ILINDEN E @IV !
BESMRTNA E
MAKEDONSKATA NACIJA !
Top
ISSN 0542-206 X
ILINDEN E @IV
BESMRTNA E
MAKEDONSKATA NACIJA
Ilustrirana revija na
Maticata na iselenicite
od Makedonija
Makedonija
Izdava~:
Matica na iselenicite od Makedonija
Izdava~ki odbor:
Prof. d-r \or|i Tonovski, Svetislav
Stankovi}, Sofija Stefkovska,
Todor Petrov, d-r Kiril Temkov, Angelka
Mihajlovska, Dimitar Dangov i m-r Zlatko
Popovski
Za izdava~ot:
M-r Ivan Xo Petreski
Glaven i odgovoren urednik:
Evrosima Lokvi~ka
Zamenik glaven i odgovoren urednik:
Elena Orov~anec Spirovska
Administrator: Konstantin Petreski
Lektor: Verica Tocinovska
Redakcija: Nata{a Despotovska
Dimitrievska, Angelka Mihajlovska,
Sotir Kostov, Tanas Vra`inovski, Emilija
Petreska, Miroslav Naumovski,
Dopisnici: Ivica ^elikovi},
Liljana Stoilkovska - Andonova,
Mende Mladenovski, Kiro Kiproski,
Sa{o Ristovski, Miodrag Mickovi},
Tomo ^alovski, Pero Dam~evski-Kocin i
Dra{ko Antov
Prevod:
Fotoreporter: Robert Spasovski
Likovno–grafi~ko ureduvawe:
Kiril Orov~anec
Pe~ati: “Grafoden”, Skopje
Adresa: 27 Mart br. 5, 1000 Skopje
tel. ++389 2 3 222 101
www.maticanaiselenici.com
e-mail: [email protected]
godi[na pretplata
annual subcription
IBAN
Za Evropa
48 EUR MK 07200001275137645
Za Avstralija
120 AUD MK 07200001499528133
Za Amerika
100 USD MK 07200001581931670
100 CAD MK 07200001581934289
Stopanska banka AD Skopje
40655549 - 4030996116744
sbad Skopje, “11 oktomvri” br.7
korisnik:
“MATICA NA ISELENICI OD MAKEDONIJA,
ul. “27 mart” br.5, 1000 Skopje pfax: 7
pretplata za ilustrirana revija
“Makedonija”
MB 4065891 - 4030993125777
SWIFI CODE STOB MK 2X
Dragi bra}a i sestri, mili sonarodnici!
Vo ovie turbulentni vremiwa na, verojatno,
najte{koto nacionalno premre`ie na makedonskiot narod - koga pokraj site problemi {to ne
M-r Ivan Xo Petreski
imaat navjasano, nesporna e i tolku o~iglednata
vnatre{na podelba vo samoto makedonsko nacionalno tkivo – edinstvenata bazi~na to~ka
okolu koja, kaj nas dene{nive Makedonci s$ u{te postoi konsenzus, bezdrugo, e
svetiot praznik Ilinden! Ne samo zaradi duhovniot aspekt na ovoj veli~estven
den, tuku i zaradi notorniot fakt {to tokmu Ilinden pretstavuva esencijata, vrutokot na makedonskoto etni~ko, politi~ko, op{testveno su{testvuvawe na golemata
svetska karta. Zna~i, nastrana site sega{ni aktuelni „nedoumici”, novi istoriski
„prepro~ituvawa”, „zapi{uvawa”, „otpi{uvawa”, Ilinden e tolku golem, tolku stamen so ogormnata patina konkretni argumenti {to ama ba{ nikakva „ekspertiza”
ne mu mo`e ama ba{ ni{to. Nitu na onoj Ilinden 1903-tata nitu na onoj Ilinden
1944-ta!
U{te pove}e – }e bideme celosno direktni pa }e ka`eme: sekoj obid za margi­
nalizirawe, poni`uvawe, preoblikuvawe na seta ilindenska simbolika i su{tina
od koja se izrodi makedonskata dr`avnost za nas ne treba da bide ni{to drugo osven ~in na klasi~no velepredavstvo. Oti, dvata Ilindena pretstavuvaat konkreten
istoriski kontinuitet na nedvosmisleno javno proklamirawe i o`ivotvoruvawe
na skapo plateniot ideal za nezavisna i samostojna makedonska dr`ava!
Iako ideolo{kite pozicii na komitskiot Ilinden se razlikuvaat od onie
na partizanskiot Ilinden, sepak nema nikakva razlika vo nivnite streme`i i
vizii koi zavr{uvaat vo edna edinstvena zaedni~ka cel – a toa e konstituiraweto
na makedonska dr`ava. Za takvata cel, ~ii {to plodovi gi u`ivaat dene{nite
generacii Makedonci, tokmu od dene{eniot aspekt i negovata fakti~ka sostojba
stanuvaat sosema irelevantni raznoraznite, isto taka po pravilo - politi~ki
konotirani - istorisko-ideolo{ki polemiki, nezavisno od (ne)kvalitetot na
nivnata faktografija. Bezpredmetni se i site „filii” i „fobii”. Zami`uvaweto
ili nezabele`uvaweto na zna~enieto na ilindenskite epopei, vo kontekst na
dr`avotovornoto osu{testvuvawe na narodniot ideal - da se bide svoj na svoeto,
e isto kako anatemisuvawe na sopstvenoto egzistirawe, negirawe na sopstvenata
bit. [to poskoro go razbereme toa, tolku podobro za nas!
Za{to, vpe~atok e, deka denes nie kako da begame od Ilinden od negovata
sodr`ina, odr`uvaj}i go spomenot i nasledstvoto od tie denovi kako izverzirana
forma od bezzna~ajni metafori. Kako da sme premnogu zafateni od potragata po
sopstvenata golemina.
Goleminata na eden narod ne se meri po negovata starost. Mo`e taa golemina
da s$ protega i otade neolitot ama dovolen e samo eden mal istoriski moment i
se da otide vo nepovrat. Goleminata na eden narod ne se meri ni po nasledstvoto,
oti toa ne e nekakov kredit bez rok na traewe ili rok na otplata. Goleminata e
prakti~na rabota, konkretna dejstvitelnost vo edinica vreme, generaciski predizvik vo sekoja istoriska epoha, vo koja sekoj narod zacrtuva i realizira sopstveni
vizii za sopstvenoto bitisuvawe. Se razbira praktikata }e bide jalova ako gi nema
onie bazi~ni vrednosni vertikali koi se neizbe`nite alatki vo gradeweto na
sega{nosta i na idninata. Nema golemina bez {iro~ina na svetogledot, bez tole­
rantnost kon sprotivnoto, bez strogost ama i verba vo sopstvenoto, bez kompromis
za pravednoto i ~estitoto.
Vsu{nost Ilinden, i prviot i vtoriot, se del od na{ata epoha, s$ u{te
nedovr{eno a zapo~nato delo. Vo prviot se sonuva{e za republika vo istoriski
moment koga balkanskite monarhii gi pravea prvite ~ekori vo kapitalizmot, a vo
vtoriot se izbraa antifa{izmot i slobodata. Toa, mora otvoreno da priznaeme, e
legat od koj{to nema zo{to da se sramime. Ova sve`o nasledstvo, koe{to se u{te e
va`en del od ovaa istoriska epoha, i toa kako treba da ne pravi gordi.
Tokmu tamu, me|u ovie dva Ilindena, kako me|nici na na{ata sega{nost, nu`no
le`i avtonomnata i avtohtona nadgradba na makedonizmot, dokolku sakame ovoj
istoriski proces da go razbereme kako na{a idnina.
Neka ni e ~estit i za mnogu godini Ilinden!
3
ilustrirana revija za iselenicite od
Makedonija
reintegracija na dijasporata
Ogledalo
Za nas otsekoga{ bila nesporna pa duri i pove}e od nu`na reintegracijata na na{ata
iseleni~ka zaednica vo site sferi od makedonskoto op{testveno bitisuvawe, kako
neraskinliv, priroden del od toa makedonsko su{testvuvawe. No isto taka sekoga{ - i
po toj stav Maticata na iselenicite od Makedonija e prili~no prepoznatliva - sme bile
protiv (zlo)upotrebata na dijasporata vo vnatre{nite politi~ki presmetki i propagandni nadmudruvawa, koristej}i go toj i toa kako zna~itelen iseleni~ki korpus kako fasada, obi~na {minka, za nameri koi se mnogu daleku od realnite potrebi na na{incite
vo svetot i nivnite realcii so mati~nata zemja
Pi{uva:
Evrosima Lokvi~ka
K
one~no, posle deceniski najavi, inicijativi i predlozi
makedonskata dijaspora za
prvpat mo{ne konkretno –
preku trojca pratenici vo Sobranieto
na Republika Makedonija – ima prilika da u~estvuva vo kreiraweto na
op{testvenoto `iveewe na mati~nata
zemja. Se razbira, za vistinskata ope­
racionalizacija na ova, bi go narekle,
pionersko politi~ko anga`irawe
na dijasporata doprva }e treba da se
osvedo~ime, osobeno po odnos na dilemata kakov }e bide toj anga`man vo
kvalitativen smisol i kolku od nego
}e se ofajdi i tatkovinata no i na{ata
brojna iseleni~ka zaednica. Oti da
bideme realni, negovite prvi ~ekori, a
tuka pred s$ mislime na neposredniot
izboren proces, kako i legislativata
so koja{to toj be{e reguliran, poka`aa
i od aspekt na demokratskite, kako i
od aspekt na normativnite standardi
seriozni propusti ili slabosti, seedno
kako }e gi definirame.
Vo krajna linija trite mandati {to
gi dobi dijasporata, se del od partijata
pobednik na minative izbori (VMRODPMNE), odnosno stanuva zbor za partiska lista, pa zatoa u{te pove}e }e
bide va`no da se vidi kakva }e bide
pozicijata na tie pratenici po odnos
na potrebite na glasa~koto telo {to
zad niv zastanalo, a koe {to kolku i da
se negira ne gi spodeluva podednakvo
4
potrebite, odgovornostite, obvrskite so
glasa~koto telo vo tatkovinata.
Prviot nu`en preduslov, koj{to
na nekoj na~in frla senka vrz ne­
posrednoto politi~ko integrirawe na
dijasporata – politi~kiot konsenzus
za donesuvawe na zakonskite odredbi
za glasaweto na dijasporata – ne be{e
postignat. Poznato e deka celiot proces,
prakti~no, sama go isturka staro/novata
vlast vo otsustvo na kakva bilo debata i
usoglasuvawe so opozicijata. Toj fakt,
pak, sam po sebe zna~i dopolnitelna
odgovornost ne samo za trojcata uslovno
nare~eni “iseleni~ki pratenici” (na
primer vo smisol na potvrduvawe na
nivnoto politi~ko kredo), tuku i za
onie {to gi donele novite izborni
pravila – preku validno opravduvawe
na potrebata od vklu~uvawe na dijasporata, sega i ovde, vo politi~ki `ivot.
Sekako za nas otsekoga{ bila nesporna pa duri i pove}e od nu`na reintegracijata na na{ata iseleni~ka zaednica vo site sferi od makedonskoto
op{testveno bitisuvawe, kako neraskinliv, priroden del od toa makedonsko
su{testvuvawe. No isto taka sekoga{ - i
po toj stav Maticata na iselenicite od
Makedonija e prili~no prepoznatliva
- sme bile protiv (zlo)upotrebata na
dijasporata vo vnatre{nite politi~ki
presmetki i propagandni nadmudruvawa,
koristej}i go toj i toa kako zna~itelen
iseleni~ki korpus kako fasada, obi~na
{minka, za nameri koi se mnogu daleku
od realnite potrebi na na{incite vo
svetot i nivnite realcii so mati~nata
zemja.
Tokmu poradi toa, koga govorime za
prviot ~ekor na operacionalizacija na
op{testveno opravdanoto involvirawe
na iselenicite vo ovde{nite sevkupni
tokovi, go sporevme neprimerno brzoto
i ne tolku temelno donesuvaweto na izbornite pravila za dijasporata. Samiot
fakt {to dadenoto pravo na glas za brojnata dijaspora, ostana neiskoristeno
za ogromnoto mnozinstvo iselenici
dovolno govori za nekvalitetnite normativni re{enija koi{to ednostavno
gi ostavija na{ite lu|e vo tu|ina zbuneti me|u formalno-pravnata mo`nost
i fakti~kata nemo`nost da go ostvarat
toa svoe pravo. Vo takvi uslovi logi~ni
i opravdani bea reakciite na golem del
od na{ite iselenici okolu izborniot
proces, koj{to, sakale nie priznale ili
Ogledalo
IE 7 - Evropa i Afrika
g-n Risto Man~ev - VMRO DPMNE
IE 8 - Severna i Ju`na Amerika
g-n Pavle Sazdov - VMRO DPMNE
IE 9 - Avstralija i Azija
g-n Milorad Dodevski - VMRO DPMNE
Ne treba da potsetuvame deka
kaj nas odamna e zacvrsteno
(i so pravo) ubeduvaweto
deka parlamentot, kako
najvisoka zakonodavna
vlast i dom na narodnite
izbranici, nikoga{ do sega
ne bil na zada~ata na ovie
svoi primarni i neprikosnoveni funkcii. Naprotiv,
toj od osamostojuvaweto do
denes, ostana vo celosna
senka na izvr{atnata vlast i
politi~kite subjekti, koi{to
ve{to go instrumentaliziraa vo sproveduvaweto na
interesi koi ~estopati se
daleku od mestoto i ulogata
na Sobranieto vo ovoj na{
parlamentaren sistem na
op{testveno-politi~ko ureduvawe
instituciite zadol`eni za sproveduvaweto na izborite dopolnitelno frlija senka vrz legalitetot i legitimitetot
na izborniot proces vo dijasporata
{to pak be{e dovolna pri~ina da stane
predmet za razgleduvawe pred Ustavniot
sud. Taka, edna blagorodna i, bezdrugo,
polezna ideja na samiot po~etok se zagrozi vo samata svoja osnova.
Ne treba da potsetuvame deka kaj nas
odamna e zacvrsteno (i so pravo) ubeduvaweto deka parlamentot, kako najvisoka
zakonodavna vlast i dom na narodnite
izbranici, nikoga{ do sega ne bil na
zada~ata na ovie svoi primarni i neprikosnoveni funkcii. Naprotiv, toj
od osamostojuvaweto do denes, ostana
vo celosna senka na izvr{atnata vlast
i politi~kite subjekti, koi{to ve{to
go instrumentaliziraa vo sproveduvaweto na interesi koi ~estopati se
daleku od mestoto i ulogata na Sobranieto vo ovoj na{ parlamentaren sistem
na op{testveno-politi~ko ureduvawe.
Vo toj pogled so pravo se zabele{kite,
odnosno stravuvawata deka glasovite
i na iseleni~kite pratenici }e bidat staveni samo i samo vo funkcija
na politi~kite interesi na partijata
~ii{to fakti~ki pretstavnici se. Oti
da ne se la`eme – bez ogled {to pratenicite doa|aat od iseleni~ki sredini
tie sepak bea kandidati na partija
koja egzistira i svojata programa ja
realizira vo Makedonija, a ne nadvor
od nea. Sekomu e poznato deka za dve
decenii samostojnost ova (izbori i za
dijasporata) e edinstveniot konkreten
poteg {to koja bilo vlast go napravila
za na{ite iselenici, iako so godini
nanazad postojat mno{tvo problemi,
barawa, idei, proekti, za integrirawe
na iseleni~kata zaednica vo makedonskoto op{testvo kako eden od va`nite
~initeli vo negoviot razvoj i prospe­
ritet. Za razlika od nekoi dr`avi od regionot, kako na primer Hrvatska, koi{to
vo toj pogled otidoa mnogu daleku vo
interes i na iselenicite i na mati~nata
dr`ava.
Vo sekoj slu~aj edno e fakt: od
na~inot na koj {to }e participiraat
vo doma{nata politika ovie trojca
novi pratenici, kako i od odnosot
{to ponatamu makedonskata politika
}e go gradi kon dijasporata vrz vaka
izgradenata pozicija, vo mnogu }e zavisi
uspe{nosta na ovoj prv ~ekor za nejzino
vklu~uvawe vo doma{nite raboti. Se
razbira, dokolku ne se uspee, odnosno
se poka`e, deka seto ova bilo samo u{te
edna politi~ka mimikrija za ostvaruvawe na tesno-partiski, a ne javni interesi, te{ko deka vo dogledno vreme
}e ima {ansi za seriozno integrirawe
na na{ite iselenici.
ne, be{e kompromitiran blagodarenie
na neume{nosta na ovde{nite politi~ki
subjekti.
Toa, pak, so pravo sozdade i negativen
odglas me|u javnosta vo tatkovinata. Vo
krajna linija ne mo`e da bide i poinaku
koga sporeduvate: legitimitet na mandat
zad koj prose~no stojat sedum-osum iljadi glasa i legitimitet na mandat zad
koj edvaj mo`ete da izbroite nekolku
stotina glasa~ki liv~iwa! Zgora na toa,
bazi~nata tehni~ka nepodgotvenost na
IZVINUVAWE
Vo revijata za iselenicite “Makedonija” br. 639 na strana 6, vo tekstot
“Lekcija od narodot” be{e objavena pogre{na fotografija od Risto Man~ev,
pratenik od dijasporata za Evropa od Pja~enca, Italija.
Im se izvinuvame na ~itatelite i na pratenikot g. Risto Man~ev zaradi
nenamernata tehni~ka gre{ka.
5
ilustrirana revija za iselenicite od
Makedonija
Morror
Reintegration of the Diaspora
For us, it was more than undisputable or even inevitable that our emigrant community
integrates in all spheres of the Macedonian social living, as an integral, natural part of the
Macedonian essence. However, the Macedonian House of Immigrants has always been
rather recognizable in this regard – we have always been against (ab)use of the Diaspora
in the internal political scoring and propaganda outwitting, utilizing this very significant
emigrant corpus only as a façade, simple make-up, for intentions which are far from the
real needs our bothers worldwide have and not even touching upon their relations with the
fatherland
F
inally, after decades of
announcements, initiatives and
proposals, the Macedonian
Diaspora, for the very first time, very
actually – via three Members in the
Parliament of the Republic of Macedonia
– has been given the opportunity to take
part in the tailoring of the social living of
their fatherland. However, the concrete
operationalization of this, rather pioneer
political engagement of the Diaspora,
will have to be yet witnessed, especially
in regard to the dilemma what this
engagement will be like in qualitative
terms and how beneficial it will be both
for our fatherland and our numerous
emigrant community. Let’s be realistic,
the first steps taken, including inter alia
the direct election process, as well as the
legislation it was regulated by, both from
the aspect of democratic standards and
from the aspect of normative standards
showed serious failures or weaknesses,
depending how we define them.
After all, the three mandates the
Diaspora gained belong to the political
party which won the past elections
(VMRO-DPMNE), so it will be even
more important to see what kind of
position these MPs will have in regard of
the needs of the constituency that had
supported them, but which, however
denied, does not share the same needs
and responsibilities with the constituency
in the fatherland.
The first indispensable precondition
which in a way casts doubt on the
political integration of the Diaspora – the
political consensus on passing the legal
provisions for Diaspora voting – was
not achieved. It is clear that the whole
process was practically shouldered out
by the old/new government in absence
of any debate and adjustments with the
opposition. This fact implies additional
liability not only for the three conditionally
called “emigrant MPs” (in terms of
confirming their political credo), but also
for the ones passing the new election
regulations – claiming validity with the
justification that the Diaspora has to be
included in the political life, here and
now. Evidently, for us, it was more than
undisputable or even inevitable that
our emigrant community integrates in
all spheres of the Macedonian social
6
living, as an integral, natural part of the
Macedonian essence. However, the
Macedonian House of Immigrants has
always been rather recognizable in this
regard – we have always been against
(ab)use of the Diaspora in the internal
political scoring and propaganda
outwitting, utilizing this very significant
emigrant corpus only as a façade,
simple make-up, for intentions which
are far from the real needs our bothers
worldwide have and not even touching
upon their relations with the fatherland.
Therefore, when talking about the
first step of the operationalization of the
socially justifiable involvement of the
emigrants in the current political flows,
what we dispute is the unreasonably
fast and not so thoroughly prepared
passing of the election rules regarding
the Diaspora. The very fact that the right
to vote given to the numerous Diaspora
was practically unexploited reveals the
non - quality normative solutions leaving
our people aboard confused among the
formally legal possibility and the factual
impossibility to exercise their right.
In such conditions, the reactions of a
great part of out emigrants concerning
the election process were just and
logical, since the election process, no
matter whether we admit it or not, was
compromised thanks to the domestic
political entities.
The political process created a
negative echo between the general
public in the fatherland as well. After
all, what else can be expected when we
compare: the legitimacy of a mandate
behind which there are seven to eight
thousand votes with a mandate behind
which one can barely count a couple of
hundreds votes! What’s more, the basic
technical unreadiness of the authorities
in charge of realization of the elections,
additionally cast doubt on the legality and
legitimacy of the election process in the
Diaspora, which was a reason enough
to bring it before the Constitutional Court
for review. Thus, a noble and above all,
beneficial idea periled itself in its very
essence, from the very beginning.
Let us not remind once again that
with us, it has been long ago confirmed
(justly) that the parliament, as the
ultimate legislative authority and a
House of the people’s representatives,
has never beet at the level of its
assignment of these primary and sacred
functions. On contrary, as from our
country’s independence and on, it has
completely been overshadowed by the
executive authorities and the political
entities, which skillfully instrumented it
in the course of achieving their interests,
which are frequently far from the role the
parliament has in a society of a social
parliamentary system. In the regard,
the objections, i.e. the apprehensions
that the votes of the immigrant MPs
shall be only put in the function of the
political interests of the party whose
factual representatives they are, were
more than justifiable. Let us not deceive
ourselves – no matter that the MPs
come from the emigrant communities,
they were candidates of a party existing
and operating within the Republic of
Macedonia, not outside it. Everybody
knows that in these two decades of
independence, this (elections in the
Diaspora) has been the only actual
move any of the governments has made
for our migrants, even though, for years,
there have been problems, requests,
ideas, projects for integration of the
emigrant community in the Macedonian
society as one of the important factors
for its development and prosperity.
Unlike us, some other countries in the
region, Croatia for instance, have gone
far too off in regard to the interests of
both their immigrants and the country of
origin.
Nevertheless, it is a fact that the
manner in which these three new MPs
will participate in the domestic politics as
well as the stance that the Macedonian
politics will further create towards the
Diaspora, will greatly depend on the
success of this first step of including
the Diaspora in the domestic issues of
the country. Of course, if all this fails,
i.e. it is proved that it was only another
mimicry for achieving political parties’
interests rather than public interests, it
will be extremely difficult, in foreseeable
terms, to create other alternatives for
integration of our immigrants.
Evrosima Lokvichka
Stav
Na referendum
za imeto da glasaat
samo Makedonci
Toni Naunovski
V
o edna isklu~itelno pesi­
misti~ka perspektiva za razvoj na nastanite vo vrska so
„razgovorite” za imeto Makedonija i
mo`noto popu{tawe (na aktuelnata ili
nekoja idna vlast, seedno) pod intenzivnite pritisoci za prifa}awe nekakvo „kompromisno” ime, Makedoncite
moraat da go definiraat najva`niot
uslov vo procesot na referendumskoto izjasnuvawe. So ogled na toa deka
i VMRO-DPMNE i SDSM se obvrzaa na
raspi{uvawe referendum za nekakvo „kompromisno” ime, me|utoa ne go
nazna~ija prviot i najzna~ajniot uslov
koj prakti~no na istiot i bi mu go dale
legitimitetot, preostanuva Makedoncite da go promoviraat, artikuliraat i
realiziraat.
Iako maksimalniot kompromis vo
vrska so problemot na Grcija so na{eto
mileniumsko ustavno ime Makedonija
mo`e da bide edinstveno t.n. dvojna
formula, odnosno zaemno dogovoreno
ime na na{ata dr`ava, koe edinstveno
Grcija bi go upotrebuvala vo oficijalnata dr`avna korespondencija so
Republika Makedonija, sepak, treba da se
bide vnimatelen. Izjavite za „vitkawe
na ‘rbetot” i najraznovidnite pritisoci eden den mo`e da dovedat do toa
nekoja vlada da prifati nekoi mo{ne
opasni (za egzistencijata i za idninata na makedonskiot narod i dr`ava)
predlozi, koi potoa bi gi stavila i
na referendum. U{te pove}e, predlozite i strategiskite interesi na nekoi
instanci vo i okolu Makedonija, kako
{to slu{navme neodamna od direktorot
na fondacijata Otvoreno op{testvo
Makedonija, mo`at da sozdadat nekakvi (su{tinski) neregularni uslovi i
„valkani igri” vo koi toa neprifatlivo
ime i opsegot na upotreba bi mo`elo da
se izglasa. Kolku i da izgleda na prv
pogled neverojatna vakva situacija, po
edna prodlabo~ena analiza, za `al, se
~ini mnogu realisti~na. Vo taa smisla sekoj narod mora da ima osmisleni
vizii i proekti vo odnos na najva`nite
situacii i mo`en razvoj na slu~uvawata
– taka i nie mora da imame strategija za
uspe{no soo~uvawe i
re{avawe na ovoj problem.
Vo toj kontekst Makedoncite mora samosvesno da go definiraat
prviot i neophodniot
uslov za toj eventualen
referendum – a toa e
sledniot: na referendumot za imeto da glasaat edinstveno Makedoncite od Makedonija
i svetot! Argumentot e
ednostaven i apsolutno
nesoborliv – bidej}i stanuva zbor za
imeto na narodot i negovata edinstvena nacionalna dr`ava Makedonija,
za toj predlog, prirodno i legitimno,
mo`e da glasaat isklu~ivo Makedoncite. Nikoj drug, nitu eden drug `itel
odnosno dr`avjanin na Makedonija nema
nikakvo pravo, po nitu edna osnova, da
glasa za (promena) na imeto na narodot
i dr`avata na toj narod. Nitu pripadni­
cite na albanskoto malcinstvo, nitu
pripadnicite na srpskoto malcinstvo,
nitu pripadnicite na romskoto malcinstvo, nitu... nikoj drug osven Makedoncite nema istorisko i ontolo{ko pravo
da u~estvuva vo fundamentalnite odluki
{to se odnesuvaat isklu~ivo na makedonskiot narod. Iako e sosema logi~en
i legitimen vo sekoja smisla, ovoj uslov
dosega nitu edna vlijatelna instanca
(politi~ka partija, pretstavnik na vlasta, dr`avna institucija i sl.) voop{to
go nema spomenato – {to e u{te eden
pokazatel za dlabokiot ambis vo koj se
nao|a makedonskata nacionalna svest.
Kako zadninska poddr{ka na ovoj
primaren uslov mo`e da poslu`at
iskustvata na Makedoncite, odnosno na
makedonskata dr`ava so nekolku odluki
{to se odnesuvaa na sli~ni primeri.
Iako razlikata e golema, pa duri stanuva zbor i za sosema obraten primer
– odnosno legitimen i legalen akt na
dr`avata – obidot za stavawe samo mal
znak na znameto {to go upotrebuva edno
malcinstvo od Makedonija, znak so koj
bi se napravila razlika od istoto {to go
upotrebuvaat kako dr`aven simbol, predizvika masovna kampawa za odbivawe
na legitimniot obid za definirawe
na izgledot na znameto - simbolot na
edno od nacionalnite malcinstva. Se­
tete se kako reagiraa toga{ bukvalno
site pretstavnici na toa malcinstvo
– a se rabote{e za samo malo menuvawe
na sevkupniot izgled na znameto, bez
su{tinski intervencii. A {to dobivaat
denes Makedoncite za vozvrat, kako
odgovor na beskone~nata tolerancija i
prekr{uvawe na demokratijata i ruiniraweto na dr`avniot sistem na sopstvena {teta? Uporno barawe i zakani od
istoto toa malcinstvo nie, Makedoncite,
da go smenime imeto – za tie, navodno,
da vlezat vo NATO i vo EU? Ovoj pou~en
primer treba da bide predupreduvawe
za na~inot na koj igrata okolu imeto i
referendumot bi mo`ela da ni se slu~i,
u{te pove}e so ogled na neracionalniot
mazohizam na Makedoncite i indiferentniot odnos kon nivnata sopstvena
dr`ava. Logi~no e da se pretpostavi
deka mnogu pripadnici na malcinstvata
}e glasaat za promena na (za niv) tu|oto
i bezna~ajno ime Makedonija.
Ottamu, za da se spre~i nova nacionalna katastrofa na Makedoncite (neka
t.n. Ohridski ramkoven dogovor ni bide
paradigmati~en primer), denes i ovde
Makedoncite mora da se izborat barem za pravoto samite da odlu~at za
(promena na) svoeto ime i (s$ u{te)
svojata dr`ava. Barem za toa pravo, vo
ime na minatoto i idninata na samite
nas, Makedonci.
7
ilustrirana revija za iselenicite od
Makedonija
Analiza
Noviot ambasador na SAD se izjasni deka gr^ko-makedonskiot spor
go zasega i identitetot
Molk namesto zemjotres
po priznanieto na Pol Volers
Mirka Velinovska
I
dniot amerikanski ambasador Pol Volers na
raspitot pred komisijata
za nadvore{na politika
pri Kongresot ka`a dve informacii
{to za nas imaat prvoklasna va`nost.
Ka`a deka gr~ko-makedonskiot spor e
mnogu kompleksen za{to osven imeto,
go zasega i identitetot. Ottuka, kako
diplomat, toj smeta deka vo re{avaweto
mora da se bide vnimatelen kon emociite {to gi predizvikuva ovoj spor
na dvete strani. Kako pretstavnik na
dr`ava {to vo Makedonija ima status na patron Volers ni soop{tuva i
podatok so istoriska va`nost, koj }e
treba da go vgradime kako odrednica
vo „novata” makedonska enciklopedija,
a toa e deka SAD se kreatori na ram­
kovniot dogovor.
Toj e prviot pretstavnik na dr`ava
(vklu~itelno i na{ava) {to otvoreno
i direktno prizna deka pregovorite
za imeto ne se samo zamena na nepristojnata referenca PJRM so drugo
dostoinstveno ime {to nema da ni go
navreduva nacionalnoto dostoinstvo,
tuku slo`ena operacija za dekodirawe
na makedonskiot identitet, koj ja
povreduva Grcija za{to sugeriral
iredentisti~ki planovi. I prviot,
koj otvoreno priznava deka 2001-ta
be{e amerikanski proekt od A do [.
„A” vo slu~ajov e pojavata na ONA i Ali
Ahmeti, a „[“ ramkovniot dogovor, koj
dovede do oktroiran ustav.
Koga }e dobiete dve izjavi so vakva kalibra`a, spored scenarioto 1,
8
se slu~uva politi~ki zemjotres so
golema magnituda. Vo dr`avata {to e
tangirana so vakvite informacii, po
nekolku minuti od nivnoto agencisko
liferuvawe, }e se obrati ili {efot
na dr`avata ili premierot so jasna
nedvosmisleno ednostavna informacija za sodr`inata na pregovorite
vo Wujork i za „implementiraweto” na
ramkovniot. Po dadenite izjavi, pretsedatelot i premierot }e odgovaraat
na site vozmo`ni pra{awa {to se
po­vrzani so ovie dve temi, se razbira
pod pretpostavka deka vo Makedonija
ima profesionalni novinari {to umeat da gi postavat. Toa zna~i deka nacionalnite televizii }e si gi otvorea
vedna{ studijata, a vo niv }e proparadiraa najpametnite me|u pametnite.
Spored ova scenario, vo istiot moment na javnosta }e i se obrate{e i
Branko Crvenkovski kako porane{en
{ef na tri vladi, porane{en {ef na
dr`ava, a sega{en do`ivoten voda~
na SDSM i rezolutno javno }e im se
izvine{e na Makedoncite za{to gi
la`el (osobeno drsko od 2008 godina),
namerno i so godini gi dezinformiral
so cel etapno i bez da se svesni da
im go smeni li~niot opis i pritoa
voop{to ne vodel smetka ni kolku eden
amerikanski diplomatski slu`benik
za ~uvstvitelnosta na lu|eto. Osven
za toa, }e im se izvine{e i za ramkovniot dogovor, koj la`no go pretstavuval kako delo na negovite famozni
pregovara~ki sposobnosti zasileni
so kreativniot kapacitet na Fr~koski,
Dimovska, Popovski, [e}erinska i
na preostanatite. Blagodarenie na
Volers sega znaeme deka ne postoel
„planot na pretsedatelot”, deka nemalo
nikakvi pregovori na koi se kr~kala
sodr`inata na ramkovniot dogovor.
