno obele`je na makedonskiot jazik: „Noviot jazik nare~en
’makedonski‘ ne e ni{to drugo osem edna
me{anica od tie dva jazika (bugarskiot
i srpskiot, B.K.), edna ve{ta~ka postrojka {to ima za cel da gi otkine makedonskite Bugari od nivnata op{ta kultura i
sostavuva edna pre~ka, za da mo`e makedonskata dr`ava da gi stigne vo kulturen
odnos ostanatite oblasti vo novata Jugoslavija (v. „Zname” od 24 dekemvri
1946).
Treba osobeno dobro da go zapametime nepriznavaweto na istoriskata
obuslovenost za pojavata na makedonskiot literaturen jazik, tvrdeweto deka
toj bil izmislen, nezavisno od kogo i so
kakvi celi. Slagaj}i se vo prvoto {ovinistite se razlikuvaat vo vtoroto: ili
e po srede direktiva od Moskva, ili e
seto „izmislica na srpskive komunisti
- imperijalisti”, ili e pak toa nekoe
„bugara{ko maslo”.
[to se odnesuva do vtorata to~ka:
za ~uvstveniot odnos na hegemonistite
sprema makedonskiot jazik, toj se izrazuva vo najiskreno prezrenie sprema
nego, vo podbivawe kako mo`elo na toj
„prost” jazik da se sozdava literatura, vo
nare~uvaweto na toj jazik so pogrdni imiwa i t.n. Psihologijata na bur`oazijata
vo ova nao|a najpoln odraz. Od takvi elementi se zaroduvaat rasisti~ki teorii
za nepolnocenosta na nekoi narodi i na
nivnite jazici.
I ovaa vtora strana vo odnosot na hegemonistite sprema na{iot jazik bi trebalo dobro da ja zapametime ako sakame
pravilno da gi poso~ime koreweto na
izvesni sli~ni stavovi deneska vo BRP
(k).
Leksikon
No neka ne se misli deka seto ova {to
go iznesovme e ne{to novo, nepoznato i
od porano od istorijata na drugi jazici,
seto toa kako odnos na zavoeva~kata
bur`oazija sprema razvitokot na novite nacii i na nivnite literaturni
jazici e dobro poznato i od porano, dobro e poznato i vo istorijata na nekoi
od slovenskite jazici, kakvi {to se:
ukrainskiot, beloruskiot i slova~kiot.
I za ukrainskiot jazik, koj {to e
jazik na taka golem narod, se tvrde{e
deka e izmislica - i toa vo istotot
vreme od strana na Moskva: deka e toa
maslo na „polonofilstvoto”, a od strana
na Var{ava deka toa e maslo na „moskofilstvoto”. Ukrainskiot jazik be{e
vo carska Rusija so dekret zabranuvan
(taka vo 1876 godina). Se otka`uva{e
negoviot priroden razvitok, iako na toj
jazik be{e sozdadena ve}e prekrasnata
poezija na [ev~enko, kako i red drugi
literaturni tvorbi. Duri i po revolucijata se javuvaa takvi tvrdewa: „....u{te
neodamna se zboruva{e deka ukrainskata
republika i ukrainskata nacionalnost
se –izmislica na Germancite” (Stalin,
„Marksizmot i nacionalno-kolonijalnoto pra{awe”, izd. „Kultura”-Belgrad,
str. 119).
Kakov e toj jazik, govorea gla{ataite
na carizmot, koga „do krajot na minatiot
(XVIII) vek nikoj ne pi{uval maloruski”. Toa {to ukrainskiot jazik porano
se vikal ruski, se iskoristuva{e kako
argument deka ne mo`e zbor da ima za
nekakov oddelen ukrainski jazik (zna~i
i za oddelen ukrainski narod), ami e
toa samo del od ruskiot jazik (zna~i i
Ukraincite se nesamostoen narod, ami
del od ruskiot narod). Podbivite pak
nad prezrivo nare~enata „hohla{ka”
literatura dobro go pretstavuvaat ~uvstveniot odnos na velikodr`avjeto sprema
ukrainskiot jazik i literatura.
Kako {to gledame, napadite protiv
ukrainskiot jazik (a takov e slu~ajot i
so drugi jazici) napolno se poklopuvaat
so napadite {to se iznesuvaa protiv
na{iot jazik od strana na bugarskite
i srpskite hegemonisti. Ukrainskiot
jazik, i pokraj site huli, zabranuvawa i
progonuvawa vo minatoto, i pokraj site
„nau~ni” doka`uvawa deka e toa jazik
{to ve{ta~ki se sozdava, deka e toa
„me{anica od postroenija na ruskiot i
polskiot govor”, so „rasipani formi na
polskite i ruskite korewa i organski
osnovi” - postoi, i se razviva, i stanuva
jazik na se pobogata literatura. I makedonskiot jazik, pokraj site vikotnici
protiv nego od kade i da idat tie, postoi,
se razviva i stanuva jazik na se pobogata
literatura, i stanuva jazik na koj {to
kulturnite pridobivki na ~ove{tvoto
mu se prisvojuvaat na eden dosega potisnat narod vo mrakot na ropstvoto. Dobro
ka`uva arapskata poslovica: „Pcite
laat, karvanot si mine!”.
39
ILUSTRIRANA REVIJA ZA ISELENICITE OD
Makedonija
Istra`uvawa
GFR&K&GS!IERHL!R>R&HSZKRHSTHR&FOSYSkI
"!.,4$7,5$$%;%
Pi{uva:
Tanas [email protected]
P
ostojani ~lenovi na MPO
bile slednive makedonski
dru{tva:
1. Organizacijata „Tatkovina” od gradot Detroit,
Mi~igen. Ovaa organizacija e formirana kon krajot na mesec maj i po~etokot na
juni 1922 godina. Inicijatori za nejzino formirawe se javuvaat Andrej Kostov
i A. Filipov, koj gi napi{al pokanite
za prvoto Organizaciono sobranie, koe
se odr`alo vo edna kafeana vo Detroit.
Na ova sobranie bila izbrana vremena
komisija, koja trebalo da go podgotvi
sledniot sostanok. Na sledniot sostanok na koj u~estvuvale okolu 250 lu|e
bilo izbrano redovno nastojni{tvo, a za
~lenovi na novoformiranoto dru{tvo
„Tatkovina” se zapi{ale 50 du{i. Upravata na ovaa organizacija ja so~inuvale:
P. Georgiev - pretsedatel, A. Filipov potpretsedatel, Sp. Bogatinov - sekretar,
i blagajnik M. Hristov. Vo svojata istorija ova dru{tvo dvapati bilo organizator na kongresite na MPO. Taa so svoi
pari~ni sredstva ja pomagala crkovnata
op{tina „Sv. Kliment Ohridski” vo Detroit. Razvila golema prosvetna i kulturna dejnost.
Vo ramkite na dru{tvoto „Tatkovina”
postoela mladinska sekcija, koja bila
formirana vo 1933 godina, a obnovena vo
1937 godina. Vo 1927 godina e osnovana
i `enskata sekcija pri ovaa organizacija, koja posebno bila anga`irana vo organiziraweto na kulturno-zabavniot
`ivot.
Dru{tvoto „Tatkovina” ostro reagiralo vo vrska so potpi{uvaweto na
Paktot za prijatelstvo pome|u Srbija i
Bugarija vo 1937 godina. Kako posledica na toa dru{tvoto izleze so protesna
rezolucija, koja ja objavuvame vo celina:
MACEDONIAN POLITICAL ORGANIZATION
„F A T H E R A L D “
2613 Michigan Ave
Detroit, Mich.
PROTESNA REZOLUCIJA
Denes, 7 mart 1937 godina Makedonskoto rodoqubivo iseleni{tvo od gr.
Detroit, Mi~igan i okolinata, sobrano
40
na protesten sostanok vo klubot na organizacijata, otkako gi islu{a site
govornici vo odnos na sklu~eniot me|u
Bugarija i Srbija „ve~en pakt” za prijatelstvo nao|a deka:
Dene{nite bugarski upraviteli
so edna ne~uena lesnotija i naivnost
ja zaboravile poukata od bliskoto i
podale~noto minato i bez ogled na potocite proleana krv za osloboduvawe na
Makedonija, posakale so eden dogovor na
hartija da stavaat krst vrz toa herojsko
minato i vrz svetlata osloboditelna
borba na na{iot poroben narod. Bez
ogled na site deklaracii, brilijantni
govori beskrajni izblici na zborovi,
ropstvoto vo Makedonija pod srpska
vlast ne samo {to ne e prekrateno, no e
zasileno so novi stra{ni izma~uvawa
i izdajstva. I denes vo imeto na toa
„ve~no” prijatelstvo Srbite s$ u{te
dr`at zatvoreni na{i crkvi i u~ili{ta
i gi polnat zatvorite so novi mladi
sinovi na Makedonija. Poradi seto toa
iseleni{tvoto vo Detroit, ednoglasno ja
donese slednava protesna rezolucija:
1.
