ISSN 0542-206 X
DEKONSTRUKCIJA
Ilustrirana revija na
Maticata na iselenicite
od Makedonija
Makedonija
Izdava~:
Matica na iselenicite od Makedonija
Izdava~ki odbor:
Prof. d-r \or|i Tonovski, Svetislav
Stankovi}, Sofija Stefkovska,
Todor Petrov, Angelka Mihajlovska,
Dimitar Dangov i m-r Zlatko Popovski
Za izdava~ot:
M-r Ivan Xo Petreski
Glaven i odgovoren urednik:
Evrosima Lokvi~ka
Administrator: Konstantin Petreski
Lektor: Verica Tocinovska
Redakcija: Elena Orov~anec Spirovska,
Angelka Mihajlovska, Sotir Kostov
Aleksandra Sokolovska, Emilija Petreska,
Miroslav Naumovski
Dopisnici: Ivica ^elikovi}, Liljana
Stoilkovska - Andonova,
Mende Mladenovski, Kiro Kiproski,
Sa{o Ristovski, Miodrag Mickovi},
Tomo ^alovski, Pero Dam~evski-Kocin,
Viktor Velkov, i Dra{ko Antov
Prevod:
Fotoreporter: Robert Spasovski
Likovno–grafi~ko ureduvawe:
Kiril Orov~anec
Pe~ati: “Grafodent”, Skopje
Adresa: 27 Mart br. 5, 1000 Skopje
tel. ++389 2 3 222 101
www.maticanaiselenici.com
e-mail: [email protected]
GODI[NA PRETPLATA
ANNUAL SUBCRIPTION
IBAN
Za Evropa
48 EUR MK 07200001275137645
Za Avstralija
120 AUD MK 07200001499528133
Za Amerika
100 USD MK 07200001581931670
100 CAD MK 07200001581934289
Top
A
ko vo ne{to uspeavme da go
iznenadime svetot, vo ovie dve
i kusur decenii samostojna
dr`avnost, toga{, bezdrugo, toa e na{ata
dr
ne
neverojatno fatalisti~ka re{enost ne
samo da ne se otka`uvame od iluzijata na
sa
na{eto kvazidr`avno, kvazigra|ansko,
na
kv
kvazidemokratsko egzistirawe, tuku silno
Pi{uva:
da si ja pregneme virtuelnosta na takvoto
na{e postoewe. Nie, `ivotarej}i vo ve{to
na
Evrosima Lokvi~ka
sk
skroeniot op{testven formalizam na
„noviot” sistem, duri ne sme ni kadarni za
„n
mig da podzastaneme, da se pogledame vo ogledaloto i makar samo za toj moment da
mi
se zapra{ame {to gledame, so kakov odraz se soo~uvame. Naprosto, inertno gegame
kon idninata bez sega{nost i takare~i bez minato, oti i minatoto uporno, odnovo i
ko
odnovo go revidirame, se nadevame beznade`no, se stremime bez pokritie...
od
Kolkava e taa potrebna koli~ina na iluzii ili do kade se limitite na na{evo
la`livo katadnevie, za kone~no da po~ne vistinkata debata za totalnoto fijasko na
la
seta taa „pleada dr`avotvorci” makedonski {to prodefiliraa (i se u{te paradiraat)
se
na ovde{nata javna scena, glumej}i tatkovci na nacijata, na gra|anska, nezavisna, samostojna Makedonija!? Oti edno e fakt: nie funkcionirame, postoime, figurirame
mo
samo na hartija. Vo realniot `ivot, vo svetot na merlivite i proverlivi kriteriumi,
sa
standardi i vrednosti nas, odnosno ovaa Makedonija, vakva kakva {to e ne pominuva.
st
Apsolutno nikako ne pominuva!
Ap
Za volja na vistinata vo posledno vreme, tuka i tamu se slu{aat ocenki deka
navistina, pokraj tolkute „babici”, deteto (dr`avata Makedonija) ispadnalo kilavo.
na
Se razbira, ne pre~i {to dobar del od tie kriti~ari svoevremeno bea najsilnite
apologeti tokmu na takvoto kilavo dr`avotvorstvo, tuku {to sepak nivnite kritiki
ap
onaka epten od okolu skroeni, begaat od su{tinata na na{iot makedonski problem.
on
Za{to, kako mo`e da se zboruva za nepostoeweto vrednosti, etika, duh ili {togode da
Za
e vredno, koga takvite kriti~ki ocenki se apstraktiziraat kako nebare kolektivna
odgovornost na sekoj od ovoj makedonski prostor – i onoj, na primer od Konopi{te
od
{to ovci cel `ivot ~uval i na onoj {to nekoga{ bil na premierska ili parlamen{t
tarna fotelja. Takvata relativizacija – koja {to kako op{to mesto vo javnata deta
bata e seriozna zakana i po ova pra{awe koe, nezavisno od taze kriti~arite koi{to,
ba
kako {to prethodno rekovme, ve}e se javuvaat - samo po sebe }e se nametnuva s$ poveka
}e i pove}e, prevashodno zaradi nepodnoslivata lesnotija na na{ata galopira~ka
op{testvena agonija.
op
To~noto locirawe na odgovornosta za nepostoeweto na demokratija, za nepostoeweto na vladeeweto na pravoto, na elementarniot praven poredok, za nezapirlivoto
to ekonomsko tonewe, za upornata obrazovna, kulturna, pa ako sakate i nacionalna
retrogradnost, e od primarna va`nost dokolku navistina se saka nekakov odgovor
re
na pra{aweto zo{to i kako izgubivme nenadomestlivi dve decenii `ivot. Pritoa,
ne samo od aspekt na kolektivnoto bitisuvawe, ami i od aspekt na individualnite
perspektivi na sekoj makedonski gra|anin.
pe
A taa, odgovornosta, ne treba da se bara kojznae kade i kojznae kolku! I toa e, se
~ini, najmaliot problem. Pote{kiot del od dilemata e {to na javnata scena se u{te
~i
ne gledame ili ne prepoznavame politi~ki subjekti i individui koi }e bidat alternativa na ovie „nedopirlivive” sekade prisutni i sekade (vo site partii) raspona
slani kreatori na aktuelnata a kontinuirana makedonska op{testvena i nacionalna
dekonstrukcija...
Matica most na makedonskoto zaedni{tvo
STOPANSKA BANKA AD SKOPJE
40655549 - 4030996116744
SBAD Skopje, “11 oktomvri” br.7
korisnik:
“MATICA NA ISELENICI OD MAKEDONIJA,
ul. “27 mart” br.5, 1000 Skopje pfax: 7
pretplata za ilustrirana revija
“Makedonija”
MB 4065891 - 4030993125777
SWIFI CODE STOB MK 2X
3
ILUSTRIRANA REVIJA ZA ISELENICITE OD
Makedonija
Ogledalo
TAPKAWE VO MESTO
V
M-r Ivan Xo Petreski
Generalno evropskite formulacii
vo izve{tajot za
sudskite reformi,
za slobodata na govorot i mediumite,
partiskoto „pumpawe” na javnata
administracija,
tivkiot „moratorium” na Ohridskiot
dogovor i red drugi
„dostignuvawa”,
t.e. kako {to tie
gi krstat so fin
re~nik – “nedovolno”,
„nezna~itelno”,
„pomalku
zna~itelno”, „limitiran napredok”
i sli~ni na ovie –
sosema sigurno nudat
samo eden logi~en
zaklu~ok: i ovojpat
ne se pojavi svetlo na
krajot od tunelot.
Mrakot i natamu ne
obviva
4
o Makedonija, barem dodeka
ovaa vlast vladee, se ~ini
deka ne smee da ima lo{i
vesti. Zatoa, ne iznenaduva
{to ocenkata na vladata na premierot
Nikola Gruevski vo vrska so taze objaveniot izve{taj na Evropskata Komisija
za godina{nive reformski postignuvawa na Republika Makedonija be{e
prezentiran kako u{te eden uspeh na
“prerodbata {to prodol`uva”. Aktuelnata vlast prosto do perfekcija ja
usovr{i ve{tinata na epten a~ik fabrikuvawe na faktite i sostojbite za
i vo Makedonija, duri nasproti site
logi~ni, zdravorazumski argumenti
sprotivni na takvite agitpropovski
fabrikati.
Za volja na vistinata, vpe~atok e
deka ovde{noto gra|anstvo kako da
otape na takvata praksa na vladata - vo
o~i da ne pravi budali. Pa, vo toj smisol, ne veruvame deka }e se gubi vreme
vo javnite polemiki okolu kontriraweto kon populisti~ko-propagandnite
“kreacii” na gruevisti~kiot {tab.
Me|utoa i tuka doa|ame do problem.
Чisto se somnevame deka i opozicionata, ili kriti~ko nastroena javnost,
}e najde sila posu{tinski da zagrebe
vo godina{nive po pravilo diplomatski skroeni poraki na EK za kvalitetot
na makedonskoto op{testvo.
No, edno e fakt: Evropskata komisija
nedvosmisleno ni stavi do znaewe deka
dr`avava vo sporedba so lani zaostanala vo reformite, pritoa notiraj}
i ja neusoglasenosta vo napredokot vo
odredeni sferi, kako i golemite minusi - koga stanuva zbor za reformite vo
sudstvoto, za slobodata na mediumite,
reformite na javnata administracija,
i stagnacijata vo realiziraweto na
Ohridskiot (ramkoven) dogovor. Se
razbira za onie koi{to imaat namera
objektivno da go „~itaat” izve{tajot,
slabosti i toa nimalku potencuva~ki
mo`e da se otkrijat vo sekoe od 33
poglavja na izve{tajot, kako i vo vovednite delovi posveteni na politi~kite
i ekonomskite kriteriumi, ~ovekovite
prava, regionalnata sorabotka...
Evropskite oficijalni lica ne
propu{tija da ka`at deka reformi
imalo, no tie, vo sporedba so lanskiot izve{taj, se so poslaba dinamika.
Zgora na toa, ona {to minatata godina
ne be{e del od izve{tajot odedna{ godinava nikna kako evropska negativna
zabele{ka – slobodata na mediumite.
Generalno evropskite formulacii
vo izve{tajot za sudskite reformi,
za slobodata na govorot i mediumite,
partiskoto „pumpawe” na javnata administracija, tivkiot „moratorium”
na Ohridskiot dogovor i red drugi
„dostignuvawa”, t.e. kako {to tie gi
krstat so fin re~nik – „nedovolno”,
„nezna~itelno”, „pomalku zna~itelno”,
„limitiran napredok” i sli~ni na
ovie – sosema sigurno nudat samo eden
logi~en zaklu~ok: Makedonija tapka
vo mesto. „Nedovolnata” sudska reforma, koja patem e zastapena vo site
dosega{ni izve{tai na Evropskata
komisija, vsu{nost zna~i deka nie i
ne sme imale sudska reforma. I deka
implikacijata, sosema to~no, e deka bez
vladeewe na pravoto nema {to majka da
barame vo spisokot normalni dr`avi.
Ne samo toa, tuku i deka bez vladeewe
na pravoto nie nemame realen sistem
ami nekakov simulakrum. A, ako pak,
nema pravna sigurnost toga{ za kakvi
investitori, za kakva biznis klima, za
kakvi gra|anski prava ili gra|anska
ednakvost i sli~ni vrednosti voop{to
se zboruva ovde vo Makedonija. Ako na
ova se dodade na{ata „specifika” ili
klu~en „kriterium” – re{avaweto na
sporot so Grcija – kako bazi~en preduslov za otpo~nuvawe na pregovorite za
~lenstvo vo Unijata (a istoto kako {to e
dobro poznato va`i i za NATO alijansata), za koj Evropejcite velat deka nema
su{tinski napredok bez ogled {to, ete,
premierite na dvete zemji po~nale da
se sretnuvaat, izleguva deka i ovojpat
ne se pojavi svetlo na krajot od tunelot.
Mrakot i natamu ne obviva.
Makedonija, prodol`uva da bide
tamu kade {to ve}e od poodamna e – blizu do dnoto. Vo krajna linija za vakvata
konstatacija ne e potreben nikakov
evropski izve{taj, dovolno e na{eto
gra|ansko iskustvo na provereni „survajveri”. No nastrana taa sostojba,
vo politi~ki kontekst, godina{niov
izve{taj, kolku i da glumime noevi,
bez nikakva dilema e politi~ki {amar
na Unijata ili me|unarodnata zaednica namenet na Makedonija (oti ne
}e da e SAD da izletaat so stav deka
izve{tajot e nerealen). Gruevistite
popusto se pravat reformatori koga
godinava makedonskiot izve{taj kompariran so onoj za Republika Trucija,
Republika Hrvatska, Island ili edna
Crna Gora e ubedlivo najslabiot ili
taka da ka`eme najmalku reformski.
Toa e notoren fakt od koj nema begawe
(koj saka slobodno neka proveri). Duri,
koga ja spomenavme Crna Gora, koja {to
vo evroatlantskite integracii be{e
Ogledalo
daleku zad nas, sega spored EK ima realni izgledi da ne pretekne i po odnos
na kandidatskiot status i po odnos na
pregovorite za asocijacija i po odnos
na nejzinoto za~lenuvawe.
Vladata na Gruevski tvrdo zakopana vo svoite “politi~ki” rovovi nema
apsolutno nikakva namera makar da se
obide su{tinski da otpo~ne pregovori
so Grcija, {to e uslov “par ekselans” vo
na{iot slu~aj. I nasproti takvoto ignorirawe na ova krucijalno pra{awe,
taa gubi kondicija vo sekojdnevnata
agitpropovska borba za zadr`uvawe na
vlasta pa kako refleksija na toa sozdava “penali” i vo drugite op{testveni
sferi. Evropejcite ne sakaa da
odmol~at deka e nedozvolivo za edna
dr`ava, koja se stremi da bide “pravna”,
vlasta da si igra majtap so najvisokata
sudska instanca – Ustavniot sud. A koga
izvr{nata vlast ne ja esapi instancata
koja e ~uvar na ustavniot poredok toga{
za kakva toa pravna dr`ava voop{to
zboruvame.
Zna~i, posledicite {to proizleguvaat od vakviot izve{taj i od vakvata
pozicija na vlasta }e bidat izrazeni vo
prolongirawe na aktuelnata i seprisutna apati~na agonija, stravi~no zabetonirana so kontinuiranoto zako~uvawe
na
evroatlantskite
integracii.
Zaklu~ocite od izve{tajot na EK, bez
ogled na negovata diplomati~nost, se
premnogu eksplicitni za sekoj {to malku od malku se razbira vo politikata:
po~etok na pregovorite za asocijacija
status nema, posledicite od nego direktno zadiraat i vo na{eto natamo{no
egzistirawe nadvor od NATO alijansata,
nema investitori, nema evropski fon-
dovi (ne onie koi {to sodr`at pove}e
pari), nema razvoj...
Godina{niov
izve{taj, kolku i
da glumime noevi,
bez nikakva dilema
e politi~ki {amar
na Unijata ili
me|unarodnata zaednica namenet na
Makedonija (oti ne
}e da e SAD da izletaat so stav deka
izve{tajot e nerealen). Gruevistite
popusto se pravat
reformatori koga
godinava makedonskiot izve{taj
kompariran so onoj
za Republika Trucija,
Republika Hrvatska,
Island ili edna
Crna Gora e ubedlivo
najslabiot ili taka
da ka`eme najmalku
reformski
No seto ova, spored prvi~nite ocenki, ne ja zagri`uva vlasta. Taa, kako {to
prethodno rekovme, ve}e objavi deka
izve{tajot e pozitiven, iako ne e jasno
{to vo notiranoto tapkawe vo mesto e
pozitivno!!! Gruevski vo svojata prva izjava po obelodenuvaweto na izve{tajot
akcentira{e, kako nebare odli~en uspeh, deka Evropskata komisija povtorno
prepora~ala po~etok na pregovorite za
asocijacija so Makedonija, no pritoa
zaboravi da napomene deka vo istiot
izve{taj stoi uslovot – re{avawe na
sporot so Grcija! Vtoro, dali zaradi
neinformiranost ili poradi ne{to
drugo, premierot ne spomena deka odlukata za pregovori ne ja nosi komisijata
(taa dava samo mislewe), i treto ama
ne pomalku va`no – celata izjava na
Gruevski be{e konotirana kako replika
na najavite {to pred promoviraweto na
izve{tajot kru`ea vo javnosta (delumno
i po nara~ka na vlasta) deka e mo`no
vo godina{niotv izve{taj EK voop{to
da ne gi spomene po~etokot na pregovorite, ta duri i da pobara zamrznuvawe
na odreduvaweto na datum se dodeka
Makedonija ne si go re{i sporot so
Grcija. Vakvoto “logicirawe” so razni
alibi varijanti, mediumsko politi~ki
spinovi i sli~ni propagandisti~ki
izmislici e mnogu daleku od samata
su{tina na problemot – koga i kako
Makedonija }e napravi realen is~ekor,
ne samo vo sopstvenoto op{testveno
reformirawe, tuku i na patot kon evroatlantskite integrativni procesi!?
Na ovaa dilema Gruevski ne dade odgovor, nitu pak spored sega{nite negovi
politi~ki pozicii ima namera da dade
- vo dogledno vreme.
5
ILUSTRIRANA REVIJA ZA ISELENICITE OD
Mirror
AT A STANDSTILL
I
t seems that there mustn’t be any
bad news in Macedonia, at least
not while this government is in
power. Therefore, we are not surprised
by the fact that the Government of
the Prime Minister Nikola Gruevski
assesses this years’ newly published
European Commission’s Progress
Report on Republic of Macedonia’s
reform achievements as one more
of the “continuing renaissance”
successes. The current government
simply perfected the art of evident
fabrication of facts and the conditions
for and in Macedonia, in spite of all
logical, common sense arguments
contrary to those agitprop fabrications.
Frankly speaking, the impression is
that the citizens here seem to be numb
to such government routine – making
fools of us. So, in that regard, we do
not believe time will be wasted in public
debates to oppose the populist and
propagandistic “creations” coming from
Gruevski’s headquarters. Nevertheless,
we face problems here as well. We
doubt that the opposition, or the critical
public, will find strength to probe this
year’s by default diplomatically tailored
messages from the EC about the quality
of the Macedonian society.
However, one thing is a fact:
the European Commission made it
unambiguously clear that compared
with last year, the state is lagging with
the reforms, noting at the same time
the unconformity in certain spheres’
progress, and the immense minuses –
regarding the judicial reforms, freedom
of media, public administration reforms,
and stagnation in the realization of
the Ohrid (framework) agreement.
Of course, those who intent to “read”
the Report objectively will discover
weaknesses which can not be
underestimated at all, in each of the
33 chapters of the Report, as well as in
the introductory parts dedicated to the
political and economical criteria, human
rights, regional cooperation…
The European officials did not pass
on the opportunity to state that reforms
have been made; however, they are
less dynamic compared to last year’s
Report. Furthermore, the freedom
of media, which was not part of last
year’s Report, appeared suddenly as a
European negative remark this year.
Generally,
the
European
formulations in the Report for the
judicial reforms, freedom of speech
and media, the “inflation” of the public
administration by the party, the Ohrid
agreement’s silent “moratorium” and
a number of other “achievements”,
i.e. as they will be politely labeled as
“insufficient”, “inconsiderable”, “less
considerable”, “limited progress” and
6
alike, quite certainly lead to a single
logical conclusion: Macedonia is at a
standstill. The “insufficient” judiciary
reform, which incidentally is represented
in all European Commission’s Reports
thus far, actually means that we have
not really had a judiciary reform. And
the implication, utterly correct, is that
without rule of law we have no right to
claim our country being listed among
the normal countries. Not only that,
without the rule of law we do not have a
real system, but a kind of simulacrum.
And, if there is no legal security, than
here in Macedonia we can not speak of
investors, business climate, civil rights
or civil equality and similar values. If on
top of this we add our “specification” or
the key “criterion” – solving the dispute
with Greece – as a crucial prerequisite
to
commence
EU’s
accession
negotiations (and as we all know the
same applies for the NATO alliance),
for which the Europeans say that there
is no substantial progress regardless of
the fact that the Prime Ministers of both
countries started meeting each other.
As it turns out, light did not appear at
the end of the tunnel, again. Darkness
continues to surround us.
Macedonia continues being where
it already is for quite a long time – near
the bottom. Ultimately, no European
Report is required to come to the same
conclusion. Our citizen experience of
proven “survivors” is enough. However,
aside of that situation, from a political
point of view, no matter if we pretend to
be ostriches, is a political slap from the
Union or the international community,
in the face of Macedonia (because it is
unlikely that the USA will step forward
with the opinion that the Report is
unreal). Gruevski’s supporters pretend
to be reformers in vain, when this year
the Report on Macedonia, compared to
those from the Republic of Turkey, the
Republic of Croatia, Iceland or even
Montenegro, is by far the weakest,
or shall we say, least reformatory.
It is a notorious fact we can not
escape from (you are free to check).
Speaking of Montenegro, which used
to be far behind us in the euro-Atlantic
integrations, now has real chances
to surpass us regarding the status of
candidate-country as well as regarding
the accession negotiations and the
accession, according to the EC.
Gruevski’s government, deep in it’s”
political” trenches has no intention what
so ever to at least try and establish
substantial negotiations, a condition
“par excellence” in our case. In spite
such disregard of this crucial question, it
loses stamina in the every day agitprop
struggle to maintain power so, as a
reflection, it creates “penalties” in other
Makedonija
social areas as well. The Europeans
would not stay silent over the fact that it
is inadmissible that the government of
a country, aspiring to be “legal”, makes
mockery of its highest court instance
– the Constitutional Court. And when
the executive power disregards the
instance which is the keeper of the
constitutional order, than what kind of a
country are we really talking about.
So, the consequences arising from
this Report and from this government’s
position will result in prolongation of
the current apathetic agony, dreadfully
stuck by the continuous stagnation
of the Euro-Atlantic integrations.
The conclusions from EC’s Report,
regardless of its diplomacy, are overly
explicit for anyone who has slightest
understanding of politics: there is no
status for the accession negotiations;
its consequences directly infringe
our further existence out side of the
NATO alliance, there are no investors,
no European funds (at least not the
funds which contain more money), no
development…
Nevertheless, according to the
preliminary assessments, all this does
not worry the government. As we
previously stated, it already announced
that the Report is positive, although
it is not clear what is positive in the
noted standstill!!! Gruevski, in his first
statement after the Report’s publication
emphasized, as if it was a tremendous
success, that the European Commission
yet again recommended the beginning
of the accession negotiations with
Macedonia. However, he forgot to
mention that the condition – solving the
dispute with Greece – is in the same
Report! Secondly, is it due to ignorance
or due to something else, the Prime
Minister did not mention that the decision
for the negotiations is not made by the
Commission (it only gives an opinion),
and thirdly but not least important – the
entire statement made by Gruevski was
connoted as a reply to the indications
circling within among the public prior
to the Report’s publication (partially
ordered by the government) that it
is possible that the EC in this year’s
Report will not mention negotiations
date at all, even more, request the date
to be frozen until Macedonia solves
the dispute with Greece. This kind
of “logic”, with different variations of
the alibis, political spins in the media
and similar propagandist fabrications
is far away from the bare essence
of the problem – when and hoe will
Macedonia make a real step forward,
not only in its own social reforms, but
also in the path toward Euro-Atlantic
integration processes!? Gruevski did
not give a reply to this dilemma, nor
does he intend to reply, considering
his current political position – in the
foreseeable future.
M-r Ivan Joe Petreski
KOMPROMIS ZA IMETO
Prava linija
NAROD BEZ IME E KAKO ^OVEK BEZ DU[A
V
o tradicijata na makedonskiot narod kumstvoto zazema
posebno i po~esno mesto. Toa
e sveta rabota, po svoja volja izbrana
za navek. Nie kumot go vikame nunko, a
se nasleduva od koleno na koleno, od
generacija na generacija. Nunkovcite
gi vikame i svetijoni, lu|e koi u`ivaat
golema po~it od ~lenovite na semejstvoto. Toa sroduvawe po duh i po dobra
misla trae so godini, so decenii i so
vekovi.
Na nunkoto i staro i mlado mu
baknuva raka vo znak na po~it.
^esto se potsetuvame na ovaa ubava
tradicija. Seto toa budi spomeni, ne’
vra}a vo realnosta, vo migovite koga se
neguvale prijatelstva i se odr`uvale
vistinski pobratimstva. No, za `al, vo
poslednive decenii ni doa|aat novi
nunkovci od razni strani i meridijani. Doa|aat so edna misla i poraka:
ako sakate „vlez vo idninata” smenete
go imeto, pa potoa po ulici }e te~e med
i mleko i vo golemata Zaednica }e gi
u`ivate i zemnite i
nebesnite blagodati.
I, taka si legnuvame
so porakata: najdete
kompromis za imeto.
Vo nas odyvonuvaat
navidum milozvu~nite
zborovi, a vsu{nost
premnogu zakanuva~ki.
Toj refren se povtoruva od mnogu grla.
A celta e jasna: Sovladajte go stravot.
Soberete
hrabrost.
Samorazgolete
se.
Poplukajte na va{ite
predci koi se borele
i ginele za svetoto
ime:
Makedonija.
Smenete go imeto.
Obezli~ete se. Duri toga{ ve ~eka svetla idnina. Dali vo rajot, dali vo pekolot. Nikoj ne znae. Nikoj nema da ka`e.
Se budime mamurni i na utroto ne mu
veruvame. Pak istata poraka: najdete
kompromis. Vo najmala raka, kom-
Rade Siljan
promisot kako da pretstavuva vitaminska hrana za narodot koj od pamtiveka se imenuval kako makedonski.
Gi prelistuvame vesnicite. Sekojdneven ritual na naslovnite stranici.
Mnogumina pora~uvaat: treba da se najde
kompromis i vizata za patot poplo~en
so bo`emni ideali ne’ ~eka kako desert po glavno jadewe. Nekoj treba da
potpi{e vo imeto na narodot i da gi
re{i makite na Makedoncite. Potoa se’
}e bide lesno, a po plo{tadite, }e zjaat
govornicite so trogatelni pesni, vo
koi }e se oplakuva na{eto stradalni~ko
i slobodoqubivo pleme, koe za mig
}e se pretvori vo amorfna masa.
Obezli~ena, bezimena i isfrustrirana.
Makedonskiot narod i vo pesnite i
vo prikaznite, a osobeno vo bogatata
i razgraneta umetni~ka literatura ja
zayidal svesta za svoeto sveto ime i
saka da si `ivee spokojno, da `ivee
so mislata za dolgovekovnata tradicija na nunkoto, koj sekoga{ zazemal
po~esno mesto na makedonskata skromna, no od Gospoda blagoslovena sofra.
Na{eto ime e na{a realnost i na{a
sudbina. Zatoa ne treba da zaboravime na zavetot na predcite, na prosvetitelite i prerodbenicite, na ilindencite i asnomcite, vo sprotivno,
}e ne’ prokolnuvaat na{ite potomci.
Za{to, narod bez ime e isto kako ~ovek
bez du{a. A ~ovekot bez du{a e obi~na
statua, beznade`na figura, so koja site
belosvetski „dobrotvorci” }e si igraat
podbi{ega.
Nie sme gordeliv i
trpeliv narod. Vekovnite imiwa: Trpe,
Trp~e, Trpana, Trajan, Trajanka, Trajko, Gordon, Gordan,
Gorjana, Gorjan~e
itn., itn., ne’ upatuvaat na istrajbata
i gordosta. So toa
dostoinstvo si go
nosime tovarot na
na{ite ple}i i gi
slavime: Ilinden,
8 Septemvri i 11
Oktomvri. @iveeme
i peeme za slobodata, za tatkovinata, za imeto. Za{to,
imeto Makedonija
e najubavoto i najsvetoto ne{to za site nas, Makedoncite.
Toa e na{ prepoznatliv kod, so nego sme
minuvale niz temnite i ma~ni vekovi,
so nego ne’ prepoznavaat sega, vo nezavisna i suverena Makedonija.
7
ILUSTRIRANA REVIJA ZA ISELENICITE OD
Makedonija
Stav
I NOVINARITE UBIVAAT, ZAR NE?!
\or|i Tonovski
T
V
o Republika Makedonija
retko se raspravalo za novinarstvoto, iako stanuva zbor
za zna~ajna i ~uvstvitelna oblast od
op{testvoto. Duri i predlo`eniot zakon za informirawe ne e prosleden
so potemelna diskusija vo javnosta.
Vakvi raspravi se neophodni od pove}e pri~ini:
Prvo, poradi samta uloga, zna~ewe
i pozicija na novinarstvoto vo
op{testvoto. Novinarstvoto i mediumite pretstavuvaat eden od najzna~ajnite
i najefikasni instrumenti na javnosta
i demokratijata;
Vtoro, poradi slo`enosta na samata
profesija. Izvr{uvaweto na novinarskata profesija e povrzano so brojni
rizici {to proizleguvaat od prirodata
na samata profesija i od okolnostite vo
8
Novinarstvoto i novinarite vo Republika
Makedonija se prisposobuvaat na novite
op{testveni okolnosti
i pritoa se borat da ja
so~uvaat avtonomnosta
i kako profesija i kako
li~nosti. Novinarite i
nivnite „ku}i” i vo uslovi na transformacija
ostanuvaat zna~ajni
lostovi na sovremenoto
op{testvo
koi novinarite `iveat i rabotat. Dinamikata {to e sodr`ana vo profesijata
se odrazuva vrz nivnoto zdravje, a podatocite govorat deka golem broj novinari vo svetot go gubat duri i svojot
`ivot, izvestuvaj}i za brojni nastani;
Treto, zaradi toa {to javnosta gi
do`ivuva novinarite na razli~ni
na~ini. Tie za nea se: izvestuva~i,
detektivi, borci za vistina, sloboda,
demokratija i javnost, brana za obidite i tendenciite za mafija{tvo, manipulacii, korupcija, mito, no i kako
poslu{nici na vlasta, sou~esnici vo
ne~esni raboti, moderni reketari i
t.n..
Novinarstvoto i novinarite vo
Republika Makedonija se prisposobuvaat na novite op{testveni okolnosti
i pritoa se borat da ja so~uvaat avtonomnosta i kako profesija i kako
li~nosti. Novinarite i nivnite „ku}i” i vo uslovi na transformacija
ostanuvaat zna~ajni lostovi na sovremenoto op{testvo. Poa|aj}i od faktot
deka novinarstvoto e malku raspravana
tema, kako i deka novinarite se ~esto
napa|ani od razli~ni strukturi i poedinci, studentite po novinarstvo vo svoeto glasilo „Stav” duri i javno go postavija pra{aweto: „Kako da gi za{titime
novinarite?”. Toa e vo red: studentite
se zainteresirani za sopstvenata idnina i sudbina. Me|utoa, slu~uvawata
vo makedonskoto novinarstvo imaat ne
samo pozitivni, tuku i negativni tendencii i konotacii, izrazeni vo antinomijata: „Kako da se za{titime od novinarite?”. Osobeno koga pod prevezot
na javnost i pravo na informirawe, na
gra|anite im se nudat informacii so
somnitelen stepen na verodostojnost i
sodr`ini sprotivni na eti~kite standardi i eti~kiot kodeks na novinarskata profesija.
Previrawata vo makedonskoto
op{testvo ne go zaobikolija ni novinarstvoto. Vo izminatata decenija (pa
i pred toa) novinarstvoto o~igledno
ja sledi nagornata linija na profesionalno zreewe. So toa makedonskata
`urnalistika stana zna~aen faktor
na promenite vo na{eto op{testvo.
Vpro~em, novinarite spored prirodata
na svojata profesija se del od avangardata na op{testvoto i nositeli na novi
idei.
Me|utoa ova ne va`i za celokupniot
novinarski „rod”. Tranzicionite vremiwa predizvikaa svoevidna podelba
me|u novinarite. Eden del ( za sre}a na
makedonskoto novinarstvo, pogolemiot
del) ostana na potrebnoto nivo na profesionalizam, izrazen vo sintagmata:
„navremeno, objektivno i anga`irano
informirawe za nastanite”. Ovie novinari ja so~uvaa avtonomnata pozicija.
