@urnal
za ekonomija
Center for Economic Analyses
[email protected]
RAZVOJ NA
REPUBLIKA
MAKEDONIJA
ISSN 1857-5250
UDK 33
Cena: 300 MKD
WORLD BANK
Ova izdanie na CEA @urnalot za ekonomija
na tema "Odr`liviot razvoj na Republika Makedonija"
finansiski e poddr`ano od Svetska Banka
Skopje, Makedonija
januari 2012
CEA @urnal za ekonomija
na tema “Odr`liviot razvoj
na Republika Makedonija
ISSN 1857-5269
UDK 33
Specijalno izdanie
Skopje, januari, 2012 g.
Me|unaroden uredni~ki bord:
M-r Marjan Nikolov, glaven urednik
Bryan Roberts, Ph.D.
King Banaian, Ph.D.
Giorgio Brosio, Ph.D.
D-r Nevenka Hrovatin
M-r Dimitar Bogov,
M-r Vesna Garvanlieva,
Borko Hanxiski,
M-r Bor~e Trenovski
M-r [enaj Haximustafa
Zabele{ka:
Mislewata i zaklu~ocite izrazeni vo ovaa
publikacija gi pretstavuvaat samo stavovite
na avtorite.
Sodr`ina
ANALIZA NA FAKTORITE KOI GO DETERMINIRAAT [email protected] RAZVOJ
VO REPUBLIKA MAKEDONIJA - Kristina Boglevska, Kristina Tasevska . . . . . . . . . . . . . . . . . . .9
SPAS NA VOL[EBNATA TOPKA - Aleksandra Batok . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .31
BIOREGIONALNIOT PRISTAP KAKO ALTERNATIVA VO [email protected] RAZVOJ NA
R. MAKEDONIJA (KRITIKA NA NACIONALNATA STRATEGIJA) - Aleksandar Miceski . . . . .47
[email protected] TRANSPORT - SOSTAVEN DEL NA [email protected] RAZVOJ - Trajkoski Darko . .55
EFEKTOT OD KREDITNITE POLITIKI NA BANKITE VO MAKEDONIJA I REALIZACIJA NA
PROEKTITE ZA OBNOVLIVITE ENERGETSKI RESURSI - Ivona Tasevska,
Ivana Vanevska, Anastasija Apostolovska, Darko Micevski, Magdalena Rasolkovska . . . . . . . .73
CEA @urnal za ekonomija
na tema „Odr`liviot razvoj na Republika Makedonija”
1 - 86 stranici
Skopje, Makedonija
januari, 2012
Drag ~itatelu,
Poradi toa {to informaciite i znaewata za odr`liviot razvoj se na mnogu nisko nivo kaj edna
od najranlivite i najzasegnati grupi vo makedonskoto op{testvo {to }e go vodat idniot razvoj studentite, Centarot za ekonomski analizi - CEA, so poddr{ka na Svetskata banka, organizira
natprevar za najdobar esej vo oblasta na odr`liviot razvoj.
Pokraj generalnoto zapoznavawe na studentite so odr`liviot razvoj, kaj pomala grupa od niv
pottiknavme interes za izrabotkata na esei, a so toa i za otkrivawe na novi znaewa i informacii za odr`liviot razvoj na Makedonija. Od vkupno 18 pristignati esei, komisijata za ocenuvawe
na kvalitetot na eseite izbra pet najdobri, za {to avtorite osvoija pari~ni nagradi i u~estvuvaa na konferencijata “Odr`liviot razvoj na Makedonija”, odr`ana na 21 dekemvri 2011 godina,
kade {to svoite zaklu~oci, otkritija i preporaki gi prezentiraa na svoite kolegi, nadle`nite
institucii i {irokata javnost.
Komisijata {to go ocenuva{e kvalitetot na eseite be{e sostavena od slednite ~lenovi na
CEA:
M-r Marjan Nikolov - pretsedatel na komisijata
M-r Bor~e Trenovski - ~len na komisijata
M-r [enaj Haximustava - ~len na komisijata
Hristijan Risteski - ~len na komisijata
Site pristignati esei Komisijata detaqno gi oceni spored slednite kriteriumi:
- Povrzanost na temata za rabotnata oblast - odr`liv razvoj (0-10 boda)
- Argumentiranost na temata (0-5 boda)
- Zapazuvawe na nasokite za pi{uvawe na esejot (0-5 boda)
- Stil i organiziranost na delovite (0-5 boda)
- Koristewe na kvantitativni metodi (0-5 boda)
Vo ponatamo{niot del od ova specijalno izdanie na CEA @urnalot za ekonomija na tema
“Odr`liviot razvoj vo Makedonija: sostojbi i perspektivi” }e bidat prezentirani pette najdobri
esei koi{to od komisijata bea oceneti kako najdobri, a toa se:
3
R.b.
Avtori
Naslov na trudot
Mentor
1.
Kristina Boglevska
i Kristina Tasevska
Analiza na faktorite
koi go determiniraat
odr`liviot razvoj vo
Republika Makedonija
Prof. d-r
Vesna Bucevska
2
Aleksandra Batok
Spas na vol{ebnata topka
M-r Borjan \orgiev
3.
Aleksandar Miceski
Bioregionalniot pristap
kako alternativa vo
Odr`liviot razvoj na
R. Makedonija
4.
Trajkoski Darko
Odr`liviot transport sostaven del na
odr`liviot razvoj
Red. prof. d-r
Krstanovski Nikola
5.
Ivona Tasevska,
Ivana Vanevska,
Anastasija Apostolovska,
Darko Micevski i
Magdalena Rasolovska
Efektot od kreditnite
politiki na bankite vo
Makedonija i realizacija
na proektite za obnovlivite
energetski izvori
Kiril Jovanovski,
asistent od oblasta
na finansiite
Sakame da izrazime golema
blagodarnost do site studenti
{to aktivno u~estvuva vo izrabotkata na esei za odr`liviot
razvoj na Makedonija. Posebna
blagodarnost za finansiskata
poddr{ka od Svetskata banka, {to
ovozmo`i da se realizira ovoj
proekt i site ~lenovi na timot od
CEA koi{to naporno rabotea na
realizacijata na proektot.
Za CEA
Centarot za ekonomski analizi - CEA e formiran vo 2003 godina od strana na mladi ekonomisti koi imale za cel da go podobrat procesot na kreirawe na ekonomskite politiki vo Makedonija, preku koristewe na kvantitativni analizi i profesionalni praktiki. Misijata na CEA e
postojano istra`uvawe na razvojot na ekonomijata i politikata vo Republika Makedonija i prezentirawe na preporaki, sugestii i merki na vladinite i nevladinite institucii, i biznis - sektorot. Site ~lenovi na CEA spodeluvaat zaedni~ka vizija za Republika Makedonija kako nova
raste~ka ekonomija integrirana vo regionalnite i svetski pazari. Tie go posvetuvaat svoeto
vreme, trud i znewe so cel ovaa vizija da se ostvari.
CEA gi ima definirano slednive sopstveni celi:
4
l
Da obezbedi kvalitetni analizi;
l
Da gi poddr`i realnite ekonomski politiki;
CEA @urnal za ekonomija
l
Da poddr`i sozdavawe okolina koja{to }e dovede do pove}e investicii; }e go zabrza razvojot na makedonskata ekonomija i pristapuvaweto vo EU;
l
Da ohrabri regionalna sorabotka na Balkanskiot Poluostrov;
l
Da go zasili civilnoto op{testvo, op{testveniot kapital i doverbata.
Od osnovaweto, pa sî dosega, CEA ima realizirano golem broj lokalni, regionalni, nacionalni i me|unarodni proekti povrzani so ekonomijata. Vo svoeto rabotewe ima sorabotuvano so golem
broj doma{ni, stranski i me|unarodni institucii, kako {to se: Svetska banka, USAID, UNDP, Tink
Tenk Fond od Budimpe{ta, Vlada na Republika Makedonija, Sobranieto na Republika Makedonija,
golem broj na op{tini od Makedonija, Vestminster - fondacija za demokratija, NDI, EBRD i drugi
javni i privatni kompanii.
Vo strukturata na CEA postoi Sovet koj }e gi sovetuva liderite na CEA. Sovetot vklu~uva
pretstavnici od biznis - zaednicata, Vladata, akademijata i me|unarodnata zaednica. ^ lenovi
na sovetot se: profesor King Banaian od St. Clout State University [email protected], profesor Giorgio Brosio od Univerzitetot vo Torino: [email protected], gospodinot Aleks Mourmouras
od MMF - institutot: [email protected]
Eden od pova`nite proekti na CEA e izdavaweto na CEA @urnalot za ekonomija, kade {to ve}e
6 godini, ekonomistite od regionot i po{iroko gi prezentiraat kvantitativnite i kvalitativnite analizi i potencijalni re{enija za ekonomskite problemi. Od 2011 godina, @urnalot e
indeksiran vo edna od najgolemite bazi na `urnali EconLit. Ova pred Vas pretstavuva prvo,
posebno tematsko izdanie na CEA @urnalot za ekonomija, koe{to e od oblasta na odr`liviot
razvoj na Republika Makedonija.
So po~it.
Marjan Nikolov
pretsedatel na CEA
5
6
CEA @urnal za ekonomija
Povik za trudovi
CEA objavuva povik za dostavuvawe na trudovi koi }e bidat objaveni vo slednoto izdanie na
CEA @urnalot za ekonomija.
CEA @urnalot za ekonomija e indeksiran vo edna od najgolemite svetski bazi na `urnali
EconLit. Trudovite mo`at da bidat od razli~na oblast na ekonomijata. Iako nema strogi ograni~uvawa, Ve molime da gi po~ituvate slednite upatstva: teoretskite trudovi treba da sodr`at:
apstrakt, voved, {irok pregled na koristena literatura, teoretski posledici, zaklu~ok i referenci. Empiriskite trudovi treba da sodr`at: apstrakt, voved, kratok pregled na koristena
literatura, empiriski istra`uvawa, zaklu~ok na politi~kite implikacii i referenci.
Formata da bide vo elektronska verzija, A4 format, font - Arial, so edine~en prored, edine~en
prostor pome|u paragrafite, ARA - stil na pi{uvawe, bez prazen prostor na po~etokot od sekoj
pasus i najmnogu 20 strani.
Urednicite na CEA @urnalot za ekonomija ne se odgovorni za site vidovi na plagijati ili
prekr{uvawe na avtorskite prava ili drugi intelektualni prava koi mo`at da proizlezat od
objavenite trudovi. Avtorite na trudovite se odgovorni za steknuvawe na avtorski prava i drugi
sli~ni odobrenija. Za sekoj objaven trud, avtorot e dol`en da plati 50 evra.
Rok za prijavuvawe: 31 maj 2012 g.
Kontakt za prijavuvawe: [email protected]
7
8
UDC 502.131.1(497.7) 332.146.2(497.7)
- PRVA NAGRADA -
ANALIZA NA FAKTORITE KOI GO
DETERMINIRAAT [email protected] RAZVOJ
VO REPUBLIKA MAKEDONIJA
Kristina Boglevska
Univerzitet „ Sv. Kiril i Metodij“ vo Skopje, Ekonomski fakultet - Skopje
[email protected]
Kristina Tasevska
Univerzitet „ Sv. Kiril i Metodij “ vo Skopje, Ekonomski fakultet - Skopje
[email protected]
Mentor :
Prof. d-r Vesna Bucevska [email protected]
Apstrakt
Odr`liviot razvoj pretstavuva „ekonomski razvoj koj e socijalno odgovoren i praveden, ekolo{ki
prifatliv i koj se potpira na osnovnite postulati na gra|anskoto op{testvo”.
Na{a cel e vo eden pove}ekraten regresionen model (so koristewe na programata E-views 6) da gi
opfatime onie varijabli za koi{to smetame deka imaat zna~ajno vlijanie vrz odr`liviot razvoj vo
Republika Makedonija. Za taa cel, teoretski }e gi definirame, kvantificirame i }e gi analizirame
preku model koj go kreiravme za taa namena.
Indikatorite koi se sostaven del na modelot spa|aat vo onie oblasti koi go definiraat i imaat
zna~ajno vlijanie vrz odr`liviot razvoj. Sr`ta na odr`liviot razvoj e trojstvoto: ekonomskata
efikasnost, socijalnata pravednost i za{titata na `ivotnata sredina. Spored toa, na{eto
istra`uvawe }e bide naso~eno kon analiza na izbranite indikatori i oblastite na odr`liviot
razvoj. Postojat brojni analizi na indikatori koi go prika`uvaat trendot vo oddelnite oblasti, bez
pritoa da bide napravena analiza kakvo bi bilo nivnoto zaedni~ko vlijanie na odr`liviot razvoj.
Na{a krajna cel vo ova istra`uvawe e da prika`eme kakvo bi bilo integriranoto vlijanie na selektirani indikatori od sekoja oblast vrz odr`liviot razvoj.
Klu~ni zborovi: odr`liv razvoj, ekonomska efikasnost, socijalna pravednost, `ivotna sredina,
R. Makedonija.
9
Analiza na faktorite koi go determiniraat odr`liviot razvoj vo Republika Makedonija
1. Voved
Odr`liviot razvoj pretstavuva razvoj koj gi zadovoluva potrebite na
sega{nite generacii, bez da ja zagrozi mo`nosta na idnite generacii da gi zadovolat svoite potrebi. Ovaa definicija gi potkrepuva gledi{tata za odr`liviot
razvoj vo Republika Makedonija.1
Ispolnuvaweto na odr`liviot
razvoj upatuva na toa da se sozdade
nacionalen razvoj koj }e bide ekonomski efikasen, socijalno praveden i „prijatelski” nastroen kon
za{titata na `ivotnata sredina.
Idnite generacii imaat isto pravo
kako i sega{nite vo pogled na koristeweto na ograni~enite resursi,
povolnite uslovi za dobar `ivot i
socijalno uramnote`en ekonomski razvoj. Ovoj razvoj mora da obezbedi {to pogolema sloboda vo deluvaweto, po~ituvawe na ograni~enosta na prirodata, kako i toa
da nema negativni posledici vrz zdravjeto na lu|eto.
Republika Makedonija treba da bide op{testvo vo koe ekonomskiot razvoj }e se
odviva paralelno so podobruvawe na `ivotnata sredina i socijalnata pravednost.
Za taa cel, na{ata dr`ava treba da pridonese za zgolemuvawe na bruto doma{niot
proizvod (BDP) po glava na `itel preku podobruvawe na produktivnosta na trudot,
sozdavawe na povolni uslovi za stranski direktni investicii, namaluvawe na
stapkata na relativna siroma{tija, namaluvawe na nevrabotenosta, pottiknuvawe
na naselenieto kon povisok stepen na obrazovanie, donesuvawe na zakonska regulativa za za{tita na `ivotnata sredina i sozdavawe na ekolo{ka svesnost kaj sekoj
gra|anin. Sepak, za da se ostvarat ovie celi na dr`avata, sekoj poedinec treba
preku sopstvena inicijativa da pridonese za toa.
Za da se zadovolat potrebite na sega{nite generacii, bez da se zagrozat potrebite na idnite, Ministerstvoto za `ivotna sredina i prostorno planirawe na
Republika Makedonija ima napraveno Nacionalna strategija za odr`liv razvoj
donesena vo 2009 godina, koja va`i za slednite 30 godini.
2.Glaven del
2.1. Ekonomska efikasnost
Ekonomskata efikasnost vo ekonomskata nauka ja gledame kako takov na~in na
koristewe na resursite so koj se postignuva najvisoko nivo na proizvodstvo i uslugi. Eden sistem e poefikasen od drug, dokolku so ista golemina na inputot se
postigne pogolem autput (BDP).2 Toa e sostojba vo koja ne e mo`no da se generira
10
1) Nacionalna strategija za odr`liv razvoj na RM, 2010 godina.
2) Nestorovski, Metodija, „Ekonomija na investicii”, Skopje, 2010 godina.
CEA @urnal za ekonomija
pogolema blagosostojba od vkupno dostapnite resursi, odnosno spored Paretoviot
optimum, toa e situacija vo koja nekoi lu|e ne mo`at da ja podobrat svojata blagosostojba, bez pritoa da ja naru{at blagosostojbata na drugite.
Kako edni od pozna~ajnite varijabli koi vlijaat vrz ekonomskata efikasnost }e
gi navedeme:
Stapka na porast na BDP po `itel
U~estvo na stranskite direktni i portfolio investicii vo BDP
Produktivnosta na trudot po odraboten ~as
U~estvo na tro{oci za istra`uvawe i razvoj vo BDP
Energetska intenzivnost na ekonomijata
Stapka na inflacija
Indeks na ceni na malo
Izvoz na stoki
Uvoz na stoki
Nadvore{en dolg
Kamatna stapka na krediti
Me|utoa, na{eto vnimanie kako najzna~ajni3 go zadr`aa: stapkata na BDP po `itel, stranskite direktni i portfolio investicii, inflacijata i produktivnosta na
trudot. Nekoi od niv }e gi prika`eme vo regresionen model, pri {to kako zavisna
promenliva }e go zememe BDP po `itel, dodeka ostanatite indikatori }e ja imaat
ulogata na nezavisni promenlivi. Ovoj model go koristime za da odlu~ime koj
indikator od ekonomskata efikasnost ima najzna~ajno vlijanie vrz BDP po `itel, za
podocna da go vklu~ime vo glavnata regresiona analiza zaedno so ostanatite najzna~ajni indikatori od socijalnata pravednost i za{titata na `ivotnata sredina.
Pred da premineme na ocenka na regresioniot model, }e dademe kratka definicija za sekoj od niv.
l
Stapka na BDP po `itel pretstavuva indikator koj se upotrebuva kako pribli`na merka za bogatstvoto na gra|anite, no toj ne ja meri nivnata blagosostojba od pri~ina {to ne gi vklu~uva nepazarnite uslugi neophodni za nejzino
merewe. Od druga strana, porastot na BDP ima negativno vlijanie vrz
blagosostojbata i predizvikuva zagaduvawe na okolinata i zdravstveni problemi. Za da se razre{i ovaa kontradiktornost, neophodno e zgolemuvawe na
produktivnosta i investicii vo proizvodstvena tehnologija koja nema da vlijae negativno na `ivotnata sredina.
l
Stranski direktni investicii pretstavuvaat investirawe na dolg rok {to
vospostavuva kontrola od eden subjekt od nacionalnata ekonomija od stranstvo vrz rezident vo nacionalnata ekonomija ili formirawe na filijala na
3) Poradi golemiot broj faktori koi ja determiniraat ekonomskata efikasnost, na{ata odluka koi da
bidat vklu~eni se zasnova{e na nivnata zna~ajnost za nabquduvanata pojava/ekonomskata efikasnost vo
R. Makedonija, kako i na raspolo`livosta so dobra serija na podatoci, koja bi ovozmo`ila dobivawe
relevantni rezultati.
11
Analiza na faktorite koi go determiniraat odr`liviot razvoj vo Republika Makedonija
eden subjekt od edna vo druga nacionalna ekonomija. Vo statisti~ka smisla,
stranskite direktni vlo`uvawa se investicii na pravni i fizi~ki lica od
stranstvo vo doma{ni pretprijatija so postoewe na dolgoro~en interes, kade
{to stranskiot investitor poseduva najmalku 10% od vkupnata vrednost na
pretprijatieto.
l
Portfolio investiciite se vlo`uvawa vo hartii od vrednost – akcii i obvrznici, {to gi kupuvaat stranski lica.4
Vo na{ata analiza stranskite direktni investicii i portfolio investiciite se
pretstaveni vkupno, kako edna varijabla.
l
Produktivnost na trudot po odraboten ~as se definira kako realen autput
(BDP po postojani ceni) po edinica vlo`en trud (vkupen broj na fakti~ki
odraboteni ~asovi). Mereweto na produktivnosta na trudot preku fakti~ki
odraboteni ~asovi ovozmo`uva podobra slika za razvojot na produktivnosta vo
edna ekonomija, otkolku preku brojot na vraboteni, od pri~ina {to gi eliminira razlikite {to proizleguvaat od strukturata na rabotnata sila (vraboteni
so polno ili skrateno rabotno vreme).5
l
^ove~kiot kapital e isklu~itelno va`na komponenta vo opredeluvaweto na
stepenot na produktivnost na nacionalnata ekonomija. Toj gi opfa}a site lu|e
{to pridonesuvaat za proizvodstvo na stoki i uslugi (zemjodelci, trgovci, profesori, rabotnici vo fabriki i dr.). Pod toj termin se podrazbiraat i znaeweto, ve{tinite, sposobnostite i stru~nosta {to gi steknuvaat rabotnicite niz
obrazovanieto, obukata i iskustvoto. Me|u ekonomistite postoi usoglaseno
mislewe deka pomalku e va`en kvantitetot, a deka mnogu pozna~aen e kvalitetot na trudot za zgolemuvawe na produktivnosta i za zabrzuvawe na rastot na
ekonomijata. Zna~i, pobitna e obrazovnata i kvalifikaciskata struktura,
otkolku brojnosta na rabotnata sila vo zemjata.
l Poznato e deka rabotnicite {to imaat visok fond na znaewa, umeewa i ve{tini
steknati niz redovnoto obrazovanie i postojanoto usovr{uvawe preku brojni
formi na trening niz rabotata, se sposobni za pokuso vreme da proizvedat ne
samo pogolem broj na proizvodi i uslugi, tuku i proizvodi i uslugi so mnogu
povisok kvalitet. Poradi toa, demografskite investicii (investiraweto vo
t.n. ~ove~ki kapital), odnosno potro{enite pari, trud i energija za steknuvawe
znaewa i ve{tini niz raznite formi na obrazovanie (redoven edukativen sistem, specijalisti~ki i postdiplomski studii, doktorati i sl.), stanuvaat
zna~aen faktor za porast na produktivnosta na trudot i za zgolemuvawe na
ekonomskiot raste` na zemjata.
Toj fakt treba sekoga{ da se ima predvid koga se ocenuva va`nosta na postojnata kvalifikaciska struktura na rabotnata sila vo R. Makedonija kako
potencijalen faktor za zgolemuvawe na vkupnata produktivnost na trudot vo
zemjata i za privlekuvawe na stranskite direktni investicii.6
12
4) Nestorovski, Metodija, „Ekonomija na investicii”, Skopje, 2010 godina.
5) http://www.stat.gov.mk/Publikacii/Odrzliv_razvoj_2010.pdf
6) http://www.dnevnik.com.mk/?itemID=3428EE302DFA86429E6CE0222244BCC5&arc=1
CEA @urnal za ekonomija
l
Stapkata na inflacija go poka`uva zgolemuvaweto na op{toto nivo na ceni na
stokite i uslugite, pri {to nivnata kupovna mo} opa|a.7 Stapkata na inflacija pretstavuva klu~en ekonomski indikator za Centralnata banka, vrz osnova
na koj se ocenuva cenovnata stabilnost vo ekonomijata, {to pretstavuva nejzina osnovna cel. Stapkata na inflacija pretstavuva zna~aen input vo presmetkite na realnite ekonomski indikatori kako {to se BDP i produktivnosta,
no ne pomalku zna~aen i pri utvrduvaweto na platite, penziite i finanskiskite instrumenti. Poradi toa, nesoodvetnoto merewe na inflacijata mo`e da
producira nesoodvetni ekonomski politiki. Visokata inflacija e znak za
naru{uvawe na makroekonomskata ramnote`a. Taa go namaluva ekonomskiot
rast so {to se namaluvaat mo`nostite za ostvaruvawe na celite na odr`liviot razvoj.
Vo prodol`enie, grafi~ki e pretstaveno dvi`eweto na stapkata na inflacija za
period od 2003 do 2010 godina.
Grafikon br.1
Izvor na podatocite: Prilog 1
Stapkata na inflacija vo 2004 g. vo sporedba so 2003 godina se namaluva od 2,6%
na -1,9% {to poka`uva deka vo R. Makedonija vo toj period imalo deflacija, a ekonomijata bila vo fazata na recesija. Podocna, vo 2005 godina, ekonomijata po~nuva
postepeno da navleguva vo fazata na prosperitet i ekspanzija, a stapkata na
inflacija se zgolemuva na 1,2%. Vo 2007 godina e dostignata najgolema stapka na
inflacija od 6,1%, a potoa taa vo 2009 godina se namaluva na -1,6%, dodeka pak vo
2010 povtorno se zgolemuva na 3%. Spored nabquduvanite periodi na dvi`ewe na
stapkata na inflacija, mo`e da se zaklu~i deka taa samo vo 2007 godina go nadminuva dozvolenoto nivo na godi{na inflacija.
l
Indeksot na industrisko proizvodstvo na razli~no nivo na Nacionalnata klasifikacija na dejnostite (vkupno, po glavni industriski grupi, sektori, oddeli), se presmetuva vo dva ~ekori: vo prviot ~ekor, preku ponderirawe na individualnite indeksi na koli~inite na industriskite proizvodi, a vo vtoriot
~ekor, preku ponderirawe so soodvetnite ponderacioni koeficienti za razli~ni nivoa.
Spored podatocite na Dr`avniot zavod za statistika, indeksot na industriskoto proizvodstvo vo septemvri 2011 godina vo odnos na septemvri 2010 godina, iznesuva 97,7. Gledano po sektori, industriskoto proizvodstvo vo sektorot Rudarstvo i
7) http://www.businessdictionary.com
13
Analiza na faktorite koi go determiniraat odr`liviot razvoj vo Republika Makedonija
vadewe kamen vo septemvri 2001 godina vo odnos na septemvri 2010 godina, bele`i
opa|awe od 8,6%, vo sektorot Prerabotuva~ka industrija bele`i opa|awe od 0,3%,
a vo sektorot Snabduvawe so elektri~na energijata, gas, parea i klimatizacija
opa|awe od 18,8%.
Spored glavnite industriski grupi, proizvodstvoto vo 2011 godina vo odnos na
septemvri 2010 godina, bele`i porast kaj Kapitalni proizvodi za 48,1% i Trajni
proizvodi za {iroka potro{uva~ka za 8,7%, dodeka opa|awe bele`i i kaj Energija
za 17,9%, Intermedijarni proizvodi, osven energija za 5,3% i Netrajni proizvodi
za {iroka potro{uva~ka za 1,8%.8
Vo prodol`enie ja prika`uvame regresionata analiza na ekonomskata efikasnost, pretstavena preku zavisnata promenliva BDP po `itel vo odnos na nezavisnite promenlivi: stranski direktni i portfolio investicii, stapka na inflacija
i indeks na industrisko proizvodstvo (prikaz od E-views 6, slika br.1).
Slika br.1
Izvor na podatocite: Prilog 1.
Za da dojdeme do potrebnite zaklu~oci, nie prethodno postavivme dve hipotezi
za sekoj indikator oddelno. Tie se nulta i alternativna hipoteza. Nultata hipoteza ni poka`uva deka vlijanieto na indikatorite vrz zavisnata promenliva ne e
zna~ajno, a dodeka pak, alternativnata hipoteza ja postavivme sprotivno od nultata i taa ni poka`uva deka vlijanieto na indikatorite vrz zavisnata promenliva
BDP po `itel e zna~ajno. Toa mo`e da se vidi preku pokazatelot Probability (Prob.)
koj e pretstaven na slika br.1.
Probability (P- vrednost) go poka`uva najmaloto nivo na zna~ajnost na koe nultata
hopoteza mo`e da se otfrli.
Nivoto na zna~ajnost (α) uka`uva na verojatnosta nultata hipoteza da se otfrli
koga taa e to~na i skoro vo sekoj slu~aj toa nivo iznesuva 0,05.9
Ako vrednosta na Probability e pomala od nivoto na zna~ajnost, vo toj slu~aj nultata hipoteza se otfrla, indikatorite imaat zna~ajno vlijanie vrz BDP po `itel.
14
8) Dr`aven zavod za statistika na R.M., Soop{tenie - Indeks na industriskoto proizvodstvo, septemvri
2011 godina
9) Bucevska, Vesna, „Ekonometrija so primena na E-views”, Skopje, 2009 godina.
CEA @urnal za ekonomija
Od prika`anata regresija, Probability na stranskite direktni i portfolio investicii iznesuva 0,0024 i e pomalo od nivoto na zna~ajnost α, koe i vo na{iot slu~aj
iznesuva 0,05. Spored toa, mo`eme da zaklu~ime deka najzna~ajno vlijanie vrz BDP
po `itel spored Probability imaat stranskite direktni i portfolio investicii,
dodeka na ostanatite ekonomski varijabli Prob. e pogolemo od nivoto na zna~ajnost
α, i uka`uva na toa deka nivnoto vlijanie e nezna~ajno.
