Broj 7
kontakt call centar 15015
www.mchamber.mk
MAKEDONSKOTO STOPANSTVO SO DECENII IZVEZUVA ISTI PROIZVODI
Trgovskiot deficit
postojano vo }ar
Nadvore{notrgovska razmena na Republika Makedonija
SIMON NAUMOSKI, DIREKTOR NA
„VITAMINKA” AD PRILEP
Trgovski deficit vo nadvore{no trgovska razmena na RM
deficit
uvoz
izvoz
Sigurna
„slatkata“
idnina
OSVEN NAMALUVAWETO NA DDV, POTREBNO E CELOSNO
OLESNUVAWE NA STANBENATA IZGRADBA
Konkurencijata
ja soboruva
cenata
^estiti veligdenski
praznici!
Stopanska komora na Makedonija
18
BIZNIS INFO
REGIONOT NA CEFTA
^etvrtok, 1 april 2010
PREDUPREDUVAWE NA GENERALNOTO SOBRANIE NA ASOCIJACIJATA NA
BALKANSKITE KOMORI OD SARAEVO, REPUBLIKA BOSNA I HERCEGOVINA
Bez regionalna infrastruktura za
kvalitet nema slobodna trgovija
„ Pretsedatelite na delovnite asocijacii
konstatiraa deka ovoj proces ne se dvi`i so
posakuvanoto tempo i deka e potrebno direktorijatot na CEFTA da gi pottikne vladite za zabrzuvawe na procesot na me|usebnoto priznavawe na akreditacionite tela
ospostavuvawe na infrastruV
ktura na kvalitet - zaemno
priznavawe na akreditacionite
tela be{e osnovnata tema na Generalnoto sobranie na Asocijacijata na Balkanskite komori (ABK)
{to se odr`a vo Saraevo (24 mart
2010 godina). Temata e od osobeno
zna~ewe imaj}i predvid obvrskite koi proizleguvaat od dogovorot na CEFTA od 2006 godina. Vo
soglasnost so ~lenot 13, poglavje
~etiri, koe se odnesuva na tehni~kite barieri vo trgovijata pred
31 dekemvri 2010 godina, dogovornite strani na dogovorot od
CEFTA treba da gi po~nat pregovorite za sklu~uvawe na multilateralni spogodbi za usoglasuvawe
na svoite tehni~ki rezultati i
standardi, kako i zaemno priznavawe na postapkite za ocena na
soobraznosta vo soglasnost so
Spogodbata za tehni~ki barieri
vo trgovijata na 100 i drugi relevantni me|unarodni dogovori.
Vo diskusijata na Generalnoto sobranie na ABK u~estvuva{e i
Renata Vitez, direktorkata na sekretarijatot na CEFTA od kanca-
larijata vo Brisel. Pretsedatelite na komorite konstatiraa, deka ovoj proces ne se dvi`i so posakuvanoto tempo i deka e potrebno direktorijatot na CEFTA da gi
pottikne vladite za da se ispo~ituva rokot. Fakt e deka vo regionot ve}e postoi izvesna mre`a na
spogodbi za sorabotka me|u nacionalnite akreditacioni tela, no
ne i za me|usebno priznavawe na
sertifikatite. Zemjite od regionot s* u{te nemaat harmonizirana regulativa i nemaat soodvetni
laboratorii. No, i vo sektori kade postoi zaemno harmonizirawe
ne postoi volja za me|usebno priznavawe. Del od akreditacionite
tela vo regionot, vklu~uvaj}i go
Institutot za akreditacija na Republika Makedonija, ve}e se steknaa so status na polnopravna
~lenka vo Evropskata organizacija za akreditacija (European cooperation for accreditation), a nekoi
se vo procesot na pristapuvawe.
No, od ovaa ~lenstvo na terenot
kompaniite ne go ~estvuvaat benefitot. Poradi vakvata sostojba
tro{ocite na intra-regionalnata
Postoi mre`a na spogodbi za sorabotka pome|u nacionalni akreditacioni tela, no ne i za me|usebno priznavawe
na sertifikatite - Generalno sobranie na ABK vo Saraevo
trgovija se zgolemuvaat, efikasnost i konkurentnost se namaluva
i seto toa vkupno vlijae na privlekuvawe na stranskite investicii i generalno na razvoj. Pretsedatelite na delovnite asocijacii
vo Saraevo, insistiraa sekretarijatot na CEFTA da prezeme
aktivnosti za da se dobijat transparentni podatoci za procesot vo
regionot i da se vlijae vrz vladi-
te i procesot da se zabrza. ABK }e
bara ova pra{awe da bide razgledano na sostanokot na sekretarijatot na CEFTA, koj se planira da
se odr`i vo juni vo Belgrad. Voedno, be{e zaklu~eno na ovaa tema
komorite da ostvarat razgovori
vo ministerstvata za ekonomija.
Na generalnoto sobranie na
ABK pokraj ovaa tema be{e donesena odluka za vospostavuvawe na
sovetot na ABK za `enskoto pretpriemni{tvo i se zaklu~i da se
razgledaat mo`nostite za vklu~uvawe na ABK vo proektite koi Sovetot za regionalna sorabotka gi
planira za ovaa godina. Osobeno
onie koi se od zaedni~kiot interes, kako {to se infrastrukturata, energetikata, razvojot na malite i sredni biznisi i edukacijata.
Qubica Nuri
Zgolemeni tro{oci Edna{ so sertifikat i sekade prifateno!
nezadovolni biznismeni
Poradi nere{avaweto na
problemot na me|usebnoto priznavawe na sertifikatite, prisutno
e golemo nezadovolstvo kaj stopanstvenicite bidej}i toa vlijae
na poskapuvawe na tro{ocite i ja
demotivira nadvore{noregionalnata trgovija. Dosega ima{e pove}e
inicijativi i predlozi za otstranuvawe na barierite vo trgovijata
kon dr`avnite organi zadol`eni
za implementacijata na dogovorot
na CEFTA i ne se prezemeni nekoi
pozna~ajni ~ekori. Ovie denovi
Srbija }e potpi{e bilateralni
dogovori za me|usebno priznavawe
na akreditacinonite tela i sertifikati so BiH i so Hrvatska. Srbija vo regionot izvezuva 2,7 milijardi amerikanski dolari (2009 godina) ili pove}e od 30 procenti od
vkupniot izvoz i so site zemji ima
trgovski suficit, osven so Hrvatska i so Moldavija.
(Sa{a Vlaisavqevi},
potpretsedatel na Stopanska komora na Srbija)
Bez trgovskite barieri
poblisku do EU
Dogovorot za priznavawe na
me|usebnite sertifikati za kvalitet i za poteklo na stokite }e ja podobri komunikacijata i }e vlijae na
ukinuvawe na trgovskite barieri.
Vo BiH od den na den se postignuvaat is~ekori vo vospostavuvaweto
na infrastrukturata za kvalitet,
kako {to se metrologijata i izrabotkata na tehni~kite propisi. Toa ja
dobli`uva BiH do EU bidej}i na toj
na~in se ispolnuvaat mnogubrojnite obvrski od Dogovorot za stabilizacija i za asocijacija.
(Mahir Haxiahmetovi},
pretsedatel na Nadvore{notrgovskata komora na BiH)
Crnogorskoto akreditaciono
telo e pridru`en ~len na Me|unarodnata organizacija za akreditacija na laboratorii i na
Evropskata organizacija za akreditacija. Sklu~ivme bilateralni dogovori za sorabotka so
akreditacionite tela vo Albanija, BiH, Hrvatska i Makedonija, no ne i za me|usebno priznavawe na sertifikatite. Sorabotkata ja olesnuva razmenata na
informaciite, no ne i trgovijata, {to e daleku od su{tinata na
dogovorot na CEFTA.
Vnatre{noregionalnata trgovija e obeshrabrena so dvojnata sertifikacija na proizvodite. Imame primeri stokata da se
vra}a od granicata, a dogovorenite zdelki, koi treba da te~at
vo kontinuitet, da ne se realiziraat. Isto taka, se slu~uva po pove}e isporaki vo zemjite vo regionot, poradi visokite tro{oci
za analizi na sekoja isporaka i
sekoe pakuvawe da se analizira,
proizvoditelot da go napu{ti
pazarot. Najnoviot primer datira od prvi mart godinava. Imeno, spored Upatstvoto na Ministerstvoto za zemjodelstvo, {umarstvo i za vodostopanstvo na
Srbija, od veterinarnata inspekcija se bara laboratorisko ispituvawe i do 100 ambala`ni edinici pri uvozot na `ivi sviwi,
zamrznato svinsko meso i sli~no
za vlez vo Srbija. Ova ne e vo
prilog na slobodnata trgovija i
komorite treba da istraat vo na~eloto „edna{ so sertifikat, sekoga{ i sekade prifateno“.
(Velimir Miju{kovi},
pretsedatel na Stopanskata komora na Crna Gora)
Benefitite pogolemi od tro{ocite
Vo periodot od 1996 godina
do 2009 godina, otkako Turcija e
vo carinskata unija so Evropskata unija, na{iot izvoz vo EU se
zgolemil za 3,7 pati. Lani vo
zemjite od Unijata izvezovme stoki vo vrednost od 103.5 milijardi amerikanski dolari, a so zemjite od OECD, koi se najkompetitivni ekonomii vo svetot, otpa|a
65 otsto od na{ata vkupna nadvore{notrgovska razmena. Vo vkupniot izvoz na industriski proizvodi kon zemjite od Sreden Istok
i od Severna Afrika, Turcija
u~estvuva so 65 otsto.
Vakviot razvoj se dol`i na
na{ata usoglasenost so regulativata na EU i mo`nosta da se koristat site benefiti na carinska-
ta unija so Unijata. Blagodarenie
na dogovorot CEFTA 2006, regionot stanuva s* poatraktiven za
turskite investitori, koi pove}e
poka`uvaat interes da vlo`uvaat
na regionalno nivo, otkolku vo
poedini zemji. Dosega se vlo`eni
3,5 milijardi amerikanski dolari, a potencijalot e mnogu pogolem, imaj}i ja predvid geostrate{kata polo`ba na regionot, so
koridor za energenti i stoki vo
pravcite istok-zapad, sever-jug.
Zatoa harmonizacijata na regulativata, vklu~uvaj}i ja i infrastrukturata na kvalitetot, se od isklu~itelno zna~ewe. Se isplatuva
sekoj napor i tro{ok za regionot {to
pobrgu da se dovede vo situacija na
edinstveno trgovskoto podra~je.
(Rifat Hisarxiolu,
pretsedatel na Unijata na
turski trgovski, industriski,
pomorski komori i trgovski
berzi / TOBB)
19
BIZNIS INFO
^etvrtok, 1 april 2010
[email protected][TVO OSVEN NAMALUVAWETO NA DDV, POTREBNO E CELOSNO OLESNUVAWE NA STANBENATA IZGRADBA
lanskite dokumenti vo
P
oblasta na domuvaweto, koi proizleguvaa od potrebite od izgradba na stanovi i na stanbeni zgradi
vo poslednite dvaesetina
godini ne se ostvaruvaat
vo soglasnost so predviduvawata. Voobi~aeno, godi{no planerite ja isfrlaa brojkata za izgradba
preku 10.000 stanovi, no
naj~esto se realizira{e
polovinata od toa ili od
4.000 do 5.500 stanovi za
dvanaeset meseci.
Za potrebata od stanovi
govori i podatokot deka odnosot na izgraden stan za
sklu~en brak e 1:2,6. Toa
zna~i deka s* pogolem broj
semejstva imaat potreba od
obezbeduvawe pokriv nad
glavata.
Ako potrebata od stan
za sekoe doma}instvo pretstavuva edna od opredelbite i na na{ata dr`ava, toga{ so merki za nejzino stimulirawe treba da se sozdadat uslovi za nivno operacionalizirawe. Namaluvaweto na stapkata na DDV
od 18 procenti na pet procenti kaj novoizgradenite
stanovi, pretstavuva edna
od merkite za stimulirawe
na stanbenata izgradba,
tokmu preku namaluvawe na
cenata na kvadraten metar
Konkurencijata ja
soboruva cenata
stanbena povr{ina. Ova zakonsko re{enie e predvideno so va`nost do krajot na
2011 godina.
Pra{awe e dali mo`e
da se govori deka ima pozitivno vlijanie vo namaluvawe na cenata na stanbeniot kvadraten metar.
Za po~etok, namaluvawe
na cenata ima za okolu 1011 procenti i toa samo za
procentot na DDV.
Spored napravenata analiza (podatoci od Dr`aven
zavod za statistika) mo`e da
se konstatira slednoto:
Cenata na stanovite bele`e{e kontinuiran porast
vo poslednite nekolku godini, pri {to dostigna prose~na grade`na cena od 650
do 900 evra po kvadraten
metar bez DDV;
U~estvoto na cenata za
gradewe vo vkupnata cena
po stanben kvadraten metar
se dvi`i od 73-77 procenti,
dodeka cenata za grade`no
zemji{te od 17 procenti do
19 procenti. Preostanatite
procenti se ostanati tro{oci, vo koi spa|aat proektiraweto, nadzorot, sreduvaweto na dokumentacijata
i sli~no.
Cenite razli~no se
dvi`at. Najvisoki se cenite vo Skopje, potoa sledi
Ohrid, Bitola...koi se di-
PRIZNANIJA
Cenata na stanovite bele`e{e kontinuiran porast vo poslednite nekolku godini
ktirani od tro{ocite za
lokacija, opremenosta na
stanot i drugi faktori. Vo
strukturata na cenata na
stanot vo poslednata godina se zabele`uva zgolemuvawe na procentot za ureduvawe na grade`noto zemji{te, dodeka ima mal pad
(eden procent) vo u~estvoto na cenata na gradewe,
{to e posledica na maliot
pad na cenite na grade`nite materijali.
So izmenuvawe na zakonskata regulativa za gra-
de`noto zemji{te, prostorno i urbanisti~ko ureduvawe i za gradewe, vo naredniot period se najavuva pogolema stanbena izgradba.
Pokraj najavenite 1.000 stanovi od Javnoto pretprijatie za stopanisuvawe so
stanben i so deloven prostor, kako i stanovite za armijata, a i spored izdadenite odobrenija za gradewe, se potvrduva konstatacijata deka stanbenata izgradba }e bele`i trend na
zgolemuvawe. Me|utoa, dali
}e se postigne celta, stanot
da bide dostapen za sekoj
gra|anin.
Ako se ima predvid deka
prose~nata bruto-plata po
vraboten vo 2009 godina iznesuva{e okolu 500 evra, za
eden prose~en stan od 60 kvadratni metri se potrebni
okolu 52.000 evra ili preku
100 bruto-plati ili toa bi
bilo celi osumgodi{ni prose~ni bruto-primawa.
Za za`ivuvaweto na
stanbenata izgradba potrebni se merki, koi }e pridonesat i za namaluvaweto
na cenata na stanot, ne samo preku danokot na DDV, tuku i preku nejzino kreditirawe i sozdavawe uslovi za
namaluvawe na cenite na
grade`nite materijali. A,
toa mo`e da se postigne
preku stimulirawe na gradbata, dokolku objektot obezbedi optimalni uslovi za
podobruvawe na energetska
efikasnost na objektite.
Spored postojnite urbanisti~ki planovi vo op{tinite, ne postoi zakonska
pre~ka za dobivawe lokacija za izgradba na stanbeni
objekti, a poleka se menuva
i zakonskata regulativa za
zemji{nata politika. So zaokru`uvawe na zakonskata
regulativa i vo ovoj segment, posebno regulirawe
na sopstveni~koto pravo,
interesot za vlo`uvawe vo
stanbenata izgradba vo posledno vreme se zgolemuva,
kako kaj doma{nite, taka i
kaj stranskite investitori.
Kreditiraweto vo izminatite godini ni oddaleku
ne ja slede{e stanbenata
gradba. Sredstvata {to se
odobruvaat od strana na
bankite se so visoki kamat-
ni stapki, nevoobi~aeni za
ovoj vid gradba, pri uslovi
koga kupuva~ot u~estvuva i
so okolu 30-50 procenti od
vkupnata vrednost. Vo posledno vreme se javuvaat doma{ni investitori, koi so
sopstveni sredstva i sredstva od stranski banki, vlo`uvaat vo celi kompleksi
od stanbeni objekti.
Sepak, prisutno e i zaedni~koto finansirawe od
strana na izveduva~ot/investitorot i kupuva~ot na stanovite, a i kompenzaciskoto
pla}awe so stanovi ili deloven prostor na anga`iranite izveduva~i ili podizveduva~i.
Ako se ima predvid deka
zakonskata odredba za stapkata na DDV, ima potreba da
bide na sila i po dekemvri
2011 godina, postoi realna
osnova za namaluvawe na
cenata na metar kvadraten
stanbena povr{ina. A, da ne
se zaboravi i konkurencijata i ponudata, koi sigurno
imaat zna~ajna uloga vo namaluvaweto na cenata na
stanot.
Marija Petroska
FARMACEVSTKA INDUSTRIJA „ALKALOID“ AD SKOPJE
„Good nature“ so visoko priznanie od SAD
Kolekcijata organski ~aevi „Good
nature“ na „Alkaloid“ AD Skopje e izbrana me|u prvite {est najdobri proizvodi
prezentirani na saemot „Natural products
expo west 2010“, {to se odr`a vo Los Anxeles vo SAD, soop{tuvaat od vode~kata
farmacevtska kompanija vo zemjava.