Makedonskoto
rodoqubivo
iseleni{tvo so ~uvstvo na polno soznanie za istoriskata odgovornost go
otfrluva ovoj „ve~en pakt”, bidej}i vo
nego gleda edno novo i ve}e dobrovolno
potvrduvawe od strana na Bugarija na
sramniot miren Nejski dogovor. Ovoj
pakt go potkopuva nacionalnoto dostoinstvo na bugarskiot narod i otvoreno
e naso~en protiv osloboditelnata borba
na porobenite Bugari od Makedonija i
Zapadnite pokraini.
2. Go iska`uva svojot dlabok prezir
kon vladata na ]oseivov i najmnogu
kon samiot samopovikan pretsedatel
na Bugarija, ~ija pakostna dejnost e
providna.
3. Izjavuva deka razre{uvaweto na
makedonskoto pra{awe e delo na samiot
poroben narod na Makedonija, koj nitu
e pra{uvan za sklu~uvawe na ovoj pakt,
nitu, pak, bi dal soglasnost, ako be{e
pra{an, zatoa {to nikoj narod ne bi ja
potpi{al presudata za „ve~no” ropstvo.
4. Ja potcrtuva svojata predanost
kon svoeto osloboditelno delo, pra}a
borbeni pozdravi na porobeniot narod, a na makedonskoto iseleni{tvo vo
Bugarija i na zatvorenite vo bugarskite
zatvori dostojni makedonski borci
im pra}a srde~ni pozdravi i `elbi za
izdr`livost do kraj. Bara vedna{ da
prestanat gonewata protiv makedonskite dejci, celosnoto osloboduvawe
na zatvorenicite i sozdavawe uslovi
za zakonska i legalna dejnost na razni
makedonski organizacii.
5. Na silnata i nepobedliva zakrilnica na Makedonija, VMRO, makedonskoto
iseleni{tvo od Detroit im ispra}a
najsrde~ni pozdravi.
6. Iseleni{tvoto u{te edna{ go
iska`uva svojot protest i protiv za silenata vo posledno vreme tiranija vo
Makedonija pod gr~ka vlast. Bara vedna{ da prestanat novite `estokosti,
vr{eni po nalog na diktatorot Metaksas, osloboduvawe na interniranite
i zatvorenite, a isto taka da ne bidat
pove}e izma~uvani starcite i babite da
bidat sosila vodeni vo ve~ernite gr~ki
u~ili{ta. Zatoa {to seto toa e edno podigruvawe so najvisokoto kaj ~ovekot:
negovata nacionalna svest.
2. Vo 1933 godina na 11 oktomvri vo
gradot Ro~ester, Wu Jork, bila formirana organizacijata „Simeon Eftimov”.
Osnova~koto sobranie bila organizirano od Vasil Kostov, a se odr`alo vo ku}ata
na Ivan Trajkov, od selo Gorni~evo, Lerinsko. Tuka bilo izbrano i nastojatelstvoto: Vasil Kostov - pretsedatel, Ivan G.
Trajkov - potpretsedatel, Leon N. Man~ev
- sekretar i Ilija Gagov - blagajnik. Organizacijata imala svoe zname koe bilo
osveteno vo mesec maj 1935 godina, a negov kum bil Ilija Gagov.
3. Vo gradot Sinsinati, Ohajo, vo 1928
godina bila osnovana organizacijata
„Bistrica” po inicijativa na Sr. Jankov
i Hr. !a~ov. Organizacijata imala svoe
u~ili{te i dramska grupa, koja ja pretstavila, me|u drugoto, i dramata „Makedonska krvava svadba”.
Istra`uvawa
+)'43$
4. Organizacijata „Todor Aleksandrov” bila osnovana vo 1923 godina, vo
gradot Ingstaun, Ohajo, po raspa|aweto na
makedono-buraskoto dru{tvo „Prilep”.
Ovaa organizacija razvila golema humanitarna dejnost, taka {to taa sobrala
od svoite ~lenovi i ispratila pogolema
suma pari za makedonskite begalci vo
Bugarija.
Vo 1936 godina organizacijata uspeala da podigne makedonski naroden dom.
Taa organizirala dva kongresi na MPO
- devettiot i osumnaesettiot. Isto taka
go organizirala i prviot makedonskohrvatski sobor vo Amerika, koj se odr`al
vo 1934 godina. Vo ramkite na organizacijata „Todor Aleksandrov” postoele dve
sekcii: `enska i mladinska. !lenovite
na ovaa organizacija ja osnovale i makedono-bugarskata crkovna op{tina vo Ingstaun.
Vo ovoj grad makedonskite iselenici poteknuvale, glavno, od Prilepsko,
Krivopalane~ko, Bitolsko, Prespansko i
Lerinsko.
5. Vo gradot Elvud Siti, Pensilvanija,
vo 1934 godina vo mesec avgust be{e osnovana organizacijata „Mara Buneva”,
glavno, od iselenici od Resensko.
6. Na 6 noemvri, vo 1921 godina vo
gradot Stilton, Pensilvanija, bilo organizirano makedonskoto dru{tvo „Prilep”, koe podocna vleze vo sostavot na
MPO. Najgolemiot del od ~lenovite na
ovaa organizacija poteknuvale od gradot
Prilep. Vo 1926 godina organizacijata go
organizirala pettiot kongres na MPO. Vo
gradot Stilton makedonskite iselenici
izgradile svoj naroden dom, potoa crkvata „Sv. Blagove{tenie”, a organizacijata
imala svoja sopstvena ku}a.
7. Vo gradot Dejton, Ohajo, na 1 mart
1922 godina, postoelo Makedonsko bratstvo. Od 1929 godina bratstvoto go promenilo imeto na „Makedonska politi~ka
organizacija ’Pirin‘“. Osnova~koto sobranie se odr`alo vo ku}ata na D. Iv.
Calibanov, rodum od s. Zeleni~e.
Vo 1927 godina vo ramkite na organizacijata bila formirana `enska
sekcija, a vo 1937 godina bilo otvorno
u~ili{te. Isto taka, postoela i mladinska sekcija. Organizacijata „Pirin” imala svoe zname koe bilo osveteno vo 1928
godina.
8. Edna od posilnite makedonski organizacii vo ramkite na MPO bila organizacijata „Kostur”, od gradot Fort Vejn,
Indijana, osnovana vo mesec noemvri
1921 godina. Osnova~koto sobranie se
odr`alo na 21 noemvri vo Fort Vejn. Vo
organizacija na organizacijata „Kostur”
se odr`al prviot kongres na MPO, na 1-vi
oktomvri 1922 godina. Ovaa organizacija
isto taka bila organizator i na 3-ot i na
13-tiot kongres na MPO.
Vo 1928 godina bila sozdadena `enskata sekcija, a vo 1929 godina mladinskata sekcija.
Najgolemiot del od ~lenovite na organizacijata „Kostur” poteknuvale glavno od
selata vo Popolieto, Egejska Makedonija:
Vi{eni, [estevo, Bugarska Blaca, Bap~or,
Tioli{ta, !ere{nica i drugi mesta.
9. Na 10 fevruari 1926 godina vo gradot Klivlend bila osnovana organizacijata „Vardar”. Osnova~koto sobranie se
odr`alo vo ku}ata na Nikola Pargov. Vo
1929 godina bila formirana `enskata
sekcija pri organizacijata. Isto taka vo
nejzinite ramki rabotela i mladinska
sekcija.
Vo 1932 godina organizacijata „Vardar” bila organizator na 11-setiot kongres na MPO. Znameto na organizacijata
bilo osveteno vo 1928 godina.
10. Organizacijata „Hristo Matov”
bila formirana vo gradot Maslon, Ohajo
na 2 juni 1931 godina. Znameto na organizacijata bilo osveteno na 10 maj 1936
godina. Mnozinstvoto od ~lenovite na
organizacijata „Hristo Matov” od Maslon,
po poteklo bile od Prespasnko, Lerinsko,
Resensko i Kostursko.
11. Makedonskite iselenici od gradot
Kenton, Ohajo, na 21 noemvri 1923 godina
ja osnovale organizacijata „Boris Sarafov”. Osnova~koto sobranie se odr`alo
po inicijativa na grupa na{i iselenici
vo restoranot na bra}ata Pe{evi. Vo ramkite na organizacijata postoele `enska
i mladinska sekcija. Najgolemiot del od
Makedoncite - ~lenovi na organizacijata
poteknuvale od Zapadna Makedonija, okolu
200 lica.
12. Vo gradot Alabani, Wu Jork, na 30
januari 1938 godina bila osnovana organizacijata „Argir Manasiev”. Vo ovaa
mala organizacija, glavno, ~lenuvale
makedonski iselenici od Gevgelisko.
