Sini{a Stankovi}
MAALSKI PRIKASKI
Izdava~
Prajm info
Za izdava~ot
Vesna Majkovska
Urednik
Ana Brajovi}-Gapo
Likovno oblikuvawe
i kompjuterska obrabotka
Vladimir Sidorovski
Fotografija na koricata
\or|i Li~oski
Pe~at
Akademski pe~at - Skopje
sini{a stankovi}
maalski
prikaski
Prajm info
2007
CIP- Katalogizacija vo publikacija
Nacionalna i univerzitetska biblioteka
"Sveti Kliment Ohridski# Skopje
821.163.3-92
STANKOVI], Sini{a
Maalski prikaski / Sini{a Stankovi}.
- Skopje : Prajm info, 2007. - 144 str.; 15 sm
ISBN978-9989-57-509-9
COBISS.MK - ID 69144586
Na sin miBobo
So iskrena `elba da izrasne
vo vistinski maalski ~ovek
I da gi po~ituva
maalskite pravila na igrata,
so koi se `ivee pozdravo
MAALSKI PRIKASKI
7
PRIKASKI ZA GOLEMITE I MALITE LU\E
OD GOLEMITE I MALITE MAALA...
Koga pred ne{to pove}e od tri godini se dogovaravme
so kole{kite da po~nam da sorabotuvam vo Semeen magazin, kako redoven kolumnist, najprvin ne mi be{e najjasno {to da pi{uvam vo mese~nik {to, pred s¢, go ~itaat
`eni. Neli, kako fundamenti i du{i na sekoe semejstvo.
Razgovaraj}i so uredni~kata, za da mi se ras~isti {to se
bara od mene, dojdovme do zaklu~ok deka mo`ebi bi bilo
interesno vo magazinot da imaat i eden balkansko-ma{ki stav. Za s¢ - osven za politikata. Od koja sme site otrueni. I taka, za da izbegam od politikata, za koja sakal-nej}el morav sekojdnevno da pi{uvam i da izvestuvam, za
korka leb & krigla pivo, po~nav da licitiram...
Sportot ne be{e i ne e za {iroki `enski ~itatelski
masi, a i jas ne{to ne pomnam koga posleden pat me zaintrigiral nekoj natprevar bez naviva~ka tepa~ka i policiski desant; hortikulturata i bazenite ili vnatre{noto ureduvawe na `iveali{tata, sose spu{tenite plafoni i vgradenite kamini - najblago re~eno - se navredliva tema za eden kirajxija so 15-godi{en sta`; kulinarstvoto mi be{e i mi e posilna strana, ama kako konzument, a ne kako teoreti~ar i recept-majstor; bev i sum
operiran od modata i od trendovite ("teksas# & "starki# zasekoga{); doma{nite rakotvorbi mi odea i mi odat na
8
Sini{a Stankovi}
ganglii, re~isi kolku i doma{nite galeni~iwa; od dieti & zdrav `ivot begav i begam kako od zaraza; reporta`ite bea i se - po difolt - isklu~eni, oti za egzoti~ni
patuvawa vo stranstvo sum patriot do bal~ak, em xebovite mi se epten - novinarski; za qubovni prikazni i bev i
sum - Balkanec vo srcevina...
Taka, re{iv da ja batalam klasi~nata kolumna. I da
se obidam sekojdnevno, kolku {to e mo`no pove}e - da muabetam, da zabele`uvam i da se se}avam na poubavite maalski vremiwa. I da gi sporeduvam so dene{nive, na koi,
kako {to sme trgnale, po samo nekoja godina pateti~no }e
se se}avame - kako na prekrasni stari vremiwa... Se otka`av od kolumnata i po~nav da go raska`uvam seto ona {to
mi (ni) se slu~uva. Ednostavno (kako i sekoj novinar, demek, prononsiran yirka~ i prislu{uva~ na okolinata),
stanav samo pi{uva~ i zapi{uva~ na zbidnuvawata vo
koi u~estvuvaat obi~nite, prostosmrtnite, `itelite na
na{ite maala. (Onie koi "sovetnicite# od stranstvo
po~naa da gi u~at i kako da `iveat i kako da se sakaat, tokmu tormozej}i im ja i sakanata fraza za "na{ite maala#.)
I pi{uvav za moite bliski i dale~ni sopatalci, so koi
katadnevno go ar~am `ivotecot na Slu~aen minuva~. Za
golemite lu|e od malite maala. Prikaski. Od s¢ srce...
œ œ œ
Kako postzemjotresno dete, dojden sum na svetov vo
"plavata# kula, edna od trite blizna~ki, onaa do Policijata, vo najubavoto za mene golemo "maalo#, vsu{nost ogromniot triagolnik me|u Teatarot, Univerzalna i
Parkot, vo Gradot na solidarnosta. Moite sre}ni roditeli & sestra mi se preselile vo kulata od bliskoto
MAALSKI PRIKASKI
9
Debar Maalo (vo koe, poradi kom{iskoto Muzi~ko u~ili{te, na tatko mi mu se rodila idejata deka sin mu }e
sviri na violina, {to, za `al, ostana edna od mnogute negovi neostvreni `elbi vo pogled na mojata svetla idnina), no jas taa preselba ne ja pomnam, od opravdani pri~ini. Iako za NIVNOTO maalo, vo koe moite toga{ mladi
roditeli gi greela qubovta i bez centralno greewe, slu{av so godini potoa, MOE maalo be{e i si ostana ona
{to be{e ome|eno so Bolnicata, Fakultetite, Zoolo{kata gradina, Kinotoi Partizanska... (Dobro, mo`ebi i onaa ulica kaj kumovite vo \or~e Petrov, na koja
sekoja godina go minuvav najubaviot period od godinata po u~ili{teto a pred letuvaweto so roditelite, ama toa
mu doa|a{e kako del od vakancijata...)
Zatoa, koga pred pove}e od ~etvrt vek roditelite
`izneradosno mi soop{tija deka }e se selime vo nov
stan, ne mo`ev da gi skrijam lutinata i tagata poradi napu{taweto na sopstvenoto detstvo, rasposlano na granicata me|u prvite dva Karpo{a. I podocna, kako nikoga{
vistinski da ne zapoznav nikogo vo novoto maalo so novi
avtomobili na parkingot pred zgradite, sekojdevno vra}aj}i se vo staroto maalo koe, za `al, kako ednostavno da
ne be{e istoto. Ama me vle~e{e...
A koga, po desetina godini, otkako poubavata mi polovina me ubeduva{e deka }e `iveeme i na granka ako
treba, od ~ista qubov, kako vistinski skopski ma~o, vidov - ne vidov, ja poslu{av. I, bez `al i nekoe osobeno
~uvstvo kon sega ve}e zastarenoto maalo vo koe mi ostanaa
roditelite, nie dvajcata, zagreani, trgnavme na kirajxiskata turneja niz skopskite maala. I so sekoja preselba (a site gi mrazev od dnoto na du{ata) se otkornuvav u{-
10
Sini{a Stankovi}
te nezakreposten, i gi menuvav kom{iite, piqarite, navikite, kafeanite... I pi{uvav za niv. Za site niv. Lamentiraj}i za proekciite vo Kinoto i za maalskata Kafeana vo koja doa|aa na po~inka i na ~a{komet i na{ite roditeli, i postari bra}a, i nie, godini po niv... I leka-poleka sfa}av deka vo site skopski maala `iveat istite lu|e. Maalski. Onie likovi koi zaludno se obiduvav
dovolno uspe{no da gi preslikam i da gi dolovam vo svoite raskazi. Babata [pionka, Mutleto, Po{tarot,
Konduraxijata, Qubovxikata, Piqarot, Stari
Ali{ta Za Plasti~ni Vangli, Policaecot, ^ista~kata, Tatkoto Pijanica, U~eni~kata, Komarxijata,
Razvedenata, Kelnerkata... Onie na{i likovi, koi site nie neizmerno gi sakame i gi mrazime. So koi `iveeme. Site tie, iako direktno mo`ebi i nespomenati, se
miljeto vo koe se odvivaat prikaskive.
œ œ œ
Zatoa Maalskite prikaski ne se sobrani kolumni i
ne se zbirka raskazi, tuku samo i samo prikaski. Mali. Za
maalata i site "maalski#. @iteli. A koga po dve decenii
klasi~no novinarstvo vo eterot ili na hartija, prvpat,
po re~isi sekoja objavena prikaska vo magazinot, a osobeno po nivnoto plasirawe na On.net na yvezdata od "na{e
maalo# - Trendo, po~nav da dobivam na internet-adresata reakcii i topli, ~ove~ki poraki od nepoznati lu|e moi, na{i, najverojatno sosem svoilu|e, ama sepak "maalski#, re{iv da gi vkori~am prikaskite. Kolku da se znae
deka maalata bile i }e bidat na{i. I }e ni pripa|aat
nam, na obi~nite, maalski lu|e.
MAALSKI PRIKASKI
11
VRATETE GO TRAJ^E PANDUROT
MO`E NE }E BIDE SE KAKO PORANO, OTI NAJVEROJATNO TOA E I
NEIZVEDLIVO, AMA BELKI }E NI SE RAZBUDI ONA ODAMNA
STOL~ENO ~UVSTVO - DEKA SO SITE NA{I MAANI I DOBLESTI,
SO TERSENE-TABIETITE, KAVGAXISTVOTO I ZATSKRIENOTO VOAJERSTVO, SEPAK SME SI NA{I...
Denovive mojot petipolgodi{en sin za prvpat,
vra}aj}i se od igraweto so maalskite deca vo dvorot
(za seto vreme, normalno, sleden od budnoto oko na poubavata mi polovina - od balkonot), sam "se voze{e# vo
liftot do pettiot kat! Eufori~niot pre~ek na "patnikot# me potseti na vremeto koga decata od mojata
postzemjotresna generacija, osobeno tie {to `iveeja
vo poniskite zgradi, do besvest "se vozea# so liftovite na retkite visokokatnici, rizikuvaj}i da bidat istegnati za u{i od haus-majstorite. Na vremeto nikoj
ne gi nabquduva{e svoite deca vo dvorot od balkonite
(a se slu~uva{e i kom{ikite da si gi razmenuvaat decata, sfa}aj}i ja gre{kata, duri otkako }e gi izbawaat), za{to roditelite edinstveno im zabranuvaa na
decata da odat vo vizbite poradi ne~istotijata, a ne od
strav da ne se sopnat od trupot na nekoj tinejxer-xanki, kako denes... I ne sakaj}i da se zadavam vo patetika,
epten nostalgi~no si spomnav za vremeto koga site
znaeja s¢: za qubovniot `ivot i karanicite na kom{i-
12
Sini{a Stankovi}
ite; za rodninite od pomalite gradovi koi gi ispra}aa decata vo Skopje na nekolku dena, dodeka ne se snajdat, a potoa gi kolnea doma}inite za toa {to po 5-6 godini studirawe, i sovladuvawe na {okot od semaforite i asfaltot, decata ne sakaat da im se vratat vo
rodniot kraj; za poskapuvawata i za odobrenite krediti, za planovite za odmor vo Platamona i vo Leptokarija i za kupuvaweto iqada trista ili moskvi~, za diplomite, svadbite, umira~kite...
Dobro, mo`no e i deka staream i deka ta`am za detstvoto, mo`no i deka se vo pravo site tie {to gledaat
samo napred i tvrdat deka koga }e stanat del od minatoto - site vremiwa stanuvaat dobri, mo`no e i deka
begam od odvratnoto, apati~no sekojdnevie vo hiperboliziranata ~uvstvitelnost na sedumdesettite,
ama... Ednostavno, mi se ~ini deka sum vo pravo. Oti,
haosov n¢ zbrlavuva. Kom{iite gi popolnuvaat dupkite za {traf~iwa so lepilo - za da ne im gi kradat
farovite na raskapanite avtomobili (pa, koga }e im
se rasipe sijali~kata, samite gi kr{at, od inaet), pitbuli so ra{ireni ~elusti mi go ispravaat sekoe vlakno na glavata dodeka nivnite sopstvenici se premisluvaat dali da gi dodr`at na debelite sinxiri ili da
mi gi s'snat samo "za proba#, a pretepani taksisti mi
se `alat deka heblite i bezbol-palkite od pod sedi{tata }e moraat da gi zamenat so pi{toli...
Sega, velat, }e gi vra}ale pozornikarite na skopskite ulici. Ako, neka gi vratat. Vremeto vo koe glaven
fraer vo maalo be{e Traj~e Pandurot, pozornikarot koj kra`bite gi otkriva{e za dva ~asa, tepa~kite
MAALSKI PRIKASKI
13
gi prekinuva{e vo mig, na komarxiite vo su{arite
na dvete kuli im zami`uva{e ako mu vetea deka nikoj
doma nema da si odi ugol-gol, za da ne pukne rezil, a se
prave{e na udren koga nie, maalskite kopiqaci, ka~eni na drvoto zad piqarata ja yirkavme kom{ikata
od prizemje koja od toga{ za nas neobjasnivi pri~ini
u`iva{e da se soblekuva so vklu~ena lamba i so {irum razvle~eno perde... - definitivno be{e poarno
od dene{novo. Vo koe, duri i vo moeto sega{no maalo,
vo rabotni~ka naselba vo koja s¢ u{te, sekoja esen, zaedni~ki se pravat ajvari i tur{ii, a sekoja prolet se
{iri nepodnosliva rea od vizbite i od podzemnite
gara`i od neisfrlenata kisela zelka, roditelite
yebnat do mugri ~ekaj}i gi svoite deca. Da se dovle~kaat do postelite kako zombi- vo tehno-ritam.
More, Traj~e Pandurotbe{e genij! ]e ni vrze{e
po nekoja zau{ka za ukradenite cigari za postarite
ili ~okoladi za nas od "Supermarketot#, }e ni se nasmevne{e koga }e n¢ vide{e so devojkite vo parkot...
Sekomu spored zaslugite. Navistina, eden od najurbanite tipovi {to gi znam (koj nekoga{ rasne{e vo kom{iskoto maalo, a sega e ve}e Trendo Nacionale - vo
kogo se krstat siromasite {to se zanesuvaat deka vo dr`avava sepak imalo na~in da se zaraboti nekoja para i
so znaewe?!), pred nekolku meseci re~e deka idejata za
vra}awe na pozornikarite - nepotrebno dobiva nekakov romanti~en prizvuk. Mo`ebi i ima pravo Trendo koga veli deka pozornikarite odea "vo paket# so
sme{kite od SVOZ-aktivnostite, so "gazeweto# na edni Soveti vo basket i so pre~ecite na Tito so sletovi
14
Sini{a Stankovi}
(~ii u~esnici bea |ene-|ene pobrojni od prilep~ani
& bitol~ani, zaedno) vo Kina i vo Koreja, ama... so
Traj~e Pandurot sigurno be{e poarno. Vratete ni
go Traj~e! Mo`e ne }e bide s¢ kako porano, oti najverojatno toa e i neizvedlivo, ama belki }e ni se razbudi ona odamna stol~eno ~uvstvo - deka so site na{i maani i doblesti, so tersene-tabieti, kavgaxistvo i zatskrieno voajerstvo, sepak sme si na{i... Maalski.
maj 2004
MAALSKI PRIKASKI
15
MAKEDONSKA SVADBA
I PRED DA NE "VRAMAT#, ONIE OD ZAPAD NE VIKAA "MAKEDONSKA SALATA#, NE SFA}AJ}I DEKA NIVNIOT SAMO NAVIDUM EDNOLI~EN SOSTAV, AKO E NAVISTINA TAKOV, GI PRAVI KADE-KADE "PONEVKUSNI#. NA EDNA NEODAMNE{NA VESELBA, PO KOJ
ZNAE KOJ PAT, I PRED DA ZAPADNAM VO MALIGANSKATA EUFORIJA, IM DOKA`UVAV NA NEKOI OD SVATOVITE I NA NEKOI OD SO
EPTEN {IROKO SRCE PRIMENITE NATRAPNICI - DEKA MAKEDONSKATA SVADBA E EDINSTVENA VO SVETOT I DEKA - I KOGA BILA KRVAVA, TOA NI BILO NAMETNATO SO SILA...
Neodamna, eden od sopstvenicite na kafeanata so
mo`ebi najdobra skara, no sigurno so najdobra usluga
i posluga vo Karpo{ 3 i po{iroko, re{i da se `eni.
Mlad ~ovek, ama ete, stapnal na ludiot kamen i re{il
da se }erdosa. I normalno, n¢ pokani i nas, novinarite - koi ve}e nekolku godini sekojdnevno gi rani "na
liv~e#- da bideme del od negovata veselba. Edno, poradi drugarskiot odnos {to go sozdadovme i pokraj razlikata vo godinite ({to odamna ja nadmina relacijata nasmean gazda - azdisan mu{terija, glavno namurten poradi mol~alivite politi~ari ili poradi bespoleznosta na profesijata, od aspekt na profesionalnite ideali); drugo, za{to znae{e deka - ako treba
otposle da n¢ ~esti, toa i~ nema da mu odi vo prilog...
[egata na strana, si ja prifativme ~esta, dumaj}i se
{to da £ kupime za podarok na mladata bra~na dvojka,
16
Sini{a Stankovi}
prifa}aj}i ja patem i jada~kata - deka najgolem podarok za kafeanxijata bi bilo da si gi platime zaostanatite smetki vo tefterot, za da mo`e ~ovekot ponekoga{ da otide i po nabavka...
I taka, vo salata na eden od skopskite hoteli vo koja nekoga{ be{e poim da se organizira svadbena veselba, se istoporivme vo do`dlivata nedelna ve~er
odnapred re{eni da se iznaripame - tro{ej}i ja seta
negativna energija naplastena vo tekot na nedelata.
Arno ama, u{te od samiot po~etok, otkako spored site
adeti ~estitavme, izigravme po edno oro i za dvajcata
mladi i zamezivme salati so doma{na rakija, nekako
najinteresni ni stanaa svatovite... Ne - sva}ite (oti
~lenovite na novinarskata svadbarska delegacija bea
glavno `eneti i doma}ini lu|e), tuku svatovite voop{to. Nevestata - Vlainka, mlado`enecot - Egeec ili
Belomorec, koj kako miluva, dvajcata Makedonci od
dr`avi~eto na koe odnadvor ne im go priznavaat imeto, narodot, crkvata, jazikot, granicite, a odnatre znameto, himnata i istorijata... Demek, dvajca mladi
FYROM-ci, koi re{ile da gi zdru`at qubovta i silite za da `iveat zaedno i polesno da pre`iveat vo dr`avata vo koja i obi~nata `ivea~ka, vo permanentnoto is~ekuvawe na podobroto i pobavo utre, e s¢ pote{ka. Ama, neli, edna{ se `ivee i - so Gospod napred naj~esto edna{ i se pravi svadba, pa takviot ~in i treba da se pomine ludo!
I normalno, svatovite i ottuka i od kom{iskite
zemji, sekoj na svoj na~in, se raduvaa, igraa i peeja,
proslavuvaj}i go sprijateluvaweto so u{te edno se-
MAALSKI PRIKASKI
17
mejstvo (osobeno zatoa {to poradi potekloto na mladite ne se rabote{e za kom{iski, tuku za semejstva ~ie
povrzuvawe gi pro{iruva horizontite, duri i vo malata Makedonija) i veli~ej}i go zbogatuvaweto na sopstvenoto semejstvo so nevestata / zetot... Tipi~na makedonska xingrlaka, so mnogu adrenalin i maligani,
so sva}i na stol~iwa i so debeli bak{i{i za muzi~arite, so bavni, ama erbap-kelneri i skapi toaleti, so
te{ki ora i lesni noze, so makedonska muzika {to se
slu{a(la) na celiot Balkan, vo ekskomunisti~kite
dr`avi "zad Zavesata#, vo prekuokeanskite, "prokletite# Amerika, Kanada i Avstralija... No, i so vla{ki,
gr~ki, turski, srpski, romski pesni... Kakva preambula, kakvi idiotski pritisoci za "so`ivot# i multi`ivea~ka, kakvi ramki! Verojatno samo tuka (vo dr`avi~evo vo koe "civiliziranite# zapadwaci, tipi~ni
produkti na nivnite vistinski ili la`ni "tenxeriwa za pretopuvawe# ni ispra}aat "olesnuva~i# i deliteli na um, glavno tretoklasni diplomati "so feler# ili ekskodo{i {to ostanale na ulica otkako se
stopli "studenata vojna#) mo`e da se vidat vakvi sceni.
Za mene ne be{e za~uduva~ko ni toa {to razbrav
deka ubavata devojka {to igra{e turski ~o~ek na edna
obrabotka na srpski mar{ {to ja svire{e ciganskiot
bleh-orkestar so ime "Levis# (mobilniot na "prvata
truba# poznat na avtorot - na raspolagawe se za site vidovi dertovi i pa|awa vo sevdah...) vsu{nost e etni~ka
Albanka... Iako, priznavam, toa te{ko }e mo`ev da im
go objasnam i na onie dobronamernite stranci koi so
18
Sini{a Stankovi}
godini me pra{uvaat: zo{to ne mo`eme samite da si
go najdeme patot? Mo`ebi zatoa {to, izgleda, epten n¢
biva samo za xingrlaka... No, toa {to navistina me
zbuni be{e upadot na desetici povozrasni turisti,
gosti na hotelot, koi najprvin samo ja gledaa svadbata,
za potoa aktivno da participiraat, igraj}i i skokaj}i, i ednovremeno poziraj}i im na sopru`nicite i na
prijatelite dodeka ovie gi snimaa so kamerite i so
fotoaparatite. Doma}inite i niv gi pre~ekaa so ra{ireni race, a gostive, koi nekade bi bile sfateni
kako natrapnici, si se iznaigraa. Vo muabet so nekoi
od niv doznav deka se Turci od Istanbul, no po poteklo od Makedonija, koi do{le na tura niz zemjata za koja gi vrzuvaat silni spomeni. Na tursko-srpsko-makedonski mi zboruvaa za svojata voodu{evenost od toa
{to po pet-{est decenii se vratile vo gradot na svoeto detstvo. A koga u{te dobija {ansa da igraat "tursko
oro ubavo# i da pejat za "turskiot pa{a#... Osman,
Spase i Cveta se - literatura. Koja nie sme ja od`iveale. I sme ja pre`iveale. Za sega da do`iveeme nekoi tu|inci doprva da ni solat pamet za toa kako da
`iveeme...