Ovaa regresiona analiza na ekonomskata efikasnost ja napravivme so cel da
vidime koj indikator ima najzna~ajno vlijanie vrz BDP po `itel, za potoa nego da
go iskoristime vo glavnata regresiona analiza kade {to }e bidat vklu~eni site tri
najzna~ajni indikatori koi go determiniraat odr`liviot razvoj.
Isto taka, vlijanieto na stranskite direktni i portfolio investicii go pretstavivme i grafi~ki, sî so cel vizuelno da se voo~i zna~ajnosta koja ja ima ovoj
indikator vrz zavisnata promenliva BDP po `itel.
Grafikon br.1
Izvor na podatocite:
http://www.google.com/publicdata/explore?ds=d5bncppjof8f9_&met_y=ny_gdp_pcap_cd&idim=country:MK
http://www.nbrm.mk/WBStorage/Files/Statistika_direktni_portfolio_1997_2010_DI_22.xls
2.2. Socijalna pravednost
Republika Makedonija e definirana kako „socijalna dr`ava” u{te so prviot
~len na nejziniot ustav. Potrebata od izgradba na R. Makedonija kako socijalna dr`ava ja diktiraat narasnatite socijalni sprotivnosti i problemi. Opa|aweto na
ekonomskata aktivnost, koe silno se izrazi vo procesot na privatizacijata i ekonomskata kriza, dovede do osetno zgolemuvawe na nevrabotenosta i na siroma{tvoto. 10
Izgradbata na R. Makedonija kako socijalna dr`ava e povrzana so redica razli~ni i mnogu seriozni te{kotii. Kako takvi problemi se izdvojuvaat: nevrabotenosta, socijalnoto raslojuvawe, siroma{tvoto, socijalnoto i zdravstvenoto
zgri`uvawe na licata koi ne se vo mo`nost da gi polzuvaat osnovnite pridobivki
na socijalno – zdravstvenata za{tita i sl. Pri vakvi uslovi, te{ko e celosno da se
ostvari socijalnata sigurnost i pravednost. Pogre{no e da se misli i da se o~ekuva
10) Hristov, Risto, „Politika na socijalniot razvoj”, Skopje, 2008 godina.
15
Analiza na faktorite koi go determiniraat odr`liviot razvoj vo Republika Makedonija
deka socijalnite problemi koi se pojavija so tranzicijata }e bidat razre{eni i
nadminati samo so ekonomskata efikasnost, pa poradi toa e potrebno op{testvoto
da izgradi soodvetna socijalna politika i so konkretni merki i ~ekori da vodi
gri`a za svoite socijalno zagrozeni ~lenovi. Makedonija se nao|a vo ras~ekor
pome|u ustavno - zakonskata opredelba za izgradba na sopstven model na socijalna
politika i realni op{testveni odnosi. Sega R. Makedonija e vo faza na celosno
redefinirawe na svojata socijalna politika koja mora da se soobrazi so novite
ekonomski, op{testveni i socijalni uslovi i odnosi.
Na{ata dr`ava kako edno demokratsko op{testvo gi sodr`i elementite na:
l
Socijalnata ednakvost - ednakvo pravo na glas, op{testvena ednakvost i ednakvi mo`nosti za site.
l
Sloboda - obezbeduvawe uslovi za celosna avtonomija, nezavisnost na li~nosta. Avtonomijata podrazbira sloboda na misleweto, sloboda na izborot i
odgovornost za ispolnuvawe na prezemenite obvrski.
l
Socijalnata pravednost - fer i pravilno sproveduvawe na zakonite vo soglasnost so prirodniot zakon deka site lica, nezavisno od etni~koto poteklo, pol,
imot, rasa, religija, kultura, itn., treba da se tretiraat podednakvo i bez predrasudi.11
Socijalnata pravednost i ekonomskata efikasnost vo realnosta se kontradiktorni pojavi. Pri ednakvi drugi uslovi, efikasnosta na kapitalot, t.e. zbirnata
stapka na vra}awata e tolku povisoka, kolku {to e ponisko nagraduvaweto na trudot, pla}aweto na danoci i pridonesi za socijalnata za{tita i dr. Od druga strana,
normalno e i rabotnata sila da bara {to povisoka plata za {to pomala intenzivnost vo raboteweto.12
Kako edni od pozna~ajnite varijabli koi vlijaat vrz socijalnata pravednost se :
- Stapka na relativna siroma{tija
- Stapka na nevrabotenost
- Stepen na osnovno i sredno obrazovanie
- Stapka na stru~nost i kvalifikuvanost
- Indeks na o~ekuvano traewe na `ivot
- Indeks na domuvawe
- Paritet na kupovna sila
- Indeks na demokratija
- Indeks na po~ituvawe na zakoni
- Indeks na fizi~ki kvalitet na `ivot
16
11) http://www.businessdictionary.com/definition/social-justice.html
12) Uzunov, Nikola, „Ekonomskata efikasnost, socijijalnata pravednost i ~ovekoviot razvoj”, Godi{nik
na ekonomskiot fakultet, Skopje, 1998 godina.
CEA @urnal za ekonomija
Se odlu~ivme kako najzna~ajni13 vo regresioniot model da gi analizirame: dvi`eweto na BDP po `itel vo odnos na slednite socijalni indikatori: stapka na relativna siroma{tija i stapka na nevrabotenost.
Sleduva kratko definirawe i objasnuvawe za nekoi od socijalnite indikatori.
l
Stapkata na relativna siroma{tija e definirana kako procent na lica koi
`iveat pod linijata na siroma{tija, definirana kako 70% od medijalniot
ekvivalenten tro{ok.
Siroma{tijata e socijalna sostojba koja zavisi od mnogubrojni faktori. Pokraj
op{tata ekonomsko – socijalna sostojba na zemjata, od koja zavisat op{tite materijalni uslovi za `ivot, soodvetno vlijanie vrz siroma{tvoto imaat i tekovniot
dohod na licata, mo`nosta za obezbeduvawe sredstva za `ivot, ostvarenite
za{tedi, sigurnosta i uslovite za domuvawe, zdravstvenata sostojba, sigurnosta na
rabotata, i sl. Poedincite, semejstvata i grupite `iveat vo siroma{tvo dokolku ne
se vo sostojba da gi obezbedat onie sredstva za `ivot {to se smetaat za voobi~aeni
vo op{testvoto vo koe `iveat i so koi raspolagaat prose~nite poedinci, semejstva
i grupi.
Indikatorite koi se koristat za da se proceni siroma{tijata i socijalnata
isklu~enost vo Makedonija ne se baziraat vrz standardizirani, harmonizirani i
komparativni statisti~ki bazi na podatoci. Eden od glavnite predizvici vo taa
smisla ostanuva mereweto na siroma{tijata, koe po~nuvaj}i od 1996 godina se
sproveduva preku relativniot metod na merewe na siroma{tijata. Toj metod se
bazira na utvrduvawe na relativen standard, opredelen kako neophodno nivo na
opstojuvawe. Relativniot standard e utvrden kako 70 % od medijalnata ekvivalentna potro{uva~ka na doma}instvata, za razlika od EU kade {to toj e opredelen
kako 60% od medijalnite ekvivalentni prihodi na doma}instvata.
Pri presmetuvaweto na relativnata siroma{tija se koristi konceptot na rashodite. Spored nego, zemeni se predvid site rashodi za prehranbenite i neprehranbenite proizvodi i uslugi, a vklu~ena e i vrednosta na potro{uva~kata od
sopstveno proizvodstvo. Vo potro{uva~kata ne se vklu~eni rashodite {to imaat
karakter na transferi kako: ~lenarini, pridonesi, podaroci, vra}awe na dolgovi,
za{tedi, rashodi {to imaat karakter na investicii od pri~ina {to tie ne go so~inuvaat egzistencionalniot buxet. Vrz osnova na utvrdenite nivoa, na linijata na
siroma{tija presmetan e procentot na lica ~ii tro{oci se pod nivoto od 70% od
medijalniot ekvivalenten tro{ok. Kako najva`en izvor za presmetka na linijata na
relativna siroma{tija i za analiza na `ivotniot standard na naselenieto se koristat podatocite od anketata za potro{uva~ka na doma}instvata koja se sproveduva vo Dr`avniot zavod na statistika na R. Makedonija.
Na sledniot grafikon go prika`uvame dvi`eweto na stapkata na relativna siroma{tija od 2003 godina do 2010 godina. (Grafikon br.2).
13) Poradi golemiot broj faktori koi ja determiniraat socijalnata pravednost, na{ata odluka koi da
bidat vklu~eni se zasnova{e na nivnata zna~ajnost za nabquduvanata pojava/socijalna pravednost vo R.
Makedonija, kako i na raspolo`livosta so dobra serija na podatoci, koja bi ovozmo`ila dobivawe relevantni rezultati.
17
Analiza na faktorite koi go determiniraat odr`liviot razvoj vo Republika Makedonija
Grafikon br.2
Izvor na podatocite:
Dr`aven zavod za statistika - Statisti~ki godi{nik na R.M. 2011
Od grafikonot mo`e da se zabele`i deka stapkata na relativna siroma{tija
po~nuvaj}i od 2004 godina koja iznesuva 29,6%, pa sî do 2008 godina (28,7%) bele`i
vkupno opa|awe od 0,9%, me|utoa od krajot na 2008 godina sî do sredinata na 2009
godina poka`uva naglo zgolemuvawe od 2,4%, za povtorno da opadne vo 2010 na
30,9%. Od seto ova mo`eme da zaklu~ime deka napredokot vo namaluvaweto na siroma{tijata vo Makedonija se dvi`i mnogu bavno.
Stapkata na relativna siroma{tija e vo direktna korelacija so stapkata na nevrabotenost.
Stapka na nevrabotenost pretstavuva u~estvo na nevrabotenite lica na vozrast
od 15 do 74 godini vo vkupnata rabotna sila. Rabotnata sila ja so~inuvaat vkupniot
broj na vraboteni i nevraboteni lica.14
Nevrabotenosta pretstavuva eden od najserioznite problemi so koj e soo~ena
re~isi sekoja zemja bez isklu~ok. Posledicite od nea se golemi: taa predizvikuva
nedovolna iskoristenost na doma{nite resursi, doveduva do namaluvawe na dohodot na naselenieto, a toa mo`e da bide, a i naj~esto pretstavuva voved vo siroma{tijata. Postojat tri vida nevrabotenost: frikciona i cikli~na nevrabotenost,
koi pretstavuvaat poblagi formi na nevrabotenost, i tretiot i najseriozen vid na
nevrabotenost so koj se soo~uva i R. Makedonija e strukturnata nevrabotenost koja
proizleguva od neusoglasenosta pome|u ponudata i pobaruva~kata na rabotna sila.15
Od 1996 godina istra`uvaweto na nevrabotenosta vo R. Makedonija se vr{i spored
metodologijata na Me|unarodnata organizacija na trudot (ILO), koja e op{toprifatena vo me|unarodni ramki. Soglasno so ovaa metodologija, sekoja godina Zavodot
za statistika sproveduva Anketa za rabotnata sila, {to ponatamu pretstavuva eden
od osnovnite izvori na informacii za osnovnite kategorii vo ovaa sfera.
Kako pojdovna analiza na problemot na nevrabotenosta vo R. Makedonija e da se
dijagnosticira sostojbata na pazarot na trudot. Ovoj tip na analiza ostvaruva najmalku tri zada~i:
18
14) http://www.stat.gov.mk/Publikacii/Odrzliv_razvoj_2010.pdf
15) Nedanovski, Pece, „ Primeneta ekonomija”, Skopje, 2003 godina.
CEA @urnal za ekonomija
Go sogleduva problemot na nevrabotenosta od aspekt na obemot, segmentiranosta, vidot, dinamikata, sopstveni~kata struktura, sektorskata realokacija na rabotnata sila i alternativnite mehanizmi za prilagoduvawe.
Pazarot na trud vo R. Makedonija generira enormno visoka nevrabotenost. Ne samo {to stapkata na nevrabotenost e mnogu visoka, tuku i strukturnata nevrabotenost e mo{ne nepovolna. Imeno, prisutna e segmentacija spored polot, etni~kata
pripadnost, vozrasta, obrazovanieto i vremetraeweto na nevrabotenost. Taka,
stapkata na nevrabotenost kaj `enite e povisoka od onaa kaj ma`ite. Vo odnos na
etni~kata pripadnost posebno e zagri`uva~ka sostojbata so romskoto naselenie. Od
aspekt na vozrasta pak, vo najte{ka situacija se mladite gra|ani na R. Makedonija.
Od druga strana, koga e vo pra{awe obrazovanieto i kvalifikacionata struktura,
toga{ o~igledno e deka najgolemiot procent nevraboteni se nekvalifikuvani ili
polukvalifikuvani lica, odnosno lica so nisko obrazovanie, iako sostojbite ne se
mnogu podobri i kaj onie so sredno obrazovanie, a vo posledno vreme raste brojot
na nevraboteni koi imaat visoko obrazovanie. [to se odnesuva do vremetraeweto
na nevrabotenosta, sostojbata e posebno alarmantna. Okolu 60% od nevrabotenite
pove}e od 4 godini se bez rabota. So samoto toa, tie vo golema mera ne mo`at da se
vklopat vo novite prizvodni procesi, odnosno od den na den imaat sî pomali {ansi
da najdat rabota. Toa na op{testven plan vodi kon obezvreduvawe na ~ove~kiot kapital. Istovremeno, toa uka`uva na faktot deka vo Makedonija stanuva zbor za
strukturna nevrabotenost, odnosno nevrabotenosta ima sistemski karakter. Toa
zna~i deka pri~inite za visokata nevrabotenost vo zemjava treba da se baraat i vo
samiot model na ekonomskiot sistem, koj ne samo {to vo izminatiot period generira{e visoka stapka na premin od vrabotenost kon nevrabotenost, tuku i denes ne
e vo sostojba da sozdava pretpostavki za pobrz premin od nevrabotenost kon vrabotenost.
Sopstveni~kata tranformacija i sektorskata realokacija vo tranzicioniot
period dovedoa do zna~ajno namaluvawe na vrabotenite vo industriskiot sektor,
prosledeno so blago zgolemuvawe na vrabotenite vo sektorot na uslugite. Toa
rezultira{e so sozdavawe armija od ste~ajci koi imaat mali {ansi povtorno da se
vrabotat.
Dijagnosticiraweto na sostojbata na pazarot sozdava teoretski pretpostavki za
podobro sogleduvawe i institucionalno re{avawe na problemot; i
Dava indirektni podatoci za uspe{nosta ili neupe{nosta vo vodeweto na
makroekonomskata politika od strana na Vladata vo odnos na efikasnosta na
funkcioniraweto na ekonomskiot sistem, pred sî, koga e vo pra{awe iskoristenosta na ~ove~kite resursi.16
Na sledniot grafikon e prika`ano dvi`eweto na stapkata na nevrabotenost od
2003 godina do 2010 godina (Grafikon br.3).
16) http://www.utrinski.com.mk/?ItemID=12C46AA5E93CF941A2C84765ABBB667B
19
Analiza na faktorite koi go determiniraat odr`liviot razvoj vo Republika Makedonija
Grafikon br.3
Izvor na podatocite: Dr`aven zavod za statistika na R.M. – Anketa na rabotna sila
Od grafikonot mo`eme da gi izvle~eme slednite zaklu~oci:
Po~nuvaj}i od 2005 godina (37,3%) sî do sredinata na 2007 godina (32%), stapkata na nevrabotenost bele`i trend na opa|awe i toa od 5,3%. Na kraj od 2007 god. i
po~etok od 2008 godina (33,8%), stapkata na nevrabotenost po~nuva da raste i toa
za 1,8%, potoa vo 2009 godina (32,2%) se namaluva za 1,6% , za potoa povtorno vo
2010 godina (33,5%) da se zgolemi za 1,3%.
Od izlo`enoto mo`e da se zaklu~i deka Makedonija ima navistina seriozen
problem so nevrabotenosta, a na toa uka`uva faktot deka vo poslednite dve decenii visokite stapki na nevrabotenost se preku 30%.
Re{avawe na ovoj seriozen problem mo`e da se postigne preku: aktivna politika na pazarot na rabotna sila od strana na Vladata, anga`man na Vladata vo kreirawe na novi rabotni mesta, zgolemuvawe na mobilnosta na rabotnata sila preku
subvencionirani programi za doobrazovanie i prekvalifikacija na site nevraboteni, {to pogolemo vlo`uvawe vo obrazovanieto, a na dolg rok re{avaweto na
ovoj problem mo`e da se o~ekuva so dinamiziraweto na ekonomskiot porast koj sam
po sebe bi donel i novi rabotni mesta.17
Ekonomskiot razvoj na sekoja zemja e direktno povrzan so razvojot na obrazovanieto. Obrazovanieto go sozdava ~ove~kiot kapital koj e neophoden za sekoja zemja
koja saka da obezbedi ekonomski razvoj i da sozdade stabilna nacionalna ekonomija. Obrazovanieto e odgovorno za osposobuvaweto na sekoj nejzin gra|anin da bide
korisen za sebe i za svojata dr`ava. Prv i osnoven preduslov za toa e sozdavaweto uslovi za vklu~uvawe na site deca vo obrazovniot proces i za uspe{no zaokru`uvawe na obrazovanieto.18 Za taa cel, potrebno e da se sozdadat i da se
odr`uvaat mehanizmite za pottiknuvawe i stimulirawe na u~ili{tata da gi evidentiraat i da gi vklu~at site deca vo osnovno{kolskata i sredno{kolskata vozrast. Toa mo`e da se postigne preku aktivno vklu~uvawe na zaednicata vo funkcioniraweto na osnovnite i srednite u~ili{ta.
Vo R. Makedonija vo periodot od septemvri 2007 godina do septemvri 2008 godina vneseni se dve krupni promeni vo obrazovniot sistem:
20
17) Nedanovski, Pece, „ Primeneta ekonomija”, Skopje, 2003 godina.
18) Izve{taj na R.M. za napredokot vo ostvaruvaweto na mileniumskite razvojni celi, juni 2009.
CEA Journal of Economics
l
Osnovnoto obrazovanie e transformirano vo devetgodi{no, pri {to vozrasta
na decata koi go zapo~nuvaat {koluvaweto e pomestena od 7 na 6 - godi{na
vozrast.
l
Srednoto obrazovanie e zadol`itelno za site deca.19
Ovie merki bi trebalo da go podobrat opfatot na u~enicite, osobeno vo srednoto obrazovanie. Isto taka, od posebna va`nost e da se koristi sekoja mo`nost R.
Makedonija da u~estvuva vo me|unarodnite testirawa preku koi }e se obezbedi uvid
vo nedostatocite na obrazovnata praktika i }e se ovozmo`i polesno da se opredelat nasokite za podobruvawe na kvalitetot na nastavata. Od dr`avata se o~ekuva
da obezbedi sistem na evaluacija na efektite od mnogubrojnite proekti {to se
odobruvaat od strana na Ministerstvoto za obrazovanie na R. Makedonija za da
mo`e pozitivnite pridobivki da se vgradat kako sistemski re{enija.
Vo prodol`enie sleduva regresionata analiza na socijalnata pravednost,
odnosno analiza na vlijanieto na stapkata na relativna siroma{tija i stapkata na
nevrabotenost vrz BDP po `itel.
Slika br.2
Izvor na podatocite: Prilog 1.
Od napravenata regresiona analiza mo`eme da zaklu~ime deka siroma{tijata i
nevrabotenosta se vo inverzna vrska so BDP po `itel, odnosno dokolku stapkata na
relativna siroma{tija se zgolemi za 1%, toga{ BDP po `itel }e se namali za
131,6953 dolari, a ako stapkata na nevrabotenost se zgolemi za 1%, toga{ BDP po
`itel }e se namali za 376,4661 dolari. Isto taka, mo`eme da zaklu~ime deka so
nivo na zna~ajnost (α = 0,05) stapkata na nevrabotenost ima zna~ajno vlijanie vrz
BDP po `itel, bidej}i Prob. iznesuva 0,0108 i e pomalo od nivoto na zna~ajnost.
Poradi toa, ovoj indikator }e go vklu~ime vo glavnata regresiona analiza zaedno
so indikatorite od ekonomskata i od ekolo{kata efikasnost.
2.3. Za{tita na `ivotnata sredina
@ivotnata sredina e prostor vo koj{to ~ovekot `ivee, raboti, sozdava. Vr{ej}i
postojana nadgradba na sopstvenite dostignuvawa, ~ovekot sozdal takvi vrednosti
koi vo osnova ja izmenile na{ata sredina. Novoto vreme nosi brza industrijal19) Izve{taj na R.M. za napredokot vo ostvaruvaweto na mileniumskite razvojni celi, juni 2009.
21
Analiza na faktorite koi go determiniraat odr`liviot razvoj vo Republika Makedonija
izacija, iskoristuvawe i uni{tuvawe na prirodnite sistemi koi se osnovni izvori
za `ivot i opstanok na ~ovekot. Nema stopanski razvoj bez po~ituvawe na `ivotnata sredina i ograni~enite resursi. Na{a obvrska e da ja za{titime `ivotnata sredina za idnite generacii da imaat isti ili pribli`no sli~ni mo`nosti za prosperitet.
Vo procesot na reformirawe na ekonomskiot i op{testveniot sistem, R. Makedonija go utvrdi zna~eweto i potrebata da se re{avaat problemite na zagaduvaweto na `ivotnata sredina i nejzinata degradacija. Za taa cel, Ministerstvoto za
`ivotna sredina i prostorno planirawe na R. Makedonija ima prigotveno Nacionalen plan za za{tita na `ivotnata sredina, koj{to gi definira prioritetnite
aktivnosti za za{titata na `ivotnata sredina i gi opredeluva izvorite na zagaduvawe koi se zakana kako za zdravjeto na ~ovekot, taka i za `ivotnata sredina.20
Soznanijata i pokazatelite vo poslednive decenii uka`uvaat na faktot deka
ramnote`ata vo atmosferata e naru{ena. Se odvivaat pojavi koi te{ko se kontroliraat, se ispu{taat golemi koli~ini na zagaduva~ki supstancii, se pojavuva efektot na staklena gradina, se o{tetuva ozonskata obvivka, se zgolemuvaat emisiite
na zagaduva~kite supstancii koi davaat efekt na zakiseluvawe i ja razru{uvaat
biosferata, deluvaat na po~vata, i dr. Ova se efekti od prebrziot tehnolo{ki
razvoj, razvojot na industrijata i ostanatite aktivnosti diktirani od sovremeniot
`ivot na ~ovekot. Sî po~esta e pojavata na prirodni katastrofi, zemjotresi,
vulkanski erupcii kako i katastrofi koi se predizvikani od ~ove~ki faktor, kako
{to se istekuvawe i gorewe na golemi koli~ini nafta, industriski nesre}i so
emisii na otrovni supstancii vo vozduhot, {umski po`ari i dr.
Otpadot e eden od glavnite ekolo{ki problemi vo R. Makedonija. Najgolem del
od otpadot se deponira na legalnite i ilegalnite - takanare~eni divi deponii. Recikliraweto na otpadot vo dr`avata e mnogu malku zastapeno. Vlijanieto na
deponiite vrz `ivotnata sredina, a so toa i vrz zdravjeto na lu|eto e golemo, poradi toa {to se emitiraat stakleni~ki gasovi (metanot), organski mikropolutanti
(dioksini i furani), potoa isparlivi te{ki metali vo vozduhot i iscedok od deponiite koj se emitira vo po~vata i vo podzemnite vodi, a koj mo`e da sodr`i i
toksi~ni supstancii. Primarna cel vo R. Makedonija e da vospostavi silna vrska
pome|u ekonomskiot rast, koristeweto na prirodnite resursi i produkcijata na otpad, a so cel da se namali tovarot vrz `ivotnata sredina.21
Vodata pretstavuva ograni~en i osnoven resurs, neophoden za odr`uvawe na `ivotot, so koj{to se obezbeduva socijalna blagosostojba, ekonomski prosperitet i
zdravje na ekosistemot. Soglasno Zakonot za vodi, organite nadle`ni za zdravstvenata za{tita se dol`ni za vr{ewe monitoring na vodite nameneti za konsumirawe od strana na ~ovekot i vodite za kapewe, kako i za prezemawe merki za aktivna za{tita na naselenieto protiv zarazni i drugi bolesti so visoka socijalna i
zdravstvena relevantnost.22
22
20) Nacionalen plan za za{tita na `ivotnata sredina na R.M. , Skopje, 1996 godina.
21) Ministerstvo za `ivotna sredina i prostorno planirawe na R.M. - godi{en izve{taj od obraboteni
podatoci za kvalitetot na `ivotnata sredina na R.M., Skopje, 2011 godina.
22) Ministerstvo za `ivotna sredina i prostorno planirawe na R.M.
CEA Journal of Economics
Kako edni od poglavnite zagaduva~i na vozduhot se smetaat: pogolemite kompanii, proizvodnite subjekti, prerabotuva~ite na energija, difuznite izvori, zatopluvaweto vo domovite i administrativnite ustanovi, produkcijata na parea,
soobra}ajot vo urbanite sredini, magistralni i regionalni pati{ta i ostanati soobra}ajni ma{ini i dr.
Vo sledniot grafikon se prika`ani osnovnite zagaduva~ki supstancii na vozduhot: sulfur dioksid, azotni oksidi, jagleroden monoksid i vkupni suspendirani
~esti~ki po dadeni sektori.
Grafikon br.4
Izvor: Ministerstvo za `ivotna sredina i prostorno planirawe na R.M.
Od prika`aniot grafikon mo`e da se zabele`i deka najgolemo vlijanie vrz
zagaduvaweto na vozduhot ima supstancijata sulfur dioksid so emisija od 113,574
kt/god., no sepak negovata emisija ne ja nadminuva gornata granica – plafon od 130
kt/god. na emisija na sulfur dioksid koja e dozvolena za 2010 godina.
Za da se sledi sostojbata na kvalitetot na vozduhot potrebno e da se vr{i monitoring na zagaduva~kite supstancii i istite da se identifikuvaat kvalitativno
i kvantitativno. Toj pretstavuva osnova za prezemawe merki za za{tita na vozduhot od zagaduvawe i podobruvawe na kvalitetot na vozduhot.
Koga sogoruvaat organskite materii, vo vozduhot se isfrla golemo koli~estvo od
sulfur i azot. Pri sogoruvawe na jaglen vo atmosferata se isfrluva prav, ~ad,
sulfur, hlor, kako i elementi vo mikrokoli~estva kako {to se cinkot, kadmiumot,
olovoto, `ivata, nikelot, bakarot, hromot i organskite soedinenija. Vo atmosferata ovie elementi stapuvaat vo reakcija so kislorodot i vodata i kako rezultat na
ovie reakcii se javuvaat kiselite do`dovi.
Denes, kiselite do`dovi se eden od najzna~ajnite problemi povrzani so zagaduvaweto, a ispituvawata poka`ale deka vo kiselite do`dovi se dominantni dve
kiselini: sulfurnata i azotnata kiselina.
Zastapenosta na kiselinite vo kiselite do`dovi e sledna:
H2SO4
65-70%
HNO3
25-35%
23
Analiza na faktorite koi go determiniraat odr`liviot razvoj vo Republika Makedonija
Sulfurnata kiselina {tetno vlijae na vodenite povr{ini. Taa preku do`dovite se
prenesuva do vodenite sistemi i predizvikuva smrt na ribite i na drugite vodni
`ivotni.
Azotnite soedinenija imaat {tetni posledici vrz lu|eto i vrz vegetacijata,
bidej}i go popre~uvaat rastot na mladite listovi i gi namaluvaat prinosite.23
Preku kiselite do`dovi site ovie {tetni elementi navleguvaat vo po~vata i ja
zagaduvaat, pri {to vlijaat negativno vrz zemjodelskoto proizvodstvo i vrz zdravjeto na ~ovekot.
Indikatorot supstancii koi predizvikuvaat kiselost (sulfur dioksid, azotni
oksidi i amonijak), gi sledi trendovite na emisijata od antropogeni izvori po sektori. Oddelnite supstancii se agregirani spored mo}ta na zakiseluvawe i se
izrazeni vo ekvivalenti na zakiseluvawe.
