Broj 13
kontakt call centar 15015
www.mchamber.mk
STOPANSKATA KOMORA NA MAKEDONIJA ANKETIRA[E STO KOMPANII ZA VLIJANIETO NA TRANSPORTNITE BLOKADI
VO REPUBLIKA GRCIJA VRZ MAKEDONSKOTO STOPANSTVO
Zasega nema problemi,
a nekoj mo`ebi i }e }ari
TE[KI DENOVI ZA TEKSTILNATA INDUSTRIJA
Krizata „raspara“
3.000
rabotni
mesta
INTERVJU
[email protected] KRIE KOLKU MU [email protected]
NA STOPANSTVOTO
Virmanot
e vo trezor
i ~eka da
bide
isplaten
MAKSIM PROHOROV, DIREKTOR ZA RAZVOJ I INVESTICII NA
RUDNIKOT „SASA“ OD MAKEDONSKA KAMENICA
Vo dr`avata s* treba da
se bazira na stru~nost
16
POSLEDICI
BIZNIS INFO
^etvrtok, 13 maj 2010
STOPANSKATA KOMORA NA MAKEDONIJA ANKETIRA[E STO KOMPANII ZA VLIJANIETO NA
TRANSPORTNITE BLOKADI VO REPUBLIKA GRCIJA VRZ MAKEDONSKOTO STOPANSTVO
Zasega nema problemi,
a nekoj mo`ebi i }e }ari
oobra}ajnite blokadi predizvikani od kontinuiranite {trajkovi na javnata
administracija na Republika
Grcija, kako i na odredeni organizirani {trajkovi od nezadovolni gr~ki stopanstvenici, generalno, bi mo`ele negativno da
se odrazat vrz ekonomsko-finansiskoto rabotewe na makedonskoto stopanstvo. Ova go poka`uva analizata na Stopanskata komora na Makedonija, napravena
na osnova na anketata sprovedena na 100 kompanii, nejzini
~lenki. Pritoa, se ocenuva deka
intenzitetot na {tetite bi bil
razli~en po oddelni dejnosti,
dokolku sostojbite traat vo kontinuitet. No, vo momentov anketata poka`uva deka del od sektorite, kako na primer metalnata
industrija, zabele`uvaat pozitivni tendencii i kako rezultata na gr~kata kriza.
Delovnata zaednica budno gi
sledi sostojbite i navreme reagira vo ramkite na mo`nostite.
No, generalno, {teti mo`e da nastanat po pove}e osnovi i toa: zastoj na stokata i na kamionite na
granica ili vo magacin, pla}awe
penali poradi docnewe na odredena isporaka, terminalni tro{oci na grani~nite premini,
o{tetuvawe na proizvodite poradi prettransportirawe, gubewe kvalitet na osetlivite proizvodi, zagubena dobivka, neostvaren prihod, dengubnina, zastoj na
procesot na proizvodstvoto, zgolemeni tro{oci poradi preupatuvawe na isporakata preku alternativni prevozni pravci i
sli~no.
S
„ Soobra}ajnite blokadi predizvikani od kontinuiranite {trajkovi na javnata
administracija na Republika Grcija, kako i na odredeni organizirani {trajkovi od
nezadovolni gr~ki stopanstvenici, generalno, bi mo`ele da se odrazat negativno
vrz ekonomsko-finansiskoto rabotewe na makedonskoto stopanstvo
SOOBRA]AJ: @ELEZNI^KIOT PREVOZ SO NAJGOLEMI
ZAGUBI
Vo ovoj moment, osnovna konstatacija vo anketata iznesena
od strana na patnite prevoznici,
~ij{to prevoz gravitira kon i od
Republika Grcija, e deka aktuelnite povremeni transportni blokadi vo Grcija, vklu~uvaj}i gi i
sindikalnite blokadi na carinskite rabotnici, ne predizvikuvaat nekoi pozna~ajni negativni
efekti vrz makedonskite transportni kompanii. Imeno, blokadite se incidentni i navreme
najavuvani, {to ostava prostor
navreme da se planira realizacijata na prevozot. Vo odredeni
situacii be{e zabele`an samo
povremen zastoj na makedonska
strana za vlez vo Grcija, koj be{e
nadminuvan mnogu brzo, istiot
den, ili najdocna sledniot.
[trajkovite na gr~kite carinski slu`bi i na vrabotenite vo
gr~kite `eleznici predizvikuvaat pogolemi negativni efekti,
kako od finansiski aspekt, taka i
od aspekt na gubewe na atraktivnosta za koristewe na `elezni~kiot prevoz vo tranzit na stranskite komintenti preku makedonska teritorija. Za ilustracija, vo
tekot na 2009 godina bea registrirani {trajkovi vo vkupno
vremetraewe od okolu 72 dena,
vo razli~ni periodi od godinata.
Vo takvite situacii, komintentite za prevozot od i za pristani-
„ Anketata poka`uva deka del od sektorite, kako, na primer,
metalnata industrija, zabele`uvaat pozitivni tendencii i
kako rezultat na gr~kata kriza
{teto vo Solun, so cel da se izbegne blokadata i neposakuvanite tro{oci, se opredeluvaat da
koristat drug `elezni~ki pravec
(preku Bugarija) i vagoni na druga
`elezni~ka uprava, a makedonskite `eleznici ja gubat mo`nata dobivka od koristeweto na vagonite i na infrastrukturata.
Posledicite od povremenite
blokadi vo patni~kiot `elezni~ki soobra}aj se manifestiraat,
pred s*, preku namalen broj patnici, gubewe na atraktivnosta za
vakov vid prevoz poradi prettransportirawe na patnicite (vo
opredeleni slu~ai) so drug vid
prevoz i so tu|i vagoni od granica do potrebnata destinacija i
sli~no, {to rezultira i so zgolemeni tro{oci vo raboteweto.
METALNA INDUSTRIJA I
ELEKTROINDUSTRIJA:
GR^KITE KOMPANII SE
PREFRLAAT VO ZEMJAVA
Zasega vo kompaniite od metalnata industrija i od elektroindustrijata ne se ~uvstvuva gr~kata
kriza. Spored anketata, vo izmina-
tiot period e zabele`an pozitiven
trend na otvorawe novi kompanii
so gr~ki kapital, a del od niv najavuvaat dopolnitelni investicii
vo delot na proizvodstvoto na
oprema od inoks, ~eli~ni konstrukcii itn. Kako pottik za prenaso~uvawe na gr~kite investicii gi poso~uvaat povolnite faktori kako
niski ceni na resursite itn. Vo
ovaa granka krizata vlijae pozitivno na makedonskata ekonomija.
TEKSTILNA INDUSTRIJA:
NEPOVOLNITE VLIJANIJA
DOA\AAT OD ZAPADNA
EVROPA
Vrz osnova na anketata na
nekolku kompanii od tekstilnata industrija (od Gevgelija i
od Strumica, kade {to prete`no sosopstvenici se gr~ki kompanii) {to gi zatvoraat kompaniite vo na{ata zemja, se konstatira deka zatvoraweto ne e
rezultat na {trajkovite vo Grcija, tuku na krizata na tekstilnata industrija vo zapadnoevropskite zemji. Taa se
reflektira preku namalenite
pora~ki i cenata na proizvodite na zapadnoevropskiot pazar.
Vo ovoj moment, del od kompaniite od zemjava, koi gi izvezuvaat lon-proizvodite vo Grcija,
eden od malite problemi e
{trajkot na carinskite slu`bi od
strana na Grcija, kade {to za izvoz na eden {leper vremeto na
carinewe od okolu ~etiri ~asa,
sega e zgolemen na eden do dva
dena, no toa se retki i individualni slu~ai.
[email protected][TVO,
INDUSTRIJA NA [email protected]
MATERIJALI I NEMETALI:
ZA[TITENI PORADI
NISKATA SORABOTKA
Grade`ni{tvoto, industrijata na grade`ni materijali i na
nemetali nemaat sorabotka so
firmi od Grcija, osven kaj mermernite blokovi i mermernite
plo~i, ~ij{to izvozot se dvi`i
300.000 - 350.000 dolari.
Dokolku se problematizira
blokadata kon Grcija, mo`e da ima
zastoj vo plasmanot na ovie proizvodi, a spored sega{nata situa-
cija vo taa zemja, nema izrazeni
problemi {to mo`at da imaat negativni posledici vo samoto rabotewe. Sepak, izjavite vo anketata zasega se optimisti~ki, od pri~ina {to plasmanot na mermernite blokovi ili plo~ki ne e isklu~itelno namenet za gr~kiot pazar.
PREHRANBENA INDUSTRIJA: NEZNA^ITELNO NAMALENI DOGOVORI, PLA]AWETO ODI BEZ PROBLEMI
Vo soglasnost so informaciite od anketata dobieni od makedonskite firmi {to izvezuvaat
vo Grcija, kako posledica na ekonomskata kriza i blokadite, vo
izminatiot period nezna~itelno
se namaleni dogovorite za izvoz
na zemjodelskite proizvodi. Pla}aweto se odviva bez problemi,
iako od dvete strani postoi rezerviranost i barawa za garancii. Pad od 25 procenti ima pri
izvozot na jagniwata, 20 procenti kaj pekarskite proizvodi, kako
i kaj sve`iot zelen~uk. So ogled
na faktot {to izvozot na zemjodelski proizvodi vo Grcija i ne e
tolku golem i zna~aen od aspekt
na konkurentnost na nivnoto proizvodstvo, se o~ekuva da prodol`i i vo naredniot period bez nekakvi pogolemi problemi.
17
BIZNIS INFO
^etvrtok, 13 maj 2010
STOPANSKATA KOMORA NA MAKEDONIJA SILNO JA [email protected] INICIJATIVATA ZA LIBERALIZACIJA
NA TRGOVIJATA SO RUSKATA FEDERACIJA
I Moskva vo „mojot krug“
topanskata komora na Makedonija, imaj}i ja predvid
potrebata na kompaniite
da vlezat na ruskiot pazar i da
izgradat konkurentska pazarna
pozicija, pove}epati upatuva{e
apel do Vladata na Republika
Makedonija da prezeme aktivnosti za liberalizacija na trgovijata so Ruskata Federacija. Vo toj
kontekst, Komorata organizira{e
i javni tribini vo 2007 godina i
vo 2008 godina, zaedno so Makedonsko-ruskata stopanska komora,
i gi objavuva{e svoite stavovi za
ova pra{awe vo mediumite.
Od strana na delovniot sektor, do Komorata s* po~esto se
upatuva pra{aweto vo vrska so
preferencijalnata trgovija kon
Rusija bidej}i investitorite od
EU poka`uvaat interes da vlo`uvaat vo makedonskoto proizvodstvo, so cel - izvoz vo Rusija. No,
bez preferencijalnata bilateralna trgovija, vakvite inicijativi e te{ko da se realiziraat.
So toa se otvora pra{aweto na
nekonkurentnost na na{ite kompanii, vizavi Dogovorot za slobodna trgovija na Republika Srbija so Ruskata Federacija, no i
vo odnos na preferencijalna trgovija me|u EU i Ruskata Federacija. Ovaa nedela, vo Ministerstvoto za ekonomija se odr`a prviot sostanok na rabotnata grupa, na
koj u~estvuva i Stopanskata komora na Makedonija, za podgotovka
na platformata vrz koja Vladata
S
}e ja izgradi strategijata za pregovori za slobodna trgovija so Ruskata Federacija.
So godini, trgovskiot deficit
na Republika Makedonija so Ruskata Federacija e pove}e od drasti~en, a pokrienosta na uvozot so izvozot ne nadminuva 4,5 procenti.
Uvozot na energentite, koli~estvoto i cenata, od edna strana, i maliot broj na proizvodi vo izvozot,
ja pravat debalansiranata trgovska razmena vo polza na Ruskata
Federacija. Vo 2009 godina od zemjava vo Ruskata Federacija se izvezeni samo 19 artikli, od koi samo ~etiri (sve`o ovo{je; ognootporen cement, malter, beton; proizvodi od kamen ili drugi mineralni materii; ma{ini i aparati za
obrabotka na metali; drugi ma{ini, uredi i oprema) nadminuvaat
vrednost na izvozot od edeb milion amerikanski dolari. Ova poka`uva deka postoi mo`nost za plasman kako na prehranbenite, taka i
na industriskite proizvodi.
Pogolemiot izvoz na ruskiot pazar zavisi i od carinite, koi se visoki bidej}i Ruskata Federacija s*
u{te ne gi dovr{ila pregovorite
so Svetskata trgovska organizacija
(STO). Republika Makedonija so Ruskata Federacija go koristi pridobivkite od Generalniot sistem na
preferencijali (GSP), so {to se
ovozmo`uva namalena carina za 25
procenti, dokolku stokite {to se
izvezuvaat go imaat sertifikatot
za poteklo FORM A. Toa ne e dovo-
KOI MAKEDONSKI PROIZVODI BI [email protected]
DA SE PLASIRAAT NA RUSKIOT PAZAR?
Zemjodelstvoto so
najmnogu mo`nosti
- Ovo{je, zelen~uk i nivnite
perabotki, tutun i vino (Ruskata Federacija godi{no uvezuva i do 65
procenti prehranbeni proizvodi)
- Farmacevtski proizvodi makedonskata farmacevtska industrija e ve}e etablirana na
ruskiot pazar, no u{te ima neiskoristeni pazarni pozicii
- Metalna, elektroindustrija i grade`ni{tvo.
Mo`nost za sorabotka, pred
s*, postoi vo avtoindustrijata,
preku izvoz na avtomobilski delovi (avtogalanterija, sigurnosni pojasi, akumulatori,
amortizeri za site vidovi vozi-
„ Od strana na delovniot sektor do Komorata s* po~esto se
upatuva pra{aweto vo vrska so preferencijalnata trgovija kon
Rusija bidej}i investitorite od EU poka`uvaat interes da vlo`uvaat vo makedonskoto proizvodstvo, so cel - izvoz vo Rusija.
No, bez preferencijalnata bilateralna trgovija, vakvite inicijativi e te{ko da se realiziraat
TRGOVSKA SORABOTKA RUSIJA I ZAPADEN BALKAN
Samo Slovenija so suficit
Zemjite od na{iot region ja razvivaat trgovskata sorabotka so Ruskata Federacija. So Slovenija, za 11 meseci od minatata godina taa iznesuva{e 653 milioni evra i e so trgovski suficit vo
polza na Slovenija. Rusija e {esti trgovski partner na Slovenija.
Vo 2009 godina Hrvatska ostvarila 2,160 milijardi amerikanski dolari vkupna razmena so Rusija i zabele`ala trgovski deficit od 1,852 milijardi amerikanski dolari.
Vo 2009 godina Srbija ostvarila vkupna trgovska
razmena so Rusija 2.318,6 milioni amerikanski dola-
ri i negativno saldo od 1.619,0 milioni amerikanski
dolari. I pokraj takvoto saldo, Rusija e sedmi partner na Srbija vo izvozot, so u~estvo od 4,19 procenti, a prv vo uvozot, so u~estvo od 12,60 procenti.
Vo 2009 godina Crna Gora ostvarila vkupna trgovska razmena so Rusija vo vrednost od 11,7 milioni evra i zabele`ala trgovski deficit od 8,64
milioni amerikanski dolari.
Vo 2009 godina Bosna i Hercegovina ostvarila
vkupna trgovska razmena so Rusija vo vrednost od
452,7 milioni evra i zabele`ala trgovski deficit od 426, 5 milioni amerikanski dolari.
la, lameli i potisni plo~i, pe~ateni kola, razni vidovi na
avtobusi, {asii i dr.).
Vo sorabotka so grade`nite
kompanii }e se zgolemi i izvozot na proizvodi {to se nameneti za grade`ni{tvoto, kako {to
se ~eli~nite konstrukcii, `ica
i `i~eni proizvodi, metalni
prozorci i vrati, elasti~ni
ogradi za pati{ta i drugo.
Isto taka, }e se otvorat
mo`nosti za izvoz na sekakov
vid elektroenergetska oprema,
nestandardna oprema, razni vidovi ma{ini, bojleri, kabli i
drugi proizvodi.
SLOBODNA TRGOVIJA ME\U R. SRBIJA I RUSKATA FEDERACIJA, NO I SO BELORUSIJA I SO KAZAHSTAN
Konkurencijata se zgolemuva i na Balkanot
Republika Srbija i Ruskata Federacija
vo 2000 godina go potpi{aa dogovorot za
slobodna trgovija, koj pokraj akciznite stoki, ima{e dve listi na ograni~uvawa: vo
odnos na srpskiot izvoz na ovoj pazar (meso,
skrob, bel {e}er, penlivo vino, razni vidovi alkohol i `estoki pijalaci, cigari, predivo i tkaenini od pamuk, tepisi, kompresori, ekrani, patni~ki vozila, traktori, mebel od drvo) i na ruskiot izvoz kon Srbija
(site vidovi motornite vozila i site vidovi ventili).
Vo me|uvreme, vo soglasnost so dogovorot potpi{an vo Jalta, vo maj 2004 godina,
Rusija zaedno so Belorusija, Kazahstan i so
Ukraina formiraa edinstven ekonomski prostor. Dogovorot obezbeduva slobodna cirkulacija na stoka, kapital i na rabotnata sila
me|u dr`avite. Od 1 juli godinava me|u Rusija, Belorusija i Kazahstan po~nuva da funkcionira Carinska unija. Rusija so Belorusija ve}e ja ima krenato fizi~kata granica, a
so Kazahstan }e go napravi toa na 1 juni. Od
druga strana, Srbija ima sklu~eno dogovorot
za slobodna trgovija so Belorusija, koj e vo
sila od minatata godina, so Kazahstan treba
da se potpi{e vo narednite meseci, a so
Ukraina pregovorite se vo tek. Srbija vo tekot na mesecov }e pregovara so Rusija zaradi usoglasuvawe na Dogovorot za slobodna
trgovija, odnosno da bide na nivo na celosna liberalizacija, kako {to e i so Belorusija, osven za akciznite stoki, polovni gumi i
polovni vozila. Ocena na Stopanskata komora na Srbija e deka investiciskite i trgovskite karakteristiki na Srbija vizavi libe-
ralizacija na trgovijata so ovie tri zemji
zna~itelno }e se zgolemi.
