Broj 15
kontakt call centar 15015
ANKETA NA STOPANSKATA KOMORA NA MAKEDONIJA
ZEMJODELCITE SO SERIOZNI ZABELE[KI ZA VLADINITE
SUBVENCII ZA 2010 GODINA
www.mchamber.mk
„PREDIZVICITE NA
MAKEDONSKATA EKONOMIJA“
Oran`eriite go
„obraa bostanot“
Biznisot s*
u{te ne ja
(pre)poznava
„Eureka“!
EKONOMIJATA NEMA DA [email protected] BEZ FINANSIITE NA STRANSKIOT KAPITAL
Stranskite investicii
izdi{aa kako balonot
18
SOSTOJBI
BIZNIS INFO
^etvrtok, 27 maj 2010
ANKETATA NA STOPANSKATA KOMORA NA MAKEDONIJA [email protected] DEKA OSVEN TUTUNARITE I MLEKARITE SITE DRUGI ZEMJODELSKI PROIZVODITELI IMAAT SERIOZNI ZABELE[KI NA VLADINITE SUBVENCII ZA 2010 GODINA
Oran`eriite go „obraa bostanot“
V
ladata na RM za 2010 godina predvide sredstva
za finansiska poddr{ka vo zemjodelstvoto vo vkupen iznos od 5.326.700.000,00
denari i istite }e se koristat
spored namenite, kriteriumite i uslovite utvrdeni so potprogrami (vidi tabela).
Stopanskata komora na
Makedonija so cel da gi sogleda momentalnite efekti
od subvencioniraweto na
kompaniite i da definira
dopolnitelni barawa izraboti anketa za dostapnite
subvencii i efektite, vo
ramki na koja bea anketirani
okolu 100 pogolemi firmi,
glavno izvozno orientiranite, golemi proizvoditeli, kako i pogolem broj individualni proizvoditeli od agrosektorot. Vo soglasnost so
dobienite mislewa, postojat
seriozni zabele{ki vo vrska
so Programata za finansiska
poddr{ka vo zemjodelstvoto
za 2010 godina.
Kaj oran`eriskoto proizvodstvo tro{ocite za greewe pretstavuvaat najgolemi tro{ok. Site oran`erii
vo Republika Makedonija,
so isklu~ok na oran`eriite
koi koristat geotermalna
voda, kako osnoven energent
(za zagrevawe) koristat mazut. U~estvoto na mazutot vo
vkupnite tro{oci kontinuirano se zgolemuva, pri {to
cenite za period januari
2009 do maj 2010 godina (samo za edna godina) e zgolemena za 189,33 procenti.
[to zna~i, mo`e slobodno
da se ka`e deka cenata na
mazutot e dvojno zgolemena
za navedeniot period.
Od druga strana, pak,
merkite ponudeni od programite ili ne gi opfa}aat
oran`eriite ili, pak, imaat sosema malo vlijanie vo
podobruvawe na krajno lo{ata sostojba od aspekt na
dohodovnost. Imeno, oran`eriite (staklenici) ne se
opfateni so Programata za
ruralniot razvoj. Od druga
strana, so programata na
IPARD e opredeleno deka
venciite vo agrokompleksot) oran`eriite, isto taka, se mnogu zapostaveni.
Imeno, i pokraj zna~itelnoto zgolemuvawe na vkupnite
sredstva za subvencii za
2010 godina, pravoto na koristewe na sredstva od
strana na oran`eriite
(proizvodstvo pod kontrolirani uslovi), e minorno.
Zgolemuvaweto na subven-
Programata za poddr{ka na
zemjodelstvoto (subvenciite) so predlog da se subvencionira enormnoto zgolemuvaweto na cenata na mazutot (na {to proizvoditelite nemaat mo`nost da
vlijaat), kako bi se pomognalo vo namaluvaweto na tro{ocite na oran`eriite.
Od strana na pretstavnicite od industrijata za
za ovie sredstva mo`at da
konkuriraat stopanski subjekti (oran`erii), koi imaat
maksimalni kapaciteti od
{est hektari, dodeka pogolemite se isklu~eni od
mo`nostite za koristewe na
ovie sredstva. Vo dr`avava
najgolemiot broj oran`erii
imaat kapaciteti pove}e od
{est hektari i po taa osnova ne mo`at da konkuriraat
za sredstvata od programata na IPARD za rekonstrukcii, modernizacii i drugi
investicioni aktivnosti za
tehni~ko-tehnolo{ko podobruvawe na staklenicite i
nivnata modernizacija.
Vo delot na Programa za
poddr{ka na zemjodelstvoto za 2009-2010 godina (sub-
ciite vo tekovnava godina
za oran`eriite se zgolemeni samo za 20.000 denari po
eden hektar (80.000 denari
minatata godina i 100.000
denari po eden hektar za tekovnava godina), nasproti
zgolemuvawata na cenite na
mazutot za istiot period,
kako tro{ok koj nadminuva
70 procenti od vkupnite
tro{oci, za 190 procenti.
Proizvoditelite na gradinarski kulturi vo kontrolirani uslovi na proizvodstvo (oran`eriite) se
krajno nezadovolni od politikata za subvencii za tekovnata godina.
Vo delot na subvencii,
oran`eriite predlagaat rebalans na sredstvata od
prerabotka na ovo{je i na
zelen~uk, isto taka, postojat
seriozni zabele{ki vo delot opfaten so programata.
Pri {to, kako rezultat na
zgolemenite tro{oci bi
trebalo da se zgolemat i
sredstvata za subvencionirawe, pred s* vo to~kata 1.5
- Dopolnitelna finansiska
poddr{ka za gradinarski
kulturi predadeni vo prerabotuva~ka industrija za
zelen~uk do 31.10. 2010 godina spored sklu~eni dogovori - i toa kaj crvenata piperka, korni{onite i domatite, kako najdeficitarna
surovina vo prerabotuva~kata industrija.
Vo lozarstvoto finansiskata poddr{ka po povr{ina
„ Predvidenite sredstva za subvencii za oran`erisko proizvodstvo na ranogradinarski proizvodi ni oddaleku ne gi pokrivaat zgolemenite tro{oci, {to najmnogu se
dol`at na poskapuvaweto na mazutot za re~isi dvapati
„ Posledici }e se ~uvstvuvaat i vo prerabotuva~kata industrija, kade }e se javi deficit na odredeni vidovi zelen~uk
za odr`uvawe na postojnite
lozovi nasadi evidentirani
vo registarot na lozovi nasadi zaklu~no so 30.11.2010
godina vo visina od 40.000
denari po hektar, kako i direktnata subvencija od 2,5
denari za kilogram predadeno grozje na vinarnicite, na~elno proizvoditelite smetaat deka e vo ramkite na
nivnite o~ekuvawa. No, zabele{kite se vo delot na
otkupnata cena na grozjeto,
kade vinarnicite ja namalija istata vo visina za koja e
platena direktnata poddr{ka na proizvoditelite. Vinarnicite reagiraat i na limitiraniot pristap do subvencii za golemite postojni
lozovi nasadi.
Vo ovo{tarstvoto e
predvidena
finansiska
poddr{ka po povr{ina za
odr`uvawe na postojnite
ovo{ni nasadi vo visina od
18.000 denari po hektar, dodeka so po 90.000 denari po
hektar go stimulira podigaweto na novi ovo{ni nasadi. Kako rezultat na poslednite sostojbi so proizvoditelite na jabolka vo prespanskiot region, Vladata na
RM napravi korekcija na visinata na sredstvata predvideni za odr`uvawe na
ovo{nite nasadi i istite gi
zgolemi na 43.700 denari po
hektar, no ovojpat tie bea
usloveni so broj na sadnici,
dokumentacija i sli~no.
Proizvoditelite na jabolka
smetaat deka prvo treba
proizvodstvoto da se izdvoi kako zaseben del od ovo-
{tarstvoto poradi specifi~nosta na potrebite za
proizvodstvo. Od druga
strana, pak, poddr{kata za
podigawe novi nasadi e niska, nasproti realnite tro{oci od pribli`no 30.000
evra po hektar.
Za razlika od drugi godini, koga vo ov~arstvoto se
dava{e finansiska poddr{ka za `ensko jagne, so Programata za 2010 godina Vladata gi subvencionira odgleduva~ite so 900 denari
po grlo, no pod uslov da se
poseduvaat najmalku 30 grla
od site kategorii. Poradi
visokite tro{oci za podigawe na grlo, od edna strana, kako i zgolemenite tro{oci za isplata na ov~arite, od druga, odgleduva~ite
smetaat deka poddr{kata so
koja bi bile zadovolni bi
mo`ela da dostigne visina
od 1.200 denari po grlo.
Proizvoditelite
na
`itni kulturi, pred s* onie
golemite, smetaat deka so
skalestiot na~in na subvencionirawe se staveni vo
podredena polo`ba, pri
{to visinata na sredstvata
drasti~no se namaluva po
hektar (okolu 600 denari)
nasproti malite proizvoditeli. Negativniot efekt,
smetaat tie, e dvoen: od edna strana ne e ednakvo subvencioniraweto na site
proizvoditeli, a od druga,
mo`ni se neispolnuvawa na
obvrskite od strana na malite proizvoditeli. Merka
koja vo najgolem del bi vlijaela pozitivno na proizvodstvoto na `itarki, smetaat proizvoditelite, bi
bilo poddr{kata da se dava
po predavaweto na `itoto
od strana na proizvodite-
lite, so {to vo golema meka
bi se podignal kvalitetot
na proizvodstvoto, kako i
subvencionirawe na semenski materijal, so cel zgolemuvawe na prinosite i podobruvawe na kvalitetot na
samite `itarki.
Vo mlekarstvoto predvidenata finansiska poddr{ka od 2,5 denari za litar proizvedeno i predadeno kravjo mleko e dobra,
smetaat farmerite, no i
ponatamu e prisuten problemot na nepridr`uvawe na
standardite pri predavaweto na mlekoto (proteini,
maslenost i sli~no).
Kaj proizvodstvoto na
orientalen i na aromati~en tutun vo list, visinata
na subvencijata od 60 denari po kilogram za proizveden i predaden tutun e pove}e od dobra, smataat proizvoditelite i istata krajno pozitivno i stimulativno vlijae na tutunoproizvodstvoto vo zemjata, {to
rezultira so postojano zgolemeno proizvodstvo na ova
kultura kaj nas.
Vo soglasnost so zabele{kite i mislewata dobieni
od anketiranite firmi kako
prioritet za pokunkurentno
i izvozno orientirano zemjodelstvo sublimirano bea
dadeni slednive nasoki:
- zgolemuvawe na mo`nostite za investicija vo tehnologija preku subvenciite,
- dostapnost na kvaliteten semenski materijal i
pogolema kontrola okolu
uvozot na semiwata vo pogled na kvalitet,
- podigawe na kvalitet
na proizvodstvoto,
- standardizacija vo
zemjodelstvoto.
VO REGIONOT E POSTIGNAT ZNA^AEN RAST NA TRGOVIJATA SO ZEMJODELSKI PROIZVODI, NO...
SOSTOJBI
P
o~nuvaj}i od dosega{nite
aktivnosti i rezultati od
srabotenoto vo ramkite na
dogovorot na CEFTA 2006, kako i
od vospostavuvaweto na praktika
za odr`uvawe na sredbi, Stopanskata komora na Srbija organizira{e sostanok na rabotnata grupa
za zemjodelstvo {to se odr`a vo
Belgrad i vo Novi Sad, na 17 i na
18 maj 2010 godina. Na sredbata
prisustvuvaa pretstavnici na
Nadvore{no-trgovskata komora na
Bosna i Hercegovina i na stopanskite komori na Republika Srpska,
Crna Gora, Hrvatska i na Makedonija. Vo rabotata bea vklu~eni i
pretstavnici od Ministerstvoto
za zemjodelstvo {umarstvo i za
vodostopanstvo (Oddelenieto za
veterinarna medicina i Generalniot inspektorat) i Ministerstvoto za ekonomija i regionalen razvoj na Republika Srbija.
Sekretarot na Zdru`enieto za
zemjodelstvo, prehranbenata i tutunskata industrija na Stopanskata komora na Srbija, Milan Prostran go otvori vtoriot sostanok
na Rabotnata grupa za zemjodelstvo na forumot na CEFTA. D-r
Stojan Jevti}, potpretsedatel na
Stopanskata komora na Srbija, gi
izvesti prisutnite deka zaklu~ocite od ovoj sostanok }e bidat dostaveni do Potkomitetot za zemjodelstvo CEFTA 2006, koj }e bide
organiziran od strana na Ministerstvoto za zemjodelstvo {umarstvo i za vodostopanstvo na
Republika Srbija, na 31 maj i prvi
juni ovaa godina. Toj izrazi nade`
deka 2010 godina }e bide godina na
ponatamo{na liberalizacija vo
regionot na dogovorot na CEFTA i
period na sozdavawe na regionalni klasteri.
Trgovijata so zemjodelski proizvodi vo regionot na CEFTA, ekonomskata sorabotka na ~lenkite na
CEFTA kako i prioritetite koi
treba da se ispolnat vo 2010 godina, bea voved za edna seopfatna
otvorena i konstruktivna diskusija, s* so cel poddr{ka na stopans-
AKCENT
19
BIZNIS INFO
^etvrtok, 27 maj 2010
Trikovi go skapuvaat
zelen~ukot i ovo{jeto
„ Postoi golem interes od biznismenite vo regionot za natamo{na liberalizacija na trgovijata so zemjodelski proizvodi, no tie se `alat i na mnogute netarifni
barieri – zaklu~eno na forumot CEFTA – rabotna grupa za zemjodelstvo {to se odr`a vo Belgrad i vo Novi Sad
tvata so maksimalna upotreba na
pozitivni efekti vo sozdavaweto
na zona na slobodna trgovija vo
regionov.
Rabotnata grupa na sostanokot
gi razgleduva{e site pra{awa povrzani so ponatamo{na liberalizacija vo regionov, kako i otstranuvawe na necarinskite i netarifnite barieri pri {to konstatira:
- So sproveduvaweto na dogovorot CEFTA e postignat zna~aen
rast vo trgovijata so zemjodelski
proizvodi;
- Vo 2009 godina poradi vlijanieto na globalnata ekonomska
kriza zapre trendot na rast vo
zemjite, no trgovijata so zemjodelski proizvodi vo regionot ne e
zna~itelno namalen;
- Postoi golem interes od biznismenite vo regionot za natamo{na liberalizacija na trgovijata so zemjodelski proizvodi, {to
go otvora patot za razmena na golem volumen na oddelni proizvodi na povlasten status, koja sega e
ograni~ena so kvoti;
- Korupcijata i sivata ekonomija imaat golemo vlijanie vrz sorabotkata vo regionot;
- ^lenkite na dogovorot na
CEFTA ne gi koristat vo dovolna
mera mo`nostite koi gi imaat za
zaedni~ki nastap vo treti pazari
bidej}i e slabo zastapen partnerskiot odnos;
- Stopanskite komori treba da
promoviraat zaedni~ki investicii vo odredeni proizvodstva, bez
ogled na toa kade se nao|a vo ramkite na regionot. Vakviot na~in na
investirawe }e bide dobra osnova
za povlekuvawe na sredstvata od
EU pretpristapnite fondovi;
- Zadr`uvaweto na stokata na
granica, visokata cena i mnogute
analizi na istata, kako raznite
taksi, koi treba da se platat, doveduvaat do nepo~ituvawe na dogovorot i beneficiite koi se o~ekuvaat od istiot;
- Zabele`an e izvesen napredok vo bilateralnite sorabotki
na odgovornite dr`avni organi koj
pridonesuva do re{avawe na
problemite, no pove}e na nivo na
poedine~ni slu~ai otkolku na sistemsko re{avawe na problemite;
- Naj~estite problemi se identifikuvani vo slu~aite na veterinarnite i sanitarni merki, koi se
vo razli~na faza na usoglasuvawe
na propisite i procedurite so zakonodavstvoto na EU. Postoi
opravdana zagri`enost deka ovoj
pristap, zna~itelno }e vlijae na
namaluvawe na me|usebnata trgovija so ogled na toa deka regionot
na CEFTA ima mal broj objekti koi
se odobreni za izvoz vo EU. Rabotnata grupa smeta deka vo periodot
na celosna harmonizacija so standardite na EU, nadle`nite dr`avni institucii vo interes na nivnite ekonomii, re{enieto treba
da se bara preku zaemno priznavawe na sertifikatite od sekoja
zemja-~lenka na CEFTA. Ova re{enie mo`e da se primeni bilateralno, odnosno multilateralno,
vo zavisnost od brojot na zainteresiranite strani;
- Na sostanokot pozitivno be{e ocenet dogovorot me|u ~lenkite na Potkomitetot za necarinski
barieri (osmi-devetti april,
Dra~, Albanija), na nivo na dogovorot na CEFTA da se formira trgovski veb-portal koj }e gi sodr`i
site informacii, regulativi,
proceduri i potrebni dokumenti,
koi redovno }e se a`uriraat i dopolnuvaat.
Vtoriot den se odr`a raboten
sostanok vo Stopanskata komora
na Vojvodina. Pri toa, Ratko Filipovi}, potpretsedatel na Stopanskata komora na Vojvodina,
u{te edna{ podvle~e deka regionot od dogovorot na CEFTA treba
da bide region na slobodna trgovija bez nikakvi carinski ili tarifni barieri, a pri toa kaj biznismenite da ne postoi strav od
konkurencija. Pretstavnicite na
stopanskite komori go posetija i
77. Me|unaroden saem za zemjodelstvo vo Novi Sad, kade {to
imaa mo`nost da se zapoznaat i da
kontaktiraat so golem broj firmi
od po{irokiot region.
Sa{o Despotoski
KOMUNALCITE TE[KO SE SPRAVUVAAT SO NENAPLATENITE POBARUVAWA, ME\U KOI I NA [email protected] INSTITUCII
Sopstvenite problemi najte{ko se ~istat
Zdru`enieto na komunalnite dejnosti, na sednicata odr`ana na 19.5.2010
godina, rasprava{e za
problemite vo komunalniot
sektor, so poseben akcent
na nenaplatenite pobaruvawa za izvr{enite uslugi
od dr`avnite institucii.