13. Makedonskata organizacija „Balkanski mir” bila osnovana od na{ite
iselenici vo gradot Lensing, Mi~igen
vo 1923 godina. Vo 1939 godina bila osnovana mladinska sekcija, koja broela 15
~lenovi.
14. Edna od pozna~ajnite makedonski
iseleni~ki organizacii vo sostavot na
MPO, bila organizacijata „Ba{tin kraj”,
odnosno „Tatkov kraj”. Taa bila osnovana
vo gradot Granit Siti, Ilinois, vo 1924
godina. Vo 1933 godina bila formirana
`enskata sekcija. Znameto na organizacijata „Tatkov kraj” bilo osveteno vo 1929
godina. Vo ramkite na ovaa organizacija
deluvala i teatarska grupa, koja izvela
mnogu drami, me|u koi, i dramata „Makedonska krvava svadba”.
15. Makedonskite iselenici od gradot
Springfild, Ohajo, na 22 april vo 1922
godina ja osnovale organizacijata „Solun”. Osnova~koto sobranie se odr`alo
vo kafeanata na Vangel Tonev, rodum od
gr. Voden. Formiranata vo toa vreme organizacija be{e nare~ena „Ma~enik”, a
duri potoa bila preimenuvana vo „Solun”.
Vo 1927 godina bila formirana `enskata
sekcija.
Znameto na makedonskata organizacija „Solun” bilo osveteno vo 1928 godina
vo gr. Detroit za vreme na odr`uvaweto
na 7-ot redoven kongres na MPO.
41
Makedonija
PSE&PSXILK>I&HS&!SHRHK>I&LI&!OKVS>&LIHKY>S>S&&&&
ILUSTRIRANA REVIJA ZA ISELENICITE OD
@olti stranici
2,3'#"45$*'%&$%/,%%
M
itropolitskiot soborski upraven odbor na
Makedonskata
pravoslavna crkva so aktot br
701 od 03. 07. 1959 godina go izvestuva Sinodot na SPC deka
na svojata sednica od 2 i 3 juli 1959
godina, otkako gi razgledal predlozite
na SPC donel odluka so koja „vo celost
se prifa}a odlukata so preporakite na
Svetiot Arhierejski Sobor na Srpskata
pravoslavna crkva” ASBr. 47/958, 6/959
- zap.57 od 17/4 juni 1959 godina.
Mitropolitskiot soborski upraven
odbor se obvrzuva gornata odluka vo
celost da ja sprovede.
So ovaa odluka da bide zapoznat i
Svetiot Arhierejski Sobor na Srpskata
pravoslavna crkva i Negovata Svetost
AEM i Patrijarh srpski G.G. German.
Mitropolitsi sekretar
Arhiepiskop ohridski i skopski
protojerej-stavrofor
i Mitropolit Makedonski
Nest. Poposki
DOSITEJ
Ustoli~uvaweto na Dositej za Mitropolit skopski i rakopolo`uvaweto
na Arhimandritot Kliment Trajkovski za episkop bitolski go izvr{uva
Patrijarhot German na 19 juli 1959 god
vo Skopje. Zaedno so Patrijarhot se i
ba~kiot episkop Nikanor, banatskiot
episkop Visarion i gornokarlova~kiot
episkop Simeon.
Spored slu`benoto izvestuvawe
dostaveno od Svetiot Arhierejski Sobor do episkopot Dionisije , deka „Svetiot Arhierejski Sobor na svojata sednica od 19/6 juni 1959 godina go izbra
Negovoto Preosve{tenstvo vikarniot
Episkop Gospodin Dositej za eparhiski arhierej na ispraznetata eparhija
skopska so titula Mitropolit, Visokoprepodobniot arhimandrit g. Klimenat
(Trajkov) za eparhiski arhierej na bitolskata eparhija.........................
Negovata Svetost Patrijarhot German postapi soglasno so ~l.55 to~ka
4 od Ustavot na Srpskata pravoslavna
crkva i ja izvr{i arhierejskata hirotonija na novoizbraniot Episkop Gospodin Kliment na 19/6 juli 1959 godina
vo Skopje....”
Nastojuvaj}i da ja smiri reakcijata koja nastana po priznavaweto na
42
VA[E PREOSVE[TENSTVO,
Pi{uva: Vasko Kostoj~inovski
])*12$:.+-B"*1&
'-&E1)$*"4&8-&
G$*#1012$*&)310)3$&
$&#-3101216.+-B"*1&'-&
S#7$%-'(#$*1*&!2$%"'*&
>#-431+)3$&8-&I0$)310&
A$*12)3$&51&$8+#/.+-&
F-*#$4-#71*&C"#%-'&'-&
bc&4.2$&bclc&51(&+1&L3104"=&
?:2=&b&1(&])*-+1*&'-&
G-3"(1')3-*-&0#-+1)2-+'-&
;#3+-@=&F-*#$4-#71*&"&
+#71+"'&0152-+-#&$&'-&
G-3"(1')3-*-&0#-+1)2-+'-&
;#3+-&$&4-&0#"*)*-+.+-&0#"(&
1)*-'-*$*"&-+*13"D-2'$&
;#3+$&$&(#6-+'$*"&1#5-'$&
'-&[HOV&?:2=&j&1(&])*-+1*&
'-&GFZ@
avtonomijata na SPC, a posebno da go
spre~i Episkopot Dionisije da ja iskoristi sostojbata i predizvika raskol
so otcepuvawe na Ameri~ko-kanadskata
eparhija, Patrijarhot German upatuva
pismo do Dionisije i drugi sve{tenici
vo Zapadna Evropa, SAD i Kanada so koe
ja objasnuva donesenata odluka i nejzinata zasnovanost na realnite sostojbi i
na Ustavot na SPC. Go davame so sosema
mali skratuvawa koi ne se povrzani so
odnosite MPC-SPC.
9. Pismena Patrijarhot German
upateno do Episkopot Dionisije od
30 sptemvri 1959 god.
Patrijarh Srpski
Go primiv Va{eto bratsko pismo od
18 avgust 1959 godina.
Isto taka go dobiv i proglasot
vo vrska so zaka`anata sednica na
sve{tenstvoto od eparhijata koja Vi e
dodelena. Posvetiv celosno mo`no vnimanie na pra{awata i na problemite
koi kaj Vas se postavuvaat.
Dlaboko veruvam, dragi brate vo
Hristos, deka i na Vas, kako i na mene
i na moite bra}a Arhierei vo Tatkovinata, ni e mnogu zna~ajno da opstoi
edinstvoto na na{ata sveta Crkva. Toa
i e nejze, denes, osobeno potrebno.
Zabele`uvam i dlaboko `alam deka
kaj nekoi lu|e se javuva nedoverba za
toa {to se slu~i vo crkovniot `ivot
na na{iot pravoslaven narod na Jug.
Vedna{ po vojnata dojde do crkovna
{izma vo Makedonija koja se oddol`i
i zapla{uva{e da predizvika kone~na
podelba. Svetiot Arhierejski Sobor
prave{e se, vo novite uslovi tamu, da
sprovede crkovna organizacija spored
na{iot crkoven Ustav.
Ni{to ne se postigna. Odlukata vo
Ohrid od oktomvri minatata godina ne
stavi pred dilemata: ili da gi primenime strogite kanoski merki i sozdadenata {izma da ja prodlabo~ime do
kone~en rascep, ili da gi prifatime
na~elata na crkovnata ikonomija i
da spasime {to mo`e{e da se spasi.
Po~uvstvuvavme deka sme povikani se
da storime za da se prekine, nesakaniot,
natamo{en tek na nastanite.
Od edna strana, vo novite uslovi
na nacionalniot `ivot vo Makedonija,
{izmata ne mo`e{e da se prekine. Od
druga strana, be{e potrebno energi~no
da se intervenira i sostojbite da ne se
ispu{tat celosno od race, no i da se
prekinat natamo{nite obidi na me{awe
od strana na onie koi ~esto vo na{ite
nevolji lovea vo matno. Po silata na
nastanatite istoriski sobitija na eparhiite na Jugot, dadena im e crkovna
avtonomija, no pod vrvno poglavarstvo
na Srpskiot patrijarh. Nego, arhiereite go spomenuvaat vo bogoslu`bite,
a toj celata na{a crkva ja pretstavuva
pred drugite crkvi.
Na na{ite sveti nacionalni interesi najmalku }e koriste{e ako
so natamo{noto odolgovle~uvawe
na re{avaweto na ovoj problem go
@olti stranici
&&&&HS&&CRTIGRLOFL!KR>&!TIORHSZKRHSTKPSG
%&,3,,*%5!31,*,
prodlabo~evme jazot koj ve}e postoe{e.
S$ storivme baraj}i na~in vedna{
posle vojnata {izmta da se re{i vo
ramkite na na{iot crkoven Ustav. Toa
na{e odolgovle~uvawe so re{avawe
na pra{aweto gi predizvika odlukite
vo Ohrid. Najdovme za potrebno, kolku
{to toa sega e mo`no, rabotite da gi zememe vo svoi race i da doneseme odluka
koja }e go prese~e oddale~uvaweto na
pravoslavniot narod vo Makedonija od
na{ata crkva.