[to prokleta sudbina }e imavme?
juni 2004
MAALSKI PRIKASKI
19
KIRAJXII
DA GO PRA{AV NOVIOT POLICISKI PORTPAROL, MO`EBI I }E
MI OBJASNE{E ZO{TO POLICAJCITE NAVE~ER, BEZ NALOG, AMA
I BEZ KAKVA BILO LOGIKA, YVONAT I "EVIDENTIRAAT# KIRAJXII, "BRKAJ}I# SI JA RABOTATA... NAMESTO, KAKO SEKADE VO
SVETOT, DA BRKAAT KRIMINALCI. AMA, MENE VE}E MI BE{E
SKISNATO DA BARAM PRAVDINA VO DR`AVAVA VO KOJA NA MNOGUMINA {TO SE NA ODGOVORNI FUNKCII UMOT IM E IZDADEN
POD KIRIJA, U{TE ISTIOT MOMENT KOGA }E GO SMESTAT ZADNIKOT VO FOTELJA...
Neodamna, poubavata mi polovina (koja toa navistina i e: em e daleku poubava od mene, em te`inata £ e
nekade okolu polovina od mojata) vozbudeno mi se javi
na rabota, docna nave~er, objasnuvaj}i mi deka policajci £ yvonele na vratata na stanot vo koj `iveeme pove}e od osum godini i £ pobarale li~na karta! Argumentacijata, izlo`ena pred {irum otvorenite o~i na
na{iot vozbuden petipolgodi{nik, bila deka se raboti za akcija za evidentirawe na vistinskite `iteli vo stanovite vo na{eto maalo, oti imalo mnogu kirajxii (pa na{ata "orvelovska# policija, neli, ne
znaela, i ne bila upatena, skraja da e, koj kade `ivee ?!)
i deka policijata "si ja brka rabotata#. No, i deka policajcite nemalo da go tormozat samo moeto semejstvo,
tuku i drugite vo zgradata, vo koja spored nivnite soznanija (parola: "OZNA sve dozna#) imalo "epten mno-
20
Sini{a Stankovi}
gu kirajxii#. A toa, neli, ne e vo red: em gazdite ne pla}aat danok od kirijata {to ja sobiraat od neprijavenite kirajxii, em policijata ni e {a{ardisana, oti
ne mo`e koncite da im gi pofa}a na fluktuativnite
kirajxii. Koi, neli, mora da se nekoi somnitelni lica (od rabot, ili - na rabot), {tom mo`at da zarabotat
i za kirija i da pre`ivuvaat, sose semejstvata...
Na krajno zbunetata mi sopruga, na koja ne £ padnalo na um da pobara policajcite i da se legitimiraat,
ve~ernite voznemiruva~i £ dopolnile i deka vakvi
akcii doprva }e ima, i deka }e stanele redovna pojava?! Aman - zaman...
Normalno, spored na~inot na koj voobi~aeno se
odnesuvaat so javnosta na{ite "organi# (iako permanentno gi podu~uvaat de evropski, de svetski eksperti
za relaciite policija-javnost) ni na policajcite ne
im padnalo na um da bidat malku poqubezni ili, skraja da e, da se legitimiraat, pa ishodot be{e - telefonskiot razgovor {to me izvadi od ko`a. U{te ponormalno, jas, kako, neli, tatko na familijata, dokraj
zbesnat, izutrinata barav objasnenie vo MVR, ama tamu bea epten zafateni so seleweto na ekipata na dotoga{niot minister vo noviot, premierski kabinet, pa
me prefrlija na noviot policiski portparol koj pak,
verojatno analiti~ki - treba{e da mi objasni kakvi
se tie redovni akcii za evidentirawe na natrapnicite od nekoi drugi maala vo stanovi vo na{eto maalo... Da go pra{av, mo`ebi }e mi objasne{e i zo{to policajcite nave~er, bez nalog, ama i bez kakva bilo logika, yvonat i "evidentiraat#, "brkaj}i# si ja rabota-
MAALSKI PRIKASKI
21
ta... Namesto, kako sekade vo svetot, da brkaat kriminalci. Ama, mene ve}e mi be{e skisnato da baram
pravdina vo dr`ava vo koja na mnogumina {to se na odgovorni funkcii,umot im e izdaden pod kirija, u{te
istiot moment koga }e go smestat zadnikot vo fotelja.
Navistina, malku me jade{e janya poradi faktot
{to policajcite izgleda yvonele samo na vratata na
na{iot stan (fakt {to jas, kako na vremeto vospituvan
mladinec vo duhot na SVOZ-ovskite akcii - "Ni{to
ne smee da n¢ iznenadi#, lesno go proveriv, muabetej}i
so kom{iite koi ve~erta si pravele seir niz "{pionkite# i si dobile tema za no}en razgovor: "[to beqa
li napravil kom{ijana-novinaron, koga mu doa|aat
'panduri' na vrata?#), ama i so toa se pomiriv. Oti, i
samiot sum kabaet. Kako dolgogodi{en kirajxija, i
pokraj nomadskiot `ivot, dobro poznavaj}i go kapomentalitetot na na{ite {alterski rabotnici i osobeno nivnoto voodu{evuvawe od tormozeweto na
strankite, navistina so godini ne sum ja promenil adresata na li~nata karta... Pa, si velam, aj' da ne se 'r~kam i da ne se ~e{am kade {to ne me ~e{a, koj znae koj
mo`e utre da mi zayvoni na vrata? Vo kakva uniforma
i so kakvi barawa? Neli, }e imame zakon za menaxirawe krizi, spored koj bukvalno s¢ }e bide mo`no, pa...
Majtapot na strana, verojatno i s¢ }e batalev, oti
navistina imam pova`ni raboti vo `ivotot otkolku
da ispravam "krivi Drini# vo ministerstvoto vo koe
za 14 godini site dosega{ni vlasti ne mo`ea da najdat
barem eden minister bez feler, koj ima makar malku
poznavawa od rabotata {to ja vr{i. Osobeno zatoa
22
Sini{a Stankovi}
{to me ogrea eden neviden optimizam koga doznav deka noviot ni minister za vnatre{ni raboti ni imal i
amerikansko iskustvo i bil asli policaec... Arno
ama, od optimisti~kite oblaci me spu{ti na zemja
sin mi, koj utredenta epten qubopitno me pra{a: "Tato, a {to lu|e se toa kirajxii?#
"Lu|e, kako nas, obi~ni#, mu velam, tatkovsko-edukatorski. A toj, umen na tato, u{te poqubopitno me
pra{uva: "A zo{to toga{ gi bara policija...?# Jas,
normalno, se napraviv na udren, menuvaj}i ja bu{avata tema (poradi koja }e morav da navlezam vo marksisti~ki objasnuvawa za ednakvosta na lu|eto, bez ogled
dali se gazdi, kirajxii ili policajci - "brka~i# na
sopstvenata rabota), so ekspresen predlog da odime
izutrina vo "Mekdonalds# na sendvi~ + igra~ka, ama i
otkako maliot, vesel poradi vetuvaweto, si zaspa, ostanav da si go baram odgovorot. [to lu|e se toa kirajxiite? Deseticite iljadi bezdomni skopjani? [to
beqa li napravile vo `ivotot?
juli/avgust 2004
MAALSKI PRIKASKI
23
SEKS, DROGA & TURBO-FOLK
DENES
KUTRITE MLADI, SOSE INTERNET I POZNAVAWETO
STRANSKI JAZICI, KOI VIZNITE RE{ETKI OKOLU MAKEDONIJA GI PRAVAT INVALIDI, SONUVAAT ZA ZAPAD NE ZNAEJ}I {TO
SE NAVISTINA GI ~EKA TAMU. LIGAVITE HOLIVUDSKI LIMONADI VO KOI MORA DA SE "UMRE MA{KI# PROTIV BELOSVETSKIOT TERORIZAM ZA DA SE U`IVA VO DOBLESTITE NA "AMERIKANSKIOT SON# I DEBILNITE JU`NOAMERIKANSKI "SAPUNICI#
VO KOI I NIZ RECITACIITE NA PRIU~ENITE AKTERI - NA KRAJOT SOLEDAD & KASANDRA SEKOGA{ POBEDUVAAT OTI SE ~ESNI,
UBAVI I RASCIMOLENI, ZA `AL, NE SE NEKOJ RELEVANTEN TURISTI~KI VODA~ SO IZRABOTENI TEZI ZA TOA - KAKO DA SE USPEE NA ZAPAD
Poerbap pripadnicite na mojata generacija, vo
edno poinakvo vreme i epten poinakov sistem (koga
bevme mladi i imavme kolku-tolku na {to da se nadevame), ja imaa barem taa sre}a da ja po~uvstvuvaat reata
na Ponte Roso - duri i koga vozovite od Trst se "{pikuvaa# so kafe i so deterxenti - za potoa da se falat
niz hodnicite na Orce Nikolov, Nikola Karev i Josip Broz Tito so farmerkite kupeni "na kilo#, a prodavani kako "brend#. Isto kako {to ja imaa i mo`nosta - duri i koga sudbinata ni ja odreduvaa razni Planinc & Mikuli} & [uvar "reformatori#, po
"par-nepar# sistemot na "socijalizmot po merka na
~ovekot# - da kupuvaat na pazarot i na dvete uli~ki
24
Sini{a Stankovi}
okolu @elezni~kata stanica vo Solun, za potoa da la`at deka s¢ {to prodavaat e kupeno na Cimiski,be, pokraj moreto, "vo buticite, be, kaj {to e najskapo#...
[verc-turite za Turcija toga{ ne bea moderni, a
seks & {oping turite vo Polska ({i{e "Cezar# viwak, kilo "Vegeta#i dve rala "najlonki#za nezaboravno, glavno nekolkuminutno, iskustvo vo hotelskite
sobi - normalno, so vrzop~e zloti i za recepcionerot,
makro od hobi - dodeka nadvor "solidarno# nekoi rabotnici vreskaa za Valensa kontra Jaruzelski),
mojata generacija gi do`ivuva{e duri vo studentskite godini, koga gangrenata na SSSR smrde{e duri do
Balkanot. No sepak, i vo toa, ubavo vreme, vo sredinata
na osumdesettite od minatiot vek, se ode{e na seksualna edukacija vo Sln~ev brjag, na primer. Vo duhot na
kineweto na @eleznata zavesa od "ne{to pome|u#
mladincite, koi em tr~aa po [tafetata na mladosta em zarabotuvaa kako "fizikalci# preku mladinskite i studenskite zadrugi ili na saemite, i na
kolhozno-zadru`nite mladinki, koi nemaa pristap
vo berjoskite, i zatoa se obiduvaa niz zadocnetata
seksualna revolucija da gi nadminat posledicite od
prethodnite ideolo{ki revolucii. Ili - so eventualnata ma`a~ka da doprat do nivniot "Zapad#...
Sepak, mladite toga{ imaa {ansa. Barem da go vidat i da go sogledaat poinakvoto. I da se obidat da napravat sporedba. Denes, kutrite mladi, sose Internet
i poznavaweto stranski jazici, koi viznite re{etki
okolu Makedonija gi pravat invalidi, sonuvaat za Zapad ne znaej}i {to s¢ navistina gi ~eka tamu. Ligavi-
MAALSKI PRIKASKI
25
te holivudski limonadi vo koi mora da se "umre ma{ki# protiv belosvetskiot terorizam za da se u`iva vo
doblestite na "amerikanskiot son# i debilnite ju`noamerikanski "sapunici# vo koi i niz recitaciite
na priu~enite akteri - na krajot Soledad & Kasandra sekoga{ pobeduvaat oti se ~esni, ubavi i rascimoleni, za `al, ne se nekoj relevanten turisti~ki voda~ so izraboteni tezi za toa - kako da se uspee na Zapad. I pokraj toa, poradi pregolemata `elba da se spasat od bezidejnosta, besperspektivnosta i beznade`nosta {to im ja serviraat neizdelkanite nekadarnici (koi, nekompetentni za {to bilo drugo, si stanale
politi~ari), mladite, na koi ve}e s¢ im e zboktisano,
gi vlo`uvaat site svoi sili i fizi~ki i intelektualni mo`nosti da se spasat - begaj}i od Makedonija.
Iako ne sum nekoj koj znae kakov nostalgi~ar {to
se~e veni za "mladosta {to nema da se vrati kako
lisjata na gorata-sestra#, sepak me fa}a `al za minatoto. Osobeno koga go gledam sin mi, koj }e mora da
u~i od u~ebnici {to se skrpeni za dve-tri nedeli, vo
slobodnoto vreme na nakotenite "stru~waci# od raznorazni pedago{ki zavodi i biroa. I da bide `rtva
na nalbatite {to go krojat obrazovanieto "Made in
Macedonia# spored nivnoto sfa}awe na Evropa, koja
tokmu i poradi takvite kako niv ni e s¢ podaleku...
Mojata generacija, kako-taka, mo`e{e da izleze NADVOR! Posposobnite - do britanskite poliwa so jagodi, drugite barem do planta`ite na gr~kite ostrovi
kade {to so banani, maslinki ili modri patlixani
vo racete stanuvaa Zapad! Sose site negovi doblesti i
26
Sini{a Stankovi}
maani. A dene{nive generacii go imaat orgazmi~noto zadovolstvo da izlezat od Makedonija samo preku
mizernite grani~ni premini na Tabanovce, Deve Bair, ]afasan (dobro, vo Albanija, barem zasega, retko
koj odi, ama sepak...) i |ene-|ene kulturniot premin na
Bogorodica, i da u`ivaat vo ubavinite na Zapaden
Balkan. Se razbira, ako ste~ajnite im tatkovci nekako im obezbedile pari i ako `elbata da podi{at i poinakov vozduh gi naterala da go izdr`at poni`uvaweto za vadewe vizi pred o~ite na seirxiite od Ani-Bonikafean~iwata...
I {to e toga{ ~udno toa {to decata na roditelite
koi slu{aa Azra & Pankrti denes, i pred da stanat
pubertetlii, pa|aat vo sevdah na Ceca & Nives &
Indira? ^itam deka vo Makedonija sekoj den se registriraat po trojca novi narkozavisnici, deka za 13
godini samostojnost i suverenost duri 13.000 dr`avjani na Makedonija "ladno# se otka`ale od dr`avjanstvoto za da dobijat paso{ od nekoja poasolna dr`ava paso{ {to ne e skrpen po nekoj krajno somnitelen tender i paso{ na koj ima i grb, a imeto na dr`avata ne e
napi{ano na dva-trieset jazici na site "sostojki# na
"makedonskata salata#... Ovie, so paso{ive, sakale
da izbegaat vo poinakvoto, za koe slu{ale i ~itale. A
ovie, {to gi zgrap~ila vo svoite kanxi "belata smrt#,
se nadevale, kutrite, deka }e najdat ne{to {to e - malku od malku - poubavo i podostoinstveno za `ivot od
toa {to im go ponudi vlasta na nivnata dr`ava, nivnite roditeli i nivnite profesori...
Od kafuliwata okolu redakcijata vo koja rabotam
MAALSKI PRIKASKI
27
e~i refrenot: "Ovo je zemqa mojih snova / ovo je nebo
puno zvezda / leti se i bez aviona / let iznad kukavi~jeg gnezda#. Prvin se krstev, a potoa se vqubiv vo
stihovite, za koi mislev deka se turbo-folk s¢ dodeka
"stru~wacite# od gimnazijata otsprotiva, koi sekojdnevno se opivaat do besvest, tokmu tuka, popladnevno, na golemiot odmor, ne mi objasnija deka peja~kata e
od na{ive prostori, a deka vo tekstot se misli na severniot ni sosed. Ne znam zo{to do tolku se najdov vo
tekstot, i sebesi, i zemji~kava ni, i neboto i yvezdite,
kratko i jasno - na{iov dolgogodi{en let vo mesto,
nad kukavi~inoto gnezdo - vo edna tralala-pesni~ka.
Ne znam... Vsu{nost, znam, ama te{ko mi e da si priznaam.
oktomvri 2004
28
Sini{a Stankovi}
ARGUMENTI
NEKOGA{, EDNOSTAVNO, SE ZNAE{E KOJ E NAJDOBAR TABLAXIJA, KOJ E NAJDOBAR POKERXIJA, A KOJ REDOVNO ODI "PO CIGARI#. ILI, KOJ IGRA BASKET, A KOJ, KAKO MORON, STOI NA GARA`A
I GO DR`I KO{OT, NORMALNO, SO CVRSTO VETUVAWE DEKA NA
KRAJOT TIE SO CVRSTI ARGUMENTI }E NAJDAT NEKOJ U{TE POMAL (ILI POGOLEM MORON, SEEDNO) I }E GO NATERAAT DA SE
ISPENTARI NA GARA`A, ZA I DOTOGA{NIOT ODGOVOREN ZA DR`EWE NA TABLATA DA {UTNE PET-{EST PATI. KOLKU DA SE PORADUVA...
Vo maaloto vo koe izrasnav za popularnosta, ili
po moderno - za gradeweto imix, be{e presudna silata
na argumentite. Lu|eto si go znaeja redot, se ima{e po~it kon tie {to mo`ea da doka`at i da poka`at deka
imaat pravo. Najsilni argumenti - i za ozboruva~kite
i za tie vo ~ie dru{tvo site sakaa da bidat - bea "internacionalna kariera# (kako sportist, muzi~ar po
svadbi ili provalnik na stanovi, seedno), no vrvea i
cvrstite muskuli, so koi se ispi{uvaa zastra{uva~kite biografii na bezmilosni u~esnici vo raznoraznite presmetki, koi sepak sekoga{ pokrovitelski gi
za{tituvaa malskite kopiqaci od tepa~ite od drugite maala. Ednostavno, toga{ se znae{e koj e najdobar
tablaxija, koj e najdobar pokerxija, a koj redovno odi
"po cigari#... Ili, koj igra basket, a koj, kako moron,
stoi na gara`a i go dr`i ko{ot, normalno, so cvrsto
MAALSKI PRIKASKI
29
vetuvawe deka na krajot tie so argumentite }e najdat
nekoj u{te pomal (ili pogolem moron, seedno) i }e go
nateraat da se ispentari na gara`a, za i dotoga{niot
odgovoren za dr`ewe na tablata da {utne pet-{est pati. Kolku da se poraduva.
Ednostavno, se po~ituvaa argumentite. Taka, Gane
@uti, edna od maalskite legendi, koj glavno operira{e po Italija, a vo Skopje nema{e "ni liv~e od soobra}aec#, po sekoe vra}awe od jabanata se kolne{e "u
deca, `ena i svite rodnini#deka nema nikoga{ pove}e, deka }e najde rabota i, kako i drugite podizvetveni
maalski heroi, }e `ivee od stara slava, }e go saka Rabotni~kia }e naviva za Vardar... Ama, koga }e dojde{e
problem so doma{niot buxet, a kolegite "na privremena rabota vo stranstvo# }e mu javea deka e markirana nekoja ku}a vo Milano, bez dobermani ili dogi i
so zastaren alarm, so te{ko srce - ja prifa}a{e silata na argumentite. I po vra}aweto ni dele{e plasti~ni gondoli {to svetat, ni raska`uva{e kolku e ubavo
doma i ni se kolne{e deka nikoga{ pove}e nema... S¢
dodeka povtorno ne mu ponudea nesoborlivi argumenti...
œ œ œ
Koga mi izleze prvoto kni`ule so detski stihovi,
bev umren od strav deka vo maaloto }e me {inat od majtapewe i deka nema da smeam da se pojavam ni pred limonadxilnicata na Kata, a kamoli pred Dramski,
ama @iko Buraz, ~ii argumenti - so~nite prikaski
od [utka i od Idrizovo, kade {to pomina pogolem
30
Sini{a Stankovi}
del od `ivotot - bespogovorno gi prifa}aa site maalski mitomani, me zede vo za{tita. Im objasni na site
{to edvaj ~ekaa da mi ja ispijat krvta ("Koe normalno
ma{ko vo gimnazija pi{uva stihovi, be, toa e za onie
`enski koi nikoj ne gi poglednuva, pa bladaat za bel
kow sose princot... Ti, be, u{te 'lastik' da po~ne{
da igra{!#) deka so stihovi, tu|i ili svoi, seedno, i so
drnkawe na tri akordi na gitara polesno se stignuva
do `enskite srca. Preku tretoto kop~e odozgora na
teksas-ko{ulite, po nekolkumese~no izleguvawe i
dr`ewe za race vo temnicata, nekade okolu 19. red na
kinoto Karpo{... Ne mo`ev da poveruvam deka eden
@iko Buraz znae nekoj stih osven "Idrizovo, ku}a
na tri sprata, milicija kuca mi na vrata...#, ama
tokmu od nego ja slu{nav najubavata izvedba na Prever. Kogo potoa go prepovtoruvav na Junfer-brdo, ponekoga{ uspevaj}i da "}aram# nekoja poromanti~na
`enska du{i~ka na koja £ bea preku glava mnogubrojnite ~lenovi na podrumski ska ili rege grupi... Ama,
imav najubavi argumenti.
