20 GODINI NEZAVISNOST
^ESTIT RODENDEN TATKOVINO !
Top
ISSN 0542-206 X
Ilustrirana revija na
Maticata na iselenicite
od Makedonija
Makedonija
Izdava~:
Matica na iselenicite od Makedonija
Izdava~ki odbor:
Prof. d-r \or|i Tonovski, Svetislav
Stankovi}, Sofija Stefkovska,
Todor Petrov, d-r Kiril Temkov, Angelka
Mihajlovska, Dimitar Dangov i m-r Zlatko
Popovski
Za izdava~ot:
M-r Ivan Xo Petreski
Glaven i odgovoren urednik:
Evrosima Lokvi~ka
Zamenik glaven i odgovoren urednik:
Elena Orov~anec Spirovska
Administrator: Konstantin Petreski
Lektor: Verica Tocinovska
Redakcija: Nata{a Despotovska
Dimitrievska, Angelka Mihajlovska,
Sotir Kostov, Tanas Vra`inovski, Emilija
Petreska, Miroslav Naumovski,
Dopisnici: Ivica ^elikovi},
Liljana Stoilkovska - Andonova,
Mende Mladenovski, Kiro Kiproski,
Sa{o Ristovski, Miodrag Mickovi},
Tomo ^alovski, Pero Dam~evski-Kocin i
Dra{ko Antov
Prevod:
Fotoreporter: Robert Spasovski
Likovno–grafi~ko ureduvawe:
Kiril Orov~anec
Pe~ati: “Grafoden”, Skopje
Adresa: 27 Mart br. 5, 1000 Skopje
tel. ++389 2 3 222 101
www.maticanaiselenici.com
e-mail: [email protected]
godi[na pretplata
annual subcription
IBAN
Za Evropa
48 EUR MK 07200001275137645
Za Avstralija
120 AUD MK 07200001499528133
Za Amerika
100 USD MK 07200001581931670
100 CAD MK 07200001581934289
Stopanska banka AD Skopje
40655549 - 4030996116744
sbad Skopje, “11 oktomvri” br.7
korisnik:
“MATICA NA ISELENICI OD MAKEDONIJA,
ul. “27 mart” br.5, 1000 Skopje pfax: 7
pretplata za ilustrirana revija
“Makedonija”
MB 4065891 - 4030993125777
SWIFI CODE STOB MK 2X
Makedonski
vosklik na
radosta
A
ko sme sgolasni, a nema argumenti
da bide sprotivno, deka eden od
njava`nite, bi rekle primarni civiEvrosima Lokvi~ka
lizaciski vrednosti na ~ove{tvoto pretstavuva
idealot na slobodata , toga{ so pravo mo`eme
da konstatirame deka makedonskiot ~ovek ima zo{to da se ~uvstvuva gord, ispolnet,
sloboden! Dvaesete godini samostojnost {to gi ~estvuvavme na ovoj 8 Septemvri,
bezdrugo, se krunskiot dokaz na eden ostvaren ideal za slobodata; na edna realizirana generaciska ideja niz premre`ijata na vremiwata ponovi i postari; uspe{no
no nimalku lesno izminat pat ~ija{to cel, makar za mig – sporedeno so vekovniot
senaroden streme` – be{e osvedo~ena so grandioznata ~etvrto~na proslava na
plo{tadot “Makedonija”.
Zna~i, nesporno e: Makedonija i Makedoncite, kako i site ostanati gra|ani, imaa
zo{to da slavat. Duri, i bez ogled na “propustite” i na onie {to go organiziraa
~estvuvaweto, kako i na onie koi{to odbija da bidat del od taa programa, sepak site
bevme edinstveni, odnosno obedineti vo svesnosta od zna~enieto, va`nosta, duhovnata te`ina, na praznikot 8 Septemvri – denot koga pred 20 godini Makedonija pred
liceto na siot svet ja legitimira{e i demonstrira{e svojata `elba za nezavisnost,
samostojnost i sloboda, kako del od modernite demokratski vremiwa.
Zgora na toa, nepodelen e vpe~atokot, deka makedonskite gra|ani bea na visina
na “zada~ata”, za nijansa pove}e od nivnite politi~ki pretstaviteli. Dostoinstveni i odgovorni vo odbele`uvaweto na Denot na nezavisnosta, so dol`en pietet i
sponatana iskrenost, gra|anite ja odbele`aa sega{nosta ama i minatoto, bez koe{to
dene{nata sloboda }e be{e neostvarena, nedosti`na ideja.
Od druga strana, pak, ovde{nive politi~ki lideri kako malku da se podzagubija pod tovarot na bremeto na sopstvenite politi~ki agendi. Socijaldemokratite
bez nimalku da se obidat, ili ajde podobro da ka`eme bez `elba da ponudat raka
iniciraj}i go ona {to im be{e glavniot “krunski dokaz” za bojkot na proslavata
na plo{tadot – zaedni~ko dogovarawe za sodr`inata na centralnoto ~estvuvawe
na golemiot praznik - premnogu lesno, duri se ~ini i premnogu kalkulantski se
otka`aa od komuniciraweto so vlasta. Ne se ni obidoa da razgovaraat ama toa ne
im pre~e{e poradi “nerazgovarawe” da go ignoriraat plo{tadot “Makedonija” i da
si organiziraat dra~evski piknik.
Vlasta, za `al ne gi demantira{e vo tvrdeweto deka programata ima i politi~ka
zadnina odnosno i politi~ko promotivna funkcija, naprotiv. Organizatorite na
proslavata tokmu vo ime na obedinuvaweto mo`ea iskreno da im ponudat na opozicionerite ramnopravno u~estvo vo dogovoraweto kako }e se proslavi dvodeceniskata
makedonska samostojnost. Isto taka, so neve{to sro~eniot i za taa prilika preterano
op{iren i dolg govor premierot Nikola Gruevski, za `al, propu{ti ubava mo`nost da
im gi izbie od race i onaka klimavite argumenti na opozicionerite za neu~estvo vo
centralnoto odbele`uvawe na Denot na nezavisnosta. Imeno, vo svoeto koncepciski
kontroverzno obra}awe premierot ~as povikuva{e na edinstvo, ~as ja promovira{e
sopstvenata partiska programa izdignuvaj}i ja i glorifikuvaj}i ja na nivo na nacionalna strategija. U{te pove}e, vmetnuvaweto vo programata na novokomponirani
pesni , kako onaa na Tar~ulovska, koja {to, patem, be{e poprili~no eksploatirana vo
vreme na izbornata kampawa, a vo koja se govori za aktuelniot mometn ispolent so
“patrioti” i “predavnici” nikako ne prili~ni na senarodna nacionalna proslava.
Ednostavno ne i be{e mesto na plo{tadot.I na krajot otsustvoto na albanskiot
politi~ki faktor dopolnitelno frli senka na celiot nastan.
Sepak i pokraj vakvite politi~ki “nadmudruvawa”, notoren e faktot deka
politi~kata inicijativa odnosno volja, da mu se dade na ovoj najgolem na{ nacionalen praznik vistinsko mesto i zna~enie, onaka kako {to vsu{nost i prili~i na
~estvuvaweto na nezavisnosta, kone~no kako da go okura`i, ili mo`ebi podobro
ka`ano, kako da mu dozvoli na gra|anstvoto da go proslavi praznikot onaka kako {to
otsekoga{ mo`elo i trebalo da bide. Makedoncite gi oslobodija svoite ~uvstva i
silno i radosno kako eden vosklik kako eden glas ja iska`aa qubovta kon rodnata
grutka. Samo taka se dostignuva vekovitosta, samo taka se nadminuvaat predizvicite,
samo taka se steknuva po~itta.
Neka ni e ~estit 8 Septemvri!
3
Ogledalo
ilustrirana revija za iselenicite od
Makedonija
20 GODINI NEZAVISNOST
deklaracija za suverena i
samostojna makedonska [email protected]
stitutira kako suverena i samostojna
dr`ava Makedonija so pravo da stapi
vo iden sojuz na suvereni dr`avi na
Jugoslavija.
Gra|anite na Republika Makedonija
so toa na demokratski na~in ispi{aa
nova stranica vo makedonskata mnoguvekovna istorija za zaokru`uvawe na
samostojnosta i suverenosta na Republika Makedonija kako dr`ava.
po~ituvawe na principite na teritorijalniot integritet i suverenitet,
neme{aweto vo vnatre{nite raboti,
jakneweto na me|usebnoto po~ituvawe i
doverba i razvojot na sestrana sorabotka so site zemji i narodi od zaemei
interes.
^len 3
Republika Makedonija, kako suverena i samostojna dr`ava }e se zalaga za
dosledno po~ituvawe na op{tousvoenite
principi na me|unarodnite odnosi,
sodr`ani vo dokumentite na OON,
zavr{niot dokument na KEBS vo Helsinki i Pariskata povelba. Svojot
me|unarodno-praven subjektivitet Republika Makedonija }e go zasnovuva vrz
Vrz osnova na ovie principielni
poa|ali{ta Republika Makedonija e
opredelen za sestran razvoj na dobrososedskite odnosi i sorabotka so
site svoi sosedi, kako i za razvoj i
sorabotka so site evropski i drugi
zemji, me|unarodni organizacii i grupacii. Bo ovaa smisla Republika Makedonija e vitalno zainteresirana za
vklu~uvawe vo integracionite procesi
vo Evropa kako i za zgolemeno u~estvo vo
bilateralnite i multilateralni vidovi
sorabotka vo regionot, koi, pod vlijanie
po~ituvawe na me|unarodnite normi
za odnosite me|u dr`avite i vrz polno
na sovremenite trendovi, se’ pove}e }e
se afirmiraat vo interes na site zemji
^len 2
Sobranneto na Republika Makedonija, vrz osnova na ~len 318 od Ustavot
na Republika Makedonija, a po povod
plebiscitarno izrazenata volja na
gra|anite za suverena i samostojna makedonska dr`ava Makedonija, na sednicata
odr`ana na 17 septemvri 1991 godina,
donese
DEKLARACIJA
^len 1
Sobranieto na Republika Makedonija
konstatira deka gra|anite na Republika
Makedonija na referendumot odr`an
na 8 septemvri ovaa godina, samopotvrduvaj}i ja plebiscitarno dr`avnosta i
suverenosta na Republika Makedonija ja
izrazija svojata volja i go dadoa svojot
glas Republika Makedonija da se kon-
4
Ogledalo
i narodi {to `iveat na ovoj prostor.
^len 4
Republika Makedonija, strogo
po~ituvaj}i go principot na nepovredlivost na granicite, kako garancija za mirot i bezbednosta vo regionot
i po{iroko, i ovoj pat ja potvrduva
svojata politika na nemawe i neizrazuvawe teritorijalni pretenzii sprema
bilo koja zemja od svoeto sosedstvo.
Istovremeno, Republika Makedonija
re{itelno }e se sprotivstavuva na bilo
kakvo nepo~ituvawe i zagrozuvawe na
nejziniot teritorijalen integritet
i suverenitet Republika Makedonija
strogo }e se pridr`uva kon principotproblemite vo me|usebnite odnosi od
bilo koj vid da se re{avaat na miren
na~in, po pat na pregovori i vrz zaemno
po~ituvawe.
^len 5
Trgnuvaj}i od ustavnata opredelba
za gri`ata za polo`bata i pravata na
delovite od makedonskiot narod, koj
kako nacionalno malcinotvo `ivee vo
sosednite zemji, Republika Makedonija
}e prodol`i da vodi politika koja }e se
potpira vrz me|unarodnite normi i ~ija
osnovna cel i su{tina e priznavaweto
i po~ituvaweto na osnovnite ~ovekovi
prava i slobodi, a vo tie ramki i na
slobodite i pravata na Makedoncite koi
kako nacionalni malcinstva `iveat vo
sosednite zemji. Republika Makedonija
ova go sfa}a kako pra{awe {to mo`e
da se razre{uva isklu~ivo so mirni
i demokratski sredstva i vo duhot na
evropskite i civilizaciskite standardi.
na mirot i bezbednosta na ovoj prostor i po{iroko }e gi vlo`i site svoi
sili i aktivnosti, izgraduvaj}i se kako
moderna i demokratska dr`ava za dosledno ostvaruvawe na gorenavedenite
principi.
^len 7
Ovaa Deklaracija }e se objavi vo
“Slu`ben vesnik na Republika Makedonija”.
SOBRANIE NA REPUBLIKA
MAKEDONIJA
Broj 08-3786
17 septemvri 1991 godina Skopje
^lev 6
Republika Makedonija, svesna za
svoeto mesto i odgovornost kako faktor
5
ilustrirana revija za iselenicite od
Makedonija
Analiza
10 godini Ramkoven
(ne)uspeh
Vo presret na odbele`uvaweto na
deset godi{nicata od potpi{uvaweto
na Ohridskiot dogovor, koga na site
strani i so fanfari }e se obide na
javnosta da i se pretstavat uspesite
koi gi postigna me|unarodniot faktor
(~itaj pred se amerikancite, spored
priznanieto na Pol Volers) redno e
javnosta da pro~ita i slu{ne i drugi
razmisluvawa i stavovi koi od stru~en
i empiriski aspekt ne gledaat taka
rozovo na site ovie pominati godini.
Najnapred da se postetime deka osnovna
cel na Ohridskiot ramkoven dogovor vo
prv plan be{e zapirawe na vooru`eniot
konflikt i otfrlawe na nasilstvoto
kako sredstvo za ostvaruvawe politi~ki
celi. Na ova avtomatski i logi~no se
nadovrza potrebata od promovira­we
na mirniot i harmoni~en razvoj na
gra­| anskoto op{testvo so~uvuvawe i
ostvaruvawe na demokratijata kako i
po~ituvawe na etni~kiot identitet i
interesite na site makedonski gra|ani.
Zna~i so ovoj dogovor se prekinaa site
neprijatelstva, se nalo`i razvoj na
decentralizirana vlast, po~ituvawe
na principot na nediskriminacija i
pravi~na zastapenost, obezbeduvawe na
posebni sobraniski proceduri, promeni
vo sistemot na obrazovanie od najvisoko
do najnisko nivo kako i sozdavawe na
uslovi za upotreba na jazicite na zaedni­
cite i izrazuvawe na nivniot identitet.
Koga govorime za osnovni principi na
Ohridskiot dogovor, niv gi sogleduvame
preku zalo`bite na stranskiot faktor
za nepovredlivost na suverenitetot,
teritorijalniot integritet i unitarniot
karakter na Republika Makedonija
kako i stimulirawe na demokratskata
participacija na gra|anite so koja
preku procesot na decentralizacija
i razvoj na lokalnata samouprava se
dojde do unapreduvawe i po~ituvawe na
identitetot na site etni~ki zaednici
pri {to posebno treba{e da dojde do
izraz multietni~kiot karakter na na­
{ata dr`ava.
I po pominati deset godini od pot­
pi­{u­va­we na Ramkovniot dogovor, de­
nes slobodno mo`eme da ka`eme deka
toj vo golema mera gi ispolni svoite
generalni celi i principi me|utoa od
druga strana se postavuva pra{aweto
dali toj e taka uspe{en kako {to se
obiduvaat da go pretstavat del od ma­
kedonskite politi~ari i liderite na
6
D-r Jove Kekenovski
I po pominati deset go
dini od potpi{uvawe
na Ramkovniot dogovor,
denes slobodno mo`eme da
ka`eme deka toj vo golema
mera gi ispolni svoite
generalni celi i principi
me|utoa od druga strana se
postavuva pra{aweto dali
toj e taka uspe{en kako {to
se obiduvaat da go pretsta
vat del od makedonskite
politi~ari i liderite na
albanskite partii
albanskite partii. Denes se pove}
e sum ubeden deka postoi tendencija
za glorificirawe na ovoj dogovor i
toa pove}e od strana na albanskite
partii vo koi predni~i DUI koja ne
u~estvuva{e vo negovoto potpi{uvawe,
no be{e pri~ina za negovo donesuvawe.
I zatoa so pravo se postavuva pra{aweto
dali toj e podednakvo uspe{en za site
etni~ki zaednici vo na{ata dr`ava
onaka kako {to bea prvi~nite negovi
zalo`bi? Odgovorot na ova pra{awe }
e se obidam da go dadam niz tekstot
podolu nadevaj}i se deka objektivniot i
stru~en pristap }e ovozmo`i voo~enite
negativnosti da bidat koregirani vo
naredniot period, se razbira dokolku
ve}e ne e docna.
Navedenive fakti i argumenti vo
ovoj tekst se nadevam deka }e frlat
edno novo svetlo na primenata na
Ohridskiot dogovor tokmu na negovata
desetgodi{nica. Najnapred sakale
da priznaeme ili ne sepak morame
da se soglasime deka na Ohridskiot
ramkoven dogovor mora da se gleda kako
na dogovor so koj se dade odgovor i se
izleze vo presret na ,,nezadovolstvoto”
na albanskoto naselenie (kade borbata
za teritorija na mo{ne ~uden na~in se
pretvori vo borba za prava), no vo isto
vreme, se zabrza i transformacijata
na Makedonija od nacionalna vo
dvonacionalna dr`ava, namesto
zacrtanata i vo Ustavot deklarirana
multietni~nost. Ili {to bi rekle
nekoi stranski nau~ni rabotnici koi ja
sledat sostojbata so implementacijata
na dogovorot: ,,Ohridskiot ramkoven
dogovor ja transformira R. Makedonija
od nacionalna dr`ava so neformalno
golema koalicija, vo dr`ava koja stoi
zaglavena me|u toa da bide nacionalna
dr`ava, gra|anska ili dvonacionalna
dr`ava so formalna struktura na
podelba na vlasta”.
Da go osve`ime se}avaweto i da
vidime od kade doa|a seto ova? Najnapred
morame da bideme realni i da priznaeme
deka vlijanieto na Ohridskiot ramkoven
dogovor vo pogled na podelba na vlasta
e dosta ograni~eno i neformalno.
Nitu Ohridskiot dogovor, pa nitu
ustavnite amandmani ne predviduvaat
zadol`itelno i avtomatski vklu~uvawe
na albanskite partii vo izvr{nata
vlast. Isto taka nikade vo teoriite za
podelba na vlasta nemo`ete da najdete
princip ili nekoe na~elo spored koi
najbrojnata partija na sekoja zaednica
(vo slu~ajov najgolemata) bi trebalo
da bide vklu~ena vo izvr{nata vlast.
Zna~i da se razbereme, za razlika
od Dejtonskiot dogovor i slu~ajot so
Bosna i Hercegovina kade podelbata
na vlasta me|u dominantnite zaednici
e propi{ana so Ustav, toa ne e slu~aj
so R. Makedonija. Me|utoa ako go
imame vo predvid na~inot na koj be{e
promeneta dr`avata posle vooru`eniot
konflikt vo 2001-ta, kako i dotoga{niot
na~in na praktikuvawe na vlasta (so
zadol`itelno u~estvo na albanska
partija vo izvr{nata vlast) seto ova
upatuva na toa deka nevklu~uvaweto
na nekoja od partiite na albanskata
zaednica mo`e da go dovede vo pra{awe
Analiza
legitimitetot i efektivnosta na
izvr{nata vlast!?. Pritoa tuka koga ja
spomenuvam legitimnosta voop{to ne
mislam deka taa e zavisna od potrebata
za sozdavawe badinterovo mnozinstvo
vovedeno so ustavnite amandmani od
pri~ina {to i dosega koaliciite koi
opstojuvaa ne bea dovolen i seriozen
garant deka toa mnozinstvo }e se
ostvari avtomatski za site slu~aevi
kade toa go pobaruva Ustavot. Zna~i za
sekoe pra{awe za koe treba{e da se
re{ava so badinterovoto mnozinstvo,
toa mnozinstvo nikoga{ ne be{e
odnapred obezbedeno tuku sekoga{ se
realizira{e i obezbeduva{e od slu~aj
do slu~aj, od interes do interes preku
dnevnopoliti~ki pazarewa. Od druga
strana so selektivniot na~in (najve}
e vo korist i smetka na albanskata
etni~ka zaednica) na implementacija
na Ohridski dogovor, albanskata
zaednica se izdigna do stepen na vtor
(kvazi) konstituent na dr`avata, poradi
toa {to ne samo makedoncite tuku i
strancite se pove}e se soglasuvaat i ja
opi{aat Makedonija kako binacionalna
dr`ava.
Dopolnitelen argument za
binacionalnosta e postoeweto na
Komitetot za odnosi me|u zaednicite
poto~no negoviot sostav (19 ~lena)
kade imame paritetna zastapenost na
makedoncite i albancite (po 7 ~lena), a
ostanatite etni~ki zaednici (Srbi, Romi,
Vlasi, Turci i Bo{waci) se zastapeni so
po eden ~len. Ova sekako deka otstapuva
od konceptot na konsocijalnata
demokratija, no i od multietni~kiot
karakter na dr`avata i seto toa vodi do
~uvstvo na binacionalno makedonskoalbansko odlu~uvawe.
Koga sme kaj podelba na vlasta
vredno e da spomenam deka vo Republika
Makedonija so Ohridskiot dogovor
imame neformalen vid na podelba na
vlasta pome|u makedoncite i albancite.
Ovaa neformalnost od edna strana nudi
golema fleksibilnost vo pregovorite
i formiraweto na koalici pome|u
makedonskite i albanskite politi~ki
partii za u~estvo vo izvr{nata vlast,
no od druga strana ne ovozmo`uva
pogolema za{tita za pomalkubrojnite
zaednici i go onevozmo`uva, ote`nuva
ili pak go marginalizira vklu~uvaweto
na pomalite etni~ki zaednici, koi
sekoga{ imaat vtorostepena uloga i
samo incidentno se vklu~uvaat pri
donesuvawe na va`ni odluki.
So potpi{uvaweto na ohridskiot
dogovor i so upotrebata na referencata
etni~ki zaednici vo Preambulata na
Ustavot, kako i so ostanatite predlo`eni
re{enija, definitivno dojde do
razgraduvawe na odnosot mnozinstvomalcinstvo i na golema vrata se vovedoa
pove}e elementi na kosocijalnata
demokratija (spored mene se raboti za
optimalisti~ki konsocijalen sistem
na demokratija koj e dosta blisku do
maksimalisti~kiot) kade vo najgolem del
vo praktikata se realiziraat osnovnite
elementi na ovoj tip na demokratija,
kako na primer: proporcionalnata
zastapenost, me|usebnoto veto, golema
koalicija na relevantnite politi~ki
partii, visokiot stepen na avtonomija
na sekoja zaednica. Isto taka kon ova
treba da gi dodademe i malata teritorija
(25.713 km2), malubrojnoto naselenie
(2.022.457 `iteli), praktikuvawe na
proporcionalniot izboren sistem,
pove}epartizmot, visokiot stepen na
socijalno-ekonomska ednakvost na
segmentite na koalicijata, visokiot
stepen na decentralizacija kako
i postoewe na pi{an ustav kade se
zagarantirani individualnite i
kolektivnite prava na zaednicite.
Me|utoa se zapra{al li nekoj
deka ovoj tip na demokratija ima i
negativni elementi?.
Praktikuvaweto
na konsocijalnata
demokratija vo golem
broj na dr`ai vo svetot
koi se podeleni po
etni~ka osnova poka`a
deka toj nosi golem
rizik od zgolemuvawe
na etni~kata podelba
od pri~ina {to
samata etni~kata
pripadnost ja pretvara
vo glaven odnosno vo
dominanten element
za identifikacija koj
doveduva do vlo{uvawe,
a ne do podobruvawe
na me|uetni~kite
odnosi. @alno e {to so
Ohridskiot ramkoven
dogovor ne se postigna
eden konvencionalen
sistem na podelba na vlasta, a pri~inata
treba da ja barame vo faktot {to za
smetka na konsocijalniot pristap
nedostigaat nekoi aspekti od drugi
sistemi na podelba na vlasta, kako na
primer potiknuva~kiot pristap ili t.n
centripetalen sistem na podelba na
vlasta koj pak gi prote`ira disperzijata
i devolucijata na vlast, zajaknuvawe na
sorabotkata pome|u zaednicite preku
sozdavawe i praktikuvawe isklu~ivo
na pravni mehanizmi i namaluvawe na
etni~kite razliki. Tokmu ovoj sistem
ja potencira i nalaga potrebata od
sozdavawe institucionalna dinamika
koja spre~uva etnifikacijata na
politi~kiot sistem, iako za voqa
na vistinata i toj vklu~uva rizik
pripadnicite na etni~kite zaednici da
bidat samo sporedni i u~esnici od strana
otkolku da bidat vistinski integrirani.
Vo ovoj kontekst odovorno tvrdam deka
so re{enijata vo Ohridskiot ramkoven
dogovor se ovozmo`i etnifikacijata na
politikata. Ova mo`ebi e glavna pri~ina
za seu{te postoe~kata (da ne re~am sporo
raste~ka) distanca me|u zaednicite
vrz koi postojano kako damoklov me~
visat politizacijata na etni~kata
pripadnost, zgolemenata politi~ka
mo} pred se na albanskata zaednica,
kako i polariziranata op{testvena
klima, sozdadena kako posledica na
vooru`eniot konflikt vo 2001-ta.
Primerot so `itelite na skopskite
sela sela Qubanci i Quboten izgleda
ne im e dovolen negativen primer na
politi~arite od ovie prostori.
Priznale ili nepriznale sepak
Makedonija i ponatamu ostanuva podeleno
op{testvo, kako spored jazik i religija
taka i po silnoto ~uvstvo za nacionalen
identitet. Pa ottuka delumniot neuspeh
na Ohridskiot dogovor se odnesuva
na nemo`nosta cvrsto da se zajakne
7
ilustrirana revija za iselenicite od
Analiza
komunikacijata i doverbata me|u dvete
najgolemi zaednici iako prvenstvena
negova slabost denes e zavisnosta na
mirot, so`ivotot i idninata na ovoj
narod i ovaa dr`ava od spremnosta
za kompromis na politi~kite eliti
i od stepenot na manifestacija na
nivnite sueti. Dopolnitelen problem
na makedonskite gra|ani im nanesuva
i faktot {to Ohridskiot ramkoven
dogovor vo ovie 10 godini vo mnogu
navrati se tolkuva{e politi~ki
onaka kakov {to be{e momentalniot
interes i dnevnopoliti~ki potrebi na
politi~kite faktori. I zatoa poradi
politi~koto tolkuvawe mnogu novi
i voop{to nepredvideni raboti vo
ramkata izlegoa na povr{ina. A seto toa
e rezultat na dobro
smislenata taktika
na albanskite
politi~ki partii
koi koga se na
vlast dogovorot go
tolkuvaat na eden
na~in (sekoga{
pozitivno) i
se zadovolni
od negovata
implementacija, a
koga se vo opozicija
obratno i sekoga{
se nezadovolni.
Denes dokolku
se obidete na
napravite realna
anketa za toa koja
etni~ka zaednica
kolku go poddr`uva
Ohridskiot dogovor,
}e se soo~ite so faktot deka toj mnogu
pove}e e poddr`an od strana na albancite
za razlika od makedoncite i ostanatite
etni~ki zaednici. Na {to se dol`i
vakvata poddr{ka odnosno nepoddr{ka?.
Pri~inata treba da ja barame vo
notorniot fakt bidej}i albancite so
dogovorot uspeaa da ostvarat pove}e
indivudalni i kolektivni prava, status
i pozicija koi se daleku nad op{to
prifatenite me|unarodni standardi i
pravila zagaranirani so me|unarodni
dokumenti i akti. Zna~i imame mo{ne
vidliva neramnote`a me|u pravata
dodeleni na albanskata zaednica i onie
dodeleni na drugite etni~ki zaednici.
Ova sekako deka e direktna refleksija i
nepravi~en odraz na golemata razlika vo
brojnost pome|u albanskata zaednica i
ostanatite etni~ki zaednici. Pomalata
poddr{ka na dogovorot od makedoncite
i ostanatite etni~ki zaednici od edna
strana se dol`i na na~inot do koj e
dojdeno do potpi{uvawe na dogovorot
kako i otstapkite koi so samiot dogovor
ѝ bea napraveni na albanskata zaednica
za smetka na ostanatite zaednici, a od
druga strana e postojanata zagri`enost
8
kaj site niv zaradi nemo`nosta
za potpolna kontrola na eden del
od dr`avata vo koj e dominantna
albanskata zaednica. Ovaa fakti~ka
sostojba nemo`e da gi izbri{e od svesta
stravuvawata za federalizacija na
dr`avata, a ponatamu i od secesija na
idnata federalna edinica.
Koga sme kaj implementacijata na
Ohridskiot dogovor, pred se tuka mislam
na negovoto selektivno sproveduvawe,
zo{to ovie 10 godini poka`uvaat
deka u~estvoto na pripadnicite na
albanskata etni~ka zaednica vo site
sferi na javniot `ivot e zgolemeno,
a vo nekoi resori duri i pove}e od
realnata proporcionalna zastapenost
i toa za smetka na ostanati pomali
zaednici. Pritoa, za `al kako nikade
vo bilo koj del na svetot, doa|a do
izraz kvantitativna zastapenost za
smetka na kvalitetot, pri {to glaven
prioritet ima partiskata pripadnost
i lojalnost kon politi~kata elita koja
e na vlast. Zna~i nastojuvaj}i da se
realizira obvrskata od Ohridskiot
dogovor za proporcionalna zastapenost
na pripadnici na etni~kite zadnici
vo javnata administracija, i toa vo
uslovi koga imate prevrabotenost i
jasna potreba od namaluvawe na brojot
na vrabotenite slu`benici, se otide vo
druga krajnost. Vrabotuvawata vo javnata,
tuka pred se mislam na vrabotuvawata vo
dr`avnata administracija, se kr{at
me|u pravoto i politikata od pri~ina
{to imame imame klasi~na kolizija na
ustavnite amandmani, Zakonot za dr`avni
slu`benici i oglasite kako norma.
Pravoto da konkuriraat za slobodnite
mesta vo administracijata go imaat site
gra|ani koi gi ispolnuvaat uslovite
i kriteriumite vo objavenite oglasi,
no krajniot rezultat e vrabotuvawa vo
administracijata spored taa etni~ka
pripadnost, a ne spored stru~nost,
Makedonija
kompetentnost i iskustvo. Ova e
klasi~no kr{ewe na pravoto na rabota
i slobodata na rabota kako osnovni
ekonomski slobodi i prava. U{te
pogolem problem kaj najgolem del na
ovie ramkovni vrabotuvawa e faktot
{to tie, novovraboteni lica na koi ne
im se obezbedeni elementarni uslovi za
rabota, sedat doma i primaat plata.
I na krajot vo potpolno se soglasuvam
so stavot na najgolemiot del od moite
sogra|ani koi velat deka najgolemiot
u s p e h n a O h r i d s k i ot ra m k o v e n
dogovor go gledaat vo zapiraweto i
smiruvaweto na vooru`eniot konflikt
i ponatamo{nite krvoprolevawa i vo
toa {to blagodarenie na me|unarodnata
zaednica ni se obezbedi kakov takov
prividen so`ivot
(barem vaka kako
{to stojat rabotite
vo momentov).
Se soglasuvam
vo negovata
,,uspe{nost” zatoa
{to onie koi go
zagorizija mirot
i bezbednosta vo
dr`avata uspea da
gi vnese vo javniot
`ivot i sega da bidat
najgolemi evropejci
i mirotvorci.