Inaku, nadvore{nata trgovija na Ruskata Federacija vo zemjite na Zaednicata na
nezavisnite dr`avi (dr`avi {to proizlegoa od porane{niot Sovetski Sojuz) se realizira vo visina od 15 procenti,, a vo ovie
zemji se plasira i pove}e od 50 procenti od
vkupniot izvoz na ruskata oprema. Obnovuvawe na „Patot na svilata“, kako nov globalen predizvik vo razvojot na trgovijata i na
transportot (povrzuvawe na ponudata i na
pobaruva~kata na potegot Istok - Zapad, Kina - Evropa), e direkten realen predizvik
za Rusija i za Zaednicata na nezavisni dr`avi, no i za nas - preku Koridorot 8. Ruskata Federacija s* u{te pregovara so STO za
~lenstvoto.
len pottik, nitu, pak, preferencijalnata lista na proizvodi go zadovoluva asortiman na proizvodstvoto na makedonskoto stopanstvo.
Konkurentnosta na makedonskite proizvodi na ruskiot pazar e
evidentno diskutabilna, dokolku i
ponatamu razmenata ne bide preferencijalna. Ako na toa se dodadat goleminata na pazarot, individualniot nastap na na{ite kompanii, malite koli~estva i nemaweto mo`nost za direkten transport,
osven paten, u{te pove}e se namaluva pazarnata pozicija na makedonskite proizvodi. Zainteresiranosta za makedonskite proizvodi
ili soznanijata za makedonskite
proizvodi nadvor od centralno podra~je na Moskva e zanemarliva, a
ovaa sostojba mo`e da se nadmine
tokmu so bescarinski uvoz na makedonskite proizvodi. So ogled na
obemot na uvozot na energentni,
ostanuva prostor za na{a energi~na inicijativa za vospostavuvawe
bescarinska, asimetri~na trgovska
razmena. Mo`nost za preferencijalen pristap na makedonskite proizvodi na ruskiot pazar treba da
se bara i vo direktni pregovori so
regionite {to imaat mo`nost za
avtonomnost vo opredeluvaweto na
odredeni dano~ni stapki.
Ovde treba da se istakne i pra{aweto na liberalizacijata na
vizniot re`im od dvete strani, koja direktno bi vlijaela na zainteresiranosta na regionite za trgovija so R. Makedonija, no bi bila i
pottik za bilateralen turizam.
Qubica Nuri
18
BIZNIS INFO
IZDVOENO
PRA[AWE
DIMITAR HAXI MI[EV, PRETSEDATEL NA
MAKEDONSKATA ENERGETSKA ASOCIJACIJA
Liberalizacijata
stignuva so esenta
So noviot pravilnik
za pazarni pravila za elektri~na energija koj naskoro treba da go donese Regulatornata komisija za
energetika, se predviduva
~asovno balansirawe na
potrebite od energija za
golemite potro{uva~i, namesto kako dosega toa da
se pravi na dnevna, odnosno na nedelna baza. Regulativata treba da obezbedi za{tita na elektroenergetskiot sistem, no i
da gi kazni site izleguvawa nadvor od planiranite
aktivnosti, na na~in {to
nema da predizvika posledici po industrijata. Simulaciite na Makedonskata energetska asocijacija
poka`aa deka so noviot
Pravilnik golemite potro{uva~i so najgolemi
problemi vo balansira-
weto sega }e imaat pomali
tro{oci, otkolku so dosega{noto penalizirawe za
disbalansot po sistem na
koeficienti.
Od Makedonskata energetskata asocijacija go
poddr`uvame predlogot za
delot od svojot proizvodstven kapacitet „ELEM“ da
go izdvoi kako nereguliran
kapacitet, a cenata dnevno
da se limitira na nivo na
berzanska cena, plus 30
procenti za balansna
energija. Dokolku se dozvoli celosno pazarna cena,
postoi opasnost na malite
pazari, kako makedonskiot,
koi se neatraktivni za golemite igra~i, koi mo`at
da se pojavat kako edinstven ponuduva~ i da ja poka~at cenata kolku sakaat.
Zatoa e i predlogot da se
vklu~i „ELEM“ kako dava~
na uslugi za balansna
energija po pazarna, no
ograni~ena cena.
Pravilnikot treba da
bide usvoen od Regulatornata komisija vo juni ili
vo juli, po {to }e ima i
preoden period od nekolku
meseci za da se testiraat
ponudenite re{enija. Dokolku ima problemi Makedonskata energetska asocijacija povtorno }e reagira.
(Na redovnata
pres-konferencijata
vo Stopanskata komora
na Makedonija)
^etvrtok, 13 maj 2010
ANTONI PE[EV, PRETSEDAVA^
NA SOBRANIETO NA STOPANSKATA
KOMORA NA MAKEDONIJA:
Kako gr~kata
kriza }e
vlijae vrz
ekonomijata
vo regionot?
NIKOLAJ MLADENOV, MINISTER
ZA NADVORE[NI RABOTI NA
REPUBLIKA BUGARIJA:
ODGOVOR
Vo Republika Bugarija dejstvuvaat 20.000
gr~ki kompanii, a 14 banki se vrzani za gr~ki kapital, {to zna~i deka ekonomijata vo Bugarija e
zasegnata od krizata. Paketot na Me|unarodniot
monetaren Fond ne treba samo da go zatvori gr~kiot dolg, ve}e treba da gi obes{teti investitorite i da ja poddr`i sistemski evrozonata. Finansiskoto menaxirawe i finansiskata disciplina vo Bugarija e poinakva od onaa vo Grcija,
{to se poka`a kako pozitivno za na{ite ekonomski operatori i ekonomija vo Bugarija, vo konkretnata situacija. Ekonomskata kriza vo odnos
na pro{iruvaweto ne ja namaluva funkcijata i
odgovornosta na evropskite instituciite, tuku
vlijae vo nasoka na nivno zasiluvawe. Zemjite
od regionot bez ogled na sostojbite treba da se
fokusiraat na ve}e utvrdena evropska agenda.
Sredba so biznis-zaednicata na tema „Evropskite perspektivi
na Zapaden Balkan“, vo skopskiot hotel „Aleksandar palas“
POKROVITELI NA STOPANSKA KOMORA NA MAKEDONIJA
19
BIZNIS INFO
^etvrtok, 13 maj 2010
DOSTIGNUVAWA
[EFKI IDRIZI, SOPSTVENIK NA „RENOVA“ OD XEP^I[TE, KRAJ TETOVO, SO PORTRET
VO EVROPSKATA BRO[URA NA NAJDOBRITE PRETPRIEMA^I
Kompanijata raste pod mototo
„ni{to ne e nedosti`no“
o povod „Evropskiot
den na pretpriema~ot“, Evropskata komisija godinava podgotvi
bro{ura so portreti na najdobrite pretpriema~i, vo
koja se najde i [efki Idrizi, sopstvenik na „Renova“.
Toj ovojpat e edinstveniot
makedonski pretstavnik me|u najdobrite evropski
pretpriema~i.
Vo ovaa mo`nost [efki
Idrizi posebno podvlekuva
P
mu nedostasuva kompanija
koja }e ima proizvodstveni
kapaciteti za grade`ni materijali. I, tokmu od taa
ideja, stanavme i prva fabrika od vakov vid na Balkanot, so visok kvalitet na
svoite proizvodi.
Za da se stane dobar
pretpriema~ vo R.Makedonija, pa i po{iroko, ne e ni{to neophodno. S* e mo`no
dokolku se saka i se ima
pretpriema~ki duh.
ekonomija - smeta [efki
Idrizi.
Patot koj treba{e da se
izodi za „Renova“ da stane
vistinska marka ne be{e nimalku lesen.
- Se razbira deka e neophoden i dobar menaxerski
tim. No, toa na po~etocite
od sozdavaweto na biznisot
prakti~no e nevozmo`no. Timot se gradi i se sozreva zaedno so rastot na kompanijata - dodava Idrizi.
Pretpriema~ot vo
fokusot na svetot
Na otvoraweto na pettata jubilejna manifestacija „Evropski den na pretpriema~ot“, {to se odr`uva
po povod „Denot na Evropa“,
pod mototo „Sozdavawe
biznis-{ampioni“, na koja
{to bea proglaseni i najdobrite biznis-planovi
me|u sredno{kolcite vo
deka mototo „ni{to ne e nedosti`no“, vsu{nost, e i
glavnata dvi`e~ka sila na
kompanijata koja uspe{no gi
osvojuva stranskite pazari.
Zadovolen {to tokmu toj e
li~nosta koja ja pretstavuva
zemjava me|u plejadata najdobri evropski pretpriema~i, skromno }e re~e:
- Vo po~etokot bevme malo uslu`no trgovsko pretprijatie, no za kratko vreme
gi izgradivme prvite proizvodstveni kapaciteti. S*
po~na otkako jas sogledav
deka na makedonskiot pazar
zemjava, be{e upatena porakata deka pretpriemni{tvoto e najsilen izraz na
~ovekovata individualna
sloboda za ostvaruvawe na
sopstveniot potencijal i
na dvi`e~kata sila za rast
na ekonomija, poradi {to e
neophodno da se jakne svesta za negoviot razvoj.
[efki Idrizi
- Sekoga{ velam deka
treba samo serioznost pri
raboteweto, korektnost i
toa e klu~ot na site uspesi.
Na mladite pretpriema~i
im prepora~uvam da imaat
hrabrost, oti na samiot po~etok najmnogu }e im e potrebna, i smelo da ~ekorat
kon site predizvici i rizici. Ni{to ne doa|a lesno,
no so maksimalen trud uspehot e zagarantiran, a ostvaruvaweto na sopstveniot
potencijal i na sopstvenite
biznis-idei pretstavuva
dvi`e~ka sila na sekoja
I pokraj toa {to s* u{te
se ~estvuvaat posledicite od
svetskata ekonomska kriza, za
sre}a, kako {to veli na{iot
sogovornik, vo „Renova“ re~isi i ne ja po~uvstvuvale.
- Nesomneno e deka se
soo~uvame so odredeni te{kotii. No, i pokraj toa, so
seriozen anga`man na site
vo kompanijata, sekoja godina imavme rast od 20 do 25
otsto. Minatata godina toj
rast be{e namalen, no, sepak, iznesuva{e me|u pet i
{est otsto.
Kako i vo sekoja dobra
@IVKO MUKAETOV, GENERALEN DIREKTOR
NA „ALKALOID“ A.D. SKOPJE JA DOBI
NAGRADATA ZA EVROPSKI PRIDONES
Praktikuvawe na
evropskite vrednosti
vo raboteweto
Za posebnite zaslugi za
promovirawe na Republika
Makedonija, nejzinata ekonomija i kultura vo Evropa,
kako i za promovirawe na
evropskite idei i vrednosti, Evropskoto dvi`ewe na
Republika Makedonija, na
generalniot direktor i pretsedatel na Upravniot odbor na „Alkaloid“ a.d - Skopje, @ivko Mukaetov, mu ja dodeli Nagradata za evropski
pridones za 2009 godina.
Ova e prvpat nagradata
da ja dobie ~ovek od ekonomijata, biznismen koj vodi
edna od najuspe{nite makedonski kompanii, koja e prisutna na pazarite vo Evropskata unija i vo SAD. Kako
prv ~ovek na „Alkaloid“ a.d.
@ivko Mukaetov ne samo
{to ja promovira Republika Makedonija, nejzinata
ekonomija i kultura tuku poka`uva deka dr`avava ima
uspe{ni lu|e i uspe{ni
kompanii, koi mo`at da se
nosat so predizvicite na
globalnata ekonomija i da
ostvaruvaat solidni rezultati i vo uslovi na kriza.
Nagradata na @ivko Mukaetov mu e vra~ena na Sve~enata akademija, vo ramkite na odbele`uvaweto na
devetti maj, Denot na Evropa i na 60-godi{ninata od
[umanovata deklaracija,
koe se odr`a vo Skopje.
kompanija, koja ne zastanuva
so rabotata pred site predizvici, taka i vo „Renova“
celokupniot menaxerski
tim raboti na razvojniot
biznis-plan. Za toa poddr{kata ja imaat od [efki
Idrizi, ~ovekot koj postojno, kako {to samiot veli, gi
turka rabotite napred.
- Postojano imame novi
proekti i vo momentov sme
vo faza na gradba na golem
biznis-centar vo Tetovo, na
povr{ina od 43.000 kvadratni kilometri. Imame
planovi i proekti i za
R.Srbija i za R.Bugarija, taka {to na krajot od 2010 godina se nadevame deka }e
zboruvame za novite uspesi,
dodava Idrizi.
A.St.
Rastot na „Renova“
Vo 1992 godina „Renova“ be{e malo uslu`no trgovsko pretprijatie, koe za
kuso vreme gi izgradi prvite proizvodstveni kapaciteti za renofiks-malteri.
Vo 1997 godina po~nuva
so prvata fabrika so sedi{te vo Xep~i{te, blizu
Tetovo, so proizvodstven
kapacitet od 25 do 30 toni
na ~as.
Vo Gureza, Kosovo, vo
1999 godina ja gradi vtorata fabrika so dvapati pogolem proizvodstven kapacitet, od 40 do 50 toni na
~as.
Gi kupuva rudnikot i
fabrikata za proizvodstvo na kvarc i na perlit vo
Bitola, kako i najgolemata
fabrika vo regionot za
prerabotka na ko`a i na
krzno. Vo 2004 godina vo
R.Albanija ja gradi tretata
fabrika za proizvodstvo
na renofiks-malteri.
Denes „Renova“ mo`e da
ja sretneme vo sekoj del na
Balkanot: vo R.Makedonija,
R.Grcija, R.Bugarija, R.Albanija, R.Kosovo, R.Srbija i
R.Crna Gora.
ZA PRVPAT VO MAKEDONIJA
Sertifikati za 30
konsultanti za menaxment
Na 30 makedonski profesionalni konsultanti
im bea dodeleni sertifikati za konsultanti za menaxment od strana na Me|unarodniot sovet na instituti za konsultacii za
menaxment (ICMCI). Ova
e prvata grupa na konsultanti za menaxment so sertifikat, koja e obu~ena vo
Makedonija, i dosega najgolema grupa na konsultanti
za menaxment so sertifikat vo svetot. Me|u niv e i
Jadranka Arizankovska,
direktorka na Direkcijata
za pretstavuvawe i za zastapuvawe na ~lenkite vo
Stopanskata komora na Makedonija.
Procesot za steknuvawe so sertifikat be{e organiziran od Proektot za
konkurentnost USAID,
Proektot na Evropskata banka za rekonstrukcija
i za razvoj (EBRD), za sovetodavni
biznis-uslugi
„ So sertifikat se stekna i
Jadranka Arizankovska,
direktorka na Direkcijata za
pretstavuvawe i zastapuvawe
na interesite na ~lenkite vo
Stopanskata komorata na
Makedonija
(BAS) i MCA 2000 (Asocijacija na konsultanti za
menaxment). Sertifikatot
za CMC pretstavuva znak
na najvisok kvalitet na
konsultantski standardi i
po~ituvawe na eti~kite
kanoni na profesijata.
Pomalku od dva procenti
od konsultantite za menaxment vo svetot go imaat
postignato ova nivo na ostvaruvawe i se imaat steknato so ova zvawe. Zaedno
so devet konsultanti, koi
ve}e rabotat vo Makedonija, a koi bea po sertifikat
nadvor od zemjata, sega vo
Makedonija ima vkupno 39
konsultanti za menaxment
so sertifikat (CMCs). So
nivnite zalo`bi ne samo
{to }e se podobri doma{nata biznis-klima tuku
Makedonija }e se zdobie so
konkurentna prednost na
Balkanot. So ova Makedonija sega se rangira na
tretoto mesto vo regionot
vo odnos na kapacitetot za
CMC (po Romanija (50
CMCs) i Bugarija (45), i
zad nas se Hrvatska (30) i
Slovenija (10). Zasega
ovie konsultanti gi nema
vo Srbija, Albanija i vo
Crna Gora. Preku uspe{noto kompletirawe na procesot na steknuvawe so
sertifikat, MCA 2000 sega se steknuva so pravoto
da stane polnopravna
~lenka na institutite
ICMC (globalna asocijacija na nacionalni instituti za menaxment-konsalting od celiot svet) i ottamu }e se stekne so ovlastuvawe da organizira
obuki i da dodeluva sertifikati.
20
BIZNIS INFO
^etvrtok, 13 maj 2010
So Aneta Dodevska
RASTE [email protected] NA [email protected]
Makedonija dol`i 3,8 milijardi evra
Vkupniot dolg na Makedonija kon stranstvo e 3,8
milijardi evra. Od niv 1,3
milijardi evra dol`i Vladata i javnite pretprijatija, a 2,5 milijardi evra e
privaten dolg, na firmite,
bankite i na gra|anite. Eve
so kakva dinamika i na koj
na~in se zadol`uva{e dr`avata vo poslednite nekolku godini.
