ISBN 0542-206 X
!"#$%&'%("#)*
Ilustrirana revija na
Maticata na iselenicite
od Makedonija
Makedonija
Izdava~:
Matica na iselenicite od Makedonija
Izdava~ki odbor:
Prof. d-r \or|i Tonovski, Svetislav
Stankovi}, Sofija Stefkovska,
Todor Petrov, Angelka Mihajlovska,
Dimitar Dangov i m-r Zlatko Popovski
Za izdava~ot:
M-r Ivan Xo Petreski
Glaven i odgovoren urednik:
Evrosima Lokvi~ka
Administrator: Vladica Mileti}
Lektor: Verica Tocinovska
Redakcija: Elena Orov~anec Spirovska,
Angelka Mihajlovska, Sotir Kostov
Aleksandra Sokolovska,
Vladimir Tulevski, Emilija Petreska i
Nata{a Despotovska Dimitrievska
Dopisnici: Ivica ^elikovi},
Mende Mladenovski, Kiro Kiproski,
Sa{o Ristovski, Miodrag Mickovi},
Tomo ^alovski, Jaglika Naumova,
Viktor Velkov, Sini{a Stankovi}
i Dra{ko Antov
Prevod:
Fotoreporter: Robert Spasovski
Likovno–grafi~ko ureduvawe:
Marjan Delevski
Pe~ati: “Grafodent”, Skopje
Adresa: 27 Mart br. 5, 1000 Skopje
tel. ++389 2 3 222 101
www.maticanaiselenici.com
e-mail: [email protected]
Prviot broj na ilustriranata revija
za iselenicite „Makedonija” izleze
vo oktomvri 1953 godina.
GODI[NA PRETPLATA/ ANNUAL SUBCRIPTION
IBAN
Za Evropa
48 EUR MK 07200001275137645
Za Avstralija
100 AUD MK 07200001499528133
Za Amerika
100 USD MK 07200001581931670
100 CAD MK 07200001581934289
STOPANSKA BANKA AD SKOPJE
40655549 - 4030996116744
SBAD Skopje, “11 oktomvri” br.7
korisnik:
“MATICA NA ISELENICI OD MAKEDONIJA,
ul. “27 mart” br.5, 1000 Skopje pfax: 7
pretplata za ilustrirana revija “Makedonija”
MB 4065891 - 4030993125777
SWIFI CODE STOB MK 2X
Pod lupa
S
tanuva zdodevno da se `ivee vo Makedonija. Politikata vo na{ata dr`ava
navleze vo site pori i stanuva golem
del od makedonsko sekojdnevije. Site
se optovarivme so politikata! Na
narodot mu dojde preku glava sekojdnevno od
gledawe edni isti TV-vesti , od ~itawe vesnici so isti sodr`ini vo koi ja `iveeme makedonskata sudbina. Nema begstvo od prokletsvoto spored koe vo `estokata politi~ka bitka
„crvenite” i „sinite” si gi vadat o~ite. I toa
za kogo? I zo{to? No, za Makedonija – ne!
^udno e kako me|u makedonskite politi~ki
sopernici nema edinstvo koga e vo pra{awe
makedonskata kauza, Makedonija i nejzinite
evrointegracii ~lenstvoto vo NATO, interesot
za imeto i dr`avnosta vo sporot so ju`niot
sosed. I ednite i drugite se „lovaat” na sekoj
kiks na sekoja re~enica, koristejki primitiven vokabular s$ so cel da se ocrni protivnikot. @alosno e za narodot {to s$ ne s$
iznaslu{a...
Vedna{ po parlmenatranite izbori vo
2006 god. stana jasno deka nema ni{to od
kohabitacijata me|u premierot Gruevski i
pretsedatelot Crvenkovski. Nitu ronka po~it
megu dvete institucii. Ne mora da se sakaat,
no barem da se po~ituvaat posebno koga se
nao|aat nadvor od dr`avata, samo kolku da ni
bide ubavo liceto pred svetot. No, taka e toa
koga imame duel na sueti.
Pluralizmot vo Makedonija, vo po~etokot
na devedesettite, koga komunistite se transformiraa vo PDP/SKM, a podocna vo Socijaldemokratski sojuz, ne otka`uvaj}i se od
petokrakata yvezda, a bogami i od imotot na
KPM, proizvede grupa na mladi talentirani
politi~ari. Pod zakrila na rozata se sozdade Sojuz za Makedonija {to se pretvori
vo ednopartiski silen sistem za vladeewe
od koj proizleze personalitetot na mladiot
premier Crvenkovski. Demokratskiot pluralizam se razviva{e i se ra|aa partii i sultan
partii, no vladeeweto od sedum godini be{e
vo racete na garniturata {to udobno se smesti
vo kabinetite pokraj Vardar, tvrdej}i deka
tie znaat kako se sozdava dr`ava. I, deka ovoj
narod na 15 septemvri .... ]e vidi i bogami
vide ...!
Vo prvata „~etvoroletka” i potoa, opozicijata za inaet i sega se pra{uvam na kogo, se
povle~e od politi~kata scena za da vladee
edna partija „Sojuzot za Makedonija”. Potoa
Sojuzot se raspadna i vlasta mina vo racete na
prviot demokratski pobednik vo Makedonija
DPMNE ~ie rakovodstvo se otepa da napravi
ubedlivo mnozinstvo samo da ostane na vlast
zaboravj}i na uslugata na koalicioniot
partner so ~ija pomo{ dojde do primarnata
pozicija. I, toga{ kako i sega, ima{e lideri
i visoki rejtinzi na voda~ite vo koi bea site
vqubeni.
Raskolot, borbata za pozicii i pravci
kade {to }e se dvi`i partijata so revulocionerniot prefiks VMRO, pridonese da se
pojavat mladite progresivni sili na ~elo so
napredniot Nikola Gruevski. Mladiot nedovolno iskusen, no potvrdeno so sigurnost, hrabar Gruevski se vturna vo vojna so postariot
Pi{uva Miroslav
Naumovski
kadar, izme{an so razni interesi, politiki
vlijanija i primesi na poedinci i ne dozvoli
da mu „gi zemat” partiskite pe~ati. ^ovekot
pobedi si napravi svoj sostav vo partijata,
si gi sobra site `ivi pi{ani i nezapi{ani
partii okolu sebe i po prvata pobeda vo
2006 godina od pozicija na vlast si napravi
predvremeni parlamentarni izbori i doka`a
deka {est godini se pove}e od ~etiri godini
vladeewe. Za inaet na opozicijata!
Nikola Gruevski u`iva ugled i ima rejting, ima istomislinici koi se kolnat vo
nego, ima mlad perspektiven tim, ista slika
kako i Crvenkovski od svoite po~etni liderski denovi. Kopija... No, vo poinakva atmosfera na rasturenata „opozicija” koja za
`al, nema efikasno rakovodstvo menuvaj}i gi
liderite samo da ne se urne mitot na prviot
socijaldemokratski premier
I edniot i drugiot lider koi go nametnaa svojot personalitet nad ~lenstvoto vo
stilot na „firer”. I na dvete strani nema
koj da im gi pofali dobrite strani, a u{te
pove}e otvoreno da kritikuva koga ima slabi
„{ahovski potezi”. Na dvajcata lideri zarem
ne im e dojdeno preku glava od ambiciozni
nekriti~ni karieristi i poltron~iwa. [to
pobrzo toa podobro i vo crveniot pa i vo siniot tabor da se najdat lu|e koi }e bidat vistinski sovetnici, kriti~ari so vistinski nameri na koi pred s$ }e im se veruva, no koi }e
mo`at da gi predo~at site dobri re{enija, no
da kritikuvaat i za nepromislenite re{enija
barem koga e vo pra{awe Makedonija.
Sega{nava pat-pozicija me|u premierot
i pretsedatelot - jas tebe – ti li mene i obratno, so zakanite „}e se vidime na izbori”,
se sozdava slika na maalska raspravija na maloletni deca. Voop{to ne e dr`avni~ki.
Dajte lu|e ve}e porasnete! Politikata e
opasna igra~ka i ne e za mali deca.
Sozrejte vo interes na Makedonija, zaboravete gi suetite i za pobedite i za porazite
na izborite }e re{ava narodot. A za nego mislite i dajte mu du{even mir, izraduvajte go so
re{enija za blagosostojba. Te{ko e ponatamu
da se `ivee vo atmosfera na politika vo koja
glasnogovornicite na TV-ekranite gi dobivame kako antibiotici.
Rejtingot na premierot e visok, narodot si
go saka. Sega pretsedatelot so svoeto vra}awe
od pozicija pretsedatel na site gra|ani na
Makedonija vo pozicija na partiski lider }e
se bori pak za rejting. Ve}e videno. ^umu mu e
toa i so kogo? Rejtingot e menliv i neka si go
merat Gruevski i Crvenkovski no neka ne se
zaslepuvaat vo li~nite sueti, tuku da se borat
za prosperitet i za dobroto na Makedonija.
3
ILUSTRIRANA REVIJA ZA ISELENICITE OD
Makedonija
Ogledalo
!"#$%&'(#")*+"',-.-(#")/+-%&0-1#"))2)),&3*&)4&)
+')',-./'&'
Pi{uva:
M-r Ivan Xo Petreski
N
astrana slatkite i primamlivi prikazni za “prerodbata” {to ni se slu~uva
(ili doprva treba da ni se
slu~i?), nesporen e faktot
deka denes vo predve~erieto na nacionalniot praznik 8 Septemvri, Denot na
nezavisnosta, so mirna du{a mo`eme da
konstatirame deka ovoj den nie Makedoncite i site gra|ani na Republika
Makedonija }e go praznuvame so istoto
nespokojstvo, zagri`enost, neizvesnost, kako {to toa be{e praktika izminative godini na samostojnost.
Nekako popatno, vo ovie te{ki godini na tranzitirawe, ili poto~no
ka`ano vo godinite na sopstvenoto
nacionalno i op{testveno destruktuirawe, nie go zagubivme onoj elan, ona
slatko ~uvstvo na silnata vetuva~ka
idnina, na gordost i samopo~it {to go
ispolnuva{e vozduhot nad Makedonija
na onoj na{ prv 8 Septemvri 1991 godina. Se pra{uvam: {to vsu{nost nie
sega proslavuvame, na kakvi toa ideali
im oddavame po~it, pred {to se poklonuvame i vo {to se kolneme, vo {to
veruvame i za {to se zalagame? S$ mi
se ~ini deka premnogu tivko se soglasivme realnosta da ja zamenime so
iluzijata na sopstveniot opstoj.
Ne e paradoks ami surova vistina
- Makedonija, denes, po re~isi dve
decenii samostojnost e ispravena
pred daleku pote{ki predizvici i
premre`ija po sopstveniot opstanok otkolku {to toa be{e vo 1991 godina. Celosno blokirana vo svoite,
no globalno potvrdeni i edinstveno
politi~ki validni, integraciski
streme`i, Makedonija spored site
parametri pretstavuva i natamu generator na regionalna nestabilnost,
nestabilnost koja vo ni{to pomala
mera katadnevno se osvedo~uva i na
vnatre{en plan: politi~ka nestabilnost, nedemokrati~nost, tro{na
me|uetni~ka kohezija, slabi ekonomski
performansi, i praven sistem koj{to e
so svetlosni godini daleku od ona {to
zna~i vladeewe na pravoto. Prakti~no,
na
fundamentalno
op{testveno
4
'5)5)67879:;<)7=>)
<?8:@7)@><A>B7C)
!7;59:B>D7E)6:)
85F><>)[email protected])95G5B>>)
<7=:<A:DB:<A)5)><[email protected])
6859)97H5;?)6:A5I;>)
6859>J@>G>)>)685=85K>L7)
6:)<:6<[email protected]>:A):6<A7B:;)
:A;:H;?)IA:)A:7)M5I5)@:)
NOON)P:9>B7Q).5H:<B:)
MH:;>87B7)@:)<@:>A5E)
B:)PH:M7HB:)6:[email protected]>)
>)59>B<[email protected]:)6:H>A>F;>)
@7H>9B>E)>BA5P87G><;>)
<A85=5K>E)!7;59:B>D7)
<6:859)<>A5)6787=5A8>)
685A<A7@[email protected])>)B7A7=?)
P5B587A:8)B7)85P>:B7HB7)
B5<A7M>HB:<AE
ramni{te Makedonija duri stoi i poslabo vo sporedba so takvite pozicii
vo 1991 godina. Ovde{nata politi~ka
elita prili~no uspe{no nametna
proces na nacionalna i op{testvena
avtodestrukcija ~ii{to posledici,
pokraj ve}e spomenatite “odliki” s$
u{te ne gi manifestirale svoite krajni “dostreli”. I sega po seto videno
se pra{uvam? Dali navistina sme nezavisni kako narod i kako dr`ava? Ako
sme, da si objasnime od {to sme nezavisni ili pak od kogo.
Mi se ~ini deka site onie koi miluvaat da potenciraat deka sme mala
no silna i formalno pravna dr`ava
so REFERENDUM izglasana i potvrdena
s$ vo zabluda. Nie sme nezavisni taka
barem pi{uva vo Ustavot, no na nego
sekoj `iv ili polumrtov se povikuva.
Zna~i Republika Makedonija ne e vo
sostav na nekoja federacija, nitu samata ima formirano konfederacija
so druga dr`ava. Naprotiv dr`avava
funkcionira sama, no nikako nezavisno ili oddelno od pravilata na
pomo}nite i pobogati zemji. Dali ne
sme protektorat ?
Bez nimalku dilema mo`e da se odbrani faktot deka so vakvoto makedonsko politi~ko i intelektualno vodstvo koe se konsultira so strancite
koi ni ja skeniraat zemjava di{ej}i
i vo vratot na aktuelnata politi~ka
nomenklatura i ja kara so nasmevka
pred fotoreporterite i novinarite,
konstatiram deka brutalno se ottrgnati korewata na makedonizmot. Vo
izminative godini namesto seriozno
i seopfatno obelodenuvawe, tolkuvawe i definirawe na makedonizmot
soodvetno na op{testvenite potrebni
i civilizaciski vrednosti, pritoa
oslobodeni od sekakov strav i inferiornost, nametnuvaj}i se kako la`ni
~uvari na nacionalniot streme`,
mno{tvoto politi~ki i intelektualni “avtoriteti” od nego napravija
nekakva maglovita tabu-pretstava, se
~ini nejasna i za niv, kako negovi
tolkuva~i.
Golemite promeni, krupnite odluki, ni zavisat od toa kolkavi }e
bidat predvidlivite posledici za
niv, iako nekoga{ zaboravame deka
sekoja odluka si ima svoi posledici.
)(R"1-!$)S)($/*$!1+-T
Mirror
MACEDONIAN TRANSITIONAL GAIN – WHY DO
WE CELEBRATE THE 8TH OF SEPTEMBER?
FATA MORGANA
Written by M.Sc. Ivan Joe Petreski
T
Se zavisi od ne{to drugo, lu|eto se
postojano i nepokoleblivo zavisni.
Li~no smetam deka borbata da se oslobodime od slepata i rizi~na zavisnost ne e nevozmo`na. Naprotiv
taa ni e neophodna vo gradeweto na
dr`avata i nejzinata nezavisnost.
Duri, vo na{ite ponovi op{testveni
hroniki ne mo`e da se najde ni obid
za nekakva logi~na i nu`no potrebna
nadgradba na toj dr`avotvotvoren supstrat. Edinstvenoto na{e sidro, toj
te`ok vo veli~estvenosta i patriotizmot (rodoqubieto) legat, ostaven
od na{ite predci kako svetilnik za
na{ata idnina e prosto otfrlen, zabatalen daleku duri i od marginite
na op{testvenite tekovi vo imeto na
la`nite vrednosti, la`nite ubeduvawa, la`nite veruvawa... Nekakva
si fatamorgana. Vsu{nost napraven e
stra{en, i bi rekol poguben diskontinuitet vo temelnite prinicipi vrz
osnova na koi{to po~iva makedonskata dr`ava i dr`avnost. Velam, nema
ni{to potragi~no od soznanieto deka
potomcite se otka`uvaat od proleanata
krv na svoite predci...
aking aside the enticing stories
about the “change” that has
been happening (or still yet to
come?) an indisputable fact remains. Today, in the eve of the
Independence Day, the national holiday
commonly known as the Eight of September, we can ascertain that this day
will be celebrated with the same worries,
anxiety and uncertainness which were
common for the past years of independence.
During those years of transition,
years of our own national and social destruction, to be more exact, we somehow
lost the enthusiasm, the sweet feeling
of promising future, feeling of pride and
self-respect that we all had on the first
eight of September, in the 1991. I wonder myself what exactly are we celebrating. What kind of ideals do we respect,
what do we believe in and what are our
pledges and efforts? It appears to me as
if we quietly decided to substitute the
reality with an illusion of our own existence.
It is not a paradox but an outrageous
truth – after almost two decades of an
independence Macedonia faces more difficult challenges and obstacles than it
was in the 1991. Macedonia is completely blocked in its integration aspirations
which are, at the same time, globally
acknowledged and only valid in the political way. According to all parameters
Macedonia keeps on being a generator
of unstableness in the region. Nonetheless, this unstableness is daily witnessed
in internal frames as political unstableness, non democracy, ethnical cohesion,
weak economic performances and legal
system which is not even close to justice
ruling as it supposes to be. On the fundamental social basis Macedonia practically stands even weaker compared to its
position in 1991. The political elite from
Macedonia imposed a process of national
and social auto destruction very successfully, whose consequences, apart from
the “characteristics” mentioned above,
haven’t manifested its final “goals”.
And now after everything I’ve seen I
wonder… Are we really independent as
people and as a state? If we are we have
to explain to ourselves what or who we
are independent from.
It seems to me that everybody who
insists on saying that we are a small, but
strong and legal state, voted and confirmed with a REFERENDUM, is delusional.
We are independent, yes, at least that is
what the Constitution says, but everybody
(alive or half dead) is calling upon it. The
Republic of Macedonia isn’t a member of
a federation; neither it has formed a confederation with another country. On the
contrary, our country is functioning by
itself but not independent from the rules
of the more powerful and richer countries. Are we a protectorate?
Without a dilemma, I can point out
the fact that with this kind of political
and intellectual leadership in Macedonia,
who is consulting with the foreigners who
are scanning our country and are carefully
monitoring the current political nomenclature, I can conclude that the roots of
the Makedonism are brutally torn out. In
the past few years, instead of seriously
and thoroughly disclosing and defining
the Makedonism according to the social
needs and civilization needs, free from
any kind of fear and inferiority, imposing themselves as a false keepers of the
national aspiration, many of the political
and intellectual “authorities” made a taboo out of it, a bit abstract even for them
as its interpreters.
The big changes and decisions are
depending on how big the predictive
consequences will be for them, even
though we sometimes forget that every decision has its own consequences.
Everything depends on something else:
the people are dependent. I personally
believe that the fight to free ourselves
from the risky dependency isn’t impossible. On the contrary, it is necessary for
building the state and its independency.
Even in our more recent social chronicles
one can’t find even a slightest try for a
logical building of this state building
core. Our one and only anchor left by our
ancestors is simply rejected even by the
margins of the social movements in the
name of the false values, false convictions, false believes…A kind of a fata
morgana. Actually a terrible and fatal
discontinuity is made in the basic principles on which the Macedonian state is
founded. I am saying that there is nothing more tragic of knowing that the offspring is giving up on the bloodshed of
their ancestors.
5
Top
ILUSTRIRANA REVIJA ZA ISELENICITE OD
0.'&*)#$*%%*%
1#)#.'&*%2
M
akedonija ti e ~udna
zemja! [to ~ovek da
pomisli, da napi{e
ili da ka`e? Otvoreno se kritikuva
se opomenuva i analizira, se nudi
nekoi re{enija, se baaraat izlezi
niz pi{aniot zbor, no nikogo
bolva ne gazi za toa {to mislat
novinarite. Ej sedma sila, bilo
nekoga{. Istoriskata prilika da
si napravime samostojna Republika Makedonija, istoriski e upropastna u{te na startot od prvata
ni vladeja~ka struktura vo Makedonija od onaa dale~na 1991 godina. Na plo{tadot toga{ se pie{e
nekoe crveno {ampawsko, se raduvaa Makedoncite, no za `al od taa
slika ostanaa samo spomenite na koi
se navra}ame koga se spomenuvaat
datumite na dr`avnite praznici,
ili koga e vo pra{awe 8 septemvri.
Be{e toa kratkotrajna radost na
prvoto ni zname na prvata ni himna
i na makedonskite pari, na prvata
ni makedonska policija i vojska.
Zo{to ne se izgradi i nadgradi
dr`avata? Odogovorot e edinstven.
Od nesposobni rakovodstva? Toa e
edna teza, a ostanuva i dilemata
deka nekoi i vo toa vreme veruvaa deka ima spas za Jugoslavija
nudej}i platformi za federacii i
konfederacii.
Ima mislewa deka nekoi strukturi kako da ne sakaa Makedonija
da bide samostojna dr`ava, zemja na
Makedoncite! Narodot tuka so sigurnost ne spa|a. Toj e kako testo sekoj
mo`e da go tutka kako {to saka.
^udno e kako site Republiki
raspadot na Jugoslavija, so re~isi
istite komunisti~ki rakovodstva,
transformirani vo demokratski
si ja osvoija vlasta, ja iskoristija
{ansata da si dobijat nezavisnost i
da si sozdadat dr`avi. Edinstveno
Makedonija ostana kako edinstven
6
Evrosima Lokvi~ka
„pe~at” na jugoslovenskoto bratstvo
i edinstvo na biv{a Jugoslavija.
I sega po tolku godini u{te sme na
po~etokot - so referencata Biv{a
Jugoslovenska Republika Makedonija, vo koja se menuvaa Ustavot,
znameto i {to u{te ne se na {teta na
makedonskiot narod i Makedonija
kade {to se sozdade binacionalna
dr`ava, namesto edna edinstvena
Makedonija so narod i narodnosti i
etni~ki zaednici.
Zaradi politi~kite gluposti na
na{iot ni politi~kiot vrv vo koj na
edna strana bea starite jugo-lisici
i na drugata strana mladite makedonski nacionalisti~ki piliwa ne
stignavme do dr`ava. Nesposobnite
neiskusni rakovoditeli n$ dovedoa
do borbeni dejstvija, do nemiri, potoa i do ramkovni dogovori, i do otstapki vo interes samo da se ostane
na vlast. Albancite stanaa faktor
vo Makedonija bez koj ne se mo`e.
Eden narod sega si ima pet dr`avi
za koi smeta deka se negovi, a Makedonija e po~vata na koja se pravat
eksperimenti kako treba da se `ivee
vo multietni~ka zaednica.
Taka e tuka pravo na `ivot imaa
site, ama koga e vo pra{awe tretmanot na branitelite na Makedonija
na momcite koi bez pomisla trgnaa
da si ja branat tatkovinata, navistina e nerazbirlivo deka nekoj niv
saka niz zakoni da gi izramni so
onie koi krenaa pu{ka protiv make-
Makedonija
donskite vojnici i makedonskite
policajci.
Propadna i taa prilika problemot so ekstremistite i kosovskite
borci da se re{i za sedum ~asa, za
sedumdeset i sedum ~asa ili sedum dena, kako {to prepora~uva{e
eden biv{i minister za policija i
nadvore{ni raboti (Q.D.F). Dodeka
se govore{e deka se raboti za ekstremizam za terorizam na Albancite, makedonskiot vrv ne veruva{e
deka zemjata }e bide vturnata vo
nemiri i zakani. Teroristite na
ONA, U^K ili so drugi kratenki,
stanaa borci za ~ovekovi prava,
imaa poddr{ka od strana so logistika i so oru`je pa i so eksperti za
vojuvawe i na kraj na edno mesto vo
makedonskiot parlament vo istite
klupi sednaa borcite za Makedonija
i silite koi vojuvaa protiv Makedonija. Albancite stanaa re{ava~ki
faktor i za osvojuvawe na vlasta
i za re{evawe na pra{aweto koj }e
bide pretsedatel, pa taka niz otstapki tie stignaa do svoite prava
do svoj del na Makedonija..
Sega ni ostanuva da go vidime i
ova novo ~udo. Makedonskite braniteli so nad 300 iljadi potpisi
baraat zakon za re{evawe na svoite
prava. Na druga strana i veteranite
na ONA koi dobija i svoi spomenici
baraat svoi prava i nadomestoci.
]e se izedna~at pred zakonot onie
koi ja branea i onie koi ja napa|aa
i urivaa Makedonija. Neverojatno,
ama vo Makedonija i toa e mo`no
i ostvarlivo. I ako bide taka, definitivno Makedonija nema da
bide dr`ava. A kogo za toa go boli
glavata? Ej moi, Makedonija e
navistina ~udna zemja...
Raport
4$'$+"R'&)(&0+"'-$)'")(1$*(#-&*)!"#$%&'(#-)#&'4+$(
-("!'%%&'%%/#&-3*!-)%
*%%-!0.'&'%%&'%%*,#)-2
Pi{uva:
Jan~e Andonovski
'7)45B587HB:A:)
<:M87B>5)?F5<A@[email protected])
!7;59:BG>):9)<>A5)
95H:@>)B7)!7;59:B>D7):9)
G5H>:A)<@5AC)!7;59:B>D7E)
"HM7B>D7E)0?P78>D7E)48G>D7E)
(8M>D7E)[email protected]<;7E)(H:@5B>D7E)
[email protected]>D7E)-A7H>D7E)
"@<A8>D7E)458=7B>D7E)/:H<;7E)
+?<;7A7)V59587G>D7E)
"@<A87H>D7E)#7B797E)("%E)
$P>65AE)+:=7B>D7E)W5I;7E)
(H:@7F;7E)V87BG>D7E)
367B>D7E)[email protected]<;7E)
':[email protected];7E)U:H7B9>D7QQ)
2-=5A:)B7)[email protected])
!7;59:B>D7)5)B587<;>BH>@:)
6:@8J7B:)<:)>=5A:)B7)=7;52
9:B<;>:A)B78:9)>)95;7)68:=2
5B7A7)B7)>=5A:)B7)[email protected])
X5)6859>J@>;7)A87DB7)68:=52
B7)B7)>=5A:)B7)=7;59:B<;>:A)
B78:9)>)X5)D7)95<A7M>H>J>87)
!7;59:B>D7)>)85P>:B:AQ
S
vetskiot Makedonski Kongres
be{e predvesnik na makedonskata politi~ka prolet vo
Makedonija, SMK go vrati sonceto na Imperijata za simbol
na Republikata, SMK prv ponudi Makedonska nacionalna programa, koja e bez
alternativa do denes, SMK i ja vrati
antikata na Makedonija, im ja vrati istorijata na Makedoncite. I pokraj site
otpori od istoriskite neovrhovizmi
vo Republikata, SMK od novata Vlada o~ekuva zakon za ostvaruvawe na
izbira~koto pravo na site makedonski
dr`avjani vo diplomatsko-konzularnite pretstavni{tva so posebna sedma
izborna edinica i 10 prateni~ki mandati. SMK bara bezuslovno ostvaruvawe
na pravoto na makedonsko dr`avjanstvo
za site Makedonci po poteklo pod uslovite pred promenata na Zakonot za
dr`avjanstvo na Republika Makedonija
po predlog na Vladata na Hari Kostov. Za
nas i ponatamu ostanuva trajna opredelba afirmacijata na makedonizmot kako
univerzalen sistem na vrednosti, afirmacijata na makedonskata civilizacija
kako osnova na sovremeniot kulturen
globalizam i repatrijacijata, site porano raseleni i iseleni da se vratat na
svoite rodni ogni{ta, od Makedonija da
sozdademe pristojno i zdravo mesto za
`iveewe, zatoa {to i Gospod i zemjata
i prirodata ni dale se! - re~e pretsedatelot na SMK Todor Petrov vo svoeto
pozdravno obra}awe do pratenicite na
Osumnaesettoto generalno sobranie.
Generalnoto sobranie donese odluka za priem vo SMK na: Heraldi~koto
dru{tvo na Makedonija; Gra|anskata
inicijativa za zdravo dostoinstveno
i vozvi{eno `iveewe “Prerodba” od
Skopje; Gra|anskata inicijativa za nacionalna, kulturna i evropska integracija na Makedoncite “NE - IMA” od
Prilep; KIDCM “Kale{ An|a” od Prilep; Zdru`enieto na gra|ani “Sveti German” od Skopje i Makedonsko-{vedskiot
kulturen centar.
Generalnoto sobranie za Nobelovata nagrada za mir go nominira @ivko
Popovski koj na SMK mu podari slika so
cve}e, a na pratenicite na Generalnoto
sobranie minijaturni sliki so cve}e.
Poradi godinata i iniciranata
dekada na makedonskiot jazik, pred
pratenicite se prika`a dokumentarniot kusometra`en film na Ministerstvoto za obrazovanie i nauka na
Makedonija, “Makedonskiot jazik vo
globalniot svet”, od koj{to CD-a i
knigi bea podeleni na pratenicite na
Generalnoto sobranie na SMK.
