Prviot broj na
ilustriranata
revija za
iselenicite
„Makedonija”
izleze vo
oktomvri 1953
godina.
Maticata - most na makedonskoto zaedni{tvo
Претплатете се, нara~ajte, ~itajte i prepora~ajte
ja „Makedonija” na Va{ite rodnini i prijateli i so toa
aktivno }e u~estvuvate vo ostvaruvaweto na edinstvenata misija na Maticata: Obedinuvawe na site Makedonci
nasekade vo svetot!
Se molat ~itatelite na revijata Makedonija {to
poskoro da ja obnovat pretplatata za 2010 godina za da se
ovozmo`i redovno i pobogato izleguvawe na spisanieto.
Odnapred Vi blagodarime
ISSN 0542-206 X
GENERACIJA
Ilustrirana revija na
Maticata na iselenicite
od Makedonija
Makedonija
Izdava~:
Matica na iselenicite od Makedonija
Izdava~ki odbor:
Prof. d-r \or|i Tonovski, Svetislav
Stankovi}, Sofija Stefkovska,
Todor Petrov, Angelka Mihajlovska,
Dimitar Dangov i m-r Zlatko Popovski
Za izdava~ot:
M-r Ivan Xo Petreski
Glaven i odgovoren urednik:
Evrosima Lokvi~ka
Administrator: Konstantin Petreski
Lektor: Verica Tocinovska
Redakcija: Elena Orov~anec Spirovska,
Angelka Mihajlovska, Sotir Kostov
Aleksandra Sokolovska, Emilija Petreska,
Miroslav Naumovski
Dopisnici: Ivica ^elikovi}, Liljana
Stoilkovska - Andonova,
Mende Mladenovski, Kiro Kiproski,
Sa{o Ristovski, Miodrag Mickovi},
Tomo ^alovski, Pero Dam~evski-Kocin,
Viktor Velkov, i Dra{ko Antov
Prevod:
Fotoreporter: Robert Spasovski
Likovno–grafi~ko ureduvawe:
Kiril Orov~anec
Pe~ati: “Grafodent”, Skopje
Adresa: 27 Mart br. 5, 1000 Skopje
tel. ++389 2 3 222 101
www.maticanaiselenici.com
e-mail: [email protected]
GODI[NA PRETPLATA
ANNUAL SUBCRIPTION
Top
В
о овој актуелен миг најважно прашање
е перспективата на Македонија
,нејзината
иднина,
натурениот
проблем
пр
од јужниот сосед со името, идентитетот
и постоењето на државата. Античките записи
се дека постоела империја на овие простори,
дека
де таа е Македонија, дека постојат македонски
кралеви
кр
пред Филип и по Александар Македонски
се до пропа|ањето на империјата. Како не се
најде
на Македонец да им објасни на европјаните и
на светот, а посебно на јужните ни соседи, да им
објасни
об
и нацрта, како тоа сами со себе војувале
Македонците
Ма
против Македонците? Јасно ни е
дека
де имаме пропуштено многу работи и сега тешко
се вра}а историјата. Зошто на атинските племиња
во 19. век не им пречеше Македонија кога беше
Македонија
Ма
Народна, Социјалистичка и тн. Си беше
Македонија!
Ма
Ама кој ни е виновен тие со силата на
парите
па
и влијанието на стара земја која од нула
стигна
ст
во европското семејство. „Задолжената
грчка“
гр
се извади и почна да аздисува и да ни го
компликува
ко
животот, перспективите и да бара
нешто
не што не е возможно, да се избришеме самите
себе
се си. Е па кој е улав да го направи тоа?
Вистината е една, но факт е и тоа дека
Македонија
Ма
и нејзиното политичкo раководство
од почетокот на самостојноста на државатa, не му
обрнуваше
об
внимание на проблемот. А кога дојде
ред
ре за преговорите ние стартувавме со подмладен
преговарачки
пр
состав и верувавме на младоста,
што
шт се покажа дека е голема заблуда, да одиме
на маса со млади перспективни деца наместо со
најискусниот,
на
најдобро подготвен дипломатски
тим
ти .
Но, тоа е што е. ]е покаже времето кој каде
погрешил?
по
Ме|утоа, ова не е единствената грешка
на оваа Мкедонија. Проблемот на дијаспората
и Македонците кои од најразлични причини
си ја напуштија родината во потрага за парче
ле е пак проблематизирана, бидеј}и ја губиме
леб
и таа битка со посилните, побогати и подобро
ор
организирани
заинтересирани страни кои имаат
св вечен сон и не сакаат да ја има Македонија.
свој
Ма
Македонската
православна црква не е доволнo
си како „тим“ да го одржи македонството на
силна
ко
континентите
каде се распослани Македонците.
Мешањето на компетенциите на институциите кои
се задолжени за комуникација со дијаспората во
Pi{uva:
Evrosima Lokvi~ka
прв ред Матицата на иселеници од Македонија
како најстара институција, е дезавуирана од
владеачката номенклатура која измисли Агенција
gи ја збунува гра|аните во дијсапората кој е кој. А
историјата и остварувањата јасно се на страна на
Матицата која вековно е таа што се гри`и roдната
грутка да им ја доближи на нашинците во светот.
Ако нема двојство во работата со дијспората,
ако МПЦ покаже поголема агресивност и
Македонците да изгбегаат од своето приоклетство,
нема да се случува македонскиот народ да оди во
други цркви, нема да се случува да се заборава
македонскиот јазик па и полека да се брише
македонскиот идентитет по Америка, Австралија
и Европа. Факт е дека првата македонска
емигрантска гарнитура од пред и по Vтората
светска војна, таму во светот живееше со својата
црква, јазик и сон да се врати дома во родината.
Како одминуваа годините и дојде новото време
така Никола се прекествуваше во Ник, Стефан во
Стив...
Што направи Македонија, македонските влади
на своите да им ја претстави својата татковина
како земја во која може добро да се живее.
Македонското радио, Радио Скопје со години ја
имаше емисијата Билјана за нашите во светот,
Mакедонската телевизија го има сателитскиот
канал, Матицата на иселенициte, која заживеала
уште во 1951 година, го има својот сајт и традиција
да ја издава ревијата Македонија ме|утоа, тоа не
е доволно да се остварат идеалите Македонците
каде и да се, посебно од четвртата генерација,
која е под силен притисок на пропагандните
машинерии, да си ја сакаат земјата на своите
корени. Време за корекции има, ама крајно време
е да се остават да работат оние кои се најупатени
да најдат решенија, бидејќи генерациите }е ја
заборават Македонија.
IBAN
Za Evropa
48 EUR MK 07200001275137645
Za Avstralija
120 AUD MK 07200001499528133
Za Amerika
100 USD MK 07200001581931670
100 CAD MK 07200001581934289
STOPANSKA BANKA AD SKOPJE
40655549 - 4030996116744
SBAD Skopje, “11 oktomvri” br.7
korisnik:
“MATICA NA ISELENICI OD MAKEDONIJA,
ul. “27 mart” br.5, 1000 Skopje pfax: 7
pretplata za ilustrirana revija “Makedonija”
MB 4065891 - 4030993125777
SWIFI CODE STOB MK 2X
3
ILUSTRIRANA REVIJA ZA ISELENICITE OD
Makedonija
Ogledalo
DEMISTIFIKACIJA NA VIRTUELNOSTA
VREME NA ILUZII
M-r Ivan Xo Petreski
Makedonija, i osobeno
Makedoncite, dve
decenii `iveat vo
strav i nezadovolstvo...
K
one~no, denes, ovde{nite
“politi~ki faktori” se
pribli`ija pred svojata,
se ~ini, posledna” a tolku
nevozmo`na misija: da se prefarba
crnilovo na na{evo sekojdnevie vo
raznite politi~ki “boi” na nivnite
propagandisti~ki {tabovi . Zada~a,
osobeno te{ka za vladea~kata kasta
koja{to vo toa kolorirawe na aktuelniot makedonski op{testven moment
nametna `estoko tempo i izminative nekolku godini predni~e{e vo
virtueliziraweto na makedonskoto
bitisuvawe.
Zna~i ako, na primer, ~uete,
kako neodamna koga Svetska banka ja
fale{e vladinata ekonomska politika , nevozbuduvajte se premnogu na
takviot paradoks –oti `ivea~kata na
prose~niot makedonski gra|anin e
mizerna a vamu falbi. Znajte deka toa
pove}e govori za se u{te dobrite relacii i “prijatelstva” na ekonomskiot
vladin guru i porane{en slu`benik
na Svetska Banka, Zoran Stavrevski otkolku {to govori za realniot
kvalitet na na{ata `ivea~ka. Ili pak
da se ~udite zo{to sega pretsedatelot
na Dr`avnata izborna komisija veli,
kategori~no, deka nema ni teoretski
{ansi dijasporata da bide vklu~ena
vo izbira~kiot proces (t.e. da glasa), a vlasta na ~elo so premierot
Gruevski se ispenavi od tvrdewe deka
i iselenicite }e glasaat (duri i zakon za taa rabota osmislija). Toa se s$
predizborni propagandisti~ki pufki
i {areni baloni na gruevistite ~ija
{to edinstvena konkretna i realna
upotrebna vrednost e da se izmami
javnosta. I ni{to pove}e od toa.
Vsu{nost nie sega vo ovaa 2010
godina, posle dve decenii samostojnost, go dostignuvame maksimumot
4
na sopstvento samozala`uvawe, ~ii
{to entropi~en kapacitet ve}e go
dostignuva svojot maksimum. Predizborieto, pak, vo koe {to sme debelo
navlezeni, iako na{ive politi~ari
ne go obznanuvaat kako oficijalen
fakt, dopolnitelno samo go dinamizira toj proces nosej}i ne kako
op{testvo i dr`ava kon poslednata
etapa od grdiot samonametnat iluzionizam Se razbira, iluzijata mo`ebi
}e mo`e da se “nadgradi” i posle 2010
ama toa nema da ni ja okon~a agonijata . Naprotiv samo }e ja prolongira
vo druga forma . I novi generacii
makedonski gra|ani, seedno na nivnata etni~ka pripadnost, }e stanat
novi `rtvi na takviot politi~ki
simulakrum , identi~no na onie ve}e
totalno uni{teni, upropasteni, generacii vo izminative dve decenii.
Nekoj }e re~e: dobro, neka se vo
red notiranite tezi, ama kako vo
ova vreme vo koe definitivno zagospodari sistematski oktroiranata
ksenofobi~nost, oportunizam (individualen i kolektiven), bes~astieto,
needuciranosta - da se najde sila, dovolno zdrav razum, i da se prepoznae
i razdeli lagata od vistinata , zamkata od izlezot, bespa}eto na krstopatot...!? Da toa e |avolski te{ka rabota
vo aktuelnive makedonski okolnosti,
no i predizvik so koj morame da se
fatime vo kostec dokolku voop{to
pretendirame na nekakva idnina, i
kako dr`ava i kako narod.
Makedonija, i osobeno Makedoncite, dve decenii `iveat vo strav i
nezadovolstvo, prepelkaj}i se me|u
ovie dve determinati na povedenie i
odr`uvaj}i go taka krugot na sopstvenata agonija koja od godina vo godina
stanuva{e se pointenzivna. Ne bi
mo`ele da tvrdime deka denes, vo ova
vreme na gruevizmot sme go dostignale nejziniot maksimum, no bezdrugo,
mo`eme da tvrdime deka do nego sme
se pribli`ile u{te pove}e so ~ekorite na “prerodbata”. Me|utoa, da ne
se zala`uvame: padot na gruevizmot
, bez pritoa jasno da se ras~isti so
site pri~initeli za negovata pojava
nema da bide duri ni pirova pobeda.
Na Makedonija ne i pomaga vrteweto
na nov list, tuku otvoraweto na cela,
skroz-naskroz, nova kniga, vo koja{to
odnovo }e se ispi{uva idninatata
kakva {to ja posakuvame za sebe i
svoite deca. I idnina dostojna na
zalogot na minatato.
Ottamu, vo mesecite i denovite
{to se pred nas, pred site gra|ani
na Republika Makedonija, se isprava edna te{ka, a isklu~itelno
odgovorna
zada~a,
olicetvorena ne samo vo pre`ivuvaweto na
propagagandisti~koto ludilo na
ovde{niot politi~ki establi{ment,
tuku i vo soodvetniot i kategori~en
gra|anski stav okolu na{eto pravo na
dostojna i prosperitetna utre{nina.
Bremeto na taa golema odgovornost
iako e nepodeleno, sepak e od osobena va`nost za nas Makedoncite kako
kone~en test za na{ata samosvest i
sposobnost da go sredime i uredime
sopstveniot dom.
Mirror
DEMYSTIFICATION OF VIRTUALITY
TIME OF ILLUSIONS
F
inally, it seems that the
local “political factors” have
approached their last “and
the impossible mission”
aimed at repainting the blackness
of our everyday life in various
political “colors” through
their
propagandistic
headquarters.
This task is extremely a difficult
one for the ruling party, which by
coloring the current Macedonian
social momentum has imposed
a fierce tempo and has gone
too far in virtualization of the
Macedonian life.
So, if you hear, for
instance,
that
the
World
Bank
has
recently
praised
the Government’s
economic policy,
do not
take
this
paradox
so
seriously,
since the living
of the average
Macedonian
citizen
is
miserable
despite
these
praises.
One
should be aware
of the fact that this
is due and thanks
to the good relations
and
“friendships”
of the Government
economic guru Zoran
Stavrevski, a former World
Bank official, and that it
does not reflect the real quality
of our living. You should not also
wonder why the Chairman of
the State Electoral Commission
categorically points out that there
are no even theoretical chances
to include the Diaspora in the
electoral process (i.e. to vote),
while the Government headed by
the Prime Minister Gruevski claims
all the time that the emigrants will
have the opportunity to vote (they
have even tailored a law for this
purpose). These are pre-electoral
propaganda puffs and colorful
balloons of the Gruevists whose
sole concrete and real usable
value is nothing more than to
deceive the public.
In fact, we, in this 2010, after
two decades of independence,
have attained the peak of out
own self-pitying whose entropic
capacity has reached its maximum.
The pre-electoral period, in which,
we have deeply stepped into,
although our politicians do not
announce it as an official fact, only
speeds up this process taking us
as a society and state towards the
final stage of the ugly self-imposed
illusionism. Of course, the illusion
perhaps will be “upgraded” after
2010 as well, but this will not put an
end to our agony. On the contrary,
it will
prolong
t h e
same
in another form. Thus new
generations
of
Macedonian
citizens, regardless of their
ethnicity, will become new victims
of this political simulacrum
identically to those generations of
Macedonians who have already
been totally destroyed, degraded
in the past two decades.
Someone will say: well, let
the noted theses be all right,
but how to find at this time, in
which, definitely there is an
overwhelming
the systematic
xenophobia, opportunism (both
individual and collective one),
dishonesty, illiteracy – a strength
and enough common sense, and
how to recognize and distinguish
the lie from the truth, the trap at
the exit, the pathless crossroad…!
Yes, this is a devilishly hard work
under the present Macedonian
circumstances, however, at the
same time, it is a challenge that we
must tackle with if we are striving
for some future prospective at all,
both as a state and as a nation.
Macedonia, and especially the
Macedonians, have lived for two
decades in fear and discontent,
paddling between these two
determiners of behavior thus
maintaining the circle of their own
ongoing agony which year after
year has become more intense.
We could not claim that
nowadays, in this Gruevism
time, that we have reached
its maximum, however,
we may doubtlessly
conclude that
we
have approached the
same even more by
the government’s
“Revival”
steps.
After all, let us not
deceive ourselves:
the fall of the
Gruevism, would
not even be a
Pyrrhic victory if
all causes of its
occurrence
are
not clearly tracked.
Macedonia would not
be any better if a new
sheet is turned over,
but a completely new
book should be opened,
in which, the future will be
written down again, the future
that we wish both for ourselves
and for our children, which will be
a future worth of the pledge of the
past.
Therefore, in the months and
days to come before all citizens
of the Republic of Macedonia
will be faced with a difficult and
exceptionally responsible task
embodied not only in the survival
of the propagandistic madness of
the political establishment here,
but also in the appropriate and
categorical civil position on out
right for a decent and prosperous
future. The burden of this great
responsibility though not assigned,
is of special importance for us
Macedonians as a final test for
our self-awareness and ability to
tidy up and put in order our own
home.
Ivan Joe Petreski
5
ILUSTRIRANA REVIJA ZA ISELENICITE OD
Makedonija
Prava linija
NACI-FA[IZMOT VO GR^KATA
ARMIJA OPOMENA ZA EU I NATO
S
kandalozniot
incident
{to se slu~i na gr~kata
voena parada vo Atina
po povod gr~kiot nacionalen den na nezavisnost 25 mart
vo ~etvrtokot, nitu e, nitu smee da
se tretira kako izoliran nastan
na emotivni izlivi na poedini
vojnici, pripadnici na primorskite voeni sili na gr~kata armija, i kako takov treba da bide osuden. Toj nastan mora da se gleda
i analizira vo kontekstot na eden
po{irok spektar na odnesuvawe
na gr~kata dr`ava i gr~kiot narod
niz site nejzini sloevi institucii
i organizacii kon Makedonija i
Makedoncite, no i kon drugite pripadnici na nacionalnite malcinstva vo balkanskoto opkru`uvawe.
Kolku za potsetuvawe nesmeat
da se zaboravat fa{izoidnite i
{ovinisti~ki izlivi na omraza na
gr~kata armija vo Solun pred dve godini, kako i bezbroj drugi incidenti
na zakani i zastra{uvawa od strana
na pripadnici na gr~kata vojska kon
makedonskoto naselenie vo Grcija.
Ona {to e mnogu pova`no e toa
deka ovoj skandalozen slu~aj otvora edna cela serija na pra{awa
koi{to, ne samo moralno tuku i
politi~ki-pravno, izbivaat nadvor od granicite na gr~kata dr`ava
i Balkanot i poso~uvaat kon Evropskata Unija i NATO kako federalni politi~ki i voeni orga-
6
Prof. D-r
Nestor Oginar
nizacii ~ija{to ~lenka e Grcija.
Li~no, jas na ovoj nemil skandalozen nastan ne gledam kako na
ne{to {to e slu~ajno ili izolirano
(onaka kako {to se obiduva toa da
go opravda gr~kata ambasadorka vo
Makedonija, Aleksandra Papadopulos i gr~kiot minister za civilna
za{tita, Mihailis Hristohois). Na
ovoj nastan jas gledam kako na smisleno i organizirano deluvawe na
eden zlonameren metod, kako del na
eden is~a{en i izvrten sistem na
demokratski vrednosti protkaeni
so fa{izoidnost, ksenofobija,
licemerie i cinizam otelotvoreni,
za `al, ne samo vo likot na Grcija,
tuku i vo posledno vreme, sega i se
poo~igledno, vo Evropskata Unija i
NATO. Zatoa {to, ako rabotite stojat poinaku, odnosno onaka kako {to
treba da stojat, ako tie golemi i mo}
ni me|unarodni organizacii vistinski dr`at do vrednosen sistem na
principi i standardi, toga{ rabotite odamna }e bea mnogu poinakvi
i, se razbira, popovolni za Makedonija i za makedonskiot narod.
Molkot {to se nadviva nad ovoj
grozomoren ~in ne mo`e i ne smee da
bide opravdan. Molkot i na EU i na
NATO i na site diplomatski misii
nadvor od Makedonija i vo Makedonija, vklu~uvajki go i evropskiot
pretstavnik Fuere i amerikanskiot
ambasador Riker, se za sekakva osuda i jas li~no od ovaa strana na
Okeanot gi povikuvam na odgovornost i gi osuduvam za sou~estvo vo
ovoj skandalozen stav na Grcite. Na
site niv im go postavuvam slednoto
pra{awe: Gospoda, kade e va{ata
sovest i odbrana na demokratskite
principi, koga pripadnici na edna
nacionalna armija skandiraat
fa{isti~ki, {ovinisti~ki i varvarski paroli so zakana deka “so
ko`ite na skopjani }e pravime
obleka”. Gospodo, ova se pripadnici na edna armija koi se pravni
~lenki na va{ite me|unarodni sojuzi. Ova ne e samo izoliran glas
na ultra-fa{istot Karaxaferis. Se
pla{am deka va{iot molk }e bide
prodol`en na cini~en na~in se
dodeka ne najdete za potrebno da
izlezete od va{ite kancelarii i
gi osudite legitimnite barawa na
makedonskiot narod koj stoi vo odbranata na svoeto ime i identitet.
Za da go objasnime seto ova morame da postavime dve su{tinski
pra{awa ~ii{to odgovori }e ni
go rasvetlat patot na istorijata
kon vakvoto gr~ko odnesuvawe.
Prvo, kako reagiraa gr~kite
javni institucii i organizacii
zaedno
so
nivnite
sorabotnici i mentori vo EU i NATO i,
vtoro, kako reagira Makedonskata
dr`ava no i makedonskiot narod.
Za da se odgovori na prvoto
pra{awe, mora poslednata gr~ka
provokacija da se analizira vo
svetloto na istoriskite odnosi na
EU i NATO kon Grcija. ]e potsetam
deka samo pred nekolku meseci Baronesata A{ton, novoimenuvaniot
{ef na EU za nadvore{na politika,
Prava linija
vo svojata pristapna beseda navede
deka edna od glavnite prioriteti
na EU }e bide mirot i stabilnosta
na Balkanskiot region. Bi se nadovrzal so toa {to }e re~am deka
ovoj ist prioritet be{e istaknat
i od generalniot sekretar na NATO
Rasmunsen, pri negovoto prifa}awe
na taa funkcija. Kade se nivnite
reakcii sega, koga edna nivna ~lenka, ne samo {to so nejzinoto odnesuvawe go valka ugledot na tie organizacii, tuku i see seme na razdor
i omraza i pretstavuva seriozna
zakana za stabilnosta na regionot.
Vo odnos na vtoroto pra{awe za
reakciite na Makedonskata dr`ava
i na makedonskiot narod, jas
li~no go izrazuvam moeto dlaboko
protestna nota do gr~kata strana?!
Eve go moeto pra{awe do makedonskite vlasti, no i do mnogute
drugi institucii i organizacii
vklu~uvajki ja i MANU: Gospodo,
va{iot molk vo ovoj slu~aj e sram
za site nas Makedoncite, za celiot
makedonski narod. Ova {to ni se
slu~uva nam, ne e ve}e “problem so
imeto”, ne e bilateralen problem
pome|u Makedonija i Grcija, tuku
me|unaroden, zatoa {to zemjite
~lenki na EU i NATO ve}e ne priznaa pod na{eto istorisko i ustavno ime Makedonija, a se odnesuvaat
kako sojuznik od gr~kata strana.
Go velam ova zatoa {to sum ubeden deka promenata na imeto na
eden narod ne e samo politi~ki,
razo~aruvawe od nespremnosta i
nemo}ta i na edniot i na drugiot
~initel da najdat soodveten na~in
na odgovor na gr~kite provokacii.
Se pra{uvam, ako nastanot vo ~etvrtokot se slu~uva{e vo isto vreme
dodeka premierot Gruevski vo Brisel se sre}ava{e so Papandreu,
zo{to makedonskata strana ne najde
doblest i dostoinstvo da ja otka`e
taa sredba vo znak na protest. I
zo{to na makedonskata diplomatija
i treba{e pove}e od ~etiridneven
molk da reagira so toa {to upati
pa i istoriski ~in. Toa e dlaboko
i neizbe`no organsko-psiholo{ki
~in so nesogledivi, kataklizmi~ki
posledici ednakvi na genocid.
Vie mo`ete, navidum, povr{no i
so politi~ki poteg da go smenite imeto na eden narod, no nikoj, nikoga{
i nikako ne }e mo`e da go izbri{e
od svesta i potsvesta beskrajniot
kvantum na nastani i informacii
{to so generacii, so iljadi godini
go vre`uval i definiral identitetit i karakterot na eden narod.
Jas sum prvo Makedonec, pa potoa
~ovek. Ako prestanam da bidam Makedonec }e moram, vo svojata svest i
potsvest, da odam na edno nevozmo`no
patuvawe nazad vo vremeto koga
vo mojot genetski kod ne postoel
jazikot, ne postoel zborot MAKEDONEC, MAKEDONIJA, MAKEDONSKI.
Na site onie vo Makedonija i
nadvor, koi {to zagovaraat promena na imeto nebare toa e promena na mesto na `iveewe, jas bi im
pora~al da ja pro~itaat knigata na
poznatiot amerikanski psiholog,
profesorot na Univerzitetot Prinston Julian Jaynes „Po~etokot
na Svesta vo Raspadot na Dvokomorniot Um”, za da ja svatat nepobitnata vistina za zna~eweto na
imeto na eden narod i patot po koj
se doa|a do toa ime: Za{to imeto e
identitetot i identitetot e imeto!
Makedonskiot identitet i ime
se edno neodvoivo i neotu|ivo. Tie
nemo`at nitu da se smenat nitu da
se iskornat, ni nasila, ni dobrovolno. Makedonskiot identitet
- imeto e formiran niz mnogu generaciski katastrofi, nastani i kataklizmi {to se vsadeni vo organskata svest na makedonskiot narod
najmalku 3000 godini. Zna~i makedonskiot identitet ne e proizvod
na Darvinovata `ivotinska evolucija, nitu pak e proizvod na nekakva ideolo{ka faza, tuku na edna
dolga i dlaboka istorija i kultura
na edna svest vo kolektivniot um
na makedonskiot narod, vo negovata
duhovna matrica Makedonija. Sekoj
eden, tu|inec ili Makedonec {to
}e se obide da ja siluva taa svest so
politi~ki dekret, so dogovor ili so
referendum rizikuva da predizvika ne{to nalik na klini~ka {izofrenija so site nesogledivi posledici na fatalna neizle~ivost.
Na krajot, samo za potsetnik, a
i predupreduvawe, bi ispratil
edna poraka do sekoj Makedonec i
Makedonka: Pomni go i nezaboravaj
go mitot za Antej i Geja i poukata
{to ni doa|a niz svetlosnite godini na na{eto postoewe: Silni
sme, neuni{tivi, i nesovladlivi,
se dodeka stoime cvrsto obedineti
i vkoreneti vo na{ata drevna zemja
Makedonija. Da ne dozvolime nikomu da ne odvoi od nea!
7
ILUSTRIRANA REVIJA ZA ISELENICITE OD
Makedonija
Re~
KRITERIUMI Z
Prof. Stefan
Prof
Vlahov Micov
O
snoven kriterium za civiliziranosta na sekoja
dr`ava e nejziniot odnos
kon sosedite i kon malcinstvata na nejzinata teritorija. Ednoto
i drugoto se zaemnopovrzani. Zaradi
geografskata bliskost najgolemite malcinstva se od sosednite dr`avi i ako
odnosot kon niv e lo{ ne postoi na~in
me|udr`avnite odnosi da bidat dobri.
Tuka va`i narodnata mudrost: „Ne im go
pravi na drugite toa {to ne saka{ da ti
go pravat tebe”. Vo minatoto jazi~nite
i nacionalnite malcinstva ~esto bile
pri~ina za me{awe vo vnatre{nite
raboti na dr`avite i duri i za vojni.
Denes evropskiot vrednosen sistem e
poinakov od povod za neprijatelstva
malcinstvata da se prestorat vo most
za prijatelstvo me|u narodite.
Toa ozna~uva prakti~na realizacija
na ideite za zaedni~kiot evropski dom.
I malcinstvata, od objekt, gi pretvora
vo subjekt na me|unarodnite odnosi.
Taka se zgolemuva nivnata uloga i nivnata odgovornost. Vo taa smisla, poznatata pogovorka: „ Kakov e narodot takva
e i dr`avata” mo`e da se dopolni so
„takvi se i malcinstvata”.
Ovie denovi, po povod proekt dogovorot predlo`en od Bugarija za dobrososedstvo i prijatelstvo so Republika
Makedonija, rakovodstvata na OMO „Ilinden Pirin” i na „Ratko” dadoa javni
izjavi. ,Makedoncite vo Bugarija nastojuvaat vo eventualniot iden dogovor
dvete dr`avi da se obvrzat na zaemna
po~it na malcinstvata. Vpro~em, u{te
pred 78 godini makedonskata dr`ava
isprati predlog vo takov duh do bugarskata. Za razlika od Makedonija koja
gi priznava malcinstvata na svojata
teritorija, ~lenkata na EU, Bugarija
ne go priznava duri ni turskoto nacionalno malcinstvo, i pokraj toa {to
toa nadmina eden milion lu|e. Da ne
zboruvame za drugite malcinstva, vo
taa smisla i za makedonskoto. Vodeni
od zaedni~kite evropski kriteriumi
i vrednosti, Makedoncite vo Bugarija
sakaat da bidat priznaeni nivnite
malcinski prava i da bide sudski
8
reгistrirana nivnata partija OMO
„Ilinden Pirin”. Istovremeno so toa
predlagaat priznavawe na lu|eto koi
imaat bugarsko samosoznanie (“Ratko”) vo R. Makedonija. Makedoncite
vo Bugarija se zalagaat za za~uvuvawe
na principot na reciprocitet i vo
me|udr`avnite odnosi. Toa zna~i bugarskata i makedonskata dr`ava zaemno da si gi priznaat svoite nacii i
jazici.
Vo svojata izjava rakovodstvoto na
„Ratko” nastojuva bugarskiot jazik da
stane oficijalen vo R. Makedonija,
bidej}i pogolemiot del od naselenieto bile Bugari. Vtoroto barawe e da
dobijat kulturna avtonomija, kakva {to
imale Bugarite vo Osmanliskata imperija. Za Makedoncite vo Bugarija od
„Ratko” mol~at, bidej}i reciprocitetot im e tu|. Osven toa, ratkovci se skarani so logikata. Ako vo R, Makedonija
mnozinstvoto e „bugarsko” zo{to im e
kulturna avtonomija kakva {to se dava
na malcinstvata? Ne mo`e edno vremeno da si i malcinstvo i mnozinstvo.
I istoriskite argumenti ne se silna
strana na „Ratko”. Poimot „kulturna avtonomija” ne postoel vo Osmanliskata
imperija. Toj poim e koristen vo periodot 1944-1948 g. koga Makedoncite
vo Bugarija imaa kulturna avtonomija,
za {to ima redica bugarski dr`avni
dokumenti, i na toga{nata vladeja~ka
partija BRP (k) . OMO „Ilinden Pirin”
i „Ratko” imaat korenito razli~no
odnesuvawe i vrednosni sistemi.
Makedoncite vo Bugarija povikuvaat ne
samo za svoite malcinski prava, tuku
i za pravata na ostanatite malcinstva
vo Bugarija. I pove}e od toa. Za pravata na samite ratkovci. Programata
i ustavot na OMO „Ilinden Pirin” se
celosno soobrazeni so principite na
me|unarodnoto pravo. Spored makedonskata organizacija „dobrososedskite
odnosi treba da se gradat na principielna osnova, a ne od pozicija na
sila ili momentalna prednost. Takvite
dogovori ne pridonesuvaat za prijatelstvo”. Sprotivno, odnesuvaweto
na „Ratko” e agresivno i nasilni~ko.
ratkovci sakaat da gi zadol`at makedonskite ga|ani da u~at i da zboruvaat
bugarski jazik. Vo dokumentite podneseni od niv za registracija namesto
pravni argumenti ima izrazi kako
„makedonizmot e srbokomunisti~ki satanizam koj gi jade du{ite na lu|eto”.