Spored poslednoto merewe, vkupniot javen dolg
iznesuva 2,2 milijardi
evra, lani 2,1 milijarda
evra, 2008 - 1,8 milijardi
evra, 2007 - 1,9 milijardi
evra, 2006 - dve milijardi
evra. Narodnata banka vo
svojot izve{taj }e napi{e
deka lani, po nekolkugodi{no namaluvawe, po~nuva trend na zgolemuvawe
na javniot dolg, koj vo mart
godinava iznesuva{e 32,7
procenti od bruto-doma{niot proizvod, za razlika
od lanskite 32,1 procenti;
28,8 procenti vo 2008 godina. Vo 2007 godina javniot
dolg od BDP iznesuval 33,3
procenti, a vo 2006 – 39,9
procenti. Nivoto na javen
dolg s* u{te ne e alarmantno, no poka`uva deka
dr`avata s* pove}e se zadol`uva nadvor. Ekspertite velat deka zgolemuvaweto na javniot dolg predizvikuva negativni posledici za ekonomijata.
„ Ekspertite predupreduvaat vnimatelno da se menaxira javniot dolg
- Konkretno vo Makedonija javniot dolg ne bi trebalo da bide povisok od 25
procenti od BDP bidej}i
toga{ fiskalnata politika
mo`e da bide i neefikasna
i da ne gi postigne posakuvanite efekti. Na dolg rok
fiskalnata politika, golemite buxetski deficiti vo
fiskalnata politika i visokiot javen dolg naj~esto
vodat do zgolemuvawe na
kamatnite stapki, {to za
Makedonija e mnogu negativno bidej}i i nivoto na
investicii e na mnogu nisko nivo - veli Predrag Trpevski, ekspert od Ekonomskiot fakultet vo Skopje.
Vo momentov, dr`avata
na doma{en teren dol`i
863 milioni evra. Vo isto
vreme, s* u{te se ispla}aat i obvrznica za sanacija
na Stopanska banka i obvrznica za privatizacija
na Stopanska banka, obvrznici za staro devizno {tedewe i za denacionalizacija. Nadvore{niot dolg na
dr`avata e 1,4 milijardi
evra. Vo slednite pet godini, Makedonija }e mora vo
gotovana da isplati 325
milioni evra, po osnova na
dvete evroobvrznici. Ednata dostasuva vo 2013 godina, vo iznos od 175 milioni evra, drugata vo 2015
godina i e te{ka 150 milioni evra. Za analiti~arite
e presudno za {to i kade se
tro{at parite od zadol`uvaweto.
- Denes, ako otidete vo
Ju`na Amerika i ve pra{aat od kade ste, odgovorot e
Makedonija. Vtoroto pra{awe e {to izvezuva va{a-
ta dr`ava. Koj }e bide na{iot odgovor? Moe mislewe e deka definitivno Makedonija zaostanuva ako se
zeme procentot od BDP vo
investicii vo obrazovanieto i vo infrastruktura,
mislam deka tie se klu~nite dve raboti za re{avawe
na problemot na makedonskoto stopanstvo, a toa e
zgolemuvawe na izvozot veli Janko Trenkovski, analiti~ar.
Spored ekonomistot Trpevski, postojnata struktura na buxetskite rashodi e
krajno nepovolna.
- Izostanuvaat investiciite vo patnata infrastruktura, vo izgradba na
pati{ta, vo `elezni~kata
infrastruktura, vo telekomunikaciite, vo energetikata. Kapitalnite investicii vo 2010 godina se proektirani na mnogu nisko nivo, kako i vo 2009 godina, a
vo 2010 se 15 procenti.
Celta treba da bide kapitalnite investicii da bidat minimum 20 procenti
od vkupnite buxetski rashodi. Zatoa Vladata pod
itno treba da razmisluva
za promena vo strukturata
na buxetskite rashodi, da
gi zgolemi vlo`uvawata vo
produktivni celi, a ne vo
neproduktivni, kako {to
toa se slu~uva denes - veli
Predrag Trpevski.
Vo me|uvreme, Grcija
zaglavi vo dol`ni~ka kriza. Makedonija, spored site
merewa, e daleku od ova
scenario, no ekspertite
predupreduvaat da se vodi
vnimatelna ekonomska politika, so to~no utvrdeni
prioriteti vo tro{ewata.
- Zadol`uvaweto na na{ata zemja vo narednite
tri godini mo`e da dojde i
nad 50 procenti od BDP,
{to ne e gr~ko scenario,
koe e nad 100 procenti, daleku nad 100 procenti, no
od druga strana, nie ne sme
Grcija. Grcija sekoga{ ja
ima Angela Merkel, koja
mo`e da go potpi{e posledniot ~ek. Koj go potpi{uva posledniot ~ek kaj
nas - veli analiti~arot
Janko Trenkovski.
Vlastite vo Makedonija ne o~ekuvaat prelevawe
na doll`ni~kata kriza od
Grcija, deficitot na tekovnata smetka planiraat
da go dovedat na {est procenti od BDP. Spored proekciite vo Buxetot za
ovaa godina, se o~ekuva
namaluvawe na zadol`uvaweto i na doma{en i na
stranski teren. Sepak,
Vladata ve}e najavi izdavawe na nova evroobvrznica, kako model za zadol`uvawe od stranstvo.
[email protected] KRIE KOLKU MU [email protected] NA STOPANSTVOTO
Virmanot e vo trezor i ~eka da bide isplaten
Sekoj sekomu dol`i.
Dr`avata ne im pla}a na
kompaniite, kompaniite si
dol`at me|u sebe, no imaat
obvrski i kon dr`avata.
Spored nekoi proceni, vo
ovoj dol`ni~ki lavirint
se zaglaveni od edna do
tri milijardi evra.
- Najaktuelna re~enica
vo realniot sektor denovive e „virmanot e vo trezor i se ~eka da bide isplaten“. Ova e realnata
slika vo izminatiov period. Najmnogu se docni kaj
grade`niot sektor, vo nekoi slu~ai imame docnewe
kaj na{i ~lenki i do devet
meseci. No, ednostavno,
grade`niot sektor zavisi
od dr`avnite tenderi i
postoi taa opasnost ako
javno progovorat za dolgovite, stravuvaat deka potoa mo`e da imaat odredeni posledici po dobivaweto na tenderite - veli
Mitko Aleksov od Sojuzot
na stopanski komori.
- Dr`avata im dol`i na
firmite okolu osum milioni evra, no mislam deka
toj dolg ne e tolku stra{en
kolku {to e stra{en dolgot me|u kompaniite vnatre, koj, spored nekoi proceni, e pogolem od edna
milijarda evra - veli Kasam Zendeli od Stopanskata komora na severozapadna Makedonija.
Vladata uporno krie
kolku pari mu dol`i na
stopanstvoto, no se zboruva za suma od 100 milioni
evra. Eve {to poka`a poslednoto istra`uvawe na
Stopanskata komora:
- Anketiravme 300 kompanii, na{i ~lenki, dobivme odgovor od 130 firmi i
tie podatoci poka`uvaat
deka vkupnite pobaruvawa
na ovie 130 firmi se 26
milioni evra, od koi 16
milioni evra se pobaruvawa od javniot sektor, a 10
milioni evra se pobaruvawa od privatniot sektor.
Na stranata na dolgot,
ovie kompanii dol`at
osum milioni evra i toa
kon javniot sektor, {to e
50 procenti vo odnos na
dolgot {to dr`avata go
Mitko Aleksov
ima kon niv - veli Stojmirka Tasevska od Stopanskata komora na Makedonija.
Dr`avata mu dol`i na
stopanstvoto, no od firmite bara redovno da si gi
namiruvaat obvrskite kon
dr`avata.
- Efektot na domino
povlekuva onie kompanii
{to ~ekaat pari od dr`avata da se doveduvaat vo
situacija da bidat dol`nici kon drugi kompanii. A
od druga strana, istite
kompanii ne se vo sostojba
nitu da isplatat plati nitu da investiraat, no istovremeno ne mo`at da gi namirat nitu obvrskite kon
dr`avata. Bi napomenal
deka ima odredeni kompanii, koi ne fakturiraat za
zavr{enata rabota ili dostaveni proizvodi bidej}i
ne se sigurni deka navreme
}e im bidat isplateni parite od dr`avata, a tie,
ako vo me|uvreme fakturiraat, }e mora da platat
DDV na dr`avata - veli
Mitko Aleksov od SSKM.
- Dolgot kon dr`avata
e 50 procenti vo odnos na
pobaruvawata, i toa pridonesuva me|u kompaniite
da se zgolemuvaat dol`ni~ko-doveritelskite odnosi bidej}i s* uka`uva
deka od prvi do 15 vo mesecot nikoj nikomu ne pla}a vo privatniot sektor.
Ednostavno, site se staveni vo funkcija da obezbedat pari za da gi namirat
obvrskite kon dr`avata,
veli Stojmirka Tasevska
od SKM.
Stojmirka Tasevska
Dr`avnite dolgovi seriozno go oslabnuvaat stopanstvoto, likvidnosta e
naru{ena, no, javniot i
privatniot sektor ne poka`aa interes za mo`nosta
za kompenzacija na dolgovite. Se formira{e specijalna internet-stranica, kade firmite treba{e
da gi prijavuvaat svoite
dolgovi i pobaruvawa, a
sistemot avtomatski dolgovite gi re{ava so multikompenzacija. No, dosega
se prijaveni samo 200 kompanii.
- Ova e ne{to {to elektronski na firmite im
ovozmo`uva pobrgu da gi
re{at svoite dol`ni~kodoveritelski obvrski. Sekoja firma kolku ima pobaruvawa, tolku ima i obvrski i, ako ovoj sistem najde
trojca vo toj multikompenzacionen sistem, avtomatski go re{ava moeto pobaruvawe kon Vas, no i moeto
pobaruvawe kon tretata
firma - veli Kalin Babu{ku.
Osven povrat na DDV,
dr`avata dol`i i za ve}e
zavr{enite grade`ni raboti. Se docni so pla}aweto i po polovina godina, a firmite mol~at oti
zavisat od dr`avnite tenderi - ako progovorat, mo`e i da ne dobijat rabota
vo idnina. Vo situacija,
koga kompaniite se ma~at
da podelat plata, nemaat
pari da investiraat, dopolnitelno udar im zadava
i dr`avata so docneweto
na nejzinite obvrski...
21
BIZNIS INFO
^etvrtok, 13 maj 2010
EKSPERTSKATA JAVNOST ALARMIRA
Najgolem rizik e bankrot na privatniot sektor!
X Koi se momentalnite rizici za makedonskata ekonomija?
Abdulmenaf Bexeti:
Rizikot e da ne bankrotira privatniot sektor i tie
izvori od kade dr`avata
generira svoi prihodi.
Nema potreba da se zadol`uvame komercijalno na
pazarot na kapital, koga
mo`e da se zadol`uvame
razvojno, kako {to se Svetskata banka, MMF i drugi
kreditori, koi ne mo`e da
ja dovedat dr`avata vo situacija na bankrot.
Den Don~ev: Kaj nas
ne e vo rizik dr`avata,
kolku {to e rizikot za
bankrot na privatniot sektor. Poradi ekspanzivnata fiskalna i monetarna
politika, koja {to se slu~i poslednite nekolku godini, Makedonija do`ivea
„eksplozija“ vo trgovskiot
deficit. Makedonija e
vlezena vo kategorijata
na zemji, koi se visoko zadol`eni spored definiciite na Svetskata banka.
Najgolem del od toj nadvore{no-devizen dolg mu
pripa|a na privatniot sektor i tokmu toj sega e vo
najgolema opasnost.
X Kakva politika treba da vodi Vladata za da
ne ni se slu~i gr~koto
^LENKI NA KOMORATA
Den Don~ev
Abdulmenaf Bexeti
„scenario“?
Abdulmenaf Bexeti:
So eden zbor, doma}inska.
Bi rekol deka Vladata definitivno treba da vodi
gri`a za produktivnata
struktura i potro{uva~ka
na buxetot, davaj}i golem
prioritet na doma{nata
komponenta, pred s* vo kapitalnite doma{ni investicii, a osobeno vo tie
sektori koi generiraat ekonomski efekti, kako {to se
energetikata, transportot,
komunikaciite.
Prioritetno pra{awe,
isto taka, treba da bide i
navremenoto vra}awe na
DDV, a Vladata mora da go
redizajnira i buxetot.
Spored nekoi studii,
duri 43 procenti od stasanite nenaplateni pobaruvawa se od realniot sektor, a toa zna~i deka pred
da se postavi pra{aweto
dali bankrotira dr`avata, treba da se postavi
pra{aweto dali bankrotira privatniot sektor poradi nenaplatuvawe na po-
baruvawata od dr`avata.
Den Don~ev: Vladata
mora da skrati golem del
od neproduktivnite rashodi vo svojot buxet, da se
namali sevkupnoto dano~no optovaruvawe na privatniot sektor. Vladata
treba da prezeme realen
paket na antikrizni merki, koi se naso~eni kon tie
segmenti od stopanstvoto,
koi realno se vo kriza sto~arite, mlekarite, metaloprerabotuva~kata i
tekstilnata industrija.
„Indeks“ vo
„Biznis info“
MODERNIZACIJA NA REK „BITOLA“
Remont za dve novi decenii
Vo Stopanska banka
a.d. od Skopje e potpi{an
Dogovor za kredit so a.d za
proizvodstvo na elektri~na energija, „Elektrani na
Makedonija“ (ELEM) i Vladata na Republika Makedonija vo vkupen iznos od
30 milioni evra vo denarska protivvrednost.
Proektot za modernizacija i avtomatizacija na
termoelektranata „Bitola“ pokrenuva investicii
vo vkupen iznos od 55,9 milioni evra, od koi 30 milioni evra kreditno zadol`uvawe kaj Stopanska
banka a.d. – Skopje, za koi
Vladata na RM obezbeduva
dr`avna garancija, dodeka
ostanatite sredstva, vo
visina od 25,9 milioni
evra se sopstveno u~estvo
na „Elektrani na Makedonija“ a.d. Kreditot e so rok
na otplata od 14 godini so
vklu~eni tri godini grejsperiod. Kamatnata stapka
e utvrdena na ednomese~en EURIBOR + 4,75 procentni poeni, {to vo momentov iznesuva 5,16 procenti.
Kreditnoto zadol`uvawe pretstavuva najgolema investicija vo TE „Bitola“ od nejzinoto pu{tawe vo rabota vo 1988 godina. Ovoj investiciski
zafat, pred s* }e bide naso~en kon prodol`uvawe
na eksploatacioniot vek
na termoblokovite za najmalku u{te 120.000 rabotni ~asa, kako i zgolemuva-
we na instaliranata mo}nost na sekoj od trite
agregati vo TE „Bitola“ za
dopolnitelni 8,32 megavati po blok, odnosno dopolnitelni 25 megavati
instalirana mo}nost za
trite bloka preku podobruvawe na stepenot na
iskoristenost na agregatite za okolu 3,7 procenti. Toa }e zna~i i zgolemuvawe na proizvodstvoto
na elektri~na energija od
160 do 200 gigavat ~asa na
godi{no nivo, bez zgolemuvawe na potro{uva~kata na jaglen. Modernizacijata, me|u drugoto, }e gi
reducira dinamikata i
operativnite tro{oci za
remonti i za odr`uvawe
na elektranata.
[email protected] LUKS“ A.D. SKOPJE
NA ME\UNARODNIOT AGROSAEM VO NOVI SAD
Uvoznoto bra{no i krizata
„ispekoa“ zaguba
Vinoto „Aleksandar“
povtorno {ampion
Vo [email protected] luks“ a.d. od Skopje,
nasproti ostvareniot profit od
70.045 iljadi denari vo 2008 godina, lani finansiskiot rezultat pred odano~uvawe dostigna
negativni 146.805 iljadi denari. Kako {to objasnuvaat od
Dru{tvoto, toa se dol`i na nelojalnata konkurencija so koja
[email protected] luks“ se soo~i vo pogled
na pakuvaweto na osnovnite proizvodi - lebot, {to, dopolneto
so evtin uvoz na bra{no od Srbija, vode{e kon namaluvawe na
cenite na lebot i na bra{noto,
sporedeno so 2008 godina. Svoj
udel ima{e i sostojbata vo doma{nata ekonomija, kreirana od
globalnata kriza.
Seto ova vlijae{e od pro-
da`bite vo 2009 godina da se realiziraat 841.111 iljadi denari,
{to pretstavuva pad od 27,4 procenti vo sporedba so 2008 godina. Bruto-profitot opadna za
27,3 procenti, a operativnata zaguba se zgolemi na 108.241 iljadi
denari vo 2009 godina. Lani kompanijata zabele`a operativna zaguba od 100.278 iljadi denari.
Prva nagrada i zlaten medal za
kvalitet na godine{niot Me|unaroden agrosaem vo Novi Sad za vinoto „Aleksandar“ na vizbata „Valandovo“. Na presti`nata saemska
manifestacija, {to se odr`uva po
77. pat, so u~estvo na nad 200 firmi od 50 dr`avi vo svetot, stru~noto `iri sostaveno od me|unarodni
enolozi, na makedonskoto vino mu
dodelija 91,40 boda i {ampionska
titula vo grupata vina.
Spored Vita Huzjan, direktor
na vinarskata vizba „Valandovo“,
novata {ampionska titula, {esta
po red, e potvrda za kvalitetot na
nivnite vina. Vinoto „Aleksandar“
so svojot kvalitet, isto taka, uspea
da se stekne i so srebren medal na
svetskata prezentacija na vina.
„VREME E ZA BIZNIS” NA PROKREDIT BANKA
VO BITOLA
Promovirani paketi so
povolni uslovi za firmite
Prokredit banka, so poddr{ka na
Stopanska komora na Makedonija, na
{esti maj godinava, vo hotelot „Epinal“ vo Bitola organizira{e bizniskoktel, nasloven kako „Vreme e za biznis“.
Na nastanot, na koj prisustvuvaa
preku sto mali i sredni pretprijatija
od regionot na Bitola, sega{ni i idni
partneri na bankata, bea promovirani
biznis-paketite za razvoj na pretprijatijata. Paketite sodr`at golem broj povolnosti, kako godi{na kamatna stapka
od 7,5 procenti na dozvoleno pre~ekoruvawe na smetka, kreditirawe so namaleni kamatni stapki, refinansirawe na krediti bez provizija pri isplata, elektronsko bankarstvo bez mese~en nadomest i posebni povolnosti za
vrabotenite vo pretprijatieto.