Vraboteni se, voglavno vo, seu{te maliot broj nezavisni mediumi. Toa se
oazite na t.n. humanisti~ko, vistinoqubivo i dostoinstveno novinarstvo.
Ideja-voditelka e deka novinarot e
svoevide mal istra`uva~ki institut,
a mediumite se efikasen instrument
na javnosta. Drug del od novinarite,
{to se vraboteni vo partiskite glasila, ja zastapuvaat parcijalnata (partiska) vistina. Bidej}i „celo e koga
Stav
Krem na makedonskite novinari so slobodna misla
ima se”, zastapuvaweto na parcijalni
interesi i celi sekako ne e su{tina
na vistinskoto novinarstvo. Tret del
od novinarite ednostavno „ja prodadoa du{ata na |avolot”. Tie sluguvaat
na nedemokratski i nelegalni sili
i tendencii. Toa se novinari koi po
pora~ka gi krojat informaciite, po
potreba izmisluvaat nastani, kontroliraat nekoi op{testveni sostojbi, no
i gi zloupotrebuvaat informaciite za
da ja manipuliraat javnosta. Eti~kiot
moment kaj ovoj del od „novinarskata
fela” e sosema problemati~en.
Eti~kata komponenta e edna od
najzna~ajnite komponenti na novinarskiot trud. Vo osnovata na sekoj ambiciozen novinarski tekst mora da bide
~ovekoqubieto i vistinoqubieto, progresot na op{testvoto i natamo{noto
osvojuvawe na prostorot na ~ovekovata sloboda. Vo oavaa smisla eti~kata
komponenta e condito sine qua non na
kvaliteto na novinarskiot tekst. No, za
`al, toa ne va`i za site novinarski tekstovi. Vo nekoi od niv ima konotacii
{to se na drugata strana na op{testveno
posakuvanoto. Kritikata se pretvori
vo kritizerstvo, humanizmot vo mizantropstvo, `igosuvaweto na negativnoto
se zamenuva so `igosuvawe na ~esnoto i
normiranoto, ima pojava na destrukcija
i denuncijacija na li~nosti, i sli~no.
So raspadot na socijalizmot
is~ezna idili~nata slika na beskonfliktnost vo op{testvoto i na superiornost na komunisti~kiot moral. So
toa se formira vakuum-prostor vo sistemot na vrednosti i na eti~ki plan,
{to se manifestira{e na svoeviden
na~in i vo sverata na novinarskata
kreacija. Vo brojni napisi po mediumite pretpostaveniot eti~ki moment go
nema, a brojni tekstovi se grani~at so
mizantropstvo, odnosno kako {to toa
se praktikuva da se ka`e „nekoi novinari se zanimavaat so ’meso’”. Kako da
se zaboravi deka eti~kiot moment treba
da bide postaven na piedestal, bidej}i proizleguva od ~ovekovite prava i
slobodi. Slobodite i pravata na sovremenite lu|e imaat podlaboka sodr`ina
od porano. Tie ne vklu~uvaat samo prava
{to bi trebalo da se ostvaruvaat pred
oficijalni organi, kako i prava i slobodi {to se odnesuvaat na fizi~kiot
integritet na ~ovekot. Sovremeniot
poim na pravata i slobodite pretpostavuva natamo{en probiv vo osvojuvaweto
na prostorot na ~ovekovata sloboda.
^ovekovata sloboda e tesno povrzana
so po~ituvawe i avtonomnost na ~ovekoviot integritet, dignitet i gordost.
Nedozvolenoto i nekontrolirano samovolno navleguvawe vo ovaa sfera od
kogo bilo pretstavuva svoeviden atak
vrz ~ovekovata individua, {to mo`e da
grani~i duri i so neumislen obid za
ubistvo. Poodelnite novinarski tekstovi so vakvi belezi pretstavuvaat
direktna zakana za ~ovekovoto duhovno
i fizi~ko zdravje. Dezinformaciite
i kroenite nerealni novinarski tekstovi vo koi se „rastrgnuva” opredelena li~nost mo`at da predizvikaat
{ok kaj individuata, ili da ostavat
neizbri{livi tragi vo negovoto se}avawe. Kaj vaka atakuvaniot ~ovek
ostanuva ~uvstvoto na neopravdana i
bezmilosna javna osuda i lin~ , bez re-
alno obvinenie. Vo takov slu~aj imame
situacija {to e sprotivna na onaa od
amerikanskiot aforizam: „Bev na TV,
zna~i postojam”. Vo uslovi na nesankcionirani mo`nosti za zloupotreba na
objaveniot zbor, ovoj aforizam dobiva
svoja makedonska varijanta koja glasi:
„Ne bev na Tv, zna~i seu{te postojam
(opstojuvam)”.
Zakonot za informirawe treba da
gi promovira i da gi pottikne pozitivnite procesi i nivnite nositeli vo
sferata na informiraweto. Toj voedno
posredno treba da dade pridones vo
jaknewe na stale{kata asocijacija na
novinarite koja }e ima mo} i uloga da
go vospostavi i ovozmo`i po~ituvaweto
na eti~kiot kodeks vo novinarskata
profesija. Ovoj zakon ne treba da ja
zabranuva ili ograni~uva slobodata
za objektivno informirawe, tuku da ja
spre~i zloupotrebata na sredstvata za
javno informirawe, da ja postavi vo realni ramki slobodata na novinarskiot
anga`man i da gi otstrani nesovesnite
i zlonamernite vo novinarstvoto.
Dotoga{ ostanuva da visi vo vozduh
gor~livata misla: „I novinarite
ubivaat, zar ne?!”.
(Tekstot „ I novinarite ubivaat,
zar ne?!” e objaven pred to~no deset
godini, i ednakvo e aktuelen denes
kako i vo vremeto koga e objaven.
Problemite vo makedonskoto novinarstvo ostanale isti, a za ovie deset
godini voop{to ni{to ne se smenilo. Ne se is~ekoril nitu eden ~ekor
napred)
9
Od distanca
ILUSTRIRANA REVIJA ZA ISELENICITE OD
KRAHOT NA NA[ATA
KOLEKTIVNA SVEST
Vasil Mickovski
V
o istorijata na op{testvata,
sekoga{ koga krahirala
odredena kolektivna svest,
odredeni kolektivni vrednosti, se pojavuvale individui koi so
svojata harizma, znaewe, trud, so svoite
zalo`bi, nametnuvale novi vrednosti, nova svest od koja potoa povtorno
}e se izgradel nekakov kolektivitet,
edna nova zaednica i op{testvo. Denes,
dodeka sme svedoci kako na{ata kolektivna svest e na najniskoto mo`no nivo,
stanuvame podednakvo svesni deka nema
ili ne postojat dovolno individui koi
bi se nametnale, bi se `rtvuvale, koi bi
bile primer koj bi vlijael na drugite.
Na{iot premin od porane{niot sistem,
koj ne bi go narekol nedemokratski,
barem od aspekt na li~nite slobodi,
vo edno nesovr{eno demokratsko
op{testvo e vsu{nost samo primer za
mnogubrojnite cikli~ni promeni vo
svesta na edno op{testvo. Mislevme
deka so pazarnata ekonomija i so
raste~koto bogatstvo, so demokratskoto
ureduvawe i so pluralizmot, }e se zajakne samostojnosta na individualnoto mislewe i rasuduvawe, deka }e se
zgolemi zna~eweto na individuata.
INDIVIDUI Mislevme deka kako
{to noviot individualizam poleka }e ja
uriva starata svest, starite vrednosti,
deka }e ima li~nosti, }e ima istaknati
individui koi so sopstvenite sfa}awa
i dejstvuvawa }e go nadomestat toa {to
po~navme da go gubime. Kolku samo se
izla`avme! Nie ne samo {to zagubivme,
tuku i ni{to novo ne dobivme, a ni{to
novo i ne steknavme.
10
Makedonija
Prvo, nie ja zagubivme porane{nata
kolektivna svest, svesta za solidarnost, za zaedni{tvo, za povisoka cel,
za `rtvuvawe, gi zagubivme vrednostite spored koi svesno ili nesvesno
`iveevme mo{ne dostoinstveno i
donekade materijalno ograni~eni i,
denes, ve}e mo`e da konstatirame deka
taa sostojba nikoga{ pove}e ne ja nadomestivme. Ne izgradivme nov kolektivitet, ne izgradivme nova kolektivna
svest i vrednosti, a so toa ne izgradivme nitu novo op{testvo, nitu nova
zaednica. Tuka e na{iot problem. I
refleksijata na taa eti~ka slabost, ne
dr`avna ili ustavna slabost (iako na
krajot tamu se transponira), ja ~uvstvuvame sekojdnevno, ja ~uvstvuvame pred
se vo materijalniot svet.
Ne postoi zaedni{tvo, ne postojat
vrednosti, na kraj ne postoi op{testvo
i ne postoi dr`ava ako re~isi polovina od populacijata `iveat vo totalna
mizerija, dodeka mal broj poedinci
namesto da rabotat za kolektivitetot,
u`ivaat vo neopravdanoto, neproporcionalnoto i nemoralnoto bogatstvo.
Kone~no, doa|ame do zaklu~okot
deka individualizmot kaj nas ne e individualizam, toj e egoizam. Individualizmot iako e svrten kon li~niot interes, raste, se vrednuva, ima zna~ewe
samo spored toa {to mo`e da napravi
za drugite, normalno, otkako prvo
napravil ne{to za sebe, od sebe, ne{to
{to e posebno za odredena individua,
no {to potoa e univerzalno, {to va`i i
e vredno za site. Vo sprotivno {to vredi da se bide individua sama po sebe,
koja postoi i dejstvuva samo za sebe.
I kako poinaku, bez moral ili odgovornost, bez funkcionalno op{testvo?
Dali mo`eme voop{to da vospostavime
i da vrednuvame koj e individua ili e
nedeliv od onoj koj e obi~na persona
ili maska zad koja se krie akter.
I tuka se nadovrzuvame, bez individui nema zdrav kolektivitet, bez zdrav
kolektivitet nema zdravi individui.
Mo`e da imame ili samo kolektivizam
ili samo egoizam, no nikako zaedni{tvo,
funkcionalno op{testvo na zdravi individui, za potoa da gradime stabilna
dr`ava koja seto toa bi go odr`uvala.
ZAEDNICA Ovie distinkcii se
neophodni zatoa {to zaednicata,
op{testvoto, ne se isto {to i dr`avata.
Zaednica ili op{testvo zna~i da se
bide zaedno, no ne da se bide grupa ili
~opor, ne da se bide kako vo `ivotinskata dru{tvenost, naizmeni~no da se
bide eden za drug, tuku da se bide zaedno, da se bitisuva zaedno. I tokmu poradi faktot ili va`nosta na potrebata
zaedno da se bide, zna~i deka edna zaednica sekoga{ treba da se formira, da
se bazira na ne{to {to na ~ovekot, na
lu|eto im e bitno, a ne ne{to {to se
odr`uva zaradi nekoja ideolo{ka ili
pravna fikcija, deka se mora.
Deka ne{to se mora, se pojavuva samo
so poimot i institucijata dr`ava, koja
dali ja vikame „{tat”, „stejt” , „eta” ili
„stato”, se sveduva na latinski „status”,
odnosno ne{to ili nekoja sostojba koja
{to treba da odr`uva.
No, ~ovekovata sostojba, sostojbata
na zaednicata, na op{testvoto, ne se
zadovoluva samo so odr`uvawe. Ako
Ni nedostasuvaat ne edna,
ne dve, tuku site klu~ni
pretpostavki za podobro
op{testvo, a so toa i poefikasna dr`ava
Od distanca
op{testvoto go vrzeme za ~ovekot, ako
prifatime deka toa e vo iskonska vrska
so ~ovekot, toga{ }e zaklu~ime ~ovekovite sostojbi se promenlivi i bitni, no
mora i op{testvoto da se prisposobuva.
Toa zna~i deka treba da se prisposobuva kolektivitetot, a so toa i instituciite na dr`avata. No, ako nie, kako {to
e slu~ajot so na{ata zemja, op{testvoto
go poistovetuvame samo so dr`avata,
ili dr`avata ja stavame na nivo na najvisoko op{testvo, toga{ }e zaklu~ime
deka op{testvo i zaednica vo Makedonija ne postojat.
Porane{nata „~eli~na dama”, Margaret Ta~er vele{e deka op{testvoto ne
postoi. Ovaa politi~ka floskula, koja
ne mo`e nikako da se brani, posebno
od nau~en aspekt, e ka`ana za da se naglasi primatot na individualnoto, na
posebnoto. No, tokmu Velika Britanija,
vo ponovata istorija, mu poka`a na
svetot {to zna~i splotenost na nacijata ili kolkavo e zna~eweto na duhot na
zaedni{tvo. Britancite go poka`aa toa
i koga im ode{e dobro, no i toga{ koga
im be{e najte{ko, koga ostanaa edinstveniot ostrov na slobodata. Ottuka, se
besmisleni site tvrdewa koi poa|aat od
toa deka zaedni{tvoto i op{testvoto,
sfateno kako komunikaciska zaednica,
se ne{to arhai~no, zastareno i nadminato.
Zatoa e pogre{na tezata deka
op{testvoto ne postoi. No, spored mene,
mo`e samo da ne postoi volja kaj individuite, instituciite i kaj dr`avata.
Mislam deka „duhot na asocijacija” za
koj pred 150 godini zboruval Tokvil i
koj vodi kon limitirawe na dr`avnata
intervencija vo op{testvenata sfera,
ne e ne{to novo i nesprovedlivo.
Sekoga{ sum veruval vo levi~arskite
politiki, vo dobrata intervencija
na dr`avata, pa zatoa i mislam deka
edna vakva evolucija ne e mo`na bez
dr`avata, za potoa lokalnata realnost
da bide taa koja }e intervenira.
[email protected] Mora da razbereme deka
vo Makedonija e te{ko za civilnoto
op{testvo samo da gi vodi ovie bitki,
bez dr`avata koja se otka`uva od samata
dr`ava. No, decentralizacijata ne mora
da ja sfa}ame samo kako otka`uvawe na
dr`avata od nejzinata centralnost.
So gradeweto i zajaknuvawe na civilnoto op{testvo, se kreira nov vid na
dr`ava, poefikasna, pomalku centralna, no pobliska do lu|eto. I se la`eme
ako mislime deka dr`avata treba sama,
deka e dovolna za se. Dr`avata treba da
go dade impulsot, dodeka op{testvoto
treba da poka`e deka ima visoka ci
pravilata i na zakonite, me|u~ove~ka
doverba, socijalen aktivizam.
Iskreno ka`ano, nie kako kolektivitet sme daleku od seto toa. Isto tolku
sme daleku na institucionalno nivo.
Ne postojat efikasni institucii za vrska pome|u dr`avata i lokalnata vlast,
ne postojat organi koi bi gi re{avale
kolektivnite problemi i kone~no,
ne postoi dr`ava koja saka da se reformira, da se reformira od gore, za
potrebite na onie dole. Trebaat pari,
pa namesto „Skopje 2014”, }e mo`evme
so reformi da sozdademe „Makedonija
2014”.
I tuka povtorno }e se vratam na
na{ata primitivna individualna i
kolektivna svest, na na{ata zaednica i
op{testvo koi treba da bidat motorot
na ovaa zemja. Ne zatoa {to se mora, tuku
zatoa {to sekoga{ treba da se naso~eni
kon toa {to na narodot, lu|eto, gra|anite
im e va`no.
]e izvedam u{te eden zaklu~ok.
^ovek u{te od vreme na Aristotel e
definiran kako zoon politikon, kako
politi~ko ili op{testveno su{testvo
~ii potrebi se sekojdnevni i aktuelni.
Toa zna~i deka ~ovekovata zaednica i
op{testvo se vsu{nost politi~ka zaednica. Ako e taka, }e zaklu~ime deka
problemite na lu|eto treba da gi re{ava
politikata, sfatena kako zbir na site
op{testveni slobodi, prava i obvrski
na lu|eto. Voedno, }e zaklu~ime deka
politikata treba da gi re{ava problemite vo sega{nosta. Politi~koto
op{testvo e op{testvo koe mora dnevno
da funkcionira za da postoi, vo sprotivno, povtorno nemame op{testvo.
Politi~koto op{testvo mora da se
odr`uva na dvete dosega afirmirani
potrebi prvo, deka mora da se re{avaat
bitnite problemi na lu|eto i vtoro,
tie problemi treba da se re{avaat vo
sega{nosta, vo momentot na nastanuvawe
i dodeka postojat. Momentot sega{nost
ne e samo vremenska sostojba, toj e
mnogu pove}e. Toa e sostojba na svest
kade narodot, kolektivitetot, dr`avata,
go `iveat i minatoto i sega{nosta
i toa {to treba da dojde, kako ne{to
sploteno, kako ne{to edinstveno. Nitu
optovareni so minatoto, nitu cini~ni
kon idninata, tuku so edna op{testvena
svest koja ne ostava vpe~atok deka e vo
konflikt so vremeto.
Ne izgradivme nov kolektivitet, ne izgradivme nova
kolektivna svest i vrednosti, a so toa ne izgradivme
nitu novo op{testvo
Krajniot zaklu~ok e porazitelen za
Makedonija. Ni nedostasuvaat ne edna,
ne dve, tuku site klu~ni pretpostavki za
podobro, pootvoreno op{testvo, a so toa
i poefikasna, pofunkcionalna dr`ava.
Ni nedostasuvaat individui koi vo
golem broj }e istapat, ni nedostasuva
kolektivna svest i kultura, ni nedostasuva zdravo op{testvo, organizirano
civilno op{testvo, ni falat institucii i ni fali voljata na dr`avata
da se reformira. Kone~no, ni fali
vistinskata politika, politika koja
nudi re{enija, koja gi re{ava problemite na lu|eto, naso~ena kon toa {to
e va`no, zatoa {to toa e va`no sekoga{
}e bidat ~ovekot i gra|anite.
11
ILUSTRIRANA REVIJA ZA ISELENICITE OD
Makedonija
Re~
IDNINATA NA ODNOSITE
ME\U MAKEDONIJA I TURCIJA
V
o predgovorot na svojata
kniga „Za makedonckite
raboti” Krste Misirkov
provideniski pi{uva: „Jas
sum Makedonec i interesite na mojata
tatkovina mi se pretstavuvaat taka:
ne Rusija i Avstro-Ungarija se neprijatelite na Makedonija, a Bugarija, Grcija i Srbija. Samo energi~nata borba
so tie tri dr`avi }e ja izbavi od
pogubuvawe na{ata tatkovina...
Za na{ite odnosi kon Turcija jas
mo`am da re~am samo edno: nie sme
dol`ni da napravime se {to se bara
od nas za da i doka`eme na Turcija oti
nejzinoto ostanuvawe kako evropska
dr`ava sre}ava vo nas polno so~uvstvo”.
I malku potamu: „Jas mislam oti nie
treba da bideme lojalni kon Turcija,
no pretpolagaj}i oti turskata Vlada
i narod }e razberat najposle oti interesite na nivnata dr`ava vo Evropa
se sovpa|aat so na{ite i zavisat najmnogu od niv, a ne si protivre~at...„Ete
primer za strategisko mislewe za idninata. Misirkov ja izdava svojata kniga vo 1903 g. , daleku pred dvete svetski
vojni i mnogukratnite „osloboduvawa”
na Makedonija od nejzinite sosedi.
Daleku pred smenata na op{testvenite
sistemi vo Zapadna Evropa i na Balkanot, sozdavaweto i raspa|aweto na
politi~kite, voenite i ekonomskite
blokovi. Seto toa se vremenski procesi. Mislitel i strateg kako Misirkov se
interesira za glavnoto - makedonskite
neprijateli i makedonskite prijateli,
odnosot kon ednite i odnosot kon drugite vo imeto na makedonska Makedonija.
Po izbuvnuvaweto na Mladoturskata
revolucija vo 1908 godina drugiot
makedonski strateg, Jane Sandanski,
sfa}a deka edinstvena {ansa za idninata na Makedonija e da bide del od
multietni~ko op{testvo. Ne samo toa.
Spored nego, multietni~kiot model bil
edinstvenata {ansa za prosperitet na
12
Prof D-r Stefan
Prof.
Vlahov Micov
celiot Balkanski Poluostrov. Denes
ve}e mo`e da se re~e deka toj model e
edinstvenata {ansa na Evropa za da ne
ja povtori istorijata od minatiot vek.
Za `al, na prstite od ednata raka
se brojat makedonskite politi~ari i
dr`avnici, koi mo`at da rasuduvaat
strategiski. Vo znaeweto za strategisko mislewe vleguva i poznavaweto
na strategijata na prethodnicite. Samo
{to, kako {to veli eden makedonski
novinar, makedonskata „strategija” e
vrz principot „od denes za utre” i „od
Vlada do Vlada”. Zatoa, za strategiski
se zemaat ili lokalni vrednosti ili
faktori, koi mo`e da bidat samo sredstvo (~lenstvo vo NATO i EU) za ostvaruvawe na makedonskata strategija.
Denes samata Evropa nema strategija za
svojata idnina, za{to dr`avnicite od
evropskite vode~ki dr`avi se li{eni
od strategisko mislewe. Germanskata
ekonomija se smeta za motor na EU, no
niedna ekonomija nema idnina bez
globalna cel. Spored pretsedatelot
na Evropskata centralna banka @anKlod Tri{e, ekonomijata na evrozonata
e ispravena pred „nejasni vremiwa”.
Pri~inata ne e vo samata ekonomija,
nitu vo sega{nata ekonomska svetska
kriza, tuku vo faktot deka golemite evropski dr`avi se oddale~uvaat edna od
druga kako galaktiki {to begaat. Sekoja
so svoite interesi, pretenzii, sferi
na vlijanie. Spored dokumentot na Evropskiot sovet za nadvore{na politika
„Prizrakot na edna polivalentna Evropa”, napregaweto me|u dr`avite raste,
a vostanoveniot red za bezbednost po
Studenata vojna se raspa|a. Avtorite na
dokumentot prepora~uvaat koordinira-
ni dejstva me|u EU, Rusija i Turcija ne
samo za pra{aweto na evropskata bezbednost, no i na ekonomski plan i na
zacvrstuvawe na evropskiot identitet
na Turcija preku nejzino ~lenstvo vo
EU. So tvrdeweto deka konceptot na
multikulturna Germanija propadnal,
kancelarkata Merkel demonstrira nedostig na strategisko mislewe ne samo
za svojata dr`ava, ami za cela Zapadna
Evropa, vo koja samo Turcite se okolu
10 milioni. Deka „motorot” na EU, Germanija, e na politi~ki krstopat, potvrduva posetata na germanskiot minister
za nadvore{ni raboti na Turcija i negovata kritika na Francija i na Avstrija,
koi se sprotivstavuvaat na vleguvaweto
na Ankara vo EU. Gido Vestervale izjavi deka islamot e del od germanskoto
op{testvo, no Merkel evropskata idnina ja gleda niz stereotipi od minatoto,
t. e. niz prizmata na odnosite me|u Germanija-Francija-Rusija. Zatoa Merkel
u~estvuva{e na trilateralnata sredba
so Sarkozi i Medvedev.
Treba da se podvle~e deka vleguvaweto na Turcija vo EU e od su{tinsko
zna~ewe i za samata Evropa, a ne samo
za Turcija. I vo dvete varijanti Turcija ne gubi. Bi ve vratil na situacijata od krajot na Rimskata Imperija.
Ako toga{noto rimsko op{testvo
go izbere{e multietni~kiot i multikulturniot model vo odnosite so
nadoa|a~kite novi etnosi vo Zapadna
Evropa (kako {to napravi Vizantija)
nema{e da propadne. Ne slu~ajno, turskiot pretsedatel Abdula \ul diplomatski gi obvini Merkel i Sarkozi za
kratkovidost. I gi povika protivnicite na ~lenstvoto na Turcija vo EU da
mislat strategiski - 25, 50 i duri 100
godini napred. A turskiot minister za
nadvore{ni raboti Davutoglu poso~i
deka Turcija ve}e e „aktivna strana, a
ne samo objekt na razgovori”.
Ako Republika Makedonija e strategiski partner na Turcija, nie }e dobieme, bez ogled na toa dali taa dr`ava
}e stane ~lenka na EU. Чlenstvoto na
Turcija vo EU prakti~no }e zna~i deka
i Makedonija stanala ~lenka. Vo takov
slu~aj, neophodno }e ni bide eventualno ~lenstvo vo NATO, kako dopolnitelno
obezbeduvawe. Velam „eventualno”
zatoa {to imame vreme da procenime
dali }e ni odgovara toa ~lenstvo. Se
razbira, krajnata otstapka na makedonskata dr`ava za ~lenstvo vo NATO mo`e
da bide referencata FIROM. Go koristam izrazot „dopolnitelno obezbeduvawe” za{to glavnata bezbednost za
Makedonija edinstveno mo`e da bidat
bilateralni dogovori za me|usebna
pomo{ so Turcija, Kina, eventualno
Rusija itn. Vo nikoj slu~aj ne mo`eme
da se ~uvstvuvame za{titeni samo so
~lenstvo vo blok, vo koj ~lenuvaat Grcija i Bugarija. Li~no mislam deka Turcija vo bliska idnina }e stane ~lenka
na EU. Predviduvam dosta dramati~en
na~in na priem i zasileni konflikti
me|u ~lenkite na EU. Me|utoa, takva
varijanta u{te pove}e }e go zgolemi avtoritetot na makedonskoto prijatelstvo
za samata Turcija.
Koga se razrabotuva strategija,
sekoga{ treba da se obmislat site varijanti. Da pretpostavime deka Turcija
nema da stane ~lenka na EU. Od toa nitu
Turcija, nitu Makedonija }e izgubat. Za
15-20 godini Turcija }e stane stomilionska dr`ava, turskata ekonomija }
e bide me|u desette, a ne e isklu~eno
i me|u pette najrazvieni ekonomii vo
svetot, a turskata ekonomska ekspanzija }e otide daleku na Istok i na Zapad. Ekonomijata na EU bukvalno }e
bide sma~kana. Azbu~na vistina e deka
ekonomskata mo} vodi do politi~ka
mo}. So dva zbora - kojznae dali }e se
najde seriozen analiti~ar, koj mo`e da
se somneva vo idnoto svetsko liderstvo
na Kina i regionalno (Evropa, Balkanot,
Bliskiot Istok) na Turcija. Ostanatite
kvadrat~iwa od politi~kiot vnimaval
doprva }e se mestat, no tie dve se jasni.
Koga gi ~itam zborovite na turskiot
pretsedatel, imam ~uvstvo deka proizleguvaat od toa {to go napi{a Misirkov
pred pove}e od vek, deka „interesite na
nivnata dr`ava vo Evropa se sovpa|aat
so na{ite”. A i da ne go pro~ital, turskata dolgoro~na strategija vodi smetka deka makedonskata dr`ava mo`e da
bide najverniot sojuznik na Turcija
na Balkanot. Se razbira, i vo idnina
Turcija }e gi poddr`uva ekonomskite
i politi~kite kontakti so site balkanski dr`avi, }e ja aktivira svojata
investiciska politika, t. e. svojata
ekonomska ekspanzija vo niv. Trgovijata i vlijanieto se edno, a prijatelstvoto - sosema drugo. Turcija, na primer,
nikoga{ ne }e ima doverba vo Bugarija.
Edno, zaradi golemoto tursko malcinstvo vrz koe od 1878 godina do denes
se praveni mnogukratni obidi da bide
bugarizirano; vtoro, zaradi bugarskata
nacionalisti~ka doktrina, koja stana
del od bugarskata psihologija deka Turcija e glavniot bugarski neprijatel, a
Makedonija glavna cel na zavojuvawe;
treto, zaradi otsustvoto na strategisko
mislewe kaj bugarskite politi~ari i
dr`avnici, koi na Turcija gledaat kako
na bugarski dol`nik, vo parlamentot
dopu{taat prisustvo na fa{isoidni
formacii so antiturski zalo`bi, pro-
Re~
odnosite so makedonskite Albanci. Liderot na DUI Ali Ahmeti e isto ~ovek
so strategisko mislewe i dobro sfa}a
deka dolgotrajnite interesi na Makedoncite i na makedonskite Albanci se
sovpa|aat. A interesite na nekoi makedonski sosedi gi navreduvaat i ednite
i drugite.
Vo posledno vreme i EU i NATO i ostanatiot svet se pove}e osoznavaat deka
makedonskata dr`ava ima dolgotrajna strategija za idninata. Zasileniot
pritisok i otvorenite zakani odnadvor i odnatre poka`uvaat strav od taa
strategija i od se pogolemata samou-
Istambul - Turcija
vociraat sme{ni zakani za referendum
za ~lenstvoto na Turcija vo EU itn. So
dva zbora - i denes, po 50 godini, iskreno prijatelstvo me|u Bugarija i Turcija ne e mo`no. Sli~ni se i odnosite
Grcija-Turcija, Srbija-Turcija, Crna
Gora-Turcija. Tie hristijanski dr`avi
se optovareni nacionalisti~ko-istoriski i religiozno (po linijata hristijanstvo-islam) vo odnos na Turcija.
Hrvatska i Slovenija gledaat vo druga
nasoka, a na Romanija i pretstoi te{ka
odbrana na dosega{nite teritorijalni
pridobivki. Osven toa, site balkanski
dr`avi prakti~no se multietni~ki i
multikulturni, no so isklu~ok na Makedonija, toa ne go priznavaat. Taka, tie
se do`ivuvaat kako braniteli na hristijanskata civilizacija, se pla{at od
takanare~enoto islamsko vino`ito na
Balkanot i toa e u{te edna pri~ina na
Turcija da gledaat so nedoverba. Vistina e deka idejata za aktivirawe na
„islamskoto vino`ito” e na SAD, no
vo idnina nivnoto vlijanie }e bide
kontrolirano od Turcija. Po toj povod
dobro e da se potsetime na {egovitoto tvrdewe na turskite dr`avnici za
vreme dodeka pravele obikolka na Balkanot, deka vo Turcija ima pove}e Bosanci, otkolku vo samata Bosna i pove}
e Kosovci otkolku na Kosovo. Porakata,
vsu{nost, bila ednostavna: ne pravete
improvizacii, za{to vie mo`e da bidete samo instrumenti na strategijata,
a ne i nejzini sozdava~i. Vo taa smisla,
Turcija mo`e da igra va`na uloga i vo
verenost na makedonskiot dr`aven vrv.
Porano opozicijata go kritikuva{e
deka nema jasna nadvore{na politika,
potoa go obvinuvaa deka bil tvrd na
doma{en teren, a nadvor bil pla{liv.
Denes kritikite ve}e se deka „otvorame
front so svetot”. Samouveren mo`e da
bide samo toj koj ima dobitna strategija. Baraweto za vklu~uvawe na Makedonija vo Organizacijata na islamskata konferencija be{e velikolepen
takti~ki i strategiski ~ekor. Takti~ki,
za{to vo taa organizacija ima 57
dr`avi, od koi del u{te ne ja priznale
Makedonija pod ustavnoto ime. Strategiski, za{to pri eventualen globalen
konflikt, Makedonija mo`e da bide
model za multietni~ka i za multireligiozna tolerantnost i da ja igra ulogata na edna Avstrija po Vtorata svetska
vojna. Odli~na be{e inicijativata na
MANU za organizirawe na Чetvrtiot
me|unaroden kongres na islamskata
civilizacija na Balkanot. Pri posetata na pretsedatelot na EU Rompuj vo Skopje prvpat Makedonija poka`a deka ne
mo`e samo da prima poraki od EU, tuku i
da ispra}a. „Mercedesot” na Tito, so koj
go vozea Rompuj, be{e prekrasen simbol. Pred toa, vo Sovetot na Evropa vo
Strazbur, pretsedatelot Ivanov go ka`a
toa {to treba{e da bide prioritet na
site makedonski vladi i pretsedateli
od 1991 godina do denes - deka odnosite
na makedonskata dr`ava sprema ostanatiot svet }e bidat vrz principot po~it
za po~it.