Pogolemiot del od
pretstavnicite na komunalnite pretprijatija vo
svoite diskusii istaknaa
deka naplatata razli~no se
dvi`i po gradovi, kako od
fizi~kite taka i od pravnite lica, no i od dr`avnite institucii.
Iako instrumentot za
naplata po sudski pat se koristi vo mnogu slu~ai, sepak,
pove}eto komunalni pretprijatija ne pristapuvaat kon
podnesuvawe tu`bi za realizirawe na pobaruvawata od
dr`avata, posebno od zdravstvenite institucii. Komunalnite pretprijatija imaat
razbirawe za te{kotiite na
„ Za pretsedatel na Zdru`enieto na komunalnite dejnosti be{e izbran \or|i Koxoba{iev od JP „Derven“ od Veles, a za potpretsedatel Asan Luma od JKP „Tetovo“ od Tetovo
ovie institucii, no, kako {to
se istakna na sednicata, dr`avata nema soodvetno razbirawe i za te{kata sostojba
na komunalcite. Taka, za ne-
naplatenite smetki tie moraat redovno da pla}aat
DDV, a od druga strana, pri
smetkovodstvenata presmetka na krajot na godinata, ko-
ga e iska`ana dobivka, moraat da pla}aat i dopolnitelen danok.
Poradi kompleksnosta
na komunalnata problema-
tika, se zaklu~i da se vodi
odvoena rasprava za pooddelni problemi od komunalnata dejnost koi se,
pred s*, od zaedni~ki interes na site komunalni
pretprijatija, me|u koi se:
nadminuvawe na problemot
za naplata ili kompenzacija na del od smetkite za socijalnite slu~ai, koi pretstavuvaat optovaruvawe na
pretprijatijata; rasprava
na tema za neusoglasenosta
na zakonskata regulativa
vo komunalniot sektor i pojava na nelojalna konkurencija, kako i za drugi problemi i temi, koi dopolnitelno treba da bidat predlo`eni od pretprijatijata.
Vo toj kontekst, neminovno se naglasi potrebata od
vospostavuvawe potesna sorabotka so nadle`nite dr`avni organi i institucii,
a pred s* so Ministerstvoto za `ivotna sredina, Ministerstvoto za trud i za
socijalna politika, Ministerstvoto za transport i za
vrski, Ministerstvoto za
odbrana i drugi, kako i so
ZELS, so koi preku neposredni kontakti i na zaedni~ki sredbi i sostanoci }e
se bara re{enie za nadminuvawe na otvorenite pra{awa i problemi na relacija dr`avni organi – komunalni pretprijatija.
Na sednicata bea izbrani i novi ~lenovi na
UO. Za pretsedatel na
Zdru`enieto na komunalnite dejnosti be{e izbran
\or|i Koxoba{iev od JP
„Derven“ od Veles, a za potpretsedatel Asan Luma od
JKP „Tetovo“ od Tetovo.
Marija Petroska
Mitko Mitevski
20
BIZNIS INFO
REZULTATI
PRIZNANIJA NA UNIVERZITETOT
„SV. KIRIL I METODIJ“ PO
POVOD PATRONATOT NA 24 MAJ
VINARSKATA VIZBA „TIKVE[“ OSVOI NAJVISOKI PRIZ- DOSTIGNUVAWA
NANIJA NA SAEMOT ZA ZEMJODELSTVO VO NOVI SAD
Zlatni medali za vrvnite vina
Plaketi za @ivko
Mukaetov i za
V
Stojan Dav~ev
eneralniot direktor i pretsedatel na Upravniot
G
odbor na „Alkaloid“ @ivko Mukaetov i Stojan Dav~ev, prviot ~ovek na „Dasto“, dobija plaketi za zna~ajni
ostvaruvawa povrzani so visokoobrazovnata, nau~noistra`uva~kata i kulturnata dejnost, kako i za afirmacija na Univerzitetot „Sv. Kiril i Metodij“ vo zemjata
i vo stranstvo.
Plaketite gi dobija vo ramkite na odbele`uvaweto
na patronatot na Univerzitetot, kako i 61 godina od negovoto formirawe.
^etvrtok, 27 maj 2010
inarskata vizba „Tikve{“ go osvoi srebreniot {ampionski pehar za
visokiot kvalitet na svoite vina, na 77 tradicionalen saem za zemjodelstvo
vo Novi Sad.
Vo poedine~na kategorija, vinata „{ardone“, „traminec“ i „vranec“, od serijata „se{n selek{n“ i „{ardone“ od ekstrapopularnata
ograni~ena serija na vrvni
\or|i Petru{ev
vina „limited edition“,
osvoija zlatni medali za
svojot visok kvalitet.
Kako {to soop{tuvaat
od kompanijata, na ovaa saemskata manifestacija vo
golem zlaten sjaj blesnala i
lozovata `olta rakija na
„Tikve{“ so oznaka „VS“ –
veri sp{al, proizvedena na
tradicionalen na~in i „sozreana“ vo dabovi buriwa.
- Isklu~itelno sme za-
POKROVITELI NA STOPANSKA KOMORA NA MAKEDONIJA
dovolni od na{iot nastap
na Novosadskiot saem, koj
za nas e mnogu zna~aen pokazatel za toa kolku napreduvame vo odr`uvaweto na
vrvniot kvalitet na na{ite vina i rakija, po koi sme
poznati i priznati vo celiot region i po{iroko veli \or|i Petru{ev, generalen direktor na vinarskata vizba „Tikve{“ od Kavadarci.
21
BIZNIS INFO
^etvrtok, 27 maj 2010
PROMOCII MAKEDONSKATA AVTOINDUSTRIJA NA PRVIOT ME\UNARODEN SAEM „SEE AUTO COMPO NET 2010“ VO KRAGUEVAC
Proizvoditelita na avtodelovi
od Balkanot se obedinuvaat
S
topanskata komora na
Makedonija vo sorabotka so Agencijata za
poddr{ka na pretpriema{tvoto na RM i Avtomobilskiot
klaster na Makedonija, a so
poddr{ka na Germanskoto
dru{tvo za tehni~ka pomo{ i
za sorabotka, ja pretstavija
makedonskata avtoindustrija
na prviot me|unaroden saem
„SEE Auto Compo Net 2010“.
Saemot se odr`a vo Kraguevac
od 19 do 21 maj 2010 godina.
Organizatori na manifestacijata bea Regionalnata komora na Kraguevac - Centar za
avtoindustrija za Zapaden
Balkan i „[umadija saem“, a
pokroviteli bea Stopanska
komora na Srbija, Agencija za
stranski vlo`uvawa i promocija na izvozot (SIEPA) i grad
Kraguevac. Na okolu 1.600 kvadratni metri zedoa u~estvo
nad 100 kompanii od zemjite
na Zapaden Balkan, kako {to
se R.Makedonija, R.Srbija,
R.Slovenija, R.Hrvatska i
R.Bosna i Hercegovina.
Na zaedni~kiot {tand na
Stopanskata komora na Makedonija se pretstavija ~etiri
makedonski kompanii: „AMAK
SP od Ohrid“, fabrika za
amortizeri „STD“ od Nov Dojran, „Tete plast“ od Skopje i
„EAN SOF“ od Skopje, kako i
Agencijata za poddr{ka na
pretpriema{tvoto na RM i
Avtomobilskiot klaster na
Makedonija.
Vo tekot na saemot makedonskite kompanii imaa brojni sredbi so kompanii od regionot. Makedonskiot {tand
be{e poseten od Ivica Da~i}, minister za vnatre{ni
raboti na Srbija, koj ja
otvori ovaa saemska manifestacija, kako i site pretstavnici na komorite od regionot.
Prviot me|unaroden saem
na proizvoditeli na avtokomponenti e, vsu{nost, po~etniot ~ekor vo realizacijata na
ostvaruvawe na edna ideja za
obedinuvawe i platforma za
integracija na proizvoditelite na avtokomponenti od
Zapaden Balkan i zaedni~ki
nastap pred svetski renomi-
„ Napraven e po~etniot ~ekor vo realizacijata na ostvaruvawe na edna ideja za obidinuvawe i platforma za integracija na proizvoditelite na avtokomponenti od Zapaden Balkan
i zaedni~ki nastap pred svetski renomiranite proizvoditeli na site vidovi vozila
vkupna trgovska razmena, stokata prete`no e so mala dodadena vrednost, vo izve{taite na dogovorot na CEFTA za
netarifni carinski barieri
najgolem broj se odnesuva na
sanitarni i na fitosanitarni merki, a mal broj admini-
Ivica Da~i}, minister za vnatre{ni raboti na Srbija, koj ja otvori saemskata manifestacija,
na {tandot na Komorata
ranite proizvoditeli na site vidovi vozila. Regionot,
vklu~uvaj}i ja tuka i Republika Makedonija, mo`e da stane
mnogu atraktiven za dislocirawe na proizvodnite kapaciteti i da se pretvori vo
svoeviden avtoregion, preku
prenos na tehnologii na svetski poznati kompanii, pred s*
poradi postoeweto na silna
mre`a na proizvoditeli na
avtodelovi, koi gi ispolnuvaat svetskite standardi.
Ispora~ateli na avtodelovi od zemjava vo tekot na saemot vo ramkite na manifestacijata „Sredba so kupuva~ite“ ja iskoristija mo`nosta
direktno da se pretstavat me|unarodnite svetski poznati
kompanii kako {to se „Folksvagen“, „General motors“,
„PCA pe`o sitroen grup,“ „Fiat“ i „Knorr Bremse Group“, kako potencijalni kupuva~i. Na
ovie sredbi se po~nati pregovori za potencijalnata sorabotka po konceptot „obratna
izlo`ba“, kade malite i srednite firmi se nao|aat vo uloga na prodava~i, a multinacionalnite kompanii vo uloga
na kupuva~i. Isto taka, makedonskite kompanii ostvarija
brojni sredbi so kompanii od
regionot.
Vo ramkite na trkaleznata masa na tema „Dostignuvawa na najdobrite iskustva vo
poddr{kata na avtomobilskata industrija na Zapadniot
Balkan“ pretstavnikot na Stopanska komora na Makedonija
gi obrazlo`i postojnite mo`nosti na proizvoditelite na
avtodelovi, mo`nostite za sorabotka so kompaniite od Zapaden Balkan, kako i poddr{kata koja im se dava na kom-
paniite za unapreduvawe na
proizvodstvoto i na izvozot.
Na sostanokot na pretstavnicite na stopanskite komori i avtoklasterite od regionot na tema „Regionalnata
sorabotka vo sektorot na
avtoindustrijata i primenata na dogovorot na CEFTA
2006“ be{e konstatirano deka zemjite-potpisni~ki na dogovorot imaat skromen obem
na me|usebna trgovska razmena vo sporedba so nivnata
„ Na zaedni~kiot {tand na Stopanskata komora na Makedonija se pretstavija ~etiri makedonski kompanii:
„AMAK SP“ od Ohrid, fabrika za
amortizeri „STD“ od Nov Dojran, „Tete plast“ od Skopje i „EAN SOF“ od
Skopje, kako i Agencijata za poddr{ka
na pretpriema{tvoto na RM i Avtomobilskiot klaster na Makedonija
strativnite barieri, i deka
dosega ne se identifikuvani
tehni~ki barieri, koi vo zna~ajna merka ja ote`nuvaat trgovskata razmena na industriskite proizvodi.
Po odnos na sorabotkata
so „Fiat“ od strana na pretstavnicite na Stopanskata
komora na Srbija i na Kraguevac be{e informirano deka
s* u{te ne e poznato dali }e
se po~ne so proizvodstvo na
eden ili na dva tipa vozila i
Niz sorabotka do nova tehnologija
Kako ~lenka na Stopanskata komora na Makedonija ja iskoristivme mo`nosta na zaedni~kiot {tand
na prviot me|unaroden saem „SEE Auto compo net
2010“ vo Kraguevac da ja
pretstavime na{ata kompanija.
Proizveduvame
amortizeri za avtobusi i
za kamioni, a zadovolni
sme od u~estvoto na saemot, kako i od posetenosta.
Ostvarivme golem broj
kontakti i o~ekuvame deka
seto ova }e rezultira so
konkretni dogovori za
plasman na na{ite proiz-
vodi.
Zainteresiranost za
sorabotka izrazija i poznatite firmi „Folksvagen“, „General motors“,
„PSA pe`o i sitroen grup“
i „Fijat“. Toa {to e najzna~ajno e vo procesot na sorabotkata so golemite
evropski kompanii da dojdeme do usvojuvawe na novi tehnologii vo oblasta
na proizvodstvoto na razni vidovi amortizeri.
Golemi ni se o~ekuvawata za po~etokot na proizvodstvoto na „Fiat“ vo
Kraguevac i mislam deka
deka ovaa kompanija najavila
deka }e se snabduva samo so
celi sklopovi i agregati, a ne
so poedini proizvodi. Za taa
cel be{e dogovoreno da se
ispita mo`nosta za mre`no
povrzuvawe i za zdru`uvawe
na sitnite nabavuva~i od re-
site avtoproizvoditeli vo
regionot }e po~nat da vozat „vo ~etvrta“.
(Andrej Tasev, sopstvenik
na fabrikata za akumulatori „STD“ od Nov Dojran)
GRUPACIJA NA AVTOTAKSI PREVOZ NA GRAD SKOPJE
gionot za da se ponudi kompleten proizvod spored standardite na „Fiat“.
Generalno, na sobirot vo
Kraguevac be{e konstatirano
deka delovnata sorabotka na
proizvoditelite vo regionot
e mala i nedovolno se koristat prednostite od dogovorot na CEFTA, prvenstveno
dijagonalnata kumulacija na
potekloto. Zaradi toa be{e
zaklu~eno vo ramkite na me|usebnata sorabotka na klasterite od regionot da se sogleda mo`nosta za definirawe
i za realizacija na zaedni~ki
proekti i koristewe na finansiski sredstva od evropskite fondovi, kako i da se
organizira sredba na proizvoditeli na avtodelovi od
regionot za definirawe na
me|usebnata delovna sorabotka i dosledna primena na
dogovorot na CEFTA.
Vo ramkite na saemot bea
odr`ani bilateralni sredbi
me|u klasterite na avtomobilskata industrija na Makedonija, Hrvatska, Slovenija i
Bosna i Hercegovina, na koi
bea razmeneti dosega{nite
iskustvata od raboteweto i
definirawe na idnata sorabotka.
Vojkan Nikolovski
Dolgovite }e se pla}aat, no na rati
„ Spisocite koi }e se soberat vo Stopanskata komora na
Makedonija }e se dostavat do Upravata za javni prihodi
Nema da ima otpi{uvawe
na dolgovite. Site taksisti od
Skopje, koi imaat zaostanati
dava~ki kon dr`avata, }e mora
da gi namirat. Ova e dogovorot
postignat na sredbata na pretstavnicite na Grupacijata na
avtotaksi prevozot na Grad
Skopje so ministerot za finansii Zoran Stavreski, so direktorot na Upravata za javni
prihodi Goran Trajkovski i so
nivnite sorabotnici, za koi na
pres-konferencija vo Stopanskata komora na Makedonija informira{e pretsedatelot na
Grupacijata Sa{o Raj~anovski
(20.5.2010 godina).
- So cel da se najde re{enie,
koe e vo zaedni~ki interes, be{e
dogovoreno site taksisti vo najkus
rok da se prijavat vo mati~nite
kompanii, a vrz osnova na spisocite {to }e se soberat vo Stopanskata komora na Makedonija i }e se dostavat do Upravata za javni prihodi. Sekoj prijaven taksist so UJP }e
potpi{e Dogovor za odlo`uvawe na
rokot za otplata na zaostanatite
dolgovi, po koe }e dobie Re{enie
za reprogramirawe na dolgovite objasni Sa{o Raj~anovski.
Povolnost za taksistite e
{to dolgot }e bide isplatuvan
na mnogu pove}e rati, vo zavisnost od toa koj taksist kolku
dol`i, a ratite nema da bidat
so golem iznos za da mo`e taksistite da si gi pla}aat tekovnite
pridonesi.
Spored dogovorot, sekoj taksist-dol`nik, koj nema da se
prijavi vo spisokot na taksi-kompanijata za sklu~uvawe dogovor
za odlo`uva na dolgovite, ne }e
mo`e da gi koristi spomenatite
povolnosti i vo sila }e bide re{enieto za prinudna naplata.
22
BIZNIS INFO
^etvrtok, 27 maj 2010
So Aneta Dodevska
EKONOMIJATA NEMA DA [email protected] BEZ FINANSIITE NA STRANSKIOT KAPITAL
Stranskite investicii
izdi{aa kako balonot
„ Pet ministri i triesetina ekonomski promotori ja krojat i ja promoviraat makedonskata ekonomija, a
se zadol`eni za privlekuvawe na stranski i na doma{ni investicii. Vladiniot ekonomski tim go predvodi Zoran Stavrevski, minister za finansii, sleduvaat Fatmir Besimi minister za ekonomija, Vladimir Pe{evski, potpretsedatel na Vladata, zadol`en za ekonomski pra{awa, Mile Janakieski, minister za transport i za vrski i Vele Samak, vicepremier za stranski investicii
Z
a ovaa petorka godi{no od Buxetot se tro{at najmalku 110 iljadi evra. No, samo po osnova na bruto-plata tro{okot
ne zastanuva tuka, ovde se i
parite za dnevnici, plati
za timovite {to direktno
rabotat za ministrite, voza~i, {efovi na kabinet,
sekretarki, portparoli.
Klu~en minister za privlekuvawe stranski investicii e Vele Samak. Go pra{avme kade se investiciskite proekti {to treba{e
da obezbedat iljadnici
vrabotuvawa.
- Dosega od site onie
firmi koi najavija investicii, a gi odlo`ija zaradi krizata, nemame od
nitu eden dobieno definitivno odlo`uvawe. Kako ekonomijata }e za`ivee, taka i stranskite investitori }e gi vra}aat
investiciskite planovi.
Za site proekti e pra{awe na meseci koga tie pak
}e se vratat na aktivnostite za investirawe.
Otka`uvawa nemame - veli Samak.
Od popularniot dvoec
za investicii Gligor Ta-
Vele Samak
Mil~o Man~evski
{kovi} - Vele Samak, vo
Vladata ostana samo Vele
Samak. Amerikanecot so
makedonsko poteklo, po okolu dve godini investiciski
pohod si se vrati doma, vo
Wujork.