Priznanieto e dobieno na renomiranata saemska manifestacija, specijali-
zirana za prirodni i za organski proizvodi na koja vo vtorata polovina na
mart nastapile nad 3.000 kompanii od
celiot svet. Saemot e vo zadol`itelnata agenda na najgolemite i najekskluzivnite trgovski centri i specijalizirani
sinxiri na prodavnici za zdrava i za
organska hrana.
Makedonskata kompanija na saemska-
ta manifestacija go privlekla vnimanieto so ekskluzivniot {tand, no, pred s*
so kvalitetot na ~aevite, so dizajnot na
ambala`ata... Se ocenuva deka uspehot
se dol`i i na ekolo{kite podra~ja so
sertifikat vo zemjava, organskite uslovi na proizvodstvo so visoki standardi,
kako i specifi~nostite na bilnite surovini. Golemo vnimanie privlekle i
ovo{nite ~aevi na „Alkaloid“.
Pretstavnicite na ovaa na{a kompanija ostvarile brojni kontakti so distributeri, golemi trgovski centri i
specijalizirani sinxiri na prodavnici koi se zainteresirale za proizvodite „Good nature“. Prvi~nite dogovori se
o~ekuvaat vo prvata polovina od godinava.
20
BIZNIS INFO
PORAKI
Pi{uva: m-r Jelisaveta
Georgieva
^etvrtok, 1 april 2010
Pari }e ima, ama za dobri proekti
Dobri vesti za makedonskite kompanii vo odnos na pristapot do kapital od po~etokov za godinava. Imeno,
NBRM neodamna donese odluka za namaluvawe na kamatnata stapka na
blagajni~kite zapisi za eden poen od
7,5 na 6,5 otsto. Se bele`i i namaluvawe na kamatnata stapka na lombardnite krediti, od devet otsto na
osum procenti. Toa nesomneno }e gi
pottikne komercijalnite banki na namaluvawe na kamatnite stapki za
kreditite kaj kompaniite i naselenieto. Tie, vsu{nost, go otpo~naa trendot na namaluvawe u{te vo noemvri
2009 godina, koga nekolku banki gi namalija kamatnite stapki na krediti-
te do 4,5 procenti kaj razli~ni vidovi kreditni produkti. Trend {to nesomneno po poslednite potezi na
NBRM }e prodol`i.
Ohrabruva~ki e podatokot od
poslednite antikrizni merki na
Vladata na RM za izmenata vo uslovite za koristewe na kreditnata
linija od EIB i MBPR, odnosno, limitirawe na kamatnata stapka za
prvata godina na {est procenti i
limitirawe na maksimalnata kamata od vtorata godina do 7,5 procenti. Promeni ima i vo poedine~niot
kredit namenet za krajnite korisnici (mikrobiznisi do 40.000 evra,
mali do 400.000 evra i sredni kom-
panii do 3.500.000 evra). Pro{iruvawe ima i na opfatot so toa {to i
trgovskite kompanii }e imaat mo`nost da konkuriraat za kreditot.
Tokmu zaradi vakvite potezi,
ocena i na Zdru`enieto na bankarstvo pri Stopanskata komora na Makedonija e deka kreditniot rast i poddr{kata na biznisite ovaa godina }e
bide pozna~itelen. So drugi zborovi
re~eno, porakata do makedonskata
biznis-zaednica e daka }e ima dovolno pari za privatniot sektor.
No, sega se postavuva pra{aweto: Dali ima dobri proekti koi bankarskata industrija e podgotvena da
gi isfinansira? Bankite ednostavno
se zaintersirani za plasman na kapitalot i zatoa gi povikuvaat kompaniite da apliciraat so izdr`ani proekti. A, toa se proekti koi }e donesat
nova stopanska struktura na zemjava
so novi konkurentni proizvodi, }e
ovozmo`at otvorawe novi pazari,
zgolemuvawe na izvozot, {to nesomneno }e & otvori {ansa za izlez na
zemjava od krizata i po~etok na nejziniot razvoj. Toa e patot i za zgolemen
profit na site hrabri pretpriema~i
i pokraj te{kite ekonomski vremiwa.
Slova~ki iskustva za malite i sredni biznisi
Stopanskata komora na Makedonija i
Agencijata za regionalen razvoj na Slova~ka vo sorabotka so Bratislavskata regionalna komora po~naa da go sproveduvaat
proektot koj se naso~uva kon podigawe na
kapacitetite na vrabotenite vo komorata i
vo regionalnite komori, analiza na biznis
opkru`uvaweto i merki za podobruvawe,
unapreduvawe na javno-privatniot dijalog
vo delot na ekonomsko-socijalnite pra{awa i delovno povrzuvawe na makedonskite
i na slova~kite kompanii.
Preku koristewe na iskustvoto i znaeweto na kolegi od Slova~kata komora }e bidat otvoreni biznis centri za EU informacii vo ramki na regionalnite kancelarii na
Stopanskata komora na Makedonija, a makedonskite kompanii }e imaat mo`nost da stapat vo kontakt so partneri od Slova~ka.
Proektot }e trae do septemvri 2011 godina,
a go finansira Slova~ka agencija za razvoj
na me|unarodnata sorabotka (Slovak aid).
(Generalen sekretar
na Stopanskata komora
na Makedonija)
ZUMIRANO
Po~etok na proektot "Zajaknuvawe na malite i sredni kompanii - pat kon ekonomskiot rast i pristapuvawe kon EU" vo Komorata
POKROVITELI NA STOPANSKA KOMORA NA MAKEDONIJA
VO FOKUSOT
21
BIZNIS INFO
^etvrtok, 1 april 2010
MAKEDONSKITE KOMPANII MORA DA INVESTIRAAT ZA DA JA PODOBRAT SVOJATA
EFIKASNOST I PRISPOSOBLIVOSTA NA PAZARNITE USLOVI
Konkurentska kondicija
do pred stapuvaweto vo EU
Pi{uva: Jadranka
Arizankovska
Slabata konkurentnost
na makedonskite kompanii i
natamu ostanuva edna od zabele{kite vo izve{taite na
Evropskata komisija za napreduvaweto na Republika
Makedonija kon ~lenstvoto
vo Evropskata unija. I vo
posledniot pozitiven izve{taj na EK, koj rezultira{e
so liberalizacija na vizniot re`im, {to nesomneno
ima pozitivni implikacii
na razvojot na privatniot sektor vo dr`avava, konkurentnosta ostanuva klu~en predizvik na koj treba mnogu da
se raboti. Obvrskata e, pred
s*, na Vladata da sozdade
postabilna, predvidliva i
ednostavna delovna klima,
vo koja ekonomskite subjekti
}e mo`at da ja razvijat sposobnosta za spravuvawe so
konkurentskite pritisoci i
pazarnite sili vo EU.
Vo dr`avava, isto taka,
treba da ima dovolno ~ove~ki i fizi~ki kapital,
vklu~uvaj}i i institucijana
infrastruktura, {to }e mu
obezbedi na delovniot sektor neophodna osnova za
negova konkurentnost na
edinstveniot pazar. Kompaniite, pak, }e mora da investiraat za da ja podobrat
ANKETI
svojata efikasnost i prisposoblivosta na pazarnite
uslovi. Nivnata sposobnost
za prisposobuvawe }e se zajakne dokolku imaat soodveten pristap do finansiski
sredstva za investicii, do
kvalifikuvana rabotna sila i dokolku se uspe{ni vo
inovaciite.
DELOVNATA KLIMA
PRIVLEKUVA KAPITAL
Republika Makedonija,
u{te pred za~lenuvaweto
vo Evropskata unija, mora
da postigne visok stepen na
ekonomska integracija so
Unijata. Pritoa, povrzanosta ne se odnesuva samo na
obemot na trgovijata so zemjite-~lenki na EU, tuku i so
asortimanot i so kvalitetot
na stoki so koi se trguva.
Najposakuvana forma na integracija za na{ata dr`ava,
sekako e privlekuvawe na
evropskiot kapital vo novi
proizvodni kapaciteti vo
dr`avava. Nesomneno deka
toj kapital bara i soodvetna
delovna klima vo Makedonija, po~nuvaj}i od funkcionirawe na pravnata dr`ava,
funkcionalna i efikasna
javna administracija na lokalno i na centralno nivo,
pa s* do podobruvawe na infrastrukturata. Vsu{nost,
tokmu infrastrukturata od
energetska do transportna i
komunalna, e eden od najva`nite preduslovi pri no-
Najposakuvana forma na integracija e privlekuvawe na evropskiot kapital vo novi
proizvodni kapaciteti vo dr`avava
seweto odluki za naso~uvawe na evropskiot kapital
tokmu vo na{ata zemja.
Stopanskata komora na
Makedonija, kako institucija
koja gi zastapuva ekonomskite interesi na svoite ~lenki, proaktivno odgovara na
barawata na kompaniite. Taa
treba i mora da igra klu~na
uloga vo realizacija i vo naso~uvawe na kompaniite za
obezbeduvawe prosperitet
vo globalnata ekonomija. So
cel da im gi otvori pazarite
i evropskite fondovi na
kompaniite, aktivno se vklu~uva vo evropski proekti.
Imeno, Stopanskata komora
na Makedonija, vo ramki na
Evropskata ramkovna programa za konkurentnost i za
inovativnost, e del od
evropskata mre`a za pretpriema{tvo (EEN) so {to,
preku 600 vakvi centri, menaxirani od strana na
Evropskata komisija i direktno povrzana so evropskite institucii, im ovoz-
RABOTODAVCITE NE SE ZADOVOLNI OD KVALITETOT NA
ZAVR[ENITE SREDNO[KOLCI I OD SORABOTKATA SO U^ILI[TATA
mo`uva na svoite kompanii
polesen pristap do informacii, regulativi, standardi i partnerstva so kompanii od zemjite ~lenki na EU.
JAVNO-PRAVEN DIJALOG
Del od evropskite programi, kako programata za
konkurentnost i inovativnost na EK, sodr`at finansiski instrumenti, kako garantni fondovi, mikrokreditni linii, rizi~ni kapitalni investicii, koi im se
[email protected]
neophodni na MSP vo nivniot razvoj i postignuvawe na
evropskite kriteriumi na
konkurentnost. Za nivna realizacija, pak, treba da se
zaanga`iraat makedonskite
institucii, koi bi bile poddr`ani od Vladata na RM.
Od svoja strana, Stopanskata komora na Makedonija
ve}e podolg period aktivno
dejstvuva na poleto na zapoznavawe, edukacija i na~in na aplicirawe za fondovite na EU koi ve}e im se
dostapni na makedonskite
kompanii i institucii, kako
{to se site pet komponenti
na pretpristapnite fondovi na IPA, fondovite od
CIP, programata za konkurentnost i inovativnost na
EU i programata za istra`uvawe i za razvoj FP7.
Istovremeno, Komorata
kako nevladina i nepoliti~ki orientirana biznisasocijacija i ponatamu }e
se zalaga preku javno-privatniot dijalog so Vladata
da vlijae na donesuvawe
ekonomski odluki i zakoni
preku korektno implementirawe na procesot RIA, so
{to }e se ovozmo`i soodveten vlez od aspekt na stopanstvoto, koe, pak, }e mora
da gi imlementira tie zakonski re{enija i odluki.
(Ekspert za evropskite
fondovi vo Stopanskata
komora na Makedonija)
PROGRAMI ZA NAMALUVAWE NA NEVRABOTENOSTA
Reformite {tancuvaat kadri So ideja do biznis
za spisocite na nevraboteni
Pi{uva:
M-r Aco Spasovski
Vo na{ata dr`ava se
privr{uva Kolaborativnata evaluacija na vlijanieto na reformiranoto
~etirigodi{no
sredno
stru~no obrazovanie. Celta na ovaa evaluacija e da
napravi uvid vo sostojbite na VET-4 i da go oceni
vlijanieto {to reformata
go ima vrz pazarot na trudot i visokoto obrazovanie. Toa se pravi bidej}i e
oceneto deka sostojbite vo
srednoto stru~no obrazovanie se karakteriziraat
so golem broj struki i
u{te pogolem broj profili za koi pazarot na trudot nema potreba. Pri toa,
se konstatira deka vo odnos na VET-4 najgolem
problem e slabata organizacija i realizacija na
prakti~nata obuka na u~enicite vo kompaniite i
deka istata e samo formalna i ne gi postignuva
baranite rezultati.
Sprovedenata anketa
kaj rabotodavcite upatuva na konstatacijata deka
istite ne se zadovolni od
kvalitetot na zavr{enite
u~enici i deka nivnata
sorabotka so u~ili{tata
ne zadovoluva, dodeka, od
druga strana, obrazovnite institucii uka`uvaat
deka kompaniite ne se
podgotveni da investiraat vo produkcija na kvalitetni kadri.
Kompaniite se podgotveni aktivno da se vklu~at i da sorabotuvaat so
obrazovnite institucii
vo obukata na u~enicite,
no kako sistem na podolgoro~na osnova, koj }e
vklu~uva proces na kontinuirano sledewe i vrednuvawe na u~enicite, so
cel da se zgolemat nivnite kompetencii, odgovornosta, rabotnite naviki i
sli~no. No, za ostvaruvawe na ovaa cel, me|u drugoto, kompaniite baraat
odredeni dano~ni beneficii i stimulacii.
[to bi mo`elo vo taa
nasoka da se pobara?
Vo Zakonot za danok na
dobivka, pre~isten tekst
na Ministerstvoto za finansii, vo ~len 14 da se
predvidi konkretno re{enie so koe rabotodavcite
}e imaat dano~no olesnuvawe i sredstvata investirani vo prakti~nata
obuka na u~enicite }e im
se priznavaat kako deloven rashod vo bilansot.
Ovoj predlog ima svoja realnost i nema da ima
golemi negativni buxetski implikacii, tuku, naprotiv, }e dade silen pottik na kompaniite poaktivno da se vklu~at vo
prifa}awe, organizirawe i sproveduvawe na
prakti~nata obuka, koja }e
im ovozmo`i planirawe
na nivniot kadrovski potencijal vo soglasnost so
barawata na pazarot na
trudot i zajaknuvawe na
nivnata konkurentska pozicija.
No, treba da se potencira deka prakti~nata
obuka ne treba stihijno i
parcijalno da se odviva.
Vo soglasnost so Zakonot
za stru~no obrazovanie i
obuka, rabotodavcite treba da ispolnuvaat odredeni uslovi vo pogled na kadrovskata ekipiranost i
tehni~ko-tehnolo{kata
opremenost i istite treba
da bidat registrirani vo
registerot na Stopanskata
komora na Makedonija.
Stopanskata komora na
Makedonija go ima vospostaveno toj registar i gi
povikuvame site zainteresirani kompanii da se
prijavuvaat, a Komorata po
svoja linija vo sorabotka
so Ministerstvoto za
obrazovanie i nauka }e
prodol`at so aktivnostite za predlo`enoto dopolnuvawe na Zakonot za danok na dobivka da bide
prifateno.
(Ekspert za ekonomska
regulativa vo Stopanska
komora na Makedonija)
Za site nevraboteni lica zainteresirani da po~nat sopstven biznis Vladata na Republika Makedonija
i godinava obezbedi finansiski sredstva, kako i tehni~ka pomo{ od strana na
UNDP za sproveduvawe na
Programa za samovrabotuvawe so grant vo 2010 godina. Na vakov na~in se o~ekuva otvorawe na pove}e od
550 novi firmi.
U~esnicite treba da se
evidentirani vo Centarot
za vrabotuvawe kako nevraboteni najmalku tri meseci
(ova se odnesuva za mladi
do 27 godini). Za `enite zainteresirani da po~nat
sopstven biznis uslov e da
se vodat vo Centarot za
vrabotuvawe kako nevraboteni najmalku {est meseci.
Vo Programata mo`e da
u~estvuvaat i dolgoro~no
nevraboteni lica i/ili lica korisnici na pari~na pomo{ po osnova na nevrabotenost, kako i evidentirani
nevraboteni Romi.
Site zainteresirani nevraboteni lica treba svoite prijavi da gi podnesat vo
rabotniot klub na skopskiot
Centar za vrabotuvawe, najdocna do 9.4.2010 godina.
Inaku, vo prvata faza
od Programata za u~esnicite }e bide organiziran se-
minar „Od ideja do biznis“,
so cel razvivawe i oformuvawe na nivnite biznisidei. Vo vtorata faza, na
osnova na selekcija na dobrite biznis-idei, vo Fondaciite za poddr{ka na malite i sredni pretprijatija,
u~esnicite vo programata
}e dobijat vau~er za konsultantska usluga – izrabotka
na biznis-plan. Selektiranite biznis-planovi }e dobijat grant vo visina od
185.000 denari, vo oprema i
repromaterijali i besplatna registracija na firmata.
Fondacijata za razvoj
na malite i sredni pretpriemni{tva - Skopje, vo
sorabotka so APPRM e del
od izveduva~ite na aktivnostite vo Grad Skopje i
skopskiot planski region.
I pokraj golemiot broj nevraboteni lica vo Skopje,
so godini tie ne se osobeno
zainteresirani za vklu~uvawe vo ovaa vladina programa. Ottamu, Fondacijata za razvoj na malite i
sredni pretpriemni{tva Skopje, ~lenka na Stopanskata komorata na Makedonija, gi povika site zainteresirani idni pretpriema~i da se vklu~at vo Programata.