Grafi~ki prikaz na supstanciite koi{to predizvikuvaat kiselost za periodot
od 2003 do 2010 godina (Grafikon br.5).
Grafik br.5
Izvor na podatocite: Prilog 1 24
Najgolema emisija na supstancii koi predizvikuvaat kiselost ima vo 2004 godina i toa 5,6%, najmala emisija ima vo 2005 koja iznesuva 4,3%, a vo 2010 godina
sporedeno so najgolemata emisija vo 2004 se namaluva na 4,96%.
Bidej}i ovie supstancii, kako {to istaknavme prethodno, imaat negativno vlijanie vrz zemjodelskoto proizvodstvo, a zemjodelstvoto vlijae vrz BDP po `itel,
(zatoa {to fakt e deka golem broj od makedonskoto naselenie svojata egzistencija
ja obezbeduva od zemjodelstvoto, poto~no okolu 40 procenti od vkupnoto naselenie
vo na{ata zemja se zanimava so zemjodelstvo, {to e okolu edna tretina od vkupnoto rabotosposobno naselenie),25 sleduva deka supstanciite koi predizvikuvaat kiselost isto taka imaat negativno vlijanie i vrz BDP po `itel, pa nivnoto namaluvawe bi dovelo i do porast na BDP po `itel, preku zgolemuvawe na kvalitetot na
zemjodelskoto proizvodstvo.
24
23) http://en.wikipedia.org/wiki/Acid_rain
24) Poradi nedostatok na podatocite za 2009 i 2010 godina gi imame proektirano spored dvi`eweto na
BDP po `itel.
25) http://kurir.mk/komentari/analizi/22749-Kolku-navistina-ima-nevraboteni-vo-Makedonija
CEA Journal of Economics
Pa poradi toa se odlu~ivme supstanciite koi predizvikuvaat kiselost da gi
vklu~ime vo glavnata regresiona analiza zaedno so dvata ostanati indikatori:
stranskite direktni i portfolio investicii i stapkata na nevrabotenost za da ja
postigneme na{ata krajna cel koja se odnesuva na analizata na faktorite {to go
determiniraat odr`liviot razvoj.
2.4. Sumirana faktorska analiza
Vo prodol`enie ja prika`uvame na{ata glavna regresiona analiza bazirana na
trite indikatori izvle~eni od oblastite koi go formiraat odr`liviot razvoj
(Slika br.3).
Slika br.3
Ocenetata regresiona ravenka poka`uva deka stranskite direktni i portfolio
investicii se vo pozitivna direktna korelacija so BDP po `itel. Toa zna~i deka,
dokolku stranskite direktni i portfolio investicii se zgolemat za 1 milion dolari, toga{ BDP po `itel }e se zgolemi za 0,732627 dolari. Stapkata na nevrabotenost e vo inverzna korelacija so BDP po `itel, odnosno dokolku stapkata na
nevrabotenost se zgolemi za 1%, BDP po `itel }e se namali za 85,97724 dolari.
Isto taka, vo inverzna indirektna vrska so BDP po `itel se i suptanciite {to
predizvikuvaat kiselost, {to zna~i deka ako se zgolemi emisijata na supstancii
koi predizvikuvaat kiselost za 1%, BDP po `itel }e se namali za 195,9337 dolari.
Od ovaa regresiona analiza mo`eme da zaklu~ime deka stapkata na direktni i
portfolio investicii ima zna~ajno vlijanie vrz BDP po `itel, a toa go poka`uva
pokazatelot Probability koj za stranskite direktni i portfolio investicii iznesuva 0,0260.
Zaklu~ok
Spored napravenata analiza, proizleguva deka vo R. Makedonija od site tri indikatori najgolemo vnimanie mu se posvetuva na indikatorot na ekonomskata efikasnost, t.e. na stranskite direktni i portfolio investicii, dodeka pak, se zapostavuva vlijanieto na socijalnata pravednost i za{titata na `ivotnata sredina koi
treba da imaat podednakvo zna~ewe za da se odr`i razvojot na dr`avata.
25
Analiza na faktorite koi go determiniraat odr`liviot razvoj vo Republika Makedonija
Poradi toa, dr`avata treba pove}e da nastojuva ovaa sostojba na odr`liv razvoj
koja momentalno e zastapena vo R. Makedonija, da ja podobri so voveduvawe na novi
zakoni i merki.
Nie smetame deka od aspekt na ekonomskata efikasnost, toa mo`e da se napravi
preku:
- stimulirawe na proizvoditelite da proizveduvaat pove}e doma{ni proizvodi
so {to bi se namalila uvoznata zavisnost od stranstvo i bi se zgolemil izvozot;
- da se koristat posofisticirani tehnologii vo zemjodelstvoto i da se {iri
negoviot razvoj, bidej}i R. Makedonija izobiluva so povolni uslovi za agrarot;
- pro{iruvawe na biznis - inkubatorite niz celata dr`ava, sî so cel da imaat
mo`nost vo niv da se vklu~at site onie mladi lu|e koi imaat biznis - ideja
koja mo`e da se upotrebi za zgolemuvawe na ekonomskata efikasnost;
- namaluvawe na danocite za novosozdadenite pretprijatija, so cel dr`avata da
go poddr`i i zabrza nivniot razvoj.
Od aspekt na socijalnata pravednost, sî so cel da se namali siroma{tijata,
potrebno e:
- da se namalat danocite koi gi optovaruvaat najzagrozenite grupi;
- otvorawe na novi pretprijatija koi ne samo {to }e ja zgolemat ekonomskata
efikasnost, tuku i }e ja namalat stapkata na nevrabotenost preku novite
rabotni mesta;
- sozdavawe novi socijalni domovi {irum dr`avata za da se zgri`at site onie
na koi{to im e potreben pokriv nad glavata; i
- otvorawe novi osnovni i sredni u~ili{ta vo onie oblasti kade {to obrazovanieto sî u{te ne e dostapno.
So cel da se za{titi `ivotnata sredina potrebno e:
- da se prezemat pove}e sankcii za onie pretprijatija koi enormno ja zagaduvaat
prirodata i go naru{uvaat ~ovekovoto zdravje;
- da se donesat novi zakonski regulativi koi bi bile postrogi od postojnite;
- preku proekti i reklamni kampawi dr`avata postojano da go potsetuva narodot
kolku e va`no da se za~uva na{ata zemja od seto ona {to mo`e da dovede do
nejzina degradacija.
Pred sî, potrebno e nie kako gra|ani, kako del od ovoj sistem da se soo~ime so
predizvicite koi ni pretstojat. Za taa cel treba da bideme hrabri, inovativni i
preku podobreni ili novi alternativni izvori i tehnologii da uspeeme da
26 kreirame eden stabilen odr`liv razvoj koj }e gi opfa}a site elementi od ekonom-
skata efikasnost, socijalnata pravednost i za{titata na `ivotnata sredina; kade
nitu edna oblast nema da zaostanuva, da sozdademe takov socijalen sistem kade
najzagrozenite grupi }e imaat dostoinstven `ivot, da ja namalime stapkata na
nevrabotenost so na{e, doma{no proizvodstvo i so privlekuvawe stranski direktni investicii, da ja razbudime svesta i da sfatime deka za{titata na Planetata
e od krucijalno zna~ewe, bidej}i od nea se crpat resursite, i taa e pojdoven dvigatel za ekonomijata; da se pottiknat licata da dostignuvaat povisoko nivo na obrazovanie, bidej}i pred sî, toa e najva`no, zatoa {to samo educiran ~ovek zapoznaen
so problemite, mo`e da go najde vistinskiot pat kon podobra idnina. Mo`ebi nema
sî da bide idili~no, no vredi da se obideme da napravime da bide podobro. Kako
nie, taka i na{ite idni generacii go zaslu`uvaat toa.
27
Analiza na faktorite koi go determiniraat odr`liviot razvoj vo Republika Makedonija
Prilog 1
Izvori na podatocite od tabelata:
http://www.google.com/publicdata/explore?ds=d5bncppjof8f9_&met_y=ny_gdp_pcap_
cd&idim=country:MKD&dl=en&hl=en&q=gdp+per+capita+in+fyr+macedonia
http://www.nbrm.mk/WBStorage/Files/Statistika_direktni_portfolio_1997_2010_DI_22.xls
* poradi potrebite za regresionata analiza podatoci od evra se konvertirani
vo dolari.
http://www.nbrm.mk/WBStorage/Files/WebBuilder_STATISTICKI_PRILOG_1_2011.pdf
Dr`aven zavod za statistika na R.M.
Dr`aven zavod za statistika, statisti~ki godi{nik na R.M. od 2011 godina.
Ministerstvo za `ivotna sredina i prostorno planirawe na R.M.
* podatocite za 2009 i 2010 godina se proektirani poradi nedostatok na podatoci.
28
CEA @urnal za ekonomija
Referenci
1. Bucevska, Vesna, „Ekonometrija so primena na E-views”, Skopje, 2009 godina;
2. Dr`aven zavod za statistika na R.M., Soop{tenie – Indeks na industrisko
proizvodstvo, septemvri 2011 godina;
3. Izve{taj na R.M. za napredokot vo ostvaruvaweto na mileniumskite razvojni
celi, juni 2009 godina;
4. Ministerstvo za `ivotna sredina i prostorno planirawe na R.M.;
5. Ministerstvo za `ivotna sredina i prostorno planirawe na R.M. – godi{en
izve{taj od obraboteni podatoci za kvalitetot na `ivotnata sredina na R.M.,
Skopje, 2011 godina;
6. Nacionalna strategija za odr`liv razvoj na RM, 2010 godina;
7. Nacionalen plan za za{tita na `ivotnata sredina na R.M., Skopje, 1996 godina;
8. Nedanovski, Pece, „ Primeneta ekonomija”, Skopje, 2003 godina;
9. Nestorovski, Metodija, „Ekonomija na investicii”, Skopje, 2010 god.
10. Uzunov, Nikola, „Ekonomskata efikasnost, socijijalnata pravednost i
~ovekoviot razvoj”, Godi{nik na ekonomskiot fakultet, Skopje, 1998 godina.
11. Hristov, Risto, „Politika na socijalniot razvoj”, Skopje, 2008 godina.
12. http://www.businessdictionary.com
13. http://www.businessdictionary.com/definition/social-justice.html
14. http://www.dnevnik.com.mk/?itemID=3428EE302DFA86429E6CE0222244BCC5&arc=1
15. http://www.stat.gov.mk/Publikacii/Odrzliv_razvoj_2010.pdf
16. http://kurir.mk/komentari/analizi/22749-Kolku-navistina-ima-nevraboteni-voMakedonija
17. http://en.wikipedia.org/wiki/Acid_rain
29
30
CEA @urnal za ekonomija
UDC 502.131.1(497.7)
332.146.2(497.7)
- VTORA NAGRADA -
SPAS NA VOL[EBNATA TOPKA
Aleksandra Batok
Univerzitet „Goce Del~ev” – [tip
[email protected]
[email protected]
Mentor:
M-r Borjan \orgiev
[email protected]
Apstrakt:
Vo ovoj esej stanuva zbor za odr`liviot razvoj. Inspiracijata za da go napi{am ja
dobiv od dokumentarnite filmovi „Hammarby: A Model for Green Living” od Richard
Mullane i „Future by design” od William Gazecki. Najgolem akcent e staven na sostojbata
na upravuvaweto so otpadot i otpadnite materijali primarno vo na{ata zemja, so
podatoci od tekovnata sostojba. Navistina e te{ka sostojbata vo koja se nao|ame vo
momentov, se soo~uvame so problemi od tipot na zagadena okolina, ne~ist vozduh i
seto toa lo{o se odrazuva na na{eto zdravje. Najprvo }e naidete na podatoci za sostojbata vo na{ata zemja, a potoa na merki i modeli koi mislam deka odli~no bi profunkcionirale, sekako so pogolema organiziranost i svest na naselenieto.
Klu~ni zborovi: odr`livost; inovativnost; otpad; reciklirawe;
Voved
Odr`liviot razvoj implicira razvoj koj gi zadovoluva `elbite i kriteriumite
za potrebite na generaciite koi `iveat denes, no bez pritoa da se zagrozi ili da
se limitira mo`nosta na idnite generacii da gi ostvarat svoite celi. Toa pretstavuva odnesuvawe kon `ivotnata sredina kako da ne sme ja nasledile od minati- 31
Spas na vol{ebnata topka
te generacii, tuku kako da ja
pozajmuvame od idnite. Stanuva zbor za socijalno odgovoren
i pravi~en razvoj koj e prifatliv za `ivotnata sredina
i koj se potpira vrz osnovnite
postulati na gra|anskoto op{testvo, kriterium za za{tita
na prirodniot, socijalniot i
kulturniot kapital vo sekoja
politika. So planiraweto i
realiziraweto na na{ite aktivnosti denes, treba da razmisluvame za nivnata implikacija vrz idnite generacii. Odr`liviot razvoj vsu{nost e zbir na metodi koi
imaat za cel da ja otstranat siroma{tijata, da sozdavaat izedna~eni standardi za
`ivot, da napravat ekvivalenten odnos vo zadovoluvaweto na osnovnite potrebi na
site lu|e, vospostavuvawe na odr`livi politi~ki praktiki, a seto toa da se odrazi
so pozitiven fidbek vrz `ivotnata sredina, ili so drugi zborovi, da se izbegnat
{tetite na prirodniot kapital dolgoro~no, a za kratkoro~ni pridobivki denes.
Kulturnata raznovidnost e neophodna za ~ovekot isto kako {to biodiverzitetot e
neophoden za prirodata. Vizijata na uramnote`en i odgovoren napredok vo sferata na ekonomijata i `ivotnata sredina e tokmu ona {to e opfateno so idejata na
odr`livost na razvojot. Toa vklu~uva vospostavuvawe balans pome|u ekonomskite,
socijalnite i celite na `ivotnata sredina, kako i integracija me|u istite sekoga{
koga toa e vozmo`no, sekako preku kreacija na zaemno poddr`uva~ki politiki i
praktiki so iznao|awe na kompromisi pri sekoj problem, ili pri sekoe soo~uvawe
so nemo`nost za integracija na celite. Seto ova naso~uva kon odnesuvawe vo koe se
implementirani ili vgradeni fundamentalnite kriteriumi za odr`liviot razvoj,
so {to }e se postigne ostvaruvawe na odr`livi rezultati vo site sferi na
~ovekovite aktivnosti.
Inspiracija...
32
Dokumentarniot film „Idninata preku dizajnot” napravi vistinski presvrt vo
moite sfa}awa za idninata. Nakratko, smetam deka }e bide dosta korisno da
napomenam za del od kreativnite i inovativnite sodr`ini na ovoj film, koi
sekako bi mo`ele da pridonesat za odr`liviot razvoj vo na{ata zemja, ostavaj}i im
idei na idnite generacii koi so pomo{ na koristeweto na tehnologijata so koja
raspolagame, }e si ovozmo`at podobar, polesen, poekonomi~en, pozdrav `ivot vo
pozdrava `ivotna sredina, koristej}i gi site bogatstva {to taa ni gi nudi. Preku
ovoj inspirativen film koj ne me ostavi ramnodu{na i ja pottikna vo mene `elbata za vnesuvawe inovacii i idei za toa kako istite da se ostvarat, realiziraat i
sekako da se iskoristat, pa i da ni go poednostavat `ivotot nam denes, a i na onie
koi{to }e ostanat da egzistiraat po nas. Mo`eme da napravime sporedba so postignatoto nivo na razvoj vo na{ata zemja, organizacionata struktura koja ja imame za
realizirawe na vakvite proekti, i sekako prezemaweto ~ekori vo ostvaruvaweto
CEA @urnal za ekonomija
na ovie celi. Edni od osnovnite alati vo ostvaruvaweto na site planovi i realiziraweto na site idei se INVESTICIITE. Vo ovoj proces, vo centarot na vnimanieto se stava gradeweto na institucii preku obezbeduvawe na ~ove~ki i finansiski resursi i drugi merki koi se neophodni za transportiraweto na zakonodavstvoto i ispolnuvawe na obvrskite {to proizleguvaat od toa. Pravej}i retrospektivna analiza, vo na{ata zemja obemot na investiciite vo infrastrukturata, odnosno vo takanare~enite „tvrdi” merki e relativno skromen, re~isi i ne postoi.
Site onie merki i sankcii koi sekojdnevno se prezemaat ne mo`at da isplivaat na
povr{inata poradi toa {to sî u{te ne postoi celosno nivo na civiliziranost. Civilizacijata e proces koj se razviva i sî u{te e vo razvoj i nikoga{ nema da staneme
celosno civilizirani, bidej}i samoto toa so sebe nosi i odnesuvawe na najkonstruktiven mo`en na~in. So drugi zborovi, bi ka`ala deka sî dodeka imame vojni,
zatvori, kriminal, nasilstva, policija... se nao|ame vo rana faza na civilizacija.
Sodr`inata na filmot me|u drugoto, razrabotuva razli~ni segmenti koi se predmet na razgleduvawe na konceptot na odr`liv razvoj. Vo centarot na vnimanieto se
stavaat delata na @ak Fresko. Pred nekoj den imav mo`nost na edna emisija na
radio da slu{nam deka pouspe{ni se onie lu|e koi imaat ostvareno pove}e patenti odnosno imaat ostvareno pove}e inovacii i istite gi imaat patentirano, a od
filmot go sfativ tokmu sprotivnoto, zatoa {to @ak e futurist, negovite misli i
dela se naso~eni kon toa kakva bi mo`ela da bide idninata. Toj imal bura na idei
za sozdavawe nov svet od temel i vo svoite proekti rabotel za usovr{uvawe na
site potrebni alatki za sekojdnevna upotreba, sî ona {to go koristime vo sekojdnevieto za olesnuvawe na izvr{uvaweto na sekojdnevnite zada~i i zadovoluvaweto
na sekojdnevnite potrebi, trgnuvaj}i od sitnicite kako pribor za jadewe, zavr{uvaj}i so celosno opremeni domovi za `iveewe so futuristi~ki izgled, opfa}aj}i
pritoa i re{enie na infrastrukturnite pra{awa spored site standardi i regulativi so maksimalno iskoristuvawe na prirodata i sî {to ni nudi taa. Negoviot
hendikep vo ostvaruvawe na patent na istite ovie inovacii bile finansiite, koi
gi nemal vo izobilie i istite gi vlo`uval vo nabavka na materijali za izrabotka
na svoite maketi i futuristi~ki domovi. [to mislite za toa da go promenime svetot vo utopisti~ka nasoka, da go napravime mesto kade {to site lu|e }e imaat
korist od rabotite na industrijata? Mi se dopa|a odgovorot na @ak Fresko na ova
pra{awe, vo koj toj veli: „Namesto site lu|e da odat da {trajkuvaat, dajte im del od
kola~ot, a so toa ako biznisot se podobri, site }e dobivaat plata avtomatski, a ako
odi nadolu }e dobivaat pomalku plata”. Konceptot na odr`liviot razvoj go stava vo
prv plan kvalitetot na `ivotnata sredina, pretstavuva klu~ na politikata na
razvojot na EU i integralniot pristap - osnova na politikata na za{tita na `ivotnata sredina i site politiki na lokalno, regionalno i globalno nivo. Politikata
vo domenot na industrijata, transportot, zemjodelstvoto, turizmot i drugite dejnosti, vo krajna linija, zavisat od mo`nostite na `ivotnata sredina da obezbedi
dolgoro~no odr`liva razvojna osnova. Vrz konceptot na odr`liv razvoj izgradena
e zakonodavna regulativa vo domenot na za{tita na `ivotnata sredina koja opfa}a:
l
za{tita na vodata, zemji{teto i vozduhot;
l
otstranuvawe na otpadnite materii i toksi~nite hemiski supstancii;
33
Spas na vol{ebnata topka
l
za{tita od radijacija i
l
za{tita na prirodnite bogatstva. 26
Mojata ideja se odnesuva tokmu na vtorata to~ka ili na otstranuvaweto na otpadnite materii i toksi~nite hemiski supstancii.
Upravuvaweto so otpadot - problem vo RM
Upravuvaweto so otpadot e eden od najserioznite ekolo{ki problemi vo Makedonija. Op{tata politika za upravuvawe so otpadot, so cel da se nadmine postojnata sostojba i da se vospostavi odr`liv sistem za upravuvawe so otpadot, be{e
oformena vo Zakonot za `ivotna sredina, vo Nacionalnite ekolo{ki akcioni programi i osobeno vo Zakonot za upravuvawe so otpad. Prisustvoto na optovaruvawa
vo `ivotnata sredina, osobeno deponii so opasni ostatoci od industriskite procesi i rudarstvoto i utvrdenite vlijanija vrz `ivotnata sredina, vrz zdravjeto na
lu|eto i vrz zemjodelskite kulturi, pretstavuvaat kriti~na sostojba vo Makedonija.
Op{toto nivo na ekolo{ka svest vo Makedonija e nisko, a postoi i nedovolno
razbirawe za ekolo{kite problemi. Lu|eto ne se svesni za problemite so otpadot
i za potencijalnite rizici od opasniot otpad, nitu za negativnite efekti vrz
nivnoto zdravje, kako i za `ivotnata sredina i prirodata. Lu|eto ne se svesni za
nivnata sopstvena odgovornost i za nivnata uloga kako proizveduva~i na otpad i
kako akteri vo namaluvaweto na otpadot. Vo golema mera, raste~koto koli~estvo na
sozdaden otpad e rezultat na neinformirani potro{uva~i, kako i na nivnoto odnesuvawe i izbor. Postoi ograni~eno znaewe za toa {to navistina zna~i sovremena
sanitarna deponija ili sovremen kapacitet za tretman na otpad. Lu|eto se naviknati i prifa}aat nelegalno otstranuvawe na otpadot. Isto taka, postoi nedostatok na znaewe za va`nosta na pla}aweto za uslugite na sobirawe i deponirawe na
otpadot. Nasproti niskata svest na javnosta, i niskata svest na drugite sozdava~i
na otpad, percepciite na javnosta se manifestiraat preku silno protivewe na
neophodnite promeni vo postojnata praksa na upravuvawe so otpad. Ovie percepcii
na javnosta se zasnovaat na realniot strav i zagri`enosta od nepoznatoto i od
otporot kon promeni kako del od ~ovekovata priroda, a se predizvikani od nenavremenoto informirawe za problemite so otpadot {to go sozdavaat proizvodniot,
uslu`niot, zemjodelskiot sektor, kako i za rizicite od otpadot za zdravjeto i `ivotnata sredina, no i za opciite na nivno uspe{no upravuvawe. Ne smeat da se
izostavat i dvata dopolnitelni socijalni efekti: efektot NIMBY (not in my backyard=ne e vo mojot dvor) i efektot NIMET (not in my election time= ne e vo mojot
izboren period). Re~isi site inicijativi za vospostavuvawe na seopfatna programa i instrumenti za gradewe svest kaj gra|anite za problematikata na otpadot se
zasnovani na inicijativi na nevladinite organizacii, so mal broj isklu~oci koga
op{tinite razvivaat dolgoro~ni strategii za ekolo{ka edukacija, vklu~uvaj}i i
edukacija za otpadot. Dokolku se uspee da se selektira otpadot, ponatamu sledat
planovi za upravuvawe so sekoj tip na otpad.
34
26) D-r Branko VASIQEVI], dipl. ek. Statija na stranata
http://www.porta3.com.mk/index.php?option=com_content&task=view&id=609&Itemid=0
CEA @urnal za ekonomija
Kratok pregled i ocenuvawe na sega{nata sostojba na upravuvawe so otpadot
vo RM
Vo Republika Makedonija se prisutni golemi problemi i ograni~uvawa vo domenot na upravuvawe so otpadot re~isi vo site oblasti na postojniot sistem na
upravuvawe so otpad, kako i vo site odnosi vo op{testvoto koi se odnesuvaat na upravuvaweto so otpadot: politi~kata i zakonskata ramka, organizacija na instituciite i na ~ove~kite resursi, pokrivaweto na tro{ocite i finansiraweto na
uslugite i na investiciite, svesta na involviranite subjekti i informiraweto na
istite, site fazi na tehni~koto upravuvawe - od sobirawe do deponirawe na otpadot, postoewe/sanacija na optovaruvawa na `ivotnata sredina, vlijanijata vrz
zdravjeto na lu|eto i vrz `ivotnata/prirodnata sredina so potencijalno vlijanie
vrz makedonskata ekonomija. Sega{nata sostojba so upravuvaweto so otpadot vo
Makedonija mo`e da se okarakterizira kako substandardna vo pogled na ~ove~kite
i finansiskite resursi, kako i nedovolna i neefektivna vo pogled na monitoringot i sproveduvaweto na propisite, {to rezultira so razli~ni disfunkcionalni sistemi vo op{testvoto i vo mnogu srodni negativni efekti vrz `ivotnata sredina i vrz zdravjeto na lu|eto. 27
Otstranuvawe na otpadot vo RM
Re~isi edinstveniot metod za otstranuvawe na otpadot e deponiraweto na deponii. Samo del od opasniot otpad od zdravstvenite institucii i odredeni te~ni
opasni otpadoci se gorat, odnosno se sogoruvaat. Ima 55 aktivni komunalni deponii
bez nikakva dozvola, a isklu~ok e samo deponijata „Drisla” koja ima rabotna dozvola. Najgolem del od komunalniot cvrst otpad i od drugiot sobran otpad se odlaga bez nikakov prettretman na komunalnite deponii. Deponiite rabotat bez tehnika {to voobi~aeno se primenuva na deponiite i bez kakvi bilo aktivnosti na monitoring za vlijanieto vrz `ivotnata sredina. Ne postoi seopfatna evidencija na
dostaveniot otpad, a ne se vr{i nitu vizuelna inspekcija na karakteristikite na
otpadot {to treba da se deponira. Deponijata „Drisla” e edinstvenata lokacija za
otpad koja{to e vo soglasnost so nacionalnite barawa, no duri i ovaa postrojka za
deponirawe otpad ne e vo soglasnost so sovremenite tehni~ki standardi ili so barawata na Direktivata na EU za deponii. Mal broj od drugite deponiski lokacii bi
mo`ele da se nadgradat za da bidat vo soglasnost so standardite na EU. Komunalniot otpad koj{to ne se sobira od oficijalnite pretprijatija za sobirawe, se
odlaga na divi deponii. Grade`niot otpad i {utot, isto taka, vo najgolem del se
odlaga na divi deponii. Ne postoi kapacitet za separacija i deponija za otstranuvawe na ovoj vid otpad. Se procenuva deka brojot na divi deponii, osobeno vo ruralnite op{tini, iznesuva okolu 100028. Komunalnite deponii i divite deponii
pretstavuvaat rizik za zagaduvawe na vozduhot, po~vata, povr{inskite i podzemnite vodi, kako i potencijalni rizici za biolo{kata raznovidnost, zemjodelskoto
27) Predlog na strategija za upravuvawe so otpad na Republika Makedonija (2008-2020 godina), Vlada
na Republika Makedonija (2008)http://www.moepp.gov.mk/WBStorage/Files/Final%20Strategija%20za%20otpad%20-%20mak.pdf
28) http://www.moepp.gov.mk/WBStorage/Files/Final%20Strategija%20za%20otpad%20-%20mak.pdf poseteno
na 03.11.2011
35
Spas na vol{ebnata topka
zemji{te i ~ovekovoto zdravje, kako posledica od deponirawe na me{an opasen i
neopasen otpad. Dopolnitelen problem pretstavuva tradicionalnoto palewe na
komunalniot otpad, otpadot od rastitelnite tkiva, kako i plastika od planta`noto
ili od sila`noto proizvodstvo na otvoren prostor. Takviot na~in na palewe na
otpadot mo`e da predizvika sintetizirawe na visokotoksi~nite i bioakumulativnite organski sostojki, a nekontroliranite emisii vo vozduhot predizvikuvaat
zagaduvawe na ambientniot vozduh i dolgoro~no zagaduvawe na zemjodelskite po~vi
i na rastenijata. Postojnata praktika na otstranuvawe na otpadot ne e vo soglasnost so tehni~kite standardi ili so standardite za za{tita na `ivotnata sredina. Treba da se napravi plan za investirawe vo deponii koi }e gi zadovolat EU standardite. Aktivnite komunalni deponii se kategorizirani spored procenkata
na nivniot rizik za `ivotnata sredina. Od niv, 16 deponii se rangirani so visok
rizik, 16 so sreden rizik i 19 so nizok rizik za `ivotnata sredina, 4 od deponiite
so visok rizik se klasificirani kako posebni slu~ai so visok rizik i treba za
najkratok period da se zatvorat ili da se saniraat.29 Opasniot otpad {to go sozdavaat makedonskite rudnici i prerabotuva~ki kapaciteti ni nametnuva seriozni
problemi vo periodot na tranzicija vo koj se nao|ame, a raboteweto na golem broj
od niv e sopreno bez mo`nosti za restartirawe vo bliska idnina. Vo tekot na procesot na privatizacija, ne bea sklu~eni jasni dogovori so novite sopstvenici vo
odnos na ~isteweto na starite depoa so otpad. Taka, ovie stari kontaminirani
lokacii so otpad se smetaat za ekolo{ki `ari{ta. Podgotveniot inventar rezultira{e so identifikacija na 16 pogolemi industriski lokacii i odlagali{ta na
otpad - ekolo{ki `ari{ta, kade {to ima prisustvo na kontaminiran grade`en
otpad i deponiran opasen otpad od procesite. Najgolemite ekolo{ki `ari{ta se
rangiraat vo odnos na utvrdenoto vlijanie na `ivotnata sredina i potencijalnata
opasnost. Stanuva zbor za tri ekolo{ki `ari{ta koi bea rangirani so visok rizik
za `ivotnata sredina, sedum ekolo{ki `ari{ta so sreden rizik za `ivotnata sredina i {est ekolo{ki `ari{ta so nizok rizik za `ivotnata sredina.30 Iskoristenite baterii {to se koristat vo aparatite za doma}instvoto se odlagaat glavno
kako opasni sostojki na komunalniot otpad vo deponiite. Akumulatorite na starite
avtomobili {to se sozdavaat vo zemjata ne se sobiraat sistematski - tie obi~no
zavr{uvaat na divite deponii, pa duri i se odlagaat na komunalnite deponii. Najgolem del na maslenite komponenti na avtomobilite se odlagaat ili se rasturaat
neregularno. Isto taka, pogolem del od upotrebenite gumi vo momentov se odlagaat
na komunalnite deponii/odlagali{ta ili na divite deponii. Opasniot otpad od
zdravstvenite institucii se sobira separiran na samiot izvor, samo vo bolnicite
vo Skopje i vo Kumanovo, a potoa se zapaluva vo insineratorot vo deponijata
„Drisla”. Medicinskiot opasen i neopasen otpad od drugite zdravstveni institucii
se odlaga na komunalnite deponii bez potrebniot prettretman. Vo momentov,
nedostasuvaat zakonskata ramka i zdrav sistem od aspekt na za{tita na `ivotnata
sredina za pravilno postapuvawe so arskoto |ubrivo i so `ivotinskite tkiva od
klanicite i od sto~arskite farmi. Sega{nata praktika e zakopuvawe na `ivotin-
36
29) http://tiny.cc/08kc1 -poseteno na 05.11.2011
30) http://tiny.cc/08kc1 -poseteno na 05.11.2011
CEA @urnal za ekonomija
skite tkiva vo jami vo zemjata na farmite ili tie se frlaat na lokalnite deponii.