Proektot bil spakuvan vo Va{ington
od prviot den. Prakti~no, od momentot
koga vo Prizren kaj Ahmeti otpatuva
Robert Frovik so taksativno nabroeni
direktivi. Amerikancite si imale
plan i toj se realiziral so sesrdna
pomo{ na edna grupa neodgovorni,
nesposobni, a najverojatno i seriozno
korumpirani politi~ari, novinari i
nevladini aktivisti. Makedonija i
ovoj pat nema{e institucionalen i
~ove~ki kapacitet da se odbrani od
nasilnicite.
KADE SE SEGA EKSPERTITE?
Iako ne se vozmo`ni soodvetni
paraleli i ednostavni sporedbi, sepak
reakciite na skandalot so mediumite
{to gi poseduva Rupert Merdok se dobar reper za ona {to treba{e da se
o~ekuva kaj nas po edni vakvi otkrovenija. Zna~i, po javnoto „`alam i se
izvinuvam”, duri i ako toa ne go pravi
od moralni pri~ini, tuku kalkulantski,
za{to e svesen oti po ova e politi~ki
neupotrebliv, Crvenkovski treba{e
da objavi deka se povlekuva od koja
bilo forma na javen `ivot i krotko
da si go ~eka kone~niot istoriski sud
za svojata rabota kako dr`aven funkcioner. Vo drugiot slu~aj, javnosta,
prvenstveno mediumite, }e treba{e da
mu izvr{i tolkav pritisok za da bide
prinuden da go stori toa.
Spored ova edinstveno normalno i
o~ekuvano scenario, po ova }e treba{e
da usledi dobrovolno napu{tawe na
javnata scena na plejadata gr~ki propagandisti i amerikanski ramkovisti
vo mediumite, na profesori-eksperti,
profesori-kolumnisti, istaknati partiski faci, lideri na nevladiniot
sektor, prakti~no na site {to bile
anga`irani kako realizatori na neverojatno morbidnite kampawi.
Paralelno, }e mora{e da se otvori
postapka za utvrduvawe krivi~na
odgovornost kaj nositelite na javnite
funkcii, koi se zakolnale na Ustav,
za prifa}awe nametnati obvrski vo
nerazjasneti voeni okolnosti, koi po
nasilen pat ja menuvaat su{tinata na
dr`avata. Boris Trajkovski, Stojan Andov, Qub~o Georgievski kako dr`avni
funkcioneri i Branko Crvenkovski,
Imer Imeri i Arben Xaferi kako partiski voda~i so potpis {to nema pravno
dejstvo, }e treba (nekoi od niv i posmrtno) da odgovaraat pred makedonskite
sudovi za zlostorni~ko zdru`uvawe,
odnosno za antiustavno dejstvuvawe
i zagrozuvawe na dr`avata. Eti~kiot
komitet pri ZNM, pod pretpostavka
deka nie voop{to imame profesionalno zdru`enie na profesionalni
Analiza
N.E. Pol Volers ambasador
na SAD vo R. Makedonija
novinari, }e mora da izvr{i javna
evaluacija na moralot na svoite ~lenovi, koi ja degradiraa profesijata
i go izlo`ija makedonskiot narod na
gnasna propagandna tortura vo koja
ima{e navredi (makedonoidi), ima{e
zastra{uvawa (}e bideme izolirani,
}e n$ pre{i{aat site sosedi, }e n$
napadne NATO, Ahmeti...).
Bidej}i scenarioto 1 ne se ostvaruva - demek, nikoj ne i se obrati
na nacijata, nikoj ne se izvini i ne
se povle~e, {to ubavo se gleda od sobraniskite debati vo koi povtorno
najgrlati se „patriotite” od SDSM i
toa kako braniteli na identitetot i
striktni ~uvari na amerikanskiot
ramkoven, da prejdeme na scenarioto
2.
Vo ova scenario, kako sekoj kriminalec faten so plenot, treba{e da
se o~ekuva plejadata promotori na
gr~kata ~uvstvitelnost {to vo izminative tri godini gi proglasija Make­
doncite za antikvizatori - kradci na
gr~kiot istoriski identitet, da mu se
nafrlat na Pol Volers i da go proglasat za po~esen makedonoid {to ne znae
{to zboruva. No, bidej}i i toa ne se
slu~i, pove}e e od jasno deka naemni­
cite {to gi ostvaruvale proektite na
SAD i Grcija vo Makedonija mislat vo
naredniot period da hiberniraat vo
o~ekuvawe na novi sli~ni zada~i. Tie
i dosega vaka negibnati pre`ivuvaa.
]e se pritaat, pa }e se aktiviraat namenski i silno otkako }e primat soodvetni instrukcii. Bu~ni se, agresivni
i organizirani. Nemojte da imate ni
najmalku somnevawe deka motornata
sila ja dobivaat od golemi sumi pari
i privilegii. Dr`avata, dokolku ima
sposobni i efikasni institucii,
dosega }e utvrde{e za kakvi sumi pari
stanuva zbor. A bidej}i o~igledno
nema (vpro~em slabiot institucionalen kapacitet i go kritikuvaat tokmu
SAD), istive de~ki periodi~no se aktiviraat.
Cinizmot na na{iot „strategiski partner” e fantasti~en. Koga go
slu{avme Pol Volers kako zagri`eno
govori za svojata misija vo koja spa|a
slobodata na mediumite, nevladiniot
sektor, nezavisnosta na sudovite i
borbata so korupcijata, a pod pretpostavka deka tuku{to sme se spu{tile
na planetava, duri }e pomislevme deka
se raboti za pretstavnik na imperijata
na moralnite vrednosti.
GRUEVSKI TREBA DA BIDE
ISKREN PRED GRA\ANITE
[to da se pravi koga si imame
rabota so precizno razrabotena i
bezbroj pati primeneta strategija na
politika na sila. Nejzinite alatki
se rasipani lu|e i ~ove~kite ideali
so koi beskrupulozno manipuliraat
najrasipanite od ~ove~kiot rod.
Bidej}i kone~no od najrelevantnoto mesto doznavme deka insistiraweto
da si go promenime imeto e operacija
za nasilna promena na identitetot,
makedonskiot dr`aven vrv e dol`en
vedna{ da mu se obrati na narodot so
nedvosmislena poraka za toa {to }e
prezeme i kako }e se odnesuva vo ovoj
period {to povtorno go imenuvaat
kako „prozorec na mo`nosti”. Na kakvi
pregovori u~estvuvame, za {to prego­
varame, {to e toa bolen kompromis? Od
ovaa gledna to~ka, sega ve}e ne e jasno
ni kakov referendum }e odr`ime. Jas,
se razbira, dve decenii go sledam ova
pra{awe i od prviot den pi{uvav za
tajnite i matni raboti {to se krijat
vo ova dosie. Vremeto i nastanite gi
potvrdija moite somnevawa. Sega, kako
i drugite `rtvi na propaganden teror,
baram javna satisfakcija od platenicite propagandisti vo Makedonija.
I od involviranite politi~ari {to
ja popre~uvaa mojata profesionalna
rabota. [efot na dr`avata neodamna
ni raska`a deka se raboti za prego­
vori za iznao|awe alternativno ime i
toa striktno za upotreba vo OON.
No izjavata na Volers ne upatuva na toa. Naprotiv, kako da ni
ispra}a i skriena zakana deka ako
ne sme poslu{ni, dizajnerskiot
tim na Va{ington }e go aktivira
iredentisti~kiot paket (instaliranata fabri~ka gre{ka vo ramkovniot
ustav) vo koj centralna uloga ima
DUI kako i vo 2001 godina, koga go
izmislija Ali Ahmeti. Tokmu poradi
toj „detaq” Nikola Gruevski, kako edinstven politi~ar vo koj imaat verba
mnozinstvo Makedonci, e dol`en da gi
informira Amerikancite i ostatokot
od svetot deka teritorijalnata celovitost na Makedonija ne zavisi „samo”
od 20 otsto Albanci, tuku i od 70 otsto Makedonci. Deka ovoj pat nema da
mo`e eden terorist preku no} da stane
qubitel na kniga, nitu grst banditi i
{verceri }e mo`e da se transponiraat
vo borci za ~ovekovi prava. Toa te{ko
odi duri i vo plemenska Libija, a kamoli vo evropska Makedonija. Vreme
mu e na Gruevski da bide iskren i
otvoren pred svoite sogra|ani {to mu
veruvaat i da trgne vo kontranapad. Vo
negovoto obra}awe pred Sobranieto
ovoj pat }e mora da stavi nedvosmisleno do znaewe deka poigruvaweto so
Makedonija nema da se dozvoli. Nema
dezintegracija na dr`avata so pomo{
na ramkovniot. Nema ve}e politi~ki
zakani i uceni preku DUI. Nitu specijalni vojni preku nevladiniot sektor,
koj e sponzoriran od amerikanski „filantropi”. Nema uspe{ni pregovori so
Grcija ako del od me|unarodniot faktor tolku o~igledno ima genocidni
ambicii. Navistina dosta be{e!
Ovaa godina slavime dve decenii
od proglasenata nezavisnost i deset
godini od ramkovniot dogovor. Prviot
datum e avtenti~no na{, iskoristeno
i ostvareno pravo na sloboden izbor.
Vtoriot e oktroiran i kako datum i
kako su{tina i zatoa u{te na sila se
„slavi”. Gruevski disciplinirano
gi ispolnuva obvrskite {to negovite
prethodnici Branko i Qub~o mu gi ostavija vo nasledstvo, no navistina ne
e potrebno tovarot na sramot i blamot
da go nosi samo toj, a tie da glumat
politi~ari. Na licemerie neka odgovori so iskrenost. ]e bide razbran.
9
ilustrirana revija za iselenicite od
Makedonija
Re~
Ima li moderen nacionalizam?
S
o edna porane{na kole{ka
od „Sofiskiot univerzitet”,
neodamna razgovaravme za
bugarskiot nacionalizam.
Taa me ubeduva{e deka ima razlika
me|u tradicionalniot nacionalizam i
modernite negovi formi, a jas bev na
stav deka vo toj slu~aj e validna pogovorkata „Volkot go menuva vlaknoto, no
ne i tabietot”. Za sekoj slu~aj, re{iv
da gi proveram razlikite vo bugarskata varijanta na „Vikipedija”. I
eve {to pro~itav. Nacionalizmot bil
„ideologija, koja ja istaknuva nadmo}
ta na edna (sopstvenata) nacija nad
drugite nacii i/ili politika, koja
ima cel taa nacija vo stvarnosta da
se nalo`i nad niv.
So takvo zna~ewe „nacionalizmot”
e „lo{ zbor” - i kaj nas naj~esto se
upotrebuva”. Vo sporedba so nego, moderniot nacionalizam „se upotrebuva
za takva dr`avna politika, koja ima
cel da gi po~ituva interesite i pravata na razli~nite etni~ki, religiozni i drugi grupi vo ramkite na
edna dr`ava; go bara balansot me|u
utvrduvaweto na nacionalnata samobitnost i pravoto na sekoja zaednica
- preku demokratskoto zakonodavstvo
i op{testvenata praktika na realni i
na me|usebni kompromisi. Za da bide
uspe{en toj model, site grupi imaat
ednakvi mo`nosti da u~estvuvaat vo
vladeeweto, ekonomijata i vo kulturata. Vrz osnova na takva dejstvuva~ka
ednakvost, na mestoto na dotoga{noto
grupno soznanie tie go razvivaat
nacionalnoto soznanie. Takvata
politika gi isklu~uva krvoprolevawata i nasilstvata kako sredstva za
razre{uvawe na niknatite vnatre{ni
protivre~nosti”. Vo opredelnicata za
nacionalizam se zboruva za prevlasta
na edna nacija nad druga, no ni{to ne
se spomnuva za strukturata na samata
nacija. Obratno, opredelnicata za
takanare~en. moderen nacionalizam
ne se zanimava so me|usebnite odnosi
na naciite, tuku so nivnata homogenost. Prakti~no, dvete opredelnici se
dopolnuvaat. Edinstvenata „razlika”
e deka pri nacionalizam bilo koristeno nasilstvo, a pri negoviot moderen sobrat, etni~kite, religioznite
i drugite grupi treba dobrovolno
da se otka`at od svoeto soznanie.
Taa dobrovolnost e od ist vid kako
„dobrovolnosta” so koja etni~kite
Turci vo Bugarija pred ~etvrt vek se
10
Prof. D-r Stefan
Vlahov Micov
transformiraa vo Bugari. So drugi
zborovi, celta na moderniot nacionalizam e ista kako na tradicionalniot nacionalizam. Ili, kako {to
rekol narodot, „Ne po vratot, ami po
{ijata”. Moderniot nacionalizam
{pekulira so ~ove~kite prava taka
{to gi sprotivstavuva na grupnite
etni~ki ili religiozni prava. Spored
negovata logika, na primer, Turcite,
Romite, Makedoncite, Ermencite i
drugite etni~ki zaednici vo Bugarija
imale isti prava kako individui so
etni~kite Bugari i zatoa trebalo da se
otka`at od svoite malcinski prava i
da go razvivaat bugarskoto nacionalno soznanie. Takvata logika e razbirliva pri gradeweto na amerikanskata
nacija, vo koja u~estvuvaa razli~ni etnosi, no nikoj od niv nema pretenzija
da bide sto`er na taa nacija. Takvata
logika bi imala mesto i dokolku be{e
izgradena balkanska nacija od site
etni~ki zaednici na Balkanot. Samo
{to bugarskite „moderni” nacionalisti baraat etnosite {to ja naseluvaat dr`avata Bugarija da se otka`at
od specifi~nata etni~ka posebnost.
Toa zna~i da se otka`at od svoite
tradicii, jazik, kultura, obi~ai ili
pak da gi podarat na bugarskata nacija. Na ist na~in na koj makedonskite
pesni i obi~ai vo dene{na Pirinska
Makedonija se narekuvaat bugarski.
Istovremeno, etni~kite Bugari (ili
tie koi se narekuvaat taka) ne treba da
se otka`at od ni{to. Tie, prakti~no,
samo gi pridobivaat tu|ite etnosi so
nivnata kultura, umetnost i tradicii.
I toa pridobieno tu|o nasledstvo
im dava osnova da go baraat tu|oto
nasledstvo i nadvor od dr`avnite
granici. Ottamu i bugarskite pretenzii sprema Republika Makedonija,
Grcija, Albanija, Srbija, Romanija.
Zna~i, Bugarite sakaat da gi asimi­
liraat balkanskite i drugite etni~ki
malcinstva na svojata teritorija za
da sozdadat edna bugarska nacija, a
potoa da baraat svoi nacionalni malcinstva vo drugite balkanski dr`avi.
Toa zna~i deka takanare~eniot moderen nacionalizam e poopasen od
tradicionalniot, za{to {pekulira
so izrazi kako „demokratija”, „ramnopravnost”, „~ove~ki prava”.
Osven neprirodnoto delewe na
tradicionalen i na moderen nacionalizam, bugarskite partii i mediumi
gi koristat i klasifikaciite „gradiven (konstruktiven) nacionalizam”
i „agresiven (destruktiven) nacionalizam”. Spored Karaka~anovskoto
VMRO, prviot tip nacionalizam gi
vklu~uva patriotizmot, rodoqubieto, za{titata na nacionalniot
identitet, dr`avnosta i demokratijata. Agresivniot nacionalizam, pak,
bil patriotarski i ksenofobi~en,
rasisti~ki i {ovinisti~ki. I tuka
razlikite se samo formalni i verbalni, a osven toa opredelbite se
vnatre{no protivre~ni. Rodoqubie,
na primer, zna~i po~it kon svojot rod
i toa e svojstveno na sekoj normalen
~ovek. Da si gi saka{ roditelite i
predcite e edno, a sosema drugo e da
dopu{ti{ nekomu da ja saka dr`avata
koja ne go priznava negoviot etni~ki
identitet. Ili pak qubovta kon svojot
rod da ja transformira{ vo qubov kon
tu| nacionalen identitet. Ottuka i
glupostite vo kritikite deka nekoj bil
„rodootstapnik” za{to ne ja uva`uval
nacijata. A mo`e li da bide „nacionalen predavnik” ~ovek, koj ne se ~uvstvuva del od taa nacija? Turlitavata
vo opredelbite na gradivniot i na
agresivniot nacionalizam e o~igledna
vo Programata na Karaka~anovci. [to
sakaat tie? - Da se zabranat etni~kite
partii, da se odzeme registracijata na OMO „Ilinden-Pirin”, borba
protiv religioznite veroispovedi,
koi se razli~ni od pravoslavieto.
Pritoa, drasti~ni se i izraznite
sredstva: „]e gi is~istime”, „]e gi
likvidirame”, „]e gi uni{time” itn.
Toa celosno odgovara na agresivniot
nacionalizam {to Karaka~anovci
formalno go odrekuvaat. Bidej}i
nema razlika me|u tradicionalniot
i moderniot nacionalizam, taka po
ni{to ne se razlikuvaat gradivniot i
Re~
vo komunizam i obratno, gi
mrazi svoite politi~ari
i istovremeno ~eka nekoj
mesija me|u niv, gi mrazi
sosednite dr`avi, gi mrazi
drugite etnosi na svojata
teritorija, se mrazi duri i
sebesi. Gi mrazi i golemite
sili, a istovremeno im se
umilkuva, go bara „Golemiot
brat”, nezadovolen od nego
go smenuva i, pak, mrazi.
Zatoa bugarskiot nacionalizam e izrod - pla{liv i
`estok, ve{ta~ki i podol
istovremeno.
Aktivnostite na partijata „Ataka” se krasnore~iva
ilustracija na taa izvrtenost. Liderot Siderov
redovno pravi provokacii,
duri i na proslavite na
Levski i na Botev, predizvika skandal vo Batak, pri proglasuvaweto za svetci na pogubenite
vo 1876 godina go brka od zemjata
amerikanskiot ambasador, no vojuva
i protiv Svetiot sinod, negovite lu|e
predizvikaa krvavi tepa~ki i pred
sofiskata xamija. Dali kon takvi
brutalni sliki go turka negovata
profesija na fotograf, ili negovata
bogoslovska podgotovka se izrodi vo
duhovna {izofrenija? Napadot vrz
nasobranite muslimani na peto~na
molitva vo centarot na Sofija i zapaluvaweto na nivnoto molitveno }
i­lim­~e, mo`e da ja potpali cela Bugarija. Voop{to ne se za~udiv koga
me|u vandalite na Siderov ja vidov
Spaska Mitrova. Taa li~nost dve godini po cel svet se `ale{e deka bila
tormozena od makedonskite vlasti,
a potoa, zaradi kurentni interesi
gi smeni partiite GERB i VMRO na
Karaka~anov za da pristapi vo „Ataka”. Na tie {to ja kritikuvaa zaradi
nejzinoto prebojosuvawe, Mitrova im
odgovori: „E, pa neli sme si Bugari?”.
Da, po mentalitet, Spaska si e ~ista
Bugarka, kako {to i Baj Gawo e ~ist
Bugarin. Vpro~em, vo mart godinava, vo
trite posledni broja vesnikot „Vera”
ponudi 80 opredelnici za „tipi~en
Bugarin”. Eve nekoi od niv: Sakate
da zemete {to i da e, „{tom e xabe”;
Tvrdite deka sekoj {to ne e soglasen so va{eto mislewe treba „da si
odi vo Turcija”; Ubeden ste deka „Bugarite se najumni vo svetot”; Ubeden
ste deka „nema poubava `ena od Bugarkata”; Smetate deka „edinstveno vo
Bugarija prirodata e unikatna”, itn.
So u~estvoto vo akcijata na „Ataka”,
Mitrova poka`a deka najposle si go
najde vistinskoto mesto. Bog da ne
~uva od profesionalni patrioti i od
profesionalni Bugari.
G-|a Gej Megdugal, ekspert
za malcinski prava vo OON
agresivniot nacionalizam. Nacionalizmot e samo eden, kakvi bilo opredelbi da se stavat pred nego, kako i da
bide maskiran. Dali edno op{testvo
e {ovinisti~ko po svojata su{tina
zavisi od toa kolku samoto toa se
~uvstvuva kako ednonacionalno ili
pak kako multinacionalno i multikulturno. Vo prvata kategorija se Grcija i Bugarija, kade nacionalizmot
e dr`avna ideologija i politika. Vo
drugata kategorija se dr`avite kako
Republika Makedonija. Ne e ~udno
{to dene{nata EU ja poddr`uva Grcija protiv Makedonija, ako se imaat
predvid izjavite na Merkel i Sarkozi
za propa|aweto na multietni~kite
procesi vo nivnite zemji. Ako vo Germanija i vo Francija ima takov krah,
pri~inata e vo nacionalisti~kata
su{tina na germanskoto i na francuskoto op{testvo. Fakt e deka vo
Zapadna Evropa fa{izmot i ksenofobijata dostignaa vrv, {to pretstavuva zakana za raspa|awe na celata
Unija. Ne smeeme da zaboravime deka
Prvata svetska vojna po~na od Balkanot, a fa{isti~kata i komunisti~kata
ideologija tuka najdoa svoi najgolemi
privrzanici. Od istorijata znaeme
deka dvete ekstremni ideologii
nao|aat po~va vo op{testva koi se vo
dlaboka kriza. Krizite na Balkanot se
poradi siroma{tijata i pogre{nite
razvojni pati{ta. Odnosno, poradi
nekriti~koto sledewe na zapadnoevropskite modeli i najmnogu na toj za
nacionalnoto pra{awe. Balkanizacijata na na{iot poluostrov, na {to
tolku mnogu ni zabele`uvaat odnadvor, e po vina na Zapadna Evropa. Taa
pri~ina e nametnata (preku direktno
me{awe) i indirektna, no za poslednovo pri~inata e vo podatlivosta na
balkanskite op{testva. Za{to nikoj ne
mo`e da ti nametne model za sledewe,
dokolku ti ne saka{ da go primi{.
Vo isklu~itelno proniklivata svoja
kniga „Bezrbetna [panija”, pi{uvana
me|u dvete svetski vojni od minatiot
vek, Hoze Ortega-i-Gaset gi poso~uva
simptomite na dlabokata kriza vo
edno op{testvo. Spored avtorot, tie se
pojavuvaat vo odnosite me|u narodnite
masi i malcinstvata {to gi rakovodat. Se se}avate li na zaklu~okot na
Lenin, deka revoluciite doa|aat koga
narodot ne saka da `ivee po staro,
a vlastite ne mo`at da upravuvaat
kako dotoga{? Hoze Ortega-i-Gaset
go tvrdi sprotivnoto: „Koga masata
odbiva da bide masa - to est da go
sledi vode~koto malcinstvo, - nacijata se raspa|a, op{testvoto se rascepuva i nastapuva socijalen haos,
period na bezrbetnost”. Za da se stasa
dotamu, spored avtorot, pri~inata e
i vo vladeja~koto malcinstvo, koe
po~nalo da se izroduva. Taka se bri{e
granicata me|u dobroto i lo{oto. „I
navistina, otsustvoto na najdobrite e
pri~ina za slepiloto, koe so vekovi
ne im dozvoluvalo na masite, narodot,
da gi razlikuvaat dobrite od lo{ite
i zatoa, koga vo na{ata zemja se pojavi nekoj nadaren ~ovek, masata ne
znae za {to da go iskoristi i brza da
go uni{ti”. Imam ~uvstvo deka koga
avtorot ja pi{uval svojata kniga, osven [panija, gi imal predvid i balkanskite dr`avi. Da ja zememe kako
primer Bugarija. Vo nea erozijata na
nacijata odi u{te pobrzo, za{to e sozdadena ve{ta~ki, a nedoverbata me|u
masite i vladetelite sekoga{ bila
golema. Taa nedoverba se potsiluva od
nekolku neuspe{ni vojni vo 20 vek, koi
pak se rezultat na nacionalisti~ka
egzaltacija. Bugarskoto op{testvo
ostanuva {ovinizirano vo svojata
su{tina, no i vnatre{no raneto i
dezorientirano, se frla od fa{izam
11
ilustrirana revija za iselenicite od
Makedonija
Intervju
Panajotis Anastasiadis (Pande A[lakov), pretsedatel na Meliti (Ov^arani)
Na[iot zbor ]e se slu[a preku
radio vo Lerin
Katerina Ne{kovska
Panajotis Anastasiadis, ili spored
negovoto rodeno ime Pande A{lakov, e
pretsedatel na seloto Meliti (Ov~arani),
najgolemoto makedonsko selo vo lerinskiot region. A{lakov i pripa|a na prvata generacija Makedonci {to uspeaja na
poslednite lokalnite izbori vo Grcija
da vlezat vo upravuva~kite strukturi. Na
ovie izbori u{te ~etvorica Makedonci
stanaa pretsedateli (sli~no na na{ite
gradona~alnici) na selata: Neokazi,
Kro{odari, Banica i P’p`ani, site vo
lerinskiot region.
A{lkov e ~len na Vino`ito i eden od
najistaknatite borci za pravata na Makedoncite vo Grcija. Osven politi~kata
kariera, ima privaten biznis vo energetikata vo Makedonija, kade {to sorabotuva so REK “Bitola”. Istiot biznis go
imal do 1990-tite godini vo Grcija, no
stanal neisplatliv.
Pande A{lakov
Grcija mora da sfati deka nie sme nejzini
dr`avjani i po dr`avjanstvo sme Grci, ama po
nacionalnost sme Makedonci. Gr~kata dr`ava
ne mo`e da bide licemerna, da ja ucenuva i obvinuva Makedonija deka nema demokratija, a od
druga strana taa da bide edinstvenata dr`ava
vo svetot {to insistira na principot edna
dr`ava - edna nacija
Kako se slu~i va{iot izbor?
Vo Ov~arani `iveat okolu 2.300
Makedonci, malku Albanci, Turci i
ponekoj Grk. Ima i takvi {to velat deka
se Grci, ama Grci-Makedonci. Na celata teritorija na ovoj del od geografska Makedonija, spored procenite na
Vino`ito, s$ u{te `iveat nad 350 iljadi
Makedonci, gra|ani {to go zboruvaat
makedonskiot jazik i ja imaat svojata
kultura ili vnatre vo srceto znaat deka
se toa, no moraat poradi uslovite da
ka`at deka se Grci. Tuka sistemot na
organizirawe na lokalna samouprava
e poinakov. Morav da se kandidiram
kako nezavisen kandidat, ama na site
im be{e jasno deka se kandidiram kako
Makedonec.
12
Ima{e li nekakvi reakcii otkako
na izborite stana jasno deka Makedonec ja prezema pretsedatelskata
funkcija vo Ov~arani?
Ima{e reakcii, i toa mnogu. Naj~esto
preku imejl. Ima{e mnogu obvinuvawa
deka Gruevski uspeal da me stavi tuka
i deka sum bil negov ~ovek, {to nema
nikakva logika. Jas sum roden vo Grcija,
`iveam vo Ov~arani i po nacionalnost
sum Makedonec. Nekoe vreme ima{e i
zakani, no sega nema nikakov problem.
Kakvi se {ansite ovde da se u~i
na makedonski jazik ili barem da se
izu~uva jazikot vo u~ili{tata?
Kako pretsedatel na Ov~arani se obidov da razgovaram so lu|eto oficijalno
da pobarame od centralnite vlast vo
na{eto u~ili{te da se vovede barem
eden ~as dnevno makedonski jazik. Ostvarivme neformalna komunikacija so
podra~nata edinica na Ministerstvoto
za obrazovanie. Se {eguvaat so nas i
velat - {to vi tekna sega so toj va{iot
„|upski” jazik! Ako treba, }e podneseme
i pismeno barawe, no te{ko da ni dozvo­
lat. Baraweto, koga }e se sozdadat uslovi, }e go podnese Vino`ito, a potoa }e im
se pridru`am i jas kako pretsedatel na
seloto. Oficijalnite vlasti eventualno
dozvoluvaat da se organiziraat privatni
~asovi po makedonski jazik, {to ne e
isto, oti nie ne barame da u~ime jazik
na kurs, tuku da go izu~uvame na{iot
Intervju
maj~in jazik na u~ili{te. Zasega samo
Turcite imaat nastava na svoj jazik, ama
toa otsekoga{ im bilo dozvoleno. Grcija mora da sfati deka nie sme nejzini
dr`avjani i po dr`avjanstvo sme Grci,
ama po nacionalnost sme Makedonci.
Gr~kata dr`ava ne mo`e da bide licemerna, da ja ucenuva i obvinuva Makedonija deka nema demokratija, a od druga
strana taa da bide edinstvenata dr`ava
vo svetot {to insistira na principot
edna dr`ava - edna nacija.
Poredovno po~na da izleguva
vesnikot „Nova zora”. Ima{e inicijativa i za otvorawe radio. ]e se ~ue
li makedonski zbor vo Lerin?
Inicijativata za radioto e pri kraj.
Izvadena e dozvolata i o~ekuvame do
krajot na godinata da po~neme da emituvame programa. Vo prvo vreme toa }e
bide lokalno radio, koe }e se slu{a vo
Kostur, Kaqari, Lerin, Ko`ani do Voden,
a potoa planirame da go pro{irime i do
Solun. Celata programa }e bide na makedonski jazik, }e ima i vesti. Toa ­}­e bide
mnogu bitno oti }e gi oslobodi na{ite
lu|e. S$ u{te nemame odlu~eno kako }e se
vika, no sigurno vo imeto }e se sodr`i
nekoj od zborovite „makedonski” ili
„Makedonci”.
Po li~na karta ste Panajotis Ana­
stasiadis, {to ne asocira na va{eto
makedonskoto poteklo. ]e barate li da
vi bide vrateno va{eto vistinsko ime,
Pande A{lakov?
Podnesov barawe za promena na imeto
vo podra~nata edinica na Ministerst-
voto za vnatre{ni raboti u{te pred edna
godina. Jas sum Pande A{lakov i sakam
taka i da me pi{uvaat. Baraweto formalno ne e odbieno, no odgovorot nikoga{
ne stigna. Toa e sudbinata na site na{i
formalni barawa za ne{to - gr~kite
vlasti ednostavno ne odgovaraat.
[to e re{enieto za celosno ostvaruvawe na va{ite etni~ki prava?
Ako Makedonija vleze vo Evropskata
Unija, ubeden sum deka ovoj narod ovde
}e do`ivee prerodba. Toa dosega ne se
slu~uva{e oti be{e potisnat od site
strani. Prvo, be{e potisnat ekonomski. Vtoro, do pred 20 godini dodeka ne
be{e formirana nezavisna Makedonija,
prakti~no nemavme svoja mati~na dr`ava
na koja mo`ea da se povikaat. Koga }e bidete ~lenka na EU i na NATO situacijata
}e bide promeneta, }e ima celosno otvoreni granici, so {to }e ima postojana
slobodna razmena do Solun. Taka site
}e bideme Makedonci, samo so razli~na
ekonomija. Nas ne n$ deli ni{to od
Makedonija. Porano be{e stra{no, se
slu~uvaa skri{ni kidnapirawa na deca
samo ako se progovori na makedonski.
Sega, barem {to se odnesuva do kulturata,
jazikot i muzikata, nema zakon {to mo`e
da n$ ograni~i. Borbata zasega se odviva
preku Vino`ito, i toa preku Evropskata
Unija i pred Me|unarodniot sud za ~ove­
kovi prava.
Kolku ovoj del od Grcija e pogoden
od aktuelnata ekonomska kriza so koja
se soo~uva dr`avata?
Ekonomskata kriza prvo gi zafati
golemite gradovi: Atina, Solun, Larisa,
selata se pomalku zafateni. Dr`avata
ne mo`e da si gi sobere 40-te otsto od
dava~kite, i toa e glavniot problem. Ne
se soglasuvam so tvrdeweto na gr~kite
politi~ari deka site gi „izedovme” evropskite krediti. Ne mo`am da se soglasam so toa bidej}i tuka site `iveevme
poskromno, denot go pominuvavme so 30
evra, a vo Atina ne stigaat ni 60 evra.
Zgora, tro{ocite za gorivo se pogolemi
tuka, otkolku vo Atina. Toa poka`uva
deka gr~kata dr`ava nikoga{ ne n$ vide
kako nejzini gra|ani. Nie znaeme deka
n$ do`ivuvaat kako gra|ani od vtora,
treta, pa i ~etvrta kategorija, no toa da
se pravi i vo ekonomijata?
Do kade se pra{awata za vra}aweto
na dr`avjanstvata i na imotite na
onie Makedonci {to bea proterani od
Grcija po Gra|anskata vojna?