S. Kirevska
22
BIZNIS INFO
SOSTOJBI
rgovskiot deficit kaT
ko makroekonomski parametar s* pove}e se aktualizira skoro na site debati od
ekonomski i od politi~ki aspekt, pri {to vo sekoja prilika se istaknuva visinata
na trgovskiot deficit vo
nadvore{notrgovskata razmena, kako zna~aen indikator za sostojbata i za dvi`ewata vo vkupnata ekonomija
na dr`avata, odnosno vo realniot sektor, uka`uvaj}i na
potrebata od namaluvawe
na istiot. Vpro~em, rezultatite na makedonskoto stopanstvo vo nadvore{notrgovskata razmena toa najvep~atlivo go poka`uvaat.
Trgovskiot deficit na
Republika Makedonija so
svetot od godina vo godina
postojano se zgolemuva. Ako
ja izzememe 2009 godina, kako incindentna godina poradi ekonomskata kriza, trgovskiot deficit vo 2008
godina e ~etiripati pogolem od deficitot vo 1998
godina, pri porast na vkupnata trgovska razmena od
2,4 pati.
Kako rezultat na podinami~niot porast na uvozot
(indeks 362,0), od porastot
na izvozot (indeks 307, 5),
pokrienosta na uvozot so izvozot od 71,4 procenti vo
1998 godina, opadna na 60
procenti vo 2008 godina, za
vo 2009 godina da se svede
na samo 53,4 procenti.
Vo 2009 godina crvenoto
saldo vo razmenata so
stranstvo ostana visoko, i
pokraj toa {to obemot na trgovskata razmena dramati~no opadna. Vkupnata vrednost na izvozot iznesuva 2,7
milijardi dolari i zabele`a pad od 32,4, a uvozot pet
milijardi amerikanski dolari so pad od 26,4. Trgovskiot deficit dostigna nad
2,3 milijardi dolari ili
blizu kako prethodnata godina, vo uslovi koga nadvore{notrgovskata razmena
se namali za 28 procenti.
Negativni trendovi vo
trgovskata razmena Makedonija bele`i i so zemjite so
koi ima liberalizirana
nadvore{no-trgovska razmena, a koj se fakti~ki i na{i najgolemi trgovski partneri: EU-27,
dogovorot
CEFTA, zemjite (Hrvatska,
Albanija, Bosna i Hercegovina, Crna Gora, Srbija, Kosovo i Moldavija), EFTA,
Turcija i Ukraina.
^etvrtok, 1 april 2010
MAKEDONSKOTO STOPANSTVO SO DECENII IZVEZUVA ISTI PROIZVODI
Trgovskiot deficit
postojano vo }ar
Vo 2009 godina najgolemo
u~estvo vo izvozot na stoki
imaat zemjite-~lenki na EU
27 (56,2 procenti) i zemjite
od dogovorot na CEFTA (37,2
procenti), koj se povtoruva i
vo uvozot (u~estvo na EU-27
od 52,2 procenti i na zemjite
potpisni~ki na dogovorot na
CEFTA od 11,90 procenti).
NISKIOT STEPEN NA
KONKURENTNOST - KLU^EN
FAKTOR ZA NISKITE
IZVOZNI REZULTATI
Vo uslovi na liberalizacija na svetskiot pazar
koga lokalniot pazar go zagubi svoeto zna~ewe noviot
pristap za ocena na konkurentnosta za glaven indikator gi zema efektite vo
nadvore{notrgovskata razmena.
Nepovolnite rezultati
„ Makedonija, po 2008 godina, lani dostigna rekorden deficit po
vo razmenata so stranstvo od 2,3 milijardi dolari
na toj plan, posebno pobrzata dinamika na uvozot od izvozot, {to vo golema mera
uslovi i gubewe na doma{niot pazar, {to rezultira
so namaluvawe na doma{noto proizvodstvo, uka`uvaat na niskiot stepen na konkurentnost na makedonskata
ekonomija.
Vo toj kontekst, ekonomistite ja stavaat Makedonija
vo redot na zagri`uva~ki
nekonkurentnite zemji, zaedno so Albanija, Srbija,
Bosna i Hercegovina ili so
Ukraina. Ekonomiite od regionot ne mo`at da gi sledat drugite ekonomii vo
Centralna Evropa vo mnogu
pogledi, kako na primer, vo
inovativnosta i vo koristeweto informati~kata tehnologija.
Spored posledniot izve{taj na Svetskiot ekonomski forum, na listata na
globalnata konkurentnost
Makedonija vo 2009 godina
go zazema 84. mesto od rangiranite 131 zemja. Spored
izve{tajot za konkurentnost, site zemji od regionot,
osven Bosna i Hercegovina
i Srbija, imaat povisoka
konkurentnost od na{ata.
Taka, Slovenija e rangirana
na 37. mesto, Crna Gora e na
62. mesto i Hrvatska, koja se
nao|a na 72. mesto.
Pri~inite za niskiot stepen na konkurentnost, glavno
mo`at da se grupiraat vo:
- cenovnite dispariteti
me|u proizvodnata i pazarnata cena, generirani po
natprose~nite tro{kovni
imputi;
- niskata produktivnost;
- tehni~ko-tehnolo{koto
zaostanuvawe;
- visokite kamati;
- otsustvoto na pozabrzani strukturni reformi;
- otsustvo na integriran
pristap vo formuliraweto
na ekonomskata politika;
- neizgradena razvojna
ekonomska politika, koja bi
go definirala mestoto na
RM vo svetskata ekonomija.
Na mikroplan, dru{tvata od site stopanski sektori se soo~uvaat so postojani pritisoci za namaluvawe na tro{ocite na proizvodstvo i za zgolemuvawe
na nivoto na kvalitetot na
proizvodite i na uslugite.
Vo soglasnost so navedenoto, dinamikata na liberalizacija vo nadvore{notrgovskata razmena na
Makedonija vo izminatite
deset godini ne be{e soodvetno sledena so podgotvenosta na stopanskite subjekti da se soo~at so daleku
pokonkurentnite proizvodi
od zemjite so koi imame pot-
„ Za da se restartira makedonskata ekonomija potrebno e investirawe vo tehnologija,
opremata i kvalitetot na rabotnata sila zaradi proizvodstvo na novi pokvalitetni
proizvodi koi }e bidat poskapi, no konkurentni na svetskiot pazar
Proizvodstvo i izvoz na proizvodi so povisoka dodadena vrednost, preku investirawe vo tehnologijata, opremata i kvalitetot na rabotnata sila
Nadvore{notrgovska razmena na Republika Makedonija (1998 do 2009 godina)
„ Glavniot problem na makedonskata ekonomija e nejzinata nekonkurentnost, mnogubrojnata nekvalifikuvana
rabotna sila, kako i golemata uvozna orientiranost
pi{ano dogovori za slobodna trgovija ili, pak, od zemjite so koi se sre}avaat na
ist pazar. Vakvata disproporcija pridonese za gubewe ne samo na porane{nite
jugoslovenski pazari, tuku
kaj odredeni proizvodi gubewe i na doma{niot pazar.
Nemaweto povolni investicii za razvoj, nesoodvetnata ekonomska politika i nesistemskata poddr{ka na
izvoznoorientiranite kompanii go prodlabo~ija akutniot problem na golemata
uvozna zavisnost na makedonskata ekonomija.
IZLEZ – BRZO PRESTRUKTUIRAWE NA MAKEDONSKATA EKONOMIJA
Golem del ekonomski
analiti~ari predlagaat namaluvawe na trgovskiot deficit so makroekonomski
sistemski merki (na primer, napu{tawe na strategijata na fiksen kurs i povisoka inflacija) so {to
bi se intenziviral ekonomskiot rast vo Republika Makedonija. No, se postavuva
pra{aweto dali samo so
makroekonomski merki mo`e
da se namali trgovskiot deficit, bez merki za porast
na investiciite, za intenzivirawe na proizvodstvoto, zgolemuvawe na konkurentnosta, intenzivirawe
na izvozot.
Aktuelnata sostojba vo
ovoj domen, uka`uva deka e
neophodno pogolemo anga`irawe za sogleduvawe i za
nadminuvawe na problemite na koi naiduvaat na{ite
kompanii, no i na potrebata
od pobrzo prestruktuirawe
na makedonskata ekonomija
vo nasoka na nejzino soodvetno pozicionirawe na
svetskiot pazar.
Vo toj kontekst, po~ituvaj}i gi strategiite za razvoj, oddelno po sektori (za
zemjodelstvo, za tekstilnata industrija, Nacionalnata programa za ~eli~nata
industrija), koi davaat nasoki za razvoj na podolg
period se neophodni, pokraj
dolgoro~nite i itni kratkoro~ni merki na mikro i na
makroplan.
Pri toa, zgolemuvaweto
na sevkupnoto nivo na vlo`uvawe vo proizvodnoorientiranite stopanski sektori vo funkcija na intenzivirawe na kvalitetno i na
konkurentno proizvodstvo e
prioritetniot uslov za namaluvawe na trgovskiot deficit vo nadvore{notrgovskata razmena. Toa od svoja
strana }e uslovi i porast
na uslugite, vo koi isto taka
kvalitetot e nose~ki kriterium, a zaedno }e uslovat
ekonomski rast i napredok
na zemjata.
STRANSKITE PAZARI
BARAAT KVALITET
Nekonkurentnosta na
makedonskite proizvodi e
poradi faktot {to tie glavno se bazirani na niska cena na inputnite elementi
vo proizvodstvoto, a ne na
visok kvalitet. Pove}e ne
va`i teorijata deka konkurentnosta e vo niskata cena
na proizvodite. Iskustvoto
poka`uva deka stranskite
pazari baraat kvalitet, a
ne niska cena, a makedonskata ekonomija s u{te te{ko mo`e da ponudi takov
kvalitet.
Isto taka, nedostigot
na ~ove~ki kapital se poso~uva kako pre~ka za pogolema konkurentnost. ^ove~kiot kapital e najgolemata
pre~ka za porastot na konkurentnosta vo dr`avite na
vi pokvalitetni proizvodi
koi }e bidat poskapi, no pokonkurentni na stranskite
pazari.
Pokraj toa, za pogolema
kompetitivnost na makedonskata ekonomija treba da se
poraboti na zgolemuvawe
na produktivnosta na trudot koja momentalno e niska.
Firmite mora da gi koristat ~ove~kite resursi,
Toa e vo korelacija so
del od merkite {to vo minatiot period gi predlo`i
Stopanskata komora na Makedonija za zgolemuvawe na
konkurencijata na makedonskite pretprijatija, i toa
preku integralen pristap
da se utvrdi razvojna ekonomska politika i sistemska poddr{ka koja bi go definirala mestoto na Makedonija vo svetskata ekono-
GUBEWE NA POZICIITE
Inferiorni na
stranskite pazari
Statisti~kite podatoci poka`uvaat deka Makedonija izgubila zna~aen
del od stranskite pazari i
toa vo delot na tekstilot,
hranata, pijalacite i tutunot, mineralni goriva i
maziva, kako i `ivotinski i
rastitelni masla. Toa se
stoki so koi zemjava konkurira{e na stranskite paza-
ri, a koi lani poradi krizata po~naa da gi gubat svoite
pozicii na nadvore{nite
pazari. Najdramati~en e
padot na izvozot vo grupata
proizvodi klasificirani
spored materijalot. Tamu
razlikata e ogromna. Ako vo
2008 godina vakvi proizvodi zemjava izvezuvala vo
vrednost od 1,5 milijardi
dolari, lani toj e prepoloven na 770 milioni dolari.
Golema razlika me|u obemot na izvezenata i na uvezenata stoka ima kaj prehrambenite proizvodi. Vakvi proizvodi vo 2009 godina bile uvezeni vo vrednost od 560 milioni dolari, a izvezeni za samo 283
milioni dolari.
Zapaden Balkan, poka`a anketata na Organizacijata za
ekonomska sorabotka i razvoj (OECD) i na Svetskata
banka.
koi mo`at da se podobrat
preku obuka. Ova e mnogu
bitno za podobruvawe na
menaxmentot so {to bi se
zgolemila nivnata konkurentnost na probirliviot
evropski pazar.
Me|utoa, ova ne e problem samo na doma{nite
kompanii, koi treba da pravat napori za zgolemuvawe
na kvalitetot i na konkurentnosta na proizvodite,
tuku e problem i na dr`avata vo nasoka na donesuvawe
dolgoro~na ekonomska strategija za zgolemuvawe na
konkurentnosta na izvozot.
mija, kako i so seopfaten
paket od reformi.
Vo pogled na ekonomskoto povrzuvawe na me|unarodna scena, zemjite od regionot treba da iniciraat
pogolema regionalna ekonomska sorabotka, koja mo`e
da go pottikne regionalniot
rast i razvoj. Neophodno e
nova industrijalizacija na
zemjite, pri {to pomalite
ekonomii }e se orientiraat
kon unapreduvawe na odredeni izvozni sektori. Malite ekonomii so golemite
mo`e da se borat samo so
inovacii i so cenovna kon-
NOVA INDUSTRIJALIZACIJA NA BAZA NA
INOVACII
Makedonija, za da stane
konkurentna na doma{niot,
no i na stranskite pazari,
mora da proizveduva kvalitetni, a ne evtini proizvodi. Proizvodstvenata struktura na zemjava mora da se
smeni kon proizvodstvo i
izvoz na proizvodi so povisoka dodadena vrednost,
preku investirawe vo tehnologijata, opremata i kvalitetot na rabotnata sila
zaradi proizvodstvo na no-
NEGATIVNA STRUKTURA NA TRGOVSKATA RAZMENA
Dominiraat evtini proizvodi
Strukturata na proizvodite vo trgovskata razmena na Makedonija so svetot, a
voedno i so na{ite najgolemi trgovski
partneri ja otslikuva nekonkurentnata polo`ba na makedonskite proizvodi na
stranskite pazari.
Trgovskata razmena vo proizvodi poka`uva deka vo izvozot najgolemo e u~estvoto na proizvodite od `elezo i od ~elik
- valani proizvodi, oblekata, feronikelot i prerabotkite od nafta, a vo uvozot
najmnogu se zastapeni surovata nafta,
elektri~nata energija i motornite vozila
za prevoz na lica.
Vo izvozot najgolem udel imaat evtini
proizvodi so niska dodadena vrednost, odnosno, najgolem procent od doma{niot izvoz
pretstavuva lonproizvodstvoto, metalnite
prerabotki i zemjodelskite proizvodi, {to
se stoki so niska konkurentnost na stranskite pazari. So eden zbor, Makedonija i natamu
izvezuva proizvodi {to gi izvezuvala pred
20 ili 30 godini za ~ija podgotovka se anga-
23
BIZNIS INFO
^etvrtok, 1 april 2010
`ira niskokvalifikuvana rabotna sila.
Vo uvozniot bilans, sredstvata s*
u{te najmnogu se tro{at za uvoz na nafta
i na nafteni derivati i elektri~na energija, so ogled na toa deka Makedonija e zavisna od uvozot na ovie energensi. Tro{okot za nivniot uvoz pridonesuva trgovskiot deficit da se zgolemuva.
Negativen efekt vo trgovskiot deficit e i faktot {to na{ata industrija proizveduva polufabrikati i repromaterijali, pa rabotnata sila i kapacitetite ne
se dovolno iskoristeni.
Zna~ajno e da se istakne deka vo 2009
godina trgovskiot deficit vsu{nost e
zgolemen bidej}i negovoto u~estvo vo
vkupnata razmena e 30,3 procenti, a vo
2008 godina iznesuvalo 26,5 proventi. Deficitot bi mo`el da pretstavuva problem za vkupnata ekonomija, dokolku deviznite rezervi po~nat zna~itelno da se namaluvaat, a dr`avata neredovno da gi
servisira dolgovite kon stranstvo.
kurentnost na kvalifikuvana rabotna sila.
[to se odnesuva do
u~estvoto na makedonskite
kompanii vo me|unarodni
proekti, konstatacija e deka
istite nedovolno participiraat vo programite na zaednicata za konkurentnost
koi preku pove}egodi{na sorabotka so stranski partneri }e dobijat mo`nost da gi
unapredat svoite proizvodni linii, da gi usovr{at
proizvodite, stru~no da gi
osposobat svoite vraboteni
i da ostvarat me|unarodni
kontakti.
Isto taka, golem broj od
makedonskite kompanii ne
se podgotveni za aplicirawe na tenderi vo stranstvo,
nitu, pak, u~estvuvaat so
proekti vo programite za
pretpristapna pomo{ od EU
fondovite.
Vo posledno vreme s*
pove}e makedonski kompanii ja voo~uvaat neophodnosta za implementacija na
standardite za kvalitet so
{to pove}ekratno ja zgolemuvaat svojata konkurentnost na me|unarodniot pazar. Masovnata implementacija na standardite i
nivnata soodvetna sertifikacija zna~i potvrda deka i makedonskite kompanii
rabotat vo soglasnost so
svetskite barawa i oti se
vo mo`nost da po~nat procesi na pregovarawa za plasirawe na svoite proizvodi
vo stranstvo.
Zaklu~ok e deka treba
kone~no da se po~ne so konkretni ~ekori za zgolemuvawe na konkurentnosta na izvozot, iako rezultatite nema da dojdat za kuso vreme.
Vlatko Stojanovski
24
BIZNIS INFO
^etvrtok, 1 april 2010
POGLEDI I MISLEWA IMA LI RE[ENIE ZA NAMALUVAWE NA JAZOT VO TRGOVSKATA RAZMENA SO STRANSTVO
„Indeks” televizija „A1“
vo „Biznis info”
I godinava trgovskiot
deficit }e se prodlabo~uva. Krizata gi isfrli na
povr{ina slabostite na
makedonskata ekonomija.