Generalnoto sobranie za pretsedatel
so tajno glasawe i mnozinstvo glasovi
za periodot 2008 - 2012 godina go izbra
Todor Petrov. Za po~esni pretsedateli
na SMK izbrani se d-r @an Mitrev, Qube
Bo{koski i \or|ija Xorx Atanasoski, a
za potpretsedateli prof. d-r Frosina
Ta{evska Remenski, Ni~e Dimovski,
Bor~e Stefanovski, Vangel Bo`inovski
i Ismail Bojda. Za generalen sekretar na SMK izbran e Jan~e Andonovski,
aktuelen pretsedatel na Sojuzot na
zdru`enijata na Makedoncite od egejskiot del na Makedonija, a za blagajnik
7
Makedonija
Raport
ILUSTRIRANA REVIJA ZA ISELENICITE OD
Delegati na Generalnoto Sobranie na SMK
Qup~o Dimulkov. Za pretsedatel na
Makedonskiot senat izbran e N.E. ambasadorot Jordan Plevne{, za pretsedatel na Makedonskiot nacionalen sovet
izbran e prof.d-r Blagoja Markoski, a
za direktor na Institutot za makedonski studii “Stagira” izbran e prof. d-r
Dimitar ]ornakov.
Za pretsedatel na Fondacijata
Keraca Visul~eva izbrana e Emilija
Dubarxieva, za pretsedatel na Fondacijata Kemal Ataturk izbran e Iqo
Sarafinovski, a za pretsedatel na Fondacijata za Makedonija izbran e Todor
Petrov. Za {efovi na postojanite
misii na SMK bea izbrani za: OON vo
@eneva, [vajcarija, prof. d-r Igor
Janev; OON vo Wujork, SAD prof. d-r
Nestor Oginar; OBSE vo Viena, Avstrija
Goce An|elkoski i zamenik Il~o Petkovski; Sovetot na Evropa vo Strazbur,
Francija, m-r Irinej [qupkov; EU vo
Brisel, Belgija Qup~o \or~evski; i za
Arapskata Liga vo Kairo, Egipet, N.E.
ambasador Jo{ko Stankovi}.
Za regionalni koordinatori na SMK
bea izbrani: za Kanada, Vlade Grozdanovski; za SAD, Vlado Trajanovski; za
Avstralija i Nov Zeland, Igor Aleksandrov; za Zapadna Evropa, Dragi Bogoevski; i za Isto~na Evropa, Dragan~o
Stojanovski. Dopolnitelno pretsedatelstvoto na SMK }e utvrdi regionalni
koordinatori na SMK za Azija, Ju`na i
Sredna Amerika, Bliskiot i Sredniot
8
Istok; i Afrika. Za pretsedava~i na
tematskite konferencii pri SMK bea
izbrani: za Nacionalnata konferencija na Makedoncite od egejskiot del
na Makedonija \or|i Kanzurov; za
Me|unarodnata konferencija za Gora
]emal Elezi; za Balkanskata konferencija na Makedoncite so islamska
religija Ismail Bojda; za Balkanskata
konferencija za polo`ata i pravata
na Makedoncite Edmond Temelko. Za
koordinatori na SMK za opredeleni
pra{awa bea izbrani: Pece Zdravkovski za kultura i javni manifestacii;
prof. d-r ^edomir Cvetanovski za
makedonsko-ruskite odnosi; Miroslav
Spiroski za verski pra{awa; d-r Igor
Janev za me|unarodni odnosi; Boris Temov za sport i sportski manifestacii;
prof. d-r \or|i Malkovski za makedonsko-albanskite odnosi; m-r Vele Aleksoski za makedonsko-srpskite i makedonsko-francuskite odnosi; prof.
d-r Liljana Panovska za makedonskogr~kite odnosi; prof. d-r Vasil Jotevski za makedonsko-bugarskite odnosi;
prof. d-r Nestor Oginar za makedonsko-amerikanskite odnosi; i Manoil
Jakovleski za koordinator za makedonsko-germanskite odnosi. Generalnoto
sobranie ja potvrdi opredelbata deka
Svetskiot Makedonski Mladinski Kongres e del od SMK i pobara dopolnitelna
informacija za odnosite i sostojbite
vo SMMK vo rok od tri meseci, vrz osno-
va na {to pretsedatelstvoto na SMK }e
utvrdi kone~na odluka za razre{uvawe
na organite i odr`uvawe na Izborno
sobranie na SMMK.
Generalnoto sobranie formira
posebna nezavisna ekspertska komisija
za istra`uvawe i dokumentirawe na
genocidot vrz makedonskiot narod pod
pretsedatelstvo na prof. d-r Mihajlo
Minoski so cel da objavi Bela kniga
za genocidot vrz makedonskiot narod
od podelbata na Makedonija vo balkanskite vojni 1912 - 1913 godina, a vo sorabotka so zdru`enieto na pripadnicite
na bezbednosnite sili “Dostoinstvo”
formira posebna nezavisna ekspertska
komisija za istra`uvawe i dokumentirawe na vojnata vo 2001 godina pod
pretsedatelstvo na prof. d-r \or|i
Malkovski so cel da objavi Bela kniga
za nastanite vo 2001 godina.
Posebno vnimanie predizvika rezolucijata za Makedoncite od egejskiot
del na Makedonija. SMK gi poddr`a
Koordinativnata konferencija na
Makedoncite od egejskiot del na Makedonija, Koordinativniot komitet na
Makedoncite od egejskiot del na Makedonija, Sojuzot na zdru`enijata na Makedoncite od egejskiot del na Makedonija
so sedi{te vo Skopje i Zaednicata na
organizaciite na etni~kite Makedonci
proterani od Grcija so sedi{te vo Bitola, i apelira{e do registriranite
zdru`enija na Makedoncite od Egejski-
ot del na Makedonija na soglasnost za
rabota na edna i edinstvena Nacionalna Konferencija na Makedoncite od
egejskiot del na Makedonija pri SMK.
SMK ja poddr`a Vladata na Makedonija i premierot Gruevski vo barawata za gra|anskite, imotnite i naslednite prava na nasilno proteranite
Makedonci od belomorskiot del na
Makedonija, za pravata i slobodite na
Makedoncite vo cela Grcija i izrazi
o~ekuvawe Vladata da formira posebna kancelarija za ovie pra{awa pri
kabinetot na premierot, a Komisijata
za gra|anskite, imotnite i naslednite
prava na nasilno proteranite Makedonci od egejskiot del na Makedonija {to
treba da ja formira SMK da ima poseben
konsultativno-sovetodaven karakter so
cel pomo{ vo procedurite i postapkite
pred nadle`nite organi vo Grcija i
pred Evropa.
SMK i ponatamu uka`a deka ne smee
da se zaboravi, deka imeto na dr`avata
Makedonija e neraskinlivo povrzano
so imeto na makedonskiot narod i deka
promenata na imeto na dr`avata }e
predizvika trajna promena na imeto
na makedonskiot narod i }e ja destabilizira Makedonija i regionot. SMK povtori deka pra{aweto za imeto na Makedonija e zatvoreno so referendumot od
8 septemvri 1991 godina koga makedonskiot narod i gra|anite na Makedonija
vo apsolutno mnozinstvo se izjasnija
“za samostojna i suverena dr`ava Makedonija” bez pridavki i dodavki. Odlukata od referendumot e zadol`itelna
za site bez isklu~ok i zatoa razgovorite za imeto na dr`avata pretstavuvaat
flagrantno kr{ewe na Ustavot i na
me|unarodnoto pravo. SMK ja otfrli
inicijativata za referendum za imeto,
bidej}i nov referendum za imeto ne
e referendum za negova odbrana, tuku
referendum za negova trajna promena.
Makedoncite od site delovi na Makedonija vo celiot svet povtorno pobaraa
iten i bezusloven prekin na razgovorite za razlikata za imeto na Makedonija
so Atina i vospostavuvawe na dr`avnoto
ime Makedonija vo Obedinetite nacii i site me|unarodni organizacii,
so mo`nost za upotreba na ustavnata
referenca “Republika”, bez latini~na
transkripcija na makedonskiot jazik
Raport
tuku na angliski jazik “The Republic of
Macedonia”, so me|unarodniot kod MK,
odnodno MKD, kako jasna distinkcija od
istoimenata severna gr~ka provincija
koja, za `al, Atina za prvpat vo svojata
istorija ja okupira{e po balkanskite
vojni i Bukure{kiot dogovor od 10 avgust 1913 godina, vospostavuvaj}i “vremena uprava na okupiranite teritorii
vo Makedonija” so epilog genocid vrz
makedonskiot narod koj trae do denes.
SMK go poddr`a pristapuvaweto na
Makedonija vo EU i NATO, imaj}i predvid
deka gi ispolni kriteriumite za pristapuvawe vo ovie sojuzi na dr`avi, no
potencira deka ako gr~kiot genocid vrz
makedonskiot narod i antimakedonizmot na Atina so baraweto za promena na
dr`avnoto ime se vrednost za solidarnost vo Evropskata unija i NATO, Makedoncite od site delovi na Makedonija vo
celiot svet go otfrlaat makedonskoto
~lenstvo vo ovie sojuzi na dr`avi i toa
}e go potvrdat na referendum.
Makedoncite pobaraa izvinuvawe za
istoriskite i za op{testvenite nepravdi prema makedonskiot narod od Atina,
Brisel i od Strazbur, od Pariz, London
i od Berlin, i reparacii za {tetite
od gr~kiot genocid vrz makedonskiot
narod.
Generalnoto sobranie utvrdi Rezolucii za: dr`avnoto ime Makedonija; sojuz
na dr`avata Makedonija vo EU i NATOalijansata; Makedonskata zaednica na
Kosovo; pomiruvawe i obedinuvawe
vo Makedonskata pravoslavna eparhija
za Avstralija; Makedonskata pravoslavna crkva; poddr{ka na gra|anskata
inicijativa za predlagawe na Zakon za
posebnite prava na pripadnicite na
bezbednosnite sili na Republika Makedonija i ~lenovite na nivnite semejstva, so predlog na zakon; soodvetna i
pravi~na zastapenost na Makedoncite
vo organite na dr`avnata vlast i drugite javni insitucii na site nivoa;
odnosite me|u Makedonskata zaednica
vo Srbija i Nacionalniot sovet na
Makedoncite vo Srbija; dopolnuvawe na
titulata na poglavarot na Makedonskata
pravoslavna crkva; vozobnovuvawe na
Ohridskata Patrijar{ija; otkup na slobodna ekonomska zona na pristani{teto
vo Dra~; slobodnata ekonomska zona na
pristani{teto vo Solun; Dogovor za
strate{ko partnerstvo za energetika
i Dogovor za slobodna trgovija me|u
Makedonija i Ruskata Federacija; i za
odr`uvawe na Devetnaesettoto generalno
Sobranie na Svetskiot Makedonski Kongres na 8 avgust 2009 godina.
Genralnoto sobranie formira Semakedonska akademija na naukite i
umenostite pri SMK i upati ostra kritika za rabotata na MANU koja: s$ u{te
nema Makedonska nacionalna programa,
ponudi podelba na Makedonija, objavi
promena na imeto na dr`avata Makedonija, i makedonskiot narod ne go
odlepi od prikaznite za Slovenite. Za
koordinatori za formiraweto na Semakedonskata akademija na naukite i
umetnostite bea izbrani prof. d-r Jugoslav Ziberovski i prof. d-r ^edomir
Cvetanovski.
Generalnoto sobranie utvrdi inicijativi do Sobranieto na Makedonija za
donesuvawe na: Zakon za Makedonskata
pravoslavna crkva, Zakon za katoli~kata
crkva vo Makedonija, Zakon za islamskata verska zaednica vo Makedonija,
Zakon za evangelsko-metodisti~kata
crkva vo Makedonija, Zakon za evrejskata zaednica vo Makedonija, Zakon za
proglasuvawe na del od [ar planina
za nacionalen park, Zakon za grb na Republika Makedonija, Zakon za zname na
pretsedatelot na Republika Makedonija,
Zakon za Svetskiot Makedonski Kongres,
Zakon za proglasuvawe na gradot Ohrid
za svetski sepravoslaven centar, Zakon
za izmenuvawe i dopolnuvawe na Zakonot za dr`avjanstvoto na Republika
Makedonija, Zakon za izmenuvawe na Zakonot za teritorijalnata organizacija
na lokalnata samouprava, Deklaracija
za polo`bata i pravata na Makedoncite
so islamska veroispoved, Deklaracija
za polo`bata i pravata na Goranite, i
Deklaracija za Makedoncite vo svetot.
Generalnoto sobranie donese odluka za odbele`uvawe na stogodi{ninata
od podelbata na Makedonija i makedonskiot narod so Bukure{kiot dogovor na
10 avgust 2013 godina koga se o~ekuva
da se organizira simboli~no ru{ewe
na posledniot berlinski yid vo Evropa,
okolu dva milioni Makedonci od celiot
svet pe{ so zapaleni sve}i da vlezat vo
sosednite zemji na Republikata.
9
ILUSTRIRANA REVIJA ZA ISELENICITE OD
-!-Y"),")/&W-*
Makedonija
,'4#!-&(4*%(#&')-.*%&'%(,4
Raport
Svetskiot Makedonski Kongres, kako neformalen Svetski Parlament na Makedoncite
od site delovi na Makedonija vo celiot svet,
donese odluka za vostanovuvawe na po~esnata
titula “Makedonski senator” kako najvisoko
svetsko semakedonsko do`ivotno priznanie,
na Makedonci po rod i dr`avjanstvo, kako i
na prijateli na Makedonija i na Makedoncite,
za poseben pridones za dr`avata, makedonskiot narod i makedonskite raboti.
Od Makedonija
(1) Negovoto Visokopreosve{tenstvo
gospodin Kiril, mitropolit polo{ko-kumanovski i osnovopolo`nik na vozobnovenata Makedonska Pravoslavna Crkva kako edna
i edinstvena legalna i legitimna kanonska
nasledni~ka na drevnata Ohridska Arhiepiskopija / Patrijar{ija i Justinijana Prva
(2) Qube Bo{koski, porane{en minister
za vnatre{ni raboti na Makedonija i po~esen
pretsedatel na Svetskiot Makedonski Kongres
(3) Risto Gu{terov, stopanstvenik, donator i humanist
(4) Simon Trp~evski, svetski pijanist
(5) Stojan~e Angelov, porane{en general
vo Ministerstvoto za vnatre{ni raboti na
Makedonija i pretsedatelot na Zdru`enieto
na pripadnici na bezbednosnite sili na
Makedonija “Dostoinstvo”
(6) m-r Blagoj Mehanxiski, stopanstvenik, donator i humanist
(7) akad. d-r @an Mitrev, svetski
kardiohirurg, donator, humanist i po~esen
pretsedatel na Svetskiot Makedonski Kongres
(8) Boris Trajanov, svetski operski
peja~ i humanist
(9) \or|i Hristov, evropski fudbaler
(10) Darko Pan~ev, evropski fudbaler
(11) Trifun Kostovski, stopanstvenik,
donator i gradona~alnik na grad Skopje
(12) Ambasador Jordan Plevne{,
porane{en ambasador na Makedonija vo Francija i UNESKO, svetski dramaturg, i pretsedatel na Makedonskiot Senat
(13) Mil~o Man~evski, re`iser so
me|unarodno renome
(14) prof. Tihomir Stojanovski, profesor na Fakultetot za dramska umetnost i
(15) prof. d-r Ta{ko Bel~ev, borec za
makedonskiot identitet i poteklo
(16) prof.d-r Dimitar ]ornakov,
direktor na Institutot za makedonski studii
“Stagira”na Svetskiot Makedonski Kongres
(17) prof. Angelina Markus
(18) \or|i Donevski, dolgogodi{en
aktivist vo zdru`enijata na Makedoncite od
egejskiot del na Makedonija
(19) Aleksandar Popovski,
dolgogodi{en aktivist vo zdru`enijata na
Makedoncite od Egejskiot del na Makedonija
(20) Naum Abov, dolgogodi{en aktivist
vo zdru`enijata na Makedoncite od Egejskiot
del na Makedonija i u~esnik vo Gra|anskata
vojna vo Grcija
(21) Ismail Bojda, pretsedatel na Sojuzot na Makedoncite so islamska religija
Od SAD
(22) prof.d-r Nestor Oginar, {ef na
10
Postojanata misija na Svetskiot Makedonski
Kongres pri Obedinetite Nacii vo Wujork
(23) Tvrdomir Stameski, dolgogodi{en
makedonski aktivist vo Detroit
(24) \or|ija Xorx Atanasoski, makedonski stopanstvenik, donator i humanist, pretsedatel na Makedonskiot Svetskit Kongres vo
Soedinetite Amerikanski Dr`avi
(25) Aleksandar Jovanov, dolgogodi{en
makedonski aktivist vo Wu Xersi
(26) Svetozar Stameski, dolgogodi{en
makedonski aktivist vo Detroit
(27) prof. d-r Bla`e Prinzevski,
dolgogodi{en makedonski aktivist vo
Detroit
(28) prof. d-r Stojadin Naumovski,
dolgogodi{en makedonski aktivist vo
Detroit
Od Avstralija
(29) Pavle Srebrenovski, dolgogodi{en
makedonski aktivist vo Melburn,
(30) Blaga Petreska, dolgogodi{en
makedonski aktivist vo Melburn
(31) \or|i Petrovski, dolgogodi{en
makedonski aktivist vo Melburn
(32) Stevo Tiricovski, dolgogodi{en
makedonski aktivist vo Sidnej
(33) Mile Terzioski, dolgogodi{en
makedonski aktivist vo Melburn
Od Kanada :
(34) Vlade Grozdanovski, dolgogodi{en
makedonski aktivist, porane{en pretsedatel
na Organizacijata na Obedineti Makedonci
od Toronto
(35) Qubomir Lui Temelkoski, pratenik
vo Parlamentot na Kanada
(36) Xon Bitov, dolgogodi{en makedonski aktivist, stopanstvenik i donator
(37) d-r Lefter Mance, dolgogodi{en
makedonski aktivist, donator i humanist vo
Otava
(38) Stiv Pqakas, dolgogodi{en makedonski aktivist vo Toronto
Od [vedska
(39) Na}e Tufek~iev, dolgogodi{en
makedonski aktivist, pretsedatel na Makedonsko-{vedskiot kulturen centar i osnova~ na
pove}e fondovi vo Kinotekata i Arhivot na RM
Od Holandija
(40) Mihaijlo \or~eski, dolgogodien
makedonski aktivist vo Holandija
Od Germanija
(41) Gojko Jakovleski, dolgogodi{en
makedonski aktivist vo Berlin, eden od
osnova~ite na VMRO-DPMNE vo Germanija
(42) Dragi Bogoeski, dolgogodi{en
makedonski aktivist vo Hanover, pretsedatel
na Obedineti Makedonci vo Evropa i na SMK
za Evropa
Od [vajcarija
(43) Vlado Ralev, stopanstvenik, donator i humanist, po~esen konzul na Makedonija
vo [vajcarija
(44) Nikola Mir~ev, pretsedatel na
Makedonskata zaednica vo [vajcarija
(45) Borka Bla`eska, pretsedatel na
Makedonskata zaednica vo [vajcarija
Od Romanija
(46) Lijana Dumitresku, prv makedonski
pratenik vo Parlamentot na Romanija
Od Albanija na:
(47) Edmond Temelko, dolgogodi{en
makedonski aktivist, pretsedatel na Organizacijata za za{tita na pravata na Makedoncite vo Albanija “Prespa” i gradona~alnik
na op{tina Pustec vo Mala Prespa
(48) prof. d-r Kimet Fetahu,
dolgogodi{en aktivist, pretsedatel na makedonskoto dru{tvo “MIR” vo Tirana
(49) prof. Cvetan Mazniku,
dolgogodi{en makedonski aktivist, prv
pretsedatel na Makedonskata zaednica vo
Albanija
(50) Mehmed Hoxa, dolgogodi{en makedonski aktivist, pretsedatel na makedonskoto
dru{tvo “Gora” od Kuks
Od Srbija:
(51) Gojko Ilievski, prv pretsedatel na
Makedonskata zaednica vo Srbija
(52) Lidija Demnieva, prv pretsedatel
na Makedonsko zdru`enie vo Belgrad “Ko~o
Racin”
Od Bugarija
(53) Katerina Trajkova Nurxieva,
sekretarka na prviot makedonski pretsedatel
^ento i vnuka na Goce Del~ev
(54) Stojan Georgiev, prv pretsedatel na
OMO Ilinden Pirin
(55) Andon Iskrenov, prv pretsedatel
na Zaednicata na Makedoncite so islamska
religija vo Bugarija
(56) \or|i Hristov, osnova~ na vesnikot
na makedonski jazik “Narodna volja”
(57) Jordan Kostadinov, dolgogodi{en
aktivist vo OMO Ilinden
Od Grcija
(58) Arhimandrit Nikodim Carkwas,
dolgogodi{en makedonski aktivist vo Grcija
i osnova~ na Makedonska crkva vo egejskiot
del na Makedonija
(59) Hristos Prickas, eden od prvite
osnova~i na Makedonskata partija vo Grcija
“Vino`ito”
(60) Pavle Voskopulos, aktuelen pretsedatel na Makedonskata partija vo Grcija
“Vino`ito”
Posmrtno odlikuvani se:
(61) Majka Tereza, od Indija,
osnovopolo`nik na sestrite na milosrdieto,
naskoro svetica
(62) Todor Proeski, od Makedonija,
najpoznatiot peja~ na balkanskite prostori,
golem donator i humanista, ambasador na
UNESKO,
(63) Georgi Xorx Tomov, od SAD,
dolgogodi{en makedonski aktivist vo
Wujork, prezenter na makedonskiot folklor
vo SAD
Niz klu~alka
,'4*)#%&'%5.#)(#!')#$-)
Istorijata se povtoruva. Za
toa potvrduva i komentarot
na na{iot kolumnist napi{an
vo 200 godina. Toa {to sega mu
se slu~uvana pretsedatelot
Crvenkovski, istiot film mu go
„pro`ektiraat” SDSM-ovcite
na pretsedatelot Trajkovski
Do koe derexe se dovede pretsedatelot na dr`avata, {to po svoja,
{to po tu|a vina, treba seriozno da
ne zagri`i site: gospodinot Boris
Trajkovski samo {to izusti deka
ima namera da gi povika liderite
na relevantnite politi~ki partii
i so niv da razmeni mislewa okolu
bezbednosnata situacija vo zemjata,
stana meze na politi~kata trpeza
aran`irana po tipi~no doma{ni recepti. Pikantno meze za seirxiite,
ama gledaj}i vo koe vreme `iveeme,
se pla{am da ne ni zastane na krajot zalakot v grlo.
Od Socijaldemokratskiot sojuz
prvata reakcija be{e deka na eden
takov samit, nivniot lider nema
{to da bara, bidej}i „gra|aninot”
Trajkovski ne e toj koj treba da gi
obedini ~elnicite na partiite da
sednat na ista masa.
Od taborot na Demokratskata alternativa isto taka obeshrabruva~ki
poraki po pra{aweto za odr`uvawe
na sredbata: otvoreno e dadeno do
znaewe deka pretsedatelot prvo treba da
se izjasni dali }e gi
primi akreditivite na
tajvanskiot ambasador,
a za sorabotka potoa
mo`e da se govori.
Duri ovaa partija
ocenuva deka vakvata
inicijativa e „grozomorna manipulacija”
na pretsedatelot so
bezbednosnata situacija i obid na Kabinetot, koristej}i ja
situacijata Trajkovski
da go promovira vo
Vladimir Tulevski
-JM87@=5)I5Z)B7)
[email protected])%7H>)5)A:7)
<5P7)„P87P7B>B:A”
*87D;:@<;>)B5)5)@7KB:Q)%:)
;87D:A)B7)B5P:@>:A)=7B97A);:2
DJB75)IA:)=:K5)97)B5)<B7D95)
@:)B5<A7M>HB>:A)85P>:BE
politi~ki lider.
Liberaldemokratite
oficijalno ne se izjasnija, no od nivni
partiski izvori prote~e informacija deka ne se voodu{eveni od
idejata. Liberalite i Socijalistite }e gi ~ekaat oficijalnite pokani i dnevniot red pred da zazemat
stav, a od PDP sakaat da se vidat so
pretsedatelot za da mu ka`aat da ne
puka vo Albancite.
Se na se, nevkusna ping-pong
partija koja gi otslikuva sostojbite i relaciite na po{irok plan
vo dr`avata.
[to da pravi pretsedatelot Trajkovski vo vakva situacija? Da se
povle~e na Vodno i da se zanimava
so doma{ni rakotvorbi ili da se
izlo`uva na rizik so sekoja svoja
inicijativa {to ima za cel sorabotka so site relevantni subjekti
koga se vo pra{awe povisokite
dr`avni i nacionalni interesi.
Sega mu e te{ko, a }e mu bide u{te
pote{ko. Do krajot na mandatot
ima u{te mnogu, zatoa mo`ebi e
najpolezno sega samiot da pobara
tajmaut za da ja preispita koncepcijata i da napravi presvrt vo igrata.
Za takvo ne{to prostor ima.
Od novinarski aspekt bi bilo
pretenciozno da se elaborira ponatamu okolu ova i da mu se dava pamet na pretsedatelot. Vo narodot e
poznata pogovorkata - pu{ti rip~e,
da fati{ krap~e. E, sega, treba da se
razmisli.
Drugo e pra{aweto, pak, za odnosot kon institucijata Pretsedatel
na dr`avata. Za toa ne }e e na odmet ako svoite stavovi gi preispitaat i site onie ~ie mislewe vo
javnosta se po~ituva, sozdava atmosfera i pridonesuva vo gradeweto
na op{testvenata svest. Treba da
se vidi: {to e podobro - da imame
i respektiran pretsedatel i stabilna
dr`ava ili da imame
potcenet pretsedatel, a dr`avata da ni
se ni{a. Dali sega
toa „gra|aninot Trajkovski”, ne e va`no.
Izborite pomiiaa,
a do krajot na 2004
godina kojznae {to
mo`e da ne snajde. I
vo regionot i na Balkanot s$ u{te nema
mnogu cvrsti garancii.
16/17. 6. 2000 g.
11
ILUSTRIRANA REVIJA ZA ISELENICITE OD
Makedonija
0+"'#&).+1$'#&1(#-)-)'$4&1&*&)„1R"%$$Y$”)'")!"#$%&'(#"*")/&R-*-W#")(.$'"
Periskop
&*)"%(#&4'%-!%%!.6'1&*4-)
Pi{uva:
Sotir Kostov
Koga e vo pra{awe imeto
naj~esto se odyiva na nazivot ‘‘sultan‘‘, no u`iva i koga }e go nare~at
‘‘pa{a‘‘, taka {to ve}e nikoj ne mu
se obra}a so Branko Crvenkovski,
tuku mo`ebi povremeno so B.C.
Za se e vinoven imunitetot. Zatoa i veli deka kolku
i da go napa|aat toj ne se
pla{el. Dobro be lu|e }e se
najde li ma` vo dr`avata da
ni go pregleda Branko?
I
meto mu e Branko
Crvenkovski
a
funkcijata mu e
Pretsedatel na Republika Makedonija. Spored Ustavot na RM toj ja
pretstavuva dr`avata, vrhoven
komandant e na vooru`enite
sili na Makedonija, a svoite
prava i dol`nosti gi vr{i vrz
osnova i vo ramkite na Ustavot
i zakonite.
Pritoa dol`nosta Pretsedatel na Republikata – taka barem veli Ustavot – e nespoiva
so vr{ewe na druga javna funkcija, profesija ili funkcija vo
politi~ka partija. No, Ustavot
veli deka toj e odgovoren i za
kr{ewe na Ustavot i zakonite
vo vr{eweto na svoite prava i
dol`nosti. Mo`ebi najva`no
od se – vo kontekst na toa {to
raboti vo posledno vreme – e
deka u`iva imunitet.
12
Dali ovie podatoci (fakti) se
to~ni? Kako stojat rabotite izgleda
deka denes ovie fakti se neto~ni ili
ajde da upotrebime eufemizam i da
re~ime deka se zastareni. Koga e vo
pra{awe imeto naj~esto se odziva na
nazivot ‘‘sultan‘‘, no u`iva i koga }e go
nare~at ‘‘pa{a‘‘, taka {to ve}e nikoj ne
mu se obra}a so Branko Crvenkovski,
tuku mo`ebi povremeno so BC. U{te od
pretsedatelskite izbori od 2004-ta
ne e Pretsedatel na Republika Makedonija tuku „gra|aninot‘‘ od pri~ina
{to nitu izlezenosta na izborite
be{e kolku {to nalaga zakonot, nitu
pak dobienite glasovi onolku kolku
{to gi izbrojaa negovite poslu{nici
od tajfata „pi{toli i rozi ‘‘.
Ako ne mi veruvate proverete vo
izve{tajot na OBSE/ODIHIR za pretsedatelskite izbori 2004. Vo posledno vreme ne ja pretstavuva dr`avata
tuku raboti protiv nejzinite intere-
si gi ko~i nazna~uvawata na ambasadorite, ne gi potpi{uva ukazite na
zakonite, pomiluvawa i abolicii za
kriminalci deli kako od rakav, bez
sram i perde), no zatoa pak e doka`an
borec za obedinuvawe na opozicijata
i konsolidirawe na SDSM negovata mu
‘‘dr`avotvorna‘‘ partija (vo pretsedatelskiot kabinet sobira opozicioneri so somnitelni vrednosti i zaedno
kovaat zagovori protiv pozicijata i
izvr{nata, zakonodavnata i sudskata
vlast).
Vistinski lider na opozicijata!
Toj toa i ne go krie. Imal dol`nost
kon partijata {to ja osnival i ~ij
lider bil dolgi godini. A, {to
pravime so dr`avata Makedonija? Pa
taa i ne e tolku bitna ili {to }e mu
e dokolku ja izgubi Partijata. Pravi
se – ama bukvalno s$ dozvoleno i ne
dozvoleno – toa da ne mu se slu~i:
propa|aweto na SDSM i gubeweto na
liderskata pozicija. Uzurpira dr`avna funkcija i
toa najvisokata, trguva so
politi~ki partii, ucenuva i
go napa|a Sobranieto na R.M.
i se obiduva da „izbri{e‘‘
izvr{na vlast i da zbri{e
i minimizira celo sudstvo.
