Top
ISSN 0542-206 X
administrativna golgota
Ilustrirana revija na
Maticata na iselenicite
od Makedonija
Makedonija
Izdava~:
Matica na iselenicite od Makedonija
Izdava~ki odbor:
Prof. d-r \or|i Tonovski, Svetislav
Stankovi}, Sofija Stefkovska,
Todor Petrov, d-r Kiril Temkov, Angelka
Mihajlovska, Dimitar Dangov i m-r Zlatko
Popovski
Za izdava~ot:
M-r Ivan Xo Petreski
Glaven i odgovoren urednik:
Evrosima Lokvi~ka
Zamenik glaven i odgovoren urednik:
Elena Orov~anec Spirovska
Administrator: Konstantin Petreski
Lektor: Verica Tocinovska
Redakcija: Nata{a Despotovska
Dimitrievska, Angelka Mihajlovska,
Sotir Kostov, Tanas Vra`inovski, Emilija
Petreska, Miroslav Naumovski,
Dopisnici: Ivica ^elikovi},
Liljana Stoilkovska - Andonova,
Mende Mladenovski, Kiro Kiproski,
Sa{o Ristovski, Miodrag Mickovi},
Tomo ^alovski, Pero Dam~evski-Kocin i
Dra{ko Antov
Prevod:
Fotoreporter: Robert Spasovski
Likovno–grafi~ko ureduvawe:
Kiril Orov~anec
Pe~ati: “Grafoden”, Skopje
Adresa: 27 Mart br. 5, 1000 Skopje
tel. ++389 2 3 222 101
www.maticanaiselenici.com
e-mail: [email protected]
godi[na pretplata
annual subcription
IBAN
Za Evropa
48 EUR MK 07200001275137645
Za Avstralija
120 AUD MK 07200001499528133
Za Amerika
100 USD MK 07200001581931670
100 CAD MK 07200001581934289
Stopanska banka AD Skopje
40655549 - 4030996116744
sbad Skopje, “11 oktomvri” br.7
korisnik:
“MATICA NA ISELENICI OD MAKEDONIJA,
ul. “27 mart” br.5, 1000 Skopje pfax: 7
pretplata za ilustrirana revija
“Makedonija”
MB 4065891 - 4030993125777
SWIFI CODE STOB MK 2X
N
ema dilema: izborniot proces
koj{to ni prestoi, kako {to sega
trgnale rabotite, ima realni
{ansi da vleze vo ovde{nite politi~ki
anali kako ubedlivo najskandalozniot
“demokratski ~in” organiziran vo ponovata (samostojna) istorija na makedonskata
dr`ava. Za volja na vistinata ne e deka
skandali nemalo i vo minatite izborni
ciklusi no, ovoj pat dinamikata, odnosno
produkcijata na nezakonitosti, nebulozi, klasi~ni gluposti, {to stignuva od
dr`avnite institucii i partiskite {tabovi na uvid na javnosta, a povrzani so pretstojnite parlamentarni izbori, navistina
gi nadminuva site o~ekuvawa, prognozi, ta
duri i elementarniot kapacitet na javnosta da gi vospriemi, makar na nivo na informacii takvite top “vesti”.
Skandaloznoto nasilno turkawe na
dijasporata vo izborniot proces, sepak
nabrgu be{e zaseneto od novoto u{te po
skandalozno otkritie za masovnoto “terensko” aktivirawe na javnata administracija
(profesionalizirana i nepartiska!?) vo
partisko agitatorstvo so zadol`itelnata
obligacija, sekoj od odbranite administrativci – zavisno od rabotnoto mesto
– da ozbezbedi od petnaesetina do triesetina glasa~i na kontoto na portokalovata prerodba. Neverojatno, no vistinito.
Gruevistite toa go okarakteriziraa kako
monta`a na opozicijata i opozicionite
mediumi pritoa maftaj}i so edinstveniot
“krunski” dokaz: na tie spisoci nemalo
pe~ati i potpisi od VMRO-DPMNE! Se razbira ovoj krucijalen “fakt” go navreduva
zdraviot razum – koj e toj budala {to }e
stavi pe~at na ne{to {to nikako ne treba
da bide pe~atirano – no toa ne gi pokoleba
vlastite uporno da demantiraat vo niven
stil – red navredi, red, navredi i red
navredi.
Vsu{nost ako vnimatelno gi nabquduvame aktuelnite slu~uvawa {to re~isi
sekojdnevno go kompromitiraat pretsojniot izboren proce, toga{ se ~ini deka
poentata na vaka zovrientata predizborna atmosfera ne e nitu vo serioznosta na politi~ko-op{testvenite sostojbi
vo koi{to se nao|a Makedonija a, u{te
pomalku vo te{kata borba na predizborni
programi na politi~kite oponenti. Duri
bez ogled {to e evidenten trendot, preku
raznite “opinion mejkeri” serioznosta na vulgarniot agitprop, osobeno na
vlastodr`cite, da se relativizira preku
novi tezi od tipot- eve i opozicijata preku
prifa}aweto na referendumot za imeto
ili preku promocijata na predizbornite
idei vo ekonomijata i sli~no ja prifatila
prerodbeni~kata populisti~ka filozofija, na toj na~in podvlekuvaj}i jasen znak na
ed­na­­kvo­st me|u vlasta i opozicija. No ne­}
e da e taka.
Imeno, kako {to opozicijata izleguva
so novi i konkretni predlozi (duri za
prvpat vo politi~kata praksa toa go pra-
Pi{uva:
Evrosima Lokvi~ka
vat socijaldemokratite), taka vlasta kako
odgovor nudi intenzivirawe na kompromitacijata na izborniot ~in! Odnosno, kako
seta politi~ka energija da se naso~uva kon
berbatewe i na izborite i na rezultatite
od tie izbori. Se razbira, vo toj kontekst,
jasna e namerata na vlasta – {to pomala
izleznost, toa pogolema pobeda! I sprotivno - pogolema izleznost, pogolemi {ansi
na opozicijata da ja turne od vlast prerodbata! Taka{to celokupnata politi~ka energija se fokusira vo toj pravec.
Vpro~em, ovaa konstatacija verojatno
e edna od retkite raboti okolu koja{to se
soglasuvaat i onie silni rejting “agencii”
i “instituti”, bez ogled na seto drugo {arenilo na brojkite so koi ni maftaat pred
lice. Toa pred nekoj den javno go potvrdi i
“guruto” na prerodbeni~kite rejting strategii Vladimir Bo`inovski od Institutot za
politi~ki istra`uvawa, koj{to izjavi deka
izborite mo`e mnogu lesno da se svedat
edinstveno na trkata po (ne)izleznost na
glasa~ite. Zna~i, od edna strana “administriranoto” i, bezdrugo, vojni~ki disciplinirano glasa~ko telo na prerodbata i
nasproti niv ogromnoto pedesetina procentno neopredeleno glasa~ko telo, koe
bez ogled na ute{itelnite razmisluvawa
na Bo`inovski deka delumno i pripa|alo
i na vlasta (vo momentot na odluka) sepak
i po prirodata na ne{tata i po fakti~kite
okolnosti vo ogromno mnozinstvo inklinira kon opozicijata (se razbira, kon seta
opozicija, ne samo kon SDSM).
A deka rabotite odat vo toj pravec
– demotivirawe ili amortizirawe na
raspolo`enieto na armijata neopredeleni
– poka`uva najnovata politi~ka slu~ka na
ovde{nata scena: izjavata na pretedatelot
na dr`avata \or|e Ivanov dadena za vreme
na sredbata so generalniot sekretar na ON,
Ban Ki Mun, deka za Makedonija e prifatlivo imeto “Republika Makedonija – Skopje”
i deka po izborite mo`e da se organizira
referendum za ovaa varijanta!!! Vo sekoj
slu~aj vo denovite {to ni prestojat }e se
iznaslu{ame sekakvi politi~ki “kreacii”
spakuvani vo oblik na propagandisti~ki
jadici za makedonskite gra|ani. Samo ne
veruvame deka Makedoncite pove}e sakaat
da glumat “klenovi”.
3
Ogledalo
ilustrirana revija za iselenicite od
makedonija zemja na
glasa^i
M-r Ivan Xo Petreski
O
stana li ne{to vo ovaa na{a
Makedonija {to mo`e da ne
za~udi ili prijatno iznenadi? Ima li ovde{nata politika voop{to kapacitet da ni priu{ti
troa normalnost, pa i nie makedonskoto gra|anstvo, makar za mig, da
se po~uvstvuvame kako evropejcine
- udobno stutkani vo toa “dosadnite”
demokratskite principi, standardi i
vrednosti?
No, za `al, nemame takov ksmet. No,
zatoa pak, na primer, imame Izbira~ki
spisok spored koj prosto gi nadminuvame Japoncite vo stogodi{nici,
a Evropa, koja od godina vo godina
stravi~no krizira so populacionata
politika, odnosno dinami~noto stareewe na evropejskite nacii na {teta na
prirodniot prirast, ja “pre{ivuvame”
so mladina koja prosto katadnevno
dostignuva polnoletstvo...! Se razbira
takvata epten vesela statistika ne e
kroena vrz osnova na realnosta, tuku
vrz osnova na `elbite i potrebite na
politi~kite eliti. Oti, da se razbereme,
konkretniot problem, koga ve}e stanuva
zbor za „vistinitosta” na Izbira~kiot
spisok, ne e izmislica na sega{nata
gruevisti~ka vladea~ka kasta, tie samo
prodol`uvaat so taa “tradicija”, tuku
sostojba koja trae re~isi od na{eto
dr`avno osamostojuvawe.
Zna~i, iako nas tuka vo Makedonija
vlasta ne ubeduva deka }e imame fer
i demokratskite izbori i deka celiot
proces }e si pomine onaka glatko i normalno, sovr{eno e jasno deka na ovoj
va`en demokratski predmet padnavme
u{te na samiot negov po~etok, pred
4
Makedonija
I taka, so epten a`uriran Izbira~ki spisok, “podgotveni” gi pre~ekuvame izborite
na po~etokot od idniot mesec. Se razbira,
nivnata regularnost “vis-a-vi” elektorskata evidencija, e pod golem znak na pra{awe,
ili da bideme u{te podirektni – taa e celosno kompromitirana. Ne sme ba{ ubedeni
deka ovaa nova itroman{tina, {to ovoj pat
ni ja prireduvaat gruevistite, }e mine kaj
me|unarodniot faktor, no nie, kako gra|ani,
se naviknavme uporno da si gi podnesuvame posledicite na site ovde{ni politi~ki glupirawa koi{to edinstveno imaat za cel da im
donesat individalen benefit na pripadnicite na politikantskite eliti
da go “polagame”: namesto pre~isten
Izbira~ki spisok vo koj od populacija
edvaj pogolema od 2 milioni lu|e, imavme nad milion i sedumstotini iljadi
glasa~i, {to nitu matemati~ki, nitu demografski nitu statisti~ki e vozmo`no
i za {to ni be{e nalo`eno (od strana
na na{ite zapadni partneri) seriozno
revidirawe, neposredno pred samoto
soop{tuvawe na izborniot datum stignavme do nova u{te pogolema brojka
“registirirani” glasa~i – nad milion
i osumstotini iljadi. Pro~istuvawe
nanapred...
[to e osobeno vpe~atlivo, za
vakvata
novina
ne
informira{e
Dr`avnata izborna
komisija,
~ii{to
potpretsedatel
isto taka be{e
vidno
iznenaden,
a koja{to go dobi
taka “pro~isteniot”
Izbira~ki spisok
od dr`avnite institucii
(Ministerstvoto za pravda,
Dr`avniot
zavod
za statistika, MVR)
prosvetluvaj}i ne so soznanieto deka
sme imale ne pomalku ami pove}e
glasa~i za edno cirka pedesetina iljadi du{i!!! Iznenaduvaweto na strancite be{e nesporno, isto kako {to bea
nesporni neve{tite i, bezdrugo, neverodostojni obidi na ovde{nite institucii da go opravdaat, odnosno argumentiraat takviot nov “pre~isten” izgled
na Izbira~kiot spisok. Doma{nata
javnost, pak, nau~ena na sekakvi politikantski i drugi ~udesii vedna{ se
turna vo potraga na stogodi{nicite,
koi{to za ~udo izlegoa na videlina
re~isi vo sekoe od izbira~kite mesta.
Ogledalo
Samo {to go bevme pre`alile kvalitetot na
“pro~isteniot” izbira~ki spisok, koj taka
is~isten od fiktivnite glasa~i porasna
za u{te nekolku desetici iljadi novi, koga
stigna vesta deka glasaweto na dijasporata
do`ivu­va fijasko. Ne{to pove­­}e od sedum i pol
iljadi iselenici se prijavile za vonrednive izbori! Ovaa brojka e okolu devet procenti ako se
znae deka na{incite obele`ani so yvezdi~ka vo
Izbira~kiot spisok gi ima okolu 80.000 du{i
Nabrgu bevme informirani deka tokmu na denot na izborite
ili, pak, neposredno vo denovite pred nego, taman za izbori
}e ni stasaat i desetina i kusur iljadi polnoletnici – {to
bi se reklo glasa~ki podmladok.
I taka, so epten a`uriran Izbira~ki spisok, “podgotveni” gi pre~ekuvame izborite na po~etokot od idniot mesec.
Se razbira, nivnata regularnost “vis-a-vi” elektorskata evidencija, e pod golem znak na pra{awe, ili da bideme u{te
podirektni – taa e celosno kompromitirana. Ne sme ba{ ubedeni deka ovaa nova itroman{tina, {to ovoj pat ni ja prireduvaat gruevistite, }e mine kaj me|unarodniot faktor, no
nie, kako gra|ani, se naviknavme uporno da si gi podnesuvame
posledicite na site ovde{ni politi~ki glupirawa koi{to
edinstveno imaat za cel da im donesat individalen benefit
na pripadnicite na politikantskite eliti. ]e odime na glasawe svesni deka pravoto na glas }e go dobijat i iljadnici
fiktivni du{i, koi ironi~no ama vistinito, }e odlu~uvaat
za sudbinata na nas `ivite.
Samo {to go bevme pre`alile kvalitetot na “pro~isteniot”
izbira~ki spisok, koj taka is~isten od fiktivnite glasa~i
porasna za u{te nekolku desetici iljadi novi, koga stigna
vesta deka glasaweto na dijasporata do`ivuva fijasko.
Ne{to pove}e od sedum i pol iljadi iselenici se prijavile
za vonrednive izbori! Ovaa brojka e okolu devet procenti
ako se znae deka na{incite obele`ani so yvezdi~ka vo
Izbira~kiot spisok gi ima okolu 80.000 du{i.
Sega se postavuva pra{aweto {to }e se slu~i. Dali ovie
na{inci }e se pojavat na 4 juni vo diplomatsko-konzularnite pretstavni{tva? Duri i pod pretpostavka site pri-
javeni da dojdat na izbirali{tata, da
glasaat i da napravat izbor, pra{awe
e kakov legitimitet dobivaat trojcata
nivni pretstavnici, koi utre }e sednat vo makedonskiot zakonodaven dom,
ako se znae deka za eden pratenik vo
Makedonija potrebni se od 7 - 10 iljadi glasa, a pratenik od dijasporata
mo`e da se stane i so stotina glasovi.
Nikoj ne se izjasni protiv vklu~uvaweto
na dijasporata. No, treba{e ovoj slo`en,
te`ok i skap izboren zalak da se odlo`i
za izvesno vreme, barem za eden nareden
ciklus. A dotoga{ da se napravi popis
- registar za iselenici, da se osmisli
najpogodniot na~in za glasawe ili, pak,
so konvencii na{ite iselenici da si
gi odberat pretstavnicite vo makedonskiot Parlament.
Prakti~no ona {to vo nekolku navrati go predupreduvavme na stranicite
na na{ata revija se ostvaruva na dela
pa izleguva deka navistina celata taa
ideja za u~estvoto na iselenicite vo
doma{niov izboren proces bila samo
obi~no populisti~ko majtapewe na
politi~kite “mudreci” na prerodbata,
koi sakaj}i da se dodvorat na na{incite
po svetot smislija, onaka navrat-nanos,
zakonski normi za nivno glasawe. A sega
se gleda deka nitu normite ~inat a u{te
pomalku organizacijata e saglam. Zatoa
kako nikoga{ dosega i kako nikade dosega (barem vo normalniot svet) Makedonija }e zabele`i u{te eden ginisovski rekord – pratenik da stane kandidat
so osvoeni duzina glasovi! Kolku toa
ima vrska so demokratija e sosema drugo
pra{awe.
5
ilustrirana revija za iselenicite od
Makedonija
Mirror
macedonia, Country
of voters
I
s there anything left in this
Macedonia of ours that can take
us by surprise or pleasingly
astonish us? Does the present
politics have the capacity to please
us with a bit of normality, so that
we, the Macedonian citizens, even
for a moment, feel like Europeans –
comfortably bundled in their “boring”
democratic principles, standards and
values?
Unfortunately, we are not so lucky.
But, what we do have is a list of voters
by which we far exceed the Japanese
in the number of centenarians, at the
same time exceeding Europe which
is suffering a population policy crisis,
i.e. dynamic aging of the European
nations to the detriment of the natality,
with the number of youngsters who
reach legal age for voting…! Of
course, this comical statistics has not
been tailored to suit the reality but the
wishes and needs of the political elites.
Let’s not be misled, the very problem
with the “reality” issue in regard to the
list of voters has not been created by
the current Gruevski’s ruling class,
they simply pursue the “tradition”,
a situation lasting almost since our
independence.
So, when the government, here in
Macedonia, tries to convince us that we
will have fair and democratic elections
and that the whole process shall run
smoothly, it is more than clear that we
have failed this democracy exam even
before taking it: instead of a “refined”
list of voters, with a population barely
over 2 million people, we had over
one million seven hundred thousand
voters, which is neither mathematically,
nor demographically or statistically
possible, and for which we were
instructed (by our western partners) to
seriously revise the list. On contrary,
prior to the announcement of the exact
elections date, we reached a new,
even larger number of “registered”
voters – over one million and eight
hundred thousand. A refinement –
forwards…
What else is especially remarkable
was the fact that the news were brought
to the public by the State Election
Commission, whose Vice president
was also evidently surprised. They
received this refined list of voters
from the state authorities (Ministry
of Justice, State Statistics Office,
Ministry of Interior), enlightening us
with the revelation that we did not have
6
M.Sc Ivan Joe Petreski
Not only have the List of
voters suddenly grew, the
concept of voting in the
Diaspora is becoming a total failure as well. A number
a bit over seven and a half
thousand emigrants have
applied to vote in the extraordinary elections! This
number is approximate to
9%, having in mind that the
Macedonians living aboard
and being marked with an
asterisk in the List of voters, reach a total number of
about 80.000 people
fewer, but more voters for about fifty
thousand people!!! The astonishment
among the western partners was
evident, so were evident the clumsy,
very fallacious attempts made by
the institutions trying to justify, i.e.
argument such “refined” look of the
List of voters. The domestic public,
used to all kinds of cheap politics and
other miracles, started its quest for
the centenarians who, at everyone’s
surprise, really exist in almost all the
voting places. Very soon, we were
informed that on the elections day
or around the elections day, about
ten thousand youngsters will turn
eighteen – to put it in other words –
voting offspring.
Thus, having a perfectly updated
List of voters, we are “ready” to
welcome the elections scheduled for
the beginning of next month. Their
regularity “vis-à-vis” the electronic
records is questioned, or let us be more
direct – it is completely discredited.
We are not very convinced that this
new trickery prepared by Gruevski’s
gang, shall get by unquestioned by
the international factor, while, we, the
citizens, have accustomed to bear
the consequences of all local political
foolishnesses having a single aim
of bringing individual benefit to the
members of the political elites. We will
walk to the voting places aware that
the thousands of fictive persons shall
have a voting right as well and that,
ironically but realistically, they will be
the ones to decide about the future of
us, the living ones.
Not only have the List of voters
suddenly grew, the concept of
voting in the Diaspora is becoming
a total failure as well. A number a
bit over seven and a half thousand
emigrants have applied to vote in the
extraordinary elections! This number
is approximate to 9%, having in mind
that the Macedonians living aboard
and being marked with an asterisk in
the List of voters, reach a total number
of about 80.000 people.
The issue being discussed
now is what will happen. Are our
Macedonians living aboard going to
show up in the diplomatic consular
representations on June 4th? Even
with the assumption that all who have
applied come to the voting places, vote
and make their choice, the issue to be
treated is the legitimacy of the three
representatives they choose, who
will have to become MPs, having in
mind the fact that here, in Macedonia,
one needs between 7-10 thousand
votes to be elected an MP, while in
the Diaspora, one can become an MP
with about a hundred votes.
No one voted against the
involvement
of
the
Diaspora.
However, this complex, difficult and
expensive adventure should have
been postponed for a while, at least
until the next cycle. In meanwhile, a
list / census of emigrants could have
been conducted, the most appropriate
manner of voting could have been
elaborated, or it could have been
decided that at the conventions
they organize, out emigrants could
elect their representatives in the
Macedonian Parliament.
Samostojnost na Makedonija 1991 - 2011
Povod
Makedonija ja [email protected]
nezavisnosta, no ne ja opravda
ubrzavme procesite istoriski, ne ja unapredivme demokratijata vo Makedonija i Makedonija ne mo`e da gi dostigne standardite od 1989 godina, najkriznata godina na Jugoslavija”,
objasnuva Rizaov. Toj veli deka toga{noto novinarstvo be{e
podemokratsko orientirano. „Mlad borec” otvori golemi tabu
temi od komunisti~kite presmetki, {to na „Nova Makedonija”
i ovozmo`i da gi otvori dosiejata na ^ento, Fotev.
MAKEDONIJA IMA[E JASEN STAV: NEMA VLEGUVAWE
VO SKRATENA JUGOSLAVIJA
V
istinska slika za dvodeceniskata samostojnost
mo`at da dadat samo istori~ari, koi ne se ideolo{ki
optovareni. „Nie kako akteri i hroni~ari na celiot
proces na razdvojuvawe i steknuvawe nezavisna dr`ava, bevme
svedoci na tektonski promeni. Zatoa se’ u{te nemo`e nepristrasno da gi ocenuvame nastanite i li~nostite bitni za tekot
na tretata makedonska dr`ava, po Ilindenskata i Asnomskata”,
veli Erol Rizaov.
ULOGATA NA POLITI^ARITE I MEDIUMITE
Toj potsetuva deka Makedonija na miren na~in se razdru`i
od eks-Jugoslavija. „Makedonija na miren na~in stana nezavisna dr`ava, bez niedna `rtva. Toj istoriski fakt se dol`i,
ne samo na nastanite {to se slu~uvaa vo Makedonija, tuku i na
li~nostite, koi toga{ bea na vlast, i na mediumite. Mediumite po moe dlaboko mislewe, nekade od 1985 godina do 1995
godina, odigraa mnogu zna~ajna uloga vo makedonskata, ne samo
samostojnost, tuku voop{to vo demokratizacijata na Makedonija. Site, direktori, glavni urednici, vlijatelni novinari
bea opredeleni, po moe dlaboko ubeduvawe za demokratsko
op{testvo. Poslednata socijalisti~ka, komunisti~ka vlada
i parlament isto taka imaat mnogu golema istoriska uloga,
bidej}i gi donesoa site podgotovki, site zakoni, za mirno
predavawe na vlasta”.
Toj e eden od najistaknatite novinarski pera, koj zapo~na
vo vesnikot „Nova Makedonija”, a be{e glaven i odgovoren
urednik. Po nejziniot raspad, stana osnova~ na „Utrinski
vesnik”, kade i deneska e nedelen i ostar analiti~ar na makedonskite politi~ko-ekonomski dvi`ewa i procesi.
„Nezavisnosta e zaslu`ena, no dali ja opravdavme? Moite
ocenki, ona {to jas go pi{uvam denes, za `al mislam deka
gra|anite na Makedonija, a pove}e politi~kite eliti na Makedonija, ne ja opravdaa nezavisnosta. Ne ja opravdaa, zatoa {to
rezultatite {to gi imame vo ovie 20 godini se polo{i otkolku
na na{ite sosedi, koi toga{ imaa polo{i rezultati od nas.
Strate{kite celi, EU i NATO ne se ostvareni. Na{ite sosedi,
koi bea vo polo{a pozicija, gi ostvarija. Za Makedonija, ne gi
Rizaov ja objasnuva i pred referendumskata atmosfera.
„Makedonskiot stav be{e jasen. Nema vleguvawe vo skratena
Jugoslavija, bez Slovenija, a podocna i Hrvatska. Toga{noto
rakovodstvo mnogu jasno i decidno, mislam deka Petar Go{ev,
toa go ka`a. Novinarstvoto za na{a sre}a, be{e ~ekor pred
politikata. Mislam deka novinarite pobrzo se opredelija,
deka Makedonija odi kon nezavisnost i deka taa nezavisnost,
treba politi~ki da se odraboti, bidej}i ne be{e lesno vo
takvi uslovi da se odraboti glasaweto na referendum za nezavisnost.”
Tur~in po nacionalnost, Rizaov postojano rabote{e vo
vesnici na makedonski jazik, stana prepoznatliv i po serijata intervjua so vode~ki politi~ari, dr`avnici i intelektualci od cel svet, {to gi napravi vo devedesetitte godini.
Neposredno po referendumskoto izjasnuvawe, Rizaov
vo Ankara go intervjuira{e toga{niot premier Sulejman
Demirel, po {to ja javi vesta deka Turcija prva i vedna{ }e ja
priznae nezavisna Makedonija, poradi turskoto malcinstvo i
strate{kiot interes za nejzino postoewe na Balkanot. Turcija
e edinstvena zemja, koja ostana dosledna na po~ituvaweto na
makedonskoto ime i nacionalnite identitetski pra{awa, veli
Erol Rizaov. Toj veli deka vo direkten kontakt so Demirel dobil objasnuvawe deka Turcija prvo }e ja informira Grcija,
kako sosed, deka }e ja priznae Makedonija pod nejzinoto ime,
{to Demirel go napravi na forumot Davos, kade go informiral
Micotakis za odlukata na turskata vlada.
RIZAOV PROTIV PODELBATA NA PATRIOTI I PREDAVNICI
Komentatorot na „Utrinski vesnik” Erol Rizaov ne ja prifa}a aktuelnata podelba na novinarskite imiwa na patrioti
i predavnici, poradi iznesenite gledi{ta okolu opciite za
re{avawe na sporot so imeto. „Ogromno mnozinstvo se protiv
promena na imeto na dr`avata. Eden golem del sakaat pragmatizam i sakaat od toa da se napravi situacija da vlezeme vo EU.
Vlasta, vladata e taa {to treba da go re{i problemot.”
Raspadot na mo}nite mediumski monopoli na po~etokot od
tranzicijata, „Nova Makedonija” i MRTV, Rizaov gi objasnuva
so nivna neprilagodenost kon op{testvenite i ekonomskite
promeni. Nedostigaa modeli za nivna transformacija, nema{e
mediumski menaxeri, ocenuva Erol Rizaov, eden od veteranite
na makedonskiot `urnalizam i hroni~ar na mnogu nastani od
raspadot na Jugoslavija i formiraweto na samostojna Makedonija.
Aleksandar ^omovski
7
ilustrirana revija za iselenicite od
Makedonija
Pogled
pet mita za dijasporata
Qup~o Popovski
F
ijasko ili zabluda e proektot
za glasaweto na dijasporata?
Dali bea la`ni o~ekuvawata
i nadrealni pretstavite {to gi imame za
onie na{i gra|ani {to re{ile da `iveat vo svetot ili, pak, taa dijaspora ~ij
eden del saka silno da se udira v gradi
i da go vee bajrakot na makedon{tinata,
vsu{nost, samata se zala`uvala deka
„strada” za Makedonija. Minimalnite
brojki na prijaveni lu|e {to bi sakale
da glasaat na ovie izbori (posledniot
podatok e 7.250 lica) }e redefiniraat
mnogu pretstavi – najmnogu okolu ona
{to navistina saka na{ata dijaspora.
Ovie brojki }e urnat i nekoi mitovi {to
gi imaat politi~arite vo Makedonija
okolu toa koi se vistinskite interesi
na iselenicite.
1. Brojkite gi razbija iluziite
Nikoj nema vistinsko objasnuvawe
za maliot broj prijaveni za glasawe.
U{te pomalku, nema vistinsko objasnuvawe zo{to samo 770 lu|e se prijavija
vo Avstralija, koga znaeme kakvo vlijanie poslednive decenii saka da ima
tamo{nata dijaspora vrz nastanite vo
Makedonija. [esnaestkrakoto sonce na
po~etokot na nezavisnosta izgrea nad
Makedonija kako proekt ponuden od avstraliskite iseleni~ki organizacii,
a ne kako avtohtona ovde{na ideja.
Vlijatelni iselenici ni tvrdat deka
vremeto za prijavuvawe bilo kuso, deka
bilo nevozmo`na misija da se izvadi
makedonski paso{. Do pred nekolku
meseci da se izvadi makedonski paso{
vo Avstralija ~ine{e 275 dolari, a avstraliskiot 150 dolari. Na{ite iselenici ~ekaa da dojdat mobilnite ekipi od
Makedonija, da im gi soberat dokumentite, da gi odnesat nazad vo Skopje i potoa so meseci da stavat na ispit trpenieto na ~ovekot. A, ako saka{ avstraliski
paso{, odi{ vo po{ta, podnesuva{ aplikacija i, ako gi ispolnuva{ uslovite,
za dve nedeli go dobiva{ paso{ot.
No, vistinska zabluda e ako ovie
8
katastrofalni brojki se povrzat samo
so te{kotijata da se izvadi makedonski
paso{. Ima druga, poseriozna pri~ina.
Stotici iljadi lu|e poslednive 20ina godini ja napu{tija Makedonija
razo~arani, pa duri i navredeni, od
politi~kite procesi vo dr`avava, od
bezidejnosta na politi~arite, od korupcijata vo instituciite i partiite.
Koga tie lu|e `iveeja vo Makedonija bea
„ubieni” od nemo`nosta da vlijaat vrz
idninata na dr`avata i bea samo orudie na koruptivnite politi~ari. Samo
naivnite ovde mo`at da pomislat deka
onie {to se iselile od zemjava poradi
besperspektivnosta sega }e bidat inspirirani i motivirani preku toj eden
pratenik da se obidat da napravat ~udo
vo nivnata koruptivna Makedonija. Tie
mislat na Makedonija, no im e sma~eno
od politikata vo nea.
2. Dali dijasporata saka da
odlu~uva za site raboti vo Makedonija?
Toa e u{te edna od zabludite. Od
Obedinetata makedonska dijaspora velat deka iselenicite se zainteresirani najmnogu da i’ pomognat na nivnata
dr`ava na globalno nivo; da bidat most
me|u zemjata od kade {to do{le i vo onaa
kade {to `iveat. Dijasporata ne saka da
odlu~uva dali i koga }e se gradi pat od
Kavadarci do Konopi{te, no se izluduva
koga birokratskite rampi gi spre~uvaat
iselenicite na brz i efikasen na~in
da investiraat vo Makedonija. Prenesuvaweto na iskustvata od zemjite vo
koi{to `iveat e glavnata misija na trojcata pratenici {to }e bidat izbrani.
Ako rabotite gi sfatat onaka kako {to
treba. No, mnogu e poverojatno deka niv,
za `al, }e gi goltnat partiskite lamji za
nivnite ovde{ni prizemni interesi.