Na sredbata so svoj {tand i so promotiven materijal u~estvuva{e i Stopanska komora na Makedonija, pri {to
prisutnite imaa mo`nost da se zapoznaat so mo`nostite i so uslugite {to gi
nudi Stopanska komora na Makedonija.
22
BIZNIS INFO
^etvrtok, 13 maj 2010
PO^ISTA I POEFEKTIVNA INDUSTRIJA VO MAKEDONIJA
PROEKTI
Ekologijata kreira
pogolema konkurentnost
„ Nedostasuvaat finansiski sredstva, koi }e ovozmo`at voveduvawe
novi tehnologii, koi ne samo {to go namaluvaat vlijanieto vrz `ivotnata sredina tuku gi namaluvaat i realnite tro{oci na sekoja kompanija
agaduva~ki materii
od industriskite kapaciteti, kontaminacija na vozduhot, po~vata,
vodite, divite deponii, izduvnite gasovi od soobra}ajot, metalur{kiot otpad..., se samo del od mno{tvoto ekozagaduva~i vo Republika Makedonija. I pokraj toa {to ekspertskite
analizi ve}e odamna alarmiraat za {tetnite vlijanija vo re~isi site segmenti, i {to vo svetot ve}e
odamna se pravat ekolo{ki
strategii, osobeno za za{tita od golemite industriski zgaduva~i, kako najgolema zakana za uni{tuvawe na `ivotnata sredina,
ostanuva pra{aweto dali
vo R.Makedonija se pridvi`uva ne{to na ovoj plan
ili i natamu zemjava }e
stagnira vo svojata ekosvest. Dali vo skora idnina
ve}e }e nema mesto vo R.Makedonija, koe nema da bide
ekolo{ki zagadeno?
Odgovori pobaravme od
Centarot za klimatski promeni i od norve{kata kompanija „Norsk-enerxi“, koi
zaedno so Nacionalniot
centar za po~isto proizvodstvo, vo sorabotka so
Stopanskata komora na Makedonija, ja sprovedoa tre-
Z
Potreba od ekoinformiranost
Svesnosta za `ivotna
sredina vo na{ata dr`ava, a i vo na{ata kompanija, e na mnogu nisko nivo. Ovie seminari }e pridonesat za svesnosta, prvo za rabotnata, a potoa i
za `ivotnata sredina. Rabotime da se postigne toa
{to go nalaga Sistemot,
iako moram da priznam
imame mnogu rabota okolu
toa. Inaku, generalno, sitata po red rabotilnica na
tema: „Po~ista i poefektivna industrija vo Makedonija“. Taa e del od Proektot,
koj ima za cel da gi podobri
dostignuvawata vo oblasta
na `ivotnata sredina vo
makedonskata industrija i
na toj na~in da ovozmo`i
podobruvawe na konkurentnosta na pazarot so implementirawe
na
novite
evropski regulativi.
TEHNI^KA POMO[
ZA ENERGETSKA
EFIKASNOST
Stanuva zbor za trigodi{na programa, ~ija cel e
podobruvawe na `ivotnata
Ekolo{ka svesnost
Koncentraciite
na
{tetni materijali vo vozduhot, vo okolinata na na{ata kompanija, sega se
tolku smeneti i se na tolku
nisko nivo, {to ne mo`at
duri ni da se izmerat. I
koncentraciite na otpadnite vodi se pod dozvolenite so Zakon. Poradi toa,
bi sakala site kompanii vo
na{ava zemja da rabotat
spored principot na visoka
ekolo{ka svesnost i so samoto toa da pridonesat za
po~ista ekolo{ka sredina.
(Pavlina Dimitrovska, „Rade Kon~ar - aparatna tehnika“, Skopje)
te imame potreba od pove}e informacii, prezentacii, materijali, od soznanija i iskustva od
stranstvo za za~uvuvawe
na `ivotnata sredina, so
cel polesno sproveduvawe na ovoj sistem, no i generalno za podignuvawe
na svesta za `ivotnata
sredina.
(Suzana Manevska,
„Teteks-jang“, Tetovo)
sredina i minimizirawe
na {tetnite vlijanija od
klimatskite promeni. Programata, koja e finansirana od Ministerstvo za nadvore{ni raboti na Kralstvoto Norve{ka, se sproveduva od juni 2009 i }e trae
do 2012 godina, a nejzini
glavni komponenti se tehni~ka pomo{ vo industrijata za identifikuvawe proekti od energetska efikasnost, kako i pomo{ vo podgotovka za potrebnata dokumentacija za finansirawe
na proektite.
Tehni~kata pomo{ i trening za implementirawe na
sistem za upravuvawe so
`ivotnata sredina e komponenta koja ima za cel da &
asistira na makedonskata
industrija za da se podgotvi
za slednite obvrski, koi gi
ima kon Evropskata unija, i
toa preku podignuvawe na
op{testvenata odgovornost
i konkurentnost, kako i proizvodstvo na dobra i uslugi
na na~in koj ne vlijae negativno vrz `ivotnata sredina.
- Ovoj del od programata
}e se realizira preku dve
fazi: Vo prvata e treningot
za implementirawe na Sistemot za ~etirite selektirani najrelevantni kompanii. Vo vtorata faza }e bidat odr`ani tri rabotilni-
Korist i za kompaniite
i za potro{uva~ite
- Voveduvaweto ekolo{ki
sistem-menaxment,
pred sé podrazbira namaleni tro{oci za kompaniite,
pogolema konkurentnost na
pazarot i privlekuvawe pove}e klienti. Od iskustvo
mo`am da ka`am deka kompaniite, koi dosega go implementirale ovoj sistem se
zadovolni bidej}i ako prethodno imale 70 otsto izvoz,
po voveduvawe na Sistemot
izvozot se zgolemil za 8090 otsto. Zadovolni se i potro{uva~ite zatoa {to dobivaat kvalitetni proizvodi. Vo Evropa, na primer,
ako vo eden golem supermarket ima pet vida detergenti,
potro{uva~ite go odbiraat
toj so ekolo{ka oznaka.
Vo Evropa aktuelen e
sistemot EMAS, koj, za `al,
kaj nas sé u{te go nema poradi nepostoewe na Nacionalen registar, koj se planira da se vovede naskoro.
Za toa se potrebni revizori, koi se tretata strana i
koi }e ja vr{at kontrolata
vrz sporeduvawe na Sistemot, za `al, kaj nas sé u{te
gi nema registrirano. Vo
seto ova treba da bide
vklu~eno i Ministerstvoto
za `ivotna sredina so svoite kapaciteti.
Inaku, spored mene, ISO
14001 e volonterski stan-
ci (samo za konsultantite i
za selektiranite kompanii), za tehni~ka pomo{ i
implementacija na Sistemot. Se predviduva i studentska razmena - objasnuva
Bojana Stanojevska od Centarot za klimatski promeni.
So Sistemot se namaluvaat {tetnite vlijanija
vrz `ivotnata sredina, pri
{to kompaniite go poka`uvaat svojot u~inok kon za{tita na `ivotnata sredina so kontrolata na vlijanieto vrz svoite aktivnosti, procesi i uslugi. Tie,
isto taka, postapuvaat vo
vrska so sé postrogite zakonski barawa, razvojot na
ekonomskite i drugite merki, koi baraat za{tita na
`ivotnata sredina i sé poizrazenite gri`i na zainteresiranite strani za
pra{awata na za{titata
na `ivotnata sredina i
odr`liviot razvoj. Pokraj
toa, so Sistemot i so sertifikacijata {to sledi po
negovo implementirawe,
kompaniite ja podobruvaat
Pozitivni ~ekori
Generalno, zagaduvaweto na sredinata od strana na grade`nite kompanii
e svedeno na minimum. Za
sre}a, vo posledno vreme
navistina ima aktivnosti
i pogolemo pridvi`uvawe
za podignuvawe na svesta i
na lokalno i na dr`avno
nivo i vo samite kompanii,
so {to smetam deka ima golem napredok od prethodnite godini.
tro{oci na sekoja kompanija.
- Vo dr`avava ima mnogu
malku programi, kako doma{ni, taka i stranski, koi
obezbeduvaat pomo{ za industrijata. Ottamu, pogolemiot broj povolni krediti
bi bile odli~no re{enie
za problemite vo na{ata
industrija. Bi gi pottiknale kompaniite porano da gi
implementiraat ekolo{kite standardi i da se odnesuvaat mnogu poodgovorno
(Sa{o ^avkov,
„Beton“, [tip)
dii, tehnolo{ki razvoj i
trening.
- Vo Makedonija postoi
odli~no pole za rabota i
nie zasega imame odli~na
sorabotka so ovde{nite
kompanii. Dobro e {to vo
zemja, kako Makedonija, e
ogromen interesot za u~estvo vo na{ata programa. Dosega odr`avme tri rabotilnici vo ramkite na komonentata za upravuvawe so
`ivotnata sredina, za koja
sum odgovoren, i site bea
Zagaduvawe na minimum
I pokraj toa {to vo na{ava dejnost nemame golemo zagaduvawe vo prirodata, sepak, gledame s* {to
spa|a vo zagaduvawe da go
svedeme na minimum. Imame izraboteno akcioni
planovi, koi se odnesuvaat
na primena na reciklirawe na otpadnite materijakonkurentnosta i go zgolemuvaat rejtingot na sekoja
kompanija.
GOLEM INTERES, MALI
SREDSTVA
dard, koj {to kompaniite naj~esto go voveduvaat da dobijat pove}e bodovi na tender,
da bidat pokonkurentni i toa
pod itno da se smeni kaj nas.
Vo zakonska ramka mo`e da
se stavi samo sistemot
EMAS, dokolku se inkorporira direktivata na EU.
(Igor Ristovski od
konsultantska firma
„Eko-grup“)
Magnus Loset
I pokraj toa {to vakvite sistemi ne se zakonska
obvrska, od den na den se
zgolemuva interesot za
nivna implementacija vo
makedonskite kompanii.
Sepak, ona {to nedostasuva se finansiskite sredstva, koi }e ovozmo`at voveduvawe novi tehnologii, koi ne samo {to go namaluvaat vlijanieto vrz
`ivotnata sredina tuku gi
namaluvaat i realnite
li, skladirawe, selektirawe i drugo. Zadovolni sme
i od rabotnicite i od menaxerite, koi davaat golema poddr{ka za sproveduvawe na Sistemot, i mo`eme da bideme primer za
zdrava `ivotna sredina.
(Dragan Tasev,
„Makprogres“, Vinica)
kon `ivotnata sredina. Potrebni se i pove}e programi
za jaknewe na kapacitetite
na administracijata koja
treba da obezbedi efikasno sproveduvawe na zakonite i so toa da napravi pritisok vrz niv za po~ituvawe
na ekolo{kite standardi smeta Stanojevska.
Kompanijata
„Norskenerxi“, koja u~estvuva vo
Proektot, e edna od vode~kite na poleto na ekspertiza na energijata, `ivotnata
sredina i za bezbednosta.
Taa gi poddr`uva norve{kite, no i me|unarodnite kompanii, so konsultantski uslugi, planirawe i dizajnirawe servisi, revizija, stu-
poseteni od ogromen broj
pretstavnici od makedonskite industriski kompanii
- veli Magnus Loset od
„Norsk-enerxi“.
No, za da se podobri sostojbata na `ivotnata sredina, spored Loset, neophodno e da se zgolemat zakonskite obvrski za kompaniite za po~ituvawe na
standardite i na zakonskite regulativi, no i za podobruvawe na uslugite od
strana na javnata administracija. Sekako deka zgolemuvaweto na investiciite zna~ajno }e vlijae vrz
podobruvaweto na `ivotnata sredina.
Aneta Stojkoska
INTERVJU
23
BIZNIS INFO
^etvrtok, 13 maj 2010
MAKSIM PROHOROV, DIREKTOR ZA RAZVOJ I INVESTICII NA RUDNIKOT „SASA“ OD MAKEDONSKA KAMENICA
Vo dr`avata s* treba da
se bazira na stru~nost
akonskata regulativa vo zemjava e dobra i dobro se razviva, a posebno poslednive dve godini ima mnogu podobruvawa vo Zakonot za mineralni surovini i vo Zakonot za inspekciski nadzor, vo Zakon za za{tita na `ivotnata sredina... Me|utoa, sproveduvaweto na ovie zakoni s* u{te odi mnogu bavno,
kako i donesuvaweto soodvetni pravilnici za ovie zakoni, so koi fakti~ki se
ovozmo`uva nivno sproveduvawe – pora~uva Maksim Prohorov, Rusin, koj odli~no go zboruva makedonskiot jazik. So nego razgovarame za „Sasa“, stranskite investitori i za nivnite ovde{ni problemi, za delovnata klima vo zemjava... Toj,
voedno, e ~len i na Upravniot odbor na Stopanskata komora na Makedonija.
Z
X Dali i kolku se
odrazi globalnata ekonomska kriza vrz proizvodstvenite i vrz finansiskite rezultati na rudnikot „Sasa“ vo minatata
godina?
- Krizata nema{e golemo
vlijanie vrz proizvodstvenite rezultati za{to nie
imavme predvideno proizvodstvena programa za cela
godina so koj kapacitet da
rabotime. Nema{e namaluvawe na kapacitetot na rabotewe na rudnikot, nemavme privremeni prekini, nitu privremeni otpu{tawa
na rabotnicite. Vsu{nost,
proizvodstveniot kapacitet
kaj nas e povrzan so buxetot,
{to nie go ispolnivme, a,
isto taka, i so obemot na
proizvodstvo, zna~i vo prerabotkata na ruda. Ostanavme na nivoto od 875.000 toni
suva ruda, koja be{e prerabotena vo flotacija. Lani
pove}e imavme problemi od
aspekt na vremenskite nepogodi vo letoto, kako i vo noemvri. Toa se odrazi na dinamikata na raboteweto, no
ne i na krajnite rezultati.
[to se odnesuva do finansiskite rezultati, kaj
nas zavisat od cenata na
berzata. Zna~i, kako {to se
dvi`e{e cenata na berzanskite metali, vo zavisnost
od toa se dvi`ea i na{ite
finansiski dostignuvawa.
Revidiraniot finansiski
izve{taj za 2009 godina }e go
imame do kraj na mesecov,
bidej}i po vnatre{nata revizija, kontrola na raboteweto pravi i KPMG, edna od
najgolemite revizorski ku}i
vo svetot.
X Kakvi se dostignuvawata vo prviot kvartal od
godinava i koi se Va{ite
predviduvawa za do krajot
na godinava?
- Prvite tri meseci se
dobri, iako imavme nekoi
problemi so posiroma{na
ruda, koja vleguva sega od revirot „Golema Reka“. Toa predizvika namaluvawe na proizvodstvoto za pet do sedum
procenti vo prviot kvartal,
no toa e nezna~itelna brojka.
Imeno, so ogled na toa deka
imame dozvola od Ministerstvoto za ekonomija, se
nadevame deka }e ni odobrat
nekolku dopolnitelni rudarski proekti na ve}e odobreniot osnoven rudarski
proekt. So toa fakti~ki mo`eme da po~neme da otkopuvame na drugi mesta, od kade
{to mo`eme da obezbedime
pobogata ruda, koja }e ja me{ame so posiroma{nata, so
{to }e se dobie procentot na
ruda {to treba da go imame
za natamo{na prerabotka vo
flotacija.
Predviduvawata do krajot na godinata zavisat samo
od berzanskite ceni, no toa
nema da vlijae na planot za
proizvodstvo, koj e proektiran na isto nivo kako minatata godina. Se razbira, ako
nema nekoi drasti~ni padovi na berzata na metali. No,
o~ekuvame deka }e ni dodelat dozvola za pro{irena
koncesija za eksploatacija.
Taa dozvola ja ~ekame ve}e
cela godina od Ministerstvoto za ekonomija i imam
soznanija deka vo najkratok
mo`en rok }e go dobieme toj
dokument, so {to }e po~neme
podgotvitelni raboti za soodvetna podzemna infrastruktura za novi horizonti
vo revirot „Sviwa Reka“, koi
se nao|aat na ponisko nivo
od ova na koe rabotime sega.
Istra`uvawata potvrdija deka rudnite tela se prostiraat tokmu vo toj pravec,
i vo toj del treba da napravime i hodnici i s* {to treba od infrastrukturni objekti, za da po~neme so eksploatacija po dve godini. Tie
podgotvitelni raboti traat
mnogu dolgo i za niv treba
godinava da bidat investirani 2,5 milioni evra, a v
visi od toa kolku brzo }e gi
dobieme potrebnite dozvoli od nadle`noto ministerstvo.
X Dali investiciskiot plan za rudnikot se odviva so predvidenata dinamika. Ako ne, koi se pri~inite za toa?
- Dosega, da. No, ako vo
naredniot mesec ne ja dobieme dozvolata za pro{iruvawe na eksploatacija vo ve}e istra`eniot del, }e imame problem bidej}i zakonski
ne smeeme da rabotime nadvor od granicite na postojnoto koncesisko pole. Toga{
investicijata {to ni e predvidena za ovaa godina, verojatno, }e treba ili da ja namalime, ili, pak, da ja smenime namenata na tro{ewe
ta regulativa vo zemjava e
dobra i dobro se razviva, a
posebno poslednive dve godini ima mnogu podobruvawa vo Zakonot za mineralni
surovini i vo Zakonot za
inspekciski nadzor, vo Zakon za za{tita na `ivotnata
sredina... Me|utoa, sproveduvaweto na ovie zakoni s*
u{te odi mnogu bavno, kako i
donesuvaweto na soodvetnite pravilnici za ovie zakoni, so koi fakti~ki se ovozmo`uva nivnoto sproveduvawe. Nie mnogupati uka`uvavme i tvrdime deka, od aspekt
na postojnite zakoni i nacrt-zakon za inspekciski
nadzor, treba zasiluvawe na
inspekciskiot nadzor vo delot na rudarstvo, vo site
segmenti. Ne samo od strana
Na ~ekor do dobivaweto na
integrirana A-dozvola
X Rudnicite spa|aat vo golemite zagaduva~i na `ivotnata sredina. [to e
prezemeno vo rudnikot „Sasa“ na ekolo{ki plan?
