Broj 20
kontakt call centar 15015
www.mchamber.mk
KRIZATA [email protected] DEKA E NEOPHODEN OP[T KONSENZUS ZA RADIKALNA PROMENA
NA EKONOMSKIOT MODEL NA RAZVOJ
PO RECESIJATA
S* vo funkcija
na konkurentno
proizvodstvo
18
BIZNIS INFO
^etvrtok, 1 juli 2010
KRIZATA [email protected] DEKA E NEOPHODEN OP[T KONSENZUS ZA RADIKALNA PROMENA
NA EKONOMSKIOT MODEL NA RAZVOJ
FOKUSIRANO
Po recesijata s* vo funkcija
na konkurentnoto proizvodstvo
S
vetskoto stopanstvo pod
vlijanie na procesite na
globalizacija
stana
otvoreno i integrirano. Mo`nosta za priklu~uvawe kon razvienite ekonomii preku nacionalnata konkurentnost vo istorijata nikoga{ ne bila tolku
otvorena i dofatliva. No, i
opasnosta od propu{tawe na
takva mo`nost nikoga{ ne bila
taka golema. Nesoodvetniot odgovor na predizvicite na toj
Pi{uva:
plan zna~i dolgoro~no ekonomStojmirka Tasevska
sko stagnirawe, pa duri i nazaduvawe.
Vo toj kontekst Republika Makedonija na planot na postignuvawe i na odr`uvawe na makroekonomskata stabilnost postigna pozitivni rezultati, no na planot na strukturnite reformi vo stopanstvo, rezultatite se nezadovolitelni i se zna~itelno poniski od zemjite vo tranzicija.
Procesot na liberalizacija vo nadvore{notrgovskata
razmena, po~nuvaj}i od 1996 godina, sekoja godina s* pojasno se potencira{e. I globalnata kriza mnogu jasno ja potvrdi potrebata od strukturni promeni vo na{eto stopanstvoto i potrebata od zgolemuvawe na kvalitetot, odnosno
konkurentnosta na na{ite proizvodi. Namesto toa, denes,
po 14 godini, mo`eme da zaklu~ime deka :
- stranskite i doma{nite vlo`uvawa vo stopanstvoto
bea nedovolni, a voedno i nedovolno naso~eni vo proizvodniot, odnosno vo izvozniot sektor;
- izvoznata struktura e stati~na;
- konkurencijata na doma{niot pazar glavno poteknuva
od uvozot, a konkurencijata na doma{nite pretprijatija e
ograni~ena;
- vo strukturata na malite pretprijatija, malo e u~estvoto na pretprijatija so potencijalen porast, poradi {to
e mal brojot na novi rabotni mesta.
So globalnata kriza dojdoa do izraz glavnite slabosti
i problemi na makedonskata ekonomija, pa ottamu nejzinite posledici se jasni i silni signali deka e krajno vreme
za po~etok na re{avaweto na klu~nite problemi vo makedonskoto stopanstvo, koi se prisutni so godini, {to se potvrduva so ekonomskite dvi`ewa vo periodot od 1998 do
2008 godina.
EKONOMSKI [email protected] 1998-2008 GODINA
Makedonija i pred po~etokot na globalnata ekonomska
kriza se nao|a{e samo na polovina od industriskoto proizvodstvoto vo 1990 godina. Ona {to se slu~i vo na{ata
zemja e dramati~en pad na industriskoto proizvodstvo vo
poslednite 20 godini, odnosno deindustrijalizacija po
1990 godina, od koja ni odblisku ne zakrepnavme vo tekot
na poslednata reformska decenija
1. Doma{niot bruto-proizvod (BDP) kako osnoven makroekonomski agregat vo sekoja ekonomija, ~ij{to porast
pretstavuva merilo za uspehot na ekonomskata politika,
zabele`a najniska stapka na porast od zemjite vo tranzicija vo pobliskiot region - Jugoisto~na Evropa.
„ Neophodna e radikalna promena na dosega{niot ekonomski model na
razvoj vo Republika Makedonija, vo funkcija na dinami~en ekonomski
rast koj mora da proizleze od porastot na proizvodstvoto, izvozot i
vrabotuvaweto {to voedno gi odreduva kriteriumite na prioritetnite
vlo`uvawa vo makedonskata ekonomija. Na toj klu~en predizvik ne mo`e da se odgovori so lesni i so brzi re{enija
Ova u~estvo, koe ja sodr`i nose~kata izvozna komponenta, ostanuva skoro nepromeneto vo odnos na istoto vo 1998
godina, koga kaj prerabotuva~kata industrija iznesuva{e
18,1 procenti, a kaj grade`ni{tvoto iznesuva{e 5,8 procenti.
O~igledno e deka porastot na BDP po proizvodniot model, vo poslednive godini e ostvaren nadvor od sektorot
industrija, i toa pred s* vo domenot na uslugite, koi ne
sme vo sostojba da gi ponudime na stranskiot pazar, a so
toa da obezbedime porast na izvozot.
2. Industriskoto proizvodstvo vo 1998 godina
skoro e prepoloveno, a vo 2008 godina e pomalo za 40 procenti, vo odnos na proizvodstvoto vo 1990 godina.
1.2.Spored rashodniot model na BDP, vo periodot od
3.Nadvore{notrgovska razmena - Nedovolnoto zakrepnuvawe na stopanskite proizvodni sektori, odnosno
na izvozno-orientiranite dejnosti, (pred s* od industrijata) dovede do toa {to uvozot daleku go nadmina izvozot i
toj debalans s* pove}e se prodlabo~uva od godina vo godina. Izvozot od 1,3 milijardi amerikanski dolari vo 1998
godina dostigna ~etiri milijardi amerikanski dolari vo
2008 godina, no uvozot od 1,8 mil. ameriknski dolari na
6,4 mil. amerikanski dolari vo istiot period.
1.1.Spored strukturata na bruto-dodadenata vrednost
(BDP po proizvodniot model, bez danocite i subvenciite)
za 2008 godina, koga ima{e i najgolem realen porast na
BDP), se sogleduva deka 37,2 procenti od BDP poteknuvaat
od proizvodnite dejnosti, 30,2 procenti od uslu`nite dejnosti, 18,6 procenti od javnite institucii i 14 procenti
od danoci na proizvodi.
Od vkupnoto 37 procenti u~estvo na proizvodnite dejnosti vo
BDP od 2008 godina na
prerabotuva~kata industrija otpa|aat samo
17,8 procenti, a na grade`ni{tvoto 5,1 procenti.
1998 do 2008 godina, rastot na BDP be{e zasnovan na porastot na doma{nata potro{uva~ka. Strukturata na potro{uva~kata e nepovolna, so visoko u~estvo na finalnata
potro{uva~ka, a nedovolno u~estvo na investiciite.
Od rashodniot model na BDP e vidlivo deka Republika Makedonija e neto-uvozna ekonomija, koja na krajot od
2008 godina potro{i nad 20 procenti pove}e od ona
{to proizvede.
Trgovskiot deficit kontinuirano od 1998 godina bele`i porast, taka
{to od 516 milioni amerikanski
dolari vo 1998 godina dostigna 2,5
milijardi amerikanski dolari vo
2008 godina. Vo
celiot naveden
period izvozot ne
uspea da nadmine
60 procenti od
vrednosta na uvozot, a mnogu e daleku da nadmine 70 procenti kako vo 1998 godina (71 procent).
BIZNIS INFO
^etvrtok, 1 juli 2010
4. Deficitot na trgovskiot bilans e pokrivan so suficitot od drugite komponenti na tekovnata smetka vo platniot bilans. Nakratko, deviznite doznaki, posebno privatnite devizni doznaki na na{ite gra|ani, prilivot od
skromnite stranski investicii go popolnuvaa deficitot
vo trgovskiot bilans vo izminatite godini. No, za pokrivawe na trgovskiot deficit, vo otsustvo na planiranite
stranski investicii , a doznakite, iako zna~ajni, sepak,
nedovolni, ostanuvaa s* pomalku mo`nosti za pokrivawe
na deficitot na tekovnata smetka, koj od 7,2 procenti vo
2001 godina, go zgolemi svoeto u~estvo vo BDP na 13,1 procenti vo 2008 godina.
5. Investiciskata potro{uva~ka vo Makedonija, vo prosek e 15,3 procenti od BDP vo periodot 1997-2007 godina,
{to pretstavuva relativno nisko nivo na investiciska
aktivnost vo odnos na ostanatite tranziciski ekonomii
(Bugarija 19,9; ?e{ka 28,9; Estonija 30,2; Latvija 28,2; Litvanija 22,4; Ungarija 23,3; Polska 21,4; Slovenija 25,9;
Slova~ka 28,1). Vakvata sostojba bi mo`ela da se objasni
so nedovolnata akumulacija na doma{en kapital uslovena
od nepovolnite finansiski rezultati na pretprijatijata i
visokite realni kamatni stapki na bankite, odnosno niskata produktivnost na kapitalot, kako i so nedovolniot priliv na stranski direktni investicii, vo sporedba so ostanatite tranziciski zemji.
5.1. Kapitalni investicii vo Buxetot - Obemot i celosnata iskoristenost na planiranite buxetski sredstva
za kapitalni investicii vo tekovnata godina se od posebno zna~ewe za izgradba, rekonstrukcija i modernizacija na
javnata infrastruktura. No, vo site godini planiranite
sredstva za taa namena ne se iskoristuvaat vo celost, odnosno zna~aen del od niv se prenaso~uva za drugi nameni.
5.2. Stranski direktni investicii - So u~estvo od
osum procenti vo 2007 godina i 6,6 procenti vo 2008 godina vo BDP, Makedonija e na pretposledno mesto (samo pred
Albanija), po prilivot na stranski direktni investicii.
„ Re{enija ima, no tie baraat mnogu po`rtvuvanost i trud, so neophoden kompromis i so re{itelnost na site op{testveni strukturi
[to se odnesuva do platite, tie se najniski vo regionot,
no so najgolemo optovaruvawe po osnova na personalen danok
i pridonesi vo odnos na dolunavedenite zemji vo 2008 godina.
Prose~na plata i pridonesi od plata po zemji
Izvor: EBRD
Naj~estiot oblik na stranskite investicii se ostvaruva{e preku privatizacijata, mnogu malku proekti „greenfield“, so toa {to vo najgolem broj slu~ai celta na privatizacijata be{e, vsu{nost, sopstvenosta na nedvi`nosta
{to ja poseduva subjektot vo privatizacijata, i koja vo podocne`nata faza pretstavuva temel na idna investicija.
Spored podatocite na Dr`avniot zavod za statistika,
stranskite direktni investicii vo 2008 godina iznesuvaat
356.4 milioni amerikanski dolari i vo odnos na 2007 godina bele`at zgolemuvawe od 25,6 milioni amerikanski
dolari. No, vo 2008 godina najgolema vrednost na stranskite direktni investicii ima vo sektorot finansisko posreduvawe kade {to se investirani 146,6 milioni amerikanski dolari, nasproti imperativot od investirawe vo proizvodnite, odnosno izvoznite dejnosti.
6. Pazar na rabotna sila - Vo poslednite pet godini (bez 2009 godina), iako imavme pozitivna stapka na
porast na BDP, brojot na nevrabotenite dostigna
300.000 lica, {to sporedeno so R. Slovenija so 66.000
nevraboteni, so koja po brojot na naselenie i povr{ina
na zemjata sme skoro isti, ovoj broj e pove}e od zagri`uva~ki.
Kaj vrabotenosta, spored sektorite na dejnost, e
zabele`an porast
na vrabotenite
vo uslu`nite dejnosti,
dodeka,
pak, vrabotenosta
vo proizvodnite
dejnosti se namaluva.
Stapkata na nevrabotenost i natamu ostana visoka, i
ako vo 1998 godina be{e 34,5 procenti, vo 2008 godina iznesuva 33,8 ili e namalena za pomalku od eden indeksen
procent (0,8). Stapkata na nevrabotenost e me|u najvisokite vo regionot, so dominantna nevrabotenost kaj mladite.
19
U~estvo na personalniot danok i na pridonesite vo brutoplatata od 38,6 procenti vo 2008 godina, vo 2009 godina e namaleno na 33,3 procenti, no, sepak, s* u{te e povisoko od istoto vo Srbija, Hrvatska, Crna Gora i vo Romanija.
Vrz osnova na iznesenite sostojbi, jasno mo`e da se zaklu~i deka niskoto nivo na privatni i na javni investicii, niskite stranski direktni investicii, kako i s* u{te visokata optovarenost na bruto-platite, bea osnovnite faktori, koi generiraa nedovolen ekonomski rast za da se apsorbira visokata nevrabotenost i da se zgolemi `ivotniot standard.
*
*
*
Za da se obezbedi ekonomski rast i vrabotenost, rast
na BDP po glava na `itel, i na toj na~in funkcionalno da
se pribli`ime kon EU, e neophodna itna radikalna promena na dosega{niot ekonomski model na razvoj, vo funkcija
na dinami~en ekonomski rast, koj mora da proizleze od porastot na proizvodstvoto, izvozot i vrabotuvaweto, {to
voedno gi odreduva kriteriumite na prioritetnite vlo`uvawa vo makedonskata ekonomija.
Na toj klu~en predizvik ne mo`e da se odgovori so les-
ni i so brzi re{enija. No, ima re{enija koi treba da sistematiziraat vo paket na ekonomski merki {to }e uslovat:
- pottiknuvawe na proizvodstvoto i izvozot;
- podobruvawe na agregatnata potro{uva~ka, i
- zgolemuvawe na efikasnosta na administracijata i
na investiciite
Izleznite re{enija baraat mnogu po`rtvuvanost i trud,
so neophoden kompromis i re{itelnost na site op{testveni strukturi. Ottamu, prvenstveno e neophoden dijalog na
glavnite akteri vo zemjava, vo koj{to }e se analizira dosega{niot i potrebniot razvoj na stopanstvoto i predlog-re{enija za negovo unapreduvawe preku prizmata na konkurentnosta, zatoa {to samo konkurentniot proizvod e klu~niot preduslov za porast na proizvodstvoto, izvozot, porast na uslugite, porast na vrabotenosta, kako i za poefikasno zdravstvo i obrazovanie.
Na primer, vo 2008 godina imavme 84,4 procenti, ili
najvisok procent na realizacija na kapitalnite investicii
vo poslednive godini od planiranite, no, sepak, bea samo
13 procenti od vkupnite godi{ni rashodi. Vo 2009 godina
od prvi~no planiranite 29.260 milioni denari za kapitalni tro{oci so Buxetot, so prviot rebalans na istiot se namalija na 23.757 milioni denari, so vtoriot rebalans na
19.268 milioni denari, a se realiziraa samo 13.428 milioni denari ili 46 procenti od prvata proekcija.
Ottamu, razvojnata komponenta vo buxetot za odredena
godina, so zgolemeno u~estvo na dr`avata vo investicioniot ciklus treba da se ostvari kako preku zgolemuvawe na kapitalnite investicii vo vkupnite buxetski rashodi, {to e
osobeno va`no vo uslovi na krizni periodi za porastot na
ekonomskite aktivnosti vo dr`avata, taka i so celosnata
realizacija na istite vo tekovnata godina, {to e predizvik
za sekoja vlada vo uslovi na pad na ekonomskite aktivnosti
i porast na rashodite po osnova na socijalnite transferi.
Ova e u{te eden argument za potrebata od sistemski merki,
koi }e uslovat zabrzan ekonomski rast i vrabotenost.
(Sovetnik na Upravniot Odbor
pri Stopanskata komora na Makedonija)
Razvoj preku zgolemuvawe na kapitalnite investicii
Spored biznis-zaednicata, osnovata za vodewe
na vkupnata ekonomska politika sekoga{ se sogleduva preku strukturata na buxetot. Odgovorno vodena
fiskalna i monetarna politika mora da trgnuva od
edna edinstvena strate{ka cel - celosna anga`iranost i aktivnost na nacionalnata ekonomija.
Zatoa, problemot na makedonskiot buxet ne e vo
prihodnata strana, tuku vo nivoto na rashodite (koi
vo 2008 godina nadminaa 35 procenti od BDP), a posebno vo distribucijata na tie rashodi, koi, za `al,
ni vo dovolna ni vo mo`na mera ne se naso~eni vo
stopanstvoto, kako i vo prethodnite godini.
Gledano preku u~estvoto na planiranite kapitalni rashodi od 11 do 14 procenti vo vkupnite buxetski rashodi (so isklu~ok vo 2005 godina od 21 procent), razvojnata komponenta e malku zastapena, nasproti u~estvoto na tekovnite rashodi od nad 85 procenti. Pokraj toa, i planiranata po obem razvojna
komponenta re~isi se stopuva so necelosnata realizacija na planiranite sredstva za kapitalni rashodi, odnosno nivna prenamena za tekovnite rashodi.
20
BIZNIS INFO
^etvrtok, 1 juli 2010
USOGLASUVAWA
PODVLE^ENO
ORGANIZACIJATA NA RABOTODAVCI NA MAKEDONIJA SO RE[ENIE ZA
REPREZENTATIVNOST
Korupcijata problem
i za stranskite
investicii
Naskoro konstitutivna sednica i na
noviot ekonomsko socijalen sovet
Vrz osnova na ~lenot 213, stav dva, od Zakonot za rabotni odnosi, Ministerot za trud i za socijalna politika na predlog na Komisijata za utvrduvawe na reprezentativnost dodeli Re{enie za
reprezentativnost za Organizacijata na rabotodavci na Makedonija (25.6.2010 godina).