13
ILUSTRIRANA REVIJA ZA ISELENICITE OD
Postament
200
Makedonija
GODINI OD RA\AWETO NA DIMITAR MILADINOV (STRUGA, 1810 - 1862, CARIGRAD)
KLU^NA LI^NOST NA
MAKEDONSKATA PRERODBA
„Zbornikot na makedonski narodni pesni” na Miladinovci pretstavuva
na{a Biblija, zlatna kniga na na{ata prerodba,
za{to blagodarenie na
ova delo, kreativnite ostvaruvawata na na{iot
genij doa|aat do osoben
izraz vo nacionalni i vo
po{iroki ramki. Pojavata
na knigata nad knigite
se smeta za triumf na
progresivnite makedonski revolucionerni i
intelektualni idei
Dimitar Miladinov (Struga, 18101862, Carigrad) e retka i nepovtorliva
li~nost na makedonskata prerodba. Toj
so svoeto dejstvuvawe go probudi ~uvstvoto za zna~eweto i za ubavinata na narodniot jazik i izvr{i presudno vlijanie vrz profiliraweto na najzna~ajnite
sobira~i na narodnoto tvore{tvo i na
pisatelite - negovi sledbenici. Deloto
na ovoj buditel na prosvetno, kulturno,
nacionalno i tvore~ko pole go sledat
i go prodol`uvaat so golem uspeh negovite u~enici: Partenie Zografski,
Konstantin Miladinov, Rajko @inzifov, Grigor Prli~ev, Kuzman [apkarev,
Marko Cepenkov i drugi.
So svoite kreativni ostvaruvawa }e dadat golem pridones vo razvojot na nacionalno-kulturnite i istoriskite procesi na makedonskiot
narod. Vsu{nost, preku individualnite
tvore~ki zalagawa }e ja voskresnat idejata za duhovnoto bogatstvo na na{iot
narod i za negovite postojani streme`i
za sloboda i za samostoen op{testven,
duhoven i istoriski razvitok. Vo godinite na sopstvenoto prepoznavawe tie
}e prerasnat vo vistinskata smisla na
zborot predvodnici vo budeweto na potisnuvaniot so vekovi makedonski nacionalen duh.
Osnovopolo`nikot na sovremenata
14
makedonska literatura, Ko~o Racin, vo
studijata „Razvitokot i zna~eweto na
edna nova kni`evnost”, za prerodbenicite }e napi{e deka se pisateli dlaboko
predani na narodnite ideali, cvrsto
zasnovani vrz svoite vistini,
budni i edinstveni prijateli od najnapredniot
del na svojot narod. A
me|u prvite prerodbenici Dimitar
Miladinov so
ve{tina
na
golem
orator i znalec
go iska`uva
zna~eweto
na upotrebata na narodniot jazik
vo
prosvetuvaweto.
Taa
svoja
opredelba
vo praktika ja
sproveduva kako
u~itel vo Ohrid,
Janina,
Prilep,
Kuku{, Bitola.
Kako
~ovek
so
golema darba i so visoka
naobrazba, so temelni zafati
i nacionalni ideali, neposreden i
stamenit vo prosvetitelskite zafati i
opredelbi, Dimitar Miladinov e predvodnik i najistaknat borec za na{eto
prosvetuvawe i razvivawe na kulturnata tradicija i na nacionalnata misla. Za nego Grigor Prli~ev }e zapi{e:
„Zborot mu te~e{e od ustata kako med.
Sve{ten ogan mu gore{e od o~ite”.
Dimitar Miladinov e klu~nata nacionalna figura na na{iot 19 vek. Za
golemiot presvrt vo pogled na negovite
sfa}awa presudna uloga }e odigraat
dva mo{ne zna~ajni momenta: prviot
e sredbata so ruskiot slavist Viktor
Ivanovi~ Grigorovi~, koj vo 1845 godina prestojuval vo Ohrid i vo Struga
i po ~ija sugestija toj }e zapo~ne da sobira narodni starini niz Makedonija.
Vtor, mnogu va`en moment e posetata
na Mostar, Saraevo, Sremski Karlovac,
Novi Sad i na Belgrad. Za vreme na ne-
goviot kratok prestoj vo ovie gradovi
izvorno se zapoznava so zbornicite na
Vuk Karaxi} i korenito go menuva svojot
stav za elinizmot, na koj dolgo vreme mu
robuva{e. Taka, vo svojot buren i buen,
te`ok i dinami~en `ivot Dimitar Miladinov do`ivuva
vidni transformacii:
od golem pobornik
za elinizmot prerasnuva vo ~ovek
za{titnik na
nacionalnite
~uvstva i vo
afirmator na
plejada pomladi negovi
u~enici,
sobira~i
na narodni
umotvorbi,
pisateli i
istomislenici.
Ispra}aj}i poraki
do
sledbenicite }e re~e: „Jas
go poseav semeto,
a vie da bidete `ivi
da go o`neete negoviot
plod”. Soznanieto na Dimitar
Miladinov pretstavuva zrak svetlina
vo temniot tunel na minatoto, no vo
isto vreme toa soznanie e vistinskiot
patokaz za makedonskite rodoqubi,
romanti~ari i prerodbenici, koi se
u~ea i se nadovrzuvaa na negovoto delo.
Taa neraskinliva vrska so tradicijata
i so bogatoto narodno tvore{tvo, prenesuvano od koleno na koleno so vekovi,
negoviot brat Konstantin Miladinov ja
narekuva - op{topolezno sokrovi{te,
so koe }e se identifikuva narodot.
ZBORNIKOT ZLATNA KNIGA NA
NA[ATA PRERODBA
„Zbornikot na makedonski narodni
pesni” na Miladinovci pretstavuva
na{a Biblija, zlatna kniga na na{ata
prerodba, za{to blagodarenie na ova
delo, kreativnite ostvaruvawata na
na{iot genij doa|aat do osoben izraz vo
Postament
[email protected] NA STRU[KITE BRA]A
Vo dejnosta na bra}ata Miladinovci,
kako {to dobro }e zabele`i srpskiot
kni`even nau~nik Jovan Dereti}, „tesno se povrzani dvata osnovni elementa
{to se javuvaat vo site ju`noslovenski
nacionalni prerodbeni{tva vo vremeto
na romantizmot: filologijata i poezijata, afirmacijata na narodniot jazik i
na poezijata, so toa {to vtoriov moment
go opfa}a sobiraweto na narodni pesni,
kako i sozdavaweto na umetni~kata poezija vrz osnova na narodnite pesni”.
Tragi~nata sudbina na bra}ata Miladinovci e sli~na na sudbinata na
mnogu poznati romanti~ari. Nekoi od
niv `ivotot go zavr{ile na bojnoto
pole, branej}i ja ~esta na narodot i
nacionalni i vo po{iroki ramki. Pojavata na knigata nad knigite se smeta
za triumf na progresivnite makedonski revolucionerni i intelektualni
idei. Ovaa sveta kniga, spored Dimitar Mitrev, „zna~e{e mnogu za vremeto
na svojata pojava, a sosema vistinito:
mnogu pove}e za idnite vremiwa i - do
vremeto na sega{nosta...” Vo predgovorot na ova delo e zabele`ano: „narodnite pesni se pokazaqka na stepenot
od umstvenoto razvitie od narodot i
ogledalo na negoviot `ivot. Narodot
v pesni izlivat ~uvstvata si, v nih
uvekove~vit `ivotot mu i davne{nite
mu podvigi, v nih nahodvit du{evna
hrana i razvle~enie; zatoa v `al i v radost, na svadba i horo, na `etva i grozrebrawe, na vezewe i predewe, po pole
i po gori, {tedro izlivat pesnite kako
od bogat izvor; zatoa mo`it da se re~it,
~e narodot je sekoga{en i velik pevec”.
Ovie zborovi upatuvaat na neiscrpnoto
usno tvore{tvo i na golemata darba na
narodniot pevec toa bogatstvo da go osmisli, da go za~uva i da im go prenese
na generaciite. A, golemata kolektivna
memorija na makedonskiot genij }e go
zdogleda videloto na denot, blagodarenie na materijalna pomo{ na biskupot
Josip Juraj [trosmaer. Zbornikot
izleguva od pe~at vo Zagreb vo 1861, a
vo nego se zastapeni 584 makedonski i
76 bugarski tvorbi, tematski podeleni
kako: samovilski, drugi stari, crkovni,
juna~ki, ov~arski, ajdutski, `aqovni,
sme{ni, qubovni, svadbeni, lazarski,
`etvarski, detski igri. Na krajot se
dadeni svadbeni obi~ai (obi~ai na
svadba vo Kuku{, godi{ni obi~ai vo
Kuku{ i vo Struga), kako i veruvawa,
igri, predanija, poslovici, gatanki.
i za celiot svet.
Samo`rtvata za visokite nacionalni ideali na stru{kite bra}a e svetol
primer za nas - Makedoncite. Zatoa narod koj slavi golemi jubilei, potkrepeni
so isklu~itelni dela, mo`e i treba da
ja bara smislata za kontinuitetot niz
vekovite. A, kontinuitetot na objavuvaweto na Zbornikot na Miladinovci
za nas treba da pretstavuva motiv pove}e postojano da mu se navra}ame na
deloto na slavnite stru`ani, za{to
nivnata zavetna kniga e na{ dolg, koj
treba da prerasne vo nacionalen interes od prv rang. Toa delo e kamentemelnikot na na{ata razgraneta literaturna dejnost, ili kako {to lucidno
}e ka`e na{iot produhoven sovremenik
Gane Todorovski: „Toa e utrinska pesna
Bra}ata Dimitar i Konstantin Miladinovi
na slobodata, „svetskata sloboda” (Bajron, Petefi, Mickjevi~, Botev), drugi
na dvoboj, branej}i ja svojata ~est,
kako identifikacija na narodnata ~est
(Pu{kin, Lermontov), treti, branej}i
gi idealite na revolucijata, zavr{ile
vo zatvori, pa duri i na gilotina (Andre [enie), ~etvrti, ne mo`ej}i da go
izdr`at pritisokot na op{testvenite
nepravdi i na li~nata nesre}a, samite
krenale raka na sebe (Nerval, Klajst,
Mariano Hose Lara), a nekoi se oddale na mra~ni meditacii, alkoholizam, talkawa ili, do smrtta, lineej}i vo bolnici, vo du{evno rastrojstvo
i bolki (Helderlin, E. A. Po, Novalis,
Leopardi, Janko Kraq, Eminesku).
Nivniot vnatre{en mrak e svetol primer za slobodoqubivite, za site narodi
na makedonskata prerodba!” Vsu{nost,
toa e praznik na duhot, koj najprvin
}e se preslika preku kultnata „Taga za
jug” na Konstantin Miladinov, a potoa
i preku „Belite mugri” na Ko~o Racin,
osnovopolo`nikot na modernata makedonska poezija i, vklu~itelno vo „Vezilka” i „Te{koto” na bardot na sovremenata makedonska poezija, Bla`e Koneski.
Zbornikot na makedonski narodni pesni na bra}ata Miladinovci ja probudi
svesta za golemata mo} na makedonskiot
tvore~ki duh, koj denes se raskrili vo
slobodna Makedonija vo site nacionalni segmenti, afirmiraj}i ja realnosta
za na{ite dlaboki i nepresu{ni istoriski i duhovni koreni.
Rade Siljan
15
ILUSTRIRANA REVIJA ZA ISELENICITE OD
Makedonija
Nepokor
[email protected] BORCI OD GRA\ANSKATA VOJNA VO GRCIJA: TOME JAREV
OD DIVERZANT DO DOKTOR
PO ZEMJODELSKI NAUKI
Eden den go opkolija
seloto i gi povikaa site
ma`i da se javat na sred
selo. Tatko mi mi re~e
`iv da ne se pojavam, a
naredbata be{e koj nema
da izleze vedna{ }e bide
likvidiran. No, uspeavme
da se spasime i jas i tatko
mi. Toj den od na{eto
selo bea zarobeni 184
ma`i, me|u koi i deca od
16-17 godini
T
ome Jarev e roden na 13 april
1926 godina vo selo Patile,
Lerinsko. Osnovno u~ili{te na
gr~ki jazik, so odli~en uspeh, zavr{il
vo seloto. Doma vo semejstvoto zboruvale na maj~in makedonski jazik, a vo
u~ili{teto, zatoa {to mu se slu~uvalo
da izgovori nekoj makedonski zbor,
za kazna bil zatvoran vo podrumskite
prostorii zaedno so gluvcite. Jarev
poteknuval od zemjodelsko-rabotni~ko
semejstvo, koe se zanimavalo so zemjodelstvo. Toj veli deka na decata Makedonci od Egejskiot del na Makedonija
ne im dozvoluvale da go prodol`uvaat
obrazovanieto. Sepak, kako najdobar
u~enik, nego go ispratile da u~i op{ta
gimnazija vo grat~eto ^utile-Ipir
na granicata so Albanija. No, po tri
meseci go povikal tamo{niot direktor
i mu soop{til deka mora da ja napu{ti
gimnazijata zatoa {to ne proizleguval
od dobro semejstvo. Vo toa vreme, vo
1936 godina na vlast do{la diktaturata na Jani Metaksas, a negoviot tatko,
kako napreden Makedonec i kako eden
od najaktivnite komunisti, zaedno so
u{te osummina soborci, bil zaroben i
go odnele vo gradot Larisa, centralna
Grcija. Ovie lica voeniot sud gi osudil na {est godini zatvor, a 4 godini
internacija na ostrovite pod Krit. Po
16
@aklina Mitevska
~etirigodi{en prestoj vo zatvor tatko
mu bil ispraten vo zatvorot vo Drama,
kade ostanal do 1941 godina, odnosno
do okupacijata na Vardarska Makedonija od strana na Bugarite i Germancite.
Toga{ tatko mu izbegal i si do{ol doma.
Vo toa vreme i Tome Jarev se vratil vo
seloto i mu se posvetil na lozarstvoto.
“Na 15-godi{na vozrast - dopolnuva Jarev - zaminav vo Bitola i se
zapi{av vo gimnazija. Tamu ostanav
d-r Tome Jarev
do fevruari 1943 godina koga zaedno
so dve drugar~iwa, isto taka, od Egejskiot del na Makedonija zaminavme
vo Pelisterskiot odred. Po dogovorot
me|u partizanskiot odred na Pelister
i odredot vo Lerin mene me ispratija
vo Lerinskiot odred. Vo toa vreme, vo
Lerin se organizira mladinska organizacija EPON, a jas imav zada~a da ja
organiziram mladinata vo seloto. Potoa stanav rezervist na toga{nite partizani pod nazivot ELAS i u~estvuvav
vo grupata na diverzanti. Napravivme
mnogu diverzii”, raska`uva Jarev i ja
izdvojuvaa akcijata koga vo vozduh go
krenale vozot natovaren so municija,
koj se dvi`el na relacija Lerin-Solun.
Diverzijata bila napravena na 3 kilometri oddale~enost od negovoto selo,
na eden svijok blizu do ezeroto. Jarev
ostanal vo seloto do mart 1944 godina
po {to preminal vo redovniot sostav
na ELAS. Go istaknuva svoeto u~estvo
vo Kajmak~alanskiot i vo Lerinskiot
odred i diverziite protiv Germancite
vo Vodensko, Lerinsko, Vi~o, Kostursko,
Kajlarsko. Vo Lerinskiot odred bil
Nepokor
Tome Jarev (levo)
od partizanskite denovi
s$ do osloboduvaweto od Germancite
vo oktomvri 1944 godina. No, koga izbeganite angliski monarhofa{isti
se vratile vo oslobodenata Grcija so
sebe donele platenici i povtorno ja
okupirale Grcija. Se organizirale edinici koi se borele protiv voda~ot na
monarhofa{isti~kata vojska generalot
Skombi.
“Dveste i trieset mladinci, me|u
koi i jas, trgnavme pe{ od Lerin
do pristani{teto Pireja, do Atina. Pe{a~evme to~no 30 dena. Tamu
u~estvuvavme vo borbite protiv general Skombi, s$ do fevruari 1945 godina. Toga{niot Centralen komitet
na KPG i privremenata Vlada, za da go
izbegnat krovoprolevaweto napravija dogovor vo Varkiza. Spored mene,
toa be{e predavni~ki dogovor. Borcite na ELAS treba{e da go predadat
oru`jeto i da se formira op{ta Vlada
od monarhofa{istite i od ~lenovite
na ELAS. Uslov be{e da go predadame
oru`jeto. Go predadovme i pe{ dojdovme vo Lerinsko. Potoa bev izbran
za reonski sekretar na mladinskata
organizacija. No, isto taka, dogovorot
predviduva{e site koi se rodeni od
1921 do 1926 godina da se vklu~at vo
novata gr~ka Armija. Koga otidov da se
regrutiram, a bev vklu~en u{te vo prvite partizanski denovi, mi rekoa deka
boleduvam od meningitis. Toa go rekoa
samo za da ne me zemat, a jas bev zdrav.
Istoto se slu~i i so site moi sorabotnici”, objasnuva Jarev.
Vo mart-april 1946 godina imalo
neviden teror, ubistva, zatvorawa, siluvawa.
“Eden den go opkolija seloto i gi
povikaa site ma`i da se javat na sred
selo. Tatko mi mi re~e `iv da ne se
pojavam, a naredbata be{e koj nema da
izleze vedna{ }e bide likvidiran. No,
uspeavme da se spasime i jas i tatko mi.
Toj den od na{eto selo bea zarobeni
184 ma`i, me|u koi i deca od 16-17 godini. Niv gi ispratija na ostrovot Aqus
Evstratios”, veli sogovornikot.
Vo oktomvri Jarev po vtor pat
izlegol vo planinite i povtorno bil
vo Kajmak~alanskiot odred vo diverzantskata edinica. Gi ispolnuvale
zada~ite s$ do 21 maj 1947 godina
koga vo edna neramnomerna borba so
monarhofa{istite bil ranet. Go prefrlile vo Mariovsko, a ottamu vo Bitola, pa vo sega{nata dr`avna bolnica
vo Skopje, koja toga{ se vikala zemska
bolnica. Skri{um go lekuvale. Vo toa
vreme doa|ala komisija od Evropa,
koja ispituvala dali NR Jugoslavija
im pomaga na borcite od DAG. Po eden
mesec lekuvawe toj i ostanatite raneti
borci bile prefrleni vo baraki vo
mestoto Berovska buka. Ottamu, natovareni vo kamioni bile odneseni vo
Pan~evo, kade bile skrieni vo eden zatvor. Otkako bila otvorena Katlanovskata bolnica go prefrlile vo nea i tuka
ostanal do oktomvri 1947 godina.
Toga{ preku Kor~a-Albanija, zaedno so
ostanatite borci, go prefrlile vo edinicite na Vi~o. Tamu Jarev ja zavr{il
oficerskata {kola za diverzanti. Dejstvuvale do fevruari 1948 godina koga
bil ispraten na vi{a oficerska {kola
za diverzanti vo Ipir, vo seloto Likorahi, kade ostanal do 20 maj 1949 godina. Toga{, vo edna golema diverzantska
akcija, koga trebalo da gi krenat vo
vozduh stote kamioni so vojnici koi
odele od Janina za Grevena, bil ranet
so 14 kur{umi.
“Koga na{ite soborci, 25 slobodni
diverzanti politi~ki komesari, vidoa
deka monarhofa{istite n$ opkolija
trgnaa da ni pomognat. Mene ranet me
stavija na {inel (kaput) i me izvlekoa
podolu. No, neprijatelite dojdoa na
mestoto kade {to nie prethodno bevme
i n$ opkolija od site strani. Soborcite
me ostavija vo eden endek i se povlekoa.
Monarhofa{istite me baraa cela no},
no za sre}a ne me najdoa. Vsu{nost, me
najde mojata grupa. Me odnesoa vo edno
selo, koe be{e slobodna teritorija, a
po {est dena na nosila me prenesoa vo
partizanskata bolnica na Gramos. Tamu
bev dva dena, po {to me prefrlija vo
Kor~a, kade ne me zadr`aa nitu eden
den t.e. vedna{ me odnesoa vo Tirana
vo voenata bolnica. Me spasi eden doktor Italijanec. Po ~etiri meseci me
pu{tija na rehabilitacija vo partizanskata bolnica. Tamu go organizirav
kru`ot za makedonski jazik. Mu isprativ pismo na komandantot na vi{ata
oficerska {kola za diverzanti za da
me zeme nazad. Po deset dena dojde eden
xip i me odnese vo Prespa, selo Bukovik. Komandantot prvo ne saka{e da me
zeme, za{to jas bev na {taki, no sepak
odlu~i da ostanam. Stanav zamenik-ko-
mandat na Glavniot {tab na diverzantite. Gi obu~uvav novite partizani, ja
vodev evidencijata za hrana, oru`je,
organizirav rabotilnici za pravewe
na na{i mini. Tamu ostanav do porazot
na DAG vo 1949 godina”, raska`uva sogovornikot.
No, se potsetuva i na Vtoriot kongres
na NOF na Grcija za Makedoncite, na koj
toj bil delegat od diverzantskite edinici na Glavniot {tab. Tamu ja sretnal
i negovata idna sopruga, koja vsu{nost
toga{ bila delegat od 108. brigada.
Na kongresot tie se dogovorile, ako ja
pre`iveat vojnata, da sklu~at brak.
Po kapitulacijata na DAG se povlekle vo Albanija, kade se organizirala elitna edinica, koja trebalo da im
pomogne na partizanite na Gramos, koi
se na{le vo neprijatelski obra~.
“Go razbivme obra~ot i go otvorivme
patot za da pominat na{ite partizani
vo Albanija. Po niv i nie se vrativme
vo Albanija. Vsu{nost, moeto odewe
vo Albanija be{e po tret pat. Prv pat
koga bev ranet, vtor pat od Vi~o i tret
pat od Gramos. Vo Albanija ni pomognaa
Albancite i se smestivme vo logorot
Bureli, toa se porane{ni italijanski
kasarni. Tamu po vtor pat go predadovme
oru`jeto “, objasnuva Jarev.
Vo Bureli bil okolu eden mesec, a
potoa `ivotniot pat go prodol`il na
brod, pa na voz za da dojde do krajnata
destinacija Ta{kent. Vo brodot uslovite bile katastrofalni. Istiot pat do
Ta{kent go minala i negovata sopruga,
no ne znaele deka patuvaat zaedno.
Vo Ta{kent borcite gi rasporedile
vo razni grat~iwa, a diverzantite bile
smesteni vo baraki (30 lu|e vo edna
soba), vo grat~eto ^ir~k, na 35 km od
Ta{kent. Po 15-dneven karantin, toj se
vrabotil vo fabrikata za izrabotka na
delovi za oru`je. Se poka`al kako najdobar rabotnik. Tamu zavr{il i sredno tehni~ko u~ili{te i Zemjodelski
fakultet. Napreduval vo karierata, odbranil doktorska disertacija, objavil
mnogu nau~ni trudovi. Po doa|weto
vo Skopje i po nostrifikacijata na 4
diplomi od Zemjodelskiot fakultet,
tuka predaval vinarstvo s$ do penzioniraweto vo 1988 godina.
17
ILUSTRIRANA REVIJA ZA ISELENICITE OD
Makedonija
Oko
Primarius d-r Kote Tasevski, specijalist endodont
"EVROPSKI KVALITET"
ZA MAKEDONSKIOT GENIJ
„Ova visoko priznanie
}e bide nov pottik za
u{te pogolemi dostignuvawa. Imeto Evropa vo
mojata zemja, Republika
Makedonija, se izgovara
so pietet, za{to ja
izrazuva re{enosta na
mojot narod da stane
del od evropskoto semejstvo, iako privatnata
stomatolo{ka poliklina Endomak odamna e ~len
na naprednoto svetsko
stomatolo{ko semejstvo”
Vo silna konkurencija i na najvisoko nivo na Evropskata biznis
asamblea na samitot na lideri vo Oksford, Anglija, mu be{e vra~ena nagradata „Evropski kvalitet” („European
18
Elena Orov~anec
Spiroska
Quality”) na osnova~ot na privatnata
stomatolo{ka poliklinika „Endomak”
so trite stomatolo{ki polikliniki
vo Skopje, Strumica i Gevgelija, primarius d-r Kote Tasevski. Vo racete na
Tasevski zavr{i u{te edno presti`no
priznanie „Obedineta Evropa” („United Europe”) {to simbolizira najvisok stepen na me|unarodno priznavawe
na negovite zaslugi vo op{testvoto i
poseben pridones vo razvojot na evropskata integracija. Endomak deneska,
po pove}e od edna i pol decenija postoewe prestavuva olicetvorenie na
odli~no organiziran stomatolo{ki
punkt i centar za izveduvawe na vrvna
estetska i restavrativna stomatologija i edna od najuspe{nite vo ovaa
oblast kaj nas, a so toa i sinonim na
isklu~itelen avangarden reprezent na
{totuku zapo~natite koreniti reformi
i na privatizacijata na makedonskoto
zdravstvo. Denes ENDOMAK e edna od
najmodernite, najopremenite i najluksuznite stomatolo{ki kliniki vo zemjata. Vo nea rabotat pove}e doktori po
stomatologija, specijalisti, doktori
po op{ta medicina, zabni tehni~ari,
asisitenti i drug pomo{en personal.
[to za Vas zna~at ovie nagradi?
Priznanieto {to go dobi privatnata stomatolo{ka poliklinika Endomak
od Republika Makedonija, internacio-
nalnata nagrada „Evropski kvalitet”,
e vistinski izraz na pove}egodi{nata
posvetenost i silniot streme` na semejstvoto Tasevski i na u{te dvaesetina vraboteni za visok kvalitet na
izrabotkite i na uslugite, so {to 10 godini sme lideri vo voveduvaweto novi
tehniki i novi tehnologii vo stomatologijata. Na{ata poliklinika deneska e oven~ana so priznanie za „Evropski kvalitet”, {to ni pravi golema
~est, no ne e neskromno ako re~am deka
nie gi primenuvame vrvnite svetski
tehniki. Ova visoko priznanie }e bide
nov pottik za u{te pogolemi dostignuvawa. Ova priznanie e nagrada za mene
li~no, kako osnova~ na „Endomak”, na
moite dvajca sinovi d-r Tome i d-r
Dimitar, koi go krenaa nejziniot ugled,
na snaata d-r Makedonka i na mojata sopruga d-r Vasiliki Tasevska, site doktori, kako i na site vraboteni vo poliklinikata Endomak.
Nagradata „Obedineta Evropa”, {to
li~no ja dobiv mi pri~inuva ogromna
~est. Pri vra~uvaweto na nagradata
rekov deka „imeto Evropa vo mojata
zemja, Republika Makedonija, se izgovara so pietet, za{to ja izrazuva
re{enosta na mojot narod da stane del
od evropskoto semejstvo, iako privatnata stomatolo{ka poliklina Endomak
odamna e ~len na naprednoto svetsko
stomatolo{ko semejstvo”, a se nadevam
deka na{ata zemaj Makedonija , koja za
mene e najubavoto par~e zemja na svetot
i navistina naskoro }e stane polnopraven ~len na evropskoto semejstvo.
Za {to poto~no Vi bea dodeleni
nagradite?
Spomenatite presti`ni nagradi
se rezultat na vnimatelnata selekcija realizirana od Me|unarodnata
Sokrat Komisija, zemaj}i gi predvid
preporakite {to proizleguvaat od
me|unarodniot imix na: Programata
na”HHI Century Leaders” partners
recommendations, International Congress of Industrials & Entrepreneurs,
European Center of Market Research
Oko
u~estvo za postignuvaweto visoki
vrednosti vo op{testveniot `ivot.
Presti`nata nagrada, “United Europe” („Obedineta Evropa”) spored
odlukata na Komitetot na Evropskata
Biznis Asamblea, mi be{e dodelena kako {to stoi vo obrazlo`enieto
„za li~en avtoritet, naporna rabota,
isklu~itelna biznis smisla, za
podr{ka i razmena na idei i iskustva
me|u me|unarodnata zaednica, za plodnoto i zna~ajno socialno naso~eno
liderstvo i simbolizira najvisok stepen na me|unarodno priznavawe na negovite zaslugi vo op{testvoto i poseben pridones vo razvojot na evropskata
integracija”.
[to pretstavuva Evropskata biznis asamblea?
(Belgium), Export Academy BadenByurtemberg (Germany), Association of Consultants-Marketers (Czech
Republic), International Educational
Centre, Vienna University (Austria),
Frieburg University (Switzerland),
Rating Research Institute, Marketing
Counselors Association i drugi.
Presti`nata
nagrada
„Evropski kvalitet” ja dobivaat kompanii,
medicinski i visoko-obrazovni institucii, koi gi zadovoluvaat najvisokite kvalitativni karakteristiki
i konkurentnost. Ovaa nagrada dava so
pravo da se stavat soodvetnite simboli na delovnata dokumentacija, na
izrabotkite i etiketite, kako i vo bilo
kakvi reklamni celi.
Pozitivnata odluka za „ Endomak”
e bazirana vrz osnova na kandidaturata od Komitetot na Evropskata Biznis Asamblea, zemaj}i gi predvid
kriteriumite: razvoj na Privatnata
stomatolo{ka poliklinika „Endomak”,
nejziniot visok kvalitet na uslugi i izrabotki spored evropskite standardi,
voveduvawe novi tehniki i tehnologii,
sozdvawe novi rabotni mesta, efikasni
stomatolo{ki aktivnosti na doma{nite
pazari, voveduvawe prakti~no znaewe,
napredni formi i metodi na rabota
vo upravuvaweto, nemaweto negativni
ocenki vo davaweto stomatolo{ki uslugi i izrabotkite, kako i aktivnoto
Evropskata bisnis asamblea e nezavisna organizacija koja gi podr`uva
i promovira najdobrite praktiki.
Godi{no na Oksford samitot na lideri
prisustvuvaat prestavnici na bisnis
elitata od okolu 30 zemji vo svetot.
Euro-konferenciite se odr`uvaat pod
pokrovitelstvo na Evropskata Bisnis Asamblea vrz osnova na glavnite
nau~ni. i univerzitetski centri na
Evropa, Azija i Afrika. Glavnite
u~esnici vo ceremonijata i Samitot
se poedinci koi spored svojata rabota
slu`at kako pozitivni primeri za
op{estvoto vo celost i donesuvaat inovacii vo oblasta na naukata, medicinata, obrazovanieto i upravuvaweto
i kontinuirano prika`uvaat golemi
profesionalni i eti~ki standardi,
imaat postignato odli~ni rezultati vo
socijalnata, medicinskata, obrazovnata i delovnata politika i se edni od
vode~kite kompanii i visokoobrazovni ustanovi na Isto~na Evropa, Ju`na
Evropa i Azija.
Kako nevladina organizacija, EBA
promovira transformacija na state-ofthe-art iskustvo i ekonomski praktiki,
vospostavuvawe na ekonomski, obrazovni, kulturni i nau~ni vrski, kako i
sozdavawe na nacionalni biznis eliti. Sozdavawe na pozitivniot imix na
dinami~ki razvoj na regioni, kompani,
i poedinci vo evropskata i globalnata
biznis zaednica - e glavnata misija
na EBA instituciite i prestavni{tva
i na nejzinite strate{ki partneri:
Britanskiot biznis sojuz, Velika
Britanija; Evropskiot centar za
istra`uvawe na pazarot (EMRC),, Belgija; Me|unarodniot kongres na industrujalci i pretpriema~i (ICIE),, Rusija
i drugi.
EBA ja razvi Evropskata politika
na sosedstvo. Na koj na~in dejstvuva
ovaa programa?
19
ILUSTRIRANA REVIJA ZA ISELENICITE OD
Makedonija
razvivaat nivnite interesi, komercijalni ili obrazovni.
Oko
EBA vo svoeto rabotewe vklu~uva
i Evro obrazovani konferencii. Koja
e nivnata cel?
