Broj 12
kontakt call centar 15015
www.mchamber.mk
EKONOMSKITE [email protected] VO PRVITE MESECI OD 2010 GODINA
Optimizmot ja ~eka esenta
REGULATORNATA KOMISIJA ZA ENERGETIKA GO PODGOTVUVA
PRAVILNIKOT ZA PAZARNI PRAVILA ZA ELEKTRI^NA ENERGIJA
BRANKO CRVENKOVSKI, LIDER NA SDSM I
PORANE[EN PRETSEDATEL NA VLADATA NA R.M.
^uvstvuvam
Balansot gi
odgovornost,
„trese“ golemite no sovesta mi
potro{uva~i
e ~ista!
INTERVJU
SA[O DAVITKOVSKI, GENERALEN DIREKTOR NA „SKOPSKI PAZAR“
A.D. - SKOPJE
Golemite trgovski
sinxiri ne n* pla{at!
16
BIZNIS INFO
^etvrtok, 6 maj 2010
REGULATORNATA KOMISIJA ZA ENERGETIKA GO PODGOTVUVA PRAVILNIKOT ZA PAZARNI PRAVILA ZA
ELEKTRI^NA ENERGIJA
Balansot gi „trese“
golemite potro{uva~i
retstavnici na energetskite
kompanii, na golemite potro{uva~i, na nadle`nite
institucii i nau~nata javnost vo
ramkite na Makedonskata energetska asocijacija, na 29 april 2010
godina raspravaa po predlog-tekstot na pravilnikot za pazarni
pravila za elektri~na energija.
Pravilnikot naskoro treba da bide
donesen od strana na Regulatornata komisija za energetika na RM.
- Stanuva zbor za isklu~itelno zna~ajna regulativa, vo koja
eventualnoto nesoodvetno definirawe na cenata na balansnata
energija mo`e da implicira seriozni posledici vrz industrijata istakna d-r Dimitar Haxi-Mi{ev,
pretsedatel na MEA.
Vo ovaa, kako i vo prethodnite
raspravi, stopanstvenicite sugeriraat donesuvawe pazarni pravila za elektri~na energija, koi
bi bile adaptirani na elektroe-
P
„ Makedonskata energetska asocijacija go poddr`uva pribli`uvaweto kon legislativata na EU, no samo dokolku se obezbedat uslovi za celosno otvorawe na pazarot
na elektri~na energija i za negov opstanok
nergetskiot sistem vo dr`avata,
no i na mo`nostite na potro{uva~ite. Vo aktuelnite uslovi i opkru`uvaweto vo koe istite se donesuvaat, kvalifikuvanite potro{uva~i bi trebalo celosno da
go ponesat tovarot od promenata
na presmetkovniot period na
uramnote`uvawe me|u nominiranite i iskoristeni koli~ini elektri~na energija.
Stopanstvenicite go poddr`uvaat pribli`uvaweto kon legislativata na EU, no samo dokolku se
obezbedat uslovi za celosno otvorawe na pazarot na elektri~na
energija i za negovo opstojuvawe.
Vo toj kontekst, kako osnovni preduslovi se naveduvaat berzata na
Balansot da ne stane skap servis
Stravuvawata vo prethodnata faza bea glavno za tehnologijata i za metodologijata na balansiraweto i za cenata na taa
energija. Me|utoa, serioznata
opasnost koja postoe{e toga{, a i
sega postoi, imaj}i go predvid
interesot za takov tip servis da
ne se slu~i toj da stane skap i da
bide seriozna pre~ka za golemite potro{uva~i.
Ako ne se re{i problemov,
postoi opasnost da se napravat
seriozni {teti vo stopanstvoto.
„ Stopanstvenicite baraat re{enija
adaptirani na elektroenergetskiot
sistem vo dr`avava
Nijansite re{ava~ki
za pazarot na struja
Pravilnikot e mnogu va`en dokument za pazarot na elektri~na
energija i mo`ebi pova`en od Zakonot za energetika. Vo nego se definiraat mnogu konkretni raboti,
koi mo`at da imaat seriozno vlijanie na celiot pazar na elektri~na energija. Vsu{nost, naru{uvaweto mo`e da odi vo dva pravci –
vo anarhija, {to bi predizvikala
ogromen problem za golemite potro{uva~i, ili vo pravec na povtorno formirawe monopol.
Pravilnikot za pazarni pravila za elektri~nata energija,
kako raboten materijal gi opfa}a
site segmenti i e mnogu sli~en na
vakvite dokumenti {to se nosele
vo site dr`avi. No, tuka ima nijansi i finesi koi re{avaat da-
li ovoj materijal }e odi vo edniot ili vo drugiot pravec.
Su{tinata e vo balansnata
energija, i zatoa treba da se napravi pravilnik, spored koj golemite potro{uva~i nema da go ru{at elektroenergetskiot sistem,
da ne vlijaat vrz negovata stabilnost, a od druga strana, pak,
da ne pla}aat penali, koi bi dovele do propa|awe na ovie kompanii. Koga tie }e propadnat, ne }e
ima za kogo da postoi sistemot.
Re{enieto za problemot (koe
e ve}e primeneto vo drugite dr`avi) e na „ELEM“, koj e edinstven poseduva~ na balansna
energija vo dr`avata, da mu se
dade mo`nost eden del od svojot
proizvodstven kapacitet da go
Posebno ako se gleda od aspekt
na vkupnite sostojbi vo energetskiot sektor. Mislam na cenite
na naftata i na gasot koi se vo
porast... I, ako na seto ova vo naredniot period bi imale nesoodvetno formirawe na cenata na
toj balansing, bi mo`elo da ima
seriozni posledici vo industrijata, direktno da go razori stopanstvoto.
(Dimitar Haximi{ev,
pretsedatel na Makedonskata energetska asocijacija)
izdvoi kako nereguliran kapacitet. So ova }e se re{i pra{aweto so cenata na balansnata energija na kvalifikuvanite potro{uva~i, sistemot }e nema {teta,
a pritoa „ELEM“ }e ima dobivka
zaradi toa {to del od energijata
}e ja prodava mnogu poskapo
otkolku {to ja prodava denes.
(Ko~o An|u{ev –
„EFT Makedonija“)
elektri~na energija i obezbeduvawe ponuda na dovolni koli~ini
balansna energija, kako faktor
pri formirawe na nejzinata cena.
Dokolku ne se imaat predvid
obemot na sega{niot i na idniot
pazar na elektri~na energija, se
postavuvaat nekolku otvoreni
pra{awa svrzani so primenlivosta na dokumentot: uslovi za
formirawe samo edna balansna
grupa od postojnite kvalifikuvani potro{uva~i i pra{aweto za
subjektot-trgovec koj }e formira
balansna grupa vo koja bi vr{el
razmena na elektri~na energija
so prifatlivi tro{oci za kvalifikuvanite potro{uva~i, a vo
uslovi na stabilen sistem.
Vo vakvi uslovi kako edinstveno prifatlivo re{enie za za{tita na relativno malata grupa od
osum kvalifikuvani potro{uva~i
e da ostane ~asovnoto, dnevnoto i
nedelnoto balansirawe na elektri~nata energija, a nivnoto
aktivirawe da zavisi od uslovite
na pazarot.
So ogled deka su{tinata e vo
balansnata, a ne vo osnovnata
energija, be{e daden predlog na
tehni~ko re{enie, koe ne se kosi
so barawata na EU, a voedno ima
pozitivni iskustva od negovata
primena vo drugi zemji. Predlogot e da se dozvoli „ELEM“ eden
del od svojot proizvodstven kapacitet da go izdvoi kako nereguliran kapacitet, koj }e go stavi na
meritornata lista, a pritoa cenata dnevno da se limitira na nivo na berzanska cena plus 30 procenti za balansnata energija. So
ova }e se re{i pra{aweto so ce-
Samo da ne pla}ame
poskapo od sega!
Nie kako golem potro{uva~
2010 godina ve}e ja zaboravame. Se dogovarame da kupime
struja za 2011 godina, a ne znaeme {to }e se slu~i so struja-
ta i so balansiraweto. Optovareni sme so toa da ne n* ~ini pove}e otkolku sega. Ako
izdvojuvaweto na HEC „Globo~ica“ e spasonosnata formula,
nie golemite potro{uva~i
vedna{ }e ja prifatime zo{to
na toj na~in nema da pla}ame
pove}e od ona {to sme go pla}ale.
Inaku, sega balansiraweto
na godi{no nivo n* ~ini od 650
do 700 iljadi evra. Ili za ovaa
cel izdvojuvame od 50 do 60 il-
jadi evra mese~no, a sme pla}ale i po 200 do 300 iljadi evra
mese~no. Zna~i, ako vakviot
predlog e prifatliv za nas, treba da bide prifatliv i za
„ELEM“ i za „MEPSO“.
Nie, sakale ili ne, mora da
go vovedeme ~asovnoto nivo na
balansirawe. Vo sekoj slu~aj, ni
treba proben period za da vidime kako }e funkcionira vo praktika.
(Mihajlo Mihajlovski,
„FENI“ od Kavadarci)
Pokrivawe na realnite tro{oci
Zasega ovie pazarni pravila
se samo za osumte kvalifikuvani
potro{uva~i, koi cenovno treba
da go podnesat celiot tovar od
ovoj pravilnik i metodologijata
{to }e proizleze od nego.
Zaradi za{tita na sega{nata
mala grupa kvalifikuvani potro{uva~i predlagame vo tekstot da
se predvidi balansirawe na nedelno, dnevno i za ~asovna osnova. Koga imame samo tekst za pazarni pravila, edinstveno odr`liva i prifatliva mo`nost e
primena na nedelno balansira-
PARALELI
17
BIZNIS INFO
^etvrtok, 6 maj 2010
we na otstapuvawa, pomalku-pove}e na nominiranata koli~ina,
i so ovie koeficienti koi se vo
upotreba. Imame te`ok dijagram
na prezemawe, imame ~esti prekini i se nao|ame vo sostojba vo
koja ako metodologijata ne bide
izbrana da gi pokriva navistina
realnite tro{oci od sozdavaweto na debalansot, ako ne se sozdade ve{ta~ki visoka cena, nie
ednostavno ne }e mo`eme da rabotime normalno.
(Ilija Haxidaovski,
„Makstil“ a.d. Skopje)
Samoregulira~kiot
sistem e najefikasen
Problemot so regulirawe na
elektroenergetskiot sistem vo
bliska idnina }e stanuva se pokomliciran, zo{to ni nedostasuvaat hidroelektrani koi se najefikasni i najekonomi~ni regulatori na sistemot. Na{iot sistem, zaradi dolgogodi{no neinvestirawe e lo{ za upravuvawe.
A kolku e pomal sistemot tolku e
pote`ok za upravuvawe.
Nie imame samo pet hidroelektrani i dve termoelektrani i zatoa se pojavi i ovoj
problem na balansnata energija. Pritoa, sostojbite dopolnitelno }e se uslo`nuvaat i so
obnovlivite izvori na energija so kapaciteti koi }e vnesuvaat debalans.
Ottamu, su{tinsko re{avawe na problemot bi imalo ako
izgradime sistem koj sam }e se
nata na balansnata energija na
kvalifikuvanite potro{uva~i, a
i proizvoditelot }e ima adekvatna dobivka.
Po predlo`eniot tekst na pazarnite pravila be{e zabele`ano i otsustvoto na ostanatite popratni dokumenti, od koi }e zavisi stepenot na uspe{nosta na negovata implementacija.
Stopanstvenicite bea edins-
regulira, a toa }e se napravi so
{to e mo`no pobrzata izgradba
na „^ebren“ i na „Gali{te“.
Mora problemot da se gleda
od dvete strani. I od strana na
„MEPSO“ i na „ELEM“, no i od
stranata na potro{uva~ite.
(Akademik Tome Bo{evski)
tveni vo stavot deka formata na
predlo`eniot dokument e dobra, no
istiot na dava su{tinsko regulirawe na problematikata. ^lenkite na
MEA konkretnite zabele{ki }e gi
dostavat do Regulatornata komisija za energetika vo periodot pred
usvojuvawe na pravilnikot za pazar na elektri~na energija.
Zorica Me{kova
Vaska Mickoska
VLIJANIE VRZ DONESUVAWETO ODLUKI VO KONGRESOT I VO ADMINISTRACIJATA VO SAD
Za tri meseci lobirawe
edna milijarda dolari
okraj vetuvaweto na amerikanskiot pretsedatel Obama za ograni~uvawe na vlijanieto na lobistite vo Va{ington, lobisti~kata industrija „raboti“ podobro od koga bilo, blagodarenie na negovata inicijativa.
Amerikanskata
nevladina
istra`uva~ka organizacija „Centar za otvoreni politiki“ objavi
deka samo vo prvoto trimese~je na
ovaa godina korporaciite, sindikatite i raznite interesni grupi
potro{ile 903 milioni amerikanski dolari za svoite napori
da vlijaat vrz donesuvaweto odluki vo Kongresot i vo administracijata. Intenzivnata lobisti~ka treska e prodol`enie na
minatogodi{noto, dosega najintenzivno lobirawe, mereno so
tro{ocite za lobirawe, koi vo
2009 godina se iska~ija na rekordni 3,5 milijardi dolari. Toa zna~i deka grupite na lobirawe potro{ile okolu 19 milioni dolari
za sekoj den za sednicite na Senatot ili na pretstavni~kiot dom.
Tolku intenzivno lobirawe
inspirirale najmnogu dve glavni
inicijativi na administracijata
na Obama: voveduvawe na noviot
sistem na zdravstveno osiguruvawe i nova regulativa na finansiskiot sektor. Centarot za otvoreni politiki, isto taka, otkri
deka samo vo tekot na lobiraweto protiv reformite na Obama
za zdravstvenata za{tita kaj sekoj ~len na Kongresot doma mu doa|ale vo prosek po {est aktivisti za lobirawe, koi se obiduvale da vlijaat na nivnite odluki.
Vo tro{ocite za lobirawe
predvodat Stopanskata komora
na SAD i drugi grupi koi gi zasta-
P
„ Vo tro{ocite za lobirawe predvodat Stopanskata komora na SAD i drugi
grupi, koi gi zastapuvaat korporativnite interesi, a koi vo prviot kvartal
zaedno potro{ile okolu 139 milioni amerikanski dolari
Va{ington
puvaat korporativnite interesi,
a koi vo prviot kvartal zaedno
potro{ile okolu 139 milioni
amerikanski dolari. Ne pomalku
potro{ile grupite koi se direktno povrzani so zdravstveniot sektor, 138 milioni amerikanski
dolari, a gi sledi energetskiot
sektor so tro{oci od 128 milioni amerikanski dolari. Finansiskiot sektor, vo obid da gi izbeg-
ne promenite na pravilata {to
saka da mu gi nametne aktuelnata
administracija na Vol strit, za
lobirawe potro{i 123 milioni
amerikanski dolari. Tolkaviot
porast na tro{ocite za lobirawe, sepak, go krie faktot deka
mnogu drugi dejnosti, koi recesijata te{ko gi pogodi, zna~itelno
gi namalil ovie tro{oci - toa se
zemjodelstvoto, grade`ni{tvoto
i sektorite za transport, kako i
golemite korporacii.
Za industrijata za lobirawe
ne postoi kriza. Vo Izve{tajot
za 2009 godina Centarot za otvoreni politiki objavi deka vo
SAD dejstvuvaat me|u 90 i 120
iljadi kompanii i grupi za vlijanie vrz politi~kite tela: kompanii za odnosi so javnosta, grupi
za strategija, grupi za kampawi,
konsultantski kompanii i sli~no. Spored mnogu vnimatelni
ocenki na sekoj ~len na Kongresot
doa|aat po 158 razli~ni lobisti~ki aktivisti, koi se obiduvaat da vlijaat na nivnata odluka
po barawe na nivnite klienti, a
samo na pra{awata za finansiski reformi vo hodnicite vo Va{ington rabotat okolu 2.400 lobisti.
18
ZUMIRANO
BIZNIS INFO
PO^ETOK NA SERIJA PRES-KONFERENCII VO
STOPANSKATA KOMORA NA MAKEDONIJA
Sekoj ponedelnik
za najaktuelnite temi
vo stopanstvoto
^etvrtok, 6 maj 2010
DELOVNA VEST
„ALKALOID” A.D. SE STEKNA SO SERTIFIKAT
ZA PROIZVODSTVO NA KONCENTRIRANI
RASTVORI ZA HEMODIJALIZA
Viza za plasman na
evropskite pazari
Stopanskata komora na Makedonija ja po~na serijata pres- konferencii na najaktuelnite ekonomski temi {to }e se odr`uvaat sekoj ponedelnik. Na
prvata sredba so novinarite be{e prezentirana
analizata za „Ekonomskite dvi`ewa vo prvite tri
meseci od 2010 godina“ (3.5.2010 godina).
Za sogleduvawata na Stopanskata komora za sostojbata vo stopanstvoto po sektori pred brojnite
pretstavnici na sredstvata za javno informirawe
zboruvaa m-r Jelisaveta Georgieva, generalen sekretar i Jadranka Arizankovska, direktorka na Direkcijata za zastapuvawe na interesite na ~lenkite.
„Alkaloid“ a.d. - Skopje za
prvpat se stekna so sertifikat
za proizvodstvo na koncentrirani rastvori za hemodijaliza
- CE. So ova najgolemata farmacevtska kompanija vo zemjava
dobi pravo za plasman na svoite proizvodi za hemodijaliza
na site pazari vo Evropa.
Kako {to soop{tuvaat od
kompanijata, inspektiraweto
go izvr{ila renomiranata
agencijata „KEMA Quality B.V.“
vo sostav na „DEKRA Group“ od
Holandija, edna od najgolemite
svetski agencii za sertifika-
POKROVITELI NA STOPANSKA KOMORA NA MAKEDONIJA
cii vo svetot. Kvalitetot, znaeweto i uslugite na „KEMA Quality B.V“ se reper za kvalitet
vo medicinskata industrija.