Vo dvete situacii, ova se vr{i na celosno nekontroliran na~in i daleku od potrebnite sanitarni standardi. Samo vo nekolku retki situacii postojat organizirani regionalni jami za ovoj tip otpad. Oficijalnite veterinari ne se involvirani
ili se involvirani sosema malku i ne vr{at nadzor. Vo Makedonija, vo momentov ne
postojat organizirana industrija za hrana za doma{ni mileni~iwa, fabriki za
kompostirawe ili za anaerobno gniewe, odobreni deponii ili kapaciteti za gorewe, koi bi mo`ele da se upotrebat za pravilno otstranuvawe na otpadot od `ivotinsko tkivo. Vo Makedonija ne postojat nitu bezbedni kapaciteti za otstranuvawe agrohemiski otpadoci {to sodr`at opasni supstancii, kako {to se kontaminiran otpad od pakuvawe koristeno za pesticidi i upotrebeni maziva za zemjodelskite ma{ini. Kontaminiraniot otpad od pakuvawe obi~no se zapaluva ili se
odlaga zaedno so komunalniot otpad. Upotrebenite maziva obi~no se ispu{taat vo
`ivotnata sredina na samata lokacija.
Tretman, prerabotka i reciklirawe vo RM
Aktivnostite za prerabotka i reciklirawe na komunalniot otpad se mnogu ograni~eni i bez kakov bilo organiziran pristap. Generalno, iskoristuvaweto na mnogu
vidovi/sostojki i na materijali {to mo`e da se recikliraat e finansiski neisplatlivo vo postojnite uslovi. So sobirawe i reciklirawe na materijalite {to
imaat potencijal za reciklirawe i koi mo`at negativno da vlijaat vrz `ivotnata
sredina i vrz zdravjeto na naselenieto, kako {to se metali, hartija, plastika, avtomobilski akumulatori, otpadni masla i sli~no, se zanimavaat, vo najgolem del,
neformalniot sektor i privatni kompanii, na placovi za otpad. Pazarot za reciklirawe na plastika vo Makedonija e nerazvien, dodeka za otpadni metali postoi
razviena mre`a na sobira~i i preprodava~i, kako i silen i stabilen pazar za
obnova na otpadnite metali. Golem del od rastitelnoto tkivo {to se proizveduva
vo zemjodelstvoto se iskoristuva povtorno, na na~in {to e povolen za `ivotnata
sredina. \ubrivoto dobieno od krupnata i od sitnata stoka se iskoristuva vo
celost za |ubrewe na po~vata. Kompostiraweto i anaerobnoto gniewe na organskiot
otpad, generalno ne se praktikuvaat ili ne postojat kapaciteti za taa namena.
Najgolemi koli~estva opasen otpad se proizveduvaat vo metalurgiskite industriski postrojki i generalno se skladiraat na nepropisni deponii vo krugot na firmite. Najgolem del od opasnite otpadni masla sozdadeni vo proizvodniot sektor i
vo drugi aktivnosti, denes se gorat kako goriva.
Postojni tekovi na otpad i praktiki na upravuvawe so otpad
Sobiraweto, transportot i deponiraweto go so~inuvaat glavniot regularen metod za otstranuvawe na re~isi sekoja frakcija otpad. Postojnite objekti i kapaciteti za tretman i otstranuvawe na otpadot se nesoodvetni, zakonskata regulativa i standardite ne se primenuvaat efektivno, a sega{nite praktiki na upravuvawe so otpadot pridonesuvaat za zagaduvawe na vozduhot, vodnite resursi i na
po~vata. Vkupnoto koli~estvo na sozdaden otpad, vklu~uvaj}i go otpadot od rudar-
37
Spas na vol{ebnata topka
stvoto, se procenuva na okolu 26 milioni toni godi{no. 31 Glavnata frakcija na otpadot poteknuva od iskopuvaweto na minerali i od prerabotkata na rudata (okolu
17,3 milioni toni godi{no); upravuvaweto so ovoj otpad se regulira so Zakonot za
mineralni surovini. No,ovaa grupa otpad sodr`i zna~ajni koli~estva opasni sostojki,nesoodvetnoto deponirawe gi predizvikuva najevidentnite posledici vrz
`ivotnata sredina. Zemjodelskiot otpad so okolu 4,9 milioni toni godi{no `ivotinski izmet i so okolu 0,6 milioni toni godi{no rastitelen otpad pretstavuva
vtorata po golemina frakcija na otpad, glavno imenuvana kako nus - proizvodi, t.e.
ovie tipovi na otpad gi pretstavuvaat frakciite {to mo`at da se recikliraat vo
zemjodelskite aktivnosti. Upravuvaweto so `ivotinskite nus - proizvodi od klanicite i od pcovisanite `ivotni na farmite e daleku od barawata na relevantnata zakonska regulativa na EU. Komunalniot cvrst otpad e eden od glavnite tekovi
otpad {to se sozdava (okolu 570 000 toni godi{no, so prognozi da raste za okolu
1,7% godi{no i da dostigne 700 000 t. godi{no vo 2020 godina, ili 285 - 350
kg/`itel godi{no) i se sostoi od otpad od doma}instvata, ~isteweto na ulicite i
otpadocite od parkovite, komercijalno - institucionalniot otpad i od otpadocite
{to se sozdavaat vo industrijata so karakter sli~en na otpadot od doma}instvata.
Mal del od otpadot od doma}instvata ima opasni svojstva (baterii {to sodr`at
te{ki metali i kiselini, masleni boi i rastvoruva~i). Va`en procent od op{tiot
tek na otpadot poteknuva od potro{enite proizvodi i od razli~ni iskoristeni
proizvodi kako {to se grade`en otpad i {ut (okolu 500 000 toni godi{no), upotrebeni gumi, akumulatori, iskoristeni vozila, elektri~en/elektronski otpad, vo
vkupno koli~estvo od okolu 40.000 toni godi{no. Grade`niot otpad i grade`niot
{ut sodr`at i azbest kako poseben otpad so opasni svojstva. Upravuvaweto so ovie
frakcii koi mo`at da sodr`at opasni i sogorlivi sostojki, ne se sproveduva vo
soglasnost so direktivite na EU i re~isi celokupnata sobrana frakcija se deponira ili se isfrla na divi deponii. Energetskite centrali, termo - metalurgiskite
i neorganskite hemiski procesi sozdavaat dopolnitelna grupa neopasen otpad vo
koli~estvo od okolu 2 milioni toni godi{no;pogolemite sozdava~i go deponiraat
svojot otpad lokalno, dodeka pomalite sozdava~i go otstranuvaat zaedno so komunalniot otpad. Glavnite koli~estva opasen otpad (okolu 77 500 toni godi{no) se
sozdavaat od dvata najgolemi metalurgisko - industriski kapaciteti i se deponiraat na industriska deponija. Tie pretstavuvaat ekolo{ki `ari{ta so nivnoto
vlijanie vrz `ivotnata sredina. Del od sogorlivite opasni otpadni masla se sogoruvaat kako goriva. Nacionalnite inicijativi za namaluvawe na otpadot na nivo
na doma}instvo i na industrisko nivo nedostasuvaat vo nekolku oblasti. Sozdava~ite na otpad ne se svesni za potencijalnite mo`nosti i za dobivkite od niv,
za mo`nosta za spre~uvawe na otpadocite. Informaciite za mo`nostite i za
tehnikite za spre~uvawe na otpadot ne se {iroko dostapni, vistinskite tro{oci za
ekolo{ki zdravo upravuvawe so otpadot ne se znaat i ne se pokrivaat od strana na
sozdava~ite na otpad. Resursite, vklu~uvaj}i gi i finansiskite resursi za upravuvawe so otpadot, ne se koristat efektivno, a nadomestocite za tretman i otstranuvawe na otpadot se pogolemi otkolku {to treba, ako se ima predvid kvalitetot na
uslugite {to se obezbeduvaat.
38
31) http://tiny.cc/08kc1 -poseteno na 05.11.2011
CEA @urnal za ekonomija
Otpad od elektronska ili elektri~na oprema, e-otpad, negovata va`nost i
negovoto vlijanie vrz ~ovekoviot organizam
Dosta aktuelno e pra{aweto za upravuvawe so otpad od elektronska ili elektri~na oprema. Za ovoj otpad se koristi terminot e-otpad. Toa e op{t termin, koj se
koristi za da se opi{e stara, dotraena ili otfrlena elektronika koja sodr`i
elektri~ni delovi. Vo sebe sodr`i golem del na otpadna oprema, i toa ne samo onie
povrzani so elektri~nata mre`a, tuku i proizvodi napojuvani so baterii, so veterna ili so solarna energija. Tuka se vklu~eni pove}e raboti, po~nuvaj}i od doma{na
bela tehnika, kako {to se fri`iderite i tosterite, do IKT - oprema od tipot na
laptopi i smart telefoni, potro{uva~ki dobra, kako televizori i MP3‐pleeri, do
alatki od tipot na elektri~ni dup~alki i ma{ini za {iewe. Makedonija dosega
nema{e posebna zakonska regulativa so koja se opfa}a{e ovoj tip otpad, no kako
del od procesot na usvojuvawe na pravoto na EU, Ministerstvoto za `ivotna sredina i prostorno planirawe go izgotvi Zakonot za upravuvawe so elektri~na i elektronska oprema i otpadna elektri~na i elektronska oprema. Ovoj dokument e
izraboten vo ramkite na proektot „Zajaknuvawe na gra|anskoto u~estvo vo zakonodavniot proces”, na Nacionalniot demokratski institut (NDI), a vo soglasnost so
tekovniot proekt na Metamorfozis: „Balkanska mre`a za zastapuvawe pri upravuvawe so e-otpad”. Koj e vo su{tina problemot {to go predizvikuva e-otpadot? Elektronikata ima posebni karakteristiki, koi nejzinoto proizvodstvo i
potro{uva~ka go pravat izvor na golemi ekolo{ki i op{testveni posledici, poradi koi taa e problemati~en i opasen otpad. Dodeka potro{uva~kata na kompjuteri i
elektronika poleka raste vo site delovi od svetot, taa ne e vo ramnote`a so soodveten rast vo infrastruktura za bezbedno upravuvawe so takvata dotraena oprema.
Postojat nekolku problemi koi se predizvikani od sî pogolemoto koristewe na
elektronikata i koi pretstavuvaat opasnost po ~ovekovo zdravje i eko-katastrofa. Na slikata (slika br.1) dadena podolu mo`eme da go zabele`ime {tetnoto vlijanie {to go ima e – otpadot vrz ~ovekot. Spravuvaweto so otpadnata elektri~na i
elektronska oprema pretstavuva predizvik i za najrazvienite zemji. So donesuvawe na Zakonot za upravuvawe so elektri~na i elektronska oprema i otpadna
elektri~na i elektronska oprema, Makedonija ja zapo~nuva dolgata borba so ovoj
opasen otpad, koj pretstavuva eden od najopasnite uni{tuva~i na `ivotnata sredina vo modernoto op{testvo. Usoglasuvaweto na makedonskoto zakonodavstvo so
evropskata legislativa i pribli`uvawe do Evropskata Unija e dopolnitelen motiv
za donesuvawe i sproveduvawe na ovoj zakon. Od druga strana, organiziranoto i
efektivno upravuvawe so e-otpadot mo`e da donese finansiki pridobivki poradi retkite metali koi{to gi ima vo svojot sostav.32
32) http://tiny.cc/nge3f -poseteno na 14.11.2011
39
Spas na vol{ebnata topka
6. Nekoi od {tetnite materii vo elektronikata i nivnite vlijanija vrz ~ovekot
Rezime na problemite i ograni~uvawata vo Makedonija
Revizijata i analizata na klu~nite problemi povrzani so postojnata sotojba na
upravuvaweto so otpadot vo Makedonija, poka`uvaat deka glavnite problemi i
ograni~uvawa se skoncentrirani vo oblastite koi{to se odnesuvaat na razvivaweto na sistem za upravuvawe so otpadot i negovata uloga vo op{testvoto:
Politika i zakonska ramka;
Institucionalni/organizaciski aspekti;
^ove~ki resursi/kapacitet;
Finansirawe/pokrivawe na tro{ocite i investicii;
Svest na zainteresirani subjekti i komunikacija;
Dostapnost na podatoci/izvestuvawe;
Izbegnuvawe i namaluvawe na otpadot;
Prerabotka i reciklirawe na otpad;
40
CEA @urnal za ekonomija
Separacija, skladirawe, sobirawe i transport na otpad;
Tretman/prerabotka na otpad;
Otstranuvawe na otpadot i sanacija na optovaruvawata na `ivotnata sredina;
Vlijanie vrz zdravjeto na lu|eto i vrz `ivotnata sredina i prirodata, so potencijalno vlijanie vrz makedonskata ekonomija.
Analizata na ovie problemski oblasti poka`uva deka aktuelnata sostojba so
upravuvaweto so otpadot vo Makedonija mo`e da se okarakterizira kako potstandardna vo pogled na ~ove~kite i finansiskite resursi, kako nedovolna i
neefikasna vo pogled na monitoringot, kako i popre~uvana od politi~ki i socijalni nedostatoci (kako {to se sproveduvaweto na propisite, konsultaciite so zainteresiranite subjekti, svesta na javnosta). Golemite kompanii kako {to e „Okta”,
imaat i finansiski interesi za spravuvawe so otpadot, {to rezultira vo razli~ni
disfunkcionalni sistemi i brojni srodni negativni efekti vrz `ivotnata sredina i vrz zdravjeto na lu|eto.
Racionalno koristewe na tehnologijata za po~ista `ivotna sredina i
pozdrav `ivot
Mnogu e va`no da se najde usoglasenost pome|u tehnologijata i prirodata, da
najdeme na~in ili metod so koj }e pridoneseme vo namerata za ostvaruvawe na ~ista
`ivotna sredina so pomo{ na tehnologijata so koja raspolagame. Na primer,koga
in`enerot ima ideja, razgovara so kompjuterot za taa ideja, a dodeka razgovaraat,
kompjuterot }e gi zeme predvid rabotite za koi zboruvaat i }e go transformira
jazikot vo slika, a slikata }e im bide poka`ana na site lu|e {to go gledaat toj
eksponat i prezentacija. Potreben ni e metod so koj }e sozdademe u~ewe, inspiracija i komunikacija. Sredinata vo koja `iveeme e mestoto koe ima najgolemo vlijanie vrz na{eto odnesuvawe. Sredinata e taa koja nî tera da se menuvame i da se
odnesuvame na odreden na~in, nie ne se ra|ame so predrasudi, gnev i al~nost, toa
se produkti na sredinata vo koja `iveeme. Dokolku ne dejstvuvame da ja promenime,
}e go zadr`ime devijantnoto odnesuvawe kaj lu|eto. Na{ata `ivotna sredina e
ne{to za koe sme odgovorni samite, ekolo{kata svest poteknuva od nas, i zatoa
treba da dejstvuvame i da se potrudime da ja odr`ime ~ista i zdrava za i nie samite
da bideme zdravi. Treba da sozdademe metodi so koi }e ja pottikneme ekolo{kata
svest kaj lu|eto, no bidej}i seto toa e nevozmo`no da se postigne kaj celokupnoto
naselenie, bi predlo`ila vo funkcija da gi stavime i sposobnostite na tehnologijata, odnosno da ja vklu~ime istata vo sozdavaweto na po~ista `ivotna sredina.
Osnovata na tehnologijata e da odr`i visok `ivoten standard, pa i da go olesni
`ivotot na ~ovekot. Tehnologijata ne vredi ni{to ako ne go podobruva `ivotot na
lu|eto. Tehnologijata e vo na{i race, a nie re{avame {to so nea. Interesno za
na{ata zemja e toa {to ovde ne funkcioniraat zakonite za za{tita na `ivotnata
sredina, bez razlika {to se doneseni brojni zakoni i se prezemaat brojni sankcii
za za{tita na sredinata od zagaduvawe. Vistina e deka `iveeme vo sega{nosta, no
treba da razmisluvame i za na{ite pokolenija i za sredinata vo koja }e gi ostavime
na{ite deca da `iveat i da se razvivaat. Dokolku sozdademe eden ekolo{ki krug, 41
Spas na vol{ebnata topka
navistina bi mo`ele da za{tedime na resursi, na vreme i na finansiski sredstva.
Vo na{ata zemja bi funkcioniral modelot za ~istota koj e instaliran vo Stokholm,
a stanuva zbor za modelot „Hammarby”. Ovoj model e dosta interesen i e napraven
so cel da gi svede na minimum tro{ocite za skladirawe na |ubreto i negova klasifikacija. Samiot model ima razvieno sistem koj isto taka sozdava pridobivki i od
otpadot {to lu|eto prirodno go proizveduvaat. Planiraweto na rabotata vo integracija so `ivotnata sredina e osnovna cel vo realizacijata na vakvi golemi
proekti. Vsu{nost, klasifikacijata odzema mnogu vreme, a dokolku ja izbegneme i
direktno go uni{time otpadot, gubime finansiski sredstva bidej}i istiot toj otpad
dokolku e soodvetno klasificiran spored materijata od koja e napraven (plastika,
metal, organski otpad i dr.) bi mo`el odnovo i odnovo da se prerabotuva i da se
iskoristi maksimalno vo procesot na reprodukcija. Vo Republika Makedonija potrebni se mnogu promeni, ne samo vo na~inot na `ivot, vidot na proizvodi {to gi
konsumirame, tuku treba drasti~no da vlijaeme vrz dizajnot na na{ite domovi
koristej}i go maksimumot od tehnologijata. Momentalnata sostojba vo koja{to se
nao|ame e vistinskiot moment vo koj treba da dejstvuvame.
Stapki po koi treba da se dvi`ime - predlozi i modeli
Vlijanieto na ~ovekot vrz prirodata dobiva globalni razmeri. Se koristat ne
samo obnovlivite resursi, tuku i ekolo{kite, t.e. onie koi direktno se povrzani so
egzistiraweto na ~ovekot i site `ivi organizmi.33 Seto ova go naru{uva ekolo{kiot balans, pri~inuva promeni vo `ivotnata okolina i ja pravi opasna za `ivotot na lu|eto i `ivite organizmi.
Zagadenosta i `elbata za po~ista sredina treba da bidat na{a inspiracija za da
sozdademe „zelen dom , ~ist dom”. [vedska so svojot model e primer za site zemji,
kako tie treba da se odnesuvaat i koi merki da gi prezemat vo re{avaweto na ova
pra{awe. „Nammarby” - modelot, predizvikal olesnuvawe vo funkcioniraweto na
celiot grad. Vo prethodnite godini, ovoj grad se nao|al vo te{ka ekolo{ka sostojba. Pottik za realizacija na ovoj model bile olimpiskite igri vo [vedska, odnosno `elbata da ostavat dobar vpe~atok kako i da postignat napredok. Navidum
izgledalo nevozmo`no da se konstruira ne{to od ovoj tip. Ne{to {to bi trebalo da
se napravi kaj nas denes e postavuvawe na planovi za najmalku 5 profili koi }e
pridonesat mnogu. Prviot profil bi bil re{avawe na ~istotata na zemjata, vtoriot e racionalna upotreba na energijata, tretiot e za promeni vo ~istotata na vodata, nejzinoto pro~istuvawe i koristewe. Ovde bi se nadovrzala za inovacijata na
@ak Fresko. Stanuva zbor za noviot vid bawa kade {to postoi maksimalna iskoristenost na vodata, odnosno site elementi funkcioniraat kako celina, pri {to
vodata od ~e{mata koja e ve}e iskoristena odi vo toaletot i na toj na~in {tedime
na ograni~eniot resurs, odnosno vodata koja{to sekojdnevno sî pomalku ja imame na
raspolagawe. ^etvrtiot profil bi se odnesuval na re{avawe na transportnoto
pra{awe, odnosno proglasuvawe na denovi bez avtomobili po~esto i sekako,
po~ituvawe od strana na lu|eto. Pettiot profil, onoj na koj bi se zadr`ale, e
42
33) Ecologization and corporate activity – management aspects, Hristo Sirashki, Academic Publishing House
D.Tsenov Economic University – Svishtov (2010)
CEA @urnal za ekonomija
sekako odr`uvawe na ekolo{ki ~ista sredina. Ekonomiite na zemjite koi se vo
razvoj, diktiraat deka materijalite i resursite treba da se iskoristat do kraj,
odnosno da se iscrpi celiot nivni potencijal. Seto toa propagira kultura na nova
upotreba, popravka i reciklirawe. Vo RM se sozdavaat golemi koli~ini otpad so
koj obi~no neracionalno se upravuva i istiot ili e ostaven da gnie po ulicite ili
pak, mnogu ~esto se slu~uva da se sobere i da se frli na otvoreno zemji{te vo blizina na gradot. Ovoj otpad mo`e da najde primena na pove}e mesta. Mo`e da se iskoristi kako |ubrivo za rastenijata i bilkite, a isto taka mo`e da poslu`i i kako
izvor na energija. Mnogu olesnitelna situacija imame dokolku samata klasifikacija uspe{no ja sproveduvame u{te vo domot, odnosno realno gledano, vo sekojdnevniot `ivot nikoga{ koga frlame otpad ne vnimavame na toa na koj na~in go
klasificirame i ne razmisluvame za negovata namena vo idnina. Recikliraweto na
plastikata mo`e da bide zakanuva~ko za `ivotnata sredina. Celiot proces na
reciklirawe na plastikata opfa}a ~etiri etapi, me|u koi prvata e donesuvawe na
plastikata vo pribli`na sostojba do prvobitnata, odnosno so karakteristiki
sli~ni na originalniot proizvod. Srednoto reciklirawe opfa}a prerabotka na
otpadot plastika vo materijali koi imaat karakteristiki razli~ni od onie na
originalniot plastika proizvod, visokoto reciklirawe vklu~uva proizvodstvo na
osnovni hemikalii i goriva od plastika i posledniot na~in e na~in na koj se vadi
energija od sodr`inata na otpadot so gorewe ili sogoruvawe. Najva`no od sî e da
ja vklu~ime na{ata svest i da po~neme da dejstvuvame. Dokolku uspeeme da go
vgradime ovoj sistem, ili barem sli~en na nego vo Republika Makedonija koja e
zemja vo razvoj, nie navistina }e dostigneme napredok, odnosno }e za{tedime na
vreme. Koga velam vreme, mislam na vremeto koe e potrebno da pomine kamionot niz
celite naseleni mesta, gradovi i sela, da go sobira otpadot. Ovde mo`e da se
navede i tro{okot za gorivo na vakvite slu`bi, kako i tro{ocite za rabotnicite
koi ja izvr{uvaat ovaa rabota. So eden zbor, se za{teduva na celokupniot transporten proces, a nasproti ova dobivame racionalno iskoristen otpad, dobivame
sredstva koi mo`eme da gi vlo`ime vo ne{to drugo i realno kako zemja vo razvoj
sekoj vi{ok na sredstva ni e od polza, a kako krajna cel imame po~ista `ivotna
sredina. Organskiot otpad se proizveduva na ona mesto kade {to `ivee ~ovekot.
Glavnite formi na organski otpad se otpadoci od doma}instvo, otpadoci od hrana,
zemjodelski otpad, ~ove~ki i `ivotinski otpad. Vo industrijaliziranite zemji,
iznosot na organski proizveden otpad se zgolemuva dramati~no sekoja godina.
Golem del od ovoj otpad zavr{uva vo deponiite i pretstavuva golema opasnost.
Vareweto na organskiot otpad vo deponiite sozdava metan koj e mnogu {teten i
pretstavuva {teten stakleni~ki gas vo golema koli~ina.
Klasifikacijata na otpadot spored „Hammarby” - modelot , koj mene li~no mi se
dopa|a, e na princip na kanti vo forma na cevka, vo koi lu|eto frlaat otpadni
materii i otpadot patuva niz cevkata duri i do 20 kilometri dodeka da stigne do
krajnata destinacija, odnosno do mestoto kade {to istoto |ubre se prerabotuva i se
reciklira.
Denes, otpadot ne e samo otpad, tuku i resurs koj se koristi sî pove}e i pove}e.
Mnogu novi proizvodi se proizveduvaat od reciklirani materijali. So separacija43
Spas na vol{ebnata topka
ta na otpadot mo`eme da se „spasime” i od zapaluvawe na opasnite materii. Menaxmentot so otpadot vo Stokholm se odviva na sledniot na~in: najprvo e izgraden
mehanizam za separacija na otpadot vo neposredna blizina na zgradite. Vo eden
otpad se frlaat site onie materii koi se napraveni od plastika, hartija i drugi
formi na nespakuvani proizvodi koi se smesteni vo obi~ni plasti~ni kesi. Na
drugo mesto se frlaat otpadoci od hrana, site tie smesteni vo kesi napraveni od
p~enkaren skrob koi za razlika od plasti~nite kesi se biorazgradlivi. Vesnici, i
drug vid hartija se frlaat na edno mesto (Slika1). Otkako }e se zavr{i ovoj ~ekor,
sleduva transport do sobite za soodvetni reciklirawa (Slika 2). Otpadot koj
pretstavuva opasnost za lu|eto i `ivotnata sredina posebno se tretira, odnosno ne
smee da se kombinira so ostanatiot otpad, tuku treba da se oddeli kako opasen
otpad.
Slika 2.
1. Na slikata se prika`ani
kantite za otpad vo Stokholm
2. Priprema za transport do
3. Opasen otpad
sobite za soodvetni reciklirawa.