So nego se utvrduva reprezentativnosta na Organizacijata na rabotodavci na Makedonija za teritorijata na Republika Makedonija zaradi u~estvo vo tripartitni tela za socijalno partnerstvo
i za tripartitni delegacii na socijalnite partneri (rabotodavcite, sindikatite i Vladata). Voedno, na vra~uvaweto na re{enijata se potpi{a i
soglasnost za donesuvawe spogodba za raboteweto
na Ekonomsko-socijalniot sovet, od strana na trite socijalni partneri. Spogodbata za ESS treba
da se verifikuva vo rok od 20 dena od potpi{uva-
weto na soglasnosta, a vo rok od 30 dena da se svika i konstitutivnata sednica na noviot ESS – soop{tuvaat od Organizacijata na rabotodavci na
Makedonija.
Funkcionalen i efikasen socijalen dijalog
Funkcioniraweto na socijalniot dijalog treba
da bide va`en instrument i mehanizam vo kreiraweto i sproveduvaweto na merkite i politikite od
oblasta na ekonomskata i socijalnata sfera. Poradi toa, vo izminatiov period socijalnite partneri bea vklu~eni vo podgotovkata i vo sproveduvaweto na strategiskite dokumenti povrzani so politikite za vrabotuvawe. Opredelbite i prioritetite na Vladata na Republika Makedonija vo izminative godini, no i vo naredniot period, se na-
so~eni kon funkcionalen i efikasen socijalen dijalog. Za toa se neophodni dva uslova, a toa se postoewe pravna i institucionalna ramka, so razvieni resursi koi }e ovozmo`at kontinuiran i efikasen socijalen dijalog, na tripartitno i na bipartitno nivo.
Xeqaq Bajrami, minister za trud i socijalna politika, na ohridskata konferencija na
tema „Ulogata na ekonomsko-socijalnite soveti
vo vreme na kriza“
Problemot so korupcijata otsekoga{ bil problem i za stranski investicii. Zna~i, ne e nezna~ajno ako vo izve{taite za
sostojbata na korupcijata
vo edna dr`ava se ~itaat
sostojbi koi uka`uvaat na
netransparentni proceduri, za nejasni proceduri,
za potrebata od kontakti
so odredeni strukturi ili
grupi lu|e. Seto toa se raboti {to se mnogu ~uvstvitelni vo svetot na biznisot. Serioznite investitori n* zaobikoluvaat i
toa mnogu od daleku, gi
gledame sekade vo regionot, no re~isi ne postojat
vo Makedonija. Nie mo`eme da gradime zoni, mo`eme da sozdavame uslovi
ili da gradime slika ili
privid deka gradime dobri uslovi za biznis i za
ekonomija. No, lo{iot
glas mnogu pobrgu se slu{a
i mnogu pove}e }e vlijae
POKROVITELI NA STOPANSKA KOMORA NA MAKEDONIJA
D-r Sla|ana Taseva, pretsedatelka na „Transparentnost – nulta korupcija“
od soznanieto deka nekade
}e se izgradi nekakva zona,
ako ima normalni uslovi
za biznis, toa ne e tolku
golem faktor.
JUBILEI
21
BIZNIS INFO
^etvrtok, 1 juli 2010
PROMOCIJA NA MONOGRAFIJATA „100 GODINI PREHRANBENA, TEKSTILNA, HEMISKA
I METALUR[KA INDUSTRIJA VO MAKEDONIJA”
Neophodno definirawe na
vistinskite ekonomski vrednosti
Hemiskata industrija e
re~isi zamrena, bez golemi
{ansi za nejzino natamo{no
funkconirawe, prehranbenata si go nao|a svojot pat,
kontinuirano napreduva, no
potrebna e pomo{, a tekstilot koj porano be{e vo mnogu dobra sostojba, denes e na
kolena i sveden na uslu`ni
dejnosti. Najgolema nade`
za makedonskata ekonomija
ostanuva metalurgijata, kako najgolem potencijal i idna vode~ka granka {to uspea
da se razviva i pokraj krizata. Ova e ocenkata na ekspertite i stopanstvenicite
koi prisustvuvaa na promocijata na monografijata
„100 godini prehranbena,
tekstilna, hemiska i metalur{ka industrija vo Makedonija“.
- O~ekuvam site ~etiri
sektori da go napravat vtoriot krug. Pritoa, se nadevam deka }e bidat zemeni
predvid iskustvata od minatoto i eventualnite gre{ki,
so cel postavuvawe zdravi,
cvrsti osnovi, istaknal
profesorot Svetomir HaxiJordanov, glaven urednik na
monografijata.
Izminative sto godini
Makedonija na poleto na in-
dustrijata postigna mnogu,
no tranzicijata vo devedesetite godini ja vrati nazad.
- Sega na{ite stopanski
granki ne se vo najdobra sostojba. Najdobra e metalurgijata, a prehranbenata industrija, isto taka, ima
perspektiva. Tekstilot e vo
kriza zaradi konkurencijata
na evtinite pazari na rabotna sila, dodeka hemiskata industrija ne e vo zavidna polo`ba, istaknal HaxiJordanov.
Spored Antoni Pe{ev,
pretsedava~ na Sobranieto
na Stopanskata komora na
Makedonija, dr`avava ima
seriozen problem so definiraweto na vistinskite
ekonomski vrednosti.
- Makedonija mora da go
smeni stilot na odnesuvawe. Ne mo`e da se povikuva
na prikaznata od pred sto
godini, koga profunkcioniraa prvite fabriki, potencira Antoni Pe{ev.
Posebno vnimanie treba
da se obrne na hemiskata,
metalnata, prehranbenata i
tekstilnata industrija, za{to ovie ~etiri granki
u~estvuvaat so 30 otsto vo
BDP i so preku 50 procenti
SORABOTKA
vo vkupniot izvoz.
- Metalniot sektor e vo
sostojba da odi napred, prehranbenata industrija se
nao|a vo dobra kondicija,
hemiskata e vo isklu~itelno
te{ka pozicija, a od tekstilnata ne mo`eme da o~ekuvame golem porast zaradi
neverojatno golemiot pad na
cenata na proizvodstvoto
na svetskite pazari, oceni
Antoni Pe{ev.
Sava Dimitrova, direktorka na fabrikata „Evropa“, istakna deka prehranbe-
nata industrija momentno
se nao|a vo mnogu popovolna
situacija od pove}eto drugi
granki, koi se re~isi zamreni.
- I prehranbenata industrija boleduva od mnogu bolesti. Site gi do`ivuvavme
aktuelnite problemi vo stopanstvoto. Ne o~ekuvam drasti~ni promeni vo vtoroto
{estmese~ie od godinava.
Toa, pred s* zavisi od op{tata ekonomska sostojba,
no smetam deka }e se odr`i
sega{niot trend, ili na ni-
vo na lani ili ne{to podobro ili ako e polo{o da bide minimalno, istaknala
Sava Dimitrova.
Recesijata gi zafati site zemji vo svetot, zatoa
treba da se baraat novi pazari, smetaat stopanstvenicite.
- Poseben fokus treba
da se stavi na tradicionalnite pazari, koi poleka gi
gubime za{to ne sme dovolno aktivni, istaknal Antoni
Pe{ev, uka`uvaj}i na potrebata od zgolemena konku-
rentnost, podobruvawe na
kvalitetot, podignuvawe na
standardite i mnogu inovativnost vo voveduvaweto
novi proizvodni programi.
Vo vrska so vladinite
prognozi za ekonomskiot
rast, Antoni Pe{ev naglasi
deka e mnogu va`no dali }e
ima priliv na sve`i sredstva.
- Dva otsto mi izgleda
optimisti~ki, no veruvam
deka negativniot trend nema da prodol`i. Za mene }e
bide pozitiven signal ako
ne bideme vo minus, istaknal Pe{ev, dodavaj}i deka
Makedonija bi trebalo da
vleze vo ciklus na zadol`uvawe nameneto za za`ivuvawe na investiciite za{to i
vo ostanatite zemji od svetot dr`avite prv pat interveniraat vo taa nasoka, da
gi za`iveat sektorite koi
poka`uvaat znaci na revitalizacija.
Monografijata „100 godini prehranbena, tekstilna, hemiska i metalur{ka
industrija vo Makedonija“ e
kapitalno delo na 16 avtori
koe pretstavuva svedo{tvo
za edno vreme, za po~etokot
i za napredokot na ovie ~etiri stopanski granki.
‰
MAKEDONSKO - GERMANSKA STOPANSKA I KOMORSKA SORABOTKA
Investitorite sakaat stabilni pazari
- Sojuzna Republika Germanija e eden od najgolemite trgovski
partneri na Republika Makedonija i e prv trgovski partner od
zemjite-~lenki na EU. Vkupnata
trgovska razmena na Makedonija
so Germanija vo prvite ~etiri
meseci od 2010 godina iznesuva
346 milioni amerikanski dolari
i bele`i rast od 15,3 procenti
vo odnos na prethodnata godina.
Izvozot e zgolemen za 21,4 procenti, a uvozot za 9,4 procenti.
Trgovskiot bilans vo 2009 godina
vo razmenata so Germanija e negativen, pri {to e ostvaren trgovski deficit od 67 milioni amerikanski dolari.
Ova go istakna Goran RAfajlovski, pretsedatelot na Regionalnata komora so sedi{te vo
Skopje, na rabotnata sredba so
Tobias Bauman, direktorot za regionalna sorabotka vo Unijata na
germanskite trgovsko-industriski komori (DIHK), zadol`en za
Rusija, Isto~na i Jugoisto~na
Evropa, Turcija i za Centralna
Azija.
Analizata na dosega{nata sorabotka me|u dvete zemji poka`uva deka germanskite investicii
vo zemjava se sveduvaa ili na celosno kupuvawe na kompaniite
ili, pak, na samostojno investirawe {to se dol`i na nedostatokot na me|usebnoto poznavawe na
dvete kulturi i voop{to na stopanstvata. Spored Goran Rafajlovski, na ovoj plan bi imalo
promeni dokolku i makedonskite
partneri bi dobile u~estvo od
germanskata kompanija {to bi
rezultiralo so zgolemuvawe na
kapacitetite na makedonskoto
stopanstvo, u~ewe na standardi-
„ Vo princip, kolku e pomal pazarot tolku e pote{ko da se raboti na nego, no vkupnata stabilnost na zemjata e najva`na za privlekuvawe na stranskite investitori,
pora~a Tobias Bauman, direktor za regionalna sorabotka vo DIHK
CENTAR NA GERMANSKIOT BIZNIS
Vo Unijata na germanskite trgovsko-industriski komori (DIHK), na
zadol`itelna osnova ~lenuvaat 3,5 milioni kompanii. Vo ramki na
DIHK vleguvaat 80 IHK (regionalni trgovski komori) i 120 kancelarii
- pretstavni{tva vo drugi zemji. Tie gi zastapuvaat interesite na celata germanska ekonomija i ne dejstvuvaat sektorski. Osnovnite {est delovni segmenti se naso~eni kon regionalna razvojna politika, delovna
promocija, obuki, inovacii, me|unarodni odnosi i zakonski raboti.
te, koi evidentno nedostasuvaat,
i kone~no, za germanskite partneri bi zna~elo stabilen i siguren vlez na makedonskiot pazar.
- Germanija mo`e da im ponudi sorabotka na mnogu makedonski kompanii, imaj}i go predvid
faktot deka stanuva zbor za zemja so 80 milioni `iteli, pazar
so isklu~itelno golemi mo`nosti. Postoi golema sorabotka vo
tekstilnata industrija, no prisustvuva misleweto deka dobri
biznis-relacii mo`e da se vospostavat i vo drugi industriski
sektori - istakna Tobias Bauman.
- Za nas se va`ni pazarite
koi cenime deka imaat perspektiva, a tuka, sekako, vleguva i R.
Makedonija. Vo princip, kolku e
pomal pazarot tolku e pote{ko
da se raboti na nego, no vkupnata
stabilnost na zemjata e najva`na
za privlekuvawe na stranskite
investitori. Vlezot na germanskite pretpriema~i vo R. Makedonija i nivno investirawe vo
infrastrukturni objekti, vo grade`ni{tvoto i vo energetskiot
sektor, izgradba na veternici e
mo`no dokolku postoi interes od
dvete strani. No, potrebna e i
mnogu poseriozna podgotovka na
tenderite bidej}i se poka`a deka
vo izminatiov period se otka`uvaat nekolku pati po red - im pora~a Tobias Bauman na pretstavnicite na biznis-zaednicata,
koi prisustvuvaa na sredbata.
Vo izminative devet godini
Stopanskata komora na Makedonija preku ~lenuvaweto vo partnerskiot proekt ABK - DIHK (Asocijacija na balkanskite komori Unija na germanskite trgovsko-industriski komori) ima{e isklu~itelna poddr{ka vo sferata na
institucionalno prepoznavawe i
zajaknuvawe, voveduvawe novi uslugi, nivnata komercijalizacija,
transferiraj}i na~in na rabota
i praktika na germanskite komori. Poddr{kata na Vladata na
Germanija i DIHK }e prodol`i so
lansirawe na noviot proekt
„Implementacija na CEFTA so
cel internacionalizacija na
ekonomijata na Jugoisto~na Evropa“, vo juli 2010 godina, kade {to
Komorata u~estvuva kako partner.
Stopanskata komora na Makedonija, vo sorabotka so Makedonsko-germanskoto stopansko zdru-
`enie (DMW), pred tri godini
potpi{a Memorandum za sorabotka so Unijata na germanskite komori za industrija i za trgovija Pretstavni{tvo Skopje (AHK), so
cel pottiknuvawe na razvojot,
promovirawe i zgolemuvawe na
trgovskata razmena i podobruvawe na ekonomskata sorabotka me|u dvete biznis-zaednici vo soglasnost so zakonskite regulativi
na dvete zemji.
Vo Unijata na germanskite trgovsko-industriski
komori
(DIHK) na zadol`itelna osnova
~lenuvaat 3,5 milioni kompanii.
Vo ramkite na DIHK vleguvaat 80
IHK (regionalni trgovski komori) i 120 kancelarii - pretstavni{tva vo drugi zemji. Tie gi zastapuvaat interesite na celata
germanska ekonomija i ne dejstvuvaat sektorski. Osnovnite {est
delovni segmenti se naso~eni kon
regionalna razvojna politika, delovna promocija, obuki, inovacii,
me|unarodni odnosi i zakonski
raboti.
Biljana Peeva-\uri}
22
BIZNIS INFO
^etvrtok, 1 juli 2010
So Aneta Dodevska
I POKRAJ RASTOT NA ZAFA}AWATA OD STOPANSTVOTO, TRGOVSKIOT DEFICIT SE ZGOLEMUVA
Biznisot bara racionalna
preraspredelba na buxetskite pari
„ Stopanstvenicite smetaat deka ako se po~ne so reforma vo
administracijata i vo buxetot, toga{ }e se napravi reforma i
na vkupnata ekonomija
Ima li sila stopanstvoto da
ja nahrani javnata administracija? Nov buxet za godinava. Od biznisot treba da se soberat okolu
dva milijardi evra za da mo`e dr`avata da ispla}a plati, penzii,
socijala. Kako {to rastat zafa}awata od stopanstvoto, taka se zgolemuva i trgovskiot deficit. Porazitelna kombinacija za makedonskata ekonomija.
- Buxetskata politika vo poslednite tri do ~etiri godini drasti~no ja zgolemi {irokata potro{uva~ka vo Makedonija, pred s*
preku stimulirawe na platite,
tro{ocite i drugite tekovni tro{oci, koi na krajot zavr{uvaat kako uvozna pobaruva~ka i avtomatski go zgolemuvaat trgovskiot deficit na Makedonija, a od druga
strana, pak, se namaluvaat tro{ocite na Vladata, koi go podobruvaat trgovskiot deficit, odnosno
go smaluvaat. Toa se buxetski tro{oci za stimulirawe na izvoznite granki, veli univerzitetskiot
profesor Nikola Popovski.
Komparativnata analiza poka`uva deka sekoja godina kako {to
raste buxetot i potrebite na dr`avniot aparat, taka raste i trgovskiot deficit. Eve {to poka`uvaat podatocite. Vo 2002 godina buxet od milijarda evra, trgovski deficit od 850 milioni dolari. Vo 2003 godina buxet od 1,3 milijardi evra, deficit od 940 milioni dolari. Vo 2009 godina bu-
xet od 2,5 milijardi evra trgovski
deficit od 2,5 milijardi dolari.
Sega Vladata so rebalans ja
skroi novata buxetska kasa za 2,5
milijardi evra. Kreatorot tvrdi
deka buxetot ne e na {teta na stopanstvoto i na gra|anite.