3. Znaeme li {to sakaat iselenicite
Ne. Lu|eto vo Makedonija u{te `iveat vo la`nata slika polna so predrasudi
deka sekoj iselenik saka da investira
po dva dolara vo svojata zemja. Sramno
i `alno, zatoa {to samo lani ako ne
bea doznakite od 1,4 milijardi evra od
iselenicite, dr`avava }e be{e na kolena. Nitu site zaemi, nitu site obvrznici,
nitu site la`ni vetuvawa ne }e ja spasea
ekonomijata od kolaps ako ne bea ovie
pari {to se glavnata infuzija za paupe­
riziranoto naselenie. I u{te po­­­ve­­­}
e, so ovie doznaki Makedonija ne sa­mo
{to go odr`uva na noze platniot bilans
tuku i postoi kako suverena dr`ava.
La`na e i pretstavata deka mnozinstvoto vo dijasporata se krepi vrz nekoi
romanti~arsko-nacionalisti~ki ilu­
zii. Glavnata ideja na toa mnozinstvo
e prosperitetna, stabilna i moderna
Makedonija. Ovde, na primer, se pre-
tura otrovot {to e isturen vo Avstra­
lija okolu sopstvenosta na crkovnite
op{tini. Beskone~na energija potro{i
MPC i vladikata Petar da stavi raka
vrz imotite {to gi izgradile drugi.
Taa banalizirana pretstava za borbata
za crkvite i op{tinite e najlo{ata
alatka za oddale~uvawe. Slikite so devojki vo nosii na crkovni praznici po
amerikanskite gradovi se samoizmama
na ovde{niot Makedonec. Nosiite ne se
ideologija, nosiite se se}avawe; koga
iselenicite niv }e gi simnat, vleguvaat vo ma{inata za rabota vo koja nema
zapirawe. Del od taa zarabotka sakaat
da ja investiraat vo Makedonija, a nie
se trudime da im gi zagor~ime nivnite
`elbi.
4. Mo`e li tu| dr`avjanin da
stane pratenik
Vo Vladata ima nekolkumina ministri {to imaat stranski paso{i. Za onie
{to se i amerikanski dr`avjani, tie
na{i ministri ili zamenici moraa da
baraat dozvola na Stejt departmentot. No,
toa e izvr{na funkcija. Prateni~kata e
ve}e ne{to drugo. Komu tie }e mu se kolnat na vernost i lojalnost i za{tita na
suverenitetot. Prviot makedonski ambasador vo SAD, Qubica A~evska, za da ja
pretstavuva na{ata zemja, mora{e da se
otka`e od amerikanskoto dr`avjanstvo.
Kolku {to znaeme, do den-dene{en ne
uspeala da go povrati toa dr`avjanstvo
poradi administrativnite proceduri.
Pra{aweto e li~no – }e se otka`at li
izbranite pratenici, ako bide pobarano toa od niv, od dr`avjanstvata na
zemjite od kade {to doa|aat. Ustavot
na SAD zabranuva postewe organizacii
na amerikanska teritorija koi bi bile
anga`irani vo politi~ki procesi vo
drugi zemji. Zatoa site organizacii na
Makedoncite preferiraat sorabotka
so organite na na{ata dr`ava, a ne so
partiite. Vo Avstralija, pak, zakonskite
ograni~uvawa se polabavi.
5. Po {to kopnee iselenikot?
Vo vremeto na telekomunikaciskite
~uda koga e mo`en direkten prenos od
sekoja me|a od selata ili sekoja ulica
od gradovite, iselenicite ne se rasplakuvaat koga }e se spomenat nivnite
ogni{ta. Site ja napu{tile ovaa zemja
svesno, zatoa {to taa ne im ovozmo`ila
pristoen `ivot i razvojni perspektivi.
Makedonecot kopnee po svoeto rodno
mesto, no koga raboti vo Pja~enca, na
primer, kopnee po ubav `ivot vo Italija. Nie mora da sfatime deka glavniot
kopne` na dijasporata e prosperitetna
i uspe{na Makedonija, vo koja }e se
po~ituva ~ovekot i negovata rabota. Toa
e vistinskiot patriotizam.
Prava linija
antikvizacija na
antimakedonizmot
M
akedoncite se pred najgolemiot istoriski predizvik i isku{enie vo
orkestracijata za pro­
mena na dr`avnoto ime Makedonija!
Neovrhovizmot e na politi~ka scena,
pothranet i pottiknat od nadvore{ni
centrali, se razbira so svoja cena, vo
pra{awe se pari za vlast, a EU i NATO
ni se nudat kako kompenzacija za avtogenocid. Samo toa e garant za vlast
bez mandat od sopstveniot elektorat.
Namesto obedineti vo obedineta Evropa kako Makedonci i Makedonija,
dov~era{nite luti protivnici Branko
Crvenkovski i Qub~o Georgievski
denes se vo zaedni~ka ofanziva za
promena na dr`avnoto ime Makedonija,
nasproti sudot na narodot i istorijata. Na Branko ne mu smeta bugarskata
deklaracija na Qub~o, na Qub~o ne mu
smetaat belgradskite vrski na Branko,
zaedni~ka im e celta vo borbata za
vlast: da ja vladeat zemjata bez imeto
Makedonija. Demokratski, nema {to.
Posle toa, ako bide koga bi bilo, a nie
bez um da im go ovozmo`ime luksuzot da
ne nema, na krajot }e sledi i komentarot na onie drugite: „Ne, nie, Vie samite
si go storivte toa!” Ako e ute{itelno,
dali samo edno pleme ili narod, eden
jazik ili vera od zemjinata topka
dosega likvidirani ili asimilirani
ne bile, nebroeni se. I taka svetot se
podnau~i {to e i „kolateralna {teta”
i „prijatelska {teta”. Ni prvi, ni posledni. Taka be{e i so makedonskoto
{esnaeset-zra~no zlatno-`olto sonce,
so dr`avnoto zname na Makedonija. Sobranieto na{e, u{te na{e da bilo, go
smeni! Zalog be{e atentatot vrz Kiro.
Toa e negoviot edinstven vlog vo istorijata na Makedonija. Si ja zaraboti
kni{kata broj eden, `rtvuvaj}i se za
smena na dr`avnoto ime i zname, i `iv
ostana!
No, operacijata koja e vo tek, proektira demonta`a na imeto na dr`avata od
identitetot na nacijata! Takva mutacija
ni najnevozmo`nata alhemija ne pravi.
Mo`e li ~ovek so glava bez o~i vo tegla,
da gleda? Morbidno. Ama, avtorite na
specijalnata vojna protiv Makedonija
so raboten naslov „antikvizacija”
nabivaat javnost podatliva za manipu-
Todor Petrov
lacija, deka Vladata so animacijata
na makedonskoto kulturno nasledstvo
od pred na{ata era, me|u brojnite
arheolo{ki proekti, vr{i promena na
identitetot na nacijata?! Kade e vistinata tuka? Na komunistite ne gi boli
deklaracijata na `iviot im Qub~o, koj
do v~era im slu`e{e za potsmev, duri
toa ne go smetaat ni za {tetno ami za
bratstvo, tuku artefaktite od Kale,
Plao{nik, Stobi, Miravci, Heraklea,
Isarot, Vardarski Rid, Govrlevo, Porodin i drugi. Identitetot na neokomunistite vo Makedonija zapo~nuva posle
{estiot vek od na{ata era, od zad Karpatite, taka gi nau~ile da la`at. Dali
nekoj bil tamu, na grobovite na na{ite
koreni i ne e bitno. Barem edna ekspedicija na posedok da odnesea, nekoe
kov~e od baba mu na Kiro da ni donesea.
Duri i Rusite od zad Karpatite, za niv,
ne ni se prijateli, a kamo li bra}a. I
pak toa ne e ni bitno, va`no NIE da sme
od tamu. Oti ako sme od Makedonija, a ne
od zad Karpatite, }e polagame nasledstvo na nejzinata kultura i istorija. E,
toa menuva mnogu, mnogu od lagite koi
dosega sme gi ~itale i slu{ale za samite
sebe. Od site „sloveni” vo svetot, iako
site NIE gi opismenivme i pokrstivme,
najverojatno e deka posledni Mohikanci samo nie sme ostanale. Drugite
denes drugo se. Za `al, za SDSM nie sme
poslednite „sloveni” na svetot. [tom
nekoj ka`e deka sme Makedonci vo kontinuitet vo vreme i prostor, vedna{
sledi satanizacijata nare~ena „antikvizacija”. Oti antikvizacijata e kako
flaster da ne zborite za Makedonija.
Sli~no kako inkvizicijata. U{te da
bea vlast ta da ja imaa. U{te eden Goli
Otok malku }e ni be{e. A, koga ko zombi
}e vperat prst vo nekogo so etiketa „antikvizacija”, kako Gospod znae {to da
rekle. A, ni{to ne ka`ale, poka`ale
samo kolku im e plitok umot! Takvi intelektualni idioti samo kaj nas mo`e
da ima! Ama za pari i du{ata na |avolot
}e si ja dadat, svoite deca pred MTV }e
si gi prodavaat.
Edvidentno i o~igledno e deka
silite na antimakedonizmot vo denominacijata na zemjata, ne izbiraat
sredstva da ja postignat celta. Se razbira, temata Makedonija, Imperijata
Makedonija e mnogu pokompleksno i
poslo`eno pra{awe od Republikata,
Makedonija denes. Reinkarnacijata na
temata Makedonija preku dr`avnosta
na Republikata, po raspa|aweto na
porane{na SFR Jugoslavija, gi obedini
site okolu nas vo agresijata po site
osnovi i od site strani protiv Makedoncite i Makedonija. Tie okolu nas,
se razbira, gi mobiliziraa „svoite”
izvr{iteli vo Makedonija, za istite
celi protiv nea. Zatoa {to kulturata
i istorijata na Makedoncite i Makedonija, posle nivnata podelba i okupacija vo Balkanskite vojni od 19121913 godina, vo sopstvenata dr`avnost
gi inkorporiraa. Uplavot deka Makedonija kako dr`aven entitet mo`e da
gi ispumpa istoriski i kulturolo{ki i
da gi ostavi bez istorija i kultura tie
okolu nea, gi obedini vo agresijata za
da ne nema.`
I ne slu~ajno, koga Belgrad tvrdi
deka Makedoncite se Srbi, Sofija Atina
i Tirana ne komentiraat. Koga Sofija
tvrdi deka Makedoncite se Bugari, Atina, Tirana i Belgrad ne kontriraat. Koga
Atina tvrdi deka Makedoncite se Grci,
Tirana Belgrad i Sofija ne demantiraat. Koga Tirana tvrdi deka Makedoncite se Albanci, Belgrad Sofija i Atina ne problematiziraat. No, koga nie vo
Makedonija go velime istoto, deka sme
toa {to otsekoga{ Makedonci sme bile,
site se edinstveni da ne snema.
Inkorporacijata na kulturata i
istorijata na Makedonija i Makedon-
9
ilustrirana revija za iselenicite od
Prava linija
cite vo dr`avnosta na Bugarija, Grcija, Albanija i Srbija kako politi~ki
nacii, sozdadeni kako arievski model
na nacii-dr`avi zaradi tu|i interesi
za svoi sferi na vlijanie na ovie
prostori, vo koi osven Bugari, Grci,
Albanci i Srbi ni{to drugo nema,
posle raspa|aweto na porane{na SFR
Jugoslavija ja otvori dilemata kaj
site okolu nas: [to ako ova par~e
zemja vospostavi monopol i ekskluzivnost vrz kulturata i istorijata na
Makedonija, bidej}i po me|unarodno
pravo sme edinstvena zemja vo svetot
{to toa ime go ima?! [to }e ostane od
kulturata i istorijata na Bugarija, Grcija, Albanija i Srbija?! Poradi toa i
agresijata, Makedonija od etnologija
da se demontira vo geografija, Makedoncite kako etnos da gi snema, znaej}
i deka imeto na makedonskiot narod
e neraskinlivo povrzano so imeto na
negovata dr`ava Makedonija. Se demonstrira agresija do stepen na rasizam i
nacizam, da ne se otvorat pra{awata za
okupacijata, genocidot, reparaciite i
reunifikacijata. Me|u mnogute i onaa
na Dosta Dimovska ideja, vo programata
na nejzinata Demokratsko-Republikanska Unija na Makedonija - Makedonija
kako [vajcarija na Balkanite, so
~etiri kantoni i mnozinsko naselenie
vo sekoj kanton. Judata Qub~o Georgievski bi dodal: VMRO be{e za samostojna Makedonija, ama posle osamostojuvaweto, demokratski, sekoj da si ka`e
{to e: Srbin, Bugarin, Grk i Albanec.
I eve re{enie za imeto Makedonija.
Mo`e i taka, ama najva`noto e Makedoncite kako etnitet da gi nema. Da se
dopodeli i ona {to od Vardarskiot del
na Makedonija po Balkanskite vojni ostana i makedonskoto pra{awe kone~no
da se eliminira.
Vpro~em, porane{nata Pandora Bakojani, ministerkata za nadvore{ni
raboti na Atina, nedvosmisleno re~e:
Nie istorijata na Makedonija (m.z.
posle podelbata i okupacijata) ve}e
edna{ ja napi{avme. Povtorna revizija
na istorijata na Makedonija ne prifa­­}ame da ima. I prodol`uva: Makedonskoto pra{awe e ideolo{ka konstrukcija
na Studenata vojna i za da go zatvorime,
kone~no treba da go promenime imeto
na na{iot severen sosed Makedonija!
Ili, za tie okolu nas, Makedoncite bea
i se u{te se proizvod na komunizmot, na
Komunisti~kata internacionala i Stalin, na Komunisti~kata partija na Jugoslavija, Tito i Jugoslavija, na Srbija,
Cviji} i Novakovi}. Patem, za da ne
nema, do, da ne snema, posle podelbata
na Makedonija, Belgrad i Atina se dogovorija, Srbija nikoga{ da ne go otvara
makedonskoto pra{awe, kako kompenzacija Srbite dobija slobodna zona na
pristani{teto vo Solun. Rezultat na
10
Makedonija
toa, i dogovorot Tito - ^ento na Krf vo
Vtorata Svetska Vojna za obedinuvaweto
na Makedonija, od „sega ne e vre­me”, ­„}
e bi­de”, do, se eliminira, a prviot pretsedatel makedonski Metodija Andonov
^ento se likvidira. Kiro nikoga{ nema
da bide toa {to ^ento pred nego stana,
prv pretsedatel na samostojna Makedonija. Kako {to nekoi poinaku sakaat
da bide.
Ne e nikakva tajna deka istorijata i
arheologijata na Makedonija vo vremeto
na Kralstvoto Jugoslavija, pa i vo komunizmot na porane{nata SFR Jugoslavija
se konzerviraa, odnosno se izoliraa,
za nikoga{ da ne se otkrie vistinata za
Makedoncite. Na{ata istoriografija i
anulira. Od taa pregolema qubov prema
Makedonija, Elada se u{te nema spomenik vo Atina na hegemonot Aleksandar
Treti Makedonski. Prvi vo prestolnina
na dr`ava }e go imame nie.
„Antikvizacijata” vo taa agresija na sosedite ne zna~i ni{to drugo
tuku instrument na silite na antimakedonizmot protiv Makedoncite i
Makedonija. Ja stavame vo navodnici
oti sama za sebe kako kovanica ni{to
ne zna~i! Demek, ako vlasta go menu­
va identitetot na nacijata zadr`u­­va­­j­}
i go dra`avnoto ime, SDSM }e ponudat
promena na dr`avnoto ime nastojuvaj}i
da go zadr`at identitetot na nacijata,
{to e bezuspe{en obid za ubeduvawe
vo vremeto na komunizmot, se do denes,
samo gi transferira{e gr~kite, srpskite i bugarskite izvori, na okupatorite, za Makedoncite i Makedonija. A,
koj okupator vo istorijata ja slavel istorijata i kulturata na okupiraniot, ne
gi prika`uval za svoi, travestiraj}i ja
okupacijata na tu|i teritorii vo osloboduvawe na svoite izgubeni zemji? I
vo Moskva u~ele deka „slovenite do{le
od zad Karpatite”, ama od zad Karpatite
vo Moskva, ne e isto {to i vo Skopje. Kaj
nas, ruskoto „od zad Karpatite”, e Makedonija.
Se’ do raspa|aweto na porane{na SFR
Jugoslavija, Makedonija vo Grcija be{e
tabu tema. Atina ima{e Ministerstvo
za Severna Grcija, vo predve~erjeto na
raspa|aweto na porane{na SFRJ go preimenuva vo Ministerstvo za Makedonija,
Epir i Trakija. Notifikacijata „okupirani teritorii na Makedonija” ostana
samo kako svedo{tvo kaj filatelistite,
oti drugite dokazi Atina sistematski gi
na javnosta vo doma{nata zada~a {to
treba da ja odrabotat, deka promena na
dr`avnoto ime nema da smeni ni{to! Pa,
velat, zarem Makedonci ne bevme vo Jugoslavija? Da, bevme, ama Jugoslavija ne
be{e unitarna zemja tuku federacija na
{est dr`avi. I vo tursko bevme Makedonci, ama toa be{e ropsko i neli od
Otmonaskoto se oslobodivme? Povtorno
li treba da hibernirame vo ropstvo za
Branko i Qub~o da vladeat so na{ite
du{i, a preku niv drugi i tu|i?
„Antikvizacijata” vsu{nost pretstavuva virtuelna konstrukcija na
specijalna
protiv
Makedoncite
psiholo{ka vojna vo obidot za kreacija na javno mislewe za promena na
dr`avnoto ime Makedonija! I ni{to
pove}e od toa! Sramno e odrodni{tvoto,
odmetni{tvoto, predavstvoto, ama barem im gi vidovme rogovite na site. I
koga povtorno }e sretnete nekoj kako
kre{ti na taa tema, plisnete mu sveta
voda ko na |avol i }e go snema. Sonceto
Prava linija
plus, takvite gi su{i.
Ottuka, obvinuvawata na opozicijata protiv vlasta deka izgradbata na
spomenici od vremeto na Makedonija
pred na{ata era zna~i nekakva si „antikvizacija” kako sinonim za deslovenizacija odnosno menuvawe na identitetot na sovremenata makedonska
politi~ka nacija, ne pretstavuva ni{to
drugo tuku perfiden obid za promena
na dr`avnoto ime Makedonija. Istorijata na Makedonija ne e ograni~ena
vo vreme i prostor, taa e neograni~ena
od pred na{ata era do denes. Makedonskata istorija i kultura ne e proizvod
na diskontinuitet. Na Makedoncite im
pripa|a vo kontinuitet istorijata na
Makedonija i vo vreme i vo prostor.
I voop{to ne e to~no, deka ako ne
sme doka`ale poteklo od Aleksandar
Treti Makedonski i Filip
Vtori Makedonski, ne }e sme
bile Makedonci i Makedonija, zatoa Pasko Kuzman kopal
po dokazi niz lokalitetite
arheolo{ki! Se razbira,
nikoj denes ne tvrdi deka
etnologijata e samo genetika, iako so DNK-analizite
mo`na e proverka na se~ija
geneza. Etnologijata denes
e kultura, ne zboruvame za
nacizam i rasizam. No etnologijata ne e ni samo
geografija. U{te pomalku,
qubovta kon svoeto ne zna~i
omraza kon drugiot, naprotiv, ako svoite gi po~ituva{,
po~itta }e ja ima{ prema
site. Vpro~em, bez istorija
nema sopstvenost, a bez sopstvenost nema nasledstvo.
Bez istorija nema idnina.
Bez istorija si evnuh bez
pokolenie. Toa {to komunistite do v~era velea deka
dr`avata, nacijata, crkvata
i semejstvoto treba da izumrat, pa sakaat Makedonija
prva da bide vo toa, e paradoks koj ne
go biva.
„Antikvizacijata” ne zna~i deslovenizacija, tuku demakedonizacija!
Bez dr`avnoto ime Makedonija ne
samo {to ne }e sme Makedonci, tuku
voop{to i sloveni! Ni sloveni ne }e
sme bez Makedonci da sme! Samo kako
Makedonci sme i sloveni, oti prvi i
odamna pismeni sme i blagosloveni!
Zarem zaboravame deka ottuka, od Makedonija, se opismenile i pokrstile
site na Sever, od Beloto do Severnoto
More. Od slovoto sme stanale sloveni
od pismoto pismeni. Zatoa nie Makedoncite, ne sme grko-pravoslavni, tuku
prvoslavni, oti prvi sme go proslavile
Gospoda vo Makedonija. Na Sveti Apostol Pavle na son mu se javi Makedonec
i mu re~e dojdi vo Makedonija i pomogni ni. I Sveti Apostol Pavle dojde vo
Makedonija i gi izgradi prvite crkvi
vo Filipi, Ber i Solun, vo Makedonija
ja pokrsti prvata hristijanka Makedonkata Lidija. Gr~kata Crkva, ponajug
od Makedonija, e samo ponov servis za
etablirawe na nacisti~kiot model na
Elada i deetnizacija na hristijanite
so razli~no etni~ko poteklo vo okupiranite teritorii na Grcija, od Atina
se do Gevgelija, kako preduslov za
odr`uvawe na integritetot na teritorijata i suverenitetot na politi~kata
nacija Elada hitlerova. Koga vo Grcija
}e se otvori etni~koto pra{awe, kako
{to toa vo Makedonija se pravi denes,
taa zemja }e letne vo vozduh kako meur
od sapunica. Pove}e }e ja nema! Bankrotot na dr`avata }e ja demistificira
nacijata, }e ja demitologizira istorijata i }e gi ostavi goli pred svetot i so
telo i vo du{a.
Najednostavno ka`ano, „antikvizacijata” na neokomunistite ne
pretstavuva ni{to drugo osven manipulacija so javnoto mislewe vo ubeduvaweto za eliminacija na sekoj obid za
revizija na istorijata i arheologijata
na Makedonija za da ne se doznae vistinata za nea. Nim im smeta istorijata na
Makedonija da se pi{uva od Makedonci
na makedonski jazik. Nim izvor na informacii im se akademiite vo Belgrad,
Sofija, Atina i Tirana. Tie koi i v~era
gi podelija Makedoncite i Makedonija,
a denes za pari preku svoi puleni vo
Makedonija toa povtorno go pravat.
Samite }e se prepoznaat, narodot ve}e
gi vide.
„Antikvizacijata” kaj nas vo javniot
promet ja vnesoa neokomunistite, kako
obvinuvawe na opozicijata protiv
vlasta deka so istorijata i arheologijata vr{i deslovenizacija odnosno
promena na identitetot na nacijata.
Paradoksot da bide pogolem, vo
vreme nevreme, koga bitka bieme protiv
negacijata deka sme Makedonci, SDSM
paradiraat deka sme Sloveni. A da gi
pra{a{ kade na drugo mesto na zemjinata topka `iveat Sloveni, i na koj popis se prebrojani takvi, }e te gledaat
kako slon so okokoreni o~i vo staklarnica. I identitetot vedna{ go delat, pa
velat, da, ima Makedonci Sloveni, ama i
Makedonci Grci. A, ima li Grci Sloveni i Grci Makedonci, vozvra}ame nie,
oti ako nie sme sloveni, slovenite se
do Atina, na Peloponez bile.
Se razbira, pak }e ve gledaat
okokoreno i odgovor nema da
vi dadat! I koga }e se spletkat vo paja`inata koja samite
ja pletat, za niv Makedonija
zapo~nuva, kako {to ne u~ea
i do v~era, od 1944 godina
do denes. A, od slovenite so
slam~e v usta preku Dunav,
koi vo Makedonija do{le, }
e ostane samo vetar i magla.
Zlonamernicite vedna{ so
pra{aweto koe sledi: A, od
koi sloveni ste vie makedonskite, od onie {to do{le
preku Srbija ili od onie {to
do{le preku Bugarija? Od
nemajkade, }e se nacrtate so
tacna, so ’od po `ilet so ona
{to drugite ne pravat, proizvod na komunistite i na Tito,
na Stalin i na Komunisti~kata
internacionala. Toa e epilogot od (neo)komunisti~kata
„antikvizacija”.
Zarem ne pametime deka
promocijata na knigata za
Aleksandar Treti Makedonski,
od avtorot Vasil Tupurkovski, be{e vo
Golemata sala na Makedonskata opera
i balet vo prisustvo na prvata kni{ka
na SDSM, Kiro Gligorov kako pretsedatel na Makedonija? Ne pametime li
deka knigata na Vasil Tupurkovski se
dele{e kako zadol`itelna lektira vo
{kolite? Zaboravivme li deka kandidatot za pretsedatel na SDSM be{e na
zaedni~ka zakuska so Princot na Hunzite od Pakistan? E, ama vlasta e poslatka i od dr`avnoto ime, pa vikaj me
kako saka{ samo vlasta ne mi ja zemaj!
I zatoa, po~ituvani Makedonci, so
tie koi ne mno`at so nula, `estoko da
se presmetame, da gi smestime tamu od
kade {to pred o~i ni do{le, za da ne
ne sotrat ili storat ona {to ne sme!
11
Re~
ilustrirana revija za iselenicite od
DA GI KASTRIRAME
ISTORISKITE MITOVI
P
opularno e sfa}aweto
deka ako vo dene{nata
realnost se javi ~ovek od
anti~nosta, toj }e umre od
stres od toa {to }e go vidi. Po toj povod }e se po{eguvam, deka ako ~ovekot
e slep i samo slu{a {to si zboruvam, nema da razbere deka se javil vo
drugo vreme. Vpro~em, i tehnolo{kiot
napredok so koj se falime, vo golema
mera e mit. Vo svojata prekrasna kniga „Eden den vo dreven Rim” italijanskiot paleontolog i dokumentarist
Alberto Anxelo ne osloboduva od
takvi iluzii.
Kolkumina od nas, na primer,
znaat deka Rim vo vremeto na imperatorot Trajan (vtoriot vek po Hrista)
broel 1,5 milioni lu|e, a vo vremeto
na Septimij Sever imal to~no 46.602
„neboderi” so viso~ina od 21 metar,
odnosno kolku sedumkatni zgradi. I
u{te nekolku brojki: 40 triumfalni
porti, 28 biblioteki, 11 golemi termi
i okolu 1.000 zaedni~ki bawi (samo
eden od bazenite vo termite na Trajan
gi imal razmerite na plo{tadot „San
Marko” vo Venecija), dva plo{tada za
natprevar so dvokolki (edniot od niv
sobiral 400.000 lu|e), ~etiri teatri
(edniot od niv za 25.000 lu|e), dva
amfiteatri (Koloseumot za 70.000
du{i) itn. Ako gi sporedime nekoi od
tie objekti so dene{nite vo Rim, da
ne zboruvame za drugi evropski glavni gradovi, }e ni stane neprijatno za
na{iot tehni~ki „progres”. Dvanaesette forumi i u{te tolku baziliki,
plus 100 hrama vo anti~kiot Rim bile
polni so lu|e, no Rimjanite uspe{no
izleguvale na kraj kako so uli~nite
zatvori, taka i so snabduvaweto na
gradot so hrana. Sekojdnevno vo Rim
pristignuvale brodovi so 200-270 iljadi toni `ito, a besplatno pomagale
150-170 iljadi semejstva. Nadvor od
spomenatite brojki, za sporedba, i
toga{nite pretstavi mnogu ne se razlikuvale od na{ite. Ete zo{to ne
mo`am da gi primam tvrdewata na
Lu~ijan Boj vo negovata „Istorija i
mit vo romanskoto soznanie”, deka
dene{nite Romanci, Germanci, Francuzi i drugi, se pobliski me|u sebe,
otkolku so svoite prethodnici. Samiot avtor na velikolepen na~in se po-
12
Makedonija
Prof. D-r Stefan
Vlahov Micov
biva vo svojata inaku mnogu vredna
kniga. Sekoj narod se potpira na
kolekcija mitovi, koi se o`ivuvaat
i se obnovuvaat vo zavisnost od
konkretnata geopoliti~ka situacija.
Istoriskite sobitija se edno, a nacionalnite istoriski konstrukcii
i proekcii pretstavuvaat izbor od
fakti vo zavisnost od situacijata.
Vo taa smisla, ne za~uduvaat dvojnite
ar{ini – eden sprema sopstveniot
istorisko-mitski proekt, drug sprema
konkurentskite tu|i proekti.
Vtora godina bugarskite vlasti
ne im dozvolija na makedonskite mediumi da organiziraat semakedonski
sobir vo Melnik, vo se}avawe na Jane
Sandanski. Neodamna povle~eniot
bugarski ambasador od Skopje, Rakovski La{ov, kako pile vo kal se
zapletka vo makedonskoto Ministerstvo za nadvore{ni raboti. Spored
negovite objasnuvawa, televizijata
„Sonce” bila vratena od granicata
zatoa {to, spored bugarskite zakoni,
ne mo`elo da prisustvuva so dozvola
od organizacija koja ne bila registrirana vo Bugarija. Za „Kanal 5” i
za „Dnevnik”, pak, pri~inata bila od
proceduralen karakter, za{to rokot
za izdavawe dozvola bil kus. Samo
{to OMO „Ilinden-Pirin”, na koja i
pokraj sudskite re{enija protiv Bugarija vo Strazbur, bugarskiot sud ne
ja vra}a registracijata, ne be{e edinstveniot organizator na sobirot.
A, samo eden od desette soorganizatori ne be{e registriran vo bugarskite sudovi. Osven toa, motivot za
odbivawe na televizijata „Sonce”
protivre~i na toj so koj ne im dozvolija na „Kanal 5” i na „Dnevnik”,
{to direktno go otkriva agentot na
bugarskata DB vo lagata. Fakti~kata
vistina e {to opstojuvaweto na makedonskoto malcinstvo vo Bugarija
protivre~i na bugarskata istoriskomitolo{ka konstrukcija za grani­
cite na bugarskata nacija. Ne sli~no
La{ov-ci, od edna strana, ne gi priznavaat Makedoncite, a vo isto vreme
sakaat zaedno da gi ~estvuvaat istoriskite nastani i li~nosti. Lo{o e
koga nekoi makedonski politi~ari
i institucii odvreme-navreme se
vrzuvaat na opa{kata na bugarskiot
istoriski mit. Dvojniot ar{in e
tipi~en i za Grcija. Na tamo{nata
partija na „zelenite”, na primer, i
odgovara sorabotkata so makedonskata partija DOM vo vrska so atomskata energija. Formalno, gr~kite
„zeleni” se per~at deka bile protiv
nacionalizmot. Prakti~no, se poka`a
deka tie voop{to ne se protiv nacionalizmot, tuku protiv „nacionalizmot” na Gruevski. Ottuka i kritikite
na portparolot na „zelenite” Janis
Paraskevopulos, deka koaliciraweto
na DOM so VMRO bilo predavstvo na
tie principi od „zelenite”. Za{to,
pretstavete si, partijata na Gruevski
bila „oddelena so ogromen jaz od zelenite idei i sfa}awa na demokratijata”. Ako gr~kite „zeleni” bea malku
pozreli za demokratija, nema{e da
ostanat „bez komentari za sporot za
imeto” pri razgovorite so DOM, a
sakaa da gi osudat mitovite na svojata dr`ava. Vo takva sostojba, ne e
~udno {to i portparolot na gr~koto
MNR, Delavekuras objavi deka Grcija ~ekala po izborite makedonska
„re{itelna Vlada”, koja “}e sedne
na pregovara~kata masa so vistinska
volja” da gi prezeme gr~kite mitovi.
Za radost e {to, iako bavno, vo
balkanskite dr`avi se pojavuvaat
oddelni avtori i istra`uva~i koi
gi razven~uvaat mitovite od nivnite
op{testva. Vo moite kolumni ve}e
pi{uvav za Du{an Kova~evi} i za negovata kniga „Dvaeset srpski podelbi
(Srbi protiv Srbi)”. U{te povisoka
vrednost ima obemnoto prou~uvawe
Re~
na Lu~ijan Boja, koe mo`e da slu`i
kako orientir za mitologemite na
Balkanot i vo Isto~na Evropa. Vo prvite decenii na 19 vek, romanskiot
nacionalizam za da zazdravi, trebalo
da se sprotivstavi na nacionalizmot
na svoite sosedi i na panslavizmot.