Gr~ko dr`avjanstvo mo`e da se dobie so barawe do Ministerstvoto za
vnatre{ni raboti, no mora da se doka`e
deka mestoto na ra|awe e na gr~ka teritorija. Toj dokument, izvod od knigata
deka tuka e rodnoto mesto, do pred deset
godini mo`e{e da go izdava lokalnata
samouprava odnosno pretsedatelite
kako mene. Sega toa treba da go pravi
podra~nata edinica na Ministerstvoto.
Kako i za drugite barawa - nikoga{ ne
odgovaraat. [to se odnesuva do imotite,
tuka{nite Makedonci ne se pla{at deka
nekoj bi im gi zemal imotite {to so
godini gi rabotat. Ima zakon so koj se
steknuva sopstvenost na zemji{teto ako
nekoj go rabotel 30 godini i ako toa go
potvrdat dvajca svedoci.
13
ilustrirana revija za iselenicite od
Makedonija
VIKTORIJA SOKOLOVSKA, AVTOR NA PRVOTO ELEKTRONSKO ARHEOLO[KO IZDANIE VO ZEMJAVA
Oko
Sme[no e da se dvoi
koj e Makedonec, a koj ne e
Катерина Богоева
A
rheologot Viktorija Sokolovska, avtorkata na prvoto elektronsko arheolo{ko izdanie
vo zemjava, knigata „Anti~kiot grad na
Isar-Marvinci, Valandovo “ {to neodamna ja izdadoa veb - portalot „Porta
arheologika” i fondacijata „Metamorfozis”, ve}e deset godini `ivee vo Avstralija. Sokolovska, koja vr{ela terenski arheolo{ki istra`uvawa na re~isi
site arheolo{ki lokaliteti Makedonija
e rodena vo 1931 godina vo Sjenica,
Srbija. Diplomirala na Filozofskiot
fakultet - grupa arheologija vo Belgrad, a vo Skopje, kade minala golem
del od `ivotot, seu{te ~esto doa|a. Po
studiraweto rabotela vo Arheolo{kiot
muzej na Makedonija, a od 1991 do 1995
godina be{e i direktor na Muzejot na
Makedonija.
Letovo prisustvuva{e i na promocijata na svojata prva elektronska kniga
koja pretstavuva kulturno - istoriski
osvrt, rezultat od nejziniot realiziran
nau~en proekt za dolinata na Vardar vo
prviot milenium pred n. era.
Na arheolo{ki lokalitet Isar Marvinci, poznat po vrednite naodi, po
divite kopawa i po istra`uvawata koi
so golem intenzitet se realiziraa vo
izminatite nekolku godini, taa rabotela
dvaeset godini. I pripa|a na prvata generacija arheolozi koi po Vtorata svetska vojna se zanimavale so arheolo{ka
nauka.
„Koga zapo~navme so istra`uvawata,
poznavavme nekoi delovi od zemjava koi
i prethodno bea istra`uvani, me|utoa
Povardarjeto za nas pretstavuva{e tajna.
14
Ne znaevme {to tamu se slu~uvalo pred
doa|aweto na Rimjanite na ovie prostori, a na{iot interes za Isar kaj selo
Marvinci, proizleze od postoeweto
na eden natpis na lokalitetot koj {to
nude{e podatoci za godina na nastani.
Prvite iskopuvawa gi zapo~navme vo
1976 i 1977 godina na tema „Dolinata na
Vardar vo prviot milenium pred n.era”,
najnapred vo Gevgelija, na nekropoli od
t.n. postaro `elezno vreme. Se poka`a
deka bea poln pogodok, bidej}i otkrivme
nekropola so isklu~itelno zna~ajni
naodi koi pred toa voop{to ne bea ni
objasneti. Isar Marvinci zapo~navme
da go iskopuvavme slednata godina no,
za `al prodol`ivme so golemi prekini
i so mnogu mali sredstva. No, i pokraj
toa, drago mi e {to pomladite arheolozi
i po moeto penzionirawe, prodol`ija da
go istra`uvaat lokalitetot i {to dojdoa
do mo{ne va`ni rezultati”.
Pokraj nejziniot kontinuiran
muzejski anga`man, preku terenskite
istra`uvawa vo koi u~estvuvala kako
~len ili kako rakovoditel na stru~ni
ekipi, samostojno i kako nositel na
pogolemi nau~no-istra`uva~ki proekti,
Viktorija Sokolovska osobeno vnimanie
mu posvetila na rasvetluvaweto na istorijata na Pajonija. Go pokrenala odnovo
pra{aweto za teritorijalnata rasprostranetost na pajonskite plemiwa od
nivnata pojava vo istoriskite izvori,
pa do krajot na postoeweto na pajonskata
samostojna dr`ava. Avtor e i na okolu
{eesetina nau~ni trudovi vo doma{nata
i stranskata arheolo{ka periodika.
Vo knigata postavena na Internet {to
mo`e da se prezeme od veb - portalot
„Porta arheologika” i od veb-stra­
nicata na „Kriejtiv komons” i koja se
o~ekuva da dobie i angliska verzija, taa
me|udrugoto ja re{ava i dolgogodi{nata
enigma, dali Dober ili Idomene e gradot {to se nao|al na Isar Marvinci.
„Vo 1984 godina nie otkrivme eden
natpis so tekst od dvete strani na pravoagolna plo~a op{tetena vo dolniot
del, na ~ij eden del stoi ispi{ano deka
od Idomene do Dober ima 20 stadija.
Plo~ata e nare~ena stadion - patokaz
koj gi informiral lu|eto {to izleguvale i vleguvale vo gradot, no nejzinoto
otkrivawe ne be{e siguren dokaz koj
od tie dva grada vsu{nost se nao|a na
Isar Marvinci. Jas analizirav mnogu
informacii od izvorite, kombinirani
so rezultatite od na{ite istra`uvawa
i situacijata od terenot {to ja imame
i dojdov do zaklu~ok deka stanuva zbor
za Dober. Gradot Idomene pak se nao|al
od drugata, zapadnata strana na Vardar,
kade e Gordinija i drugi gradovi so
kritski analogii {to pripa|aat i na
druga oblast”. Sokolovska potencira
deka pajonskiot grad Dober e mo{ne
zna~aen bidej}i vo nego so golema vojska
se stacioniral trakiskiot car Sitalk
vo 429 godina pred n.e, pri trgnuvaweto
vo pohod protiv Makedonija. „Vo izvo­
rite Dober e poznat i kako grad od kade
poteknuvaat devet pretorjanci, mladi
lu|e vo elitnata carska rimska vojska,
{to bi rekle deneska, nazna~eni po ime
i prezime”, re~e.
Poso~i i deka so golemo zadovolstvo
ja prifatila ponudata na pomladiot
kolega arheologot, Goran Sanev, knigata
{to ja podgotvuvala, namesto da bide
otpe~atena da bide izdadena po elektronski pat. „Na ovoj na~in, taa mo`e
da mu poslu`i na sekogo koj e zaintere­
siran da ja pro~ita, bez razlika dali se
raboti za stru~no lice ili za nekoj {to
saka da doznae ne{to za minatoto”.
Zapra{ana za sorabotkata so pomladite kolegi od zemjava vo vrska so
istra`uvaweto i prezentiraweto na
otkrienite rezultati, re~e: „Mislam
deka mladava generacija e malku pove­}e samouverena od {to treba da bide. A
treba malku pove}e da se potpira na rezultatite od prethodnite generacii. No,
sepak me|u mladite kolegi ima i takvi
koi mi prio|aat i sakaat da ~ujat ne{to
od mene, da mi poka`at {to otkrile,
da vidat dali mo`am da im pomognam,
da gi naso~am vo ne{to. Na nekoi i
jas samata im sugeriram {to da pravat.
Novite istra`uvawa davaat novi rezultati, a arheologijata e del od mojot
`ivot. Ne mo`am taka lesno od nea da se
odreknam, so toa `iveam. Toa mi e li~na
preokupacija, pokraj semejstvoto koe e
na prvo mesto”.
Za aktuelniot period na intenzivno zanimavawe so antikata vo zemjava,
Sokolovska o~ekuvano, ima{e svoe mislewe i stav.
„Naukata ne bi trebalo da vlijae vrz
politikata i obratno, bidej}i ako nie
nau~nicite vodime politika, eden den
ili }e bideme sme{ni ili }e bideme
osudeni. A toa ne e dobro. Ne bi trebalo
politi~arite da se bavat so nauka, no
za `al, vo daden moment gi koristat
nejzinite elementi. Antikata e del od
minatoto vo koja i nie kako na{a zemja,
Republika Makedonija sme u~estvuvale.
S$ ona niz {to pominuvala zemjava e
del od na{eto minato, no ne mo`eme da
go izbri{eme, ne mo`eme da mu dademe
druga dimenzija, tuku onaa kakva {to e.
Oko
Kako Makedonija imame pravo taka i da
se narekuvame, Makedonci, a toa pravo
nikoj ne mo`e da ni go ospori. Se znae
deka Aleksandar Makedonski ne e Grk,
iako ja cenel gr~kata kultura, {to e neosporno. Toa istorijata go znae. Anti~ka
Makedonija opfa}ala del od dene{na
Makedonija i toa mnogu dobro se znae,
stoi i vo site publikacii od istorijata
na stariot vek, pa duri i od arheologijata. Kako arheolozi vo tekot na na{ite
istra`uvawa sekoga{ sme morale da
davame uvoden del i da ka`eme vo koe
vreme ovie na{i prostori pripa|ale
na Pajonija, koga Anti~ka Makedonija
se ra{irila i koga gi opfatila i ovie
predeli, koi delovi od Republika Makedonija i pripa|ale na Dardanija ili na
Trakija i t.n.
Toa se raboti {to treba da se znaat i
da ne se koristat vo politi~ki celi. No,
nie imame i svoja praistorija i svoja
istorija i toa treba da se prifati. Ne
mo`e ni{to da se izdvojuva i da se koristi vo neznam kakvi celi, kako na kogo
mu odgovara vo dadeniot moment. Nie sme
narod koj pominal niz razni periodi
vo tek na istoriskoto minato od praistorija, antika , sreden vek, periodot
na Slovenite i t.n. Toa ne e ednostavna
rabota i ne mo`e sega da se izdvojuva
ovoj e Makedonec, a onoj ne e Makedonec.
Toa se sme{ni raboti”.
Za Viktorija Sokolovska Avstralija
ne e privle~na zemja od arheolo{ka gledna to~ka. Avstralijancite gi opi{uva
kako mnogu seriozen narod, koj koga
ne{to prou~uva toa go pravi od koren.
„Tie se golemi patrioti, entuzijasti se.
Ako im se pobara pomo{ za volontirawe
vo odredeni situacii, masovno se javuvaat, po`rtvuvani se za svojata zemja.
Tamu nemam mnogu kontakti so arheolozi,
osven koga gostuva{e izlo`bata na terakotnite ikoni od Muzejot na Makedonija
vo gradskata galerija vo Vulogong. Toga{
bev prisutna za celo vreme i ~uvstvuvav
respekt od strana na organizatorite i
posetitelite, bidej}i znaeja deka sum
arheolog {to rabotel vo Makedonija”.
Isar Marvinci
15
ilustrirana revija za iselenicite od
Makedonija
Portret
ZLATKO KRAMARI] NAU^NIK, PROFESOR I AMBASADOR NA R. HRVATSKA VO R. MAKEDONIJA
vo makedonija se ^uvstvuvam
kako doma
Vera Stoj~evska Anti}
I
mav nesekojdnevna ~est vo
mojot roden grad, vo nadaleku
openata Bitola, da go pretstavam slavistot, kroatist, makedonist,
kni`even istori~ar i teoreti~ar,
umetni~ki avtor, denes Ambasador na
R. Hrvatska vo R. Makedonija, N.E.Zlatko
Kramari}. So ogled na toa {to se poznavame dolgi godini mo`am kompetentno da ja izrazam metaforata na
negovata pojava i delo. Vo Bitola, isto
taka, gi pretstaviv golemite znalci
vo svetot na slavistikata, profesorot
Franti{ek Vaclav Mare{, {ef na slavistikata vo Viena, kogo go imenuvav so
simboli~nata metafora dobrodeteldobrina, proizlezena od po~itta kon
desette bo`ji zapovedi. Minata godina
vo ovaa sala gostuva{e slavistot-makedonist od ^ikago, prof. Viktor Fridman. Negovata li~nost ja poistovetiv
so dlabo~inata i su{tinata na Zborot,
onoj Zbor od prvite evangelski stihovi
od Izbornoto Evangelie:
„Vo po~etokot be{e Zborot,
I Zborot be{e vo Boga,
I Bog be{e Zbor.”
Za dene{niot gostin od Hrvatska, koj
spored negova izjava, „ovde se ~uvstvuva kako doma”, slobodno mo`e da se
re~e deka Toj e dvoslojna metafora
Polisvest i Qubov, sleani vo edna
neizbe`na, najdlaboka i naj{iroka
dobrodetel za onoj {to gordo go „nosi”
zborot ^ovek.
Roden e na 5 fevruari 1956 godina
vo Osiek, kade {to zavr{il osnovno i
gimnazisko obrazovanie vo najstarata
gimnazija vo Hrvatska „Bra}a Ribar”.
Diplomiral vo Zagreb vo 1978 godina
16
slavistika filozofija. Od 1979 godina raboti na Pedago{kiot, a potoa
na Filozofskiot fakultet vo Osiek na
Kolegiumot Makedonska kni`evnost.
Magistriral na Filozofskiot fakultet
vo Zagreb, pod mentorstvo na akademik
Milan \ur~inov, a doktoriral vo Novi
Sad. Vo magisterskiot i doktorskiot
trudovi se zanimaval so makedonskata
kni`evnost, so makedonskite pisateli,
so romanite na @ivko ^ingo, Slavko
Janevski, i drugi. Vo 1990 godina, na
prvite demokratski izbori vo Hrvatska
e izbran za gradona~alnik na Osiek,
s$ do 2005 godina. Bil zastapnik
vo Hrvatskiot parlament, osnova~ na
Hrvatskata socijalnoliberalna stranka, prva opoziciona politi~ka stranka
vo 1989 godina, a od 2001-2003 bil
pretsedatel na Liberalnata partija.
Dobitnik e na visokata amerikanska
nagrada A. Hariman, za negovoto odnesuvawe vo tekot na Vojnata vo Hrvatska.
Bil redoven u~esnik na Me|unarodnite
seminari za makedonski jazik, literatura i kultura vo Ohrid, potoa na
brojni Racinovi sredbi. U~esnik e vo
proekti na MANU i DPM. Na pra{aweto
vo negovoto sivi kade se usovr{uval,
Kramari} odgovara: Ohrid, Skopje,
Makedonija, Vankuver, Kanada. Vo 2009
i 2010 godina bil ambasador vo Kosovo,
a od 23 fevruari 2011 ambasador vo R.
Makedonija.
Objavil desetina knigi od teorijata
na kni`evnosta, naratologijata, estetikata, filozofijata, retorikata na
jazikot, publicistikata, od koi zna~aen
del se odnesuvaat na makedonistikata.
(Novi eksperimentum macedonikum,
Makedonske teme i dileme, Identite,
Tekst, Nacija., Diskus razlike, Ogledi
za makedonskite romansieri, Romanite na Slavko Janevski, Pojava qudskoj gluposti, Hrvatska politi~ka la`,
Nedovr{ena demokracija, itn).
Najnovata kniga naslovena „Identitet, tekst, nacija – Interpretacii
na crnilata na makedonskata istorija” pretstavuva edno bogato rezime
na deloto i li~nosta na Kramari}.
Mo`am slobodno i so voodu{evenost da
istaknam deka li~no, po pro~ituvaweto
na istata, po~uvstvuvav golemo zadovolstvo {to imav mo`nost da ja sogledam
Makedonija i Makedoncite, makedonskata kni`evnost i istorija, od edno
novo stanovi{te, od eden avtor koj ne
e „drugiot”, a ~ovek koj ima isti dostoinstveni merila za istoriskite sostojbi, so paraleli na sli~nostite vo
razvojnite linii na Hrvatska i Makedonija. Koga avtorot do{ol do ovie
stanovi{ta, uspeal da analizira nad
proekciite sogledani od makedonskite
kni`evni avtori, no otkako studiozno
ja prifatil slikata za Makedonija,
vo minatoto i denes. Avtorot ni gi
poso~uva nasokite na negovite rezultati, kako {to naglasiv, vo samiot voved,
{to neizbe`no posakuvam ovde da gi
akcentiram, za{to tie me dovedoa i do
definitivnata analiza i istkanatoto
stanovi{te deka Makedonija so nea
dobiva vistinski nau~en i umetni~ki
dar:
„Na po~etokot be{e slui~ajot!” I
tokmu toj (sre}en) slu~aj se nao|a vo
korenot na ovaa kniga. Za volja na vistinata se veli deka slu~ajot ne e ni{to
drugo tuku lice na nu`nosta. „Mojot
slu~aj„ na najubav mo`en na~in ja potvrduva konstatacijata deka vo na{iot
svet ni{to ne se slu~uva samo od sebe,
preku no}. Taka i „mojot slu~aj” si ima
svoja predistorija. Taa predistorija e
pove}e od ednostavna: me|u 1979 i 1991
godina gri`livo im predavav makedonska kni`evnost i kultura na Pedago{kiot
– Filozofskiot fakultet vo Osiek, a
so istorijata na taa kni`evnost im
otkrivav i cela edna niza traumati~ni
mesta od politi~kata istorija na makedonskata nacija, sistematski pi{uvav
za makedonskite „temi i dilemi”, koi
svojata seminarska proverka ja pominaa pred publikuvaweto. Nekoi od tie
interpretacii vo toa vreme bea mo{ne
erti~ni, pa na po~etokot od devedesttite, Nata{a Avramovska, isklu~itelno
vnimatelna ~itatlka na moite tekstovi
rezignirano zaklu~i deka edna pokorenita recepcija na „moite ~itawa” na
makedonskata kni`evnost }e mora da
po~eka nekoi „posre}ni” vremiwa.„. Vo
ovoj slu~aj ~itatelite na ovie redovi
sigurno go sfa}aat mojot voshituva~ki
odnos kon knigata, osobeno vo na{eto
sovremie denes. Pritoa avtorot gi
istaknuva „ludite” devedesetti godini, koi mu donesoa na svetot nova
vizija i nov mozaik. „Samovilskiot
povik na politikata” go obzede avtorot,
dolgogodi{en apoliti~en profesor po
Portret
prof. d-r Zlatko Kramari}
kni`evnost.Trevo`nite zvuci na vremeto hrabro go privlekoa vo politikata.
Naivno veruval deka so ovoj ~ekor ­}
e­ raz­re­{i nekoi „temi i dilemi”. No
mesto toa, Kramari} prodol`uva:„Vo
me|uvreme, nekoga{nata dr`ava propadna neslavno vo krvavi vojni, a na
fakultetite se smenija planovite i
programite, mi go ukinaa predmetot
„makedonska kni`evnost”, zatoa {to
nekoi lu|e so povi{ena patriotska temperatura, re{ija stadiumot po slavistika da go svedat isklu~ivo na stadium
na kroatistika.” Ovie rezultati ne mu
dozvolija na avtorot da se oddale~i
ve}e od politikata, bez da go napu{ti
strasta kon knigata. Vo 2008 godina
toj povtorno se pojavuva na scenata
od makedonskite nau~ni sobiri, za da
konstatira edni isti interesi kaj
makedonskite kolegi, nekoi isti temi
i dilemi, ~itaat nekoi isti moi knigi,
zboruvaat za temi koi gi izbegnuvale
vo osumdesettite, vo onie „volneni vremiwa”, koga mnogu temi se izbegnuvaa od
nacionalnata memorija. I odlu~no se
navrati avtorot kon makedonistikata,
za {to se otvorija nekoi novi pra{awa
za imeto, identitetot, hibridnosta,
nacijata.
So ovaa kniga Kramari} podgotveno
nastapuva davaj}i tokmu takvi barani
odgovori. Zatoa ovaa kniga e interesna
za sekogo, za{to civilizatorskiot pat,
koj se koleba me|u dobroto i lo{to, za
koj Erih From veruva deka }e ileze vo
svetlina, gi otkriva vakvite tendencii,
neguvani so „Qubov”.
Vo tekstot na knigata se integrirani analiti~ki soznanija za makedonskata kni`evnost i nejzinite vrski so
hrvatskoto podnebje. Ovde predni~at
soznanijata i vrskite na bra}ata Miladinovci so zna~ajni hrvatski kulturolozi i funkcioneri, osobeno nivnite
vrski so biskupot J. J. [trosmaer, koj }e
go ovozmo`i objavuvaweto na Zbornikot
so makedonski i bugarski narodni umotvorbi, sobirani od stru{kite bra}
a. Pritoa, Kramari} gi definira realnite sostojbi, {to pred 150 godini
gi proniknal i ocenil hrvatskiot
biskup, so {to, i pokraj naslovot, ne
ja smalil koherentnosta i zna~eweto
na mnogupobrojnite makedonski umotvorbi, nasproti bugarskite. Pritoa,
ovoj primer avtorot go kompa­rira so
sli~ni potfati vo Hrvatska. Objavata
na toa bogato narodno tvore{tvo e
pozna~ajna, otkolku da bila potisnata.
Ovie pra{awa ne se daleku i od identitetot, nikoga{ toj dobrovolno ne se
istisnuva, nitu mo`at da mu popre~at
nekriti~kite obidi za negovoto
bri{ewe. Tokmu zatoa se nametnuva vo
knigata definiraweto i razvojot na
mislata za nacijata, istorijata, identitetot. Kramari} ja znae vistinata
deka politi~kata situacija vo 1945
godina, kako neposredna posledica na
Vtorata svetska vojna, na Makedonija
i ja ovozmo`i nejzinata jazi~na standardizacija, duri i pove}e od toa... Vo
konstataciite Evropa i Hrvatska, Makedinija se tretiraat kako hiperrealni
pioimi, so s$ u{te neodredeni geogra­
fski referenci, so naglaska deka taa
neodredenost posebno se odnesuva na
„makedonskiot slu~aj”. Stanuva zbor za
nacionalnosta, ~ija{to distribucija
niz istorijata...- bila podlo`na na
dramati~ni promeni...”Avtorot viso­
koumno ja zavr{uva analizata so poslednata re~enica:„Faktot za postoeweto na sopstvena nacionalna dr`ava s$
u{te ne mora da zna~i deka sme uspeale
da i se izmolkneme na neokolonijalnata hegemonija.”
Ponatamu sledat zaumnite reflesii
za tranzicijata za Balkanot kako istorija i trauma, suverenitet bez teritorii so osvrt na „Crno seme” od Ta{ko
Georgievski, nacija: tekst ili son, vrz
pobudite dobieni od Kole ^a{ule, od
romanot „Premre`e”, kriti~arskata
dejnost na Dimitar Mitrev, itn.
Prof. Jelena Lu`ina vo svojot pogovor kon knigata istaknuva:„Najnovata
kniga na Zlatko Kramari} – napi{ana
na hrvatski jazik, po pora~ka na eden
od njuglednite hrvatski izdava~i „Naklada Qevak”, pretstavuva kapitalen
pridones kon makedonskata kni`evna
nauka. Svoevidna vizit-karta so koja
na{ata literatura kompetentno im
se pretstavuva na svoite pobliski i
malku podale~ni kom{ii.” Dodeka pak,
prof. Angelina Banovi}-Markovska,
vo „Lik” na vesnikot Nova Makedonija, isto taka nametnuva svoeviden
zaklu~ok:„So najnovata svoja kniga
Zlatko Kramari} ja prezede odgovornosta vo podigaweto mostovi na Balkanot. So eden nenametliv diskurs na
liberalen demokrat so ~ove~ko lice,
toj ja potvrdi i svojata profesio­nalna
i humanisti~ka pripadnost kon makedonskata nacija i kon nejziniot kulturen identitet.”
Vo razgovorite so kolegata Kramari} neizbe`no mu postaviv edno
neodminlivo pra{awe?„[to najmnogu
Vi ostavi vpe~atok vo Makedonija?”
Bez razmisluvawe, odgovorot mu be{e
brz:„Makedoncite. Tie se najmirni,
najblagi, otvoreni, gstoqubivi, komunikativni...”
Me|utoa, toj vedna{ po odgovorot
, odgovori i na edno zna~ajno, a nepostaveno pra{awe:„Si posakuvam so
mojata ambasadorska misija vo R. Makedonija da izvr{am edna zna~ajna komunikacija i sogledba me|u R. Makedonija
i R. Hrvatska, kako {to pred 150 godini
tolku mu uspealo na J. J.[trosmaer, da
pronikne vo Makedonija toga{, a jas –
denes!”
Od ova kratko rezime izviraat
{irokite prostori na zborot na na{iot
hrvatski kolega, makedonist so presti`, koj vetuva deka negovata ambasadorska misija }e bide zapametena i
zapi{ana vo makedonskata istorija.
Vakvi primeri odamna imame. Vo 1860
godina vo Zagreb se pojavi Zbornikot
na Miladinovci, ovozmo`en so presretlivosta na biskupot [trosmaer.
Vo Samobor vo 1939 godina se objavi poezijata na Kosta Racin „Beli
mugri”. Izdava~kata ku}a „[kolska
kwiga” od Zagreb ja izdade prvata makedonska kni`evna istorija „Makedonska kwi`evnost”. Najnovata kniga na
Zlatko Kramari} e najnovata spojka na
dvete nacii, na dvete dr`avi, na dvete
kulturi, koja otvora novi sovremeni
viduvawa na razvojnite makedonski
i hrvatski pati{ta. Avtorot ve}e ima
novi predlozi za rasvetluvaweto na
dolgogodi{nite istoriski i kulturni
vrski na R. Hrvatska i R. Makedonija.
17
ilustrirana revija za iselenicite od
Makedonija
++389
MAJA BOSILKOVSKA, MENAXER VO AUKCISKATA KU]A "KRISTI" VO WUJORK
R
Sovremenata umetnost
ima najvisoka cena
emek-dela od svetskite majstori na umetnosta, sliki
od koi zapira zdivot, nakit
od koj se tresat nozete, vina
stari stotici godini, milioni, milioni,
milioni dolari... Ova e sekojdnevie
za edna mala grupa lu|e, sopstvenici
na debelite bankarski smetki koi im
go ovozmo`uvaat zadovolstvoto da gi
poseduvaat ovie predmeti. No, postoi
u{te pomala grupa, privilegirana da
bide blizu do ovie skapocenosti. Toa
se vrabotenite vo „Kristi”, edna od
najgolemite i najvlijatelni aukciski
ku}i vo svetot. Za skapite proda`bi, basnoslovnite sumi, na~inot na koj funkcionira ku}ata zboruva Maja Bosilkovska, istori~ar na umetnost od Skopje.
Taa vo SAD `ivee edna decenija, a ve}e
pet godini e ~len na timot na „Kristi”
vo Wujork.
Studirala na Fakultetot za istorija
na umetnost i arheologija pri Filozofskiot fakultet vo Skopje. Postdiplomski studii po muzeologija zavr{ila
vo Amsterdam. Raboti kako menaxer za
korisni~ki uslugi vo aukciskata ku}a.
Kako po~navte da rabotite vo
„Kristi”, edna od najeminentnite
aukciski ku}i vo svetot?
- Vo „Kristi” odev na praktika {est
meseci vo 2001 godina, koga se doseliv
vo SAD. Po prviot obid za rabota i po tri
dolgi intervjua, vo 2006 godina dobiv
ponuda da se pridru`am na operativniot
tim na „Kristi”.
Kompanijata e osnovana vo 1766
godina, a denes ima 53 kancelarii,
vo 32 zemji vo svetot i 10 proda`beni
lokacii, me|u koi London, Wujork,
Pariz, @eneva, Amsterdam, Dubai. Na
{to se dol`i uspehot na aukciskata
ku}a?
- Sekoj kontinuiran uspeh se dol`i
na seriozna posvetenost kon rabotata i
qubovta kon predmetite so koi se sretnuva re~isi sekoj vraboten vo ku}ata.
Sekako deka postojat i mnogu drugi faktori {to pridonesuvaat za toj uspeh.
Me|u pova`nite se sposobnosta za
adaptacija na noviteti, prifa}aweto
politi~ki, ekonomski i tehnolo{ki
promeni i dolgoro~no planirawe za
uspeh na kompanijata. Vo minatoto
aukciite bile pove}e zabava. Denes
proda`bite vo „Kristi” se re~isi celosno pretvoreni vo edna transakcija.
Eden primer za tie tehnolo{ki promeni
18
e faktot deka kupuvaweto preku internet
vo „Kristi” vo `ivo zema s$ pogolem
zamav. Na mnogu proda`bi klientite ­ve­}
e­ ne prisustvuvaat vo salata, tuku se na
telefonska linija ili komuniciraat na
internet so vraboten od „Kristi”.
BLOKBASTER [email protected]
Dali aukciskata ku}a ima sopstvena
kolekcija ili e isklu~ivo posrednik
vo kupoproda`bata na predmetite?
- „Kristi” nema svoja kolekcija i e
samo posrednik me|u kupuva~ot i toj {to
prodava. ^estopati se slu~uvalo „Kristi” da mora da zadr`i predmeti koi
klientite ne gi zemale po proda`bata.
S$ u{te postoi konkreten proces kako
ku}ata }e se spravuva so ovie slu~ai.
Aukciskata ku}a organizira
razli~ni proda`bi, od antikviteti,
do umetni~ki dela na impresionisti,
moderna umetnost, stari majstori,
sovremena umetnost, mebel, vino i
drugo. Koi predmeti vo poslednite
godini se najbarni na pazarot?
- Sovremenata umetnost e kategorija broj eden za London, Wujork i za
Hong Kong. Vo zavisnost od zemjata ili
lokacijata, zavisi i kategorijata koja
e vo moda ili ima golema pobaruva~ka.
Marketot postojano se menuva, taka {to
i kategoriite se menuvaat. Do neodamna
impresionistite bea broj eden na paza-
rite vo Evropa i vo SAD, me|utoa vo
poslednive nekolku godini sovremenata umetnost e daleku na vrvot pred
site ostanatite kategorii vo „Kristi”.
Mora da napomenam deka nakitot, srebroto i vinoto se isto taka kategorii
za koi kontinuirano ima golem interes.
Vo dekemvri, na primer, }e se prodava
nakitot na pokojnata Elizabet Tejlor
za koj ve}e postoi ogromen interes.
Takanare~enite blokbaster proda`bi na
poznati li~nosti sekoga{ nosat golem
interes i golem profit za kompanijata.
Sekoj eksponat ima svoja cena i
dostignuva razli~na cena na licitacija. Na primer, slika od Pikaso
se prodava i za fantasti~ni sumi, a
drugi negovi dela za pomalku pari.
Kako eden eksponat si ja formira
svojata cena?
- Generalno postojat nekolku faktori {to se klu~ni vo formiraweto na
cenata na eksponatot. Ako zboruvame za
sliki, prv faktor e popularnosta na avtorot. Mnogu e va`no od koj period e toa
delo, dali e toa e od najdobriot negov
period, koj go poseduval toa delo, dali
e vo dobra sostojba, dali e restavrirano
i kolkava povr{ina e restavrirana.
Najva`en faktor, sepak, e kolku eden
kolekcioner (a pod kolekcioner podrazbirame institucii, privatni lica i
drugo) e podgotven da potro{i za toa
delo. Dokolku postojat pove}e zainteresirani lica, cenata odi nagore.
Koj e najskapiot predmet prodaden
vo Va{e prisustvo?
- Gi menaxirav i koordinirav site
vraboteni vo ku}ata na takanare~enite
ve~erni proda`bi kade {to se prodavaat
najskapite dela. Minatata godina toa
be{e deloto na Pikaso, koe se prodade
pred moi o~i za 106,5 milioni. Za sre­­}
a, mojata rabota be{e direktno povrzana so menaxirawe na galeriskiot
prostor, proda`benite saloni, kade {to
sekojdnevno bev opkru`ena so skapo­
ceni predmeti. Tie eksponati naj~esto
mo`e da se vidat samo edna{ bidej}i
re~isi sekoga{ zavr{uvaat vo privatni
kolekcii. Site proda`bi pominale pred
moi o~i i niz moi race i ne postojat
zborovi so koi mo`e da se opi{e toa
zadovolstvo i privilegija.
Postojat li zatvoreni aukcii za
dela so somnitelno poteklo, za koi se
pretpostavuva deka mo`ebi prodava~ot
nelegalno gi nabavil?
- Za se {to se prodava vo „Kristi” se
bara dokumentacija koja go potvrduva
potekloto na predmetite.
SITE BEGAAT OD LO[ PUBLICITET
Se pove}e zemji vo svetot organiziraat akcii za restitucija na
predmetite nelegalno izneseni od
nivnite granici. Mo`e li toa da predizvika problemi vo raboteweto na
mo}nite aukciski ku}i?