Pri mojata poseta na Skopje i drugite mesta vo Makedonija so bra}ata
arhierei, vo avgust ovaa godina, ovaciite koi ni gi priredi narodot tamu,
za nas be{e znak deka toa {to tamu
go napravivme pretstavuva najdobro
mo`no re{enie vo na{ite novi uslovi
na nacionalniot `ivot. Na{eto duhovno edinstvo, koe be{e seriozno dovedeno vo pra{awe, vo idnina mo`e samo
da se zajaknuva, a nikako da slabee. Toa
{to za nas e sekako mnogu va`no: da
se onevozmo`i natamo{niot obid na
me{awe vo na{ite crkovni priliki
na drugi, zlonamerni i nepovikani, na
koi na{ata vnatre{na crkovna nevolja
samo im ide{e na raka. ......
Na{iot narod vo Makedonija, ponesen so ~uvstvoto na svojata, makedonska
nacionalnost, sepak izrazi `elba da
ostane vo duhovno edinstvo so Srpskata pravoslavna crkva. Preku li~nosta
na patrijarhot, toj, so nea ostana edna
crkva pred liceto na pravoslavieto.
Zna~i, iako dve so zakon priznati nacionalnosti, tie vo crkoven pogled
i natamu ostanuvaat pred svetot kako
edna crkva so zaedni~ki Patrijarh.
Zarem sega, nie Srbite, vo ramkite na
eden edinstven srpski narod, neznam na
kogo za du{a, da sozdavame dve crkvi:
Crkva vo tatkovinata i crkva nadvor
od nea!? (Patrijarhot so ova aludira na
akcijata na Dionisije za otcepuvawe na
Ameri~ko-kanadskata eparhija od SPC
- zab. e moja)
30 septemvri 1959 god
AEM PATRIJARH SRPSKI
Belgrad
+ German”
Pismo so u{te podetalno objasnuvawe na odlukata na Arhierejskiot sobor aatrijarhot German se obra}a i do
Miloje Nikoli} - Prota na SPC vo London ~ija sodr`ina ja davame vo celost.
10.Pismo na patrijarhot German
do prota M. Nikoli} od 01. oktomvri
1959 godina.
“ DRAGI O*E MILOJE,
Iako sakav vedna{ da Vi odgovoram
- ne mo`ev. Toa sega go ~inam. Za istot
predmet mu napi{av pismo na Negovoto
Preosve{tenstvo Episkopot Gospodin Dionisije. Vi ispra}am kopija od
toa pismo od koja }e vidite za {to se
raboti.Samo neznam dali Vie znaete podetalno kako e re{eno tn. „makedonsko
crkovno pra{awe.”
Za osnovawe na novi eparhii vo
stranstvo potrebna prethodna soglasnost na Patrijarhot (`l. 12 od Ustavot
na MPC).
Mitroplitot i arhiereite na
Makedonskata pravoslavna crkva na
bogoslu`bite go spomenuvaat Patrijarhot (~l.38 od Ustavot na MPC).
Izborniot sobor za izbor na Mitropolit go svikuva Patrijarhot (~l.44
od Ustavot na MPC).
Na izborniot sobor za izbor na
Mitropolit pretsedava Patrijarhot(
~l.45 od Ustavot na MPC) i ima dva glasa
(~l.46).
Mitropolit skopski, Dositej
Soborot go razgleda nivniot Ustav,
stavi svoi zabele{ki i dade preporaki. Tie gi prifatija tie preporaki
vo celost. Soborot go izbra Episkopot
Dositej „za Mitropolit so sedi{te vo
Skopje” a arhimandritot Kliment, za
Episkop vo Bitola - tie se ~lenovi na
Svetiot Arhierejski Sobor na Srpskata
pravoslavna crkva. Mitropolitot i
arhiereite na Makedonskata pravoslavna crkva }e u~estvuvaat samo kako
~lenovi na Izborniot sabor za izbor
na Srpskiot Patrijarh. Od druga strana
Patrijarhot na Srpskata pravoslavna
crkva e istovremeno i Patrijarh na
Makedonskata pravoslavna crkva (~l. 1
od Ustavot na Makedonskata pravoslavna crkva). Patrijarhot e vrhoven poglavar i na Makedonskata pravoslavna
crkva i ja pretstavuva pred ostanatite
avtokefalni crkvi i dr`avnite organi
na FNRJ (~l. 8 od Ustavot na MPC).
Patrijarhot go proglasuva za izbran Mitropolitot (~l.46 to~ka 5) i go
potpi{uva zapisnikot.
Patrijarhot go vr{i ustoli~uvaweto
na Mitropolitot (~l. 50). Pri
ustoli~uvaweto, Mitropolitot polaga „zakletva “deka }e go ~uva kanonskoto edinstvo so Srpskata pravoslavna crkva:
Pod pretsedatelstvo na Patrijarhot
se kanoniziraat svetitelite (~l.69).
Ete, glavno, Vi iznesov kako izgleda
toa {to e vamu re{eno. spored ocenata
na site objektivni lica - ova denes e
najdobroto re{enie i e vo interes na
Srpskata crkva.
Mislam deka pravilno }e gi sfatite
na{ite napori i zalagawa da se so~uva
edinstvoto na Srpskata crkva.
Sekoe dobro od Gospoda
AEM PATRIJARH SRPSKI
German”
43
ILUSTRIRANA REVIJA ZA ISELENICITE OD
Makedonija
Dva prsta
(!$3)0+01,d'%3"4%,4*$"b$&3,*,%/0!$&#$35$/,
Za ~itatelite mo`ebi ne
e poznato, no vo 1997 godina
nekoi na{i sonarodnici se odmetnaa od MPC vo Avstralija.
Si registriraa takanare~ena
Makedonska nezavisna pravoslavna crkva od Avstralija,
vo ~ij ustav ka`uvaa deka ne ja
priznavaat jurisdikcijata na
Makedonskata pravoslavna avtokefalna crkva so sedi{te vo
Skopje.
Sega eden od niv, vo funk-
cija na portparol na otpadnicite dava izjava do svetot deka priklu~uvaweto na
raskolni~kite t.n. kompaniski
crkvi kon Antiohiskata (arapska ) jurisdikcija pretstavuva
golem nastan.
Ako ve}e sakaa da bidat nezavisni 12 godini, zo{to sega
bi trebalo da pojdat pod tu| jarem? Dali so ovoj niven najnov
poteg ni se dava do znaewe deka
direktorite na {este t.n. kom-
paniski crkvi se podgotveni
da pojdat i do „satanata”?
Ako dosega, kako “nezavisni”, direktorite ne uspeale so
nivnite kleveti protiv MPC
da gi ubedat vernicite da trgnat po nivniot raskolni~ki
pat, toga{ kako sega pod tu|a
jurisdikcija }e mo`at da si ja
postignat svojata cel?
Dime Merakovski,
Melburn, Avstralija
4'1$#'4,%-0.,!&3,%(!"(,.,4#,
Kostadin Saraginov,
pravnuk na Panko Bra{narov
Vo analizata na bugarskata politika kon Republika Makedonija a izgotvena od strana na grupa bugarski diplomati, istori~ari, profesori i drugi,
se prepora~uva kako Makedonija da se
natera da vodi dobrososedska politika. Sega i od Bugarija ne mo`eme da
o~ekuvame bezuslovna poddr{ka za vlez
vo NATO i EU. Iako Bugarija ja prizna
Makedonija pod nejzinoto ustavno
ime usilbite na Bugarija vzaemno da
se praznuvaat makedonskite dr`avni
praznici na Makedonija, ja iznesuvaat
bugarskata teza za dve dr`avi - eden
narod.
Na Internet se vodi nevidena propaganda so koja na mnogu makedonski dejci im se pripi{uva bugarsko poteklo.
Vo vrska so ova bi go iznel sledniot
primer za prisvojuvawe na nacionalnosta na Panko Bra{narov. Vo svidetelstvo za zavr{eno triklasno bugarsko
u~ili{te br. 291 od 16 maj 1901 godina
stoi samo: mom~eto Panko Bra{naro,v
rodom od gr. Veles, na vozrast od 19 godini, ne pi{uva {to e po nacionalnost.
Vo svidetelstvoto na Panko Bra{narov
za zavr{eno triklasno pedago{ko
u~ili{te od 23 juni 1902 godina stoi
po narodnost Blgarin-podanik turski.
Vo svidetelstvo za zavr{en Vi{i
pedago{ki kurs vo Plovdiv izdadeno 24 juni 1915 godina stoi: Panko
Bra{narov roden 27 juli 1883 vo Veles,
okolija Vele{ka (Makedonija) po narodnost Blgarin - podanik srpski.