œ œ œ
Denovive dobiv i-mejl od eden prijatel. So interesna prikazna za argumentite. Demek, koga nekoj si
umen amerikanski biznismen od srednata klasa mu soop{til na sinot deka toj }e mu ja izbere idnata sopruga, sinot - normalno - zbesnal. No, koga mu ka`al deka
se raboti za }erkata na Bil Gejts, naslednikot samo
rezimiral: "E, vo toj slu~aj...# Potoa umniot biznismen oti{ol kaj Gejts i mu rekol deka ima vistinski
MAALSKI PRIKASKI
31
zet za nego, na {to Gejts - normalno - samo prezrivo se
nasmeal. No, biznismenot mu doobjasnil deka sin mu e
mlad, ubav i deka e - potpretsedatel na Svetskata banka. Odgovorot pak bil: "E, vo toj slu~aj...# Na krajot
umniot biznismen oti{ol kaj pretsedatelot na Svetskata banka i mu go ponudil sinot, kako izvonredno
re{enie za negov zamenik. Otkako pretsedatelot slatko se iznasmeal, umniot biznismen mu doobjasnil deka se raboti za - zetot na Bil Gejts. Odgovorot bil: "E,
vo toj slu~aj...#
Zna~i, znaat toa Amerikancite da pregovaraat. I
da iznao|aat argumenti. [to, neli, epten se gleda vo
na{iov, makedonski slu~aj. So Kaleto. Ili so senarodnoto ni izjasnuvawe. Glavata mi ja dupnaa poslednive nedeli so referendumot. S¢ sami narodusre}iteli. I tie "za#, i tie "protiv#. Kako nikoj od vlastodr{cite da ne saka da priznae deka ala{-veri{otne
~ine{e. Dodeka ne e predocna... Da se priznae deka vo
"pregovorite# e napravena glupava gre{ka od korka~lak i deka sega gre{kata treba da se popravi. Namesto
cel narod da se prenesuva `eden preku voda... Da se
priznae deka i za vreme na praveweto na "{najderskata# zdelka za edna poinakva Makedonija, a osobeno otkako narodot se pobuni, se nema argumenti za odbrana
na iznudeniot zakon...
œ œ œ
Neodamna pro~itav vest deka kon krajot na septemvri, vo 98. godina od `ivotot, po~inala Jang Huawi,
vo nekoja oblast na centralna Kina. Poslednata Ki-
32
Sini{a Stankovi}
neska {to zboruvala nu{a, edinstveniot jazik vo svetot {to go koristele samo `enite. Jang ne znaela da
pi{uva na kineski jazik, a so nea is~eznal i jazikot
nu{a. Spored vesta, lingvistite poso~uvale deka i
rakopisite na nu{a se retki, za{to tradicionalno
gi zapaluvale ili gi zakopuvale zaedno so mrtvite.
Jas svoeto go napi{av. [to ne zna~i deka ja spasiv
du{ata, oti i rakopisite, kako tie na jazikot nu{a, so
vreme is~eznuvaat, no sepak...
noemvri 2004
MAALSKI PRIKASKI
33
SR^A
ONOJ SIROTANOVI}, OD BANKNOTATA, GO VELI~AA OTI BIL
NAJDOBAR RABOTNIK I UDARNIK, ZA NEGOVATA MONSTR-LOPATA
NOVINARITE PI{UVAA LEGENDI, AMA TOJ ZNA{E ZO{TO I ZA
{TO RABOTI. ZA IDEALI. NA NORMA... A JAS, SIROTIOT NOVINAR, SE PO~ESTO SE PRA{UVAM DALI SUM NORMALEN I {TO SE
SLU~I SO NEKOGA{NITE IDOLI, DENES DOLNOSANI GUBITNICI. [TO SE SLU~I SO MOITE IDEALI?
Sum pro~ital kup novinarski tekstovi za krizata
na srednite godini kaj ma`ite, ama nikoga{ ne sum veruval deka taa mo`e da nastapi i kaj eden klasi~en
Balkanec, kakvi {to glavno bea i s¢ u{te se moite maalski drugari. I nivnite tatkovci. Za{to, vistinskite balkanski ma~omeni ne ni mo`at da bidat vo
kriza. Ni materijalna, ni emocionalna, a kamoli
kriza na identitetot! Ne sme Angli~ani so nacrtani
semejni stebla nanazad do kralot so lavovsko srce, ama
sme si silni na jazik, i od koleno na koleno si gi prenesuvame rodoslovite, normalno, na{minkani po potreba (koj e ulav da ka`e deka pradedo mu bil aramija?)
i se gordeeme so deceniskite prekari {to im gi prenesuvame i na decata. Kakva kriza, kakvi bakra~i! Ne
vrvi toa na Balkanot... Osobeno ne vo moeto maalo.
Vo ubavoto vreme na socijalisti~koto samoupravuvawe, vo moeto maalo lu|eto nikoga{ ne se samoana-
34
Sini{a Stankovi}
liziraa, a nivni "psihijatri# bea kom{iite i prijatelite. Problemite vo semejstvoto (kako da se oma`i
podostarenata }erka, kako da se fati vrska vo "socijalno# za na bawa za revmati~nata baba, kako da se smilostivi nastavnikot da mu pi{e dvojka na sinot-naslednik - kolku da ne se majtapi maaloto deka padnal
u{te vo osnovno...) sekoga{ se re{avaa kolektivno. Vo
po{irok, maalski krug. So pivo, pred granap~eto. I
koj toga{ imal potreba da krizira vo pogled na sopstveniot identitet, koga site zaedno, krajno neotu|eno, si `iveeja - po maalski. Taka, vo maaloto vo koe izrasnav drasti~nite slu~ai - karanicite, razvodite,
sose tepa~kite pri delbite na mebelot od Treska, italijanskite servisi i bugarskiot escajg, sebe-barawata
i |oa-vqubuvawata vo pomladi kom{iki & kole{ki,
tolku porazli~ni od postarite soprugi doma - ne bea
~esta pojava. No, ostanaa vre`ani vo kolektivnata memorija na maaloto, za{to bea permanentna pri~ina za
plaknewe na ustite, koja ozboruva~kite ja vadea od
"zimnica# vo nedostig na pointeresni aktuelni temi.
No, i toga{ nikoj ne zboruva{e za kriza na identitetot, vo brakot, vo me|u~ove~kite odnosi, vo semejstvoto..., nitu pak "havariite# zavisea od vozrasta, tuku
glavno s¢ se sveduva{e na starata {ema: pieweto na soprugot ili "{araweto# na soprugata...
œ œ œ
Denes s¢ nekako se zbrlave, s¢ se sr~osa. Maalskite
drugari rasposlani po svetot ne se gajlat za makedonskite raboti, a jas s¢ po~esto po~nav da se poglednuvam
MAALSKI PRIKASKI
35
vo ogledalo za da si odgovoram na pra{aweto: koj e ovoj
otsprotiva i ~ij toa odraz sekoe utro namurteno
se yveri vo mene? I po dvaeset godini sekojdnevno pi{uvawe, so s¢ pove}e beli vlakna vo kosata (ne, ne, ne
sum jas vo kriza, skraja da e, ne sum be vo kriza, Bog da
~uva, ama ete, moderno e, pa i jas si se samopercipiram), s¢ pove}e si nalikuvam na onoj lik od nekoga{nata desetdinarka, ~inam se vika{e Alija Sirotanovi}. Ne deka celata generacija ne ni e i utnata i
sirota (rodeni sme vo edna dr`ava i vo eden sistem,
`iveeme vo druga dr`ava vo koja nikako da se vospostavi kakov bilo sistem, a kako {to trgnale rabotite }e
`iveeme i vo treta dr`ava, na {to nekoi mra~ni sili
epten sistematski rabotat), ama onoj neverojaten premin - od "de~ki, aj' be namalete toa muzikata, da
dremneme malku#, vo "~i~ko, aj' be ne n¢ gu{i, ne e silna muzikata!# - mene mi se slu~i tolku brgu, {to nemav vreme da go "svaram#. Neli, letnaa kako galabi... I
kako ni{to ve}e da ne prepoznavam. Kutriot.
Onoj Alija od banknotata go veli~aa oti bil najdobar rabotnik i udarnik, za negovata monstr-lopata
novinarite pi{uvaa legendi, ama toj znae{e zo{to i
za {to raboti. Za ideali. Na norma... A jas, sirotiot,
kako i pove}eto ~ii sudbini gi spodeluvam, se pra{uvam dali sum normalen i {to se slu~i so nekoga{nite
idoli, denes dolnosani gubitnici. I {to se slu~i so
moite ideali?
œ œ œ
Si mislev deka sum novinar (dobro, sakav da bidam
36
Sini{a Stankovi}
i pisatel, ama se nema{e vreme od mnogu pi{uvawe za
sekojdnevno pre`ivuvawe, a i inspiracijata e nekako
nedofatna vo ova vreme, inspirativno samo za samoubijcite...), a ispadnav eden od mnozinstvoto "slu~ajni minuva~i# niz svoite `ivoti, koi nikako ne mo`at da mu se prisposobat na "novoto vreme#. Vreme na
erozija na moralot i na degradacija na site nekoga{ni standardi i vrednosti, vreme-nevreme vo koe gnasotilakot izbiva od site pori na op{testvoto, a aramiite i nekadarnicite stanuvaat yvezdi i idoli na
novite kopiqaciod moeto maalo...
Taka, s¢ si mislev deka sum novinar zatoa {to vo
ovie dvaeset krizni, tranzicioni, voeni i najposle
evrointegracioni godini - rabotam vo razni mediumi, ama s¢ pove}e si li~am na mr{ojadec. Oti, na
strancite (na koi sme im tolku egozti~ni i simpati~ni, od s¢ srce n¢ qubat i n¢ udiraat po ramo, vetuvaj}i
ni deka i nie nekoga{ }e bideme kako niv, samo da se
strpime...) sme im interesni samo koga primame begalci, imame vooru`eni sudiri, ni zaginuva pretsedatelot ili se licitira so nova vojna poradi obi~en
referendum... A za uspesi i ne mo`e da se pi{uva, oti
re~isi i gi nema vo dr`avi~kava koja nikako da se izmolkne od krizata. I, kako toga{ i jas da ne bidam vo
kriza? Mislam, ne, ne sum vo kriza, nam, na Balkancite, na maalskite lu|e, toa ne ni se slu~uva! Samo, me
nervira onoj nemturon od ogledaloto, onoj {to nekoga{ ima{e ideali a sega si postavuva glupavi pra{awa za toa {to se slu~uva okolu nego, so nego i vo nego...
dekemvri 2004
MAALSKI PRIKASKI
37
VRATETE GO HIMEN!
'BATI JOGI-OTO, 'BATI POKEMONOT, A BE BRUS LI NA{, VO KINO KARPO{, NE PU{TA{E NIKAKVI ZRACI I NEMA{E NIKAKVI KARTI SO POENI I `IVOTI, AMA SITE LO{I GI POMODRUVA{E OD }OTEK. PA, AKO NA MAALSKITE DECA VO MOE VREME IM
TREBA{E PRAZNEWE NA VI{OKOT ADRENALIN, SI VRESKAA - |OA
VE`BAJ}I KATI VO PARKOT KAJ ELEKTROMA{INSKI FAKULTET
I EDINSTVENA KOLATERALNA {TETA BEA POTKR{ENITE NOSOVI I XMU~KITE NA GLAVITE OD NEKOJA NEKONTROLIRANA NUN~AKA... AMA, SE DRU`EVME
Neodamna edinstvenoto prva~e vo na{iot dom mu
poka`uva{e na gordiot tatko, demek mene, {to treba
da pritisne na tastaturata na kompjuterot za da gi
"eliminira# teroristite. Denta ne{to pi{uvav za |urultijata vo Kondovo i se obiduvav da mu objasnam na
maliot deka mora da postojat i nekoi drugi igri osven
tie krvolo~nite {to toj i negovite drugar~iwa najmnogu gi sakaat, osobeno zatoa {to toj, igraj}i, "puka#
naokolu - kade {to }e stigne. Pa gi eliminira i teroristite i nivnite zalo`nici. Iako dodeka ode{e na
edna od televiziite kosata si ja kornev zatoa {to ne
mo`ev da ja smislam, sega samiot mu predlo`iv na maliot da ja igra igrata so Izi, oti toj barem ja spasuva{e Lora, zna~i - ima{e nekakva doblesna zada~a... Mu
predlagav i da igra {ah so kompjuterot, da redi pasijans (pu, pu, skraja da e, komarxija da stane, ama barem
38
Sini{a Stankovi}
od male~ok da ne `ivee vo zaglupuva~kiot umri ma{ki & ubij gi site i vrati se sam - film), da najde edna
od mnogute igri~ki na koi se proveruva i inteligencijata, a ne samo krvo`ednosta, ama ra~eto nekako samo mu ode{e kon glu{ecot, a kursorot kon Udira~ot,
Ubiecot ili kako ve}e se vika{e igri{teto za zaglupuvawe na mali deca i podgotvuvawe na idni potencijalni seriski ubijci...
Dve godini opstojuvav na odlukata da ne mu kupuvam plejstej{n, za da si igrame zaedno nekoi zastareni igri za koi ne treba struja i baterii, ama nov kompjuter mi treba{e i mene za rabota, i... Ne znam, iako
ne sum nekoj rascimolen nostalgi~ar i pla~ko za mladosta {to, normalno, nema da se vrati, sepak s¢ mi se
~ini deka mojata generacija nekoga{ ~ita{e i knigi.
Dobro, ne Ana Karenina i Vojna i mir, za niv postoeja
dajxestirani izdanija, a se prika`uvaa i filmovi,
ama onie potankite gi is~ituvavme, `imi mama. A za
stripovi i~ muabet da ne pravime - od onie "za postari#, kako {to go vikavme od dene{en aspekt ~udniot
miks na Grupata TNT i Korto Malteze, pa s¢ do
Teks, ^iko & Zagori Blaf & @alosna Sova... Nam ne ni
trebaa "stanici za igrawe#, nam celoto maalo, pa i
okolnite maala ni bea plejstej{ni. A decata {to rastat so diskovi polni so ubijci i u{te popolni so nivni `rtvi, i so Digimon & Pokemon & Jogi-o, te{ko deka }e imaat nekakov interes za knigi. I zatoa, iako
navistina bev gord na toa {to maliot dobro pominal
na svojot prv pismen sostav na u~ili{te, se sepnav koga pro~itav deka bi sakal drugar~eto da mu bide dru-
MAALSKI PRIKASKI
39
`equbivo, veselo i taka natamu, za "da ne go nervira i
da ne mu gi kr{i igra~kite#koga }e mu dojde doma!
'Bati Jogi-oto, 'bati Pokemonot i site yvezdi na
Kartun netvork, a be Brus Li na{, vo kino Karpo{,
ne pu{ta{e nikakvi zraci i nema{e nikakvi karti
so poeni i `ivoti, ama site lo{i gi pomodruva{e od
}otek. Pa, ako na maalskite deca vo moe vreme im treba{e praznewe na vi{okot adrenalin, si vreskaa - |oa
ve`baj}i kati vo parkot kaj Elektroma{inski fakultet i edinstvena kolateralna {teta bea potkr{enite nosovi i xmu~kite na glavite od nekoja nekontrolirana nun-~aka... Ama se dru`evme. I kako zombi
odevme samo prvite dva dena otkako ~erepot }e ni ima{e bliska sredba so nun-~akata. A ne postojano so
onoj ist vtren~en pogled vo ekranot na kompjuterot
ili na televizorot...
Srce me bole{e koga cela esen gi gledav praznite
igrali{ta za basket vo Jane Sandanski. Ednostavno,
mi be{e nesfatlivo. Kade se decata od tolkavo maalo?
Mislev deka }e zbudalam od tapkaweto na basketi
pred ko{ot {to mi e pod prozorec. A atmosferata - kamerna... Mojata generacija sonuva{e za prazen ko{.
Vistinski. Ne od onie ~ii tabli se dr`ea na gara`a.
"Trojki# se sozdavaa vo let. Inaku, okapuvavme od ~ekawe postarite da se smiluvaat i da se izmorat, za kone~no da dopreme do ko{ot i do rekviriraniot od niv,
inaku na{ - basket. Ili nekoj od nas da bide primen vo
"trojka# na postarite, ~isto kolku za po nekoj blok,
ili za spoter, ama da bide VKLU^EN vo igrata. Toga{ se jade{e }otek za {ut bez dozvola... Denes, vo In-
40
Sini{a Stankovi}
ternet-klubovite, site se VKLU^ENI, nikoj ne jade
}otek, site pukaat i samo se slu{a: "Zo{to me ubi mene, be, nego treba{e da go ubie{!# Site se vo igrata i
site se sami... Eve, se soglasuvam, vratete go i Himen
ako treba, kolku {to se se}avam kaj nego ili nema{e,
ili ima{e pomalku krv otkolku kaj drugive. Zar navistina }e sozdademe I~i-Skre~i - generacija? Aman,
be, lu|e!
Samo, i jas da ne drobam mnogu-mnogu. Ima pravo i
mojot kolega koj mi veli deka e podobro decava da pukaat so plejstej{nii na kompjuteri otkolku utre, Bog da
~uva, da se "pukaat# vo vena... Skraja da e.
œ œ œ
Otkako nekade pro~itav deka tie {to veruvaat vo
Dedo Mraz se posre}ni li~nosti, re{iv godinava zaedno so sin mi da go ~ekam gostinot od Laponija. U{te
ne mi ka`al {to saka da dobie, pretpostavuvam nekoja
epten moderna video-igra, ama znam {to bi posakal
jas od Dedoto. Da im gi vrati nasmevkite na makedonskite deca. Da gi VKLU^I vo normalen `ivot, kakov
{to zaslu`uva sekoe dete, pa i onie "sekoe petto dete vo Makedonija# koi, spored izve{tajot na UNICEF, `iveat "vo uslovi na siroma{tija# i ~ii roditeli ne mo`at, i da sakaat, da zarabotat pove}e od 1,7
dolari dnevno po ~len na semejstvoto! Razvedri gi,
Dedo, makar za praznicive, vetuvam deka }e bidat dobri celata sledna godina...
januari 2005
MAALSKI PRIKASKI
41
PATERICA
KAKO I SEKOJ BALKANSKI MA~OMEN, ONAKA, SO RASKOP~ANI
PI`AMI ZA DA YIRKA PREPOLNETIOT MEV, XBARAV PO LONECOT
SO SARMI VO PAUZATA ME|U DVE {I{IWA PIVO I MRZELIVO GI
ODBIVAV TELEFONSKITE PONUDI NA PRIJATELITE ZA ZAEDNI~KO DOJADUVAWE NA NOVOGODI{NITE TRPEZI. NORMALNO,
~UVSTVUVAV I DLABOKA BLAGODARNOST VO SRCETO - DO NARODNITE IZBRANICI I NIVNATA PARTISKA AVANGARDA LOCIRANA
VO VLADINITE KABINETI - ZA TOA {TO NA PROSE~NIOT, NAPATEN I OD SE IZMOREN MAKEDONEC MU OVOZMO`IJA SO DENOVI
DA `IVEE KAKO VO DEMBELIJA...
Skopje pre~eka u{te edna Nova godina bez sneg.
Ama, so Bregovi}-pantomimi~arot i so petardi, so
vino & rakija i so stotici fal{-dedo mrazovci na
plo{tadot, so istite la`ni vetuvawa na narodousre}itelite i so golemi o~ekuvawa deka godinava nema da
bide dambeter od prethodnata, so iljadnici `elbi kone~no da ni trgne...
œ œ œ
Podgotovkite za mnogubrojnite praznici, poradi
kolegata-katolik, mi po~naa u{te od katoli~kiot Bo`ik, za potoa novogodi{nite praznici i dvanaesette
nekrsteni denovi da gi minam vo polule`e~ka pozicija i vo najklasi~en jada~ko-pija~ki ambient, teraj}i gi site stari i novokomponirani adeti. Mi be{e
42
Sini{a Stankovi}
malku te{ki~ko da go izdr`am postot na Badnik, plus
ne mi padna pari~kata ni vo lep~eto ni vo zelnikot
{to svoera~no gi par~osav, ama sepak - ubavo po~na
prazni~niot odmor. Od s¢. Neli, od Bo`ik pa do Vodici demonite {etaat vo potraga po na{ite du{i, pa ponudite na poubavata mi polovina za pro{etki na sonce, po Vodno, na Kale ili vo Gradskiot park gi odbivav so indignacija, rasposlan vo pi`ami vrz trosedot, so vtren~en pogled kon tv-priemnikot. Za da si ja
za~uvam du{ata ~ista i za da soberam sili za novite
predizvici vo godinata pred nas, koja kako i site zad
nas, neli, e presudna i epten va`na za razvojot na nastanite vo balkanskiov `aburnik i za na{ata idnina
svetla... Maligansko-holesterolna ekstaza.