Slabata konkurentnost na
doma{noto proizvodstvo
u{te pove}e ja zagrozi pozicijata na makedonskite
firmi - izvozni~ki.
- Najgolem problem vo odnos na konkurentnosta e evtinoto primarno proizvodstvo.
Ne se koristi semenski materijal so sertifikat, ne se koristi dovolno tehnologija.
Ima mnogu pri~ini zo{to ne
mo`eme da izvezuvame - veli
Mom~ilo Ivanovski, sopstvenik na „Bonum“.
Lani trgovskiot deficit dostigna 2,3 milijardi
amerikanski dolari, vo
2008 godina 2,5 milijardi,
no lani vkupnata trgovija
padna za 28 procenti, {to,
pak, dopolnitelno potvrdi
deka makedonskiot izvoz
zaostanuva zad uvozot.
- Makedonskata ekonomija ne e bazirana na znaewe. S* u{te otsustvuvaat
novi tehnologii. Toa mnogu
vlijae na s*, i na cenata na
proizvodot i na kvalitetot
na proizvodot. Tokmu toa e
generalniot problem, zo{to makedonskiot proizvod
ne e atraktiven na stranskite pazari - objasnuva Marija Zarezankova-Potevska,
profesorka na Univerzitet.
IZVOZNICI OD DVA
SEKTORA
Spored biznismenite
eve koi se klu~nite sopira~i za makedonskata konkurentnost. Niska produktivnost, tehni~ko-tehnolo{ko
zaostanuvawe, visoki kamati, otsustvo na pozabrzani
strukturni reformi.
- Najgolem problem za
izvoz kaj sto~arskite proizvodi e toa {to nie imame
najskapa hrana vo svetot.
Isto taka i nie samite ne
sme adaptirani, nemame
objekti koi bi bile adaptirani soodvetno, za da mo`eme da izvezuvame - veli
Risto Ta{ev, direktor na
[email protected] Vardar“ od Veles.
A eve {to poka`uva statistikata za trendot na
prodlabo~uvawe na trgovskiot deficit. Kolkav procent od BDP zafa}a trgov-
Kvalitetni namesto
evtini proizvodi
„ Spored biznismenite kako klu~ni sopira~ki za makedonskata konkurentnost se
naveduvaat niskata produktivnost, tehni~ko-tehnolo{koto zaostanuvawe, visokite
kamati, otsustvo na pozabrzani strukturni reformi
skiot deficit. Vo 2003 godina e minus 18,3 procenti,
vo 2004 godina minus 21,1
procenti, vo 2005 deficitot e minus 18,4 procenti,
2006 godina e ostvaren deficit od minus 20,1 procenti, vo 2007 godina minus
20,3 procenti, a vo 2008 ima
zna~itelno zgolemuvawe od
neverojatni 26,7 procenti.
- Nie postojano se sudruvame so problemot za
nemawe dovolno surovini
i nemame mo`nost da nastapime poseriozno na golemite pazari. Zna~i, ne mo`eme da sklu~uvame dogovori so golemite uvoznici
od stranstvo bidej}i nemame surovini. Sekoja konzervna fabrika vo Makedonija, a gi ima 52, rabotat so
50 procenti od svojot kapa-
citet. Nie ne mo`eme da
izvezuvame po onie ceni
koi nam ni odgovaraat - dodava Mom~ilo Ivanovski,
sopstvenik na „Bonum“.
Savka Dimitrova
Re{enieto e vo investiciite
- Li~no smetam deka
Makedonija nema izbor.
Ekonomijata e ograni~ena
i zatoa treba da se prezeme rizik za fleksibilen
kurs na denarot. Na po~etok toa treba da se napravi vnimatelno, vo granica
od tri do pet procenti, nagore i nadolu, no za ovoj
poteg }e treba politi~ka
hrabrost. Sekako, deka od
ova }e ima i gubitnici, no
na sreden rok }e ima pozitivni efekti. Spored mene, so aktuelnata ekonom-
ska politika Vladata ne
mu pomaga na izvozniot sektor. Kompaniite s* u{te
izvezuvaat tradicionalni
proizvodi, a ekonomija e
zarobena od dva sektori –
metalskata i tekstilnata
industrija. Prestruktuiraweto na ekonomijata ne
e pra{awe na edna decenija, tuku na dolgoro~en
period. Namesto da se
orientirame kon povisok
stepen na viskotehnolo{ki proizvodi, nie se prestruktuirame vo obraten
pravec. Do sega, spored
mene, nitu edna Vlada ne
se zafati so poseriozno
restruktuirawe. Re{enieto go gledam vo investiciite. Makedonija treba {iroko da gi otvori vratite
za vlez na investitori. Od
druga strana, ako Vladata
prodol`i da vodi ekspenzivna fiskalna politika,
nie }e go pro{iruvame trgovskiot deficit.
(Nikola Popovski,
porane{en minister
za finansii)
Makedonskiot izvoz generalno e skoncentriran
vo dva sektori. Metalskiot
so 40 procenti, tekstilniot so 30 procenti i prehranbena industrija, zemjodelstvo i s* ostanato isto
taka 30 procenti. Od druga
strana, Makedonija najmnogu uvezuva surova nafta,
elektri~na energija i motorni vozila.
- Golem problem za sto~arskite proizvodi e i toa
{to imame sloboden izvoz,
a vo isto vreme imame i
tolku mnogu veterinarni
barieri, taka {to ne gi ispolnuvame kriteriumite,
veli Risto Ta{ev, direktor
na [email protected] Vardar“ od Veles.
Spored posledniot izve{taj na svetskiot ekonomski forum za globalna
konkurentnost, Makedonija
vo 2009 se najde na 84. mesto od vkupno rangirani
131 zemja. Site zemji od regionot, osven Bosna i Hercegovina i Srbija, imaat
Marija Zarezankova Potevska
povisoka konkurentnost od
na{ata. Slovenija e na 37.
mesto, Crna Gora na 62.,
Hrvatska na 72. mesto.
KONKURENTNOSTA SAMO
NA HARTIJA
Dodeka Evropa sproveduva evropski politiki {to
poddr`uvaat visoko tehnolo{ko proizvodstvo, vo Makedonija izvozniot sektor e
sveden na primarno i na
primitivno proizvodstvo.
Za mala ekonomija {to e
uvozno zavisna, osobeno vo
strate{kite granki, kako
energetika i nafta, edinstveniot izlez se investicite i vo doma{noto proizvodstvo, no i onie {to treba da dojdat od nadvor. Klu~en problem za proizvodstvoto se visokite carini za
surovini za prerabotka.
- Nie uvezuvame {e}er
so 30 procenti carinski dava~ki, uvezuvame bonbona
so nula procenti carinska
dava~ka, a taa e preku 60
procenti ~ist {e}er. Normalno, deka nie ne mo`eme
da bideme konkurentni ako
nekoj cenata na {e}erot vo
svojata zemja ja ima mnogu
podobro regulirano – Veli
Savka Dimitrova, direktorka na „Evropa“.
I ekspertite smetaat
deka strategiite za konkurentnost treba kone~no da
se sprovedat vo praktika.
- Ako sakame da bideme
konkurentni, mora da imame
kvalitetno proizvodstvo.
Tome Nenovski
Potrebni se ~ekori na mikro, no i na makroplan – veli
Marija Zarezankova-Potevska, profesorka na Univerzitet. Spored nea, potrebno
e kompaniite pove}e da se
fokusiraat na novi tehnologii, no i na zgolemuvawe na
kvalitetot na proizvodite.
Na makroplan potrebno e
dosledno sproveduvawe na
zakonskata regulativa.
NESELEKTIVNA
PODDR[KA
Makedonija dobi nacionalna programa za restrukturirawe na ~eli~nata industrija, no zalo`bite ostanaa samo na hartija.
Ovoj sektor, koj e nose~ki
za doma{niot izvoz, zavisi od dvi`ewata na svetskite berzi. Spored biznismenot Min~o Jordanov
od „Makstil“, nacionalnata strategija za ~elik po
principite na Evropskata
unija vo Makedonija ne se
Min~o
Jordanov
primenuva.
- Za mene toa e nerazbirliva pozicija na pove}eto makedonski vladi.
Mislam deka toa e edno
kompletno nerazbirawe i
osobeno strav deka }e se
napravi presedan da se vodi selektivna politika kon
odredena granka, ~elikot,
primena na principi koi
se primenuvaat ne samo vo
EU, tuku i vo celiot svet.
Nie sme edinstveni koi ne
sakame da primenime principi koi se primenile za
poddr{ka i za konsolidacija na grankite i vo Evropa i vo Amerika i vo Kina i
Rusija - sumira Joradnov.
I konzervnata, konditorskata, drvnata industrija se soo~uvaat so visoki
tro{oci za rabota. Skap
transport, skapi uvozni surovini, pari za promocija i
marekting kako da nema.
- Mebelot vo Makedonija stagnira. Ovaa na{a industrija e uvozno zavisna
od repromaterijali i samata zavisnost pravi da
bideme nekonkurentni na
Polska ili drugi ~lenki na
Evropskata unija, kade ima
SOOBRA]AJ
25
BIZNIS INFO
^etvrtok, 1 april 2010
repromaterijali koi se
evtini. Nie mo`evme da
vlezeme vo programata na
„Ikea“, no cenata na repromaterijali pridonese da
bideme nekonkurentni bidej}i ne sme sigurni dali
sekoga{ }e ja imame taa ce-
na ili za druga nara~ka }e
imame druga cena na repromaterijali - ocenuva Nasko
Simakoski od Klasterot za
drvna industrija.
PAZARITE GI
OSVOJUVAAT BRENDOVI
Ne samo {to se prodlabo~uva trgovskiot deficit,
tuku kompaniite sega se soo~eni so problemot kako da
go ubedat evropskiot kupuva~ da im gi kupi proizvodite. Nekoi od stopanstvenicite smetaat deka Makedonija zadocni so potegot
da brendira pove}e proizvodi {to bi mo`ele da bidat prethodnica za poserizono osvojuvawe na stranskite pazari. Tokmu za profesorot Tome Nenovski
treba da se vlo`uva za
brendirawe na makedon-
skite proizvodi.
- Potrebno e da se izleze na svetskite pazari so
nekoj na{ brend ili brendovi, da bideme prepoznaeni deka sme nie tie i taka
da ni se obra}aat, da n* pametat, da n* prepoznavaat
preku toj brend i preku nego
i za ostanatoto proizvodstvo. Pove}e elementi ja so~inuvaat konkurentnosta.
Elementi na kvalitet na
proizvodot, te`inata na
vlo`eniot trud, kolku e toj
konkurenten. Nie kolku sakame mo`eme da zborime
deka imame evtina rabotna
sila, no koga stanuva zbor
za Kina ne e ba{ taka, veli
Nenovski.
at velat deka vo otsustvo
na reformi i na restrukturirawe na nose~kite izvozni industrii, najradikalno, no najbrzo re{enie
za trgovskiot deficit bi
bil fleksibilen kurs na
denarot. Vo ovaa opcija re{enie gleda i Savka Dimitrova.
ekonomija. Mnogu podobro
}e be{e toa da se stori
pred tri-~etiri godini,
pred da se slu~i krizata
bidej}i taka }e mo`e{e da
se za{titi ekonomijata od
nekakvi te{ki {okovi, koi
mo`at da se slu~at vo ekonomijata od koj bilo vid.
Nas sega n* najde najte{ki-
FIKSEN ILI
FLEKSIBILEN KURS?
Firmite {to izvezuvaRisto Ta{ev
Kursot e realen, deficitot
strukturalen
- Se la`at onie {to
mislat deka devalvacijata
na denarot mo`e da go spasi izvozot. Fleksibilniot
kurs na denarot ne e faktor na stabilnost. Spored presmetkite na NBM,
postoe~kiot kurs na denarot e realen, nitu potcenet nitu precenet. Fleksibilniot kurs na denarot na
stopanstvoto }e mu dade
zdiv tri do ~etiri meseci
i potoa povtorno }e se vratat istite problemi. Spored rezultatite, vo ovie
20 godini Makedonija ne
uspea da ja promeni sostoj-
bata so trgovskiot deficit, no spored mene, na
kratok rok ima signali deka sostojbata se menuva na
podobro. Dolgoro~no –
problemot e strukturalen.
Do sega, spored mene, nema{e dobar koncept za da
se provedat investicii vo
obrazovanieto i vo brendiraweto na proizvodite.
Na{ata politika se odnesuva na horizontalna poddr{ka na kompaniite. Do
sega donesovme nekolku paketi merki {to se odnesuvaat i na kompaniite i od
metalskata industrija i na
PREPORAKA OD [email protected] [email protected] ORGANI
DO TRANSPORTERITE I STOPANSTVENICITE
Bez licenci nema ve}e prevoz
Samo licenciranite patni prevoznici
mo`at da vr{at prevoz. Ova e osnovnata
preporaka na nadle`nite dr`avni organi
upateni do korisnicite i davatelite na
transportni uslugi vklu~eni vo vnatre{niot i vo me|unarodniot paten soobra}aj.
Imeno, vo soglasnost so Zakonot za prevoz vo patniot soobra}aj („Slu`ben vesnik
na Republika Makedonija” br. 68/2004,
127/2006 i 114/2009), pri vr{eweto na prevozot na patnici i stoki vo vnatre{niot i
me|unarodniot paten soobra}aj prevoznikot, pokraj drugite dokumenti propi{ani so
ovoj Zakon, e dol`en vo voziloto da ima i
izvod od licenca, isprava {to ja izdava
Ministerstvoto za transport i za vrski.
Strogo primenuvaj}i gi obvrskite od
Zakonot, Carinskata uprava na Republika
Makedonija na grani~niot premin, odnosno
na drugi mesta kade {to se vr{i carinski
nadzor proveruva dali doma{niot i stranskiot prevoznik vo voziloto gi ima potrebnite dokumenti i ispravi, propi{ani so
ovoj Zakon, me|u koi i poseduvaweto na izvod od licencata za vozilata.
Ako Carinskata uprava utvrdi deka prevoznikot ne gi poseduva potrebnite dokumenti ili istite ne gi koristi na propi{an na~in, }e zabrani vlez, odnosno izlez
na voziloto od Republika Makedonija.
Od tie pri~ini na korisnicite na
transportni uslugi im se prepora~uva pred
da sklu~at dogovor za koristewe na transportnata usluga, zadol`itelno da utvrdat
dali prevoznikot gi poseduva propi{anite
dokumenti i ispravi, za da ne se dovedat vo
situacija na pla}awe visoki iznosi na kazni, za nepo~ituvawe na zakonskite propisi
po ovaa osnova.
Vo soglasnost so Zakonot, ne e potrebna
licenca i izvod od licenca za prevozot na
stoki za sopstveni potrebi vo vnatre{niot i
vo me|unarodniot soobra}aj, koj pravni i fizi~ki lica go vr{at so vozila ~ija najgolema
nosivost ne nadminuva 3.500 kilogrami.
Mitko Mitevski
onie od tekstilnata industrija, kako {to se namaluvawe na stapkata na pridonesi, osloboduvawe od danokot na dobivka.
(Zoran Stavreski,
minister za finansii)
- Iskreno, i toa e dobro, ako ve}e ne mo`eme na
drug na~in da se reorganizirame vo toj del na trgovskiot deficit. Na site
aktivni izvozni~ki im odgovara promena ili taa da
bide odraz na nekoja realnost bidej}i definitivno
jas smetam deka e depresiran kursot - objasnuva direktorkata na fabrikata
„Evropa“.
Okolu ovaa tema so godini se kr{at kopjata vo
makedonskata ekonomija.
Del od ekspertite smetaat
deka ova treba{e da se
slu~i mnogu porano.
- Vo nekoj period }e treba taa politika da ja zameni od fiksen devizen kurs
na flekisiblen devizen
kurs za pottiknuvawe i za
za{tita na nacionalnata
ot {ok, no vo vreme na kriza ne treba tuka da se pipka bidej}i posledicite se
mnogu pote{ki, pogolemi se
od pridobivkite – veli
profesor Nenovski.
Skoro i brzo re{enie
nema za namaluvawe na jazot vo trgovskata razmena.
Od druga strana, padot na
trgovskite barieri od godina v godina e pointenziven. Sudbinata na doma{noto proizvodstvo }e zavisi od toa kako makedonskite menaxeri }e uspeat samite da go najdat svoeto mesto vo pazarnata ekonomija,
no i od politikite {to }e gi
vodi dr`avata. Stopanstvoto dobi pove}e strategii
{to treba{e da ja zgolemat
konkurentnosta na makedonskiot proizvod. Za efekti
s* u{te se ~eka.