Vpro~em, ne slu~ajno taa organizacija
go nosi imeto na masovniot ubiec
Van~o Mihajlov. Delata na toj ~ovek se
zlostorstvo protiv ~ove{tvoto. Mnogu
visoka dr`avna protekcija i korupcija
javno mu dade mo`nost na teroristot
Mihajlov da umre spokojno vo Italija,
na 94 godi{na vozrast, po sedum smrtni
presudi i bezbroj trupovi zad negoviot
grb. So dva zbora, namesto reciprocitet ratkovci propagiraat nasilstvo,
namesto argumenti lagi i demonstracija na arogantnost plus moralen deficit.
Omilena deviza na bugarskata propaganda e „Krvta voda ne biva”. Vo
odnosite na bugarskata dr`ava kon
Makedonija i Makedoncite, od srednovekovieto do denes, osnoven moment
e nasilstvoto i krvta. Proleani se reki
od makedonska krv, a `ivotot na Makedonecot bil poevtin (od ~a{a voda,
Problemot e vo toa {to i vo 21 vek za
bugarskata politika va`i pogovorkata:
„ Volkot gi menuva vlaknata, no tabietot
ne”. Stanuva zbor za neadekvatno, nereciprocitetno odnesuvawe na bugarskata dr`ava, na bugarskite politi~ki
partii, na bugarskite mediumi, na bugarskata nauka kon Makedonija i Makedoncite. Svoevremeno, koga govore{e
za bugarskata demokratija pretsedatelot @elev vele{e: „Kako {to edna `ena
ne mo`e da bide malku bremena, ili e
bremena ili ne e, taka i demokratijata
ili ja ima ili ja nema”. Na ist na~in
Bugarija ne mo`e da ja priznava „malku” makedonskata dr`ava. Ja priznava
dr`avata, no ne ja priznava nacijata
(~ini{ R. Makedonija e nenaselena) i
jazikot. Pa mo`e li da postoi dr`ava
bez lu|e, bez jazik i kultura? [to so
ekvilibristika i dvoli~je? Ili priznava{ ili ne priznava{. Ne mo`e da
postoi dogovor za dobrososedstvo i
prijatelstvo bez po~ituvawe na elementarnite principi vo me|unarodnoto
pravo. Mo`e li Bugarija da izrazuva
neme{awe vo vnatre{nite raboti na
R. Makedonija i vo isto vreme da go
politizira brakorazvodniot proces na
Spaska Mitrova i da go nametnuva kako
me|unaroden skandal vo EU? Neme{awe
vo vnatre{nite raboti zna~i Bugarija
da ne e advokat na „Ratko” vo sudot za
~ovekovi prava vo Strazbur nitu da se
obiduva da vr{i pritisok vrz makedonskiot pravosuden sistem, a u{te
pomalku da opredeluva kakvi da bidat
makedonskite u~ebnici i koi praznici
dvete dr`avi da gi praznuvaat zaedno.
Toa ne e dobrososedstvo tuku manipulacija. Pritoa, zabele`ete, taa manipulacija doa|a vo moment koga i vo
noviot nadzor izve{taj za Bugarija
ZA CIVILIZIRANOST
Evropskata komisija ostro go kritikuva sudskiot sistem zaradi slabite
rezultati vo borbata so korupcijata na
visoko nivo i organiziraniot kriminal. Evrokomisijata go ozna~i kako
„zloupotreba” odolgovlekuvaweto na
delata od zaedni~ki interes i napomena deka re~isi od pred edna godina
nema nitu edna presuda. I pokraj bu~no
najavuvanite istra`ni dejstva za korupcija na visokite nivoa na vlasta
samo dva slu~aja stasaa do sud, no tamu
prakti~no bea blokirani. Spored fondacijata „Konrad Adenauer” otsustvuva jasna koncepcija za neophodnite
promeni vo pravosudstvoto i otsustvuva vistinska pravna politika i sudski
sistem. Zatoa i „Doj~e Vele” objavi deka
„Sudot vo Sofija boksuva”. Prodol`uva
nezadovolstvoto kon bugarskata dr`ava
i od sudot za ~ovekovi prava vo Strazbur. Ovoj pat zaradi bavnata rabota na
pravosudnite organi vo Bugarija i zaradi ne ispolnuvawata na re{enijata na
sudot. Na taa zadnina meracite na premierot Borisov da go reformira makedonskiot sudski sistem kolku {to se
nahalni tolku i se komi~ni: „Ja gleda
slamkata vo okoto na drug, a ne ja gleda
gredata vo sopstvenoto oko”.
Brutalnosta na oficijalna Sofija
kon Republika Makedonija logi~no se
prenesuva niz verigata na politi~kite
partii mediumi. [ovinizmot e dobra
mo`nost na partiite za elektorat, za
pove}e prateni~ki mesta, za osvojuvawe na vlasta. [ovinizmot vo Bugarija e va`en del od populizmot, no e
nedovolen ako ne e nadopolnet so socijalen populizam. Zatoa i partiite kako
Karaka~anovoto VMRO tolku se marginaliziraa, pa ve}e predizvikuvaat
samo smea. Na eden od „protestite” na
Karaka~anovci pred makedonskata ambasada vo Sofija, za pro~uenata Spaska,
dojdoa samo nekolku du{i, kolku da
nosat eden plakat. Duri eden novinar
od v. „Trud” se vozbudi deka tie lu|e
ne mo`at da ja popolnat fotografijata
{to mu bilo nalo`eno da ja napravi za
protestite. Politikologot Ivan Krstev
e u{te pokrasnore~iv: „ Za niv ovaa Bugarija ne grani~i so realni dr`avi tuku
so nivnite kompleksi i spomeni”. Vo
Bugarija ve}e se kr~ka u{te edno VMRO,
a Karaka~anovoto vo praktika e rascepeno. Pretendent za {efovskata fotelja
e gradona~alnikot na Plovdiv Slav~o
Atanasov, гradona~alnikot na Bansko,
Kravarov, pak, e zamenik na Karaka~anov.
Na Spaska i ostanuva problem koja vo
likot na tri vmrovski grupi i u{te
tolku kandidati za „vojvodi” te{ko }
e uspee da pozira za fotografija so
site. Otkako razbraa deka bugarskiot
parlament e daleku od niv, raskaranite
me|u sebe vmrovci odlu~ija da go iskoristat nacionalizmot na zaedni~ko i
bitovo ramni{te. Vo noemvri 2009 g.
Kravarov otide vo Bosilegrad, Srbija,
kade {to izjavi: „Lu|eto vo zapadnite
pokraini na Makedonija prodol`uvaat
da se ~uvstvuvaat Bugari”. Pra{aweto
e ako ima {to da im ka`e na tie „Bugari” za{to ne odi kaj niv, na lice
mesto? Po povod Spaska, Kravarov
iska`a i druga glupost za makedonskiot jazik, otkako ja stavi vo ustata
na prof. Andrej Pantev: „Od dijalekt
jazik ne biduva”. Mo`ebi se vo pravo
onie koi tvrdat deka silnata strana na
toj gradona~alnik se privatizaciskite
zdelki, a ne ~itaweto. Eve {to pi{uva
prof. Stojko Stojkov, osnovopolo`nik
na bugarskata dijalektologija i avtor
na trud {to do`ivea pet izdanija: „Nacionalniot jazik se obrazuva vrz osnova na eden od dijalektite t. e. eden od
teritorijalnite dijalekti se razviva
vo nacionalen jazik. Voobi~aeno toa e
dijalektot na taa oblast ili toj centar,
koj igra vode~ka uloga vo ekonomijata,
op{testveno politi~kiot i kulturniot
`ivot na dr`avata vo toj moment, vo
koj se sozdava nacionalniot jazik”.
Vo osnovata na bugarskiot jazik se
isto~nobugarskite govori, vo osnovata
na hrvatskiot glavno {tokavskiot dijalekt (ostanatite dijalekti se kajkavski i ~ekavski) vo osnovata na makedonskiot jazik se vele{ko, prilepsko i
bitolskite govori i t. n.
Vpro~em, u{te vo drevnite vremiwa
se zabele`uva vrskata me|u arogantnosta i neznaeweto. kako {to veli
pogovorkata: „[turo, pa mu e lesno”.
Vo vrska so jazikot na omrazata im
prepora~uvam na bugarskoto Ministerstvo za nadvore{ni raboti i na Sovetot
za elektronski mediumi da se zapoznaat,
na primer, so televiziskata emisija na
Nikola Grigorov „ Site Bugari zaedno”.
Se prika`uva sekoja sabota od 20 ~. na
Nova bugarska televizija. Pred, toa, da
ja pogledaat elektron skata reklama
na ugostitelot koj se prekvalifikuval vo istori~ar. Celta na emisijata
bila „ da gi razobli~uva pala~ite na
bugarskiot narod, izvr{itelite na
genocidot na bugarskiot narod {to
trae do dene{en den vo Srbija, Grcija
i srbokomunisti~kiot koncentracionen logor Makedonija”, da vojuva
protiv „navredlivata i gnasna sr-
Re~
bokominternovska istoriska la`na
pomija makedonizmot i da gi razobli~i
prestapnicite idioti i maloumnici,
la`ni hristijani, licemeri i maroderi”. Dosega ne sum sretnal na nekoj
makedonski elektronski ili vo nekoj
pe~aten makedonski medium sli~en
ko~ija{ki jazik protiv Bugarija. A, vo
bugarskite mediumi toa e sekojdnevie.
Spored oficijalna Sofija bugarskite
tekstovi protiv Makedonija i Makedoncite bile izliv na „emocii”, a makedonskite kritiki na taa agresija izraz
na „omraza”. Eve u{te malku bugarski „emocii”. „Makedonci go ukradoa
ansamblot Pirin” se tvrdi na prvata
str. na v. Bera. Folklorniot ansambl
„Nikola Karev” vo Avstralija igral
makedonski ora” vo golem del zemeni
od koreografijata na blagoevgradskiot
folkloren ansambl”. So predizvikaniot skandal bugarskata propaganda
si dade neverojaten avtogol zatoa
{to makedonskite ora se makedonski
nasekade i vo R. Makedonija i vo Avstralija i vo Pirinska Makedonija. A vo
svetot dobro e poznat koj ja otkradna
Pirinska Makedonija i gi progonuva
tamo{nite Makedonci. Vo bugarskite
fantazii otvoraweto na olimpijadata
vo Atina vo 2004 g. se slu~i so ukradeni bugarski pesni i ritmi, turskiot
dr`aven ansambl {to pred nekolku
godini gostuva{e vo Sofija gi ukral
{opskite igri i tanci, a i Srbite masovno kradele bugarski narodni pesni
i gi modernizirale. Osobeno „emocionalni” se novite bugarski komentari
za Spaska i proekt dogovorot. „Makedoncite i go zedoa deteto na Spaska, a
koj }e gi spasi od [iptarite” pla~e
na tu|i grobovi eden poet. @ali deka
„dene{nite Makedonci begaat od svoite
bugarski koreni kako |avolot od temjan”. Se izrazuva vulgarno, deka „{to e
makedonsko, se e lajno”. I pla{i so Albancite. Nema {to, vozvi{ena bugarska
poezija na avtor u~esnik na Stru{kite
ve~eri na poezijata. „ Skopje e na pat
da padne vo kalta” strogo predupreduva
drug komentator. I toj zapla{uva so seriozni posledici, ako vo Makedonija
„go tegnat za opa{kata bugarskiot lav”.
„Eden protiv Skopje e malku, no dvajca
ve}e se mnogu” veselo objavuva tret.
Dosega Grcija na mnogu mesta vo svetot
izgleda{e kako nenormalna dr`ava
koja nametnuva naludni~avi barawa
kon Makedonija”. So vme{uvaweto na
Bugarija i nejzinata va`nost ve}e
se se promenilo. Kako?, }e pra{ate.
Taka, nenormalni dr`avi stanaa dve.
9
ILUSTRIRANA REVIJA ZA ISELENICITE OD
Makedonija
Kopne`
PREDIZVICI I HEROI
Kako
ko {to stareeme
re
, taka
ni e s$ pote{ko da veruvame vo
heroi, no na nekoj na~in toa ni
e neophodno.
Ernest Hemingvej
D
ene{nava makedonska sostojba, se ~ini, e takva da
ima potreba od heroi,
poto~no re~eno, od lider /
lideri/ so jasna vizija- re~e edna
mlada gospo|a, koja {totuku ja zapoznav. A koj narod ili dr`ava nemaat
potreba od sposobni i stru~ni voda~i,
pra{av. Se pretstavi, edostavno, jas
sum Elena. Smeej}i se komentirav, Trojanska. Ne, ne, ne trojanska, ami makedonska, so nasmevka vozvrati taa.
Makedonska ti e vistinskoto prezime?
Ne, odgovori taa. Razgovorov }e bide
interesen, nemo konstatirav jas. Glasno, pak, izvinuvaj}i & se, rekov, imeto
Elena otsekoga{ me potsetuvalo na
Paris, na Troja, na trojanskiot kow i
na Odisejevata itro{tina. Чovekovata
lukavost ne e nekoja osobina {to
zaslu`uva da ja cenime, re~e taa. Da,
da, tivko vozvrativ. Komentarov u{te
pove}e me zaskokotka, pa se zapra{av,
kakva e i so {to se odlikuva ovaa Elena makedonska!? Kako da ja pro~ita mojata qubopitnost pa dopolni. Arheolog
sum. Vo mladosta profesionalno, gi
posetuvav na{ite arheolo{ki lokacii,
go zapoznavav `ivotot, obi~aite, kulturata, civilizaciite na lu|eto od
ovie makedonski prostori. Od tuka
10
Angel Balkanski
sledi tvoeto vtoro prezime, voskliknav jas. Pa mo`e i taka da se ka`e, vozvrati Elena. Koga }e se najdev na nekoe
od nao|ali{tata, po obi~aj, zemav grst
pesokliva zemja i kako taa se lizga{e
po moite prsti imav vpe~atok deka
taka te~at i vekovite... Pri iskopuvawata otkrivavme pokazi od minatite
civilizacii, tragovi od obi~nite
lu|e, no i soznanija za vode~kite
li~nosti {to go obele`ale svoeto
vreme. Na videlina izleguvaa nepoznatite, polupoznati, mo`ebi i podzaboravenite belezi, {ifri, makedonski kodovi... Imav vpe~atok deka
razgovaram, deka neposredno mi se
obra}aat svedocite i heroite na minatoto vreme. Nesomneno, lu|eto od minatite vremiwa dostoinstveno, so golemo sebepo~ituvawe odgovorile na
predizvicite na svoeto vreme. Koga
nave~er, posle rabota, otsednuvav vo
nekoj od okolnite sveti hramovi nemo
gi gledav ikonite i im se voshituvav
na freskite so svetci na yidovite.
Toga{ me opfa}a{e nekoe ~udno
spokojstvo. Чuvstvuvav kako od niv
zra~i silna energija, mir koj me
hrabre{e da istraam vo namerata da ja
spoznaam vistinata, da gi razgonetnam
enigmite od minatoto na na{ite predci. Pokraj voobi~aenata molitva, se
prekrstuvav, palev sve}a i najposle
toplo i od s$ srce iskreno se molev.
Pritoa ne ja ispu{tav mo`nosta da zamolam svetcite da mi pomognat da doznam kako predcite `iveele, {to
do`ivuvale. Sakav da otkrijam kako se
spravuvale so golemite kataklizmi,
kako, kolku, na koj na~in i dali
uspe{no izleguvale na kraj so bezbrojnite neprijateli. Se razbira,
sakav da soznam kako gi sovladuvale
stra{nite prirodni /elementarni/
nepogodi i stihii. [to im zna~ela
zemjata, kolku bile zagrozeni od vodata, se pla{ele li od silniot ogon, od
neskrotliviot veter, kakvi odnosi imale so kom{iite vo opkru`uvaweto, od
kogo i od {to crpele soznanija, iskustva... Nie sega{nive generacii, svesno
ili nesvesno go sledime nivniot
primer, u~ime od nivnoto trpelivo i
makotrpno steknati soznanija, iskustva... Steknatoto znaewe go nadgraduvame, spored site tehni~ki, kulturni i
drugi sovremeni umeewa i mo`nosti.
Ufrluvaj}i se vo razgovorot dodadov,
predcite - `iteli na makedonskive
prostori, svoite `ivoti i sudbini gi
zalo`ile za na{e dobro, postignatite
dostoinstva nam ni gi zavetile. Spoznavaj}i se sebesi, nam zavetno ni odgovorile na site mo`ni pra{awa, na
site na{i sega{ni dilemi. Ne zavetile so um, razum i mudrost, so uporna rabota i so makotrpen trud da gi
re{avame site problemi, da opstojuvame i pokraj site mo`ni prepreki...
Ocenkata za nas }e bide spored na{ite
postapki i odgovori. Tie dolgoro~no
sudbinski odreduvaat dali }e n$ ima
ili ne, ja odreduvaat na{ata i sudbinata na na{ite idni pokolenija. Od
nas zavisi dali }e dozvolime narodite
/dr`avite/ {to n$ priznaa pod na{eto
ustavno ime, pa i na{ite potomci, da
n$ klasificiraat vo kategorijata na
staklo, `elezo ili, mo`ebi ~elik.
Чinam, kremenot za nas, barem zasega, a
mo`ebi i za podolgo vreme e
nedosti`liv. Nepi{ano pravilo e da
se po~ituvaat lu|eto koi vo te{kite
momenti na `ivotot ne se predavaat,
Kopne`
tuku se borat da pre`iveat i da gi ostvarat svoite osnovni slobodi i
gra|anski prava. @ivotot, velat
mudrite, e akcija i neprekinata borba
za opstanok. Se razbira, kako }e si ja
“iskovame” idninata, takva }e ni bide
sudbinata. Sekoga{ }e gi trpime posledicite od na{ite postapki. Pove}
eto ne{ta zavisat od situacijata koj
kade se nao|a, kako se odnesuva, kolku
se zalo`uva, dali znae i umee, so {to
raspolaga, ima li sila i mo}..., i, najposle, dali i kolku e poddr`an od
prijatelite... Od nabroenive i od drugi nenabroeni fakti neminovno }e
zavisat i odgovorite i uspesite. Kolku
i da zvu~i paradoksalno, sega{nava
dilema na makedonski narod e dali
pred nasilnici poslu{no da ja svedne
glavata, dali dostoinstveno silno da
yve~i, so um svoi prava istrajno da
bara. Vo vrska so ka`anoto se setiv na
mudrosta na eden star ~ovek. Imav
okolu {esnaeset godini, pa starecot
me pra{a.. Sedej}i vo voz, starecot
nenadejno me pra{a go gleda{ li
mom~e poleto nadvor? Poglednav i, se
razbira, mu potvrdiv. A mo`e{ li da
mi ka`e{ na koe steblo mu e najlesno?
Na najvisokoto, na niskite stebla ili
na onie {to ne se nitu mnogu golemi,
nitu mali. Jas ne znaev, pa toj me
pou~i. Visokoizrasnatite stebla pri
prviot posilen nalet na veterot steblencata se skr{at, do niskite stebla
te{ko dopira sonceto, pa so tek na
vremeto izumiraat. Najistrajno e
`itoto so sreden rast, toa ima {ansi
da opstoi, objasni starecot. Mnogu
rabota, mnogu trud se vlo`uva za da go
dobieme na{eto lep~e, sinko. A, koja
bilo prirodna nepogoda ili, ne daj
Bo`e, stihija za eden mig ja uni{tuva
na{ata pot, na{ite `elbi i nade`i.
Sepak sinko, toa ne e najlo{oto.
Najlo{o e koga ima vojni, koga lu|eto
ginat, naj~esto i ne znaej}i zo{to. Niz
ovaa zemja pominuvale mnogu vojski,
zaginale mnogu lu|e. Najmnogu `rtvi
davalo doma{noto naselenie koe moralo da vojuva za tu|i interesi. Se razbira, lu|eto vo Makedonija vojuvale i
`ivotot go davale za sloboda, za pravda, za pravo pristojno i dostoinstveno
da `iveat. Kolku pot, tolku krv za zemjava se proleani. Zatoa, kade i da kopnete koski }e iskopate, prikazni za
junaci }e ~uete. Zatoa amanet od predcite ni e ostaven da si ja ~uvame i
so~uvame na{ata zemja, od sevi{niot
blagoslovena. Da ja sakame kako o~ite
svoi, da ja po~ituvame, da rabotime,
materijalni i sekakvi drugi dobra da
stvarame za sebe i za nea. Daj Bo`e,
pove}e da nema vojni, re~e starecot i
na slednata popatna stanica sleze od
vozot. Denes koga go pi{uvam tekstov,
smetam deka so pravo narodot /nar-
odite/ mo`eme da gi smetame i proglasime za heroi na trudot, za heroi na
s$ {to dosega postignale. Poznato e
kriti~no i objektivno da gi sogledaat
i vrednuvaat nastanite, sostojbite, pa
i pri~inite. Tie od istoriska distan-
deka ~ovekot, /poedincite, lu|eto/
naj~esto ne gi prepoznavaat va`nite
momenti vo vremeto koga tie se
slu~uvaat. Sepak narodot /narodite/
instiktivno ja sogleduvaat zbirnata
rezultanta od na{ite poedine~nite
`elbi i nade`i, od zaedni~ki izrazenata volja i vlo`enite napori...
Vsu{nost, sekoj narod i sekoj od nas
poedine~no, e kreator na sopstvenata
sre}a. Sekoja na{a molba potkrepena
so rabota, trud, znaewe..., metafori~ki
re~eno, e molitva za Bogot sestvoritel. Narodot gi ra|a, sozdava i neguva
materijalnite,
tehni~kite,
umetni~kite, kulturnite, i drugite dobra. Iskreno gi blagoslovuva dobrotvorite i visoko gi uva`uva heroite.
Mal narod ne postoi. Goleminata na
narodite se sogleduva spored delata,
vlijanieto na drugite, spored civilizaciskite zaslugi. Makedonskiot narod ima so {to da se pofali. Iako,
mo`ebi, malubroen, niz istorijata so
svojata vitalnost, so svojata nepokornost i tvrdokornost opstojal i se izboril za sopstvena nezavisnost,
formiral svoja dr`ava so site
“ni{ani”. Ednakvo, ~ovekot ne se meri
spored negovata viso~ina ili te`ina.
Чovek e ~ovek. Negovata ume{nost,
ispolnitelnost i doslednost se
stojnosti koi vistinski go krasat.
Idealite so koi se odlikuva, sve`inata
na
ideite,
doka`anata
volja,
samopo~ituvaweto, rabotlivosta, upornosta..., se neodminlivi ~ovekovi
vrednosni kategorii. Sepak, po~ituvaj}
i ja bezpogovornata vistina deka ne
postojat bezgre{ni lu|e, generaciite
{to sledat se vo mo`nost, relevantno,
ca dostojno i soodvetno gi sogleduvaat
i
vrednuvaat
pridonesite
na
zna~ajnite li~nosti. No i za niv postojat novi i poslo`eni predizvici.
@ivotot prodol`uva, predizvicite se
mno`at, procesite ne prekinuvaat...
Sekoja generacija prodol`uva da se
bori za pouspe{en op{testven razvoj,
za harmoni~ni odnosi za usoglasen
pobogat `ivot na site gra|ani, za
posovr{ena umetni~ka i duhovna
ubavina... Ne slu~ajno vojvodata Jane
Sandanski vo edna prigoda rekol “Robot se bori za sloboda, slobodniot za
sovr{enstvo”. Makedonskiot narod
izrodil nebroeno mnogu zaslu`ni
lu|e-heroi. Nepravedno bi bilo nekoi
od niv vo ovoj napis da bidat izostaveni. Ne bele`ej}i gi imiwata na
zaslu`nite, so osobeno zadovolstvo i
iskrena blagodarnost trdam deka
nivniot pridones so po~it sekoga{ }e
bide uva`uvan i sleden od sega{nive
i idni makedonski generacii. Gordi
sme {to tie ni ostavile nebri{livi
tragi - patokazi za vo idnina. Чesno
`rtvuvaj}i go najdragocenoto - svojot
`ivot, nesebi~no vlo`uvaj}i go najdobroto od sebe, heroite - zaslu`nite
niz sopstven primer doka`uvaat deka
e blagorodno da se dade svoj pridones
za idninata na svojot narod i sre}ata
na idnite pokolenija. Nie sega{nite,
sekako i idnite generacii visoko ja
vrednuvame nivnata po`rtvuvanost.
Tie se na`i svetilnici, na`i patokazi i patevoditeli. Nie bezrezervno
im ja izrazuvame svojata najdlaboka
blagodarnost a narodot (dr`avata) im
oddava priznanie posvetuvaj}i im
spomen obele`ja za ve~en nezaborav.
11
Oko
ILUSTRIRANA REVIJA ZA ISELENICITE OD
OD NEPRIJATELOT [email protected]
MNOGU DA NAU^IME
D-r Kiril Temkov
T
M
akedonija e zemja so istoriska zadnina i to~na
geografska opredelnica.
Site znaat kade e toj del
od svetot, za{to nejzinite najgolemi
sinovi Filip i Aleksandar, Kiril i
Metodij, Kliment i Naum, Goce i Ko~o
se svetila na ~ove{tvoto. No, lu|eto
12
Makedonija
vo Makedonija
M
ij nemaa sekoga{ sre}a
e} da
`iveat dobro, mnozina nastojuvaa da
ja prisvojat taa dobra zemja, na krstopat me|u svetovite, a i denes razni se
stremat da & gi odzemat slavata, egzistencijata, dostoinstvoto. Toa se te{ki
situacii i borbi, koi gi ma~at. no i
gi kalat Makedoncite, za da istrajat vo
svoite pravdini. Za taa cel treba da se
se}avaat i na svoeto minato i na svoite
dela, kako bi znaele da gi prepoznaat
dobrite od lo{ite, da rabotat pravilno, a da gi izbegnuvaat fal{ivite
predlozi i nepravilnite pati{ta.
Prilep e eden od glavnite mesta
na makedonskata realnost, centar na
makedonskiot duh i ~uvstva. Od nego
se Krali Marko i Чento, kako i razni
golemi tvorci i umetnici. Bla`e Aleksoski go ima prekarot Glumeco (vo
Prilep site imaat prekari), kako akter i direktor na poznatiot prilepski
Naroden teatar, koj opstana i koga vo
drugite mesta zamiraa ovie va`ni ku}i
na tvore{tvoto. Bla`e stana i eden od
najpoznatite sovremeni
makedonski pisateli. Go
zablesna rodnokrajnata
qubov i e vozbuden od
iljadnicite
{egovite
nastani i pogovorki od
Prilep i Prilepsko. Od
tamu e Iter Pejo, simbolot
na makedonskata umnost
i duhovitost. I Marko
Cepenkov se proslavi so
sobiraweto na narodnite
umotvorbi i, posebno, na
{egite. Za{to, vo Prilep
sekoj e duhovit i saka
drugomu da mu ka`e ne{to
{to }е bide zabele`ano.
A ako zgre{i, pa ne{tata
se presvrtat, i toa }e bide
zapameteno i ka`uvano
kako {ega i pouka. Taka
dejstvuva pro~uenata prilepska ~ar{ija, toa se najbogatite i naj{egoviti
narodni idei kaj nas.
Neverojatno e kolku
takvi slu~ki i {egi
zapi{al Bla`e Aleksoski!
Izrasnat
vo
~ar{ijata,
od
tatko
{iva~, a prijatel i razgovornik so site prilep-
-b
Bla`e objavi
B
bj
ski kurnaz-budali,
mnogu
knigi za prilepskite itro{tini. Vo
na{eto spisanie pi{uvavme za vtoroto
izdanie na knigata za Axi Risto Logotet, golemiot prilepski ~orbaxija, eden
od najistaknatite makedonski prosvetiteli, onoj koj obezbedil od Sultanot
dozvola da se izgradi veli~estvenata
crkva Sveto Blagove{tenie, a istovremeno bil najduhovitiot me|u
prilep~anite. Bla`e ima knigi za Tale
Melezo, noviot prilepski Krali Marko
spored silata i te{kata sudbina, kako
i za itriot Spiro Skube, koj napravil
iljadnici {egi. Toj napravi edinstvena kniga “11.000 prilepski prekari”, vo koja se nabrojani i objasneti
brojnite novi imiwa koi prilep~anite
im gi davaat na svoite sogra|ani. Vo
Mnozina i pravat zlo
na Makedonija, kako
istoriski vredna
nacija i va`en segment
na ~ove{tvoto,
a taka ponekoga{
postapuvaat i onie koi
`iveat vo nea, no od
strast za vlast i za
pari se prestoruvaat
vo neprijateli i
gi maltretiraat
nejzinite normalni lu|e
- toa go opi{uva novata
kniga na prilepskiot
hroni~ar Bla`e
Aleksoski
knigite “Prilepski tabieti”, “Na umirawe vo Bitola” i “Prilepski kurnazlaci” se izneseni desetici `ivotni
sudbini i iljadnici sme{ni slu~ki,
site originalni i edinstveni, mo`ni
samo vo gradot pod Markovite Kuli. Romanot “Ah!” e se}avawe za vozdi{kata
so koja prilep~anite go pridru`uvale
~ukaweto na gradskiot saat, svesni
deka vremeto zaminuva brzo i `ivotot
e kratok. Tuka se opi{ani sudbinite na
umnite lu|e (eden Makedonec i Tur~in)
koi sakaat samo mir i duhovna sloboda,
a dobivaat {lakanici i ismejuvawe od
Oko
nesvesnite lu|e i komandiri.
Najnovata kniga na Bla`e Aleksoski e izlezena minatata nedela, so
nikoga{ ne ka`uvaj}i gi zborovite
“Makedonija” i “Makedonci”. Pokraj
negativnoto odnesuvawe kon potekloto
pomo{ od Simon Naumovski, direktorot
na prilepskata fabrika “Vitaminka”,
koj herojski go poddr`uva tvore{tvoto
vo svojot grad. Vo drugite knigi na
Bla`e se rasprava i za obi~ni lu|e i
za golemci, me|u koi ima i budali i
mudreci, i kooperativni sogra|ani i
al~ni neranimajkovci, kako {to e vo
`ivotot. Vo ovaa kniga se pretstaveni
dva negativni lika od prilepskoto minato, Vasilije Trbi} i Gogu Kapka, za da
se prika`e negativnata strana na `ivotot, vo koj ne cutat rozi, no lu|eto ne se
celosno grdo nastroeni sprema drugite
lu|e. Sepak ima i takvi koi vo `ivotecot go sledat samo svojot negativen interes da vladeat, da zarabotat po sekoja
cena, da ismejat ili da gi poni`at
svoite bli`ni. Tie ne biraat sredstva
za poro~ni celi, tuku makijavelisti~ki
potvrduvaat deka sekoe sredstvo e dobro za da si napravat “dobro” sebesi,
bez ogled na zloto koe mu se pravi na
drugiot.