Kako i sekoj balkanski ma~omen, onaka, so raskop~ani pi`ami za da yirka prepolnetiot mev, xbarav po
lonecot so sarmi vo pauzata me|u dve {i{iwa pivo i
mrzelivo gi odbivav telefonskite ponudi na prijatelite za zaedni~ko dojaduvawe na novogodi{nite trpezi. Normalno, ~uvstvuvav i dlaboka blagodarnost vo
srceto - do narodnite izbranici i nivnata partiska
avangarda locirana vo vladinite kabineti - za toa
{to na prose~niot, napaten i od s¢ izmoren Makedonec (kakov {to sum jas, i drugite, do dva miliona `iteli, minus desette procenti tranzicioni aramii i
ultrabogata{i) mu ovozmo`ija so denovi da `ivee kako vo Zemja Dembelija. A kako malku da bea re~isi dvonedelnite prednovogodi{ni sofri so kolegite od rabota, pa so drugarite, pa so maalskite poznajnici, pa
so slu~ajnite minuva~i... (na koi so ciganska bleh-mu-
MAALSKI PRIKASKI
43
zika, so izvr{en sviwocid i vo sr~a do kolena ja ispra}avme Starata godina vo bezmalu pretpotopska atmosfera), vo mojot konkreten slu~aj se pogodija i godi{nina na brakot, rodenden na soprugata, imenden
na sinot, jubilej na vesnikot vo koj {to rabotam... Pa, i
armasuvawe na }erkata na inkasatorot, doma{na slava na prodava~kata vo maalskata trafika i, sekako, paterica na patericata na praznikot na osumdesetgodi{niot dedo od kulata otsprotiva, koj redovno go
praznuva sekoj nov den vo koj se razbudil... Da se nemalo isaf. Bahanalii. Edvaj izdr`av do krajot na praznicite {to po~naa tolku ubavo.
Te{ko im bilo i na starite Rimjani, i piruvaweto mo`elo da zdodee. Okapan od odmorawe, vo predeksplozivna sostojba od prejadenost i prepienost, omalen od ogromniot optimizam na politi~arite na televiziskite programi i dlaboko depresiven od xingrlaka-emisiite za zaglupuvawe na narodnite masi...
edvaj do~ekav da se osvetat vodite, da se izbrkaat demonite i nie, ~istite du{i, da mo`eme da se izme{ame
so svetot i da mu se vratime na normalniot `ivot vo
koj ni se epten retki pri~inite za slavewe i praznuvawe.
œ œ œ
Re{iv nakratko da go napu{tam topliot dom i da
ja razbijam prazni~nata ednoli~nost, edinstveno za
da prisustvuvam na koledarskiot ogan vo maaloto vo
Karpo{ vo koe nekoga{ `iveev. I se voodu{eviv. Narod kako vo ko{nica. Me|u prisutnite i lu|e koi nitu
44
Sini{a Stankovi}
`ivele nitu `iveat vo "ruskite zgradi#, ama do{le
"na ogin#, za{to maaloto e poznato kako gostopriemlivo. Greana rakija, petardi, pregratki i ubavi `elbi... Petmetarski ogan i oro okolu nego, crveni lica i
prskalki vo racete, nazdravuvawa i edna ~udna, za na{ata tradicionalna raskaranost i re~isi neverojatna - splotenost. I muzika "vo `ivo#, i "paket~iwa# so
lep~iwa, par~iwa riba i ovo{je. I nade`i... Kolku
malku mu treba na ovoj narod. Da mu se razgorat emociite, da se po~uvstvuva `iv, da se razigra i da se raspee,
da se ponadeva deka mo`e i poinaku...
fevruari 2005
MAALSKI PRIKASKI
45
FILMSKA PRIKAZNA
NAM, NA BALKANOV, `IVOTOT NI BIL KAKO NA FILM. MORE,
"SAPUNICA#. SAMO {TO PRAVDATA NE{TO RETKO POBEDUVA... A
EVROPA? BLAGODARAM NA PRA{AWETO. NE ~EKA. SOSE `IVITE PITA~I I MRTVITE BABI. I UMRENITE KOWI {TO TREBA DA
GI VLE~AT NA{ITE RASKLATENI KOLI - DO IDNINATA SVETLA...
Sekoe utro, dodeka nivnite avtomobili lazat pokraj Narodna banka i osobeno pokraj Sudskata palata,
so taksistite {to me vozat, glavno pcuej}i i kolnej}i,
muabetime za politikata i za soobra}ajot, za nesposobnite skopski gradski tatkovci koi, ma~eni od nostalgijata po rodniot kraj, i prestolninava ni ja svedoa na palankite od nivnata mladost. Za koi kopneele
dodeka sozrevale, a koi ne mo`at da gi zaboravat u{te
otkako kinisale za Skopje. Plus i toa mladosta, neli,
e nezaboravna i po nea redovno se `ali. Kako i po kowite i livadite, ~ija pak zamena vo skopskata ruralna
varijanta se trevnicite vo Aerodrom i vo Karpo{. I
jas, voden od porivot na profesijata, sekoe utro, iako
hroni~no nenaspan, aktivno u~estvuvam vo muabetot
so najinformiranite lu|e vo gradot, spodeluvaj}i gi
nivnite ~uvstva za `enskiot del od semejstvata na
gradskite tatkovci. (Nikoga{ ne mi bilo jasno zo{to
se spomenuvaat majkite, soprugite i sestrite na
nesposobnite funkcioneri i nekadarnite partis-
46
Sini{a Stankovi}
ki vojnici {to se dogrebale do nekoja fotelja koga
tie, mislam, poubavite polovini, osven mo`ebi so
prekumernite ambicii - nemaat nikakva, ili sosem
mala odgovornost za nedodelkanosta na svoite posilni polovini.) Ne retko vo utrinskite ispovedi (vo
amerikanskite filmovi bezmalu sekoj barmen e mal
Frojd, kaj nas taksi-vozilata stanaa psihijatriski kau~i, a seansite se zaemni, samo toa e tema
za edna poinakva maalska prikaska...) jas odam i podaleku i zapeneto im objasnuvam na taksistite deka s¢
bi bilo vo red koga bi se vnelo malku red! I poleka
sfa}am deka po~nuvam da bladam, zafaten od zaraznata treska {to ja {irat predizbornite narodousre}iteli. I mirno se zadu{uvam vo smogot, si pcujam i si
kolnam, ~ekaj}i go podobroto utre. Od kampawite.
Arno ama, neodamna site dobro poznati kulisi od
utrinskite "mitinzi# gi smeni tragedijata na edno
romsko semejstvo. Kowot {to ja vle~e{e rasklatenata
kola polna so otpadoci i drebulii najdeni vo skopskite kontejneri, izgleda, ispu{ti du{a srede ulica.
I dodeka Romkata se fa}a{e za glava, edno od nekolkute nejzini deca, ~inam najmaloto, so site sili se obiduva{e da go krene, vle~ej}i go za uzdite. I lipaj}i,
kako da zagubilo ne{to najmilo. Vo nekolkute momenti na razminuvaweto, na razmrsulavenoto lice na
Rom~eto ja vidov seta taga na stoticite deca-pita~i,
polugoli bebiwa, devoj~iwa vo partali, invalidi...
od skopskite krstosnici. Deca. ^ii "gazdi#, so seto
po~ituvawe na nivnite ~ovekovi prava, zaslu`uvaat
edno zdravo grbavewe so "govwarskite cevki# na Buger.
MAALSKI PRIKASKI
47
I so siot moj urbano-gerilski protest protiv "pastoralite# {to vo Skopje ni gi serviraat pokondirenite
"gra|ani# - pokondureni opinoci, sepak posakav pak
da go vidam kowot kako mirno pase na trevnikot sproti Tobako. Samo za da ne pla~e ve}e detenceno... Negoviot pat kon idninata svetla, duri i so raskapanata
kola, go prekina mrtviot kow... Zlatno Skopje. Prestolninata i onaka ni e na pat - za nikade. Zatalkana
me|u kaldrmisanite soka~iwa i novotamponiranite
ulici bez atmosferska kanalizacija. Me|u grdosiite
so zatemneti stakla i drvenata kowska kola polna so
otpadoci, pokraj koja maloto Rom~e pla~e po svojot
kow-hranitel...
œ œ œ
I premnogu dolgo na Balkanov i oroto i {otata se
zamenuvaa so voeni trubi i mar{evi, i zatoa mi e mnogu milo za toa {to celo Skopje minatiot mesec igra{e
kan-kan so baba Zumbula i so drugite junaci od filmot na Darko ~ija kariera, poleka ama sigurno, ima
nagorna linija - od strip-tablite a la grupa TNT za
siot toj xez do filmskiov, balkanski kan-kan. I uspea da ja raska`e tipi~no balkanskata prikazna, koja
spored nego se slu~uvala i na nekoi drugi granici.
Navistina, vo nekoga{niot Poluostrov na tagata
odamna nema ~uvstva. Se patuva kon Evropa, vo postojan dijalog - TIE n¢ pra{uvaat, a NIE kimnuvame so
glavata. S¢ se sveduva na ala{-veri{. Od tipot na bugarskata "qubovna# pesna so biznis-dijalog: "[te ti
kupam limuzina / az {te te gream cela zima# No, ba-
48
Sini{a Stankovi}
rem da go za~uvame duhot i da prodol`ime da si se smeeme na sopstvenite budal{tini...
I dodeka kolegite mi raska`uvaa deka samo mom~e
od skopskiot asfalt i Balkanec vo du{ata mo`elo da
smisli vakva univerzalna prikazna, se mislev dali
da im ka`am deka edna druga baba, Trendafila, Karanfila, Ru`a... seedno, pred samo nekolku godini,
vo vremeto na embargoto i nezaslu`enite sankcii
(ona vreme, de, koga vo Skopje, vo koe dotoga{ se znae{e
koj e esnaf a koj kopuk, odedna{ se nakotija "tranzicioni# bogata{i so vulgarno prazni glavi i vulgarno
polni ~ekmexiwa), vo star 101, ja pomina makedonskotoga{ jugoslovenskata (sega kosovska) granica. Mrtva.
Na zadnoto sedi{te. Za{to, mojot poznajnik nema{e
pari da ja zakopa majka si. A babata i nema{e nikakvi
dokumenti, makedonski nikoga{ ne ni dobi, a jugoslovenskite prestanale da £ va`at. Pa, so malku ala{-veri{ so odgovornite vo makedonski-srpski-UNPREDEP uniformi, babata - |oa te{ko bolna - "spiej}i# na
zadnoto sedi{te, stasa do svoeto kosovsko selo. Na ve~na po~ivka. I posle, nam na Balkanov `ivotot ne ni
bil film. More, "sapunica#. Samo {to pravdata nikoga{ ne pobeduva...
A Evropa? Blagodaram na pra{aweto. N¢ ~eka. Sose `ivite pita~i i mrtvite babi. I umrenite kowi
{to treba da gi vle~at na{ite rasklateni koli, polni so otpadoci - do idninata svetla.
mart 2005
MAALSKI PRIKASKI
49
ZAGUBENATA MAGIJA
KAKO "KOPIQ#, RASNEJ}I PRED I VO DRAMSKIOT TEATAR, NE
RETKO OP~INET OD TOA {TO SE SLU~UVA{E DOTOGA{ NA SCENATA, NE SI ZAMINUVAV SO MAALSKITE DECA I JA PRESEDUVAV I
PAUZATA YVEREJ}I SE VO KULISITE, EDVAJ ~EKAJ}I GO SVETLOSNIOT ZNAK ZA PO~ETOK NA VTORIOT ~IN. NO, SO OGLED NA FAKTOT DEKA TATKO MI OSTANUVA{E DA GLEDA TELEVIZIJA PO TVDNEVNIKOT SAMO AKO NA PROGRAMATA IMA{E NEKOJ JUGOSLOVENSKI (~ITAJ: PARTIZANSKI) FILM ILI NEKOJA POLITI~KA
EMISIJA ZA VRVNITE DOSTRELI NA SOCIJALISTI~KOTO SAMOUPRAVUVAWE, JAS SLOBODNO MO`EV REDOVNO DA DOCNAM DOMA. A PREKORITE NA MAJKA MI LESNO GI SOSEKUVAV V KOREN SO ARUMENTOT DEKA NE SUM SE AKAL PO ULICI TUKU DEKA SUM
BIL NA TEATAR. TEATAR!
Neodamna, go vodev sin mi po prvpat na teatar "za
golemi#. Pretstavite na genijalcite od Teatarot za
deca i mladinci tolku go voodu{evuvaa {to re{iv da
odime na nekoja komedija, kolku da vidime kako }e se
snajde prva~eto vo edna poinakva sredina. Normalno,
go odvedov vo maaloto vo koe izrasnav. Na pretstava
koja so godini e na repertoarot i {to sum ja gledal, da
ne preteram, petnaesetina pati. Maliot se smee{e do
solzi. A mene mi se pla~e{e. Mo`ebi i od sre}a {to
preku nekoe gen~e, ete, ja spodeluvame istata qubov.
Ama i od maka, za{to komedijata {to ja gledav koga bev
re~isi kolku sin mi sega ispadna - smea niz gor~livi
50
Sini{a Stankovi}
repliki. Niz akterski epten slobodni improvizacii, epten rutinerski, moite omileni akteri se majtapea za gorlivi temi: za "karnevalskite# izbori {to
u{te edna{ ja posramotija Makedonija, za Kurto &
Murto, za kadrovskiot ringi{pil vo kulturata, za
poni`uva~kiot status na akterite, za polupraznata
sala...
œ œ œ
Rasnej}i vo dvorot na Dramskiot teatar, sakal - ne
sakal, se zaraziv so qubovta kon Igrata. Toga{, mnogu
odamna, vo sedumdesettite, sekoja esen i osobeno sekoja
zima, {tom }e zatvore{e "Supermarketot# na ~ij me|ukat se greevme i pravevme planovi za toa kade }e odime
na letuvawe, stoevme pred vratite na teatarot i go molevme legendarniot ~i~ko so u{te polegendarniot
{e{ir da n¢ pu{ti vnatre. Da se zgreeme i da pogledame malku. Samo na prviot ~in. Za{to na pauzite pove}eto od decata moraa da tr~aat doma. Osobeno decata
na voenite lica, na koi trubata za pove~erje im se oglasuva{e porano i ~ii roditeli nemaa nekoj osoben
sluh za umetnosta...
A koga od namurteniot pogled na ~i~koto {to gi
"kine{e# biletite }e iznurne{e nasmevka, so zakana
deka mora da bideme tivki i da ne im dofrluvame na
akterite, gi zaboravavme lekciite na negoviot pomlad zamenik koj katadnevno ni objasnuva{e deka
vleguvame "vo Hram# i kako ma|epsani se str~uvavme
kon salata. Ako salata be{e polna, ili stoevme kolku
{to mo`evme da izdr`ime, pa kleknuvavme i sednu-
MAALSKI PRIKASKI
51
vavme pod strogiot pogled na vrabotenite (mol~ej}i,
se razbira, za da ne mu napravime beqa na {irokogradiot ~i~ko so {e{irot), ili sednuvavme na vnesenite
stol~iwa od stranite, ili se molevme nekomu da ne mu
se dopadne pretstavata pa da si otide porano... A ako
nekoga{ i ima{e neprodadeni bileti, tie bea za sedalata vo poslednite redovi, kade {to moravme pod zadnicite da gi stavame kaputite za da vidime ne{to od
pretstavata. Retkite {ansi da se mu{neme vo "lo`ite# bea nezaboravni iskustva za koi se raska`uva{e na
me|ukatot na "Supermarketot#, s¢ do po~etokot na nekoja nova pretstava.
Ne retko, op~inet od toa {to se slu~uva{e dotoga{ na scenata, ne si zaminuvav so maalskite deca i ja
preseduvav i pauzata yverej}i se vo kulisite, edvaj ~ekaj}i go svetlosniot znak za po~etok na vtoriot ~in.
No, so ogled na faktot deka tatko mi ostanuva{e da
gleda televizija po tv-dnevnikot samo ako na programata ima{e nekoj jugoslovenski (~itaj: partizanski)
film ili nekoja politi~ka emisija za vrvnite dostreli na socijalisti~koto samoupravuvawe, jas slobodno mo`ev redovno da docnam doma. A prekorite na
majka mi lesno gi sosekuvav v koren - so arumentot deka
ne sum se akal po ulici tuku deka sum bil na Teatar!
Podocna, koga - imaj}i ja taa sre}a moeto u~ili{te da
gi prika`uva svoite programi po povod patronatite
vo kom{iskiot teatar - gi istra`uvav soblekuvalnite
i prostorot "zad scena#, mislev deka ne }e mo`am da
rabotam ni{to drugo osven da bidam del od Magijata.
Kakov bilo - del. Ne patev da bidam osvetlen so ref-
52
Sini{a Stankovi}
lektorite i da izvlekuvam vozdi{ki od temninata.
Ama, gledaj}i, sakav da bidam i od drugata strana.
U{te podocna - koga ne uspeav da u~am za re`iser
(sose ve{to prikrienoto, no sepak prepoznatlivo zadovolstvo na moeto sakano semejstvo, oti, neli, "koj se
najal leb od komendii#), - bev lut i na sebesi i na teatarot. I begav od nego dobri nekolku godini... A u{te
mnogu podocna, koga ve}e kako novinar bezmalku `iveev vo ednoto, a povremeno gi posetuvav i drugite dve
teatarski bifea-kafeani, me|u koi i nekoga{noto
maalsko, vo Karpo{, piej}i so akterite i re`iserite,
so muzi~arite i pisatelite, intervjuiraj}i gi i karaj}i se so niv, sepak ne ja zagubiv `i~kata, op~inetosta od Magijata. I verata vo Igrata.
œ œ œ
Na komedijata {to ja gledav so sin mi, vo redot zad
nas sosem slu~ajno sede{e eden moj maalski drugar od
me|ukatot na "Supermarketot#, so dvete negovi deca.
Na pauzata go pobarav so pogledot, za da vidam dali }e
ostane do krajot. Si zamina. Kako i vremiwata za koi
jas sega ne{to - prodavam nostalgija. No, ne{to ostana. @i~kata. Vo prikaznite na maliot za novoto mu
do`ivuvawe. Za Igrata. Koja sigurno }e si ja vrati
Magijata.
april 2005
MAALSKI PRIKASKI
53
SRE]AJLII
LESNO E DA SI SRE}EN. VO MAKEDONIJA. SAMO TREBA DA SE ZATVORAT O~ITE I DA SE SLU{AAT NARODOUSRE}ITELITE I TV-BAJA~ITE. NORMALNO, "KREVAWETO# NA RASPOLO`ENIETO ZAVISI OD VOZRASTA, OD GODI{NOTO VREME, OD IZBORNIOT KALENDAR... NA RODITELITE IM SE KREVA RASPOLO`ENIETO KOGA }E
SE POKA~AT TEMPERATURITE, PA }E SE NAMALAT TRO{OCITE,
DODEKA PODZASPANIOT ADRENALIN IM SE KREVA SO NEKOLKU
~A{KI "`OLTA#, PRED TV-EKRANITE ILI NA MITINZITE, SAMO
ZA VREME NA IZBORI. A NA SE POVE}E OD NIVNITE DECA, VO NAJBEZBOLNATA VARIJANTA, RASPOLO`ENIETO IM GO KREVAAT {ARENKI AP~IWA I KUTIV~IWA TREVA
Nau~nicive vo svetot izgleda si nemaat poumna
rabota, pa ~itam - se zafatile so prou~uvawe na sre}ata i pri~inite za nea, odnosno so mo`nostite za toa
kako lu|eto da bidat troa posre}ni. Demek, nova - nauka za sre}ata. So godini i so decenii razni psihijatri i psiholozi se otepaa da razberat poradi koi s¢
pri~ini lu|eto se malodu{ni, apati~ni, ispla{eni,
nesre}ni... I kako od negativno raspolo`enie da gi
dovedat do "pozitivna nula#. A sega, eve, se zafatile i
so mnogubrojni istra`uvawa za toa kako od nulata da
gi krenat na pozitiva. Tamu, vo svetot. Od koj sme nie
xenem daleku.... Kaj nas, vo Makedonii~kava, sre}ata e
epten "rastegliva# kategorija, ama na narodecot ni,
{to bi go posakala sekoja vlast, za sre}a mu treba tolku
54
Sini{a Stankovi}
malku {to ne mu ni trebaat nau~ni soznanija. Za sre}ata. Svetskata teorija ne vrvi ovde, kade {to site sme
so vekovi zamor~iwa - vo praksa. Gluv~e belo - sre}a
deli. Ama gluv~iwata naj~esto sme nie i ne retko odime kurban, samo za nekoi belosvetski "teoreti~ari# da
mo`at da go proveruvaat pragot na ~ovekovata izdr`livost i otpornost kon nesre}a. Spored vicot za Pesimistot, koj velel deka ne mo`e da bide polo{o otkolku {to e, i za Optimistot koj mu odgovaral: "Mo`e, mo`e...#
Nie sre}ajliite, makedonski, balkanski, seedno,
tolku dolgo sme na emocionalna nula, so negativa i na
smetkite i vo spisocite na ideali i `elbi za posre}na idnina, {to sekoj nastan {to malku od malku otskoknuva od tegobnoto sekojdnevie - e dovolna pri~ina za nevidena sre}a. Kako na primer koga nema da ima
mrtvi na izbori ili nikoj nema da se udavi vo tradicionalnite zimsko-proletni poplavi; koga Kometal }e isperda{i nekoi napernati Evropejki ili
koga }e ni vetat deka, ako bideme dobri, navednati i
kleknati, mo`ebi vo idnina i nema da n¢ teraat da se
prekrstuvame; koga }e ni ja prolongiraat zabranata za
izleguvawe i vo nekolkute sosedni dr`avi za dve godini ili koga }e ni ka`at deka sme {ampioni, deka
na{iot uspeh ima nekoja tajna i deka samo tri ~etvrtini od naselenieto ni - smeta deka }e imame nova vojna ... (Ili, na mikroplan: eve, sin mi, na primer, koga
vo trevnikot pred zgradata, me|u otpadocite {to kom{iite so dlaboko vsadeni rodnokrajni vrski so divinata gi frlaat od balkonite, }e najde detelinka so ~e-
MAALSKI PRIKASKI
55
tiri lista. Makar i pomo~ana od maalskite xukeli...).
