Inkluzivnosta na makedonskoto op{testvo
Inkluzivnosta na makedonskoto op{testvo
fondacija
institut otvoreno op[testvo makedonija
Istra`uva~ki proekt:
”Kolku e inkluzivno makedonskoto op{testvo”
Avtori na proektot:
D-r Emilija Simoska
D-r Nata{a Gaber
D-r Aneta Jovevska
D-r Petar Atanasov
M-r Klime Babunski
Sorabotnici na proektot i studijata:
M-r Ivan Karovski
Vaska Mickoska
Kalina Le~evska
Renata Dedova
Inkluzivnosta na makedonskoto op{testvo
Naslov na publikacija:
Kolku e inkluzivno makedonskoto op{testvo
Izdava~:
Fondacija Institut otvoreno op{testvo - Makedonija
Za izdava~ot:
Vladimir Mil~in, Izvr{en direktor
Urednik:
Slavica Inxevska, Zamenik izvr{en direktor za zdru`eni programi
Sorabotnici na urednikot:
Orhan Usein
Ana Marija Bran|olica
Avtori:
D-r Emilija Simoska
D-r Nata{a Gaber
D-r Aneta Jovevska
D-r Petar Atanasov
M-r Klime Babunski
Lektura:
Marija Stankova
Dizajn i pe~at:
Koma
Tira`: 500
CIP – Katalogizacija vo publikacija
Nacionalna i univerzitetska biblioteka “Sv. Kliment Ohridski”.
Skopje
316.614:316.344.7(497.7)(047)
316.344.7:316.614(497.7)(047)
KOLKU e inkluzivno makedonskoto op{testvo / [avtori Emilija Simoska…[i
dr.] ; urednik Slavica Inxevska], - Skopje;
Fondacija Institut otvoreno op{testvo – Makedonija, 2008, - 158 str. ; graf.
prikazi ; 29 sm
ISBN 978-9989-185-79-3
1. Simoska, Emilija [avtor]
a)Zagrozeni sloevi – Specijalna inkluzija – Makedonija – Izve{tai
COBISS.MK-ID 74206474
Inkluzivnosta na makedonskoto op{testvo
Sodr­
`ina
11 Izve[taj od anketnoto [email protected]
11 Tolerantnosta na makedonskoto op{testvo
12 Oceni za diskriminiranosta na oddelni grupi
17 (Ne)Posakuvani grupi za dru`ewe
22 Sosedi
26
28
37
43
48
53
60
66
73
85
95
97
(Ne)Posakuvani potstanari
Sorabotka na rabotnoto mesto
Sklu~uvawe na brakovi
Javni funkcii
Oblasti vo koi se vr{i diskriminacija
Javniot tretman na celnite grupi
Legaliziraweto i (ne)re{avaweto na problemite
Le~ewe na bolest ili izolacija
[to treba da se sankcionira kako krivi~no delo
Odnosot na javnosta kon aktivnoto anga`irawe na grupite
vo promocijata na nivnite prava
Grupite kako zakana za op{testvoto
Rezimirani zaklu~oci
103
105
109
119
131
137
IZVE[TAJ OD PRODLABO^ENI INTERVJUA I FOKUS GRUPI
Romi
Homoseksualci
Zavisnici od droga i opojni supstancii
Zavisnici od alkohol
lica so fizi~ka ili intelektualna popre~enost
Inkluzivnosta na makedonskoto op{testvo
Inkluzivnosta na makedonskoto op{testvo
Po~ituvani ~itateli,
Osnovnata provokacija za ova istra`uvawe doa|a od na{ata sekojdnevna rabota.
Po niza godini ekstenzivna poddr{ka na inkluzivnite procesi vo na{eto
op{testvo i nivnite akteri, s$ u{te golem del od predlozite za finansirawe
proekti {to gi dobivame, si postavuvaat za cel podignuvawe na javnata svesnost
i namaluvawe na vidlivata i skrienata, sekojdnevna diskriminacija.
FIOOM nema iluzija deka svesnosta i sostojbite mo`at brzo da se menuvaat
i deka otvoreno op{testvo mo`e da se izgradi preku no}. Svesni sme za
kompleksnosta na procesite, za “mo}ta” na akterite i politi~kata volja, no i
za prirodata/efektite od posledicite. Ne mo`eme a da ne bideme iznenadeni
od formalnite i neformalnite indikacii deka, namesto da se namaluvaat,
predrasudite i stereotipite jaknat i, duri nekoi od niv, skoro kako bo`em od
nevnimanie, se oficijaliziraat.
Dr`avata i nejzinite institucii postojano lansiraat t.n. modeli i politiki
{to treba da n$ ubedat deka ovde - vo Makedonija, se vodi gri`a za onie na
marginite na op{testvoto i deka ostvaruvaweto na pravata, socijalnata pravda
i sostojbite se podobruvaat. Vo neefikasnata i skoro traorna tranzicija,
opstojuva i “gri`livo se neguva” mitot za tolerantniot, dobronamerniot i
sekoga{ podgotven da pomogne makedonski gra|anin. I kako po pravilo - toj/taa
se `rtvite na “onie drugite”, “poinakvite”, “bolnite” koi im go zagrozuvaat
opstanokot. Opstojuvaat i kontinuirano se povtoruvaat medimski tekstovi/
prilozi {to ja pottiknuvaat/oficijaliziraat diskriminacijata. Nekoi duri i
na momenti kako da povikuvaat na lin~. Vo arievski stil, nasproti site tekovi
i pridobivki na globalnite dinamiki vo periodov nare~en informati~ka
revolucija, se promovira modelot na arhai~niot makedonski voin.
Opstojuvaat i marginite i lo{iot kvalitet na `ivot na onie na marginite vo
demokratska Makedonija. Eden roditel neodamna svoeto “poinakvo” dete go be{e
okoval vo sinxiri. Mnozina “poinakvi”, me|u koi golem broj deca i mladi se
predmet na seksualnite frustracii na “normalni” vozrasni gra|ani na ovaa
zemja. Drugi, pak, mnozini `iveat vo svoite “temni sobi”, za da ne bidat sram za
semejstvoto i kom{iite, za tie i nivnite da bidat “normalni” pred svetot. I seto
ova “normalno” e ?!?
I {to da se pravi?
Mnogute pra{awa za prirodata i efektite od neinkluzivnosta vo Makedonija,
kon krajot na 2007 gi soedinivme vo edno edinstveno glavno pra{awe na ova
istra`uvawe: KOLKU E INKLUZIVNO MAKEDONSKOTO OP[TESTVO? Fokusot
na istra`uvaweto e na pove}eto od socijalnite grupi za koi FIOOM ima i bi
mo`ela da ima programski interes.
Inkluzivnosta na makedonskoto op{testvo
Dobienite rezultati se, za `al, porazitelni. Mimikrijata, pizmata, nej}eweto
na “drugiot”/razli~niot vo na{iot dvor i stilot “OK e, no {to podaleku od mene”,
“koga se takvi, taka im treba” i “normalnoto”, {to toa i da zna~i, seriozno go
zagrozuvaat i onaka krevkiot kvalitet na socijalniot kapital vo demokratska
Makedonija. A kvalitetniot socijalen kapital ostanuva da bide eden od
osnovnite uslovi za uspe{nosta na demokratijata.
Sakale nie ili ne, sepak odrazot vo ova ogledalo e na{.
I {to da se pravi?
Nie vo FIOOM }e gi iskoristime podatocite od ova istra`uvawe za da
kreirame programi {to }e pottiknat seriozna razmisla za sostojbite, {to }e se
zastapuvaat za intenzivirawe na integracijata vo op{testvoto so u~estvo vo
donesuvaweto odluki i so beskompromisno po~ituvawe na pravata na site.
A vie?
Slavica Inxevska
Zamenik izvr{en direktor za zdru`eni programi
Inkluzivnosta na makedonskoto op{testvo
Istra`uva~ki proekt
KOLKU E
INKLUZIVNO
MAKEDONSKOTO
OP[TESTVO
dsgggaggdg
Istra`uva~kiot proekt “Inkluzivnosta na
makedonskoto op{testvo” be{e realiziran
vo septemvri i oktomvri 2007 godina.
Proektot e baziran na anketno istra`uvawe,
prodlabo~eni intervjua i fokus grupi.
Celnite grupi koi bea istra`uvani se: Romi,
homoseksualci, zavisnici od droga i opojni
supstancii, zavisnici od alkohol, lica so
intelektualna popre~enost, lica so fizi~ka
popre~enost i seksualni rabotnici*.
Anketata be{e sprovedena na
reprezentativen primerok od 1200 gra|ani
na Republika Makedonija, so neposredno
* Poimite imaat
neutralno zna~ewe,
t.e. se odnesuvaat na
dvata pola.
intervjuirawe.
Prodlabo~enite intervjua se napraveni so
20 aktivisti na nevladini organizacii koi
se zanimavaat so pravata na celnite grupi.
Odr`ani se 10 fokus grupi so pripadnici
na celnite grupi.
Inkluzivnosta na makedonskoto op{testvo
10
Inkluzivnosta na makedonskoto op{testvo
11
IZVE[TAJ OD
ANKETNOTO [email protected]
Tolerantnosta
na makedonskoto
op{testvo
Kako vovedno pra{awe vo anketata, od
ispitanicite be{e pobarano da napravat
procena za generalnata tolerantnost
na makedonskoto op{testvo. Spored
odgovorite, 35% od ispitanicite go
do`ivuvaat makedonskoto op{testvo kako
tolerantno; 38% smetaat deka e delumno
tolerantno; 20% deka ne e tolerantno i
7% ne mo`at da procenat. (Tabela: Op{ta
distribucija, pra{awe br. 1)
Pra{awe 1
Generalno, dali smetate deka
makedonskoto op{testvo e
tolerantno?
^estota
%
1
Tolerantno e
422
35,3
2
Delumno e
tolerantno
449
37,5
3
Ne e
tolerantno
240
20,1
4
Ne znam
86
7,2
Vkupno
1197
100
Razliki me|u oddelnite grupi ispitanici
se pojavuvaat samo gledano od aspekt
na nivnata vrabotenost i etni~ka
pripadnost. Taka, 41% od Makedoncite
smetaat deka makedonskoto op{testvo e
tolerantno, dodeka kaj Albancite ovoj
odgovor e davan dvojno poretko i iznesuva
20%. I obratno: 27% od Albancite a
samo 17% od Makedoncite smetaat deka
makedonskoto op{testvo e netolerantno.
Po~esti odgovori za netolerantnost
na op{testvoto se zabele`uvaat kaj
vrabotenite vo nevladiniot sektor (35%)
i kaj nevrabotenite (28%), za razlika,
na primer, od 16% vakvi odgovori kaj
vrabotenite vo privatniot sektor.
Inkluzivnosta na makedonskoto op{testvo
12
Oceni za
diskriminiranosta
na oddelni grupi
Vo istra`uvaweto bea vklu~eni i
pra{awa vrzani za procenata na gra|anite
za diskriminiranosta na oddelni grupi,
pokonkretno: Romite, homoseksualcite,
zavisnicite od droga i alkohol, licata so
intelektualna i fizi~ka popre~enost i
seksualnite rabotnici.
Vo odnos na diskriminiranosta na
Romite vo makedonskoto op{testvo,
mislewata se podeleni. Taka, 21% od
ispitanicite smetaat deka Romite
se postojano diskriminirani, 31%
deka se ~esto diskriminirani;
24% izjavile deka Romite se retko
diskriminirani, a 21% deka voop{to
ne se diskriminirani. (Tabela: Op{ta
distribucija, pra{awe br. 2)
Pra{awe 2.
Ocenete ja diskriminiranosta
na Romite?
^estota
%
1
Postojano se diskriminirani
259
21,6
2
^esto se diskriminirani
369
30,8
3
Retko se diskriminirani
283
23,6
4
Ne se diskriminirani
246
20,6
5
Ne znam
40
3,3
Vkupno
1197
100
Inkluzivnosta na makedonskoto op{testvo
Relativno golemi razliki postojat
od aspekt na etni~kata pripadnost na
dvete pogolemi etni~ki grupi, pri {to
Makedoncite izgledaat kako pomalku
~uvstvitelni na diskriminacijata kon
Romite, sporedeno so Albancite, {to se
gleda od slednava tabela:
Oceni za diskriminiranost
na Romite
Makedonci Albanci
Romite se postojano
diskriminirani
13,10%
39,20%
Romite se ~esto
diskriminirani
29,20%
37,60%
Romite se retko
diskriminirani
27,50%
13,70%
Romite voop{to ne
se diskriminirani
26,40%
7,50%
Ne znam
3,70%
2,00%
Vkupno
100%
100%
Posmatrano od aspekt na starosta na
ispitanicite, interesno e {to postarite
ispitanici (nad 65 godini starost) vo
mo{ne golem broj smetaat deka Romite ne
se voop{to diskriminirani (55%), ili
deka se retko diskriminirani (25%), za
razlika od site ostanati starosni grupi
kade odgovorite ne otstapuvaat zna~itelno
od prosekot.
13
Od ostanatite socijalni grupi,
po~uvstvitelni na diskriminacijata
kon Romite se: visokoobrazovanite
ispitanici i vrabotenite vo javniot i
nevladiniot sektor.
Odnosot kon homoseksualcite ne
e pra{awe koe vo anketite e ~esto
postavuvano, nitu pak tema za koja
mnogu se govori. Spored podatocite
od ova istra`uvawe, percepcijata na
gra|anite e takva {to 24% smetaat
deka homoseksualcite se postojano
diskriminirani, 28% deka se ~esto
diskriminirani; po 17% deka se retko,
odnosno, voop{to ne se diskriminirani,
a 15% nemaat stav. (Tabela: Op{ta
distribucija, pra{awe br. 3)
Pra{awe 3
Ocenete ja diskriminiranosta
na licata koi imaat seksualni
odnosi so lica od ist pol?
^estota
%
1
Postojano se diskriminirani
285
23,8
2
^esto se diskriminirani
334
27,9
3
Retko se diskriminirani
203
17,0
4
Ne se diskriminirani
199
16,6
5
Ne znam
176
14,7
Vkupno
1197
100
Od aspekt na polot na ispitanicite,
odgovorite se sosema sli~ni, no se
javuvaat razliki spored nivnata etni~kata
pripadnost. Taka, okolu dve tretini od
Albancite smetaat deka homoseksualcite
se postojano (31%), ili ~esto (30%)
diskriminirani. Kaj Makedoncite
ovie odgovori se za okolu 10% pomalku
prisutni: 21% smetaat deka se postojano, a
27% deka se ~esto diskriminirani.
Od druga strana, naj~esto (nad 60%) iskazi
so koi se voo~uva diskriminacijata imame
kaj u~enicite, studentite i vrabotenite
vo nevladiniot sektor. Spored mestoto
na `iveewe, Skopje predni~i po vakvi
odgovori, iako razlikite ne se drasti~ni.
Diskriminacijata kon zavisnicite
od droga i opojni supstancii, kako pos­
tojana ja ocenuvaat 25% od ispitanicite,
kako ~esta - 34%; 18% smetaat deka
diskriminacijata e retka; 15% smetaat
deka ne postoi, a 7% ne mo`at da procenat.
(Tabela: Op{ta distribucija, pra{awe
br. 4)
Pra{awe 4
Ocenete ja diskriminiranosta
na zavisnicite od droga i
opojni supstancii?
^estota
%
1
Postojano se diskriminirani
304
25,4
2
^esto se diskriminirani
410
34,3
3
Retko se diskriminirani
215
34,3
4
Ne se diskriminirani
183
15,3
5
Ne znam
85
7,1
Vkupno
1197
100
Inkluzivnosta na makedonskoto op{testvo
14
Pra{awe 5
Ocenete ja diskriminiranosta
na zavisnicite od alkohol ?
^estota
Povtorno, razlika se javuva me|u
Makedoncite (koi so 22% smetaat deka
diskriminacijata kon ovaa grupa e
postojana), i Albancite, kade vakvite
odgovori iznesuvaat 35%. I obratno:
vkupno 38% od Makedoncite smetaat deka
diskriminacijata e retka ili ja nema,
dodeka kaj Albancite ovie odgovori se
poretki - 22%.
Sli~no kako vo predhodnoto pra{awe,
vrabotenite vo nevladiniot sektor,
u~enicite i studentite, `itelite na grad
Skopje i visokoobrazovanite ispitanici
za okolu 10% pove}e od drugite grupi
ja voo~uvaat diskriminacijata kon
zavisnicite od droga i opojni supstancii.
Zavisnicite od alkohol, spored 16%
od ispituvanite gra|ani, se postojano
diskriminirani; za 27% - ~esto; 28%
smetaat deka zavisnicite od alkohol se
retko diskriminirani; 24% deka voop{to
ne se i 5% nemaat stav. (Tabela: Op{ta
distribucija, pra{awe br. 5)
Inkluzivnosta na makedonskoto op{testvo
%
1
Postojano se diskriminirani
189
15,8
2
^esto se diskriminirani
328
27,4
3
Retko se diskriminirani
333
27,8
4
Ne se diskriminirani
291
24,3
5
Ne znam
56
4,7
6
Vkupno
1197
100
Etni~kite razliki se voo~livi od
odgovorite, spored koi dve tretini od
Albancite smetaat deka zavisnicite
od alkohol se (postojano ili ~esto)
diskriminirani, dodeka dve tretini
od Makedoncite izjavile deka
diskriminacijata e retka ili ja nema.
Osven vrabotenite vo nevladiniot
sektor, koi otskoknuvaat za okolu 10% so
pozitivni odgovori za diskriminacijata,
me|u drugite socijalni grupi nema
razliki. Populacijata, vo vrska so ova
pra{awe, e podelena glavno na dve
polovini.
Licata so intelektualna popre~enost
se postojano diskriminirani spored
iskazite na 17% od ispitanicite; ~esto
se diskriminirani za 32%; retko za
27%; za 17% ne se diskriminirani, a 7%
15
nemaat stav. (Tabela: Op{ta distribucija,
pra{awe br. 6)
Pra{awe 6
Ocenete ja diskriminiranosta
na licata so intelektualna
popre~enost?
^estota
%
1
Postojano se diskriminirani
204
17
2
^esto se diskriminirani
381
31,8
3
Retko se diskriminirani
321
26,8
4
Ne se diskriminirani
204
17
5
Ne znam
87
7,3
6
Vkupno
1197
100
Nad dve tretini od albanskata
populacija voo~uva postojana ili ~esta
diskriminacija kon ovie lica, dodeka kaj
Makedoncite samo edna tretina dala vakvi
odgovori. Kaj pomladite ispitanici ima
pove}e svest za diskriminacijata (okolu
45% pozitivni odgovori), za razlika,
na primer, od ispitanicite koi se nad
65 godini starost, kade ovoj zbir e 26%.
Drugi statisti~ki relevantni razliki ne
se pojavuvaat.
Mo{ne sli~ni odgovori se dobivaat
i vo odnos na licata so fizi~ka
popre~enost: 14% od gra|anite gi
smetaat za postojano diskriminirani;
36% za ~esto diskriminirani; za 26%
diskriminacijata e retka; za 19% voop{to
ja nema, i 5% nemaat stav. (Tabela: Op{ta
distribucija, pra{awe br. 7)
Pra{awe 7
Ocenete ja diskriminiranosta
na licata so fizi~ka
popre~enost?
^estota
%
1
Postojano se diskriminirani
166
13,9
2
^esto se diskriminirani
426
35,6
3
Retko se diskriminirani
316
26,4
4
Ne se diskriminirani
224
18,7
5
Ne znam
65
5,4
6
Vkupno
1197
100
Povtorno se pojavuva razlika od aspekt na
etni~kata pripadnost: spored pove}e od
polovina Makedonci, diskriminacijata e
retka ili ja nema; kaj Albancite, pak, ovie
odgovori se dvojno poretki.
Spored golem del ispitanici koi se nad
65 godini starost, diskriminacijata kon
licata so fizi~ka popre~enost e retka
ili ja nema (nad dve tretini). Za razlika
od niv, kaj pomladite grupi, ovie odgovori
ne nadminuvaat polovina.
Inkluzivnosta na makedonskoto op{testvo
16
Vo odnos na mestoto na `iveewe, vo Skopje
i kaj selskata populacija negativnite
odgovori za diskriminacijata se dvi`at
okolu 40%, dodeka vo drugite gradovi se
nad 50%.
Diskriminiranosta na seksualnite
rabotnici, i pokraj nelegalnosta na profesijata, sepak e voo~ena od strana na mnozinstvoto od ispitanicite. Imeno, 24% od
niv diskriminacijata ja ocenuvaat kako
postojana; 26% kako ~esta; 19% kako retka;
spored 19% ne postoi diskriminacija, a
13% nemaat stav. (Tabela: Op{ta distribucija, pra{awe br. 8)
Pra{awe 8
Ocenete ja diskriminiranosta
na seksualnite rabotnici?
^estota
%
1
Postojano se diskriminirani
281
23,5
2
^esto se diskriminirani
315
26,3
3
Retko se diskriminirani
224
18,7
4
Ne se diskriminirani
225
18,8
5
Ne znam
152
12,7
6
Vkupno
1197
100
Inkluzivnosta na makedonskoto op{testvo
Mo{ne voo~livi razliki ima me|u
makedonskata i albanskata grupa
ispitanici: kaj Makedoncite zbirot na
pozitivni odgovori za diskriminacijata
e 43%, dodeka kaj Albancite istiot
iznesuva 72%.
Grupi koi za okolu 10% pove}e od
prosekot ja procenuvaat diskriminacijata
kako postoe~ka se : vraboteni vo
nevladiniot sektor ili u~enici i
studenti.
17
(Ne)Posakuvani grupi
za dru`ewe
Sledniot blok pra{awa se odnesuva na toa
dali na ispitanicite im pre~i da bidat
vo dru{tvo so sekoja od ispituvanite
grupi. Vo odnos na toa se dobieni mo{ne
indikativni odgovori, koi nesporno
uka`uvaat na postoewe na diskriminacija,
no ednovremeno i na razli~na percepcija
na sekoja od grupite.
Golem procent od ispitanicite – 65%
deklariraat deka ne im pre~i da bidat
vo dru{tvo so Romi; 19% se ~uvstvuvaat
neprijatno, a 17% ne znaat, za{to ne se
na{le vo takva prilika. (Tabela: Op{ta
distribucija, pra{awe br. 9)
Pra{awe 9
Navedete kako bi se
~uvstvuvale vo dru{tvo so
Romi?
^estota
%
1
Ne mi pre~i da
bidam vo dru{tvo
so niv
775
64,7
2
Se ~uvstvuvam
neprijatno
222
18,5
3
Ne znam, ne sum bil
vo takvo dru{tvo
200
16,7
4
Vkupno
1197
100
Golemi razliki se pojavuvaat me|u dvete
najgolemi etni~ki grupi. Kaj Makedoncite
procentot na onie na koi Romite ne im
pre~at vo dru{tvo e 72%, dodeka vakvi
odgovori kaj Albancite ima 41%. Zatoa
pak, kaj Albancite ima 29% ispitanici
koi nemaat stav za{to ne se na{le vo takva
prilika ({to e isto taka indikativno), a
kaj Makedoncite ovaa grupa e 13%.
Najgolem broj ispitanici koi vo dru{tvo
so Romite se ~uvstvuvaat neprijatno
ima kaj starosnata grupa od 26-30 god. a
najmalku kaj ispitanicite postari od 50
godini, kade ovie odgovori se dvi`at od
12% -14%.
Vo Skopje i vo drugite gradovi, nad 70%
od ispitanicite izjavile deka ne im
pre~i dru{tvo so Romi, dodeka vo selata
ovoj broj e 55%, (kaj niv pak se javuvaat
pove}e ispitanici koi nemaat stav).
Na istoto pra{awe, vo odnos na
homoseksualcite, dobieni se interesni
odgovori. Imeno, 40% od ispitanicite ne
znaat kako bi se ~uvstvuvale vo dru{tvo
so homoseksualci za{to ne se na{le vo
takva situacija; 39% bi se ~uvstvuvale
neprijatno, a samo na 21% ne bi im
pre~elo. (Tabela: Op{ta distribucija,
pra{awe br. 10)
Inkluzivnosta na makedonskoto op{testvo
18
Dali vi pre~i da bidete vo
dru{tvo so homoseksualci?
Pra{awe 10
Navedete kako bi se
~uvstvuvale vo dru{tvo so
lica koi imaat seksualni
odnosi so lica od ist pol?
^estota
1
%
Ne mi pre~i da
bidam vo dru{tvo
so niv
255
21,3
2
Se ~uvstvuvam
neprijatno
468
39,1
3
Ne znam, ne sum bil
vo takvo dru{tvo
474
39,6
4
Vkupno
1197
100
Zavr{eno
osnovno
Zavr{eno
sredno
Zavr{eno
visoko
Ne mi
pre~i da
bidam vo
dru{tvo
so niv
9,20%
20,70%
32,80%
Se ~uvstvuvam
neprijatno
46,40%
39,90%
31,70%
Ne znam,
ne sum
bil vo
takvo
dru{tvo
44,40%
39,40%
35,40%
100,00%
100,00%
100,00%
Dali vi pre~i da bidete vo
dru{tvo so homoseksualci?
Skopje
Povtorno, najvoo~livite razliki se od
aspekt na etni~kata pripadnost: dru{tvo
so homoseksualci ne im pre~i na 24%
od Makedoncite, no na dvojno pomalku
od Albancite – 12%. Od druga strana, vo
vakvo dru{tvo se ~uvstvuvaat neprijatno
48% od albanskata i 37% od makedonskata
populacija.
Vo odnos na starosta, okolu edna ~etvrtina
od pomladite ispitanici izjavile
deka ne im pre~i da bidat vo dru{tvo
so homoseksualci, no kaj najstarite
ispitanici (nad 65 godini) vakvi
odgovori dale samo 12%. (42% od niv
nemaat odgovor).
Interesni se podatocite od aspekt na
obrazovanieto i mestoto na `iveewe
na ispitanicite, {to se prika`ani na
slednive tabeli:
Inkluzivnosta na makedonskoto op{testvo
Drugi
gradovi
Sela
Ne mi
pre~i da
bidam vo
dru{tvo
so niv
35,20%
22,00%
13,10%
Se ~uvstvuvam
neprijatno
38,30%
36,00%
42,40%
Ne znam,
ne sum
bil vo
takvo
dru{tvo
26,50%
42,00%
44,50%
Vo odnos na zavisnicite od droga i
opojni supstancii, na pove}e od polovina
ispitanici – 52% im pre~i takvo dru{tvo;
na 14% ne, a 34% nemaat stav. (Tabela:
Op{ta distribucija, pra{awe br. 11)
19
Pra{awe 11
Navedete kako bi se
~uvstvuvale vo dru{tvo so
zavisnici od droga i opojni
supstancii?
^estota
%
1
Ne mi pre~i da
bidam vo dru{tvo
so niv
166
13,9
2
Se ~uvstvuvam neprijatno
621
51,9
3
Ne znam, ne sum bil
vo takvo dru{tvo
410
34,3
4
Vkupno
1197
100
Kaj ispituvanite Makedonci ima 48% na
koi ova dru{tvo im pre~i, za razlika od
Albancite kade vakviot odgovor e 60%.
Me|utoa, kaj makedonskata populacija ima
duri 39% koi nemaat stav po ova pra{awe,
dodeka kaj Albancite takvi se 23%.
Od aspekt na starosta, logi~no e {to kaj
najmladata grupa (18-26 godini) na 19%
od ispitanicite zavisnicite od droga
ne im pre~at, dodeka kaj najstarite ispi­
tanici vakvi odgovori ima kaj samo 3%.
Izvesni razliki ima u{te spored mestoto
na `iveewe. Na primer, populacijata ko­ja
nema stav zatoa {to ne se na{la vo takva
situacija, vo Skopje iznesuva 24%, vo selata 34%, a vo drugite gradovi duri 40%.
Vo dru{tvo so zavisnici od alkohol
se ~uvstvuvaat neprijatno 60% od
ispitanicite; ne im pre~i na 27%, a 14%
nemaat stav. (Tabela: Op{ta distribucija,
pra{awe br. 12)
Pra{awe 12
Navedete kako bi se
~uvstvuvale vo dru{tvo so
zavisnici od alkohol?
^estota
%
1
Ne mi pre~i da
bidam vo dru{tvo
so niv
320
26,7
2
Se ~uvstvuvam neprijatno
713
59,6
3
Ne znam, ne sum bil
vo takvo dru{tvo
164
13,7
4
Vkupno
1197
100
Vo odnos na ova pra{awe, od prosekot
otskoknuva edinstveno najstarata grupa,
kade imame duri 72% od ispitanicite koi
se ~uvstvuvaat neprijatno. Mala razlika
(okolu 10%) ima i me|u ma`ite i `enite:
dru{tvo so zavisnici od alkohol ne im
pre~i na 32% od ma`ite, a kaj `enite ovoj
odgovor go davaat 21% .
Licata so intelektualna popre~enost
ne se prijatno dru{tvo za edna ~etvrtina
(24%) od ispitanicite, no sepak
na pogolemiot del od ispituvanata
populacija (54%) vakvite lica ne im
pre~at. Za 22% od ispitanicite, procena,
ne e mo`na. (Tabela: Op{ta distribucija,
pra{awe br. 13)
Inkluzivnosta na makedonskoto op{testvo
20
Pra{awe 13
na ovoj odgovor go objasnuva i podatokot
deka nema re~isi nikakvi razliki vo
distribuciite me|u oddelnite sociodemografski grupi na ispitanici. (Tabela:
Op{ta distribucija, pra{awe br. 14)
Navedete kako bi se
~uvstvuvale vo dru{tvo
so lica so intelektualna
popre~enost?
^estota
%
1
Ne mi pre~i da
bidam vo dru{tvo
so niv
646
54
2
Se ~uvstvuvam neprijatno
283
23,6
3
Ne znam, ne sum bil
vo takvo dru{tvo
268
22,4
4
Vkupno
1197
Navedete kako bi se
~uvstvuvale vo dru{tvo so
lica so fizi~ka popre~enost?
^estota
Licata so fizi~ka popre~enost
ne predizvikuvaat neprijatnost kaj
najgolemiot del od populacijata – 75%;
14% se ~uvstvuvaat neprijatno a 12%
nemaat stav. Relativno visokiot procent
%
1
Ne mi pre~i da
bidam vo dru{tvo
so niv
892
74,5
2
Se ~uvstvuvam neprijatno
167
14
3
Ne znam, ne sum bil
vo takvo dru{tvo
138
11,5
4
Vkupno
1197
100
100
Povtorno se javuva razlika od aspekt
na etni~kata pripadnost. Procentot na
Makedonci na koi ne im pre~at licata
so intelektualna popre~enost e 61%
i e re~isi dvojno pogolem od istiot
odgovor kaj Albancite – 36%. I mestoto
na `iveewe ima vlijanie: vo Skopje na
62% ova dru{tvo ne im pre~i, a vo selata
vakov odgovor e poredok - 45%. Vo odnos
na drugite obele`ja, otskoknuva samo
najstarata populacija, kade ima najmnogu
odgovori deka dru{tvo so intelektualna
popre~enost ne im pre~i – 70%.
Inkluzivnosta na makedonskoto op{testvo
Pra{awe 14
Interesno e podelena populacijata vo
odnos na mo`nosta da se bide vo dru{tvo
so seksualni rabotnici. Najgolemiot
del ispitanici (42%) nemaat stav bidejki
ne se na{le vo takvo dru{tvo; na 22%
ne im pre~i, a 35% bi se ~uvstvuvale
neprijatno. (Tabela: Op{ta distribucija,
pra{awe br. 15)
21
Pra{awe 15
Navedete kako bi se
~uvstvuvale vo dru{tvo so
seksualni rabotnici?
^estota
%
1
Ne mi pre~i da
bidam vo dru{tvo
so niv
261
21,8
2
Se ~uvstvuvam neprijatno
422
35,3
3
Ne znam, ne sum bil
vo takvo dru{tvo
514
42,9
4
Vkupno
1197
100
Se pojavuvaat okolu 10% Albanci pove}e
vo sporedba so Makedoncite koi bi se
~uvstvuvale neprijatno vo dru{tvo so
seksualni rabotnici (43% nasproti
32%). Isto taka, samo 16% od selskata
populacija izjavila deka toa ne bi im
pre~elo. Vo Skopje, pak, ovoj odgovor e
pove}e od dvojno pozastapen - 36%, dodeka
vo drugite gradovi iznesuva 20%.
Od prosekot otstapuva i najstarata
grupa - nad 65 godini starost, kade 48%
od ispitanicite bi se ~uvstvuvale
neprijatno vo dru{tvo so seksualni
rabotnici.
Inkluzivnosta na makedonskoto op{testvo
22
Sosedi
Drug indikator za tolerantnosta e, sekako,
`elbata da se ima ili ne sosed od odredenite celni grupi. Odgovorite se sledni:
Na pra{aweto, kolku im e prifatlivo sosedi da im bidat Romi, od ispitanicite,
53% rekle deka im e prifatlivo; 27%
dale negativen odgovor, a 20% ne znaat.
(Tabela: Op{ta distribucija, pra{awe br.
16)
dve tretini od ovie grupi ispitanici
izjavile deka Romite im se prifatlivi
sosedi. Od aspekt na mestoto na `iveewe,
gra|anite na Skopje se za okolu 10% nad
prosekot potolerantni.
Za razlika od prethodnata grupa, na okolu
dve tretini ispitanici bi im pre~ele
sosedi homoseksualci (62%); na 21% ne
bi im pre~ele, a 17% ne znaat. (Tabela:
Op{ta distribucija, pra{awe br. 17)
Pra{awe 16
Pra{awe 17
Kolku Vi e prifatlivo sosedi
da Vi bidat Romi?
Kolku Vi e prifatlivo sosedi
da Vi bidat lica koi imaat
seksualni odnosi so lica od
ist pol?
^estota
%
1
Prifatlivo mi e
630
52,6
2
Ne mi e prifatlivo
324
27,1
3
Ne znam
243
20,3
1
Prifatlivo mi e
248
20,7
100
2
Ne mi e prifatlivo
744
62,2
3
Ne znam
205
17,1
4
Vkupno
1197
100
4
Vkupno
1197
Se pojavuvaat razliki od etni~ka priroda.
Makedonskata populacija izgleda
potolerantna (na 56% ne im pre~at Romi
kako sosedi), za razlika od albanskata
kade pozitiven odgovor dale 38%.
Romi kako sosedi ne im pre~at ni na
postarite ispitanici (nad 50godini),
kako ni na vrabotenite vo nevladiniot
sektor i na u~enici i studenti. Nad
Inkluzivnosta na makedonskoto op{testvo
^estota
%
Homoseksualcite kako sosedi za okolu 7%
pove}e im pre~at na ma{kite ispitanici
i na Makedoncite. Homoseksualci ne im se
prifatlivi na 58% od Albancite i 64%
od Makedoncite. No, kaj Albancite ima
dvojno pove}e ispitanici koi nemaat stav
(27% nasproti 14% kaj Makedoncite ).
23
Postarite lica imaat pove}e predrasudi.
Imeno, okolu polovina od najmladite
ispitanici (18-25 god,) ne prifa}aat
sosedi homoseksualci, dodeka kaj
najstarite gra|ani (nad 65 godini starost)
ovie negativni odgovori odat do 75%.
Povtorno, kaj studentite, vrabotenite vo
nevladiniot sektor i visokoobrazovanite
ispitanici, negativnite odgovori se
dvi`at pod 50% ({to ne e mala brojka), no
kaj ostanatite grupi neprifatlivosta na
sosedstvo so homoseksualci nadminuva
dve tretini.
Pogolemi razliki se pojavuvaat i od
aspekt na mestoto na `iveewe. Kako {to
mo`e da se pretpostavi, `itelite na
Skopje se najtolerantni: na 34% ne im
pre~at sosedi homoseksualci, za razlika
od selata kade ovoj odgovor go ima vo 16%
slu~ai, ili vo drugite gradovi kade e 18%.
Ogromen procent ispitanici izjavile
deka ne im e prifatlivo sosedi da im
bidat zavisnici od droga i opojni
supstancii - 85%. Prifatlivo im e samo
na 7%, a 9% nemaat stav. (Tabela: Op{ta
distribucija, pra{awe br. 18)
Pra{awe 18
Kolku Vi e prifatlivo sosedi
da Vi bidat zavisnici od
droga i opojni supstancii?
^estota
1
Prifatlivo mi e
2
Ne mi e prifatlivo
3
Ne znam
4
Vkupno
%
Poradi visokata frekvencija na
negativni odgovori, logi~no e {to
nema golemi razliki od aspekt na
sociodemografskite obele`ja na
ispitanicite. Razliki, koi ne se osobeno
relevantni ima me|u `itelite na Skopje
kade na11% od gra|anite ne im pre~at
sosedi zavisnici, nasproti selata kade
takvite odgovori se 5%. Od aspekt na
vozrasta, kaj najstarite ispitanici
sosedskata tolerancija e izrazena
samo kaj 2%, nasproti 11% najmladi
ispitanici koi go manifestiraat istoto.
Drugite grupi, ne otstapuvaat od prosekot.
Sli~na e sostojbata i so mo`nosta sosedi
da bidat zavisnici od alkohol. Tuka,
19% od ispitanicite bi prifatile vakvi
sosedi, 70% ne, a 11% nemaat stav. (Tabela:
Op{ta distribucija, pra{awe br. 19)
Pra{awe 19
Kolku Vi e prifatlivo sosedi
da Vi bidat zavisnici od
alkohol?
79
6,6
1015
84,8
1
Prifatlivo mi e
221
18,5
103
8,6
2
Ne mi e prifatlivo
843
70,4
1197
100
3
Ne znam
133
11,1
4
Vkupno
1197
100
^estota
%
Inkluzivnosta na makedonskoto op{testvo
24
Pra{awe 20
Kolku Vi e prifatlivo
sosedi da Vi bidat lica so
intelektualna popre~enost?
^estota
Od aspekt na etni~kata pripadnost, kaj
Albancite se zabele`uva pomal broj na
onie koi bi prifatile sosedi zavisnici
od alkohol - 9%, nasproti Makedoncite
kade ovoj odgovor go davaat - 22%. Od
druga strana, brojot na onie koi ne bi
prifatile vakvi sosedi e sli~en i vo
obete grupi (69%, odnosno, 73%), no zatoa
pak pogolem broj Albanci nemaat stav kon
ova pra{awe.
Kaj najmladite ispitanici se zabele`ani
27% koi bi prifatile sosedi zavisnici
od alkohol, dodeka kaj najstarite, vakviot
stav e samo 13%. Isto taka, u~enicite i
studentite davaat negativni odgovori
vo 58% slu~ai, {to kaj drugite grupi
dostignuva nad 70%.
Vo Skopje prifatlivosta e manifestirana
kaj 28%, vo sporedba so selata ili drugite
gradovi kade istite odgovori se dvi`at
okolu 15%.
Licata so intelektualna popre~enost
bi im pre~ele kako sosedi na 27% od
anketiranata populacija, na 53% ne im
pre~at, a 20% nemaat stav. (Tabela: Op{ta
distribucija, pra{awe br. 20)
Inkluzivnosta na makedonskoto op{testvo
%
1
Prifatlivo mi e
636
53,1
2
Ne mi e prifatlivo
322
26,9
3
Ne znam
239
20
4
Vkupno
1197
100
Razlika se pojavuva pome|u anketiranite
Makedonci i Albanci. Kaj Albancite
se pojavuva pogolema brojka (34%) na
onie koi nemaat stav. Zatoa pak brojot
na Albanci na koi ne bi im pre~ele
ovie lica za sosedi iznesuva 39%, za
razlika od Makedoncite kade licata so
intelektualna popre~enost se prifatlivi
za 58%.
Najgolema prifatenost ima kaj
vrabotenite vo nevladiniot sektor- 75%,
a najmala kaj doma}inkite - 39%.
Prifatlivosta, za okolu 10%, raste
so stepenot na obrazovanieto na
ispitanicite, kako i kaj `itelite na
Skopje - za razlika od drugite gradovi ili
selata.
Licata so fizi~ka popre~enost se
pove}e prifatlivi kako sosedi od onie
so intelektualna popre~enost - 79%;
Tie ne se prifatlivi za 9%, a 11%
ispitanici nemaat stav. Sli~no kako
prethodnoto, Albancite za okolu 10%
pomalku gi prifa}aat ovie lica vo odnos
na Makedoncite, no i okolu 10% pove}e
nemaat stav. (Tabela: Op{ta distribucija,
pra{awe br. 21)
25
Pra{awe 21
Pra{awe 22
Kolku Vi e prifatlivo sosedi
da Vi bidat lica so fizi~ka
popre~enost?
Kolku Vi e prifatlivo
sosedi da Vi bidat seksualni
rabotnici?
^estota
%
^estota
%
1
Prifatlivo mi e
948
79,2
1
Prifatlivo mi e
207
17,3
2
Ne mi e prifatlivo
112
9,4
2
Ne mi e prifatlivo
819
68,4
3
Ne znam
137
11,4
3
Ne znam
171
14,3
4
Vkupno
1197
100
4
Vkupno
1197
100
Kaj visokoobrazovanite ispitanici
pozitivnite odgovori dostignuvaat i
do 89%, za razlika od 73% zabele`ani
kaj ispitanicite so zavr{eno osnovno
obrazovanie.
Seksualni rabotnici kako sosedi se
prifatlivi samo za 17% od ispitanicite;
za 68% ne se prifatlivi, a 14% nemaat
stav. Ova e voedno i edinstveno pra{awe
okolu koe ima nekakva (iako mala) razlika
me|u polovite: prifatlivosta e za okolu
10 % pogolema kaj ma`ite odo{to kaj
`enite (22% nasproti 12%). (Tabela:
Op{ta distribucija, pra{awe br. 22)
Na 21% Makedonci i 7% Albanci ne bi im
pre~ele seksualni rabotnici kako sosedi
(no duri na 82% toa im e neprifatlivo).
Kaj pomladite ispitanici brojot na
negativni odgovori na ova pra{awe
se dvi`i okolu dve tretini, no kaj
populacijata koja e postara od 65 godini,
brojot dostignuva duri 82%.
Drugi socijalni grupi koi otskoknuvaat od
prosekot po brojot na negativni odgovori
se: doma}inkite, kade neprifatlivosta na
sosedi seksualni rabotnici iznesuva 88%
i kaj ispitanicite so zavr{eno osnovno
obrazovanie – 81%
Potolerantni kon sosedstvo so seksualni
rabotnici se `itelite na Skopje, koi
so 29% odgovorile pozitivno na ova
pra{awe. Istite odgovori vo drugite
gradovi iznesuvaat 17%, a kaj selskaata
populacija - 12%.
Inkluzivnosta na makedonskoto op{testvo
26
(Ne)Posakuvani
potstanari
Na pra{aweto, na koe lice,
pripadnik na nekoja od poso~enite
marginalizirani grupi, vo nikoj
slu~aj ne bi izdale stan, ubedlivo
najgolem procent od ispitanicite se
opredelile za zavisnicite od drogaso 51%. Ovoj odgovor, na pra{awe na
koe odnapred se dadeni sedum fiksni
modalitetiti, zna~i deka sprema
ovaa grupa postoi izrazito golema
socijalna distanca nezavisno od
pri~inite za nejzinata pojavnost.
Del od ovaa aktivna odbivnost le`i vo
stavot deka verojatno se raboti, barem
spored ispitanicite, za visoko rizi~na
op{testvena grupa. Predrasuda ili
ne, ovaa distanca postoi i mo`e da se
kvantifikuva kako procent na pojavnost
i, osobeno, kako procent na sporedbena
socijalna distanca vo odnos na drugite
ispituvani grupi. Kako odgovor na istoto
pra{awe se javuva socijalna distanca
i sprema licata {to se zanimavaat so
prostitucija (21%), sprema lica koi imaat
seksualni odnosi so lica od ist pol (12%)
i sprema zavisnicite od alkohol (9%).
Odgovorite za Romite (5%), licata so
intelektualna popre~enost (2%) i licata
so fizi~ka popre~enost (0%) se javuvaat
vo mnogu mali frekvencii. (Tabela Op{ta
distribucija, pra{awe br. 23)
Inkluzivnosta na makedonskoto op{testvo
Pra{awe 23
Na koe lice, pripadnik na
nekoja od ovie grupi vo nikoj
slu~aj ne bi izdale stan?
^estota
1
Romi
2
%
54
4,5
Lica koi imaat
seksualni odnosi
so lica od ist pol
138
11,5
3
Zavisnici od droga
i opojni supstancii
615
51,4
4
Zavisnici od
alkohol
111
9,3
5
Lica so intelektualna popre~enost
24
2
6
Lica so fizi~ka
popre~enost
1
0,1
7
Seksualni
rabotnici
254
21,2
8
Vkupno
1197
100
Vo odnos na odgovorot za zavisnicite
od droga (51%) se javuvaat i odredeni
statisti~ki otstapuvawa. Povisok procent
se javuva kaj `itelite na Jugozapadniot
region (63%), kaj Vardarskiot region i
kaj `itelite na Skopje ( 59%), kaj pomla­
data populacija od 18-25 godini i kaj
27
u~enicite/studenti (58%) i kaj vrabotenite vo privatniot sektor (57%). Otstapuvawa so ponizok procent ima kaj `itelite
na Polo{kiot region i kaj doma}inkite
(40%), kaj Albancite i penzionerite (41%)
i kaj onie so osnovno obrazovanie i `itelite na selo (45%). Karakteristi~no za
ovie otstapuvawa e {to razlikata od pomaliot procent na izbor na zavisnicite
od droga odi kaj licata {to se zanimavaat
so prostitucija: Polo{ki region (36%),
doma}inkite i Albancite (32%), osnovno
obrazovanie (30%), penzionarite i `itelite na selo (26%).
Inkluzivnosta na makedonskoto op{testvo
28
Sorabotka na rabotnoto
mesto
Na pra{aweto “Dali bi vi pre~elo da
sorabotuvate na rabotnoto mesto so
Romi”, dobieni se odgovori koi bi mo`ele
da otslikaat mala socijalna distanca vo
odnos na ovaa ispituvana kategorija. So
negativen odgovor, odnosno deka ne bi
im pre~elo so niv da sorabotuvaat,
se javuvaat 69% od anketiranite.
Prili~no visok i toleranten rezultat,
{to vo normalen kontekst bi bilo
karakteristika na edno inkluzivno
op{testvo. Kako vtor odgovor se javuva da,
bi mi pre~elo - so 18%, a ne znam se javuva
so 13%. (Tabela: Op{ta distribucija,
pra{awe br. 24)
Pra{awe 24
Dali bi Vi pre~elo da
sorabotuvate na rabotnoto
mesto so Romi?
^estota
%
1
Da
217
18,1
2
Ne
826
69
3
Ne znam
154
12,9
4
Vkupno
1197
100
Otstapuvawa se javuvaat spored nekolku
Inkluzivnosta na makedonskoto op{testvo
nezavisni varijabli. Natprose~ni
otstapuvawa ima, odnosno deka ne bi
im pre~elo so niv da sorabotuvaat, kaj
`itelite na Skopje i Pelagoniskiot
region (80%), kaj vozrasnata grupa od 5065 godini i `itelite na Skopskiot region
(76%). Poniski otstapuvawa, odnosno vo
pomal procent podgotvenost za sorabotka
so Romite se javuva kaj doma}inkite
(44%), kaj `itelite na Isto~niot region
(55%), kaj `itelite na Severoisto~niot
region (59%), kaj Albancite (60%) i kaj
`itelite na Polo{kiot region (63%). Vo
najvisok procent, spored otstapuvawata, da
sorabotuvaat so Romite bi im pre~elo na
`itelite na Isto~niot region (39%).
Na pra{aweto “Dali bi vi pre~elo da
sorabotuvate na rabotnoto mesto so
lice koe ima seksualni odnosi so
lica od ist pol”, dobieni se odgovori
koi bi mo`ele da zna~at ednakva
pozitivna i negativna distanca kon ovaa
kategorija na lu|e. Imeno, so pozitiven
odgovor, odnosno deka ne bi im pre~elo
so niv da sorabotuvaat, se javuvaat
41% od anketiranite no, istovremeno,
so negativen odgovor, odnosno deka bi
im pre~elo so niv da sorabotuvaat,
se javuvaat 42% od ispitanicite. Ovoj
odgovor pretpostavuva deka polovina
od ispitanicite imaat predrasudi kon
ovaa grupa i sprema nea pretpo~itaat
socijalna distanca, dodeka drugata
polovina, se ~ini deka, kon ovaa grupa
nema predrasudi. Iako, mora da se ka`e
deka obi~no koga se javuva vakov rezultat,
pola-pola, na pra{awe so aktiven odnos,
29
naj~esto golem broj od anketiranite
nemaat li~no iskustvo so ispituvanata
pojava ili kategorija, pa po pat na slu~aen
izbor rezultatot kaj pogolema populacija
e obi~no podelen. Se razbira, kontekstot
na dejstvieto e „daleku od doma” i zatoa
se javuvaat i negativni i pozitivni
odgovori. Ne znaat dali bi im pre~elo
17% od anketiranite. (Tabela: Op{ta
distribucija, pra{awe br. 25)
Pra{awe 25
Dali bi Vi pre~elo da
sorabotuvate na rabotnoto
mesto so lice koe ima
seksualni odnosi so lica od
ist pol?
^estota
%
1
Da
501
41,9
2
Ne
492
41,1
3
Ne znam
204
17
4
Vkupno
1197
100
region (49%). Povisok procent od
prose~nite 42% i negativna distanca se
javuva kaj `itelite na Isto~niot region
(69%), kaj onie so osnovno obrazovanie,
kaj nevrabotenite i kaj `itelite na
Jugoisto~niot region (49%) i kaj `itelite
na selo (48%).
Na pra{aweto “Dali bi vi pre~elo
da sorabotuvate na rabotnoto mesto
so zavisnik od droga”, dobieni se
odgovori koi povtorno ja potvrduvaat
golemata socijalna distanca sprema ovaa
kategorija gra|ani. Deka bi im pre~elo
so niv da sorabotuvaat, se javuva kako
negativna socijalna distanca kaj
69% od anketiranite. Prili~no visok i
isklu~iv odnos sprema ovaa op{testvena
grupa. Duri, mo`e da se pretpostavi
deka pokraj predrasudite kon ovaa grupa
postoi i netoleranten odnos od strana
na po{irokoto op{testvo. Deka ne bi
im pre~elo so niv da sorabotuvaat se
javuva so 22%, dodeka ne znam e prisutno
vo 9% od odgovorite. (Tabela: Op{ta
distribucija, pra{awe br. 26)
Pra{awe 26
Kaj ova pra{awe, isto taka, se javuvaat
otstapuvawa spored nekolku nezavisni
varijabli. Povisok procent od prose~nite
41%, odnosno pozitiven odnos,
pretpo~itaat `itelite na Skopje (58%),
`itelite na Pelagoniskiot region (57%),
u~enicite/studentite i onie so vi{o/
visoko obrazovanie (53%), mladite na
vozrast od 18-25 godini (51%), `itelite
na Vardarskiot region (50%), vrabotenite
vo javniot sektor i `itelite na Skopskiot
Dali bi Vi pre~elo da
sorabotuvate na rabotnoto
mesto so zavisnik od droga i
opojni supstancii?
^estota
%
1
Da
821
68,6
2
Ne
267
22,3
3
Ne znam
109
9,1
4
Vkupno
1197
100
Inkluzivnosta na makedonskoto op{testvo
30
javuva so 22%, dodeka ne znam e prisutno
vo 9% od odgovorite. (Tabela: Op{ta
distribucija, pra{awe br. 27)
Pra{awe 27
Spored nezavisnite varijabli ne se
javuvaat golemi otstapuvawa. Natprose~ni
otstapuvawa ima, odnosno deka bi im
pre~elo so niv da sorabotuvaat, kaj
`itelite na Severoisto~niot region
(87%), `itelite na Isto~niot region
(81%) i kaj onie so osnovno obrazovanie
(74%). Pomali otstapuvawa, odnosno kako
poniska socijalna distanca od prose~nata
(69%) se javuva kaj `itelite na Polo{kiot
region (60%) i kaj Albancite i u~enicite/
studentite (62%).
Na pra{aweto, “Dali bi vi pre~elo
da sorabotuvate na rabotnoto mesto
so zavisnik od alkohol”, dobieni se
odgovori koi poka`uvaat prili~no golema
socijalna distanca sprema ovaa kategorija
gra|ani. Deka bi im pre~elo so niv da
sorabotuvaat, se javuva kako negativna
socijalna distanca kaj 63% od
anketiranite. Prili~no visok i negativen
odnos i sprema ovaa op{testvena grupa.
Ova e relativno stara op{testvena
pojava i netolerantnosta od strana na
po{irokoto op{testvo mo`e da varira vo
zavisnost od kontekstot na zaednicata. No
naj~esto, visokata i negativna socijalna
distanca za ovaa kategorija na lu|e
pretpostavuva nivna povrzanost i so drugi
op{testveno problemati~ni pojavi. Vo
sekoj slu~aj, postoi otpor za sorabotka
so ovaa kategorija na lu|e. Deka ne bi
im pre~elo so niv da sorabotuvaat se
Inkluzivnosta na makedonskoto op{testvo
Dali bi Vi pre~elo da
sorabotuvate na rabotnoto
mesto so zavisnik od alkohol?
^estota
%
1
Da
751
62,7
2
Ne
342
28,6
3
Ne znam
104
8,7
4
Vkupno
1197
100
Kaj odgovorite na ova pra{awe ne se
javuvaat zna~ajni statisti~ki otstapuvawa.
Natprose~ni otstapuvawa ima, odnosno
deka bi im pre~elo so niv da sorabotuvaat,
samo kaj `itelite na Severoisto~niot
region (78%) i kaj `itelite na Isto~niot
region (74%). Pomali otstapuvawa,
odnosno kako poniska socijalna distanca
od prose~nata (63%) se javuva isklu~ivo
kaj `itelite na Pelagoniskiot region
(55%).
Na pra{aweto “Dali bi vi pre~elo da
sorabotuvate na rabotnoto mesto so
lice so fizi~ka popre~enost”, dobieni
se odgovori koi bi mo`ele da otslikaat
mnogu mala socijalna distanca vo odnos na
ovaa ispituvana kategorija. So negativen
odgovor, odnosno deka ne bi im pre~elo
so niv da sorabotuvaat, se javuvaat
31
visoki 72% od anketiranite. Prili~no
visok rezultat, {to vo bilo koj kontekst
bi bilo karakteristika na edno mirno
i kohezivno op{testvo. Ovoj odgovor
mo`e da zna~i pove}e raboti, no edna bi
mo`ele da istakneme so sigurnost. Toa e
svesta na op{testvoto za ovaa kategorija
na gra|ani, no svest izgradena preku javni
kampawi i pozitivno javno informirawe
za ovaa grupa gra|ani. Kako vtor odgovor
se javuva da, bi mi pre~elo - so 16%, a
ne znam se javuva so 11%. (Tabela: Op{ta
distribucija, pra{awe br. 28)
Pra{awe 28
Dali bi Vi pre~elo da
sorabotuvate na rabotnoto
mesto so lice so fizi~ka
popre~enost?
^estota
vo javniot sektor (78%%). Poniski
otstapuvawa, odnosno vo pomal procent
podgotvenost za sorabotka so licata so
fizi~ka popre~enost od prose~nata (72%)
se javuva kaj `itelite na Vradarskiot
region (54%), kaj doma}inkite (56%), kaj
onie so osnovno obrazovanie (61%) i
kaj `itelite na Severoisto~niot region
(70%).
Sumarno rezultatite za prethodnite
pet pra{awa, za podgotvenosta za
sorabotka na rabotnoto mesto vo odnos na
pripadnici na nekolku socijalni grupi,
mo`e da se prika`at na sledniot na~in:
Dali bi vi pre~elo da sorabotuvate na
rabotnoto mesto so:
%
1
Da
195
16,3
2
Ne
866
72,3
3
Ne znam
136
11,4
4
Vkupno
1197
100
Otstapuvawa se javuvaat spored nekolku
nezavisni varijabli. Natprose~no
otstapuvawa ima, odnosno deka ne bi
im pre~elo so niv da sorabotuvaat, kaj
`itelite na Pelagoniskiot region (89%),
kaj `itelite na Jugozapadniot region
(82%) i kaj `itelite na Jugoisto~niot
region (81%), no i kaj vozrasnata grupa
od 50-65 godini (80%) i kaj vrabotenite
Da
Ne
Ne znam
Lice zavisnik od droga
69%
22%
9%
Lice zavisnik od
alkohol
63%
29%
9%
Lice koe ima
seksualni
odnosi so
lica od ist
pol
42%
41%
17%
Rom
18%
69%
13%
Lice so
fizi~ka
popre­~enost
16%
72%
11%
Ubedlivo najvisoka negativna
socijalna distanca vo odnos na
sorabotkata na rabotnoto mesto ima
sprema grupata zavisnici od droga
(69%) i zavisnicite od alkohol
(63%). Nema negativna socijalna
distanca, vo ovoj odnos, sprema Romite
(69%) i sprema licata so fizi~ka
popre~enost (72%). Socijalnata
distanca sprema licata koi imaat
Inkluzivnosta na makedonskoto op{testvo
32
seksualni odnosi so lica od ist pol e
podelena.
Odgovorite na narednite pet pra{awa
vo odnos na prethodnata grupa
pra{awa pretpostavuvaat podirektna i
poneposredna eventualna komunikacija
me|u ispitanicite kako vraboteni i
nivnite pretpostaveni, vo primerite
na pripadnici na ispituvanite
marginalizirani socijalni grupi. Zatoa
se o~ekuvaa i porazli~ni rezultati od
onie prethodno. Da vidime kakvi se
statisti~kite i tabelarnite vrednosti za
ovaa grupa pra{awa.
Na pra{aweto “Dali bi prifatile Rom
da vi bide pretpostaven na rabotnoto
mesto”, dobieni se slednite odgovori.
So pozitiven odgovor, odnosno deka
bi prifatile, se javuvaat 55% od
anketiranite. Ovoj odgovor zna~i deka
pove}e od polovinata od ispitanicite
imaat dobar i aktiven odnos kon ovaa
kategorija gra|ani vo poso~eniot soodnos.
Mora da se ka`e i deka, Romite sekoga{
se zamisluvaat kako populacija koja
`ivee vo dolnite socijalni sloevi, deka
sprema Romite vo op{testvoto vladeat
mnogu predrasudi i deka Romite te{ko
ostvaruvaat op{testvenata vertikalna
promocija. Spored dosega ka`anoto, ovoj
rezultat mo`e da se tretira kako dobar,
osobeno zaedno so procentualniot odgovor
na prethodnoto pra{awe. Vo ovaa relacija
nema negativna socijalna distanca sprema
Romite. Kako vtor odgovor se javuva ne,
ne bi prifatil - so 28%, a so ne znam
odgovorile 17% od gra|anite. (Tabela:
Op{ta distribucija, pra{awe br. 29)
Inkluzivnosta na makedonskoto op{testvo
Pra{awe 29
Dali bi prifatile Rom da
Vi bide pretpostaven na
rabotnoto mesto?
^estota
%
1
Da
658
55
2
Ne
337
28,2
3
Ne znam
202
16,9
4
Vkupno
1197
100
Nema golemi i zna~ajni statisti~ki
otstapuvawa spored nezavisnite
varijabli. Natprose~ni otstapuvawa
ima, odnosno deka bi prifatile vakva
relacija, kaj `itelite na Skopje (63%) i
kaj `itelite na Vardarskiot region (61%).
Poniski otstapuvawa ima, odnosno vo
pomal procent podgotvenost za prifa}awe
pretpostaven od ovaa grupa gra|ani, kaj
doma}inkite (37%), kaj Albancite (46%) i
kaj onie so osnovno obrazovanie (49%).
Na pra{aweto “Dali bi prifatile lice
koe ima seksualni odnosi so lica od
ist pol da vi bide pretpostaven na
rabotnoto mesto”, dobieni se odgovori
koi poka`uvaat negativen stav kon ovoj
odnos, ili, ne bi prifatile polovina
od anketiranite (50%), dodeka
pozitiven stav imaat pomal procent
ispitanici (32%). Ova e ve}e pojasna
pozicija na op{testvoto vo odnos na
odgovorite na prethodnoto pra{awe, deka
ne bi im pre~elo so niv da sorabotuvaat
na 41% od anketiranite, odnosno bi
33
im pre~elo so niv da sorabotuvaat na
42% od ispitanicite. Na ova pra{awe
socijalnata negativna distanca ve}e e
definirana kako odbivawe da se ima {ef
od ovaa kategorija gra|ani na rabotnoto
mesto. Iako, se u{te e visok procentot na
odgovori za prifa}awe na poso~eniot
odnos vo pozitiven kontekst. Ne znaat
dali bi im pre~elo 18% od anketiranite.
(vidi Tabela: Op{ta distribucija,
pra{awe br. 30)
Pra{awe 30
Dali bi prifatile lice koe
ima seksualni odnosi so
lica od ist pol da Vi bide
pretpostaven na rabotnoto
mesto?
^estota
%
1
Da
385
32,2
2
Ne
595
49,7
3
Ne znam
217
18,1
4
Vkupno
1197
100
Kaj ova pra{awe se javuvaat pove}e
regionalni otstapuvawa, kako i drugi
standardni statisti~ki otstapuvawe.
Povisoki od prose~nite 50% kako
negativna socijalna distanca se javuva
kaj vozrasta od 50-65 godini i kaj
`itelite na Jugoisto~niot region (56%),
kaj `itelite na Jugozapadniot region
i kaj penzionerite (61%), kaj `itelite
na Vardarskiot region (68%) i kaj
`itelite na Isto~niot region (80%).
Sepak, najinteresna e statisti~kata
razlika kaj nezavisnata varijabla
pol. Imeno, vo na{ite istra`uvawa
mnogu retko se javuvaat zna~ajni
razliki spored ovaa varijabla. Na
ova pra{awe ma{kite ispitanici
imaat stav na neprifa}awe kon
ovoj odnos so 57%, dodeka za istiot
odnos neprifa}aweto kaj `enskite
e 42%. Ova zna~i deka ma`ite se za
15% poisklu~ivi i imaat povisoka
negativna socijalna distanca kon
ovaa kategorija gra|ani od `enite.
Kako pozitiven odnos, odnosno bi
prifatile vakva relacija samo 27%
ma{ki, dodeka pozitiven stav kon ovoj
odnos imaat 37% `enski ispitanici. Toa
e razlika od 10 statisti~ki procenti.
Ne{to poblaga razlika otkolku vo slu~aj
so negativniot stav, no sepak zna~aen
pokazatel za postoewe povisoka
tolerantnost na `enite kon licata
koi imaat seksualni odnosi so lica
od ist pol.
Na pra{aweto “Dali bi prifatile
zavisnik od droga da vi bide
pretpostaven na rabotnoto mesto”,
dobieni se odgovori koi ja istaknuvaat
u{te povisokata negativna socijalna
distanca sprema ovaa kategorija gra|ani.
Vakov odnos ne bi prifatile 77% od
anketiranite. Edinstven i isklu~iv
odnos sprema ovaa op{testvena grupa.
Istovremeno, mo`e da se ka`e deka ova
pretstavuva i otvorena netolerantnost
kon ovaa kategorija gra|ani od strana na
op{testvoto. Deka ne bi im pre~elo so niv
da sorabotuvaat se javuva so 14%, dodeka
ne znam e prisutno vo 9% od odgovorite.
(vidi Tabela: Op{ta distribucija,
pra{awe br. 31)
Inkluzivnosta na makedonskoto op{testvo
34
Pra{awe 31
Dali bi prifatile zavisnik
od droga i opojni supstancii
da Vi bide pretpostaven na
rabotnoto mesto?
^estota
%
1
Da
171
14,3
2
Ne
918
76,7
3
Ne znam
108
9
4
Vkupno
1197
100
neprifa}awe verojatno se dol`i i na
stavot deka pripadnicite na ovaa grupa
imaat poagresivno odnesuvawe vo odnos
na drugite op{testveni akteri. Deka ne
bi im pre~elo so niv da sorabotuvaat se
javuva so 15%, dodeka ne znam e prisutno
vo 12% od odgovorite. (vidi Tabela: Op{ta
distribucija, pra{awe br. 32)
Pra{awe 32
Dali bi prifatile zavisnik
od alkohol da Vi bide
pretpostaven na rabotnoto
mesto?
^estota
Spored nezavisnite varijabli, ne
se javuvaat golemi otstapuvawa. Nad
prosekot (77%) otstapuvawa ima,
odnosno deka ne bi prifatile vakov
odnos, kaj `itelite na gradot (83%)
– no ne i kaj `itelite na Skopje (66%)
ili na Skopskiot region (64%), kaj
`itelite na Vardarskiot region (84%),
kaj `itelite na Pelagoniskiot region
(88%) i kaj `itelite na Isto~niot region
- so mnogu visok procent (99%). Poniski
vrednosti od prose~nite za ovoj odnos
se javuvaat kaj doma}inkite (62%), kaj
Albancite (66%) i kaj onie so osnovno
obrazovanie (69%).
Na pra{aweto “Dali bi prifatile
zavisnik od alkohol da vi bide
pretpostaven na rabotnoto mesto”,
odgovorite poka`uvaat visoka negativna
socijalna distanca i sprema ovaa
kategorija gra|ani. Vakov odnos ne bi
prifatile 73% od anketiranite. Mo`e
da se pretpostavi deka vakvo isklu~ivo
Inkluzivnosta na makedonskoto op{testvo
%
1
Da
182
15,2
2
Ne
876
73,2
3
Ne znam
139
11,6
4
Vkupno
1197
100
Spored nezavisnite varijabli se javuvaat
mali statisti~ki otstapuvawa kaj
regionalnata pripadnost. Nad prosekot
(73%) otstapuvawa ima, odnosno ne bi
prifatile vakov odnos, kaj `itelite na
Isto~niot region (88%), kaj `itelite
na Pelagoniskiot region (85%) i kaj
`itelite na Severoisto~niot region
(80%). Poniski vrednosti od prose~nite
za ovoj negativen odnos se javuvaat kaj
doma}inkite (59%), kaj `itelite na
Skopskiot region (61%) i kaj `itelite na
gradot Skopje (63%).
35
Na pra{aweto “Dali bi prifatile lice
so fizi~ka popre~enost da vi bide
pretpostaven na rabotnoto mesto”,
dobieni se odgovori koi poka`uvaat
deka, ili voop{to nema ili ima samo
mala socijalna distanca vo odnos na
ovaa ispituvana kategorija. So pozitiven
odgovor se, odnosno deka bi prifatile
vakov odnos, 55% od anketiranite.
Prili~no ohrabruva~ki rezultat {to
e, povtorno, karakteristika na edno
tolerantno i inkluzivno op{testvo. Kako
vtor odgovor se javuva ne, ne bi prifatil
- so 30%, a ne znam se javuva so 16%. (vidi
Tabela: Op{ta distribucija, pra{awe br.
33)
Pra{awe 33
Dali bi prifatile lice
so fizi~ka popre~enost da
Vi bide pretpostaven na
rabotnoto mesto?
^estota
%
1
Da
652
54,5
2
Ne
357
29,8
3
Ne znam
188
15,7
4
Vkupno
1197
100
Se javuvaat nekolku statisti~ki
otstapuvawa. Nad prosekot otstapuvawa
ima, odnosno deka bi prifatile vakov
odnos, kaj `itelite na Pelagoniskiot
region (81%), kaj `itelite na gradot(63%)
i kaj penzionerite (61%). Poniski
otstapuvawa, odnosno vo pomal procent
podgotvenost za prifa}awe na ovoj
odnos se javuva kaj doma}inkite (24%),
kaj onie so osnovno obrazovanie
(40%), kaj Albancite i kaj `itelite
na Severoisto~niot region (41%), kaj
`itelite na Jugoisto~niot region (44%) i
kaj `itelite na selo (46%).
Sumarno, rezultatite i za ovaa
grupa pra{awa, kako podgotvenost za
prifa}awe pretpostaven na rabotnoto
mesto od strana na pripadnik na
razli~ni socijalni grupi, mo`e da se
prika`at na sledniot na~in:
Dali bi prifatile za pretpostaven na
rabotnoto mesto:
Da
Ne
Ne znam
Lice
zavisnik
od droga
14%
77%
9%
Lice
zavisnik
od alkohol
15%
73%
12%
Lice koe
ima seksualni
odnosi
so lica
od ist
pol
32%
50%
18%
Romi
55%
28%
17%
Lice so
fizi~ka
popre­
~enost
55%
30%
16%
Odgovorite na ovaa grupa pra{awa davaat
za nekolku nijansi porazli~ni odgovori
otkolku odgovorite na prethodnata grupa
pra{awa. Sega pretpostaveniot odnos me|u
grupite e podirekten i poneposreden i
zatoa doa|a do izvesna polarizacija na
rezultatite, t.e. rezultatite se polo{i vo
odnos na prethodnata grupa pra{awa za
sorabotkata na rabotnoto mesto. Prvo,
Inkluzivnosta na makedonskoto op{testvo
36
negativnata socijalna distanca
vo odnos na zavisnicite od droga
(77%) i zavisnicite od alkohol
(73%) e zgolemena; vtoro, namalena
e pozitivnata distanca vo odnos
na prifa}awe na poso~eniot odnos
Inkluzivnosta na makedonskoto op{testvo
sprema Romite (55%) i licata so
fizi~ka popre~enost (55%); i treto,
se kristalizira negativna socijalna
distanca i sprema kategorijata na
lica koi imaat seksualni odnosi so
lica od ist pol (50%).
37
Sklu~uvawe na brakovi
Odgovorite na narednite sedum pra{awa
vo odnos na prethodnite dve grupi
pra{awa pretstavuvaat najdirekten i
najneposreden odnos me|u ispitanicite
ili ~lenovi na nivnite semesjtva so lice
pripadnik na ispituvanite marginalizirani socijalni grupi preku stapuvawe vo
brak. Ova e najvisok oblik na op{testvena
distanca kade {to se meri kolku ~lenovite na edna grupa se ~uvstvuvaat bliski
do ~lenovite na druga grupa, pri {to kako
kontakt se prifa}a i bra~en odnos. Ovde
pove}e se raboti za inkluzivnost na
grupata otkolku na op{testvoto. Zatoa,
ako dosega kako odbiven odnos se javuva{e
visoka negativna socijalna distanca kon
nekolku socijalni grupi, vo narednite
pra{awa se o~ekuva ovie procenti da porasnat. Sleduvaat statisti~kite i tabelarnite vrednosti za ovaa grupa pra{awa.
Na pra{aweto “Dali bi prifatile Vie
ili ~len na Va{eto semejstvo da stapi
vo brak so lice od romska pripadnost”,
dobieni se slednite odgovori. Ovoj odnos
ne se prifa}a od 84% od anketira­
nite. Ova zboruva za postoewe na visoka
negativna socijalna distanca kon Romite
vo odnos na stapuvawe vo brak. Del od
pri~inite za ova mo`e da se elaboriraat
so golema verojatnost: Romite se edinstvena grupa vo op{testvoto koja ima „rasni”
razliki vo sporedba so drugite „beli”
grupi; tie se vo najgolem procent mnogu
siroma{no naselenie i se bez golemi
{ansi za vlez vo dobrosituiranite grupi
vo op{testvoto; mnogumina od Romite se
zanimavaat so pita~ewe, a za niv vladee
i bogatstvo od predrasudi i stereotipi,
itn. Ovoj odnos vo op{tata distribucija se
prifa}a so 10% ,a ne znam se javuva so 7%.
(Tabela: Op{ta distribucija, pra{awe br.
34)
Pra{awe 34
Dali bi prifatile Vie ili
~len na Va{eto semejstvo
da stapi vo brak so lice od
Romska pripadnost?
^estota
%
1
Da
116
9,7
2
Ne
1000
83,5
3
Ne znam
81
6,8
4
Vkupno
1197
100
Se javuvaat mali statisti~ki otstapuva­
wa. Nad prosekot otstapuvawa ima, odnosno deka ne bi prifatile vakov odnos,
kaj `itelite na Pelagoniskiot region
(97%), kaj Albancite i kaj `iteli­te
na Severoisto~niot region (95%), kaj
doma}inkite (92%) i kaj `itelite na
Polo{kiot region (90%). Najvisoko pozitivno otstapuvawe, odnosno podgotvenost
za prifa}awe na ovoj odnos se javuva kaj
`itelite na Jugoisto~niot region (27%),
pri {to kaj niv odbivaweto na ovoj odnos
e najnisko (54%).
Inkluzivnosta na makedonskoto op{testvo
38
Na pra{aweto “Dali bi prifatile
Vie ili ~len na Va{eto semejstvo
da stapi vo brak so lice so fizi~ka
popre~enost”, dobieni se slednite
odgovori: Ovoj odnos ne se prifa}a od
63% od anketiranite. Istovremeno
ovoj odnos se prifa}a so 16%, a se javuva
i visok procent na “ne znam” (22%).
Ova e najniska vrednost na negativna
socijalna distanca vo odnos na site
mereni socijalni grupi vo istra`uvaweto
kako soglasnost za stapuvawe vo brak.
Sepak, rekovme deka ovde stanuva zbor
za inkluzivnost na semejnata grupa,
za stapuvawe vo bra~en odnos, kako
najvisok stepen na intimna komunikacija
kade rodninskata grupa i sredinata
imaat ogromno vlijanie. (Tabela: Op{ta
distribucija, pra{awe br. 35)
Pra{awe 35
Dali bi prifatile Vie ili
~len na Va{eto semejstvo
da stapi vo brak so lice so
fizi~ka popre~enost?
^estota
%
1
Da
185
15,5
2
Ne
754
63
3
Ne znam
258
21,6
4
Vkupno
1197
100
Se javuvaat mali statisti~ki otstapuvawa
kaj pove}eto nezavisni varijabli.
Najgolemi otstapuvawa se prisutni
Inkluzivnosta na makedonskoto op{testvo
kaj regionalnata pripadnost. Taka, nad
prosekot (63%) otstapuvawa ima, odnosno
deka ne bi prifatile vakov odnos, kaj
vozrasnata grupa od 41-50 godini (71%),
dodeka, pomalku negativen odnos imaat
u~enicite/studentite (51%), onie so vi{o/
visoko obrazovanie (55%), penzionerite
(56%) i doma}inkite (58%). Kaj regionot,
poodbiven stav sprema brak so lica so
fizi~ka popre~enost imaat `itelite
na Severoisto~niot region (80%),
`itelite na Jugozapadniot region (78%),
`itelite na Pelagoniksiot region (77%)
i `itelite na isto~niot region (74%).
Najmalku odbiven stav imaat `itelite na
Vardarskiot region (43%) i `itelite na
Jugoisto~niot region (52%).
Na pra{aweto “Dali bi prifatile
Vie ili ~len na Va{eto semejstvo da
stapi vo brak so lice so intelektulna
popre~enost”, dobieno e slednoto:
Ovoj odnos ne se prifa}a od 85% od
anketiranite. Ova zboruva za postoewe
na visoka negativna socijalna distanca
vo poso~eniot odnos. Iako e mo`ebi
~udno {to se obidovme da ja merime ovaa
distanca, bidej}i verojatno golem broj
~lenovi na ovaa grupa ne se nitu fizi~ki
nitu psihi~ki sposobni za stapuvawe
vo brak, sepak ne interesira{e kolkavo
}e bide otstapuvaweto na ovoj procent
vo soodnos so drugite marginalizirani
grupi. Nie vo su{tina merevme
pretpostaven socijalen odnos vo kontekst
na inkluzivnosta na op{testvoto. Mora da
se ka`e deka se raboti, vo najgolem del, za
izdr`uvana socijalna grupa. Iznenaduva
dobieniot procent koj ne be{e taka
ekstremen, vo sporedba so nekoi drugi
grupi, kako {to }e vidime od odgovorite
39
na narednite pra{awa. Ovoj odnos vo
op{tata distribucija se prifa}a samo so
4%, a ne znam se javuva so 12%. (Tabela:
Op{ta distribucija, pra{awe br. 36)
Pra{awe 36
Dali bi prifatile Vie ili
~len na Va{eto semejstvo
da stapi vo brak so lice so
intelektualna popre~enost?
^estota
%
1
Da
44
3,7
2
Ne
1015
84,8
3
Ne znam
138
11,5
4
Vkupno
1197
100
socijalna distanca vo poso~eniot
odnos kon ovaa socijalna grupa. Del
od pri~inite za ovoj visok procent
se verojatno percepciite i stavovite
na gra|anite deka se raboti za visoko
rizi~na op{testvena grupa. Ovaa distanca
e najvisoka vo odnos na site mereni
distanci i socijalni grupi. O~igledno,
sprema ovaa grupa vladee najodbiven
stav vo odnos na podgotvenost za
stapuvawe vo brak so lica koi
koristat drogi. Barem spored dosega
prezentiranite podatoci, odbiven stav
sprema ovaa socijalna grupa vladee i
vo odnos na site drugi mereni stepeni
na socijalna distanca. Ovoj odnos vo
op{tata distribucija se prifa}a samo so
2%, a ne znam se javuva so, isto taka, 2%.
(Tabela: Op{ta distribucija, pra{awe br.
37)
Pra{awe 37
Se javuvaat mnogu mali statisti~ki
otstapuvawa. Nad prosekot otstapuvawa
ima, odnosno deka ne bi prifatile vakov
odnos, kaj `itelite na Severoisto~niot
region (100%), kaj `itelite na
Jugozapadniot region (97%), kaj onie so
osnovno obrazovanie i kaj Albancite
(90%) i kaj vrabotenite vo javniot sektor
(89%). Najmalku odbiven stav imaat
`itelite na Vardarskiot region (74%) i
`itelite na Jugoisto~niot region (69%).
Na pra{aweto “Dali bi prifatile Vie
ili ~len na Va{eto semejstvo da stapi
vo brak so zavisnik od droga”, dobieni
se slednite odgovori: Ovoj odnos ne se
prifa}a od 96% od anketiranite. Ova
zboruva za postoewe na visoka negativna
Dali bi prifatile Vie ili
~len na Va{eto semejstvo da
stapi vo brak so zavisnik od
droga?
^estota
%
1
Da
19
1,6
2
Ne
1153
96,3
3
Ne znam
25
2,1
4
Vkupno
1197
100
Se javuvaat samo nekolku statisti~ki
otstapuvawa. Nad prosekot otstapuvawa
Inkluzivnosta na makedonskoto op{testvo
40
ima, odnosno deka ne bi prifatile vakov
odnos, kaj doma}inkite, kaj `itelite na Pelagoniskiot i na Severoisto~niot region
(100%) i kaj onie so osnovno obrazo­vanie
(99%). Najmalku odbiven stav imaat `itelite na Vardarskiot region (91%).
Na pra{aweto “Dali bi prifatile
Vie ili ~len na Va{eto semejstvo da
stapi vo brak so zavisnik od alkohol”,
dobien e odgovor deka ne se prifa}a
- 90% od anketiranite. Ova zboruva za
postoewe na relativno visoka negativna
socijalna distanca vo poso~eniot odnos
kon ovaa socijalna grupa. Mo`e, isto
taka, da se pretpostavi deka vakvoto
neprifa}awe, verojatno, se dol`i na
stavot deka pripadnicite na ovaa grupa se
~esto asocijalni li~nosti, lica koi te{ko
se kontroliraat vo normalen op{testven
kontekst, no i lica koi poagresivno
se odnesuvaat, sporedeno so drugite
op{testveni akteri. Mo`e da se dodade i
povrzanosta na alkoholizmot so drugite
negativni op{testveni pojavi. Ovaa
odbivna i negativna socijalna distanca
be{e o~ekuvana. Ovoj odnos vo op{tata
distribucija se prifa}a samo so 3%, a
ne znam se javuva so 7%. (Tabela: Op{ta
distribucija, pra{awe br. 38)
Pra{awe 38
Dali bi prifatile Vie ili
~len na Va{eto semejstvo da
stapi vo brak so zavisnik od
aklohol?
^estota
%
1
Da
39
3,3
2
Ne
1079
90,1
3
Ne znam
79
6,6
4
Vkupno
1197
100
Inkluzivnosta na makedonskoto op{testvo
Se javuvaat nekolku statisti~ki
otstapuvawa. Nad prosekot otstapuvawa
ima, odnosno deka ne bi prifatile vakov
odnos, kaj `itelite na Pelagoniskiot
region (98%) i kaj `itelite na
Jugozapadniot region (96%). Pomala
odbivnost za ovoj odnos kon ovaa grupa
imaat doma}inkite (81%), `itelite
na Skopskiot region (85%), u~enicite/
studentite i `itelite na Vardarskiot
region (86%).
Na pra{aweto “Dali bi prifatile
Vie ili ~len na Va{eto semejstvo
da stapi vo brak so lice koe ima
seksualni odnosi so lica od ist pol”,
dobieni se odgovori koi poka`uvaat
neprifa}awe na ovoj odnos, odnosno ne
bi prifatile (94%) od ispitanicite,
dodeka pozitiven stav imaat samo 2%,
a ne znaat 4%. Ova pretstavuva visoka
negativna socijalna distanca {to e samo
za nijansa poniska od distancata sprema
licata {to se zavis­nici od drogi. Ova
zna~i deka postoi izrazito i odbiven
stav za stapuvawe vo brak so pretstavnici
na ovaa socijalna grupa. Mora da se ka`e
deka odbivniot stav kon ovaa grupa vo
ovoj odnos e i poradi pretpostavenata
seksualna orientiranost na partnerite na
pripadnicite na ovaa
grupa. Ako se zeme predvid iskus­
tveniot aspekt, konzervativnosta na
op­{testveniot kontekst i postoe~kite mo­
ralni kriteriumi, toga{ ovoj procent ne
41
pretstavuva golemo iznenaduvawe. (Tabela:
Op{ta distribucija, pra{awe br. 39)
Pra{awe 39
Pra{awe 40
Dali bi prifatile Vie ili
~len na Va{eto semejstvo da
stapi vo brak so lice koe ima
seksualni odnosi so lica od
sopstveniot pol?
^estota
socio-patolo{ki pojavi vo op{testvoto.
(Tabela: Op{ta distribucija, pra{awe br.
40)
Dali bi prifatile Vie ili
~len na Va{eto semejstvo da
stapi vo brak so seksualen
rabotnik?
^estota
%
%
1
Da
26
2,2
1
2
Ne
1123
93,8
2
Ne
3
Ne znam
48
4
3
Ne znam
61
5,1
4
Vkupno
1197
100
4
Vkupno
1197
100
Kaj ova pra{awe se javuvaat samo
regionalni otstapuvawa. Povisoki
vrednosti od prose~nite 94% kako
negativna socijalna distanca se javuvaat
kaj `itelite na Severoisto~niot region
(100%), kaj `itelite na Isto~niot region
(98%) i kaj `itelite na Jugozapadniot
region (97%).
Na pra{aweto “Dali bi prifatile
Vie ili ~len na Va{eto semejstvo da
stapi vo brak so lice {to se zanimava
so prostitucija”, dobieni se slednite
odgovori: Ovoj odnos ne se prifa}a od
92% od anketiranite, se prifa}a od
3%, a ne znaat 5% od ispitanicite. Se
raboti za u{te edna dosta visoko rizi~na
op{testvena grupa koja {to spored na~inot
na `ivot nosi so sebe golemi predizvici.
Taa mnogu ~esto se povrzuva i so pove}e
Da
36
3
1100
91,9
Kaj ova pra{awe postojat samo regionalni
otstapuvawa. Povisoki vrednosti
od prose~nite 92% kako negativna
distanca se javuvaat kaj `itelite na
Severoisto~niot i Pelagoniskiot region
(100%) i kaj `itelite na Polo{kiot
region (96%).
Sumarnite rezultati za podgotvenosta
za stapuvawe vo brak so pripadnici
na razli~ni marginalizirani
socijalni grupi se slednive:
Inkluzivnosta na makedonskoto op{testvo
42
Dali bi prifatile brak so:
Da
Ne
Ne
znam
Lice {to e zavisnik od droga
2%
96%
2%
Lice koe ima seksualni odnosi so
lica od ist pol
2%
94%
4%
Lice {to se zanimava so prostitucija
3%
92%
5%
Lice {to e zavisnik od alkohol
3%
90%
7%
Lice so intelektualna popre­~enost
4%
85%
12%
Romi
10%
84%
7%
Lice so fizi~ka
popre­~enost
16%
63%
22%
Vo site odgovori na ovaa grupa pra{awa
se javuva negativna socijalna distanca.
Sega pretpostaveniot odnos me|u grupite
e najintimen, bidej}i se raboti za brak i
za najblizok rodninski odnos. Rezultatite
se o~ekuvani osven za nekoi socijalni
grupi kaj koi negativnata socijalna
distanca e za nijansa povisoka, sporedeno
Inkluzivnosta na makedonskoto op{testvo
so drugi stepeni na socijalna distanca
za istite grupi. Poradi ova vo analizata
na socijalnata distanca za licata {to
imaat seksualni odnosi so lica od ist
pol i za licata {to se zanimavaat so
prostitucija mora najdirektno kako
faktori da se zemat i vlijanijata na
op{testvenite moralni vrednosti i
na aktuelniot op{testven kontekst.
Dobienite rezultati formiraat eden
kontinuum na negativna socijalna
distanca {to istovremeno mo`e da se
podeli vo tri grupi: prvata grupa ja
so~inuvaat licata {to se zavisnici
od droga (96%), licata {to imaat
seksualni odnosi so lica od ist pol
(94%), licata {to se zanimavaat
so prostitucija (92%) i licata
zavisnici od alkohol (90%); vtorata
grupa se licata so intelektualna
popre~enost (85%) i Romite (84%); i
tretata grupa se licata so fizi~ka
popre~enost (63%). Del od objasnuvawata
za pri~inite za dobienite rezultati
se analizirani vo elaboraciite na
prethodnite pra{awa.
43
Javni funkcii
Narednite {est pra{awa ja merat
socijalnata distanca za eden
poneutralen odnos, za toa dali bi
glasale za kandidat za pratenik ili
drug funkcioner pripadnik na nekoja
od marginaliziranite socijalni grupi.
Bidej}i ne se raboti za nekakov blizok
odnos se o~ekuvaa barem poniski
vrednosti za negativnata socijalna
distanca. Vo prodol`enie sleduvaat
rezultatite.
Na pra{aweto “Dali bi glasale za
kandidat za pratenik ili drug
funkcioner koj e Rom”, bi glasale 48%
od anketiranite. Ne bi glasale se u{te
relativno visoki 37%, a ne znaat dali
bi glasale 16%. Vo odnos na Romite kako
socijalna grupa, rezultatite vo nekoi
stepeni na socijalna distanca imaat
pozitiven predznak. Ovde imame takov
slu~aj. Vo ovaa analiza verojatno svoe
mesto treba da najde i pozitivniot stav
na ispitanicite kon multikulturalizmot
i Romite kako etni~ka zaednica i
sostaven del od na{eto multikulturno