- Definitivno. „Kristi” ima tim advokati koi se gri`at ako se slu~i takvo
ne{to. ^esto lu|eto dostavuvaat la`ni
dokumenti. Ako ve}e se slu~i, deloto &
se vra}a na zemjata-sopstvenik. Niedna
aukciska ku}a ne bi sakala da ima lo{
publicitet poradi vakvi raboti.
I Republika Makedonija ima problem so nelegalno iznesuvawe na kulturnoto bogatstvo. Dali nekoga{ ste
sretnale predmet za koj ste imale
indicii deka poteknuva od ova podnebje?
- Ne sum imala takvi situacii dosega.
Ne sum mnogu zapoznaena kakvi predmeti
se iznesuvaat od Makedonija koi vleguvaat vo kategorijata na kulturno bogatstvo, kolkava e nivnata pazarna vrednost
i za koi ima golema pobaruva~ka nadvor
od na{ata zemja.
Vo privatna kolekcija vo Wujork se nao|a bronzeniot karter od
Kore{tica, od 6 vek pred novata era,
iznesen pred desetina godini od Makedonija. Dali ste go videle dosega?
- Ne sum go videla, nitu mi e poznata
ovaa informacija. Predmeti od vremeto
pred na{ata era, po moe znaewe, nemaat
pazar vo milionskite gradovi, nitu pak
vo golemite aukciski ku}i.
Vo Makedonija nema aukciska ku­}a za antikviteti, nitu za umetni~ki
dela. Dali treba da postoi i koj bi bil
benefitot?
- Potrebna e takva ku}a vo Makedonija koja istovremeno }e gi opfati
i drugite zemji na Balkanot. So toa ­}
++389
e­ se formira otvoren pazar kade {to
kolekcionerite }e imaat mo`nost da
se naddavaat, a sopstvenicite ne }e
mora da gi nudat svoite kolekcii po
ilegalen pat. Se nadevam deka so toa }
e­ se namali izlivot na antikviteti od
zemjata. Vo isto vreme takvata otvorena
trgovija bi ovozmo`ilo formirawe
market kade {to }e imame realni ceni
za delata na makedonskite umetnici i
toa kako tie se sporeduvaat na svetskite
pazari. Istoto bi va`elo i za predmetite od anti~ko vreme. Seto ona {to go
smetame kako kulturno bogatstvo }e ima
pazarna vrednost. Taa realna slika }e
ni dade mo`nost da imame to~na brojka
za kulturnoto bogatstvo so koe raspolaga
na{ata zemja.
PIKASO PRODADEN ZA 106,5
MILIONI DOLARI
Mo`ete li da izdvoite nekolku
„specijalni” eksponati od koi Vi se
svrtel umot?
- Postoele mnogu takvi, no bi gi izdvoila slikite na Klimt, Pikaso, Vorhol,
Mone, Fransis Bekon, Pikabija, Rembrant. Tuka se razbira vleguva slikata
na Pikaso (Nu au Plateau de Sculpteur,
1932) {to se prodade za neverojatni
106,5 milioni dolari. Sepak, sum se
voshituvala na prekrasni dijamantski
nakiti od Van Klef i Arpel, od „Kartie”.
Najmnogu mi se tresea nozete koga morav
sekoja ve~er vo obezbeduvawe da go nosam
vo race biserniot |erdan od „Kartie” koj
se prodade za 7 milioni dolari.
Vesna I. Ilievska
19
ilustrirana revija za iselenicite od
Makedonija
Dijaspora
DONA GRANTIS, KANADSKA GITARISTKA OD MAKEDONSKO POTEKLO
Odu[evena od zemjata na
svoite predci
Pokraj u~estvoto na prvata ve~er
na „Bluz i soul-festivalot”, koja se
odr`a vo letniot klub „Koloseum” vo
Skopje, mladata kanadska gitaristka
Dona Grantis ima{e u{te edna emotivna pri~ina da bide vo na{ata zemja
- nejzinite babi i dedovci se Makedonci. Roditelite na nejziniot tatko
i dedo i po majka se rodum od Kostur,
a baba i e od Lerin. Tie svoite potomci gi izrasnale vo Toronto. Edna od
vrskite {to Dona gi imala so Makedonija e jazikot, koj ~esto se zboruval
vo nivniot dom.
Iako sega pove}eto zborovite gi
ima zaboraveno, Dona gordo veli deka
znae da broi do deset i povremeno
dofrluva „kako si, {to pravi{?” Koga
ja raska`uva svojata prikazna vo celosnite angliski re~enici, se slu{aat
dva zbora izgovoreni na ~ist makedonski - baba i dedo.
- Dodeka `iveele vo Kostur tie
zboruvale makedonski s$ dodeka ne
bile prinudeni da po~nat da zboruvaat gr~ki. Koga bea `ivi mo`ea da
gi zboruvaat i dvata jazika, gr~ki i
makedonski, no gr~ki nau~ile podocna
vo `ivotot. Doma se zboruva{e na
makedonski jazik - objasnuva Dona i
dodava deka sepak edna nejzina baba
s` u{te e `iva i otkako }e se vrati
vo Kanada, sigurno so nea pove}e }e go
ve`ba makedonskiot.
Dali realnosta {to te do~eka vo
Skopje odgovara na tvojata imaginarnata slika za toa kako }e bide
tuka, so site prikazni {to ti bile
raska`uvani vo detstvoto?
- Skopje e prekrasen grad, iako
ne vidov mnogu od nego za{to kratko
vreme sme tuka. Dojdovme vo nedelata. Pro{etavme niz plo{tadot i
jadevme vo eden odli~en restoran.
Inaku, tatko mi e roden vo Kostur i
prete`no sum slu{ala prikazni za toa
kako e tamu, znam deka dedo mi od stranata na majka mi ima nekoi podale~ni
rodnini vo Skopje i bil tuka. Jas sum
prva od pomladata generacija vo moeto
semejstvo {to doa|a vo Makedonija, a
imam i dvajca postari bra}a. Sepak,
vo tek na mojot prestoj tuka najmnogu
se obiduvam da go podobram makedonskiot jazik.
20
[email protected] PITA I KADAIF
Zo{to tvoite babi i dedovci gi
napu{tile svoite rodni mesta i
po~nale nov `ivot vo Kanada?
- Sakale podobar `ivot i za sebe
i za svoite deca. Mestata kade {to
`iveele bile male~ki, a tie se zanimale so zemjodelstvo. Zaminale mnogu
odamna, taka {to i majka mi e rodena
vo Kanada.
Kakov e tvojot dopir so makedonskata kultura i tradicija vo To-
ronto?
- Normalno deka odr`uvam kontakt
so svoite koreni preku fenomenalnata makedonska hrana. Obo`avam pita,
kadaif, a najomileno mi e va{eto belo
sirewe. Sekako, ja poznavam i makedonskata muzika i nekoi makedonskite
tanci {to se igraat na svadbite.
Spored toa {to e napi{ano na
tvojata internet-stranica, se ~ini
deka 2010 godina ti e presvrtnica
vo karierata. [to se slu~i toga{?
Vsu{nost aktivno nastapuvam u{te
Dijaspora
glas vo univerzumot deka sakam da sviram vo bluz-bend zatoa {to toga{ bluzot mi be{e na stop i prete`no svirev
mnogu rok. Vo istiot moment redovniot
gitarist na [akura zaminuva{e na
turneja so Neli Furtado i nekolku
nedeli podocna stapivme vo kontakt,
po~navme da svirime zaedno i ottoga{
e neverojatno patuvawe.
Kakvi se tvoite idni planovi
povrzani so muzikata, {to mo`eme
da o~ekuvame od tebe?
od 2002 godini, a so bendot na [akura
Saida sme zaedno ve}e ~etiri godini.
Vo Toronto imam svireno so razli~ni
muzi~ari, a izminatiov period zaedno
so [akura imame mnogu internacionalni nastapi i niz Evropa, bevme
vo Avstralija, taka {to od aspekt na
snimawe, pi{uvawe i nastapuvawe
za mene sekoja godina e s$ podobra i
podobra.
se ka~i na scena i po~na da pee. Toa
be{e prvi~nata konekcija i nekako ostanavme vo kontakt. Pet godini potoa
izgleda{e kako jas da go pu{tiv mojot
- So [akura momentalno pi{uvame
i snimame nov album, koj }e izleze
podocna godinava i isto taka rabotam
na debi solo-izdanie so „Dona Grantis elektrik bend”, koj treba da se
pojavi vo dekemvri. Sepak, toa izdanie
}e bide dostapno da se nara~a vo koj
bilo del od svetot.
Andrijana Andova
BLUZOT GO ZASAKALA PREKU
TATKA SI
Bluzot e muzika koja se rodila
od stradawata na crnite lu|e. Kakva
e tvojata li~na povrzanost so ovoj
pravec?
- Prvo svirev rok i metal, od „Gans
end rouzis” do „Metalika”. Na tatko
mi mu zdodea da me slu{a i me pra{a
dali mo`am da nau~am samo edna bluzpesna. Taka ja nau~iv It’s My Own Fault
od Dejvid Gogo i mnogu mi se dopadna.
Pokraj toa, na moite omileni klasi~ni
rok-umetnici kako „Led cepelin” i
Ximi Hendriks im vlijaele mnogu
bluz-muzi~ari kako Xon Li Huker, Albert King i mnogu drugi. Taka {to
navistina sakav da nau~am od kade
se inspirirani i taka navlegov vo
bluzot.
Momentalno si na evropska
turneja so [akura Saida, ~ij posleden album Brown Sugar go producira Xim Gajnes, koj rabotel i so
Stivi Rej Von, Xon Li Huker, Santana.
Kako nastana ovaa sorabotka?
- Vo Toronto ima eden klub „Rivajvl” kade {to sekoj ponedelnik se
slu~uvaat fantasti~ni xem-se{n nastani i razli~ni muzi~ari doa|aat da
nastapuvaat. Prvpat koga dojdov se
ka~iv na scena i po~nav da sviram
edna bluz-klasika i odedna{ [akura
21
ilustrirana revija za iselenicite od
Makedonija
Aktivnosti vo makedonskata zaednica vo Avstralija
Dijaspora
MAKEDONIJA ZASTAPENA NA MULTINACIONALNA
[email protected] NA UMETNI^KI dela
Pero Dam~evski Kocin
od posebno zna~ewe zatoa {to me|u dvaesette etni~ki grupi-nacii u~esni~ki na
ovaa prva izlo`ba od vakov vid be{e
zastapena i Makedonija preku na{iot
dobro poznat umetnik Ilija UzunovskiUzun.
Izlo`bata ja otvori sopstvenikot na
galerijata koj gi pozdravi prisutnite i
im se zablagodari za golemiot odziv, a
potoa na govornicata izleze profesorot na univerzitetot UNSV g-din Ian
Hovard koj dade ubav presek za kvalitetot na izlo`enite umetni~ki dela za
zna~eweto na ovaa tolku zna~ajna multi-
kulturna i multinacionalna izlo`ba, a
potoa gi objavi imiwata na dr`avite i
imiwata na umetnicite u~esnici.
Australia: Zachariah Fen, Mike Bar-
nard, Bronte Rosebery, Andrew Clark,
Sofie clague. Aboroginal: Dorosey Smith,
Argentina: Analia Gunzinger. Armenia:
Masoud Nodoust. Austria: Sonja Attar.
Bangladesh: Syeda Rahman. China: Chen
YingYing.Hong Kong: Emily Cheng, Kelvin Mui. Indonesia: Irine Lui.Iran: Mana
Mohammadtaher. Korea: ChiDa T.E. Kim,
Gloria Jeon, Ji Eun Silvia Chang, Huan Jin
Lee. MACEDONIA: Ilija Uzunovski-Uzun.
Malta: Bernardette Camenzuli. Philippine:
Early Capangpangan. Taiwan: Teri Tang,
Jim Peng. Thaland: Kewalee Kamolwat,
Pirapa Prathuangsukh. UK: Samuel Kirby.
Ukraine: Tetiana Koldunenko. USA: Amarrotte-Allen. Vietnam: Tuan Khang.
Potoa na govornicata zboruva{e osnovatelot na grupata AFY-ALL FOR YOU
– SE ZA TEBE, ^iDa Kim i samiot umetnik a po poteklo od Koreja inaku profesor na univerzitetot. Me|u drugoto
toj gi zapozna prisutnite deka grupata
na umetnici koja toj ja osniva i so koja
raboti broi 32 ~lenovi od 20 etni~ki
grupi i site se studenti na razli~na
vozrast od univerzitetot i deka site
dobro sorabotuvaat i se po~ituvaat.
Na 06.07 2011 godina pred golem
broj na posetiteli od site nacionalnosti grupa studenti od Kolexot “Ubava
umetnost-KOFA” (College of Fine ArtsCOFA) pri univerzitetot na Nov Ju`en
Vels vo ubavata galerija “Global Gallery” vo centarot na Sidnej-Padington
ja organiziraa prvata multinacionalna
izlo`ba na umetni~ki dela. Tuka bea
pretstaveni dela od pove}e oblasti na
umetnosta i toa; skulpturi, instalacii,
sliki vo maslo, sliki na platno, fotografii, digitalna umetnost, video i
dr. Ovaa izlo`ba nare~ena MULTY SENSATION- MNOGU NACIONALNI ^UVSTVA
e izvor na razli~ni ~uvstva na sekoj
umetnik i pretstavuvawe na kulturata
od zemjata od kade poteknuva.
Ovaa izlo`ba za nas Makedoncite e
22
Dijaspora
MAKEDONCITE LOBIRAA VO PARLAMENT VO
VA[INGTON SAD
Obedineta makedonska dijaspora
Na 3-tata konferencija na Obedinetata makedonska dijaspora koja se odr`a od
23-25 juni 2011 godina vo hotelot Mariot
vo Va{ington, SAD, bea odr`ani predavawa, podneseni izve{tai za rabota na
Asocijacijata, priredeni priemi za gostite, podeleni priznanija na zaslu`ni
li~nosti, odr`an Gala - Bal...
Na Konferencijata prisustvuvaa gosti od SAD, Kanada, Evropa, Makedonija i
Avstralija. Od Avstralija dopatuvaa slednive gosti: Toni i Zdravko Jo{eski, Ivan
Trposki (Sidnej), Dame Krcoski, Robert
Paskvale i Cane Spaseski (Pert).
U{te so samoto doa|awe gletkata vo
mo{ne impozantniot hotel Mariot , koj
raspolaga so nekolku stotini apartmani, na vlezot plene{e. Na pristojna viso~ina pokraj nivniot simbol i
znameto na SAD, razvioreno bleska{e i
znameto na Republika Makedonija.
Najprvo grupa delegati predvodeni
od predsedatelot na OMD Metodija Koloski i ambasadorkata na RM vo SAD
Qubica A~eska so novinarska ekipa mu
go vra~ija priznanieto na senatorot Xon
MkKejn.
Potoa delegatite vo zgradata na Amerikanskiot Parlament kade na kongresmenite na pedesette amerikanski dr`avi
im go vra~uvaa Stejtmentot so odnapred
zapi{anite barawa. Barawata se odnesuvaa za pritiskawe na gr~kata vlada
kon nejzinoto bezprimerno postaveno
veto kon RM za za~lenuvaweto vo NATO
alijansata i vo Evropskata zaednica,
so uslovuvawe za promena na ustavnoto
ime, a so toa i promena na jazikot i nacionalniot identitet. Mnogu od senatorite ne se soglasija za nekolku minutna
sredba so nas, no na{ata prisutnos }e ja
pro~itaat od ostavenite Stajtmeni so
pismeni barawa vo niv.
Ve~erta vo rezidencijata na ambasadata na RM vo Va{ington, priem
na u~esnicite im priredi ambasadorkata Qubica A~eska. Sekako gostite
gi pozdravija i generalniot konzul vo
^i­kago Jovica Pala{evski i kongresmenkata Kandis Miler. Tuka na senatorite
Frank Lajtenberg i Xozef Libermen im
bea podeleni priznanija za prijatelstvo
i mir.
Vtoriot den od sobirot be{e posveten
na Jubilejot od 20 godi{ninata od proglasuvawe na na{ata nezavisna dr`ava.
Na ova tribina zboruvaa mo{ne poznatite svetski eksperti za ekonomija, korupcija, informatika i kriminal: Meri
Katrin, Robert Benxamin, Robert Hend,
Sali MaKnamara i Viktor Mizo. Potoa se
premina na dodeluvawe na priznanija
za prijatelstvo i sorabotka. Takvi priznanija dobija: sekretarot na Junajted
Stejt Lorens Igblegler, general majorot
Majkal Dubi, producentot na filmot Imeto e ime Xejson Miko i drugi.
Popladneto se odr`a tribina na tema
Reformite vo sudstvoto na RM, so koja
presedava{e Stiven Grimberg, a svoi
izlagawa iznesoa: Markus Bu{, Tomas
Pibles i Tia Trambik.
Po niv be{e odr`ana druga tribina
so tema Idninata na mladite Makedonci, na koja zboruvaa: Ananija Andru
Ananievski , Emil \orgov, Aleksandar
Karapan~ev, Antoni Naumov, Dimitar
Popov i Aditi Ram~andani, a na predavawata od Dra`avniot department
nastapija predava~ite: Sara Hat~ison Albanija, Sami Smit - Makedonija i Kris
Snipers - Grcija.
Ve~erta prisutnite gi zabavuvaa pijanistkata Ivana Ristova, folklornite
dru{tva Aleksandrija od Wu Xersi so
makedonski ora i Kardelen od Va{ington
so turski ora. Programata ja vode{e
Elizabeta Naumovski.
Vo site Saloni kade se prezentiraa
programite neprestajno se vrtea reklamite na sponzorote od OMD i likovnite
eksponati na umetnicite Irena Gapkovska i Blagoj~e Stojanovski.
Na tretiot den se odr`a javna diskusija, po iznesenite izve{tai za finansiski i organizacioni sostojbi vo
OMD za minatata godina. Ne se {tedea
napadi vo nepredvidenite tro{kovite
i na nekoi nedostatoci vo programata.
No seto toa se doka`uva{e so fakti i
argumenti, za na kraj se da zavr{i ubavo
i prijatelski i da se podadat race, {to
za Sidnej, a i drugi gradovi, ova mo`e da
bide fantasti~en film.
Po nivnata programa OMD ja pretstavi ambasadorkata Qubica A~eska koja
zboruva{e za nastanite koga Makedonija
be{e primena vo ON kako 181 ~lenka
pod privremenata referenca FIROM,
no koja ete opstoi duri 20 godini. Po
nejzinoto izlagawe i burnite reakcii
na prisutnite, nastapija predavawata
na sidnejskite aktivisti Viktor Bivel
i Ivan Trposki. Po nivnite izlagawa
nastana povtorno burna diskusija. Ovoj
pat u~esnicite najmnogu se interesiraa
za podelenosta na lu|eto vo partiski i
verski grupi, za nedorazbirawata okolu
crkovnite problemi i tro{eweto na
milionskite sumi dolari po sudovite
na Avstralija, za pri~inite {to Makedoncite na popisot se u{te se zapi{uvaat
kako Srbi, Grci ili Bugari...
Poslednata ve~er se odr`a Gala - Bal,
koja be{e posvetena na 20-godini od
slobodna RM, na koja pristojni govori
odr`aa: ambasadorkata Qubica A~eska,
ambasadorot Zoran Jolevski, pretsedatelot na OMD Metodija Koloski i ~lenot
na OMD Mark Mitkovski. Po nivnite go­
vori nastapija pijanistkata Ivana Ristova i folklornata grupa Tanec od Detroid vo pridru`ba na Vokalniot sostav
Nostalgija. Vo pauzata OMD im podeli
priznanija za prijatelstvo na slednive
lica: na prviot ambasador na SAD vo RM
Kristofer Hil, na prof. Viktor Fridmen
i na ambasadorot Filip Riker. A nagrada
za `ivotno delo mu be{e dodelena na
na{iot aktivist i biznismen \or|i Atanasoski od Florida.
Ivan TRPOSKI
23
Makedonija
Objektiv
ilustrirana revija za iselenicite od
N.E. Filip Riker go odlikuva generalot Miroslav Stojanovski so orden “Legija na zaslugi” na SAD
Pretsedatelot Ivanov i premierot Gruevski so ambasadorot na SAD Riker, na proslava na denot na
nezavisnosta na SAD vo Skopje 2011
24
Objektiv
Vrvot na makedonskata armija so N.E. Filip Riker
Pratenikot na Zapadna Avstralija Xon Hajd najavi priznavawe na Makedonija pod ustavnoto ime
Makedonskata ambasada vo Kambera - Avstralija
25
Makedonija
Premierot Gruevski na sredba so Xorx Soros vo Praga - ^e{ka
Konstituitivna sednica na sobranieto na R. Makedonija Juni 2011
Objektiv
Pretsedatelot na R. Makedonija \or|e Ivanov me|u makedonskite iselenici vo Viena - Avstrija
Koordinatorot na VMRO DPMNE G-|a Silvana Boneva so biskupot Kiro Stojanov
Na}e Tufek~iev revizor na Sojuzot na
Makedoncite vo [vedska - filantrop od
dijasporata za 2011 godina
27
Makedonija
Piknik na Makedoncite od Karabram - Toronto Kanada
10.07.2011
Gornan Jovanovski patriot i
borec za makedonski pravdini
Toronto - Kanada
Spomenikot na Aleksandar
III Makedonski postaven vo
Skopje
Promocija na knigata od Bo`idar Kirjanov vo Kor~a - Albanija
Branko Cvetkovski
Rdmond Temelko povtorno gradona~alnik na Pustec Mala Prespa Albanija
Internacionalen mladinski kamp - Magarevo 2011
Objektiv
Po{tenska marka Justinijan I
60 g. Praven Fakultet Justinijan I na UKIM - Skopje
Otvoreno Ohridsko leto 2011
Pretsedatelot na “Makedon” Ta{ko Jovanov ja predvode{e
makedonskata delegacija vo Ov~arani - Egejska Makedonija
Postaven spomenik na \or|ija Puleski vo Gali~nik
Seminar na Makedonski jazik, literatura i kultura vo Ohrid
2011
“Te{koto” najpopularno na Balkanskiot
folkloren festival
29
ilustrirana revija za iselenicite od
Makedonija
RATKO DIMOVSKI, NOVINAR; POET I PISATEL
Dijaspora
Golemite makedonski umetnici me
naso^ija vo @ivotot
Elena Orov~anec Spirovska
„Veruvam deka ~ovekot za`ivuva, ne
so ra|aweto na 14 avgust 1942 godina, vo
Bitola, koga sum roden, tuku vo onoj moment koga }e se oslobodi od strogite nasoki na roditelskoto vospituvawe i sam
pobara nivna primena vo sekojdnevniot
`ivot”. Vaka go zapo~navme razgovorot
so Ratko Dimovski, Makedonec, novinar, pisatel i poet koj `ivee vo Pula,
Hrvatska.
Koga se slu~i kaj Vas osloboduvaweto i preminot vo vistinskiot
`ivot?
Toa, kaj mene, mnogu rano se slu~i no,
ne be{e sekoga{ pravilno tolkuvano od
moite najbliski. Pokraj seta qubopitnost, pri {koluvaweto mi se javuvaat
odredeni povr{nosti, neredovnosti
i markirawa vo u~ili{teto, {to mi gi
zagri`uva{e roditelite, no redovno sum
se provlekuval na kraj so nekoja trojka,
ili ~etvorka. Vo toa vreme, koga prvite
stripovi i xepni romani go privlekuvaa
vnimanieto na moite vrsnici i jas ja
kriev svojata literatura, bidejki takvo
be{e vremeto.
[to ve interesira{e da ~itate?
Sakav i gi ~itav ruskite klasici, naporedo so nepovolnata politi~ka klima
za toj vid literatura. Ne edna{ sum
se za~udil, koga vo dvorot zad portata
sum gi nao|al delata na Gorki, Pu{kin,
Lermontov, no site znaea, deka vo toj mig
vnimanieto mi e naso~eno kon toj vid
klasika. Potoa usledija francuskite i
germanskite klasici kako i projaveniot
interes za amerikanskata kni`evnost
J.F.Kuper, Hemingvej, Zen Grej i mnogu
vo toa vreme popularni avtori na
30
beletristika i kriminalni romani. Na
toga{niot doma{en plan me zainteresira slovenskata moderna, hrvatskiot
ilirizam, srpskiot klasicizam, kako
i sozdavawata na na{ite toga{ sovremeni avtori, po~nuvaj}i od Ko~o Racin,
Van~o Nikolevski, Stale Popov, Kole
^a{ule i drugi, koi li~no gi poznavav
s$ do golemata plejada na poeti od 60
tite godini: Sma}oski, Sitnikovski i
drugi so koi se dru`ev na kni`evnite
ve~erinki vo Domot na grade`nicite
vo Skopje i drugite manifestaciji. Tie
kaj mene ostavija nesomneno vlijanie na
moite stavovi, mislewa i vospriemawa
na svetot okolu mene.
Poznato e deka Ve interesira i
teatarot, filmot i baletskata umetnost, a i toa deka ste bile li~en
prijatel so golem broj akteri i baletski umetnici. Kako dojde do tie
prijatelstva?
Dru`eweto so Jovo Kamberski i
Darko Damevski be{e inicijalnata
kapisla koja me privle~e kon sedmata
umetnost i mojot redoven kontakt so
teatarskiot ansambl dramata, operata
i baletot. Kon baletot me povrzuva{e
i mojot drugar od u~ili{te ~ija majka primadonata Ana Tofovi} Lip{a i
nejzinata prijatelka i kole{ka primadonata Ana Ivani{evi}, me zapoznaa so
vol{ebnosta na „Vol{ebnata [upelka”,
„Prodadenata Nevesta”, „Makedonska
krvava svadba” i ostanatiot repertoar
na dramata, operata i baletot. Nesomneno me privle~e rasko{ot na dvi`ewata,
muzikata i svetlata od baletskite spektakli, do tolku pove}e, {to vo slobodnoto vreme i primabalerina Natka
Penu{lijska, mojata kom{ika od Karpo{,
mi gi pojasni nekoi za mene nedopirlivi poimi a nekolkupati i me vode{e
na pretstavi. Teatarot, pak, najmnogu go
zasakav zaradi Petre Prli~ko, so kogo
~estopati se vozev na relacija VelesSkopje-Veles. Pri toa mi ka`uva{e za
prapo~etocite na makedonskata drama
so brojnite patuvawa vo teatarskite
dru`ini, vo koi i samiot u~estvuval.
Negovite raska`uvawa za mene bea tolku
`ivi {to posakav i jas da stapnam na teatarskite {tici. @elbata mi se ispolni
i nastapiv vo Vele{kiot teatar.
Osven umetnosta ste se zanimavale
i so sport, no isto taka ste imale i
golema `elba za prekuokeanski plovidbi?
Protivte`a na ovie nasoki mi
be{e boksuvaweto vo bokserskiot klub
„Trgovski” od Skopje. Edno vreme mnogu
bev zainteresiran za prekuokeanska plovidba. Roditelite duri i se
ispla{ija pa za da ne zaminam so stipendija na Rudnici i `elezara od Skopje, me naso~ija kon Hemisko tehni~koto
tehnolo{ko u~ili{te vo Veles {to
uspe{no go zavr{iv. Se se}avam deka na
45-godi{ninata od maturskata sredba,
profesorkata Lile Petrova pretpazlivo, no mo{ne iskreno mi re~e: „ Kako da
si zalutal vo u~ili{tevo. Za se ima{e
znaewe, voqa i razbirawe, osven za
najva`nite, tehni~ki predmeti i zatoa
sekoga{ nastojuvav da te razberat, dodeka so dosta maki samiot gi re{ava{e”.
Diplomata, namesto vo o~ekuvaniot
oblik za mene i moite kolegi, poradi
zemjotresot vo Skopje, be{e napi{ana
na ma{ina. Vistinskata diploma mi
be{e vra~ens podocna. Nemav drug izbor osven zapi{uvaweto na Tehnolo{ki
fakultet vo Zagreb. No, `elbata za moreplovstvo ne me napu{ta{e. Taka na 22
dekemvri 1966 godina, po zavr{uvawe
na voeniot rok, 18 meseci artilerija,
zaminav prvo na priobalna, a potoa na
prekuokeanska plovidba. Ovie plovidbi
mi podarija celo bogatstvo na slu~ki,
iskusta, sre}avawa i neiscrpni temi vo
kni`evnata rabota.
Se naselivte vo Pula i ottoga{
redovno po~navte za se zanimavate so
Dijaspora
pi{uvawe. Ka`ete ne{to za va{ite
po~etoci?
Po preseluvaweto vo Pula, 15 septemvri 1971 godina, po~nav da pi{uvam
za istarskoto izdanie na „Ve~erwi
List” i Vtorata programa na Radio Pula.
Za Radio Pula redovno izvestuvav od
„Stru{kite ve~eri na poezijata” {to ne
mi be{e te{ko bidej}i se nao|av me|u
poetite, mene poznati i mili lu|e, kako
i vo Struga, rodniot grad na mojata sopruga Mimoza. Rabotej}i vo spisanieto
„Mlad Borec”, u{te dodeka se {koluvav,
imav objaveno nekolku pesni i osvoeno
nekolku nagradi, no u{te dolgo vreme
po toa ne se zanimavav poseriozno so
pi{uvawe poezija.
Koga ja objavivte prvata zbirka
poezija i {to s$ dosega imate objaveno?
Prvata svoja stihozbirka „RASPONI”
ja objaviv vo 1999 godina, a vtorata
„ARMATURA” vo 2002 godina. Narednata
godina ja objaviv dvojazi~nata stihozbirka „TRAMONTANA”. Potoa se zafativ so objavuvawe na mojot prv roman
i taka vo 2004 godina be{e otpe~aten
dvojazi~niot roman „KALINKA NAR”
koj izleze vo izdanie na Zaednica na
Makedoncite vo Republika Hrvatska. So
pomo{ na Istarskata `upanija vo 2005
godina ja objaviv svojata petta kniga
„ODRAZI” kade sum avtor i na ilustraciite. Po nea go zapo~nav proektot
na zbirkata noveli, a vo 2008 godina
ja objaviv stihozbirkata „MOZAIK NA
OPSTOJUNOSTA”,vo izdanie na MKD „Ko~o
Racin” so za mene najmiliot srde~en
osvrt na najeminentnite priznaeni literaturni dejci, stru~waci i svetski
pro~ueni avtori. Vo 2010 godina ja objaviv i vtorata zbirka noveli.
Za, kraj koi se va{ite interesirawa vo poezijata?
Ne sum pobornik na ruralnata, izvorna poezija, nitu pak na avangardnite
izrazi. Mojata poezija ja karakterizira
eden gradski, re~i si bulevarsko lirski,
boemski na~in i izraz na bitolskata
~ar{ija i korzoto, koi dolgo vreme mi
bea primer vo `ivotot.
Makedoncite od Hrvatska ja posetija ku]ata
na Miladinovci
Manifestacija „Denovi na bra­­}
a­­ta Miladinovci” {to sekoja godina ja organizira dru{tvoto „Bra}a
Miladinovci” vo \akovo i vo Osiek,
godinava se odr`uva vo Zagreb i vo
Struga. So taa cel Makedoncite od
Hrvatska ja posetija Spomen-ku}ata
na Miladinovci vo Struga. Makedonskite zdru`enija vo Hrvatska godinava go odbele`uvaat i golemiot jubilej, 150-godini od pe~ateweto na
Zbornikot na bra}ata Miladinovci
vo Zagreb, za {to golema zasluga ima
biskupot Josip Juraj [trosmaer.
- Me|unarodnata manifestacija
„Denovi na bra}ata Miladinovci”
{to ja organizirame sekoja godina e
makedonsko-hrvatski most vo znak na
blagodarnost na golemiot |akovski i
sremski biskup Josip Juraj [trosmaer
i na ve~nite stru{ki bra}a, kako i
yidawe na prijatelskite rakuvawa
pome|u dvata naroda - veli Jagoda
Cveti~anin, pretsedatelka na makedonskoto dru{tvo „Bra}a Miladinovci” od Osiek.
Makedonskiot nacionalen praznik
Ilinden, Makedoncite vo Hrvatska
}e go odbele`at so masovna manifestacija na 30 juli vo Lokve. So promocija
na knigi i izlo`bi naesen }e se organiziraat tradicionalnite „Denovi na
makedonskata kultura”, koi imaat cel
da poka`at deka makedonskata kultura
ima dlaboki koreni.