- Rebalansot na buxetot nema
da bide na tovar na posiroma{nite i povredlivite gra|ani, nitu,
pak, tovar na stopanstvoto. Pove}e
BUXET T. DEFICIT
(vo evra)
(vo dolari)
2002 - VMRO DPMNE
1.087.000.000
850.000.000
2003 - SDSM
1.320.000.000
940.000.000
2009
2.500.000.000
2.500.000.000
od 15 zemji vo Evropa gi zgolemija
danocite ovaa godina, me|u koi i
^e{ka, Danska, Germanija, Estonija, Finska, [vedska, Portugalija,
Latvija i drugi. Zgolemuvaweto na
danocite mo`ebi go polni buxetot, no gi prazni buxetite na firmite i zatvora rabotni mesta. So
toa bi se prodlabo~ile i likvidnosnite problemi na stopanstvoto, a krizata bi traela mnogu podolgo, veli ministerot za finansii Zoran Stavreski.
Prognozite velat deka i ovaa
godina na smetka na trgovskiot de-
ficit }e se kni`i golem minus.
Ekspertite baraat poracionalno
tro{ewe na buxetskite pari.
- Smetam deka postojnata infrastruktura na buxetski rashodi
e krajno nepovolna. Izostanuvaat
investiciite vo patnata infrastruktura, investiciite vo izgradba na pati{ta, vo `elezni~kata
infrastruktura, vo telekomunikacii, vo energetika. Kapitalnite
investicii vo 2010 godina se proektirani na mnogu nisko nivo, vo
2009 i vo 2010 se 15 procenti - veli Predrag Trpevski, ekspert.
Dodeka dr`avnata administracija, {to e servis na gra|anite, ~eka pari od privatniot sektor, stopanstvoto e bez poddr{ka
od buxetot. Stopanstvenicite baraat racionalna preraspredelba
na buxetskite pari.
- Ona {to so rebalansot go
utvrdivme e deka i onie pari {to
bea prefrleni za stopanstvoto
od buxetot od 14,8 procenti se
namaleni na 11,8 procenti. Zna~i, parite za stopanstvoto vo buxetot za 2010 godina se namaleni
za tri strukturni poeni pomalku
vo vkupnite rashodi. I vo ovoj
slu~aj ne mo`e da se ka`e deka
ima dovolno pari ako se zeme
predvid deka 86 procenti od
vkupnite rashodi se tekovni tro{oci, a samo 7,8 procenti se subvencii za stopanstvoto - veli
Stojmirka Tasevska od Stopanskata komora na Makedonija.
Zoran Stavreski
Nikola Popovski
Ekonomistite smetaat deka
golemiot trgovski deficit i pogolemiot uvoz na smetka na izvozot e pokazatel deka doma{niot
proizvod e nekonkurenten, i doma
i vo stranstvo.
- Ako sakame da bideme konkurentni mora da imame kvalitetno proizvodstvo. Potrebni se ~ekori na mikroplan, no i na makroplan. Potrebno e kompaniite
da se fokusiraat na novi tehnologii, no i na zgolemuvawe na
kvalitetot na proizvodite. Na
makroplan e potrebno dosledno
sproveduvawe na zakonskata regulativa - veli Marija Zarezankova Potevska, univerzitetski
profesor.
- Vladata ne napravi ~ekor.
Tasa se zanimava samo so tekovni
politiki, sekoi tri meseci go
prekrojuva buxetot vo ista nasoka, krati investicii, zgolemuva
tro{oci, plati i taka natamu. Toa
nema da dovede do podobruvawe
na sostojbite so trgovskiot deficit. Stagnira konkurentnosta, a
gledaj}i preku deficitot na trgovskiot bilans o~igledno e deka
se vlo{uva bidej}i s* pove}e uvezuvame, odnosno s* pomalku sme
konkurentni da izvezuvame i toa
e tradicionalen problem koj ne
se re{ava - veli Nikola Popovski, univerzitetski profesor.
Nema skoro i brzo re{enie
za namaluvawe na jazot vo trgovskata razmena. Od druga strana,
padot na trgovskite barieri od
godina vo godina e s* pointenziven. Sepak, stopanstvenicite
smetaat deka ako se po~ne so reforma vo administracijata, vo
buxetot, toga{ }e se napravi reforma i na vkupnata ekonomija.
Dosega nitu edna vladeja~ka garnitura ne najde sila reformski
da go planira i da go tro{i buxetot.
Da se zadol`uvame razvojno,
Sopstvena marka za
izlez na svetskite pazari
a ne komercijalno!
Rizikot e da ne bankrotira privatniot sektor i
tie izvori od kade dr`avata generira svoi prihodi. Nema potreba da se zadol`uvame komercijalno
na pazarot na kapital koga
mo`e da se zadol`uvame
razvojno, kako {to se Svetska banka, MMF i drugi
kreditori, koi ne mo`e da
ja dovedat dr`avata vo
bankrot. Bi rekol deka
Vladata definitivno treba da vodi gri`a za produktivnata struktura i potro{uva~ka na buxetot, davaj}i golem prioritet na
doma{nata komponenta,
pred s* vo kapitalnite doma{ni investicii, a oso- Abdulmenaf Bexeti
beno vo tie sektori koi generiraat ekonomski efekti, kako {to se energetika, transportot, komunikacii. Prioritetno pra{awe, isto taka, treba da
bide i navremenoto vra}awe na DDV, a Vladata
mora da go redizajnira i
buxetot. Spored nekoi
studii, duri 43 procenti
vtasanite nenaplateni
pobaruvawa se od realniot sektor, a toa zna~i
pred da se postavi pra{aweto dali bankrotira dr`avata treba da se postavi pra{aweto dali bankrotira privatniot sektor
poradi nenaplata na pobaruvawata od dr`avata.
Potrebno e da se izleze
na svetskite pazari so nekoja na{a marka ili marki za
da bideme prepoznaeni i taka da ni se obra}aat. Da ne
pametat. Da ne priznavaat
po taa marka i preku nea i za
ostanatoto proizvodstvo.
Pove}e elementi ja so~inuvaat konkurentnosta, kako
{to se elementi na kvalitet
na proizvodot, te`inata na
vlo`eniot trud, kolku e toj
konkurenten.
Nie kolku sakame mo`eme da zboruvame deka imame
evtina rabotna sila, no koga
stanuva zbor za Kina ne e
ba{ taka.
Tome Nenovski
23
BIZNIS INFO
^etvrtok, 1 juli 2010
I [email protected] VO [email protected]^KI LAVIRINT
Nad 160 milioni evra mu dol`i
dr`avata na stopanstvoto
„ Firmite baraat
navremena naplata
na dolgovite
Po razli~ni osnovi, sto milioni evra dolgovi na dr`avata kon
privatniot sektor. No, se liferuva{e i brojka za dopolnitelni 65
milioni evra dolg na dr`avata za
povrat na DDV. Od ovoj danok zavisi polneweto na dr`avnata kasa,
no i likvidnosta na firmite...Stopanstvo s* poglasno ja povikuva dr`avata navreme da gi
pla}a obvrskite.
- [to se odnesuva za zadol`uvaweto, toa e problem {to go konstatiravme i minatata godina. Od
aspekt na likvidnosta vo stopanstvoto, koga imavme pritisok od
~lenkite vo delot na povrat na
DDV vo delot na naplatata po osnova na javni nabavki, Komorata
institucionalno reagira{e, po
{to imavme poztivni reakcii. Potoa, i na po~etokot na godinava
imavme poplaki od na{ite ~lenki
vo Komorata, pri {to povtorno nie
kako Komora reagiravme do instituciite - veli Stojmirka Tasevska
od Stopanskata komora na Makedonija.
Nose~kite buxetski prihodi se
obezbeduvaat, osven od akciza, od
danocite {to gi pla}a stopanstvoto i gra|anite - DDV, personalen
danok, danok na dohod... Eve kako
izgleda toa - polovina od buxetot
se polni samo od danoci - nad milijarda i 200 milioni evra...Dopolnitelno, od stopanstvoto vo buxetot se vlevaat pove}e od 660 milioni evra od dava~kite za pridonesi...
Sega e golem problem povratot
na DDV, osobeno za golemite kompanii... Spored Zakonot, dr`avata
treba da im vrati DDV vo rok od 30
dena otkako kompaniite }e podnesat prijava...No, spored informaciite, dolgovite na dr`avata po
ovaa osnova se 65 milioni evra. . .
Vladata mol~i za brojkite.
- Nie se trudime na site da im
pla}ame, se trudime i navreme.
Nekoga{ ima mali zadocnuvawa,
no vedna{, po kratko vreme se sreduvaat i tie raboti i pribli`no
nema takva brojka kako {to be{e
spomenata. Ne ja znam to~no sumata
- izjavi Nikola Gruevski, pretsedatel na Vladata na RM.
Biznismenite pora~uvaat - ako
Nikola Velkovski
dr`avata navreme ne gi pla}a obvrskite, da ne o~ekuva od stopanstvoto deka i toa navreme }e mo`e
da gi pla}a danocite.
- Toj domino-efekt doveduva do
toa kompaniite {to ~ekaat pari od
dr`avata, docnat so pla}awata
kon drugite kompanii. Istovremeno ne mo`at nitu da isplatat plati, a za investirawe ne stanuva
zbor. No, isto taka, ne mo`at nitu
da gi servisiraat obvrskite kon
dr`avata. Tokmu ova mo`e da dovede do blokada na stopanstvoto.
Ima duri i kompanii koi ne gi fakturiraat izvr{enite uslugi bidej}i, vo toj slu~aj, }e treba na dr`avata da & platat DDV, a tie zna-
Privatniot sektor
vo najgolema opasnost
Kaj nas ne e vo
rizik dr`avata kolku {to
e rizikot za bankrot na
privatniot sektor. Poradi ekspanzivnata fiskalna i monetarna politika,
koja {to se slu~i poslednite nekolku godini, Makedonija do`iveaja eksplozija vo trgovskiot deficit. Makedonija deneska e vlezena vo kategorijata na zemji koi se visokozadol`eni spored definiciite na Svetska
banka. Najgolem del od toj
nadvore{no - devizen
dolg mu pripa|a na pri-
Den Don~ev
vatniot sektor i tokmu toj
sega e vo najgolema opasnost.
Vladata mora da skrati golem del od neproduktivnite rashodi vo svojot buxet, da se namali
sevkupnoto dano~no optovaruvawe na privatniot
sektor. Vladata treba da
prezeme realen paket na
antikrizni merki, koi se
naso~eni kon tie segmenti od stopanstvoto, koi
realno se vo kriza, sto~arite, mlekarite, metaloprerabotuva~kata i tekstilnata industrija.
at odnapred deka nema da zemat
pari za uslugata {to ja napravile veli Mitko Aleksov od Sojuz na
stopanski komori.
Sega vo ekot koga bageri kopaat
po ulici, plo{tadi, se gradat zdanija, grade`nicite alarmiraat deka se nao|aat vo te{ka kriza.
- Vo najgolem del site se `alat
i na nenavremeno pla}awe na dospeani pobaruvawa od strana na dr`avata - veli Nikola Velkovski od
Zdru`enie za grade`ni{tvoto, industrijata na grade`ni materijali
i nemetali vo Stopanskata komora
na Makedonija. Poradi problemi so
naplatata, grade`nicite baraat da
se vovedat bankarski garancii koga
sklu~uvaat dogovori so dr`avata.
- Sega praktikata poka`a deka
golem del od izvr{enite raboti
ne se naplateni, a ne postoi klauzula vo ovie postojni dogovori kade {to investitorot ima obvrska
da garantira so bankarska garancija, obezbedenost na finansiskata konstrukcija - dodava Velkovski.
Sekoj sekomu dol`i, nikoj nikomu ne pla}a. Dr`avata ne im pla}a
na kompaniite, kompaniite i dol`at na dr`avata, no si dol`at i
me|u sebe... Spored nekoi proceni,
vo ovoj dol`ni~ki lavirint na po~etokot na godinata bea zaglaveni
od edna do tri milijardi evra...
Fleksibilen kurs
na denarot
Nie uvezuvame {e}er so 30 otsto carinski dava~ki, od druga strana, uvezuvame bonboni so 0 procenti carinska dava~ka, a taa e preku
60 procenti ~ist {e}er. Normalno
deka nie ne mo`eme da bideme konkurenti ako nekoj cenata na {e}erot
vo svojata zemja ja ima mnogu podobro regulirano. Ako ve}e ne mo`eme
na drug na~in da se reorganizirame
vo toj del na golem trgovski deficit toga{ bi mo`elo da se pristapi
kon fleksibilen kurs na denarot.
Na site aktivni izvozni~ki im odgovara promena, ili taa da bide
odraz na nekoja realnost bidej}i,
definitivno, jas smetam deka e depresiran kursot na denarot.
Savka Dimitrova
„Indeks“ vo
„Biznis info“
24
BIZNIS INFO
^etvrtok, 1 juli 2010
NOVI ZAKONI I PROPISI [TO PREDVIDUVAAT [email protected] IZMENI I DOPOLNUVAWA NA ZAKONOT ZA GRADEWE?
Poednostavuvawe i poevtinuvawe
na procedurite pri gradba
„ Vo predlo`eniot tekst se vgradeni i
predlozite na Zdru`enieto na grade`ni{tvoto, industrijata na grade`ni materijali i nemetali pri Stopanskata komora na Makedonija
Poednostavuvawe na procedurite vo gradeweto na objektite i
namaluvawe na tro{ocite na investitorite vo postapkata za dobivawe odobrenie za gradewe i
stavawe vo upotreba na gradbite
od treta, ~etvrta i od petta kategorija, predviduvaat predlo`enite izmeni i dopolnuvawa na Zakonot za gradewe, {to gi objavi Ministerstvoto za transport i za
vrski. Izmenite i dopolnuvawata
se rezultat na usvoenite merki za
unapreduvawe na kaznenata politika i antikriznite merki na Vladata, a vo niv se vgradeni i predlozite na Zdru`enieto na grade`ni{tvoto, industrijata na grade`ni materijali i nemetali pri
Stopanskata komora na Makedonija.
So predlo`enite izmeni }e se
skrati procedurata za stavawe na
objektite vo upotreba. Odobrenieto za upotreba na gradbite i vr{ewe tehni~ki pregled od strana
na komisija }e se izdava samo za
gradbite od prva i od vtora kategorija. Za ostanatite gradbi toa
}e se pravi samo vrz osnova na izve{taj za izvr{en tehni~ki pregled od nadzorniot in`ener, odnosno pravno lice licencirano
za vr{ewe na nadzor pri izgradbata.
Kako urbana oprema, predviduvaat izmenite, }e se smetaat i
tipski objekti za vr{ewe turisti~ki, kulturni i sportsko-rekreativni dejnosti. Se dopreci-
ziraat odredbite so koi e regulirano deka i stranski pravni lica,
pod uslovi utvrdeni vo Zakonot,
pod isti uslovi kako i doma{nite
pravni lica, mo`at da u~estvuvaat vo postapka za gradewe gradbi.
- Se predviduva stransko
pravno lice da mo`e vo Makedonija da gi vr{i rabotite na proektirawe, revizija, izveduvawe i
nadzor propi{ani so ovoj zakon,
dokolku dobie potvrda za vr{ewe
na navedenite raboti od organot
na dr`avna uprava nadle`en za
vr{ewe na rabotite od oblasta
za ureduvawe na prostorot. Za dobivawe potvrda, pravnoto lice
od dr`ava koja e ~lenka na Evropskata unija treba da dostavi barawe i dokazi, so koi se potvrduva deka e registrirano za vr{ewe
na soodvetnata dejnost vo zemjata
vo koja ima sedi{te i oti ima licenca za vr{ewe na soodvetnite
raboti za vidot na gradbata za
koi bara potvrda.
Pravno lice od dr`ava koja ne
e ~lenka na EU treba da dostavi i
lista na izvr{eni raboti. Vrz osnova na dostavenite dokazi, organot na dr`avnata uprava, nadle`en za vr{ewe na rabotite za
ureduvawe na prostorot, }e izdade potvrda koi raboti vo soglasnost so ovoj Zakon, stranskoto
pravnoto lice mo`e da gi vr{i vo
Makedonija. Za vr{ewe na tie raboti stranskoto pravno lice e
dol`no vo Centralniot registar
na Makedonija da registrira po-
dru`nica ili pravno lice.
So predlo`eniot zakon se
predlaga i zna~ajna izmena koja
se odnesuva na infrastrukturni-
KASTREWE NA NEPOTREBNITE PROCEDURI I TRO[OCI
Poednostavuvawe na procedurata za dobivawe grade`na dozvola i podobruvawe na delovnata
klima e glavnata cel na zaedni~kiot proekt na Ministerstvoto za transport i za vrski so Me|unarodnata finansiska korporacija (IFC), ~lenka
pri Svetskata banka.
Proektot, vo soglasnost so Dogovorot za sorabotka {to go potpi{aa ministerot za transport i
za vrski Mile Janakieski i pretstavnikot na IFC
Antoan Kursel Labrus predviduva tim na Me|unarodnata finansiska korporacija vo slednite dva
meseca da sprovede dlabinska analiza na procesot za odobruvawe grade`ni dozvoli vo Makedonija. Vo konsultacii so op{tinskite vlasti, investitori, kako i stopanskite komori, pretstavnicite
na IFC }e napravat procena na site postapki pri
izdavawe grade`ni dozvoli, na docnewata, kako i
na tro{ocite za nivno dobivawe. Na baza na takvite informacii }e dadat preporaki kako da se
racionalizira procesot na dobivawe grade`ni
dozvoli, koi ponatamu }e bidat preto~eni vo zakonski izmeni.