Kade vo site ovie negovi
‘‘dol`nosti‘‘ ima osnova i
ramka od Ustav i zakoni?
Nitu traga nitu glas, saka{
od osnova ili pak od ramka
na Ustav i zakoni. Za li~nost
i karakter da ne zboruvame.
A za obraz i sovest, podobro
i da ne pomisluvame. Tie se
negoviot demokratski deficit - gi nema.
Skandalozno!! Nevidena
sramotizacija!!!
Za se e vinoven imunitetot. Zatoa i veli deka kolku
i da go napa|aat toj ne se
pla{el. Dobro be lu|e }e se
najde li ma` vo dr`avata da
ni go pregleda Branko? Ima
li dovolen broj na lu|e so
........ da povedat postapka za
utvrduvawe na odgovornost,
ima li sudija vo Ustavniot
sud {to mo`e da odlu~uva za
negovata odgovornost?
Periskop
Jok – nema takov, pa najgolem
broj od niv toj tamu gi udomi u{te so
vreme. Ajde da vidime koj e toj junak
{to }e mu go odzeme imunitetot. U{te
pri samata pomisla na takvo ne{to
im se tresat ga}ite. I koj sega vo vakva situacija }e {titi ustavnost i }e
brani zakonitost?
Pa se znae: Papata! Za nego pravnata konstitucija na dr`avata e edna
monumentalna fantazima. Brankovoto pravo e golema iluzija. Toj i
koga se pribli`uva kon pravoto, a
osobeno koga se oddale~uva od pravdata, za nego tie – pravoto i pravdata
– se plod na negovata fantasti~na
imaginacija. Taka vo devedesettite
godini toj se pogri`i da donese eden
kup nepravedni zakoni, osobeno vo
periodot 1994 - 1998 godina. Na ovoj
plan ne e za potcenuvawe i periodot 2002 - 2006 godina, a osobeno
2004 - 2006 koga kontrolira{e s$,
ama bukvalno s$. Sega lesno mu e na
„sozdava~ot na pravoto‘‘ da se transformira vo „primenuva~ na pravo‘‘ pa
saka{ deli pomiluvawa za Veru{evci
i ostanatite osudenici od SDSM,
dali abolicii za Zaevci i drugite
SDSM-ovski finansiski fenomeni,
poto~no parafenomeni koi preku
zloupotrebi na dol`nosta sakaat da
dobivaat me|unarodni nagradi za
razvoj na lokalnata samouprava. Lu|e
toa e destrukcija na pravoto. Toa e
ozakonuvawe na va`ewe na nepravoto
ili kratko i ednostavno ka`ano nepravda i bezvlastie istovremeno.
Pravna
kontaminacija
od
naj{teten vid. Metafori~no ka`ano
toa e paradoks na vladeewe na pravo
odmetnato vo planina kako vladeewe
preku zloupotreba na pravoto. Surovo
i nemilosrdno razoruvawe na pravoto.
Zna~i pravoto {to go primenuva
Branko pribegnuva kon iluzii taka
{to toa e izvor, no i sredstvo za negova dehumanizacija kako i pogodno
orudie za odr`uvawe na pravna nesigurnost se do negovoto nazna~uvawe
za lider na SDSM i otpo~nuvaweto na
‘‘operacijata‘‘ za ‘‘spasuvawe na Makedonija‘‘. Toga{ site ovie predupreduvawa, povici i predlozi nekoj da go
pregleda Branko }e bidat zadocneti
i nepotrebni.
Na krajot: u{te li ne mi veruvate
za nemaweto senka od Pretsedatel?
Prva pretsedatelska izjava
“Gord sum {to na ovie izbori ja
dobiv poddr{kata od pripadnicite
na site etni~ki zaednici, {to za mene
glasaa Makedonci, Albanci, Turci,
Srbi, Romi, Vlasi i Bo{waci. Dobrite me|uetni~ki odnosi se stolbot
na stabilnosta na Makedonija, tie se
preduslov za ekonomski razvoj i napredok i najkratok pat do evroatlantskite
integracii”, re~e noviot pretsedatel
Branko Crvenkovski, vo svojot govor po
sve~enata izjava vo Sobranieto, so koja
oficijalno ja prezede pretsedatelskata funkcija.
Toj pred prisutnite vo parlamnetot
potencira{e deka kako pretsedatel na
dr`avata }e se posveti na me|uetni~kata
doverba, i Ramkovniot dogovor }e bide
vo celost i navreme sproveden.
“Ako na{ata idnina ja gledame vo
Evropa, toga{ kako nacija treba da se
podgotvime, Makedonija - dr`ava na ednakvost i ramnopravnost, na me|usebna
solidarnost i lojalnost, na zaedni~ki
interesi i celi. Makedonija obedineta
i splotena, integrirana doma - integrirana vo Evropa. Takva Makedonija
posakuvame”, re~e Crvenkovski.
13
ILUSTRIRANA REVIJA ZA ISELENICITE OD
Makedonija
%2+)4&+"')#"R&4[$+"E)/+&+$#*&+),")'"(*"1")'")\'-1$+,-*$*&*)1&)+-[$#")U+1"*(#"
Oko
,'4#!-&*()*4')'%%*%%&'!1-.%%
Razgovara{e: Elena
Orov~anec-Spiroska
Na denot na patroniot praznik na
Univerzitetot Sv. Kiril i Metodij vo
Skopje, pretsedatelot na Republika
Makedonija, Branko Crvenkovski Ve
odlikuva{e so visoko dr`avno priznanie. Ordenot e potvrda pove}e za
Va{ite anga`mani i rezultati na planot na hrvatsko-makedonskata kni`evna
i kulturna sorabotka.
Svoite najvredni rezultati vo Zagreb gi ostvari Georgi Kap~ev. Diplomatski aktivnosti ostvaruvaa Konstantin i Andreja D. Petkovi~.
Ordenot za zaslugi za Makedonija,
koj go primiv od pretsedatelot Branko
Crvenkovski, neosporno e eden od najuglednite i najzna~ajnite nastani vo
mojot `ivot. Toa e zna~ajno i uva`eno
priznanie, koe go do`ivuvam kako ~est,
pofalba i obvrska da prodol`am so
isto tempo i so ista cel - promocija
na kulturnite, kni`evnite, jazi~nite
i na drugi vrednosti na makedonskiot
narod kon svetot. Nesoborliv e istoriskiot fakt deka nekoi isklu~itelni
slu~uvawa za istorijata na makedonskiot narod se slu~ile tokmu vo Hrvatska,
pe~ateweto na Zbornikot na bra}ata
Miladinovci, objavuvawe na prvata
poetska zbirka na makedonski jazik, no
ima{e i drugi interesni slu~uvawa, na
primer mnogu uspe{nata promocija na
Kap~ev na Makedonija, potoa dejstvuweto
na makedonskite studenti vo Zagreb, vo
predvoeniot period vo korist na Makedonija, {to e edna isto taka zna~ajna
alka me|u hrvatskata i makedonskata
antifa{isti~ki orientirana intelegencija. Postojat mnogubrojni, mnogu
intenzivni kontakti me|u hrvatskite
i makedonskite prerodbenici, od koi
14
%H7M:;:)<?=)?M595B)
@:)68:<658>A5A:A)B7)
=7;59:B><A>;7A7E)
M>95DX>)>BA585<:A)J7)B57)
87<A5):9)95B)@:)95B)B79@:8)
:9)P87B>G>A5)B7)!7;59:B>D7Q)
2)+7G>B:@7A7)>J85;7)]5)6:2
M59>=5E)<:)9H7M:;:)<=><H5B7)
6:87;7)B7=58B:)D7)?6:A85M>@)
@:)<@:D:A)P:@:8E)>=7DX>)D7)@:)
6859@>9)=7;59:B<;7A7)7;2
A?5HB7)<5P7IB:<A)J7);:D7);7;:)
^?=7B><A)>)B7?FB>;)B7@><2
A>B7)<?=)@8J7B
nekoi kako bra}ata Petkovi} dejstvuvaa
vo Hrvatska kako diplomati na carska
Rusija, Konstantin vo Dubrovnik, a Andrea vo Rieka. Toa e toj istoriski kontinuitet koj uka`uva na mnogu plodna i
konstruktivna sorabotka me|u dva bliski slovenski narodi, denes suvereni
zemji, Makedonija i Hrvatska.
Va{a posebna tvore~ka qubov e
osnovopolo`nikot na sovremenata
makedonska literatura Ko~o Racin.
Nemu mu ja posvetivte me|u drugoto,
knigata Racin vo Hrvatska. Da se potsetime, dobitnik ste na po~esnoto
Racinovo priznanie. Kako go
do`ivuvate negoviot poetski genij?
Racin mi be{e poseben predizvik,
posebno zaradi toa {to ~esto prestojuval vo Hrvatska, me|u Hrvatite i Srbite
Oko
%%-!%%/.'&*3*)#%%5-0#!"1'
vo Hrvatska steknal mnogubrojni prijateli i sorabotnici i vo Hrvatska gi
objavil pove}eto od svoite pe~ateni
dela, vklu~uvaj}i ja i zbirkata Beli
mugri. Knigata Racin vo Hrvatska e
obid za sistematizacija i rekonstrukcija na racinovite prestoi vo Hrvatska,
po~nuvaj}i od sudeweto vo Split, do
pe~ateweto na zbirkata. Neodamna objaviv u{te dva truda za Racin, edniot e
moe li~no do`ivuvawe na Racin, drugiot e posveten na negovata brilijantna studija za bogomilite, koja so svojot
kvalitet i denes me fascinira, bidej}i
dosta dobro sum zapoznaen so bogomilskoto pra{awe na ovie prostori, so ogled
na toa {to se smetaat za „eres”, pojavi
koi mnogu me interesiraat. Dobivaweto
na Racinovoto priznanie va`no e za
mene kako makedonist, bidej}i toa avtomatski Ve stava na listata na vrvni
racinolozi. Kako poet ne bi go narekol genije, toj pripa|a na strujata na
me|uvoenite socijalni poeti, koi jasno
i glasno progovorile za socijalnata zagrozenost na siroma{nite. Po kvalitet
mo`e da se vbroi me|u hrvatskite sovremenici, no goleminata na taa zbirka
prvenstveno e vo nejziniot jazik, koj
vsu{nost i dava istorisko zna~ewe vo
sovremenata makedonska kni`evnost.
mestija nanapred na{ata dosega{na,
relativno skromna sorabotka. Toa se
golemi uspesi i od ednata i od drugata
strana, bidej}i i dvata sobira bea izvonredno organizirani, mediski dobro prateni i uspeaja da soberat golem
broj hrvatski i makedonski slavisti,
koi ovoj pat, vo svoite trudovi, glavno
komparativno se osvrnaa na odnosite
me|u na{ite kni`evnosti i jazici.
Nie denovive vo Rieka go objavivme
prviot Zbornik od rije~kiot sobir, koj
e pe~aten na hrvatski, {to zna~i deka
makedonskite tekstovi se prevedeni na
hrvatski. Drugiot zbornik, onoj „ohridski” }e bide na makedonski jazik,
{to zna~i deka site na{i tekstovi }e
bidat prevedeni. Rie~kiot Zbornik
sodr`i 319 stranici i 25 makedonski
i hrvatski avtori. Promocijata sakame
da ja napravime koga od pe~at }e izleze
i drugiot Zbornik, i toa vo Rieka i
vo Skopje. Mislam deka vaka koncepirani sobiri imaat idnina, bidej}i gi
povrzuvaat i lu|eto od strukata, {to
zna~i deka sme profitirale i ednite
i drugite i sme napravile golem ~ekor
kon ponatamo{nata me|usebna sorabotka. Vpro~em toa se prvite golemi
hrvatsko-makedonisti~ki me|unarodni
sobiri na tema na{e prepoznavawe i
zapoznavawe.
Da se vratime na studentskite denovi vo Zagreb, vreme koga se zaroduva vo Vas qubovta kon makedonskata
literatura.
Univerzitetot vo Rieka i Institutot za makedonska literatura
od 2007 godina, rabotat na nau~noistra`uva~kiot proekt Tradicija i
kontinuitet vo makedonsko-hrvatskite vrski. Kako te~e negovata rabota i koi se o~ekuvawata od Proektot?
Site vo ovie gorini so zadovolstvo bi se vratile vo studentskite
denovi, i toa ne samo zaradi makedonskata kni`evnost. Bea toa denovi na
entuzijazam, studentski bunt, zanes, pa
i odredena romanti~arska naivnost, no
be{e toa ubavo vreme vo koe se vklopi
i makedonskata kni`evnost. Ednostavno se slu~i nekoja hemija koja trae i
denes.
Poznati se Va{ite anga`irawa
okolu dvete makedonsko-hrvatski
nau~ni konferencii vo Rieka i
vo Ohrid. Letovo izleze od pe~at i
Zbornikot od Prvata konferencija.
Re~ete ni ne{to pove}e za nivnata
idnina?
Dvata nau~ni sobira koi gi imavme
vo Rijeka i vo Ohrid, zna~itelno ja po-
Vistina, nie imame me|unaroden
proekt i golemi o~ekuvawa vo rezultatite. Hrvatskiot tim go vodam jas,
makedonskiot d-r Vasil Tocinovski.
Planovite se mnogubrojni, {to vklu~uva
nau~ni istra`uvawa i objavuvawe na
rezultatite, no i preveduvawe na odredeni tekstovi, kako i usovr{uvawe na
pomladite sorabotnici na proektot, od
koi edna kole{ka od hrvatskiot tim,
Sa{a Laj{i}, ve}e vtor pat prestojuva
na Seminarot za makedonski jazik, kultura i literatura vo Ohrid. So nea za
prv pat se i trojca na{i studenti na
kroatistika, vo koi gi gledam temelite na idnata rie~ka makedonistika.
Za sega planirame objavuvawe na eden
leksikon od univerzalen tip, koj }e gi
sodr`i site odrednici na onie Makedonci i Hrvati, koi so svoite trudovi
ili dejstvuvawe vo tekot na minatite
vekovi pridonele za na{eto me|usebno
zapoznavawe. Od druga strana, pak, ~lenovite na dvata tima se dol`ni samostojno da istra`uvaat i da objavuvaat
kako i da u~estvuvaat na nau~ni konferencii.
Sorabotkata me|u na{ite dve
dr`avi bi rekle, deka e izvonredna.
Nema ni{to {to ne deli i razgraduva. Kako poznat makedonist kakvi se
Va{ite sogleduvawa za makedonistikata po{iroko i za nejzinite perspektivi?
Tuka moram da bidam kriti~en. Mislam deka makedonskite institucii, osobno va{eto resorno Ministerstvo za
obrazovanie, dejstvuva mnogu bavno i
ne go sledi na{eto tempo. Jas s$ u{te,
zna~i ~etiri godini, ~ekam da se re{i
statusot so lektor za makedonski jazik
vo Rieka na Filozofskiot fakultet. Ne
znam ni samiot so kogo li ne sum razgovaral za toa, duri i so pretsedatelot
Crvenkovski, makedonskite i hrvatskite
ambasadori, rektorot na skopskiot Univerzitet, so direktorkata na Seminarot
vo Ohrid, a i ponatamu se ne{to se ~eka.
A nie vo Rieka napi{avme programi i
toa za tri izvonredni studii koi bi im
gi ponudile na na{ite studenti -studii
za makedonska kultura i civilizacija,
za makedonska kni`evnost i makedonski jazik. E, pa sega, komu mu e vo interes
toa da ne se realizira? Od druga strana,
pak, dlaboko sum ubeden vo prosperitetot na makedonistikata, bidej}i
interesot za nea raste od den vo den
nadvor od granicite na Makedonija. Eve
primer, nie od Rieka vo tekot na ovie
dva sobira u~estvuvavme so triesetina
i pove}e nau~nici i isto tolku referati, {to e evidenten dokaz za makedonistikata vo Hrvatska, osobeno na rie~kiot
Filozofski fakultet.
Rekovte go sakate Racin, a so negovata misla „]e pobedime” se obrativte na sve~enosta vo Rektoratot na
skopskiot Univerzitet.
Po~esten sum {to sum nadvore{en
~len na Makedonskata akademija na
naukite i umetnostite so koja izvonredno sorabotuvame. So Institutot za
15
Oko
ILUSTRIRANA REVIJA ZA ISELENICITE OD
makedonska kni`evnost imam prekrasna, kolegijalna i stru~na sorabotka,
koja se nadevam deka }e prodol`i.
Seminarot poretko go posetuvam, no
sekoga{ pravam ne{to za {to pove}e
moi studenti da bidat del od taa zaednica. Vo Rieka sum ~len na dru{tvoto
„Ilinden” koe razvi fantasti~na sorabotka so gradot Rieka i op{tinata
i stekna isklu~itelen ugled me|u
Rie~ani. Me|u moite prijateli mo`am
da vbrojam mnogubrojni Makedonci i
Makedonki, no za da ne bi zaboravil
nekogo nema da gi imenuvam. No, moram
da naglasam deka imam izvonredna sorabotka so d-r Vasil Tocinovski i d-r
Loreta Georgievska-Jakovleva, Ilija
Hristodulov, Mihajlo Dav~evski, d-r
Borislav Pavlovski, so kogo i najintenzivno sorabotuvam. Racinovata izreka ]e pobedime, so dlaboko smislena
poraka namerno ja upotrebiv vo svojot
govor, imaj}i ja predvid makedonskata
aktuelna sega{nost za koja kako humanist i nau~nik navistina sum vrzan.
Mo`ete li da ka`ete nekoi od
anga`manite koi Ve preokupiraat
a se odnesuvaat vo neguvaweto i
razvivaweto na makedonskata sorabotka.
Promocija na makedonskata sovremena kni`evnost vo dnevnite vesnici
na Hrvatska, pred se vo Novi list,
potoa prikazi i recenzii na novoizdadeni makedonski knigi od oblasta
na istorijata na kni`evnosta vo
nau~ni spisanija, animacija na mladi
kroatisti za makedonskata kni`evnost
i jazik, promocija na makedonskite
praznici i zna~ajni slu~uvawa od
makedonskata istorija vo prigodni
predavawa, radio i TV-emisii vo
Hrvatska, sorabotka so makedonskiot
ambasador, prifa}awe na makedonskite profesori kako gosti predava~i
na Univerzitetot vo Rieka, vsu{nost
bilo kakvo lobirawe za makedonsko
podobro utre.
Kako ~ovek so poveke anga`mani
na odgovorni zadol`enija, kako neumoren istra`uva~ na kni`evnoto
minato, kako ja do`ivuvate makedonskata nau~na misla.
Bi se zadr`al na moeto potesno
podra~je - istorija na kni`evnosta.
Mislam deka s$ u{te mnogu mladi
nau~nici, no i onie na moi godini
(57) nemaat dovolno hrabrost da
se ottrgnat od odredeni {abloni
vo valorizacijata na makedonskata
kni`evnost, kako i da se oslobodat
od neosporno golemite primeri. So
toj problem se sre}avav i jas, prvo bev
sledbenik na Bar~, a potoa na [icel
16
vo aparaturata na kni`evnata valorizacija i analiza, se dodeka ne go
pronajdov svojot sopstven pat. Mislam
deka premnogu se citira, premnogu se
povikuva na velikani, a se donesuva
mnogu malku novo. No, me|u mladite
nau~nici vo Makedonija, nao|am i
nekoi koi imaat {ansa da se profiliraat vo mnogu kvalitetni istori~ari
na kni`evnosta. Na mislewe sum deka
vo sogleduvaweto na istorijata ni
treba odredeno provetruvawe, osloboduvawe od mitovite i legendite
kako i od avtoritetite na neospornite velikani. Treba ednostavno da se
misli so svoja glava, i da ne se gleda
makedonskata kni`evnost vo soodnos
prema bugarskata, gr~kata ili ruskata,
tuku da se pro{irat tie horizonti kon
zapadnite op{testva i kni`evnosti
i so komparativna metoda da se vospostavat realni mo`nosti, rezultati i dostignuvawa na makedonskata
kni`evnost vo familijata na evropskite kni`evnosti.
Makedonija
[to Ve privlekuva i {to bi
odvoile od nea?
Osobeno me privlekuva 19. vek,
so koj intenzivno se zanimavam kako
vo makedonskata taka i vo hrvatskata
kni`evnost. Me interesiraat pogledite
na mladite istori~ari na kni`evnosta,
osobeno na onie koi se zanimavaat so
19. vek. Gi po~ituvam i gi uva`uvam velikanite na makedonskata nau~na misla, vpro~em tie se moi u~iteli, no dojde
vreme kni`evnite procesi da mo`at da
se promisluvaat i na drugi na~ini. Me
odbivaat stru~ni ili nau~ni knigi koi
ne nosat nikakvi novi soznanija, tuku
po koj znae koj pat se citira citiranoto ili se povtoruvaat poznati podatoci
ili avtori koi vo ne{to vidoizmeneti
formi objavuvaat ne{to {to go objavile ve}e nekolku pati. Takvite knigi
ne me interesiraat, toa e nepotrebna
hiperprodukcija na ve}e odamna re~eno
i poznato.
I na krajot, dali podgotvuvate
ne{to novo na planot na hrvatskomakedonskata kni`evna i kulturna
komunikacija?
Prioritet mi e doveduvaweto na
makedonski lektor vo Rieka, bidej}i
ako toa ne go realizirame toga{ izleguvame neseriozni, prvo jas, a boga
mi i makedonskata strana. Pi{uvam
ne{to {to bi sakal da bide novo i
osve`itelno, ili barem da provocira
ako ni{to drugo. Se nadevam deka }e
uspeam. Sakam da ja intenziviram sorabotkata so Fakultetot vo Bitola, kako
i so Filozofskiot i Filolo{kiot
fakultet vo Skopje. Sekako, moram
poleka da po~nam da se podgotvuvam
za na{iot tret me|unaroden hrvatskomakedonski sobir, koj }e se obidam da
go organiziram na ostrovot Kor~ula.
'&1-'-)&%)!"#$%&'(#"*"),"$%'-.")1&)(-%'$[)
2))/&W'")/+&(R"1"*")ab24&%-3'-'"))'")!/\&),")'[1
Dijaspora
5.*7&'&*8'%7'%
,$'!*)#%.#3*)')-.*
O
vaa godina e mnogu zna~ajna za
Makedonskata zaednica vo Nov
Ju`en Vels na kulturno-prosvetno pole zatoa {to dve eminentni prosvetni organizacii
MLD “Grigor Prli~ev” i MPUO za NJV proslavuvaat 30-godini od formiraweto.
Imeno na 10 avgust 2008 godina po~na
proslavata na 30-godi{ninata od rabotata na Makedonskiot prosvetno u~ili{en
odbor za Nov Ju`en Vels, so programata
vo koja nastapija u~enici od site makedonski etni~ki sabotni u~ili{ta i
u~enicite od redovnite u~ili{ta kade
{to se izu~uva makedonskiot jazik.
Vo Kulturno obrazovniot centar
“Ilinden” vo Rokdael u{te od ranite
~asovi vrie{e kako vo ko{nica. U~enici
i roditeli od site delovi na Sidnej
od Boniring, Benksteon, Kalton, Jaguna,
Rokdael... oble~eni vo uniformi i makedonski narodni nosii ja ispolnija gornata sala na kulturniod dom
do crkvata “Sv. Petka” vo
Rokdael.
Programata ja vode{e
g-|ata @aklina Mihajlova
- pedagog ili u~itelkata
od Kalton, sekoga{ podgotvena i raspolo`ena da
dade s$ od sebe vo vakvi
prigodi i proslavi. Mihajlova najprvo gi pozdravi prisutnite od imeto na
organizatorite a potoa
dade kratko objasnuvawe
za programata nare~ena
Drevna Makedonija zatoa
{to i drevnite Makedonci
go neguvale recitiraweto
i govoreweto kako posebna veli~ina.
Potoa taa gi zapozna prisutnite deka
proslavata na MPUO za 30-godi{ninata
}e zavr{i na 8-mi noemvri, a najdobrite
recitatori na taa finalna ve~er }e bidat
nagradeni so vrednosen ~ek od po 50, 30
i 20 dolari za prvite tri mesta. Vo programata {to trae{e pove}e ~asovi prodefiliraa okolu 98 u~esnici, a bea nagradeni devet od niv vo tri kategorii so po
tri nagradi, a ostanatite u~enici dobija
priznanija za u~estvo na natprevarot po
recitirawe.
@iri-komisijata vo sostav: Zora Janeva nastavnik, Pero Dam~evski - Kocin
$9B7)<65G>D7HB7)B72
P87972JH7A5B)=597H)J7)
95G7A7):9)J7M7@>IA5)=?)
M5I5)9:95H5B7)B7)$B98?)
#:J78:@<;>Q)48?67)NQ))-2@:)>)--28:)
:995H5B>5_)[email protected])B7P8797)$=>H>D7)
#7<5@<;7E))`287)B7P8797)"B72
!78>D7))R>@8>B>F)>)a2A7)B7P8797)
,:8>G7)'7?=:@<;7)48?67)`Q))---2A:)
>))-12A:):995H5B>5_))[email protected])B7P8797)
U8><A>B7)0H7K5@<;7E))`287)B7P8797)
0>H)$ZA>=:@<;>)>)a2A7)B7P8797)
.@5A7B;7)07HA:@<;7Q)48?67)aQ))12A:)
>))1-2A:)):995H5B>5_))[email protected])B7P8797))
!>^7>H)!>^7DH:@E)`287)B7P8797)
(A5Z7B)(A78;:@<;>))>)a2A7)B7P8797)
"H5;<7B987)#:A5@<;7Q
poet i Galina Todorovska nastavnik,
vlo`ija golem trud za da gi odberat najdobrite recitatori, i barem pribli`no
da ja zadovolat pravdata vo golemata
konkurencija gi dodeli nagradite na
slednite u~enici:
Edna specijalna nagrada - zlaten
medal za decata od zabavi{te mu be{e
dodelena na Endru Kozarovski u~enik od
Kalton.
Grupa 1. I-vo i II-ro oddelenie; Prva
nagrada Emilija Kasevska, Vtora nagrada
Ana-Marija Livrini~ i Treta nagrada
Zorica Naumovska
Grupa 2. III-to i IV-to oddelenie;
Prva nagrada Hristina Bla`evska, Vtora
Pi{uva:
Pero Dam~evski - Kocin
Sidnej - Avstralija
nagrada Bil Eftimovski i Treta nagrada
Cvetanka Baltovska.
Grupa 3. V-to i VI-to oddelenie;
Prva nagrada Mihail Mihajlov, Vtora nagrada Stefan Starkovski i Treta nagrada
Aleksandra Kotevska.
Ovde e bitno da se potsetat ~itatelite
deka i vo minatoto se organiziraa sli~ni
koncerti i proslavi no sepak ovaa be{e
posebna so u~estvo na golem broj u~esniciu~enici i so natprevaruva~ki karakter,
den koga srceto na ~ovek }e mu izleta od
radost slu{aj}i gi najmalite pa s$ do pogolemite de~iwa, generacii izrodeni na
ovie dale~ni avstraliski prostori koi
tolku ubavo zboruvaat i u{te poubavo
recitiraat na makedonski.
Toa e vistinsko bogatstvo za
eden narod nacija kako {to
e makedonskata, koja cvrsto
opstojuva i go neguva na{iot
makedonski jazik, na{ata
kultura i identitet. Pokraj
roditelite sepak najgolemo
priznanie treba da im se
oddade na site prosvetni
rabotnici i ~lenovi na
Odborot od formiraweto
vo dale~nata 1978 god. Do
denes za opstojot i rabotata na ovoj MPUO, ovaa e
najmasovna institucija od
vakov karakter nador od
granicite na Makedonija.
Golema gre{ka a i odgovornost e na onie roditeli koi od opravdani ili neoprvadani pri~ini nivnite
deca ne go izu~uvaat makedonskiot jazik,
a doka`ano e od eminentni stru~waci
lingvisti deka decata koi govorat dva i
pove}e jazici se pobogati i pouspe{ni.
Po~ituvani roditeli, zapi{ete gi
va{ite deca vo edno od makedonskite
sabotni u~ili{ta, ili vo centrite kade
{to se izu~uva makedonskiot jazik.
Nikoga{ ne e docna, va{ite deca eden
den }e Vi bidat beskrajno blagodarni,
proizleze kako poraka od ovoj nastan
na MPUO za Nov Ju`en Vels.
17
Makedonija
R-R["'")"'%&1(#")(*&-R#&1(#")/&$*$(")1&%-*$R#")))
ILUSTRIRANA REVIJA ZA ISELENICITE OD
++389
.-!*&')'%&#%(#%%
„Od neodamna sum vo [vedska.
Nekade ~etiri godini otprilika. Nekoga{ ~ovek i ne predviduva {to }e se
slu~i vo `ivotot. Vo su{tina `ivotniot pat nikoj nikoga{ ne znae kade
}e go naso~i i kade }e go zavr{i svojot
`ivot. Ovde vo [vedska mislev deka
sum blizu do Makedonija, deka ne sum
taka daleku od mojata rodina, deka s$
{to }e posakam od Makedonija }e mo`am
da go imam i koga }e posakam }e mo`am
povtorno da bidam vo Makedonija. Me|u
Makedoncite sum, nedaleku od Makedonija, a sepak daleku.” ja po~nuva
svojata prikazna Liljana Andonovska
Stoilkovska.