26
BIZNIS INFO
PODDR[KA
„ Amerikanskata
agencija za me|unaroden razvoj
USAID ja skenira{e sostojbata
vo makedonskoto
stopanstvo i vo
narednite pet godini prodol`uva
so poddr{kata
prosledena so
zna~ajni proekti
Amerikanskata agencija
za me|unaroden razvoj USAID }e prodol`i so poddr{kata na privatniot i na
javniot sektor vo Republika
Makedonija i vo narednite
pet godini. Taa poddr{ka }e
se odnesuva na olesnuvawe
na investiciite i promocija na izvozot, unapreduvawe
na javno-privatniot dijalog,
na konkurentnosta na privatniot sektor, zemjodelstvoto i agrobiznisot, na
energetskata efikasnost i
obnovliva energija, kako i
pretpriema{tvoto i razvojot na rabotnata sila. Prodol`uvaweto na misijata na
^etvrtok, 1 april 2010
Jaknewe na klu~nite
ekonomski dvigateli
USAID be{e najavena na
konsultativnata sredba so
pretstavnicite na biznisasocijaciite i na vladinite organi
Pojdovna osnova za donesuvawe na odlukata za
prodol`uvawe na aktivnostite na USAID za 2015 godina se analizata i procenata na pove}e faktori i indikatori na ekonomskiot
rast vo Republika Makedonija. Pred s*, toa se padot
na NBP za eden procent vo
2009 godina, bez izgledi za
zna~ajno podobruvawe vo
2010 i 2011 godina, izvozot
go pokriva uvozot samo so 54
procenti, u~estvoto na industrijata od samo 13,4 procenti, najniskite stranski
investicii vo regionot, koi
vo sporedba so 2008-2009
godina, se padnati za 63
procenti i zna~itelno namalenata kreditna poddr{ka. Kako rezultat na toa e
i najgolemata nevrabote-
nost vo regionot od 33 procenti pred po~etokot na ekonomskata kriza, vo koja u~estvoto na mladite dostignuva 60 otsto.
Analiziraj}i gi internite faktori, koi vlijaat
vrz vakvata sostojba, ekspertite na USAID na nivo
na makroekonomskata politika go istaknuvaat nedostigot na koordinacijata me|u
investiraweto i izvozot,
te{kata dostapnost do dr`avnoto zemji{te bez razlika dali se raboti za zakup
ili za otu|uvawe, te`ok pat
do grade`nite dozvoli {to
gi popre~uva investirawata
i nedostigot na javno-privatniot dijalog, koj{to mo`e da gi oblikuva i da gi
razvie vladinite politiki
i programi.
Slabostite na finansiskiot sektor, isto taka, bitno go definiraat razvojot
na privatniot sektor i ekonomijata. Toj e rigiden vo
odnos na mikrokompaniite,
ne nudi poddr{ka za inovacii, za razvoj na tehnologii
i transfer, nema kapital za
vlo`uvawe, nitu finansiski konsultativni uslugi,
{to se ocenuva kako konzervativen i neproduktiven nastap na pazarot.
Visokata nevrabotenost
se karakterizira so dominantna dolga nevrabotenost
na lu|e so nisko obrazovanie i so o~igleden ras~ekor
me|u potrebite i ponudata.
Nedostasuva pretpriema~ki
menaxment, strate{ko planirawe i ve{tini, ne se
poddr`uvaat postojanoto
usovr{uvawe, profesionalnoto nadgraduvawe i do`ivotnoto u~ewe. Instituciite koi se zanimavaat so
profesionalni obuki, steknuvawe ve{tini i inovirawe na znaewe se so ograni~eni kapaciteti.
Istra`uvawata vo korporativniot sektor poka`aa
nedostig na me|unarodnata
konkurentnost, pred s* poradi niskite vlo`uvawa vo
istra`uvawa i razvoj, novi
tehnologii i inovacii,
ograni~en broj proizvodi i
uslugi. Mal e brojot na kompanii koi poseduvaat me|unarodni standardi i sertifikati, a nedostasuva organizirana vladina poddr{ka
za korporativen sektor.
Isto taka, ne postoi razvien
profesionalen menaxment.
Istra`uvawata na sostojbite vo sektorite, infrastrukturata i komunalnite dejnosti poka`uvaat deka visokoto subvencionirawe na elektri~nata energija
doveduva do zna~ajni buxetski prelevawa, neodr`liv
sistem za generirawe struja,
dodeka visokata uvozna zavisnost pridonesuva za rast
na trgovskiot deficit. Voo~eno e deka ne se koristat
obnovlivite izvori na energija, generalno nedostasuva
poddr{ka za energetskata
efikasnost, a i kaj Vladata i
kaj gra|anite ne postoi dovolno svest za {tedewe na
energijata. Zakonskite propisi vo sektorot energetika
s* u{te se nekompatibilni
so regulativata na Evropska
energetska zaednica.
Ekspertite na USAID
veruvaat deka so poddr{ka
na Vladata, za {to ve}e dobija vetuvawe od vicepremierot Vladimir Pe{evski, i so poddr{ka na komorite i drugi biznis-asocijacii, preku komponentite od
proektot „Ekonomski rast
2011–2015“, }e uspeat da
vlijaat na unapreduvaweto
na biznis-klimata, osobeno
vo sektorot investicii. Posebno o~ekuvaat deka }e go
poddr`at jakneweto na kapacitetot na privatniot sektor, koj zaedno so javniot
treba da se spravat so predizvicite na novata globalna ekonomija.
Q.N.
INVESTICISKI PLANOVI NA „ELEKTRANI NA MAKEDONIJA“
ENERGIJA
Dolg spisok na novi i
modernizirani kapaciteti
„Elektrani na Makedonija“
kontinuirano prodol`uvaat da
investiraat vo novi kapaciteti i
vo modernizacija na postoe~kite.
Vo momentov se realizira nabavkata na rudarska oprema za povr{inskiot jaglenokop „Brod-Gneotino“, koj treba da go prodol`i rabotniot vek na REK „Bitola“ za
najmalku u{te dve decenii, izgradbata na HEC „Sveta Petka“,
modernizacijata na TEC „Bitola“,
kako i istra`uvawe na rezervite
na jaglen vo Marivskiot basen.
Spored planot, kako {to objavuva MIA, rudarskata oprema na
povr{inskiot kop „Brod-Gneotino“ }e po~ne so rabota vo po~etokot na april, a do krajot na istiot
mesec treba da zavr{i monta`ata na u{te eden bager. Vo ovoj kop
godinata se predvideni i 7,8 milioni evra za sistemot za transport na jaglenot, kako i 1,8 milioni evra za asfaltniot pat od selo Novaci do rudni~kiot krug
„Brod-Gneotino“.
Na hidrocentralata „Sveta
Petka“ ve}e se zavr{eni iskopite
na teloto na branata, temelot na
ma{inskata zgrada i regulacijata
na re~noto korito, a vo momentov
se izveduvaat raboti na betoni-
REK „Bitola“
SORABOTKA NA REK „BITOLA“ SO UNIVERZITETOT
„SV. KLIMENT OHRIDSKI“ OD BITOLA
Studiskite programi
spored pazarot na trud
Generalniot direktor na REK
„Bitola“, Mirko Ristevski i rektorot na Univerzitetot „Sv. Kliment Ohridski“ od Bitola, Zlatko @oglev, potpi{aa Spogodba
za sorabotka koja }e se ostvaruva
niz pove}e segmenti - stru~ni
ekspertizi, obuki, prakti~na rabota i drugi zaedni~ki proekti soop{tuvaat od rektoratot.
Zajaknuvaweto na relaciite
me|u ovoj stopanski kapacitet i
Univerzitetot }e zna~i pogolema efikasnost i kvalitet vo rabotata i na energetskata kompanija i na Univerzitetot. Tie vo
idnina zaedno }e u~estvuvaat vo
dizajniraweto i definiraweto
na studiskite programi i nastavni predmeti, zavisno od
aktuelnite barawa i potrebite
na pazarot na trudot.
rawe na temelot na ma{inskata
zgrada i se vr{at finalni podgotvitelni raboti za betonirawe
na branata.
Dopolnitelnite istra`uvawa
na rezervite na jaglen vo Mariovskiot basen, koi se po~nati minatata godina, vo dogovor so Grade`niot institut, treba da dadat
precizen odgovor za goleminata
na eksploatacionite rezervi,
nivnata ekonomska isplatlivost,
kvalitetot na jaglenot od ova le`i{te i drugi negovi karakteristiki.
Za ovaa investicija se predviduva i izrabotka na elaborat
za rezultatite od izvr{enite
istra`uvawa, koj }e poslu`i kako
osnova za izrabotka na glaven rudarski proekt. Se procenuva deka
dopolnitelnite istra`uvawa }e
~inat okolu dva milioni evra,
sopstveni sredstva na Dru{tvoto.
HIDROELEKTRANA „TIKVE[“
Godi{niot plan za tri meseci
Hidroelektranata „Tikve{“
del od AD „Elektrani na Makedonija“, pred istekot na prviot kvartal od godinava go ostvari planiranoto proizvodstvo na elektri~na energija za 2010 godina. Iako
predvideniot plan za proizvodstvo na HEC „Tikve{“ za godinava
be{e proektiran na nivo povisoko od prosekot vo izminatite dve
decenii, od okolu 115 kilovat ~a-
sovi, za pomalku od 90 dena se
proizvedeni 129 kilovat ~asovi.
Osven „Tikve{“ i drugite hidroelektrani na „ELEM“ zna~itelno go
natfrlile planot za proizvodstvo
na elektri~na energija za godinava.
Od po~etokot na 2010 godinava, za
potrebite na potro{uva~ite vkupno
se proizvedeni 664 kilovat ~asovi
elektri~na energija, {to e za 58
procenti pove}e vo odnos na koli-
~inite predvideni vo Energetskiot
bilans za 2010 godina za prviot
kvartal.
- Ovoj rezultat se dol`i pred s*
na dobrata hidrolo{ka sostojba,
tehni~kata kondicija i dobrata pogonska podgotvenost na objektite, optimalno upravuvawe so hidroelektranite i solidnata hidro-termo
koordinacija - soop{tuvaat od „Elektrani na Makedonija“.
Izbran e proektant za izrabotka na glaven rudarski proekt za
otvorawe i za eksploatacija na
jaglenot so jamska tehnologija od
nao|ali{teto Mariovo, a izrabotkata na ovoj proekt, koj }e trae
okolu dve godini, }e ~ini okolu
700 iljadi evra.
Za godinava „ELEM“ ima vo
plan da gi revitalizira i {este
hidroelektri~ni centrali – „Vrben“, „Vrutok“, „Raven“, „Globo~i-
ca“, „[piqe“ i „Tikve{“. Ovoj proekt vo delot na kapitalnite investicii se predviduva da ~ini 32
milioni evra. Isto taka, predvidena e izgradba na branata „Lukovo Pole“ i dovodot na Korabski
vodi, implementacija na sistemot ERP ili integriran kompjuteriziran deloven informaciski
sistem. Godinava }e po~ne i oficijalniot izbor na sistemot i
implementacija na proektite.
mam spor so mojot deI
loven partner vrz osnova na neplateni pobaruvawa. Dali mo`e da go
koristam Postojaniot izbran sud - Arbitra`a pri
Stopanskata komora na
Makedonija i pokraj toa
{to nemame takva odredba vo na{iot me|useben
dogovor?
(Firma od Skopje)
- Vedna{ da vi odgovorime deka ne mo`ete da go
koristite Postojaniot izbran sud - Arbitra`a pri
Stopanskata komora na Makedonija dokolku vo me|usebniot dogovor so va{iot
partner nemate takva
odredba i zaedni~ki ne ste
se soglasile za koristeweto na ovaa mo`nost. Vi
ostanuva sporot da go re{ite pred redovnite sudovi.
No, za vo idnina za vas
i za ogromniot broj delovni
lu|e, mo`e da ve posovetuvame da gi re{avate delovnite sporovi na pokus i na
poednostaven na~in so Postojaniot izbran sud - Arbitra`a pri Stopanskata komora na Makedonija. So toa
}e za{tedite vreme i pari.
Postojaniot izbran sud Arbitra`a e samostojna institucija pri Stopanskata
komora na Makedonija, koja
mo`e da re{ava za me|usebnite delovni sporovi me|u
~lenovite na Komorata, me|u
~lenovi na Komorata i treti
lica, kako i me|u pravni lica od zemjata i od stranstvo,
ako stranite ja dogovorat
nadle`nosta na ovoj sud.
Odberete go pokusiot
na~in na re{avawe na Va{iot spor, so vnesuvawe na
slednata klauzula vo dogovorite, koi gi sklu~uvate so
Va{ite delovni partneri:
„Site sporovi koi }e
proizlezat od ovoj dogovor
ili vo vrska so nego, vklu~uvaj}i gi sporovite za negovoto tolkuvawe ili polnova`nost, }e se re{avaat
spogodbeno. Ako sporot ne
mo`e da se re{i spogodbeno, istiot }e se re{ava
pred Postojaniot izbran
sud - Arbitra`a pri Stopanskata komora na Makedonija, vo soglasnost so
odredbite na Pravilnikot
na postojaniot izbran sud -
ANKETA
27
BIZNIS INFO
^etvrtok, 1 april 2010
Arbitra`a“.
Zo{to da koristite Arbitra`a za re{avawe na
Va{ite delovni sporovi?
- Za{teduvate vreme.
Postojaniot izbran sud - Arbitra`a gi donesuva odlukite vo mnogu pobrza postapka
otkolku {to e toa mo`no vo
postapka pred redovnite
(dr`avnite) sudovi;
- Imate pomali tro{oci vo odnos na tro{ocite
kaj dolgite sudski postapki;
- So re{avawe na sporot preku Arbitra`ata i
ponatamu gi zadr`uvate dobrite delovni odnosi so
Va{ite delovni partneri;
- Odlukite na Postojaniot izbran sud (Arbitra`a) se
kone~ni i imaat sila na pravosilna presuda.
Postojaniot izbran sud
- Arbitra`a mo`e da posreduva i za spogodbeno re{avawe na sporovite {to
proizlegle od delovnite
odnosi me|u strankite.
Arbitra`ata pri Stopanskata komora na Makedonija ima sklu~eno spogodbi za sorabotka so arbitra`ite pri komorite vo
Slovenija, Hrvatska, Bugarija, Ukraina, Ruskata federacija, Srbija i Crna Gora i Kosovo.
toa potrebite na site zainteresirani strani. Upravuvawe so organizacijata go
sodr`i upravuvaweto so
kvalitetot, zaedno so ostanatite disciplini na upravuvawe.
Postojat osum principi
na upravuvawe so kvalitetot, koi najvisokoto rakovodstvo ima potreba da gi
koristi pri rakovodeweto
so organizacijata, a so cel
podobruvawe na nejzinite
performansi:
• orientiranost kon korisnicite
• liderstvo
• vklu~uvawe na vrabotenite
ki:
1. Sistem za upravuvawe so kvalitet
2. Odgovornost na rakovodstvo
3. Upravuvawe so resursi
4. Realizacija na proizvod/usluga
5. Merewe, analizi i
podobruvawa
Centarot za unapreduvawe na kvalitet, koj funkcionira vo ramkite na Komorata, ve}e nekolku godini raboti na voveduvawe
na sistemi za kvalitet. Anga`iranite konsultanti i
auditori, se voedno registrirani vo IRCA (International registar of certified au-
porteri?
(Firma od Skopje)
- Pravilnikot za koristewe liftovi i transporteri go regulira pu{taweto
i odr`uvaweto na liftovite, poradi {to negovata primena vo praktika e od osobeno zna~ewe za za{tita na
zdravjeto i bezbednosta na
korisnicite.
So propisot se definira tehni~kata oprema - liftovi i transporteri, koja e
predmet na tehni~ki pregled i periodi~ni ispituvawa, stavaweto vo upotreba i
koristeweto, procedurite
na tehni~kiot pregled, uslovite koi treba da gi ispol-
Informacii/kontakt:
Elena Milevska
Postojan izbran sud - Arbitra`a
Stopanska komora na Makedonija
tel: 02/3244-023
faks: 02/3244-088
e-po{ta: [email protected] mk
* * * * * * * * *
to e pokonkretno sistemot za upravuvawe so kvalitet, vo soglasnost so standardot
ISO 9001: 2008?
(Firma od Skopje)
[
- Standardot ISO
9001: 2008 gi specificira
barawata, koi se odnesuvaat na sistemite za upravuvawe so kvalitet, koi se koristat tamu kade e potrebno da se prika`e sposobnosta na organizacijata da
ispora~uva proizvodi/uslugi, koi gi zadovoluvaat
korisnicite i gi ispolnuvaat barawata na soodvetni propisi, a s* so cel da
se zgolemi zadovolstvoto
na korisnicite.
Za da se ovozmo`i uspe{no vodewe i rabotewe
na organizacijata, potrebno e istata da bide upravuvana na sistematski i
transparenten na~in. Uspehot mo`e da rezultira so
primena i odr`uvawe na
sistemot za upravuvawe so
kvalitetot, dizajniran taka
da gi podobruva performansite, opfa}aj}i gi pri-
• procesen pristap
• sistemski pristap kon
upravuvaweto
• postojano podobruvawe
• odlu~uvawe na baza na
fakti
• zaemno korisni odnosi so dobavuva~ite
Organizacijata mora da
go vospostavi, dokumentira, primenuva i odr`uva
sistemot za upravuvawe so
kvalitet i kontinuirano da
ja podobruva negovata efikasnost vo soglasnost so
barawata na ovoj me|unaroden standard, grupirani vo
pet to~ki so pove}e potto~-
ditors) vo London.
Vremetraeweto na implementacijata e vo zavisnost od goleminata na organizacijata, brojot na vrabotenite i kompleksnosta
na dejnosta, a trae od {est
do devet meseci.
Emilija Todorovska
* * * * * * * * *
to predviduva Pravilnikot za koristewe liftovi i trans-
[
nuvaat nezavisnite akreditirani pravni lica koi vr{at tehni~ki pregled i dr.