Evropskata politika na sosedstvo
e razviena vo 1984 godina i e klu~en
dvigatel na profitabilni trgovski
odnosi, partnerstva i komercijalno
napreduvawe preku Evropa i Severna
Afrika. Zacrtuva zaedno pove}e od 150
klu~ni vlijanija vo biznisot, politikata, obrazovanietoi nau~niot razvoj, a
Oksford samitot e edinstvena {ansa za
delegatite da doznaat za mo`nostite na
evropskata politika na sosedstvo {to
se otvara, za da se napravat novi kontakti i da se potikne biznisot vo ime
na svojata zemja.
Zaradi {to e tolku zna~aen Oksford samitot na lideri?
Nezavisen, informativen i avtoritativen, Oksford samitot na liderite
e edinstven forum kade {to liderite
se sobiraat i se diskutira za idei i se
sproveeduva bisnis. Toj raste preku kombinacija na me|unarodnata kosorabotka
i pozitivnite komercijalni rezultati.
Vkorenet vo, i privlekuvaj}i visok
profil na delegati od realniot svet na
biznisot, samitot e klu~en upravuva~
vo razvojot na komercijalna prakti~na
primena. Kako {to evropskata politika
na sosedstvo prodol`uva da se razviva,
Oksford samitot na lideritem dava
neprocenliv izvor na informacii,
inspiracija i prakti~na komercijalna
sorabotka. So taa cel, EBA gi podr`uva
korporativno najdobrite praktiki,
voveduvawe na ekonomski, obrazovni,
kulturni i nau~ni vrski, kako i razvoj
na prakti~ni re{enija, organizira posveteni (specijalno nameneti) konferencii, delovni sostanoci i izlo`bi
niz celiot svet. Ovie nastani promoviraat govornici od najvisok rang na
znaewe i umeewe vo svoite oblasti, no
tuka se prisutni i participanti koi se
zainteresirani da se vklu~at i da gi
20
Evro obrazovnata konferencija e
interaktiven forum koj se sostoi od
formalni prezentacii, tribini, socijalni nastani i li~ni sredbi, a obezbeduva platforma za razmena na idei
i mo`nosti vo oblasta na visokoto
obrazovanie vo Evropa. Preku ovie forumi se doa|a do istra`uvawe i razvoj
na zaedni~ki akademskite programi,
razmena na stru~en kadar i programi
za studentska razmena, razmena na
pedago{kata metodologija, iznao|awe
na poefikasni na~ini za integrirani
studii kako i na~ini da se generiraat
prihodi. Na ovie forumi u~estvuvaat
rektori ili direktori od univerziteti, instituti i akademii, vladini delegati i onie so profesionalen interes
vo obrazovanieto.
Koja e celta na Sokrat nagradite?
Celta na Sokrat nagradite e promocija pred svetskata elita na poedinci
koi preku nivnata naporna rabota i
isklu~itelna biznis smisla, poddr{ka
i razmena na idei i iskustva, postignale
golem uspeh vo me|unarodnata zaednica
vo oblasti kako {to se ekonomijata,
politikata, obrazovanieto i kulturata.
Me|unarodniot komitet Sokrat preku vnimatelna selekcija odlu~uva komu }e ja
dodeli nagradata, a na Sokrat ceremonijata gi dodeluva nagradite so najvisoki
po~esti i dafva me|unarodno priznanie
za uspeh na nositelot na nagradata.
Koi se dosega{ni dobitnici na
ovie visoki me|unarodni priznanija?
Nositeli na EBA nagradite se:
naftenata kompanija “Rosneft”i Interribflot (Ruska Federacija); KRKA (Slovenija); akcionersko dru{tvo na Kazahstan Aluminium (Kazahstan); dr`avna
korporacija Belshina (Belorusija);
Banca de Economii S.A. (Moldavija);
Azer-llme Company (Azerbejxan) kako
i poznati dr`avnici, javni i verski
li~nosti i biznismeni: pretsedatelite
Georgi Prvanov (Bugariaja), Viktor Ju{~enko (Ukraina) i Aleksandar
Luka{enko (Belorusija), premierite
Viktor Чernomirdin (Rusija), Akil
D-r Kote Tasevski so pretsedatelot na Maticata Ivan Xo Petrevski
Akilov (Taxikistan) i Adrijan Nastase
(Romanija); ministerot za nadvore{ni
raboti na Turcija Abdula \ul, pretsedatelot na Dr`avnata duma na Rusija
Genadi Selezwov, ambasadorite vonreden i opolnomo{ten ambasador vo Velika Britanija - Akin Alptuna (Turcija), Indulis Berzins (Latvija), Jan
Vinkler (Чe{ka), ~lenot na Evropskiot
parlament Barbara Kudricka (Polska) i
drugi.
Oko
Dodeluvaweto na nagradite e vrv
vo va{ata profesionalna kariera.
No, koja e tajnata na uspehot?
Uspehot doa|a samo so rabota i
posvetenost. Чovekot postojano treba
da e posveten na rabotata, da gleda so
hrabrost vo sekoj predizvik i da bara
na~ini za re{avawe na sekoja dadena
situacija. Pred 15 godini odlu~iv
da otvoram privatna stomatolo{ka
zdravstvena organizacija koja denes
so pravo mo`am da ka`am deka nudi
edinstveni mo`nosti vo lekuvaweto
na zabite koi se odraz na na{ata posvetenost i vrvni rezultati. Endomak gi
sledi najnovite dostignuvawa i trendovi vo stomatologijata i medicinata,
postojano odr`uva kvalitet i garancija, pri {to vodi smetka za afirmacija
na stomatologijata kaj nas i vo svetot.
Vo ~ekor sme so najsovremenite metodi
i tehniki, rabotime so najsofisticirani aparati i materijali. Kaj nas s$ e
podredeno na toa na{ite pacienti da
dobijat {to pokvalitetni zdravstveni
uslugi.
Posebno e zna~ajno toa {to na{ite
doktori, zabni tehni~ari i asistenti
se profesionalci so pove}egodi{no
isakustvo, no i kontinuirana edukaci.
Doktorite vo Endomak gi sledat i gi
primenuvaat vrvnite novini vo stomatologijata i medicinata i kontinuirano se educiraat i obu~uvaat. Site se zanimavaat i so nau~na rabota i pi{uvaat
stru~ni tekstovi od svojata oblast.
Za kraj, {to imate naredno vo
plan?
Endomak dosega ima tri najsovremeni stomatolo{ki polikliniki vo
Skopje, Strumica i Gevgelija. Naredno
vo plan e otvorawe na stomatolo{ka
poliklinika vo [tip, a ve}e podolgo
vreme imam ideja da otvorime i Akademijata za estetska stomatologija vo
Strumica, prva od takov vid vo Republika Makedonija i po{iroko. Osnovna
koncepcija na Akademijata }e bide
progresivno {irewe i brz razvoj na
sovremenata stomatolo{ka doktrina,
so tendencija ne samo da gi primenuva
direktno vo praktikata tuku i po{iroko
da gi implementira bogatite svetski,
stomatolo{ki i medicinski iskustva.
Prim. D-r Kote Tasevski e roden vo 1949 godina, i e osnova~ na stomatolo{kata
klinika Endomak. Diplomiral na Stomatolo{kiot fakultet vo Skopje, a specijaliziral na „Pjer i Marija Kiri” univerzitet vo Pariz ( vo Oddelenieto na
profesor @ak Leru), a podocna (1988 godina), kako stipendijant na belgiskata
vlada, na Stomatolo{kiot institut pri “Vrije” Univerzitetot vo Brisel, pod
mentorstvo na svetski poznatiot profesor Pjer Bute se steknal so zvaweto
primarius.
Toj e stomatolog so 30 godini iskustvo i e doka`an ekspert vo svojata profesija. Pokraj toa {to e lekar, toj e poznat i po svojata nau~na rabota. Avtor e
na nad 200 stru~ni trudovi od oblasta na stomatologijata objaveni vo doma{ni
i stranski spisanija i na sedum stru~ni knigi: “Alternativni tehniki na
anestezija vo endodoncijata” (1994); “Endodontska rendgenografija (1996)”;
“Sovr{enstvoto vo estetskata stomatologija” (2005); “Belewe na zabite”,
(2006); “Estetska restavrativna stomatologija” (2006) “Dizajnirawe na nasmevkata” (2008), i dve edukativni bro{uri od oblasta na estetskata stomatologija: “Mo`nosti vo estetskata stomatologija” (2005); “Sovr{ena estetika
- biserna nasmevka” (2006),,. Toj e organizator, pretsedava~ i prezenter na
brojni sovetuvawa, sobiri, simpoziumi i kongresi na stomatolozite vo zemjata
i vo stranstvo. Isto taka e redoven kolumnist vo dnevnite vesnici “Dnevnik” i
“Vreme”, kade {to preku ednen popularna na~in ja educira javnosta i ~itatelite i gi zapoznava so novite metodi i trendovi vo stomatologijata.
D-r Tasevski e ~len na Izvr{niot odbor na specijalisti po stomatolo{ka
patologija na Makedonskata stomatolo{ka asocijacija, a e dobitnik na
nekolku nagradi i priznanija za negovata izvonredna rabota: Blagodarnica
za uspe{niot nastap na Prviot semakedonski kongres na lekarite, stomatolozite i farmacevtite,Blagodarnica od Ministerstvoto za ekonomija na RM za
u~estvo vo Kampawata - “Va{ uspeh, Na{a gordost “, ( Sonce na godinata 2005
- kupuvajte na{i proizvodi za na{e dobro ) .
Vo 2006 godina ja dobi i nagradata „Majka Tereza” koja mu be{e dodelena za
negovoto stru~no anga`irawe kako lekar-humanist koj podolgo vreme besplatno
gi lekuva decata so posebni potrebi i na sve{teni lica-monasi i monahinki.
Tasevski besplatno lekuva i deca siraci, a ~esto e sponzor, so materijalna
pomo{, na pove}e manifestacii. Isto taka ja ima dobieno i „Tiveriopolskata
nagrda”, godi{na nagrada i priznanie od Sovetot na op{tina Strumica, kako
najvisoko op{tinsko priznanie za poseben pridones vo oblasta na humanosta
i stomatologijata.
21
ILUSTRIRANA REVIJA ZA ISELENICITE OD
Makedonija
GLIGOR ^EMERSKI, SLIKAR
Portret
SLIKAR KOJ GI SPOJUVA
EPOHITE
D-r Kiril Temkov
Sekoj narod ima svoi
sposobnosti, Makedonija e poznata so svoeto
slikarstvo - majstorot
Gligor ^emerski sozdava
najubavi sliki i mozaici vo koi gi izrazuva
ubavinite na Makedonija i nejzinite prirodni
sili
S
ekoj narod, region ili rasa
gi imaat site ~ove~ki sposobnosti, taka {to vo sekoj od niv
se ra|a nekoj genij, otkriva~ i
najve{t tvorec. No sekoj narod si ima i
nekoi tvore~ki sposobnosti so koi se
istaknuva od drugite, pobliskite ili
podale~nite narodi. Ako gi pobarame
kvalitetite na makedonskiot gen, pokraj
vo drugite oblasti, osobeno mo`e da
gi najdeme vo likovnoto izrazuvawe.
Kaj nas se specijalno silni okoto i
rakata, silata da go do`iveeme i preneseme videnoto vo slika, vez, drvorez,
kilim, oboena keramika, filigran,
nakit (ohridski biser), fotografii
(potsetete se na bra}ata Manaki, prvite filmski snimateli na Balkanot)...
Tie makedonski dela plenat so svojata
ubavina, direktno go davaat toj visok
~ove~ki ideal.
22
Slikarstvoto e najsilna makedonska umetnost od najdale~noto minato do denes. Na karpite se najdeni
~udesni zarezi kako znaci i poraki
za osnovnite soznanija, arheolozite
iskopuvaat prekrasni maski, skulpturi
i grnci, makedonskite crkvi se me|u
najubavite srednovekovni gradbi na
svetot, a freskite od niv spa|aat vo vrvot na svetskoto tvore{tvo. Glagolicata
i kirilicata se ubavi pisma, sozdadeni
od Makedonci, usvoeni od site Sloveni.
Vo sovremeniot period, najzna~ajni
makedonski umetnici se tokmu slikarite, koi se ramni na svetskite spored
svojata brojnost, estetski nasoki i
spored kvalitetot na tvorbite. Koga si
prv pome|u makedonskite slikari, toa e
beleg za vistinsko majstorstvo. Takvo e
deloto na makedonskiot slikar Gligor
^emerski.
Roden vo Kavadarci pred 70 godini,
Gligor-Gi~o ^emerski ima najubav opus
vo sovremenoto makedonsko slikarstvo.
U{te od pred studiite gi poka`a svoite
duhovni svojstva - dobiva nagradi za
pi{uvaweto i ve}e toga{ crta so golema ve{tina. No, pome|u slikarstvoto i
literaturata (vo koja ima napi{ano najvredni makedonski esei za likovnata
umetnosta, i za vizantiskata, kako i za
novite tendencii), sepak se re{ava za
slikarstvoto. Najdobar diplomec e na
Belgradskata akademija i najmlad od
Makedoncite zavr{uva postdiplomski
(majstorski) studii kaj toga{ najpoznatiot balkanski slikar Kun. Ottoga{ do
denes, bez prekin, vo sekoja etapa so
u{te pogolem `ar, odi po ugornata linija na sekojdnevna rabota i osvojuvawe
na publikata. Poznat e vo Pariz kako i
vo Skopje, vo Amerika kako i vo Makedo-
Portret
nija. Samo vo poslednite nekolku godini ima napraveno nekolku izlo`bi koi
gi voshitija qubitelite na slikarstvoto so svoite neprestajno novi dela, so
ve{tinata na rabotata i so prekrasnata
slikarska vizija, dostojna na najgolemite makedonski majstori od minatoto do
denes.
Delata na ^emerski se avtenti~ni likovni tvorbi, iskreni vo do`ivuvaweto
na svojot avtor, izvonredni so kvalitet,
prelesni so boite i izvorno na{i so
tematikata. Toj gi slika makedonskite
predeli so suva po~va i bistro nebo,
neobiknovenata ubavina na rastenijata
i osobeniot izraz na na{ite lica. Toj
ja izrazuva na{ata zainteresiranost za
svetot i svojstvata na ~ove~ki nespokoj
i na doverba vo Prirodata i vo Boga,
soodnosite vo prostorot vo koj sme dojdeni da go `iveeme svetot i da mu dademe svoj pridones so na{eto delo. So
ideite, koncepciite, pozite, likovite,
so crte`ot, so soodnosite na elementite
na slikata, so svetlinite i senkite, so
silnata, a ponekoga{ prigu{ena svetlina, ^emerski na najdobar na~in sugerira
koi sme nie Makedoncite kako osoben
narod i kako go do`ivuvame postoeweto
koe mora dostojno da go `iveeme spored
~ove~ki meri, maki i stradawa, kako i
so qubov i tvore~ka sila da go gradime
svetot.
Sega Gligor ^emerski vo Skopje
napravi edna od najgolemite izlo`bi
koja nekoga{ e napravena od makedonski slikar. Vo dvete stari gradbi, koi
slu`at kako Nacionalna galerija, vo
Dautpa{iniot amam i vo ^ifte amamot, istovremeno, izlo`i nekolku stotici dela, koi ja poka`uvaat negovata
rabota od mladinskite do sega{nite
dni. Vo ovaa retrospektiva ne e s$
svrteno nanazad, za da se vidi kako
tvorel ovoj majstor nad majstorite. Ne,
negovata umetnost e `iva i po polovina
vek od kako po~na da gi sozdava svoite
veli~estveni dela - dolgo trae mo}ta na
okoto i rakata na ^emerski da sozdava
vistinska Ubavina. Izlo`eni zaedno,
starite sliki od negovite golemi periodi, koi pretstavuvaa praznik na na{ata
umetnost pred 40 ili 20 godini, denes
se proniknuvaat so najnovite, govorej}
i za izrazot na toj velik umetnik, koj ne
ja napu{ti Makedonija, iako sirenite
na svetskite sceni neprestajno go vikaa. Toj nastapuva{e i tamu, ovde crta{e
kako najdobrite avtori na sovremeniot svet, a po svetot gi pretstavuva{e
motivite i snagata na makedonskite
boi, formi, angeli i ubavici, bilki i
`ivotni, celinata na vol{ebnosta na
Makedonija. Vo svojot esej [email protected] Vizantija”, eden od osnovnite za razbirawe i
na staroto i na modernoto makedonsko
slikarstvo, ^emerski objasni kolku e
zna~ajna tradicijata za osmisluvawe na
vrednosta na egzistencijata i za tvoreweto vo svoeto vreme. Toa go poka`a i
vo najdolgata i najdobra serija za makedonskoto freskoslikarstvo koja ja ima
napraveno za Makedonskata televizija.
Ovoj univerzalen avtor, koga so qubov i
vistinsko razbirawe gi slika motivite
na Bogorodica, na Sveti \or|i i na drugite svetci, neposredno n$ povrzuva so
ve~nite temi na ~ove~kata qubov i religiska posvetenost, koi se osnovnite
pozicii na sekoj seriozen ~ovek i narod. Dotolku slikarstvoto na ^emerski
deluva kako narodna umetnost, koja zboruva za ~uvstvata na nacijata i ja izrazuva nejzinata sila da si gi ka`e svoite
vistini, janyi i dobrini.
Od slikite
na
^emerski sega e
izlo`en
sepak samo
del, no mo{ne
vreden, za{to
gi gledame
najubavite
od
negovite
brojni
izlo`bi,
a i mnogu
koi
nikoga{ ne bile
poka`ana
na javnosta
(za{to negoviot tvore~ki
um i race
tvorea pobrzo od galeriskata itrina).
Va`no e {to mo`e da gi gledame i skicite, delovite i modernite golemi reprodukcii na mozaicite koi toj gi ima
napraveno - vo Vrutok, Kavadarci, Ko~ani,
vo novata Pretsedatelska palata vo Skopje, koi se najgolemi od nekoj avtor vo
dene{na Evropa. Vo rit~eto nad Ko~ani,
vo forma na razurnata crkva, ^emerski
napravi izvonredna apoteoza na makedonskata kauza i borba za sloboda, so
preku 250 kvadrati metri mozaik. Toa e
~udo na makedonskata umetnost. Vo Pretsedatelskata palata lani bea zavr{eni
dva mozaici so likovno izrazuvawe na
vrednosta i ubavinata na Makedonija.
U{te mnogu drugi monumentalni dela,
nacrti za freski i crkvi, ima podgotveno ^emerski. Sega{nata izlo`ba dava
samo del, no edinstven za sogledbata na
talentot, orientacijata i tvore~kite
sposobnosti na ovoj najgolem `iv makedonski slikar.
Delata na Gligor ^emerski ponuduvaat da se gledaat neposredno, tie samo
baraat v`ivuvawe vo niv, a toa e lesno
za{to se razigrani, `ivi, jasni za publikata, bidej}i davaat otvorena ideja
od avtorot. Za dopir na negovite dela,
za nurnuvawe vo niv, za nivno duhovno
dofa}awe potrebni se samo ~isto oko i
`elba za u`ivawe, slikite na ^e-merski
ponuduvaat ~ista likovnost i golemo
likovno zadovolstvo, plenat, razgaluvaat, privlekuvaat, nikoga{ ne dosaduvaat, sekoja edna e nov predizvik za
sebe, tie celosno gi obzemaat gleda~ite.
Kako majstor nad majstorite, Gligor
^emerski gradi cvrsta }uprija pome|u
slikata i gleda~ot, bidej}i go zacvrstuva tommu najsilniot most me|u epohite,
me|u na{ata su{tina i ona {to sme bile
i ona {to postojano kako Makedonci sme
i {to mo`eme da ka`eme i da storime.
23
Objektiv
Makedonija
So “Orden za Makedonija” posthumno
odlikuvan Metodija Andonov ^ento
Povelba na R. Makedonija za profesor
Vladimir Bar~ukovski
Borcite na partizanskite grobi{ta vo Butel, Skopje
24
Odbele`uvawe na 11-ti Oktomvri na
Mogilata na nepobedenite vo Prilep
Gradona~alnikot na Bitola Tolevski gi primi
borcite od NOB
Objektiv
Donacija na OBSE za sektorite
na vnatre{ni raboti
Makedonskiot pretsedatel Ivanov so italijanskiot pretsedatel Napolitano
Ivanov so Makedoncite vo Crna Gora
Ivanov so Makedoncite vo Srbija
25
ILUSTRIRANA REVIJA ZA ISELENICITE OD
Makedonija
Objektiv
Stefani Borsova na mis
na svetot vo Kina 2010g.
Prva klapa na filmot “Lu|e bez z
Ministerkata za kultura Elizabeta Kan~eska Milevska so
re`iserite Stole Popov i Darko Mitrevski
Profesorkata Jumi Nakagima dobi nagrada “Duhoven voin”
26
z zemja”
Objektiv
Holivudskata yvezda Deril Hana na filmskiot festival “Bra}a Manaki” vo Bitola 2010g.
so akterkata Verica Nedevska Trajkova
Skopje Xez festival 2010g.
“Antica” na Risto Krle
27
Objektiv
ILUSTRIRANA REVIJA ZA ISELENICITE OD
Maraton vo ~est na To{e
Makedonija
Mozaik vo ~est na To{e
“Makodejs” vo Melburn, Avstralija Noemvri 2010g.
Bitolski bal vo Melburn, Avstralija 2010g.
28
Objektiv
29
Dijaspora
ILUSTRIRANA REVIJA ZA ISELENICITE OD
SE ZBRATIMIJA OP[TINITE
AERODROM I STIRLING
Vo ramkite na posetata na delegacijata
od Makedonija gradona~alnikot na Aerodrom Ivica Konevski i gradona~alnikot
na Stirling David Butman potpi{aa
povelba za vzaemno prijatelstvo me|u
dvete op{tini. Stirling od Pert e vtora op{tina zbratemena so makedonski
grad, odnosno op{tina, so {to se otvora
nova strana vo razvojot na makedonskoavstraliskite bilateralni odnosi.
Delegacijata od op{tina Aerodrom, Skopje, Makedonija vo sostav Ivica Konevski gradona~alnik, d-r Viktor Kamilovski pretsedatel na sovetot na op{tinata,
Ana Ristevska sekretar na sovetot i
Dana Gapkovska odgovorna za ekonomski
pra{awa, bea pre~ekani na aerodromot
vo Pert od strana na po~esniot Konzul na
Republika Makedonija Zoran ]oseski i
pretsedatelot na Zadgrani~niot komitet
na VMRO - DPMNE vo Pert, Gordan~o
Mir~evski.
Svojata prva oficijalna sredba delegacijata od Makedonija vo Pert zaedno so
ambasadorot na Republika Makedonija vo
Avstralija Pero Stojanovski i po~esniot
Konzul vo Pert Zoran ]oseski ja ima{e
so posetata na Makedonskata pravoslavna crkovna op{tina “Sveti Nikola”. Pri
ovaa sredba sve{tenikot Vesko Karanfilovski i ~lenovite na crkovnata uprava na gostite im posakaa dobredojde
i gi zapoznaa so svoite aktivnosti.
Gostite potoa ja posetija i MPC “Sveti
Nikola” kade protorej Stanko Jovanovski gi zapozna so `ivotot na ovaa make-
30
Makedonija
donskata pravoslavna op{tina vo Pert.
Zdru`enieto na makedonski voeni veterani na ~elo so pretsedatelot Vasil
Radis i drugi ~lenovi im bea doma}
ini na delegacijata. Pred spomenikot
vo dvorot na MPC “Sv. Nikola” vo ~est
na padnatite borci venci polo`ija
gradona~alnikot Ivica Konevski, ambasadorot na Republika Makedonija
Pero Stojanovski, po~esniot konzul
Zoran
]oseski, pratenikot Toni
Krsti~evi~, pratenikot Xon Kobelke,
kako i gradona~alnikot na op{tina
Vinsent, zbratimena so Prilep, Nik Katanija. Vo ~est na gostite be{e prireden
sve~en priem vo Makedonskata op{tina.
Delegacijata be{e i gostin vo Parlamentot na Zapadna Avstralija kade
pretsedatelot na parlamentarnata grupa
za prijatelstvo so Republika Makedonija Toni Krsti~evi~ i pratenikot Xon
Kobelke oficijalno gi primija gostite
i gi zapoznaa so istorijata na parla-
mentarniot `ivot. Od imeto na Vladata
na Zapadna Avstralija, ministerot za
multikultura i lokalna samouprava Xon
Kastrili im posaka dobrodojde na gostite
i vo svojot pozdraven govor go istakna
pozitivniot pridones na makedonskata
zaednica vo razvojot na Avstralija.
Vo Domot za postari lica makedonskata delegacija be{e primena od pretsedatelot na upravniot odbor Toni
Valelonga, kako i izvr{niot direktor Xon Mirej. Vo ~est na gostite pred
mnogubrojnite postari penzionirani
Makedonci oficijalno be{e otkriena
spomen plo~ata posvetena na makedonskite semejstva od 19 i 20 vek koi
pridonesoa za kulturniot i ekonomskiot razvoj na Zapadna Avstralija.
Istiot den makedonskata delegacija se
sretna i so upravata na Makedonskiot
kulturen centar Ilinden. Vo prijatna i
raspolo`ena atmosfera pretsedatelot
Vasko Sobevski im posaka dobredojde i
od imeto na upravata na MKC Ilinden
im vra~i skromen podarok za se}avawe.
Vo MKC Ilinden gostite se sretnaa i
so pretstavnici od Romskata op{tina
pri {to od imeto na upravata pretsedatelot Islam Abduramanoski im priredi priem i gi zapozna so kulturniot
`ivot na romskata op{tina vo Pert.
Ve~erta, delegacijata be{e gostin na
Makedonskata stopanska komora vo
Makedonija, a se sretna i so brojni pretstavnici od avstraliskiot politi~ki i
ekonomski `ivot vo Pert.
Op{tina Stirling priredi prekrasen priem za makedonskata delegacija. Na
prisutnite im se obrati gradona~alnikot
David Butman kako i pratenikot Toni
Krsti~evi~. Be{e odr`ana prezentacija na dvete op{tini, a po~esniot
konzul Zoran ]oseski naglasi deka ova
e nova strana vo razvojot na makedonsko-avstraliski bilateralni odnosi.
Gradona~alnicite Butman i Konevski
sve~eno ja potpi{aa spogodbata za
prijatelstvo i razmenija plakati za
vzaemno prijatelstvo {to be{e burno pozdraveno od prisutnite gosti.
Ceremonijata prodol`i so nastap na
KUD “Goce Del~ev” pri Makedonskata
op{tina koi se pretstavija so splet
makedonski igri i pesni. Po sve~eniot
~in na zbratimuvawe na dvete op{tini
Aerodrom i Stirling, delegacijata od
Makedonija prisustvuva{e na priem vo
Zadgrani~niot komitet na VMRO-DPMNE
vo Pert.
SE [email protected] PRVIOT
AVSTRALISKO-MAKEDONSKI
PROLETEN FESTIVAL
Dijaspora
Prviot dolgonajavuvan Avstralisko
-makedonski proleten festival, vo organizacija na Sovetot na makedonskata
zaednica od Viktorija, vo sorabotka
so op{tina Vitlsi i Komonvelt banka se odr`a vo nedelata vo Melburn.
Na festivalot nastapija popularni
imiwa koi so gordost ja pretstavuvaat
zaednicata i Makedonija vo zemjava i
svetot. So ovoj nastan se ostvari prvobitnata cel -promovirawe na obedinetosta na makedonskata zaednica i
pretstavuvawe na makedonskoto istorisko, duhovno i kulturno bogatstvo. I
reagira{e. Golemiot broj gosti gi prosledija govorite na pretsedatelot na
Sovetot na makedonskata zaednica vo
Viktorija, g-din Goran Torbakov, koj so
obra}aweto do prisutnite i oficijalno
go otvori festivalot.
Potoa sledea blagoslovot od Otecot
Gavril, obra}aweto na g-din Pero Stojanovski - ambasador na Republika Makedonija vo Avstralija, a po~esteni bevme
i so prisustvoto na gradona~alni~kata
na op{tinata Vitlsi, g-|a Mari Lalios.
Sleden govornik be{e golemiot prijatel
i poddr`uva~ na Makedonija, g-din Hari
pokraj nepogodnite vremenski uslovi,
posetenosta be{e na zavidno nivo.
Manifestacijata zapo~na so pozdrav
od voditelite na programata, Ane i
Vasko, koi zboruvaa za predizvicite so
koi Republika Makedonija se sretnuva
vo pogled na nejziniot razvoj, kako i
va`nata uloga koja makedonskata dijaspora vo Avstralija ja igra i so toa
pridonesuva za zajaknuvawe na glasot
na Makedoncite. Slede{e izvedba so
tradicionalni makedonski gajdi na koi
publikata osobeno burno i vozbudeno
Xenkins od Parlamentot na Avstralija,
po {to se obratija ministerkata za razvoj na op{tinite, g-|a Lili D’ambrozio,
i g-din Alan [erifoski, pretstavnik
od generalniot sponzor na festivalot.
Vo delot na umetni~kata programa, prv ima{e ~est da nastapi
mladiot talentiran Bobi Andonov,
koj vo 2008 ja pretstavuva{e Makedonija na Detskiot Evrosong vo Kipar, a neodamna gi osvoi srcata na
avstraliskata publika i `irito na
muzi~koto {ou “Avstralija ima talent”.
Bo
Bobi ja otpea negovata ve}e dobro poznata verzija na pesnata “Haleluja”, i stavi
na
nasmevka na licata na site prisutni, a
os
osobeno na pone`niot del od publikata
ko
koi se netrpenie go do~eka negoviot nast
stap. Po nastapot, Bobi i se zablagodari
na makedonskata zaednica koja neumorno go poddr`uva{e na neodamne{noto
te
televizisko {ou “Avstralija ima talen
ent”. Muzi~kite eksperti vo Avstralija na na{iot Bobi mu predviduvaat
bleskava kariera. Od nas ostanuva da
prodol`ime da go poddr`uvame i da se
gordeeme {to eden vakov Makedonec,
poleka no sigurno, osvojuvaj}i go svetot
ja promovira i Makedonija.
I pokraj vremenskite uslovi,
muzi~kata grupa “Tri Srca” ne dozvoli
publikata da bide neraspolo`ena i ja
zabavuva{e so odli~niot repertoar na
narodni pesni. Potoa sledea izvedbite
na mladite od Makedonskoto u~ili{te
za scenski umetnosti “Bo`ilak”, i KUD
“Tanec”, “Goce Del~ev” i “Svetlost”.
Osobeno interesna be{e izvedbata na
mladiot talentiran Pece Naumovski,
koj vo 2007 vo Anglija go osvoi prvoto mesto na svetskoto prvenstvo vo
karate. Vo juni ovaa godina, na{ata
makedonska gordost zede u~estvo na
{ampionatot na Avstralija, kade go
osvoi prvoto mesto me|u petminata
karatisti, najdobrite od sekoja avstraliska dr`ava. So ova Pece po 5-ti pat
stana avstraliski {ampion vo karate.
Pred nekolku sedmici, toj ja pretstavi
Avstralija na prvenstvoto vo Tahiti,
kade pome|u 45 natprevaruva~i povtorno zaslu`eno go osvoi prvoto mesto.
Muzi~kata grupa “Bumbari” od Makedonija, zaedno so Makedonka i Emanuela
go zadr`aa raspolo`enieto na visoko
nivo. Posledno be{e zavr{noto obra}
awe na g-din Goran Torbakov koj sve~eno
go zatvori uspe{niot prv “Avstralisko
makedonski proleten festival”. Toj im
se zablagodarija na site za pomo{ta i
poddr{kata na makedonskata zaednica
vo Viktorija i za ohrabruvawe na prijatelstvoto pome|u Makedonija i Avstralija.