`iveewe. Sepak, ova istra`uvawe ima
sosema drug agol na istra`uvawe, pred se,
za inkluzivnosta na na{eto op{testvo.
(Tabela: Op{ta distribucija, pra{awe br.
41)
Pra{awe 41
Dali bi glasale za kandidat
za pratenik ili drug
funkcioner koj e Rom?
^estota
%
1
Da
572
47,8
2
Ne
438
36,6
3
Ne znam
187
15,6
4
Vkupno
1197
100
Se javuvaat mali statisti~ki otstapuvawa
kaj pove}eto nezavisni varijabli. Nad
prosekot (48%) otstapuvawa ima, odnosno
deka bi prifatile da glasaat za niv, kaj
`itelite na Pelagoniskiot region (70%),
kaj `itelite na Jugoisto~niot region
(63%), kaj `itelite na Skopje (61%), kaj
penzionerite (59%), kaj Makedoncite
(58%), kaj nevrabotenite (55%), kaj
`itelite na gradot (54%) i kaj vozrasta od
50-65 godini (53%). Naj~esto odbiven stav
ima kaj Albancite (15%), kaj doma}inkite
(13%), kaj `itelite na Severoisto~niot
region (25%) i kaj `itelite na Polo{kiot
region (27%).
Na pra{aweto “Dali bi glasale
za kandidat za pratenik ili drug
funkcioner lice koe ima seksualni
odnosi so lica od ist pol”, dobieniot
Inkluzivnosta na makedonskoto op{testvo
44
rezultat, isto taka, se pretpostavuva{e.
Imeno, za ovie lica, kako pratenici ili
drugi funkcioneri bi glasale samo
20% od anketiranite, odnosno ne
bi glasale 64% od gra|anite. Ne znaat
dali bi glasale 16% od ispitanicite.
Relativno visoka negativna socijalna
distanca za eden vakov pretpostaven odnos
na politi~ko pretstavuvawe. Verojatno,
vo edno op{testvo kavo {to e na{eto
socijalniot pluralizam se u{te ima
konzervativni karakteristiki. Bi bilo
interesno vo odreden vremenski interval
povtorno da se izmeri ovaa socijalna
distanca. (Tabela: Op{ta distribucija,
pra{awe br. 42)
Pra{awe 42
Dali bi glasale za kandidat
za pratenik ili drug
funkcioner koj e lice koe ima
seksualni odnosi so lica od
ist pol?
^estota
%
1
Da
240
20,1
2
Ne
761
63,6
3
Ne znam
196
16,4
4
Vkupno
1197
100
`itelite na Isto~niot region (86%),
kaj `itelite na Severoisto~niot region
(75%), kaj penzionerite i kaj `itelite
na Vardarskiot region (71%) i kaj
vrabotenite vo privatniot sektor (69%).
Naj~esto pozitiven stav ima kaj `itelite
na Skopje (41%), kaj `itelite na Skopskiot
region (32%), kaj u~enicite/studentite
(31%), kaj vozrasta od 26-30 godini (26%),
kaj Makedoncite i kaj vozrasta od 18-25
godini (25%) i kaj vrabotenite vo javniot
sektor (24%).
Na pra{aweto “Dali bi glasale za
kandidat za pratenik ili drug
funkcioner koj e zavisnik od droga”,
dobieniot rezultat soodvetstvuva so
negativniot stav kon ovaa kategorija
gra|ani spored site stepeni na
socijalnata distanca. Imeno, za licata
{to se zavisnici od droga ne bi glasale
92% od anketiranite. Bi glasale
samo 3%, a ne znaat dali bi glasale 5%.
Vo odnos na drugite socijalni grupi,
rezultatite poka`uvaat deka i vo ovoj
stepen na socijalna distanca zavisnicite
od droga se grupata za koja se preferira
isklu~iv i odbiven odnos. (Tabela: Op{ta
distribucija, pra{awe br. 43)
Pra{awe 43
Dali bi glasale za kandidat
za pratenik ili drug
funkcioner koj e zavisnik od
droga i opojni supstancii?
^estota
Se javuvaat nekolku statisti~ki
otstapuvawa kaj pove}eto nezavisni
varijabli. Nad prosekot (64%)
otstapuvawa ima, odnosno deka ne
bi prifatile da glasaat za niv, kaj
Inkluzivnosta na makedonskoto op{testvo
%
1
Da
34
2,8
2
Ne
1098
91,7
3
Ne znam
65
5,4
4
Vkupno
1197
100
45
Otstapuvawa ima kako negativen stav
samo kaj `itelite na Isto~niot i
Severoisto~niot region (99%), dodeka
kaj site drugi nezavisni varijabli nema
zna~ajni statisti~ki otstapuvawa.
Na pra{aweto “Dali bi glasale za
kandidat za pratenik ili drug
funkcioner koj e zavisnik od
alkohol”, za pripadnik na ovaa grupa vo
poso~eniot odnos ne bi glasale 87%
od anketiranite. Bi glasale samo 6%,
a ne znaat dali bi glasale 7%. Kon ovaa
socijalna grupa vladee isto taka izrazito
negativen stav. Vo odnos na drugite
socijalni grupi, zaedno so zavisnicite
od droga, ovaa grupa e najneposakuvanata
grupa za koja postojat isklu~ivo
negativni preferenci za bilo koj stepen
na socijalna distanca. (Tabela: Op{ta
distribucija, pra{awe br. 44)
Pra{awe 44
Dali bi glasale za kandidat
za pratenik ili drug
funkcioner koj e zavisnik od
alkohol?
^estota
%
1
Da
72
6
2
Ne
1038
86,7
3
Ne znam
87
7,3
4
Vkupno
1197
100
Otstapuvawa ima kako negativen stav samo
kaj `itelite na Severoisto~niot region
(99%) i kaj `itelite na Isto~niot region
(94%). Se javuva i pomal odbiven stav
za ovaa socijalna grupa kaj `itelite na
Skopskiot region (80%) i kaj vozrasta od
18-25 godini (82%) Kaj drugite nezavisni
varijabli nema statisti~ki otstapuvawa
od op{tata distribucija.
Na pra{aweto “Dali bi glasale za
kandidat za pratenik ili drug
funkcioner koj e lice so fizi~ka
popre~enost”, dobieniot rezultat se
pretpostavuva{e. Imeno, za ovie lica
kako pratenici ili drugi funkcioneri
bi glasale duri 53% od anketiranite.
Ne bi glasale s$ u{te relativno visoki
30%, a ne znaat dali bi glasale 18%. Vo
odnos na licata so fizi~ka popre~enost
kako socijalna grupa, isto kako kaj Romite,
rezultatite vo nekoi stepeni na socijalna
distanca imaat pozitiven predznak.
Tuka se sretnuvame so takov slu~aj. Vo
ovaa analiza, kako faktor za pozitivna
socijalna distanca kon ovaa socijalna
grupa treba da se razgleda edna{ ve}e
poso~enata op{testvena svest za ovaa
kategorija na lu|e za ~ii problemi se
zboruva vo javnosta, no i za koi postojat
razli~ni programi i aktivnosti, kako {to
se na primer Specijalnite olimpiski
igri. Ima primeri na lu|e vo koli~ka
koi se obiduvaat da napravat odredeni
Inkluzivnosta na makedonskoto op{testvo
46
podvizi, za {to javnosta ima simpatii i
dava razli~na poddr{ka. (Tabela: Op{ta
distribucija, pra{awe br. 45)
Pra{awe 45
Dali bi glasale za kandidat
za pratenik ili drug
funkcioner koj e lice so
fizi~ka popre~enost?
^estota
%
1
Da
629
52,5
2
Ne
358
29,9
3
Ne znam
210
17,5
4
Vkupno
1197
100
ne bi glasale 81% od anketiranite.
Ako se zemat predvid faktorite koi
ve}e gi elaboriravme prethodno, ovaa
negativna socijalna distanca ne e golemo
iznenaduvawe. Se raboti za rizi~na
op{testvena grupa koja {to spored na~inot
na `ivot ~esto ima dopirni to~ki so
drugi socio-patolo{ki pojavi. Za niv bi
glasale 13%, a ne znaat dali bi glasale
6%. (Tabela: Op{ta distribucija, pra{awe
br. 46)
Pra{awe 46
Dali bi glasale za kandidat
za pratenik ili drug
funkcioner koj e seksualen
rabotnik?
^estota
Se javuvaat mali statisti~ki otstapuvawa
kaj nekolku nezavisni varijabli. Nad
prosekot (53%) otstapuvawa ima, odnosno
deka bi prifatile da glasaat za niv, kaj
`itelite na Pelagoniskiot region (67%),
kaj onie so vi{o/visoko obrazovanie
(63%) i kaj `itelite na gradot i kaj
vrabotenite vo javniot sektor (60%).
Naj~esto odbiven stav za ovie lica ima
kaj `itelite na Severoisto~niot region
(52%), kaj onie so osnovno obrazovanie i
kaj `itelite na selo (37%).
Na pra{aweto “Dali bi glasale za
kandidat za pratenik ili drug
funkcioner koj e lice {to se
zanimava so prostitucija”, za ovie lica
kako pratenici ili drugi funkcioneri
Inkluzivnosta na makedonskoto op{testvo
%
1
Da
151
12,6
2
Ne
973
81,3
3
Ne znam
73
6,1
4
Vkupno
1197
100
Kaj ova pra{awe se javuvaat mali
statisti~ki razliki. Povisoki vrednosti
od prose~nite 81% kako negativna
socijalna distanca se javuvaat kaj
`itelite na Severoisto~niot region
(100%), kaj Albancite (93%), kaj
`itelite na Polo{kiot region (92%),
kaj doma}inkite (91%), kaj `itelite na
Isto~niot region (90%), kaj `itelite na
selo i na Jugozapadniot region (89%)
47
Sumarni rezultati za toa dali bi
glasale za pratenik koj e pripadnik
na razli~ni socijalni grupi:
Dali bi glasale za kandidat za pratenik
ili drug funkcioner:
Da
Ne
Ne znam
Lice {to e
zavisnik od
droga
3%
92%
5%
Lice {to e
zavisnik od
alkohol
6%
87%
7%
Lice {to se
zanimava
so prostitucija
13%
81%
6%
Lice koe
ima seksualni odnosi
so lica od
ist pol
20%
64%
16%
47%
37%
16%
53%
30%
18%
Ubedlivo najvisoka negativna socijalna
distanca vo odnos na eventualno
glasawe za kandidat za pratenik ili
drug funkcioner ima sprema grupata
zavisnici od droga (92%), potoa, grupata
zavisnici od alkohol (87%), licata {to se
zanimavaat so prostitucija (81%), i ne{to
pomala negativna socijalna distanca
sprema licata koi imaat seksualni odnosi
so lica od ist pol (64%). Nema negativna,
odnosno prisutna e pozitivna socijalna
distanca vo podgotvenosta za glasawe
sprema licata so fizi~ka popre~enost
(53%), kako i sprema Romite (47%).
Romi
Lice so
fizi~ka
popre­~enost
Inkluzivnosta na makedonskoto op{testvo
48
Oblasti vo koi se vr{i
diskriminacija
Vo odnos na pra{aweto koja od ovie
grupi koi se cel na opservacija na
anketata e najmnogu diskriminirana
vo ostvaruvaweto na nivnite prava vo
opredeleni oblasti, evidentirana e
slednata distribucija na odgovori:
Koga se raboti za ostvaruvawe na
zdravstvenite prava i uslugi, nad
~etvrtina (27,5%) od ispitanicite
smetaat deka Romite se tie koi se
najmnogu diskriminirani, a potoa sledat
zavisnicite od opojni drogi i supstancii
(21%), licata so fizi~ka (16%) i so
intelektualna (15%) popre~enost,
seksualnite rabotnici (7%), zavisnicite
od alkohol (5%) i licata koi imaat
seksualni odnosi so lica od ist pol
(4%). Okolu 4% od ispitanicite ne dale
nikakov odgovor na ova pra{awe. (Tabela:
Op{ta distribucija, pra{awe br. 47)
Pra{awe 47
Koja od slednive grupi e
najmnogu diskriminirana vo
ostvaruvaweto na zdravstveni
prava i uslugi?
^estota
1
Romi
2
Lica koi imaat
seksualni odnosi
so lica od ist pol
3
Zavisnici od droga
i opojni supstancii
4
Zavisnici od
alkohol
5
%
329
27,5
53
4,4
247
20,6
63
5,3
Lica so fizi~ka
popre~enost
192
16
6
Lica so intelektualna popre~enost
182
15,2
7
Seksualni
rabotnici
86
7,2
8
Bez odgovor
45
3,8
9
Vkupno
1197
100
Od ovoj generalen prosek otstapuvawa
se voo~livi kaj anketiranite etni~ki
Albanci - {to se odnesuva do zavisnicite od opojni drogi i supstancii (27%) i
seksualnite rabotnici (12%). Od druga
strana, pak, Turcite (38%) i Romite (36%)
isto taka natprose~no smetaat deka se
diskriminirani Romite, isto kako i
Inkluzivnosta na makedonskoto op{testvo
49
pomladite generacii od 18-25 godini
(38%) i u~enicite i studentite (36%).
Doma}inkite (30%), licata so nezavr{eno
osnovno u~ili{te (33%) i `itelite na
Skopje (28%) po~esto smetaat deka se
diskriminirani zavisnicite od opojni
drogi i supstancii. Regionalno gledano,
Romite po~esto se javuvaat kako odgovor vo
Jugoisto~niot region (35%), a zavisnicite
od opojni drogi i supstancii vo Skopskiot
(29%) i vo Severoisto~niot (28%) region.
Zavisnicite od alkohol, pak, poizrazeno
od prosekot se javuvaat vo odgovorite na
`itelite od Severozapadniot (13%) i
od Vardarskiot (11%) region. @itelite
na Jugoisto~niot region po~esto kako
diskriminirani gi naveduvaat licata
so fizi~ka popre~enost (23%), a onie od
Pelagoniskiot gi naveduvaat licata so
intelektualna popre~enost (23%). Na kraj,
`itelite na Jugozapadniot region po~esto
od prosekot pri koristeweto na zdravstvenite uslugi smetaat deka se diskriminirani seksualnite rabotnici (13%).
Pri ostvaruvawe na socijalnite pra­
va i uslugi, povtorno, kako najdiskriminirani spored procentot na dobieni
odgovori, se Romite (25%), sledeni od
licata so intelektualna (21%) i fizi~ka
(18%) popre~enost, zavisnicite od opojni
drogi i supstancii (13%), seksualnite
rabotnici (10%), licata koi imaat seksualni odnosi so lica od ist pol (5%) i zavisnicite od alkohol (5%). (Tabela: Op{ta
distribucija pra{awe br. 48)
Pra{awe 48
Koja od slednive grupi e
najmnogu diskriminirana vo
ostvaruvaweto na socijalni
prava i uslugi?
^estota
1
Romi
2
%
305
25,5
Lica koi imaat
seksualni odnosi so
lica od ist pol
60
5
3 Zavisnici od droga i
opojni supstancii
154
12,9
59
4,9
4
Zavisnici od alkohol
5
Lica so fizi~ka
popre~enost
211
17,6
6
Lica so intelektualna popre~enost
253
21,1
124
10,4
31
2,6
1197
100
7 Seksualni rabotnici
8
Bez odgovor
9
Vkupno
Diskrepancite od ovoj dobien generalen
prosek se voo~livi vo slednite podkategorii naselenie: anketiranite etni~ki
Albanci poizrazeno smetaat deka pri
ostvaruvaweto na socijalnite prava se
diskriminirani licata koi imaat seksualni odnosi so licata od ist pol (11%) i
seksualnite rabotnici (18%). Etni~kite
Turci (45%) i Romite (51%) smetaat deka
najdiskriminirana grupa se Romite,
ednakvo kako i licata so vozrast od 1825 godini (32%) i onie nad 65-godi{na
vozrast (33%). Doma}inkite (21%), zemjodelcite (26%), licata so nezavr{eno
Inkluzivnosta na makedonskoto op{testvo
50
osnovno u~ili{te (33%) i `itelite na
Severoisto~niot region (23%) pove}e ja
naglasuvaat diskriminacijata na zavisni­
cite od opojni drogi i supstancii. Od
druga stra­na, licata koi imaat seksualni
odnosi so licata od ist pol po~esto se
sre}avaat vo odgovorite na anketiranite
koi imaat osnovno obrazovanie (10%), a
povtorno vo Severoisto~niot region ponaglaseno spomenuvani se Romite (31%) i
zavisnicite od alkohol (12%). Romite se
po~est odgovor i kaj `itelite na Jugozapadniot region (47%), a vo Polo{kiot se licata so intelektualna popre~enost (30%).
Pri vrabotuvaweto, gra|anite smetaat
deka se najdiskriminirani pred se licata so intelektualna popre~enost (24%), a
potoa blisku sledat Romite i licata so
fizi~ka popre~enost (sekoj po 21%) , zavisnicite od opojni drogi i supstancii
(19%), seksualnite rabotnici (6%) i na
kraj licata koi imaat seksualni odnosi
so lica od ist pol (4%). (Tabela: Op{ta distribucija, pra{awe br. 49)
Pra{awe 49
Koja od slednive grupi e
najmnogu diskriminirana pri
vrabotuvawe?
^estota
1
Romi
2
3
%
250
20,9
Lica koi imaat
seksualni odnosi so
lica od ist pol
45
3,8
Zavisnici od droga i
opojni supstancii
221
18,5
4 Zavisnici od alkohol
65
5,4
5
Lica so fizi~ka
popre~enost
247
20,6
6
Lica so intelektualna popre~enost
290
24,2
71
5,9
8
0,7
1197
100
7 Seksualni rabotnici
8
Bez odgovor
9
Vkupno
Inkluzivnosta na makedonskoto op{testvo
Diskriminacijata pri vrabotuvaweto
poka`uva natprose~ni razliki koga
se vo pra{awe Romite i toa: kaj
kategoriite etni~ki Turci (40%), Romi
(49%), gradskoto naselenie (27%), i
`itelite na Jugozapadniot (29%) i na
Pelagoniskiot (41%) region. Grupite
naselenie koi poizrazeno smetaat deka
pri vrabotuvaweto se diskriminirani
seksualnite rabotnici se etni~kite
Albanci (11%), penzionerite (18%) i
`itelite na Severoisto~niot (10%) i
Vardarskiot (10%) region. Zavisnicite
od opojni drogi i supstancii se po~esto
spomenuvani me|u `itelite na Skopje
(27%), a licata so intelektualna
popre~enost od visokoobrazovanite
(36%) ispitanici i od `itelite
na Jugoisto~niot region (32%).
Vo Vardarskiot region po~esto se
spomenuvani grupite lica koi imaat
seksualni odnosi so lica od ist pol (15%)
i zavisnicite od alkohol (14%).
Vo domenot na obrazovanieto, ispitanicite smetaat deka najdiskriminirani
se licata so intelektualna popre~enost
(31%) i Romite (29%), a potoa sledat licata so fizi~ka popre~enost (15%), zavisnicite od opojni drogi i supstancii
(13%), seksualnite rabotnici (5%), i na
kraj licata koi imaat seksualni odnosi
so lica od ist pol (3%) i zavisnicite od
alkohol (3%). (Tabela: Op{ta distribucija,
pra{awe br. 50)
51
Pra{awe 50
Koja od slednive grupi e
najmnogu diskriminirana vo
obrazovanieto?
^estota
1
Romi
2
%
342
28,6
Lica koi imaat
seksualni odnosi so
lica od ist pol
31
2,6
3 Zavisnici od droga i
opojni supstancii
160
13,4
4 Zavisnici od alkohol
38
3,2
5
Lica so fizi~ka
popre~enost
176
14,7
6
Lica so intelektualna popre~enost
376
31,4
7 Seksualni rabotnici
59
4,9
8
Bez odgovor
15
1,3
9
Vkupno
1197
100
Od aspekt na toa kolku e diskriminirana opredelena grupa vo odnos na po­
stapuvawata na policijata, nad edna
tretina od ispitanicite smetaat deka se
najdiskriminirani zavisnicite od opojni
drogi i supstancii (36%). Potoa sledat Romite (22%), seksualnite rabotnici (17%),
i zavisnicite od alkohol (13%), a mo{ne
ponisko od ovaa frekvencija se nao|aat
licata so intelektualna popre~enost (4%),
licata koi imaat seksualni odnosi so
lica od ist pol (4%) i licata so fizi~ka
popre~enost (2%). (Tabela: Op{ta distribucija, pra{awe br. 51)
Pra{awe 51
Koja od slednive grupi e
najmnogu diskriminirana vo
postapuvaweto na policijata?
^estota
Romite poizrazeno se sre}avaat kako
diskriminirana kategorija vo procesot na
obrazovanie kaj podgrupite etni~ki Turci
(38%), Romi (58%), kaj gradskoto naselenie
(34%) i kaj `itelite na Jugoisto~niot i
Pelagoniskiot (40%) region. Licata so
intelektualna popre~enost po~esto se
spomenuvaat kaj etni~kite Albanci (39%)
i kaj `itelite na Polo{kiot region (59%)
, a licata so fizi~ka popre~enost kaj
`itelite na Skopje (24%). Zavisnicite
od opojni drogi i supstancii poizrazeno
se spomenuvaat vo odgovorite na
doma}inkite (21%), a licata koi imaat
seksualni odnosi so licata od ist pol vo
Vardarskiot region (10%).
1
Romi
2
%
260
21,7
Lica koi imaat
seksualni odnosi so
lica od ist pol
45
3,8
3
Zavisnici od droga
i opojni supstancii
433
36,2
4
Zavisnici od alkohol
158
13,2
5
Lica so fizi~ka
popre~enost
22
1,8
6
Lica so intelektualna popre~enost
51
4,3
203
17
25
2,1
1197
100
7 Seksualni rabotnici
8
Bez odgovor
9
Vkupno
Inkluzivnosta na makedonskoto op{testvo
52
Gledano spored frekvenciite
koi se javuvaat vo podgrupite na
anketiranite gra|ani, evidentno e deka
Romite ponaglaseno se javuvaat kako
diskriminirana grupa vo odgovorite
na etni~kite Turci (38%), Romite (39%)
i `itelite od Jugoisto~niot (35%),
Jugozapadniot (38%) i Pelagoniskiot
(31%) region. Od druga strana,
zavisnicite od opojni drogi i supstancii
po~esto se spomenuvaat vo grupite lica so
vozrast nad 65 godini (43%), `itelite na
Skopje (43%) i na Pelagoniskiot region
Inkluzivnosta na makedonskoto op{testvo
(42%). Grupata na zavisnici od alkohol se
spomenuva kako po~esto diskriminirana
od strana na etni~kite Romi (42%),
kako i `itelite na Severoisto~niot
(26%) i Vardarskiot (20%) region.
Diskriminacijata kon seksualnite
rabotnici po~esto se spomenuva me|u
etni~kite Albanci (27%) i `itelite
na Polo{kiot region (26%). Licata koi
imaat seksualni odnosi so lica od ist
pol po~esto od prose~noto se sre}avaat vo
odgovorite na `itelite na Vardarskiot
(9%) i Jugozapadniot (8%) region.
53
Javniot tretman na
celnite grupi
Testiraj}i go stavot na naselenieto kon
pra{aweto „Koja od slednive grupi naj­
mnogu go zagrozuva moralot i semejnite
vrednosti”, dobiena e slednata distribucija: najgolem del odgovorile deka toa go
pravi grupata zavisnici od drogi i opojni supstancii (42%), a potoa so ednakvi
procenti sledat seksualnite rabotnici
(21%) i licata koi imaat seksualni odnosi so lica od ist pol (21%), zavisnicite
od alkohol (9%) i „nikoj” (3%,) ili, „bez
odgovor” (4%). (Tabela: Op{ta distribucija, pra{awe br. 52)
Pra{awe 52
Koja od slednive grupi
najmnogu go zagrozuva moralot
i semejnite vrednosti?
^estota
1
Drugi
2
%
19
1,6
Lica koi imaat
seksualni odnosi so
lica od ist pol
247
20,6
3
Zavisnici od droga
i opojni supstanci
503
42
4
Zavisnici od alkohol
108
9
249
20,8
5 Seksualni rabotnici
6
Nikoj
32
2,7
7
Bez odgovor
39
3,3
8
Vkupno
1197
100
Grupata seksualni rabotnici ponaglaseno se javuva kako poso~ena grupa koja
„go zagrozuva moralot i semejnite vrednosti” me|u licata nad 65-godi{na vozrast (28%), etni~kite Albanci (34%),
doma}inkite (30%), licata so zavr{eno
osnovno u~ili{te (30%) i `itelite na
Polo{kiot region (41%). Drugi grupi
koi ponaglaseno od prose~noto se javuvaat kako ”zagrozuva~i na moralot i semejnite vrednosti” se licata koi imaat
seksualni odnosi so lica od ist pol - vo
Severoisto~niot region (31%) i zavisnicite od opojni drogi i supstancii - vo
Jugozapadniot region (57%). Ostanatite
rezultati ne poka`uvaat pozna~ajni otstapuvawa od prose~nite vrednosti.
Impresija na ispitanicite e deka, me­
diumite najlo{o (vo smisla na pre­
drasudi ili nesoodvetno na realnata
sostojba) informiraat za zavisnicite
od droga i opojni supstancii (23%), a
potoa sledat Romite (10%), licata koi
imaat seksualni odnosi so lica od ist
pol (8%), zavisnicite od alkohol (3%), i
licata so intelektualna (3%) i fizi~ka
(1%) popre~enost. Od druga strana, 17%
od anketiranite smetaat deka mediumite
ne informiraat lo{o za nikogo, a 23%
od respondentite nemaat odgovor na ova
Inkluzivnosta na makedonskoto op{testvo
54
pra{awe. (Tabela: Op{ta distribucija,
pra{awe br. 53)
zavisnicite od alkohol (11%) i licata so
fizi~ka popre~enost (6%). Respondentite
po~esto smetaat deka mediumite ne informiraat za nikogo lo{o vo Pelagoniskiot
(24%) i vo Isto~niot (31%) region, dodeka
vo Vardarskiot po~esto nemaat odgovor na
pra{aweto („ne znam”-44%).
Pra{awe 53
Za koja od slednive grupi
mediumite najlo{o
informiraat?
^estota
1
Romi
2
%
121
10,1
Lica koi imaat
seksualni odnosi so
lica od ist pol
97
8,1
3
Zavisnici od droga
i opojni supstancii
270
22,6
4
Zavisnici od alkohol
37
3,1
5
Lica so intelektualna popre~enost
29
2,4
6
Lica so fizi~ka
popre~enost
16
1,3
7 Seksualni rabotnici
149
12,4
8
Za nikogo ne informiraat lo{o
199
16,6
9
Ne znam
279
23,3
10 Vkupno
1197
100
Stepen na zadovolstvo od gri`ata na
dr`avnite institucii za opredeleni
op{testveni grupi
Vo prilogot {to sledi iskomentirani se
podatocite vo odnos na pra{aweto, dali
vo Makedonija nadle`nite dr`avni
institucii dovolno se gri`at za sekoja
od navedenite grupi.
[to se odnesuva do Romite kako grupa,
najgolemiot del od ispitanicite smetaat deka dr`avnite institucii za niv se
gri`at dovolno (38%) ili malku (34%).
Ostanatite se na mislewe deka dr`avata
za niv se gri`i i premnogu (8%), ili
voop{to (14%), a 6% nemaat stav kon ova
pra{awe. (Tabela: Op{ta distribucija,
pra{awe br. 54)
Pra{awe 54
Razlikite vo odnos na prose~nite vrednosti na odgovorite se nao|aat vo regionite
niz Republika Makedonija. Pokonkretno,
lu|eto od Jugoisto~niot (31%), Isto~niot
(32%) i Severoisto~niot (38%) region
smetaat deka mediumite najlo{o informiraat za zavisnicite od droga i opojni supstancii. Istovremeno, vo ne{to poizrazeno natprose~ni odgovori, `itelite na
Severoisto~niot region gi spomenuvaat i
Inkluzivnosta na makedonskoto op{testvo
Dali vo Makedonija
nadle`nite dr`avni
institucii dovolno se gri`at
za Romite?
^estota
%
1
Se gri`at i premnogu
99
8,3
2
Se gri`at dovolno
455
38
3
Malku se gri`at
404
33,8
4
Voop{to ne se
gri`at
172
14,4
5
Ne znam
67
5,6
6
Vkupno
1197
100
55
Pra{awe 55
Dali vo Makedonija
nadle`nite dr`avni
institucii dovolno se gri`at
za licata koi imaat seksualni
odnosi so lica od ist pol?
^estota
%
Samite Romi kako etni~ka grupa prete`no
veruvaat deka dr`avnite institucii se
gri`at za niv dovolno (36%-vo ramkite
na generalniot prosek), no ponaglaseno
ja preferiraat i opcijata deka nema
voop{to gri`a za niv (36%). Kategoriite
1
Se gri`at i premnogu
24
2
2
Se gri`at dovolno
142
11,9
3
Malku se gri`at
296
24,7
4
Voop{to ne se
gri`at
387
32,3
5
Ne znam
348
29,1
koi smetaat deka gri`a ima „i premnogu”
se zemjodelcite (14%) i `itelite na
Isto~niot (17%) i Polo{kiot (14%)
region. Procenata deka gri`ata e dovolna
preovladuva kaj licata koi rabotat vo
privatniot sektor (44%), gradskoto
naselenie (45%) i me|u `itelite na
Jugoisto~niot (46%), Isto~niot (54%)
i Pelagoniskiot (47%) region. Grupite
koi veruvaat deka gri`ata kon Romite od
strana na nadle`nite ja nema voop{to se
onie so nezavr{eno osnovno u~ili{te
(27%) i `itelite na Vardarskiot (30%) i
Severoisto~niot (29%) region.
Koga se raboti za grupata na lica koi
imaat seksualni odnosi so lica
od ist pol, preovladuva misleweto
deka dr`avnite institucii za niv se
gri`at malku (25%) ili voop{to ne se
gri`at (32%), a 29% nemaat stav kon ova
pra{awe. Od druga strana, pomal del
od anketiranite veruva deka dr`avata
za ovaa kategorija se gri`i i premnogu
(2%) ili dovolno (12%). (Tabela: Op{ta
distribucija, pra{awe br. 55)
6
Vkupno
1197
100
Podgrupite na naselenie koi smetaat
deka za ovaa kategorija lica nadle`nite
de`avni institucii voop{to ne se
gri`at se: licata od 41-50 godi{na
vozrast (40%), licata vraboteni vo
javniot sektor (42%), i `itelite na
Vardarskiot (40%), Sevroisto~niot
(44%) i Jugozapadniot (42%) region.
Sprotivno na ova tvrdewe, zemjodelcite
(23%) i `itelite na Jugoisto~niot region
(31%) smetaat deka gri`ata e dovolna.
Kategoriite ispitanici nad 65 godini
(42%), penzionerite (37%) i naselenieto
od Pelagoniskiot (45%) i Polo{kiot
(41%) region po~esto nemaat stav kon ova
pra{awe.
Za zavisnicite od droga i opojni
supstancii preovladuva misleweto
Inkluzivnosta na makedonskoto op{testvo
56
deka nadle`nite dr`avni institucii se
gri`at malku (42%), a so bliski rezultati
se modalitetite voop{to (23%) i dovolno
(21%). Blizu 5% od anketiranite smetaat
deka dr`avata se gri`i za ovaa kategorija
i premnogu, a 9% nemaat stav po ova
pra{awe. (Tabela: Op{ta distribucija,
pra{awe br. 56)
Pra{awe 56
Dali vo Makedonija
nadle`nite dr`avni
institucii dovolno se gri`at
za zavisnicite od droga i
opojni supstancii?
^estota
istaknuvaat deka dr`avata voop{to ne se
gri`i za ovaa grupa na lu|e.
Pribli`no na prethodniot trend e i
misleweto na gra|anite za toa, dali
nadle`nite dr`avni institucii se gri`at
za zavisnicite od alkohol . Okolu 38%
veruvaat deka gri`ata e malku zastapena,
28% deka voop{to ja nema, a 22% smetaat
deka taa e dovolna. Dva odsto (2%) od
gra|anite velat deka gri`ata za zavisnicite od alkohol e i premnogu zastapena, a
10% nemaat stav po ova pra{awe. (Tabela:
Op{ta distribucija, pra{awe br. 57)
%
1
Se gri`at i premnogu
54
4,5
2
Se gri`at dovolno
252
21,1
3
Malku se gri`at
499
41,7
4
Voop{to ne se
gri`at
280
23,4
5
Ne znam
112
9,4
6
Vkupno
1197
100
@itelite na Jugoisto~niot (44%) i
Isto~niot (51%) region po~esto veruvaat
deka za zavisnicite od droga i opojni
supstancii dr`avata pravi dovolno. Od
druga strana, vrabotenite vo gra|anskiot
sektor (65%) kako i `itelite na
Jugozapadniot (60%) i na Pelagoniskiot
(61%) region poizrazeno veruvaat deka
za ovie lica dr`avata pravi malku.
Inkluzivnosta na makedonskoto op{testvo
Doma}inkite, pak, (32%) i etni~kite
Albanci (36%) natprose~no ~esto
Pra{awe 57
Dali vo Makedonija
nadle`nite dr`avni
institucii dovolno se gri`at
za zavisnicite od alkohol ?
^estota
%
1
Se gri`at i premnogu
26
2,2
2
Se gri`at dovolno
260
21,7
3
Malku se gri`at
458
38,3
4
Voop{to ne se
gri`at
337
28,2
5
Ne znam
116
9,7
6
Vkupno
1197
100
Potkategoriite ispitanici koi
poizrazeno smetaat deka dr`avnite
57
institucii voop{to ne se gri`at za
zavisnicite od alkohol se: etni~kite
Albanci (41%), licata so zavr{eno
osnovno u~ili{te (38%), i `itelite na
Severoisto~niot (35%), Vardarskiot
(43%) i Jugozapadniot (37%) region.
Onie koi smetaat deka malku se pravi za
ovaa kategorija lica se vrabotenite vo
gra|anskiot sektor (55%) i `itelite na
Jugozapadniot (49%) i Pelagoniskiot
(52%) region. Uveruvaweto deka za
zavisnicite od alkohol dr`avata pravi
dovolno preovladuva kaj naselenieto vo
Jugoisto~niot (44%) i Isto~niot (40%)
region.
Kaj anketiranite gra|ani preovladuva
misleweto deka za licata so
intelektualna popre~enost dr`avnite
institucii se gri`at malku (45%) ili
voop{to (28%). Blizu 2% veruvaat deka taa
gri`a e i premnogu zastapena ili dovolno
(19%). Okolu 9% od ispitanicite nemaat
stav po ova pra{awe. (Tabela: Op{ta
distribucija, pra{awe br. 58)
Pra{awe 58
Dali vo Makedonija
nadle`nite dr`avni
institucii dovolno se gri`at
za licata so intelektualna
popre~enost?
^estota
%
1
Se gri`at i premnogu
22
1,8
2
Se gri`at dovolno
228
19
3
Malku se gri`at
541
45,2
4
Voop{to ne se
gri`at
301
25,1
5
Ne znam
105
8,8
6
Vkupno
1197
100
Poizrazeno mislewe deka gri`ata kon
licata so intelektualna popre~enost
od strana na dr`avata e mala se sre}ava
kaj gradskoto naselenie (52%) i kaj
`itelite na Pelagoniskiot (73%) i
Jugozapadniot (56%) region. Grupi koi
smetaat deka voop{to ne postoi gri`a se
etni~kite Albanci (37%), i naselenieto
od Polo{kiot (42%) i Vardarskiot (36%)
region. Nasproti toa, kategoriite koi
po~esto veruvaat deka dr`avnata gri`a
koja postoi e dovolna se: licata nad
65 godini (32%), zemjodelcite (31%) i
`itelite na Severoisto~niot (32%) i
Jugoisto~niot (30%) region.
Sli~no na prethodniot trend, preovladuva
misleweto deka dr`avnite institucii za
licata so fizi~ka popre~enost pravat
malku (49%) ili voop{to ne se gri`at
(24%). Zna~itelno pomalku preovladuva
misleweto deka za ovaa kategorija
dr`avata napravila i premnogu (2%) ili
dovolno (17%). Okolu 8% od ispitanicite
nemaat stav kon ova pra{awe. (Tabela:
Op{ta distribucija, pra{awe br. 59)
Inkluzivnosta na makedonskoto op{testvo
58
Pra{awe 59
deka nadle`nite dr`avni institucii
pravat malku (23%) ili voop{to (44%).
Edna ~etvrtina od anketiranite (24%)
nemaat stav po ova pra{awe, a 9%
veruvaat deka nadle`nite pravat dovolno
ili i premnogu za niv. (Tabela: Op{ta
distribucija, pra{awe br. 60)
Dali vo Makedonija
nadle`nite dr`avni
institucii dovolno se
gri`at za licata so fizi~ka
popre~enost?
^estota
%
1
Se gri`at i premnogu
19
1,6
2
Se gri`at dovolno
205
17,1
3
Malku se gri`at
585
48,9
4
Voop{to ne se
gri`at
291
24,3
5
Ne znam
97
8,1
6
Vkupno
1197
100
Pra{awe 60
Dali vo Makedonija
nadle`nite dr`avni
institucii dovolno se gri`at
za seksualnite rabotnici?
^estota
1
Se gri`at i premnogu
2
%
7
0,6
Se gri`at dovolno
112
9,4
3
Malku se gri`at
271
22,6
4
Voop{to ne se
gri`at
524
43,8
5
Ne znam
283
23,6
6
Vkupno
1197
100
Trendovite voo~eni vo vkrstuvawata
od prethodnoto pra{awe pribli`no se
povtoruvaat i za ova, za kategorijata na
lica so fizi~ka popre~enost. Grupite
koi poizrazeno go spodeluvaat misleweto
deka ovaa grupa voop{to ne dobiva gri`a
od dr`avnite institucii se: etni~kite
Albanci (34%), onie so zavr{eno
osnovno u~ili{te (34%), i `itelite na
Vardarskiot (40%) i Polo{kiot (35%)
region. @itelite na Jugozapadniot
(69%) i Pelagoniskiot (68%) region
smetaat deka gri`ata e malku, no zatoa
pak deka e dovolna smeta naselenieto od
Jugoisto~niot del na dr`avata (32%).
Koga se vo pra{awe seksualnite
rabotnici, gra|anite dominantno smetaat
Inkluzivnosta na makedonskoto op{testvo
Misleweto deka dr`avnite institucii
voop{to ne vodat gri`a za seksualnite
rabotnici po~esto od generalniot prosek
preovladuva kaj etni~kite Albanci
(54%) i kaj `itelite na Skopje (62%),
Vardarskiot (54%) i Jugozapadniot (54%)
region. Vo Jugoisto~niot region osobeno
dominiraat odgovorite dovolno 21%) i
malku (35%), sli~no kako i vo Isto~niot
(dovolno-23% i malku 36%).
Ako gi komparirame dobienite
59
podatoci za site grupi okolu toa kolku
dr`avnite institucii se gri`at za niv,
}e se voo~i deka: Romite imaat najmnogu
odgovori vo modalitetot i premnogu8%, no i vo modalitetot dovolno-38%;
okolu 1/5 od odgovorite dovolno se
javuvaat kaj zavisnicite od droga (21%),
zavisnicite od alkohol (22%) i licata
so intelektualna popre~enost (19%);
najbrojni odgovori deka dr`avata pravi
malku se dadeni za licata so fizi~ka
popre~enost (49%), intelektualna
popre~enost (45%) i zavisnicite od
droga (42%); grupata za koja najgolem broj
ispitanici smetaat deka voop{to ni{to
ne e napraveno se seksualnite rabotnici
(44%).
Inkluzivnosta na makedonskoto op{testvo
60
Legaliziraweto i
(ne)re{avaweto na
problemite
Prostitucija
Vo mnogu zemji prostitucijata e
legalizirana, odnosno e zakonski
priznaena aktivnost za obezbeduvawe
egzistencija, vpro~em kako i mnogu drugi
profesii. Vakvi inicijativi ima{e
i ima i vo Makedonija, no bez kakov i
da e poseriozen uspeh ili promena na
sostojbite.
Vo ovaa smisla va`no e da se napomene
deka problemot so prostitucijata kaj
nas ne e ednozna~en. Imeno, Makedonija
e zemja so bele`ito izrazen problem na
trgovija so lu|e i toa osobeno ”trgovija
so belo robje”, pri {to, s$ pove}e, ne sme
samo tranzitna zemja, tuku i zemja kade se
regrutira ”beloto robje”.
Ottuka, zadninata na prostitucijata vo
Makedonija e naglaseno kriminalizirana,
pa sledstveno i legalizacijata na
legaliziraweto gledaat namaluvawe
na problemite (38%), so onie koi
ocenuvaat deka so legaliziraweto
nema da se namalat problemite na
ovaa grupa (38%). Voedno, sekoj ~etvrti
ispitanik (24%) odgovoril deka ne
mo`e da proceni dali legaliziraweto
}e gi namali problemite. (Tabela: Op{ta
distribucija, pr. 61)
Pra{awe 61
Dali legaliziraweto na
prostitucijata vo Makedonija
bi gi namalilo problemite na
ovaa grupa?
^estota
%
1
Da
456
38,1
2
Ne
454
37,9
3
Ne znam
287
24
4
Vkupno
1197
100
prostitucijata pretstavuva na~in da se
namali prostorot za ovoj vid kriminal trgovijata so lu|e vo forma na ”belo robje”.
Kakov e stavot na javnosta za ova
pra{awe, odnosno, dali legaliziraweto
na prostitucijata bi gi namalilo
problemite na ovaa grupa?
Spored podatocite, bi mo`elo da se ka`e
deka javnosta se dvoumi, odnosno
podednakov e brojot na onie koi vo
Inkluzivnosta na makedonskoto op{testvo
Pozna~ajni statisti~ki otstapuvawa
se bele`at kaj anketiranite Albanci,
kade 46% vo legaliziraweto ne gledaat re{enie. Sli~na koncentracija na
„NE” odgovori ima i kaj anketiranite so
nezavr{eno osnovno obrazovanie (48%),
a najgolem broj negativni odgovori se dobieni vo Severoisto~niot region (65%).
61
Od druga strana, natprose~no ~esto,
legaliziraweto go ocenuvaat kako
na~in za namaluvawe na problemite,
anketiranite u~enici i studentite (48%),
onie so vi{o i visoko obrazovanie
(47%), anketiranite skopjani (53%), kako
i ispitanicite od Jugoisto~niot region
(50%).
Najgolem broj „ne znam” odgovroi
se dobieni od anketiranite nad 65
godini (38%); od doma}inkite (40%); od
ispitanicite so najnisko obrazovanie
(33% i 34%) i od anketiranite od
Jugpozapadniot region (34%).
Zavisnost od drogi i opojni
supstancii
Vtorata fokus to~ka se odnesuva{e na
legalizacijata na mekite drogi, kako
na~in da se namalat problemite na grupata
zavisnici od narkoti~ki sredstva.
Imeno, zavisnosta od drogi i opojni
supstancii pretstavuva ”plodna socijalna
po~va” za kriminalni aktivnosti, {to, pak,
pretstavuva osnova za socijalna distanca
i izolirawe, a takviot status, vo golema
mera gi reducira mo`nostite vakvite lica
da dobijat soodveten tretman i pomo{.
Iskustvata od mnogu zemji poka`uvaat
deka legalizacijata na mekite drogi, ~ie
zavisni~ko dejstvo e mo{ne sli~no so
ona na tutunot i alkoholot, e mo`nost da
se napravi „legalna preraspredelba na
kriminalnite faktori i vlijanija”, vo
ramki na kompleksnosta na kriminalot
so drogi i opojni supstancii. Vakvata
poprecizna legalna klasifikacija,
sozdava podatlivo socijalno milje za
vra}awe vo op{testvoto na zavisnicite.
Vrz osnova na odgovorite, o~igledno e deka
kaj anketiranite vo osnova otsustvuva
konceptot za legalizacija na mekite
drogi: dva pati po~esti se negativnite
odgovori (55%), nasproti onie koi
se soglasni deka legalizacijata }e
zna~i i namaluvawe na problemite
(23%). Re~isi sekoj petti ispitanik
(22%) ne znae da gi proceni efektite
od legalizacijata na mekite drogi.
(Tabela: Op{ta distribucija, pr. 62)
Pra{awe 62
Dali legalizacijata na
mekite drogi bi gi namalilo
problemite na zavisnicite od
droga i opojni supstancii?
^estota
%
1
Da
275
23
2
Ne
663
55,4
3
Ne znam
259
21,6
4
Vkupno
1197
100
Najgolem broj „ne znam” odgovori dale:
najvozrasnite (35%); anketiranite zemjodelci (34%), doma}inkite (38%); i ispitanicite so nezavr{eno osnovno obrazovanie (43%). Nasproti niv, so najmal broj „ne
znam” odgovori se anketiranite vraboteni
vo nevladiniot sektor (5%). Ispitanici koi se odlikuvaat so vonredno golem
broj negativni odgovori se povtrono vrabotenite vo nevladiniot sektor (70%),
no i onie od Jugozapadniot (71%) i od
Isto~niot i Vardarskiot region (79%)
Inkluzivnosta na makedonskoto op{testvo
62
Odgovornost za re{avawe
na problemite
Vo ramkite na ovaa grupa pra{awa
vnimanieto be{e sosredoto~eno
kon pra{aweto: Koj e najodgovoren
za re{avawe na problemite na
marginaliziranite grupi?
Koga se raboti za Romite, dr`avnite
institucii se naj~esto poso~uvani
kako najodgovorni za re{avwe na
problemite (61%). Semesjtvoto e
vtorata institucija (23%), koja treba
da gi re{ava problemite i potrebite;
dva pati poretko (9%) vakva
odgovornost se bara od nevladinite
organizacii; 4% od anketirnaite ne
znaat da ja identifikuvaat najodgovornata
organizacija, a 2% poso~ile drugi razni
organizacii. (Tabela: Op{ta distribucija,
pr. 63)
Pra{awe 63
Koj treba da bide najmnogu
odgovoren za re{avawe na
potrebite i problemite na
Romite?
^estota
%
1
Dr`avni instutucii (socijalni,
zdravstveni)
733
61,2
2
Semejstvoto
280
23,4
3
Gra|anskite organizacii
112
9,4
4
Nekoj drug
25
2,1
5
Ne znam
47
3,9
6
Vkupno
1197
100
Inkluzivnosta na makedonskoto op{testvo
Indikativno e {to kaj anketiranite
Romi, 3 od 4 ispitanici (76%)
dr`avnite institucii gi ocenuvaat kako
najodgovorni, a voedno pove}e se onie
koi razre{uvaweto na problemite go
o~ekuvaat od NVO-ii (12%), nasproti onie
koi re{enieto go o~ekuvaat od semejstvoto
(9%).
Paralelno na ova, dr`avnite institucii
vonredno ~esto se poso~uvani kako
najodgovorni i od anketiranite so
najnisko obrazovanie (76%); i od
ispitanicite od Jugozapadniot region
(80%). Najmalku od dr`avnite institucii
o~ekuvaat anketiranite od Isto~niot
region (49%).
Najodgovorna institucija, za potrebite
i problemite na lica koi imaat
seksualni odnosi so lica od ist pol e
semejstvoto (40%), a potoa se dr`avnite
organi (33%), i NVO-ii (12%). Sekoj
desetti ispitanik (13%) ne mo`e
da ja identifikuva najodgovornata
institucija za problemite na ovaa
grupa, a 2% od ispitanicite naveduvale
razni drugi organizacii. (Tabela: Op{ta
distribucija, pra{awe br. 64)
63
Pra{awe 64
drugi organizacii. (Tabela: Op{ta distribucija, pra{awe 65)
Koj treba da bide najmnogu
odgovoren za re{avawe na
potrebite i problemite na
licata koi imaat seksualni
odnosi so lica od ist pol?
^estota
Pra{awe 65
%
1
Dr`avni instutucii (socijalni,
zdravstveni)
399
33,3
2
Semejstvoto
483
40,4
3
Gra|anskite organizacii
143
11,9
4
Nekoj drug
21
1,8
5
Ne znam
151
12,6
6
Vkupno
1197
100
Naj~esto „ne znam” odgovarale najvozrasnite – nad 65 godini (30%), odnosno
penzionerite (26%), a anketiranite od
Vardarskiot region, vonredno retko (2%),
re{enieto za problemite na ovaa grupa go
gledaat vo NVO-ii.
I vo slu~aj na re{avawe na potrebite i problemite na zavisnicite od
narkoti~ki sredstva, dr`avnite, zdra­
vstveni i socijalni organizacii, se
naj~esto poso~uvanite – 51%, a 39%
od ispitanicite go poso~uvaat semej­
stvoto kako najodgovorna institucija.
Gra|anskite organizacii ili NVO-ii se
poso~eni samo od 6% od anketiranite.
Samo 3% od ispitanicite odgovorile „ne
znam”, a pomalku od eden procent poso~ile
Koj treba da bide najmnogu
odgovoren za re{avawe na
potrebite i problemite na
zavisnicite od droga i opojni
supstancii?
^estota
%
1
Dr`avni instutucii (socijalni,
zdravstveni)
615
51,4
2
Semejstvoto
471
39,3
3
Gra|anskite organizacii
70
5,8
4
Nekoj drug
9
0,8
5
Ne znam
32
2,7
6
Vkupno
1197
100
Otstapuvawe od vakvata struktura na odgovori se zabele`uva kaj anketiranite
Albanci, kade re~isi podednakov broj gi
poso~ile dr`avnite institucii (42%),
odnosno semejstvoto (43%). Sli~no razmisluvaat i najmladite (od 18 do 25 godini),
kade 46% od ispitanicite go poso~ile
semejstvoto, a dr`avata ja poso~ile 44%;
ispitanicite od Jugozapadniot odnosno
Polo{kiot region, kade 49% od ispitanicite vo dvata regiona go poso~ile
semejstvoto kako najodgovorno, a 38%, odnosno 40% kako najodgovorni gi poso~ile
dr`avnite institucii.
Inkluzivnosta na makedonskoto op{testvo
64
Najodgovorna institucija za re{avawe na
problemite na zavisnicite od alkohol
e semejstvoto (47%), a potoa e dr`avata
(42%). 7% od anketiranite ocenile deka
najodgovorni treba da bidat NVO-ii,
3% odgovorile deka ne znaat, a samo eden
procent poso~ile drugi organizacii.
(Tabela: Op{ta distribucija, pra{awe 66)
Pra{awe 66
Koj treba da bide najmnogu
odgovoren za re{avawe na
potrebite i problemite na
zavisnicite od alkohol ?
^estota
%
1
Dr`avni instutucii (socijalni,
zdravstveni)
500
41,8
2
Semejstvoto
562
47
3
Gra|anskite organizacii
79
6,6
4
Nekoj drug
15
1,3
5
Ne znam
41
3,4
6
Vkupno
1197
100
Najubedeni vo vakviot redosled na
instituciite se najmladite (od 18 do 25
godini) ispitanici: 53% go poso~ile
semejstvoto, a 33% dr`avnite institucii.
Sprotiven stav imaat povozrasnite
anketirani na vozrast od 50 do 65 godini,
kade 47% gi poso~uvaat dr`avnite
institucii, a 39% semejstvoto; a vo osnova
sli~no razmisluvaat i anketiranite so
osnovno obrazovanie: 44% gi poso~uvaat
Inkluzivnosta na makedonskoto op{testvo
dr`avnite institucii, a 42% semejstvoto.
Indikativno e {to, ispitanicite koi
`iveat vo ruralnite sredini mnogu
po~esto go poso~uvaat semejstvoto (48%)
vo odnos na dr`avnite institucii
(37%), za razlika od onie koi `iveat
vo urbanite naseleni mesta i vo Skopje,
kade razlikata me|u vakvite odgovori
e okolu eden procent. Voedno, postoi
zna~itelno otstapuvawe i kaj oddleni
regioni, kade {to ne od semejstvoto tuku
od dr`avnite institucii (50%) se o~ekuva
najmnogu: Pelagoniskiot, odnosno vo
Severoisto~niot i vo Vardarskot (47%);
dodeka vo Polo{kiot (55%) i vo Isto~niot
(55%) i Jugozapadniot (53%) region,
dominiraat onie koi od semejstvoto
o~ekuvaat najgolema odgovornost.
Nedvosmisleno najgolem broj
ispitanici (76%) odgovorile deka
dr`avnite institucii treba da
bidat najodgovorni za re{avawe na
potrebite na licata so fizi~ka,
odnosno intelektualna popre~enost.
16% najgolemata odgovornost ja
lociraat kaj semejstvoto, a okolu
5% kaj NVO-ii. Samo 3%, ne znaat da
ja odberat najodgovornata institucija,
a pomalku od eden procent poso~uvaat
nekoi drugi institucii. (Tabela: Op{ta
distribucija, pra{awe 67)
65
Pra{awe 67
poso~uvaat gra|anskite organizacii.
Sekoj desetti ispitanik (11%) „ne
znae” koj e najodgovoren vo re{avaweto na
problemite na seksualnite rabotnici, a
2% od anketiranite poso~ile nekoja druga
institucija. (Tabela: Op{ta distribucija,
pra{awe 68)
Koj treba da bide najmnogu
odgovoren za re{avawe na
potrebite i problemite na
licata so intelektualna
popre~enost i licata so
fizi~ka popre~enost?
^estota
%
1
Dr`avni instutucii (socijalni,
zdravstveni)
910
76
2
Semejstvoto
191
16
3
Gra|anskite organizacii
56
4,7
4
Nekoj drug
1
0,1
5
Ne znam
39
3,3
6
Vkupno
1197
100
Vo ovoj kontekst, iako dominacijata na
dr`avnite institucii e nesporna kaj site
vidovi ispitanici, sepak, intenzitetot na
takvata dominacija e zna~itelno namalen
kaj anketiranite so nezavr{eno osnovno
obrazovanie: 57% dr`avnite institucii;
19% semejstvoto, 19% NVO-ii, kako i kaj
ispitanicite od Severoisto~niot region:
61% dr`avni institucii, 20% semejstvoto
i 13% NVO-ii.
Polovina od ispitanicite, za
najodgovorni institucii vo
re{avaweto na problemite na
seksualnite rabotnici gi poso~uvaat
dr`avnite institucii (52%); na vtoro
mesto e semejstvoto (29%), a samo 6% gi
Pra{awe 68
Koj treba da bide najmnogu
odgovoren za re{avawe na
potrebite i problemite na
seksualnite rabotnici?
^estota
%
1
Dr`avni instutucii (socijalni,
zdravstveni)
618
51,6
2
Semejstvoto
342
28,6
3
Gra|anskite organizacii
71
5,9
4
Nekoj drug
30
2,5
5
Ne znam
136
11,4
6
Vkupno
1197
100
Vakvata struktura na odgovori e
mo{ne stabilna bez ogled na vidot
na ispitanicite, pri {to najgolemi
otstapuvawa ima vo ramkite na oddelni
regioni: vo Jugoisto~niot region 34% od
ispitanicite go poso~uvat semejstvoto,
a 31% dr`avnite institucii kako
najodgovorni; dodeka vo Skopskiot
region 66% od anketiranite gi poso~ile
dr`avnite institucii, a samo 18% go
poso~ile semestvoto.
Inkluzivnosta na makedonskoto op{testvo
66
Le~ewe na bolest
ili izolacija
Za najgolem del od ispitanicite
homoseksualnosta e bolest (48%), a
edna tretina (33%) ne se soglasuvaat
so vakviot stav. Voedno, sekoj petti
ispitanik (19%) odgovoril deka
“ne znae” kako da ja definira
homoseksualnosta. (Tabela: Op{ta
distribucija, pra{awe 69)
Pra{awe 69
%
1
Da
573
47,9
2
Ne
392
32,7
3
Ne znam
232
19,4
4
Vkupno
1197
100
Indikativni otstapuvawa ima kaj
anketiranite u~enici i studenti, kade
{to prili~no se izedna~eni onie koi
na homoseksualnosta gledaat kako na
bolest ( 47%), od onie so sprotiven stav
( 42%). Od druga strana, razbirlivo,
doma}inkite (33%) i onie so nezavr{eno
osnovno obrazovanie (38%) naj~esto
odgovaraat deka ne znaat da ja definiraat
Inkluzivnosta na makedonskoto op{testvo
Okolu polovina od anketiranite (53%)
se soglasni so stavot: „zavisnosta
od droga e izle~iva”, a edna tretina
(31%) imaat sprotivno mislewe. 17%
od ispitanicite odgovorile „ne znam”.
(Tabela: Op{ta distribucija, pra{awe 70)
Pra{awe 70
Dali se soglasuvate deka
homoseksualnosta e bolest?
^estota
homoseksualnosta. Najgolemi otstapuvawa
ima kaj regionite: vo Bitolskiot region
za 44% od ispitanicite homoseksualnosta
ne e bolest, a najmnogu sprotivni mislewa
ima vo Vardarskiot region 62%.
Dali se soglasuvate deka
zavisnosta od droga e
izle~iva?
^estota
%
1
Da
630
52,6
2
Ne
366
30,6
3
Ne znam
201
16,8
4
Vkupno
1197
100
So naglaseno golem broj “Ne znam”
odgovori vo odnos na (ne)izle~ivosta
na zavisnosta od narkoti~ki sredstva
se anketiranite zemjodelci (31%) i
doma}inki (30%) i so nezavr{eno osnovno
obrazovanie (29%). Vo Pelagoniskiot
region rekorden broj ispitanici (70%)
67
se soglasni so stavot deka zavisnosta od
narkoti~ki sredstva e izle~iva.
Koga na “dneven red” e alkoholizmot,
dve tretini od anketiranite (64%) se
soglasni so stavot deka toj mo`e da se
izle~i. Kako neizle~iv go ocenuvaat
22%, a “Ne znam” odgovorile 14%. (Tabe­
la: Op{ta distribucija, pra{awe 71)
Pra{awe 71
Pra{awe 72
Dali se soglasuvate deka
alkoholizmot e izle~iv?
^estota
Vo vrska so prostitucijata , 4 od 5
ispitanici, (80%), se soglasuvaat
so stavot deka ”nikoj ne mora da se
zanimava so prostitucija, ako ne
saka”. Samo za 11% od ispitanicite
prostitucijata ne e pra{awe na izbor,
odnosno tie ne se soglasuvaat so
navedeniot stav, a 9% od anketiranite
odgovorile „ne znam”. (Tabela: Op{ta
distribucija, pra{awe 72)
%
Dali se soglasuvate deka nikoj
ne mora da se zanimava so
prostitucija ako ne saka?
1
Da
771
64,4
2
Ne
263
22
3
Ne znam
163
13,6
1
Da
4
Vkupno
1197
100
2
3
4
Indikativno e {to anketiranite
Albanci, po~esto od drugite, odgovaraat
deka alkoholizmot “ne e izle~iv” (32%),
kako i kaj anketiranite gra|ani na
Skopje (31%). Od druga strana, najgolema
koncentracija odgovori „alkoholizmot e
izle~iv” ima kaj anketiranite vraboteni
vo javniot sektor (76%) i kaj ispitanicite
od Pelagoniskiot region (81%).
Ispitanicite so nezavr{eno osnovno
obrazovanie, naj~esto, vo sporedba so
drugite anketirani, odgovarale „Ne znam”
(29%).
^estota
%
953
79,6
Ne
130
10,9
Ne znam
114
9,5
Vkupno
1197
100
Ispitanicite so nezavr{eno osnovno
obrazovanie (29%) i doma}inkite (25%)
vonredno ~esto odgovarale „Ne znam”. Za
razlika od niv, vo Isto~niot region, samo
2% od anketiranite odgovorile „ne znam”,
odnosno 91% ispitanici se soglasni so
stavot: ”Nikoj ne mora da se zanimava so
prostitucija, ako ne saka”.
Re~isi 4 od 5 ispitanici (77%) se
soglasni deka onie koi imaat seksualni
odnosi so lica od ist pol „ne treba
da rabotat” vo obrazovniot sistem,
Inkluzivnosta na makedonskoto op{testvo
68
odnosno da rabotat so deca. 14% od
ispitanicite ne bi im zabranile na
homoseksualcite profesionalen anga`man
vo obrazovanieto ili rabota so deca. 9%
od ispitanicite odgovorile „ne znam”.
(Tabela: Op{ta distribucija, pra{awe 73)
od anketiranite, koi se soglasni:
licata so fizi~ka popre~enost da bidat
isklu~eni od profesionalen anga`man vo
obrazovniot proces. 15% od ispitanici
odgovorile „ne znam”.(Tabela: Op{ta
distribucija, pra{awe 74)
Pra{awe 73
Pra{awe 74
Dali se soglasuvate deka lica
koi imaat seksualni odnosi
so lica od ist pol ne treba
da rabotat vo obrazovanieto
i so deca?
Dali se soglasuvate deka
lica koi imaat fizi~ka
popre~enost ne treba
da rabotat vo obrazovanieto
i so deca?
^estota
%
^estota
%
1
Da
917
76,6
1
Da
406
33,9
2
Ne
166
13,9
2
Ne
608
50,8
3
Ne znam
114
9,5
3
Ne znam
183
15,3
4
Vkupno
1197
100
4
Vkupno
1197
100
Vakvata struktura na odgovori e prisutna
kaj re~isi site kategorii anketirani.
Otstapuvawa ima kaj ispitanicite
so nezavr{eno osnovno obrazovanie
(19%) i kaj doma}inkite (20%), koi
vonredno ~esto odgovarale „ne znam”. Kaj
ispitanicite od Isto~niot region ima
rekorden broj anketirani (93%) koi se
soglasni na homoseksualcite da im bide
zabranet profesionalen anga`man vo
obrazovanieto. Od druga strana, re~isi
sekoj vtor ispitanik (51%) ne se
soglasuva deka licata so fizi~ka
popre~enost ne treba da rabotat vo
obrazovanieto ili so deca. Nasproti
vakvite odgovori se odgovorite na 34%
Inkluzivnosta na makedonskoto op{testvo
Zabele`itelno porazli~ni odgovori dale
anketiranite Albanci, kade pobrojni
(42%) se onie koi se soglasuvaat deka
licata so fizi~ka popre~enost ne treba
da bidat profesionalno anga`irani
vo obrazovanieto, od onie koi imaat
sprotivno mislewe (34%). Bliski do
niv se i anketiranite od Vardarskiot
region: 49% odgovorile deka vakvite
lica ne treba da rabotat vo obrazovanieto,
a 29% imale sprotiven odgovor. Od
druga strana, vo Pelagoniskiot region,
duri 85% od anketiranite mislat
deka vakvite lica ne treba da bidat
isklu~eni od profesionalen anga`man vo
obrazovanieto.
69
Anketiranite poka`uvaat sli~en odnos i
kon licata so intelektualna popre~enost.
Imeno, 53% ne se soglasuvaat, a 28%
se soglasni licata so intelektualna
popre~enost da bidat zatvoreni vo
posebni institucii. 20% od anketi­
ranite odgovorile „ne znam”. (Tabela:
Op{ta distribucija, pra{awe 75)
Pra{awe 75
Dali se soglasuvate deka
licata so intelektulna
popre~enost treba da bidat
zatvoreni vo posebni
institucii?
^estota
%
1
Da
330
27,6
2
Ne
630
52,6
3
Ne znam
237
19,8
4
Vkupno
1197
100
Izoliranost
Odnosot na javnosta kon oddelnite
grupi go testiravme i preku op{tiot
stav, dali licata od ovie grupi treba
da bidat izolorani ako sakaat del od
slobodnoto vreme da pominat na javno
mesto, na primer vo kafule. Vakviot stav
na simboli~en i koncentriran na~in
ja pretstavuva oddale~enosta {to se
obiduvame da ja so~uvame kon sekoja od
ovie grupi.
Dve tretini od anketiranite (65%) ne
se soglasni deka Romite bi trebalo
da izleguvaat vo posebni kafeani.
Sprotivno mislewe ima sekoj petti
ispitanik (20%), a 14 odgovorile „ne
znam”. (Tabela: Op{ta distribucija,
pra{awe 76)
Pra{awe 76
Dali treba da ima posebni
kafuliwa, kafeani i sl. kade
{to bi izleguvale Romi?
^estota
Razli~na struktura na odgovori ima
samo vo ramkite na anketiranite zemjodelci, kade preovladuvaat onie koi se
soglasni (46%), vo odnos na onie koi ne
se soglasni (40%) so vakvata izoliranost. Natprose~en broj „ne znam” odgovori
ima kaj ispitanicite: Albanci (29%),
so vozrast nad 65 godini (38%) i kaj
doma}inkite (37%). Od druga strana, vo Pelagoniskiot (66%) i vo Isto~niot region
(61%) ima najgolem broj ispitanici koi ne
se soglasuvaat so zatvoraweto na vakvite
lica vo posebni institucii.
%
1
Da
240
20,1
2
Ne
783
65,4
3
Ne znam
174
14,5
4
Vkupno
1197
100
Zgolemena netolerantnost kon Romite,
vo smisla, „Za niv treba da ima posebni
kafuliwa” se zabele`uva vo Vardarskiot
i vo Pelagoniskiot region (30%), a
Inkluzivnosta na makedonskoto op{testvo
70
natprose~en broj protivnici na vakvata
izoliranost ima vo Jugozapadniot (78%)
i vo Isto~niot (73%) region. Voedno,
oddelni grupi ispitanici poka`uvaat
natprose~en broj „ne znam” odgovori:
Albanci (25%), nad 65 godini (35%),
doma}inki (34%), nezavr{eno osnovno
(38%).
„Licata koi imaat seksualni odnosi
so lica od ist pol treba da odat
vo posebni kafuliwa” e stav na
najgolemiot broj od anketiranite
– 47%. Sprotiven stav imaa 39% od
anketiranite. 14% odgovorile „ne znam”.
(Tabela: Op{ta distribucija, pra{awe 77)
Pra{awe 77
Dali treba da ima posebni
kafuliwa, kafeani i sl. kade
{to bi izleguvale lica koi
imaat seksualni odnosi so
lica od ist pol?
^estota
%
1
Da
569
47,5
2
Ne
466
38,9
3
Ne znam
162
13,5
4
Vkupno
1197
100
Sprotivna struktura na odgovori: pogolemiot del od ispitanicite vo ramki na
grupata ne se soglasuva homoseksualcite
da bidat izolirani vo posebni kafuliwa.
Ova go poka`uvaat vrabotenite vo javniot
sektor (48%), zemjodelcite (46%), onie
Inkluzivnosta na makedonskoto op{testvo
so nezavr{eno osnovno (52%), onie so
vi{o i visoko obrazovanie (52%), onie od
Jugoisto~niot (52%) i od Jugozapadniot
(56%) region. Nasproti niv se anketiranite od Vardarskiot region, kade 87%
se soglasuvaat homoseksualcite da odat
vo posebni kafuliwa. I vo ovoj slu~aj,
najvozrasnite, nad 65 godini (28%) i
doma}inkite (28%) mo{ne ~esto odgovarale „ne znam”.
Sekoj vtor ispitanik (55%) se
sogla­suva da ima posebni kafeani
kade bi izleguvale zavisnicite od
narkoti~ki sredstva. Edna tretina
(34%) od ispitanicite se protiv vak­va
izolacija, a sekoj desetti ispitanik (11%)
odgovoril „ne znam”. (Tabela: Op{ta
distribucija, pra{awe 78)
Pra{awe 78
Dali treba da ima posebni
kafuliwa, kafeani i sl. kade
{to bi izleguvale zavisnici
od droga i opojni supstancii?
^estota
%
1
Da
659
55,1
2
Ne
412
34,4
3
Ne znam
126
10,5
4
Vkupno
1197
100
Ponaglaseno mnozinstvo ispitanici
koi se soglasni zavisnicite da bidat
odvoeni vo posebni kafuliwa ima kaj
anketiranite Albanci (64%), a osobeno kaj
ispitaicite od Pelagoniskiot (69%) i od
71
Vardarskiot (90%) region.
“Treba da ima posebni kafeani kade bi
izleguvale zavisnicite od alkohol ”
e stav koj vo golema mera gi podeluva
ispitanicite: 47% ne se soglasuvaat,
a 41% se soglasuvaat so vakviot stav.
12% od ispitanicite odgovorile „ne
znam”. (Tabela: Op{ta distribucija,
pra{awe 79)
Pra{awe 79
Dali treba da ima posebni
kafuliwa, kafeani i sl. kade
{to bi izleguvale zavisnici
od alkohol?
^estota
%
1
Da
487
40,7
2
Ne
560
46,8
3
Ne znam
150
12,5
4
Vkupno
1197
100
Ponaglasena tolerancija se zabele`uva
kaj anketirniate zamjodelci: 60% ne se
soglasuvaat so vakva izolacija, isto kako
i ispitanicite od Pelagoniskiot (62%) i
od Jugoisto~niot region (68%). Nasproti
ova, kaj ispitanicite Albanci, pogolemiot
del (49%) e soglasen da ima posebni
kafuliwa za zavisnici od alkohol, a
taka mislat i 47% od ispitanicite na
vozrast od 41 do 50 godini, 48% od onie
so nezavr{eno, i 41% od onie so zavr{eno
osnovno obrazovanie, kako i anketiranite
od Polo{kiot (48%), a osobeno od
Vardarskiot (69%) i od Severoisto~niot
(68%) region. Indikativno e {to
duri 40% od anketiranite doma}inki
odgovorile “Ne znam”.
Licata so intelektualna popre~enost
ne treba da izleguvaat vo posebni
kafuliwa, e odgovor na 53% od
anketiranite. Re~isi sekoj tret
ispitanik (31%) e soglasen so vakva
izoliranost, a 16% odgovorile “Ne
znam”. (Tabela: Op{ta distribucija,
pra{awe 80)
Pra{awe 80
Dali treba da ima posebni
kafuliwa, kafeani i sl. kade
{to bi izleguvale lica so
intelektualna popre~enost?
^estota
%
1
Da
370
30,9
2
Ne
630
52,6
3
Ne znam
197
16,5
4
Vkupno
1197
100
U{te ponaglasena tolerantnost vo ovaa
smisla poka`uvaat anketiranite zemjodelci: 63% se protiv posebni kafuliwa.
Vakvite odgovori se posebno prisutni
vo Jugozapadniot region (76%). Sprotivna struktura na odgovori: najgolem broj
ispitanicite koi se slo`uvaat so vakva
izolacija se sre}ava kaj najvozrasnite
ispitanici – nad 65 godini (37%) i kaj
anketiranite od Vardarskiot region
Inkluzivnosta na makedonskoto op{testvo
72
(64%). Doma}inkite se edinstvena grupa
ispitanici kade naj~est odgovor e “Ne
znam” – 45%.
U{te ponaglasena tolerancija se
zabele`uva kon lica so fizi~ka
popre~enost: 75% od anketiranite
ne se soglasuvaat vakvite lica da
odat vo posebni kafuliwa. Sepak,
sekoj desetti ispitanik, (13%) se
soglasuva so vakva izolacija, a 12%
od ispitanicite odgovorile “Ne znam”.
(Tabela: Op{ta distribucija, pra{awe 81)
Pra{awe 81
Dali treba da ima posebni
kafuliwa, kafeani i sl. kade
{to bi izleguvale lica so
fizi~ka popre~enost?
^estota
1
Da
155
Pra{awe 82
Dali treba da ima posebni
kafuliwa, kafeani i sl. kade
{to bi izleguvale seksualni
rabotnici?
^estota
%
1
Da
598
50
%
2
Ne
416
34,8
12,9
3
Ne znam
183
15,3
4
Vkupno
1197
100
2
Ne
900
75,2
3
Ne znam
142
11,9
4
Vkupno
1197
100
Otstapuvawata {to se javuvaat kaj oddelni­
grupi ispitanici ne ja doveduvaat vo
pra{awe hierarhijata na odgovorite,
odnos­no se raboti za pogolema ili pomala
naglasenost na neslagaweto so navedeni­
ot stav. Vo ova smisla, ispitanicite od
Is­to~­niot region mo{ne ~esto (87%)
odgovarale deka ne se soglasuvaat so
posebni kafuliwa za lica so fizi~ka
popre~enost; grupa so najgolem procent
ispitanici koi se soglasuvaat so vakviot
Inkluzivnosta na makedonskoto op{testvo
stav se onie od Vardarskiot region (34%),
a doma}inkite se grupa so najgolem broj
“Ne znam” odgovori (31%).
Najgolem del od anketiranite (50%)
se soglasni deka treba da ima
posebni kafuliwa kade bi izleguvale
seksualnite rabotnici, a 35% ne se
soglasuvaat so takviot stav. Ostanatite
15% odgovorile “Ne znam”. (Tabela:
Op{ta distribucija, pra{awe 82)
Vakvata spremnost da se izoliraat seksualnite rabotnici e osobeno prisutna kaj
anketiranite Albanci (63%), i kaj anketiranite od Severoisto~niot (74%) i od Vardarskiot (73%) region. Nasproti niv se
ispitanicite od Jugoisto~niot (54%), od
Isto~niot (50%) i od Jugozapadniot (49%)
region, kade najbrojni se onie koi odgovorile deka ne treba da ima vakvi posebni
kafuliwa. Kako i obi~no, doma}inkite
(34%) i onie so nezavr{eno osnovno obrazovanie (29%) se grupi so najgolem broj
“Ne znam” odgovori.
73
[to treba da se
sankcionira kako
krivi~no delo
So ovoj blok pra{awa cel e da se detektira barierata {to ja ~uvstvuvaat ispitanicite kon nekoi od navedenite grupi.
Imeno, za najgolem broj anketirani (60%)
zavisnosta od droga i opojni supstan­
cii treba da se tretira kako krivi~no
delo. Vakov rigiden stav delat i pove}e
od polovinata ispitanici (54%) koi smetaat deka i prostitucijata pretstavuva
krivi~no delo, i deka zatoa bi trebalo
da se sankcionira. Iako so ne{to poniska
frekventnost, sepak, zna~itelen procent
respodenti odgovorile deka i seksual­
nite odnosi so lica od ist pol, kako i
alkoholizmot, treba da imaat status
na krivi~no delo. Poto~no, sekoj tret
u~esnik vo anketata go spodeluva ovoj
stav, kako {to e prika`ano na slednava
tabela
Dali treba da se tretiraat
kako krivi~no delo:
Da
Ne
Ne znam
Seksualnite
od­nosi so lica
od ist pol
34%
47%
19%
Zavisnosta od
droga i opojni
supstanci
60%
27%
13%
Alkoho­lizmot
31%
55%
14%
Prostitucijata
54%
32%
14%
evidentira vo odnos na alkoholizmot.
Imeno, za 56% od anketiranite
alkoholizmot ne treba da se tretira
kako krivi~no delo. Odgovorot deka
seksualnite odnosi so lica od ist pol,
odnosno prostitucijata ne treba da se
sankcioniraat, e zaedni~ki za re~isi
edna polovina, odnosno edna tretina od
ispitanicite (47%, odnosno 32%). Me|u
respodentite koi nemaat izgradeno stav
za ovie pra{awa najbrojni se onie koi
”ne znaat” dali seksualnite odnosi so
lica od ist pol treba da se tretira kako
krivi~no delo (19%), dodeka odgovorot
” ne znae” dali prostitucijata, odnosno
alkoholizmot treba da se tretiraat
kako krivi~no delo e zaedni~ki za 14%
od respodentite. Re~isi identi~en e
procentot i na onie koi ne znaat dali
zavisnosta od droga i opojni supstancii
bi trebalo da se sankcionira- 13%.
(Tabela: Op{ta distribucija, pra{awe 83,
84, 85 i 86)
Pra{awe 83
Dali spored Vas seksualni
odnosi so lica od ist pol
treba da se tretiraat kako
krivi~no delo?
^estota
%
1
Da
403
33,7
2
Ne
563
47
3
Ne znam
231
19,3
4
Vkupno
1197
100
Odre~niot odgovor, odnosno deka nekoe od
spomenatite odnesuvawa ne pretstavuva
krivi~no delo, vo najgolem procent se
Inkluzivnosta na makedonskoto op{testvo
74
Pra{awe 84
Pra{awe 86
Dali spored Vas zavisnost
od droga i opojni supstancii
treba da se tretira kako
krivi~no delo?
Dali spored Vas
prostitucijata treba da se
tretira kako krivi~no delo?
^estota
%
1
Da
716
59,8
2
Ne
319
26,6
3
Ne znam
162
13,5
4
Vkupno
1197
100
Pra{awe 85
Dali spored Vas alkoholizmot
treba da se tretira kako
krivi~no delo?
^estota
%
1
Da
367
30,7
2
Ne
666
55,6
3
Ne znam
164
13,7
4
Vkupno
1197
100
Inkluzivnosta na makedonskoto op{testvo
^estota
%
1
Da
649
54,2
2
Ne
378
31,6
3
Ne znam
170
14,2
4
Vkupno
1197
100
Vkrstenite podatoci registriraat
pozna~ajni oscilacii vo distribucijata
na odgovorite vo ovaa grupa pra{awa. Taka,
anketiranite pretstavnici od ma{kiot
pol, vo pogolem procent od `enite
respodenti, smetaat deka seksualnite
odnosi so lica od ist pol (+9%), kako i,
zavisnosta od droga i opojni supstancii
(+7%), treba da se tretiraat kako krivi~no
delo. Nasproti ova, alkoholizmot i
prostitucijata kako krivi~ni dela gi
prepoznavat re~isi identi~en procent na
ma{ki i `enski ispitanici.
75
Od aspekt na etni~kite belezi na ispitanicite, se zabele`uva deka anketiranite
Albanci, vo odnos na respodentite Makedonci, vo pogolem procent go delat stavot
deka navedenite pojavi treba da bidat
kvalifikuvani kako krivi~ni dela. Pri
toa, ispitanicite Albanci, prostitucijata
naj~esto ja naveduvat kako delo koe bi trebalo da se sankcionira (68%). Inaku, najgolemiot ras~ekor vo odgovorite me|u ovie
dve kategorii anketirani se registrira vo
odnos na alkoholizmot, odnosno prostitucijata, koi ispitanicite Abancite za 20%
pove}e od Makedoncite gi percepiraat
kako krivi~no delo. Iako diskrepancija
vo odgovorite se zabele`uva i vo odnos na
stavovite deka seksualnite odnosi so lica
od ist pol, kako i, zavisnosta od droga i
opojni supstancii, treba da imaat status
na krivi~ni dela, sepak taa ne e tolku
izrazena. Imeno, takvata percepcija za
seksualnite odnosi so lica od ist pol, ja
spodeluvat 37% od anketiranite Albanci,
odnosno 31% od Makedoncite u~esnici vo
anketata. Stavot, deka zavisnosta od droga
i opojni supstancii, treba da ima tretman
na krivi~no delo, e zaedni~ki za 63% od
anketiranite Albanci, {to e za 5% pove}e
vo odnos na ispitanicite Makedonci.
Vidi: Dodatok vkrsteni tabeli, pra{awe
83, 84, 85 i 86/ etni~ka pripadnost
Vozrasta kako nezavisna varijabla,
determinira izvesni razliki vo
poimaweto na vakvite pojavi. Vpro~em,
kaj povozrasnite grupi, tradicijata i
konzervativizmot, sekako vlijaat vrz
bruseweto na nivnite stavovi kon del od
ovie pra{awa. Imeno, vo povisok procent
postarite vozrasni grupi (nad 41- 50
god., kako i nad 50- 65g.)- 39%, go delat
stavot deka seksualnite odnosi so lica
od ist pol bi trebalo da se tretira kako
krivi~no delo. Za razlika od niv, vakov
stav imaat 29% od najmladata vozrasna
grupa (18- 25 god.). Odgovorot zavisnosta
od droga i opojni supstancii da bide
sankcionirana krivi~no, vo pomal
procent e prisuten kaj grupite na vozrast
od 26- 30 god. (57%) i od 31- 40god.(54%),
otkolku kaj najmladata grupa po vozrast62%, no i kaj povozrasnite od 41- 50god.
(66%) i 50- 65god. (65%). Vo odnos na
prose~nata distribucija na odgovori vo
odnos na stavovite, dali alkoholizmot,
odnosno prostitucijata treba da tetira
kako krivi~no delo, pogolemo otstapuvawe
se zabele`uva kaj vozrasnata grupa od
41- 50god. koja pove}e od prosekot e
pretstavena vo potvrdnite odgovori (9%
pove}e od prosekot).
Rabotniot status na respodentite,
nesomneno uslovuva odredeni oscilirawa
vo odgovorite, nasproti utvrdenata
op{ta distribucija. Taka, odgovorot
deka seksualnite odnosi so lica od
ist pol bi trebalo da se tretira kako
krivi~no delo, e vo pogolem procent
stav na anketiranite doma}inki- 41%,
vrabotenite vo privatniot sektor
- 38%, nevrabotenite - 36%. Od druga
strana, ovoj stav go spodeluva sekoj
~etvrti respodent koj e vraboten vo
javniot sektor ili, pak, e u~enik ili
student. Me|u onie koi odgovorile so
„ne znae” najbrojni se doma}inkite 36% i zemjodelcite- 34%. Stavot deka
zavisnosta od droga i opojni supstancii
bi trebalo da bide sankcionirana kako
krivi~no delo e ubedlivo naj~est odgovor
kaj grupata ispitanici vraboteni vo
privatniot sektor - 67%. Za razlika
od niv, vrabotenite vo javniot sektor,
Inkluzivnosta na makedonskoto op{testvo
76
za 12% pove}e od prosekot imaat
negativen stav vo odnos na ova pra{awe.
Vo odnos na alkoholizmot doma}inkite
se najrigorozni: treba da bide tretiran
kako krivi~no delo, odnosno potvrdno
odgovorile 46% od niv, {to e za 15%
pove}e od prose~nata distribucija.
Sprotivno na ova, penzionerite- 65%,
kako i vrabotenite vo javniot sektor- 62%,
ne se soglasuvat so vakviot stav, odnosno
odgovorile odre~no. Vo slu~ajot, kako da
se tretira prostitucijata, ras~ekorot vo
odgovorite od prose~nata raspredelba e
najnizok, odnosno odgovorite glavno ja
sledat op{tata distribucija.
Percepcijata za tretmanot na seksualnite
odnosi so lica od ist pol kako krivi~no
delo, mo`e da se zabele`i deka vo golema
mera e determinirano so stepenot na
obrazovanie na ispitanicite. Taka,
anketiranite so osnovno obrazovanie
vo najgolem procent go spodeluvat stavot
deka ova pra{awe trba da se tretira
kako krivi~no delo - 48%, nasproti
anketiranite so visoko obrazovanie,
koi vo najgolem procent go odgovorile
sprotivnoto - 64%. Iako devijaciite
vo odgovorite ne se tolku o~igledni vo
odnos na krivi~noto sankcionirawe na
zavisnosta od droga i opojni supstancii,
sepak, respodentite so osnovno
obrazovanie vo pogolem procent se
koncentrirani okolu potvrdniot odgovor65%, nasproti 52% visokoobrazovani
sogovornici. Sli~na e raspredelbata vo
odgovorite i vo odnos na alkoholizmot,
dodeka, sudej}i spored odgovorite,
prostitucijata, ispitanicite ja tretiraat
identi~no nezavisno od nivniot stepen na
obrazovanie.
Inkluzivnosta na makedonskoto op{testvo
Mo`e da se re~e deka regionot kako
varijabla bele`i indikativna
redistribucija vo odgovorite. Vpro~em,
pregrupirawata vo odgovorite na
ponudenite modaliteti vo ramkite na
oddelni regioni se dosta povpe~atlivi.
Taka, vo Vardarskiot i vo Isto~niot
region, za sekoj vtor u~esnik vo anketata,
seksualnite odnosi so lica od ist pol bi
trebalo da se tretira kako krivi~no delo.
Za razlika od niv, 62% od ispitanicite
vo Pelagoniskiot region ne se soglasuvat
so takviot tretman. [to se odnesuva
do tretmanot na zavisnosta od droga
i opojni supstancii, za anketiranite
od Isto~niot- 80%, Vardarskiot - 77%
i Severoisto~niot region - 75% nema
dilema deka toa e krivi~no delo.
Alkoholizmot, spored odgovorite, kako
krivi~no delo najmalku go percepiraat
ispitanicite od Pelagoniskiot - 16% i
Jugoisto~niot region - 8%. U~esnicite
vo anketata od Severoisto~niot region
se vbrojuvaat me|u onie koi vo najgolem
procent go delat stavot deka alkoholizmot
treba da ima tretman na krivi~no delo49%. Prostitucijata, anketiranite od
Severoisto~niot region vo najgolem
procent - 73% ja do`ivuvat kako krivi~no
delo. Za razlika od niv, respodentite
koi `iveat vo Pelagoniskiot region, vo
najmal procent (35%) vo odnos na drugite
ispitanici, se slo`uvat so vakviot stav.
Problemite na Romite
- privatna ili javna rabota
Stavot “problemite na Romite se
privatna rabota i za niv ne treba
da se govori vo javnosta”, sudej}i
spored odgovorite, za pogolem broj od
77
ispitanicite e neprifatliv, odnosno,
so “ne” odgovorile 58%. Za razlika
od niv, so sprotivno mislewe se 30%
od anketiranite, koi smetaat deka
problemite na Romite treba da ostanat
isklu~ivo vo privatnata sfera.
Ostanatite 11% se onaa grupa respodenti
koi nemaat stav za ova pra{awe. Vsu{nost,
preku ova pra{awe treba da se detektira
misleweto na javnosta, dali problemite
na ovaa grupa gra|ani e ne{to {to treba
da se elaborira i re{ava kako li~en,
privaten problem ili, pak, dali ovoj
problem bara po{iroka vklu~enost na
zaednicata, javnosta. (Tabela: Op{ta
distribucija, pra{awe 87)
Pra{awe 87
Problemite na Romite se
privatna rabota i za niv ne
treba da se govori vo javnosta
^estota
%
1
Da
365
30,5
2
Ne
694
58
3
Ne znam
138
11,5
4
Vkupno
1197
100