Sertifikatot CE potvrduva
deka proizvodite se vo soglasnost so barawata na evropskite
direktivi (Annex III, V of the
MDD 93/42/EEC and amendment
2007/47/EC), koi se garancija za
bezbednost, kvalitet i efikasnost na medicinski pomagala.
Isto taka, obnoven e i sertifikatot CE za proizvodstvo
na proizvodi od paletata na
„rendgen film“.
[email protected]
19
BIZNIS INFO
^etvrtok, 6 maj 2010
IZRAELSKI KOMPANII JA POSETIJA STOPANSKATA KOMORA NA MAKEDONIJA I NAJAVIJA
SERIOZNI IZGLEDI ZA DOMA[NITE KOMPANII
Tehnolo{ki priklu~ok
so svetot preku Tel Aviv
amenik-premierot i
ministerot za nadvore{ni raboti na
Izrael, Avigdor Liberman,
prestojuva{e vo oficijalna poseta na Republika Makedonija, zaedno so pretstavnici na nekolku izraelski firmi zainteresirani
za sorabotka so kompanii od
zemjava. Vo negovata pridru`ba bea: kompaniii od
oblasta na informati~ka
tehnologijata, proizvodstvoto na cve}iwa, proizvodstvoto na avioni i na
helikopteri i kompanija,
koja se zanimava so izgradba na pati{ta, tretman na
vodi i na `ivotna sredina.
Del od niv ja posetija
Stopanskata komora na Makedonija, istaknuvaj}i deka
o~ekuvaat od najstarata i
najbrojnata delovna asocijacija vo zemjava poddr{ka
vo razvivaweto na nivnite
biznisi. So gostite razgovara{e Antoni Pe{ev, pretsedava~ na Sobranieto na
Stopanskata komora na Makedonija i pretstavnici od
Direkcijata za me|unarodna
sorabotka, promovirawe i
informirawe.
- Nie sme prijatelski
zemji, {to se potvrduva i so
ukinatiot vizen re`im me|u
Z
„ Svetata zemja e so visok stepen na tehnolo{ki razvoj, poddr`uvan od nejzinata Vlada,
a toa e mo`nost {to treba da ja iskoristat makedonskite kompanii
nas. No, sekoj biznis ima edna cel, a toa e profitot izjavi Mo{e Rapaport, direktor za razvoj na proekti
vo firmata „[ikun Binui Arison grup“, kompanija, koja
u~estvuva na tenderot za izgradba na Koridorot osum.
Gostite od Izrael ja
istaknaa silnata verba deka Komorata }e im pomogne
vo komunikacijata so kompanii potencijalni partneri podizveduva~i. Josi Salpeter, generalen direktor na
„ELMAK Elbit sistemi“ vo
Makedonija, go istakna dosega{noto
pozitivnoto
iskustvo steknato vo tekot
na raboteweto vo zemjava.
Inaku, vkupnata trgovska
razmena me|u Republika
Makedonija i Izrael, iako
vo poslednive nekolku godini bele`i konstanten rast,
kako vo izvozot taka i vo
uvozot, e daleku od mo`nostite i od potencijalite na
dvete zemji. Imeno, vo periodot od 2000 do 2009 godina, se zabele`uva konstanten trgovski deficit na makedonska strana, pri {to
najgolema vrednost od 25
nite me|usebni odnosi e
{to, osven vospostavenite
diplomatski odnosi, ne postoi pravna ramka za odvivawe na ekonomskite odnosi i za`ivuvawe na trgovskata razmena.
Imeno, nepostoeweto
vawe na dvojnoto odano~uvawe, no s* u{te ne e ratifikuvana. Dvete vladi treba da se pottiknat na sklu~uvawe na spogodbata za
slobodna trgovija, kako del
od Evrotrgovskata mediteranska integracija. Za
golema merka od doma{nata
Vlada. Kako razviena pazarna ekonomija, zavisna e
od uvoz na surova nafta,
`itni kulturi, surovini i
voena oprema. I pokraj limitiranite prirodni resursi, Izrael vo poslednive 20 godini intenzivno gi
razviva zemjodelskiot i industriskiot sektor. Obrabotenite dijamanti, visokotehnolo{ki razviena oprema i zemjodelski proizvodi,
a osobeno ovo{jeto, go so~inuvaat izvozniot potencijal na zemjata.
Generalno, Izrael poka`uva golem deficit na
tekovnata smetka, koj se pokriva preku stranska pomo{, ekonomska i voena, koja naj~esto ja dobiva od
SAD. @estokiot izraelskopalestinski konflikt, propratnite problemi vo grade`ni{tvoto i vo turizmot,
restriktivnata fiskalna
politika, kako rezultat na
zgolemenata inflacija dovede do namaluvawe na
BDP vo poslednite godini.
Po nezna~itelniot ekonomski rast od eden procent vo
2003 godina, ekonomijata se
stabilizira{e i vo 2006
godina dovede do rast od
5,1 procenti na BDP. Zna~i-
na bilateralnite spogodbi, so koi bi bile regulirani uslovi na ekonomskata sorabotkata me|u Republika Makedonija i Izrael,
sozdava nestimulativnen
ambient za razvivawe na
stopanskata
sorabotka,
osobeno na nejzinite povisoki oblici. Vo momentot
na sila se Spogodba za redoven vozdu{en soobra}aj
me|u Vladata na RM i Vladata na Izrael, Spogodba
za ukinuvawe na vizniot
re`im i za kulturna sorabotka. Isto taka, potpi{ana e Spogodba za odbegnu-
vklu~uvawe na Republika
Makedonija vo ovoj proces
e donesena politi~ka odluka od strana na EU na 21
oktomvri 2007 godina, na
16. Euromed ministerska
konferencija vo Lisabon.
Stopanskata komora na Makedonija, so Federacijata
na Izraelski trgovski komori, vo 2005 godina ima
sklu~eno Spogodba za sorabotka, so {to se vospostavi institucionalnata ramka za sorabotka.
Izrael e zemja so visok
stepen na tehnolo{ki razvoj, koj {to e poddr`an vo
telno podobruvawe ima vo
turizmot i vo privlekuvaweto na stranski direktni
investicii.
Od industrijata najrazvieni sektori se: visokotehnolo{kite proekti (pred s*
vo avijacijata, informati~koit sektor, medicinskata
elektronika, industrijata za
opti~ki vlakna), drvnata industrija i industrijata za
hartija, industrijata za hrana, pijalaci i cigari, industrija za cement, hemiska industrija, idustrija za se~ewe i obrabotka na dijamanti
i skapoceni kamewa i dr.
Tel Aviv
BROJKI I FAKTI
IZRAEL
Povr{ina:
vkupna: 20.770 kvadratni kilometri
voda: 20.330 kvadratni kilometri
zemja: 440 kvadratni kilometri
Glaven grad: Erusalim
Granici: vkupno: 1.017 kvadratni kilometri (Egipet 266
kilometri, Pojasot Gaza 51 kilometar, Jordan 231 kilometar, Liban 71 kilometar, Sirija 76 kilometar, Zapaden
Breg 307 kilometri
Naselenie: 6.426,679
Religii: Evrei 76,4 procenti, Muslimani 16 procenti,
drugi 3,9 procenti
Etni~ki grupi: Evrei 80,1 procenti (od Evropa i od Amerika
32,1 procenti, od Izrael 20,8 procenti, od Afrika 14,6 procenti, od Azija 12,6 procenti), Arapi 19,9 procenti (1996)
Prirodni resursi: bakar, priroden gas, fosfat, magnezium bromid, pesok
Jazici: hebrejski (oficijalen), arapski (koristen od
arapskoto malcinstvo), angliski
BDP – kupovna mo}: 206,8 milijardi dolari (2009)
BDP stapka na porast: 0,5 procenti (2009)
BDP po `itel: 28.400 dolari (2009)
BDP po sektori: zemjodelstvo 2,6 procenti; industrija 32
procenti; uslugi 65,4 procenti (2009)
Rabotna sila: 3,01 milioni (2009)
Rabotna sila po sektori: zemjodelstvo dva procenti; industrija 16 procenti; uslugi 82 procenti (2008)
Nevrabotenost: 7,4 procenti (2009)
Buxet: prihodi: 45 milijardi dolari; rashodi: 58,6 milijardi dolari (2009)
Javen dolg: 78 procenti od BDP (2009)
Industrii: visokotehnolo{ki proekti (avijacija, komunikacii, medicinska elektronika); proizvodi od drvo i od
hartija, fosfati, prehranbeni proizvodi, pijalaci i tutun; grade`ni{tvo, metalni i hemiski proizvodi, plastika, tekstil i obuvki
Industriska stapka na porast: -1,5 procenti (2009)
Zemjodelski proizvodi: citroni, zelen~uk, pamuk, govedsko, svinsko i mle~ni proizvodi
Izvoz: 44,35 milijardi dolari (2009)
Izvozni proizvodi: ma{ini i oprema, softver, se~eni
dijamanti, zemjodelski proizvodi, hemikalii, tekstil.
Izvozni partneri: SAD 32,5 procenti, Belgija 7,5 procenti, Hong Kong 6,7 procenti (2009)
Uvoz: 47,4 milijardi dolari (2009)
Uvozni proizvodi: surovini, oprema za policija, dijamanti, goriva, potro{uva~ki dobra.
Uvozni partneri: SAD 12,3 procenti, Belgija 6,5 procenti, Germanija 6 procenti, Kina 6,5 procenti (2009)
milioni dolari e dostignata vo 2008 godina.
Vo strukturata na izvozot, koj vo minatata godina
„te`e{e“ 1,7 milioni amerikanski dolari, inkorporirani vo samo tri vida
proizvodi: pekarski proizvodi, vre}i za pakuvawe od
tekstil i digitalni centralni edinici. Vo uvozot,
pak, koj lani dostigna vrednost od 26 milioni amerikanski dolari, najgolemo
u~estvo zazemaat televiziskite i drugi digitalni kameri, predavateli, priemnici, nafteni masla, sokovi i drugo.
Pri~inite za vakvata
sostojba, spored analizite
na Stopanskata komora na
Makedonija, le`at pred s*
vo nedovolnata informiranost na izraelskite kompanii za ekonomskite potencijali na na{ata zemja. Relativno maliot pazar, nepodgotvenosta za soo~uvawe
so rizici, nemawe kriti~na
informacija za pazarniot
potencijal, kako i faktot
{to nivniot interes vo najgolema mera e fokusiran na
globalniot internacionalen pazar, {to nosi ogromen
profit pravi golem broj
izraelski biznismeni mnogu malku ili voop{to da ne
znaat za Makedonija. Dopolnitelen ograni~uva~ki faktor, koj vlijae vrz celokup-
20
BIZNIS INFO
^etvrtok, 6 maj 2010
So Aneta Dodevska
INTERVJUA
BRANKO CRVENKOVSKI, LIDER NA SDSM I PORANE[EN PRETSEDATEL NA VLADATA NA R.MAKEDONIJA
^uvstvuvam odgovornost, no sovesta mi e ~ista!
X Zo{to ni se potrebni
ustavni izmeni za da se protrese privatizacijata, koga i dosega i pokraj zakonskata regulativa klu~nite privatizacii i
proda`bi, i klu~nite direktorski imiwa ostanaa nedopreni, osven koga se raboti za
politi~ka presmetka?
- Prvo, edno malo potsetuvawe za ustavnite izmeni, koi nie
gi predlagame. Zna~i, predlagame
da se sozdade edna ustavna osnova za nezastaruvawe na krivi~ni
dela povrzani so transformacija
na op{testveniot kapital i proda`ba na dr`avniot kapital. Na
toj na~in se onevozmo`uva kakvo
bilo kr{ewe na zakonot ili pravewe krivi~no delo, za koe {to ne
mo`e da se goni sega ili vo idnina, samo zaradi toa {to izminal
rokot na zastaruvawe. Zo{to e
toa potrebno? Prvo, za sekoj, koj
napravil kriminal, sekoj {to na
protivzakonski na~in do{ol do
kapital, da mo`e da odgovara i da
se zadovoli na~eloto na pravi~nost. Vtoro, so ovozmo`uvawe
sudska postapka da se simne ovaa
debata od nivoto na politikata,
odnosno od nivoto, kade partiskite portparoli i nivnite mediumski megafoni ja zemaat ulogata na
sebeobviniteli i na sudii, i na
toj na~in da pravat edna dnevna
zloupotreba na ovaa tema.
X Imate li suma kolku vredi kapitalot od privatizaciite vo va{ite premierski mandati, kolku pari od privatizaciite se vneseni vo dr`avata?
- Oficijalnata procena za
vkupniot op{testven kapital na
po~etokot od procesot, a toa be{e vo periodot na Vladata na
premierot Nikola Kqusev, be{e
deka iznesuva 2,2 milijardi evra,
od toa 55,4 procenti be{e privatizirano po zakonot na Ante Markovi}, preostanatite 44,6 procenti ili 986 milioni evra bea
predmet na privatizacija, vrz osnova na Zakonot za transformacija na op{testveniot kapital,
donesen vo juni 1993 godina. Kolku od tie 986 milioni evra e privatizirano vo na{eto vreme, odnosno vo vremeto na SDSM do
1998 godina, a kolku vo periodot
na VMRO-DPMNE od 1998 godina
do 2002 godina e mnogu te{ko da
se ka`e, barem jas nemam takvi
podatoci. Toa bara edna poseriozna analiza.
Prvata zna~ajna izmena na Zakonot za transformacija na op{testven kapital be{e donesena
vo 1999 godina, vo vremeto na
VMRO-DPMNE i toga{, spored
mene, se vgradi najnetransparentniot na~in na privatizacija,
„ Serija od reakcii predizvika
predlogot na pretsedatelot na
SDSM Branko Crvenkovski za ustavnite izmeni. Toj
predlo`i amandman
so koj krivi~nite
dela od privatizacijata nema da zastaruvaat
a toa e so direktna proda`ba i
toga{ tokmu na toj na~in be{e
prodadena rafinerijata „OKTA“.
Samo vo 2002 godina, na primer,
okolu 40 pretprijatija, od koi nekoi bea zna~ajni, bea prodadeni
od toga{nata Vlada so diskont od
90 procenti i vo istiot period
nekade okolu 30 pretprijatija bea
odneseni vo ste~aj ili bea likvidirani, so vkupna brojka od okolu
35 iljadi vraboteni.
X Dali od dene{na distanca privatizacijata na „Fer{ped“ e ~ista. Dosieto i ponatamu se vle~e po fiokite vo obvinitelstvoto?
- Spored mene, a toa e stav i
na SDSM, sekoja firma, sekoj poedinec ili grupa na lu|e, treba da
se soo~at so ist pristap od strana na pravnata dr`ava. Ne smee
da ima povlasteni, ne smee da
ima za{titeni vo odnos na proverkata na zakonitosta na privatizacijata, koga velam za site, toa
zna~i i za „Fer{ped“. Ona {to ne
smee da se slu~i e bez kakvi bilo
fakti i dokazi, ~isto zaradi politi~ki motivi, da se frlaat anatemi na koja bilo firma, bez kakva bilo sudska zavr{nica. Zna~i, nedozvolivo e samo so politi~ki deklarativni izjavi da se
diskreditiraat desetici ili stotici firmi, vo koi rabotat stoti-
ci iljadi lu|e, a obezbeduvaat egzistencija za svoite familii, i
na krajot na krai{tata firmi i
pretprijatija na koi se potpira
makedonskata ekonomija. ]e povtoram, toa e nedozvolivo.
X Se ~uvstvuvate li vinoven
{to donesovte zakoni so koi na
direktorite im ovozmo`ivte na
rati, so golema prednost pred
vrabotenite, da gi otkupat firmite {to toga{ bea dr`avni?
- Generalno, za s* {to se slu~uvalo vo periodot koga sum bil
pretsedatel na Vladata, e normalno i ~ove~ki da ~uvstvuvam odgovornost. Mene sovesta mi e ~ista
bidej}i to~no znam deka nikoga{,
nitu edna odluka, nitu eden poteg
kako premier ne sum go napravil
svesno ili imaj}i soznanija odnapred deka toa mo`e da predizvika
nekakvi negativni posledici.
Sakam da spomenam samo
u{te ne{to, ~esto pati kako primeri za kriminalna privatizacija vo Makedonija, vo politi~kata
bitka i vo me|usebnite obvinuvawa, se poso~uvaat tokmu firmite
koi denes rabotat uspe{no, zna~i, pominale niz procesot na
privatizacija, a denes se efikasni stopanski subjekti. Jas bi rekol, kamo sre}a site pretprijatija taka da pominea niz procesot
na privatizacija.
QUB^O GEORGIEVSKI, PORANE[EN PRETSEDATEL NA VLADATA NA R.MAKEDONIJA
Narodot im prosti na Crvenkovski i na Gruevski
X Dali znaete kolku e vrednosta na privatiziraniot kapital vo vreme na Va{iot premierski mandat ?
- Te{ko mo`e da se odgovori
kolku e vrednosta na privatiziraniot kapital vo koja bilo Vlada, no
ima edna druga merka, druga procena, koja mnogu lesno se proveruva.
Imeno, vo 1998 godina, koga ja prezemavme Vladata, ima{e informacija od Zavodot za statistika i od
Agencijata za privatizacija za statistika deka 90 procenti od ona {to
treba da se privatizira vo Makedonija e ve}e privatizirano. Zna~i, od
1998 godina se onie ostanati okolu
10 procenti od firmite {to treba{e da se doprivatiziraat. Jas li~no, nikoga{ ne sum sretnal podatok
kolku e vrednosta na firmite, {to
se privatizirani vo mojot mandat.
X Vo va{ mandat se privatiziraa strate{ki kompanii i banki. Stopanska banka, „Okta“, „Telekom“?
- Od site privatizacii, {to
ima{e mo`nost da gi zavr{i Vladata od 1998 godina do 2002 godina,
edinstvena ~ista firma za koja mo`e{e da se zboruva be{e „Telekom“.