- Vo mojot izve{taj za
rabotata za dve godini
pridonesov za privlekuvawe na pribli`no milijarda evra stranski direktni investicii. Ovozmo`iv da se restartiraat
dva rudnici „Zletovo“ vo
Probi{tip i „Toranica“
vo Kriva Palanka. Ova
sozdade rabotni mesta za
1.024 lu|e i im pomogna na
golem broj semejstva od
ovie regioni da se vratat
na rabota. Ja prodadovme
i „Alumina“ i ja trgnavme
od vladinite knigi - dodava Gligor Ta{kovi}, porane{en minister za privlekuvawe stranski investicii.
Te{kiot prodor na investiciite i natamu ostanuva najgolema bolka za
ekonomijata. Lani stranskite investicii bea ne{to nad 130 milioni evra.
Vladiniot tim na golema
vrata najavi osum milijar-
di evra vlo`uvawa. Krizata
gi naru{i planovite, no
ostana otvoreno pra{aweto
dali se realni i kolku se
ostvarlivi ovie vetuvawa.
-Vkupno za osum godini
}e se realiziraat investicii od osum milijardi. Veruvam deka e toa ostvarlivo. Imaj}i predvid deka vo
normalnite ekonomski godini, kako {to bea 2007 i 2008
godina, stranskite direktni
investicii iznesuvaa 920
milioni evra - potencira
Zoran Stavrevski, minister za finansii.
Serija dano~ni olesnu-
VIKTOR MIZO, DIREKTOR NA AGENCIJATA ZA STRANSKI INVESTICII
Rezultatite od ekonomskite
promotori doprva doa|aat
Prviot ~ovek na Agencijata za stranski investicii Viktor Mizo veli
deka kriteriumite koi se
koristat pri izborot na
ekonomskite promotori e
da imaat visoko obrazovanie, minimum dve godini
rabotno iskustvo, poznavawe na angliskiot jazik i
poznavawe na delovniot
jazik vo zemjata vo koja }e
se ispratat. Platata na
ekonomskite promotori e
okolu dve iljadi evra,
plus ostanatite tro{oci
za smestuvawe i za slu`beno vozilo. Koja direktna
23
BIZNIS INFO
^etvrtok, 27 maj 2010
stranska investicija e rezultat na ekonomskite promotori?
- Dogovorot {to e pot-
pi{an so „Haer i Trivju“ i
nivniot vlez vo Makedonija, toa e direktna investicija od ekonomskite promotori. Pominati se dve
godini, no procesot e mnogu podolg, a istovremeno
ako se zeme predvid deka
od vtorata polovina na
2008 godina i cela 2009
godina be{e ekonomskata
kriza i o~ekuvawata na investicii koi se privle~eni vo celiot svet e namalena za okolu 50 procenti
- pojasnuva Viktor Mizo,
direktor na Agencijata za
stranski investicii.
Revizijata utvrdi deka Viktor Mizo
neracionalno potro{il tri milioni evra
Dr`avniot zavod za revizija konstatira{e deka direktorot na Agencijata za
stranski investicii Viktor Mizo nenamenski potro{il re~isi tri milioni
evra pari na gra|anite vo 2008 godina.
Ekonomskite promotori po svetot koi
treba{e da donesat stranski investitori ~inele 600 iljadi evra, a promotivniot spot so koj zemjata se reklamira{e vo
stranskite elektronski mediumi ~inel
900 iljadi evra. Neodamna Vladata go otpovika ekonomskiot promotor vo SAD,
Filip Petkov. Go vrati doma otkako be{e
obelodeneto deka vo istiot period koga
toj bil nazna~en za ekonomski promotor
vo Amerika si osnoval privatna firma
vo Makedonija.
- Ekonomskiot promotor Petkov e povle~en od funkcijata poradi eti~ki pri~ini. Vo najskoro mo`en rok }e bide raspi{an konkurs za izbor na nov promotor
na Makedonija vo ^ikago - stoe{e vo soop{tenieto na Agencijata za stranski investicii.
vawa, slobodni ekonomski
zoni, edno{alterski sistem, kampawi za promocija na Makedonija. S* se
prave{e za da se privle~at investitori, da se promovira Makedonija. Se davaa buxetski pari i za skapi reklami {to treba{e
da donesat devizen priliv. Re`iserot Mil~o
Man~evski kreatorot na
spotovite
„Makedonija
ve~na“ {to se vrtea na
amerikanskata televizija
Si-En-En e ubeden deka
proektot be{e isplatliv i
kvaliteten.
- Mislam deka histeri~no nastapuvate okolu toa
{to e skapo i kako se raboti. Ako sakate da bide kvalitetno postojat nekoi standardi koi ~inat i koi za da
se postignat mora da se platat. Istite tie spotovi {to
jas gi rabotev, a koi ne se
poskapi od drugite {to se
rabotat vo Makedonija, koga
bi bile raboteni vo Wujork
bi ~inele mnogu pove}e - veli Man~evski.
Mil~o Man~evski ne
znae{e koi se ekonomskite
efekti od spotot, no veli
deka celiot proekt dobil
politi~ka dimenzija.
- Se promovira edna
zabluda okolu toa {to e dobro doma}insko odnesuva-
we. Kaj nas, vo princip, naj~esto smetame deka e najdobro ako bideme {to po{tedlivi, namesto da mislime deka e dobro {to pove}e da spe~alime - dodava
Man~evski.
Promocijata e samo
eden od potezite za probivawe na Makedonija na
evropskata investiciska
karta. Presmetkite poka`uvaat deka 24 procenti od
Vladata e anga`irana da
pregovara i da dogovara investitori vo energetikata,
aviobiznisot, koncesiite,
industrijata. Li~no lobirawe ima i direktno od premierot Nikola Gruevski.
STEV^E JAKIMOVSKI, PORANE[EN MINISTER ZA EKONOMIJA
Partiski vojnici bez iskustvo
lovat investicii vo matno
Porane{niot minister
za ekonomija Stev~e Jakimovski tvrdi deka idejata
za ekonomskite promotori
bila u{te dodeka toj komanduva{e so resorot ekonomija. Objasnuva deka namerata bila prvo toa da
bidat lica koi ve}e `iveat
vo taa zemja, da bidat biznismeni i sekako da se izberat na konkurs.
- Ova {to sega se napravi e sosema obratna situacija. Se pratija partiski lica, koi se del od administracija, koi nitu go
razbiraat biznisot, nitu,
pak, mo`e da dadat soodvetni rezultati - pojasnuva Jakimovski i dodava deka nie denes ne mo`eme da
vidime nitu edna krupna
investicija. Za ovie tri
godini, veli Jakimovski,
nema nitu edno ime na
svetski poznata kompanija.
Rezultatot za izminative
tri godini e lo{, dodava
Jakimovski.
- Dodeka jas bev minister za ekonomija odgovorno tvrdam deka ima{e golem interes za investirawe. Za tie 14 meseci dojde
„Mital“, „Ko~“, „Rom trejd“,
koj gi kupi „Skopski leguri“,
dojdoa Grcite koi ja kupija
„Iskra“ od Kumanovo, dojdoa avstrijcite od „EVN“.
Nie donesovme golemi
svetski kompanii vo Makedonija. „Xonson kontrols“
e delo na prethodnata
Vlada, zna~i pove}e od jasno e deka ovaa Vlada nema
rezultati vo ovoj del - tvrdi Stev~e Jakimovski, porane{en minister za ekonomija.
KOI SE LU\ETO [TO LOVAT INVESTICII NA BUXETSKI TRO[OK
Ekonomskite promotori proma{ena investicija
ili idnina za makedonskata ekonomija?
O
vaa mre`a {to e del
od vladiniot tim e
na direkten buxetski
tro{ok. Minimalnata plata
iznesuva okolu dve iljadi
evra, plus dopolnitelno za
sekoj promotor se finasiraa i prestojot, slu`beno
vozilo i drugi dopolnitelni tro{oci. Modelot promotori e mo`ebi dobar, no
za ekspertskata javnost e
sporno kolku toj funkcionira na teren.
- Ovie promotori, koi
se pod Agencijata za stranski investicii, definitivno imaat eden sistem koj
organizaciski ne e postaven kako {to treba. Voobi~aeno tie se nao|aat vo
ramkite na na{ite misii,
no odgovaraat na ministerstvoto za nadvore{ni
raboti, a i na Ministerstvoto za ekonomija, a vo
ovoj slu~aj treba da odgovaraat na sosema drug organ i
toa ja pravi celata rabota
prili~no kompleksna. Nie
tie stranski investicii ne
gi gledame vo zemjata i od
toj aspekt smetam deka promotorite imaat za cel da
posetat kompanii, da informiraat za taa poseta, a
samata su{tina e {to ne
sledi obrabotkata na pazarot, a tokmu toa e ona {to
mora da se slu~i - veli Ru-
„ Porane{ni novinari, mladi bankari, telekomunikaciski eksperti, tehni~ari i in`eneri,
lu|e so skromno diplomatsko poznavawe, taze diplomirani ekonomisti. Ova se profilite na
lu|eto koi vo 45 zemji pregovaraat i dogovaraat stranski investitori za vlez vo Makedonija
Rubin~o Zarevski
Gligor Ta{kovi}
Martin Martinovski
bin~o Zarevski, konsultant.
Spored podatocite na
Narodnata banka na Republika Makedonija od 2005 do
2008 godina, vo vremeto na
najgolema razdvi`enost na
doma{nata ekonomija vo
Makedonija se sleale vkupno milijarda i 327 milioni evra direktni stranski
investicii. Vo me|uvreme,
za ~etiri godini, za finansirawe na ekonomskiot tim
na Vladata, zadol`en za
investicii i za promotori-
te od Buxetot se odlevaat
najmalku pet milioni evra.
- Postoi visoka opravdanost za ova, so ogled na
faktot {to do pred dve do
tri godini Makedonija prakti~no ne postoe{e na investiciskata mapa na golemite kompanii na investitorite. Denes toa ne e slu~aj. Ve}e imame konkretni
rezultati i na toa pole.
Ima zgolemen interes na
renomirani stranski kompanii, koi doa|aat tuka i gi
gledaat mo`nostite, a se
razbira, imame i konkretni
primeri na stranski investicii od renomirani marki - tvrdi Martin Martinovski, portparol vo Vladata na RM.
Makedonija go preslika
od ^e{ka modelot da se ispratat ekonomski promotori vo razli~ni zemji od
svetot za da privle~at investitori. Za porane{nite
funkcioneri od vlasta
konceptot e dobar, no ona
{to nedostasuva e pogolema sorabotka vnatre vo sa-
mata Vlada.
- Mislam deka promotorite ne treba da ja rabotat
celata rabota od A do [.
Treba da imaat sorabotka
so vladinite pretstavnici
na povisoko nivo. Dokumentiran fakt e deka ministerot za stranski investicii
Vele Samak, koj ostana vo
Vladata, ne sorabotuva{e
so promotorite, naprotiv,
gi gleda{e kako konkurencija na negovata rabota.
Mislam deka treba da ima
pomalku napori za toa koj
}e ja dobie zaslugata, a
mnogu pove}e napori da
ima za da se raboti za dobroto na zemjata - veli
Gligor Ta{kovi}, porane{en minister za stranski
investicii.
I R.Irska svoevremeno
so promotori love{e investitori. Poznava~ite ottamu, a koi sega se anga`irani vo Makedonija, go opravduvaat sevkupniot koncept
na zemjata za privlekuvawe
investicii.
- Receptot {to za privlekuvawe na stranski investitori se nudi ovde e mnogu sli~en na onoj {to se nu-
de{e vo R.Irska vo 60-tite
i vo 70-tite godini od minatiot vek. Vo Makedonija
politi~kata klima e stabilna, bankarskiot sektor
e internacionalen, vo zemjata ima kvalitetna rabotna sila i niski se tro{ocite za nea, niski se i danocite. Ova e re~isi istiot
paket {to go nude{e irskata Vlada pred 20 godini.
Deneska rabotite vo Irska
se smenija bidej}i stanavme bogati, tro{ocite za rabotna sila ne se isti i ne
sme pove}e konkurentni za
industriite {to Makedonija mo`e da gi privle~e - veli Dejvid Benks, proekt menaxer vo Agencijata za
stranski investicii.
Makedonija ima 24 ekonomski promotori vo najgolemite dr`avi na re~isi
site kontinenti. So posledniot bran na novi promotori devetmina zaminaa
vo Avstralija, Japonija,
[panija, Polska i Turcija.
„Indeks“ vo
„Biznis info“
24
BIZNIS INFO
^etvrtok, 27 maj 2010
EKONOMSKI ODNOSI ME\U REPUBLIKA MAKEDONIJA I ROMANIJA
DOSIE
Vo prvite tri meseci
razmenata dvojno zgolemena
P
retsedatelot na Romanija Trajan Basesku
pridru`uvan od mnogubrojna stopanstvenici prestojuva vo tridnevna oficijalna poseta na Republika
Makedonija. Romanskata delovna delegacija e predvodena od Trgovsko-industriskata komora na Prahova (vo
nejziniot sostav se i nekolku
drugi regionalni komori) i e
sostavena od pove}e renomirani kompanii od razli~ni
stopanski dejnosti, koi najavija interes za vospostavuvawe konkretna sorabotka so
makedonski kompanii.
Delovnite lu|e od Romanija v~era go posetija Ohrid.
Vo Regionalnata komora so
sedi{te vo Ohrid be{e odr`an Makedonsko – romanskiot biznis-forum, a na bilateralnite sredbi gostite
razgovaraa so pretstavnici
na makedonski kompanii od
regionot – od Ohrid, Struga,
Debar, Resen, Prilep i Bitola.
Denes vo Stopanskata komora na Makedonija }e se
odr`i Makedonsko-romanski
biznis-forum na koj }e prisustvuvaat pretsedatelite
na dvete dr`avi, \orge Ivanov i Trajan Basesku. Na forumot pred makedonskite
kompanii }e bide izvr{ena
prezentacija na dunavskoto
pristani{te „\ur|u“. Regio-
„ Generalno zemeno, delovnite sredbi na makedonskite i romanskite biznismeni
{to se odr`uvaat vo zemjava pretstavuvaat dobra mo`nost za unapreduvawe na ekonomskata sorabotka me|u Republika Makedonija i Romanija, koja, i pokraj potencijalite, ne go sledi nivoto na politi~kite odnosi
nalnite komori so sedi{te
vo Ohrid, Prilep, Bitola,
[tip }e potpi{at spogodbi
so sorabotka so soodvetnite
regionalni komori od Romanija - Prahova, Ilfov,
Teleorman i Ialomita.
Regionalnata Komora so
sedi{te vo Skopje }e potpi{e
spogodba za sorabotka so
Asocijacijata na italijanskite kompanii vo Romanija.
Na 28 maj 2010 godina romanskata stopanska delegacija
}e bide primena vo kompanijata „Ting“ vo Ko~ani od strana
na pretsedatelot na Regionalnata komora Slave Jordanov
so sedi{te vo Ko~ani.
Generalno zemeno, delovnite sredbi na makedonskite i na romanskite biznismeni pretstavuvaat dobra mo`nost za unapreduvawe na ekonomskata sorabotka
me|u Republika Makedonija i
Romanija, koja, i pokraj potencijalite, ne go sledi nivoto na politi~kite odnosi.
Vo o~i na golemiot sobir me|u biznismenite od dvete
zemji Stopanskata komora na
Makedonija gi analizira{e
ekonomskite odnosi me|u
dvete zemji.
BROJKI I FAKTI
ROMANIJA
Lokacija: Jugoisto~na Evropa, grani~i so Crnoto More,
me|u Bugarija i Ukraina
Povr{ina:
Vkupno:
237.500 kvadratni kilometri
- Zemjena povr{ina:
230.340 kvadratni kilometri
- Vodena povr{ina:
7.160 kvadratni kilometri
Granici:
Vkupno: 2.508 kilometri
Zemji so koi grani~i: Bugarija, Ungarija, Srbija, Moldavija, Ukraina
Glaven grad: Bukure{t
Naselenie: 22.181.287 (2010)
Religija: Pravoslavni hristijani 89,5 procenti, protestanti 7,5 procenti
Jazici: Romanski, ungarski
Rabotna sila: 9,33 milioni (2009)
Stapka na nevrabotenost: 7,6 procenti (2009)
Bruto doma{en proizvod (BDP)
BDP: 255,4 milijardi dolari (2009)
Stapka na porast na BDP: -7,2 procenti (2009)
BDP po glava na `itel: 11.500 procenti (2009)
BDP po sektori:
- Zemjodelstvo: 12,4 procenti
- Industrija:
35 procenti
- Uslugi:
52,6 procenti (2009)
Stapka na inflacija: pet procenti (2009)
Javen dolg: 20 procenti od BDP (2009)
Industrii: Elektri~ni ma{ini i oprema, tekstil i obuvki, avtoindustrija, rudarstvo, grade`ni materijali, hemikalii, drvna industrija, metalurgija, prerabotka na hrana
Stapka na porast na industrisko proizvodstvo:
-9 procenti (2009)
Izvoz: 38,1 milijardi dolari (2009)
Izvozni partneri: Italija 15,4 procenti, Germanija 16,3
procenti; Francija 7,3 procenti; Turcija 6,5 procenti,
Ungarija pet procenti , Bugarija 4,1 procenti,
Izvozni proizvodi: ma{ini i oprema, tekstil i obuvki,
metalni proizvodi, ma{ini i oprema, minerali i goriva, hemikalii i zemjodelski proizvodi
Uvoz: 49,2 milijardi dolari (2009)
Uvozni partneri: Germanija 16,1; Italija 11,2 procenti;
Ungarija 7,3; Rusija 5,9; Francija 5,6; Turcija 4,9; Avstrija 4,8, Kazahstan 4,5 procenti
Uvozni proizvodi: ma{ini i oprema, goriva i minerali,
hemikalii, tekstil, prehranbeni proizvodi, metali
Bukure{t
Dobra vest e {to vo prvite tri meseci od godinava
razmenata e zgolemena za duri 95 otsto. Me|utoa, vo osnova, vo Komorata se procenuva deka i natamu e nezadovolitelnata trgovska razmena, i toa i za dvete strani.