Vo Hrvatska ima okolu ~etiri iljadi Makedonci. Tie se organizirani
vo nekolku kulturni zdru`enija vo koi
~lenuvaat i mnogu Hrvati {to sakaat
da ja zapoznaat makedonskata kultura
i tradicija.
- Gordi sme {to vo na{ite
zdru`enija imame golem broj prijateli {to ne se Makedonci. Toa,
kako {to veli i na{iot ambasador vo
Hrvatska, Dan~o Markovski, e dobar
znak deka ne se getoizirame i deka sme
otvoreni - veli Cveti~anin.
So bilateralnite dogovori pome|u
Hrvatska i Makedonija, makedonskoto
nacionalno malcinstvo gi ima site
prava vo Hrvatska i ne se ~uvstvuva zapostaveno. Edno tie prava e mo`nosta
tie da imaat svoi pretstavnici izbrani pred ~etiri godini na lokalnite izbori vo Osiek, kade {to ima
okolu 180 Makedonci i vo Osie~kobanatskata `upanija, kade {to ima
okolu 300.
- Na 10 juli povtorno glasame. Po
predlog na makedonskite asocijacii,
povtorno gi predlo`ivme istite ~lenovi da n$ pretstavuvaat i ako Makedoncite izlezat da glasaat, staro-novite
~lenovi i natamu }e n$ pretstavuvaat
vo Hrvatska - dodava Cveti~ani.
Spored nea, Makedoncite {to `iveat i rabotat vo Hrvatska se ~uvstvuvaat po~esteni i od svojata mati~na
dr`ava.
- Ne se ~uvstvuvame zapostaveno
od na{ata tatkovina, kade {to vo juni
prvpat imavme mo`nost da glasame.
Makedoncite {to gi ispolnuvaa uslovite za parlamentarnite izbori
vo Zagreb imaa mo`nost da glasaat
za pretstavnicite od dijasporata veli pretsedatelkata na zdru`enieto­
„Bra­}a­Miladinovci”.
31
Tradicija
ilustrirana revija za iselenicite od
Makedonija
Se [email protected] pettiot "Lokum fest"
vo Bitola
Po tri dena dru`ewe vo starata
bitolska ~ar{ija, vo sredinata na minatiot mesec, so koncertot na Toni Kitanovski i grupata “^erkezi” zavr{i
festivalot na lokumot, ili popoznat
kako „Lokum fest”. Festivalot se
odr`uva vo srceto na starata bitolska ~ar{ija, a e vo vo organizacija
na Centarot za kulturana dekontaminacija, poddr`an od gradona~alnikot
na Bitola.
Vo trite festivalski denovi
starata bitoskla ~ar{ija povotorno za`ivea vo duhot na nekoga{niot
xagor, pazarxiite, ~algiite i tradicijata. Po petti pat Lokum fest vo duhot
na izvornoto se odr`a vo srceto na
~ar{ijata kade na mnogubrojnite posetiteli preku lokumot, starinskite
zakuski, folklornite motivi od rakotovorcite umetnici im poka`a {to
zna~i `iva ~ar{ija.
Festivalot zapo~na so nekolku
muzi~ki koncerti, a izminatite tri
dena bitol~ani u`ivaa vo kompletnite sodr`ini na „Lokum fest”, a
pokraj muzikata imaa prilika da
u`ivaat vo degistacijata na lokumot,
vo prekrasnite rakotvorbi, vo tradicionalnite makedonski jadewa i vo
ubavite manekenki koi nosea gradska
garderoba, koja pred stotina godini se
narekuvala ala-franka.
Pred bitol~ani prvi se pretstavija „Despina”, penzionerskata
grupa „Sirma Vojvoda” i za kraj etnogrupata „Baklava”, koja so prekrasnite muzi~ki tonovi, dobro poznati
na bitol~ani im gi razgalija srcata.
Pokraj kulturno-umetni~kata programa
na maliot plo{tad vo ~ar{ijata ima{e
i prezentacija na rakotvorbi sozdadeni od vrednite race na bitol~ani,
a tuka bea i jadewata podgotveni od
strana na grupa bitol~anki koi pred
prisutnite se pretstavija so tradicionalni makedonski jadewa. Tuka
be{e i neizbe`noto poslu`uvawe na
bitol~ani so lokum koj be{e donesen
od onie koi go proizveduvaat ovoj
proizvod vo Bitola.
Na vtorata festivalska ve~er nastapija ~lenovite na hrvatskata grupa
„Afion”, so nivna kompletna muzi~ka
programa.
Festivalot e vo ramki na na najdolgoto kulturno leto vo Makedonija,
„Bit fest”.
Sa{o Risteski
32
Tradicija
KRAVAJ^E ,,ZA LULKA”
Naselenieto od seloto Skoru{a celosno migriralo prete`no vo [tip,
Radovi{ i Negotino. Vo poslednive
nekolku godini poradi povolnite
klimatski uslovi i visoramninskata
geografska mestopolo`ba, prisutna e
migracijata preku pravewe vikendici,
sto~arski farmi i delumno za`ivuvawe
na ovaa ruralna oblast vo ~ija blizina
se nao|a ve{ta~koto ezero Mantovo.
Miteva Marika, Karanfilova Marika i Atanasova Rajna, skoru{anki koi
`iveat vo Radovi{, nosej}i gi so sebe
tradiciite {to se neguvale vo seloto,
raska`uvaat za `ivotniot ritam so
tajnovito vozvi{uvawe i lesnotija za
da gi dolovime slikite i smislata na
`ivotnata sila koja gi preto~ila vo
korenita ve~nost. So iskra na idili~na
топлина raska`uvaat za da ne se zaboravi. Se obidovme so avtenti~en pristap
da go zabele`ime nivnoto raska`uvawe
za obredniot kompleks na tretata ve~er
od ra|aweto na deteto s$ do ~etiriesettiot den.
Na tretata ve~er od ra|aweto na deteto ,,momi~ka” so majka i so tatko mesela presno kravaj~e koe ,,se {aralo” so
vilu{ka. Se pokanuvale decata od seloto
koi ovoj obreden ~in go do`ivuvale kako
vozbudliva semejna sve~ena igra kade so
`eden zdiv gi u~ele svetite obredi. So
pocrnet bosilek {egovito na `enskite
deca im se ocrtuvale ve|i, a na ma{kite
musta}i.
Bebeto se stavalo vo kilim~e vo koe
za novorodenite `enski deca se stavalo
|erdan, ,,belezika”, ogledalo, igla so
konec... , a kaj ma{kite ,,no`i~ki”, igla
so konec, tesla, svrdel, tetratki, moliv,
knigi... za da bidat ,,merifetni”.
Vo kilim~eto decata stavale metalni pari za ,,`ivo i zdravo”. Koga
stavale pari nekoi velele: ,,Da si kupi
brat~e ili sestri~ka”, drugi ,,Da si kupi
son~e”... Neskriena kreativna radost za
decata bilo da go dr`at kilim~eto vo
koe ,,se lulalo” deteto. Sledeni od postara `ena ja izgovarale formulata za
blagoslov vo eden glas: ,,so majka-so tatko”, ,,`ivo-zdravo”, ,,rabotno-bogato”.
Kravaj~eto se kr{elo vrz majkata i
se delelo na prisutnite. Decata nasednati na rogozinata svoeto par~e od
kravaj~eto ,,go topnuvale” vo ,,vagan~e”
so blaga voda. ,,Vagan~iwata” bile naredeni vo sredinata na
bela cedilka. Potoa
sleduvala ve~erata so
grav i ,,oriznik”.
,,Levunkata” se
krevala za da ,,se izbawa” i da gi zapo~ne
svoite obvrski kon
novoroden~eto.
Na tretiot den tatkoto imal obvrska od crkvata ,,da ja zeme malata
molitva” i krstena voda
od koja rodilkata piela
za da bide ,,mle~na” i do
~etiriesettiot den od
nea se stavalo vo vodata
za kapewe na deteto.
Na kap~eto na deteto
mu se za{ivalo stara
para so veruvawe i toa
da ostare, da do`ivee dlaboka starost.
Do {este nedeli (~etiriesette dena)
,,levunkata” pletenkite gi nosela napred
i nejzinite ali{ta i ali{tata na bebeto
gi sobirala pred zajdisonce.
Ako vo ku}ata imalo dve ,,levunki”,
si razmenuvale prsteni dodeka bile ,,levunki”, a vo seloto ,,levunka so levunka
da ne se vidat”.
Okolu ,,levunkata” se stavalo ma{a,
,,kacija”, metla, bosilok i katran za
podma~kuvawe na zapre`ni koli, a ,,levunkata” nosela luk vo polite.
Ovie obredni elementi so magisko
zna~ewe se koristele za da se za{titat
od zlite sili. Do ~etiriesette dena domot na rodilkata go posetuvale `enite
od seloto koi nosele ,,langidi”, poga~a
ili banica so ,,kajgana” ili sirewe i
podaroci za bebeto. Po ~etiriesette
dena mu se pu{tale racete i nozete i mu
se oblekuvale volneni ~orapki. Krajot
na vrvcata od ~orapite bil spleten so
,,modra i alova” pre|a ,,za od uroci”.
* * *
Vo selo Dedino presnoto kravaj~e
se ukrasuvalo so dup~iwa napraveni so
svien prst za nasmevkata na deteto da
bide so dup~iwa na obrazite, a deteto
,,se zaluluvalo” vo sajata na majkata nad
plamenot na ogni{teto prosledeno so
logikata na modelot od obrednite dejstvija ne samo od selo Skoru{a, ami i
od drugite radovi{ki ruralni sredini
so nu`no prepletuvawe vo zaemnata
zavisnost.
Pavlina Ko{evec
Cveta Jovanova
33
ilustrirana revija za iselenicite od
Ma kedonija
Reporta`a
zaboraveni makedonski sela
Selci, Burinec i Lokov -sela
vo Malesija
Moeto pate{estvie po zaboravenite makedonski sela go prodol`uvam
vo pravec kon jugozapadna Makedonija,
poto~no re~eno vo oblasta Malesija.
Re{iv da go posetam i ovoj kraj, da gi
vidam osumte sela koi se raspostilaat
po padinite na planinskiot masiv
Karaorman. Pred da dojdam vo ovoj region najnapred si napraviv mal plan
po koj redosled da se dvi`am, zatoa
{to Malesija ima golema teritorija,
terenot e kawonski, visoramninski,
planinski i te{ko prooden. Pred da
trgnam na pat vo ovoj del na Makedonija, nekolku me{tani po poteklo
od ovoj kraj, so koi odamna se poznavav, mi dadoa sovet, po kawonite,
planinite, visoramninite i dolinite
so koi e isprese~ena Malesija, za
da dojdam do nejzinite sela koi se
raaspostilaat na nad iljada metri nadmorska viso~ina deka mi e potreben
xip i toa ne od ovie modernive, tuku
od onie starite ruskite „zilovi” ili
„kamazi” , ama i da si najdam voza~
po mo`nost od ovoj kraj koj dobro
ja poznava sekoja peda zemja. Re~eno
storeno, kako {to veli narodot, si
najdov i xip i voza~ od ovoj kraj.
Voda~ po ovoj za mene dosega nepoznat
teren mi be{e Petko Traj~eski, rodum
od seloto Lokov. Zaedno so nego i so
negoviot star ruski xip trgnavme za
Vo po~etokot na
prvata polovina na
dvaesettiot vek
vo oblasta Malesija, koja se raspostila vo jugozapadna
Makedonija `iveele
okolu 10.000 `iteli,
a denes vo osumte
naseleni mesta, me|u
koi i vo
selata
Selci,
Burinec
i Lokov
`iveat
okolu
stotina
`iteli
Zoran Kosteski - [vaca
Malesija. Po negov sovet trgnavme od hidroakumulacijata
Globo~ica, zatoa {to ovoj paten pravec e po prooden
vo ova vreme od godinata, za razlika od drugiot paten
pravec, koj vodi od zapadnata strana na Stru{ko Pole,
preku seloto Zba`di.
Po samo dva-tri kilometri pominati po makadamskiot
{umski pat navistina se uveriv vo sovetot na moite poznanici od ovoj kraj koj mi go dadoa deka navistina samo
so ruska ma{ina, so ruski xip, ~ovek mo`e bez maka da se
probie niz planinskiot gorostas Karaorman.
Po eden ~as vozewe i pominati okolu ~etiri kilometri
makadamskiot pat niz planinata, zaedno so mojot vodi~
zastanavme na edna visoramnina koja se raspostila{e
na okolu iljada metri nadmorska viso~ina da odmorime
i malku da se sozememe od traskaweto vo voziloto, a
i poodblizu da ja vidam panoramata na Malesija. Ne
pomina mnogu vreme otkako malku se sozedov, pred mene
vo dale~inata zatskrieni pome|u kostenovite stebla
34
gi zabele`av ku}ite na prvoto selo
koe mi doa|a{e vo presret, toa be{e
seloto Selci. E, ova seto {to go gleda{ okolu tebe e Malesija, ova pred
tebe e seloto Selci. Po kratko vreme
dojdovme vo Selci. Od ona {to go vidov bev prijatno iznenaden. O~ekuvav
da vidam padnati ku}i, plevni, trla,
pokrieni so trwe i kapini. Naprotiv bev voodu{even od ubavinata na
strata selska arhiktektura koja ja
ima{e na obnovenite ku}i. Na broj
gi ima{e oklu desetina, a vo faza na
rekonstrukcija bea zapo~nati u{te
pet-{est. U{te pove}e se izraduvava
koga dojdov do selskata ~e{ma i tamu
se sretnav so osumdeset godi{niot
dedo Vangel Petreski, {eeset i pet
godi{niot Krsto \or|ioski, i pedeset
i pet godi{niot Slave Traj~eski, koi
sedea okolu ~e{mata. I kako po star
obi~aj si razvrzav muabet na dolgo i
na {iroko so niv. Pred desetina godini od temel sin mi ja prepravi ku}ata
vo koja se rodiv Jas, mojot tatko, mojot
dedo i mojot sin, mi vele{e dedo Vangel. Kako {to gleda{ selovo poleka
Spored profesorot d-r
Mitko Panov avtor na
nau~niot trud "Enciklopedija na selata vo Republika
Makedonija" za s. Selci
pi{uva:...Vo ova selo se
rodeni makedonskiot dramaturg avtor na dramata
"Makedonska krvava svadba", Vojdan ^ernodrinski
i revolucionerot i pisatel
Arsenije Jovkov
se obnovuva, voda imame, struja ima,
telefon imame, veruvam deka u{te
tolku novi ku}i }e se izgradat samo
patot da go napravat, mi vele{e Krsto
\or|ioski. Ovde dolu pod ~e{mava
vedna{ do crkvava vo ova kapinive se
nao|a{e rodnata ku}a na Vojdan ^ernodrinski, vedna{ do nea be{e ku­}
a­ta na Arsenij Jovkov, ni{to ne ostana od toa. Sramota e da nema obele`je
za ovie na{i soselani, koi se del
od istorijata na Makedonija, sra-
Reporta`a
mota e da ne se znae
kade bila rodnata
ku}a na pi{uva~ot
na dramata „Makedonska krvava svadba”, vele{e Slave
Traj~eski.
Ubav ni be{e
moabetot, no morav
da go napu{tam
seloto Selci, patot go prodol`iv
jugoisto~no od seloto Selci vo pravec
na seloto Burinec. Vo poslednata decenija na dvaesetiot vek
Delnicata od re~isi vo seloto Burinec se vra}aat negovite
dva kilometri ja
pominavme za oklu porane{ni selani. Popraveni i izgradeni
dva ~asa, zatoa {to se desetina ku}i, desetina se vo faza na
makadamskiot pat se rekonstrukcija, a u{te tolku ~ekaat da biizviva{e i niz pla- dat osposobeni za `iveewe
ninski, dolinski i
kawonski predeli.
lu|eto site zaminaa. Po zavr{uvaweto
Prekrasna ubavina.
Koloritot od boi koi gi sozdavaa na vojnata seloto pak se obnovi, arno
zracite od sonceto i kostenovite ama po izgradbata na branata vlezot
lisja go dopolnuvaa pette ku}i koi na selovo be{e prekinat i lu|eto povseu{te im odolevaat na zabot na vre- torno zaminaa. Deneska okolu dveste
mewto i neprekinatoto bu~ewe na semejstva imama vo Srbija, vo seloto
nadojdenite vodi od viso~inite na Jabuka, vo prilepskoto selo Novo
planinskiot gorostas Karaorman, koi Lagovo deneska `ivet okolu {estokako da itaa {to pobrzo da ja na- tini semejstva. Seto selo e naseleno
polnat akumulacijata Globo~ica. Vo so na{inci. Vo moja Malesija mo`e
selovo ne sretnavme nikogo. No, ne, da se `ivee. Poglednete go KaraorBurinec ne e selo vo umirawe, i vo man, poglednete go planinskiot masiv
Burinec `ivotot se vra}a. Vo seloto Slavej Planina, prirodata se ni da`iveat pet-{est-selani, samo denta rila, na{i rodnini i prijateli koi
koga nie dojdovme vo seloto tie bile se nao|aat vo beliot svet pra}aat
na pazar vo Struga da se snabdat so pari da si gi napravat ostavenite ku}
i, samo dr`avata nikako da se seti
namirnici za zimata {to pretstoi.
So mojot vodi~ Petko Traj~eski da go napravi patot za da mo`e ovoj
patot go prodol`iv vo negovoto rodno na{ makedonski raj da go vidat ne
selo Lokov. Za razlika od Selci i samo me{tanite od Malesija, ne samo
Burinec koi bea vo vistinska smis- me{tanite od na{ava zemja tuku i od
la na zborot planinski sela, seloto nadvor, mi vele{e mojot vodi~ Petko
Lokov iako se nao|a{e na iljada i os- Traj~eski.
Na mubeteweto mu nema kraj, kako
umstotini metri nadmorska viso~ina
sepak nalikuva{e na ramni~arsko {to veli narodot. Jas navistina se
selo. @ivotot vo selovo se vrati pred uveriv deka poradi lo{iot pat te{ko
dvaesetina godini. Deneska re~isi se probivav vo pazuvite na gorostasse obnoveni site porane{ni selski niot Karaorman, uspeav da posetam
ku}i. I mojata ja obnoviv pred de- samo tri sela od osumte, no so edno
setina godini. Najmnogu `iteli vo vetuvawe deka pak }e dojdam i vo
moevo selo ima od \ur|ovden, pa se Zba`di, Ar`anovo, Br~evo, Prisovdo Mitrovden. Site ku}i se polni. jani i novata naselba na nekoga{noto
Migracijata si go napravi svoeto. Vo selo Globo~ica, koe denes se nao|a
Vtorata svetska vojna selovo mnogu potopeno vo vodite na akumulacijata
nastrada. Do temel be{e izgoreno, Globo~ica.
35
ilustrirana revija za iselenicite od
Makedonija
MAKEDONSKI NARODNI PREDANIJA
Ogni{te
NASTANUVAWETO NA KRU[EVO
Tanas Vra`inovski
Tanas Vra`inovski
Toa bilo edno pasi{te, kr{la golema,
nemalo ni{to, ni ku}a, ni koliba. Ali to
go imal eden beg od Bitola. Kako bilo,
carot mu go dal, go kupil – ne znam. E,
dovede eden kao ov~ar tua so mnogu ovci,
so mnogu kowi. Tri godini tua dr`al. Na
tre}ata godina dojde begot. Mu vika:
– Kako }ao ti e – re~e – so mojata
kr{la?
Voj mu vika:
– Da ti se mnogu godini beg. Mnogu
ubavo pominav, sum blagodaren.
– Ami, ja – re~e – ja prodavam, si
mu{terija da ja kupi{?
– Da ja kupa, beg. Ako mo`e da ja kupa.
Kolku bara{?
– Tri iqadi liri – re~e – baram!
Vamo mu se svide kr{lata na vija, tri
iqadi, tri iqadi, re~e:
– ]e ja kupa!
– Ama – re~e – parite vo Carigrad }
e mi i dade{ – mu vikat begot. – Tamo }e
ideme tapija }e ti dada v Carigrad!
To vreme nemalo ni voz, ni koli,
ni{to. So kowite pojdi duri vo Carigrad. Otidoa na ~utukot kaj {to izdavat
tapiite. Mu napravija tapija na zaja~ka
ko`a, na voj {to ja kupi. I on si dojde
se zaseli. Si napravi prvo koliba do
kru{ata. Ima{e edna kru{a golema.
Golema kru{a, {estina da ne mo`at da ja
pregrabat. Posle se napraj ku}a. Vide da
ne mo`e sam da bide, po~na da pribira
drugi. Cincari, Vlasi, Kara Vlasi, Grci.
Po~eja da se zbiraa se to pleme va{ko.
Po~eja onie du}ani da otvarajat,
da imaat. Po~eja kazanxii, zanajet~ii
i drugi. Po~eja da se mno`at pove}e
sto~ari da se sobiraat, da ja pasat stokata. Lete tuva so stokata, zime odat Enixer, Solunsko, Gevgelisko, kaj }e najdat.
Lete tuva idat na ba~ilo. @enite tuva
sedat. Voda ubava, studena. Deca samo se
ra|aat i sedat `enite. Ma`ite odat: koj
pe~albari, koj trgovci, edni kiraxii. A
36
te{ka rabota ne rabotat Kru{ev~anite.
Od ov~arski stap pogolem ne digaat,
pote{ko i od pero za pi{ewe. Tova se
trgovci.
Koga dojde vreme se naseli Kru{evo
golemo. Po~e da mu dosa|aat aramiite. Se
`alija na carot oni, mu turija op{tina,
mudur i zaptii da i branat od aramiite,
da ne mu dosa|aat, da ne i obiraat. I taka
`iveja do vostanieto. Kru{evo stana
golemo. Ko prvoto vostanie 1903 godina,
vo Makedonija prvo vostanie e dignato
vo Kru{evo. Togaj na nekoj ku}ite mu
izgorea, na nekoj narodot mu istepaja.
Se rasprsnaa, izbegaa. Povremeno nekoj
pa se vratija, pa se zaselija. Pa Kru{evo,
Kru{evo be{e.
Tamo e zaginat i Pitu Gule i drugi
vojvodi. Dr`ele edinajset dena vostanie.
SELOTO KLADNIK
Ovaa legenda, u{e koga bev vo osmo
oddelenie mi ja raska`uva{e mojata
baba Nikodinka Nikolovska, {to sega
e na osumdeset i {est godini. Ovaa legenda e legenda za postanokot na na{eto
selo. Pove}e e ta`na. Se slu~ilo pred
okolu trista godini i toa koga kaj nas
vladeelo turskoto ropstvo.
Na{eto selo toga{ se nao|alo okolu
dvanajset kilometri odavde vo poleto
{to i den deneska se vika Lakajca. A,
seloto isto se vikalo Lakajca. Vo toa
selo `iveele okolu petstotini lu|e. A
imalo okolu sedum-deset, do sto ku}i. I
den denes na toa mesto se nao|aat urnatini, ostatoci od toa selo. No, vo tursko
ropstvo, jani~arite, aramiite stalno
dova|ale, pqa~kale, ubivale. Seloto
bilo paleno, lu|eto tepani, ma~eni, decata zemeni od lulkite na majkite, frlani nagore i do~ekuvani na no`.
Seto toa narodot ne mogol da go
istrpi. Seloto se nao|alo vo ramnica
i bilo otkrieno, pa zatoa ne im bilo
te{ko na Turcite da stalno dova|at tuka
i da pla~kat. Po izvesno vreme se sobrale selskite lu|e, {to bile ma{kite
glavi ostanati vo seloto. Ostanati bile
postarite, a pomalite, pomladite lu|e
site bile izlezeni vo komitite. I se
dogovorile da begaat od toa selo negde,
zatoa {to `ivotot ve}e ne mogol da se
podnosi. I tuka se istaknuval so svojot
pamet eden stranec koj se vikal Avram i
toj si zel za zada~a deka }e najde pogodno
mesto da bide skri{no, za da bi mogle
da izgradat novo selo, da se preselat od
toa selo, samo da nekako da izbegnat od
zulumite na Turcite.
I taka toj eden den go zel bastum~eto
i se upatil nad seloto, vo povisokite
krai{ta, vo planinata koja ja vikale
toga{ Cocan. A taja istata planina i
den deneska se vika Cocan. Se upatil
dedoto Avram nagore niz drvjata, niz
dabovata {uma i odel skoro cel den.
Okolu prikve~erta, vo mrakot, do{ol do
edna dolina i naletal na edna voda. Go
razgledal mestoto i utvrdil dek mestoto
e mnogu skri{no, obvitkano so ridovi. A
i voda imalo. I pomislil deka ba{ toa
e mestoto {to go bara. I re{il drugiot
den da dojde nazad vo seloto da im ka`e
na selanite za site da se krenat, da
dojdat na toa mesto. Nasekade bilo seto
obrasteno so golemi dabovi kladi. I
naletal u{te na dve mesta na koi imalo
voda. I ve~erta re{il da ostane tuka,
me|u kladite da prespie. Utroto {tom se
razdenilo, pokroce se vratil vo seloto.
Gi sobral selanite nad sred seloto i im
raska`al deka na{ol ba{ takvo mesto,
kakvo je potrebno, do koje te{ko mo`e
da se dojde i so kow, samo pe{aci mo`at
da pojat. I mislel deka tuka }e bidat
bezbedni od napadite na Turcite.
I taka, posle nedela, dve, priprema
lu|eto, gi zele najpotrebnite stvari i
re{ile da se upatat kon pronajdenoto
mesto. No, izgleda deka nemale sre}a da
dojdat do toa odredeno mesto. [totuku
se odale~ile okolu eden kolometar od
seloto, Turcite zatoa {to doznale za
namerata na selanite, do{le so potera,
gi stignale site selani kako {to bile,
okolu petstotini du{i i na mestoto kade
{to ima dva dola gi fatile i gi isklale
site. Retko imalo {}o se spasile. Mo`e
bi deset do dvanaeset du{i.
I den deneska toa mesto se vika
Kolidol, zatoa {to tuka e isklano celoto selo. I den denes mo`e da se najde
po nekoj ostatok na koski, eli ~erep od
~ovek, iako to se slu~ilo pred trista
godini.
No, od tije lu|e, {to ostanale, mo`ebi
bile dvanaeset, do{le na toa mesto kade
{}o im ka`al dedoto Avram, po se}avawe.
Izgradile tri kolibi. Zatoa {}o imalo
kladi, visoki drvja, stari, toa selo go
narekle. Od tie tri ku}i, lu|eto malu
pomalu se razmno`uvale. A ima doseleno
i od drugi sela. Pa, taka na{eto selo se
smetalo kako bezbedno, za{}o Turcite ne
mogle da dojdat do nego.
Sega, deneska na{eto selo ima okolu
sedumdeset du{i, makar {}o pove}eto se
Ogni{te
Kru{evo
iseleni od tuka.
NASTANUVAWETO NA SELOTO
[email protected]
Jas koga be u Klinovo kako {umar, toa
be{e 1958 godina, so eden star ~ovek,
~i~ko Risto, koj be{e okolu devedeset
godini star ~ovek i letno vreme starite
pove}e se vrtat i ba{ go raspitav kako
Klinovo go dobilo svoeto ime. On mi
ka`e:
– Za Klinovo, jas sum devedeset godini, a pred toa {o bile stari lu|e ne
sum ~ul kako Klinovo go dobilo svoeto
ime.
A za Ro`den mi ka`a. Od negoviot
tatko slu{al deka Ro`den imeto go dobilo vaka:
Si bil nekoj si od Klinovo sto~ar.
Si imal ovci, kozi, kowi, volovi. Si gi
pasel kowite i volovite na edno mesto
zvano Cre{a. I od tamu imal on edna
kobila. Kobilata se vikala Ro{a. Taa
Ro{a denta on a izgubil. A izgubil i a
barat. Tamu vamu niz okolinata, u mestoto
zvano Cre{a, ne a na{ol. Si gi doteral
drugite doma.
Pominalo edno dva dena, kobilata
ne si do{la. On sinovi si imal i mu
rekol:
– Sinovi, }e odime, }e a barame. Kobilata a nema!
A kobilata bila `drebna. I barale, barale, a na dene{noto mesto {o
e seloto Ro`den. Toa e i den deneska,
zna~i, taka livadi. I ona oti{la tamu.
A toa e oddale~eno od Klinovo edno dva
saati pe{ki od mestoto Cre{a. I baraj}
i tamu i oni ja nao|at kobilata. U taa
livada ta si pase. Arno, ama kobilata
se o`drebila. I koga vi{le oni deka
mestoto e prekrasno za sto~arstvo, toa
mesto seto livadi, so borovi, {umi i eli
seto obgradeno od site strani, ima tamu
ramnica, zna~i, livadi ubavi i mu rekol
via stariot, tatkoto na sinovite:
– Slu{aj, voa mesto tuka e mnogu
pogodno. Nie da si naprajee tuka edna
kolipka i da si terame stokata. Letno
vreme na pa{a tuka da ideme, a zimno
vreme }e odujme u Klinovo!
I oni taka napravile. Edna kolipka
so slama i letno vreme tamu si ja ~uvale
stokata. Arno, ama mestoto mu se bendisalo, pogodno. So vodi, so livadi seto
toa prelozi i od kolipka po~nale vo
pleteni~ka, kako ku}i~ka tuka. I namesto
letno vreme i zimno vreme stokata tamu.
Si ostanala celata familija, vo mestoto
zvano, dene{en Ro`den. E koga ostanale
tamu, sinovite se po`enile u Klinovo i
posle na rabota odile. Tia livadite gi
kosele za stokata tamu. Mu se svidelo
mestoto i po~nale ku}i~ki inegovite
sinovi da si pravat za nijnite familii.
Do toga{ toa mesto nemalo svoe ime.
Livadi go vikale. Od koga se doselile
negovite sinovi, sega stanale stanale
tri-~etiri kolibi:
– E, kako }e go vikame voa mesto?
Tatko mu rekol:
– Voa }e go vikame Ro{a!
Poradi kobilata {o a vikale, a se
o`drebila tamu i toa mesto go najdile
togi i re{ile da go vikat Ro{a. Kako
idelo, sinovi, vnuci, seto se izma`ilo
i stanalo prili~no golemo, nekolku ku}
i i go narekle namesto Ro{a da se vika
Ro`den.
SELOTO KOZI^INO
Kako sum slu{al od stari, Kozi~ino
ovde napred bilo. Za vreme Tursko ova
bilo pustelija, planina, lo{o mesto.
Ami, lu|e begale od ramnicite, od ubajte
mesta, od Turcite.Begale i se naseluvale
po planiweto. Taka barem sum slu{al. I
taka lu|e, celi plemiwa, familii, begale
i kaj }e najd nekade zgodno mesto, kaj
bile malu poskloneti, da im ne dosa|at
Turcite, tuka se naseluvale. Obi~no togaj,
to vreme kozari bile ovde vaka. Taka
barem vele starite. I zatoa se nazvalo
Kozi~ino. Kozari bile. Poj}e kozi imalo. Koj kako stasal taka kopale trwe,
ra{iruale. Ormawe bilo.
A pak vo Kozi~ino ne se od edno
mesto naseleni, kako ka`uat starite,
nego imat od poj}e mesta. Na primer,
ovde ovie nekolku ku}i, ovaj kraj na
seloto go vikame Malezani. Toa se vikat
ovaj kraj Malezovci. A pak zato se vikat,
velat starite, deka ovije stari odovde se
naseleni nekoga{, doseleni od Malesija,
pa zato se vikale Malezani.
BOULA
Toa mesto bilo {uma seto, planina.
Begovite koi bile u Tursko, koa odile na
lov, treba da stane od Kavadarci da ode u
boulsko, Ametkova Glava, visokite mesta
po lov. I ve~erta nema deka da spijat,
treba da si odat u Kavadarci. Arno, ama
oni re{ile:
– Voa mesto e arno za selo. Ku}i da
naprajme za da mo`ime da si spieme. Nie
ka }e si dojdeme od lovot da ne si odime
duri u Kavadarci da prespijeme tuka!
I napravile nekolku ku}i. ]e ode deneska, }e ode ve~erta, }e se vrate tuka da
spie. I po toa ne{to po~nale da se naselujat selani,Turci, hrisjani. Napravi
vija ku}a, napravi nija ku}a i stanalo
seloto golemo.
Sprema seloto ima edno mesto nogu
{uma. Uf taa {uma divi pili{ta `ivejat. Ima edno pile {o se vika bu. Toa
pileto `iveelo tamu nogu i cela no}
peelo: bu, bu, bu i od toa buawe {o go
bualo pileto, vanalo seloto Boula da se
vika. I taka ostanalo i do den deneska
da se vika Boula.