Liftovite, spored pozitivnite zakonski odredbi, mo`at da se stavat vo
upotreba i da se upravuva
so niv, dokolku ne gi zagrozuva zdravjeto ili bezbednosta na licata, imotot i
koga propisno e vgraden i
odr`uvan. Spored Zakonot
za tehni~ka inspekcija liftovite podle`at na perio-
di~ni tehni~ki pregledi i
ispituvawa od strana na
akreditirano nezavisno
pravno lice za tehni~ki
pregledi.
Pred da se stavat vo
upotreba, liftovite treba
da poseduvaat tehni~ka dokumentacija izrabotena od
strana na proizvoditelot
ili monta`erot, upatstvo
za upotreba, sprovedena
postapka za ocena na soobraznosta,
periodi~ni
pregledi i drugi dokumenti
za tehni~kata oprema.
Proizvoditelite, proektantite, monta`erite i
serviserite na liftovi pri
celata postapka za proizvodstvo, monta`a i odr`uvawe treba da gi primenuvaat nacionalnite standardi, soodvetnite tehni~ki
propisi i pozitivnata in`enerska praktika za zadovoluvawe na zdravstvenite
i bezbednosnite barawa.
Pu{taweto i odr`uvaweto na liftovite podle`at
na tehni~ki pregled, redoven
i vonreden servis na liftovi. Prviot tehni~ki pregled
se vr{i pri stavawe vo upotreba na novoizgradena tehni~ka oprema, a periodi~en
tehni~ki pregled se vr{i
najdocna po istekot na edna
godina od prethodniot tehni~ki pregled.
Redovnite i vonrednite servisi gi pravat serviserite najmalku edna{ mese~no, a tehni~kite pregledi gi vr{at nezavisni
pravni lica, akreditirani
od Institutot za akreditacija na RM.
Po izvr{enite tehni~ki
pregledi na liftovi treba
da se postavat natpisi, izvestuvawa i oznaki vo soglasnost so nacionalnite standardi. Site natpisi treba
da se na makedonski jazik, voo~livi, ~itlivi, izraboteni
od postojan materijal i trajno pricvrsteni.
Pravilnikot, donesen
pred pove}e od edna godina
i pokraj negovata osnovna
funkcija da ja za{titi bezbednosta na korisnicite
na liftovite i drugi
transporteri, s* u{te nedovolno se primenuva vo
praktika. Inaku, spored Zakonot za tehni~ka inspekcija site sopstvenici (ku}ni
soveti i pravni lica) na
liftovi {to nema da izvr{at tehni~ki pregledi na
liftovite po prekr{o~na
prijava, }e bidat kaznuvani
od tri do pet iljadi evra.
Vojkan Nikolovski
Za s* {to ve interesira vo vrska so va{iot biznis javete se vo na{iot Kontakt CALL centar - 15015. Na{ite eksperti }e vi dadat besplaten odgovor!
NETARIFNI I TEHNI^KI BARIERI VO TRGOVIJATA VO RAMKITE NA CEFTA OD 2006 GODINA
Popis na iskustvata i na problemite
Multilateralniot dogovor za slobodna
trgovija vo regionot na Jugoisto~na Evropa
- CEFTA 2006 godina - koja e bazirana na
principite i pravilata na slobodna trgovija vo STO i vo EU, treba da se implementira adekvatno i vo celost. Ova zna~i deka
site zemji-potpisni~ki na dogovorot treba
da gi usoglasat nivnite nacionalni tehni~ki propisi za proizvodi, so postoe~kite
evropskite direktivi i propisi. Istovremeno, i drugite netarifni barieri vo slobodnata trgovija vo regionot treba da se
identifikuvaat i da se eliminiraat.
Iako ukinuvaweto na netarifnite i
tehni~kite barieri e vo ramkite na nadle`nosta na dr`avnite organi, Stopanskata komora na Makedonija go objavuva ovoj
pra{alnik so cel pribirawe podatoci od
makedonskite kompanii, koi se nasoka na
identifikuvawe na vakvite problemi i
anomalii vo regionalnata trgovijata i za
utvrduvawe na nivnite vistinski pri~ini.
Taka bi se dobile objektivni argumenti za
prezemawe komorski inicijativi pred dr`avnite organi, a voedno i za prezemawe
efektivni merki za nivno eliminirawe
od strana na Potkomitetot za netarifni i
za tehni~ki barieri vo trgovijata (Potkomitet za NTB i TBT) vo ramkite na dogovorot CEFTA od 2006 godina.
Za taa cel se pokanuvaat kompaniite da
ja popolnat tabelata (vo prilog), preku koja
}e se dobijat informacii za iskustvata i
za soznanijata za problemite so koi se soo~uvaat vo sorabotkata so zemjite-~lenki dogovorot CEFTA (Albanija, BiH, Kosovo,
Moldavija, Hrvatska, Srbija i Crna Gora).
Ve molime, va{ite informacii vo
odnos na ova pra{awe da gi dostavite
najdocna do {esti april 2010 godina, kako bi se ovozmo`ilo Potkomitetot za netarifni i tehni~ki barieri da gi pretstavi istite i da se zalo`i za nivno nadminuvawe. Tabelata mo`e da se prezeme
od veb-portalot na Stopanskata komora
na Makedonija: www.mchamber.mk
Lice za kontakt:
Vlatko Stojanovski
Tel: 003892 3244 004
Faks: 003892 3244 088
e-ppo{ta: [email protected]
28
BIZNIS INFO
^etvrtok, 1 april 2010
EVROPSKITE KOMORI ZA POSTIGNUVAWE NA CELITE NA „EVROPA 2020 GODINA“
Fini{irawe so {est
prioriteti
„Kako i kaj prethodnikot
na Evropa 2020 godina, Lisabonskata strategija, pra{aweto e vo isporakata.
Kriti~no e toa {to Evropskiot sovet demonstrira
strogost i ambicija vo sproveduvawe i sledewe procesi. Na krajot na krai{tata,
toa se sveduva na politi~ki
anga`man“ izjavi Arnaldo
Abruzini, generalen sekretar na Eurochambres
Pette celi navedeni vo
strategijata za „Evropa 2020
godina“, koi bea prezentirani od strana na Evropskata
komisija, pretstavuvaat biznis-plan za podobruvawe na
razvojot i na konkurentnosta
vo EU za godinite {to doa|aat. Tie prioriteti i celi }e
bidat besmisleni, ako nacionalnite vladi ne gi sledat
rigorozno preku svoite agendi. Vo taa nasoka Asocijacijata na evropskite trgovskoindustriski komori (Eurochambres) dade predlozi za
toa kako celite na „Evropa
2020 godina“ mo`at da se postignat.
1. Kako rezultat na zgolemenite vrabotuvawa koi
baraat mnogu podobra korelacija me|u potrebite na
rabotodavcite od privatni-
ot sektor i kompetentnosta
steknata so obrazovnite sistemi, Eurochambres go povtoruva povikot za „Pakt za
odr`liva rabotosposobnost“ {to treba da vospostavi ramka za daleku poefikasna sorabotka me|u
centrite,za obuka, univerzitetite, firmite i javnite
vlasti, so cel da se obezbedi deka ovozmo`enata obuka
korespondira so steknatite
ve{tini.
2. Povrzuvawe na
istra`uvaweto i razvojot
so biznisot. Tro{ocite za
istra`uvawe i za razvoj samo po sebe nema da pridonese rast, no mora da odgovori na potrebite na biznisite, koi za vozvrat baraat
daleku pobliski vrski me|u
biznis-zaednicata i istra`uvaweto, kako i radikalni
promeni vo upravuvaweto
na akademskite institucii.
3. Energetska efikasnost. Celite za borba protiv klimatskite promeni, se
razbira, ostanuvaat vo va`nost i treba da bidat integralen del na „Evropa 2020
godina“. Kako kratkoro~na
merka, pretstojnata Studija
na Eurochambres poka`uva
deka mnogu pove}e treba da
se napravi za da se pottiknat malite biznisi i potro{uva~ite da gi prifatat
plodovite od merkite za
energetska efikasnost. Ova
e potencijal koj brzo treba
da se osvoi, {to }e donese
zna~itelen ekonomski i ekolo{ki benefit.
4. Vrabotuvaweto mora
da bide klu~en pokazatel za
obrazovnite sistemi. Za ovaa
cel, barawata za upravuva-
weto na visokoto obrazovanie mora da bidat pogolemi i
da bidat pokriv na stru~noto
obrazovanie, koe stanuva zagri`uva~ki nevrednuvano vo
nekoi delovi na EU.
5. Vrabotuvaweto vo
borba protiv siroma{tijata. Najefektivniot pat
kon namaluvawe na siroma{tijata i socijalnata vklu~enost e vrabotuvaweto, taka {to biznisite se klu~ni
akteri vo namaluvawe na jazot na siroma{tijata. Postojat 18 milioni lica koi
baraat rabota vo Evropa,
nasproti ~etiri milioni
rabotni mesta koi ostanaa
neispolneti minatata godina. Proektiraweto na alatki so koi bi se uslovilo
povrzuvawe na ponudata i
pobaruva~kata mo`at da ja
namalat nevrabotenosta
preku no}.
AKTUELNOSTI VO
PRETPRIEMNI[TVOTO VO EU
6. Obezbeduvawe vladeewe. Silniot biznisplan e va`en, no bezvreden
ako ne e finansiran i implementiran. Nacionalnite
buxeti, prioritetite i
aktivnostite mora redovno
da se sledat, razgleduvaat i
adaptiraat od strana na
Evropskiot sovet vo soglasnost so prioritetite i celite na „Evropa 2020 godina“.
Biljana Peeva \uri}
FINSKA
Prometot so zemjodelsko
zemji{te bez danok!?
„ Dali i vo na{ata zemja mo`e da
se primeni ova iskustvo vo pravec
na okrupnuvawe na zemjodelskite
parceli?
Helsinki
Finskite vlasti planiraat da izdavaat dano~ni
olesnuvawa za fizi~kite lica ili imot na po~inati lica, za proda`ba na zemjodelsko zemji{te vo dano~nite
2009 i 2010 godina. So cel
prodava~ot da se kvalifikuva za ova dano~no osloboduvawe, zemjodelskoto zemji{te mora da bide prodadeno
na zemjodelec pod uslov toj
da prodol`i toa zemji{te da
go kultivira. Celta e da se
zgolemi sopstvenosta na zemjodelskoto zemji{te od strana na aktivnite zemjodelci, a
so toa da se sozdadat pogole-
mi i podobri farmi. Preliminarnata ocena na Komisijata e deka finskata {ema gi
ispolnuva kriteriumite za
da se smeta za dr`avna pomo{. Odlukata na Komisijata
izrazuva somne`i dali {emata }e bide kompatibilna
so pravilata za dr`avna pomo{ i gi povika finskite
vlasti da razjasnat odredeni
poenti za nivnite planovi.
Evropskata
komisija
otvori formalna istraga
spored pravilata na EU za
dr`avna pomo{ vo finskata
{ema za da izdavaat privremeno osloboduvawe od
danok na kapitalna dobivka
za proda`ba na zemjodelsko
zemji{te. Komisijata se
somneva dali merkata }e bidat kompatibilna so zakonodavstvoto na EU. Otvorawe
formalna istraga & ovozmo`uva na Komisijata da ja ispita merkata vo detali i im
ovozmo`uva na zainteresiranite treti strani da podnesat komentari. Dokolku s*
bide vo red so ovaa merka,
pra{awe e dali i vo na{ata zemja mo`e da se primeni
ova iskustvo vo pravec na
okrupnuvawe na zemjodelskite parceli?
29
BIZNIS INFO
^etvrtok, 1 april 2010
SIMON NAUMOSKI, GENERALEN DIREKTOR NA PI „VITAMINKA” AD PRILEP
INTERVJU
Sigurna „slatkata“ idnina
Prehranbenata industrija „Vitaminka” od Prilep izvezuva ~okoladi duri
i vo zemjata na „~asovnicite i na ~okoladite“ - [vajcarija. Asortimanot od
blizu 360 vidovi pakuvawa
prilepskata „slatka fabrika“ go plasira vo pove}e od
20 zemji na site kontinenti
vo svetot. Deviznoto konto
e postojano vo pozitiva bidej}i na stranskite pazari
se plasiraat proizvodi vo
iznos od okolu osum milioni evra, a se uvezuvaat surovini od repromaterijali
za pomalku od {est milioni evra. Za rubrikata „Veruvale ili ne“ e podatokot
deka vo ovde{nite uslovi
na stopanisuvawe pove}e
od 25 godini `iro-smetkata
na „Vitaminka“ ama ba{ nitu den ne bila blokirana.
Godi{niot obrt se dvi`i
okolu 19 milioni evra.
Ama, otsekoga{ ne odelo taka „blago“...
So diplomiraniot in`ener Simon Naumovski, koj
36 godini e na ~elo na „Vitaminka“, razgovarame za
kompanijata, nejziniot razvoj, za site te{kotii, za menaxerskoto ~uvstvo vo site
ovie skudni bremiwa da se
bide uspe{en, i se razbira,
za idninata.
- Vo „piperanata“ dojdov
vo 1974 godina i zateknav
firma so eden kamion i
dvajca voza~i za nego i „zabarikadirani“ vraboteni
vo dve nepomirlivi grupi.
Zgora na toa, so 75 lu|e se
rite odea na vra}awe na kupot bankarski krediti. I
{to e najzna~ajno, vo prilepskata „piperana“ se
otvori procesot na razvoj
so voveduvawe novi proizvodi i nova oprema.
- Prviot poteg be{e i
najriskantniot bidej}i kupivme polovna ma{ina za
pakuvawe na razni proizvodi vo mali }esi~ki: crn piper, soda bikarbona, limontus, vanilin {e}er i
pra{ok za pe~ivo. So proda`bata na pove}e proizvodi `ivna smetkata na fabrikata i po~na polesno da
se di{e. Vo slednite dvetri godini gi pokrenavme i
sega ve}e tradicionalnite
na{i proizvodi: pudinzite,
legendarnata „Dafinka“
i sokovite vo prav
„Amigo“ - raska`uva
Naumoski. Sepak, toj period
e najte{kiot vo istorijata
na kompanijata, a vistinsko
~udo e kako odoleav na sekojdnevnite stresni sostojbi.
go dostigneme rekordniot
promet od 67 milioni toga{ni germanski marki so
zavidna visina na ~ista dobivka, ogromna duri i za dene{ni uslovi - istaknuva
Simon Naumoski. I toga{
n* pogodi vtorata kriza.
Odedna{ se raspadna 24milionski pazar i se najdovme ogradeni so ~etiri
yida vo zemja so dva milioni `iteli. Vkupniot prihod
4,5 pati ni se namali pri
ist broj od 420 do 440 vraboteni. Povtorno pominavme tri-~etiri godini te`ok
period, no ne dozvolivme
nitu eden vraboten da ostane na ulica.
Kompanijata uspea da gi
mobilizira i ~ove~kite resursi i sredstvata,
bea
kupeni
novi ma{ini
Vo 1979 godina „Vitaminka” postignuva poln pogodok: so bankarski kredit
bil izgraden i pu{ten vo
pogon najpoznatiot brend krckaviot „stobi flips“. Za
Nelojalna konkurencija
Poseben problem na pazarot vo Makedonija ni e s* pogolemiot broj na nelojalnata konkurencija od strana na stranskite
dobavuva~i, koja dosega ja imavme pred s*
vo domenot na majonezot, a sega se pro{iri i na keksite. Lani, vo po~etokot na godinata otvorivme nov pogon za keksi, koj
be{e finansiran so kreditot od EBRD –
London, direktno odobren na „Vitaminka“
bez posredstvo na bankata. Od po~etokot
na negovoto rabotewe s* u{te ne sme zadovolni od slednite pri~ini - samo {to
izlegovme na pazarot so na{ite visokokvalitetni keksi odedna{ konkurentskite
firmi od stranstvo, koi bea dominantno
proizveduva{e isklu~ivo
samo eden proizvod - crven
melen piper kako dodatok
za jadewe, no i toj za vo magacin. Matematikite bea
porazitelni: ima{e trigodi{na rezerva, golema zaguba, kup bankarski krediti
i neplateni obvrski od
otkupot kon zemjodelcite za
cela edna godina - se potsetuva Simon Naumoski na
svoite po~etoci vo „Vitaminka“. Vedna{ mi be{e
jasno deka opstanokot na
kompanijata i eventualniot
razvoj ne e mo`en samo za
crven piper.
NOVO LICE NA
FABRIKATA
Novoto lice vo toga{nata prilepska fabrika
po~na vedna{ da dejstvuva.
Kavgite me|u visokostru~nite kadri trpelivo se smirija, brzo se trgna vo proda`ba na rezervite, koi ve}e gubea vo kvalitet, a pa-
pozicionirani na ovoj na{ pazar gi prezedoa slednite dve merki: del od niv gi sni`ija nivnite proda`ni ceni za 15-25 procenti, koi pove}e godini gi dr`ea za delot
na keksi na ovoj na{ pazar, a drugi svoite
proizvodi otpo~naa so nov tip pakuvawe
da gi prodavaat po cena so koja ne se pokrivaat ni materijalnite tro{oci na proizvodstvoto, {to zna~i gi prodavaat i natamu so damping cena. No, {to e - tuka e.
Nie se nadevame i ovie „udari“ da gi izdr`ime i da opstoime na pazarot.