M e | u t o a
makedonskite
i albanskite
politi~arite vo
na{ata dr`ava
do l ` a t o d g o vo r
na na nekolku
pra{awa: zo{to ne pravat seriozni
napori da gi vratat vo svoite domovi
raselenite makedonci i pripadnici
na drugite etni~ki zaednici, zo{to
ne se reguliraat pravata na onie
koi ja branea dr`avata, zo{to nekoi
gra|ani vo ovaa dr`ava se gra|ani od
prv red a drugite od vtor red, zo{to
ovozmo`uvaat selektivna primena na
zakonite odnosno zo{to zakonite da
se primenuvaat na edna teritorija, a
na druga ne!!. Zo{to ne se po~ituvaat
s i m b o l i t e n a d r ` ava t a ( m o { n e
prosirno i sramno be{e objasnuvaweto
za nepostavuvaweto na makednoskoto
zname vo Tetovo na 2 avgust, ili pak
neprisustvoto na politi~arite albanci
na odbele`uvaweto na praznikot vo
Kru{evo, Pelince i pred spomenikot na
Metodija Andonov ^ento na skopskiot
plo{tad) i u{te mnogu drugi pra{awa
koi se rezultat na ,,uspe{nosta” na ovoj
dogovor. Ako seto ova pogoreno navedno
e dokaz za ,,uspe{nosta” na Ohridskiot
ramkoven dogovor i ako toa zaslu`uva
vakva pompeznost, toga{ i jas }e se
pridru`am kon taa konstatacija, iako
iskreno ne mislam deka e taka.
Re~
KON 70-GODI[NINATA OD OKTOMVRISKOTO VOSTANIE
[email protected] PO^ETOK TRIUMFALEN KRAJ
D-r Risto Damjanovski
Republika Makedonija godinava ja
odbele`uva sedumdesetgodi{ninata
od makedonskiot pobedonosen 11 Oktomvri 1941, koj gi nadrasna site
dotoga{ni otpori i vostanija i se
realizira kako obnoveno vostanie, kako
nova vooru`ena borba protiv okupatorite i kako novo svedo{tvo za vekovnite streme`i za sloboda i nezavisna
dr`ava Makedonija. Toj e Denot na generacisko oddol`uvawe i kon pretcite i
kon potomcite, so vospostavuvaweto na
sopstvena dr`ava.
Koga od vremenska distanca i istoriska validnost se navra}ame na okolnostite vo koi se razviva{e NOB vo
Makedonija, zna~eweto e u{te pogolemo,
bidej}i na ovoj prostor treba{e da se
po~ne re~isi od nula vo site sferi
na `ivotot i borbata. Bez vojska i
dr`ava, so preskromen intelektualen
potencijal, treba{e da se organizira
vooru`ana borba, da se izvojuva sloboda i da se sozdava dr`ava. Treba{e
brzo da se dejstvuva, no i mnogu da
se vnimava i balansira, za da ne se
naru{at nekoi ~uvstvitelni raboti od
`ivotno zna~ewe za uspehot. Ponekoga{
bukvalno mora{e da se odi po `ica, da
se `onglira, da se pravi ~ekor nazad, za
da se napravat potoa dva napred. Istorijata i bez da sakame nie }e si go dava
svojot sud zatoa - koj kolku pridonel vo
ramkite na svojata pozicija i rabota i
kakvi se dalekuse`nite efekti.
Ovoj jubilej e dobar povod za
potsetuvawe na toa borbeno minato,
kako ve~na po~it kon onie mom~iwa i
devoj~iwa koi vo cvetot na svojata {totuku rasproletena mladost gi polo`ija
`ivotite na oltarot na pobedata. Eden
Stra{o Pinxur, od Vata{a, u{te vo svojot u~eni~ki dnevnik proro~ki be{e
napi{al: „Jas }e umram i grobot nema
da mi se znae”. No zatoa pak, idnite
pokolenija treba da znaat i pametat,
zo{to vlo`enite napori i stradawa ne
se slu~ajni, tuku se izraz na golemata
qubov kon tatkovinata ostvarena so
svesniot anga`man i `rtvuvawe za da
se izvojuva sloboda za makedonskiot
narod. Mitot na avtenti~niot Ilinden
1903 godina, bez Vostanieto od 1941
godina, bez NOB i ASNOM, }e ostane{e
vo istorijata kako u{te edno porazeno
nesre}no vostanie i pokraj siot ~udesen heroizam i `rtvi.
Vo novonastanatite voeno-poli­
ti~ki uslovi na Balkanot i vo Evropa, so po~etokot i tekot na Vtorata
svetska vojna makedonskoot narod vo
site podeleni delovi na Makedonija,
veren na svoite nacionalni ideali
i makedonskata patriotska tradicija
kako svrzno tkivo so vekovnata zakletva
„Smrt ili Sloboda”, kako sublimirana
nacionalna svest, pravovremeno se
opredeli za stranata na progresivnite
sili , stanuvaj}i taka del od golemata
antifa{isti~ka koalicija. Imeno, vedna{ po kapitulacijata na Kralstvoto Jugoslavija, Makedonija ne be{e
samo okupirana, tuku i anektirana so
vospostavuvawe na voena, policiska,
administrativna i crkovna vlast, i
silna povrzanost na okupatorite so
doma{nite predavnici i izrodi.
Podgotovkite za vooru`ena borba vo Vardarskiot del na Makedonija
zapo~naa mo{ne dramati~no. Se sudrija
vsu{nost dve razli~ni koncepcii.
Vo prvo vreme bugarskata komu­
nisti~ka partija BRP(k) koristej}i go
bezredieto i okupacijata ja povrza organizacijata na komunisti~kata partija vo Makedonija kon svojata BRP(k).
Obrazlo`eenieto be{e „edna dr`ava
– edna partija”. Toa }e treba{e da zna~i
deka makedonskite komunisti ja priznavaat bugarskata dr`ava kako svoja.
Sosema poinakva koncepcija ima{e
komunisti~kata partija na Jugoslavija
(KPJ). Taa vedna{ po napadot na Hitlerova Germanija vrz Sovetskiot Sojuz gi povika narodite na Jugoslavija
na op{tonarodna vooru`ena borba. A
poznato e deka KPJ go priznava{e postoeweto na makedonskata nacija i zatoa
so pravo uka`uva{e deka samo so neposredno u~estvo vo Antifa{isti~kata
vojna, makedonskiot narod }e se oslobodi, iskorisstuvaj}i go svoeto
pravo na samoopredeluvawe. Takvata
odluka ima{e sudbonosno zna~ewe za
u~estvoto na makedonskiot narod vo NOAVM. Partijata uspea hrabro i iskreno
da gi povika i obedini mladite partizani, deca na Ilindencite, vnuci na
prerodbenicite, novite intelektualci
i rabotnici, site patriotski sili bez
razlika na nacionalna i verska pripadnost vo borbata protiv okupatorite. Da ja spre~i bratoubistvenata
presmetka vnatre vo zemjata i da se
zdobie so sojuznici, kako nikoga{ dotoga{ vo svojata vekovna borba. Vakvoto
raspolo`enie u{te pove}e se zasili
po objavata i potpi{uvaweto na „Atlanskata povelba”, na 14 avgust 1941
godina, me|u pretsedatelite na Velika
Britanija i Soedinetite Amerikanski
Dr`avi –^er~il i Ruzvelt, so koja me|u
drugoto se izrazuva{e verbata deka po
uni{tuvaweto na nacisti~kata tiranija,
}e se vostpostavi mir, so celosno pravo
na samoopredeluvawe na narodite i
deka site narodi vo site dr`avi }e
`iveat slobodno i bezbedno.
Vo takvite uslovi podgotovkite za
oru`ena narodnoosloboditelna borba
vo Makedonija, dobija silen stimulans.
Se izdavaa direktivi za sobirawe
oru`je i municija, za zaplenuvawe na
sudski arhivi, za osloboduvawe na zatvorenici i zarobenici. Ovie akcii
vsu{nost go ozna~ija po~etokot na
vooru`eno vostanie i borbata protiv
fa{izmot vo Makedonija 1941 godina.
Ve}e prvata voena godina }e poka`e
deka opredelbata za vooru`ena borba
be{e maestralen strategiski izbor
na makedonskite komunisti i progresivnite sili koi sebesi se smetaa za
9
Re~
ilustrirana revija za iselenicite od
Zgradata na U;astakot vo Prilep
naslednici na ilindenskite vostanici.
Toa be{e od neprecenlivo i presudno
politi~ko zna~ewe za pridobivawe
na masite i zajaknuvawe na NOAVM.
Ve}e na 22 avgust 1941 godina be{e
formiran i prviot partizanski odred
(Skopskiot), a na 11 oktomvri Prilepskiot partizanski odred izvr{i napad
vrz bugarskiot policiski u~astok i
drugi vitalni objekti na bugarskata
okupatorska vlast vo Prilep. Re~isi
istovremeno se oglasija i partizanite
od Kumanovskiot partizanski odred.
Tak, se otvori nova stranica vo istorijata na makedonskiot narod i drugite
nacionalni grupacii vo Makedonija.
Prvite vostani~ki istreli ja oglasija
hrabrosta i re{enosta na na{iot narod
da ja prezeme sudbinata vo svoi race.
Ako vo 1941 godina imavme samo tri
partizanski odredi, neobu~eni, slabo
vooru`eni i neiskusni, vo 1942 godina
se zgolemija na devet, a vo 1943 godina
bea formirani i pogolemi voeni edinici. Na 18.08. 1943 godina na Slavej
Planina be{e formiran bataljonot
„Mir~e Acev”, koj den e zemen za Den na
Armijata, a potoa bataljonite „Stra{o
Pinxur”, „Stiv Naumov”, „Ramiz Sadiku”,
„Boris Vukmirovi}”, a vo noemvri 1943
godina i Prvata makedonsko-kosovska
brigada pa vo dekemvri Vtorata i t.n.
So toa borbata dobi vo masovnost se
podigna na povisoko nivo, a edinicite na NOV i POM po~naa operacii
od po{irok opfat. Vo 1944 godina
makedonskata vojska ja so~inuvaat tri
korpusi: 15-ti, 16-ti i Bregalni~ko Strumi~ki. Vo nivniot sostav vleguvaa
vkupno 7 divizii, so 22 udarni brigadi,
~etiri artileriski, tri pionerski,
edna kowi~ka i edna avtomobilska, kako
i osum komandi na podra~ja so po eden
bataljon i 34 mesni komandi so po edna
~eta. Taka, esenta 1944 godina stignavme
10
do svoja vojska od 66.000 borci, a po
kapitualcijata na Germanija da stoiljadna makedonska vojska, komanduvna od
svoj Glaven {tab i svoi stare{ini, koja
be{e respektirana i prifatena kako
voen sojuznik na Antifa{isti~kata
koalicija.
Za celiot ~etvorogodi{en razvoj
i borbena aktivnost na Makedonskite
vooru`eni sili dojde do celosen
izraz doktrinata na partizanskoto
vojuvawe - so mali sili uspe{no da
se dejstvuva protiv golemata nadmo}
nost na protivni~kite sili. Toa osobeno be{e zabele`livo vo tekot na
golemite voeni operacii kakov {to
be{e „fevruarskiot pohod”, za koj vo
edna istoriska hronika e zapi{ano: „Vo
nevideni te{ki uslovi protiv golemi
bugarski voeni sili, dvanaeset dena
i no}i vo te{ka surova zima od Grcija
do Solunska Glava i nazad preku Crna
Reka i Ko`uf. Planina, niz sne`na me}
ava neprekidno vo dvi`ewe i borba,
(mar{ 300 km.), re~isi bez hrana, so
maksimalna iscrpenost i premrznatost,
borcite poka`aa iskonska sila mo}
i za~uduva~ka hrabrost i neskr{liva
verba vo pobedata. Vo analite za „Proletnata ofanziva” koja be{e edna od
najgolemite i najzna~ajnite operacii
vo NOAVM, pri {to e izvojuvana najgolemata pobeda nad zdru`enite bugarsko-germanski okupatorski sili na
prostorot na Makedonija, me|u drugoto,
e zapi{ano: „ Za vreme od dva meseci
borcite pove}e gladuvaa. Ima{e slu~ai
po dva, tri i pove}e dena da ne primat
nikakva hrana, jadea kisela treva i bukovi lisja”. Eden u~esnik na ovie nastani zabele`al „gladni, bosi so krvavi
stapala, bez son, bez po~in, isto{teni
i suvi kako isu{eni lisja partizanskite borci se veeja po planinite na
Makedonija, Ju`na Srbija i Grcija, no
Makedonija
polni so `ivotna sila, visok moral i
izdr`livost redeja pobedi”.
Za uspesite na makedonskite partizani vo borbata protiv okupatorot
i za statusot na Makedonija kako federalna edinica vo ramkite na novata
Demokratska Federativna Jugoslavija,
potpolno ravnopravna so drugite federalni republiki, intezivno javuvale
vode~kite svetski agencii: Rojter, TASS,
Junajted pres, Aso{ejted pres, kako
i vode~kite spisanija vo Francija,
Anglija, SSSR, SAD, Kanada, Argentina,
[vajcarija, [vedska, Turcija i dr.
Paralelno so omasovuvaweto i dejstvuvaweto na partizanskite edinici
na slobodnata teritorija se sozdavaa
i organi na narodnata vlast, so {to
partizanskoto dvi`ewe prerasna vo
organizirana dr`avotvorna aktivnost
na narodot so svoja sopstvena vojska,
partisko i politi~ko rakovodstvo, koe
go trasira{e patot kon ASNOM i kon
vekovniot son na makedonskiot narod za
sozdavawe na sopstvena dr`ava.
Vo ovaa golema Narodnoosloboditelna vojna izrasnaa i krupni li~nosti,
voda~i i heroi, legendi na noviot
pobedni~ki „Ilinden”. Me|u drugite
da gi spomnime: Idealogot na vostanieto Kuzman Josifovski – Pitu, kako i
Mir~e Acev, Stra{o Pinxur, Cvetan
Dimov, Metodija Andonov-^ento, Orce
Nikolov, Stiv Naumov, Ibe Paliku}a,
Hristijan Todorovski – Karpo{, Dimitar Vlahov, Bajram [abani, Lima Kaba,
Vera Aceva, ^edo Filipovski – Dame,
golemiot poet Ko~o Racin, prviot komandant na Makedonskata narodnoosloboditelna vojska Mihailo Apostolski i
mnogu drugi znaeni i neznaeni junaci
koi so pravo bea proslaveni kaj narodot
kako borci i tvorci na grandioznoto
ASNOM-sko delo - slobodna Makedonska
dr`ava. Patot do nea be{e trasiran so
krvta na 24.000 padnati borci, me|u
koi i 44 narodni heroi i 11 ~lenovi
na najtesnoto voeno politi~ko rakovodstvo na NOAV. Tie so polno pravo
vlegoa vo istorijata, vo pesnite vo
tradiciite na makedonskiot narod, no
i vo antologijata na vojni~kata mudrost
i re{itelnost.
Makedoncite vo Egejskiot del na
Makedonija, kako {to e op{to poznato,
bea izlo`eni na eden surov, denacionalizatorski re`im na gr~kata politika so cel da go izbri{e makedonskiot
etni~ki karakter vo Egejska Makedonija.
No i vo takvi ote`nati uslovi na okupatorskiot sistem, Makedoncite masovno, aktivno i herojski se vklu~ija
vo antifa{isti~koto dvi`ewe vo ovaa
zemja, so postojana vrska so svoite partizanski drugari od Vardarskiot i Pirinskiot del, za integralna etni~ka i
geografska Makedonija. Vo septemvri
Re~
1941 godina be{e organizirano „Dramskoto vostanie” protiv bugarskata okupacija koe bilo krvavo zadu{eno, pri
{to bea ubieni preku 3000 borci i
aktivisti. A kako se odnesuval gr~kiot
re`im kon Makedoncite dovolno e da
go navedime primerot na mladata 30
godi{na u~itelka Mirka Ginova od
Vodensko. Taa na 26 juli 1946 godina,
posle te{ki izma~uvawa so u{te {estmina drugari bea strelani. Nejzinata
vina bila {to se borela za toa „eden
den Grcija da stane slobodna tatkovina
za site Grci i Makedonci”.
Makedoncite od Pirinskiot del
na Makedonija, iskaleni vo dolgotrajnite borbi protiv svoite
porobuva~i i posebno vo borbata protiv teroristi~kite formacii na veliko-bugarskiot vrhovizam se najdoa
vo prvite redovi na antifa{isti~koto
dvi`ewe vo Bugarija. Nikola Parapunov
go izvede prviot partizanski odred
vo Pirinska makedonija pri krajot na
juni 1941 godina. Me|u mnogubrojnite
`rtvi bil i Nikola Jankov Vapcarov, od
Bansko vo Pirin, pro~uen makedonski
poet, osnova~ na makedonskiot literaturen kru`ok vo Sofija, osuden na smrt
i strelan vo 1942 godina.
Po kone~noto osloboduvawe na Vardarskiot del na Makedonija, na 19 noemvri 1944 godina, del od makedonskite
voeni edinici dejstvuvaa vo sostavot
na NOV i PO na Jugoslavija. Taka, 15iot Makedonski korpus, so 24.000 borci, aktivno u~estvuva{e vo sostav na
Prvata Jugoslovenska Armija vo pove}
e ofanzivni operacii na svoji delovi
od frontovite i toa: vo probivawe na
Sremskiot front, vo osloboduvaweto
na Vinkovci, Slovenska Po`ega, Daruvar i Zagreb, se do definitivnoto
razoru`uvawe na poslednata germanska
grupacija komanduvana od general Aleksandar Ler vo prostorot kaj Maribor,
Ptuj i Celovec. Potoa zede u~estvo vo
operacijata „~istewe” na Centralna
Bosna i bosanskite planini kaj Br~ko
i Zvornik, od ostatocite na ~etnicite
od „Kralskata vojska” na Dragoqub Mihajlovi}. Vo tie borbi zaginaa 1670 i
bea raneti 3000 makedonski vojnici.
Pobedata vrz fa{izmot makedonskiot narod (samo od Vardarskiot
del na Makedonija) ja plati so 33.000
`rtvi, vklu~uvaj}i tuka i 7000 makedonski evrei, koi bugarskiot okupator vo 1943 godina gi deportira vo
koncentracioniot logor vo Treblinka
vo Polska. Materijalnite {teti {to gi
pretrpe Makedonija bea ogromni. Ostana uni{teni sela i gradovi, razurnati
ili opo`areni preku 10.000 domovi i
nad 4000 javni objekti; preku 300.000
grla dobitok; uni{teni soobra}ajnici;
urnati nad 170 mostovi; uni{tena 500
km `elezni~ka pruga. Okupatorskata
vlast nekontrolirano go eksploatira{e
i rudnoto bogatstvo i {umite i tn. Ostanaa grobovite na znaenite i neznaenite
borci za sloboda i nivnite sira~iwa.
Toa e taa generacija koja vo tie
istoriski okolnosti vo site tri
dela na podelena Makedonija ostavi
neizbri{livi tragi vo na{eto minato,
vo koe lu|eto vojuvaj}i i rabotej}i, go
postignale maksimumot {to toga{ bilo
mo`no da se postigne. Toa e, vpro~em,
del od na{ata sovremena istorija {to
ne smeeme da go izbri{ime od na{eto
individualno i kolektivno pametewe.
No, u{te pomalku smeeme od dene{na
distanca da dozvolime manipulacija
Metodija Andonov - ^ento
so gra|anite, deka komunistite se vinovni {to Makedonija ne e obedi­
neta. Taa ocenka e neodr`liva bidej­}i makedonskite komunisti sebe si se
smetaa za naslednici na ilindenskite
vostanici. Taka KP vo Makedonija mudro
go be{e vklopila vo svojata platforma
i idejna propaganda ilindenskiot koncept vo site politi~ki i voeni dokumenti na PK CK KPM i Glavniot {tab
na NOV i POM niz site ~etiri godini
na NOAVM zaklu~no so ASNOM. Imeno,
`elbite i patriotizmot bile nerealni
ideali bidej}i sosema e jasen i poznat
faktot deka geopoliti~kiot i voeniot
raspored na sojuzni~kite sili vo regionot, a posebno zapadnite (Anglija,
Amerika) voop{to ne odea vo prilog za
sozdavawe na edinstvena, samostojna i
suverena Makedonija, a {to se potvrdi
i so odnosot kon Gra|anskata vojna vo
Grcija. A kolku bila golema `elbata da
se postitne toa go potvrduva odnesuvaweto na ideologot Kuzman Josifovski Pitu, koj u{te vo 1938 godina }e
zapi{e „Vo mene se razviva{e i raste{e
zaedno so mene qubovta i omrazata.
Qubovta mi stanuva{e se potopla i
se po~uvstvitelna kon tatkovinata, a
omrazata mi biduva{e se poogor~ena i
poostra kon na{eto robuvawe, bidej}i
se pojasno mi stanuva deka bezpravdieto vo koe se rodil dedo mi prodol`uva
i sega za Makedonskiot narod”. I zatoa,
na 2 avgust vo 1942 godina vo Proglasot
na PK ({to e negovo delo) }e bide mnogu
konkreten za jasnosta na celite za koi
vlegol vo golemata borba. „Makedonskiot narod se bori ne za monarhija,
ne za sultan i car, ne za fa{isti~ki
firer, no za slobodna makedonska Republika, kako ramnopravna ~lenka me|u
site sosedni balkanski dr`avi”.
Kuzman borbata na makedonskiot
narod za sloboda ja gledal vo ramkite
na edna {iroka antifa{isti~ka borba,
vo koja makedonskiot narod nastapuva
kako ramnopraven subjekt. Kuzman bara
koordinirawe na borbenite dejstvija
vo Vardarska Makedonija so partizanskite odredi na makedonskiot narod vo
Egejska i Pirinska Makedonija, kako
i so edinicite na NOV vo Albanija,
{to zna~i ne samo so borbata na jugoslovenskite narodi, tuku i po{iroko
na Balkanskiot prostor. „Edinstveno
slobodna Makedonija mo`e da bide so
sloboden Balkan” }e mu napi{e (na
28.HII.1942 godina) na svojot soborec
Blagoj Talevski. „Sudbinata na na{iot
narod e vo negovite race, vo negovata
organizirana sila vo oru`enata NOB }
e re~e toj na Prespanskiot sostanok. A
za sebe: „Kolku pomalku mislam za sebe,
tolku pobrzo }e pobedime” im velel na
svoite drugari. Zatoa, i nie, sega i za
sekoga{, ne treba da go negirame istoriskiot kontinuitet vo sozdavaweto
na sovremenata makedonska dr`ava,
bide}i cela Makedonija e poseana so
grobovi na na{i borci, od osmanlisko
vreme pa do denes. No, za `al, tie sega
se podzaboraveni, pokrieni so pirej,
natpisite se poluizbri{ani, a krstovite i petokraktie - gi nema!. Ako tie
lu|e bi mo`ele od nekade da vidat so
kakvo „uva`uvawe” sprema nivnite
grobovi se odnesuva narodot i dr`avata
za koi tie gi dadoa mladosta i `ivotot,
sigurno bi se prevrtele vo grobovite od
maka za nepravdata.
Ottamu, koga ja odbele`uvame 70-ta
godi{ninata od Oktomvriskoto vostanie i 20 godini na nezavisna i suverena Republika Makedonija, osobeno
e zna~ajno vo kolektivnata svest na
na{iot narod i posebno na mladite generacii da jakne soznanieto za goleminata i vistinskite vrednosti na na{ata
Narodnoosloboditelna vojn, bez koja e
apsolutno sigurno deka denes ne bi imale samostojna i nezavisna Republika
Makedonija.
11
ilustrirana revija za iselenicite od
Makedonija
Prava linija
21 GENERALNO SOBRANIE NA SVETSKIOT MAKEDONSKI KONGRES
IMETO MAKEDONIJA
ZA MAKEDONCITE E NEPROMENLIVO!
10 avgust 2011 godina, Skopje, Makedonija - Vikendov {to izmina vo golemata
sala na Sovetot na gradot Skopje se odr`a
21 Generalno sobranie na Svetskiot Makedonski Kongres.
Generalnoto sobranie go proglasi
sostavot na pretsedatelstvoto na SMK do
22 izborno Generalno sobranie: Todor
Petrov pretsedatel, akademik d-r @an
Mitrev po~esen pretsedatel, \or|ija Xorx
Atanasoski po~esen pretsedatel, prof.d-r
Frosina Ta{evska Remenska potpretsedatel, Bor~e Stefanovski potpretsedatel,
Vangel Bo`inoski potpretsedatel, Ismail
Bojda potpretsedatel i pretsedatel na
Sojuzot na Makedoncite so islamska religija, Ni~e Dimovski generalen sekretar,
ambasador Jordan Plevne{ pretsedatel
na Makedonskiot senat, prof.d-r Mihajlo
Minoski pretsedatel na Komisijata za
istra`uvawe i dokumentirawe na genocidot vrz makedonskiot narod, prof.d-r
Blagoja Markoski pretsedatel na Makedonskiot nacionalen sovet, prof.d-r Jugoslav
Ziberoski koordinator na Akademijata
na naukite i umetnostite na Makedonija,
ambasador Jo{ko Stankovi} {ef na postojanata misija na SMK pri Arapskata Liga,
prof Nestor Oginar {ef na postojanata
misija na SMK pri Obedinetite Nacii,
d-r Petar Popovski, m-r Vele Aleksovski,
doc.d-r Du{ko Aleksovski pretsedatel na
Centarot za karpesta umetnost vo Makedonija, prof Tihomir Stojanovski pretsedatel na Kulturniot centar Skrb i uteha,
Ta{ko Jovanov pretsedatel na Sojuzot na
Makedoncite od Egejot MAKEDON, Aleksandar \orgiev pretsedava~ na Nacionalnata
konferencija na Makedoncite od Egejskiot
del na Makedonija, Konstantin Petreski
pretsedatel na Svetskiot Makedonski Mladinski Kongres, Manojil Jakovleski, m-r
Xon Todorovski, m-r Ivan Petreski pretsedatel na Maticata na iselenicite od Makedonija, Ace Dimoski zamenik generalen
sekretar, Gojko Ilievski pretsedatel na
Makedonskata zaednica vo Srbija, Edmond
Temelko gradona~alnik na op{tina Pustec,
arhimandrit Nikodim Carkwas, Stojan
Georgiev kopretsedatel na OMO PIRIN,
Vlade Grozdanovski koordinator na SMK
za Kanada i Vlado Trajanovski koordinator na SMK za SAD.
Generalnoto sobranie donese rezolucii za: dr`avnoto ime Makedonija;
pravo na makedonsko dr`avjanstvo na
Makedoncite po poteklo i elektronsko
glasawe na makedonskite dr`avjani vo
stranstvo; popisot na naselenieto vo
Republika Makedonija; popi{uvaweto na
12
Makedoncite vo Albanija; popi{uvaweto
na Makedoncite vo Srbija; popi{uvaweto
na Makedoncite vo Avstralija; pravo na
makedonsko dr`avjanstvo na Makedoncite
po poteklo i elektronsko glasawe na makedonskite dr`avjani vo stranstvo; Makedonskata Crkva; pomiruvawe i obedinuvawe
vo Makedonskata pravoslavna eparhija
za Avstralija i Nov Zeland; Makedonska
partija na Kosovo; Makedonska islamska
kulturna zaednica; Makedonskata zaednica vo Srbija; Makedonskata zaednica
vo Bugarija; i Makedonskata zaednica vo
[vajcarija. 21 Generalno sobranie upati
preporaka do organizacijata Obedineti
Makedonci vo Evropa za reobedinuvawe
vo Svetskiot Makedonski Kongres.
21 Generalno sobranie go reinicira
pravoto na bezusloven priem vo makedonsko dr`avjanstvo za Makedoncite po
poteklo nezavisno od dr`avjanstvoto
koe go poseduvaat, duri i nezavisno od
poznavaweto na makedonskiot literaturen jazik, a vo soglasnost so zakonskite
re{enija do 2002 godina.
21 Generalno sobranie izrazi
zagri`enost vo presret na popisot na
naselenieto vo Republika Makedonija i
apelira do Vladata na Republika Makedonija i Dr`avnata popisna komisija na
realen i objektiven popis na naselenieto
i eliminacija na neregularnostite od
popisot na naselenieto vo 2002 godina.
21 Generalnoto sobranie gi otfrli dogovorenite popisni rezultati na naselenieto
po etni~ko poteklo i gi povika Vladata i
Dr`avnata popisna komisija da gi spre~at
site manipulacii so etni~koto poteklo na
Makedoncite zaradi verskata pripadnost.
21 Generalno sobranie najostro go osuduva
rekomponiraweto na dr`avnata administracija poradi dogovoreni popisni rezultati na naselenieto po etni~ko poteklo
na {teta na Makedoncite. 21 Generalno
sobranie apelira na kulturna avtonomija
za malcinskite etni~ki zaednici vo Republika Makedonija uredena so zakon, kako
garancija za op{testvena integracija so
afirmacija na nivniot etni~ki, kulturen,
jazi~en i verski identitet, nezavisno
od popisnite rezultati. 21 Generalno
sobranie pobara popi{uvawe samo na
prisutnite, popolnuvawe na popisnicite
isklu~ivo so penkalo ili mastilo nikako
so moliv, i elektronska verifikacija na
popi{uvanite. 21 Generalno sobranie
pobara popi{uva~ite da bidat od mesnoto
naselenie zaradi onevozmo`uvawena manipulaciite so etni~koto poteklo poradi
verskoto uveruvawe.
21 Generalno sobranie apelira do
Makedoncite po poteklo na masovno
popi{uvawe na prestojniot popis na
naselenieto vo Republika Albanija: vo
grafata za etni~ko poteklo da se deklariraat za Makedonci, a vo grafata za
maj~in jazik da go deklariraat makedonskiot jazik. Istovremeno, 21 Generalno
sobranie apelira do albanskite vlasti za
izbor na Makedonci popi{uva~i i ~lenovi vo regionalnite i Dr`avnata popisna
komisija. 21 Generalno sobranie apelira do albanskite vlasti vo mati~nite
evidencii da go evidentiraat deklariranoto etni~ko poteklo od popisnicite
na prestojniot popis na naselenieto.
Se apelira na albanskite vlasti da gi
anuliraat diskriminatorskite merki sankcii za la`no popi{uvawe, so cel
zapla{uvawe od slobodna deklaracija
na etni~koto poteklo na Makedoncite,
a imaj}i predvid deka Makedoncite po
poteklo, osven vo oblasta Mala Prespa,
albanskite vlasti vo mati~nite evidencii
po slu`bena dol`nost gi evidentirale
kako Albanci. SMK apelira do EU, Sovetot
na Evropa i OBSE da gi prezemat site merki pred albanskite vlasti za eliminacija
na sankciite za la`no popi{uvawe, kako
merka na diskriminacija. SMK gi poddr`a
merkite na Makedonskata zaednica vo
Republika Albanija za prestojniot popis
na naselenieto.
21 Generlano sobranie donese odluka
za formirawe na Odbor za odbele`uvawe
na 100 godi{ninata od Balkanskite vojni
1912-1913 godina. Za ~lenovi na odborot
za odbele`uvawe na 100 godi{ninata od
Balkanskite vojni 1912-1913 godina se
imenuvani: prof.d-r Mihajlo Minoski,
prof.d-r Nikola @e`ov, prof.d-r Violeta
A~kovska, prof.d-r Dalibor Jovanovski,
ambasador Petre Nakovski, prof. ^edomir
Cvetanovski, Aleksandar \or|iev, Stojan
Kam~ev, Toni Taka{manov, Aco Petrov, Ivan
^apovski, Ismail Bojda, Ta{ko Jovanov,
Vangel Bo`inovski, Nikola Andonov,
Nikol~e Run~ev, Budimir Apostolski,
Dragan Romanski, Jan~e Andonovski, Ni~e
Dimovski, Dobri Petrov, Ace Dimoski,
Emilija Dubarxieva, Edmond Temelko,
Nikodim Carkwas, Nikos Sakelarios, Vasil Sterjovski, Gojko Ilievski, Stojko
Stojkov, Jordan Kostadinov, akademik @
an Mitrev, prof. Zapro Zaprov i m-r Vele
Aleksoski. Za pretsedatel na Odborot se
imenuva Todor Petrov, a za sekretar Dobri
Petrov. Mandatot na ~lenovite na Odborot
e do 24 Generalno sobranie na SMK.