Toa, pred s*, se dol`i na
razlikite na goleminite na
pazarite, sli~nosta na ekonomijata, nedovolnata informiranost, predrasudite,
kako i lo{ite iskustva vo po~etok na devedesettite godini na tranzicijata. Globalnata kriza ostavi negativni
posledici i vrz romanskoto
stopanstvo {to ima{e refleksija i vrz bilateralnata
trgovska razmena. Sporeduvaj}i go periodot od 2000 do
2009 godina, vo nadvore{notrgovskata razmena me|u
R.Makedonija i Romanija se
zabele`uva konstanten trgovski deficit na makedonska strana, koj varira od godina vo godina. Vo analiziraniot period najgolemiot
deficit e ostvaren vo 20042005 godina koj iznesuva
111.2 milioni amerikanski
dolari.
Vo pogled na vkupnata
nadvore{notrgovska razmena
me|u dvete zemji najgolema
vrednost e ostvarena vo 2008
godina, kako vo izvozot taka i
vo pogled na uvoznoto saldo.
Zgolemuvawe na izvozot od
2007 godina navamu se dol`i
na vleguvawe na Romanija vo
EU i primena na Dogovorot
za stabilizacija i za asocijacija me|u Republika Makedonija i EEZ, so koja makedonskiot izvoz vo EU e bez
carina, a uvozot so namalena
carina. So implementacijata na dogovorot na CEFTA se
ovozmo`i bescarinski uvoz
na komponenti od Romanija,
kako zemja-~lenka na EU i
nivnoto vgraduvawe vo proizvodi nameneti za pazarot
na zemjite potpisni~ki na dogovorot na CEFTA i plasman
bez carina.
Vo pogled na zastapenosta na proizvodite vo razmenata, vo 2009 godina, vo strukturata na izvozot najmnogu
se zastapeni: plosnati valani proizvodi (6,3 milioni
amerikanski dolari), prehranbeni proizvodi (2,8 milioni amerikanski dolari),
drugi delovi i konstrukcii
od `elezo i od ~elik (2,2 milioni amerikanski dolari),
ferosilicium i ferisikomangan (1,2 milioni amerikanski dolari) i drugi proizvodi so pomala vrednost.
Vo uvoznoto saldo najgolemo u~estvo imaat: hemiska
industrija (pet milioni ame-
rikanski dolari), telefonski aparati (pet milioni
amerikanski dolari), nafteni masla (3,3 milioni amerikanski dolari), leguri i `ici od aluminium (2,9 milioni amerikanski dolari), te~en butan (2,1 milioni amerikanski dolari), motorni
vozila za prevoz na lica,
elektri~ni aparati, proizvodi od drvo, hartija i drugo.
ME|UKOMORSKA I DRUGA
INSTITUCIONALNA
SORABOTKA
Stopanskata komora na
Makedonija i Romanskata trgovsko-industriska komora
vo 1994 godina imaat potpi{ano dogovor za sorabotka i
imaat formirano Makedonsko-romanski deloven sovet.
So cel da se obnovi trgovskata sorabotka i da se ispitaat mo`nostite za unapreduvawe na bilateralnata
ekonomska sorabotka po pot-
pi{uvaweto na Dogovorot za
slobodna trgovija me|u dvete
zemji, na inicijativa na Trgovsko-industriskata komora na Romanija i gradot Bukure{t i Stopanskata komora na Makedonija, vo Bukure{t be{e organiziran Makedonsko-romanski biznisforum, vo juni 2004 godina.
Vo taa mo`nost be{e potpi{an dogovor za sorabotka
me|u Skopskiot saem i Romekspo (Romanskata komora
e mnozinski sopstvenik na
Romekspo).
Stopanskata komora na
Makedonija vo sorabotka so
Asocijacijata na romanskite
grade`ni
kompanii
ARAKO (Romanian association of construction companies)
na petti dekemvri 2007 godina potpi{aa Dogovor za
sorabotka, koj }e pridonese
za razvivawe na institucionalnite i na delovnite relacii na kompaniite od grade`niot sektor.
TRIBINA
K
lu~niot predizvik na
makedonskata ekonomija na sreden rok e
konkurentnosta. Taa kako
slo`en koncept zavisi od
mnogu faktori. Ne samo od
makroekonomskite politiki tuku i od mikroekonomskite reformi. Toa vsu{nost e najte{ko re{liv
problem. No, toa ne zna~i
deka ne treba da se re{ava, i toa preku site mo`ni
instrumenti i site mo`ni
kanali.
Ova go pora~a m-r Zoran Stavreski, vicepremier i minister za finansii vo Vladata na RM, vo
diskusijata na konferencijata „Predizvicite na
Makedonija“, {to ja organizira{e Centarot za ekonomski istra`uvawa pri
Ekonomskiot fakultet vo
Skopje. Pred pretstavnicite od najrazli~ni doma{ni i me|unarodni institucii i organizacii
prisutni vo RM svoite
stavovi okolu temata gi
prezentiraa m-r Zoran
Stavreski, vicepremier i
minister za finansii na
Vladata na RM, Majkl
Fric, direktor na Misijata na USAID vo R.Makedonija, Diadra Bojd, koordinator na ON i pretstavnik
na UNDP vo RM i Antoni
Pe{ev, pretsedava~ na Sobranieto na Stopanskata
komora na Makedonija.
So ovoj predizvik, spored m-r Zoran Stavreski,
Vladata }e se spravuva so
zadr`uvawe na makroekonomskata stabilnost, no po-
„PREDIZVICITE NA MAKEDONSKATA EKONOMIJA“ ANALIZIRANI VO RASPRAVATA ORGANIZIRANA OD CENTAROT ZA EKONOMSKI [email protected] PRI EKONOMSKIOT FAKULTET VO SKOPJE
Biznisot s* u{te ne ja
(pre)poznava „Eureka“!
„ Klu~na poraka - makedonskiot biznis generalno ne ja prepoznava va`nosta od investiraweto vo tehnologija, znaewe i inovacii, {to e od su{tinsko zna~ewe za sozdavawe na originalni, dobro spakuvani i proizvodi so dodadena vrednost, koi mo`e da
konkuriraat na stranskiot i na doma{niot pazar
Bruto-nacionalna sre}a
Idejata za bruto-nacionalna sre}a za prvpat e
vovedena vo 1972 godina
vo Butan, dr`ava na Hitalaite, koja po svoeto osamostojuvawe barala na~in
kako da go meri svojot napredok. Namesto bruto-nacionalniot dohod prona{la unikaten na~in da go
stori toa, merej}i ja bruto-nacionalnata sre}a.
Vo poslednive nekolku
godini so promenite {to se
slu~uvaat vo svetot, e promenet i na~inot spored koj
se meri ekonomskiot progres. Neodamna pretsedatelot na Francija Sarkozi
formira{e komisija za merewe na ekonomskite performansi i socijalniot
progres, predvodena od Nobelovecot Xozef Stiglic.
Organizacijata za ekonomska sorabotka i za razvoj
(OECD), pak, ja pokrena inicijativata da se meri napredokot na op{testvata.
Razli~ni zemji, kako, na
primer, Avstralija i Kanada imaat svoi inicijativi
na nacionalno nivo. Zaedni~ko na site e sfa}aweto
na idejata deka iako parite
se va`ni, toa ne e edinstvenoto ne{to {to e va`no, i
tokmu poradi toa treba da
25
BIZNIS INFO
^etvrtok, 27 maj 2010
ima preorientacija od merewe na pazarnoto proizvodstvo kon merewe na blagosostojbata na lu|eto.
Iako BDP e korisen za
mnogu raboti, ima i svoi
ograni~uvawa. Pred s*, ne ja
odrazuva ednakvosta nitu
kompozicijata na rastot. Vo
svetot na BDP izgradbata na
zatvori e isto tolku dobra
kako i izgradbata na u~ili{ta bidej}i i ednoto i drugoto }e pridonesat za BDP.
Vtoro, vo mnogu slu~ai strategiite na visokiot rast na
BDP dovele do finansiska
nestabilnost i krizi. Treto,
BDP ne go odrazuva tro{eweto na resursi na zemjata,
ili pridonesot kon klimatskite promeni.
(Diadra Bojd,
postojan koordinator
na ON i postojan pretstavnik na UNDP vo RM)
dolgoro~no gledano, i preku
re{avawe na pra{awata na
podobra kvalifikuvanost i
sposobnost na rabotnata sila, {to }e bara pogolemi
investicii vo obrazovanieto, kako i so podobruvawe
na vkupniot ambient za rabota.
- A, za da se nadminat
ovie predizvici e potrebno da se prodol`i so realizacija na strukturnite
reformi vo nasoka na namaluvawe na vkupnite tro{oci za firmite, podobruvawe na biznis-klimata preku poednostavuvawe
na procedurite, ukinuvawe na brojnata dokumentacija i birokratizirawe vo
delot na privatniot sektor - istakna vicepremierot.
Eden od najbitnite faktori koj vlijae na zgolemuvawe na konkurentnosta e
infrastrukturata. Vo ovoj
segment vo programata za
rabota na Vladata na RM e
planirana izgradba na zna~ajni
infrastrukturni
proekti vo delot na transportot, na patnata infrastruktura, a toa se zavr{uvawe na koridorite osum i
deset, izgradba na prugata
kon Bugarija i pove}e regionalni i lokalni pati{ta.
Zna~ajni se i investiciite
vo energetskiot sektor, koj
e eden od klu~nite fakto-
ri na ekonomski razvoj. Potrebno e podobruvawe i vo
drugite oblasti, kako sudstvoto,
informati~kata
tehnologija, firmite da
koristat
posovremeni
sredstva za marketing i
sli~no.
- Vo toj kontekst doa|a
do izraz otvorenosta na makedonskata ekonomija. Toa
{to sme mal pazar i mora
da ostaneme otvoreni istovremeno podrazbira deka
treba da staneme pokonkurentni. Vo sprotivno, otvorenosta }e stane segment na
negativno vlijanie vrz makedonskata ekonomija i nej-
zinite potencijali za razvoj - podvle~e m-r Zoran
Stavreski.
Eden od na~inite {to
mo`e da pomogne vo konkurentnosta na ekonomijata vo
nasoka na pobrza promena
na strukturata e privlekuvaweto na stranski investicii. Toa ne zna~i deka
doma{nite investicii ne
se bitni za vkupnoto nivo
na ekonomska aktivnost vo
zemjava. No, efektot od
stranskite investicii e vo
delot na pozitivnite vlijanija {to mo`e da gi imaat
preku sinxirot na snabduva~i na makedonskite kom-
panii i da pomognat za pokuso vreme da se namali tehnolo{kiot jaz me|u makedonskata ekonomija i razvienite ekonomii, koj e klu~niot problem vo segmentot
na konkurentnosta.
- Taa borba na dolg rok
zna~i vlo`uvawe vo obrazovanie, vo infrastruktura, no na sreden rok bi mo`elo da pomogne da doneseme {to pove}e stranski
kompanii, koi }e mo`e da
gi povle~at i makedonskite kompanii vo nasoka na
podobruvawe na tehnolo{koto nivo - istakna Stavreski.
Poddr{ka za kreirawe
izvozni strategii
Preku programite na
USAID vo izminatiov period ovozmo`ivme intenzivna poddr{ka na nekolku
va`ni industrii vo Republika Makedonija, kako {to
se tekstilot, proizvodstvoto na vino, lesnata industrija, turizmot, IKT,
agrobiznisot, proizvodstvo na obuvki, reciklirawe i drugi.
Na{ite napori se fokusirani na podobruvawe
na konkurentnosta na ekonomijata preku razvivawe
i sproveduvawe na izvozni
strategii. Im pomagame na
kompaniite da razvijat
produkti so dodadena
vrednost i uslugi koi bi
privlekle investicii, kako
stranski taka i doma{ni.
Za da go poddr`ime
rastot i otvoraweto na rabotni mesta im pomognavme na kompaniite da se integriraat vo doma{nite i
vo me|unarodnite sinxiri
na vrednosti, go poddr`uvame transferot i usvojuvaweto na napredni tehno-
logii, koi ja zgolemuvaat
produktivnosta. Posebno
vnimanie be{e naso~eno
kon davawe poddr{ka za
specifi~nite potrebi i
prioriteti na kompaniite.
(Majkl Fric, direktor na misijata na
USAID vo R. Makedonija)
26
BIZNIS INFO
^etvrtok, 27 maj 2010
EFEKTITE OD REGIONALNATA KRIZA [email protected] DA GI O^EKUVAME U[TE UTRE
Ve{tite so korist }e mo`e da se izvle~at
Antoni Pe{ev,
Spored pogolemiot del na
eksperti od oblasta na ekonomijata, `iveeme vo verojatno najte{kite vremiwa za svetskata ekonomija dosega. Spored eden od
najvlijatelnite ekonomski eksperti vo svetot, porane{niot
pretsedatel na Federalnite rezervi na Amerika Alen Grenspan
(Alan Greenspan) ovaa kriza e
„nesporedlivo najgolemata finansiska globalna kriza dosega“.
Dodeka realnata ekonomija mo`ebi i go pretrpela najgolemiot
udar za vreme na Golemata depresija, sega{nata finansiska
kriza be{e i s* u{te e porazorna od onaa vo 1930 godina bidej}i taa predizvika totalen kolaps na svetskite pazari predizvikuvaj}i „kratkoro~nite pozajmuvawa bukvalno da is~eznat“.
Toa be{e prosledeno i so padot
na indeksot Standard & Poor’s
500, koj na devetti mart 2009 godina go postigna svoeto najnisko
nivo od 676,53.
Ova meganaru{uvawe na svetskiot finansiski poredok, spored
nego, mo`e da predizvika situacija vo koja ne mo`e da se predvidi
nitu „momentot koga golemite svetski banki }e dojdat vo situacija vo
koja }e mo`at bez nikakva restrikcija slobodno da prodol`at da pozajmuvaat“.
Kade vo celata ovaa ka{a se
nao|a R.Makedonija:
- Predviduvawata na nekoi
na{i eksperti, vklu~itelno i
vladini, deka Makedonija }e
ostane ponastrana od sevo ova. se
poka`aa nerealni i za na{a golema `al ne se obistinija. Sepak,
R.Makedonija po logikata na svrzani sadovi e silno povrzana so
svetot. Edinstvenata razlika e
vo toa {to nie efektite gi po~uvstvuvavme so fazno pomestuvawe
od nekolku meseci;
- Zaradi svojata golemina, nerazvieniot finansiski pazar kako i konzervativnosta na Narodnata banka na Makedonija i komercijalnite banki ({to biznissektorot go dr`i skoro kako zalo`nik), Makedonija barem zasega
se izvle~e od zonata na golemi
naru{uvawa i go izbegna gr~koto
scenario;
- Makroekonomskite parametri
se stabilni, no ekvilibriumot e
vospostaven na nivo na ekonomijata koe sega e ponisko pribli`no
dve milijardi evra. Toa zna~i deka
ekonomijata se kontraktira ili, kako {to ~esto vo `argon se veli, se
{minka;
- Sosedite na Makedonija se
so problemi sli~ni ako ne i pogolemi. Nekoi od niv, kako {to
opisno se izrazi nivniot pretsedatel, se na rabot na ambisot;
Ova treba da bide silen signal za site subjekti vo dr`avata.
SEKTOROT IKT VO ZEMJAVA
^ekor od sto milji
Sektorot IKT mo`e da bide eden od onie koi na Makedonija mo`e da & ovozmo`at da go napravi svojot golem ~ekor od sto milji.
Da napravi toa {to nie go narekuvame „Leapfrog technology“, ~ekor
so koj }e se sni`i tehnolo{kiot ras~ekor. Ova e dopolnitelno va`no bidej}i tokmu ovoj sektor e najkompatibilniot sektor so ona so
{to Makedonija e ve}e dobro poznata i ima svoja marka, a toa e
proizvodstvoto na zdrava organska hrana.
Otvorenost na ekonomijata
Predizvicite na makedonskata ekonomija, kako i predizvicite na makedonskoto
op{testvo
vkupno se temelat okolu
nekolku bitni pretpostavki. Prvata pretpostavka
e otvorenosta. Ona {to na
Republika Makedonija ne
& se dava pravo na ekonomski razvoj, e vsu{nost
na{ata dvedeceniska zatvorenost vo nekoi drugi
neekonomski krugovi i
problemi. I za Makedonija i za Balkanot, kako ekonomski prostor koj `iveel
na imperijalni ekonomski osnovi, koj sekoga{
bil otvoren, neophodna
pretpostavka ne samo za
ekonomski tuku i kulturen, socijalen razvoj, e
otvorenosta na Makedonija. Nie mo`eme da zboruvame mnogu, no silata
- Vsu{nost, samiot
fakt {to na{ata ekonomija ne mo`e da vlijae vrz
globalnite tekovi, a globalnite tekovi mo`at i
NADVORE[NITE FAKTORI NA KRIZATA:
Globalizacijata predizvikuva
efekt na domino
- Po~etokot na krajot na erata na eksploatacija na rezervite na fosilni goriva;
- Budeweto na zaspanite xinovi (pred s* Kina i Indija) i nivnite ekonomii so {to pobaruva~kata za
energija dopolnitelno se zgolemi;
- Po~etokot na vlijanieto na klimatskite promeni, koi vo poslednite nekolku godini po~naa da go zemaat svojot danok;
- Globalizacijata kako svetski trend, koja predizvika pojavata na ekonomskata kriza vo nekoi regioni na svetot so da se {iri so ogromna brzina, po principot na efektot na domino, se pro{iri i od regionalna ja pretvori vo globalna svetska kriza;
- Kapitalnata „pothranetost na svetskiot finansiski sistem vo izminative 40 do 50 godini“ – zata{kuvana so proizvodstvo na novi nedovolno garantirani finansiski produkti;
- Nedostatokot na efikasni kontrolni mehanizmi za kontrola na finansiskite pazari i participientite vo niv, {to kako rezultat ima{e „fundamentalni pogre{ni proceni na pazarot“;
Ako silniot svetski bran na ekonomskata kriza ne n* zaplisna so
celata svoja silina, toga{ efektite na regionalnata kriza mo`eme da gi o~ekuvame u{te utre.
Taa mora da se pre~eka podgotveno. Krizite se po pravilo interesni fenomeni. Tie bi mo`ele
da ve uni{tat, no ponekoga{ ako
ste ve{ti, od niv mo`ete da izvadite i pozitivni benefiti.