Makedonci (64%) i Turci1 (64%);
Povozrasnite (od 31 do 40god. - 62%,
odnosno od 50 do 65god. - 64%);
Vrabotenite vo javniot - 68% i vo
privatniot sektor - 61%;
So povisok stepen na obrazovanievi{o, visoko, odnosno so sredno - 61%;
Jugoisto~en - 70%, Pelagoniski - 66%,
Jugozapadent - 66% i Isto~en region61%;
Nasproti ova, so porestriktivno
tolkuvawe, odnosno, deka problemite
na Romite se samo privatna rabota,
se registrira pove}e od prose~no,
kaj anketiranite koi spored
sociodemografskite karakteristiki gi
pretstavuvat grupite:
 Albanci - 42%;
 Najmladite (od 18-25 god. - 37%, kako i
od 26-30god. - 36%);
 U~enicite i studentite - 42%;
 Vardarski region - 47%.
Me|u onie koi nemaat stav za toa na koe
nivo treba da se govori za problemite
na Romite se kategoriite doma}inki
- 31% i penzionerite - 23%. Vo ovaa
grupa na natprose~no zastapeni vo
odgovorot „ne znae”, s$ i respodentite od
Severoisto~niot - 20% i od Vardarskiot
region - 17%.
Problemite na homoseksualcite
- privatna ili javna rabota
Spored vkrstenite podatoci, vpe~atok e
deka po{irokoto tolkuvawe na problemite
na romskata zaednica- kako problem koj ne
mo`e da se ograni~i samo vo privatnata
sfera, e vo povisok procent od prosekot
zaedni~ko za ispitanicite od grupite:
„Problemite na licata koi imaat
seksualni odnosi so lica od ist pol
se privatna rabota i za niv ne treba
da se govori vo javnosta” e stav okolu
koj re~isi ramnomerno se podeleni
Inkluzivnosta na makedonskoto op{testvo
Iako brojot
na anketiranite Romi ne e
reprezentativen
za da se tolkuva
kako relevanten
(anketirani se
samo 33 Romi),
sepak i poradi
specifi~nosta na
pra{aweto mo`e
da se notira deka
Romite u~esnici
vo anketata se vo
najgolem procent
kategori~ni deka
nivnite problemi ne se samo
privatna rabota,
tuku deka za niv
treba da se govori
vo javnosta.
1
78
odgovorite na u~esnicite vo anketata.
Imeno, 46% od ispitanicite smetaat
deka ovie problemi se privatna
rabota, dodeka 41% od sogovornicite
go mislat sprotivnoto. Inaku
preostanatite 13% se onie koi nemaat
izgraden deciden stav, odnosno odgovorile
so „ne znae”. (Tabela: Op{ta distribucija:
pra{awe 88)
Pra{awe 88
Problemite na licata koi
imaat seksualni odnosi so
lica od ist pol se privatna
rabota i za niv ne treba da se
govori vo javnosta
^estota
%
1
Da
493
41,2
2
Ne
550
45,9
3
Ne znam
154
12,9
4
Vkupno
1197
100
Sociodemografskite belezi na
ispitanicite i vo ovoj slu~aj
manifestiraat izvesni pregrupirawa
vo odgovorite vo odnos na dobienata
op{ta distribucija. Taka, gledano od
aspekt na etni~kite karakteristiki
na ispitanicite, vpe~atok e deka za
sogovornicite od albanskata etni~ka
zaednica vo pogolem procent - 47%, od
nivnite sogra|ani Makedonci - 39% i
Turci - 36%, problemite na licata koi
imaat seksualni odnosi so lica od ist
pol se privatni i bi trebalo da ostanat
Inkluzivnosta na makedonskoto op{testvo
nadvor od od interesot na javnosta.
Voedno, istata etni~ka grupa e i najbrojno
zatapena me|u onie koi nemaat stav vo
odnos na ova pra{awe - 9% pove}e vo
odnos na prosekot.
Indikativno e i toa {to najmladata
vozrasna populacija (od 18 - 25god.)
vo najgolem procent - 48%, vo odnos na
drugite vozrasni grupi, se zalo`uva za
poignoranten odnos na javnosta kon ovoj
problem, odnosno deka problemite so koi
se sudirat ovie lica se privatna, a ne
javna rabota. Vo odnos na rabotniot status
na respodentite mo`e da se registriraat
pomali oscilirawa vo odgovorite, pri
{to se izdvojuvat grupite doma}inki
i penzioneri, koi se najbrojni me|u
ispitanicite koi nemaat izgradeno
stav kon ova pra{awe. Vpro~em, vakvoto
natprose~no u~estvo vo odgovorite ”ne
znae” se sovpa|a i so istiot odgovor na
najvozrasnata grupa ispitanici (nad 65
god) - 32%. Vo ovaa grupa na respodenti,
koi ne mo`at da procenat dali ovie
problemi treba da ja nadminat privatnata
bariera ili da ostanat vo izolacija od
javnosta, pove}e od prose~no se prisutni
sogovornicite so zavr{eno osnovno
obrazovanie - 22%.
Diskrepancija vo odgovorite se
zabele`uva i vo odnos na varijablata
mesto na `iveewe, kade {to `itelite
na gradot Skopje - 55% vo pogolem broj
od svoite sogra|ani od drugite gradovi34%, no i od selskoto naselenie - 40%, se
soglasuvat deka problemite na licata koi
imaat seksualni odnosi so lica od ist pol
se privatna rabota, odnosno, deka za niv
ne treba da se govori vo javnosta. Sekako i
regionot kako relevanten beleg projavuva
izvesni specifiki. Taka, najvpe~atliv
79
ras~ekor vo odgovorite se zabele`uva kaj
ispitanicite od Vardarskiot i Skopskiot
region vo odnos na respodentite od
Isto~niot i Jugozapadniot region.
Poto~no, tri ~etvrtini od sogovornicite
vo Vardarskiot region, kako i sekoj
vtor ispitanik od Skopskiot region, go
spodeluvat stavot deka problemite na
ovaa grupa lica treba da se tretiraat
kako privatna rabota.So vakviot stav ne
se soglasuvat anketiranite od Isto~niot
(60%) i od Jugozapadniot region (55%),
koi smetaat deka za ovie problemi treba
da se govori i vo javnosta.
Pra{awe 89
Problemite na zavisnicite
od droga i opojni supstancii
se privatna rabota i za niv ne
treba da se govori vo javnosta
^estota
%
1
Da
360
30,1
2
Ne
756
63,2
3
Ne znam
81
6,8
4
Vkupno
1197
100
Problemite na zavisnicite od
droga i opojni supstancii
- privatna ili javna rabota
Nesomneno najgolemiot broj u~esnici
vo anketata (63%) ne se soglasuvat
so stavot deka problemite na
zavisnicite od droga i opojni
supstancii se privatna rabota, i deka
za niv ne treba da se govori vo javnosta.
Potvrdniot odgovor, odnosno soglasnost
so stavot projavuvat 30% od
respodentite. Brojot na sogovornici koi
nemaat stav za ova pra{awe e relativno
nizok, odnosno so ”ne znae” odgovorile
7%. (Tabela: Op{ta distribucija, pra{awe
89).
Vkrstenite podatoci sekako uka`uvat
na odredeni pomestuvawa vo prose~nite
u~estva na odgovorite. Polovata
pripadnost na anketiranite i vo ovoj
slu~aj ne producira nekoi pozna~ajni
razliki vo odgovorite, dodka varijablata
etni~ki beleg determinira odreden
ras~ekor vo odgovorite. Taka, respodentite
Albanci - 36%, vo pogolem procent od
prosekot, se zastapeni me|u onie koi
problemite na zavisnicite od droga
i opojni supstancii gi tretiraat kako
privatna rabota, dodeka anketiranite
Turci - 77% i Makedonci - 66% so
pogolema frekventnost se prisutni vo
grupata potvrdni odgovori, odnosno go
delat stavot deka za ovie problemi treba
da se govori i vo javnosta.
Vozrasta kako nezavisna varijabla,
implicira interesen raspored vo
odgovorite. Imeno, najmladata (38%)
i najstarata vozrasna grupa (37%), vo
Inkluzivnosta na makedonskoto op{testvo
80
odnos na drugite vozrasni grupi, vo
pogolem procent izrazuvat soglasnost so
ponudeniot stav, odnosno, deka problemite
na zavisnicite od droga i opojni
supstancii se privatna rabota, i deka
za niv ne trba da se govori vo javnosta.
Ovoj stav, natprose~no, go spodeluvat
i respodentite od grupata u~enici i
studenti (10% pove}e od prosekot),
ispitanicite `iteli na gradot Skopje,
kako i anketiranite od Vardarskiot (29%
pove}e od prosekot) i od Skopskiot region
(8% pove}e od prosekot). Za razlika
od niv, ispitanicite od Jugozapadniot
region (90%) ubedlivo se najbrojni me|u
onie koi ne se soglasuvat so vakviot
stav. Odgovorot “ne znae” i vo ovoj slu~aj
pove}e od prose~no se registrira kaj
grupite doma}inki - 21%, penzionerite12%, najvozrasnite (nad 65 god.) - 15%,
anketiranite so zavr{eno osnovno
obrazovanie - 16%, od Vardarskiot region15%, kako i respodentite Albanci - 11%.
Problemite na zavisnicite od
alkohol - privatna ili javna
rabota
Pogolemiot broj u~esnici vo anketata
(58%) ne se soglasuvat so stavot deka
problemite na zavisnicite od alkohol
se privatna rabota i za niv ne treba
da se govori vo javnosta. Za razlika od
niv, sekoj tret respondent ima sprotivno
mislewe (33%), a sekoj desetti nema
deciden stav za toa dali problemite na
zavisnicite od alkohol se samo privatna
rabota ili, pak, problem koj treba da go
okupira vnimanieto i na javnosta. (Tabela:
Op{ta distribucija, pra{awe 90)
Inkluzivnosta na makedonskoto op{testvo
Pra{awe 90
Problemite na zavisnicite od
alkohol se privatna rabota i
za niv ne treba da se govori vo
javnosta
^estota
%
1
Da
395
33
2
Ne
694
58
3
Ne znam
108
9
4
Vkupno
1197
100
[to se odnesuva do nezavisnite varijabli, mo`e da se zabele`i deka razli~ni
kategorii na anketirani lica projavuvaat razli~en odnos kon ova pra{awe.
Taka, ispitanicite Albanci pove}e od
prosekot problemite na zavisnicite od
alkohol gi tretiraat kako privatna rabota (8% pove}e od prosekot), odnosno za
10% pove}e od ispitanicite Makedonci.
Identi~en e i stavot na grupata studenti
i u~enici (8% pove}e od prosekot), dodeka
respodentite vraboteni vo javniot sektor,
vo pogolem procent od prosekot, smetaat
deka za ovie problemi treba da se govori
vo javnosta (66%). Odgovorot ”ne znae” vo
najgolem procent e zaedni~ki za grupite
doma}inki - 19%, penzionerite - 18%,
kako i zemjodelcite - 14%. Is~ekor od
op{tata distribucija bele`at i respodentite so zavr{eno osnovno obrazovanie,
koi za 10% pomalku od prosekot se soglasni za problemite na zavisnicite od
alkohol da se govori vo javnosta. Voedno,
81
ovaa grupa e pobrojna i me|u onie koi nemaat stav za ova pra{awe - 16%. Isto taka,
i respodentite od gradot Skopje vo pogolem procent od svoite sogra|ani vo urbanite i ruralnite mesta niz R. Makedonija,
se soglasuvat so stavot deka problemite na
ovaa kategorija naselenie e nivna privatna rabota - 44%. Inaku, ispitanicite od
Vardarskiot region, spored podatocite, vo
pogolem procent od prosekot (23% pove}e
od prosekot) problemite na zavisnicite
od alkohol gi tretiraat kako privatna
rabota, vo koja nema mesto za javnosta.
Sprotivno na ova, ispitanicite od Jugozapadniot region vo najgolem procent- 78%
se kategori~ni vo stavot deka za ovie
problemi treba da se govori i vo javnosta. Odgovorot “ne znae” e naj~est izbor za
anketiranite od Severoisto~niot (20%) i
od Jugoisto~niot (15%) region.
Problemite na licata so
intelektualna popre~enost
- privatna ili javna rabota
Pogolemiot broj ispitanici (59%)
iska`uvat nesoglasuvawe so ponudeniot
stav deka problemite na licata
so intelektualna popre~enost se
privatna rabota i deka za niv ne treba
da se govori vo javnosta. So sprotiven
stav se edna tretina od respodentite,
odnosno 32% anketirani vakviot stav
go odobruvaat. Ostanatite 9% nemaat
stav vo odnos na nivoata na tretirawe na
problemite na licata so intelektualna
popre~enost, odnosno odgovorile so
“ne znae”. (Tabela: Op{ta distribucija,
pra{awe 91)
Pra{awe 91
Problemite na licata so
intelektualna popre~enost se
privatna rabota i za niv ne
treba da se govori vo javnosta
^estota
%
1
Da
383
32
2
Ne
711
59,4
3
Ne znam
103
8,6
4
Vkupno
1197
100
Analizata na sporedbenite podatoci
voo~uva izvesna diskrepancija vo
odgovorite, no koja se dvi`i glavno vo
ramkite na devijaciite registrirani na
prethodnite pra{awa od ovaa baterija.
Taka, i vo ovoj slu~aj, ispitanicite
Albanci se vo povisok procent zastapeni
vo potvrdniot odgovor - 46%, nasproti
respodentite Makedonci, koi, pak, vo
pogolem procent (63%), imaat sprotivno
mislewe, odnosno za 19% pove}e od
nivnite sogra|ani Albanci koi go
pretpo~itaat odre~niot modalitet. Vo
odnos na drugite sociodemografski
razliki se zabele`uva deka anketiranite
na vozrast od 50 - 65god., so najniska
frekventnost se zastapeni vo potvrdnite
odgovori (25%), dodeka najvozrasnite,
nad 65 godini, se najbrojni me|u onie
koi nemaat stav vo odnos na ova pra{awe
- 27%. Mo`e da se zabele`i deka i
rabotniot status kako varijabla ima
svoe vlijanie vo polariziranosta na
Inkluzivnosta na makedonskoto op{testvo
82
odgovorite. Od edna strana se u~enicite
i studentite (39%), kako i doma}inkite
(38%), koi vo povisok procent se
zastapeni vo grupata koja projavuva
soglasnost so stavot deka problemite
na licata so intelektualna popre~enost
se privatna rabota i deka za niv ne
treba da se govori vo javnosta. Voedno,
doma}inkite (17%) i penzionerite (16%)
se natprose~no zastapeni vo odgovorot “ne
znae”, {to se sovpa|a so odgovorite i na
drugite pra{awa od baterijata.
Sledej}i gi podatocite, evidentno e i
deka varijablata obrazovanie implicira
odredeni pregrupirawa koi se rezultat
na sprotivstavenata percepcija na
problemite. Taka, za ispitanicite so vi{o
i visoko obrazovanie, neprifatlivo e
problemite na licata so intelektualna
popre~enost da se tretiraat samo kako
privatna rabota, odnosno odre~no
odgovorile 69% od niv, re~isi za 30%
pove}e vo odnos na respodentite so
zavr{eno osnovno obrazovanie. Od aspekt
na regionot kako varijabla se zabele`uva
deka anketiranite od Jugozapadniot (81%),
Pelagoniskiot (73%) i Jugoisto~niot
region (70%), vo pogolem procent od
prosekot, iska`ale nesoglasuvawe so
ponudeniot stav, dodeka potvrdniot
odgovor naj~esto se registrira kaj
ispitanicite od Isto~niot region - 68%.
Odgovorot ”ne znae” go spodeluvat najgolem
broj anketirani od Vardarskiot - 15%, od
Sevoroisto~niot -15% i od Pelagoniskiot
- 13% region.
Problemite na licata
so fizi~ka popre~enost
- privatna ili javna rabota
Vo odnos na stavot na anketiranite dali”
Problemite na licata so fizi~ka
popre~enost se privatna rabota i za
niv ne treba da se govori vo javnosta”,
se zabele`uva deka distribucijata na
odgovorite, glavno, se sovpa|a so onaa
od prethodnoto pra{awe. Imeno, 58%
od anketiranite ne se soglasuvat
so vakviot stav, dodeka potvrdniot
odgovor se registrira re~isi kaj
sekoj tret u~esnik vo anketata - 34%.
Procentot na onie koi nemaat izgradeno
stav iznesuva 8%. (Tabela: Op{ta
distribucija, pra{awe 92)
Pra{awe 92
Problemite na licata so
fizi~ka popre~enost se
privatna rabota i za niv ne
treba da se govori vo javnosta
^estota
%
1
Da
408
34,1
2
Ne
697
58,2
3
Ne znam
92
7,7
4
Vkupno
1197
100
Sekako, socijalnite belezi na respodentite imaat odrdena refleksija vrz odgovorite. Taka, odgovorite na sogovornicite Albanci vo pogolem procent se vo ras~ekor
Inkluzivnosta na makedonskoto op{testvo
83
od op{tiot prosek. Pokonkretno, vo
odre~niot i potvrdniot modalitet, odgovorite na ispitanicite Albanci u~estvuvat
so re~isi ident~no u~estvo (“da” - 46% i
“ne” - 48%), dodeka odgovorite na respodentite Makedonci go sledat generalniot
prosek. Otstapuvawe se registrira i kaj
anketiranite Turci, koi vo pogolem stepen
ne se soglasuvat so ponudeniot stav (25%
pove}e od prosekot). Vozrasta indicira
edinstvena razlika kaj najvozrasnata grupa, koja natprose~no e prisutna vo grupata
ispitanici koi nemaat stav vo odnos na
ova pra{awe, odnosno so ”ne znae” odgovorile 20%. Me|u onie koi se soglasuvat
deka problemot na licata so fizi~ka
popre~enost e privatna rabota, odnosno
tema za koja ne treba da se govori vo javnosta, najzastapeni se doma}inkite (40%)
i zemjodelcite (40%), koi zaedno so penzionerite se istovremeno i natprose~no
prisutni vo grupata koja odgovorila so ”ne
znae”. Vpe~atliv ras~ekor vo odgovorite
determinira i stepenot na obrazovanie.
Taka, respodentite so zavr{eno osnovno
obrazovanie natprose~no (17% pove}e od
prosekot) se soglasuvat so vakvata formulacija.
Regionot kako varijabla projavuva odredena diskrepancija vo odgovorite. Imeno,
anketiranite od Vardarskiot region 66%, ubedlivo se najbrojno zastapeni me|u
onie koi se soglasuvat deka problemite
na licata so fizi~ka popre~enost se privatna rabota i deka za niv ne treba da se
govori vo javnosta. Za razlika od niv, 85%
od respodentite vo Jugozapadniot region
mislat poinaku, odnosno, spored niv, za
problemite na ovie lica treba da se govori javno. Vo odnos na odgovorot “ne znae” se
zabele`uva deka so pogolema frekventnost
se poso~uva vo Pelagoniskiot - 16%, vo
Severoisto~niot - 15% i vo Jugoisto~niot
region - 13%.
Problemite na seksualnite
rabotnici - privatna ili javna
rabota
Najgolem procent ispitanici - 55% ne se
soglasuvat so stavot deka “Problemite
na seksualnite rabotnici se privatna rabota i deka za niv ne treba da
se govori vo javnosta”. Nasproti ova,
sekoj tret u~esnik vo anketata go misli sprtivnoto, a 12% odgovorile so
”ne znae”. (Tabela: Op{ta distribucija,
pra{awe 93)
Pra{awe 93
Problemite na seksualnite
rabotnici se privatna rabota
i za niv ne treba da se govori
vo javnosta
^estota
%
1
Da
391
32,7
2
Ne
658
55
3
Ne znam
148
12,4
4
Vkupno
1197
100
Vkrstenite podatoci upatuvat na
zaklu~okot deka vo odnos na problemite
na prostitucijata odgovorot „ne znae”
e vo povisok procent prifatliv za
Inkluzivnosta na makedonskoto op{testvo
84
anketiranite Albanci - 17%. Vozrasta,
iako ne implicira pozna~ajni
otstapuvawa od generalniot trend, sepak
me|u ispitanicite koi nemaat stav
najvozrasnata grupa e pobrojno zastapena.
Poto~no, sekoj tret respodent od ovaa grupa
odgovoril so “ne znae”. Ovoj odgovor isto
taka po~esto e poso~uvan od ispitanicite
doma}inki (27%) i penzionerite
(24%), kako i onie so zavr{eno osnovno
obrazovanie (24%).
Izvesen is~ekor vo odgovorite projavuva
i varijablata mesto na `iveewe. Poto~no,
udelite na odgovorite na anketiranite
Inkluzivnosta na makedonskoto op{testvo
`iteli na gradot Skopje se re~isi
ramnomerno podeleni me|u potvrdniot
(45%) i odre~niot modalitet (47%).
Vakvata distribucija e vo ras~ekor i so
odgovorite na anketiranite od drugite
gradovi vo RM, no i vo odnos na selata.
Vo ovoj kontekst, i ispitanicite od
Jugozapadniot region (77%,) vo pogolem
procent od prosekot, ne se soglasuvat so
ponudeniot stav, dodeka brojot na onie
koi odgovorile so “ne znae” najmnogu se
zastapeni vo Pelagoniskiot (25%) i vo
Vardarskiot region (21%).
85
Odnosot na javnosta
kon aktivnoto
anga`irawe na grupite
vo promocijata
na nivnite prava
Fakt e deka ostvaruvaweto na odredeni
celi ili prava pretpostavuva odredena
aktivnost naso~ena kon promocija i
afirmacija na problemite so koi se
soo~uvat spomenatite grupi. Preku ovaa
baterija pra{awa, ne interesira{e dali
tie (grupite) treba da bidat poaktivni
vo op{testvoto za da gi ostvarat svoite
prava. Na slednava tabela se prika`ani
rezultatite
Dali treba da bidat
poaktivni vo op{testvoto
Da
Ne
Ne
znam
Romite
79%
10%
10%
Licata koi imaat
seksualni odnosi
so lica od ist pol
44%
35%
21%
41%
43%
Zavisnicite od
alkohol treba da
bidat poaktivni vo
op{testvoto
45%
42%
Licata so intelektualna popre~enost
73%
16%
Licata so fizi~ka
popre~enost
83%
10%
7%
Seksualnite rabotnici
44%
39%
17%
Zavisnicite od
droga i opojni
supstanci
16%
13%
11%
Sudej}i spored odgovorite, o~igledno e
deka postoi izvesna razlika, vo zavisnost
za koja grupa stanuva zbor. Vo ovaa smisla,
stavot deka treba da bidat poaktivni,
mnogu po~esto e izbor na anketiranite
koga stanuva zbor za Romite - 79%, licata so intelektualna popre~enost 73% i licata so fizi~ka popre~enost
- 83%. Za razlika od ova, potvrdniot
odgovor so mnogu pomala frekventnost
se registrira vo odnos na grupite: zavisnicite od droga i opojni supstancii - 41%, licata koi imaat seksualni
odnosi so lica od ist pol - 44%, seksualnite rabotnici - 44% i zavisnicite
od alkohol - 45%. Nasproti ova, odreden
broj respodenti projavuvaat i rezerviran odnos kon potrebata za vakvo pointenzivno anga`irawe na grupite. Taka,
vo odnos na Romite i licata so fizi~ka
popre~enost, sekoj desetti ispitanik go
izbral odre~niot modalitet, a za licata
so intelektualna popre~enost, negativniot odgovor go apostrofirale 15%.
Kategori~noto „ne” go izdvojuvat mnogu
povisok procent anketirani koga se raboti za grupite zavisnici od droga i opojni
supstancii - 43%, zavisnici od alkohol42%, seksualni rabotnici - 39%, i licata
koi imaat seksualni odnosi so lica od
ist pol - 35%. I vo odnos na ova pra{awe
odreden broj ispitanici nemaat izgraden
stav, odnosno so”ne znae” odgovorile:
 za licata so fizi~ka popre~enost 7%;
 za Romite 10%;
 za licata so intelektualna
popre~enost 11%;
 za zavisnicite od alkohol 13%;
Inkluzivnosta na makedonskoto op{testvo
86
za zavisnicite od droga i opojni
supstancii 16%;
 za seksualnite rabotnici 17%;
 za licata koi imaat seksualni odnosi
so lica od ist pol 21%.
(Tabeli: Op{ta distribucija, pra{awa 94,
95, 96, 97, 98, 99, 100)