Na koj na~in? Prvo, kirilicata {to
dotoga{ se upotrebuva{e vo romanskoto op{testvo po~na da otstapuva
pred latinicata, koja vo 1860 godina
e utvrdena so zakon. Na vtoro mesto e
sozdaden mitot za vladetelot Mihail
Hrabriot, kako simbol na romanskoto
edinstvo. Toj go vra}a se}avaweto na
toj polkovoda~, koj okolu 1600 godini
za kratko vreme gi zavladeal Transilvanija i Moldova. Mitot go pretvora vo nacionalen obdinuva~, iako
vo toa vreme naciite
ne postojat. Na treto mesto, Romancite
se ispraveni pred
nadvore{nopoliti~ka
dilema – so Rusija
ili so Zapadot. Nezavisnosta im e rezultat od rusko-turskite
vojni, no streme`ot
za emancipacija od
Slovenite gi naso~uva
kon evropskiot svet.
Ottuka i tezata deka se
istoriski naslednici
na rimskite kolonizatori i vo pomala mera
na Dakite, koi pred
rimskite zavojuva~i ja
naseluvale taa teritorija. Vo prodol`enie,
romanskiot mit se
u~i i od u~enici
na Zapad, a Romancite po~nuvaat da se
do`ivuvaat kako negovi za{titinici,
a podocna i za negovi predci. Momentnata sostojba na dr`avata silno
se reflektira vrz nejzinite istoriski pretenzii. Komunisti~kata etapa
vo po~etokot gi „vra}a” Romancite
kon slovenskiot svet (zaradi ulogata
na Sovetskiot sojuz), a vo periodot
1964-1989 godina, koga Romanija se
obiduva da vodi posamostojna politika, povtorno bui nacionalizmot. Vo
vremeto na ^au{esku se stasuva duri
do interesniot fakt Institutot po
istorija na Komunisti~kata partija
da ja razrabotuva anti~kata istorija
i potekloto na Dakite.
Romancite se od tie balkanski
narodi, koi imaat problemi so utvrduvaweto na svoeto poteklo. Ne vo
smisla da ne znaat od kade do{le,
kako Bugarite, tuku od menuvaweto na
prioritetite Istok-Zapad vo nivnata
nova istorija. Pred sozdavaweto na
romanskata dr`ava, tie se smetaat za
~isti Rimjani, a kon krajot na 19 vek
za romanizirani Daki. U{te podocna,
vo prvite decenii na 20 vek, romanskiot jazik ve}e ne e „rasipan” latinski, tuku latinskiot jazik se pretvora
vo „rasipan romanski”. Rimskoto zavojuvawe na Dakija bilo uni{tuva~ko
za procvetanata dakiska civilizacija i go vratilo razvojot na Romancite
iljada godini. Vo takva sostojba,
Romancite ve}e ne proizleguvale od
Rim, tuku samite Rimjani, Francuzi
i site drugi proizleguvale od Dakija. Sli~ni fantazii se sozdavaat
povtorno vo vremeto na ^au{esku i
svojot vrv go dostignuvaat vo 1975
godina so tvrdeweto „Postoime samo
od pred 100.000 godini na taa zemja
i, sepak, treba da zaklu~ime deka sme
najstariot narod vo Evropa”. Vo prethodnite dve decenii na komunizmot
Romancite „se slevaat” so Slovenite,
koga se podvlekuva silnoto vlijanie
na Kievska Rusija vrz niv i vo pomala
mera na bugarskata dr`ava. Vizantija,
pak, e „reakcionerna” sila, samo zatoa {to po Vtorata svetska vojna Grcija potpa|a pod zapadno vlijanie, a
Romanija e vo socijalisti~kiot blok
na ~elo so Stalin.
U{te pointeresno e pra{aweto
so
kontinuitetot,
za{to
ima
iljadagodi{en temen period me|u povlekuvaweto na Rimjanite od Dakija vo
271 godina po Hrista i sozdavaweto
na romanskite kne`evstva vo 14 vek.
Vo vtorata polovina na 19 vek. spored
romanskata istoriografija, Romancite bile sojuznici na Bugarite na jug
od Dunav, taka {to „ne samo Bugarite
gi pobeduvale Grcite, ami pove}e gi
pobeduvale Romancite pod imeto Bugari, Kumani i Pe~enegi”. I, obratete
vnimanie, vo 963 godina so doa|aweto
na Samuil, koj bil Romanec „vlasta
pominala od racete na Bugarite vo
racete na Romancite”. Taka, Prvoto
bugarsko carstvo bilo bugarsko-romansko, a vtoroto bilo romansko-bugarsko. Vo isto vreme, mnogu rimski i
vizantiski imperatori bile Romanci
od Balkanot. [to se odnesuva do jazicite, vo 1871 godina Rosler zboruva
za bliskosta me|u dako-romanskiot
i makedonsko-romanskiot, dva dijalekta na eden jazik, koi vo negovoto
vreme bile oddale~eni eden od drug.
Vo 1884 godina Ksenopol tvrdi deka
„dako-romancite i makedo-romancite se dva naroda, razli~ni spored
potekloto. Istra`uvaweto na Lu~ijan
Boja poka`uva deka romanskata istoriografija ima
mnogu
poseriozni problemi vo
doka`uvaweto na
romanskiot
kontinuitet i edinstvo vo sporedba so
makedonskata istoriografija. Samo
{to zaradi nejzinata geopoliti~ka
polo`ba, golemina
na teritorijata i
na
naselenieto,
Romanija denes gi
respektira svoite
sosedi i nitu Bugarija, nitu Ungarija smeat da i se sprotivstavat. Dokolku
se isklu~i {umot
vo dvete dr`avi.
Toa dava mo`nost i
vo poslednite dve
decenii
romanskite istori~ari spokojno da tvrdat deka Romancite se me|u golemite
sozdava~i na svetskata civilizacija.
I deka Romancite se soedinuva~ki
~len me|u Bliskiot i Dale~niot Istok, i Zapadot. Spored Lu~ijan Boja,
duri „dokolku treba da se obidam da
opredelam koja e najva`nata crta na
Romanecot, bi mo`el da ka`am deka
toa e manijata za sopstveniot identitet”. Vo svoite esei H. R. Patapievi~ odi u{te podaleku i objavuva deka
Romancite se bezrbetnici i poniski
po duh.
So toa {to fantaziite imaat
svojstvo da se sozdavaat i da parazitiraat vrz ~ove~koto soznanie (i mnogu
~esto bukvalno go okupiraat), borbata so istoriskite mitovi ne treba
da odi vo nasoka tie da se sti{uvaat,
tuku celosno da se uni{tat. Zlite realnosti vo koi `iveeme denes ne ni
davaat pravo da bideme u~tivi.
13
ilustrirana revija za iselenicite od
Makedonija
Intervju
MARINA APOSTOLOVA - VUJAKLIJA
ZBIRKA BIOGRAFII NA
HRVATSKITE MAKEDONCI
N
ovinarkata
Marina
Apostolovska-Vujaklija
prodol`uva
so
svoeto
qubopitstvo da gi istra`uva starite makedonski semejstva. Po objavuvaweto na nejzinata prva kniga
„Stari makedonski semejstva” (1998
godina), taa ja napi{a i na 6 april
vo Zagreb, kade {to `ivee i raboti
poslednive godini, ja promovira{e
knigata „Stari makedonski semejstva
vo Hrvatska”, koja pretstavuva zbirka
biografii na hrvatskite Makedonci,
lu|eto koi sledej}i go svojot `ivoten pat do{le vo Hrvatska i vo nea go
na{le svojot vtor dom, no ne gi zapostavile vrskite so svojata prva tat­
kovina, Makedonija. Promocijata vo
Zagreb se odr`ala vo Zdru`enieto na
hrvatskite novinari, a me|u prisutnite bile i pretstavnici na semejstvata koi se opfateni vo ovaa kniga.
[to Vi poka`a rabotata na knigata „Stari makedonski semejstva
vo Hrvatska” - kolku pribli`no semejstva od Makedonija imaat fateno
dlaboki koreni vo taa zemja, od
koga datiraat, koi bile na~inite
na koi tie doa|ale i ostanuvale vo
Hrvatska?
Iako spored posledniot popis
vo 2001 godina, Makedoncite vo Republika Hrvatska gi ima{e samo
0,03 otsto, na ovie prostori `iveat
i rabotat mnogu na{i sonarodnici.
O~ekuvame da vidime kolku }e ne
ima na ovoj popis vo 2011-tata. Kako
14
istra`uva~ i pisatelka, so ovaa
moja kniga se nadevam deka gi najdov
najzna~ajnite makedonski semejstva
vo Hrvatska. Gi ima u{te mnogu, ama
spored sredstvata za pe~ateweto na
knigata {to gi pla}a Sovetot za nacionalni malcinstva pri Vladata na
RH mo`ev da opfatam samo 14 semejstva. Nivnite koreni vo Makedonija
datiraat od 17-tiot vek do denes, a
nivnite potomci do{le vo Hrvatska
me|u 60-tite i 70-tite godini na minatiot vek. I, po uspe{no zavr{enite
studii, najmnogu na Univerzitetot vo
Zagreb, stanale vidni lu|e vo nivnata
„vtora tatkovina”.
Kolku semejstva se opfateni vo
ovaa kniga. koi se tie, kade sega
`iveat...?
Na 160 stranici na knigata uspeav
da gi napi{am `ivotnite storii na
14 semejstva: Apostolski, Atanasovski, Apostoloski, Bojaxi, Velko­vski,
Vinoki}, Zoj~eski, Grozdanovski,
Kuburovski, Miladinov, Petleski,
Pro{ev, Hristodulov i ^akar. Denes
nivnite pokolenija `iveat vo site
pogolemi hrvatski gradovi: Zagreb,
Rieka, Split, Vukovar... Tie, isto kako
i nivnite roditeli, se visokoobrazovani kadri - univerzitetski profesori, umetnici, doktori, advokati,
koi sekako deka ne ja zaboravaat
Makedonija, no nivniot `ivot i egzistencija sepak te~e vo Republika
Hrvatska. Se nadevam deka po dve godini }e mo`am da go objavam i vtoriot del na „Stari makedonski semejstva vo Hrvatska”.
So ~ija pomo{ i poddr{ka ja objavivte knigata, kako pomina promocijata?
Kako pretsedatelka na Zborot
na novinari na nacionapnite malcinstva pri Hrvatskoto novinarsko
zdru`enie, dobiv termin promocijata da ja napravam vo stoletnata zgrada
na novinarite na Hrvatska. Go sfativ
toa kako podarok {to od 1979 godina
sum novinar i sum dobivala mnogu
nagradi i ureduvala mnogu spisanija.
Pe~ev kola~i, }erka mi prave{e mali
sendvi~i (kanapea), a majka mi od
Makedonija donese ekleri, kola~i,
solenki, mastika i „`’ta”.
Tri dena bev vo gr~ kako seto toa
}e go poslu`am, ama be{e toa sofra
kako vo serijata za [eherezada. Na
promocijata ima{e okolu stotina
prisutni. Za knigata zboruva{e d-r
Vasil Tocinovski, a za makedonskoto
bitisuvawe vo hrvatskoto op{testvo
govorea makedonskiot ambasador vo
Hrvatska Dan~o Markovski, pretsedatelot na Zaednicata na Makedoncite vo Hrvatska, Angel Mitrevski i
pretsedatelot na Hrvatskoto novinarsko dru{tvo, mojot kolega Zdenko
Duka.
Ovaa e Va{a vtora kniga na
tema stari semejstva. Vo prvata
pi{uvavte za starite semejstva vo
Makedonija. [to Ve provocira na
vakov vid istra`uvawe, do kakvi
soznanija doa|ate?
Koga vo 2001 godina se preseliv
vo Zagreb (poradi qubov) i ja zedov samo mojata edinstvena }erka
i mojata privatna biblioteka, `el­
ba mi be{e da si bidam samo do­­ma­­}
in­ka, a novinarstvoto i pi{uvaweto
knigi da gi zaboravam. Arno ama, toa
trae{e samo 6 meseci. [to sega? Toa
pra{awe si go postavuvav sekoe utro.
Mojata vtora kniga „Tango” mi be{e
vo kompjuterot, pa se povrzav so Zaednicata na Makedoncite vo R. Hrvatska, aplicirav za sredstva i stanav
sorabotnik na „Makedonski glas”.
Po tri godini ja do`iveav promocijata na „Tango” i, spored moeto obrazovanie, stanav glavna i odgovorna
uredni~ka na spisanieto na Makedoncite vo RH „Makedonski glas”, kade
sum i den denes. Arno ama, |avolot ni
ora ni kopa! Mi „tekna” deka i ovde
vo svojata vtora tatkovina mo`am
da napi{am ne{to za starite makedonski semejstva. Dve i pol godini
gi istra`uvav, se sre}avav so niv ja
pi{uvav knigata.
Bevte etablirana novinarka
dodeka `iveevte vo Makedonija.
Koja e precizno Va{ata novinarska
kariera?
Intervju
Zagreb, Hrvatska. Veruvale ili ne:
mnogu ostaviv zad sebe, ama vo nieden moment ne se pokajav za ona {to
go storiv.
Dali se zanimavate so novinarstvo po preselbata vo Hrvatska?
Da, {to zna~i ne go primeniv
sovetot na Vinston ^er~il: „Novinarstvoto e najubavata profesija
na svetot, ama treba navreme da se
napu{ti”. Se javuvav za Makedonskoto
radio i pi{uvav za nedelnikot „Aktuel” i `enskoto spisanie „Vip Gala”, a
za isklu~itelni nastani pra}av svoi
informacii za „Utrinski vesnik”. Vo
me|uvreme stanav glavna i odgovorna
uredni~ka na spisanieto „Makedonski glas”, koe go izdava Zaednicata na
Makedoncite vo R. Hrvatska i koe gi
sledi aktivnostite na makedonskite
kulturni dru{tva vo Split, Zadar,
Rieka, Pula, Osiek i Zagreb.
Dali doa|ate ~esto vo Makedonija. Koj i {to Vi nedostasuva od ovde
vo Zagreb?
Zad mene se „sto godini samotija
pred beliot list hartija” {to gi posvetiv na mojata novinarska kariera.
So mnogumina novinarki od va{ata
redakcija bev ne samo kole{ka tuku i
prijatelka. E, kaj se tie ubavi denovi,
{to bi ispeal Aleksandar Sarievski
„Godini, godini, letnavte kako mladi
ga- labi”. Kako sredno{kolka dodeka
honorarno rabotev vo nedelnikot „Studentski zbor” osvoiv treta nagrada,
vo toga{nata SFRJ, na vesnikot „Komunist”, na tema „88 godini i 88 rozi za
drugarot Tito”. Pretsedatel na `irito be{e prof. Josip Vidmar. So ovaa
nagrada dobiv mo`nost edna godi- na
da rabotam kako novinarka vo makedonskata redakcija na „Komunist”.
Potoa, dojde vremeto da se zapi{am
na fakultet, pa bidej}i tatko mi ne me
pu{ti da odam vo Belgrad i da bidam
student na Fakultetot za politi~ki
nauki, dobiv indeks na Filolo{kiot
fakultet - jugoslovenska literatura.
Ne otidov ni na edno predavawe zatoa
{to go ~ekav otvoraweto na Interdisciplinarnite studii po novinarstvo
na Univerzitetot „Kiril i Metodij”.
Toa se slu~i vo dekemvri 1978 godina, pa bev revnosna studentka, a vo
me|uvreme po preporaka na na{iot
profesor po novinarstvo Jovan Pavlovski so u{te ~etvorica moi kolegi
rabotevme vo spisanieto „Ekran”. Za
tri i pol godini ja dobiv diplomata
broj 6 na Interdisciplinarnite studii po novinarstvo i za samo tri dena
vrabotuvawe vo dnevnikot „Ve~er”.
Mnogumina mi zabele`uvaa zo{to ne
sum se vrabotila vo vesnikot „Nova
Makedonija”, ama mene tie 10 godini
vo „Ve~er” profesionapno mi bea
najubavite vo `ivotot. Potoa, stanav
odgovorna uredni~ka na najstaroto
makedonsko spisanie [email protected] i, po
negovata kriza, glavna uredni~ka na
novoformiranoto `ensko spisanie
„Seemeen magazin”. No, otkako vo 1993
godina go sretnav svojot sega{en soprug Qubomir Vujaklija, samata sebesi si rekov - stop! Go ostaviv Skopje,
novinarstvoto, prijatelite, majka mi,
stanot, avtomobilot, platata (toga{
okolu 1.800 germanski marki) i so
}erka mi i knigite se preseliv vo
Vo moeto milo Skopje doa|am barem dvapati vo godinata od pri~ina
{to nemam dolgo slobodno vreme, a
patot e dolg i skap. Vo Makedonija
`iveat majka mi (tatko mi po~ina vo
1998-mata), moite najbliski rodnini,
kako i moite verni drugarki. Mi nedostasuvaat i moite dragi kolegi novinari, a najmnogu onie od kulturnata
redakcija na „Ve~er”. Mi nedostasuvaat i Skopje, Bitola, Braj~ino i
Ohrid, no sre}na sum {to vo mislite
gi imam site ubavi sliki od nivnite
predeli. Vo filmot „Odneseno od
viorot” glavnata akterka re~e: „]e
pla~am utre. Utre e nov den!”
Dali podgotvuvate nova kniga od
ovoj tip ili imate drug vid literaturni ambicii?
Da, za dve godini sakam da go
napi{am i da go objavam vtoriot del
na „Stari makedonski semejstva vo
Hrvatska”, bidej}i vo ovaa moja kniga
se objaveni istoriite samo na 14 semejstva. A, poznati makedonski semejstva vo Hrvatska ima mnogu. Drug vid
ambicii nemam, zatoa {to ne znam da
pi{uvam pesni, teatarski i filmski
scenarija... ]e ostanam na ova na {to
sum sega: }e prodol`am da go ureduvam
„Makedonski glas” i da gi istra`uvam
makedonskite semejstva vo Hrvatska
Rumena Ravanovska-Tulbevska
15
ilustrirana revija za iselenicite od
Makedonija
[email protected] borci od gra\anskata vojna vo grcija: niki barbarova
Nepokor
grcite gi iskoristija makedoncite
@aklina Mitevska
”Se vodea `estoki
borbi za Lerin. Partizanite bea predadeni,
a jas se ~udev kako
voop{to ima{e lu|e
koi pre`iveaja. Po ovaa
bitka se vrativme
na Kajmak~alan i jas
tamu ostanav do kraj.
Se {irea informacii
deka borbata e gotova
i deka }e begame vo
Jugoslavija, za {to nie
reagiravme poso~uvaj}
i deka se borime za da
se vratime kaj na{ite
roditeli, a ne za da
begame vo Jugoslavija”,
potencira Niki Barbarova.
Vo borbite za slobodna i demokrat­
ska Grcija, vo ramkite na Gra|anskata
vojna, se istaknuva i Niki Barbarova. Taa e rodena vo selo Bo{ovciKaqarsko vo dale~nata 1928 godina.
Poteknuva od zemjodelsko semejstvo, a
osnovnoto u~ili{te zavr{ila na gr~ki
jazik. Pred da se vklu~i vo Gra|anskata
vojna raska`uva deka vo nejzinoto
selo doa|ale organizirani grupi, koi
bile predvodeni od Vera Foteva, a
gi podu~uvale kako da dejstvuvaat vo
16
natamo{niot razvoj na nastanite. Vo
1947 godina im bilo soop{teno deka
ve}e bilo dojdeno vreme da zaminat vo
partizani.
“Kako na partizanka moja prva destinacija be{e Siwa~ko-Blaci. Ni
poka`aa kako se rakuva so pu{kite
i so bombite, po {to n$ odnesoa vo
Virdumivci za da n$ nau~at da ne se
pla{ime od borbite. Ni dadoa po edna
ra~na bomba i povtorno n$ vratija vo
Blaci. Tamu sedevme izvesno vreme, a
potoa n$ rasporedija vo grupi. Nekoi
zaminaa za Vi~o, nekoi za Gramos, a
nas, kako posilni, n$ ostavija vo Vermio. Vooru`eni odevme po selata. Podocna povtorno se vrativme vo Blaci i
udrivme vo Kaqari. Vo toa selo ima{e
mnogu na{i vooru`eni borci, a vo bitkata protiv monarhofa{istite ni zaginaa mnogu deca”, raska`uva Barbarova.
Po ovaa bitka se povlekle vo Blaci.
Po izvesno vreme go napadnale Sjatista,
no i tamu zaginale golem broj nivni borci. Sledna destinacija im bila nazad vo
Vermio, kade ostanale okolu 2-3 meseci. Po informacijata deka Kajmak~alan
se oslobodil od fa{istite, Barbarova
zaminala tamu, kade ostanala do krajot
na vojnata. Ottamu postojano udirale na
selata i povtorno se vra}ale na planinata. Na Kajmak~alan bila raneta od
strana na monarhofa{istite.
“Ima{e policija, taa po nas frla{e
so minofrla~i i so granati. Eden ra~en frla~ me
pogodil vo nogata, no jas
ne zabele`av kako toa se
slu~ilo, vidov samo krv.
Me prevrzaa i prodol`iv
so borbite”, se potsetuva
Niki.
Raska`uva i za toa kako
od Kajmak~alan udrile vo
S’botsko, potoa i vo Negu{ vo
1948 godina. U~estvuvala i
vo bitkata za Lerin vo 1949
godina.
“Se vodea `estoki borbi
za Lerin. Partizanite bea
predadeni, a jas se ~udev kako
voop{to ima{e pre`iveani.
Se vrativme na Kajmak~alan.
Se {irea informacii deka
borbata e zavr{ena i deka
}e begame vo Jugoslavija,
na {to nie reagiravme
poso~uvaj}i deka se borime
za da se vratime kaj na{ite
roditeli, a ne za da begame
vo sosednata dr`ava. Sepak, n$ donesoa
vo Popadija i ni rekoa da se dvi`ime
desno po patot, pri {to ne ni ka`aa
kade vsu{nost treba da odime. Bevme
okolu sto lu|e. Odej}i pristignavme
do edna ~e{ma, koga n$ sopre eden glas
potenciraj}i ni da zastaneme. Podocna
sfativme deka sme do{le do jugoslovenskata granica i deka grani~nata jugoslovenska patrola ni naredila da
zapreme. N$ pra{aa kade odime i zo{to
sme ja ostavile borbata vo Grcija. Im
odgovorivme deka tie {to n$ ispratile
ne ni ka`ale i zo{to begame, tuku deka
samo ni rekle da odime. Grani~arite ni
rekoa deka ve~erta }e spieme na granicata, a vo utrinskite ~asovi }e n$ vratat nazad. Nekoi od postarite partizani im objasnuvaa deka partizanstvoto
vo Grcija e propadnato i deka Grcite
samo n$ iskoristile. Sepak, n$ donesoa
vo Kremenica-Bitola. Ottamu n$ ka~ija
vo voz, vo koj se nosea kamewa, ni dadoa
par~e suv leb i n$ donesoa vo Brailovo”, se potsetuva partizankata.
Vo Brailovo ostanala dva meseca,
a potoa vo septemvri 1949 godina ja
donele vo Skopje kaj nejziniot vujko. Vo
Tetovo se zapoznala so svojot iden soprug, isto taka, u~esnik vo Gra|anskata
vojna vo Grcija, a potoa zaedno do{le vo
glavniot grad na dr`avata, kade `iveat
i denes.
Istra`uvawe
yid na pla^ot i vo ohrid
Mestoto kade {to nekoga{ bil yidot na pla~ot
Ohrid, mnozina go narekuvaat Erusalim na Balkanot. Epitetot najverojatno go zaslu`il po 365 crkvi , kolku
i denovi vo godinata. No i istoriskata
bele{ka deka kako i Erusalim imal Yid
na pla~ot. [to ka`uva istorijata?!
Retko koj znae deka vo mesnosta Mesokastro do pred nekolku godini crkvata Uspenie na Presveta Bogorodica
– Kamensko bila zaobikolena so yid ,
koj kriel tajna sudbina za edno vreme
i za pogibijata na staroto ohridsko
semjestvo Mizo. Novinarot Vlado @ura
svedo~ewata za ohridskiot Yid na pla~ot
gi prona{ol vo letopisnite bele{ki na
Nikola Pop Stefanija , golem prijatel
i sorabotnik na toga{niot ohridski
upravitel Xeladin - beg. Vo edna od niv
od 13 juni 1818 godina pi{uva - deka
epitropot Jon Mizo dobil (izim) dozvola da ja ogradi so yid , crkvata Kamensko. Motivite zo{to se gradel , nikoj ne
znae, veli @ura:
„Dali na toj del od kaleto mu se
zakanuvale nekakvo urivawe, dali
pretstavuvala nekakva opsanost za
minuva~ite vo pazarnite dni , nikomu
ne mu bilo jasno, a nitu nekoj se se}ava
deka nekoga{ tuka imalo crkva . Ama, toj
yid prestavuval nekakva atrtakcija i
kako {to pi{uva Nikola Pop Stefanija
– Golema juna{tina poka`aa Mesokastrani vpregnaa se `ivo . I malo i golemo i zapregi i kowi i nosle kamewa,
kal, var, pesok i za golemo ~udo yidot
bil napraven. “
YIDOT NAJVEROJATNO PRI^INA ZA
TRAGEDIJATA NA SEMEJSTVOTO MIZO
Postoi edna krvava slu~ka trise­
ttina godini podocna povrzana so semejestvoto Mizo. Eden den semejstvoto
oti{lo da se proveseli vo manastirot
Sveti Spas kaj Gorno Lako~erej, veli
@ura:
„I
taka
vo
najubavata
raspolo`ba , vo
ubaviot den, koga
nikoj ne se nadeval deka mo`e da
se slu~i ne{to
lo{o gi napadnala
nekoja
potplatena ka~aka banda,
na ~elo so nekoj
– imeto mu bilo
Mgri~ar i nastanal golem kole`.
Edna stra{na tragedija. Se {to bilo
ma{ko od malo do golemo od semejstvoto
Mizo bilo pominato pod no`. @enite
se spasile kriej}i se vo crkvata i izbegale niz nekoj podzemen tunel”.
Najverojatno izgradeniot yid okolu
crkvata ne mu se dopadnal na nekoj od
bogatite ohridski begovi, ~ekal godini
i potplatil ka~aci da go izvr{at masakrot, dodava @ura.
„Ka`uvaat deka neboto se paralo od
pla~ovi. Ne od onie koi gi masakrirale,
tuku od drugite koi znaele deka gi ~eka
takva tragedija i nasilni~ka smrt”.
O~igledno pla~ot doa|al od zad yidovite na crkvata, pa ottuka i paralelata so yidot vo Erusalim pred kogo
vernicite se molat za dobrobit. Sepak,
pravdata e bavna , no dosti`na:
„Eden den ohridskiot [erif – beg
go fa}a voda~ot na ka~akata banda i go
obesil na najvisokata cre{a vo ku}niot
dvor. Kako primer kako treba da bidat
kaznati site zlodejci koi posegnale
vrz podanicite na car{tinata, pa makar tie bile od druga veroispoved. “
Vlado @ura
NEPROMISLENO – SRU[EN DEL OD
OHRIDSKATA BOGATA ISTORIJA
Starite ohri|ani so sekoe biewe na
crkovnata kambana vo Mesokastro, osobeno na praznici kako Veligden se se­}
a­va­at na yidot koj prestavuval hrabrost
da se izgradi vo toa vreme,ama i pametnik za nere}nata pogibija na semejstvoto Mizo. No, toa {to ne mu uspealo na
prirodata i silnite carski vojski koi
minuvale niz Ohrid vo minatoto, pred
nekolku godini mu uspea na samata crkovna vlast. Ostatokot od yidot namesto
da go pretvori vo verska i turisti~ka
atrakcija go sru{i do temel i izgradi
parking. „Rezervirano, pi{uva pred
parkingot, veli @ura i pra{uva za kogo
– sigurno ne za onie koi so pot, pla~,
piskot i krv se izboril, za obi~en
yid, od kamen i malku malter, ama yid
na pla~ot i na stradanijata vekovni
spomenik .
Mil~o Jovanoski
17
ilustrirana revija za iselenicite od
Makedonija
Portret
KOSTA SARUFTE, GOLEM GRADITEL OD PRILEP
Nema ni{to novo da ka`eme deka
Makedoncite se stradalni~ki narod.
Nema Makedonec koj na nekoj na~in ne
videl golemi maki vo svojot `ivot i toa
tokmu zatoa {to e Makedonec, kako {to
i celinata na na{iot narod i raznite
negovi delovi imale mnogu problemi
so organiziraweto na `ivotot, so opstojbata ili so obezbeduvaweto dostoinstven, ~ove~en prestoj pod kapata
nebeska. Toa ne bilo samo vo istorijata, na{ite tragedii se slu~uvale i
vo ponovite vremiwa, koga svetot stanal malku pospokoen, pa i denes imaat
problemi mnozina na{i sonarodnici,
i vo svetot, i vo sosednite zemji, duri i
kaj nas, zatoa {to sakaat da go istaknat
svoeto poteklo kako poseben makedonski narod i {to imaat kvaliteti, {to
gi krasat Makedoncite.
Ova go istaknuvame povtorno, ne za
da ni dovasa i da se nalutime, tuku za
da se potsetime deka ima u{te mnogu
na{i koi stradaat zaradi nacionalnata opredelba, kako i zaradi na{ite osobeni nacionalni svojstva, koi{to gi
lutat raznite lu|e (iako ima i drugi,
koi n$ sakaat i n$ po~ituvaat ne samo
zatoa {to slobodno se opredeluvame,
tuku zatoa {to im se dopa|ame tokmu
so na{ite karakteristiki, temperament i moral). Nejse, neka gi po~uva
Gospod na{ite omraziteli i neprijateli, nie ne sme zavidlivi, za site
ima mesto na Zemjata, taa rodila i rani
iljadnici soevi i narodi, pa par~en­
ce }e ima i za nas. Na{eto `iveewe }e
prodol`i so maki, nema da bide lesno,
}e se poma~ime site tuka ili vo drugite krai{ta, pa i vo mo{ne dale~nite,
kade {to zaminale da si najdat leb i
spokojstvo. Sepak, mora da se namalat
na{ite stradawa, }e dade Gospod i nie
Makedoncite da si go najdeme mirot i
slobodno da `iveeme i da se razvivame,
da go zboruvame na{iot milozvu~en
jazik, da si gi peeme na{ite pesni (koi
site ni gi prisvojuvaat), da gradime i
rabotime, da u~ime i sozdavame kako
pripadnici na site drugi narodi, da
napreduvame - edna{ so polna svetlina da izgree Sonceto nad na{ata zemja,
da im svetne na site na{i, kako {to
ka`uva{e u{te sveti Kiril, po poteklo od Soluna, koga mu zabele`uvaa deka
nema slovenski jazik i na nego ne mo`e
18
D-r Kiril Temkov
Trpime, si gi nosime
stradawata kako na{iot
sakan Hristos, za{to i
samite velime deka za
maki sme rodeni, takov
e `ivotot na Makedoncite i na na{ata zemja
odamna - Kosta Sarufte od
Prilep, za kogo smetale
deka se izmestil od umot,
ostanal svesen za svojata
~ove{tina, za pravdinata
i za dobrinata, iako go
maltretirale site vlasti
da se ka`uvaat golemite verski vistini, a toj odgovori so stav koj denes e
najmoderen i poradi koj nego i brat mu
sveti Metodija gi imaat vostanoveno za
svetiteli-za{titnici na Evropa: Zar
do`dot ne vrne vrz site i zar Sonceto
ne im pripa|a na site lu|e i narodi,
zar mislite deka Bog e zavidliv pa da
ne ni dava da se molime na svojot jazik,
tuku }e n$ tera da go pravime toa taka
{to nema da razbirame {to ka`uvame
i }e im se klawame bez da znaeme {to
ka`uvame, nebare ne sme slobodni
su{testva?!