21 Generalno sobranie donese rezolu-
Prava linija
centar, so trojca potpisnici, a sredstvata
}e se koristat namenski. Za potpisnici
na bankarskata smetka se imenuvani Xon
Todorovski, Manojil Jakovleski, Xorx
Atanasovski, @an Mitrev, Ni~e Dimovski
i Todor Petrov. Bankarskite nalozi se
validni so dva potpisa. So Makedonskiot
centar }e rakovodi Odbor na doveriteli
na SMK za ~ii ~lenovi se izbrani: Mane
Jakovleski, Xon Todorovski, Xorx Atanasovski, @an Mitrev, Ni~e Dimovski i Todor
Petrov. Rabotata na Odborot na doveriteli na SMK }e se uredi so poseben akt.
cija za genocidot vrz makedonskiot narod
i imenuva Komisija za istra`uvawe i dokumentirawe na genocidot vrz makedonskiot
narod od Balkanskite vojni 1912-1913
godina do denes. Za pretsedatel na Komisijata za istra`uvawe i dokumentirawe na
genocidot vrz makedonskiot narod e izbran prof.d-r Mihajlo Minoski, a za ~lenovi prof.d-r \or|i Malkovski, prof.d-r
Zoran Todorovski, prof-dr Nikola @e`ov,
prof.d-r Dalibor Jovanovski i prof.d-r
Violeta A~kovska. Osnovni zada~i na
Komisijata za istra`uvawe i dokumentirawe na genocidot vrz makedonskiot narod
od Balkanskite vojni 1912-1913 godina
do denes se da sobira arhivska gra|a od
doma{ni i stranski arhivi, da sobira izjavi i dokazi od doma{ni i stranski pravni i fizi~ki lica, da formira rabotni
tela na Komisijata, da imenuva pretsedatel
i ~lenovi na rabotnite tela na Komisijata,
da objavuva Bela kniga za genocidot vrz
makedonskiot narod od Balkanskite vojni
1912-1913 godina do denes, prevedena na
pove}e svetski jazici, i da vr{i drugi
raboti za ostvaruvawe na celta zaradi
koja{to e formirana.
21 Generalno Sobranie formira
Komisija za izrabotka na nov Statut na SMK
i nova Makedonska nacionalna programa,
izvr{i izbor na pretsedatel i ~lenovi na
Akademijata na nauki i umetnosti na Makedonija, ja imenuva Emilija Avram~eva za
koordinator na SMK za Polska i formira
Komitet za makedonsko-polskite odnosi.
Za ~lenovi na Komitetot za makedonskopolskite odnosi se imenuvani: Emilija
Avram~eva, pretsedatel i ~lenovi: ambasador Petre Nakovski, prof.d-r Lena
Damovska, Ta{ko ^apkanov, \orgios Janakopulos, prof.d-r Nikola @e`ov i Aleksandar \or|iev.
21 Generalno sobranie za ~lenovi na
Akademijata na nauki i umetnosti na Makedonija gi utvrdi: prof.d-r Jugoslav Ziberoski, prof.d-r Mihajlo Minoski, prof.
Angelina Markus, dipl.in`.arh. Vasil
Iqov, dipl.in`.arh. Vangel Bo`inoski,
prof.d-r Tome Bo{evski, prof.d-r Aris-
totel Tentov, Makedonija, prof.d-r Nikola
@e`ov, prof.d-r Dalibor Jovanovski,
Makedonija, prof.d-r Violeta A~kovska,
doc.d-r Du{ko Aleksovski, Makedonija, m-r Vele Aleksoski, prof. ^edomir
Cvetanovski, prof.d-r Rubin Zemon,
prof. Andrej Tokarev, prof.d-r Frosina
Ta{evska Remenski, prof.d-r \or|i Malkovski, prof. Nestor Oginar, prof.d-r
Milica Oginar, akademik.d-r @an Mitrev,
prof.d-r Blagoja Markoski, prof. Tihomir
Stojanovski, m-r Irineu{ [qupkov, prof.
Zapro Zaprov, prof.d-r Dimitar ]ornakov, prof.d-r Ta{ko Bel~ev, d-r Petar
Popovski, prof.d-r Igor Janev, Paskal
Kamburovski, prof.d-r Liljana Panovska,
m-r Zlatko Kova~, prof.d-r Georgi Radulov,
prof.d-r Bla`e Prinzevski, prof.d-r
Mile Terziovski, prof.d-r George Dukovski, d-r Stojadin Naumovski, Risto Poposki,
d-r Lazar [umanovski, Kris Stefov, d-r
Risto Ivanovski, Odisej Bel~ovski, Vlado
Pavlov, Simeon Ivanov i Milan Jov~eski.
Za koordinator do izborot na organite
na Akademijata na nauki i umetnosti na
Makedonija e imenuvan prof.d-r Jugoslav
Ziberoski. Sobranieto na Akademijata
na nauki i umetnosti na Makedonija na
konstitutivnata sednica treba da donese
Statut i izvr{i izbor na organite. Za
koordinator do izborot na organite e imenuvan prof.d-r Jugoslav Ziberoski.
21 Generalno sobranie inicira
izgradba na Svetski Makedonski Kongresen Centar i apelira do Vladata na
Republika Makedonija i drugi dr`avni
i privatni donatori od zemjata i stranstvo da ja pomognat izgradbata na Kongresniot centar. Vo Kongresniot centar }
e bidat smesteni: Svetskiot Makedonski
Kongres (SMK) kako neformalen Svetski parlament na Makedoncite od site
delovi na Makedonija vo celiot svet;
Muzejot na genocidot vrz makedonskiot
narod; Arhivot na SMK; biblioteka na
SMK; prostorii za ~lenkite, organite
i telata na SMK; i prostorii za drugi
sodr`ini. SMK }e otvori posebna bankarska smetka za izgradba na Kongresniot
21 Generalno sobranie ja reafirmira
inicijativata do Svetiot Arhierejski
Sinod na Makedonskata crkva za izbor na
arhimandritot Nikodim Carkwas za arhierej na Makedonskata crkva so titulata
episkop meglenski.
21 Generalno sobranie go najavi
odr`uvaweto na 22 izborno Generalno
sobranie na SMK na 10 avgust 2012 godina vo Skopje. Site ~lenovi i ~lenki na
SMK imaat pravo da predlagaat to~ki na
dnevniot red na 22 izborno Generalno
sobranie na SMK najdocna zaklu~no so 31
mart 2012 godina. Pretsedatelot na SMK
najdocna zaklu~no so 1 mart 2012 }e go objavi predlog-dnevniot red na 22 izborno
Generalno sobranie na SMK. Site ~lenki
na SMK imaat pravo da delegiraat po dvajca pratenici, a organizaciite so 1.000
~lenovi imaat pravo na trojca pratenici.
Pratenicite treba da se dostavat najdocna
do 30 juni 2012 godina.
21 Generalno sobranie utvrdi objava
za nominacija na kandidati za organite i
telata na Svetskiot Makedonski Kongres
za mandatniot period 2012-2016 godina.
SMK }e objavi popis na organite i telata
na SMK i opisot na nivnite zada~i i broj
na ~lenovi. Nominaciite na kandidati za
organite i telata na SMK se dostavuvaat
na posebni formulari zaklu~no so 30 maj
2012 godina.
Na krajot od Generalnoto sobranie
pred pratenicite generalniot sekretar na
SMK Ni~e Dimovski ja pretstavi negovata
kniga „Najgolemata vistinska tajna”, a
Gojko Ilievski zboruva{e za zaginatite
Makedonci od Vardarskiot bataqon vo
Prvata Svetska Vojna vo 1914 godina kaj
mesnosta Kostola~ka kosa kaj Kostolac.
21 Generalno sobranie gi prifati
inicijativite za: izgradba na Muzej
na genocidot vrz makedonskiot narod;
izgradba na spomen-kosturnicite vo Katlanovo, Jesenovo i Markova Noga; izgradba
na spomenici na Car Konstantin Veliki,
Carica Elena, Kemal Ataturk, Mohamed
Ali Pa{a i \or|ija Kastriot Iskender;
odr`uvawe na tribina za Vardarskiot
bataqon vo Prvata Svetska Vojna na koj }e
bidat pokaneti gradona~alnicite na Kratovo, Kriva Palanka, Kumanovo, Kostolac i
Smederevo; odr`uvawe na tribina za Vardarskata dolina po barawe na d-r Van~o
Minov; i odr`uvawe na trkalezna masa za
Bitkata na Belasica vo presret na iljada
godi{niot jubilej vo 2014 godina.
13
ilustrirana revija za iselenicite od
Makedonija
Intervju
AKADEMIK MATEJA MATEVSKI, DOBITNIK NA „ZLATNIOT VENEC” NA STRU[KITE VE^ERI NA POEZIJATA
Poezijata od Struga zra^i
kon svetot
Liljana Grxo Damovska
Na Mostot na poezijata vo Struga,
so presti`niot „Zlaten venec” na
Stru{kite ve~eri, be{e oven~an akademik Mateja Matevska. Na 50-tiot
rodenden na svetskata manifestacija,
akademik Matevski ja pronese slavata
na makedonskiot pi{an zbor vo svetot.
Vo negovoto impresivno tvore{tvo se
zapi{ani iljadnici, iljadnici stihovi sobrani vo dvaesetina poetski
knigi, koi se prevedeni na site pogolemi jazici vo svetot, ogromna tvore~ka
nau~na rabota, no i aktivnosti vo sozdavaweto i kreiraweto na SVP.
DIFUZIJA NA NA[ATA
LITERATURA
Na golemiot jubilej - 50 godini
SVP, go dobivte „Zlatniot venec”.
Ja do`ivuvate li nagradata za
priznanie na nekolkudeceniskoto
tvore{tvo?
- I edno i drugo. Jas ja imav sre­}ata ve}e so prvata kniga „Do`dovi”
(1956) da bidam prifaten od kritikata. Taa kniga so den-deneska ne e samo
aktivno postojano vo memorijata i
vo interesot na kritikata, tuku i vo
memorijata i interesot na mnogu moi
kolegi vo literaturata koi mislata na
mene gi asocira na „Do`dovi” i koja
do deneska `ivee. Sledea drugi knigi,
nekoga{ vo pogolem interval. Taka
{to, ja do`ivuvam ovaa nagrada i kako
edno potsetuvawe na „Do`dovi” i edna
uloga na „Do`dovi” {to kritikata mu ja
odredi vo razvojot na na{ata poezija i
literatura i se razbira, kako edno raz-
14
birawe za moeto celokupno tvore{tvo
bidej}i jas dosega imam 18 knigi poezija, nekolku iljadi stihovi i sekoja
kniga si ima svoj `ivot i svoi estetski
poraki i iska`uvawa na mojot senzibilitet, bilo vo kontinuitet bilo vo
vremeto vo koe se tie pi{uvani.
Osnovnata opredelba vo mojata poetika i osnovnite karakteristiki na
mojot senzibilitet, na moeto ~uvstvuvawe na svetot i na~eloto go ima svojot
kontinuitet. Drago mi e {to kolegite
od Stru{ki ve~eri procenija deka,
taka sogledano, moeto tvore{tvo treba
da bide oven~ano so „Zlatniot venec”.
Me raduva toa.
Koga gi sozdavavte SVP mo`evte
li da pretpostavite deka }e bidat
dolgove~ni?
Jubilejot e mnogu zna~aen, no koga
po~nuvavme ne mo`evme da pretpostavime deka }e do`iveeme jubilej od 50
godini. Ima satisfakcija vo seto toa
{to se rabotelo i vo svesta na kolegite
{to procenuvale, na kritikata, na onie
{to ~itale. Taa moja poezija `iveela
vo sekoj od niv. Mojata generacija e
prvata kompletno obrazovana generacija na makedonski. So na{ata gene­
racija, a i vrz podlogata na projavite
na na{ite prethodnici koi ne bea
mnogu postari od nas, toa odlepuvawe
stanuva{e s$ pogolemo i na{ata literatura s$ pove}e projavuva{e qubopitstvo i sluh kon ona {to se slu~uva
vo svetot na sovremenata poezija, {to
potoa gi otvori pati{tata na novite
generacii, da sozdavaat novi dela i
podobri, se razbira.
Kolku antologiskoto pretstavuvawe mo`e da pridonese svetot da se
sretne so makedonskata poezija?
- Pri siot afirmativen aspekt
za koj jas se zalagam i pri siot toj
kvantitet na knigi {to se objaveni
na odredeni avtori, na antologii, na
spisanija itn., makedonskata poezija doprva }e treba da do`ivee u{te
pogolema svetska afirmacija, iako taa
e prisutna vo svesta i na poetite od
stranstvo koi doa|ale sive ovie godini, pove}e iljadi od site kontinenti.
No, se razbira, }e treba da se raboti
u{te pove}e bidej}i, spored mene, ima
dva problema. Edniot e nedostig na
preveduva~i, poznava~i na makedonskiot jazik, koi bi mo`ele na svoite
sredini avtenti~no da im ja preto~at
makedonskata literatura i toa ~estopati se vr{i posredno, bilo preku
konsultacii i podgotovki na eden prevod, koj posle se adaptira, bilo preku
Intervju
prevod od drug jazik. Toa si ima svoe
zna~ewe, dava informacija za na{ata
literatura, no vistinskiot kvalitet e
koga se preveduva avtenti~no. Kon toa
e i nedostigot na na{i preveduva~i,
poznava~i do taa mera na stranskite
jazici kako svoj maj~in jazik za da
mo`at da go prenesat duhot na poezijata {to go preveduvaat. Vo poslednite
godini imam ~uvstvo deka se pravat
napori da se formiraat takvi mladi
kadri, toa {to e propu{teno so godini. Vtoriot problem e, barem dosega,
malite mo`nosti na na{ite izdava~i
da se povrzat so jaki izdava~i, koi imaat svoja mre`a vo celiot svet i barem
na svoite jazi~ni podra~ja, a preku toa
i so drugi. Gi znaeme tie mo`nosti, koi
se dosta skromni vo edna komercijalna
konkurencija, koja e `estoka na planot
na izdava{tvoto, no mislam deka ne
se koristat i ne se iskoristeni site
pati{ta i site mo`nosti {to mo`at da
obezbedat difuzija na na{ata literatura. Toa se tie dva problema. Inaku,
nie samite tuka imame na{ problem,
mal pazar, malo jazi~no podra~je, mal
broj ~itateli ili ~itateli koi se interesiraat za popopularna literatura
itn. Vo razvojot na edno op{testvo i
na edna kultura nie sme vo toj proces
koj }e go {iri krugot na ~itatelite i
}e go {iri krugot na nastavnicite koi
predavaat makedonski jazik i literatura, najkompetentno da ja sledat i da ja
pretstavuvaat na{ata literatura pred
decata, pred mladite.
POEZIJATA NE [email protected]
Na SVP nie gi nagraduvavme stranskite pisateli. Vo koja mera SVP
uspeaja da ja iskoristat mo`nosta
i da gi afirmiraat makedonskite
pisateli?
- Stru{kite ve~eri bea inicirani so `elbata makedonskite poeti da
po~nat edna{ godi{no da se dru`at,
da razmenuvaat iskustva, da razgovaraat za poezijata, a pottikot be{e
godi{ninata na Miladinovci. Na eden
intimen, poskromen sobir na makedonskite poeti, vedna{ se pridru`ija
poetite od drugite jugoslovenski
jazi~ni podra~ja vo toa vreme. I toa
ve}e slednata godina, za sre}a, stana ne
samo praznik na makedonskata poezija
tuku i na toga{nata jugoslovenska, za
da se dojde do soznanie deka na poezijata sama ~ e imanentno natamo{no
zra~ewe, natamo{no {irewe, asimilirawe na iskustvata od dostigawata
od drugi literaturi i afirmirawe
na sopstvenite dostigawa. No Struga e
navistina edinstvena vo svetot manifestacija {to se odr`uva 50 godini.
Pri site premre`iwa, pri site sostojbi, op{testveni, kulturni, politi~ki
itn., opstoi.
Uspea li SVP da ja potvrdi svojata
veli~ina?
Nema da bide preterano ako re~am
deka do SVP na{ata poezija be{e nepoznata, zatvorena vo svoite regionalni
i jazi~ni ramki, so retki nejzini projavuvawa na nekoi od jugoslovenskite
prostori.
Nekoi spisanija kako „Espri”, potoa „Evropa” vo Pariz, „Mond” vo Anglija, pa „Galerija” vo Italija po~naa
da preveduvaat i da objavuvaat oddelni
poeti. Toa stana mnogu masovno i vo
porane{nite socijalisti~ki zemji Romanija, Ungarija, Slova~ka, ^e{ka,
Polska, a naglaseni projavi ve}e i
vo zemji kako Turcija, blagodarenie
na na{ite turski kolegi od Makedonija koi po~naa da preveduvaat, i vo
spisanija i vo antologii na {vedski,
na danski, na germanski jazik. Taka
{to se slu~uva toa zra~ewe s` pove}e i pove}e, za da gi do`iveeme prvite
antologii na makedonskata poezija vo
Italija, vo Francija, prvata antologija
vo Anglija, prvata antologija poezija
vo Germanija, prvata antologija vo SAD
i po~na objavuvaweto na na{a poezija
vo Grcija. Duri, so Gane Todorovski
do`iveavme promocija na na{ite knigi
vo Atina i pretstavuvawe na makedonskata poezija na edna ve~er vo Atina.
Makedonskata poezija be{e zastapena
vo golemata Svetska antologija na poezijata {to izleze na gr~ki jazik, so
pretstavuvawe na narodnata pesna i
na stihovi od Konstantin Miladinov
i Gligor Prli~ev do nas, sovremenicite.
PI[UVAM MAKEDONSKI
I SAMO TOA SUM
Mo`e li poezijata da bide oru`je
vo odbrana na identitetot, ovoj na{
{to nekoj go osporuva i vrz koj se
atakuva?
- Poezijata ja sozdava jazikot, literaturata ja sozdava jazikot, fakti~ki
toa go potvrduva identitetot na svojot
sozdatel. Taa postoi vo toj jazik, s$
drugo e prevod. Jas pi{uvam na toj
jazik. Vo ovie 20-ina godini otkako go
imame ovoj problem so priznavaweto
oficijalno od na{ite sosedi i osporuvaweto od drugi sosedi, nie go
branime toj identitet kako poeti so
na{ata poezija. Ovie dvaesetina godini prisustvuvam na mnogu kni`evni
sobiri, me|unarodni poetski sobiri,
trkalezni masi i simpoziumi, a i
kako aktiven ~len na Makedonskiot
PEN-centar prisustvuvam i na pove}
e kongresi na Svetskiot PEN-centar.
Nasekade odevme kako makedonska delegacija i kako makedonski pisateli.
Mo`eme da govorime za poezijata i
slobodata koga se zboruva jazikot na
taa poezija. Jas sum makedonski poet
i pi{uvam makedonski i samo toa sum.
Ne mo`am da bidam drug. Koga se pretstavuva na{ata poezija, se pretstavuva
kako makedonska poezija pi{uvana na
makedonski jazik.
VNIMATELNO SO LUSTRACIJATA
NA AKADEMICITE
Vo posledno vreme se` poglasno
se zboruva deka nekolku dosieja na
akademici se na masa pred lustratorite. Kolku sodr`inata vo papkite
mo`e da go urne ugledot na MANU
i, sekako, na tvore{tvoto na eden
akademik?
- Jas rado ne bi odgovaril na ova
pra{awe. Nie kako op{testvo koe se
bori za svojata idnina, da ne re~am za opstanokot, ve}e atakuvano od razni
strani, nie se povikuvame na dostigawata na tvore~kiot um na na{iot
narod i kako tvorci i kako institucii
i kako op{testvo, nie treba toa da go
projavuvame preku gri`ata za ugledot
na instituciite. Mene mi e razbirlivo
sekoja op{testvena promena da pravi
prevrednuvawe ili preispituvawe ili
revizija na seto ona {to bilo, so cel
da dade svoe viduvawe i svoe unapreduvawe na razvojot na op{testvoto. Toa e
normalno, toa e prirodno. Me|utoa pri
takviot odnos, pri takvata politika
treba da se ima maksimum ~uvstvo za ona
vistinski vredno {to ja afirmiralo
ovaa zemja i kako institucii i kako
poedinci. S` dobro treba da se neguva.
Akademijata ne e slu~ajna institucija.
Tamu ne se doa|a po funkcija, tamu se
doa|a po li~ni tvore~ki zaslugi, bez
ogled dali se raboti za op{testvenite
dejnosti ili za umetnost. Toa e edno
do`ivotno priznanie. Zatoa treba
mnogu vnimatelno, kriti~ki da se pristapuva kon seto toa.
15
ilustrirana revija za iselenicite od
Makedonija
Portret
80-GODI[NINA NA PROFESOR GEORGI STALEV
VISOKOVREDNUVANO [email protected]
I KULTURNO TVORE[TVO
Vera Stoj~evska Anti}
S
o ogled na toa {to vo slu~ajov
treba da rezimirame edno
sestrano i golemo kni`evno
tvore{tvo, nu`no ni se nametnuva negovata sistematizacija. Georgi Stalev
go minal svojot raboten vek glavno
kako poznat i afirmiran profesor i
nau~nik na Filolo{kiot fakultet vo
Skopje, koj dostignal i do funkcijata
minister za kultura vo Republika Makedonija, trgnuvame od ovaa negova nastavno- obrazovna, nau~na i kulturna
dejnost. Interesno e deka po~etocite
na nau~nata istra`uva~ka dejnost na
Stalev se slu~ile vo zavisnost od negovite prevodni i prepejuva~ki potfati. Vo realizacijata na programata
za literatura vo srednite u~ili{ta,
moral pokraj nara~kite za prepevite, na
primer, „^ajld Harold”, „Pekolot”, bile
nu`ni opstojni komentari, koi vo izobilie gi pe~atel vo vesnikot „Horizont”.
Vistinskiot po~etok za nau~en prodor gi
nao|ame vo negovata uspe{no podgotvena
diplomska rabota „Zmaj Jovan Jovanovi}
kako preveduva~ na ruskata poezija„ i
„Istoriskoto vo beletristikata”.
Podocna se javuva negoviot zna~aen
vo toa vreme „Pregled na makedonskata
literatura od 19. vek”, 1963 godina. Ovaa
kniga se pojavi pred negovoto zaminuvawe na specijalizacija vo Pariz. Poseben odraz i izraz pretstavuva{e vo makedonskata teorisko-kni`evna situacija
odbranetata disertacija „Makedonskiot
vers„, koja kako objavena kniga vo 1970
godina do`ivea golema zainteresiranost i konsumiranost.
Stalev predava{e niza godini jugoslovenski sovremeni literaturi, neminovno be{e potrebno objavuvaweto na
negovite ogledi od ovaa {iroka oblast
16
vo dvete izdanija „Pribli`uvawe„ 1
(1974) i „Pribli`uvawe” 2, (1983).
Nesomnen pridones dade negoviot
osvrt izrazen vo knigata „Devet portreti od svetskata kni`evnost (1974).
Negoviot odnos kon makedonskata literatura go odrazi vo zna~ajniot naslov
„Poslednite 100 godini makedonska
kni`evnost” (1974), za da prodol`i
konmtinuirano vo naslovot objaven osum
godini podocna „Literaturni portreti,
istra`uvawa i kritiki” (2002). Ovoj
trud na Stalev be{e obele`en kako negova najdobra kriti~ko-eseisti~ka kniga,
za koja ja dobi nagradata na Dru{tvoto
na pisatelite na Makedonija – „Dimitar
Mitrev”. Stalev poka`uva {irok interes
kon makedonskata, ju`noslovenskite i
svetskite literaturi, istra`uvano vo
petdeceniski period.
Vo istorijata na kni`evnosta za prvpat se pojavija izdanijata „Istorija
na makedonskata literatura od 19. vek
(2002) i „Istorija na makedonskata literatura” – (20. vek, od 1900 do 1945).
Kon zna~ajnata nau~na dejnost spa|a i
negoviot monografski trud „Tvore~kiot
lik na Grigor Prli~ev” (2005). Ovaa godina na ovaa tema Georgi Stalev nastapi
i na Nau~niot sobir posveten na Grigor
Prli~ev, vo Sofija.
Stalev e {iroko prepoznatliv so
umetni~koto tvore{tvo. Na ova pole se
pojavi vo 1960 godina so mini romanot
„Smev na krvta”, koj predizvika interes
kaj ~itatelite i kritikata. Prodol`i
vo 1968 godina so zbirkata poezija
„Gorolomnikot pred svojot krst”, koja
podocna od prvi~nata pojava predizvika interes i pozitivni kritiki.Vo
1971 godina se pojavi romanot za deca
„Zeleni gran~iwa lavri”. Vistinskiot prodor vo umatni~koto tvore{tvo,
vidlivo vpe~atliv vo na{ata po{iroka
javnost, i nadvor od nea, Stalev
postignuva so prika`uvanite i ~itani
lirski drami:„Bolen Doj}in”, „Angelina”, „Raskolnikot od Hetiim. Xinot”,
Samuil” (tragedija vo stihovi), „Vtoriot Omir” (poema).Navleguvaj}i vo ovie
lirski dijalozi toj ponira vo korenite
na makedonskata tradicionalno predavana misla, poriv, poni`enost, gordost,
istorija, mitologija, folklor. Ovbie
izvedbi vo Makedonija predizvikaa
neslu~aen odziv i interes. Vo slu~ajov
sakame posebno da ja istakneme silata
na lirskata drama „Bolen Doj~in”, koja
nesopirlivo go privle~e vnimanieto na
publikata, na ~itatelite, na kritikata.
Bogomil \uzel me|u prvite konsumatori
se osvrna vo 1971 godina na uspe{nata
izvedba na Malata scena vo Dramskiot
teatar, istaknuvaj}i deka publikata go
~uvstvuvala zdivot na izvedbata na samata svoja ko`a, zavr{uvaj}i go razigraniot prikaz:„Vo vreme na edna nesomnena
profesionalna teatarska kriza- pretstavata e vistinsko osve`uvawe i naedno so
„Zajdisonce” na Branko Stavrev, najdobra
spored mene, sezonava vo Skopje”.
Uspehot na dramata se povtoruva so
ovacii na 13-ot Festival na malite i eksperimentalni sceni vo Saraevo, za {to
makedonskiot izvestuva~ Petre Bakevski
pi{uva: „Vaka golemo interesirawe ne
e zabele`ano nitu za edna druga pretstava koja dosega e prika`ana na Festivalot.” Za jazikot na dramata Ivan
Brki} zabele`al deka e bibliski. Bora
Dra{kovi} voodu{eveno pi{uva: „Odamna ne sme videle pretstava koja se vra}a
kon istra`uvaweto na mitot i narodnoto
tvore{tvo”. Ivan Mazov za saraevskiot
triumf dodava: „Moderna pretstava vrz
doma{ni tradicii”. Site saraevski
glasila mu oddadoa na izvedbata gromoglasni pofalbi. Posebno impresionira
Portret
Eminentni makedonski i
drugi li~nosti od naukata
i umetnosta dale pridones
vo formiraweto i ocenuvaweto na kni`evniot opus
na Georgi Stalev. Dramskiot kriti~ar Ivan Ivanovski vo poobemna analiza
istaknuva deka „dramskite
tvorbi na Stalev otvorija
novi prostori vo makedonskata sovremena dramaturgija, {to mu ovozno`uva
na avtorot edno mo{ne
visoko mesto vo na{ata
dramska produkcija...”
vpe~atokot na Sead Fetahagi}. Pretstavata do`ivea grandiozen uspeh i vo Belgrad, za {to pi{uva Milosav Mirkovi}.
Vo 1972 godina vo Saraevo dramata „Bolen Doj~in„ be{e nagradena so „Zlaten
lovorov venec”, kako krunsko priznanie
za avtorot i izvedbata.
Izdanieto „ Jas, Konstantin Makedonijata” pretstavuva interesen kola`
od 14 pesni od Konstantin Miladinov,
na koi so isto tolkav broj odgovara Georgi Stalev, koj vo Moskva go narekuvale
„Makedonijata”.
Novite kni`evni navevi posebno
provejuvaat vo negoviot prozen sostav
„Rapsodija vo sivo”. Ovaa najnova prozna
tvorba e vistinski mozai~en kola` od
negovite `ivotni preodi i virtuelni
sliki, samo nemu nametnati, reakcija
i posledica na negoviot izoden pat.
Ovaa negova proza ovojpat e celosno
bezglagolna. Pobudite za vakvata postapka mi gi otkri Georgi Stalev:„Bidej}i
postojat brojni pogovorki i poslovici,
tolku jasni, a bezglagolni, dojdov na
ideja deka mo`e da se sostavi i podolg
beletristi~ki tekst bez glagoli. Prvapat
vakov obid napraviv so raskazot „Aberdarka”, objavuvaj}i go vo jubilejniot broj
na „Sovremenost” vo 1991 godina. Interesno e deka toga{ nikoj ne zabele`a
deka raskazot e bez glagoli...”
Najnovoto kni`evno poetsko delo
na Stalev e stihozbirkata „Haiku-karakiri” (2009), koja ve}e gi zaintrigira
po~ituva~ite na ovoj rasprostranet vid
sovremena poezija.
Prifa}aj}i go predizvikot „da
vlaguva vo borba” so Lermontov, Dante,
Pu{kin, Prli~ev, [ekspir, Bajron, ~ii
{to dela gi prepejuval na makedonski
jazik, Stalev go afirmira makedonskiot
jazik, istaknuvaj}i deka na nego mo`at
da dojdat do izraz najsuptilnite ~uvstva
i misli na istaknatite svetski avtori.
Stalev gi dobil visokite priznanija za
dolovuvaweto na karakteristikite na
originalite, osobeno vo pogled na verifikaciskata struktura na preveduvanite
dela. Da naglasime deka Stalev realiziral nad dvaest iljadi stihovi vo jamb i
u{te desetina iljadi vo drugite stapki
na silabi~ko-tonskata versifikacija.
Negovite prepevi pretstavuvaat dostoinstvo na makedonskiot prepev, istaknat so
svojata neverojatna ~itlivost, priznata
od site kriti~ari. Negovite prepevi
„Romeo i Xuliet” i „Venecijanskiot
trgovec” se koristat na ~asovite po
angliska literatura, vo smisla na eksplicitno i nagledno sporeduvawe so
originalite. Taka i prepjuva~kiot segment od negovoto t vore{tvo e nedeliva
karakteristika na celokupnoto delo.
Ovde se neodminlivi negovite prevodi
i prepevi: Turgenev, Prli~ev, Pu{kin,
Pre{ern, Bajron, Dante Elijar, Ujevi},
Cesari}, Sofokle, Dr`i}, Gunduli},
Radi~evi}, Krle`a, Mao-Ce-Tung, Petrarka, francuska poezija, ruska, itn.
Me|u najdobrite prepevi na Stalev
kritikata gi apostrofira: Bo`estvenata
komedija na Dante, Evgenie Onegin od
A.S. Pu{kin, kako i poezijata na Lermontov. Duri posebno vnimanie predizvika
vo Rusija so dodelenata nagrada „Medalot na Lermontov”, za negovite prepevi
od ruski na makedonski jazik. Vesnikot
„Istori~eskaja gazeta” sve~enosta posvetena na nagradeniot makedonski majstor Stalev ja pretstavi celosno, so
izjavite na eminentnite organizatori
vo Moskva.
Vo 2000 –ta godina Stalev ja dobi i
nagradata na Makedonskite kni`evni
preveduva~i „30 Septemvri”, {to se dodeluva tradicionalno na dolgogodi{en
makedonski preveduva~. Na sve~enosta
be{e istaknata posebno bogatata
dolgogodi{na preveduva~ka dejnost na
dobitnikot na Povelbata.