Zna~i, vo Makedonija i~ ne e te{ko da bide{ sre}en.
Vo praksa. Iako na{ite nau~nici begaat s¢ podaleku.
Vo potraga po sre}ata...
More, lesno e da si sre}en. Samo treba da se zatvorat o~ite i da se slu{aat narodousre}itelite i tv-baja~ite. Normalno, "krevaweto# na raspolo`enieto zavisi od vozrasta, od godi{noto vreme, od izborniot
kalendar... Na roditelite im se kreva raspolo`enieto koga }e se krenat temperaturite, pa }e se namalat
tro{ocite, dodeka podzaspaniot adrenalin im se
kreva so nekolku ~a{ki "`olta#, pred tv-ekranite ili
na mitinzite, samo za vreme na izbori, a na s¢ pove}e
od nivnite deca, vo najbezbolnata varijanta, raspolo`enieto im go krevaat {arenki ap~iwa i kutiv~iwa treva. I site zaedno `iveat vo edna nevidena semejna sre}a. Taka, gi gledam niz prozorec, vo vtornicite i vo sredite, maalskite tinejxeri - kako epten
adekvatna ilustracija za sre}a i radost. Dobro, ajde nade`. Esencijalen optimizam na klupite pred zgradata. Si cev~at pivo od plasti~no {i{e od litro i
pol i se yverat vo tv-aparatot vklu~en so dva "lopova#
na vtoriot kat, i sre}ni se. I se nadevaat deka }e bidat
u{te posre}ni. Normalno, ako "trefnale#. I ve}e si
zamisluvaat {to s¢ }e napravat ako ja oskubat oblo`uvalnicata.... A nivnite roditeli, presre}ni poradi
toa {to decata im se sportski tipovi i im sedat tuka,
pred o~i, namesto, skraja da e, vo atomskite zasolni{ta me|u {pricovite, se yverat vo televizorite i gi
slu{aat vetuvawata za poubava idnina zad prviot
56
Sini{a Stankovi}
}o{. So sredniot prst vo talogot vo filxanot, soo~eni so zamateniot pogled na gleda~ite vo karti, grav~e,
voda vo avan, staklena topka... si `iveeme, rodeni pod
sre}na yvezda.
I jas sum si sre}en. Na svoj na~in. Osobeno koga }e
se vratam no}e od rabota i }e go vidam sin mi kako
spie. Sre}en poradi toa {to £ podaril sre}na detelinka na majka mu. Mo`ebi pomo~an, ama sepak - simbol na sre}ata. I koga vrodeniot mi pesimizam }e me
isfrli od kolosek - na pove}edeceniskiot ni pat kon
posre}nata idnina, i koga moram da gi progoltam i
gnasnite zalaci od mojata prekrasna profesija, samo
}e poglednam vo fotografiranata nasmevka na sin mi
pokraj ekranot na kompjuterot, }e si pomislam na molitvata na baba mi - da n¢ ~uva Gospod od polo{o, i }e
si povtoram, bez cinizam, deka sum si epten sre}en. Vo
praksa.
maj 2005
MAALSKI PRIKASKI
57
HEROI NA ULICATA
MAKEDONIJA, KUTRATA, DODEKA I GROBARITE I {TRAJKUVAAT,
`IVURKA ME|U GOCE I TITO, ME|U CECA I KRAFTVERK, ME|U
PODISKRIVENITE OHRIDSKI RAMKI... A DECAVA IMAAT NEKOI
NOVI "IDOLI#: SO ZLATO NA GRADITE I NA RACETE I SO "`ELEZA# VO REMENITE, SO VJERUJU - "A LA SKARFEJS# ILI "A LA KOMANDANTI XEJMI [EJ#, SO "BELO# I SO "{ARENI# VO XEBOVITE I VO VENITE, SO HORIZONTI DO }ORSOKAKOT OTSPROTIVA...
Legendarniot pokoen profesor po fizi~ko vo na{e maalo, Trajko-Bumbarot, za sekoja pcost - sude{e
penal. Pa em }e si pukne{ od maka {to si utnal zicer,
em ako opcue{ - }e primi{ i gol po kazna... Ne deka n¢
odu~i od pcuewe, ama n¢ tera{e i po utkite da se vra}ame vo igra, da ne gi povtoruvame gre{kite i da se naviknuvame na kazna za napravenata beqa. N¢ u~e{e na
red. Maalski...
Mnogu retko, koga }e mi pukne filmot i koga `alta
za mladost i nostalgijata za posre}noto i po~ove~no
minato do tolku }e me tu{ira {to ne ni razmisluvam
da se ottrgnam, mu raska`uvam na sin mi prikaski od
moeto maalo, za vremeto koga Gospod ode{e po zemja i
Tito be{e `iv... Mu raska`uvaam legendi, si gi razubavuvam detstvoto i mladosta, za barem malku da go
ottrgnam od moronskite video-igri i krvo`ednite
crtani filmovi. Pa mu muabetam za heroite na ulica-
58
Sini{a Stankovi}
ta, postarite od nas maalski mangupi, so koi ne be{e
zdravo da n¢ vidat roditelite. Za{to tie, fraerite
maalski, more se tepaa, pu{ea i pieja, a nekoi od niv
znaeja i da "pu{tat ra~e#. Ama, bea fer i doblesni
lu|e. Mislam, za nas, kopiqacite. Tie ni bea idoli so
golemo I, za ~ie vnimanie vrede{e da se rizikuva podocne`nata prakti~na primena na metodite na doma{no prevospituvawe ili maalskoto sfa}awe na
Makarenko...
I ne mu ka`uvam na maliot moj za stoticite ~akmaci i lastici {to sum gi "izel# vo momentite koga
}e odbivav nekomu da mu "kupam ako ne me fatat# cigari od maalskiot supermarket, da go dr`am ko{ot
vrz gara`ite ili da ~uvam stra`a dodeka postarite,
ispentereni na drvoto zad piqarata, yirkaa niz prozorcite na kom{ikata koja celo maalo ja ozboruva{e
i koja sekoja ve~er se soblekuva{e pred spiewe so {irum ra{ireni perdiwa... Gi premol~uvam tie sitnici, za{to i toj |oa-}otek go jadev - so gordost. Oti bev
del od ne{to, za mene toga{ mnogu vredno, del od svetot na povozrasnite, vo koi vladeeja to~no opredeleni
pravila. Za pcost - penal! I bev gord. Oti imav komu
da se po`alam i da se obratam za za{tita ako se prave{e epten mangup nekoj od drugo maalo; oti duri i ~uvarot {to mi gi tegne{e u{ite za ukradenite zeleni
kajsii na Zaj~ev Rid se sepna koga niz solzi mu ka`uvav od koe maalo sum i koi s¢ mangupi "yrckite }e mu gi
izvadat#ako ne me pu{ti... I gi u~ev zakonite na maaloto, vo koe se stanuva{e heroj niz dela verifikuvani
na celiot prostor od Teatarot do Policijata i od
MAALSKI PRIKASKI
59
Parkot do Univerzalna, a duri potoa niz prikazni
"od koleno na koleno#, kako ovie {to "raspekmezen# mu
gi raska`uvam na sin mi...
Epten ostarev, ne znam zo{to mi se cimolka koga
}e ja ~ujam Heroj ulice. (Teatarot e s¢ u{te tamu, ama s¢
okolu nas e mnogu povalkano.) Iskreno, na{ite maalski heroi sepak bea "ne{to drugo#. I denes, so obeleni
kosi i so stol~eni ideali, tie go imaat ~uvstvoto za
humor, ajde - za cinizam, i n¢ zajaduvaat nas - nekoga{nite kopiqaci, deka, demek, porasnale pilcite, ama
ne se erbap i da gi onadat kva~kite... Na retkite pominuvawa niz staroto maalo gi slu{am kako ni dofrluvaat deka, iako se tie kupi den - pomini pazarxii,
{verceri, optimisti po oblo`uvalnici, eksstanari
na [utka i na Idrizovo (nekoga{niot maalski izvidnik i akcija{ izgleda "uspea# i vo stranstvo - so
decenii nema aber od nego) ili tehnolo{ki vi{oci &
ste~ajci, a nie - bo`em, fiqan lu|e, deka tie bile i }e
bidat heroite, a nie - kopiqacite... Ili, mi se ~ini
deka gi slu{am. Oti taka sakam. Da veruvam. Ne obyiraj}i se na nivnite deca koi `iveat vo istite, pro{ireni stanovi so tatkovcite - mangupi, so seta te`ina
na balastot od nedostignatata popularnost, tamu, vo
doyidanite zgradi vo Karpo{ so nivnite nakalemeni
balkon-izrastoci. Ne obyiraj}i se na "divite mesa#
{to gi (n¢) zadu{uvaat... Oti sakam da veruvam deka be{e poarno.
œ œ œ
Za{to, ~itam, neodamna deca ubile 12-godi{no
60
Sini{a Stankovi}
dete - od }otek, a majka mu nemala pari da go zakopa. I
~itam, najgolemiot procent od maloletnite delikventi vo prestolninava go povtoruvale krivi~noto
delo... I ne mi se ~ita ve}e. Makedonija, kutrata, dodeka i grobarite £ {trajkuvaat, `ivurka me|u Goce i
Tito, me|u Ceca i Kraftverk, me|u podiskrivenite
Ohridski ramki... A decava imaat nekoi novi "idoli#.
So zlato na gradite i na racete i so "`eleza# vo remenite, so vjeruju - "a la Skarfejs# ili "a la Komandanti Xejmi [ej#, so "belo# i so "{areni# vo xebovite i
vo venite, so horizonti do }orsokakot otsprotiva...
Aman, lu|e, da se zaplakneme so iscelitelnata voda od
Osogovski. Da progledame troa. Bumbar, sviri penal,
be, Bumbar! Inaku, }e ni svirat kraj...
juni 2005
MAALSKI PRIKASKI
61
DRUGARI
SPODELUVAVME I DOBRO I LO{O, LA`EVME EDEN ZA DRUG, SE
BRANEVME, SI BEVME I "GRB#, I "RAMO ZA PLA~EWE#, I SLU{ATELI ZA PCUEWE... OTKAKO STANAVME "SITE - ZA NIKADE#, PO~NAVME SO POINAKVI O~I DA SE GLEDAME I DA GO VREDNUVAME
TOA {TO GO IMAVME. I, PO SOPRUGITE I DECATA, KARIERITE I
`IVURKAWATA, QUBOVNICITE I PIJANSTVATA, POROCITE I
LA`NITE VETUVAWA... KAKO DA PO~NAVME I DA GO NEGUVAME
ONA MALKU, NEKOGA{NO "NA{E# - {TO USPEAVME DA GO ZA~UVAME VO NAS...
Sekoe leto, bez ogled na toa dali se pe~am na v`e{teniot skopski asfalt ili u`ivam na nekoj morski
breg, redovno mi naviraat spomeni za drugarite od
u~ili{nite i studentskite denovi so koi so seta sila
gi ar~evme najubavite vakancii vo godinite bez obvrski. Od sedumtemina nerazdelni drugari esapot se
svede na trojca (edniot, za `al, e kone~no, opravdano
otsuten, a so drugite dvajca odr`uvam povremena Internet-komunikacija, adekvatna za kumovi na distanca od nekolku iljadi kilometri), so koi vo s¢ poretkite viduvawa pekame za mladosta i za iznevernite ideali. Za vremiwata koga s¢ u{te veruvavme, sekoj vo po
ne{to, i koga s¢ u{te se nadevavme deka e mo`no da "ni
trgne#.
Otkako idealite i nade`ite ni gi ukradoa natrapnicite vo na{ite slu~ajnominuva~ki `ivoti, ni os-
62
Sini{a Stankovi}
tana sekoj sam da se snao|a kako {to znae i umee i nostalgi~no da se se}ava na vremeto koga od s¢ srce delevme s¢ {to imavme, koga zaedni~ki im se raduvavme na
uspesite na koj bilo od nas i koga navistina be{e
"eden za site, site za eden#. Argatuvaj}i na kritskite
planta`i, stopiraj}i na pati{tata na toga{nata tatkovina, stra`arej}i vo s¢ u{te bratstvo-edinstvenite kasarni, vodej}i qubov skri{um so - vo toa vreme
promenlivite - poubavi polovini, vo stanot na eden
od nas ~ii roditeli po devet meseci godi{no prestojuvaa na "ran~ot# vo seloto {to stana skopsko predgradie... Spodeluvavme i dobro i lo{o, la`evme eden za
drug, se branevme, si bevme i "grb#, i "ramo za pla~ewe#, i slu{ateli za pcuewe... Otkako stanavme "site za nikade#, po~navme so poinakvi o~i da se gledame i
da go vrednuvame toa {to go imavme. I, po soprugite i
decata, karierite i `ivurkawata, qubovnicite i pijanstvata, porocite i la`nite vetuvawa.... kako da
po~navme i da go neguvame ona malku, nekoga{no "na{e#- {to uspeavme da go za~uvame vo nas. Me|u nas...
I sekoe leto, sakal-nej}el, se navra}am na vremiwata {to nema da se vratat i da si pravam rezimea - deka za ~etirieset godini sum uspeal da sozdadam iljadnici poznanstva, da odr`am desetici prijatelski
vrski i da za~uvam tri-~etvorica drugari... I nekako,
polesno mi e na du{ata. Pro~itav denovive deka nau~nici od eden avstraliski univerzitet sprovele istra`uvawe na reprezentativen primerok od 1.500 lu|e na vozrast od nad 70 godini i zaklu~ile deka lu|eto
so najgolem broj prijateli `iveat najdolgo! (Zborot
MAALSKI PRIKASKI
63
friend kaj nas se preveduva so prijatel, ama zborot drugarod skopskiot maalski re~nik ne se preveduva, samo
se ~uvstvuva. I samo taka se vrednuva...) Istra`uvaweto na Avstralijcite traelo deset godini, a nau~nicite ja zele predvid i zdravstvenata sostojba na ispitanicite, `ivotniot stil i socio-ekonomskiot status,
i utvrdile deka kontaktot so decata i so drugite ~lenovi na semejstvoto nema osobeno golemo vlijanie vrz
`ivotniot vek. Od {to jas zaklu~iv deka, iako sekoga{ semejstvoto e na prvo mesto, prijatelite i osobeno
drugarite, blaze na toj {to gi ima, ako i ne go prodol`uvaat `ivotot, sigurno go pravat poubav. Poispolnet so smisla. Povreden za prodol`uvawe.
œ œ œ
Babata-[pionka {to `ivee{e na prizemjeto vo
edinstvenata kula vo maaloto vo koe izrasnav, ja opi{uvav vo razni varijanti vo nekolku raskazi. I nikoga{ ne uspeav asolno da ja pretstavam, so site nijansi
na nejziniot lik. Ama mi be{e neiscrpna inspiracija. Potoa, selej}i se niz skopskite maala, najprvin
po~nav da se ~uvstvuvam kako vo nekoja skopska - maalska zona na samrakot, za kone~no da sfatam deka
vsu{nost sekoja zgrada si ima svoja Baba-[pionka od
prizemjeto ili od prviot kat. Sama, nema`ena ili
vdovica, zaboravena od decata i so poseti na vnucite
edna{ mese~no - utredenta po Po{tarot, skarana so
kom{iite poradi pis-jazikot izostren vo ozboruva~kite seansi pred piqaratai vo balkonskite dueli so
rafalni razmeni na navredi, skopskata Baba-[pi-
64
Sini{a Stankovi}
onka e sostaven del od sekoja maalska prikaska. I neizbe`na mirudija vo sekoja maalska zapr{ka. Letezime. Lete - si `ivee na balkonot, neprekinato snimaj}i ja situacijata, a zime - konturite £ se ocrtuvaat
zad perdeto, za{to studot i reumata se, sepak, posilni
od qubopitnosta.
Yirkaweto od zad perde ili epten a~ik (ako se raboti za drasti~no naru{uvawe na maalskite moralni
normi) i kodo{eweto na roditelite za sekoe pijano
vra}awe doma - na ma{kite, i za sekoj ukraden bakne`
ili, skraja da e, za nedovolno silnata reakcija na preslobodno pu{tena ma{ka raka pri ispra}aweto doma
- na `enskite `iteli na zgradata, ednostavno £ se smislata na `ivotot. Osameni~ki. Siroma{en - bez
vistinski prijateli. Surovo sogolen do dnoto na sopstvenata samotija.
œ œ œ
Sekoja ~est na avstraliskite eksperti. Jas pak }e
napi{am nekolku mejlovi, }e odnesam cve}e i }e zapalam sve}a, i }e gi viknam malkutemina "moi# lu|e,
drugari so golemo D, {to ostanaa vo svoite maala da go
~ekaat poubavoto utre pod `e{koto skopsko sonce, da
se nurneme vo kriglite pivo, do izutrina... Drugarski. Za potoa, na razdenuvawe, raspean i }eflija, da
zastanam pod prozorecot na Babata-[pionka i da £
obezbedam materijal za ozboruvawe i smisla za `ivurkawe. Epten drugarski.
juli/avgust 2005
MAALSKI PRIKASKI
65
CRNA DUPKA
PRIZNAVAM, REAGIRAM PO TROA, NERVOZNO PCUJAM, KOLNAM,
SAKAM I DA SE TEPAM (AKO PROCENAM DEKA NE POSTOI {ANSA
DA BIDAM ZGRBAVEN OD "VRSKAXIJATA# {TO ME IZIRITIRAL),
AMA ME NAPRAVIJA TAKOV... TIE NA KOI IDOL IM E SVAZILENDSKIOT MONARH MSVATI TRETI; TIE KOI ZA SAMO 15 GODINI NE
DOVEDOA DO DEREXE - KAKO VO SVAZILEND - DA IMAME RE~ISI
40 PROCENTI ZDRAVI I PRAVI - NEVRABOTENI, DODEKA XABALEBARI AR~AT DR`AVNI PARI ZA SVOI AZDISUVAWA. EDINSTVENA RAZLIKA ME|U TATKOVINATA NI, VO KOJA `IVOTITE GI
MINUVAME ZGRBAVENI PRED {ALTER, I MONARHIJATA NA
MSVATI E VO TOA {TO TAMU VRIE OD SIDA, A KAJ NAS, ZA SRE}A,
SE U{TE JA NEMA MNOGU. AMA TOA E SAMO PORADI TOA {TO VO
DR`AVAVA - NIKOJ NIKOGO NE ONADI...
Vo ne taka retkite momenti koga obi~no pomisluvam da ja protnam rakata niz dupkata na nekoj poni`uva~ki nizok {alter pred koj, normalno, mora da se
svitka 'rbetot za da se svr{i rabotata, vrz sopstvenata
ko`a ja ~uvstvuvam ocenata na raznorazni me|unarodni institucii koi tvrdat deka, spored nivnite istra`uvawa, sum `iveel vo edna od najkorumpiranite dr`avi vo svetot. Vo koja bez mito ne smee{ ni da pomisli{ da istera{ nekoja svoja pravdina. More, kakva
pravdina, da zavr{i{ najobi~na rabota {to e povrzana so kakvo bilo pusul~e vrz koe mora da ima nekakov
{tembiq od mastodontskiot birokratski aparat. Ka-
66
Sini{a Stankovi}
ko ~ovek koj cel `ivot `ivee vo dr`avata - "Crna dupka# na Evropa koja, ete, spored me|unarodnite oceni
imala nivo na korumpiranost kako Svazilend, jas
obi~no ne reagiram "na prva#. Dobro, osven pred {alterite na "Socijalno#, na "Penzisko#, ili koga }e me
zbrlavat natrapnicite vo redovite pred ambasadite,
ili vo aptekite, ili vo ~ekalnicite pred ordinaciite. Ili...
Aj da ne se la`eme, priznavam, reagiram po troa,
nervozno pcujam, kolnam, sakam i da se tepam (ako procenam deka ne postoi {ansa da bidam zgrbaven od "vrskaxijata# {to me iziritiral), ama me napravija takov... Tie na koi idol im e svazilendskiot monarh
Msvati Treti, koj si gi izbiral 13-te soprugi na ceremonii na koi devici tancuvale so goli gradi samo
za nego; tie koi za samo 15 godini n¢ dovedoa do derexe
- kako vo Svazilend - da imame re~isi 40 procenti
zdravi i pravi - nevraboteni, dodeka xabalebari go
ar~at dr`avniot buxet (sose na{ite kakvi-takvi
{ansi za malku poasolna idnina), kako Msvati da im e
prv bratu~ed. Edinstvena razlika me|u tatkovinata
ni i monarhijata na Msvati e vo toa {to tamu vrie od
SIDA, a kaj nas, za sre}a, s¢ u{te ja nema mnogu. (Ama
toa e samo poradi toa {to vo dr`avava - nikoj nikogo
ne onadi... Za vodewe qubov duma da nema - toa e minatovekovna rabota.)
I nikako ne mo`am da sfatam (u{te pomalku da
prifatam) zo{to mora da `iveeme vo haos?! Vo dr`ava
vo koja karakteristikite na mirnite, trpelivi i mol~alivi `iteli se otslikuvaat i niz cel kup Trp~e &
MAALSKI PRIKASKI
67
Traj~e & Mir~e - imiwa. Lu|e koi, ako ne postojat,
bi si gi izmislila sekoja vlast, oti se kako rodeni - so
niv da se vladee. Se nakostre{uvam od mo`nosta - dupkata na {alterot i namurtenoto lice i mrzelivo dadenite odgovori od drugata strana da se pandan na sabjata pred koja gi vednele glavite na{ite dedovci? More, pozastra{uva~ki od nea! A nie, kutrite, taka navednati pred {alterskite dupki - sakame vo Evropa?!