Za ova govorime i poradi stra{noto
predupreduvawe koe ni go upatuvale
starite i umnite - deka celiot svet n$
znae (zatoa i se saskaat da n$ mrazat),
samo nie sebe ne se znaeme. Toa zna~i
deka treba nastoj~ivo, sekojdnevno,
neprestajno, seriozno da razgovarame
za sebe i da se trudime da se osoznaeme,
za da mo`eme vo duhot na anti~kata poraka Samosoznaj se! da trgneme napred
so cvrsta samosvest i izgradeno samosoznanie i da si go osvoime mestoto
{to n$ ~eka pome|u brojnite svetski
narodi. Ima takvi napori i dela, no
neophodni se u{te, i treba da ja dorazbereme sekoja granka na `ivotot i da
go objasnime sekoj del na Makedonija,
za odnovo da se sklopi makedonskiot
mozaik i da blesne so svoite razli~ni
ubavini.
Prilog kon takvata su{testvena nacionalna potreba pravi Bla`e Aleksoski - Glumeco od Prilep, poznat akter, direktor na prilepskiot Naroden
teatar, sega penzioner, koj ne se predade da sedi vo park~eto pred teatarot, kade {to `ivee, nitu vo dvorot na
najstarata crkva vo Makedonija Sveto
Blagove{tenie, od negovoto maalo,
tuku site svoi ~ove~ki kapaciteti gi
vlo`uva vo opi{uvawe na minatoto
na Prilep i Prilepsko, kako dolg kon
tatkovinata i kon rodniot kraj. Vo ova
vreme, koga s$ se presvrtuva, Bla`e ima
napi{ano deset knigi so koi za nas
site gi so~uva heroite na na{iot `ivot
zaedno so bogatstvoto na narodniot um
i {egobijstvo, koi se prilepska karakteristika. Napi{a kniga za golemiot
prosvetitel Axi Risto Logotet, koj ja
krena prvata crkva vo Makedonija, samiot obezbeduvaj}i ferman od Sultanot, a bil najgolem {egaxija i vistinski prerodbenik - naju~en i najumen
~ovek vo gradot. Aleksoski napi{a
knigi i za drugite interesni li~nosti
- za tragi~niot junak Tale Melezo, noviot Marko Krale, za komi~niot Spiro
Kube, za umnite i satiri~ni Gligur
Posnasarma i Sulejman Ibi{o (glavni
li~nosti vo maestralniot roman “Ah!”,
a vo koj se opi{uvaat stotici semejstva so svojot `ivot, koj se slu~uva
vo senkata na pro~ueniot prilepski
Gradski saat, koj so ot~ukuvaweto `ali
za vremeto {to odminuva). Aleksoski
nasobra 11.000 prilepski prekari, vo
kniga koja go voodu{evuva sekoj koj }e
ja otvori, gi objavi zbirkite za prilepskite tabieti i za prilepskite kurnazlaci, za burnoto podbivawe na lu|eto
po ^ar{ijata vo ovoj makedonski cen-
Portret
tar. Vo ovie i vo drugi knigi iznesena
e prekrasna slika za relaciite pome|u
lu|eto, za makedonskiot duh, za silata
na umot i dosetlivosta na Makedonecot. Ovie knigi se najdobrata literaturna zbirka napravena vo Makedonija
vo ovie dve decenii od osloboduvaweto, vo knigite se zapoznavame so svoite
predci i so sebe samite, u`ivame vo
duhovitostite, se smeeme i pla~eme za
realnite slu~uvawa na na{ite sonarodnici.
Sega Bla`e Aleksoski, so golema
promocija vo Prilep, ja objavi novata
kniga “ Aroplan {to leta po zemi”, roman koj go prika`uva `ivotot na edno
~udno prilepsko su{testvo, Kosta Sarufte Pore~anec, koj od golem majstor
graditel, zaradi najte{kite `ivotni
stradawa i pritisocite od vlasta i
zlite lu|e, se povlekuva vo svojot duh,
se zatvora za `ivotot kako {to go pra-
vime nie “ normalnite” i tera spored
svoite pravila, vo najbedni uslovi, no
human vo opredelbata. Za ovoj fascinanten lik, kogo go vi|aval u{te kako
mlad, Bla`e Aleksoski napi{a pred
desettina godina i odli~na drama, koja
e nagradena kako najdobro makedonsko
teatarsko delo. Sega ja pridru`uva
povesta za `ivotot, stradaweto i za­
minuvaweto od svetot na ovoj ne­s­re­­­}
en ~o­­vek.
Toa ne e prosta nesre}a, situaciite
okolu Sarufte ne se obi~ni. Vo {egobijniot grad Prilep Kosta bil istaknata
kurnazbudala, neprestajno pravel {egi
i satiri~ni zabele{ki, koi gi voshituvale ili lutele gra|anite. Posebno
vrz nego se nafrlale vlastite, Turcite, Srbite, Bugarite. Ne mo`ele da
ja ignoriraat li~nosta koja `iveela
ekskluzivno vo bedna dupka pokraj
rekata, pravel ~udni rituali (sli~ni
na podocne`nite hipici ili na nekoi
radikalni religii), `iveel na rabot
na opstojbata, od milostina ili otpadoci, no poka`uval najgolema hrabrost, humanost i vedrina. Zamislil
deka e avion koj leta po zemjata (sakal
da se vivne vo viso~ini, no bidej}i
ne mo`el, aeroplanisuval po nivnite,
ridi{tata i po prilepskite ulici,
nosej}i od nego izrabotena vrtele{ka
so elisa). Bil tepan od vlastite do krv,
vrz taa bedna, slaba figura nasilnicite u`ivale da poka`uvaat prezir i
sila - simboli~ki kako vrz Makedonecot voop{to. Sarufte ne se predaval,
ostanuval svoj, nebare znael koj e i
toa sakal da go poka`e pred site {to
se smenuvale vo vladeeweto so Makedonija. Tie si umisluvale i ka`uvale
deka ja osloboduvale, Sarufte, kako
izraz na narodniot duh, jasno i postojano im velel: Koj Ve vikna da doa|ate
da n$ osloboduvate?! Sleduvalo divo
gazewe od najludite i najnemilosrdni
ubijci na Makedoncite. Kosta Sarufte
odvaj pre`ivuval, no se vozniknuval i
pak im prefrluval na porobitelite za
ne~ove{tinata i nasilstvoto.
Ja do~eka i slobodata na prvata
makedonska dr`ava vo novata era. Se
izraduva, no i tie vlasti go mrazea,
kako {to se iz`ivuvaa vrz prviot makedonski pretsedatel ^ento,
teraj}i go da raboti na gradili{te
({to be{e i zanaet tokmu na Kosta
Pore~anecot). Silite premaluvaa, novata vlast ne tepa{e poblago, Sarufte
`ivurka{e, odvaj di{e{e. Ako nekoj i
se podbiva{e so nego, najumniot ~ovek
vo Prilep, ruskiot doktor Paciorin
najmnogu sakal da razgovara tokmu so
Sarufte, so ~ovek koj simboli~no go
imal skrieno umot pred lo{ite lu|e
i grdite nastani. Kosta Sarufte Aroplano po~ina od maltretirawe.
Nevozmo`no e vaka nakuso da se
raska`at iljadnicite {egi, zabele{ki,
duhovniti presvrti od Sarufte, koi
gi ima zapi{ano i objaveno Bla`e
Aleksoski vo knigava od 320 strani.
^itaweto na ovaa kniga osve`uva, n$
potresuva so lo{ata sudbina na Kosta,
no i n$ potkreva vo umot deka mora da
se izdr`i. Pred zaminuvawe, bez trunka sila vo sebe, zgazen od nelu|eto,
Sarufte rekol: “ Iako ni gi presekoa krilata za letawe po visinite,
nade`ta me krepi oti pak }e porasnat,
pak }e letam po nizinite”. Modernoto `itie za ma~enikot Kosta Sarufte Pore~anecot e najubaviot pametnik za taa isklu~itelna figura, koja
poka`uva deka i koga e najsiroma{en,
stradalnik do koski, omrazen od mnozinstvoto, Makedonecot ostanuva svesen za sebe i ima sili da ja zadr`i
~ove{tinata vo duhot.
19
ilustrirana revija za iselenicite od
Film
DEJAN [email protected], MALME - [VEDSKA
Makedonija
Filmskata umetnost moja
@ivotna provokacija
Evidentno e deka na{incite, ovaa
vtora generacija Makedonci, naj~esto
svoeto obrazovanie go usmeruvaat za
profesija koja }e im donese dobra
zarabotuva~ka i stabilna egzistencija. no, evidentno e deka ti, Dejane
go zavr{i Fakultetot za filmska
umetnost vo Pariz. Koj te inspirira
da se opredeli{ kon ovaa nasoka na
umetnosta?
Za mene be{e bitno da pravam ne{to,
da kreiram ne{to, ili postojana opsesija mi be{e kako da napravam film. Ha
ha, toa be{e od najranata moja mladost,
ili poto~no od najranoto moe detstvo.
Od u~ili{nata klupa, od nastavni~kata
koja za eden nastan mi „doveri” jas da
napravam scenska pretstava, jas da go
napi{am tekstot , jas da ja postavam
taa prikazna i jas da ja re`iram... Da,
bev vo ~etvrto oddelenie, imav samo
10 godini.Hm, pa toa sega ne bi go
20
Liljana Stoilkovska Andonovska
napravil, koga znam {to e toa, a toga{,
e toga{ za mene toa be{e ~est, a i
predizvik.I ete toga{ go po~uvstvuvav
toa zadovolstvo! Zadovolstvo koe preku
aplauzite na moite sou~enici, kako i na
prisutnata publika, na{ite roditeli i
nastavnicite, site bea voodu{eveni, se
smeeja do solzi, aplaudiraa do beskraj a, jas bev iznenaden i se pra{uvav
{to napraviv! Edno~inkata se vika{e
„Vol{ebniot princ”. Pa tolku li be{e
toa interesno, pa tolku li e toa dobro?
Dodeka go slu{av aplauzot vo mene se
rodi idejata zaedno prepletena so ona
moe, da pravam ne{to, da pravam film.
E, toga{, u{te toga{ odlu~iv da pravam
film. I taka go zavr{iv osnovnoto
obrazovanie, no ne zavr{i idejata da
pravam film. I se zapi{av vo prva
- podgotvitelna godina za studii za
ovaa nasoka, no ne ovde vo Malme, tuku
vo Danska. I zamislete ne me primija,
bev ostaven vo rezerva. No ne izgubiv
nade`, tuku ~ekav i samo po nekoplku
meseci me informiraa, dokolku sakam
da go posetam ovoj podgotvitelen, jas
bi go narekol kurs, bi mo`el vedna{ da
po~nam so ~asovite. Zamislete, kolku
bev radosen, sre}en. Svetlinata {to
toga{ ja po~uvstvuvam vo migot na dobi­
vaweto na izvestuvaweto, o, da, se se­­}a­­v­am ja po­~uvstvuvav i na eden film
Film
}e prodol`i{, ili so {to }e ja
zapo~ne{ tvojata filmska kariera?
Pa, sekako, ~ovekot ne mo`e da misli deka znae se po dobivaweto na diplomata! Bi sakal da prodol`am i ponatamu so obrazovanieto, no bi sakal i da
se razvivam kako re`iser a, toa zavisi,
kade vo svetoto toa bi go dobil? London,
Montreal, Los An|eles. Toa e neophodno
za mene. I sakam da re~am deka, nekako se ~uvstvuvam kako dol`en na ovaa
zemja, na [vedska, deka i tuka treba da
napravam ne{to, nekoja kariera, kako
re`iser. Sega ve}e oformiv firma za
pravewe filmovi „DENKOFILMS” i
vo ovoj mig e toa vo mojot fokus, mora
da se raboti, da se nadgraduvam... Da se
~ue moeto ime, da se slu{ne za mojata
rabota... Da uspeam kako re`iser.
Odi{ li ~esto vo Makedonija?
{to go sledev vo kino salata na edno
kino ovde vo Malme, koga taa svetlina
mi be{e naso~ena kon filmot. Da samo
i samo, kon filmot. Pa toa bea tie tri
momenti vo taa moja vozrast za definitivnata moja opredelba!Da toa be{e Evropski film kolex ,vo Ebeltoft, Danska .
Dali golemiot Bergman ostavi
nekakov vpe~atok kaj tebe vo tie godini?
Da, toj, Bergman, e nezamislivo
da ne go imame kako primer vo ovie
„vodi na umetnosta”. No, mojata gene­
racija, vo tie godini be{e „zarazena”
od amerikanskata filmska produkcija.
Nezaboravni i po nekolku pati sledeni filmovi bea, na primer: „Vojna na
yvezdite”, pa „Indijana Xons” i t.n. da
ne nabrojuvam. Prvi~nata moja vizija,
onaa vistinskata, za filmot, toga{ ja
dobiv i toga{ ja gradev. Toa be{e 1987,
88 - mata godina. No potoa, pa i sega ve­}
e, Be­r­gman, ostanuva osnova vo filmskata umetnost,toj e za mene eden od najgolemite filmski stru~waci, svetski
priznata li~nost, od kogo mnogu mo`e
da se nau~i ....
Jas spomnav filmovi od amerikanskata kinematografija i produkcija, no
moram da bidam iskren, deka toa be{e
i mojata nostalgija za najranata moja
mladost. Deneska jas gi sledam novite
filmski dostigawa na evropskata,
aziskata ili poto~no re~eno svetskata
kinematografija ...
No, ajde da se vratime na tvoeto obrazovanie po zavr{uvaweto na
kolexot vo Danska? Zastana li tuka?
Ne, ne ne... Po napravenata pauza od
nepolna godina, vo 2005 tata bev primen na „EICAR THE INTERNACION-
AL FILM SCHOOL OF PARIS. E ,tuka
go najdov svoeto mesto .Tuka se najdov
sebe si .Tuka go najdov toa {to go sakav,
toa {to go posakuvav niz site moi
izminati godini. Francija, lulkata na
evropskiot film, mnogu mi ponudi .Gi
po~uvstvuvav yvezdite od francuskoto
filmsko nebo. Filmovite, sledeweto
na filmovite sega go do`ivuvav poinaku, so poinakvi o~i go gledav filmot.
^udno no, vistinito. Se be{e poinaku,
se gledav, se nao|av da vidam, da ~ujam.
Ima li nekoj lik, nekoj film ili
ne{to od nekoj film, koj bi mo`el
da go iskritikuva{ ili pofali{?
Da odam, sekoja godina. Sakam da
napravam eden den ne{to pove}e za
zemjata na moite roditeli, za nivnata
tatkovina, a i za mene, mojata vtora
tatkovina. Ima tamu ne{to, {to mo`e
da se pravi. Bi bilo dobro da se sretneme so Mil~o Man~evski, pa Dukovski
.i da ne gi imenuvam ve}e priznatite
makedonski filmski imiwa, so koi bi
se zapoznale i bi razmenile iskustva
i poznavawa od ovaa mnogu specifi~na
granka na umetnosta! Normalno, kontaktite so niv bi mi bile dragi i mno­gu
}e mi zna~at!
O da! Pri sekoe sledewe
na nekoj film jas go pravam
toa i toa e u{te kako potrebno. Potrebno e da gleda{
so drugi o~i, so novi soznanija, so novi znaewa, {to
treba, a {to ne, {to e dobro
a, {to ne e. No, ne treba da
bide{ tolku kritizerski
raspolo`en.Sepak toa delo,
toj film e delo na re`iserot
i tie „gre{ki” ne treba da ti
go rasipaat „filingot”, prviot „filing”, prvoto ~uvstvo. Pa ako ne{to ne e dobro,
jas treba da znam kako e da go
napravam toa poinaku, koe bi
bilo podobro a, ne samo da
kritikuvam i da baram ne{to
{to mene ne mi se dopa|a!
Jas treba da imam svoe gledawe, no i svoe objasnuvawe
za toj, na primer, predlog, so
{to bi go izmenil ne{toto
vo podobro. Neli?!
Sega kako diplomiran
filmski re`iser, so {to
21
ilustrirana revija za iselenicite od
Makedonija
Dijaspora
NEDA \ORESKA, KANDIDAT NA SDSM ZA PRATENIK VO SOBRANIETO NA REPUBLIKA MAKEDONIJA
dijasporata ne e za
ednokratna upotreba!
Vie ste kandidat za predvremenite parlamentarni izbori. Od koja
politi~ka partija ste kandidirani i
koja be{e pri~inata da go prifatite
predizvikot?
- Socijaldemokratskiot sojuz na
Makedonija mi ja dade doverbata da bidam nivni kandidat na pretstojnite parlamentarni izbori. Najnapred moram
da istaknam deka prvenstveno }e bidam
pratenik na Makedoncite od Avstralija,
a ne pratenik samo na partijata koja
me predlo`i. Zatoa i sme predlo`eni
nie kandidatite od dijasporata da gi
zastapuvame i prezentirame stavovite
na iselenicite vo makedonskiot parlament, a ne na partiite koi ne predlagaat. Bi istaknala i toa deka SDSM vo
nitu eden moment ne me pra{a dali sum
~len na nivnata partija ili na nekoja
druga, vo sporedba so drugite partii
koi pravat podelbi na nas Makedoncite vo Avstralija i im e va`na samo
brojkata na osvoeni prateni~ki mesta, a
ne kvalitetni lu|e koi }e gi pretstavuvaat gra|anite.
Ka`ete ni ne{to pove}e za vas. Od
kade poteknuvate i koga se doselivte
vo Avstralija?
- Jas sum rodena na 9 noemvri 1976 g
vo Ohrid. Vo Avstralija dojdov vo 1998
kade oformiv semejstvo. Imam dvajca
sinovi Antonio -11 godi{en i Nikola
8 godi{en.
[to raboti i so {to se zanimava
Neda \oreska?
- Vo tekot na izminatite pet godini
se zanimavam so modniot biznis i sum
sopstvenik na butik kade gi zastapuvam
svetski poznatite dizajneri. Paralelno so toa aktivno sum vklu~ena vo makedonskata zaednica kade {to sum glaven
organizator za Mis na Makedonija od
Avstralija, kako i mnogubrojni humanitarni nastani. Isto taka sum dobitnik
na nagradata za najuspe{en biznismen
vo Sidnej od oblasta na modata za 2010.
Dali vi se poznati imiwata na ostanatite kandidati za koi }e se glasa
na 4 ti juni?
22
- Da, sekako deka sum dobro zapoznata so ostanatite kandidati. Za favorit
nema da zboruvam, toa }e go ostavam na
glasa~ite. Od ovie parlamentarni izbori kako {to site sme zapoznati od
dijasporata se izbira pretstavnik na
narodot, a ne samo na partijata, bi­dej­}
i pa­rtiite se zanimavaat so problemite
na gra|anite vo Makedonija, a ne vo dijasporata. Zatoa ovaa ideja da se ima
pretstavnik od dijasporata e ogromna
{ansa za nas Makedoncite nadvor od
zemjata da se vklu~ime vo rabotata
na parlamentot i so toa da vlijaeme
vrz donesuvawe na zna~ajni zakoni
koi }e go targetiraat makedonskoto
iseleni{tvo.
Koi }e bidat
Va{ite zalo`bi
dokolku pobedite
na ovie izbori za
pratenik od Av­
stralija?
-Glaven prio­
ritet kako pratenik vo Sobranieto
na Makedonija od
Avstralija }e mi
bide da sum pratenik za site Makedonci bez ogled
na koja politi~ka
partija pripa|aat. Kako dosega, taka
i od sega, site za mene }e bidat isti Makedonci, a ne vmrovci ili sdsmovci,
patrioti ili predavnici. Vo vrska so
identitetot i pra{aweto okolu imeto,
mojot stav e da nema pregovori. Ponatamu, Makedoncite od Avstralija da imaat
pogolemi beneficii za investirawe vo
Makedonija, a ne kako do sega, kako {to ne
tretiraa, isto so stranskite investitori, duri i ne tolku. Za mene dijasporata
ne e za ednokratna upotreba. Zgrozeni
sme od na~inot na koj {to se implementira Zakonot za glasewe na dijasporata.
Gi osuduvam site nejasnotii i problemi
koi Vladata gi sozdade so lo{oto, neorganizirano i konfuzno sproveduvawe.
Isto taka }e napravam ogromen napor da
se relaksiraat odnosite so MPC, da ima
sorabotka, a ne kavgi. Kolku {to sum informirana dosega e potro{ena ogromna
suma pari po sudskite sporovi - okolu
pet milioni dolari. Samo za primer,
so tie pari mo`at da se otvorat pove}
e konzulati koi ni se pove}e od neophodni za da mo`at prvenstveno lu|eto
da glasaat. Iako ovaa e prva godina
koga se sproveduvaat izbori nadvor
od Makedonija, sepak toa treba{e da
bide daleku poorganizirano. Site se
iznenadeni od maliot odziv na prijaveni glasa~i, pa normalno deka brojot }e
bide mal koga lu|eto od Pert, Brizbejn,
Sidnej i ostanatite gradovi, ne se vo
mo`nost da otpatuvaat do ambasadata vo
Kanbera ili konzulatot vo Melburn za
neophodnite dokumenti.
Stefan \or|ievski
Dijaspora
ELENA ZARKATHA, MAKEDONSKI KANDIDAT ZA SOVETNIK VO BILI[TE
na[ite deca treba da nau^at da
pi[uvaat na maj^iniot jazik
Albanija i tamu da gi
barame na{ite prava. Ne
mo`e sekoga{ da barame
od Makedonija da ni dade
pari za da organizirame
kursevi po makedonski
jazik ili da ni plati za
da mo`e na{ata grupa da
nastapi vo Grcija.
Kakvi se va{ite
predizborni
vetuvawa do makedonskite
glasa~i?
Zo{to se veli deka za Makedoncite vo Albanija e mnogu pova`no
da dobijat sovetni~ka funkcija vo
pogolemite op{tini otkolku da
imaat gradona~alnik vo pomalite
mesta?
Ne mo`am da ka`am deka ne e bitno vo Prespa ili od Gora da pobedi
Makedonec kako gradona~alnik. No,
za nas e isto taka va`no da ima makedonski sovetnik vo sredina kako {to
e Bili{te, vo koja `iveat 90 otsto Albanci. Treba da probieme do vlasta vo
Najva`no e vo moeto selo Vrbnik povtorno da po~ne da se
u~i makedonskiot jazik. Na{ite deca
mnogu ubavo go zboruvaat makedonskiot jazik, a ne znaat da pi{uvaat. ]e se
potrudam da ima gradinka i u~ili{te,
a vo gradot Bili{te da ima paralelka
na makedonski jazik. ]e se posvetam i
na na{ite tradicii i kultura. Na{ata
nosija, pesni, ora i obi~ai treba da se
prenesuvaat. Na{ite majki i tatkovci
ja ~uvaat na{ata nosija, a nie koga ni
treba ja sobirame, ku}a po ku}a, za da ja
oble~at na{ite deca. Nie sme lojalni
gra|ani na Albanija, pla}ame danoci,
na{ite lu|e se dobro organizirani, se
dru`ime, imame na{i praznici, koi gi
slavime, na Bo`ik sekoga{ sme vo Vrbnik, a na Veligden vo Pili{te.
Dali e izvodlivo da soberete
dovolno glasovi?
Veruvam deka na{ite 100 otsto }
e me poddr`at. A te{ko e da gi ubedime Albancite da glasaat za makedonska partija, no sepak, se trudime. Nie
cel `ivot glasame za albanski partii,
zo{to tie edna{ da ne glasaat za makedonska partija?
Zo{to Makedonskata alijansa ne
zastana zad makedonskiot kandidat
za gradona~alnik vo Golo Brdo, koj
e potpretsedatel na va{ata partija,
no go kandidiraa socijalistite?
]e mi be{e milo da imavme kandidat od Makedonska alijansa. Treba{e
da izlezeme obedineti vo Golo Brdo.
Treba{e pove}e da porabotime, da se
obedinime, da izlezeme vo site mesta, Makedonci ima vo Tirana, a tamu
na{ata partija nema{e kandidat, barem
da imavme sovetni~ki listi. Toa ne go
napravivme poradi rokovite.
edmond temelko po vtorpat gradona^alnik na pustec
Trieset i devetgodi{niot diplomiran veterinar, Edmond Temelko i vo narednite ~etiri godini }e bide prv
~ovek na albanskata op{tina Pustec, oblast Mala Prespa,
locirana na granicata so Makedonija, vo blizina na Resen.
Negovite Maloprespanci na lokalnite izbori mu iska`aa
maksimalna podr{ka. Za nego glasale dve iljadi glasa~i
nasproti sedumstotini za negoviot protivkandidat.
„Golema pobeda i zatoa ja narekovme ovoj pat istoriska pobeda na Makedoncite vo Albanija. Ovie naredni
~etiri godini {to se pred mene }e gi vlo`am u{te pove}e
za dobroto na site Makedonci vo op{tina Pustec i na site
Makedonci vo Albanija”, izjavi Temelko po soop{tuvaweto
na pobedata.
Na{ata partija, veli Temelko, od den na den stanuva se
posilna. ]e u~estvuvame na site izbori za{to samo taka
}e mo`eme da se izborime celosno da se integrirame vo
strukturite na dr`avata vo koja `iveeme.
„Procesot na integrirawe na Makedoncite vo instituciite vo Albanija prodol`uva preku politi~ko delu-
vawe na Makedonskata alijasa za evropska integracija. Od
den na den, od izbori na izbori, MAEI napreduva i e se’
posilna”, naglasuva Temelko.
23
ilustrirana revija za iselenicite od
Makedonija
Objektiv
Poglavarot na MPC g.g. Stefan
MPC Sv. Kliment Ohridski Skopje
Veliki petok vo MPC Sv. Petka Skopje
Veligden 2011 godina
Sidnej
Pert
Nov Zeland
Futckraj
Altona
Fitcroj
Sidnej
Metropolit Evropski g. Pimen
Wu Xersi SAD
24
Objektiv
Otvorena sportskata arena
“Filip vtori” vo Skopje
Evropskata prvenka vo karate Nata{a Ilievska
25
ilustrirana revija za iselenicite od
Makedonija
Objektiv
Kongres na LDP
Panahida na velikanot na makedonskata revolucija, Goce Del~ev,
vata smrt, vo MPC Sv. Spas Skopje
po povod 108 godini od nego-
Ministerkata za kultura, Elizabeta Kan~eska Milevska, sve~eno ja otvori spomen ku}ata za To{e vo Kru{evo
Objektiv
Pretsedatelot na partijata na branitelite “Dostoinstvo” General Stojan~e Angelov
Pretsedatelot Ivanov polo`i cve}e na grobot od herojot Sa{o Ge{ovski
27
Makedonija
Objektiv
ilustrirana revija za iselenicite od
Poglavarot na MPC g.g. Stefan so ministerot za
nadvore{ni raboti na Rusija g. Lavrov vo Ohrid
Pretsedatelot Ivanov so Vselenskiot Patrijarh Vartolome
Srde~en priem na pretsedatelot Ivanov kaj Papata
Benedikt 16-ti vo Vatikan
Nikola \urgaj od MD “Ilinden” - Tirana so
Makedoncite od Gorwi Milanovac - Srbija
Spomenik na branitelite vo parkot
[email protected] borec” vo Skopje
ej, vo Istanbul 2011
Objektiv
Pretsedatelot na nacionalniot sovet na makedoncite, Bor~e Veli~kovski,
me|u na{incite od KUD “Ilinden” Jabuka - Srbija
EU ambasadorot Sorensen me|u najmladite vo R.M. na Denot na Evropa
29
ilustrirana revija za iselenicite od
Makedonija
PRONAJDOK NA ZORAN MITANOVSKI OD PULA
Inovacii
vo sprotiven pravec so iskinati gumi
budata i zapadnav vo nekoe zabrzano
razmisluvawe: [to da se napravi, da
gi spre~ime vakvite nasilnici, pri
toa sami da ne staneme, bez da sakame,
nivni egzekutori. Toa e momentot, koj
me usmeri kon pretpazlivo, konstruktivno prio|awe i soodvetno re{enie.
Kako nekoj poet, neznam kolku pati sum
povtoril „Da mu gi prese~am gumite!”
Osnovna nasoka sekako Vi be{e
selektivnosta vo propu{tawe na
vozilata od soodvetniot pravec vo
odnos na onie {to sprotivno se upatuvaat. Koi se osnovnite re{enija
na pronajdokot bez da se navleguva vo
detalnite re{enija?
Voza~ot koj vleguva vo pogre{en
smer na avtopat i so toa go zagrozuva
soobra}ajot mora da se onesposobi,
a najednostavno e da mu se produp~at
gumite. Toa e ideja na 43-godi{niot
mehani~ar od Pula Zoran Mitanovski,
poznat i me|unarodno priznat pronao|a~
i inovator, koj sozdade i patentira
ured koj fizi~ki go spre~uva voza~ot
koj e vlezen vo gre{en smer na avtopatot. Mitaovski e roden vo Qubqana, no
po poteklo e od Makedonija.Negovite
roditeli poteknuvaat od Ki~evo.
Imavte li nekoi posebni
planirawa, nacrti i podgotovki, pri
sozdavaweto na va{ite pronajdoci i
inovacii?
Toa e ne{to kako impuls, {to prerasnuva, kni`evno da vi re~am, vo
eden vid inspiracija, koja me vodi i
naso~uva vo ostvaruvaweto na zamislata. Ova se slu~i na rabota vo „Uqanik”.
Po ve~ernite vesti {to poka`aa nekoi
mo{ne te{ki i morni~avi sliki na
sudir vo koj celata familija zaginala
vo direkten sudir so voziloto, {to se
upatilo vo sprotiven smer na vozeweto
i neo~ekuvano im odelo vo presret.
[to da re~am karoserijata zdrobena,
neprepoznatliva, telata na deca i vozrasni, ma`i i `eni, staklo, benzin, krv
i nikoj `iv ne ostana od obete strani i
dodeka toa go raspravavme, si pomisliv
i glasno rekov : „Jas bi mu gi presekol
gumite!”
Toa li be{e za~etok na idejata za
ovoj pronajdok?
Tokmu, taka. Ja po~uvstvuvav voz-
30
Ne e toa ne{to osobeno i tokmu vo
toa e problemot. Ne{to kako „Kolumbovoto jajce” Sekoj e vo sostojba da go
kritikuva, da nao|a zamerki, od koga jas
go napraviv ogledniot primerok i go
prijaviv patentot so soodvetnata dekumentacija, no da se vratam na selektivnosta: Toa e postignato so ekscentarov na korpusot, dolg 80 cm, na koj
e montirana od soodvetniot smer na
vozeweto nagazna plo~a, na koja voziloto pritisnuva, potisnuvajki gi ostrite
se~iva, vo vnatre{nosta na crvstata,
dobro ukopana i zabetonirana postavka od dva vakvi paralelni uredi. Na
sprotivniot smer se postavaat istite
uredi, samo svrteni za 180 stepeni. Nagaznata plo~a na vozilata {to prio|aat
od o~ekuvaniot smer im ovozmo`uva
nepre ~eno izleguvawe od avtopatot,
dodeka ostrite no`ovi se aktiviraaat
pri prio|awe na voziloto od sprotiven
pravec.
Kako ste go isprobale va{iot
pronajdok, koga i sami rekovte, deka
imalo i takvi kritiki koi uka`uvale
na toa deka vakvoto zapre~uvawe bi
mo`elo da predizvika {okantni
zanesuvawe i drugi soobra}ajni
nesre}i so nepregledni posledici?