Trbi} bil politi~ki najsilnata
li~nost vo Prilep pome|u dvete vojni,
Kapka bil me|u najbogatite. Trbi} e
dojden od Podravina, Srbin, koj od du{a
gi mrazel Makedoncite. Iako trgnal
da u~i bogoslovija vo Sveta Gora, tamu
ubil ~ovek i moral da izbega. Stanal
komita i vojvoda vo Makedonija i gi
gonel makedonskite revolucioneri.
Po Prvata vojna ostanal da `ivee vo
Prilep, za{to tuka nasetil dobar pominok, na drugo mesto toa ne }e go imal.
Bil pratenik i gradona~alnik, voda~
na srbomanite i na tajnata organizacijata “Crna raka”, koja ma~no ubivala
dostojni sinovi na Makedonija, koja
toj sekoga{ ja narekuval samo “Ju`na
Srbija”, a narodot “Ju`nosrbijanci”,
na narodot i zemjata, Trbi} u`ival da
`ivee vrz nivniot grb. Kapka mu bil
drugar i sorabotnik vo zdelkite, koj
bogatstvoto go umno`uval so proda`ba
na dobitok na vojskata, {to mu go
obezbeduval Trbi}. Ovie politi~ki i
stopanski kriminalci se opi{ani vo
knigata “Trbi} i Kapka”, so ubav podnaslov “Se fatile a la braceta-vraceta
vlasta i parite”. Koga vlasta i parite
}e stanat negativni i }e se zdru`at,
nivnoto dr`ewe pod raka go unesre}uva
narodot.
Eve {to velel Trbi}: “Politi~arot
na Balkanot sekoga{ bil i sekoga{ }e
bide rasipan, aramija, la`livec, kameleon, zlostornik. Vo sprotivno, narodot
go smeta za nesposoben, prost, nenadaren, tutkun... Ovde sekoga{ va`i mudrosta: Narodot saka da bide la`en, zna~i
da go la`eme!” Toj ka`uval deka glasovite se kupuvaat, zatoa na politi~arot
mu treba vre}a, za da gi sobira. Toj ne
se somneval kakvi }e bidat izbornite
rezultati, ta sekoga{ manipuliral so
glasovite: “Se izbrav samiot sebesi
preku moite izbira~i. Od toa pogolema
demokratska sloboda - kade?!” Bil grd
{egaxija: “Bra}a prilep~ani, glasajte za na{ata partija! S$ {to ne ~ini
kaj sega{nava partija, }e go povtorime
i nie istoto, za da vidite kolku lo{a
politika vodele tie {to sega se na
vlast!” Se falel sebesi: “Na ovie prostori sekoga{ se smeta za uspe{en onoj
politi~ar-demagog koj }e uspee da gi
izmami bira~ite deka }e im gi napolni
~iniite so meso, a vsu{nost ~iniite
sekoga{ se polni so lagi!... Za da bide
u{te ponajasno, glasa~ite znaat deka
sekoga{ taka bilo, pa zatoa tokmu tie
demagozi najmnogu se ceneti”. Na~eloto
na Trbi}a sekoga{ bilo: “Najva`no e
da se osvoi vlasta. Bez toa najva`no,
ni{to drugo ne e va`no”.
Se podbival so Makedoncite, deka
se nepismeni i deka ne treba da im se
otvoraat u~ili{ta, za{to dolgata lo{a
tradicija na stradawe i neu~enost ne
smeela da se naru{uva. I u{te stotici
takvi primeri se doneseni vo ovaa
va`na kniga (knigata ima 280 stranici), koja govori deka, pokraj {egata,
koja mo`e i da veseli i da boli, ima i
grdi lu|e kaj koi {egata gi ubiva drugite, za{to tie slu`at za manipulirawe,
iskoristuvawe, tol~ewe. Nivnoto postoewe tie go bri{at za svojata privremena korist i bogatstvo. Poukata od
knigata “Trbi} i Kapka” e jasna - treba
da se u~ime od minatoto i od neprijatelot, i od niv mora da nau~ime {to
ne ~ini, za da se odbranime i za da
`iveeme doblesno.
Trogatelno e {to Vaso Trbi}, koj
`ivotot po Vtorata vojna go pro`ivea
kako penzioner vo Belgrad, ima
ka`ano: “Mi se dade {ansa da napravam
mnogu gre{ki vo `ivotot. Tie gre{ki
im gi ostavam vo nasledstvo na moite
dragi prilep~ani, za{to tie mi dadoa
{ansa da pravam gre{ki, o, fala im!”
Treba da se zamislime i nad zborovite:
“Golem budal{tilak e da veruva{ deka
lu|eto se u~at na gre{kite od minatoto.
Sekoja generacija saka da napravi svoi
gre{ki, da se proslavi so niv”. So ova
misla se prostuvame od ovaa neophodna
kniga i posakuvame Bla`e Aleksoski da
napravi u{te knigi, koi }e go proslavat
prilepskiot humor i makedonskiot duh,
koj znae sepak da se izbori za sloboda.
13
ILUSTRIRANA REVIJA ZA ISELENICITE OD
Makedonija
Portret
NESKROTLIVIOT DUH NA ^ESNATA DU[A
MAKEDONSKA
Jan~e Andonovski
D
a se stavi na hartija
se {to e zabele`ano i
pribele`ano od strana
na istori~arot profesor Hristo Ristovski, prestavuva
golem predizvik za ~itatelite na
ovaa statija kako i na negovite dela
koj go otslikuvaat neskрotliviot duh
na ~esnata du{a Makedonska. Op{to
poznato e deka sudbinata na golemo si
poigrala so ~ovekot od ovie prostori,
kako i so se ostanato so predznakot
MAKEDONSKO. So vekovi nanazad ovie
prostori prestavuvale boi{te kade
{to mnogute porobuva~ki sili si gi
odmeruvale svoite snagi. Makedonskata zemja prestavuva edna golema grobnica, kade {to }e re~eme, kade i da se
kopne na grob }e naideme, na koski }e
se sopneme, a ~ii se, dali na car ili
na vojnik ostanuva da se prou~i. Tokmu profesorot Ristovski prestavuva
primer na ~ovek koj zanesen i opien
od svojata profesija talka po rodnata
Makedonija za da pribele`i i ostane
kako traen beleg za idnite pokolenija.
Ovoj neumoren i neskrotliv vo duhot,
sekoga{ vedar i raspolo`en prestavuva tipi~en urnek za istori~ar koj
vo svojata du{a sekoga{ mu le`i rodnata zemja Makedonska. Se slu~uva
najgolemata tragedija, nezapametena
vo istorijata na makedonskiot narod,
kade {to bolnite umovi na golemite
sili si poigruvaat so sudbinata na
iljadnici nedol`ni ma`i, `eni i
deca, kade {to pove}e od pedeset iljadi deca, me|u niv i Hristo Ristovski,
bile primorani da gi napu{tat svoite
dedovi ogni{ta za navek i da osnovaat
novi ogni{ta nadvor od svojata Makedonija.
Roden e vo seloto Gra`deno, Prespa, okolija Lerin, Egejska Makedonija
od tatko Lazo i majka Tranda, tokmu vo
14
nemirnite godini za Makedonija. Vo
1948 godina kako sedumgodi{no dete
go napu{ta rodnoto Gra`deno patuvaj}
i po mnogu destinacii za на kraj da se
najde vo toga{na Republika Polska.
Tamу se steknuva so svojata osnovna
naobrazba. Vo svojata takanare~ena
vtora tatkovina, no sekoga{ vo mislite mu e rodniot kraj i Gra`deno, uspeva da vgradi vo sebe eden golem del
od Polskiot romantizam i golemata
kultura od toga{niot socijalisti~ki
sistem. Iako mnogu daleku od svojot
dedov dom, vo negovite ~isti misli
sekoga{ zna~ajno mesto }e zazemat
spomenite od detstvoto, igrite po selskite sokaci, selskiot atar, Grozdanova niva, Gorniot pat, Golemata me`da,
Kiska, Kolejca i mnogute imiwa koи se
spomnuvaat vo golemiot selski atar da
bidat razgoreniot `ar koj }e tlee vo
du{ata na Hristo. Tokmu spomenatoto e
povodot za vra}aweto na пrofesorot
Hristo Ristovski vo svojata rodna
Makedonija, no sepak daleku od rodnoto Gra`deno i svojata Prespa, koja
so me|a e oddelena od negovata du{a i
daleku od negovoto srce i rasplakanite krvavi o~i.
Vo Skopje zavr{uva Filozovski
fakultet grupa istorija i svojot raboten vek go zapo~nuva kako profesor
po istorija vo obrazovniot sistem
na dr`avata. Profesorot Hristo Ristovski izgraduva poseben pristap i
na~in na polesno prio|awe kon svoite
u~enici i im vgraduva posebni ~uvst-
va i polezno pribli`uvawe kon istorijata, odnosno kon svojata rodina.
Kako neumoren i so ~ista patriotska du{a toj nemiruva i prodol`uva so
tragaweto po izgubenite zlatnici koj
se nao|aat vo negoviot rodokraj, talka,
pribele`iva, vr{i edna svoevidna
analiza na slu~uvawata od viorot na
premre`jata koи ja zafatija i negovata
rodna Makedonija. Tragaj}i po kov~egot
zaguben nekade niz Gra`denskiot atar,
Ristovski }e se pronajde sebesi, }e gi
pronajde nezavr{enite detski igri, }e
navleze dlaboko vo du{ata na svojata
nama~ena zamja, koja kako zemja plodnica odsekoga{ bila so krv zaleana i
ja davala najklasnata letnina, najza{e}erenite plodovi koj ja davale najubavata miskojna vo svojata rodna zemja.
Poln so energija i patriotizam u{te
od mali noze,toj kako sredno{kolec vo
svojata takanare~ena vtora tatkovina
projavuva golem interes kon pi{anoto,
koj spomeni izviraat kako vreli
~uvstva i iskri od srceto,toj i do den
denes e so peroto i par~eto hartija i
iskrenite misli gi vre`uva, i vo amanet gi ostava kako se}avawe za nekoe
vreme koe e deleku a sepak blisku
do nas qubitelite na pi{anoto. Vo
pi{aniot materijal koj od den na den
se zgolemuva nema da naideme samo
na dela od svojata stru~na profesija, no naprotiv, kaj nego }e naideme
i na dela od realnosta na detskite
igri, dela koj go otslikuvaat detskiot
`ivot vo detskite domovite vo Polska, dela so quboven karakter od
vremeto na zanesnite golobradi vremiwa. Stilot na pi{uvawe nalikuva
na lavirint, na koj profesorot Ristovski vo pi{aniot materijal samo za
moment }e vmetne edna mala mistika
koja za kraj }e se pretvori vo ralnost so silna bolna tematika i mnogu
silna poenta. Pi{aniot i objaven materijal koj ni go prestavuva profesorot Hristo Ristovski e materijal na
koj hronolo{kata podredenost e taka
postavena {to sekoj poedine~no gradi svoe steblo so koj se razgranuva i
pravi svoja vistinska senka na koj nie
~itatelite }e najdeme svoja za{tita
i uteha vo sekoj red od pi{anoto. Vo
po~etokot se prestavuva so svojot
nau~en trud posveten na Petre Angelov
nasloven kako “Revolucionernata dejnost na Petre Angelov” koj izleguva
od pe~at vo 1985 godina vo Skopje, koj
trud e posveten na spomenatoto lice i
negovata revolucionernost od vreme-
to na Prvata balkanska vojna. Vo 2000
godina od pe~at izleguva nau~niot trud
“Lazo Angelovski, u~itel i revolucioner”, vo nego e vnesena celokupnata
nau~na po`rtvuvanost na avtorot koj vo
najsitni detali se obidel da ne vnese
vo realnosta na slu~uvawata. Nau~niot
trud prestavuva delo koe ni go otslikuva `ivotot na u~itelot od negovoto
ra|awe, po~etocite vo {koluvaweto,
negovata aktivnost vo organizacijata kako i po`rtvuvanosta za svojata
Makedonija. Vo ovaj trud na videlina
doa|a hronolo{kata podredenost na
faktite kade posebno mesto zazema i
pro{talnoto posmo koe so trogatelni
zborovi ni ja otslikuva i glavnata poenta vo nau~niot trud.
Vo 2001 godina od pe~at }e izleze
i trudot odnosno monografijata
“Gra`deno 1949”,delo kade avtorot se
potrudil vo nea da vmetne avtenti~ni
iskazi, istoriski fakti, kako i golem
broj na fotografii koи go otslikuvaa
`ivotot vo ova prekrasno prespansko
selo. Tuka red bi bilo da gi spomneme i
mnogute toponimi koи go krasat selskiot atar, mora da se spomne deka tie se
i dlaboko vre`ani vo mislite na sekoj
poedine~no. Vo monografijata, avtorot
posebno mesto odvojuva i za `rtvite
dadeni od spomenatoto selo koи }e
ostanat kako traen spomen za idnite
pokolenija no i za nivnite potomci.
Monografijata prestavuva oddol`uvawe
na avtorot kon svoeto rodno selo i simnuvawe na tovarot od sopstvenite ple}
i koj go nosel od damnina.
Vo 2005 godina vo Skopje od pe~at }
e izleze zbirkata na pesni naslovena
kako “Spomeni”, pesni nameneti i posveteni za svojata du{a. Ovaa delo avtorot go posvetuva na svoeto napateno
detstvo, detstsvo koe bez maj~inska
qubov se odvivalo vo stra{nite godini kako za nego taka i za iljadnici
de~iwa rasprskani po raznite domovi i
zgri`eni od strana na Crveniot krst na
porane{nite Socijalisti~ki dr`avi.
Pravot koj se krena po porazot na DAG
vsu{nost se spomenite ne samo kaj Ristovski tuki i kaj ostanatite u~esnici
vo ovie stra{ni patila. Vo 2008 godina profesorot Hristo Ristovski }
e ne zadol`i so negovite dve dela,
zbirkata na pesni “Nepokor”, kako i
biografskiot nau~en trud “Jordan Mijalkov i negovoto vreme”. Zbirkata na
pesni podelena e na ~etiri podglavja
i go otslikuvaat minatoto, sega{nosta
no i idninata. Vo pi{aniot tekst }e
se sretneme i so nekolku imiwa koi i
do den denes ostavaat traen beleg vo
`ivotot na avtorot.Tuka se spomnuvaat i raznite igri vo seloto, `ivotot
daleku od doma, `ivotot vo {kolskite
klupi,patriotskite poetski izlivi i
na kraj za mig }e stigneme i do simbo-
Portret
od pe~at se pojavi vo 2009 godina vo
Skopje. ^ovek dodeka postoi }e kopnee
po minatoto. Tokmu minatoto na progonetite Makedonci od Egejskiot del na
Makedonija se zapi{ani vo posebno
podglavje vo istorijata na Makedonskiot narod, a posebno vo sovremenata makedonska literatura. Avtorot
vo negovoto najnovo delo se obide da
ne pro{eta po kaldrmnite patekite po
koj toj ima zaminato, zboguvaweto so
seloto, krieweto po planinite i stravot od monarhofa{isti~kata avijacija, preminuvaweto na sinorot, prvata
sredba so Markova noga. Site ovie viduvawa i slikovito objasneti, avtorot
povtorno ne navrati i vo detskite domovi. Toj se obiduva da ni go prezentira najavtenti~noto slu~uvawe od
`ivotot vo stroj. Vo spomenatoto delo
avtorot se potrudi da vmetne i golem
broj na avtenti~ni fotografii od
`ivotot na decata vo detskite domovi,
kako i fotografii koи kako spomen se
mnogu va`ni za nego i prestavuvaat del
od `ivotot od {kolski denovi. Tuka ne
bi sakal da gi ispu{time i fotografiite kade }e se sretneme so kolegite od
gimnaziskite denovi vo gradot Elenija Gura od Polska. Ova negovo delo
nasloveno kako Nezaborav prestavuva
kremot vo izdava~kata dejnost na profesorot Hristo Ristovski.
Po~ituvani, se nadevam deka
po~ituvaniot Hristo Ristovski
}e prodol`i i ponatamu so svojata izdava~ka dejnost, kade {to }e
prodol`i i ponatamu da ne zapoznava
so fakti~kata i realna sostojba na
slu~uvawata vo makedonskata istorija,
no tuka se nadevame nema da izostanat
nitu ubavite zborovi zatoa {to poezijata vsu{nost e govorot izlezen
od du{ata na pisatelot, vo slu~ajot
napaтenata du{a na po~ituvaniot gospodin.
lot na nepokorot, kako kruna na samoto
delo.
Nau~niot trud “Jordan Mijalkov i
negovoto delo” rabotano e pove}e od
deset godini, na koe avtorot posvetuva
posebno vnimanie i na raspolagawe
gi stava site svoi nau~ni potencijali
za dobivawe na najadekvatnata slika
so koja se otslikuva `ivotot i deloto
na patriotskata li~nost Jordan Mijalkov. Vo trudot se sobrani golem del
na se}avawe na lica koi imale ne{to
zaedni~ko so cenetata li~nost,koi
rabotale zaedno vo momentite na
te{kite denovi na nezavisna Makedonija. Spomenatiot nau~en trud prestavuva
remek delo koe go zaslu`uva na{eto celosno vnimanie.
Neumornosta i nemirniot duh na
Ristovski ni go prestavi najnovoto
delo nasloveno kako ”Nezaborav” koe
15
ILUSTRIRANA REVIJA ZA ISELENICITE OD
Makedonija
Intervju
PROF. D-R VELIMIR STOJKOVSKI, REKTOR NA SKOPSKIOT UNIVERZITET
VLASTA GO IGNORIRA
UNIVERZITETOT
Za necel mesec ministerot za
obrazovanie dva pati izvr{i upad
vo avtonomijata na Skopskiot univerzitet so potegot za rascepkuvawe
na tri fakulteta za da formira dva
novi. Zo{to bevte zaobikoleni vo
ovaa inicijativa i Vie kako rektor
i Univerzitetot kako institucija?
Zo{to bevme zaobikoleni }e treba,
najverojatno, da go pra{ate ministerot.
Univerzitetot nema{e dobieno nikakva
pismena informacija za inicijativite
za formirawe novi fakulteti. Ministerot nekolku pati izvesti deka sme informirani usno, no kako seriozen Univerzitet smetame deka treba da dobieme
pismen materijal za odredena ideja i da
go prosledime niz organite na Univerzitetot. Tokmu zatoa pobarav od pretsedatelot na Komisijata za obrazovanie vo
Sobranieto i od ministerot Todorov da
dobieme pismen materijal za ideite {to
se predlagaat. Pred dva dena go dobiv materijalot i vedna{ go proslediv do nastavno-nau~nite soveti na fakultetite.
Sepak, i bez misleweto na UKIM,
Predlog-zakonot za formirawe
fakultet za dizajn i tehnologija
na mebel i enterier, koj treba da
proizle od [umarskiot fakultet,
ve}e e daden na sobraniska sednica.
Nesporno e deka dr`avata ima
pravo da predlaga nov fakultet za{to
sme dr`aven Univerzitet, me|utoa na
Univerzitetot smetame deka dokolu
toj fakultet bide vo ramkite na UKIM,
mora da pomine kako ideja niz univerzitetskite organi koi mora da se
izjasnat. Zna~i, ne begame od razgovor
za novi inicijativi, no, za `al, nikoj
pismeno ne ne’ izvestil za inicijativite za formirawe novi fakulteti.
Vo ovoj obid na ministerot
da formira dva novi fakulteti, osobeno onoj za dizajn, na
Senatot na Va{iot univerzitet
prakti~no mu go sprotivstavuva
pozitivniot stav na Odborot za
akreditacija nebare stanuva zbor
za organi so isti ingerencii.
Dvata organa nemaat nikakva vrska.
Odborot za akreditacija ima zakonska
postavenost da gi ceni uslovite za osnovawe nova institucija, nastavnite
16
programi, da gi akreditira studiskite
programi, a toa nema nikakva vrska so
ingerenciite na Senatot. Ne mo`e Odborot za akreditacija da mu nametne
mislewe za nova organizacija na Senatot zatoa {to toj ne e nadle`en za toa.
Da, no tokmu misleweto na
Odborot za akreditacija be{e
presudno Predlog-zakonot za osnovawe na fakultetot za dizajn da
se najde vo sobraniska procedura.
Go respektirame misleweto na Odborot za akreditacija zatoa {to toj ima
nadle`nosti soglasno so Zakonot vo delot za akreditacija. Me|utoa, treba da
se respektira i misleweto na Senatot.
[to }e napravite kako Univerzitet ako vlasta bukvalno
na muskuli izdejstvuva da se
formiraat dva novi fakulteta?
Seto ona {to ni go dava Zakonot
za visoko obrazovanie. Vi velam ako
novopredvidenata ~lenka treba da
bide vo ramkite na na{iot Univerzitet, nesomneno e deka Senatot na
UKIM mora da mu dade legitimitet.
Zna~i li toa deka i vo slu~aj
Sobranieto da donese odluka za
donesuvawe zakon za formirawe
fakultet za dizajn, taa bi bila nevalidna dokolku ne pomine na Senat?
Eventualno pozitivnata odluka }e
povle~e postavuvawe takvo pra{awe na
Senatot na Univerzitetot. Zna~i, senatorite se tie {to glasaat i tie se izjasnuvaat dali }e go verificiraat mandatot na novite ~lenovi.
Vo univerzitetski krugovi se tvrdi
deka dvata novi fakulteta za informatika i dizajn se formiraat so edinstvena cel da se zadovolat ne~ii dekanski
apetiti. Vo toj kontekst se spomnuva{e
i imeto na \or|i Gruevski, brat na premierot, kako mo`en dekan na fakultetot
za dizajn. Koj e Va{iot stav?
Ne mo`eme da prejudicirame koj }e
bide dekan, bidej}i kandidatot na dekan go bira Nastavno-nau~niot sovet na
fakultetot so tajno glasawe. Site ~lenovi na kolektivot se potencijalni kandidati za mestoto dekan. I mislam deka
nikoj odnadvor nema takvo vlijanie za
da mo`e na tajno glasawe da go naso~i
Nastavno-nau~niot sovet. No, }e vidime.
Op{t vpe~atok e deka UKIM i
pokraj dvata upada vo avtonomijata
bez malku e nezainteresiran za ona
{to mu se slu~uva i se odnesuva kako
nem nabquduva~. Zo{to?
Skopskiot „Sv. Kiril i Metodij” e
najstariot univerzitet vo dr`avata, no
i najvitalen i mnogu e zainteresiran
za svojata sudbina. Ne sme pasivni,
nitu nekoga{ sme bile, me|utoa ne
mo`eme da diskutirame za ne{to {to
e {pekulacija se’ dodeka nemame relevantni podatoci, odnosno dodeka
ne go dobieme toa vo pismena forma.
Rektore, Vie va`evte za ~ovek
koj e blizok do vladeja~kata
garnitura. Sega istata vlast
bez malku Ve ignorira. Zo{to?
Mislam deka ne stanuva zbor za ignorirawe na rektorot, mo`ebi pove}e
stanuva zbor za ignorirawe na Univerzitetot. Ne sakam da go nare~am ova taka,
iako e za odredena rabota materijalite
ne se prosleduvaat onaka kako {to bara
Zakonot i organite na Univerzitetot.
Ima li, spored Va{e mislewe,
prostor za formirawe nov fakultet
za informatika i za dizajn?
Prvo, kompetentno treba da se izjasnat nastavno-nau~nite soveti na
fakultetite. Zna~i, tie treba da go
ka`at svoeto. A, ako jas treba da se izjasnam kako rektor, smetam deka ne e
nitu vreme nitu na~in da se formira
nov fakultet za informatika, osobeno
ako dr`avata re{ila informatikata
posebno da ja tretira i da ja razviva
i za toa formirala Univerzitet za
informati~ki tehnologii vo Ohrid.
Bidej}i vo vakva mala dr`ava prelevaweto na sredstvata za finansirawe na informatikata e bescelno.
Go
spomnavte
Univerzitetot za informati~ki nauki „Sv.
Apostol Pavle” vo Ohrid. Dali
e logi~no eden Univerzitet da
postoi samo za 46 studenti?
Toj Univerzitet verojatno potencijalno }e se razviva, barem taka e zamisleno. Jas kako rektor ne bi sakal da
komentiram sostojbi na drugite javni
univerziteti. Me|utoa, ako go komentiram
postoeweto na ovoj Univerzitet, vizavi
formiraweto nov fakultet vo ramkite
na na{iot Univerzitet, smetam deka
na onoj vo Ohrid, koj e ve}e formiran,
treba da mu se obrne vnimanie i da se
razviva vo vistinski univerzitet, a
otvoraweto fakultet za informatika }
e bide bescelno. Bidej}i imame informatiki {to funkcioniraat odli~no.
Ednata, koja e orientirana za hardver,
e na Elektrotehni~kiot fakultet, a
drugata, koja e orientirana kon softveri i programirawe, e na Prirodnomatemati~kiot fakultet, taka {to ne e
sosema jasna celta zo{to od dva odli~ni
fakulteta treba da se napravi tret.
Na profesorite od Skopskiot
univerzitet koi predavaa na privatni univerziteti im go zabranivte
ovoj dopolnitelen anga`man, no
istite profesori sega paralelno
rabotat na drugi dr`avni univerziteti. Zar ne mu {teti toa na obra-
davaat vo sedum razli~ni op{tini.
Za kakov kvalitet toga{ govorime?
Se razbira, takva {iroka disperzija ne bi mo`ele da prifatime, za{to ne bi imalo kvalitet.
Vo dr`avata rabotat sedumosum pravni fakulteti. Zo{to
se otvoraat po sekoja cena?
Velat deka konkurencijata e dobra
rabota. Me|utoa, jas razmisluvam malku
poinaku. Zna~i, rabotite mo`ebi treba
poinaku da se postavat, no tuka ne sum
mo}en da storam ne{to. Za Makedonija bi
bilo najdobro da ima dobra infrastruktura, a so dobra `eleznica i so dobri
pati{ta disperziranite studii ne bi
imale nikakva smisla. Bidej}i rastojanieto od 100 kilometri, so eden dobar
Intervju
za rangirawe na pette dr`avni
univerziteti. Voop{to, mo`e li
da se sporeduva Va{iot univerzitet, koj ima 60-godi{na tradicija i, na primer, Univerzitetot
vo Ohrid so samo 46 studenti?
Vo princip, mo`e se’ da se rangira.
No, pra{awe e kolku seto toa rangirawe
e celishodno. Li~no smetam deka ne e
neophoden ovoj proekt za rangirawe na
javnite univerziteti. Prvo, zatoa {to
sme dr`ava so pet dr`avni univerziteti i sosema e izvesno koj }e bide prv,
a koj }e bide posleden. Mo`ebi rangiraweto bi imalo logika ako sme kako Romanija, kade {to ima 114 univerziteti,
ili nekoja druga dr`ava kade {to ne e
seedno dali }e se bide prv ili na 200.
mesto. A, dali ste prv ili vtor me|u
~etiri ili pet univerziteti e besmisleno da se pravi rangirawe i da se izdvojuvaat tolkavi sredstva. Vtoro, smetam
deka rangiraweto nema da bide korektno i nema da bide postaveno na ista
osnova, bidej}i samo dva univerziteta
vo Makedonija imaat nadvore{na evaluacija - „Sv. Kiril i Metodij” i „Sv. Kliment Ohridski”. I koja e toga{ smislata
na vnatre{no rangirawe ako ne sme se
evaluirale nadvore{no od strana na Evropskata asocijacija na univerziteti.
Kako }e se borite za privlekuvawe novi studenti vo uslovi koga
re~isi site privatni univerziteti
pri zapi{uvawe im nudat laptop
kompjuteri i drugi povolnosti?
zovanieto i mo`e li da se slu~i,
ako eden den gi povle~ete site
profesori, ovie novoformirani univerziteti da stavat klu~?
Da, toa mnogu lesno mo`e da se slu~i,
bidej}i tie se formirani vrz baza na
na{i profesori i nivnoto u~estvo e od
isklu~itelno zna~ewe. No, da ne se zaboravi deka kako najstar Univerzitet sekoga{ sme bile tolerantni vo akademskata
zaednica, sme go pomagale otvoraweto
novi fakulteti i toa }e go pravime i vo
idnina. So toa {to sega ova e kontrolirano. Ako vo minatoto profesorite
mo`ea samoinicijativno da predavaat
kade {to sakaat i kolku {to sakaat, sega
ova e kanalizirano preku Rektorskata
uprava, koja mu dava dozvola na odreden
profesor da predava na drugi javni univerziteti i toa samo ako anga`manot na
toj univerzitet ne nadminuva 30 otsto od
anga`manot na mati~niot univerzitet.
So najnoviot predlog na vlasta
se baraat disperzirani studii
vo penzionerskiot dom vo Demir
Hisar, vo kasarnata vo Kriva
Palanka, vo detsko odmorali{te vo
Struga... So ova Va{i profesori vo
pet rabotni dena }e treba da pre-
voz, mo`e da se pomine za 30 minuti.
Vpe~atok e deka so podelbi na
fakultetite, koi se Va{i najstari ~lenki, vlasta kako da raboti
na rascepkuvawe na Univerzitetot, dotolku pove}e {to istovremeno ja intenzivira sorabotkata
so
privatnite
univerziteti?
Na{iot
Univerzitet
godinava
odbele`a 60 godini od formiraweto
i nema somnevawe deka toj e stolb na
dr`avata. Toj bil takov, }e ostane i
treba da se neguva kako takov. Dali
nekoj se obiduva da go rascepkuva ne bi
komentiral, se obiduvale i verojatno
}e se obiduvaat, no Univerzitetot „Sv.
Kiril i Metodij” }e go zadr`i svojot
integritet. ]e ostane prepoznatliv i
vo ramkite na dr`avata i nadvor od nea.
Veruvate deka }e uspeete da ja
zadr`ite celosnosta na Univerzitetot?
Ubeden sum.
Ministerstvoto
za
obrazovanie, spored nekoi proceni,
izdvoi enormno golemi sredstva
Mnogu ~esto razmisluvame na ovaa
tema. Ima univerziteti koi go pravat
toa na akademski i kulturen na~in, no
i univerziteti kade {to ne se izbiraat
sredstva i na~ini za da se privle~at
studenti. Me|utoa, nam, kako na najgolem
univerzitet koj e {iroko etabliran
i ~len na Evropskata asocijacija na
univerziteti, so najgolem broj proekti
i kade {to se odviva 90 otsto od visokoobrazovnata nastava vo dr`avata, ne
ni prilega da koristime takvi metodi
za privlekuvawe novi studenti. Kako
rektor, bi bil zadovolen dokolku go
odr`ime postojnoto nivo vo odnos na
kvalitetot i vo odnos na brojot na studentite.
Postoi li primer vo svetot
na zemja koja bukvalno vo sekoe
i najmalo grat~e ima fakultet?
Op{tite dvi`ewa vo Evropa se deka
ova {to go pravime sega ve}e poleka se
vra}a kako proces nazad i se odi kon
okrupnuvawe. Site obrazovni sistemi
se okrupnuvaat vo imeto na funkcionalnosta. Sakam da ka`am deka }e se
poka`e oti ne e ispravna ovaa {iroka
disperzija. Vo Slovenija ili vo Finska
ima {iroka disperzija na fakulteti, no
vo disperzijata postojat i na~ini. Edno
e da disperzirame cel fakultet, a drugo
e ovaa postavenost {to ja pravime sega,
koja vo site slu~ai mo`ebi i ne e najdobro re{enie.