Pra{awe 94
Pra{awe 96
Dali Romite treba da bidat
poaktivni vo op{testvoto za
da gi ostvarat svoite prava?
^estota
%
1
Da
951
79,4
2
Ne
125
10,4
3
Ne znam
121
10,1
4
Vkupno
1197
100
Dali zavisnicite od droga
i opojni supstancii treba
da bidat poaktivni vo
op{testvoto za da gi ostvarat
svoite prava?
^estota
%
1
Da
489
40,9
2
Ne
514
42,9
3
Ne znam
194
16,2
4
Vkupno
1197
100
Pra{awe 95
Dali licata koi imaat
seksualni odnosi so lica
od ist pol treba da bidat
poaktivni vo op{testvoto za
da gi ostvarat svoite prava?
^estota
Pra{awe 97
%
1
Da
531
44,4
2
Ne
419
35
3
Ne znam
247
20,6
4
Vkupno
1197
100
Inkluzivnosta na makedonskoto op{testvo
Dali zavisnicite od alkohol
treba da bidat poaktivni vo
op{testvoto za da gi ostvarat
svoite prava?
^estota
%
1
Da
541
45,2
2
Ne
503
42
3
Ne znam
153
12,8
4
Vkupno
1197
100
87
Pra{awe 98
Pra{awe 100
Dali licata so intelektualna
popre~enost treba da bidat
poaktivni vo op{testvoto za
da gi ostvarat svoite prava?
Dali seksualnite rabotnici
treba da bidat poaktivni vo
op{testvoto za da gi ostvarat
svoite prava?
^estota
^estota
%
%
1
Da
875
73,1
1
Da
529
44,2
2
Ne
185
15,5
2
Ne
469
39,2
3
Ne znam
137
11,4
3
Ne znam
199
16,6
4
Vkupno
1197
100
4
Vkupno
1197
100
Pra{awe 99
Dali licata so fizi~ka
popre~enost treba da bidat
poaktivni vo op{testvoto za
da gi ostvarat svoite prava?
^estota
%
1
Da
987
82,5
2
Ne
123
10,3
3
Ne znam
87
7,3
4
Vkupno
1197
100
Sociodemografskite belezi i vo odnos
na ovaa baterija pra{awa determiniraat
otstapuvawa od generalnata distribucija
na odgovori. Vo ovoj slu~aj i polovata
pripadnost na ispitanicite projavuva
izvesni razliki vo odgovorite. Imeno,
u~esnicite od ma{kiot pol vo povisok
procent od „pone`niot” pol, i toa, vo odnos
na site grupi, se soglasuvat so stavot
deka e potrebno poaktivno vklu~uvawe vo
animiraweto na op{testvoto za nivnite
prava. Ova, posebno, vo odnos na licata koi
imaat seksualni odnosi so lica od ist pol
(za 9% pove}e vo odnos na anketiranite
Inkluzivnosta na makedonskoto op{testvo
88
`eni) i seksualnite rabotnici (za 10%
pove}e vo odnos na anketiranite `eni ).
Pri toa, ispitanicite `eni se pobrojno
zastapeni me|u onie koi nemaat izgraden
stav za ovoj aspekt na problemot.
Vo odnos na toa, dali Romite treba da
bidat poaktivni, spored odgovorite,
stepenot na obrazovanie voo~uva
pozitivna korelacija, odnosno taka
odgovorile 86% od anketiranite so
vi{o ili visoko obrazovanie. Ovoj stav,
so ist procent (86%) go spodeluvat i
respodentite `iteli na gradot Skopje.
Najgolema rezerviranost kon potrebata
za pogolema aktivnost na Romite vo ovaa
nasoka se registrira kaj ispitanicite
od Isto~niot i Jugoisto~niot region, koi
natprose~no se prisutni vo negativnite
odgovori. Sprotivno na ova, anketiranite
od Jugozapadniot, Severoisto~niot i od
Pelagoniskiot region za 10% pove}e od
prosekot se soglasni deka Romite treba da
bidat poaktivni vo op{testvoto poradi
ostvaruvawe na svoite prava.
Odgovorot „ ne znae” natprose~no go
delat respodentite doma}inki - +15%,
najstarata vozrasna grupa - +7% i
anketiranite od Vardarskiot region +7%.
Potrebata za poaktivno vklu~uvawe na
Romite vo mobiliziraweto na javnosta,
so ogled na rabotniot status kako beleg,
po~esto od drugite ja sogleduvat u~enicite
i studentite (11% nad prosekot) i
vrabotenite vo javniot sektor (7% pove}e
od prosekot). Vakvo u~estvo vo odgovorite
bele`at i respodentite so vi{o i visoko
obrazovanie (15% pove}e od prosekot),
`itelite na gradot Skopje (10% pove}e
od prosekot),, kako i ispitanicite
Inkluzivnosta na makedonskoto op{testvo
od Severoisto~niot (12% pove}e od
prosekot), i od Pelagoniskiot region
(11% pove}e od prosekot).
Vo odgovorot na ova pra{awe, koga
se raboti za licata koi imaat
seksualni odnosi so lica od ist
pol, ispitanicite Albanci pove}e od
prose~no se me|u onie koi odgovorile so
„ne znae”. So mnogu povisok procent od
prosekot vaka odgovaraat i doma}inkite42%, penzionerite - 32%, kako i dvete
najvozrasni grupi (anketiranite od 50
do 65 godini - 26% i onie nad 65 godini37%). Spored frekventnosta na odgovorite
vo grupata anketirani koi nemaat stav za
ova pra{awe se vbrojuvat i `itelite od
Polo{kiot - 27%, Pelagoniskiot - 32% i
od Vardarskiot region - 29%.
Stavot za pogolema aktivnost na zavisnicite od droga i opojni supstancii vo
ostvaruvaweto na nivnite prava, spored
vkrstenite podatoci, e determiniran so
varijablata region. Taka, ignoriraweto na
potrebata za vakva aktivnost e o~igledno
najprisutna vo odgovorite na respodentite
od Vardarskiot - 71% i Isto~niot region70%. Slikata, soglasno so odgovorite, vo
Pelagoniskiot region izgleda poinaku,
odnosno 60% od anketiranite davaat potvrden odgovor.
Zavisnicite od alkohol treba da bidat
poaktivni vo op{testvoto za da gi ostvarat svoite prava, e odgovor koj naj~esto
go davaat ispitanicite so vi{o i visoko
obrazovanie - 51%, u~enicite i studentite
- 56%, kako i `itelite na Skopskiot - 59%
i na Pelagoniskiot region- 60%. Pogolema
vozdr`anost kon potrebata za poaktiven
anga`man na ovaa grupa se bele`i vo od-
89
govorite na ispitanicite od Isto~niot
- 63%, Severoisto~niot - 65% i Vardarskiot region - 66%. I vo ovoj slu~aj, kako
naj~est, odgovorot - „ne znae”, go spodeluvat
grupite doma}inki - 33%, ispitanicite
Albanci - 19%, anketiranite so zavr{eno
osnovno obrazovanie - 19%, kako i najvozrasnite, nad 65 godini - 20%.
Vo odnos na pra{aweto, dali licata so
intelektualna popre~enost treba da
bidat poaktivni vo op{testvoto za da
gi ostvarat svoite prava, se zabele`uva
diskrepancija vo odgovorite me|u oddelni
grupi ispitanici. Poto~no, za razlika od
prethodnite pra{awa vo ramkite na ovaa
baterija, kade etni~kiot beleg ne projavi
zabele`livi razliki vo odgovorite, vo
ovoj slu~aj, anketiranite Makedonci
vo pogolem procent se soglasuvat deka
e potrebna pointenzivna aktivnost vo
ovaa nasoka - 77%. Za razlika od niv,
ovoj procent kaj anketiranite Albanci e
ponizok i iznesuva 61%. Deka e potrebna
pogolema aktivnost, ocenuvat i pomladite
kategorii (od 18 do 25 godini - 80%
nasproti najvozrasnata grupa nad 65
godini - 52%), u~enicite i studentite84%, so vi{o i visoko obrazovanie - 79%,
kako i onie koi `iveat vo Pelagoniskiot
- 87%, vo Severoisto~niot - 78% i vo
Isto~niot region - 78%.
„Bariera” za problemite na licata so
intelektualna popre~enost vo pogolem
procent e prisutna kaj respodentite
doma}inki - 27%, so zavr{eno osnovno
obrazovanie - 25% i kaj `itelite
od Vardarskiot region - 32%. Inaku,
doma}inkite, zaedno so najvozrasnata
grupa (nad 65 god. - 25%), se najbrojni me|u
onie koi odgovorite „ne znae” - 30%.
I pokraj relativno visokiot procent
na potvrdni odgovori na pra{aweto
dali licata so fizi~ka popre~enost
treba da bidat poaktivni vo op{testvoto
za da gi ostvarat svoite prava, sepak
kaj nekoi od socijalnite belezi se
zabele`uvat odredeni devijacii vo
odnos na generalnata slika na odgovori.
Taka, soglasnosta so ovoj stav vo pogolem
procent ja delat anketiranite `iteli na
Severoisto~niot - 90%, na Pelagoniskiot90% i na Isto~niot region - 88%. Vaka
odgovorile i pogolem procent ispitanici
Makedonci - 85%, nasproti nivnite
sogra|ani Albanci - 75%. Od druga strana,
odgovorot ”ne znae” po~esto se registrira
kaj doma}inkite - 22% i povozrasnite (nad
65 godini - 17%)
I vo odgovorite na pra{aweto, dali
seksualnite rabotnici treba da
bidat poaktivni vo op{testvoto za da
gi ostvarat svoite prava, zabele`livi
se otstapki od registriraniot prosek na
odgovori. Taka, kako najrezervirani vo
odnos na ova potreba se ispitanicite
Albanci - 31%, doma}inkite - 14%,
najvozrasnite grupi - 38% (od 50 do 65
godini i nad 65 godini), onie so zavr{eno
osnovno obrazovanie - 26%, naselenieto
od ruralnite oblasti - 37%, kako i od
Vardarskiot - 27% i Severoisto~niot
region - 31%. Nasproti niv, respodentite
Makedonci - 50%, `itelite na gradot
Skopje - 55% i na Pelagoniskiot region65%, u~enicite i studentite - 53% i onie
so najvisok stepen na obrazovanie - 54%
go mislat sprotivnoto. Odre~niot odgovor,
kako po frekventen izbor, od prose~no,
e na doma}inkite - 45%, penzionerite23%, Albancite - 26%, respodentite od
Vrdarskiot region - 24% i so zavr{eno
osnovno obrazovanie - 29%.
Inkluzivnosta na makedonskoto op{testvo
90
Podgotvenost za u~estvo
vo kampawa
Sekako, animiraweto na interesot
na javnosta za problemite na grupite
koi bea vo fokusot na istra`uvaweto,
pretpostavuva i prezemawe aktivnosti
koi }e gi afirmiraat specifi~nite
problemi na sekoja od niv. Vo taa smisla,
organiziraweto kampawa se javuva kako
eden od klu~nite segmenti vo po{iroka
promocija na nivnite problemi i prava.
Za taa cel, vo anketata im be{e dadena
mo`nost na ispitanicite da go iska`at
nivniot li~en odnos kon edna vakva mo`na
aktivnost, {to e prezentirano na slednava
tabela
Dali bi poddr`ale kampawa
za podobruvawe na polo`bata
i pravata na:
Da
Ne
Ne
znam
63%
18%
19%
18%
68%
26%
62%
Zavisnicite od
alkohol
31%
57%
Licata so intelektualna
popre~enost
79%
11%
Licata so fizi~ka
popre~enost
89%
4%
Seksualnite rabotnici
25%
61%
Romite
Licata koi imaat
seksualni odnosi
so lica od ist pol
Zavisnicite od
droga i opojni
supstanci
14%
12%
12%
10%
7%
14%
O~igledno, anketiranite imaat razli~en
pristap kon ova pra{awe, vo zavisnost
za koja od grupite stanuva zbor. Imeno,
Inkluzivnosta na makedonskoto op{testvo
najgolem procent ispitanici iska`uvat
podgotvenost za u~estvo vo kamapawa
za podobruvawe na polo`bata i
pravata na licata so fizi~ka
popre~enost - 89%, potoa kampawa za
licata so intelektualna popre~enost
- 79%, kako i kampawa organizirana
so vakva cel za Romite - 63%.
Nasproti ova, kampawite koi bi bile
fokusirani na problemite na licata
koi imaat seksualni odnosi so lica od
ist pol (18%), seksualnite rabotnici
(25%), licata koi se zavisnici od
droga i opojni supstancii (26%)
i zavisnicite od alkohol (31%),
iako so razli~na gradacija, imaat
ponizok stepen na poddr{ka. Logi~no,
negativnite odgovori, odnosno
kategori~noto odbivawe da se u~estvuva
vo vakva kampawa, vo najgolem procent
se odnesuvat na licata koi imaat
seksualni odnosi so lica od ist pol68%, odnosno vo najmal procent na
licata so fizi~ka popre~enost - 4%.
Brojot na ispitanicite koi nemaat stav za
toa, dali bi poddr`ale ili ne kampawa
od vakov vid, isto taka varira vo odnos
na odredeni grupi. Taka, sekoj petti
respodent odgovoril so „ne znae”
vo odnos na grupata Romi, odnosno
7% vo odnos na licata so fizi~ka
popre~enost. [to se odnesuva do
drugite grupi, procentot na onie koi
„ne znaat” se dvi`i vo ramkite od 10%
do 14%.
( Tabeli: Op{ta distribucija, pra{awa
101, 102, 103, 104, 105, 106 i 107)
91
Pra{awe 101
Pra{awe 103
Dali bi poddr`ale kampawa
za podobruvawe na polo`bata
i pravata na Romite?
Dali bi poddr`ale kampawa
za podobruvawe na polo`bata
i pravata na zavisnicite od
droga i opojni supstancii?
^estota
%
1
Da
755
63,1
2
Ne
217
18,1
1
Da
317
26,5
3
Ne znam
225
18,8
2
Ne
742
62
4
Vkupno
1197
100
3
Ne znam
138
11,5
4
Vkupno
1197
100
^estota
%
Pra{awe 102
Dali bi poddr`ale kampawa
za podobruvawe na polo`bata
i pravata na licata koi imaat
seksualni odnosi so lica od
ist pol?
^estota
Pra{awe 104
Dali bi poddr`ale kampawa
za podobruvawe na polo`bata
i pravata na zavisnicite od
alkohol?
%
^estota
%
1
Da
213
17,8
1
Da
366
30,6
2
Ne
809
67,6
2
Ne
681
56,9
3
Ne znam
175
14,6
3
Ne znam
150
12,5
4
Vkupno
1197
100
4
Vkupno
1197
100
Inkluzivnosta na makedonskoto op{testvo
92
Pra{awe 105
Pra{awe 107
Dali bi poddr`ale kampawa
za podobruvawe na polo`bata
i pravata na licata so
intelektualna popre~enost?
Dali bi poddr`ale kampawa
za podobruvawe na polo`bata
i pravata na seksualnite
rabotnici?
^estota
%
^estota
%
1
Da
951
79,4
1
Da
296
24,7
2
Ne
132
11
2
Ne
734
61,3
3
Ne znam
114
9,5
3
Ne znam
167
14
4
Vkupno
1197
100
4
Vkupno
1197
100
Pra{awe 106
Dali bi poddr`ale kampawa
za podobruvawe na polo`bata
i pravata na licata so
fizi~ka popre~enost?
^estota
%
1
Da
1060
88,6
2
Ne
55
4,6
3
Ne znam
82
6,9
4
Vkupno
1197
100
Sociodemografskite belezi na
ispitanicite, i vo ovoj slu~aj, notiraat
odredeni prelevawa vo odgovorite
registrirani kako generalen prosek.
Vo odnos na polovata pripadnost na
ispitanicite se zabele`uva deka
respodentite od pone`niot pol po~esto se
prisutni me|u neopredelenite koga se vo
pra{awe kampawite povrzani so licata
koi imaat seksualni odnosi so lica od
ist pol, Romite i seksualnite rabotnici.
Inaku, sudej}i spored odgovorite,
ispitanicite ma`i (73%) manifestiraat
izvesen ras~ekor vo odgovorite, sporedeno
so anketiranite `eni (62%), koga stanuva
zbor za aktivno u~estvo vo kampawa za
podobruvawe na polo`bata i pravata na
licata koi imaat seksualni odnosi so
lica od ist pol.
Analizata na podatocite od aspekt na
etni~kite karakteristiki na respodentite
voo~uva dva specifi~ni momenta. Prviot,
iako postoi divergentnost vo odgovorite,
Inkluzivnosta na makedonskoto op{testvo
93
sepak ima eden isklu~ok. Imeno, re~isi
identi~na distribucija vo odgovorite
e prisutna kaj respodentite od ovie dve
etni~ki zaednici za podgotvenost za
u~estvo vo kamapawa za podobruvawe na
polo`bata i pravata na licata so fizi~ka
popre~enost, odnosno potvrdno odgovorile
88% od ispitanicite Makedonci i 90% od
ispitanicite Albanci. Vtoriot, vo odnos
na drugite grupi, ima odredeni oscilacii
vo odgovorite, koi glavno se rezultat na
pogolemiot procent respodenti Albanci
koi odgovorile so „ne znae”. Pri toa,
najgolem procent na u~esnici Albanci
koi nemaat stav, za mo`nosta od aktivno
vklu~uvawe vo vakov vid kampawa, se
registrira vo odnos na grupata Romi.
Vo sekoj slu~aj, vo odnos na drugite
nezavisni varijabli, se zabele`uva deka
site tie se javuvat kako determinanti
koi vlijaat vrz prelevawata na udelite
vo prose~no utvrdenata distribucija
na odgovori, vo odnos na podgotvenosta
za aktivno vklu~uvawe na anketiranite
vo kampawa naso~ena kon promocija na
problemite i pravata na celnite grupi
vo ova istra`uvawe. Taka, vozrasta na
ispitanikot, stepenot na obrazovanie
i rabotniot status projavuvat izvesna
korelacija so mo`nosta za vklu~uvawe
vo edna vakva aktivnost. Pomladite,
u~esnicite so povisok stepen na
obrazovanie, vrabotenite vo javniot
sektor, kako i u~enicite i studentite, vo
pogolem stepen imaat pozitiven odnos kon
edna vakva mo`nost, dodeka ispitanicite
so zavr{eno osnovno obrazovanie,
doma}inkite, penzionerite i zemjodelcite
se vo pogolem procent zastapeni me|u
onie koi odgovorile ”ne znae”. [to
se odnesuva do varijablata region i
mesto na `iveewe, i vo ovoj kontekst,
implicira drasti~ni otstapuvawa od
op{tata slika na dobieni odgovori.
Imeno, ispitanicite od gradot Skopje se
natprose~no pozitivno raspolo`eni za
nivno aktivno anga`irawe vo kampawi
naso~eni kon afirmacija na pravata i
problemite na ovie grupi, osven vo odnos
na kampawite povrzani so licata so
fizi~ka i intelektualna popre~enost,
kade {to glavno go sledat prosekot. [to se
odnesuva do regionot kako determinanta,
i tuka se prisutni divergencii, odnosno
konvergencii od prose~nata distribucija
vo odgovorite. Taka, vo ovoj kontekst,
ras~ekorite me|u grupite, se najvpe~atlivi
vo:
 Skopskiot (+11%) i Pelagoniskiot
(+14%), kade {to anketiranite
natprose~no se podgotveni za aktivno
vklu~uvawe vo kampawa za afirmacija
na pravata i problemite na Romite;
 Skopskiot region (+9%) kade {to
respodentite po~esto od prose~no
odgovorile potvrdno za edna vakva
mo`nost vo odnos na licata koi imaat
seksualni odnosi so lica od drug
pol, nasproti nivnite sogra|ani od
Isto~niot region koi za 20% pove}e
od prosekot se zastapeni vo odre~niot
modalitet;
 Vo odnos na licata koi se zavisnici
od droga i opojni supstancii,
anketiranite od Jugoisti~niot (+20%),
Skopskiot (+10%) i od Pelagoniskiot
region (+10%) vo povisok procent od
prosekot odgovorile potvrdno;
 Vo Jugoisti~niot (+17%) i Skopskiot
region (+9%), odgovorot ”da” se
registrira po~esto koga se vo
pra{awe licata zavisnici od akohol,
dodeka negativniot stav dominira kaj
Inkluzivnosta na makedonskoto op{testvo
94