Ane Delevska
31
Reporta`a
ILUSTRIRANA REVIJA ZA ISELENICITE OD
Makedonija
SMILEVO - NAJSLAVNOTO
SELO VO MAKEDONIJA
Smilevo, edno od najslavnite sela
se nao|a vo jugozapadniot del na Makedonija, vo podno`jeto na planinata Bigla, na 1.000 metri nadmorska viso~ina,
prekrieno so bukova i dabova {uma. Vo
Smilevo e tivko i spokojno, a ti{inata
odvreme-navreme ja naru{uvaat klopotarki na dobitokot {to minuva niz selskite sokaci. Za smilevci se zboruva
deka se vredni i vedri lu|e. Postarite
raska`uvaat deka go pametat seloto koga
imalo 800 ku}i, a do Resen se odelo pe{,
preku Bigla, za tri ~asa. Denes retko
koj se osmeluva na takov potfat, no, za
`al, do Smilevo, osven so sopstven prevoz, ne mo`ete da stignete poinaku- ne
postoi avtobuska linija vo ovoj pravec.
Dene{nata demografska karta na seloto
iznesuva 319 `iteli, 80 semejstva {to
Smilevo e pe~albarsko selo.
Kako selo {to ja po~ituva
tradicijata, i Smilevo si
ima svoja slava, a Petrovden
e najva`niot den vo godinata.
Toa e period za `enewe i za
ma`ewe, a pro~uenite svadbi,
veselbi, traat po tri dena.
Smilev~anite se gordi i na
svojata voda - eden od izvorite
ima lekovito dejstvo. Poradi
nadmorskata viso~ina, Smilevo mnogumina go narekuvaat
i vozdu{na bawa. Smilevo
e rodeno za manastirski i,
voop{to, za alternativen
turizam
Smilevo e pe~albarsko selo, so yidarstvoto kako osnovno zanimawe, {to
gi prinuduvalo me{tanite da odat na
rabota vo okolnite sela - od ponedelnik do sabota. Seloto, kako i mnogute
vo Makedonija, ima specifi~na arhitektura. Ku}ite se pravele od kamen - pa
i vo taa oblast imotnata sostojba bila
vidliva. Pro~uenite ku}i „divitlii”
bile karakteristi~ni za poimotnite semejstva, a pravoagolnite, takanare~enite
kibrit ku}i za posiroma{nite. Bidej}i
ima mnogu pe~albari vo Avstralija i vo
Amerika, ne sakaj}i da ja zagubat vrskata
so ogni{teto, gradat novi ku}i, koi se so
sovremen dizajn {to go menuva likot na
Smilevo. Inaku, seloto ima pet maala Keckari, Gorna i Dolna Maala, Kova~i i
Starosmilevci i sekoe si ima svoj krst
izacijata, mnogu Mijaci se naselile vo
Smilevo, Papradi{te (Vele{ko) i vo
selata pokraj Radika. Stanuva zbor za
1610 godina i za za~etokot na staroto
Smilevo.
ne gi napu{tile semejnite ogni{ta.
Za toa kako nastanalo seloto ima
nekolku legendi od koi najzastapena e
onaa za Smile, Gale i Laze, trojcata bra}a, koi begaj}i od turskiot zulum, zaminale na tri strani. Od nivnite imiwa
nastanale Gali~nik, Lazaropole i Smilevo, kade {to tie prodol`ile da `iveat
i da sozdavaat semejstva.
Me|u legendite i realnosta, sepak,
postoi ubava vrska - za vreme na islam-
32
{to se frla za praznikot Sv. Jovan.
Kako selo {to ja po~ituva tradicijata, i Smilevo si ima svoja slava, a
Petrovden e najva`niot den vo godinata.
Toa e period za `enewe i za ma`ewe, a
pro~uenite svadbi, veselbi, traat po tri
dena. Smilev~anite velat - kaj i da si, za
Petrovden doma da si i na 12 juli site
vo seloto do~ekuvaat i ispra}aat gosti.
Adetot e da se odi na manastir - „Sveti
Petar i Pavle”, koj, pak, ima svoja isto-
Reporta`a
rija. Za vreme na Ilindenskoto vostanie
mu izgorele konacite, a se obnoveni vo
1976 godina, a vo devedesettite manastirot blesna vo u{te poubava svetlina
so selski samopridones. So svirki i
tapani, Smilevo vo tie denovi e centar na Makedonija. Se odi na uranok,
od nave~er se gotvi, no i pokraj bogata
trpeza, najva`no e dru`eweto.
Smilev~anite se gordi i na svojata
voda - eden od izvorite ima lekovito
dejstvo vrz bubrezite. Za toa vo 1970tite godini pi{uvaa vesnicite vo biv{a
Jugoslavija, bidej}i vodata em {to gi
pro~istuva bubrezite em go rastvora pesokot vo niv. Taka se slu{na za Smilevo
i za vol{ebnata voda - od Triglav do
[ara.
Koga }e go posetite Smilevo, vedna{
}e go zabele`ite Muzejot, kade {to e
sobrano minatoto na seloto. Vo Muzejot
ima ~etiri sobi od koi vo etnolo{kata
se nao|a avtenti~na poku}nina od pred
100 godini i smilevska nosija. Vo
mnogute ne{ta {to go karakteriziraat
seloto ~udesna e smilevskata nosija, najskapata vo Makedonija, koja od gali~kata
se razlikuva i po vezot i po bojata. Za
vezot bile zadol`eni isklu~ivo smilevskite terzii, a praviloto {to tie
go nametnale bilo mladite da nosat
posvetla, a povozrasnite potemna boja.
Vo etnolo{kata soba prezentiran e materijal od materijalnata kultura vo
Smilevo, istaknat preku narodnata nosija i toa: nevestinska, nosija za postara `ena i ma{ka nosija. Narodnata nosija po svoite karakteristiki pripa|a na
mija~ko-debarskata nosija i se vbrojuva
vo najkarakteristi~nite narodni nosii.
Kako drug segment vo prezentiraweto,
pretstavena e funkcionalnosta na ku}ata preku vgradena musandra, ogni{te,
sofra, kov~eg, koi bile vo funkcija. Prezentiranite predmeti poteknuvaat od
Smilevo.
Potoa e Spomen-sobata na Dame Gruev,
mozokot na Ilindenskoto vostanie i
inicijator na Smilevskiot kongres,
bidej}i na mestoto kade {to bila negovata ku}a sega e izgradena druga, a posetitelite se interesiraat za ovoj istoriski lik. Spomen sobata za Dame Gruev
sodr`i preku 30na fotografii, 14 dokumenti od koi nekoi se izlo`uvaat za prv
pat, kako {to e zapisnikot od sudeweto
na Dame Gruev, pisma od arhivata na Dame
i dr. Vo ovoj prostor pomestena e vitrina so fond na knigi koi se odnesuvaat
na istorijatot na Smilevo i za `ivotot i
deloto na Dame Gruev.
Sledi kongresnata soba ukrasena so
sliki od delegati na Smilevskiot kon-
izlo`en materijal, oru`je od Ilindenskiot period.
Spomen sobata posvetena na Bitolsko prespanskiot odred “Dame Gruev”, e
so akcent na negovata prva voena akcija izvedena na 2 avgust 1942 godina, vo
seloto Smilevo. Celta na ovaa akcija
be{e spre~uvawe na bugarskiot okupator
da odr`i miting vo s.Smilevo. Vo ovoj
prostor od 20na m2 pomesteni se 50 fotografii i dokumenti preku koi se sledi
razvojot na revolucionernata dejnost
vo s. Smilevo vo periodot me|u dvete
svetski vojni, pri {to se pretstaveni
revolucioneri od samoto selo i toj kraj,
ekonomskata mo} na seloto, so zavr{nica
za razvojot i voenata dejnost na Partizanskiot odred “Dame Gruev”. Vo 3 vitrini izlo`eno e partizansko oru`je i
voeni materijali.
Poradi
nadmorskata
viso~ina,
Smilevo mnogumina go narekuvaat i
vozdu{na bawa. Smilevo e rodeno za manastirski i, voop{to, za alternativen
turizam. No rabota vo selo nema, a vo
krajnata nu`da smilev~anite se snao|aat
so pravewe }umur, sobirawe ~aevi... So
toa malku se podobruva doma{niot buxet, ama e nesigurna i neizvesna rabota.
Smilevci, kako {to pameti istorijata, se ~esni i gordi lu|e obzemeni od
slavnoto minato na svoite predci, no
dokolku prodol`i branot na iseluvawe,
za 20 godini }e ostanat 100 `iteli.
gres. Vo Kongresnata sala so 20-na dokumenti pretstaveni se protokolite od
zasedanijata na Kongresot, fragmenti od
Disciplinskiot vostani~ki ustav, portreti od ~lenovite na Glavniot {tab, kopija od znameto na II (Bitolski) revolucioneren okrug. Vo edna vitrina izlo`eni
se dva raritetni originalni predmeti:
revolverot na Smilevskiot vojvoda Vele
Iliev Pen~o i bomba izrabotena vo edna
od learnicite {to postoele vo toa vreme
vo s. Smilevo. Ovoj prostor e ureden kako
kongresna soba. Kako posebna celina vo
ovoj prostor prika`ano e Smilevo vo
portreti na nekolku smilevski vojvodi,
kako i foto dokumenti za kontraofanzivata i posledicite od toa vo seloto.
Pomesteni se i dve vitrini vo koi e
33
ILUSTRIRANA REVIJA ZA ISELENICITE OD
MAKEDONSKI NARODNI PREDANIJA
Ogni{te
BOLEN DOJ^IN
d-r Tanas
T
Vra`inovski
Bolen Doj~in mnogu bolen legnal. Ka
legnal tri godini le`e bolen. Tri posteli iskinuva koprineni i mu vika na
sestra mu Angelina:
– Sestro – re~e – Angelino, vidi
mi glavata, da me zaposka{, da mi mine
glavata.
I mu legnal na sestra mu, na nejze
na skutot, da go poska. Mu do{ol aber
na Angelina od Crna Arapina i ja zaptisa, u Solunskoto deka be{e zaptisana
~e{mata. Sekoj den bil na red, na Crna
Arapina da mu se zanese po edna devojka.
I sega mu dojde redot na Angelina, na
Bolen Doj~in na sestra mu. Zapo~nala
taa da rone solzi. So roneweto solzi mu
kapnalo edna kapka na Bolen Doj~in. Je
viduva:
– [o – re~e – pla~e{?
– Brat – re~e – Bolen Doj~e, aber mi
dojde, saka utre da odam na Crna Arapina.
– Kak da odi{ na Crna Arapina?
– Ete, aber dojde!
– Odi na mojot pobratim – re~e –
mojta brza kowa da ja iskova, tri godini
ne zobena ne pojena.
Go zeva kowot, do pobratimot, mu
vele:
– ]e go kovam kowot, ama ako mi
dade{ beloto lice!
Se spogoduvaat za toa kowot. I pesna
ja peeme nije. Se spogoduva za kowot. Mu
vele:
– Brate, Bolen Doj~e, mi go saka –
re~e– beloto lice!
– E, odi na mladoto kojumxij~e – re~e
– da ti ja nato~e sabjata, tri godini
neto~ena, ar|osana!
Ode na toa:
– Ako mi ja dae{ tenkata snaga!
Si ja zeva sabjata a klava taa:
– Odi sega – re~e – na kowo na sedloto. Odi na mojot pobratim terzij~e, da
ti dade trista lakta platno!
Toj ne mu dava trista lakta, ami mu
dava ~etiri lakta platno. Se uviva Bolen
Doj~in, od noze do glava navaka, nanaka,
34
ja javnuva brzata kowa, mu ode na Crna
Arapina:
– Ela – re~e – Crna Arapino da
vidi{ koj saka{!
Mu ja se~e glavata, mu ja obesuva na
kowot. Ode na toa {~o mu go koval kowot, mu ja se~e glavata i na toa. Ode na
drugiot i na toa mu ja se~e. Gi is~istuva
ovija {~o bile. Ka mu ode na toa terziite so toa platnoto: odvivaj}i, odvivaj}i, frp se turil na zemja koski. Bil
tolku slab Bolen Doj~in.
Edno vreme otidovme na Solun, na
{esta godina, pred {~o rabotev tajno,
mu vikat tamo na Solun kamarata. Adno
rebro go ka`uvaa: „Ova e na Bolen Doj~e
rebroto”. Tolku {iroko kato samarot,
kak {tici ima samarot, u edna kamara
stoe{e. Sega dali stoje, dali ne stoje ne
znam. Toa go videv, re~e: „Voa rebro je na
Bolen Doj~e!”
ALI PA[A JANINSKI
Ali pa{a bil roden vo Tepele, a vo
Janina izrastil. Kale napravil srede
vo \ula, od kur{umi – Kur{umlija kale.
Ali pa{a `iveal sto i dvajset godini.
Vo tie sto i dvajset godini, toj povedal
nekoi okolii: Bitola i Prilep, Prizren
i Tetovo, \akovo i seto Janino. Ali pa{a
od nikade vojska ne berel, nikade majki
ne pla~ele za sinoi, ni sestri `alele
za bra}a. Ali pa{a koga bil, na ovcite
beglikot – triste pari trevninata, a
pak na lu|eto ara~ot bil sedum i pol.
Arno ama, protiv nego se sobrale dvajse
i sedum pa{alari, skri{um od sultano.
Skri{um od sultanot da go bijat Ali
pa{a. navrtile topoite kr{i kaleto od
Ali pa{a, go bijat. Ali pa{a vikat od
kaleto Kur{umlija:
–Udrete, pa{alari, gajle jas nemam
i~. Imam da pijam i da jadam trieset i
tri godini od kaleto da ne izlezam.
Ali pa{a imal izme}ar, go vikale
Selistar. Toj jadel leb pri nego dvaeset i
pet godini. Izme}arot skri{um izlegol
nadvor. O{ol kaj pa{alarite. Tie koga
go videle selam mu dale, {ilite mu poslale, a ne go znaa koj e. Toj mu velit:
– Ne me znajte koj sum jas. Jas sum
izme}arot na Ali pa{a {o me vikaat
Selistar. Eve dvajset i pet godini jadam
leb kaj racete negoi. Slu{ate kako Ali
pa{a vikaet od kula kur{umlija. [to
deka go biete – mu velit izme}arot –
ni{to ne mo`ete da mu napraite!
Pa tie mu rekle:
– Dali mo`e{ ti Ali pa{a da go
izla`e{, da go donese{ `iv na racete
Makedonija
na{i. ]e te klajme pa{a da bidi{. Ovie
gradovi {to gi povela toj, }e i povela{
ti. ]e ti klajme izme}ari, }e te ranime
med i {e}er. Da go donese{ `iv Ali
pa{a. Nie {to sakame }e mu prajme!
I tie se potpisale za taka da bidi i
toj se vratil pak skri{um, kaj Ali pa{a
o{ol. Ali pa{a ne go znael oti izlegol,
oti do{ol pak. Mu velit na Ali pa{a:
– Babajko Ali pa{a, dosta nam ne biat
pa{alarite. Aj da ojme mir da mu klajme,
da ne ginet mladi vojnici, da ne `alaet
majki za sinoi i sestri za bra}a.
Toj mu rekol na Silistera taka:
– Slu{aj, sine Silistere, da ne me
izla`i{. Dvajset i pet godini jade{ leb
pri mene. Ako me izla`e{, lebo }e ti
fati o~ite i racete i nozete!
Toj mu rekol na Ali pa{a taka:
– Babajko Ali pa{a, dvajset i pet
godini jadam leb pri tebe. [to lo{o si
videl od mene. U{te verba ne dava{ na
mene? Ako saka{ da daj{ verba na mene,
aj da izlezeme od kaleto nadvor, da ojme
kaj pa{alarite. Mir da mu klajme, da ne
ginat narodot.
I Ali pa{a si izlegol i si o{ol kaj
pa{alarite. Koga go videle pa{alarite
selam mu dale, {ivte mu poslale, se rasplakale i mu rekle:
– Ali pa{a, nie te ~ineme po nebo da
si, ti si bil po zemjata.
Ami imal nekoj pa{a go vikale Ru{it
pa{a. Toj bil mnogu katil. Ali pa{a saka
da govori se opuli kon pa{alarite, da
govori kako ~oek, ne se videle drug pat,
kako so golemi lu|e, a toj Ru{it pa{a mu
postavil trojca xelati da go gubat Ali
pa{a. Ali pa{a ko se obyrnal nazad, ko
videl nad nego stojat trojca xelati so
sabjite otvoreni za da go gubat. Se rasplakal i mu rekol:
– Slu{ajte, pa{alari, ne ja `alam
jas mojata rusa glava. Jas ja `alam zemja
Rumenlija, Turcija i rajata. Jas eve, sum
`iv sto dvajse godini. Vo moite mesta
{to i povelam jas od nikade vojska ne
zedov, kavgi ne se naprajia, zlo od mene
ne se ~u. Duri bev `iv jas na ovcite
be{e beglikot trieset pari, a vie sega
}e go napraite du`ipol. Na lu|eto be{e
ara~ot sedum i pol sega }e go napraite
trieset i sedum i pol. I od ko }e zaginam
jas, vojska }e zberite, kavgi }e napraite,
majki }e `alat i sestri }e pla~at!
I mu rekol toga{ Ru{it pa{a na xelatite:
– [to ~ekate vie, govor slu{ate, ali
da vi postavam drugi xelati vas da ve
zagubat?
I tie videle, nevidele go zagubile.
Koga videle so sedum srca bil. ^etiri
srca spiele, a tri bile razbudeni. Ja
zele glata pa{alarite i ja pu{tile vo
Stambol kaj sultanot. Sultanot ko ja videl glaata se rasplakal, rekol:
– Ali pa{a – rekol – ne sakav da vidam tvoja rusa glava, sakav da ~ujam zbor
od ustata, {to zbor }e mi dae{? Tolku
godini povela{ vo tvoeto mesto, ottuje
poplak nikade ne se ~ul!
I sultanot gi sobral site pa{alari
{o go biele, dvajset i sedum zagubil,
osudil devet pa{i i go osudil to izme}arot {o }e be{e pa{a i nego go zagubil.
I od ko zaginal Ali pa{a na izme}arite
se slu{a deka od togaj nema nikakva
verba.
DEVOJKATA VELIKA
Eden zemski kmet vo Mariovo po
ime Jovan Guxaile od selo Be{i{te
bil povrzan vo turskoto vreme so nekoj,
Ali pa{a vo Solun. Ovoj mu ispra}al na
pa{ata nagradi, bak{i{i, da re~eme po
na{e mariovski. Zarobil edna devojka i
mu ja pratil na pa{ata. Devojkata bila
od selo Vepr~ani, a odele duri do Solun. Devojkata se vikala Velika. Pa{ata
imal nekolku sina. Najmladiot sin se
vikal Velir. Toj bil beg vo nekoe selo i
devojkata mu ja pratil na najmaliot sin,
na Velira, za vo haremot ili za `ena.
Koa ja zavele devojkata tamu, toj imal
tri `eni i ja pital vaja Mariovkata:
– Kako se vika{ ti?
– Se vikam Velika!
E re~e:
– Ti si Velika, jas sum Velir, nema da
mi bidi{ `ena, ami }e mi bidi{ sestra.
I taka ne mo`am da te dr`am tuka. Kao
sestra, {o saka{ od mene da ti stora?
Taa rekla:
– Da me zavedi{ kaj majka mi, kaj
tatko mi.
– Ne mo`a da te zaveda jas, ami }e te
pu{tam, ako mo`i{ da si pojdi{ kako
znaj{ i ako te fatat }e re~i{ deka si begana, izbega. Ako nau~at na{ite tatko mi,
bra}a mi i op{to Turcite za mene nema
`ivot. Jas ne sakam da bida onakov kako
{to sakaat da bidat site Turci!
A pu{til i taa si trgnala od selo na
selo, od planina na planina. Bilo no}no
vreme, eseno vreme. Togaj se preturale
miatski ovci, taka vikani. Videla eden
ogan kaj gori, tamu bile ov~ari. Kroce,
kroce ne a setile pcite, po{la do oganot
na ov~arite. Bile [iptari, Albanci. I
taa so ideweto im rekla:
– Dobro ve~er, bra}a.
Ov~arite bile edniot od ~etirieset
i pet godini, a drugiot devetnaesetdvaeset godini. Mladoto dete {o bilo
[iptar~eto, sko~ilo na noga i reklo:
– Dal ti bog dobro, sestro. Od kade ti
ovde na ovoa doba, vo no}ta?
Taa raska`ala kako e zanesena kaj
Ali pa{a, kako izbegala od tamo i do{la
do tuka, ama iscrpena i gladna, zatoa se
navratila na ognot, ako mo`e da dobije,
da ve~era. Tie varele ka~amak, a naranile i toj maliot mu vele na stariot.
Stariot bil malce namurten:
– Jas, devojkata }e ja voda kaj tatko
&, besata si je bes, taja mi je sestra, jas
mora da ja zaveda kaj tatko &!
Od tamu navra}aat od Dobro Pole do
taka nare-~enoto mesto Dren. I tuka i
fatue ve}e denot i devojkata vele:
– Ovde je seloto Be{i{te, tuka e
toj kmetot i negovite sorabotnici. Ne
mo`eme da pomineme sega ami }e ostanime vo denot tuka. Ve~er }e pominime,
jas go znam patot. ]e pojdeme do na{to
selo.
Taka i napravi. Navalil ogan, ama
leb nemaat. Videle ogan gore, oti{le
tamu, ovcite od Guxaileto bile, ov~arite
i ovcite od Guxaileto. Mu pobaral toj
na ov~arite mleko, edno kotle mleko,
eden somun leb i oti{ol kaj devojkata.
Poru~ale. Togaj kaj ovcite do{ol samiot
Guxaile, zaedno so negoviot vezir, oti
toga{ zemskite kmetovi bile so veziri:
– [to ima novo? – pital.
– Nema ni{to, ama ednoAlban~e dojde
za leb i mleko, vodel nekoja devojka,
re~e deka devojata e od Vepr~ani.
Taka mu raska`alo toa tuka na
ov~arite:
– Taa e na{a devojka. – Mu vele
Guxaile.
Kowot i kaj {to gorel oganot vo Dren.
Ode i najdue i na devojkata i vele:
– Kade, mori, ku~ko ti ovde, neli jas
te prati vo Solun?
Taa ne znaela ni{to da odgovore.
[iptar~eto mu vele:
– ^orbaxi, zemi si go zborot nazad.
Devojkata ja a nosa kaj tatko &, taja mi je
sestra mene.
– Kakva sestra – re~e – bre gomno!
Se fa}a za kuburot Guxaile, ama toj
duri da se fati za kuburot i [iptarot
pobrz bil na kuburot i go otepue Guxaileta. Vezirot po~nal da bega i [iptarot
ne puknal na nego, go ostavil da bega.
Toj izbegal i taka devojkata ostanala so
[iptarot, a Guxaileta go zakopale vo
Dren. Deneska toa mesto se vika Guxaeloviot Grob.
Devojkata se vra}a kaj tatka &. Tatko
& go nagraduva. Nekolku vreme poseduva tua i ve}e ne ode kaj ovcite, ami se
upatil na pravecot Kavadarci – Demir
Kapija – Edrene. Tamu se glavil kaj nekoj
beg i kaj begot ostanua podolgo vreme.
Stanua mnogu dobar rabotnik go kladua }
aja na ~iflikot, a begot bil minister kaj
carot. Edno vreme voj mu napi{ua edno
pismo na carot, mu go dava na begot:
– Ovoa pismo }e mu go dadi{ na carot, so kletva, – kako bilo turski – `iti
boga!
I begot ne a pogazua kletvata, mu go
dava na carot. Ovoj vo pismoto mu pi{uva
s$ kako devojkata bila vodena od Mariovo za Solun, za Ali pa{a, kako izbegala, kako se vratila nazad i najposle mu
ka`uva kakvi zverstva vr{i Ali pa{a:
potur~ua narod i sli~no. Togaj carot se
obratua na Ali pa{a. Ali pa{a na carot
mu otvara vojna i so vojna e smenet Ali
pa{a i na negovo mesto doidua za pa{a
[iptar~eto.
Ogni{te
KUZMAN KAPIDAN
Ovde se praele mnogu zulumi.
Napa|ale Arnautive odavde, pqa~kale
po selata: Vrbjani, Godivje, Laktiwe,
Slio. Sive, po{to i selava gi pqa~kale
pi{ale `albi v Ohrid na u}umat. Toa
vreme vladal Xeqadin beg. Xeqadin beg
bil eden ~ovek ostar. Kako da naprajt,
{to da naprajt, stanuvat veqit:
– ]e izberite eden ~ovek otade, koj
da branit tamo, da soberit dru`ina.
E, tie kogo }e izberat, }e go izberat
Kuzmana. Kuzman eden, nekoj si od Slatino, nekoj od }e be{e, u{te eden ne mu go
znam imeto – trojca i u{te nekolku du{i
od ovde so Kuzmana }e i branat selava.
Eden den Kuzman ojt vo Godivje tamo
i tie napa|aat Arnautite Osman Mura
i Dervi{ Mu~a. Napa|at vo Vrbjani, go
opustuvet Vrbjani i mu o{le i mu peat
na Kuzman:
– Egidi, Kuzman Kapidan, e, gidi –
re~e – gazu nemien, ti sedi selo Godivje,
a Vrbjani go opqa~kavne!
Toa ne e mnogu staro vreme, dveste
godini imat. Ottuka stanuvet mu o{ol
aberot na Kuzman Kapidan deka ovie
zaminale preku Ivan~i{ta, preku Pro{i{ta Ivane~ki i preku Jama }e odat za
Osmanov Argan – onamu si zaminuet za
Debar. Kuzman ko do{ol ovde {to }e vidit! Ottuka sobral dru`inata negoa seta
i po nimi, a po nimi, a po nimi otidoa
vo Osmanov Arga~. Tie tamo zele ovci,
pekle i po~nale da jadat i igrat. Peat i
}e ru~at i ovie stanuvet i sardisuvet i
ovie gunive so resi, so guni arnautski
i obesile na bukite i zalegnale. Ovie
sega, ojt nekoj po voda. Imalo izvor, pav
utepaj go, frlat tamo toj, a ovie gi utepuvale pak taka i tuku viknale tie kaj {to
igrale. I ovie na{ive viknale:
– Udri Kuzman Kapidan, udri!
Na Kuzman se pu{til eden, mu zaglavil
tufekot, se pu{til eden, ama imal toj
eden Stojan pobratim i toj mu sednal
tik. Vo izgovorot veqat oti ne go dupelo
kur{um. Od tuka se raspilile tie, a ovie
se razbegale po nimi i dolu na ona na
Radika i izotepale. Tamo se grabnale i
izbegale. I stanal im sobrale glajte. I
sobrale glajte i }odat sega vo Ohrid kaj
Xeqadin beg. Pratile aber oti Kuzman
Kapidan i istepa i glajte im nosat. Ama
na Xeqadin beg ne mu e arno i toj prati
nekoj lu|e tamu od negojte, nekoj vojnici
da i pri~ekat, da i istepat nekade onde
kon Sveti Razmo. Arno ama taka ne stana,
ne i istepaa. E sega ko i odnesoa tamu
bexicata mu re~e na Kuzman Kapidan:
– Pu{kata da ne ja osta{, bez pu{ka
vnatre da ne vlaga{!
A ovaa `ena mu na Xeqadin beg, bila
kaurka i taa krepela za nego. I ovoj
ko i odnesol glajte na Xeqadin beg ne
mu bilo arno. Xeqadin beg sakal da go
uni{tit nego. Kapidanica rekana nosit
imeto na Kuzman Kapidan.
35
ILUSTRIRANA REVIJA ZA ISELENICITE OD
MAKEDONCITE VO SAD I KANADA
Makedonija
Meridijan
MAKEDONSKITE CRKOVNO-NACIONALNI
CENTRI MEDIUMITE I ASOCIJACIITE VO SAD
INDIJANA
Indijana e sojuzna dr`ava vo SAD
so glaven grad Indijanopolis, eden od
poznatite svetski centri. Gradot Geri,
pak, e najgolemiot centar na metalurgijata i na Makedoncite. Toj se nao|a na
severozapadnata strana od ovaa dr`ava
i e neposredno vrzan so ^ikago vo Ilinois. Indijana e kako pravoagolnik, se
protega na sever do ezeroto Mi~igen, a
na jug do rekata Ohajo.
Prvi doselenici tamu bile Francuzite i do{le vo 1735 godina, a kako
sojuzna dr`ava na SAD e od 1816 godina.
Vo Indijana `ivee golem del od makedonskoto iseleni{tvo koe do{lo vo
po~etokot na minatiot vek.
SV. PETAR I PAVLE VO GERI
Vo Geri, Indijana, e izgraden prviot
duhoven objekt na Makedonskata pravoslavna crkva pod ime Sv. Petar i Pavle.
Vo Geri `iveat nad sto iljadi `iteli.
U{te od po~etokot na minatiot vek, tamu
po~nale da se naseluvaat emigranti od
razni krai{ta na Makedonija. Ottoga{
navamu nivniot broj postojano se zgolemuva, taka {to denes na tie prostori,
spored nekoi procenki, `iveat okolu
sedum iljadi Makedonci, od koi mnozinstvoto se vraboteni vo te{kata industrija. Niv gi ima najmnogu od Bitolsko,
od Ohridsko, osobeno od s. Velgo{ti, od
s. Draslajca, od Stru{ko od D’mbeni, Kostursko, od Demirhisarsko, Prespansko,
Prilepsko, Stru{ko, Ki~evsko, Skopskoi
od drugi mesta na Makedonija.
Obnovata na Ohridskata arhiepiskopija i formiraweto na Makedonskata
pravoslavna crkva vo 1958 godina bil
silen pottik za doselenicite od Geri i
okolinata da prezemat akcija za izgradba na svoja makedonska pravoslavna
crkva. Nabrgu potoa, vo septemvri 1960
godina, nekolku makedonski rodoqubi
od Geri, koi vo SAD zaminale pred Vtorata svetska vojna, bile inicijatori
za akcijata. Imeno, stotina semejstva
pobarale dozvola od amerikanskite
vlasti za izgradba na svoj hristijanski, makedonski hram. Inicijativata za
izgradba na crkvata bila pozdravena
i prifatena od golem broj makedonski
doselenici. Vo 1961 godina crkovnata
op{tina bila registrirana i od Makedonskata mitropolija vo Skopje bilo po-
36
Slave Nikolovski Katin
barano da im bide ispraten sve{tenik.
Vo me|uvreme, sve{tenikot koj pristignal (podocna stanal sve{tenik na ovaa
op{tina) za prvpat za pravoslavnite
doselenici otslu`il bogoslu`ba na
makedonski maj~in jazik vo edna siriska pravoslavna crkva.
Crkvata Sv. Petar i Pavle bila adaptirana vo pravoslaven hram so relativno skromni sredstva, a i so dobrovolna
rabota na ~lenovite na crkvata. Kamentemelnikot za crkvata bil postaven
na 14 oktomvri 1962 godina, a hramot
koj e prv makedonski objekt na severnoamerikanskiot kontinent bil osveten
na 14 juli 1963 godina od arhiepiskopot Dositej.
Na krajot na 1971 godina, namesto
stariot sve{tenik koj so nekolku ~lenovi od Crkovniot odbor se otcepil i
ja priznal jurisdikcijata na Isto~nata
pravoslavna crkva vo SAD, Sinodot na
MPC imenuval nov sve{tenik, so ~ie
doa|awe sostojbata vo makedonskata
kolonija se menuva vo pozitivna smisla. Taka, zapo~nale brojni aktivnosti
na religiozen, kulturen, crkoven, obrazoven i drug plan; aktivirani bile igraornata, teatarskata i horskata grupa,
kako i mladinskata i drugite sekcii.
Vo 1972 godina, pak, bil formiran i
crkovniot hor koj zapo~nal da izveduva
kompozicii na crkovnoslovenski i na
makedonski jazik.
So pristignuvaweto na novi
doselenici od Makedonija, osobeno
vo sedumdesettite i osumdesettite godini, brojot na vernicite zna~itelno
se zgolemil, {to pridonelo crkvata
da bide i dobro finansiski obezbedena. Me|utoa, vo isto vreme, taa bila
relativno mala za site aktivnosti na
makedonskite doselenici. Zatoa, u{te
vo 1986 godina bilo re{eno da se kupi
lokacija, na koja na 16 oktomvri 1988
godina bile postaveni i osveteni temelite na dene{nata crkva Sv. Petar i
Pavle vo Kraun Point.