37
ilustrirana revija za iselenicite od
Makedonija
Meridijan
terra australis raport od [email protected] zemja
Pre^ek od na[incite vo lejk kaec
Samoto, pristignuvawe vo Sidnej,
gore-dolu, ne mi ostavi nekakov poseben
vpe~atok kakov {to o~ekuvav da bide spektakularen, barem taka jas razmisluvav deka
treba da bide koga }e se sretnat bliski
drugari Makedonci vo tu|ina, pritoa u{te
{kolski drugari. Od samiot po~etok moite
nameri da mu se zablagodaram na mojot \ono
ispadnaa „jamparus”, no, blagodarenie na
takti~nosta na \ono, ne napraviv skandal
kako {to znam jas da bidam „nezgoden”
vo takvi situacii. Toj so te{ko srce me
smiri:
Mol~i sega, doma se }e ti ka`am.
I odmorot vo barot so krigli pivo
i sokovi se goltna. Vo razgovorot \ono
be{e pasiven. Kone~no tatkoto na Naume
Srbinoski dojde i ne’ po~asti po u{te edna
tura, so u~tivo izvinuvawe ne’ pozdravi
i si go zede svojot sin. Popatno jas mu
raska`av deka rabotev kako nastavnik vo
Ohrid, vo u~ili{teto „Grigor Prli~ev”
i mu bev klasen rakovoditel na negoviot
sin, Riste, koj mu be{e sin od negoviot vtor
brak. Se zablagodari:
Mnogu ti fala, doma Naume }e mi
raska`uva vo detali, a sega me ~eka „taksata” koja edvaj ~eka taksimetarot da vrti.
Site trojca stru`ani go pozdravivme:
Dogledawe ~i~ko Qube, da se vidime
pak kaj nas vo gradot Lejk Kaec kade nie
`iveeme.
Toa go re~e \ono, a Kristafil
zamol~i.
Po izvesno vreme i nie se odlu~ivme
da trgneme oti na{eto grad~e bilo 87 milji
ju`no od Sidnej. Taksistot voze{e mnogu
ve{to po razni ugore-udolu tesni pat~iwa
skoro polovina ~as, a posle izlegovme na
otvoren prostor. Kristafil brzo ja povede
celata situacija:
Sve {to e nadvor od gradovite, ovde se
vikat bu{.
Mu odgovoriv ladno:
Odev vo brodot na kurs i znam deka
divinite se vikale bu{ovi.
Toj na toa izreagira na sledniov
na~in:
Ti po patot si nau~il pove}e od angliskiot jazik, nego ovaj \ono za ovie dve
i pol godini.
Mu rekov da prestane.
Ke ima vreme da se razjasnime, a i da
me podu~uva{, za {to }e ti bidam mnogu
blagodaren.
Nekako ja smiriv topkata. Popatno razbrav deka edna avstraliska milja iznesuva
1.687 metri. Toa zna~e{e deka sme bile
daleku okolu 130 km od Sidnej, do Lejk
Kaec.
Kristafil predlo`i da sme napravele
u{te edno pivo popatno, no ovoj pat \ono
izreagira na svoj na~in, vo smisol za re-
38
Sotir Opet~eski
van{ na Kristafila:
[o se praj{ be Kristafile na tri i
pol, ti znaj{, doma jas imam priredeno
parti?!
Kristafil mu vozvrati:
[o znaj{ ti {o e parti, ne otu si
izlegol negde nadvor od „Stilvork” i
kuj~ana na gazda Krste?
Jas sfativ deka i dvajcata sakaat da mi
se dobli`at poblisku, no gi presekov:
Aj dosta, dve magariwa, edvaj ~ekam koi
sve stru`ani }e vidam doma!
Nekako se smiri situacijata. Taksistot be{e Irec koj ne ne razbira{e, no
predupredi:
For half an hour uoy are redy to home!
(Za ~as i polovina }e bidete doma!)
Jas odma go razbrav i mu ka`av na
Kristafil deka go razbrav. Toj na toa izreagira vo osnova pravilno.
Za tebe znam deka si svesen {to }e ti
zna~i ovoj zlaten jazik. Ovde koj pobrzo go
nau~i jazikot, podobro }e se plasira i na
podobro rabotno mesto.
Na ovie umni zborovi bev blagodaren i kone~no sfativ oti jas }e moram da
izlezam na kraj so niv dvajca. No, u{te
od sidnejskiot bar kade vlegovme od site
na{inci ~uvme najrazli~ni „pist zborovi”
na adresa na stariot kraj, koj so ni{to ne
im zgre{il na tie polupijani na{inci
i Makedonci i drugi od site jugoslovenski krai{ta. Toa vo mene sozdade ~udno i
te{ko koincidirawe so nekoi dotoga{ za
mene pro~itani situacii za toa kako se
slu~uvale razni politi~ki ispadi.
No, {to e tuka e. Nazad nema. Za celo
vreme na radioto vo taksito e~ea pesnite
na Tom Xons, Vel{anecot, kone~no taksistot
provika:
That all, boys! (Toa e se’, momci!)
\ono mu be{e platil odnapred, a toj
nam ni re~e:
Fuck off!
Stignavme na na{ata adresa. Kone~no
prvoto ~esto praktikuvano „ Fuck off”
kaj anglosaksonskite narodi ni go plasira
taksistot, Irecot, koj bil dojden kako nas
vo Avstralija na pe~alba. No, toj be{e
gord i se odnesuva{e kako da si e doma,
a toj bil od pokrainata Alster koja e pod
britanska vlast.
Stignavme na adresata 14 Gloria Kresend – Lakeheigst 2502 NSV. I {to da
vidam... narod... narod... ima{e okolu
dvaesetina lica, se razbira na{inci, no
dva-trojca vedna{ gi prepoznav deka ne
se Makedonci. Najnapred, site poredeni
vo {palir, me pre~ekuvaa so po nekoj dobredojde ubav zbor, no sepak prvo raka
mi podade Krstejca, `enata na gazda Krste
Jan~eski, koj si bil na redovna rabota na
smena. Do Jan~ejca, zaedno so nea, be{e
na{ata stru`anka, sestrata na Kristafil Risteski, Milica, {kolska drugarka
so mojata sestra Violeta i nerazdelni
drugarki od detstvoto, so edinstvenoto
dotoga{ rodeno sin~e koe be{e na vozrast
od 4 godinki. Natamu se redea na{inci
od Ohridsko i Debarca, me|u koi vedna{
gi prepoznav bra}ata Trajko i Mirko od s.
Godivje, Debarca koi zaedno me pre~ekaa
so zborovite:
Dobredojde daskale.
Tie zborovi me zdrmaa za {to edvaj
se vozdr`av pa ne gi pra{av od kade me
poznavaat. Na krajot bea pet-{est lica koi
vedna{ gi prepoznav, a imeno, se izgu{ivme
so Jon~eta Mulkosan, moeto sakano drugar~e
od na{ata Daljan Maala vo Struga, koe be{e
posvoeno kaj Voj{lava, a po poteklo od
selo Peso~ani, Debarca. Izrasna pokraj
mene, sekoga{ za{tituvaj}i go od drugi
palavi deca koi gi ima{e. Do nego be{e
brat mu Ivan za kogo ne znaev ni deka
postoi, potoa Stojan Sitnikoski, od Vesa
selankata, vdovica koja vo Struga taka ja
vikavme ~ij postar sin vo Struga mi be{e
drugar. Stanuva zbor za Sreten Sitnikoski,
zabotehni~arot, koj dojde na moeto ispra}
awe. Po nekoe vreme so brzawe dojde i zetot na Kristafil Risteski, ma`ot na sestra
mu Milica, Save, koj vo stil na „kukala ti
jadna majka”, mi re~e:
Vleze v trlo i ti?!
Takvite tamo{ni nesekojdnevni izrazi
vo mene pobuduvaa mornici. Kone~no \ono
naredi:
Site vo jardon!
Se za~udiv, {to e toa, no toj me zede
pod raka i me odvede na odnapred spremena golema masa so sedi{ta za okolu
dvaesetina lica. Lu|eto sednuvaa koj kade
}e se najde{e,no Kristafil ne se pojavi,
nitu Save, nitu Milica. Vedna{ sfativ
deka „iskri~ewata” po patot od Sidenj do
adresata ne bile naivni i deka }e moram
da porabotam na taa zada~a.
Od toa kako be{e pripremil \ono za
jadewe i piewe za site koi }e dojdea, ne
Meridijan
mo`am a da ne bidam zadovolen. Ima{e,
spored tamo{noto sfa}awe, pivo, kikiriki,
portokali, a jas donesov doma{na komova
rakija {to uspeav da ja pro{vercuvam i
taka da se sozdade ubava atmosfera. Site
sakaa da im raska`uvam novosti od stariot
kraj, no toga{ stigna i gospodinot Poposki,
tatkoto na Krstejca, no stignaa i Krste i
brat mu Vangel, se razbira od redovnite
rabotni smeni, koi tamu gi vikaa rabotni
{ifti. Bev sre}en {to koga im ka`av za
mojot zet od bratu~eda, Ranko Poposki, na
radosta i nema{e kraj. Ranko ti bil vnuk
od brat na stariot svat. Sekako, site sakaa
da im raska`uvam mnogu, no jas na site im
se izviniv so zborovite:
Prostete, ama prednost ima mojot
star svat koj bil striko na mojot Ranko,
a voop{t{to ne go ni videl svojot vnuk,
oti ne be{e doa|al vo Makedonija od pred
Vtorata svetska vojna.
Svatot vo mene vide dobar sogovornik,
pa i toj im re~e na site da mu se prosti {o
toj insistira za prednost vo muabetite.
Slo`no site toa go odobrija. No, mene janyata me jade i ne me napu{ta, celo vreme
sedev kako na trwe i kako vinovnik za toa
{to go nasetuvav. Razgovorot se oddol`i,
kolku stignuvav, na site im odgovarav. A
pak na svatot Vangel mu tekna koj sum za{to
toj, pred da odi vo Avstralija rabotel kako
drear vo fabrikata „Heroj Toza Dragovi}”,
vo Ohrid, pa nie tamu gi nosevme decata na
rabotni poseti, taka ~ovekot se setil na
mene. I toj be{e nov pe~albar. Pred nego
tamu bil nivniot najstar brat, Dimitar,
kogo tamu go vikale Ximi. Toj tamu oti{ol
da si ja le~i nevestata od sterilitet i, za
golemo ~udo, uspeale. Za dve godini si dobile dvapati bliznaci i sre}ni si do{le
vo stari kraj, doma. Toj rekol:
Nie pe~albite si gi napravivme, dovolno e!
Ovaj nastan so bratot na gazda Krste se
prika`uva{e niz celiot distrikt Pilbara,
kako {to se vika{e toj kraj.
Razgovorot se oddol`i, a u{te doa|aa
razni na{inci. Kone~no vidov deka dojde
mojot bratu~ed Riste Opet~e, koj namesto so
\ono da dojde vo Sidnej da me pre~eka, po
negovoto ka`uvawe:
Se zaigravme kargi so Nelko!
A koj bil Nelko jas i ne znaev. Si iomisliv: „[to mo`e{ da o~ekuva{ od ovoj golabar od Struga koj se dru`e{e so Micko
Bolo?”
So eden zbor, ne mu ni dadov nikakov
tretman vo toj moment. Samo mu ka`av:
^i~ko @ive i strina Vojsa ti pu{tija
nekoja ubava bluza.
Toj toa ~eka{e da go slu{ne i ko vetar
pobegna, pritoa mi re~e:
Utre }e dojdam pak!
Taka se razdelivme pri prvata sredba
so nego. Jone Mulkosan, so brata mu, iako me
pre~ekaa, pak dojdoa kve~erinata, a mojot \
ono, kako {to spomnav, si zel edna nedela
neplateno za ubavo da me pre~eka i sekade
me pro{eta. So nego Jone be{e vo drugarski
odnosi, a Jone imal i kola koja tamu vedna{
mi ja poka`aa kako „kar-falkon”.
Toga{ jas, vo {ega, na \ono mu velam:
Eve zo{to na tebe si klal 38 kila, za da
ne te poznam vo Sidnej!
Toj slatko se nasmea. Takov be{e: mil,
pitom, ne se lute{e na takov vid zabele{ki,
a mene toa povtorno mi gi vrati mra~nite
misli:
Pa {to e toa, majku mu stara, {to e so
Kristafil, {to e lut i kolku seriozna mora
da bide pri~inata za takvo ne{to?
Za onie ~itateli koi nemale nikakva
mo`nost da gi razberat odnosite vo tu|ina
pome|u na{incite, }e ka`am deka toa e
ma~na atmosfera, ma~no e da si osamen i
tvojot nekoga{en drugar od stari kraj da ti
go svrti grbot. Toa e vistinski ko{mar. Vo
eden moment mi se pri~ini deka go najdov
odgovorot. Imeno, kaj nas vo Struga, \ono,
Kristafil i Zdravko Uzun si `iveeja kako
bra}a, sekoj den bea zaedno. Za sebe bev
kriti~en ocenuvaj}i se sebesi kako ponastrana od nivnata bliskost, oti jas bev mnogu
ambiciozen da se steknam so fakultetska
naobrazba, a trgnav kako i tie od stolarskiot zanaet. Popatno da ka`am deka pred
da stignam vo taa dale~na zemja, bev mlad
~ovek so izgradeni jasni politi~ki pogledi i so ve}e zavr{eni partiski {koli i
Vi{a pedago{ka akademija, a bev i stignal
do pretsedatel na Mladinata vo Op{tina
Struga i sekretar na Mladinata na Ohridska
okolija. No, za vakvite pra{awa podocna,
sega, taka vo momentot razmisluvav, sakav
da gi razberam vistinskite motivi, od koja
priroda se, oti, kako se veli vo narodot: „I
za qubov i za kavga potrebni se najmalku
dvajca.”
Za prvata ve~er da go spomnam faktot
deka Jone i Ivan me zedoa mene i \ono kaj
niv, vo ku}ata na tatko im. Tie `iveeja vo
gradot Port Kembla i rabotea vo edna fabrika za bakar, t.e. vo elektroliza na bakar.
Bea mnogu dobro plateni, no uspeale vo toa
oti nivniot tatko bil vo Avstralija skoro
dvaesetina godini, vo vremeto dodeka se
u{te ne bea krenale masovno da se selat
na{ite pe~albari.
Jon~e so negoviot avtomobil marka
„falkon” posle pola ~as ne odnese doma
mu. Tatko mu u{te na vrata ne ~eka{e so
roditelska qubov. \ono, iako be{e tamu
dve i pol godini, za prvpat dojde na gosti.
No, se iznenadiv koga tamu ja vidov doma}
inkata na prijatelot, koja be{e zna~itelno
pomlada `ena. Jon~e go zabele`a moeto
iznenaduvawe i mi ka`a da miruvam, deka
taa mu e ma}ea. Tatko mu bil vdovec nekolku
godini i se pre`enal, pa imale u{te edno
ma{ko so nea. Se na se, sre}no semejstvo.
Tamu ve~eravme doma{ni jadewa kako {to
sakam jas, a od strana na doma}inkata ni
bea ponudeni i pe~eni piliwa. Jas ja zamoliv da ni ispr`i suvi crveni piperki
so jajca. Na toj plan si pominavme odli~no.
Zapo~navme topli prijatelski razgovori za
novinite od stari kraj, koi jas nesebi~no
im gi plasirav kolku mo`ev pove}e. No,
tamu, kaj ovoj ~ovek, naidov na plodna po~va,
pa si rekov: „Sotire i vo ovie debr~ani
te~e partizanska krv i pogledi na svet!”
Vo eden naglo se trgnav od edno razgaleno odnesuvawe koe mi prostrui, ~uden
moment, kako vo stilot: Jon~e mene mi li~i
za mnogu pointelegenten otkolku {to go
poznavav, a i na{iot odnos vo Struga kon
nego, kako kon dete posvoen~e kaj tetka
Voj{lava, na{ata sosetka. Jone povtorno
me pro~ita:
„Se’ te~e, se„ se menuva,” pa i jas porasnav, Sotire! Ti mene vo Struga mi be{e kako
brat, a i idol na site ni be{e ti! Aj da se
~uknime. Na zdravje sve za na{ata Struga i
Makedonija!
Dodeka se menuvaa pra{awata i odgovornte, Jon~e me izvesti:
Utre e nedela, neraboten den, pa }e te
odvedeme na {etawe po prijateli- na{inci
}e te odnesam tamu kade saka{... kaj Klimeta Rambe, na{ion star sosed od na{ata
maala!
Skoknav od radost i sekako go prifativ
predlogot, no posebno mu naglasiv da me
odnese na u{te edno mesto:
Imam amanet na nekoj star iselenik,
~i~ko Bone, da mu predadam eden poklon od
negoviot sin Nikola Naumoski!
Toa bea mnogu negovi i sliki od negovite vnu~iwa. Koga tatko mu na Jon~e go
~u imeto na na{inecot, skokna od radost
i mi re~e:
Sotire, pa toj e na{ lider, voda~ na
Makedoncite vo pokrainava Pilbara, od
seloto Bel~i{ta e!
Jas mu potvrdiv i mu raska`av deka
sin mu e moj pomlad kolega i deka rabotevme zaedno vo Ohrid, vo istoto u~ili{te
„Grigor Prli~ev”. Jon~e i \ono vedna{ se
soglasija, pa mi odgovorija deka site ovie
`iveat vo blizina, a Ivan dodade:
Zo{~o ne mu ka`ite na Soteta oti Klime
Rambe imat najdeno „mandra” tamu?! Site
gi {i{at i bri~it poevtino, a tamu `iveat
postari lica.
Mene me obzede radost oti Klime Rambe
be{e za mene mnogu dobar poznajnik od
berberlakot vo Struga, a rabote{e so mojot
star sosed Naume Kalajxi vo negovata berbernica. Dogovorot padna i \ono, vo imeto
na site nas, im se zablagodari na doma}
inite, pa stanavme i si otidovme. Jone
povtorno ne dozvoli da pla}ame „taksa”. Toj
ne donese vo „jardot” kaj Krsteta, na na{ata
adresa, so naglasok:
Bratu~ed okolu „ten”! - mislej}i na
deset ~asot.
Na vozbudata i nema{e kraj {to vo prviot den vidov i do`iveav. Koga stignavme
doma vo spalnata go zateknavme Kristafil
Risteski. Spie{e. \ono go zazede svojot
krevet a mene mi ostana polo{iot, toj {to
si be{e ostanat. Legnavme vnimatelno, no
sepakKristafil se razbudi:
Ne palite ja golemana sijalica, se gledat niz prozorecov, ama i ne }e vezime?
Jas mu se izviniv i ja prifativ
zabele{kata. Zamol~avme site trojca, ama
ne trpi juna~ko srce, vedna{ mu izreagirav
na Kristafila:
Te li~e{e da bidi{ pokraj mene ve~erva,
tolku narod me pre~eka.
Ako e za pre~ekot, eto, ja do Sidnej za
tebe dojdov.
Priznavam! - mu rekov.
Sonot go stori svoeto, a bi rekol i
ogromnata vozbuda {to vo samo eden den mi
se slu~i }e ostane za pametewe.
39
ilustrirana revija za iselenicite od
Makedonija
Jubilee
35 YEARS OF FORMING THE
“ATANAS BLIZNAKOFF” FOUNDATION
AND 110 YEARS OF BLIZNAKOV’S BIRTH
Slave Nikolovski Katin
The eighteenth day of April 1977
will be written with golden letters in
the annals of the foundation “Atanas
Bliznakoff”. On that day, the 148 th
plenary session of the Council of St. Kiril
and Metodij of Skopje was held and it
was a holy moment, a celebration for the
Macedonian academic institutions, and
a significant event in the life of Atanas
and Slavka Bliznakov. In fact, on April
18, 1977 the foundation stone of this
charitable organization was laid. At the
session a Decision was adopted on the
establishment of the foundation “Atanas
Bliznakoff”, to provide scholarships for
students of the university of St. Kiril
and Metodij of Skopje who achieved
outstanding results in their studies, but
who didn’t have enough money to pay
for their education.
Today the Foundation “Atanas
Bliznakoff”, which celebrates 35 years
of its edtablishment, is the first of its kind
in Macedonia, generates great interest
among students, the public in the
Republic, and Macedonian emigrants
overseas. It, above all, is the pride and
joy of its donors Atanas and Slavka
Bliznakov; a present for the youth and
for Macedonia, but also an incentive for
other benefactors, no matter where they
live, to assist in speeding up economic
and cultural development in their
country.
This year is also important for the
Foundatin, because it has passed
a period of 110 year of the birth of
the founder Atanas Bliznakov (19011998). The person who is one of the
most distinguished donors from the
Macedonian Diaspora. His name
and work are well known among
the Macedonians in the Republic of
Macedonia and in the Diaspora. He
belonged to the progressive generation
of Macedonians on the North American
continent, who had spent a long time
away from his homeland. He dedicated
his life to struggling for freedom and
40
progress for Macedonia and the
Macedonian people.
Atanas Bliznakov’s life began on
15 December 1901 in the famous
revolutionary village D’mb eni, in Kostur
Region, Aegean part of Macedonia.
D’mbeni is a village where a pleiad
of Macedonian pre-war revolutionary
freedom fighters and intellectuals such
as Lazar Pop Trajkov, Lazo Moskov,
Lazo Trpovski, Tasko Karadza and
others were born and fought for the
affirmation of Macedonian ideals.
Atanas Bliznakov was only twenty
months old when the Ottoman (Turkish)
Army (asker) entered the village and his
mother Doča, holding him in her arms,
took him to the mountains in order to
save him, while his father Ivan, together
with other village dwellers, joined the
revolutionary detachments
fighting
for the freedom of their native country
Macedonia. As a result of the carnage
taking place during the Balkan Wars,
World War I, and economic hardships
and terrible political conditions, a large
number of Macedonians, especially
from Kostur, Lerin, Bitola, Prespa,
Voden Regions, and from other districts
of partitioned Macedonia, sought shelter
in the entire outside world leaving their
hearth and closest and dearest friends
and relatives behind.
Atanas Bliznakov, at age 19 in the
flower of his youth, was one of those
who tested the bitterness of life in
emigration. In 1920 he left his native
soil and set off to the outside world in a
search of a better life. From his parent’s
hearth he fostered awareness that
poverty led him to leave his home, but
he also fostered the distinctive feeling
that he was a Macedonian, that he was
going to remain a Macedonian no matter
in which part of the globe he would go,
and that one day he would return to his
Macedonia.
A new page in Atanas Bliznakov’s
interesting path of life was turned on
December 16, 1920, when he arrived
in Madison City, State of Illinois, USA,
where a Macedonian colony was already
established. There, without speaking
any English, he was employed as a
factory worker. A year and a half later,
he moved to Gary, Indiana, a city located
near Lake Michigan, which at that
time was developing into an industrial
center. There, at the Gerry Railway
Company, one of the larger giants in the
surrounding region, he worked for 34
years, until the day he retired.
Bliznakov’s business activity in the
USA consisted mainly of purchasing and
selling real estate and shares. In order
to invest wisely, Atanas needed skill
and knowledge as well as persistently
monitoring economic developments –
qualities he didn’t lack.
Time passed quickly and, after fifteen
years of working in the USA, Atanas
returned to his motherland Macedonia
where he met Slavka Popova, a beautiful
young girl from D’mbeni. She was his
soul mate, always by his side, for the
sixty-three years they were together,
encouraging and sharing his ideas and
longing together for Macedonia. After
getting married they returned to Gary,
this time for good, and never again did
they go back to D’mbeni, their village of
birth.
Atanas Bliznakov said goodbye to
all his good and bad experiences from
his birth place, at the time when more
than one thousand Macedonians lived
there.
When asked about D’mbeni, his
place of birth, he usually spoke with
sadness, especially about the later days
when his village became a wasteland
after the hustle and bustle of children
was replaced by the shrieks of owls and
hawks.
Although Bliznakov spent almost
his entire life abroad, he remained
connected with the problems of his
fatherland till the end of his life. He
proved to be not only an ordinary migrant
worker, but a person who invested his
efforts to penetrate into the essence
of Macedonian freedom. His good and
righteous ideas, taking a strong and
serious approach to things in general,
raised him in that way beyond the time
in which he lived. His entire life, Atanas
Bliznakov
perceived
Macedonia’s
partition as a tragedy, a disaster for the
Macedonian cause. He was convinced
that, by the establishment of the “Atanas
Bliznakoff “Foundation, he would
Atanas Bliznakoff
Jubilee
Board of “Atanas Bliznakoff” Foundation
provide a valuable contribution to the
University of St. Kiril and Metodij, to the
Macedonian people and, at the same
time, would give incentive and inspiration
to future Macedonian generations in the
Diaspora and beyond. Thus, following the
example of the virtuous migrant worker
Atanas Bliznakov was established the
“Petar Stamatoff” Foundatin. Petar
was from Smilevo, while his wife Jaza
from Poland, and they lived in Chicago,
Illinois.
Atanas Bliznakov, together with his
wife Slavka, lived in Skopje for more
than twenty years (1976-1998). During
that time Atanas Bliznakov published
two books. The first, entitled D’mbeni
and the revolutionary past of Kostur,
was published by the Skopje Publishing
House Misla in 1982, and the second
book entitled National, political, and
cultural activity of the Macedonians in
the USA and Canada, was issued by
the Skopje Publishing House Kultura
in 1987.
Atanas’s goal in publishing the book
about his native village D’mbeni was to
inform the younger generation about
Macedonians, their activities, work,
roots and life in Kostur Region, who, not
by their own doing, have been scattered
all over the world but nevertheless have
remained connected, at the level of their
souls, with their ancestral homeland.
The second book, National, political,
and cultural activity of The Macedonians
in the United States of America and
Canada, tells the story about the
Macedonian immigrants, especially
about the first generation immigrants
in the USA and Canada. In a lively
and narrative style he has presented
the integration of the Macedonian
emigrants in to the new environment,
the establishment of the Macedonian
associations and clubs, newspapers,
organizations and church communities.
The book, in fact, is a cross-section
of history and development of the
Macedonian immigrants in the USA and
Canada.
Atanas Bliznakov has published many
articles in newspapers and magazines in
the USA and in Macedonia, particularly
in magazines such as Macedonia, a
journal of the Matica of Immigrants from
Macedonia and in many newspapers
including Nova Makedonija, Vecer, and
Studentski zbor to which he contributed
till the end of his life.
The period during which Atanas
Bliznakov lived and worked in the USA
was of great importance to the national
struggle of the Macedonian migrants in
which he shared their destiny. In the years
of struggle starting with Macedonia’s
partition, the years of oppression
that followed, up to the formation of
the independent, democratic and
sovereign state – the People’s Republic
of Macedonia, these Macedonians
remained true to themselves.
During the time of political upheaval,
Atanas Bliznakov joined the wing of the
progressive immigrants which proved to
be a significant life changing decision
for him. At the same time he became
a loyal US citizen and a person with
respected achievements in business and
in his social life. He was also an active
member of the Macedonian-American
Peoples League (MAPL) fighting against
fascism in order to build a free society,
a happier life, and establish permanent
peace. The Organization’s moral and
material support was of significant
importance in the period of the Republic
of Macedonia’s formation.
In other aspects of his life, Atanas
Bliznakov was president of the Hospital
Committee in Gary, with a mission, as
was the case of other North American
organizations, to collect funds in order
to build a hospital block in the city of
Skopje. He was also one of the founders
of the associations Alexander the Great,
Lazar Pop Trajkov and the St. Peter and
Paul Macedonian Orthodox Church in
Gary.
However, all that they did was not
enough to satisfy the desire of Mr. and
Mrs. Bliznakov to fulfill their eternal
dream of having a free Macedonian
state. In 1958, for the first time they
came to see the newly liberated state.
Then, after ten years, in 1968, after
Atanas retired, they came for a second
time. In 1976 they came to the city of
Skopje in order live there for the rest of
their lives.
Probably the most important day
of Slavka and Atanas Bliznakov’s lives
was the day when the Foundation
was formed. Since then, over three
hundred students, for a period of 35
years, graduated from the colleges
and faculties; while at present, about
50 students from different higher
education faculties of the university
receive awards. One of the conditions of
receiving an award from the Foundation
is to study at the University St. Kiril and
Metodij. Recipients have to demonstrate
a financial need to receive support.
The “Atanas Bliznakoff” Foundation
is the first and only one of its kind in the
Republic of Macedonia associated with
the University St. Kiril and Metodij. It
is now worth about 5 (five) million US
dollars and is of great interest to the
Macedonian people in the Republic of
Macedonia and to all the Macedonians
in the Diaspora. The Foundation was
the pride and joy of Atanas and Slavka
Bliznakov, and a great example of
humanitarianism for other people and
donors. In brief, allow me as a biographer
of his life and work, and as an author of
their monograph to say that the “Atanas
Bliznakov” Foundation is a gift to the St.
Kiril and Metodij University, to aspiring
students, to the Macedonian youth
and to all the people in the Republic of
Macedonia.
41
ilustrirana revija za iselenicite od
Makedonija
Kontra
BITKITE NA MAKEDONSKITE GENERACII POD GRCIJA NIZ TUGITE IDEOLOGII
Akti na nepriznavawe, diskriminacija
i asimilacija na Makedoncite
ПОВОД: Evangelos Kofos, istori~ar, politi~ki analiti~ar i arhitekt na gr~kata politika
po “makedonskoto pra{awe” od Grcija, u~esnik na seminarot “ROS - ROT”, vo Skopje, gi istakna
crvenite linii {to treba da se zapazat za mo`noto re{enie za imeto. Objaveno vo “Nova Makedonija na 22- 24 oktomvri 2010, Skopje.
Stojan Ko~ov
Gospodine Kofos, za~uduva faktot, kako istori~ar ne sakate ni{to
da ka`ite, a seto toa postoi vo gr~kite
izvori:
1) Kakvi me|unarodni obvrski i bea
nametnati na Grcija po odnos na malcinstvata po Prvata svetska vojna.
Samo primer: Vo eden oficijalen
dokument stoi: Na 11 noemvri 1930
godina, Eleterios Venizelos, na edna
konferencija za peчat vo Atina izjavi:
Pra{aweto na makedonskoto нacionalno
malcinstvo vo Grcija }e bide re{eno i
jas }e bidam prviot vo Grcija koj }e se
anga`ira za otvarawe na makedonski
u~ili{ta, ako narodot toa go saka.
No, fakt e slednoto: Koga vo 1936
godina be{e vospostavena fa{isti~kata
diktatura na Metaksas, so zakon be{e
zabranet makedonskiot jazik i vo sekoe
naseleno mesto bea zalepeni napisi
vo koi naselenieto se predupreduva da
govori samo gr~ki. Kakvi bea tоrturite
i ve~ernite {koli duri i na na{ite dedovci i babi e mnogu poznato i `alno.
2) Kako sprotivno na tie obrski,
gr~kite vlasti vr{ea asimilacija i
genocid vrz malcinstvata i
3) So faktot {to se objaveni vo
posebni bro{uri vo 1954 godina, kade
Gocamanis gi obrabotuva svoite predlozi od dokladot od 1939 godina, im se
sugerira na vlastite po Vtorata svetska
vojna da go razvija sistemot na asimilacija nad malcinstvata - posebno nad
Make­doncite.
No, barem ova treba da go znaete
42
deka Makedonskiot narod pod Grcija,
Vtorata svetska vojna vo oktomvri 1940
godina, po napadot na Italija vrz Grcija,
go zatekna vo uslovi na dikteturata na
Metaksas. Мakedoncite mobilizirani
i isprateni na frontot, ne e tajna deka
hrabro se borea celi {est meseci na
albanskite planini protiv fa{isti~ka
Italija i bea pofaluvani od gr~kite
generali za najdobri vojnici. No, da ne
zaboravame deka iljadnici gi ostavija
koskite tamu, a golgotata nad nivnite
semejstva po Vtorata svetska vojna
prodol`i.
No, da go prosledime razvojot
na asimilatorskata politika {to
sistematski se vr{e{e, s$ po zasileno
sprema makedonskiot narod.