Biljana Jovanovska
17
ILUSTRIRANA REVIJA ZA ISELENICITE OD
Makedonija
NA UNIVERZITETOT "SV. KIRIL I METODIJ"
Obrazovanie
DODELENI STUDENTSKI STIPENDII
Na Univerzitetot „Sv. Kiril i Metodij” vo Skopje, za u~ebnata 20092010 godina, na 32 studenti od ovoj
Univerzitet, sve~eno im bea dodeleni
dogovorite za stipendii od fondaciite „Atanas Bliznakof” i „Petar Stamatof”.
-Denes e den koga so poseben pietet i po~it treba da gi spomeneme
onie zaslu`ni, blagorodni li~nosti
koi na nesebi~en i primeren na~in ja
izrazija svojata privrzanost kon tatkovinata i kon Univerzitetot „Sv. Kiril
i Metodij” vo Skopje. Toa se osnova~ite
na fondaciite Atanas Bliznakof” i
„Petar Stamatof”, istakna prof. d-r Velimir Stojkovski, rektor na skopskiot
Univerzitet i pretsedatel na fondaciite „Bliznakof” i „Stamatof”.
So odluka na Upravnite odbori na
dvete fondacii na sednica odr`ana
na 30. dekemvri minatata godina, bea
dodeleni 15 stipendii od fondacijata „Atanas Bliznakof” i 16 stipendii od fondacijata „Petar Stamatof”
za u~ebnata 2009-2010 godina. Visinata na stipendijata iznesuva 5.000,00
denari mese~no, a se dodeluva za deset
meseci vo godinata. Stipendiite gi dobivaat studenti koi poka`ale osobeni
rezultati vo studiraweto.
FONDACIJA „ATANAS BLIZNAKOF”
Fondot „Atanas Bliznakof” e
formiran so Odluka na Univerzitetskiot sovet, na 18 april 1977 godina, po `elba na na{iot sonarodnik
Atanas Bliznakov. Toj vedna{ po
vra}aweto vo Makedonija od Geri,
Indijana, SAD, kade {to `iveel i
rabotel pove}e od pedeset godini,
izrazuvaj}i ja svojata privrzanost
kon Makedonija i Univerzitetot ,,Sv.
Kiril i Metodij”, svojata makotrpna
pe~alba ostvarena vo dale~na Amerika, so posebno zadovolstvo i gotovnost
ja stavi vo funkcija na sozdavawe
materijalni uslovi za studirawe na
na{ite studenti.
Atanas Bliznakov e roden na 15
dekemvri 1901 godina, vo kosturskoto selo D’mbeni, a po~ina na 10
juli 1998 godina vo Skopje. Na 19godi{na vozrast trgnal po trnovitite
pe~albarski stapki i go prodol`il
svojot pe~albarski i revolucioneren
`ivot daleku od svojata rodna zemja, vo
Amerika. @iveej}i pove}e od polovina vek na tie prostori, minuvaj}i gi
18
makotrpno pe~albarskite godini,
istovremeno aktivno bil vklu~en
i u~estvuval vo progresivnite
dvi`ewa i organizacii za ostvaruvawe na idealite na svojot poroben makedonski narod. Toj pripa|a na
naprednata i progresivna generacija
od prvite iselenici na amerikanskiot kontinent, koj, daleku od svojata rodna zemja, siot svoj `ivot go
posvetil na slobodata i napredokot
na makedonskiot narod.
Po vra}aweto vo Amerika, od
edna poseta na rodniot kraj, kaj
nego se rodila mislata i `elbata definitivno da se doseli vo Makedonija, opsednat od mislata da napravi
ne{to so {to }e mo`e da bide u{te
popolezen za tatkovinata, za svojot
narod. Taka dojde do inicijativata za
osnovawe fondacija za talentirani
studenti na Univerzitetot vo Skopje.
Ovoj human gest, vo 1977 godina, so
negovoto zave{tanie i testament, e
izrazen preku formiraweto Fond za
stipendirawe studenti - „Atanas
Bliznakof”. Ovoj ~in, prv vo istorijata na na{iot Univerzitet, ima
dvojno zna~ewe. Prvoto, i osnovnoto, e sodr`ano vo samata namena na
Fondot, vo motivot i `elbata na Atanas Bliznakov da go stimulira ona
{to za sekoj narod e najdragoceno
i najpotrebno - znaeweto. Vtoroto
zna~ewe na ovoj ~in proizleguva od
faktot {to so nego se sozdava edna
tradicija vo na{iot obrazoven i
kulturen `ivot, tradicija so koja
na nedvosmislen na~in se manifestira privrzanosta i qubovta
na na{ite sonarodnici kon svojata
zemja. Prvite stipendii od Fondot
se dodeleni vo godinata na negovoto
formirawe, a od toga{ do denes, ~est
da bidat korisnici na stipendii
imaa dveste {eeset i {est studenti od
pogolem broj fakulteti.
FONDACIJA „PETAR STAMATOF”
Po `elba na na{iot sonarodnik
Petar Stamatov od Ilinois, SAD, so
Odluka na Univerzitetskiot sovet,
na 1 april 1988 godina, e formiran
Fondot „Petar Stamatof” za stipendirawe studenti koi poka`uvaat
osobeni rezultati vo studiite na
Univerzitetot ,,Sv. Kiril i Metodij”
vo Skopje.
Petar Stamatov e roden pred pove}e
od sto godini vo Smilevo, a po~ina vo
1995 godina vo Ilinois, SAD, kade {to
`iveel i rabotel pove}e od polovina
vek. Pe~albarskiot `ivot daleku od
rodniot kraj, vo Amerika, go zapo~nal
na 18-godi{na vozrast. @iveej}i do
krajot na svojot `ivot na tie prostori,
Stamatov bil aktivno vklu~en vo progresivnite dvi`ewa na Makedoncite
vo prekuokeanska Amerika.
Od formiraweto na Fondot
„Petar Stamatof” do denes, korisnici na stipendii od ovoj Fond se
dveste {eeset i {estt studenti od
golem broj fakulteti od site nau~ni
oblasti, koi poka`uvaat vrvni rezultati vo studiraweto, i od niv
dosega diplomirale nad sto stipendisti.
„Atanas Bliznakof”
Irena
Bel~ovska,
Simona
Bogdanovska i Zorica Coneva od
Ekonomskiot fakultet, Marjan
Icoski, Marija Savi}, Aleksandra
Ilievska i Jovana Stojanovska od
Pravniot fakultet „Justinijan
Prvi”,
Lenka
Kalpa~ka
od
Filolo{kiot fakultet „Bla`e
Koneski”, Mia Dimitrovska od
Filozovski fakultet, Sne`ana
Piperkoska, Violeta Mojsovska i
Aneta Stojanovska od Medicinskiot
fakultet, Biljana Janeska od
farmacevtski fakultet, Anastasija
Jakimovska od Fakultetot za
veterinarna medicina, Filip
Mitrovski od Fakultetot za
elektrotehnika i Informaciski
tehnologii i Zlatko Arsovski od
Fakultetot za fizi~ka kultura.
„Petar Stamatof”
Monika Nastovska, Stefan
Denkovski i Ivan Ginoski od
Ekonomskiot
fakultet,
Zlatko
Kujunxiski, Ilina Gligorovska,
Elena Gligurovska i Ana Alibegova
od Pravniot fakultet „Justinijan
Prvi”, Aleksandra Lozanoska, Marija
Jakimovska, Magdalena Ivanova i
Dafinka Petroska od Medicinski
fakultet, Krste Tanu{evski od
Stomatolo{ki fakultet, Biqana
Stojanovska i Rozita \orgievska
od Filolo{ki fakultet „Bla`e
Koneski”, Milena Nikolova od
Farmacevtski fakultet i Marija
[i{ovska od Ma{inski fakultet.
Obrazovanie
Upraven odbor na fondaciite “Atanas Bliznakov” i “Petar Stamatov”
19
ILUSTRIRANA REVIJA ZA ISELENICITE OD
Makedonija
ZBRATIMUVAWE NA OP[TINITE NOVACI, PUSTEC, BOROVAN I KUFALIJA
Integracii
BALKANOT ZNAE DA SE GLOBA
V
o zaedni~kiot proekt
nasloven „Razvoj
Razvoj na zbrazbra
timuvawe” poddr`an od EU
se zbratimija op{tinite
Novaci, Pustec,
Borovan
i
Kufalija
od
~etirite
dr`avi
M a k e do n i j a ,
Albanija, Bugarija i Grcija. Celtta
na proektot e
da se poka`e
na Evropa deka
Balkanot znae
da se globalizira, i deka
se ima dobra
voqa.
Ovoj
proekt vo koj
kako
lider
vo regionot i
nositel se javuva Op{tina
Novaci
od
Republika
M a k e do n i j a ,
e u{te eden
mudar
poteg
na gradona~alnicite za razvoj vo regionot, za mapiraweto na proeblemite
i prioritetite na lokalno nivo.
Zbratimuvaweto
zapo~na
so
rabotilnici i niza aktivnosti vo
tridnevnoto dru`ewe i efektivna
rabota, na koe mu prethodea nekolku
nedelna rabota i podgotvuvawe. Nastanot se odr`a vo Kristal Palas vo
Prilep. Se sprovedoa- obuka za odnosi so javnosta i rabotata na javnata
20
administracija preku sproveduvawe
EU Se polemizira{e
na politiki na EU.
i debatira{e na temata za odnosi
so javnosta i rabotata na javnata ad-
ministracija preku sproveduvawe na
politiki na EU..
-Isklu~itelno mi e drago {to se
sobravme site zaedno da gi proizneseme na{ite razvojni interesi i so
zaedni~ka strategija da pridoneseme
vo re{avawe na zaedni~ki problemi.
Jas ja gledam Op{tina Novaci kako ruralna op{tina no, po evropski standardi, a za da se ispolni mojata vizija i vizijata na gra|anite od Op{tina
Novaci potrebna e tokmu
vakva sorabotka, vo koja
poiskusniot
}e go poka`uva
tekot, a onoj
koj treba da go
postigne stepenot na razvoj }e prezema
iskustva
i
}e se razviva.
Pote{kotii vo
razvojot imame,
toa e jasno.
I n f ra s t r u k -
turata ni e slaba to~ka, kako i namaluvaweto na nevrabotenosta
nevrabotenosta. Чesta
e moja {to nie ja imame mo`nosta da
bideme nositeli na ovoj proekt, a benefitot i korista od
Razvoj na zbratimuvaweto }e gi
opravda na{ata
rabota, sorabotka i vremeto koe
doa|a. Blagodaren sum na EU {to
ja uvide na{ata
inicijativa i ni
ovozmo`i da go
sprovedeme ovoj
proekt.- izjavi
pred prisutnite
Gradona~alnikot
Lazar Kotevski
od Op{tina Novaci, Makedonija.
- Iznenaden sum
i navistina me
raduva {to nie
}e bideme vo
pozicija da pomogneme vo regionot.
Drago
mi e i ~est {to
sum del od eden
proekt koj e primer za Evropa deka
i nie od ruralnite op{tini mo`eme
da poneseme poraka za site ostanati
op{tini vo regionot. Iako Borovan e
vo EU, ne e lesno, procesot bara golemo
anga`ieawe i znaewe, ne izostanuvaat
problemite i kaj nas, seu{te imame
mnogu nere{eni razvojni proekti od
infrastruktura, ~ove~ki resursi, socijala. No, zaedno }e gi pronao|ame
re{enijata,- izjavi Gradona~alnikot
na Borovan, Bugarija, Petar Cvetkovski.
- Ja koristam ovaa mo`nost da go
pozdravam proektot i da upatam blagodarnost {to op{tina Kufalija e
del od se ova. Tuka sme da sorabotuvame na site poliwa, podgotveni da gi
preneseme iskustvata i da pomogneme
so se {to e mo`no da se razvivaat
op{tinite od regionot, a osobeno
na{ite op{tini partneri od proektot Novaci i Pustec. Na{ata op{tina
isto se soo~uva{e so te{kotii no, ovoj
na~in mo`e da poka`e deka procesot
na Evropeizacija e polesen koga se
sorabotuva na site nivoa. Ja pozdravuvam inicijativata na zbratimu-
Na{inci
BALIZIRA
vaweto. I posakuvam plodna rabota,re~e pred novinarite Dimitros
Belidis od Op{tina Kufalija, Grcija.
-Op{tina Pustec e nerazviena Op{tina
no so neverojatno golem kapacitet od
prirodni resursi. Smetam deka proektot e od ogromno zna~ewe i direktno pridonesuva za razvoj na Pustec.
Mnogu e va`en faktot {to tokmu ovde
}e proizlezat re{enija i nasoki koi
za nas se od golema pomo{. So netrpenie go o~ekuvame nastanot vo Albanija. Kaj nas se otvoreni mnogu pra{awa,
od infrastruktura, do siroma{tija i
nevrabotenost. Proketot ni e potreben i se ostvaruva vo vistinskiot
moment za na{ata Op{tina. Pustec e
Op{tina koja saka da sorabotuva i kaj
nas vratite za sorabotka se otvoreni.izjavi Gradonal~alnikot na Op{tina
Pustec- Edmond Temelko.
Ovoj proekt u{te edna{ ja opravduva involviranosta na `enite vo site
sferi na `iveeweto. I ovoj pat vo
ovaa uspe{na prikazna menaxerot e
`ena. Klaudija Lutovska e menaxer
na proektot i celosno go koordinira
proektot so visoko profesionalniot
tim sostaven od profesori, rakovoditeli na oddelenija, sorabotnici
i volonteri od op{tinite.
- Iskustvoto koe go imam vo poslednata godina sorabotuvajki so Op{tina
Novaci i analizata na problemite so
koi se so~uvaat ruralnite op{tini
ja inicira{e ovaa sorabotka. Evropskata Unija ni ja dade mo`nosta da
poka`eme deka globalnoto re{avawe
na problemite e najdobar na~in da
se olesni integriraweto i ispolnuvaweto na uslovite, koi se vo su{tina
razvoen proces i podobruvawe na
kvalitetot na uslovite za funkcionirawe i `iveewe. Iskreno mi e mnogu
drago {to site op{tini partneri imaat ogromna energija i dobra voqa da
se uspee i da se sorabotuva.
Gradona~alnicite svojot diplomatski del go ispolnile u{te pred dve
godini so potpi{uvawe na dogovori
za sorabotka i so zbratimuvawe. Ona
{to sleduva se u{te mnogu aktivnosti, no, kako eden poseben segment bi
ja poso~ila celta da se izgotvi povelba za zbratimuvawe i prira~nik
za ruralen razvoj. Denovive }e bide
postavena i internet stranica na koja
site aktivnosti }e bidat dostapni do
javnosta.
VO NOV [email protected] VELS
TRPOSKI DOBITNIK NA [email protected] NAGRADA
Premierot na Nov Ju`en Vesl, Kristina Kinili, za vreme na Nedelata na
seniorite, na najzaslu`enite gr|ani od
ovaa Dr`ava im dodeli posebni nagradi
za op{testveni i humanitarni raboti. Na
na{iot dolgogodi{en aktivist, pisatelot Ivan Trposki, mu se dodeli nagradata za Izvonredno delo vo kategorijata
Op{testvena-dobrovolna rabota.
Po povod dodeluvaweto na ovie nagradi, na 21 mart pod pokrovitelstvo na
premierot Kinili, se organizira poseben priem vo poznatiot Sidnejski teatar
za recital, kade zedoa u~estvo pove}e od
500 posetiteli. Na priemot, od imeto na
premierot, nagradata na Trposki mu ja
vra~i Ministerot za usluga na postarite
gra|ani Gosp. Pol Lin~, koj naglasi deka
Trposki pove}e od 31 godina dobrovolno
i neumorno raboti vo makedonskata zaednica vo poleto na literaturata, arhivarskata i bibliotekarskata dejnost.
Ivan Trposki e poznat op{testvenik
vo Sidnej koj pove}e od tri decenii aktivno e vklu~en vo pove}e makedonski
organizacii kade nesebi~no go dava svoeto vreme za dobroto na Makedoncite vo
Sidnej i po{iroko. Pokraj negovata aktivnost vo Literaturnoto dru{tvo „Grigor Prli~ev” Trposki aktivno bil vklu~en
vo pove}e makedonski organizacii
me|u koi i vo Makedonskiot prosvetno{kolskiot odbor za NJV, odborot za
organizirawe Denovi na makedonskata
kultura i Ohridsko-Stru{kata asocijacija za koja aktivnost dobil i nagrada
za kulturni vrski od gradona~alnikot na
Ohrid vo 2008 godina. Pokraj ovie nagradi na Trposki mu se imaat dodeleno
pove}e priznanija i nagradi me|u koi i
„Zlatno sonce” za literatura i kultura,
„Iseleni~ka gramota” za poetska kniga
na godinata, kako i so posebni priznanija od nacionalniot Sovet na Avstralija i Komisijata za etni~ki raboti,
a za nacionalniot den na Avstralija
gradona~alnikot od op{tinata Kanteberi go nazna~i kako zaslu`en gra|anin
na godinata za 2010 god.
Inaku Ivan Trposki se vbrojuva
kako eden od najizdavanite makedonski
pisateli vo dijasaporata. Toj e avtor na
deset knigi poezija i ~etiri knigi so
patopisi i zapisi. Pokraj ~lenuvaweto vo Literaturnoto dru{tvo „Grigor
Prli~ev” Trposki isto taka ~lenuva i vo
Dru{tvoto na pisatelite na Makedonija,
Dru{tvoto na novinarite na Makedonija
i vo Svetskiot poetski kongres.
Ivan Trpovski so ministerot Pol Lin~, soprugata nada i
Du{an Ristevski
21
ILUSTRIRANA REVIJA ZA ISELENICITE OD
Makedonija
Na{inci
Kire Klenkovski, pretsedatel na Makedonskiot sojuz vo [vedska
MLADITE MO[NE TE[KO SE VKLU^UVAAT
odble`i dva zna~ajni jubileja - 20godi{ninata na poetskata manifestacija i 30-godi{ninata na Makedonskiot folkloren festival. Kakvo e
zna~eweto na ovie jubilei za idninat
na dejnosta {to ve}e nekolku decenii
se odviva vo ramkite na Sojuzot na
makedonskite dru{tva i klubovi vo
[vedska?
Gospodine Klenkovski, kakva e
va{ata oтcenкa okolu aktivnostite
koi bea sprovedeni vo ramkite na
Makedonskiot sojuz vo [vedska vo
tekot na godinaта што измина? Kakov
vid aktivnosti najmnogu go privlekuvaat vnimanieto na ~lenstvoto vo
dru{tvata i klubovite i kakvi problemi najmnogu se prisutni vo ramkite
na organiziranoto `iveewe na makedonskata zaednica na ovie prostori?
Za `al,
mnogumina od
mladite ne mo`ea
da se prisposobat
na raboteweto
vo dru{tvata.
Nivnot na~in na
razmisluvawe i
`elbata za rabotewe
ne se poklopuvaat so
na~inot na rabotewe
i sfa}awata na
postarite
Od programata koja site zaedni~ki
ja usvoivme na sostanokot na Sovetot
vo fevruari 2009 godina, za `al, dobar
del ne mo`evme da realizirame poradi
neodgovornost i nona{alanten odnos na
~lenstvoto, t.e. na odgovornite lica koi
go pretstavuvaat ~lenstvoto.
Jas li~no ne sum zadovolen so raboteweto na oddelni li~nosti vo sostavot na Pretsedatelstvoto na MS bidej}
i ne dadoa trud i vreme za aktivno
da u~estvuvaat vo realizacijata na
planiranite zada~i. Inaku, se ~ini ne
e te{ko da se nabrojat aktivnostite koi
go privlekoa vnimanieto na po{irokoto
~lenstvo vo dru{tvata i klubovite, a
toa se: Denot na makedonskata poezija, delovnite seminari vo Geteborg i
22
Ivica Чelikovi}
Geteborg
Helsingborg “Otkrijte gi mo`nostite”,
posetata na makedonskiot minister za
nadvore{ni raboti Antonio Milo{oski
vo Geteborg, grupnoto patuvawe za Stokholm po povod praznikot 8 Septemvri,
Den na nezavisnosta na Makedonija.
Za problemite ne bi sakal da zboruvam detalno, samo povtorno bi go izrazil moeto nezadovolstvo i bi rekol
deka za namaluvawe na ~lenstvoto, za
namaluvawe na obemot na aktivnostite
po dru{tvata i klubovite i indirektno na sojuzno nivo, vinata vo dobar
del e kaj upravnite odbori. Imaat prifateno da rabotat so utvrdenite zada~i
i aktivnosti, no, za `al, im nedostasuva
znaewe i kompetencija na kakov na~in
se rakovodi so edno dru{tvo, kako da
se stimuliraat ~lenovite i kako se
planiraat i organiziraat aktivnostite. Kako rezultat na seto ova se javuva
grupirawe na ~lenstvoto, semejni problemi i i nekakov vid qubomora, koi
negativno se odrazuvaat na raboteweto
vo dru{tvata. Navremeno informirawe
i po~esta komunikacija so ~lenstvoto se
dva va`ni faktora za postignuvawe rezultat pri sproveduvaweto na planiranite aktivnosti.
Godinava najstaroto makedonsko
dru{tvo vo [vedska, “Makedonija”
vo Malme, go odbele`a svojot 40godi{en jubilej. Vo 2010 godina
svoeto ~etiridecenisko postoewe }e
go odbele`at u{te dve golemi makedonski dru{tva, “Goce Del~ev” vo
Geteborg i “Pelister” vo Treleborg.
Isto taka i Makedonskiot sojuz }e
Iskreno re~eno, mnogu me raduva
deka i pokraj namaleniot obem na aktivnostite i lo{ata ekonomija za finansirawe na dejnosta ima poedinci
koi davaat se od sebe za da go so~uvaat
toa {to tie samite ili nivnite prethodnici go sozdale od po~etocite na
doa|aweto na Makedoncite vo [vedska,
poto~no re~eno od krajot na {eesetite
godini na minatiot vek. Za pozdravuvawe e faktot deka oddelni dru{tva i
ponatamu aktivno rabotat, no takvite ne
se mnogu na broj. Me zagri`uva idninata
na MS. Bev prisuten na sve~enosta po povod odbele`uvaweto na 40-godi{ninata
na na{eto najstaro dru{tvo, KSD “Makedonija” vo Malme. Vo svoeto obra}awe,
pretsedatelot na ova dru{tvo, Bor~e Andovski, kako i so prika`uvawe na film
i izlo`ba, ne potsetija na minatoto, na
ostvarenite rezultati i postignatite
uspesi na kulturno i sportsko pole i
na drugite ubavi spomeni i se}avawa
od raboteweto na ovaa asocijacija na
makedonskite doselenici na podra~jeto
na Malme i okolinata. Moe mislewe
e deka vakvite jubulei sepak nemaat
nekakvo posebno zna~ewe za idninata
i u~estvoto vo dejnosta vo ramkite na
MS. Mnozinstvoto od na{ite pomladi
~lenovi se asimilirani vo {vedskoto
op{testvo i mo{ne te{ko se uspeva vo
naporite za nivno vklu~uvawe vo aktivnostite na dru{tvata i na Sojuzot vo
celina.
Vie imate golemo i dolgogodi{no
iskustvo kako pretsedatel na Makedonskiot sojuz. [te e toa, spored va{e
mislewe, gi oddale~uva mladite od
aktivnostite vo dru{tvata i klubovite?
Koga gi spomenuvame mladite, mo`am
da re~am deka tie bile i }e bidat moi
najsakani i najpo`elni sorabotnici.
Vo tekot na mojata 12-godi{na odgovor-
Na{inci
VO DEJNOSTA NA DRU[TVOTO I SOJUZOT
nost na funkcijata pretsedatel na MS,
mladite postojano dobivaa prioritet.
Za `al, mnogumina od niv ne mo`ea da se
prisposobat na raboteweto vo dru{tvata,
bidej}i nivnot na~in na razmisluvawe i
`elbata za rabotewe ne se poklopuvaat
Koga stanuva zbor za @enskiot aktiv,
jas sum eden od onie {to se trudele vo
nekolku navrati da gi sobereme `enite,
da gi organizirame i po potreba da ja
reoganizirame nivnata rabota kako ak-
lednive godini. Zamislata i `elbata
za postignuvawe pogolemi uspesi e
navistina prisutna, no ednovremeno e
prisuten i nedostig od kompetencija.
Sepak, moram da gi pofalam `enite za
uspe{nite rezultati na lokalen plan
vo dru{tvata, bidej}i bez anga`iraweto
na `enite nekoi dru{tva dosega bi bile
zgasnati. Se nadevam deka vo 2010 }e
imame pogolemi uspesi na ovoj plan.
Na krajot, {to }e im pora~ate na
na{ite dru{tva i klubovi? Svedoci
sme deka na{ata tatkovina, Republika
Makedonija, vodi intezivna diplomatska bitka na me|unaroden plan za
odbrana na svojot identitet, na svoeto
vekovno ime. Vo kolkvaa mera i nie
Makedoncite vo [vedska mo`eme da
prodol`ime da go davame svojot pridones za afirmacija na makedonskiot
kulturen i jazi~en identitet na ovie
prostori?
so na~inot na rabotewe i sfa}awata na
postarite. Postojano bea izlo`uvani
na kritiki deka se mladi i neiskusni.
Kolku pove}e vremeto minuva{e tolku
tie pove}e se oddale~uvaa od nas i se
asimiliraa vo {vedskoto op{testvo
kade {to bea prifa}ani na poqubezen
na~in i kade {to im se ovozmo`uva
pogolema samostojnost vo raboteweto.
Kakva e situacijata koga stanuva
zbor za anga`manot na @enskiot aktiv
pri Sojuzot?
tiv na sojuzno nivo. Vo nekoi dru{tva
`enite se mo{ne aktivni. Na{ata cel
pred se be{e zgolemuvawe na ~lenskata baza na @A. No, mo{ne te{ko odi
so formiraweto na aktivi na `eni vo
onie dru{tva kade {to takvi aktivi ne
postojat. Tokmu zatoa, za `al, nemavme
pogolemi uspesi vo zgolemuvaweto na
~lenstvoto na @A pri Sojuzot. A i rezultatite od raboteweto na @A ne se
zadovolitelno nivo. Iako insistirav
na nekoi novini vo raboteweto, ni{to
specijalno novo ne se slu~ilo vo pos-
Site treba da sme gordi kako Makedonci na na{eto ime. Se nadevam deka
sekoj eden od nas i vo idnina }e ostane
vo svojata du{a i duh kako Makedonec.
Da ne dozvolime da ni go promenat
identitetot, nezavisno kako }e zavr{i
borbata i do kakvo re{enie }e dojdat
politi~arite okolu imeto.
No, za `al, moram da re~am deka ne
sum naro~no golem optimist koga stanuva zbor za na{ite dru{tva i klubovi
vo [vedska. Od 12-te dru{tva {to denes
se ~lenovi na MS, veruvam deka polovinata, ako ne i pove}e, }e is~eznat vo
narednite 5-10 godini. Zatoa se obra}
am do site upravni odbori vo dru{tvata
i klubovite serizno da se anga`iraat
vo borbata za opstojuvawe na na{eto
organizirano `iveewe. Povtorno da
se zapo~ne so organizirani sredbi i
izu~uvawe na makedonskiot jazik, zna~i,
da se raboti pred se so najmladite no
i so site drugi zainteresirani, da se
reaktiviraat folklornite sekcii i za
juniori i za seniori, da se napravat napori za organizirawe na penzionerski
sekcii. @enskite aktivi da prodol`at
so svoite aktivnosti bidej}i davaat
zna~aen pridones za afirmacija na
makedonskiot kulruren identitet na
ovie prostori. Tie se glavni stolbovi
vo dru{tvata, okolu niv se sobiraat i
ma`ite i decata.
23
Makedonija
Objektiv
ILUSTRIRANA REVIJA ZA ISELENICITE OD
N.E. Filip Riker polo`i cve}e po povod 67 godini od holokaustot
Voskresna liturgija vo soborniot hram na MPC
Aprilijada vo Skopje 2010
24
Шtand na Makedonija -Belgradski saem 2010
Poglavarot na MPC vo hramot Sv. Petka - Crni~e
Objektiv
Pretsedatelot Ivanov ja odlikuva Esma Rexepova so
Orden za zaslugi za Makedonija
Mesec na frankofonijata vo Makedonija
Otvoren po~esen konzulat na R. Turcija vo Ohrid
25
Makedonija
Objektiv
ILUSTRIRANA REVIJA ZA ISELENICITE OD
Dodelena nagradata “Roman na godinata” za 2009 na Tomislav Osmanli
za romanot “Dvaeset i prviot”
Univerzitet Sv. Kiril i Metodij - dobitnici na stipendiite Bliznakof i Stamatof
26
Objektiv
Donacija za Klinikata za anestezija, reanimacija i intenzivno lekuvawe
27
Objektiv
ILUSTRIRANA REVIJA ZA ISELENICITE OD
Komitska ve~er
Premierot Gruevski vo poseta na Gostivar
28
Dodeluvawe na medali na pripadnici
na ARM za slu`ba vo SEEBRIG
Ambasadorot na NR Kina Dong ^un Feng vo poseta na MO
Makedonija
Gradona~alnikot na Centar Todorovi}
Objektiv
i} so spasuva~ot Sami Nuredini
Odbele`an me|unarodniot den na zdravjeto
HRISTOS VOSKRESE, NAVISTINA VOSKRESE!
Ministerot Kowanovski im go ~estita Veligden na vojnicite vo Avganistan
29
ILUSTRIRANA REVIJA ZA ISELENICITE OD
Makedonija
Dijaspora
GRANDIOZEN USPEH NA PREMIERNATA
IZVEDBA VO SIDNEJ
D
okumentarec „Imeto e ime” vo
re`ija na Sigurjon Ejnarson i
vo produkcija na Xejson Miko
napravi senzacija vo ma|esniot Dr`aven
teatar vo Sidnej. Vo teatarot ispolnet do
posledno mesto, so 1900 sedi{ta , posetitelite imaa mo`nost da se soo~at so
vistinata so koja makedonskata nacija se
soo~uva za poslednite osumnaeset godini,
izlo`ena na pritisoci, napa|awa, maltretirawe i zakani poradi toa {to sme, {to
sme bile i {to sakame da bideme – MAKEDONCI. Na premierata prisustvuva{e i
ambasadorot na Republika Makedonija vo
Avstralija, negovata ekselencija g-din
Pero Stojanovski. Prika`uvaweto na „Imeto e ime” se organizira od With Macedonia Foundation so promotorot Zoran
Lozevski, a kako najgolemi pokroviteli se
javuvaat Bilton Energy Electrical Contractors i Makedonskata pravoslavna op{tina
od Sidnej.