Toa e sudbina koja postojano ne sledi
nas vo na{ite sekojdnevni stopanski
aktivnosti.
ova proizvodstvo bila kupena vrvna germanska oprema i tehnologija, koja so godini samite vo kompanijata
ja usovr{uvale, pa taka sega „Vitaminka“ ima sopstvena tehnologija, znaewe i
kvalitet na flipsot na koj
retko koj mo`e da mu se dobli`i.
Ovoj proizvod od poodamna gi nadmina proda`bite vo regionot, a denes go
ima na site kontinenti vo
svetot. Toa e vistinski super ili hiperbrend proizvod.
- Do 1991 godina usvoivme i pu{tivme golema serija proizvodi, koi go sozdadoa imixot na kompanijata
kako edna od najuspe{nite
na ovie prostori. Nivniot
kvalitet i agresivnata proda`ba pridonese, pred rasturawe na biv{a SFRJ, da
i po~naa da se voveduvaat
novi proizvodi: ~okoladnite morski {kolki „atlantis“, ~okoladni mali jajca,
„vitakrem“... Istovremeno
kompanijata gi implementira i standardite za kvalitet, ja dovr{i privatizacijata stanuvaj}i akcionersko dru{tvo, izgradi nova
supermoderna fabrika za
~okoladi i krizata poleka
stanuva{e minato.
„Vitaminka“ denes e kompanija so 500 vraboteni, koi
ostvaruvaat godi{en prihod
od okolu 19 milioni evra.
Lani, na primer, kompanijata ima{e takov obrt so dobivka od blizu 800 iljadi
evra, koja bele`e{e porast
od 30 otsto. „Vitaminka“ poseduva i pogon za kornfleks
proizvodi, magacin vo porane{niot „Centropromet“ vo
Prilep, ima 75 procenti
u~estvo vo hotelot „Brend“
vo Ohrid, golem udel vo fabrikata za dobivawe pre~isten, priroden, te~en jaglenoroden dvooksid „Vikardi“
vo blizina na s.Germijan od
Bitola, ogromna hala od biv{ata fabrika „Politeks“
vo Prilep, podgotvena za noviot sleden golem investicionen zafat vo kompanijata, firma vo Srbija i pretstavni{tvo vo Slovenija...
SE E VO LU\ETO
Stru~niot kadar na
„Vitaminka“ e studiozen vo
rabotata, uporen do krajnost, dlaboko analiti~en
i siguren vo izvr{uvaweto
na obvrskite. Toa e stolbot na nejzinoto opstojuvawe i razvoj. Do takov kadar
e s* pote{ko da se dojde,
zaklu~uva Simon Naumoski. Ni edna klu~na odluka
vo kompanijata ne e donesena na tr~awe, bez dobro
da ne se izmerat efektite
i bez da se zeme predvid
vremenskiot aspekt. Vo tekot na rakovodeweto ja
sozdadov i svojata delovna filozofija: od nitu
eden problem ne smee da
se otstapuva, za se ima re{enie i izlez.
Na pazarot godinava }e
se pojavi nov asortiman na
~okoladi, keksi i instantproizvodi. Toa e vo soglasnost so osnovnata delovna
filozofija na prviot ~ovek na kompanijata, postojano da se investira vo novi
pogoni, vo sovremena tehnologija, vo novi proizvodi i
asortiman i so vrvni proizvodi da se osvojuvaat potro{uva~ite od site delovi na svetot. Proizvodite
na „Vitaminka“ vo momentov
mo`e da se najdat vo marketite vo 20 zemji niz svetot.
Od izvoz se ostvaruvaat
okolu osum milioni evra,
no za narednite dve-tri godini ovaa visina se o~ekuva da se poka~i na
10.000.000 evra. Za taa cel
se merkaat pazarite vo
AFRIKA i na Bliskiot
Istok i se vr{i nivno intenzivno istra`uvawe i
obrabotuvawe. Ve}e na tie
pazari i se navleguva so
proizvodite od „Vitaminka“.
Sepak, klu~niot uspeh
na kompanijata pokraj vo
prethodno spomnatite potfati od kontinuiran razvoj treba da se bara i vo redovnoto posvetuvawe vnimanie da ne se naru{i
obrtniot kapital vo firmata preku realizacijata
na nekakvi izbrzani investicioni potfati, koi ne se
adaptirani na realnite
mo`nosti na kompanijata vo
odreden moment od nejzinoto godi{no rabotewe.
Simon Naumoski dodava
deka vo biznisot genijalci
ne se ra|aat, gi nema. Samo
so upornost, u~ewe, intenzivna rabota, kontinuirana
obuka se odi napred i se postignuvaat rezultati. Vo
ovaa profesija samo vremeto e malku i nedovolno
za da bidat realizirani
site celi.
Savo Pej~inovski
30
BIZNIS INFO
^etvrtok, 1 april 2010
NOVI ZAKONSKI
PROPISI NA EU
Slu`ben vesnik na
EU L 75/23.3.2010 godina
Etiketirawe
na pijalaci
So Regulativata na Evropskata
komisija (EU) Br. 238/2010 od 22
mart 2010 godina, se vr{i nadopolnuvawe vo Aneks V na Regulativata
(EZ) br. 1333/2008 na Evropskiot
parlament i na Sovetot, za baraweto za etiketirawe na pijalaci so pove}e od 1,2 procenti volumen na alkohol i dokolku istite sodr`at
odredeni boi.
Slu`ben vesnik na EU L
77/24.3.2010 godina
Vatirani kusi
palta
Regulativata (EU) Br. 246/2010 od
23 mart 2010 godina, so koja se korigira Regulativata (EEZ) br 989/89 vo
pogled na klasifikacijata na vatirani kusi palta vo Kombiniranata nomenklatura.
Slu`ben vesnik na EU
L 79/25.3.2010 godina
Dopolnitelni
uvozni dava~ki za
`ivina i za mleko
So Komisiskata regulativa (EU)
Br. 248/2010 od 24 mart 2010 godina
se vr{i nadopolnuvawe na Regulativata (EZ) br 1484/95, za odreduvawe
detalni pravila za sproveduvawe na
sistemot na dopolnitelni uvozni dava~ki i odreduvawe reprezentativni
ceni vo sektorot za `ivina i jajca i
Regulativata (EZ) br 504/2007 za
odreduvawe detalni pravila za primena na re`imot za dopolnitelni
uvozni dava~ki vo sektorot za mleko i
za mle~ni proizvodi.
SOVETI
Sedumte najgolemi gre{ki pri saemsko izlo`uvawe
Saemskiot nastap pretstavuva idealna mo`nost za sekoj saemski izlaga~ preku direkten
kontakt so golem broj zainteresirani kupuva~i, da gi prezentira najdobrite kvaliteti na svojot proizvod ili usluga.
Sepak, i pokraj site podgotovki izlaga~ite ~esto znaat da
padnat vo zamka i da napravat
osnovni gre{ki pri izlagaweto.
1. Ignorirawe na celta na
prezentacijata - za sekoe saemsko izlo`uvawe mnogu e va`no da
se postavuvaat celi kon koi se
te`i. Tokmu celta na izlagaweto
na edna saemska manifestacija
treba da gi integriraat korporativnite marketin{ki celi i da
poslu`at kako osnova za nivnoto
ostvaruvawe.
2. Nepoznavawe na pravilata na izlo`uvawe - isklu~itelno e va`no da se pro~ita upatstvoto za izlaga~i, rasporedot
na izlagawata, predavawata, informaciite za prijavuvawe, site dopolnitelni uslugi, isporaka na stokata, promocija i reklamirawe na saemot. Tokmu infor-
miranosta i navremenoto prijavuvawe za u~estvo mo`at da donesat zna~itelni za{tedi, ponekoga{ duri i do 10-20 procenti
od vkupnite tro{oci.
3. Nepodgotvenost na proda`niot personal - ~esto se
slu~uva investiranoto vreme,
pari i trud vo organiziraweto
na saemskoto pretstavuvawe da
padnat vo zadnina, kako rezultat
na lo{iot izbor i nepodgotvenost na saemskite pretstavnici
na kompanijata. Vrabotenite koi
ja pretstavuvaat kompanijata se
nejzini ambasadori i tokmu poradi profesionalniot imix na
kompanijata, koja saka da prodefilira vo po{irokata javnost,
neophodno e da bidat maksimalno podgotveni i obu~eni za konkretniot tip saemsko izlo`uvawe.
4. Negostoqubivost - site
saemski posetiteli se va{i gosti. i pokraj faktot {to pove}eto
od niv se zadr`uvaat samo nekolku minuti na va{iot {tand.
Osobeno e va`no da se bide fokusiran na potrebite na sekoj po-
setitel postavuvaj}i mu pra{awa koi }e vi ovozmo`at da gi
otkriete negovite interesi i kakvi informacii go interesiraat
za va{ata kompanija.
5. Delewe pregolema koli~ina literatura - vo slu~aj
pretstavnicite na kompanijata
da ne se dovolno sigurni vo ona
{to se o~ekuva od niv, da znaat
za kompanijata ili za proizvodite {to tie gi pretstavuvaat, }e
delat literatura samo da gi okupiraat posetitelite i za da se
izbegnat premnogu pra{awa. Zatoa e isklu~itelno va`no va{ata
kompanija da ja pretstavuvaat kadri, koi poseduvaat dobri komu-
nikaciski ve{tini so strankite
i koi znaat {to se o~ekuva od niv
pri prezentacijata na kompaniskiot {tand.
6. Neznaewe – koja e celta da
se poseduva najnova oprema ako
nikoj od proda`niot personal na
saemot ne znae kako so nea da rakuva? Sekako, komunicirajte so
~lenovite na va{iot proda`en
tim, osigurete se deka site demonstranti dobro gi poznavaat
proizvodite koi gi prezentirate
i da se zapoznaeni so site performansi i karakteristiki na
sekoi od eksponatite.
7. Mrzelivost - va{ata rabota ne prestanuva so zavr{uvaweto na saemot. Va`no e da se
kontaktiraat site zainteresirani posetiteli na saemot (follow
up), zatoa {to tokmu vospostavuvaweto novi kontakti, e edna od
osnovnite celi na prezentacijata. Eden od imperativite na saemskoto izlo`uvaweto e sekako,
identifikacija na na~ini i metodi so ~ija pomo{ vospostavenite kontakti i ponatamu }e se
razvivaat.
31
BIZNIS INFO
^etvrtok, 1 april 2010
PONUDA - POBARUVA^KA
TURSKA KOMPANIJA PROIZVODITEL NA SPINALNI PROIZVODI I SREDSTVA, ZAINTERESIRANA E ZA SORABOTKA SO KOMPANII VO REPUBLIKA MAKEDONIJA - UVOZNICI NA MEDICINSKI, ORTOPEDSKI SREDSTVA I NEUROLO[KI IMPLANTI
Validnost do: 9.4.2010 godina
Vid sorabotka: Proizvodi, proizvodstvo
Oblast na sorabotka: Trgovija na golemo i na malo
Ponudata se odnesuva na: Zemji na Centralna i na Isto~na Evropa
VENTILATORI, STANDARDNI I KROVNI VENTILATORI, AKSIJALNI VENTILATORI, DODATOCI I FILTRI, SISTEMI ZA LADEWE
Validnost do: 23.5.2010 godina
Vid sorabotka: Proizvodi, proizvodstvo
Oblast na sorabotka: Trgovija na golemo i na malo
Ponudata se odnesuva na: Zemji na Centralna i na Isto~na Evropa
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
GR^KA KOMPANIJA BARA DISTRIBUTER VO REPUBLIKA MAKEDONIJA ZA PLASMAN NA PUMPI ZA VODA
Validnost do: 18.5.2010 godina
Vid sorabotka: Proizvodi, proizvodstvo
Oblast na sorabotka: Trgovija na golemo i na malo
Ponudata se odnesuva na: Zemji na Centralna i na Isto~na Evropa
*
*
*
*
*
*
*
*
*
IZRAELSKA KOMPANIJA BARA DISTRIBUTER VO REPUBLIKA
MAKEDONIJA ZA PLASMAN NA [email protected] OPREMA
Validnost do: 8.6.2010 godina
Vid sorabotka: Proizvodi, proizvodstvo
Oblast na sorabotka: Trgovija na golemo i na malo
*
*
*
*
*
*
*
*
*
ROMANSKA KOMPANIJA BARA SORABOTKA VO REPUBLIKA
MAKEDONIJA SO PROIZVODITELI NA BITUMENSKI KARTON
Validnost do: 27.6.2010 godina
Vid sorabotka: Proizvodi, proizvodstvo
Oblast na sorabotka: Proizvodstvo na hemikalii, hemiski proizvodi i hemiski vlakna
Ponudata se odnesuva na: Evropska unija
*
*
*
*
*
*
*
*
*
SRPSKA KOMPANIJA BARA DISTRIBUTER VO REPUBLIKA
MAKEDONIJA ZA PLASMAN NA KONDITORSKI PROIVODI
Validnost do: 15.4.2010 godina
Vid sorabotka: Proizvodi, proizvodstvo
Oblast na sorabotka: Trgovija na golemo i na malo
Ponudata se odnesuva na: Zemji na Centralna i na Isto~na Evropa
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
TURSKA KOMPANIJA BARA DISTRIBUTER VO REPUBLIKA MAKEDONIJA ZA PLASMAN NA VISOKOKVALITETNI RADIJALNI
*
*
*
*
*
*
*
*
MAKEDONSKA KOMPANIJA BARA PARTNERI ZA SORABOTKA ZA
IZVOZ NA JAGNE[KO MESO I [email protected] VO EVROPSKITE ZEMJI
Validnost do: 9.5.2010 godina
Vid sorabotka: Proizvodi, proizvodstvo
Oblast na sorabotka: Trgovija na golemo i na malo
Ponudata se odnesuva na: Zemji na Centralna i na Isto~na Evropa
*
*
*
*
*
*
*
*
*
ROMANSKA KOMPANIJA BARA DISTRIBUTER VO REPUBLIKA
MAKEDONIJA ZA PLASMAN NA [email protected] MA[INI
Validnost do: 3.6.2010 godina
Vid sorabotka: Proizvodi, proizvodstvo
Oblast na sorabotka: Grade`ni{tvo
Ponudata se odnesuva na: Zemji na Centralna i na Isto~na Evropa
*
*
*
*
*
*
*
*
*
RUSKA KOMPANIJA E ZAINTERESIRANA ZA UVOZ NA OVO[JE
ZA PROIZVODSTVO NA SOKOVI I ZELEN^UK OD REPUBLIKA
MAKEDONIJA
Validnost do: 25.9.2010 godina
Vid sorabotka: Proizvodi, proizvodstvo
Oblast na sorabotka: Zemjodelstvo
Ponudata se odnesuva na: Zemji na Centralna i na Isto~na Evropa
*
*
*
*
*
*
*
*
*
SRPSKA KOMPANIJA BARA SORABOTKA SO MAKEDONSKI KOMPANII, KOI IZVEDUVAAT GREEWE I VODOVOD ZA PLASMAN NA
RADIJATORI, KOTLI I [AHTI
Validnost do: 12.4.2010 godina
Vid sorabotka: Proizvodi, proizvodstvo
Oblast na sorabotka: Distribucija na elektri~na energija, gas i voda
Ponudata se odnesuva na: Zemji na Centralna i na Isto~na Evropa
*
*
*
*
*
*
*
*
TURSKA KOMPANIJA BARA DISTRIBUTER VO REPUBLIKA MAKEDONIJA ZA PLASMAN NA AVOTDELOVI ZA „AUDI“, „SEAT“,
„[KODA“ I „OPEL“
Validnost do: 23.6.2010 godina
Vid sorabotka: Proizvodi, proizvodstvo
Oblast na sorabotka: Trgovija na golemo i na malo
Ponudata se odnesuva na: Zemji na Centralna i na Isto~na Evropa
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
KINESKA KOMPANIJA BARA DISTRIBUTER VO REPUBLIKA MAKEDONIJA ZA PLASMAN NA VISOKOKVALITETNI PAMU^NI
TKAENINI ZA IZRABOTKA NA OBLEKA
Validnost do: 5.6.2010 godina
Vid na sorabotka: Proizvodi, proizvodstvo
Oblast na sorabotka: Trgovija na golemo i na malo
Ponudata se odnesuva na: Zemji na Centralna i na Isto~na Evropa
*
*
*
*
*
*
*
*
*
PROKREDIT BANKA PRODAVA MA{INA ZA KONFEKCIONIRAWE
NA PE-]ESI, SO DUPLI LENTI, MA[INA ZA KONFEKCIONIRAWE NA PE-]ESI TIP: GUN PLAST MAK GPM-1200 SS.
MA[INA ZA KONFEKCIONIRAWE NA PE-]ESI SO DUPLI LENTI, SO 180 UDARI VO MINUTA, TIP: TP-BTAABP+SS 32X30, GODINA NA PROIZVODSTVO 1999, PROIZVODITEL DING CUEN OD
TAJVAN, CENA 12.000 EVRA.
MA[INA ZA KONFEKCIONIRAWE NA PE-]ESI TIP: GUN PLAST
MAK GPM-1.200 SS, GODINA NA PROIZVODSTVO 2004, CENA
9.200 EVRA.
KONFEKCIONERKA SO DUPLI LENTI, POTEKLO TURCIJA, GODINA NA PROIZVODSTVO 2005, CENA 13.000 EVRA.