Dokolku se obideme da go sledime primerot na „Nammarby”, kako {to i prethodno spomnav, tie imaat instalirano mobilni ili avtomatski sistemi za otstranuvawe na otpadot. Mobilnite sistemi rabotat na sledniot princip: otpadniot sistem zavr{uva vo podzemni tenkovi koi se praznat so pomo{ na smet - vozilo koe
ima vgradeno vakuum v{mukuva~ki sistem. Postojat separirani rezervoari za sekoj
vid otpad. Voziloto zastanuva na sekoja od priklu~nite to~ki kade {to nekolku
zgradi go frlaat svojot otpad, a otpad - tenkovite istovremeno se praznat. Avtomatskite sistemi funkcioniraat na sledniot na~in: site otpadni punktovi se
povrzani so podzemni cevki so centralnata stanica za sobirawe i tie isto taka
rabotat na princip na vakuum v{mukuvawe. Vakvata sobira~kata stanica e pod postojan nadzor i kontrola i ispra}a soodvetni frakcii na soodvetniot kontejner. Na
krajot, postoi golem sad za sekoj vid otpad i istiot se polni
44
CEA @urnal za ekonomija
Slika 3.
4. Podzemni kanali
5. Kolekciona stanica
Zaklu~ok
Vo srceto na konceptot na ovoj esej e veruvaweto deka socijalnite, ekonomskite
i celite na `ivotnata sredina treba zaemno da se nadopolnuvaat i da bidat
me|uzavisni vo tekot na celiot razvoen proces. Toa nalaga da se baraat pati{ta i
metodi za optimizirawe na zaemniot odnos pome|u op{testvoto i prirodata, koi }e
osigurat najracionalno iskoristuvawe na prirodnite resursi i vo isto vreme }e ja
~uvaat i zbogatuvaat prirodata.34 Materijalniot prosperitet treba da se postignuva paralelno so socijalniot napredok i odgovornosta za `ivotnata sredina,
dokolku sakame istiot da bide odr`liv. Situacijata vo koja se nao|a na{ata zemja
e zagri`uva~ka, ne e re{eno pra{aweto so otpadot i toa e golem propust na organite koi ja reguliraat vakvata sostojba. Sredinata e taa koja nî tera da se menuvame
i da se odnesuvame na odreden na~in. Nie ne se ra|ame so predrasudi, gnev i
al~nost, tuku toa se produkti na sredinata vo koja `iveeme. Tokmu zatoa treba da
dejstvuvame i da vneseme pozitivni promeni, da si go olesnime `ivotot , sledej}i
go primerot na onie koi ve}e go napravija toa. ^ovekot e sposoben da tvori i da sozdava. Modelot „Nammarby” e dokaz deka postoi kreativnost vo na~inot na odr`uvawe na ~ista sredina. Ovoj model e primer za funkcionirawe na sovremenoto
op{testvo, visoko nivo na svest i odr`liv razvoj.
34) Ecologization and corporate activity – management aspects, Hristo Sirashki, Academic Publishing House
D.Tsenov Economic University – Svishtov (2010)
45
Spas na vol{ebnata topka
Koristena literatura
- Documentary: Future by design, William Gazecki (2006)
- Documentary: Hammarby: A Model for Green Living?, Richard Mullane (2008)
- Ecologization and corporate activity – management aspects, Hristo Sirashki, Academic
Publishing House D.Tsenov Economic University – Svishtov (2010)
- Predlog na strategija za upravuvawe so otpad na Republika Makedonija (20082020 godina), Vlada na Republika Makedonija (2008)
- http://goo.gl/qJ1ZX
- http://www.living-projects.co.uk/
- htp://www.porta3.com.mk/index.php?option=com_content&task=view&id=609&Itemid=0,
D-r Branko Vasiqevi}
- http://www.moepp.gov.mk/defaultmk.asp?ItemID=D7C2077437C5E24CAD84392CCCC2E883
- http://mk.wikipedia.org/ http://goo.gl/ZeHUN / posetena na 01.01.2011
46
CEA @urnal za ekonomija
UDC 502.131.1(497.771:285.2)
332.146.2(497.771:285.2)
- TRETA NAGRADA -
BIOREGIONALNIOT PRISTAP KAKO
ALTERNATIVA VO [email protected] RAZVOJ NA
R. MAKEDONIJA (KRITIKA NA NACIONALNATA
STRATEGIJA)
Aleksandar Miceski
Univerzitet „Sveti Kiril i Metodij”
Filolo{ki fakultet - Katedra za op{ta i komparativna kni`evnost
[email protected]
Apstrakt:
Trudot gi razgleduva mo`nite pridobivki od promenata vo pristapot kon odr`livosta preku konceptot na bioregionalizam. Nu`nosta od vakov is~ekor se sledi vo
ograni~uvawata koi gi imaat sega{nite pristapi, nejasnosta na indikatorite i
otsustvoto na zna~aen rezultat. Kako mo`en dvigatel na ovaa promena vo pristapot
se poso~uva zaednicata - obrazovana za osnovni odr`livi principi i nivni mo`ni
primeni vo sopstveniot region. Kako primer se razgleduva slu~ajot so slivnoto
podra~je na Ohridskoto Ezero.
Klu~ni zborovi: odr`liv razvoj, set na indikatori, bioregionalizam, permakulturen dizajn
Voved:
Socioekonomskiot poredok i odr`livosta.
Opstojuvaweto na sekoj zatvoren sistem so ograni~eni resursi, kakva {to e na{ata Planeta, e usloveno od sfa}aweto, vospostavuvaweto i strate{koto planirawe na negovata odr`livost. Ovoj teoriski stav, teoriski pred se poradi faktot
{to Zemjata e del od u{te pogolem sistem so ostanati nebesni tela, i spored toa 47
Boiregionalniot pristap alternativa vo odr`liviot razvoj na R. Makedonija ...
podlo`na na vlijanija, ostanuva to~en i vo empiriska
smisla – duri i koga na{ata civilizacija bi na{la na~in da crpi resursi od drugi nebesni tela, sepak
rakovodeweto so tie resursi }e mora da se izvr{i vo
soglasnost so principite na odr`livost.
Odr`livosta kako prioritet za nas zna~i integritet
na `ivotnata sredina, zatoa {to funkcioniraweto na
op{testvoto i zadovoluvaweto na na{ite potrebi zavisi od ovoj ograni~en sistem. Iako odr`livosta istoriski dosega sekoga{ bila implicitno (ako ne eksplicitno) cel na civilizacijata vo posledniot polovina
vek, za prvpat se soo~uvame so neodr`liv sistem vo vaka golemi razmeri. Ovie
okolnosti neminovno pred nas go nametnuvaat pra{aweto na opravdanosta na na{iot op{testven poredok i ne stavaat nas kako sovremenici na ovoj problem, vo
pozicija su{tinski da go preobmislime sopstvenoto op{testvo. Edno stanuva jasno
pri konstatiraweto na sostojbata – pri~inata za neodr`livosta sme nie, so na~inot na koj se organizirame.
Ne samo {to nie sme pri~ina za sostojbata vo koja se nao|ame, tuku i na{iot pristap kon nejzino razre{uvawe e obele`an od na{ata opsesija so vostanovenite institucii, dogmi i naviki, dovolno za da propu{time da ja po~ituvame prvenstvenosta na sistemot na `ivotnata sredina. Toa e nakratko edna od tezite na ovoj kratok
trud. Dominantnata prizma preku koja se sogleduvaat problemite povrzani so
odr`livosta se u{te ostanuva slepa pred faktot deka postojnite institucii i
na~ini na organizirawe ne dovedoa do tamu kade {to sme sega.
Pristap i indikatori
Merkite koi se prezemaat vo poslednite dvaesetina godini35 ja poddr`uvaat tezata. Tipi~en primer se obidite da se sledi odr`livosta. Eden od klu~nite predizvici pri sledeweto na odr`livosta e i formiraweto na set na indikatori koi }e
pomognat pri kreiraweto na strategii. Sepak, pristapot pri nivnoto formirawe e
ograni~en od potrebite na ekonomskata paradigma i od opsegot na deluvawe na
op{testvoto koj ni e poznat, bez pritoa da se razgleda mo`nosta da se bara vizijata za odr`livost vo nekoi su{tinski promeni vo op{testveniot poredok.
Na primer, opsesijata so eden indikator - i toa indikator koj ne e neposredno
povrzan so sostojbata na `ivotnata sredina i na{ite potrebi, tuku so funkcioniraweto na ekonomijata - ne mo`e da bide merka za odr`livost po nikoja logika.
Stanuva zbor za sledeweto na BDP vo kontekst na odr`livost – tema za koja Hartmut
Bossel pi{uva vo eden izve{taj pred Me|unarodniot institut za odr`liv razvoj –
koja }e ja prosledime preku eden citat ~ija dol`ina e opravdana od negovoto zna~ewe:
48
35) Od zaklu~ocite na Bruntlandovata komisija (1987) i samoto definirawe na odr`liviot razvoj:
“Razvoj koj gi zadovoluva sega{nite bez da ja zagrozi mo`nosta idnite generacii da gi zadovolat svoite
potrebi” pa navamu (http://www.worldbank.org/depweb/sd.html)
CEA @urnal za ekonomija
Edinstven indikator kako BDP ne mo`e da gi dolovi site vitalni aspekti na
odr`liviot razvoj: Fascinacijata so edinstven indikator se otelotvori vo
ekonomijata i nacionalniot razvoj so bizaren otklon: ekonomistite ne se
fokusiraa na per capita bogatstvo (na finansiski dobra, zemja ili resursi),
tuku – dopolneto so sledewe na inflacijata i stapkite na nevrabotenost –
posvetija najmnogu od svoeto vnimanie na indikator koj vo su{tina ja meri
stapkata po koja bogatstvoto od prirodni resursi se iskoristuva – kolku pobrzo, tolku podobro. Toa e BDP indikatorot – bruto doma{en proizvod – totalnata monetarna vrednost na godi{niot protok na dobra i uslugi proizvedeni
vo edna ekonomija. Toa gi vklu~uva site dobra i uslugi, nezavisno od nivniot
pridones kon nacionalniot razvoj: socijalni dobra (kako obrazovanie, hrana
ili domuvawe) zaedno so socijalnite problemi (kako kriminal, zagaduvawe,
soobra}ajni nesre}i, neefikasnost i lo{o zdravje). Bidej}i, so sega{nata
tehnologija, sekoe od ovie dobra ili uslugi e povrzano so zna~itelna
potro{uva~ka na neobnovlivi resursi i zagaduvawe na `ivotnata sredina,
BDP sega voglavno e merka na brzinata so koja resursite se tro{at i se
pretvoraat vo protok na pari, nezavisno od nivniot efekt na op{testvoto.
Te{ko deka toa e indikator na nacionalno bogatstvo i blagosostojba! (1999, 12)
Vakvoto sfa}awe za irelevantnosta na indikator kako BDP prili~no jasno
poka`uva deka na{iot pristap kon potragata po odr`livost e ograni~en od
potrebite na ekonomijata. Ako e ograni~en na nivo na sledewe na sostojbata, toga{
pristapot e ograni~en i vo prostorot vo koj mo`e da se deluva – fakt {to uka`uva
na edna od su{tinskite odliki na predimstvoto na op{testveniot sistem
(ekonomija, socijalni komponenti) vo odnos na `ivotnata sredina.
Za `al, ne{tata ne se tolku ednostavni za da ka`eme deka mo`e, od druga strana,
da se postigne odr`livost samo vrz osnova na sostojbata na `ivotnata sredina.
Normalnoto zadovoluvawe na potrebite na civilizacijata zavisi, pokraj od sredinata, i od brojnite potsistemi isprepleteni vo me|uzavisni ni{ki na socijalniot
`ivot. Zatoa mo`eme da ka`eme i deka edna druga krajnost vo sledeweto na
odr`livosta – sledeweto na ekolo{kiot otpe~atok36 ne dava celosen uvid vo
odr`livosta na sistemot, bidej}i se odnesuva edinstveno na sostojbata na `ivotnata sredina.
Ovie markeri vo utvrduvaweto na set na indikatori ne nosat kon u{te edna mnogu
bitna odlika na globalnata odr`livost, bitna za tekot na na{iot tekst – raznolikosta. Kako {to veli Bossel: „Postoi tolku razli~en spektar na zaednici vo svetot, {to e nevozmo`no da se pronajde set na idikatori koj bi se primenil na site
niv”(1999, 85). Sosema e logi~no deka odr`livost vo edno severnoafri~ko selo, vo
evropski grad i vo krajbre`jeto na Indokina na primer, podrazbira potpolno
razli~ni uslovi so specifi~ni indikatori koi mo`at da bidat voop{to neprimenlivi za edna druga, poinakva zaednica. Ottuka, morame da zaklu~ime deka pristapot vo potragata po odr`livost, pokraj odredeni globalni indikatori, treba da
sledi i edinstveni indikatori specifi~ni za sekoja pomala zaednica.
36) Ekolo{kiot otpe~atok meri kolku zemja e potrebno za da se obezbedi hranata, vodata, energijata i
odlagaweto na otpadot po ~ovek, po proizvod ili po grad. http://www.footprintnetwork.org/en/index.php
49
Boiregionalniot pristap alternativa vo odr`liviot razvoj na R. Makedonija ...
Bioregionalizam: Slu~ajot na Ohridskoto Ezero
Na godi{nata konvencija na Komisijata za za{tita na svetskoto kulturno i
prirodno nasledstvo pri UNESKO vo juni 2009 g. se donese odluka so koja se pottiknuvaat pretstavnicite na Makedonija i na Albanija da „sorabotuvaat kon podgotovka za nova nominacija za transgrani~no pro{iruvawe na lokalitetot koj }e go
vklu~i albanskiot del od Ohridskoto Ezero i negovoto slivno podra~je, so cel da
se zgolemi vrednosta i integritetot na lokalitetot”37. Ovaa odluka be{e rezultat
na pove}ekratnite predupreduvawa od strana na UNESKO deka tie kako organizacija ne mo`at sami da go za{titat ezeroto, bez pritoa da ima sorabotka pome|u
vlastite na dvete dr`avi. O~igledno be{e deka merkite za za{tita koi se prezemaat na makedonska strana ne se dovolni, zatoa {to ne se sledeni od sli~ni merki
na sprotivnata strana na ezeroto (pritoa da ne se zaboravi i deka ovie merki ne se
sproveduvaat do kraj i od makedonskata strana na ezeroto – kolektorskiot sistem
na primer, se u{te ne e zavr{en do kraj). Pokraj dosega navedenoto, be{e donesena
i odluka da se napravat napori novata nominacija da bide za me{an lokalitet t.e.
„da se zemat predvid kulturnite aspekti na albanskiot del od bregot”.
Slu~ajot na Ohridskoto Ezero i naporite za negova za{tita od strana na
me|unarodna organizacija od rangot na UNESKO ne u~i na mnogu pove}e od toa deka
za da se za{titi edno neprocenlivo nasledstvo e potrebna sorabotka koja gi nadminuva administrativnite granici na edna dr`ava. Ovoj slu~aj ne osvestuva kon
realnosta na bioregionot i negovoto zna~ewe vo potragata po odr`livost – specifi~nosta na uslovite bara posebni soodvetni merki.
Osvestuvaweto, t.e. nastanokot na eden bioregion mo`e da se definira na sledniov na~in: „Nastanokot na bioregion se odnesuva na sozdavawe ~ove~ki zaednici
koi delat isti klimatski karakteristiki, slivni podra~ja, po~va, flora i fauna,
karakteristi~ni za konkretno mesto”(Pudjak: 2010, 39). Bioregionalnata perspektiva se fokusira na okolnostite karakteristi~ni za edna prirodna celina; taka na
primer, dokolku florata se razlikuva za 15 – 25% procenti, mo`e da se zboruva za
dva razli~ni bioregioni. Negovite granici mo`at da se odredat i vrz baza na dominantnata kultura koja se odgleduva ili deleweto na sli~ni uslovi (sli~en
pristap do obrabotliva po~va, sli~na nadmorska visina...).
Ako se zeme predvid se {to e dosega ka`ano, vredi, spored na{eto mislewe, da
se zeme bioregionalen pristap vo potragata po odr`liv poredok. Pod toa podrazbirame decentralizirano, lokalno analizirawe na `ivotnata sredina i utvrduvawe na nejziniot nose~ki kapacitet spored koj bi se rakovodele site idni politiki. Ovoj pristap bi gi zel predvid bioregionalnite osobenosti vo delot na utvrduvawe na set na indikatori koi odgovaraat za sekoja specifi~na sredina – sekako
indikatori umre`eni vo nekakva forma na globalen set na indikatori. Dokolku
odlu~uvaweto se svede na nivo na eden bioregion, odlu~uvawe koe }e sledi i nekoi
op{ti globalni na~ela vo soglasnost so nose~kiot kapacitet na sredinata, a so cel
zadovoluvawe na potrebite na lokalnite `iteli, samata perspektiva na
odr`livosta mo`e da dobie potpolno poinakva dimenzija.
50
37) Zapisnik za 33 sesija vo Seviqa 2009 http://whc.unesco.org/en/sessions/33COM
CEA @urnal za ekonomija
Vo Nacionalnata strategija za odr`liv razvoj na RM, }e si dozvolime da zabele`ime, otsustvuva vakov bioregionalen pristap – referencite koi se povrzani so
regionalnite pra{awa se sveduvaat pred se na pra{awa od ekonomijata, na primer:
potrebata od diverzifikacija na prihodite vo ruralnite sredini, ili na zaedni~ki interes vo regionalnata turisti~kata ponuda, itn. Sami po sebe, ovie
regionalni pra{awa pridonesuvaat za poodr`liv sistem, no oformuvaweto na
regioni na teritorijata na RM vrz osnova na nivniot biolo{kiot kapacitet bi dalo
pogolema svest za zna~eweto na integritetot na bioregionot. Ponatamu, bi se
ostavil prostor i za konkretna strate{ka sorabotka po klu~ni pra{awa za odreden
bioregion so pogolemo u~estvo i op{t konsezus me|u gra|anite.
Realiziraweto na vakov pristap, pokraj toa {to zavisi od brojnite institucionalni i administrativni slabosti koi se dobro zabele`ani vo Nacionalnata
strategija, zavisi i od svesta za zna~eweto na odr`livosta me|u samite `iteli na
bioregionot, koja vo momentov, mora priznaeme, e na nisko nivo.
Mo}ta na zaednicata
Za da postoi eden bioregion, mora da bide prepoznat od negovite `iteli (Pudjak:
2010, 41) (Mollison: 1988, 510). Na primer, prodol`uvaj}i so slu~ajot na Ohridskoto
Ezero, dokolku `itelite na Ohrid, Struga, Pogradec i pomalite naseleni mesta se
soglasat da deluvaat zaedno za za{tita na slivnoto podra~je na ezeroto – toj
pristap ne mo`e da ima nikakov problem, ako site sfatat deka integritetot na nivnata idnina zavisi od sostojbata na ezeroto. Ako `itelite na ovoj bioregion raspolagaat so informacii za nose~kiot kapacitet na sredinata, dostapnata obrabotliva povr{ina, kvalitetot na vodata i niza drugi vrednosti po ovaa logika, }e bidat
vo mo`nost strategiski da go planiraat razvojot na sopstvenoto malo op{testvo vo
ramki na po{iroka ili globalna strategija. Podelbata na mikro i mezo bioregioni
mo`e zna~itelno da ja podeli i da ja olesni odgovornosta za idninata.
Verojatno e vreme da obrazlo`ime zo{to tolku insistirame na delegirawe na
mo}ta kon zaednicata. Pokraj o~iglednite pri~ini, kakva {to e nu`nosta na {irok
op{testven konsenzus po pra{awata povrzani so odr`livosta, tuka e i dimenzijata na socijalna vklu~enost, kako i faktot deka aktivnosta na gra|anite e najgolema, ako tie sfatat deka se raboti za nivniot interes. Primer za ova se slu~uvawata vo Kuba po prestanokot na pomo{ta od Sovetskiot Sojuz vo 90-tite godini, koja
ja ostavi dr`avata „na kolena”. Gra|anite, poddr`ani od dr`avata, sami se pogri`ile za zadovoluvawe na svoite potrebi na odr`liv na~in, a rezultatot na ova e
toa {to denes re~isi polovina od zemjodelskite povr{ini vo Kuba otpa|aat na
urbano zemjodelstvo38.
Eden od klu~nite ~ekori na dr`avata e toa {to obezbeduva obrazovanie za
odr`livost so prakti~na primena {to gi osposobuva gra|anite da prezemat ne{to
za da ja smenat situacijata vo koja se nao|aat. Ova obrazovanie e kursot po permakulturen dizajn koj e vostanoven od osnova~ot na Permakulturnoto dvi`ewe, Bill
Mollison. Eve {to to~no e permakulturniot dizajn spored nego:
38) The Power of Community: How Cuba Survived Peak Oil (2006) Community service inc.
51
Boiregionalniot pristap alternativa vo odr`liviot razvoj na R. Makedonija ...
Permakultura e promislen dizajn i odr`uvawe na zemjodelski produktivni
ekosistemi koi gi poseduvaat diverzitetot, stabilnosta i prisposoblivosta
na prirodnite ekosistemi. Toa e harmoni~na integracija na pejza`ot i lu|eto,
preku koja se obezbeduvaat nivnata hrana, energija, prestojuvali{te i drugi
materijalni i nematerijalnipotrebi na odr`liv na~in. Bez permanentno zemjodelstvo nema mo`nost za stabilen op{testven poredok.
Permakulturen dizajn e sistem na sobirawe konceptualni, materijalni i strate{ki komponenti vo model koj funkcionira za da mu koristi na `ivotot vo
site negovi formi. (1988, 9)
Dokolku se vlo`i vo {irewe na vakov tip edukacija so naglasok na mo`nite lokalni, t.e. bioregionalni primeni na odredeni principi na odr`livost, perspektivata na odr`liv poredok mo`e da stane mnogu porealna. Ako kon toa se pridodade i faktot deka se pove}e se budi svesta kaj lu|eto za golemata diskrepancija
pome|u balansot na `ivotnata sredina i na~inot na koj sme odbrale da gi zadovolime sopstvenite potrebi, postoi mo`nost za promena. Orion Kriegman, analiti~ar na Tellus - institutot, vo kontekst na mo`nosta is~ekorot kon odr`liv poredok da potekne od samite gra|ani }e zaklu~i:
Vizija koja ubedlivo opi{uva nade`na slika na idninata i mo`ni na~ini za da
se ostvari, mo`e da inspirira pove}e lu|e da veruvaat vo mo`nosta za globalna odr`liva civilizacija, i so toa da go prifatat predizvikot na globalni gra|ani. Strategiski kampawi inicirani od se po{iroki krugovi na aktivisti vo soglasnost so ovaa vizija mo`e da inspirira pove}e lu|e da veruvaat
vo ovaa mo`nost, i so toa da ovozmo`at u{te poimpresivni napredoci da se
slu~at, inspiriraj}i se pove}e lu|e. (2006: 22)
Ishod
Bioregionalniot pristap vo potragata po odr`livost - sproveden preku mo}ta na
zaednicata, prilagoden na specifi~nite okolnosti na sekoja sredina, a istovremeno globalno odgovoren, e koncept koj pretstavuva edna poinakva perspektiva od
dosega{nite praktiki. So samoto toa, implikaciite na ovoj pristap se ogromni i so
niv zna~itelno se zgolemuva horizontot na mo`nosti za odr`liva idnina.
Zada~a na iskrenite pobornici na odr`liviot poredok (dr`avni institucii
preku regionalni, nacionalni i globalni strategii) e da go potpomognat ovoj is~ekor kon edinstvenata mo`na idnina so dobar zavr{etok za celata civilizacija.
52
CEA @urnal za ekonomija
REFERENCI
[1] Bossel Hartmut: Indicators for sustainable development: theory, method, application. 1999
[2] Mollison Bill: Permaculture designers manual. 1988
[3] Kriegman Orion: Dawn of the Cosmopolitan (The hope of a Global Citizens Movement). 2006
[4] Pudjak Jelena .Bioregionalizam (concept organizacije drustvenog zivota I model razvoja koji
doprinosi ocuvanju okolisa I integralnoj odrzivosti). 2010 stranici 33-54 vo Socijalna ekologija Zagreb, Vol 19 (2010) No. 1
[5] Nacionalna strategija za odr`liv razvoj vo Republika Makedonija, Ministerstvo za
`ivotna sredina i prostorno planirawe, 2010 (del I i II)
[6] Odr`liv razvoj 2010, Dr`aven zavod za statistika na RM
FILM
The Power of Community: How Cuba Survived Peak Oil (2006) Community service Inc.
INTERNET RESURSI
http://www.worldbank.org
http://www.footprintnetwork.org
http://whc.unesco.org
53
54
UDC 656.1/.5:502.131.1
656.1/.5:332.146.2
- ^ETVRTA NAGRADA -
[email protected] TRANSPORT - SOSTAVEN DEL NA
[email protected] RAZVOJ
Trajkoski Darko
Univerzitet „SV. KLIMENT OHRIDSKI”
Tehni~ki fakultet -Bitola
[email protected]
Apstrakt:
Se pove}e stanuva jasno deka pravecot po koj se dvi`i razvojot na op{testvata nî
vodi kon uspehot. Transportot e eden vitalen del od razvojot na op{testvata.
So cel da se namalat negovite nesakani efekti vrz ekonomijata, op{testvoto i
`ivotnata sredina, istiot mo`e mnogu da pomogne za ostvaruvawe na vizijata za
odr`liv razvoj. Poradi toa, vo posledno vreme sî pove}e se posvetuva vnimanie na
ovaa oblast i sî po~esto se upatuvaat barawa do stru~nite planeri za izrabotka na
studii, analizi, organizirawe na diskusii i zaedni~ki sredbi, i sl
Vo zemjite koi imaat napredna ekonomija, posebno vnimanie se posvetuva na ulogata
{to ja ima transportot i negovoto planirawe, na {to i na{ata zemja treba da posveti
osobeno vnimanie.
Ovoj trud go opi{uva odr`liviot transporten razvoj kako del od edna strategija za
planirawe na transportot i istata mo`e da poslu`i kako vode~ka nasoka za urbaniot razvoj na transportot vo gradovite.
Klu~ni zborovi : odr`liv razvoj; odr`liv transporten sistem.
1. Voved
Gri`ite za kvalitetot na `ivotnata sredina i na op{testvoto, kako i stravot od
klimatskite promeni, pridonesuvaat kon zgolemuvawe na interesot za odr`liv
razvoj. Niz celiot svet se vlo`uvaat napori za iznao|awe zaedni~ki jazik za re{avawe na problemite, i za zgolemena aktualizacija na vakvite temi.
55
Odr`liviot transport - sostaven del na odr`liviot razvoj
Osnovnata cel na odr`liviot urban
razvoj e da go zgolemi i da go podobri
razvojot, a istovremeno da se osigura deka vlijanijata na zagaduva~ite na `ivotnata sredina se vo granici na odr`livosta. Nekade vo periodot na 1987 g. se
zgolemi svesta deka e potreben popozitiven pristap koj }e ja vrati ramnote`ata me|u pozna~ajnite ekonomski imperativi i drugite dve komponenti na razvojot (ekolo{kata i socijalnata). Na konferencija odr`ana vo Bruntland vo 1987 g. bea napraveni napori za definirawe na
poimot odr`liv razvoj, i kako da se dojde do negovo realno ostvaruvawe i sproveduvawe.
Vo kontekst na gradskite sredini, edna od oblastite kade najmnogu mo`e i treba
da se intervenira, e transportot. Transportot ima klu~na uloga vo obezbeduvaweto pristap do op{testvenite aktivnosti za efikasno funkcionirawe na aktivnostite {to sozdavaat razvoj.
Jasno e deka procesot na globalno zatopluvawe treba da se namali, i ako e mo`no, da se stabilizira. Toa zna~i deka treba da ima zna~itelno namaluvawe na
potro{uva~kata na site vidovi fosilni goriva, zatoa {to upotrebata tokmu na ovie
resursi e osnovnata pri~ina za globalnoto zatopluvawe. Pritoa, transportot kako
glaven i golem potro{uva~ na energija naj~esto dobiena po pat na sogoruvawe na
fosilni goriva koi osloboduvaat jaglerod, treba zna~itelno da pomogne za postignuvawe na celite ,,za podobro utre” povrzani so `ivotnata sredina, preku namaluvawe na negovite {tetni vlijanija vrz okolinata.