Najnoviot prepev na Georgi Stalev, verojatno dolgoro~no osmisluvan
i realiziran, e poemata „Serdarot”,
izdadena od izdava~kata ku}a „Galkikul” vo 2010 godina. Vo smisla na ova
mo`ebi dvaesetto izdanie na poemata,
poglednata vo metri~ka smisla mo`e da
ka`e deka prepevot e poklopen so originalot, {to ne mo`e da se ka`e za prvite
izdanija. Od prvoto izdanie do najnovo
se zabele`uvale varijantni izmeni,
no posledniov tekst gi zadovoluva i
su{tinskite i metri~kite jambski projavi. Posledniov obid gi otkriva avtorovite predizvici za afinitetot kon
prepevot. Toj ~esto znae vespo{tedno i
da se samokritikuva, za da sozdade delo
{to }e go zadovoli negoviot nareden
tvore~ki vkus.
Opusot na Stalev ne bi bil rezimiran
bez antologi~arskata dejnost. Matica
Srpska i MANU ja izdadoa antologijata
„Makedonska kritika i esej” Posebno
vnimanie privle~e antologijata „Mala
antologija na francuskata poezija od 19.
vek”, kako i „Antologija na francuskata
poezija od nejzinite po~etoci do 20.
vek”. Vqubenikot vo ruskata literatura
ja izdade i izvonrednata antologija
naslovena „Mrtvite ne umrele vo nas”.
Eminentni makedonski i drugi
li~nosti od naukata i umetnosta dale
pridones vo formiraweto i ocenuvaweto na kni`evniot opus na Georgi Stalev.
Dramskiot kriti~ar Ivan Ivanovski
vo poobemna analiza istaknuva deka
„dramskite tvorbi na Stalev otvorija
novi prostori vo makedonskata sovremena dramaturgija, {to mu ovozno`uva
na avtorot edno mo{ne visoko mesto vo
na{ata dramska produkcija...” Vladeta
Vukovi} go istaknuva eminentnoto mesto
na Stalev vo prou~uvawata i pretstavuvawata na jugoslovenskite kni`evnosti.
Posebno podvlekuva deka „Stalev poka`a
retka proniklivost vo niv i poznavawe
na raznoviden i {irok materijal.” Pri
dodeluvaweto na nagradata „11 oktomvri” recenzentite profesori:Miodrag
Drugovac, Georgi Stardelov i Kiril
Penu{liski , istaknaa deka „zad Stalev
e eden navistina impresiven nau~en ,
kni`even i preveduva~ki opus, so mnogu
trajni vrednosti vo kulturnata istorija
na makedonskiot narod.” Tome Arsovski
podvlekuva deka „Stalev zaslu`uva
posebna po~it vo petdeceniskoto kontinuirano prisustvo vo beletristi~kata
i nau~nata produkcija...” Mateja Matevski so isklu~itelna potencija pi{uva
za dramskoto tvore{tvo na Stalev. Smeta
deka „dramite na Stalev se nurkaat vo
minatoto i gi dobli`uvaat starite li­
kovi i motivi do nas, im davaat sovremen pe~at i go vajaat avtenti~niot lik
na nivniot avtor.” Qubi{a Stankovi}
go potencira umeeweto na Stalev da go
neguva ivorniot zbor.
17
ilustrirana revija za iselenicite od
Makedonija
Kako go [email protected] Trnovo - 2011 godina
Jubilej
predizvik za sekoj
Makedonec
Na{ata vistina e deka: Makedonija e dr`ava, samostojna i suverena, Makedoncite se suverena nacija! I toa pove}e nikoj i nikoga{ ne
}e mo`e da go smeni! Od Imperija
do Republika, bez diskontinuitet vo
vremeto i prostorot, so avtokefalna
i apostolska Crkva Makedonska, ne
grko-pravoslavna, tuku Prvoslavna,
so {esnaeset-zra~noto zlatno-`olto
sonce na crvena osnova, kako simbol
na Makedoncite vo site delovi na
Makedonija i vo celiot svet!
Todor Petrov
Denes od crkoven dvor, vo imeto
na Makedoncite muslimani upatuvam
iskreni ~estitki po povod nacionalniot praznik - Denot na makedonskata dr`avnost - Ilinden.
Ako sme muslimani, ne zna~i
deka ne sme Makedonci. Ne sme
torbe{i, zatoa {to sme muslimani.
Nitu sme Makedonci muslimani
zatoa {to ne znaeme koi sme, tuku
na pravoslavnite da im dademe do
znaewe deka ne sme Turci, Albanci
ili Bo{waci. Gordo velime, bra}a
pravoslavni, nie sme samo Makedonci! I Isus i Mohamed se proroci
na mirot i qubovta, a ne na omrazata
i vojnata!
Ismail Bojda
18
Polnokrven predizvik za sekoj
Makedonec e da go zapoznae Trnovosinonim za Svetskata semakedonska
iseleni~ka ilindenska sredba.
Da gi po~uvstvuva toplite pregratki
vo koi se krijat golemi i prostorni i
vremenski dale~ini. Da se bide me|u
lu|eto so solzi vo o~ite i {iroka i
blaga nade`na nasmevka na sredbata i
razdelbata. Me|u lu|eto so vozvi{eni
ideali za potvrduvawe na svojot
nacionalen identitet vo koi spomenite
i slikata za rodnite ogni{ta `ivee
idili~no oboena, koja se preslikuva na
potomcite za da ne se zaboravi.
Nie bevme vo Trnovo, bevme me|u
na{ite iselenici i mnogu pove}
e doznavme za sudbinata na decata
progoneti i dosta realno, li~no i
kolektivno ja do`iveavme nivnata
taga po rodnite domovi i bliski ~ii
„sudbini po svetot se prebrojuvaat”.
Bevme vo Trnovo kako u~esnici
vo kulturno-umetni~kata programa na
40-ta sredba koja od organizatorite:
Maticata na iselenicite od Makedonija,
Svetskiot makedonski kongres i Sojuzot
na Makedoncite od Egejot „Makedon”,
be{e kreativno i doma}inski osmislena
i realizirana.
Nastapivme so poetsko-scenski
performans „Kopneeme za tvojot miris,
ogni{te na{e rodno”, svoeviden vo
sodr`inata, likovite (u~enici od petto
Jubilej
do IV g. sredno u~ili{te) i scenata.
Sodr`inata na performansot ja
so~inuvaat stihovi od stihozbirkata
„Dom vo o~ite” od Anica Zlateska,
stihovi od poezijata na Mihail Renxov
i Aco [opov.
Osven govorewe vo performansot
nastapi baletska i peja~ka grupa od
studioto za moderen balet „Gazeli”
-Radovi{, so dve baletski numeri i
pesnite „Tvoite o~i Leno, mori” i „Mori
~upi Kostur~anki”.
Bidej}i vo programata bevme nekade
pri krajot lu|eto koi bea pod senkite
na poljankata, nekoi poblisku, drugi
podaleku, po~naa qubopitno da se slevaat
kon nas, za da bidat {to poblisku do nas,
da ne slu{nat i gledaat.
Vo toj moment, vo toj katarzi~en
moment, nie znaevme {to ~uvstvuvaat
tie, znaevme kako go do`ivuvaat na{iot
govor, igra i pesna, za{to vo toj moment
i nie bevme edni od niv koi uspeavme
dosta plasti~no da ja preslikame
nivnata sudbina na scena koja pove}e
od `ivot zna~i. Od scenata uspeavme da
vospostavime `iv kontakt so lu|eto vo koi
`ivee `itieto na narodot makedonski i
da bideme govor, igra i pesna na nivnata
sudbina, na makedonskata saga.
Koga zavr{ivme grupa lu|e ni
prijdoa so solzi vo o~ite, ne pozdravija
so `elba za nova sredba i ni rekoa deka
sme tolku male~ki, a taka emotivno sme
uspeale da gi vratime vo minatoto:
„Moeto selo e pod samiot Kajmak~alan,
male~ko, zagradeno samo so skrki, ama
mnogu bi sakala da sum vo nego...”
„[tom mine{ kraj ku}i~ka `olta,
zastani... zastani i pra{aj. Dali se
ta`ni kako {to sme nie? Dali se osameni
bez nas?”…
„Im se zablagodaruvame na pticite
gnezdo {to svile vo na{ite domovi”…
Vo na{iot performans nema mesto
za pomiruvawe so sudbinata, tuku za
soo~uvawe so vistinata:
„I ova sonce e kako na{eto
Samo edno Sonce sveti na Zemjata
Kade i da pojde{, toa e isto”
Pavlina Ko{evec
Makedoncite vo dijasporata se
vlo`ija vo temelite na ovaa na{a
makedonska dr`ava. Zatoa se var}
aat na korenite na svojata tatkovina, vo svojata Makedonija.
I od ovoj svet den Ilinden, od
ova sveto mesto crkovno, Maticata
povikuva na semakedonsko pomiruvawe i obedinuvawe. Bez Makedonija i Makedoncite nema mir i stabilnost na Balkanot i vo Evropa!
Makedonija e du{ata na Balkanot! Makedonija e sovesta na Evropa!
Ilinden e `iv! Besmrtna e makedonskata nacija!
Ivan Xo Petreski
Apelirame do site, da zapametat
deka ne postojat Egejci, ne postojat
Pirinci, ne postojat Vardarci, site
nie, od site delovi na Makedonija sme Makedonci!
N a { a c e l e v r a } aw e n a
dr`avjanstvata i imotite na nasilno progonetite makedonci od egejskiot del na makedonija, od balkanskite vojni 1912-1913 godina i
gra|anskata vojna vo Grcija 19461949 godina.
Povikuvame na edinstvo, za odbrana na imeto i za osuda na gr~kiot
genocid vrz makedonskiot narod!
Ta{ko Jovanov
19
ilustrirana revija za iselenicite od
Makedonija
Arhimandrit Nikodim Carkwas
Dijaspora
Na [email protected] i e potrebno
edinstvo
Republika Severna Makedonija Vie se
izjasnivte deka toa mo`ebi e dobro
re{enie. Kakov e sega{niot Va{ stav
po ova pra{awe?
Elena Orov~anec Spiroska
Nikodim Carkwas, e poznat kako
sve{tenik i ~ovek koj so decenii se
bori za vistinata i priznavaweto na
Makedonskata pravoslavna crkva, no
pred se’ i za pravata na Makedoncite
koi `iveat vo Grcija. Negovo moto
deka „edinstven na{ grev e toa {to sme
Makedonci. Vo crkvata {to ja izgradi
vo svoeto rodno mesto, toj ja vtemeli
svojata nepokolebliva zalo`ba da go
propoveda Bo`joto slovo na makedonski, jazik na koj negovite sonarodnici
ja razbiraat propovedta. Arhimandrit
Nikodim Carkwas nikoga{ ne ispu{ta
na zna~ajnite nastani {to se slu~uvaat
vo Makedonija da dojde tuka i da bide so
makedonskiot narod.
-Dojdov na ovoju ubav den, 8 Septemvri, 20 godini od nezavisnosta na
Makedonija. Ova e golem den, koga slavime 20 godini od osamostojuvawet i
kako slobodna dr`ava sme ~lenka na
OON i drugite me|unarodni institucii.
Toa treba da se proslavi i narodot nesomneno e sre}en. Dene{niot den me
parvi da bidam mnogu radosen i sre}en,
a u{te posre}en sum zatoa {to gi vidov
spomenicite na zna~ajnite li~nosti
od na{ata istorija. Dojde vremeto
da se povrze vistinskata istorija so
sega{nosta, da se povrze anti~kata istorija so migot koj go `iveeme. Zatoa ova
e golem istoriski den.
Sporot so imeto {to ve}e dolgi
godini Grcija go vodi so Makedonija
ne mrda od mrtva to~ka. Pove}epati
bea davani razli~ni predlozi. Pred
dve godini koga be{e daden predlogot
20
Re{enieto za mene sekoga{ be{e
i e imeto da ne se menuva. I pred dve
godini koga izjaviv deka Republika
Severna Makedonija mo`e da bide dobro re{enie, isto taka istaknav deka
jas sum za Republika Makedonija. Vo
toa vreme ima{e golemi pritisoci da
ni go smenat dr`avnoto ime, no toa ne
se slu~i. Ne smeeme da popu{time. Nie
treba da si ostaneme Republika Makedonija. Vremeto }e poka`e {to }e bide,
a vremeto e lekar na site dela.
Dali so tekot na godinite se menuva stavot na gr~kiot narod po odnos na
pra{aweto so imeto?
Golem del od gr~kiot narod ja razbira situacijata i im e jasno deka nie ne
mo`eme da prifatime da se smeni imeto
na na{ata dr`ava. No postojat fanatici
kako na crkovnoto taka i na politi~ko
vodstvo i diplomatija koi ja me{aat
realnata situacija.
Do kade e borbata na Makedoncite
vo Egejska Makedonija za priznavawe
na nivnite prava?
Vo Egejska Makedonija me|u Makedoncite postoi se’ pogolem optimizam.
Nie se’ u{te gi nemame site prava, no
me|u nas si govorime na makedonski, a
najgolem son ni e Makedonija da e slobodna dr`ava, makedonska, a ako e makedonska kon nea da se priklu~at i drugite
delovi. Gr~kata politika javno e pomeka
vo odnos na makedonskoto pra{awe, no za
`al postoi paralelna vlast {to raboti
negativno i taa gi ru{i dobrite odnosi
me|u dvata naroda.
Gr~kata vast kon Vas se odnesuva{e
mnogu represivno. Kako stojat sega
rabotite, popu{tija li pritisocite?
Ne mo`e da se re~e deka popu{tile.
Vo posledno vreme otvoreno ne atakuvaat,
no dejstvuvaat skrieno so intrigi.
Za karj ima li ne{to {to sakate da
ka`ete ili pora~ate?
Se’ mo`e da se nadmine, no ona {to
jas sakam da go ka`am e deka lu|eto {to
ja vodat dr`avata i crkvata treba i ponatamu da prodol`at da rabotat, da ima
edinstvo zatoa {to samo na toj na~in }e
uspeeme da gi re{ime site problemi.
se sobraa pove]e od 4.000 na[i iselenici
Dijaspora
Mesec na makedonskata
[email protected] vo Kanada
Pove}e od ~etiri iljadi Makedonci od 30 gradovi od
SAD i Kanada ja zapo~naa grandioznata proslava na makedonskata dr`avnost vo kanadskiot grad Kembrix. Kako {to
informiraat od ambasadata na Republika Makedonija vo
Kanada, na semakedonskata konvencija u~estvuvale pretstavnici na makedonskite crkovni op{tini, organizacii,
horovi, igraorni grupi i sportski klubovi od Kanada i
SAD, a vo taa prilika ambasadorot Quben Tevdovski na
Amerikansko-Kanadskata Eparhija na Makedonskata pravoslavna crkva - Ohridska arhiepiskopija (MPC-OA), i’
dodelil plaketa vo znak na blagodarnost za sorabotkata i
pove}egodi{niot pridones kon organizacijata, edinstvoto
i gri`ata za Makedoncite vo Severna Amerika.
Na golemiot senaroden sobir svoi obra}awa imale
episkopot na Amerikansko-Kanadskata Eparhija, g. Metodij, i ambasadorot Tevdovski, a sobirot go pozdravija i
gradona~alnikot na Kembrix, Dag Kreg, kako i desetici
kanadski politi~ari i javni li~nosti.
Makedonskata zaednica mu dodeli Plaketa za blagodarnost na gradona~alnikot na Kembrix, koj me|u drugoto re~e
deka „septemvri e makedonski mesec vo Kembrix, a siguren
sum deka e taka i niz cela Kanada”.
„Makedonskite crkvi svetat kako sonca niz severno-amerikanskiot kontinent. Tie go pribiraat na{iot
Makedonski narod, go krepat duhot na Makedoncite i ja
raska`uvaat so qubov i bo`ji blagoslov vistinata za
na{iot narod i na{ata Makedonska dr`ava”, re~e pokraj
drugoto vo svoeto obra}awe ambasadorot Tevdovski.
Kako {to velat od ambasadata vo Otava, na impozantniot
sobir se diskutiralo za pove}e nacionalni i religiozni
pra{awa.
Ova e po~etok na golemite proslavi koi po povod
dvaesetgodi{ninata od makedonskata nezavisnost se
odr`uvaat niz cela Severna Amerika. Vo ramkite na
proslavite makedonskoto zname }e bide krenato pred Sobranieto na kanadskata metropola Toronto, makedonskite
crkvi, makedonskite dru{tva i makedonskiot konzulat }e
organiziraat priemi i proslavi, a ambasadorot Tevdovski
}e predvodi delegacija na vrvni Kanadski biznismeni
i op{testvenici od Makedonsko poteklo, koi na 8-mi
septemvri }e se priklu~at na ~estvuvawata na Denot na
nezavisnosta vo glavniot grad Skopje.
Nezavisnosta proslavena vo Melburn
Na plo{tadot “Melburn” vo Melburn Makedonskata zaednica sve~eno i dostojno ja proslavi nezavisnota na Makedonija.
Ispolneta dolgogodi{nata `elba na celokupnata Makedonska
zaednica koja so godini se bore{e i se bori za doka`uvaweto
na posebnosta na makedonskiot narod i Makedonija pred
negatorite vo Avstralija i svetot, stoi vo soop{tenieto od
Makedonskata zaednica od Melburn.
“Nekolku iljadi Makedonci od site delovi na Melburn
u{te vo ranite utrinski ~asovi se upatija vo centarot na Melburn. Vo 8.30 ~asot sve~eno bea podignati osumtte dr`avni
znamiwa na jarbolite. Krevaweto na znamiwata be{e prosledeno so himnite na Makedonija i Avstralija”, se veli vo
soop{tenieto.
Vtoriot del od proslavata zapo~nal vo 6.30 ~asot ve~erta
kade {to se sobrale nekolku iljadi makedonci.
“Na golemiot ekran cel den se prika`uva{e “Dvaeset godini nezavisna Makedonija” a potoa se prika`uvaa i ubavinite na tatkovinata. Impresivno, veselo i razigrano be{e na
plo{tadot “Melburn”. Plo{tadot nalikuva{e na skopskiot
plo{tad ispolnet so Makedonci, a del od niv bea oble~eni
vo narodna nosija a znamiwata so sonceto go pocrvenija
plo{tadot. Proslavata trae{e do 10.30 ve~erta, no dru`eweto
prodol`i i potoa”, velat od Makedonskata zaednica.
21
Dijaspora
ilustrirana revija za iselenicite od
Tome od Geteborg postavi
plo^a za komandantot Don^o
S
onot od detstvoto, `elbata i merakot koj go imal
so godini, mu se ispolni
na marul~anecot Tome Veljanoski koj nekolku decenii `ivee vo
Geteborg, vo [vedska. Toj vo dvorot na
crkvata Presveta Bogorodica, vo rodnoto Marul, postavi spomen plo~a vo
~est na komandantot Don~o, slavniot i
hrabar voin od NOB. Na sve~eniot ~in
na otkrivaweto na mermernata plo~a,
nad 80 gosti, marul~ani so sinovi,
snai i vnuci se zbraa, em da se vidat,
em da si pomuabetat i da gi vratat
spomenite od minatoto.
[TABOT V CRKVA
A tokmu tuka, vo dvorot na crkvata
bila partizanskata baza. Marul~ani
mu ovozmo`ile ~etiridneven pre~ek
na osloboditelite na ~elo so komandantot Don~o. Na vakov na~in, Tome
saka da se so~uva istorijata, da ne se
zaboravi. Povodot za sobiraweto e istoriskiot nastan. Vo 1944 godina od
11 do 16 septemvri ovde prestojuvala
Vtorata Makedonska narodno osloboditelna udarna brigada. Ne slu~ajno
do{la edinicata. Komandantot Don~o
Temelkoski - Vojvodata od Nikodin
imal dvajca drugari od Marul, so koi
bil na ve`ba vo Bula~ani, Skopsko vo
1939 g. Tie mu pomognale da postavi
baza vo crkvata. [tabot bil vo ku­­}
ata na Jovan Nova~eski, kade pos­
22
Makedonija
tavile obele`je. Bolnicata so ~etiri
raneti partizani bila vo ku}ata na
Petre Jankoski. Stra`arsko mesto
bila kulata Pavleska. So doa|aweto,
partizanite dobile hrana od selanite. Vo crkvata, komandantot na{ol
za{titeno mesto. Drugarite od ve`ba,
Blagoja Veljanoski i Dimko Taleski, mu go poka`ale patot do mostot
na Topol~ani, kade izvr{ile napad,
iako od dvete strani imalo germanski
pozicii i se vratile preku [eleverci, vo Alinci. Kaj ~e{mata izvr{ile
napad na germanskata motororizirana
edinica i se vratile vo bazata. Po
~etiridnevniot prestoj, dobile hrana,
obleka od selanite i so ~etiri natovareni kowi zaminale preku Bon~e,
za Duwe kade formirale novi borbeni edinici za osloboduvawe na
makedonskata dr`ava. Celata brigada
bila voodu{evena od pomo{ta i na
selanite komandantot im napi{al
blagodarnica. Starite marul~ani,
doma}inite koi ja pre~ekale brigadata, sekoga{ koga }e se sobiraa, za
Bo`ik ili Veligden, za toj nastan
muabetea.
Gi pametam raska`uvawata, oti
slu{av so vnimanie, sedej}i nastrana.
So godini si velev, ako mo`am ne{to
da napravam, i }e napravam, ako bidam mo}en, s$ }e storam. I eve dojde
den. Ova mi e praznik - veli Tome
Veljanoski.
Svedok na nastanot e negoviot
striko @ivko Angeleski (81) koj imal
14 godini. Koga dojde brigadata site
istr~avme, peeja partizanski pesni.
Komandantot pobara da go odneseme kaj
Milan Bora~o. Mu go poka`avme patot
do rekata. Be{e mrak, ide{e toj po
nas. So Du{an Jovanski mu pobegnavme
od strav, da ne zgre{ime i go predademe Milana. Alal da mu e na Tome za
plo~ata i za s$ drugo. Duri ni e ~udno
kako nao|a sredstva, bez da pobara od
nas - veli @ivko Angeleski, sovremenik na komandantot Don~o.
^EST I ZA KOMITITE
Marul~ani ja sakaat istorijata.
Na sekoj mo`en na~in se trudat da ja
so~uvaat. Vo 2002 g., za sto godi{ninata
Dijaspora
zolvi. Se prekrstija ~a{ite so rakija.
Se is~esti Tome so selska javnija za
spomen na predcite, za istorijata na
seloto, do koe vodi zemjen pat i kade
samo orli preletuvaat.
U^ILI[TETO STANA MUZEJ
U~ili{teto vo Marul e gradeno
1947/48g. a do 1944 g. decata u~ele
vo kulata na Pavlevci, kade za vreme
na vojnata bila stra`arnicata. Do
1983 g. vo u~ili{teto se slu{al xagor.
Potoa go izelo vremeto i propadnalo.
Tome gi ~uva spomenite od detstvoto.
Ja saniral i kompletno ja izmalteril
u~ili{nata zgrada.
Mu go vrativ izgledot i ugledot.
U~ili{teto e kako crkva. Nema deca,
no mo`e da bide muzej. Ima sliki da
svedo~at za istorijata, za u~ili{teto,
za narodot - veli Tome.
od zaginuvaweto na trojcata komiti vojvodata Okle Riste, Nikola Atanasov
i Jovan Vol~e od Vrbjani, go uredile
grobot, koj go smetaat za simbol, a za
koj pi{uva i Tome Veljanoski vo knigata [email protected] istorija”. Inicijator za
ureduvawe na grobot be{e eks pratenikot Cvetan Jov~eski, a pomognala i
op{tinata Topol~ani. Navistina `iva
istorija e Tome Veljanoski, koj ima
zavr{eno samo osmo oddelenie i {est
predmeti polo`il na pravnata {kola
vo Skopje. Bidej}i nemal pari, bil
pak ov~ar~e. Sadel topoli i jasiki.
Zavr{il kurs za zavaruva~i i vo 1971
zaminal za Geteborg vo [vedska. Sega
e penzioner so darba za pi{uvawe. Human e. Saka da pomaga. Du{ata mu gori
za Marul. Plamenot kon ogni{teto go
prenel vo tri knigi i objaveno edna
pesna “Li~na Podmolka”. Ima u{te
{est pesni koi saka da gi ispee Vojo
Stojanovski. Uka mi e od starite lu|e.
Tie bea u~iteli. Zapi{ano e, s$ {to
sum slu{nal. ]e {etam so ov~arite,
so govedarite i }e zapi{uvam, mi
raska`uvaa razni prikazni i si sobirav materijal - veli Tome.
Op{tata bolnica kade donira 79 ~ivta
paterici - veli sopruga mu Spasija.
Zadovolstvo mi e da pomagam. Gi sakam
marul~ani, prilep~ani.. Narodot da
bide zadovolen, da mu bide polesen
`ivotot. Ima voda od Studenec, ima
i dve ezera za napojuvawe na stokata
i edno ezero na rekata Kapine{ka. Za
patot, se veti da go napravi i Xorx
Atanasoski. Za onie koi se vra}aat da
sadat tutun preku letoto, problem e
lo{iot pat, dolg 3 km do patot koj vodi
za Podmol - veli Tome. Marul~ani gi
pozdravuvaat humanitarnite gestovi
na Tome i mnogu se blagodarni. Ubavo
e ova {to go pravi. ]e dojde{, }e se
sobere{, }e se vidime. Sekoja godina
pravi po ne{to. Seloto se razubavuva,
blagodarenie na Tome - veli Miladinka Atanasoska, (55). Tome ima merak
da go maltarisa yidot na crkvata da
zali~i. @ivna Marul. Sega broi 12
ku}i, a nekoga{ imal 58 so okolu 300
`iteli. Xagor go ispolni tremot na
crkvata, se pozdravuvaa snai, jatrvi,
PO EDNA LIRA ZA SEKOJ KAMEN
OD CRKVATA
Koga se oformilo seloto, crkvata
bila nastrana. So iskopuvaweto na
rekata, vo 1847 g. imalo mnogu sneg i
voda, puknala zemjata, se razdelila, i
vo crkvata ne se slu`elo. Na mestoto
kade imalo grobovi na Popovci, koi
bile sve{teni lica, zapo~nala da se
gradi crkvata. Se gradela 12 godini
i vo 1859 godina bila zavr{ena i e
osvetena. Sekoj eden kamen bil nosen
od Kukul, od Prilep, iako marulci
imale so toni kamen, no begot ne prodaval. Selanite koga }e soberele lira,
}e kupele eden kamen. Gradena e kamen po kamen. Turcite sakale da da se
otka`at selanite, no bile uporni i
sakale da imaat crkva i ja izgradile.
Toga{ se krstile dve de~iwa - Riste
\or~e Jankoski i Grujo Bo{e Koleski.
Esenta se ven~ale Angele Pavleski i
Menka Markovska koja bila nevesta od
No{pal i zasadila loznica vo crkvata
- veli Tome
BLAGODARNICA OD BOLNICA
Veljanoski e tatko na dva sina. Kaj
niv ja razviva `elbata za hronologijata. Soprugata Spasija, koja bila
rodum od seloto Podmol, go opravduva
anga`manot na Tome, koj gi zagradil
so `ica i selskite grobi{ta, ja renoviral i u~ili{nata zgrada. Tome samo
ne{to planira. Saka da popravi ona,
da napravi ova... Ne miruva. Odmorot,
pokraj sredbite so bra}ata, sestrite,
go koristime i ne{to da se poddotera vo seloto. Pari ne `alime veli soprugata Spasija. Pomaga i vo
bolnicata. Dobi i blagodarnica od
23
Makedonija
MINISTERKATA ZA KULTURA ELIZABETA KAN^ESKA
MILEVSKA SO GENERALNIOT DIREKTOR NA UNESKO
G-\A IRINA BOKOVA
Objektiv
REIS UL ULEMA HAXI SULEJMAN EFENDI REXEPI
GO ^ESTITA RAMAZAN BAJRAM
SPOMEN PARK VO NASELBATA AERODROM NA MAKEDONSKATA LEGENDA TO[E PROESKI
24
Objektiv
POSTHUMNO DODELEN ORDEN ZA ZASLUGI NA JORDAN MIJALKOV
101 GODINA OD RA\AWETO NA MAJKA TEREZA
25
Makedonija
Objektiv
20 GODINI NEZAVISNOST
27
Makedonija
[KOLA ZA MLADI LIDERI
PU[TEN VO UPOTREBA BULEVAROT “SV. KLIMENT OHRIDSKI”
RETRO AVTOBUSITE PRISTIGNAA VO SKOPJE
Objektiv
NA[INCITE VO AVSTRALIJA
\URO ILI] OD BITOLA MAJSTOR SEDMI DAN NA
AIKIDO VE[TINA
GRUPNA VEN^AVKA VO BITOLA
29
ilustrirana revija za iselenicite od
Makedonija
Dijaspora
Pari od ^ikago investiraat vo Berovo
brat i sestra od sad gradat
hotel vo rodniot male[
Koga qubovta kon rodniot kraj e
pregolema, se pravat razni potfati, pa
i ~uda, pri {to ne se {tedat pari. Aleksandra i Damjan Betinski velat deka }
e vlo`at s` do dolar od zarabotenoto
vo SAD vo rodnoto Berovo, vo hotelot
{to go gradat vo negova blizina, za{to,
kako {to istaknuvaat, nostalgijata i
patriotizmot odamna gi pritiskale i
od godina na godina bile s` pogolemi.
So niv se sretnavme denovive vo kafule
vo centarot na Berovo. Gi pra{avme
dali mo`e da go posetime hotelot {to
go gradat.
- Sekako, samo imame nekoja rabota,
pa }e trgneme po eden ~as, a vie }e mora
da n` po~ekate, bidej}i sami gore nema
da stignete. Tamu se odi samo so xip, pa
}e pominete nezaborvano pate{estvie ni rekoa Aleksandra i Damjan.
POGLED KON PIRIN I KON RILA
Taka i be{e. Po eden ~as trgnavme
kon mesnosta Kukuta na Male{evskite
Planini so dve terenski vozila. Prvoto
go upravuva{e Damjan i vo nego be{e so
nekoi delovni partneri, a vo vtoroto,
so koe upravuva{e Aleksandra, bevme
nie i nivniot rodnina @ivko Mehan­
xiski, kogo go postavile za direktor
na firmata koja }e go stopanisuva hotelot. Asfaltniot pat vo dol`ina od 12
kilometri od Berovo kon neotvoreniot
grani~en premin so Bugarija, Klepalo, go
minavme brzo. Planinskoto reli po~na
koga skr{navme po zemjeniot pat, po koj
treba{e da se pominat 3,7 kilometri
i da se iska~at pove}e od 300 metri,
za da se stigne na nadmorska viso~ina
od 1.400 metri. Na nekolku mesta odvaj
pominaa i terenskite vozila po tesniot
30
{umski pat, po koj
pominuvale samo
specijalni vozila
za transport na
drva. Na tie 3,7 kilometri brzo zaboravivme koga stignavme i ja vidovme
prekrasnata gletka. Visokata borova i bukova {uma
na taa viso~ina e
proret~ena, pa s`
se gleda kako na
dlanka.
- To a s e
Pla~kovica i
O s o g o vo , a t o a
Ogra`den i Belasica. Eve go i Pirin, a pogore e Rila,
koja sega od oblacite ne se gleda. Na
tri-~etiri kilometri odovde, zad
onoj rid, e ^engino Kale, najisto~nata
to~ka na Makedonija i na nekoga{na
SFRJ, koe e na teritorijata na sosednata male{evska op{tina, Peh~evo. Zar
nekade ima vaka ubava i ~ista planina,
vakov ~ist vozduh. Ovde ima uslovi i za
skija~ki pateki, za paraglajderstvo velat Betinski.