- Me raduva {to mo`am da ka`am deka
sme na ~ekor do dobivaweto na integrirana
A-dozvola. Vo izminative dve godini, otkako
ja po~navme celata rabota vo soglasnost so
Zakonot za za{tita na `ivotnata sredina, gi
realiziravme site investicii i ja dobivme
seta dokumentacija {to e povrzana so dobivaweto na ovaa dozvola. Vsu{nost, postapkata po~na da se sproveduva so sproveduvawegodina 4,5 milioni evra. So
toa }e dobieme i nov del, koj
}e bide dostapen za redovna
eksploatacija. Vo isto vreme podnesovme barawe i za
vtoro pro{iruvawe na postojnata koncesija za eksploatacija, preku dobivawe
dozvola za detalni geolo{ki istra`uvawa u{te na
eden del. Se nadevam deka
toa }e se odviva so planiranata dinamika i deka navreme }e ja dobieme dozvolata
za po~nuvawe istra`ni raboti, koi gi vr{ime so na{a
oprema i so na{i sopstveni
prihodi. So ovie investicii }e go prodol`ime vekot
na rudnikot za u{te nekolku
godini. Me|utoa, seto toa za-
to na standardot ISO i so rabotewe na za{tita na `ivotnata sredina, {to e logi~en
redosled - prvo voveduvawe sistem na rabotewe po odredeni standardi, a potoa dobivawe na soodvetni dozvoli od povisoko nivo. Ova e i primer kako mo`e dobro da raboti koga postojat mehanizmi za sproveduvawe
na zakonskite odredbi, postojat stru~ni kadri vo Ministerstvo za `ivotna sredina {to
rabotat mnogu svesno i gi sledat rabotite i
so toa nie fakti~ki, vo mnogu kus rok, za tri
godini, dojdovme vo sostojba da se pofalime
deka sme pred kraj za toj zna~aen dokument.
na ovie pari. Toa bi bilo
{teta bidej}i doa|a leto,
{to e idealno vreme za vr{ewe na podgotvitelnite
raboti. Rabota vo sekoe drugo vreme mo`e da bide nepogodna poradi terenot, a posebno e nepovolna naesen i
vo zima, koga ima voda i ne
mo`e da se raboti. Dopolnitelno }e bide lo{o za{to }e
imame pogolemi tro{oci za
istata rabota za koja vo leto
bi potro{ile pomalku.
X Kakvi se Va{ite
iskustva kako stranski investitor vo zemjava so zakonskata regulativa i so
nejzinoto sproveduvawe?
- Generalno, na{ite
iskustva se dobri. Zakonska-
na dr`avnata tehni~ka inspekcija, tuku i od geolo{ka
inspekcija, kakva {to vo R.
Makedonija s* u{te ne postoi. Predvidena e samo vo
zakon, no nema inspektori.
[to se odnesuva do toa, inspektorite treba da bidat
stru~ni i visokokvalifikuvani za da mo`at da ja ispolnuvaat svojata sovetodavna uloga zatoa {to so
kaznenata uloga nitu vo rudnicite, nitu vo pogolemite
proizvodstveni kapaciteti
ne mo`e da dojdat do nekoi
brzi i efikasni rezultati.
Inaku, nie dosega imame
mnogu pozitivno iskustvo so
rudarskata inspekcija i so
inspekcijata od Ministers-
tvoto za `ivotna sredina,
od koi dobivame preporaki
{to za nas se mnogu zna~ajni
zatoa {to koga se raboti vo
eden objekt, ima raboti {to,
mo`ebi, ne se odvivaat kako
{to treba. Zatoa treba da
dojde inspektor, ama za da
dade preporaka {to }e odi
vo nasoka na podobruvawe i
za nas i za ispolnuvawe na
zakonskite obvrski.
Smetame deka rudarska
inspekcija treba da se zasili i vo kvantitet i vo kvalitet i mislime deka bi bilo
dobro ako ima eden ili dvajca rudarski inspektori, koi
celo vreme bi gi nadgleduvale ~etirite rudnici za
metali vo Makedonija. Bi
bilo poefikasno inspektorot vo sekoe vreme da bide
na samoto mesto, {to }e
ovozmo`i da go koristime
kako stru~en organ, a istovremeno i dr`avata bi bila
informirana za site slu~uvawa za da znae kako se
sproveduvaat zakonskite
odredbi.
X Vtorata najslaba
„alka“ od aspekt na stranskite vlo`uva~i e javnata
administracija, koja se
kvalifikuva kako neefikasna i tromava. Kakov e
Va{iot stav za ovaa konstatacija?
- Javnata administracija ima kapacitet, ama, , vo
odredeni slu~ai s* u{te nema predvideno matrica na
rabota. Ima propisi, ama za
niv ne postoi iskustvo. Ti
mo`e{ da znae{ da ispolni{, da sprovede{ zakon
ili nekoi pravila, da sprovede{ i da sledi{ odredena administrativnata postapka. Me|utoa, problemot
e vo toa {to postojat nekolku na~ini za taa rabota. Od
na{eto iskustvo so javnata
administracija mo`am da
ka`am deka ne vo site dr`avni institucii ja imaat
najefikasnata matrica za
sproveduvawe na administrativnata postapka.
Ne zboruvam za nekoi
strategiski re{enija, tuku
za sekojdnevno rabotewe.
Toa se odnesuva i za inspek-
ciskite slu`bi i za ministerstvata. Ne mo`e da se
sproveduva rabotata bez
stru~no znaewe. Ne mo`e da
se sporeduva rudnikot „Sasa“ so obi~en du}an za mle~ni proizvodi i ne mo`e da
se tretira na ist na~in. Ne
zatoa {to rudnikot e pogolem, tuku zatoa {to ima poinakvi specifiki na koi treba da se vnimava. Isto taka,
za odredeni stopanski granki bi trebalo da postojat
mnogu poprecizni propisi.
Problem se i starite propisi, koi i pokraj regulatornata gilotina, s* u{te opstojuvaat i ja spre~uvaat normalnata rabota na dr`avnite
institucii.
Me|utoa, sakam da naglasam deka treba da se vnimava
i na toa deka za sekoj zakon,
pred da po~ne da se pi{uva,
treba da se znae i kako }e se
sproveduva. Za{to eden zakon mo`e da e mnogu dobar i
da odgovara na evropskite i
na me|unarodnite standardi,
no od nekoi objektivni pri~ini da ne mo`e da bide sproveden vo nekoj del. Zna~i, mora da se ima kompleksen priod kon re{avawe na taa
problematika.
X Vo koi drugi segmenti smetate deka treba da se
prezemat merki, i koi bi
bile tie, za podobruvawe
na vkupniot deloven ambient vo dr`avava?
- Za podobruvawe na
vkupniot deloven ambient
vo dr`avava treba da se najdat site mehanizmi {to }e
ni dozvolat da rabotime
normalno. I toa brzo, efikasno i vo sorabotka so site
dr`avni organi za da ne bide nekoj prinuden da napravi ne{to nadvor od zakonskite propisi zatoa {to administrativnata postapka
docni ili ne mu e dadeno ne{to vo zakonskite rokovi.
Sakam da ka`am deka mora
da poednostavi s* na {to ne
mu e potrebna strategiska
odluka od Vladata. Administrativnite postapki da se
jasno propi{ani i sprovedeni vo odredeni rokovi. A,
ovde u{te se docni so toa.
Ovde bi ka`al i deka, generalno, ne se soglasuvam
so izjavite na stopanstvenicite koga ka`uvaat deka ako
ne im se odgovori vo rok, }e
smetaat deka nivnoto barawe e prifateno. Jas tuka
gledam eden problem, barem
za rudarstvoto, bidej}i se
raboti za mnogu specifi~na
materija. Prvo, toa se prirodni bogatstva {to treba
da se eksploatiraat svesno
i kako {to e propi{ano so
zakon, i vtoro, eksploatacijata na rudata spa|a vo mnogu
rizi~nite raboti. Zatoa ne
mo`e da se prifati „mol~eweto na administracijata“,
tuku mora da se ima mnogu
poseriozen,
poefikasen
pristap. Ama toga{, i administracijata treba da raboti vo tie rokovi {to }e gi
propi{e. Vaska Mickoska
24
BIZNIS INFO
PREDUPREDUVAWA
^etvrtok, 13 maj 2010
TE[KI DENOVI ZA TEKSTILNATA INDUSTRIJA
Krizata „raspara“
3.000 rabotni mesta
dru`enieto na tekstilnata industrija i konfekcija pri Stopanskata komora na Makedonija, na
sostanokot
odr`an
na
5.5.2010 godina, raspravaj}i
za tekovnite sostojbi i za
dvi`ewata uka`a deka tekstilnata industrija e pred
kolaps i deka e krajno vreme
da se prezemat itni merki za
spas na ovaa dejnost.
Osnovnite celi na Strategija za tekstilna industrija, koja e donesena vo
2007 godina, se ostvaruvaweto na odr`liv razvoj na
ovaa stopanska dejnost, vo
konkurentna i vo stabilna
sredina, so visoko nivo na
educiranost i na socijalna
kohezija.
Za ostvaruvawe na ovie
osnovni celi se predlo`eni
merki za zabrzuvawe na
strukturnite reformi i za
podobruvawe na delovnoto
okru`uvawe, kako i za usoglasuvawe so celite sodr`ani vo razvojnite politiki na
Evropskata unija, sodr`ani
Z
„ Zdru`enieto na tekstilnata industrija i na konfekcijata pri Stopanskata komora na Makedonija uka`uva deka tekstilnata industrija e pred kolaps i deka e krajno vreme da se prezemat itni merki za spas na ovaa dejnost
vo preporakite za politikata i merkite {to treba da se
primenat na kratok rok (do
2008 godina), na sreden rok
(2009-2013) i na dolg rok
(2013-2020).
No, uspe{noto ostvaruvawe na celite, koi proizleguvaat od ovoj dokument
nalaga tesna i postojana anga`iranost na site zainteresirani strani i toa na makro nivo (Vlada, ministerstva, agencii i slu`bi), na
mezo nivo (delovni zdru`enija od site vidovi, sindikati, obrazovni ustanovi i
konsultantski ku}i), kako i
na mikro nivo (tekstilni
dru{tva).
Za ostvaruvawe na celite {to gi postavuva strategijata, potrebna e konstruktivna i neprekinata sorabotka na site navedeni stra-
ni. So toa }e se ostvari
partnerski odnos i zaedni~ko naso~uvawe na aktivnostite za razvoj na dejnosta.
Pritoa, {to e naglaseno vo
Strategijata, aktivnostite
na Vladata i na Ministerstvoto za ekonomija }e bidat
od odlu~uva~ko zna~ewe za
uspe{nata realizacija na
ovoj razvoen dokument.
Strategijata pretstavuva osnova za podgotvuvawe
na programa za merki za razvoj na tekstilnata industrija, no taa dosega e samo strate{ki dokument koj treba da
se sprovede.
Za da se stopiraat negativnite tendencii i da po~nat dolgoo~ekuvanite pozitivni dvi`ewa vo ovaa mnogu va`na dejnost za makedonskata ekonomija neophodni
se itni aktivnosti so nave-
Za pet godini, za pettina
povisoki tro{oci
Kako industrija, nemame nitu koncept, nitu idnina. Na{ite finansiski
knigi se mnogu lo{i. Ne
sme kreditosposobni, ne
sme likvidni. Od 1.400
vraboteni, pred samo edna godina, sega imame samo 600. Dr`avata nema
sluh za na{ite problemi.
Tro{ocite za raboteweto
za pet godini se zgolemeni za 20 procenti. Prob-
lem imame i so surovinite. Nie, na primer, gi kupuvame od R.Turcija za da
bideme poevtini, a vo
R.Srbija ni pravat ~etirpati proverka na poteklo,
{to zna~i, povtorno tro{oci. A, dokolku ne go
imame toj dokument, kako
}e se nametneme na drugite pazari?
(Kristina Kam~eva
Stoj~evska, „Orka“, Skopje)
denite dr`avni institucii
za prezemawe merki i aktivnosti na kratok i na dolg rok.
PROIZVODSTVOTO
POSEBNO POGODENO
OD KRIZATA
Proizvodstvoto na tekstilni proizvodi vo poslednite pet godini, vo odnos na
2005 godina, bele`i negativna tendencija, kako kaj
proizvodstvoto na tekstilni
tkaenini, taka i kaj proizvodstvoto na obleka.
Pri toa, najgolem pad e
zabele`an vo 2009 godina,
kaj tkaeninite za 44 procentni, a kaj oblekata za 35 procenti vo odnos na proizvodstvoto od 2005 godina,
sekako, pod vlijanie na ekonomskata kriza, odnosno namalenite nara~ki od strans-
Porazitelni sostojbi
Neophodna e sredba so
ministerot za ekonomija,
koj mora da bide zapoznaen so realnite problemi
vo ovaa industriska granka, i so site fakti koi se
porazitelni i za koi ne
gledame na~in da gi podobrime. Neophodno e, pokraj namaluvaweto na carinskite dava~ki, da ima
olesnuvawa za na{ite
uvoznici vo pristani{tata vo Dra~, Solun i vo
Burgas, kako i olesnuvawe
okolu problemot so skladirawe na stokata.
Od Vladata i od Ministerstvoto za ekonomija e
potrebno preku bilateralni dogovori so Grcija,
Bugarija i so Albanija da
dogovori povlasteni uslovi za na{ite uvoznici vo
nivnite pristani{ta zaradi navremen i poekonomi~en priem na stokata.
(Angel Dimitrov,
„Moda“, Sv. Nikole)
„ Neophodno ostvaruvawe na politikata na
ramnomeren regionalen razvoj i vodewe na politika za pottiknuvawe na trudointenzivnite
dejnosti, vo koi spa|a tekstilnata industrija
25
BIZNIS INFO
^etvrtok, 13 maj 2010
Poniski uvozni carini
– povisok izvoz
Za da go nadmineme
lon-proizvodstvoto, neophodno e da se namalat carinskite dava~ki za uvoz
na repromaterijali od
zemji nadvor od EU, koi sega se 10 procenti, ili, pak,
da se izedna~at so stapkite vo EU za uvoz na istite
repromaterijali, na 7,5 otsto. So toa bi se zgolemila
konkurentnosta na makedonskite proizvodi vo Unijata, a so toa i izvozot.
Dokaz za ova e faktot
deka po namaluvaweto na
stapkata za uvoz na poliestersko vlakno od pet procenti na nula procenti vo
2009 godina, izvozot ni se
zgolemil za 57 otsto. Imeno, ako vo periodot aprilmaj 2008 godina sme izvezle 56.200 pernici, vo istiot period lani, po ukinuvaweto na carinata na uvezeniot poliester, koj vo
na{ite proizvodi u~estvu-
va so 80 otsto, vo stranstvo sme plasirale 88.502
pernici.
(Irena Jakimovska,
„Komfi Angel“, Prilep)
tvo, koi se usloveni od namalenata pobaruva~ka za gotovi tekstilni proizvodi.
Podatocite vo tabelata
davaat do znaewe deka krizata samo gi uslo`ni dotoga{nite negativni sostojbi
vo tekstilnata industrija,
odnosno gi prodlabo~i postojnite tekovni problemi
vo ovaa dejnost.
Edna od specifi~nostite na izvozot od tekstilnata
industrija e visokata zastapenost na lon-proizvodstvoto, koj vo proizvodstvoto na
oblekata konstantno u~estvuva so okolu 95 procenti,
a samo pet procenti otpa|aat na klasi~noto proizvods-
Karakteristi~no za ovie
grupi na proizvodi e {to
nivnoto u~estvo e preku 70
procenti vo vkupniot izvoz
na tekstilni proizvodi i kaj
site niv se zabele`uva
trend na rast na izvozot do
2008 godina, a poradi svetskata ekonomska kriza vo
2009 godina imame drasti~no namaluvawe.
Uvozot na tekstilni proizvodi vo poslednite 10 godini naglo se zgolemuva. Vo
2007 i 2008 godina uvozot na
tekstilni prediva i na tkaenini e zna~itelno zgolemen,
pa duri i vo 2009 godina dostigna 387 milioni dolari,
{to zna~i, se raboti za uvoz
na nivo na stopanstvoto vo
navedenite godini, a prose~nata neto-plata za 55
procenti, {to uka`uva na
povisokoto optovaruvawe po
osnova na danoci i na pridonesi od plata.
Poradi trudointenzivnosta na dejnosta vkupnite zafa}awa od bruto-platite na
vrabotenite se zna~ajni, i vo
golem stepen se povisoki od
pove}eto zemji vo opkru`uvaweto. Na primer, vo 2009 godina zafa}aweto od brutoplatata na prerabotuva~kata
industrija vo Hrvatska iznesuva 27,4 procenti, vo Srbija
27,8 procenti, a kaj nas 32
procenti, pri {to, vo tek-
Vrabotenost
Izvoz
tvo. Ottamu, ovaa dejnost
mnogu zavisi od slu~uvawata, odnosno od pora~kite za
proizvodstvo od stranstvo.
VO IZVOZOT DOMINIRA
LON-PROIZVODSTVOTO
Vkupniot izvoz na tekstilnata industrija od godina vo godina vrednosno se
zgolemuva, taka {to od 405
milioni dolari vo 1998 godina, dostignal do 766 milioni dolari vo 2008 godina.