Ovoj trud ima za cel da ja pojasni va`nosta na odr`livosta na transportot i negoviot pridones kon razvojot na odr`liv transporten sistem za eden grad.
Vo ovoj trud prika`an e na~inot i se poso~eni merkite kako da se dejstvuva vrz
svesta na korisnicite na transportniot sistem; kako i na onaa od pretstavnicite
na lokalnite vlasti koi donesuvaat odluki i kreiraat politika vo gradot.
2. Odr`liv razvoj – nov na~in na razmisluvawe i deluvawe
(poim i definicija)
Nekoga{nite razmisluvawa i tezi deka ekonomskiot razvoj na op{testvoto e najva`en i }e ima prioritet pred ostanatiot razvoj, vo dene{no vreme se poka`uva
kako neizdr`an i pogre{en pravec na dvi`ewe. Ne mo`e i ponatamu da se dozvoli
ekonomski rast i razvoj, a pritoa da se dovede vo pra{awe opstanokot na Planetata. Se zgolemuva va`nosta na poimot odr`liv razvoj, i se javuva sè pogolem interes za nego. Odr`liviot razvoj ne pretstavuva nekoja postavena cel, tuku promena na nasokata na dejstvuvawe.
Odr`liv razvoj podrazbira nov na~in na razmisluvawe i rabotewe, koj{to bara
56 dobar strategiski pristap za sproveduvawe. Treba da se ima trpelivost i razbi-
CEA @urnal za ekonomija
rawe, i na{ata svest da ja naso~ime kon toa: kako do podobro utre? Bidej}i, samo
koga individuite pravat ,,odr`liv izbor” mo`e da se zboruva za vistinski progres.
Nekoi od postapkite i ~ekorite na minatite generacii se pogre{ni i bi bilo
pogre{no da u~ime od niv. Tuka se postavuvaat dve pra{awa: 1. Zo{to poradi ne~ii
gre{ki vo minatoto da trpime nie kako dene{na populacija? i 2. Zo{to poradi na{i
gre{ki da trpat narednite generacii? Vo ovoj kontekst potrebno e da bideme
vklu~eni site kako individui, i kako institucii i organizacii. Najgolem udel vo
seto ova imaat sektorite na upravuvawe i donesuvawe na odluki (vladata, lokalnata samouprava i sl.) kade {to mo`ebi e potrebno da se napravat pove}e promeni
pri donesuvaweto na odlukite.
Na konferencijata odr`ana vo gradot Bruntland, Norve{ka vo 1987 g., bea postaveni temelite na oblasta odr`liv razvoj, od kade proizleze slednata definicija: Odr`liviot razvoj pretstavuva stabilnost na op{testvenite i fizi~kite
sistemi, postignata so zadovoluvawe na potrebite na sega{nosta, bez pritoa
da se zagrozat potrebite na idnite generacii. Vo su{tina, odr`liviot razvoj e
proces na promeni vo koi{to koristeweto na resursi, naso~uvaweto na investicii,
orientacijata na tehni~kiot razvoj i institucionalnite promeni se vo harmonija; gi
zgolemuvaat sega{nite i idnite potencijali, so cel da se zadovolat ~ove~kite potrebi i aspiracii.
- Evropskata komisija preku ,,Tematskata sterategija za urbana okolina” go definira odr`liviot urban transport kako sistem koj :
- Ja poddr`uva slobodata na dvi`ewe, zdravjeto i bezbednosta, kako i kvalitetot na `ivot na sega{nite i idnite generacii
- Ekolo{ki e efikasen
- Poddr`uva aktivna ekonomija, davaj}i pristap za mo`nostite i uslugite na site
gra|ani, urbani i neurbani.
2.1. Koncept na odr`livost (ekonomski, socijalen, `ivotna sredina)
Odr`liviot razvoj podle`i na dva koncepta, i toa:
- Konceptot na potrebi
- Konceptot na ograni~uvawa
Istiot mo`e da se razgleduva od tri aspekti, i toa (Sl. 2.1):
Sl. 2.1: Koncept na odr`liviot razvoj
57
Odr`liviot transport - sostaven del na odr`liviot razvoj
- Ekonomski
Ekonomskata komponenta na odr`livosta se potpira vrz podobruvawe na ekonomskiot razvoj. Odr`liviot sistem treba da bide formiran taka {to }e proizveduva
stoki i uslugi kontinuirano; preku niv }e se promovira odr`liv ekonomskiot
razvoj, so podobri nivoa na upravuvawe, za da se izbegnat ekstremni neramnote`i
koi bi mu na{tetile na sistemot.
- Socijalen
Socijalno odr`liv sistem ima za cel da postigne adekvatni i da obezbedi soodvetni socijalni uslovi vo op{testvoto. Ovozmo`uvaweto na adekvatni uslovi e potrebno vo zdravstvoto, obrazovanieto i drugi oblasti od socijalnite sferi, vklu~uvaj}i ja
i politikata so nejzinata odgovornost; ponatamu od sistemot se bara da obezbedi
podobra iskoristenost na socijalnite resursi, da ovozmo`i novi rabotni mesta, da ja
namali siroma{tijata i da ja zgolemi solidarnosta kon ranlivite kategorii.
- @ivotna sredina
Komponentata na `ivotnata sredina najmnogu se odnesuva na za{titata na `ivotnata sredina i `ivotot vo nea - namaluvawe i spre~uvawe na zagaduvawata, vospostavuvawe na odnos na prirodnite resursi na Planetata za da se obezbedi visoko
nivo na za{tita i podobar kvalitet na `ivotnata sredina. Ovaa komponenta, isto
taka e naso~ena i kon promocija na odr`liva potro{uva~ka i proizvodstvo koja }e
se probie me|u vrskata na ekonomski razvoj i degradacijata na `ivotnata sredina.
3. Odr`liv urban transport
Vitalnosta i prosperitetot na eden grad vo golema mera po~ivaat vrz raspolo`livosta na kvalitetna mobilnost na lu|eto i produktite. Transportot ima golema
uloga vo razvojot na op{testvoto i ekonomiite, kako vo nacionalni, taka i vo
lokalni ramki, i mo`e mnogu da pomogne za ostvaruvawe na streme`ot za sozdavawe
na podobri uslovi za `iveewe.
Sovremenite gradovi nasekade niz svetot se soo~uvaat so seriozni problemi vo
soobraj}ajot, a nivnite manifestacii koi sekojdnevno vr{at degradacija na okolinata, sè pove}e se ~uvstvuvaat. Poznato e deka denes avtomobilite u~estvuvaat vo
nad 70% od emisiite na jagleroden monoksid vo gradskite sredini, i so nad 40%
emisii na gasovi koi predizvikuvaat efekt na staklena gradina. Isto taka, soobra}ajot zazema sè pogolemo u~estvo vo op{testvenite tro{oci kako: tro{oci za
lekuvawe na lica povredeni vo soobraj}ajni nezgodi, zagubi na rabotni ~asovi koi
po~esto se javuvaat, golema potro{uva~ka na energija i dr.
58
Transportot ne treba da bide osnovniot ~initel na svoeto uni{tuvawe, i istiot
mo`e mnogu da pridonese za ostvaruvawe na celite naso~eni kon negovo podobruvawe. Ottuka se postavuva pra{aweto: Kako toj da se modelira za da mo`e da pridonese za pogolema odr`livost na eden grad?
CEA @urnal za ekonomija
3.1. Odr`liviot transport kako segment na odr`liviot razvoj
Transportot pretstavuva va`en del od sekojdnevnoto `iveewe na op{testvata.
Toj mo`e da go zabrza ili da go zabavi razvojot, i pretstavuva oblast kade {to
treba da se pravat su{tinski promeni toj razvoj da bide odr`liv. Istiot pretstavuva eden od najgolemite predizvici za odr`liv razvoj.
Odr`liviot transporten sistem vo su{tina e politika vo koja na~inot na
funkcionirawe se organizira so cel da se obezbedi odr`liva ramnote`a pome|u
barawata za mobilnost i pristapnost od edna, i za~uvuvaweto na `ivotnata sredina od druga strana. Glavnite pridobivki od nudeweto odr`liv transporten sistem vo eden sistem na odr`livost e toa {to toj e socijalno vklu~en vo razvojot
(site strani imaat korist), a kvalitetot na `iveewe vo gradot se podobruva.
Imeno, postignat e jasen zaklu~ok deka transportot mo`e i mora da ima korisna
uloga vo postignuvaweto odr`liv razvoj. Promenite koi treba da se pravat vo
transportniot sektor treba da vodat kon toa transportot da mo`e ,,sam da se
izlekuva” i razviva, so {to najdobro bi go dal svojot pridones kon postignuvawe na
vizijata za odr`liv razvoj na op{testvoto.
3.2. Barieri
Postojat nekolku barieri koi mu stojat na patot na odr`liviot transport, a
proizleguvaat od komponentite na konceptot na odr`livost (ekonomski, socijalni
i odr`livost na `ivotnata sredina). Tie barieri mo`at da se podelat vo nekolku
kategorii i toa:
Barieri koi gi sozdava nedostigot na resursi (finansiski i fizi~ki)
Institucionalni i politi~ki barieri (lo{a politika na upravuvawe)
Op{testveni i kulturolo{ki barieri (naviki na odnesuvawe)
Nedostig na znaewe i sovest kaj lu|eto (lo{a edukacija)
Pravni barieri (regulativa)
Fizi~ki barieri
Ostanati
Sektorot za transport igra klu~na uloga vo sproveduvawe na transportna politika i merki, i toa direktno i indirektno. Samo so op{ta posvetenost mo`e da se
nadmine ili da se namali vlijanieto na barierite koi mu pretstojat na razvojot na
transportot, a toa mo`e da se postigne preku voveduvawe na pogolemi promeni vo
transportniot sektor i sproveduvawe na politika za odr`liv transport.
3.3. Op{ti celi, nasoki i vode~ki principi za odr`liv transport
Kako segment na odr`liviot razvoj, pred odr`liviot transport se postavuvaat
nekolku celi koi treba da se postignat so negovoto sproveduvawe. Osnovna i su{59
Odr`liviot transport - sostaven del na odr`liviot razvoj
tinska cel na odr`liviot transport e: Da se zadovolat osnovnite op{testveno-ekonomski, socijalni i ekolo{ki potrebi, a pritoa istovremeno da se minimiziraat
nivnite {tetni vlijanija vrz ekonomijata, op{testvoto vo celina i `ivotnata sredina.
Nasokata na dejstvuvawe na odr`liviot urban transporten razvoj e naso~ena kon
podobruvawe na na~inot na `iveewe i pogolem razvoj, a pritoa da se obezbedi sigurnost deka upotrebata na izvori na energija koi osloboduvaat golemi koli~estva
na {tetni gasovi e vo granicite na odr`livosta.
Principite na koi se bazira odr`liviot transport se zasnovaat na:
Pristapnost
Mobilnost
Ednakvost
Zdravje i bezbednost
Integrirano planirawe i namena na zemji{te
Minimalna upotreba na resursi
Za{tita od zagaduvawe i za~uvuvawe na prirodniot pejza`
Osnovni celi na odr`liviot transport se slednite:
Podobruvawe na bezbednosta vo soobra}ajot
Namaluvawe na potrebata od patuvawe
Namaluvawe na upotrebata na avtomobili
Namaluvawe na zastojot i soobra}ajniot mete`
Namaluvawe na bu~avata i ispu{taweto na izduvnite gasovi od vozilata
Podobruvawe na pristapot na korisnicite za site vidovi prevoz
Promovirawe na alternativni vidovi na prevoz kako velosipedizam, pe{a~ewe
i javen prevoz
Podobruvawe na kvalitetot na vozduhot i `ivotnata sredina, kako i maksimalizirawe na upotrebata na energija.
Idejata e idnite generacii da imaat vo najmala raka isti povolni uslovi za
`ivot, kako {to ima i ovaa sega{na generacija!
3.4. Identifikuvawe na problemite i nao|awe re{enija
Potrebata od identifikuvawe na problemite koi sekojdnevno se pojavuvaat vo
transportot bara detalna i dobra identifikacija na izvorot na problemot za da
mo`e da se iznajde dobro re{enie. Kako najgolem izvor na transportnite problemi e pregolemata upotreba na privatni avtomobili kako sredstvo za patuvawe vo gradskite sredini.
60
CEA @urnal za ekonomija
Zgolemuvaweto na obemot na soobraj}ajot rezultira so zgolemuvawe na problemite. Kako pokonkretni problemi koi naj~esto se identifikuvani vo gradovite
se: soobraj}ajniot mete`, parkiraweto, zagaduvaweto na vozduhot preku emisijata
na stakleni~ki gasovi vo vozduhot, lo{ata soobra}ajna infrastruktura, lo{ata
soobraj}ajna bezbednost, enormnoto i nekontrolirano {irewe na gradovite, lo{iot
pristap, visoko nivo na bu~ava od motornite vozila, i dr.
Novi pristapi za re{avawe na postoe~kiot problem se nao|aat vo principite i
nasokite za odr`liv transport. Re{enijata treba da bidat namenski (za konkreten
problem) i da se nosat vo konsultacija so javnosta i so drugite zasegnati strani.
3.4.1. Vidovi i grupi na strategii za odr`liv transport
Strategijata za odr`liv transport bara celokupno razbirawe na konceptot i
negovite implikacii, a toa podrazbira pristap koj ima vizija; se bazira na cvrsti
dokazi i gi odreduva prioritetite, celite i pravcite, i glavnite na~ini za nivno
postignuvawe.
Vo Tabela 2.1 e pretstavena lista na nekoi transportni strategii koi se predlo`uvaat kako poddr{ka na odr`liviot razvoj na transportot. Strategiite se grupiraat vo nekolku kategorii: vozila, dejstvija i pobaruva~ka.
Tabela 2.1: Lista na transportni strategii kako poddr{ka na odr`liviot transport
Tehnolo{ki promeni na vozilata i gorivata
Podobruvawe na sega{nite vozila
Inovacii na proizvoditelite
Odgovor na pobaruva~kata od strana na
proizvoditelite
Prilagoduvawe na zakonskata regulativa
Novi podobreni vozila
Novi goriva
Prezemawe podobreni dejstvija
Konvencionalni podobruvawa
na soobraj}ajniot tok
Podobruvawa kon inteligentni
transportni sistemi
Vremetraewe na svetlosnite signali
Otstranuvawe na soobraj}ajniot mete`
Otstranuvawe na tesnite grla
Intelegentni pati{ta
Intelegentni vozila
Spravuvawe so nezgodi
Edukacija na voza~ite
Podobreno logisti~ko upravuvawe
Upravuvawe so pobaruva~kata
Modalna zamena
Javen gradski prevoz (JGP),koristewe na zaedni~ko
vozilo, pe{a~ewe, velosipedizam
@elezni~ki transport
61
Odr`liviot transport - sostaven del na odr`liviot razvoj
Telekomunikaciska zamena
Telekomunicirawe na dale~ina
Elektronsko kupuvawe na dale~ina
U~ewe na dale~ina
Zgolemuvawe/namaluvawe na cenite
Zgolemuvawe na danokot za gorivo
Danok za proda`ba na vozila
Registrirawe na vozila
Transportni strategii za koristewe
na zemji{teto
Celosen razvoj
Me{ovit korisni~ki razvoj
Razvoj na pe{a~eweto, velosipedizmot, javniot
gradski prevoz
Izvor: Brundtland Commission, 1992 god.
Prvata kategorija ima za cel da go otstrani negativnoto vlijanie na motornite
vozila vrz `ivotnata okolina preku tehnolo{ki promeni kaj vozilata i gorivata.
Vtorata kategorija na promeni vklu~uva podobruvawa na pati{tata i soobra}ajnite tokovi. Podobruvawata na soobraj}ajniot tok se vo pogled na signalnite
vremiwa, soobraj}ajniot mete`, tesnite grla i sl. Isto taka, se obrnuva vnimanie i
na logistikata i edukacijata na voza~ite.
Tretata kategorija se odnesuva na: zamena na vidovite prevoz, telekomuniciraweto kako strategija za spravuvawe so pobaruva~kata, tro{ocite vo transportot,
kako i strategiite za namena i koristewe na zemji{teto.
3.5. Karakteristiki pri planirawe na odr`liv transport
Za da mo`at da se razvijat transportni strategii koi }e go poddr`uvaat ekonomskiot rast, }e ja za{tituvaat okolinata i }e obezbedat op{testvena dobrosostojba,
potrebno e da se razgledaat nekoi klu~ni karakteristiki.
3.5.1. Nesvesnost za problemite
Edna gor~liva bariera koja mu pretstoi na odr`liviot prosperitet na op{testvoto e nedostigot na sovest i znaewe kaj lu|eto
Za lu|eto koi se zanimavaat so urbano planirawe, poznat e poimot odr`liv urban
razvoj. Me|utoa, za po{irokata populacija ova e se u{te nedovolno poznata oblast.
Pove}eto anketi poka`uvaat deka samo 10% od naselenieto znae ne{to za odr`liviot razvoj.
Principot na odr`liv transport zboruva za promena na svesta i navikite na
gra|anite kako osnoven problem pri realizacijata. Site povolnosti koi gi nosi
odr`liviot transport - pozdrav `ivot na lu|eto, pomala vreva, pomala zagadenost,
poubav grad - nemaat smisla dokolku gra|anite ne se zapoznati. Za da se razbere
deka merkite {to se prezemaat se navistina efikasni, i da se zgolemi doverbata
od nivno sproveduvawe, potrebno e da se ima sposobnost za nivno razbirawe. Zatoa,
potrebno e da se podigne svesta na op{tata populacija, kako i na lu|eto koi se zan62 imavaat so ovaa problematika.
CEA @urnal za ekonomija
3.5.2. Javno mislewe i edukacija na gra|anite kako osnoven preduslov za
odr`liv transport
Bidej}i javnoto mislewe i poddr{kata se mnogu va`ni pri implementacija, od
golema korist e da im se posveti golemo vnimanie pri istra`uvaweto. Potrebno e
da se prou~i nivnoto razmisluvawe i odnesuvawe za toa kako, i do koj stepen
gra|anite gi povrzuvat gri`ata za okolinata so prevozot i nivniot izbor.
Iskustvata poka`uvaat deka golem procent od korisnicite ne se podgotveni za
promeni vo na~inot na odnesuvawe; dobar procent zazemaat korisnicite koi ne
veruvaat deka ne{to mo`e da se promeni i dali tie promeni navistina dobro }e se
odrazat; no dosta se ,,glasni” i onie koi zaglavile vo soobraj}ajniot mete`, ili
~uvstvuvaat golema bu~ava, ili se gu{at vo ~adot od vozilata, i smetaat deka e
potrebno vedna{ da se intervenira. Klu~ot na uspehot na promenite le`i vo postepeno voveduvawe na promenite, i vo kontinuirano zapoznavawe na gra|anite so
prednostite na ovoj sistem. Takviot pristap bi im dal vreme tie da se prilagodat,
i da gi promenat svoite naviki - namesto vozewe avtomobili da po~nat da pe{a~at,
da koristat velosiped i gradski prevoz.
Pokraj gra|anite, od golema va`nost e da se ima razbirawe i poddr{ka vo politi~kata sfera, koja treba da go poddr`i i da go zabrza re{avaweto na problemite,
so sproveduvawe na novi merki i so donesuvawe odluki na najvisoko stru~no nivo.
Edukacijata na gra|anite za poimot odr`liv razvoj se javuva kako osnoven preduslov vo ponatamo{niot razvoj i dejstvuvawe. Obezbeduva klu~na kompetentnost
za postignuvawe na odr`liv razvoj za site gra|ani. Poradi toa, edukacijata na
naselenieto treba da stane postojana akcija na gradskite vlasti vo sorabotka so
ostanati zdru`enija; da go sledi razvojot so cel noviot vid transport da stane
realnost.
3.6. Oblasti na deluvawe
3.6.1. Upravuvawe so mobilnosta
Za da se postignat postavenite celi, kako i da se namalat tekovnite problemi vo
transportot, upravuvaweto so mobilnosta e oblast koja dava dosta vetuva~ki signali za uspeh. Osnovnata cel na upravuvaweto so mobilnosta e postignuvawe na
odr`liva mobilnost.
Upravuvaweto so soobraj}ajot treba da se fokusira na podobruvawe na
mobilnosta na lu|eto, a ne na motornite vozila.
Prezemaweto na soodvetni merki za odr`livo upravuvawe so mobilnosta e naso~eno kon:
Koordinacija na transportnoto planirawe i koristeweto na povr{inite;
Upravuvawe so tovarniot transport;
Upravuvawe so parkiraweto;
Naplata na pati{tata;
63
Odr`liviot transport - sostaven del na odr`liviot razvoj
Merki za preraspredelba na patnite povr{ini za poekolo{ki vozila i na~ini na
prevoz kako velosipedizam, pe{a~ewe, JGP;
Promovirawe na po~isti i potivki vozila so niski emisii na, kako i ograni~uvawe na pristapot za vozila koi mnogu zagaduvaat (zoni so niski emisii);
Merki naso~eni kon: sopstveni{tvoto na avtomobili, biznisite, u~ili{ni planovi za patuvawe, centri za upravuvawe, kampawi za podigawe na svesta kaj gra|anite.
3.6.2. Koristewe na gradskite povr{ini
Ulogata na planiraweto za koristewe na zemji{teto vo odr`liviot razvoj e da
napravi ramnote`a pome|u razli~ni aktivnosti vo odnos na koristewe na
povr{inite. Golemata upotreba na motorni
vozila ima golema potreba od gradski povr{ini
za motoren soobraj}aj. Pritoa se zagrozuva
pristapnosta na ostanatite u~esnici vo soobraj}ajot (velosipedistite i pe{acite).
Fotografija 3.1: Potreba od povr{ina za avtomobilski soobra}aj
Za da se namali potrebata na soobraj}ajot od gradskite povr{ini, potrebno e
planiraweto na namenata na zemji{teto da bide vo dobra koordinacija so transportnoto planirawe. Negovi osnovni celi vo nasoka na odr`liv transport se:
namaluvawe na potrebite i dol`inite na patuvawe, namaluvawe na koristeweto na
avtomobili, a pritoa da se poddr`at javniot prevoz, pe{a~eweto i vozeweto
velosiped, i da vospostavi ednakva pristapnost za site na~ini na prevoz.
Nekoi podatoci govorat deka pribli`no 2/3 od gradskite povr{ini otpa|aat na
sektorot soobraj}aj. Za toa kolkava e
efikasnosta od na~inite na prevoz od
aspekt na povr{ina od gradot, govorat
slednite fotografii (fotografii: 3.2,
3.3).
Fotografija 3.2: 75 lu|e vo 60 avtomobili
ili ... lu|e vo eden avtobus
64
Fotografija 3.3: 9 velosipedi ... 1 avtomobil
CEA @urnal za ekonomija
Planskiot sistem treba da bide napraven taka {to sekoga{ }e se stremi kon
pogolema blizina me|u `iveali{tata na lu|eto i uslu`nite servisi, rabotnite
mesta i potrebnite objekti koi se neophodni za `iveewe. Toa vodi kon formirawe
na me{ani zoni vo gradot so kratko rastojanie na patuvawe. Ova zna~i deka lu|eto
treba da `iveat vo naselbi koi imaat soodvetna golemina, taka {to celiot opseg
na site potrebni kapaciteti i objekti bi bil na oddale~enost (pomala od 5 kilometri) koja e pristapna za pe{a~ewe, vozewe velosiped ili javen gradski prevoz.
Ottuka proizleguva op{toto pravilo: Kolku dol`inata na patuvawe e pomala, tolku
e poverojatno deka lu|eto }e pe{a~at, }e vozat velosiped ili }e koristat javen
gradski prevoz.
Eden dosta dobar na~in za postignuvawe na podobra odr`livost na transportniot sistem od aspekt na planiraweto za namenata na zemji{te e gustinata.
Urbana gustina namesto urbano pro{iruvawe!
3.6.3. Vlijanija na soobraj}ajot vrz `ivotnata okolina
Vlijanieto na soobra}ajot vrz razvojot na op{testvata i `ivotnata sredina ima
pozitivni i negativni aspekti. No, ona {to gi zagri`uva nau~nicite vo svetot e
golemiot broj {tetni vlijanija na soobraj}ajot i nivnite posledici vrz
op{testvata. Tie se izrazeni preku: zagaduvawe na vozduhot, zagaduvawe na vodata, kvalitetot na po~vata, biodiverzitetot, naru{uvawe na prirodniot pejza`,
golema potro{uva~ka na prirodni resursi, klimatskite promeni, vlijanija vrz
aktivnostite i zdravjeto na lu|eto, bu~ava, golema potreba od povr{ini za koristewe, i dr. Posledicite na site ovie vlijanija pretstavuvaat predizvik za odr`liviot urban transport, da gi namali negativnite vlijanija vrz okolinata i ekonomijata, a pritoa da se obezbedi nepre~eno dvi`ewe na lu|eto i stokite.
Kako eden od osnovnite pri~initeli za klimatskite promeni i zdravstveni
problemi na lu|eto, se naveduva emisijata na {tetni gasovi i ~esti~ki vo vozduhot,
kade golemo u~estvo ima transportot. Transportot e glaven proizveduva~ na azotni oksidi na lokalno nivo. Od 2010 g. transportot stana najgolemiot poedine~en
pridonesuva~ za emisija na stakleni~ki gasovi vo urbanite sredini.
Transportot u~estvuva so 21% od vkupnata emisija na stakleni~ki gasovi na
evropsko nivo, a vo toa so golem del u~estvuva patniot soobraj}aj. Evropskata Unija
planira da gi namali emisiite na ovie gasovi za 20% do 2012 g. i za 50% do 2050 g.
Se planira da se namali emisijata na jagleroden dioksid od gorivata od dosega{nite 140g na 120 g po izvozen kilometar.
Zagaduvaweto na okolinata i bu~avata od soobraj}ajot go zagrozuvaat zdravjeto
na lu|eto, a gradovite gi pravat pomalku atraktivni i neprijatni mesta za `iveewe.
3.6.4. Bu~avata od soobra}ajot
Bu~avata pretstavuva efekt od nepravilni i haoti~ni zvuci, koja vlijae vrz psihofizi~kata sostojba na lu|eto. Taa ima negativno vlijanie vrz naselenite mesta,
zdravjeto na lu|eto i `ivotnata sredina. Pritoa, ja popre~uva i ja namaluva pro- 65
Odr`liviot transport - sostaven del na odr`liviot razvoj
duktivnosta pri rabota, sozdava nemir, go onevozmo`uva odmorot na lu|eto, i dr.
Nekoi podatoci govorat deka 50% od naselenieto vo gradovite e pod vlijanie na
voznemiruva~ka bu~ava, koja glavno poteknuva od soobraj}ajot.
Od site izvori na bu~ava, 80% od bu~avata vo gradskite sredini ja proizveduva
soobraj}ajot, a 50% otpa|a na patniot soobraj}aj. Proceneto e deka od po~etokot na
XX vek do denes, nivoto na bu~ava od soobraj}ajot vo gradskite sredini se zgolemi
osumkratno. Zatoa, potrebno e da se posveti golemo vnimanie za namaluvawe na
bu~avata od soobraj}ajot za da se podigne kvalitetot na `iveewe na povisoko nivo.
Vo odnos na toa, so pomo{ na „pametno” upravuvawe i planirawe na gradskite
povr{ini, kako i so tehni~ko-tehnolo{ki merki,mo`at da se namalat vlijanijata
od bu~avata koja poteknuva od soobraj}ajot.
3.6.5. Bezbednost vo soobraj}ajot
Bezbednosta e mnogu biten del od soobraj}ajot i dobra nasoka za dejstvuvawe kon
zgolemena odr`livost na transportniot sektor. Soobraj}ajnite nezgodi pretstavuvaat tragedija za ~ovekot, koja rezultira so posledici po negovoto zdravje, socijalniot `ivot i ekonomskata sostojba.
Patniot soobraj}aj e odgovoren za okolu 1.2 milioni zaginati, i nekade
okolu 20 do 50 milioni povredeni sekoja godina vo svetot. [tetite se procenuvaat na okolu 100 milijardi dolari.
Na pati{tata vo EU, godi{no 41 000 lica go gubat `ivotot, brojot na povredeni iznesuva okolu 1.7 milioni, a finansiskite zagubi iznesuvaat okolu 1
milijarda evra.