Vo [vedska `iveat i rabotat okolu
20. 000 Makedonci, a ve}e vtorata generacija ja izrodi i tretata generacija
Makedonci. Prvata generacija mnogu
poorgannizirano otide vo [vedska.
Vo 60-tite godini ima{e napliv na
iseluvawe vo [vedska preku Zavodot
za vrabotuvawe i dogovorot {to be{e
potpi{an me|u dvete zemji za potreba
od rabotna sila od Makedonija vo [vedska. Taka i nastana toj etnikum vo [vedska na dijasporata i toa se prakti~no
se prvite nikulci na Makedoncite vo
[vedska koi dojdoa da pobaraat par~e
18
Pi{uva
Emilija Petreska
/8>)!7;59:B<;>:A)
<:D?J)@:)[email protected]<;7)
87M:A>)>)K5B<;>:A)
7;2 A>@);:D)<5)J7H7P7)J7)
J7F?@[email protected])B7)
=7;59:B<A@:A:)>)6859)<5)
B7)=7;59:B<;>:A)D7J>;Q
leb so cel potoa da se vratat vo Makedonija. No, ne e sekoga{ onaka kako {to
se planira. Sekoj koj zaminal retko koj
mo`e da se vrati nazad. Se formiraat
semejstva i taka Makedonecot ostanuva
rasprostranet po svetot.
„Iako mislev deka se mi e mnogu
blisko ve}e vo mene po~na da se ra|a
nostalgijata, bolkata kon svojata zemj, a
toa go ~uvstvuvam mnogu silno sekoga{
koga }e stapnam od avinot na Aerodromot vo Skopje. Moite aktivnosti se
naso~eni kon ona da se za~uva i neguva
makedonskoto da se predade makedonskoto {to se odnesuva na za~uvuvawe na
osnovnite elementi jazikot, kulturata
i kulturnoto nasledstvo. Seto ova na
nekoj na~in Makedoncite uspeale na
nekoj na~in da go za~uvaat, neguvaat ili
da rabotat na ova pra{awe, no za tretata
generacija mo`am da ka`am deka kaj niv
ne postoi takvo ~uvstvo za ~uvawe na
makedonskoto.”
„Tretata generacija malku ima takvo ~uvstvo. Mislam deka rodenite vo
[vedska ne se taka zainteresirani {to
se slu~uva vo Makedonija, a ne pak da go
imaat ona vistinsko makedonsko ~uvstvo {to treba da go imaat i da go nosat, a
u{te pove}e treba da go neguvaat makedonskoto vo sebe imaj}i go predvid toa
deka ni ~etvrtata ni petata generacija
ne }e mo`at da go izbri{at ona {to
bil negoviot dedo, ili ona {to bile
generaciite pred niv. Ne }e mo`at da
go izbri{at ona {to e tatko mu i {to e
toj, deka e samo Makedonec: Tie sekoga{
treba da go imaat i ~uvstvoto na neguvawe na svoeto. A }e go za~uvaat samo
niz razni formi koi op{testvoto gi
nalaga i niz dejstvuvawe na klubovite
i organizaciite kade makedonskata dijaspora e prisutna”.
No, ne treba samo da se ~uva i neguva
tuku i da se prezentira. A kako }e se
prezentira. Makedonski u~ili{ta so
nastava po makedonski jazik da rabotata stru~no, a nastavnicite ministerstvoto da gi nazna~uva. Vo klubovite i
organizaciite niz razli~ni formi na
sekcii aktivnosti, dru`bi da se ~uva
i neguva makedonskoto, a pred s$ da se
privle~e mladata generacija Makedonci koi bi go zasakale i qubomorno
bi go ~uvale makedonskoto za{to toa e
++389
)))-)$(*+"%$')\!$*'-#
7'0-.'1'
Makedonskite aktivisti vo [vetska, Liljana i Bor~e Andovski
edinstveno bogatstvo vrz koe treba da se
temeli i nivniot razvoj i nivniot napredok vo koe bilo op{testvo.
„Makedonskiot sojuz vo [vedska
vo koj sum ~len na upravniot odbor go
so~inuvaat sojuzite koi dejstvuvaat vo
[vedska. Vo ovoj sojuz raboti i @enskiot aktiv koj se zalaga za za~uvuvawe na
makedonskoto i pred se na makedonskiot
jazik. Prezentacijata na Makedonija
treba da se organizira preku lu|e koi
imaat poznavawe od toa. Nastavata po
makedonski jazik”.
Imaj}i gi predvid iskustvata koi gi
imaat drugite zemji bi bilo dobro da
razmislime na dvojazi~ni i trijazi~ni
u~ili{ta kade {to naporedno so stranskiot jazik makedonskiot jazik bi vlegol kako vtor jazik. Vakviot na~in na
rabota, proektot dejstvuva vo gradinkite vo Makedonija i se raboti pove}e
od 10 godini, po toj primer bi trebalo
da se odi i da se raboti i nadvor. Od
druga strana toa soznanie }e im pomogne
na u~enicite mnogu podobro da go sovladaat i sopstveniot jazik no i jazikot
na dr`avata vo koja `iveat.
„Interesno pra{awe za koi treba da
se zalaga i Makedonija i dijasporata e
zapoznavaweto na decata od me{anite
brakovi no i partnerite od me{ani
brakovi za zapoznavawe na kulturata
na Makedonija. Bi trebalo da se pravat
nekoi studiski prestoi za zapoznavawe
so kulturata i istorijata. Jas momentalno se zalagam za sproveduvawe na eden
proekt nasloven „Zapoznaj ja zemjata na
tvojot najblizok za da ja saka{ i zemjata
vo koja `ivee{“. Taka na primer vo eden
me{an brak i dvajcata treba dobro da ja
poznavaat kulturata i nasledstvoto na
drugiot partner za da mo`e da se izgradi
edna dobra, cvrsta i stabilna vrska.
Ponatamu moja zalo`ba e site dru{tva
da iznajdat novi na~ini na sorabotka
preku kompjuterskata tehnologija za da
se zbogati i soznanieto za Makedonija no i da se nadgradi iskustvoto vo
iznao|awe novi na~ini i formi za da
se zadr`i i opstoi makedonskata nacija
kade i da e”.
„Kako pretsedatel na `enite Makedonki vo [vedska se zalo`iv komunikacijata so Makedonija da ne prestane.
Toa ni go ovozmo`i Nacionalniot sovet
na `enite vo Makedonija. Nie pobaravme da bideme ~lenovi vo Nacionalniot
sovet na Republika Makedonija. Toa go
napravivme so pozitivno prifa}awe i
stanavme 99 - ~lenka na Nacionalniot
sovet, a mene me izbraa za koordinator
na `enite vo dijasporata. Bi trebalo
da se vospostavi komunikacija i sorabotka me|u aktivite na `enite na site
kontinenti za da mo`eme sploteno da
dejstvuvame i da rabotime, da napravime
zaedni~ka fela na `enite Makedonki, ja
zavr{i svojata kratka prikazna Liljana
Andonova Stoilkovska”, koja so svojata
energija i pozitivni misli za Makedonija potvrduva deka nema zaborav za
rodinata.
19
ILUSTRIRANA REVIJA ZA ISELENICITE OD
Makedonija
'Q$Q)%2+)(+c"')#$+-!E)/+$*($%"*$R)'")d`2*&),"($%"'-$)'")))
Portret
9-1#4%7'%*!&*&'
Genaralniot sekretar na OON Ban Ki Mun i pretsedatelot na Generalnoto sobranie na OON d-r Sr|an Kerim
N.E. d-r Sr|an Kerim ve}e trieset godini raboti vo diplomatijata. Pred edna
godina (17 septemvri) be{e izbran za
pretsedatel na 62. Generalno Sobranie na
Obedinetite Nacii. Za ovaa svoja funkcija d-r Kerim ima re~eno: „Ova e apsolutno vrv na mojata diplomatska kariera
i mislam deka nad toa nema {to pove}e
da se postignuva. Povisoka funkcija od
pretsedatel na Generalnoto sobranie na
ON vo sistemot na me|unarodnite organizacii ne postoi, pa spored toa ne znam
{to drugo ~ovek bi mo`el da o~ekuva i
da bara”.
G-dine Kerim, pred kraj ste na
Va{iot mandat, Pretsedatel na Generalnoto Sobranie na Obedinetite Nacii. Koi i kakvi se iskustvata dobieni
od rabotata vo ON?
20
Razgovara{e:
Angelka Mihajlovska
Ogromen predizvik e da se raboti so
pretstavnici na 192 razli~ni zemji i
postojano da se koordiniraat i harmoniziraat razli~nite pozicii i politiki. Obedinetite Nacii se edinstvenoto
globalno mesto kade {to interesite
i politikite na zemjite se sudiraat
na masa i kade {to prioritet vo rabotata e iznao|awe zaedni~ko re{enie po
odredeno pra{awe. Mojata uloga kako
Pretsedatel na Generalnoto Sobranie
na Obedinetite Nacii e da gi pomagam
politi~kite procesi i da gi ohrabruvam
zemjite-~lenki da postignat konkreten
napredok po odredeni zaedni~ki temi
od agendata za rabota na Generalnoto
Sobranie. Iskustvata vo ovoj pogled se
mnogubrojni i razli~ni. Sorabotkata
so zemjite-~lenki e odli~na i osobeno
me raduva faktot {to dobro gi primija
Portret
))))4$'$+"R'&*&)(&0+"'-$)'")&0$%-'$*-*$)'".-&P8:=5B)6859>J@>;)
5)87M:A7A7)<:)685A2
<[email protected]>G>)B7)NO`)
87JH>FB>)J5=D>)>)6:<A:D7B:)
97)<5);::89>B>877A)>)^78=:2
B>J>877A)87JH>FB>A5)6:J>2
G>>)>)6:H>A>;>)A5B95BG>>Q))
%>D7<6:87A7))68>9:B5<[email protected])J7)
7Z>8=7G>D7A7)B7)!7;59:B>D7)
685;?)B5DJ>B>A5)87JH>FB>)
Z:8=>)B7):8P7B>J>87L5)
>)95D<A@[email protected])%>85;A5B)
<@59:;)B7)JB7F7DB>)<@5A<;>)
B7<A7B>))@:)7=M7<79>A5)B7)
+56?MH>;7)!7;59:B>D7)@:)
458=7B>D7)>)[email protected]>D7E))>)
;7;:)6:<A:D7B)685A<[email protected]>;)@:)
&')@:)Y?D:8;
moite principi na rabota i sorabotkata e odli~na.
[to zna~i za Makedonija Va{iot
pretsedatelski mandat vo ON?
Za Makedonija toa pretstavuva
ogromna ~est, no i ogromno priznanie.
Pretsedatelot na Generalnoto Sobranie
go izbiraat site 192 zemji-~lenki. Ednoglasniot izbor na Makedonski pretstavnik e potvrda deka Makedonija vo
svetot se promovira kako aktivna zemja
na multilateralnata scena koja se zalaga za mir, bezbednost, sorabotka i za
re{avawe na site globalni problemi
preku svetskata organizacija. Republika Makedonija, koja vo minatoto be{e
korisnik na krizniot menaxment na
me|unarodnite organizacii, posebno
na ON preku misiite na UNPROFOR i
UNPREDEP, sega prerasna vo zemja koja
u~estvuva vo procesot na usoglasuvawe
i donesuvawe na najva`nite odluki vo
Obedinetite Nacii. Ova doka`uva deka
Makedonija ostvarila golem napredok
vo poslednive 17 godini od osamostojuvaweto, odnosno deka sega taa e aktiven
~initel vo sozdavaweto na globalniot
krizen menaxment i gradeweto na politikata vo ON. Spored toa, izvr{uvaweto
na pretsedatelskata funkcija vo Generalnoto Sobranie na ON za Republika Makedonija e golemo diplomatsko
dostignuvawe i priznanie za nejzinata
D-r Kerim so pretsedatelot na SAD Xorx V. Bu{
konstruktivna uloga i sorabotka vo regionot na Jugoisto~na Evropa.
Koj e va{iot stav vo vrska so problemot so imeto na Republika Makedonija?
Smetam deka pra{aweto za razlikite okolu imeto so Grcija dobi
mo{ne zaostrena dimenzija, osobeno
po spre~uvaweto Makedonija da dobie
pokana za ~lenstvo vo NATO na Sami-
tot vo Bukure{t. Procesot e doveden
vo edna osobeno te{ka i ~uvstvitelna
situacija. Mislam deka seto ova ne pridonesuva vo jakneweto na regionalnata
bezbednost i stabilnost, tuku naprotiv,
e sosema kontraproduktivno.
Neodamna izjaviv deka pokraj
razgovorite koi se vodat pod pokrovitelstvo na Obedinetite Nacii, NATO i
EU kako regionalni organizacii treba
posebno da se anga`iraat za da pomognat ovoj spor da se re{i na takov na~in
21
ILUSTRIRANA REVIJA ZA ISELENICITE OD
Makedonija
Portret
0*-/.'+*8'
I
skusen diplomat, ekonomist,
profesor i deloven ~ovek,
d-r Kerim poseduva i golemo
iskustvo na me|unarodnata politi~ka
i ekonomska scena i bogato znaewe
na sistemot na Obedinetite nacii.
Od 2000 do 2001 godina e minister
za nadvore{ni raboti na Republika
Makedonija, a istovremeno ja ispolnuva funkcijata Pretsedava~ na Procesot za Sorabotka vo Jugoisto~na
Evropa (PSJIE). Potoa, od 2001 do
2003 godina stanuva Ambasador i
postojan pretstavnik na Republika
Makedonija pri Obedinetite Nacii
vo Wujork. Vo ovoj period ja ispolnuva i funkcijata potpretsedatel
na me|unarodnata konferenciija za
finansirawe na razvojot (Monterej
2002) kako i na Svetskiot samit
za oddr`liv razvoj (Johanesburg,
2002). Pokraj toa, ~len e na grupata
na olesnuva~i na Pretsedatelot
na 56-to zasedanie na Generalnoto
Sobranie na Obedinetite nacii so
fokus na reformite na ON, kako i
koorganizator na Regionalniot forum za dijalog me|u civilizaciite
(Ohrid, 2003).
Vo ramki na negovata bogata
kariera dolga pove}e od tri decenii, d-r Kerim ja pretstavuva Republika Makedonija vo svojstvo na
vonreden i opolnomo{en Ambasa-
22
dor vo Sojuzna Republika
Germanija vo periodot od
1994 do 2000 godina, a od
1995 do 2000 godina i vo
[vajcarija i Principatot
Lihten{tajn. Vo periodot
od 1999 do 2000 godina
raboti kako specijalen
pratenik na koordinatorot na Paktot za stabilnost za Jugoisto~na Evropa.
Za vreme na negovata politi~ka kariera
vo porane{na SFR Jugoslavija, od 1989 do 1991
godina ja vr{i funkcijata pomo{nik minister i portparol vo Sojuzniot sekretarijat za
nadvore{ni raboti na
SFRJ. Od 1986 do 1989
godina e Minister za ekonomski odnosi so stranstvo vo Vladata na SR Makedonija.
Vo poleto na obrazovanieto, dr Kerim rabotel kako profesor na
Katedrata za me|unarodna ekonomija
na Fakultetot za ekonomski nauki
vo Belgrad, kako i gostin-profesor na Univerzitetite vo Hamburg
i Wujork. Avtor e na 9 knigi od
oblasta na me|unarodnata politika,
ekonomijata i mladinata, kako i na
pove}e od 100 nau~ni trudovi koi
se publikuvani vo pove}e zemji vo
Evropa.
Vo 1982 g. se zdobiva so titulata doktor na ekonomski nauki
(me|unarodna ekonomija) na Fakultetot za ekonomski nauki pri Univerzitetot vo Belgrad.
Zboruva angliski, francuski i
germanski.
Od 2003 godina d-r Kerim e
generalen direktor na Media Print
Makedonija vo Skopje, a od 2004 godina e pretsedatel na Upravniot
odbor na „Politika Novini i Magazini” vo Belgrad. Od 2006 godina e
generalen direktor na WAZ-medijskata grupacija za Jugoisto~na Evropa so sedi{te vo Viena.
Roden e na 12 dekemvri 1948 g.
vo Skopje. D-r Kerim e o`enet so
Sne`ana Lazova Kerim i ima tri
deca.
N.E. d-r Sr|an Kerim me|u svoite sonarodnici
{to nema da ja hendikepira Makedonija,
odnosno nema da bidat naru{eni nacionalnite interesi i identitetot na
makedonskata dr`ava. Ova pra{awe e od
egzistencijalen karakter za Republika
Makedonija i ima sekako i vnatre{no
i nadvore{no-politi~ka dimenzija od
kapitalno zna~ewe. Spored toa, mora da
mu se pristapi so seta serioznost i da
se sogledaat site mo`ni aspekti za negovo pozitivno re{avawe.
Kade i koga go gledate re{enieto
na makedonsko-gr~kiot spor?
Neblagodarno e da se navleguva vo
prognozi vo odnos na toa koga }e se
re{i pra{aweto, no sepak treba da se
zemat predvid oddelni objektivni determinanti kako na primer dobivaweto
na datum za otpo~nuvawe na pregovorite za ~lenstvo vo EU do krajot na godinava. Ottuka, potrebno e da se iznajde
re{enie so koe Makedonija mo{ne brzo
}e se integrira vo evro-atlantskite
strukturi, a Grcija }e prestane na toj
na~in da bide nezadovolen sosed komu
na bilo koj na~in mu se povredeni nacionalnite ~uvstva. Iskreno veruvam
Portret
vawe na direktni stranski investicii
vo na{ata dr`ava, promocija na na{ata
kultura, na istoriskoto, na prirodnoto
nasledstvo i na bogatstvo, kako na~in na
privlekuvawe na {to pogolem broj stranski turisti. Svedoci sme na vlijanijata koi
dijasporata mo`e isto taka da gi ima i na
politi~kata scena vo oddelni dr`avi.
Kakvi se va{ite li~ni iskustva od
kontaktite so Makedoncite vo dijasporata?
Iskustvata od kontaktite so Makedoncite bilo da se vo Germanija, [vajcarija
ili Amerika, se sekoga{ pozitivni.
Neodamna imav zadovolstvo da prisustvuvam na ve~era priredena vo moja ~est
od Makedoncite vo Toronto. Gord sum {to
na{ata dr`ava mo`e da se pofali so
uspe{ni i istaknati lu|e kako Xon Bitov
i Majk Zafirovski vo Kanada na primer.
Nivnata uloga treba da se ceni.
Naskoro Vi zavr{uva pretsedatelskiot mandat vo ON. [to ponatamu?
na severno - amerikanskiot kontinent
deka takvi re{enija se mo`ni, samo
treba na toa da se raboti intenzivno i
seriozno i nikoj da ne bega od svojata
odgovornost, osobeno ne NATO i EU.
Po priznavaweto na Republika
Makedonija pod ustavnoto ime od 120
dr`avi, kade e sopren procesot na
priznavawe?
Vo koi nasoki, spored Vas, }e se
razviva Makedonija?
Ne bi rekol deka toj proces e sopren, so ogled deka ne taka odamna, edna
od najbogatite zemji vo svetot, ~lenka
na G8 – Kanada, ja prizna na{ata zemja
pod nejzinoto ustavno ime, a postojat
izgledi istoto da go storat i nekoi drugi
dr`avi.
Mestoto na Republika Makedonija e
vo Severno-atlantskata Alijansa i vo
Evropskata Unija i imperativ za sekoja
makedonska vlada, pa i i za onaa {to
se oformi po neodamne{nite predvremeni parlamentarni izbori e da
raboti na ostvaruvawe na toa mesto.
Toa podrazbira mnogu rabota kako na
doma{nata, taka i na me|unarodnata
scena. Dobriot imix na Makedonija
na me|unarodnata scena mora da bide
propraten od soodvetno dobriot imix
i na doma{nata scena, {to podrazbira
deka Makedonija }e treba da go zabrza
tempoto na vnatre{ni reformi i da ja
razviva infrastrukturata - ekonomskata, tehnolo{kata, energetskata, patnata
itn. - so cel da obezbedi podobra klima
za investicii a so toa i podobar `ivoten standard za gra|anite. Vo tie nasoki
go gledam razvojot na dr`avata.
[to mo`e dijasporata da pridonese
za afirmacija na Makedonija?
Dijasporata ve}e pridonesuva za afirmacijata na Makedonija preku nejzinite
razli~ni formi na organizirawe i dejstvuvawe, za {to bev svedok dodeka bev
Ambasador na Republika Makedonija vo
Germanija i [vajcarija, no i kako Postojan Pretstavnik vo ON vo Wujork. Sekako
deka e potrebno natamo{no jaknewe na
vakvata uloga na dijasporata, kako preku
zasiluvaweto na koordinacijata na aktivnostite na afirmacija i lobirawe,
taka i preku natamo{no zasiluvawe na vrskite so instituciite vo Republika Makedonija, pred s$ vo funkcija na privleku-
Vo pove}e navrati istaknav deka mojot plan e na 1 oktomvri da se pojavam
na moeto rabotno mesto vo Viena, vo VAC
grupacijata kade {to ve}e pet godini
rabotam, a isto taka i vo „Media print” vo
Makedonija, {to e del od moite obvrski vo
ramkite na grupata VAC. Moite ambicii i
planovi se vrzani za moeto semejstvo i za
mojata rabota. Se drugo }e zavisi od toa
kako }e se odvivaat rabotite vo Makedonija bidejki najva`no mi e Makedonija
da se dvi`i po vistinskiot pat.
Dolgo vreme ste prisuten vo makedonskiot mediumski prostor. Spored
Vas kade se dvi`i makedonskoto novinarstvo denes?
Makedonskoto novinarstvo poslednive godini bele`i razvoen trend.
Svedoci sme na raste~kiot broj na novootvoreni mediumski ku}i i toa e pozitiven element na demokratskata izgradba
na sekoja dr`ava. Pritoa, na objektivnosta i kvalitetot vo istra`uva~koto
i analiti~koto novinarstvo gledam
kako glavni karakteristiki vo nivnata
rabota. Da bidam iskren, cenam deka s$
u{te nemame dovolen broj novinari i
urednici koi mo`at celosno da odgovorat na potrebite na istra`uva~koto i
analiti~ko novinarstvo. ]e mora mnogu
seriozno da se poraboti na planot na
dopolnitelnata edukacija vo redakciite.
Mediumskata grupacija na koja pripa|am
postojano raboti na implementirawe na
evropskite standardi na informirawe
vo Makedonija, vklu~uvajki go tuka i aspektot na educirawe na novinarskiot
e{alon. Toa e veruvam i edinstveniot
pravec vo koj treba da se dvi`i makedonskoto novinarstvo denes.
23
ILUSTRIRANA REVIJA ZA ISELENICITE OD
Makedonija
#-+$)W$+$/'"R#&(#-E)/+$*($%"*$R)'")!"#$%&'(#&*&)%+\3*1&)1&)R&()"'e$R$(
Dijaspora
,'4#!-&*8'%#!*&()1#&'%
M
oeto ime e Kire
!erepnalkoski.
Gali~anec
sum,
roden vo Skopje
(1953 godina) od
tatko Bla`e !erepnalkoski i majka Cveta Meloska i dvajcata od
Gali~nik. Od Skopje i Makedonija
zaminavme u{te dodeka bev mnogu
mal, koga imav samo tri godini.
So semejstvoto se naselivme vo
Roviw, Hrvatska. Tamu `iveevme
~etiri godini. Koga zapo~na naciona-lizacijata na imotot vo
toga{na SFRJ i ni gi odzemaa
restoranot i ku}ata vo Roviw se
obidovme da prebegame vo Italija.
Jas majka mi i brat mi bevme fateni na granica, a tatko mi izbega za
Italija. Bevme dve nedeli vo zatvor vo Pula, a potoa ne pu{tija.
Po godina i polovina so komunikacija preku pisma tatko mi dojde
od Pariz. Dobivme dokumenti za
da odime vo Pariz.
Pate{estvieto prodol`uva od
Evropa vo SAD i namesto Pariz, Wu
Jorka, a potoa i Los Anxeles stanuva vistinsko mesto za `iveewe na
semejstvoto !erepnalkovski
- Se preselivme vo Pariz vo
1959 godina kade {to `iveevme
dve godini, a ottamu zaminavme
za Wujork. Vo Wujork tatko mi
ne ja podnesuva{e klimata pa zatoa zaminavme vo Los Anxeles.
Vo Los An|eles zavr{iv osnovno,
sredno i visoko obrazovanie, a i
magistrirav za menaxment vo obrazovanieto. Celiot raboten vek
go pominav vo obrazovanie kako
profesor vo gimnazija. So magisterskata i izmenite vo Zakonot za
obrazovanie na Amerika mo`ev da
gi predavam site predmeti od prvo
oddelenie do fakultet, ja zapo~na
svojata prikazna !erepnalkoski,
popoznat me|u Makedoncite kako
Nalko.
24
&9)A7A;:)@:<2
6>[email protected])@:)9?^:A)
B7)=7;59:B<A@:2
A:E)97)D7)<7;7)>)6:F>[email protected])
8:9B7A7)A7A;:@>B7Q2)
-7;:)>J87<B7H)>):M872
J:@7B)@:)7=58>;7B<;>:A)
<><A5=E):<A7B7H)@585B)
B7)<@:>A5)=7;59:B<;>)
;:85B>E)67)A7;7)6:@5X5)
:9)[email protected]<5AA>B7)P:9>B>)
5)685A<597A5H)B7)!7;52
9:B<;:A:)98?IA@:)@:)R:<)
"Bf5H5<Q)47H>F;7A7)<@792
M7Q)B7@><A>B7)B5<5;:2
[email protected])B7<A7B
Kako {to e ispolnet negoviot
`ivoten pat so preselbi taka i
`ivotniot pat na negoviot tatko e
mnogu interesen. Tatkoto na Kire
bil esnaf ~ovek, ~orbaxija koj
zboruval dvanaeset jazici. Pred
da se o`eni `iveel vo Egipet. Tamu
imal restorani. Vo Makedonija
kako i site Gali~ani se vratil za
da se o`eni. Do{ol na den Petrovden na svoi trieset godini i se
o`enil so Cveta na tradicionalnata pe~albarska Gali~ka svadba.
Potoa po~nal da raboti vo Skopje, a
restoranite vo Egipet gi otstapil
na brat mu, koj isto taka `iveel vo
Egipet. Podocna gi prodal. Rabotata ja prodol`il vo SAD.
Kire !erepnalkovski od svojot
tatko sekoga{ bil vospituvan vo
duhot na makedonstvoto, da ja saka
i po~ituva rodnata tatkovina, pa
zatoa i pokraj toa {to izrasnal i
bil obrazovan vo amerikanskiot
sistem, ostanal veren na svoite
makedonski koreni, pa taka pove}e
od dvaesetina godini e pretsedatel na Makedonskoto dru{tvo vo
Los Anxeles.
- Koga se osnova dru{tvoto prvo
zamislata be{e da im pomagame na
lu|eto za sekakvi informacii.
Golem broj od lu|eto ne go znaeja
jazikot pa treba{e da im preveduvame razni dokumenti, pisma, da
im davame osnovni informacii za
`ivotot vo Amerika. Im pomagavme na onie {to se doseluvaa da
mo`at polesno da se snajdat. Vo
toa vreme mnogu bea silni i vrskite so Maticata na iselenicite
od Makedonija. Za potrebite na
Makedoncite dobivavme knigi,
spisanija, se organiziraa kulturno-umetni~ki programi. Denes
tie aktivnosti se mnogu namaleni,
veli !erepnalkoski.
Makedonskoto zdru`enie vo Los
Anxeles broi okolu 120 ~lenovi, a
Dijaspora
*%&#7'0-.'1&'
Makedoncite imaat organizirano
i crkovna op{tina so crkvata
„Sveta Bogorodica”. Vo crkvata se
odviva verskiot, op{testveniot i
kulturniot `ivot, a tamu ima i organizirana nastava po makedonski
jazik za decata Makedonci.
Od 1963 do sega ima golema razlika. Vo po~etokot site rabotea
fizi~ka rabota, a ovie posledni
godini ima golem broj obrazovani
Makedonci. Golem broj Makedonci
dojdoa i so toa {to dobija zelena
karta na lotarija i se doselija. Toa
se pred s$ obrazovani lu|e koi tuka
naj~esto go dovr{uvaat obrazovanieto i potoa rabotat mnogu podobri raboti. Nie kako zdru`enie
i crkovna op{tina im pomagame
na site Makedonci {to pristignuvaat. Naj~esto baraat pomo{ za toa
kade da najdat stan, da pobaraat
rabota, da izvadat dokumenti i
t.n., raska`uva !erepnalkoski. Vo
Amerika ne postoi ~ovek {to nema
rabota. Samo toj {to ne saka.da
raboti nema rabota. Sega ima samo
5,5 otsto nevrabotenost vo SAD.
Sekoja godina preku crkvite
niz SAD ima konkurs za muzi~ki
natprevar. Op{tinite imaa kongres za makedonskite zdru`enija vo
Amerika i Kanada. Vo site gradovi
ima svoi muzi~ki grupi. Godinava
se odr`uva golemoto finale a za
pobednikot e predvidena golema
pari~na nagrada, objasnuva Kire, i
prodol`uva.
Vo poslednive godini vo SAD, za
razlika od osumdesettite se pomalku gostuvaat makedonski estradni
yvezdi, koi se poveke orientirani
kon Avstralija.