I pokraj toa {to 50 procenti od celata procedura ja zavr{i prethodnata Vlada, fakt e deka nie ja dovedovme do zavr{nica. Mo`am da ka`am deka privatizacijata na „Telekom“ 1999-2002 godina be{e proglasena za najuspe{na privatizacija
vo jugoisto~na Evropa. „Telekom“
be{e prodaden za isklu~itelno vi-
soka cena, a od ovaa kompanija deneska dr`avata godi{no zema dividenda od 50 milioni evra. [to se
odnesuva do privatizacijata na
drugite firmi, „Okta“ i na Stopanska banka treba da ka`am deka se
rabote{e za propadnati firmi.
Samo da potsetam, Stopanska
banka be{e sanirana dvapati so
ogromni buxetski sredstva i taa na
spisokot na Svetska banka be{e
firma {to moravme itno ili da gi
privatizirame ili da ja likvidirame. Privatizacijata na bankata
ne e sporna od aspekt na privatizacijata tuku kade se tro{eni parite
pred 1998 godina, za na kraj bankata
da se odvede do bankrot. I „Okta“
be{e na spisokot na 24 firmi - zagubari. Vo taa akcija bevme prinudeni da napravime brz poteg. Vinata za toa {to deneska Republika
Makedonija pla}a penali treba da
se bara kaj Vladata, koja go raskina
dogovorot so „Okta“ samo edna godi-
na pred negovoto istekuvawe, s* so
cel edna firma da go dobie nafteniot biznis.
X So sega{niot premier Gruevski ja skroivte listata na zagubari, firmi {to mora{e da se
prodavaat ili da se likvidiraat. Ja znaete li sudbinata za nekoi od ovie firmi i lu|eto {to
rabotea vo niv?
- Ja gledam reklamata na
SDSM, koja denovive se emituva,
kade {to ima napi{ano dvanaesettrinaeset firmi i kade sega ja prefrlaat vinata na aktuelniot premier. Indirektno i vrz mene, zo{to
toga{ premier bev jas. Kako da gi
zaboravame rabotite i kako da sme
nadvor od vremeto. Site tie firmi
{to gi gledame vo reklamite na
SDSM mo`ebi formalno se zatvorija vo period me|u 1998 i 2002 godina, no uni{tuvaweto be{e pred
1998 godina i toa mnogu jasno se
prepoznava i mo`e da se vidi spored site statisti~ki podatoci.
X Nacionalna plate`na karti~ka. Proekt {to dr`avata ja ~ine{e 7,5 milioni evra, a podocna
ja prodadovte za 1,5 milion evra?
- Sekoj minister, vo ramkite na
svoite nadle`nosti, toga{ nude{e
reformski potezi i proekti. Mnogu
od tie proekti ne bea prifateni od
Vladata, a drugi bea prifateni.
Plate`nata karti~ka be{e prifatena bez somnenie, kako proekt izgleda{e interesno i zvu~e{e dobro.
Jas nikoga{ detalno ne sum navlegol
vo finesite na toj proekt, no fakt e
deka toj proekt ne poka`a rezultat.
X No, zaedno so premierot
se~evte lenta na novata NPK dodeka od drugata strana na stakloto {trajkuvaat otpu{tenite po
reformata na ZPP?
- Jas moram da ka`am deka celiot toj proces, kako i mnogu drugi procesi vodeni od ministri, jas kako
premier mo`ebi sum gi odobruval,
me|utoa, tehni~kite elementi i kako
s* se odvivalo vo taa rabota, navistina ne sakam da komentiram. I
mislam deka ima pokompetentni lu|e
so koi mo`ete za toa da razgovarate.
X Dali privatizacijata od
premieri, ministri, direktori
sozdade profiteri, mo}nici, bogata{i?
- Privatizacijata, kako mnogu
drugi momenti na rabota na edna
vlast, apsolutno ostava prostor za
zloupotreba i za pravewe bogata{i
vo dr`avata i od onie koi se vo
vlasta i od onie {to se direktori
i sopstvenici na tie firmi. Da ne
zaboravame deka deneska imame
edna ubava redica na firmi, koi
gledate se prenesuvaat od tatko na
sin, pa na vnuk. So koe pravo tie direktori, {to bea komunisti~ki, sega
nivnite firmi se privatni i tie se
povtorno direktori. Zna~i, zloupotrebata treba da se gleda od dvete
strani – i od onie koi bile kako ministri, premieri, direktori na razni agencii, no i od aspekt na onie
koi denes gi poseduvaat tie firmi.
X Zo{to ne napravivte revizija na privatizacijata?
- Koga dojdovme na vlast vo 1998
godina, vidovme deka vo 1994 godina be{e ukinat ~lenot za zloupotreba na slu`benata dol`nost, zna~i, prakti~no najgolemata privatizacija vo Makedonija bila sprovedena bez toj zakon. Nie vo 1998 go
vovedovme povtorno i si napravivme golema {teta bidej}i potoa site
na{i funkcioneri, koi bea sudeni,
bea sudeni po toj ~len. Procesot za
revizija na privatizacijata ne e
problem samo na Makedonija tuku i
na cela Jugoisto~na Evropa.
Prvo, kaj nas ima edna paradoksalna situacija. Privatizaciite
za koi VMRO-DPMNE go obvinuva
SDSM 90 procenti se napraveni do
1998 godina, no narodot mu prosti
na Crvenkovski na poznatiot 15
septemvri. Od druga strana, SDSM
sega izleguva so privatizaciite na
Gruevski preku reklami, a narodot
~etiripati ve}e mu prosti i na Gruevski. Zna~i, narodot i na Crvenkovski i na Gruevski ve}e im gi prosti site privatizacii za koi tie
me|usebno se obvinuvaat. Od praven aspekt, ne e problem revizijata
na privatizacijata da bide so
ustav otvoren proces za ve~nost,
no, spored mene, mo`ebi popravedno }e bide da napravime ~lenot za
zloupotreba nikoga{ da ne zastaruva, so dopolnitelen ~len so koj }e
se opfati i periodot pred 1995 godina, so {to mislam deka ne samo
privatizacijata tuku i drugite kriminalni dela }e bidat trajno otvoreni vo Makedonija.
21
BIZNIS INFO
^etvrtok, 6 maj 2010
Ekspertski argumenti za amandmanot
za revizija na privatizacijata
X Dali treba da se prifati
amandmanot na SDSM za ustavni izmeni, so koi nema da zastaruvaat krivi~nite dela povrzani so privatizacijata?
D-r Vlado Popovski, univerzitetski profesor
Kaj nas amandmanot ima specifi~na formulacija i glasi vaka: Se predlaga vo ~lenot 52 od
ustavot da ima nov stav, petti,
posleden, vo koj bi se reklo deka
zakonite mo`at da imaat retrospektivno dejstvo i za delo od
transformacijata na op{testveniot i na dr`avniot kapital. Sintagmata „mo`at da imaat retrospektivno dejstvo“ zna~i deka
predlaga~ot na ustavniot amandman ne saka da re{i kone~no dali
}e ima ili ne retrospektivno
dejstvo so ustavniot amandman tuku go prepu{ta pravoto na zakonodavecot. Na takov na~in celiot
tovar }e go ostavaat na sudijata
ili na sudot i toj }e odredi prijava za zastareno delo, da oceni
dali ima mesto ili ne, zna~i na
svoe samostojno uveruvawe.
Prakti~no, se postavuva edna
mnogu slo`ena procedura, pri {to
jas se somnevam deka toa }e mo`e
efektivno da se istera do kraj i
deka navistina od ovoj amandman
}e se ispili edna pravna praktika
vo koja }e se ras~istat rabotite.
Zatoa mislam deka motivot na
predlaga~ot e politi~ki. Za da
mo`e da ocenime deka navistina
klu~niot motiv e pravno da se ras~istat tie situacii, amandmanot
mora da ima druga formulacija.
Eve vaka, namesto da stoi deka zakonite mo`at da imaat retrospektivno dejstvo, zo{to ne stoi vo
amandmanot deka zakonite imaat,
na primer, stavot ~etiri vo ~lenot 52, treba da se dopolni: „Zakonot i drugite propisi ne mo`at da
imaat povratno dejstvo, osven vo
slu~aj koga toa e povolno za gra|anite” i da se dopolni: „Koga stanuva zbor za pote{ki dela storeni
vo procesot na transformacija i
privatizacija na op{testveniot
kapital“.
D-r Renata Deskovska - univerzitetski profesor
Mislam deka treba da se prifati, imaj}i predvid deka privatizacijata i proda`bata na pretprijatijata e tema, koja postojano
e prisutna vo javnosta i vo politikata i postojano e etiketirana
deka stanuva zbor za kriminalen
proces, deka se praveni zloupotrebi. Mislam deka nema ni{to
podobro, koga za site somnevawa
dali se storeni krivi~ni dela,
toa pravno }e se zavr{i, taka {to
ovoj amandman }e ovozmo`i ona
{to ne se uspealo da se zavr{i, a
ima opasnost da zastari zaradi
istek na opredelen vremenski
period, da se dade mo`nost sudskite organi da gi zavr{at svoite
postapki. Nie postojano sme vo
nekakvo somnevawe deka i vo postojnite reformi na sudstvoto
postojano stojat nekoi etiketi deka ne e efikasno, deka ne gi procesira slu~aite dovolno brzo,
deka se pravat politi~ki pritisoci... Ovie ustavni reformi,
koi se otvorija vo momentov, se
prakti~no reformi koi se odne-
suvaat na sudstvoto, taka {to od
toj aspekt mislam deka i ovoj
amandman se vklopuva vo ustavnite izmeni.
X Treba li da se povikaat
na odgovornost akterite {to
sprovele nezakonska privatizacija?
D- r Vlado Popovski
Ima golemo raspolo`enie kaj
gra|anite da se ras~isti okolu
privatizacijata na dr`avniot i na
op{testveniot kapital i vo taa
moralna smisla treba da se napravi revizija i da se vidi {to se
slu~i i da se sankcioniraat onie
dela, koi {to se so te`ok kriminal. Po moe mislewe, treba da se
ekstrahiraat najte{kite dela. Ne
mo`ete vie da vlezete vo sitnite
privatizacii od pomalo zna~ewe
i da ja pretvorite celata privatizacija kako sporna i da ja pretvorite celata Republika vo sudnica.
Toa bi bilo daleku pokatastrofalno otkolku {to mo`ete da ispravite nekoja situacija. Stanuva
zbor za karakteristi~ni golemi
privatizacii, vo koi ima golemi
falsifikati ili neurednosti vo
soglasnost so zakonite {to toga{
postoele.
D-r Renata Deskovska
Sekoj praven sistem se zasnova na prava i na obvrski, taka
{to, ako gi prekr{ite obvrskite,
dol`nostite, odgovornosta... Po~ituvawe na pravoto, vladeewe
na pravoto, na pravnata dr`ava,
zna~i, sekoj da odgovara za svoite
postapki. Ne znam, postojano ima
nekakvi {pekulacii i ednite i
drugite politi~ki partii, dvete
glavni politi~ki partii, me|usebe se obvinuvaat deka napravile
ne{to vo procesot na privatizacijata ili vo proda`bata na
pretprijatijata. Mislam deka ova
e edinstveniot na~in da se ovozmo`i da se dobie sudska razre{nica na seto toa.
D-R VLADO BU^KOVSKI, PORANE[EN PRETSEDATEL NA VLADATA NA R.MAKEDONIJA
Proda`bata na „ESM“ e napravena na najtransparenten na~in
X Neli e malku perverzno
dvete najgolemi politi~ki partii, va{ata SDSM i VMRODPMNE, koi naizmeni~no vladeat izminative dve decenii
vo Makedonija, da se obvinuvate me|usebno za nepravedna
tranzicija. Ova go pra{uvam
bidej}i vo nekolku navrati
imavte mo} i instrumenti da se
spravite so oligarhijata ili
so lu|eto, koi vo minatoto ja
zloupotrebile svojata polo`ba za li~no bogatewe?
- Pozicijata na SDSM vo konkretniot slu~aj ne ja cenam kako
perverzna, zna~i, SDSM izleguva
so predlog za ustavni izmeni predizvikana od VMRO-DPMNE.
VMRO-DPMNE o~igledno nema
namera da dade ot~et {to napravil izminatite ~etiri godini tuku
poslednata godina vodi negativna
„ Prezemaweto na VV „Tikve{“ od strana na grupacijata „M6“ e
regularna, a proda`bata na distribucijata „ESM“ na avstriski
„EVN“ e napravena spored u~ebnik, na najtransparenten na~in,
tvrdi porane{niot premier Vlado Bu~kovski
kampawa, a mototo na taa kampawa
e kriminalnata privatizacija.
X Vie bevte premier koga
VV „Tikve{“ ja dadovte vo racete na grupacijata „M6“. Ne-
kolku godini podocna, odnosno
denes, sektorot za organiziran
kriminal podnesuva krivi~na
prijava do Javnoto obvinitelstvo. Smetam deka imalo
sprega me|u „M6“, Komisijata za
hartii od vrednost i brokerskata ku}a. Ima li ne{to sporno vo prezemaweto?
- Smetam deka transformacijata i prezemaweto na upravuva~kiot paket od „M6“ e uspe{na
transformacija, uspe{no prezemawe, a somnevawata, koi vo me|uvreme gi ima obvinitelstvoto
bidej}i e vo faza na predistra`-
na postapka, ne bi gi komentiral.
X Nesomneno najgolemata
proda`ba, koja {to se slu~i dodeka Vie bevte premier, e proda`bata na „ESM“ na avstriskiot „EVN“?
- Proda`bata be{e spored
u~ebnik, krajno transparentna.
Cenata {to ja dobivme, vo sporedba so drugite privatizacii vo
regionot, e me|u najdobrite. Se
se}avam za {pekulaciite, koi toga{ gi ima{e VMRO-DPMNE i koj
go stimulira{e onoj „Glas na
svetlinata“, kako edna nevladina
organizacija, koja treba{e posto-
jano da sozdava tenzii. Nivnite
{pekulacii bea ako „ESM“ se prodade za pomalku od 100 milioni
evra, toga{ tie vo Vardar }e ja
frlat kockata, podgotvuvaj}i se
za masovni protesti. Toga{ ve}e
be{e predizboren period, toa se
slu~uva{e vo fevruari 2006 godina, a izborite bea vo juli. Cenata od 225 milioni evra gi iznenadi niv, no gi iznenadi i najgolemite favoriti za koi {pekulira{e javnosta, a toa se „^EZ“, koj
se smeta{e deka, zaradi nivnoto
prisustvo vo regionot, }e dadat
najdobra ponuda.
MIROQUB [UKAROV – PRV DIREKTOR NA AGENCIJATA ZA PRIVATIZACIJA
Nema{e kriminal vo Zakonot za privatizacija
X Sprovede li R.Makedonija lo{a privatizacija na dr`avniot i na op{testveniot kapital?
- Makedonija ne sprovede nitu
lo{a nitu dobra privatizacija.
Taa sprovede privatizacija kakva
{to bara{e Zakonot, koj bara{e
da se izvr{i transformacija na
sopstvenosta. Modelite {to bea
primeneti vo Republika Makedonija bea modeli ve}e primeneti
nasekade vo svetot, od strana na
zemjite vo tranzicija. Nitu be{e
ne{to ekstravagantno izbrano,
nitu, pak, ne{to {to e nadvor od
normite, koi bea primeneti i na{iot model be{e sozdaden od
Makedonec, koj ne znae{e nitu
eden makedonski zbor, od ^ento
Siljanovski, prakti~no Angli~anec, taka {to toj model be{e iz-
bran da gi zadovoli tie zapadni
standardi. Nie bevme samo edna
agencija {to gi sproveduva{e.
Denes, po 20 godini, mo`am da
ka`am deka privatizacijata treba{e da se sfati kako ne{to zavr{eno u{te pred 10 godini, i da
se prestane da se govori za nea
bidej}i toj stereotip za kriminalna privatizacija od ~isto politi~ki pri~ini be{e prefrlana
postojano od edna politi~ka partija na druga, prefrlawa za da
dobijat poeni pred javnosta. I taka se sozdade edna la`na slika
deka s* vo makedonskata privatizacija e kriminalno. Taa javna
slika sega ni e edna mnogu golema
pre~ka za s* drugo, vklu~uvaj}i gi
i stranskite direktni investicii, razvojot na finansiskata
sfera, optimizmot i drugo.
„ Direktorite ja
zloupotrebija pozicijata i za xabe im
gi zemaa akciite na
vrabotenite
X Zo{to toga{ preku no} se
zbogatija golem broj lu|e tokmu
do privatizacijata?
- Vo privatizacijata nema{e
model za brzo bogatewe, no ima{e po lo{oto sproveduvawe na
sfa}awata za toa {to zna~i da
ima{ majoritet vo sopstvenosta.
Ima{e mnogu direktori, koi ja
zloupotrebija svojata direktorska pozicija, za xabe im gi zemaa
akciite na vrabotenite, prisiluvaj}i gi toa da go napravat, oti vo
sprotivno bi gi zagubile svoite
rabotni mesta. Nie nemavme takov model vo na{ata privatizacija. Toa be{e kreativno prezemawe na nekoi aktivnosti, koi ne
bea voop{to predvideni so Zakonot. Zna~i, se raboti za kriminal, a kriminal nema{e vo Zakonot za privatizacija.
X A vo postapkata?
- Nitu vo postapkata nema{e
mo`nost nekoj da stane bogat
preku no} tuku ima{e mo`nost da
dobie pravo na upravuvawe so
pretprijatijata, koe i pred toa
go ima{e. Da se razbereme, site
tie koi go prezemaa pravoto na
upravuvawe, tie i pred toa go
imaa toa pravo na upravuvawe,
samo {to na ovoj na~in mo`ea da
imaat od dr`avata zagarantirano pravo deka, dokolku bidat uspe{ni biznismeni toa pravo vo
vid na privatna sopstvenost }e
go zadr`at vo narednite pet ili
deset godini.