Koga ~ovek sam }e isproba ne{to
takvo, toga{ e najsiguren. Povolen moment se pojavi, koga `ena mi odlu~i na
svojata kola da gi smeni starite gumi
sose felgite. Pred da gi simne tie gumi
go napraviv eksperimentot. So nekoja
predpostavena brzina od 80 kilometri
na ~as, naletav na propisno podgotvenata zapreka i se razbira, gumite par~e
mi stanaa, no nemav nikakvi pote{ki
posledici. Toa sum go storil i so mo-
tor, pri toa rezultatot be{e ist.
Kone~no zamislata e ostvaren,
sozdaden e prototip, no kako pominavte so administracijata?
Interesno e deka vo toj del na
rabotata, ne samo kaj ovoj pronajdok, ve­}e i kaj site moi dosega{ni naodi, gradskite, op{tinskite i republi~kite organi poka`aa viden interes i gotovost
da pomognat, no problemite nastanuvaat
na pazarot, pri obidot re{enieto da se
primeni vo praksa. Na{ive lu|e kako
da sakaat, na{iov pronajdok da go kupat, od koga patentot }e se prodade vo
stranstvo. Ne go velam ova na prazno,
bidejki so takvi ponudi se sre}avam na
smotrite, izlo`bite i saemite kaj nas
i vo svetot.
Ne bi gi delel pronajdocite
spored nivnata slo`enost i zna~ewe,
no sepak ima li nekoe od va{ite
ostvaruvawa, {to vi e pomilo ili
predizvikalo pogolem interes na
smotrite kaj nas i vo svetot?
Ovoj moment, te{ko bi se opredelil,
no veruvam deka spored humanata strana, ovoj najnoviot pronajdek, kako i
onoj, so koj mu ovozmo`iv veslawe na
kajakarot so atrofirana raka, mi se najmili pronajdoci, deka nekako direktno
pridonesuvaat vo polza na samiot ~ovek,
kako edinka i na site lu|e zaedno.
So va{ite pronajdoci bevte na
mnogu smotri, izlo`bi i saemi. Koi
se rezultatite {to gi postignavte?
Bev vo Brisel, @eneva, Nirnberg i
Budimpe{ta, vo stranstvo, a kaj nas vo
Zagreb, Rijeka i na Zanaet~ijskiot saem
vo Pula. [to da re~am? Lu|eto me razbiraat, mi veruvaat i soodvetno na toa
nagraduvaat. Taka sum se zdobil so cel
grst zlatni i srebreni medali i plaketi.
Ratko Dimovski,
Pula
Dijaspora
[email protected] na Blagoja Velkovski - Avstralija
makedonija ve^na inspiracija
Na 6 maj, vo prostoriite na
izlo`beniot salon na kulturno
umetni~kiot centar vo Wuport (Avstralija), 16 umetnici se pretstavija
so svoi skulpturi i umetni~ki sliki.
Izlo`bata be{e naslovena „Ma`ite i
`enite od zapadnite predgradija”. Me|u
niv be{e i na{iot umetnik i skulptor
Blagoja Velkovski koj zapo~na profesionalno da se zanimava so slikarstvo
i skulptura u{te vo devedesettite godini. Na ovaa izlo`ba se pretstavi so
pet skulpturi i 19 umetni~ki sliki.
Blagoja Velkovski slika glavno
apstraktna umetnost a, ~esti motivi vo
negovite sliki se makedonskoto `ivopisno selo, Makedonija i evropskite
stari gradbi. Vo site niv toj ja izrazuva svojata qubov kon svojata rodna
zemja i veli: „Pogolema inspiracija od
Makedonija nema”.
Apstraktnoto kaj na{iot umetnik
e ne{to vozvi{eno i pretstavuva povrzuvawe na realnosta i fantazijata.
Gordana Dimovska
Postojat golem broj na umetnici od
makedonsko poteklo koi `iveat i sozdavaat vo Avstralija i bi bilo dobro
Vladata na Makedonija da organizira
zaedni~ki proekt so site makedonski
umetnici niz svetot za pogolema afirmacija i pouspe{no promovirawe na
Makedonija.
Izlo`bata be{e pove}e od uspe{na
zatoa {to be{e posetena od golem broj
qubiteli na umetnosta, koi projavija
golem interes tokmu za slikite i skulpturite na Blagoja Velkovski.
Pokraj avstraliski vidni li~nosti
od umetni~kiot svet prisutni bea i
poznati na{i profesori, umetnici:
prof. d-r Mirjana Lozanovska (Arhitektonski fakultet vo Diken univerzitetot), d-r Vasko Nastevski (Komitet
za ~ovekovi prava, Melburn), d-r Ro­
bert Mihajlovski ( La Trob Univerzitet) i Nata{a Nastevska (student po
umetnost).
Makedonskata zaednica se gordee
so na{ite umetnici ~ii {to dela pretstavuvaat golemo dostignuvawe vo avstraliskata umetnost no istovremeno i
promocija na makedonski motivi. U{te
edna potvrda za toa deka Makedonecot
tvori i sozdava na sekoj kontinent.
31
ilustrirana revija za iselenicite od
Makedonija
Dobrila gra[eska, vokal vo ^algija saund sistem
Kultura
^ALGIJATA - NASLEDNIK NA
MUZIKATA OD VIZANTISKIOT DVOR
Nata{a Despotovska Dimitrievska
^
algijata kako muzi~ka forma bila karakteristi~na
za gradskite sredini vo
Makedonija, a za prv pat
kaj nas se sre}ava nekade vo 17. vek.
Svojot vrv go do`ivuva kon krajot na
19. vek, za vo sredinata na 20. vek
poleka da po~ne da zamira. Vo tekot
na periodot na aktivnoto `iveewe
na ~algijata na na{ite prostori, sozdadeni se golem broj na pesni i ora
koi bile izveduvani po gradskite ku­}
i­ i ka­feani, no i pri posebni povodi
kako ven~avki i kr{tevki za {to i ni
svedo~at tematskite pesni i ora. Seto
ova ja pravi ~algijata, zaedno so izvornata i crkovnata muzika, eden od trite
stolba na makedonskata tradicionalna
muzika, veli Dobrila Gra{eska, vokalist vo ~algiskiot sostav “^algija saund
sistem”.
“^algija saund sistem” e sostav vo
~ij fokus e ~algiskata muzika. Celta na
sostavot e, od edna strana da go odr`i
~algiskiot izraz, prou~uvaj}i go bogatoto nasledstvo od melodii i formi
koi sostavot gi izveduva dosledno i
verno na tradicijata, a od druga strana,
zemaj}i go ~algiskiot izraz kako osnova za sozdavawe sovremena muzika,
prodol`uvawe na ~algiskata tradicija.
Za po~etok bi ve zamolila da ni
gi definirate ~algiite, nivnata
istorija, muzi~kiot pravec koj go
podr`uvaat, kade se se zastapeni niz
svetot?
Ova pra{awe e kompleksno i bara
malku podlabok istoriski pogled na
ovoj vid muzika. Za{to samiot po~etok
i nastanok na ~algijata ne e pravo-
32
liniski i ednostaven,
kako i sekoja umetnost,
vpro~em. No, kako i da
e, eve da po~neme so
razotkirvaweto na ona
zakoraveno mislewe za
potekloto na ~algijata.
Koga na ovie prostori se pojavile prvite
muzikolozi, tie vedna{
ja zabele`ale i ~algijata vo riznicata na
makedonskata muzika.
I {to od plitkite soznanija, {to od malkute
studii {to gi imalo vo
toj period, a zboruvame
za 19 vek, vedna{ se
dava sud okolu toa deka
~algijata e samo edna
replika na osmanliskata muzika, koja bila
slu{ana na ovie prostori. I taka, ova mislewe trae se do 20-tiot
vek, koga istra`uva~ite
po~nuvaat da pravat
paraleli so osmanliskata muzika i koga za
prvpat uviduvaat oti ne
e taka. Ponatamo{nite
istoriski
kraci
dosignuvaat do carstvoto koe postoelo
pred Osmanliskata imperija, a se raboti za
Vizantija. Imeno, ovoj
vid miuzika i ovoj vid
specifi~en instrumentarium se slu{al na vizantiskiot dvor, kaj vizantiskite imperatori, taka {to ~algijata mo`eme slobodno da ja smetame kako naslednik na muzikata od vizantiskiot
dvor. A zo{to se najduva i kaj Osmanliite? Pa verojatno zaradi nejzinata ubavina
i bogatstvo na zvu~nosta. Znaete, sekoj polesno go prifa}a ona {to e ubavo, a go
podzaborava ili, da ne re~am, go otfrla ona koe ima poniski vrednosti. Pa taka
verojatno se slu~ilo i so ~algijata ili kako i da se vikala ovaa muzika toga{...
Koga Osmanliite go osvoile Konstantinopol, od ubavite odai ja slu{nale mu­
zikata, a za vqubuvaweto i vo trajnosta na taa qubov nie sme svedoci. Ubavinata
kolku i da e tu|a, se neguva i {titi. Znaete, vo antikata, rimjanite go uni{tuvale
sekoj gr~ki anti~ki grad, samo za da ja poka`at svojata sila i nadmo}, za vedna{
potoa povtorno da gi izgradat istite! Toa bi bilo ne{to kako oda na ubavinata...
Kako se rodi idejata za formirawe na eden vakov bend, koj sudej}i po nastapite i aran`manite koi gi imate i toa kako e popularen?
Idejata doa|a toga{ koga se }e bide podgotveno za nejzina ralizacija. Ova
zvu~i kako nekakva zen vistina, no ispa|a deka e taka. Ako se zavrtime nazad, }e
vidime deka site nie, ~lenovite na bendot postojano sme se zanimavale so muzika,
bliska na ~algijata ili apsolutno nespoiva, ako taka mo`e da se ka`e za muzikata
barem denes, no ete, trebalo taka
da bide, da se sobereme vo 2008
godina na seminarot za ~algija
koj se realizira{e vo ramkite
na proektot „Bidi~algi”. Na istiot toj seminar, predava~i bea
vistinski „ajkuli” vo muzikata,
koi nesebi~no i pokraj nivnata
zafatenost so nastapi, dojdoa
i ni go prenesoa svoeto znaewe
po instrumentite na koi se majstori. Toa bea Simon [ahin
(SAD), \unaj ^elik (Turcija),
Vawa Lazarova (Makedonija),
Zoran Kraguevski (Makedonija),
Vauter Svec (Holandija) i mnogu
drugi. Na po~etokot, toj seminar
be{e prepoln so entuzijasti vqubenici vo ~algijata so koi
i se realizira{e eden prekrasen koncert vo Kur{umli–an.
No ponatamu, ostanavme samo nie
petmina, koi gore-dolu i ne sme
se promenile mnogu vo pogled na
~lenstvoto osven so edna mala
promena na perkusionistot.
Zna~i, eve ne sega site sobrani so edna
zaedni~ka ideja i cel: da ja za~uvame
~algijata vo nejziniot najizvoren oblik i da gi neguvame nejzinite najsilni
vrednosti. Za taa cel, tuka se ~lenovite
na grupata: Aleksandra Kuzman koja
sviri na violina, Dorian Jovanovi} na
ut, Bo{ko Mangarovski na kanon i Fi­
lip Krstevski na tarabuka i def.
Muzikata koja istekuva od ~algiite mo`e slobodno da se ka`e deka
e tesno povrzana i so makedonskiot
etnos. Vpro~em, makedonskata pesna
odigrala va`na uloga vo na{ata kultura. Raska`ete ni ne{to pove}e za
makedonskata ~algija.
Povtorno }e se navratam na
po~etokot na razgovorot kade zboruvav za potekloto na ~algijata. No, sega
konkretno za Makedonija i makedonskata ~algija... Jas toa nekako vaka bi
go obrazlo`ila: si bil nekoj patepisec
so izvonredno uvo, koj odej}i od eden
kraj na Bliskiot Istok preku balkanskata riznica na melosi, i stignu­va­j­}
i do Mediteranot, zastanal vo Makedonija i slu{al liturgija vo Sv. Bogorodica Perivlepta vo Ohrid. Tokmu vo
12 ~asot, nekoj izvonreden peja~ oxa,
ja zapo~nuva svojata molitva, a pred
patepisecot se rasposlalo ezeroto, pa
toa nosi u{te nekoja ma|ija plus so koja
na pesnata koja se sozdava istovremeno
i od site strani, dodava i du{a i dobrina. Samo sega zamislete go patepisecot
kako narod. Mislam na makedonskiot, se
razbira.
Vie kako vokal vo proektot ^algija saund sistem go podra`avate
izvornoto interpretirawe. Dali
Kultura
denes, koga se pove}e se slu{a stranska muzika, koga se pove}e se tancuva
vo nekoj tu| ritam, streme`ot kon
za~uvuvaweto na makedonskiot melos
spored vas e dovolno golem?
Znaete {to, jas sepak ne bi go narekla moeto interpretirawe kako strogo
izvorno, zatoa {to i tamu, vo makedonskoto izvorno peewe ima tajni i specifiki, za koi e potrebno majstorstvo.
^algiskata pesna pak, si ima svoi
principi i zakoni po koi se „odi” pri
izvedbata. Naj~esto tie ne se povrzani
so grlenoto peewe, ami so malku poumereno, „belcanto”, {to bi se reklo. Toa
peewe e povrzano i so instrumentariumot i so na~inot na muzicirawe na
instrumentite, za{to vo ~algijata site
instrumeni, zaedno so peeweto, se svirat i peat vo eden glas. E sega, zamislite {to se eden majstor na ut, violina
ili kanon mo`e da napravi. Pa ti odi
stasaj go!
A toa deka ova peewe e razli~no od
momentalnoto, profanoto i popularnoto, voop{to ne me pla{i. Mo`ebi zatoa
i se zabele`uva, zatoa {to e poinakvo.
[to se odnesuva do ona dali
streme`ot za za~uvuvawe na ~algijata
e dovolno golem... Pa ako se zeme vo
predvid deka instrumenite na koi ~lenovite na bendot svirat gi nema da se
kupat ovde, osven violinata i tarabukata, utot i kanonot mora da se kupat od
Turcija ili Sirija, a za u~iteli na istite i da ne zboruvame, toga{ re~isi se
e jasno. Od onie malku izvori koi imavme prilika da gi islu{ame, mo`am da
ka`am deka vakvoto svirewe od strana
na Bo{ko, Dorian, Aleksandra i Filip
e herojski ~in. A site tie toa go pravat majstorski. Ete vi go streme`ot na
delo!
Kolku mladite denes, spored vas,
se konsumenti na kvalitetna muzika i
dali se ceni tradicijata?
Mladite denes se konsumenti na ona
{to najmnogu im se nudi. Vo xunglata od
ponuda i marketin{ki trikovi so koi
se prodava se, i dobro i lo{o, sekoj se
snajduva kako {to znae i umee. Nekoj
samo se prepu{ta na ona koe e najblisku
bez da napravi analiza na ponudenoto i
{to toj dobiva od toa. No na svetov, za
sre}a, postojat i drugi sili...
Ima mladi koi mnogu istra`uvaat,
koi imaat analiti~ki umovi i koi
odli~no gi koristat tehnolo{kite pridobivki na 21 vek, kako alatki so koi
doa|aat do ona {to go sakaat. Takvite
mladi se sekoga{ kriti~ko nastoreni
kon se so koe doa|aat vo dopir. A nie,
tokmu niv gi izbravme za na{a cel!
Koi se va{ite idni planovi?
Najprvo, pred da gi ka`am planovite, da vi se zablagodaram za projaveniot interes za ova intervju, preku
koe i na{ite sonarodnici nasekade niz
svetot }e ne zapoznaat. So toa stignuvam
i do ostvaruvaweto na eden od na{ite
idni planovi, a toa e gostuvawe nekade
nadvor od dr`avava, po pokana tokmu na
istite tie iselenici (se smee)...
Smeata nastrana... Najsve` e na{iot
anga`man na na{iot najgolem festival
„Skopje gori” 2011, koj }e se odr`i na
26 maj na Skopskoto kale. Vo pregovori
sme za u~estvo na nekolku letni festivali vo zemjava i koncerti na razni
manifestacii na koi }e go promovirame na{iot album. Ponatamu, se razbira, razmisluvame za na{iot razvoj i
podgotovka na nov materijal.
33
ilustrirana revija za iselenicite od
Makedonija
Reporta`a
zaboraveni makedonski sela
^epigovo - selo rasposlano
na anti^kiot
lokalitet stibera
Zoran Kosteski - [vaca
Stibera sama e ostavena na sebe, nema
~uvarska slu`ba za
da se gri`i za otkrienite delovi na
ovoj grad, na nikoj ne
mu teknuva na magistralniov pat
Prilep-Bitola da
pi{at edna tabla za
Stibera, nema nikakov vodi~ za nekoj dobronamernik ako dojde
kako tebe da mu ka`e
ne{to na ~ovekot, nie
sme laici za ova. E, da
e ova na zapadot, abre
za ^epigovo }e doznae
cel svet.
M
oeto pate{estvie po zaboravenite makedonski sela go
prodol`uvam vo ju`niot del
na Prilepsko Pole, poto~no re~eno na
samo nekolku kilometri jugoisto~no na
izlezot na Crna Reka od Demirhisarskiot region, vo seloto ^epigovo. Povod da go posetam ova selo be{e toa {to
neodamna mi padna edna mala bro{ura
posvetena na anti~kite lokaliteti
koi se rasposlani vo Makedonija. Vo
taa bro{ura naidov i na lokalitetot
34
Stibera vo koj se spomnuva i stariot
grad Stibera. Spored taa bro{ura me|u
drugoto pi{uva{e deka anti~kiot grad
Stibera se nao|a vo atarot na prilepskoto selo ^epigovo. Pred da trgnam i
ovoj pat se poslu`iv so mojata geogravska karta za da vidam vo koj pravec da
trgnam i da utvrdam kade to~no se nao|a
ova naseleno mesto. Otkako go pronajdov seloto ^epigovo na geogravskata
karta, so mojot postojan sopatnik po
zaboravenite makedonski sela, mojot
ruski xip “Kamaz”trgnav kon Prilep,
kon ju`niot del na Prilepsko Pole, kon
seloto ^epigovo, da go posetam seloto,
da se vidam so selanite, da vidam kako
tie `iveaat i se razbira zaedno so niv
da doznam ne{to pove}e za stariot grad
Stibera. I ovoj pat moram da vi priznaam deka kako po star obi~aj koga patuvam po na{ive sela vremeto i ovoj pat
me poslu`i, patot be{e prooden iako
snegot be{e odamna gi zabelel okolnite
ridi{ta. Po nekolku ~asa vozewe pred
da dojdam vo ^epigovo malku zastanav
vo seloto Topol~ani za da se orienti-
ram kade da svrtam dali levo od patot
koj vodi prema seloto Kanatlarci ili
pak da svrtam desno kon Topol~ani. Po
kratka konsultacija so eden selanec
od seloto Topol~ani, so svoeto vozilo
svrtev desno od magistralniot pat
Prilep –Bitola i za nepolni desetina
minuti pred da vlezam vo ^epigovo
naidov na stariot anti~ki grad Stibera. Koga zastanav na ovoj arheolo{ki
lokalitet da go vidam poodblizu navistina bev prijatno iznenaden od lokalitetot od ubavinata {to ja vidov, od
mestopolo`bata na nekoga{niot grad.
Dodeka se obiduvav da gi pronajdam
objektite koi gi pro~itav vo bro{urata
za Stibera, na stotina metri severozapadno od ovoj arheolo{ki lokalitet gi
zdogledav ku}ite na seloto ^epigovo.
Otkako napraviv nekolku fotografii
od anti~kiot grad Stibera, se upativ
vo ^epigovo na sredselo No, malku
bev iznenaden {to seloto nekako mi
izgleda{e prazno iako ova selo ne
e selo vo zaborav. No, moram i ova da
vi go ka`am zima e, nadvor duva{e, pa
Reporta`a
lu|eto bea doma, a nadvor bea samo onie
me{tani koi imaa nekoja potreba.
Dodeka se dvi`ev kon sredseloto od
edna {totuku napravena ku}a slu{nav
glasovi, koi kako {to se dobli`uvav
do ku}ata vo koja be{e smestena selskata prodavnica glasovite bea se po
razbirlivi i porazbirlivi. Koga vlegov vo prodavnicata lu|eto za mig go
prekinaa me|usebniot razgovor za da se
pozdravat so mene, kako {to e red vo sekoe na{e selo da mu se re~e dobredojde
na sekoj tu|inec. Otkako se pozdraviv
so moite doma}ini si po~nav muabet
na dolgo i na {iroko za nekoga{niot
i sega{niot `ivot na seloto ^epigovo.
I kako {to mi ode{e muabetot so selanite na re~isi nekolku metri potpren
na edna selska “tezga” vo prodavnicata
slu{nav eden glas koj pootstrana mi
dovikuva, dobredojde mom~e, ela ponavaka da se vidime poodblizu, ela do
mene da te vidam koj si, {to si, od kaj
si, dojdi do mene da si naprajme zdravo
`ivo. Dojdi ponavaka da te ~ujam {to
maka te dovela vo selovo i da te vidam
poodblizu, da te vidam vo `ivo {to se
veli, se vezden po ova vesnikov te ~itam
i da ti ka`am ~ita}i te se si velev
deka ova mom~e e od na{ive krai{ta.
I od koga se zapoznavme so mojot vo
vistinska smisla na zborot doma}in
Vasko Debre{lioski si go po~navme
muabetot . Ova moe selo ^epigovo nikoj
ne znae od koga postoi. Mojot dedo koj
`ivee{e re~isi eden vek mi vele{e
deka od pamtiveka ovde se `iveelo. Ova
moe rodno selo, ovoj negov atar vo sebe
krie mnogu ubavi raboti. Onde na vle­
zov na selovo sigurno go vide na{iot
nekoga{en grad. E, mom~e, mi vele{e
mojot doma}in Vasko, na{ite predci
gra|ani bile od pamtiveka, golemi lu|e
bile tie {to ovde vo minatoto `iveele.
Moevo selo se nao|a vo ju`niot del na
Prilepsko Pole, na teritorijata na
op{tina Prilep,od levata strana na
Crna Reka. Selovo e ramni~arsko, na
nadmorska viso~ina od {estotini metri . Od Prilep odale~eno e dvaesetina
kilometri . Sinorot zazema prostor od
okolu sedum kvadratni kilometri, nie
selanive rabotime okolu petstotini
hektari zemji{te, dobitokot go pasime
na selskiot ~air koj ima povrina od
okolu sto hektari . Kako {to gleda{
se novi ku}i imame napraveno. Ovaa
krizava koja kaj nas vo Makedonija
stana istoriska ne dotera od grad da
se vratime doma, v selo. Ovie ku}ive
{to gi gleda{ ne samo {to se ubavi
tuku ako podzastane{ do nekoja ku}a i
ako malku pogledne{ neko yid }e vidi{
deka vo sekoj yid ima barem po eden
delkan kamen od Stibera, mi vele{e
Vasko Debre{lioski. Pred nekolku
godini ora}i so traktorot na nivata
mi zapna plugot. Kolku se obiduvav da
pozabrzam so traktorot za da izle­zam
od nivata za da ne propadnam, se po­ve­}
e mi propa|a{e plugot, a traktorot ne
mo`e{e ni da mrdne. Vo prvo vreme si
rekov sigurno starite moi porano imale nekoe bunar~e iskopano za tutun
sadewe pa si rekov deka e toa i ja zedov
durijata da podo~istam od pred plugot
i pred trkalata za da frlam nekoj kamen za da mu pomognam na traktorot da
izleze. Arno ama dodeka kopav so durijata od pod plugovite mi svetna eden
kamen. Ama ne be{e samo kamen.
Abre majkata si velev {to }e e ova
i po kratko vreme svativ deka e nekoj
mermeren blok, ne pomisluvav deka toa
}e bide edna mnogu ubava skluptura .
Si otidov doma, ovde pred selanive im
raska`av {to mi se slu~i i so moite
soseklani koj so motika, koj so kopa~,
koj so yevgar volovi otidovme do mojata niva i re~isi po dva dena rabota
ja izvadvme statuata. E, kolku maka vidov od ovie od muzejot, abre sram mie
da ka`am kako se pazarea so mene kako
da kupuvav nekoj kow na pazar. Ne im
barav pari,samo im barav da mi ja nadomestat {tetata koja mi se napravi taa
godina na nivata, da mi ja platat {tetata na traktorot koj koga go izvlekov od
nivata i koga go odnesov na popravka
koga mi go ka`a defektot majstorot mi
se krena kosata, remontot na traktorot
me ~ine{e kako nov.
No, ako ne mie krivo, samo edno mi
e krivo i za selovo i za anti~kiov grad
Stibera,toa {to ovaj arheolo{ki lokalitet mnogu mo`e da mu pomogne na selovo. Stibera sama e ostavena na sebe,
nema ~uvarska slu`ba za da se gri`i
za otkrienite delovi na ovoj grad, na
nikoj ne mu teknuva na magistralniov
pat Prilep-Bitola da pi{at edna tabla za Stibera, nema nikakov vodi~ za
nekoj dobronamernik ako dojde kako
tebe da mu ka`e ne{to na ~ovekot, nie
sme laici za ova. E, da e ova na zapadot, abre za ^epigovo }e doznae cel
svet. Moevo selo ima okolu stotina i
kusur ku}i, okolu pe~estotini i kusur
`iteli,moive selani, a bogami i okolnive sela mo`at dobro da `iveat ne
samo od zemjodelstvo tuku i od selskiot
turizam za koj nagolemo se zboruva, ama
po se izgleda samo na golemo se zboruva
i ni{to ne se pravi, mi vele{e mojot
doma}in Vasko Debre{lioski.
I navistina ova {to mi go zboruva{e
mojot doma}in i jas sa uveriv vo toa.
Za anti~kiot grad Stibera ne doznav
ne{to novo, osven ona {to go pro~itav
vo bro{urata koa ja imam . Go ostavam
seloto ^epigovo, ja ostavam Stibera da
si go `iveat svojot `ivot, si zaminuvam od ^epigovo i od Stibera so edna
nade` deka goga }e me dovede patot pak
da naminam vo ovoj kraj na Prilepskoto
Pole belki ne samo za ^epigovo tuku i
za samiot anti~ki grad Stibera }e doznaam ne{to pove}e od sega.
35
ilustrirana revija za iselenicite od
Makedonija
Ogni{te
MAKEDONSKI NARODNI PREDANIJA
seloto gali^nik
na `enite:
– Ka }e doit padarot da mu dajte da
jadit i da izlezite, dajte mu da jade i
izlezite od ku}i, da ne sejte tuka.
– Aga, jadi ti, nije }e ojme stokata
da a vrzime do arot.
Tanas Vra`inovski
I ovia sednal. Vo toa vreme nemalo
ku}i koa sega {o imat ku}i, tuku ku}a
Da ti raska`am osobeno za na{eto od edna strana govedata, od edna strana
selo, kako e postanalo imeto, kako mu lu|eto, na srede edna soba kolku da stoi
stanalo Lav~ani da se vika.
~atijata, ozgora slamata, tolku bile,
Na{eto selo e postanato od nekoj privremena rabota. I mu dale `enite
Vlav. Toj Vlav bil od Zakamen, od Al- da jadet i izlegle. Nekoj ovcite, nekoj
banija. Zakamen, nekoe mesto taka se govedata da vidit i ovie odnadvor bile
vikalo vo Albanija. Od Zakamen bil toj. sinovi mu. I od penxerata – tak! Niz
E, od nekoj zulumi i toj izbegal od Al- penxerata frlile i kako {o jal leb
banija. Ne mogal da `iveet i kako pra- go ni~kosale. Arno, ama go pogodile
voslaven baral nekoe mesto vo na{iot ~ipo. Toj nosel sabja, sabji ne bile tie,
kraj {o ne dodevaet nogu, kaj{o ne kami bile, tie toga{ni ko za se~ewe
dodevaet aramiite.
meso. I imalo direk na ku}ata i na
E, do{ol. Toa bilo ispusteno, orman direkot udril. Od lutina na direkot
toa mesto.Tuka se naselil. Imal trojca minal – vram! Vie izbegale, se skrile
sinoi. Arno, ama vo okolinskoto mesto, nataki, navaki. Toa bilo orman pokraj
tuka vo okolinata imalo sela drugi i ku}i. Se skrile i voj kowot go jaanal,
pop, imalo i padar. A imal toj trojca }e bega. Krvoj te~at po kowot. I ovie
sinovi, a i edna }erka imal. I padarot ku~eto go pu{tile. I go pu{tile ku~eto
im vika:
i go sobrale ku~iwata. Go uborile od
– Pope – vika – znae{ {o? ]e mi kow. Padnal i go udaile ~ovekot. [to
dae{ }erkata – vika – za `ena! Toj stal- }e praat? Go zele ~ovekot, videle oti
no i{ol na konak tua nautro, nave­~er,­ ku~iwata go uborile i }e go frlat u
}e po­minet, }e zaminet.
edna jama. Tamu imalo edna jama i de– Abre, aga – mu vikat – kako da ti neska znam kade e. I go frlile vo jaa dam }erka mi, na{ata vera ne davat mata. Frli kamew udolu, pol saat }e odi
– vikat – da bide kadana. Kako da ti a kamenot, }e buboti udolu. I go frlile
dam!
da se ne najt. Po~nale Turcite da go ba– Ne, }e mi a dai{. Ako ne mi a dai{ raat:
}e te tepam!
– Ne do{ol?
– Emi {o da praam – vikat – }e vi– Ne do{ol!
dime, }e se pra{am so sinovite. Imam
I ~ovekot, ovoj popot od tuka se
trojca sinovi.
iselil od toa mesto. Pa vo isto mesto
– E, dobro. ]e dojdam u{e edna{ – se naslil, zna~i vo na{ sinor, se vika
vikat– da mi ka`e{.
Korita. Se naselil tamu. Tamu stanale
– Dobro!
sedum ku}i tie Korita. Od taden pa ne
– ]e odam sea vo drugite sela i tamu mogle, a ne mu ujdisuvalo, lo{o mestoto,
sum padar.
kamen, orawe nemalo. Tekardan nazad.
I ka`ue na sinovite via popot:
Nazad se vratil i tuka za`iveale i
– Vaka e rabotata – vika – od pa- se ponaselile poe}e i mu klale imeto
darot. Sestra ti ni a sakat za `ena.
Lav~ani. Taka seloto nastanalo i go do– Kako? Sestra ni na{a ni a sakat za bilo imeto od Vlavot – Lav~ani. Po{to
`ena? Mameto }e mu go e—m negoo!
bil Vlav i nemalo drugo ime kako da mu
Stanale tie, isekle bela mexidija. go klavat i Vlavot, Vlavot i Lav~ani.
Vo toa vreme dvajset gro{a ko{tala
edna mexidija, toa zna~i po turski.
Isekle, a ~ule tie deka ako nekoj nosel
SELOTO SAKULICA
`ivo srebro, ne go fa}alo kur{um.
Isekle, istrupile, togaj u toa vreme
U staro vreme Sakulica e bila na
kremenarki nosele, imalo pu{ki. edno mesto. Bila e ovde kude crkvata.
Isekle i a napanile pu{kata i mu vikat Koku e bilo golemo seloto ne znam.
36
Arno, ama koga do{lo vreme da se poste
nekoj ov~ar imalo gore u Stubqanci,
gore u Lej~ovina. I edna ve~er fanev
go tamo Turci zulumxii i rekle:
– Ajde, ti ov~arko, kide{ ve~er na
kmetot va{ da ka`e{ }e mu dojdeme na
gosti. ]e mu dojdeme na gosti!