Sredno obrazovanie dvajcata
zavr{ile vo Berovo. Aleksandra, kako
stipendist na Narodniot teatar od
[tip, prodol`ila na Akademijata za
film i teatar vo Belgrad. Potoa ~etiri
godini rabotela vo Strumi~kiot teatar,
a vo 1970 godina zaminala vo SAD. Se
vrabotila vo bolnica. Sega e penzioner
i `ivee vo gradot Elxin, na 30-ina kilometri od ^ikago. Damjan, pak, studiral
drvna industrija vo Belgrad i, kako apsolvent, vo 1974 godina oti{ol vo ^ikago. Sega tamu imal restoran za 60 gosti.
Sekoe leto po tri mesci e vo Berovo, a
Aleksandra, otkako e penzionerka, ovde
e po {est meseci vo godinata.
ZAINTERESIRANI TURISTI
OD SAD
- Gi izrasnavme decata i gi izvedovme na vistinski pat, tamu vo SAD.
Sega e vreme da mu se posvetime na rodniot kraj. Idejata za hotelot so brat mi
ni se rodi pred ~etiri godini. Prvo
gi kupivme ovie ~etiri hektari zemja
i gi spoivme so na{iot semeen imot,
koj e podolu. So izgradbata na hotelot
po~navme pred dve godini. Ne brzame, go
gradime so merak, no re~isi e gotov do
karabina. O~ekuvame da bide otvoren po
dve godini - raska`uva Betinska.
Objektot }e ima korisna povr{ina od
1.000 kvadratni metri i e so prizemje,
dva kata i potpokriv. Osven apartmani,
}e ima i restoran, a vodosnabduvaweto
}e bide od sopstven izvor so planinska
voda. Izgradbata i opremuvaweto na
hotelot Betinski o~ekuvaat da gi ~ini
600 iljadi dolari. No, naglasuvaat deka
potoa kompleksot }e go zbogatuvaat so
novi sodr`ini. Ve}e prona{le i voda
za oformuvawe malo ezerce pokraj hotelot.
- Nekoi mo`ebi }e mislat deka ova go
rabotime za nekakov biznis, za profit.
Kakov profit, parite vo ovie godini
ne se va`ni i ako mi e do niv nema da
se odvojuvam od ^ikago. Golemo zadovolstvo }e mi bide ako mo`eme ovde da
vrabotime 10, 20 ili 30 lu|e, ako dovedeme stranski turisti da vidat kakvi
ubavini imaat Male{ i Makedonija. A }e
dovedeme. U{te sega ima zainteresirani
turisti od SAD, od Holandija - optimist
e Betinski.
Na vra}awe, gi pra{avme kako }e go
re{avaat problemot so te{ko proodniot
{umski pat.
- Ve}e ne{to investiravme za negovo
tamponirawe. ]e prodol`ime. Na{ata
op{tina e siroma{na i mnogu pomo{
ne o~ekuvame od nea. No, o~ekuvame nea
da ja pomogne dr`avata, bidej}i ovoj
kraj so godini be{e zapostavuvan, pa
redno e ne{to da se promeni. Osobeno
sega, koga Male{ e otkrien kako idealna
turisti~ka destinacija i koga ima s`
pove}e privatni investicii vo turizmot
- veli Damjan.
MALE[ E POUBAV I OD ALBERTA
Bratot i sestrata Betinski me|usebno
se soglasuvaat vo s`, so isklu~ok na edna
nijansa vo stepenuvaweto na ubavinite na Male{. I dvajcata velat deka gi
pro{etale Evropa i Severna Amerika,
no poubavo planinsko mesto od Male{
ne videle. Aleksandra istaknuva deka
negovata ubavina mo`e da se sporeduva
edinstveno so oblasta Alberta vo Kanada.
- Ne se soglasuvam. Nitu Alberta vo
Kanada, nitu [vajcarija vo Evropa ne
mu se ramni. Male{ e najubav na svetot
- kategori~en e Damjan.
Qup~o [atevski
PREDAVAWE NA PROF. PANAJOTIS DIMITRAS
Dijaspora
MAKEDONCITE SE REALNOST VO GRCIJA
Na 16 avgust 2011 godina, vo prostoriite od Pravniot fakultet vo Univerzitetot na Nov Ju`en Vels se odr`a
Seminar (predavawe) na tema ^ovekovite prava, da ili ne!?
Predava~ be{e prof. d-r Panajoti
Dimitras, portparol na Helsin~kiot
komitet za ~ovekovi prava so sedi{te
vo Atina. Toj isto taka raboti i vo Oddelot za socijalni prava vo Obedinetite nacii polni 17 godini. Nego, pred
prisutnite go pretstavi akademik prof.
Adam ^arnota.
Predavaweto se odr`a vo organizacija na Makedonskiot komitet za
~ovekovi prava od Melburn i blagodarenie na negovite pretstavnici Xejson Kambovski i Dajvit Vitkov, nie vo
Sidnej imavme mo`nost da go prosledime predavaweto na prof. Dimitras, a
po negovoto predavawe i da povedeme
prijatelska diskusija. Interesot be{e
mo{ne eksploziven, po koe se gleda{e od
brojnata posetenost na pretstavnicite
od pove}e etni~ki grupi. Od gr~kata zaednica ima{e samo nekolku studenti koi
zemaa zabele{ki i cini~no go sledea
predavaweto na nivniot profesor.
Za nas Makedoncite ova be{e retka
prilika da slu{neme od ustata na eden
gr~ki profesor vistinski zborovi za
pati{tata po koi se dobivaat ~ovekovi
prava, pogotovo vo Evro-demokratskite
dr`avi Grcija i Bugarija. Profesorot ja
ka`uva{e vistinata tokmu onakva kakva
{to ja znaeme pove}eto od nas od Republika Makedonija, no ne i onolu kolku
{to ja znaat i iskusile Belomorskite
Makedonci.
Za lu|eto vo Grcija, nema milost
dokolku dojdenicite ne se deklariraat
kako Grci po narodnost i pravoslavni
po vera.. Taka gi nau~ile profesorite,
politi~arite i sve{tenicite - deciden
be{e prof. Dimitras vo svoeto izlagawe. A na pra{aweto: dali naskoro se
gleda nekakva razvrska po pra{aweto
za ~ove~kite prava na Makedoncite vo
Grcija, toj ni{kaj}i ja glavata pokorno
izusti, deka ne gleda tatkva razvrska
barem za u{te edna dekada!
Posle predavaweto na prof. Dimitras mu ja podariv knigata Makedonskite
demonstracii vo Avstralija, vo koja
se pomesteni to~no 50 demonstracii
odr`ani vo periodot od 1.8.1986 godina
pred gr~kata Ambasada vo Kanbera pa se
do 8.7.2001 godina pred amerikanskata
Ambasada vo Sidnej.
I na krajot ubavo e da gi spomneme
i imiwata na pretstavnicite od Makedonskata zaednica od Sidnej koi prisustvuvaa na ova predavawe: Elizabeta
Kolupa~eva - Stjuard, Viktor Bivel, Ivan
Trposki, Toni Jo{eski, Gligor Apoleski,
Zoran Lozevski i drugi.
Ivan TRPOSKI
Vo Donibruk, Avstralija
Osvetuvawe na paraklisot na sv. Prohor
P^inski i temelite na konacite
So Bo`ji blagoslov i zakrilni{tvo na sv. Prohor
P~inski, nadle`niot eparhiski arhierej Negovoto Visoko
Preosve{tenstvo, Mitropolitot Prespansko Pelagoniski
i Administrator Avstralisko Novozelandski g. Petar, so
igumenot na manastirot o.Gavril i seto sve{tenstvo na
dr`avata Viktorija go osveti paralisot na sv. Prohor
P~inski vo istoimeniot manastir, a potoa gi osveti i temelite na idniot konak koj treba da se gradi ovde i koj }e
e rezidencionalen na Mitropolitot na ovoj kontinent.
Na denot na sv. ap. Tadej i sv. m~-~ka Vasa Solunska
mno{tvo narod od ovaa Eparhija se sobra okolu svojot
Episkop i sve{tenstvoto da site zaedni~ki u~estvuvame
vo ovoj sve~en i ne sekojdneven ~in. Blagodatta be{e
prisutna, posebno so donesuvaweto na svetite mo{ti i
nivnoto polagawe na ~esnata trpeza, kade {to na Svetata
Efharistija se osvetuvaat Svetite Darovi Hristovi. Bog
go poka`a Svoeto prisustvo i Negovata volja za ovoj svet
manastir so snop svetlosen zrak koj pa|a{e direktno vrz
svetite mo{ti koga tie se polagaa vo osnovata na svetata
trpeza, a ako Bog e so nas, toga{ koj }e e protiv nas?
(Rim. 8,31)
31
ilustrirana revija za iselenicite od
Makedonija
++389
MOLITVITE NE OBEDINUVAAT
Ratko Dimovski
Pritisnati so mnogubrojnite problemi na sekojdnevieto, ne retko sme
vo antagonizmi i kaj onie pra{awa,
~ii re{enija ni pretstavuvaat del od
sekojdnevnata praksa. Vo pra{awe se
varijantite na priodot kon re{enijata,
li~nata sueta, interesi i seto toa {to
sozdava nesloga i netrpenie. Denes na
golemiot praznik, Uspenie na presvetata
Bogorodica, vo Bazilikata na sveti Frawo Asi{ki, vo Pula, se sobravme od site
strani : „Nie, Tie, Ovie, Onie” kolku
Makedonci, tolku opcii i podelbi.
Nema nitu edna bogoslu`ba ni
liturgija pominato, a Predsedatelot
na Makedonska Pravoslavna crkva vo
Republika Hrvatska, Protojerejot gospodin ]irko Velinski, da ne upatil
apel kon vernicite za pogolema splotenost, kohezija i so`ivot. Mi se ~ini,
deka samo vo toa sme edinstveni, {to
go sakame i neizmerno go po~ituvame
na{iot sve{tenik, koj ednakvo vernicite go o~ekuvaat vo Zagreb, Split, Osjek,
Pula, Zadar i Rijeka pa zatoa koga toj
ni doa|a, sredbata stanuva poemotivna
i so pogolemi dimenzii. Pri~ina za
toa se redovnite promeni vo `ivotot,
{to ne vodat od neizmerni radosti na
svr{uva~kite, ven~avawata, ra|awa,
pri~esti, do podelba na pietetot i tagata po najmilite koga gi ispra}ame vo
ve~nosta. Vo toa sme krajno opredeleni
i edinstveni, no kaj ovie re{enia, {to
treba od hramov da gi poneseme so sebe
i preto~ime vo sekojdnevniot `ivot,
se ~uvstvuva nedostig na re{itelnost,
opredelba, iskrenost, a toa i popot go
znae. Ovoj pat vo svoeto obra}awe kon
vernicite, re~i si ne iznenadi so zborovite: „Ajde sega site da se opu{time
i na se dazaboravime! Da i se predademe
na molitvata, vo ovoj preubav bo`ji
hram”. Toj ve}e 15 godini, blagodarejki
im na bra}ata po Hrista, sve{tenicite
Frawevci, ne obedinuva vo molitvite.
32
So svojata kreativnost, {iroki znaewa
i poznavawa, ovoj na{ mlad sve{tenik,
koj spored tradicijata, go oslovuvame
so Otec ]irko, gi pleni vernicite, do
tolkava merka, {to redovno e sleden
so pripevnuvawa od galeri jata, {to ni
predstavuva pogolem napredok od kolku
sozdavawe na formalen hor ili pea~ka
grupa.
Vo presret na ovie golemi praznici, aktivnostite i dru`ewata pome|u
sonarodni~kite se pozasileni i pointenzivni, se razmenuvaat receptite i
iskustvata za razli~ni specijaliteti,
osobeno slatki, meseni i sukani, se razbira deka Slavskata poga~a go zavzema
centralnoto mesto. Neznam kolku vida
i na kolku na~ini na{ive `eni znaat
i mo`at, znaeweto i iskustvoto da go
preto~at vo remekdela na kulinarskite
specijaliteti, za koi vo re~isi virtualniov na~in na `iveewe, sekoga{
e nedostig na vreme. Vo tek na podgotovkite, naedna{ se zabele`a, deka
na pazarot nema p~enica, osven nekoi
luksuzni pakuvawa vo prodavnicite na
„Zdrava Hrana” i toa po nekoi astronomski ceni, koi do kolku bi bile realni,
na zemjodelcite ne bi im teknalo da se
buntuvaat. Pak se javuva zaedni{tvoto,
se razmenuvaat informacii, a tenziite
koi ne optovaruvale, po pet i pove}e
godini, se namaluvaat i is~eznuvaat,
ostanuva prijatelstvoto, se}avawa i
imiwa i prezimiwa na sonarodnicite.
Narod, ve~en, najblizok i najmil i ne mu
prilegaat nikakvi nabrzina, neosnovano i neodgovorno spomnati i polzuvani
atributi, no genezata na sostojbata, bara
analiti~en pristap, da bi se izna{le
re{enijata, deka krizava nee samo kaj
nas vo Hrvatska, taa e i vo na{ata tatkovina. Neprijatno
ne zaplusnuva preku
okeanite, od Avstralija, Nov Zeland,
Amerika i Kanada,
kade kapitalot mnogu
ne{to definira, na
{to ne sme podgotveni. Ni kaj nas vo
Evropa ne sme imuni
na tie pote{kotii. Kaj
sum zastanal, sum se
uveril vo postoewe
na antagonizmite,
vo Avstrija, duri vo
Francija, vo Pariz,
malite li~ni interesi
im pre~at na razvitokot na zaedni~kite
odnosi i so`ivotot vo sredinite na
proniknatosta na novite generacii.
Liturgijata se odviva spored so
vekovi utvrdenite normi i strogite
kanonski propisi. Sekoj zbor, po neznam
kolku pati da e izgovoren, vo ovoj moment, dobiva nova ubavina i novi dimenzii. Na maznata crna plo~a od klavirot
se natokmile novi, preubavi, napolneti, nakiteni i so bel vez dekorirani
ko{nici polni so sekakvi |akonii,
postaveni blagoslov da primaat za toa
{to Gospod dal, a tie {to gi interesira, ve}e zabele`aa, koj, kolku ovoj pat,
stavil pari na slikata, na tabakata pri
zemawe na nafora i pri~estuvaweto, na
koe ovoj pat se javia mnogu mladi deca.
Ostana pra{aweto na ispoved. „Zo{to
vernicite ne se ispovedaat? Spored
mene, popot, koj ni e 200 kilometri
daleku vo Zagreb, so du{a go ~ekame. Ne
mu davame zbor, da prozbori, duri ne mu
gi izneseme, kolku, koj znae i mo`e, deka
toj e na{, del od na{ata sredina, pa {to
ni toga{ preostanuva, osven specijalno
podgotveni izvestuvawa, koi mo`at da
stanat se osven edna iskrena i dobronamerna ispoved. Kolku ima novi, osobeno
ubavi poga~i, kako onaa, {to tokmu kumot
ja prekr{i, no toa e druga, preubava
tema za novite mladi novinari, da se
voodu{evuvaat so adetite, {to ni ostanaa, da gi preneseme i so~uvame, niz
ovie vremiwa na duhovno prerasnuvawe i provirawe. Da se opu{time i
predademe na iskonskite mudrosti na
Evangelijata, {to ne vodat niz `ivotot. Tuka e silata, pred koja pa|aat site
ovozamski strasti i narasnuvaat novite
vrednosti i dimenzii na potekloto i
zaedni{tvoto.
Tradicija
Obreden leb za zamolzuvawe
Vo motivite na obi~aite „premuz” i
„strig” ima izraziti tragi na paganskite
kultovi i simbolikata na sto~arskoagrarniot `ivot.
Spored informatorite Kcoeva
Dafinka i Stojka Ilieva od etnografskiot predel [opluk koj se prostira
vo pazuvite na planinata Pla~kovica
i gi opfa}a ruralnite naseleni mesta:
Kozbunar, Smilanci, [ipkovica, Novo
Selo, [ain Ta{ i Dr`anci, organiziranata forma na „premuz” (zamolzuvawe)
zapo~nuval po \ur|ovden otkako }e se
prodadat jagniwata.
„Premuzot” se pravel spored dogovorot me}u selanite: nekoga{ vo grupi
od ~etiri-pet semejstva, a nekoga{ so
ovcite od celoto selo.
So genetski predizvik selanite
izleguvale na ba~iloto i vo vedro sekoj
si gi molzel svoite ovci. Vedrata se
zakituvale so niza apotropei: bel, sin
i crven konec prepleten okolu, a me|u
konecot se stavale kopriva, „mle~ki”,
„|ur|ovden~iwa”, igli~ki, ~aevi i trevki so svoevidna simbolika do nivo na
magija. Po molzeweto ovcite gi “poprskuvale„ so sve`o cve}e.
Izmolzenoto mleko se merelo so
mernik-stap~e so crti~ki (rabu{).
Obi~no edna crta ozna~uvala pet litri
mleko.
Ona semejstvo od grupata, t.e.od selo-
to koe }e izmolzelo najmnogu mleko, prvo
zapo~nuvalo da siri.
Spored koli~inata na mlekoto se
pravel raspored za sirewe i se opredeluval brojot na denovite: „koe semejstvo
kolku dena }e ba~eva sirewe”.
Mlekoto {to }e se izmolzelo toj den
se varelo vo golemi kotli bez kapka voda
i „do kapka se ispivalo”.
Sostaven del na sodr`inata od
obrednite dejstvija okolu „premuzot”
bile i obvrskite na doma}inkata.
Doma}inkata sukala presna banica i kisnata poga~a (bez nekoe posebno
ukrasuvawe) i pravela ru~ek oriz so
jagne{ko meso.
Vo sredinata na „oriznikot” se stavala glavata od jagneto koe semejstvoto
toj den go kolelo kako propraten element
na ritualot.
Vrz tepsijata oriz se stavale
poga~ata i banicata i se vrzuvale vo
„bo{~a”.
Od seloto do ba~iloto „bo{~ata” ja
nosela doma}inkata na glava. Na zeleno
sednuvale od ednata strana ma`ite, a od
drugata `enite. So zaedni~kiot ru~ek
kolektivno se odbele`uval obredot
„premuz” koj vo `ivotot na sto~arite
vnesuval prazni~nost i veselba.
Po eden ~len od semejstvoto ostanuval na ba~iloto za da „ba~eva sirewe”.
Obredot „zamolzuvawe” ja izgubil
svojata funkcija vo obi~ajot, zatoa {to
vo ovie radovi{ki planinski sela se
gubi sto~arskata tradicija.
Pavlina Ko{evec
Cveta Jovanova
33
ilustrirana revija za iselenicite od
Ma kedonija
Dojran I Dojransko Ezero
Reporta`a
Par^e nebo, voda i toplina
Ako sakate da go posetite na{eto
najmalo i najju`no ezero i da ja
po~uvstvuvate mediteranskata klima,
najdobro e vo Dojran da otidete vo vto­
rata polovina na avgust. Toa e period
koga cvetaat algite vo Dojranskoto
Ezero i koga toa e najlekovito.
Dojranskoto ezero se nao|a vo
jugoisto~niot del na Makedonija. Na
sever basenot na ezeroto e zgraden so
Belasica i Boska Planina. Dojranskoto
ezero zafa}a povr{ina od 43,1 km2 od
koi 27,3 km2 i pripa|aat na Makedonija,
a 15,8 km2 na Grcija. Toa e najmalo od
34
kotlinskite ezera vo Makedonija so mak­
simalna dlabo~ina od 10 metri. Dojran­
skoto ezero e najtoplo ezero. Visokite
temperaturi na vozduhot i na vodata
se usloveni od blizinata na Egejskoto
More.
Poradi visokata produkcija na
plankton, Dojranskoto Ezero izobiluva
so ribna biomasa i vidovi so najgolema
produkcija na sve`a voda vo Evropa.
Ribnata fauna vo Dojranskoto Ezero e
pretstavena so 15 vidovi, od koi eden
e endemski. Pokraj zapadniot breg na
Dojranskoto Ezero, se nao|aat dvete ri­
barski naselbi Star i Nov Dojran, koi
denes se prelevaat vo edna urbanisti~ka
celina.
Postojat pove}e varijanti na
romanti~ni legendi za nastanuvaweto na
ova ezero. Prvata veli deka na prostorot
kade denes se nao|a ezeroto, vo starite
vremiwa, postoel bunar od koj lu|eto od
okolnite naselbi polnele voda. Otkako
}e napolnele voda, tie go zatvorale bun­
arot so devet katanci. Eden den po voda
zaminala najubavata mlada devojka od toj
kraj, devojkata po ime Dojrana. Pokraj
bunarot ja ~ekalo mom~eto koe taa go
Reporta`a
qubela. Napolnila voda, no zanesena od
miluvaweto na mom~eto, zaboravila da
go zatvori devetiot katanec. Od bunarot
po~nala da te~e voda koja ja preplavila
celata kotlina.
Edna druga legenda raska`uva za turskiot pa{a koj se vqubil vo prekrasnata
devojka Dojrana i im naredil na svoite
vojnici da ja dovedat vo negoviot {ator.
No, devojkata se sprotivstavila na naredbata na pa{ata i, za da ne bide so sila
odvedena, se frlila vo golemiot izvor,
koj go profatil nejzinoto nevino telo,
i za da go za{titi od skvernavewe, toj
se izlil i ja pokril celata dolina. Taka
sozdal ezero, koe bilo isto ubavo, kako
i ubavata devojka Dojrana.
Istra`uvawata poka`uvaat deka
prostorot okolu ezeroto bil naselen
u{te vo praistorijata. Za `ivotot vo
antikata, {to se odvival na mestoto na
dene{en Nov Dojran, postojat zapisi od 5
vek p.n.e, koga gr~kiot istori~ar Herodot
zabele`al deka pokraj ezeroto Prazja
(Dojransko Ezero) `iveat Pajonci, ~ie
glavno zanimawe e ribolovot. Zboruvaj}i za ezeroto, toj go zabele`al negovoto
bogatstvo so riba, naveduvaj}i deka e
dovolno odve~er vo vodata da se spu{tat
prazni ko{ovi, a nautro da se izvadat
prepolni so ulov. Toj gi spomenuva i nakolnite `iveali{ta do koi se stasuvalo
so korabi, kako i specifi~niot na~in na
ribolov so pomo{ na ptici (kormorani
ili drugi nurka~i), {to letaat nisko i
gi naveduvaat ribite vo lovi{tata, od
dojranskite ribari nare~ni mandri.
Slikata {to ja dal ovoj istori~ar, ne
se razlikuva mnogu od onaa {to denes
mo`e da ja zabele`i posetitelot na ovoj
kraj. I denes mo`at da se vidat nakolnite ribarski kolibi, postaveni srede
prirodnata ti{ina i spokojstvoto na
ezerskite vodi, kako i drevniot na~in
na ribolov, taka {to se ~ini deka tuka
vremeto zaprelo i go odminalo ovoj ritual, pla{ej}i se da ne ja naru{i negovata
posebnost i ubavina.
Po rimskiot period, Dojran potpadnal pod vizantisko vladeewe i go dobil
imeto Polin, {to vo prevod zna~i grad,
a vo 1391 godina go zazemale Turcite i
toga{ toj se preselil na mestoto kade
denes se nao|a Star Dojran. Na ~elo na
turskata vojska stoel Evrenos-beg, so
kogo e povrzana legendata okolu nastanot
po koj gradot Polin go dobil novoto ime
Dojran. Taa raska`uva deka begot stasal
do Dojran, pominuvaj}i go zamrznatoto
ezero bez da znae deka se dvi`i po mraz
prekrien so sneg. Koga doznal niz kakva
opasnost minal, pomislil deka toj i
negovata vojska bile ~uvani od Alah,
pa poradi toa priredil golema gozba.
Po gozbata, gi pra{al vojnicite kako se
~uvstvuvaat, a tie odgovorile Dojuran,
{to na turski zna~elo zadovolni, najadeni, nasiteni. Po ovoj odgovor, gradot
bil nare~en Dojran.
Posle dolg su{en period, vodata
povtorno se vra}a vo ezeroto, se revitaliziraat pla`ite, a ribarite se
vra}aat vo Dojran. Vo ova najmalo, no
najbogato so riba ezero sekojdnevno
se lovi som, krap, kostre{, crvenoperka. Sve`ata riba po mnogu pristapni
ceni mo`e da se vkusi vo lokalnite
restorani.
Prirodata ovde e mnogu dare`liva.
Toplata klima ovozmo`uva izobilstvo
na mediteranski rastenija vo dvorovite na dojran~ani. Na sekoj ~ekor
vireat kalinki, smokvi, no sretnavme i
maslinki so izvonreden kvalitet.
Koga }e go napu{tite Dojran so
sebe }e ponesete del od toplinata na
ezeroto i lu|eto, a dlaboko nekade i
uveruvaweto deka barem u{te edna{
morate da se vratite.
Elena Orov~anec Spirovska
35
ilustrirana revija za iselenicite od
Makedonija
Ogni{te
MAKEDONSKI NARODNI PREDANIJA
Pa\aweto na bargala
Tanas Vra`inovski
Tanas Vra`inovski
Gradot Bargala e roden za vreme
rimjansko u{te. Koga do{le Turcite go
zaobikolile gradot i mnogu vreme go
dr`ele bez prihod na hrana, produkti
za gradot. Morale sa oni na kraj da se
predadat, bidej}i Turcite sa opkolili naokolu. Oni ne mo`ele da izlezat
nikade. Nad Tarinci dole, ima edni kopki, mogilki se vikat. I tuka gi ima kude
na{e grobqe. Sobrana zemja kup nasred
poqanu, kup sobrana zemja. Turcite sa gi
izlagali niv. Dr`ale sa gi mesec dana
bez hrana, bez prihod za niv. I nasolile
var, kre~, kako da reknem (neli se razbiramo), var, kre~ – toa e: „Eno bra{no
za vas je dojdeno tamo!” Svite potr~ale
da zemat bra{no. Nemaet hrana, nemaet
ni{to. I ovija sardisat Bargala i ja
zapustile od tuka na tamo. A ima svet
koj e roden u toa mesto tuka i u{te {to
pomnit. Ali u glavno kolku sam slu{nal
deka e takva izmama bila od Turcite.
Posolile go varta, belee se: „Odite –
ka`e – da zemate bra{no, ima dovolno!”
I ovija svite po~nale da zemat bra{no
i ovija sardisale gradot.
Tolku je bil okupiran, tolku je bil
osiguran gradot da ne mo`at da go osvojat. Naselenieto se branelo i toa
opasno se branelo, ma is~eznalo ve}
e, mesec, dva kolku je bil sardisan od
nigde hrana da se dojde i morale sa da
napu{tat zatoa {to si gi prevarile dole
i da go okupirat gradot.
Tija stvari {to gi ima sega tamu, tija
majstori {to sa rabotile togaj}i, sega
nema majstor, ni eden ~etvrt kako tija
majstori {to sa bile. Toa je se od kamen i so {ilo napraveno, takvi direci
odleani kao ~ovek. Toa sve je napraveno,
kako da je izlieno.
KOWU[KI GRAD
T’j grad e takoj postojaja u staro
36
vreme, u tursko vreme jo{te. Ne znam u
koju godinu e bilo. On takoj bija zatvoren od Turci. Turci sa ne mogle u wega da
boraviv, bija zagraden takoj. A, gra|anite
oni sa oti{li za nekoja devojka u Solun.
Ali t’j grad, po{to tija glavatarite sa
izotideni, tam bile, nemalo koj da vodi
ra~un za gradot. Ostale vrata otvoreni,
a izlegle nekoe guski od tuj. Turcite gi
videle i gi zbrale onej guske pa terale,
terale, ta na dupkata kude sa ulazile.
Oni takoj ulegle i opqa~kale grad i
zapalile.
Onija s’s onaj devojka se vratile
i pri{le nad grad’t ozgora izme|u Pezovo i Kowu, na me|a i isko~ile na rid
i videle da grad ~uri, zapalen. Oni
se rasplakale svite i rit~eto se vika
Plakalo s’g. Toa se naodi u Kowu. Pogore
i{la ku~ka, zavila i ku~kata utepale
gu i se vika ~ukar’t Mlatiku~ka.Toj e u
Pezovsko mesto. Oni se povratile od
tuj i pa oti{le u Solun i d’n dan’s tamu
u Solun edna ulica se vika Kowu{ka
Maala.
Ed’n ~ukar s’g e tak’v samo od kamen.
I dan’s se naodiv kopane ku}e u karpu,
koe sa iskopane takoj. Ima edna ~itava
ku}a, si stoi, prozor’t mu stoi takoj,
samo vrata nema, sve napraveno takoj za
legawe, kreveti od kamen, u kamen. Takoj
i druge dupke, ali mlogo ima takoj kolko
po metar visina koe sa izbru{ene takoj,
po metar stoiv.
Devojkata se vikala Rusa. Taj Rusa
k’d e do{la, od tamu k’d e i{la kako devojka da bide nevesta, k’d e izlegla do
tuj, videla sa t’j stvar u grad’t i ona se
rasplakala i se vrnala nazad. Mestoto
se vika Rusin Preslop, me|u Pezovo i
Kowu.
POTEKLOTO NA IMETO NA KLEPA
Za vreme tursko, na mestoto deka
e sega Klepa, postoel nekoj mnogu
golem manastir, vo koj imalo popovi i
kalu|eri. No, na samoto mesto nemalo
blisku selo, kako sega {to e Podles,
ami bilo samo manastirot i toa bilo
se imawe na manastirot. Toj reon, dole
Gradsko i vija drugite od ovaa strana
na Klepa sela, kako {o se Krnino i tija
drugite, Pomenovo i tija site sela {o se,
celoto toa mesto bilo na nekoj breg. Toj
bil nogu lo{.
Koga mi go raspravaa, mi vikaa deka
tuka na Rasim beg nekoj brat, ili ne znam
kako, ne znae{e i toj sam da mi raspravi
koj bil, seki slu~aj bil toj nogu lo{
~ovek, nogu go istizaval makedonskoto
naselenie. Toj beg imal duri i svoja
vojska.
Selanite najposle, im do{lo, {o
vikaat, ve}e preku glava od nego, se dogovoruat sos ovia popovive da go utepaat
begov. Go kanele za da odi za nekoe selo.
Zna~i, zaseda da mu napravat tuka kaj
manastirot i tuka da go utepaat. Odat, go
kanat begot, kako {to bilo togaj obi~aj.
Ne samo toa, ne bilo i obi~aj, bilo red,
moralo. Sekoj hristijanin ako pravi
svadba, ako ne go kanel begot, te{ko nemu
posle. Toj beg pravel i takvi raboti, da
nogu pati sakal i prvata ve~er da spie
sos mladata. I toa moralo da ispolnat,
oti inaku se }e iskole, se }e onadi. Go
pokanuvat begot i begot im taksal oti }
e dojde.
Vija go ~ekat tamu. No koga go gledat,
koga begot ozdola ide, go gledat odi begot, no ne ide sam. Sos nego nosel dvaica
gavazi, ama gledat na kow i edna bula.
Taa bula bila negova `ena. Ona e bila
hristijanka, ama begot ja zel, ja potur~il
i mu bila `ena togaj.
Koga do{ol tua kaj manastirot, ripnale vija, gi utepale gavazite, go utepale
i nego. Me|u popovite stanalo sega edna
raspravija. Edni bile za da ja utepat i
neja, drugi ne:
– Ne, ova e hristijanka, potur~ena, }e
si ja vratime pak u na{ata vera!
I taka, najposle se slo`ile da ja
krijat vo manas-tirot edno izvesno
vreme. Pominalo nekolku dena, gledat
ovija, negovite na begot dole {to je, u
toa negovata kula, go nema da se vrati.
Po~nale da go barat segde, go nema begot.
Do{le i asker, po~nale po selata da pravat obisk, go sakat, go onaduvat. Najposle
odat vo manastirot i koga pretresuat
tamu, ja navo|at `enata negova i togaj
razbrale s# {to stanalo so begot i so
taa negova pratwa. Tija gavazi {o bile
zimaat site popovi i kalu|eri i do eden
{o bile tamu gi iskolujat. Manastirov
go zapaluat i si odat.