Filmot, preku patuvaweto i
razgovorot na Sigurjon Ejnarson so Makedoncite od Republika Makedonija, bez razlika
na nivnoto obrazovanie i status, ni ja pribli`i neizmernata qubov {to Makedonecot
ja ima za svojata zemja, za svoeto iskonsko ime koe po nikoja
cena ne saka da go menuva. Toj
duh preovladuva{e preku celata ve~er kako i gnevot kon
ugnetuva~ite i ucenuva~ite
(Grcija so sosednite dr`avi
preku Evropskata unija) koi ne
izbiraat na~ini i metodi da ja
uni{tuvaat genezata na makedonskata nacija. Filmot so sebe
donese nade` i motivacija deka
nie Makedoncite kade i da se
nao|ame treba da se borime i da
im doka`uvame na drugite deka
30
Du{an Ristevski
ime ne davame i ime ne menuvame, da se borime da go iskineme toj zalo`ni~i obra~
koj ja zadu{uva makedonskata nacija.
Posle prika`uvaweto na filmot, so
ovacija i blagodarnost kon Ejnarson i
Miko, se povede debata i prisutnite imaa
mo`nost da se zapoznaat so pozadinata na
celiot proekt kako i qubovta i po~itta
{to ovie dvajca umetnici ja imaat kon
Makedonija. Tie, potpolno razbiraj}i ja
bolkata niz koja nie Makedoncite pominuvame, sakaa da kontributiraat kon rasvetluvawe na vistinata i da povedat eden
proces na informirawe i prosvesuvawe
na svetot. Tie pottiknaa, nie Makedoncite
kade i da se nao|ame preku demokratskite
institucii i individualnite kontakti so
politi~arite, da se vklu~ime vo rasvetluvaweto na vistinata za podobar prosperitet na na{ata dr`ava. Debatata ja vode{e
Petra Zlatevska i Zoran Lozevski.
Sekako promoviraweto na ovoj dokumentarec ne ostana nezabele`an i bez
reakcija od gr~kata zaednica. Nekoi gr~ki
organizacii neizbiraj}i ucenuva~ki zborovi, nasilni~ki baraa da ne se prika`uva
filmot.
Dijaspora
Z
VO AVSTRALIJA PARLAMENTAREC SIMPKINS
STANA PO^ESEN ^LEN NA MAKEDONSKATA
OP[TINA VO PERT
a `ivoten pridones
nes kon razvojot
i unapreduvaweto na bilateralnite odnosi me|u
Avstralija i Makedonija,
na pratenikot vo federalniot parlament, Luk
Simpkins, mu e dodeleno po~esno ~lenstvo vo
makedonskata op{tina vo
Pert. Na sve~enosta koja
se odr`a vo najstarata
makedonska
op{tina
vo Zapadna Avstralija,
prisustvuvaa i ambasadorot na Republika Makedonija vo Avstralija,
Pero Stojanovski, kako
i po~esniot makedonski
konzul Zoran ]oseski.
Po~esnoto ~lenstvo na pratenikot
Simpkins so zadovolstvo mu go ~estitaa i pretstavnici od makedonskite
organizacii od Pert. Zna~ajno mesto
vo ovaa golema manifestacija ima{e
mladinskata sekcija koja aktivno
be{e vklu~ena vo organizacijata.
Na parlamentarecot Luk Simpkins
po~esnoto ~lenstvo mu go vra~i
pretsedatelot na Makedonskata
op{tina na Zapadna Avstralija,
Sotir Nova~kov. Dodeka pak za golemiot pridones na g-din Simpkins i
negovoto delo govore{e
{e
Kris Angelkov. Vo svojot
ot
pozdraven govor g-din
Simpkins, koj e zamenik
- pretsedatel i eden od
osnova~ite na Parlamentarnata komisija za prijatelstvo i sorabotka so
Republika
Makedonija
vo avstraliskiot parlament, se zablagodari
na, kako {to istakna,
presti`noto priznanie
i veti deka }e se zalo`i
za natamo{no intenzivirawe na odnosite me|u
parlamentite na Avstralija i Makedonija.
Pratenikot
Simpkins
na nekolku navrati vo
parlamentot na Avstralija pobara vladata da prekine so upotrebata na navredliviot termin „biv{a jugoslovenska” i
odr`uva dobri odnosi so makedonskata zaednica vo Avstralija.
SE [email protected] FORUMOT NA MAKEDONSKIOT SOVET OD VIKTORIJA
V
o organizacija na
Sovetot na Makedonskata zaednica od Viktorija vo Sheldon Resepshtion
se odr`a godines{niot forum. Na ovoj raboten sobir
prisustvuvaa okolu stotina
vlijatelni rakovoditeli
na organizacii, gosti i
prijateli na makedonskata
zaednica od Melburn i
Viktoria. Pozdravna re~
odr`aa Goran Torbakov pretsedatel na Makedonskiot
sovet, Heri Xenkins spiker
na Avstraliskiot parlament, Endo Ananievski pretsedatel na
Makedonskata mladinska studenska organizacija, Meto Koloski pretsedatel
na Makedonskata Obedineta Dijaspora
i dr.
Na forumot, bea pro~itani i
pozdravni pisma od pretsedatelot na
Republika Makedonija \or|e Ivanov,
ministerot za nadvore{ni raboti Antonio Milo{ovski, makedonskiot ambasador od Kambera Pero Stojanovski
kako i od makedonskata organizacija
za ~ovekovi prava. Makedonskata pravoslavna crkva na forumot ja pret-
stavuvaa otec Tone Gulev i monahot
Gavril. Za rabota vo poodelni oblasti,
gostite bea podeleni na ~etiri grupi
kade se rasprava{e za slednite temi:
obrazovanie, religija i mladi, socijalna za{tita i emigracija, socijalno
integrirawe i makedonski biznisi,
sport i kultura.
Mo{ne korisni bea predlozite
vo rabotata na grupite, pri {to stana
zbor, poedinci i prestavnici na Makedonskiot sovet da rabotat na slednite zaedni~ki strategii: kako da se
usovr{at uslovite za da se podobri
kvalitetot, rabotata na makedonskite
dru{tva i organizacii;
razmena na makedonski
studenti; izgradba na
starski dom; obedinuvawe
na grupite i organizaciite; involvirawe na
mladite vo planirawe na
idninata; podobruvawe
na stadionite kade nastapuvaat makedonski ekipi,
odnosot na mladite kon
relacija - sorabotka me|u
sebe; forsirawe na makedonski estradni umetnici
kako ambasadori na makedonskata kultura pred
avstraliskata javnost; poseriozen
pristap na crkovnite problemi vo redovite na Makedonskata pravoslavna
crkva vo Avstralija i drugi pozitivni
predlozi koi }e i koristat na makedonskata zaednica vo Melburn i po{iroko.
Forumot organiziran za prv pat godinava od strana na Makedonskiot sovet
za Viktorija se poka`a mnogu korisen
i od prisutnite be{e potencirano
deka vakvi rabotni sredbi e dobro da
se odr`uvaat pove}e pati vo tekot na
godinata za da se postigne baraniot
efekt.
31
ILUSTRIRANA REVIJA ZA ISELENICITE OD
Makedonija
Postavka vo najmaliot etnolo{ki muzej
Postament
TRADICIJA I BOGATSTVO
E
tnolo{kiot muzej na dipl.
arh. Simeon Zlatev – Mone
e sozdaden kako rezultat
na negovata dolgogodi{na
samopregorna rabota, so vlo`uvawe
na materijalni sredstva, no so golema
qubov kon tradicijata i fol-klorot.
Blagodarej}i na negovata upornost
e so~uvan dragocen materijal svoevremeno za{titen koj poteknuva
od site delovi na na{ata dr`ava, a
poedine~no ima importirani predmeti od stranstvo. Od golemiot fundus so koj raspolaga e selektirana
gra|a od 1.150 predmeti, zbirka koja
e smestena vo mali prostorni uslovi
od 7,20 metri kvadratni, no se razbira funkcionalni.
Predmetite prete`no se od krajot
na 19. vek i prvata decenija na 20.
vek, a poedine~ni predmeti i od mnogu
porano. Osnovnata idejna zamisla na
koncepcijata ne e da poka`e se {to
poseduva sopstvenikot i predmetite
da bidat sredeni kako vo nekoja stokovna ku}a tuku da go prika`e narodniot `ivot vo minatoto na lu|eto od
ovie prostori bez razlika na nivnata verska i etni~ka pripadnost. Ovde
etnologijata e glavna ni{ka voditelka, a ostanatite predmeti samo go nadopolnuvaat etnolo{kiot prikaz.
32
Posebno
vnimanie e posveteno
vo pravilniot i
kontinuiran tek na
razgleduvaweto na
izlo`bata, odnosno na najednostaven na~in edna
seriozna materija
da mu se pretstavi na gleda~ot.
Izlo`bata e svoevidna publikacija za edno minato
vreme i efikasno
sredstvo za informirawe
na
javnosta.
Materijalot
vo zavisnost od izrabotkata i negovata namena e raspredelen vo
grupi koi se logi~no povrzani taka
Etnolo{kiot
muzej na dipl.
arh. Simeon
Zlatev - Mone e
sozdaden kako
rezultat na negovata
dolgogodi{na
samopregorna rabota,
sobiraj}i 1.150
predmeti, zbirka koja
e smestena vo mali
prostorni uslovi od
7,20 metri kvadratni
da pretstavuvaat edna integralna
celina. Izlo`bata e oformena da
mu ovozmo`i na gleda~ot vedna{ po
prviot vpe~atok da ja po~uvstvuva i
razbere osnovnata tema i zna~ewe so
jasna preglednost i uvid na predmetite.
Vo po~etokot na razgleduvaweto
gleda~ot ima mo`nost da se zapoznae
so stari knigi i pribor za pi{uvawe
koj se upotrebuval vo minatoto, so
moneti i banknoti koi bile vo optek
kaj nas i vo sosednite zemji i so pred-
meti za ~uvawe na pari, nakit i drugi
skapocenosti. Ponatamu, prika`ani
se arheolo{ki predmeti kako: moneti, fibuli, prsteni, aplikacii,
alatki, orudija, oru`je i drugi koi
se najdeni povr{inski slu~ajno na
pove}e lokaliteti i poteknuvaat od
ranata antika, pa se do docniot sreden vek.
Vo prodol`enie e prika`an `enski i ma{ki nakit i ukrasuvawe kako:
pafti, sklopci, bro{evi, prsteni, tepelaci, krstovi, obetki, visulki, ~asovnici, ordeni i medali. Najposle vo
ovoj del se prezentirani predmeti od
porcelan i stakolo i razni {tembili
i pe~ati.
Obrabotkata na metalot kako bakarot, mesingot i cinkot e izlo`ena
vo posebna celina kako proizvodi od
kazanxiskiot zanaet koj bil mnogu
razvien vo na{ata dr`ava. Predmetite koi se izlo`eni kako |umovi,
tepsii, ibrici, grniwa, kotliwa,
sinii, poslu`avnici, |ezviwa, tasovi, saani, maslariwa, vazni,
le|eni, kazani i drugi se odliku-
Postament
vaat so sovr{enstvo na izrabotkata
i so tehni~ka izvedba na ukrasuvawe.
Naj~esto e primenuvano reqefno
is~ukuvawe na metalot so geometriski i rastitelni ornamenti.
Od enterierot vo gradskata ku}a izlo`eni se mangali - tagari
koi slu`ele kako nosa~i na `ar za
zatopluvawe na prostoriite, potoa
kov~ezi za ~uvawe obleka, yidni
~asovnici, gramofoni i ogledala.
Poseben del zazemaat fotografskite aparati, oprema i fotografii
koi se dokumenti preku koi mo`e da
se sogleda na~inot na oblekuvawe,
ekonomskiot i istoriskiot razvoj i
stilot na `ivotot vo minatoto. Ponatamu se prika`ani alatki, orudija od
razni zanaeti, a posebno e izlo`en
„mev” od kova~kiot zanaet, kowska
oprema i delovi od porti.
Napravite za merewe - mernici
kako: {inici vo razna golemina za
merewe na `ito, kantari i terezii se
izlo`eni vo edna celina. Predmetite
koi slu`ele za podgotovka na materijalot za tkaewe koj e dolg i slo`en
proces se prika`ani vo posebna grupa. Pokraj nekolku vidovi grebeni so
koi volnata po stri`eweto i pereweto e grebena, izlo`eni se kadeli so
vretena, furki za predewe, vitlovi,
~ekrci za namotuvawe na pre|ata,
nekolku ma{ini za {iewe na tekstilot i pegli na `ar.
Narodnite nosii se pretstaveni
so kompleti na `enski nosii od Dolni Polog kako i delovi od nosii kako
~orapi i tkaenini. Site se odlikuvaat so izvonredni izvedbi i ukrasuvawe so rastitelna i geometriska
ornamentika. Naj~esto kako motiv
preovladuvaat: rombovi, krstiwa,
gran~iwa kako i solarni simboli.
Ogni{teto vo prostorija „ku}a” e prika`ano so golem broj predmeti. Najprvo se izlo`eni pove}e
vidovi verigi - sinxiri od `elezo
kova~ka izrabotka koi se vrzuvale
na „~erenot” ili za nekoja greda od
ku}ata i slu`ele za obesuvawe kotle
ili |um za zatopluvawe na voda ili
pak za varewe hrana. Okolu ogni{teto
se nao|ale crepnite za pe~ewe leb
koi se izrabotuvaat bez upotreba na
grn~arsko kolce i ne se pe~at. Tie se
potpiraat na „demir-oxak” koj e iz-
raboten od `elezo od podebela pra~ka
i na edniot kraj plo~esto zavr{uva
kako mesto za „svetale” i e so konusna forma od lim vo koe se stava
petrolej i fitil koj slu`i za osvetluvawe. Vtoriot kraj na demir oxakot
reqefno zavr{uva so pretstava na
zmiska ili kowska glava – elementi
koi poseduvaat apotropejska mo} za
za{tita na domot od lo{i duhovi.
Pokraj ogni{teto redovno ima
ma{a za razme{uvawe na `arot,
vr{nik za pe~ewe leb i „pirostija”
koja e `elezna potpora vo triagolna
forma koja slu`i za stavawe na sadovite pri prigotvuvawe na hranata
kako: tavi, kotliwa, tenxeriwa i dr.
Vo ku}ata se nao|alo „tekme” izraboteno od drvo koe slu`i za mesewe leb,
potoa sito, tarun za razmesuvawe na
testoto, crpalka za bra{no, cedilki
i dr.
Vo posebna celina se pretstaveni
predmeti koi bile nameneti za osvetluvawe: borina,
svetaliwa, lambi,
feneri, sve}nici
id r.
Predmetite za
religiozna namena kako ~a{i,
~inii, kandila,
kadilnici zazemaat
posebno
mesto vo postavkata.
Isto
taka
priborot i alat
za drobewe i
pu{ewe
tutun
kako
napravata
avan za drobewe
na listovite od
tutunot, luliwa, ~ibuci, cigarlaci,
kutii za tutun, zapalki, ognila i dr.
Grn~arstvoto kako del od na{ata
materijalna kultura e pretstaveno so
najubavi primeroci od grn~arskite
rabotilnici od site delovi na na{ata
dr`ava. Grn~arskite proizvodi i
ukrasnata keramika se izraboteni na
grn~arsko kolce. Tie se odlikuvaat
so plemeniti formi ubavo gle|osani
i potsetuvaat na metalni predmeti.
Obrabotkata na drvoto zazema
zna~ajno mesto vo kolekcijata i
preku ovie predmeti mo`e da se sledi razvojot na narodnata umetnost
i tradicija. Pretstaveni se pleteni ko{nici, bez upotreba na nitu
eden metalen del, ra~no izraboteni
dlaboki ~a{i, ~upani, plitki ~inii,
kalenici, bukli, burenca vo razli~na
golemina, a posebno pleni ra~no izraboteniot sad za mesewe leb.
Ov~arstvoto
kako
stopanska
granka e pretstaveno so: ko`ena
ov~arska torba (janxik), tagar~e,
razni ov~arski stapovi, no`ici za
stri`ewe na ovci, `igovi za `igosuvawe, sadovi - kobli za molzewe na
mleko, butini za matewe na mleko i
drugi predmeti.
Za melewe na kafe i zrnesti proizvodi pretstaveni se glavno industriski proizvodi, a pokarakteristi~na e
edna vodenica za melewe na pokrupno
bra{no „preboj – bungur. Za tol~ewe
piper se pretstaveni pove}e tipovi
avani, dibeci i tol~nici od drvo i
metal.
Ovaa postavka e golem pridones
za kulturnoto pretstavuvawe na
etnolo{koto nasledstvo na ovie
prostori. Na gospodinot Mone mu
po`eluvam vo idnina so celosna
poddr{ka na po{irokata zaednica da
ja zbogatuva svojata kolekcija i da mu
ja pretstavi na po{irokiot auditorium za negova li~na duhovana katarza
pri sredbata so ovie predmeti sozdadeni od rakata na ~ove~kiot genij.
33
ILUSTRIRANA REVIJA ZA ISELENICITE OD
Makedonija
MAKEDONSKI NARODNI PREDANIJA
Ogni{te
LEGENDI ZA SVETI MESTA I
d-r Tanas
T
Vra`inovski
Predanijata za mesta zazemaat osnovno mesto vo celokupniot fond
na makedonskite predanija. Spored
sodr`inskata su{tina na toponimskite
predanija i vrz osnova na objektot {to
poslu`il za sozdavawe na predanija, niv
mo`eme da gi grupirame vo nekolku grupi: 1. Predanija za naseleni mesta (gradovi, sela i dr.); 2. Predanija za tvrdini,
kuli; 3. Predanija za crkvi, manastiri,
xamii, te}iwa; 4. Predanija za mostovi;
5. Predanija za vodni povr{ini (ezera,
reki, izvori); 6. Predanija za planini;
7. Predanija za kamewa; 8. Predanija za
grobi{ta; 9. Predanija za kladenci i
~e{mi; 10. Predanija za drugi mesta.
Kako {to navedovme vo po~etokot, na
predanijata za mesta im e posveten poseben trud, taka {to tuka }e se zadr`ime
samo na nekoi osnovni karakteristi~ni
elementi.
01. Na{iot narod imiwata na naselenite mesta, kako i na drugite mesta, gi
baral nadvor od mitolo{kite pretstavi
i legendarnite junaci, nastojuvaj}i niv
da gi imenuva so imiwata na najobi~nite
lu|e, koi na vakov ili onakov na~in
izvr{ile nekoi juna~ki ~in, ili koi
prvi gi naselile mestata. Se razbira,
deka tuka ima i isklu~oci, no tie se
tolku retki, {to ne vlijaat vrz na{ata
osnovna konstatacija.
02. Vo predanijata za mesta nao|ame
interesni podatoci za mestopolo`bata
na nekoi naseleni mesta, objasneti
na karakteristi~en na~in za narodnoto mislewe i sfa}awe na rabotite.
Na primer, vo pre-danieto za seloto
Ra{tani, narodniot raska`uva~, sakaj}i
da go locira mestoto na seloto, }e ka`e:
„pa|a od kaj {to ogreva sonceto vo Bitola, daleku okolku dvaeset dekiki.”
03. Narodot veruval deka naselenite
mesta, pa i drugi mesta, na primer, ezera
imaat svoe `ivotno – stopan. I taka,
34
seloto Ra{tani imal stopan – smok,
seloto Roman – zmii, Popovoto Ezero na
Pirin Planina – oven i sl.
04. Mo{ne ~esto vo makedonskite
predanija go sre}avame motivot na skamenuvawteo. Osobeno skamenuvaweto e
o~igledno vo predanijata za zmevovi.
Toa doa|a kako izraz na izvr{eniot prestap na nekoe lice, koe, spored narodot,
moralo da bide strogo naka`ano, a isto
taka i na nekoja kletva ili zarekuvawe,
na primer, kako {to se gleda vo predanieto za Marko Krale koga go gradel prilepskoto kale.
05. Veruvawe vo slobodnata idnina i
deka bogatstvoto mu pripa|a na narodot e
karakteristi~no za motivot „propadnati
gradbi”. Propadnatite gradbi: kaliwa,
crkvi, manastiri krijat golemi bogatstva, koi nikoj ne e vo sostojba da gi iznese
od tamu s$ dodeka ne se ispolnat nekoi
uslovi. Toga{ tie }e im slu`at na celiot
narod. Kako eden od osnovnite uslovi e
otfrlaweto na tu|oto ropstvo. Vo ovie
predanija se krie dlabok optimizam na
na{iot narod vo sloboden `ivot, vo otfrlawe na ropstvoto, deka toj e stopan
na svojata tatkovina i samiot treba da
raspolaga so svoite blaga.
06. Vo nekoi predanija e odrazena
opasnosta od poplava na gradovite i
poliwata, na primer, postoi opasnost
od izlevawe na Pelisterskoto Ezero.
So ovoj motiv povrzan e i motivot zatnuvawe na razni izvori od koi mo`e da
prote~e golema voda. Na primer, Marko
ja zatnal sternata i go spasil Prilep i
Prilepsko Pole.
07. Postojat i predanija vo koi e registrirana ekonomskata i nacionalnata
polo`ba na narodot: progonuvawata i
ubistvata od strana na turskiot porobuva~. Narodot begal od svoite sela, baraj}i pobezbedni mesta za `iveewe, daleku
od pati{tata, visoko vo planinite,
daleku od turskoto oko. Vo niv ja otkrivame istorijata na mesnosti, na~inite
i pri~inite za iseluvawata od svoite
rodni ogni{ta, osobenostite na bitot i
zanimawata na mesnoto naselenie.
Vo Zbornikov vklu~ivme i nekolku
predanija za natprirodni su{testva.
Toa se glavno predanijata za zmevovi.
Na likot na zmevot vo na{ite predanija
mu e posvetena posebna statija, taka {to
tuka samo }e naglasime deka zmevot e
mo{ne popularen lik vo makedonskite
predanija. Sodr`inski predanijata za
nego se razvivaat na sledniov na~in: a)
Zmevot grabnuva devojka i toa obi~no se
slu~uva na Veligden; b) ja nosi vo svoeto
`iveali{te, toa e pe{tera i mu stanuva
negova `ena; v) so nea toj ima dete, sekoga{ ma{ko; g) ov~ari ja otkrivaat `enata
i ja izvestuvaat majka & za mestoto kade
`ivee so zmevot; d) majka i ja posetuva
i ja nagovara da doznae kako mo`e da se
pogubi zmevot; e) zmevot & ja otkriva tajnata na svojata smrt i potoa so pomo{ta
na majka si taa go pogubuva; j) prokolnuvawe na zmevot i skamenuvawe na `ena
mu, deteto i majkata na `ena mu. Se razbira, i zmevot se skamenuva.
Zmevot poseduva svojstva na metamorfoza, sozdaden e da dejstvuva vo korist
na lu|eto, zna~i, da go ~uva nivniot imot
od prirodni nepogodi preku regulirawe
na nekoi atmosferski pojavi. Vo predanijata ~ovekot mu dal nemu ~ove~ki
crti, kako {to e sposobnosta da zboruva,
da razmisluva i da raboti. Vleguva toj
vo brak so `ena, sozdava so nea semejstvo, i pritoa e dobar soprug. Se razlikuva od ~ovekot so nekoi zoomorfni i
~udni nadvore{ni oblici, kako {to se
zlatnite krilja pod mi{kite, opa{kata i
negovata ogromna sila. Ovie osobenosti
na zmevot odrazeni vo predanijata se
sprotivni na onie {to se javuvaat vo
prikaznite, kade {to zmevot mu e sprotivstaven na ~ovekot i tie me|u sebe
vodat te{ki borbi, zna~i, e pretstavnik
na svetot neprijatelski odreden sprema
~ovekot, tainstven i opasen.
Legendarni elementi ima i vo predanijata {to se odnesuvaat na gradeweto
Ogni{te
I NATPRIRODNI SU[TESTVA
na nekoi crkvi ili manastiri. Na primer takvi se predanijata za gradeweto na
manastirite vo Sv. Gora, potoa za nastanuvaweto na manastirot Sveti Joa}im
Osogovski i dr.
***
Fondot na predanijata znatno go
zbogatuva celokupnoto makedonsko usno
tvore{tvo. Tie se svrzani glavno so
istoriski nastani {to se slu~uvale na
tloto na na{ata tatkovina, soodvetno
osmisluvani i prezentirani vo soglasnost so narodnoto gledawe i sfa}awe
na rabotite. Kolku tie na prv pogled da
izgledaat naivni vo objasnuvaweto na
nekoi momenti ili celi nastani {to
stanale predmet za sozdavawe na predanie, sepak, ovie tvorbi go odrazuvaat
narodniot mirogled od edno dale~no
vreme, ostavaj}i na takov na~in eden
spomen za mnogu podocne`ni pokolenija, koi po ne{to vnesuvale, izmenuvale
ili prilagoduvale kon novata situacija,
kon novoto vreme koe noselo novi razbirawa, novi sfa}awa na pokolenijata
{to doa|ale – svedoci na novi istoriski nastani i istoriski li~nosti koi
ostavile tragi vo makedonskoto usno
tvore{tvo, a vo konkretniot slu~aj vo
makedonskite predanija.
Objasnuvaj}i gi preku predanijata
raznite prirodni pojavi, {to go svrtuvale vnimanieto na narodot so nekoi
svoi karakteristi~ni osobini i razni
gradbi, delo na~ove~kite race, jasno se
gleda deka narodniot tvorec vo svojot
`ivot niz vekovi se stremel da najde
odgovor na site pojavi, {to se odnesuvaat na negovata okolina i da gi povrze
so razni istoriski li~nosti ili nastani
od op{tonaroden ili od lokalen karakter, ili pak slu~ki od sekojdnevniot
naroden `ivot.
Spored
toa,
sobiraweto
i
prou~uvaweto na makedonskite predanija i nivnoto objavuvawe pretstavuvaat va`na zada~a na na{ata folkloristika. Vo ovoj period vo koj se vr{i
intenzivno sobirawe na celokupnoto
makedonsko usno tvore{tvo, poseben interes pretstavuva sobiraweto na makedonskite predanija od Egejskiot del
na Makedonija, osobeno predanijata za
mesta, kade {to vo procesot na nasilna
asimilacija na Makedoncite, tokmu na
prv udar se najdoa makedonskite slovenski toponimi, koi{to bea zameneti so
gr~ki. Predanijata od ovoj del na na{ata
tatkovina }e ostanat kako dokaz za make-
donskiot karakter na narodot koj so
vekovi `iveel i `ivee i sozdaval na taa
teritorija svoja istorija, svoja kultura,
svoj bit, koi vleguvaat vo riznicata na
celokupnata, nerazdelna makedonska
nacionalna kultura. Istoto se odnesuva
i na predanijata od drugite delovi na
Makedonija: Pirinska Makedonija i onoj
del {to se nao|a vo Albanija.
sin }e otepa. Taka pi{uva vo istorijata.
Kola }e odi bez voloj i bez kowi, ogan vo
xeboj lu|eto }e nosat. Na{ata istorija
e dalekovidna. Edno staro carstvo }e e
gazi zemjata, }e se me{a vremevo. Samo
~etiri sili }e znat {o }e stani!
ISTORIJATA NA MAKEDONIJA
Edno vreme car Aleksandar be{e
dete. On ima{e tatko. Tatko mu be{e star,
a car Aleksandar be{e dete male~ko.
Dojde vreme persijskiot car donese
kojn u Makedonija, saka{e da go prodade
na car Aleksandar. Ko go donese i mu go
zanese na tatko mu na car Aleksandar za
da go kupe. Ka mu go zanese kojnot, kojnot
bil mnogu pla{liv. Nikoj ne mo`el da go
vjaa. Dojde vreme car Aleksandar kao 12
godi{no dete se ka~uva na kojnot i letnuva. Sonceto ide za da zajde, a on ode
sproti sonceto. Majka mu i tatko mu koga
trgna toj, koga vjana kojnot si rekoa deka
detto zagina. Po vreme na ve~erta detto
si dojde so kojnot i mu vika na tatko mu:
– Tatko – re~e – fa}aj kojnot deka
ovoj }e bide moj.
Tatko mu go poslu{a Persijskiot car
mu go ostavi kojnot i si otide. Togin
Aleksandar kako dete nema{e prezeto
car, tatko mu odgovara{e. Sekoja ve~er
toj }e legne da spie, se mole da umre tato
mu, za da prezede toj. I u kratko vreme
tatko mu umire. Ka umre on be{e dete 15–
16 godi{no. Ka umre preze on da raspolaga so vojskata. Persijskiot car mu prati na car Aleksandar, mu vika: „Carje,
ti ~estitam sega na teb, oti ti si car na
mestoto na tatko ti i ti raspolaga{ so
tvojot narod i zatoa da stani{ da dojdi{
da te u~am kao da stani{ car.”
Car Aleksandar kao dete mu vika na
persijskiot car: „Ti ne si vreden men da
me u~i{. Mnogu si daleku”.
[o pravi persijskiot car? Mu pra}
a tini}iwa od konzervi, klopotarki i
mu vika: „So ovie mo`i{ da si igra{ po
ulicta”.
Car Aleksandar se zamisli: „Ajde,
ajde – vika – }e dojde vreme jas da ti
raspravam”. Kade dojde u godinte mu pra}
a nazad. Mu vika: „Care, ti {o mi pra}{e
kutijte i klopotarkite za da se zanimavam po ulicte so decta, jas }e dojdam so
se vojska da te vidam teb, a ne idam ti da
me u~i{, ne si posposoben da me u~i{!”
I carot si vika: „Da stanam u godini!”
Persijskiot car se nasmeja: „Eh, to detto,
toa misle da me bie men. Dobro!”
Si bil nekoj Novko od Debar. Novko
bil `ivotopisec, crtal svetci na
crkvite. Novko eden den trgnal od Debar
da ja bara istorijata na Makedonija. Toj
do{ol vo eden manastir. Vo manastirot
imalo vladici, popoj i kalu|eri. Toj im
rekol:
– Slu{ajte vie vladici i popoj, }e
mi ka`ete kaj se najduva istorijata na
Makedonija?
Vo manastirot imalo nekoj star pop.
Popot mu rekol:
– Dobro, }e ti ka`ime. Na filan
mesto se najduva istorijata na Makedonija. Na filan den se otvara i se ~ita
istorijata. Tri pati godi{no se ~ita istorijata.
Do{lo vreme Novko da zamini na pat
vo filan manastir. Novko patuval dolgo
vreme. Stasal do filan manastir.
– Dobar den bra}a nepoznati. Ali se
najduva vo ova mesto istorijata na Makedonija?
–^i~ko, pro~itaj na ova tabla.
Novko ~ital na tablata. E videl
makedonskata istorija zavedena pod edi
koj si broj. Eden od lu|eto {o e pazel
makedonskata istorija go pra{al Novka:
–^i~ko, ali najde makedonskata istorija?
– E najdov, vnu~ko!
– Ela vo vizba!
Novko slegol vo vizbata. Na Novka
mu rekle:
–^i~ko, eve ja istorijata na Makedonija. Taa e pi{ana na zae~ka ko`a so
orlovo pero. Ako saka{ da ~ita{ ima{
pravo da ~ita{ samo tri dena i tri no}
i.