[to e toa {to Makedonija
treba da go napravi:
- Kako sekoj dobar doma}in
pred s* treba da go ras~isti
sopstveniot dvor;
- Da go podobri svojot konkurentski kapacitet;
- Da go mobilizira celokupniot svoj kreativen kapacitet vo
podobruvawe na ona {to e makedonska sistemska gre{ka, a toa
izgradbata na sistem koj }e proizveduva proizvodi so prepoznaen generi~ki kod (Makedonija
e zemja so minimalen broj na
proizvodi so izvorni generi~ki
marki);
- Da prodol`i intenzivno da
raboti na svojata sigurnosna i
politi~ka stabilnost;
- Makedonija treba da izvr{i
seriozna revizija na ve}e donesenite i na zakonite koi se vo proces na donesuvawe i koi vleguvaat vo grupata na takanare~eni
„evropski zakoni“, koi vo periodot {to sleduva mo`e da bidat
za da se namali toj predizvik i da se nao|aat re{enija.
SPRAVUVAWE SO
PREDIZVICITE
PREKU JAVNO-PRIVATEN
DIJALOG
na ovaa dvomilionska
ekonomija e tolku kolku da
pre`ivee. Nie sme umetnici na pre`ivuvawe. Toa
sme go doka`ale i poka`ale, no treba da is~ekorime od toj krug na pre`ivuvawe na socijalno i ekonomsko egzistirawe kon
patekite na ekonomskiot
razvoj.
(Qubomir Kekenovski,
dekan na Ekonomskiot
fakultet vo Skopje)
vlijaat vrz makedonskata
ekonomija e predizvik koj
{to e dovolen i golem sam
za sebe. No, toa ne zna~i
deka ne treba da se raboti
Na Konferencijata so
svoi izlagawa nastapija i
pretstavnici na me|unarodni institucii i organizacii prisutni vo Republika
Makedonija. Majkl Fric, direktor na Misijata na
USAID vo R.Makedonija, nabrojuvaj}i gi uspesite {to
gi imaat postignato nivnite
partneri od makedonski
kompanii, istakna deka i
pokraj intenzivnite napori
za napredno razmisluvawe
na biznis-liderite, ovie
individualni uspesi s*
u{te ne davaat nekoj zna~itelen pridones vo zgolemuvawe na BDP ili vo namaluvawe na nevrabotenosta.
Republika Makedonija s*
u{te e edna od najmalku
razvienite zemji vo regionot i BDP e edvaj na nivo od
pred
dvaesetgodi{nata
tranzicija.
- I pokraj toa {to sega
GENERALNI KARAKTERISTIKI NA
MEGAKRIZATA
Nema za{titeni
- Krizata e globalna i nema za{titeni teritorii;
- Za{titnite mehanizmi vo oblasta na finansiite se poka`aa
nedovolno efikasni da odgovorat na predizvikot na sovladuvawe
na kriza od vakvi proporcii;
- Se poka`a deka svetskata ekonomija funkcionira po principot
na vrzani sadovi, koi se prelevaat eden vo drug. Zatoa krizata vo
nekoi krai{ta na svetot ima odlo`en i/ili ubla`en efekt, koj li~i
na branovi;
- Kako rezultat na seto gore navedeno, se poizvesno e deka krizata namesto predvidenata forma na „V“ ili na „U“, }e ima forma
na „W“ i toa nekolkukratno povtoreno;
seriozna pre~ka za nejziniot pobrz ekonomski rast;
- Ova nekoj bi go narekol evroskepticizam, no jas bi go narekol
evrokonzervativizam, koj bi imal
za cel da gi proceni benefitite
na Makedonija u{te nekolku godini sama na sebe sopira~ka za Makedonija ~lenka na EU;
- Bespo{tedna bitka za osvojuvawe na alternativni pazari,
duri i so nisko nivo na globalna
razmena, kako rezerven ventil za
kratkoro~no pre`ivuvawe;
Tuka sum dol`en da napomenam deka svetot vo ovoj pravec
razmisluva pove}e od polovina
vek. So taa cel zemjite vo svetot
imaat potpi{ano ogromen broj
se smeta deka ekonomijata
na Makedonija e vodena od
efikasnosta, izvozot na
zemjata vo golema mera
vklu~uva artikli, koi {to
se zasnovaat na proizvodi
kako {to se metali, obleka
i nepreraboteni zemjodelski proizvodi. Postoi mnogu ograni~ena ponuda na
proizvodi so dodadena
vrednost i uslugi na stranskite pazari - istakna Fric.
Od USAID konstatiraat
deka makedonskiot biznis
generalno ne ja prepoznava
va`nosta od investiraweto
vo tehnologija, znaewe i
inovacii, {to e od klu~no
zna~ewe za sozdavawe na
originalni, dobro spakuvani i proizvodi so dodadena
vrednost, koi mo`e da konkuriraat na stranskite i na
doma{niot pazar. Isto taka, istaknuvaat deka mnogu
malku kompanii mo`at da gi
ispolnat me|unarodnite
standardi ili da se steknat
so sertifikati, koi }e im gi
otvorat vratite na golemite korporaciski kupuva~i.
Na makedonskata biznisscena, spored USAID, nedostasuva i investirawe vo
lu|eto i vo nivniot profe-
bilateralni i multilateralni
dogovori za slobodna trgovija,
koi vo svojata osnova ja imaat
ovaa ideja vodilka. Ogromna e
mapata na pova`nite dogovori.
Od ovoj bi go narekol globalen
svetski ekonomski galimatijas,
ne veruvam deka nekoj, osven golemite ekonomii, izdejstvuval
benefit. Nie kako dr`ava ne
smeeme da ostaneme nadvor od
site ovie tekovi, no kako zemja~lenka na Svetskata trgovska organizacija zna~aen del od ovie
spogodbi poleka go gubat svoeto
zna~ewe.
Pretsedava~ na Sobranieto
na Stopanska komora na
Makedonija
sionalen razvoj.
- Postoi golem neiskoristen potencijal za „zelenite“ industrii. Makedonskite kompanii s* u{te mo`at da si go dozvolat „luksuzot“ na niska cena na
elektri~na energija, pa
energetskata efikasnost ne
e na nivnite radarski ekrani. No, mnogu brzo tie ve}e
nema da mo`at da si dozvolat da go ignoriraat toa predupredi Fric, dodavaj}i
deka „zelenite“ industrii,
povrzani so proizvodstvo i
so monta`a na izolacioni
materijali, PVC prozorci,
otpadoci od drvo, koristewe na solarna energija, reciklirawe i sli~no, ne samo {to }e gi namalat tro{ocite na kompaniite tuku }e
sozdadat i novi pazarni
mo`nosti vo dr`avava, {to
mo`e da generira i novi rabotni mesta.
Iako izrazuvaat zadovolstvo od evidentnoto podobruvawe na vkupnata biznis-klima, od USAID istaknuvaat deka rabotata e daleku od zavr{ena. Imeno,
obemnata analiza za pravnite i administaretivni
pre~ki so koi se soo~uvaat
kompaniite, {to USAID ja
pravi vo ramkite na podgotovkite za nivnata strategija za periodot 2011-2015
godina, potvrduva deka i za
doma{nite i za stranskite
investitori najgolem problem e steknuvawe na zemji{te i grade`ni dozvoli za
izgradba na nivnite kapaciteti. Toa potpa|a pod ingerencii na pove}e centralni
i lokalni vladini institucii (na Ministerstvoto za
finansii, za transport i za
vrski, na op{tinite i mnogu
drugi) koi ne se koordinirani vo obezbeduvawe na uslugite.
- Investitorite gubat
godini, pari, kako i svojot
interes za investirawe vo
zemjava dodeka se obiduvaat da doznaat koj e sopstvenik na zemjata, bez razlika
dali mo`at da izgradat industriski objekti na nego,
{to e potrebno da se promenat urbanisti~kite planovi, dali e dostapna elektri~na energija... Mnogu od
niv kone~no }e se predadat
i }e im ka`uvaat na drugite
investitori deka Makedonija ne e vistinsko mesto da
se investira vo nea, i po-
kraj toa {to velat reklamite - re~e Fric.
Vo spravuvaweto so
predizvicite, kako doka`an mehanizam za kontinuirano podobruvawe na delovnoto opkru`uvawe i zgolemuvawe na konkurentnosta na nacionalnata ekonomija, od USAID go poso~ija
javno-privatniot dijalog.
Vo nego biznis-sektorot
mora da ima otvoreni kanali za komunikacija so Vladata za site pra{awa so
koi tie se soo~uvaat. No,
kako {to potencira Fric,
biznismenite mora da storat ne{to pove}e otkolku
samo da se `alat, a vladinite pretstavnici ne{to
pove}e otkolku samo da slu{aat. Ili mora da ima konstruktivna diskusija, kade
{to dvete strani zaedni~ki da postignat re{enie e
klu~ot za uspehot.
SIROMA[TIJATA I
NEVRABOTENOSTA
@E[KI PROBLEMI
Vo svoeto obra}awe na
konferencijata, postojaniot koordinator na ON i postojan pretstavnik na UNDP
27
BIZNIS INFO
^etvrtok, 27 maj 2010
Istorija na predizvici
Predizvicite ne se
ne{to novo za makedonskata ekonomija zo{to gi imame od prviot den na na{eto osamostojuvawe. Na po~etokot tie bea izrazeni
preku visoka hiperinflacija, drasti~no namaluvawe na BDP zaradi gubewe
na edinstveniot pazar vo
toa vreme. Potoa ima{e
drugi predizvici koi bea
izrazeni vo ekonomski
sankcii, blokadi, begalska kriza i konflikt. Niz
celata dvaesetgodi{na
istorija na nezavisna Makedonija predizvicite bea
sostaven del na na{eto
`iveewe i rabotewe.
Kako rezultat na takvite neekonomski {okovi na
makedonskata ekonomija
dojde do vlo{uvawe na
odredeni ekonomski pokazateli, pred s* vo sferavo zemjava, Diadra Bojd, se
osvrna na Indeksot na ~ovekoviot razvoj, koj za prvpat
e voveden vo Izve{tajot za
~ovekov razvoj, koj go izra-
PROEKTI
ta na nevrabotenosta i vo
delot na ekonomskiot
rast, koj{to ostana prili~no nizok.
I tie hroni~ni posledici, na koi bi gi dodal i
visokiot deficit na tekovnata smetka i trgovskiot deficit vo bilansot,
zaedno se prisutni do deneska i se predizvici koi
treba da se re{avaat.
(Zoran Stavreski,
vicepremier i minister
za finansii na RM)
boti UNDP pred 20 godini.
Indeksot za ~ovekoviot razvoj e slo`ena merka koja gi
nosi elementite, koi se
smetaat za najrelevantni za
blagosostojbata na lu|eto,
kako {to se obrazovanieto
(mereno preku kombinacija
na stapkata na upis vo obrazovanie i stapkata na pismenost), zdravstvoto (mereno preku o~ekuvaniot `ivoten vek) i pristoen standard na `iveewe (meren
BDP po glava na `itel). Vo
posledniot Izve{taj za ~ovekov razvoj, Makedonija be{e rangirana na 72. mesto
od 180 zemji. Prva na listata e Norve{ka, a posledni
se Avganistan i Niger.
No, spored Bojd, pova`no
od relativnoto rangirawe
na zemjite e realnata presmetka na indeksot na ~ovekoviot razvoj. So vrednost na
indeksot na ~ovekoviot razvoj od 0,817 Makedonija spa|a vo kategorijata na visok
~ovekov razvoj. So ovaa
vrednost sostojbata e podobra vo sporedba so nekoi
drugi zemji, koi imaat sli~ni prihodi po `itel (Brazil
na primer), no e malku polo{a otkolku vo nekoi drugi
zemji kako Kostarika, so koi,
isto taka, imaat ist prihod
po glava na `itel.
- Zna~i, so sigurnost
ima prostor za podobruva-
we - veli Bojd.
Koi se, toga{, najgolemite ~ove~ki razvojni predizvici vo zemjata?
- Dokolku se analiziraat podatocite od pred periodot na tranzicija pa navamu, }e se zabele`i deka
siroma{tijata namesto da
se namaluva, intenzivno se
prodlabo~uva. Izve{tajot
na Vladata za napredokot
vo ostvaruvaweto na mileniumskite razvojni celi
poso~uva deka zemjata bavno napreduva vo ostvaruvawe na prvata cel, koja
predviduva namaluvawe na
nivoto na siroma{tijata
pod 10 procenti. Siroma{tijata me|u 1997 i 2007
godina be{e vo postojan porast, {to navestuva deka
siroma{nite se oddale~uvaat od `ivotnite i op{testvenite standardi na
ostatokot od naselenieto.
Isto taka, znaeme deka i
neednakvosta e pro{irena
vo izminatite godini istaknuva Bojd.
Spored nea, Republika
Makedonija ima dobri izgledi za ekonomski rast bidej}i gi nadminuva posledicite od finansiskata kri-
za, a za godinava predviduva rast od dva procenti.
Me|utoa, istoriski, ekonomskiot rast e nedovolen za
da se namali isklu~itelno
visokiot procent na nivoto
na nevrabotenost, a kaj
odredeni grupi, kako {to se
Romite, ruralnite `eni i
mladite, situacijata so nevrabotenosta e duri alarmira~ka. Nedostatokot na
soodvetni ve{tini izgleda
e pre~ka za vrabotuvawe na
rabotosposobnoto naselenie, kako i za ekonomski
rast. Kako {to zemjata s*
pove}e se integrira na
evropskiot pazar, predizvikot rabotnicite da bidat
konkurentni }e stane u{te
pogolem.
Za da se odgovori na
ovie predizvici mora da
postoi politi~ki odgovor,
koj }e go stimulira vrabotuvaweto, }e go promovira investiraweto vo zdravstvoto, obrazovanieto, socijalnata za{tita, uslugite, osobeno vo ruralnite oblasti,
i koj }e ja zajakne sposobnosta na sistemot za socijalna za{tita vo slu~aj na ekonomski {okovi.
Vaska Mickoska
USOGLASUVAWE NA ZEMJAVA SO POLITIKITE I SO PRAKTIKITE NA EU VO
OBRAZOVANIETO I VO OBUKITE
Do`ivotno u~ewe po zakon!
Na zavr{nata konferencija
na proektot „Tehni~ka poddr{ka
na Ministerstvoto za obrazovanie i za nauka za do`ivotno u~ewe“, {to se odr`a vo skopskiot
hotel „Holidej in“ bea prezentirani rezultatite postignati
vo pette moduli od proektot,
politikite za do`ivotnoto u~ewe i potencijalniot efekt od
Nacionalnata ramka za kvalifikacii
na
R.Makedonija
(19.5.2010 godina). Celta na
proektot be{e poddr{ka na
MON vo razvojot na sistem za
do`ivotno u~ewe, usoglasuvaj}i
se so politikite i so praktikite na EU vo obrazovanieto i vo
obukite.
Voda~ot na proektot Dejvid
Hendli, gi prezentira{e izleznite rezultati i postignuvawa
vo ramkite na pette komponenti
na proektot.
Rezultatite od prvata komponenta „Podobruvawe na baza
na podatoci i na informacii“
se izlo`enite detalni analizi
na oficijalni podatoci od anketi, so preporaki, kako i deta-
„ [to poka`a prezentacijata na ishodot od proektot „Tehni~ka poddr{ka na
Ministerstvoto za obrazovanie i za nauka za do`ivotno u~ewe“ finansiran od
EU i upravuvan od Delegacija na EU vo Skopje?
len izve{taj za faktorite koi
vlijaat vrz u~estvo vo u~eweto
na vozrasni. So ova prakti~no e
dadena jasna slika i detektirawe na mo`nostite {to postojat,
so {to vsu{nost e postavena solidna osnova za idni planirawa vo sektorot za do`ivotno
u~ewe.
Vo vtorata komponenta „Razvoj na politiki i na ~ove~ki resursi“ vleguva i razvivaweto
na sevkupnata politika za do`ivotnoto u~ewe so akciski plan
za sproveduvawe, koj podrazbira i podgotvuvawe na nacrt-zakon za do`ivotno u~ewe.
Sproveduvaweto na Nacionalnata ramka za kvalifikacii
(NRK) podrazbira i kvalitetno
obrazovanie za vozrasni, odnosno sertifikuvani ostvaruvawa na u~enicite niz celiot
`ivot, kako i mo`nost za sporeduvawe i za priznavawe na
istite na me|unarodno i na nivo na EU. Od sprovedenite
aktivnosti za realizacija na
ovaa komponenta dadena e predlog-ramka za makedonskata NRK,
koja sodr`i osum nivoa na kvalifikacii i nudi izramnuvawe
na sistemot za obrazovanie i
obuka vo drugite zemji vo EU, so
{to }e bide olesneto i priznavaweto na kvalifikaciite na
me|unarodno nivo. Stopanskata
komora na Makedonija so svoi
pretstavnici zema aktivno
u~estvo
vo
rabotata
na
izgotvuvawe na predlogot za
NRK za Makedonija.
Vo ramki na komponentata
„Programa za osnovni ve{tini
na vozrasni“, se o~ekuva razvoj
na kursevi za osnovni ve{tini
{to se sostojat od moduli. Ovie
moduli se odnesuvaat na funkcionalna numeri~ka i op{ta
pismenost, osnovni informa-
ti~ki ve{tini, ve{tini za vrabotuvawe, komunikaciski ve{tini i stru~ni kompetencii za
odredeni zanimawa, kako i obuka na nastavnici za rabota so
vozrasni.
Pettiot modul podrazbira
kampawa za podignuvawe na svesta za va`nosta na do`ivotnoto
u~ewe i zgolemuvawe na osnovnite ve{tini vo zaednici so
nisko nivo na ve{tini.
Implementacijata na komponentite od proektot }e ovozmo`i sevkupno podobruvawe na
u~ili{tata za stru~no obrazovanie i obuka vo smisla na podobreni materijali i programi
za obuka, obuka za nastavnicite i dostavuvawe oprema za nastava vo stru~nite u~ili{ta.
Isto taka, podgotvuvawe na politiki, zakonska i institucionalna ramka za upravuvawe na
sektorot za stru~no obrazova-
nie i obuka, vklu~uvaj}i go i
Zakonot za stru~no obrazovanie i obuka, formirawe Sovet
za stru~no obrazovanie i obuka
kako i obidi za pottiknuvawe
na razvojot na socijalnoto
partnerstvo vo stru~noto obrazovanie. So ovoj proekt }e se
pro{irat ve}e po~natite zakonski i politi~ki reformi
zaradi sozdavawe cvrsta osnova za pottiknuvawe na razvojot
na dolgoro~en i na odr`liv sistem za do`ivotno u~ewe na vozrasni.