I k’t do{ol ov~arot na kmetot ka`e
mu:
– Kmete, takvaj i takvaj rabota. ]e
dojdat ve~er gosti da ~ekate. ]e spremate ve~era, pe~ewe, }e dojdev tie gosti.
I kmetot rekal:
– Neka dojdev!
I ve~erta oni do{le. I pre~ekal on
ubavo. Dal i jadewe, dal i piewe. Arno,
ama oni k’t se napile, pa imale ~etirieset mladi nevesti u seloto. Rekle:
– Ajde, da dojdet nevestite, }e igrav
na ko{uqki pred nas!
I arno, ama na onie ne im se dosvide, qudi. A ov~arot rekal:
– Slu{ajte, neka dojdev, neka igrav,
ama }e im dadete da se napiev, pa ja }
e im e-u majku na nim. Ama vie }e se
spremite, jutre familija v selo da ne
ostane. Odma, `eni, deca, kude znaete
begajte, a ja }e gi uredu nim!
I oni iznapile se ubavo i popa|ale.
On zema edno sekir~e, ubavo, iskole gi.
Eden ostanal trezen, pobegne. Ide u
Kratovo, jave tamo na tija nini, kumandanstvo li e bilo, {to li e bilo, dek
gi istepale tuj. I od tam potera dojde.
Ovie izbegav preko no}ta so se deca, so
se familii. I dek }e gi stignev, kude
[tip, Novo Selo. Tam sa gi zaselile. Ne
gi fa}alo ve}e zakon.
I selo se zapustilo. Posle nanovo
se selo zaselilo. Najprvo se zaselile
[opovci. Oni sa dojdeni od Vrawe i zatoj gi vikaat [opje. A po niv Gr~kovci.
Oni se zaseleni od Grcija. Eden Grk e
prodaval prstewe i beleziki, me|u{ki
i babi~kata si ja vodel so nego. Arno,
ama gi vatilo zime. Ne mogale da si
otidet tamo, tuj zano}evale u nekoe
trlce a u tija godini nini stari odimale edno dete. I posle k’t dobile
deteto tuj i ve}e ne}ejale da idet za
Grcija. Babata vikala: „Ne ni treba da
idemo tamo. Po{to vidi{ kakva e ovde
~isto, ubavo zelenilo”. I od nimi ostanalo toj pokolenie i sa stanale golemi
familii i zatoj gi vikat Gr~kovci.
Po nimi sa dojdeni Stubjanci. Oni
sa dojdeni, naselile sa se od Stubol. E,
Ogni{te
Selo Gali~nik
Vukanovci sa dojdeni od Tala{manci.
Od tam sa oni dojdeni. Tija sa se zaselile u Sakulica. Duraci sa dojdeni od
Dura~ka Reka, Palanka gore. I zatoj gi
vikat Duraci. Nikolovci sa dojdeni od
Sveti Nikole. Zatoj gi vikat Nikolovci. Nosev si svoj naziv oni. Neovkovci
vikav gi za{to se dojdeni od Neokazi.
Krstevci sa dojdeni od Rudari, od
Krstevci i za toj si se vikat Krestevci.
Beazovci, oni sa od Topolovi}. Amxinci sa od Topolovci}, Zeendrevci sa
od Topolovi}. Kolarci sa od Tatomir
dojdeni. ^au{kovci, oni sa dojdeni od
@eleznica, od ^au{kovci. U @eleznica
ima ^au{kovci i od tam sa dojdeni oni.
Tuj sa se naselile u Sakulica. A Stankovci ne znam od dek se dojdeni oni. Ne
znam od kude sa oni naseleni.
ISELUVAWETO NA SELOTO SAKULICA
Mi ka`uval eden starec {to sto
i dvajse godini `ivea. Kad seloto
bilo dole kup, kade bolnicata deka e
sega, Turcite si pravile }ev sos pravoslavnite lu|e. I sobirale `enite
mladi i nevestite. Imale si odredena
zgrada {to si pravele oni so niv }ef
tamo. Nekoja baba ne mogala da trpe t’j
zulum i organizira edna grupa snai k’t u
t’j zulum tamo oni gi terale. Igrale tie
mladi nevesti i tie `eni tam igrale i
oni u t’j k’t po~nale da se smejat i oni
uripat sos sekiri – iskole gi Turcite.
Ostavile samo eden. Sabajleto k’t, toa
bilo preku no}, sabajleto k’t samnalo i
t’j Tur~in da ga sprovedet za Kratovo da
ide da ka`e na Turcite deka taj rabota e
izvr{ena. Ama k’t po{le natamo i on mu
rekol t’j kaurinot na Tur~inopt: „A se
obrna, a zagina!” On si imal pi{tolet u
nega i ovija t’j sprovel.
I ovija zemat ise~et glavite na Turcite. Tie gi poneset sos niv i celo selo
si trgnet. Na kilometar li e bilo, na
kolku rastojanie e bilo, nabie kolec
u zemja i nabie glava na koleco. I k’t
do{le Turcite u seloto, ne mogale ni{to
da najdat. I ispratile edna patrola.
Rekle: „Deka stignete t’j narod, tam da
naselete”. Stignale gi ispod [tip,
Novo Selo. Toj e Novo Selo od na{eto
pokolenie.
OSNOVAWETO NA SELOTO GALI^NIK
Seloto e od solunsko poteklo. Tamu
imale Gali, se vikale ]eai. Zaidele vo
planiweto vo Gali~nik i napravile ku}
i na kraj Gali~nik, na Skal-Pulevci,
prva ku}a tamu. I po toj razlog se vikat
Gali~nik po{~o e od solunsko od Gali
naseleno. Ovie Gali od solunsko idele
za lete da i koristat rudiweto na Bistra, da paset ovcite i da vidat ubavi
ka{kavali i sirewe. Ali im bilo te{ko
da se vra}aet pak tamu, si napravile ku­}i i na toj na~in postanalo Gali~nik.
Vo Gali~nik imalo pove}e risjani,
ali za turskoto ropstvo se naselile
i Turci. Ali risjanive bile pove}e,
sakale da i otkornit. Sega se berele
partii da gi otkornit Turcive. Stanal
Todor Tomovski oti{ol do pa{ata vo
Stambol, mu rekol:
– ^estitam ti, care, imam edni trwe,
}a mi ka`e{ – ili da i otkorna ili da
i presada?
Toj mu odgovoril; se setil {o e
rabotava:
– Samo ti pravi {o znoj{, do mene
kavga da ne doet!
– Dobro!
Ovia si do{ol v Gali~nik Todor
Tome. Dal ~etiri-eset ku}i kumovi risjanite da im bidet. Gi pokrstil: edni
se vikaet Muratovci, edni se vikaet
Pakovci, drugi Sinanovci. I taka se
otkornile Turcite po {o gi napravile
kauri.
Koa razbral pa{ata vo Debar, go povikal Todor Tome. A sejmenite mu rekle:
– Ko }e dojt toj kaur }e mu stani{ od
stolot, pa{a!
– Ja da stanam na kaur?
– ]a mu stani{ i }a mu sone{ kapa.
– Dobro!
Pora~al. Do{ol Todor Tome. Koa
vlegol vo sobata, stanal mu a sonal kapata:
– Ti ~estitam, Todor Tome navistina
si bil xim se krale. E, dobro, {o stana ovaa rabota ova}e so tebe? E, da ti
bide ~estito seloto, samo risjansko! E,
kako dojde ovea ti vo tursko vreme da
pokauri{ Turci?
– E, mi dozvoli mene sultanot!
– Ti ~estitam – rekol – i od sega
ko }e ide{ vo Debar, prvo kaj mene da
ide{!
REKATA GALIK I GALI^ANITE
E, sega nie za rekata Galik i
vie Gali~anite, {~o se vika seloto
Gali~nik, vikame, ka`uvaa edni stari
qude, da oti bile od to mesto tamo kaj
{~o e rekata Galik. Na Turskata Imperija, toga{ nema{e granici nikade.
I vikat taka:
Oni tamo sedele i `iveele. Letno
vreme ispa|ale po planinata nagore,
ama pak nivnite gi ostavale tamo.
Edna godina, do{ol edna golema poplava odozgora. I fatilo i sobralo i
familii, sobralo i trla, s# {o imalo
tamu. Koi otkinalo, otkinalo, druzite site u moreto i zaneslo. I oni ka
sa otka~ile od tamu, deka }e zastanat,
deka }e zastanat da se useqat. Izvadile
edno plan: „]e se uselime – veli – deka
e nosime stokata letno vreme u planinata, tam }e se uselime. Deka e nosime
stokata letno vreme u planinata tam }e
se uselime!”
I vrtele, vrtele oni i stigle tuka
u Bistra, deka odele na planinata. Go
na{le najpogodnoto mesto, najubavo
mesto kako za ba~ila, vo sega deka e
Gali~nik seloto. I tamu napravile
nekolku ku}i~ki. Fatile zimno vreme
po nekoga{ i nosele dole, ponekoga{
ostanvat tuka. Se uselile pove~ko
familii~ki. Posle tuka se nau~ile
i da i ostavat i familiite. Stanalo
pogolemo seloto. Zimoto dolu stokata,
letoto tuka so ba~ilata. I den denes
stoi Gali~nik, golemo selo i imeto mu
go nose na Galik, na rekata blizu do
Solun. Taa ne e laga, to~no, naistina mi
a imat ka`uvano star ~ovek.
37
ilustrirana revija za iselenicite od
Makedonija
Meridijan
terra australis raport od [email protected] zemja
suecki kanal
Tolku o~ekuvaniot Suecki Kanal
go vidov i do`iveav i se uveriv vo
nau~nata geografska to~nost. Odej}
i kon Crveno More, od levata strana,
t.e. od isto~nata strana, aziskata, e
gola pustina, ramnina, a ponekade se
izdignuva po nekoja dina, peso~no
brdo, ili barhani, koi vo geografijata
se poznati pod toa ime, kako dolgi i
krivi branovidni tumbi, re~isi kako
vistinski morski ili ezerski branovi,
no od pesok, sozdadeni od temperaturnite razliki pome|u denot i no}ta so
iljadnici godini. Zapadniot breg, koj
ni be{e pri plovidbata poblisku, se
do krajot na kanalot, po ve{ta~ki pat
be{e navodnuvan, ima{e sozdadeno
vegatacija kako cel pojas, verojatno
da {titi od nesakanite posledici od
silni ge pustinski vetrovi. Vsu{nost,
toa bea palmovi, ~empresovi, tisovi i
drugi vidovi mediteranski drvja, so
{irina do 500 metri, a ponatamu pak se
pojavuva{e pustinata vo nedogled. Na
zapadnata strana, dol` kanalot, ima{e
moderen avtopat so prili~no `iv avtomobilski soobra}aj, no i mnogu voeni
forticifaciski objekti: rovovi, bunkeri i drugo. Prviot del od Suetskiot
Kanal se spojuva so ezero, iotoa pak
kanalot odi do Crvenoto More vo koe
navlegovme okolu 7 ~asot nave~er. Pred
da vnlovime vo Crvenoto More, denta
okolu 10 ~asot pretpladne, pak se kapevme i son~avme na bazeiot, a zaradi visokite temperaturi ni izgore ko`ata.
Ve~erta vo barot, na igranka, se
zapoznav so nekoja Lori, Angli~anka,
koja ode{e za Nov Zeland da se oma`i,
no toa ne i pre~e{e ve~erta da se zabavuva se do polno} koga barot i muzikata prestanaa so rabota. Si zaminav
na spiewe, no buden go najdov Sandreta
od Openica, celiot be{e pote~en od
nekoja zabobolka. Mu dadov aspirin da
stavi vo lo{iot zab i nekako se smiri,
za {to mi se zablagodari.
Indiski Okeai
Adenskiot Zaliv pretstavuva del od
Indiskiot Okean, od zapadnata strana.
Izutrinata gledavme mnogu mali ribarski brodovi no nema{e sitni trgovski preprodava~i kako vo egipetskiot
del. Ve}e navlegovme vo Indikot, jas
redovno si odev na ~asovite po jazik
38
Sotir Opet~eski
i nekako se planski rabotev. Na ~asovite profesorot ni pobara na{i generalii: ime, prezime, prethodna {kolska sprema, od koja dr`ava sme i kade
to~no patuvame. Seto toa od nas go pobara pismeno da go napravnme na angliski jazik. Se vide dska so toa tie se
uveruvaat kolku sme se podnau~ile od
ednanedelnoto posetuvawe ~asovi. Jas
so uspeh „ekselent” dobiv nekakva mala
diploma. Profesorot re~e:
- Koga }e barate raboga, }e gi
poka`uvate ovie „diplom~iwa” koi
mo`at da ve kategoriziraat vo dobivaweto rabota kade {to odite.
Prvoto golemo do`ivuvawe, {to mi
ostana vo ve~no se}avawe od Indiskiot Okean, e toa koga gledavme lete~ki
ribi vo jata koi, odvreme navreme, se
spu{taa vo vodite, pa se pzdignuvaa i
taa gletka be{e izvonredna.
Od sprotiven pravec na na{iot sre}
avavme raznn brodovi: tankeri, kargo
brodovi, fabriki za prerabotka na
ribi i pomali ribarski brot~iwa {to
doa|aa kon kopnoto za Adsn, Somalija,
Xibuti.
Povtorno vo Indikot
Dosega{niot dobar tek na patuvaweto, posle vtoriot den vo vodite
na Indikot, po~na da go poka`uva i
drugoto lice. Imeno. vremsto po~na
da se rasipuva koga naizgled od se
u{te mirno more, vplovivme vo golemi
se{evi, poznati vo naukata. Kaj na{ite
ribari na ezerovo takvata pojava na
neritmi~ki neusoglaseni dvi`ewa na
ogromni vodeni masi se narekuva podvilica. Toa denono}no lulawe na brodot predizvikuva{e glavobolki, povra­}awe, neramnomerni krvni pritisoci
koi, pak. uslovuvaa povra}aws. Sega koga
treba{e da barame medicinska pomo{, a
ne znaevme kako, po~ustvuvav {to zna~i
dobroto poznavawe na jazikot. Ovie
i vakvi te{kotii gi ~ustvuvaat onie
lu|e koi nemale mnogu dopir so voda i
patuvawa so plovni objekti. Jas kako
edrili~ar, kajakar i nekolku meseci
nesuden pomorec, lesno go podnesuvav
seto toa, pa zemjacite od mene baraa
pomo{ da odam vo brodskata ambulanta.
No, koga e vo pra{awe jazikog, na mnogu
fini devojki koi }e izrazea interes za
dru`ewe so mene, ne mo`ev nikoga{ da
im pariram.
Sekoga{ be{e potrebno dobro
jazi~no razbirawe. Za `al toa go osetiv i vo kontaktite so prijatelkata
Xodi koja, zaradi nemo`nosta dobro da
se razbereme, po~na da ne odbegnuva.
Toa mi sozdava{e neprijatnost. Ve~erta
site stru`ani otidovme vo kinogo i go
gledavme filmot „Ali baba i ~etiriesette razbojnici”. Posle filmot otidovme vo barot kade se organnzira{e
nekakov kviz „Mikrofonot e va{“.
Barovite bea za site patnici, taka
{to tamu gi sretnavme Xodi so decata,
zagrep~ankata so nejzinite dvajca prijateli i stotina gosti od razni xet-set
dru{tva.
Xodi be{e vo nekoe golemo bogato
dru{tvo. Samo od daleku, so klimawe na
glavata, diskretno mi stavi do znaewe
da ne im se pribli`uvam. Vakvite
podelbi na razni xet dru{tva mi ja
predizvikaa prvata nostalgija za kaj
nas, za doma, kade lu|eto na javnite
mesta ne se delat na takov na~in.
Den na neizeesnost
Ovoj den mi pomina nekako vo neizvesnost, bez mnogu da se mislam otidov
na ~asot po angliski jazik so nekoi
novi slu{ateli koi se prijavile za
izu~uvawe. Na moe golemo iznenaduvawe nau~iv novi termini i frazi koi
nas ne ni bea vo programata. pra{av
zo{to sega se vakvi predavawata i
namesto odgovor, profesorot mi dade
eden u~ebnik so crte`i i mi re~e deka
za ovoj kurs se naplatuva po nekolku
dolari, a ako sum sakal, mo`am taka da
go posetuvam kursot. Se razbira deka za
pet dolari vedna{ prifativ, si dobiv
u~ebnik i po~nav pak da odam na ~aso-
Meridijan
nam, kako provincijalci, ni be{e mnogu
interesno koga }e videvme ne{to interesno {to go znaevme koj del na brodot e, a nekoga{ }e se videvme i sebesi,
osobeno koga Pan~e igra{e ping-pong
za finaleto, so {to mnogu se gordeevme
i se falevme.
Sekojdnevie
vi. Posle ~asovite povtorno se kapevme
vo bazenot, no jas mu zabele`av na mojot
drugar Naume zo{to toj, koj e pismen,
ne sfati kolku gre{i {to ne doa|a na
~asovite. Toj mi odgovori:
A {to }e pravime vo onoj golem zatvor, kojznae dali nekoga{ }e se vratime
nazad doma!?
Toj za Avstralija go upotrebi zborot
zatvor zaradi faktot {to taa e otsekade opkru`ena so moriwa. Normalno,
od takviot odgovor bev za~uden, no ne
i iznenaden. Ubeden bev deka i drugite patnici pe~albari gi ma~at istite
misli.
Den za razonoda
Vo 8 ~asot po~nuva{e pojadokot i
trae{e do 10 ~asot. Jas vo 9 ~asot otidov na ~asovite po jazik, no ni be{e
re~eno deka profesorkata koja trebala da predava toj den se razbolela od
son~anica. Nea nikoga{ ne ja vidovme
pove}e. No, za mene be{e pova`no {to
toj den ima{e bura so mnogu visoki branovi. Nekoi od lu|eto povra}aa, a jas so
qubov gledav {to se slu~uva, bez strav.
Branovite nekoga{ prefrluvaa i preku
poniskite palubi. Moram da re~am deka
i jas se ~uvstvuvav neprijatno no ne bev
upla{en i ne povra}av. Kone~no burata
po nekolku ~asa splasna i be{e podnosliva. Se slu~i taka {to na{iot drugar
Pan~e Gogov, finalistot vo ping-pong,
da go zazeme vtoroto mesto. Poradi toa
go nateravme da ~esti. Denes gledav dva
filma oti kinoto po cel den rabote{e
za da mo`e da uslu`i preku dveiljadi
gosti. Edniot film be{e italijanski, a
drugiot angliskite „Misteri”. I dvata
bea dobri. Na igrankata bevme so Pan~e,
Naume i Xodi so decata.
Brane, mojot stru`anec, nekolku
dena ne go imav videno, toga{ go vidovme so nekoja Makedonka, egejka, koja
odela vo Avstralija kaj nejzinite. Taa
sredba mu stana sudbonosna, a devojkata
mu stana `ivotna sopatni~ka. Dvajcata
sleguvaa vo Melburn.
Den na nova neizvesnost
Izgleda deka denovite na neplanirana neizvesnost izleguvaa kako najdobri
vo smisol na golemaga priprema za da
se stigne podgotven na avstralisko kopno, vo Zapadna Avstralija, vo prvoto
pristani{te koe gi prima imigrantite
- patnici {to doa|aat od zapadnata
strana. Toa e gradot Frimental. Posle
pojadokot gi zedovme svoite paso{i,
popolnivme edna aplikacija, odnosno
ja prijavivme onaa stoka koja smetavme
deka e potrebno da se prijavi kaj avstraliskite carinski vlasti. Vo pokanata za toj zakonski ~in ima{e ka`ano
{to smee da se vnesuva vo Avstralija, a
{to ne smee. Pokraj pismenite delovi,
ima{e i slikovito prika`uvawe deka
ne mo`e nikakva hrana da se vnesuva
samo edno ~okolado koe se prodava{e
na brodot. Vo 10 ~asot otidov na ~asot
po angliski.
Ve}e nekolku dena edna preubava devojka me gleda{e, no nikako ne mo`ev
da si dozvolam da bidam sloboden i da
i prijdam za na igranka. Taa be{e mnogu
bogata, no ne be{e belka, tuku od onie od
Latinska Amerika koja bila so nejziniot pomal brat na turisti~ko patuvawe,
kako {to i ka`a na Xodi.
Devojkata na Xodi i vele{e deka e
{teta {to se bli`i momentot koga }e
moram da se simne od brodot, taa odela
za Nov Zeland. Taa be{e dama od Holandska Gvajana. Na yidovite od slobodnite
prostorii ima{e karta na svetot i so
prstot poka`a na najzinata zemja. Ka`a
deka trgnala od Roterdam, Holandija, na
patuvaweto, a jas od \enova, Italija, pa
taka seto toa zavr{i.
Vlastite ni ka`aa da bideme spremni bidej}i utredenta, kon 14 ~asot,
pristignuvame vo Frimental. Na brodot
rabote{e radio i intervizija, taka {to
Izutrinata se razbudivme i
voobi~aeno - na pojadok, pa potoa na
palubata, no se u{te ne gledavme kopno,
samo sinilo i voda naokolu. Nekade
okolu 11 ~asot zabele`av bregova linija i se izraduvavme oti celi osum dena
gledavme samo voda okolu nas. Sega se
bli`e{e krajot na takviot ambient, no
ne i neizvesnosta kako }e pomineme na
carinata, oti se zboruva{e za nekoi
negativni iskustva so nekoi patnici
koi nemale se ispravno, pa nekako mi
be{e „{ube” dodeka go zavr{ime toj
zadol`itelen ~in na avstraliskoto kopno. Se u{te mo`ea da se vidat delfini
i lege~ki ribi, no vidovme mnogu crni
golemi ptici so crven klun koi mi li~ea
na na{ite lebedi. Pra{avme koi se i
kako se vikaat tie ptici, dobivme odgovor deka se vikaat - {van, kako {to se
vikala i rekata so mnogu {iroko ustie
vo moreto, so ogromni pristani{ta koi
bea za se specijalizirani. Me|utoa,
odnadvor vremeto se izme{a pa si otidovme vo kabinite, sekako }e treba{e da
bideme spremni za kontrolata na carinskite slu`benici, a do dva ~asot ima{e
u{te tri- ~etiri ~asa. Se ~udev zo{to
tolku sporo po~na brodot da se dvi`i,
no mojot dobar drugar Franko pak mi
objasni deka se ~eka da dojde plimata
koja ovozmo`uva golemite brodovi da
navlezat vo estuarskoto ustie na rekata
[van, vo prviot grad Frimental.
Vo kabinata si igravme karti so
Pan~e, Brane i Naume, po dvajca. So nas
bea i bitol~anite so ker}i~kata, oti
tie sleguvaa vo Melburn, kade patuvaa i
Pan~e Gogov i Brane, a treba{e da slezat
za dva dena. Ve~erta otidovme na igranka site oti znaevme deka }e treba da se
razdeluvame. Tamu ja vidov i Xodi. Biljana od Bitola be{e bliska so nea, pa so
site nas izigra po edno tango, za ~udo
ma`ot i voop{to ne igral. Vsu{nost,
taa ve~er be{e kako pro{talna ve~er
za{to golem broj patnici tuka sleguvaa.
Duri vo 3,30 ~asot otidovme na spiewe.
Imav ~uvstvo kako da ni se spoija dva
dena i ostanav buden da gi analiziram
dotoga{nite slu~uvawa, lu|eto, pojavite
oti i taka ne bev spremen da odam nadvor, kaj carinskite vlasti. No}ta ja
spievme podobro oti be{e poladno, se
bli`e{e mesec maj {to za ju`nata topka
nastapuva{e zimskiot period.
39
ilustrirana revija za iselenicite od
Makedonija
Kontra
do g. martis nikolau, eks-minister na severna grcija
sovremena grcija gi ugnetuva
i gi zagrozuva makedoncite
Diogenes
U
{te od prvite denovi na
gr~kata okupacija na Egejska Makedonija, Makedoncite postanaa glavna cel na
gr~kata omraza.
Megalogrcite go ugnetuvaa i go
o~istija makedonskiot narod od negovata tatkovina Makedonija, za da obezbedat
„`ivoten prostor za decata na Atina”.
Po na{e mislewe, tie imaa pravo da se
gri`at za jonskiot problem, no nemaa
nikakvo pravo da go osporuvaat postoeweto na makedonskiot narod i negovoto prirodno i neotu|ivo nacionalno
pravo na samoopredeluvawe, nitu pak da
ja okupiraat i porobat Makedonija.
Otkako decata na Makedonija bea
proterani po Ilindenskoto vostanie
vo 1903 godina, kako i po Balkanskite
i Svetskite vojni, osobeno otkako
pre`iveanite heroi i herojki od Gramos
i Vi~o pred Va{ite napalm-bombi da
go spasat goliot `ivot izbegaa, po~naa
da ja ka`uvaat vistinata za makedonskata propast. Vie, gospodine Martis, se
anga`iravte povtorno da udrite po niv
so site sredstva i nasekade kaj{to tie
najdoa zasolni{te. Vie bi ste sakale
da go mobilizirate svetot, vikaj}i: „Na
pomo{, na pomo{, prijateli! Demokratska Grcija e zagrozena od la`nite Makedonci!” Zna~i, Vie tepate, Vie pla~ite.
Va{ite diplomati i agenti od site boi
so gr~koto pravoslavno sve{tenstvo frlaat anatemi na „Dardancite od Skopje”.
No „herojskite vremiwa” na Ahajcite
se zaminati za sekoga{. Ovaa la`na propaganda ja pravat za da gi skrijat nivnite
zlo~ini izvr{eni protiv Makedoncite
u{te od pregazuvaweto na Egejska Makedonija vo 1913 godina, pa se do denes.
Nie, novite Makedonci, nemame napraveno nikakov zlo~in na nikogo. Na{ite
edinstveni grevovi se: qubovta kon
rastrgnata Makedonija i svetata borba
za sloboda i nezavisnost na podeleniot,
porobeniot i ugneteniot makedonski
narod.
Za da ne zapla{ite i da ne naterate
vo begstvo so Va{ite masakri Vie ne se
stesnuvate i sega da ni se zakanuvate i
da go nagovarate civiliziraniot svet da
se `rtvuva za Grcija kako negov isturen
40
„bastion” protiv opasnosta od „slavokomunizmot”, so cel da Vi gi za{titi Va{ite
nadnacionalni interesi, a na {teta na
slobodata i postoeweto na makedonskiot
narod. Dobro, no mislite li Vie deka
amerikanskiot i angliskiot narod }e Vi
bidat ve~ni `iranti da gi branat i da
gi osiguruvaat Va{ite imperijalisti~ki
streme`i kon Makedonija?
Nie sme uvereni deka gr~kiot narod
e svesen oti e toj eden od ~lenovite na
balkanskata familija i da odi mnogu
ponapred, vo sekoj pogled, mu e potrebna i bratska sorabotka so negovite
iljadagodi{ni sosedi. Ama Vie, i pokraj
taa realna vistina, prodol`uvate da
vodite politika na „razdeli pa vladaj”
(„DIVIDE ET IMPERA”), seej}i ve~no
nesloga me|u balkanskite narodi. Taka,
vo 1913 godina Grcite be{e napravile
dogovor so Srbite protiv Bugarite, so cel
da drpnat u{te nekoe par~e od Isto~na
Makedonija i od Trakija. Vo 1944 godina,
kako i vo 1948 i 1949 godina, mar{alot
Tito, prijatelot na Vinston Чer~il,
be{e golem prijatel na gr~kite kralovi,
gi spre~i vardarskite Makedonci da im
pojdat na pomo{ na nivnite bra}a, na
partizanite od Egejska Makedonija, koi
{to se nao|aa vo golema opasnost. Taka se
realizira mudrosta: „Prijatelot na mojot prijatel e isto taka i moj prijatel”.
Poinaku re~eno, Tito postana „priroden”
prijatel na gr~kiot kral Pavle Gluksburg
i na negovite xelati, generalot Caldaris
i mar{alot Papagos. Setete se dobro.
Tito „pri opasnosta od socijalisti~kiot
blok”, vo 1953 i 1954 godina, go „prou~i”
i go potpi{a so Grcite i Turcite Balkanskiot pakt vo Ankara, a toj be{e uperen
protiv SSSR, Bugarija i Albanija. No
deneska, gospodine Martis, kako {to izgleda, Vie gre{no otkrivate deka „Titova
Jugoslavija” go pokrevala makedonskoto
pra{awe. Nikako. Vie sakate da gi sudite slovenskite narodi na Balkanot,
na prvo mesto Srbite i Bugarite i tokmu
okolu Makedonija, za od toa Vie ne{to da
za}arite. Arno ama, po na{e uveruvawe,
Va{ata politika „razdeli, pa vladaj” ne
}e ima uspeh, za{to balkancite postanaa
ne{to pomudri otkolku porano.
Deneska Papandreu, noviot gospodar
na Grci ja, koj nema ama ba{ ni{to od
strategijata na tatko mu Georgi Papandreu,
i se mitka na Todor`ivkovata Bugarija i
na Albanija, so cel da gi sudri so Jugoslavija, „sozdatelkata i za{titni~kata”
na Socijapisti~ka Republika Makedonija. Vo isto vreme Grcija saka da si
obezbedi sojuz so Bugarija protiv eden
mo`en napad od voinstvenata Turcija.
No, edno sudruvawe na Bugarite }e im
koristi samo na megapogrcite i Turcite.
Ete zo{to Bugarite i Srbite bi trebalo
edna{ za sekoga{ da ja zapoznat }udta na
Grcite, mo{ne dobro izrazena od strana
na trojanskiot patrijarh Laokon, koj
svoevremeno im sovetuva{e na Trojancite da ne go voveduvaat ~udovi{niot
drven kow, „gr~kiot podarok”, vo gradot
Troja, izviknuvaj}i: „Jas se pla{am od
Danajcite (Grcite) duri i koga ni davaat
podaroci!”
Me|utoa, nie ne veruvame deka Bugarite i Srbite se tolku glupavi da
nasednat. No, i pokraj taa vistina, se
mo`e da se slu~i na Zemjava. I, kako
{to Vi rekov porano, Grcite u{te od
drevniot vek postojano igrale uloga
na oportunisti (snaodlivci). Tie si se
prilagoduvaa na uslovite za niv povolni, samo da si ja postignat nivnata cel.
Tie im gi otvorija kapiite na Balkanot
na rimskite legioni za da se otarasat
od makedonskata vlast i da ja razurnat
Makedonija. Isto taka, tie pridonesoa
da dojde do golemiot isto~en rascep vo
hristijanskata crkva vo 1054 godina.
Vodej}i oportunisti~ka politika, tie
go olesnija turskoto osvojuvawe na Vizantija i na Balkanot i od pa|aweto na
Carigrad vo 1453 go- dina, grkofilnite
patrijarsi ja podelija vlasta so sultanite nad rajata vo Turskata imperija.
Vedna{ po osloboduvaweto od
turskiot jarem, so pomo{ na Rusite,
Angli~anite i Francuzite, megalogrcite,
potpomognati od fanariotite, po~naa da
sonuvaat za obnovuvawe na Vizantiskoto
carstvo, na bo`emnata „Isto~na gr~ka
imperija”. Tie sakaa na drugite negr~ki
pravoslavni hristijanski narodi da im
nametnat edno neovizantisko ropstvo.
U{te od najdlabokiot dreven vek Grcite se smetaa za takanare~en „izbran
Kontra
narod od nivnite bogovi” da gospodarat
so site „varvarski narodi”. Me|utoa, istorijata i egzaktnite nauki ni doka`aa
deka nema nat~ove~ki i nadmo}ni, ni
rasi, nitu pak narodi. Zna~i, vo povolni
uslovi kaj sekoj narod mo`e da se rodi
genie.