Vkupniot vrednosen izvoz na tekstilnata industrija od godina vo godina se zgolemuva, od 405 milioni dolari vo 1998 godina, dostigna 766 milioni dolari vo
2008 godina, no u~estvoto na
izvozot od tekstilnata industrija vo vkupniot izvoz opa|a, od 30,9 procenti vo 1998
godina na 23,2 procenti vo
2009 godina. Vo odnos na dvete granki od tekstilnata industrija izvozot na tekstilni
tkaenini u~estvuva samo so
okolu sedum procenti, a izvozot na obleka vo 2008 godina, u~estvuva so okolu 93 procenti, vo vkupniot izvoz.
Visokata zastapenost na
izvozot preku lon-forma, realniot izvoz, odnosno izvozot na novosozdadenata vrednost od vkupniot izvoz se dvi`i od osum do10 procenti.
na repromaterijali, koi se
dorabotuvaat vo zemjava i
potoa se izvezuvaat kako obleka. No, zabele`an e visok
rast i na uvozot na obleka,
vo ~ii{to ramki uvozot od
Kina i od Turcija e mnogu pokonkurenten za na{ite proizvoditeli na doma{niot
pazar. Samo vo 2008 godina
uvozot na obleka od Kina,
Turcija i od Grcija iznesuva
pove}e od 50 milioni dolari
VRABOTUVAWE
Od vkupniot broj vraboteni vo industrijata, okolu 10
procenti otpa|a na tekstilnata industrija, a okolu 37-40
procenti vo vkupniot broj
vraboteni na prerabotuva~kata industrija, {to od aspekt
na vrabotuvaweto ja ~ini posebno va`na dejnost vo vkupnata makedonska ekonomija.
Krizata vo 2009 godina
rezultira so namaluvawe
vrabotenite za 3.058 lica, a
dokolku prodol`at negativnite tekovni sostojbi, golema
e verojatnosta deka toj broj
zna~itelno }e se zgolemi.
PLATI, CENA NA TRUD
Prose~nata bruto-plata
kaj tekstilnata industrija e
poniska za 53-54 procenti
od prose~nata bruto-plata
stilnata industrija 34 procenti, kako rezultat na povisokata osnovica za presmetka na pridonesite za zadol`itelno socijalno osiguruvawe (50 procenti od prose~nata plata vo RM vo prethodniot mesec) vo sporedba so
realno isplatenata plata.
Imeno, izdvojuvawata po
osnova za socijalno osiguruvawe se zgolemija so presmetuvaweto na dava~kite vo
soglasnost so prose~nata
plata vo dr`avata, a ne spored isplatenata, odnosno
prose~nata plata po sektori, odnosno granki, {to uka`uva na paradoksot za pridonesot da se pla}a i na neisplaten iznos od isplatena
plata. Toa uslovuva gubewe
na pozitivniot efekt od namaluvaweto na stapkata na
personalniot danok (ramniot danok).
Trgnuvaj}i od trudointenzivniot karakter na tekstilnata industrija i od
mo`nostite {to tie gi davaat za razvoj na nerazvienite
regioni i na ruralnite krai{ta, imperativ e da se sozdadat povolni makroekonomski uslovi preku sistemsko
pottiknuvawe na istata.
STRUKTURNI PROMENI
PO URNEK NA
EVROPSKITE ZEMJI
So cel tekstilnata industrija da se stabilizira i
da po~ne da bele`i pozitivni dvi`ewa vo svoite ekonomski parametri, taa mora
da pomine niz odredeni
strukturni promeni, kako
{to toa e napraveno vo mnogu evropski zemji.
1. Prviot ~ekor e premin
kon povisoka faza na uslo`neto {iewe, odnosno povisoka faza na lon-proizvodstvo.
Toa bi se realiziralo ako
prvo materijalite se uvezuvaat direktno vo Makedonija,
od isto~no-aziskite zemji,
sekako po nalog na rabotodavecot – partner od EU.
No, za toa e potrebno
ukinuvawe na carinskite
dava~ki na osnovnite repromaterijali za tekstilnata industrija, osobeno
zatoa {to vo Makedonija e
celosno uni{teno proizvodstvoto na repromaterijali i na pomo{ni materijali, pa nema {to da se
{titi so carinskata dava~ka, od edna strana, a od druga strana, vakvoto namaluvawe nema da ima negativen efekt vrz buxetot, zatoa {to i sega materijalot
se vnesuva po osnova na
lon-proizvodstvo.
Efektot od navedeniot
prv ~ekor bi bil:
- za nara~atelot od EU
skratuvawe na procesot na
proizvodstvo, zatoa {to materijalite }e pristignuvaat
direktno vo Makedonija, a ne
vo domicilnata zemja, pa vo
Makedonija.
- za makedonskite firmi
da se obezbedi povisok stepen na lonot, odnosno povisoka dodadena vrednost.
2. Po usovr{uvaweto vo
prvata faza, makedonskite
firmi }e po~nat so svoi mali proizvodni serii, so ve}e poznatiot kvalitet za
evropskiot pazar, i toa bi
bil vtoriot ~ekor za koj ima
perspektiva, zatoa {to
Evropa, spored nasokite na
EUROTAH, }e se naso~uva
kon mali, no skapi i kvalitetni serii.
3. Tretiot ~ekor na dol-
goro~en plan bi bil povisoka investicija vo modernizacijata na proizvodniot kapacitet i promoviraweto na
sopstvenite proizvodi.
KLU^NI PROBLEMI
No, da se trgne na toj pat
potrebni se niza preduslovi, zatoa {to pokraj mnogute
problemi so koi se soo~uva
tekstilnata industrija vo
na{ata zemja, te{kata sostojba vo ovaa industriska
dejnost dopolnitelno e
ote`nata od ekonomskata
globalna kriza: Vo toj kontekst, kako klu~ni problemi
koi ja optovaruvaat tekstilnata industrija se slednite:
- Visoki fiskalni, parafiskalni i socijalni dava~ki pri isplata na plati
- Bankarskite garancii
dopolnitelno gi ote`nuvaat
uslovite za stopanisuvawe
i nepotrebno gi zgolemuvaat
tro{ocite na izvoznicite.
Nivnata niska likvidnost se
iscrpuva za iznosot na kamatite i na drugite uslugi, koi
gi napla}aat bankite i predizvikuva prelevawe na zna~itelni finansiski sredstva od tekstilnite pretprijatija vo bankarskiot sektor.
- Delovnoto okru`uvawe
za finansirawe obezbeduva
mal izbor na instrumenti,
so relativno skapi izvori
na koristewe. Vo nadvore{nite izvori na finansirawe bankarskiot kredit e osnoven. Me|utoa, ovoj izvor e
te{ko dostapen za pove}eto
tekstilni firmi, taka {to
golem broj od niv sopstveniot razvoj i tekovnoto rabotewe go finansiraat od drugi
izvori, sopstveni ili tu|i, a
pred s* preku lon-aran`manite. Dokolku tekstilnite
kompanii po~nat repromaterijalite direktno da gi nabavuvaat od aziskite zemji,
potrebata od obrten kapital
drasti~no }e se zgolemi. Dopolnitelen problem bi bila
razlikata me|u kamatnite
stapki vo EU i vo Makedonija, pa vo toj slu~aj, Vladata
mo`e da pomogne vo odredeno regresirawe na tro{ocite za kamati, kako bi se neutraliziralo vlijanieto na
povisokite kamatni stapki
vo zemjata vo odnos na zemjite od EU.
- Stranskite direktni
investicii vo tekstilnata
industrija se karakteriziraat so otsutnost na voveduvawe na povisoki tehnolo{ki
re{enija vo proizvodstvenite procesi, na podigawe na
proizvodstvoto na povisoki
fazi na dorabotka i istite
se sveduvaat na lon-rabotewe. Vo vakvi uslovi, stranskite investitori za da ja
zgolemat konkurentskata spo-
Nedostatuvaat
„`ivi“ pari
Imame te{kotii so
izvozot. Na primer, ako
sakame da izvezeme vo
R.Slovenija, treba da
obezbedime 1001 dokument i eden kup dozvoli
A, Slovencite mo`at vo
sekoe vreme da uvezat artikli bez takva obemna
dokumentacija. Istovremeno, i nie smetame deka
bankarskite garancii se
nepotrebni tro{oci, kamatite na kreditite se
previsoki, nakuso, nema
„`ivi“ pari.
(Marijana Perkov,
„Istkomerc“, Skopje)
POZICIJATA NA TEKSTILNA INDUSTRIJA VO R.M.
26
BIZNIS INFO
^etvrtok, 13 maj 2010
Plati, danoci, pridonesi
Bez stimulacii - kolaps
sobnost na proizvodite, nastojuvaat da gi namalat tro{ocite za rabotna sila.
- Od druga strana, pak,
fiksniot kurs na denarot vo
odnos na evroto, pri pad na
realniot kurs, s* pove}e ja
namaluva dobivkata i dopolnitelno gi uslo`nuva tekovnite reprodukcioni procesi.
Rabotnicite baraat zgolemuvawe na platite, a od
druga strana fiksniot kurs
na denarot i odnapred dogovorenite biznis-zdelki so
fiksirani ceni na uslugite,
ne dozvoluvaat zgolemuvawe
na tro{ocite za rabotnicite. Zatoa, se uka`uva na potrebata za obezbeduvawe
mehanizmi za regresirawe
na odredeni tro{oci.
- Nelojalnata konkurencija od uvozot na stoki bez
carina za doma{niot pazar
po damping ceni, {vercot na
tekstilni proizvodi i nivna
proda`ba na zelenite pazari
od neregistrirani subjekti.
Sostojbite uka`uvaat deka navedenite problemi, koi
se limitira~ki faktori za
Pra{awe e kako }e ja
zavr{ime ovaa godina,
za{to, se namaluva izvozot i brojot na vrabotenite. Za tekstilnata industrija, kako edna od nose~kite granki, potrebno
e da se prezemat antikrizni merki vo smisla
na odredeni stimulacii
vo funkcija na odr`uvawe na industrijata. Ne
mo`eme da bideme konkurentni na pazarot so tolku visoki dava~ki. Neophodna ni e pomo{, zo{to
vo sprotivno, tekstilnata
industrija }e zamre.
(Borislav Trpovski,
„Teteks“, Tetovo)
konsolidacija na sektorot
po odnos na pravnata regulativa i na nejzinata implementacija, glavno se vo
slednite oblasti:
- Nedostig na politika
za pottiknuvawe na trudointenzivnite dejnosti, vo koi
spa|aat i ko`arsko-prerabotuva~kata i tekstilnata industrija i pokraj zacrtanite
odredbi vo Strategijata;
- Ostvaruvawe na politikata na ramnomeren regionalen razvoj i vodewe na politika za pottiknuvawe na
trudointenzivnite dejnosti,
vo koi spa|a tekstilnata industrija, so ogled deka Republika Makedonija s* u{te
raspolaga so relativno
obemna rabotna sila, koja ne
e vrabotena i koja bara vrabotuvawe
- Prioritetno tretirawe
na tekstilnata industrija, kako izvozna granka, i davawe
na sistemska pomo{ vo nasoka
na ekspanzija na izvozot
- rastovaruvawe po osnova na pridonesi od plata i
od drugi parafiskalni danoci
POTTIK ZA TRUDOINTENZIVNITE DEJNOSTI
Vrz osnova na prethodno
navedenoto, neophodni se
slednite promeni vo domenot za podobruvawe na delovnoto okru`uvawe
- celosno ukinuvawe na
bankarska garancija za firmi, koi anga`iraat najmalku
80 procenti od svoite kapaciteti za lon-dorabotki i
koi vo period od najmalku
dve godini ne storile prekr{ok vo pogled na isporakata
na oblagorodenata stoka
- prezemawe seriozni
merki za suzbivawe na sivata ekonomija. Neophodna
e podosledna primena na
propisite za poseduvawe
na atesti i za ispolnuvawe
na drugi kriterimi {to gi
primenuva EU, svrzani so
kvalitetot na uvozot na
stoki.
Sa{o Despotoski
Aneta Stojkoska
REGIONALNA KOMORA SO SEDI[TE VO PRILEP VO POSETA NA REPUBLIKA TURCIJA
Sklu~eni spogodbi za sorabotka so
komorite od Tire i od Izmir
Trgovskata komora od Izmir i
Regionalnata komora so sedi{te
vo Prilep se „zbratimija“. Na
28.4.2010 godina stopanska delegacija od Prilep, zaedno so pretstavnici od lokalnata samouprava, ostvarija sredba vo Trgovskata komora od Izmir. Vo prisustvo
na golem broj mediumi, so pretsedatelot na Trgovskata komora od
Izmir, Ekrem Demirta{ i na negoviot zamenik Akin Kazanxoglu,
be{e poptpi{ana Spogodbata za
me|usebna sorabotka me|u dvete
komori. Doma}inite bea pokaneti
da bidat gosti na tradicionalniot festival na pivoto „Pivo
fest“ vo Prilep, {to }e se odr`i
od 15 do 18 juli 2010 godina, so
preporaka i so nade` po mo`nost
i pivoto „efes“ da bide zastapeno na festivalot.
Seto ova se slu~uva{e pri
vozvratnata poseta na Regionalnata komora so sedi{te vo Prilep na op{tina Tire kraj Izmir,
Republika Turcija. Posetata na
prilepskata delegacija, vo periodot od 26 do 29 april 2010 godina, be{e vrz osnova na pokanata
na gradona~alnikot na Tire, Tajfur ^i~ek. Pred tamo{nata op{tinskata javnost be{e izvr{ena
promocija na gradot Prilep, eko-
Potpi{uvaweto na spogodbata za sorabotka me|u komorite vo Izmir
nomskite potencijali i prirodni
resursi na regionot, povolnostite {to se nudat za stranskite investitori. Dogovorena be{e i seopfatna ekonomska, kulturna i
sportska sorabotka me|u dvete op{tini. Vo tie ramki be{e potpi{an protokol za zbratimuvawe na
dvete op{tini.
Na 27.4.2010 godina vo prostoriite na Trgovskata komora od
Tire se odr`a plenarna sednica
na koja prisustvuvaa i golem broj
stopanstvenici od ovoj region.
Vo prisustvo na gradona~alnikot
Tajfur ^i~ek i pretsedatelot na
op{tinata, Husein Egri pred golemiot auditorium so pretsedatelot na Trgovskata komora od Tire, Husein ^apkinoglu be{e potpi{ana Spogodbata za zaedni~ka
sorabotka me|u dvete komori. Taa
treba da pridonese so me|usebnata razmena na informacii i
pogolema ekonomska sorabotka
me|u dvete op{tini.
Isto taka, vo Tire be{e posetena industriskata zona i bea vodeni razgovori so generalniot
direktor, Galip Kilin~. Toj ja zapozna prilepskata delegacija so
funkcioniraweto na zonata, koja
se protega na povr{ina od 400
hektari so aktivni 36 fabriki.
Me|u niv se i poznatite marki,
kako {to se „Briti{ Amerikan Tabako“ i drugi. Posebno n* informira za cenata, koja iznesuva 35
evra za kvadraten metar, za otkup
na zemji{teto so plateni komunalii i so kompletna logisti~ka infrastruktura. Bidej}i vo Prilep,
po predlog na Regionalnata komora se podgotvuva izgradba na
industriska zona vo selo Alinci,
se dogovorivme za kratko vreme
da se organizira specijalna poseta na zonata vo Tire, so cel da
se prenese iskustvoto okolu celokupnoto funkcionirawe na
istata.
Prilepskata delegacija ja
predvodea izvr{niot direktor
na Regionalnata komora so sedi{te vo Prilep, Risto Najdoski i
pretstavnikot na gradona~alnikot i sovetnik na Prilep, Goce
Ingilizov.
^etvrtok, 13 maj 2010
EVROPSKI KOMORI
27
BIZNIS INFO
ALESANDRO BARBERIS, PRETSEDATEL NA EUROCHAMBRES
Novi mehanizmi za finansirawe
na malite i na srednite biznisi
o procenata na Alesandro
Barberis, pretsedatelot
Eurochambers, deka kreditna kriza e izbegnata vo Evropa, istaknuva deka mnogu kompanii, posebno onie malite i
srednite (MSP), no i pogolemite, pote{ko doa|ale do bankite
volni za kreditirawe. Vo momentov, malite i srednite kompanii se vo golema opasnost bidej}i imaat potreba od kreditnata poddr{ka, pred s* za kratkoro~en opstanok. Zatoa e va`no da se baraat novi mehanizmi
za nivnoto finansirawe Vo
ovaa ramka toj ja istakna va`nosta na razvivawe na ponatamo{ni alternativni mehanizmi za
finansirawe na malite i na
srednite pretprijatija, kako {to
e me|usebnoto investirawe od
strana na samite kompanii.
Alesandro Barberis, isto taka, istakna deka kreditna pobaruva~ka vo momentov e mnogu slaba,
zatoa {to mnogu biznisi se sudi-
P
REGULATIVA
raat so nesigurna idninata i ne
se podgotveni da investiraat vo
nea. Kako posledica na toa, firmite zna~itelno gi namalija svoite investicioni aktivnosti.
Vlastite vo momentov se vo
specifi~na situacija. Od ednata strana se obiduvaat progresivno da gi konsolidiraat svoite fiskalni pozicii, a od druga
strana, pak, da ja odr`at ekonomijata i so soodvetni merki da
go zasilat rastot.
Alesandro Barberis osobeno gi istakna rizicite povrzani
so finansiskata dinamika, koja
se potpiraa premnogu silno na
rejtingot, otkolku na odr`livosta, profitabilnosta i na idnite planovi. Toj, isto taka, gi predupreduva politi~arite i bankite, koi premnogu strogo ja primenuvaat bankarskata regulativa za likvidnost i za kapital pravilata vo ramkite na „Bazel
2“, deka bi mo`ele da imaat potencijalni negativni efekti vrz
pozajmuvawe na kapital i na toj
na~in vo golema mera da go ote`nat ekonomskiot rast.