Novko kupil tri kila sve}i. Sednal
vo edna sobi~ka, zapalil edna sve}a,
edna zapali, pa druga, ednopodrugo za da
ne ugasni plamenot. Novko tri dena i tri
no}i samo ~ital. Ne mo`el da se na~ita.
Ko se vratil na lu|eto mu raska`uval:
– A bre, bra}a, dnive e ~itav istorijata na Makedonija. Sum ~ital i sum pla~el
za Makedonija. Sin tatko }e otepa, tatko
CAR ALEKSANDAR
MAKEDONSKI
35
ILUSTRIRANA REVIJA ZA ISELENICITE OD
MAKEDONCITE VO SAD I KANADA
Makedonija
Meridijan
MEDIUMITE NA MAKEDONCITE
Mediumite na Makedoncite vo
SAD i Kanada se od poseben interes
i imaat pove}ekratno zna~ewe. Nivnata istorija i razvoen pat se burni
i mnogu interesni. Tie imale posebna
va`nost i igrale ogromna uloga vo informativnata dejnost na Makedoncite
vo novata sredina. Razvojniot pat na
informativnite glasila pred Vtorata svetska vojna se sovpa|a so razvojniot pat na makedonskite doselenici vo SAD i Kanada. Vo osnova toa
se sovpa|alo so razvojot na nastanite
na Balkanot, a u{te pove}e, zaviselo
od tekot na nastanite okolu Makedonija. Najgolemiot del od doselenicite bi-le prinudeni, od ekonomski
i politi~ki pri~ini, da go napu{tat
rodnoto ogni{te, vo potraga po mir,
spokojstvo i materijalna sigurnost.
No i tamu, gi sledela beskrupuloznata
bugarska, gr~ka i srpska propaganda,
predi-zvikuvaj}i zabludi, podelbi i
razdor vo nivnite redovi. Toa se gleda
i na planot na informiraweto, kade
{to tokmu poradi nedostig na sopstven pe~at tie ~itale bugarski, srpski,
gr~ki, angliski i drugi informativni
glasila.
Pe~ateweto na vesnicite kako
glasila na Bugarite i Makedoncite
vo Amerika bilo od pri~ini {to pred
Vtorata svetska vojna, spored amerikan-skite zakoni, klubovi, dru{tva i
drugi oblici na organizirawe i dejnosti mo`ele da osnovaat i da razvivaat samo onie nacionalnosti koi
bile kon-stituirani kako dr`avi. Za
toga{nata amerikanska administracija mnogu pova`no bilo toa od koja
dr`ava lu|eto doa|aat, otkolku na koja
nacional-nost i pripa|aat. Za nea presudni bile podatocite vo paso{ite za
nacio-nalnata pripadnost. Vo toj kontekst treba da se dodade i mo{ne gole-
36
pra{awe, so osnovna teza za avtonomija na Ma-kedonija, dodeka po ovoj broj
preovladuvale temi za Bugarija. Izlegle 15 broja, od koi posledniot datira
od 15 oktomvri 1902 godina.
„MAKEDONIJA” (1907-1910)
Slave
ave Nikolovski Katin
mata i krajno beskrupulozna gr~ka,
srpska, a osobeno bugarska propaganda. Taa bila mudro {irena, pri{to
ne minuvala bez posledici me|u makedonskite doselenici, predizvikuvaj
}i zabludi, podelbi, razdor i drugi
negativni posledici me|u Makedoncite na severnoamerikanskiot kontinent i po{iroko. I denes se silni
bugarskata, gr~kata i srpskata propaganda, no naiduvaat potkrepa samo od
odreden broj Makedonci, koi, za `al
se dobri slugi, a lo{i gospodari.
Mediumite na Makedoncite vo SAD
i Kanada pred Vtorata svetska vojna
bile zaedni~ki so bugarskata emigracija, me|u koi, bile i slednite:
„BORBA” (1902)
Prvo informativno glasilo vo
SAD {to go tretiralo makedonskoto
pra{awe bil vesnikot „Borba”, koj
zapo~nal da izleguva od januari 1902
godina. Toa e prv vesnik na makedonskata i bugarskata emigracija vo
Amerika. Do osmiot broj bil organ
na Makedonsko-odrinskoto dru{tvo,
a potoa minal vo racete na Bugarite.
Vsu{nost, do osmiot broj vesnikot
„Borba” go postavuval makedonskoto
Prviot broj na ovoj vesnik izlegol
na 7 dekemvri 1907 godina, a posledniot vo avgust 1910 godina, vo Granit
Si-ti, kako organ na emigracijata vo
Amerika. Go izdavalo dru{tvoto „Makedonija”.
„NARODEN GLAS” (1907-1944)
Vesnikot „Naroden glas”, kako
dneven vesnik, e eden od najgolemite
zaedni~ki vesnici na makedonskata i
bugarskata emigracija vo SAD. Do 1913
godina, t.e. do {estata godi{nina,
izlegu-val edna{, pa dvapati nedelno,
dodeka ne stanal dnevnik, izdavan vo
Granit Siti, a pe~aten vo sopstvenata
pe~atnica.
„MAKEDONSKA TRIBUNA” (1927-)
Vesnikot „Makedonska tribuna”
bil organ na Sojuzot na makedonskite
politi~ki organizacii vo SAD i Kanada i se pojavil vo Indijanoplis, koj
vo po~etokot im slu`el na interesite na revolucionernoto dvi`ewe na
makedonskiot narod, za potoa da zastane zad bugarskata asimilatorska
i denacionalizatorska politika vo
Makedonija i vo svetot.
„Makedonska tribuna”, kako organ
na MPO izleguva kontinuirano od 10
fevruari 1927 godina edna{ mese~no.
Od po~etokot do devedesetite godini
od minatiot vek se pe~ati samo na
bugarski jazik, a denes na angliski
jazik, so odreden
broj
tekstovi
na bugarski i
odvreme-navreme
ima
prezemeni tekstovi i
na makedonski
jazik.
Ova glasilo
e so najdolg vek
na pe~atewe vo
iseleni{tvoto.
Vo svoeto 75godi{no
pos-
Meridijan
E PRED VTORATA SVETSKA VOJNA
kako glasilo na progresivnite bugarski i makedonski emigranti vo SAD i
Kanada.
“TRUDOVA MAKEDONIJA”
(1934-1937)
toewe odigralo zna~ajna uloga vo
afirmiraweto na celite i interesite
na organizacijata MPO i na bugarskata
propaganda, I pokraj toa {ts vesnikot
go nosi atributot „makedonski”, sepak e
daleku od makedonskata vistina. Zaradi toa, vesnikot go ~ita odredena kategorija ~itateli i ne e popularen me|u
makedonskite doselenici, koi do{le vo
SAD i Kanada po Vtorata svetska vojna.
„MAKEDONIJA” (1932)
Toa bilo spisanie posveteno na
makedonskoto dvi`ewe za sloboda i
nezavisnost. Prviot broj bil pe~aten
vo 1932 god., izleguvalo edna{ mese~no
na angliski jazik, a go izdaval Centralniot komitet na makedonskite
politi~ki organizacii vo SAD i Kanada.
„MAKEDONSKI BILTEN” (1930)
Na 1 mart 1930 godina vo SAD se
pojavil „Makedonski bilten”, od koj
se otpe~ateni samo tri broja. Vesnikot
bil organ na Inicijativniot komitet
na organizaciite na VMRO (o). „Makedonski bilten” imal za cel da gi informira doselenicite i makedonskoto
pra{awe od gledna to~ka na VMRO (o).
Takviot odnos bil osobeno izrazen vo
apelot do makedonskata emigracija, vo
koj se apeliralo tie da se borat protiv
vrhovistite i se povikuvale Makedoncite na beskompromisna borba protiv
bratoubijcite i nivnite slugi.
„BALKANSKO
3(S)[email protected]
(1931-1934)
Po sozdavaweto na Inicijativniot
komitet na nezavisnite progresivni
grupi, vo april 1931 godina se odr`al
Prviot kongres na site progresivni
makedonski grupi koi se obedinile
vo Makedonski naroden sojuz. Kako rezultat na budeweto na make-donskata
svest, na 1 juni 1931 godina se pojavil
vesnikot „Balkansko z(s)dru`enie”,
kako organ na Makedonskiot naroden
sojuz vo Amerika ~ie sedi{te bilo vo
Detroit (kako prodol`enie na „Makedonski bilten”), a izleguval do 1934
godina.
„SOZNANIE” (1932-1937)
Ovoj vesnik bil organ na bugarskata sekcija na Komunisti~kata partija
vo SAD, vo koja bile vklu~eni i makedonskite progresivni doselenici. Se
pojavil na 15 dekemvri 1932 godina
vo Detroit, izleguvaj}i sekoj petok.
Prestanal da se pe~ati na 29 oktomvri
1937 godina, a na negovo mesto po~nal
da izleguva vesnikot „Narodna volja”,
Eden od pozna~ajnite vesnici na
Makedoncite vo SAD bil „Trudova Makedonija”. Prviot broj se pojavil vo Detroit vo juli 1934 godina kako organ
na MANS i se pe~atel do 30 oktomvri
1937 godina. Mototo na vesnikot bil:
„Za pravoto na samoopredeluvawe na
makedonskiot narod, vklu~uvaj}i go
i pravoto da se oddeli vo samostojna
politi~ka edinica; za slobodna Makedonija na trudbenicite!”
„NARODNA VOLJA” (1938-1944)
Prviot broj na ovoj vesnik izlegol
vo Detroit vo 1938 godina. Se pe~atel
edna{ nedelno na kirilica, a golem
broj materijali se pe~ateni vo postojanite rubriki na angliski jazik. Po
konsti-tuiraweto na Narodna Republika Makedonija brojni tekstovi se
pe~ateni na makedonski literaturen
jazik. Vesnikot „Narodna volja” izleguval kako or-gan na MANS se do 1944
godina.
„NOVO VREME” (1934-1944)
So osnovaweto na Makedonskokanadskiot naroden sojuz (MKNS) vo
Kanada, vo Toronto vo 1934 god. po~nal
da izleguva vesnikot „Novo vreme”,
kako negov organ. Sodr`inata na ovoj
vesnik bila identi~na so onaa na
vesnikot „Narodna volja”, kako {to
bile identi~ni i celite i zada~ite na
MANS vo SAD so celite i zada~ite na
MKNS vo Kanada.
37
ILUSTRIRANA REVIJA ZA ISELENICITE OD
Makedonija
Meridian
MACEDONIANS IN USA AND CANADA
MACEDONIAN MEDIA
BEFORE WORLD WAR II
Slave Nikolovski Katin
Тhe media of the Macedonians in USA and Canada are of
special interest and are of great
significance. Their history and
development are quite turbulent
and very interesting. They were
of special importance and played
a huge role in the information activities of the Macedonians in their
new environment. The development of the newspapers before
the Second World War coincides
with the development of the Macedonian immigrants in USA and
Canada. Basically it overlapped
with the development of events in
the Balkans, but even more so, it
depended on the development of
events surrounding Macedonia.
Printing of the newspapers as
papers of the Bulgarians and Macedonians in America was for the reason that prior to the Second World
War, according to American laws,
clubs, societies, and other forms
of organization and activity could
only be based on, and developed
by those nationalities that were constituted as states. To the American
administration at the time it was
much more important what country the people came from ratherthan what nationality they belonged
to. To them information in passports
regarding national belonging was
decisive. In this context we need
add the large and extremely unscrupulous Greek, Serbian, and
especially Bulgarian propaganda.
It was very wisely spread not go-
the Bulgarians, which included the
following:
BORBA (Battle) (1902)
The first newspaper in USA that
treated the Macedonian issue was
the “Borba” newspaper which began to be published in January
1902. This was the first newspaper
of the Macedonian and Bulgarian
immigrants in America. Till its eighth
edition it was a means of the Macedonian - Odrin society, but was later
taken into the hands of the Bulgarians. In fact, until the eighth edition
the “Borba” newspaper treats the
Macedonian issue with its essential
thesis being the autonomy of Macedonia. After this edition there was
a dominance of topics relating to
Bulgaria. It came out in 15 editions
of which the last is dated 15 October 1902.
MAKEDONIJA (Macedonia)
(1907-1910)
The majority of immigrants had
been forced, for economic and
political reasons, to leave their
native hearth in search of peace,
tranquility, and material security.
However, even there they were
followed by the unscrupulous
Bulgarian, Greek, and Serbian,
propaganda, misleading them
and causing division and discord
among them. This can be seen regarding their newspapers, where
due to the deficiency of their own
newspapers they read Bulgarian,
Serbian, Greek, English, and other newspapers.
38
ing without consequences among
the Macedonian immigrants by misleading them and causing division,
discord, and other negative consequences among the Macedonians
on the North American Continent
and beyond that. Even today the
Bulgarian, Greek, and Serbian propaganda are still strong. However,
they are only supported by a certain
number of Macedonians which unfortunately are good servants, but
bad masters.
The media of the Macedonians
in USA and Canada priorto the Second World Warwere shared with
The first edition of this newspaperwas published on 7 December
1907, and the last in August 1910
in Granite City as an organ of the
immigrants in America. It was published by the “Makedonija” society.
NARODEN GLAS
(People’s Voice) (1907 -1944)
The “Naroden glas” daily newspaper is one of the largest joint
newspapers of the Macedonian
and Bulgarian immigrants in USA.
Till 1913, i.e. till its sixth Anniversary, it came out once, and then
twice a week, until it became a daily newspaper published in Granite
City and printed in its own printing
office.
MAKEDONSKA TRIBUNA
(Macedonian Tribune) (1927-)
The “Makedonska Tribuna”
newspaperwas an organ of the
League of the Macedonian Political Organizations in USA and
Canada and appeared in Indianapolis. At first it served the interests of the revolutionary movement
of the Macedonian people, but later
supported the Bulgarian assimilatory and denationalizing policy in
Macedonia and throughout the
world.
“Makedonska tribuna” as an
organ of the MPO came out continually, once a month, starting 10
February 1927. From its beginning
till the 1990’s it was published only
in Bulgarian, whereas presently it is
published in English with a certain
number of articles in Bulgarian,
and borrowed articles in Macedonian from time to time.
This newspaper has the longest
history of publishing in the Diaspora. During its history of 75 years it
has played a significant role in the
affirmation of the aims and interests
of the MPO organization and of the
Bulgarian propaganda. Despite the
fact that the paper carries the attribute “Macedonian” it is nevertheless a far cry from the Macedonian
truth. Because of this only a certain
category read this newspaper and
it is not popular among the Macedonian immigrants who came to
USA and Canada after the Second
World War.
MAKEDONIJA (Macedonia)
(1932)
This newspaper was devoted
to the Macedonian liberation and
independence movement. Its first
edition was published in 1932; it
came out once a month in English,
and was published by the Central Committee of the Macedonian
political organizations in USA and
Canada.
MAKEDONSKI BILTEN
(Macedonian Bulletin) (1930)
“Makedonski bilten” appeared
in USA in March, 1930 and only
three issues were published. The
newspaper was an organ of the
Initiative Committee of the VMRO
(united) organizations. The aim of
“Makedonski bilten” was to inform
the immigrants of the Macedonian issue from VMRO’s point of
view. This attitude was particularly stressed in the appeal to the
Macedonian immigrants which
appealed that they fight against
the supremacists and called upon
the Macedonians for an uncompromising struggle against the
fratricides and their servants.
BALKANSKO Z(S)DRUZENIE
(Balkan Association) (1931 -1934)
After establishing the Initiative
Committee of the independent progressive groups, in April 1931 they
held the First Congress of all the
progressive Macedonian groups
that united in the Macedonian
People’s League. As a result of
the awakening of the Macedonian
consciousness, on 1 June 1931 the
“Balkansko z(s)druzenie” newspaper appeared as an organ of the
Macedonian People’s League in
America whose seat was in Detroit,
as a continuation of “Makedonski
bilten.” It was published till 1934.
SOZNANIE (Knowledge)
(1932-1937)
This newspaperwas an organ of
the Bulgarian branch of the Communist party in USA, and it also
included Macedonian progressive
immigrants. It appeared in Detroit
on 15 December 1932 and came
out every Friday. Printing stopped
Kontra
on 29 October 1937, and it was
replaced by the “Narodna Volja”
(People’s Wish) newspaper as an
expression of the progressive Bulgarian and Macedonian immigrants
in USA and Canada.
TRUDOVA MAKEDONIA
(Labor Macedonia) (1934-1937)
One of the most significant
newspapers of the Macedonians in
USA was Trudova Makedonia. The
first edition appeared in Detroit in
1934 as part of the MAF’L and was
published until October 30,1937.
The motto of the newspaperwas:
“Forthe rights of self determination
of the Macedonian people, including the right to separate into an
independent political unit; for liberated Macedonia of the labors!”
NARODNA VOLJA
(People’s Will) (1938-1944)
The first edition of this newspaper was published in Detroit
in 1938. It was published once a
week in the Cyrillic alphabet with
a large part of the materials being
published in the regular articles in
English. Afterthe constitution of the
People’s Republic of Macedonia
numerous texts were published in
the Macedonian literary tongue.
The “Narodna Volja” newspaper
was published as an organ of the
MANS till 1944, usually consisting
of six pages and a total of 127 editions.
NOVO VREME (New Age)
(1934-1944)
The “Novo vreme” newspaperwas published in Toronto in 1934
at the time of the foundation of the
Macedonian - Canadian People’s
League (Makedonsko-kanadski
nanden sojuz- MKNS) as its organ. The contents of this newspaperwere identical to the contents
of the “Narodna volja” newspaper.
The aims and objectives of the
MANS in USA were also identical to the aims and objectives of
MKNS in Canada.
39
ILUSTRIRANA REVIJA ZA ISELENICITE OD
Makedonija
Kontra
DO G. MARTIS NIKOLAU, EKS-MINISTER NA SEVERNA GRCIJA
SOZDAVAWETO NA
SAMOILOVOTO CARSTVO
O
Diogenes
bnovuvaweto na vizantiskoto ropstvo vo Makedonija
be{e te`ok udar i za Slavomakedoncite. Obvineti za
sorabotka
tka so Bugarite, lo{o gledani poradi nivnata
ivnata privrzanost kon slovensloven
skoto Evangelie i liturgija, pa i poradi
nivnata poddr{ka na bogomilite, Slavomakedoncite se najdoa vo mo{ne te{ka
polo`ba, skoro nepodnosliva.
Li{eni od site prava i slobodi, optovareni so te{ki dr`avni danoci, a i
so tristruki crkovni dava~ki ili, nakuso, svedeni na nemislosrdno feudalno
ropstvo, Slavomakedoncite se krenaa na
vostanie protiv Vizanticite pod rakovodstvoto na ~etvoricata bra}a: Mojso,
David, Aron i Samoil,
sinovi na brsja~kiot
knez Nikola (od ermensko
poteklo).
Slavomakedonskite
vostanici ja oslobodija Makedonija i
proglasija slobodna
slavomakedonska
dr`ava, so prestolnica Edesa (Voden).
Vo tekot na borbata, Mojso i Aron
zaginaa od strana na
Vizanticite. Potoa
Davida go ubi brat
mu Samoil vo edna
raspravija
okolu
prestolot, a poradi
negovata provizantiska politika. Taka
„tetrarhijata” se svede na monarhija na
Samoil, koj ja prodol`i borbata protiv
Vizantiskata imperija.
Po nekolku neosporni pobedi, Samoil gi zazede: Tesalija, Grcija, Srbija
(Ra{ka), Zeta (Crna Gora), Bugarija i
Bosna i Hercegovina, kako i cela Dalmacija i Hrvatska. Samoilovata dr`ava
se prostira{e od Jadranskoto do Crnoto
More i od Dunav do Egejsko More i centrapia Grcija. Negovata prestolnina
Prespa be{e zameneta so Ohrid, svetiot
grad na Slavomakedoncite.
Vojnata pome|u Vizantiskata im-
40
perija i Samoilovoto carstvo potraja
37 godini bez prekini. Vo po~etokot na
9. vek, voenata sre}a se svrte na stranata od vizantiskiot imperator Vasilij
Vtori -„Makedonec”. Vo 1014 godina
carot Samoil be{e ispratil edna vojska
vo Solun, koja be{e razbiena od vizantiskata armija. Edna druga vojska, pak,
od Slavomakedonci, predvodena li~no
od carot Samoil be{e iznenadena i
zaokru`ena vo tesnecot Klidion (klu~)
na planinata Belasica od dve vizantiski armii, od koi ednata be{e predvodena
od imperatorot Vasilij Vtori, a drugata,
pak, be{e komanduvana od netoviot arhont na Salonika (Solun). Vojskata na
carot Samoil be{e isklana i po zapoved
od pobeditelot Vasilij Vtori im bea izvadeni o~ite na 14 iljadi zarobenici,
a samo na sekoj stoti vojnik mu be{e
ostaveno po edno oko, za da mo`e da go
vodi negoviot odred do prestolnicata
na Carsamoilovoto carstvo.
Sredbata na Samoil so negovata oslepena vojska be{e vo Pelagonija, zad
planinata Babuna. Po viduvaweto na oslepenata mu vojska, stariot car Samoil
prepukna od `alost.
Vojnata prodol`i. Rasipaniot imperator Vasilij Vtori im dele{e tituli „patricii” na slavomakedonskite
feudalci. Toj duri mu go veti prestolot na carot Samoil na Ivan Vladislav, bratu~ed na noviot kral Radomir
Gavril, pod uslov da go ubie Radomira.
No i po toa gnasno ubistvo, padna redot
li~no na ubiecot Ivan Vladislav. Taka
vizantiskiot imperator Vasilij Vtori
- „Makedonec” go razurna makedonsko slovenskoto carstvo na carot Samoil vo
1018 godina i go pretvori vo urnatini.
Vo Va{eto propagandno delo „Falsifikuvaweto na istorijata na Makedonija”, Vie, gospodine Martis, go
zabele`avte i ova: „[to se odnesuva
do Samoil, toj be{e eden bugarski car.
Zaradi takviot rezon, dodu{a, i imperatorot Vasilij Vtori,
koj go sma~ka Samoila,
ostana poznat vo istorijata kako „Vasilij
Bugaroubiec”.
Inaku toj bi se narekol
„Makedonoubiec”.
Gospodine Martis,
i toa e akt na falsifikuvawe na istoriskata
vistina, se razbira, za
politi~ki celi, za{to
istorijata na Vizantija ja pi{uvaa Grci
ili grkofili Vizantici, koi nikoga{ ne
ja ka`aa vistinata za
Slavomakedoncite.
Na
vizantiskiot
imperator
Vasilij
Vtori koj mu go dade
prekarot „Bugaroubiec”, ako ne toj samiot so aplauz na negovata kamarila
i na negovite istori~ari - naemnici?
Taa titula e sosema la`na, gospodine
eks-minister na „Gr~ka Makedonija”!
A potoa, nema nikakvo somnevawe deka
vizantiskiot imperator Vasilij Vtori
be{e vistinski ubiec na Slavomakedoncite. Navistina, vo Makedonija toj ne
be{e ni{to drugo od eden „Makedonoubiec”, a vo nikoj slu~aj nekakov „Bugaroubiec”, bidej}i vistinskoto `ari{te
na vostanieto be{e Makedonija, od koja
{to Bugarite bea porano is~isteni od
armiite na stratezite na imperatorot
Jovan Cimiskie, kon 971-972 godina.
Proteranite Bugari ne se vra}ale vo
Makedonija da ja oslobodat svojata tatkovina Bugarija! Ako sakale Bugarite da
se krenat na oru`je protiv vizantiskiot
jarem, tie mo`ea da organiziraat svoe
vostanie vo Bugarija, a ne vo Makedonija. Toa e sme{no, zar ne?! Bidej}i epicentarot na vostanieto be{e Makedonija, toa se odnesuva samo na Makedoncite.
Zo{to bi se odnesuvalo toa na Bugarite
koga tie bea samo vremeni okupatori na
Makedonija? Vistina e deka i Bugarite
podocna zedoa u~estvo vo vostanieto na
Slavomakedoncite, pa poradi toa Vasilij Vtori ne gi po{tedi i Bugarite od
pokoli, no ovoj pat Bugarija be{e samo
edna periferna provincija na Samoilovoto carstvo, pa borbite bea kratkotrajni. Zatoa i masakrite tamu bea pomali.
Najkrvavite borbi i pokoli vo
vremeto na ovaa vojna od 37 godini se
odigraa na makedonska zemja. Zatoa najgolemata `rtva bea Makedoncite. Zo{to
imperatorot Vasilij Vtori - „Makedonoubiec” be{e nare~en „Bugaroubiec”, a ne „Makedonoubiec” ili barem
„Slavomakedonoubinc”?
Odgovorot na toa pra{awe e prost.
Imperatorot Vasilij Vtori, isto taka,
be{e Makedonec. E, pa, kako sakate Vie,
eden Makedonec da bide nare~en „Makedonoubiec”? No vo {to be{e rabotata?
Se rabote{e za izopa~uvawe na istoriskata vistina.
Za imperatorot Vasipij Vtori da
bide nare~en „Bugaroubiec”, toj li~no
i negovata kamarila, vo soglasnost so
negovite istori~ari - naemnici, gi
prekrstija Slavomakedoncite vo „Bugari”, kako {to se pravi i denes. I toa
e protiv istoriskata vistina. Ama kako
mo`ea da gi pobugarat Slavomakedoncite, i toa poradi edna kusa okupacija
na Makedonija od strana na Bugarite i
deka Slavomakedoncite nemaa ni{to
zaedni~ko so turanomongolskata rasa na
Bugarite od Presijan i Boris Prvi, ~ii
boljari seu{te si zboruvaa na nivniot
dijalekt, na „prabugarski jazik”, koj ne
be{e slovenski idiom.
Za nas, novite Makedonci, rabotata
e jasna. Imperatorot Vasilij Vtori, koj
se smeta{e za `iv bo`ji „namesnik” na
Zemjava, mo`e{e da pravi se {to saka{e,
ne samo da gi prekrsti Slavomake-doncite vo Bugari, ami i da gi izistrebi.
Toj be{e apsolutisti~ki imperator i
si ja pi{uva{e istorijata kako {to
saka{e.
Imperatorot Vasilij II i negoviot
patrijarh ne im priznavaa pravo na
Slavomakedoncite da se nare~at „Makedonci” i pokraj toa {to tie `iveeja vo
Makedonija skoro pet veka. Naprotiv,
tie gi krstija za „Bugari” vrz osnova na
edna kusa okupacija na Makedonija od
strana na bugarskite kanovi.
Vizantiskite imperatori i patrijarsi
gi priznavaa Slavomakedoncite za „svoi
deca” samo toga{ koga
tie }e zboruvaa na
gr~ki jazik i da ja
slu{aat bogoslu`bata
od gr~koto Evangelie.
Toa se praktikuva do
dendenes, t.e. i po
1400 godini `iveewe
na Slavomakedoncite
vo Makedonija. Ova
ne{to e neverojatno,
no, za `al, e vistina,
gospodine eks-minister na „Gr~ka Makedonija”. Megapogrcite od 20. vek, isto
kako Vizanticite na
imperatorot Vasilij
Vtori od 10. vek na novata era, gi prekrstija Slavomakedoncite
vo „makedonski Bugari”. I toa zo{to?
Toa e sosema prosto.
Za da ja opravdaat
„generalnata ~istka”
na Slavomakedoncite
od nivnata tatkovina
Makedonija, vo koja
nivnti prededovci
`iveeja 14 veka, a
potoa da go opravdaat
makedonskiot genocid i kolonizacijata
na Egejska Makedonija protiv voljata na
makedonskiot narod.
Ete zo{to, gospodine Martis, nie
novite Makedonci ne gi priznavame
ni izopa~uvawata na makedonskata istorija, nitu pak gr~kite {pekulacii
so sudbinata na makedonskiot narod, a
u{te pomalku mo`eme da se pomirime so
nezakonskite akti na golemogrcite vo
vrska so totalnata elinizacija na Makedonija, za{to toa be{e izvedeno, prvo,
protiv voljata na makedonskiot narod;
vtoro, toa be{e realizirano so prinuda vrz osnova na zakonot na posilniot
i so site sredstva na gr~kata dr`ava
(propaganda, crkovna i „civilizatorska denacionalizacija”, so voena okupacija prosledena so akti na makedonski genocid, so predomisleno prisilno
i masovno isteruvawe na Makedoncite
od Egejska Makedonija) i treto, so edna
kolonizacija bez primer vo istorijata
na Makedonija, koja podrazbira naseluvawe na preku eden milion Grci i grkomani od Grcija, Mala Azija i Isto~na
Trakija.
Site gr~ki teorii vo vrska so makedonskiot problem bea i ostanaa la`ni
i zlonamerni za{to tie imaa samo edna
cel: prisilno zagrabuvawe na Makedonija, prinudna emigracija, istrebuvawe i
Kontra
asimilacija na makedonskiot narod.
Taa e neospornata vistina {to Atina
ja krie od civiliziraniot svet preku
svojata propaganda. Me|utoa, eden den
taa vistina }e izleze na videlo.
NEKOLKU ZBORA I ZA DRUGITE
VOSTANIJA NA MAKEDONCITE VO SREDNIOT VEK
Vo srediniot vek ima{e niza vostanija vo Makedonija, me|u koi bea: vostanieto na Slavomakedoncite vo 1040
godina pod rakovodstvo na Petar Deljan, Pobunata vo Larisa vo 1066 godina,
vostanieto na \or|i Vojteh i Konstantin
Bodin od 1072 godina.
Vostanieto pod rakovodstvo na Petar
Deljan izbuvna zaradi surovoto ugnetuvawe i nemilosrdnoto ograbuvawe. Kako
nekakov bran od uragan makedonskite
vostanici gi izbrkaa Vizanticite od
Makedonija, podignuvaj}i go istovremeno na pobuna i naselenieto na Srbija, Ilirija, Bugarija i Epir. Vo oslobodeniot Belgrad Petar Deljan be{e
proglasen za car. Edna armija od 40
000 vostanici pod komanda na princot
Alusijan, vnuk na Arona, bratot na carot
Samoil, be{e ispraten vo Solun, prestolnicata na Makedonija. Impertorot
Mihail ^etvrti za malku kurtuli od
plenuvawe, kriej}i se niz gradot. Okolu
41
ILUSTRIRANA REVIJA ZA ISELENICITE OD
Kontra
15 000 makedonski vostanici vlegoa vo prestolnicata,
no poradi predavstvoto na
Alusijan, nimi im be{e prekinata vrskata so pozadinata, pa
site bea isklani od strana na
branitelite na gradot.
Malku podocna, za vreme
na edna gozba, Alusijan go oslepi carot Petar Deljan i im
se predade na Vizanticite.
Oslepeniot car Petar Deljan
be{e zaroben i so mnogubrojnata negova zarobena vojska
be{e odveden vo vizantiskata
prestolnica.
Imperatorot
Mihail ^etvrti kako pobednik vleze vo Konstantinopol
vo 1041 godina.
I pobunata vo Larisa od
1066 godina be{e zadu{ena od strana
na vizantiskata naemni~ka vojska. I
ovoj pat predavstvoto odigra va`na
uloga vo zadu{uvaweto na pobunata. So
vostanieto na Gorgi Vojteh i Konstantin
Bodin od 1072 godina be{e oslobodeno
Skopje. Vo Prizren princot Konstantin Bodin be{e proglasen za car. No i
pokraj zna~ajnite uspesi vo prvo vreme
i ova vostanie be{e vo krv zadu{eno.