ispitanicite od Isto~niot (+20%) i
Severoisto~niot region (+20%);
Jugozapadniot (+13%), kako
i Jugoisto~niot (+8%) i
Pelagoniskiot(+8%) region, kade {to
ispitanicite iska`uvat pogolemo
raspolo`enie za nivno vklu~uvawe
vo kampawi za podobruvawe na
polo`bata i pravata na licata so
intelektualna popre~enost;
Jugoisto~niot (+8%) i Isto~niot
region (+7%), kade {to, pove}e od
prose~no se registrira podgotvenost
Inkluzivnosta na makedonskoto op{testvo

za poddr`uvawe kampawa za
podobruvawe na polo`bata i pravata
na lica so fizi~ka popre~enost;
Jugoisto~niot region (+14%) vo odnos
na seksualnite rabotnici, kade {to
anketiranite, za razlika od drugite
regioni, se po~esto zastapeni vo
potvrdniot modalitet, nasproti
anketiranite od Severoisto~niot
i Isto~niot region koi za 15%,
odnosno 10% pove}e od prosekot, go
preferiraat odre~niot modalitet.
95
Grupite kako zakana
za op{testvoto
So pra{aweto “Koja od slednive grupi
ja smetate kako najgolema zakana za
op{testvoto?” cel e da se utvrdi kako
gra|anite gi percepiraat navedenite grupi. Spored odgovorite, prvi na rang listata na grupite koi pretstavuvat najgolema zakana za op{testvoto, se zavisnicite od drogi i opojni supstancii
(60%). Na vtoroto mesto se seksualnite
rabotnici - 18%, na tretoto se licata
koi imaat seksualni odnosi so lica
od ist pol - 12%, a na ~etvrtoto se zavisnicite od alkohol - 5%. Ostanatite
8% se onie koi smetaat deka nitu edna od
navedenite grupi ne pretstavuva zakana za op{testvoto. (Tabela: Op{ta distribucija, pra{awe 108)
Pra{awe 108
Koja od slednive grupi ja
smetate kako najgolema zakana
za op{testvoto?
^estota
%
1
Lica koi imaat
seksualni odnosi so
lica od ist pol
150
12,5
2
Zavisnici od alkohol
65
5,4
3 Seksualni rabotnici
213
17,8
4
Zavisnici od drogi
i opojni supstanci
669
55,9
5
Niedna
100
8,4
6
Vkupno
1197
100
Vo odnos na socijalnite belezi na
u~esnicite vo anketata prisutni se
odredeni otstapuvawa od generalnata
slika na dobieni odgovori. Sekako, ovie
otstapuvawa kaj nekoi od kategoriite
se pogolemi, a kaj drugi pomali. Taka,
polovata pripadnost na ispitanicite
ne se javuva kako respektibilna
determinanta, no mo`e da se zabele`i
deka anketiranite `eni - 11%, vo odnos
na ma{kiot pol - 14%, vo pomal procent,
gi do`ivuvat licata koi imaat seksualni
odnosi so lica od ist pol, kako opasnost.
Za razlika od ova, respodentite `eni19% po~esto od anketiramnite ma`i16% vo seksualnite rabotnici gledaat
zakana za op{testvoto. I vo ovoj slu~aj,
etni~kiot beleg producira razliki vo
percepcijata. Taka, za u~esnicite Albanci
grupata seksualni rabotnici vo pogolem
procent se do`ivuva kako opasnost (10%
pove}e od prosekot), dodeka zavisnicite
od drogi i opojni supstancii se poso~eni
kako opasnost od 41% od anketiranite
Albanci, {to e za 20% pomalku vo odnos
na prose~nata distribucija odgovori
registrirana kaj ispitanicite Makedonci
(61%). Voedno, anketiranite Albanci se
pobrojno prisutni i me|u onie koi odgo­
vorile so „ne znae” na ova pra{awe - 13%.
Inkluzivnosta na makedonskoto op{testvo
96
Mo`e da se zabele`i deka i vozrasta
na anketiranite vlijae na izvesni
pregrupirawa vo odgovorite, koga stanuva
zbor za nekoja od navedenite grupi. Taka,
vo odnos na licata koi imaat seksualni
odnosi so lica od ist pol, kako zakana vo
povisok procent gi do`ivuvat starosnite
grupi od 31-40 godini (16%), od 50 do 65
godini (15%) i od 41 do 50 godini (13%).
Zavisnicite od alkohol kako „najgolema”
opasnost gi percepira najvozrasnata
grupa (nad 65 godini) (+5% od prosekot),
zaedno so zavisnicite od drogi i opojni
supstancii (+6% od prosekot). Sprotivno
na ova, anketiranite u~enici i studenti
(7%) potprose~no gi poso~uvat licata
koi imaat seksualni odnosi so lica
od ist pol kako najgolema zakana za
op{testvoto, dodeka natprose~no se
prisutni vo odgovorite koi grupite
zavisnici od alkohol (8%) i seksualnite
rabotnici (24%) gi apostrofiraat
kako najgolema zakana. Inaku, samo eden
procent od respodentite doma}inki vo
zavisnicite od alkohol gleda zakana
za op{testvoto, dodeka vo seksualnite
rabotnici vakva opasnost percepira
sekoja ~etvrta doma}inka. Otstapuvawe
ima i kaj grupata vraboteni vo privatniot
Inkluzivnosta na makedonskoto op{testvo
sektor, kako i kaj u~esnicite so vi{o ili
visoko obrazovanie, koi za 6%, pove}e od
prosekot, zakanata ja lociraat kaj grupata
zavisnici od drogi i opojni supstancii.
Za respodentite so zavr{eno osnovno
obrazovanie, grupa koja ja do`ivuvat kako
zakana se seksualnite rabotnici (7%
pove}e od prosekot).
Vakvi oscilirawa vo odgovorite
determiniraat i varijablite region i
mesto na `iveewe. Zabele`livo e deka
za anketiranite od gradot Skopje - 60%
i gradskite sredini vo RM - 60%, kako
i od Vardarskiot (69%) i Isto~niot
(72%) region, najgolema zakana od
prose~no utvrdenata pretstavuva grupata
zavisnici od drogi i opojni supstancii.
Vo seksualnite rabotnici takva opasnost
(natprose~no) gledat anketiranite `iteli
na Polo{kiot region - 32%, dodeka
pomala od utvrdenata sredna vrednost e
prisutna vo odgovorite na respodentite
od Jugoisto~niot - 7% i Isto~niot
region - 7%. Vo odnos na lica koi imaat
seksualni odnosi so lica od ist pol, vakva
percepcija e najizrazena vo Jugozapadniot
region - 21%, nasproti odgovorite na
u~esnicite od Pelagoniskiot region - 5%.
97
Rezimirani
ZAKLU^OCI
Tolerantnost i diskriminacija
vo makedonskoto op{testvo






Nad edna tretina (35%) od
ispitanicite go do`ivuvaat
makedonskoto op{testvo kako
tolerantno; 38 smetaat deka e delumno
tolerantno; 20% deka ne e tolerantno,
i 7% ne mo`at da procenat.
Makedoncite so 41% go ocenile
makedonskoto op{testvo kako
tolerantno, dodeka kaj Albancite ovoj
odgovor e davan dvojno poretko - 20%.
21% od ispitanicite smetaat deka
Romite se postojano diskriminirani,
31% deka se ~esto diskriminirani;
24% izjavile deka Romite se retko
diskriminirani , a 21% deka
voop{to ne se diskriminirani.
24% smetaat deka homoseksualcite
se postojano diskriminirani, 28%
deka se ~esto diskriminirani; po 17%
deka se retko, odnosno, voop{to ne se
diskriminirani, a 15% nemaat stav.
Diskriminacijata kon zavisnicite
od droga i opojni supstancii, kako
postojana ja ocenuvaat 25% od
ispitanicite, kako ~esta - 34%; 18%
smetaat deka diskriminacijata e
retka; 15% smetaat deka ne postoi, a
7% ne mo`at da procenat.
Zavisnicite od alkohol, spored 16%
od ispituvanite gra|ani, se postojano
diskriminirani; za 27% - ~esto; 28%




smetaat deka zavisnicite od alkohol
se retko diskriminirani; 24% deka
voop{to ne se i 5% od ispitanicite
nemaat stav.
Licata so intelektualna popre~enost
se postojano diskriminirani, spored
iskazite na 17% ispitanici; ~esto
se diskriminirani za 32%; retko za
27%; za 17% ne se diskriminirani, a
7% nemaat stav.
Licata so fizi~ka popre~enost 14%
od gra|anite gi smetaat za postojano diskriminirani; 36% za ~esto
diskriminirani; za 26% diskriminacijata e retka; za 19% voop{to ja nema,
i 5% nemaat stav.
Vo odnos na seksualnite rabotnici,
24% od ispitanicite diskriminacijata ja ocenuvaat kako postojana; 26%
kako ~esta; 19% kako retka; spored
19% ne postoi diskriminacija, a 13%
nemaat stav.
Albancite vo povisok procent
deklariraat zagri`enost od
diskriminacijata, no samite
poka`uvaat najdlaboki predrasudi.
(Ne) Prijatno dru{tvo


Okolu dve tretini od ispitanicite
deklariraat deka ne im pre~i da bidat
vo dru{tvo so Romi; 19% se ~uvstvuvaat neprijatno, a 17% ne znaat, zatoa
{to ne se na{le vo takva situacija.
Okolu 40% od ispitanicite ne znaat
kako bi se ~uvstvuvale vo dru{tvo so
homoseksualci, za{to ne se na{le vo
takva situacija; 39% bi se ~uvstvuvale
Inkluzivnosta na makedonskoto op{testvo
98





neprijatno, a samo na 21% ne bi im
pre~elo.
Vo odnos na zavisnicite od droga
i opojni supstancii, na pove}e od
polovina ispitanici – 52% im pre~i
takvo dru{tvo; na 14% ne im pre~i, a
34% nemaat stav.
Vo dru{tvo so zavisnici od alkohol
se ~uvstvuvaat neprijatno 60% od
ispitanicite; dru{tvoto ne im pre~i
na 27%, a 14 nemaat stav.
Licata so intelektualna popre~enost
ne se prijatno dru{tvo za edna
~etvrtina (24%) od ispitanicite,
no sepak na pogolemiot del od
ispituvanata populacija (54%)
vakvite lica ne im pre~at; za 22% od
ispitanicite, procena ne e mo`na.
Licata so fizi~ka popre~enost ne
predizvikuvaat neprijatnost kaj
najgolemiot del od populacijata
– 75%; 14% se ~uvstvuvaat neprijatno,
a 12% nemaat stav.
Vo odnos na dru{tvo so seksualni
rabotnici, 42% od ispitanicite
nemaat stav bidejki ne se na{le vo
takvo dru{tvo; na 22% ne im pre~i, a
35% bi se ~uvstvuvale neprijatno.




Potstanari, bra~ni partneri,
sorabotnici


Sosedi



Romite se prifatlivi sosedi za 53%
od populacijata; 27% dale negativen
odgovor, a 20% ne znaat.
Na okolu dve tretini od ispitanici
bi im pre~ele sosedi homoseksualci
(62%); na 21% ne bi im pre~ele, a 17%
ne znaat.
Ogromen procent od ispitanicite
izjavile deka ne im e prifatlivo sosedi da im bidat zavisnici od droga i
opojni supstancii - 85%. Prifatlivo
Inkluzivnosta na makedonskoto op{testvo
im e samo na 7%, a 9% nemaat stav.
Sli~na e sostojbata i so mo`nosta
sosedi da im bidat zavisnici od
alkohol. Tuka, 19% od ispitanicite
bi prifatile vakvi sosedi, 70% ne, a
11% nemaat stav.
Licata so intelektualna popre~enost
bi im pre~ele kako sosedi na 27% od
anketiranata populacija, na 53% ne
im pre~at, a 20% nemaat stav.
Licata so fizi~ka popre~enost se
pove}e prifatlivi kako sosedi od
onie so intelektualna popre~enost
- 79%; tie ne se prifatlivi za 9%, a
11% ispitanici nemaat stav.
Seksualni rabotnici kako sosedi se
prifatlivi samo za 17% od ispitanicite; za 68% ne se prifatlivi, a 14%
nemaat stav.


U~esnicite vo anketata, vo 51% vo
nikoj slu~aj ne bi izdale stan na
zavisnici od droga.
Na pra{aweto za izdavawe stan se
javuva socijalna distanca i sprema
licata {to se zanimavaat so prostitucija (21%), licata koi imaat seksualni odnosi so lica od ist pol (12%) i
zavisnicite od alkohol (9%).
Ubedlivo najvisoka negativna
socijalna distanca vo odnos na sorabotkata na rabotnoto mesto ima
sprema grupata zavisnici od droga
(69%) i grupata zavisnici od alkohol (63%).
Nema negativna socijalna distanca
vo odnos na sorabotkata na rabotnoto
mesto sprema Romite (69%) i licata so
fizi~ka popre~enost (72%).
99






Postoi zgolemena negativna
socijalna distanca vo odnos na
zavisnicite od droga (77%) i
zavisnicite od alkohol (73%)
za nivno prifa}awe kako
pretpostaveni na rabotnoto mesto.
Se kristalizira negativna socijalna
distanca i sprema kategorijata na
lica koi imaat seksualni odnosi
so lica od ist pol (50%) kako nivno
neprifa}awe za {efovi na rabotnoto
mesto.
Na pra{aweto, dali bi prifatile
stapuvawe vo brak so pripadnici
na razli~ni socijalni grupi,
najvisok negativen procent dobija
licata {to se zavisnici od droga
(96%), licata {to imaat seksualni
odnosi so lica od ist pol (94%),
licata {to se zanimavaat so
prostitucija (92%), i zavisnicite
od alkohol (90%).
Vo vtorata grupa na neprifa}awe na
bra~en odnos so razli~ni socijalni
grupi se licata so intelektualna
popre~enost (85%) i Romite (84%), a
vo tretata grupa se licata so fizi~ka
popre~enost (63%).
Povisoka negativna socijalna
distanca vo odnos na eventualnoto
glasawe za kandidat za pratenik
ili drug funkcioner ima sprema
grupata zavisnici od droga (92%),
grupata zavisnici od alkohol
(87%) i licata {to se zanimavaat
so prostitucija (81%).
Ne{to pomala negativna socijalna
distanca kako podgotvenost za nivno
glasawe za kandidati za pratenici i
drugi funkcioneri, ima sprema licata
koi imaat seksualni odnosi so lica od
ist pol (64%).





Prisutna e pozitivna socijalna
distanca vo podgotvenosta za glasawe
sprema licata so fizi~ka popre~enost
(53%), kako i sprema Romite (47%).
Kolku {to e merenata socijalna
distanca podaleku od „domot i
semejstvoto”, tolku e pogolema
verojatnosta za postoewe na
visoka negativna socijalna
distanca sprema zavisnicite od
droga i zavisnicite od alkohol.
Kolku {to e merenata socijalna
distanca pobliska do „domot i
semejstvoto”, tolku e pogolema
verojatnosta na grupata zavisnici
od droga i alkohol koi imaat
standardna negativna socijalna
distanca da i se priklu~uvaat
i licata {to imaat seksualni
odnosi so lica od ist pol i licata
{to se zanimavaat so prostitucija.
Dokolku se istra`uvaat site
stepeni na socijalna distanca
sumarno i skalesto, najmala
socijalna distanca ili odbiven
stav se javuva sprema licata so
fizi~ka popre~enost.
Za Romite kako socijalna grupa
ne postoi negativna socijalna
distanca, osven vo slu~aite koga
se bara soglasnost za stapuvawe
vo brak so pripadnik na ovaa
zaednica.
Ostvaruvawe na prava

Pri ostvaruvaweto na zdravstvenite
prava i uslugi, nad ~etvrtina od
ispitanicite smetaat deka Romite se
tie koi se najmnogu diskriminirani,
a potoa sledat zavisnicite od opojni
drogi i supstancii (1/5).
Inkluzivnosta na makedonskoto op{testvo
100









Pri ostvaruvawe na socijalnite
prava i uslugi, povtorno kako
najdiskriminirani se Romite
(navedeni 1/4 od odgovorite), sledeni
od licata so intelektualna (1/5), i so
fizi~ka (1/5) popre~enost.
Pri vrabotuvaweto, se smeta deka
najdiskriminirani se licata so
intelektualna popre~enost (1/4), a
potoa blisku sledat Romite, licata so
fizi~ka popre~enost i zavisnicite od
opojni drogi i supstancii (1/5).
Vo domenot na obrazovanieto, se smeta
deka najdiskriminirani se licata so
intelektualna popre~enost i Romite
(1/3).
Od aspekt na postapuvawata na
policijata, 1/3 od ispitanicite
smetaat deka najdiskriminirani
se zavisnicite od opojni drogi i
supstancii, a potoa sledat Romite i
seksualnite rabotnici (1/5).
^esto, Romite sami za sebe veruvaat
deka se najdiskriminirana grupa.
Gra|anite veruvaat deka grupata
koja najmnogu go zagrozuva moralot
i semejnite vrednosti e grupata
zavisnici od opojni drogi i
supstancii (42%), a potoa sledat
seksualnite rabotnici i licata koi
imaat seksualni odnosi so lica od ist
pol (po 1/5 sekoj).
Ispitanicite veruvaat deka
mediumite najlo{o informiraat za
grupata zavisnici od droga i opojni
supstancii (1/5).
Za Romite kako grupa, ispitanicite
smetaat deka dr`avnite institucii za
niv se gri`at „dovolno” ili „malku”
(po 1/3 sekoj odgovor).
Za grupata na lica koi imaat
seksualni odnosi so lica od ist
Inkluzivnosta na makedonskoto op{testvo







pol, preovladuva misleweto deka
dr`avnite institucii za niv se
gri`at „malku” (1/5) ili „voop{to”
(1/3).
Za zavisnicite od droga i opojni
supstancii preovladuva misleweto
deka nadle`nite dr`avni institucii
se gri`at “malku” (42%), ili voop{to
ne se gri`at (1/4).
Za zavisnicite od alkohol se smeta
deka gri`ata e malku zastapena (40%),
ili deka voop{to ja nema (1/3).
Za licata so intelektualna
popre~enost se veruva deka dr`avnite
institucii se gri`at malku (45%) ili
voop{to ne se gri`at (1/3).
Za licata so fizi~ka popre~enost se
smeta deka dr`avata pravai ”malku”
(49%) ili “voop{to” (1/4).
Za seksualnite rabotnici kako
kategorija, gra|anite dominantno
smetaat deka nadle`nite dr`avni
institucii pravat malku (1/4) ili
“voop{to” (44%).
S$ na s$, najbrojni odgovori deka
dr`avata pravi “malku” se dadeni za
licata so fizi~ka popre~enost, so
intelektualna popre~enost (za obete
grupi re~isi sekoj vtor gra|anin) i za
zavisnicite od droga (42%).
Grupata za koja najgolem broj
ispitanici smetaat deka voop{to
ni{to ne e napraveno se seksualnite
rabotnici (44%).
Legalizacija

Anketiranite vo golema mera nemaat
izgraden stav kon odredeni pra{awa,
kako {to e legalizacijata na prostitucijata: 24% - “Ne znam” i legalizacijata na mekite drogi: 22% - “Ne
101




znam” odgovori. Paralelno na ova, kon
legalizacijata na mekite drogi postoi
poglema odbivnost (55%), vo sporedba
so legalizacijata na prostitucijata
(38%).
Od dr`avnite institucii, onie od
sferata na zdravstvoto i socijalnite
gri`i se o~ekuva da bidat najodgovorni koga se raboti za re{avawe na
problemite: na licata so fizi~ka,
odnosno so intelektualna popre~enost
(76%); na Romite (61%); na seksualnite
rabotnici (52%); i na zavisnicite od
narkoti~ki sredstva (51%).
Semejstvoto e oceneto kako najodgovorno koga se raboti za re{avawe na
problemite na: lica koi imaat seksualni odnosi so lica od ist pol (40%),
i na zavisnicite od alkohol (47%).
Nevladinite organizacii, kako najodgovorni vo re{avaweto na problemite
naj~esto se poso~eni vo kontekst na
homoseksualcite (12%), a kaj site
drugi grupi brojot na vakvi odgovori e
pod 10%.
Pri~inite i prirodata na socijalnata
distanca kon grupite e izgradena i vrz
osnova na prifa}aweto na slednive
stavovi:
 seksualnite odnosi me|u lica od
ist pol se bolest – 48%;
 bolesta alkoholizam e izle~iva
– 64%;
 bolesta: zavisnost od droga e
izle~iva – 53%;
 nikoj ne mora da se zanimava so
prostitucija ako ne saka – 80%;
 vo obrazovniot sistem, odnosno
so deca ne treba da rabotat:
homoseksualci (77%) i lica so
fizi~ka popre~enost (34%);
licata so intelektualna
popre~enost treba da bidat
zatvoreni vo posebni institucii
– 28%.
Vo kafuleto “Makedonija”, kako mesto
kade }e pominat del od slobodnoto
vreme, }e smeat da vlezat: Romite
(65%); nekoga{nite zavisnici
od alkohol (47%); licata so
intelektualna popre~enost (53%) i
licata so fizi~ka popre~enost (75%).
Nadvor od ova kafule }e ostanat (ili
}e pojdat vo drugi kafuliwa, koi se
nameneti samo za niv): seksualnite
rabotnici (50%); zavisnicite
od narkoti~ki sredstva (55%) i
homoseksualcite (47%).


Krivi~no delo - javna ili
privatna rabota


Za najgolem broj anketirani (60%)
zavisnosta od droga i opojni
supstancii treba da bide tretirana
kako krivi~no delo. Vakov rigiden
stav delat i pove}e od polovinata
ispitanici (54%) koi odgovorile
deka i prostitucijata bi trebalo da
bide sankcionirana kako krivi~no
delo. Iako so poniska frekventnost,
sepak zna~itelen procent respodenti
smetaat deka status na krivi~ni dela
“zaslu`uvat” i seksualnite odnosi
so lica od ist pol, no i zavisnosta od
alkohol. Poto~no, sekoj tret u~esnik vo
anketata go spodeluva ovoj stav.
Nema somnevawe deka anketiranite vo
golema mera (50%- 60%) smetaat deka
problemite na navedenite marginalni
grupi go zaslu`uvat vnimanieto na
javnosta, no ne e za potcenuvawe i
faktot deka sekoj tret u~esnik vo
Inkluzivnosta na makedonskoto op{testvo
102


anketata problemite na ovie lica
gi do`ivuva kako ne{to privatno, za
koe ne treba da se govori vo javnosta.
Sudej}i spored odgovorite, najgolema
rezerviranost se manifestira kon
grupata lica koi imaat seksualni
odnosi so lica od ist pol.
Odnosot na javnosta kon aktivnoto
anga`irawe na grupite vo promocijata
na nivnite prava e razli~en vo
zavisnost za koja grupa stanuva
zbor. Stavot deka treba da bidat
poaktivni, mnogu po~esto e izbor na
anketiranite koga stanuva zbor za
Romite- 79%, licata so intelektualna
popre~enost- 73% i licata so fizi~ka
popre~enost- 83%. No koga se raboti
za grupite zavisnici od droga i opojni
supstancii, zavisnici od alkohol,
seksualni rabotnici i licata koi
imaat seksualni odnosi so lica od
ist pol, ispitanicite vo pogolem
procent se indiferentni kon vakvata
mo`nost.
Najgolem procent respodenti
iska`uvat podgotvenost za u~estvo
vo kamapawa za podobruvawe na
Inkluzivnosta na makedonskoto op{testvo

polo`bata i pravata na licata so
fizi~ka popre~enost- 89%, potoa
kampawa za licata so intelektualna
popre~enost- 79%, kako i kampawa
organizirana so vakva cel za Romite63%. Nasproti ova, kampawite koi
bi bile fokusirani na problemite
na licata koi imaat seksualni
odnosi so lica od drug pol (18%),
seksualnite rabotnici (25%), licata
koi se zavisnici od droga i opojni
supstancii (26%) i zavisnicite
od alkohol (31%), iako so razli~na
gradacija, imaat ponizok stepen na
poddr{ka.
Prvi na rang listata na grupite koi
pretstavuvat najgolema zakana za
op{testvoto, se zavisnicite od drogi
i opojni supstancii (60%). Na vtoro
mesto se seksualnite rabotnici
(18%), na treto se licata koi imaat
seksualni odnosi so lica od ist pol
(12%), a na ~etvrto se zavisnicite
od alkohol (5%). Samo 8% od
anketiranite smetaat deka nitu edna
od navedenite grupi ne pretstavuva
zakana za op{testvoto.
103
IZVE[TAJ OD
PRODLABO^ENI
INTERVJUA
I FOKUS GRUPI
Inkluzivnosta na makedonskoto op{testvo
104
Inkluzivnosta na makedonskoto op{testvo
105
ROMI
zbiren izve{taj od fokus grupi i intervjua
Tolerantnost na makedonskoto
op{testvo
Sogovornicite od NVO-ii makedonskoto
op{testvo go ocenuvaat kako sredno ili
nedovolno tolerantno. Vo R. Makedonija
ima pove}e tolerantnost otkolku vo
zapadnoevropskite zemji, no istovrmeno
tolerancijata kon romskata populacija e
pred se deklarativna.
Voedno, spored niv, najmala tolerancija
postoi kon zavisnicite i kon romskata
populacija, a najgolema kon licata so
posebni potrebi.
Ottuka, koga se raboti za konkreten odnos:
op{testvo - odredena grupa, sogovornicite
naglasuvaat deka op{testvoto e vonredno
netolerantno kon nivnata grupa. Takviot
odnos vo oddelni slu~ai se proektira i
kon nivnite organizacii: od nekoi javni
ustanovi se negira legitimitetot na
organizacijata da gi zastapuva interesite
na celnata grupa.
Od druga strana, sogovornicite vo FGta imaat daleku pokriti~en stav, i
spored niv makedonskoto op{testvo
e netolerantno. Pri~inite {to gi
naveduvaat se brojni i od najrazli~na
priroda, no zaedni~ko im e {to pravilata
ne va`at za site podednakvo.
Diskriminacija
Netolerantnosta, diskriminacijata,
problemite so koi se sre}avaat, spored
sogovornicite od FG-ta, go opfa}aat sekoj
aspekt od `ivotot i sozdavaat dolga lista
na crni to~ki. Ovaa lista opfa}a:
 neednakov tretman od strana na
policijata;
 razli~en tretman pri naplata na
komunilani uslugi (struja);
 neednakov tretman na deca Romi vo
obrazovanieto, pri upis i ocenuvawe;
 nedoverba, odbivawe da bidat
uslu`eni vo prodavnici;
 zatvoreni vrati pri vrabotuvawe,
duri i koga se raboti za visoko
obrazovani lica;
 nedobivawe socijalna pomo{;
nema nikakva pomo{ pri re{avawe na
stanbeni i zdravstveni problemi;
 potcenuva~ki odnos od drugite etni~ki
grupi, osobeno od Makedoncite i
Albancite.
Sogovornicite od NVO-ii gi potvrduvaat
vakvite problemi na grupata, a osobeno gi
potenciraat problemite na vrabotuvawe,

koi se pogolemi ako se ima povisoko
obrazovanie, i problemite vo vrska so
zdravstvenoto i socijalno osiguruvawe.
Tie dodavaat deka, kako romski
organizacii se sre}avaat so nedostig od
Inkluzivnosta na makedonskoto op{testvo
106
finansiski sredstva, imaat problemi
vo komunikacijata so dr`avnite slu`bi,
a problem e i otsustvoto na dr`avni
programi za razvoj na romaskata zaednica.
Koga se raboti za diskriminacija,
za netolerantno odnesuvawe, sepak,
nevladinite organizacii se od pomo{ za
grupata, bidej}i instituciite razli~no
reagiraat, vo zavisnost dali se raboti za
organizacija ili poedinec.
Diskriminacijata e postojana,
sekojdnevna, a stanuva osobeno aktuelna
ako Romite stanat „zabele`livi vo
primer gi poso~uvaat: Ministerstvoto
za zdravstvo (problemi so zdravstvenoto
osiguruvawe), Ministerstvoto za kultura
(ne finansira programi za romskata
kultura) i Ministerstvoto za finansii
(ne pomaga romski NVO-ii).
Iskustvoto na sogovornicite od FG-ta
poka`uva deka glavno pomo{ta se dobiva
od NVO-ii i toa osobeno zatoa {to
dr`avnite institucii mnogu ~esto ne
sorabotuvaat za re{avawe na problemot.
Sogovornicite od nevladiniot sektor
imaat lo{i iskustva so organite na
sredinata”. Na primer, ne im se dozvoluva
da vleguvaat vo kafuliwa, ili vo
u~ili{tata; romskite deca se „de`urni”
centralnata vlast. Tie naglasuvaat deka
postoe~kite programi vo ramkite na
„Dekada na Romite” ne se sproveduvaat
vinovnici za site problemi.
poradi nedovolnata finansiska
poddr{ka. Nasproti ova se dobrite
iskustva i sorabotkata so lokalnata vlast,
pa i so lokalnite mediumi.
Poseben problem se javuva ako
organizacijata se obiduva da dejstvuva za
op{to dobro, nadvor od „romskata ramka”.
Donatorite gledaat za~udeno, a gra|anite
komentiraat: „Ciganite neka si ja gledaat
svojata rabota, nema mene cigani da mi gi
re{avaat problemite.”
Odnosot na dr`avata
Sogovornicite od FG-ta se ednoglasni
za toa, deka lo{ata ekonomska sostojba
na romskite semejstva, kako i niskoto
obrazovno nivo na roditelite, od
semejstvoto pravi mnogu pove}e izvor,
otkolku re{enie na problemite.
Vo vrska so pomo{ta od NVO-ii bea
Sogovornicite vo FG-ta, ne samo {to ne
~uvstvuvaat nikakva gri`a od dr`avata
za niv, tuku ocenuvaat deka dr`avata se
zbogatuva na niven grb so pari dadeni od
stranski donatori!
Nivnite oceni se deka NVO-ii mnogu
pove}e pomagaat vo obrazovanieto,
otkolku {to toa go pravat dr`avnite
institucii. Sepak, kako pozitiven primer
za gri`a i pomo{ od dr`avna institucija
go poso~uvaat Ministerstvo za trud i
socijalna politika, a kako negativen
Inkluzivnosta na makedonskoto op{testvo
iska`ani razni iskustva. Pozitivno e
{to NVO-ii se servis na gra|anite, a
voedno preku niv romskata populacija
mo`e da vlijae vrz lokalnata vlast.
Sleden kvalitet e {to lu|eto vo vakvite
organizacii se sposobni i spremni i
znaat kako da pomognat. Nasproti ova,
negativnite iskustva poka`uvaat deka
postoi zatvorenost kaj nekoi NVO-ii vo
semejni ili vo partiski ramki.
Kako poseben problem za romskite NVO-ii
be{e poso~eno toa {to vo dr`avniot fond
107
za pomo{ na NVO-ii nema pari za niv, a
ima za drugi NVO-ii.
Oddelni kritiki bea upateni i na
konkretni programi poddr`ani od
FIOOM: ”Stipendiraweto za mentori
be{e samo frlena para, za{to 10% od
znaeweto na deteto e vo u~ili{te, a 90%
treba da raboti doma, so roditelot. Dali
‘Soros’ ne razmisli deka 90% od romskite
roditelite ne se obrazovani?! Podobro }e
be{e da se plate{e nekoj posle u~ili{te
da gi u~i decata…!”
O~ekuvawa i idni promeni
O~ekuvawata se re~isi celosno svrteni
kon centralnata vlast. Sogovornicite
od NVO-ii naglasuvaat deka centralnata
vlast treba da se anga`ira vo
podgotvuvawe na posebni programi,
akcioni planovi, koi }e bidat poddr`ani
i so oddelni buxeti, vo ramki na sekoe
ministerstvo. Vakvata organizirana
fokusiranost ne samo {to }e bide
naso~ena kon romskata populacija,
tuku vo golem del treba da vklu~uva i
pretstavnici i izvr{iteli od romskata
zaednica. Ponatamu, od centralnata
vlast se o~ekuva poseben anga`man vo
obrazovanieto, preku posebni nastavni
programi za Romite od prvo do osmo
oddelenie.
O~ekuvanite ili baranite promeni
sogovornicite gi gledaat vo donesuvawe
na Zakon protiv diskriminacijata, kako
i vo kadrovskata politika: zgolemeno
u~estvo na Romite, osobeno vo povisokite
organi na centralnata vlast.
Mediumi
Izvestuvaweto na mediumite za romskoto
naselenie ne e oceneto nitu kako
objektivno nitu kako dovolno, vsu{nost
dominiraat negativni ocenki.
Argumentite se:





upotreba na terminot ”Cigan” namesto
”Rom”;
snimawe samo na najsiroma{nite
Romi, no ne i drugite, a ima i uspe{ni
Romi. Se prika`uva samo temnata
strana od `ivotot, {to sekako
demotivira;
nedostatok na TV programa na romski
jazik, dva pati nedelno e premalku;
nedostatok na pe~aten medium
na romski jazik i nedostatok na
nacionalna koncesija za TV medium na
romski jazik;
vo mediumite ne se izvestuva dovolno
za problemite na Romite.
Inkluzivnosta na makedonskoto op{testvo
108
Inkluzivnosta na makedonskoto op{testvo
109
HOMOSEKSUALCI
Izve{taj od sprovedeni intervjua i fokus grupi
Vo ramkite na proektot bea realizirani
prodlabo~eni intervjua so 4 aktivisti od
nevladini organizacii koi se zanimavaat
so pravata na homoseksualcite, kako i 2
fokus grupi so gra|ani koi se deklariraat
kako homoseksualci, nezavisno od nivnoto
~lenstvo vo nevladini organizacii.
Sledniov izve{taj gi rezimira dobienite
rezultati.
Intervjua so
homoseksualci,
aktivni vo nevladini
organizacii
Gra|anite i (ne)tolerantnosta
Na pra{aweto, dali generalno
makedonskoto op{testvo e tolerantno,
ispitanicite glavno davaat pozitivni
odgovori. Koga tie ja ocenuvaat ovaa
tolerancija so brojki (kade 1 ozna~uva
najniska, a 5 najvisoka tolerancija),
ocenkite se dvi`at pome|u 3 i 4. Zna~ajno
e da se napomene deka ovie oceni se
formirani spored nivnoto li~no op{to
iskustvo i ne se odnesuvaat konkretno
na odnosot kon homoseksualcite. Spored
ispitanicite, visokite ocenki se
rezultat i na generalnite karakteristiki
koi makedonskite gra|ani gi
deklariraat. Site od niv ovoj kontekst
go spomenaa licemerieto koe, spored niv
preovladuva kaj mnozinstvoto naselenie,
poradi {to makedonskoto op{testvo
izgleda potolerantno otkolku {to
vistinski e.
Tolerantnosta kon konkretni
grupi vo op{testvoto
Ispitanicite imaat celosno razli~ni
odgovori na ova pra{awe. Kaj eden ispitanik seksualnite rabotnici se najmalku
tolerirani, dodeka kaj drug, tie pretstavuvaat grupa koja ne predizvikuva tolku golema osuda od okolinata kako {to se o~ekuva.
Romite, kako grupa koja e vo golema mera
obespravena, bea spomenati od dvajca
ispitanici. Toa, spored niv, se dol`i na
nivniot izgled i predrasudite {to vladeat za nivniot na~in na `ivot, iako imaat
svoe politi~ko lobi. Narkomanite, poradi
nivnata zavisnost i agresivnost, se najmalku tolerirani vo op{testvoto - spored
eden od ispitanicite.
Interesno e da se napomene deka site
ispitanici ne se gledaat sebe si
kako grupa koja predizvikuva golema
netolerancija. Duri, edna ispitani~ka
koja gi vbroi homoseksualcite vo
diskriminiranite grupi, napomena deka
toa se odnesuva samo na ma{kiot del od
Inkluzivnosta na makedonskoto op{testvo
110
grupata, poradi stereotipite koi vladeat
vo odnos na nivniot izgled i odnesuvawe.
(Ne)Tolerantnosta kon
nevladinite organizacii koi
se zanimavaat so pravata na
homoseksualcite
Iako ispitanicite se aktivisti na tri
razli~ni nevladini organizacii koi se
zanimavaat so pravata na homoseksualcite,
nikoj nema{e negativen primer za
netolerancija kon nivnata organizacija.
Be{e naveden samo eden primer na
skriena netolerancija, koj se odnesuva{e
na sabotirawe na nivnite aktivnosti, no
sekoga{ so drugo obrazlo`enie (odbivawe
da se dade prostor za manifestacija i sl.).
Nasproti toa, primerite za netolerancija
davani od homoseksualcite koi
individualno se obra}ale do nevladinite
organizacii za sovet se bezbrojni.
Nevladinata organizacija na edna
ispitani~ka e aktivna, no ne e otvorena
za po{irokata populacija, odnosno,
raboti samo za potrebite i interesite na
homoseksualcite. Site aktivnosti {to gi
organizirala ovaa NVO, kako i nivnite
~lenovi, ne i se poznati na javnosta.
Poradi ovie pri~ini, taa ne mo`e{e da
navede konkretni problemi.
Netolerantnosta kon
nevladinata organizacija vo
privatnata ili javnata sfera
Eden od primerite dadeni vo intervjuata
se odnesuva na organizacija koja e
locirana vo stanbena zgrada, no stanarite
ne se informirani za kakvi aktivnosti
stanuva zbor (a i maliot broj koj znae ne
gi kritikuva). Poradi toa, ovaa nevladina
organizacija ne se soo~uva so golemi
Inkluzivnosta na makedonskoto op{testvo
problemi i netolerancija vo bilo koja
sfera.
Od druga strana, naveden e primer
na izrazena golema netolerancija od
direktorka na institucija od oblasta
na kulturata, koja ne dozvolila da se
organizira gej manifestacija. Po smenata
na ovaa direktorka, od noviot direktor
narednata godina dobiena e dozvola da
se organizira istata manifestacija,
{to uka`uva deka netolerancijata
pove}e zavisi od poedinci otkolku od
institucii.
Navedeni se primeri na netolerancija
vo ramkite na odredeni etni~ki grupi
(nekolku slu~ai kade grupi Albanci
upa|aat na gej-zabavi i gi napa|aat homoseksualcite od albanska nacionalnost).
Vo privatnata sfera ispitanicite
glavno ne se soo~uvaat so netolerancija
od prijatelite poradi toa {to glavno
se dru`at so otvoreni lu|e koi nemaat
predrasudi kon homoseksualcite.
Sepak, poso~eni se i neprijatnosti
od poznanicite koi se somnevaat vo
nivnata homoseksualnost, pa doa|a i do
ozboruvawe. Kako {to istakna eden od niv:
„ Se e svedeno na tra~evi i licemerie.”
Individualni primeri
na netolerantnost
Eden od ispitanicite izjavi deka ne
naiduva na nikakvi konkretni problemi
poradi svojata seksualna opredelba zatoa
{to e vnimatelen i izbira pred kogo }e se
otvori. Me|utoa, bea navedeni konkretni
iskustva na bliski prijateli koi se
soo~ile so krajna netolerantnost vo
krugovite vo koi se dvi`at.
Drugite ispitanici, isto taka, generalno
retko se nao|ale vo situacii koga
111
netolerantnosta kon niv li~no bila
zabele`liva poradi homoseksualnosta.
Za eden od niv, najneprijatna situacija
pretstavuva otvoraweto pred semejstvoto.
Toj smeta deka netolerantnosta e najgolema
vo ramkite na semejstvoto, zatoa {to od
nego kako sin se o~ekuva da se o`eni, da
ima deca, pa vo momentot koga toa stanuva
nevozmo`no, reakciite na roditelite se
traumati~ni.
Vo odnos na socijalnite krugovi, kako
primeri se naveduvani nekolku naru{eni
drugarski odnosi so dolgogodi{ni
prijateli, vo momentot na otkrivawe na
nivnata homoseksualnost.
Eden od ispitanicite smeta deka
netolerantnosta stanuva zabele`liva
samo koga lu|eto se li~no zasegnati. Toj
navede pove}e primeri kade semejstvata
i prijatelite na homoseksualcite
poka`uvaat netolerancija kon niv
{tom doznaat deka se orientirani
kon sopstveniot pol, iako prethodno
nemale nikakvi negativni stavovi kon
homoseksualcite.
Site ispitanici navedoa eden
karakteristi~en primer, koga Klini~kiot
centar vo Skopje ne sakal da primi krv od
homoseksualec koj imal namera da pomogne
vo rizi~en slu~aj so retka krvna grupa.
Iako imalo soglasnost od semejstvoto na
bolniot, bolnicata go odbila daritelot
u{te pred da se ispita krvta, so
obrazlo`enie deka toj sigurno ima nekoja
prenosliva bolest poradi toa {to spie so
ma`i.
Konkretni problemi
na grupata
Za najgolem problem so koj se soo~uva
eden od ispitanicite, a voedno i
nevladinata organizacija, kako i
grupata homoseksualci, e poso~eno
la`eweto i krieweto. „Najte{ko mi
pa|a la`eweto za svojata seksualna
orientacija samo poradi podobro
prifa}awe od op{testvoto, osobeno od
semejstvoto koe s$ u{te gi pretpo~ita
tradicionalnite vrednosti”.
Spored drug ispitanik, grupata
na homoseksualcite se soo~uva so
pove}e problemi, me|u koi za najgolem
go smeta moralnoto osuduvawe od
strana na okolinata. „Nemo`nosta za
manifestirawe na svojata seksualnost
vo javnosta mi nametnuva kriewe i
vodewe dvoen `ivot”.
Spored tret ispitanik, neinformiranosta
za homoseksualnosta, na lu|eto im sozdava
slika za nea kako svoevidna „moda
{to doa|a od Zapad”. Toa pridonesuva
za sozdavawe na razli~ni stereotipi
za homoseksualcite, no i golem broj
predrasudi (na primer, deka sidata e
bolest samo na homoseksualcite i sl.).
Istiot ispitanik smeta deka
homoseksualcite se soo~uvaat so najmnogu
osudi od strana na poprimitivnite
i pomalku obrazovani lu|e, koi ~esto
znaat toa da go poka`at i preku fizi~ka
presmetka. Toj samiot bil svedok na
brutalni napadi od strana na odredeni
policiski strukturi kon negovi
prijateli-homoseksualci, no ne saka{e da
komentira ni{to pove}e.
Odnosot na instituciite
Na ovaa tema za razgovor, od ispitanicite se o~ekuva{e da gi iska`at nivnite
o~ekuvawa od oddelni institucii (kako na
primer, organite na centralnata i na lokalnata vlast, nevladinite organizacii,
u~ili{tata, mediumite i sl.) za unapreduvawe na pravata na homoseksualcite.
Inkluzivnosta na makedonskoto op{testvo
112
Site ispitanici o~ekuvaat od navedenite
institucii golem anga`man, no realno se
pesimisti i smetaat deka vo praktikata,
nikoj nema poseriozno da se zafati so ova
pra{awe. Eden od ispitanicite izjavi,
deka pesimizmot mu e tolku golem {to
smeta deka se potrebni minimum deset
godini za lu|eto, kako i instituciite
vo Makedonija, barem malku da go
namalat diskriminatorskiot odnos kon
homoseksualcite.
Treba da se spomene i nedoverbata
kon mediumite, od koi golem del
ne go ignoriraat postoeweto na
homoseksualcite, no nivnoto spomenuvawe
naj~esto e vo marketin{ki celi poradi
pogolema proda`ba. Toa voedno i celosno
zavisi od konkretnata ureduva~ka
politika.
Drug ispitanik smeta deka
diskriminacijata ne mo`e sosema da
se iskoreni, no mo`e da se namali so
pomo{ na organite na centralnata vlast.
“[tom se anga`iraat instituciite na
najvisoko nivo efektot }e se po~uvstvuva
sekade”. Od niv ispitanikot ne o~ekuva
mnogu, no se nadeva deka ako instituciite
sakaat da rabotat spored evropski
standardi, bi po~nale da dejstvuvaat vo
polza na homoseksualcite. Mediumite se
onie vo koi toj ima pove}e nade` deka
}e zapo~nat kampawi za prifa}awe na
homoseksualnosta kako normalna pojava.
Tretiot ispitanik o~ekuva od site
gorenavedeni institucii da prezemat
nekakov anga`man so koj bi se namalila
diskriminiranosta kon homoseksualcite,
bidej}i toa “spa|a vo opisot na nivnite
nadle`nosti”. Me|utoa, realno, toj smeta
deka samo nevladinite organizacii i
mediumite seriozno bi se pozanimavale
so ovoj problem.
Inkluzivnosta na makedonskoto op{testvo
Poradi lo{oto iskustvo so organite na
lokalnata vlast, koe pove}e pati be{e
spomenato, ispitanicite o~ekuvaat najmal
ili nikakov anga`man od nivna strana.
Najlo{a i najdobra sorabotka
Nevladinata organizacija vo koja ~lenuva
eden od ispitanicite, najdobro sorabotuva
so ostanatite nevladini organizacii,
kako i so Infektivnata klinika koja
im ovozmo`uva besplatni testirawa za
seksualno prenoslivi bolesti i SOS
linii, dodeka so ostanatite spomenati
institucii se ostvaruva minimalna ili
nikakva sorabotka.
Drug ispitanik spomena dobra sorabotka
so nekoi pi{ani mediumi i so odredeni
gra|anski zdru`enija.
Nevladinata organizacija vo koja
drugite dva ispitanika se aktivisti,
najdobro sorabotuva so drugi nevladini
organizacii. Bea spomenati i nekolku
nevladini koalicii koi se zanimavaat
so pravata na homoseksualcite koi
rabotat na odredeni proekti, naj~esto
sponzorirani od stranski organizacii.
Najlo{ata sorabotka site ja imaat so
organite na lokalnata vlast. Gradskite
vlasti gi ignoriraat ili sabotiraat ovie
organizacii koga treba da im se izleze vo
presret, odnosno da &m otstapat lokacii
za nekoi manifestacii.
Potreba od promeni
vo politikata i vo zakonite
Site ispitanici kako osnova za podobruvawe na sostojbite navedoa donesuvawe
na zakon za pravata na malcinstvata (me|u
koi spa|aat i homoseksualcite) koj bi ja
spre~il diskriminacijata kon niv.
No, kako {to istakna eden od niv ”za
113
`al nieden zakon ne se po~ituva vo
realnosta”. Ispitanikot e na mislewe
deka instituciite treba posebno
da se informiraat za pravata na
homoseksualcite, a akcentot go stava
na policijata i bolnicite. Taka,
neprijatnite iskustva koi bea spomenati,
ne bi se povtoruvale.
Vtoriot ispitanik, isto taka, smeta
deka zakonite protiv diskriminacija
postojat samo na hartija. Sepak, toj e
optimist vo pogled na idninata i smeta
deka }e se donesat zakoni vo polza na
homoseksualcite, iako ne ja isklu~uva
mo`nosta toa da se slu~i za minimum deset
godini.
Zakonot za istopolovi zaednici e
zakonot koj im e najmnogu potreben na
homoseksualcite, zatoa {to toj }e im
pomogne da gi reguliraat osnovnite prava
i obvrski so svoite partneri (vo pogled
na zdravstveno osiguruvawe, imot i sl.).
Interesen da se zabele`i e primerot, koj
eden od ispitanicite go dade so cel da
ilustrira deka Makedonija ne zaostanuva
mnogu zad modernite zemji. Imeno, mal
(no so tendencija na rastewe) broj na
makedonski homoseksualci re{avaat da
stapat vo brak so stranci, koi doa|aat od
zemji kade istopolovite bra~ni zaednici
se regulirani so zakon. Deka problemot ne
e vo dobivaweto paso{ za udoben `ivot
vo poliberalnite zemji go poka`uva
faktot deka pove}eto od strancite `iveat
vo navidum homofobi~nata Makedonija
i ne se soo~uvaat so nekoi poseriozni
problemi i osudi.
Spored tretiot ispitanik, potrebni
se golemi promeni vo zakonite za da
se namali diskriminatorskiot odnos
kon homoseksualcite. Nevladinata
organizacija, vo koja toj ~lenuva, e mnogu
aktivna vo borbata za podobruvawe na
pravata na homoseksualcite. Nivnata
sega{na preokupacija e dorabotka na
zakoni protiv diskriminacija, izmeni vo
Zakonot za semejni odnosi.
Izve{taj od odr`anite
fokus grupi
Tolerantnosta na
makedonskoto op{testvo
Pogolemiot broj od u~esnicite vo fokus
grupite go ocenuvaat makedonskoto
op{testvo kako tolerantno. Na skala
od 1 do 5 (kade 5 e najvisoka ocenka za
tolerancija), ispitanicite na Makedonija
glavno i davaa ocenki me|u 3 i 4. Bea
zabele`ani i poniski ocenka, no i
tendencija tie da se formiraat soglasno
so li~noto iskustvo.
[to se odnesuva do tolerantnosta
konkretno kon homoseksualcite, interesno
e {to pripadni~kite na `enskiot pol
davaa povisoki ocenki i naveduvaa
pobezbolni li~ni iskustva so okolinata.
Kako {to istakna eden od u~esnicite
“Lezbijkite nikomu ne pre~at, zatoa {to
na nivnata qubov s$ u{te se gleda kako
na eden vid predigra koja go vozbuduva
heteroseksualniot ma`”.
Poniskite ocenki za tolerancijata
bea dadeni od ma{kite u~esnici, koi
naveduvaat pogolem broj neprijatni
iskustva poradi svojata seksualna
opredelba. Edno od ovie iskustva e i
slednovo: “Nikoga{ direktno ne mi
ka`aa deka me otpu{tija od rabota samo
zatoa {to sum homoseksualec. Mi dadoa
milion zadol`enija koi realno nikoj ne
mo`e{e da gi izraboti samo za da imaat
obrazlo`enie za otkaz. Vistinata be{e
Inkluzivnosta na makedonskoto op{testvo
114
deka mu pre~ev na {efot samo zatoa {to
sum homoseksualec”.
Interesno e {to nieden od u~esnicite
i vo dvete fokus grupi ne ja dade
najniskata ocenka za tolerancija
kon homoseksualcite vo Republika
Makedonija. Na pra{aweto, zo{to e
toa taka, koga za na{eto op{testvo
preovladuva misleweto deka e
homofobi~no, u~esnicite dadoa
najrazli~ni primeri.
Vo prvata fokus grupa bea praveni
komparacii so zemjite vo na{eto
najblisko sosedstvo, koi se oceneti kako
daleku pohomofobi~ni od na{ata. Del od
u~esnicite i samite bile svedoci na toa
deka tolerancijata vo regionov e mnogu
niska. ”Za malku izbegnavme incident koj
go predizvikaa neonacistite za vreme
na edna gej rabotilnica vo Slovenija”raska`uva{e edna od u~esni~kite.
”Vo Srbija ima tolku mnogu omraza kon
homoseksualcite, i zatoa ima{e mnogu
incidenti za vreme na gej paradata
minatata godina”- re~e eden od
u~esnicite koj ~esto patuval na relacija
Skopje-Belgrad.
“Tolerancijata vo makedonskoto
op{testvo ja ocenuvame kako visoka,
zatoa {to kaj nas dosega nemalo
poseriozni incidenti kon nas kako grupa
i kako organizacija. Ne e kako vo regionot
ili, na primer, vo Rusija. S$ se sveduva na
malogra|ansko ozboruvawe i smeewe zad
grb”- e zaklu~ok na edna od u~esni~kite
vo fokus grupata, inaku aktivistka na
nevladina organizacija koja se bori za
pravata na homoseksualcite.
Vsu{nost, tolerantnosta vo Republika
Makedonija, spored u~esnicite, e
samo odraz na pomaliot stepen na
Inkluzivnosta na makedonskoto op{testvo
manifestirawe na agresivnost (vo
fizi~ka smisla) kon homoseksualcite.
Individualni iskustva
so diskriminacija
kon homoseksualcite
Op{tiot vpe~atok za u~esnicite vo dvete
fokus grupi e, deka tie kako homoseksualci se smetaat za diskriminirani vo odnos
na drugite gra|ani. Duri i onie koi ne se
soo~ile so direktna diskriminacija, se
~uvstvuvaat frustrirani, zatoa {to ne
mo`at slobodno da ja deklariraat svojata
seksualna orientacija.
Onie u~esnici koi se voedno i
aktivisti na nevladini organizacii
koi se zanimavaat so pravata na
homoseksualcite navedoa pove}e primeri
za diskriminacija.
Eden u~esnik - aktivist vo NVO
ilustrira{e:
“ne ni go dadoa prostorot vo
strogiot centar za odr`uvawe na
gej manifestacija so obrazlo`enie
deka vo toa vreme se odr`uva druga
manifestacija. Kontaktiravme so
drugoto zdru`enie za da gi usoglasime
terminite. Otkako uspeavme da najdeme
razli~ni termini denta, povtorno
bevme odbieni od gradskite vlasti bez
argument.”
Ili, kako {to navede drug u~esnik: - ”Vo
Makedonija kon homoseksualcite postoi
nasilstvo vo svileni rakavici.”
Site u~esnici se soglasni deka iako
javno ne se deklarira, diskriminacijata
postoi vo site sferi.
Edna od u~esni~kite, za nasilstvo go smeta
i stravot koj vladeee kaj homoseksualcite
da se izleze i da se priznae seksualnata
opredelba. ”Site se pla{at od reakciite
115
na okolinata i posledicite koi
sleduvaat” re~e taa.
Nasproti vakviot, ima{e i stavovi
na nekoi od u~esnicite deka ”vo
Makedonija sekoe ~udo trae tri dena,
pa i homoseksualcite naskoro nema da
predizvikuvaat `estoki reakcii kako
sega”.
Interesna e zabele{kata na eden od
u~esnicite, so koja i dvete grupi se
soglasni, deka ”vo Makedonija postoi
etnizacija na diskriminacijata”.
Poto~no, koga se zboruva za
diskriminacijata, se se sveduva na
odnosot kon albanskoto malcinstvo i
nivnite prava, a drugite malcinski grupi
i kulturni malcinstva se zaboravaat.
Odnosot na dr`avata
i institucite kon
homoseksualcite
U~esnicite vo dvete fokus grupi
imaa razli~ni odgovori vo odnos na
instituciite koi pomagaat ili voop{to ne
se gri`at za pravata na homoseksualcite.
Obi~nite gra|ani, koi bea del od fokus
grupite, re~isi i da nemale nikakov
kontakt so nekoja dr`avna institucija vo
uloga na homoseksualci. “Ne znam kako bi
reagirale koga bi se obratila za pomo{
ili sovet, no znam deka nikoga{ ne bi go
napravila toa zatoa {to mi e strav deka
}e bidam odbiena poradi toa {to sum
lezbijka, pa ponatamu bi mo`ela da bidam
diskriminirana i za drugi raboti”- re~e
edna u~esni~ka od fokus grupata.
Ispitanicite koi imale najmnogu kontakti so dr`avnite institucii se aktivistite na nevladinite organizacii. Nivniot
zaklu~ok be{e, deka za pravata na homoseksualcite se gri`at samo odredeni nevladini organizacii. Dr`avnite institucii
nemaat sluh za potrebite na homoseksualcite. Naj~esto, na nivnite inicijativi
koi se uredno dostavuvani do nadle`nite
institucii, ne dobivaat nitu odgovor. Spored eden od niv: “Pravata na homoseksualcite stanuvaat interesna tema za vreme
na izborite, koga partiite se borat za
sekoj glas, iako odredeni partii kompletno gi ignoriraat”.
Ulogata na semejstvoto
Site u~esnici bea soglasni deka
semejstvoto igra golema uloga vo nivniot
`ivot i nivnata pomo{ i poddr{ka im
zna~i mnogu.
Od izjavite na pogolemiot del od
ispitanicite se dobi vpe~atok deka
nivnite semejstva bezrezervno gi
poddr`uvaat vo nivniot izbor. Sepak,
realno gledano, kolku i da e golem
procentot na otvoreni semejstva, na op{to
nivo pogolemiot broj semejstva ne se
soglasuvaat so homoseksualniot izbor na
nivnite deca, no treba da se zeme predvid
deka stanuva zbor za ranliva tema, za koja
ne mo`e da se zboruva sosema otvoreno.
Bea navedeni brojni primeri za
semejstvata koi ne pru`aat nikakva
pomo{ na nivnite ~lenovi-homoseksualci
od iskustvata na bliski prijateli na
u~esnicite. Spored najgolemiot broj na
ispitanici, vo vakvite semejstva postoi
mo{ne rigidna homofobija. Od ~lenovite
se o~ekuva, pa i se pravi pritisok da
stanat “normalni” lu|e, odnosno od
ma{kite ~lenovi da se o`enat, a od
`enskite da se oma`at i da osnovaat svoi
semejstva. Ne retko mladite se isteruvani
od doma poradi nivnata orientacija.
Be{e spomenato deka del od ovie slu~ai
se obra}aat za pomo{ vo nevladinite
organizacii.
Inkluzivnosta na makedonskoto op{testvo
116
Homoseksualcite i nevladinite
organizacii
Me|u u~esnicite na fokus grupite ima{e
aktivisti na nevladini organizacii,
no ima{e i gra|ani koi kontaktirale
so nevladina organizacija samo poradi
barawe sovet ili pomo{. Op{tiot
vpe~atok za site u~esnici i vo dvete fokus
grupi be{e nivnata pozitivna slika
za nevladinite organizacii nasproti
dr`avnite institucii.
Ispitanicite koi se aktivni ~lenovi,
pripa|aat na organizacii koi rabotat
na unapreduvawe na pravata na
homoseksualcite i na podignuvawe na
svesta na heteroseksualcite. Tie imaat
pozitivno iskustvo vo sorabotkata so
ostanatite nevladini organizacii, so
koi rabotat na razli~ni proekti. Tie
vo pozitiven kontekst ja spomenaa i
koaliciskata sorabotka na nekolkute
nevladini organizacii koi se zanimavaat
so pravata na homoseksualcite.
Pobarana pomo{ kako
pripadnik na grupata
Iskustvoto na sogovornicite vo pogled
na pobaranata pomo{ od odredeni
institucii ili poedinci e najrazli~no.
Nedvosmislen e vpe~atokot deka pove}eto
od niv imaat mo{ne lo{o iskustvo
so dr`avnite institucii. Nekoi od
u~esnicite vo fokus grupata go potenciraa
lo{iot odnos na gradskite vlasti i na
nekoi politi~ki partii.
Istite primeri koi bea navedeni
od ispitanicite vo prethodno
prezentiranite intervjua se povtorija i
na fokus grupite (nasilnoto odnesuvawe
na policijata kon homoseksualci,
diskriminacija vo bolnicite i sl.), no
Inkluzivnosta na makedonskoto op{testvo
bea navedeni i brojni drugi (nasilstvo od
gra|ani, diskriminacija na rabotno mesto,
prisilno ”le~ewe” od homoseksualnost ...).
Vo pogled na pozitivnoto iskustvo,
ispitanicite davaa primeri za nevladini
organizacii (makedonski i stranski),
mediumi i odredeni poedinci koi
im pomognale bez razlika na nivnata
seksualna opredelba. Procenata na
sogovornicite e deka dobienata ili
odbienata pomo{ vo na{evo op{testvo
zavisi od individualnata naklonetost
na nositelite na nekoi funkcii, a ne
e rezultat na nekakva principielna i
kreirana politika.
Spored del od u~esnicite, te{ko e da se
bara pomo{ vo zemja kade obrazovniot
sistem, iako latentno, s$ u{te ja tretira
homoseksualnosta kako bolest ili
kako patolo{ka pojava. Kako {to be{e
istaknato “glavno sme ostaveni da
se zanimavame so samite sebe i da si
pomagame samite na sebe.”
Odnosot na mediumite
Generalno, site u~esnici se soglasuvaat
so toa deka mediumite raspolagaat so
golema mo} i imaat ogromno vlijanie
vrz lu|eto. Odnosot na mediumite kon
homoseksualcite zavisi od konkretnata
ureduva~ka politika- be{e op{tiot
zaklu~ok. Spored eden od u~esnicite
vo fokus grupata, ”mediumite pravat
senzacija od homoseksualcite”. Pove}eto
vesti koi vklu~uvaat informacii vrzani
za homoseksualci, spored u~esnicite, se
prezentiraat spektakularno, isklu~ivo
so cel da privle~at pogolema publika.
Pri toa, ne se vodi smetka dali nekoj se
navreduva ili ne.
Vo pogled na objektivnosta i korektnosta,
pove}eto ispitanici se soglasija deka
117
zavisat od samite urednici i od celite
na mediumot. ”Postojat mediumi koi
ne zastapuvaat samo poradi proda`ba
i gledanost; postojat mediumi koi se
krajno korektni kon nas, a postojat i
mediumi koi kompletno ne ignoriraat
ili {irat netolerancija kon nas kako
grupa” izjavi edna u~esni~ka od fokus
grupata.
Povtorno be{e naglaseno, deka golema
uloga ima individualnata naklonetost na
urednicite. Navedeni bea pove}e primeri
kade odredeni mediumi so koi porano
imale nesoglasuvawa, go menuvaat svojot
odnos vo pozitivna nasoka, zavisno od
promenata na urednicite.
Idni nasoki na dejstvuvawe
Kriti~nosta kon momentalnata sostojba
vo Makedonija ne gi spre~uva u~esnicite
da imaat optimisti~ki o~ekuvawa vo
odnos na pravata na homoseksualcite.
Generalnata procena e deka Republikava
}e bide prinudena, poradi procesite na
evrointegracija, da gi usoglasi svoite
zakoni so evropskite, {to vo idnina }e se
odrazi i na odnesuvaweto na poedincite
vo sekojdnevniot `ivot. Kako {to istakna
eden sogovornik, “kolku dolgo i da trae
toj proces , pozitiven ishod mora da ima.”
Interesna komparacija napravi edna
u~esni~ka: “Otvaraweto na fakulteti
na albanski jazik prvo be{e do~ekano so
protesti i nasilie, pa i `rtvi. Posle
samo nekolku godini, eve i Makedonci
se zapi{uvaat vo niv. Taka }e bide i so
na{ite barawa.”
Osven promeni vo zakonite, prioritet
na ovaa grupa e podigaweto na svesta na
heteroseksualcite so razli~ni kampawi,
javni manifestacii, bilbordi, debati,
promeni vo u~ebnicite i sl. Pri toa,
kako zaklu~ok se istakna, deka klu~no
e vo niv da zeme u~estvo i po{irokata,
heteroseksualna populacija koja e
oslobodena od predrasudi kon gra|anite
so razli~na seksualna orientacija.
Inkluzivnosta na makedonskoto op{testvo
118
Inkluzivnosta na makedonskoto op{testvo
119
ZAVISNICI OD DROGA
I OPOJNI SUPSTANCII
Izve{taj od odr`anite fokus grupi so zavisnici od droga i
intervjua so pretstavnici na nevladini organizacii
Dali makedonskoto
op{testvo e tolerantno?
Spored pove}e iska`ani stavovi, vo
makedonskoto op{testvo nekoi se krajno
tolerantni a nekoi krajno netolerantni.
Od edna strana, makedonskite gra|ani se
visoko tolerantni vo odnos na svoite
osnovni `ivotni potrebi, i ne reagiraat
duri i koga se zagrozeni nivnite osnovni
~ovekovi prava. Od druga strana, postoi
golema netolerantnost kon sociopatolo{kite pojavi, kako {to e upotrebata
na drogi. Pri~ina za vakvata pojava se,
pred se, predrasudite, neznaeweto kako
i potrebata na zaednicata da stavi ostra
granica pome|u zdravoto i bolnoto smetaat u~esnicite vo intervjuata.
„Netolerantni se duri i instituciite
{to treba da im pomagaat na ranlivite
grupi, osobeno vo zdravstvoto.”
Nekoi od vrabotenite vo ovie ustanovi
smetaat deka se tolerantni, humani i
polni so razbirawe ako si ja vr{at
rabotata za koja se plateni. Stav na eden
intevjuist e deka instituciite koi se
zanimavaat so ovaa problematika ja vr{at
svojata rabota samo zatoa {to moraat,
i pritoa ja istaknuvaat svojata la`na
humanost i tolerancija vo situacii kade
za tolerancijata ne bi trebalo nitu da
se razgovara, tuku taa da se podrazbira.
Me|u drugoto, pri~ina za vakvata sostojba
e i nepoznavaweto na problematikata.
Ne mo`ete da tolerirate ne{to {to ne go
poznavate.
„Koga vraboten vo nekoja ustanova raboti
na problemot, toj misli deka im pravi
usluga na ovie lu|e.”
Tolerantnosta na makedonskoto op{testvo
e cvrsto povrzana so negovata sklonost
kon stigmatizirawe (obele`uvawe)
na inakvosta. Korenite na vakvoto
odnesuvawe se vo tradicionalno
utvrdenite op{testveni vrednosti
na makedonskata zaednica koi te{ko
se menuvaat. Spored nekoi, najmalku
tolerancija zaednicata poka`uva kon ona
{to e razli~no od nea. Kako primer za
netolerancija be{e poso~ena situacijata
so Centarot za zavisnici vo Kisela Voda.
„Tolerancijata na zaednicata kon
zavisnicite {to tamu se lekuvaat
drasti~no se namalila posle tamo{nite
neredi od nivna strana, koi se slu~ija
poradi menuvaweto na re`imot na
terapija.”
Spored fokus grupite, vakviot odnos
kon zavisnicite ja pravi ovaa grupa
najnepo`elna vo makedonskoto op{testvo,
Inkluzivnosta na makedonskoto op{testvo
120
i kon nea postoi najnizok stepen na
tolerancija. Pri~ina za ova e stravot
na zaednicata poradi vozrasta na ovaa
op{testveno marginalizirana grupa (se
raboti za relativno mlada populacija), pa
kako rezultat na toa tie se pla{at za idninata na svoeto pokolenie koe bi mo`elo
da stane sledna `rtva na ovoj problem. Za
vakvata situacija pridonesuvaat i predrasudite koi zaednicata gi ima za drogite.
„Vedna{ koga zaednicata }e doznae deka
nekoj e zavisnik, se javuva netolerancija
kon nego i zapo~nuva so socijalna izolacija preku negovite vrsnici, baraj}i od niv
da ne komuniciraat so nego.”
Od ocenkite {to bea davani za stepenot
na tolerantnost na op{testvoto na skalata od 1 do 5, makedonskoto op{testvo e
oceneto so ocenki od 2 do 3. Ako se zeme
nekoj prosek, toga{ bi rekle deka ocenkata
e 2.5. Generalnata ocenka za makedonskata
tolerantnost e samo 2, iako spored fokus
grupite postoi blag napredok vo podobruvaweto na ovaa sostojba.
„Ako se zboruva za me|usebna tolerancija
pome|u grupite vo op{testvoto, toga{
ocenkata bi bila 2.”
Najmala tolerancija op{testvoto
poka`uva kon zavisnicite od drogi, a
bea spomenati i bolnite od HIV-SIDA.
Lu|eto se pla{at od ovie dve grupi
poradi stravot od mo`ni kriminalni
aktivnosti na prvite, dodeka poradi
neinformiranosta za bolesta i stravot
koj proizleguva od toa, vtorite gi pravi
visoko nepo`elni vo zaednicata. Vo
ovaa grupa na nepo`elni se i LGBT
populacijata.
Inkluzivnosta na makedonskoto op{testvo
„Postojat pove}e grupi kon
koi zaednicata poka`uva mala
tolerantnost, no ako treba da se izdvoi
samo edna, toa bi bile lu|eto koi se
zaboleni od HIV-SIDA virusot.”
Golema tolerancija op{testvoto poka`uva
kon bezdomnicite i osiroma{enite lu|e,
bidej}i gra|anite go razbiraat problemot
na osiroma{uvaweto i lesno mo`at da
se poistovetat so niv (ne bi sakale da se
vidat sebesi na nivno mesto). Op{testvoto
e najtolerantno kon lu|eto so posebni
potrebi, za{to za ovoj problem najmnogu
se zboruva i se razvivaat pozitivni
vrednosti kon niv. No nema golema
tolerancija kon zavisnostite ili HIVSIDATA.
„Pri~inata za ova se nao|a vo moralnite
vrednosti na zabolenite, za koi se smeta
deka se neprimerni za op{testvoto.”
Koga se zboruva za lokalnata zaednica,
za `al, nivoto na tolerancija e isto taka
mnogu nisko. Mo`ebi vo pomalite gradovi kako Kavadarci i Strumica, be{e
poso~eno, lokalnoto naselenie e prili~no
tolerantno kon marginaliziranite grupi,
za razlika od Skopje kade zaednicata bi
sakala da gi vidi ovie lu|e {to podaleku
od sebe. Ova se slu~uva za{to vo pomalite
mesta lu|eto mo`at polesno i pobrzo da go
razberat problemot poradi homogenosta na
zaednicata.
„Vo na{ata sredina da ne se slu{ne
deka imate ne{to. @ivotot odma vi se
pretvora vo pekol. Site te izoliraat.”
121
Op{testvena tolerantnost
kon licata {to
zloupotrebuvaat drogi
Spored u~esnicite vo fokus grupite,
zavisnicite od droga imaat problemi
nasekade i vo site sferi od `ivotot: zdravstvoto, obrazovanieto, vrabotuvaweto,
nasekade se kr{at nivnite elementarni
~ovekovi prava. Ako ka`at deka imaat Hepatitis-c vedna{ im se odbiva intervencijata i pomo{ta vo zdravstvenite ustanovi; duri i vo privatnite ustanovi kade
{to se pla}aat uslugite.
„Na moj drugar mu se slu~i koga be{e na
zabar. ]e odi{ na Klinika mu velat. Tamu
imaat za{tita.”
Ovie lica se soo~uvaat so najrazli~ni
problemi: socijalni, zdravstveni, pravni. Ima podobruvawe kaj socijalnite
problemi, no zdravstvenite i ponatamu
ostanuvaat golem problem. Gi vra}aat za
recept ako ja vidat {ifrata na receptot.
Ne se sistemski re{eni rabotite vo Ministerstvoto za zdravstvo, izjavija vo edna
fokus grupa. Za niv se samo „narkomani
i drogera{i”. ^esto im se odbiva zdravstvena usluga. Najgolema netolerancija
kon ovaa grupa se javuva vo javnata sfera.
Zdravstvoto e poso~eno kako oblast kade
{to taa e najvidliva. Ako porano medicinskite lica svojata netolerancija kon
zavisnicite javno ja izrazuvale, deneska
znaat deka toa e neprifatlivo, pa toa go
pravat preku drugi „diskretni”, no sepak
dozvoleni mehanizmi za isklu~uvawe.
„Za najmala medicinska intervencija od
pacientot se bara da napravi HIV-SIDA
test, Hepatit-c test. Zamislete da
treba za stomatolo{ka intervencija po
stoti pat da gi pravite ovie testovi
bidej}i doktorot saka testot da bide
nov, a testiraweto trae dve nedeli. Ako
treba eden zab da se izvadi, na primer,
nie kako nevladina organizacija tr~ame,
intervenirame preku prijateli za da se
zavr{i rabotata.”
Imaat golemi zabele{ki za rabotata na
policijata, koja ~esto se odnesuva netolerantno. Lu|eto od NT[ (sektor za nedozvolena trgovija i {verc), izjavija vo fokus
grupite, gi teraat da potpi{at izjavi
deka nema da baraat advokat. Policajcite
imaat nehuman odnos, priveduvaat bez nalog, izvlekuvaat izjavi so sila, ne davaat
zapisnici. Ne poznavaat ~ovek {to dobil
zapisnik za bilo koj slu~aj. „Alfite”,
spored fokus grupite, se anti-tolerantni,
agresivni, buri~kaat po predmeti, se odnesuvaat nequbezno. Koga reagirame pri
nepotrebnite kontroli i pretresi, nas ne
narekuvaat agresivni.
„Kaj si be narkoman? [to ti svetat
o~ite?”, a policaecot e letva pijan.
Ne se zadovolni od re{avaweto na nivnite socijalni problemi. Ne postojat
programi nitu pak drugi aktivnosti.
Polovina od zavisnicite se socijalni
slu~ai. Vladata im vetila pomo{, a ni{to
ne se realizira. Vo najgolem broj slu~ai
nemaat rabota. Nekoi se vrabotuvaat, ama
mnogu, mnogu retko. Ovie lu|e imaat glavno
pesimisti~ki odnos kon instituciite i
smetaat deka, ako ne{to baraat ni{to nema
Inkluzivnosta na makedonskoto op{testvo
122
da dobijat. Ne mo`e da ostvarat nikakvo
svoe pravo. Deka sekoga{ }e bidat okarakterizirani kako „narkomani”. Smetaat
deka nema dovolno poznavawa za ovaa
oblast. Koga baraat pomo{ site se trgaat
od niv. Site se distanciraat. Ne mo`at
da zavr{at nikakva rabota. Nekoi bile
vraboteni ama ja izgubile rabotata poradi
razli~ni pri~ini. Vo mnogu slu~ai, ako
rabotodava~ite doznat deka se na programa
za le~ewe vedna{ gi otpu{taat.
„Jas sum bil vraboten. Sum rabotel i
sum se drogiral. No zavisnosta poleka
po~nuva da pravi problemi. Kiksira{
fizi~ki, ne si funkcionalen. Ne mo`e{
da ispolnuva{ normi. A i koj e dol`en da
te trpi izdrogiran. .Lu|eto se pla{at od
nas. Eden prijatel, gazda, mi re~e deka }e
mi dava pari samo da sedam doma, da ne mu
doa|am na rabota.”
Zabele`livosta na netolerancijata
ponekoga{ ne e golema poradi faktot
{to samite zavisnici se izoliraat od
zaednicata za da gi izbegnat problemite.
Smetaat deka nivniot problem }e bide
pomal ako ne e vidliv za ostanatite. Ovaa
grupa, pred se, se marginalizira samata
sebe poradi stravot od stigmatizacija;
ne e zapoznaena so svoite gra|anski
i zdravstveni prava, a istovremeno e
soo~ena i so osuda od strana na gra|anite.
Vo ovoj slu~aj se javuva dvonaso~na
nedoverba i netolerancija: kolku
pove}e gra|anite se netolerantni kon
niv, tolku pove}e tie samite razvivaat
strav i nedoverba kon celoto op{testvo.
Problemot so stigmatizacija ne zapira kaj
samite zavisnici, semejstvata na ovie lu|e
se isto taka osudeni od zaednicata vo koja
`iveat.
Inkluzivnosta na makedonskoto op{testvo
„Dovolno e da imate eden ~len na
semejstvoto so vakov problem za da vi ja
zalepat etiketata.”
Mnogu e te{ko da se napravi razlika
pome|u privatnata i javnata sfera, bidej}i
vo momentot koga lu|eto }e razberat
deka nekoj ima problem so zavisnosta
od hemiski supstancii, vedna{ gi
prekinuvaat kontaktite i anga`manite,
bez razlika dali se raboti za privatni
ili javni odnosi. Zatoa i samata
resocijalizacija pretstavuva problem,
iako ~esto se raboti za poedinci koi ve}e
ne se direktni zavisnici od drogi. Vo
pove}eto slu~ai duri i samiot izgled i
lik na zavisnicite pretstavuva problem.
No, ne e za site isto. Nekoi pominuvaat
pote{ko, a nekoi polesno. Blagodarej}i na
statusot i imotnata sostojba na nivnite
semejstva nekoi mo`e da se nadevaat na
podobar odnos od strana na instituciite.
„I kaj licata {to upotrebuvaat drogi
ima klasni razliki. Visokata klasa ima
privilegiran status. Nie „narkomanite”
sme prqavi, a oni se „dobri”. Tie koristat
kokain i skapi drogi. Totalnata
siroma{tija se klo{ari, a tie se elita.
Op{testvoto poinaku se odnesuva so niv.
Nemaat problem nitu so vrabotuvawe
nitu so obrazovanie. Bogatite se
vrabotuvaat prete`no vo dr`avni
institucii. Posiroma{nite te{ko se
vrabotuvaat.”
Za sre}a, postojat i slu~ai koga
rabotodava~ite od po~etok se zapoznaeni
so nivnata sostojba, pa sepak odli~no
gi prifa}aat i sorabotuvaat so niv i so
nevladinata organizacija koja posreduva.
Toa poka`uva deka vakviot model na
123
resocijalizacija e mo`en i po`elen za
celnata grupa.
nestru~ni lu|e, nema da ima pozitivni
efekti.
Odnosot na instituciite
na sistemot
„Centrite, dokolku se menaxiraat od
stru~ni lu|e, mo`e da se pretvorat
vo samofinansira~ki strukturi.
Mo`e ne{to da proizveduvaat. Da se
samoodr`livi.”
Za da se namali diskriminacijata kon
ovaa grupa, najodgovorni se organite
na centralnata vlast. Ovie institucii,
pred se, treba da porabotat na problemot
so sopstveniot diskriminira~ki odnos
kon ovaa grupa, bidej}i i tie samite,
so svojot odnos kon niv, u~estvuvaat vo
nivna ponatamo{nata stigmatizacija. Se
o~ekuva centralnata vlast da donesuva
zakoni i strategii koi ponatamu bi
bile implementirani od ostanatite
dr`avni i lokalni ustanovi. Za samite
zavisnici, rabotata na lokalnata vlast,
vo ramki na zaednicata, e od golemo
zna~ewe, no nivnata rabota e uslovena od
dobrite zakonski re{enija i programi na
centralnata vlast, koja ima i klu~na uloga
vo gradeweto ispraven stav kon problemot.
„Ministerstvoto za zdravstvo e
najpovikano za na{eto lekuvawe, a
vo rehabilitacija i resocijalizacija
najgolema uloga bi trebalo da ima
Ministerstvoto za trud i socijalna
politika (MTSP).”
MTSP mo`e da napravi najmnogu. Mo`e
da napravat programi za mali biznisi.
Dr`avata, na nekoi socijalni grupi im
dade pari za da po~nat biznis. Mo`e
da se otvori nekakov centar za sport i
rekreacija. Se otvori eden takov centar
vo Ohrid, iako ne funkcionira najdobro.
Vo Avtokomanda ne se dozvoli otvorawe
nov centar. Gradona~alnikot ne dozvoli.
Ako pak se otvorat centri i se vrabotat
Problemot so ovie centri prodol`uva
na lokalno nivo, kade pretstavnicite na
lokalnata vlast ne se anga`iraat dovolno
za da gi razubedat gra|anite koi ne
sakaat vakvi centri vo nivnata zaednica.
Poradi vakvata situacija propa|aat ve}e
obezbedeni sredstva preku stranski
donacii. Lo{ primer, pak, za sorabotka so
lokalnata vlast e slu~ajot so centarot vo
Kisela Voda. Gledaj}i gi ovie problemi,
ostanatite op{tini (lokalnata vlast
i gra|anite) zazemaat ist stav po ova
pra{awe i ne sakaat da se otvorat centri
kaj niv.
„Im smetame {to doa|ame vo Kisela Voda.
Iako lu|eto so pravo se bunat, bidej}i
se rasfrlaat {pricevi, se {pricaat so
metadon odma ~im go dobijat.”
Spored fokus grupite, oficijalno vo
Skopje ima 50 lica na lista na ~ekawe.
Del od onie {to se na terapija, od Skopje
odat vo Tetovo i vo Kumanovo. Otporot na
gradona~alnicite vo Skopje za otvorawe
na centri e golem. Pari ima, no mo`e
da propadnat ako ne se otvorat centri.
Parite gi dava Globalniot fond za
borba protiv HIV-Sida, tuberkoloza i
malarija, vo sorabotka so Ministerstvoto
za zdravstvo - Sektor za evrointegracii.
Na Vlada bile pominati Bit Pazar,
Karpo{ i ^air, no nitu edna Vlada ne gi
Inkluzivnosta na makedonskoto op{testvo
124
otvori. Nitu se otvoraat vo ramkite na
zdravstvenite centri. Gradona~alnicite
ne davaat. Vo Makedonija se otvorija
centri vo Tetovo i vo Kumanovo. Vo Skopje
listata e zatvorena ve}e 5 godini. Ne
primaat novi na metadonska lista. Priem
ima samo za lica izlezeni od zatvor.
„Namerno ne se pla}aat kaznite, za da
lu|eto odat vo zatvor, potoa izleguvaat
i direktno vleguvaat na programa. I
vo zatvorot dobivaat metadon. Nekoi
pravat sitni dela samo za da odat vo
zatvor i da dobijat terapija.”
Problemite ponekoga{ se javuvaat samo
kaj poedinci koi se na nekoja centralna
ili lokalna funkcija, poradi li~nite
stavovi koi gi imaat kon problemite na
ovaa grupa. Ponekoga{ funkcionerite se
vadat na nezadovolstvoto na gra|anite
i ne sakaat ni{to da napravat, za{to ne
sakaat da izgubat politi~ki poeni. Ova
ne e opravdanie, bidej}i ako tie sakaat
da go re{at problemot, }e najdat na~in
da gi ubedat gra|anite deka konkretnata
inicijativa e za dobro na celata
zaednica. Nema dovolno centri za site
zavisnici da bidat zgri`eni.
„Vikaat samo {to ne se otvoreni. A
ni{to nema od niv. Nie doa|ame vo Tetovo
od Skopje, od Gostivar. Skopje ima samo
eden centar, ama ima 3-4 spremni {to
treba da po~nat da rabotat.”
Lokalnata zaednica, a ne vlasta mo`e
najmnogu da pridonese kon namaluvawe na
diskriminacijata. Dobar primer za ova e
op{tina Strumica, kade {to vo re{avawe
na problemot se vklu~i celata zaednica, a
golema uloga odigra i crkvata.
Inkluzivnosta na makedonskoto op{testvo
Kolku pomagaat nevladinite
organizacii
Stav na eden od intervjuiranite
pretstavnici od NVO sektorot e deka
za `al, tie ja vr{at rabotata za koja
se zadol`eni dr`avnite institucii,
bidej}i nivniot anga`man zavr{uva kaj
medicinskata (metadonska) terapija.
Samite NVO-ii se dobro prifateni od
op{testvoto i od gra|anite (od semejstvata
na onie koi se zasegnati od problemot,
no i od tie koi ne se direktno zasegnati).
Nivnata rabota se prifa}a i se odobruva,
bidej}i nivnite aktivnosti se naso~eni
kon rehabilitacija i resocijalizacija na
zavisnicite.
„Ima tri tipa na NVO-ii. Onie koi se
dobri i onie koi se ~ovek-organizacija.
Tretata grupa se ni vamu ni tamu.”
Postoi pozitivno iskustvo so „HOPS”.
HOPS be{e prvo Maska. Kaj nas nema
HIV-Sida zatoa {to HOPS rabote{e na
teren. Vo sekoe vreme lu|eto mo`ea da se
snabdat so ~ista oprema i nema{e {irewe
na HIV-Sidata. Vo „Doverba” isto taka se
raboti aktivno. Rabotat na prevencija i
konsalting. Imaat i info linija kade {to
rabotat porane{ni korisnici. Pomagaat
kolku {to mo`at. Rabotat i so grupi za
samopomo{. Rabotat i na teren. Se javuvaat
i ~lenovi na semejstvata.
„Jas sum aktiven vo HOPS. Delev liv~iwa,
flaeri. Informirawe za predavawa
za sida, hepatit C. Imaat socijalen
rabotnik, doktor, se konsultiram so niv.”
NVO-ii, iako imaat pozitivni oceni
za nivnata rabota i od stranskite i
125
od doma{nite institucii, dosega ne
dobile nikakva finansiska pomo{ od
dr`avata. Spored niv, dr`avnite organi
duri i ne moraat da gi finansiraat, no
bi trebalo da prezemat del od obvrskite
i direktno da se anga`iraat vo procesot
na rehabilitacija i resocijalizacija na
zavisnicite. Vo sprotivno, se javuvaat
organizacii koi se pove}e interesni i
profitni grupi otkolku NVO-ii.
„Ima takanare~eni NVO-ii koi na
pogre{en na~in go tretiraat problemot.
Tie naj~esto imaat komercijalna
programa. Ako plati{ }e te izle~at. Ako
nema{ pari }e se vrati{ kaj nas. Se e do
parite na roditelite. Zemaat nad 1000
evra mese~no za redoven tretman.”
Glavno, NVO-ii rabotat so pari od
stranski fondovi i donacii. Nema
dr`avni pari. Nema buxet. Postoi
mislewe vo dr`avata, spored fokus
grupite, deka vo ovaa grupa ne treba
da se investira. Naprotiv, Vladata
treba da finansira programi. Mo`e da
napravat nekolku raboti. Na primer,
kako Rabotni~kiot univerzitet. Mo`e
da otvorat programi za doobrazovanie.
Da zavr{at lu|eto barem stepen. Toa
mo`e da bide za site grupi, a ne samo
za zavisnicite. Mo`e da finansiraat
i vrabotuvawa. Rabotodava~ot da bide
osloboden od danoci. Biznisite da se
oslobodat ako vrabotuvaat vakvi lica.
to~ka. Za nekoi grupi napravija programi,
ama ne za nas.”
Samata grupa naj~esto se sretnuva so
nedostatok na posebni programi za
zavisnici i pru`awe socijalna pomo{
i za{tita. Golema pomo{ za ovie lu|e
bi bila izrabotka na posebni dr`avni
programi za poddr{ka pri nivnoto
vrabotuvawe i dokvalifikuvawe.
Ova mo`e da se pravi vo sorabotka so
nevladinite organizacii.
„Treba pogolema animacija od NVO-ii. No
treba da pomaga i dr`avata. Da davaat
pari, da ima fondovi. Koga }e bidam na
0 so terapijata ne znam {to }e pravam
ponatamu. Ni fali resocijalizacija vo
normalni uslovi.”
Osnoven problem na nevladinite
organizacii e otsustvoto na posebni
programi i buxeti od strana na Vladata
so koi }e se obezbedi odr`livost na
proektite koi gi realiziraat ovie
nevladini organizacii.
„Najva`no e da najdeme ne{to da se
zanimavame. Da imame kade da odime. Treba
da se vratime vo sistem na `ivotot, da
rabotime. Da ne sedi{ doma i da misli{
na lo{o. Tuka treba da vlezat NVO-ii. Da
imaat programi, kursevi za kompjuteri, za
stranski jazici. Da te animiraat barem
2-3 saati dnevno. Jas sum pove}e doma i
toa ubiva.”
„Taka e vo Hrvatska. Biznisite dobivaat
krediti so grejs period. Zakonski da
se sredi toa. Plus, da se investira
vo lekuvaweto i vo programite za
rehabilitacija i resocijalizacija, i
Inkluzivnosta na makedonskoto op{testvo
126
Kolku e va`en odnosot na
semejstvata i na NVO-ii i
nivnata poddr{ka vo fazite
na le~ewe, rehabilitacija i
resocijalizacija?
Koga se razgovara so zavisnicite za
nivniot tretman i za toa koj najmnogu
im pomognal, me|u najbitnite faktori
e sekako semejstvoto, koe ima vlijanie
vo site fazi na nivnoto vra}awe. Koga
semejstvoto ne se vklu~uva, toga{ s$ odi
pote{ko. No stravot od stigmata e golem.
Za svoe dete mo`ebi i bi do{le nekade
na zatvoreno, no roditelite ne sakaat
da izlezat i da se pojavat vo javnost.
Semejstvata nekoga{ ne sakaat da se
vklu~at nitu vo tretmanot.
„Semejstvoto ne se vklu~i vo mojot
tretman, ama ne mi prave{e nitu
opstrukcii. Imav sekoga{ pokriv,
jadewe. Prijateli taka-taka. Se e bitno.
Sredinata e isto taka bitna.”
Spored mnogumina, doma{nite ili }e
te prifatat kako takov - so nade` deka
ima spas, deka }e se izle~i{ - ili }e te
izbrkaat od doma, i gotovo. Treto nema.
Sepak, semejstvata ne se sekoga{ vo
mo`nost da pomognat. Toga{ pomo{ta treba
da dojde od drugo mesto.
„Mene li~no podednakvo mi pomognale
semejstvoto, prijatelite i „Doverba”
(NVO).”
NVO-ii imaat golema uloga i davaat
golema pomo{ na zavisnicite vo
fazata na nivnata rehabilitacija i
resocijalizacija. Mnogumina od biv{ite
zavisnici se denes ~lenovi na NVO. Se
otvoraat i centri, pa lu|eto mo`e da se
Inkluzivnosta na makedonskoto op{testvo
anga`iraat vo aktivnostite na NVO.
Sega mo`e da pomagaat na drugi. Znaat
deka odnosot na lu|eto okolu niv ~esto se
menuva na polo{o. Se gubat prijatelite,
drugarite od detstvoto se s$ podaleku.
A bez poddr{ka, kako od semejstvoto
taka i od neposrednata okolina,
resocijalizacijata te{ko odi.
Kako izvestuvaat mediumite
Pri~inata za bavniot napredok vo ovaa
sfera e neinformiranosta na zaednicata
za odredeni op{testveni problemi.
Nivnata nedovolna, ponekoga{ i pogre{na
informiranost za problemite e rezultat
na plitkoto, ednostrano informirawe
od strana na mediumite za problemite
na nekoja grupa, no i na konzervativnite,
a ponekoga{ i pogre{ni stavovi
(poradi nivnata nezainteresiranost
za problematikata) iska`ani od
op{testvenite lideri, na ~ija osnova
zaednicata go gradi svojot stav kon
odredena op{testvena grupa ili pojava.
„Naj~esto nivniot pristap e
senzacionalisti~ki. Gi interesira samo
komercijalniot del.”
Mediumite preku svoeto informirawe,
vo zavisnost od toa kakov stav }e zazemat,
mo`at zna~itelno da pomognat, no i da
odmognat. A mo`at mnogu da napravat.
Novinarite ~esto zazemaat negativen stav.
Poslednoto be{e so centrite i sugestiite
za problemite so lokalnoto naselenie. Ne
pomognaa mnogu. Naprotiv, ~esto odmagaat.
Gi potenciraat i multipliciraat lo{ite
raboti, a pozitivnoto ne go ni spomnuvaat.
127
„Informiraat ednostrano. Pravat i
zloupotrebi. Ima eden dokumentarec
„Vra}awe” – na MTV. Otkako se emituva{e
na programata se prepovtoruvaat izjavi
izvadeni od kontekst.”
Mediumite koristat etiketira~ka
terminologija. Terminot „narko-zavisnik”
go izmislija novinarite. Na primer, ne
sekoj zavisnik zema narkotici. Mediumite
glavno sozdavaat negativen stav kaj
gleda~ite vo vrska so ovaa kategorija
gra|ani.
”Snimaa vo Bardovci. Treba{e da se vidi
materijalot pred da se emituva, a ne se
napravi toa. Povtorno toa be{e MTV.”
Nekoi mediumi poka`ale podgotvenost
da u~estvuvaat vo kampawite za edukacija
i informirawe na javnosta duri i bez
finansiski nadomest.
Kakvi promeni se potrebni
Spored izjavite vo fokus grupite,
problemite ne se re{avaat sistemski.
Od strana na NVO-ii i lu|eto {to
dobro ja poznavaat problematikata
bile predlagani izmeni na zakoni. Na
primer, za Zakonot za kontrola na drogi.
Iako Vladata im vetila tie sepak ne
u~estvuvale vo izgotvuvaweto na zakonot.
Ministerstvoto za zdravstvo go prave{e
– poto~no Biroto za lekovi. Nema{e
javna rasprava. Ne be{e vklu~eno nitu
Ministerstvoto za trud i socijalna
politika. Go stavija na sednica sred leto.
Sega e vo Parlamentot. Ovoj zakon e vo
kolizija so Nacionalnata strategijata za
borba protiv drogata.
„Mora da ima javna rasprava, da se
anga`iraat eksperti, da se vklu~i
nevladiniot sektor. Ministerot za
zdravstvo tripati veti deka }e ne
primi, i ni{to.”
So toj Zakon, barem spored izjavite vo
fokus grupite, se izedna~uvaat dilerite
i korisnicite na drogi. Ima ~len vo
Zakonot za kontrola na drogi, spored koj
site da prijavuvaat vo policiska stanica
s$ {to }e doznaat vo vrska so droga. Ako
nekoj dojde kaj nas, vo NVO, za pomo{, nie,
spored ovoj zakon }e mora da go prijavime
vo policija. Prijavuvaweto go pravdaat
so evidencija na zavisnicite, ama zo{to
mora da se prijavuva vo policijata a
ne nekade na drugo mesto, anonimno. Vo
zakonot ima brojni propusti i osnovi za
kr{ewe na ~ovekovite prava, {to mo`e
da dovede do pogolema stigmatizacija i
netolerancija kon zavisnicite. Mo`na
posledica od ovoj zakon e i polo{a
komunikacija pome|u zavisnicite i
ustanovite zadol`eni za rabota so niv.
„Pravevme pres-konferencija,
protestiravme, ama xabe. .Roditelot
krivi~no }e odgovara ako ne go prijavi
svoeto dete deka zema droga. Nie barame
dekriminalizacija na licata {to
koristat drogi.”
Novite zavisnici }e se evidentiraat
spored programa finansirana od CARDS.
]e se pravi data baza. NVO-ii, spored ovaa
programa, davaat izve{tai sekoj mesec.
Se obiduvaat da gi evidentiraat novite
zavisnici i nivniot broj. Postojano ima
novi zavisnici. Dr`avata nema to~na
evidencija kolku zavisnici ima.
Inkluzivnosta na makedonskoto op{testvo
128
„Ima mnogu novi zavisnici koi ne se
registrirani. Tie se se pomladi lu|e. Samo
u{te ne se dojdeni vo faza koga po~nuvaat
problemite. Fizi~ki u{te ne si zavisen.
Prvite dve godini se dr`i{. Koga }e
propadne{ e sosema druga rabota.”
NVO-ii ponekoga{ u~estvuvaat vo rabotata
pri kreiraweto na postoe~kata zakonska
regulativa i programi, i smetaat deka toa
e dobra praktika. Promeni vo zakonskata
regulativa se potrebni poradi lo{ite
re{enija vo ve}e postoe~kite zakoni, kako
i sorabotka za onie koi se vo proces na
izrabotka. Vo na{ata dr`ava, zakonskata
regulativa posvetena na ovoj problem e
isprepletena i implementirana vo pove}e
zakoni.
“Doverba” kako nevladina organizacija
ve}e u~estvuva{e vo protestot protiv
donesuvawe na Zakonot za drogi poradi
lo{ite re{enija {to se ponudeni vo
nego.”
Vladata ne raboti temelno koga otvora
centri za le~ewe na zavisnicite od droga.
Lu|eto {to se zadol`eni za ovie pra{awa
ne ja poznavaat dovolno populacijata.
Ima lu|e koi ne se eksperti za oblasta,
a se me{aat vo aktivnostite. Tie nosat
pravila, a ne gi poznavaat problemite.
Ima mnogu predrasudi kaj lu|eto {to
rabotat so zavisnicite od droga.
Aktivistite na NVO ne se zadovolni so
organiziranosta na centrite za le~ewe.
Drug problem e i primerot so najavata
za otvorawe na centar za zavisnici vo
Bardovci.
Inkluzivnosta na makedonskoto op{testvo
„Ako se otvori ovoj centar, toga{ ne
stanuva zbor za resocijalizacija, tuku se
vra}ame na institucijalizacija.”
Namesto zaklu~ok
Eve kako izgleda edna obi~na
„narkomanska” prikazna. Raska`uva
za pri~inite, no {to e pova`no i
za posledicite. A posledicite se
katastrofalni. Nema napred, nema idnina,
nema nade`, nema odgovor, nema re{enie,
nema sega{nost, nema spas, nema ni{to:
„U{te malku, ne znam u{te kolku, pa
}e poludam. Ne rabotam. Nemam pari.
Duri i pita~am za da dojdam do cigari.
Ne znam kaj da odam? Ne znam {to da
pravam? Doa|am na terapija, a ne znam
kade }e odam posle. Kako budala. Mene mi
treba edna obi~na rabota, ne mora da
mi pla}aat mnogu. Da rabotam edno 5-6
{est saati. Da ima kaj da odam. Da imam
{to da pravam. Porano sum rabotel. Sega
ne mo`am da najdam nikakva rabota. A
mo`e da rabotam bilo {to. Sakam da
imam pari, a ne da molam za moj tro{ok.
Toa mi treba. Ama lu|eto imaat izgubeno
doverba vo mene. Lu|eto se pla{at od
mene. Po~nuvam da zboruvam sam so sebe.
Sekoj den se karam so moite doma. Mnogu
mi e te`ok `ivotot. Ne znam {to da ti
ka`am. Sekoj den izleguvam nadvor, mislam
{to da pravam. I nie sme lu|e. Znam deka
sme zgre{ile. Da ni najdat nekoja rabota,
nema da pravime takvi gluposti. Barem
malku da ni pomognat. Od Centarot
ovde sme zadovolni. Sekoj den doa|ame po
terapija. Od drugarite ne sum zadovolen.
Imav mnogu drugari, sega me izbegavaat.
129
Za mene nema idnina. A mlad sum. No, odam
samo nadolu. Jas sum mrtov. Sekoj ima
nekakva zanimacija, kafe, dru{tvo... Jas
sedam na ulica. ^ekam nekoj da mi frli 50
denari za da kupam cigari i pak se vra}am
doma. Cel den sum doma. Se e poradi toa
{to imav lo{o dru{tvo. Me teraa da
zemame heroin. Velea deka e }eif, kako
da ispie{ nekolku piva. Dva dima, utre
pak dva dima, i poleka zaglaviv. Taka se
po~nuva. Ne sum znael {to e toa. Ne sum
bil informiran. I ete kaj se nao|am sega.
Imav 17 godini kako po~nav da zemam
droga. Se la`i ~ovek. Kradev od doma i
prodavav. Pravev problemi. No bara toa
od tebe, ima{ potreba. Mora da zeme{
droga.”
Kako zaklu~oci ili preporaki do onie
koi {to mo`at najmnogu da pomognat, pred
se, nadle`nite institucii i ustanovi:

Najprvin ovaa kategorija gra|ani
baraat poddr{ka za otvorawe na
centrite {to im se veteni od strana
na dr`avata i za koi se obezbedeni
finansiski sredstva od nadvor.
Baraat od lokalnite vlasti i od
gradona~alnicite da dozvolat
otvorawe na vakvi centri za koi
se obezbedni site potrebni uslovi.
Sega so meseci se ~eka za „mesto” na
listata za metadon. Onie {to se le~at
sekojdnevno patuvaat po terapija
od Skopje do Tetovo, od Gostivar do
Tetovo, od Skopje do Kumanovo itn.