Vo svidetelstvo izdadeno od Svetiot Sinod na bugarskata crkva No.
5827 od 27 avgust 1915 godina stoi
Panko Bra{narov od gr. Veles-Makedonija. Od iznesenoto mo`e da se vidi
44
deka bugarskata propaganda trae permanentno no samo se menuva prema dnevnopoliti~kite potrebi.
Pritisokot za bri{ewe makedonskiot identitet i makedonskiot jazik
ne e od v~era. Vo dale~nata 1901 godina
vo po~etokot na svoeto u~itelstvuvawe
Panko Bra{narov se sudril so politikata na bugarskata Egzarhija, vo
u~ili{tata nastavata da se izveduva
na bugarski jazik i nejzinoto uporno
nastojuvawe za bugarizacija na Makedonija. Od 1901 do 1911 godina Panko
Bra{narov vo mnogu sela vo Makedonija i vo Veles predava isklu~ivo
na makedonski naroden jazik, pri {to
ostanuval i bez egzistencija zatoa {to
Egzarhijaa participirala samo na egzarhiskite u~ili{ta. A za ulogata za
jazikot i negovata neraskinliva vrska
so makedonskiot narod dalekuvidiot
Krste P. Misirkov u{te vo 1903 godina
ja iska`al vo deloto „Za makedonskite
raboti”.
Borbata za makedonskiot jazik ne
zastanuva tuka i taa doa|a do izraz koga
Prezidiumot na ASNOM bil dosleden za
osnovawe na Telegrafska agencija za
Makedonija (TAM). Panko posebno vnimanie posvetuval za pravilno informirawe na javnosta, posebno za informirawe na stranskata javnost za sostojbite
vo Makedonija preku toa i za afirmacija na makedonskata nacionalnost
i dr`avnost vo me|unarodniot prostor.
Istovremeno Bla`e Koneski, Veselinka
Malinska so grupa sorabotnici rabotat
na sozdavaweto na makedonskiot literaturen jazik, koe se realizira vo juni
1945 godina.
Se zdobivme so makedonska dr`ava,
so makedonski jazik no nadvore{niot
pritisok trae do den denes i e u{te
po`estok.
Se pra{uvam na koj na~in nie se
borime protiv ovie pritisoci odnadvor,
kakov e na{iot stav i protiv odgovor?
So dosega{niot stav na „status kvo”
i ve}e izlitenata fraza „da ja so~uvame
oazata na mirot” se otka`avme od makedonskoto malcinstvo vo sosednite
zemji. Potoa pod pritisok na mnogubrojni nadvore{ni „dobro~initeli” go
smenivme znameto, del od istorijata i
{to ti ne.
Vo uslovi na se’ poizrazena kohabitacija na relacija Vlada-Pretsedatel a
u{te poizrazen antagonizam vo odnosite
na VMRO-DPMNE i SDSM se oslabuva
vnatre{nata kohezija na Makedonija {to
mnogu ve{to go koristi nadvore{niot
faktor da ja odvra}a Makedonija {to podaleku od patot kon NATO i EU. Ni se postavuvaat se’ pove}e novi i novi uslovi i
sme ispraveni pred edna aporema.
Ne sum stru~en da predlo`am
politi~ko re{enie za ovie problemi no
veruvam deka kaj sekoj koj odlu~uva za
ovie pra{awa }e proraboti patriotizmot
i vo interes na dr`avata }e se nadminat
me|u partiskite razliki i }e se dojde do
edinstven cvrst stav.
Premierot Nikola Gruevski se zafati so aktivnosti so cel da ja izmeni
inferiornata polo`ba na Makedonija
vo vrska so sporot za imeto. Za taa cel ja
informira{e sevkupnata svetska javnost
za problemite na Republika Makedonija.
Za prvpat dosega me|u drugoto go otvori
pra{aweto za Egejcite i MPC a so toa
hrabro ~epna vo osinoto gnezdo na sosedite.
Dali e sega vreme ili nevreme da se
otvora pra{aweto za Egejcite i MPC, }e
poka`e vremeto. Zatoa {to se’ {to ne e
ka`ano i napi{ano i izneseno vo javnosta kako i da ne postoelo. A vistinata
sepak, eden den }e izleze na videlina.
Dva prsta
!]E&J"#(-'&,&R7#$(&bcmj,heej
74,+,'4%/0-$)'/
KUD „\erdan” imeto go dobi po ukrasniot nakit od
nani`ani biseri ili pari koi go nosat nevestite i mladite
devojki okolu vratot. „\erdan” e prvo kulturno-umetni~ko
dru{tvo vo Ohrid, a be{e formirano so cel da gi sobere
site stari pesni, ora, obi~ai i nosii vo gradot i okolinata.
Potoa uspea da gi postavi muzi~ki i koreografski originalno i da gi prika`e pred javnosta preku mnogubrojnite koncerti odr`ani vo Makedonija, niz mnogu gradovi i sela na
porane{na Jugoslavija kako i vo mnogu evropski dr`avi.
Folklorot e `iva umetnost na eden narod, toj obrazuva,
vospituva, folklorot zboruva i ja polni du{ata i o~ite na
sekoj gleda~. Folklorot demonstrira minato, sega{nost i idnina na eden narod, odnosno spre~uvawe na zaboravot.
Makedonskata kultura e edna od temelite na evropskata
kultura. Makedonija e mesto na prvata civilizacija vo Evropa od koja proizlegle mnogu podocne`ni zemji i dr`avi,
koi prezele, a i denes kradat i slavat del od makedonskata
kultura. A od druga strana, pak, go negiraat postoeweto na
makedonskata nacija, kako i avtenti~nosta na makedonskiot
jazik, makedonskite obi~ai i kultura.
!lenuvaweto vo folkloren ansambl za mladite pretstavuva formirawe na lik so moralni i patriotski osobini,
gradewe na umetni~ka du{a. A „\erdan” toa go postignuva
40 godini. Preku igrata i pesnata ja {iri, ja zajaknuva,
voskresnuva makedonskata kultura na Balkanot.
!etirieset godini postoewe na KUD „\erdan” e period
ispolnet so kulturna borba preku ora, pesni, nosii, obi~ai
i tradicii kako dokaz za opstojuvaweto na Makedonija niz
vekovite.
„\erdan”, Sre}na godi{nina!
Violini pesni svirat,
tapanite silno bijat.
Igraorcite oro vijat,
„Gerdan”-ovcite denes slavat
40-godi{nina pravat!
Prv igraorec i koreograf na „Gerdan”
Slavko J. \orgoski
[email protected]@H@%;%RKBH%F@[email protected][email protected]]HIK
Dali sakate da ja primate ilustriranata revija na iselenicite od
Makedonija kako podarok koj }e pristiga na Va{ata doma{na adresa?
Edinstveno {to treba da napravite e da ni go ispratite popolnetiot
kupon i da uplatite na na{ata smetka onolku kolku {to e potrebno
za da gi pokrieme tro{ocite za isporaka na revijata “Makedonija”
do Va{iot dom. Potoa “Makedonija” sekoj mesec }e bide del od
Va{ata doma{na biblioteka. Nara~ajte, ~itajte i prepora~ajte ja
„Makedonija” na Va{ite rodnini i prijateli i so toa aktivno }e
u~estvuvate vo ostvaruvaweto na edinstvenata misija na Maticata:
Obedinuvawe na site Makedonci nasekade vo svetot!
Novi pretplatnici na
revijata “Makedonija”
Lazar Trajanovski
Kristofer Deliso
Vasil Galev
Branko Mladenovski
Sa{o Mladenovski
Mohamed Ali Ibrain
Veronika Vuga
[vajcarija
Anglija
Srbija
Hong Kong
OA Emirati
OA Emirati
[vajcarija
45
Dva prsta
ILUSTRIRANA REVIJA ZA ISELENICITE OD
Makedonija
&,),*,%"#%7')3,%&"%
5!4$%2,&)$43$%$%
(!')$1%"#%)$2"4
! 1kgr. zelka
! 120 gr. crni maslinki
! 70 ml.maslinovo maslo
! 30 ml.sok od limon (ili jabolkov ocet)
! 1 ~e{ne luk
! 1 la`ica iseckan magdonos
! sol
! biber
Sitno iseckajte ja zelkata, dodadete gi
maslinkite i izme{ajte. Vaka spremenata
zelka so maslinki prelijte ja so maslinovoto maslo i sokot od limon a potoa dodadete
gi sitno iseckaniot luk, magdonos i za~inete
po `elba.
Vakvata salata po `elba mo`e da ja podgotvite so morkov ili cveklo.