Pod eden: deka Grcija vo celokupnata komunikacija i vo site oficijalni
dokumenti za anektiraniot del od podelenata Makedonija go vodi pod imawata:
“Osvoeni zemji”, “Okupirani zemji”,
“Gr~ka Makedonija”, “Severna Makedonija”, a vo me|udr`a­vnite dogovo­ri
so manarhiite na Bugarija i Srbija eve
kako komuniciraa:
Dogovor za sojuz pome|u kralstvoto
na Grcija i kralstvoto na Srbija, od 19
maj 1913 godina, ~len 2. Pri podelbata
na teritorijata na Evropska Turcija,
koja po zavr{uvaweto na sega{nata vojna
}e im bide otstapena na balkanskite
dr`avi spored dogovorot za mir so Otomanskata dr`ava. . . ^len 3. Dvete visoki dogovorni strani. . . Taa granica
bazira. . . trgnuvaj}i od najvisokiot vrv
na venecot Kamna, gorna [kumba, }e go
zaobikoli Ohridskoto Ezero, zapadniot
breg kaj Prespanskoto Ezero od seloto
Kowsko, Dolno Dupeni, do Rahmanli, }
e pominuva niz tekot me|e Crna Reka i
Meglena i }e izleze na rekata Vardar. . .
itn. Ist takov dogovor ima i so Bugarija.
^len 7. Negovoto Veli~estvo kralot na
Grcija se obvrzuva deka negovata vlada }
e gi dade site potrebni olesnuvawa i se
garantira za period od 50 godini polna
sloboda na srpskata izvozna i uvozna
trgovija preku solunskoto pristani{te,
`elezni~kata linija od Solun sprema
Skopje i Bitola. . . itn s$ do ~len 8,
9, 10 i 11. Potpisnici: @an Aleksandropulos i Mate Bo{kovi}. Se postavuva pra{aweto: Ako od sekoga{ bila
Makedonija gr~ka, toga{ zo{to negovoto
Veli~estvo kralot na Grcija, dozvolil
taka {irokogradno da ja deli Makedonija pome|u Srbija i Bugarija?
Gospodine Kofos, ako otsekoga{
Makedonija bila gr~ka i `iveele Grci,
toga{ ka`ete ne{to: zo{to gr~kata
armija od Makeonija go prisvojuvala
administrati­vniot region na kralska
Grcija vr{ela takvi nevideni zlodela
nad obi~noto naselenie?
Da gi prosledime napravenite zlostorstvata so fakti i argumenti:
Najavtenti~ni se sve­do{tvata od Karnegievata komisija koja imala zada~a da
gi istra`i zlostorstva storeni vo tekot
na taa vojna. Me|u najavtetenti~nie se
pismata od gr~kite vojnici, isprateni
do nivnite rodnini vo tekot na Vtorata
balkanska vojna, a koi bile zapleneti i
od Karnegievata komisija. Toj pi{uva:
Koga za Atina i za Brisel e bitno deka
kaj Grcite e pogolemiot del od Makedonija, a kaj nas pomaliot, koga toa e
klu~niot argument {to eden gr~ki minister kako Drucas go iznese i pred OON,
nam ne ni ostanuva ni{to drugo osven
edna{ da videme kako Grcite stanale
stopani na toj pogolem del od regionot,
veli novinarot D. Janevski.
“Ja okupiravme Makedonija”
Eden gr~ki narednik, ~ij potpis e
ne~itliv, na 12 juli 1913 godina do doktor Panagi Leventi napi{al:
“Gi zapalivme dvete sela, Dulti i
Banica, rodni mesta nastra{ni komiti,
i s$ mu predadovme na ognot, po{te­
duvaj}i gi samo `enite, decata, starcite
i crkvite. seto ova be{e stareno bez
milos ili so`aluvawe, izvr{eno so
svirepo srce i u{te posvirepo srce i
u{te posvirepa osuda.
Narednikot Kletanis na 11 juli 1913
godina, na brat mu Joani sakal da mu se
pofali:
“Dragi brate Joani. Ovde `iveat
arhikomiti. Nie gi masakriravme site.
Kontra
A mestata niz koi pominavme, zaseko­ga{
}e mi ostanat vo se}avawe”.
Kako {to mo`e da se zabele`i, vo ova
pismo Grkot zboruva za lu|e {to `iveat
vo mestata niz koi gr~kata vojska minuvala, a ne za vojnici na neprijatelot.
Zna~i, dovolno bilo civilite ozna~eni
kako komiti, a potoa bez gr`a na sovesta
da bidat nasakrirani.
Panagis Beglikis na brat mu Sotiris,
na 15 juli 1913 godina mu se ispovedal
deka deka rabotite {to se slu~uvaat se
takvi kakvi {to nemalo od denovite na
Isus Hristos. “Ne e mo`no da se opi{e
{to se slu~uva”, veli Panagis.
Na 12 juli 1913 godina, kaplarot
Georgios zapi{al deka sekade kade
{to minuvale duri i ma~kite n$ izbe­
gnuvaat. Kakvo e toga{ toa osloboduvawe
na Make­donija koja, neli, otsekoga{
bila gr~ka, koga i ma~kite begaat od
osloboditeli?
Niko Teofilatos isto taka e dosta
konkreten za toa kako Grcija do{la do
golemiot del od Makedonija:
“Mi bea dadeni 16 zarobenici da gi
odvedam vo divizijata, a jas pristignav
samo so dvajca. Drugite bea ubieni vo
temninata, masakrirani od mene”.
Kaplarot Georgios Korkoci na 11
juli 1913 godina napi{al edna re~enica
koja Drcas sigurno nebi muse dopadnala:
“Ja okupiravme cela Makedonija, osven
Trak­ija”.
Spored istra`uvaweto na komisijata, pri taa okupa­cija, “brojot na ku}i
izgoreni od Grcite vo vtorata vojna ne
mo`e da bide pomal od 16. 000”. Spored
standarte {to toga{ nekoi statisti~ari
gi primenuvale, za ku}ite na makedonskite semjstva se pretpostavuvalo deka
imaat barem po {est `iteli, {to upatuva
na toa deka bile zapaleni domovite na
okolu 100. 000 lu|e.
“Gr~kite vojnici go oslobodija prviot makedonski grad, kako {to pred toa
gi oslobodija i drugite pokraini koi
porano bea turski, no otsekoga{ gr~ki
i naselenieto koe do v~era be{e pod
turssko ropstvo, mo`e sega slobodno da
go di{e vozduhot na slobodata” pi{uva
gr~ki “Embros” vo oktomvri 1912 godina,
po predavaweto na Solun od turskata
vojska na Grcite. Toa {to pritoa “osloboduvawe” Grcite imale potreba bez­
ku­}i da ostavat 100. 000 lu|e, mo`ebi i
ne e tolku bitno.
Lu|eto kako ovci
I navistina, ku}ite bile pomal
problem. Zlostor­stvata vrz lu|eto {to
`iveele vo Makedonija koja “otsekoga{
bila gr~ka”,se ne{to sosema drugo. Na
primer, vo Seres bila zarobena edna
devojka, a potoa ubiena so u{te {estmina. “Im gi izvadivme o~ite dodeka
bea `ivi”,zapi{al gr~kiot vojnik Ko-
sti. Za masakrot vo Seres, komisijata
zabele`ala deka zatvorenicite {to
pre`iveale imale rani kakvi {to nanesuva mesar koga se obiduva da kole lu|e,
na na~in kako {to bi kolel ovca.
Anastasija Pavlovna, vdovica od
Gevgelija, svedo­~ela za zlostorstvoto
izvr{eno vrz nea.
I taka se redat u{te mnogu zlodela
u{te potragi~ni, koi se samo od prisvoeniot del (51% od Makedonija koi
potpadna pod gr~kaa okupacija vo 1913
godina.
Gospodine Kofos, najverojatno vi se
poznati sled­nite fakti: Ako gi poglednime popisite na etni~kiot sostav na
severniot del na dene{na Grcija od
po~etokot na 20 vek vo 1903, 1904, 1905
godina, koga Osmanliskata Imperija
vr{ela popisi, }e vidite kolku Makedonci `iveele i kolku `iveat denes tamu,
kako se slu~ilo nivnoto raseluvawe i
zaminuvawe, odnosno proteruvawe od taa
teritorija. Zna~i, problemot so imeto
e vsu{nost indetitetsko pra{awe, na
koe tokmu vie si zedovte za pravo da
bitete arhitektot za obezli~uvanie na
Make­doncite.
Taka bilo so zlodelata za vreme
vojnata, i taka prodol`uva, no najdobro e da gi nabrojme istoriskite etapi
na razne­bituvaweto {to dosega gi ima
realizirano Grcija nad Makedoncite
i zo{to gr~kite vlasti smetaat, koe i
da e priznavawe na makedonski narod
ili make­donskiot jazik direktno go
stava pod pra{alnik gr~kiot dr`aven
integritet! ? Vo Makedonija pod Grcija,
dokolku se navratime dovolno nazad
vo minatoto, }e stignime do periodot
na prvite Andartite na ~elo so Pavlos
Melas i Germanos Kravangelis u{te vo
Oto­man­skata imperija, potoa po podelbata na Makedonija (1913), promenata
na etni~kiot sostav, promena na li~nite
imiwa i toponimi, metaksa­tovata diktatura, Vtorata svetska vojna i Gra|anskata
vojna(1945 - 1949), }e vidime koi se
staro­s edelcite vo Eg. Make­donija, a
toa najdobro go poka`uvaat surovite
zakoni.
Pod dva: Grcija vo anektiraniot del
od Makedonija izvr{i preimenuvawe
na imiwata i prezi­miwata, na toponi­
mite i na s$: {to e makedonsko na gr~ki
jazik isklu~ivo samo vo toj del na Makedonija pod Grcija so zakon. Vo civi­
liziraniot svet se znae deka nikoj ne
smee da ima monopol nad imenuvaweto
i nad imiwata: tuka spa|aat imeto na
teritorijata, na lu|eto, na predmetite,
na jazikot i na sekoj poim {to so vekovi
go upotrebuvale starosedelcite. Toa
Evropa ne go napravi, tuku vo okupirana
Makedonija go napravi samo Grcija. Stanuva zbor za promena na topografijata,
na du{ata na makedonskiot narod vo
Grcija. So takvata surova strategija, se
tera{e makedon­skiot narod na zaboravi na sopstveniot kulturen identitet.
Celta na okupatorite im be{e: da go
izmenat gravitacionoto jadro na makedonskoto osamostoju­vawe i vekovnoto sa­mo­potvrduvawe i da se napu{tat
tainstvenite algo­ritmi zapi{ani vo
vekovniot egzistencijalen kod i na
seto toa da im se dade gr~ki kod. Da se
izbri{e celokupnata makedonska civilizacija koja so vekovi be{e oblikuvana vrz imanentni aksiolo{ki stan­dardi,
izgradeni vrz osnova na opredeleni
funkcii na kulturata, bez koi ne bi bila
mo`na egzistencijata na ~ove~kiot rod.
So taa topografija nie Makedon­cite,
(tokmu od toj del na Makedonija), bilo
kaj da sme po svetot i den - denes se
identifikuvame i se bara­me po svetot.
Ovoj zakon be{e eden od najsurovite so
koi se izvr{i bri{enie na vekovnoto
makedonsko postoewe na tie prostori
i so cel da poslu`i kako priprema za
pogolemo etni~ko ~istewe.
Pod tri: Grcija, po ova vedna{ po~na
da sproveduva edna etnogenocidna politika so proteruvawe na makedonskoto i
kolonizirawe na inorodno naselenie,
odnosno da vr{i etni~ko ~istewe. Taa
u{te vo 1927 godina, pome|u Grcija i
Bugarija (Molov - Kafandaris) i so
dogovorot Grcija i Turcija vo 1923 godina vo Lozana, vo toj del na Makedonija
se naselija pove}e od 640. 000 lica, a
iseli iljadnici islaminizirani Makedonci i mnogu drugi luge koi u~estvuvale
vo Ilindenskoto vostanie. Toga{, tie
dojdenci dr`avata gi nare­kuva{e Prosfigi (Pondij) a nas Makedoncite endopii (starosedelci). Ponataka kako se
razvivaa asimilacionite procesi taka
prosfigite stanuvaa gordi Makedonci, a
starosedelcite Makedonci se progonuvaa. No se postavuva pra{aweto: Zarem
bilo mo`no, Grcite da vr{at etni~ko
~istewe ako narodot i zemjata bila od
sekoga{ gr~ka?! ^ove{tvoto do den denes nema zabele`ano takov fenomen.
Pod ~etiri: Metaksovata diktatura
- poznata od 4 avgust 1936 godina, koga
generalot Joanis Metaksas proglasi
diktatura vo Grcija. Re`imot posebno
ostro se spro­tistavuva{e i go kaznuva{e
makedonizmot, izra­zu­van bilo kako opstestvena dejnost ili samo preku govo­rewe
na maj~in jazik. Mnogu lokalni `iteli
na Make­donija pod Grcija zavr{ija vo
surovite zatvori i po ostrovite.
Pod Pet: Vtorata svetska vojna,
Gra|anskata vojna i grevovite na Makedoncite.
43
ilustrirana revija za iselenicite od
Makedonija
Nepokor
[email protected] borci od gra\anskata vojna vo grcija: risto malov
NE DOZVOLIV NIEDEN MOJ BOREC
DA ZAGINE!
D
edo Risto Malov ja `ivee
devetata decenija od svojot
`ivot. Iako godinite si go
napravile svoeto, toj se u{te mnogu
dobro se se}ava na borbite vo koi
u~estvuval. Toj bil i na Albanskiot
front za vreme na Gr~ko-italijanskata
vojna, no i vo Gra|anskata vojna. Roden
e vo selo Setina, Lerinsko, vo dale~nata
1916 godina.
Potsetuvaj}i se na minatite vremiwa, veli deka `iveel skromen `ivot.
U~el u~ili{te na gr~ki jazik. Kako
dete, zaedno so negovite drugar~iwa
Makedon~iwa, zboruvale na makedonski
jazik. Dedo Risto raska`uva za slu~kata
koga nekoj oficer gi pra{al kakov e
toj jazik na koj zboruvaat, a koga decata
mu odgovorile deka toa e makedonski,
oficerot kategori~no im rekol: “Nema
makedonski jazik, toj e me{avina od
bugarski, turski jazik”. Evociraj}i
spomeni na vojni~kite denovi ja peele
pesnata koja poteknuva od 1821 godina,
a vo koja se zboruvalo za Makedonija. Za
svoeto u~estvo vo Gr~ko-italijanskata
vojna veli:
“Na 28 oktomvri 1940 godina na albanskiot front se sudrivme so Italijancite. Borbite se vodea vo Kurica,
Elbasan... Na albanskiot front zaginaa
osumina borci od na{eto selo. Vsu{nost,
od Setina na albanskiot fron ima{e
okolu 50-60 lu|e. Koga zavr{ija borbite
na frontot, od juni 1941 godina otidov
vo ELAS. Vo 1945 godina vo Varkiza
44
Vo seloto Setina
gr~kata vojska bila do
1936 godina, potoa povtorno se vratila, a vo
1945 godina koga po~nala
Gra|anskata vojna se povlekla. Toga{ se formirala
i DAG, koja go prodol`ila
dejstvoto na ELAS. Vo
1946 godina Malov bil
voen referent, a negovata
zada~a se sostoela vo toa
da gi sobira mladite od
seloto i da gi podgotvuva
za Gra|anskata vojna
ima{e nekoj dogovor da go predademe
oru`jeto. Vo 1946 godina bev voen referent. Toga{ povtorno po~navme da se
organizirame za Gra|anskata vojna”.
Vo gr~ko-italijanskata vojna so nego
se borel i dedoto na sega{niot makedonski premier Nikola Gruevski, Kole
Gruevski. Toj mu bil rodnina na na{iot
sogovornik Risto Malov, koj vo ovaa
prilika ni ka`a i nekolku zbora za Kole
Gruevski.
“Kole i Pavle Gruevski bea dvajca
bra}a. Tie mi bea rodnini. Ovie deca
se pribraa kaj nas. Postariot Pavle
podocna zamina za SAD, a Kole ostana
vo na{eto semejstvo kako na{e dete.
So nego sedum godini spiev vo edna
postela. Be{e dobro dete, me u~e{e da
zboruvam na gr~ki jazik. Zaedno bevme
i na Italijanskiot front. Toj tamu zagina”, poso~uva Malov.
Vo seloto Setina gr~kata vojska bila
do 1936 godina, potoa povtorno se vratila, a vo 1945 godina koga po~nala
Gra|anskata vojna se povlekla. Toga{ se
formirala i DAG, koja go prodol`ila
dejstvoto na ELAS. Vo 1946 godina Malov
bil voen referent, a negovata zada~a se
sostoela vo toa da gi sobira mladite od
seloto i da gi podgotvuva za Gra|anskata
vojna. Od Setina gi nosele vo Albanija
kade se podgotvuvale za borba. Vo ku}
ata na Kole Gruevski vo Setina, koja toj
mu ja otstapil na negoviot ~i~ko, bil i
glavniot {tab na partizanite.
“Vo tekot na celata vojna naj`estokite
ofanzivi se vodea na Gramos. Ima{e
borbi na Vi~o, Malimadi, Kostursko...
Osven edno dete od mojot vod, koe be{e
raneto, ne dozvoliv da zagine nitu eden
od moite triesettina borci, za{to znaev
kako da dejstvuvame, bev dobro vojni~ki
podgotven”, veli na{iot sogovornik.
Kon krajot na vojnata Malov se razbolel od `oltica. Bil prenesen vo bolnica vo Makedonija.
“Prvo dojdov vo Prilep, potoa vo
Kozle, pa na Matka... Se podgotvuvavme da
se vratime nazad, no dodeka da se podgotvime, toa go napravi drugata strana i gi
likvidiraa na{ite borci. Toga{ padna
i Gramos”, veli Malov.
Vo tekot na vojnata gr~kite komandanti, kako {to potencira Risto
Malov, ni{to ne im vetuvale vo odnos
na nivnite prava.
“Toa ne e va{a rabota, }e vidime potoa, ni velea. Pove}eto ne znaeja zo{to
se borime. Od borcite vo DAG pove}eto
bea Makedonci, a Grcite ne bea nitu
deset otsto. Jas znaev za{to nie Makedoncite se borevme, za jazik, za {kolo,
za crkva. No, za toa ne mo`e{e da se
diskutira, za{to Grcite n” narekuvaa
Bugari, ‘slavomakedonci’, a mo`ea i da
n$ likvidiraat”.
@ivotniot pat go prodol`il vo Skopje, a negovata sopruga bila vo Sveti
Nikole. Sepak, sudbinata gi spoila vo
glavniot grad.
@aklina Mitevska
Ta{ko Jovanov
ANTIOHISKATA PATRIARHIJA NE E GR^KA CRKVA
Dva prsta
ZLOBNI LAGI PROTIV MPC
Povod za ova moe javuvawe e
prodol`enoto iska`uvawe na lagi i kleveti protiv Makedonskata Pravoslavna
Crkva Eparhija za Avstralija i Nov Zeland. Vo posledno vreme se pojavuvaat
nevistinski ka`uvawa, odnosno la`no
okarakterizirawe na Antiohiskata Patriarhija.
Vo pove}e napisi, otpadnicite od
MPC {irat la`na propaganda deka Antiohiskata Crkva “bila” Gr~ka Crkva,
taka{to vo poslednite tri izdanija na
31-i maj 7-mi i 14 juni vo melburnskiot
vesnik “Denes”, se pojavija tri plateni
objavi pod naslov “Makedonski crkvi
pod gr~ka jurisdikcija?”
Zlobnoto okaraktizirawe na Antiohiskata Patriarhiska Pravoslavna
Crkva kako “Gr~ka” so povrzuvaweto na
Makedonskite Crkvi, deka “bile” pod taa
Gr~ka crkva, gi zaminuva site granici
na civilizirano i ~ove~ko odnosuvawe.
Za onie koi ne ja znaat vistinata istorijata na ovaa (slavna) Antiohiska
Pravoslavna Patriar{ija, mo`e i da poveruva na vakvite grozni lagi iska`uvani
od Igor Aleksandrov, avtorot na platenite izjavi. No, ako ~ovek znae samo za
sumata na pari {to gi zema od vernicite
od dvete Makedonski Crkvi koj gi ima
pod negova kontrola, avtorot od Sidnej,
koj po negovo priznavawe negovata plata
stignuva do $150.000 dolari godi{no i
poradi toa toj, ne }e mo`e i da ne la`e i
kleveti protiv MPC za da ja opravda taa
negova debela plata.
Za mnogugodi{nite ka`uvani lagi i
kleveti protiv MPC, jas ve}e gi notirav
vo mojata otpe~atena kniga “Istorija
na Izmameni Vernici” Melburn 2007 g.
A tuka sakam da ja odmaskiram negovata
grozna laga okolu Antiohiskata Pravoslavna Patriar{iska Crkva, deka “bila”
Gr~ka. Aleksandrov se obiduva za da ja
povrze Makedonskata Pravoslavna Crkva,
deka “sorabotuvala” so “Gr~ka” Crkva.
Po neuspehot na mnogu godi{nite
napori preku lagi i kleveti za da mu
go ocrni imeto na na{iot Eparhiski
nadle`en Arhierej, sega izbira novi
lagi so nade` deka tie }e mu pomognat
vo prodol`enieto na antimakedonskata i
anticrkovnata borba i so toa osigoruvaj}
i ja negovata debela plata.
Vistinata za Antiohiskata Pravoslavna Crkva e taa, {to e od prvite
Pravoslavni Crkvi vo svetot i koja Crkva
ne praktikuva nikakva diskriminacija.
Ovaa Patriar{ija {irum svetot ima jurisdikcija na nad 5 milioni pravoslavni hristijani koi se formirani vo 20
Eparhii, vo Sirija, Liban, Irak, Palestina. Kuvajt, Turcija, kako i vo Amerika
i Avstralija i Nov Zeland.
Interesno e da se spomne deka Gradot
Antioh, od kade e zapo~nata misijata
na ovaa Crkva, e izgraden od general
na Aleksandar Makedonski.poznat pod
ime Selevk -Nikotor i posle smrtta na
Aleksandar Makedonski, Selevk ja osvoil
Sirija kako negov del i go proglasil
Antioh kako negova prestolnina vo 300
pred Hrista. Toj go imenuva gradot vo ~est
na negoviot tatko koj se vikal Antioh.
Ovoj siriski grad, od kade poteknuva i
imeto Antiohiska Patrijar{ija, od 1939
godina e vklopen vo dene{nite granici
na Turcija.
Vo redovite na Antiohiskata Crkva
se opfa}aat site pravoslavni vernici
koi baraat nejzina usluga i pomo{. Ovaa
Crkva e multietni~ka, multijazi~na i
multikulturna, taka{to vo svote hristijanski pazuvi gi prifa}a site pravoslani hristijani od siot svet.
Nie Makedoncite od Melburn najubavo ja znaeme i ja po~uvstvuvavme taa
usluga i pomo{, koga ni trebaa religiozni uslugi, tamu pojdovme i ja dobivme
potrebnata pomo{.
Po zavr{uvaweto na takanare~enata
gra|anska vojna vo Grcija, odnosno vo Egejskiot kraj na Makedonija, golem broj na
na{i lu|e proterani od gr~kite fa{isti,
dojdoa vo Avstralija, i vo vremeto od
1950 do 1960 godina tie na{i novodojdeni, ne sakaa da gi polnat gr~kite crkvi
za nivnite trebi, za ven~avki i kr{tevki,
tokmu tamu pojdoja, vo Antiohiskata Crkva
na Viktoria Parade vo Melburm, vo crkvata “Sv. Nikola” pri otec \or|i Haidar.
(Za pove}e informacii barajte na veb
saitot “St. Nichola” Sirian orthodox
church Melbourne)
Na{ite mlado`enci koi se ven~aa i
koi si gi krstija decata tamu, so gordost
gi poka`uvaat nivnite svedenija deka
se ven~ale i si gi krstile decata vo
Siriskata Pravoslavna Crkva pri otec \
orgi Haidar.
Vo vremeto na bitkata na Makedonskata Pravoslavna Op{tina za Melburn
i Vik.
So Gr~kata, Bugarskata i Srpskata
Crkva, koi se sprotivstavuvaa za izgradbata na Makedonska Crkva, vo 1957 godina, prv na pomo{ se pojavi otec \orgi
Haidar, od taa Crkva i otec Eliot od Anglikanskata Crkva, za da se zdobie pravoto
za izgradba na Makedonska Crkva, prva vo
dijasporata, odnosno crkvata “Sv. \orgi”
vo Fitzroj.
Po dobivaweto pravo za izgradba na
crkvata, na 2-i avgust 1959 g. otec \orgi
Haidar be{e prv koj se pojavi za osvetuvaweto na temelite, Toj be{e tamu so nas
i na 2-ri avgust 1960 na osvetuvaweto
i otvoraweto na Crkvata “Sv. \orgi”
(pogledajte na dostavenata slika).
Po moite dadeni podatoci, dali Aleksandrov i negovite somislenici raskolnici }e ja proglasat ovaa prvoizgradena
Crkva od makedonskite imigranti vo
dijasporata, kako Gr~ka? I dali Negovoto Visokopreosve{tenstvo (sega pokoen) vladikata Naum, koj go primil Antiohiskiot egzarh o. \orgi Haidar da
soslu`uva so nego vo osvetuvaweto na
taa Crkva, }e go nare~at predavnik na
Makedonskiot narod i izdajnik na Makedonskata Pravoslavna Crkva?
Vo dene{no vreme, poradi dobrite i
prijatelskite odnosi so MPC, poka`anata
podr{ka od ovaa Antiohiska Patrijar{ija
na baraweto na Makedonskata Pravoslavna Crkva da bide priznata i vleze
vo redovite pome|u drugite hristianski
Crkvi vo Avstralija, za Aleksandrov i
negovite otpadnici od MPC, zna~elo
poni`uvawe na Vladikata g. Petar na
nekakva “gr~ka” crkva?
A tuka {to da ka`eme za odnosot na
na{ite raskolni~ki kompaniski op{tini
koi se pojavija pred parlamentarnata
komisija, da klevetat i se sprotivstavija
na priznavaweto na MPC ka`uvajki deka
ako MPC bila priznata, vladikata }e
mo`el da im gi odzemel crkvite so koi
tie rakovodat i }e gi dadel na Makedonija, koja zemja za niv bila “tu|a” dr`ava.
Nie vernicite na MPC vo Avstralija
mnogu dobro znaeme i gledame zo{to e
takvoto odnosuvawe od ovie raskolnici
protiv MPC. Kako Aleksandrov, taka i
vo site kompaniski op{tini ima lu|e
koi si gi imaat staveno prstite vo crkovnite kasi, pa zatoa nim ne im treba
obedineta Makedonska Crkva so vredno
dostoinstvo.
No MPC si gi ima site potrebni istoriski-verski crkovno-religiozni i
kanonski vrednosti, so zdravi temeli
za da mo`e da si ja vodi verskata misija
i gi pre`ivee site kleveti i napadi od
na{ite izrodi i neranimajkovci koi za
pari si ja pradavaat majka si.
Site napori na raskolnicite se samo
privremeni, samo MPC e ve~na.
Dime Merakovski
Melburn
45
ilustrirana revija za iselenicite od
Proma{ena konferencijata na agencijata za
iseleni{tvo na Vasko Naumov
VEB KOMENTARI
Dva prsta
Od: Makedonec od Detroit
I ovaa sredba e odr`ana so pretstavnici na dijasporata po pora~ka, poto~no re~eno
partiski istomislenici i glasnogovornici. Mene li~no ne mi bilo nitu ka`ano nitu
pak sum bil pokanet (ne samo jas tuku i nikoj kogo poznavam od aktivistite od SAD).
Popisot na Makedoncite vo SAD (a i na drugi mesta) }e se organizira od Makedoncite
od Makedonskiot Nacionalen Centar vo Detroit i vo sorabotka so Komitetot za civilni
prava na Makedoncite so sedi{te vo Detroit. Od vladata kako i dosega o~ekuvame da
gi bojkotira na{ite napori i da pravi svoi montirani popisi po primerot na onie
od Makedonija.
Od: Nikol~e Nov Zeland
E ova e stvarno najgolemiot bezobrazluk {to go imam slu{nato . Na{ite deca
piele i se drogirale. Dobro be lu|e dali Vie imate tro{ka pamet. Ovde na mladite im
e zabranet vlez vo lokalite kade {to se prodava alkohol vo starost pod 18 god. Iznad
18 god. osobata e polnoletna i smee da raspolaga so svoite pari po svoja `elba. Vie
gledajte za omladinata tamu, a za nas i na{ite pari Vie nemojte da se sekirate. Tie se
na{i i nema nikoga{da bidat va{i .
Od: Isto~na Makedonija
Nema na{i, va{i. Site Makedon~iwa, ovde i vo dijasporata se NA[I! Nekade se
prezentiraa podatoci deka, vo Srbija `iveat nad 40.000 Makedonci i deka od Debar i
okolinata ima nad 25.000 iselenici vo stranstvo. Dobro e {to i dijaporata e zastapena vo na{iot najvisok pretstavni~ki dom so trojca pratenici. No, so kolku vkupno
glasovi bea izbrani?!
Od: Vistinski Realist
Do gosp. Dodevski, u{te ne po~nal po~na da pluka. De~ko koj te glasa{e sigurno ne
jas, a i ti da ne si od onie Vmrovci koi sobiraa pari za Makedonija 1993 i nikoga{
ne gi pratija, ( ~est na vistinskite Vmrovci) se drogirale decata piele decata, pa
toa ne e problem samo kaj Makedoncite toa e svetski problem ama ete i ti da ka`e{
ne{to, da ne ti be{e toa Maiden Speach vo parlamentot, i da ne zboruva{e angliski
kako Albanecot Ahmeti (albanski) ba{ sakam da te slu{nam kako zbori{ ama po avstraliski ke ti postavuvame pra{awa bez vlakno na jazikot, i kaj vi e kancelarijata
ako mo`e da doznaeme.
Od: Australia - Sidnej
Do koga so anonimusi izvle~eni od {e{ir kako zbuneti zajaci? Koj e toj “iselenik”
{to im lepi etiketa na mladincite vo Australia deka piele i se drogirale? Ako doma
si ima li~en primer, toa e drugo, ama, dosta bre so vakvi ~e{maxisko selski “senzacionalni” vesti. Sigurno toj “informiran” iselenik `ivee vo nekoe zabutano predgradie
i nikoj ne go recka za `iv pa i ne se sme{al i ne nau~il deka vtorata pa i tretata
generacija Makedonci se obrazuvani, na visoki rabotni mesta, i se razbira, begaat
{to podaleku od zaostanatite vo vreme i prostor, koi po koj znae koj kanal do{le na
nekakvi konferencii i nivnata najgolema “diploma” e iselenik. Dosta e od slu~ajni
strelci koi pompezno se prestavuvaat deka “prestavuvale “ i gi “znaele sostojbite” .
Konferecijata , namesto da se zanimava kako da isprati studenti od MKD za studentska
razmena i da si zavr{at decata fakulteti koi cel svet gi priznava, si napravile carsiski muabet i odma vo vesnik. Za `alewje i toj {to rekol i toj {to objavil.
Od: Itar Pejo
Vo dijasporata ima mnogu golemi patrioti koi se spremni xabe da jadat i pijat.
A koga se bara da platat 10 evra ~anarina (godi{no) za ~lenstvo vo nekoe zdru`enie
nikade gi nema. Pra{ajte gi site tie patrioti zdru`enija po kolku ~lenovi so platena
~lanarina imaat. Sega }e gi broele Makedoncite. Pa koj vi e bre kriteriumot za da
znaete koj e Makedonec? ]e mu gi merite genite? Na izborite vidovme kolku Makedonci
ima vo svetot: dve tri iljadi.
Od: [turo
Ne samo {to pijat i se drogiraat, nego i te{ko slu{aat. Takvi selski fraeri od
tipot na “iselenikov” gi ima po London, USA i AUS so kupovi. Tipovi so {e{iri {to
zborat Makedonski so angliski akcent (demek go zaboravil Makedonskiot), takvi ne
vi ni trebaat, tie nemaat nikakov avtoritet vo svetot. Ako ovoj treba da lobira za nas
u svetot sme svr{ile rabota. Nego, jas `iveam vo London 10-ina godini, nikoj ne mi
ka`al ni kaj da glasam, ni kako da glasam, ni kaj da se prijavam kako nezavisen kandidat.
NI[TO!!! Od kogo se izbrani ova “iselenicive” {to me prestavuvaat?
Po povod tekstot “]e se prebrojuvaat iselenicite vo dijasporata” (Makedonskite deca vo Avstralija piele i se drogirale), objaven vo “Utrinski vesnik”,
21.07.2011
46
Makedonija
avstrisko-makedonska
zaednica na prijatelstvo i sorabotka
Minatiot mesec vo Viena se
formira Avstrisko-Makedonska zaednica na prijatelstvo i sorabotka.
Inicijaator i osnova~ na AvstriskoMakedonskata zaednica e Goce
An|elkoski, {ef na postojanata misija na Svetskiot Makedonski Kongres
pri OBSE vo Viena.