Baraat od op{testvenite planeri da
bidat vnimatelni pri donesuvaweto
na zakonskite re{enija koi ja
dopiraat nivnata grupa, a so koi
`ivotot namesto da im se podobri
mo`e drasti~no da im se vlo{i.
Baraat dr`avata da im obrne barem
malku vnimanie i da poddr`i
proekti preku koi mnogu polesno }e se
realizira nivnata rehabilitacija i
resocijalizacija. So vakvi proekti bi
se ohrabrila nivnata golema nade` i
`elba za povtoren i normalen `ivot.

Potrebni im se aktivnosti. Potrebni
im se vrabotuvawa. Potrebni im se
sredstva za normalen `ivot. Samo taka
}e mo`e da se ostvarat i istovremeno
nema da bidat tro{ok za dr`avata.
No mora od nekade da se po~ne. Ova
mora da bide mre`na aktivnost
na dr`avnite institucii, preku
planovi i programi, na nevladinite
organizacii, preku menaxirawe na
proekti, i na nivnite semejstva, onie
semejstva koi do sega ne dignale race
od niv.
Na pra{aweto, kolku e inkluzivno
makedonskoto op{testvo sprema
zavisnicite od droga, odgovorot bi
bil: mnogu malku. Verojatno zatoa {to
zaboravame deka nivnite problemi ne se
samo nivni, tuku deka toa se problemi
i na nivnite semejstva, no i na
op{testvoto.
Inkluzivnosta na makedonskoto op{testvo
130
Inkluzivnosta na makedonskoto op{testvo
131
ZAVISNICI OD ALKOHOL
Zbiren izve{taj od fokus grupi i intervjua
Dali makedonskoto
op{testvo e tolerantno
Razgovorite vo fokus grupata (FG) i
vo prodlabo~enite intervjua (PI) ja
identifikuvaa pove}edimenzionalnosta i
ambivalentnosta na (ne)tolerantnosta kon
alkohilizmot i zavisnicite od alkohol.
Vo ovaa, navidum paradoksalna situacija,
to~ni se sprotivstavenite ocenki.
Od edna strana, op{testvoto e
premnogu tolerantno, duri do nivo
na neracionalnost i neodgovornost.
Postojat festivali za razni alkoholni
pijalaci: vino, rakija, pivo. “Alkohol se
prodava nasekade i na sekogo. Pogolema
tolerancija re~isi i da ne mo`e da ima!”
Istovremeno, tokmu vakvata op{testvena
scena, kade e vidlivo otsustvoto na
aktiven, svesen i kriti~ki odnos kon
alkoholizmot, negativno se odrazuva - go
stimulira {ireweto na alkoholizmot vo
Makedonija.
Od druga strana, tolerantnost kon `rtvite,
kon zavisnicite od alkohol re~isi i da
ne postoi, odnosno, vo kontekst na site
op{testveni promeni, taa e i namalena.
Denes, oosbeno vo privatnite firmi,
“lu|eto se pla{at da ka`at }e odam da
se lekuvam od alkoholizam”. Sega, vedna{
se dava otkaz, bez mo`nost za lekuvawe.
Op{testvoto treba da ja tretira ovaa
pojava kako bolest {to treba da se le~i.
I po medicinskoto lekuvawe, potrebno e
socijalno lekuvawe: op{testvena potkrepa
preku razni formi na dru`ewe. No
naj~esto, bolnite, zavisnicite od alkohol,
se prepu{teni sami na sebe. Zdru`enieto
nema nitu moralna nitu finansiska
poddr{ka. Vladata ne poddr`uva nikakov
proekt na Zdru`enieto, iako ~lenovite se
~uvstvuvaat podgotveni za realizacija na
proekt i animirawe na pomladite lu|e.
Tolerancijata treba da zna~i razbirawe,
pomo{, poddr{ka, a ne mol~ewe. Za `al,
tolerancijata vo semejstvoto, od strana
na `enata, soprugata i decata se sveduva
tokmu na mol~ewe, trpewe.
Potrebna e mnogu pogolema edukacija za
problemite na bolestite na zavisnost,
potrebna e organizirana prevencija, za
op{testvoto da ima aktiven i pravilen
stav kon bolesta i da poka`e tolerantnost
kon bolnite.
Problemi i diskriminacija
“Toj {to odi da se le~i go gledaat polo{o,
otkolku onoj koj se vle~e po ulica!”
Problemite so koi se soo~uvaat
porane{nite zavisnici, sogovornici vo
Inkluzivnosta na makedonskoto op{testvo
132
FG-ta, se brojni i gi pokrivaat re~isi
site segmenti na `ivotot:
zdravstveni problemi: pri {to
te{kotija e alkoholizmot da se
razbere kako bolest;
 socijalni i psiholo{ki problemi:
odbegnuvawe i izolacija od sredinata,
no i od semejstvoto;
 profesionalni i, sekako, finansiski
problemi: nesposobnost za rabota i
gubewe na rabota.
Problemite, identifikuvani od
sogovornicite vo intervjuata, imaat
eden zaedni~ki imenitel: nedostatok
od finansiski sredstva. Porano imalo
finansiska pomo{ od Lotarija, odnosno
od dr`avata, no sega, re~isi s$ e svedeno
na samofinansirawe od ~lenarina i
na nekolku donacii koi se od firmi
~ii vraboteni se lekuvaat. Vakvata
sostojba ja doveduva vo pra{awe i
resocijalizacijata. Nema pari za da
se obezbedat niza socijalni, kulturni
zabavni aktivnosti. Poradi ova i
semejstvoto ostanuva nadvor od programite
za rehabilitacija, {to gi minimizira
rezultatite od lekuvaweto.

Diskriminacijata se ~uvstvuva kako
najgolem problem vo resocijalizacijata.
„Na zavisnik od alkohol za ni{to ne mu se
veruva.” ^uvstvoto na diskriminiranost
ne e samo li~no, tuku e i na nivo na
zdru`enie. Zdru`enieto nema od nikade
dobieno sredstva, koi se neophodni za
niza aktivnosti.
„Sega imam 18 godini i mo`am Skopsko!”
Sogovornicite vo intervjuata, koi,
nesomneno, pretstavuvaat del od stru~nata
javnost, ja naglasuvaat generalnata
Inkluzivnosta na makedonskoto op{testvo
pregolema tolerantnost na op{testvoto
kon konsumiraweto alkohol. Ritualnata
i simboli~na upotreba na alkoholot,
e socijalnata podloga na vakvata
tolerancija, a na toj na~in najdirektno se
zagrozeni mladite – se u~at na pogre{ni
modeli. Vakvata tolerantnost se dol`i
na slabata informiranost: alkoholot ne
e toksi~en, ne predizvikuva zavisnost.
Zna~i, ne postoi soodvetna prevencija od
alkoholizmot.
Od druga strana, ne postoi tolerantnost
kon `rtvite na alkoholot, {to ja spre~uva
nivnata resocijalizacija i go doveduva
vo pra{awe le~eweto. Pri~nata (no
ne i opravduvaweto) za ova se gleda vo
“siroma{nata dr`ava”. No, siroma{tijata
ne e samo materijalna, finansiska.
Diskriminacijata e naj~est, sekojdneven
stav na okolinata kon porane{nite
zavisnici od alkohol. Onie koi ne se
li~no zasegnati, po pravilo nemaat
razbirawe i gi odbegnuvaat bolnite
od alkoholizam. Vo zadninata na ova e
pogre{niot pristap kon bolestite na
zavisnost: kako da se raboti za moralen,
a ne za zdravstven problem, stavot e:
zavisnicite od alkohol se nemoralni i
neodgovorni, ne treba jas da im pomagam na
takvi. Spored iskazite na sogovornicite
i na stru~nite lica, opasno e nekoj da
ka`e deka se lekuva od alkoholizam – po
takvata otvorenost sleduva odbegnuvawe
i isklu~uvawe. Na ova se nadovrzuva i
eden vid ”sistemska netolerantnost ili
diskriminacija”. Onie koi se lekuvaat
naj~esto se nevraboteni, zna~i nemaat
re~isi nikakov izvor za egzistencija, pa
nemaat pari ni da se lekuvaat!
133
Odnosot na dr`avata
i pomo{ od instituciite
„Dr`avata voop{to ne se gri`i za nas!”
Site sogovornici od FG-ta poso~uvaat
bezbroj primeri, argumentiraj}i deka
dr`avata ne se gri`i za niv. Nivniot
status naj~esto e “nevraboten i/ili
socijalen slu~aj”, a zdru`enieto s$ u{te
nema pomo{ od dr`avata. Dr`avata e
obvineta i poradi opasna kusogledost:
ne go povrzuva alkoholizmot so semejnoto
nasilstvo i so drogata. Nema pomo{ za
nabavka na potrebnite lekarstva, nitu
pak pomo{ za otovrawe na klubovi niz
Republikata.
Zdravstvenite institucii (Bardovci,
Klini~ki centar (Dr`avna bolnica),
Voena bolnica, Dneven centar vo
Kisela Voda, se tie koi, i pokraj site
problemi, najmnogu pomagaat. Nasproti
niv, socijalnite slu`bi „ne sakaat ni
da razgovaraat”, a nema ni slu`bi za
resocijalizacija.
Sogovronicite vo intervjuata
naglasuvaat deka ne postoi konkretna
netolerantnost kon zdru`enijata i NVOii koi se anga`irani vo borbata protiv
alkoholizmot; tie odnosot pove}e go
definiraat kako negri`a i nerazbirawe,
{to vo krajna linija e potvrda pove}e
za netolerantnosta kon zavisnicite
od alkohol, vklu~uvaj}i gi i uspe{nite
apstinenti.
Kako oseben problem e poso~en
nevoedna~eniot pristap kon raznite
zavisnosti. Dobar Centar za borba protiv
zavisnosti, ne mo`e da go previdi faktot
deka bolnite preminuvaat od edno kon
drugo sredstvo, i zatoa mora da postoi
izedna~en pristap.
Zna~i, pomo{ nema, ne samo od dr`avata,
tuku i od mnogu firmi. Porano, vo
socijalizmot, dr`avata sepak pomagala,
pa zdru`enijata imale barem normalni
rabotni uslovi: plateni telefonski
smetki, kancelarii, uslovi za razgovor...
Sega, ne samo {to dr`avata ne pomaga,
tuku ne postoi ni soodvetna op{testvena
odgovornost kaj pretprijatijata koi
proizveduvaat alkohol.
Netolerantnosta e pogolema od strana na
javnite institucii, vo smisla na organizacii, pretprijatija, kade {to rabotat,
poto~no rabotele, zavisnicite od alkohol.
Nema razbirawe deka se raboti za bolest
i deka treba na soodveten na~in da se pomogne, osobeno vo privatnite pretprijatija kade {to „re{enieto” e otkaz.
Sostojbata ne e podobra i ako se „meri”
od aspekt na NVO-ii. Sogovornicite
od FG-ta jasno naglasuvaat deka nemaat
nikakva pomo{ od nitu edna NVO, a duri i
koga oddelni ~lenovi na Zdru`enieto na
lekuvani zavisnici od alkohol pobarale
pomo{ od NVO-ii, vratite ostanale
zatvoreni.
Kako najsigurna, a ~esto i edinstvena
potkrepa ostanuva semejstvoto.
Prijatelite, poka`uvaat razbirawe i
spremnost da sorabotuvaat i da pomagaat,
no, za `al, tie predolgo mol~at, pa prviot
~ekor, vo smisla na lekuvawe, naj~esto e
napraven docna, a toa go komplicira i go
prodol`uva lekuvaweto.
Vo prilog na „ogromnata uloga na
semejstvoto” se i razmislite na
sogovornicite od FG-ta, pri {to tie,
razbirlivo, ne poka`uvaat profesionalna
kriti~nost. Ulogata na semejstvoto e
nezamenliva, iako toa najmnogu trpi
– alkoholizmot e osnovna pri~ina za
Inkluzivnosta na makedonskoto op{testvo
134
rasturawe na semejstvoto, no istovremeno
i najmnogu pomaga vo le~eweto i vo
periodot po le~eweto.
deka se raboti za bolest malkumina ja
spodeluvaat, a u{te pomal e brojot na onie
koi soodvetno na ova se odnesuvaat.
Za da se zaokru`i slikata ne mo`e da
se previdat iskustvata na zavisnicite
od alkohol, vo slu~aite koga tie barale
pomo{. Vo vakvi situacii pomo{ dobile
samo vo zdravstvenite organizacii, kade
alkoholizmot ima status na bolest i kade
edinstveno se obiduvaat da gi utvrdat
pri~inite za bolesta. Nasproti ova e
negativnoto iskustvo so socijalnite
slu`bi, kade dominira grubiot odnos, i
mnogu pove}e vetuvawa deka sredstvata
za lekovi }e bidat vrateni, otkolku
vistinska pomo{. Vakvite iskustva, kako
i slabata informiranost za toa kade
mo`e da se obratat za pomo{, go pravi
semejstvoto nezamenliva i ~estopati
edinstvena institucija koja mo`e da im
pomogne na bolnite od alkoholizam.
O~ekuvawa i potrebni promeni
Paralelno na ova i iskustvata na
sogovornicite od intervjuata, ne nudat
“svetli se}avawa”! Ne mo`e da stane zbor
za seriozna, organizirana, koordinirana
i dolgotrajna sorabotka me|u oddelni
institucii, pa zatoa re~isi i nema
aktivnosti vo sferata na prevencijata.
Oddelna sorabotka e ostvarena so
bolnicite ili, poretko, so nekoi
u~ili{ta. Vo ramkite na ve}e zavr{niot
proekt, postojat pozitivni iskustva za
sorabotka so mediumite, no pred se kako
isklu~ok {to go potvrduva praviloto: nema
podolgotrajna i organizirana sorabotka.
Za `al, vo Ministerstvoto za trud i
socijlna politika i vo Ministerstvoto za
zdravstvo se u{te ne poka`uvaat interes i
spremnost za sorabotka.
Ne{tata se dvi`at mnogu bavno: svesta
Inkluzivnosta na makedonskoto op{testvo
Sogovornicite od stru~nata javnost
poka`uvaat mo{ne sli~ni o~ekuvawa od
anga`manot na oddelni institucii.
Od CENTRALNATA VLAST se o~ekuva
finansiska pomo{ i koordinacija vo
disperziraweto na centrite za lekuvawe
na alkoholizmot niz dr`avata.
Od LOKALNATA VLAST isto taka
se o~ekuva finansiska pomo{, no i
poddr{ka za obezbeduvawe rabotni
prostorii, kade }e mo`e, osobeno vo faza
na resocijalizacija da im se pomaga na
bolnite.
Od [email protected] I NVO-ii se o~ekuva
anga`man vo prevencijata. preku razni
obrazovni aktivnosti, no i obezbeduvawe
soodvetna pomo{ na indirektnite `rtvi
na alkoholizmot.
Mestoto i ulogata na U^ILI[TATA e
jasna, no i nedovolno iskoristena. Zatoa,
potrebni se po~esti i redovni predavawa
od stru~ni lica, koi na u~ili{nata
populacija }e i go objasnat problemot na
alkoholizmot. Rezultatite se dvostrani, i
od aspekt na prevencija, no i od aspekt na
zgolemeno razbirawe i tolerancija kon
bolnite.
Bi se reklo deka od BOLNICITE se
o~ekuva da go pravat ona {to i dosega go
pravele. Poa|aj}i od dosega{nata dobra
sorabotka, ne samo so Toksikologija, tuku
i so site drugi kliniki, sogovornicite
naglasuvaat deka takov profesionalen
odnos o~ekuvaat i vo idnina.
135
Sogovornicite naglasuvaat deka se
potrebni golemi i generalni promeni.
No ona {to prvo treba da se napravi e, da
se obezbedi raboten prostor i soodvetni
finansii za zdru`enijata, klubovite,
NVO-ii da mo`at da dejstvuvaat.
Lobiraweto i vlijanieto da se promenat
zakonite vo odreden pravec bara
golem anga`man i stru~na zasnovanost.
Neophodno e istra`uvawe koe }e
go identifikuva alkoholizmot vo
Makedonija od pove}e aspekti, i koe
}e pretstavuva osnova za politikata i
zakonite.
No, promenite ne smeat da zavr{at so
novi ili izmeneti zakoni. Zakonite
ne se re{enie. Potrebna e promena na
svesta, nadminuvawe na stigmata kon
alkoholizmot, i pove}e humanost kon
bolnite.
Mediumi
Mediumite se va`na alka za ostvaruvawe
na o~ekuvawata i promenite, no
istovremeno, neophodna e promena i vo
nivniot pristap kon alkoholizmot.
Sogovornicite vo FG-ta, naglasuvaat:
mediumite ne izvestuvaat dovolno, nitu
pak objektivno. Tie kritikuvaat deka
alkoholot vo mediumite e pove}e prisuten
preku reklami, otkolku kako pijalak koj
sozdava problemi, a voedno temata se
pokriva povr{no i retko, kolku da se
popolni vreme ili prostor.
Inkluzivnosta na makedonskoto op{testvo
136
Inkluzivnosta na makedonskoto op{testvo
137
LICA SO FIZI^KA ILI
INTELEKTUALNA POPRE^ENOST
Zbiren izve{taj od 3 ostvareni fokus-grupi so : roditeli
na deca so intelektualna popre~enost i grupi na lica so
fizi~ka ili intelektualna popre~enost
Dali postoi tolerantnost?
Pri razgovorite vo fokus grupite,
komentiraj}i dali i kolku
sogovornicite go smetaat
makedonskoto op{testvo za
tolerantno, najgolemiot del od niv
se izjasnija negativno, i izgledaj}i
razo~arano, davaa ocenki od eden do
najmnogu dva. Komentiraj}i gi pri~inite
za taa sostojba, tie naveduvaat:






deka postoi bezizlezna situacija:
“Kade i da trgne{ - site vrati se
zatvoreni!”;
se ~uvstvuvaat kako gra|ani koi se na
najdolnata skala vo ova op{testvo vo
tranzicija, koja kako proces mo`e i
ve~no da trae;
rabotite koi zapo~nuvaat se ostavaat
nezavr{eni vo sekoja sfera;
zakonite se nedoprecizirani i/ili
ima ~uvstvo deka nema zakoni vo ovaa
dr`ava;
postojano se iznao|aat na~ini da
se izmanipulira ne{to kako bi se
popre~ilo ostvaruvaweto na nivnite
prava;
te{ko e dobivaweto na neophodni
dokumenti od dr`avnite institucii,
pa toa ~esto zavisi od dobrata volja na
vrabotenite;

se postavuvaat nestru~ni lica
ili lica nedovolno zapoznaeni
so konkretna problematika na
odredeni rabotni mesta od koi zavisi
ostvaruvaweto na odredeno takvo
pravo.
“Stra{ni se rabotite koga }e trgneme
kako roditeli da si gi barame pravata.
Na primer, koga se re{i da ima besplatno
lekuvawe na decata, se na{ol nekoj
pameten koj vmetnal klauzula deka toa e
samo za tie {to se vo redovno {koluvawe,
A vie znaete deka nie zboruvame za deca
so pre~ki vo razvojot. Pa, do koga toa
dete mo`e da se {koluva?!”... Lu|eto toa
go znaat, znaat so kakva problematika
se sretnuvame, a e na nivna dobra volja
koga bi sakale toa re{enie da mi go
dadat, i toga{ jas bi mo`ela toa pravo
da go ostvaram. A bidej}i odi na grbot
na Ministerstvoto za trud i socijalna
politika, za{to site tie tro{oci bi
trebale tie da gi pla}aat, ednostavno
ne ni gi izdavaat tie re{enija.”
Netolerantnosta kon licata so
popre~enost se manifestira na
najrazli~ni na~ini. Nekoga{ toe e
na posuptilen na~in, naj~esto kako
so`aluvawe … ili kako nesmasno
odnesuvawe, {to proizleguva od
Inkluzivnosta na makedonskoto op{testvo
138
op{toprifatenoto mislewe deka site
lica so popre~enost se nesposobni za
bilo {to.
“Koga }e bide so tebe, }e re~e nekoj ubav
zbor, a koga }e zamine, }e re~e -te{ko nejze.
Kako go gleda, samata si znae. Toa mo`ebi
ne se manifestira tolku javno, no zad grb
se zboruva”.
“Ima lu|e na ulica koi otvoreno n$
zagleduvaat, dofrlaat – {to izlegol da
{eta koga ne mo`e”.
“Denes vleguvam vo avtobus. Mi padna
stap~eto so koe se dvi`am. Nikoj od
gra|anitene ne se potrudi da mi pomogne
i da mi go podade stapot”.
Spored sogovornicite, netolerantnosta
se dol`i na tradicionalnite sfa}awa
za lu|eto so posebni potrebi, vo
smisla deka tie se nesre}a i obvrska
samo za semejstvoto. Uloga igra i
neinformiranosta na populacijata za
na~inite kako mo`e da im se pomogne na
ovie lica. Ocena e deka takvata promena
na svesta se odviva mo{ne bavno.
“Vo odredeni ruralni sredini, kade
s$ u{te se `ivee so nekoi tabu temi,
hendikepiranipot ~ovek pote{ko
prosperira otkolku vo nekoi porazvieni
sredini”.
Sepak, nekoi u~esnici vo fokus grupite
koi se, raka na srce, malcinstvo nasprema
grupata, smetaat deka makedonskoto
op{testvo e mnogu tolerantno i deka
licata so fizi~ka popre~enost se
prifateni, kako od gra|anstvoto, taka i od
dr`avata.
Inkluzivnosta na makedonskoto op{testvo
“So site {to mi bea rodnini, prijateli
i lu|e {to pomalku gi znam, i den denes
se dru`am, komuniciram. Nikomu so zdrav
razum ne bi mu padnalo na pamet da me
ismee ili da re~e deka sega, po nesre}ata,
jas ne vredam pove}e. Ku}ata mi e stalno
polna so lu|e. Ne sum po~uvstvuvala deka
nekoj me izbegava. Mo`ebi otkako }e
zamine, nekoj }e ka`e “za grev, {to fina
`ena be{e…Vo o~i nikoj taka ne mi rekol”.
“Ne mo`am da se po`alam. Jas ne se
~uvstvuvam kako invalid. Mislam deka
kolku }e bideme prifateni, zavisi i
od mentalitetot na samiot invalid,
kako }e se postavi, kolku }e bide
komunikativen. Mene mi se site vrati
otvoreni”.
“Ima dobri zakoni, prema mo`nostite i
ekonomskite priliki. Ima poseben zakon
za vrabotuvawe”.
Del od prisutnite, osobeno
poobrazovanite, smetaat deka vo golem
del tolerancijata kon niv zavisi i od niv
samite, i od nivniot odnos kon drugite
lu|e voop{to.
Site se slo`uvaat deka glavniot problem
za netolerantnosta e {to op{testvoto
ne izgradilo ednakvi mo`nosti za
site deca, gra|ani, da mo`at ednakvo
da pristapat, odnosno ednakvo da gi
zadovoluvaat potrebite {to gi imaat, isto
kako i drugite lu|e.
“Hendikepirana sum od moeto ra|awe i
dosega ne sum imala problem da bidam
odbiena, `igosana. Edinstveno {to sum
po~uvstvuvala deka mo`ebi sum nemala
soodvetni uslovi vo odredni periodi
od `ivotot za da gi zadovolam moite
potrebi”.
139
“Nitu edno u~ili{te ne e pristapno za
licata so fizi~ki hendikep”.

problemi pri vrabotuvawe na decata
so intelktualna popre~enost: „i
pokraj toa {to dr`avata dodeluva
stimulativen pari~en iznos i
povlastici na rabotodava~ot
pri vrabotuvawe na ovie lica,
toj, po iskoristuvawe na istite,
voop{to ne go anga`ira liceto so
popre~enost, nudej}i mu potpolno
neadekvatna rabota spored negovite
sposobnosti, pa po mnogu kratko
vreme (samo po 2-3 meseci rabotewe)
rabotodava~ot mu go prekinuva
rabotniot odnos na ova lice, ili pak
ja zatvora firmata”... “Dve godini
n$ maltretira{e (rabotodava~ot),
ni karton~iwa, ni pari, i na kraj ja
zatvorila firmata bez da ni ka`e,
a jas odam da ja baram tamu za da ja
zemam barem kni{kata, pa posle be{e
problem da ja prijavam }erka mi pak vo
Zavod;

te{ka ekonomska situacija na
semejstvoto vo koe {to ima dete so
intelektualna popre~enost, bidej}i
edniot roditel zadol`itelno mora
da go prekine rabotniot odnos
poradi gri`a za ova dete, zatoa {to
postoi neprifa}awe na ovie deca vo
gradinkite;

ne~uvstvitelnost na instituciite
za kakvi deca stanuva zbor, i dolgo
traewe na {alterskite procesi;

nepoznavawe i osuda na okolinata
vo nadle`nite institucii se
vrabotuvaat lu|e na pozicii za
koi voop{to nemaat adekvatno
obrazovanie, voop{to ne ja
razbiraat konkretnata problematika
i ne se trudat ne{to da se promeni;
a onie {to ja razbiraat ovaa
za sredstvata {to se dodeluvaat na
ovie semejstva;
problematika pri promena na vlasta
ve}e ne se na istite rabotni mesta
Vo ovaa smisla, se veruva deka ogromna
uloga ima i dr`avata koja treba
konkretno da pomogne vo re{avaweto na
problemite na licata so hendikep.
“Tolerancijata zna~i i sozdavawe
na tehni~ko-tehnolo{ki uslovi,
arhitektonski re{enija”.
Roditelite na decata so intelektualna
popre~enost, kako glavni problemi
so koi se soo~uvaat vo kako grupa na
gra|ani, gi naveduvaat:


ukinuvawe na detskiot dodatok
po 26. god. na deteto so lesna ili
umerena intelektualna popre~enost
i postojani problemi vo oblasta na
zdravstvoto poradi ukinuvawe na
odredeni prava po taa vozrast: “Za
site pregledi {to gi pravat ovie
deca, a {to gi osloboduva dr`avata
so participacija, tovarot go nosi
Ministerstvoto za trud i socijalna
politika, i kaj niv s$ se vrti vo krug,
a nas n$ ~ukaat po glava - za eden naod
i mislewe ako nemame opravduvawe od
me|uop{tinskiot centar, nie treba
da platime, a po 26 godini voop{to
i ne mo`e da go dobieme za{to go
tretiraat deteto kako vozrasen, a
privatno toa mnogu ~ini!”;
mal pari~en iznos na detskiot
dodatok vo uslovi koga mnogu
od neophodnite lekovi ne se na
pozitivnata lista, pa roditelite
moraat da se snao|aat;

Inkluzivnosta na makedonskoto op{testvo
140



nemawe na adekvatni stru~ni
slu`bi vo gradinkite i redovnite
u~ili{ta koi }e se gri`at za ovie
deca (defektolog, logoped...) {to e edna
od pre~kite za nivno primawe duri i
koga samite institucii projavuvaat
otvorenost kon niv;
postoewe na priliv na sredstva koi,
ili se naso~uvaat na pogre{ni mesta
ili zavr{uvaat vo ne~ij xeb;
neprifa}awe na ovie deca od strana
na drugi deca, poradi ulogata na
vospituvaweto od strana na nivnite
roditeli.
Roditelite ponatamu velat, deka nivnite
deca se diskriminirani vo odnos
na drugite deca osobeno vo oblasta
na zdravstvoto, obrazovanieto i vo
kontaktite so “zdravite” deca, a deka tie
kako roditeli ne baraat ni{to drugo,
osven i ovie deca da gi imaat istite prava
kako i “zdravite”. Sepak, tie istaknaa
deka vo posledno vreme se zabele`uva mal
~ekor napred vo oblasta na obrazovanieto
i prifa}aweto na ovie deca vo redovnata
nastava.
Od druga strana, pri razgovorot so licata
so fizi~ka i intelektualna popre~enost e
navedeno deka tie imaat mnogu zaedni~ki
problemi so koi se soo~uvaat, a koi im go
ote`nuvaat `ivotot. Poradi sopstveniot
ili hendikepot na svoeto dete, ovie
gra|ani ne se vo mo`nost da odat na rabota,
pa re~isi site se vo isklu~itelno te{ka
materijalna polo`ba.
“Koga ostanav invalid, i jas i soprugot
bevme tehnolo{ki vi{ok, bez rabota.
Dvete deca mi zavr{ija fakultet so
sudni maki, a sega i tie se bez rabota”.
Inkluzivnosta na makedonskoto op{testvo
“Ma` mi 8 godini me kreva{e po skalite,
ako treba{e da izlezam nadvor. Ne
mo`evme da napravime pateka da mo`am
so koli~ka da vlezam doma. Nemavme pari”.
Kako {to izjavija prisutnite, site imaat
problemi so ostvaruvaweto na pravata od
socijalnata i zdravstvenata za{tita,
ne{to {to osobeno te{ko go ~uvstvuvaat,
bidej}i ogromen e brojot na licata so
fizi~ka popre~enost koi nemaat nitu
elementarni uslovi za `iveewe.
“Decata do 18 godini ne treba da
pla}aat participacija. No, lekovite
{to im se potrebni za redovna terapija
gi nema vo aptekite. Mora da gi kupuvame
so sopstveni pari”.
“Dokolku nemame pomo{ od na{ite
pobliski, pred se od semejstvoto, so
parite od socijalno edvaj se pre`ivuva”.
“Ja namalija sumata za tu|a nega, iako i
pred toa be{e mnogu mala, da ne ka`am
simboli~na”.
“Nie ne mo`eme da go iskoristime
pravoto na besplaten ginekolo{ki
pregled i PAPA test, bidej}i nema
ginekolo{ki stol prilagoden za na{ite
potrebi”.
Kako poseben problem koj gi zasega licata
so fizi~ka popre~enost e ograni~enosta
na dvi`eweto, odnosno pristapnosta do
instituciite ili vo javnosta. Iako del
od pravnite lica i instituciite go imaat
re{eno ovoj problem, toa ne e dovolno
na licata so hendikep, bidej}i s$ u{te
poradi nepristapnosta im se uskratuvaat
mnogu prava.
141
“So pomagalovo {to go imam, mo`am
da pojdam na sportski nastani,
literaturni sredbi, bolnici. No, ne i vo
teatar, zatoa {to ima skali.”
”Vo Komercijalna banka napravile rampa,
no ne e po propis, zatoa {to celta na
rampata e jas da mo`am sam da si zavr{am
rabota, a ne nekoj da mi pomaga. Rampata
ne e za ukras”.
“Ne mo`eme do prodavnica, do bolnica. I
edna skala e golema pre~ka”.
“Po trotoarite ima mnogu bilbordi
i `ardineri. Nam, na slepite i na
invalidnite lica, mnogu ni pre~at”.
“Ne mo`eme da go koristime gradskiot
prevoz”.
“Celi 5 godini ne mo`ev da izvadam li~na
karta, bidej}i jas ne sakav do tamu da
me odnesat na race, nitu slu`benikot
od MVR da dojde doma. Ne sakav da se
~uvstvuvam deka sum nesposobna. A tamu,
vo MVR, nema rampa. Sega, koga morav da ja
izvadam, slu`benikot dojde na ulicata
kade {to go ~ekav”.
Druga oblast, kade {to mo`ebi osobeno
ja po~uvstvuvale diskriminacijata, e
vrabotuvaweto, i tuka se veruva deka
dr`avnite institucii ne vodat gri`a
nim da im obezbedat ednakov pristap na
pazarot na trudot.
“Nekoi ne{ta gi mo`eme, nekoi ne. No toa
{to go mo`eme, go rabotime, bez pritoa
da se izgubi na kvalitet”.
“Kontaktiram so lice od SAD so ista
dijagnoza kako mojava. Toj e primen vedna{
po diplomiraweto. Socijalnite slu`bi
vedna{ go kontaktirale i go pra{ale
{to saka da raboti”.
Govorej}i konkretno okolu toa, kakov
e odnosot na dr`avata kon nivnata
grupa, i koi institucii se gri`at
najmnogu a koi najmalku, sogovornicite
koi se roditeli na deca so intelektualna
popre~enost izrazija golemo
nezadovolstvo od odnosot na dr`avata
kon niv poradi prethodno navedenite
raboti. Sepak, kako institucija koja {to
najmnogu pomaga be{e naveden Centarot
za sluh i govor, koj zgri`il edno dete vo
gradinka i pri toa se rabotele adekvani
ve`bi so nego. Vtora navedena institucija
e specijalnoto u~ili{te ”Zlatan Sremac”,
poradi dobriot odnos na personalot.
Drugite grupi na u~esnici na fokus
grupite bea istomislenici vo stavot
deka odnosot na dr`avata kon licata so
posebni potrebi e diskriminira~ki.
Smetaat deka instituciite na sistemot
dejstvuvaat bez nikakva koordinacija, i
deka golem del od zakonskata regulativa
e kontradiktoren, ili e na {teta na
ovaa kategorija gra|ani. Ocena e deka
zakonskite propisi se nosat mehani~ki,
bez da se imaat predvid potrebite na
ovie lica, no problemi ima i vo nivnoto
sproveduvawe. Se smeta deka so izmenite
naj~esto se pravat restrikcii, koi vlijaat
na vlo{uvawe na nivnata egzistencija.
“Od Medicinskiot centar ne ne
ispra}aat na pravite mesta vo
instituciite. So godini odime od vrata
na vrata”.
“Sega participacijata ne se pla}a do 18
godini. A {to posle toa, koga }e imaat
28, 40, 56 godini? Nim i toga{ }e im
trebaat lekarstva”.
Najgolemo nezadovolstvo prisutnite
iska`aa od Ministerstvoto za trud i
Inkluzivnosta na makedonskoto op{testvo
142
socijalna politika, bidej}i dejstvuva
nesoodvetno na realnite sostojbi i
potrebi na licata so hendikep, i nosi
mnogu restriktivni merki koi ja
vlo{uvaat sostojbata na ovie gra|ani.
Za MTSP, no i za Ministerstvoto za
zdravstvo, prisutnite velat deka tie ne se
podgotveni nitu materijalno, nitu stru~no
adekvatno da odgovorat na potrebite na
ovie lica. Posebno be{e potenciran
problemot na roditelite na deca so
mentalna popre~enost.
Samo eden u~esnik smeta deka dr`avata
pomaga onolku kolku i se mo`nostite.
“Najgolem e problemot so zgri`uva~kite
semejstva, koi za pari se gri`at za
decata so intelektualna popre~enost.
Tie semejstva dobivaat po deset iljadi
za edno dete, a ~uvaat po 2, 3, 4 deca. Nie,
biolo{kite roditeli, dobivame po 50
evra za nega na deteto .”
“Ima lu|e so pote{ki telesni
“Proektite im se zastareni najmalku 2030 godini. Kadrite {to se vrabotuvaat
ne se educirani za hendikep”.
Vo odnos na toa, kolku samoto semejstvo
mo`e da pomogne vo re{avaweto na
nivnite problemi, sogovornicite
velat deka toa e glavnata potpora
{to licata so popre~enost ja imaat
vo `ivotot. ^lenovite na semejstvoto
imaat najgolema uloga vo olesnuvaweto
na `ivotot na hendikepiranoto lice,
negovoto osposobuvawe za `ivot, i tie ja
podnesuvaat i najgolemata `rtva, vo sekoja
“Rehabilitacijata e neredovna, vo
nesoodvetni uslovi. Ako sakame sami da
obezbedime najprofesionalen i sovremen
tretman, sami treba da platime za toa”.
Dr`avata ne vodi osobena gri`a nitu
za obrazovanieto na licata so posebni
potrebi, bidej}i ne gi vklu~uva vo
obrazovniot proces, odnosno, nitu edno
u~ili{te ne e pristapno za licata so
fizi~ki hendikep.
“Go nosev deteto na u~ili{te do 6-to
oddelenie. Koga po~na so kabinetska
nastava, prekinav, bidej}i ne mo`e{e da
odi so koli~kata vo kabinetite {to bea
na sprat”.
Inkluzivnosta na makedonskoto op{testvo
Za da se ~uvstvuvaat ednakvi i da go najdat
svoeto mesto vo op{testvoto, u~esnicite
smetaat deka dr`avata treba da go smeni
svojot odnos kon hendikepiranite, a toa da
se napravi so zaedni~ka sorabotka, a ne so
ignorantski odnos kakov {to e sega.
“Da se najde na~in kako nie da ne bideme
tovar na op{testvoto, tuku da davame
pridones”.
potrebi, tie ne treba da bidat ni~ij
eksperiment”.
“Duri i koga im se nudat re{enija,
nema sluh od nivna strana. No i nie se
osvestime, ne mo`e da barame tro{ki”.
smisla.
“Mnogu semejstva se rasturaat, za{to
eden od roditelite zaminuva koga }e mu
se rodi takvo dete.”
“Posebno vo pomalite gradovi, site nie
sme familijarno obele`ani. Stradaat
semejstvata”.
Re~eno e deka, site semejstva koi imaat
lice so hendikep, se soo~uvaat so
nedostig od materijalni sredstva,
143
bidej}i hendikepot sekoga{ vrzuva eden od
roditelite ili najbliskite da bide pokraj
toa lice, pa poradi toa se i nevraboteni.
Tokmu od ovie pri~ini, licata so fizi~ka
popre~enost smetaat deka dr`avata e
dol`na da pomaga na roditelite na deca so
te`ok hendikep, odnosno na samite lica so
posebni potrebi.
“Treba materijalno da im se pomogne.
Ili so vrabotuvawe na nekoj ~len od
semejstvoto ili so zgolemuvawe na
sredstvata za tu|a nega”.
Jas sum so samohrana majka. No, taa sega
e stara i s$ pomalku mo`e da mi pomogne.
Sega jas treba nejze da ja ~uvam, a ne
sum sposobna nitu samata za sebe da se
gri`am, bez pomo{.”
Dopolnitelno, samite roditeli se
psihi~ki optovareni so pra{awa povrzani so idninata na nivnoto dete: “Roditelite si ja gubat silata, i si go postavuvaat pra{aweto ‘[to ako mene ne{to
mi se slu~i?’ osobeno sega, so z atvorawe
na institucii kako {to e ‘Demir Kapija’. Nikoj ne go prifa}a. Probuva deteto
da raboti, a koga }e ostane bez rabota
- nikoj ne go interesira.” Vo vrska so toa,
u~esnicite istaknaa deka vo Makedonija
se pravi gre{ka vo ~ekori vo procesot
na deinstitucionalizacija, kade samo se
zatvoraat institucii bez prethodno da se
obezbedi kade }e odat ovie deca.
Na pra{aweto, kolku gra|anskite organizacii im pomagaat i kakvo e
nivnoto iskustvo so niv, sogovornicite velat deka imaat odli~no iskustvo
so gra|anskata organizacija „Poraka”,
koja poka`uva ogromna po`rtvuvanost
na personalot, odli~na programa so
koja se raboti i ostvaruva sorabotka so
gradinkite i osnovnite u~ili{ta. Vo taa
smisla, u~esnicite prepora~aa otvorawe na barem u{te eden vakov centar vo
Skopje, zatoa {to ima golem broj na lica
so popre~enost, a i poradi teritorijalno
gravitirawe; osven toa, vrabotenite rabotat za mal nadomest, pa zatoa potreben
e pobroen personal. Naglaseno e deka e
potrebno i dr`avnite institucii da se
vklu~at vo praveweto kampawi, a ne niv da
gi realiziraat samo gra|anskite organizacii.
Drugite grupi, pove}e ja potencira
moralnata satisfakcija {to ja dobivat
od gra|anskite organizacii, otkolku
konkretnata pomo{ vo re{avaweto na
nivnite problemi.
“Roditelite doa|aat i si gi ka`uvaat
makite”.
“^lenuvaweto vo “Polio” pridonese poinaku da gledam na hendikepot. Da ja vidam
ubavinata vo hendikepot, korisnosta. Da
me naso~i da motiviram, da educiram i da
ja ispolnam mojata misija drugite {to }e
se rodat po mene, a kako mene, da ne minuvaat po istiot te`ok pat kako jas”.
Za odbele`uvawe e, i aktivnosta na nekoi
organizacii, koi rabotat na edukacija
i informirawe na ~lenovite, kako i na
zapoznavawe na po{irokata javnost za
na~inite kako da se odnesuvaat kon licata
so posebni potrebi i da pomognat vo nivna
integracija vo sredinata.
“Se informirame za beneficiite {to
mo`e da se dobijat…”.
“Formiraa sportski klub, kade decata se
dru`at i kade mo`at da uvidat deka tie
se isti, no malku razli~ni”.
Inkluzivnosta na makedonskoto op{testvo
144
Za nekoi od u~esnicnite vo fokus
grupite, ima gra|anski organizacii koi
se formirani za ostvaruvawe na profit
na odredeni tesni krugovi na lu|e, i koi
najmalku rabotat vo interes na tie za koi
se formirani.
Za organizaciite, pak, koi se
finansirani od strana na dr`avata sojuzi i zdru`enija - sogovornicite
smetaat deka treba da bidat mnogu
poaktivni vo komunikacijata so
instituciite na sistemot, za da se
ovo`mo`i adekvatno re{avawe na
problemite i na statusot na ovaa
kategorija gra|ani.
No dali u~esnicite vo fokus grupite
bile vo situacija kako pripadnik na
nivnata grupa da pobaraat pomo{ od
nekogo. Vo taa smisla, nivnoto iskustvo
veli deka obi~no baraat pomo{ od
dr`avnite institucii i/ili od gra|anska
organizacija, a ponekojpat od verska ili
humanitarna organizacija za dobivawe na
ednokratna pomo{.
Pri baraweto na pomo{ od nekoja
institucija, velat deka site iskustva
se krajno negativni, bidej}i ne mo`ele
ili so te{ki maki gi ostvarile pravata
{to im sleduvaat spored zakonskata
regulativa.
“Otidov vo socijalno da pra{am koi dokumenti treba da gi dostavime za da
dobieme dokument deka sme oslobodeni
od participacija. Site mi rekoa deka ne
mo`e da go dobijam, deka ne mi sleduva.
Vo aptekata rekoa deka nemaat dobieno
takvo izvestuvawe, iako im go poka`av
Slu`beniot vesnik kade {to toa be{e
objaveno. A toa bilo objaveno pred edna
godina. Preku vrski go dobiv toj dokuInkluzivnosta na makedonskoto op{testvo
ment. ^elnicite vo Socijalnoto mi rekoa
nikomu da ne ka`uvam deka takov zakon e
donesen i deka takvo ne{to sleduva, deka
sum go dobila toa pravo”.
Spored niv, pri~inite le`at vo
neinformiranosta i na needuciranosta
na vrabotenite vo tie institucii.
Ottamu, edinstveniot na~in za
ostvaruvawe na pravata ovie gra|ani go
gledaat vo me|usebnoto komunicirawe.
Od druga strana, grupata na lica so
fizi~ka popre~enost nema tolku
negativni iskustva..
“Bidej}i dr`avata ne ni dava nekoi
mo`nosti, prinudeni sme sami da gi
barame. Bilo poddr{ka pri samoto
dvi`ewe od lu|eto, bilo ekonomski ili
kako i da e, nie mora da pobarame pomo{.
Dokolku toa {to go barame e opravdano,
dr`i voda, ima nekoja cel i e osmisleno,
nema zo{to da n$ odbijat”.
Komentiraj}i go odnosot na mediumite
sprema nivnata grupa vo smisla na
toa dali tie izvestuvaat dovolno,
objektivno i korektno, site roditeli
na deca so intelektualna popre~enost
istaknaa deka mediumite nedovolno
informiraat za ovaa problematika.
„Duri i koga }e se napravi prilog,
toj e pove}e poradi popolnuvawe na
programata, ili pak go davaat vo
totalno neadekvatno vreme, koga
gledanosta e najniska, a ~esto se slu~uva
i snimeniot prilog voop{to i da ne go
emituvaat poradi nao|awe na ne{to
“pointeresno”.”
Tie smetaat deka licata so fizi~ka i
intelektualna popre~enost ne se mnogu
145
interesni za mediumite, od aspekt na
pomo{ na re{avawe na problemite
na ovaa kategorija gra|ani. Ocenata e
deka mediumite naj~esto ja tretiraat
ovaa problematika preku prezentirawe
na poedine~ni slu~ai, i toa naj~esto
na nesoodveten na~in. Pristapot e
senzacionalisti~ki, poln so patetika i
so`aluvawe.
“Imavme potreba od medium, no od MTV
i od A1 ni rekoa deka ne iniciraat
problemi na hendikepiranite. Ne sme bile
interesni”.
“Ne gi tretiraat problemite. Si pravat
storija za edno lice. Za novinarot da
dobie nagrada”.
“Sakaat samo prikazna. Si odbiraat
semejstvo, pa sponzori mu davaat pomo{.
Ne sakam na TV za da ka`at za mene deka
sum za grev”.
Prisutnite smetaat i deka vo mediumite
mnogu pove}e se forsiraat licata so
posebni potrebi od Skopje, za razlika
od vnatre{nosta, koja e zapostavena. No,
zadovolstvo ne be{e iska`ano ni od
lokalnite mediumi.
“Mediumite mo`e da napravat toa {to
e va`no da dopre do tie {to treba da
dopre”.
“Treba da se plasira problemot kako
su{tinsko kompleksno pra{awe,
po~nuvaj}i od na{ite ~ove~ki vrednosti,
i vrz osnova na toa da barame prava,
uslovi i potrebi”.
Sogovornicite smetaat deka na mediumite
im treba dopolnitelna edukacija za ovaa
problematika, bidej}i nepoznavaweto na
hendikepot od strana na novinarite mo`e
da dovede do povtoruvawe na prilozite
ili do plasirawe na iskrivena slika.
“Postojano se zboruva za fizi~kite,
arhitektonski pre~ki. Kako da ne postoi
ni{to drugo {to ne ma~i”.
“Nikoga{ ne spomenale vo mediumite
statisti~ki podatoci kolku
hendikepirani se nevraboteni”.
“Novinarite nikoga{ nemaat vreme. Ako
edno intervju od 30 minuti go dadat za
dve minuti, nema {to da se razbere”.
Od dobienite rezultati se nametnuvaat
slednive zaklu~oci:

“Dodeka bea lokalnite mediumi, se pravea
prilozi kolku da se ima prilog, materijal,
iako bea relativno korektni”.
Sepak, u~esnicite smetaat deka mediumite
mo`at da bidat nivni sojuznici vo
podobruvaweto na statusot na licata so
hendikep vo op{testvoto.
“Mediumite igraat va`na uloga za
su{tinskata pristapnost. Va`no e kako
ja prenesuvaat informacijata, na~inot i
pristapnosta na samata informacija”.