„Indeks“ vo
„Biznis info“
22
BIZNIS INFO
^etvrtok, 6 maj 2010
KOMORSKITE PRETSTAVNI[TVA VO BRISEL
NA SAMOTO MESTO
Gladijatori za nacionalnite
ekonomii na edinstveniot pazar
„ Vo „arenata“ na interesi dobivaat onie koi se inicijativni, brzi, so profesionalen
kapacitet i so istomislenici, osobeno ako se od redovite na posilnite ekonomii
Pi{uva: Qubica Nuri
„ Vistinskoto
vreme da se
vgradi sopstveniot interes e
na po~etokot na
inicijativite
eodamna{nata studiska poseta na nacionalnite koordinatori na partnerskiot
proekt na Asocijacijata na
balkanskite komori (ABK) i
Unijata na germanskite trgovsko-industriski komori
(DIHK) na Brisel, poddr`ana od germanskata Vlada
vo programata ima{e i zapoznavawe so rabotata na
komorskite pretstavni{tva vo EU. Bez ogled dali
N
se raboti za pretstavni{tvo na komorata od „stara“
zemja-~lenka, „nova“ ili
zemja koja e na patot da se
za~leni, zaedni~ko e deka
nivnata uloga e dvonaso~na: plasirawe na informacii od Brisel kon doma i
obratno; maksimalni napori vo stavovite na Brisel
da se vgradat i doma{nite
i preku dobrata informiranost da se izgradat kapaciteti za koristewe na za-
edni~kite ili na bilateralnite fondovi. Informaciite koga }e se objavat
na internet-stranicite na
EU, ve}e e docna. Potrebno
e da se bide na vistinsko
mesto vo vistinsko vreme,
a toa e koga se gradat inicijativite, kriteriumite i
politikite. Vreme koga mo`e vo startot da se vgradi
i sopstveniot interes.
Vsu{nost, Brisel e arena
na interesi - dobivaat
onie koi se inicijativni,
brzi, so profesionalen kapacitet i istomislenici,
osobeno ako se od redovite
na posilnite ekonomii.
Voop{to ne e vozmo`no
ovojpat da ne se istaknat
nekolku vpe~atoci od sredbite: profesionalnost i
svesnost na kolegite zo{to
se vo Brisel, neverojatna
otvorenost i podgotvenost
da se spodeli iskustvo i
informacija i kako i da se
stavat nivnite kapaciteti
i vo na{a poddr{ka. Dobivme otvoren povik za koristewe na pretstavni{tvata za studiski prestoj
sekoga{ koga e potrebna, a
i tie da se sfatat kako baza za logisti~ka poddr{ka
na na{ite kompanii. No,
isto taka, ja po~uvstvuvav i
nivnata me|usebna sorabotka i „pomagawe“. Na postoi
drug zaklu~ok osven - felata e cvrsto zdru`ena.
PRETSTAVNI[TVO NA ROMANSKATA
TRGOVSKO-INDUSTRISKA KOMORA
PRETSTAVNI[TVO NA UNIJATA NA GERMANSKITE
TRGOVSKI I INDUSTRISKI KOMORI (DIHK)
Uspe{nosta vo Brisel
Preku zaedni~kite, borba za
zavisi od srabotenoto doma
sopstvenite interesi
- Jas sum vo Brisel, no ne zaboravam deka sum od
Berlin. Pogre{en e pristapot isklu~ivo da se misli „kako Brisel” i da se zaboravat nacionalnite interesi. So ovie zborovi ni se obrati Aleksander
Lau, direktor na pretstavni{tvo na DIHK vo Brisel
i direktor na sektorot za evropskite odnosi na
DIHK, pretstavnik na najgolemata ekonomija vo EU i
treta vo svetot. Toj edna nedela od mesecot pominuva vo Germanija, vo centrala na DIHK vo Berlin ili
se sre}ava so stopanstvenicite vo nekoja regionalna komora za izvorno da gi ~ue problemite vo funkcioniraweto na edinstveniot pazar na Unijata i politikite, kako i konkretnite potrebi od poddr{kata. No, i da prenese {to se slu~uva vo Brisel i da
dobie instrukcii. Mo`ebi i pove}e od toa.
Aleksander Lau saka{e da ni prenese deka
Germanija so ratifikacijata na noviot Evropski
dogovor, strate{ki se opredelila za konsolidirana Unija, no istovremeno taa ne gi ignorira interesite na sopstvenata ekonomija i e podgotvena
niv aktivno da gi vgraduva vo interestite na EU.
No, ne i obratno, po sekoja cena.
Pokraj pretstavni{tvoto na DIHK, koe ima 25
vraboteni, Germanija vo Brisel ima svoja ambasada, evropska misija, 15 regionalni pretstavni{tva
i pretstavni{tva na pove}e strukovi asocijacii. Vo
Germanija ~lenstvoto vo komorite e zadol`itelno,
poradi {to komorite imaat obvrska da go zastapuvaat sekoj interes, bez ogled na goleminata i na
zna~eweto na kompaniite i na sektorite.
- Pretstavni{tvoto ima odgovorna zada~a da
vlijae vrz postavuvaweto na agendite, kako vo Brisel taka i doma. A, toa zna~i deka e nu`no da se
vospostavi mre`ata na lobisti i na poddr`uva~i,
Aleksander Lau
alijansa na interesi. Kolku e pospecifi~en interesot, tolku negovoto promovirawe treba da e posilno. Ulogata na jazikot i poznavaweto na kulturite e mnogu vlijatelen faktor za uspe{nosta na
lobiraweto. Zatoa e polesno koga vo evropskite
institucii i drugi relevantni institucii se komunicira so zemja ili so nekoj koj doa|a od tradicionalna bliska zemja, ili, pak, koga se raboti za
li~ni poznanstva. Toa ne zna~i deka vo Brisel
vladee nekakov vid nepotizam tuku se raboti za zaemna doverba koja go skusuva vremeto i garantira
kvalitet na aktivnostite - istaknuva Lau.
Toj se brza{e da go zavr{i pladnevniot razgovor bidej}i popladneto ima{e sredba so kompaniite vo regionalnata komora Diseldorf, za zaedni~ki dogovor okolu na~inot na koj DIHK treba da
pristapi kon organiziraweto na EU, biznis-kancelarii vo Indija, Kina i vo Tajland, odnosno za interesot za noviot vid edinstveno prezentirawe
na evrposkata ekonomija.
I dodeka pretstavni{tvoto na
DIHK sekoja minuta ja bie bitkata da
ima inicijativa i kontrola vrz aktivnostite vo Brisel, srazmerno na u~estvoto na nacionalnoto stopanstvo vo
EU i globalno pretstavni{tvoto na
Romanskata trgovsko-industriska komora vo Brisel ima samo eden vraboten, Mihail ^izmaru.
- Pretstavni{tvoto go otvorivme
istata godina koga Romanija stana
~lenka na EU, 2007 godina. Ne be{e
lesno bidej}i komorskoto ~lenuvawe e
na dobrovolna osnova - veli ^izmaru.
Pokraj komorskoto pretstavni{tvo
vo Brisel funkcioniraat ambasadata
na Romanija, Postojanoto pretstavni{tvo na Romanija vo EU, Romanski informativen centar, Pretstavni{tvo
na nacionalnata unija na rabotodava~i na Romanija, Romanski turisti~ki
informativen centar i Pretstavni{tvoto na regionalni soveti na Romanija. I, kako {to istaknuva ^izmaru, za
sekogo ima neiscrpen anga`man.
Ulogata na pretstavni{tvoto e pove}ekratna. Pribavuvawe i prosleduvawe na informaciite preku u~estvoto na konferencii, seminari, delovni nastani, veb-stranicite i izvestuvawata. Pretstavni{tvoto im asistira na romanskite kompanii vo Brisel,
kako i na evropskite investitori zainteresirani za Romanija, dava poddr{ka na 42 regionalni komori vo Ro-
manija vo odnos na EU, lobira i gi zastapuva interesite na kompaniite
pred EU instituciite. Isto taka, gi
poddr`uva nacionalnite ekonomski
nastani, simpoziumi, forumi i trgovskite misii, dostavuva na svoite
~lenki informacii za konkretni mo`nosti za biznis-aktivnosti. No, uspe{nosta vo Brisel se meri so srabotenoto doma.
- Najgolem problem vo rabotata na
pretstavni{tvoto e nedovolnata sorabotka i poddr{ka od romanskite institucii. Administrativniot kapacitet doma ne odgovara na dinamikata i
obvrskite vo Brisel. Golem problem
ni e otsustvoto na kredibilitetot i
koherentnost na vladata vo odnos na
evropskite institucii. Ako na toa se
dodade krizata, neodr`livata legislativa i nesoodvetnata dano~na politika, korupcijata, destruktivnata politika kon malite i srednite pretprijatija, nerazvienata transportna
infrastruktura i ~estite promeni vo
vladeja~kite strukturi, toga{, mo`e
da se razbere zo{to Romanija ima
iskoristeno samo 10 procenti ili 40
milioni evra od vkupnata suma na
evropskite fondovi nameneti za
strukturnata poddr{ka na Romanija.
No, bez ogled na s*, va`no e da se bide na izvorot na sozdavaweto na politikite i dodadenite vrednosti - veli Mihail ^izmaru.
PRETSTAVNI[TVO NA UNIJATA NA TURSKITE KOMORI I STOKOVNI BERZI (TOBB)
So jasna i edinstvena vizija za evropska idnina
- Dobredojdovte vo evropskoto
pretstavni{tvo na 1.300.000 turski kompanii, i 356 regionalni komori i stokovni berzi, koi vo soglasnost so zakonot zadol`itelno
se zdru`eni vo Unijata na turskite
trgovski, industriski, pomorski,
zemjodelski i turisti~ki komori i
stokovni berzi (TOBB). Nie sme
klasi~en kontinentalen model na
komorskoto organizirawe, kako i
najgolemite ekonomii vo EU.
So ovie zborovi nasmean i relaksiran ne pre~eka Bulent Bilgi~, direktorot na pretstavni{tvoto. Go pra{uvam dali e te{ko
da se pretstavuvaat interesite
na tolkav broj kompanii, a toj lakonski odgovara: „Ne e lesno, no
ne e ni te{ko koga doma postoi
jasna i edinstvena vizija vo odnos
na evropska idnina na Turcija“.
Na pra{aweto zo{to Republika Turcija tolku insistira na
~lenstvoto vo EU, koga taa e vo ca-
rinska unija so EU, koga e sedumnaesettata ekonomija vo svetot i transporten koridor kon Evropa za 70
procenti od centarlnoazijskite
energensi, Bilgi~ odgovara: „Tokmu
poradi toa dolgoro~nata strategija
na Turcija e ~lenstvo vo EU. Aplikacijata za EU ~lenstvo e podnesena 1987 godina. Na{ stav e deka
edinstveno niz demokratskite
principi na EU i instituciite mo`eme politi~ki da go artikulirame
ekonomskiot kapacitet, ulogata,
zna~eweto i vlijanieto na Turcija
na globalen plan. Vo ramkite na
Unijata, Germanija i Balkan (Turcija), pretstavuvaat silna sinergija i
ja davaat dinamikata na EU. Germanija e prva vo evropskata ekonomija, a EU na Turcija & e prv nadvore{notrgovski partner. Turcija za
Evropa e vrata kon Centralna Azija, Bliskiot i Dale~en Istok. Vo
1985 godina, turskata ekonomija
pretstavuvala 1,6 procenti od ger-
manskata, vo 2009 godina taa pretstavuva tri procenti od ekonomijata na EU. I, koga }e se zeme predvid
i turskoto naselenie vo EU, od aspekt na brojnosta, no i integriranosta vo ekonomijata i vo politi~kiot
`ivot, se dobiva ravenka so strategija za evropskoto ~lenstvoto. Go
uva`uvame faktot deka gra|anite
na EU ne ja poznavaat Turcija. Zatoa
ja nema doverbata i e prirodno da
se ima strav od nepoznato“.
Turcija od 1980 godina napravi
radikalen presvrt otvoraj}i ja svojata ekonomija i poddr`uvaj}i go
pretpriema{tvoto. Niz procesot na
evropskata integracija, taa ja smeni
planskata ekonomija so pazarnata,
gi rekonstruira instituciite i administracijata i se zdobi so kapacitet za globalnata ekonomija.
Denes Turcija ne ja vodi politika tuku ekonomija. Zemjata ima
pobrz rast od EU i so integriraweto na svojata ekonomija taa mo`e
Bulent Bilgi~
da bide veter vo grb na Unijata. Za
Turcija e relevanten sekoj pazar i
ne se osvrnuva na politi~kite konotacii. Vo momentot raboti na
liberalizacija na vizniot re`im
so Rusija i so Sirija. Se nudi da
bide poddr`uva~ na relaksacijata
na ekonomskite odnosi me|u EU i
Iran ili go poddr`uva integrira-
weto na iranskata ekonomija vo
globalnite tekovi. Takvo iskustvo
ve}e ima so Avganistan i so Pakistan, so Izrael i so Palestina, a
sega raboti so BiH i so Srbija.
- Vo krizni vremiwa civilnoto
op{testvo ima pogolema odgovornost. Vo toj „paket” se komorite i
korporativniot sektor. Na{eto
pretstavni{tvo ima zada~a aktivno da participira vo aktivnostite
i so proektite na Euro~embr, lobira so pomo{ na sredbite, dijalogot
i vo dvete nasoki gi razmenuva
evropskite informacii so instituciite, koi se odnesuvaat na EU i
turskata biznis-zaednica pridonesuva kon socijalniot dijalog. Ne e
lesno, no e inspirativno i odgovorno - zaklu~uva Bulent Bilgi~,
direktorot na pretstavni{tvoto.
(Ekspert za me|unarodna
sorabotka i evrointegracii vo
Stopanska komora na Makedonija)
INTERVJU
23
BIZNIS INFO
^etvrtok, 6 maj 2010
SA[O DAVITKOVSKI, GENERALEN DIREKTOR NA „SKOPSKI PAZAR“ A.D. - SKOPJE
Golemite trgovski
sinxiri ne n* pla{at!
„Skopski pazar“ a.d. - Skopje, zaedno so svoite
650 vraboteni, na devetti maj }e go proslavi svojot
58 rodenden. So diploma na magister po ekonomski
nauki, Sa{o Davitkovski zaedno so svojot brat To{o i vo ovie turbulentni vremiwa na ekonomska
kriza uspe{no ja vodi kompanijata. Pred zna~ajnata
godi{nina, so prviot ~ovek na „Skopski pazar“ zboruvavme za rezultatite, investiciite, planovite...
X Kako se spravuva
„Skopski pazar“ so ekonomskata kriza, koja vo golem del ima odraz vo trgovijata?
- „Skopski pazar“ a.d. Skopje ne go zaobikoli globalnata ekonomska kriza.
No, sepak, minatata godina
kompanijata ja zavr{ivme
so pozitiva. Brojkite zboruvaat deka e ostvaren vkupen prihod od dve milijardi denari, a neto-dobivkata iznesuva 35 milioni denari. Vkupniot prihod e namalen za 7,1 otsto vo odnos
na 2008 godina, dodeka
istovremeno vkupnite rashodi se namaleni za 6,2 otsto vo odnos na vkupnite
rashodi ostvareni vo istiot period od 2008 godina. I
pokraj kriznata godina, sepak, kompanijata ima ostvareno vkupni investiciski
vlo`uvawa vo visina od
192 milioni denari.
X Kade prete`no gi naso~uvate Va{ite investiciski anga`mani?
- Kako za ilustracija, vo
periodot od 2000 do 2009
godina „Skopski pazar“ a.d.
vo objekti i oprema ima investirano nad 30 milioni
evra, so {to slobodno mo`e
da se vbroi me|u najzna~ajnite doma{ni investitori.
Sevkupnata rabota na
„Skopski pazar“ e so~ineta
od pove}e dejnosti, od koi
najzna~ajna e izdavaweto
delovni prostori pod zakup
i vo ponovo vreme trgovskata dejnost, dodeka organizacijata na zelenite pazari e
dejnost, koja „Skopski pazar“ ja neguva od samite po~etoci, pa do denes.
X No, o~igledna e promenata na strukturata na
dejnostite vo kompanijata?
- Trgovijata poleka stanuva dominantna dejnost na
„Skopski pazar“. Vo momentov „Skopski pazar“ raspolaga so sedum sovremeni supermarketi pod imeto „SP
market“, 10 diskonti pod
imeto „Maksi D“, market za
detski igra~ki i za galanterija „Superkids“, salon za
mebel, tri centri za ubavina „Unika“ i eden sovremen
restoran „Restoran 14“.
Vo soglasnost so zakonskata regulativa, „Skopski
pazar“ me|u prvite kompanii od sinxirot za distribucija na prehranbeni produkti,
implementira{e
standardi NASSR, kako i
pravilata za dobra higienska praktika vo ramkite na
dejnosta pazari na malo.
Dejnosta izdavawe na
deloven prostor „Skopski
pazar“ a.d ja vr{i
na povr{ina od
45.000 kvadratni
metri deloven
prostor i okolu
15.000 kvadratni
metri sovremen
magacinski prostor.
Vo ramkite na
dejnosta
pazari
„Skopski pazar“ so
svoite 12 zeleni
pazari i eden dobito~en pazar, ja
opfa}a celata teritorija na Skopje
i organizira redovno snabduvawe
na naselenieto so
sve`i prehranbeni
produkti.
Slobodno mo`e da se
pofalime so najnovata investicija vo op{tina \or~e
Petrov, kade {to vo izgradbata na sovremeniot trgovski centar SP „Planet“
vlo`ivme pove}e od devet
milioni evra.
X Za da se odr`i ~ekorot so s* pogolemata konkurencija, neophodno e
posebno da se vodi smetka za ~ove~kite resursi.
Kolku „Skopski pazar“
vlo`uva vo stru~nosta na
svoite vraboteni?