,4,4,&%*"!*,
! edna kutija pi{koti (200 gr.),
! edna konzerva ananas
(500-600 gr.),
! 80 gr. puter,
! 80 gr. meleni orevi,
! 80 gr. {e}er vo prav,
! 4 sve`i `ol~ki od jajce i
! {lag za ukrasuvawe
Penesto se matat puterot, `ol~kite
i {e}erot vo prav i se dodavaat
ise~kaniot ananas i orevite, i seto
popoleka se me{a. Na trkalezna podloga oblo`ena so celofan ili aluminiumska folija se redat pi{kotite,
potoa red krema, se dodeka ne se
potro{at. Redeweto da se zavr{i so
pi{koti. Pi{kotite pred redeweto
nakuso da se potopat vo mleko ili vo
sok od ananas.
Tortata se stava vo fri`ider do
sledniot den, za potoa da se svrti
na prikladna ~inija. Se ukrasuva so
{lag, ananas i pi{koti po sopstvena
`elba.
(")4'*$%&1$4&3$%
3!'2'4,#)$
! 4 svinski kremenadli;
! 2 sve`i kolbasi;
! 1 la`ica seckan kromid;
! 2 la`ici senf;
! 2 la`ici belo vino;
! bukovec i mast
46
Kremenadlite zase~ete gi do samata koska. Sostavot od kolbasite
prome{ajte go so iseckaniot kromid,
senf, belo vino i bukovec. So toa napolnete gi kremenadlite i zatvorete
gi so ~e~kalica. Vo zagreano tav~e so
maslo pr`ete gi polnetite kremenadli od dvete strani po 5 min. Se slu`at
so pe~en kompir.
Antikvarnica
„GS!IERHL!S&HSZKVS”&
,&HIPSXKLHR&LFKLSHKI&PS&
RFY>IL>XIHK>I&
FOSYSkS&K&!]T>]OS
-0.,!$/,%
$%2,3'#"4$/,
S
tatijata„Bugarskatafa{isti~ka i socijalisti~ka dr`ava
i makedonskoto nacionalno
pra{awe” objavena vo „Makedonska nacija” br. 17 e najdobroto ne{to {to dosega e napi{ano
vo makedonskata publicistika na ovaa
tema. Na najobjektiven na~in i so dobro poznavawe na istorijata na makedonskoto pra{awe i nacionalnoosloboditelnata borba na makedonskiot
narod, avtorot na statijata Dragan Bogdanovski, im ja ka`uva vistinata v o~i
na dene{nite upravnici na Bugarija,
potsetuvaj}i gi na zlostorstvata {to
bugarskata dr`ava zaslepena od naci
onalimperijalisti~kata megalomanija
gi ima storeno sprema makedonskiot
narod i negovoto nacionalnoosloboditelno dvi`ewe. No Bogdanovski
ne e zaslepen od nacionalna omraza,
toj ne e bugaromrzec i znae da pravi
razlika me|u bratskiot bugarski narod
i negovite nacionalimperijalisti~ki
voda~i koi denes upravuvaat na kormiloto na bugarskata socijalisti~ka
dr`ava. So beskompromisnost svojstvena samo na eden vistinski revolucioner, no i so argumenti na eden
afirmiran istori~ar, Bogdanovski
ja razgoluva do gola ko`a bugarskata
pretenciozna i falsifikatorska
propaganda protiv makedonskoto nacionalno postoewe, no istovremeno
kako vistinski makedonski patriot
i sovesen politi~ar, toj uka`uva na
edinstveno mo`niot pat koj mo`e da
dovede do bratstvo me|u bugarskiot i
makedonskiot narod i do traen mir i
sorabotka me|u narodite na balkanskiot prostor. Toj edinstveno mo`en
pat pretsedatelot na DOOM go gleda
vo sozdavaweto na teritorijata na
Pirinska Makedonija makedonska
socijalisti~ka republika kako nacionalna dr`ava na makedonskiot narod.
Bogdanovski ne pledira za prisoedinuvawe na Pirinska Makedonija kon
SR Makedonija vo ramkite na Jugoslovenskata federacija so koe ne{to bi se
na{tetilo na interesite na bugarskata
dr`ava i na socijalisti~kiot blok vo
Dragan Bogdanovski
koj{to taa se nao|a, tuku se zazema Pirinska Makedonija da se oformi kako
samostojna makedonska socijalisti~ka
dr`ava vo bratski vrski so bugarskata
dr`ava i socijalisti~kiot blok. Bogdanovski ne e ni protiv toa Pirinska
Makedonija otkako }e dobie pravo na
nacionalno samoopredeluvawe i otkako }e se oformi kako nacionalna
dr`ava na makedonskiot narod od ovoj
del na Makedonija, da ostane vo federativni ili konfederativni vrski
so Narodna Republika Bugarija, so koe
ne{to Pirinska Makedonija bi dobila
dr`avnopraven status sli~en na onoj
{to go ima SR Makedonija vo ramkite
na Federativna Jugoslavija. So ovoj
svoj stav Bogdanovski jasno poka`uva
deka toj ne e agent na Jugoslavija ili
na vlastodr{cite i deka dvi`eweto
na ~ie{to ~elo toj stoi kako pretsedatel nema ni{to op{to so re`imot na
jugoslovenskite vrhovisti vo Skopje
- Bogdanovski se zazema na terenot na
Pirinska Makedonija da se sozdade
socijalisti~ka republika Makedonija
a ova ne{to e potvrda deka Dvi`eweto
za osloboduvawe i obedinuvawe na
Makedonija ne e nikakva reakcionerna
i fa{isti~ka organizacija kako toa
{to Titovite slugi vo SR Makedonija
sakaat da go prika`at pred makedonskiot narod. Dvi`eweto za osloboduvawe i obedinuvawe na Makedonija
vodi realisti~ka nacionalna politika, toa vodi smetka za dene{nata
politi~ka stvarnost vo koja se nao|a
na{ata raspar~ena makedonska nacija
i tatkovina. Imaj}i go ova ne{to pred
svoite o~i, Dvi`eweto za osloboduvawe i obedinuvawe na Makedonija
kreira edna sovremena nacionalna
politika koja e razumna i realisti~ka,
a vo isto vreme i efikasna i pravdoqubiva. Dvi`eweto za osloboduvawe i
obedinuvawe na Makedonija osloboduvaweto i obedinuvaweto na Makedonija ne go zamisluva kako ne{to {to }e
mo`e da se ostvori naedna{, tuku raboti toa da se ostvaruva ~ekor po ~ekor.
Denes postojat site uslovi Pirinska
Makedonija da dobie status na makedonska nacionalna socijalisti~ka
republika. Koga ova ne{to bi se ostvarilo toga{ bi imale dve makedonski
nacionalni republiki so koe ne{to
bi se napravil u{te eden seriozen
~ekor vo doizgraduvaweto na makedonskata dr`avnost, a istovremeno bi se
otvorila perspektiva za obedinuvawe
na ovie dve makedonski republiki vo
edna edinstvena koja nema da bide
ni projugoslovenska ni probugarska,
tuku }e bide bratska i za Bugarija i
za Srbija (Jugoslavija) - jabolko za
47
ILUSTRIRANA REVIJA ZA ISELENICITE OD
Antikvarnica
zbli`uvawe me|u niv.
Osamostojuvaweto na Pirinska
Makedonija vrz dr`avnotvorna osnava
}e nanese silen udar na besramniot
Versajski dogovor od 1919 godina koj
ja raspar~i Makedonija pod trite balkanski okupatori. Jugoslavija ve}e
ima dadeno dr`avni~ka i nacionalna avtonomija na nejziniot del od
Makedonija, a koga i Bugarija toa }e go
stori vo Pirinska Makedonija, toga{
za nas Makedoncite }e bide mnogu
polesno da barame i tretiot partner
na Versajskiot dogovor Grcija da se
otka`e od svojot del od makedonskata
pqa~ka. Dene{nite upravnici na Narodna Republika Bugarija treba edna{
zasekoga{ da razberat deka Vardarska
i Egejska Makedonija, a toa e ogromniot del od Makedonija, zasekoga{ se
izgubeni za planovite za edna golema
Sanstefanska Bugarija. Zatoa, Narodna
Republika Bugarija }e ima mnogu pogolema polza ako ovozmo`i na terenot
na svojata mala pirinska zona da se
izgradi edna socijalisti~ka republika Makedonija vo koja nejzinoto
makedonsko naselenie da za`ivee sloboden nacionalen `ivot, a istovremeno, Narodna Republika Bugarija }e
gi dobie simpatiite na Makedoncite
od site tri dela na Makedonija. Vo
dosega{nata „makedonska” politika na
bugarskata dr`ava koja stara od nejzinoto posledno voskresnuvawe (1878
g.), predominira{e samo nacionalen
egoizam i dr`avni~ka megalomanija, a
mnogu malku ili nikako razum, i u{te
pomolku vistinska gri`a za sudbinata
na bra}ata Makedonci. Zaradi bezrazumnosta na generaciite od bugarskite politi~ari Bugarija do`ivea
nekolku nacionalni katastrofi, kako
{to so pravo uka`uva Dragan Bogdanovski. Makedoncite odamna razbraa
deka nitu edna balkanska dr`ava, a vo
toj broj i Bugarija, ne saka i ne mo`e
da mu donese sloboda na makedonskiot narod. Makedonskiot narod denes
e svesen deka sloboda mo`e da ima
samo vo svoja sopstvena nacionalna
dr`ava.