EKSTRUDER ZA VLE^EWE NAJLON SO ROTACIONA GLAVA. GODINA NA PROIZVODSTVO 2005, CENA 12.000 EVRA; MA[INA ZA
KONFEKCIONIRAWE NA FIL., TIP: SDH-263, GODINA NA PROIZVODSTVO 2005, CENA 10.000 EVRA; [TAMPARKA VO ^ETIRI
BOI SO VALJACI ZA RAZNI DIMENZII, GODINA NA PROIZVODSTVO 2005, CENA 7.000 EVRA.
Validnost do: 8.12.2010 godina
Oblast na sorabotka: Trgovija na golemo i na malo
*
*
*
*
*
*
*
*
*
SRPSKA KOMPANIJA BARA DISTRIBUTER VO REPUBLIKA MAKEDONIJA ZA PLASMAN NA SUPI, [LAG, ZA^IN, ^AJ, PUDING,
KIKIRITKI I DUGI ZRNESTI I PRA[KASTI PROIZVODI
Validnost do: 15.4.2010 godina
Vid sorabotka: Proizvodi, proizvodstvo
Oblast na sorabotka: Trgovija na golemo i na malo
Ponudata se odnesuva na: Zemji na Centralna i na Isto~na Evropa
*
*
*
*
*
BUGARSKA KOMPANIJA IMA INTERES ZA SORABOTAKA SO FIRMI OD REPUBLIKA MAKEDONIJA, KOI PROIZVEDUVAAT STRUGOTINI OD DRVO, A SE UPOTREBUVAAT ZA IZRABOTKA NA PELETI. BARANATA KOLI^INA TREBA DA BIDE 1.800 KUBNI METRI MESE^NO, A VO MOMENTOT BARAAT 360 KUBNI METRI
Validnost do: 18.12.2010 godina
Vid sorabotka: Proizvodi, proizvodstvo
Oblast na sorabotka: Obrabotka na drvo i proizvodi od drvo
Ponudata se odnesuva na: Zemji na Centralna i na Isto~na Evropa
*
*
*
BUGARSKA KOMPANIJA E ZAINTERESIRANA ZA IZGRADBA NA
FABRIKA ZA PROIZVODSTVO NA PEKTIN OD JABOLKO VO REPUBLIKA MAKEDONIJA
Validnost do: 17.12.2010 godina
Vid sorabotka: Iznajmuvawe deloven prostor
Oblast na sorabotka: Zemjodelstvo
Ponudata se odnesuva na: Zemji na Centralna i na Isto~na Evropa
*
*
HRVATSKIOT INSTITUT ZA [email protected] I ZA PE^ATARSTVO BARA SORABOTKA SO MAKEDONSKOTO [email protected] NA GRAFI^ARI
I NA LIKOVNI UMETNICI ZA ZAEDNI^KO U^ESTVO VO PROEKT
Validnost do: 22.6.2010 godina
Vid sorabotka: Tehni~ka sorabotka
Oblast na sorabotka: Pe~atewe i uslu`ni dejnosti povrzani so pe~atewe
Ponudata se odnesuva na: Zemji na Centralna i na Isto~na Evropa
*
*
*
*
GERMANSKA KOMPANIJA BARA DISTRIBUTER VO REPUBLIKA
MAKEDONIJA ZA MERNI APARATI, NAMENETI ZA ZEMJODELSTVOTO ZA ANALIZI NA PO~VATA, SVETLINATA, KVALITET NA
PLODOVITE, KONTROLA NA KLIMATA, [email protected] NA @ITARKI
Validnost do: 19.5.2010 godina
Vid sorabotka: Proizvodi, proizvodstvo
Oblast na sorabotka: Zemjodelstvo
Ponudata se odnesuva na: Zemji na Centralna i na Isto~na Evropa
*
*
MAKEDONSKA KOMPANIJA BARA KUPEC ZA PLASMAN NA 1.500
TONI OBOENI METALI, 70 PROCENTI OD METALITE SE INOKS
I ROSTFRAI
Validnost do: 1.9.2010 godina
Vid sorabotka: Proizvodi, proizvodstvo
Oblast na sorabotka: Trgovija na golemo i na malo
Ponudata se odnesuva na: Zemji na Centralna i na Isto~na Evropa
*
*
*
GERMANSKA KOMPANIJA E ZAINTERESIRANA ZA SORABOTKA
SO MAKEDONSKI KOMPANII VO OBLASTA NA PREHRANBENATA
INDUSTRIJA, OSOBENO PRODUKTI NA ZAMRZNATA HRANA I
SEKAKOV VID PE^URKI
Validnost do: 3.12.2010 godina
Vid na sorabotka: Proizvodi, proizvodstvo
Oblast na sorabotka: Proizvodstvo na prehranbeni proizvodi, tutun i pijalaci
Ponudata se odnesuva na: Zemji na Centralna i na Isto~na Evropa
*
*
*
*
MAKEDONSKA KOMPANIJA NUDI KONSALTING USLUGI ZA IMPLEMENTACIJA NA PROGRAMATA „HALAL“, NAMENETA ZA PROIZVODITELI NA HRANA, KOI SAKAAT SVOITE PROIZVODI DA GI
PLASIRAAT NA PAZARITE NA BLISKIOT ISTOK
Validnost do: 30.9.2010 godina
Vid sorabotka: Konsultantska usluga
Oblast na sorabotka: Proizvodstvo na prehranbeni proizvodi, tutun i pijalaci
Ponudata se odnesuva na: Zemji na Centralna i na Isto~na Evropa
*
*
*
SRPSKA KOMPANIJA BARA DISTRIBUTER VO REPUBLIKA MAKEDONIJA ZA PLASMAN NA VOZILA ZA SOBIRAWE OTPADOCI
Validnost do: 15.4.2010 godina
Vid sorabotka: Proizvodi, proizvodstvo
Oblast na sorabotka: Komunalni, kulturni, op{ti i li~ni uslu`ni
aktivnosti
Ponudata se odnesuva na: Zemji na Centralna i na Isto~na Evropa
NOST PROIZVODITE DA SE PAKUVAAT VO MAKEDONIJA I DA
SE PLASIRAAT NA PAZARITE VO EU
Validnost do: 24.12.2010 godina
Vid sorabotka: Proizvodi, proizvodstvo
Oblast na sorabotka: Obrabotka na drvo i proizvodi od drvo
Ponudata se odnesuva na: Zemji na Centralna i na Isto~na Evropa
*
IZRAELSKA KOMPANIJA BARA SORABOTKA SO DRVOPRERABOTUVA^KATA INDUSTRIJA VO REPUBLIKA MAKEDONIJA ZA
IZRABOTKA NA DRVENI DELOVI ZA [email protected], SO MO@-
MAKEDONSKA KOMPANIJA BARA DISTRIBUTER VO HRVATSKA, SRBIJA, KOSOVO, ALBANIJA, BOSNA I NA DOMA[EN
PAZAR ZA PLASMAN NA KVALITETNO DOMATNO PIRE, SO
KONCENTRACIJA NA SUVA MATERIJA 28-30 PROCENTI, PAKUVANO VO METALNI BURIWA OD 220 DO 230 KILOGRAMI. NETO ([email protected] NEPOVRATNA). CENATA NA ISTOTO IZNESUVA 879 EVRA PO TON I E EKSPORTNA. ISPORAKATA E FCO
BITOLA.
Validnost do: 25.9.2010 godina
Vid sorabotka: Proizvodi, proizvodstvo
Oblast na sorabotka: Trgovija na golemo i na malo
Ponudata se odnesuva na: Zemji na Centralna i na Isto~na Evropa
*
*
*
*
*
*
*
*
*
SRPSKA KOMPANIJA BARA SORABOTKA SO MAKEDONSKI PROIZVODITELI NA PE^URKI ZA PLASMAN NA KOMPOT
Validnost do: 15.4.2010 godina
Vid sorabotka: Proizvodi, proizvodstvo
Oblast na sorabotka: Zemjodelstvo
Ponudata se odnesuva na: Zemji na Centralna i na Isto~na Evropa
*
*
*
*
*
*
*
*
*
TURSKA KOMPANIJA BARA DISTIBUTER VO REPUBLIKA MAKEDONIJA ZA PLASMAN NA TERMOIZOLACIONI SISTEMI
Validnost do: 16.7.2010 godina
Vid sorabotka: Proizvodi, proizvodstvo
Oblast na sorabotka: Grade`ni{tvo
Ponudata se odnesuva na: Zemji na Centralna i na Isto~na Evropa
*
*
*
*
*
*
*
*
*
GERMANSKA KOMPANIJA E ZAINTERESIRANA ZA UVOZ OD REPUBLIKA MAKEDONIJA NA GRA[OK I BORANIJA ZA PRERABOTUVAWE OD REPUBLIKA MAKEDONIJA
Validnost do: 4.6.2010 godina
Vid sorabotka: Sorabotka vo proizvodstvo - dorabotka
Oblast na sorabotka: Zemjodelstvo
Ponudata se odnesuva na: Zemji na Centralna i na Isto~na Evropa
*
*
*
*
*
*
*
*
*
GR^KA KOMPANIJA BARA DISTRIBUTER VO REPUBLIKA MAKEDONIJA ZA PLASMAN NA PREDMETI ZA POKLON, MEBEL I DEKORATIVNI ARTIKLI
Validnost do: 22.5.2010 godina
Vid sorabotka: Proizvodi, proizvodstvo
Oblast na sorabotka: Trgovija na golemo i na malo
Ponudata se odnesuva na: Zemji na Centralna i na Isto~na Evropa
Kontakt adresa:
Stopanskata komora na Makedonija
ul. Dimitrie ^upovski, 13
1000 Skopje
Kontakt lice: Mirjana Koceva
Tel: (02) 3244035; Faks: (02) 3244088
Call Centar: (02) 15015
E-adresa: [email protected]
32
BIZNIS INFO
OD 21 DO 25 APRIL 2010 GODINA VO MALI LO[IW,
REPUBLIKA HRVATSKA
^etvrtok, 1 april 2010
OD 16 DO 18 JUNI 2010 GODINA ME\UNARODEN FORUM ZA
PARTNERSTVO VO POTSDAM, SR GERMANIJA
„Zeleni potfati 2010“
„ Za kompanii od energetski sektor, grade`ni{tvo i za{tita
na `ivotnata sredina od zemjava, Stopanskata komora na Makedonija pod povolni uslovi od samo 50 evra kotizacija za u~estvo, }e im bide obezbeden celosen paket uslugi na ovaa vrvna
manifestacija
Me|unaroden kongres
za ruralen turizam
Stopanskata komora na
Makedonija vo sorabotka so
organizatorite „Hrvatski
farmer“, „Klub Selo“ i „Ruralis“ od Hrvatska, Ve pokanuvaat da zemete u~estvo na
Me|unarodniot kongres za
ruralen turizam na tema:
„Koncepcija za dolgoro~en
razvoj na ruralniot turizam“. Toj }e se odr`i od 21 do
25 april 2010 godina, vo hotelot „Aurora“ na Mali Lo{iw vo Republika Hrvatska.
Prioritetni temi, koi
}e bidat obraboteni na kongresot se:
- ruralniot prostor kako ruralna turisti~ka destinacija
- hranata i nejzinata
uloga vo ruralniot turizam
- marketing i brendira-
we na ruralniot turizam i
- primeri na dobra praktika
Vo ramkite na Kongresot
}e se odr`i i trkalezna masa na tema: „Izrabotka na
posebna strategija za razvoj
na ruralniot turizam vo Hrvatska“.
Kongresot e namenet za
site koi direktno ili indirektno se zanimavaat so ruralniot turizam: sopstvenici na selski doma}instva i
pretpriema~i vo ruralniot
turizam, postoe~ki i idni
strukovi zdru`enija, zadrugi,
ministerstva, podra~ni i lokalni samoupravi, turisti~ki zaednici i me|unarodni
institucii.
Dokolku sakate dopolni-
telno da gi prezentirate svoite aktivnosti, proizvodi i uslugi, preku izlo`ben prostor,
oglas ili na nekoj drug na~in,
Ve molime da go najavite svoeto u~estvo najdocna do
31.3.20010 godina, zaradi
obezbeduvawe na povolna ponuda. Prijavuvawe vo Stopanskata komora na Makedonija,
lice za kontakt: Venera Andrievska, tel: 3244037, faks:
3244088, e-po{ta: [email protected] ili direktno na:
Vo organizacija na Trgovsko-industriskata komora na Potsdam, Germanija, vo periodot od 16 do 18 juni 2010 godina, vo Potsdam
(vo blizina na Berlin) }e se odr`i 13 Me|unaroden forum za partnerstvo „Zeleni potfati 2010“ („Green ventures 2010“). Ovoj nastan, koj e eden od najgolemite od ovoj vid vo
Germanija, e naso~en kon kompanii od energetskiot sektor, obnovlivi izvori na energija i za{tita na `ivotnata sredina i toa:
z Voda, vozduh i po~va
z Energija i grade`ni{tvo
z Reciklirawe i obnovlivi materijali
Na prethodnite izdanija na ovaa renomirana profesionalna manifestacija,
u~estvo zemaa pove}e od 3.000 kompanii
od SAD, [vedska, Danska, Finska, Polska,
Rusija, Velika Britanija, Italija, Kina,
Germanija i od drugi 86 dr`avi.
Makedonskite kompanii prijaveni preku Stopanskata komora na Makedonija, pod
povolni uslovi od samo 50 evra kotizacija za u~estvo, }e im bide obezbeden celosen paket uslugi i toa:
z U~estvo na Me|unaroden forum za
partnerstvo „Green ventures 2010“
z Publikacija na Va{ata kompanija vo
pe~aten i vo elektronski katalog
z Preveduva~ki uslugi (oficijalen jazik-angliski)
z Organizacija na bilateralni/individualni delovni sredbi
z Ru~ek i ketering na 17 i 18 juni 2010
z Sve~eno otvorawe
z Poseta na inovativni kompanii vo
berlinskiot region
Za site u~esnici na nastanot, }e bidat
obezbedeni partneri za delovni sredbi,
koi }e bidat prethodno selektirani od objaveniot katalog na u~esnici.
Stopanskata komora na Makedonija gi
informira makedonskite kompanii deka
organizira zaedni~ko u~estvo na makedonska delegacija, i voedno gi pokanuva site
zainteresirani firmi i institucii da go
prijavat svoeto u~estvo najdocna do 15
april 2010 godina. Prijavniot list, oficijalen formular na organizatorot i letok za
nastanot mo`ete da gi prezemete od vebportalot na Komorata: www. mchamber. mk
Lice za kontakt:
Vlatko Stojanovski
Tel: 003892 3244 004
Faks: 003892 3244 088
e-ppo{ta: [email protected] mk
Prijava i internetska registracija:
http://www.kongres-seoskog-turizma.org/registracija.php
smestuvawe: http://www.kongresseoskog-turizma.org/smjestaj.php
kotizacija: http: //www. kongres-seoskog-turizma.
org/ostale_obavijesti. php
Stopanskata komora na Makedonija vo sorabotkata so Congress & Event
Organization (CEO) ve nosi pod isklu~itelno povolni uslovi na dve
zna~ajni saemski manifestacii vo Pri{tina, Republika Kosovo
*Obezbeden popust od 15 otsto za makedonskite izlaga~i, a za posetitelite od zemjava besplatni vleznici
*Vonredni mo`nosti za promocija i razgovori so delovni partneri
OD 5 DO 9 MAJ NA GOLEMATA SAEMSKA MANIFESTACIJA ZA
[email protected][TVO, ENERGETIKA, TEHNIKA I DRVNA INDUSTRIJA
„Expokos 2010“
Vo periodot od 5 do 9 maj 2010 godina
vo Pri{tina vo Republika Kosovo }e se
odr`i Saemot za grade`ni{tvo energetika,
tehnika i drvna industrija „Expokos 2010“.
Stopanskata komora na Makedonija, vo sorabotkata so „Congress & Event organization“
(CEO), organizira u~estvo i poseta na makedonski kompanii na edna od najgolemite
saemski manifestacii vo ovaa zemja.
Stopanskata komora na Makedonija
organizira poseta na zainteresirani
kompanii na Saemot, no }e bide i logisti~ka poddr{ka na zainteresiranite izlaga~i za u~estvo na Saemot.
Kompaniite svojot interes za u~estvo
i za poseta na ovoj Saem mo`at da go prijavat vo Stopanskata komora na Makedonija, najdocna do 15 april 2010 godina.
OD 27 DO 29 MAJ 2010 GODINA INTERNACIONALEN SAEM ZA
INFORMATI^KA TEHNOLOGIJA I PE^ATARSKA OPREMA
„ITTF 2010“
Vo periodot od 27 do 29 maj 2010 godina vo Pri{tina }e se odr`i VII Internacionalen saem za informati~ka tehnologija i pe~atarska oprema „ITTF 2010“.
Stopanskata komora na Makedonija organizira poseta na zainteresirani kompanii na „ITTF 2010“ vo Pri{tina i }e bide
i logisti~ka poddr{ka na zainteresiranite za u~estvoto na saemot kako izlaga~i.
Kompaniite svojot interes za u~estvo
i poseta na ovoj Saem mo`at da go prijavat vo Stopanskata komora na Makedonija, najdocna do 15 april 2010 godina.
Lice za kontakt:
Venera Andrievska
Tel: 3244037; faks 3244088
E-po{ta: venera @mchamber. mk
Glaven i odgovoren urednik, Savo Pej~inovski
tel: : (02) 3244036
faks: (02) 3244088
[email protected]
Download

Trgovskiot deficit postojano vo }ar