- Ovaa godina, na devetti maj zaedno so svoite 650
vraboteni „Skopski pazar“
a.d. - Skopje }e go proslavi
svojot 58 rodenden. Iako
mo`e da se vbroime me|u
postarite organizacii vo
dr`avata, sepak, slobodno
mo`e da se pofalime so
kontinuiraniot proces na
vlo`uvawe vo unapreduvawe na ~ove~kite resursi, a
starosnata granica, vo prosek ne nadminuva 40 godini.
Menaxmentot na „Skopski pazar“ se odlikuva so
visoka stru~nost i so profesionalnost, so {to se
zapazuva osnovnata premisa na firmata deka lojalnite i stru~ni kadri se odlika na uspe{na kompanija.
Na ~elo na kompanijata
sum ve}e tri godini, a toa
{to vo moeto dosie stoi
magister po ekonomski nauki mnogu mi pomaga vo vodeweto. Pozicijata generalen
direktor ja naslediv od
svojot tatko. No, misijata
da se prodol`i po~natoto
ne ja ~uvstvuvam samo kako
nasledena odgovornost tuku
i kako ultimativna cel, koja }e ja vodi ovaa kompanija
kon vrvot. Sega po~inatiot
Trajko Davitkovski, vsu{nost, e tatkoto na moderen
„Skopski pazar“. Toj gi postavi temelite na ona {to
denes pretstavuva ovaa
kompanija i uspe{no go grade{e nejziniot imix do
svojot posleden zdiv. Mojot
brat To{o Davitkovski e
zadol`en i odgovoren za
sektorot za informati~ka
tehnologija, koj e eden od
najva`nite sektori vo sekoja sovremena kompanija.
X Kakvi se planovite
za idninata?
- Edna od glavnite odliki na „Skopski pazar“ e
kontinuirano vlo`uvawe
vo razvojot na svoite biznisi, no i otvorawe novi
perspektivi. Vo podgotovka
sme na nov investicionen
ciklus, koj treba da po~ne
naesen. Za ovaa investicija
}e ja informirame javnosta
vo skoro vreme.
X Kolku „Skopski pazar“ e op{testveno odgovorna kompanija?
- Vo sistemot vrednosti
na kompanijata gri`ata za
op{toto dobro ima visoko
zna~ewe. Poradi takvata
opredelba „Skopski pazar“
a.d. so godini, preku sponzorstva i donacii gi potpomaga aktivnostite zna~ajni
za opkru`uvaweto vo koe
dejstvuva.
Gi poddr`uvame proektite od oblasta na kulturata, sportot, naukata,
obrazovanieto, zdravstvoto, za{titata na ~ovekovata
okolina i programite za dobroto na decata i na mladite i lu|eto so specijalni
potrebi. So takvata delovna politika na{ata kompanija zema u~estvo vo popularizacijata na sportot,
muzikata i kulturata voop{to i izvr{uva eden del od
sopstvenata odgovornost
kon op{testvoto.
S. P.
24
ANALIZI
BIZNIS INFO
^etvrtok, 6 maj 2010
STOPANSKATA KOMORA NA MAKEDONIJA GI SKENIRA[E EKONOMSKITE [email protected] VO PRVITE MESECI OD 2010 GODINA
Optimizmot ja ~eka esenta
izi~kiot obem na industriskoto proizvodstvo vo prvite
tri meseci od 2010 godina
bele`i opa|awe od 9,4 procenti sporedeno so istiot
period od 2009 godina.
Ako se poglednat podatocite po sektori, najgolemo opa|awe na industriskoto proizvodstvo ima vo prerabotuva~kata industrija i
toj procent iznesuva 14,6
procenti (sporedeno so trite meseci od 2010 godina,
so istite vo 2009 godina).
Opa|awe na industriskoto
proizvodstvo kaj prerabotuva~kata industrija ima{e i
vo 2009 godina, sporedeno
so 2008 godina od 9,3 procenti, {to govori deka imame kontinuirano opa|awe
na industriskoto proizvodstvo vo dr`avata. Padot
na industriskoto proizvodstvo e rezultat na namaluvaweto vo sektorite vadewe rudi i kamen, prerabotuva~kata i metalnata
industrija i tekstil. Se bele`i pad vo sektorot tekstil poradi namaluvaweto
na nara~kite zaradi krizata. Metalnata industrija
poka`uva znaci na oporavuvawe i pokraj konstantniot
pad na industriskoto proizvodstvo vo prethodnite tri
meseci. Nade` za toa davaat tekovite na svetskite
berzi, kade se bele`i zgolemuvawe na cenata na metalite. Kaj trgovijata vo pr-
F
„ Fizi~kiot obem na industriskoto proizvodstvo vo prvite tri meseci od 2010 godina bele`i opa|awe od 9,4 procenti sporedeno so istiot period od 2009 godina.
Najgolem pad ima vo prerabotuva~kata industrija od 14,6 procenti, a najgolem rast
kaj proizvodstvoto na osnovni metali od 48,1 procenti
vite dva meseca od godinava, vo odnos na istiot period lani, se bele`i rast na
izvozot i namaluvawe na
uvozot osobeno kaj elektri~na energija poradi dobrata
hidrolo{ka sostojba.
Klu~ni problemi so koi
se soo~uvaat firmite se zastarenata oprema, zgolemenata cena na energensite i
nedostatok na dolgoro~ni
finansiski sredstva za
razvoj.
Nakratko – opa|awe ima
skoro vo site sektori osven
vo proizvodstvoto na osnovni metali, kade vo prviot
kvartal od 2010 se bele`i
porast od 48,1 procenti vo
odnos na istiot period od
2009 godina, koga be{e zadaden najgolemiot udar kako
rezultat na globalnata finansiska kriza.
ENERGETIKA, CRNA I
OBOENA METALURGIJA
Proizvodstvoto na osnovni metali vo prviot
kvartal od 2010 godina bele`i porast od 48,1 procent
vo odnos na istiot period
od 2009 godina. Ako se ima
predvid deka minatata go-
dina fizi~kiot obem na
proizvodstvo vo ovoj sektor
be{e prepoloven, mo`e da
se ka`e deka startot na godinata e dobar, so voobi~aenata proizvodstvena dinamika.
Ova prvenstveno se dol`i na porastot na berzanskite ceni na metalite, od
edna strana, no i na relativno malite koli~ini na
rezervi, koi se nudat na
berzite (kako {to e slu~aj
so fero-nikelot).
Vo dejnosta na vadewe
rudi od metali realno e zabale`an porast na fizi~kiot obem na proizvodstvoto.
Indeksot e 126,6 i ako se
ima predvid deka minatata
godina ne zabele`aa pogolem pad na proizvodstvoto,
vo po~etokot na godinata
realiziran e realen porast
od nad 20 procenti.
Proizvodstvoto na osnovni metali vo strukturata na vkupnoto industrisko
proizvodstvo u~estvuva so
12 procenti (ist procent na
u~estvo kako i kaj proizvodstvoto na obleka).
Izvozot na rudi od metal vo prvite dva meseca e
za tripati pogolem i iznesuva 29 milioni amerikan-
ski dolari (u~estvo vo vkupniot izvoz od sedum procenti), a izvozot na osnovni
metali e zgolemen za 61
procent vo odnos na prvite
dva meseca od minatata godina. Negovoto u~estvo vo
vkupniot izvoz na RM iznesuva 23,5 procenti, zaedno
do dejnosta na vadewe rudi
od metal imaat u~estvo od
nad edna tretina vo vkupniot izvoz na RM.
[email protected][TVO,
INDUSTRIJA NA
[email protected] MATERIJALI
I NA NEMETALI
Brojot na aktivni grade`ni firmi vo 2009 godina iznesuva 4.004 i u~estvuvaat so okolu 5,7 procenti
vo vkupno aktivnite firmi
na nivo na zemjata. Brojot
gradbata (38 procenti) i visokogradbata (15 procenti).
Vo 2009 godina izdadeni se vkupno 3.074 odobrenija za gradewe, od koi okolu 79 procenti se za objekti
od visokogradbata, potoa 12
procenti za sanacija, rekonstrukcija i okolu 8 procenti za niskogradbata.
Vo stanbenata oblast se
gradat po okolu 5.000 do
5.500 stanovi godi{no, {to
kako broj e daleku pomal od
potrebite na gra|anite za
izgradba na stanovite. Spored analizite i planskite
dokumenti, potrebno e izgradba i do 10.000 stanovi
godi{no.
Vo stranstvo grade`nite pretprijatija vo 2009 godina imaat izvr{eno grade`ni raboti vo vrednost
od okolu 63 milioni dolari, {to e za 4,6 procenti po-
vodstvoto ima opa|awe za
okolu 11 procenti.
I na startot od 2010 godina, za prvite tri meseci
fizi~kiot obem na proizvodstvoto bele`i opa|awe
za 35,3 procenti kaj eksploatacijata (vadewe na rudi)
i za 22,2 procenti kaj proizvodstvoto. Od druga strana,
inputite vo proizvodstvoto
bele`at zgolemuvawe, posebno cenata na mazutot, koja samo za edna godina e zgolemena dvojno (od 17 denari
na 35 denari po ton).
Vo ovie industriski
granki, vo 2009 godina vraboteni se okolu 4.900 rabotnici, me|utoa, brojot na
vrabotenite bele`i opa|awe od okolu 25 procenti vo
sporedba na 2009 godina so
2008 godina, i kaj eksploatacijata i kaj prerabotkata.
Vo izvozot na grade`ni-
Hemiska industrija
Vo proizvodstvoto na hemikalii i na
hemiski proizvodi (vo struktura na vkupno
industrisko proizvodstvo u~estvuva so 5
procenti) vo prvite dva meseca od 2010
godina prodol`uva tendencijata na namaluvawe na fizi~kiot obem na proizvodstvoto. Se zebele`uva opa|awe od 12 procenti vo odnos na prvite dva meseca od
2009, koga, isto taka, be{e zebele`ano
opa|awe od okolu deset procenti.
Osobeno drasti~en pad na fizi~kiot
obem na proizvodstvoto, od 40 procenti
se zabele`uva kaj proizvodstvoto na proizvodi od guma i proizvodi od plasti~ni
masi. Kaj ovaa dejnost se zabele`uva i pad
na izvozot vo prvite dva meseca od godinata, za okolu 25 procenti vo odnos na prvite dva meseca od minatata godina.
na vrabotenite vo grade`ni{tvoto iznesuva okolu
40.000 vraboteni i so u~estvo od 6,5 procenti vo vkupno vrabotenite vo zemjata.
Vo najgolemiot broj grade`ni firmi (3.658) ili 91,4
procenti ima od 0 do 9 vraboteni, dodeka 8,6 procenti
od firmite (346) se so nad
10 rabotnici.
Spored podatocite od
Ministerstvoto za transport i za vrski, do fevruari 2010 godina izdadeni se
vkupno 1.557 licenci, a od
Komorata na ovlasteni arhitekti i na in`eneri izdadeni se 4.123 ovlastuvawa
na in`enerite. Vo soglasnost so zakonskite propisi
firmite mora da poseduvaat soodvetni licenci za
proektirawe, izveduva~, revizija i nadzor, a in`enerite treba da imaat ovlastuvawa.
Vo 2009 godina, spored
prvi~nite proceni, izvr{eni se grade`ni raboti vo
vrednost od okolu 8,5 milijardi denari, so zgolemuvawe od okolu 13 procenti vo
sporedba so minatata godina. Najgolemo u~estvo vo izvedenite raboti od okolu
47 procenti imaat rabotite
vo delot na sanacija i na
rekonstrukcija vo infrastrukturata, potoa vo nisko-
Osnovnite pri~ini za vakvata sostojba
se golemiot uvoz na gotovi proizvodi, carineti so pomala carinska stapka vo odnos na carineweto na surovinata, {to go
pravi nekonkurentno proizvodstvoto, kako
i odredeni merki, na primer, zabranata za
upotreba na plasti~ni }esi.
Firmite koi se zanimavaat so proizvodstvo na sredstva za higiena i so farmacevtski proizvodi, ne poka`aa golemi
iznosi na pobaruvawa od dr`avata po osnova na DDV, no uka`uvaat na visoki iznosi na pobaruvawa od institucii i od fondovi, kade {to plasiraat svoi dobra.
Vo delot na hemikaliite i hemiskite
proizvodi, startot na godinata go karakterizira dvojno pogolem izvoz vo odnos na
prvite dva meseca od 2009 godina.
malku od 2008 godina (66
milioni dolari). Vo istiot
period dogovorenite grade`ni raboti bele`at pad
za okolu 39 procenti vo sporedba so 2008 godina.
Spored statisti~kite
podatoci od po~etokot na
2010 godina, mo`e da se
o~ekuva natamo{en trend
na anga`irawe na grade`nite firmi bidej}i dogovorenite grade`ni raboti vo
zemjata bele`at trend na
zgolemuvawe od okolu 47
procenti, sporedeni so prvite dva meseca od 2008 godina.
Vo stranstvo najaveni
se ili ve}e dogovorni se anga`irawa na grade`ni pretprijatija na novi proekti,
koi naj~esto se vo niskogradbata, pa se o~ekuva vo
2010 godina pogolema anga`iranost na grade`nite kapaciteti vo grade`ni{tvoto. Vo prvite tri meseci od
2010 godina vrednosta na
dogovorenite grade`ni raboti bele`at zgolemuvawe
od okolu 27 procenti.
Vo industrijata na grade`ni materijali i na nemetali, vo 2009 godina, ima
kontinuiran pad na proizvodstvoto, taka {to kaj eksploatacijata na surovinite
ima opa|awe za okolu 31
procent, dodeka kaj proiz-
te i nemetalnite proizvodi
vo 2009 godina (126 milioni dolari) e za okolu 15
procenti pomalku vo sporedba so 2008 godina (149
milioni dolari). Za istiot
period i uvozot bele`i opa|awe od 27 procenti. Za
dvata meseci od 2010 godina, uvozot iznesuva okolu
devet milioni dolari, a izvozot okolu {est milioni
dolari, {to, sekako, }e ima
vlijanie vrz namaluvawe na
doma{noto proizvodstvo.
Vo izvozot najzastapeni
se mermerite, ognootpornite materijali, gipsenite
proizvodi, kerami~ki yidarski tuli i }eramidi, mijalnici i drugo, dodeka vo
uvozot se najzastapeni se
mermeri, kaolin, portland
cement, neglazirani i glazirani kerami~ki plo~ki,
kerami~ki yidarski tuli,
mijalnici i drugo.
Vo naredniot period }e
treba da se posveti pove}e
vnimanie i za implementacija na evropskite standardi, vo soglasnost so Direktivata za grade`ni proizvodi 89/106 EEC, kako i
obezbeduvawe na oznakata
CE na proizvodite za izvoz.
Od vkupniot broj prodavnici, spored glavnata
dejnost na pretprijatieto
vo 2009 godina, na trgovija-
25
BIZNIS INFO
^etvrtok, 6 maj 2010
Tekstilna
industrija
Tekstilnata industrija
pretstavuva edna od vode~kite prerabotuva~ki industrii vo zemjava, so zna~itelni rezultati vo formiraweto na BDP, visokoto
apsorbirawe na rabotna
sila i izvozot. Za razlika
od drugite stopanski dejnosti, vo ovaa oblast relativno pove}e dojdoa do
izraz pretpriema~kite inicijativi na stopanstvenicite, ostvareni se pove}e
delovni vrski so stranski
partneri, {to pretstavuva
osnova za natamo{en razvoj.
Procesot na globalizacijata, s* pogolemoto vklu~uvawe vo me|unarodnata
ekonomija, postavuvaat golem broj predizvici pred
tekstilnata industrija, kako za nacionalnata ekonomija taka i za zemjata vo celina. Trudointenzivniot
karakter i mo`nostite {to
gi dava za poramnomeren
regionalen razvoj se karakteristiki na ovaa industrija. So samiot proces na
prestruktuirawe na ovaa
granka vo razvienite zemji
na Evropskata unija i na selewe na del od nivnoto
proizvodstvo vo drugi zemji povolno se odrazi i na
Republika Makedonija, so
{to se po~uvstvuva zgolemena pobaruva~ka i popovolni uslovi za lon-aran`manite.
Strukturniot razvoj na
tekstilnata industrija, odnosno na proizvodstvoto na
tekstil, obleka i repromaterijali, kako i nedostatokot na strate{ko planirawe vo minatoto, nepovolno
se odrazi vrz performansite na ovaa industrija i
nivoto na nejzina razvienost.
Za razvojnite mo`nosti
na tekstilnata industrija
golemo zna~ewe ima i dobrata makroekonomska poli-
tika vo vrska so stabilnosta i so uslovite na stopanisuvawe. S* pogolemata
liberalizacija vo uslovite
na stopanisuvawe, i s* poslobodnoto dejstvuvawe na
pazarnite zakonitosti pridonesuvaat za otvorenost
na ekonomijata, za pogolema
dostapnost na stranskite
pazari i za podobruvawe na
konkurentnosta na tekstilnata industrija. Tuka treba
da se spomene deka i nacionalnoto zakonodavstvo vo
vrska so tekstilnata industrija vo zna~itelna mera e
usoglaseno i harmonizirano so zakonodavstvoto na
EU.
Karakteristi~no za dvi`eweto na obemot na proizvodstvoto na tekstilni proizvodi e negovoto drasti~no namaluvawe vo prvite
dva meseca od 2010 godina
vo odnos na istiot period
od 2009 godina
Imeno, dvi`eweto na
indeksot na vkupnoto industrisko proizvodstvo za januari i za fevruari od
2010 godina vo odnos na
istiot period od 2009 godina bele`i opa|awe za
okolu osum procenti, a vo
isto vreme proizvodstvoto
na grankite od tekstilnata
industrija e vo opa|awe,
taka {to kaj indeksite na
industriskoto proizvodstvoto na predmeti za obleka iznesuva 83,4 procenti,
a kaj proizvodstvoto na
tekstilni tkaenini opa|aweto e osobeno izrazeno i
indeksot iznesuva 74,4
procenti.