Vo manastirot, kako vo sekoj manastir imalo i klisar. Taka da vo momentot
koga e nastanal kole`ot na popovite vo
samiot manastir, klisarot bil nekade vo
{umata, po drva li bil, so ovcite li bil,
so goveda li bil, taka {to on ostanal
`iv. I koga on ve~erta se pribiral doma,
si ide u manastirot, koga gleda manastirot celiot izgoren. Koa do{ol, koga
gi videl site popovi zaklani, a bidej}
i tuka nemalo blisku selo, ne mo`el
kako na selanite da im stori aber za da
dojdat da gi zakopat. A i u isto vreme
sakal da im ka`e na selanite da se pazat
oti askero }e im prai sega i nim zulumi
i go zima klepaloto i po~nuva da ~uka.
Bidej}i manastirot e bil na vrvot gore i
ono se slu{alo na nogu na daleku, taka da
site tija okolni sela {to bile, slu{ajat
~ukawe klepalo i se ~udat: „Zo{to?”
Nie hristijanite znaeme deka
klepaloto ~uka samo na veliki petok. No
me|uvreme, site sela ve}e bile sardisani, ne smee da ispadne nikoj selanec
za da vidi {to e gore u manastirot. Toa
minalo den, klepalovo ~uka, minalo dva,
tri, pet, ovoj samo go ~ukal – dewe, no}
e klepaloto go ~ukal i selanive samo
vikale: „[o klepa gore, klepa gore,
klepa gore, klepa...”
I od toa klepa nastanalo mesnosta
Klepa. Od tova sega celata taa mesnost,
sose site tija okolni sela. Navodno
posle se naselile tuka. Site bliski sela
se vikat Klepa.
KLEPA
Mestoto Klepa se nao|a na desniot
breg na Crna Reka. Od rekata Crna edno
pet kilometri daleko, mo`e i deset. Tija
e najvisokiot vrv i se vika Klepa. E tamo
na tija vrv imalo manastir u{te za vreme
tursko. Imalo kalu|eri i kalu|erki.
Voda ubava. Posle, Turci zavidile nogu,
oti tamu se sobirale kaurite, risjanite
i re{ile da go izgorat manastirot. I go
zapalile. Koa go zapalile manastirot
uv toa vreme dodeka gorel manastirot,
tija mu naredile na eden klepaloto da go
klepa, kambanata da ja ~uka, da klepa. I
za toa se vika Klepa. Dodeka gorel manastirot se on klepal, ja ~ukal kambanata.
Ka izgorel i nego go utepale. Vojska,
silna vlast koj {o mu mo`e. U manastiro
{o imalo se izgorelo.
SOLUN GRAD
Onaa {irina ja vikaat Solun Grad.
Solun Grad, toa mesto go dobilo ova ime,
kako {to sum ~ul od moj dedo i od drugi
stari lu|e, toa mesto denes vo ponovo
vreme, ne ba{ vo ponovo vreme, ama i den
denes na Sveta troica tuka se odr`uva
selski sobor.
Ova mesto go dobilo imeto Solun
Grad od toa {to vo staro vreme, pred Turcite da go uni{tat seloto, trgovci {to
doa|ale od Solun za razna roba, stoka,
tuka dolu go podgotvuvale tovarot. A i
site tie od seloto {to nosele stoka za
Solun, toa mesto im bilo zborno mesto.
Od tuka trgnuvale za Solun. I taka od toa
idewe na karavani so stoka, natovareni
kowi, muliwa od tuka trgnuvale, pa i
taka go dobile imeto Solun Grad.
MESTOTO MAL MISIR
Vo blizina na seloto Trojaci, Pri-
lepsko ima edno mesto koe se vika Tursko. Tuka ima edna ~e{ma, koja se vika
Turska. Ovaa ~e{ma e naprajle Turcite.
Ova mesto se vika i Mal Misir. Vo staro vreme vo mestoto Mal Misir imalo
ani{ta, furna, bakalnica, kasapnica.
Ovaa ~ar{ija narodot ja vikal Mal Misir. Tuka minel stariot pat. Po ovoj pat
minele sekoj den karavani. Tuka karavanite odmarale i prespivale. Stokata {to
idela od Solun preku Gradsko za Prilep
tuka vrvela. Site brdski sela kupuvale
od ovaa ~ar{ija. Ovaa ~ar{ija ja ~uvale
turski zaptii i askeri. Na vrvojte od
rit~iwata imalo turski karauli.
Postoi legenda, oti na planinata
Kozjak vo staro vreme frlile eden tovar
proso vo dupkata Gamarnikot. Prosoto
po voda izleglo vo Turskata ^e{ma, se
javilo vo Topli~kiot Izvor koj teral
cela vodenica i prosoto izleglo vo
Rosomanskiot Izvor. Ima podzemna voda
koja se vliva vo Vardar.
Od mestoto Mal Misir vo dol`ina
od dva kilometri sprema seloto Toplica, Prilepsko se protega eden dol koj
se vika [uplin Dol. Od obete strani
ima pe{teri. Vo tursko vreme vo ovie
pe{teri se krielo oru`je.
TOPILNICATA VO SELOTO
SAMOKOV
Od mestoto Ostrilci, selo Gorno
Kru{je pa s# do Dautov Kamen vo tursko
vreme imalo golema bukova {uma vo
koja i deneska ima tragi od jaglenarnicite vo koi selanite od seloto Gorno
Kru{je, Pore~e pravele drven jaglen i
so svoj dobitok angarija go nosele duri
vo seloto Samokov, Gorno Pore~e. Ovoj
jaglen slu`el za topewe na `eleznata
ruda. Kaj Samokovskata reka u{te vo
staro vreme imalo rudnici na `elezna
ruda i topilnica za `elezo.
Za vreme na turskoto, `elezoto vo
golemi par~iwa go nosele za prodavawe
vo Solun, Sofija, Belgrad, Skopje, Bitola
i vo drugi mesta. kru{evci dewe i no}e
se~ele buki za jaglen, Ve~erno vreme vo
Seloto Dolno i Gorno Kru{je se slu{alo
~ukaweto na ~ekanite od topilnicata vo
selo Samokov. Selanite od bliskite sela
na Samokov kopale `elezna ruda i ja
topele vo topilnicata vo selo Samokov.
@eleznata ruda ja topele vo topilnicata
vo kalapi te{ki po pedeset oki edniot.
Od ova `elezo se pravele jatagani, sabji,
kopja i drugo oru`je za turskite askeri,
jani~ari i ba{ibozuci. Seloto Samokov
imeto go dobilo od topil-nicata vo koja
se topelo i samo kovalo `elezoto.
AMETKOVA GLAVA
Toa mesto e daleku od Boula, mo`e
eden saat na kaj granicata gore. Taa
Ametkova Glava se vika zatoa {to ima{e
eden Tur~in, lo{, pogan {o ne mo`e
Ogni{te
da bide. Selanite ne mo`ea da mrdnat
nikade. Ode Amed po lov so druzite Turci i go na{ol selanecot Petre, pravel
toj }umur. On ode mu a zima sekirata
i go ise~ue par~e po par~e. Mu i zima
dobicite i si kinusua doma. Dobicite
i prodava za pari.
Ode kaj ov~arot na trloto, najubavite
jaganca }e i isfa}a, }e ide na pazar da i
prodade. ]e dojde uf seloto na ~e{mata
kade {o momite lijat voda. On ona {o }
e ja aresa }e ja vjane na mesto dobitok i
}e ja tera da go nose. Toa bilo stra{no,
rezil’k {o pravel. Selanite go trpaat,
trpaat i go ka`ujaat na komitite. I mu
vikaat:
– Od vija ~ovek `ivi ne mo`eme da
se javime!
I komitite go ~ekaat eden den, tamu
odel po lov i na toa mesto go fa}aat
i go ubivaat. I zatoa mestoto se vika
Ametkova Glava, oti tamu mu ja presekle
glavata na Amed i mu ja vrlile. Toa bilo
pred vostanieto Ilindensko.
PADARICA
Na{to selo se nao|a vo edna stranka.
A nad seloto nagore ima edna viso~ina,
~uka i koa }e se ka~i{ nad nea seto pole
ti se gleda i moi{ da vidi{ koj kako
ode po lozjata ili na nivata. Kako {o
imam ~ueno uv tursko vreme voa mesto
bilo padarnica. Tua sedele turskite padari, oti vo seloto imalo dosta i Turci.
Bile tureni dvujca padari Turci. Tija
najpove~ko sedele na toa visokoto mesto
i od tamo se gledale koj kade odi, da ne
krade ne{to, ili da ne pravat decata
nekoj zijan. Tija nogu ~uvale ona vreme
koa }e po~ne grozjeto da pre{aruje.
Nikoj ne pu{tale da odat na kaj lozjata
i ako e tvoje ne smee{ da odi{ duri
oni ne ka`at koga }e te pu{tat. Tija padarite tamo imale i koliba napraveno
i tamo spiele no}no vreme. Selanite,
pove~ko kaurite bile naterani da nosat
ve~era ili jadewe tamo kaj kolibite na
padarite. Kaurite i terale da napravat
pove~ko ru~ek i ne{to pre`eno, zgotveno, nekoja koko{ka, banik. Vikale: „Da
ni nosite ne{to pe~eno i rakii~ka zato
{to nie vi i ~uvame nivjata i lozjata.”
Edno vreme turile eden turski padar
i eden kaurski, oti seloto bilo me{ano.
I koa }e se naprave nekoj zijan }e vidat;
ako go vanat toa da bide nekoj kaurin set
tovar }e go nose padarot {o e kaurin, oti
ne go ~uval, ne go branel ubavo poleto.
I agata }e do{ol na toa mesto i mu vika
na Tur~inot {o e padar:
– Aj, sea da go istepa{, da mu
udri{ dva, tri stapa na padarot oti ne
branel.
I voja }e go napadne sos nekoj stap. I
na{iot padar videl ne videl se otka`al.
I taka mestoto ostanalo da se vika Padarica, oti tamo se vrtkale najpove~ko
padarite.
37
ilustrirana revija za iselenicite od
Makedonija
Meridijan
terra australis raport od [email protected] zemja
Sredbata so gospodin Bone
Z
a s p av m e k a k o z a k l a n i .
Izutrinata jas se razbudiv
pred drugite. Se prevrtuvav
vo postelata, postojano pred
o~i mi izleguvaa moite ne`ni i krotki
}erki~ki na Xodit i taa samata pred se’,
ama od strav za toa {to me ~eka ve}e naredniot den, tie sliki bledneeja. Sakav
da pojdam vo WC, no ne znaev kade e. Za
sre}a toj Trajko be{e stanal po mala
nu`da, pa se slu{na pu{taweto voda vo
klozetskata {olja.
Pa maj~ina ti, So~o, ne si seqak,
ko nevideno tu|a ku}a! Tuku iako se’
u{te si mlad, si videl i sito i re{eto.
Dobrutro!
Aj podocna }e se vidime!
Toj si ojde vo svojata soba koja be{e
so dva kreveti, pa so brata mu spieja
zaedno.
Klozetot be{e gri`livo ~ist oti
takva be{e i na{ata doma}inka. Toa
go konstatirav u{te v~era izutrinata
pri pre~ekuvaweto i zapoznavaweto.
Se’ dodeka bev tamu, tie ~etiri meseci,
higienata be{e dobra. Naedna{ pred
mene iznikna eden visok rusokos ~ovek,
so zborovite:
Good morning,ser!
Odgovoriv na pozdravot, ~uvstvuvaj}
i deka e stranec. Toj si otide.
Si legnav v krevet povtorno dru`ej}
i se so mislite. Smetav deka \ono }e
pameti {to se dogovorivme so Joneta
Mule. Tuku samo {to podza{kripi mojot
krevet. \ono se razbudi:
Ovde sonot e popotreben od hranata,
pospij si u{te eden saat. Tuku... ka`i
mi... go vrtite satot sprema istok koga
doa|avte? Ovde sme daleku od na{a Makedonija, celi deset saati sme napred, kaj
nas lu|eto {totuku legnuvaat.
Se pokriv i jas zadovolen {to tie
raboti gi znaev kako geograf. Sonot me
sovladal u{te celi dva ~asa, pa koga se
razbudiv, \ono ve}e ima{e postaveno i
pojadok.
E, Sotir, ve}e eden cel den si Avtraliec.
Sum, no dali pameti{ {to re~e Jone
Mule?
Ene, ve}e svirit so karon.
Jone ovie spalni prostorii gi poznaval mnogu dobro i pravo dojde so brata
mu Ivana vo dnevnata kade i pojaduvavme.
Ne otu nemam doma, ama ~u`do e poblago! Vervite mi ako vi re~am deka
cela no} edvaj ~ekav da se razdeni za da
38
Sotir Opet~eski
si bideme zaedno. Sotka, {to se saka{
denes da si vidi{ i da zavr{ime nekoja
rabota, oti denes e nedela?
Pa, neli sno{ti so tatko ti se dogovorivme da pojdeme kaj starecot Bone
Naumoski?
A potoa {to ti rekov: kogo se mo`it
da sretneme tamu?
Pa Klimeta Rambe! - mu odgovoriv.
Ovoj pat kolata ja voze{e Ivan, a \
ono sedna do nego, napred. Jone me pregrna i re~e:
Nema da te ostavime nikoj da te vozit, a da ti ka`am, }e ima{ u{te nekoj
eden –„fortnajt” maka duri da vlezi{
v rabota. Ama, ako e k’smet, mojt vedna{
da se primi{ vo toj departmentot Relbang.
Pri patuvaweto Jone saka{e prvo
da mi go poka`i Port Kembla i negovata
fabrika, no \oko mu stre{ti:
Te molam ~oekov imat za odewe kaj
onaj starion lider, pa da se rastovarit
od takvite obvrski, potoa }e odit kaj
drugi na{inci, pa kaj Rambeta, i da se
vidit so mnogu Makedonci, takov e redot,
a posle }e te nosime kaj saka{. Utre e
ponedelnik, odime pravo vo ofison da
se sredi rabotata.
Dodeka nie se dogovaravme, so nedozvolena brzina ve}e na{iot Ivan ne donese vo Gringila, pravo na adresata:
Ajde momci,, ovde e taa adresa, go
imam noseno tatka kaj stariov Boneta,
se poznavaat.
Zayvoni Jone na doma{noto yvon~e,
se pojavi eden kirija{ i direktno ni
re~e:
Gazda Bone otide vo svojata ku}a kade
{to `ivee, a ovde sme nie kirija{i, desetina ne’ imat, site sme od Debarca.
Ivan se najde zasramen:
Pa zarem sum ja zgre{il to~nata
adresa?
No, ve}e po pet minuti, od zad edno
rid~e se poka`a eden zamok vo stilot
na onie –od angiskite. Jone ovojpat ni
mrdna so rakata deka ja najdovme ku}
ata.
Ajde, idajte!
Pak ~ekavme za vleguvawe, no otvori edna mlada moma i ni odobri da
vlezeme.
Uey?
Mster Vone?
No, but will comming.
Jone zboruva{e celosno angliski.
No, dodeka vleguvavme vo salonot, be{e
mnogu bu~no, a ve}e be{e okolu 11 ~asot.
Kone~no vlegovme.
Koj ste bre vie {to me prekinuvate?
Gledate go gleam Kirakulovski, }a mu ja
zapla~it majka mu na Indijanecon, ova
e na{ ~ovek.
Toj instinktivno se svrte kon nas
trojcata i ni poka`a so rakata da sednime na ~anite pokraj nego, a na devojkata i re~e:
Sno{ti mi ringa sin mi Nikola deka
}a dojt nekoj negov drugar i mi naglasi:
go pre~eka{ dobro, tatko, toj mi e golem
drugar. Krastajci krivi!
Devojkata si otide da si raboti
okolu kujnata i navistina ja postavi
sofrata bogato, so razni delikatesni
jadewa, ne so „rabotni~ki”. \ono mene
me „fiksira”. Mol~evme site, devojkata
ne’ po~esti so slatko od portokal i so
osve`itelen pijalok.
Kone~no zavr{i borbata na televozorot, se razbira pobedi favoritot
na Bone, Kirakulovski, pa starecot mi
posaka:
Dobredojde, sinko, Nikola mi ringa
sno{ti, se e olrajt. Sega si vo prijatelska ku}a i denes trojcata ste moi gosti.
]e jajme {o dal gospod, a kaj mene dal,
fala mu na boga.
Blagodaram, striko Bone! Eve go
amanetot od mojot kolega Naume.
Mu gi predadov slikite od site negovi doma{ni {to si `iveeja vo Makedonija: od vnuci, snai, sosedi, od `ena
mu i drugi. Otkako \ono me be{e prijavil vo Reil-bank ofisot, odlu~ivme
slobodno da si poprika`eme.
Ajde vnu~ko, se’ po red da mi raska`e{
za stari kraj oti ovie {~o idet godinive
ovde se koj ora~, koj polupismen, ti si
bil {koluvan i, kako mi re~e sin mi, bajagi „otrakan”, pa se nadevam na iskreni
informacii.
Taka e striko. Eve, prvo videte ja
Meridijan
slikava od Ohrid koga me ispratija
kolegite.
Ja gleda slikata, ja vrti, se ~udi koj
mu e sinot, kone~no go pozna:
Ko da e ovoj }elaviov moeto dete, a jas
pak si mislev kako da je „de~kofan~e”, a
toj o}elaven.
Mudro zaklu~i:
Pa {to e za ~udewe. Jas bev stari
kraj po oslobo|ewe od fa{izmog, posedav dve godini i nazad. Tamu po~naa
da se komfiskivet imotite selski, a
jas odovde pu{taj pari, kupvi zemja, od
porane{nata ~ivliskata!
Jas ~ekav da prestane da se is~uduva,
na smognav sili i mu rekov:
Striko Bone, neli posaka se
podetalno da ti raska`uvam za
tamo{nite priliki?
Da, sinko!
Vo me|uvreme vleze eden
pedesetgodi{en ma`.
Dobar den, tatko, ma{ala,
sme imale gosti na{inci!
Da, re~e stariot, stru`ani i
na{i debr~ani ni dojdoa. Ovoj
e drugar od brat ti Nikola. Ni
donese mnogu sliki.
Toj se vpu{ti i toplo me
gu{na:
Kako mi e Nikola, mojot
pomal brat?
Dobar e, raboti vo Ohrid,
go napu{ti Bel~i{ta. Predava
fiskultura, a pak jas geografija. - mu odgovoriv.
E, ubo, jas sum na vikend
izlezen, a `iveam vo svoja
kuj~a, ene se vo karon decata
i `enata. ]e odime, denes e
ubo vremeto vo, Kijama. Sega si
tuka, pa }e se zaposli{, }e te
pronajdam za drugi pogolemi muabeti.
Dogledawe!
Mu odgovorivme na pozdravot. Stariot Bone ve}e ne taksa i da re~i{ ne{to
ne kako toj go zamislil ne{toto, te{ko
si tebe. Izlegovme vo dvorot i toj po~na
da ni raska`uva.
Da znaj{, bre Sote, kakva pustelija
be{e ovde koga jas dojdov, blati{ta,
trwe... i so kangaru polno!
Mislite na kenguri, striko!?
Preku osomdeset godini sum. Aj de
ka`i okolu kolektivite kako bilo.
Striko Bone, mene Nikola tvoj mi e
blizok prijatel i mi ka`a deka vie ste
napredno semejstvo koe bilo na stranata na partizanite i ste go pomognale
na{eto dvi`ewe za sloboda i so pari i
so u~estvo.
Me zagleda i mi re~e:
Te pra{av, za da vidam dali si tolku
bistar kako {to pi{vit vo pismovo od
Nikola {~o ti mi go dade.
U`ivaj, striko Bone, jas sum vnuk
na Serafina Kitanoski od Izdeglavje,
ma`ot na tetka mi Vera.
Skokna od radost, se oslobodi:
Ako snemo`i{ ne{to okolu nao|awe
rabota ili za pari, kaj mene ti e vratata
otvorena.
Ami, striko, jas sum i stolar po zanaet!
Ja, ja, ja re~e, sega ne `alam.
Od poslugata bevme povikani na
ru~ek. Sednavme site prvo so blagoslov
i udrivme po edno aperitiv~e: sko~
viski, a jadeweto be{e gala. Toga{ toj
im se svrti na Jons n Ivan:
Ko dojde tatko vi, isto nekoj go upatil kaj Boneta, i nemu mu se najdov. –
Znaeme striko, sno{ti bevme kaj nego na
ve~era i ve pozdravi.
LEJK KAEC
Fala mu!
Toga{ starecot be{e na preku 80godi{na starost.
Deca, si imam „tertip” so odmorot.
Ajde, so zdravje da mi odite site. Eve,
sega ja znaj{ mojava kuj~a, Sotka.
Blagodaram striko!
Be{e okolu 16 ~asot, trgnavme okolu
morskiot breg kon Port Kembla. Jon~e
pak me ~este{e pivo, pa sretnavme drugi
od koi nekoj ne prozva.
Sotka, ela, jas sum Dimo od Botun!
Mojot cimer od kabinata. Se
izgu{ivme i mi re~e deka negoviot
bratu~ed go vnel vo fabrikite, ama ne
znae{e da ni ka`e kade, pa se pro{etavme
zaedno.
Ajde doma! - komanduva \ono!
Ivan mu go prepu{ti avtomobilot
na Jone:
Bato, odnesete me prvo mene doma!
Toj, iako pomal od Jone, si be{e
mlado`enec.
Ke ~ekat snajka mi Ivane!
Go odnesovme doma mu, ne kaj tatko
im.
Odime, \ono, ajde sega malu na xek-
pot.
Se {utrev {to da odgovoram za{to
jas go znaev \ono oti e sklon kon hazardi, pa si pomisliv da ne me nosit na
nekoj rulet. Toj me pro~ita:
Imat „xek” ma{ini, }e klajme po
nekoj {iling i ako e k’smetot tvoj {o
si nov dojden, }e ni turit nekoj sto ili
pomalu funti.
Otidovme, a i Jone odel tamu, dodeka
bratu~ed mi Riste, ne igral karti koga
ne dojde so \ono vo Sidnej, tuku kisnel
mnogu ~esto na tie „xek” ma{ini.
Drugari, }e ve podbera so kloci ako
ne me slu{ate!
So~o, eve ti od mene eden {iling!
I \oko mi dade pa mi
poka`aa kade da gi stavam i
kako da ja povle~am edna poluga. Taka napraviv i vedna{
tuku se istrkalaa dvaesetina
moneti. Cin, cing, gi zede \
ono.
Na zdravje, deset funti.
I dvajcata stavija po
n e k o l k u p a t i vo d r u g i t e
ma{ini:
Eve re, ni }ar ni zijan
sme.
Vsu{nost, \ono dobil
pove}e, a pak Jone si izgubil
nekolku {ilinzi. Se posramija od mene i si otidovme.
Popatno na \ono mu rekov koga
sednavme vo Lejk Kaec:
Ke ti ka`am za ~ekot {to mi
go prati kakva sudbina ima{e,
no i Brane Jovanoski i Naume
Srbinoski bsa so mene.
Posle pola ~as vozewe, stignavme. Na vrata vo
dvorot ne pre~eka Krstejca
so nejzinite dva sina. Golemiot ode{e
vo 6-to oddelenie, a maliot be{e kako
kukle od 4 godini i si se igraa so vnukot od Kristafil. Ne vikna vo nejziniot dom {to si go koristea za niv i ni
svari kafe. Izvadi se drugo {to tamu se
praktikuva{e.
Svatu re~e, otkoa si ojdovte sno{ti,
so tatko mi se rasprika`avme nadolgo
na {iroko.
Jas u{te ne bev i odgovoril, a vo
salonot vleze visok rus ~ovek koj go
poznav oti ne e Makedonec. Toj se pretstavi kako Piter, a bil Germanec. So
nego nazdravivme po eden „{naps” od toa
{i{e {to jas go donesov i toj se poka`a
kako predobar ~ovek. Na site im pomagal
koga imale potreba. Krstejca go isprati
i si prodol`ivme so razgovorot. Vedna{
dojdoa Trajko i brat mu, iako ne bea pokaneti od gazdaricata. Taa im svika:
Da se vitosate! Jas sakam sama so
svatov da si poprika`va.
Tie izlegoa. Ve~erta gledavme televizija, pa nekako go turnavme i vtoriot
den.
39
ilustrirana revija za iselenicite od
Makedonija
Kultura
"Most od yunica" od d-r Vasil Tocinovski
KNIGA ZA MAKEDONSKOHRVATSKITE VRSKI
N
ovata kniga na Vasil Tocinovski ima poeti~en naslov Most
od yunica. Nejzini izdava~i
se Hrvatskoto kni`evno dru{tvo od Rieka i Akademski pe~at od Skopje. Podatokot koj vedna{ upatuva kon tematskata
odrednica na deloto vo prosleduvawe,
tolkuvawe i vrednuvawe na sovremenite makedonsko-hrvatski kni`evni i
kulturni vrski. Tekstovite se podeleni
vo dve ciklusni celini Od ovaa strana
(Hrvatska) i Od taa strana (Makedonija) i vo niv ramnopravno se vklu~eni
po dvaeset i pet teksta. Taka poeti~niot
naslov ja potvrduva su{tinskata opredelba na komparativnoto kako izvonredna mo`nost da se poka`at mo}ta
i vrednosta na nacionalnata kultura i
nejzinoto u~estvo i estetski dostreli vo
po{iroki me|unarodni standardi. [to
se odnesuva do makedonsko-hrvatskite
relacii tie imaat dolga i bogata
tradicija.
Uvodniot tekst Kon makedonstvuvawata na Goran Kalo|era vo prviot del
od knigata decidno gi ka`uva i odreduva
avtorovite nameri. Imeno prepletuvaweto na dve nacionalni literaturi
i po{iroko kulturi da se argumentira
vo seta negova slo`enost i zna~nost.
Taka pokraj avtori i dela od sovremenata hrvatska literatura, Tocinovski
gi vklu~uva i Makedoncite koi `iveat vo ovaa zemja i go koristat pokraj
maj~iniot makedonski i hrvatskiot
jazik za izrazuvawe. Eden podatok koj
ima su{tinsko zna~ewe za deloto. Kako
{to zapi{uva Tocinovski vo pogovorot
tekstovite se sozdadeni vo vremenskiot
period od 2008 do 2011 godina. Toa }
e re~e so negovoto doagawe za rakovoditel na Lektoratot po makedonski
jazik i literatura na Filozofskiot
fakultet na Univerzitetot vo Rieka.
Tamu se slu{aat pet makedonisti~ki
predmeti i vo izminatite tri akademski
godini imale 1.037 studenti. Tolku za
najgolemiot makedonisti~ki centar vo
svetot.
Tvore~koto qubopitstvo na Vasil Tocinovski e dobro poznato i posvedo~eno.
Ne mu e tu| i nepoznat nitu den kni`even
i publicisti~ki `anr. Tekstovite se
objavuvani na stranicite od hrvatskite
i makedonskite vesnici i kni`evnata
periodika, kako predgovori i pogovori
vo knigi na makedonski, hrvatski, ital-
40
ijanski, ruski,
turski i srpski
jazik. Avtorovata
proverka bila
potvrduvana i so
javnite nastapi
vo Zagreb, Rieka,
Pula, Split, Zadar,
Opatija, Osiek,
Samobor, Zabog.
No, potoa avtorot
go postavuva
pra{aweto dali
koga si daleku od
tatkovinata, tamu
te zaboravile i
tvojot pi{an zbor
otsustvuva. Za sre}
a spored nego, tuka
se malubrojnite,
no vistinski i
odbrani prijateli
koi ja baraat negovata sorabotka.
Vtoriot del Od
taa strana kako
uvod go ima ogledot Av t o h t o n ,
samobiten i prepoznatliv rakopis
za poetskata kniga
Spitomen predel
od bolka od Petre
Bakevski. Ova e
podatokot pove}e
so kolku vnimanie
i estetski kriterium Tocinovski sekoe poglavje go otvora so avtori koi
se klu~ni vo sopstvenata i po{iroko
me|unarodna kni`evna scena.
No, sekako treba da zabele`ime
oti Vasil Tocinovski e vo postojan
kriti~arski rizik za{to so podednakva strast se nafa}a da pi{uva za
pomalku poznati ili za mladi avtori.
Pra{alnikot vo tie primeri e neminoven. Knigata Most od yunica na najuverliv na~in gi potvrduva znaewata i
umeewata na avtorot, negovata kultura i
spremnost za vpu{tawe vo sekoja i sekakva bitka. Mudro pritoa naglasuva oti
postoi i sozdava za lu|eto so pozitivna
energija. Sebesovladuvaweto i sampresozdavaweto vo visoki i trajni estetski
vrednosti se smisla na umetnosta i
na kni`evnosta. Prepoznatlivite stil
i jazik koi se vistinsko zadovolstvo
za ~itatetlite, se vrednosti i vo ovaa
kniga na Tocinovski. Edno od najaktuelnite pra{awa na kni`evnosta za
dvodomnite pisateli vo ovaa kniga se
nametnuva taka logi~no i prirodno i
mudro se sobralo vo porakata da se gradat mostovi ni pomalku ni pove}e tuku
od yunica. Da zabele`ime deka vo gore
nazna~eniot period Vasil Tocinovski
pokraj prevodot na knigata detski raskazi Yvoni dvapati, prvi~no na hrvatski
jazik gi publikuva{e romanot Telo za
grev i raskazite Su{a~ko popladne, dobitnik na nagradata Kwi`evno pero za
najdobra prozna kniga za 2010 godina
na Hrvatskoto kni`evno dru{tvo. Ottuka
negovata nova kriti~ko-eseisti~ka kniga Most od yunica doa|a kako vistinka
nagrada za ~itatelite.
Elena Orov~anec Spiroska
Kultura
TOPOL KULTUREN BRAN
[email protected] ZA NIKOLA KAREV OD
ALEKSANDAR \OR\IEV VO BITOLA
V
o Muzejot na Bitola be{e otvorena izlo`ba posvetena na
pretsedatelot na prvata Makedonska Republika na Balkanot vo Kru{evo
i okolijata Nikola Karev, na avtorot Aleksandar \or|iev.
Izlo`bata ja otvori i za nea zboruva{e
pretsedatelot an Svetskiot Makedonski
Kongres Todor Petrov, a pred prisutnite
prigoden zbor odr`a profesor Angelina
Markus.
Avtorot na izlo`bata Aleksandar
\or|iev se zablagodari na prisutnite za
posetata i vnimanieto i re~e deka istata
e otvorena vo presret na prestojniot golem
nacionalen praznik na makedonskiot narod Ilinden.
Promotorot na izlo`bata Petrov vo
ime na avtorot upati iskrena blagodarnost za pomo{ta vo nejzinata organizacija
na gradona~alnikot na op{tina Bitola
Vladimir Talevski, direktorkata na Nacionalnata ustanova Zavod i Muzej Bitola
Liljana Hristova i na Todor Ivanovski
od oddelenieto za kultura na op{tina
Bitola. Posebna blagodarnost be{e upatena i do Ministerstvoto za kultura na
Republika Makedonija, bidej}i izlo`bata
na fotografii e vo ramkite na Manifestacijata „Topol kulturen bran” vo organizacija na Ministerstvoto za kultura,
a doma}ini se Festivalot „Bit Fest” i
op{tina Bitola.
Izlo`benata postavka sodr`i 18
kompaktni izlo`beni panoa izvedeni
na povr{ina (90h120 i 90h180 cm) vo
eden kreativen poteg, na
koi{to se
vtisnati ili
naneseni
fotografii,
faksimili
i avtenti~ni
dokumenti,
fotodokumenti i vizii
za vremeto na
Karev i ilindenskiot period. So niv
e pretstaveno
edno vreme od
makedonskata
istorija, no
i renomiraniot makedonski avtor,
majstor na
fotografjata, denes
pretstaven so dokumenti i fotografii
za monumentalnite po~etoci od ostvaruvaweto na mnoguvekovniot son na golem
broj makedonski generacii - slobodna i
obedineta Makedonija.