More, niz dup~e na igla }e n¢ protnuvaat do tamu, so
na{ite dupki vo organizacijata, istorijata, dr`avniot buxet, kolektivnata memorija, xebovite...
Vo ko{mari mi se javuva {alterska dupka pred koja mora da se klekne na kolenici i da se moli nekoj si
naluten birokrat koj do pladne se mrazi sebesi i sopstveniot proma{en `ivot, a popladne celiot svet, i
komu sekoga{ ne{to mu nedostiga. Cela dr`ava - edna
dupka. [alterska. Tuku, aj birokratijata, u{te polo{o e koga vo edna od najgolemite banki vo dr`avava,
nad samiot {alter pi{uva: "Po~ituvani klienti,
prebrojte si gi parite! Po napu{taweto na {alterot ne priznavame reklamacii za brojot i kvalitetot na banknotite#. Od start ~ovek da se somneva
deka zad {alterot e nekoj aramija, da mu gleda v race i
da bide na {trek poradi mo`na dubara! 'Bati marketingot. Ili, koga vo vizbata na golemata zgrada na
Klini~kiot centar, vo edno morni~avo prostorii~e,
blagajnicite {to naplatuvaat za uslugite na doktorite na katovite nad niv, brcaj}i par~iwa vareni |evre~iwa vo plasti~nite ~a{ki jogurt, ve "strelaat# so pogledot za{to ste se drznale da gi prekinuvate vo "do-
68
Sini{a Stankovi}
ru~ekot#. [to obi~no trae s¢ do ru~ek. [alterski
mentalitet.
I posle, se lutime koga strancite n¢ podu~uvaat so
idiotski napisi na ulica kako da minuvame na semafori na pe{a~ki premin ili pravat "reklami# so pogrebni venci na bilbordi. Azdisani se i prepotentni
toa strancite, to~no, ama }e da e deka si zaslu`uvame i
po nekoja zau{ka ili barem ~akmak, onaka navednati
i dezorganizirani. S¢ dodeka nekomu ne mu pukne
filmot kako na onoj brazilski patnik koj, koga po koj
znae koj pat {oferot soop{til deka avtobusot se rasipal i deka site mora da se simnat, se vratil so {i{e
alkohol i go zapalil avtobusot! Zaboravaj}i go kondukterot vnatre. Kondukterot sepak izvlekol `iva
glava, ama siguren sum deka mehani~arite po~nale malku od malku - da gi odr`uvaat avtobusite. Mo`ebi... Koga ne bi postoele {alterskite dupki vo svesta,
mo`ebi makedonskite "Msvatievci# bi se skrile vo
gluv~e{ki dupki. A nie kone~no bi se izvlekle od
"Crnata dupka#vo koja n¢ turnaa?
noemvri 2005
MAALSKI PRIKASKI
69
DEMBELIJA
("Na noze debeli i gladni...#)
BE{E MNOGU POUBAVO NEKOGA{, VO MOETO STARO MAALO. SITE
SI BEVME SLABI, A MAJKITE EPTEN SE TRUDEA I PRAVEA SE ZA DA
NE ZDEBELAT. NIE GI VRTEVME GLAVITE OD TE{KITE ZAPR{KI
NA MANXITE I KRI{UM KRADEVME OD TEGLITE SLATKO OD VIZBITE (KOJ LI DENES PRAVI SLATKO VO TEGLI ZATVORENI SO CELOFAN I LASTI~E?!). OD DRUGA STRANA, I DENES, KOGA }E SE SETAM KAKO ME BRKAA OKOLU MASA SO LA`ICATA ODVRATNO RIBINO MASLO, POSAKUVAM DA JA ISPRAVAM NEPRAVDATA {TO MU E
NANESENA NA PRONAO|A~OT NA RIBINOTO MASLO VO ZRNCA, KOJ
SOSEM NEZASLU`ENO NE DOBI NOBELOVA NAGRADA ZA EDNO
TAKVO INGENIOZNO OTKRITIE {TO NA NEKOLKU MAALSKI GENERACII IM GO RAZUBAVI DETSTVOTO
Na poslednata roditelska sredba, nastavni~kata
na mojot dvaesetkilogramski naslednik - vtorooddelenec mi napomna deka maliot e dobar, samo treba
malku pove}e da jade, oti bil slabi~ok. Pritoa zna~ajno me pogledna, i po koj znae koj pat go fativ onoj za mene dobro poznat pogled, ona somni~ewe deka, demek,
jas, tolkav kolkav {to sum, mu ja jadam hranata na slabi~koto mi sin~e. A kutriot jas, kakvi s¢ ne motivacioni faktori izmisluvam i kakvi s¢ ne napori vlo`uvam za da go navedam doma{niot "skakulec# da jade ponekoga{ i manxa, a ne samo kremovi i pa{teti. Dobro,
70
Sini{a Stankovi}
i dojaduvam s¢ {to }e ostavi, kolku da ne se frli, de...
Inaku, go ostaviv sin mi da jade {to saka (so normalno
insistirawe na ovo{jeto i zelen~ukot poradi zdraviot razvoj) vo momentot koga se setiv kolku me maltretira{e majka mi da jadam spana} & boranija za da
bidam silen kako partizanite & komitite i kone~no,
vo treto oddelenie osnovno, da ja nadminam granicata
od dvaeset kilogrami... I posle, velat, kru{ata pod
kru{a... Pa pa|a, normalno. A jas i sega }e si bev onoj
"kosturot# od detskite, pubertetskite i armiskite denovi da ne me nerviraa tolku vo poslednive godini,
koga na nervna baza, neli... dojdov do trocifrena brojka na vagata. Aj, da bidam iskren, ima nekoe vlijanie i
dveipoldeceniskoto konzumirawe pivo... Plus, komu
mu e gajle, pa neli nekoga{ korpulentnosta i mevot
bile vizuelen dokaz za uspe{nosta na stopanot.
Ne znam dali sin mi po nekoja decenija }e li~i na
mene denes i dali i toj }e gi kupuva najmalite broevi
vo XXL i Guliver prodavnicite, ama ne bi mu go posakal toa. Oti, iako ne znam dali }e potrae ova nikakvovo vreme na idiotski dieti, na preporaki za pasewe
treva za zdrav `ivot i na nebulozno insistirawe na
sovr{eni silueti, na liposukcii (mene vo edna takva
varijanta bi mi trebala kirbi-pravosmukalka - m. z.),
botoksi & silikoni - za uspeh vo op{testvoto, sepak
veruvam deka "buckovcite# i toga{ }e bidat na nekoja
"crna lista#. Za{to, site {to ne potpa|aaat pod grafata - anoreksi~ni ili bilderi, ve}e se diskriminirani. Najiskreno, nikako ne mi e jasno zo{to elegantno popolnetite vedna{ se osomni~eni deka napra-
MAALSKI PRIKASKI
71
vile nekoja beqa ili deka i~ ne gi biduva. Vo anketa na
eden britanski magazin so koja bile opfateni 2.000
rabotodava~i bilo zaklu~eno deka na nevrabotenite
debelkovci im bilo pote{ko da najdat rabota otkolku
na nivnite viti konkurenti. Gazdite smetale deka debelinata vlijae vrz produktivnosta i deka vi{okot
kilogrami e znak na slaba samokontrola, a deka debelinata e stanata faktor za diskriminacija, re~isi
kolku i vozrasta-starosta, polot ili rasata, se gleda i
po toa {to deset procenti od anketiranite britanski
gazdi ne bi sakale nivniot debel vraboten da se sretnuva so klient i bez razmisluvawe bi otpu{tile svoj
vraboten poradi negovata te`ina! Kon ova mo`e da se
dodade edna {kotska studija, spored koja pove}eto od
debelkovcite `iveat vo valkanite delovi na gradovite, me|u is~krtani yidovi so grafiti i ku~e{ki izmet. Spored odgovorite na sedum iljadi anketirani
`iteli na sedum evropski gradovi e izveden zaklu~ok
deka vo valkanite maala `iveat dvapati pove}e debeli lu|e otkolku vo "~istite# delovi na gradovite. Zatoa, pra{awe na denot e koga }e izbie revolucija na
diskriminiranite buckovci (eve, vedna{ se prijavuvam da bidam del od Agitpropot na idniot [tab na
svetskata revolucija na dolnosuvanite debelkovci, ili kako {to e sega moderno da se veli - nivni PiAr oficer), za{to poni`uvawata ve}e ne se trpat.
A nekako, be{e mnogu poubavo nekoga{, vo moeto
staro maalo. Site si bevme slabi, a majkite epten se
trudea i pravea s¢ za da n¢ zdebelat. Nie gi vrtevme
glavite od te{kite zapr{ki na manxite i kri{um
72
Sini{a Stankovi}
kradevme od teglite slatko od vizbite (koj li denes
pravi slatko vo tegli zatvoreni so celofan i lasti~e?!). Od druga strana, i denes, koga }e se setam kako me
brkaa okolu masa so la`icata odvratno ribino maslo,
posakuvam da ja ispravam nepravdata {to mu nanesena
na pronao|a~ot na ribinoto maslo vo zrnca, koj sosem
nezaslu`eno ne dobi Nobelova nagrada za edno takvo
ingeniozno otkritie koe na nekolku maalski generacii im go razubavi detstvoto. Arno ama, od evocirawe
spomeni nema fajde i jas, spored preporakata na nastavni~kata od po~etokot na prikaskava, re{iv da go
razvivam apetitot na sin mi, preku zanimavawe so
sport. Sakav maliot da trenira plivawe, ama Skopje,
koe spored naviva~kite pesni~ki {to gi zbesnuvaa
bitol~ani ima aerodrom - ve}e nema bazen. Ili, i ako
ima nekoj {to u{te raboti, vodata mu e gr~-studena i
glavno slu`i za nastinuvawe na decata... I, {to da
trenira sega mojot sin - "maneken# za da mu se prijade?
Za fudbal, sin na tato, ne }e da go biva. Vsu{nost, i jas
bev trup, ama imav sre}a da rasnam vo vreme koga i vo
u~ili{teto i vo maaloto, vo bliskite mi generacii,
okolu mene tr~aa s¢ sami idni profesionalci, pa
glavno bev spoter. Ili, edno vreme, i mantinela-golgeter, kogo de~kite {to znaea da "{ebaat# (kako {to
"selski# nekoga{ se vika{e driblaweto) go koristea
kolku za "odbijanka#. A sin mi, komu prva igra~ka mu
be{e xojstik, ako i zaigra fudbal, normalno so mene
(negovite drugar~iwa i~ ne gi biduva za kolektivna
igra i tie se potat glavno pred ekranite), na vikendite vo nekoe od skopskite sela (za{to na trevnicite vo
MAALSKI PRIKASKI
73
Sandanskiili pasat kowi ili ima opasnost decata da
se bocnat na nekoj frlen {pric), topkata ja udira
glavno so {pic. I mnogu e pouspe{en koga igra samiot, driblaj}i go kako vo kata - zamisleniot protivnik. @iti vremeto vo koe decava ne mo`at ni spoter
da bidat...
[to da pravam, ne smeam da se nerviram, oti pak
rastreperenite nervi }e gi lekuvaam so polna sofra,
ili barem so toa {to ne sakal da go jade maliot. A se
bli`i polugodieto i novata roditelska sredba. Kako
}e £ poglednam v o~i na nastavni~kata?
dekemvri 2005
74
Sini{a Stankovi}
[email protected] SPOREDNA RABOTA
Na tatko mi Bo`o,
namesto govor na negoviot pogreb - za site
propu{teni zaedni~ki ne{ta vo `ivotot
SO TATKO MI NIKOGA{ NE OTIDOVME ZAEDNO NA FUDBAL. OTI,
TOJ NE SAKA{E SPOREDNI RABOTI NA KOI SAMO SE VRESKA I SE
PCUE, TUKU PREFERIRA{E DA JA ANALIZIRA "POLITIKA# VO
NEDELNITE UTRA. SIN MI, NA SITE MOI PREDLOZI DA ODIME
ZAEDNO NA NATPREVAR NA STADIONOT VO MOJOT I NEGOV PARK,
MI ODGOVARA NEODREDENO. NAPROLET }E GO VODAM. ]E KUPAM
DVA BILETA, NEMA VE}E ONA - EDEN BILET, TATKOTO SOSE SINOT. AMA I SO DVA BILETA - }E SPODELIME. ISTO ~UVSTVO...
Na re~isi redovnite vikend-pro{etki niz parkot so mojot naslednik, {to po~nuvaat so ranewe na
{atkite (iskreno mu blagodaram na gazdata na Ezerce
za toa {to povtorno go oblagorodi toj del od moeto detstvo) i so kratkotrajno nabquduvawe na nekoj trening
na teren ili vo sala, seedno (na moja iskrena `alost,
sin mi ne go "vle~e# fudbalot, pa s¢ se nadevam deka genetikata }e zbesne i, namesto kako tatko mu, koj po sedum-osum godini "tapkawe# i zaludno sonuvawe da
bide kako Moka ili Bu{tur, da ostane samo "metar
i {umska jagotka#, }e bide visok kako nekoj od dedovcite, blisku do dve metra...), preku zadol`itelnata
poseta na Luna parkot kade, epten de`a vu, zaedno se
MAALSKI PRIKASKI
75
vozime na istite koli~ki na koi sum se vozel i pred 35
godini, do ru~ekot vo nekoja od kafeanite na potezot
^amo - Nostalgija, via dvete Idadii. I re~isi sekoga{ mu raska`uvam za sre}nite sedumdesetti, koga i
Gradot i Parkot s¢ u{te imaa du{a, koga jas bev kolku
nego i koga nie decata, mo`evme da `iveeme i bez Kartun netvork, samo so ve~ernite dozi na Tom & Xeri,
Baltazar- profesorot i U{ko- me~eto...
œ œ œ
Mu zboruvam i za tradicionalnite poseti na nedelnite fudbalski natprevari od godinite koga Vardar po }eif si bira{e dali }e se natprevaruva vo Prvata ili vo Vtorata liga na toga{nata dr`ava. @itelite na moeto nekoga{no maalo ja imaa taa sre}a Parkot i stadionot da im bidat "na deset minuti# pe{muabet, i sekoja nedela toa be{e cel ritual. Sozdaden
od tatkovcite {to begaa od majkite i od zdodevnite doma{ni obvrski i n¢ vodea ne samo na Vardar ili na
maalskata qubov - Rabotni~ki, ami i na Lokomotiva, ako treba, koga dvata "pogolemi# tima gostuvaa.
N. V. Fudbal! Najva`nata sporedna rabota vo `ivotot.
Na ma`ite od moeto maalo. Bavno ~ekorej}i, so perni~e pod mi{ka, ili samo so vesnik - za pod zadnikot, so
ogromni fi{eci semki & son~ogled ("Kiiii-kiriki,
semki, mastiki, mleee-ko badem!...#), na{ite tatkovci, so stutkani pantaloni na preponite, bistrea politika ili fudbalski transferi od tipot "Koj golman Zvezda }e ni go podari dogodina ako sega £ gi pu{time bodovite, oti £ trebaat za titula, a Var-
76
Sini{a Stankovi}
dar i taka ispa|a#, dodeka nie, maalskite kopiqaci,
kaskavme zad niv, polni so verba vo pretstojnata pobeda. (Velam, na{ite tatkovci, oti jas s¢ nekako se "{lepuvav# so tatkovcite na moite drugari. So tatko mi nikoga{ ne otidovme zaedno na fudbal. Oti, toj ne saka{e sporedni raboti, na koi samo se vreska i se pcue,
tuku preferira{e da ja analizira Politika vo nedelnite utra ili, dopolnuvaj}i mu ja ~a{kata so
rakija, so meze da mu objasnuva na kumot, edvaj 40godi{en penzioner od nekoja godina pred toa - kade
zgre{ile kumot i takvite kako nego i zo{to morale da
bidat smeneti - zaradi poubavoto utre. Koga jas se
vra}av doma na nedelniot ru~ek, kumot, podnapien, si
zaminuva{e, kolnej}i gi site {to ne sfa}aat kolku si
ja sakal zemjata i slu`bata i kolku bil onepravdan so
nevozvratenata qubov, a tatko mi ja pomestuva{e vo
{kafot negovata nikoga{ neupotrebena ~a{ka za
rakija, postavena na sofrata ~isto kolku za balans...).
Pred toa, vo Parkot, pievme sokovi vo {i{enca
razladeni na kocki mraz dom'knati so velosipedi so
predna prikolka pred natprevarite i kupuvavme sokovi ("Sok '[ampion' - Vardar {ampion!#) vo tetrapak za samiot natprevar, dodeka tatkovcite gi vadea
od xebovite nezaobikolnite tranzistori "na baterii# za sledewe na rezultatite od drugite natprevari.
(Toga{ nekoj da se obide{e da mu ja predviduva nekomu
dene{nata zaraza so oblo`uvalnicite, verojatno }e
mu gi vrzea rakavite na pi`amite zad grb i direkt - }e
go transportiraa vo Bardovci, oti "12-ka# i "13-ka# toga{ zavisea i od timovi kako Vardarili ^elik, a gla-
MAALSKI PRIKASKI
77
sot na radio-spikerite predizvikuva{e katarza...). I
gi zdogleduvavme nezaboravnite "{itka~i# Srbo &
comp., koi zime se selea pred kinata vo centarot na
Gradot (kako denes da mu objasnam na sin mi deka nekoga{, pred toa trkaleznite dupnati plo~ki i pred video-lentite ima{e "{itka~i# i tolpi nezadovolnici pred kinata koi ostanale bez bilet!?), ne trevo`ej}i se, znaej}i deka redarite }e n¢ pu{tat na eden bilet - eden tatko i edno dete... Po natprevarite tatkovcite gi prexvakuvaa akciite, {ansite i "utkite#
sedej}i vo Idadija (mezej}i }ebapi i piej}i studeno
pivo - maalski iqa~ za razranetite jazici i usti od
solenite semki), pa duri i "od noga#, vo }epab~ilnicata do Ap~e, a nie kopiqacite vnatre vo slatkarnicata goltavme ekleri & indijanki piej}i ja najubavata
boza na svetot (patem re~eno, pijalok ~ij sostav, a osobeno vkus, nikoga{ ne uspeav da im go "prevedam#, na
prijatelite i poznajnicite od stranstvo)... I taka, jadej}i i piej}i, rasipuvaj}i go tradicionalniot nedelen ru~ek na koj n¢ ~ekaa majkite, im slu`evme kako
krunski argument na tatkovcite - demek, "decata sakale bla~ko#, pa zatoa stignale doma tri ~asa po natprevarot...
œ œ œ
Na fudbalski natprevar vo parkot ne sum bil pove}e od 15 godini. Nemam }eif. Sepak, sekoga{ koga
pominuvame so sin mi pokraj stadionot i gledame nekoj trening, nekako mi zaigruva srceto. Doma, na sekoj
tv-prenos na fudbalski natprevar maliot me pra{u-
78
Sini{a Stankovi}
va "koj igra?#, "koi se koi?#, i "za koi si ti, tato?# Za
i toj da naviva so mene. Normalno, samo vo momentite
koga pravi pauza od kompjuterskite igri. Ama, na site
moi predlozi da odime zaedno na natprevar na stadionot vo mojot i negov Park mi odgovara neodredeno.
Znam deka ne saka tolpi i deka mu e mnogu poubavo da
pravi hristijanii so koli~kite "na struja# okolu
Fontanata i minuva~ite, ama mu vetiv (si vetiv?) deka
naprolet }e go vodam "na utakmica#. Nekoja, koja bilo,
koga Rabotni~ki (Vardar godinava e epten za `alewe, }e ~ekam sin mi da go vidi vo poubava svetlina) }e
igra so nekoj tim od vnatre{nosta i koga re~isi i }e
nema natprevaruva~ki duh i turkanici na vlezovite.
Ama, koga sepak i sin mi }e ja vidi magijata na zeleniot teren. ]e kupam dva bileta, nema ve}e ona - eden bilet, eden tatko i eden sin. Ama i so dva bileta - }e
spodelime. Isto ~uvstvo. I semki & son~ogledi }e kupam. I iqa~-pivo, ko~an-studeno, i {ampionsko sok~e. (I perni~e }e nosam, iako sega ima sedi{ta za kornewe i mavawe po sudijata, koj e gej po difolt, i po
naviva~ite na gostite). ]e navivame zaedno. More, i
}e pcueme zaedno ako treba, iako go u~am, neli, deka
toa ne e ubavo. I }e i' go rasipam planot za nedelna
sofra na poubavata mi polovina, za{to }e go "natapanam# maliot so }ebapi, ekleri & indijanki i boza. I
zaedno }e podla`nuvame deka sme zadocnile oti toj
insistiral "na bla~ko#. Za{to, toa sporednoto, nekoga{ e i toa kako - va`no.