So odluka na Svetiot arhierejski sinod na MPC noviot hram so
pridru`nite objekti bil osveten na 21
juli 1991 godina. ^inot na osvetuvaweto go izvr{ile mitropolitite Timotej
i Stefan. Inaku, objektot na Sv. Petar
i Pavle ima kapacitet za 400 vernici.
Vo nego se zadovoluvaat site crkovni
potrebi na pravoslavnite Makedonci,
a vo sostav na crkovniot kompleks e
izgradena i sala za okolu iljada lu|e.
Isto taka, izgradeni se i drugi pomali
prostorii vo koi se odvivaat aktivnosti od sekojdnevniot `ivot. Slikata
na crkovniot kompleks ja zbogatuvaat
sportskiot objekt i golemiot parking.
Vo ramkite na crkvata od 1979 godina raboti folklornata grupa „Kitka”, {to e sostavena od Makedon~iwa
rodeni vo SAD. [iroki aktivnosti
projavuvaat i `enskata, mladinskatai
sportskata sekcija, teatarskata grupa,
crkovniot hor, kako i nedelnoto makedonsko u~ili{te, fudbalskiot klub
„Vardar”, bibliotekata i humanitarna
organizacija.
Isto taka, vo Geri „gradot na `elezoto”, postoi Zdru`enie na makedonskite
voza~i. A, Makedonci voza~i (kamionxii) vo Geri ima okolu sto i pedeset.
Sekoja godina tie organiziraat {oferska ve~er, a sredstvata gi daruvaat vo
crkvata Sv. Petar i Pavle.
MAKEDONSKITE MEDIUMI
Po Vtorata svetska vojna makedonskite mediumi odigrale ogromna uloga
za Makedoncite {irum svetot. Tie se
odraz i izraz na dolgotrajnata makotrpna borba na makedonskite doselenici,
bez razlika od koj del na Makedonija
do{le, za afirmacija na svojot nacionalen identitet, verata, jazikot, folklorot i tradiciite od dedovskata zemja Makedonija vo novite sredini.
Potvrdenoto prezentirawe na site
pridobivki na makedonskite doselenici dojde do izraz, osobeno po obnovuvaweto na Ohridskata arhiepiskopija
vo liceto na Makedonskata pravoslavna
crkva. Svetiklimentoveta majka crkva
ovozmo`i {irok proces na sozdavawe
makedonski pravoslavni hramovi, vo
koi pokraj slovoto Bo`jo doa|a do izraz makedonskata vistina. Pritoa, se
formirale avtenti~ni makedonski organizacii, kulturnoumetni~ki dru{tva,
dopolnitelni u~ili{ta na makedonski
jazik, literaturni, zabavni, sportski,
selski i drugi asocijacii. Isto taka,
zapo~nalo aktivno izdavawe makedonski vesnici, spisanija, bilteni, potoa
se otvorile makedonski radio i televiziski ~asovi, a se formirale i drugi
zna~ajni asocijacii. Tie vo najgolem
broj slu~ai go nosat imeto „Makedonija”
ili pridavkata „makedonski”, {to jasno
zboruva za dlabokata povrzanost na
doselenicite od site delovi na Makedonija so maticata, Republika Makedonija. Informativnite glasila vo
iseleni{tvoto prete`no se preokupirani so kulturno-istoriskite nastani
i crkovno-nacionalniot `ivot. Isto
taka, tie imaat sodr`ini so koi se
nastojuva da se razbudi patriotskoto ~uvstvo kaj ~itatelite, i, {to e
najva`no, toa da se do`ivee i kako
eden vid potkrepa na svojata zemja
Makedonija i na se ona {to e povrzano so nejzinoto ime.
Zatoa so pravo mo`e da se konstatira deka vesnicite, spisanijata, biltenite, radio~asovite i
drugite sredstva za informirawe
vo iseleni{tvoto imaat ogromna
i nezamenliva uloga i zna~ewe vo
za~uvuvaweto na makedonskiot jazik,
a osobeno vo prodlabo~uvaweto na
nacionalniot duh i samobitnosta,
vo prodol`uvaweto na kulturnite i
drugite nacionalni i duhovni tradicii
na Makedoncite vo novite sredini. I
{to e najva`no neprestajno go jaknat
edinstvoto me|u otkornatite od rodnata
zemja.
Tie nastojuvaat vo golema mera da
go zapoznaat ~itatelot, slu{atelot i
gleda~ot so makedonskiot jazik, kulturata, religijata, istorijata, folklorot, obi~aite i dr.. Makedonskite
informativni glasila gi izrazuvaat
i kulturnite aktivnosti i `ivotot na
makedonskite etni~ki zaednici. Tie
gi afirmiraat celokupnite nau~ni i
op{testveno-politi~ki aktivnosti i
napredokot na makedonskata dr`ava Republika Makedonija, a vo izvesna mera
slu`at i kako bariera na tu|ite propagandi srede makedonskite zaednici. Vo
isto vreme vo novite sredini doselenicite gi zbogatuvaat svoite nacionalni vrednosti i na toj na~in go zbogatuvaat i mozaikot na multinacionalnite
kulturi.
Vo ramkite na aktivnostite na makedonskata pravoslavna crkva Sv. Petar i
Pavle od Kraun Point postoele slednite
mediumi:
„CRKOVEN BILTEN 1974” Prviot
Meridijan
broj na ovoj crkoven bilten izlegol
vo fevruari 1974 godina kako glasilo
na makedonskata pravoslavna crkva Sv.
Petar i Pavle od Geri, Indijana. Pe~aten
e na 26 stranici, format 21,5 h 28 sm.,
na makedonski jazik so latinica, a ima
tekstovi i na angliski jazik. Biltenot
bil od interen karakter. Toj izleguval
povremeno, a po povod Petrovden 1986
godina, kako i po povod 23godi{ninata
od postoeweto na MPC Sv. Petar i Pavle
e otpe~aten i posledniot bilten, na 68
stranici. Toj e identi~en i po forma i
po sodr`ina so prethodnite broevi.
„BILTEN 1978”. Ovoj bilten e izdaden po povod ^etvrtiot crkovnonaroden sobir odr`an na 2 i 3 septemvri 1978 godina vo Geri, Indijana. Toj
sodr`i 36 stranici, na format 21 h 29,5
sm. Otpe~aten e na makedonski so kirilica, a ima tekstovi i na angliski jazik.
Na naslovnata stranica e fotografijata
od ikonata na sveti Petar i Pavle, a potoa sledat fotografiite na g.g. Dositej
i g. Kiril, kako i tekstovi za Crkvata.
„BILTEN 1987”. Po povod Trinaesettiot crkovnonaroden sobir, odr`an
na 5 i 6 septemvri 1987 godina, e izdaden trinaesettiot po red bilten, koj
pretstavuva zna~ajna publikacija. Taa
sodr`i 82 stranici, ist format kako i
prethodnite i e pe~aten na makedonski
jazik so kirilica. Biltenot e podgotven vo sorabotka so site parohiski
sve{tenici od Eparhijata.
„MESE^EN BILTEN” (1988 ). So
doa|aweto na noviot sve{tenik vo 1988
godina, zapo~nal da se pe~ati bilten vo
koj do dene{ni dni se prezentirani i
afirmirani aktivnostite vo crkvata
Sv. Petar i Pavle i vo makedonskata komuna vo Geri.
„BILTEN” 1999. Po povod jubilejniot crkovno-naroden sobir {to se
odr`a vo Kraun Point od 36 septemvri
1999 godina, e otpe~aten bilten. Ova
prigodno izdanie e od golema va`nost
za zgolemuvaweto na izdava~kata dejnost na makedonskoto iseleni{tvo vo
SAD i Kanada.
Radio i TV ~asovite na Makedoncite
vo SAD, pak, so mali isklu~oci, glavno
se izveduvaat amaterski, vo komercijalni celi i se skromno organizirani,
no so silen entuzijazam. Toa e poradi
potrebata makedonskite i drugite
doselenici od Balkanot da slu{nat
i da razberat za sostojbite, pred se
vo tamo{nite kolonii i po{iroko od
„stariot kraj”, od dedovskoto ogni{te
vo Makedonija. Tie nosat dlaboka poraka: go jaknat patriotskiot duh, uspevaat
da go za~uvaat nacionalniot identitet,
jazikot, kulturata i bogatite muzi~ki i
folklorni postignuvawa na makedonskiot narod. Od muzi~ki aspekt, pak, za
razlika od drugite radio i TV ~asovi vo
SAD i Kanada, so mali isklu~oci, nosat,
pred se, makedonski karakter.
Prvi obidi za zapo~nuvawe so
radioprograma kaj doselenicite od
Makedonija vo SAD se javile vo pedesettite godini. Taka, vo oktomvri 1954
godina zapo~nala radioprograma na
makedonski jazik vo Geri, pod ime
„Amerikansko-makedonski radio
~as”, koj bil prv radio ~as sred
makedonskoto iseleni{tvo vo Soedinetite Amerikanski Dr`avi.
Po povod dvegodi{niot jubilej,
na 21 oktomvri 1956 godina, na
toj radio~as, bila odr`ana proslava i otpe~atena bro{urka, vo ~ij
predgovor, pokraj drugoto, se veli:
„Pominaa dve godini otkoga na{iot
makedonski radio~as ja otpo~na
svojata programa. Zaedni~ki na
site im doka`avme deka i nie
Makedoncite mo`eme da imame svoj
radio~as, preku koj gi reklamirame
svoite biznisi, gi ~estitame veselbite,
objavuvame vesti od familijaren i drug
karakter i dr. Vo ~est na toj den, koga
prvpat po~na makedonskata radioprograma, ja odr`uvame makedonskata radiofestivalska ve~erinka”.
Od posebno zna~ewe za informiraweto na Makedoncite vo Geri
bil 3 mart 1972 godina koga zapo~nala
radioprogramata na makedonski jazik i
koja se odr`ala do 1980 godina. Na nea
bile emituvani vesti, reklami, poraki,
narodni pesni, zabavna muzika i drugi
brojni prilozi. Od 6 avgust 1980 godina
ovoj radio~as prodol`il so emituvawe
programi i raboti do denes. Ovoj makedonski radi~as go proslavil svoeto
triesetgodi{no postoewe na 11 maj 2002
godina. So toa se ozna~il eden zna~aen
period na informativnata dejnost na
makedonskite doselenici vo Geri.
Vo Geri, vo 1977 godina, zapo~nal
radio~asot na koj se emituvale brojni
emisii koi pretstavuvale afirmator na makedonskata vistina. Vremeto
na radio~asot go otkupuvale sopstvenicite, no od finansiski pri~ini toj
prestanal da se emituva kon krajot na
1983 godina.
37
ILUSTRIRANA REVIJA ZA ISELENICITE OD
Makedonija
Meridian
MACEDONIANS IN USA AND CANADA
MACEDONIAN CHURCH
AND NATIONAL CENTERS,
MEDIA AND ASSOCIATIONS IN USA
INDIANA
Indiana is a federal state of USA.
Its capital city is Indianapolis, one of
the famous world centers. The city of
Gary is the biggest metallurgical center of the Macedonians. It is located in
the northwestern part of this state and
is directly linked to Chicago in Illinois.
Rectangular shaped Indiana stretches north to Lake Michigan and south
to the Ohio River. The first immigrants
here were the French, who arrived in
1735. It has been a federal state of
USA since 1816. A large number of
Macedonian immigrants who arrived
at the beginning of the previous century now live in Indiana.
SV. PETAR I PAVLE
(Sts. Peter and Paul) IN GARY
The first Macedonian Orthodox
Church, which was named Sfs. Peter
and Paul, was built in Gary, Indiana. It
has a population of over one hundred
thousand people. Immigrants from
various parts of Macedonia began
migrating to Gary at the beginning of
the previous century. Since then their
number has increased constantly.
According to some estimates
about seven thousand Macedonians
live there at present, the majority of
which is employed in the heavy industry. They come mostly from the
areas of Bitola; Ohrid, particularly
the villages of Velgoshti, Draslajca;
Struga; D’mbeni; Castoria (Kostur);
Demir Hisar; Prespa; Prilep; Struga;
Kichevo; Skopje; and other areas in
Macedonia.
The restoration of the Ohrid Archiepiscopate and the foundation of
the Macedonian Orthodox Church
in 1958 strongly encouraged the immigrants in Gary and its surrounding area to undertake actions toward
construction of their own Macedonian
Orthodox Church. Soon afterwards, in
September 1960, several Macedonian
patriots from Gary, who had come to
USA before the Second World War,
were initiators of the action. Namely,
about a hundred families requested
permission from the American au-
38
thorities for construction of their own
Christian, Macedonian church. The
initiative for construction of a church
was greeted and accepted by a large
number of Macedonian immigrants.
In 1961 the church community was
registered and a request was made
to the Macedonian metropolitan in
Skopje for a priest to be sent. In the
meantime, for the very first time this
priest held a service for the Orthodox
immigrants in the Macedonian mother
tongue at a Syrian Orthodox church.
The Sts. Peter and Paul Church
was built with relatively modest funds
and voluntary work of church members.
The foundation stone of the church
was placed on 14 October 1962. The
church, which is the first Macedonian
building on the NorthAmerican Continent, was devoted on 14 July 1963 by
Archbishop Dositej.
At the end of 1971 the Synod of
the Macedonian Orthodox Church appointed a new priest in the place of
the previous priest who had broken
away with several members of the
church committee and acknowledged
the jurisdiction of the Eastern Orthodox Church in USA. The situation with
the Macedonian colony changed in a
positive sense with the arrival of the
new priest. Numerous religious, cultural, church, educational, and other
activities began, and many clubs
such as the folk dance, theatre, choir,
youth, and other clubs were activated.
In 1972 a church choir was formed,
which began performing compositions
in the churchSlavic and Macedonian
tongue.
With the arrival of the new immigrants from Macedonia, especially in
the 1970’s and 1980’s, the number
of believers rose significantly, which
contributed positively toward the
church being financially well provided.
However, it was relatively too small to
fit the activities of the Macedonian immigrants. For this reason in 1986 they
decided to purchase land on which
on 16 October 1988 they placed and
blessed the foundation stone of the
present church of Sfs. Peter and Paul
in Crown Point.
At the decision of the Holy Arch-
bishop Synod of the MOC the new
church and adjoining buildings were
blessed on 21 July 1991. Metropolitans Timotej and Stefan conducted
the dedication ceremony. The Sfs.
Peter and Paul Church has the capacity to hold 400 believers. It satisfies all
of the church needs of the Orthodox
Macedonians, and includes a hall
that can fit about a thousand people.
There are also other smaller rooms
where everyday activities are conducted. The whole picture of the complex of church buildings is enriched
by a sports building and the large car
park.
The folk dance group “Kitka,”
made up of young Macedonians born
in USA, has functioned within the
church since 1979. Clubs such as
the women’s, youth and sports associations, theatre group, church choir,
Macedonian Sunday school, “Vardar”
football club, library, and humanitarian
organization, all show a wide variety
of activities.
In Gary, the “iron city”, there is an
Association of Macedonian drivers as
there are about one hundred and fifty
Macedonian truck drivers living there.
Every year they organize a driver’s
evening and they donate the funds to
the Sfs. Peter and Paul Church.
MACEDONIAN MEDIA
Afterthe Second World Warthe
Macedonian media played a huge
role for the Macedonians throughout
the world. They were an expression
of the long and enduring struggle of
the Macedonian immigrants, regardless of which part of Macedonia they
came from, for affirmaiion of their
national identity, religion, language,
folklore, and traditions of their fatherland Macedonia in their new environments.
The proven presentation of all the
accomplishments of the Macedonian
immigrants was fully expressed particularly after the restoration of the
Ohrid Archbishopric within the Macedonian Orthodox Church. St. Clement’s mother church enabled a wide
process of creating Macedonian Or-
Meridian
thodox churches in which, in addition
to God’s word, the Macedonian truth
is also expressed. Hence, authentic
Macedonian organizations, cultural
and artistic societies, supplementary
Macedonian schools, literary, entertainment, sports, village, and other
associations were founded.
In most cases they bear the name
“Macedonia” or the adjective “Macedonian” which clearly shows the deep
connections of the immigrants of every part of Macedonia with their motherland the Republic of Macedonia.
Immigrant newspapers are mainly
preoccupied with the cultural and historical events, and the churchnational
life.
Through their contents they try to
awaken the reader’s patriotic feeling,
and most important of all, to experience it as a kind of support of their
land Macedonia and all that is related
to its name.
Therefore, we can rightfully
conclude that the newspapers,
magazines, bulletins, radio shows,
and other media are of special significance to the immigrants. They
play a huge role in the maintenance
of the Macedonian language, and
especially in deepening the cultural and other national and spiritual
traditions of the Macedonians in
the new environments. Most important of all they strengthen the
unity among those that have been
torn away from their native land.
To a large extent they try to familiarize the reader, the listener, and
viewer with the Macedonian language, culture, religion, history, folklore, customs, and so on. Macedonian
newspapers also express the cultural
activities and life of the Macedonian
ethnic communities. They affirm the
overall scientific, social and political
activities and progress of the Macedonian state, the Republic of Macedonia. To a certain extent they serve
as a barrierto the foreign propaganda
among the Macedonian communities.
At the same time in their new environments the immigrants enrich their
national values and in so doing they
enrich the mosaic of multinational
cultures. The following media have
existed as part of tie activities of the
Macedonian Orthodox Church of Sts.
Petarand Pavle in Crown Point:
“CRKOVEN BiLTEN
1974” (Church Bulletin).
First edition of this church bulletin
was published in February 1974 as a
newspaper of the Macedonian Orthodox Church of Sfs. Petarand Pavte
in Gary Indiana. It was printed on 26
pages, with a format of 21.5 x 28 cm,
in Macedonian using Latin alphabet,
and had some articles written in English. The bulletin was of internal character.
It was published from time to time,
On the occasion of the Petrovden holiday in 1986, and the 23ra Anniversary
of the MOC Sfs. Petar and Pavte, the
last edition of the bulletin was printed
on 68 pages and was identical in form
and content with the previous issues.
“BILTEN 1978” (Bulletin),
it was published on the occasion of
the Fourth Churchpeople’s Assembly
held on 2 3 September 1978 in Gary,
Indiana. It had 36 pages and a format of 21 x 29.5 cm. It was printed in
Macedonian using the Cyrillic Alphabet but also has articles in English. On
the front page there is a photograph
of the icon of Sfs. PetarandPavle, followed by photographs of g.g. Dositej
and g. Kiril, and articles about the
church.
“BILTEN 1987” (Bulletin).
The thirteenth in order bulletin was
published on the occasion of the Thirteenth Churchpeople’s Assembly held
Sts. Peter & Paul
Crown Point Indiana
on 5 6 September 1987. It was a very
significant publication. It consisted of
82 pages, it had the same format as
the previous editions, and was printed
in Macedonian using Cyrillic alphabet.
The bulletin was prepared in collaboration with all of the community priests in
the Diocese.
“MESECEN BILTEN (1988)”
(Monthly Bulletin, 1988).
The arrival of the new priest in
1988 also meant the beginning of a
bulletin which continues to be published today and to present and affirm the activities of the Sfs. Petarand
Pavle church and of the Macedonian
community in Gary.
“BILTEN 1999” (Bulletin).
This bulletin was published on the
occasion of the Jubilee Churchpeople’s Assembly held in Crown Point
during 36 September 1999. This special edition is of great importance for
increasing the publishing activities of
the Macedonian immigrants in USA
and Canada.
On the other hand, the radio and
TV shows for the Macedonians in
USA, with few exceptions, are mostly
amateur, with commercial aims, and
insufficient organization. However,
they are conducted with strong enthusiasm precisely because of the
need of the Macedonians and other
immigrants from the Balkans to hear
and understand about the situation in
those coloniesand further, about the
“stari kraj” and their native hearths in
Macedonia. They carry a deep message: they strengthen the patriotic
spirit; they manage to maintain the
national identity, language, culture,
and the rich musical and folklore
achievements of the Macedonian
people. From a musical aspect, unlike the other radio and TV shows
in USA and Canada, with only a few
exceptions they carry a Macedonian
character above all.
The first attempts to begin a radio program among the Macedonian
immigrants in USA appeared in the
1950’s. Thus, in October 1954 a Macedonian radio program began in Gary,
titled “Amerikanskomakedonski
radiocas” (AmericanMacedonian
radiohour). This was the first radio hour among the Macedonian
immigrants in the USA.
On the occasion of the twoyear Jubilee on 21 October 1956
during this radiohour a celebration
was conducted and a brochure
was printed. Among other things
its preface also states: “Two years
have passed since our Macedonian radiohour began its program.
Together we proved to everyone
that we, the Macedonians, can
also have our own radiohour through
which we advertise our businesses,
congratulate our celebrations, and
announce news of family and other
character. We hold this Macedonian
radio festival evening in honor of that
day when the Macedonian radio program first began.”
The 3 March 1972, when the
Macedonian radio program began
and continued till 1980, was of special
significance for the information of the
Macedonians in Gary. This program
broadcast news, advertisements,
messages, folk songs, pop music and
other numerous supplements. This radiohour began broadcasting programs
again on 6 August 1980 and has continued doing so till the present day. It
celebrated its thirteenth anniversary
on 11 May 2002. This marked an important period in the information activities of the Macedonian immigrants
in Gary.
In 1977 a radio hour began in Gary
which broadcast numerous shows
that affirmed the Macedonian truth.
The owners paid forthe time of the radio hour, but due to financial reasons
it stopped broadcasting towards the
end of 1983.
Slave Nikolovski Katin
39
ILUSTRIRANA REVIJA ZA ISELENICITE OD
Makedonija
Kontra
DO G. MARTIS NIKOLAU, EKS-MINISTER NA SEVERNA GRCIJA
BALKANSKITE VOJNI I
PRVATA SVETSKA VOJNA
Diogenes
PRVATA BALKANSKA VOJNA
(1912-1913)
Vo letoto na 1912 godina Grcite,
Bugarite, Srbite i Crnogorcite go sozdadoa Balkanskiot sojuz, ~ija cel be{e
„sveta vojna” protiv Turcite Osmanlii,
vekovniot zaedni~ki neprijatel na
site porobeni hristijanski narodi vo
Turskata imperija. Po eden ultimatum
do Visokata porta, koj be{e otfrlen
od turskite vlastodr{ci, na 12 septemvri 1912 godina izbi Prvata balkanska
vojna.
Vetuvaj}i im osloboduvawe i sozdavawe avtonomna Makedonija, balkanskite sojuznici vo „svetata” vojna gi
povikaa i Makedoncite. Makedonija i
Trakija stanaa glaven teatar na krvavi borbi me|u Turcite i balkanskite
sojuznici. Desetici iljadi makedonski patrioti se krenaa na oru`je i se
borea protiv Turcite vo site borbi:
na Kumanovo, Bitola, Bulair (Dardaneli), ^atalxe, Balkan Toresi, Marica,
Merefte, [ar ]oja na Mramorno More,
Enixevardar i tn..
Po zazemaweto na Edrene (Adrijanopole) od strana na bugarskata i
srpskata vojska, be{e vreme na nagodbite za podelba na Makedonija vo
London kade {to dojde do sudir me|u
Srbite i Bugarite. Imeno, na 29 juni
1913 godina, po zapoved na generalot
Savov (vo soglasnost so negoviot gospodar Ferdinand), bugarskata armija
`estoko ja napadna srpskata vojska.
No Bugarite pretrpea te`ok poraz vo
borbata na Bregalnica. Ovoj bugarski
napad im poslu`i na Grcite, Romancite
i Turcite kako povod da ja napadnat
Bugarija od site strani. Sekoj od ovie
snaodlivi protivnici otkina po edno
dobro par~e od ve}e priznatata Bugarija po pobedata nad Turcite.
So Bukure{kiot dogovor od 1913
godina Makedonija be{e nemilosrdno
podelena me|u Grcite, Srbite i Bu-
40
garite. Ete kako makedonskiot narod, i
pokraj negovite neizmerni stradawa i
negovata herojska borba protiv Turcite
vo tekot na pet i pol veka, turskiot jarem go zameni so nov „turski jarem” pod
Grcite, Srbite i Bugarite.
Za ironijata da bide u{te pogolema,
Avstrijancite i Germancite ja priznaa
Albanija kako slobodna i nezavisna
dr`ava, koja vo bliska idnina treba{e
da im slu`i kako osnova za nivnata ekspanzija kon Egejsko More. O, kakva nepravda! O, kakov beskrupulozen moral!
PODELENA I POROBENA
MAKEDONIJA
Vo podelenata i porobenata Makedonija vladeeja voenopoliciski diktaturi na novite okupatori: megalogrcite, golemosrbite i golemobugarite.
Nivnata cel be{e po sekoja cena da
is~ezne ili da asimilira makedonskiot narod. Makedoncite bea izlo`eni
na najsurovo nacionalno ugnetuvawe,
koe be{e prosledeno so zatvorawe,
progonstva, fizi~ko uni{tuvawe,
prisilno iseluvawe, odnaroduvawe i
ograbuvawe.
PRVATA SVETSKA VOJNA (1914-1918)
Nie se slo`uvame i albanskiot narod
da ima pravo na nacionalna sloboda i
nezavistnost, no za{to mu be{e dadena
prednost pred makedonskiot narod,
koj vo tekot na 550 godini be{e `rtva
na jataganite na Turcite i na nivnite
sojuznici Albancite. Kako dobrovolni jani~ari na turskite sultani
Albancite se istaknaa vo pokolite na
hristijanskite narodi pod jaremot na
Turcite, kako {to bea: Makedoncite, Srbite, Crnogorcite, Grcite i drugi.
Avstro-ungarskata imperija ne be{e
zadovolna so pro{iruvaweto na Srbija i so nejzinite ekspanzionisti~ki
streme`i kon Jadransko i Egejsko
More. Zatoa taa go ohrabruva{e
revan{isti~kiot duh na Bugarija, istovremeno podgotvuvaj}i se za golemo
ras~istuvawe na smetkite. Otkako gi
prinudi Srbite da se povle~at od Skadar na jadranskiot breg, Avstro-ungarskata imperija izvede golemi voeni
manevri vo Bosna, na granicite so Srbija. Srpskiot narod niv gi sfati kako
akt na zakanuvawe i zapla{uvawe.
Na 28 juni 1914 godina eden mlad
srpski student, po ime Gavrilo Princip, izvr{i atentat na prestolonaslednikot Frawo Ferdinand i na negovata
`ena vo Saraevo, prestolnicata na Bosna i Hercegovina.
Avstro-ungarsko-srpskata
vojna
pukna kako grom i nabrgu se pretvori vo
svetska vojna. Saraevskiot atentat be{e
samo povod za nea. Pri~inata za Prvata
svetska vojna be{e konkurencijata
me|u golemite sili za preraspredelba
na kolonijalnite carstva vo svetot. A
Evropa toga{ ve}e be{e podelena na
dva voeni tabora: centralnite sili,
na edna, i golemite sojuznici, na druga
strana.
Porobeniot i podeleniot makedonski narod be{e mobiliziran vo vojskite
na novite gospodari: Srbite, Bugarite
i Grcite. Raspar~enata Makedonija
postana edno od najkrvavite boi{ta
na Prvata svetska vojna. So ogled na
toa {to novite makedonski okupatori
bea podeleni i privrzani na po eden
od protivni~kite tabori, Makedoncite postanaa `rtva na ovaa golema
nepravedna vojna. Prosto re~eno, tie
bea uni{tuvani vo prvite borbeni
linii na Makedonskiot front. Pokraj
toa, tie bea desetkuvani so krvaviot
teror na vrhovistite, blagonade`nite
na Vrhovniot komitet od Sofija, pa i so
ogled na „{panskata groznica”. Skoro
cela Makedonija be{e opusto{ena, a
nejziniot narod vrve{e po Makedonskata golgota.
Grcija na kralot Konstantin Prvi,
Germanec po krv, a istovremeno i zet
na imperatorot Vilhelm Vtori, ostana
neutralen se do 1917 godina. Duri pod
pritisok na sojuznicite koga go zazedoa Solun i sozdadoa edna republi~ka
vlada na ~elo so Venizelos, kralot abdicira i Grcija im objavi vojna na Centralnite sili vo 1917 godina. Snaodliviot Venizelos dojde na vlast. Toj ja
iskoristi blagonaklonosta na sojuznicite, gi pozacvrsti gr~kite pozicii
vo Makedonija i napravi u{te eden prodor pove}e vo Trakija kon Carigrad.
PROBIVOT NA MAKEDONSKIOT FRONT
Vo septemvri 1918 godina sojuznicite, pod komanda na Fran{e Depere, im
zadadoa smrtonosen udar na avstro-germansko-bugarskite armii na generalot
Makenzen i toa vo sektorot Dobro Pole
i Sokol, {to dovede do kapitulirawe
na Avstro-ungarskata imperija i na
Kralstvoto Bugarija. Naskoro armiite
na franko-anglo-amerikanskiot sojuz
odnesoa pobeda nad germanskata armija
na Verdenskiot front. Porazenata Germanija go polo`i oru`jeto i ja prifati
bezuslovnata kapitulacija.
VERSAJSKIOT DOGOVOR OD
1919 GODINA
Mirovnata konferencija im go
nametna na pobedenite famozniot
Versajski dogovor od 1919 godina, koj,
pravo re~eno, ne mu dodeli pravda
na raspar~eniot svet. Famoznata Deklaracija od 14 to~ki na pretsedatelot
Vilson ostana mrtva bukva na hartija.
[to se odnesuva na negovata sugestija:
„Sloboda, obnova i ispravka vo sklad
so nacionalnosta na balkanskite
dr`avi”, taa se soo~i so tvrdoglavata
nepopu{tilivost na megalogrcite i
golemosrbite. Pretsedatelot Vilson
bara{e pravda i bukvalno po~ituvawe
Kontra
na principot za nacionalno samoopredeluvawe na porobenite i ugnetenite narodi. „Samoopredeluvaweto
ne e pove}e samo fraza, tuku toa e
kategori~en princip na akcija, koj, ako
nekoj dr`avnik ne saka da go priznae,
go vodi na negov neuspeh”, vele{e Vilson.
Od druga strana, Aleksandar Stamboliski, eden od tribunite na makedonskata kauza, od imeto na Bugarija
predlo`i sozdavawe na avtonomna
Makedonija pod pokrovitelstvo na
golemite sili. No pravoto na posilniot
u{te edna{ go zabele`a krajot na eden
xinovski pokol i skroi nov svet poln
so protivre~nosti, koj nabrzo po~na
da vrie za po edna kusa pauza pak da
pukne.
Versajskiot dogovor od 1919 godina
mu nanese golema istoriska nepravda
na makedonskiot narod. Vsu{nost toj
ne be{e ni{to drugo, tuku nepravedna
ratifikacija na Bukure{kiot dogovor
od 1913 godina {to ja nametna nezakonskata podelba na Makedonija. Za
porobeniot i podeleniot makedonski
narod toa zna~e{e prosto vra}awe na
predvoenata polo`ba. [to zna~i, pobeditelite, kako i sekoga{, im ja naturija
nivnata volja na pobedenite. Poinaku
re~eno, golemite sili povtorno go osudija makedonskiot narod da go nosi
trostrukiot ropski jarem {to mu be{e
nametnat so Balkanskite vojni od 1912
do 1913 godina.
Prepu{teni na milost i nemilost na
grobarite na Makedonija, Makedoncite
bea ubivni, goneti od nivnite rodni
ogni{ta, ugnetuvani i odnaroduvani od
strana na megalogrcite, golemosrbite i
golemobugarite.
Neverojatno, ama e vistina, gospodine eks-minister Nikolaos Martis,
me|u dvete svetski vojni vo razdrobenata Makedonija bea izvr{eni mnogu
zlo~ini od strana na novite okupatori na na{ata tatkovina. Me|utoa, najgolemiot zlo~in protiv makedonskiot
narod be{e napraven vo Egejska Makedonija, koja e nepravedno prekrstena
vo „Gr~ka Makedonija”. Toga{ megalogrcite na Venizelos, Pangalos i Metaksas
ja o~istija Egejska Makedonija od Makedoncite. Za{to, po nivnoto mislewe, za
definitivno re{enie na makedonskoto
pra{awe ima{e samo eden edinstven
zbor - proteruvawe na Makedoncite od
Egejska Makedonija so site sretstva.