Izlo`bata vo celost go opfa}a likot
na Nikola Karev i negovata uloga vo
makedonskata istorija, negovoto delo, od
u~enik, revolucioner, vojvoda i na~alnik
na gorskiot {tab vo kru{evskata revolucionerna okolija. Pred nas se, isto taka,
i fotografii i dokumenti od gorskite
~eti.
Izlo`bata {to se odr`uva vo Bitola
be{e postavena kako povremena postavka
vo muzejot vo Kru{evo i pretstavena vo
ramkite na Kulturnata manifestacija
„Topol kulturen bran” vo organizacija
na Ministerstvoto za kultura, lokalnata
samouprava i Centarot za kultura od Kriva
Palanka vo ramkite na krivopalane~kiot
festival „Palane~ko kulturno leto
2010”.
Aleksandar \or|iev e roden vo Prilep
na 26 oktomvri 1963 godina.
Makedonec e po poteklo, pravoslaven
po veroispoved. Profesionalnata kariera so fotografijata ja zapo~nuva od
1980 godina. Urednik na fotografija e
vo spisanijata „Mlad borec”, „Studentski zbor”, „Nova Makedonija”, „Ekran” i
„Fokus”. Ima raboteno vo Ministerstvoto
za ekonomija, a denes e vo Ministerstvoto
za kultura. Sekoga{ so fotografijata,
zatoa {to po nas, samo taa ostanuva ve~na
kako nem svedok za edna `iva istorija {to
izminala, a dlaboki tragi ostavila.
- Vo hramov na kulturata i istorijata niz vekovite za Bitola i Makedonija, ve~erva ja ~estvuvame Izlo`bata
„Pate{estvija niz dokumenti”- faksimili
i fotografii za Nikola Karev od Aleksandar \or|iev.
Memorijata za minatoto e anker na
sega{nosta i patokaz za idninata. Oti
Makedonija ne ja vozobnovivme samo za
denes i utre, tuku dodeka vekot vekuva i
svetot svetuva. Pretstavuvaweto na likot
i deloto niz `ivotot na Nikola Karev, pretsedatel na Prvata Makedonska Republika
na Balkanot, na oslobodenata teritorija
vo Kru{evo i kru{evijata, e veli~ie vo
presret na Ilinden, me|nikot na Heroneja,
Kru{evo i manastirot Sveti Otec Prohor
P~iwski, za da go odbele`ime denot na
dr`avnosta. Oti Ilindenskoto vostanie
preku ASNOM gi vozobnovi temelite na
dr`avnosta, preku ^ento do disolucijata
od porane{na SFRJ do Makedonija od 1991
kako samostojna i suverena dr`ava. I pridobivkata na Karev, preku ^ento do denes,
e dr`avnosta koja pove}e nikoj ne mo`e
da ja dekomponira i detronira. A, Makedonija, taa e pregolema, toa e istorija od
Imperija do Kina i Indija, do Republika
me|u Albanija, Grcija, Bugarija, Srbija i
Kosovo, ~ija osnova na site niv povtorno
e samo Makedonija. Duhot na Makedonija,
duhovnosta niz vekovite, ve~erva e so
nas vo Bitola, gradot na konzulite. „Jas
ja prepoznavam Makedonija kako pole za
kulturen natprevar me|u narodite”, ne
e samo li~na impresija na velikanot na
makedonskoto revolucionerno dvi`ewe,
Goce Del~ev, tuku pretstavuva ekspresija
na genetskiot kod na edna civilizacija makedonskata, kako civilizacija na mirot
i qubovta, nasproti vojnata i omrazata,
kako osnova na Nova Evropa i na sovremeniot kulturen globalizam, {to podrazbira
integracija so afirmacija na pomesnite
etnosi, jazici, religii i kulturi, nasproti korporativniot globalizam koj vr{i
nivna integracija so asimilacija se’ do
nivna fizi~ka eliminacija od zemjinata
topka. Za mig vratete se vo istorijata i
prosledete ja izlo`bata preku izborot i
kompozicijata na fotografii i dokumenti
od Aleksandar \or|iev.
Istoriskoto svedo{tvo za vremeto
izminato, za nastanite koi ja kreairale
idninata na Makedonija, na{a, od praiskon
do krajot na svetot, se samo del od istorijata na Makedonija od pred na{ata era do
denes, - re~e pretsedatelot na Svetskiot
Makedonski Kongres Todor Petrov vo svoeto obra}awe.
41
ilustrirana revija za iselenicite od
Makedonija
Kontra
BITKITE NA MAKEDONSKITE GENERACII POD GRCIJA NIZ TUGITE IDEOLOGII
helenizacijata na makedonija
i prvoto etni^ko ^istewe
ПОВОД: Evangelos Kofos, istori~ar, politi~ki analiti~ar i arhitekt na gr~kata politika
po “makedonskoto pra{awe” od Grcija, u~esnik na seminarot “ROS - ROT”, vo Skopje, gi istakna
crvenite linii {to treba da se zapazat za mo`noto re{enie za imeto. Objaveno vo “Nova Makedonija na 22- 24 oktomvri 2010, Skopje.
Stojan Ko~ov
Kaj sekoj Makedonec, pa i kaj mene
(kako u~esnik vo tie vojni) se ra|aat
slednite pra{awata:
1. Zo{to Makedonija i Makedoncite se
problem za Grcija?
2. Dali Makedonija ja ukrala gr~kata
istorija ili se raboti za obratna
situacija?
3. No, moeto pra{awe e zo{to nie Makedoncite mol~ime za izvr{eniot GENOCID NAD MAKEDONCITE vo godinite (1940 - 1950) tokmu od Gr~kite
vladi?! I zo{to se u{te iljadnici
Makedonci talkaat progoneti po
svetot i ne mo`at da se vratat na
svoite ogni{ta!?
Po~ituvan Evangele Kofos, Vie kako
intelktualec, sigurno znaete deka: Silata
sama za sebe nema principi. I golemiot
ruski basnopisec veli: „Silniot sekoga{ go pobeduva bezsilniot”, a va{eto
vovedno i celokupno asimetri~no elaborirawe e bazirano tokmu na toj igrozboren politi~ki doklad.
Problemot, se razbira, ne e samo
imeto, tuku narodot {to `iveel i `ivee
tokmu vo taa Makedonija - i da prifatime kako {to velite i samiot, u{te od 6
i 7 vek. Zna~i, stanuva zbor za narod koj
`ivee 16 veka i zatoa e naivno i plitko
Va{eto objasnuvawe na problemot pred
evropskata i svetskata javnost. Treba da
se zboruva otvoreno, tie lu|e vo 16-vekoven `ivot zarem nemale jazik, kultura,
religija, socijalen `ivot, vostanija i
42
revolucii?!
Zna~i, {estnaeset vekovni stravovi,
{estnaeset vekovni solzi lieni edno
podrugo od majki za zaklaniot porod
(“Kako se bore{e i ja spasi Makedonija
od andartinot”) Od ka`uvawata na andartinot Karavitis, so svojata banda
pravel takvi masakri po lerinskite i
kosturskite sela - gletki od koi zamrznuva krvta. Novoroden~iwata vo lulkata se pla{ele da zapla~at.
Gospodine Kofos, kakvi zlostorstva
nad Makedoncite se vr{eni, }e se vidi
ako samo se pro~itaat delovi od ovaa
kniga: a) masakarot vo s. Zagori~ani
na 25 mart 1905; b) Kole`ot vo s. Kladorabi na5 avgust 1905; i v) Krvavata
svadba vo seloto Zeleni~ 13.noemvri
1904. Ne pomalki stra{ni se dejanijata
na Kosturskiot Vladika Karavangelis
koj ima{e za cel gr~kata crkva da bide
glaven asimilator. Seto ova me potsetuva na Kosturskiot Vladika Germanos
Karavangelis, koj be{e eden od prvite
vsaduva~i na elinizmot vo makedonskata
du{a. Toj, vo svoite memoari sobrani vo
1959, raska`uva kako od makedonskiot
Ilindenski vojvoda KOTE, napravi gr~ki
vojvoda - Makedonomah.
“…Mu rekov: ‘Vie ste Grci u{te
od vremeto na Aleksander Veliki, no
pominaa Slovenite i ve sloveniziraa.
Va{iot izgled e gr~ki i zemjata {to ja
gazime e gr~ka. Vpro~em, na{ata crkva i
patrijar{ijata sekoga{ bea vo prvite redovi na slobodata.
Dodeka Bugarija ne
se poka`a sposobna
duri i samata da se
oslobodi, tuku be{e
oslobodena od Rusija. Pa ~eka{ sega taa
da ja oslobodi Makedonija? I si pravi{
iluzii deka e mo`no
evropskata diplomatija da ja potvrdi
Makedonija za Bugarska, a osobeno
Lerin i Kostur, koi
se oddale~eni odvaj
dva dena od gr~kata
granica, dodeka od bugarskata se na
dale~ina od sedum dena?
…’Od denes’ mu rekov ‘ti }e bide{
so nas, }e bide{ prv ~ovek. ]e te pratam
dolu da gi zapoznae{ gr~kite carevi a
tvoite deca }e gi ispratam da u~at vo Grcija’. Kote prifati, go blagosloviv Kako
“Hristov vojnik” i stana kapetan Kote.
Na Kote mu ispra}av edna mese~na plata, deset liri. Negovite deca (junaci),
denes se oficeri na gr~kata vojska.
Vo po~etokot na 1901 godina, jas
napraviv edna golema obikolka po site
slavofonski sela na Kore{tata. I taka
selata Rulja i Trnovo, Trsje i Drenoveni,
Gabre{ i ^ernovi{ta mu se vratija na
pravoslavieto.”
Taka veli Vladikata Germanos Karavangelis, a na{iot Kote, stigna do tamu
{to na 25 oktomvri 1903 godina na
Vladikata Karavangelis vo Kostur za
dva grsta zlatnici, mu ja donese glavata
na slavniot vojvoda i poetot Lazar Poptrajkov. Ete, kako se kupuvale Makedoncite.
No, pored toa makedonskiot narod ne
podlegna. [estnaeset vekovi vo Makedonija e~ela pesna i oro, koja ne li~ela
na tu|ite, {estnaeset vekovi se urivalo
i se yidalo pod jarkoto sonce koe ni
go osvetluva{e patot koj treba{e da se
stigne do Ilinden. I tokmu vo 20-ot vek
na{ite du{i ostanaa sogoleni. Narod
bez grobi{ta na predcite. Poka`ete
Kontra
mu na svetot deka navistina Grcija
so svojata demokratija, gi po~ituva
site zna~ajni nekropoli i istoriski
obele`ja od moite predci.
Zna~i, za Makedoncite od Makedonija
pod Grcija, svetot dobro znae, a toa go
ka`aa i Amerikancite: „Ja priznavme
Makedonija za da poka`eme deka e realnost” za nivnata vekovna kultura koja
ima{e steknat identitet preku razlikite
(konkretno so gr~kata), a ne za sli~nosta
so gr~kata kultura na prostorot na Egejska Makedonija: Kostur, Lerin, Voden,
Kuku{ i celokupniot etni~ki prostor
do podelbata na Makedonija vo 1913
godina. Zna~i, gospodine Kofos, cel svet
znae deka formiraweto na makedonskata
nacija ne e ni~ij proekt. Nitu na Bugarija, nitu na Grcija, nitu na Srbija, a u{te
pomalku na Tito. Procesot na gradeweto
na makedonskata nacija e istiot onoj
proces {to go pominale site balkanski
dr`avi i nejziniot kontinuitet ne mo`e
da se spori. Makedonskiot identitet e
ve}e zatvoreno pra{awe. Jas i mnogu
moi soborci so takvo soznanie stapivme
vo redovite na DAG i kako Makedonec bev
po~ituvan od mnogu moi soborci Grci
i nikoga{ nema da imam omraza prema
gr~kiot narod. No, sudbinata ni bila
surova i tragi~na, da bideme iskornati
od rodnite ogni{ta, da bideme proterani i rasfrlani po svetot, so cel da
ni se izgubi tragata i po pola vek pa se
do den - denes, od golemata tragedija da
ne mo`eme duri da si gi raska`uvame
prikaznite.
Gospodine Evangele Kofos, dozvolite da ve pra{am: Mo`ete da dadete
objasnenie dali tie moi predci koi
dojdoa i kako {to tvrdite (sega) va{ite
predci koi ve}e bile tuka, vo Makedonija, i se sretnale so toj narod, dali
ne nastanala nikakva simbioza vo tie
16 veka? Ili mo`ete da potvrdite deka
va{ite predci i toga{ ne im go davale
imeto Makedonci, na moite predci da
se vikaat tokmu taka Makedonci? Tuku i
toga{ se vodele vojni za imeto i celiot
period na vreme vo tie 16 veka? Neli
Vi se ~ini deka vie i va{ite kolegi
na Balkanot pogre{no ja tolkuvate istorijata (bidej}i vo toa vreme Grci na
tloto na Makedonija ne `iveele, samo
kako {to tvrdite deka ste potomci na
Aleksandar Veliki ili poto~no kako
{to velat novite propagandi:„Opu Makedonija eki ine }e Elada!”, i poto~no
re~eno posakuvate da sozdadete istorija
vrz pogre{ni pretpostavki, izigruvaj}i
„linkolni (istoriski vrski) i majstori
na minimizirawe i eliminirawe na
tu|oto”, se razbira od dene{no vreme
gledano za vizantiskoto vladeewe, pa
se do antikata?
Po~ituvan gospodine Evangele Kofos,
nemam namera da odam tolku dlaboko vo
istorijata i da ve soo~uvam so neprijatnite potfati sprema tie moi predci,
dovolno e da bideme vo na{eto vreme,
da pogledneme malku poblisku vo izminatiot 20-ot vek, oti tokmu toga{ se
rodi problemot so imeto:Makedonec
- Makedonija, posebno po podelbata na
etni~ka Makedonija (1913). A imeto
kako su{tina i kako ve~nost e najbiten
element za eden narod. Od toga{, na
mojot narod mu se kopa politi~kiot
grob vo soopstvenata zemja ili se goni
~ovekot od rodot moj kako volk so bilet
vo eden pravec. Poglednete malku vo
svedo~ewata od Karnegievata Komisija
{to raska`uvaat gr~kite vojnici.
Balkanska hronika i
helenizacijata na Makedonija
So balkansite vojni (1912 - 1913) i so
Bukure{kiot miroven dogovor potpi{an
na 10 avgust 1913 godina, Makedonija i
Makedoncite bea fizi~ki i politi~ki
podeleni me|u Grcija, Srbija, Bugarija i
podocna Albanija gi dobi Dolna Prespa
i Golo Brdo. Toa se fakti koi Evropa i
evropskiot parlament dobro gi znae.
Na Pariskata konferencija na 15
juli 1919 godina, koga se tretira{e
problemot za pravata na Makedoncite
vo komitetot za novi dr`avi na konferencija, mnogu be{e aktuelno pra{aweto
za podelbata na Makedonija i baraweto
da se najde re{enie. Vo tie okolnosti,
angliskata politika nastapi so slednata
teza: ako se zafatime so re{avaweto
na grani~nite problemi nalo`eni so
Bukore{kiot dogovor, }e se soo~ime
so mnogubrojni problemi od koi te{ko
}e se izvle~eme. Toj problem na granicite pod pritisok na Bugarija me|u
1925 i 1930 godina ~estopati be{e
prisuten vo Dru{tvoto na narodite,
~esto se razmisluva{e kako da se
napravi takanare~enoto popravilno
razgrani~uvawe na Balkanot. Me|utoa,
sekojpat se izbegnuva{e da se re{ava
problemot za novo razgrani~uvawe,
odnosno za problemot na granicite. I
od tie pri~ini vo komitetot za novi
dr`avi na Pariskata konferencija ne
se razgleduva{e problemot.
Za dodeluvawe avtonomni prava na
Makedoncite vo Vardarskiot del vo
ramkite na Jugoslavija, i isto taka kulturnite prava na Makedoncite od Egejskiot del na Makedonija. Taa ideja be{e
poddr`ana od Italijanite i osobeno od
Anglija. Me|utoa, poradi sprotivstavuvaweto na Francija i na Srbija, tie
proekti ne pominaa.
Prvoto etni~ko ~istewe
vo Grcija:
Grcija, namesto po~ituvawe na pravata na Makedoncite, se potpi{a dogovor
za etni~ko ~istewe. Toa se postigna so
konvenciite;
A/ Nejskiot miroven dogovor
potpi{an na 27 noemvri 1919 godina za
,,dobrovolna” razmana na naselenieto
me|u Grcija i Bugarija. Po silata na
konvencijata Kalfov - Politis, za ,,dobrovolnoto” iseluvawe. Gr~kite vlasti
vedna{ ja pretvorija vo konvencija za
zadol`itelno iseluvawe i do 1925 godina makedonskoto naselenie masovno go
iseluvavaa od svoite rodni ogni{ta.
B/ Potoa usledi i Lozanskiot miroven dogovor potpi{an vo 1923 godina za
zadol`itelnata razmena na naselenieto
me|u Grcija i Turcija.
Tursko - Gr~kata vojna (1919 - 1922)
be{e posleden istoriski obid na maloto, no ambiciozno gr~ko kralstvo da
nametne i da realizira edna damne{na
velikodr`avni~ka politika za Megali
i ~ista nacionalna Elada.
Posledicite na tie ,, legalni” dogovori e napraven neviden genocid i seto
padna na grbot na Makedoncite, bidej}i
od Makedonija pod Grcija bea proterani
okolu 70 - 80 iljadi Makedonci, a na
nivno mesto bea doneseni kolonisti
(samo vo Makedonija) pove}e od 660. 000
t. n Prosfigi - Maxiri, odnosno Pondii
od Sredna Azija.
43
ilustrirana revija za iselenicite od
Makedonija
[email protected] borci od gra\anskata vojna vo grcija: stojan trp^evski
Nepokor
smislen poteg da se is^istat
makedoncite
K
oj i zo{to ja smisli Gra|anskata
vojna vo Grcija? Ako odnapred
se znae{e nejziniot ishod ~istewe na makedonskoto naselenie vo
Egejskiot del na Makedonija, i ako u{te
toga{ Komunisti~kata partija na Grcija
ne gi priznava{e Makedoncite, odnosno gi
narekuva{e slavomakedonci, toga{ ima{e
li smisla u~estvoto na Makedoncite vo
prvite linii na frontot?
Ovie i red drugi pra{awa si gi postavuva i gospodinot Stojan Trp~evski.
“Se borevme za tatkovinata, toa be{e
na{ ideal. Vo 1946 godina se grupiraa
edinicite, vo 1947 godina se formira DAG,
a kon krajot na istata godina DAG dobi
privremena Vlada. I nie imavme makedonski organizacii kako, na primer, NOF.
Napravivme dogovor me|u makedonskoto
NOF i gr~koto KPG. Dogovorot be{e deka
koga }e ja oslobodime Grcija }e dobieme avtonomija, jazik, {koli. So tie idei odevme
napred, ne gledavme dali }e zagineme. No,
{to se slu~i, potoa... Padnavme na ispit.
I vo tekot na vojnata, vo KPG n# narekuvaa
slavomakedonci, na {to im se sprotivstavuvavme, a i ne bevme mnogu sigurni dali
dokolku uspee{e Gra|anskata vojna, KPG
}e ni go dade{e toa {to ni go veti”, veli
Trp~evski i dopolnuva: “Vo tekot na vojnata
ima{e mnogu predavnici od redovite na
DAG. Zatoa ja odlo`ija bitkata na Lerin.
Na{ite borci se predavaa samo za da bidat so svoite familii, a ima{e i drugi
paravoeni formacii. KPG nao|a{e trista
na~ini da n# ubeduva kako da ostaneme
tamu. Sepak, poglednato od dene{en aspekt, proizgleguva zaklu~okot deka nekoj ja
smisli ovaa vojna za da se is~istat Makedoncite od Grcija. Evakuacijata na decata
be{e po naredba na KPG. I denes KPG ne n$
priznavaat kako Makedonci. Stra{na be{e
44
gletkata koga vo april-maj 1948 godina gi
sobiraa decata. Makedoncite nasednaa.
Verojatno toa be{e namerna ~istka, a pred
da se evakuiraat decata, gr~kata kralica
Federik ima{e dadeno naredba site deca
od tie sela da se soberat i da se odnesat vo
Atina za da gi napravi jani~ari. Po vojnata,
do 1950 godina, tamu ostanaa nekoi borci
na DAG, a toa bea onie koi bea zatvorani vo
koncentracioni logori. Ovaa Gra|anskata
vojna vo Grcija mnogu potsetuva na onaa vo
Makedonija vo 2001 godina”.
Go pra{avme zo{to, koga ve}e znaele
deka KPG, i pokraj sprotivstavuvaweto od
nivna strana, prodol`uva da n# gi priznava
kako Makedonci, ostanale da se borat?
“Imavme na{i organizacii, AF@,
NOMS. Tie ja vodea politikata. Jas bev samo
vojnik. Vsu{nost, u{te so samoto doa|awe od
Gevgelija vo Grcija, koga se regrutiravme vo
Armijata, otvorija kniga da n# evidentiraat
i n$ prekrstija. NOF ima{e bazi vo Jugoslavija, Makedonija, a na{ite rakovoditeli
navivaa da ostaneme tamu. Duri i ako nekoj
se vrate{e ne mu davaa rabota, go narekuvaa
dezerter. Iako i denes n# narekuvaat slavomakedonci, sepak godinava ja prifativme
pokanata na KPG, ja posetivme masovnata
grobnica vo Lerin, za{to toa ni e edinstven
na~in da gi posetime mestata kade {to se
borevme i kade zaginaa na{ite drugari”,
potencira Trp~evski.
Gospodinot Stojan Trp~evski e roden
1928 godina, vo Setina. Pred da se vklu~i vo
redovite na DAG bil vojnik vo ELAS, vo 1944
godina. Toj se potsetuva na vremiwata koga,
po demobilizacijata od JNA, bile sobrani
vo eden bataljon vo starata voena bolnica
vo Skopje i na 3 noemvri 1947 godina, preku
Gevgelija, zaminale na Pajak Planina vo Grcija. Prvata bitka koja ja vodele bila na 26
noemvri, istata godina vo selata Strupino,
Po`arsko, vo okolinata na Sobotsko.
“Monarhofa{istite n# napadnaa so avioni. Ubija dve-tri mom~iwa. Tamu prestojuvavme nekolku dena, a potoa dojdovme vo
bawata vo Po`arsko i ottamu istata grupa,
preku Kajmak~alan, zamina vo lerinskata
okolija. Jas bev voda~ na grupata, zo{to
tamu sum roden i mestata mi bea poznati. Vo
Setina n# rasporedija da spieme po ku}i. Po
nekolku dena, preku kurir koj be{e ispraten
od Vi~o, dojde naredba deka bidej}i sega
terenot e ~ist, za razlika od prethodno koga
padnavme vo zaseda, da trgneme od seloto
Setina kon Vi~o. Taka, spokojno zaminavme
za Vi~o, a prethodno vo @elevo, pa dobivme
raspored vo koi edinici da bideme. Na
Vi~o ostanavme do krajot na 1947 godina.
Vo 1948 godina po~naa silnite borbi na
Gramos. Ne u~estvuvav na bitkite na Gramos
zatoa {to me povikaa vo Glavniot {tab vo
selo Gra`dano, kade mi pobaraa da najdam
svoi lu|e za da formirame bataljon za izvestuvawe, odnosno informativen bataljon.
Na{a obvrska be{e da gi informiravme
{tabovite kolku monarhofa{isti ima, kade
se rasporedeni, kako se vooru`eni itn.”,
raska`uva Trp~evski.
Na 28 avgust 1948 godina Demokratskata
armija od Gramos se povlekla na Vi~o, za{to
nemala kade, zaginal mnogu narod. Eden
del od DAG se vratil na Gramos, a toj so
negovata grupa vodel borba na Malimadi, vo
~ija okolina se selata Lapanica, Kosinec,
Vmbel, Dmbeni...
“Otkako stivna borbata se povlekovme
vo seloto Breznica. Na{iot bataljon go
povikaa vo {tabot i ni rekoa da vojuvame
samostojno. Mene me postavija za komandir
na 180 lu|e. Na site im dadoa po eden germanski mitralez, a sekoj ima{e svoja zada~a,
da kontrolira tri-~etiri sela na potegot
od Kajmak~alan kon Vi~o i obratno”, veli
Trp~evski.
Toj potencira deka u{te od oktomvri
1948 godina se {u{kalo za napadot na Lerin. So toa “predavnicite” mu dale povod na
neprijatelot dobro da se vooru`a. Zaedno
so pet-{est lu|e od grupata Trp~evski go ispratile vo oficerskata {kola” Petti red”
vo seloto Rabi, vo okolinata na Prespa.
“Pomina 1948 godina i doznavme deka
Zaharijadis rekol oti }e go napadnat Lerin.
Sekoj dobi zada~a, jas otidov vo Bela Voda, a
drugi vo Psodari. Lerin treba{e da go napadneme na 12 fevruari, rano vo zorite, no
{piuna`ata dobro rabote{e. Iako oficijalno e zapi{ano deka borbata e vodena na
12 fevruari, vsu{nost bitkata na Lerin se
slu~i na 13 fevruari. Monarhofa{istite
go iskoristija prethodniot den i dobro se
vooru`aa, a na pomo{ im dojdoa i avioni.
Iako vlegovme vo Lerin, sepak ne uspeavme
da gi porazime monarhofa{istite i da go
oslobodime gradot. Bevme sardisani. Se
vrativme vo Prespa i se stacioniravme vo
@elevo. Del od armijata se vrati na Gramos,
a tamu DAG kapitulira{e. Nekoi vojski se
stacioniraa vo Albanija, drugi vo Rusija,
Ta{kent, treti vo Jugoslavija, Bugarija,
Romanija. Edinicite se rasprsnaa i zgasna
celoto dvi`ewe”.
Prviot pat se lekuval vo Albanija, vtoriot pat vo Katlanovska bawa.
Po kapitulacijata na DAG, borecot zaminal prvo vo Bugarija, a potoa vo Ungarija,
kade se o`enil, a vo januari 1955 godina
se vratil vo Makedonija.
@aklina Mitevska
Ta{ko Jovanov
Dva prsta
Jas sum Makedonka
Se nadevav, a i smetav deka debati od vakov tip: koj e? {to e? od kade e?, ve}e nema da ni bidat potrebni, bidej}i mojot pokoen
tatko Nijazi Limanoski celi 20-30 godini rabote{e i, {to e najva`no, istra`uva{e za da gi doka`e i dade odgovor na ovie pra{awa.
No, kako {to sekoga{ kaj nas biduva taka i ovoj pat se izla`av. Od druga strana, jas se pra{uvam: Zo{to? Od kade sega ova? [to
e dovolno ~ovek da bide sre}en i ispolnet? Zo{to uporno se bara ne{to da se protne na mala vrata? Zo{to uporno se bara nekoj
nekogo da omalova`uva?
Mene me vospituvaa da po~ituvam tituli, da po~ituvam nau~nici, odnosno da go po~ituvam se’ ona {to e ka`ano, a prethodno e
doka`ano. Za sekoe zo{to ima zatoa. I mene vo ovoj moment, navistina, ve}e mi e preku glava da doka`uvam koja sum, nekoj da mi
dodava, da izmisluva ne{to {to e i `alno i sme{no. Politi~kata pripadnost e edna rabota. Ili si ~len ili si simpatizer na edna
ili na druga partija. Nebitno! Ama nacionalnata pripadnost e ne{to drugo. So nacionalnoto ~uvstvo se ra|a{. Ili ne? I mo`ebi
zatoa ovie lu|e se u{te lutaat, talkaat, se baraat. Ne znaat koi se, {to se. Bez toa ~uvstvo si kako drvo bez koren. Na najmal vetar
}e se skr{i{, }e se otkorne{. I {to toga{? Kade si? Koj si? Sega, po tolku godini, nekomu mu teknalo deka e ne{to izmisleno i site
}e ne ubeduva vo toa. A, za da bide ironijata pogolema, izleguvaat na televizija i debatiraat so nau~nici. Pojavi se na televizija
da te vidat, progovori da vidat kakov si. Se drznale da mi ~epkaat tamu kade {to najmnogu boli, a toa e ~uvstvoto za nacionalna
pripadnost. U{te pove}e boli {to ~epkaat kaj mojot pokoen tatko. Velat: ostavi go pokojnikot da po~iva, raspravaj se so `iviot.
No, ne mo`at, bidej}i toj e nedosti`en i sekoj obid da go izvalkaat negovoto ime e neuspe{en. Toj e zapi{an vo istorijata i do
negovoto ime stoi prof. d-r. Diplomata „se kupuva”, kako sega, no ne i znaeweto, ne i ~uvstvoto. Jas ne sum tuka za da doka`am koja
sum, {to sum i kakva sum. Me gledate. Jas sum ~ovek. Ne bi mo`ela mojata diskusija da ja naso~am da bide od nau~en karakter, bidej}i, ne sum ni nau~nik, ni istori~ar, ni etnolog. No, rastev so eden borben etnolog, koj do krajot na svojot `ivot sede{e na masa i
istra`uva{e, doka`uva{e i pi{uva{e. Vo ovoj moment sum premnogu nadmena i gorda {to nacionalnoto ~uvstvo koe toj mi go vsadi
ne mo`e nikoj da mi go zaseni. Jas sum Makedonka.
Borbeniot duh i jas go poseduvam, a osobeno koga }e me prozvat. A me prozvaa i mene i site islamizirani Makedonci. Tolku se
krotki, tivki i gostoqubivi, a ete od niv izlegoa nekolku gorki i rasipani. Gorkite i skapanite plodovi se frlaat, ako ne - toga{ site
}e gi rasipat. Taka i nie }e gi frlime, a za toa }e ni pomognat ovie etnolozi, istori~ari i nau~nici koi }e se rakovodat od nau~no
doka`anoto, bidej}i toa e nivniot najdobar adut, a protiv toj ne mo`e nikoj. Ako se dr`ime zaedno, vaka kako i denes, ovaa borba
}e bide na{a, a pobedata {to }e ja izvojuvame }e bide kone~na i }e zna~i razre{uvawe na site dilemi, ako i voop{to postojat.
Suzana Limanoska - Ilievska
DENOT PO UTROTO SE POZNAVA
Eden od osnovnite stolbovi na parlamentarnata
demokratija se neposrednite izbori so koi{to gra|anite
gi izbiraat svoite pretstavnici da gi zastapuvaat nivnite
interesi vo pretstavni~kite domovi ili parlamenti. Koga vo
po~etokot na godinava stana sosema izvesno deka za prvpat
vo ovie dvaesetina godini samostojnost na Makedonija, i nie
isselenicite }e imame pravo na glas toj fakt me|u na{incite
be{e primen so neskrieno zadovolstvo. Veruvavme deka so
toj ~in ne samo {to na{ata tatkovina ni pora~uva deka ne
se otka`uva od nas ami i deka }e mo`eme preku izborot na
na{i pretstavnici u{te pove}e da vlijaeme vo interes na
razvojot i prosperitetot na Makedonija.
Duri, se ponadevavme deka i pokraj prvi~niot lo{
vpe~tok {to go ostavi samiot izboren ~in deka sepak tokmu
izbranite pratenici }e najdat sila i znaewe ne samo da
go poni{tat takviot kompromitira~ki po~etok, tuku da ne
uverat vo sprotivnoto – deka tie navistina }e bidat dostojni
pratenici na makedonskoto iseleni{tvo.