Site aktivnosti i rezultati od proektot treba
da zavr{at do krajot na godinata, a Ministerstvoto za transport }e gi obezbedi site potrebni informacii i poddr{ka, kako i aktivnoto u~estvo na
relevantnite lokalni vlasti vo procesot na revidirawe.
Vrednosta na proektot e 34.000 dolari od koi
IFC obezbeduva 31.723 dolari, a Ministerstvoto
za transport 2.277 dolari.
Antoan Kursel Labrus, pretstavnikot na IFC,
istaknuva deka realizacijata na proektot }e pretstavuva ~ekor za Makedonija vo privlekuvawe investicii so ogled deka }e se poednostavi postapkata za dobivawe grade`ni dozvoli. Vo taa oblast
Makedonija dobi kritiki vo Izve{tajot na DUING,
a proektot treba da ja podobri sostojbata.
te liniski gradbi za koi vo soglasnost so Pravilnikot za standardi i za normativi za planirawe ne se formira grade`na parcela zaradi {to vo postapkata za
dobivawe odobrenie za gradewe
za ovaa infrastruktura ne se izdava akt za regulaciona, grade`na
i nivelaciona linija. Predlo`enite zakonski izmeni propi{uvaat deka investitorot go dostavuva
odobrenieto za gradewe do organot {to ja vodi javnata kniga za zapi{uvawe na pravata na nedvi`nosti vo rok ne podolg od {est meseci po negovata pravosilnost.
So postojnite re{enija ova e obvrska na op{tinata.
Zakonskite izmeni propi{uvaat prekr{o~ni sankcii za licata
koi }e postavat urbana oprema terasi so ili bez strei i pokrieni ili nepokrieni {ankovi, bez
odobrenie za postavuvawe ili
sprotivno na odobrenieto. Globata za pravnoto lice e od 5.000 do
7.000 evra, za odgovornoto lica
od 2.000 do 4.000 evra, a za trgovcite-poedinci od 4.000 do 6.000
evra.
Predvideni se sankcii za izveduva~ite ako ne vodat grade`en
dnevnik i grade`na kniga za izvedenite grade`ni raboti, ne sostavat pismen izve{taj za izvedenite raboti, ne go ozna~at so informativna tabla gradili{teto, ako
privremeno zafatat od javna soobra}ajna povr{ina bez dozvola,
ne gi otstranat od gradili{teto
nepotro{enite grade`ni i drugi
materijali, otpadot, i dokolku ne
ja poseduvaat soodvetnata dokumentacija na gradili{teto, predvidena so Zakonot za gradewe. Za
izveduvawe na gradbite od prva,
vtora i od treta kategorija, propi{anata globa za prekr{uvawe na
tie odredbi e so iznos od 5.000 do
7.000 evra, a za tie od ~etvrta i
od petta kategorija od 2.000 do
4.000 evra.
‰
PREDUPREDUVAWE NA EVROPA I SE ZAKANUVA NEDOSTIG NA [email protected] SUROVINI VO SLEDNITE 20 GODINI
Najte{ka e situacijata so antimon,
berilium, kobalt, fluorit, galium...
Na Evropa & se zakanuva nedostig na 14 surovini vo slednite 20 godini, predupreduvaat
ekspertite na Evropskata komisija, pritoa istaknuvaj}i deka
toa bi mo`elo da go zapre razvojot na tehnologijata i na industrijata na ~ista energija.
Najte{ka }e bide situacijata
so antimon, berilium, kobalt,
fluorit, galium, germanium, grafit, indium, magnezium, niobium, metali na platinata, kako i
lantanidi, tantal i volfram,
predviduvaat ekspertite vo najnoviot izve{taj.
Pobaruva~kata za niv do
2030 godina bi mo`ela da bide
trojno pogolema vo odnos na nivoto od 2006 godina, predupreduvaat ekspertite.
Tie surovini se od su{tinsko zna~ewe za razvoj na novi
tehnologii, vklu~uvaj}i go i proizvodstvoto na litium-jonski baterii, sinteti~ki goriva, opti~ki kabli i LCD-ekrani, za laser-
skata tehnologija i za izgradba
na pogoni za desalinacija na
morska voda.
Pritoa, visok stepen na rizik pretstavuva faktot deka proizvodstvoto na ovie surovini e
koncentrirano vo mal broj zemji,
vklu~uvaj}i gi Kina, Rusija, Kongo
i Brazil, a situacijata dopolni-
telno se komplicira poradi nemo`nosta za nivna zamena so
drugi surovini i niskata stapka
na nivno reciklirawe.
Zatoa, EU kaj partnerite treba da se izbori za praveden tretman, a voedno, da kreira regulatorna ramka za odr`livo snabduvawe so surovini od sopstveni
resursi, kako i da vospostavi
princip za odr`liva potro{uva~ka i povisoka stapka na reciklirawe, pora~uvaat ekspertite.
Brisel na esen }e objavi
strategija so koja{to bi trebalo
da se osiguri pristap do surovini.
25
BIZNIS INFO
^etvrtok, 1 juli 2010
INTERVJU KOCE PETROV, SOPSTVENIK NA KOMPANIJATA „DUNA KOMPJUTERI“ I GLAVEN ARHITEKT NA „ULTIMA“
Deloven softver za brz
razvoj na biznisot
„ „Ultima“ se smeta za softver {to e mnogu lesen i
ednostaven za koristewe, {to zna~i deka obezbeduva
zgolemena produktivnost i efikasnost. So „Ultima“
korisnicite stanuvaat pokonkurentni i pomo}ni za
pogolem uspeh vo okolinata vo koja dejstvuvaat
X Po decenija i pol,
kolku e realizirana va{ata ideja za kompanija koja
}e uspee ne samo vo zemjava, tuku }e mo`e da se natprevaruva i so uspe{ni
kompanii za informati~ki tehnologii od razvienite zemji?
“Duna kompjuteri“ denes
e internacionalno poznato
ime. Nie sme zastapeni na
pove}e pazari nadvor od
Makedonija, kade {to ne
gledaat kako pretpo~itan
partner za deloven softver. Na{iot softver „Ultima“ pove}e godini se koristi vo mnogu multinacionalni kompanii na Balkanot, vo aziskite zemji i, sekako, vo zemjite od Evropskata unija. Najgolemoto
u~estvo vo izvoznite prihodi doa|a od „Ultima“, {to e
golem pokazatel za negovata
adaptibilnost na razli~ni
pazari i kupuva~i. Smetam
deka dosega se doka`uvame
kako kompanija koja zna~itelno vlo`uva vo istra`uvawe i vo razvoj na novi
proizvodi, aktivno raboti
so svoite korisnici za definirawe na nivnite potrebi, nao|a najsoodvetni
re{enija i nudi uslugi {to
gi nadminuvaat o~ekuvawata, preku dodavawe na pove}e vrednost vo procesot na
proda`ba. Na{ite napori
vo izminative 16 godini n*
izdignaa vo konkurentna
kompanija na doma{niot i
na stranskite pazari. Sekako, „Duna kompjuteri“ ima
u{te mnogu prostor za pro{iruvawe na delovnite
aktivnosti i toa na pazarite kade {to ne sme zastapeni, no takvite aktivnosti gi
vodime mnogu promisleno i
vnimatelno.
X Neodamna go pretstavivte va{iot nov proizvod „Ultima“ na pazarot. Za kakov tip softver
stanuva zbor?
„Ultima“ e deloven softver, odnosno ERP re{enie,
koj e rezultat na pove}egodi{en razvoj i istra`uvawe. Po~na od razvoj na softversko re{enie za distributer na proizvodi za {iroka potro{uva~ka, za avtomatizacija na isporakata i
naplatata na mestoto kaj
svoite klienti. Vo me|uvreme, spojuvaj}i gi zaedno na{iot razvoen tim, korisnicite od razli~ni industrii
i vrvnata tehnologija, „Duna
kompjuteri“ pretstavi ~etiri paketi na „Ultima“, sekoj
soodveten na obemnite barawa na kompaniite i pazarite vo koi tie dejstvuvaat.
„Ultima“ e fokusiran da gi
ispolni najprioritetnite
biznis i tehnolo{ki potrebi na edna kompanija, po~nuvaj}i od podobreno finansisko rabotewe i pari~ni
tekovi, optimizacija na nabavkite, maksimizirawe na
proda`niot potencijal na
kompanijata, do integriran
pregled i upravuvawe so celiot biznis.
Na{iot pristap kon klientite po~nuva so identifikuvawe na nivnite potrebi, po {to go predlagame
najsoodvetnoto re{enie za
kompanijata i vr{ime sproveduvawe na softverot. Bidej}i sakame klientite da
dobijat maksimalno zadovolstvo i navremena reakcija vo odnos na nivnite barawa, vospostavivme {iroka dilerska mre`a, koja
istovremeno }e vr{i sproveduvawe i konfiguracija
na softverot po `elbite i
barawata na korisnicite.
Ovie sproveduva~i }e obezbedat i obuki za korisnicite za da mo`at da se adaptiraat na novata rabotna okolina vo najbrz mo`en rok.
Isto taka, „Ultima“ ima
nesporedlivi pridobivki
vo odnos na konkurencijata,
mo}ni funkcionalnosti i
dava mo`nost za brz razvoj
Adutot na „Duna kompjuteri“, definitivno, e softverot „Ultima“. No, pokraj
razvoj i proda`ba na softverot, nie imame {iroko
portfolio na proizvodi od
svetski poznati brendovi
koi gi zastapuvame - od Epl;
Na{uatek - re{enija za menaxirawe dokumenti; OKI pe~ata~i, MFP - faksovi;
Brahler - konferenciska
oprema i oprema za simultan prevod, tuka go vklu~uvame sektorot za iznajmuvawe na vakov tip oprema i
tehni~ka pomo{ pri organizirawe nastani, konferencii itn.; Psajon tekloxiks ra~ni uredi {to gi koristime pri re{enija za mobilna
proda`ba zaedno so „Ultima“. Nie sme ovlasten, preferiran partner na HP;
uvoznici sme na interaktivni tabli „Klasus“; Garmin GPS-uredi; Ajskin - dodatoci za Epl; ovlasten partner
sme za „Adobe“, „Korel“ i za
antivirus „Panda“; odnosno,
nie nudime raznoviden
hardver i softver. Dopolnitelno, razvivame sekakov
vid re{enija po barawe na
kupuva~ite, obezbeduvame
servisna poddr{ka, odr`uvawe hardver, postavuvame
celosna infrastruktura za
Da, nie sme prvata kompanija vo Makedonija so sertifikat za standardite
ISO 14001. Vo soglasnost
so barawata na procesot za
sertifikacija, „Duna kompjuteri“ ima vospostaveno
svoja politika i redovno
rabotime na akcii od oblasta na za{tita na `ivotnata
sredina. Se obiduvame da
prezememe vistinska akcija
koja }e dade merlivi rezultati. Vo 2009 godina „Duna
kompjuteri“ po~na so kampawa „Staro za novo“, za sobirawe koristena kancelariska oprema, nejzino reciklirawe i ponuda na poekolo{ki re{enija.
Vo poslednive nekolku
meseci rabotime na promovirawe odgovorno upravuvawe so e-otpad (e-waste) .
Nagrada od Evropskata komisija
Proektot „Enter“ na „Duna kompjuteri“
e pobednik vo natprevarot za izbor na
razvojno-istra`uva~ki proekt od oblasta
na informati~ko-komunikaciskata tehnologija, finansiran od Evropskata komisija.
Nose~kata ideja na proektot e tesnopovrzana so obrazovanieto, odnosno
obezbeduvawe metodologija i alatki za
na biznisot. Vo odnos na
iskustvoto na korisnicite,
„Ultima“ se smeta za softver koj e mnogu lesen i ednostaven za koristewe, {to
zna~i deka obezbeduva zgolemena produktivnosti i
efikasnost. So „Ultima“ na{ite korisnici stanuvaat
pokonkurentni i pomo}ni za
pogolem uspeh vo okolinata
vo koja dejstvuvaat.
X Koj e adutot na „Duna
kompjuteri“ vo s* posilnata konkurencija na doma{niot pazar?
poddr{ka na kolaborativnoto u~ewe.
Proektot ja opfa}a temata kako obrazovanieto da obezbedi sredstva za sorabotka
i na sekoj u~enik/student da mu ovozmo`i
razmena, sporedba i pridones so svoeto
iskustvo i znaewe kon celata zaednica.
Proektot }e bide prezentiran na
pretstojnata konferencija „IKT 2010“ vo
Brisel.
informati~ka tehnologija,
sistemski re{enija itn.
Imame odli~ni komercijalni, servisni i razvojni timovi, kako i personal za
proekten menaxment, koi gi
vodat, dizajniraat i sproveduvaat slo`enite proekti
za na{ite klienti.
X Vie ste prvata kompanija so sertifikat za
upravuvawe so `ivotnata
sredina. Kakov e konceptot na ovaa va{a programa
i kakvi se dosega{nite
efekti?
Vo taa nasoka, sobirame
hardveri, pe~ata~i i ostanata kompjuterska oprema,
kako i iskoristeni toneri.
Ovaa akcija ima{e ogromen
interes i navistina e za
pozdravuvawe, osobeno site kompanii, organizacii i
vladini agencii {to go dadoa svojot pridones. Toa navistina poka`uva deka e
zgolemena svesta za za{tita na `ivotnata okolina, a
toa go doka`uvame so preku
800 sobrani kompjuteri, monitori, serveri, pe~ata~i i
druga informati~ka opre-
ma, koja e ve}e predadena za
reciklirawe. Na{ite posledni aktivnosti se naso~eni kon sozdavawe delovna okolina {to }e bide ekolo{ki opravdana, }e se sozdade pogolema svesnost za
proizvodite koi sekojdnevno gi koristime. Mnogu od
niv ne ispolnuvaat standardi RoHS i tokmu zatoa
treba da se spre~i nivnoto
ponatamo{no koristewe i,
sekako, potrebno e da se zabrani nelegalnata trgovija
so e-otpad vo Makedonija.
X Kakvi se rezultatite od raboteweto na kompanijata vo izminatata i
vo po~etokot na ovaa godina, dali gi ~uvstvuvate posledici i kako se
spravuvate so krizata?
Ako se zeme predvid
deka vo 2010 godina vo Makedonija pozna~itelno se
po~uvstvuva vlijanieto na
svetskata recesija, toga{
mora da se priznae deka
takvite makroekonomski
dvi`ewa imaa vlijanie
vrz finansiskite rezultati kaj site delovni subjekti. Sepak, „Duna kompjuteri“ najmnogu opslu`uva
kompanii vo koi informati~kiot segment pretstavuva esencijalen del za operativnite aktivnosti. Vo
taa nasoka, na{ite prihodi {to doa|aat od delovnite korisnici nemaat golemi promeni vo odnos na
minatata godina. Dopolnitelno, so lansiraweto na
„Ultima“
prezemavme
aktivnosti na {irewe na
proda`nata mre`a preku
dileri i sproveduva~i. Na
toj na~in, o~ekuvame i zgolemeni prihodi preku proda`bata na softverskite
paketi „Ultima“ na doma{niot pazar.
X Koi se prioritetite
na kompanijata vo idnina
i na {to e staven akcentot
vo Va{ite razvojni planovi?
Nie sme kompanija {to e
orientirana kon klientite,
pa ottamu i sekoga{ se obiduvame da obezbedime najdobra mo`na usluga. Od druga strana, pak, „Duna kompjuteri“ sekoga{ se trudi da
bide predvodnik vo informati~kata tehnologija vo
Makedonija. Zatoa razvivame agresiven pristap za pogolemo pazarno u~estvo so
na{ite proizvodi, vklu~uvaj}i go tuka i delot na proda`ba na hardver, sistemintegracija i upravuvawe
dokumenti. So „Ultima“ razvivame nov pristap vo na~inot na proda`ba, sproveduvawe i koristewe deloven
softver, zatoa i o~ekuvame
pogolemo u~estvo od prihodite na proda`bata na softverot vo vkupnite finansiski rezultati na „Duna kompjuteri“.
Bidej}i „Duna kompjuteri“ dejstvuva kako kompanija
so mnogu razli~ni poliwa
na rabota, nie obezbeduvame celosno re{enie i nudime celosna integracija na
biznisot na na{ite klienti.
Dodadenata vrednost od
dejstvuvaweto na „Duna
kompjuteri“ e nadminuvawe
na o~ekuvawata na klientite vo seopfatnoto korisni~ko iskustvo, a toa sekoga{ n*
predizvikuva da postavime
i ostvarime u{te povisoki
celi. „Duna kompjuteri“ i natamu aktivno }e raboti so
svoite korisnici, partneri
i vraboteni, a }e prodol`ime da dejstvuvame i so op{testveni akcii i }e prezememe inicijativi za za{tita na `ivotnata sredina.