Toa be{e edinstveniot pat {to vode{e
kon preobrazuvawe na ovaa makedonska provincija vo „Severna Grcija”
ili prosto vo „Gr~ka Makedonija”. „Se
dodeka Slavo-makedoncite }e ostanat
dominanten faktor vo Egejska Makedonija taa ne mo`e da postane gr~ka”,
velea mudrecite od Atina.
Ete zo{to megalogrcite o~ekuvaa
samo zgoden moment, ne stesnuvaj}i se duri i da gi predizvikaat dvete
balkanski i svetski vojni, pa Gr~koturskata vojna od 1920 do 1923 godina,
kako i Gr~ko-makedonskata revolucija
od 1944 do 1949 godina samo da gi proteraat Makedoncite kako „crni yverki”.
Desetici iljadi makedonski begalci se
turkaa na granicite kako buluci na ovci
i kozi za da ja napu{tat nivnata rodna
zemja {to stenka{e pod ~izmata na
megalogr~kiot okupator. Najtragi~niot
~as za makedonskiot narod udri vo 1923
godina. Toa be{e godina na gr~kata
katastrofa vo Anadolija. Vo toa vreme,
okolu 1 500 000 do 2 000 000 gr~ki
41
ILUSTRIRANA REVIJA ZA ISELENICITE OD
Kontra
ili grkomanski begalci ja preplovija
Makedonija i gr~kite gradovi.
Ovoj ~udovi{en egzodus predizvika
drug, makedonski egzodus. A dobriot
izgovor be{e tuka. Treba{e da im se
najde mesto na „gr~kite deca”. Diktaturite na Pangalos, Venizelos i Metaksas mo{ne brzo mu najdoa re{enie na
nivniot iten problem. Od Egejska Makedonija gi proteraa site muslimani
(duri i slavofonite i grkofonite
- zna~i Makedonci) i bezmalku site
Makedonci Sloveni, pravoslavni hristijani ednostavno prekrsteni vo „makedonski Bugari”. Okolu 750 000 gra|ani
od Egejska Makedonija bea proterani
skoro vo eden istoriski mig, od 1923
do 1928 godina,
vo Bugarija, Turcija, Amerika ili
Avstralija. Ete
taka Makedonija
be{e isprazneta
od Makedonci.
Za da se dobie
pojasna slika za
toa is~istuvawe
na Egejska Makedonija, bi trebalo da se istakne
deka taa vo 1912
godina
ima{e
okolu 1 245 000
`iteli.
Vo toa vreme
samo vladata na
Kralstvoto na Srbite, Hrvatite i
Slovencite be{e
se sprotivstavila na toa prinudno iseluvawe na Slavomakedoncite, osobeno na onie {to ja
naseluvaa Jugozapadna Makedonija.
Otkako taka ja izmetija taa masa na
Makedonci, vo Egejska Makedonija, Grcite naselija okolu 1 200 000 Grci ili
grkomani. Bidej}i ispraznetite sela i
gradovi od Makedonci ne bea dovolni
za edna takva masovna kolonizacija,
gr~kata dr`ava izgradi okolu 1 800 2 000 novi sela i gi pro{iri drugite
sela i gradovi.
@ivotot na Makedoncite, koi i ponatamu ostanaa vo Egejska Makedonija,
be{e te`ok. Tie bea izlo`eni na nemilosrdno nacionalno ugnetuvawe i
ekonomsko iscrpuvawe. Makedonskiot
jazik be{e najstrogo zabranet. Gr~kiot
jazik be{e zadol`itelen za seto naselenie. Srpskoto gospodstvo vo Vardarska
Makedonija be{e kusotrajno, no toa go
li{i makedonskiot narod od site negovi nacionalni prava i demokratski
slobodi. Iljadnici Makedonci {to
baraa avtonomija bea proterani od
Vardarska Makedonija. Nacionalnoto
ugnetuvawe i iscrpuvawe na Makedoncite bea surovi. Okolu 50 000 Srbi,
42
Crnogorci i Bosanci i Hercegovci bea
naseleni vo Makedonija vo vremeto na
srpskata (jugoslovenskata) okupacija.
Vo u~ili{tata i vo dr`avnite ustanovi
makedonskiot jazik be{e zabranet.
Bugarskata okupacija na Pirinska
Makedonija ostavi dlabok pe~at na bugarizmot na Makedoncite. Makedonskata emigracija vo Bugarija be{e raseana
i be{e izlo`ena na administrativnocivilizatorsko odnaroduvawe kako
nikoga{ do toga{. So iljadi i iljadi
makedonski avtonomisti i progresivni
lu|e bea pogubeni vo bugarskata pobuna
vo 1923 godina, kako i vo periodot na
Vtorata svetska vojna od 1941 do 1945
godina.
Bersajski miroven dogovor
Vo vremeto na profa{isti~kiot teror na diktaturata na Boris Treti i na
negovite slugi od tipot na Aleksandar
Cankov, pa makedonskite predavnici
Aleksandrov i Van~o (Ivan) Mihajlov,
izginaa mnogu Makedonci. Tie zlo~ini
vr{ea ne samo vo Pirinska Makedonija
i niz Bugarija, tuku i niz Vardarska
i Egejska Makedonija. Makedonskata
emigracija, zavedena so la`ni vetuvawa za „skore{no osloboduvawe” na
Makedonija od srpsko-gr~kiot jarem od
strana na Ferdinand i Boris Treti od Koburg{kovcite, do`ivea gor~livi
razo~aruvawa, a podnese skapoceni
`rtvi vo vremeto na sistematskiot
teror. Makedonskata emigracija vo Bugarija, vo 1936 godina, broe{e preku
600 000 Makedonci i Makedonki, od koi
mnozinstvoto doa|aa od Egejska Mnkedonija, no be{e izlo`ena na zasileno
odnarodunawe.
BORBA ZA NACIONALNO
OSLOBODUVAWE
I pokraj neprekidniot teror, makedonskite patrioti prodlo`uvaa da se
Makedonija
borat za sloboda i nezavistnost na
Makedonija preku Vnatre{nata makedonska revolucionerna organizacija
(obedineta) ili preku komunisti~kite
partii (KPJ, KPG BRP-k), bidej}i Kominternata go ratifikuva stavot na
socijal-demokratskite partii, spored
koj mu se priznava neotu|ivoto pravo
na makedonskiot narod na nacionalno
samoopredeluvawe. Toj princip be{e
od vitalno zna~ewe za site narodi i
nacionalni malcinstva vo svetot.
Balkanskata
federacija
na
komunisti~kite partii pove}epati
rasprava{e za makedonskoto pra{awe.
Na [estata konferencija na Balkanskata komunisti~ka federacija be{e
prifatena rezolucijata za
Obedineta i avtonomna Makedonija. Ne{to
podocna,
na
nejziniot Petti
kongres vo 1934
godina Kominternata ja odobri
taa istoriska
rezolucija.
I
pokraj
{ovinisti~kite
skr{nuvawa na
komunisti~kite
partii na Jugoslavija, Grcija i
Bugarija vo vrska so makedonskoto pra{awe,
prirodnoto
re{avawe
na
toj problem se postavuva{e kako
kategori~en imperativ, za{to mirot,
politikata, socijalnata i ekonomskata stabilnost na Balkanot zavisat od
pravilnoto re{avawe na makedonskoto pra{awe. I toa be{e itno dotolku
pove}e bidej}i opasnosta od demakedonizacija na Makedonija na „gr~ki”
ili na „turski na~in” se nadvisnuva{e
so celata nejzina te`ina.
Politikata na Kominternata pred
i vo Vtorata svetska vojna ne go simna
od istoriskata scena makedonskoto
pra{awe od pri~ina {to se rabote{e
za eden politi~ki i takti~en manevar
vo uslovite na opasnosta od fa{izmot,
koj ja zagrozuva{e ne samo prvata zemja
na socijalizmot, ami ja zagrozuva{e
demokratijata i mirot vo celiot svet.
Zna~i, treba{e da se splotat site
demokratski sili. Sekoja raspavija za
nacionalnite problemi be{e {tetna
za politikata na atnifa{isti~kite
frontovi. No vistina e oti taa taktika
be{e pogre{no protuma~ena od mnogu
komunisti~ki i rabotni~ki partii na
Balkanot, {to mu nanese mo{ne golemi
{teti na makedonskoto pra{awe.
Dva prsta
ZO[TO SE SUSPENDIRA PRAVOTO
NA SLOBODEN GOVOR?
Kaznuvaweto na Du{ko Ilievski
za navreda na premierot e eklatantno
suspendirawe na slobodniot govor.
Se pra{uvam, koe seriozno zlo go navelo bitolskiot sud da go suspendira
najvisokoto pravo vo edna demokratska zemja - pravoto na politi~ki govor?
Gospoda sudii, ova e neviden
sram za Makedonija. Od edna strana,
pretendirate da se vklu~ite vo evropskoto semejstvo, a od druga, ja
vra}ate zemjata vo osumnaesettiot
vek. Objasnuvaweto na prateni~kata
Duli} deka bil „instruiran”
(Dnevnik,4.11.2010) e poznato kako
obvinuvawe na `rtvata. Duri i da
bil instruiran, politi~kiot govor e
negovo osnovno pravo. Za ilustraci-
ja, amerikanskiot Ustaven sud vo 2003
godina ednoglasno mu go odobri pravoto na Breton Barber slobodno da ja
nosi v u~ili{te maicata so likot na
pretsedatelot Bu{ i natpis – internacionalen terorist. Spored logikata na Duli}, toa bi pretstavuvalo
omalova`uvawe na pretsedatelot na
SAD, koj vo 2003 godina samo {to ne
be{e izdal naredba za napad na Irak
Eden od najgolemite pobornici za
pravoto na govor, amerikanski ustaven
sudija Luis D. Brandis, najgolemata
zakana po slobodniot govor ja locira vo inertnite (nezainteresirani)
lu|e.‘Spored nego, ‘javnata diskusija
e politi~ko pravo i obvrska i treba
da bide fundamentalen princip na
amerikanskata vlada. U{te pove}e,
(praven) lek za sekoj govor treba da
bide u{te pove}e govor, a ne nametnata ti{ina. So drugi zborovi, gospodinot premier gi ima{e na raspolagawe
site mo`ni sredstva, da odgovori na
obvinuvawata so kontra argumenti vo
duhot na idejata za pazar na idei.
Najgolemata zakana za slobodata
se amorfnite lu|e. Zarem }e dozvolime ovoj sramen ~in na ubivawe
na demokratijata (kakva-takva) da
pomine re~isi nezabele`ano. Postoi li konceptot na op{testvena
odgovornost vo na{eto sekojdnevie?
Ima li junak me|u sudskata fela da
go krene glasot protiv ovoj anticivilizaciski ~in? ]e se otvori li javna
debata za granicite na slobodata na
izrazuvawe?
Znam deka e te{ko da se stavi{ na
strana na `rtvata, no makedonskite
gra|ani nemaat druga opcija. Vo duhot
na Martin Niemoler, prvo dojdoa po
Du{ko...
Slobodan Kam~ev, Minesota, SAD
ZABRANETI MAKEDONSKITE VINA VO SLOVENIJA
Dragi moi sonarodnici Makedonci,
Se vikam Zoran Bo`inovski, rodum od Ohrid, a so
mesto na `iveewe vo Maribor, R.Slovenija. Pismovo vi go
pi{uvam bidejki sum pottiknat i isprovociran od eden natpis vo eden slovene~ki ~asopis za finansii - “Finance”,
broj 211/2010 od 29.10.2010, koj glasi: “Grcite }e zatropaat, ministerot @idan gi zabranuva makedonskite vina”.
Vo natpisot e navedeno deka minatata nedela, gr~kata
ambasada vo Republika Slovenija podnela barawe do
Ministerstvoto za zemjodelstvo na RS, Vinarskiot
ispektorat, da se povle~at od proda`ba vinata koi
sodr`ele geografska oznaka “Makedonija” ili “makedonski”. Inspekcijata na{la ~etiri takvi vina na
pazarot i dala mislewe deka “treba da se zabrani
proda`bata ili da se odredi soodvetno ozna~uvawe”.
Se informirav od uvoznikot “Makedonija Trejd” deka stanuva zbor za dvete vina so naziv “Makedonsko crveno” i
“Makedonsko belo” od litarsko i litaripolsko pakuvawe.
Uvoznikot me informira{e deka isto barawe podnela
gr~kata ambasada i vo Germanija.
Na va{e barawe, mo`am da vi ovozmo`am prevod na celiot natpis od slovene~ki na makedonski, no su{tinata
ostanuva ista. Grcija po~na da go sproveduva vo delo
nivnoto “erga omnes” t.e. ime za sevkupna upotreba koe vo
idnina bi go koristele nie i so koe }e bide opfateno sve.
Mo`eme da si izbereme drugo ime za na{ite proizvodi, so
druga geografska odrednica, no ne i makedonsko. Od druga
strana nivnite golemi usti neprestano povtoruvaat deka
nikoj ne smee da ima ekskluzivitet na imeto Makedonija,
a samite go sozdavaat istiot vo svoja polza. Taka Grcija
go proglasi celiot region na Egejska Makedonija za edno
vinorodno podra~je, samo so cel da go brendiraat imeto
Makedonija. Toj vinoroden region e vnesen vo registerot
vo Evropskata Komisija i zatoa sega imame problem so
plasmanot na na{ite vina. Ne e daleku ni denot koga }e
dobivame zabrani i na drugi proizvodi od R.Makedonija
koi nema da smeeme da gi imenuvame kako makedonski. Ako
ne staneme glasno protiv vakvite odluki sega, utre }e bide
kasno. Sleduvaat ponatamu i pokrupnite pra{awa kako
kulturata, jazikot, nacijata...
Ne sum ni pravnik, ni ekonomist, ni politi~ar, no
spored ednostavnoto logi~no razmisluvawe, mo`am da
zaklu~am deka vo ovaa valkana gr~ka igra ima propusti,
kako i vo potvrduvaweto na Evropskata Komisija, isto taka.
Celta na ova moe obra}awe e da ve informiram i voedno
da ve povikam dragi moi sonarodnici da go kreneme glasot
protiv ova bezumno negirawe na sve {to e na{e makedonsko i da se obedinime za odbrana na na{eto ime, dostoinstvo i ~est.
Pozdrav i sekoe dobro
Zoran Bo`inovski, Maribor
43
ILUSTRIRANA REVIJA ZA ISELENICITE OD
Makedonija
Dva prsta
NEPRAVDA KON NA[ATA ZEMJA
Mnogu godini pominaa. Situacijata drasti~no se promeni. Site znaeja {to se slu~ilo i toa ne e sporno. Taka pred
nekolku dena na lokalnata Makedonska televizija gledav
snimka od emisija vo Skopje - debata za otka`uvawe na pregovorite vo vrska so imeto. I nie se soglasuvame za edna
edinstvena tema: NATO i EU odigraa nepravedna uloga vo
vrska so na{ata zemja. Tie bi mo`ea, ako sakaa, da go promenat toj glupav statut {to bara{e promena na elementot
konsenzus. Tie mo`ea, no ne sakaa! Jas `iveam dolgo vreme
vo Kanada. Znam mnogu lu|e od razli~ni sferi vo `ivotot!
Bev vxa{en od niskiot intelekt na lu|eto {to donesuvaat
odluki i bev ispla{en od faktot deka nekoi psevdoobrazovani individui mu propovedaat sega na na{iot narod!
Navistina sum razo~aran. Takvite ja re{avaat na{ata sudbina.
Od druga strana, nie nemame pregovara~i {to bi mo`ele
da napravat ne{to so mo}ta na nivnite idei! Ne sme dobri
vo razgovori ili pregovori. Napredok (vo ovoj slu~aj vo
pregovorite) se pravi so strasna i intenzivna razmena na
kontradiktorni idei i nekoga{ so ostri i sprotivstaveni
stavovi! Se se}avam na eden obid da se ubedi javnosta deka
ima dovolno pari~ni doznaki sekoja godina za Makedonija! Ona {to ne se ka`a e do kogo ovie pari bea naso~eni?!
Do vladata ili do poedinci, odnosno bliski rodnini!
Makedoncite od dijasporata ispra}aat pari za svoite
bliski rodnini i nikoj drug. Nema kapitalni investicii
so tie pari, nema izgradeni objekti. Da, tie }e i pomognat
na Makedonija, no toa ne be{e nivna primarna cel.
Jas posetiv nekolku veb-stranici i vo osnova Makedonija ima povisoki doznaki od drugata dijaspora zatoa
{to ima pogolem procent na lu|e {to `iveat vo stranstvo!
Albancite-makedonski gra|ani pridonesuvaat pove}e otkolku nivnite makedonski kolegi. [to da se ka`e za identitetot! Tragedija e {to re~isi nikoj nikoga{ ne pro~ital
definicija za identitet vo enciklopedija ili kade bilo.
A postoi jasna distinkcija pome|u zemja, dr`ava i nacionalen identitet, ne{to {to mnogu „vreli glavi” vo i
nadvor od zemjata ne mo`at da go razberat. I nie imame
problem. Site velat deka so promenite (jas sum protiv
promena na imeto), nie }e go zagubime svojot identitet! Vo
kompanijata kade {to rabotev bea okolu 15 lu|e od Ju`na i
Severna Koreja. Site velea: Jas sum Koreec od Ju`na Koreja
ili obratno. Istoto se slu~uva i so nekoi Irci od Severna
Irska. Koj mo`e da go uni{ti va{iot identitet na baza
na pridavka?! Imeto e koj, a ne {to! Imeto ne go odreduva
va{iot senzibilitet, vnatre{niot del od va{ata du{a,
va{ata etika (ili za va{ata nacija). Imeto e samo ime.
Imeto povtorno e koj ste, a ne ona {to ste. [to e pova`no?
Malkumina go razbiraat ova. Se nadevam deka vie }e razberete. Pa duri i se veli i deka nekoj gospodin(?) ne }e
mo`e da go koristi svoeto ime vo SAD ako imeto e smeneto?
Kakva glupost! Moite ~i~kovci, moite pradedovci se vikaa
Makedonci koga ja nema{e na{ata zemja!
Nekoj drug re~e deka 80 otsto od Makedoncite se protiv promena na imeto! Znaete, Arhimed edna{ re~e: Dajte
mi dovolno dolgo dolg lost i jas }e ja pridvi`am Zemjata.
Da, da mi se dade neograni~ena suma pari i jas }e gi napravam lu|eto da veruvaat vo s$ {to vie sakate da veruvaat!
Ima mnogu suptilna, no vo isto vreme hipnotizira~ka propaganda protiv razgovorite. Vo takov slu~aj be{e mnogu
lesno da se vlijae vrz lu|eto {to go zagubile svojot pat.
Povtorno, toa ne e za imeto! Stanuva zbor za zamaglena
svest, toa e sostojba na postojano hipnoti~ki predizvikan
son! Na{ite lu|e mora da se razbudat, da se soo~at so vistinata i da se oslobodat od svojata iluzija. Jas mo`ebi ne
sum vo pravo. Mo`ebi sum prifa}al bez nau~na kriti~nost
komentari na nekoi kolumnisti. No veruvam cvrsto deka
procesot na indoktrinacija e najnizok oblik za pottiknuvawe etnonacionalizam vo zemjata. Problemot e vo toa
{to na{ite lu|e nemaat na {to da se zadr`at i mnogu lesno podlegnuvaat pod rasna i verska netrpelivost od koj
bilo vid. Ako mislite deka toa ne e mo`no vo Makedonija,
`iveam vo Kanada i tuka rasizmot i netrpelivosta se `ivi
i klocaat. Vkupno, nacionalnata omraza e ne{to ~udno. Taa
sekoga{ }e bide najsilna i najnasilna kade {to e najnizok
stepenot na kultura.
ZO[TO NÈ NE SAKAAT VO EU
Kako {to izgleda, i koga bi go
smenime ustavnoto ime na Republika
Makedonija so pridavka ili dodavka, so {to makedonskiot narod }e go
do`ivee najgolemoto poni`uvawe }e go izgubi pove}eiljadniot identitet, Evropskata unija nema da ne
primi. Mislam deka pri~inata e
{to vo Republika Makedonija ima
muslimanska vera, {to e pri~ina i
Turcija da ne bide primena vo EU.
44
Tie {to ja podelija Makedonija vo 1913 godina se ~lenki na
Unijata, i ova e moment koga sakaat celosno da ne uni{tat.
Ve molam, nemojte da go menuvate ustavno ime na Makedonija,
pova`no od se e imeto, identitetot,
jazikot i da se vikame Makedonci.
NATO i Evropskata unija ne se
pova`ni od Makedonija, od makedonskiot jazik, od makedonskiot
Cane Sokolovski, Kanada
identitet, od makedonskata kultura.
So vekovi se narekuvame Makedonci. Vo Grcija ima drugi malcinstva koi taa ne gi priznava, iako
nivnoto fizi~ko i kulturno postoewe e evidentno. Evropskata unija mol~i, ne ja kritikuva Grcija.
Vo Grcija ima Makedonci, Vlasi,
Evrei, Romi, Albanci, Turci. Tie
malcinstva ne is~eznaa preku no}.
Koga sme kaj nepriznavaweto na
makedonskite ~ovekovi prava, Grcija i Bugarija go delat prvoto mesto.
George Nikolov,
Toronto, Kanada
Dva prsta
APEL ZA DONACII VO
ETNI^KITE U^ILI[TA
VO NOV [email protected] VELS
Pobednik na
zagubenata vojna
red nekolku meseci, vo obrazlo`uvaweto
na svojata platforma vo parlamentot, Martin Trenevski objasni deka na alijansata ne
& cvetaat rozi i deka kako na{ ambasador }e bara da se korigira zaklu~okot od Bukure{t i da se promeni odnosot kon
nas. Po kritikite od opozicijata i od mediumite, no i po
diplomatskata reakcija od amerikanskiot Stejt department,
premierot Gruevski izjavi deka nesoodvetniot vokabular na
Trenevski e pri~inata poradi koja toj e pogre{no razbran vo
javnosta. Stav e stav. Ambasadorot ima pravo da zastapuva svoe
mislewe, da go obrazlo`uva i da go brani. No, toa se pravi so
relevantni fakti. Ambasadorot toa ne go napravi.
Za volja na vistinata,
vo NATO poslednive godini
se vodat silni debati za
strategijata na alijansata,
za vnatre{na reorganizacija, za finansiraweto i za
mnogu drugi pra{awa. SAD i
vode~kite evropski ~lenki
na ovaa organizacija nemaat zaedni~ki stavovi za
idninata na organizacijata, no i me|u evropskite ~lenki ima su{tinski razliki. Sepak,
samo poradi toa da se izveduva zaklu~ok deka „na alijansata
ne & cvetaat rozi”, ne odgovara na sostojbata. Pozagri`uva~ki
e vtoriot stav od taa re~enica na ambasadorot, deka }e bara
da se korigira zaklu~okot od Bukure{t i da se promeni odnosot kon nas. Toj, kako ambasador, mora da znae deka pravnite
akti vrz koi funkcionira alijansata isklu~uva mo`nost zemja
{to ne e ~lenka da korigira zaklu~ok na NATO zatoa {to vo
klubot re{enijata gi donesuvaat samo negovite ~lenki. Eden
ambasador toa mora da go znae. Principite vrz koi funkcionira NATO se javno dostapni. Makedonskiot ambasador, se
razbira, na samitot vo Lisabon mo`e da bara da ne se povtori
bukure{kata ocenka za na{ata zemja, no ne i da se poni{ti ve}
e donesenoto re{enie. No, toa e sosema druga postapka.
Ne navleguvaj}i vo pravednosta ili nepravednosta na
bukure{kata odluka, edinstveno Sovetot za bezbednost mo`e da
vlijae vrz odlukite na alijansata. No, poradi konstelacijata
na odnosite vo OON, i osobeno poradi predmetot na taa odluka,
te{ko e da se poveruva deka nekoja od ~lenkite na Sovetot,
so pravo na veto, }e stavi trn vo zdrava noga poradi Republika Makedonija i deka }e si gi vlo{i odnosite so drugite
„poramnopravni” ~lenki. Mo`am da go razberam patriotskoto
~uvstvo na ambasadorot Trenevski, no tie fazoni se u{te mo`e
da se prodavaat samo ovde, vo zemjava. Ne i vo alijansata i vo
svetot vo koj diplomatijata koristi nekoi rejtinzi, no nikoga{ strategiskite celi ne gi doveduva vo pra{awe. Ne mo`e
sega da se proglasi{ za pobednik na vojnata {to si ja zagubil,
a u{te pomalku mo`e{ da gi uveri{ drugite vo toa.
P
Etni~kite u~ili{ta vo Nov Ju`en
Vels imaat potreba od nadgledni sredstva so koi u~enicite polesno i pobrzo
bi go sovladale nastavniot materijal.
Tokmu zatoa ako imate leptop kompjuteri koi{to pove}e ne gi upotrebuvate
ili ako istite se postari modeli, ne gi
frlajte! Podarete im gi na u~enicite
od makedonskite etni~ki u~ili{ta {to
rabotat vo Nov Ju`en Vels. Potrebni se
leptop kompjuteri koi rabotat. Zna~i
kompjuterot mo`e da bide star, no treba
da bide upotrebliv, odnosno decata treba
da mo`at da go koristat za pi{uvawe.
Isto taka ako poseduvate video lenti
ili CD-a so makedonski pesni za deca,
detski festival~iwa ili igrani serii,
kako i knigi za deca, ve molime da gi donirate na makedonskite etni~ki u~ili{ta.
Ako ste vo sostojba da podarite ne{to od
gorenavedenite raboti, kontaktirajte ne
na slednava e-mail adresa: [email protected] ili javete se
na tel 0412 456 225, kaj @aklina ili na
0402 377 714 kaj Zora.
@aklina Mihajlova
Pretsedatel na MPUO za NJV
Zdravo
Evrosima,
Na site Vas
vi pra}am topli
pozdravi od Budimpe{ta. Vi blagodaram
za ispra}aweto na revijata „Makedonija”,
tuka vo Budimpe{ta. Tuka, vo hotel Mariot
mi be{e eden prijatel od Skopje koj se
vra}al doma. Pred da zamine go ~itav toa
{to si pi{uvala vo avgust i septemvri za
na{eto ime i koi sme nie. Tolku mnogu se
izdradvav. Po prijatlot prativ i pari za
pretplata za idnata godina.
Mir~o Atanasov
Lefter Man~e
45
ILUSTRIRANA REVIJA ZA ISELENICITE OD
Makedonija
“MAKEDONSKA NACIJA”
Antikvarnica
- NEZAVISNO SPISANIE ZA
OP[TESTVENITE
PRA[AWA I KULTURA
MAKEDONSKIOT
NAROD I
BLISKIOT ISTOK
P
ri barawata na pati{tata za
uspe{no razvivawe na makedonskata tatkovinska obedinitelna borba pri sovremenata konstelacija na nastanite vo svetot
ne bi smeelo da se ostane na strana od
aktualnite voeni sudiri na Bliskiot
Istok, i da ne se zazeme pravilen stav
od strana na dvi`eweto za obedinuvawe
na Makedonija i nejzinite masi po ovoj
va`en svetski problem.
Pri pria|aweto kon ovoj problem
nu`no e da se ne{to ka`e za istorijata na podra~ieto na Bliskiot Istok,
koe e mnogu va`no ako saka da se obelodoni vistinata za narodite koi tamu
`iveat, osobeno va`ni za nepismenite
i neprosvetenite makedonski masi koi
se nao|aat vo emigracija, kako i za onie
vo tatkovinata, me|utoa so cel na razbivawe na zavedenite emocii od strana
na pe~atot i publikaciite, kako i televizijata i radio vo stranstvo.
Pravata na Evreite vrz Palestina
naj~esto se zasnovuvaat so podatocite
deka nivnite pred{estvenici `iveele
pred 2000 godini vo istata, koj kako
princip se zastupuva od strana na zapadnite demokratii, ne obyiraj}i se na
toa deka vo dvehiljadite godini posle
na{ata era (posle Hrista) ne `iveat
pove}e Evrei vrz palestinskata teritorija, ami sosema eden drug narod, arapskiot (palestinskite Arapi), imaj}i od
po~etokot na sedmiot vek svoja istorija,
svoja kultura, tradicii i tn., povrzana
so istorijata na seop{tata arapska
celina. Ako se zeme kako me|unaroden
princip izmenuvaweto so sila na
etni~kata karta na Palestina posle
nasilnoto formirawe na dr`avata Izrael vo 1948 godina, toga{ bi trebalo
kartite (etni~kite) na site narodi na
svetot da se prekrojuvaat kako bi se istovetila anti~kata (drevnata) karta na
svetot od stariot vek so katastrofalni posledici za narodite. Ova mnogu
46
ubavo go znaeja onie zapadni dr`avi
koi pri sozdavaweto na dr`avata Izrael, toest deka na toj na~in krojat edna
vtora tragi~na sudbina - ovoj pat palestinskata. Palestincite me|utoa ne se
slo`ija so imperijalisti~kiot na~in
da re{avawe na svetskite pra{awa, so
iseluvawe i deportacii, ~ij tvorec
be{e Hitler i tokmu poradi toa se
nao|aat vo krvava vojna so Evreite i antiarapskiot Zapad. Tie ne se slo`ija so
sozdavaweto na vtorata tragedija, posle
evrejskata. Tie ne se slo`ija da ja tie
lekuvaat evrejskata tragedija storena
od germanskiot imperijalizam, po pat
na sozdavawe na palestinska tragedija.
Tie - palestincite Arapi koi niz vekovite ja ~uvstvuvaa Palestina kako svoja
tatkovina, koja ja kompaktno naseluvaa,
- koi se borea vo nivnite vostanija
protiv vizantijski imperatori, protiv
turski sultani, krstonosci, kako i protiv britanskite kolonijalisti, polagaa
pravo na svoite domovi i na nivnoto
postoewe. Antiarapskiot zapad uspea
vo izvesna mera niz pominatite decenii da gi stavi palestinskite progoneti milionski masi pred svr{en ~in so
masovno useluvawe na evrejskite masi
vrz nivnite ogni{ta, prodol`uvaj}i ja
tokmu Hitlerovata ideologija, makar i
vo druga forma na re{avawe na „evrejskoto pra{awe vrz tragedijata na eden
drug narod. t. e. so iseluvawe na Evrejite od zemjite vklopeni vo narodite
kade tie `iveat, slu`ej}i mu ba{ na
cionizmot, {to ima za cel otstranuvawe
na Evreite od svoite zemji, vetuvaj}i im
novi arapski teritorii.
Vrz teritorijata na palestinskite
narodni masi antiarapskiot zapad
imaj}i ja silata vrz arapskoto naselenie, stori greovi vo tolku {to toj ne
vode{e smetka vo tolkava mera za arapskoto naselenie, kako {to vode{e za
novodojdenite evrejski masi, ~ija generacija toj ja firsira{e so istovremena
eksteritorizacija na domorode~koto
arapsko naselenie. Ako zapadnite sili
se zazedoa za garantirawe na nivnata
egzistencija na arapskite domorodci,
kako i za novodojdenite evrejski kolonisti, sozdavajki edna arapsko-evrejska
`iznena koegzistencija vo Palestina
pod garancija na velikite sili, nema{e
podocna vo za~estenite vojni da umiraat
slednite generacii (po 1948), nema{e
Palestina da bide edno takvo opasno
`ari{te koe i den denes mo`e svetot
da go frli vo katastrofalna vojna.