Istorijata poka`a deka Bugarija
so osvojuvawa ili so vojni nikoga{ ne
mo`e da ja zavladee cela Makedonija,
a denes i samite Makedonci poka`aa
deka pod nikakvi uslovi ne sakaat
da se priklu~at vo ramkite na bugarskata dr`ava. No dene{nata bugarska
dr`ava (Narodna Republika Bugarija)
mo`e da go postigne vo Makedonija ona
{to nikoja porane{na bugarska vlada
ne mo`ela da go postigne: cela Makedonija da stane prijatelska i bratska
na Bugarija. A ova ne{to }e mo`e da se
48
ostvari ako Makedonija bide nebugarska, tuku makedonska Makedonija bratska na Bugarija.
Makedonskiot narod ne e neblagodaren narod, toj ve~no }e i bide blagodaren na NR Bugarija ako taa ovozmo`i
i pomogne Pirinska Makedonija da
dobie status na socijalisti~ka republika Makedonija kako nacionalna
dr`ava na makedonskiot narod. Nie
makedonskite patrioti od redovite
na Dvi`eweto za osloboduvawe i obedinuvawe na Makedonija apelirame
preku na{iot borben organ „Makedonska nacija” do dene{nete upravnici
na Narodna Republika Bugarija:
Dajte nacionalna sloboda na
na{iot narod vo Pirinska Makedonija!
Ovozmo`ete Pirinska Makedonija
da stane Socijalisti~ka Republika
Makedonija kako nacionalna dr`ava
na makedonskiot narod!
Zo{to ne go po~ituvate pravoto
na nacionalno samoopredeluvawe na
narodite koe vleguva kako sostavna
komponenta na marksizmot - leninizmot? A vie ste nakakva socijalisti~ka
dr`ava!
Kosta Vretenarov
4"1$%8('30),5$$%
&"%&0#-$4,*,%4,
2,3'#"4&3,*,%4,5$/,
Pod parolata „po~ituvawe na razlikite” po pra{aweto za nacionalnata
pripadnost na Makedoncite koi postojat me|u Belgrad i Sofija, a pod direktno pokrovitelstvo na Sovetskiot
Sojuz, koj vo interesot na svojata politika na Balkanot e zainteresiran da se
dojde do zbli`uvawe me|u Jugoslavija
i Bugarija, a so toa i do zbli`uvawe
na Jugoslavija so sovetskiot blok, ovaa
esen dvete zainteresirani balkanski
prestolnini, po nastojuvawe, pa i pod
pritisok od Sovetskiot Sojuz, napravija obidi za podobruvawe na nivnite
me|udr`avni~ki odnosi. Vo ovaa
„smiruva~ka” akcija me|u dvete balkanski prestolnini posreduvaa li~no
najgolemite sovetski rakovoditeli:
Bre`wev, Kosigin i Podgorni i vo
rezultatot na nivnata „anga`iranost”
po makedonskoto pra{awe, dojde vo
Sofija do poseta na sekretarot na
Izvr{noto biro na Sojuzot na komunistite na Jugoslavija Stane Dolanc i
na ministerot na nadvore{ni raboti
na Jugoslavija Milo{ Mini}. No i
Makedonija
Angel Canev
ovie sredbi me|u jugoslovenskite i
bugarskite politi~ari ne donesoa
ni{to novo za nas Makedoncite, a samo
gi potvrdija postojnite razliki me|u
Sofija i Belgrad po pra{aweto za
nacionalnata pripadnost na Makedoncite i makedonskoto malcinstvo vo
Bugarija. Od jugoslovenska strana na
ovie diplomatski sredbi be{e izjaveno deka odnosite me|u Jugoslavija i
Bugarija „se razvivaat dobro”, no deka
tie bi mo`ele da bidat u{te podobri
ako Bugarija go priznae makedonskoto
nacionalno malcinstvo vo Bugarija.
Za prv pat Jugoslavija sega vo Sofija
otvoreno go postavi pra{aweto za
priznavawe na nacionalnite prava
na Makedoncite vo Pirinska Makedonija. Nie patriotite od Dvi`eweto
za osloboduvawe i obedinuvawe na
Makedonija nema da bideme neskromni
ako ka`eme deka na{eto Dvi`ewe i
na{eto spisanie „Makedonska nacija”
ja prisilija Jugoslavija da zboruva za
sudbinata na makedonskoto nacionalno malcinstvo vo Bugarija. Osoben
rezultat dade memorandumot na DOOM
do vladite na evropskite dr`avi vo
koj be{e izneseno deka Jugoslavija
ne gi za{tituva `ivotnite interesi
na makedonskata nacija. Memorandumot na DOOM pretstavuva{e golema
{lakanica za Belgrad i za negovite
vazali vo Skopje, pa zatoa sega Jugoslavija od nemaj-kade za prv pat po~na
da go podiga pra{aweto za priznavawe
na nacionalnite prava na Makedoncite
ne samo vo Bugarija, tuku i vo Grcija.
Me|utoa, rezultatot od dvete sredbi vo
Sofija poka`a deka Belgrad istapil
vo Sofija taka samo da im gi zama~ka
o~ite na Makedoncite, deka mnogu ne go
interesira sudbinata na Makedoncite
vo Bugarija i Grcija, za{to vedna{ po
ovie sredbi Jugoslavija oficijalno
izjavi deka dvete strani me|usebno se
soglasni da gi po~ituvaat postojnite
razliki po pra{aweto za nacionalnata pripadnost na Makedoncite, {to }e
re~e deka Belgrad im priznava pravo na
bugarskite {ovinisti da gi tretiraat
Makedoncite vo Pirinska Makedonija
kako Bugari, a Sofija da se „pomiri” so
postoeweto na Makedonskata Republika
vo Jugoslavija kako nacionalna dr`ava
na Makedoncite. I na dvete ovie sredbi vo Sofija dojde do potvrduvawe na
sega{nata polo`ba, na postojniot status kvo. Belgard zboruva za makedonskoto malcinstvo vo Bugarija, no vo
interesot na me|udr`avnite odnosi i
dava pravo na Bugarija da vodi denacionalizatorska politika vrz Makedoncite vo Pirinska Makedonija. Bugarija
od svoja strana pak vo interesot na
me|udr`avnite odnosi so Jugoslavija
se poka`uva spremna da go sni`i tonot
na svojata antimakedonska histeri~na
kampawa. Sredbite vo Sofija mo`ebi
napravile ~ekor vo podobruvaweto na
odnosite me|u dvete balkanski dr`avi,
no ova ne{to e storeno na golema {teta
na makedonskata nacija, koja i ovoj pat
go pla}a cehot za podobri dr`avni~ki
odnosi me|u Jugoslavija i Bugarija.
Na sredbite vo Sofija Belgrad u{te
edna{ gi prodade `ivotnite interesi
na makedonskata nacija i u{te edna{
poka`a deka Makedonskata Republika
vo Jugoslavija nema pravo da go ka`e
svojot zbor. Jugoslovenskite „gaulajteri” vo SR Makedonija so mol~ewe
go primija ona {to be{e re{eno me|u
Bugarija i Jugoslavija vo Sofija. Samo
vistinskite makedonski patrioti vo
SRM se zgr~ija od bolka pred ova novo
predavstvo na interesite na makedonskiot narod od strana na „bratska”
Jugoslavija. Za vakvite vistinski
makedonski patrioti nastapija te{ki
i crni dni. Tie li~no se pogodeni od
re{enijata vo Sofija bidej}i se obvineti kako makedonski nacionalisti i
{ovinisti, koi so svoeto podigawe na
pra{aweto za priznavawe na nacionalnite prava na Makedoncite vo Pirinska Makedonija bile golema pre~ka
za podobruvaweto na odnosite me|u
Jugoslavija i Bugarija. Na udar e ~esnata i nacionalnosvesnata makedonska
inteligencija - makedonskite `urnalisti, pisateli i istori~ari koi imaa
kura` preku pe~atot i preku nau~nata
tvore~ka dejnost da dignat glas protiv bugarskata denacionalizatorska
politika vo Pirinska Makedonija.