Vo proizvodstvoto na
tekstilnite tkaenini se zabele`uvaat varirawa od godina vo godina, odnosno nema kontinuitet, a s* po~esta e i tendencijata na opa|awe na proizvodstvoto. Za
razlika od toa, kaj proizvodstvoto na predmeti za
obleka se odnesuva pofle-
ksibilno i e vo mo`nost soodvetno da se adaptira na
novonastanatite pazarni
uslovi na opkru`uvawe i na
stopanisuvawe.
Vkupniot izvoz na tekstilnata industrija, odnosno na obleka i na tekstilni
prediva za prvite dva meseca od 2010 godina iznesuva 95,4 milioni dolari, a
vo istiot period 2009 godina iznesuval 108,6 milioni dolari {to e opa|awe za
okolu 12 procenti. Vo odnos na dvete granki od tekstilnata industrija ima golema asimetri~nost, taka
{to vo vkupniot izvoz za
prvite dva meseca od 2010
godina, izvozot na tekstilni tkaenini u~estvuva samo
so okolu sedum procenti, a
izvozot na obleka so okolu
93 procenti.
Edna od specifi~nostite na izvozot od tekstilnata industrija e visokata
zastapenost na lon-izvozot,
koj vo izvozot na oblekata
lonot konstantno u~estvuva
so okolu 95 procenti, a prose~noto u~estvo na lonot vo
vkupniot izvoz na tekstilnata industrija iznesuva
okolu 80-90 procenti.
Uvozot na tekstilni
proizvodi vo poslednite
godini poka`uva golemi varijacii kako vo obemot taka
i vo strukturata. Uvozot za
prvite dva meseca od 2010
godina kaj tekstilot i kaj
oblekata iznesuva 57 milioni dolari i e za 9,5 procenti pomal vo sporedba so
istiot period od 2009 godina. Zemjite kako Germanija,
Grcija, Italija, Holandija,
koi se javuvaat kako najgolemi vo ostvaruvaweto na
lon-izvozot na obleka, se
javuvaat kaj nas i kako zemji
od koi najmnogu se uvezuva
tekstil, odnosno repromaterijali.
Eden od klu~nite fa-
ktori za razvojot na tekstilnata industrija poradi nejziniot intenziven
karakter pretstavuvaat i
~ove~kite resursi, nivnite kvalitativni karakteristiki.
Od vkupniot broj vraboteni vo RM okolu 10–12
procenti otpa|a na tekstilnata industrija, odnosno 40
procenti od prerabotuva~kata industrija. Site podatoci poka`uvaat deka brojot
na vrabotenite iznesuva
pove}e od 40.000 vraboteni
od koi prete`no e anga`iranosta na `enskata rabotna
sila.
ta na malo otpa|aat 81,1
procenti ili 77 procenti
od vkupniot broj vraboteni
vo ovaa dejnost, na trgovijata na golemo brojot na prodavnici u~estvuva so 2,4
procenti ili 3,3 procenti
od vkupniot broj vraboteni
vo ovaa dejnost, a ostatokot
od prodavnici i vraboteni
otpa|a na drugite dejnosti
(promet popravka i odr`uvawe na motorni vozila,
zemjodelstvo, {umarstvo,
prerabotuva~ka industrija
i ostanati dejnosti.
SOOBRA]AJ I
ELEKTRONSKITE
KOMUNIKACII
Spored analizata na podatocite na Dr`avniot zavod za statistika vo 2009
godina ostvareniot obem na
uslugi vo suvozemniot soobra}aj (paten, `elezni~ki i
gradski) bele`i opa|awe za
1,5 procent vo odnos na
prethodnata godina, kako
rezultat, pred s* na smaleniot obem na uslugi vo `elezni~kiot soobra}aj.
Po soobra}ajni granki
se zabele`ani slednite ostvaruvawa:
26
Vo `elezni~kiot soobra}aj, vo 2009 godinata
vkupniot obem na uslugi bele`i opa|awe za 28,8 procenti.
Vo patni~kiot `elezni~ki soobra}aj obemot na prevezeni patnici vo 2009 godina (1,523 milioni, od koi
98,5 procenti se nacionalen) e zgolemen za 5,2 procenti, dodeka ostvarenite
patni~ki kilometri se vo
porast od ~etiri procenti
vo odnos na prethodnata godina.
Vo tovarniot soobra}aj
vo 2009 godina so `elezni~kite kapaciteti e prevezeno
2.929 iljadi toni stoki (nacionalen -3,1 procenti, me|unaroden -96,9 procenti),
{to e za 32,2 procenti pomalku vo odnos na 2008 godina, dodeka transportnoto
dejstvuvawe, izrazeno preku ostvareni netotonski kilometri bele`i opa|awe za
33,1 procenti, kako rezultat na smaleniot obem vo
me|unarodniot transport za
33,4 procenti.
Glaven uslov za pointenzivno za`ivuvawe na `elezni~kata aktivnost pretstavuva zgolemuvaweto na
industriskoto proizvodstvo vo zemjata, osobeno na
golemite korisnici na `elezni~ki uslugi, {to vo ovoj
moment ne e na zadovolitelnoto nivo od aspekt na
stokovniot potencijal za
prevoz.
Vo patniot soobra}aj vo
2009 godina vkupniot obem
na uslugite (patni~ki i tovaren soobra}aj) e zgolemen
za 1,3 procenti vo odnos na
BIZNIS INFO
2008 godina.
Kamionskiot prevoz vo
Republika Makedonija, s*
u{te e glaven nositel na
stokovnite prevozi vo vnatre{niot i vo me|unarodniot soobra}aj, isklu~uvaj}i gi
odredenite masovni prevozi, koi po svojot karakter se
isklu~ivo vrzani so koristewe `elezni~ki uslugi.
Kamionskite prevoznici vo izminatata 2009 godina prevezoa 33,2 milioni
toni stoki (41,5 procenti za
treti lica i 58,5 procenti
za sopstveni potrebi) {to e
za 65,6 procenti pove}e vo
odnos na prethodnata godina.
Vo analiziraniot period, kako rezultat na zgolemeniot prevozen pat na stokite, transportniot dejstvuvawe izrazeno preku ostvareni tonski kilometri bele`i porast za 1,4 procenti, pred s* poradi porastot
na uslugite za sopstveni potrebi (za 10,3 procenti),
dodeka transportnoto dejstvuvawe za prevoz na stoki
za treti lica e namalen za
2,3 procenti.
Porastot na obemot na
prevoz za sopstveni potrebi e pojava, koja ima permanenten nagoren trend, kako
rezultat na {to i negovoto
u~estvo vo strukturata vkupnite prevozni ostvaruvawa
(58,5 procenti) vo patniot
tovaren soobra}aj se zgolemuva za smetka na prevozot
za treti lica.
Vakvata pojava ne e od
interes na tovarnite prevoznici na koi tovarniot
prevoz im e osnovna i
^etvrtok, 6 maj 2010
Metalna i elektroindustrija
Metalnata i elektroindustrijata
(proizvodstvo na metalni proizvodi
vo metaloprerabotuva~kata faza,
proizvodstvo na ma{ini i uredi,
proizvodstvoto na soobra}ajni
sredstva i proizvodstvoto na elektri~ni ma{ini i aparati) ima dobra bazno-surovinska osnova vo proizvodstvoto na osnovni metali (crnata i oboenata metalurgija). Ovie
granki pretstavuvaat stopanski komplementarna i zaokru`ena tehnolo{ka celina, vo nacionalnata ekonomija i se od posebno zna~ewe za sekoja ekonomija.
Primarnoto proizvodstvo na crnata i na oboenata metalurgija sozdade dobri osnovni uslovi i za podinami~en razvoj na metaloprerabotuva~kiot kompleks, kako negova proizvodna struktura. Isto taka, proizvodite na metalnata i na elektroindustrijata imaat karakter na trajni
potro{ni dobra i se od investicisko zna~ewe, a del se nameneti za
{irokata potro{uva~ka.
Vo ovoj kompleks instalirani se
pove}e kapaciteti za prerabotka na
osnovnite metali vo povisok stepen
na finalizacija, kako {to se ~eli~ni konstrukcii i nivni delovi, `i~ni proizvodi, procesna nestandardna oprema za metalurgija, hemiska
industrija, proizvodi za grade`ni{tvoto, specijalni ma{ini i nivni
delovi, pumpi za te~ni fluidi,
priklu~na zemjodelska mehanizacija,
aparati za doma}instvoto, energetska oprema delovi za motorni, za
{inski vozila i za drugi proizvodi.
Vo strukturata fizi~kiot obem
na industrisko proizvodstvo na nivo
na industrija i na rudarstvo ovie
~etiri granki u~estvuvaat so 10,3
procenti odnosno (metaloprerabotuva~kata dejnost so 3,25 procenti,
proizvodstvoto na ma{ini i uredi
so 1,39 procenti, proizvodstvoto na
soobra}ajni sredstva so 2,19 procenti proizvodstvo na elektri~ni ma{ini i aparati 3,47 procenti, a vo
vkupniot broj vraboteni vo industrijata i vo rudarstvoto so 10,3 procenti.
Opremata i tehnologijata, koi se
koristat vo ovie proizvodni procesi se so poteklo od zemjite na EU i
porane{nite jugoslovenski republiki. Vo najgolem den proizvodstvoto
se ostvaruva vrz baza na me|unarodni standardi, koi gi zadovoluvaat
kriteriumite za bezbednost na proizvodite, za{tita na `ivotnata sredina i sli~no.
Vo 2009 godina, vo odnos na istiot period od 2008 godina, kako odraz
na krizata namaluvawe na proizvodstvoto ima vo proizvodstvo na
ma{ini i na uredi za 18,1 procenti,
vo proizvodstvoto na elektri~ni ma{ini i aparati za 29 procenti, proizvodstvoto na motorni vozila i na
prikolki za 38,1 procenti, dodeka
zgolemuvawe ima vo metaloprerabotuva~kata dejnost od 38,5 procenti,
kako rezultat na niskata sporedbena
baza.
Vakvata negativna tendencija
prodol`uva i na startot od 2010 godina. Taka za prvite tri meseci od
ovaa godina, vo odnos na istiot period od 2009 godina, namaluvawe na
proizvodstvoto ima vo metaloprerabotuva~kata dejnost od 55,6 procenti, vo proizvodstvoto na ma{ini i
na uredi od 3,5 procenti, vo proizvodstvoto na elektri~ni ma{ini i
aparati od 55,5 procenti i vo proiz-
vodstvoto na motorni vozila, prikolki i poluprikolki od 10,3 procenti, kako rezultat na prodol`enoto
vlijanie na globalnata ekonomska
kriza.
Vlijanieto se odrazuva preku namaluvawe na nara~kite od doma{en i
od stranski pazar, zgolemenata nelikvidnost, zadol`enost na stopanskite subjekti i namaluvawe na brojot na
vraboteni. Zadol`enosta i nelikvidnosta na kompaniite vo golem del
vlijae vrz blokirawe na `iro-smetkite, koe direktno vlijae vo nemo`nosta na realizacijata na najaveni
dogovori so ogled deka ne mo`at da gi
koristat avansite od doma{nite i od
stranskite kompanii, a posebno sega
vo kriznite uslovi na stopanisuvawe
i te{ko dostapnite i skapi krediti.
Za prvite dva meseca od 2010 godina ostvaren e izvoz vo vrednost od
23 milioni amerikanski dolari (za
istiot period od 2009 godina 35,6
milioni amerikanski dolari) i istiot bele`i namaluvawe od 35,4 procenti. Vo vkupniot izvoz na zemjata
u~estvuva so okolu 5,72 procenti.
Najzastapeni proizvodi vo izvozot se ~eli~ni konstrukcii, vrati i
prozorci, razni vidovi `ica i `i~ni proizvodi, aparati za doma}instvo, energetskite provodnici- kabli, transformatori, pe~ateni kola, akumulatori, aparati za za{tita na elektri~ni kola, proizvodi
od aluminium, bojleri, ma{ini i
delovi za specijalni funkcii, pumpi i nivni delovi, karoserii, delovi za {inski vozila, avtodelovi,
velosipedi i drugo. Plasmanot
najmnogu e zastapen vo zemjite na
EU, biv{ite jugoslovenski republiki i Bliski Istok.
edinstvena dejnost bidej}i
nivniot potencijalen kola~
permanentno se namaluva i
nagrizuva od firmite, koi{to, pokraj so druga dejnost
(proizvodna, prerabotuva~ka i sli~no), vr{at i prevoz
na sopstvenite proizvodi.
Eden od glavnite limitira~ki faktori za ostvaruvawe na pogolem obem na
me|unaroden prevoz pretstavuva nedovolniot obem
na stoki za prevoz od Republika Makedonija kon stranstvo, vo odnos na raspolo`ivite kapaciteti.
Vo osnovnite problemi,
koi mu davaat beleg na raboteweto na tovarniot paten
soobra}aj osobeno spa|aat
niskite ceni na uslugata vo
koi podolg period od tro{ocite za amortizacija, voop{to ne se sodr`ani cenovniot udar na gorivoto vo
odredeni periodi, iscrpenata finansiska mo} prosledena so izrazena nelikvidnost; ote`nata naplata
na izvr{enite uslugi (naplatata nad tri meseci stana
redovna praktika), visoki
eksploatacioni tro{oci vo
odnos na cenata na uslugite
(gorivo, patarini, taksi,
terminali, osiguruvawa, zelen karton, odr`uvawe i
sli~no) {to transporterite
gi pla}aat odnapred, redica
administrativni problemi
{to go usporuvaat transportniot ciklus i sli~no.
Od tie pri~ini razvojniot proces vo tovarniot soobra}aj se odviva mnogu bavno
i relativno mal broj prevoznici mo`at paralelno da gi
sledat permanentnite tehni~ki, bezbednosni i ekolo{ki barawa {to gi diktira
konkurencijata na me|unarodniot transporten pazar.
Vo avtobuskiot soobra}aj vo tekot na 2009 godinata
vkupniot broj prevezeni patnici (11,6 milioni patnici)
bele`i porast za 14,4 procenti vo odnos na 2008 godina, kako rezultat na zgolemeniot broj patnici vo vnatre{niot soobra}aj, za razlika od me|unarodniot patni~ki prevoz, koj ostvari namaluvawe za 20,4 procenti.
Transportnoto dejstvuvawe vo avtobuskiot soobra}aj vo 2009 godina izrazen preku ostvareni patni~ki kilometri e namalen za
2,1 procenti poradi opa|awe na dejstvuvaweto vo me|unaroden prevoz i pokraj
toa {to vo nacionalniot
prevoz e ostvaren porast za
6,5 procenti.
Analizata na ostvaruvawata vo avtobuskiot soobra}aj uka`uva na faktot
deka prose~niot prevozen
27
BIZNIS INFO
^etvrtok, 6 maj 2010
Zemjodelstvo i prehranbena
industrija i proizvodi od tutun
Vo soglasnost so statisti~kite podatoci, vo
prvite meseci od 2010 godina zabale`ani se mali oscilacii vo industriskoto proizvodstvo vo
ovie sektori. Sporedeno so istiot period izminatata 2009 godina, zemjodelstvoto i prehranbenata industrija bele`at rast od 22,2 procenti, odnosno namaluvawe od ~etiri procenti kaj
tutunot i tutunskite proizvodi.
Zgolemuvawe, pak, od 3,3 procenti vo odnos
na prethodniot mesec bele`i zemjodelstvoto
dodeka negativnata tendencija e i ponatamu
prisutna kaj tutunot i kaj tutunskite proizvodi
pri {to e zabele`an pad od 14 procenti.
Padot vo tutunskata industrija e zabele`an
kaj tutunskite proizvodi i istiot se dol`i na
stapuvawe vo sila na Zakonot za grafi~ki pre-
pat na patnicite vo vnatre{niot i vo me|unarodniot soobra}aj vo 2009 godina
e osetno namalen vo odnos
na 2008 godina (vo nacionalniot za 8,4 procenti, vo
me|unarodniot za 9,3 procenti), sostojba koja paralelno so opa|aweto na bro-
dupreduvawa za zdravjeto. Resornoto Ministerstvo docne{e so regulativata, ima{e nedore~enosti, a se ~eka{e i na odluka na Vladata
za start na primenata, kako i period na ~istewe
na rezervite. Realno se o~ekuva istiot da bide
nadminat od sledniot mesec.
Vo prvite dva meseci od 2010 godina se zabele`uva pozitiven trend i vo nadvore{no-trgovskata razmena. Izvozot vo zemjodelstvoto e
zgolemen za pribli`no tripati dodeka uvozot e
namalen za sedum procenti.
Kaj ribarstvoto imame zgolemuvawe na izvozot za tri procenti, dodeka kaj uvozot za istiot
period ima zgolemuvawe za pet procenti.
Izvozot na prehranbeni proizvodi i za pijalaci bele`i rast za tri procenti, a uvozot e
jot na prevezeni patnici (za
20,4 procenti), drasti~no
gi namaluva ostvarenite
finansiski efekti.
Sostojbite vo avtobuskiot soobra}aj se krajno zagri`uva~ki od aspekt na starosnata struktura na avtobusite i na finansiskite
Trgovija
Vkupniot promet na trgovijata na malo
vo 2009 godina iznesuva 89,9 milijardi
denari, {to e pad za okolu ~etiri procenti vo odnos na 2008 godina kade prometot
na malo iznesuva{e 93,5 milijardi denari. Dodeka kaj trgovijata na golemo toa
opa|awe e pogolemo i iznesuva okolu 10
procenti vo odnos na 2008 godina, odnosno prometot na trgovijata na golemo vo
2009 godina iznesuva 128,4 milijardi denari, dodeka vo 2008 godina e 142,3 milijardi denari.
Vo prometot na trgovijata na malo, na
kvartalno nivo za 2009 godina, se gleda
deka vo tretiot i vo ~etvrtiot kvartal
imame malo zgolemuvawe od okolu 20 procenti vo odnos na prvite kvartali od tekovnata godina. Kaj trgovijata na golemo
prometot vo poslednite dva kvartali od
2009 godina e pogolem za okolu 25 procenti vo odnos na prviot i na vtoriot kvartal, {to zna~i deka imame malku popozitivni rezultati i kaj trgovijata na malo i
kaj trgovijata na golemo vo odnos na po~etokot na 2009 godina.