Vaska Mickoska
26
BIZNIS INFO
^etvrtok, 1 juli 2010
VO R. MAKEDONIJA SE U[TE E MALA ZAINTERESIRANOSTA ZA ALTERNATIVNITE
[email protected] ZA ZARABOTKA PREKU INVESTICISKITE FONDOVI
[email protected]
Rizikot presuden za odlukite
„ Vo regionot vlo`uvaweto vo investiciskite fondovi e vo postojan
podem - vo ^e{ka sekoj `itel ima po 550 evra vlo`eni vo investiciski fondovi; vo Hrvatska 913 evra po `itel, vo Slovenija 1.429 evra
va`i praviloto {to pogolem rizik tolku pogolem
prinos.
KOLKU [email protected] DA IM SE
VERUVA NA FONDOVITE?
Koga stanuva zbor za sigurnosta na parite investirani vo fondovite, treba
da se ima predvid deka
dru{tvata za upravuvawe
so fondovi samo gi upravuvaat fondovite. Tie ne se
sopstvenici na imotot na
fondovite bidej}i imotot
pripa|a na site onie {to
poseduvaat udeli vo fondot. Parite od investitorite koi gi sobiraat i upravuvaat, vsu{nost, se ~uvaat
vo depozitna banka. Toa
zna~i deka prakti~no nema
rizik parite da bidat zloupotrebeni ili izgubeni.
No, toa ne zna~i deka investitorite se za{titeni od
zagubi kako rezultat na lo{i investicii.
Dodeka investicionite
fondovi se edni od najgolemite igra~i na finansiskite pazari vo tranzicionite ekonomii, nepostoewe
na investiciona kultura kaj
gra|anite na Makedonija i
I
ako za investiciskite
fondovi vo Makedonija s* u{te ne se
znae dovolno, se zgolemuva
interesot kaj doma{nite
kompanii, no u{te pove}e
kaj gra|anite. Po bumot vo
2007 godina i po ekonomskata kriza vo 2008 i 2009 godina kaj lu|eto po~nuva poleka da se vra}a optimizmot za vlo`uvawe vo investiciski fondovi. Sepak,
pred da se investira se
pravat pove}e analizi i
stru~ni soveti.
Stopanskata komora na
Makedonija, vo sorabotka
so Dru{tvoto za upravuvawe so investiciski fondovi „KD fondovi“ a.d. od
Skopje odr`a edukativen
seminar na tema: „Prednosti za investirawe vo investiciski fondovi - alternativni mo`nosti za zarabotka“ (24.6.2010 godina).
Celta na ednodnevniot seminar be{e u~esnicite direktno da se zapoznaat so
potencijalite za investirawe vo otvorenite inve-
„ Sekoj Makedonec ima samo po 1,4
evra vo investiciski fondovi
sticiski fondovi kako novi
i alternativni izvori za
ostvaruvawe dobivka.
[TO POGOLEM RIZIK,
TOLKU POGOLEM PRINOS
Prv predizvik so koj se
soo~uvaat investiciskite
fondovi e kako da ja pridobijat doverbata na gra|anite, koi po pravilo se najbrojni investitori preku
fondovite. Vlo`uvaweto
vo investiciskite fondovi
e eden vid dolgoro~no {tedewe koe mo`e da donese
zna~itelno pogolemi prinosi.
Vo investiciskite fondovi se slevaat parite na
poedine~nite investitori
{to kupuvaat udeli. Taka
pribranite sredstva potoa
se vlo`uvaat vo razli~ni
hartii od vrednost. Pokraj
vo R. Makedonija, parite
mo`at da se plasiraat i vo
drugi zemji, vo zavisnost od
KONTAKTI
ocenata na investiciskite
eksperti. Prakti~no, toa e
i glavnata prednost na investiciskite fondovi bidej}i preku plasiraweto vo
razni akcii, vsu{nost, se
namaluva rizikot od zaguba
na pazarot na kapital. Za
uplatenite pari gra|anite
ili firmite dobivaat dokument za udeli, koi zna~at
u~estvo vo del od imotot na
investiciskiot fond.
„KD fondovi“ a.d. od
Skopje e ~len na grupacijata „KD grup“, koja spa|a vo
najgolemite finansiski
grupacii vo Slovenija i
prerasnuva vo edna od vode~kite vo regionot na
Sredna i na Jugoisto~na
Evropa. „KD fondovi“ a.d.
od Skopje upravuva so dva
otvoreni fonda – „KD
BRIK“ i „KD Nova Evropa“.
Udeli vo dru{tvoto mo`e
da kupuvaat pravni i fizi~ki lica.
Prinosite {to gi ostvaruva fondot potoa se raspredeluvaat na sekoj koj investiral, vo zavisnost od
brojot na udelite {to gi poseduva. Sekoj investitor vo
sekoe vreme ima uvid kolku
vredat negovite udeli.
Ako nekoj saka da si gi
povle~e parite, toa mo`e
da go napravi vo sekoe vreme, so toa {to }e mu bidat
isplateni pari vo iznos na
vrednosta na negovite udeli na denot koga }e pobara
da izleze od fondot.
Od vlo`uvaweto vo investiciski fondovi najgolema korist }e imaat gra|anite bidej}i na toj na~in im
se zgolemuvaat investiciskite mo`nosti, a so toa i
mo`nosta za ostvaruvawe
na dobra zarabotuva~ka.
Fondovite obezbeduvaat
{irok izbor na investicioni mo`nosti - od sigurni
investicii {to nosat pomal profit do visokorizi~ni, no mnogu isplatlivi
investicii. Kaj fondovite,
kako i kaj site vlo`uvawa,
nemaweto dovolni interesni hartii od vrednost se
pri~ina za nedovolnoto
poznavawe na prednostite
za investirawe vo investiciski fondovi kako alternativni mo`nosti za zarabotka. Investiciskite fondovi se mnogu aktuelni vo
svetot, vo poslednite 15 godini.
Vo regionot vlo`uvaweto vo investiciskite fondovi e vo postojan podem.
Vo ^e{ka sekoj `itel ima
po 550 evra vlo`eni vo investiciski fondovi; vo Hrvatska 913 evra po `itel,
vo Slovenija 1.429 evra. Za
razlika od ova, sekoj Makedonec ima samo po 1,4 evra
vo investiciski fondovi.
Prognozite se deka makedonskite gra|ani s* poaktivno }e gi povlekuvaat za{tedite od bankite i }e
vlo`uvaat vo investiciskite fondovi. Ova e slu~aj koj
se potvrdil vo mnogu zemji
vo regionot, kade {to investiciskite fondovi vo prvite nekolku godini imale
prinos na investiciite i
nad 80 procenti.
Vlatko Stojanovski
Koi se prednostite
od vlo`uvaweto vo
investiciski fond?
Vlo`uvaweto na sredstva vo investiciski fond na
investitorot mu ovozmo`uva ednostaven pristap do pazarite na kapital.
KOMPARATIVNI PREDNOSTI:
SIGURNOST: so vlo`uvaweto vo pogolem broj
hartii od vrednost portfolio-menaxerot go diverzificira portfolioto i so toa go namaluva rizikot od
investiraweto;
PROFITABILNOST: mo`nost za ostvaruvawe na
pogolem prinos vo odnos na konvencionalniot na~in na
{tedewe;
PROFESIONALNOST: so sredstvata na investitorite upravuvaat ovlasteni i iskusni stru~ni lica;
LIKVIDNOST: sredstvata vo investiciskiot
fond mo`e da se povle~at vo sekoe vreme preku barawe za otkup na udelite od strana na Dru{tvoto za upravuvawe;
TRANSPARENTNOST: investitorot vo sekoj moment znae kolkava e vrednosta na negovite sredstva
bidej}i vrednosta na investicionata edinica sekojdnevno se objavuva vo dneven vesnik i na internet- stranicata na dru{tvoto.
REGIONALNA KOMORA SO SEDI[TE VO PRILEP
Slovacite nudat tehnologija za prerabotka na otpad
Pretstavnici od kompanijata „MB Investments“ od Dolni Kubin, Republika Slova~ka,
prestojuvaa vo Prilep za da
ostvarat kontakti so lokalnata samouprava na op{tina
Prilep i so „Vitaminka“.
Gostite od Slova~ka pred
rakovodstvata na Op{tinata i
na javnoto pretprijatie „Komunalna higiena“ izvr{ija pre-
zentacija na nova patentirana
tehnologija za prerabotka na
otpad. Se raboti za specijalna
postapka bez sogoruvawe na otpadot, koj se konvertira vo
elektri~na energija, biogasovi i biomasla, so krajno iskoristuvawe na ostatokot od otpadot za potrebite na cementnata industrija. Toa e najnova
tehnologija, koja e prifatena
od Evropskata unija i za koja
mo`e da se dobijat i grantovi
do 50 procenti za zemji {to ne
se ~lenki na EU i do 95 procenti za zemji {to se ~lenki
na EU.
Isto taka, gostite ponudija
i logisti~ka pomo{ za proektirawe i izvedba na son~evi
kolektorski planta`i za proizvodstvo na elektri~na ener-
gija, koi ve}e bile izgradeni i
se vo funkcija vo Slova~ka.
Slova~kite biznismeni ja
posetija i Regionalnata komora so sedi{te vo Prilep, kade
{to im bea pretstaveni organizacijata i funkcioniraweto
na Stopanskata komora na Makedonija, so site raspolo`ivi
potencijali, prirodni resursi
i mo`nosti za zaedni~ka sora-
botka. Isto taka, ja posetija i
„Vitaminka“ za da ja prodol`at
i zgolemat dosega{nata sorabotka za izvoz na proizvodite
od ovaa kompanija vo Slova~ka.
Gostite od Republika Slova~ka upatija pokana delovna
delegacija od regionot da ja
poseti nivnata zemja zaradi
vospostavuvawe novi kontakti.
Risto Najdoski
ja opfa}a motorni vozila, prehranbeni proizvodi, hemikalii,
lekovi za ~ove~ka i veterinarna
upotreba.
NASOKI ZA IZVOZNICI NA
TEHNI^KI I INDUSTRISKI
PROIZVODI
Ovie uslovi ne se pravno obvrzuva~ki, no, sepak, pove}eto kompanii moraat da gi ispolnat za da
go osiguraat svojot del od pazarot.
Pokraj navedenite, postojat zakon-
So cel da se olesni i da se zabrza me|usebno priznavawe i usoglasuvawe na propisite i standardite me|u zemjite ~lenki na EU, e
neophodno da se ispolnat barawata koi se odnesuvaat na bezbednosta na korisnici, potro{uva~ite i
proizvodi, kako i na za{tita na
`ivotnata sredina.
Barawa se taka koncipirani
da obezbedat visoko nivo na za{tita. Tie se obvrzuva~ki, taka
{to proizvodot koj ne gi ispolnuva
osnovnite barawa ne mo`e da bide plasiran na pazarot na EU, ili
da se stavi vo upotreba na pazarot. Ovie barawa ne specificiraat nitu predviduvaat tehni~ki
re{enija za postignuvawe na rezultatite. Ovaa fleksibilnost im
ovozmo`uva na proizvoditelite
da izberat na~in kako da se zadovolat ovie barawa.
Tehni~kite specifikacii na
proizvodite, koi gi ispolnuvaat
osnovnite barawa navedeni vo direktivite se dadeni vo harmonizirani standardi.
Harmonizirani standardi se
evropski standardi, koi se prifa-
ski obvrzuva~ki uslovi za plasman
na proizvodite na pazarot na EU, i
toa od gledna to~ka na za{titata
na zdravjeto i bezbednosta na gra|anite.
Iako se raboti za konkurencija
na sloboden pazar, dr`avata donesuva zakoni i propisi za za{tita
na zdravjeto i `ivotot na lu|eto,
doma{nite `ivotni, `ivotnata
sredina i na interesite na potro{uva~ite. Pred da se plasira proizvodot na pazarot, potrebno e za
odredena grupi na proizvodi da se
sprovede procedura za procenuvawe na usoglasenost so va`e~kite
tehni~ki propisi od oblasta na
bezbednosta.
Zakonodavstvoto na EU za industriska bezbednost proizvodi
grubo e podeleno vo dve oblasti:
z Oblast na „Nov pristap“, koja opfa}a tehni~ki i industriski
proizvodi
z Oblast na „Star pristap“, ko-
teni od strana na Evropskata organizacija za standardizacija, koi
se podgotveni vo soglasnost so op{tite nasoki koi se postaveni so
me|usebniot dogovor na Evropskata komisija i na evropskite organizacii za standardizacija, i vo
soglasnost so ovlastuvawata dadeni od strana na Komisijata, po
prethodna konsultacija so zemjite~lenki na EU.
Harmoniziranite standardi
obezbeduvaat pretpostavka za
usoglasenost so barawata, dokolku nivnite osnovni podatoci objaveni vo Slu`ben vesnik („Offical journal“) na EU, i dokolku tie se prezemeni na nacionalno nivo.
Primenata na harmoniziranite ostanatite standardi ostanuva
dobrovolna. Toa zna~i deka proizvoditelot, ako toa mu odgovara,
mo`e da se primeni i nekoi drugi
tehni~ki specifikacii.
Vo zakonodavstvoto na EU e
oi uslovi treba da gi ispolK
nuva edna kompanija za da izvezuva na pazarot na Evropskata
unija.
(Kompanija od Bitola)
- Postojat golem broj uslovi,
koi edna firma mora da gi ispolni za da bi mo`ela proizvodite
da gi izvezuva vo zemjite na
Evropskata unija. Nekoi od ovie
uslovi se:
Funkcionalnost
Izgled
Povolna cena
Rok na isporaka
Neophoden kvalitet za odnosnata kategorija na proizvodot
„ Soodveten marketing
„
„
„
„
„
27
BIZNIS INFO
^etvrtok, 1 juli 2010
razraboten dosleden modularen
pristap so koj ocenuvaweto na
usoglasenosta se deli na odreden
broj operacii: vnatre{na kontrola na proizvodstvoto (modul A),
EK ispituvawe na tipot (modul B),
usoglasenost so tipot (Modul C),
obezbeduvawe na kvalitetot na
proizvodstvoto (modul D), obezbeduvawe na kvalitetot na proizvodot (modul E), verifikacija na
proizvodot (modul F), individualna verifikacija (modul G) i celosno obezbeduvawe na kvalitet
(modul H).
So cel da go standardizira
procesot na ocenuvawe na usoglasenosta i za negova pogolema efikasnost, se voveduvaat evropski
standardi koi se odnesuvaat na
obezbeduvawe na kvalitetot (EN
ISO 9001 i 2000).
OZNAKA CE
Oznakata CE poka`uva deka
proizvodot e vo soglasnost so su{tinskite barawa i deka bil
predmet na soodvetna procedura
na ocenuvawe na usoglasenost. Zatoa, na zemjite-~lenki na EU ne im
e dozvoleno da go ograni~at plasiraweto na pazarot i stavaweto vo
upotreba na proizvodite ozna~eni
so oznakata CE.
Oznakata CE ne e simbol na
poteklo na proizvodot, nitu, pak,
simbol za kvalitet. CE poka`uva
deka proizvodot e proizveden i
dizajniran vo soglasnost so direktivite na EU. Mo`e da se ka`e deka taa e paso{ na proizvodot. Oznakata CE e zadol`itelna i mora
da bide postaven pred proizvodot
da se plasira na pazarot i da se
pu{ti vo upotreba.
Oznakata CE ja postavuva proizvoditelot ili negoviot ovlasten pretstavnik vo EU.