Me|utoa, ne popusto na{iot narod rekol: denot po utroto
se poznava. Trojcata pratenici od dijasporata ne samo {to
dosega se nemaat proizneseno po nitu edno pra{awe vo
parlamentot ili vo javnosta vo Makedonija, tuku ostanuvaat
anonimusi i vo zaednicite od kade {to doa|aat. Barem takov
e primerot so “avstraliskiot pratenik” Milorad Dodevski. Ova mlado mom~e re~isi nepoznato vo ne taka malata
iseleni~ka zaednica vo Avstralija, uspea da ne odmine nas
iselenicite duri i na neodamna odr`aniot tradicionalen
ilindenski sobor vo Trnovo. Dojde, si posede, vo onoj uslovno ka`ano oficijalen del (koga bea obra}awata na lu|eto) a
potoa namesto sredba, zapoznavawe, razgovor i drugaruvawe
so iselenicite – si zamina. So objasnuvawe deka takov mu
bil protokolot – moral i do Kru{evo!?
Vsu{nost izleze deka Milorad Dodevski Trnovskoto
sobirawe go razbral samo kako protokolarna obvrska a ne
dol`nost i toa rabotna na eden pratenik, koj{to zgora na se
poteknuva tokmu od sredinite od koi{to doa|aat i pogolemiot del od u~esnicite vo Trnovo. Namesto da ja iskoristi
mo`nosta i neposredno od nas prisutnite da gi ~ue makar
del od razmisluvawata, pritoa koristej}i ja prilikata i za
sopstveno promovirawe, Dodevski nebare ~inovnik vo nekoja
makedonska institucija otkako go “odraboti” toa za {to
do{ol – da si posedi dodeka traat govorite – si zamina za
Kru{evo, tokmu koga zapo~na onoj vistinskiot del od soborot
vo Trnovo – senarodnoto dru`ewe, ~estvuvawe i veselba.
Vakvot nepristoen odnos na pratenikot uka`uva na toa
deka toj celosno ne ja razbral prateni~kata funkcija ili
deka taa voop{to ne mu vo preden plan iako ima prateni~ki
mandat. Se mi se ~ini deka Dodevski pretstavuva klasi~en
primer so koj{to se potvrduvaat somne`ite {to u{te pred
samite izbori se javija, a spored koi, se pretpostavuva{e
deka pratenicite od dijasporata }e bidat obi~en dekor na
partijata {to gi stavila na izbornite listi. Spored ona
kako dosega go “tro{i” dobieniot mandat, osobeno posle
negoviot izlet vo Trnovo, Dodevski namesto demantirawe
na vakvite somne`i, pravi se tie u{te pove}e da dobijat na
verodostojnost. I, dodeka nie od dijasporata se u{te imame
nekakva tolerancija kon “na{ite” pratenici, makedonskata
javnost vo Dodevski ve}e gleda kako na obi~na marionetka
~ija {to edinstvena zada~a e po komanda da go dade svojot
glas vo parlamentot.
Trendafil Todoroski
Melburn
45
ilustrirana revija za iselenicite od
Makedonija
Dva prsta
MAKEDONIJO, TE SAKAME
(vo site tvoi boi)
Zlatna Makedonijo:
@itoto - lebot, ili srceto - du{ata tvoja? [to li e poslatko
Vo tebe, i {to poblagorodno i pozaslu`no za milosta
Bo`ja!?
Te sakame! ^uvaj se! Za{to ne e zlato se {to sveti, od
nadvor!
Pra-veri i pra-eri?!
Mili na{i, mirni majki, mudri tatkovci, pretci
Prekrasni, dedovci dotepani, izraboteni, babi
Ograbeni, a mladina truena, oslepuvana,
Zaglu{uvana, vteruvana i sega vo kanali na
Novodobska zavisnost od Nevistinata - samo edno
Ime imame, a iljada i eden nena{, neveren antonim.
Makedonijo, Crvena
Od iskonska qubov kon vistinata so bo`ja sila zapalena,
I po krvavi mileniumi neistinata iako raspar~ena.
Od site Svetski sonca samo tvoeto li e za kriewe? Zo{to?
Vo krvta ni e!
Makedonijo Sina Nebo na{e, pla{t du{even, od sveto srce istkaen,
Vo tebe da se obvitkam, da me gree{ so toplina
Roditelska, kon ~isti, novi dela da se vozvi{am.
Makedonijo Zelena Tvoite lisnati perduvi, piliwa meki, rasposlani
Po rid, po dol, za plodnost, za pesna, za hrana i sila:
So rozova dlanka gi pominuvam, galam, blagoslovuvam.
Makedonijo Bela Po`eluvam snegot da e za{titen kajmak protiv bolesti
A po~vata tvoja pod nego - trpeza na zdravjeto, bratski
Site da ja delime, da slavime radost - i da preostanuva...
Makedonijo Srebrena Vodeni branovi vekovni rani ni miele. Pod povr{ina ranite,
Rakli ni riele - i za niv ni svetski lek nemalo. No sega
nadoa|aat
Ko{nici so novorodeni voda~i - za tebe da se borat, oti
te qubat.
Makedonijo slavna, nevesto so {areni ~eizi Plodovi na Duhot,
Za niv da nazdravime, so qubov da gi seeme, so radosen
mir, trpelivi,
Milozlivi. @etvite -- `elno, `ivotvorno da gi rasneme
Za Dobroto Utre.
Te sakame, Makedonijo! So Boga napred, vo tebe
Veruvame! Na Zdravje!
Te sakame, ro`bo na{a porobuvana, grabana, i prodavana,
I pak so ~ista qubov, pla~no no nade`no i verno {to gi
do~ekuva{e
Svatovite, a po svadbi, gozbi i selidbi, bez najmili ~eda
svoi pak {to ostanuva{e.
Do koga }e prostuvame, premol~uvame, dozvoluvame
Decata pod la`no vrvni vr{nici da ni gi zagrevaat
Protiv sebe, protiv Roditelskoto?
Do koga ve{ta~ki vrednosti
Da ni gi hranat niv, da se otka`at
Od prirodni prava na{i na pra-pisma, pra-govor,
46
e,
No, Makedonci sme, Makedonijo! Od Boga krsteni,
A ne od zli kumovi pre-krsteni.
[to li }e e, majko, zo{to li:
Taman pomisluvame deka proletni proletuvawa
Otvoraat zbor i govor,
Prozor i vrata kon svetlinata - a eve ti gi
Zlite, podlite duhovi Za etiki i anti-antiki zboruvaat,
A dobriot samari}anec go kamenuvaat,
Ozboruvaat – po svetot i doma, znaat
Ona {to go pravat deka smisleno protiv pravdata i mirot
A navodno go branat najdobroto na{e, imeto na Narodot
svoj.
Bo`e, ~uvaj ne od takvite, farisei
I vo ovaa, zemja
Na Aleksandar, na Pavle, Kliment, Kiril, Marko, Samuil,
Na Ohrid, Bistra i [ara,
[arena ubavice na{a, Makedonijo sakana,
Mnogu, premnogu neprijateli ima{.
[to li se ne ima{ storeno protiv nepradvata, ta ne se
ima{ odmoreno
Od prokletstva istoriski - iskriveni, podiveni
Gre{nici, i od pomor-gore{tini bez nastre{nici...
Samo nebata, samo tie ti ostanuvaa pokrivka, sestro,
Samo tie, Bo`ja za{tita, nad visovi i padini verno
Te vardea i {titea za spas, za nas, za retkite slugi
Na pravdata koi ne se otka`uvaa ni od ~est ni od
doblest
Vo makata Makedonska.
No od denes znaj, od sega do nevidliv kraj
Se dodeka ima i doma{no i uvezeno
Truewe za tebe, nie }e sme lekot, nie
[to sme vekot tvoj, oti najdobro ti ja znaeme
Istorijata na bolkata, nie nenaspanite
No neumorni, umni i ostareni, no kako deca
^edni {to ti se raduvame
Na sekoj znak na budewe od komi i mori, od komori
Drevni i sovremeni. So tebe sme, za tebe sme,
MAKEDONIJO, TE SAKAME!!!
Ko-avtori:
Marija-Emilija KUKUBAJSKA
i Emilija KUKUBAJSKA
Antikvarnica
“Makedonska Nacija”
- nezavisno spisanie za
op[testvenite
pra[awa i kultura
korenot na
nacijata
N
ie Makedoncite vo dvata dela
na na{ata raspar~ena tatkovina (Pirinska i Egejska
Makedonija) ne samo {to sme nacionalno porobeni, tuku i sme zagrozeni da
is~ezneme kako nacionalen individ
pod udarite na edna navistina varvarska i kriminalna denacionalizatorska
politika. Istite tie porobiteli ne se
zadovoluvaat so svoite zlostorni{tva
{to gi pravat vo Pirinska i Egejska
Makedonija, tuku i gi protegnuvaat
svoite porobitelski “ i so makedonska
krv natopeni race i kon delot od makedonskata zemja, vo koj, makedonskiot
narod po cenata na skapi `rtvi si go
izvojuva svoeto nacionalno priznavawe,
si izgradi svoja nacionalna dr`ava,
go razgrna svojot vekovno zadu{uvan
tvore~ki genij, i samo za ne{to pove}e
od tri decenii, na kulturno i prosvetno
pole dostigna i prestigna narodi koi
so vekoi `iveele sloboden nacionalen
`ivot. Istovremeno, slobodniot del od
makedonskata nacija napravi gigantski
skok vo stopanskata preobrazba na svojata zemja. Od tipi~no kolonijalna zemja,
vo koja osnovnata stopanska granka be{e
edno zaostanato, arhai~no zemjodelstvo, Vardarska Makedonija se razvi
vo zemja so solidna industriska baza,
koja gi ima site perspektivi za brz i
siguren natamo{en raste`. Se prerodi
i selskoto stopanstvo. Na mestoto na
nekoga{noto drveno ralo sega oraat
traktori, a srpot e zamenet so kombajni.
Zemjodelskoto proizvodstvo e zgolemeno
za nekolku pati, taka da me~tata na makedonskiot poet:
“Od vekovno ropstvo, moj narode, ide{
no nosi{ ti v srce dar zlaten i poj.
P~enicata tvoja tri` plodna }e bide,
i `ivotot tvoj “ –
se ispolni.
Me|utoa, sestraniot napredok na slobodniot del od makedonskata nacija ne gi
ostava na mira i na spokoj porobitelite
na drugite dva dela od makedonskata
nacija. Tie u{te se ni{kaat vo svoite
golemobugarski i golemogr~ki soni{ta,
no postoeweto na SRM kako nacionalna
dr`ava na makedonskiot narod im gi
pretvoruva imperijalisti~kite sni{ta
vo ko{mari. SRM e trn vo o~ite na bugarskite i gr~kite imperijalisti zatoa {to
tie se svesni deka slobodnoto postoeqe
na eden del od makedonskata nacija ima
golemo politi~ko vozdejstvo vo Pirinska i Egejska Makedonija. Od edna strana
toa gi pottiknuva pirinskite i egejskite
Makedonci da se borat za izvojuvawe
pravo na sloboden nacionalen `ivot
i razvitok, a od druga, mu uka`uva na
celiot svet deka makedonskata nacija
postoi, deka e `iva istoriska realnost. Postoeweto na SRM mu napomenuva
na svetot deka makedonskoto pra{awe
treba da go najde svoeto re{enie i vo
Pirinska i Egejska Makedonija. Bugarskite i gr~kite imperijalisti znaat
deka SRM pretstavuva `iv koren na makedonskata nacija od koj vle~at `ivoten
sok i pirinskata i egejskata granka od
makedonskata nacija. Bujniot samostoen i sloboden nacionalen `ivot na
Makedoncite vo Vardarska Makedonija
gi nadahnuva pirinskite i egejskite
Makedonci da ne potkleknat na denacionalizatorskata politika, da go zapazat
svoeto makedonsko nacionalno ~uvstvo
i bitie, da ne se ~uvstvuvaat osameni i
zaboraveni, da bidat gordi {to vo eden
del od seop{tata makedonska tatkovina
postoi makedonska nacionalna dr`ava,
koja niv ne gi zaboravuva i vo ramkite
na nejzinite mo`nosti raboti da im
pomogne da si izvojuvaat pravo na sloboden nacionalen `ivot. Bugarskite i
gr~kite porobiteli na na{iot narod go
znaat seto ova, pa zatoa tie sakaat da go
ise~at korenot na makedonskata nacija
za da mo`e da zagine celata makedonska
nacija. Sakaat da go ise~at toj koren no
ne mo`at, pa ne im ostanuva drugo osven
svojata pusta `elba da ja pretvorat vo
lagi i vo edno brutalno falsifikatarstvo na istoriskoto minato na makedonskiot narod. So tie lagi i falsifikacii
se vospituvani dene{nite bugarski i
gr~ki generacii. Istite lagi i falsifikati se izvezuvaat i na nadvore{en
pazar za da se zabluduva me|unarodnoto
op{testveno i nau~no mislewe i da bide
pridobieno za celite na bugarskiot
odnosno gr~kiot imperijalizam. No,
pominaa onie vremiwa koga makedonskiot narod nema{e mo`nosti da ja iznese pred svetot vistinata za sebe. Postoeweto na makedonskata nacija denes
ne e nepoznato vo svetot. Svetot ja gleda
pred sebe makedonskata nacija ne kako
nekoja ve{ta~ka tvorba ili politi~ka
kombinacija,tuku kako `iva istoriska i etni~ka stvarnost. Me|utoa, nie
Makedoncite vo nikoj slu~aj ne smeeme
da ga potcenime rabotata na na{ite
neprijateli. Nie osobeno treba da bideme budni koga gledame kako na{ite
du{mani (bugarskite i gr~kite {ovinisti) sozdavaat taen sojuz protiv nas.
Nivnata zaedni~ka omraza protiv nas
napravi od niv sojuznici. Ne e nikakva
tajna deka Grcija i Bugarija si podadoa
race i zaedni~ki rabotat na potkopuvaweto i uni{tuvaweto na na{eto slobodno nacionalno postoewe. Gr~kite i
bugarskite lagi i kleveti protiv na{ata
nacija kako da izleguvaat od edna usta.
Vrvnite bugarski rakovoditeli pri
svoite poseti na Grcija delat izjavi
na site strani deka tie ne znaat za postoeweto na makedonskata nacija i deka
za niv ne postoi nikakvo makedonsko
pra{awe. Oficijalna Grcija i site
47
ilustrirana revija za iselenicite od
Antikvarnica
drugi gr~ki {ovinisti freneti~ki im
aplaudiraat na vakvite izjavi na bugarskite rakovoditeli. Sekoj antimakedonski ispad vo Bugarija e pozdraven vo
Grcija, i obratno, sekoj antimakedonski
ispad na gr~kite {ovinisti e primen so
golema radost od strana na bugarskite.
Nadvor vo stranstvo koga edna bugarska
{ovinisti~ka organizacija se ispuka
so lagi za bo`emnoto nepostoewe na
makedonskata nacija, taa dobiva aplauz
od gr~ki {ovinisti~ki organizacii,
i obratno, koga Grcite pi{uvaat lagi
protiv na{eto nacionalno postoewe,
bugarskite {ovinisti tie lagi gi falat
kako “nau~ni argumenti”!
[to treba nie Makedoncite da pravime koga gledame kako na{ite nacionalni du{mani se sojuzuvaat protiv
nas za da mo`at so udru`eni sili da
ne uni{tat? Postoi samo eden odgovor:
site Mkedonci treba da se obedinat pod
znameto na svojata nacija i so monolitno
edinstvo i zdru`eni sili da gi osuetat
site kobni planovi na na{ite du{mani,
da gi razbijat i uni{tat site nivni
zlostorni~ki akcii sprema nas. Na klevetite i napadite {to doa|aat od Sofija
i Atina, kako i od nivnite plateni~ki
agenturi vo stranstvo, Makedoncite {to
`iveat vo stranstvo treba da ja iska`at
svojata sinovska solidarnost so samiot
koren na svojata nacija, korenot {to
na{ite du{mani sakaat da go prese~at
za da zagine celata na{a nacija. A toj
koren, toa e na{ata makedonska nacionalna dr`ava, toa e SR Makedonija.
[to se odnesuva do nas patriotite od
Dvi`eweto za osloboduvawe i obedinuvawe na Makedonija, nie se’ posvesno ja
~uvstvuvame osoznavame opasnosta {to i
se zakanuva na nacionalnata egzistencija na na{iot narod od gr~ko-bugarskiot
sojuz, pa zatoa, za nas ne postoi nikakva
dilema, - nie sme, i }e bideme so korenot
na nacijata.
Se la`at site neprijateli na makedonskata nacionalna kauza koga mislat deka tie }e mo`at da go iskoristat
na{eto Dvi`ewe za nivnite gnasni
planovi. Nie gi znaeme koi se vistinskite interesi na na{ata nacija i vo
na{ata patriotska dejnost }e se rakovodime samo od niv. Kako iskreni
makedonski patrioti nie nema zo{to da
se sramuvame da barame razbirawe i so
na{ite makedonski bra}a od rakovodstvoto na SRM ako edno takvo razbirawe
bide od op{ta polza za nacijata. ]e nastojuvame vo idnina na{ata patriotska
nacionalna energija da ja upotrebime
protiv vistinskite neprijateli na makedonskata nacionalna kauza, a ne da ja
gubime vo raspravii so makedonski bra}
a. Vo interesot na makedonskoto nacionalno edinstvo DOOM e spremen da gi
preispita nekoi od svoite dosega{ni
politi~ki stanovi{ta.
Dragan BOGDANOVSKI
48
Makedonija
Ovie stranici si posvetuvame na golemiot broj
borci za makedonskata kauza i politi~ki emigranti vo dijasporata vo vremeto na sozdavaweto
na Socijalisti~ka Republika Jugoslavija... Golemiot broj na Makedonci po svetot vo obidot da se
obedinat, da ja iska`at svojata misla i borba za
obedinuvawe i afirmirawe na rodinata mnogupati
pokrenuvaat izdanija koi, za `al, zavr{uvaat kako
dokazen materijal za brojni presudi i osudi i kazni za
makedonskiot nacionalizam. Izdanieto Makedonska
nacija {to za`ivea vo Zapadna Evropa vo 1971 godina
ostana kako vekoven dokaz na borcite za makedonskata kauza, koi niz pi{aniot zbor se borea za podobar
`ivot vo tatkovinata, a voedno i za oroduvawe na
Makedoncite {irum svetot . Vo ovoj i vo narednite
broevi ke preneseme avtenti~ni izvadoci od Makedonska nacija.
PROTESTNO pismo DO
TODOR @ivkov
Cektralniot Komitet na Dvi`eweto za osloboduvawe i obedinuvawe na Makedonija isprati protestno pismo do prviot sekretar na Bugarskata komunisti~ka
partija Todor @ivkov vo koe protestira{e protiv terorot so koj bugarskata vlast
vo Pirinska Makedonija na prebrojuvaweto na naselenieto koe be{e napraveno vo
po~etokot na mesec dekemvri minatai godina Makedoncite gi zapi{a kako “Bugari”.
Protestnoto pismo glasi:
“Centralen Komitet na Dvi`eweto
za osloboduvawe i obedinuvawe
na Makedonija
1 dekemvri 1975 god.
Do prviot sekretar na Bugarskata komunisti~ka
partija, Todor @ivkov, Sofija
Drugar @ivkov,
Centralniot komitet na Dvi`eweto za osloboduvawe i obedinuvawe na Makedonija raspolaga so svedenija deka bugarskata vlast vo Pirinska Makedonija
sproveduva masoven i golem teror vrz makedonskoto naselenie za da go prisili na
pretstojnoto prebrojuvawe na naselenieto koe ke bide napraveno vo tekot na ovoj
mesec da se otka`e od svojata makedonska nacionalnost i da se zapi{e vo oficijalnata statistika kako pripadnik na bugarskata nacionalnost.
Ovoj nov teror vrz Makedoncite vo Pirinska Makedonija se sproveduva
po diktat od Sofija, {to zna~i li~no od Vas drugar @ivkov, preku partijnite,
ote~estvenofrontovskite, sindikalnite i mladinskite organizacii, no i so direktna policiska intervencija na organite na Dr`avnata bezbednost. O~igledno e deka
ovoj popis ima odredena politi~ka cel vo Pirinska Makedonija, so nego se saka da
se izbri{e postoeweto na makedonskata nacija vo ovoj del na Makedonija. Agitatori
i nasilnici staveni vo slu`bata na golemobugarskiot nacionalizam sozdavaat
takva atmosfera koja trebe da nasadi strav vo posledniot Makedonec vo Pirinska
Makedonija za da go prisili da se otka`e od svojata makedonska nacionalnost. “Vo
Bugarija nema da ima Makedonci!” - toa e parolata {to bugarskiot denacionalizatorski re`im ja izdiga sega pred ova prebrojuvawv na naselenieto.
Antikvarnica
Drugar @ivkov
Denes vo gr~kiot okupatorski del na
Makedonija na sli~ni prebrojuvawa na
naselenieto Makedondite se zapi{ani
kako “Grci”, a vo biv{a Jugoslavija Makedoncite bea zapi{ani kako “Srbi”, no so
ova ne{to tie ne se otka`aa od svojata
makedonska nacionalnost. Nie sme pove}
e od ubedeni deka ova novo butarsko
denacionalizatorsko nasilstvo nema da
mo`e od Makedoncite da napravi Bugari.
Ova Va{e nasilstvo drugar @ivkov vrz,
Makedoncite vo Pirinska Makedonija }e
ostane ve~en sram za Narodna Republika
Bugarija i za Vas li~no. Vo istorijata ke
bide zapi{ano kako komunistot Todor
@ivkov so nacisti~ki i fa{isti~ki
metodi saka da go zbrani postoeweto na
makedonskata nacija.
Centralniot Komitet na Dvi`eweto
za osloboduvawe i obedinuvawo na Makedonija ne gi priznava rezultatite od ova
nasilni~ko prebrojuvawe na naselenieto vo pirinskiot del od na{ata makedonska tatkovina i toj ke go zapoznae celiot
svet deka ova probrojuvawe e samo edna
montirano politi~ka farsa koja saka
od edna strana da go zbri{e postoeweto
na makedonskata nacija, a od druta da
go izmami nadvore{niot svet kako vo
Bugarija nemalo Makedonci.
Contralniot Komitet na Dvi`eweto
za osloboduvawe i obedinuvawe na Makedonija vo imeto na pravdata i vistinata
ja povikuva Narodna Republika Bugarija
da se otka`e od umnobolniot bugarski
nacionalizam i {ovinizam i kako za
vremeto na velikiot Georgi Dimitrov
da im ja priznae na Makedoncite vo Pirinska Makedonija nivnata makedonska
nacionalnost.
Drugar @ivkov,
Vo po~etokot na 1944 godina
Ote~estvoniot front na Butarija izdade
proglas po makedonskoto pra{awe, vo koj
me|u drutoto se veli:
“Za da se izbegnat kakvi i da bilo
novi istoriski gre{ki i za da i’ se dade
na Makedonija edno cvrsto uspokoenie,
Ote~estveniot front ja diga parolata
“Makedonija na Makedoncite”. So taa
parola ke mu se turi kraj na rivalstvoto
me|u balkanskite dr`avi.
Nikakva izmena na sega{nata
rasceakanost na Makedonlja od nejzinite
neprijateli, nitu pak nejzino polno
prisoedinuvawe kon koja bilo balkanska
dr`ava. Edinstveno spasonosno re{enie
e celokupna, slobodna i nezavisna Makedonija. Samo taka taa ke prestane da
bide jabolko na razdor i ke se pretvori
vo zdrava obedinitelna alka me|u site
balkanski narodi”.’
Ova stanovi{te na Ote~estveniot
Front na Bugarija be{e pravedno za
samiot raspar~en makedonski narod,
koj od vekovi se stremi za svoja samostojna nacionalna dr`ava, a be{e
polezno za trite balkanski dr`avi koi
ja raspar~uvaat Makedonija, bidej}i so
negovoto ostvoruvawe vo `ivot ke be{e
otstraneto rivalstvoto {to postoi me|u
niv zaradi Makedonija. Budnite makedonski sinovi znaat mnogu dobro deka
Tito koj ja vozobnovuva{e toga{ propadnata jugoslovenska dr`ava go odbi ova
pravedno stanovi{te na Ote~estveniot
front na Bugarija po makedonskoto
pra{awe i so toa ja obnovi kriminalnata podelba na Makedonija. Zatoa, nie
patriotite i borcite od Dvi`eweto za
osloboduvawe i obedinuvawe na Makedonija go smetame Tito za kasap na nacio-
nalnoto edinstvo
na makedonskiot
narod i za grobar
na svetiot ilindenski ideal na
makedonskiot
narod.
Centroln i o t Ko m i t e t
Dvi`eweto za
osloboduvawe i
obedinuvawe na
Makedonija apelira na rakovodstvoto na Bugarskata rabotni~ka
partija (komunisti) i na
pravitelstvoto
na Narodna Republika Bugarija
da se vratat na
stanovi{teto na
Ote~estveniot
Front po makedonskoto pra{awe koe be{e iska`ano vo
spomenatiot proglas. Narodna Republika
Bugarija koga go otfrli sramniot za nea
golemobugarski nacionalizam i {ovonizam, mo`e da mu ovozmo`i na makedonskiot narod vo Pirinska Makedonija da
stavi temel na samostojna makedonska
dr`ava - Samostojna Socijalisti~ka Republika Makedonija, kon koja vo zgodni
istoriski priliki, ke se prisoedinat i
drugite dva dela od Makedonija. Na ovoj
na~in Narodna Republika Bugarija ke
dade golemodu{en primer na celiot svet
za pravedno re{avawe na nacionalnite
pra{anwa i ke stekne prijatelstvo kaj
sekoj eden Makedonec.
Dvi`eweto za osloboduvawe i obedinuvawe na Makedonija ne e nikakvo
oradie na Jugoslavija ili na nejzinite
izmekari vo SRM, ami e nezavisno i
progresivno dvi`ewe koe ja prodol`uva
ilindenskata revolucioierna tradicija
na makedonskiot narod, borejki se za
obedineta i samostojna Makedokija.
Zatoa, Contralniot Komitot na DOOM
apelira na Narodna Republika Bugarija
da go prifati nogviot predlog za sozdavawe na toritorijata na Pirinska
Makodonija Samostojna Socijalisti~ka
Republika Makodonija.
Vo nado` deka kaj rakovodstvoto na
Narodna Republika Bugarija }e pobedi
razum i ~uvstvo za pravdina ksa sprema
makedonskiot narod i negoviot nacionalen obedinitelen ideal, primete drugar
@ivkov bratski makedonski pozdravi
od ~lenovite na Centralniot Komitet
na Dvi`eweto za osloboduvawe i obedinuvawe na Makedonija.
Pretsodatel pa CK na DOOM
(Dragan Bogdanovski)
49
ilustrirana revija za iselenicite od
Makedonija
Na krstot
ra\awe na presveta bogorodica
(mala bogorodica)
„Vo imeto na Oca, Sina i Svetiot Duh,
Dragi bra}a i sestri,
edniot i vistinski Bog, toga{ Sveta Deva
Marija bi ja priznal za Boga”. Tokmu takov vpe~atok taa ostavila i na drugite
u{te za nejziniot zemen `ivot.
Koj mo`e da ja opi{e nejzinata
~istota, nejzinata svetost, nejzinoto
sovr{enstvo!?
Pro~ueniot ruski propovednik Dimitrie Rostovski veli: „Pobrzo }e gi
izbroime proletnite cvetovi, klasjeto
vo tekot na letoto, esenskite plodovi,
sne`nite yvezdi~ki, vlaknata na glavata, yvezdite na neboto, odo{to dobrodetelite, bogougodnosta i dostojnosta
na Sveta Deva Marija. Zarem za toa ne
peeme i nie denes koga ja nare~uvame
„po~esna od heruvimite i poslavna od
Po zgre{uvaweto na na{ite praroditeli, Adam i Eva, Gospod ne go ostavil ~ove~kiot rod, da o~ajuva i da
nema nade` za spasene, tuku u{te vedna{
vetil deka }e im prati Mesija - Spasitel,
Koj }e gi izbavi od prvorodeniot grev,
Koj }e postrada zaradz celiot ~ove~ki
rod i ke voskresne za da go pobedi zloto
- satanata. No, za da se rodi Spasitelot
trebalo da pomine mnogu vreme, trebalo ~ove~kiot rod da pomane niz mnogu
Protojerej Traj~e Petkovski
isku{enija i, kako najbitno, trebalo da
se rodi li~nost koja }e bide dostojna
da go ponese vo svojata utroba Spasitelot na svetot. I koga do{lo toa vrame, na svet se pojavila serafimite”?
Mnogu pogolema sila i slava taa dobila po nejzinata
i taa li~nost, a toa e Sveta Deva Marija, ~ie {to ra|awe go
praznuvame denes. Nejzinite roditeli se vikale Joakim i telesna smrt, koga so Bo`ja volja bila izdignata nad angelAna i koga im se rodilo deteto mu dale ime Marija, {to na skite sili. Nejzinata sila doa|a od neprestanata molitva kon
evrejski zna~i Solza. Bidejki Joakim i Ana bile stari lu|e Boga za vernite za site onie koi od nea baraat pomo{. Kako
i dolgi godini nemale deca, pa zatoa postojano so solzi go {po bila so~ustvitelna kon raspnatiot Gospod Isusa Hrista,
molele Boga, Bog da im daruva edno ~edo, vetuvaj}i deka }e go taka gi `ali site {to se vo nevolja i baraat od nea milost i
posvetat na Boga. Tatkoto na Sveta Deva Marija bil od rodot na pomo{. Mo`e da se re~e deka celata zemja e prepolna so ~uda
carot David, a majkata od rodot na Arona. I taka taa po tatko na nejzinata milost.
bila od carski rod, a po majka
Elno od mnogute ~uda
- od prvosve{teni~ki rod.
{to se slu~ile na na{ata
So toa se potvrduvalo deka
teritorija, odnosno
Onoj {to }e go rodi }e bide i
vo Manastirot „Sveta
Car i Pravosve{tenik. StarBotorodica” - Kali{te,
citee Joakim i Ana Gospod
e slednovo: Vo seloto
gi zaraduval i im podaril
Labuni{te - Stru{ko,
samo edna ]erka, koja pod` iv e e l n e k o j s l e p
ocna im rodila samo elen
~ovek. I koga negovata
Vnuk, no kakva ]erka i kamajka go odvela vo manakov Vnuk! Blagodatna Marija,
stirot, po pro~itanata
6lagoslovena me|u `enite,
molitva od sve{tenikot
hram na Svetiot duh, oltar
pred ikonata na Sveta
na @iviot Bog, gordost na
Bogorodica, slepiot
`enskiot rod, izvor na devstprogledal.
voto i ~istotata – taa bila
Sveta Bogorodica e
od Boga podarenata ]erka na
mnogumilostiva, Taa e
Joakim i Ana.
po{iroka od nebesata
Rodena e vo Nazaret, a
i so ra{ireni race go
po tri godini e odvedena vo
pregrnuva celiot svet.
Erusalim, od kade pak se vraMaj~inski se moli pred
tila vo Nazaret da ja ~ue blaBoga; On da gi ispolni
govesta na Svetiot Arhangel
molitvite na site onie
Gavril za ra|aweto na Sinot
{to i se obra}aat. Zatoa
Bo`ji – Spasitelot na svetot
i nie, praznuvaj}i go
Gospod Isus Hristos.
denes nejzinoto ra|awe,
Sveti Dionizie Aeropagit
da i se pomolime da
ja opi{uva golemata radost i
bide na{a zastapnk~a
bezmernoto blagouhanie, ja
pred Boga, sega, sekoga{
objasnuva svojata vnatre{na
i vo ve~ni vekovi.
toplina {to ja do`iveal koga
vo Eruaalim ja sretnal Sveta
Amin.
Bogorodica. So voshit toj
veli: „Koga ne bi znael za
50
Download

^ESTIT RODENDEN TATKOVINO !