Najva`no. Otkako s¢ }e stane sporedno.
januari 2006
MAALSKI PRIKASKI
79
KR[IGRB PLANINA
MA{KIOT DEL OD MOJATA MAALSKA GENERACIJA STANUVA ZAVIDLIV. DENES ZAEDNI~KI IM ZAVIDUVAME NA OVA MLADIVE,
PCUEJ}I SO PIVO I SO LIV~IWA OD OBLO`UVALNICA NA KATANEDELNITE SOBIRAWA PRED TELEVIZOROT VO STANOT NA EDEN
OD NAS, DODEKA POUBAVITE NI POLOVINI - "OSVOENITE PLANINI# - SI GI PLAKNAT USTITE SO PREMALENITE "PLANINARI# I SO SITE NIVNI GREVOVI I GRE{KI VO BRAKOVITE. NE NE
BIVA... OSTAREVME. VO POGRE{NO VREME SME SE RODILE. ILI,
IMAME NEKOJ FELER - SE U{TE VERUVAME VO ROMANTIKA, ILI
VSU{NOST SAMO NOSTALGI~NO SI BAEME ZA MLADOSTA - KOGA
NI BE{E UBAVO DURI I TOA {TO OKAPUVAVME MOLEJ}I, RECITIRAJ}I STIHOVI, SVIREJ}I NA GITARI I PEEJ}I BALADI...
EPTEN SRCE NE BOLI ZA TOA {TO OVIE, DENE{NIVE, I BEZ SETO
TOA SE SI IMAAT - NA TACNA
Romantikata kaj nas odamna e izumrena. Ja ubi patrijarhalnosta na postarite generacii, ~ie sfa}awe
na realnosta ovie novive gi nateraa bukvalno s¢ vo
`ivotot - pa i `ivotot - da go konuzmiraat "na eks# i vo
tr~anica. S¢ se sveduva na polovina ~as potewe (dobro, nekoga{ prosledeno i so eden ~as izvinuvawe za
"`imi majka, prviot kiks#), nema ve}e poezija, cve}iwa, podaro~iwa i sli~ni mali "znaci na vnimanie#...
Ma{kiot del od mojata maalska generacija, koj so denovi go preraska`uva{e sekoj uspeh - pregrnuvaweto
na izmolenite devoj~iwa vo temninata na kinoto
80
Sini{a Stankovi}
Karpo{, vo redovite po ~etirinaesettiot - ednostavno, ne mo`e da gi podnese kopiqacive koi od svoite
`ivoti napravija bezmalku porno-houmvideo. Jas, pa
i~. Dobro, jas i ne sum objektiven, jas i na Junfer brdo
na devojkite koi glavno ostanuvaa neosvoivi kako planinski vrvovi im recitirav poezija, ama sepak... Muabet da nema deka nie gi gledavme prvite goli `enski
na ne{to {to celo maalo go vika{e "pro`ektor#,
sopstvenost na eden zali`an kopuk kogo nikoj ne go saka{e, ama ~ij tatko prodava{e oficijalno tekstil, a
spored muabetite pred piqarata - oru`je, vo nekoja
od nevrzanite zemji. Ili deka po ednoipol~asovno
masirawe na ramenicite na devojkite za vreme na
filmskite proekcii vo gorespomenatoto kino me|usebno se la`evme - koja od na{ite devojki ima najcvrsti gradi...
Mo`ebi i poradi seto toa denes site zaedno im zaviduvame na ova mladive, pcuej}i so pivo i so liv~iwa od oblo`uvalnica na katanedelnite ma{ki sobirawa pred televizorot vo stanot na eden od nas, dodeka
poubavite ni polovini - "osvoenite planini# - si gi
plaknat ustite so premalenite "planinari# i so site
nivni grevovi i gre{ki vo brakovite. Ne n¢ biva... Ostarevme. Vo pogre{no vreme sme se rodile. Ili, imame nekoj feler - s¢ u{te veruvame vo romantika, ili
vsu{nost samo nostalgi~no si baeme za mladosta - koga
ni be{e ubavo duri i toa {to okapuvavme molej}i, recitiraj}i stihovi, svirej}i na gitari i peej}i baladi... Epten srce n¢ boli za toa {to ovie, dene{nive, i
bez seto toa s¢ si imaat - na tacna.
MAALSKI PRIKASKI
81
I dodeka mr~am i zaviduvam, ~itam deka nekakov
{panski institut napravil istra`uvawe spored koe
Francuzite da ti bile "najnadarenite# ma`i na Duwava. ^udno, za{to vo moeto staro maalo pod "Francuzi# gi podveduvavme tie {to tokmu poradi nedostig
na "nadarenost# koristea drugi delovi od teloto vo
retkite mo`nosti da se doka`uvaat kako ma~o-meni,
ama - nauka si e nauka... Demek, dol`inata na qubovniot organ kaj Francuzite vo prosek iznesuvala 16 santimetri, zad niv da ti bile Italijancite, so "kusok#
od eden santimetar, pa Britancite, koi ti bile pod
svetskiot prosek od 14 santimetri, s¢ do Ju`nokorejcite so nivnite, `ali bo`e, 9,3 santimetri. Nas,
Balkancite, n¢ nema vo tabelata, ama nema vrska - nie
samite si znaeme deka sme si "najvooru`eni#. A i da ne
sme, vo na{e maalo sekoga{ se vele{e "malo, ama tehni~ar~e#- va`na e dinamikata a ne dimenzijata, neli.
A tuka sme - na vrvot!
Spored istra`uvaweto na svetski poznatiot proizvoditel na kondomi Dureksza seksualnite naviki i
odnesuvaweto na lu|eto vo 2005 godina (vo koe, za `al,
ne se opfateni Makedoncite & Albancite), Balkancite se seksualno najaktivni vo svetski ramki! Edna
anonimna anketa {to bila sprovedena preku Internet opfatila 317.000 ispitanici od 41 dr`ava i
{ampioni ispadnale Grcite, koi imaat seks 138 pati
vo godinata, pa Hrvatite (134), Srbite i Crnogorcite
(128), Bugarite (126), pa Turcite (111). Eh, {to ti e Balkan - mo`ebi e zabatalen, mo`ebi e i "anusot na Evropa#, ama, ete, barem vo seksot e daleku nad svetskiot
82
Sini{a Stankovi}
prosek od 103 "onadewa# godi{no. I, spored podatocive, kaj mo`e so na{ive balkanski da se sporeduvaat
aziskite "tigri#, ~ii lideri se Japoncite so 45 seksawa godi{no?! More ma~iwa se tie, ne tigri. Plus, da
be{e tabelava zbogatena so rezultatite od Makedonija i od Albanija, kaj }e ni be{e krajot!
Znam deka }e ima zlobnici koi }e "zabele`at# deka na narodite {to ne znaat {to drugo da pravat i nemaat pari za da si najdat nekoja poinakva "zanimacija# im ostanuva samo da... Dobro, mo`ebi ima i tuka
vistina, no rezultatot si e rezultat, a nie sme si {ampioni, duri i ako, spored site balkanski pravila na
igrata, anketiranite {to ostanuvale anonimni - la`ele bez usul. Mislam, si gi sakam jas Balkancite, i
kniga napi{av za toa deka sum Balkanec "do bal~ak#,
ama znam deka vo izborot me|u zelka i meso, vo prosek
site jadat - sarma. I znam deka i "Janis#, i "Hrvoe#, i
"Nik{a#, i "Sava#, i "Gawo#, i "Mustafa#... la`ele do
besvest za toa kolku "rabotat# godi{no. Balkanci nizaedni.
Sepak, potragi~no e toa {to nikoj, vo site tie anketi ne spomna vodewe qubov. So golemo Q. Ili toa
{to ni planinite ve}e ne se toa {to bea. Nema }eif vo
osvojuvaweto. Skr{eni se 'rbetite. Od druga strana,
kolku i da sum so {iroki sfa}awa i so moderni pogledi, sepak, kako Balkanec, nekako te{ko gi prifa}am
ova trendovive od raznite "kr{igrb planini# {to doa|aat od Zapad...
fevruari 2006
MAALSKI PRIKASKI
83
QUBOV SO RASOL
I POKRAJ REATA NA KISELA ZELKA - I SE RADUVAM NA PROLETTA,
OTI VETIJA "~AU{ITE# OP{TINSKI DEKA PO TOLKU GODINI
ZBESNUVAWE NA CELOTO MOE MAALO - OD PRA{INATA {TO GI
{TIPE O~ITE I OD BU~AVATA OD KAMIONI {TO E~I VO U{ITE
- }E GO IZRAMNELE |UBRI{TETO SPROTI MOJATA ZGRADA! I DURI I TREVA }E POSADELE, PA VO NAJUBAVOTO GODI{NO VREME }E
MO`AM DA BIRAM KADE DA BEGAM OD GLUTNICITE ZBRLAVENI
KU~IWA {TO USPEALE DA SE SPASAT OD PRED TRKALATA NA NEKOJA RAZGALENA "YVEZDA# NA SIROMA{KATA NI ESTRADA. POKRAJ KEJOT ILI PO NOVIOT TREVNIK {TO }E NI GO NAPRAVELE...
Dodeka mi gi kinea nervite qubovnite izlivi na
ma~kite {to sakanite mi kom{ii gi ranat direktno
od balkonite frlaj}i im gi ostatocite od sopstvenite sofri vo moeto dvor~e, se molev kone~no da zavr{i
toj fevruari i da me ogree sonce. Taka, s¢ u{te sum vo
is~ekuvawe na proletta koja vo moeto maalo po~nuva
so nepodnoslivata rea na kiselata zelka so koja kom{iite, so sila otkinati od rodnata grutka vo planinskite sela i zatalkani, kutrite, vo edna od najgolemite "spalni# na Skopje, sekoja godina ja zatnuvaat kanalizacijata, za da ne im mirisale gara`ite i vizbite.
^isto kolku da ne gi trujat lebarkite i gluvcite, qubiteli na urbaniot `ivotinski svet nizaedni.
I pokraj reata - £ se raduvam na proletta, oti veti-
84
Sini{a Stankovi}
ja "~au{ite# op{tinski deka po cela decenija zbesnuvawe na moeto maalo - od pra{inata {to gi {tipe
o~ite i od bu~avata od kamioni {to e~i vo u{ite - }e
go izramnele |ubri{teto sproti mojata zgrada! I duri i treva }e posadele, pa vo najubavoto godi{no vreme }e mo`am da biram kade da begam od glutnicite
zbrlaveni ku~iwa {to uspeale da se spasat od pred trkalata na nekoja razgalena "yvezda# na siroma{kata
ni estrada. Pokraj Kejot ili po noviot trevnik {to }e
ni go napravele. (Vsu{nost, da imam triesetina kilogrami pomalku, mo`ebi bi mo`el, kako ma~orite od
po~etokot na prikaskava, i na drvo da se ka~am, ama toa
e od nekoj drug film, epten nau~no-fantasti~en...) A
od ku~iwata, neli, mora da se bega, oti ako im se vrati so kamen ili so nekoj podebel stap - }e spiskaat dvi`e~kite zaka~alki za ve{ta~ko krzno koi vo srceto
nosat bezmerna qubov za vo{losanite xukeli {to
pregladneti gi vadat od pamet skopjani ili patem gi
potkasnuvaat, onaka, kako za meze.
Ja o~ekuvam toa proletta, vremeto na qubovta i na
budeweto, sepak so mala rezerva, oti pak }e po~nat od
sekade da lazat crvite li - stonogalkite li, {to na
skopjani im gi "serviraat# gradona~alnicite aramii
i nekadarnici, koi so godini gi ar~at parite za otrovi za sekakvi nivni gluposti. I im ovozmo`uvaat na
crnite gnasi da se razmno`uvaat kolku {to sakaat i da
se {irat niz moeto maalo, branej}i se od eventualnoto
sma~kuvawe so nepodnosliva smrdea... Se trudat, neli,
gradona~alnicite, kolku da imaat so {to da se zanimavaat nivnite "podanici#, za da ne pra{uvaat mno-
MAALSKI PRIKASKI
85
gu-mnogu koj toa gi prokolnal tokmu nivnite op{tini, pa imaat vakvi "kmetovi#.
Aman be, zabegav, za proletta be{e zborot, za najubavata skopska prolet vo koja se izostruvaat site setila po zimskata dremka, a ne za grdotiite na moeto
maalo, ~ove~ki ili `ivotinski, seedno. Za qubovta
sakav da pi{uvam, za porivite i nagonite {to se budat
{tom se iznesat prvite stol~iwa vo kafeanskite bav~i. I za proletnoto veter~e {to go sozdavaat parfimiranite skopjanki vo najubavite godini i nivnite
}erki so pirsinzi{to im bleskaat od golite stoma~iwa pred o~ite na oyverenite sredove~ni skopjani i na
nivnite sinovi, mamurlii od celono}noto poklonuvawe na nivnoto bo`estvo, crvenoto govedo "{to im
dava krilja#... Ili za zaglavenite liftovi od koi izleguvaat kom{iki vo {lafroci, nasmeani do dvete
plombi na "{estkite#, i kom{ii so delovi od ko{ulite {to im yirkaat od "du}anite#. Ili za sinhroniziranoto gore-dolu dvi`ewe na avtomobilite na parkinzite, niz ~ii {ofer{ajbni se nayiraat ispotenite tela na studentite bez svoi sobi ili so strogi roditeli. Ili za "bora~kite# zafati na tinejxerite bez
isaf, to~no pred zamaglenite o~ila na zavidlivite
penzioneri koi voajerski se potsetuvaat na svojata
mladost i na dolgogodi{noto is~ekuvawe na prvata
bra~na no} i na "snao|awata# so postelninite vo prvoto bra~no utro, za "da ne zborat kom{iiite#...
A jas - sum zapnal za crvite, za reata i za gradona~alnicite. Dobro, i toa se proletni maalski prikaski, ama ta`ni i gnasni. A ima i poveseli. Kako onie od
86
Sini{a Stankovi}
pred triesetina godini, koga maalskite kopiqaci sekoja prolet gi vadea od pamet vqubenite vo xbunovite
kaj Tehnolo{ki i Elektroma{inski fakultet. Kutrite qubovxii, edno {to so sm'knati pantaloni ne
mo`ea da gi brkaat de~i{tata, a drugo - im berea gajle
i na polurasle~nite devojki koi begaa i od niv i od kopiqacite... Otkako qubovxiite po~naa da se krijat
po koli na parkirali{tata na fakultetite, kopiqacite stavaa crni }esiwa na reflektorskite "bateriski lambi# od Ungarija ili od Bugarija, samo dupnati so {ajka za potenok snop, i gi vklu~uvaa otkako }e gi
"zalepea# vrz prozorecot na vratata na voza~ot ili na
sovoza~ot. Kolku li slu~ai na impotencija se predizvikani so {okovite na "akademskite# qubovxii? I
denes mi e `al za lu|eto...
Eeeeh, prolet. Ama toga{... Podocna s¢ se izberbati. Duri i seksot za pari, onoj - "vo priroda# - se preseli kaj "op{testvenite# fakulteti, so kamewarki izvetveni niz decenijata na UNPROFOR-NATO korisnici. A proletnata qubov vo priroda e ne{to {to £
pripa|a na istorijata, oti odamna `iveeme vo op{testvo koe ni za prirodata ni za qubovta i~ ne go zabole... Ama mo`e seks vo lift, vo avtomobil ili vo
park, i mo`e gradona~alnici sose crvi, mo`e i rea na
zelka. Kako tema za prikaska. ^isto proletno, onaka...
mart 2006
MAALSKI PRIKASKI
87
TRO[KA NADE@
GORD SUM NA TOA {TO "ZNAEV# DEKA ROMANOT {TO E ISCEDEN
OD DLABO~INITE NA DU{ATA NA NEKOGA{NIOT KOLEGA I SOPATALEC, PRIKAZNATA {TO JA ~ITAV VO RAKOPIS, }E IM SE DOPADNE NA LU|ETO. NA SITE {TO PATAT ZA ISKRENOSTA. NA IZMAMENITE, ZAVEDENITE, ZABLUDENITE... NA SITE IZLA`ANI,
KOI SAKAA I SAKAAT DA SLU{AAT PRIKASKI. OSOBENO SO SRE}EN KRAJ. NA SITE KOI POLOVINA VEK SLU{AA SO OTVORENI
USTI, I IM VERUVAA. NA RASKA`UVA~ITE
Eden moj nekoga{en kolega, nesuden daskal, diplomat po profesija, a vsu{nost hroni~ar vo du{ata i
novinar po nervot, elem, eden od malkutemina za koi
smetam deka ja spasile iskrenosta i ja za~uvale dlaboko vo sebe, neodamna dobi nagrada za svojot prv roman.
Vo koj go opi{uva periodot vo koj se prekr{uvaa `ivotite na nekolku generacii koi, rodeni ne po svoja
volja vo edna zemja i vo eden sistem (kade {to bea vospituvani spored toga{niot terk i sozrevaa kako li~nosti), sega `iveat - kako {to znaat i umeat, vo druga
zemja i vo drug sistem. Sudiraj}i se so ogromnata praznina vo koja potonaa site vrednosti i normi, moralot
i etikata, tradicijata i estetikata... I, begaj}i od
sopstvenite koreni i raskinuvaj}i gi site ni{ki {to
gi povrzuvaa so sopstvenata mladost, stanaa bledi kopii na nametnatite im prototipi, koi spored planovite na Golemite bra}a treba seriski da se proizve-
88
Sini{a Stankovi}
duvaat otsega pa natamu, na napateniot Balkan. Onaka,
nametnato bezli~ni, uniformirani i robotizirani,
nagneteni so xankfud i opieni so tv-{e}ernite vodi~ki za zabavuvawe na mozo~na aktivnost...
I, nekako, bev gord na toa {to znaev deka nostalgi~nata kniga (so site nejzini doblesti i maani za
koi doprva }e si se izjasnuvaat ekspertite), romanot
{to e isceden od dlabo~inite na du{ata na nekoga{niot kolega i sopatalec, prikaznata {to ja ~itav vo
rakopis, }e im se dopadne na lu|eto. Na site {to patat
za iskrenosta. Na izmamenite, zavedenite, zabludenite... Na site izla`ani koi sakaa i sakaat da slu{aat
prikaski. Osobeno so sre}en kraj. Na site koi polovina vek slu{aa so otvoreni usti, i im veruvaa. Na raska`uva~ite. Koi, za razlika od [eherezada, raska`uvaa
li raska`uvaa {areni lagi i prikazni bez kraj, no so
kupi{ta vetuvawa za poubavoto utre, samo za da pre`ivee sistemot bez koj, kako {to veruvaa, i tie ne mo`at da pre`iveat. (Potoa, otkako sistemot se urna, nakuso go iz`alija i brzo se presoblekoa. Pod novi maski prodol`ija so raska`uvawe, "recitiraj}i# kako
zombi. Istite zaglupuva~ki vetuvawa, ama so poinakva ideolo{ka matrica. Beskrajno. So strav deka ne bi
imale u{te edna {ansa ako im is~ezne i ovaa bajka...)
Bev gord na toa {to navivav kolegata da go objavi
prvenecot i {to znaev deka }e ima uspeh. I pokraj
mo`nite razliki vo stavovite na `irijata, na kriti~arite, na pisatelite "so tapija#... Za{to, sekoj iskren krik (vo literaturata, umetnosta, politikata...
seedno) vo "vremiwata na golemoto licemerie#, ed-
MAALSKI PRIKASKI
89
nostavno, go probiva patot do srcata na konzumentite.
Bez ogled na nivnata zamelu{enost od poplavata na
ki~, lagi i bezvredna uvozna frazeologija...
œ œ œ
@iveej}i vo vremevo-nevreme, s¢ se pra{uvam po
{to }e go pametime i za koi nastani }e gi vrzuvame se}avawata od ovoj period. Za katadnevnite dubari i
aferi na nakotenite aramii {to ja sardisaa zemji~kava ili za ubavite ne{ta. Kako romanot na kolegata
{to me rasta`i i me razveseli. Ne znam. Mislam, so
decenii, site normalni Amerikanci, na primer, se
se}avaa {to to~no pravele denta koga go ubija Kenedi, kako {to vo slednite decenii sovremenicive od
SAD sigurno }e se se}avaat {to to~no pravele na 11
septemvri... Iako i na na{ive prostori ima{e vremenski sidra so presudno zna~ewe za idninata. Veruvajte mi, znam od sopstvenoto iskustvo.
Celoto moe detstvo majka mi go "bae{e# zemjotresot i ciglata {to padnala vrz pernicata vo detskata
postela na sestra mi, a tatko mi (raka na srce, samo edna{, na grobot na tatko mu) mi raska`a za momentot
koga kako dvaesetgodi{nik bil povle~en za rakav od
samo tri godini postariot kapetan, ama so ~in od tuku{to zavr{enata Vojna, so {to "se izjasnil# deka ne e
za Stalin. I, za razlika od nadredeniot mu oficer,
ne ja zapoznaval "golata vistina# na Ostrovot na koj
se branela "pomekata varijanta# na komunizmot... A jas
ja pomnev i ja raska`uvav majskata ve~er koga policajcite vo Kermez ja zamol~aa muzikata, i nie, mladin-
90
Sini{a Stankovi}
cite-akcija{i, otidovme "na de`urstvo# vo op{tinskata baraka. Samo {to jas taa no} ja pomnam - ne po
traorniot glas na Ivan Antonov, mi se ~ini - deka
n¢ napu{til najgolemiot Mar{al na site narodi i
narodnosti - tuku po slu~kata vo "ekonomatot#, po zasluga na epten naprednata mladinka koja potoa so meseci falbaxiski ja preraska`uvav, dopolnuvaj}i ja
pri sekoe raska`uvawe so novi soblaznitelni elementi... (Ili, kako se}avawa na 78 svrtuvawa: Podocna sestra mi otide na oddavawe po~est vo Belgrad, a
mene ne me pu{tija, ama jas toa go nadopolniv so nosewe {tafeta i so ve`bi za Sletot vo koj nie gardistite bevme dr`a~i na skalilata od ja`iwa po
koi nekoja druga napredna mladinka treba{e da se
ka~i i da mu ja predade {tafetata na nekoj od u{te ponaprednite funkcioneri {to bea izlezeni od
Mar{aloviot {inel, ama na sletot ne prisustvuvav, oti tatko mi skr{i noga, pa morav na otsustvo
za{to, neli, Tato e pred Tito...) A be, koj Amerikanec mo`e da se pofali so vakvi spomeni?