- Koga tatko mi be{e pretsedatel na Dru{tvoto nosevme poznati
muzi~ki imiwa, Vaska Ilieva, Violeta Tomovska, Aleksandar Sarievski, Nikola Badev, Kiril Man~evski
i dr. Bidej}i patot be{e skap nie
gi snosevme tro{ocite i vo tie godini napravivme nekolku golemi
koncerti niz Amerika.
Pred deset godini za da pomognam na dr`avata vlo`iv svoi
pari i kupiv pogolema koli~ina
vino od Makedonija i ja izvezov
vo Amerika.
Preku Dru{tvoto prativme
pisma do site crkovni op{tini i
do makedonskite zdru`enija da se
otkupi vinoto za da se pomogne na
Makedonija, no nikoj ne se javi za
otkup. Taka vinoto mi ostana pa
morav da go prodadam poevtino
po moi prijateli, a toa naj~esto
bea Amerikanci. Makedoncite se
mnogu zavidlivi i n$ sakaat da se
pomagaat. Toa e najgolem na{ problem. Namesto da si pomagame nie si
odmagame, objasnuva Nalkov.
Sekoja vtora godina doa|am vo
Makedonija. Od godina vo godina
tuka rabotite o~igledno e deka
se menuvaat. Najinteresno e {to
gledam deka sekoja godina s$ pove}e
narodot osiroma{uva. Mnogu malku
lu|e se {to imaat golemi pari
kaj sebe, a ostanatite `iveat so
mnogu malku pari. Toa mnogu jasno
se gleda. Ovde kolku {to vidov
prose~nata plata e 200 evra. Toa e
sme{no. Cenite se skoro isti kako
vo SAD, a platite se mnogu niski.
Nie se trudime da pomagame kolku
{to mo`eme no mnogu malku stranski firmi sakaat da vlo`uvaat. Za
nekoj da vlo`i treba da mu dade{
uslovi. Jas so Mi{ko Bujko pred
deset godini sakavme da vlo`ime
vo filmskata industrija, no ni
ponudija ceni koi bea deset pati
povisoki od onie vo SAD. Taka ne
mo`e ovde i da saka{ vo ni{to da
vlo`uva{.
Sekoga{ koga doa|am vo Makedonija ne mo`am da ja zaboravam
Gali~kata svadba. Toa e navistina
nesekojdneven nastan. Toa e ostanato so generacii, i mo`nosta
da se vidi{ so celoto semejstvo,
so prijateli, so rodnini, ja zavr{i
svojata prikazna Kire Nalko
!erepnalkovski
(E.O.S)
25
ILUSTRIRANA REVIJA ZA ISELENICITE OD
Makedonija
Objektiv
*$*&!#&%:;;<%).&-1-=%.>%,'4#!-&*8'
5-7!.'1#&%%/-1-.%%&'%%5.#)(#!')#$-)%%&'%%,')*3')'=%%/?!*&%%*1'&%%@-%%5#).#(4*
)-!-.%5#).-1=%5.#)(#!')#$%&'%(,4%(-%/-()*%1-%).&-1-%:;;<
26
Objektiv
*(#$#&*94'%(.#!0'%&'%#/#8(4*)#%!."D)1'%1-%).&-1-%:;;<
,*).-5-$*)%%5#)'.%%*%,*&*()#.-)%4-C'&-1(4*%
(-%-./'&*7'3*-&*-)%-!0-.%&'%).&-1-%:;;<
0-/')'%4"$)".&-?",#)&*94'%5.-/.','%&'%AB?,')'%(1#)(4'%,'4#!-&(4'%*(#$#&*94'%(.#!0'
27
ILUSTRIRANA REVIJA ZA ISELENICITE OD
Makedonija
Objektiv
5.-($'1'%&'%*$*&!#&%1-%,'&'()*.-)%(1>%5.-E-.%59*&(4*%:;;<
Delegacija na makedonskata zaednica vo Srbija vo organizacija na MD “Goce Del~ev” od Vrawe
polo`ija cve}e vo manastirot “Prohor P~inski” na 2 avgust 2008 godina
Ilinden 2008 vo Hrvatska
Ilinden 2008 vo Melburn, Avstralija
28
Ilinden 2008 vo Pert, Avstralija
Ilinden 2008 vo Sidnej, Avstralija
5#$*&3#%%:;;<
Objektiv
3.4-1&*-)%%*%%!.6'1*-)%%1.1%%7'#!&-%&'%5#$*&3#%%:;;<
29
ILUSTRIRANA REVIJA ZA ISELENICITE OD
Objektiv
*$*&!#&%%:;;<%%1-%%4."D#1-
).'84-%1#F'&-1(4*%5.#)(#!')#$%&'%(-0.'&*#)-%&'%.>%,'4#!-&*8'
0.'&4-%3.1#&4-1(4*%5.#)(#!')#$%&'%.>%,'4#!-&*8'
30
Makedonija
Objektiv
GB?HI%()"D4*%1#9#.*%&'%5-#7*8')'
(1#9#&-%%-)1-.'C#%%&'%(15%%5.#!%%J!-,-)%&'%5-#7*8')'J%1-%()."/'
*($#&*94'%/.',-)'%%:;;<
J,')*&#J%%1-%%4'$*D)'=%,'&'()*.(4'%3.41'%J(1#)'%0-!-.-!*3'J
1-%(5-,#&%&'%$'".#')-)%+')-(%'.'5*%(-%-./'&*7'3*-&*-)%-!0-.%&'%(15%:;;<
31
ILUSTRIRANA REVIJA ZA ISELENICITE OD
Makedonija
Dijaspora
!"#$%&'(#"*"),"$%'-.")1&)"1(*+"R-["
,'4#!-&3*)#%()'.#')%
*%5.-($'1"1'')2
Pi{uva Vlado Spirovski
Krupnite iseluvawa od Makedonija,
i doseluvaweto vo Avstralija vo minatiot vek, se slu~ija posebno vo godinite
od 1960 do 1975 godina, koga mladite
Makedonci od 15 do 40 godini, trgnaa
za zarabotuva~ka i podobar `ivot na
ovoj dale~en kontinent. Mnozina so
misla da zarabotat i da se vratat vo
rodniot kraj i tamu da otvorat nekakov
biznis. Retki bea tie koi go napravija
toa, mnozina ostanaa vo tu|ava zemja.
Denes mnogumina od tie iselenici
(pe~albari) se penzioneri, sedokosi
pro}elavi a nekoi i iznemo{teni.
Sedej}i doma gi ~uvaat svoite vnuci i
paravnuci, nivnite roditelite da rabotaat i da gi ispla}aat, tolku skapo
kupenite ku}i da gi isplatuvaat.
Golem del odi penzioniranite
Makedonci se za~leneti vo mnogubroj-
32
1:)D?H>)P:9>[email protected]))
!7;59:B<;:A:)
98?IA@:)P:):98K7)
<@:5A:)859:@B:)P:9>IB:)(:2
M87B>5E)B7);:5)68><?<A@[email protected])
Og)FH5B:@>)B7)98?IA@:A:)2)
6:<[email protected])B7)P:H5=>:A)-H>B95B
nite penzionerski dru{tva , i vo penzionerskite klubovi gi minuvaat dnite
vo igrawe karti, {ah, domino nekoi go
prelistuvaat dnevniot pe~at, dodeka
`enite raska`uvaat za mladite godini
minati vo fabri~kite hali vo brojnite
melburn{ki fabriki, razmenuvaat svoi
raznovidni recepti i se potsetuvaat na
detskite denovi minati vo igrite vo
gradovite i selata vo Makedonija.
Vo Melburn aktivno rabotaat 16
registrirani penzionerski dru{tva
{to gravitiraat vo severniot i zapadniot del, i ~lenuvaat vo dve makedonski penzionerski federacii severna i
zapadna.
Sekako edno od najstarite Makedonski penzionerski dru{tva vo Melburn
e dru{tvoto Futskraj od istoimenata
prigradska naselba. Dru{tvoto e
formirano vo dale~nata 1979 godina, vo ovie izminati vremiwa, nekoi
~lenovi zaminaa zasekoga{, nekoi se
vratija vo tatkovina. Onie koi s$ u{te
~lenuvaat poteknuvaat pove}eto od
krai{ta na Makedonija i toa: od Bitolsko, Resensko, Ohridsko, Demirhisarsko, Prilepsko, Kru{evsko, Vele{ko,
Tetovsko i Lerinsko.
Vo tekot na izminatite godini se
smenija nekolku predsedateli koi
Dijaspora
mo{ne uspe{no go vodea ova dru{tvo.
Na 15 juli 2008 godina, Dru{tvoto go
odr`a svoeto redovno godi{no Sobranie, na koe prisustvuvaa 97 ~lenovi
dodeka drugite se nao|aat vo poseta na
starata tatkovina Makedonija.
Vo dvo~asovnata rabota so sobranieto rakovode{e pretsedatelot Vangel
Grozdanovski koj poteknuva od bitolskoto selo Brusnik.
Otkako be{e izbrano rabotnoto
pretsedatelstvo koe go
so~inuvaa
Pretsedatelot Vangel Grozdanovski, za
zapisni~ar ednoglasno be{e izbran
Vlado Spirovski, za zaveruva~i na zapisnikot bea izbrani Sofija Jovanovska i Blaga Velkovska. Pretsedatelot
Grozdanovski go pro~ita svojot izve{taj
za ednogodi{ata rabota na upravata a,
potoa svoi izlagawa imaa sekretarot
Boris Stoj~evski, Vlado Spirovski, Vangel Grozdanovski i Tome Ackovski. Site
tri izve{tai bea pozdraveni primeni
so dolgotrajni aplauzi i ednoglasno
bea usvoeni. Potoa se pomina na dopolnuvawe na Upravata so novi ~lenovi.
Po pove}e diskusii i predlozi, upravata se dopolni, taka {to da upravata
za do slednata godina ja so~inuvaat:
predsedatel Bangel Grozdanovski zamenik pretsedated Jovan Cakovski,
sekretar Boris Stoj~evski zamenik
sekretar Vlado Spirovski blagajnok
Milan Kitanovski zamenik blagajnik
Tome Ackovski, Kontrolnata komisija
ja so~inuvaat: Bo{ko Sekulovski, Miha
Kotevski i Miroslav Kitanovski.
PROSLAVA NA ILINDEN
Bo organizacija na Federacijata na
penzionerskite grupa od zapadniot del
na Melburn, na 27 juli se odr`a sve~en
bal vo Makedonskiot centar vo San{ajn.
Na balot prisustvuvaa okolu 400 penzioneri koi so dobra hrana i raznovidni
pijalaci i vo igri i pesni go proslavijay ve~niot nacionalen praznik na
Makedonskiot narod Ilinden.
[email protected] PATRONIOT PRAZNIK
NA CRKVATA “SVETI PROROK ILIJA”
Na prvi avgust vo crkvata se otslu`i
sveta bo`estvena liturgija {to ja vodea
sve{tenoslu`itelite Jovica Simonovsi i Qup~o Karevski so gostite za ovaa
ve~er Tone Gunev, parohiski sve{tenik
vo crkvata “Sveta Petka” od Mil Park,
prota Du{ko Spirkovski parohiski
sve{tenik pri crkvata “Sveti Nikola”
od Preston, prota Mirko Pa{ovski parohiski sve{tenik pri crkvata “Ra|awe
na Sveta Bogorodica” od Sidnej, i igumenot Gavril od manastirot “Prohor
P~inski” od Donibruk.
Na samiot den Ilinden crkvata be{e
pretesna da gi primi site koi sakaa da
prisustvuvaat na svetata bogoslu`ba
Se odr`a panahida za site onie koi
gi dadoa svoite `ivoti za vreme na turskoto ropstvo svetskite i balkanskite
vojni pa se do branitelite vo 2001 godina.
Praznikot be{e odbele`an i od
mnogubrojnite Makedonski dru{tveni
organizacii {irum Melburn so sve~eni
akademii balovi i igranki.
&#%7'1*(*,#%-!%/.94')'%,*$-()%*%&#,*$-()
So vklu~uvaweto na egejskoto pra{awe
vo pregovorite za imeto, koe e del od
po{irokoto makedonskoto pra{awe, stana mnogu jasno deka Republika Makedonija navleguva vo prodol`enieto na pregovorite so zasilen kontranapad. Zasega
ovaa diplomatska ofanziva nitu negira
nitu pak, uka`uva deka tuka se podrazbira jasno zacrtan strategiski i takti~ki
plan po koj }e prodol`at natamo{nite
pregovori. Dali namerata na ovoj diplomatski manevar e da se ubedi Grcija,
se razbira so dopolnitelen pritisok od
me|unarodnite faktori, da prifati eden
od predlozite za imeto koj eventualno bi
i odgovaral na Makedonija, ili pak toa e
samo ve{to postavena zamka Grcija da se
navle~e da go otkrie nejziniot recept za
ponatamo{nite pregovori. No, bez razlika i koja da e namerata na ovaa makedonska inicijativa, sepak aktuelnite
nastani po Bukure{kiot samit nedvosmisleno potvrdija deka na Makedonija
i e potrebna nova, dinami~na i ve{ta
diplomatija vo natamo{nite pregovori
so Grcija.
O~iglednata neramnote`a vo pregovorite so Grcija, koja jasno se obelodeni
vo Bukure{t, nesomneno doka`uva deka
za Makedonija edinstveniot izlez od
ovaa matna sostojba se sostoi tokmu vo
agresivnata diplomatija. Bez da se pritisne vo odbranbena diplomatija, Grcija
nitu ima motivacija nitu pak politi~ka
smelost da prifati zaemno prifatlivo
re{enie za imeto, kako {to toa nepokoleblivo go doka`aa dosega{nite pregovori.
Pogre{na be{e tezata deka pregovorite
se vodat da se najde zaemno prifatlivo
re{enie, a so toa da se stavi kraj na site
otvoreni gr~ko-makedonski pra{awa.
Toa be{e samo ednostrana optimisti~ka
nade`. Od samoto ve{ta~ko kreirawe na
konfliktot so imeto pa s$ do den-denes,
Grcija nitu imala namera za zaemno prifatlivo re{enie, nitu pak taa toa samostojno bi go storila bez pritisok od
me|unarodnata zaednica.
So vozdignuvaweto na pritisokot
na pregovorite srazmerno se zgolemuva
i rizikot od prodlabo~eno vlo{uvawe
na me|udr`avnite odnosi vo slu~aj na
neuspeh.
Zatoa tuka ostanuva prostor za
razmisluvawe koi bi bile eventualnite
posledici za Republika Makedonija ako
noviot makedonski recept ne gi ispolni o~ekuvanite rezultati. Vo slu~aj na
nedorazbirawe, i ako Grcite prividno
po~uvstvuvaat da se pritisnati vo }o{e,
toga{ logi~no e da se o~ekuva deka Makedonija ima odnapred podgotven plan
za brz i siguren izlez od potencijalno
mnogu eksplozivnata situacija.
Vo takov slu~aj, Republika Makedonija,
poradi gr~kata odmazda, bi bila soo~ena
so barawa na postojani i furiozni diplomatski napadi od gr~kata strana koi bi
bile so potencijalno te{ki posledici
za na{ata dr`avata. Sepak, iako otvorenite bilateralni pra{awa kriti~no gi
optovaruvaat pregovorite, makedonskite
nacionalni interesi ne smeat da se
dovedat vo zavisnost od gr~kata milost
i nemilost.
No sega koga s$ trgna vo protivnapad
mora da se igra do kraj. Za da se smiri i
povle~e vo odbrana, makedonskata diplomatija treba da ja ubedi Grcija deka
nejziniot otrov pove}e nema dejstvo kaj
nas.
Izjavata na ministerot za nadvore{ni
raboti, Antonio Milo{oski, deka Makedonija }e go internacionalizira egejskoto pra{awe i deka Makedonija }e
prodol`i bez zastoj da raboti na evroatlantskite integracii e dobar po~etok
za da se po~uvstvuva zagri`enosta kaj
Grcite. Kategori~nata izjava na premierot Gruevski deka Makedonija nema da
se otka`e od makedonskoto malcinstvo vo
Grcija u{te pove}e ja zajaknuva makedonskata pregovara~ka pozicija, a istovremeno ja stava Grcija vo defanziva. Ovie
diplomatski potezi i cvrstata makedonskata re{itelnost da go otfrli kompromisot so imeto za vlezot vo NATO, dali
Grcija toa go sakala ili ne, }e ja prinudat
da poveruva deka nejzinata diplomatska
agresija vo sporot so imeto e neuspe{no
potro{ena i propadnata strategija.
Du{an Sinadinoski - Detroit
33
Laureat
ILUSTRIRANA REVIJA ZA ISELENICITE OD
Makedonija
1#&3#&-(#3%?%+')-(%'.'5*
Fatos Arapi godina{en dobitnik na
„Zlatniot venec” na Stru{kite ve~eri na
poezijata e eden od najmarkantnite poeti
na sovremenata albanska poezija i ima
objaveno nad dvaesetina knigi poezija.
Toj pretstavuva svetska figura vo domenot
na poetskoto tvore{tvo, eliten albanski
poet i eden od vrvnite `ivi poeti na
dene{nicata.
Kako {to be{e re~eno na sve~enosta
vo MANU po povod proglasuvaweto na laureatot na SVP, ova visoko priznanie mu se
dodeluva kako na avtor, poet, koj vo svoite
visoki dostreli i tvore~ki anga`irawa
kon ~ove{tvoto i na kulturite vo svetot
pridonese za {irewe na po~itta, i koj celiot `ivot i go posvetil na poezijata.
Fatos Arapi e roden vo 1929 godina vo
Albanija. Studiral ekonomija vo Sofija,
a odredeno vreme rabotel kako novinar
i lektor na sovremenata albanska lit-
eratura. Svojot tvore~ki pat go zapo~nuva
vo pedesettite, a prvata poetska zbirka
e naslovena „Poetski vrvici” i e objavena vo 1962 godina. Toj e avtor na pove}e
kni`evni `anrovi, dramski tekstovi, romani, knigi-raskazi i na nekolku poetski
antologii. Po padot na komunisti~kata
diktatura, ima publikuvano mnogubrojni
nivoa na pesni, i kratki raskazi i e eden
od vode~kite figuri na konterporarnata
albanska literatura.
Dete na Jonskoto More, Arapi ne ja
izgubil fascinacijata od iskri~avosta
na Mediteranot, vkusot na solta i na
vozduhot i na intenzitetot na svetloto na
ju`nite bregovi so koi gi ispolnuva negovite poemi. Negovata vistinska poetska
vokacija e kreacija - ekvilibrium pome|u
harmonijata na branovite i na ritmi~kite
impulsi na negovoto postoewe.
„Vo lirikata na Fatos Arapi imaat
posebno mesto i so poseben tvore~ki
intenzitet se sugeriraat do`ivuvaweto,
pomneweto, viduvaweto na dejstvoto i
semejniot dom, na bliskite, na rodnite
predeli na Valona i Jonskoto More, nostalgijata po ubavinata i minlivosta na
postoeweto.
Osnovnoto lirsko ~uvstvo vo toa
peewe $ izblikot na qubovta, na qubovta kon s$, vo koja se vgraduvaat trajnoto
~uvstvuvawe na qubenata, na zemjata,
~ovekot... Pesnite ispeani vo sloboden
stih ja otkrivaat negovata prirodna, imanentana muzikalnost, ritmite se soglasni
so ritamot na morskite branovi, so trepereweto na lisjata, so povejot na mediteranskite mirisi. Ednostavno i odmereno
slo`enite sliki, viduvawa, do`ivuvawa,
go potvrduvaat golemiot uset na poetot za
jazikot, preto~en vo moderniot jazik na
pesnata”, }e napi{e Mateja Matevski.
0#(#!'%&'%$'".#')-)%+')-(%'.'5*
Dragi prijateli,
Voshiten od golemata radost i vozbuda,
vo ovoj mig, koga treba da Vi se obratam,
te{ko mi e da go izrazam moeto ubavo
~uvstvo i da ja najdam vistinskata metafora na zdravicata. Vpro~em, otsekoga{, na
poetite pote{ko im e da ja izrazat svojata
radost, otkolku svojata bolka. No, nim ne
im e te{ko da se razberat me|u sebe, da ja
razberat radosta i tagata na svoite bra}a
po peroto. Za{to, eden edinstven e jazikot
na poetite: jazik na soyvezdieto {to gi
zbli`uva i gi povrzuva lu|eto i nivnite
sudbini vo svetot. Zatoa, jas, i vo ovoj mig,
mojata radost ja spodeluvam so niv, za{to,
samo taka se vozvi{uvaat poezijata i
mo}ta na zborot, na onoj vol{ebniot zbor
{to izvira od vrutocite na du{ata i na
krvta.
Vi blagodaram {to ovojpat se
odlu~ivte moeto ime da se vbroi me|u
dosega{nite dobitnici na najvisokoto
priznanie na Stru{kite ve~eri na poezijata za 2008 godina. Toa e ~est za mene, za
mojot jazik i za mojata nacija, no i dobra
mo`nost mojata poezija da bide del od toj
vol{eben spektar na vistinskata poezija
i na nejzinata silna mo} {to ja imala taa
niz site vremiwa i prostori.
Dragi prijateli,
Ova priznanie {to mi go dodeluva
34
Upravniot odbor na Stru{kite ve~eri
na poezijata, Republika Makedonija i
nejzinite poeti, na ovoj redok festival
{to se odr`uva kraj prekrasnoto ezero, vo
mene pobuduva edna mol~aliva taga {to sum
ja nosel kako glamna niz patekite na mojot
`ivot, a i vo moite poetski me~taewa. Za
mene kako poet, Ohridskoto Ezero e pretvoreno vo edna ubava solza, vo eden simbol
na prijatelstvoto i vo edna magi~na gletka,
koja zavr{uva vo biseren stih. Tokmu vo
ovaa vol{ebna gletka, lebdi ohridskiot
lebed koj go otkriva soyvezdieto {to plamti tamu nekade vo dnoto na ezeroto.
Sveti se mostovite {to gi gradi poezijata!
Jas sum mnogu sre}en i blagodaren {to
mi ja priredivte ovaa vozbuda!
Neka ovladee poezijata so svetot!
Recenzija
,")/&$,-["*")'")R"\+$"*&*)'")-($R$'-W#"*")4+"!&*")1-#*&+)0Q)3$#$+&1(#-
&'!,*&"1'C#%&'%-5()-80')'
S
ekoja nova poetska sredba so
Viktor B. [e}erovski pretstavuva novo estetsko zadovolstvo. Takvoto nepi{ano pravilo
se potvrduva i so “Otmeni praznini”. Knigata avtobiografija vo sebe
kako da go sobrala iskustvoto od izminatiot `ivoten pat, mudrosta i distancata vo
postavuvaweto i razre{uvaweto na mnogute
egzistencijalni pra{awa i dilemi. Pritoa
se posvedo~uvaat i sopstveniot poetski iskaz, tvore~kiot spev vo koj ramnopravno se
vklu~eni emotivnoto i mislovnoto, temite
i motivite koi `ivo go intrigiraat poetot,
eseistot i kriti~arot [e}erovski. Vo edna
od vovednite pesni “Srce” decidno se otkriva toa kako otvor vo teloto, kako kutija
za do`ivotno ropstvo i kako ve~na rana.
Srceto e neobjasniva pri~ina i kradec, toa
e pritaeno vreme na ~eloto, izmama i ajduk,
sekako i priznanie kako govorna mana.
Sozdavaj}i ja freskata na srceto se formira
i letopisot na eden ~ove~ki i ~ove~en opit,
so vozvi{uvawata i poraziite, so vistinite
i so lagite, izmamite i porazite. Kako na
rasproda`ba se licitira toa od no}na yverka do zname, sol morska i obi~na ovo{ka vo
ne~ija raka. Pesnata manifest “Pesnata e
moe oru`je” e onaa vistina za koja site velat oti e sekoga{ i nasekade potrebna merka
za ~ovekot, za `ivotot i za svetot, no nikoj i
nikade koga bila glasno izgovorena ne bila
po`elna. Toa e konceptot bi rekle, i vo sozdavaweto na novata poetska kniga “Otmeni
praznini” na [e}erovski koja vo naslovot
gi nazna~uva dimenziite na egzistencijata.
Pesnata e oru`je na poetot i taa e jasna
kako pravot na cvetot na {umskata jagoda.
“Kako ognen dopir na Zrnoto od pu{kata
Naso~ena daleku Od bolnite i kusove~nite
Na koi ne im ja prepora~uvam”. Taa e alatka
na istorijata, na progresivnata misla i za
site na{i `elbi od dlabo~inite na srceto
koga nejzinata blagost stanuva ve~na. Darovitiot i poetot znalec vo tretata strofa
nudat svoe pravilo: “Ako e vistina Ona {to
go ka`uvam Vo pukotot na Zorata Ni Smrtta
Ni raseaniot zimen prav Ni onie koi umiraat kako yvezda Nema da i zebele`i”.
Letopisnoto zna~ewe na knigata “Otmeni
praznini” decidno e naglaseno niz pevot
na jas formata. Kopne`ot po rodniot kraj
e dominantna tema vo najgolemiot broj na
pesnite vo koi kako zlatna {kolka se otvora
du{ata na otkornatikot. Domot i semejstvoto, rodnata grutka zemja i poznatite, rodninite i prijatelite se opsesivna tema vo
koja se razgranuva rasko{ot od dimenziite
na egzistencijata; minlivosta, besmislata,
apsurdot i paradoksot. Posvetite na golem
broj pesni isto taka, se del od memoriraweto na sopstveniot `ivoten pat. Vovednata
pesna “Zave{tanie” e posvetena na Du{ica.
So bukvite od svojata sopruga, od `ivotniot
sopatnik i gri`nik i vo dobro i vo zlo, so
Pi{uva: d-r Vasil Tocinovski
nejzini bukvi go zapi{uva zave{tanieto vo
ukrasenoto jadro na kamenot.
Korenot e kopne` za “Patuvawe na jug”
so prijatelot koj dodeka raska`uval {egi
za `ivotot, poetot voshiteno govorel za
tagata po jugot. Ru~ale zaedno so yidarite
koi pravele pat do hramot Sveti Aran|el.
Narodnata mudrost od niv gi razgrani~ila
ne{tata. “Yidarite od Rado`da rekoa Bo`e
Gospodi kolku e toj umen A za mene deka ja
otkrile mojata taga Vo dolgoto mol~ewe”. Vo
gletkata koga devojkite od Rado`da minuvat
kraj prastarite murenki i zavleguvaat vo
poliwata kon ezeroto, poetot vo magi~nosta
na pejza`ot ja vgraduva i svojata posledna
`elba. Sednat na ku}niot prag, niz solzi posakuva: “Pa mislam Ako si Brat Ako si tolku
umen kako {to rekoa Yidarite od Rado`da
Prevedi me preku ova [iroko i Dlaboko
Ezero”. Univerzalnite dimenzii na opstojuvaweto ne se samo poetovata bolna,
tragi~na vistina, ne se samo subjektivno
tuku op{to~ove~ko memorirawe da se bide
vo edna{ dadeniot ~ove~ki `ivot bez dno
({iroko, dlaboko, ezero) i so mnogu neizvesnosti i opasnosti. Od potajnostite na otmenite praznini postojano se javuva zmijata.
Taa gi ispolnuva temite i motivite, simbolite i metaforite, zavetite i porakite. Taa
e junakot na po~etokot i na krajot na mnogute
prikazni koi toplo, neposredno i iskreno gi
zapi{uva avtorot. Omrazata kako da ni bila
bo`ja darba. Vo sonot do{la zmijata i kako
narod ja napravila identifikacijata deka
najve{ti sme bile vo omrazata. Mentalniot
sklop si ostanal neproment. Vo `ivotot
kopaj}i samo grobi{ta sme zaboravile na
drevnoto pravilo oti dosega nikoj nikomu
ne mu go iskopal grobot osven sopstveniot.
Vo samoistrebuvaweto koj }e ne pomni oti
nekoga{ sme bile i sme postoele, a pove}e
ne nema. Si ostanuva samo miladinovskiot
kopne` kako nemerliva qubov kon rodniot
kraj, rodnokrajnite ptici, rodnite p~eli,
zapustepnite ku}i i dvori{ta.
Antologiskite pesni “Crna traga vo
beloto” i “Kov~eg za samuvawe” so odbrani
zborovi i so nivnoto majstorsko redewe
ja gradat prikaznata za mislata i smislata
na ~ovekot, za `ivotot i za svetot. A tie
sekoga{ i nasekade gi imaat istite radosti,
bolki, tagi, stradawa. Egzistencijalnite
pra{awa koi go intrigiraat poetot kako {to
zabele`avme, imaat op{to~ove~ki, univerzalni zna~ewa i dimenzii. Niv gi otkrivame
i vo prekrasnata pesna “Treperewe”. Se ~ini
dolg i tesgoben `ivotot, a toj ti bil samo
eden trepet, eden mig. Niz dvogledot se gleda vo `ivotot. Se izdvojuvaat statisti~kite
podatoci, se zema pretstavata za jaglenomonoksidot, tuka se sinata {ahovska tabla i
akusti~noto lepilo, tivkoto treperewe vo
Rodniot kraj i genetskata analiza na teloto
na Sizif. Ete go junakot od prikaznata komu
mu se zakanuvaat so mo}, a toj makotrpno se
iska~uva po veteniot vrv i glasno izvikuva
ne, koga se pomestuva agolot na smrtta. Ima
li odgatnuvawe na tajnata? Tie se pra{awata
odnosno raspnuvawata vo sedumte peewa “Za
ve~noto mol~ewe” vo koi so minimum zborovi i so bezgrani~ni prostori za mislata
[e}erovski sozdal poema za ~ovekot, korenot i istorijata.