sprotivno na mislewata dobieni
od intervjuata, najgolemiot del od
u~esnicite vo fokus-grupite smetaat
deka makedonskoto op{testvo e
netolerantno i mu ja davaat ocenkata 1
ili 2;
manifestiraweto na netolerantnosta
ima razli~ni formi: od posuptilni
do podirektni - del se dol`at na
zastarenite sfa}awa i tradicijata,
del na sistemskite nedoslednosti,
a del na li~nite karakteristiki na
sekoj poedinec;
Inkluzivnosta na makedonskoto op{testvo
146








site se slo`uvaat deka glavniot
problem za netolerantnosta e {to,
op{testvoto ne izgradilo ednakvi
mo`nosti za site deca i gra|ani da
mo`at ednakvo da gi zadovoluvaat
potrebite {to gi imaat, isto kako i
drugite lu|e;
od dr`avata se o~ekuva mnogu
poaktivna uloga, pove}e izdvoeni
finansii i poprikladni zakonski
re{enija za specifi~nite pra{awa
koi gi zasegaat ovie grupi;
posebno, roditelite na decata so
intelektualna popre~enost smetaat
deka nivnite deca se diskriminirani
vo sekoja oblast;
ovie lica te{ko gi ostvaruvaat
pravata od socijalnata i
zdravstvenata za{tita i
vrabotuvaweto, a postojat i pre~ki
vo ostvaruvaweto na pravoto na
obrazovanie;
poseben problem koj gi zasega
licata so fizi~ka popre~enost e
ograni~enosta na dvi`eweto, odnosno
pristapnosta do instituciite ili vo
javnosta;
ocenata e deka zakonskite propisi
se nosat mehani~ki, bez da se imaat
predvid potrebite na ovie lica;
najgolemiot del od sogovornicite
imaat pozitivni iskustva od
sorabotkata so gra|anskite
organizacii;
iskustvata so mediumite se
protivre~ni: so nekoi sorabotkata e
dobra, no se iska`uva i nezadovolstvo
od povr{noto ili senzacionalisti~ko
izvestuvawe, koe vsu{nost ne umee
da navleze seriozno vo problemot i
soodvetno da go pretstavi.
Inkluzivnosta na makedonskoto op{testvo
IZ V E [ T A J
od 3 realizirani intervjua
na gra|anski aktivisti koi
rabotat na promocija na
pravata i za{tita na licata
so intelektualna popre~enost
Gra|anite i netolerantnosta
Pra{aweto, dali makedonskoto
op{testvo vo generalni crti e
tolerantno, za sogovornicite e
kompleksna dilema za koja be{e potrebna
poopse`na elaboracija. Tie smetaat deka
progres postoi vo pozitivna smisla,
komparirano so sostojbite vo realnosta
no i vo umot, koi preovladuvale vo
prethodnata decenija.
„Mo`e da se ka`e deka zapo~nuvame
da bideme tolerantni; iskustvoto,
konkretno od rabotata {to ja rabotam,
uka`uva na toa deka po~etocite bea
mnogu pote{ki vo smisla na nekoi
barieri - mo`ebi ne tolku op{testveni,
me|utoa barieri vo svesta na lu|eto koi
{to `iveat na ovie prostori.”
„..vo ova op{testvo ne se samite zakoni
tolku netolerantni, kako {to e
netoleranten ~ovekot vo nego...”
Sekako, ovoj proces na pozitivno
pridvi`uvawe ne bil nitu e bez
problemi, no upornosta na posvetenite
lu|e vrodila so plod.
„Smetam deka mnogu raboti ni se slu~ija
vo izminative sedum-osum godini, so mnogu
problemi se sudrivme vo ova op{testvo,
me|utoa smetam deka ma{ki izdr`avme s$
i deka sme na dobar pat.”
147
„Sega ve}e e poinaku, zatoa {to nie se
nametnavme; postojano imame socijalni
aktivnosti, pravime kampawi, deluvame
vo sredinata, nosime izrabotki,
~estitame praznici, poka`uvame
deka ne{to pravime i lu|eto ve}e n$
prepoznavaat. Kolku nie }e se zalo`ime za
da go smenime stavot na op{testvoto,
tolku toa }e se smeni kon nas.”
Srednata ocenka za tolerantnosta na ovaa
grupa intevjuenti se dvi`i okolu 31, no e
napomenato deka za razli~ni kategorii
naselenie tolerantnosta se nao|a na
razli~no nivo2.
Se smeta deka ponekoga{ op{testvoto
saka da ja gleda sopstvenata refleksija
vo ogledaloto kako poubava od onaa koja
realno e. Vo taa smisla e re~eno deka „nie
sakame da mislime deka sme tolerantni i
da davame takva slika nadvor, me|utoa ne
sme”.
Vo odnos na toa, kon koi grupi
op{testvoto poka`uva najmala, a kon
koi najgolema tolerantnost, mislewata
se razli~ni. Po~esto se naveduva stavot
deka najmala tolerantnost postoi kon
licata koi imaat seksualni odnosi so
lica od ist pol, a deka e potolerantno
kon site lica so popre~enost, i raste~ki
potolerantno kon Romite, blagodarej}i
na Dekadata na Romite koja preku
kampawata pottiknala pogolema generalna
tolerantnost za site grupi. Isto taka,
se smeta deka op{testvoto se postavuva
mo{ne pozitivno koga se vo pra{awe
pravata na `enata i nejzinoto u~estvo vo
site sferi na op{testveniot `ivot.
Pri argumentiraweto koja e pri~inata
za vakvoto pozitivno pridvi`uvawe,
osobeno vo odnos na licata so
intelektualna popre~enost, se veli deka
„licata so intelektualna popre~enost
do pred nekoi dvaesettina godini bile
bukvalno marginalizirani, stavani vo
depandansi, isklu~eni od op{testvoto, no
vo tekot na narednite 20 godini svesta
na op{testvoto se podignala, vsu{nost
se poglednalo direktno na problemot
vo o~i, se videlo deka nadvor od na{ata
dr`ava se slu~uvaat nekoi trendovi, i
zapo~nale da se crpat iskustva so koi
svesta se razvila i kaj na{ite `iteli.
Zna~i, stanuva zbor za eden proces koj
{to sigurno s$ u{te dolgo vreme }e trae,
me|utoa, dobro e {to svesta zapo~nuva da
se razviva kon nekoj povisok stepen”.
“Ako svesta za postoeweto na licata so
intelektualna popre~enost i za nivnite
potrebi bila pred 20 godini bukvalno
samo kaj stru~nite lica, na primer kaj
nekoi specijalni pedagozi ili lekari,
deneska taa svest se vsaduva ve}e i kaj
~lenovite na semejstvoto i kaj decata
vo gradinkite, vo u~ili{tata… Zna~i,
ako sakame da nadmineme nekoj problem
potrebno e nie da go pogledneme, da
se obideme da najdeme re{enie, i seto
toa da go preneseme kaj decata u{te vo
najmala vozrast, zatoa {to koga tie
deca }e porasnat, tie }e imaat izgradeno
sosema druga svest i sosema drug stav kon
opredelena problematika”.
Drugi, pak, smetaat deka najmala
tolerantnost postoi tokmu kon Romite
i licata so popre~enost, a najgolema
kon licata koi {to se pripadnici na
opredelena etni~ka grupa. Zabele{ka e
{to za licata kon koi navistina postoi
pomala tolerantnost nema zakonski
odredbi za nivna za{tita vo dr`avata.
Inkluzivnosta na makedonskoto op{testvo
Dijapazonot na
ocenki e od 1 do 5
1
Na primer ocenkata 3 za lica so
intelektualna
popre~enost, no
ocenkata 2 za
drugi grupi kako
za HIV pozitivni
lica i sl
2
148
„Mislam deka delumno e od poznavaweto
i nepoznavaweto na licata koi{to
`iveat vo toa op{testvo. Ako pove}e se
zboruva za drogata, za homoseksualnosta,
lu|eto nema toa tolku da go smetaat
kako tabu.”
„S$ u{te ima lu|e koi ne pravat razlika
pome|u intelektualna popre~enost i
mentalna bolest. Najlesno se prifateni
onie ponevidlivite popre~enosti
koi{to ne mo`at da se zabele`at”...”
lu|eto ili se pla{at od takvite lica
ili se indiferentni i ignorantni.”
Na pra{aweto, kakva e netolerantnosta
konkretno kon gra|anskata
organizacija na koja pripa|a
sogovornikot, odnosno kon grupata
na koja pripa|a, nekoi sogovornici
izrazija `alewe {to i pokraj naporite
na najrazli~ni faktori od najnisko,
lokalno, pa se do najvisoko nivo,
sepak s$ u{te se ~uvstvuvaat kako
nedovolen, neramnopraven partner
vo sproveduvaweto na politikata
za licata so popre~enost. Konkretno,
aktivnistite velat:
“Ne deka nemaat sluh za potrebite na
ovaa grupa na gra|ani, no sekoga{ se
izvlekuvaat so nekakvi izgovori ili
“Nemame dovolno sredstva” ili ”]e bide,
me|utoa, ne sega”.
“Netolerantnost na povisoko nivo
imame; se obiduvame da intervenirame
vo ministerstvata za donesuvawe
na opredeleni zakoni koi{to se
evropski prifatlivi i koi{to ve}e
funkcioniraat, no ne se prifa}a ona {to
go ka`uvame.”
Inkluzivnosta na makedonskoto op{testvo
“Centarot za socijalna rabota
generalno n$ do`ivuva kako eden vid
rivali i sopernici, zatoa {to sega,
vo ponovo vreme, se otvorija i dr`avni
centri i po sekoja cena se forsiraat
tie. Smetam deka se tuka netolerantni
kon nas, zatoa {to ne ni davaat ednakov
pristap za da gi poka`eme na{ite
kapaciteti i mo`nosti, a rezultatite
poka`uvaat sosem sprotivno.”
Odredeni problemi se navedeni i vo
odnos na sorabotkata na ovie gra|anski
organizacii so u~ili{tata:
“Pri ostvaruvaweto na kampawata za
pravata na decata so intelektualna
popre~enost, vo nekoi od osnovnite
u~ili{ta, ili ne sakaat da ja obrabotat
temata (se slu~ilo vo edno u~ili{te,
insistirale na dozvola od op{tinata)
ili se pla{at da ja promoviraat temata
tie samostojno. ... toa e sepak nekakva
netolerantnost, zatoa {to odgovornite lica na tie u~ili{ta ne sakaat da
se soo~at so problemot i vsu{nost smetaat deka ne treba ne{to da se sprovede
(naveduvaj}i najraznovidni birokratski
opravduvawa deka potrebno e da se dobie
dozvola od tamu ili od ovamu, a se raboti
za edna problematika koja e dobro da ja
znaete kako deca).”
[to se odnesuva do eventualnata netolerantnost kon samata grupa, nekoi velat
deka do sega nemale takvi slu~uvawa
(otvoreni), no se istaknuva deka:
“Toa e pove}e od nekultura, od vospitanieto na poedinci vo op{testvoto. Treba
da si ne~ovek za nekoi raboti da ne gi
praktikuva{, za nekomu da ne mu pomogne{
da pomine na pe{a~ki premin,”...“treba da
149
si neinformiran ako ne znae{ deka intelektualna popre~enost ne mo`e da ti se
prenese kako bolest, i deka preku dopir
nema i ti da stane{ intelektualno
popre~en....povtorno e toa vo golema mera
do svesta i do neinformiranosta i nevospitanieto.”
“So korisnicite na Dnevniot centar
nema takvi primeri, no op{to gledano
znaat i da gi ismejat, da ne gi dru`at, da
gi ostavaat vo nekoe }o{e, a velime deka
imame inkluzivno obrazovanie, me|utoa
kolku e toa taka - e znak pra{awe.... s$
u{te ima roditeli koi gi krijat doma
svoite deca i mo`ebi e toa eden od
problemite; zo{to e na{eto op{testvo
netolerantno, zatoa {to i samite
roditeli koi imaat deca so popre~enost,
bez razlika dali intelektualna ili
nekoja druga, od strav na {to }e naidat
vo op{testvoto - gi krijat doma svoite
deca.”
Komentiraj}i go tretmanot na sistemot
kon grupata lica so intelektualna
popre~enost, se komentira deka
zakonskite promeni vo Zakonot za
socijalna za{tita ne nudat su{tinski
promeni vo odnos na pravata, a od druga
strana, postojnite nepravilnosti ne
se koregirani: na primer, licata do 26
godi{na vozrast so umerena popre~enost
imaat pravo na poseben dodatok, a onie
nad 26 godi{na vozrast, koi se umerena
kategorija, ne dobivaat nikakva pomo{ od
dr`avata. Zna~i, ako se raboti za sostojba
koja{to ne se menuva i ne se lekuva, liceto
so navr{eni 26 godini, na liceto mu e
uskratena potrebata od gri`a, od nega i
lekarstva.
Drug vid na bariera koj e naveden e i
netolerantnosta pri vrabotuvaweto,
kade ovie lica se ~esto zloupotrebuvani
od rabotodava~ite na koi im e potreben
samo nivniot naod i mislewe za da
ostvarat sredstva od posebniot fond kako
olesnuvawe ili dano~no olesnuvawe za
vrabotuvawe na vakvi lica.
Ispitanicite bea zamoleni da gi
kompariraat privatnata (dru`ewe,
kom{ii) i javnata (rabotni odnosi
i sl) sfera i da ja procenat
netolerantnosta kon nivnata grupa.
Ocenite naveduvaat deka, vo javnata sfera
netolerantnosta nikoga{ nema da se
iska`e otvoreno, bidej}i:
“Oficijalno, dr`avata nikoga{ nema
da ka`e deka ne tolerira nekoj, i nikoj
oficijalno nema da ti ka`e deka nema
da sorabotuva tokmu poradi toa {to
stanuva zbor za lica so intelektualna
popre~enost, taka {to mo`eme da ka`eme
deka vo privatnata sfera mo`e i e
pogolema netolerantnosta zatoa {to
iskustvoto od strana na roditelite s$
u{te ni ka`uva deka postojat barieri”.
Sepak, so vakvata ocena ni malku ne
se aludira deka netolerantnosta ne se
javuva vo javnite slu`bi, i kako primer e
navedeno zdravstvoto.
“Vo javnata sfera ne bi go narekla
toa netolerantnost, tuku
nepostojanost, koja smetam deka postoi
vo ostvaruvaweto na pravata od
socijalnata za{tita i zdravstvenata
za{tita. Imeno, zboruvam od li~no
iskustvo, koga sme prepora~ale
ostvaruvawe na nekoe pravo preku
Centarot za socijalna rabota kade vrz
Inkluzivnosta na makedonskoto op{testvo
150
osnova na naodot i misleweto bilo
potrebno da se izdade odredeno re{enie
kade {to se potvrduva istata sostojba
izdadena so naodot - na liceto ne mo`elo
da mu se izdade takvo re{enie vrz baza na
koe toa ponatamu }e ostvari besplatno
lekuvawe vo primarnata, sekundarnata i
vo tercijalnata za{tita. Se slu~uvalo
vo eden ist mesec edno lice da go ostvari
toa pravo, a drugo lice ne, kako da zavisi
od `elbata na edno lice. Smetam deka
ovie lica se najpogodeni tokmu tuka - vo
ostvaruvaweto na svoite prava.”
sorabotka, i dobro gi primaat aktivistite
od gra|anskata organizacija. Na nivo na
sekojdnevna komunikacija i dru`ewe,
intervjuentite smetaat deka nivnite
korisnici imaat dobra komunikacija i se
prifateni vo sredinata i vo sosedstvoto
kade {to `iveat.
Isto taka, dadena e zabele{ka na
vladinite institucii koi davaat samo
deklarativna poddr{ka, iako i tuka ima
nekoi promeni:
dene{novo vreme na brz `ivot ne mo`ete
istoto tempo da go nametnete i na ovie
lica. ”
“Kako gra|anska organizacija koja
{to be{e finansirana od ”Soros” za
dnevnite centri, odnosno za servisnite
slu`bi, Ministerstvoto za trud i
socijalna politika dade poddr{ka na
proektot vo 2000 godina, so toa {to
po zavr{uvaweto na ovoj proekt }e go
prezeme kompletno finansiraweto. Toa
se nema{e slu~eno do pred izvesno vreme.”
Za vakviot tip na rabota (dnevni centri),
istaknato e deka postoi potreba da se
obezbedi potrajno finansirawe, ednakvo
kako i za servisnite slu`bi koi }e gi
otvaruvaat gra|anskite organizacii, a ne
samo za proekti so opredelen rok.
Vo privatnata sfera oceneto e deka
pristapot kon problemot e individualen,
zavisen od roditelite i neposrednata
sredina na liceto so intelektualna
popre~enost. Se veli i deka lu|eto
s$ pove}e se otvoraat i se `elni za
Inkluzivnosta na makedonskoto op{testvo
“No ima i lica koi {to mnogu se
vlo`uvaat, a sepak okolinata ne gi
prifa}a za{to se pla{i, ne znae kako da
postapuva so niv. So ovie lica potrebno e
da se postapuva vnimatelno, tolerantno,
so pove}e trpenie i qubov, zatoa {to vo
Na pra{aweto, kolku ~esto i vo kakvi
situacii netolerantnosta stanuva
zabele`liva, intervjuentite naveduvaat
deka taa naj~esto se javuva samo ”ako
ne ste li~no zasegnati i ako ne ste
zapoznaeni so toa”.
“Najtolerantni se onie koi se li~no
zasegnati, zatoa {to go sfa}aat
problemot i te`inata {to toj ja nosi.
Taa tolerantnost vo po~etokot zavisi
i od samata upornost na roditelite vo
prifa}aweto na nivnoto dete od strana
na zaednicata i op{testvoto. Kako {to
krugot se {iri ponagore, taka pove}e,
i netolerantnosta sekojdnevno e s$
pogolema.”
Kako primer za sekojdnevna netolerancija
e naveden odnosot na patnicite pri
koristewe na gradski avtobus, koi ne se
tolerantni vo odnos na toa deka na nekoi
deca im e potrebno pove}e vreme za da se
ka~at vo javniot prevoz.
151
Drug primer za netolerantnost e koga treba da se ostvari odredeno pravo koe ne e
rutinizirano. Pri poslo`eni postapki se
doa|a do talkawe i prepra}awe na liceto
so popre~enost od edno mesto do drugo.
me|utoa ima gradona~alnici koi
apsolutno nemaat sluh za toa ili samo
so zborovi }e iska`at poddr{ka, me|utoa
toa e dodeka sme site zaedno na sobirot,
a posle toa se zaborava.”
„^estotata na izrazuvawe na netolerantnost vo golema mera zavisi od toa
kolku licata so popre~enost se prisutni/izlo`eni vo op{testvoto, a nie ne
barame so`aluvawe, tuku razbirawe.”
Me|utoa, nekoi naveduvaat deka
roditelite se tie koi mo`at da napravat
pove}e problemi, bidej}i na po~etokot,
koga gi nosat licata so popre~enost
vo Centarot, voop{to ne poka`uvaat
zainteresiranost da se involviraat
vo raboteweto tamu, iako postojat
najrazli~ni mehanizmi toa da se postigne
“Zasegnatosta e vo samoto semejstvo, a
ako lu|eto ne se li~no zasegnati - toga{
ne gi interesira problemot, pa toa se
tretira pove}e kako li~en problem, a ne
kako problem na sredinata.”
Problemite koi gi navedoa
gra|anskite organizacii vo nivnoto
rabotewe se odnesuvaat na sorabotkata
so institucii i organizacii koi se javni vladini tela, bidej}i sorabotkata
e naj~esto samo deklarativna. Sepak,
ponekoga{, se tvrdi, poka`uvaat i razbirawe. Od druga strana, intevjuentite
se `alat deka s$ u{te ne mo`at da vospostavat partnerski odnos so lokalnite
vlasti (nitu pak e oficijalizirano), iako
na~elno na sekoja sednica ili sredba tie
se zalagaat za toa, no vpe~atok e deka tokmu
ova ne im e priorotetno. Ova se napomenuva so posebno `alewe, bidej}i preku
procesot na decentralizacijata intencija e ovie pra{awa da se servisiraat za
gra|anite na primarno, op{tinsko nivo,
i tokmu tuka op{tinata e taa koja treba
da bide maksimalno anga`irana vo ovaa
smisla.
“Ima op{tini, gradona~alnici i soveti
koi{to se navistina podgotveni da
pomognat, i pomagaat i poddr`uvaat,
(rabotilnici, aktivnosti nadvor od
dnevniot centar, obuki za niv, vklu~enost
vo kampawite na koi tie bi mo`ele da
bidat nositeli i sl).
Sa spomenuva i diskriminacijata vo odnos na nekoi zakoni pri obezbeduvaweto
na opredeleni prava, vo odnos na zakonite za socijalna za{tita, zdravstvo,
obrazovanie, kade s$ u{te postojat nekoi
nedore~enosti i nekoi raboti koi {to
bi mo`ele da se smenat vo korist na site
lica so popre~enost.
Drug golem problem za organizaciite e
finansiraweto.
„Vo servisnata slu`ba vo Skopje ima 35
korisnici koi se opfateni vo ovoj Dneven
centar, a finansiska poddr{ka od lokalnata samouprava ili od Ministerstvoto
za trud i socijalna politika nemame.
Sega vo momentov imame, no toa }e bide do
krajot na godinata, a za potoa ne se znae.
[to treba da napravime? Da go zatvorime Dnevniot centar?”
Finansiite se bezdrugo i problem na
samite semejstva koi imaat lice so
Inkluzivnosta na makedonskoto op{testvo
152
intelektualna popre~enost, bilo da se
raboti za ~len od semejstvoto ili za
eventualno vrabotuvawe na liceto so
popre~enost:
“Se raboti za semejstva kade {to
naj~esto edniot roditel ne e vo
raboten odnos zatoa {to treba da se
gri`i za svoeto dete, a ovie dnevni
centri postojat za da im se olesni na
roditelite eden del od denot nivnite
deca da bidat zgri`eni (da se raboti so
nivnite deca na nivno osamostojuvawe),
a tie da mo`at pove}e vnimanie da im
posvetat na ostanatite ~lenovi od
semejstvoto, no i da najdat rabota i da
se podobri semejnata ekonomska polo`ba...
Za del od decata potrebni se lekarstva
koi {to skapo ~inat, ne mo`e sekoj da
si gi dozvoli, nekoi se na pozitivnata
lista, nekoi ne se.”
smetka na roditelite zatoa {to se postari
od 18 ili 26 godini za{to nekade postoi
prodol`uvawe za niv; od druga strana, ne
mo`at li~no da se osiguraat zatoa {to
ne se vo raboten odnos, a od treta strana,
za da se prijavuvaat vo Zavodot treba da
bidat proglaseni za krajno nesposobni. “I
tuka treba da odberete {to e podobrata,
odnosno polo{ata etiketa za va{eto
dete za da ostvarite odredeno pravo.”
Instituciite i (ne)tolerantnosta
Na pra{aweto, kakov anga`man
intervjuentite o~ekuvaat i od koi
institucii, dobieni se slednite
odgovori:

“Vrabotuvaweto na ovie lica, so
beneficiite {to toa gi nosi, treba da
obezbedi vistinska egzistencija, a ne
manipulirawe so licata so 2000/3000
denari, {to e pove}e xeparlak otkolku
plata; a toa ne e pro{etka, tuku treba
da se polzuva nivniot trud.”
Ima sugestii, vo domenot na
obrazovanieto da se napravat suptilni
testirawa ili ocenuvawa koi{to }e gi
istaknat potencijalite na deteto i }e
re{at koja programa e najdobra za nego. Vo
oblasta na socijalnite prava se predlaga
da se opredeli potrebata od nega od
tu|o lice, {to treba da im sleduva ne
samo na licata so te{ka intelektualna
popre~enost, tuku i na onie so umerena.
Pri ostvaruvaweto na zdravstvenite
prava, se veli deka postojat lica vo vakuum
zona koi{to ne mo`at da se lekuvaat na
Inkluzivnosta na makedonskoto op{testvo
Od dr`avata: promena na opredeleni
zakonski merki, promena na
Zakonot za socijalna za{tita,
promeni vo zdravstvenata za{tita
i obrazovanieto; da gi finansira
servisnite slu`bi; da bide
pootvorena za sugestiite i predlozite
{to gi davaat gra|anskite organizacii
koi rabotat na poleto na popre~enosta
vo odnos na novite zakonski re{enija;
da donese zakon protiv site vidovi
diskriminacija.

Od lokalnata vlast: pove}e
inicijativnost i svest, sorabotka,
poseriozen obid za kvalitetna
implementacija na zakonite;
finansiska poddr{ka za da obezbedi
kontinuum na servisnite slu`bi koi
se ve}e otvoreni i poddr{ka za novi
vidovi na servisni slu`bi.

Od mediumite: da se poddr`uva
rabotata i aktivnostite na ovie
gra|anski organizacii kontinuirano,
153
so cel unapreduvawe na svesta na
javnosta za ovoj problem; da se vklu~at
vo borbata protov diskriminacijata
na licata so popre~enost. “Baram
pogolema anga`iranost i nivno
objektivno informirawe, a ne lov na
sentimentalni i udarni prikazni
koi {to }e donesat `alewe, a pove}e
da bidat naso~eni kon realnite
problemi na lu|eto. Premnogu sme
zadu{eni so politika, korupcija i
manipulacija so nekoi prikazni koi
{to ve}e dosaduvaat, zatoa {to
pove}e se naso~eni kon ogovarawe
eden za drug otkolku za re{avawe na
konkretni problemi.”

Od drugite gra|anski organizacii:
postoi i }e postoi me|usebna dobra
sorabotka; vo slu~aj na pojavi na
needinstvo, upatno e toa da se nadmine.

U~ili{tata: u{te pogolema
involviranost vo informiraweto
i edukacijata na decata vo vrska so
intelektualnata popre~enost - deka
toa ne e sramno, da ne se pla{at od
niv, da ne gi izbegnuvaat; pred s$,
nastavnicite da najdat na~ini kako
da im ja dobli`at intelektualnata
popre~enost na nivnite u~enici; da se
napravat obidi preku obrazovanieto
da se namali diskriminacijata. “Treba
da postoi slu`ba koja{to }e bide
koncentrirana na ovaa problematika,
treba da se napravat prisposobeni
programi.”

Bolnicite: aktivistite veruvaat
deka tamu postoi golema diskriminacija kon licata so intelektualna
popre~enost; se veruva deka vo bolnicite i kaj medicinskiot personal s$
u{te ima golemi predrasudi, a treba
da se razbie onaa fama na razlika
pome|u intelektualna popre~enost i
mentalna bolest, zatoa {to medicinskiot personal toa mora da go znae.
Na pra{aweto, so koi prethodno navedeni institucii intervjuentite imale
najlo{a i/ili najdobra sorabotka,
odgovoreno e deka najdobra sorabotka
e ostvarena so drugi gra|anski organizacii, kako i so del od u~ili{tata i
gradinkite. Najlo{a sorabotka se smeta
deka postoi so lokalnata vlast, ili pak
taa e svedena na deklarativno nivo. Vo
odnos na mediumite, sorabotkata se smeta
za pristojna.
Komentiraj}i za toa dali se potrebni
promeni i kakvi vo politikata, vo
zakonite, i voop{to vo regulativata
za da se namali diskriminiranosta
kon ovaa grupa, intervjuentite velat deka
takvite promeni treba da se odvivaat vo
nasoka na:

poiskrena `elba za sorabotka so niv
od strana na site institucii;

izmeni vo Zakonot za socijalnata
za{tita (pri postoewe na te{ka i
najte{ka popre~enost potrebno e da
postojat ustanovi za zgri`uvawe na
ovie deca, kako bi mo`ele roditelite
da dobijat edna oddi{ka;

da postoi mo`nost, dokolku stanuva
zbor za urgentna sostojba, liceto da
bide zgri`eno vo drugo semejstvo
poradi zdravstveni problemi na
samohraniot roditel);

izmeni vo obrazovanieto (ne mo`e
da se nema defektolog vo u~ili{te
dokolku u~ili{teto e ve}e opfateno
so pet, {est ili deset u~enici so nekoj
vid na popre~enost);
Inkluzivnosta na makedonskoto op{testvo
154

malku pove}e vnimanie kon
pacientite so intelektualna
popre~enost pri davawe na
zdravstvenite uslugi (vo Zakonot za
zdravstveno osiguruvawe potrebno e
da se obezbedi besplatno pridru`nik
za licata so intelektualna
popre~enost, zatoa {to ne mo`at
samite da se gri`at za sebe si);

da se donese zakon protov site vidovi
diskriminacija;

da se ostvari izedna~uvawe na
biolo{kite semejstva i na semejstvata
koi zgri`uvaat lica so popre~enosti
voop{to. Semejstvata koi zgri`uvaat
dobivaat nadomestoci kako zgri­
`uva~ki semejstva, a biolo{kite semejstva ne dobivaat, zna~i, vo odnos na
toa, tie se na nekoj na~in diskriminirani.
IZ V E [ T A J
od 3 intervjua na gra|anski
aktivisti koi rabotat
na promocija na pravata
i za{tita na licata
so fizi~ka popre~enost
Gra|anite i netolerantnosta
Dilemata, dali makedonskoto
op{testvo vo generalni crti e
tolerantno, pobudi mno{tvo na stavovi
i idei kaj sogovornicite. Nekoi smetaat
deka odnesuvaweto i stavovite na lu|eto
vo ova podnebje (vo po{iroka smislabalkansko) e neizbe`no pogolem problem,
i ne e ograni~en samo na pra{aweto na
licata so popre~enost. Toj e determiniran
od veruvaweto deka “se {to e von
Inkluzivnosta na makedonskoto op{testvo
semejstvoto i ku}ata, ne e nivno”. Spored
toa, lu|eto prakti~no “nemaat ~uvstvo
za dr`avnost, za zaedni~ki raboti, za
zaedni~ko `iveewe”, a isto taka “kon
licata so hendikep imame ~uvstvo, gi
sakame koga ni se vo semejstvo, se gri`ime
za niv, a drug ne sakame da vidime”. Sepak,
pri obidot da se dade ocenka za nivoto na
tolerantnosta, od toj sogovornik se dava
solidna dvojka kon trojka, bidej}i se smeta
deka “narodot e otvoren” za prifa}awe
na novi idei, i zatoa {to mediumite i
sovremenite sredstva za komunikacija
rabotat vo prilog na zgolemuvawe na
tolerancijata.
Ostanatite dva sogovornika imaat
divergentni stavovi vo odnos na
tolerantnosta vo na{eto op{testvo.
Edniot sogovornik nea ja ocenuva so
ocenka 3, kon licata so hendikep, velej}i
deka sepak taa tolerancija ne e dovolna.
“So gra|anite vo na{ata dr`ava
treba malku da se poraboti. Tie, ne
deka ne sakaat da bidat tolerantni,
tuku mo`ebi ne znaat kako treba da
bidat tolerantni i kako treba da se
odnesuvaat kon invalidnite lica. Ima
milion primeri kade {to lu|eto od
neznaewe poka`uvaat netolerantnost.”
Intervjuentot koj go pretstavuva{e
Zdru`enieto na slepi lica, ja oceni
op{testvenata tolerantnost so slaba
dvojka (i toa samo poradi odredena `elba
{to ja poka`uva dr`avata), komentiraj}i
gi kako faktori na negativno vlijanie,
vo ovaa smisla, ekonomskata nemo} na
naselenieto i vospitno-obrazovniot
faktor.
155
“Imame edna paradoksalna situacija vo
na{eto op{testvo. Imeno, za razlika od
Evropa, na{ite slepi deca s$ u{te ne gi
primaat vo gradinka. Toa e elementaren
problem. Do skoro va`e{e nekoj zakon
deka slepoto dete mora da se {koluva
vo u~ili{te za slepi deca. Ako malo
dete se pu{ti vo gradinka, drugite
deca naviknuvaat na nego i na negoviot
defekt, a i toa naviknuva da se dru`i so
niv, taka da od mala vozrast se gubi toj
~uden odnos, odnos kako kon invalidno
lice.”
Komentiraj}i, kon koi grupi
op{testvoto poka`uva najmala, a kon
koi najgolema tolerantnost, nekoi sogovornici smetaat deka zaednicata e potolerantna kon licata so popre~enost a
ponetolerantna kon licata koi se korisnici na opojni drogi i licata koi imaat
seksualni odnosi so lica od ist pol. Kako
pri~ina se naveduva “novosta” na vostanovenite grupi i manirot na koj se prifa}e
taa “osobenost” na grupata vo odnos na
ostanatite:
“Onie grupi koi{to bile porano sfateni
kako grupi, kon niv mo`e da se poka`uva
pogolema tolerantnost, zatoa {to
~ovekot e ve}e naviknat i nekako normalno mu doa|a. Mislam deka narodov
pomalku bi sakal da ima lice koe upotrebuva opojni drogi ili lice koe ima seksualni odnosi so lice od ist pol za sosed,
otkolku lice so hendikep. Verojatno tie
novi ne{ta u{te gi nema “svareno”...mislam deka narodot u{te patrijarhalno
gi sfa}a rabotite, odnosno deka za taa
marginaliziranost mo`e da e vinoven
samiot ~ovek ili Gospod, neli. Ako e Gospod vinoven, narodot polesno prifa}a,
bidej}i i nemu mo`e da mu se slu~i. Ama
ako si e sam vinoven, da re~eme, sam se
bode so igla, toj ne mo`e da sfati deka
sega poleka stanal zavisnik, i toj nego
ne go tolerira, bidej}i misli deka mo`e
da prekine. Koj |avol go teral, neli? A ako
e vo soobra}ajna nesre}a, toa mu e nekako
polesno da prifati. I da sfati.”
Sogovornikot od Zdru`enieto na slepi
lica navede deka, bidej}i e pomal brojot
na lica koi se totalno slepi, a pogolem
e brojot na lica so o{teten vid (do 90%),
i dr`avata, i zaednicata vo celina
e mnogu potolerantna kon onie so
o{teten vid, dodeka slepite se totalno
marginalizirani. Vo taa smisla sugerira
i nekoi idei so koi bi im se olesnila
polo`bata tokmu na slepite lica:
“Slepite ne se vo sostojba da se dvi`at, i
ne mo`at da ~itaat. Me|utoa, ~itaweto
so kompjuterite e potpolno re{eno.
Imam kompjuter doma, skener, stavam
kniga i ~itam. Na ma{inata mo`e
da ot~ukam bilo {to. Vo toj del, nie,
odnosno svetot, go re{il problemot. Vo
Makedonija e problemot u{te stotina
kompjuteri i da ima sekoj mo`nost da
raboti... Sega se kupuvaat tolku iljadi
kompjuteri za u~ili{teto. Zo{to da ne
se kupat za slepite?”
“Dr`avata se obiduva problemot da
go re{i generalno. Slepi i mentalno
retardirani, ne e isto. Na{ite potrebi
se specifi~ni.”
Tretiot sogovornik, koj ~lenuva vo
zdru`enie na lica koi imaat raznorodna
popre~enost, smeta deka dr`avata e
tolerantna kon niv, no ne vo dovolna
Inkluzivnosta na makedonskoto op{testvo
156
mera, a {to se odnesuva do finansiskata
pomo{ za funkcionirawe na nivnata
organizacija, smeta deka e dovolna. Kako
grupa za koja smeta deka postoi najmala
tolerantnost se licata koi koristat
opojni drogi.
Drugite sogovornici ocenuvaat deka
dr`avata izdvojuva kolku {to mo`e, iako
generalno sredstvata se mali, vo sporedba
so minatoto, a tretmanot na okolinata
kon niv kako li~nosti ne e voop{to
diskriminatorski.
“Toa e poradi nedovolnata gri`a za
mladiot ~ovek. Dr`avata treba da go
vospita od najmali noze deka toa {to bi
go napravil e {tetno, i da iznajde na~in
da go educira i da mu poka`e deka toa ne
e dobro za nego. Zatoa {to mladite ne
se svesni {to pravat koga }e po~nat da
se drogiraat...se razbira i roditelite
se najva`en faktor pri vospituvaweto
na decata...a ako ve}e do{lo, toga{ mi
se ~ini deka dr`avata malku vnimanie
posvetuva na narkomanite. Ne gi
tretiraat kako bolni.”
“Jas ne ~uvstvuvam deka sum
diskriminiran. Jas sum rabotel, se
penzionirav i ne po~uvstvuvam deka sum
gra|anin od vtora kategorija vo nieden
moment. Mo`ebi ponekoga{ nekoj me
zagleduval ili ~isto od qubopitnost
sakal da doznae {to se slu~ilo so mene,
zo{to sum invalid. Inaku, globalno ne
~uvstvuvam nekoja diskriminacija od
gra|anite, od op{testvoto. Mi se ~ini
deka nie sepak sme dobri lu|e, koi sakaat
da pomognat bilo da e na invalid, bilo na
povozrasen ~ovek. Nie kako lu|e i nacija
sme takvi, sakame da pomogneme.”
Na pra{aweto, kakva e
(ne)tolerantnosta konkretno kon
gra|anskata organizacija na koja
pripa|a sogovornikot, odnosno kon grupata
na koja pripa|a, nekoi sogovornici
izrazija zadovolstvo, odnosno ne{tata se
promenile na podobro, smetaj}i deka iako
s$ u{te nema soodvetna regulativa, sepak
postoi povisoka svest.
“Jas li~no zabele`uvam golem napredok
otkako bev na 12-13 godi{na vozrast,
do sega, 42-43 godini, vo smisla na
tolerantnost. I toa se zabele`uva
sekade. Dali nekoj vrata }e mi otvori,
}e mi pridr`i, na ulica }e gi zastane
site za da pominam. I tuka mo`am da
zabele`am mnogu pogolema tolerantnost.
Pootvoreni se lu|eto.”
Inkluzivnosta na makedonskoto op{testvo
Pri komparacijata na privatnata
(dru`ewe, kom{ii) i javnata (rabotni
odnosi i sl) sfera vo smisla na
procena na netolerantnosta kon
nivnata grupa, intervjuentite naveduvaat
deka problemite ne se nikoga{ vo
privatniot sektor, tuku deka se javuvaat
pove}e vo javnata sfera, bidej}i tamu
lu|eto se na svoeto rabotno mesto,
podlo`ni na barawata na aktivistite.
„Pra{aweto za hendikepiranite nikoga{
ne bilo itno, odnosno site se da go
re{at, ama posle ili nemaat pari ili
nemaat …, a i nie ne{to mnogu barame, a
nekoga{ i ne znaeme {to barame. Nekoga{
s$ barame i ne mo`at da ne razberat.”
Isto taka, zabele{ki bea dadeni za
sferata na vrabotuvaweto, kade se
157
smeta deka ima duri i diskriminacija
opredelena so Zakon. Imeno:
“Vo Zakonot za vrabotuvawe na
invalidizirani lica ima odredba vo
koja pi{uva deka slepo lice ne mo`e da
bide rakovoditel bez da pomine nekoja
si komisija od Socijalno, lekari da go
gledaat. [to e problemot? Ako e slep,
vedna{ pretpostavuvate deka ima i
psihi~ka popre~enost. Toa mora da se
bri{e. Primer sum jas. Jas sum slep, a
celiot `ivot bev direktor na stopanski
firmi. Dokolku toa ne se ukine, nie
}e pokreneme postapka pred Sudot za
~ovekovi prava vo Strazbur”
Sogovornicite naveduvaat deka primerite
za diskriminacija se navistina retki.
“Se slu~i na edni sportski igri na
telesni invalidi vo Ohrid, kade izvesen
gospodin pravel svadba vo istiot hotel
kade bevme nie smesteni. I posakal nie
da ne mu se ”muvame” pred o~i na svadbata.
Recepcionerot ni ka`a deka liftot
posle 8 ~asot nave~er }e se poprava, pa
invalidite da se povle~at vo svoite
sobi. Naprotiv, koga nie po~uvstvuvavme
deka nekoj si dozvoluva takov luksuz, ne
vlegovme kaj gostite na svadbata, tuku
namerno bevme tuka kaj {ankot i duri
toa im stana simpati~no na lu|eto
{to bea na svadbata. Duri i peja~ot n$
pozdravi i ni posaka i nie ubavo da se
zabavuvame. Na eden na~in nie ispadnavme
del od taa svadba i ispadna podobro.
Vsu{nost, nie pomognavme atmosferata
na samata svadba da bide podobra. Toa e
negativen primer, koj e osamen.”
Na pra{aweto, kolku ~esto i vo kakvi
priliki netolerantnosta stanuva
zabele`liva, intervjuentite naveduvaat
deka taa vo princip retko se javuva.
„Jas kako ~ovek, kako invalid od
mojata 4-ta godina, sum po~uvstvuval
netrpelivost od poedinci, no toa
se poedinci. Vaka, ne mo`am da ka`am
deka nekoj e potoleranten zatoa {to
vo familijata isto ima hendikepiran
~ovek. S$ zavisi od ~ovekot so kogo
komunicirate. Moite drugari, rodninite,
prijatelite, nikoga{ ne me dvoele deka
jas sum hendikepiran, pa tie ne se dru`ele
so mene. Toa nikoga{ ne se slu~ilo.”
„Se zavisi od individualnite kvaliteti
na ~ovekot.”
“S$ e toa povrzano so komocijata na
individuite. Lu|eto kaj nas se nau~eni
da imaat komocija, zatoa nie, na
primer, ne stoime na crveno na semafor,
preteknuvame bez `migavec, parkirame
po treva. Toa malku e i nedostatok na
kultura, a nedostatok i na red. Primer,
ovde kaj nas obele`avme edno parking
mesto. Postojano parkiraat, tokmu na
znakot, iako ima slobodni mesta. I nie gi
“maltretirame” so toa {to imame eden
flaer so tekst “va{iot avtomobil e
ovde. Kade ja parkiravte va{ata sovest?”,
i non-stop im gi ostavame. Nekoi dojdoa
da se izvinat, ama bidej}i postojano gi
“maltretirame”, gi gledam flaerite
frleni, zgu`vani, im se gleda na facata
na lu|eto. Zna~i, koga ne gi zasega vo
smisla na naru{uvawe na komocijata,
lu|eto se tolerantni.”
Sepak, se naveduva zabele{ka za
pretprijatijata koi vrabotuvaat
Inkluzivnosta na makedonskoto op{testvo
158
lica so popre~enost, a vsu{nost gi
zloupotrebuvaat beneficiite koi
dr`avata gi ovozmo`uva za toa.
„Zaednicata gi nagraduva tie
pretprijatija so mnogu pari. Gi zemaat
i im davaat minimalni plati. I
imame ~esti slu~ai slepite lica da
se otka`uvaat od toa. Podobro im e
socijalna pomo{ da primaat. Vo toj
del mislam deka lu|eto ne se tolku
tolerantni, tuku se materijalno
zainteresirani da gi imaat.”
Nekoi problemi, koi gi navedoa
intervjuentite pri nivnoto rabotewe
vo gra|anskite organizacii,
se odnesuvaat na: sopstvenoto
samoograni~uvawe poradi li~nata
sostojba; nedostatok na materijalni
sredstva za nabavka na posovremeni
aparati (vo doma}instvoto, kompjuteri
i sl) koi bi go napravile `ivotot na
slepite lica polesen - ili i na licata so
fizi~ka popre~enost; nereguliranosta
na ulicite, odnosno sredstvata za
orientacija za potrebite na slepite
lica; nedovolna gri`a da se ovozmo`i
slobodno dvi`ewe na ovie lica po
ulicite i pristap kon javnite zgradi
(administracija, bolnici, sud, biblioteki
i sl); problemi vo ostvaruvaweto na
zdravstvenite uslugi i obrazovanieto;
pogre{nata politika na dr`avata ili
na nekoi javni institucii koi davaat
potvrdi za “tu|a nega”.
“Ako e tu|ata nega 10 iljadi denari, za
tie pari }e najdam ~ovek {to }e me vodi.
No, za tri iljadi ne mo`e. Vo ovoj del,
Ministerstvoto za trud i socijalna politika treba da razgrani~i na kogo dava
Inkluzivnosta na makedonskoto op{testvo
i kolkav e iznosot na tu|ata nega. Ne an
blok. Ne mo`e i ako e bez raka i ako e bez
o~i, sumata da bide tri iljadi.”
“Pred nekoj den, grupa na{i ~lenki-`eni,
pobaraa da se odredi edna ambulanta
kade {to }e ima stol za ginekolo{ki
pregledi, prilagoden za nivnite potrebi,
zatoa {to tie ne mo`at da se ka~at
na tie visoki stolici. Imavme problem
so Stomatolo{kata klinika, no go
re{ivme na obostrano zadovolstvo. Tamu
ima lift, no toj zastanuva na me|ukat,
{to e za nas isto kako da go nema. Tie
nemaa nitu rampa na vlezot, pa ja napravi
na{eto Zdru`enie, a so Klinikata se
dogovorivme za nas, so najava, vo sekoe
vreme da ima edna slobodna ambulanta vo
prizemjeto.”
„Drug negativen primer e so obrazovanieto. Spored noviot zakon, site deca treba
da zavr{at sredno obrazovanie. Nie imame {eesetina deca do 12 godini, koi treba da odat na u~ili{te, no, dali ima uslovi? Nema nitu edno u~ili{te vo na{ava
dr`ava kade ima lift. Vo site ima skali
koi vodat do vlezot, a vo niedno nema
rampa; sanitarniot jazol ne e re{en (vo
toaletite ima t.n. “~u~avci”, koi del od
na{eto ~lenstvo ne mo`e da gi koristi).”
Instituciite i (ne)tolerantnosta
Pri nabrojuvaweto kakov anga`man
intervjuentite o~ekuvaat i od koi
institucii, odgovoreno e deka, pred s$,
site navedeni institucii treba da rabotat
vo sprega i koordinirano, so cel naporite
navistina da vrodat so plod i ako
navistina se saka da se pomogne na licata
so popre~enost.
159
“Mislam deka pravoto i zakonite se
najbrziot instrument za menuvawe
na stvarnosta, ama ne mo`e da bidat
edinstven.”



Od dr`avata: se o~ekuva pove}e da
se fokusira na kontinuitetot na
kreirawe na opredelena politika
vo ovaa oblast i na soodvetnata
korektna implementacija na
zakonskite odredbi, otkolku da
mora da se pokrenuva s$ odnovo po
sekoja partisko-politi~ka promena
na vlasta; se o~ekuvaat materijalni
sredstva so koi na slepite lica }e
im se ovozmo`i ~itawe, doma{ni
pomagala i dvi`ewe;
Lokalnata vlast: da poka`e pove}e
razbirawe i da odvoi sredstva za
adaptacija na ulicite za potrebite
na slepite lica. “Ako treba da ja
preminam “Partizanska”, toa e
stra{no. Vo Amerika, na primer, so
zakon e regulirano deka pravo na
pridru`nik nemate, bidej}i sekoe
fizi~ko i pravno lice e dol`no da ve
povede tamu kade {to sakate. Vo Evropa
ima pridr`unici, no ako odite na
avion i ako napi{ete deka ste slep,
nemate problem bidej}i ve ~ekaat i
ve nosat kade {to treba. Kaj nas, toa e
skandalozno.” Isto taka, zabele{ka e
dadena za promenentiot stav vo odnos
na cenite za avtobuskite bileti za
ovie lica. „Sega edna grupa na, uslovno
re~eno, polesni invalidi ostanaa bez
avtobuski bileti. Toa ne mo`am da go
sfatam, bidej}i se raboti za 200-300
bileti godi{no.”
Mediumite: iska`ani se zamerki
vo odnos na kvalifikuvanosta na
mediumite da ja izvr{uvaat rabotata
za koja se plateni, a najgolem prodor
vo odnos na tolerancijata vo javnosta
treba da ostvarat tokmu tie. „Ako tie
osmisleno, anga`irano, sekojdnevno
davaat informacii – eden ~as na
televizija, na primer, ako taka
prio|aat kon toj problem i ako gi
ozna~uvaat karakteristikite na
problemite i potrebite {to tie
lica gi imaat, vo toj slu~aj bi se
podobrila sostojbata.” Sprotivno
na ova, drugi sogovornici izrazija
zadovolstvo od sorabotkata so
mediumite.

Drugite gra|anski organizacii:
zaedno da u~estvuvaat vo
vospituvaweto na gra|anite za ovoj
tip na problemi, no i vo promocijata
na zaedni~kite interesi; “Mi objasnija
deka vo SAD dobivaat bro{uri kade e
objasneto deka ~inijata e kako saat,
i spored brojkite na ~asovnikot, kaj
odredena brojka e odredena hrana ili
predmet. Eve primer kako se re{avaat
rabotite. Tie se upateni. Kaj nas toa
nikoj ne znae. Nitu `ena mi.”

U~ili{tata: od strana na
pretstavnikot na zdru`enieto na
slepi lica e iska`ano zadovolstvo,
vo smisla na postignat napredok „so
promenata na sistemot, sega imame
i poddr{ka deka mo`e taka da se
{koluvaat slepite deca. Deka mo`e
vo specijalni u~ili{ta, no deka mo`e
i vo obi~ni. Ako se psihi~ki zdravi,
normalni, i za niv e poprirodno da
odat vo obi~ni u~ili{ta.”

Bolnicite: poplakite se upatuvaat
do javnoto zdravstvo, kade licata
so popre~enost naveduvaat deka
se tretirani isto kako i drugite
Inkluzivnosta na makedonskoto op{testvo
160
pacienti, {to e golema gre{ka.
„Eden te`ok invalid nema {to da
~eka 4-5 ~asa, zatoa {to negovoto
sedewe vo koli~ka mu e tovar, a
kamoli posebnite potrebi. Toa se
stra{ni problemi. Mi se ~ini deka po
ambulantite, po bankite i drugite
institucii, osven {to se pravat
pristapni rampi, invalidot treba da
ima prednost pri vleguvawe. Ne mo`e
toj so dve {taki da ~eka vo redot
ramnopravno kako {to ~eka nekoj drug.
A i vo bolnica. Tamu site se bolni, no
ima nekoj {to e pobolen.”
Na pra{aweto, so koi prethodno
navedeni institucii intervjuentite
imale najlo{a i/ili najdobra
sorabotka, nekoi odgovorile deka
najdobra sorabotka e ostvarena so
u~ili{tata, a potoa sledi sorabotkata
so ministerstvata i dr`avnite
institucii (vo Sobranieto postoi i
lobi-grupa) kako i so mediumite
i so lokalnata samouprava “So
op{tinite pravime akcioni
planovi, se imame sretnato so
pove}e od 50 gradona~alnici”. Kako
najlo{a e spomenata sorabotkata so
zdravstvenite ustanovi. Drugi, pak, se
`alat na nerazbiraweto od strana na
dr`avnite institucii, i na konfuzija vo
odnesuvaweto na lokalnite vlasti kon
niv.
„N$ upatuvaat na Gradot, i obratno,
Gradot ne upatuva na op{tinite. Ima
i pozitivni primeri. Vo sferata na
sportot, op{inata Kisela Voda ni
napravi novi prostorii za sportski
aktivnosti. Toa e skromna prostorija
od stotina kvadrati, no za nas e sosema
Inkluzivnosta na makedonskoto op{testvo
dovolno. No, sega se sudirame so eden drug
problem. Nemame pari da pla}ame struja,
da pla}ame ~ovek da odr`uva, i da se
pla}aat komunaliite. A za edna op{tina,
toa se nikakvi tro{oci.”
Komentiraj}i, dali se potrebni
promeni i kakvi vo politikata, vo
zakonite, i voop{to vo regulativata
za da se namali diskriminiranosta
kon ovaa grupa, intervjuentite velat deka
takvite promeni treba da se odvivaat vo
nasoka na:

alokacija na pove}e sredstva od
strana na dr`avata za da se izleze
vo presret na potrebite na ovie lica
(dvi`ewe, sekojdnevni aktivnosti,
„treto lice”, poevtini avtobuski
bileti za site kategorii invaliditet);

namesto samo diskusii i razmeni na
mislewa, da se premine na konkretni
operativni raboti za koi so godini
se zboruva, a koi se vpro~em i
obvrska na na{ata dr`ava so ogled na
Rezolucijata za invalidite;

kone~no donesuvawe na Zakon protiv
site vidovi na diskriminacija,
za koj ve}e e mnogu diskutirano, a
postojat i progotveni nacrt-normi;
preku toj Zakon instalirawe na
nezavisni tela, zna~i, da postoi
mehanizam i promovirawe na tie tela
i efektivnosta na tie tela;

sistemski da se “vrzat” site
sektori koi imaat dopirni to~ki so
problemite na licata so popre~enost
za da se podobri implementacijata na
potrebnite standardi.
Download

Inkluzivnosta na makedonskoto op{testvo