Proektot zavr{uva kon krajot na maj, a e finansiran od EU
i upravuvan od Delegacija na
EU vo Skopje. Negovoto sproveduvawe go realizira{e Konzorcium predvoden od PEM GmbH
(Germanija), vo sorabotka so
tehni~kiot kolex „Arhus“ (Danska) i EPRD (Polska).
(A. St.)
EVROPSKA KOMISIJA
Spre~uvawe na siroma{tijata preku
pottiknuvawe na obrazovanieto
Spored evropskite statistiki, re~isi 80 milioni lu|e
vo EU `iveat pod granicata na
siroma{tijata, a poradi krizata ovaa brojka najverojatno
}e se zgolemi.
So cel da se pridonese vo
borbata protiv siroma{tijata
Evropskiot ekonomski i socijalen komitet (EESC) i sovetodavno telo na Evropskata unija
ovaa nedela vo Firenca svika
me|unarodna konferencija, na
koja se sobraa eksperti i kreatori na odluki za obrazovanie-
„ Evropskata komisija ja razgleduva mo`nosta za donesuvawe zakon za spre~uvawe na siroma{tijata preku pottiknuvawe na obrazovanieto, na barawe na socijalnite partneri, koi se sobraa na Forumot vo Firenca.
to i za socijalnata sigurnost.
Me|u predlozite izneseni
na konferencijata e i idejata
deka muslimanskite emigranti
gi u~at evropskite jazici vo
xamiite, so cel da se podobri
nivnata integracija vo op{testvoto. Isto taka, iznesena
e i idejata za poddr{ka na
obrazovanieto na `enite i na
mladite, do`ivotnoto u~ewe i
poddr{kata na kompaniite koi
ja poddr`uvaat socijalnata integracija.
Ova e prvpat EESC aktivno
da predlaga zakonska intervencija vo ramkite na svojata
uloga kako pretstavnik na gra|anskoto op{testvo. EESC dosega samo dava{e mislewa za
pra{awa za koi evropskite institucii bea obvrzani da gi
konsultiraat.
Konferencijata vo Firenca mo`e da bide „prv ~ekor kon
novite evropski zakoni, koi bi
se temelele vrz osnova na
klu~niot instrument - obrazovanieto“ - istakna pretsedatelot na EESC, Mario Sepi.
Evropskata komisija treba
da objavi Zelena kniga za borba protiv socijalnata nesigurnost vrz osnova na obrazovanieto.
- Go pozdravuvame ovoj
predlog kako ne{to {to nie }e
go razgledame - istakna portparolot na Evropskata komisija.
28
BIZNIS INFO
^etvrtok, 27 maj 2010
RAJAN BARNS, SPECIJALIST ZA ME\UNARODNA TRGOVIJA VO ADMINISTRACIJATA ZA
ME\UNARODNA TRGOVIJA (ITA) PRI TRGOVSKIOT ODDEL NA SAD
^lenstvoto vo EU }e gi
privle~e investitorite od SAD
R
ajan Barns e specijalist za
me|unarodna trgovija vo Administracijata za me|unarodna trgovija (ITA) pri Trgovskiot oddel na SAD (US Department of
Commerce), odgovoren za Romanija, R.Makedonija, R.Albanija i
R.Kosovo. Vo ramkite na negovata
neodamne{na poseta na regionot
toj vode{e razgovori i vo Stopanskata komora na Makedonija.
X [to e celta na ovaa poseta?
- Celta be{e zapoznavawe na
biznis i investicionata klima
vo ovie zemji. Imeno, so ogled na
misijata na Administracijata za
me|unarodna trgovija, neposrednoto zapoznavawe so sostojbite
na terenot }e pridonese za podobro informirawe na amerikanskite kompanii i investitori za
da mo`at da donesat pravilna
delovna odluka dali da po~nat
biznisi ili investicii vo regionot. Kompaniite direktno se
obra}aat do slu`bata na ITA ne
samo zaradi informaciite tuku
i zaradi poddr{kata vo otstranuvaweto na pre~kite vo nivnoto
rabotewe vo regionot.
X Kako konkretno se manifestira poddr{kata na ameri-
kanskite kompanii?
- Poddr{kata se ostvaruva
preku ambasadite na SAD i amerikanskite komori vo oddelni
dr`avi. Aktivnostite na ITA se
i vo funkcija i na Nacionalnata
izvozna inicijativa, koja pretsedatelot Barak Obama ja inaugurira{e vo januari godinava,
kako instrument na poddr{ka na
ekonomijata vo odnos na krizata.
Ovaa Inicijativa e kriti~en
pridones koj treba da dovede do
dolgoro~en, odr`liv ekonomski
rast na SAD. Celta na pretsedatelot Barak Obama e dvojno da
se zgolemi izvozot vo narednite
pet godini, {to }e ovozmo`i da
se poddr`at dva milioni rabot-
ni mesta vo SAD. Pod budnoto
oko na pretsedatelot i na negoviot kabinet za prvpat SAD }e
ima {iroka vladina izvoznopromotivna programa.
X Na {to glavno se odnesuvaat poplakite na amerikanskite kompanii koi rabotat vo Jugoisto~na Evropa?
- Sekoja zemja ima svoi specifiki, no, vo sekoja zemja, vo
raboteweto ili vo investiraweto, kompaniite se sre}avaat
so najrazli~ni pre~ki ili netarifni barieri. Bez ogled na napredokot na dr`avata, dali e
del od nekoja pogolema asocijacija se javuvaat problemi. Pri
toa, razli~ni se i instrumentite ili mo`nostite za polesno i
pobrzo spravuvawe so niv. Koga
se vo pra{awe zemjite koi jas gi
pokrivam, generalno, kako te{kotii se nepostojanosta na regulativite, necelosno funkcionirawe na pravoto vo oddelni
segmenti na ekonomijata i op{testvoto, povratot na danokot
i na carinata, korupcijata i netransparentnite i neefikasni
postapki vo odnos na javnite
tenderi. Taa neefikasnost vli-
X [to e ITA?
- Me|unarodnata trgovska
administracija (ITA) e del od
Trgovskiot oddel na SAD (US
department of commerce), koj ima
zada~a da ja zajaknuva amerikanskata industrija, da ja promovira trgovijata i investiciite i da obezbeduva fer trgovija so rigorozna primena na
trgovskite zakoni i dogovori.
jae vrz gubeweto na interesot da
se istrae vo u~estvoto.
X Koi se naj~estite zabele{ki vo odnos na Republika Makedonija?
- Vo odnos na Republika Makedonija nemame mnogu zabele{ki
bidej}i amerikanskiot biznis
simboli~no e prisuten vo dr`avava. No, zabele{kite koi sme gi
slu{nale se odnesuvaat na vodeweto na javnite nabavki, koe e na
na~in kako da ne se saka tie da se
dovedat do kraj, nemaweto pazar
na nedvi`nosti i pojavite na korupcijata,
X [to e strate{kiot pogled
na ITA i na Trgovskiot oddel na
SAD vo odnos na regionot kako
ITA raboti na globalnoto podobruvawe na biznis-klimata i
im pomaga na amerikanskite
ekonomski operatori da bidat
kompetativni doma i vo stranstvo. Slu`bata funkcionira
preku ~etiri oddeli: za trgovija, za administrirawe so uvozot, za proizvodstvo i uslugi i
za pristap kon pazarite i usoglasenosta (www.trade.gov).
ekonomska destinacija na biznisot i na investiciite?
- Regionot ima zna~aen potencijal. Del od potencijalot se dol`i na geostrate{kata polo`ba na
regionot, a del od komparativnite prednosti vo odnos na drugite
regioni vo Evropa. Na regionot
gledame kako na perspektivna biznis-destinacija. No, amerikanskite biznismeni }e bidat poprisutni vo regionot koga toj }e stane
del od Evropskata unija bidej}i
toga{ uslovite za rabota }e bidat
iznivelirani, a ~lenstvoto vo
Unijata samo po sebe nosi pogolemi izgledi za ekonomskata i politi~kata stabilnost.
Qubica Nuri
Trgovska razmena i direktni investicii na SAD
Vkupnata trgovska razmena
na Republika Makedonija so Soedinetite Amerikanski Dr`avi
vo 2009 godina dostigna vrednost od 120,2 milioni amerikanski dolari, pri {to e ostva-
ren izvoz vo vrednost od 9,5 milioni amerikanski dolari, dodeka uvoznoto saldo iznesuva
110,7 milioni amerikanski dolari. Trgovskiot deficit vo
2009 godina iznesuva 101,2 milioni amerikanski dolari.
Vo izvozot na stoki vo 2009
godina najgolemo u~estvo imaat:
prehranbeni proizvodi vo vrednost od 3,2 milioni amerikanski
dolari i tekstilni proizvodi i
obleka vo iznos od 2,3 milioni
amerikanski dolari.
Vrz osnova na preferencijalni sertifikati FORM-A izdadeni od strana na Stopanskata
komora na Makedonija pri izvozot na stoki vo SAD vo 2009 i
2008 godina najgolema vrednost
vo izvozot imaat: vino (nalivno i
ambala`irano), ferosiliko mangan, farmacevtski proizvodi i
neiz`ilen tutun.
Uvoznoto saldo go so~inuvaat: prehranbeni proizvodi -17,8
milioni amerikanski dolari, lekovi i kozmetika – 8,1 milioni
amerikanski dolari, elektronska
oprema i tehni~ki uredi – 10 milioni amerikanski dolari
Komparativnite statisti~ki analizi poka`uvaat deka
obemot na stokovnata razmena
so SAD vo 2009 godina, e za devet otsto povisok od obemot na
razmenata od prethodnata godina, izvozot bele`i pad od 14,5
procenti, a uvozot e zgolemen
za 11 procenti.
Vo soglasnost so podatocite
na Dr`aven zavod za statistika
vo 2008 godina se vlegle najmnogu
direktni investicii od SAD vo
Makedonija, vo iznos od 47,8 milioni evra. Trendot na investirawe varira od godina vo godina,
pri {to najmala vrednost e ostvarena vo prvata polovina od
2009 godina.
REAGIRAWA
29
BIZNIS INFO
^etvrtok, 27 maj 2010
MAKEDONSKATA ASOCIJACIJA ZA RUDARSTVO NE E PROTIV ZGOLEMUVAWETO NA KONCESISKIOT
NADOMESTOK TUKU BARA REALNO UTVRDENIOT PROCENT DA BIDE KONSTANTEN, NAJMALKU PET GODINI
^estite promeni sozdavaat
nesigurnost kaj investitorite
„Zgolemuvaweto
na
koncesiskiot nadomestok
na metalite - te{kotii vo
raboteweto i planiraweto na sredstvata vo rudnicite“ be{e tema na redovnata pres-konferencija vo
Stopanskata komora na
Makedonija, na koja stavot
na Makedonskata asocijacija za rudarstvo za poslednoto zgolemuvawe na
ovoj nadomestok od eden
na 1,5 procenti go iznese
nejziniot pretsedatel Nikolaj~o Nikolov, inaku izvr{en direktor na rudnikot „Bu~im“ (25.5.2010 godina).
- Ne e problemot vo zgolemuvaweto na nadomestokot kako iznos bidej}i kako
asocijacija smetame deka
nadomestokot mora da se
pla}a, zo{to e eden od izvorite na finansirawe na
dr`avata. No, ~estoto menuvawe na procentot za
koncesiskiot nadomestok
pretstavuva problem za
koncesionerite bidej}i vo
godi{nite planovi ne mo`at realno da gi planiraat
sredstvata za koncesiski
nadomestok. Vaka brzoto
menuvawe na ovoj procent
„ Pres-konferencija vo Stopanskata Komora na Makedonija za zgolemuvaweto na koncesiskiot nadomestok na metalite
sozdava i nesigurnost kaj
investitorite, koi kaj rudnicite za metali se naj~esto i stranski investitori
- obrazlo`i Nikolaj~o Nikolov.
Imeno, do krajot na 2009
godina visinata za koncesiskiot nadomestok be{e 0,5
procenti od pazarnata
vrednost na metalot (bakar,
olovo i sli~no), potoa od
1.1.2010 godina se promeni
na eden procent, a za kratko
vreme se zgolemuva na 1,5
procenti, koj treba da se
primenuva od 1.5.2010 godina.
Makedonskata asocijacija za rudarstvo za nadminuvawe na ovoj problem
predlaga vo Ministerstvoto za ekonomija da se napravi dobra i izdr`ana analiza, na osnova na koja }e se
utvrdi realen koncesiski
nadomestok.
- Procentot na nadomestokot mo`e duri da bide i
pogolem, no barame da bide
konstanten. Da va`i najmalku pet godini - istakna Ni-
^LENSTVOTO E MO]
„PALPLAST-PRO“ OD KUMANOVO KONTINUIRANO SO
POZITIVNI REZULTATI
Tretina od proizvodstvoto
na stranskite pazari
Fabrikata za proizvodstvo na plasti~na ambala`a „Palplast-pro“ od Kumanovo, nekoga{ poznata kako „30 Juli“, od
2002 godina funkcionira kako akcionersko dru{tvo so dominanten sopstvenik
Erato Paligora Jonuz, ~ie semejstvo e
poznato vo biznis-krugovite vo zemjava,
koe e sopstvenik i na fabrikata za proizvodstvo na ko{uli i na rabotna obleka
„Palteks“ od Del~evo.
Osnovna dejnost na kompanijata e proizvodstvo na plasti~na ambala`a od polietilen, polipropilen, PVC i drugi polimeri, a od 2003 godina e vovedeno i
proizvodstvo na plasti~na ambala`a od
PET, za ~ija{to cel fabrikata ima{e edna seriozna investicija. Vo fabrikata se
proizveduva duvana plasti~na ambala`a
od 30 mililitri do 200 litri.
- So doa|aweto na dominantniot sopstvenik se napravija zna~ajni promeni vo
funkcioniraweto na fabrikata - od investirawe vo novi ma{ini i kalapi koi
ovozmo`ija zbogatuvawe na asortimanot,
investirawe vo nova tehnologija za prerabotka na PET, implementirawe na standardite NASSR i ISO 9001-2008, koj e
implementiran so poddr{ka i so sorabotka so Stopanskata komora na Makedonija
- veli Dragan Mitevski, generalen direktor na „Palplast-pro“.
Procesot na modernizirawe na ma{inskiot park, podobruvawe na uslovite
Dragan Mitevski
za rabota, izrabotka na kvaliteten proizvod prifatliv po dizajn za potrebite na
novoto vreme se sekojdneven anga`man na
menaxerskiot tim i na site stotina vraboteni vo fabrikata.
Site ovie aktivnosti pridonesuvaat
fabrikata pozitivno da raboti i od godina vo godina da postignuva s* podobri rezultati. Proizvodite na „Palplast-pro“
se plasiraat na doma{niot, a 30 otsto i
na pazarite vo okolnite zemji, kako R.Srbija, R.Kosovo, R.Bosna i Hercegovina i
R.Hrvatska.
Na doma{niot pazar proizvodite na
„Palplast-pro“ gi koristat renomirani
makedonski kompanii, kako: „Alkaloid“,
„Vitaminka“, „Ideal [ipka“ i drugi.
Stanka Damjanovska
kolov.
Inaku, po~nuvaj}i od
2005 godina, so u~estvoto i
na stranski kapital, rudni~koto proizvodstvo po~nuva postepeno da se stabilizira, so restartirawe na
rudnicite za bakar, za olovo i za cink, pri {to se postignuvaat zna~ajni proizvodni rezultati.
Taka, od 300 iljadi dolari priliv na sredstva vo
2005 godina, preku 30 mili-
oni dolari vo 2006 godina i
70 milioni dolari vo narednata godina, vo 2008 godina e ostvaren rekoredn
izvoz na metali vo iznos od
158 milioni dolari. Lani,
zaradi ekonomskata kriza,
prilivot e namalen na 104
milioni dolari. Deka sostojbata se podobruva se
gleda od podatocite za prvite ~etiri meseci od godinava, spored koi realiziraniot izvoz „te`i“ 44 milioni dolari.
Nikolaj~o Nikolov najavi nova investicija vo rudnikot „Bu~im“ vredna od 10
do 12 milioni dolari. Se
raboti za proekt za iskoristuvawe na bakarot od jalovinata, koja e skladirana
poslednite triesetina godini, kade realno se nao|aat vrzani nad 100 iljadi toni bakar.
- Ovaa investicija ne e
bitna samo od ekonomski aspekt bidej}i }e obezbedi
prihod i novi vrabotuvawa
tuku i od aspekt na ekologijata bidej}i so ova vlo`uvawe celosno }e se re{i ekolo{kiot problem po zatvoraweto na rudnikot. No, investicijata bidej}i treba
da se realizira so na{i
sopstveni sredstva, politikata za koncesiski nadomest }e bide edna od presudnite dali i kako }e se
investira - istakna Nikolaj~o Nikolov.
(V.M.)
„LA MER KOZMETIK“ SO VRVNI DOSTIGNUVAWA VO
OBLASTA NA KOZMETOLOGIJATA
Svetskite iskustva na
doma{en teren
Profesionalnata kozmeti~ka ku}a „La Mer kozmetik“ e osnovana vo 1993
godina, od strana na Makedonka Krstevska. Nejzinoto
stru~no
kozmetolo{ko
obrazovanie koe steknato
vo R. Germanija, vo tekot na
site godini dosega vo oblasta na medicinskata kozmetologija uspe{no go prenesuva na svoite vraboteni i
mnogute zadovolni klienti.
- Re~isi dvedeceniskoto postoewe dovolno govori za uspe{noto rabotewe,
postoewe i razvivawe od
klasi~en kozmeti~ki salon,
do generalen zastapnik na
medicinska kozmeti~ka linija na 100 procenti prirodna osnova „Dr Christine
Schrammek-cosmetic“ nameneta za dermatolo{ki centri i za kozmeti~ki saloni,
koi se zanimavaat so specifi~na problematika na ko`a - objasnuva Krstevska.