Od vkupniot broj prodavnici, spored
glavnata dejnost na pretprijatieto vo
2009 godina, na trgovijata na malo otpa|aat 81,1 procenti ili 77 procenti od vkupniot broj vraboteni vo ovaa dejnost, na trgovijata na golemo brojot na prodavnici
u~estvuva so 2,4 procenti ili 3,3 procenti od vkupniot broj vraboteni vo ovaa dejnost, a ostatokot od prodavnici i vraboteni opa|a na drugite dejnosti (promet, popravka i odr`uvawe na motorni vozila,
zemjodelstvo, {umarstvo, prerabotuva~ka
industrija i ostanati dejnosti.
mo`nosti za nivno kvalitetno obnovuvawe.
Najgolemiot broj avtobusi se so karakteristika za
op{tinski i za me|uop{tinski prevoz dodeka me|unaroden prevoz mo`e da se vr{i
so mnogu mal procent od postojniot vozen park.
Op{ta e ocenata deka,
dokolku ne se podobri strukturata na vozniot park od
ekolo{ko-tehni~ki aspekt,
namaleni se mo`nostite na
na{ite transporteri za
aktivno vklu~uvawe na me|unarodniot pazar na patni~ki uslugi, vklu~uvaj}i ja
i sorabotkata so turisti~kite agencii od zemjata i od
stranstvo. Edno od re{enijata koi bi predizvikale pozitiven efekt za nadminuvawe na vakvata sostojba e
namaluvawe na vkupnite dava~ki kon dr`avata za uvozot na ponovi avtobusi, koi
gi zadovoluvaat ekolo{kite
standardi i vo ovoj moment
se dosta visoki i pokraj
ovozmo`enoto pravo za
eden kus period od nekolku
meseci da se uvezuvaat
avtobusi i so postara godi-
opadnat za ~etiri procenti.
Kaj tutunot i tutunskite proizvodi imame
drasti~en porast na izvozot od 230 procenti,
dodeka uvozot e na pribli`no istoto nivo vo
sporedbeniot period.
Od po~etokot na godinata bea doneseni od
strana na resornoto Ministerstvo Zakonot za
vino i Zakonot za zemjodelstvo i za ruralen razvoj, {to pretstavuva osnova za pozitivni dvi`ewa vo ovoj sektor od edna strana nadopolneti i
so otvoraweto na fondovite od programata IPA
od druga. Kaj Zakonot za mineralni surovini bea
izvr{eni izmeni i dopolnuvawa vo delot za regulirawe na postapkata za dobivawe koncesija, a
vo faza na donesuvawe e i zakonot za kvalitet
na zemjodelski proizvodi.
na na proizvodstvo.
Avtobuskite prevoznici
se soo~uvaat so golem broj
problemi vo tekovnoto rabotewe. Masovnata pojava
na nelojalna konkurencija i
natamu e eden od povlijatelnite problemi, koi negativno se reflektiraat vrz
ekonomsko-finansiskoto
rabotewe na prevoznicite,
vo koja dominiraat kombiprevoznicite i korisnicite
na privatni avtomobili,
vr{ej}i javen prevoz na patnici sprotivno na uslovite
propi{ani so postojnite zakonski propisi. Efektite
od vakvata pojava e nezakonsko ostvaruvawe na finansiska dobivka za koja ne se
pla}aat nikakvi dava~ki kon
dr`avata, odnosno nezakonsko pribirawe na prihodi
{to im pripa|a na redovnite prevoznici.
Poslednite izmeni i
dopolnuvawa na Zakonot za
prevoz vo patniot soobra}aj, osobeno prakti~noto za`ivuvawe na primenata na
licencite, pridonesoa za
sozdavawe praven red vo
vr{eweto na prevozni~kata
dejnost, a na toj na~in i namaluvawe na vlijanieto na
nelojalna konkurencija i
normalizirawe na sostojbite, koga stanuva zbor za
uslovite za vr{ewe na osnovnata dejnost.
Ne navleguvaj}i vo analiza na visinata na vkupnite tro{oci, {to prevoznicite moraa da gi namirat za
zadovoluvawe na zakonskite barawa (za obezbeduvawe sertifikat na me|unarodnite voza~i, za upravitelite i za licencite, za
dozvoli i sli~no), koi se
dosta visoki, kako i za potrebata od natamo{no nadograduvawe na pravnata
regulativa, mo`e da se ka`e
deka vo javniot paten prevoz od praven aspekt se postignati zna~ajni efekti.
Vo gradsko-prigradskiot
soobra}aj vo tekot na 2009
godina obemot na prevezeni
patnici e zgolemen za 1, 2
procenti vo sporedba od
istiot period od prethodnata godina.
Najgolemiot obem na
gradsko-prigradskiot prevoz e ostvaren vo Skopje.
28
BIZNIS INFO
SREDBA
POSETI
BIZNIS-ZAEDNICATA SO MINISTEROT
ZA NADVORE[NI RABOTI NA REPUBLIKA
BUGARIJA, NIKOLAJ MLADENOV
^etvrtok, 6 maj 2010
REGIONALNA KOMORA SO SEDI[TE VO PRILEP VO VOZVRATNA
POSETA NA OP[TINA TIRE VO IZMIR, REPUBLIKA TURCIJA
Evropskite perspektivi
na Zapaden Balkan
Ambasadata na Republika Bugarija vo Republika
Makedonija dostavi pokana do Stopanskata komora na
Makedonija za u~estvo na biznis-zaednicata na sredba so ministerot za nadvore{ni raboti na Republika Bugarija, Nikolaj Mladenov. Sredbata e na tema:
„Evropskite perspektivi na Zapaden Balkan“, a se
o~ekuva svoe obra}awe da ima pretsedava~ot na Sobranieto na Stopanskata komora na Makedonija, Antoni Pe{ev.
Vo taa nasoka gi pokanuvame zainteresiranite
kompanii i tie koi imaat vospostaveno sorabotka so
delovni partneri od R.Bugarija i iskustvo od raboteweto na ovoj pazar da zemat aktivno u~estvo na sredbata.
Sredbata }e se odr`i na {esti maj 2010 godina
(~etvrtok), so po~etok vo 10:30 ~asot, vo hotelot Aleksandar palas, sala tri.
Ve molime da go potvrdite Va{eto prisustvo vo
Stopanskata komora na Makedonija (lice za kontakt: Biljana Peeva-\uri}, tel: 02/ 3244-034; faks:
02/ 3244-088; [email protected] mk).
POVIK
ME\UNARODEN TENDER VO KOSOVO
Izgradba i stopanisuvawe so mali hidroelektri~ni centrali
Vladata na Republika Kosovo objavuva otvoren povik
do iskusni operatori na hidroelektri~ni centrali, grade`ni kompanii, proektanti i investitori da u~estvuvaat preku dostavuvawe ponudi na me|unaroden tender za
izgradba i za operativa na mali hidroelektri~ni centrali (the „Project“).
Kako {to e planirano, proektot }e bide vo forma na
40-godi{en dogovor za izgradba i za stopanisuvawe (Design-Build-Finance-Operate-Transfer (DBFOT) Agreement),
koj opfa}a finansirawe, in`enerstvo, grade`ni{tvo,
upravuvawe, rabotewe i odr`uvawe na mali hidroelektri~ni centrali.
Vladata na Republika Kosovo gi pokanuva site zainteresirani strani da gi dostavat svoite akreditivni
pisma zaklu~no do 10 maj 2010 godina vo soglasnost so
barawata utvrdeni vo tenderskoto dosie, dostapen pri
registracija na slednata adresa:
Mr. Osman Vishaj, Procurement Manager
Ministry of Economy and Finance
Tel: + 381–38-200-34-450
Fax: +381-38-213-143
E-po{ta: [email protected] org
POVIK
Lokalnite biznismeni
dogovorija sorabotka
Regionalnata komora so sedi{te vo Prilep, vo sorabotka so lokalnata samouprava organizira{e
vozvratna poseta na op{tina Tire
vo Izmir, Republika Turcija. Posetata na prilepskata delegacija, vo
periodot od 26 do 29 april 2010 godina, be{e vrz osnova na pokanata
na gradona~alnikot na Tire Tajfur
^i~ek.
Pred tamo{nata op{tinskata
javnost be{e izvr{ena promocija
na gradot Prilep, ekonomskite potencijali i prirodni resursi na
regionot, povolnostite {to se nudat za stranskite investitori. Dogovorena be{e i seopfatna ekonomska, kulturna i sportska sorabotka
me|u dvete op{tini. Vo tie ramki
be{e potpi{an Protokol za zbratimuvawe na dvete op{tini. Istovremeno dvete op{tinski biznis-zaednici se dogovorija za pobliski delovni kontakti, vrz osnova na potpi{anata Spogodba za zaedni~ka
sorabotka me|u stopanskite komori
od Tire i od Prilep.
Vo pove}e~lenata delegacija od
Prilep, pokraj pretstavnicite na
lokalnata samouprava, prisutni bea
i golem broj biznismeni od op{tinata: generalniot direktor na „Tutunski kombinat“, @arko Hristoski, komercijalniot direktor na „Mermerniot kombinat“, Sne`ana Mir~eskaMarkoska, direktorkata i kosopstveni~ka na konfekcijata „Komfi Angel“, Irena Jakimovska, sopstveni~-
INICIJATIVATA ZA POTPI[UVAWE DOGOVOR ZA SLOBODNA
TRGOVIJA SO RUSKATA FEDERACIJA
Ispratete gi Va{ite predlozi,
sugestii i uka`uvawa
Vo ramkite na inicijativata za po~nuvawe postapka za potpi{uvawe na
dogovorot za slobodna trgovija so Ruskata Federacija,
Ministerstvoto za ekonomija vo sorabotka so Stopanskata komora na Makedonija }e izraboti analiza za
sklu~uvawe na dogovorot za
slobodna trgovija.
Pri podgotovkata na analizata osobeno }e bidat
razgledani i opfateni uka`uvawata, sugestiite i predlozite od strana na bizniszaednicata i na makedonskite kompanii, koi ve}e imaat
vospostaveno sorabotka so
ruski firmi i nastapuvaat
na ruskiot pazar. Posebno
vnimanie }e se posveti na
identifikuvawe na neta-
Moskva
rifnite barieri, na postojnite anomalii i na nedoslednostite koi go obremenuvaat i go popre~uvaat protekot na stoki me|u R.Makedonija i Ruskata Federacija.
Vo funkcija na pouspe{-
no detektirawe i evidentirawe na problemite so koi
se so~uvaat makedonskite
kompanii pri uvozno-izvoznoto rabotewe so ruskite
partneri, Stopanskata komora na Makedonija se
obra}a do kompaniite, so
barawe da se izjasnat i da
uka`at na novi ili na nere{eni stari problemi, povrzani so birokratski i so administrativni barieri, koi
sozdavaat seriozni problemi vo raboteweto, vo nasoka na podgotovka na seopfatna i realna analiza za
ekonomskata sorabotka me|u
dvete zemji.
Ve molime Va{ite uka`uvawa, sugestii i predlozi da gi dostavite vo elektronska forma na e-po{ta:
[email protected] mk najdocna do 6.5.2010 godina
(~etvrtok). Anketniot list
mo`e da go prezemete od
veb-portalot na Stopanskata komora na Makedonija:
www. mchamber. mk.
kata na mlekarnicata „Miki“, Roza
Vasiloska, Nata{a Stojkovska, direktor za uvoz vo „Vitaminka“ a.d., Toni
Tarunxioski, direktor na trgovskata
firma „Futura“, sopstvenikot na hotelot „Salida“, Goce \or|ioski, direktorot na JP „Pazari“, Peco Dimoski, regionalniot direktor na Stopanska banka – Stev~o Dimeski,
sopstvenikot na trgovskata firma
„Palma {op“, Goce Poposki i Kiril
Risteski, direktor na firma za trgovija so informati~ka oprema.
Delegacijata ja predvodea izvr{niot direktor na Regionalnata
komora so sedi{te vo Prilep, Risto
Najdoski i pretstavnikot na gradona~alnikot i sovetnik na op{tina
Prilep, Goce Ingilizov.
NOVI ZAKONSKI PROPISI VO
REPUBLIKA MAKEDONIJA
Slu`ben vesnik na RM br. 57/2010
z Zakon za dopolnuvawe na Zakonot za zdravjeto na
rastenijata;
z Zakon za izmenuvawe i za dopolnuvawe na Zakonot
za hartii od vrednost;
z Zakon za izmenuvawe i za dopolnuvawe na Zakonot
za spre~uvawe na perewe pari i drugi prinosi od kaznivo delo i finansirawe na terorizam;
z Zakon za ratifikacija na Dogovorot me|u RM i dr`avata Kuvajt za pottiknuvawe i zaemna za{tita na investicii;
Slu`ben vesnik na RM br. 59/2010
z Programa za poddr{ka na pretpriemni{tvoto,
konkurentnosta i inovativnosta na malite i sredni
pretprijatija vo 2010 godina;
Slu`ben vesnik na RM br. 60/2010
z Tarifnik za izmenuvawe na Tarifnikot za uvreduvawe na visinata na nadomestocite za izdavawe dozvoli i koncesii za vr{ewe detalni geolo{ki istra`uvawa i koncesii za eksploatacija na mineralni surovini;
z Pravilnik za dopolnuvawe na Pravilnikot za geodetski raboti za posebni nameni
29
BIZNIS INFO
^etvrtok, 6 maj 2010
OD 25 DO 28 MAJ 2010 GODINA VO NITRA, R.SLOVA^KA
Me|unaroden saem za in`enerstvo
Me|unarodniot saem za in`enerstvo (International engineering
trade fair) vo Nitra, Republika
Slova~ka e klasificirana kako
renomirana saemska manifestacija na koja tradicionalno se
pretstavuvaat poznati svetski
proizvoditeli, trgovci i dobavuva~i od oblasta na:
z Industriski ma{ini i proizvodi
z Industriski alati
z Merni instrumenti
z Proizvodstvo i monta`na
tehnologija
z Tehnologija na zavaruvawe
z Motori i rezervni delovi
z Prenos / merewe / oprema za
sledewe, energija i generatori
z Ostanata oprema
Stopanskata komora na Makedonija e pokaneta od strana na
slova~kata agencija za promocija
na investiciite i na trgovijata SARIO da zeme u~estvo na ovaa
saemska manifestacija i voedno
da go poseti nivniot {tand.
Posetitelite }e imaat mo`nost da se zapoznaat so mo`nostite za vospostavuvawe kontakti so
slova~ki kompanii od poso~enite
sektori, potencijalni investito-
„ Preku Stopanskata komora na Makedonija organizirana e grupna poseta na makedonskite kompanii, a vrz osnova na pokana od strana na slova~kata agencija za promocija
na investiciite i trgovijata - SARIO da zeme u~estvo na ovaa saemska manifestacija
ri i podizveduva~i, uslovi za vodewe biznis vo Slova~ka, informacii za slova~kata ekonomija i
drugo.
SARIO na makedonskite kompanii }e im obezbedi odr`uvawe
na bilateralni sredbi so slova~kite izlo`uva~i na saemot, spisoci na firmi od celnite sektori,
konsultantski uslugi i sektorski
analizi.
Stopanskata komora na Makedonija, organizira poseta na me|unarodniot saem za in`enerstvo
vo Nitra, Republika Slova~ka, za
zainteresiranite makedonskite
kompanii so organiziran prevoz i
smestuvawe.
Stopanskata komora na Makedonija gi povikuva site zainteresirani makedonski kompanii da go prijavat svoeto u~estvo na saemot najdocna do 10 maj
2010 godina.
Lice za kontakt:
Vlatko Stojanovski,
tel: 3244-004, faks: 3244-088
„ SARIO na makedonskite kompanii
besplatno }e im obezbedi odr`uvawe
na bilateralni sredbi so slova~kite
izlo`uva~i na saemot, spisoci na firmi od celnite sektori, konsultantski
uslugi i sektorski analizi
OD 15 DO 22 MAJ 2010 GODINA VO NOVI SAD, R. SRBIJA
Me|unaroden saem
za zemjodelstvo
„ULOGATA NA AKREDITACIJATA VO IMPLEMENTACIJATA
NA REGULATIVATA (EC) 765/2008 I KOMUNIKACIJA SO
NACIONALNITE REGULATORI“
Mo}na alatka za
obezbeduvawe na
kvalitet na proizvodite
Rabotilnica na Institutot za akreditacija
na Republika Makedonija (IARM) i
Stopanskata komora na Makedonija
„Stopanskata komora na Makedonija organizira grupna poseta na novosadskiot saem za makedonskite kompanii po isklu~itelno povolni uslovi - dve no}evawa, prevoz i transfer do saemot za 112 evra
Me|unarodniot zemjodelski saem vo Novi Sad e najva`en saemski nastan vo regionot i eden od najgolemite vo Evropa od
agroindustriskiot sektor. Novosadskiot
saem na edno mesto gi sobira najzna~ajnite
kompanii od Evropa od zemjodelskiot sektor, agrarno proizvodstvo, mehanizacija,
najdobroto vo sto~arstvoto i drugo.
Na ovogodi{noto izdanie na saemot }e
bidat pretstaveni stopanski segmenti od
oblasta na:
z prehranbenata industrija,
z zemjodelski proizvodi,
z vino
z zemjodelski mehanizacija
z sto~arstvo
z agrohemija i bilkarstvo
z industriski ma{ini i grade`ni{tvo
z ambala`a i pakuvawe
z drugo
Na minatogodi{noto izdanie na me|una-
rodniot zemjodelski saem u~estvuvaa 1.600
izlo`uva~i od celiot svet, nad 500.000 posetiteli, prosleden so 40 nau~ni stru~ni
sobiri, prezentacii, promocii i izbori
najdobrite kompanii vo razli~ni oblasti.