STANDARDIZACIJA
Direktivata 98/34EC gi definira evropskite standardi, kako
tehni~ki specifikacii, usvoeni
od evropskata organizacija za
standardizacija, ~ija primena ne
e obvrzuva~ka. Direktivata nalaga
nacionalnite tela za standardizacija da gi informiraat u~esnicite vo soglasnost so procedurata
CEN i CENELEC za koja bilo nova
inicijativa vo oblasta na standardizacijata
Evropskata organizacija za
standardizacija se:
„ CEN Evropskiot komitet za
standardizacija
„ CENELEC Evropskiot komitet za standardizacija vo elektrotehnika
„ ETSI Evropskiot institut
za standardi vo oblasta na telekomunikaciite
NASOKI ZA IZVOZNICI NA
INDUSTRISKI PREHRANBENI
PROIZVODI
Horizontalnoto zakonodavstvo na EU za hrana (koe gi opfa}a
site proizvodi) e bazirano na
slednive direktivi:
„ Slu`bena kontrola na prehranbenite proizvodi (Direktiva
89/397/EEC), dopolnitelnite merki koi se odnesuvaat na kontrola
na hrana (Direktiva 93/99/EEC) Direktivata gi dava osnovnite
principi na slu`bena kontrola na
prehranbenite proizvodi, procedurite za vr{ewe na inspekcii i
analiza na mostri
„ Ozna~uvawe na prehranbenite
proizvodi
(Direktivata
2000/13/EC) - Ovaa Direktiva se
odnesuva na ozna~uvawe, prezentacija i na reklamirawe na prehranbenite proizvodi, so cel
obezbeduvawe informativen sistem za ozna~uvawe na hranata
„ Higiena na prehranbenite
proizvodi (Direktiva 93/43/EEC) direktivata gi opi{uva op{tite
pravila i proceduri za kontrola
na higienata na namirnicite preku site fazi po primarnoto proizvodstvo
„ Aditivi (Ramkovna direktiva 89/107/EEC) - se odnesuva na
boi koi se koristat kaj prehranbenite proizvodi (94/36/EC), zasladuva~i (94/35/EC) i aditivi za
hrana, osven boi i zasladuva~i (95
/ 2/EC, dopolnuvawa 96/85/EC,
98/72/EC i 2001/5/EC)
„ Rastvoruva~i za estrakcija
(Direktivata 88/344/EEC) - obezbeduva lista na rastvoruva~i za
ekstrakcija, koi se odobreni za
prerabotka na hrana
„ Materijali vo kontakt so
prehranbeni proizvodi (Ramkovna
direktiva 89/109/EEC) – e dadena
grupa na materijali i artikli nameneti za kontakt so prehranbenite proizvodi
Vertikalnoto zakonodavstvoto
na EU vklu~uva odredeni grupi na
proizvodi kako {to se mleko i
mle~ni proizvodi (Direktivata
92/46/EEC), proizvodi od jajca (Direktivata 89/437/EEC), mesnite
proizvodi (Direktivata 92/5/
EEC), `ivotni i proizvodi od vodna kultura (Direktivata 91/67/
EEC)
STANDARDI ZA HRANA
Standardite za hrana mo`at da se
podelat vo dve grupi:
z Marketin{ki propisi sostaveni vo soglasnost so Zaedni~kata
zemjodelska politika (Common
agricultural policy)
z Propisi sostaveni vo pogled
na kompletirawe na vnatre{niot
pazar
DIREKTIVI NA „NOV
PRISTAP“ ZA TEHNI^KI
INDUSTRISKI PROIZVODI
„ 73/23/EEC Niskonaponska
oprema
„ 95/16/EC Liftovi
„ 89/336/EEC Elektromagnetna
kompatibilnost
„ 89/686/ EEC Li~na za{titna
oprema
„ 00/9/EC @i~arnica za prevoz na lu|e
„ 90/396/ EEC Uredi na gasoviti goriva
„ 98/13EC Telekomunikaciski
terminalni uredi i zemski satelitski stanici
„ 94/82/EC Pakuvawe i otpad
od pakuvawe
„ 88/378/ EEC Bezbednost na
igra~ki
„ 98/37/EO Sigurnost na ma{ini
„ 92/42/EEC Bojleri za voda
„ 93/42/ EEC Medicinski pomagala
„ 94/25/EC ^amci za rekreacija
„ 94/9/EC Oprema i za{titni
sistemi vo potencijalno eksplozivni atmosferi
„ CCN (93) 322 blagorodni metali
„ 98/79/EC „In vitro“ dijagnosti~ki medicinski uredi
„ 89/106/ EEC Grade`ni proizvodi
„ 87/404/ EEC Ednostavni sadovi pod pritisok
„ 90/394/EIO Neavtomatski
vagi
„ 97/23/EC Oprema pod pritisok
93/15/EEC Eksplozivi za civilna upotreba
„ 90/385/EEC Aktivni implentabilni medicinski pomagala
„ 99/5/EC Radio oprema i telekomunikaciski terminali
PEKA PROTOKOLI – PECA
PEKA (PECA) Protokoli na
evropskiot dogovor za ocenuvawe
na usoglasenost i na prifa}awe
na industriski proizvodi (Protocol
to the European agreement on conformity assasment and acceptance of
industrial products).
PEKA protokoli se bilateralni dogovori me|u zemjite-kandidati za ~lenstvo vo EU, potpisni~ki
na Evropska spogodba i na Evropskata zaednica. Celta na protokolot PEKA e otstranuvaweto na
tehni~kite barieri vo trgovijata
so industriski proizvodi.
Za s* {to ve interesira vo vrska so va{iot biznis
javete se vo na{iot Kontakt CALL centar - 15015.
Na{ite eksperti }e vi dadat besplaten odgovor!
28
BIZNIS INFO
BANKASTVO
IK BANKA SO NOVITETI VO KARTI^NOTO RABOTEWE
^etvrtok, 1 juli 2010
[PARKASE SO NOVA KREDITNA PONUDA NA PAZAROT
Niski kamati i otplata
Prva licenca za
na sedum godini
praktikuvawe e-komerc
IK banka e prvata banka vo Makedonija koja izdade plate`na karti~ka „viza
gold“, vtora koja izdade
plate`na karti~ka „viza“ i
prva koja dobi licenca za
praktikuvawe na sovremeniot servis „e-komerc“, odnosno prifa}awe i procesirawe na transakcii so
plate`ni karti~ki „viza“
preku internet.
Kako {to se naveduva
vo soop{tenieto od bankata, pred okolu edna i pol
godina IK banka po~na so
izdavawe na „masterkard“
i na „maestro“, a sega, po
kratkiot proben period,
bankata e licencirana za
prifa}awe i za procesirawe na transakcii i na „masterkard“ preku mre`ata na
POS-terminali, instalirani kaj trgovci {to praktikuvaat vakov na~in na
platen promet, kako i mo`nost za koristewe na servisot „e-komerc“.
So ovaa nova mo`nost
trgovcite {to se korisnici
na POS-terminali od IK
banka, kako i onie {to ja
koristat uslugata „e-komerc“, osven plate`nite
[parkase banka - Makedonija mesecov vovede najvisoki kamatni stapki za
depozitite, koi gra|anite
gi imaat ili }e gi deponiraat vo ovaa banka. So noviot kratkoro~en depozit
za fizi~ki lica onie koi
}e gi oro~at svoite za{tedi na {est ili na 12 meseci }e mo`at da ja podignat
kamatata odnapred, odnosno na prviot den od juli,
namesto po istekot na periodot na oro~uvawe. Predvideni se atraktivni
fiksni kamatni stapki vo
visina od osum do devet
karti~ki od tipot na „viza“
i od site doma{ni banki,
koi izdavaat nebrendirani
plate`ni karti~ki so oznakite na „viza“ ili na „master“, a koi so bankata imaat sklu~eno dogovori za
prifa}awe, od sega }e mo`at da gi prifa}aat i plate`nite karti~ki so oznaka
„masterkard“ i „maestro“.
Idnite planovi na IK
banka se naso~eni kon kontinuirani noviteti vo oblasta na karti~noto rabotewe. Vo sledniot period
INVESTICII
bankata planira da ja pro{iri mre`ata na bankomati i na POS-terminali, da
gi unapredi mo`nostite na
ovoj vid servisi, a voedno
i da go unapredi zadovolstvoto na pravnite i na fizi~kite lica, korisnici na
elektronsko bankarstvo.
Bankata vo idnina }e prodol`i so razvoj na inovativni proizvodi i na uslugi, koi }e bidat fokusirani
kon potrebite na postojnite i na potencijalnite klienti.
otsto za denarskite depoziti i 3,8 do 4,3 otsto za
depoziti vo evra. Novi povisoki kamatni stapki se
vovedeni i za {tednite
vlogovi oro~eni na 24 i na
36 meseci.
Ovoj dolgoro~en depozit e poseben po toa {to
klientite pokraj redovnata
kamatna stapka dobivaat i
fiksen stimulativen dodatok do 0,4 otsto. Vo zavisnost od valutata i od vremeto na oro~uvawe, kamatnata stapka za depozitot se
dvi`i od 10 do 10,5 otsto
za denarski depoziti i od
pet do 5,4 procenti za depoziti vo evra.
Za refinansirawe na
dolgovite na gra|anite se
voved i kredit do 10.000
evra, so rok na otplata do
sedum godini. So ovoj nov
dolgoro~en kredit se ovozmo`uva otplata na obvrskite po krediti i kreditni
karti~ki vo drugi banki, a
kako korisnici mo`at da se
javat vrabotenite vo akcionerski dru{tva i vo javnite
pretprijatija. Rok na otplata e 84 meseci, bez tro{oci za odobruvawe, a kamatna stapka e 8,4 otsto.
PREKU UNI BANKA I MONEYGRAM BRZ TRANSFER NA PARI
Ispra}awe i priemdo
5.000 evra dnevno
UNI banka stana 200.000 agent na Moneygram za brz transfer na pari vo celiot
svet. Kompanijata soop{ti deka ja pro{iri
svojata globalna mre`a so lokacii na agenti vo 190 dr`avi i teritorii niz celiot
svet, i potpi{a dogovor so 200.000 klienti.
Preku UNI banka i Moneygram klientite
bezbedno }e mo`at da ispra}aat i da pri-
maat pari niz celiot svet za pomalku od 10
minuti.
Prednostite na koristewe na uslugata
moneugram se sigurnost, ekspresen priem
na pari vo visina do 5.000 evra dnevno. Nema potreba od otvorawe smetka vo banka i
so transferot na pari mo`e da se isprati
besplatna li~na poraka do 10 zborovi.
SLOVENE^KATA KOMPANIJATA „ROTO GRUP“ IZGRADI FABRIKA VO VINICA
Proizvodstvo na plasti~ni
proizvodi po standardi na EU
Vo Vinica po~na so rabota novata fabrika za
proizvodi od plastika na
slovene~kata
kompanija
„Roto grup“, investicija koja
}e iznesuva eden milion
evra. Vo kapacitetot vo koj
dosega se vlo`eni 500 iljadi evra, koj se protega na
povr{ina od 10 iljadi kvadratni metri, od koi 750 se
pokrien del, }e ima {est
oddelenija vo koi se instalirani osum ma{ini od koi
najgolem del se za reciklirawe na materijali i na serisko proizvodstvo na figuri. Ostanatite se za sadovi za zemjodelstvoto, grade`ni{tvoto i gradinarstvoto. Za po~etok vo „Roto
M“ }e bidat vraboteni 15
rabotnici, a do krajot na godinata se planira brojka od
35 vraboteni. Novoto pro-
izvodstvo vo fabrikata se
odlikuva po racionalnoto
koristewe na energijata,
{to odgovara na najnovite
ekolo{ki standardi {to gi
bara Evropskata unija.
Na sve~enoto predavawe vo upotreba na fabrikata prisustvuvaa Stefan
Pavlinek, sopstvenikot na
„Roto“ od Murska Sobota, koj
e i pretsedatel na Slovene~kata stopanska komora,
ambasadorot na Republika
Slovenija vo Republika
Makedonija, Alan Bergant,
vicepremerot za ekonomski
pra{awa vo Vladata na RM,
pretstavnici na Stopanskata komora na Makedonija,
kako i delovni lu|e od Turcija, Grcija, Bugarija, Srbija i Kosovo. Pettina od investicijata e vlo`uvawe na
biznismenot Zoran Efremov od Vinica.
- Kompanijata proizveduva nad 250 vida proizvodi od polietilen po tehnologijata rotomulding. Ve}e
imame sklu~eno dogovori za
plasman na svoite proizvodi na pazarite vo Grcija,
Albanija, Kosovo, Bugarija,
Turcija i Izrael. Strategiska cel e prisustvo na „Roto
grup“ i na pazarite vo Rusija i Sirija. Del od proizvodstvoto odi i za Slovenija, Srbija i Hrvatska - istaknuva Stefan Pavlinek.
Kompanijata „Roto grup“
e slovene~ki proizvoditel
na plasti~ni proizvodi, so
35-godi{na tradicija. Ovie
proizvodi pretstavuvaat
plod na znaeweto na in`enerskiot kadar, kako i na
permanentnata sorabotka
so institutite i precizna
rabota na preku 200 rabotnici. Ima filijali za proizvodstvo vo Makedonija,
Hrvatska, Srbija, BiH, vo
koi se proizveduvaat proiz-
vodi dizajnirani vo soodnos so evropskite standardi ISO 9001 i 14000. Isto
taka, „Roto“ ima sopstveno
proizvodstvo, razvoen centar (od ideja do usovr{uvawe), proda`ba – vo patni~ka mre`a vo zemjata i
stranstvo, usluga so transport i servis. „Roto“ e dobitnik na brojni me|unarodni priznanija, me|u koi se
nagradata za isklu~itelni
rabotni rezultati pri Stopanskata komora na Slovenija, nagradata EKO-partnerstvo, dobitnik na „Znak
na gostoqubivost“, „Znak za
kvalitet vo grade`ni{tvoto“. Stefan Pavlinek na
sve~enosta donira{e protivpo`arnoto vozilo za op{tina Vinica.
Nata{a DimeskaStojanoska
„SOFIKA MAKEDONIJA“– PRVA NADVORE[NA INVESTICIJA NA „SOFIKA GRUP“ OD BUGARIJA
Autsorsingot za tri do pet godini }e vraboti 500 lu|e
- Vo izminatava godina detalno go analiziravme makedonskiot
pazar i smetame deka postojat izvonredni konkurentski prednosti
{to ja pravat Makedonija odli~na
lokacija za na{iot iden razvoj.
Makedonija za nas e most za ekspanzija vo dr`avite od porane{na Jugoslavija, Kosovo i Albanija
i zaradi toa re{ivme da po~neme
to~no od tuka, obu~uvaj}i mladi
lu|e, koi gi zboruvaat jazicite na
sosednite dr`avi – istakna Ste-
fan Bumov, generalen direktor na
„Sofika grup Bugarija“
Kompanijata e najgolemiot bugarski dostavuva~ na BPO - outsorsing uslugi na biznis-procesi
vo sferata na finansiite, informati~kata tehnologija i drugi
sektori. Vo Skopje tie ja otvoraat
prvata kancelarija vo stranstvo,
a so posredstvo na Agencijata za
stranski investicii
- Vo Makedonija planirame da
go investirame celokupnoto na{e
znaewe vo eden od najsofisticiranite biznisi na sovremeniot
svet - dodava Stefan Bumov.
Predvidenite novi rabotni
mesta za prvata godina se 100, a
vo ramkite na tri do pet godini
se o~ekuva da dostignat do 400500. Op{tata planirana investicija e me|u pet i sedum milioni evra, za period od tri do
pet godini. „Sofika grup Bugarija“ po~na kako uspe{na kompanija
vo ne taka dale~nata 2004 godi-
na. Prvite klienti - mediumi i
sociolo{ki agencii ni go doveruvaat autsorsingot, po~nuvaj}i
so uslugite od kol-centar, za denes ve}e da se izbor na: „Koka-kola“, „HP“, „Oracle“, „Codix“, Unicredit bulbank, Unicredit leasing, Banka DSK.
- Bugarija e ~lenka na Evropskata unija i e normalno {to cenata na rabotnata sila e povisoka. Vo oblasta na informati~kata tehnologija, cenite na tru-
dot se izedna~eni, no n* privle~e faktot {to vo Makedonija ima
stru~ni i kvalitetni rabotnici.
Kaj drugata struktuira na rabotnici cenata na trudot e od 20 do
25 otsto poniska vo Makedonija
vo sporedba so Bugarija.
Viktor Mizo posebno podvle~e deka do po~etokot na investicijata celokupnata logistika i
poddr{kata e dadena od strana
na Agencijata za stranski investicii.
S.P.
29
BIZNIS INFO
^etvrtok, 1 juli 2010
SORABOTKA USPE[NO REALIZIRANA PRAKTIKA NA STUDENTI OD UNIVERZITETOT „SVETI KIRIL I METODIJ“ VO STOPANSKATA KOMORA NA MAKEDONIJA
NOVI ZAKONSKI PROPISI
VO REPUBLIKA MAKEDONIJA
Slu`ben vesnik na RM br. 83/2010
Prvi sredbi so realniot biznis
Vo izminatite dve nedeli studentite od Ekonomskiot fakultet
pri Univerzitetot „Sveti Kiril i
Metodij”, od nasokota nadvore{na
trgovija, ja realiziraa svojata
studentska praktika vo Stopanskata komora na Makedonija. Toa e rezultat na vospostavenata tradicija na sorabotka me|u najstarata
i najbrojnata delovna asocijacija
vo zemjava i visokoobrazovnite
institucii, me|u koj e i potpi{an
Memorandum za sorabotka so Univerzitetot „Sv. Kiril i Metodij“,
vo delot na realizacija na studentskata praktika. Tie se zapoznaa so raboteweto na oblicite i
telata na organiziraweto na Komorata, nejzinite direkcii,
zdru`enija i grupacii, kako i so
funkcioniraweto i na Va{ata
biznis-kancelarija.
Vo ovoj period studentite
imaa mo`nost da prisustvuvaat
na pove}e nastani {to se organiziraa vo ramkite na Komorata,
kako {to se sednici, pres-konferencii, forumi, rabotilnici, edukativni seminari. Tie
u~estvuvaa na seminarot so raboten naslov: „Analiza na finansiskite izve{tai i vrednuvawe na investicionite proekti“
kako i na sredba so novite ~lenki na Komorata, koja tradicionalno se odr`uva sekoj mesec vo
prostoriite na Komorata. Bea
aktivni u~esnici i vo delot vo
koj {to se realizira i nedelnoto izdanie „Biznis info“, kade
{to se podgotvuvaat tekstovi
{to se odnesuvaat na stopans-
tvoto i na ekonomijata vo zemjava.
Studentite aktivno se vklu~ija vo proekti {to se realiziraat vo momentot vo delovnata
asocijacija i istovremeno u~estvuvaat vo tekovnite aktivnosti
vo direkciite.