U{te eden fakt koj svedo~i za nivnoto aktivno i kvalitetno rabotewe e toa {to
od ovoj mesec se zdobivaat i
so dozvola za obu~uvawe na
kadri, a obu~uvaweto }e po~ne so svojata aktivnost neka-
de na po~etokot na septemvri
ovaa godina. Obu~uvaweto }e
se odviva vo sorabotka so Institutot na dr. Christine
Schrammek-Drusio, koj pokraj
50-godi{noto proizvodstvo
na svojata kozmeti~ka linija
na prirodna baza i svetski
poznatata marka Green peel –
za pet dena do nova ko`a, e i
50-godi{niot Institut za
obuka na kozmetolo{ki kadri
~ii{to tehniki }e bidat preneseni vo obukata vo ovoj kozmetolo{ki centar.
- „La Mer – kozmetik“
dejstvuva na dve poliwa.
Prvoto se tradicionalnite
kozmeti~ki uslugi kako: nega
na lice, nega na telo (slabeewe, oblikuvawe na telo,
nekolku tipovi masa`i na
telo, ultrazvu~ni tretmani,
elektrostimulacii, detoksikacii,
algotretmani,
aromaterapevtski pristap
za podobruvawe na kvalitetot na ko`ata, parafango
tretmani, akvadetoks, jontoforeza, epilacija, pedikir,
manikir, depilacii, parafinski terapii), a kako specijalnost po {to se izdvojuva vo svojata stru~nost se
tretmanite na lice koi {to
Makedonka Krstevska
isklu~ivo se izrabotuvaat
so preparatite na „Dr. Christine Schrammek“ i uspe{no
gi re{ava problematikite
na ko`ata (luzni od akni ili
drugi povredi, pigmentni
damki, strii, akni, bori,
opu{tena ko`a bez elasticitet i drugo. Vtoriot del
ja opfa}a distribucijata
na proizvodite od profesionalnata linija i klientskata linija koja ima
tendencija na pro{iruvawe niz celata na{a dr`ava - dodava Makedonka Krstevska.
(A.St.)
30
BIZNIS INFO
^etvrtok, 27 maj 2010
OTVOREN DEN NA STOPANSKATA KOMORA NA MAKEDONIJA VO BITOLA
NA SAMOTO MESTO
Pomalku birokrati i danoci,
pove}e direktni pomaga~i
F
aktot {to najgolem procent
od celokupnoto stopanstvo
vo zemjava go so~inuvaat malite i sredni pretprijatija, dovolno govori za neophodnosta od postavuvawe zdravi strategiski osnovi
na lokalno nivo. Razvivaweto na
lokalnata strategija za unapreduvawe i za razvoj na op{tinsko nivo
e preduslov za dobra biznis-klima
i na nacionalno nivo. Ova e stavot
na pove}eto stopanstvenici od Bitola, koi prisustvuvaa na otvoreniot den na Stopanskata komora na
Makedonija, koja, kako najgolem reprezent na biznis-zaednicata, na
svoite otvoreni denovi vo op{tinite, osven {to gi informira kompaniite za uslugite {to mo`at da gi
koristat vo najgolemata biznis-institucija, naedno i gi detektira
problemite so koi tie se soo~uvaat
vo nivnoto rabotewe.
Lokalnite vlasti, resornite
ministerstva so agenciite, centrite za poddr{ka na MSP i bankite za razvoj se direktnite pomaga~i vo podobruvaweto na vkupnata biznis-klima vo zemjava, e misleweto na del od prisutnite biznismeni koi, kako {to samite velat, i onaka te{ko izleguvaat kraj
so kraj, a osobeno sega vo uslovi
„ Na svoite otvoreni denovi vo op{tinite, najstarata i najbrojnata delovna asocijacija vo zemjava gi informira kompaniite za uslugite {to mo`at da gi koristat, a naedno i gi detektira problemite so koi tie se soo~uvaat vo nivnoto rabotewe.
Zasega, samo soveti
za biznis
kite na nacionalno nivo, vo nivnoto namaluvawe, kako {to se, na primer, tro{ocite za elektri~na
energija, koi spored Manevski se
navistina visoki, i dvojno pogolemi od ona {to se pla}a vo doma}instvata.
- Osven toa, lokalnite vlasti bi
mo`ele da vlijaat i vrz dostapnosta na krediti. Vsu{nost, da se vovedat novi grantovi, za novi mladi
Andrej
Manevski
Pece
Cvetkovski
na ekonomski turbulencii, edvaj
se spravuvaat so site dava~ki i
danoci po razni osnovi.
- Lokalnata samouprava prvo
treba da gi namali op{tinskite
danoci koi gi pla}aat biznismenite, kako firmarinata i drugi dava~ki, od koi del, spored na{e mislewe, e navistina nepotreben - veli Andrej Manevski od medija monitoring „Sette“.
Spored nego, lokalnata samouprava mo`e da vlijae i vrz dava~-
[email protected]
biznismeni, koi bi osnovale sopstven biznis i svojata ideja bi ja razvivale ponatamu. Navistina bi trebalo da se napravi edna razvojna
strategija vrz osnova na koja bi se
razvivala biznis-klimata vo zemjava. Zna~i, da ne se odi na zgolemuvawe na op{tinskata administracija
tuku sosema sprotivno, vo partnerstvo so Vladata da se raboti na zgolemuvawe na biznisite na lokalno
nivo - objasnuva Andrej Manevski.
Od druga strana, Pece Cvetkov-
ski, gi iznesuva svoite problemi
vrzani za razvoj na selskiot turizam. Cvetkovski ja poseduva „Vila
Dihovo“, locirana tokmu pod nacionalniot park Pelister, a negovata
`elba e ovie potpelisterski sela
da vlezat vo ramkite na nacionalniot park i da se ponudat kako turisti~ka atrakcija, so {to prakti~no
i bi mu se dalo pogolemo zna~ewe
na selskiot turizam.
- S* {to sozdavame e na sopstvena inicijativa i so sopstveni
sredstva. Od Op{tina Bitola dobivme pomo{ za ~istewe na smetot,
pri {to is~isteni se 50 toni smet
vo rok od tri dena. Sobiraweto be{e organizirano preku JP „Komunalec“. Inaku, so razvoj na selskiot
turizam po~navme da se zanimavame od pred tri godini. I toa go pravime dosta uspe{no. Za samo dve
godini se ostvareni nad 1.000 no}evawa - gordo veli Cvetkovski.
Kako {to ni objasni toj, karakteristi~no, konkretno za Dihovo e
{to posetata i prestojot vo negovata vila nemaat fiksna cena. Ostanuva na gostinot da odlu~i kolku }e
plati, veli toj.
- Vo “Vila Dihovo“ s* e izgradeno od drvo i od kamen i tokmu toa ja
dava seta specifi~nost i prirodna
ubavina. Kameni ku}i napraveni od
kal so cement, opkru`eni so mnogu
- Op{tinata vo fokusot na svojot interes gi ima malite i sredni
pretprijatija, koi pridonesuvaat
za razvojot na lokalnata ekonomija. Pred sé, na{ata pomo{ e vo sovetodavni uslugi, kako {to be{e i
ovaa prezentacija koja se odnesuva{e za mre`no povrzuvawe na
stopanskite subjekti, potoa odredena marketing kampawa za niv,
promocii na saemi..., zatoa {to koga zaedno se nastapuva e mnogu polesno, otkolku poedine~no.
Imame dobra sorabotka i so
regionalnata kancelarija na
Stopanskata komora so sedi{te
vo Bitola, so koja realiziravme
i zaedni~ki proekt, Biznis-inkubatorot, kade im pomagame na site mladi lu|e koi sakaat da po~nat so svoj biznis. Op{tinata e
osnova~ na koncepcijata za inkubator, {to zna~i deka i natamu }e
se poddr`uvaat novite biznisi
za mladite pretpriema~i. Toa e
eden od na~inite na podobruvawe na vkupniot biznis ambient.
zelenilo i cve}e i najbitno od s*
~ist vozduh - dodava Cvetkovski.
Republika Makedonija definitivno nudi navistina golemi mo`nosti za razvoj na selskiot turizam, a samo tolku malku treba da se
napravi i ovie prirodni resursi
da se ponudat kako turisti~ka
atrakcija vo svetot. Najgolemata
pomo{ {to bi mo`ela lokalnata
samouprava da ja ponudi za razvoj
na ovoj turizam, spored misleweto
na Cvetkovski, e vlo`uvawe vo infrastrukturata.
- Prakti~no, s* {to treba lokalnata samouprava da napravi e
da pomogne vo izgradba i vo odr`u-
Kako Op{tina, pod odredeni
okolnosti, na biznismenite im ja
nudime i industriskata zona [email protected] Najnova op{tinska biznisdestinacija e porane{nata kasarna na ARM, koja e pretvorena vo
eden nov grad. Imeno, prostorot e
kompletno opremen so site povolnosti vo delot na infrastrukturata, vo koj mo`at da se lociraat
novite biznisi i smetam deka povolnostite {to gi nudi ovoj kompleks mnogu }e pridonese za razvoj
na stopanstvoto vo Bitola.
(Violeta Nalevska,
sektor za ekonomski
razvoj, Op{tina Bitola)
vawe na sanitarnite jazli. So
vmetnuvawe na edna stavka vo svoite godi{ni programi - ~istewe na
sanitarni jazli, zna~i toaletite,
bi ni pomognale navistina mnogu.
Isto taka, Op{tinata mo`e da pomogne vo organiziraweto na ~isteweto na smetot. Vo su{tina, sme zadovolni od dosega uka`anata pomo{. No, dopolnitelnoto vlo`uvawe vo urbanizacija na ovie sela i
nivnoto vklopuvawe vo nacionalniot park, ne samo {to }e pridonese za pobrz razvoj na ruralniot turizam tuku i za razvoj na celata op{tina – deciden e Cvetkovski.
Aneta Stojkoska
LOKALNITE STOPANSKI KOMORI VO PARTNERSTVO SO LOKALNATA SAMOUPRAVA
STANUVAAT KREATORI NA STOPANSKIOT AMBIENTOT
Biznisite se selat vo op{tinite
Pi{uva: Veqan Dimkovski
Za razvojot na stopanstvoto vo
op{tinite vo Republika Makedonija od golema va`nost e postoeweto i
raboteweto na stopanskite komori
na op{tinsko ili na regionalno nivo, kako nevladini interesni organizacii formirani od stopanskite
subjekti. Kako u~esnici vo partnerstvoto so lokalnata vlast ovie
komori }e pridonesat za jaknewe na
stopanskiot razvoj preku obezbeduvawe tehni~ka pomo{, obuka za
pretpriema~ite i za sopstvenicite
na malite firmi, so davawe pomo{
pri obezbeduvawe lokacii za razvoj na biznisot, kako i vo marketingaktivnostite na lokalnite kompanii za osvojuvawe na postojnite ili
novi pazari. Golema i prakti~na
uloga ovie organizacii treba da
imaat i vo obezbeduvaweto na informacii za pobrz pristap kon kapitalot i razvivaweto finansiski
alternativi, no i da u~estvuvaat vo
registraciite na firmite i vodeweto na Trgovskiot registar.
Lokalnite biznismeni preku komorite bi gi obezbeduvale i informaciite za razni dozvoli, danoci,
odredeni zakonski regulativi koi
vlijaat na raboteweto na nivnite
firmi, podatoci za dvi`ewata na
Berzata, no i za najnovite standardi
i direktivi vo Evropskata unija.
Posebno va`na uloga stopanskite komori i drugite stopanski
asocijacii na lokalno nivo treba
da imaat vo kreiraweto podobra
klima za rabota na postojnite i za
po~nuvawe novi biznisi. Ova bi se
realiziralo preku pokrenuvawe
inicijativi i u~estvo vo razvojot
na komunalnata dejnost, vodosnabduvaweto, telekomunikaciite, elektri~nata energija i drugi uslugi
so poniski ceni, so {to }e so sozdade ambient privle~en i za investitori nadvor od op{tinskite ramki.
Bitola
Za da se realiziraat ovie zada~i
e neophodno da postoi op{testven
dijalog -partnerstvo pome|u subjektite povrzani so ekonomskiot `ivot vo
op{tinata od privatniot i od op-
{testveniot sektor. Od golem interes na lokalnata vlast e da poddr`uva i da stimulira vospostavuvawe na
lokalna mre`a na institucii, kako
{to se privatnite investitori, ban-
kite, biznis-asocijaciite, stopanskite komori i zdru`enijata na stopanskite subjekti, zavodite za vrabotuvawe, obrazovnite institucii. Nejzinoto funkcionirawe bi vlijaelo i na
ubla`uvawe na problemot so odliv
na mozoci, posebno od pomalite i ponerazvieni op{tini.
Imeno, zadr`uvaweto na mladite stru~ni kadri mo`e da se ostvari so razvivawe na silna institucionalna poddr{ka za otvorawe
na biznis i transfer na tehnologii, koja mo`e da se manifestira
direktno - so po~etna finansiska
poddr{ka, ili indirektno – so davawe garancii za po~eten kapital.
Za sevkupniot razvoj na op{tinite vo dr`avava od ogromno zna~ewe e i brzoto osposobuvawe na
subjektite za iskoristuvawe na
sredstvata od pretpristapnite
fondovi na Evropskata unija.
(Direktor na Regionalnata
komora so sedi{te vo Bitola)
31
BIZNIS INFO
^etvrtok, 27 maj 2010
PONUDA - POBARUVA^KA
GERMANSKA KOMPANIJA BARA DISTRIBUTER VO REPUBLIKA
MAKEDONIJA ZA PLASMAN NA KAMERI ZA SLEDEWE NAMENETI ZA BEZBEDNOST, GPS SLEDEWE I SPECIJALIZIRANI SISTEMI ZA OSVETLUVAWE SO SVETLE^KI DIODI
Validnost do: 20.8.2010
Vid na sorabotka: Proizvodi, proizvodstvo
Oblast na sorabotka: Trgovija na golemo i na malo
Ponudata se odnesuva na zemji od centralna i od isto~na Evropa
*
*
*
*
*
*
*
*
*
GR^KA KOMPANIJA BARA DISTRIBUTER VO REPUBLIKA MAKEDONIJA ZA PLASMAN NA ORTOPEDSKI POMAGALA
Validnost do: 18.10.2010
Vid na sorabotka: Proizvodi, proizvodstvo
Oblast na sorabotka: Trgovija na golemo i na malo
Ponudata se odnesuva na zemji od centralna i od isto~na Evropa
*
*
*
*
*
*
*
*
*
HRVATSKA KOMPANIJA BARA SORABOTKA SO PROIZVODITELI
NA VINO VO REPUBLIKA MAKEDONIJA
Validnost do: 18.12.2010
Vid na sorabotka: Proizvodi, proizvodstvo
Oblast na sorabotka: Zemjodelstvo
MAKEDONIJA ZA PLASMAN NA SPECIJALITETI OD KOMPIR
Validnost do: 3.6.2010
Vid na sorabotka: Proizvodi, proizvodstvo
Oblast na sorabotka: Trgovija na golemo i na malo
Ponudata se odnesuva na zemji od centralna i od isto~na Evropa
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
ALBANSKI SINXIR NA SUPERMARKETI BARA SORABOTKA SO
PROIZVODITELI NA PREHRANBENI I NEPREHRANBENI PROIZVODI VO REPUBLIKA MAKEDONIJA
Validnost do: 13.6.2010
Vid na sorabotka: Proizvodi, proizvodstvo
Oblast na sorabotka: Proizvodstvo na prehranbeni proizvodi, tutun i pijalaci
Ponudata se odnesuva na zemji od centralna i od isto~na Evropa
*
*
*
*
*
*
*
*
*
BELGISKA KOMPANIJA BARA DISTRIBUTER VO REPUBLIKA
MAKEDONIJA ZA PLASMAN NA TERMOALUMINIUMSKA FOLIJA
KOJA SE KORISTI ZA IZOLACIJA VO [email protected][TVOTO
Validnost do: 25.6.2010
Vid na sorabotka: Proizvodi, proizvodstvo
Oblast na sorabotka: Grade`ni{tvo
Ponudata se odnesuva na zemji od centralna i od isto~na Evropa
*
*
*
*
*
*
*
*
*
BUGARSKA KOMPANIJA BARA DISTRIBUTER VO REPUBLIKA
MAKEDONIJA ZA PLASMAN NA PLASTI^NI KALAPI ZA PROIZVODSTVO NA KA[KAVAL ILI DIREKTNA SORABOTKA SO MLEKARI KOI PROIZVEDUVAAT KA[KAVAL
Validnost do: 9.8.2010
Vid na sorabotka: Proizvodi, proizvodstvo
Oblast na sorabotka: Proizvodstvo na prehranbeni proizvodi, tutun i pijalaci
Ponudata se odnesuva na zemji od centralna i od isto~na Evropa
*
*
*
*
*
*
*
*
*
BUGARSKA KOMPANIJA BARA SORABOTKA SO MAKEDONSKI
KOMPANII VO OBLASTA NA [email protected], PROEKTIRAWE,
INSTALIRAWE ENERGETSKI I DRUGI INDUSTRISKI PROEKTI
Validnost do: 25.6.2010
Vid na sorabotka: Tehni~ka sorabotka
Oblast na sorabotka: Distribucija na elektri~na energija, gas i voda
Ponudata se odnesuva na zemji od centralna i od isto~na Evropa
*
*
*
*
*
*
*
*
*
GERMANSKA KOMPANIJA NUDI ^IP-TEHNOLOGIJA ZA IZRABOTKA NA SITE VIDOVI LI^NI DOKUMENTI, PATNI ISPRAVI,
LI~NI KARTI I VOZA^KI DOZVOLI
Validnost do: 17.9.2010
Vid na sorabotka: Proizvodi, proizvodstvo
Oblast na sorabotka: Javni institucii (odbrana, vladina institucija, socijalno osiguruvawe)
Ponudata se odnesuva na zemji od centralna i od isto~na Evropa
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
IZRAELSKA KOMPANIJA BARA DISTRIBUTER VO REPUBLIKA
MAKEDONIJA ZA PLASMAN NA ULTRAAPARATI ZA FOTOPODMLADUVAWE NA [email protected], ZA OTSTRANUVAWE AKNI, ZA [email protected]
PSORIJAZA
Validnost do: 8.6.2010
Vid na sorabotka: Proizvodi, proizvodstvo
Oblast na sorabotka: Trgovija na golemo i na malo
*
*
*
*
*
*
*
*
*
ITALIJANSKA KOMPANIJA BARA DISTRIBUTER VO REPUBLIKA MAKEDONIJA ZA PLASMAN NA OPREMA ZA TESTIRAWE MATERIJALI VO [email protected] INDUSTRIJA (KAMEN, BITUMEN,
ASFALT, BETON, CEMENT I MALTER)
Validnost do: 1.7.2010
Vid na sorabotka: Proizvodi, proizvodstvo
Oblast na sorabotka: Grade`ni{tvo
Ponudata se odnesuva na zemji od centralna i od isto~na Evropa
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
GERMANSKA KOMPANIJA BARA DISTRIBUTER VO REPUBLIKA
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
KOMPANIJA OD SLOVENIJA BARA DISTRIBUTER VO REPUBLIKA MAKEDONIJA NA MA[KI, @ENSKI I NA DETSKI OBUVKI
(KLOMPI, APOSTOLKI SANDALI I SL.)