Sostojbata so Makedonija e sledna: vo 2010 god. nastradale 2 458 lica, od koi
50 lica zaginale, vo vkupno 4 226 soobraj}ajni nezgodi.
Najgolem broj soobraj}ajni nezgodi se slu~uvaat vo gradski uslovi, kade {to ima
i najgolema koncentracija na soobraj}aj. Najzagrozeni kategorii se velosipedistite
i pe{acite na koi im e potrebno zgolemeno vnimanie za nivnata bezbednost. Ottuka
proizleguva potrebata od dejstvuvawe vo bezbednosta na lokalno nivo, kade {to
mo`at da se postignat najdobri rezultati.
Prethodno navedenite brojki govorat deka treba itno da se intervenira vo
pravec na podobruvawe na bezbednosta za pogolema odr`livost na sistemot. I sè
dodeka postoi eden zaginat ili povreden vo soobraj}ajna nezgoda, ne mo`eme da
zboruvame za celosen uspeh.
Nasokite za dejstvuvawe i podobruvawe na bezbednosta treba da se orientiraat
prvenstveno kon aktivnata, pred pasivnata bezbednost „Podobro da se spre~i
odtkolku da se le~i”.
Borbata za namaluvawe na soobraj}ajnite nezgodi ima glavna cel, a toa e namaluvawe na brojot na zaginati ili povredeni lica, i namaluvawe na {tetite nastanati
kako posledica na soobraj}ajnni nezgodi. Postignuvaweto na taa cel e vozmo`no so
razbirawe, pravilno planirawe i strategija, za ~ija realizacija e potrebna gole66 ma politi~ka poddr{ka i razbirawe.
CEA @urnal za ekonomija
3.6.6. Zakonska regulativa
Za postignuvawe na odr`liv transporten sistem na eden grad, potrebna e dobro
postavena zakonska regulativa. Pokraj donesuvawe na pravilno naso~eni zakoni, od
isklu~itelna va`nost e nivnoto sproveduvawe.
Pritoa, potrebno e donesuvawe na zakonski akti i postavuvawe na standardi
kako „temel” i poddr{ka za postignuvawe na celite za odr`liv transport. Tie
zakonski akti, regulativi, standardi i dr. se opfateni vo delot na pravnata regulativa i se odnesuvaat na prezemawe na zakonski izmeni i aktivnosti vo slednite
oblasti:
Koordinirana institucionalna organiziranost, postavenost i funkcionirawe
vo ramkite na lokalnata samouprava.
Delot na urbanisti~ko planirawe - urbanisti~kite planovi, izmeni i dopolnuvawa pri gradeweto na novi objekti zaradi obezbeduvawe na soodvetni prilagoduvawa na soobraj}ajnata infrastruktura, spored planiranite urbanisti~ki funkcii vo gradot.
Bezbednosta vo soobraj}ajot, kako i prevozot na stoki - zakoni od aspekt na
`ivotnata sredina, prioritetno tretirawe na ekolo{kite vidovi na prevoz.
Problemite treba da se re{avaat na lokalno i na nacionalno nivo. Vakviot
na~in na planirawe se bazira na jasna i usoglasena transportna politika na
lokalno nivo, i treba da bide dobro koordinirana so regionalnata i nacionalnata
transportna strategija koi treba da ja podobrat efikasnosta na transportniot sistem.
Kako dobri primeri od „zelenite” danoci i merki bi gi izdvoile: danocite na
fosilnite goriva, eko-taksa za patuvawe niz centralnoto gradsko podra~je, zgolemeni dava~ki pri registracija i uvoz na vozila, naplata na patarini, napla}awe na
parking - prostorite, danoci za starite vozila, danoci za ekolo{ki ~isti vozila,
dozvoli za trguvawe so emisii na jaglerod monoksid i dr. Site ovie danoci i merki
se voveduvaat so cel da se namali upotrebata i brojot na poseduvani avtomobili i
da se naso~at korisnicite na transportnite uslugi da gi koristat ekolo{ki ~istite
na~ini na prevoz.
3.7. Prioriteti, poddr{ka i merki za deluvawe
So cel da se namalat {tetnite vlijanija od soobraj}ajot vrz `ivotnata sredina
na gradovite, prioritetite na odr`livata transportna politika za odr`liv
transporten sistem, se fokusiraat na:
- Integrirano transportno planirawe na soobraj}ajot so namenata na zemji{te
- Institucionalnite aran`mani (zgolemena aktivnost na instituciite na sistemot)
- Infrastrukturata (podobruvawe na infrastrukturata)
- Promocijata na ekolo{ki odr`livi na~ini na prevoz (JGP, velosipedizam,
pe{a~ewe)
67
Odr`liviot transport - sostaven del na odr`liviot razvoj
- Bezbednosta (namaluvawe na brojot na soobraj}ajni nezgodi)
- Informiraweto i ohrabruvaweto na javnosta (kampawi)
Poddr{kata koja e potrebna za edna strategija za odr`liv transporten sistem
na eden grad se bazira na:
- Institucionalna poddr{ka
- Tehni~ko-tehnolo{ka poddr{ka
- Kadrovska poddr{ka
- Finansiska poddr{ka
- Op{testvena poddr{ka
- Politi~ka poddr{ka
Kako {to e navedeno vo primerite na „Tematskata strategija za urbana `ivotna
sredina” na Evropskata komisija, za postignuvawe na celite na odr`liv transport,
postojat nekolku merki/ preporaki koi mo`at da pomognat na patot kon uspehot:
- Prezemawe akcii za zgolemuvawe na bezbednosta na pati{tata i namaluvawe
na brojot na soobraj}ajni nezgodi
- Zgolemeno vnimanie za namenata na zemji{teto za da se namali potrebata od
patuvawe
- Modalna zamena za avtomobilot
- Podobruvawe vo upravuvaweto so stacionarniot i dinami~kiot soobraj}aj i
cirkulacijata na tokovite,(instalirawe na inteligentni transportni sistemi)
- Promocija i izbor na pove}e na~ini na patuvawe koi se vo prijatelski enegretski odnos so `ivotnata sredina: velosipedizam, pe{a~ewe i ekolo{ki javen
transport
- Voveduvawe novi transportni tehnologii kaj vozilata so cel da se minimiziraat {tetnite vlijanija vrz `ivotnata srednina
- Sproveduvawe na infrastrukturni promeni za podobruvawe na pristapnosta
za site korisnici
- Deluvawe vo svesta i odnesuvaweto na u~esnicite vo soobraj}ajot za izborot
na prevozno sredstvo
- Sproveduvawe na ekonomski i institucionalni promeni, za da se podobri
upravuvaweto so resursite
- Za~uvuvawe i podobruvawe na kvalitetot na `ivotnata sredina
- Sproveduvawe na pravno-regulativni izmeni
68
Pred soobraj}ajnite planeri stoi soobraj}ajot kako oblast koja treba da se
kreira i upravuva na na~in koj{to najmnogu }e pridonese za odr`liv razvoj na
op{testvata, a prvenstveno }e im bide od korist na lu|eto.
CEA @urnal za ekonomija
Zaklu~ok
Zagaduvaweto na okolinata, bu~avata, soobraj}ajniot mete`, nepristapnite
objekti, smrtnite slu~ai vo soobraj}ajni nezgodi, problemite so parkirawe i red
drugi problemi, se problemi koi poteknuvaat od soobraj}ajot vo urbanite sredini.
Istite go zagrozuvaat zdravjeto na lu|eto, a isto taka imaat nepovolno vlijanie vrz
normalnoto funkcionirawe na gradskite sredini. Znaej}i deka trendot na konstanten porast na upotrebata na avtomobilite e vo nagorna linija, site ovie soobraj}ajni devijacii i vlijanija dokolku ne se namalat (so sproveduvawe na
odr`liva transportna politika) sè pove}e }e se manifestiraat.
Toa e slu~aj sekade onamu kade {to ne se prezemaat merki za nivno eliminirawe,
{to e slu~aj i so Makedonija.
Makedonija e zemja kade ne postojat dobro modelirani transportni strategii,
bidej}i postoi nedovolno poznavawe na poimot odr`liv razvoj kaj politi~kite
krugovi, i postoi slaba volja za nadminuvawe na barierite koi mu stojat na patot
na razvojot na transportot.
Zemja vo koja treba mnogu da se raboti na prilagoduvawe na zakonskata regulativa vo odnos na regulativata na Evropskata Unija kon koja celi.
Zemja kade {to nedostasuvaat strategii od tipot na: olesnuvawa za uvoz i primena na ekolo{ki ~isti vozila; namaluvawe na potrebata za patuvawe; integrirano transportno planirawe so namena na zemji{te, i sl.
Vo Makedonija ne postoi re{avawe na „crnite to~ki”, i sekoja godina vo
soobraj}ajni nezgodi `ivotot go gubat (prose~no) pove}e od 150 lu|e i nad 3000 se
povredeni, poradi {to mora itno da se prezemat merki za podobruvawe na bezbednosta.
Makedonija e zemja kade {to ne mo`e bezbedno da se upravuva velosiped, bidej}i
ne postoi soodvetna infrastruktura, za {to se ~uvstvuva golema potreba vo pove}e
gradovi od dr`avata, kako : Strumica, Bitola, Kumanovo, Prilep i dr.
Vo Makedonija golem e nedostatokot na JGPP (javen gradski patni~ki prevoz) vo
pogolemite gradovi od dr`avata, a onamu kade {to go ima(Skopje i Bitola) postojat golem broj nedostatoci, na pr.: dolgo vreme na patuvawe, lo{a sostojba so vozilata, i dr.
Iako Makedonija e zemja koja se nao|a vo ekolo{ko ~isto podra~je, sepak glavniot
grad, pa i pogolemite nejzini gradovi se „gu{at” vo smog, kako posledica na soobraj}ajniot mete`. Za negovo re{avawe e potrebna primena na inteligentni transportni sistemi, vo ~ij skolop bi vlegle inteligentni vozila i pati{ta, i sl. Taka,
elektronskoto komunicirawe i razmenata na podatoci na relacija vozilo-pat bi se
podobrila, so cel da se eliminiraat golem broj nedostatoci na transportniot sistem, kako na primer: nepotrebnoto vreme na ~ekawe na semafor, poradi {to se pravat redovi od vozila i koe rezultira so soobraj}aen mete`, informirawe na
voza~ot za slu~en incident ili za zatvorena (za soobraj}aj ulica) ulica na delnicata po koja go upravuva voziloto, naiduvawe na „crna to~ka” i sl.
69
Odr`liviot transport - sostaven del na odr`liviot razvoj
Vlijanijata na transportnite problemi mo`at da se namalat so dobar dizajn na
transportni strategii, {to zna~i obezbeduvawe na strate{ka ramka koja }e bide
formirana po osnovnite principi na odr`liviot transport. Bidej}i
soobraj}ajnite problemi imaat interdisciplinaren karakter, za nivno re{avawe
potrebno e da se razgleduvaat pove}e oblasti od razli~ni op{testveni granki, a
intervenciite naso~eni kon re{avawe na transportnite problemi da se pravat vo
ramkite na plan za odr`liv urban transporten sistem so koj se dobiva edna
strate{ka ramka za koordinirano i naso~eno planirawe, funkcionirawe,
nabquduvawe i upravuvawe na soobraj}ajot vo gradskite sredini za podolg vremenski period. Preku nivnoto kontinuirano sproveduvawe bi se nadminale
postoe~kite barieri i bi se postignale postavenite celi, a na gra|anite bi im se
ovozmo`ilo da gi ostvaruvaat svoite patuvawa brzo, evtino, efikasno i na
ekolo{ki ~ist na~in.
Od dene{nite planeri na urbanite sredini vo Makedonija se bara donesuvawe na
vistinski re{enija i merki, so cel transportot sam da se „izlekuva”. Pritoa,
osobeno vnimanie treba da se posveti na: razumnoto koristewe na postoe~kite
resursi ( na pr. gorivata i sl.); podobruvawe na kapacitetite (soobraj}ajna infrastrura, vozen park i sl.); kako i promoviraweto na ekolo{ki ~isti na~ini na patuvawe(velosipedizmot, pe{a~eweto i sl) so cel da se namali vlijanieto vrz `ivotnata sredina.
Zatoa, potrebata od pokrevawe na javnata svet na naselenieto, so dobra
edukacija preku kampawi i organizirawe seminari, simpoziumi, rabotilnici,
vklu~uvawe vo proekti povrzani so odr`livosta na transportot i sl. e osobeno
va`na vo procesot na sproveduvawe na odr`livite transportni politiki. Isto
taka, treba da se pottiknat gra|anite so steknuvawe na moralno-eti~ki osobini
koi }e gi vodat pri izborot na na~inot na patuvawe, za da gi ostavat svoite avtomobili i da koristat velosiped ili da pe{a~at. Toa e potrebno za gra|anite, no i
za okolinata vo koja `iveat, bidej}i taka samite najdobro }e si pomognat. Samo koga
individuite pravat ,,odr`liv izbor”, mo`e da se zboruva za vistinski progres.
70
CEA @urnal za ekonomija
Koristena literatura
1. Deakin Elizabeth, Sustainable Development And Sustainable Transportation: Strategies for
Economic Prosperity, Environmental Quality, and Equity; California, 2001-2003
2. http://ase.tufts.edu/gdae/publications/working_papers/Sustainable%20Development.PDF
3. http://bookshop.europa.eu/en/sustainable-urban-transport-planspbBA8010285/;pgid=y8dIS7GUWMdSR0EAlMEUUsWb0000jl3l_TR-;sid=WfGi_fuTFGizrV1puQ8WpmbFJK8j_xtXyI=
4. http://ec.europa.eu/archives/growthandjobs_2009/pdf/lisbon_strategy_evaluation_en.pdf
5. http://www.astute-eu.org/index.php
6. http://www.civitas-initiative.org/index.php?id=69
7. http://www.eltis.org/index.php?ID1=5&id=60&news_id=2438
8. http://www.euractiv.com/transport/urban-transport/article-161223
9. http://www.moi.gov.mk/ShowAnnouncements.aspx?ItemID=9675&mid=1094&tabId=1&tabindex=0
10. http://www.takesteps.org/cast/CAST_FNQ-2025_Submission.pdf
11. http://www.who.int/gho/road_safety/en/index.html
12. Prof.David Banister„Unsustainable Transport-City Transport in the New century
“,Routledge,London,2005
13. Trajkoski Darko „Odr`liv razvoj i odr`liv transport” seminarska rabotaTehni~ki fakultet- Bitola 2010 g.
14. Predavawa na Tehni~ki fakultet –Bitola
71
72
UDC 620.97:[338.23:336.77(4-672EU)
620.97:[338.23:336.77(497.7)
- PETTA NAGRADA -
EFEKTOT OD KREDITNITE POLITIKI NA
BANKITE VO MAKEDONIJA I REALIZACIJA NA
PROEKTITE ZA OBNOVLIVITE ENERGETSKI
RESURSI
Ivona Tasevska
Univerzitet „Sv. Kiril i Metodij” vo Skopje, Ekonomski fakultet Skopje,
(departman: Finansiski menaxment)
[email protected]
Ivana Vanevska
Univerzitet „Sv. Kiril i Metodij” vo Skopje, Ekonomski fakultet Skopje,
(departman: Finansiski menaxment)
[email protected]
Anastasija Apostolovska
Univerzitet „Sv. Kiril i Metodij” vo Skopje, Ekonomski fakultet Skopje,
(departman: Finansiski menaxment)
[email protected]
Darko Micevski
Univerzitet „Sv. Kiril i Metodij” vo Skopje, Ekonomski fakultet Skopje, (departman: Finansiski
menaxment)
[email protected]
Magdalena Rasolkovska
Univerzitet „Sv. Kiril i Metodij” vo Skopje, Ekonomski fakultet Skopje, (departman: Finansiski
menaxment)
[email protected]
Mentor:
Kiril Jovanovski, asistent od oblasta na finansiite, Univerzitet „Sv. Kiril i Metodij” vo Skopje,
Ekonomski fakultet Skopje
73
Efektot od kreditnite politiki na bankite vo Makedonija...
Apstrakt:
Se pove}e stanuva jasno deka pravecot po koj se dvi`i razvojot na op{testvata nî
vodi kon uspehot. Transportot e eden vitalen del od razvojot na op{testvata.
So cel da se namalat negovite nesakani efekti vrz ekonomijata, op{testvoto i
`ivotnata sredina, istiot mo`e mnogu da pomogne za ostvaruvawe na vizijata za
odr`liv razvoj. Poradi toa, vo posledno vreme sî pove}e se posvetuva vnimanie na
ovaa oblast i sî po~esto se upatuvaat barawa do stru~nite planeri za izrabotka na
studii, analizi, organizirawe na diskusii i zaedni~ki sredbi, i sl
Vo zemjite koi imaat napredna ekonomija, posebno vnimanie se posvetuva na ulogata
{to ja ima transportot i negovoto planirawe, na {to i na{ata zemja treba da posveti
osobeno vnimanie.
Ovoj trud go opi{uva odr`liviot transporten razvoj kako del od edna strategija za
planirawe na transportot i istata mo`e da poslu`i kako vode~ka nasoka za urbaniot razvoj na transportot vo gradovite.
Klu~ni zborovi : odr`liv razvoj; odr`liv transporten sistem.
1. Voved
Pred da zapo~neme so iscrpno analizirawe na problematikata koja nè zasega
vo ova esejsko izlagawe, posvetuvame del
na celta na istra`uvaweto - samiot
odr`liv razvoj; izdignuvaj}i se kon stolbot - pretprijatijata koi so proekti pomalku ili pove}e pridonesuvaat vo odr`liviot razvoj (konkretno vo trudot, preku
proekti za OIE i {tedewe na energija) i
bankarskiot sektor kako posrednik, soo~en so rizikot, rentabilnosta i kamatnite
stapki kako bolna tema i meta na napadi vo na{eto op{testvo; za da se razgranime
kon temelno iscrpuvawe na izvorite i doka`uvawe na tezata.
Odr`liv razvoj pretstavuva razvojot koj gi zadovoluva potrebite na sega{nite
generacii, a pritoa ne zagrozuvaj}i ja mo`nosta na idnite generacii da gi ostvarat
svoite potrebi. Vo su{tina, odr`liv razvoj e proces na promeni vo koj{to koristeweto resursi, naso~uvaweto na investicii, orientacijata na tehni~kiot razvoj i
institucionalnite promeni se vo harmonija i gi zgolemuvaat kako sega{nite, taka i
idnite potencijali, so cel da se zadovolat ~ove~kite potrebi i aspiracii.40 Analogno na toa, nacionalniot, kako i globalniot odr`liv razvoj pretstavuva kontinuiran proces na ekonomski napredok, zgolemena ekonomska blagosostojba i
podobra za{tita na `ivotnata sredina, koj se odviva preku mo`nostite dadeni na
poedincite da pridonesat preku sopstvenite inicijativi.
74
40) Definicija na Brutland komisijata (Svetska komisija za `ivotna sredina i razvoj)
CEA @urnal za ekonomija
Edna od komponentite so koi mo`e da se pridonese za odr`liviot razvoj, a voedno e i predmet na na{ata analiza, e koristeweto na obnovlivite izvori na energija i {tedeweto na energijata. Republika Makedonija e bogata so obnovlivi izvori:
veter, solarna energija, geotermalna energija, energija na branot, energija na plimata i osekata, hidroenergija, biomasa, deponiski gas, gas od postrojkite za tretman na otpadnata voda i biogasovi.41 Imeno, Republika Makedonija e potpisnik na
Dogovorot za energetska zaednica, kade {to osobeno se naglasuva gri`ata za
podobruvawe na `ivotnata sredina preku podobruvawe na energetskata efikasnost
i koristeweto na obnovlivite izvori na energija.
Nakratko bi go spomenale i bankarskiot sektor vo Makedonija, a so cel postavuvawe na na{ite tezi za istra`uvawe. Vo Makedonija bankite se karakteriziraat so
visoka likvidnost, od kade bi mo`ele da gi finansiraat proektie bez da ja doveduvaat vo pra{awe nivnata solventnost. Od prizmata na bankite gi gledame visokiot rizik viz a vi kolateralizacijata, koja e predmet na podocne`no razgleduvawe, dodeka pak, od prizmata na pretprijatijata neizbe`na pre~ka se visokite
kamatni stapki koi se prepreka vo investiraweto.
So prilo`uvaweto na ovie prvi~ni informacii se dobli`uvame i do tezata koja
glasi: „Pretprijatijata se zainteresirani za investicii vo proekti od oblasta na
obnovlivite izvori na energija, no patot do nivnata realizacija moraat da go pominat zaedno so bankite i nivnata golema averzi~nost kon rizikot”.
1. Obnovlivite izvori na energija, ~ekor napred kon EU i rast na
nacionalnata ekonomija
Tezata koja ve}e ja konstruiravme vo prviot del: „Pretprijatijata se zainteresirani za investicii vo proekti od oblasta na obnovlivite izvori na energija, no
patot do nivnata realizacija moraat da go pominat zaedno so bankite i nivnata
golema averzi~nost kon rizikot”, zagatnuva pra{awa za aktuleni temi za na{eto
opkru`uvawe, a osobeno rasprostraneti vo Evropa, no ne kako problematika, tuku
kako na~in na promovirawe na odr`liviot razvoj. Odgovorite i poukite koi treba
da se izvle~at vo na{ata analiza se to~kite na razvoj na samata teza, a i upravuvawe i razvoj na samata ekonomija. No, ne stanuva zbor samo za vrskata pome|u ekonomskiot rast i energetskite izvori. Ima i ne{to pove}e {to ni zagatnuva spomenatata teza, a toa e trasiraweto na patot kon Evropskata Unija.
Zemjite od Zapaden Balkan (vo koja grupa spa|a i Makedonija) se dvi`at kon pristapuvawe kon EU42, a eden od na~inite da se poddr`at naporite na zemjite da gi
ispolnat pristapnite kriteriumi se zaemite od me|unarodnite finansiski institucii (Me|unarodnata banka za obnova i razvoj (IBRD), Svetska banka, Evropskata
investiciona banka (EIB) i Evropskata banka za obnova i razvoj (EBRD)), odnosno
kako me|unarodnite, taka i Evropskite fondovi, so koi bi se ovozmo`ilo vospostavuvawe stabilni institucii, koi promoviraat i garantiraat demokratija, odr`u41) Bazna studija za obnovlivi izvori, 2009, MANU, rabotna verzija.
(izvor:http://www.ea.gov.mk/attachments/Bazna%20studija%20za%20obnovlivi%20izvori%20na%20energija.pdf).
42) 17 i 18 juni 2004 godina, Evropskiot sovet od Brisel zapo~nuva pregovori so Hrvatska, 15 i 16
dekemvri 2005 godina í dava status na zemja - kandidat na R. Makedonija
75
Efektot od kreditnite politiki na bankite vo Makedonija...
vawe na funkcionalna pazarna ekonomija i sproveduvawe na evropskoto zakonodavstvo.
Kako primer za iskoristuvawe na Evropskite fondovi vo tekot na celiot esej }e
se povikuvame na Instrumentot za pretpristapna pomo{ za ruralen razvoj43 (20072013), namenet za finansiska pomo{ za odr`livo zemjodelstvo i ruralen razvoj, so
fokus na implementacijata na zakonodavstvoto na Evropskata zaednica. Vsu{nost,
se raboti za sproveduvaweto na politika na kohezija, preku strate{ko planirawe
i principi na upravuvawe na Evropskata zaednica i instrumentite za ruralen
razvoj, koi (preku IPARD fondovi) vodat do sproveduvawe na institucionalna
nadgradba i odr`liv op{t ekonomski razvoj.
Kako primer za implementacija na zakonodavstvo }e se potsetime i na Dogovorot
za energetska zaednica, kade eden od potpisnicite e i Republika Makedonija, a
dr`avite - potpisni~ki treba da go usoglasat svoeto zakonodavstvo so postojnata
pravna regulativa na Evropskata Unija za energija, `ivotna sredina, konkurencija
i za obnovlivite izvori na energija. Pritoa, razvojot na stabilen pazar na elektri~na energija, usvojuvaweto na legislativata na EU i namaluvaweto na emisiite
na CO2 se identifikuvani kako tri glavni pri~ini za voveduvawe na OIE vo
proizvodstvoto na elektri~na energija vo Makedonija.
Postoi {irok opseg na merki koi vladite od EU gi koristat za poddr{ka na
proizvodstvoto na elektri~na energija od OIE. Tie mo`at da se podelat vo dve
kategorii: investiciska poddr{ka (grantovi, osloboduvawe od izvesni danoci,
popusti pri kupuvawe opredelen vid materijali) i operativna poddr{ka (povlasteni ceni, zeleni sertifikati, tenderi, osloboduvawe od razli~ni danoci i sl.)44.
1.1 [to se slu~uva vo sosedstvoto?
Za sporedba so sostojbite vo Makedonija, kako zemji gi odbravme Srbija i Grcija.
Indikatori pri ovoj izbor bea: zemji koi se del od regionot, zemja koja ne e nitu
kandidat, nitu ~lenka na Evropskata Unija, i zemja koja e ~lenka na Unijata.
Bidej}i Srbija ne e kandidat za ~lenstvo vo Evropskata Unija, taa nema pristap
do IPARD fondovite, iako spored ministerot za zemjodelstvo vo Srbija, bi mo`ela
da dobie i da koristi finansiraj}i proekti i do 50 milioni evra preku ovie fondovi45.
Od druga strana, za koristeweto na obnovlivite izvori vo Srbija kako potencijalni se izdvojuvaat: veternata, solarnata, geotermalnata energija, biomasata i
malite hidroelektrani. Navidum ima potencijal i mo`nost za koristewe, no sepak
tie ne se dovolno iskoristeni. Spored analizite, toa e taka zaradi tehni~ko –
tehnolo{kite karakteristiki na opremata i kapacitetite koi se koristat vo
76
43) Vo ponatamo{niot tekst: IPARD fondovi
44) Istra`uvawata poka`uvaat deka operativnata poddr{ka e daleku pova`na od investiciskata
poddr{ka
45) Izvor: Eduka Plus, centar za delovni ve{tini, Srbija.
http://edukaplus.com/2010/12/dragin-vise-od-50-miliona-evra-godisnje-iz-ipard-fondova/
CEA @urnal za ekonomija
Srbija za eksplatacija na OIE i nivniot lo{ kvalitet, osobeno vo odnos na onie
koi se koristat vo EU46.
Vo Grcija pak, situacijata e poinakva. Razvojot na obnovlivite izvori na energija e edna od glavnite energetski politiki vo poslednite deset godini. Pravnite i
finansiskite stimulacii se alatki na strategijata na Vladata za poddr{ka na
investiciite vo obnovlivite izvori na energija.47 Centarot za obnovlivi energetski izvori vo Grcija raboti na pove}e poliwa, kako: veterni elektrani, solarna
energija, pasivni i solarni sistemi, hidroenergija, biomasa, geotermalna energija.
Vo izve{tajot od strana na Zavodot za energetika i informati~ki sistemi48, definira}ji ja Grcija kako zemja so zna~aen solaren potencijal, objaveno e deka otpo~nuvaj}i od 1996-2000 godina so poddr{ka na Operativnata programa za energija,
finansirani se 50% od kapitalnite tro{oci za solarni sistemi vo hotelite i vo
industrijata. Od finansiski aspekt postoi silna poddr{ka od strana na Evropskata investiciona banka, za investicii vo energetikata (pro~istuvawe na gorivata preku nadgradba na rafinerijata).49 Komercijalnite banki u~estvuvaat vo finansirawa na barawa od ovaa oblast, duri i do 100% preku „zeleni” bankarski
krediti (kredit za vgraduvawe na solarni sistemi od strana na fizi~ki lica) 50.
Od prilo`enite informacii mo`eme da izvedeme kus zaklu~ok deka akcent pri
koristeweto na ovie fondovi se stava na legislativata, usvojuvawe na zakonodavstvo i implementacija na evropskite politiki i standardi. No sepak, ovie fondovi, pokraj formirawe zdrava institucionalna ramka, ovozmo`uvaat i poprifatlivi uslovi za finansirawe na pretprijatijata. Parite plasirani od vakvite
fondovi ovozmo`uvaat kreditirawe so poniski kamatni stapki, a so toa i pogolemi mo`nosti za iskoristuvawe na OIE i efikasen odrr`liv razvoj.