Stihovite i strofite vo poezijata
na Viktor B. [e}erovski imaat sopstven
nenametliv ton, tivka priznatelnost za
gre{kite i grevovite, nemerliva taga po rodniot kraj, stradawa od ~ove~kite porazi i ne
retko dobivaat gnomsko zna~ewe. Eve kako
niz rafiniran poetski govor ja zaokru`uva
poentata vo pesnata “Neminovnost”: “Zmijata me potsetuva Deka Ra|aweto e Vo sopstvenost na smrtta Deka ti{inata se krie vo
glasot.
Viktor B. [e}erovski vo poetskata
kniga “Otmeni praznini” pee za ~ovekot
i za `ivotot, za grevot i za izmamata, za
vozvi{uvawata i za poraziite. Samiot
naslov na knigata vo sebe go sodr`i osmislenoto zna~ewe na prazninite, na pusteliite vo du{ata i vo mislata na ~ovekot,
skr{enoto srce i studenite zborovi.
35
ILUSTRIRANA REVIJA ZA ISELENICITE OD
Makedonija
h\0$')%-!#"+&(#-)$)"#"%$!(#-)!\,-W"+Q#&[)W$*-+-))))
Aplauz
5.-,-)-.%&'%,'4#!Tu|i prekrstiteli se sobrale
Makedonijo sveta nunkovci da ti bidat.
Vo nov svetski kr{talnik
sakaat da te stavat.
Lesno mu e na Evropeec, mudar
so atlas v race zemjata da ni ja deli. . . .
Makedonija i nejzinata svetost se
negova motivacija, izvori{te. Ovie stihovi Quben Dimkaroski gi napi{al vo
Slovenija kade {to raboti i `ivee. Veli
deka na tatkovina mo`e da i se pomaga i
od dale~ina.
Vo slovene~kata sredina, sekade kade
{to odam ja promoviram Makedonija. I na
podra~je na kulturata. Duri i so izustuvaweto na makedonskiot zbor, makar i so
tri re~enici da ja pozdravam publikata i
toa e ne{to. Na site tie, naizgled male~ki
momenti im posvetuvam golemo vnimanie.
I vrz sebe, koga nastapuvam, gi nosam
makedonskite simboli, makedonskoto
zname. Na takov na~in pove}e }e napravam, otkolku da re~eme da dojdam na nekoj
protest. Nekolkupati mi be{e re~eno:
lesno ti e tebe odozgora da zboruva{. Jas
gi razbrav lu|eto {to sakaat da mi ka`at.
Sakaat da mi ja prenesat nivnata maka,
ekonomskata situacija, optovareni se so
toa i jas ne im zabele`uvam. Ako treba da
se vratam, bi go storil toa u{te vo istiot
moment i bi se vratil nazad. No uspeh ne
se postignuva so samo`rtva. Nie treba da
postignuvame uspesi, treba da `iveeeme
za toa so povrzanost na ne{tata vo eden
kontinuitet i samo taka mo`eme da odime
napred.
Kako spored vas treba da se prenesuva
vistinata za nas samite, za na{ite koordinati vo svetot?
- Nas, Makedoncite, ne ima nasekade
niz svetot, na site kontinenti. Imame
mnogu uspe{ni lu|e, Makedonci, koi
postignale golemi uspesi. Zo{to tie da
da ne se povrzani i taka, da davaat pove}e.
Mislam deka tie lu|e, izlezeni od Makedonija, treba da bidat rasvetlenici na
makedonstvoto i vo taa uloga, so pogolem
povik od tatkovinata za podavawe raka, da
se stavi kraj na ovaa na{a golgata za Makedonija. Nie Makedoncite i Makedonija
sme vo evropskoto semejstvo ~ij pat, pat i
vo kulturata i seto ona {to e vo Evropa,
pominal niz Makedonija. I dlaboko vo
sebe si, Evropejcite mora Makedonija da
ja ~uvstvuvaat kako svoja pra - tatkovina.
Naseluvaweto na Evropa, podocna i civi-
36
Pi{uva:
Elizabeta Angeleska- Atanasoska
#:P7)X5)?=85)
=7;59:B<;:A:):8:)
X5)?=85)>)
=7;59:B<A@:A:E);:P7)X5)?=85)
=7;59:B<;7A7)65<B7))X5)>=)
?<655)B7)A>5));:>)<7;77)97)D7)
?B>IA7A)!7;59:B>D7E)
97)D7)?B>IA7AQ)':E)A:7)B5=7)
B>;:P7I)97)<5)<H?F>Q
lizaciskite normi, seto toa pominuva
preku Makedonija. I nie toa morame da
go nosime so sebesi, za{to vrednostite
{to gi imame vo nas ne se ni{to pomali,
tuku, naprotiv, se pogolemi. No, nie s$
u{te ne znaeme da go najdeme patot i toa
na{iroko da go soop{tuvame, a imame
bezbroj sinovi i }erki od ovie podra~ja
koi go rasvetluvale svetot.
Nie treba dostojno da zastaneme, cvrsto na dvete noze, so gordo krenata glava. I
za makedonstvoto da se zboruva kako znak
na prepoznatlivost me|u site narodi.
I ako se svoeviden simbol na slobodata i razli~nostite na Balkanot, Makedonija i Makedoncite i po 17 godini od
svojata nezavisnost se soo~uvaat so negirawa, osporuvawa...
- Mislam deka Makedonija nikoga{
nemala tolku dobra prilika da zboruva
za sebesi i za nepravdite koi gi ima
do`iveano. Sega mo`e na glas da gi ka`e
kako odbrana na svojot opstoj. Bukure{t
za mene ne e poraz, toa e olicetvorenie
na misli, na na~inot na odnesuvawe kon
Makedonija od kom{iskite narodi. Odnesuvawe i postapki koi nie dolgo vreme gi
poznavame, a sega ima{e mo`nost i svetot
da gi zapoznae. Nemaat pravo edna Grcija
ili Bugarija da se vme{uvaaat vo na{ata
misla za odluka {to sme, toa e najgolema
sramota! Nikomu nie ne mu diktirame
{to e, od kade e. Edna Grcija da si zeme
za pravo da bide na{ kum, da ni odreduva
koi simboli }e gi koristime. Toa e civilizaciski nepristojno. Grcite ako sakaa
i ako Anti~ka Makedonija ja ~uvstvuvaa
za svoja imaa dve iljadi godini vreme
da gi zemat simbolite na Antikata kako
{to sega go pravime toa nie. A zo{to go
pravime? Zaradi toa {to so na~inot na
`ivot {to go ima{e ovoj narod vo razni
familii: biv{ata Jugoslavija ili pred
toa vo SHS, nemal mo`nost da ka`uva za
taa vistina. I site lu|e koi go dignale
glasot za da zboruvaat za vistinata ili
vo zatvori zavr{ile ili nivnite semejstva do`ivuvale tortura. Sega koga imame
dr`ava mo`eme slobodno da zboruvame.
Gospod da dade lu|eto koi se zadol`eni za
toa podra~je, koi znaat i imaat znaewe da
pravat studii i zapisi so artefakti - na
svetot da mu ja pribli`at makedonskata
vistina.
@al mi e koga Makedonec so Makedonec se obvinuva za nacionalizam.
Ova e fenomen. Obi~no pripadnici na
razli~ni narodi se obvinuvaat za nacionalizam ili {ovinizam. Ne mo`e lu|e od
ista majka taka da re~am, da se obvinuvaat,
toa mo`e da bide od neznaewe. I {to
zna~i taa grda konotacija - nacionalizam, bi trebalo da se preimenuva kako
qubov kon tatkovinata. Da pripadne{
so seta du{a, so seta misla na tatkovinata. Mislam deka ako ja qubi{ dlaboko
tatkovinata - qubi{ s$. Se {to ima vo
nea, so lu|eto vo nea koi razmisluvaat i
poinaku od nas. Osnovnite elementi koi
go konstituraat liceto na edna dr`ava
na eden narod, treba da gi najdeme, da
gi napravime prepoznatlivi vo site, vo
sekoj od nas, ako sakame da odime napred.
Ne mo`eme vo krizni momenti da se dvoime i da se delime. Makedonskoto drvo
e so dlaboki koreni i treba da go neguvame. N$ samo grankite, treba da znaeme
da go napojuvame so voda, da znaeme kako
da go za{titime, da go neguvame. Samo taka
mo`eme da se nosime so predizvicite.
Vo taa smisla, kolku i kako makedonskata pesna, nejzinata posebnost mo`at
da pomognat vo osoznavaweto na prikaznata za nas, za na{ite koreni, za Makedonija?
Dlaboko ~uvstvuvam deka treba mudrosta
na{a da mu ja poka`eme na svetot.
)))%$.$'--)i-1$$)1&)h\0h"'"
Aplauz
&*8'
Pesnata makedonska jas ja koristam
kako oru`je, kako znak na prepoznavawe
na eden entitet i eden narod koj `ivee,
tvori. Pesnata bez potpis ne e avtorska,
taa e delo na na{iot narod. Toa zna~i deka
nie sme. Koi sme: imame svoj jazik, imame
svoe narodno tvore{tvo, na{ata narodna
pesna, narodnata poezija bi ja narekol, vo
komparacija so drugite narodi , a toa sum
go prou~uval, e na povisoko nivo. Narodot
treba da dojde do stepen na prenesuvawe na
poraka na vnatre{nite vrednosti bilo da
e toa vo muzi~kata linija ili tekstovnata
poraka koja ja nosat na{ite pesni. Narodnite pesni, posebno onie od postar
datum, slobodno mo`e da gi objavuvame
kako poezija, kako narodni biseri. ^ija
e taa pesna, na{a e, makedonska e. Imame
primeri koga kom{iskite narodi go koristat makedonskiot folklor. Bugarite
se povikuvaat na tie pesni(osobeno od
petri~kiot kraj kade {to e srcevinata
na makedonskoto jadro vo Bugarija) duri
sakaat da gi transformiraat kako pesni
na nivniot narod. No so dobra analiza,
svetskite etnomuzikolozi i umovi koi gi
poznavaat folklornite zakonitosti im go
nao|aat vistinskoto mesto. Na kongresi i
drugi sobiri jas gi koristam mo`nostite
da ja soop{tuvam vistinata, da ja branam
makedonskata posebnost i toa vroduva so
rezultati za site nas, za Makedonija.
Vo ime na taa vistina {to e ona {to ja jakne
Makedonija, nejzinata sila i opstoj?
- Samo narod koj pominal odreden pat,
koj do`iveal duhovno vozdignuvawe go
videl krugot kako simbol, kako povrzuvawe so kosmosot. Na{iot krug e na{eto
oro. Vo makedonskata svest i pokraj site
krizi {to gi imame, krugot e zapi{an. Pod
pritisok na Grcija moravme da go smenime 16-et krakoto zname, ama za mene
sonceto e sonce i simbolot ostana vnatre.
Makedonecot go nosel toa vo sebe. Zatoa gi
gradel amfiteatrite so simbolot na sonceto. Zna~i na{iot simbol se svetlosta
i ognot - osnovnite elementi na `ivotot.
Ova govori deka narodot dorasnal do toj
stepen. I site crkvi vo Makedonija go
imaat vo simbolot sonceto. I antri~kata
igra horo ili oro, toa e prisutno von nas.
Na{a pripadnost, najgolemoto ne{to {to
go do`ivuvame e toga{, kako i nekoga{, da
ja po~uvstvuvame kolektivnata energija
koga se fa}ame za race. Zarem ne e mnogu
logi~no deka kolektivnata energija vo
antikata sekoga{ pobeduvala, Toj crven
konec koj se vle~ka od toga{ do denes
prisuten e vo nas. I koga sakame da gi
iska`eme najdlabokite ~uvstva stanuvame i se fa}ame za raka. Pa, ajde da go
slu{neme glasot od minatoto, fa}aweto za
raka e kolektivna energija. Taka toj krug e
vgnezden e vo nas. Koga }e umre makedon-
skoto oro }e umre i makedonstvoto, koga }e
umre makedonskata pesna }e im uspee na
tie koi sakaa da ja uni{tat Makedonija,
da ja uni{tat. No, toa nema nikoga{ da se
slu~i
Quben Dimkaroski e akademski muzi~ar. Blizu ~etiri decenii `ivee vo Qubqana, Slovenija. So svojot tvore~ki i ~ove~ki
anga`man, ne samo vo muzikata,
go nosi epitetot Ambasador na
prijatelstvoto i kulturnata sorabotka. Izminative godini so
kvartetot Pela so dvojazi~nosta
na ~lenovite, so koncertite
niz svetot - gi prenesuvaat makedonskite zvuci, jazi~nata posebnost, avtenti~en melos. I vo toj
neobi~en podvig niz zbor i pesna kako da gi raspostilaat jamboliite, monistata od makedonskata nosija, kako da go {irat
mirisot na ezeroto otkaj Zaum
ili devstveniot zdiv od Zrze...
za da dopre do srceto na svetot
s$ ona {to e Makedonija.
37
ILUSTRIRANA REVIJA ZA ISELENICITE OD
Ogni{te
+&%'-#+"[(#-),"/-(-
Makedonija
5.*(-8&*3'
Lu|eto od Reka se gostoprimlivi i
trudoqubivi doma}ini. Dobro se upateni vo gradewe semejni ku}i kako majstori, yidari, dogramaxii i op{ti rabotnici. Tie se tivki vo odnosite, skromni vo
s$ i glasot ne go krevaat lesno. Sekoga{
se `elni za razgovor.
Pred da se oddelime so voziloto
od regionalniot pat Mavrovo - Debar
i da se priklu~ime na patot za naselbata Prisojnica, Prisojni~anite Mitat
i Nexat koi ~ekaa na raskrsnicata, ne
zamolija da gi preneseme do seloto.
- Isti vaka e kaj nas ako imame sre}a
da naide vozilo }e si pojdeme doma porano, ako nema }esi ~ekame do no}ta.
Pe{ ne se dooduva patot, daleku e seloto.
Tuka sme se rodile i iako `ivotot ovde
ne e lesen, ne ni se napu{ta krajov. Takov ni e `ivotot od damnina, s$ so maki
s$ so gurbet. Eve kako {to gledate mestovo e sade ridi{ta ama nekako `iveeme.
Imame po nekoe dobit~e. Gradin~iwa za
zeljence i kromit~e imame i nemame. Na
visoko sme, na 800m nadmorska viso~ina.
I da se posadi ne{to divite sviwi go
uni{tuvaat rodot. Lovxii nema zatoa
{to predelov e proglasen za nacionalen
park. Ne smee{ edno drvo da prese~e{
za ogrev. Drvata se poevtini vo Skopje
otkolku tuka.
Na sretselo ~e{ma ubava, a od nea
`ubori studena voda. - Vodata ni e izvorska, kaptirana e od planinava pod vrvot Kr~in i e so dobar kapacitet. Vo tek
38
Pi{uva:
Tomo ^aloski
e realizacijata na proektite za vodovod
i kanalizacija. Imame 3 prodavnici,
u~ili{te do ~etvrto oddelenie kako
podra~no na u~ili{teto Bla`e Koneski
od Skudriwe. Retko ima stara ku}a, se se
novi. Seto toa e steknato so pe~alba vo
zapadnoevropskite zemji, a najpove}e
vo Italija. Ona {to malku zagri`uva
i pokraj vakvite izgradeni ku}i od
pe~albarite koi se vistinski palati
e toa {to tie so sebe gi ponesuvaat i
svoite semejstva. Nekoi se vra}aat, ama
pove}eto ostanuvaat tamu vo tu|ina.
I navistina u`ivavme vo gletkite
na predelot, na prirodnite ubavini i na
pove}ekatnite ku}i koi so svojata arhitektura ne se razlikuvaat od ku}ite vo
evropskite gradovi.
Prisojnica vo pi{anite dokumenti
se spomenuva so popisot od 1519 godina.
Toga{ seloto imalo samo 15 semejstva, za
denes da narasne na 330 `iteli.
“Na Kala” e mesnost pome|u naselbite Prisojnica i Skudriwe pod vrvot Kr~in. @itelite od ovie dve sela
se sobiraat na praznikot \ur|ovden
za da im odadat po~it na 40-te devojki
{to po~inale kriej}i se pod karpite
od kaleto pri naletot na osmanliite.
Na praznikov tie go pravat i adetot na
kr{ewe i vetki od bukite koi se nosat
doma i se davaat na dobitokot za “da zajade mlado”, da donese zdravje i beri}et.
Se poveduvaat ora so zurli i tapani.
Na ovaa ramnina vo mesnosta
Manastiri{te spored istra`uvawata
na Petre Popovski od damnina postoel manastir posveten na Svetite Kuzman i Damjan. Manastirot go podignal
carot Samuil kon krajot na 10-tiot
vek. Vedna{ do manastirskoto zdanie
se nao|ala i negovata letna rezidencija. Ova svetili{te se odlikuvalo
so veli~estven hram i so prostrani
konaci, {to e karakteristi~no za site
rekanski manastiri. Hramot se sostoel
od dve {estostrani kupoli i visoka
kambanarija od isto~nata strana. Koga
klepale kambanite zvukot odeknuval vo
cela Reka. Vo gorniot del u~eni kalu|eri
prepi{uvale crkovni knigi i molitvi,
a vo dolniot imalo {iroka trpezarija,
nare~ena gostinska, topilnica za vosok
i kalapi za izrabotka na sve}i.
Makedonska kujna
5-$&#)*%5*$#D4*%0')'3*
- 4 pile{ki bataci
- 200 gr ~adena slanina
- 50 gr sirewe
- 8 do 12 morkovi
- edno ~e{ne luk
- edna kitka magdonos
- 50 gr zeleni maslinki
- 2 domata
- maslo za jadewe
- sol i crn piper
Vo dlabok sad gi stavame
is~istenite morkovi za da se varat
polnej}i go sadot so voda kolku da se
pokrijat morkovite.
Gi odvojuvame koskite od mesoto na
karabatakot, a samiot batak go rasekuvame na sredina. Mesoto od karabatakot go ra{iruvame so raka a potoa go
tol~ime. Batacite ubavo gi posoluvame
od dvete strani. Potoa im dodavame melen crn piper po vkus.
Podgotovka na smesata za polnewe
Polovina od koli~estvo is~isteni
maslinki gi stavame vo poseben sad.
Im dodavame sitno seckan luk. Od
domatite ja simnuvame lu{pata, gi
seckame na sitni par~iwa i gi stavame
vo istiot sad. Istoto go pravime i so
magdonosot. Na celata smesa i go dodavame celoto koli~estvo na sirewe koe
go drobime so raka. Smesata ja me{ame
i dodavame crn piper po vkus. So ova
smesata za polnewe e podgotvena.
Vo tekot na vareweto, morkovite
povremeno gi prevrtuvame.
Batacite gi polnime na delot od
karabatakot. Mesoto go zatvorame so
~epkalki.
Morkovite se poluvareni. Eden od
niv go se~eme na tri dela po dol`ina.
Od krajot na polovinkata pravime figura po izbor.
Zagreanata skara ja polevame so
maslo za jadewe i ja posoluvame za da
podocna batacite da ne ni se lepat za
skarata. Najprvin batacite gi pe~eme
od vnatre{nata strana, a potoa i od
$")'%,#D'&'%('$')'
D',5*)'
Potrebno e:
2-3 zeleni piperki,
2-3 domati,
1 luta piperka,
se~kan magdonos,
1 filxan varen crven grav,
1 rendan morkov,
2 tvrdo vareni jajca.
- 350 gr. {e}er
- bra{no
- 7 jajca
- pra{ok za pe~ivo
- voda
- maslo za jadewe
Belkite gi stavame vo eden pogolem
dlabok sad, a `ol~kite gi stavame vo sadot za matewe. Potoa vo sadot za matewe
go dodavame {e}erot. Go vklu~uvame
mikserot i zapo~nuvame da gi matime
`ol~kite. Neprekinuvaj}i so mateweto
postepeno dodavame od bra{noto.
Potoa go dodavame i pra{okot za
pe~ivo. Tavata vo koja }e go pe~eme testoto po celata vnatre{na povr{ina ja
namrsuvame so margarin. Potoa smesata
od sadot za matewe ja preturame vo tavata za pe~ewe. Smesata ja izramnuvame
so la`ica za da bide mazna. Tavata ja
stavame da se pe~e vo furna na temperatura od 200 stepeni 15-tina minuti.
Na ogan stavame edno tenxere i vo
nego stavame 350 gr. {e}er i voda kolku
drugata strana se dodeka ne se ispe~at
ubavo. Pri prevrtuvaweto treba da
vnimavame da ne ni iste~e smesata so
koja gi polnevme.
Varenite morkovi gi obvitkuvame
so par~iwata slanina i gi trgame nastrana. Batacite se gotovi i gi stavame
na ~inija so koja }e gi slu`ime. Potoa
na skarata gi potpekuvame morkovite
obvitkani so ~adenata slanina. Vo
tekot na pe~eweto povremeno gi prevrtuvame za ubavo da se ispe~at od site
strani.
Po kuso vreme morkovite se pe~eni.
Na krajot od sekoj morkov za dekoracija mu stavame gran~e magdonos.
da go prekrie {e}erot za da go podgotvime {erbetot. Go ostavame tenxereto
na ogan da se vari {erbetot.
Potoa vo sadot za matewe
zapo~nuvame da gi matime belkite.
Postepeno ne prekinuvaj}i so mateweto dodavame od vreliot {erbet. Izmateniot {lag od belki go stavame vo
gotvarski {pric I vrz celata povr{ina
na pandi{panot kako i od stranite
so {pricot nanesuvame od {lagot. So
{pricot formirame {ampita vrz koja
narosuvame ~okoladni tro{ki.
Za preliv:
1 ~a{a jogurt,
2 la`ici maslinovo maslo,
1 la`i~ka senf (po `elba),
sol, crn piper.
Podgotovka:
Piperkite se se~kaat na krugovi, domatite na kocki~ki, se dodava magdonosot, rendaniot morkov,
se~kanata luta piperka, potoa vareniot grav, seto toa se stava vo
~inija, a odzgora se redat na trkalca ise~enite vareni jajca. Ova se
preliva so razladeniot preliv od
jogurt, maslinovo maslo, senf (po
`elba), sol i biber.
39
ILUSTRIRANA REVIJA ZA ISELENICITE OD
Makedonija
&+4"'-,".-["*")!"#$%&'(#-)/"*+-&*(#-)&+4"'-,".--)j!/&k
Istra`uvawe
-!%0-.3*%7'%,'4#!-&*8'%%
Pi{uva:
Tanas [email protected]
1:)NO`l)P:9>B7E)
<6:859)"Q)0H>JB7;:@E)
B7<A7B7H)87<G56)@:)
859:@>A5)B7)!/&Q)%5H):9)
FH5B<A@:A:)<5):68595H>H:)J7)
;8>H:A:);:5)J7)<@:D)@:97F)P:)
68>[email protected])*:9:8)"H5;<7B2
98:@E)7)95H):9)FH5B<A@:A:)<5)
:68595H>H:)J7);8>H:A:)B7)
"H5;<7B978)/8:A:f58:@Q
Od pogore iznesenite mislewa e
o~igledno deka prvi~nata programska
opredelba na MPO bila ostvaruvawe
na Ilindenskite ideali za sozdavawe
na slobodna i obedineta Makedonija
i bila pravilno orietirana vo odnos
na makedonskoto nacionalno pra{awe.
Spored pove}e izvori, vakvata opredelba traela nekade do 1927 godina, koga
vo Kanada pristignal Jordan ^katrov,
probugarski orientiran aktivist, koj
uspeal organizacijata da ja stavi pod
vlijanie na Ivan Mihajlov. Toj so sebe
donel pisma od Todor Aleksandrov, kako
pretsedatel na CK na VMRO. Vedna{ po
negovoto pristignuvawe se vklu~il vo
rabotata na organizacijata “Kostur” vo
gr. Fort Vejn i preku nea vospostavil
vrska so CK na MPO.
Georgi Pirinski vo vrska so
doa|aweto na J. ^katrov vo Amerika }e
napi{e: Prv dojde ispe~eniot demagog Jordan ^katrov, koj se smeta{e
kako nadvore{en minister na bandata
vo Bugarija. Vo negova usluga se pojavile rakovoditelite na makedonskite
40
politi~ki organizacii (MPO), koi
vo po~etokot poddr`uvale prividna
neutralnost po nastanite vo VMRO, no
skoro potoa preminale na stranata na
mihajlovistikata.
Vo 1924 godina, spored A. Bliznakov,
nastanal rascep vo redovite na MPO.
Del od ~lenstvoto se opredelilo za
kriloto koe za svoj voda~ go priznaval
Todor Aleksandrov, a del se opredelilo
za kriloto na Aleksandar Proto|erov.
Takvata podvoenost traela se do 1928
godina koga se odr`al kongresot na
MPO vo gradot Ingstaun, Ohajo i dvete
krila se obedinija. Privrzanicite na
Aleksandar Proto|erov se otka`ale od
nego i se priklu~ile kon kriloto koe
ve}e za svoj voda~ go priznavale Ivan
Mihajlov.
Tuka treba da se spomenat reakciite na MPO, koi ostro reagirale kaj
vladite ili drugite institucii na Jordan ^katrov
Bugarija, Srbija ili Grcija koga se pojavuvale razni pritisoci i ubistva na vkite za fomirawe na nova makedonMakedonci so svoi rezolucii i protes- ska iseleni~ka organizacija. Za taa
ti. Eden takov protest na 5 april bil cel vo 1922 godina na 1 oktomvri se
ispraten do pretsedatelot na Vladata odr`al Kongres na nekolku makedonna Bugarija. Vo ovoj protest doa|a do ski iseleni~ki bratstva vo Fort Vejn,
izraz odnosot na MPO kon masovnite Indijana SAD i bea postaveni osnovite
ubistva, teror i apsewa na Makedon- na najmo}nata vo toa vreme Makedonska
cite vo taa dr`ava:
iseleni~ka organizacija, koja prvobiOd amerikanskite vesnici doznavme tno se vikala Sojuz na makedonskite
deka vladata masovno pritvorawe na politi~ki organizacii, a podocna
Makedonci i go prekina pe~ateweto Makedonska patriotska organizacija,
na makedonski vesnici. Energi~no poznata po kratenkata MPO, poradi
protestirame protiv posegawata vrz stavot na amerikanskata Vlada, koja ne
makedonskoto legalno dvi`ewe. Opas- dozvoluvala politi~ko organizirawe
nosta po mirot ne e vo dejnosta na or- na iselenicite.
ganiziranite Makedonci vo Bugarija,
Vo postavuvaweto na temelite na
tuku vo bespravnata polo`ba na na{iot MPO u~estvuvale pove}e makedonski
narod vo Makedonija pod Srbite i dru{tva koi vo toa vreme postoele na
Grcite. ]e pridonesete za mirot, ako teritorijata na SAD: Makedonskoto
energi~no pobarate od Op{testvoto na bratstvo “Pripep”, od gradot Stilton,
narodite brza akcija i anketa. Dolg Pensilvanija, Bratstvoto “Nezavise na bugarskata vlada da nastojuva za nost” od gr. Dukejn, Pensilvanija, bratpo~ituvawe na klauzulite za malcinst- stvoto od gradot Ingstaun, Ohajo, bratvata vo porobena Makedonija.
stvoto od gr. Indijanopolis, Indijana,
Pretsedatel na Sojuzot na Make- organizacijata od gr. Geri, Indijana,
donskite Organizacii vo Amerika - bratstvoto od gr. Detroit, Mi~igen,
[anev
bratstvoto “Ilinden” od gr. Wu Jork,
No, da se vratime na razgledu- bratstvoto od gr. Dejton, Ohajo. Bratvaweto na samiot proces na formi- stvata od gradovite Springfild i Sinrawe na organizacijata MPO, koja se sinati, Ohajo, od nepoznati pri~ini ne
pojavila kako rezultat na `elbata na mo`ele da ispratat svoi delegati, a
makedonskoto iseleni{tvo za svoe Kongresot go pozdravile telegrafski
etni~ko organizirawe. Vo 1921 go- so apel za obedinuvawe na site makedina, po vra}aweto na Srebren Petrov donski dru{tva vo Amerika pod znameod Bugarija, zapo~nale podgoto- to na makedonskite ideali.
Istra`uvawe
?%!-%.'(4-$
Kongresot bil otvoren od pretsedatelot na Bratstvoto “Kostur” vo gradot
Fort Vejn A. Stefanov. Vo svojot govor
toj apelir{e za obedinuvawe na site
makedonski iselenici vo edna silna
iseleni~ka organizacija. Za pretsedatel na postojanoto biro bil izbran
Mihail Nikolov, a za potpretsedatel
Kosta Popov. Isto taka bil izbran i
Centralen komitet vo sledniov sostav:
A. Stefanov - pretsedatel, od Fort Vejn,
Trajan Nikolov - potpretsedatel, od Indijanopolis, Mihail Nikolov - privremen sekretar, od Fort Vejn, Atanas Lebamov - blagajnik, od Fort Vejn i Pavel
Angelov - sovetnik, od ^ikago. Isto
taka, bila izbrana i kontrolna komisija vo sostav: Petar Dosev, Milan Nedev
i St. Lazarov.
Po izborot na Centralniot komitet
se pristapilo kon prifa}aweto
na ustavot na organizacijata MPO.
Osnova~kiot kongres na MPO zavr{il
na 4 oktomvri 1922 godina.