Validnost do: 8.6.2010
Vid na sorabotka: Proizvodi, proizvodstvo
Oblast na sorabotka: Trgovija na golemo i na malo
Ponudata se odnesuva na zemji od centralna i od isto~na Evropa
*
*
*
*
*
*
*
*
*
KOMPANIJA OD [PANIJA BARA EKSKLUZIVEN ZASTAPNIK VO
REPUBLIKA MAKEDONIJA NA ORIZ
Validnost do: 27.7.2010
Vid na sorabotka: Proizvodi, proizvodstvo
Oblast na sorabotka: Trgovija na golemo i na malo
Ponudata se odnesuva na zemji od centralna i od isto~na Evropa
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
ROMANSKA KOMPANIJA BARA DISTRIBUTER VO REPUBLIKA
MAKEDONIJA ZA PLASMAN NA [email protected] MA[INI
Validnost do: 3.6.2010
Vid na sorabotka: Proizvodi, proizvodstvo
Oblast na sorabotka: Grade`ni{tvo
Ponudata se odnesuva na zemji od centralna i od isto~na Evropa
*
*
*
*
*
*
*
*
RUSKA KOMPANIJA E ZAINTERESIRANA ZA UVOZ NA OVO[JE
ZA PROIZVODSTVO NA SOKOVI I ZELEN^UK OD REPUBLIKA
MAKEDONIJA
Validnost do: 25.9.2010
Vid na sorabotka: Proizvodi, proizvodstvo
Oblast na sorabotka: Zemjodelstvo
Ponudata se odnesuva na zemji od centralna i od isto~na Evropa
*
*
*
*
*
*
*
*
SIRISKA KOMPANIJA BARA SORABOTKA SO MAKEDONSKI IZVOZNICI NA JABOLKA ZA PLASMAN VO EGIPET, SUDAN I VO
OBEDINETI ARAPSKI EMIRATI
Validnost do: 2.7.2010
Vid na sorabotka: Proizvodi, proizvodstvo
Oblast na sorabotka: Zemjodelstvo
*
*
*
*
KOMPANIJA OD LETONIJA BARA DISTRIBUTER VO REPUBLIKA
MAKEDONIJA ZA PLASMAN NA STAKLO
Validnost do: 9.6.2010
Vid na sorabotka: Proizvodi, proizvodstvo
Oblast na sorabotka: Trgovija na golemo i na malo
*
*
POLSKA KOMPANIJA BARA DISTRIBUTER VO REPUBLIKA
MAKEDONIJA ZA PLASMAN NA PUMPI I NA KOMPRESORI
Validnost do: 9.6.2010
Vid na sorabotka: Proizvodi, proizvodstvo
Oblast na sorabotka: Trgovija na golemo i na malo
Ponudata se odnesuva na zemji od centralna i od isto~na Evropa
*
*
*
*
MAKEDONSKA KOMPANIJA NUDI [email protected] DEJNOSTI POVRZANI SO KOPNENIOT PREVOZ
Validnost do: 26.6.2010
Vid na sorabotka: Tehni~ka sorabotka
Oblast na sorabotka: Soobra}aj, transport na stoki i na patnici i
{pedicija
*
*
MAKEDONSKA KOMPANIJA NUDI HIDROPLUS SMESA ZA NANESUVAWE VO FAZA NA ‘RTEWE I NIKNUVAWE NA SEMETO, NA^IN KOJ DAVA DOBRI REZULTATI KAJ SEMETO NA PIPERKI, DOMATI, LUK, KROMID, PRAZ, [E]ERNA REPKA, GRAV, GRA[OK I
BORANIJA
Validnost do: 11.6.2010
Vid na sorabotka: Proizvodi, proizvodstvo
Oblast na sorabotka: Zemjodelstvo
Ponudata se odnesuva na zemji od centralna i od isto~na Evropa
*
*
*
*
KINESKA KOMPANIJA BARA DISTRIBUTER VO REPUBLIKA MAKEDONIJA ZA PLASMAN NA VISOKOKVALITETNI PAMU^NI
TKAENINI ZA IZRABOTKA NA OBLEKA
Validnost do: 5.6.2010
Vid na sorabotka: Proizvodi, proizvodstvo
Oblast na sorabotka: Trgovija na golemo i na malo
Ponudata se odnesuva na zemji od centralna i od isto~na Evropa
*
*
MAKEDONSKA KOMPANIJA BARA DELOVNA SORABOTKA SO
FIRMI OD RUSIJA KOI SE ZAINTERESIRANI DA INVESTIRAAT VO ZEMJODELSTVOTO VO REPUBLIKA MAKEDONIJA
Validnost do: 13.12.2010
Vid na sorabotka: Zaedni~ko vlo`uvawe
Oblast na sorabotka: Zemjodelstvo
Ponudata se odnesuva na zemji od centralna i od isto~na Evropa
*
*
*
*
GR^KA KOMPANIJA BARA SORABOTKA SO DISTRIBUTERI NA
VOENA OPREMA VO REPUBLIKA MAKEDONIJA
Validnost do: 20.7.2010
Vid na sorabotka: Proizvodi, proizvodstvo
Oblast na sorabotka: Trgovija na golemo i na malo
Ponudata se odnesuva na zemji od centralna i od isto~na Evropa
*
*
MAKEDONSKA KOMPANIJA BARA PLASMAN NA [email protected]
PROIZVODI NA STRANSKI PAZARI
Validnost do: 25.8.2010
Vid na sorabotka: Sorabotka vo proizvodstvo - dorabotka
Oblast na sorabotka: Proizvodstvo na tekstil i tekstilni proizvodi
Ponudata se odnesuva na zemji od centralna i od isto~na Evropa
*
GR^KA KOMPANIJA BARA DISTRIBUTER VO REPUBLIKA MAKEDONIJA ZA PLASMAN NA RA^NI ALATI, GENERATORI I DIZELMA[INI
Validnost do: 3.6.2010
Vid na sorabotka: Proizvodi, proizvodstvo
Oblast na sorabotka: Trgovija na golemo i na malo
Ponudata se odnesuva na zemji od centralna i od isto~na Evropa
*
*
*
*
GERMANSKA KOMPANIJA BARA DISTRIBUTER VO REPUBLIKA
MAKEDONIJA ZA PLASMAN NA PLASTI^NA [email protected] NAMENETA ZA PAKUVAWE OVO[JE I ZELEN^UK
Validnost do: 3.6.2010
Vid na sorabotka: Proizvodi, proizvodstvo
Oblast na sorabotka: Zemjodelstvo
Ponudata se odnesuva na zemji od centralna i od isto~na Evropa
*
*
*
KOMPANIJA OD PAKISTAN BARA SORABOTKA SO MAKEDONSKI
TEKSTILNI FABRIKI ZA NABAVKA NA KORISTENI MA[INI ZA
PROIZVODSTVO NA TEKSTIL
Validnost do: 25.07.2010
Vid na sorabotka: Proizvodi, proizvodstvo
Oblast na sorabotka: Proizvodstvo na tekstil i na tekstilni proizvodi
Ponudata se odnesuva na zemji od centralna i od isto~na Evropa
*
*
GR^KA KOMPANIJA BARA DISTRIBUTER VO REPUBLIKA MAKEDONIJA ZA PLASMAN NA ELEKTRI^NI ASPIRATORI
Validnost do: 10.6.2010
Vid na sorabotka: Proizvodi, proizvodstvo
Oblast na sorabotka: Trgovija na golemo i na malo
Ponudata se odnesuva na zemji od centralna i od isto~na Evropa
*
*
*
KA MAKEDONIJA ZA PLASMAN NA GUMI ZA SITE PREVOZNI
SREDSTVA, KAKO I ZEMJODELSKI MA[INI
Validnost do: 30.6.2010
Vid na sorabotka: Proizvodi, proizvodstvo
Oblast na sorabotka: Trgovija na golemo i na malo
Ponudata se odnesuva na zemji od centralna i od isto~na Evropa
*
KOMPANIJA OD [RI LANKA BARA DISTRIBUTER VO REPUBLI-
*
*
*
*
*
*
*
*
TURSKA KOMPANIJA BARA EKSKLUZIVEN ZASTAPNIK VO REPUBLIKA MAKEDONIJA ZA PLASMAN NA METALNI I PLASTI^NI PATENTI ILI TEKSTILNI FABRIKI ZA NIVNA UPOTREBA
PRI PROIZVODSTVO NA OBLEKA
Validnost do: 15.6.2010
Vid na sorabotka: Proizvodi, proizvodstvo
Oblast na sorabotka: Proizvodstvo na tekstil i tekstilni proizvodi
*
*
*
*
*
*
*
*
*
^E[KA KOMPANIJA BARA DISTRIBUTER VO REPUBLIKA MAKEDONIJA ZA PLASMAN NA PERFORMIRANI PLO^I, ^ELI^NI
RE[ETKI, BESKRAJNI TRAKI I [email protected]
Validnost do: 9.6.2010
Vid na sorabotka: Proizvodi, proizvodstvo
Oblast na sorabotka: Trgovija na golemo i na malo
Ponudata se odnesuva na zemji od centralna i od isto~na Evropa
Kontakt adresa:
Stopanskata komora na Makedonija
ul. Dimitrie ^upovski, 13
1000 Skopje
Kontakt lice: Mirjana Koceva
Tel: (02) 3244035; Faks: (02) 3244088
Call Centar: (02) 15015
E-adresa: [email protected]
32
BIZNIS INFO
^etvrtok, 27 maj 2010
NA PRVI JUNI 2010 GODINA VO STOPANSKATA KOMORA NA MAKEDONIJA
Makedonsko-italijanski
biznis-forum
S
topanskata komora na
Makedonija, vo sorabotka so ARIES Specijalna agencija vo Stopanskata komora na Trst, go
najavuva odr`uvaweto na
Makedonsko-italijanskiot
biznis-forum. Forumot }e
se odr`i na prvi juni 2010
godina (vtornik), so po~etok
vo 9:30 ~asot, vo Stopanskata komora na Makedonija.
Biznis-delegacijata e
sostavena od kompanii koi
pokraj italijanskiot, vo golema mera se zastapeni i
vo zemjite od regionot, a
imaat namera da gi pro{irat svoite delovni aktivnosti na makedonskiot pazar preku vospostavuvawe
sorabotka so lokalni partneri. Stanuva zbor za renomirani italijanski kompanii od nekolku stopanski
dejnosti: grade`ni materijali, proizvodstvo i trgovija so kafe, greewe, klimatizacija, trgovija i distribucija, zemjodelski
ma{ini, mebel, vnatre{en
dizajn.
Italijanskite kompanii - u~esnici na biznisforumot se zainteresira-
Trst
NOVI ZAKONSKI PROPISI NA EU
Slu`ben vesnik na EU L 106/28.4.2010 godina
Direktna pomo{ za
zemjodelcite
So Regulativata na EK (EU) so broj 360/2010 od 27 april
2010 godina se vr{i izmena na aneksot IV i Aneks VIII
kon Regulativata na Sovetot (EZ) so broj 73/2009, za sozdavawe op{ti pravila vo {emata za direktna pomo{ za
zemjodelcite, vo ramkite na zaedni~kata zemjodelska
politika.
Slu`ben vesnik na EU L 115/8.5.2010 godina
Izvoz na {e}er
So Regulativata na Evropskata komisija (EU) so broj
397/2010 od sedmi maj 2010 godina se odreduva dozvolenata koli~ina za izvoz, nadvor od kvotata, za
{e}er i isoglucose do krajot na marketin{kata
2010/2011 godina.
Slu`ben vesnik na EU L 117/11.5.2010 godina
ni za pronao|awe delovni
partneri od Makedonija i
toa: uvoznici, izvoznici,
distributeri, zastapnici,
trgovci na golemo i malo,
trgovski agenti, konsultanti, investitori, proektanti, partneri za u~estvo na
javni tenderi drugi.
Delovnite sredbi so
italijanskite kompanii se
dobra mo`nost za vospostavuvawe povisoki oblici na sorabotka, osoznavawe zaedni~ki delovni interesi, razvivawe na idni partnerstva.
Se pokanuvaat site zainteresirani makedonski
kompanii da go najavat svo-
jot interes za u~estvo na
biznis-forumot vo Stopanskata komora na Makedonija,
najdocna do 28 maj 2010 godina (petok). Programata i
spisokot na italijanskite
firmi mo`ete da gi prezemete od veb-portalot na
Stopanskata komora na Makedonija: www.mchamber.mk
Za{titeni oznaki za lozarsko-vinarski proizvodi
So Regulativata (EU) so broj 401/2010 od sedmi maj 2010
godina se koregira Regulativata (EZ) so broj 607/2009 za
odreduvawe na nekoi detalni pravila za sproveduvawe
na Regulativata na Sovetot (EZ) so broj 479/2008 vo pogled na za{titenite oznaki za poteklo i za geografski
upatstva, tradicionalni uslovi, obele`uvaweto i prezentacijata na odredeni lozarsko-vinarski proizvodi.
EDNODNEVEN SEMINAR
EDNODNEVEN SEMINAR
Ostvaruvawe na
pobaruvawata i
verodostojna isprava
„Ostvaruvawe na pobaruvawe od
pravnite subjekti vrz osnova na
verodostojna isprava vo postapka za
donesuvawe re{enija za dozvola na
izvr{uvawe od strana na notarite“
vtori juni 2010 godina, od 10 do16 ~asot
Sala ~etiri na petti kat, Stopanska
komora na Makedonija
Imaj}i gi predvid izmenite na Zakonot za parni~na
postapka i Zakonot za izvr{uvawe vo delot na ostvaruvawe na pobaruvawata od pravnite subjekti, vrz osnova na verodostojna isprava vo postapka za donesuvawe
re{enija za dozvola na izvr{uvawe od strana na notarite, koi se primenuvaat na prvi juli ovaa godina, a so
ogled na novite nadle`nosti na notarite vo Republika
Makedonija, Stopanskata komora na Makedonija na vtori juni 2010 godina, so po~etok vo 10 ~asot, vo prostoriite na Komorata organizira ednodneven seminar.
Predava~i: Ranko Maksimovski, Fidan~o Stoev i
Teofil Tomanovi}, sudii vo penzija.
Zainteresiranite u~esnici za u~estvo na ovoj seminar mo`at da se prijavat najdocna do 31 maj 2010 godina.
Cenata za eden u~esnik iznesuva 4.720 denari
(4.000+DDV) za kompanii-~lenki i 7.080 denari za
eden u~esnik (6.000+DDV) za kompanii koi ne se ~lenki na Komorata. Prijaven list mo`e da se prezeme od
veb-portalot na Stopanska komora na Makedonija:
www. mchamber.mk
Kontakt:
Anita Mitrevska
Elizabeta A. Eftimova
tel: 02 32 44 057
Tel. 02 3244 074
faks: 02 32 44 088
faks: 02 32 44 088
e-po{ta: anita.mitreve-po{ta: [email protected]
[email protected]
„Mo`nostite {to gi nudi organskata hrana“
osmi juni 2010 godina, od 9 do 16 ~asot
Stopanska komora na Makedonija, sala eden na petti kat
Svetskata trgovija so organski proizvodi zabele`a obrt od 30 milijardi amerikanski dolari. Prose~niot porast na
godi{no nivo iznesuva 15 otsto, no so
tendencija za natamo{no zgolemuvawe,
za{to golem broj zemji, me|u koi i R.Makedonija, vo organskoto proizvodstvo go
gledaat potencijalot za unapreduvawe
na proizvodstvoto i na izvozot. So zgolemuvawe na brojot na potro{uva~kata populacija {to kupuva organska hrana se
zgolemuva i brojot na organski proizvoditeli so proizvodi so sertifikat. Vo
makedonskoto zemjodelstvo e vidliv progres vo zgolemuvawe na proizvodstvenite povr{ini koi nadminaa nad 50.000 hektari. Na toa golemo vlijanie ima fi-
nansiskata poddr{ka {to ja dava dr`avata koja godinava e proektirana na 60
milioni denari nepovratni sredstva.
Imaj}i gi predvid ekonomskite
pridobivki i mo`nostite od proizvodstvoto na organska hrana, na osmi
juni 2010 godina (vtornik), so po~etok
vo devet ~asot, vo Stopanskata komora
na Makedonija, sala eden na petti kat,
}e se odr`i ednodneven seminar.
Predava~i: Dragica Miti}, Republika Srbija, Aleksandra Markovska,
Valentina Kolar
Programa:
1. Voved vo temata:
2. Ekonomski pridobivki od voveduvawe organsko proizvodstvo
Glaven i odgovoren urednik, Savo Pej~inovski
3. Prakti~ni iskustva i diskusija
po temata
Zainteresiranite lica za u~estvo
na ovoj seminar mo`at da se prijavat
najdocna do {esti juni 2010 godina.
Cenata za eden u~esnik iznesuva 3.540
denari (3.000 + DDV) za kompanii-~lenki i
za eden u~esnik 4.720 den (4.000 + DDV) za
kompanii koi ne se ~lenki na Komorata.
Prijaven list mo`e da se prezeme od
veb-portalot na Stopanska komora na
Makedonija: www. mchamber.mk
Kontakt:
Elizabeta A. Eftimova
tel: 02 32 44 074
faks: 02 32 44 088
e-po{ta: [email protected]
tel: : (02) 3244036
faks: (02) 3244088
[email protected]
Download

biznis info