Stopanskata komora na Makedonija organizira poseta na me|unarodniot zemjodelski saem vo Novi Sad za zainteresiranite makedonski kompanii so organiziran
prevoz i smestuvawe. Vkupnite tro{oci za
dve no}evawa, prevoz i transfer do saemot
se 112 evra.
Stopanskata komora na Makedonija gi
povikuva site zainteresirani makedonski
kompanii da go prijavat svoeto u~estvo na
saemot najdocna do sedmi maj 2010 godina.
Lice za kontakt:
Venera Andrievska,
tel: 3244037, faks: 3244088,
e-po{ta: Venera @mchamber.mk
Vo nasoka na prepoznavawe na akreditacijata, kako mo}na alatka za obezbeduvawe na kvalitetot na proizvodite i za razvoj na trgovskite odnosi, kako i zapoznavawe na po{irokata javnost so pridobivkite
od ovaa aktivnost, Institutot za akreditacija na Republika Makedonija (IARM) vo
sorabotka so Stopanskata komora na Makedonija ja organiziraat ovaa rabotilnica.
Taa se organizira vo ramkite na instrumentot TAIEX, a }e se odr`i na 21 i na 22 juni 2010 godina vo Stopanskata komora na
Makedonija, sala eden na pettiot kat, so
po~etok vo devet ~asot.
Stopanskata komora na Makedonija gi
pokanuva site zainteresirani kompanii,
koi sakaat da u~estvuvaat na rabotilnicata, svoeto prisustvo da go prijavat najdocna do 10 maj 2010 godina. Poop{irni informacii, prijavniot list i agendata mo`e da se prezemat od veb-portalot na Stopanskata komora na Makedonija: www.
mchamber. mk
Lice za kontakt: Venera Andrievska,
tel: 3244037, faks 32 44088, e-po{ta:
[email protected] mk
OD 27 DO 29 MAJ 2010 GODINA INTERNACIONALEN SAEM ZA
INFORMATI^KA TEHNOLOGIJA I PE^ATARSKA OPREMA
„ITTF 2010“
z Obezbeden popust od 15 otsto za makedonskite izlaga~i,
a za posetitelite od zemjava besplatni vleznici
z Vonredni mo`nosti za promocija i razgovori so delovni partneri
Vo periodot od 27 do 29 maj 2010
godina vo Pri{tina }e se odr`i VII
Internacionalen saem za informati~ka tehnologija i pe~atarska oprema „ITTF 2010“.
Stopanskata komora na Makedonija organizira poseta na zainteresirani kompanii na „ITTF 2010“ vo Pri{tina i }e bide i logisti~ka poddr{ka na zainteresiranite za u~estvo-
to na saemot kako izlaga~i.
Kompaniite svojot interes za
u~estvo i poseta na ovoj Saem mo`at
da go prijavat vo Stopanskata komora
na Makedonija, najdocna do 15 maj
2010 godina.
Lice za kontakt:
Venera Andrievska
Tel: 3244037; faks 3244088
E-po{ta: venera @mchamber. mk
30
BIZNIS INFO
^etvrtok, 6 maj 2010
PONUDA - POBARUVA^KA
BUGARSKA KOMPANIJA BARA SORABOTKA SO MAKEDONSKI
KOMPANII VO MESNATA INDUSTRIJA
Validnost do: 22.5.2010 godina
Vid sorabotka: Proizvodi, proizvodstvo
Oblast na sorabotka: Trgovija na golemo i na malo
Ponudata se odnesuva na: Zemji na Centralna i na Isto~na Evropa
*
*
*
*
*
*
*
*
*
GERMANSKA KOMPANIJA BARA SORABOTKA SO TEKSTILNI MAKEDONSKI KOMPANII, KOI PROIZVEDUVAAT [TOF SO VISOK
KVALITET, KOJ SE KORISTI ZA IZRABOTKA NA BRENDIRANI
PROIZVODI
Validnost do: 12.6.2010 godina
Vid sorabotka: Sorabotka vo proizvodstvo - dorabotka
Oblast na sorabotka: Proizvodstvo na tekstil i na tekstilni proizvodi
Ponudata se odnesuva na: Zemji na Centralna i na Isto~na Evropa
*
*
*
*
*
*
*
*
*
MAKEDONSKA KOMPANIJA NUDI ZVRTKI, ELEMENTI ZA POVRZUVAWE I DELOVI ZA MA[INI
Validnost do: 5.6.2010 godina
Vid sorabotka: Proizvodi, proizvodstvo
Oblast na sorabotka: Proizvodstvo na ma{ini i na aparati
Ponudata se odnesuva na: Evropska unija, Zemji na Centralna i na
Isto~na Evropa
*
*
*
*
*
*
*
*
*
GR^KA KOMPANIJA BARA DISTRIBUTER VO REPUBLIKA MAKEDONIJA ZA PLASMAN NA PUMPI ZA VODA
Validnost do: 18.5.2010 godina
Vid sorabotka: Proizvodi, proizvodstvo
Oblast na sorabotka: Trgovija na golemo i na malo
Ponudata se odnesuva na: Zemji na Centralna i na Isto~na Evropa
*
*
*
*
*
*
*
*
*
KINESKA KOMPANIJA BARA DISTRIBUTER VO REPUBLIKA MAKEDONIJA ZA PLASMAN NA VISOKOKVALITETNI PAMU^NI
TKAENINI ZA IZRABOTKA NA OBLEKA
Validnost do: 5.6.2010 godina
Vid sorabotka: Proizvodi, proizvodstvo
Oblast na sorabotka: Trgovija na golemo i na malo
Ponudata se odnesuva na: Zemji na Centralna i na Isto~na Evropa
*
*
*
*
*
*
*
*
*
MAKEDONSKA KOMPANIJA NUDI MIKROBIOLO[KI \UBRIVA
BAKTOFIL A10 I B10, ^IJA UPOTREBA E MNOGU EFIKASNA
VEDNA[ PO @ETVATA
Validnost do: 11.6.2010 godina
Vid sorabotka: Proizvodi, proizvodstvo
Oblast na sorabotka: Zemjodelstvo
Ponudata se odnesuva na: Zemji na Centralna i na Isto~na Evropa
*
*
*
*
*
*
*
*
*
SIRISKA KOMPANIJA BARA SORABOTKA SO MAKEDONSKI IZVOZNICI NA JABOLKA ZA PLASMAN VO EGIPET, SUDAN I VO
OBIDINETI ARAPSKI EMIRATI
Validnost do: 2.7.2010 godina
Vid sorabotka: Proizvodi, proizvodstvo
Oblast na sorabotka: Zemjodelstvo
*
*
*
*
*
*
*
*
*
BUGARSKA KOMPANIJA BARA SORABOTKA SO MAKEDONSKI
KOMPANII VO OBLASTA NA [email protected], PROEKTIRAWETO, INSTALIRAWETO ENERGETSKI I DRUGI INDUSTRISKI
PROEKTI
Validnost do: 25.6.2010 godina
Vid sorabotka: Tehni~ka sorabotka
Oblast na sorabotka: Distribucija na elektri~na energija, gas i na voda
Ponudata se odnesuva na: Zemji na Centralna i na Isto~na Evropa
*
*
*
*
*
*
*
*
Oblast na sorabotka: Trgovija na golemo i na malo
Ponudata se odnesuva na: Zemji na Centralna i na Isto~na Evropa
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
KOMPANIJA OD KINA BARA DISTRIBUTER VO REPUBLIKA MAKEDONIJA ZA PLASMAN NA DIODI ZA EMITIRAWE SVETLINA
Validnost do: 28.9.2010 godina
Vid sorabotka: Proizvodi, proizvodstvo
Oblast na sorabotka: Trgovija na golemo i na malo
Ponudata se odnesuva na: Zemji na Centralna i na Isto~na Evropa
*
*
*
*
*
*
*
*
*
GR^KA KOMPANIJA BARA DISTRIBUTER VO REPUBLIKA MAKEDONIJA NA OPREMA ZA GREEWE, LADEWE I ZA VODOSNABDUVAWE
Validnost do: 21.7.2010 godina
Vid sorabotka: Proizvodi, proizvodstvo
Oblast na sorabotka: Trgovija na golemo i na malo
Ponudata se odnesuva na: Zemji na Centralna i na Isto~na Evropa
*
*
*
*
*
*
*
*
*
KOMPANIJA OD REPUBLIKA SRPSKA BARA DISTRIBUTER VO
REPUBLIKA MAKEDONIJA ZA PLASMAN NA RAZLI^NI TIPOVI
ELEKTRODI ZA RA^NO ZAVARUVAWE
Validnost do: 18.6.2010 godina
Vid sorabotka: Proizvodi, proizvodstvo
Oblast na sorabotka: Proizvodstvo na metalni proizvodi
Ponudata se odnesuva na: Zemji na Centralna i na Isto~na Evropa
*
*
*
*
*
*
*
*
*
KOMPANIJA OD SLOVENIJA BARA DISTRIBUTER VO REPUBLIKA MAKEDONIJA NA MA[KI, @ENSKI I ZA DETSKI SROCSE
OBUVKI (KLOMPI, APOSTOLKI SANDALI)
Validnost do: 8.6.2010 godina
Vid sorabotka: Proizvodi, proizvodstvo
Oblast na sorabotka: Trgovija na golemo i na malo
Ponudata se odnesuva na: Zemji na Centralna i na Isto~na Evropa
*
*
*
*
*
*
*
*
*
BUGARSKA KOMPANIJA E ZAINTERESIRANA ZA IZGRADBA NA SU[ILNICA ZA OVO[JE I ZA ZELEN^UK VO REPUBLIKA MAKEDONIJA
Validnost do: 17.12.2010 godina
Vid sorabotka: Tehni~ka sorabotka
Oblast na sorabotka: Zemjodelstvo
Ponudata se odnesuva na: Zemji na Centralna i na Isto~na Evropa
*
*
*
*
*
*
*
*
*
GR^KA KOMPANIJA BARA DISTRIBUTER VO REPUBLIKA MAKREDONIJA ZA PLASMAN NA PREDMETI ZA POKLONI, MEBEL I ZA
DEKORATIVNI ARTIKLI
Validnost do: 22.5.2010 godina
Vid sorabotka: Proizvodi, proizvodstvo
Oblast na sorabotka: Trgovija na golemo i na malo
Ponudata se odnesuva na: Zemji na Centralna i na Isto~na Evropa
*
*
*
*
*
*
*
*
*
KOMPANIJA OD SLOVENIJA BARA SORABOTKA SO PROIZVODITELI NA ^EVLI VO MAKEDONIJA ZA PLASMAN NA KALAPI I
\ONOVI ZA ^EVLI
Validnost do: 4.6.2010 godina
Vid sorabotka: Proizvodi, proizvodstvo
Oblast na sorabotka: Proizvodstvo na ko`a i na proizvodi od ko`a
Ponudata se odnesuva na: Zemji na Centralna i na Isto~na Evropa
*
*
*
*
*
*
*
*
*
KOMPANIJA OD TAJVAN BARA DISTRIBUTER VO REPUBLIKA MAKEDONIJA ZA PLASMAN NA MA[INI ZA POLNEWE PIJALACI
Validnost do: 29.7.2010 godina
Vid sorabotka: Proizvodi, proizvodstvo
Oblast na sorabotka: Prerabotuva~ka industrija
Ponudata se odnesuva na: Zemji na Centralna i na Isto~na Evropa
*
*
*
*
GR^KA KOMPANIJA BARA DISTRIBUTER VO REPUBLIKA MAKEDONIJA ZA PLASMAN NA RA^NI ALATI, GENERATORI I NA DIZEL MA[INI
Validnost do: 3.6.2010 godina
Vid sorabotka: Proizvodi, proizvodstvo
Oblast na sorabotka: Trgovija na golemo i na malo
Ponudata se odnesuva na: Zemji na Centralna i na Isto~na Evropa
*
*
*
KOMPANIJA OD BANGLADE@ BARA DISTRIBUTER VO REPUBLIKA MAKEDONIJA ZA PLASMAN NA MA[KA, @ENSKA I NA DETSKA PAMU^NA I VOLNENA GORNA OBLEKA
Validnost do: 27.9.2010 godina
Vid sorabotka: Proizvodi, proizvodstvo
Vid sorabotka: Proizvodi, proizvodstvo
Oblast na sorabotka: Trgovija na golemo i na malo
Ponudata se odnesuva na: Zemji na Centralna i na Isto~na Evropa
*
*
*
*
*
*
*
*
KOMPANIJA OD FILIPINITE BARA DA SORABOTUVA SO MAKEDONSKI KOMPANII PO OSNOVA NA KOMPENZACIJA NA RAZMENA NA PROIZVODI OD PREHRANBENA, ELEKTRO I AVTOMOBILSKA, TEKSTILNA, [email protected], FARMACEVTSKA INDUSTRIJA, RUDNI BOGATSTVA I DRUGO.
Validnost do: 4.7.2010 godina
Vid sorabotka: Proizvodi, proizvodstvo
Oblast na sorabotka: Prerabotuva~ka industrija
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
KOMPANIJA OD [RI LANKA BARA DISTRIBUTER VO REPUBLIKA MAKEDONIJA ZA PLASMAN NA GUMI ZA SITE PREVOZNI
SREDSTVA, KAKO I ZEMJODELSKI MA[INI
Validnost do: 30.6.2010 godina
Vid sorabotka: Proizvodi, proizvodstvo
Oblast na sorabotka: Trgovija na golemo i na malo
Ponudata se odnesuva na: Zemji na Centralna i na Isto~na Evropa
*
*
*
*
*
*
*
*
*
KORPORACIJA ZA RAZVOJ I PROMOCIJA NA IZVOZOT OD KAZAKSTAN [email protected] DA NAJDE PROIZVOD I PARTNER ZA MAKEDONSKITE KOMPANII, KOI IMAAT INTERES ZA SORABOTKA DA
STAPAT VO KONTAKT SO KONPANII OD KAZAKSTAN VO OBLASTA NA PRERABOTKA NA HRANA, METALURGIJA, [email protected] MATERIJALI, TEKSTIL/OBLEKA, MA[INSKA OPREMA, HEMIKALII, FARMACEVTSKI PROIZVODI I SUROVINI
Validnost do: 17.9.2010 godina
Vid sorabotka: Tehni~ka sorabotka
Oblast na sorabotka: Trgovija na golemo i na malo
*
*
*
*
*
*
*
*
*
MAKEDONSKA KOMPANIJA BARA PLASMAN NA SVOITE TEKSTILNI PROIZVODI NA STRANSKITE PAZARI
Validnost do: 27.6.2010 godina
Vid sorabotka: Proizvodi, proizvodstvo
Oblast na sorabotka: Trgovija na golemo i na malo
Ponudata se odnesuva na: Evropska unija, SAD i Kanada
*
*
*
*
*
*
*
*
*
BUGARSKA KOMPANIJA E ZAINTERESIRANA ZA IZGRADBA NA
FABRIKA ZA PROIZVODSTVO NA MLEKO VO PRAV VO REPUBLIKA MAKEDONIJA
Validnost do: 17.12.2010 godina
Vid sorabotka: Tehni~ka sorabotka
Oblast na sorabotka: Zemjodelstvo
Ponudata se odnesuva na: Zemji na Centralna i na Isto~na Evropa
*
*
*
*
*
*
*
*
*
KINESKA KOMPANIJA BARA DISTRIBUTER VO REPUBLIKA MAKEDONIJA ZA PLASMAN NA VISOKOKVALITETEN ALAT PILI
ZA SE^EWE I MELEWE KOI SE NAMENETA ZA OBRABOTKA NA
MERMER, GRANIT, BETON I NA STAKLO
Validnost do: 26.9.2010 godina
Vid sorabotka: Proizvodi, proizvodstvo
Oblast na sorabotka: Trgovija na golemo i na malo
Ponudata se odnesuva na: Zemji na Centralna i na Isto~na Evropa
*
*
*
*
*
*
*
*
*
BUGARSKA KOMPANIJA E ZAINTERESIRANA ZA OTKUP NA METALI I NA REPROMATERIJALI VO REPUBLIKA MAKEDONIJA
Validnost do: 11.6.2010 godina
Vid sorabotka: Proizvodi, proizvodstvo
Oblast na sorabotka: Trgovija na golemo i na malo
Ponudata se odnesuva na: Zemji na Centralna i na Isto~na Evropa
*
*
*
*
*
*
*
*
*
GERMANSKA KOMPANIJA BARA DISTRIBUTER VO REPUBLIKA
MAKEDONIJA ZA PLASMAN NA PLASTI^NA [email protected] NAMENETA ZA PAKUVAWE OVO[JE I ZELEN^UK
Validnost do: 3.6.2010 godina
Vid sorabotka: Proizvodi, proizvodstvo
Oblast na sorabotka: Zemjodelstvo
Ponudata se odnesuva na: Zemji na Centralna i na Isto~na Evropa
*
*
*
*
*
*
*
*
*
GR^KA KOMPANIJA BARA DISTRIBUTER VO REPUBLIKA MAKEDONIJA ZA PLASMAN NA SADNICI ZA DEKORATIVNI DRVA I CVE]E
Validnost do: 28.9.2010 godina
Vid sorabotka: Proizvodi, proizvodstvo
Oblast na sorabotka: Trgovija na golemo i na malo
Ponudata se odnesuva na: Zemji na Centralna i na Isto~na Evropa
*
KOMPANIJA OD [PANIJA BARA EKSKLUZIVEN ZASTAPNIK VO
REPUBLIKA MAKEDONIJA NA ORIZ
Validnost do: 27.7.2010 godina
Glaven i odgovoren urednik, Savo Pej~inovski
Kontakt adresa:
Stopanskata komora na Makedonija
ul. Dimitrie ^upovski, 13
1000 Skopje
Kontakt lice: Mirjana Koceva
Tel: (02) 3244035; Faks: (02) 3244088
Call Centar: (02) 15015
E-adresa: [email protected]
tel: : (02) 3244036
faks: (02) 3244088
[email protected]
Download

Optimizmot ja ~eka esenta Optimizmot ja ~eka esenta