Pred da go izlo`ime celosniot
ustav na MPO }e izdvoime samo nekolku
~lena koi se mnogu bitni za na{eto
prou~uvawe. Vo prviot ~len od Ustavot
se naglasuva potrebata od postoewe na
makedonska etni~ka organizacija. Vo
toj ~len stoi: “Makedonskite emigranti
vo Soedinetite Dr`avi i Kanada, bez
razlika na nacionalnost, vera, pol i
politi~ki ubeduvawa realiziraj}i ja
potrebata od zaedni~ka organizaciona
dejnost za osloboduvawe na svojata tatkovina - MAKEDONIJA se organiziraat
vo Politi~ko-kulturna organizacija.”
Vo vtoriot ~len dadeni se celite na
Organizacijata: a) “Da se bori i raboti
vrz legalna osnova za podigaweto na
Makedonija vo nejzinite geografski i
ekonomski granici vo edna nezavisna
republika, koja }e garantira najrevnosno {iroki i demokratski, socijalni i
ekonomski prava i slobodi, obvrski
i privilegii za site svoi gra|ani;
dr`avnite i op{testvenite zakoni
treba da se baziraat vrz interesite
na narodot, koj{to treba da vladee so
op{testvenata zemja i zemskite bogatstva i vo ~ii race treba da se nao|a
visokata politi~ka vlast”. Alinejata
3, ~l. 5 od Ustavot go odreduva ~lenstvoto na Organizacijata: “^len na ovaa
Organizacija mo`e da bide sekoj polnoleten Makedonec, koj se ~uvstvuva i
gi spodeluva celite na centralnata organizacija i se zadol`uva da gi ispol-
Aleksandar Proto|erov
nuva nejzinite re{enija i rasporeduvawa”. A vo Ustavot od 1927 godina e
dodadeno deka spomagatelen ~len mo`e
da bide sekoj koj ne e po rod od Makedonija, no bez pravo na glas i izbor.
Stavot na MPO vo odnos na ~lenstvoto tuka e jasen i toj voop{to do dene{en
den ne e promenet. Vo Ustavot, a i vo dejnosta na MPO, edinstveno se upotrebuva
nacionalnoto ime na Makedoncite, so
retki isklu~oci poimot “makedonski
bugari”. Tuka treba da naglasime deka
koristenata od nas dokumentacija na
MPO e izdadena vo Bugarija, taka {to
nie nemame uvid vo originalnite dokumenti na Organizacijata.
Organizacijata MPO vo soglasnost so
alinejata II, ^l.3b. i v. izdava vesnici,
knigi i bro{uri za {irewe na vistinata,
odnosno vistinskata kauza na Makedonija i go zapoznava op{testvenoto mislewe
vo odnos na pravilnoto razre{uvawe na
makedonskoto pra{awe.
Taa ja pretstavuva kauzata na Makedonija pred site stranski narodi, zakonodavni tela i op{testva i pred site
me|unarodni instituti, koi{to rabotat
za politi~ka, ekonomska i socijalna
sloboda na narodite, preku protesti,
barawa i memoari.
Za na{ite istra`uvawa od posebna
va`nost be{e ~lenot 30 od ovoj ustav,
spored koj, so postignuvaweto na osnovnata cel na Organizacijata - osloboduvawe na Makedonija, taa }e se
samoraspu{ti i site sredstva i arhi-
vata }e bidat predadeni na prvoto
osnova~ko sobranie na Makedonija. R.
Makedonija skoro deset godini se zdobi
so sloboda i nezavisnost i nikako da se
realizira ovoj ~len od Ustavot. Spored
nekoi na{i nepotvrdeni soznanija, ovoj
~len e izbri{an od Ustavot pod pritisok na bugarskata propaganda.
Tuka treba da se naglasi deka za vreme
na Tretiot kongres na MPO koj se odr`al
vo 1924 godina po barawe na delegatot
od Toronto, Kongresot izglasal oddelna
rezulucija za sve{tenicite vo makedonsko-bugarskite crkvi. Spored nea, pravo na ~lenstvo vo MPO im se dava samo
na sve{tenici, koi se rodeni vo Makedonija (Mitev, 1993, 481). Ovie stavovi
na MPO gi potvrduva i Xon Bitov, koj vo
spomenatoto na{e intervju }e naglasi:
“Znam deka prvata crkva i drugite crkvi
koi denes se vikaat Makedono-bugarski
crkvi sto otsto bea napraveni od Makedonci. Tie so gordost gi izgradija tie
crkvi i treba{e da bidat makedonski,
No, nie treba da ja znaeme na{ata istorija deka vo tie vremeniwa nie nemavme makedonska crkva, a sve{tenicite
i vladicite mo`ea da doa|aat samo od
Bugarija. No, pak, na{ite za da mo`at da
go zapazat temnoto pravo i temnoto ime
makedonsko, sekoj sve{tenik koj vo tie
godini doa|a{e vo na{ite crkvi, bilo
vo Amerika, bilo vo Kanada, treba{e da
bide od Makedonija, po narodnost Makedonec”. A vo prodol`enie }e dodade:
“Nekoi od ~lenovite se skaraa zatoa {to
Bugarija za prv pat ni prati bugarski
vladika koj od nas ne be{e prifaten, od
makedonskata emigracija. Nie baravme
ako nekoj treba da bide vladika, toga{
treba da bide po narodnost Makedonec
i roden vo Makedonija.”
Ovoj moment go potvrduva i edno pismo od Va{ington od 25 juni 1938 godina,
kade {to me|u drugoto, stoi: @alosno
e {to tuka ima tri mladi sve{tenici
Makedonci, koi poslu{no vrvat po MPO.
Tie sve{tenici ne sakaat da go priznaat
nitu vladikata, nitu bugarskiot Sinod,
nitu bugarskata vlast.1
Vo vrska so toa, se pojavuvaat
nekolku pra{awa vo smisla na toa kolku
vo praktikata MPO se dr`ela na svoite
izvorni zalo`bi zacrtani vo Ustavot i
kolku gi zastapuvala vistinskite interesi na makedonskoto iseleni{tvo
vo SAD i vo Kanada. Na toa pra{awe
idnite istra`uvawa }e treba da dadat
odgovor.
41
ILUSTRIRANA REVIJA ZA ISELENICITE OD
Makedonija
Jazi~no ogledalo
,"%),"1$(-*$)'")#"'&'-*$)($)#+-["*)($'-3*"*")'")4&R$!&(+/(#-&*)))
3.41'%(-%&'3*-&'$#&%%%
Po ova “Inicijativniot odbor za
organizirawe na Pravoslavnata crkva
vo Makedonija, na 22. 12. 1954 god pod
br. 2143 Nam ni upati akt koj glasi:
“Va{a Svetost,
Izvr{niot
odbor
na
ovoj
Inicijativen
odbor,
najseriozno razgleduvaj}i go izve{tajot na
sve{tenicite koi, kako ~lenovi na na
Sojuzot na sve{teni~koto zdru`enie
na FNRJ na den 13. 10. 1954 god. ja posetija Va{ata Svetost i preosvetenite
~lenovi na sv. Arhierejski Sinod, na
koj sostanok, pokraj drugite pra{awa
bilo tretirano i pra{aweto na
formirawe na Pravoslavna crkva vo
NRM i toga{ dadoa predlozi za negovo
re{avawe, donese re{enie da Ve zamoli da blagoizvolite da primite edna
na{a delegacija koj bi gi soslu{ala
Va{ite najnovi predlozi vo vrska so
ova pra{awe.
Ovoj Odbor smeta deka direktnite
kontakti }e pomognat na Vas i na Sv.
Sinod, od edna i na na{ite ~lenoviod
druga strana, zaedni~koto razgleduvawe na mnogubrojnite pra{awa za
re{avawe na na{eto crkovno pr{awe
i dobrata voqa od dvete strani }e
dade pozitiven rezultat i }e dovede
do uspe{no re{enie na ovie pra{awa
koi se aktuelni i bitni i ~ie re{enie
}e dovede do edinstvo na crkvata i
nejzinoto blagopostoewe.
Dlaboko sme uvereni deka Va{ata
Svetost i preosve{tenite ~lenovi na
S. Sinod pravilno }e gi svatat ovie
na{i `elbi i potrebata za eden vakov sostanok i slobodni sme da ja
zamolime Va{ata Svetost istiot da se
odr`i {to poskoro, barem neposredno
pred praznikot, kako i da za denot na
sostanokot bideme blagovremeno i
pismeno izvesteni.
Vi ja baknuvame Svetata arhipastirska desnica i molime za Va{,
Patrijar{iski blagoslov.
Adm. sekretar
Predsedatel na odborot
|akon Dim. Pe{evski
s.r sve{tenik
Nestor Popovski s.r.
42
Pi{uva Vasko Kostoj~inovski
'5)5)687I7L5)J7)
:8P7B>J7G>D7)B7)
5678^>>A5)A?;?)J7)
.8;@7Q)07877A)):9)5678^>>A5)
@:)'Q+Q)!7;59:B>D7)97)<5)
Z:8=>87)>H>).8;@7)B7)!7;52
9:B>D7E)>H>)!7;59:B<;7)6872
@:<[email protected])G8;@7Q)[email protected])G5H)
@:)<7=>:A)B7J>@)97)<5)9795)
B7G>:B7H5B)M5H5PQ)0787L5):9)
(@5A>:A)"8^>585D<;>)(:M:8)
97)>J9795)95;H787G>D7)<:);:5)
X5)<5)P787BA>87)?6:A85M7)B7)
=7DF>B>:A)D7J>;2=7;59:B<;>)
>)9:=:8:9B>)$6><;:6>)
=7;59:BG>)
Vo vrska so gorniot akt do
Sve{teni~kiot Inicijativen odbor ja
upativme slednata pokana:
“ Vo vrska so Va{iot akt od 22. 12.
minatata godina br. 2143/1954 Ve izvestuvame deka }e ja primime Va{ata
delegacija na den 11. januar ovaa godina
vo Patrijar{iskiot dvor vo Belgrad vo
9 ~asot pred pladne. So blagoslov AEMP
Vikentije Br. 216 5 januar 1955”.
Na den 11 januar 1955 god. primivme
pet sve{tenici od N.R. Makedonija i toa:
Nestor Popovski od Skopje (Predsedatel
na Inicijativniot odbor za osnovawe
na Makedonska crkva), Boris Stankovski
od Skopje, Kliment Malevski od Bitola.,
Ilija Mukaetov od \evgelija i Anastasie
Popov od Bitola. Na sostanokot prisustvuva Negovoto preosve{tenstvo episkopot budimski Gospodin German i Negovoto
Preosve{tenstvo Episkopot topli~ki
Gospodin Dositej.
Tekot na sostanokot go prika`uvame
spored bele{kite koi gi vode{e Negovoto Preosve{tenstvo Gospodin German,
a koi glasat vaka:
Na den 11 januari 1955 godina ja
posetija Negovata Svetost Patrijarhot vo zgradata na Patrijar{ijata pet
sve{tenici od N.R. Makedonija i toa:
Nestor Popovski od Skopje (Predsedatel na Inicijativniot odbor za
osnovawe na makedonska pravoslavna
crkva), Boris Stankovski od Skopje,
Kliment Malevski od Bitola, Ilija
Mukaetov od \evgelija i Anastasije
Popov od Bitola. Prisatni bea i negovoto Preosve{tenstvo Episkop budimski Gospodin German i Negovoto
preosve{tenstvo Episkop topli~ki
gospodin Dositej.
Negovata Svetosat im go izlo`i
stavot na Srpskata Pravoslavna Crkva
po pra{aweto za normalizacija na
crkovnata sostojba vo Makedonija
prema crkvenata centrala vo Belgrad,
a vrz osnova na odlikata na Svetiot
Arhierejski Sabor. Kako prva rabota
Negovata Svetost im re~e da soborskata
odluka im nalaga prvo da se sprovede
organizacijata na crkovnite vlasti i
organi po eparhii sprema crkovniot
Ustav, a za se drugo mo`e da se zboruva
duri potoa.
“ Makedoncite” gi iznesoa slednie
misli i barawa:
Ne e pra{awe za organizacija na
eparhiite tuku za Crkva. Baraat da
od eparhiite vo N.R. Makedonija da
se formira ili Crkva na Makedonija,
ili Makedonska pravoslavna crkva ili
kako ve}e }e bide nare~ena no glavno
vo samiot naziv da se dade nacionalen
beleg, a toga{ }e bidat tie podgotveni
da ja prizanaat Negovata Svetost za administrator na “celata nivna Crkva”.
Ponatamu sakaat Svetiot Arhierejski
Sobor da izdade deklaracija so koj }e
im garantira upotreba na nivniot jazik
/makedonski/ i domorodni episkopi
/makedonci/. Istaknuvaat deka sakaat
odredena samouprava.
Negovata Svetost im ja objasni
polo`bata i organizacijata na Srpskata
Pravoslavna Crkva, nejzinoto ustavno
Edicii
))))#R$+&'".-&'"R-,"!
%0#$#/%2
ureduvawe i principite do koi morame
site da se prid`uvame ako sakame da se
so~uva edinstvoto na Srpskata Pravoslavna Crkva.
Na toa Kliment Malevski povtorno
istakna deka tie sakaat odredena samouprava. Sakaat da imaat firma t.e. da
vo samiot naziv na “nivnata Crkva” da
bide istaknat nacionalniot karakter
na crkvata kako makedonska. Zaradi toa
bara Svetiot Arhierejski Sobor da go
priznae makedonskiot narod i makedonskiot jazik.
Negovata Svetost na toa mu odgovori deka za toa ne e nadle`en Svetiot
Arhierejski Sobor tuku dr`avata.
Sve{tenikot Mukaetov zboruva za
propisite na crkovnoit Ustav i veli: Nie
sakame vo Ustavot da vleze ne{to vakvo:”
Vo sostav na Srpskata Pravoslavna Crkva
vleguvaat srpskite eparhii tie i tie i
Pravoslavnata Crkva vo Makedonija so
eparhiite: skopska, ohridskobitolska i
zletovsko-strumi~ka.”
Potoa vo diskusijata u~estvuvaa i
ostanatite sve{tenici i site go istaknaa slednoto: Nie sme Makedonci, a ne
Ju`nosrbijanci. Koga negovata Svetost
im re~e deka toj kako administrator
na eparhiite vo N.R. Makedonija se soglasuvaat tie sami Nemu mu predlo`at
lica za arhierejski zamenici i site
drugi polo`ai spored Ustavot, a Toj
}e sprovede se spored nivnite `elbi
samo da se izvr{i organizacijata na
eparhiskite vlasti spored Ustavot, tie
odgovorija.
“Nie ne sme ovlasteni da re{avame
koj {to }e bide tuku dali na{ata crkva
}e se vika Crkva vo Makedonija ili na
toa sli~no. a toa pra{awe nemo`e da
go re{ava Svetiot Sinod tuku Soborot.
osnovno e da vo crkovniot Ustav se vnesat odredeni promeni” Nie sakame da
organizirame Crkva vo N.R. Makedonija, a potoa da gi organizirame i site
tela: Eparhiskiot Sovet, Upravniot
odbor itn. Na{eto sve{tenstvo saka da
ima Arhierei od sopstvenata sredina.
Na{ata `elba be{e prvo da dobieme
svoi Arhierei pa potoa da vr{ime organizacija. No bidej}i toa ne se mo`e
nie pristanuvame da vr{ime organizacija, no sakame na taa organizacija da i se dade nacionalen beleg vo
nazivite na tie tela. Barame na{iot
Negovoto preosve{tenstvo Episkop
Budimski Gospodin German
Negovoto preosve{tenstvo Episkop
Topli~ki Gospodin Dositej
dogovor da bide pismen i so blagoslov
na Svetiot Arhierejski Sobor. I na nas
ni e vo interes da se sredat prilikite
i }e nastojuvame da se sprovede organizacijata, no treba predhodno da se
dade deklaracija. Na{ite lu|e baraat
ne{to konkretno. So taa deklaracija
na Soborot treba da bidat opfateni:
Imete na crkvata, jazikot i domorodeni episkopi. ]e ni bide te{ko da
go sprovedeme toa ako na svoite ne
im poka`eme ne{to napismeno. ]e Vi
dostavime pismeno izlo`uvawe na
na{ite `elbi za Soborot.
Negovata Svetost gi uveruva deka
i Sinodot mo`e da im dade odluka vo
pogled na upotrebata na jazikot i nazivite na organite. Im predlaga sega
vedna{ spogodbeno da se utvrdi tekstot
na odlukata na Sinodot. Im iznesuva
duri i cel plan na postapkata.
Stankovski: “Nie }e rabotime kaj
na{ite, a istovremeno vie vo Soborot.
Soborot da izdade deklaracija za onie
tri spomenati raboti. Nie sakame edna
Crkva no na{ata crkva da bide nacionalno obele`ana. Bara vo crkovniot
Ustav, na krajot na ~l 14 da se vnesat
posebno eparhiite vo Makedonija.
Nestor: Zna~i se slagame za jazikot
i domorodnite za episkopi. Ostanuva
Vie da razmislite za nazivite.
Negovata Svetost gi povikuva diskusijata da ja primat na znaewe.
Tie: Nie morame da vodime smetka
za nacionalnoto raspolo`enie na narodot. Zaradi toa e najdobro nie sega da
ideme doma pa Vie prateteni gi predlozite. Bi bilo dobro da za nazivite
go izvestite Dobrovoje Radosavqevi},
so nego zaedno da pobarate kako vo nazivite da se vnese nacioanlniot beleg.
Kliment Malevski pra{a kakov
polo`aj imala, vo Srpskata Pravoslavna
Crkva, eparhijata vo Praga vo vreme Vladikata Gorazd? Ja iznesuva sostojbata
vo Makedonija so ogled na unijatskata
propaganda. Veli deka tie gi proterale
site unijatski sve{tenici koi ne bile
domorodni vo Makedonija
Kako zaklu~ok povtorno gi rezimiraat svoite barawa vo tri to~ki:
1. Nacionalen beleg na eparhiite vo N.R.Makedonija;
2. Upotreba na nivniot, makedonski, jazik vo administracijata i
3. Domorodni da bidat izbirani
za episkopi.
43
ILUSTRIRANA REVIJA ZA ISELENICITE OD
Makedonija
4$&+4-)2)e&+e)2)*&!&1
Oma`
$#/#&!')'%7'%1#9&-()
Georgi Xorx Tomov makedonskiot
kulturen bard zamina vo ve~nost. Toj
be{e `iva legenda na makedonskiot
folklor, odnosno makedonskite ora
i pesni. Xorx be{e eden od glavnite
makedonski i balkanski dvi`e~ki
sili vo Soedinetite Amerikanski
Dr`avi, odgovoren za razvojot na
neprekinatata strast za narodni
igri, pesni i ora koja progresivno
cveta{e od edniot do drugiot breg
na Amerika.
Toj go sozdade poznatiot ansambl
na narodni igri, pesni i ora
„TOMOV”. Isto taka rakovode{e
so Folklorniot ansambl „Goce
Del~ev” pri Makedonskata pravoslavna crkva Sveti Kiril i
Metodij. Ima{e formirano i
golem centar za narodni igri
i pesni vo Wujork. Bez ni~ija
pomo{, na me|unarodno pole
promoviral dobra volja i razbirawe niz povrzuvaweto na
kulturite na Amerika i Makedonija, kako i na dr`avite od
porane{na Jugoslavija i od
Balkanot.
Negovoto zaminuvawe od
ovozemniot `ivot e golema
zaguba, ne samo vo Makedonija, i za Makedoncite koi
se rasprostraneti niz site
meridijani od SAD i Kanada
preku Evropa do Avstralija i
Nov Zeland.
Georgi Xorx Tomov be{e
mitsko ime na sovremenata
makedonska istorija, zapi{a
poznatiot
dramaturski
pistael i ambasador Jordan
Plevne{, koj vo posveteniot
tekst na legendata pi{uva za
Tomov na kogo mu posvetuva
posledni zborovi.
U{te od svojata rana
mladost, Xorx Tomov, koj e
roden 1933 god. vo Strumica,
po~nal so svoite profesionalni anga`mani, prvo vo
„Tanec”, a potoa vo hrvatskiot
ansambl „Lado”. Potoa, so
negovoto pate{estvie, preku
Francija do SAD, vo noviot
44
glaven grad na svetot, Wujork na
Menheten ja formiral institucijata „Internacionalen ansambl za
tanc Xorx Tomov” niz koja pominale
pove}e od 3.000 aktivisti od amerikanskiot kontinent i na{inci raseleni niz svetot.
Xorx Tomov be{e me|unaroden
profesor i bard na istorijata na
makedonskiot tanc i na orata, {to
se osnova na na{ata civilizaciska
memorija, toj gi preplavi svetskite
festivali i sceni so svojata
beskone~na qubov i stana legenda na
makedonskata dijaspora i na makedonskata internacionalna sudbina.
Simbolikata saka{e, koga vladata na SAD go formira{e „Muzejot na
emigracijata” na Elis Ajland, kade
{to doa|aa mnogubrojnite emigranti vo noviot svet, tokmu negovoto
ime da bide gravirano vo ve~nosta
na svet-skata memorija: Xorx Tomov
- Makedonija, bidej}i toj go nau~i
celiot svet da igra makedonsko oro .
Vo svojata bogata biografija
zapi{ani se mnogubrojni
sre}ni migovi na edna generacija na Makedonci na
koja i pripa|a{e i Tomov, koi
probivaj}i se niz svetskite
metropoli bea glavnoto lobi
za na{ata rodina. Dolgo
`ivee{e niz svetot no nikoga{ ne zaboravi kade mu se
korenite. Be{e vo postojana
borba za afirmacija na Makedonija na tatkovinata {to
mnogu mu zna~e{e.
Vo pro{talnata re~ Plevne{
ke zabele`i „ Makedonija se
pro{teva od nejziniot najgolem
igraorec, koj zaedno so pesnata
na Jon~e Hristovski, so gajdite
na Pece Atanasoski i so glasovite na Nikola Badev, Vaska
Ilieva i Aleksandar Sarievski
ja sozdavaat slikata {to etnomuzikologot Josif ^e{mexiev
ja napi{a za Makedonija: „Makedonija nema sfingi i palati,
no nejzinite pesni i ora se
neru{livite gradbi na nejzinata
ve~nost”. Xorx Tomov, mitskiot orovodec na makedonskata
muzi~ka ve~nost, }e prodol`i da
igra na neboto vo na{ata memorija.
Spomenot na Xorx Tomov,
ke bide ve~en za Makedonija vo rodinata no i za site
Makedonci vo dijasporata
koi imale vistinska ~est da
go zapoznaat ovoj vistinski
makedonski biser. Makedonija i Makedoncite ve~no }e go
pametat....
1&)(/&!$'),")%+"4"')0&4%"'&1(#-
Dva prsta
-(',#&*-)%1-*&
„Ta`en kraj na osameniot voin” e
naslovot na edna statija {to izleze
na 6 avgust 1998 godina vo vesnikot
“Nova Makedonija” napi{ana od novinarot Kiro Kiprovski. Naslovot mnogu
slikovito go opi{uva krajot na Dragan
Bogdanovski, koj po~ina vo poslednite
denovi na najbavniot mesec vo godinata, vo maj 1998 godina, vo edna bolnica
vo Kopenhagen, Danska, na pat od Malme
([vedska) za Berlin! Na po~etokot na
avgust 1998 godina, sovremenikot,
borecot za nezavisna, suverena i obedineta Makedonija, tivko i ne~ujno
kako {to vpro~em i `ivee{e, od negovite rodnini i po~ituva~i be{e
pogreban na Gradskite grobi{ta vo
Kumanovo.
So Dragan ne spoi zaedni~ka ideja,
Makedonija da bide cela, obedineta
i tokmu zatoa nad ~etiri decenii
bevme bliski, sorabotuvavme, se borevme i polovi~no na{ata cel se ostvari. Za ova najzaslu`na be{e VMRO
- DPMNE, partija {to ja formiravme,
nejzinoto rakovodstvo i ~lenstvoto,
koja na po~etokot na devedesettite
godini na minatiot vek, ne samo {to
ja promovira{e idejata za samostojna Makedonija so site ni{ani na
dr`ava, tuku se izbori niz instituciite na sistemot da se udrat temelite na demokratska, suverena i samostojna Makedonija. Vo godinata koga
se navr{uvaat 10 godini od negovata
smrt, so ova pismo sakam da go spomenam Dragana, da se potsetime na negovite re~isi ~etiri decenii koj be{e
vo prvite redovi na Makedonskata
patriotski orientirana emigracija
i neumorno i hrabro se anga`ira{e
za o`ivotvoruvawe na ilindenskite
ideali, ~ija {to osnovna i krajna
cel e obedinuvawe na Makedonija i
sozdavawe na samostojna Makedonska
dr`ava, da ne go zaboravime bidej}i
dade ogromen pridones za na{ata mila
Makedonija.
Dragan po~ina daleku od svojata
mnogu sakana Makedonija, na koja i go
posveti celiot svoj `ivot. Talkaj}i od
zemja vo zemja, se bore{e za duhovno
obedinuvawe na Makedoncite od site
raspar~eni delovi na maticata na
Makedonija. Dragan Boganovski, be{e
osnova~, tatko na partijata VMRO DPMNE i tvorec na sovremenata makedonska dr`avnost, ne be{e nova i
slu~ajna li~nost na dvaesettiot vek,
na sovremenata revolucionerna borba
na makedonskiot narod.
Roden e na 18 septemvri 1929 go-
dina vo kumanovskoto selo Kle~ovci.
Poteknuva od poznato komitsko semejstvo, dedo mu bil komita vo ~etata na
Atanas Babata. Po~etokot na negoviot
politi~ki anga`man datira u{te vo
1949 godina, kako student vo Belgrad, bil inicijator za formirawe
na makedonski studentski klub, {to
vo toa vreme bilo svoevidna drskost i
vlastite go smetale za „GOLEM GREV”.
Za ovaa aktivnost bil „nagraden” so
{est mese~en zatvor. Po pu{taweto
od zatvor, Dragan ilegalno gi minuva
makedonsko-gr~kata granica i bega vo
tu|ina. Prvata stanica mu be{e ju`na
Amerika, patot go prodol`uva vo Argentina, a go zavr{uva vo Brazil, kade
ostanuva do 1954 godina. Potoa, se
vra}a vo Evropa, vo Pariz (Francija) i
vo Geteborg, Malms ([vedska), kade go
minuva najgolemiot del od svojot makotrpen emigrantski i tvore~ki `ivot
posveten na Makedonija. Vo ovoj period gi izdava vesnicite “Makedonija” i “Makedonska Nacija”, nekolku
spisanija i bro{uri, kako i pove}e
knigi posveteni za Makedonija. Na istorijata i istori~arite }e im ostane
kako zada~a da ja ocenuvaat negovata
politi~ka aktivnost vo emigracijata
i vo Makedonija.
Vo bogata `ivotna biografija, kako
najeksponiran makedonski patriot vo
emigracija, Dragan Bogdanovski vo
Pariz, Francija be{e kidnapiran od
Makedonci - predavnici, prodadeni
du{i, koi bea plateni i rabotea za tu|i
interesi i ideali, be{e ekspresno
donesen vo toga{nata jugoslovenska Republika Makedonija. Vo Skopskiot sud,
bez dokazi be{e osuden na 11 godini i
gi odle`a vo makedonskiot zatvor Idrizovo. Na po~etokot na devedesettite
godini, koga vo negovata mnogu sakana
tatkovina Makedonija, za koja go posveti celiot svoj `ivot, po~naa da duvaat novi pluralisti~ki demokratski
vetrovi i koga pomisli deka mu se ostvari `ivotnata `elba, Makedonija da
ja vidi slobodna i nezavisna dr`ava,
se razo~ara, go razo~araa i go izoliraa tokmu tie, toga{nite voda~i na
VMRO - DPMNE, za koi ne mnogu stori i
toa tokmu toga{ koga mislea deka ve}e
ja postignale nivnata cel, ja osvoile
vlasta i pove}e ne im treba velikanot
Dragan Bogdanovski, ne im treba i drugite koi ja osnovaa Partijata, bidej}i
vo sekogo od niv gledaa konkurenti
vo borbata za vlast i deka }e im pretstavuvaat pre~ka vo ostvaruvaweto na
li~nite interesi i celi. A, na Dragan
Bogdanovski borbata za vlast mu be{e
posledna na um, za nego be{e znatno
{to Makedonija funkcionira kako demokratska dr`ava, deka makedonskiot
narod poka`a doblest, sila i uspea
da se ottrgne od kanxite na vekovnite
porobiteli. Kakva tragedija i kakov
sram be{e za makedonskata politi~ka
garnitura, da ne go zadr`at Dragana
Bogdanovski, koj be{e velikan, vo
svojata zemja, da mu ovozmo`at normalen `ivot na veteran i penzioner,
koj toa go zaslu`i so svojata re~isi
~etiri deceniska politi~ka borba
za Makedonija. Na stari godini be{e
prinuden, povtorno da odi vo emigracija, da se moli na {vedskite vlasti da go obnovi statusot na politi~ki
emigrant. Humanata dr`ava [vedska
pak go primi, mu dade besplaten stan
vo Malme i postojana mese~na socijalna pomo{.
Ve~niot dom, {to se nao|a na Gradskite grobi{ta vo Kumanovo, ne dolikuva za eden golem patriot i rodoqub,
za Velikan, kako {to be{e Dragan Bogdanovski, koj celiot `ivot go posveti
za Makedonija i za makedonskiot narod. Zatoa apeliram do ~elnicite na
VMRO-DPMNE da smognat sili i da go
obnovat negoviot grob, koj }e prilega
za velikan.
Negovata sopruga Norve`ankata
Birt Ostengen, na Mileta Ilievski mu
napi{a: Dragan Bogdanovski e `enet
za Makedonija, toj samo gi sozdade
dvata sina, a decata sama gi odgledav.