Ete zo{to nie, novite Makedonci,
ne im priznavame nikakva prirodna
prednost na Grcite vo odnos na drugite
narodi na Balkanot ili na svetot, za{to
kaj sekoj narod ima talentirani ili
pomalku inteligentni lu|e. I toa e edna
pri~ina pove}e za nie da i go osporuvame pravoto na gr~kata nacija da gospodari so nas i da ni dr`i lekcii. Pove}
e vredi, gospodine Martis, da se pomirite so site balkanski narodi, otkolku da
vodite politika na civilizatorsko varvarstvo. Osobeno Vi e Vam potrebno da
se pomirite so makedonskiot narod i da
sozdadete atmosfera na bratsko sosedstvo. Uslovite za toa se sosema prosti,
a tie se:
-da go priznaete makedonskiot narod
kako poseben narod vo odnos so drugite
narodi na Balkanot;
-da mu go priznaete prirodnoto pravo
na makedonskiot narod na nacionalno
samoopredeluvawe;
- da im gi priznaete nacionalnite
prava i site demokratski slobodi na
Makedoncite od Egejska Makedonija, a
toa, isto taka, va`i i za Bugarija i za
Albanija.
Ete {to e podobro za Va{iot narod,
namesto da se pravat spletki i da se see
razdor me|u na{ite sosedi. Za{to eden
den se toa mo`e da se svrti protiv Vas.
„Eden nov problem e sozdaden”
Vo vrska so Va{ite kleveti deka
„Dardancite od Skopje”, pod za{tita na
la`niot mar{al Tito, sozdale eden nov
problem - makedonskoto pra{awe, nie
morame iljada pati da Vi povtorime, gospodine eks-minister na „Gr~ka Makedoni ja” Nikolaos Martis, toa e pogre{no,
pa duri i skandalozno od Va{a strana!
]e pra{ate: zo{to? Zatoa {to makedonskoto pra{awe ne e nov problem. Toa e
star problem vo ramkite na isto~niot
problem, ~ii pottiknuva~i bea megalogrcite, golemosrbite i golemobugarite.
Po nezakonskata podelba na Makedonija
so Bukure{kiot dogovor od 1913 godina,
makedonskoto pra{awe se pretvori vo
„nov problem” i toa pretstavuva epicentar na balkanskiot problem, i toa pod
nov vid - na rastrgnata Makedonija.
Srbite i drugite jugoslovenski narodi ja ispravija nivnata gre{ka. Sega e
redot na Vas, t.e. na Vas site megalogrci,
golemobugari i golemoalbanci da si gi
trgnete Va{ite okrvaveni race so krvta
na Makedoncite i da se povle~ete edna{
za sekoga{ od nivnata tatkovina Makedonija.
Makedoncite ne Vi pravat nikakov
problem. Tie ne sakaat da gospodarat,
ni so Grcite, ni so Bugarite, nitu pak so
Albancite. Tie ne baraat ni{to drugo,
osven da si bidat sami gospodari vo
Makedonija, {to zna~i, da bidat slobodni i nezavisni isto kako {to se Grcite i
drugite balkanski narodi. Toa e se.
Vie u{te ni zboruvate za „miewe na
mozokot” od strana na „la`nite Makedonci” nad begalcite od Egejska Makedonija
(koi vo vremeto na Gr~ko-makedonskata
revolucija odvaj `ivi kurtulija pred
gr~kite kami i napapm-bombi) {to imalo
za posledica „razbuduvawe na nivnata
nacionalna svest”. No da ne zboruvame
pove}e za tie raboti! Ako se zboruva za
„miewe na mozokot” od strana na „Dardancite od Skopje” vo vreme od 40 godini,
{to }e treba da re~eme za fenomenot
na ve~noto sistemno „miewe na mozokot” izveduvano od strana na Grcite nad
Makedoncite i drugite balkanski narodi
vo tekot na okolu tri mileniuma?!
Da ne zboruvame, isto taka, za
bo`emnoto falsifikuvawe na istorijata na Makedonija od strana na „Dardancite od Skopje”. Vie sakate da go izmamite svetot so Va{ite Lagi, prefrlaj}i
ja va{ata odgovornost na drugite balkanski narodi. I Vie gledate mnogu mani
kaj Va{ite sosedi, no Vie ne sakate da si
gi sogledate Va{ite i toa tokmu kako vo
arapskata pogovorka: „Kamilata ne si gi
gleda nejzinite grpki!”
Pred da go zavr{am ova moe pismo Makedonska apologija, {to e nameneta za
Vas i za onie koi{to Ve potkrepuvaat, jas
bi sakal da Vi ka`am u{te edna posledna
misla {to me inspirira, a taa e sledna:
edinstveno samo duhot na Razumot mo`e
da go re{i balkanskiot problem, a so
nego i makedonskoto pra{awe. Zatoa bi
ni bilo potrebno da sozdademe edna Balkanska federacija, duri i po zamislata
na Riga od Velestino, plemenitiot Vlav
od Tesapija i toa vrz humaniot princip:
„Sloboda, ednakvost, bratstvo i pravda”.
Toa bi bilo najdobroto re{enie na balkanskiot problem {to bi mo`elo da im
osigura na idnite pokolenija od site
balkanski narodi, pa i na makedonskiot
narod, dolgotraen mir, uslovot („YINE
QUA NON”) za sestraniot materijalen
i duhoven rascvet na Balkancite. Inaku,
nie sme prinudeni da se pokoruvame na
glasot na makedonskiot narod, koj ne
opomenuva da go ispolnime na{iot svet
dolg: „Otfrlawe na gr~ko-bugarskoto
ja`e od vratot na Makedonija”.
Nie, novite Makedonci, ne sme za
nasilie. Nie sakame makedonskoto
pra{awe da se re{i so demokratski i
miroqubivi sredstva. No, ako sudbinata gi tera megalogrcite i golemobugarite da ja prodol`at politikata na
makedonski ubijci („makedonoktoni”),
podeleniot, porobeniot ili proteraniot makedonski narod od makedonskata
dijaspora (koja denes broi okolu 1 600
000 du{i), }e treba edna{ za sekoga{, i
toa bez nikakvo odlagawe, da se postroi
vo edna nova „Makedonska falanga”, ~ija
osnovna zada~a bi bila so oru`ena osloboditelna borba da go izvadi „gr~ko-bu-
garskoto ja`e od vratot na Makedonija”,
za da se spasi od pogibija.
Gospodine Martis, jas bi sakal da Vi
ka`am deka ne sum prorokot Danilo, no
imam edno intuitivno predviduvawe nalik na negovoto. Pret~uvstvuvam deka vo
bliska idnina }e se pojavi „famozniot
makedonski jarec so negoviot ~uden rog
me|u o~ite” i koj za da pre`ivee, }e
bide prinuden da se sudri so evzonskiot
ugi~. Jas ne im posakuvam pogibel, ni
na edniot, ni na drugiot, no bi sakal da
pobedi prviot, neka Dobroto go pobedi
Zloto, neka i ma~enicite se oslobodat od
tiranijata.
Svetata borba na makedonskiot narod
za negova nacionalna sloboda i nezavisnost nema da bide lesna i bez `rtvi.
[to zna~i, }e treba da bideme spremni
za te{ki stradawa i za site eventualnosti na na{ata sudbina, a nikoga{ da
ne otstapime pred pre~kite i u`asite na
na{iot pat kon slobodata.
Na{ata borba za nacionapno osloboduvawe e pravedna, pa nema ni{to da
`alime, nitu pak da se pla{ime, za{to
nie sme porobeni i ugneteni. Nie ne sme
gi okupirale, ni Grcite, ni Bugarite, ni
Srbite, nitu pak Albancite. Naprotiv,
tie se na{ite ugnetuva~i i okupatori na
na{ata rodina Makedonija.
Nie sme svesni deka bez borba protiv na{ite okupatori i ugnetuva~i go
rizikuvame na{iot pogibel i na{eto
neizbe`no is~eznuvawe kako nacija.
Naprotiv, so na{ata svest, `estoka i uporna borba, nie rizikuvame samo da gi
skineme na{ite vekovni sinxiri.
Nie ne smee vinovni za stradalnata
sudbina na Grcite ili grkomanite od
Jonija, vo Mala Azija, pa so kakvo pravo
megalogrcite nimi im ja dadoa kako podarok Egejska Makedonija protiv voljata
na makedonskiot narod? So kakvo pravo
tie gi proteraa Makedoncite od nivnata
tatkovina Makedonija?
Proterani od na{ata sveta zemja, a
ugnetuvani vo podelenata Makedonija,
nie sme prinudeni da se borime za
na{ata nacionalna sloboda i nezavisnost. I samo so site sili na makedonskiot narod, potpomognat od strana na
progresivnoto ~ove{tvo, vo negoviot
mar{ kon eden nov svet na sloboda, ednakvost, bratstvo i pravda, na{ata sveta
borba }e bide oven~ana so pobeda i obedinuvawe na porobenata i razdrobenata
Makedonija.
Vo ova re{itelno opredeluvawe na
makedonskiot narod da ja prodol`i negovata borba do negovoto kone~no osloboduvawe, jas imam ~est, gospodine eksminister na „Severna Grcija” („Gr~ka
Makedonija”), od imeto na site ugneteni
Makedonci, da Vi ja ispratam na{ata
sve~ena poraka i toa na Diogenov na~in:
„Istavete ni se od na{eto makedonsko
Sonce!”
Geteborg, 11 oktomvri 1987 godina
41
ilustrirana revija za iselenicite od
Makedonija
Hobi
ognen polenak, sokolar
entuzijazmot - za[titnik na
prirodnite bogatstva na makedonija
Sokoli, jastrebi, orli – pticite grablivki za koi slobodno mo`eme da ka`eme deka se del od prirodnoto bogatstvo na Makedonija. Kako osniva~ na dru{tvoto za za{tita
i odgleduvawe na pticite grablivki Jarak od Makedonija,
dali mo`e najnapred da ni ja opi{ete sostojbata so ovie endemi vo na{ata dr`ava? Kolku od niv ostanaa, dali se vodi
nekakva evidencija, dali dr`avata se zavzema za nivnata
za{tita?
Na po~etokot sakam da Vi se zablagodaram na projaveniot
interes i odvoeniot prostor vo va{iot magazin. Pticite grablivki se na{e prirodno bogatstvo koe poleka no sigurno go gubime. Vo momentov vo Makedonija gnezdat 6-7 vidovi sokoli so
vidno namalena populacija kaj belonoktata vetru{ka, site tri
vida na evropski jastrebi se relativno stabilni vo brojnosta
na populacijata, no za `al brojot na mr{ojadi se namaluva. Poslednoto gnezdewe na bradestiot mr{ojadec (Gypaetus barbatus) go registriravme dale~nata 2002, a celosno se is~eznati od
Makedonija so izumiraweto na poslednata `enka na Tikve{koto
ezero vo 2004 godina.
Beloglaviot mr{ojadec (Gyps fulvus) poslednive 10 godini
nesvesno i nesovesno e truen od strana na ov~ari koi, sakaj}i da
se re{at od volkot postavuvaj}i mr{i so otrov, naj~esto pravat
ogromna {teta na avifaunata. Vakvi truewa bea registrirani
kaj Negotino i vo Mariovo.
Egipetskiot mr{ojad (Neophron percnopterus) e verojatno
najzagrozenata ptica grablivka vo momentov. Poslednoto truewe
na ovie ptici za `al se slu~i pred nepolni dva meseci, a vo
nemiliot ~in bea otrueni 3 vozrasni edinki koi se vratile vo
na{ite kraevi za da ostavat potomstvo....
Kolku navistina se ostanati ne bi mo`el da {pekuliram.
Nekoi raboti za `al ostanuvaat vo racete na nekoi lu|e koi
ne se ba{ ne{to potreseni za ovaa situacija. Na{ite apeli za
formirawe na centar so reproduktivni parovi na ptici gra-
42
blivki ne vroduvaat plod. Benefitot od reprocentar za ptici
grablivki mo`e da bide ogromen vo smisol na za~uvuvawe vreden avtohton genetski materijal koj vo podobri uslovi i okolnosti povtorno bi se naselil na iskonskite `iveali{ta po pat
na reintrodukcija vo priroda. Kako sokolari znaeme i umeeme
da rabotime so grablivkite pa duri i da napravime ve{ta~ko
osemenuvawe.
Kako se rodi idejata za formirawe na edno vakvo
dru{tvo?
Zdru`enieto se oformi kako rezultat na ogromniot entuzijazam i pasija kon sokolarstvoto i pticite grablivki na nekolkumina od nas, ~lenovi na dru{tvoto. Posovetuvani od kolegite
sokolari vo nekoi zemji kade sokolarstvoto e tradicija, se pojavi potrebata legalno da go regulirame i kaj nas ovoj na~in na
vite{ki lov. Koga nastapuvate kako zdru`enie na gra|ani verojatno te`inata na ne{tata e pogolema za razlika ako nastapuvate
kako edinka.
Edna od na{ite osnovni celi be{e regulirawe na sokolarstvoto so zakonot za lovstvo i so ogromno zadovolstvo mo`am da
ka`am deka uspeavme vo toa.
Prvo ne{to na {to pomisluvame koga }e go upotrebime
terminot sokolarstvo se isto~nite zemji, beskrajnite pustini i bogatite {eici. [to vo su{tina pretstavuva sokolarstvoto? Dali i prakti~no kaj nas sokolite se upotrebuvaat za
lovewe, kolkav e interesot za ovoj vid na lov? Ili pak seto
ova, sega za sega, e samo qubov i ambicija kon sokolareweto
od strana na ~lenovite na dru{tvoto?
Vistina e deka sokolarstvoto poteknuva od Azija nekade
4000g. pred na{ata era. Sokolarstvo podrazbira lov so dresi­
rana ptica grablivka vo nejzinata prirodna sredina. Toa e
daleku po neproduktiven na~in na lov od onoj so oru`je. No
vpro~em, nie sokolarite, pove}e izleguvame vo prirodata za
da svedo~ime na eden priroden ~in i proces koj se slu~uval vo
prirodata i bez nas....
Sokolareweto e aktivnost koja malkumina urbani lu|e vo
dene{no vreme sakaat, mo`at ili se vo sostojba da ja praktikuvaat. Pred se potrebno e mnogu vreme, qubov, soodveten prostor
za `iveewe, teren so dive~ i sekako love~ko ku~e od semejstvoto
pti~ari. Sokolarot e dirigent, a pesot i sokolot treba uigrano
da sorabotuvaat vo lovot. Mislite deka toa da se postigne e lesno? Zatoa i brojot na sokolari e mal, a i nepo`elno e da bide
golem, ako sakame da go so~uvame onakvo kakvo e prenesuvano so
iljadnici godini nanazad.
Koi se va{ite celi i idni planovi?
Nekoi od celite na JARAK se vr{ewe na prihrana vo prirodata
na soodvetni hranili{ta, monitoring i za{tita na gnezdili{ta,
odreduvawe na brojna sostojba na pticite grablivki, sledewe na
migracijata, edukacija na po{irokata javnost, izgradba na rehabcentar za koj definitivno ni treba podr{ka i dr.
Vo plan e izgradba na repro centar za sokoli koi }e se upotrebat vo za{tita na lozovi nasadi od invazioni vidovi ptici
kako skolovranci. Skolovrancite spored nekoi procenki mo`at
da na{tetat na lozjeto so {teta od nad 40% vo nekoi slu~ai. So
pomo{ na sokoli kako priroden predator na skolovrancite }e gi
~uvame lozjata organski i prirodno, bez otrovni pesticidi.
Vo bliska idnina planirame i otvarawe na mal sokolarski
centar koj bi sakale da go iskoristime i vo edukativni celi
posebno kon najmladite.
N.D.
Izdanija
Od tvore[tvoto na Naum Popeski
"spomeni vo sliki" - ogledalo na
edno vreme
Me|u pove}eto knigi
za deca na pisatelot Naum
Popeski, se vbrojuva i
knigata raskazi ,,Spomeni
vo sliki”.Taa pretstavuva
ogledalo na edno vreme vo
rodnoto Vev~ani, poznato
pe~albarsko
makedonsko selo, vo pazuvite na
planinata Jablanica, kraj
Struga.
- Moeto detstvo mina
vo tie prekrasni predeli, sred zeleni livadi,
razgraneti planini, kraj
bistri izvori i reki...
Mojata generacija deca
od pedesettite godini na
minatiot vek, `iveevme
srasnati so prirodata,
drugaruvavme igraj}i se
niz bav~ite vo Vev~ani,
igravme fudbal niz livadite,~uvavme doma{ni `ivotni,gi nosevme
na pasewe, a so sebe nosevme i po nekoja kniga, pa taka go minuvavme
vremeto ispolneto i se ~uvstvuvavme ubavo – veli avtorot.
-Jas ~esto so sebe nosev i moliv i nekoe liv~e, vo koe si zapi{uvav
stihovi koi }e mi nadojdea tamu vo prirodata.A potoa tie stihovi gi
~itav na sostanocite na literaturnata dru`ina vo moeto u~ili{te
,,Stra{o Pinxur” vo Vev~ani. Seto toa mene mi ostavi dlaboki spomeni, ~ii sliki postojano me sledat, navra}aj}i se kon toa moe detstvo.
^esto ja spomnuvam i pesnata na Bla`e Koneski, ,,Od vozot” koja me
potsetuva i na moeto detstvo:
Tokmu zatoa, ,,Spomeni vo sliki” zboruva za u~ili{teto i moite
- Ene go krajot vo vozbuda sina,
tamu detstvoto moe mi mina.
Pla~at onie planini za mene...
vrsnici,za praznicite kako {to e Veligden, \ur|ovden, za svadbite,
za pe~albarite i za moite vrsnici koi rano,pred da zavr{at osnovno
u~ili{te, trgnuvaa so drvenite kufer~iwa na gurbet, a nivnite majki
so nasolzeni o~i gi ispra}aa na sretselo, zaedno so drugite povozrasni pe~albari...
Ovaa kniga mi e posebno draga, iako se veli deka na pisatelot
isto mu se dragi site negovi knigi. I vo pove}eto od niv,jas peam za
moeto detstvo,{to niz raskazi,{to niz stihovi. Taka e i so poetskite
knigi ,,Ajde da rasteme”, ,,Detelinka so ~etiri lista”, “Izvor~iwa –
poto~iwa”, od koi knigi, dosta pesni se pomesteni i vo ~itankite po
makedonski jazik za osnovno obrazovanie.No, tuka se i drugite moi
knigi, kako {to e ,,Bonton za deca”, koj e prv bonton na makedonski
jazik. Potoa objavija i drugi, no jas za prvpat im ponudiv na na{ite
VEV^ANI
Kraj izvorot vo Vev~ani
temjanu{ki `olti, sini,
dojdi, gledaj i u`ivaj,
samo nemoj da gi kini{.
Naokolu zelen – gora,
koki~iwa , cve}a razni,
{tom gi vidi{, sam }e re~e{,
ova e za bajki, skazni...
Tivko {umi Jablanica,
ptici peat kraj vodata,
za vev~anci, hrabri momci
i za Stavre vojvodata.
Toj {to barem edna{ do{ol,
ubavina {to e, sfatil,
pa povtorno, dobredo{ol,
vo Vev~ani pak se vratil.
Blaze si ti milo dete
{to te rodi takva majka,
vo Vev~ani li~no, likum
ti da raste{ k`o vo bajka...
Naum Popeski
deca Bonton- kniga za ubavo odnesuvawe. Objaviv
i kniga za odnesuvawe vo soobra}ajot, koja nosi
naslov: ,,Edna gre{ka –maka te{ka”. I u{te nekolku
drugi.
Pisatelot za deca Naum Popeski ~esto e pokanuvan na razni me|unarodni manifestacii na literaturata za deca, kade {to drugaruva so svoi kole­gi
od drugite balkanski i evropski zemji, razmenu­vaj­}
i misle­wa i iskustva. Toj e dolgogodi{en novinar i
porane{en urednik na ,,Kolibri” – dodatok za deca
na vesnikot ,,Nova Makedonijas. ^len e na Dru{tvoto
na pisatelite na Makedonija.
43
ilustrirana revija za iselenicite od
Makedonija
Dva prsta
pratenicite od dijasporata ]e bidat
vrska so makedonija
Pred pove}e decenii zapo~na iseleni~kata saga. Golem
broj Makedonci od razni pri~ini ja napu{tija svojata
tatkovina baraj}i podobar `ivot, mo`nosti za postignuvawe na ne{to pove}e. I den denes `iveat i tvorat vo
tu|i zemji. Svojot son go preto~uvaa vo borba za ekonomska stabilnost no istovremeno i borba za neprestano
doka`uvawe na Makedonija kako zasebna. Iako vo tu|ina,
Makedonecot ostanuva Makedonec i nikoga{ nitu vo eden
moment ne prestanal da misli za dobroto na svojata tatkovina. Pokraj site pre~ki i novi uslovi, makedonskiot
~ovek ne se otka`uva od svoeto originalno poteklo, od
svojata istorija, kultura, tradicija, obi~ai, jazik, naprotiv, makedonskiot identitet kako vo novo ruvo, pulsira i
`ivee na site kontinenti vo svetot. Formirani se golem
broj asocijacii, kulturno-umetni~ki dru{tva, soveti,
iseleni~ki organizacii preku koi se neguva makedonskata
kultura, tradicija, jazik i se’ {to ja obele`uva makedonskata nacija kako posebna. Ne smee da se dozvoli ovie aktivnosti na iselenicite da ostanat samo kako samostojni
obidi na „nekoj tamu daleku”.
Za na{eto burna istorija svedo~at golem broj istoriski fakti i dokumenti, mnogu zapisi od poznati svetski patopisci, a na{ata istorija irskiot patriot Roxer
Kejsment ja sporedi so irskata i re~e – „Nema pote{ka,
poma~na istorija od onaa na Makedonija i Irska”. Vreme
be{e i makedonskoto iseleni{tvo da dobie pravo na
glas i na toj na~in oficijalno da se zdobie so nov status na priznat politi~ki subjekt. Nema potreba od strav
i natamo{ni negirawa, negoduvawa dali skapo }e ja ~inelo Makedonija. Vo pozicija sme postojano, kontinuira-
no da se borime za na{ata nacionalna sloboda, ~ove~ki
prava, dostoinstvo. Makedonskoto iseleni{tvo preku izbranite pratenici }e mo`e direktno da se involvira i
da pridonese vo politi~kiot `ivot na Makedonija. Glasot na iselenicite }e bide slu{nat i vo Sobranieto na
Makedonija. Blagodarenie na zalo`bite od site strani se
ostvari i toj iseleni~ki son. Iselenici – pratenici. Na
ovoj na~in site zalo`bi na aktivisti vo iseleni{tvoto,
dali vo grupa ili samostojno }e dobijat nova dimenzija i
}e pretstavuvaat motiv pove}e za natamo{na intenzivna
rabota vo site oblasti od op{testveno politi~kiot `ivot
na Makedonija.
Istovremeno, so vbrojuvaweto na makedonskoto
iseleni{tvo vo glasa~kiot spisok, etnografskata slika
na Makedonija kako va`no podra~je vo Evropa bi bila
porealna. Geografskata oddale~enost nema da pretstavuva pove}e pre~ka za otfrlawe na iseleni~kite idei,
predlozi i zalo`bi {to }e bidat od zaedni~ki interes
i }e pretstavuvaat po~etok na ne{to {to nedostiga{e i
ne{to koe ne postoe{e. U{te edna potvrda za potrebata
od zacvrstuvawe na mostovite na sorabotka pome|u tatkovinata i iselenicite, u{te edna potvrda za vistinsko
zbli`uvawe na site poliwa i vklu~uvawe na {to pogolem
broj iselenici vo op{testveno-politi~kiot `ivot na
Makedonija. Pravoto na glas na iselenicite e ogromna
pridobivka za sekoj {to i’ misli dobro na svojata rodna
zemja, za sekoj {to se gri`i za napredokot i za za~uvawe
na ova par~e zemja, koja ne smeeme da dozvolime da ni go
uni{tat, prodadat ili obezli~at po nikoja cena.
Gordana Dimovska, Melburn, Avstralija
"malata kniga so golemi gr^ki lagi"
The Little Book of Big Greek Lies
Do koga svetot }e gi zatvora o~ite pred vistinskite fakti za postoeweto na eden poseben narod na balkanot? Premnogu
dolgo mu dozvolivme na ju`niot sosed i Evropa,da se istaknuva so iskrivena istorija za Makedonija. U{te edno pe~ateno
dragoceno izadanie se podgotvuva za da uka`e na site lagi i manipulacii so koi ju`niot sosed so decenii ja iskrivuva
makedonskata istorija, go obezli~uva na{iot identitet.
Naskoro vo izdanie na Makedonskoto literaturno dru{tvo „Grigor Prli~ev” od Sidnej }e izleze od pe~at knigata
„Malata kniga so golemite gr~ki lagi” (The Little Book of Big Greek Lies) od na{iot poznat istori~ar i borec za makedonskite ~ovekovi prava Risto Stefov od Kanada. Knigata }e se izdade na angliski jazik, a osnovna cel e da se zapoznae
javnosta so lagite na gr~kite vladi i takanare~enite gr~ki istori~ari i pisateli.
Avtorot Stefov dava sodr`ajni fakti so koi gi poreknuva 20-te lagi {to Atiwanite gi {irat niz svetot i dava objasnuvawe za osnovata i celite na ovie lagi so koi se osporuva na{eto nacionalno bitie. Avtorot dava objasnuvawe kako
dojde do helenizirawe na del od Makedonija i kako vrz osnova na lagi se formira gr~kata dr`ava. Knigata koja }e broi
130 stranici, lesno e ~itliva i korisno ~etivo za sekoj Makedonec koj saka da ja {iri vistinata za na{ata iskonska
Makedonija.
Ve povikuvame i Vie da se se vklu~ite vo objavuvaweto na ova vredno delo. Mo`ete li~no da pomognete vo izdavaweto
na ovaa kniga preku predvremeno otkupuvawe na primeroci ili so reklamirawe na va{iot biznis. Samo za 100 dola­ri
}e dobiete 5 primeroci od knigata kako i besplatna reklama.Va{eto ime zasekoga{ }e bide ovekove~eno vo ova istorisko
delo.
Za pove}e informacii Ve molime javete se kaj Du{an Ristevski na 0425231335 ili [email protected] a ~ekovite mo`ete da gi ispra}ate do Macedonian Literary Association “Grigor Prlichev”, P.O. Box 227 Rockdale NSW 2216.
Knigata }e bide promovirana vo avgust za vreme na{iot nacionalen praznik „Ilinden”.
Od izdava~kata dejnost na Literaturnoto dru{tvo „Grigor Prli~ev” od Sidnej
44
Dva prsta
kvoti za studenti
od grcija
gruevski, sami ja urnavte
doverbata vo melburn!
Mnogu gi sakam dijalektite
na makedonskiot jazik od egejskiot del na Makedonija. I lerinskite i vodenskite i kosturskite... Sekojdnevniot kontakt
so na{incite otade granicata
me dovede do eden zaklu~ok. S$`
pomalku lu|e gi koristat ili sakaat da gi koristat ovie govori.
Toa e rezultat na dolgogodi{nata
asimilacija od strana na gr~kata
dr`ava, preku vsaduvawe na mislata deka toa e varvarski jazik,
pa osobeno mladata `enska populacija ve}e i ne go prepoznava.
Pred nekoj den koga slu{nav kako
edno devoj~e od dvanaesetina godini zboruva na ~ist makedonski
jazik (koj patem vo ovie podra~ja
nema primeno ni tro{ka primesi
{to srpski, {to angliski), sr­ceto
mi zaigra. Toa e nevidena retkost, osobeno po gradovite. Bev vo
Lerin pred nekoe vreme i mo`am
da ka`am deka i se razo~arav po
malku. No, edno mom~e po ime Ba`e
mi ja vrati nade`ta. I Ba`e me
inspirira za ovaa ideja. Imeno,
{to mo`e da napravi Makedonija
za ovie na{i bra}a. Vo situacija
koga kaj nas se forsira studiraweto i toa na dr`aven tro{ok, zo{to
nie ne bi dozvolile studentite od
Grcija da studiraat na dr`avnite
fakulteti pod uslovi koi va`at
i za na{ite deca. Od ovaa merka }
e imame samo dolgoro~na korist.
[to i kako nema da ka`uvam. No,
ako se ima sens za nacionalen interes se nadevam deka ovaa ideja
ednoglasno }e bide prifatena.
Ideja koja bi bilo po`elno da ja
sprovede novata vlada. I da ne
zaboravam, vo pregovara~kiot tim
so Grcija neodlo`no vklu~ete ~lenovi od Makedoncite od Grcija, da
re~eme od Vino`ito. Tie se problemot poradi koj se vodi ovoj spor,
imaat najdobra pretstava za toa {to
se slu~uva i sigurno imaat produktivni idei kako da se zatvori ovoj
problem. Nema da zgre{ite, veruvajte mi.
Zad otvorenoto pismo do liderot na VMRO-DPMNE stojat
273 patrioti, nezadovolni ~lenovi i simpatizeri na VMRODPMNE od Melburn, Avstralija
Kakva e taa partija i kakov e toj lider koga ne gi slu{a glasot i misleweto
na narodot? Koi se kriteriumite vo VMRO-DPMNE za da se bide uspe{en vo
partijata? Dali treba da si ~esen, obrazovan, iskren, obo`avan, komunikativen, golem patriot so patriotsko ~isto srce, so eden zbor, vistinski, ili
sosema obratno, treba da bide{ ne~esen, licemeren, potr~ko, profiter, komuwar, udba{...
Ne e prvpat patriotizmot i patriotite vo dijasporata da bidat poni`eni,
porazeni od stranski i od doma{ni strukturi, no mnogu boli koga tie sili,
vnatre preku sopstvenata partija se porazeni, pregazeni i uni{teni. A najmnogu boli koga na patriotot so doa|aweto na negovata partijata na vlast mu se
slu~uva obratnoto - partijata na ~elo so liderot mu se odmazduva.
Gruevski udri po tie {to zastanaa na negova strana koga mu be{e najte{ko
vo sudirite so Qup~o Georgievski. Udri po tie {to prvi go promoviraa, go
poddr`uvaa i go donesoa na vlast i celo vreme ~esno mu rabotea i mu slu`ea.
Gruevski gi razo~ara patriotite i im ja uni{ti seta nade`.
So izborot na najneposakuvanata li~nost za kandidat za pratenik na VMRODPMNE od Avstralija, patriotite ja izgubija poslednata bitka i nade`. Neka
im slu`i na ~est na site tie {to igrale, igraa i }e igraat ne~esni igri.
Gospodine Gruevski, doverbata sami si ja urnavte, nie nema {to da ve kaznime, sami si se kaznivte. Zarem moravte da go napravite sevo ova? Zo{to?
Zo{to moravte da otidete protiv svoite? O~igledno, va{ite igri doprva }e se
razotkrivaat.
Po~ituvani bra}a i sestri, na{i Makedonci, za sive ovie pra{awa se
raspra{uvaa i razgovaraa golem broj razo~arani patrioti,~lenovi i simpatizeri na VMRO-DPMNE i nezadovolstvoto zavr{i so slednava poraka:
„Gospodine Gruevski, tripati li~no vie gi porazivte patriotite vo Avstralija i gi zadovolivte komuwarite i udba{ite. Na{a poraka e - napu{tete
go centralizmot vo partijata, napu{tete go ednoumieto vo partijata, dosta 70
godini se borele protiv toa ednoumie, ne izigruvajte nov Tito, po~ituvajte go
misleweto i na eden obi~en ~len vo partijata.
Ne koristete go narodot samo za glasa~ka ma{inerija od izbori na izbori.
Mo`ebi vo Makedonija moraat, zavisni se, no nie vamu ne zavisime od ni{to
samo sakame iskreno i ~esno da se borime i da i’ pomagame Makedonija. Ne
igrajte si so ~uvstvata na Makedonecot patriot.