Na krajot od zavr{enata prakti~na obuka studentite se steknaa i so sertifikati za uspe{no
zavr{ena studentska praktika,
koi im gi dodeli
m-r Jelisaveta Georgieva, generalen sekretar na Stopanskata
komora na Makedonija.
Na zavr{nata sredba studentite so del od vrabotenite vo Komorata gi razmenija svoite dvonedelni prakti~ni iskustva.
Anita Mitrevska
zZakon za izmenuvawe i za dopolnuvawe na Zakonot za vodite;
zZakon za izmenuvawe na Zakonot za
penziskoto i za invalidskoto osiguruvawe;
zZakon za izmenuvawe i za dopolnuvawe na Zakonot za prevoz vo patniot
soobra}aj;
zZakon za izmenuvawe i za dopolnuvawe na Zakonot za elektronskite komunikacii;
zPravilnik za na~inot na prepoznavawe na edinstvenata okolina i komunikacija me|u organite po elektronski
pat preku edinstvenata okolina za
razmena na dokumenti i podatoci po
elektronski pat;
zPravilnik za standardite i pravilata za bezbednost na informaciskite sistemi koi {to se koristat vo organite za komunikacija po elektronski
pat;
zPravilnik za tehni~kite barawa za
obezbeduvawe na pristap do administrativnite uslugi po elektronski pat
i politikata na davatelot za koristenite grafi~ki i drugi portali na informaciskiot sistem;
zPravilnik za na~inot na sertificirawe na informaciskite sistemi,
koi gi koristat organite za komunikacija po elektronski pat, kako i za for-
mata i sodr`inata na sertifikatot
za funkcionalnost na informaciskite sistemi;
zPravilnik za formata sodr`inata
na evidencijata na bazite na podatoci na organite, koi me|usebno komuniciraat po elektronski pat, na~inot na
nejzinoto vodewe, formatot i sodr`inata na obrazecot za izvestuvawe
za vospostavuvawe na bazata, za nejzinoto odr`uvawe i ~uvawe, kako i za
promenite {to se odnesuvaat na nejziniot status, na~inot na izvestuvaweto, kako i na~inot na koristeweto,
zapi{uvaweto, pristapot i ~uvaweto
na evidencijata na bazite na administrativni uslugi po elektronski pat;
zPravilnik za formata i za sodr`inata na osnovnite elementi na baraweto za dostavuvawe na administrativni uslugi po elektronski pat i za
formatot na dokumentot vo elektronska forma;
zPravilnik za standardite i za pravilata za unificirani nomenklaturi
vo me|usebnata komunikacija po elektronski pat;
zZakon za ratifikacija na Roterdamskata konvencija za postapka za prethodno dobivawe na soglasnost za
odredeni opasni hemikalii i pesticidi vo me|unarodniot promet;
Slu`ben vesnik na RM br. 84/2010
zPravilnik za izmenuvawe i za dopolnuvawe na Pravilnikot za na~inot i uslovite za dobivawe dozvola
za vr{ewe finansiski lizing;
zPravilnik za identifikacija i za
registracija na `ivotni od vidot sviwi;
zPravilnik za formata i za sodr`inata na tovarniot list za vnatre{en
prevoz na stoka;
zPravilnik za formata, sodr`inata
i za na~inot na vodewe na registarot
na izdadeni dozvoli za sloboden prevoz vo me|unarodniot paten soobra}aj;
zPravilnik za formata i za sodr`inata na registarot za izdadenite licenci i izvodot od licencata;
zPravilnik za izmenuvawe i za dopolnuvawe na Pravilnikot za formata i sodr`inata na licencite za vr{ewe na oddelni vidovi javen prevoz vo
patniot soobra}aj i na~inot i postapkata za dobivawe i za odzemawe na licencite kako i za prodol`uvawe na licencata za avtotaksi prevoz na patnici;
zOp{t kolektiven dogovor za privatniot sektor od oblasta na stopanstvoto.
^LENSTVOTO E MO]
„HORIZONT INTERNACIONAL“ OD SKOPJE
„MIHAELSKI GRUP” DOOEL OD PRILEP
Prednost ni e na{iot
stil na rabota
„ Drugite kompanii koi rabotat vo ovoj sektor nudat obuki so predava~ki karakter. Vo na{ite obuki, 80 otsto e praktika (igri na slu~ai, ve`bi, primeri), a 20 otsto e teorija niz koja mora da se pomine. Nie ne ispora~uvame gotovi treninzi, tuku gi „kroime” spored
potrebite na klientot, veli Tatjana Veli~kovska
Kako razvojot na poedinec
mo`e da dovede do razvoj na
kompanijata e celta na obukite {to od septemvri godinava
}e po~ne da gi realizira
Dru{tvoto za razvoj na ~ove~ki potencijal i konsalting
„Horizont internacional“ od
Skopje. Dru{tvoto e del od
istoimenata internacionalna kompanija, formirana
pred 11 godini vo R.Hrvatska,
koja svojata rabota vo 2005 godina, so formirawe vakvo
dru{tvo ja pro{iruva i vo
R.Srbija, a od godinava i vo
na{ava zemja. Kompanijata e
specijalizirana za obuki za
razvoj na ~ove~ki potencijal,
koi gi izveduvaat 230 honorarno-anga`irani treneri vo
Hrvatska i vo Srbija, a duri
98 otsto od klientite se od
korporativniot sektor.
- Dru{tvoto ne e nepoznato na makedonskiot pazar bidej}i sme imale klienti so
koi sme rabotele i pred da se
otvori ovde{nata kancelarija. No, otsega obukite }e se
sproveduvaat so 20 na{i tre-
neri, od R.Makedonija - veli
Tatjana Veli~kovska, upravitelka na „Horizont internacional“ od Skopje.
Iako vo dr`avava ima dosta kompanii {to se zanimavaat so razvojot na ~ove~kite
resursi, vo „Horizont internacional“ ne se pla{at od
konkurencija. Kako {to potencira Veli~kovska, nivna
prednost e na~inot na rabota.
- Drugite kompanii koi
rabotat vo ovoj sektor nudat
obuki so predava~ki karakter. Nie toa go odbegnuvame,
toa ne e na{ stil. Vo na{ite
obuki 80 otsto otpa|a na pra-
ktika (igri na slu~ai, ve`bi,
primeri), a 20 otsto e teorija niz koja mora da se pomine.
Ova zna~i deka ne ispora~uvame gotovi treninzi tuku gi
pravime spored potrebite na
sekoj klient - objasnuva Veli~kovska.
Konkretno, toa zna~i deka pominuvaat nekolku dena
niz fazata na „kroewe“ na
obukata, koja se pravi vo koordinacija so menaxmentot
na kompanijata ili so liceto
zadol`eno za ~ove~ki resursi. Po „stokmuvaweto“ na sodr`inata na obukata, taa se
izveduva vo mali grupi od 10
do15 vraboteni, i so nea se
opfa}aat site vraboteni vo
kompanijata.
Inaku, vo dosega{noto rabotewe internacioonalnata
kompanija „Horizont internacional“ ima izraboteno preku 3.500 treninzi, vo porane{nite jugoslovenski dr`avi, kako i vo Holandija i
[vajcarija, koi se oceneti so
prose~na ocena 4,81 od mo`ni pet.
V. M.
Prodava stranska za da
proizveduva doma{na obleka
Rabotnoto iskustvo
steknato vo pove}e firmi vo Prilep, od koi
poslednata bila tekstilna kompanija so gr~ki sopstvenik, koja rabotela lon-proizvodstvo,
bilo dovolen predizvik
prilep~anecot Zlatko
Stojkoski da se opredeli
da po~ne sopstven biznis. Na po~etokot na godinava ja registriral
„Mihaelski
grup“
DOOEL, firma koja se
zanimava so trgovija so
obleka i so obuvki.
- Se opredeliv za trgovija, zatoa {to mislam
deka e dobra i interesna
rabota i deka ja razbiram istata. Znam da nabavam dobra stoka i dobro da ja plasiram - veli
Stojkoski.
Vo zasega edinstvenata prodavnica, locirana vo delovniot centar vo Prilep, na kupuva~ite im se nudi kvalitetna obleka, uvezena od
Grcija, po prifatlivi,
za po~etok i poniski ceni. Pokraj cenite, {irokiot asortiman {to se
razlikuva od ponudata
na drugite prodavnici
{to prodavaat tekstilni
proizvodi vlijae na zgo-
„ Celta na pretpriema~ot Zlatko
Stojkoski e so trgovijata na obleka od uvoz da sozdade finansiska osnova da po~ne so proizvodstvo na sopstvena marka
lemuvaweto na proda`bata na „Mihaelski grup“
DOOEL, vo koj pokraj
sopstvenikot Stojkoski
ima u{te dvajca vraboteni prodava~i.
Me|utoa, ambiciite
i pretpriemni~kiot duh
na Stojkoski ne zavr{uvaat tuka. Dokolku i ponatamu rabotata odi dobro, se nadeva deka }e gi
realizira svoite zamisli.
- Za prvite dve godini }e rabotime samo kako trgovska firma. Potoa vo plan mi e da po~-
nam so sopstveno proizvodstvo na `enska i na
ma{ka obleka, za po~etok, vo nekoj od ve}e postojnite pogoni na tekstilnite firmi vo Prilep. Krajnata cel mi e
da sozdadam na{, sopstven proizvod koj bi mo`el da go izvezuvam na
stranskite
pazari.
Vsu{nost, za po~etok
proizvodstvoto bi go
plasiral vo dr`avava, a
potoa i nadvor - veli
Stojkovski.
Za realizacija na
ovoj plan Stojkoski ve}e
vospostavil prvi~ni
kontakti so pove}e dizajneri. No, kako {to veli, s* u{te e rano za ne{to pokonkretno bidej}i narednive dve godini
spored strategijata za
razvoj na „Mihaelski
grup“ }e bidat posveteni
na sozdavawe finansiska osnova za ostvaruvawe na negovata biznis-idea.
V. M.
30
BIZNIS INFO
^etvrtok, 1 juli 2010
31
BIZNIS INFO
^etvrtok, 1 juli 2010
PONUDA - POBARUVA^KA
PROIZVODITEL NA: VISOKONAPONSKI ^ELI^NI [I[IWA ZA
TEHNI^KI GASOVI + SITE VIDOVI NA DODATOCI POVRZANI SO
CNG UPOTREBA (EPC) - ENERGIJA: BOJLERI I KOTLI POD PRITISOK (EPC) - REZERVOARI ZA NAFTA, GASOVI I DRUGO , TOP^ESTI
I [email protected] REZERVOARI ITN (EPC) – KANALIZACISKI POSTROJKI I BIOGAS STANICI - OPREMA ZA KOMUNALNI USLUGI I
HEMISKI POSTROJKI (EPC) - METALURGIJA- SADOVI ZA LEEWE DO
100 TONI ZA SITE GRANKI I DEJNOSTI, NA PR. PETROHEMISKI, TE[KA MA[INSKA INDUSTRIJA, NUKLEARNA ENERGIJA ITN - MEHANI^KI DELOVI ZA BRODOGRADBA – PRENOS NA BALVANI, ITN - ^ELI^NI KONSTRUKCII-OPREMA ZA PROIZVODSTVO NA ^ELIK I
PE^KI (EPC)
Validnost do: 14.12.2010
Vid na sorabotka: Proizvodi, proizvodstvo
Oblast na sorabotka: Trgovija na golemo i malo
*
*
*
*
*
*
*
*
*
GR^KA KOMPANIJA E ZAINTERESIRANA ZA SORABOTKA SO [email protected] KOMPANII VO REPUBLIKA MAKEDONIJA ZA IZVEDUVAWE
NA TERMOIZOLACISKI RABOTI
Validnost do: 24.10.2010
Vid na sorabotka: Tehni~ka sorabotka
Oblast na sorabotka: Grade`ni{tvo
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
GERMANSKA KOMPANIJA E ZAINTERESIRANA ZA OTKUP NA KVALITETNI VINA OD REPUBLIKA MAKEDONIJA
Validnost do: 22.10.2010
Vid na sorabotka: Proizvodi, proizvodstvo
Oblast na sorabotka: Zemjodelstvo
*
*
*
*
*
*
*
*
*
IZRAELSKA KOMPANIJA BARA SORABOTKA SO MAKEDONSKI UVOZNICI NA OVO[JE ZA PLASMAN NA MANGO I KALINKI KAKO I ALAT
ZA VADEWE NA SEMKI OD KALINKITE
Validnost do: 23.10.2010
Vid na sorabotka: Proizvodi, proizvodstvo
Oblast na sorabotka: Trgovija na golemo i malo
*
*
*
*
*
*
*
*
*
TURSKA KOMPANIJA BARA DISTRIBUTER VO REPUBLIKA MAKEDONIJA ZA PLASMAN NA MA[INI-LINII ZA PAKUVAWE NA SVE@ ZELEN^UK I OVO[JE
Validnost do: 14.09.2010
Vid na sorabotka: Proizvodi, proizvodstvo
Oblast na sorabotka: Zemjodelstvo
*
*
*
*
*
*
*
*
*
^E[KA KOMPANIJA NA [email protected] E EDEN OD VODE^KITE I
NAJBRZORASTE^KI KOMPANII ZA [email protected] VO CENTRALNA I
ISTO^NA EVROPA. KOMPANIJATA E [email protected] RAKA NA AVESTUS KAPITAL PARTNERS, SILEN ME\UNARODEN INVESTITOR ZA
[email protected] SO SEDI[TE VO IRSKA, SOPSTVENIK I UPRAVUVAWE SO SREDSTVA VO VREDNOST OD NAD 8 MILIJARDI EVRA.
AVESTUS [email protected] DEJSTVUVA KAKO VODA^ I SOVETNIK VO
STRUKTURIRAWE, FINANSIRAWE, RAZVOJ I UPRAVUVAWE NA RAZNOVIDNO PORTFOLIO NA AKTIVA. KOMPANIJATA IMA ZAVR[ENO
MNOGUBROJNI PROEKTI VO CENTRALNA I ISTO^NA EVROPA I VO
MOMENTOV E VO RAZVOJ, UPRAVUVAWE ILI LIZING NA [email protected] IMOT SO VKUPNA POVR[INA OD NAD 2.200.000 M2.