- Komorskata mre`a e vnimatelen nabquduva~ na poslednata dinamika vo pristapot do finansii i be{e isklu~itelno
aktivna vo pomo{ta na biznisi
za pristap do krediti, osobeno
preku garancija i sprotivno-garantni fondovi - zaklu~uva Alesandro Barberis.
(Izdvoeno od obra}aweto na
Finansiskiot forum za mali i
za sredni pretprijatija, odr`an
na {esti maj 2010 godina vo Brisel. Forumot go organizira{e
Evropska komisija, Generalniot
direktorat za pretprijatija i za
industrija, so cel sogleduvawe
na tekovnata situacija vo odnos
na pristapnost do finansiite,
kako i za iznaoa|awe na~ini da
se zajaknat finansiski izvori,
so cel zajaknuvawe na investiciite i odr`liviot rast vo narednite godini).
28
BIZNIS INFO
^LENSTVOTO E MO]
^etvrtok, 13 maj 2010
SREDBA SO NOVITE ^LENKI NA STOPANSKATA KOMORA NA MAKEDONIJA
Kreditite ~ekaat
profitabilni proekti
„ Prezentirana novata kreditnata linija za mali i za
sredni pretprijatija na NLB Tutunska banka i na IFC
Kako del od pridobivkite od za~lenuvaweto vo
Stopanskata komora na
Makedonija e i dobli`uvaweto na informaciite
od instituciite do svoite
novi ~lenki Na sredbata
prisustvuvaa 40 kompanii,
pred s* novi ~lenki i pomo{nik-direktorot na Sektorot za kreditirawe pri
NLB Tutunska banka Biqana Stepanuleska-Po~evska
koja ja pretstavi novata
kreditna linija za mali i
za sredni kompanii na
Bankata, po~nata pred edna nedela vo sorabotka so
IFC, a voedno gi zapozna
zainteresiranite kompanii so na~inot i so uslovite za aplicirawe. Pretstavnikot na IFC Makedonija, Zoran Martinovski,
dopolnitelno gi zapozna
prisutnite so planovite i
so dopolnitelnite nefinansiski uslugi, koi gi nudi Me|unarodnata finansiska korporacija na makedonskite kompanii.
Interesot na kompaniite za novi mo`nosti za
kreditirawe, koe }e gi potkrepi nivnite investicioni planovi }e bide redovna praktika na Komorata i vo idniot period.
Na barawe na ~lenkite na Stopanskata komora na Makedonija sredbite od ovoj tip }e se organiziraat i regionalno so
institucii, koi se od interes na kompaniite. Na
ovaa i na idnite sredbi
koi }e se odr`uvaat vo
po~etokot na sekoj mesec,
kompaniite }e se zapoznavaat i so pridobivkite
od ~lenstvoto vo Komorata, kako i so finansiskite mo`nosti vo funkcija
na investirawe i poddr{ka na biznisot, ovozmo`eno od bankite vo zemjava.
Nad 40 kompanii potpi{aa pristapnici za ~lenstvo vo Komorata
ATA „METALOTEHNIKA“ – LIDER VO PROIZVODSTVOTO I VO [email protected] NA VODOVODNI MATERIJALI
Na meta se hrvatskiot i bugarskiot pazar
Od mala prodavni~ka za
vodovodni materijali i pomali izvedbeni zada~i, vo
oblasta na vodovodnata
mre`a, vo starata prilepska ~ar{ija, od dale~nata
1987 godina, ATA „Metalotehnika“, prerasna vo regionalen lider vo proizvodstvoto i vo proda`bata na
vodovodni materijali i na
kanalizaciska oprema, kako
i vo proizvodstvoto i vo
monta`ata na elasti~na
ograda i soobra}ajna signalizacija.
- Kvalitetnoto izvr{uvawe i zadovolnite klienti go zgolemuvaat obemot na
anga`irawe, so {to se nametna i potrebata za zgolemuvawe na brojot na vrabotenite, koj vo momentov ja
dostignuva brojkata od 40,
kako i definirawe na pravcite za razvoj na kompanijata vo osvojuvawe na sopstvenite pazari - veli Naum
Nikoloski, eden od menaxerite na kompanijata.
Sogleduvaj}i gi potencijalite i objektivnite potrebi na pazarot, kako {to
se javnite komunalni pretprijatija, grade`nite kompanii, ATA „Metalotehnika“
po~nuva so proizvodstvo na
delovi i na komponenti od
vodovodot i od soobra}ajnata signalizacija, koi vo
celost gi zadovoluvaat potrebite na pazarot.
- Vo proizvodnite procesi na ATA „Metalotehnika“ se usvoeni: kompletna
dorabotka na gusan fiting,
proizvodstvo na vodovodni
ventili od DN50 do DN400,
proizvodstvo na fazonski
delovi za malite hidrocentrali za PN25, PN40 so
DN do 1.600 milimetri,
proizvodstvo na podzemni
i nadzemni hidranti, proizvodstvo na vozdu{ni i na
nepovratni ventili i filtri, proizvodstvo na monta`no-demonta`ni par~iwa, spojki, poluspojki i
drugi elementi - objasnuva
Nikoloski.
Golem del od ponudata
„BIO SI FUD“ – FABRIKA ZA PRERABOTKA, KONZERVIRAWE
I SU[EWE NA OVO[JE I NA ZELEN^UK
Tradicionalni recepti
„zgotveni“ so vrvna tehnologija!
„Bio si fud“ e novoosnovana
kompanija od Skopje, ~ija osnovna dejnost e prerabotka, konzervirawe i su{ewe ovo{je i zelen~uk. Fabrikata e locirana na
vele{koto ezero „Mladost“ i e
izgradena vo soglasnost so site
standardi za ovaa dejnost. So
vkupna povr{ina od 1.255 kvadratni metri i zemji{te od
3.302 kvadratni metri i posed
na zemji{te od 7.784 kvadratni
metri, za koe fabrikata poseduva grade`na dozvola za pro{iruvawe na proizvodnite pogoni po
potreba.
- Proizvodstvenite kapaciteti opfa}aat prerabotka i konzervirawe na pe~urki, feferoni,
korni{oni, zelka, crveni piperki, morkovi, cveklo i drugo, kako
i obrabotka i su{ewe na ovo{je
i na {umski plodovi. Formulata
e proizvodstvo na prerabotki
spored tradicionalni recepti i
nivno konzervirawe spored najsovremena tehnologija, koja {to
ovozmo`uva rok na trajnost na
proizvodite od dve do tri godini. Kapacitetot na proizvodstvoto iznesuva 2.000 toni konzervi-
rani prerabotki - veli Nada Petreska od „Bio si fud“.
Biznis-planot na kompanijata
go opfa}a odr`uvaweto na zdravi kooperantski odnosi, kontinuirana i navremena nabavka na surovinski materijal, zagarantiran otkup i redovna isplata na
gradinarskite kulturi, kako i
sklu~uvawe na dogovori so kooperantite.
- Na{ata cel e pro{iruvawe
na proizvodstveniot proces so
zgolemuvawe na brojot na proizvodite i nivniot asortiman i
plasman na stranskite pazari veli Petreska, koja dodava deka
razvojnata strategija na kompanijata e naso~ena kon zgolemuvawe
na izvozot na proizvodite i sozdavawe ekolo{ki ~ista i zdrava
hrana.
(A. St.)
zazemaat kapacite za {ahti, nameneti za vodovod,
toplifikacija, telekom i
elektrika, gusani slivnici,
re{etki za avtopat, kako i
komplet pridru`ni elementi za istite. Proizvodite
na ATA „Metalotehnika“ se
so poznat i priznat kvalitet, kako na doma{niot pazar taka i na stranskite pazari. Plasmanot na doma{niot pazar se ostvaruva
preku sopstveno skladi{te
i prestapni{tvo vo Skopje,
kooperantski firmi i vo
javnite pretprijatija, pri
{to proizvodite se izlo`eni na postojana konkurencija so proizvodite so
stranskite kompanii.
- I vo uslovi na recesija, ATA „Metalotehnika“
od proizvodstven, komer-
cijalen, konkurenten i inovativen aspekt vo 2009 godina, postigna zaviden uspeh. Vo paletata i na onaka
golemiot asortiman, se vovedoa preku 10 novi razli~ni proizvodi, zna~itelno se zgolemi obemot
na opslu`uvawe na javnite
komunalni pretprijatija
vo R.Makedonija, so {to
stanavme eden od najgolemite, ako ne i najgolem
snabduva~ na istite - veli
Nikoloski, koj dodava deka
istovremeno go zgolemuvaat izvozot vo Kosovo, Albanija, Bosna i Hercegovina, Crna Gora, Srbija, a od
ovaa godina se ostvaruvaat i prvite kontakti so
firmi od R.Hrvatska i
R.Bugarija za osvojuvawe i
na ovie pazari.
(A. St.)
NOVI ZAKONSKI PROPISI VO
REPUBLIKA MAKEDONIJA
Slu`ben vesnik na RM br. 61/2010 godina
Uredba za izmenuvawe na Uredbata za sproveduvawe na Carinskiot zakon;
Programa za izmenuvawe i za dopolnuvawe na Programata za
finansiska poddr{ka na zemjodelstvoto za 2010 godina;
Strategija za razvoj na energetikata vo Republika Makedonija
do 2030 godina;
Slu`ben vesnik na RM br. 63/2010 godina
Pravilnik za izmenuvawe na Pravilnikot za stepenot na ureduvaweto na grade`noto zemji{te so objekti na komunalnata infrastruktura i na~inot na utvrduvawe na visinata na tro{ocite
za ureduvaweto vo zavisnost od stepenot na uredenost;
Slu`ben vesnik na RM br. 64/2010 godina
Uredba za izmenuvawe i za dopolnuvawe na Uredbata za visinata na nadomestokot koj go pla}aat operatorite na instalaciite,
koi vr{at aktivnosti za koi se izdava dozvola za usoglasuvawe so
operativen plan;
Uredba za izmenuvawe i za dopolnuvawe na Uredbata za visinata na nadomestokot koj treba da go pla}aat operatorite na instalaciite, koi vr{at aktivnosti za B-integrirana ekolo{ka dozvola;
Uredba za visinata na nadomestokot koj go pla}aat operatorite na instalaciite, koi vr{at aktivnosti za koi se izdava A- integrirana ekolo{ka dozvola.
29
BIZNIS INFO
^etvrtok, 13 maj 2010
NA 26 I NA 27 MAJ 2010 GODINA
Ohrid
STOPANSKATA KOMORA NA MAKEDONIJA I IFC ISTR
(PROGRAMA ZA ME\UNARODNI STANDARDI I ZA TEHNI^KI
REGULATIVI) VE POKANUVAAT DA U^ESTVUVATE NA OBUKATA
„CE-ozna~uvawe spored
Evropskata direktiva za grade`ni
proizvodi (89/106/EES)“
31 maj -1 juni 2010 godina, 9-17 ~asot. Sala 1, 5 kat,
Stopanska komora na Makedonija
Obuka:
Celta na evropskite
direktivi e da obezbedi
sloboden protek na proizvodi, koi se vo soglasnost
so osnovnite barawa, otkako ve}e bile predmet na postapkata za ocena na soobraznosta preku EEA. Oznakata CE simbolizira deka
proizvodot e vo soglasnost
so osnovnite barawa na relevantnite direktivi.
„Znakot CE e na{ paso{ za pazarot na EU“.
z Celta na obukata e
da obezbedi tehni~ka pomo{ za pretstavnicite na
grade`nite kompanii, konsultantite i drugite zainteresirani u~esnici od
Makedonija, vo procesot
na implementacijata na
Direktivata za grade`ni
proizvodi (89/106/EES).
z Po usoglasuvawe so
harmoniziranite standardi, proizvoditelot }e bide vo mo`nost da gi obele`uva relevantnite proizvodi so znakot CE i da
deklarira deka proizvodite se vo soglasnost so
osnovnite barawa na Direktivata za grade`ni proizvodi (89/106/EES). Proizvodite koi go nosat znakot CE mo`at zakonski da
se pu{tat vo promet na pazarot, a znakot, isto taka,
obezbeduva slobodno dvi`ewe na proizvodot vo
ramkite na edinstveniot
pazar na EFTA i na Evropskata unija.
Koj s* treba da prisustvuva na kursot:
Ovoj kurs e namenet za
gradewe na kapaciteti na
pretstavnici na kompanii
od grade`niot sektor, lokalnite makedonski konsultanti od poleto na direktivite na EU i ocena na
soobraznosta i drugi zain-
teresirani (studenti, idni konsultanti i drugo).
Dokolku ste zainteresirani za steknuvawe novi
znaewa vo poleto na izbranite direktivi na EU i da
doznaete kako mo`e da se
stavi znakot CE na proizvodite, toga{ navistina treba da go posetite ovoj kurs.
teresirani kompanii da
zemat u~estvo na ovaa
obuka, koj }e se odr`i na
31 maj-1juni 2010 godina,
sala 1, 5 kat vo Stopanskata komora na Makedonija.
Zainteresiranite lica za u~estvo na dvodnevniot seminar mo`at da se
prijavat najdocna do 27
Makedonsko-romanski
biznis-forum vo Skopje
i sredba vo Ohrid
Barawa {to treba da gi maj 2010 godina.
ispolnat u~esnicite za da
Site u~esnici }e dobiu~estvuvaat na ovoj kurs:
jat soodveten raboten maz Univerzitetska dip- terijal i na krajot od semiloma vo oblasta na teh- narot }e se steknat so serni~kite nauki (po mo`nost tifikat kako potvrda za
grade`ni{tvo, ma{instvo, u~estvo na rabotilnicata.
elektro-in`enerstvo
i
Prijavniot list mo`e
drugi srodni oblasti)
da go prezemete od vebz Prethodno iskustvo portalot na Stopanskata
vo poleto na me|unarodni- komora na Makedonija:
te standardi, koi se pri- www.mchamber.mk
menuvaat vo kompaniite.
Cena za u~estvo:
Kontakt:
z Cenata go vklu~uva
Elizabeta A. Eftimova
slednovo:
tel: 02 32 44 074
z U~estvo na kursot
faks: 02 32 44 088
(vklu~itelno i patni tro- e-po{ta: [email protected]
{oci, smestuvawe i hrana)
z Ispit
Anita Mitrevska
z Sertifikat za u~estvo
tel: 02 32 44 057
i uspe{no polo`en ispit
faks: 02 32 44 088
e-po{ta: anita.mitrevGi pokanuva site [email protected]
VO STOPANSKATA KOMORA NA MAKEDONIJA, NA 27. 5. 2010
GODINA, PREZENTACIJA NA VRVNA TEHNOLOGIJA
„S* od ista raka: sobirawe, prerabotka,
reciklirawe i otstranuvawe“
Srpskata kompanijata „Letunica ekstra PET“, koja e del od avstriskata korporacija AVE GMBH, edna od vode~kite kompanii za ekonomija so otpad, stru~no }e ja
pretstavi vrvnata tehnologija, koja garantira brzi i povolni re{enija vo ovaa oblast. Za vreme na prezentacijata }e bidat
pretstaveni idei i mo`nosti za za{tita
na okolinata, kako glaven imperativ na
inovaciite na grupacijata AVE, koi pridonesuvaat za trajno podobruvawe na kvalitetot na na{iot `ivot. Na prezentacijata
}e mo`e da se prosledat najnovite dostignuvawa vo ekologijata, potoa procesot na
otstranuvawe, sortirawe i podgotovka za
reciklirawe i mo`nostite za proda`ba
preku internet na reciklirani materijali, osobeno na plastikata.
O~ekuvanite rezultati od prezenta-
cijata treba da bidat razmena na iskustva i na soznanija na stru~waci od primenata na najnovite dostignuvawa i tehnologija vo ovaa oblast, kako i razvivawe bilateralni odnosi so makedonski
kompanii zainteresirani za sorabotka
so kompanijata AVE.
Prezentacijata }e se odr`i vo Stopanskata komora na Makedonija, sala 1, na
petti kat, so po~etok vo 11 ~asot.
Stopanskata komora na Makedonija gi
pokanuva site makedonski kompanii zainteresirani za u~estvo na prezentacijata
da go prijavat svoeto u~estvo najdocna do
20 maj 2010 godina.
Lice za kontakt i za prijavuvawe:
Mirjana Koceva
E–po{ta: [email protected] mk
Tel: 3244-035; Faks: 3244-088
Vo ramkite na najavenata oficijalna poseta na
pretsedatelot na Republika Romanija Trajan Basesku,
na Republika Makedonija,
na 27 maj 2010 godina, planirano e odr`uvawe na Makedonsko-romanski biznisforum vo Skopje. Sredbata
na delovnite lu|e od dvete
zemji se o~ekuva da bide
pozdravena od pretsedatelite na dvete dr`avi.
Romanskite stopanska
delegacija predvodena od
Trgovsko-industriskata komora na Prahova, e sostavena od pove}e renomirani
kompanii od razli~ni stopanski dejnosti. Najaven e
interes za vospostavuvawe
inicijalni kontakti i sorabotka so makedonskite kom-
panii. Na 26 maj 2010 godina romanskata stopanska
delegacijata }e prestojuva
vo Ohrid, kade }e bide izvr{ena prezentacija i }e
se realiziraat bilateralni delovni sredbi.