Slavomakedoncite bea izlo`eni na nepodnoslivi stradawa. Me|utoa, tie nikoga{ ne se pomirija so ropstvoto pod Vizanticite i na drugite zavojuva~i {to
se smenuvaa edni po drugi: Bugarite,
Latinite, Srbite i na krajot Turcite Osmanlii.
MAKEDONIJA POD TURSKO ROPSTVO
(1371-1912)
Neposredno pred turskata naezda
Makedonija, Bugarija, Albanija, Epir i
eden dobar del od Grcija se nao|aa pod
srpska dominacija. Carot Du{an vo 1346
godina se krunisa za „car na Srbite i
kral na Bugarite i Grcite”. Toj sonuva{e
da go zazeme Carigrad za da go zameni
imperatorot na Vizantija. Me|utoa, vo
vremeto na eden pohod protiv Turcite,
so cel da gi protera od Balkanot, vo
1355 godina, be{e otruen vo Serez pred
da gi sretne aziskite osvojuva~i. Negovoto mnoguetni~ko carstvo se raspadna
na nekolku kralstva, kne`evstva i despotstva.
Turcite gi koristea gra|anskite vojni vo Vizantija, kako i antagonizmot na
hirstijanskite narodi na Balkanot. Tie
ja pottiknuvaa kavgata na ednite protiv
drugite, spremaj}i im na site pogibel.
Po pa|aweto na Edrene vo 1360 godina, Turcite ja zagorzija Makedonija,
kaj{to upravuva{e kralot Volka{in i
negovite bra}a, despotot Ugle{a i vojvodata Gojko. Vo borbata na Marica vo 1371
godina Turcite odnesoa pobeda. Kralot
Volka{in, stana kral i turski vazal. Toj
mora{e da mu pla}a danok na turskiot
42
sultan Murat Prvi i da ja pomaga turskata armija vo nejzinite zavojuva~ki
borbi. Po negovata smrt vo Rovinskata
borba vo 1395 godina pome|u Turcite
i vla{kiot vojvoda Mir~e, Makedonija
stana sostaven del na Turskoto carstvo.
Novite gospodari na Makedonija bea
mo{ne surovi. Tie gi istrebija makedonskite velika{i i gi razgrabaa nivnite
zemji i drugite imoti. Makedonskite
selani bea dovedeni vo te{ko ropstvo
kako nikoga{ do toga{, tie postanaa
„turska raja” („stado od hirstijani”).
Osmanliite sobiraa raznovidni danoci, gi grabea najubavite makedonski
devojki i gi odveduvaa vo haremite na
turskite pa{i, agi i begovi.
Za Makedoncite najte`ok be{e danokot vo krv. U{te od vladeeweto na
sultanot Orkan (1326-1359) Turcite Osmanlii im gi odzemaa na hristijanite
najzdravite deca od 6 do 10-godi{na
vozrast i gi vodea vo Bursa, Edrene i
Carigrad, kade {to gi potur~uvaa i gi
podgotvuvaa za jani~ari.
Jani~arite („nova vojska”) bea sultanska garda, famozniot turski topuz i
jatagan, pred koi se urivaa site prepreki {to se ispre~uvaa na turskite osvojuvawa. So taa „jani~arska falanga”
Turcite Osmanlii sozdadoa edna od najgolemite imperii na sredniot vek so
sistem na aziska tiranija, kakva {to ne
poznava{e istorijata.
Turskiot jarem be{e nepodnosliv.
Poradi toa Makedoncite ~esto krevaa
buni ili vodea gerilska borba vo petipolvekovnoto tursko ropstvo. Povremeno turskite sultani bea prinudeni
na nekoi makedonski pokraini da im
priznaat nekoj vid avtonomija, vo koi
aramba{ite i serdarite igraa uloga na
pokrainski gospodari.
Makedonija postana cel od prv red
na Turcite, bidej}i se nao|a{e sosema
blizu do Carigrad (Istambul), do srceto
na Turskata imperija. Za da gi zacvrstat
svoite pozicii, turskite sultani sonuvaa da ja potur~at Makedonija. No kako?
Makedonija
Prosto, so masovni kole`i na Makedoncite, so nasilno islamizirawe
na hristijanskoto naselenie i so pozasileno nasepuvawe na Makedonija
so turski plemiwa od Centralna
Azija.
Eden od najsvirepite turski sultani be{e sultanot Selim Prvi, sin na
sultanot Bajazit Vtori, koj vladee{e
vo po~etokot na 16. vek. Sultanot Selim Prvi, nare~en „Javuz” - „Grozen”,
koj naredi da se pogubat site negovi
rodnini koi mu izgledaa opasni za
negoviot prestol, podgotvil plan za
istrebuvawe na site hristijani od
negovoto carstvo, vo prv red na Makedoncite za{to se se}ava{e na nivnoto vostanie od 1495 godina koga negoviot tatko, sultanot Bajazit Vtori,
be{e ja potopil so krv Makedonija.
MAKEDONSKI VOSTANIJA
VO VREMETO NA TURSKIOT JAREM
(1371 - 1912)
Skoro site pobuni na makedonskiot
narod zavr{uvaa so turski krvavi masakri vrz makedonskoto naselenie. Turcite nikoga{ ne zboruvaa za nivnite
pokoli na hristijanskite narodi, koi
bea smetani za „turska raja” odnosno
za „stado”. Tie se izveduvaa kako poslednite masakri na Ermencite vo 19151916 godina, koga zaginaa 1 500 000 do
2 000 000 Ermenci.
„Turskata no}” od pet i pol veka vo
Makedonija im stavi debel prekriva~
na turskite masakri praveni vo Makedonija.
Makedoncite zedoa vidno u~estvo vo
Albanskoto vostanie pod rakovodstvo
na Georgie Kastrioti, nare~en „Skenderbeg”, vo vremeto od 1444 do 1468 godina. No i pokraj nekolkute pobedi nad
Turcite, toa vostanie na krajot be{e vo
krv zadu{eno. Toga{ cela Zapadna Makedonija be{e opusto{ena od Turcite.
MAKEDONSKOTO VOSTANIE OD
1495 GODINA
Makedoncite samo {to razbrale za
planot na francuskiot kral Karlo Osmi,
gospodarot na Neapol, deka se gotvel
da ja oslobodi Vizantija, se krenaa na
op{to vostanie protiv Turcite, so cel da
i go olesnat napreduvaweto na negovata
osloboditelna armija niz Makedonija.
Me|utoa, edna zavera na italijanskite
knezovi pomognata od Rimo-katoli~kata
crkva, go spre~i francuskiot kral Karlo Osmi da se prefrli na jadranskiot
breg. Turcite izlegoa od nivnite tvrdini na Solun i Carigrad i ja pominaa
Makedonija so kole`i na Makedoncite.
Toa vostanie na krajot be{e vo krv
zadu{eno Toga{ cela Zapadna Makedonija be{e opusto{ena od Turcite.
Spomen
NAVRA]AWA KON VASIL APOSTOLOV IKONOMOV
D
enovive, vnukot na makedonskiot znamenit deec Vasil
Apostolov Ikonomov, Vasko
Poposki, mi dostavi zna~ajni
podatoci od biografijata na dedo si.
Vasko Poposki e roden vo Lazaropole
1928 godina, kade {to go pominal detstvoto pokraj svojot dedo Vasil, koga seloto
broelo 1000 ku}i, koga imalo Op{tinski
centar, pazar, lekar i apteka. Vasko se
preselil vo Skopje, koga go zapo~nal svoeto {koluvawe vo 3 klas gimnazija. Spomenite za dedo mu gi nosi neskrieno toplo
do denes. Rabotel kako u~itel, novinar,
op{testven slu`benik. Toj e avtor na 19
izdadeni romani i tvore{tvoto e negova
postojana preokupacija.
Makedonskiot deec i avtor Vasil Apostolov Ikonomov e roden na 6 maj 1848 godina vo Lazaropole. Vo makedonskata istorija e poznat kako makedonski u~itel,
pe~atar, preveduva~, folklorist, kaligraf i crkoven pevec. Vo sredinata bil
poznat kako Vasilko Poposki. Lazaropole
so Mija~ijata bile povrzani so Sveta Gora,
Sveta Pre~ista, Sveti Jovan Bigorski, so
ugled vo zografskata i kpopani~arskata
tradicija.. Ne e slu~ajno {to od ovaa makedonska oblast proizlegle poznati zografi,
ikonopisci, kopani~ari, kalu|eri. Ovde
bila sozdadena i biografijata na \ur~in
Kokaleski, koj sorabotuval so dedo mu na
Vasil Ikonomov- Martin Dimkovski. Od
ova selo proizleze i Anatolij Zografski,
koj vo 1838 godina vo Solun go objavi prvoto bukvar~e za makedonskite u~ili{ta.
Inaku Vasil Ikonomov poteknuva od
rodot Dimkovci, koi gi smetaat i kako
osnova~i na Lazaropole. Bidej}i od ovoj
rod proizlegle mnogu sve{teni lica, go
dobiva prezimeto Popovci, koe ostanalo
vo familijarnata tgradicija do denes.
Prviot sve{tenik od crkvata „Sveti \
or|ija” od 1841 godina, Martin Dimkovski,
mu bil dedo na Vasila. Tatko mu na Vasil
se vikal Apostol Poposki, koj se zanimaval so trgovija. Vo edno patuvawe Apostol
bil ubien od aramii, a nabrgu umrela i majka mu Rista. Za maliot Vasil se gri`ele
strikovcite, posebno se gri`el negoviot
striko popot Kostadin. Prvoto obrazovanie Vasil go dobil od dedo mu Martin
Dimkoski, koj bil i u~itel i sve{tenik vo
seloto. Nastavata vo crkovnoto u~ili{te
ja vodel na makedonski jazik, a crkovnata
slu`ba na crkovnoslovenski. Popot Kostadin mu ja vsadil qubovta kon narodniot jazik i bit. Popot Kostadin go imal
prezimeto Ikonom, koe go prezel potoa i
negoviot vnuk Vasil.
Gr~kite vladici Antim i Kalinik
vr{ele gr~ka propaganda, osobeno vo
Mija~ijata. Eden den vladikata Antim
dopatuvakl od Debar vo Lazaropole i
uspeal da go ubedi popot Kostadin da mu
go dade vnukot Vasil, da go {koluva vo Gr-
Prof. d-r
Vera Stoj~evska Anti}
cija. Po zavr{enoto {koluvawe vo Grcija
namerite na gr~kiot vladika ne se ostvarile. Vasil mu se sprotivstavil da bide
nazna~en za gr~ki u~itel vo Lazarople, so
obrazlo`enie deka vo ovoj kraj nema nitu
edna gr~ka familija. Me|u niv nastanala
ostra raspravija, no Vasil ne popu{til.
Interesno e deka nema to~ni podatoci
kakvo {kolo zavr{il Vasil vo Grcija, no
najverojatno e nekoja visoka Duhovna akademija, bidej}i kaj nego se otkrieni visoki kaligrafski spsobnosti, poznavawe na
crkovnoto peewe.
Vasil Ikonomov znae pokraj gr~ki
jazik i srpski, bugarski, ruski, albanski,
romanski, turski. Se javuva kako golem
poliglot, bez da mu dava poseben akcent
na o~evidnata jazi~na verziranost. Se
slu`el i so franscuskiot jazik. Svoeto
obrazovanie, pokraj vo Lazaropole i Grcija, go formiral i vo: Braila –Romanija,
Ploe{ti, i na drugi mesta. U~itelstvuval
kako egzarhiski u~itel vo Lazaropole. No,
pri posetata na eden revizor od Egzarhijata e konstatirano deka Vasil gi u~el
decata „na lokalen jazik”, zaradi {to po
kazna bil ispraten vo zafrlenoto selo
Beli~ica. Po ova sleduvalo pismo od 120
lazaropolci:„Na{a `elba e bezdrugo da
bide nazna~en za idnata godina na{iot
biv{ u~itel Vasil Ikonomov od kogo {to
sme krajno blagodarni, bidej}i vo negovoto 22-godi{no prestojuvawe kako u~itel
vo na{evo selo, site od 40-godi{na vozrast ponadolu, od nego sme pismeni...”
Vasil bil vraten, no nabrgu povtorno dobil otkaz, zaradi negoviot stav za posebnosta na makedonskiot narod, so {to „go
vodi naselenieto kon gibel.” ^estopati
bil apsen i nosen vo Debar. Kaj Turcite
bil kleveten deka e ruski ~ovek, bidej}i
kontaktiral so ruskiot konzul vo Bitola
i imal ruski knigi. Zaradi ovie torturi
zaminal vo ki~evskiot manastir „Sveta
Pre~ista”, kade {to rabotel i kako u~itel
vo manastirskoto u~ili{te. Na 13 avgust
1871 godina na Kongresot na egzarhiskite
u~iteli vo Prilep, se istaknal so barawe
pe~atewe na u~ebnici na maj~iniot makedonski jazik, bidej`i Makedonija bila
preplavena od bugarski, srpski i gr~ki
pomagala.
Vasil Ikonomov pasionirano sobiral
folkloren materijal. Vo 1893 godina vo
pe~atnicata na Kosta [ahov „Makedonija”
vo Sofija, se pojavila negovata Zbirka
pesni od Zapadna Makedonija, so 162
stranici i 275 pesni i obi~ai. Za nea se
javija 754 pretplatnici od site delovi na
Makedonija.
Vtorata zbirka e objavena vo Solun vo
1895 godina so naslov : „Staronarodni
pesni i umotvorbi od Debarsko, Ki~evsko i
Ohridsko”, koja do`ivea i do`ivuva brojni
nau~ni sintezi vo folklornata tradicija
na Makedonija.
Vasil Ikonomov sostavil monografija
za gradot Ki~evo. Ja posetil Sveta Gora i
napi{al „Kratko opisanie na svetogorskite manastiri”. So prestojot vo BrailaRomanija se istaknuva so izdava~kata dejnost, kako i so komponirawe na duhovni
pesni. Posebna izdava~ka dejnost projavil
i vo Solun, so duhovna bibliska sodr`ina.
Vo Solun imal sopstvena pe~atnica edna
cela godina, smestena vo stara evrejska ku}
a. No, otkako se pojavil eden zbornik so
komitski pesni, bil nakleveten kaj turskata vlast i moral da se skrie vo ^agadinsko,
kaj Vasil ^olan~eski.
Vo 1886 godina Vasil Ikonomov so eden
ohri|anec i eden bitol~anec se na{le vo
Peterburg. Kade {to ostanale 15 dena. Gi
primil ruskiot patrijarh i im podaril rekviziti za crkvata „Sveti \or|ija” vo Lazaropole. Kako i dve kambani. Tie bile primeni i od ruskiot imperator Nikolaevi~.
Vnukot na Vasil Ikonomov raska`uva
i za patuvaweto na dedo mu vo Albanija,
so cel krevawe zaedni~ko vostanie protiv Osmanliite. Se sretnal so albanskiot
prvenec Mali~ Zajnela i na{le zaedni~ki
jazik, so barawe na Vasila: „Bugarija da
si e sama, Makedonija sama, Albanija sama,
Srbija sama i Grcija sama, nezavisni edna
od druga...”
Negovata istorija e navistina bogata.
Vo 1918 godina srpskata vlast go osuduva
zaradi „{irewe bugar{tina”, no uspeal
da se spasi od te{kata kazna. Se zasolnil vo manastirot „Sveta Pre~ista” i go
prodol`il svojot tvore~ki vek. Po~inal
na 4 juni 1934 goidina, ostanuvaj}i na
svoite ideali, a negoviot vnuk Vasko Popovski denes ova go potvrduva, istaknuvaj|i
go i ovoj nastan:
Na edna proslava na denot Ilinden
vo Lazaropole kaj dedo mu do{le gosti od
Vladata vo Belgrad i mu ponudile penzija.
Vasil im rekol deka ne saka srpska penzija. Gostinot mu rekol:„A ako ti dadat
Bugarite?” Vasil mu odgovoril:„Ako mi
davale Bugarite jas }e si ostanev vo Sofija, a ne vo Lazaropole. Jas rabotev samo
za Makedonija i ne sakam penzija nitu od
Bugarija, nitu od Srbija. ]e dojde vreme i
na{eto petle }e propee!”
43
ILUSTRIRANA REVIJA ZA ISELENICITE OD
Makedonija
Dva prsta
ZBOGUM NA REPUBLIKA MAKEDONIJA!?
No problemot e {to mandatarot
vo na{iot slu~aj (ON) nema dovolno
mo} za da nametne re{enie (nema
„muskul”) i toa ja ostava Grcija vo
odlu~uva~ka pozicija. Taa mo} Grcija
ja ima i nadvor od ovie pregovori. Za
da se promeni toa, dvete strani treba
da se soglasat na arbitra`a, a ne na
medijatorstvo. Ottuka, ovaa „strategija” e osudena na propast i mora da
se promeni.
Mo`ebi Vladata vo presmetkite
go voveduva izdol`enoto vreme kako
pozitivna strana. I Zartman bi se
slo`il deka „samo vremeto gi re{ava
konfliktite”, ama dodava „no na
vremeto mu treba pomo{“. Toa pretpostavuva deka vistinskiot moment za
zrelosta na konfliktot koincidira so
percepcijata na zaedni~ka bolka {to
involviranite strani ja trpat kako
direktna posledica na nere{eniot
konflikt. Dodeka za Makedonija
bolkata e seprisutna, Grcija ima
zna~itelno pogolem imunitet, a nema
indikacija, nitu pri~ina za promena.
Zatoa, izmenite vo „strategijata” mora
da se napravat vedna{.
Odnesuvaweto na Grcija e klasi~en
primer za politika na mo}. Nezavisnosta na Makedonija i zakanata
{to (samo) Grcija ja predvide, be{e
vmetnata vo problemite {to se od
nacionalen interes. Kako pomo}en
protivnik, ima konstantna strategija, koja zemjata ja stava vo udobna
pozicija, povremeno i donesuva nekakvi uspesi i ne e verojatno deka balansot na mo} }e se smeni vo bliskata
idnina. No pri~inata poradi koja
ovaa uloga na „silexija” nema da go
producira kone~noto re{enie e objasneta so kritikata na vakviot metod na re{avawe konflikti. Taa veli
deka takvoto prisiluvawe sozdava odbivnost kaj drugata dr`ava, inspirira
dopolnitelno ~uvstvo za potreba od
nezavisnost i sloboda i toj pritisok
se prenesuva na voda~ot. Izrazeniot
nacionalizam vo Makedonija, a bi rekol i onaa „antikvizacija”, e produkt
na ovie nametnati frustracii. Sepak,
mo`eme da pretpostavime deka ovoj
pristap kon problemot nema da bide
promenet zatoa {to Grcija ja ima
vistinskata strategija za dobivawe
maksimum od procesot s$ dodeka dvete
strani ne gi redefiniraat strategiite i se donese kone~no re{enie. Zatoa potrebata za inicirawe promena
le`i kaj makedonskata strana.
Nekolku tehniki se isprobaa
vo razgovorite. Sli~ni ~uvstva na
neudobnost kako onie {to se posledica na praktikuvaweto na gr~kata mo}
se pojavuvaat i so obidot za simultaciono ispra}awe poraka za nagrada i
kazna. Nagradata ja gledame vo povremenite ponudi za finansiska pomo{
od strana na Grcija po re{avaweto
na problemot, nasproti kaznata za
blokirawe na integrativnite procesi na Makedonija. Ova potsetuva
na strategijata na amerikanskata administracija za mo`no re{enie na
nivniot problem vo Vietnam. Nagrada od 1 bilion amerikanski dolari
nasproti kaznata, koja ima{e fatalni
posledici. Obidot ne do`ivea uspeh
poradi toa {to vakvata nagrada be{e
razbrana od narodot kako cini~en
obid da „bidat kupeni” od neprijatelot. Ne veruvam deka Makedonecot
razli~no go do`ivuva ovoj koncept
i zatoa uspe{no se sprotivstavuva.
Drugata tehnika {to ja upotrebi Grcija e povrzuvawe na ovoj so drugi
problemi, no ova be{e upotrebeno
vo mnogu ograni~ena smisla i tesno
povrzano so problemot so imeto. Zatoa, osven so originalniot problem,
sega se soo~uvame so „ko{ni~ka” vo
koja ima prigovor za imeto, nacijata i jazikot. Povtorno lo{a vest za
Makedonija - nie nemame kapacitet za
vakva tehnika. Odamna se otka`avme
od poddr{kata za makedonskoto malcinstvo, dokolku voop{to nekoga{
postoe{e takva. Nemame zalog {to
bi go dodale vo na{ata „ko{ni~ka”
(ekonomski, politi~ki, voen problem), za podocna toj da bide razmenet
za otstapka od Grcija. Realnosta e
deka Makedonija nema mo}.
I dodeka medijatorot od ON
ima ograni~eni mo}i za doa|awe do
re{enieto, nema ni supersila da go
sponzorira ovoj proces. Makedonija
po definicija e „sirak” vo toj pogled,
a ne zapostavena dr`ava. Ne e pravedno da se nare~eme zapostaveni od
nevnimanieto na golemite sili, zatoa
{to samo pred dve godini bevme ohrabreni od administracijata na Bu{.
Nacionalisti~ki slepo i tvrdoglavo
ostanavme odminati od strategiskiot
motiv na SAD, a sme vo is~ekuvawe na
evropskiot motiv za regionalna bezbednost. Toa mo`e da bide docna.
Zaklu~okot e mnogu ednostaven
- potrebna e strategija na reciprocitet. Dosega se isfiltriraa po~etnite
pozicii {to se pre~ka za vakviot pristap. Sega, koga se poznati „crvenite
linii”, konfliktot mo`e da se menaxira so fer i izbalansiran proces. So odzemawe na dvete strani od
ravenkata, ova e rezultatot: geografska odrednica vo imeto, erga omnes.
Jazikot i nacijata }e se makedonski
Aleksandar Mitreski
MAZNIK I POLNETI PIPERKI OMILENO JADEWE I VO BALI?!
“Pozdrav do site Makedonci vo svetot” na te~en
makedonski jazik pora~uva Vajan Subawa, poznat
turisti~ki rabotnik od egzoti~niot ostrov vo Indonezija - Bali, pri negovata minatonedelna poseta vo Pert.
Gospodinot Subawa e golem prijatel i qubitel na Makedonija kako najatraktivna zemja vo Evropa. Toj veli deka
od makedonskata kujna omileni jadewa mu se maznik i
polneti piperki. Pokraj toa, Subawa na sportski plan
ja poddr`uva i gi sledi nastapite na makedonskata
reprezentacija vo fudbal.
Pri negovata sredba so po~esniot konzul na Makedonija vo Pert, Zoran ]oseski, Subawa se interesira{e
za turisti~kite mo`nosti vo Makedonija, kako i pogolema sorabotka so Makedonija na kulturen i sportski
plan.
44
Dva prsta
HRISTOS
OD ZRZE
B
ev bukvalno vo trans, bez
preteruvaњe , koga vlegov vo
Manastirot и koga neo~ekuvano gi
vidov ikonite na Hristos od Zrze
и Bogorodica Pelagonitisa. Igumenot na Manastirot, otec Kliment
(sega vladika) zastana so svojata
beseda, se vtren~i vo moite o~i
и me praшa: Ne o~ekuvaшe da gi
vidiш ovde? Da-odgovoriv.
Mojata prva sredba so s. Zrze
и мanastirot beшe edna godina
porano. Go praшav mojot prijatel
Goce od Prilep: „Kako mo`am da
otidam do мanastirot?’’. „Сo џip,
taksi’’-re~e. Mi objasni deka kaj
s. Ropotovo треба да svrtам desno
„и posle Peшtalevo, Ostrilci, kaj
Kostinci ќe praшaш za Manastirot
za da ne bi go zgreшil patot, lesno
mo`eш da otidеш vo s. Arilevo
namesto vo s. Zrze….’’. Ja ostaviv
kolata vo seloto и peшki se upativ kon мanastirot. Ne pre~eka
иgumenot и ni ja poka`a crkvata.
Bev razo~aran. Ikonite Hristos od
Zrze и Bogorodica Pelagonitisa ne
bea tamu. Dr`avata gi odzeла и sega
se ~uvaat vo Muzejot na Makedonija,
objasni otec Kliment, sakame da gi
vratime vo Zrze .
Se vrativ vo realnosta “Gi
vratija”!-si pomisliv. Otecot gi
pro~ita moite misli и re~e: Kopii se! Нo mnogu uspeшni. Шto e
toa Tavorska svetlina-praшav. Ne
mo`ev da si zamislam, mislite ne
mo`ea da se nurnat tolku dlaboko
и da go svatat toa. Blesokot vo mojot mozok verojatno beшe samo edna
svetulka vo Zrzevskata noќ . Tavorskata svetlina beшe nedosti`na za
mojot duh, koj porasna samo tolku
kolku da mo`e da mu se voshituva
na Zrzevskite monasi koi шto
svedo~ea za postoeњeto na Gospod
и Tavorskata svetlina.
Denes koga zboruvam za Makedonski festival vo Sidnej, ne mislam deka tamu ќe ja vidam ikonata
na Hristos od Zrze, tuku…narodot
da go zaigra Makedonskoto oro и da
ja rasposteli Makedonskata kultura po Darling Harbour…Blagorodno e ~uvstvoto da se prepoznaeш
kako del od Makedonskiot narod.
Vasko Gorgievski
VO MELBURN SREDBI SO JOVANOV I FRIDMAN
ЈАЗИЦИТЕ СЕ БОГАТСТВО ШТО ЈА ПРАВИ
МАКЕДОНИЈА НАЈБОГАТА ЗЕМЈА НА БАЛКАНОТ
Na 22 mart, vo [eldon Resep{n vo Sidnej, se
odr`a otvoren forum so Viktor Fridman, profesor
po lingvistika na univerzitetot vo ^ikago i Dimitri
Jovanov, pretsedatelot na politi~kata partija na
Makedoncite vo Grcija “Vino`ito” . Profesorot
Fridman odr`a i predavawe na univerzitetot
“La Trob” za vlijanieto na makedonskiot jazik vrz
ostanatite slovenski jazici
Na pra{aweto upateno do pretsedatelot na
“Vino`ito”, kolku Makedoncite vo severniot del
na Grcija navistina se ~uvstvuvaat Makedonci, toj
odgovori: jas gi delam Makedoncite vo Severna
Grcija na 4 kategorii: Makedonci koi znaat deka se
Makedonci; Makedonci koi go zboruvaat makedonskiot
jazik i znaat deka se Makedonci, no se pravat Grci;
Makedonci {to ne znaat {to se; i 4) Makedonci koi
se asimilirani i ne ni znaat deka se Makedonci.
Jovanov potoa dodade deka ne mo`e da se znae
kolkumina navistina se ~uvstvuvaat Makedonci, edinstveno mo`e da se vidi
deka golem broj go zboruvaat makedonskiot jazik.
Dimitri Jovanov ka`a i ne{to pove}e za makedonskiot vesnik “Nova Zora”,
koj za prv pat }e bide publikuvan vo Grcija, na 1 maj ovaa godina. “Nova Zora”
}e izleguva vo tira` od 20.000 primeroci, a vo upotreba }e bide pu{tena i
oficijalnata veb strana na vesnikot – www.novazora.gr. Jovanov izjavi
deka vesnikot }e bide pi{uvan bez nikakva cenzura, na 16 strani vo- A3
format a }e bidat opfateni politi~ki, istoriski i kulturni sodr`ini. Vo
sekoe izdanie }e se pi{uva za edna li~nost od makedonskata istorija, }e ima
reporta`i od makedonskite sela, pisma od ~itatelite, mesto izdvoeno za nekoja
makedonska pesna zaedno so noti, posebna rubrika od koja }e mo`e da se nau~i
makedonskata azbuka, zborovi, gramatika, kako i drugi razni zanimlivosti.
Na forumot stana zbor i za novoformiranata fondacija “Krste Petkov Misirkov”,
vo vrska so {to Jovanov napomena deka celta za formiranjeto na ovaa fondacija
e na kulturno pole da se promoviraat vrednostite ostaveni od na{iot golem
filolog i reformator na makedonskiot standarden jazik, ~ie ime ovaa fondacija
gordo go nosi i pretstavuva. Vo ramkite na rabotniot plan na fondacijata }e se
preveduvaat knigi, }e se organiziraat seminari za zainteresiranite Makedonci
od Severna Grcija, fondacijata }e gi poddr`uva makedonskite igraorni
dru{tva, a }e u~estvuva i }e bide organizator na razni kulturni manifestacii.
Profesorot Fridman odgovori na pra{awata postaveni vo vrska so op{toto prifa}
awe i priznavawe na makedonskiot jazik vo Avstralija i svetot. Toj re~e deka kako
del od slovenskata grupa na jazici, isto kako i ruskiot, na primer, kako jazik kon
kogo se obra}ame so “ruski”, bez nikakvi dodavki i sekoj znae za koj jazik se zboruva,
isto taka treba da bide i so makedonskiot jazik, bez nikakvi sufiksi ili prefiksi.
Fridman napomena deka celta na negovata misija vo Grcija ne e da se
zalaga za otvorawe na privatni {koli po makedonski jazik na toj prostor,
tuku za makedonskiot jazik da se vovede vo nastavnata programa vo
u~ili{tata kade {to u~at Makedonci, i toa treba da bide na{ prioritet.
- Vistini ne mo`e da ima pove}e, i lingvistite, bilo kade vo svetot,
treba da u~at isto. Ima i racionalni gr~ki lingvisti, no tie se od Kipar
- se po{eguva profesorot i dodade: eden gr~ki lingvist mo`e da bide
dobar lingvist, samo ako ne go pra{a{ za makedonskiot jazik. Toj izjavi
deka duri i od akademska gledna to~ka situacijata vo vrska so makedonski
jazik vo Grcija e o~ajna i sega za sega ne veruva deka toa }e se smeni.
Inaku, profesorot Fridman odr`a javno predavawe za makedonskiot jazik, na
“La Trob” Univerzitetot, vo vtornikot, 23 mart. Na predavaweto ima{e mnogu
pomladi i postari Makedonci, i drugi nacionalnosti, a g-dinot Fridman
zboruva{e za vlijanieto na makedonskiot jazik vrz ostanatite slovenski jazici,
za potekloto, razlikite i sli~nostite, za akcentot, za makedonskite dijalekti itn.
Jazicite se bogatstvo, re~e profesorot, a tokmu toa ja pravi Republika
Makedonija najbogata zemja na Balkanot, za{to site jazici, makedonski, albanski,
srpski, romski, vla{ki - se zboruvaat slobodno.