Na osnova~koto sobranie na
Avstrisko-makedonskata zaednica
u~estvuvaa pove}e istaknati Avstrijci i Makedonci od Avstrija, kako i
aktuelni nositeli na visoki javni
funkcii od dvete zemji. Vo prostoriite na Akademskiot sojuz vo Viena kade {to se odr`a osnova~koto
sobranie be{e pretstavena bogata
izlo`ba na nosii i predmeti od
kulturnoto nasledstvo na makedonskiot narod. Izlo`bata predizvika
voodu{evuvawe kaj site prisutni. Vo
ramkite na Osnova~koto sobranie, vo
prostoriite na Akademskiot sojuz vo
Viena be{e postavena i galerija na
sliki od umetni~kata A{eli, avstrijka od indisko poteklo, koja motivite gi naslikala pri turisti~ka
poseta na Makedonija vo 2008 godina. Maestro Ra{o ({tipjanecot) gi
zabavuva{e gostite na ~elo (instrument) so izvedba na pove}e makedonski i avstriski maestralni muzi~ki
dela koi bea nagraduvani so dolgi
aplauzi.
Nau~niot direktor na institutot za ekonomska politika vo Viena,
g.Kristijan Cajt, gi pozdravi gostite
i gi obrazlo`i celite i zada~ite na
novoformiranata zaednica, a potoa
go pokani g.Goce An|elkoski da ja
pretstavi Makedonija.
An|elkoski se potrudi uka`anata
{ansa da ja iskoristi navistina maksimalno i vo polu~asovniot govor ja
pretstavi Makedonija vo najdobro
i najiskreno izdanie {to dovede
do golemo vnimanie i debata okolu
Makedonija kaj prisutnite.
Makedonskata ekonomija i
mo`nostite za investirawe vo Makedonija bea pretstaveni od g.Filip
Nelkoski, ekonomski promotor na
Makedonija vo Avstrija.
Antikvarnica
“Makedonska Nacija”
- nezavisno spisanie za
op[testvenite
pra[awa i kultura
Manifest na
D.O.O.M. do
makedonskiot
narod
MAKEDONSKI NARODE !
Vo v r e m e t o n a n a j g o l e i i t e
politi~ki,ekonomski i vojni krizi vo
svetot, vo vremeto na najkrvaviot denacionalizatorski teror od strana na
bugarskite,gr~kite i golemo-srpskite
hegemonisti, {ovinisti i asimilatori,
tvojot nositel na slobodata [email protected] ZA OSLOBODUVAWE I OBEDINUVAWE
NA MAKEDONIJA”, izrasnato od krvta i
`ivotite na tvoite najarni sinovi i }
er­ki, vo tvoe ime i vo ime na ova istorisko sobranie izleguva pred liceto na
celiot svet,da ka`e na prijatelite i na
du{manite.na sojuznicite i na okupatorite, na bliskite i dale~nite na na{iot
narod, oti makedonskiot narod e re{en
da za`ivee sloboden `ivot i da izleze
od dolgogodi{nite ropski verigi na
Bugarija,Grcija i Srbija, i deka nikakva
sila na svetot nemo`e da mu zastane na negoviot pat kon polna nacionalna sloboda
i obedinuvawe vo nezavisna i samostojna
Makedonska dr`ava.
MAKEDONSKI NARODE !
Sozdavaweto na [email protected] ZA OSLOBODUVAWE I OBEDINUVAWE NA MAKEDONIJA” i organiziraweto na tvoite
patriotski sili vo nego, ne e ni{to
ve{ta~ki sozdadeno. Pri ovie uslovi vo
koi denes se nao|a makedonskata nacija
i ostanatite nacionalni malcinstva vo
Makedonija “DOOM” se javuva kako najprirodna pojava i kako edno vode~ko
telo vo tvojata osloboditelna i obedinitelna borba. Sozdavawe na edno vakvo
dvi`ewe e plod od reki proleana krv i od
iljadnici kosturnici poseani niz napatenata i razdrobenata makedonska tatkovina.Bo petipol vekovnoto ropstvo razni
porobuva~i i okupatori ja grabea na{ata
zemja i go porobuvaa na{iot narod.Edinoto sredstvo koe nemo`e{e da ni bide
ograbeno, be{e borbata.Taa ostana najsilnoto oru`je vo tvoite race i ti pomogna
da ne bide{ zbri{an sosema kako narod.
Vo slavnite denovi na Ilindenskoto vostanie i Kru{evskata Republika, vo denovite na vtoriot “ILINDEN” vo vtorata
svetovna vojna ti razbra kolkava e silata
na toa oru`je.Ilindenskoto vostanie od
1903 godina otkri pred celiot svet kolku
e tvrda tvojata re{enost da ne bide{ rob
na nikogo, ami da za`ivee{ kako sloboden
i priznat narod. Ilindenskata epopeja i
epopejata na Narodno Osloboditelnata
vojna od 1941 godina ti poka`aa kolku e
silna tvojata tupanica koga se podiga za
izvojuvawe na sloboda.
Tokmu taa sila gi pla{i na{ite skrieni i otvoreni du{mani - imperijalistite od sosednite balkanski dr`avi~ki.
Upla{eni od taa borbena splotenost tie
se obiduvaat so svojata otrovna propaganda da te razedinat i polesno da te
dr`at vo ropstvo.
I blagodarenie na predavnici i razni vrhovisti~ki izme}ari, vo tvoite redovi ti ja do~eka nesre}nata 1912 godina,
razedinen, zakrvaven, neorganiziran i
izmamen, i na{ata zemja biduva razdelena me|u imperijalisti~kite grabateli.
Istata sudbina se povtoruva i vo 1918
godina i toga{ balkanskite tirani i porobiteli ja povtorija sramnata podelba
na Makedonija, so {to, ti ne kurtuli i ne
se spasi od jaremot na te{koto ropstvo.
MAKEDONSKI NARODE !
Vpregnat vo nevideno rkonomsko ropstvo, odre~en kako narod, obespraven
politi~ki, zaostanat prosvetno ti si
prez 63 godi{niot `ivot pod balkanskoto
ropstvo na Bugarija, Grcija i Srbija doveden vo polo`enie na kolonijalen narod.
Srbiziraweto stana nacionalno geslo na
belgradskite reakcioneri i hegemonisti;
golemo-bugarskata asimilatorska ma{ina
vo Sofija seu{te uporno raboti protiv
makedonotvoto i denono}no pravi razni
falsifikati na istorisko-nau~nata baza
i ne gi sokriva svoite gnasni preten-
zii za zavladuvawe na site makedonski
kraevi pod bugarska diutatura. Gr~kite
fa{isti~ki denacionalizatori gi prepolovija vo svojata makedonska nacionalna teritorija so neviden genocid
na nacionalno istrebuvawe. Toa {to te
odr`a i te dr`i za tie i ovie te{ki
godini, toa be{e i e tvojata borba protiv
site tie kolonizatori i nivnite marionetki, izme}arite i vrhovisti~kite elementi. Vo taa borba ti progleda i uzrea
politi~ki,vo nea ti si gi najde svoite sojuznici i sopatenici ostanatite porobeni narodi na Balkanskiot poluostrov.Vo
borbata protiv veliko-srpskite, bugarskite i gr~kite povela~i i tirani ti ja
iskova svojata edinstvenost i razumnost
so ostanatite nacionalni malcinstva vo
Makedonija i sosednite porobeni narodi na Balkanot i go iskova me|usebnoto
bratstvo,koe pokraj tvojata borba stana
u{te edna garancija za spe~aluvawe na
kone~na sloboda i obedinuvawe na celokupna Makedonija.
MAKEDONSKK NARODE!
So podliot napad na germanskite
fa{isti~ki impe rijalisti vo 1941 godina veliko-srpska Jugoslavija pred i da
pru`i bilo kakov otpor biduva pregazena,
a Makedonija za ~etvrti pat vo 30 godini
podelena me|u fa{isti~kite jataci na
Hitlera. Pod veliko bugarskata okupacija
nastanaa najte{kite vremiwa za makedonskiot narod.
Grabe`ot zema nevideni do togaj
razmeri, makedonskoto stopanstvo biva
celosno staveno vo usluga na Hitlerova
Germanija. “Diri`iraniot stopanski”
kriminalen grabe` gi ra{iri svoite
pakosni krila nad Makedonija. Ne ostana
nekoj proizvod na selskoto stopanstvo koj
mo`e{e da kurtuli od rekvizicionata
eksploatacija. Selanite bea turnati vo
ponorot na bedata. So niv zaedno tonea vo
mizerija i site drugi stopanski i `ivotni
uslovija. Celoto makedonsko stopanstvo
47
ilustrirana revija za iselenicite od
Antikvarnica
be{e podlo`eno na najbesramen grabe`
za smetka na fa{isti~ka Bugarija i Germanija. Bugarskite fa{isti~ki izme­}ari se preobrnaa vo najverni ku~iwa na
Hitler i kukastiot krst. [pekulacijata
i groznite grabe`i i nasilija od strana
na bugarskite, albanskite, italijanskite
i germanskite tirani vrz makedonskoto naselenie be{e sekojdnevna slika.
Makedonskiot narod potona vo dotoga{
nevidena beda. Duri na edna strana se
trube{e neumorno starata porobuva~ka
pesma, oti makedonska nacionalnost nemalo, oti nie sme bile “asli bugari”,
na druga strana se polnea zandanite so
~esni sinovi i patrioti na Makedonija,
a vo policijskite u~astaci so inkvizatorski metodi se ma~ea narodnite borci.
„Vojno-polevite” sudovi rabotea usileno, internaciite opfatija celi sela
i okolii, na besilkite uvisnaa najdobrite ~eda na Makedonija. Krvo`edniot
fa{isti~ko-imperijalisti~ki okupator trgna kon fizi~ko istrebuvawe na
makedonskiot narod. Modernite Huni gi
nadminaa vo krvolo~nosta i najsurovite
turski “katili”.
Vo tie te{ki denovi Makedonija pod
`estokiot i krvolo~niot teror od strana
na bugarskite, italijanskite, germanskite
i albanskite tirani i zavojuva~i izgubi
na iljadnici odbrani sinovi i }erki,
no sepak ne potklekna i ne se predade so
svojata pravedna borba.
MAKEDONSKI NARODE!
Vo nizata na dolgite godini na ropstvoto te{kata otvarnost te nau~i oti
protiv podlite porobuva~i ima{ samo
edno sigurno oru`je : “BORBATA”.
Na pozivot na tvoite najdobri sinovi
vo 1941 godina ti se krsna na vostanie.
Toga{ o`ivea “Ilindenskiot ideal” za
slobodna i obedineta Makedonija. Vo revolucionerniot duh na Vtoriot ILINDEN
ti ja seti i po~ustvuva buntovnata silina
na eden poroben i so vekovi ugnetuvan
narod. Revolucionernite tradicii na
velikiot Ilinden od 1903 godina pak bea
o`iveani.Nastanaa najslavnite denovi
od tvojata istorija, nastana epopejata na
svetata Narodno Osloboditelna Borba,
vo koja ti se prerodi kako narod da si ja
zeme{ sudbinata vo sopstvenite race.
Vo neramnata borba, vo koja ti vleze
smelo, izrasna od mali partizanski
odredi prvata tvoja istoriska Narodno
Osloboditelna Vojska koja go proslavi
makedonskoto ime po celiot svet i stana
strav i trepet za fa{isti~kite okupatori. Osloboduvaweto na Makedonija
stana nejzin sve{ten zavet, nadahnata
so qubovta na svojot narod, zapoena so
duhot na Del~ev, odu{evena od bore~kiot
elan na starite Ilindenci, tvojata mlada
makedonska vojska trgna da go ispolni
svetiot zavet na “Vtoriot Ilinden” i ne
go ispu{ti oru`jeto od racete se duri i
posledniot okupatorski vojnik ne be{e
izbrkan od na{ata makedonska tatkovina,
duri i posledniot voen pretstavnik i
48
Makedonija
Ovie stranici si posvetuvame na golemiot broj
borci za makedonskata kauza i politi~ki emigranti vo dijasporata vo vremeto na sozdavaweto
na Socijalisti~ka Republika Jugoslavija... Golemiot broj na Makedonci po svetot vo obidot da se
obedinat, da ja iska`at svojata misla i borba za
obedinuvawe i afirmirawe na rodinata mnogupati
pokrenuvaat izdanija koi, za `al, zavr{uvaat kako
dokazen materijal za brojni presudi i osudi i kazni za
makedonskiot nacionalizam. Izdanieto Makedonska
nacija {to za`ivea vo Zapadna Evropa vo 1971 godina
ostana kako vekoven dokaz na borcite za makedonskata kauza, koi niz pi{aniot zbor se borea za podobar
`ivot vo tatkovinata, a voedno i za oroduvawe na
Makedoncite {irum svetot . Vo ovoj i vo narednite
broevi ke preneseme avtenti~ni izvadoci od Makedonska nacija.
predatel ne ja dobi zaslu`enata kazna
i duri slobodata ne bide iscelo izvojuvana i osigurena. Mladata makedonska
Narodno osloboditelna vojska be{e i ostana na velikiot Ilindenski zavet no vo
tie sudbonosni denovi na re{enieto za
kone~no osloboduvawe i obedinuvawe na
Makedonija pak odnovo prorabote srpskata veliko-jugoslovenska anti-makedonska
ma{ina, i namesto makedonskite borci
da odat za Solun i Egejska Makedonija,
bea isprateni da ginat na tu|iot “Sremski front”. Sli~no i togava{niot Osloboditelen front na Bugarija se pogri`i
{to pobrgu da sklu~i dogovor so srpskite
generali i da gi zadr`i makedonskite
teritorii okupirani vo 1912 godina vo
vremeto na Prvata Balkanska vojna.Ova
predavstvo odnovo dojde od redovite na
makedonskite prodadeni du{i koi bea vo
glavniot {tab na Narodno Osloboditelnata vojska na Makedonija.
Na{iot smel voda~ i prv pretsedatel
na prezidiumot na Antifa{isti~koto
Sobranie na Makedonija (ASNOM) Metodij Andonov -^ento be{e brzo i ve{to
otstranet od prodadenite srbomanski
slugerani i vrhovistite na Belgrad vo
imeto na nekakvo si bratstvo i edinstvo
i vozobnovuvawe na golemata kralevina
S.H.S. - Kara|or|eva Jugoslavija. Te{kata
borba ne be{e zastanata i po golemoto i
istorisko predavstvo od strana na makedonskite srbomani od Vardarska Makedonija kon na{iot narod vo Egejska i
Pirinska Makedonija. Borbata za tvoite
pravedni ideali se najduva{e pred kraj,
pred polna nacionalna sloboda koga
Komunisti~kata partija na Jugoslavija go
izvr{i najgnasniot ~in vo nejzinata istorija izbivaj}i i zatvaraj}i po zatvori
iljadnici makedonski sinovi i }erkiborci koi bea spremni da go prodol`at
pobedonosniot mar{ na Pirin i Egejska
Makedonija. Osloboduvaweto i obedinuvaweto na celokupnata Makedonija vo
samostojna nacionalna dr`ava ne im
ode{e vo korist i smetka na zakr`avenite
veliko- jugoslovenski {ovinisti i taka
makedonskata borba zapra tokmu vo momentot pred kone~noto ostvoruvawe na
vekovniot ideal. Makedonija i makedonskiot narod bea i po peti pat vo period
na tri decenii podeleni i iskasapeni
od sramniot okupatorski dogovor na
golemite dr`avi na Jalta,so {to sepak
nemo`e{e da se zape~ati krajnata sudbina na makedonskiot narod i zemja.
MAKEDONSKI NARODE !
Od te{kite borbi i proleanata krv na
najdobrite makedonski sinovi od trite
dela na Makedonija proizleze dene{noto
“Dvi`ewe za Osloboduvawe i Obedinuvawe na Makedonija”, toa e simbol na
tvojata sloboda i izrazitel na tvojot
suverenitet, ja proklamira i propagira
pred celiot svet Makedonskata nacionalnost. Na{eto patriotsko dvi`ewe go
bara vekovniot ideal na makedonskiot
narod - sozdavawe na samostojna makedonska dr`ava. Za prv pat posle slavniot
Samoil -car na Makedonija, makedonskiot
narod se zdobi posle te{kite borbi i so
golemi i herojski `rtvi platena edna
Makedonska dr`avno- pravna edinica
vo vid na Sojuzna Republika vo ramkite
na vozobnovena Jugoslavija, vo koja e
priznata “makedonskata nacija” kako
ramnopravna nacija so ostanatite jugoslavjanski nacionalnosti. Taa sloboda i ramnopravnost se izrazeni samo
na kulturno-prosvetno pole, no ne i na
politi~ko-ekonomskoto. Vo ovaa dene{na
Socijalisti~ka Republika Makedonija
se zabranuva sekakva agitacija i propaganda za barawe na priznavawe i osloboduvawe na makedonskata nacionalnost
vo Pirinska i Egejska Makedonija.Taa
na{a so skapa kov oslobodena makedonska
teritorija, denes e upravuvana od lu|e
Antikvarnica
koa ne se svesni za nivnoto istorisko
predavstvo. Makedonija ne e samo od [ar
planina do Gevgelija, od Berovo do Debar
ami Makedonija e od [ara do Olimp i rekata Bistrica, od Rodapite do Ohridskoto
ezero. Trgnuvaj}i od vekovnite ideali na
makedonskiot narod Prvoto Makedonsko
Narodno Sobranie vo Vardarska Makedonija go proklamira pred celiot svet
svoeto pravedno i neostapno sakawe za
obedinenie na celokupniot makedonski
narod na principite na pravoto na samoopredeluvawe. No toa ne ostana dosledno
na ovaa svoja proklamacija od slavnite
denovi na Narodno Osloboditelnata Borba i ostana zadovolno samo so eden del
na Makedonija, koj go dade vo poslu{nost
na Titova Jugoslavija. Ako Narodnoto
Sobranie na Republika Vardarska Makedonija bara{e od svoite sojuznici vo
Jugoslovenskata federacija da se obedini navistina celokupnata Makedonija
i ako vo toa uspee{e toga{ }e prestane{e
ropstvoto na makedonskiot narod vo site
delovi na razdrobena Makedonija, i }e se
sozdadea uslovija na solidarnost i mir
me|u balkanskite narodi.
MAKEDONSKI SINOVI I ]ERKI,
MAKEDONSKI PATRIOTI !
Obedinuvaweto na celiot makedonski
narod i zemja zavisi od va{eto u~estvo
vo gigantskata borba protiv site makedonski kolonizatori. Samo so borba protiv podliot fa{isti~ki i komunisti~ki
okupator vie }e mo`ete da go spe~alite
samoopredeluvaqeto i obedinuvaweto
na Makedonija vo edna samostojna i obedineta nezavisna makedonska demokratska dr`ava. Neka borbite na Makedonskiot Ilindenski Piemont ve odu{evat
za posmela borba protiv makedonskite
ugnetuva~i i porobuva~i. Neka patot na
Ilndenska Makedonija pobudi vo vas
~ustvo na otpor i borba za nacionalna
sloboda i obedinuvawe na celokpniot
makedonski narod. Neka va`eto u~estvo
vo svetata makedonska nacionalno osloboditelna borba {to ja predvodi DVI@
EWETO ZA OSLOBODUVAWE I OBEDINUVAWE NA MAKEDONIJA im dade `ivot na
osnovnite principi na proklamiraweto
i osamostojuvaweto na utre{na obedineta
Makedonija i neka gi zbri{e ve{ta~kite
granici koi ne razdelija brat od brata,
makedonec od makedonec.
MAKEDONSKI NARODE !
Porobuva~ite na Makedonija od sekoga{ sakale da ne razedinat i skaraat
so na{ite bra}a od drugite nacionalni
malcinstva, za polesno da ja vladejat
na{ata tatkovina i polesno da go grabaat
na{iot narod. Te{koto minato poka`a oti
na{ite interesi i interesite na site
nacionalni malcinstva vo Makedonija
se isti i nivnata sudbina zaedni~ka. Vo
ovie re{itelni denovi nie site barame
izgraduvawe na slobodna i obedineta samostojna nezavisna Makedonija. Zbratimi
se zaedno so site na{i nacionalni malcinstva oti togaj }e bideme u{te pojaki,
i na toj na~in }e uspeeme da izgradime i
oformime edna utre{na obedineta Makedonska dr`ava koja so svojot naroden i
demokratski karakter }e bide upravuvana
od narodot {to `ivee vo nea.
MAKEDONSKA EMIGRACIJO VO
EVROPSKITE I 3ADOKENSKITE ZEMJI !
Ropstvoto na na{ata makedonska rodina ve oddeli od va{ige ku}i, od va{ite
bliski, od va{ite sela i gradovi. Te{kata
sudbina na na{ata porobena tatkovina
ve rasfrli na site strani po svetot. Na
nekoi od vas vi be{e predopredelena
roljata na provokatori na makedonskata
nacija za vreme na mnogute vojni na Balkanot i sega vo dene{novo vreme vo slobodnite zemji na zapadniot svet.
Nie, sinovite na borbena i Revolucionerna Makedonija od redovite na
[email protected] ZA OSLOBODUVAWE I OBEDINUVAWE NA MAKEDONIJA”, odsekoga{
sme pravele razlika pome|u ubijcite i
predavnicite od bandata na Van~o Mihajlov i ~esnata makedonska emigracija.
Nie odsekoga{ znaeme deka vo va{ite
gradi nikoga{ ne e prestanalo da bie
~esno makedonskoto srce na zaedni~kata
rodina, oti na{ite ideali se i va{i
ideali, i oti vo vas nikoga{ ne ugasnala
`elbata da se najdete pak vo na{ata slobodna i nezastra{ena makedonska tatkovina. Centralniot Komitet na “DOOM”
vi ispra}a plameni bratski pozdravi i
ve kani vo zaedni~ka i zdru`ena borba
za ostvoruvawe na svetite Ilindenski i
makedonski ideali, osloboduvawe i obedinuvawe na Makedonija i izgraduvawe na
slobodna Makedonska dr`ava.
Otfrlete gi samonare~enite voda~i
okolu stariot i ve}e izvetrean krvolok Van~o Mihajlov i vrhovisti~kite
elementi na Bugarija, Grcija i Srbija.
Gnasete se od makedonskite predavnici
i izme}ari na makedonoistrebuva~ite vo
emigracijata.
Prisoedinete se kon na{eto patriotsko revolucivnerno dvi`ewe i vklu~ete
se vo op{tata borba protiv site neprijateli na Makedonija. Zemete u~estvo za
osloboduvaweto na op{tata makedonska
tatkovina. Dajte go svojot del vo nejzinoto izgraduvawe. Neka na{ata splotenost
stane oster odgovor na site porobuva~ki
planovi. Neka na{eto edinstvo bide
strav i trepet za site neprijateli i vragovi na Makedon ija! Neka na{iot borben
patriotizam stane garancija za podobra
idnina na na{ata tatkovina!
MAKEDONSKA MLADINO, MAKEDONSKA
IDNINO!
Otsekoga{ mladinata e prvata `rtva
na imperijalistite i okupatorite na
Makedonija, i taa e prvata koja trgnuva vo
borbata protiv niv.So svojata prika`ana
hrabrost mladinata dade primer kako
se slu`i na narodnite ideali. Vie de-
neska makedonska mladino go ~inite
najborbenoto jadro na na{eto borbeno
dvi`ewe.
Dene{nata borba na Makedonskiot
narod izgraduva pocvrsta i poarna
mladina vo koja se vleani idealite na
makedonskite mladinci -REVOLUCIONERI
od dvete Ilindenski epopeji (prvata od
1903 god. i vtorata od 1941 god.).Utre{na
slobodna i obedineta Makedonija vie
trebe da ja izgradite. Makedonska mladino, borci na “DOOM” vie so va{ata
smelost i borbena spremnost go raznesovte makedonskoto nacionalno ime
nasekade po svetot. So svojata besprimerna po`rtvuvanost vie mu nateravte
strav vo koskite na na{iot tiranin i
negovite plateni~ki organizacii na bugaromanite Van~o Mihajlov, Asparuhov,
Bogdanovski, na pan-makedonskata golemo gr~ka organizacija i na ~etni~kite
otpadnici na Dra`a Mihajlovi} koi se
deneska zgrupirani okolu maloumniot
Slobodan Dra{kovi} koi eve so decenii
nao|aat zasolni{te pod amerikanskiot
imperijalisti~ki ~ador.
Vo ovaa pravedna i veli~enstvena
borba vie go dadovte svojot krvav del so
koj se gordeeme site nie. Na{ata borba ja
ovekove~ivte za ve~ni vremiwa i koja }
e slu`i za primer za idnite makedonski
pokolenija.
MAKEDONSKI NARODE, BRA]A I SESTRI!
Zorata na slobodata izgreva! Od
krvavata borba }e izrasne slobodna i
obedineta Makedonska dr`ava,vo nova
demokratska i nezavisna Makedonija.
Na{ata borba seu{te trae i nee zavr{ena
se dodeka ne se oslobodat site tri dela
na Makedonskata sveta tatkovina i se
splotat vo edna narodna i demokratska
samostojna dr`ava. Soberete gi site sili
da se stekne slobodata {to poskoro,da se
so~uvaat pe~albite na dosega{nite `rtvi
i dosega{nata borba. Mobilizirajte gi
site mo`ni snagi za izgraduvaweto na
edna idna samostojna Makedonska dr`ava,
napravete od Makedonija sre}na tatkovina i sre}en narod.
“SE ZA SLOBODNA I OBEDINETA
MAKEDONIJA”
“DA @IVEE MAKEDONIJA I
NEJZINIOT SVETOL ILINDENSKI
NAROD!”
“DA @IVEE NACIONALNIOT SOVET
NA-C.K. NA D.O.O.M.”
“SLOBODA ILI SMRT”
1 MAJ 1975 GODINA
Augsburg, Z.Germanija
C.K. na D.O.O.M.
49
ilustrirana revija za iselenicite od
Makedonija
Na krstot
Sv. Prepodobna ma^eni^ka Paraskeva
(Sv. Petka- Letna)
Vo imeto na Otecot i Sinot i Sv. Duh
D
ragi hristijani i hristijanki,
edna od mnogubrojnite svetitelki {to Svetata crkva i
odava posebna ~est i mesto vo prekrasniot svetitelski Gerdan e Sv. ParaskevaSv. Petka.
Sv. Paraskeva e rodena vo Rim,
od roditeli hristijani, vo vreme na
toga{niot mnogubo`e~ki car Antonin,
vo prvata polovina od 2 vek. Nejzinite
roditeli vo na~alo kako i mnogu drugi
bile bez deca. No, kako hristijani ne
gubele nade`, a se pove}e se nadevale
deka Gospod Isus Hristos eden den i
niv i nivnata ku}a }e ja izraduva. I
navistina Gospod Isus Hristos im ja
podaril }erkata Paraskeva, koja se rodila vo peto~en den, poradi {to i imeto i go dale pri kr{tevaweto da bide
Paraskeva- Petka.
U{te od rano detstvo Paraskeva be{e
vospituvana od svoite roditeli vo hristijanskiot Duh, a taa poka`uva{e golema
poslu{nost. Sv. Petka od koga po~nala da
~ita, doma{noto vospituvawe za Hrista
i Negovata vera, po~nala da ja zbogatuva
so novi soznanija preku ~itawe na Sv.
Pismo.
Otkoga nejzinite roditeli se upokoile vo Gospoda, taa siot imot
nasleden od roditelite, a tie bile dosta
bogati, go razdelila na siromasite i se
zamona{ila. I ako vo toa vreme hristijanstvoto be{e zabraneto i se gone{e
od strana na mnogobo{cite, pa lu|eto
{to veruvale vo Hrista ne smeele javno
da se izjasnat deka se hristijani, no
Sv. Petka sega smelo i javno po~nala da
go propoveda Hrista, vistinskiot Bog i
Tvorec na se vidlivo i nevidlivo.
Sv. Petka bila obvineta kaj carot,
od nekoi Evrei, poradi propoved na
zabraneta vera vo toa vreme. Obvinuvaj­}i ja pred carot tie ka`ale: Edna `ena
po ime Paraskeva go propoveda Isusa,
Sinot na Marija, kogo na{ite pretci go
raspnaa. Po ovaa optu`ba Sv. Paraskeva
bila izvedena pred carot. A bidej}i
Sv. Petka bila mnogu li~na i po Duh
mudra, carot bil iznenaden i zatoa i
predlo`il na Sv. Petka; ako se otka`e
od Hrista i prinese `rtva na negovite bogovi, }e nasledi golemo bogatstvo, a vo sprotivno }e bide predadena
na izma~uvawe. Sv. Petka go izbrala
vtoriot del od predlogot i toa bez da
50
Protojerej \or|i Pa~emski
razmisluva. Bidej}i carot ne znae deka
taa bogatstvoto nasledeno od roditelite
go razdelila na siromasite, i zatoa mu
odgovorila na carot: Sv. prorok Eremija
veli: onie bogovi koi ne go sozdadoa
neboto i zemjata, }e se istrebat od zemjata, i so toa ne me pla{ite.
Po ova carot razluten naredil da
v`e{tat eden {lem i da i go stavat na
glavata. No, Svetata Hristova Desnica
bila vrz nea i ni{to ne i na{kodilo,
a poradi ova ~udo mnogu mnogubo{ci
poveruvale vo Hrista i se pokrstile.
Potoa carot naredil da se zovre kazan so maslo i smola, a potoa da ja stavat
vo kazanot Sv. Petka. Svetitelkata stoela
mirno bez vozbuduvawa vo srede kazanot
bez da poka`e nekakvi znaci na bolki od
v`e{tenata masa. Gledaj}i go toa carot
i rekol na svetitelkata: Paraskevo poprskajme ti so tvojata raka so masloto i
smolata za da vidam kolku e toplo. Sv.
Petka zemala so raka od te~nosta i mu
frlila vo liceto, carot vedna{ oslepel,
i po~nal da i se moli na svetitelkata:
smiluvaj se na mene sluginko na vistinskiot Bog, pa jas }e poveruvam vo Boga
kogo ti go propoveda{. Svetata ma~enica
se pomolila na Hrista i vidot mu be{e
povraten na carot. Toga{ carot so site
negovi telohraniteli i selo semejstvo
poveruvale vo hrista i se pokrstile vo
imeto na Sv. Troica.
Sv. Petka izlegla od Rim i trgnala po
sela i gradovi da go propoveda Hristovoto evangelie. I kade i da propovedala obi~no po gradovite nasekade bila
izma~uvana, no zatoa pak i pobedni~ka
vo site dueli so ma~itelite, kako na pr.Vo nekoj grad imalo zmija koja jadela
lu|e koga }e i se dobli`at do nejzinoto
mesto na prebivali{te, pa kaj nea gi
pra}ale lu|eto {to bile osydeni na
smrt, {to zna~i zmijata ja izvr{uvala
smrtnata kazna. Taka i Sv. Petka bila
osudena na smrt poradi imeto Hristovo
i Negovoto evangelie i ja ispratile- ja
odvele kaj mestoto na zmijata, no, koga
svetitelkata se pojavila pred zmijata
se sokrila, a koga svetitelkata duvnala
vrz zmijata, istata skoknala visoko vo
vozduh i tresnala na zemjata i na dva
dela se razdelila i crknala.
A site ova {to go gledale zaedno so
gradona~alnikot se po~udile i poveruvale vo Hrista i Negovoto evangelie.
Sv. Petka mnogu drugi ma~eni{tva
pretrpela, ne zaradi sebe, tuku zaradi
Voskresnatiot Spasitel Gospod Isus
Hristos.
I koga se privr{ile nejzinite
ovozemni denovi, po dolgite i nepodnoslivi stradanija bila ubiena so
prese~uvawe na nejzinata sveta glava,
okolu 140 godina, a nejzinite sveti
mo{ti se nao|aat vo Carigrad, vo crkva
posvetena vo nejzina ~est, koja i donese
pravi ~udesa, pomagaj}i ne sekogo, i kako
takva pomo{ni~ka dobro e poznata vo
hristijanskiot svet.
Pa poradi toa i nie ne samo denes
tuku sekoj petok vo nedelata i upatuvame
zaedni~ki bogoslu`beni molitvi, kako
i posebni na{i barawa da se zastapuva pred Hrista Gospoda da ni podari
pred se duhovno i telesno edinstvo i
zdravje, pa potoa bratska qubov i mir
pome|u lu|eto, kako bi mo`ele podolgo
da po`iveeme na zemjava proslavuvaj}i
go Gospod Isus Hristos i negovite dostoinstvenici svetiteli pome|u koi e i
dene{nata Sv. Petka, kako do sega, taka
i od sega i vo site vekovi.
Amin
Download

ILINDEN E @IV !