Antikvarnica
Ovie stranici si posvetuvame na golemiot broj
borci za makedonskata kauza i politi~ki emigranti vo dijasporata vo vremeto na sozdavaweto na
Socijalisti~ka Republika Jugoslavija... Golemiot
broj na Makedonci po svetot vo obidot da se obedinat,
da ja iska`at svojata misla i borba za obedinuvawe
i afirmirawe na rodinata mnogupati pokrenuvaat
izdanija koi, za `al, zavr{uvaat kako dokazen materijal za brojni presudi i osudi i kazni za makedonskiot
nacionalizam. Izdanieto Makedonska nacija {to
za`ivea vo Zapadna Evropa vo 1971 godina ostana kako
vekoven dokaz na borcite za makedonskata kauza, koi niz
pi{aniot zbor se borea za podobar `ivot vo tatkovinata, a voedno i za oroduvawe na Makedoncite {irum
svetot . Vo ovoj i vo narednite broevi ke preneseme
avtenti~ni izvadoci od Makedonska nacija.
Stane Dolanc i Josip Broz Tito
Tokmu vo momentot na sredbite vo Sofija stariot srpski i belgradski agent
Strahil Gigov izjavi za zagrepskiot
„Vjesnik” deka vo redakcijata na „Nova
Makedonija” predominiraat makedonski nacionalisti i vmrovci. Skoro
istovremeno jugoslovenskite vesnici
donesoa vest deka direktorot na „Nova
Makedonija” renomiraniot makedonski pisatel Ante Popovski si podnel
ostavka i na negovo mesto bil nazna~en
polupismeniot Van~o Apostolski. Ante
Popovski i porano be{e obvinuvan od
Gigov i Lazar Koli{evski za nacionalizam i {ovinizam, pa zatoa nema nikakvo somnevawe deka negovata ostavka
e prinudna, deka toj e `rtva na jugoslovensko-bugarskata spogodba vo So-
fija. Istovremeno, jugoslovenskite vesnici donesoa vest deka
nekoj si novoformiran „aktiv”
na komunistite vo Dru{tvoto na
pisatelite na Makedonija izjavil deka pisatelot Simon Drakul,
koj e pretsedatel na Dru{tvoto
na pisatelite na Makedonija
i sekretar na Sojuzot na pisatelite na Jugoslavija ne }e
mo`e pove}e da ostane na ovie
funkcii zatoa {to poka`al
„grub nacionalizam”.
Izgleda deka na sredbite vo
Sofija dvete pregovara~ki strani imaat dojdeno do eden kompromis: „ekstremistite” i na
obete strani da bidat zamolknati. Bugarija prisilno go penzionira ~lenot na Politbiroto
na KPB Angel Canev koj stoe{e
na ~eloto na antimakedonskata
kampawa vo Bugarija, a Jugoslavija prisilno ja zamolknuva
makedonskata patriotska inteligencija vo SR Makedonija.
Od ova ne{to Bugarija izvlekuva
najgolema polza za{to taa kako nacionalen ugnetuva~ na makedonskiot
narod vo Pirinska Makedonija go
zamolknuva glasot na Makedoncite
vo SR Makedonija za sudbinata na
bra}ata vo Pirinska Makedonija. [to
se odnesuva do Belgrad, toj i ovoj pat
ne saka da pravi razlika me|u pravednoto barawe na ~esnata i patriotskata
makedonska inteligencija i nacionalimperijalizmot na Bugarite. Belgrad prodol`uva da se igra so sudbinata na makedonskata nacija, a Sofija
prodol`uva so svojata denacionalizatorska antimakedonska politika.
Dragan Bogdanovski
49
ILUSTRIRANA REVIJA ZA ISELENICITE OD
Makedonija
&1'*$%*!$%&1'*$*')$
P
Na krstot
raznikot na Svetite Tri
Vselenski u~iteli i
svetiteli e vostanoven
za praznuvawe vo XI vek
za vreme na vladeeweto
na blagoverniot i hristoqubiv car
Aleksij Komnen. Imeno, sekoj od ovie
tri arhierei - sveti Vasilij Veliki,
sveti Grigorij Bogoslov i sveti Jovan Zlatoust imaat sekoj svoj poseben den na praznuvawe vo mesecot
januari, no vo toa vreme se pojavil
golem spor okolu tie tri svetiteli
me|u vernicite.
Ednite go postavuvale sveti
Vasilij Veliki povisoko od drugite
svetiteli, tvrdej}i deka gi nadminuva drugite vo delata i slovata, pri
{to vo nego gledale ma` malku podolu od angelite, so cvrst duh komu
zemnite raboti mu bile tu|i; vedna{
po nego go postavuvale bo`estveniot
Jovan Zlatoust koj imal poinakvi karakteristiki i zada~i: ednite tvrdele
trebalo da gi miluva gre{nicite i da
gi vodi kon pokajanie. Drugite pak, obratno - go vozvi{uvale bo`estveniot
Zlatoust, kako naj~ovekoqubiv ma`,
koj ja razbira slabosta na ~ove~koto
estetstvo i blagoglagoliv stolb koj
pastvata ja naso~uval kon pokajanie so
svoite besedi - zatoa i go postavuvale
povisoko od sveti Vasilij i sveti Grigorij. Postoela i treta grupa revnosno
stoela zad sveti Grigorij Bogoslov,
tvrdej}i deka so negovata ubeduva~ka
mo} na ubeduvawe, nedosti`nata
dlabo~ina na umot i iskustvoto koe go
imal vo tolkuvaweto na Svetoto Pismo;
drugite pak, go namaluvale negovoto
zna~ewe. Na ovoj na~in, postoel razdor
pome|u Pravoslavnite, pri {to ednite
se narekuvale sebesi jovaniti, drugi
vasilijani - a treti grigorijani.
Po Bo`ja promisla, svetite tri
svetiteli mu se javile na Sveti Jovan,
episkop Evhaitski koj se proslavil so
svojot dobrodetelen `ivot i u~enost,
najprvo oddelno, a potoa i zaedno. Zaedno po~nale da mu zboruvaat:
- Kako {to gleda{, nie sme ednakvi
pred Boga. Pome|u nas nema nikakva
podelenost, nitu pak sprotivstavenost
eden kon drug. Vo svoeto vreme sekoj
50
Otec Tome Veljanov
Tropar
Tri najgolemi svetiteli na
trisolne~noto Bo`estvo
ja prosvetija vselenata so
la~ite na bo`estvenite
dogmati.
Ovie medoto~ni reki na
Premudrosta
site sozdanija so vodite na
bogopoznanieto gi napoija.
Vasilij Veliki i Grigorij
Bogoslov, so slavniot Jovan zlatogovorliviot jazik, site
nie sobranite gi qubime,
poklonuvaj}i im se, so pesni
gi po~ituvame,
za{to tie za nas na Svetata
Troica sekoga{ se molat.
od nas, pottiknat od blagodatta na
Bo`estveniot Duh, gi napi{a soodvetnite pouki potrebni za spasenie
na narodite. Toa pto go nau~ivme
tajno, go predadovme na ~u|eto javno.
Pome{u nas nema nitu prv, nitu vtor.
Zatoa naredi im na onie koi sporat
za nas da prestanat so sporovite,
oti nie se gri`ime site kraevi na
vselenata da gi dovedeme vo mir i
ednomislie. Isto taka, soedini go
na{eto praznuvawe vo eden den, i
sostavi ni prazni~na slu`ba i na
drugite prene si im deka na{eto
dostoinstvo e isto. A nie }e bideme
pomo{nici na onie koi go proslavuvaat na{iot spomen.
Otkako go ka`ale seto ova, se
voznele kon neboto, sjaej}i so
neopi{liva svetlina i povikuvaj}i
se eden drug po ime.
Blae`niot episkop Jovan vedna{
go prenel ona {to go videl me|u lu|eto
koi sporele, i me|u niv vedna{ zavladeal mir. Go vostanovil i praznikot
na svetite Tri arhierei, kako {to mu
bilo naredeno od samite niv. Tuka
jasno se videla mudrosta na ovoj golem
ma`: otkako uvidel deka site tri
svetiteli se praznuvaat vo januari,
(sveti Vasilij na prvi, Sveti Grigorij na dvaeset i petti, a sveti Jovan
na dvaeset i sedmi) odlu~il denot na
spomenot da bide na triesetiot den od
istiot mesec.
Po Bo`ja Promisla ovoj spor be{e
re{en vo korist na Crkvata i na u{te
pogolema slava na ovie trojca svetiteli. Evhaitskiot episkop Jovan
(pod 14 juni) ima{e edno videnie
vo son, imeno: prvo mu se javi sekoj
od ovie svetiteli vo golema slava i
neiska`liva ~udesnost, a potoa site
trojca zaedno. Toga{ mu rekoa: „Nie
sme edno vo Boga, kako {to gleda{, i kaj
nas nema ni{to protivre~no, ... nitu
ima me|u nas nekoj koj e prv ili vtor”.
Svetitelite go posovetuvaa episkopot
da im napi{e edna zaedni~ka slu`ba
i da im se odredi eden zaedni~ki den
za praznuvawe. So ova prekrasno videnie sporot se re{i na toj na~in {to
30 januari se odredi kako zaedni~ki
praznik za trojcata Sveti Arhierei.
Download

Òñúëõöåãðë sonarodnici