2. Rizikot: vistina ili predizvik?
Po kusoto izlagawe za vlijanieto na evropskite fondovi i benefitite od vakvite proekti, se navra}ame povtorno na obrabotka na tezata. Kako istite da bidat
finansirani, bidej}i se raboti za obemni investicii koi retko mo`at da bidat
obezbedeni so sredstva na potencijalnite investitori. Vo ovoj del gi analizrame
dr`avata so nejzinite regulatorni tela, a potoa i bankarskiot sektor ~ie razgleduvawe e kulminacija na predvidenoto istra`uvawe.
Se soo~uvame so dr`avna regulativa koja e navidum povolna. Vo finansiskite
institucii na scena se: rentabilnosta na proektite, kako prvo skalilo za iska~uvawe kon ponatamo{na finansiska analiza za uspe{nosta i efikasnosta na OIE,
potoa problemot so kolateralizacija, odnosno hipotekata za proektot kade {to
46) Izvor: Prof.d-r Nenad Djaji}, pretsedatel na grupacijata za obnovlivi izvori i energetska efikasnost://www.energoportal.info/stranice/obnovljivi%20izvori/OIE%20-%20STANJE%20I%20RAZVOJ.pdf
47) Izvor: Centarot za obnovlivi energetski izvori vo Grcija http://www.cres.gr/kape/index_eng.htm
48) Izvor: Centarot za obnovlivi energetski izvori vo Grcija
http://www.cres.gr/kape/pdf/datainfo/final_rev.pdf
49) Izvor:EIB http://www.eib.org/projects/press/2010/2010-077-strong-eib-support-for-new-energy-investmentsin-greece.htm
50) Izvor:Energetski sistemi, Green Core http://www.greencore.gr/?cat=20&lang=en
77
Efektot od kreditnite politiki na bankite vo Makedonija...
neminovno go vrzuvame rizikot. Na setoa ova se nadovrzuvaat (visokite) kamatni
stapki kako alatka za napad na bankite. Povikuvaj}i se na izvori od „Halkbank”
(Tasevski Tom~e, izvr{en direktor) i izvori od Direkcijata za kreditirawe na
agroindustrija vo „Komercijalna banka”, se obiduvame da se dobli`ime kon doka`uvawe na tezata.
2.1. Dr`avata, pomo{ i poddr{ka ili ko~nica?
Pretprijatijata vo Makedonija, ohrabreni deka postoi mo`nost za postignuvawe
na energetska efikasnost i mo`nost za profitabilnost vo ovaa oblast, ~esto se
javuvaat kako kreditobarateli vo bankite. Toa e taka, zatoa {to istite nemaat
dovolno sopstveni sredstva {to inicira zadol`uvawe vo bankite. Kako pomo{ vo
presret izleguva Vladata na Republika Makedonija (Ministerstvo za ekonomija)
koja izdava direktni buxetski subvencii, kako {to go napravi toa vo dva navrata vo
poslednive godini, so {to stimulira{e vgraduvawe na son~evi kolektori za topla
voda. No, so poslednite slu~uvawa i promenite vo Zakonot za energetika, namaluvaweto na povlastenata tarifa duri za 15 procentni poeni (od 41 na 26 procenti),
potencijalnite investirtori ja ocenuvaat kako nedovolno atraktivna, pritoa
naglasuvaj}i deka poradi niskata otkupna cena na energijata od obnovlivi izvori i
nedonesenite podzakonski akti, ne mo`at da investiraat vo solarni elektrani.
Investitorite ~ii investicii „lebdat vo vozduh” se pla{at za idninata na svoite
proekti, pa tuka se postavuva i pra{aweto dali targetiraweto na OIE kako komponenta za razvoj i interes na celoto op{testvo i zdrava ekonomija i `ivotna sredina e napraveno na vistinskiot na~in51.
Osven poslednite podatoci plasirani vo mediumite, pri analizata na ovoj del
se povikuvame i na izvorot od Direkcijata za kreditirawe na agroindustrija vo
„Komercijalna banka” ad - Skopje, kade {to eksplicitno naglasuvaat deka za proekti od EE i {tedewe na energija, kako karakteristi~ni se javuvaat proektite vo bolnici, {koli i drugi ustanovi koi bi mo`ele da podnesat kreditno barawe za
{tedewe na energija (primer za toa e Slovenija so son~evi paneli vo u~ili{tata).
No, za da go napravat toa, instituciite podle`at na obemna administrativna rabota, dokumentacija i proceduralni merki. Poto~no, ne mo`e da pobara kredit, a
nitu kolateral bez odobrenie od nadle`noto ministerstvo. Taka na eden na~in se
reducirat proektite vo ovaa oblast. Kreditobaraltelite se soo~uvaat so rigidna
dr`avna regulativa koja vlijae na finansiraweto.
Rigidnosta, zakonskite izmeni i nepostojanost vo istite se samo u{te edna
pre~ka koja treba da se preskokne do kreditnoto barawe dostaveno vo bankarskiot
sektor.
78
51) Izvor Kapital 10.11.2011:
http://www.ea.gov.mk/index.php?option=com_content&view=article&id=396%3A2011-11-10-11-4934&catid=49%3A2011-06-27-12-44-20&Itemid=102&lang=mk
CEA @urnal za ekonomija
2.2 Zainteresiranosta ne zna~i i informiranost
Pri analiziraweto na prviot del od postavenata teza, kaj zainteresiranosta na
pretprijatijata se sudrivme so dva aspekti: (1) nedovolno se zapoznaeni so
zna~eweto na efikasnosta, i (2) nivnoto znaewe pri podnesuvawe na kreditnoto
barawe.
Kako spodeluvawe na informaciite, pretprijatijata naj~esto go imaat predvid
kreditot za EE i kompetitivnost, no go nemaat spodeleno spoznanieto za zna~eweto
na efikasnosta dokraj. Takvata situacija delumno se dol`i na nivnata preokupiranost so likvidnosni prblemi i problemi vo menaxirweto so pobaruvawata i/ili
zalihite, otkolku posvetenosta na novite produktivni vlo`uvawa, a delumno na
nedostigot od tehnolo{ki i finansiski koncept za percipirawe na prednosta od
novite investicii. Sekako deka vo ovoj smisol treba da se deluva dvonaso~no: od
edna strana, ponudata na bankite pokraj klasi~niot kredit nudi i paket na tehnolo{ka asistencija i poddr{ka na implementacija na investiciite, dodeka od drugata strana, menaxerite na pretprijatieto treba da vlo`uvaat vo razvoj na svoeto
tehnolo{ko i finansisko znaewe za upravuvawe so pretprijatieto.
Grafikon br.1
Pre~ki pri ostvaruvawe i
finansirawe na OIE proektite
na pretprijatijata
Pretprijatijata se zapoznaeni i informirani od edna strana za vakvi proekti,
no od druga strana postoi problemot za izrabotka na istiot. Bankite se sudruvaat
so oskudna finansiska analiza na prilo`eniot proekt, odnosno nedostasuva analiti~ki pristap i znaewe na investitorite. Golemo vlijanie ima i psiholo{kiot
faktor, koj pri davaweto hipoteka, gi tera pobaruva~ite da nastapuvaat so
pla{livost za odzemawe na objektite, zaradi {to ne se dovolno ubedlivi vo nivnata sigurnost za profitabilnosta na proektot. Bankite vo takvi slu~ai ne mo`at
da rizikuvaat i da go finansiraat istiot bez nikakvo obezbeduvawe.
2.3 Rentabilnosta na OIE proektite
Rentabilnosta e eden od osnovnite kriteriumi za finansirawe i investirawe
vo eden proekt. OIE i {tedeweto na energija pretstavuvaat na nekoj na~in,
noviteti vo Makedonija na koi se dava akcent, i vo niv se gleda odli~na prilika za
profitabilnost na poinakov na~in. No, osven korista od proektite od ovaa oblast
i nivnata profitabilnost, se sretnuvame i so pretpostavkite kako procenka na
idninata, za koja nikoj ne mo`e da bide siguren.
79
Efektot od kreditnite politiki na bankite vo Makedonija...
Za rentabilnosta Tasevski napomenuva deka, imaj}i go predvid ekonomskoto
okru`uvawe na zemjata vo Evropa pa i vo svetot, pazarnite i finansiskite performansi i nivnoto nivo na akumulativnost na doma{nite pretprijatija, kako investicii vo oblasta na energetskata efikasnost (EE) i za{tedite na energija, po osnova se rentabilni. Poradi niskoto nivo na likvidnost i dezinvestiraweto na
doma{noto stopanstvo, pretprijatijata so pote{kotii mo`at da efektuiraat kreditabilnost od vakviot vid investicii. Me|utoa, imaj}i go predvid razvojot kako
dolgoro~na strategija i re{enie za unapreduvawe i opstanok na sekoe edno pretprijatie, investiciite od oblasta na EE se neophodni za sekoe edno pretprijatie
koe saka i mora da investira vo svojata idnina. I pokraj ote`natite uslovi na
stopanisuvawe preku pravilen menaxment i izbor na marketing – strategija, pretprijatieto treba da go postigne svojot optimalen tehnolo{ki kapacitet, a toa zna~i
investicii vo EE. Sekako, treba da se ima predvid deka pokraj efektite i benefitite za samoto pretprijatie, polza od takviot vid na investicii ima i op{testvoto vo celina.
Dodeka pak, durgiot izvor samo ve}e ja potvrduva prvata pretpostavka, kade
potvrduva deka proektot se bazira vrz proekcii na idninata, pretpostavki i analizi za idno vreme. So sigurnost ne mo`e da se garantira za rentabilnosta na proektot, iako navidum pove}e ili pomalku mo`e da izgleda takov. Proektite se profitabilni, no problem e rizikot od ro~nosta, bidej}i proektite od OIE se so
ro~nost podolga od 10 godini. „Proektite kako proekti se rentabilni, no sepak ne
postoi iskustvo vo minatoto za uspe{nosta na vakvite proekti kaj nas”.
Spomenuvaj}i ja rentabilnosta i nadovrzuvaj}i se na rizi~nosta, vo ovoj del ne
smeeme da ja ostavime i kolateralizacijata koja e vsu{nost eden od najva`nite
razgleduvani elementi: namenskiot proekt ima pogolema regulacija na sredstvata
so cel da se minimizira manipulacijata i subjektivnosta. No, kaj ovie proekti se
javuva problemot so kolateralizacijata, koj nosi i golem rizik. Osobeno kaj proektite od OIE, kade {to za hipoteka se javuvaat sredstva koi se te{ko upotreblivi
dokolku bankata ja aktivira hipotekata. Vo vakvi slu~ai dr`avata bi mo`ela da se
javi kako garant ili pak, da se stavat vo hipoteki i drugi objekti pokraj sredstvata od proektot. No, povtorno naiduvame na problem: za razlika od stanovite,
delovnite objekti i drugite sredstva, kolateralot kaj OIE se sveduva na samite
sredstva kako veternici (pri proekti za veterna energija), son~evi paneli (proekti za son~eva energija) od koi bankata nema re~isi nikakva korist, bide}ji nivnoto preprodavawe naiduva na niska pobaruva~ka, kako i somne` kon povtornata
upotreblivost na istite (li~nata perspektiva za uspe{nosta na proektot, bidej}i
prethodno ne uspeal). No, esencijalen aspekt e vra}aweto na kreditite i funkcionalnosta na istite, a aktivirawe na hipotekata e posledno re{enie.
Aktuelno na doma{nata scena, a i sovr{eno del~e od slo`uvalkata vo ovoj del e
problemot so 108 milioni evra vredniot imot na firmite koi go prodavaat bankite. Delovni prostori, fabriki, ma{ini i oprema, stanovi i ku}i se sredstvata
koi se prodavaat, otkako bankite ne uspeale da gi naplatat pobaruvawata.
80
CEA @urnal za ekonomija
Grafik br.2
Porast na vrednosta
na aktivirani hipoteki52.
2.4 Kreditni linii, u{te edna zagatka
Zagatkata kaj kreditnite linii se sostoi od (po)niskite kamatni stapki vo odnos
na nenamenskite krediti, odnosno kreditie koi ne se obezbedeni preku odreden
fond.
Finansiraweto na IPARD proektite, kako i na OIE proektite se odviva preku
kreditite koi se na raspolagawe kako i za ostanatite proekti. Nema zo{to da postoi privilegija vo finansirawe na ovie proekti vo odnos na drugite. Kolateralot
i tuka e problem, bide}ji pri IPARD proektot, Evropskata komisija dava odreden
procent povrat na sredstvata (naj~esto 50%) dokolku proektot e vo soglasnost so
regulativite i politikite. No, dokolku ne e izraboten po site principi, investiort nema refundacija na sredstva. Dokolku proektot e finansiran so kredit,
bankata e vo rizi~na polo`ba, bide}ji vo pra{awe e rentabilnosta na proektot i
kreditosposobnosta na investitortot, so povtorno aktuelizirawe na pra{aweto za
kolateralizacijata i rizikot. Kreditnite linii obezbedeni od fondovi kako ZKDF
nosat poniska kamatna stapka, bide}ji se strogo namenski krediti (4-5%) obezbedeni za finansirawe na imenuvani proekti53.
Pokraj ova, vo „Halkbank”, spektarot so kreditni linii za energetska efikasnost
i kreditni linii za kompetitivnost, so cel pretprijatijata da vlo`uvaat vo
tehnologijata za da bidat komplementarni so evropskite pretprijatija (za edniot
da ne tr~a bos, a drugiot so patiki) i da se ovozmo`i ramnopraven natprevar od
tehni~ko – tehnolo{ki aspekt???
2.5 High, high or bye, bye!
Preku prethodno za~natoto pra{awe so kreditnite linii i spomenatata razlika
vo kamatnite stapki, pristignuvame i do ve~nata debata za visina na kamatnite
stapki, a so toa i visinata na pre~kata za pozajmuvawe na sredstva od bankata od
strana na pretprijatieto koe saka da investira vo OIE.
Percepcijata za visinata na kamatnite stapki zavisi od cenata na kapitalot i
ne mo`e ednostavno da se definira pra{aweto za t.n. visoki ili niski kamatni
52) Izvor: Kapital 17.11.2011
http://www.kapital.mk/mk/makedonija/76413/108_milioni_evra_vreden_imot_na_firmi_prodavaat_bankite.aspx
53) Nositeli na zemjodelski stopanstva i mali i sredni pretprijatija koi imaat sklu~eno Dogovor za
finansiska poddr{ka vo zemjodelstvoto i ruralniot razvoj za koristewe na finansiska poddr{ka od
IPARD programata 2007-2013.)
81
Efektot od kreditnite politiki na bankite vo Makedonija...
stapki na kreditite. Vo ovoj kontekst }e ja spomeneme momentalnata ne mnogu
humoristi~na re~enica koja se upotrebuva vo Evropa vo vrska so kamatnite stapki
– High, high or bye, bye! Kolku i da izgleda {egovito, ova e realnosta so koja se
soo~uva t.n. realno stopanstvo i finansiskiot sektor. Mnogu e pova`no pra{aweto
dali ima (dovolno) kreditni sredstva za poddr{ka na preptprijatijata vo svoite
investicioni i rabotni zafati, otkolku cenata na kapitalot.
Sekako deka kamatnata stapka ili cenata na kapitalot vlijaat direktno na
rentabilnosta na investiciite, no vo slu~aite na celishodni i profitabilni
investiciski zafati, pragot na rentabilnosta i povratot na investicijata (koja
voobi~aeno bi trebala da bide okolu 14%) zboruva za toa deka pretprijatijata
zaradi svojata i nadvore{nata (ne)likvidnost go zagrozuvaat otpla}aweto na
samiot investiciski zafat, odnosno nemo`nosta za otplata na kreditot ja zagrozuva rentabilnosta na proektot pove}e otkolku visinata na postojanite kamatni
stapki. Momentalnite kamatni stapki sigurno ja namaluvaat profitabilnosta na
proektot, no vo nikoj slu~aj ne bi trebalo da go dovedat vo pra{awe negoviot
povrat.
Visinata na kamatnite stapki vo Makedonija e dolgoro~na i bolna debata pome|u
bankarskiot sektor i pretprijatijata. No, treba da se sfati edno: deka nitu na
ednite, nitu na drugite ne im odgovaraat visokite kamatni stapki, iako navidum
izgleda deka visokite kamatni stapki se izvor na visokata profitabilnost na
bankarskiot sektor. Imaj}i go predvid golemiot rizik od ve}e poznatite pri~ini
koj treba da go pokrijat bankite vo svoeto rabotewe, kako i visokiot iznos na
kamatnite stapki koi go pla}aat na depozitite, visokite kamatni stapki koi gi
pla}aat na stranskite kreditori zaradi visokiot rizik na zemjata, ne dozvoluvaat
ostvaruvawe na kamatni stapki za kakvi {to se pretpostavuva vo javnosta.
Nagorniot trend {to se slu~uva i vo bliskoto opkru`uvawe i vo Makedonija (kade
kamatnite stapki se poviskoi od onie vo Makedonija), no isto taka i vo Evropa i vo
svetot, se pojavuva po vtor pat (po oktomvri 2008 godina). Kontrakcijata na kreditnite ciklusi od strana na bankite kon pretprijatijata, namaleni i popretpazlivi
krediti, kako i trend na visoki kamatni stapki, od edna strana zaradi nesigurnost
vo potfatite na pretprijatijata vo stopanstvoto, a od druga zaradi direktno odbivawe na kreditirawe zaradi niskoto nivo na likvidnost vo evropskiot bankarski
sektor, u{te pove}e go zgolemuva kamatniot jaz vo ekonomiite.
„Od toa ne taka optimalisti~ko scenario proizleze i nesakanata crnohumoristi~na sentenca vo vrska so kamatnite stapki (high, high or bye, bye) koja ja otslikuva momentalnata realnost so pretprijatijata, bankite, izvorite na sredstva,
plasmanite i kamatite” - precizen e Tasevski vo izlagaweto na stavot okolu ova
pra{awe.
Osnovna funkcija na bankite e sobirawe depoziti od privatniot sektor i kreditirawe na stopanstvoto. Glavna zada~a na bankite e tie da gi za{titat {teda~ite
i nivnite depoziti, a pritoa visinata na kamatnite stapki se formira vrz osnova
na rizi~nosta na proketot. Kamatnite stapki se isti za site proekti (bez razlika
dali se raboti za fabrika za ~okoladi, softverska kompanija ili pak OIE proek82 ti) i nieden proekt nema pravo da bide privilegiran od aspekt na kamatnata stap-
CEA @urnal za ekonomija
ka. Nikade, nitu vo statut, nitu so zakon ne e zapi{ano deka bankata mora da gi
poddr`uva i da investira vo proektite od OIE, nitu da dava posebni uslovi za niv,
tuku samo ako se profitabilni imaat mo`nost istite da bidat finansirani.
Postojat dve komponentni za odreduvawe na visinata na kamatnite stapki na
pozajmlivite sredstva: izvori na sredstva i rizik pri plasirawe na sredstva na
kreditot. Za da ima poniski kamatani stapki, treba da ima poevtini izvori na
finansirawe, namesto sopstvenite izvori na sredstva na bankata, sredstva da se
obezbeduvaat od fondovi ili da bide vklu~eno drugo telo: regulatorna komisija,
Ministerstvo za finansii, MBPR. Na toj na~in depozitite se za{titeni i se ovozmo`uvaat poniski kamatni stapki, otkolku pri finansirawe so soptsvenite izvori
na bankata.
Primer 1: Dokolku dr`avata dava subvencii, tie mo`at da bidat zemeni kako
kolateral, me|utoa vo relnosta nikade so zakon ne e propi{ana takva regulativa i
tuka bankata se izlo`uva na rizik.
Primer 2: Sredstva obezbedeni od Svetska banka, odnosno sredstva od fondovi
koi mo`at da bidat plasirani vo bankite, a potoa dadeni za namenski krediti so
poniski kamatni stapki, bidej}i parite se obezbedeni od fondovi, a ne od depozitite na {teda~ite koi baraat povisoki kamatni stapki.
So ovie informacii, izvorot od Direkcijata za kreditirawe na agroindustrija
vo „Komercijalna banka” ad - Skopje, be{e dosta koncizen i jasen vo svoeto izlagawe.
2.6 Bankite - posrednici ili pla{livci?
Vo celiot lavirint na potrebnite proekti od oblasta na OIE, pretprijatijata
koi sakaat da investiraat vo niv i postojaniot akcent na kamatnite stapki i
rizikot, ostanuva da se zapra{ame - {to se slu~uva so bankite, koi kako finansiski institucii vo edna zdrava pazarna ekonomija treba da se pottiknuva~i na proektite od ovaa oblast, so cel razvoj na ekonomijata i ostvaruvawe odr`liv razvoj?
Kamatnite stapki se samo nivo na percepcija i na~in na za{tita na depozitite
pri finansirawe na sopstvenite sredstva. A pokraj toa, kako senka nadvisnuva i
celata situacija so zakanata na povtorna kontrakcija na kreditnite ciklusi od
strana na bankite kon pretprijatijata i niskoto nivo na likvidnost vo evropskiot
bankarski sektor.
Dodeka pak, kolateralizacijata ne kako imaginarna, tuku kako opipliva, vidliva forma na rizikot, e na~inot na koj bankite go izbegnuvaat kreditiraweto na
rizi~nite plasmani. Kako {to ve}e be{e napi{ano, kolateralot naj~esto se veternici, solarni paneli koi kako sredstva e te{ko da se prodadat duri i po akitvirawto na hipotekata. Bankite ne sakaj}i da gi dovedat vo opasnost depozitite, nitu
pak svojata solventnost, kako zadnina ja iskoristuvaat kolateralizacijata.
Od seto ova ostanuva da se sumira deka bankite se samo intermedijatori,
posrednici vo plasiraweto na sredstvata vo celiot proces, samo mehanizmi na
poddr{ka, a ne institucii koi treba da obezbedat mehanizam za dobra evaluacija
83
Efektot od kreditnite politiki na bankite vo Makedonija...
na rizikot i da gi finansiraat proektite za koi odnapred se donesuva zaklu~ok
deka nema da bidat rentabilni ili profitabilni. Kako na~ini za pomo{ se
dr`avata so regulatornite tela koja bi se javila kako garant, i evropskite fondovi
koi na nekoj na~in obezbdeduvaat namaluvawe na kamatnite stapki.
So ovie izlagawa, povikuvaj}i se na izvorite i istra`uvawata, a voedno i na
faktite, naslovite i objasnuvawata koi gi obrazlo`uvavme, analiziravme i
opi{uvavme vo esejot, mo`eme da ka`eme deka tezata: „Pretprijatijata se zainteresirani za investicii vo proekti od oblasta na obnovlivite izvori na energija, no
patot do nivnata realizacija moraat da go pominat zaedno so bankite i nivnata
golema averzi~nost kon rizikot”– ja potvrduvame!
Pretprijatijata kako stopanski subjekti poka`uvaat interes za investirawe vo
proekti na OIE i {tedewe na energija, no se soo~uvaat so bankite koi go prifa}aat
rizikot (ro~nost, kolateralizacija) i pritoa se pojavuva cenata na rizikot –
kamatnata stapka, averzijata na bankite kon rizikot i pretprijatijata vo
Makedonija koi se po~etnici vo ovie oblasti so `elba i (delumna) mo`nost da gi
prestignat nivnite konkurenti vo Evropa.
Zaklu~ok
Na krajot ni preostanuva materijalot koj be{e obrazlo`en povtorno da go
svedeme na nekolku re~enici. Efektot od kreditnite politiki na bankite vo
Makedonija i realizacija na proektite za obnovlivite energetski izvori kako {to
glasi i naslovot na esejot, mo`eme da go ocenime kako nepovolen, bidej}i sepak
bankite (so obrazlo`enite argumenti i nivnite stavovi) se javuvaat kako pre~ka,
bez razlika na (ne)opravdanosta na istata.
Patot do Evropskata Unija so celoto zakonodavstvo na koe mu prestoi dolg pat i
oskudni na~ini da se implementira, preku fondovite za koi zainteresiranosta e
se pogolema, no sepak ne e vo ista proporcija so informiranosta i ve{tinite na
menaxerite (potencijalni investitori), so akcent na dr`avata i nejzinite mehanizmi, pa se do rizikot koj demnee od site strani i kamatnite stapki koi u{te dolgo
vreme }e bidat tema na debata i nedrazbirawa – mo`eme kuso da zaklu~ime deka so
doka`uvaweto na tezata mo`ebi delumno }e gi otvorime o~ite na imenuvanite subjekti. Pretprijatijata da gi usovr{at ve{tinite i da se obidat da proektiraat
rentabilni investicii od oblasta na OIE i {tedewe na energija, dodeka pak
bankite (so pomo{ na dr`avata kako garant ili pak fondovite) da ja namali averzijata kon rizikot i da gi kreditira istite.
So toa, i bankarskit sektor i stopanstvoto }e pridonesat kon odr`liv razvoj i
vistinski na~in na upotreba na obnovlivite izvori na energija, a toa e vpro~em i
linijata po koja se dvi`ime niz celiot esej, obiduvaj}i se da gi poso~ime i izbegneme devijaciite koi toa go onevozmo`uvaat.
84
CEA @urnal za ekonomija
Referenci:
[1] Evropska investiciona banka (http://www.eib.org/projects/press/2010/2010-077-strongeib-support-for-new-energy-investments-in-greece.htm)
[2] Energestki sistemi, Green Core (ivor:http://www.greencore.gr/?cat=20&lang=en)
[3] Intervjua‫„ ׃‬Halkbank” i „Komercijalna banka” AD - Skopje, noemvri 2011, Skopje
[4] „Kapital”, izdanie 10.11.2011 godina (http://www.ea.gov.mk/index.php?option=com_content&view=article&id=396%3A2011-11-10-11-49-34&catid=49%3A2011-06-27-12-4420&Itemid=102&lang=mk)
[5] „Kapital”, izdanie 17.11.2011 godina (http://www.kapital.mk/mk/makedonija/76413/108_milioni_evra_vreden_imot_na_firmi_prodavaat_bankite.aspx)
[6] MANU, „Bazna studija za obnovlivi izvori”, 2009 godina - rabotna
verzija.(izvor:http://www.ea.gov.mk/attachments/Bazna%20studija%20za%20obnovlivi%20i
zvori%20na%20energija.pdf).
[7] Nestorovski Metodija, „Ekonomija na investiciite”, Ekonomski fakultet, Skopje 2010
[8] Prof. d-r Nenad Djaji}, pretsedatel na Grupacijata za obnovlivi izvori i energetska efikasnost, Stopanska komora, Srbija
://www.energoportal.info/stranice/obnovljivi%20izvori/OIE%20%20STANJE%20I%20RAZVOJ.pdf
[9] Centar za delovni ve{tini, Eduka Plus, Srbija (http://edukaplus.com/2010/12/draginvise-od-50-miliona-evra-godisnje-iz-ipard-fondova/)
[10] Centar za obnovlivi energetski izvori vo Grcija http://www.cres.gr/kape/index_eng.htm
[11] Centar za obnovlivi energetski izvori vo Grcija , Izve{taj, 2001 godina
(http://www.cres.gr/kape/pdf/datainfo/final_rev.pdf)
85
Izdava~ Centar za Ekonomski Analizi
- CEA
Za izdava~ot Marjan Nikolov
Naslov CEA @URNAL ZA EKONOMIJA
Ureduva~ki bord M-r Marjan Nikolov, glaven urednik
Bryan Roberts, Ph.D.
King Banaian, Ph.D.
Giorgio Brosio, Ph.D.
D-r Nevenka Hrovatin
M-r Dimitar Bogov,
M-r Vesna Garvanlieva,
Borko Hanxiski,
M-r Bor~eTrenovski,
M-r [enaj Haximustafa
Podgotovka GLOBAL Komunikacii, Skopje
Skopje, januari 2012
86
@urnal
za ekonomija
Center for Economic Analyses
[email protected]
RAZVOJ NA
REPUBLIKA
MAKEDONIJA
ISSN 1857-5250
UDK 33
Cena: 300 MKD
WORLD BANK
Ova izdanie na CEA @urnalot za ekonomija
na tema "Odr`liviot razvoj na Republika Makedonija"
finansiski e poddr`ano od Svetska Banka
Skopje, Makedonija
januari 2012
Download

[email protected] RAZVOJ NA REPUBLIKA MAKEDONIJA