Bliskata idnina }e poka`e vo koja nasoka }e se razvijat nastanite okolu Palestina i na Bliskiot Istok, to est dali
arapskite palestinski masi }e najdat
spas vo nekoe dr`avotvorno re{enie,
od kako vrz teritorijata na `ivoto telo
na palestinskiot narod be{e po pat na
oru`je sozdana dr`avata Izrael. Tragedijata na arapskite masi na Bliskiot
Istok, koja {to niv neo~ekuvano gi najde
posle zlostorstvata na Hitler vrz Evreite, poteknuva vo prv red od istoriskata
nerazvienost na arapskiot svet vo ovoj
del na svetot, bidej}i da pri sostojba
na edna arapska razvienost vrz teritorijata na Palestina, imperijalistite
nema{e da doa|aat na misol na progonuvawe na ovie masi od svoite domovi nema{e da gi tretirat kako stoka, otkako
bea nevini za tragedijata na Evreite vo
Evropa od strana ia nacistite, ami }e
smetaa na oru`eniot otpor na arapskite
narodi, koj za `al dojde skoro 25 godini posle sozdavaweto na ve{ta~kata
dr`ava Izrael.
[to stanuva vo idnina vo vrska so
palestinokiot problem e jasno. Bez
nao|awe na minimalna pravda za progonetite palestinski masi, bez nao|awe na
`iznenata teritorija na istite pokraj
tvorbata Izrael }e umiraat u{te mnogu
mladi generacii vrz ovoj del na svetot,
no vo isto vreme }e bidat `izneno raneti
i samite imperijalisti, znaej}i gi u{te
denes posledicite na solidarnosta na
arapskite narodi vo vrska so krizata za
naftata. Vo slu~ajot na bliskoisto~niot
problem istorijata poka`a deka imperijalistite ne mo`at vo sovremenata
etapa da imaat rabota pri re{avaweto
na sudbinite na malite i smroma{nite
narodi i deka biduvaat prinuduvani
da osven za svoite interesi, povedat
smetka i za uni`enite narodi i pokraj
svojata perfidna tehnika vo oru`ie.
Islamskata konferencija vo Lahore
- Pakistan, koja se odr`a na krajot na
fevruari 1974 godina, poka`uva deka
ne samo arapskite zemji, ami i celiot
islamski svet stoi na stranata na arapskata pravda i pravedna borba.
Za na{eto, makedonskoto obedinitelno delo, va`no e da se osvetli ulogata
na Sovetskiot Sojuz na Bliskiot Istok.
Imeno, amerikanskiot i sovetskiot imperijalizam, ja odigraa odli~no nivnata uloga na svetski `andarm na Bliskiot Istok. U{te od po~etokot na vojnata
koja izbuvna vo oktomvri 1973 godina
tie bea osobeno aktivni vo svojata tajna
diplomatija vrz grbot na arapskite narodi, sozdavajki situacija - NI MIR NI
VOJNA. Sovetite ne ~estopati gi toleriraa izrailskite pusto{ewa i progonuvawa na palestinskite masi od nivnite
ogni{ta po~nuvaj}i od vremeto na sozdavaweto na dr`avata Izrael, nudej}i
im na arapskite zemji samo odbrambeno
oru`je koe predizvika izgonuvawe na
sovetskite stru~waci od Egipet. Ostanuva vpe~atok deka Sovetite so nivnoto
ve~no nategawe, a ne konkretno i definitivno re{avawe na bliskoisto~nata
kriza, deka po~nuvaj}i od tretata izraelo-arapska vojna vo 1973 godina,
imaat tendencija samo na pro{iruvawe
na sferata na vlijanie na Sovetskiot
Sojuz. Tie ja molzuvaat cionisti~kata
ekspanzionisti~ka politika i slabosta
na arapskite narodi kako bi se kako voena sila usidrile vrz ovoj del na svetot
i kako bi gi i pomatamu frlile vo {to
pogolema zavisnost arapskite zemji, bez
da se vidat konkretni pridobivki za
postradalite palestinski masi.
Makar i da bliskaisto~nata kriza e rabota koja se slu~uva vnatre vo
kapitalisti~kiotsvet, Sovetskiot Sojuz
ne e tuka u{te doka`al deka sou~estvuva
kako pomaga~ na arapskata kauza, ami
kako izvlekuva~ na profiti.
Bliskoisto~nata kriza e va`na ponatamu za makedonskoto obedinitelno
dvi`ewe deka uni{tuvaweto na narodite vo dvaesettiot vek e nemo`na
varianta na svetskoto bivawe i postoewe, kolkavi i bile fanati~ni `elbite na imperijalistite. Dali }e bide
mo`no totalno vrtewe na trkaloto na
istorijata 2000 godini nazad, }e poka`e
idninata vo ovoj del na ovetot. Koga
gr~kite militaristi vo nivniot donkihotski pohod protiv turskiot narod vo
Antikvarnica
Ovie stranici si posvetuvame na golemiot broj
borci za makedonskata kauza i politi~ki emigranti vo dijasporata vo vremeto na sozdavaweto na
Socijalisti~ka Republika Jugoslavija... Golemiot
broj na Makedonci po svetot vo obidot da se obedinat,
da ja iska`at svojata misla i borba za obedinuvawe
i afirmirawe na rodinata mnogupati pokrenuvaat
izdanija koi, za `al, zavr{uvaat kako dokazen materijal za brojni presudi i osudi i kazni za makedonskiot
nacionalizam. Izdanieto Makedonska nacija {to
za`ivea vo Zapadna Evropa vo 1971 godina ostana kako
vekoven dokaz na borcite za makedonskata kauza, koi niz
pi{aniot zbor se borea za podobar `ivot vo tatkovinata, a voedno i za oroduvawe na Makedoncite {irum
svetot . Vo ovoj i vo narednite broevi ke preneseme
avtenti~ni izvadoci od Makedonska nacija.
Mala Azija, vr{ej}i invazija na turskata zemja i na Carigrad, sakaa da ja
vratat istorijata za 500 godini nazad,
potpomognati od zaladnite imperijalisti posle zavr{okot na Prvata svetska
vojna, i vo 1921 godina bea katastrofalno porazeni od patriotskite snagi
na Kemal Pa{a nare~en Ata Turk (tatko
na Turcite) zaedno so nivnite zapadni
sojuznici, svetot znae{e deka se raboti
za pravedna, sveta borba na turskiot
narod za za~uvuvawe na svojata zemja
i svojot narod. Na gr~kite osvojuva~ki
ordi ne im uspea voskrsnuvawe na
nekoga{na Vizantija od sredniot vek.
Dali na izraelskite cionisti koi bea
integrirani vo ostanatite narodi, }e
im napolno uspee vrtewe na istorijata
za 2000 godini nazad kako e re~eno gore
}e poka`e istorijata. Nie smetame deka
bez re{enie na palestinskiot problem
vrz zadovolstvoto ne samo na Izraelcite ami i na Arapite, nema da toa uspee
bez golemi svetski posledici.
[to mo`e da u~i makedonskiot narod
od ovie primeri. Tragedijata na makedonskite narodni masi od ilindenska
Makedonija, podelena na okupatorski
zoni ima mnogu sli~nosti so tragedijata
na palestinskiot narod. Imeno vo svojata politika na radikalen antiarabizam
se poka`a imlerijalisti~kiot zapad,
isto tolku svirep, kolku se poka`uva{e
vo svojot antislavizam pri tvorewe na
tragedijata na makedonokite podeleni
masi posle podelbata definitivna (ne
ja smetajki 1912 .god.) na Makedonija vo
1919 godina vo Versaj. Svojot antislavizam zapad go poka`a osobeno vrz teritorijata na makedonskite masi popadnati teritorijalno pod gr~kata varvarska
~izma, kade gi istiot ne samo tolerira
i voeno {titi gr~kite zlostorni{tva
vrz makedonskiot narod, po~nuvaj}i od
1919 godina ozakoneto. Vrz teritorija-
ta na makedonskite egejski masi zapadot
(takanare~eniot osloboden svet) e isto
tolku grkofilski, kolku e izraelofilski vrz teritorijata na palestinskiot
narod, me|utoa vo isto vreme antislavjanski, kako i antiarapski na Bliskiot
Istok. Me|utoa, antislavjanskiot, a
so toa i antimakedonskiot zapad vrz
teritorijata na Egejska Makedonija,
podupiraj}i ja gr~kata zlostorni~ka
politika na eksteritorizacija, likvidacija i denacionalizacija, najde svoi
nepi{ani sojuznici, koi {to zadkulisno stojat na negovite antimakedonski frontovi gu{ej}i gi makedonskite
spasitelni streme`i za otstranuvawe
na nepravdata nanesena na `ivoto telo
na Makedanija. Interesna e sporedbata
na ovie kolaboranti ako se ima predvid
spasitelnata borba na palestinskite
masi. Srpskata i bugarskata bur`oazija
se natprevaruvaa vo predavstvoto na
makedonskite masi vrz teritorijata na
Egejska Makedonija, {titej}i gi svoite
interesi, stavaj}i se na stranata na antislavjanskiot front protiv makedonskite masi, zad ~ii natprevaruvawa i
rivalstva stoe{e se do Oktomvriskata
revolucija carska Rusija. No i posle
uspehot na socijalisti~kite revolucii,
vo vremeto na postoeweto na Savetska
Rusija, ne se izmenija intrigite od
strana slavjanskiot svet, vrz grbot na
makedonskiot narod. Titovite udba{ki
snagi, kako i bugarskite mnogu potse}
aat na kralot Husein, koj krvavo se spravi so palestinskite fedaini. Poznata
e Titovata zlostorni~ka i predavni~ka
politika kon makedonskite egejski masi
i nivnata tatkovina, koja ne se sostoe{e
samo vo masovno zatvorawe na egejskite
Makedonci pri posetata na gr~kiot
monarh na Jugoslavija (toga{niot
monarho-fa{ist - kralot Pavle), kako
i paktiraweto so fa{isti~ka Grcija
47
ILUSTRIRANA REVIJA ZA ISELENICITE OD
Antikvarnica
vo 1954 godina vrz grbot na ugneteniot
makedonoki narod vo Egejska Makedonija, pri farmiraweto na gnasniot balkanski pakt, koja isto taka ne se sostoe{e
samo vo ukinuvaweto na emisiite za Pirinska i Egejska Makedonija na Radio
Skopje, ami vo permanentnoto gu{ewe na
pravata na makedonskiot narod kon obedinuvawe i spasuvawe od trite strani
na Makedanija, koe trae skoro trieset
i pove}e godini. Na ovoj plan Tito i
Husein od Jordan se nao|aat vo istata
predavni~ka uloga, i toa edniot protiv
arapskite palestinski masi, a drugiot
(Tito) protiv makedonskoto robje. I
dvajcata ovie predavnici kako i nimi
sli~nite koketiraat so antislavjanskite, kako i so antiarapskite krugavi,
vo smisol na svojata dr`avna politika,
tamu kaj }e mo`at.
Koi sporedbi mo`at da se izvle~at
panatamu pome|u situacijata na Bliskiot Istok i makedonskoto raspar~uvawe?
Tragedijata na palestinskite narodni masi se nastavuva vrz tragedijata makedonskite narodni
masi. Imeno `ivoto drobewe na
Makedonija imlerijalistite go
zavr{ija posle Prvata svetska
vojna, i na toj na~in ja sozdadoa
makedonskata tragedija, dodeka
palestinskata tragedija e kako
rezultat na Vtorata svetska
vojna. Me|utoa imlerijalistite,
tuka
amerikansko-zapadnite
~uvstvuvaat
zadovoluva~ka
ramnote`a na Balkanot imaj}
i sekoj par~e od makedonskata
ilindenska tatkavina, smetajki
deka makedonskata svirepa vistina e skameneta za sekoga{. Vo
ova ne{to Sovetite ne se drugo
osven imperijalisti koi zaedno so bugarskite asimilatori,
kako i Titovite razbojnici
stojat nedvosmisleno protiv
pravednata borba na makedonskiot narod i so toa se nao|aat na
stranata na zapadwa~kite imperijalisti nametnuvaj}i mu na makedanskiot
narod nepraveden mir, toleriraj}i ja
taa grozna vistina, ne samo vrz teritorijata na Vardarska i Pirinska Makedonija, ami i vrz u`asno obespravenata
Egejska Makedonija. Se razbira deka
Sovetite tuka gi izneverija principite na Oktomvriskata revolucija pri
re{avawe na nacionalnite pra{awe,
bidej}i na makedonskiot narod tokmu
vo vremeto na izgrejuvaweto na sonceto na Oktamvriskata revolucija pa do
denes i ja do`ivuva tragedija na negovoto vekovno postoewe. Poznato e deka
sovetskite upravnici ne primenija
nikakvi formi na za{tita na makedonokite masi vo bilo koj del od nivnata
tatkavina. Na ovoj na~in a i so nivnata
velikodr`avna politika upravnici
zastanaa kako verni sorabotnici na
48
zapadnite imperijalisti~ki krugovi. Velikodr`avni~kata politika na
sovetskoto rakovodstvo se gleda osobano i vo toa deka tie so decenii koketiraat so gr~kite vladee~ki krugovi, a osobeno so Gr~kata komunisti~ka partija
vrz ko`ata na makedonskite begalski
masi koi se nao|aat vrz sovetska teritorija, samo i samo da ja Grcija pridobijat kako sfera na vlijanie za svojata
velikodr`avna politika, bez ogled na
toa koj }e ja plati cenata na pridobivaweto na Komunisti~kata partija na
Grcija za imperijalisti~kite streme`i
na Sovetskiot Sojuz kon gr~kiot teren.
Ovaa cena ja pla}aat makedonskite begalski masi koi i ponatamu slobodno
biduvaat plen na Gr~kata komunisti~ka
partija vrz sovetsko tlo, kako {to bea
plen za vreme na gra|anskata vojna vo
Grcija do 1949 godina. U{te pogrozno
e toa deka na ovoj plan sovetskite
rakavoditeli ispa|aat kako nepi{ani
sojuznici na gr~kite fa{isti~ki var-
vari koi gi denacianaliziraat na{ite
bra}a vo makedonskiot egejski jug. Nie
gi uveruvame sovetskite rakovoditeli
deka makedonskata surova vistina ne e
„ovekove~ena” i ne e „skameneta”.
Dodeka imperijalistite si pravat
iluzii deka makedonskata tragedija e
„skameneta”, tie imaat od druga strana
polni race so „rabota” vo vrska so
palestinakata tragedija, za koja ako ne
najdat pravedno re{enie, a toa
}e
go najdat ako ne zabaravat na svoite
velikodr`avni interesi, }e izgorat i
samite zaedno za nea. Toa tie go znaat,
zatoa i skapavaat od diplomatska aktivnost.
Me|utoa, palestinskata i makedonskata tragedija mo`at i u{te panatamu
da se sporeduvaat. Imeno makedonskata
tragedija, makar i postara od palestinskata e od ne{to „polesen” karakter,
bidej}i da ostvaruvaweto na makedon-
Makedonija
skiot nacionalen ideal za restavrirawe na ilindenska Makedonija od
okupiranite zoni na osvojuva~kite
rivalizirani dr`avi, ne gi zagrozuva
`iznenite interesi ni na edna od
ovie dr`avi. Sekoja od ovie dr`avi
mo`e, da postoi bez makedonskite delovi, dadeka palestinskata tragedija
e direktno povrzana so egzistencijata
na novope~enata dr`ava Izrael. Tokmu
poradi toa palestinskiot, kako teritorijalen i etni~ki problem, otkako
so sozdavaweto na dr`avata Izrael se
Palestincite staveni pred svr{en ~in,
e mnogu pote`ok problem od makedonskiot, za koe nie Makedoncite trebe
i ima zo{to `estoko da se borime so
polna verba vo definitivna pobeda.
Ne zagrazovuvaweto na `iznenite interesi ni na edna od ugnetuva~kite
nacii - gr~kata, srpskata i bugarskata,
koi mo`at da `iveat bez makedonskoto
eksplotirawe, kako i re~eno gore, ami
naprotiv makedonskoto soedinuvawe,
trebe nivnite rivalstva da gi
ubla`i i otstrani, sozdava polesni okolnosti pri prisiluvaweto na imperijalistite od istok
i zapad na otstapki vo polza na
makedonskite postradali masi.
Pri ova sekako ne se izostavuva,
jugoslovenskata vrhovisti~ka, a
so toa i imperijalisti~ka politika, kon Makedonija i nejzinoto
obedinuvawe.
Palestinskoto
pra{awe
i slobodata na palestinskite arapski masi, uka`uva
vo sovremenata etapa, deka ne
samo „golemite” narodi, ami i
„malite” imaat pravo da zemaat
u~estvo vo svetskite nastani,
bidej}i, vo sovremenata epoha ne
zavisi sudbinata na malite narodi samo od golemi, ami ~esto
i obratno. Neprekinlivite
borbi na mali narodi i nivnite
antiimperijalisti~ki streme`i go istoto sekojdnevno doka`uvaat.
Makedonskite latentni revolucionerni snagi, bilo tie vo bugarskata,
gr~kata, jugoslovenska (srpskata) zona
trebe da ja zgolemat svojata aktivnost
i da go nametnat makedonskoto pra{awe
za sloboda i obedinuvawe pred o~ite
na imperijalistite, uka`uvaj}i im da
e makedonskata „skameneta” realnost
[email protected] i deka taa koga i da e mo`e da se
pretvori vo evropska Palestina.
Ovoj napis e naso~en kon site makedonski patriotski masi, za zazemawe na
eden pravilen stav kon bliskoisto~na
kriza. Trebe da se spoi kako e pogore
re~eno na stanovi{te, da se povedat
isti gri`i za sudbinata na palestinskiot arapski narod od strana na imperijalistite, kako {to tie se gri`ea za
evropskite doselenici i pomalku da se
gledaat sopstvenite imperijalisti~ki
interesi ako sakaat da ne izgorat i tie
samite vo eden seop{t svetski plamen.
Bliskoisto~nata kriza e sostaven del
na kapitalisti~koto op{testvo (Naser
i pokraj koketiraweto so SSSR gi frli
v zatvor site levonastroeni snagi), od
koe Sovetite sakaat da izvle~at samo
profiti za sebe. Sovetskata politika
vo bliskoisto~nata kriza gi gleda zagrozeni svoite interesi i poradi toa
intervenira. Vo odnos na makedonskata
sloboda i nejzina sudbina, kremalskite
lideri gi gledaat isto taka zagrozeni
svoite interesi vrz teritorijata na
Bugarija i tokmu zatoa obedinitelnoto
na{e dvi`ewe }e nao|a kaj niv nerazbirawe i otpor.
Vo ovoj napis bi sakale drugarski
da zabele`eme na edno pi{uvawe na
„Makedonska Nacija” da se vnimava da
ne se pravat gre{ki, kako naprimer pri
sporeduaweto na pravato na vra}aweto
na egejskite Makedonci vo tatkovinata
Egejska Makedonija, so pravoto na naseluvaweto na izrailski naselenici vo
Palestina.
Nie sme protiv monstruozni restavrirawa na anti~kata karta na svetot, sozdavaj}i novi tragedii. Na{eto spomenuvawe na turskata patriotska odbrana
od gr~kata invazija 1921 god. so ova
potvrduva. Grcizmot vo siot svoj fanatizam na odvratno falsificirawe na
anti~kata istorija, nastojuva „restavrirawe” na bo`emna gr~ka anti~na Makedonija, vrz makedonsko nacionalno tlo.
Istorijata i idnina }e poka`e dali
grcizmot }e uspee vo toa. Nie mislime
ne. Toj }e bide porazen vo Makedonija
kako be{e i vo Mala Azija porazen od
turskite patrioti.
I pokraj toa deka e od na{a strana
edna{ opomenato deka izvesni izraelski krugovi uspeale da go so~uvaat hebrejskiot govor, ne bi smeelo da se stoi
na stanovi{teto, deka od Palestina
kade ve}e 2000 godini `ivee drug narod, da se istiov progonuva kako e gore
re~eno kako stoka, koe mnogu podse}a na
progonuvaweto na drugi nevini narodi,
kako isprobana metoda na imlerijalistite. Niz istorijata mnogu narodi
najdoa vtori tatkovini vrz novi {irni
horizonti, tie vtori tatkovini se celiot Nov Svet - po~nuvaj}i od Amerika,
Kanada, Latinska Amerika, Ju`na Afrika, Avstralija i dr. Interesno e kako
imperijalistite ne se „setija” da za
evrejskite masi posle Hitlera, najdat
edna vtora tatkovina (kako {to najdoa
lu|eto koi gi tvorat gorespomenatite
zemji) i toa takvi kat~iwa na zemjata
- nena~neti ima mnogu, kade ne }e be{e
nu`no prolevawe na krv vo arapskite
stepi i pustiwi, koe kat~e astronomskite evrejski milioneri }e mo`ea
da go vedna{ urbaniziraat i razvijat.
Ponatamu stoime na stanovi{te deka
vnatre vo samoto evrejstvo pove}e se
Antikvarnica
raboti za religiozna formacija, koja
vo granicite na Izrael se o`ivuva kako
nacija, od kolku za evrejska rasa. Poznata e omrazata i diskriminacijata na
belite Evrei kon crnite evrejski masi.
Kon krajot na ovoj napis pak e nu`no
da se podvle~e: tragedijata na palestinskiot arapski narod mnogu potse}
a na tragedijata na makedonskiot narod
od trite zoni na tatkovinata Makednija,
no osobeno na tragedijata na makedonskite egejski narodni masi. Taa vo Evropa ponatamu mo`e da se sporedi so
tragedijata na severnoirskiot narod i
so narodot na Baskite.
Imperijalizmot „uspeja” da gi
oskrvne ogni{tata na na{iot brat
vrz tloto na sakanata Egejska Makedonija na Goce Del~ev, naseluvaj}
i patrijar{iski masi od Mala Azija
i Kavkaz. Imperijalizmot ovoj pat se
uka`a mnogu surov vrz tloto na Egejska
Makedonija - bidej}i da toj ako samo gi
ovie masi nasele{e i dopu{te{e koegzistenten `ivot pome|u patrijar{iskite
kavkazi i domorode~koto makedonsko
egejsko naselenie, tragedijata na Egejska Makedoni }e be{e pomala. Me|utoa
gr~kiot varvarski imperijalizam vr{i
najbrutalen teror vrz domorode~koto
makedonsko naselenie so cel na negovo
kone~no likvidirawe. Nie ne veruvame
vo toa i pokraj mnogubrojnite neprijateli i pokraj predavstvoto od strana
na Titovata klika i doma{nite slugi,
kako i od strana na bugarskite asimilatori. Nie veruvame deka makedoiskiot
narod }e najde sojuznici i snagi da se
sprotivstavi na gr~kite istrebuvawa vo
Egejska Makedonija. Tokmu poradi toa
tragedijata na arapskite Palestinci e
sli~na so tragedijata na makedonskite
robje. Nie na krajot povtoruvame: ako
imperijalistite se pogri`ea za sudbinata na arapskite palestinski masi,
kako se pogri`ija za evrejskite masi,
nema{e da se slu~i tragedija na ovoj
narod. Potoa ako imperijalistite se
pogri`ea niz minatite decenii za sudbinata na makedonokite masi, od trite
dela na Makedonija (osobeno na onie od
Egejska Makednija), kako {to se gri`ea
za kolonisti~kite masi koi gi tie
nasilno nosea vo Makedonija, nema{e
da se sozdade makedonokata tragedija.
Kon ova mora da se zabele`i deka
Titovata uloga vo „tretio svet” na
bo`emno za{tituvawe na interesite
na obespravanite narodi e la`na intriga, naso~ena samo kon me|unaroden
karierizam. Ovoj monstrum koj niz decenii gi tolerira gr~kite varvarizmi vrz na{ite bra}a, hoh{taplira
na vrhovisti~hi plan so bugarskite
asimilatori, ne mo`e da bide iskren
za{titnik na ugnetenite i obespravenite narodi, bidej}i da vrz svoeto sopstveno tlo samiot tera edna reakcionerna
i protivnarodna politika.
Makedoncite
baraat
pravedni
re{enija za site ugnegeni, istrebuvani
i obespraveni narodi, vklu~itelno i za
svojot makedonski narod. Se dotoga{ do
koga pastojat vakvi narodi }e gorat ognovi vo svetot. Na{eto mesto se nao|aa
vo momentot tokmu kaj najobespravenite
narodi, i na{ata borba trebe da crpe
iskustvo od istite. Sekoj Makedonec
znae deka od takvata zada~a ne bi smeel
da ostane nastrana. Idninata ne smee
da se pu{ti ponatamu vo tu|i race, ako
se seka da se ostane kako Makedonec vrz
svetskata politi~ka arena.
Sepak u{te eden kraen zaklu~ak
mo`e da se izvle~e od situacijata na
Bliskiot Istok. I pokraj eventualnite
predavstva od strana na nekoi arapski
krugovi (kako na primer kralot Husein)
na palestinokite prava, se poka`aa
arapskte narodi i dr`avi od najekstremnite republikanci do najzakoravenite
monarhisti manolitno solidarni na
stranata na nivnite palestinski obespraveni bra}a. Tie vo toa mnogu se
razlikuvaat po svojata bratska borbena
solidarnost od gnasnite predavstva
na slavjanskite dr`avi, bilo tie bile
dene{nite sacijalisti~ki, bilo onie
bur`oaznite od minatoto kon nivnite
makedonski bra}a. Makedonskiot slavjanoglasen naroden medij lociran naj
na jug od site slavjanski narodi, ne
najde podkrepa za svojot grb na nikakov plan, ami najde samo predavstvo i
gu{ewe na negavata spasitelna barba
tokmu od strana na slavjanskite naradi
i nivnite vladee~ki kliki. Ovie predavstva ne se odnesuvaat samo na najomrazenite predavnici oad strana na
Titovata fa{isti~ka banda, kako i na
bugarskite asimilatori, ami i podaleku
kon horizontite na site slavjanski
narodi. Pakrenuvaweto na dostoinstvoto na slavjanskite narodi i nivnata
podr{ka na makedonskata obedinitelna
borba }e e isto taka cel na dvi`eweto
za obedinuvawe na Makedonija i nejziniot narod.
Makedonskoto
oabedinitelno
dvi`ewe }e raboti so site svoi sili za
razbivawe na gr~kata gebelsovska propaganda, deka zad borbata na makedonskiot narod se krie „panslavisti~ka
opasnost” za grcizmot, so koja gr~kite
fa{isti~ki varvari se obiduvaat da
gi prikrijat svoite zlostarni{tva vrz
makedonskite narodni masi vo Egejska
Makedonija. Nie vo vakvite napisi }e
apelirame kon slavjanakite narodi da
zemat primer od arapskoto edinstvo i
solidarnost i da ja podr`uvaat pravednata barba na makedonskiot narod kon
obedinuvawe i so toa da gi ispravat
nepravdite naneseni vrz ovoj stradalen
narod.
M. Togoski
49
ILUSTRIRANA REVIJA ZA ISELENICITE OD
Makedonija
SVETI VELIKOMA^ENIK MINA
Na krstot
Po poteklo Misirec i vojnik po
zanimawe Sveti Mina, kako vistinski hristijanin, ne mo`e{e da go gleda
odvratnoto `rtvoprinesuvawe na idolite, pa ja napu{ti vojskata, i gradot, i
lu|eto i sѐ i otide vo pusta planina.
Bidej}i, na Sv. Mina mu be{e polesno
da `ivee so divite yverovi odo{to so
neznabo`nite lu|e. Eden den svetitelot
go proyre od dale~ina neznabo`e~koto
praznuvawe vo gradot Katuanija, pa se
spu{ti vo gradot i pred site ja objavi
svojata vera vo `iviot Bog Hristos,
a gi izobli~i idolopoklonstvoto i
neznabo{tvoto kako laga i mrak. Knezot na toj grad, nekoj Piros, go zapra{a
Sveti Mina koj e toj i {to e. Svetitelot
Crkva
osta
Crkva, so toa {to taa i ponatamu ostanuva vo kanonsko edinstvo so SPC preku
nejziniot Patrijarh. Po nekolku dena
vo crkvata na Sveti Nikola vo [tip e
hirotonisan za vladika na Zletovskostrumi~kata eparhija g. Naum. Konstituiran e Sinodot na MPC spored Ustavot
na MPC, kako i drugite administrativni organi i tela vo Arhiepiskopijata i
vo eparhiite.
Otec Mihail Tanevski
`ivoti, i na zemjata i na neboto. Osobeno se proslavi kako zastapnik pred
Boga po napu{taweto na zemniot `ivot,
sli~no kako sveti velikoma~enici
Dimitrij i \or|i. Na sekogo koj{to go
slavi Sv. Mina i vo nevolja so vera go
povikuva na pomo{, toj i mu pomognal.
Pove}epati se javuva{e kako vojnik na
kow, za da im pomogne na vernite ili za
da gi kazni nevernite.
***
Crkvata Sveti Mina za MPC e mnogu
zna~ajna i pretstavuva neodminliv del
od istorijata, bidejki, Arhierejskiot
sobor na SPC se soglasi so odlukite na
Makedonskiot crkovno-naroden sobor,
vo odlukata AS. br. 47/1959 godina i
6/1959 godina zap. 57 od 17/4 juni 1959
godina.
mu odgovori: „Tatkovina mi e Misir,
imeto mi e Mina, bev oficer, no koga
go vidov idolopoklonstvoto se odrekov
od va{ite po~esti. Sega dojdov pred
site da Go objavam mojot Hristos kako
vistinit Bog, za i On mene da me objavi
kako Svoj sluga vo Carstvoto Nebesno”.
Koga go slu{na ova Piros go podlo`i
Sveti Mina na golemi maki. Go bieja, go
stru`ea so `elezni ~etki, go gorea so
sve}i i go ma~ea so razni drugi maki,
pa najposle go ubija so me~. Teloto
mu go frlija vo ogan za da ne go zemat
hristijanite, no tie sepak spasija od
ognot nekoi delovi. Ovie ostatoci gi
pogrebaa ~esno, a podocna bea preneseni vo Aleksandrija i tamu gi pogrebaa i
nad niv izgradija crkva.
Sv. Mina postrada okolu 304 godina
i se preseli vo Hristovoto Carstvo. Toj
be{e i ostana golem ~udotvorec vo dvata
50
Odlukata za samostojnost na MPC
be{e potvrdena preku otslu`uvaweto
na zaedni~ka arhierejska Liturgija so
srpskiot patrijarh German, na 19 juli
1959 godina vo crkvata na Sveti Mina
vo Skopje, i istovremeno e izvr{ena i
hirotonija na prespansko - bitolskiot
vladika Kliment. So toa Svetiot Arhierejski Sinod na SPC ѝ dal samos-
A podocna vo maj 1962 godina vo
pridru`ba na patrijarhot German, so
nekolku episkopi na SPC vo poseta na
MPC pristigna patrijarhot Moskovski
Aleksij, pridru`uvan od mitropolitot
Nikodim, episkopot Pimen i pove}e
velikodostoinstvenici na Ruskata pravoslavna crkva. Na praznikot na Sveti
Kiril i Metodij vo crkvata Presveta
Bogorodica - Kamensko vo Ohrid be{e
odr`ana i arhierejska Liturgija na
koja {to slu`el patrijarhot Moskovski
Aleksij vo soslu`enie na patrijarhot
Srpski German i Arhiepiskopot Ohridski i Mitropolot Makedonski Dositej.
Toa be{e prvo soslu`uvawe na poglavarot na MPC so poglavari na drugi avtokefalni crkvi.
***
Do Sobornata crkva “Sveta Bogorodica”, se nao|ala zapu{tena crkva,
“Sveta Mina” koja bila izgradena vo
1902 godina pod vlijanie na gr~kata
(odnosno vla{kata) i srpskata propaganda i koja za vreme na Prvata svetska
vojna bila pretvorena vo kowska {tala.
Na ideja na Mitropolitot skopski
Josif i direktorot na bankata “Vardar”, Milan Jovanovi}-Stojmirovi},
bile urnati dvete kuli na crkvata. Vo
1935 godina bila obnovena i pretvorena vo Crkoven muzej na Skopskata Eparhija. Imala 250 m2 korisna povr{ina
i vo nea trebalo da se ~uvaat ikoni,
freski i drugo. “Sveta Mina” nastradala vo zemjotresot vo 1963 godina.
Sv. Mina
pred zemjotresot 1963 g. vo Skopje
tojnost Crkvata
na Makedonskata
Pravoslavna
Download

null