Nemoj da pravite novi Makedonci, novi i ve{ta~ki patrioti, bidej}i toa e
grev. Za toa par~e zemja se `rtvuvale, ginele iljadnici patrioti za sloboda i
kauza.
Nie razbirame da ima ~esna borba me|u pove}e kandidati i da pobedi najdobriot, no ne razbirame da pobedi najslabiot, samoproglaseniot bez nikakva poddr{ka od narodot i bez nikakvi dela, uspesi i sposobnosti bidej}i se
doka`a vo izminatite dve godini go uni{ti na~isto Komitetov. Navistina, toa
e golem sram.
Dali nie vo Avstralija sega }e glasame ili }e bojkotirame ni najmalku ne e
va`no. Falsifikatot ve}e e napraven.
Vasko Kraj~evski
45
ilustrirana revija za iselenicite od
Makedonija
Antikvarnica
“Makedonska Nacija”
- nezavisno spisanie za
op[testvenite
pra[awa i kultura
gi mrazime
li srbite?
([email protected] od minatiot broj)
Dodeka na{ite borci po sneg, po
mraz, po `e{tini i po vlaga, bolni od
revmatizam i polni so vo{ki ginea po
na{ite divi planini, nekoi od na{ite
jani~ari po Sofija brkaa `eni, pravea
banketi i skandali po meani, i po
kabariwa. Vo bratoubistvenite sudruvawa {to toga{ stanaa izgina cvetot
na na{ata nacija. Tie sudruvawa im
godea na nekoi diplomacii, pa i na
bugarskata d`ava: Ferdinand i sin mu
Boris sosema svesno go kultiviraa toj
razdor.
Revolucioiernata ideologija na
Makedoncite za vremeto na turskoto
ropstvo be{e postavena na zdravi i
toga{ progresivni osnovi. Me|utoa, koga
gr~kite i srpskite sosedi vidoa deka
Bugarija saka da ja grabne cela Makedomija i tie se zame{aa vo taa stra{na
za nas balkanska igra. Vo po~etok tie
zemji gledaa so simpatii kon makedonskoto dvi`ewe i gi pomata na{ite
borci otideni vo Srbija ili vo Grcija
oslobodeni od Turcite pred pove}e desetini godini. Nivniot stav se meni
i zapo~naa i tie da ispra}aat ~eti vo
Makedonija. Granicata me|u Makedonija
i Srbija be{e hermeti~ki zatvorena od
na{ite komiti i niedna srpska ~eta ne
uspeva{e da vleze, a ako vleze{e istata
be{e uni{tuvana ili nateruvana nazad
vo Srbija. No na{ata jani~arska klika
na bugarskiot dvor otide da „razgovara” vo Belgrad i kako rezultat na toa
im be{e naredeno na na{ite ~eti na
srpskata granica da pu{taat opredelen
broj srpski ~eti na na{a teritorija.
Taka Makedonija se pretvori vo kasapnica i vo dolina na solzite.
Ima lu|e koi ni velat: „Pa kakov
ste vie borben narod koga sorabotuvavte so Turcija i ne dignavte vostanie
kako va{ite sosedi {to dignaa i se
46
oslobodija!”. Tie lu|e zaboravuvaat za
`al eden mnogu va`en element: na{ite
sosedi site do eden imaa eden ednakov kontakt so drugi zemji {to ne bea
pod turska vlast, na{iot slu~aj be{e
inakov: od sekade bevne opkoleni so
pokoreni od Turcite zemji ili pak koga
bea slobodni istite bea zaostanati
kako i nie ili pak vo kiv se razbudija
teritorijalni imperijalisti~ki aspiracii sprema na{ata zemja. Na{iot
narod be{e prisilen da vodi te{ka i
krvava borba na mnogu frontovi: onie
od sosedite i od golemite diplomacii
{to zad niv se kriea, protiv Turcija,
protiv eden del od doma{nite kodo{ki
malcinstva, a i protiv svoite sopstveni zulumxii, jaeti~ari i predavnici.
Mnogu na{ narod taka izgina.
Na{ite svesni voda~i kako Goce
Del~ev, Jane Sandanski i red drugi, ja
sogledaa jasno vistinata. Tie i se obidoa da gi ispravat rabotite i so molbi,
i so sila. Postojat dokumenti za smrtni
presudi od strana na Jane Sandanoki i
negovite drugari izre~eni protiv bugarski slugerani so makedonsko poteklo. Za nesre}a silite {to zastanaa na
patot pred na{iot brojno mal narod bea
mnogu pogolemi od na{ite sili. I dendeneska na{i jani~ari od koi pogolemiot del se senilni starci, mitomani
koi `iveat vo ve~na strav od odmazda
za nivnoto predavstvo, namesteni vo
Sofija ili emigrirani na Zapad, go
ko~at nemetsto da to pomagaat na{eto
Delo. Verojatno e deka tie starci takvi
i v grob }e vlezat, ako ne site golem del
od niv. Nie ne sme `edni za krv i }e
prostime na onie koi }e se svestat. Nam
ne ni trebe krv, nam ni trebe obedineta
i slobodna Makedonija. Sakame samo
edna{ da svr{i Golgotata od na{iot
straden narod.
Se razbira, na{eto te{ko minato
ponekoga{ ne zaslepuva i gubime smisla za samokritika ili pak ne sme tolerantni za opravdani kritiki. Toa e
golema mana i trebe da se iskoreni ako
sakame da gi sogledame na{ite gre{ki
i da ne gi povtoruvame vo idnina. Ne
smeeme da postapuvame kako {to postapija nekoi sosedni narodi so nekoi od
svoite najdobri sinovi. Primer: Aleko
Konstantinov koj go napi{a „Baj Gawo”.
Nameste negovite sonarodnici da se
izraduvaat deka se na{ol nekoj da im
uka`e na nekoi gre{ki, tie mu suredija
nekakva „planinska nesre}a” vo koja
{to Konstantinov be{e ubien.
Cela Makedonija e poseana so
grobovi na na{i borci od tursko
vreme do deneska. Na{inci koi odat
vo Makedonskata republika ni nosat
fotografii i raskazi za sostojbata
tamu. Grobovite od na{ite padnati
borci se zaboraveni, pokrieni so
pirej; natpisite se poluizbri{ani
ili sosema izbri{ani; krstovite se
navedeni ili pove}e gi nema. Ako tie
lu|e mo`at odnekade da vidat so kakvo
„uva`enie” sprema nivnite grobovi se
odnesuva narodot za kogo tie gi dadoa
mladosta i `ivotite, sigurno e deka
vo grobot }e se prefrlaat od maka. Koj
nam ne prisiluva taka da se odnesuvame
sprema na{ite padnati borci? Nikoj, a
i nikoj toa ne bi mo`el da ni go stori.
Nie samite za toa sme vinovni, a vinovni sme nie i nikoj drug za red raboti
{to kaj ne se kako {to trebe. Vinovnp
sme nie i na{ata slepotija, na{eto neznaewe. Mnogu lesno e ve~no da se frla
vinata na drugi. To~no e deka drugi se
vinovni za red negativni realnosti
kaj nas, no i nie sme vinovni i trebe
toa da go sogledame ako sakame ne{to
da popravime. Sega imame edna na{a
Antikvarnica
republika. [to ni pre~i da si ja uredime i razvieme zemjata? Zar Belgrad ni
nareduva ulicite da ni bidat ne~isti
i polni so dupki? Beltrad li ni nareduva da gi zapustuvame i valkame tuku
{to izgradenite zgradi? Da gi ni{time
telefonskite govornici? Da ja zapustuvame na{ata ekonomija. Belgrad li ni
naredi da izgradime vo eden grad kade
ima malku promaja edka `elezara {to na
samo e deficitna, tuku izgradena srede
Skopje go zagaduva vozduhot na celiot
grad? Utre ako bidat zagadeni i na{ite
krasni i bistri ezera kako Ohridskoto
i Dojranskoto, pak }e najdeme nekoj vinovnik i se razbira toj }e bide nekoj
tu|inec! Koj ne tera nas nu`nicite po
kafeanite da ni bidat valkani i da
smrdat niz celata kafeana? Ne mo`e da
se napravi red tamu kade eden redi, a
deset rasturaat.
Koj ne prisiluva koga pove}e Makedonci sme vo dru{tvo so eden Srbin
site da se ma~ime da zboruvame srpski
namesto toj, eden, da se obide da zboruva makedonski? Na{ite sela se ispusti
ja i ~isto na{i oblasti se sega naseleni so Albanci so {to si vnesovme doma
mina {to eden den ako novodojdenite ne
se adaptiraat i ne se sleat so nas }e ni
eksplodira pred nosot. [tom nekoj na{
selanec, sto~ar ili zemjodelec }e po~ne
da uspeva vo svojata rabota, namesto da
se raduvame, vedna{ }e se najdat lu|e da
skoknat so frazi za „kapitalizam”, „eksplotacija” i {to ne, a se zaboravuva vo
takvi slu~ai deka bez tie selani }e umreme od glad! Tie na{i skromii selani
se daleku od semo{nite kapitalisti na
Zapad. Natalitetot kaj nas ne e dostaten,
a malku narod sme. Koj se zainteresiral
da zasviri na trevoga za da se favori­
zira natalitetot koj ako ne se po­pra­­­vi
Ovie stranici si posvetuvame na golemiot broj
borci za makedonskata kauza i politi~ki emigranti vo dijasporata vo vremeto na sozdavaweto na
Socijalisti~ka Republika Jugoslavija... Golemiot
broj na Makedonci po svetot vo obidot da se obedinat,
da ja iska`at svojata misla i borba za obedinuvawe
i afirmirawe na rodinata mnogupati pokrenuvaat
izdanija koi, za `al, zavr{uvaat kako dokazen materijal za brojni presudi i osudi i kazni za makedonskiot
nacionalizam. Izdanieto Makedonska nacija {to
za`ivea vo Zapadna Evropa vo 1971 godina ostana kako
vekoven dokaz na borcite za makedonskata kauza, koi niz
pi{aniot zbor se borea za podobar `ivot vo tatkovinata, a voedno i za oroduvawe na Makedoncite {irum
svetot . Vo ovoj i vo narednite broevi ke preneseme
avtenti~ni izvadoci od Makedonska nacija.
}e ni donese vistinska katastrofa?
Koga }e po~neme da vle~eme site ista
ortoma, a ne edni na edna, a drugi na
druga strana?
Na{iot narod poka`a deka ima visoki i blagorodni kvaliteti. Me|utoa
toj poka`a i maki {to bea i seu{te se
va`na pri~ina za negovata tragedija.
Me|u drugoto mo`e da se spomne nedostigot na diplomati, lu|e izvesteni
za svetskite nastani i za me|unarodnite
odnosi i interesi. Toa neznaewe mu
bilo fatalno na na{iot narod. Osven
toa eden od najgolemite neprijateli ni
be{e i u{te ni e siroma{tijata. Zaradi taa siroma{tija nie im dadovme na
sosednite narodi na{i najdobri deca:
politi~ari, oficeri, pretsedateli na
vladi, poeti, pisateli, finansieri. Za
nas ni{to ne ostana. Takvi
lu|e dadovme i na Srbija, i
na Butarija, i na Grcija. Nie
frlame po drugite so leb,
a tie po nas so kamewa. Za
pe~albarstvoto i da ne zboruvame. Duri sega Srbite otideni masovno na pe~alba gi razbiraaat na{ite pe~albarski
pesni! I sega, namesto pod
drvo i pod kamen da najdeme
na~in da stvorime ekonomija
{to }e gi apsorbira na{ite
kadri, nie pozvoluvame i ponatamu na{ata krv da istekuva vo stranstvo namesto da
ni ostane doma. Vedna{ go
vadime pla{iloto {to se
vika kapitalizam. Kakov kapitalizam?! Daj mu na ~ovak da
si go vadi lebot, pa ako saka{
zemi mu i dve tretini, ama od
~itstiot prihod, a ne od onoj
koj mu e neophoden za negovata „afera” da `ivee i da
se razviva. Nikoj ne bara milioni, no
normalno e sekoj da saka da si go sredi
i razubavi `ivotot onaka kako nemu {to
mu se ~ini deka e najdobro. Vo uslovite
na nesigurnosti nikakva garancija deka
ona {to ~ovek ~esno go spe~elil }e mu
ostane nemu, nemo`e i nema da mo`e da
se raboti kako {to trebe.
I NA KRAJOT ...
Mo`e da se konstatira deka na{ive
idei ni vo koj slu~aj ne se sprotivni na
bratstvoto na narodite i narodnostite
vo Jugoslavija, niti pak se svrsteni
protiv srpskiot narod ~ii kvaliteti i
{iroka du{a ni se odamna poznati; tie
idei ne se protiv nikakva balkanska
federacija, niti pak se delo na slep fanatizam ili {oviniziran patriotizam.
Ovie idei se plod na edna filozofija
{te utre }e stane verojatno praktika vo
cel svet. Dosega{nite ~ove~ki civilizacii se u{te vo stadijata na „tepa~ki
pivilizacii”. Kosmosot se upravuva po
zakonite na univerzalna harmonija.
[tom nekoja sila bara da ja naru{i
taa harmonija, se javuva reakcija. I
op{testvoto kako materijalna konkretnost e podlo`eno na tie zakoni na
prirodata. Ako nie kako Makedonci
nemavme problemi, sigurno e deka nikoj
od nas nema{e da najde ne{to da protestira i da bara dialog za da se dojde
do re{enija na bolni ili nevralgi~ni
situacii. Ako barutot od eden kur{um
se zapali na sloboda, toj }e izgori bez
{um i bez sila; ako istiot toj barut se
zapali vnatre vo eden kur{um, istiot }e
stvori golem pritisok i |uleto }e letne
so golema sila i brzina. Slu~ajot so
eden narod e ist: eden narod pod pritisok stvoruva stra{na sila koja e rezultatna na site individualni nacionalni
47
Makedonija
Antikvarnica
ilustrirana revija za iselenicite od
pritisoci.
Koga velime deka ne sme neprijateli na bilo koj narod pa i na srpskiot, povr{no poglednato izgleda
deka pa|ame vo kontradikcija so nekoi
drugi momenti vo ovaa kusa analiza. No
ako kopame malku, }e otkrieme drugi
vistini: svetot vo svojata tepa~ka faza
na civilizacija poznava i po~ituva
samo sila. Onoj koj ne se brani e
uni{ten. Denes gledama dva giganti edniot na Zapad, drugiot na Istok {to se
borat kako bora~ite kaj nas i si baraat
eden na drug na~in da si stavat sopka i
da se kutnat nazemi. Vo takva edna situacija nikoj duri i ako saka ne mo`e da
bide navistina neutralen i po{teden.
Razli~ni skrieni mre`i, se infiltriraat nasekade kako nositeli na aspiraciite od nivnite vladi. Gledame
deka takva infiltracija uspeala i vo
Jugoslavija. Samo taka mo`at da se objasnat nekoi provokacii vo nacionalen
smisol: kradewe tu| folklor i drugo
duhovno bogatstvo, {irewe ru{itelski
idei, propagirawe nevistinski glasovi i vesti. Celta na takvite aktivnosti
da se stori ona {to Germanija ne go
sogleda na vreme i zna~i ne go ispolzuva vo Vtorata svetska vojna: igrawe
na golemiot adut - nacionalizmot i
patriotizmot. Toj adut se realizira so
48
stvoruvawe nacionalni nezadovolstva,
{irewe omrazi i nerazbirawe. Takvi
svesni ili nesvesni masi vo racete na
dale~ni i dobro skrieni gospodari se
vovlekuvaat nasekade i trujat se {to
mo`at i kolku {to mo`at. Na tie gospodari vo golem del slu~ai im e seedno
kolku i kako na{a krv }e bide proleana. Nivnite orientiri se matematikata
i ~ovekot e sveden na vrednosta na eden
mal statisti~ki faktor vo edna golema
i kompleksna matemati~ka operacija.
Eden milion raseleni i istepani Makedonci za takvite monstruozni su{testva
ne zna~i mnogu ili re~isi ni{to. Zatoa
ubedeni sme deka onoj koj tolerira kaj
nas da se tvorat i razvivaat problemi
~ij logi~en kraj e izostreno nacionalno triewe i netrpelivost e vistinskiot nerpijatel na mirot, na razbiraweto i koegzistencijata na narodite
kako vo Jugoslavija, taka i na celiot
Balkan, a i narodite voop{to. Nie ne
sakame i ne mo`eme da mu sakame na
na{iot narod edna takva katastrofa.
Jasno e deka samo so re{avawete na
problemite {to izleguvaet na dneven
red, takvata katastrofa mo`e da bide
re{ena. No za da se sogledaat tie problemi ~estopati potrebno e da postojat
lu|e koi kako nie pravilno uka`uvaat
na niv. Edno e sosemma sigurno: dodeka
Makedonskoto pra{awe ne bide re{eno
so obedinuvaweto na Makedonija, nema
da ima i ne mo`e da ima nikakov dolg
mir i stabilnost na Balkanot.
Interesno e da razmisli ~ovek
za toa {to bi doneslo re{avaweto na
Makedonskoto pra{awe na Balkanot.
Odgovorot e mo{ne lesen i ~ovek
nema potreba da bide ekonomist ili
politi~ar za da gi sogleda rezultatite kako za balkanskite narodi taka
i za eden del od Sredna Evropa. Pred
se, na Balkanskiot Poluostrov bi se
do{lo do edna stabilnost i sigurnost
kakva dosega posle balkanskite vojni
tamu nikoga{ nemalo. Grcija {to e
relativno siroma{na zemja ode­dn­ a{ }
e do­bie edna ekonomska pozadina kakva
{to sega taa nema. Bi se stvorila edna
trgovska oska od Sredna Evropa (Germanija, [vajcarija itn.) so Sredozemnoto More i so Bliskiot i Sredniot Istok. Takvata oska bi bila rentabilna za
site i stabilnosta na Balkanot }e bide
garancija na ponatamo{noto razvivawe
na toj pokus, podirekten trgovski pat.
Balkanskite narodi daleku od Sredozemnoto More, a me|u niv Srbija bi se
orientirale kon Solun i kon Grcija.
Komu na svetov bi mu pre~ela edna takva orientacija? Nie ne gledame komu
so zadr`uvawe na sega{niot status
kvo samo se dr`i vo latentna sostojba
edna opasna, eksplozivna situacija.
Kakva materijalna polza imaat od takvata situacija Golema Britanija, Francija ili SAD? Ve~ni bazi? Kakvi voeni
bazi! Deneska najsigurni voeni bazi se
mobilnite, a naro~no atomskite podvodnici. Site drugi bazi kolku i da se
za{titeni mo`at da bidat uni{teni. Za
kakvi bazi na „prva bojna linija” mo`e
deneska da se zboruva koga site to~ki
na zemjava sega se najduvaat na frontot za{to koja i da e to~ka na zemjava
mo`e da bide pogodena so
radioupravuvani proektili {to patot od Moskva
do Va{ington go izminuvaat za osum minuti? Ne,
pra{aweto za Makedonija,
negoviot status kvo ne mo`e
da bide opravdan so ni{to
realno ili realisti~ko;
toj status mo`e da se objasni samo so faktori na
emotiven, pasionelen i
kapriciozen karakter. Toj
status e apsurden i nema
vistinski pri~ini za negovoto postoewe. Sigurno
e deka i edni, i drugi od
zainteresiranite blokovi
bi se osetile posigurni na
evropskiot jugo-istok ako
toa geografsko podra~je ja
ima{e stabilnosta i sigurnosta {to istoto bi ja
imalo ako nekoi pra{awa,
a me|u niv i makedonskoto
bea spravedlivo re{eni.
Mir na Balkanot bez Makedonija i bez Makedoncite
nema i ne mo`e da ima.
Dodeka pra{aweto e vakvo
kakvo {to e, sekoj Balkanec i dewe i no}e }e ima
edna sekira obesena nad
glavata spremna vo sekoj
mig da padne na nego. Koj
od nas site bez razlika
mo`e da se raduva na takvata polo`ba?
Samo lud ~ovek bi mo`el da zamisluva
deka takvoto ne{to e interesno.
MAKEDONSKI PATRIOTI –
EMIGRACIJATA
Kako i sekoj narod taka i makedonskiot imal i ima svoi heroi i svoi
izrodi. Nema neborbeni narodi na
svetov. Vo dadeni situacii sekoj narod
e sposoben da stane geroj. Onoj koj tvrdi inaku e rasist.
Na{ite patrioti vo Makedonskata republika se diskretni i retko
ja otvoraat ustata. Toa e zatoa {to i
pokraj nekoi ~initeli, Makedonecot
seu{te se mami deka Jugoslavija mo`e
da bide ~esna majka i za nego. No, ako
dojde den istiot toj Makedonec da
Antikvarnica
dojde do zaklu~ok deka Jugoslavija na­
vistina raboti protiv nego, toga{ toj
}e bi­de aktiviran i toga{ }e se javat
i tabori: eden za nego, drugi protiv
nego; site onie mra~ni skrieni sili
koi bi se raduvale Srbi, Makedonci,
Bugari, Grci i drugi da se tepaat edni
protiv drugi toga{ }e se manifestiraat so krokodilski solzi, a tajno }e
turaat gazija vo ognot. Osven vakvoto
pesimisti~ko gledawe na ne{tata postoi i edno optimisti~ko: evolucijata na mnenijata od zainteresiranite
narodi, a osobeno me|u sosednite i na
prvo mesto Srbija. Imame vpe~atok,
iako istiot momentno e dosta bled i
nepotkrepen so jasni fakti i dokazi,
srpskata trdaicionalna diplomacija,
nezrela politika evolucirala, uzreala,
taka da se re~e po~nuva da stanuva polnoletna. Toa vpe~atlenie se dobiva od
razgovori so srpski prijateli, a i so
evolucijata me|u srpskata emigracija.
Denes se pomalku ima srpski emigranti
koi kako nekoga{ istapuvaat so to~ewe
zabi i kami protiv nas i so tvrdewe
deka Makedonija i makedonskata narodnost ne postojat. Nie mo`eme samo da i
se raduvame na takvata evolucija zo{to
ako taka se prodol`i, i dokolku tie
fakti se vistinski i ne krijat nikakva
druga igra od bankrotiraniot ve}e tip
„Duboka je srpska politika”, sigurno e
deka na{iot i srpskiot narod }e najdat
pat za bratstvo i kogzistencija.
Takvata situacija ne samo {to bi
bila polezna za site, tuku i se slo`uva
so komunisti~koto u~ewe i ideal za koj
{to padnaa pove}e molioni lu|e a koi
{to kaj nas vo Makedonija pred vojnata
obilno gi {irea nasekade na{i Makedonci od koi golem del bea VMRO-vci.
Povoenata makedonska emigracija
pomina niz razli~ni fazi na kristalizacija na svoite idei i za nivno
prakti~no realizirawe. Najduvaj}i se
na Zapad pod razli~ni vlijanija kako na golemi diplomacii, taka i na razli~ni
- filski - : grko-, srbo- ili
bugaro-, na{ite begalci i
iselenici popadnaa vo konfuzija. Po dijalektikata na
neminovna istoriska evolucija na{ite iskreni patrioti izbegani ili so paso{,
po~naa da navleguvaat vo edna
popozitivna du{evna sostojba i nivnata inteligentnost
po~na da gi sogleduva patokazite kon obedinuvaweto i
slobodata na na{ata `ilava
zdrava makedonska semka.
Kako personifikacija na tie
streme`i i idejna kristalizacija se javija na{inci
koi si delea od zalakot za
patriotski aktivizam.
Na{ata stara nade` (mislam ovde na emigracijata na
Zapad), a mo`ebi i golema
gre{ka, be{e igraweto samo
edna karta: Zapad. Nekoi od
nas bea i po zatvori vo Jugoslavija za organizirawe
na tajni grupi za osloboduvawe na Makedonija so pomo{
na SAD, Golema Britanija i
Francija. Me|utoa, dojdeni
na Zapad sogledavme deka
nikoj na ~inija nema sloboda
da ni donese i deka Zapad e
ramnodu{en za na{ite li~ni i nacionalni tragedii. Vo takov slu~aj potrebno i neizbe`no be{e da pobarame pat i
pomo{ tamu kade {to pat i pomo{ eventualno bi mo`emo da se ima.
Dalekugledniot patriotski del od
na{ata emigracija, vo tesna sorabotka
so vnatre{nite patriotski snagi na
makedonskiot narod, sozdade edna neutralna pozicija na makedonskoto osloboditelno delo vo odnos na svetskite
tabori i politi~ki i op{testveni
sistemi i od ovaa pozicija bara prijateli i pomaga~i za makedonskoto osloboditelno delo nasekade kade mo`at
da najdat - na Istok, kako i na Zapad. Po
na{eto skromno mnenie ovoj pat e prav
i realisti~ki.
Pejo Seirxija, [vajcarija
49
ilustrirana revija za iselenicite od
Makedonija
isto^en petok - balaklija
(Se slavi vo prviot petok po Veligden)
V
Na krstot
o Carigrad vo V vek, vo blizina na takanare~enata „Zlatna
Porta” postoelo mesto polno
so kiparisi i ~inari, u{te odamna
posveteno na Presveta Bogorodica.
Vo {umi~kata postoel izvor, isto taka
odamna poznat kako isto~nik na ~uda.
So tekot na vremeto mestoto obrasnalo
so grmu{ki, a vodata is~eznala vo kalta.
Samo vla`nosta na zemji{teto navestuvala deka postoi izvor.
Edna{ vojnikot Lav Markel minuvaj}
i niz toa mesto nai{ol na bespomo{en
patnik, slep ~ovek koj go zagubil patot i
ne mo`el da se snajde. Lav mu pomognal
da se vrati na patekata, i go odvel
~ovekot, oslaben zaradi isto{tenosta,
pod senka da se odmori, a toj, pak, trgnal
vo potraga po voda za slepiot. Odedna{
slu{nal glas koj mu velel: „Lav, ne baraj
voda nekade daleku. Taa e tuka, blisku”.
Lav, v~udoviden od tainstveniot glas,
po~nal da bara naokolu, no voda ne
mo`el da najde. Dodeka stoel taka,
nata`en i zamislen, istiot glas povtorno mu se obratil: „Caru Lav! Pojdi
vo senkata na {umi~kata, nacrpi od vodata {to }e ja najde{ tamu i podaj mu od
nea na `edniot. Stavi mu vrz o~ite od
kalta vo izvorot. Toga{ }e uznae{ Koja
sum Jas, Koja e Taa {to tolku dolgo vreme
go blagoslovuva ova mesto. Nabrgu }e ti
pomognam da podigne{ tuka crkva so Moeto ime i na site {to }e priteknat ovde
i so vera }e Me povikaat }e im bidat
usli{ani molitvite i potpolno }e se
iscelat od nivnite bolesti”.
Lav poital kon nazna~enoto mesto,
zel kal od izvorot i ja stavil vrz o~ite
na slepiot, davaj}i mu i voda da se napie,
i na ovoj vedna{ mu se vratil vidot.
Bez voda~ toj pristignal vo Carigrad,
slavej}i ja blagodatta na Presvetata.
Ovoj nastan se slu~i za vreme na carot
Markijan (391-457).
Carot Markijan go nasledil Lav
Markel (457-473). Toj go zapamtil javuvaweto na Presvetata i naredil izvorot
da se is~isti od tiwata; izgradile nasip za da se oddeli ovoj od drugite izvori vo blizinata, a vodata ja zatvorile
vo golem trkalezen kamen bazen, nad koj
izgradile crkva posvetena na Presveta
Bogorodica.
Carot Lav go narekol izvo­rot
[email protected]­vo­todaven Izvor”, za{to tamu bila
objavena ~udotvornata blagodat na
Presvetata.
50
Stotina
godini
po
Markijan,
vladeel carot
Justinijan
Veliki (527565),
~ovek
dlaboko posveten na pravoslavnata
vera. Mnogu
vreme
toj
stradal
od
vodena bolest,
ne
nao|aj}
i pomo{ kaj
Mitropolit Povardarski g. Agatangel
lekarite
i
smetaj}i se
sebesi ve}e
Duri i pri ovie ostatoci od nekoga{noto
za osuden na
smrt. Edna{ na polno} toj slu{nal glas: veli~estveno sveto zdanie, Presvetata,
„Ti, caru, nema da ozdravi{ sè dodeka kako i porano, so Svojata blagodat im
ne se napie{ od Mojot izvor”. Carot ne pomagala na onie {to priteknuvale pri
znael za koj izvor mu zboruval glasot, ta Nea. Podocna, me|u skr{enite par~iwa
padnal vo o~ajanie. Toga{, denta, Bogo- kaj eden od prozorite bila pronajdena,
rodica mu se javila velej}i mu: „Stani, ve}e poluraspadnata od vremeto i vlacaru, pojdi do Mojot izvor i napij se gata, plo~a na koja bile zapi{ani 10
od nego, pa }e bide{ zdrav kako po- ~uda {to se slu~ile pri @ivotodavniot
rano”. Bolniot ja poslu{al Presvetata Izvor me|u 1824 i 1829 godina.
Za vreme na vladeeweto na sulVladi~ica. Go na{ol izvorot, se napil
od negovata voda i naskoro mu se pov- tanot Mahmud, pravoslavnite dobile
ratilo zdravjeto. Vo blizina na crkvata malku sloboda za izvr{uvawe na
izgradena od Lav, blagodarniot car po- bogoslu`bite. Tie go iskoristile ova
dignal nova velelepna crkva, kade {to da podignat, po tret pat, crkva nad @
ivotodavniot Izvor. Vo 1835 g., so gopodocna bil osnovan golem manastir.
Vo petnaesettiot vek carskiot lemo velelepie, Vselenskiot patrigrad padnal vo racete na muslimanite. jarh Konstantin, vo soslu`enie so 20
Pro~uenata crkva na @ivotodavniot episkopi i vo prisustvo na mno{tvo
Izvor bila uni{tena, a grade`niot ma- vernici, ja osvetil crkvata koja{to
terijal bil upotreben za izgradba na i do den denes stoi. Vo blizina bila
xamija na sultanot Bajazit. Mestoto kade izgradena bolnica i prifatili{te za
{to porano stoela crkvata bilo pokrie- siroma{ni. Duri i muslimanite zboruno so zemja i kr{en kamen, taka {to i vaat so golema po~it za @ivotodavniot
od samite nejzini temeli nemalo traga. Izvor, kako i za Bogorodica, Koja preku
Prekrasnata okolina bila pretvorena vo nego ja izleva Svojata blagodatna mo}.
muslimanski grobi{ta. Turskata stra`a, „Golema me|u `enite Sveta Marija”, vaka
postavena pri urnatinite na crkvata, im tie zbo­ruvaat za Presvetata Deva. Voda­
zabranuvala na hristijanite ne samo da ta ­od ­ @i­vo­todavniot Izvor ja narekuse sobiraat na toa mesto, tuku duri i da vaat „voda na Svetata Marija”.
Nevozmo`no e da se navedat site
prijdat tamu.
So tekot na vremeto zabranata sta- ~uda isto~eni od @ivotodavniot Izvor
nala ne tolku stroga i na hristijanite preku koj be{e izleana blagodat vrz
im bilo dozvoleno da napravat male~ka carevi, patrijarsi, vrz golemci kako i
crkva na toa mesto. No, vo 1821 g., i vrz obi~ni lu|e. Silata na blagodatta do
taa bila urnata, a samiot izvor bil dene{en den dejstvuva preku izvorskata
zatrupan. I povtorno hristijanite gi voda. Taa sila li~no ja imaat do`iveano
ras~istile urnatinite, go otkopale iz- ne samo pravoslavni hristijani, tuku i
vorot i povtorno crpele voda od nego. katolici, Ermenci, pa duri i Turci.
Download

null