Validnost do: 09.12.2010
Vid na sorabotka: Tehni~ka sorabotka
Oblast na sorabotka: Trgovija so nedvi`nosti, iznajmuvawe
*
*
*
*
*
*
*
*
*
TURSKA KOMPANIJA BARA DISTRIBUTER VO REPUBLIKA MAKEDONIJA ZA PLASMAN NA IZOLACISKI MATERIJALI ZA [email protected][TVO
Validnost do: 14.07.2010
Vid na sorabotka: Proizvodi, proizvodstvo
Oblast na sorabotka: Trgovija na golemo i malo
*
*
*
*
*
*
*
*
*
SRPSKA KOMPANIJA NUDI VRVNA TEHNOLOGIJA KOJA GARANTIRA
BRZI I POVOLNI RE[ENIJA VO SOBIRAWE, PRERABOTKA, RECIKLIRAWE I OTSTRANUVAWE NA OTPAD
Validnost do: 13.12.2010
Oblast na sorabotka: Komunalni, kulturni, op{ti i li~ni uslu`ni
aktivnosti
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
MAKEDONSKA KOMPANIJA NUDI NA [email protected] PROIZVODSTVEN
POGON NAMENET ZA PRIMARNO FARMACEVTSKO PROIZVODSTVO
Validnost do: 27.11.2010
Vid na sorabotka: Berza na investicii
Oblast na sorabotka: Proizvodstvo na hemikalii, hemiski proizvodi i
hemiski vlakna
*
*
*
*
*
*
*
*
*
^E[KA KOMPANIJA NUDI KOMPLEKSNI RE[ENIJA VO OBLASTA
NA ENERGETIKATA I ELEKTROTEHNIKA OSOBENO VO MEREWE I
KONTROLA NA POTRO[UVA^KATA NA ELEKTRI^NA ENERGIJA. FIRMATA NUDI:- (AVTOMATSKI POKAZATEL ZA MENAXMENT) I (AVTOMATSKI POKAZATEL ZA ^ITAWE) SISTEMI ZA DALE^INSKO DVA
NA^INI ZA KOMUNIKACIJA SO ELEKTROMER (^ITAWE I KONTROLA) NAMENETA ZA LIBERALIZACIJA NA PAZAROT SO ELEKTRI^NA
ENERGIJA.- SISTEMI ZA SLEDEWE, UPRAVUVAWE I KONTROLA
Validnost do: 14.10.2010
Oblast na sorabotka: Distribucija na elektri~na energija, gas i voda
*
GERMANSKA KOMPANIJA BARA SORABOTKA SO MAKEDONSKI KOMPANII VO OBLASTA NA PROIZVODSTVO NA STAKLENA [email protected]
[I[IWA
Validnost do: 22.12.2010
Vid na sorabotka: Proizvodi, proizvodstvo
Oblast na sorabotka: Trgovija na golemo i malo
*
Validnost do: 04.12.2010
Vid na sorabotka: Proizvodi, proizvodstvo
Oblast na sorabotka: Prerabotuva~ka industrija
*
UNGARSKA KOMPANIJA BARA DISTRIBUTER VO REPUBLIKA MAKEDONIJA ZA PLASMAN NA KOMPLETNA GAMA NA MAGNETI, MAGNETNI APARATI, MAGNETNI SISTEMI, METALNI SEPARATORI, MAGNETNI DIGALKI I MAGNETNI [email protected]^I KOI NAO\AAT PRIMENA VO
PREHRANBENATA, MELNI^KATA,KERAMI^KATA I INDUSTRIJA ZA
PLASTIKA I INDUSTRIJA ZA RECIKLIRAWE KOI [email protected] ZA OTSTRANUVAWE NA METALNI DELOVI (^ESTICI) OD PROIZVODITE
*
*
*
*
*
*
*
*
*
HRVATSKA KOMPANIJA BARA SORABOTKA SO MAKEDONSKI PROIZVODITELI NA KABLI I ELEKTRO OPREMA
Validnost do: 05.09.2010
Vid na sorabotka: Proizvodi, proizvodstvo
Oblast na sorabotka: Trgovija na golemo i malo
*
*
*
*
*
*
*
*
*
MAKEDONSKA KOMPANIJA BARA PLASMAN NA [email protected] PROIZVODI NA STRANSKI PAZARI
Validnost do: 25.08.2010
Vid na sorabotka: Sorabotka vo proizvodstvo - dorabotka
Oblast na sorabotka: Proizvodstvo na tekstil i tekstilni proizvodi
*
*
*
*
*
*
*
*
*
HOLANDSKA KOMPANIJA NUDI SOFTVERSKI RE[ENIJA SO CEL
POSTIGNUVAWE POGOLEMA EFIKASNOST VO TRANSPORTOT, VKLU^UVAJ]I I RASKRSNICI, GOLEMI I MALI GRADSKI [email protected] KAKO I
NA AVTOPATI[TA
Validnost do: 07.07.2010
Vid na sorabotka: Tehni~ka sorabotka
Oblast na sorabotka: Soobra}aj, transport na stoki i patnici i {pedicija
*
*
*
*
*
*
*
*
*
SIRISKA KOMPANIJA BARA SORABOTKA SO MAKEDONSKI IZVOZNICI NA JABOLKA ZA PLASMAN VO EGIPET, SUDAN I OBEDINETI
ARAPSKI EMIRATI
Validnost do: 02.07.2010
Vid na sorabotka: Proizvodi, proizvodstvo
Oblast na sorabotka: Zemjodelstvo
*
*
*
*
*
*
*
*
*
KOMPANIJA OD [PANIJA BARA EKSKLUZIVEN ZASTAPNIK VO REPUBLIKA MAKEDONIJA NA ORIZ
Validnost do: 27.07.2010
Vid na sorabotka: Proizvodi, proizvodstvo
Oblast na sorabotka: Trgovija na golemo i malo
*
*
*
*
*
*
*
*
*
KOMPANIJA OD BOSNA I HERCEGOVINA BARA DISTRIBUTER VO
REPUBLIKA MAKEDONIJA ZA PLASMAN NA ARMATURA I ARMATURNI [email protected]
Validnost do: 04.10.2010
Vid na sorabotka: Proizvodi, proizvodstvo
Oblast na sorabotka: Grade`ni{tvo
*
*
*
*
*
*
*
*
*
KOMPANIJA OD BOSNA I HERCEGOVINA BARA DISTRIBUTER VO
REPUBLIKA MAKEDONIJA ZA PLASMAN NA BETOWARI, SILOSI ZA
BETON, ME[ALKI ZA BETON I OPREMA ZA PREFABRIKACIJA NA
BETON
Validnost do: 03.10.2010
Vid na sorabotka: Proizvodi, proizvodstvo
Oblast na sorabotka: Grade`ni{tvo
*
*
*
*
*
*
*
*
*
TURSKA KOMPANIJA BARA ZASTAPNIK VO REPUBLIKA MAKEDONIJA ZA PLASMAN NA [email protected] MATERIJALI - PROIZVODSTVO I
[email protected] NA PVC, ALUMINIUMSKI MEBEL, ALUMINIUMSKI FORMA I OPREMA, PVC PROZORCI, SISTEMI, PVC VRATI I PROZORCI
MATERIJALI, ^ELI^NI PORTI, LAMINAT PARKET
Validnost do: 8.8.2010
Vid sorabotka: Proizvodi, proizvodstvo
Oblast na sorabotka: Trgovija na golemo i malo
*
*
*
*
*
*
*
*
*
BUGARSKA KOMPANIJA BARA DISTRIBUTER VO REPUBLIKA MAKEDONIJA ZA PLASMAN NA PLASTI^NI KALAPI ZA PROIZVODSTVO
NA KA[KAVAL ILI DIREKTNA SORABOTKA SO MLEKARI KOI PRO-
IZVEDUVAAT KA[KAVAL
Validnost do: 09.08.2010
Vid na sorabotka: Proizvodi, proizvodstvo
Oblast na sorabotka: Proizvodstvo na prehranbeni proizvodi, tutun i
pijalaci
*
*
*
*
*
*
*
*
*
HOLANDSKA KOMPANIJA SPECIJALIZIRANA ZA PROMOCIJA NA
VINO NA HOLANDSKIOT PAZAR E ZAINTERESIRANA DA GI PROMOVIRA MAKEDONSKITE VINA
Validnost do: 07.12.2010
Vid na sorabotka: Proizvodi, proizvodstvo
Oblast na sorabotka: Proizvodstvo na prehranbeni proizvodi, tutun i
pijalaci
*
*
*
*
*
*
*
*
*
^E[KA KOMPANIJA BARA SORABOTKA SO MAKEDONSKI KOMPANII KOI UPOTREBUVAAT SADOVI POD PRITISOK I REZERVOARI
SO SISTEM ZA LADEWE ILI GREEWE, CEVKI RAZMENUVA^I NA
TOPLINA I ISPARUVA^I, REAKTORI, OTPADNI TOPLOTNI KOTLI,
KONDENZATORI I LADILNICI, APSORBERI I AMORTIZERI, FILTRI, OPREMA ZA VO PREHRANBENATA INDUSTRIJA: PIVARI, DESTILERI, VINARSKI VIZBI, HRANA I HEMISKI CENTRIFUGI
Validnost do: 09.10.2010
Vid na sorabotka: Proizvodi, proizvodstvo
Oblast na sorabotka: Proizvodstvo na prehranbeni proizvodi, tutun i
pijalaci
*
*
*
*
*
*
*
*
*
BUGARSKA KOMPANIJA BARA DISTRIBUTER VO REPUBLIKA MAKEDONIJA ZA PLASMAN NA PLASTI^NI \ONOVI ZA ^EVLI
Validnost do: 09.09.2010
Vid na sorabotka: Proizvodi, proizvodstvo
Oblast na sorabotka: Trgovija na golemo i malo
*
*
*
*
*
*
*
*
*
TURSKA KOMPANIJA BARA ZASTAPNIK VO REPUBLIKA MAKEDONIJA ZA PLASMAN NA MASLO OD SON^OGLED I P^ENKA I MARGARIN
Validnost do: 08.07.2010
Vid na sorabotka: Proizvodi, proizvodstvo
Oblast na sorabotka: Trgovija na golemo i malo
*
*
*
*
*
*
*
*
*
KOMPANIJA OD ALBANIJA BARA PLASMAN NA MO]NI GENERATORI, MOTORI I DELOVI ZA MOTORI OD SVETSKI POZNATATA MARKA
CUMMINS VO REPUBLIKA MAKEDONIJA
Validnost do: 04.11.2010
Vid na sorabotka: Proizvodi, proizvodstvo
Oblast na sorabotka: Distribucija na elektri~na energija, gas i voda
*
*
*
*
*
*
*
*
*
MAKEDONSKI PROIZVODITEL NA SOKOVI OD 200 ML E ZAINTERESIRAN ZA SORABOTKA SO FIRMA OD REPUBLIKA SRBIJA KOJA SE
ZANIMAVA SO UVOZ I DISTRIBUCIJA NA PREHRANBENI ARTIKLI
I PIJALACI
Validnost do: 24.12.2010
Vid na sorabotka: Proizvodi, proizvodstvo
Oblast na sorabotka: Trgovija na golemo i malo
*
*
*
*
*
*
*
*
*
GR^KA KOMPANIJA BARA SORABOTKA SO MAKEDONSKI TEKSTILNI
KOMPANII KOI ]E IZRABOTUVAAT PLATNENI KAPI PO NARA^KA
Validnost do: 04.10.2010
Vid na sorabotka: Proizvodi, proizvodstvo
Oblast na sorabotka: Proizvodstvo na tekstil i tekstilni proizvodi
*
*
*
*
*
*
*
*
*
^E[KA KOMPANIJA NUDI ISPORAKI VO OBLASTA NA TRANSPORTOT I SKLADIRAWE NA MATERIJALI, GLAVNO, ZA OTVORENI
ISKOPI I ELEKTRANI: POJAS TRANSPORTERI, ELEVATORI,
TRANSPORTERI ZAVRTKA, SILOSI, TRANSPORT MOSTOVI, MELNICI, PO GARANCIJA SERVIS I REZERVNI DELOVI ZA RUDARSKA
OPREMA
Validnost do: 14.10.2010
Vid na sorabotka: Proizvodi, proizvodstvo
Oblast na sorabotka: Iskopuvawe na rudi i kamen
*
*
*
*
*
*
*
*
*
HRVATSKA KOMPANIJA E ZAINTERESIRANA DA NAJDE PARTNER VO
REPUBLIKA MAKEDONIJA ZA SORABOTKA VO OBLASTA NA UVOZIZVOZ NA KANCELARISKI MEBEL (STOLOVI I FOTELJI) SO KOI
BI [email protected] DA NASTAPAT NA PAZARITE NA ZEMJITE OD REGIONOT
Validnost do: 17.09.2010
Vid na sorabotka: Sorabotka vo proizvodstvo - dorabotka
Oblast na sorabotka: Obrabotka na drvo i proizvodi od drvo
Kontakt adresa:
Stopanskata komora na Makedonija
ul. Dimitrie ^upovski, 13
1000 Skopje
Kontakt lice: Mirjana Koceva
Tel: (02) 3244035; Faks: (02) 3244088
Call Centar: (02) 15015
E-adresa: [email protected]
32
BIZNIS INFO
NA SEDMI JULI 2010 GODINA VO HOTELOT „ALEKSANDAR PALAS“
Prezentacija na
Solunskoto pristani{te
Stopanskata komora na
Makedonija kako reprezent
na biznis-zaednicata sekojdnevno gi razgleduva site aspekti na delovnoto opkru`uvawe i pravi napori
da sozdade stabilna klima
za pottiknuvawe na trgovskata razmena i na investiciite me|u zemjite od regionot.
Vo taa nasoka, vo izminatite dve godini, Komorata organizira{e serija od
prezentacii na nekolku me|unarodni pristani{ta Bar vo R. Crna Gora, Dra~
vo R. Albanija, Burgas i
Varna vo R. Bugarija i dunavskoto pristani{te „\ur|u“ vo R. Romanija.
Solunskoto pristani{te tradicionalno e najpovolno i najblisko za makedonskite kompanii. So nego
od neodamna rakovodi nov
menaxerski tim, so koj Stopanskata komora na Makedonija organizira prezentacija na uslugite na dosega{nite i na idnite klienti na
pristani{teto.
Veruvame deka ovaa pre-
Solunsko pristani{te
zentacija i direktnata
sredba so pretstavnicite
na novata administracija
}e bidat izvonredna mo`nost za prodol`uvawe na
delovnite odnosi so makedonskite kompanii po zavr-
{eniot proces na restrukturirawe na pristani{teto.
Stopanskata komora na
Makedonija Ve pokanuva da
prisustvuvate na prezentacijata na mo`nostite, uslu-
^etvrtok, 1 juli 2010
OD SEDMI DO DEVETTI OKTOMVRI VO OHRID
Me|unarodno sovetuvawe
„Energetika 2010”
Vo organizacija na
Zdru`enieto na energeti~arite
na
Makedonija
(ZEMAK), od sedmi do devetti oktomvri vo Ohrid,
hotel „Metropol”, }e se odr`i me|unarodno sovetuvawe
„Energetika 2010”.
Tradicionalno, i ovoj
pat, ZEMAK na svojot 16. po
red me|unaroden simpozium
ima cel da gi sobere na edno mesto site {to ja smetaat energetikata za svoja
profesija ili za `ivotna
opredelba. Se nametnuva
potrebata za prodol`uvawe
so organizirawe redovni
nau~ni i me|unarodni sovetuvawa, na koi neposredno,
vo atmosfera na doma{ni i
stranski eksperti od oblasta na energetikata, }e se
iniciraat i re{avaat site
aktuelni pra{awa povrzani so sostojbite vo energetikata vo na{ata zemja.
Na simpoziumot, isto
taka, }e se analiziraat modernite, svetski trendovi
vo energetikata i }e se
predlagaat re{enija za
nivna primena vo razvojot i
unapreduvaweto na energetikata vo REPUBLIKA MAKEDONIJA.
Temi na sovetuvaweto:
Bazi~na energetika i
ekologija
Obnovlivi izvori na
energija
Energetska efikasnost i za{teda na energija
Menaxment vo energetikata i regulativa
Zainteresiranite mo`at da go prijavat svoeto
u~estvo
najdocna
do
15.9.2010 godina do organizatorot:
ZEMAK - Skopje, ul. Dame Gruev br. 4
T. 02/2401 733
F. 02/3110 362
e-po{ta:
[email protected]
[email protected]
Podetalni informacii
i prijava za u~estvo na
www.zemak.mk
gite i na site noviteti vo
raboteweto na Solunskoto
pristani{te. Prezentacijata }e se odr`i na sedmi juli
2010 godina (sreda) vo hotelot „Aleksandar palas“, so
po~etok vo 11 ~asot.
OD PETTI DO 15 AVGUST LETNA [KOLA VO OHRID
„Napravi razlika – stani
‘zelen’ evropski lider“
Po povod 60 godini od formiraweto na Ekonomskiot
fakultet pri Univerzitetot „Sv. Kiril i Metodij“ od
Skopje, AIESEK – lokalen komitet od Skopje, vo sorabotka so Trening-centarot za evropska integracija pri
Ekonomskiot fakultet – Skopje, organizira letna {kola
na tema: „Napravi razlika – stani ‘zelen’ evropski lider“.
Ve pokanuvame so zaedni~ko u~estvo da go poddr`ime
ovoj nastan, so {to }e pridoneseme idnite intelektualci
da gi zbogatat svoite znaewa i aktivno da pridonesat za
napredok i za razvoj na op{testvoto.
So toa mladite }e stanat sami kreatori na svojata id-
nina i }e pridonesat za podigawe na op{testvenata odgovornost i za{tita na ~ovekovata okolina.
Letnata {kola }e se odr`i od petti do 15 avgust
2010 godina, vo Hotelot „Slavija spektar“ vo Ohrid.
Kontakt:
Mirjana Sekulovska,
Boban \orgievski
Tel: 02/ 3286-835,
tel: 02/3286-851
e-po{ta: [email protected]
Ohrid
OD 15 DO 18 JULI 2010 GODINA VO BURSA, REPUBLIKA TURCIJA
Me|unaroden saem na obleka i drugi
potrebi za deca i bebiwa
Od 15 do 18 juli 2010 godina vo Bursa, Republika
Turcija, se odr`uva Me|unarodniot saem na obleka za
deca, bebiwa i za ostanatite nivni potrebi.
Stopanskata komora na Makedonija vo sorabotka so
ovlasteniot zastapnik na saemskiot organizator – „Adonis grup“ organizira poseta na makedonski kompanii na
saemskata manifestacija „Bursa 5th baby and kidswear
and necessities fair 2010“.
Obezbedeno e besplatno smestuvawe za dve no}evawa so doru~ek, vlez za saemot, transfer od aerodrom
Istanbul do Bursa, transfer od hotelot do saemot i
sve~en ru~ek na denot na otvoraweto na saemot,
15.7.2010 godina. Smestuvaweto e vo renomiran hotel
so ~etiri ili so pet yvezdi. Posetitelot gi pokriva pat-
„ Stopanskata komora na Makedonija obezbedi besplatno smestuvawe
za dve no}evawa so doru~ek, vlez za saemot, transfer od aerodrom
Istanbul do Bursa, transfer od hotelot do saemot i sve~en ru~ek na
denot na otvoraweto na saemot, 15.7.2010 godina
nite tro{oci i 35 evra administrativni tro{oci od ~ovek za saemskiot organizator.
Stopanskata komora na Makedonija gi pokanuva site
zainteresirani makedonskite kompanii da se prijavat
za poseta na saemskata manifestacija najdocna do devetti juli 2010 godina. Podetalni informacii za saemot: www.tuyap.com.tr
KONTAKT:
Vlatko Stojanovski
tel.02 3244 004
faks:02 3244 088
e-po{ta:[email protected]
Glaven i odgovoren urednik, Savo Pej~inovski
Elizabeta A.Eftimova
tel.02 3244 074
faks:023244 088
e-po{ta: [email protected]
tel: : (02) 3244036
faks: (02) 3244088
[email protected]
Download

Biznis info