So ova pismo sakam da gi potsetam site
negovi sopartijci, prijateli i makedonskata javnost i po deset godini od
smrtta na Dragan Bogdanovski, toj s$
u{te so negovite idei i dela e me|u
nas. Na ovoj na~in sakam da gi spomenam i velikanite kako Dragan da ne
gi zaboravame. Na krajot sakam da ja
potsetam Partijata {to ja formira, da
prezeme aktivnosti za dostoinstveno
da ja odbele`i deset godi{ninata od
negovata smrt.
Gojko Jakovleski
45
ILUSTRIRANA REVIJA ZA ISELENICITE OD
%&)/+$*($%"*$R&*)'")+$/\0R-#")!"#$%&'-["E)0+"'#&).+1$'#&1(#-E)
%&)/+$*($%"*$R&*)'")1R"%"*"E)'-#&R")4+\$1(#-)
(5-.%7'%*,#)-%*$*%'/.#(*8'
Dva prsta
Gospodine pretsedatele, gospodine premiere,
Ne e spor za imeto. Spored „Re~nikot na makedonskiot jazik”,
1961 ~ij redaktor e Bla`e Koneski, spor e „sprotivstavuvawe na
razli~ni mislewa, prepirka”. Agresija e „napad”. Da, Grcija e
agresor-napa|a~. Napadnata ni e dr`avata, makedonskiot nacionalen identitet. Narodot. Vie, prvi lu|e na dr`avata, prepora~livo
e da izgovorite: AGRESIJA. Ne „spor za imeto”. Agresorot ne pravi kompromis. Agresorot ubiva. Celta na agresijata e po na{eto
progonstvo od egejskiot del na Makedonija, Makedoncite da ostaneme bez dr`ava. Bez ime. Grcija da ni ja prisvoi anti~kata
istorija. Psihopatstvoto na progonuva~ite e stru~no pra{awe
Prepora~livo e da se sogleda. Po progonstvoto na Makedoncite
od egejskiot del na Makedonija, Grcija se upati kon progonstvo na
Makedoncite zaedno so Republika Makedonija.
Gospodine pretsedatele, gospodine premiere
Ne vi pora~uvam so premol~uvawe da go negirate na{eto grozomorno progonstvo od rodnite ogni{ta do 1949 godina i toa {to
ni se slu~uva do deneska. Prepora~livo e da mu ka`ete na svetot deka Grcija od 1940 do 1949 godina izvr{i progonstvo na nad
50.000 Makedonci. Soo~ete go svetot so vistinata. Jas, eden od
progonetite, ne vi pora~uvam so premol~uvawe da ja negirate vistinata za progonstvoto.
Vo godinite 1995, 1996 i 1997 go zapoznav svetot deka Grcija
ne ni dozvoluva poseta na rodnite ogni{ta. Uspeav, so pomo{ na
me|unarodni subjekti da ni dozvoli poseta na rodnite ogni{ta.
I ovaa napomena e znak deka i vie treba da go zapoznaete svetot
so agresijata protiv makedonskiot nacionalen identitet. Protiv
Makedonija.
Po~ituvani, ako ne ja {irite ovaa vistina niz svetot, }e ostavite svoj, te`ok tovar za idninata. Kako tovarot na izvesniot
va{ prethodnik.
Kole Mangov, Skopje
/.3*8'%5-!!.6"1'D#%&#7'1*(&'%*%-0#!*&#)'%,'4#!-&*8'
Po direktivata na KPJ za spojuvawe na makedonskata organizacija NOF so KPG (stavawe pod celosna komanda na KPG),
DAG dobiva golemo zgolemuvawe na brojot na svoite vojnici i
dobiva golema poddr{ka od makedonskoto naselenie vo Egejska
Makedonija koe smetalo deka so pobedata na DAG nad monarhofa{istite }e dobie nacionalni prava i sloboda i mo`nost za
samoopredeluvawe. Do krajot na vojnata vo DAG u~estvuvale
14.000 borci - Makedonci, a 20.000 od 50.000 `rtvi vo vojnata
bile Makedonci. Sepak i pokraj golemata pomo{ koja ja dale
Makedoncite na komunisti~ko-osloboditelnoto dvi`ewe rakovodstvoto na KPG i DAG vodelo krajno diskriminatorska politika kon borcite - Makedonci.
Nitu eden Makedonec ne bil staven na povisoko rakovodno mesto od poru~nik, nitu eden Makedonec nemalo nitu vo
privremenata komunisti~ka vlada na Grcija, od celata klasa na
polkovnici na DAG nitu eden ne bil Makedonec, a nemalo nitu
eden Makedonec komandant na bataljon ili komesar na oblast
od Egejska Makedonija, a na mnogu od borcite {to prethodno se
borele vo Vtorata svetska vojna ne im bile priznaeni ~inovite
i zaslugite. Za vreme na Rezolucijata na Informbiroto i kon
krajot na vojnata, so zaladuvaweto i prekinot na odnosite me|u
KPG i KPJ, mnogu borci - Makedonci (pove}eto mladi, pomladi
i od 18 godini) bile osudeni na smrt preku montirani sudski
procesi od strana na KPG pod obvinenie deka se „titovi agenti”
i „dezerteri”, poznati masovni strelawa na makedonski borci do
DAG se Bufskata i Afrikanskata afera, strelaweto na nekolkumina Makedonci od s. German i drugo. Na po~etokot stavot na KPG
kon makedonskoto nacionalno pra{awe bil za ramnopravnost na
Makedoncite vo ramkite na gr~kata dr`ava.
Na vtoriot kongres na NOF odr`an na 9 mart 1949 godina, }e
se usvoi Odlukata za „obedineta i nezavisna Makedonska dr`ava
vo ramkite na Balkanskata federacija”.
Imaj}i ja vo predvid sostojbata poradi Rezolucijata na Informbiroto i zaladenite odnosi so KPJ, KPG ja prifa}a ovaa parola i ja poddr`uva koristej}i ja za presmetka so KPJ i KPM.
Trajan~o Kostevski
,KLIMKLK%?%HNOL%PK%HKQRSNPOQNLN%TKRSPIULVN
Dali sakate da ja primate ilustriranata revija na iselenicite od
Makedonija kako podarok koj }e pristiga na Va{ata doma{na adresa?
Edinstveno {to treba da napravite e da ni go ispratite popolnetiot
kupon i da uplatite na na{ata smetka onolku kolku {to e potrebno
za da gi pokrieme tro{ocite za isporaka na revijata “Makedonija”
do Va{iot dom. Potoa “Makedonija” sekoj mesec }e bide del od
Va{ata doma{na biblioteka. Nara~ajte, ~itajte i prepora~ajte ja
„Makedonija” na Va{ite rodnini i prijateli i so toa aktivno }e
u~estvuvate vo ostvaruvaweto na edinstvenata misija na Maticata:
Obedinuvawe na site Makedonci nasekade vo svetot!
46
Makedonija
Pretplatnici na
revijata “Makedonija”
Qubica Malevska - Avstralija
Elizabeta Milo{evska
- Fidanoska
- Germanija
Pobeda Piska~eva - Kanada
Acko Sokoloski
- Germanija
Viktor [e}erovski - Srbija
Ta{e Stojanovski
- [vedska
\eorg Micevski
- Kanada
Vlado Spirovski
- Avstralija
Antikvarnica
„!"#$%&'(#")'".-["”)
2)'$,"1-('&)(/-("'-$),")
&/3*$(*1$'-*$)
/+"3"Y")-)#\R*\+"
0'$4'&(4*-)%
,#&)'$*)#)%
&'%5-.-0#&'%
,'4#!-&*8'
I
storiskite uslavi na
minatoto i sega{nosta
stvorile vo Makedanija
eden mentalitet koj mo`e
da se nare~e balkanski
mentalitet na porobena Makedonija. Na{iot nacionalen makedonski
mentalitet e bez sekakvo somnenie
sostaven, kako i site mentaliteti na
svetov od dobri i lo{i kamponenti.
Tie dobri i lo{i kamponenti na
na{iot montalitet se op{ti, {to
mo`at da se sretnat vo site drugi
svetski mentaliteti i posebni, lo-
kalni aspekti {to se posledica na
istoriskite uslovi i sosedstvo so
druti narodi od koi {to ne{to preminalo na nas. Mentalitetot na eden
narod e sekako sli~en so mentalitetot na drugite narodi, bidej}i sekoj
narod e sostaven od va`niot i osnoven faktar - ~ovekot, a ~ovekot niz
site vremiwa; podnebja vo uslovi
anatomski, fiziolo{ki, psihi~ki
i fizi~ki bil i e ist. Zatoa ovde
}e zboruvame samo za onoj del od
na{iot mentalitet koj {to e za nas
karakteristi~en i ~ie poznavawe
mo`at da ni stori usluga kako individualno, taka i naicionalno.
Prou~uvaweto na edan mentalitet
e slo`ena rabota i bara sorabotka
na specijalisti od pove}e nau~ni
i op{testveni domeni. Tie studii
se seriozna rabota vrz eden kompleksen problem, i ako site problemi na svetov, blagodarej}i na
site fizi~ki i hemiski prirodni zakoni, mo`at da se svedat na
nekolku osnovni principi koi {to
potoa niz `ivotot i so `ivotot se
nijansiraat i dobivaat izgled na
slo`enost i zamrsenost vo koi {to
nacii i individui, gubej}i go od
predvid osnovnoto se gubat i skitaat niz mrakot na slo`eni i nebitni
nijansi. Ovoj natpis ne e plod na
edna takva sorabotka, tuku e rezime
na razmisluvawa i nabquduvawa ~ii
zaklu~oci se mo`ebi subjektivni,
no toa ni{to nema da im odzame od
nivnata interesnost za ~itatelot.
Sum slu{al od Makedonci za
Makedonci razli~ni, ponekota{
i toa ~esto superlativni mnenija
pozitivni ili negativni (superlativnite se edna od odlikite na
na{iot folklor i mentalaitet!).
Evo nekolku primeri: Nie Makedoncite sme najrasipanoto pleme sekoga{ spremni na drug ~izmata da mu
ja bakneme i da se kodo{ime edendrut; Nie Makedoncite si imame
nekoja ~udna ropska psihologija;
Kaj nas sekoj vle~e na svoja strana,
ne sme slo`ni, ne sme solidarni;
Nie sme prostaci, primitivci i
nam samo kam{ik i lastegarka ni
47
Makedonija
Antikvarnica
Solun 1908
trebaat; Na{ite begalci na Zapad:
tro{at iljadnici po piewe i lesni `eni, a eden na drug ni gro{
ne 6i dale za da si pomogneme vo
nevolja; Na{ite u~eni prostaci
na Zapad tro{at golemi sumi po
tupurdii: koli, kukli i kamu{ki, a
skr{ena para ne 6i dale za Makedonskoto osloboditelno delo; Nie
sme najumnite lu|e na Balkanot;
Kako nas drugi nema; Ovie na Zapad
se idioti i kreteni, a ne umni i
rabotlivi kakvi {to sme nie Makedoncite itn .. . itn . . .
Gornite kvaliteti, a i golem
broj sli~ni svojstva ma`at da im se
dadat na site nacii vo svetov. Vo
sli~ni situacii, pod isti uslovi
i lu|eto imaat sli~ni reakcii.
Ne mi se ~ini deka makedonskiot
prostak mnogu se razlikuva od,
na primer francuskiot, samo {to
dodeka francuskiot prostak odi na
rabota vo fabrika so avtomobil,
makedonskiot prostak odi na niva
so magare. Isto taka ne mi se ~ini
deka makedonskiot ~izmoliza~
mnogu se razlikuva od na primer
francuskiot ~izmoliza~ koga vo
vojnata nekoj mu stavil pod nosot
germanski {tik ili pi{tol. A pak
za toa {to sme mnogu umni i rabotlivi da se potsetime samo deka
mnogu na{i nesre}i }e bile izbegnati, ako navistina sme bile tolku
umni i sigurno e deka ako lu|eto na
Zapad se pobogati od nas, tie ne se
pobogati oti se budali, tuku tokmu
zatoa {to se umni i solidni. A za
rabota i da ne zbaruvame. Dosta e
samo da se setime na na{iot orientalski java{lak i da go sporedime
so dinamikata na zapadniot ~ovek.
Vo Biblijata me|u drugite umni
raboti pi{uva: I go gleda trnot vo
okoto od svojot blizok, a ne ja tleda
gredata vo svoeto oko.
48
Vo Makedonija od pusta beda
toj koj imal poubava ku}a, ili pak
podobro mu odele rabotite mnogu
lu|e go mrazele i go vikale ~orbaxija, a decata gi pa{kale od takviot ~orbaxija koj sporeden so eden
sreden ~ovek na Zapad bi izgledal
mikroskopski male~ok vo ekonomski smisol. Taka na{iot prost ~ovek
gi pa{kal i obeskura`uval na{ite
nemnogubrojni lu|e koi mo`ele so
svojata ku}a ili um da ja prestavuvaat na{a Makedonija pred svetot
i taka da poka`at deka vo Makedonija osven starovremski nehigienski turski nu`nici, postojat i
moderni nu`nici, a i deka upotrebata na klozetska hartija ne e samo
teorija, tuku e i praksa. Takvata
prosta i slepa zavidlivost ne samo
{to stana dobar teren za {irewe
komunisti~ki idei vo edna feudalna Makedonija, tuku so ni{to ne go
pomaga nejzinoto razvivawe i sozdavawee pozitivno natprevaruvawe
vo kulturno-ekanamoki smisol mu|u
na{ite lu|e. Taka deneska vo cela
Vardarska Makedonija ne postoi
nitu edna ku}a koja bi mo`ela da
ne prestavi pred zapadnite lu|e
so svojot zapaden konfor: avtomatsko centralno greewe, `e{ka i
studena voda vo sekoe vreme i red
drugi drebni ili jadri arhitekotnsko-stanbeni elementi vej}e tolku
voobi~aeni i normalni na Zapad.
Na{iot orientalski java{lak
nasleden od zaostanatite turski okupatori vo simbioza so
komunisti~kata ekanomija na ignorirawe na ~ove~kiot egoizam i
ve~na borba za podobro `iveewe od
ovojot kom{ija, sekako ne e element
od na{iot nacionalen mentalitet
polezen za nadoknaduvawe vekovi
izgubeno vreme kako kulturno, taka
nau~no i ekonomski.
Na{ata nesolidarnost ne e i
ne mo`e da bide faktor za ovistinuvawe na makedonskite vekovni
ideali za sloboda i nezavisnost;
taa ne e faktor za podobro `iveewe
i zamno pomagawe vo tu|ina. Na{ata
deviza vo toj smisol treba da 6ide
klasi~nata re~enica {to otsekoga{
potkrevala planini, gasela po`ari
i zapirala porojni vodi: Eden za
site, site za edan!
Samo vistinata videna objektivno i spokojno mo`e da bide
polezna i popravitelna. Nie
imame tendencija da gi gledame
ne{tata preku prizmata na na{ite
folkloristi~ki superlativi i taka
zala`eni trgame po gre{en pat. Ako
ne toa toga{ barame izvinuvawe
za na{ite mizerii i ropstva kako
da so najduvaweto ili ve{ta~koto
~isto i prosto izmisluvawe so takvi izvinenija rabotite }e se smenat
i taka preku no} }e ni ja dade dedo
Gospod slobodata i se drugo {to
ni se saka. Na{ata poslovica veli
deka: Nema od nebe kolbasi; Nema
od Boga rosica. Nie trebe ne{to
da storime, a ne da ~ekame nekoj za
nas ne{to da stori. Zo{to? Kako? So
~ija i kakva zasluga? Za ni{to ne se
dobiva ne{to. Samo onoj koj rizikuva, pe~ali vo `ivotot!
Nie treba da se nau~ime da gi
po~ituvame, slavime i ako se mo`e
pomogneme na{ite lu|e koi vredat,
koi imaat kvaliteti {to gi klavaat
nad nas. Lu|eto na ~ii ple{ki le`i
edno op{testvo. Idninata na edna
nacija, a i na edna planeta nau~nici,
umetnici, misliteli, patrioti. Nie
treba da se nau~ime da gi po~ituvame
takvite lu|e i kaj drugite nacii, da
gi slavime i da imame ambicii i
nie da tvorime i da pomagame da se
tvorat takvi lu|e.
Makedonecot, stanat skepti~en,
ironi~an i bez iluzii, ne varuva
vo mnogu ubavi raboti. Na{ite lu|e
gubat ambicija i site nivni: `elbi
se skoncentrirani na nekoe ku}ure,
ma{ina za perewe, elektri~na metla, avtomobil ili nekoe mlado i
posilno magare koe polesno }e gi
nosi ko{ovite so tutun. Naciite
bez ambicmi se robovi na naciite
so ambicii. Lu|eto bez ambicii
sekoga{ bile robovi na lu|eto koi
imale ambicii.
Ako sakame da ja sakame i
po~ituvme na{ata tatkovina, toga{
trebe dobro da ja poznavame. Ne treba da se potcenuvame, no ne treba i
da se natcenuvame oti: Koj visoko
leta, mnogu nisko pa|a!
Za sre}a i za nesre}a Makedonija
ima takva geografska polo`ba {to
mo`e da se smeta kako priroden
most me|u Azija i Evropa. Dosega
toj fakt bil nepresu{liv izvor na
nesre}i za Makedonija. Otsega toj
~initel treba da stane izvor na
dobri raboti i zarabotuva~ki za
nas. Ako go prou~uvame ekonomskoto razvivawe na deneska bogatite
zemji so visok `ivoten standard, }e
vidime deka toj standard ne do{ol
kako od Boga slu~ajno, tuku ima svoi
istoriski i organizatorski objasnuvawa. Bogatstvoto na edna zemja
po~nuva so razvivawe sredstvata
za komunikacija: pati{ta, `elezni
pati{ta, telefoni. Makedonija
trebe da stori golema `rtva i da si
izgradat odli~ni sretstva za komunikacija. Taga{ }e o`iveat na{ite
sela i ekonomijata }e voskresne.
Parite istro{eni za tie komunikacii za nekolku godini deset pati
zgolemeni }e se vratat vo kasite.
Geografskata polo`ba i dene{nata
razdelenost na Makedonija kako i
sekoga{ ja izlo`uvaat na{ata zemja
ne samo na te{ki ara~i vo materijalen smisol, tuku ovazmo`uvaat i
tu|i lo{i i dobri vlijanija. Za `al
~esto pati na{ite etni~ki granici
bile polupropustlivi za takvi vlijanija: pu{tale da vlezat lo{ite, a
gi zadr`uvale nadvor dobrite. Takvata semipermeabilnost treba da
prestane kolku za bugarski, tolku za
gr~ki i srpski vetravi. To~no e deka
Makedoncite se ~esto pati ~esni,
konzervativni, iskreni, rabotlivi,
spokojni i umni lu|e. Tie takvi treba da ostanat i pokraj {tetnite ju-
Antikvarnica
Ovie stranici si posvetuvame na golemiot broj
borci za makedonskata kauza i politi~ki emigranti vo dijasporata vo vremeto na sozdavaweto na
Socijalisti~ka Republika Jugoslavija... Golemiot
broj na Makedonci po svetot vo obidot da se obedinat,
da ja iska`at svojata misla i borba za obedinuvawe
i afirmirawe na rodinata mnogupati pokrenuvaat
izdanija koi, za `al, zavr{uvaat kako dokazen materijal za brojni presudi i osudi i kazni za makedonskiot
nacionalizam. Izdanieto Makedonska nacija {to
za`ivea vo Zapadna Evropa vo 1971 godina ostana kako
vekoven dokaz na borcite za makedonskata kauza, koi niz
pi{aniot zbor se borea za podobar `ivot vo tatkovinata, a voedno i za oroduvawe na Makedoncite {irum
svetot . Vo ovoj i vo narednite broevi ke preneseme
avtenti~ni izvadoci od Makedonska nacija.
goslovenski moralni i materijalni
vetrovi i vetri{ta.
Izolacijata od drugiot svet e
eden od najtragi~nite momenti vo
ponovata na{a istorija. Taa izolacija svrzana so trojnoto ropstvo
i nemawe akademski izu~eni lu|e i
vo minatoto, a parcijalno i sega za
edna nacija zna~at samo edno: ropstvo i siroma{tija. Sega i u~eni Makedokci imaat mo`nost pokraj na{ite
po tradicija neu~eni pe~albari, da
otidat vo svetot, nadvor od na{ata
zemja. Tie lu|e trebe da nau~at ne{to
od toj svet, a }e nau~at samo ako se
zdru`at so lu|e od toj svet, a ne so
razli~ii «Jugovi}i», -i sli~ni «zaspivci» od koi ~ovek ne samo {to
ni{to ne mo`e da nau~i, tuku mo`e
i da go zaboravi i ona {to pred
toa go znael, a i da ne zboruvame
za razli~nosta me|u na{ite makedonski problemi vo problemite na
tie lu|e na teritorijalo obedineti
ju`noslovjanski narodi i nivnite
mentalni kvaliteti koi {to ne se
site podobri od na{ite za od niv
ne{to da nau~ime. Taka, ako nekoj
Petar ili \or|e stori nekoj kriminal vo stranstvo, barem doma}inite
da ne si mislat deka i nie Makedoncite sme vo taa tajfa «Jugovi}i».
Nie ne edna{ sme imale slu~aj da
ni bide sram da prznaeme deka
sme dojdeni od Jugoslavija (ova za
Makedonci koi ne idat od Grcija
ili Bugarija)!
Se veli deka Srbite imale
golema du{a. Ne velam ne, no mo`am
da re~am deka ima Srbi koi imaat
drebna i toa mmogu drebna du{a.
Takvi du{i ne obvinuvaat kako vo
Jugoslavija taka i nadvor od nea
deka sme bile {ovinisti. Ne e to~no
deka sme {ovinisti, no e potrebno
e da staneme takvi i pove}e da si
go po~ituvame na{iot ubav maj~in
makedonski jazik i koga sme 4
Makedonci i eden Srbin, treba da
zboruvame site makedonski, a ne da
se~eme kako tesla alvaxiska na srpski zaradi eden Srbin - me|u nas!
Makadoncite trebe site da
iapravime koncesii eden na drugi
za site da mislme sli~no, ili pak
isto. Toa e najva`niot preduslov
za sekakvo nacianalno osloboduvawe i obedinuvawe. Namesto da
to~ime zabi za nekakvi balkanski
krvni odmazdi, treba da stavime
krst na ona {to bilo i site zaedno
da go napravime ona {to so godini
na{iot narod go sonuva: EDEN NOV
ILINDEN! Kritikata e ubava rabota,
no pred da kritikuvame nacija ili
individua da se setime na na{ata
poslovica: Prvo izmeti pred tvojata porta, a posle vikaj po drugite,
ili: Crep {utare prekaruva .. .
I mnogu va`no e da gi uprostime
i svedeme na najmal broj na{ite
celi: samo taka se uspeva. Inaku }e
se izgubime vo nebidnosti i ni{to
nema da storime. Zatoa:
DA @IVEE SLOBODNA, OBEDINETA
I NEZAVISNA MAKEDONIJA!
Dimitar JANKULOV
49
ILUSTRIRANA REVIJA ZA ISELENICI
ISELENICITE OD
Makedonija
(1#D)#&()1-)-%*%*(4"D#&*8')'
S
Na krstot
lu`eweto na sve{tenikot
e najvozvi{enoto slu`ewe
na zemjata – tolku visoko
dostoinstvo dobiva ~ovekot vo svetoto Tainstvo na
Sve{tenstvoto. Vo tekot na vekovite
mnogu bogoslovi razmisluvale za toa
{to pretstavuva toj duhoven dar, {to go
dobiva sve{tenikot? To~en i vo soglasnost so misleweto na Svetite Otci odgovor dava, sega pokojniot, mitropolit
Antonij (Hrapovicki): „Toa e dar na
sostradalna qubov”. Toj svojot odgovor
vaka go objasnuva:
„^ovekot, krunata na Bo`joto
sozdanie, dobil od Boga dar na slobodna volja i sloboda na izbor. Bog
ne ja ograni~uva na{ata sloboda i vo
ni{to ne go prisiluva ~ovekot. Taka i
sve{tenikot rakovodi so pastvata preku
„zborovite” na propovedta, a ne preku
zakonodavnata mo}. Me|utoa, za zborot,
propovedta, poukata na sve{tenikot, da
gi postignat neophodnite rezultati i da
poslu`at za duhovna prerodba i spasenie na gre{nata du{a, potrebno e da
imaat vo sebe „vnatre{na sila”. Takva
sila ima sve{tenikot vo sebe i ja izleva vo ~ove~kite du{i, obezbeduvaj}i uspeh na propovedta i pravej}i ja duhovno
plodotvorna. Od ustata na sve{tenikot,
zaedno so negovite zborovi istekuva
i taa „vnatre{na sila” i se vleva vo
du{ata na slu{atelot, a zaedno so nea
– zrakot na blagodatta na Svetiot Duh,
koj tainstveno ja osvetuva du{ata na
gre{nikot i go isteruva od nea mrakot, {to caruva vo nea. Taa „vnatre{na
sila”, koja nevidlivo dejstvuva na
du{ata na ~ovekot e sostradalnata
qubov na sve{tenikot kon site bli`ni.
Vistinitosta na ova tvrdewe proizleguva od `ivotot na na{iot Gospod Isus
Hristos, Koj Sebesi se prinel na `rtva
zaradi spasenieto na ~ove~kiot rod i za
`ivotot na svetot, a se potvrduva, isto
taka i vo delata na Svetite Otci, me|u
koi i sveti Jovan Zlatoust, koj vo knigata za sve{tenstvoto pi{uva: „Duhovnata
qubov ne se ra|a od bilo {to zemsko,
tuku sleguva od neboto. Taa se daruva vo
svetoto tainstvo na Sve{tenstvoto, no
nejzinoto primawe i koristewe zavisi
od `elbite i sposobnostite na samiot
sve{tenik”. Celta na sve{tenikot e
duhovna prerodba i spasenie na poverenite mu ~ove~ki du{i. Obvrska na
sve{tenikot e „izvr{uvawe na svetite
Tainstva”, pred s na svetata Evharistija. Za{to tokmu vo presvetata tajna
na Teloto i Krvta Hristovi nastanuva
osvetuvaweto, prerodbata i spasenieto
na samiot sve{tenik i na vernite koi se
50
nao|aat pod negova gri`a”.
Sve{tenikot e sluga Bo`ji, no so negova pomo{ doa|a do na{eto soedinuvawe
so Boga i spasenie. Zatoa osnovnoto {to
se bara od sve{tenikot e da razvie vo
sebe molitvena sostojba. So pomo{ na
dolgogodi{niot hristijanski podvig i
pastirski trud sve{tenikot e dol`en
vo sebe da razvie i na svojata pastva na
& prenese evharistisko zadlabo~uvawe
vo molitvata.
Pove}e od bilo kogo sve{tenicite
se izlo`eni na proverki, te{kotii i
sekakvi isku{enija. Ne im dolikuva na
sve{tenicite da fantaziraat, nitu, pak,
da se stremat kon materijalna blagosostojba. Sve{tenstvoto e pred s$ „podvig”,
so koj se povrzani mnogubrojni te{kotii
od duhoven karakter. Od sve{tenikot se
bara potpolna duhovna i telesna ~istota
pred Boga i lu|eto. I iako sve{tenikot
`ivee i ja vr{i svojata slu`ba vo svetot, preispolnet so grevot, toj ne smee da
im podlegne na izmamite na grevot, nitu,
pak, da stane zavisen od nego.
Spored misleweto na Svetite Otci,
sve{tenikot, sli~no na Hrista vo pustinata, e podlo`en na trite osnovni
isku{enija:
1. Isku{enie materijalno-`ivotno:
„Ne samo od leb }e `ivee ~ovekot”
(Mat. 4, 4). Sve{tenikot, zemja}i gi za
primer svetovnite lica ili imaj}i ja
predvid svojata i potrebata na svoite
bliski, obi~no stapuva vo trka po bogatstvo od `elba da `ivee „kako i site
drugi”.
2. Isku{enie so avtoritet:
Vlast nad svetot... (Mat. 4, 9). So ova
isku{enie se povrzani:
- streme` za prvenstvo pome|u
sve{tenstvoto;
- preterano ili nerazumno iskoristuvawe na svojata duhovna vlast;
- obidi za steknuvawe nagradi,
nameneti za svetovni lu|e.
3. Isku{enie so svetost:
Ako si Sin Bo`ji, napravi ~udo (Mat.
4, 6). Ova e mnogu suptilno i opasno
isku{enie. Toa se bazira vrz dostoinstvoto na sve{tenikot, Svetite Tainstva
koi toj gi izvr{uva i neposredniot
kontakt so lu|eto. S$ zapo~nuva od
~ove~kite „pofalbi”, a zavr{uva so
neosnovani legendi za „svetosta” na
sve{tenikot, pa na krajot i samiot toj
}e po~ne da veruva vo svoite „zaslugi i
dostignuvawa”.
Na pravilen odnos kon takvite
isku{enija n$ u~i Hristos so svojot
primer. Pred s$ treba vo samiot za~etok
da se uni{tat i najmalite dvi`ewa koi
vodat kon goreopi{anite isku{enija. Za
da se izbegnat, treba da se pridr`uvame
vo svojot `ivot do „sredniot spasitelen pat”, t. e. umerenost i vozdr`uvawe
vo s$ .
Vrz osnova na knigata na
prof. arhimandrit Kiprijan Kern,
„Pravoslavnoto
pastirsko slu`ewe”
Download

Makedonija br. 611