Aneta Delevska
45
ILUSTRIRANA REVIJA ZA ISELENICITE OD
PREDJADEWE
GLAVNO JADEWE
Makedonska kujna
PE^ENO JAGNE[KO
BUT^E
Potrebni sostojki:
1 jagne{ko but~e (pribli`no 1 kg)
500 g mlad kompir
2 ~e{niwa luk
1 gran~e ruzmarin
50 g mesna ~adena slanina
maslo
belo vino
sol
crn piper
Izlupete go lukot i ise~ete go
nadol`. Odvojte gi gran~iwata od
ruzmarin, a slaninata ise~ete ja na
stap~iwa. Vo izmienoto meso, so tenok no` napravete rezovi, pa vo niv
stavete ja slaninata, ruzmarinot i lukot. Posolete i za~inete so crn piper. Vo plehot zagrejte 4 la`ici maslo
i na visoka temperatura propr`ete
go but~eto, taka {to od site strani da
razumenee. Dodajte go drugoto gran~e
ruzmarin i preostanatite igli~ki od
prvoto. Pe~ete 20 minuti vo rerna
zagreana na 180 Celziusovi stepeni. Izlupete i izmijte mlad kompir,
rasporedete go okolu but~eto i pe~ete
u{te 30 minuti. Mesoto i kompirite
~esto prevrtuvajte gi i zalevajte gi so
vino i dobieniot sok.
Potrebni sostojki:
9 belki
200 gr {e}er
250 gr kokos
6 la`ici bra{no
9 `ol~ki
200 gr {e}er
250 gr margarin
46
PALA^INKI SO SPANA]
Potrebni sostojki:
500 gr spana}
4 jajca
300 gr sirewe
250 gr {unka
bra{no
500 ml mleko
polovina la`i~ka melen kim
4 jajca
300 ml pavlaka
magdonos
maslo za jadewe
sol i crn piper
Podgotvuvawe:
KOKOS
TORTA
Makedonija
Podgotvuvawe:
Zovrienata voda vo tenxereto na
ogan ja posoluvame. Potoa vo tenxereto go dodavame prethodno is~isteniot
i izmien spana}. Go pokrivame tenxereto so kapak i ostavame spana}ot
da se obari. Go trgame tenxereto od
ogan. Sodr`inata ja isturame vo cedalka. Go plakneme spana}ot so studena
voda. Ostavame spana}ot da se iscedi.
Vo sad za matewe kr{ime 4 jajca. Posoluvame. Gi matime jajcata so mikser.
Neprekinuvaj}i so mateweto vo sadot
go dodavame mlekoto. Potoa vo sadot
dodavame bra{no, dodeka dobieme
Podgotvuvawe:
Testo/Kori:
Se matat belkite so {e}
erot i sokot od pola limon. So la`ica poleka se
me{a kokosot i bra{noto.
Se pe~i vo tri dela, tri kori
vo kalap za torta.
Krem: na parea se matat
`ol~kite so 200 gr.{e}er
Koga }e se oladat se dodava
izmateniot margarin ili
puter i se mati vo fina
mazna krema.
Korite malku se poprskuvaat so {e}eren sirup i se
prema~kuvaat so kremata. Se
ukrasuva tortata po `elba.
smesa so gustina kako za pala~inki.
Go isklu~uvame mikserot. Spana}ot
go stavame vo blender. Vo blenderot
dodavame od vodata vo koja se bare{e
spana}ot. Go dodavame i meleniot kim.
Izmiksanata smesa ja dodavame vo sadot za matewe. Me{ame so la`ica.
Vo tava za pr`ewe na ogan stavame maslo da se zagree. So ~etka ja namrsnuvame celata vnatre{nost na tavata. So
crpalka vo tavata stavame od smesata
za pala~inki. Otkako }e se ispr`i od
ednata strana pala~inkata ja prevrtuvame vo tavata. Ispr`enite pala~Inki
gi redime na ~Inija edna vrz druga.
Vo pogolem dlabok sad go rendame
sireweto. Vo istiot sad ja rendame i
{unkata. Me{ame so la`ica. Vo sadot
kr{ime 2 jajca. Me{ame so la`ica
dodeka smesata ne se soedini. Ognootporniot sad go poprskuvame so maslo
za jadewe. Na daskata za se~ewe ja stavame prvata pala~Inka. Ja filuvame
pala~inkata so prethodno podgotveniot fil. Gi svitkuvame kraevite za
da ne ispa|a filot. Ja svitkuvame
pala~inkata vo rolat. Istata postapka ja povtoruvame so site pala~Inki.
Pala~inkite gi redime vo ognootporniot sad. Preostanatite dve jajca
gi kr{ime vo podlabok sad. Vo sadot
ja dodavame pavlakata. Me{ame so
`ica za matewe. Magdonosot sitno go
se~kame. Ise~kaniot magdonos go dodavame vo dlabokiot sad. Posoluvame.
Me{ame so `icata. So smesata gi prelivame pala~inkite vo ognootporniot
sad. Sadot go stavame vo rerna. Pe~eme
15-tina minuti na temperatura od 250
stepeni. Go vadime sadot od rerna.
Zape~enite pala~inki gi se~eme na
par~iwa i dekorirame so ke~ap.
Antikvarnica
“MAKEDONSKA NACIJA”
- NEZAVISNO SPISANIE ZA
OP[TESTVENITE
PRA[AWA I KULTURA
EGEJSKITE
MAKEDONCI I
NIVNOTO PRAVO
NA IZGUBENATA
TATKOVINA
Delot od makedonskata eti~ka,
geografska i istoriska celina koja
pred 60 godini padna pod vlasta na
gr~kite zavojuva~i pretrpe golemi
promeni vo etni~kiot sostav na naselenieto. Do imperijalisti~kite balkanski vojni t.e. do gr~koto zavladuvawe,
makedonskoto naselenie be{e najbrojno vo ovoj del na Makedonija, koj
kako i drugite delovi na Makedonija,
ima{e predominanten slovenski karakter. Na drugo mesto po brojnost stoe{e
turskata etni~ka grupa. Koga Grcite
ja osvoija Egejska Makedonija vo nea
ima{e pet pati pomalku Grci od Makedonci. Vo cela Egejska Makedonija
toga{ ima{e samo okolu 120.000 Grci,
sobrani predimno po krajbre`nite gradovi i po pogolemite trgovski centri
vo vnatre{nosta. Nadvor od ovie gr~ki
„ostrov~iwa” - pi{uva{e na vremeto
francuskiot profesor Viktor Berar
- cela Makedonija e pokriena so eden
polip od sloveno-makedonsko naselenie. Egejska Makedonija do nejzinoto
zavladuvawe
od
Grcija na prvo
mesto bila slovenska t.e. makedonska
zemja - tatkovina
na eden narod koj
celi
trinaeset
vekovi go prestavuval groto na
nejzinoto naselenie.
Trinaeset
vekovi pretstavuvaat mnogu podolg
istoriski period
od onoj so koj eden
narod
steknuva
prirodno
pravo
da ja smeta zemjata
na koja {to `ivee
za svoja etni~ka
lulka i tatkovi-
na. Bez razlika na toa vo kakvi i ~ii
dr`avni granici se nao|ala ovaa zemja
na Makedoncite za izminatite 13 veka
taa postojano bila nivna tatkovina. Vo
nea `iveele generacii i generacii od
makedonskiot narod. (Vistina za ova
vreme i ovoj del od Makedonija pa|al
pod vlasta na sosednite dr`avi - Vizantija, Bugarija, Srbija i Turcija, no
toa {to vo Makedonija vo nekoi periodi
imalo vizantiska, bugarska, srpska ili
turska vlast, ne zna~elo deka zemjata
Makedonija bila vizantiska, bugarska;
srpska ili turska. Makedonija si bila
zemja i tatkovina na narodot makedonski, koj sekoga{ vo tekot na spomenatiot istoriski period ja naseluval so
ogromno mnozinstvo. Stranskite vladeteli na Makedonija se menuvale, no
narodot makedonski si ostanuval na
svojata rodna zemja i so toa steknal
prirodno i istorisko pravo da bide
gospodar na svojata tatkovina. Vo epohata na nacionalnata renesansa i osloboduvawe na balkanskite narodi od tur-
skoto ropstvo i makedonskiot narod po
pat na revolucioonerna borba so krv ja
napoi svojata rodna zemja samo da stane
gospadar vo nea, da ja oslobodi od dolgovekovnoto tursko ropstvo. So svojata
borba za nacionalno osloboduvawe i
za dr`avna samostojnost na Makedonija,
makedonskiot narod go potvrdi svoeto
prirodno i istorisko pravo vrz svojata
vekovna nacionalna tatkovina.
Vo ovaa borba za osloboduvawe na
svojata vekovna nacionalna tatkovina
goleam prilog dade i delot od makedonskiot narod koj po zavojuva~kite
balkanski vojni padna pod gr~ka
osvojuva~ka i ugnetuva~ka vlast. Gradot Solun, taa prirodna prestolnina
na Makedonija, be{e i prestolnina na
makedonskata nacionalna revolucija.
Vo Solun se nao|a{e sedi{teto na Centralniot komitet na Vnatre{nata makedonska revolucionerna organizacija.
Vo ovoj del na Makedonija e roden
voda~ot i ideologot na makedonskoto
revolucionerno dvi`ewe Goce Del~ev.
Sin na ovoj del
od Makedonija e i
apostolot na makedonskata nacionalna ideologija
Krste Petkov Misirkov. Vo Egejska
Makedonija
se
nao|a{e i Serskiot revolucioneren okrug, koj
(po smrtta na Goce
Del~ev herojski
i
beskompromisno ja brane{e
nezavisnosta na
makedonskoto
osloboditelno
delo protiv posegawata na bugarskiot vrhovizam.
47
Antikvarnica
ILUSTRIRANA REVIJA ZA ISELENICITE OD
Egejska Makedonija i dade na makedonskata revolucija iljadnici borci i
rakovoditeli, me|u koi i takvi krupni
revolucionerni figuri kakvi {to bea:
Pande Kla{ev, Vasil ^akalarov, Gorgi
Kr`eski, Taskata Serski, Mu{anov i drugi. Makedonskata nacionalna istorija
se kove{e i so krvta na Makedoncite od
ovoj del na Makedonija. Makedonskata
istorija vo svojot dobar del se sozdade
na teritorijata na Egejska Makedonija,
zatoa, ne samo egejskite Makedonci,
tuku i site ostanati, nikoga{ nema da
zaboravat deka Egejska Makedonija e
sostaven del od makedonskata zemja, od
makedonskata tatkovina.
[to se odnesuva do dene{nite okupatori na Egejska Makedonija Grcija
taa vo ovoj del od Makedonija ima samo
edna crna i mra~na strana od istorijata, koja se sostoi od zavojuvana, denacionalizatorski mrakobes i genocid.
Su{tina, Makedonija nikoga{ ne bila
gr~ka zemja se do balkanskite vojni
1912 1913 godina. Vo anti~kata istorija Makedonija nikoga{ ne bila
gr~ka, a naprotiv, Grcija padnala pod
vlasta na Drevnite Makedonci, koi vo
etni~ki odnos nemale ni{to zaedni~ko
so Grcite. Vo sredniot vek za vremeto
na Vizantija Makedonija vo izvesni
periodi vleguvala vo sostavot na ovaa
imperija, no istorijata znae deka Vizantija ne bila gr~ka etni~ka dr`ava
tuku Isto~no rimsko carstvo vo koe
{to gr~kiot etni~ki element pretstavuval samo eden mal del od naselenieto.
Makedonija nikoga{ porano ne bila
gr~ka zemja, Grcija nema ni istorisko,
ni prirodno pravo vrz ovoj del od vekovnata makedonska nacionalna teritorija.
Gr~kite okupatori na Egejska Makedonija znaeja deka taa ne e gr~ka zemja,
deka gr~koto naselenie vo nea e malcinstvo, a makedonskoto mnozinstvo,
48
pa zatoa tie kako osvojuva~i na tu|a
etni~ka teritorija koi {to sakaat svoeto osvojuvawe da go ovekove~at, vedna{
povedoa sprema makedonskoto etni~ko
mnozinstvo vo okupiranata teritorija
politika na nasilno iseluvawe i istrebuvawe. Vedna{ po prvata i vtorata
Balkanska vojna gr~kiot voen okupatorski re`im progoni od Makedonija
vo Bugarija iljadnici Makedonci, a
nekolku iljadi Makedonci bea ubieni
ili isklani. So ovoj genocid gr~kata
okupatorska soldateska saka{e da nasadi strav vo makedonskoto etni~ko
mnozinstvo i taka da go prinudi da bega
ili „dobrovolno” da se iseluva vo Bugarija.
Vo 1919 gadina so Versajskiot
miroven dogovor okupacijata na Egejska
Makedonija od strana na Gracija be{e
potvrdena. Gr~kite
okupatori
dobija
slobodni race za
nivnata politika na
masovno prinudno
iseluvawe na makedonskoto etni~ko
mnozinstvo.
Me|u
dvete golemi vojni
pove}e od 100.000
Makedonci
bea
iseleni vo Bugarija
po silata na konvencijata Molov - Kafandaris. Bugarija
sklu~i dogovor so
Grcija za razmena
na naselenieto, no
Makedoncite toga{
se iseluvaa vo Bugarija ne zatoa {to
bea Bugari, tuku
zatoa {to Grcija
Makedonija
gi gone{e od nivnite rodni ogni{ta
pa nemaa na drugo mesto kade da odat.
Vo istoto vreme nekolku desetini iljadi Makedonci od Egejska Makedonija
pobegnaa od permanentniot gr~ki teror
so iseluvawe vo Amerika, Kanada i Avstralija.
Na rodnite ogni{ta na ovie iljadnici iseleni Makedonci gr~kata
okupatorska vlast naseli Grci od Mala
Azija. Taka, so prinudnoto iseluvawe
na Makedoncite i so kolonizacija na
gr~kiot element etni~kiot lik na Egejska Makedonija be{e izmenet vo korist na grcizmot. Nov bran od masovno
iseluvawe na egejskite Makedonci od
nivnata vekovna nacionalna teritorija nastapi na krajot na gra|anskata
vojna vo Grcija vo 1948 godina koga
okolu 50.000 Makedonci za da spasat
gol `ivot izbegaa vo Jugoslavija, Bugarija i Albanija, a potoa se rasprskaa
kako pilci po site zemji na isto~niot
blok. Denes postoi brojna emigracija
od Egejska Makedonija ne samo vo zapadnite (prekuokeanskite) zemji, tuku
i vo zemjite na isto~niot blok. Nema da
bide preterano ako na ova mesto ka`eme
deka pove}e od polovina milion makedonsko naselenie koe poteknuva od
Egejska Makedonija denes `ivee vo emigracija po meridijanite na svetot.
Ova nasilno progoneto od gr~kiot okupatorski re`im makedonsko naselenie
ja nema zaboraveno svojata makedonska tatkovina, se nema otka`ano od
svoite rodni ogni{ta i od ogni{tata
na svoite tatkovci i dedovci. Mladite
makedonski generacii vo iseleni{tvo
Egejska grobnica
Go bri{ea slovoto na
krstovite vekovni,
go bri{ea slovoto na krstovi
makedonski,
go bri{ea slovoto od kamenot
`e`ok,
od kamenot zarien v zemja,
te`ok,
nad koski - ropski imiwa
koski nedognieni,
pepel na narodot roden, na
de~iwa mali.
Koski se kopaa,
zemja se rie{e, krstovi se
kornea,
Makedonija - grobnica egejska
ispi{ana,
se bri{e{e.
O, idioti kriminalni,
potomci bo`emni nekoi na
Platona ili Aristotela!
O,
varvari
elinski
nekoi
samonare~eni,
ni mrtvite ta`ni ne
ostavivte v spokoj!
Zarem ne mo`e{e ugneten
vekovi celi v zemjata
makedonski rob,
pod kamenot studen mirno da
le`i
v dlabok mra~en
grob!
Neka. neka se praznea grobovi,
neka se bri{ea v mermer vdlabeni imiwa, godini,
neka se kornea krstovi,
makedonski neka se rieja
koski!
Ostanala pepelta ispi{ana se
ume neuni{tivo
egejsko nare~eno,
pepelta {to pa upivala
zemjatavla`na,
{to do{la od teloto,
od krvta
na narodot makedonski
crn rob,
pepelta {to ja nosi vetrot
niz zemjata
makedonska
ta`na!
O, idioti kriminalni,
potomci bo`emni nekoi na
Platona i Aristotela!
O,
varvari
elinski
nekoi
samonare~eni,
ni mrtvite ta`ni ne
ostavivte v spokoj!
O, varvari gr~ki ni mrtvite ne
ostavivte v spokoj,
na narodot stradalen moj,
no ostanaa `ivete na zemjata
razbiena, raskopana, za
sledniot ~as, za sledniot boj!
Antikvarnica
Ovie stranici si posvetuvame na golemiot broj
borci za makedonskata kauza i politi~ki emigranti vo dijasporata vo vremeto na sozdavaweto na
Socijalisti~ka Republika Jugoslavija... Golemiot
broj na Makedonci po svetot vo obidot da se obedinat,
da ja iska`at svojata misla i borba za obedinuvawe
i afirmirawe na rodinata mnogupati pokrenuvaat
izdanija koi, za `al, zavr{uvaat kako dokazen materijal za brojni presudi i osudi i kazni za makedonskiot
nacionalizam. Izdanieto Makedonska nacija {to
za`ivea vo Zapadna Evropa vo 1971 godina ostana kako
vekoven dokaz na borcite za makedonskata kauza, koi niz
pi{aniot zbor se borea za podobar `ivot vo tatkovinata, a voedno i za oroduvawe na Makedoncite {irum
svetot . Vo ovoj i vo narednite broevi ke preneseme
avtenti~ni izvadoci od Makedonska nacija.
krvno se svrzani so Makedonkata grutka
iako se rodeni po Amerika, Kanada, Avstralija ili vo zad uralskite republiki
na Sovetskiot Sojuz. Gr~kite nasilnici
okupatori se la`at ako mislat deka ispadenite Makedonci se otka`ale ili
deka nekoga{ }e se otka`at od svojata
vekovna nacionalna tatkovina t.e. od
pravoto da se vratat vo
nea. Raseaniot po cel
svet evrejski narod
se vrna vo zemjata na
Izrael posle dve iljadi godini. I kako
{to Evreite nikoga{ ne
zaboravile deka Izrael
e nivna tatkovina, taka
i ispadenite Makedonci
od Egejska Makedonija
nikoga{ nema da ja zaboravat svojata tatkovina
i eden den }e se vratat
vo nea i }e gi vozobnovat svoite rodni makedonski ogni{ta. Istorijata si odi po
svojot pat, no politi~kata situacija
se menuva. Gr~koto krvavo ropstvo ne
mo`e da bide ve~no, za{to nema ve~ni
ropstva, nema ve~ni nepravdi. ]e nastapat drugi uslovi koi }e donesat pravdini i za `estoko obespravenite egejski Makedonci koi imaat sveto pravo
da se vratat na svoite i na tatkovskite
rodni ogni{ta. Egejska Makedonija ne e
zagubena za nejzinite makedonski ~ada
e dodeka ti ja sakaat, qubat i ~eznat za
nea. Zatoa, bra}a i sestri Makedonci
od Egejska Makedonija koi `iveete vo
iseleni{tvo ne ja zaboravajte svojata
prekrasna i vol{ebna makedonska tatkovina, vospituvajte gi va{ite deca vo
qubov kon nea, napravete izgubenata
tatkovina da stane krv i meso `iv del
od va{ite deca. Krvta na apostolot od
Kuku{ proleana vrz egejskiot del od
na{ata makedonska tatkovina i koskite na na{ite tatkovci i dedovci koi
po~ivaat tamu vo stradalnata makedonska zemja, ne vikaat da se vratime nazad
na na{ite sveti makedonski ogni{ta.
Kostur~anski
(Ispeano od anonimen patriotski poet vo vrska
so gr~koto varvarsko uni{tuva{e na iljadnici
grobi{ta vo Ju`na Makedonija, koi bea oskrnaveni
posle tragi~noto cepewe i okupirawe na Ilindenska
Makedonija! Vdahnoveni od romanot na makedonskiot
patriotski pisatel Petar [irilov „Crnoborjani”,
kade istiot go opi{uva varvarskoto uni{tuvawe i
obes~estvuvawe na mrtvite vo seloto Crnoborjani
od strana na gr~kata soldateska).
49
ILUSTRIRANA REVIJA ZA ISELENICITE OD
Makedonija
Na krstot
BLAGOSLOVEN E ONOJ KOJ DOA\A VO
IMETO GOSPODOVO
† STEFAN
PO MILOSTA [email protected]
ARHIEPISKOP OHRIDSKI I MAKEDONSKI,
ZAEDNO SO SVETIOT SINOD,
DO SVE[[email protected],
MONA[TVOTO I DO SITE VERNI ^EDA NA
MAKEDONSKATA PRAVOSLAVNA CRKVA,
A PO POVOD VOSKRESENIETO HRISTOVO VELIGDEN,
ISPRA]A ARHIPASTIRSKI BLAGOSLOV I
MIR OD BOGA,
POZDRAVUVAJ]I GI SO VELI^ESTVENIOT I
[email protected] POZDRAV
HRISTOS VOSKRESE!
Vozqubeni ~eda vo Gospoda,
Denes e Denot {to e smisla na site denovi: denes e Denot {to mu dava zna~ewe
na na{eto postoewe, Denot {to go opravduva na{eto sozd e tatkovina, tuku im e
vrata - premin kon ve~noto `iveali{te;
za niv upokojuvaweto ne e ve}e strav i
u`as, nitu kraj na `ivotot, tuku e po~etok
na ve~nata zaednica so Boga. Samo Hristos
e lekot od zarazata na grevot i samo tie
{to se hranat so `iviot Gospod, vsu{nost,
se hranat so @ivotot, za{to razbiraat i
gledaat deka e vistinito Gospodovoto
vetuvawe: Koj go jade Moeto Telo i ja pie
Mojata Krv, ima `ivot ve~en i Jas }e go
voskresnam vo posledniot den... , i takviot ... `ivee preku Mene (Jovan 6, 54; 57).
Zatoa, svetiot apostol Pavle izvikuva:O,
smrt, kade ti e osiloto? Pekolu, kade
ti e triumfot? Pobedata ja progolta smrtta! (1 Kor 15, 54-55). Vpro~em,
zo{to Bog stana ~ovek i zo{to treba{e
da voskresne? - Ne samo zaradi na{ata
grevovnost, tuku i zaradi na{eto osvetuvawe, za da gi vklu~i site aspekti
na na{iot padnat `ivot vo vistinskiot `ivot, onoj {to nikoga{ ne znae
za smrt (V. Loski).
Vozqubeni ~eda vo voskresnatiot
Bog,
Bez Crkvata, koja na{iot Spasitel,
Gospod Isus Hristos, ja plati so Svojata
pre~ista Krv - nema hristijanstvo! Taa zaednica na li~nosti, obedineti so verata vo
Boga, na lu|e {to `iveat vo Nego i so Nego,
e edinstveniot ~uvar i propovednik na
Vistinata. Taa e prostorot kade {to site
sme edno, bez razlika na vozrast, status i
narodnost, prostor kade {to cel za sekogo
e svetosta, odnosno rasteweto po merata
na Hrista. A, Crkvata e na{ata u~itelka
na patot kon Boga. Zatoa, taa postojano ni
50
potsetime na nadvremenite vrednosti {to
mu bile ideal na na{iot Ohridski ^udotvorec
tvorec, a koi prodol`ile da bidat sledeni
i od mnogubrojni duhovnici i ispovednici vo izminatite stoletija. Kakva duhovna
golemina i svetost imame vo na{iot sveti
Naum, potvrduva molitvenata po~it {to mu
se oddava, ne samo na negoviot grob i vo
negovoto svetili{te, tuku i na site kontinenti, do kade {to e prenesena po~itta
kon nego.
Arhiepiskop Ohridski i Makedonski
G.G. STEFAN
uka`uva kako treba da `iveeme ili, pak,
n$ opomenuva ako sme zastranile od vistinata i od ~ove~koto vo nas, nudej}i ni
go lekot na pokajanieto. Pa, mo`e li nekoj
da ja zamolkne majkata koja go pou~uva svoeto ~edo koe gre{i? Mo`e li nekoj da ѝ
zabrani da se gri`i za nego i da go odvra}
a od lo{ite naviki i od patot {to vodi vo
propast? Nieden sistem, niedno ureduvawe
ne mo`e da ja spre~i Crkvata da ja spasuva
sekoja ~ove~ka du{a, po~ituvaj}i ja nejzinata sloboda, koja, preku bo`estvenoto
prosvetluvawe, treba da ja dovede do
sovr{eno poznanie na vistinata. Zatoa,
i na{ata majka Pravoslavna Crkva, postojano ni go poka`uva patot na spasenieto
i n$ vodi kon Izvorot na `ivotot. Toj pat
ni najmalku ne e lesen, tuku e ispolnet so
postojani isku{enija, so maki, so zloba i
zavist. No, samo so Hrista mo`eme da gi
pre`iveeme i nad`iveeme site stradawa
pod krstot na svojot `ivot. I kolku se
pogolemi stradawata vo nas, tolku, preku
Hrista, e pogolema i na{ata uteha.
- Hristos voskresna i Negovoto voskresenie e zalogot na na{ata pobeda nad
stradawata i zloto vo nas i okolu nas!
Vozqubeni duhovni ~eda,
Na{iot makedonski pravoslaven
narod, veren na predanijata {to ni gi
ostavile svetiot apostol Pavle, svetite
ramnoapostoli Kiril i Metodij, svetite
Kliment i Naum - Ohridskite ^udotvorci
i site od Boga proslaveni od na{iot rod,
dostojno niz vekovite go ~estvuva ovoj
Praznik nad praznicite. Na{ite postari,
kako retko koj me|u narodite, vistinski ja
razbrale smislata na ovoj spasonosen den,
pa zatoa i go narekle – Veligden, objasnuvaj}i ja su{tinata i goleminata na Denot
nad denovite.
Vo godinata, pak, koga so dostojna po~it
go odbele`uvame spomenot od bla`enoto
upokojuvawe na golemiot duhovnik i
podvi`nik sveti Naum (910 – 2010), da se
Vozqubeni ~eda na na{ata majka
Makedonska pravoslavna crkva ,
Denes, no i vo sekoj den od na{iot
`ivot, da ja proslavuvame najgolemata
pobeda vo istorijata na ~ove{tvoto,
pobedata nad smrtta i grevot, da go slavime voskresenieto na na{iot Gospod –
koe e ~udo nad ~udata. Da ja ispovedame
i `iveeme svojata pravoslavna vera i
da ja sakame i po~ituvame svojata Crkva,
koja, kako najne`na i najgri`liva majka,
n$ povikuva: Dojdete site vie, bra}a i
sestri, koi se pla{ite od smrtta i
pristapete kon Hrista voskresnatiot
i voskresitelot, i Toj }e ve oslobodi!
Dojdete site vie {to `iveete pod sramot na svoite tajni i javni grevovi,
dojdete poblisku do `iviot Izvor, koj
s$ omiva i o~istuva! Pristapete i site
vie koi barate zdravje, sila, ubavina i
radost! Eve, voskresnatiot Hristos e
najbogatiot izvor na seto toa!
Ispra}aj}i vi go na{iot arhipastirski blagoslov, vam, vozqubeni ~eda, ovde
vo Tatkovinata i nasekade do kade {to
n$ ima po svetot, posakuvame, ispolneti
so svetinaumova krotost, so voskresenska duhovna radost i me|usebna qubov i
edinstvo, da gi do~ekame i proslavime
veligdenskite praznuvawa. Pred nas
e voskresnatiot Spasitel i vo Nego e
na{ata besmrtnost.Stani ti {to spie{
i voskresni od mrtvite i Hristos }e
te osvetli, ni pora~uva svetiot apostol
Pavle (Ef. 5, 14).
Radosta na `enite mironosoci, na
apostolite i site {to se raduvaa na
prazniot Hristov grob, neka bide i va{a
radost. Amin!
Hristos voskrese!
ARHIEPISKOP
OHRIDSKI I MAKEDONSKI
† STEFAN
zaedno so ~lenovite na Svetiot
arhierejski sinod
na Makedonskata pravoslavna crkva
Поздравен говор на Основачот
Speech of the President
Многу сум горд на фактот што фирмата
Estimated partners, dear friends,
ЗЕГИН претставува еден од потпорните
I am proud of the fact that ZEGIN company has persevered as one of the basic pillars of the Macedonian
столбови на македонскиот фармацевтски
pharmaceutical system for more than 20 years. We have
систем повеке од 20 години.
established the first wholesaling company on the terЈа започнавме нашата дејност како прва
ritory of ex-Yugoslavian spaces, with our own funds,
фирма за големопродажба на лекови на
equipment and staff. In all these years of our perseverпросторите на поранешна Југославија, со
ance we have always tried to behold upon our customers
сопствени средства, опрема и персонал.
as a priority, while we have been building easily recogЗа сите овие години откако постоиме,
nizable image by offering most acceptable prices, wide
купувачите секогаш претставувале приоритет
range of products and a professional conduct of our emво нашето работење, и за кои создадовме
Благој Механџиски
ployees, thus we have managed to became a leader in
препознатлив имиџ на компанија која нуди
the pharmaceutical sector, which imposes us a liability
најдостапни цени, широк асортиман и професионално
to further improve these standards for the sake of the entire pharmaceutical sector.
однесување на нашите вработени, односно успеавме да
станеме лидер во фармацевтскиот сектор, што пак од
Ever since it was founded, our company has considered the soдруга страна не обврзува постојано да се подобруваме за
cial responsibility as one of its priorities. ZEGIN has always given help
доброто на целокупниот фармацевтски сектор.
Денес ЗЕГИН претставува една од најуспешните
компании во Македонија. Ако се земе во предвид
консолидираниот промет кој го остваривме, тогаш може
да се каже дека сме една од 20 најуспешни компании во
Македонија. Таквиот квалитет кој го поседуваме не помина
незабележано од страна на странските инвеститори кои,
неодамна ја рекапитализираа нашата компанија. Од тој
момент ЗЕГИН стана дел од мултинационална компанија
чиишто планови за идните потфати одат подалеку од
границите на Република Македонија.
Компанијата ги проширува своите деловни интереси
и на другите полиња на економијата. За таа цел, би
сакал искрено да им се заблагодарам на нашите верни
потрошувачи и лојални партнери за нивната досегашна
соработка, со надеж дека таквиот партнерски и
пријателски однос ќе продолжи и во иднина.
Моето мото е :
Еднаш со ЗЕГИНОВ лек, пријатели за на век!
to those who needed it. Our company has participated in numerous
charity activities, and by donating pharmaceuticals it also helped a
lot of humanitarian organizations, such as Doctors beyond frontiers,
International Red Cross, etc. The social responsibility policy and the
proven humanitarian activities resulted in 7-times winning the “ the
humanitarian of the year” price.
Today ZEGIN has proved to be one of the most successful companies in Macedonia. According to its consolidated turnover, we belong
to 20 biggest Macedonian enterprises. Our qualities have been detected
by the foreign investors too, and as a result they have recently recapitalized our company. From that moment onwards ZEGIN has become a
part of multinational company which future plans are not confined by
the frontiers of the Republic of Macedonia.
The company is also broadening its interests into other realms of
the economy.
I would like to express my gratitude to all our faithful customers
and loyal partners for their collaboration, and I hope that our partnership and friendship shall continue in the future.
My motto is :
Zegin medicine used once-friends for all times!
Download

Makedonija