Vo ramkite na ovaa poseta }e bidat potpi{ani
spogodbi za sorabotka me|u
regionalnite komori i toa:
z Na 26 maj 2010 godina
vo op{tinskata zgrada na
Ohrid, so po~etok vo 10 ~asot;
z Na 27 maj 2010 godina
vo Stopanskata komora na
Makedonija vo Skopje, so
po~etok vo 17 ~asot
Biznis-forumot
i
sredbata vo Ohrid pretstavuvaat dobra mo`nost
za unapreduvawe na eko-
nomskata sorabotka me|u
Republika Makedonija i
Republika Romanija, kako
i za vospostavuvawe povisoki oblici na sorabotka
i razvivawe na delovnite
odnosi me|u kompaniite od
dvete zemji.
Gi pokanuvame site makedonski kompanii, koi se
zainteresirani za u~estvo
na biznis-forumot i sredbata vo Ohrid, da go prijavat svoeto u~estvo vo Stopanskata komora na Makedonija, najdocna do 19.maj
2010 godina.
Spisokot na romanskite
firmi, prijavniot list i
agendata na sredbite mo`e da
se prezemat od portalot na
Stopanskata komora na Makedonija: www. mchamber. mk
„ULOGATA NA AKREDITACIJATA VO IMPLEMENTACIJATA
NA REGULATIVATA (EC) 765/2008 I KOMUNIKACIJA SO
NACIONALNITE REGULATORI“
Mo}na alatka za
obezbeduvawe na
kvalitet na proizvodite
Rabotilnica na Institutot za akreditacija
na Republika Makedonija (IARM) i
Stopanskata komora na Makedonija
Vo nasoka na prepoznavawe na akreditacijata, kako mo}na alatka za obezbeduvawe na kvalitetot na proizvodite i za razvoj na trgovskite odnosi, kako i zapoznavawe na po{irokata javnost so pridobivkite
od ovaa aktivnost, Institutot za akreditacija na Republika Makedonija (IARM) vo
sorabotka so Stopanskata komora na Makedonija ja organiziraat ovaa rabotilnica.
Taa se organizira vo ramkite na instrumentot TAIEX, a }e se odr`i na 21 i na 22 juni 2010 godina vo Stopanskata komora na
Makedonija, sala eden na pettiot kat, so
po~etok vo devet ~asot.
Stopanskata komora na Makedonija gi
pokanuva site zainteresirani kompanii,
koi sakaat da u~estvuvaat na rabotilnicata, svoeto prisustvo da go prijavat
najdocna do 10 maj 2010 godina. Poop{irni informacii, prijavniot list i
agendata mo`e da se prezemat od vebportalot na Stopanskata komora na Makedonija: www. mchamber. mk
Lice za kontakt: Venera Andrievska,
tel: 3244037, faks 32 44088,
e-po{ta: [email protected] mk
30
BIZNIS INFO
^etvrtok, 13 maj 2010
PONUDA - POBARUVA^KA
HRVATSKA KOMPANIJA BARA SORABOTKA SO MAKEDONSKI
PROIZVODITELI NA KABLI I ELEKTRO OPREMA
Validnost do: 05.09.2010
Vid na sorabotka: Proizvodi, proizvodstvo
Oblast na sorabotka: Trgovija na golemo i malo
Ponudata se odnesuva na: Zemji na Centralna i Isto~na Evropa
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
MAKEDONSKA KOMPANIJA BARA PLASMAN NA [email protected]
PROIZVODI NA STRANSKI PAZARI
Validnost do: 25.08.2010
Vid na sorabotka: Sorabotka vo proizvodstvo - dorabotka
Oblast na sorabotka: Proizvodstvo na tekstil i tekstilni proizvodi
Ponudata se odnesuva na: Zemji na Centralna i Isto~na Evropa
*
*
*
*
*
*
*
*
*
GR^KA KOMPANIJA BARA DISTRIBUTER VO REPUBLIKA MAKEDONIJA ZA PLASMAN NA ELEKTRI^NI ASPIRATORI
Validnost do: 10.06.2010
Vid na sorabotka: Proizvodi, proizvodstvo
Oblast na sorabotka: Trgovija na golemo i malo
Ponudata se odnesuva na: Zemji na Centralna i Isto~na Evropa
*
*
*
*
*
*
*
*
*
ROMANSKA KOMPANIJA BARA DISTRIBUTER VO REPUBLIKA
MAKEDONIJA ZA PLASMAN NA [email protected] MA[INI
Validnost do: 03.06.2010
Vid na sorabotka: Proizvodi, proizvodstvo
Oblast na sorabotka: Grade`ni{tvo
Ponudata se odnesuva na: Zemji na Centralna i Isto~na Evropa
*
*
*
*
*
*
*
*
*
SRPSKA KOMPANIJA BARA DISTRIBUTER VO REPUBLIKA
MAKEDONIJA ZA PLASMAN NA STO^NO BRA[NO
Validnost do: 12.06.2010
Vid na sorabotka: Proizvodi, proizvodstvo
Oblast na sorabotka: Trgovija na golemo i malo
Ponudata se odnesuva na: Zemji na Centralna i Isto~na Evropa
*
*
*
*
*
*
*
*
*
TURSKA KOMPANIJA BARA DISTRIBUTER VO REPUBLIKA MAKEDONIJA ZA PLASMAN NA AVOTDELOVI ZA AUDI, SEAT, [KODA
I OPEL
Validnost do: 23.06.2010
Vid na sorabotka: Proizvodi, proizvodstvo
Oblast na sorabotka: Trgovija na golemo i malo
Ponudata se odnesuva na: Zemji na Centralna i Isto~na Evropa
*
*
*
*
*
*
*
*
*
UNGARSKA KOMPANIJA BARA DISTRIBUTER VO REPUBLIKA
MAKEDONIJA ZA PLASMAN NA POCINKUVANI LEANI SPOJNICI ZA ^ELI^NI, OLOVNI I PE CEVKI
Validnost do: 16.06.2010
Vid na sorabotka: Proizvodi, proizvodstvo
Oblast na sorabotka: Trgovija na golemo i malo
Ponudata se odnesuva na: Zemji na Centralna i Isto~na Evropa
*
*
*
*
*
*
*
*
*
FIRMATA BARA DISTRIBUTER VO REPUBLIKA MAKEDONIJA ZA
PLASMAN NA VATA, ^EPKALKI ZA U[I I DR. PREDMETI ZA LI^NA HIGIENA
Validnost do: 05.06.2010
Vid na sorabotka: Proizvodi, proizvodstvo
Oblast na sorabotka: Trgovija na golemo i malo
Ponudata se odnesuva na: Zemji na Centralna i Isto~na Evropa
*
*
*
*
*
*
*
*
*
TURSKA KOMPANIJA BARA DISTRIBUTER VO REPUBLIKA MAKEDONIJA ZA PLASMAN NA OPREMA VO MLE^NATA INDUSTRIJA
(SISTEMI ZA MOLZEWE)
Validnost do: 19.05.2010
Vid na sorabotka: Proizvodi, proizvodstvo
Oblast na sorabotka: Zemjodelie
Ponudata se odnesuva na: Zemji na Centralna i Isto~na Evropa
*
*
*
*
*
*
*
*
*
GR^KA KOMPANIJA BARA DISTRIBUTER VO REPUBLIKA MAKEDONIJA ZA PLASMAN NA ZAMRZNATI PEKARSKI PROIZVODI
Validnost do: 29.09.2010
Vid na sorabotka: Proizvodi, proizvodstvo
Oblast na sorabotka: Trgovija na golemo i malo
Ponudata se odnesuva na: Zemji na Centralna i Isto~na Evropa
*
*
*
*
*
*
*
*
WA, SAEMSKI [email protected], MEDIA PLAN I MEDIA ZAKUP,
ORGANIZACIJA NA SEMINARI I BRENDIRWE NA PROIZVODI
Validnost do: 26.12.2010
Vid na sorabotka: Konsultantska usluga
Oblast na sorabotka: Prerabotuva~ka industrija
Ponudata se odnesuva na: Zemji na Centralna i Isto~na Evropa
*
MAKEDONSKA KOMPANIJA NUDI [email protected] NA PAZAROT, PREDLOG IDEI ZA REKLAMI I PROMOTIVNI KAMPAWI, ORGANIZIRAWE I OBUKA NA HOSTESI, CELOSEN STAJLING NA HOSTESITE I PROMOTERITE, ORGANIZIRAWE NA
PROMOCII NA PROIZVODITE, ORGANIZIRAWE NA ANKETI
NA BARAWE NA VA[ATA KOMPANIJA, SVE^ENI OTVORA-
*
*
*
*
*
*
*
*
BUGARSKA KOMPANIJA E ZAINTERESIRANA ZA ORGANIZIRAWE NA BERZA ZA OVO[JE I ZELEN^UK VO REPUBLIKA MAKEDONIJA
Validnost do: 17.12.2010
Vid na sorabotka: Tehni~ka sorabotka
Oblast na sorabotka: Zemjodelie
Ponudata se odnesuva na: Zemji na Centralna i Isto~na Evropa
*
*
*
*
*
*
*
*
*
GR^KA KOMPANIJA BARA SORABOTKA SO MAKEDONSKI UVOZNICI NA NAFTENI PROIZVODI I GORIVA
Validnost do: 17.09.2010
Vid na sorabotka: Proizvodi, proizvodstvo
Oblast na sorabotka: Trgovija na golemo i malo
Ponudata se odnesuva na: Zemji na Centralna i Isto~na Evropa
*
*
*
*
*
*
*
*
*
SRPSKA KOMPANIJA BARA DISTRIBUTER VO REPUBLIKA MAKEDONIJA ZA PLASMAN NA TERMOIZOLACIONI ZIDNI I
KROVNI SENDVI^ PANELI ISPOLNETI SO POLIURETAN, KAMENA VOLNA I INP-A
Validnost do: 22.05.2010
Vid na sorabotka: Proizvodi, proizvodstvo
Oblast na sorabotka: Grade`ni{tvo
*
*
*
*
*
*
*
*
*
TURSKA KOMPANIJA BARA ZASTAPNIK VO REPUBLIKA MAKEDONIJA ZA PLASMAN NA ASPIRATORI
Validnost do: 10.09.2010
Vid na sorabotka: Proizvodi, proizvodstvo
Oblast na sorabotka: Trgovija na golemo i malo
Ponudata se odnesuva na: Zemji na Centralna i Isto~na Evropa
*
*
*
*
*
*
*
*
*
FIRMATA NUDI POSTELNINI, PREKRIVA^I I FROTIR PROGRAM ZA [email protected] VO REPUBLIKA MAKEDONIJA I NADVOR
OD ZEMJATA
Validnost do: 25.07.2010
Vid na sorabotka: Proizvodi, proizvodstvo
Oblast na sorabotka: Trgovija na golemo i malo
Ponudata se odnesuva na: Zemji na Centralna i Isto~na Evropa
*
*
*
*
*
*
*
*
*
HOLANSKA KOMPANIJA NUDI SOFTVERSKI RE[ENIJA SO CEL
POSTIGNUVAWE POGOLEMA EFIKASNOST VO TRANSPORTOT,
VKLU^UVAJKI I RASKRSNICI, GOLEMI I MALI GRADSKI [email protected] KAKO I NA AVTOPATI[TA
Validnost do: 07.07.2010
Vid na sorabotka: Tehni~ka sorabotka
Oblast na sorabotka: Soobra}aj, transport na stoki i patnici i
{pedicija
Ponudata se odnesuva na: Zemji na Centralna i Isto~na Evropa
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
HRVATSKA KOMPANIJA BARA DISTRIBUTER VO REPUBLIKA
MAKEDONIJA ZA PLASMAN NA KONZERVIRANA RIBA I PROIZVODI OD RIBA
Validnost do: 24.05.2010
Vid na sorabotka: Proizvodi, proizvodstvo
Oblast na sorabotka: Trgovija na golemo i malo
Ponudata se odnesuva na: Zemji na Centralna i Isto~na Evropa
*
*
*
*
*
*
*
*
*
TURSKA KOMPANIJA NUDI OPTIMALNI RE[ENIJA ZA IT-INFRA
STRUKTURI, [email protected] ALARMNI SISTEMI, CCTV, COPPER NETWORKS I BARA MAKEDONSKI PARTNERI ZA SORABOTKA
Validnost do: 23.05.2010
Vid na sorabotka: Proizvodi, proizvodstvo
Oblast na sorabotka: Trgovija na golemo i malo
Ponudata se odnesuva na: Zemji na Centralna i Isto~na Evropa
*
*
*
*
*
*
*
*
*
MAKEDONSKA KOMPANIJA NUDI KONCENTRIRANA SMESA ZA
ISHRANA NA KOKO[KI-NESILKI NA KONZUMNI JAJCA
Validnost do: 30.11.2010
Vid na sorabotka: Proizvodi, proizvodstvo
Oblast na sorabotka: Zemjodelie
Ponudata se odnesuva na: Zemji na Centralna i Isto~na Evropa
*
*
*
*
*
*
*
*
*
MAKEDONSKA KOMPANIJA NUDI POMO[NI AKTIVNOSTI VO
FINANSISKO POSREDUVAWE
Validnost do: 16.10.2010
Vid na sorabotka: Finansiski servisi
Oblast na sorabotka: Finansisko posreduvawe
Ponudata se odnesuva na: Zemji na Centralna i Isto~na Evropa
*
*
*
*
*
*
*
*
*
HRVATSKA KOMPANIJA BARA DISTRIBUTER VO REPUBLIKA MAKEDONIJA ZA PLASMAN NA APRATI ZA PRO^ISTUVAWE NA VODA
Validnost do: 29.07.2010
Oblast na sorabotka: Trgovija na golemo i malo
Ponudata se odnesuva na: Zemji na Centralna i Isto~na Evropa
*
*
*
*
*
*
*
*
*
TURSKA KOMPANIJA BARA DISTRIBUTER VO REPUBLIKA MAKEDONIJA ZA PLASMAN NA P^ENI^NO BRA[NO
Validnost do: 20.07.2010
Vid na sorabotka: Proizvodi, proizvodstvo
Oblast na sorabotka: Trgovija na golemo i malo
Ponudata se odnesuva na: Zemji na Centralna i Isto~na Evropa
*
*
*
*
*
*
*
*
*
HRVATSKA KOMPANIJA BARA DISTRIBUTER VO REPUBLIKA
MAKEDONIJA ZA PLASMAN NA RASVETNI TEL NAMENETI
ZA HOTELI, VNATRE[NI PROSTORI, ULI^NI SVETILKI I
DRUGI OBJEKTI ZA VNATRE[NO I NADVORE[NO OSVETLUVAWE
Validnost do: 23.05.2010
Vid na sorabotka: Proizvodi, proizvodstvo
Oblast na sorabotka: Trgovija na golemo i malo
Ponudata se odnesuva na: Zemji na Centralna i Isto~na Evropa
GR^KA KOMPANIJA BARA DISTRIBUTER VO REPUBLIKA MAKEDONIJA ZA PLASMAN NA PREDMETI ZA PODAROCI, MALI PAR^IWA NA MEBEL I DEKORATIVNI PROIZVODI
Validnost do: 16.07.2010
Vid na sorabotka: Proizvodi, proizvodstvo
Oblast na sorabotka: Trgovija na golemo i malo
Ponudata se odnesuva na: Zemji na Centralna i Isto~na Evropa
*
*
FIRMATA NUDI PRAVNO ADVOKATSKI USLUGI ZA ZASTAPUVAWE NA PRAVNI I FIZI^KI LICA OD OBLASTA NA STOPANSKO I ME\UNARODNO STOPANSKO PRAVO NA MAKEDONSKITE KOMPANII KOI SE ZAINTERESIRANI DA INVESTIRAAT VO SRBIJA
Validnost do: 27.06.2010
Vid na sorabotka: Konsultantska usluga
Oblast na sorabotka: Trgovija so nedvi`nosti, iznajmuvawe
Ponudata se odnesuva na: Zemji na Centralna i Isto~na Evropa
*
TURSKA KOMPANIJA BARA DISTIBUTER VO REPUBLIKA MAKEDONIJA ZA PLASMAN NA TERMOIZOLACIONI SISTEMI
Validnost do: 16.07.2010
Vid na sorabotka: Proizvodi, proizvodstvo
Oblast na sorabotka: Grade`ni{tvo
Ponudata se odnesuva na: Zemji na Centralna i Isto~na Evropa
*
*
*
HRVATSKA KOMPANIJA BARA DISTRIBUTER VO REPUBLIKA
MAKEDONIJA ZA PLASMAN NA ALKOLHNI PIJALOCI
Validnost do: 24.05.2010
Vid na sorabotka: Proizvodi, proizvodstvo
Oblast na sorabotka: Trgovija na golemo i malo
Ponudata se odnesuva na: Zemji na Centralna i Isto~na Evropa
*
PROIZVODSTVO NA DC POWER SYSTEMS, SOLARNA ENERGIJA, PROIZVODSTVO NA ALUMINIUM I PVC PROIZVODI, METALNA INDUSTRIJA, TU[-KABINI, GSM OPREMA, ELEKTRI^NI I ELEKTRONSKI KONTROLNI SISTEMI, TELEKOMUNIKACISKI SISTEMI
Validnost do: 23.05.2010
Vid na sorabotka: Proizvodi, proizvodstvo
Oblast na sorabotka: Zemjodelie
Ponudata se odnesuva na: Zemji na Centralna i Isto~na Evropa
*
TURSKA KOMPANIJA BARA PARTNER VO REPUBLIKA MAKEDONIJA ZA ZAEDNI^KO [email protected] VO SLEDNITE OBLASTI:
Glaven i odgovoren urednik, Savo Pej~inovski
Kontakt adresa:
Stopanskata komora na Makedonija
ul. Dimitrie ^upovski, 13
1000 Skopje
Kontakt lice: Mirjana Koceva
Tel: (02) 3244035; Faks: (02) 3244088
Call Centar: (02) 15015
E-adresa: [email protected]
tel: : (02) 3244036
faks: (02) 3244088
[email protected]
Download

Zasega nema problemi, a nekoj mo`ebi i }e }ari