O~igledno, i spored kolumnava, epten me frli vo
nokdaun romanot na kolegata so negovite spomeni za
na{ata mladost. Vsu{nost, drugo mi be{e muabetot.
So vekovi gi u~ime decata da bidat itarpejovci,
erovci i bajgawovci, demek, snaodlivi dalaverxii,
koi na krajot poentiraat nad izmajtapenite. Ama, samo vo prikaznite i vo vicovite. I zatoa vaka i ni odi.
Navistina bi sakal, iako od sega{na perspektiva - ne
veruvam deka e izvodlivo, da gi "zaka~ime# vremenskite sidra za stolbovite vrz koi vo dene{nicava po-
MAALSKI PRIKASKI
91
~ivaat s¢ poizbledenite - iskrenost i humanost. I koga vo idnina }e evocirame spomeni za vremevo-nevreme, da se se}avame tokmu na retkite primeri na vredni
i ubavi ne{ta {to sepak se slu~uvale "pod povr{inata#. Iako zatrupani so gnasotilacite i so sospite gnie` od op{toto raspa|awe okolu nas. No, sepak, nezadu{eni. So tro{ka nade` deka }e niknat.
I pak }e vireat.
april 2006
92
Sini{a Stankovi}
TRKALAWE
DVAESET I NE{TO GODINI OTKAKO JA "LAPAV# I JA MASIRAV
KUKLATA VO "CRVEN KRST# I MU JA ISPRAVAV KOSATA NA GLAVA
NA KUTRIOT INSTRUKTOR, SE U{TE NEMAM VOZA~KA DOZVOLA.
NEKAKO, NE MI SE VOZI. OSOBENO OTKAKO }E PLIVAM VO REKITE PIVO. GLAVNO, ME VOZAT. ILI, SE VOZAM PO SPOMENITE, SE
TRKALAM NIZ `IVOTOT
Majskoto sonce nad Skopje najubavo pe~e niz {ofer{ajbnata na lada vo koja petmina drugari pijat
pivo (voza~ot, normalno, skri{um) i slu{aat muzika
vozej}i se bescelno, ama glavno na relacijata Karpo{
- Vodno - Ezero (koga vo nego ima{e i voda) - Park - maalska kafeana... Veruvale ili ne, ama mene mi e taka
vre`ano vo se}avawata. I tatkoto na mojot kum, "po
oficerski#, i tatko mi, "po panslovenski# - kupuvaa
samo ruski avtomobili. Pa nostalgi~nite se}avawa i
`alta za mladosta nekako prirodno se povrzani so ladata. Koja kumot ja krade{e od tatko mu za zaedno, so
pivo, celoto maalsko dru{tvo da izar~i u{te eden
ubav den. Kumot odamna vozi nekoe amerikansko "~udo# na ~etiri trkala po pati{ta i na relacii {to se
mnogu poinakvi od nekoga{nite, trojcata pivopijci
odzadi ostanaa nekade daleku zad nas, i vo spomenite,
a jas, kako i toga{, pove}e sakam da se son~am dodeka me
vozat. Bescelno...
MAALSKI PRIKASKI
93
Od site ruski avtomobili {to vo ubavite kreditni vremiwa gi kupuva{e-zamenuva{e tatko mi, najpoznata vo na{eto maalo be{e golemata volga, boja - skapana vi{na, prviot avtomobil vo nekolku okolni maala {to ima{e potpira~i za racete na zadnoto sedi{te, na koe mo`evme da sedneme i po sedum mom~iwa koga stariot n¢ voze{e na fudbal & skara vo Saraj. Pa
nostalgi~nite se}avawa za detstvoto nekako prirodno se povrzani so volgata. Vsu{nost, volgata i stana
najpoznata poradi svoite dimenzii za{to, vo nemo`nost da ja parkira na ulicata kaj limonadxilnicata
(site drugi voza~i "ostavaa# mesto za eden normalen
iljada i trista, a na volgata £ trebaa dve mesta),
stariot najprvin ja parkira{e zad zgradata, na asfaltiraniot del kaj gara`ite. A toa sozdava{e golemi
problemi.
I za decata od ~etirite zgradi okolu, koi tokmu tuka katadnevno igraa fudbal (dvajcata kom{ii-oficeri ~ii gara`ni vrati ni bea golovi edno vreme n¢
pcueja & kolnea, n¢ tegneea za u{i i ni udiraa ~akmaci, ama na krajot si legnaa na bra{no i go prifatija
maalskiot "Pe-Es#), i za stariot moj, oti volgata redovno slu`e{e kako mantinela, pa aj' {to po~na da £
se lupi toa skapanata vi{na, tuku i retrovizorot nastrada po eden slu~aen fel{ na Kole, nare~en
[pic... Ottoga{ golemata volga, najpoznatiot avtomobil vo na{eto maalo s¢ dodeka tatko mu na Mirrrrrko-Frrrrancuzot ne se vrati od gurbet so samo
nekolku godini staro zeleno volvo, te{ko zaraboteno
vo pariskata vizba vo koja, spored nego, se {iele kos-
94
Sini{a Stankovi}
tumi za "salonot# za nekoj si Bugarin, elem, ottoga{
gordosta na stariot moj redovno be{e parkirana vedna{ do `elezoto za tresewe tepisi. I s¢ dodeka stariot ne re{i da ja prodade (poradi nekoja bliskoisto~na kriza li - vo {to sepak, ne veruvam, oti pokraj so
nevrzanite goltari drugarot Titotoga{ epten drugaruva{e i so drugarite kako Gadafi; poradi `elbata
li - da ne zastanuva dvapati da go nadopolnuva inaku
ogromniot rezervoar na sekoe patuvawe do Belimbegovo... - ne znam), kutrata volga se zadu{uva{e vo prav i
so~uvstvuva{e so bolkata na ve~no gazenite na koi,
~isto kolateralno, lutite maalski doma}inki im
vra}aa za s¢ {to im zgre{ile posilnite im polovini
me|u dve generalki.
Mnogu godini podocna, koga }e ja videv volgata so
boja epten skapana vi{na i so taksi-tabla kako vrvi
po Partizanska, mi se stega{e grloto. Si pripomnuvav za Saraj vo koj nikoj od moeto maalo odamna ve}e ne
ode{e; za golovite {to gi postignuvav so precizni
udari vo gara`nite vrati na oficerite koi, vo me|uvreme, so Politika pod mi{ka, po~naa da praktikuvaat utrinska verbalna gimnastika karaj}i se pred
piqarataso maalskite "civili#; za nekoga{ na golemo reklamiranite tepisoni "od yid do yid# poradi
koi `elezoto ja zagubi funkcijata, a ve~no nezadovolnite maalski doma}inki s¢ po~esto si gi discipliniraa decata so }otek; za tatko mi... koj go kupi posledniot avtomobil, reno 4, na svoeto posledno patuvawe vo Slovenija - bez paso{, za potoa, pri sekoe vozewe so nego do Klini~kiot centar, da se ~uvstvuva bez-
MAALSKI PRIKASKI
95
malku kako predavnik... (Vsu{nost, pokraj nekolkute
varijanti na moskvi~ i volgata, stariot moj edinstveno zaporo`ec nema{e kupeno od avtomobilite
{to gi prodava{e kaj nas pogolemiot komunisti~ki
brat, za{to i dvete skapani fi}a, kupeni na staro, mu
bea samo "vtori koli# vo semejstvoto, na koi sinot i
}erkata trebaa da nau~at da vozat, za da go nosat na lekar koga }e bide star.)
Site ruski avtomobili na tatko mi, kako i ladata
na tatko mu na kumot, se odamna vo staro `elezo, a jas,
dvaeset i ne{to godini otkako ja lapav i ja masirav
kuklata vo Crven krsti mu ja ispravav kosata na glava
na kutriot instruktor, s¢ u{te nemam voza~ka dozvola. Nekako, ne mi se vozi. Osobeno otkako }e plivam vo
rekite pivo. Glavno, me vozat. Ili, se vozam po spomenite. Ili, u`ivam vo katadnevnoto dru`ewe so taksistite. (No, toa e tema za sosema poinakva maalska
prikaska). Ili, vsu{nost, odamna sum parkiran do
`elezotoza tresewe, na koe promenata na modata mu ja
vrati funkcijata. I se zadu{uvam. I mi se lupi bojata
od udarite na s¢ pomnogubrojnite nezadovolnici.
Iako so skr{eni retrovizori, s¢ po~esto se obyiram
nanazad, za{to niz {ofer{ajbnata {to e prekriena
so prav ne probiva majskoto sonce. Ni{to arno ne se
gleda.
maj 2006
96
Sini{a Stankovi}
DOEN^IWA
SPORED GERMANSKI EKSPERTI, MA`ITE POSTARI OD 40 GODINI MO`ELE VO DOBAR STEPEN DA GO IZBEGNAT RIZIKOT OD INFARKT I OD MOZO~EN UDAR AKO SEKOJDNEVNO GLEDALE GOLEMI
`ENSKI GRADI. JAS I PORANO SI ZNAEV DEKA NE E MO`NO OPSESIJATA NA SITE MOI DRUGARI DA E POSLEDICA SAMO OD KUSIOT PERIOD NA DOEWE KOGA SME BILE BEBIWA, ODNOSNO NA
PREBRZOTO "ODBIVAWE#. EVE, SI IMALO I DRUGI PRI~INI...
^ISTO ZDRAVSTVENI
Ras~istuvaj}i gi rabotite {to sum gi ostavil pred
petnaesetina godini vo stanot na moite roditeli, najdov poetski rakopis - i ostanav vxa{en. Prvo, od dene{en aspekt nikako ne mi be{e jasno dali e mo`no eden
sarkasti~en pesimist i crnohumoren cinik, demek
jas, nekoga{ voop{to i da pi{uval pesni. Dobro, glavno nekoi buntovni, ama me|u niv ima i stihovi za qubovta?! A potoa, ~itaj}i, leka-poleka mi tekna kolku
mnogu, tamu nekade vo sredinata na osumdesetite, posakuvav tie pesni da bidat vkori~eni i objaveni, otkako oddelno gi objavuvav po raznorazni konkursi i
vo literaturni spisanija {to toga{ s¢ u{te postoeja.
Normalno, ne uspeav, oti ne mi ode{e dru`eweto so
~i~kovcite od ~itankite & lektirite, koi si gi {tipea po nozete studentkite od provincija dodeka im recitiraa, ikaj}i, tokmu qubovna poezija, vo pauzite
me|u dve bluewa vo toaletite na relacijata Fakul-
MAALSKI PRIKASKI
97
tet - Univerzitetska biblioteka - Jole... Mi ja sotrea muzata i mi ja skinaa romanti~arskata `i~ka.
Pesimisti i cinici nizaedni.
Mislam, se trudev jas toga{ da napi{am i epten
qubovna poezija, ama nekako ne mi ode{e, osobeno ne
po izar~enite godini me|u poetite na Stru{kite ve~eri na pijan~eweto, koga "klasicite# mi ja ubija qubovta. Vo poezijata. Sepak, iako se prefrliv na prozata, poetot vo mene }e "eksplodira{e# edinstveno otkako }e go aktivira{e alkoholniot detonator, a u{te
dolgi godini potoa na devojkite im ja recitirav najqubovnata pesna na site vremiwa. Spored mene, jasno.
Pesnata za portokalot {to kako molwa vletuva niz re{etkite na kazneno-popravniot zavod i kako kamen
pa|a vo nok{irot. Gi povtoruvav najqubovnite stihovi za zatvorenikot koj, spored poetot, svetnat od radost i isprskan so gomna, si mislel deka tokmu toa e
sre}ata: toa {to TAA ne go zaboravila i s¢ u{te se se}ava na nego. Ne oti me razbiraa, toa devojkite na koi
se obiduvav da im objasnam deka sakan ~ovek i koga e
isprskan so gomna mo`e da bide sre}en, ama mi uspeva{e ponekoga{. Za{to, i toga{ tie {to ne{to ~itaa, a
osobeno tie {to ne{to i pomnea i recitiraa, va`ea za
epten ~udni tipovi, na koi samo vo kraen nedostig na
fudbaleri i na di-xei `enskite im obrnuvaa vnimanie. Za kratko.
œ œ œ
Odamna prestanav da se interesiram za rimite.
Otkako navr{iv 40 godini, s¢ pove}e ~itam horosko-
98
Sini{a Stankovi}
pi - da ne }e me ogree kone~no sre}ata pod vlijanie na
yvezdite, i na medicinski soveti - za da vidam dali
nekako mo`am da si go reguliram poka~eniot (vo kombinacija na nervnata mi baza i skarata & pivoto) krven pritisok, a da ne pasam treva i da ne se penteram po
Vodno. Taka i razbrav za eden iqa~, {to }e go primenuvam redovno otsega, ama onaka skri{um, za da ne
po~nat da me gledaat nakrivo. Imeno, po petgodi{no
istra`uvawe vo tri bolnici vo Frankfurt, germanski eksperti do{le do zaklu~ok deka gledaweto vo bujni `enski gradi mo`e da bide lekovito za zdravjeto
na ma`ite. I u{te pove}e: mo`e da im go prodol`i
`ivotot! Demek, ma`ite postari od 40 godini mo`ele
vo dobar stepen da go izbegnat rizikot od infarkt i od
mozo~en udar ako sekojdnevno gledale golemi `enski
gradi, za{to im se sni`uval krvniot pritisok, im se
podobruval pulsot i zna~itelno im se namaluval procentot na zaboleni arterii. Jas i porano si znaev deka
ne e mo`no opsesijata na site moi drugari da e posledica od samo kusiot period na doewe koga sme bile bebiwa, odnosno na prebrzoto "odbivawe#. Si imalo i
drugi pri~ini... ^isto zdravstveni. Ete, sega i nau~no e doka`ano deka yvereweto vo s¢ porazgolenite
skopjanki, osobeno ako se pobujni, mo`e i lekovito da
deluva na generaciski mi bliskite sredove~nici, razo~arani vo poezijata, romantikata, qubovta... I so
toa s¢ stanuva pointeresno i, nekako, polesno za prexvakuvawe i goltnuvawe.
Iako na prv pogled kontradiktorno, germanskiot
iqa~ ima svoja potkrepa i vo istra`uvaweto na eden
MAALSKI PRIKASKI
99
belgiski univerzitet, spored koe eden pogled kon seksualno privle~na `ena e sposoben da ja uni{ti sposobnosta na ma`ite da donesuvaat odluki. Jas si znam
deka krvniot pritisok naj~esto i mi se ka~uva koga
pod pritisok na okolinata treba brzo da razmisluvam
i da donesuvam odluki prekutrupa. Zatoa, podobro e da
si gledam vo ne~ii bujni gradi i da si zdraveam, duri
i so uni{tena sposobnost za odlu~uvawe. Neli, ubavina i mozok i taka ne odat zaedno...
Tvrdat beligiskite stru~waci i deka problemot
na ma`ite se vlo{uva so zgolemuvaweto na nivoto na
testosteron vo teloto, i go ilustriraat toa so primer
od istra`uvaweto. Imeno, ispitanicite u~estvuvale
vo edna finansiska igra i polovinata od niv, na koi
im poka`uvale fotografii na privle~ni `eni i bile izlo`eni na "seksualni signali#, pote{ko zabele`uvale koj pravi dubari vo igrata, a najlo{o pominuvale tie {to imale najvisoko nivo na testosteron. Vo
prevod: a vidat ubava `ena, ma`ite ne sakaat i~ da mu
ja mislat i gubat oset i za parite i za s¢ drugo okolu
niv. I, {to e najilustrativno, tvrdat toa ekspertite
deka se raboti za pojava na koja ma`ot ne mo`e da £ se
sprotivstavi, no i deka sli~no istra`uvawe e sprovedeno i kaj `enite, ama kaj niv nemalo vizuelen stimulans {to taka im go menuva raspolo`enieto. Vo prevod: nema takva ma{ka ubavina {to mo`e da im go svrti vnimanieto na `enite - od parite... I odi posle pi{uvaj qubovni stihovi. Ili, bidi romanti~en. A be,
ajde... Portokal vo fekalii.
100
Sini{a Stankovi}
œ œ œ
Mo`ebi `enite polesno donesuvaat odluki zatoa
{to ma`ite nemaat bujni gradi, ne znam, ama ~itav deka procentualno mnogu pomalku `eni imaat visok
pritisok i dobivaat infarkt. I kolku toa da ima vrska i so faktot deka se pomalku izlo`eni na isku{enija kako skara & pivo, sepak...
juni 2006
MAALSKI PRIKASKI
101
CAROT E GOL!
POLITI~ARIVE PAK SE SOGOLEA DO KOSKA. A GOLITE I BOSITE,
GLEDAJ}I SI FUDBAL, IZGLEDA, PAK IM POVERUVAA. GOL PO
GOL, SI GO IZBRAVME TOA {TO SME SI GO ZASLU`ILE, OTI NAMERNO NE SAKAME DA PRIZNAEME KOLKU, I POKRAJ SITE NIVNI
NOVI RUVA, BAJA~ITE I GATA~ITE SO PARTISKI ZNAMIWA GI
LA`AT NAVIVA~ITE DEKA CAROT, DEMEK, NE BIL DIBIDUZ GOL TUKU SAMO RASOBLE~EN PORADI `E{TINATA...
Mnogu go sakam letoto. Sonceto, pivoto, razgolenite skopski ubavici. Ubavini. Arno ama, da se izmiksaat dve |urultii kako svetsko prvenstvo vo fudbal i makedonsko prvenstvo vo la`ewe, na skopskite
gore{tini - toa go mo`at samo na{ive narodousre}iteli, Bog da gi..., aj, neka gi po`ivee. Sepak, nikomu
ni{to lo{o da ne posakam. Iako edvaj izdr`av.
Od edna strana, istite tie mr{ojadni fizionomii koi 15 godini la`at-su{at za svetlata idnina
zad prvoto }o{e, grabaj}i bez isaf, poddr`ani od horovite na nivnite pomladi partiski klonovi, pak n¢
ubeduvaa deka }e ni trgne, deka ako samo u{te edna{
im dozvolime da n¢ potturnat - sigurno }e kinisame...
Troa nagore, od dnoto na bezdnata vo koja n¢ zabatalija. Iako ni ja havarisaa mladosta i ni gi sotrea site
ideali i nade`ite za kolku-tolku poasolno utre, sepak, taka e redot, neli, sekoi ~etiri godini morame da
102
Sini{a Stankovi}
im dozvoluvame da veruvaat deka sme do tolku apati~ni za da im veruvame. Demokratija do bal~ak.
Od druga strana, mom~iwata od celo maalo sekoja
ve~er se sobiraa vo zapu{tenata letna bav~a na odamna zatvorenoto kafean~e vo sosedstvoto na mojot dvor,
si sedea na gajbi i na improvizirani klupi, navivaj}i i pcuej}i. I vreskaj}i horski, raduvaj}i se ili kolnej}i, vo zavisnost od tipot{to go uplatile vo oblo`uvalnicite. Pa za vreme na prenosite na natprevarite od Germanija se pcueja fudbalerite i o~ajno monotonite komentatori na nacionalniot ni tv-servis,
a na poluvremiwata i me|u natprevarite - politi~arite i nivnite soprugi i majki. A koga }e "prorabote{e# pivoto, mom~iwata redovno si uriniraa po "`ivata# ograda okolu bav~ata, glumej}i letni do`dovi.
(Digresija: I posle, }e mi raska`uvaat prikaski
deka Ircite, so 1.675 potro{eni evra godi{no, bile
najgolemite konzumenti na alkohol vo Evropa. Dobro, nie s¢ u{te ne sme onaa vistinskata "Evropa#,
ama, neli, sme na ~ekor do dvorot od koj direktno se
vleguva vo ~ekalnicata, od koja direktno se vleguva
vo predvorjeto, od koe direktno... Nema vrska muabetot. Neka ni dade nam nekoj plata na prose~en Irec,
pa }e vidat tie! Eve, samo naviva~ive od moeto maalo. More, ne samo vtoroplasiranite Danci so potro{eni 531 evro za alkohol godi{no, tuku i {ampionite Irci }e gi ostavevme da ni go gledaat grbot.
Pa, na Balkanov Srbite i Bugarite sekoja godina se
trujat so fal{-rakii, oti nemaat pari. Da imavme nie Balkancite pari, svetski {ampioni }e bev-
MAALSKI PRIKASKI
103
me. Vo konzumirawe. I }e im se pomokrevme na ogradite im evropski, so koi se separiraat od nas. Kako leten do`d }e im se isturevme... Ama nemame, pa zasega,
piej}i pivo od plasti~ni {i{iwa, se zala`uvame so
golovi, srame`livo zatvoraj}i gi o~ite pred golata
vistina...)
œ œ œ
Elem, cel mesec ne znaev {to da pravam. Vo kampawata za mene nema{e mesto. Ne sum po pukaweto i vreskaweto. La`govcite koi `e{tinata i licemerieto gi
nateraa da gi zamenat skapite kostumi so mai~ki i
onaka se nedopirlivi, a likot i deloto im gi ~uvaat
bodigardi i zakonski paragrafi. A maalskite mom~iwa ne se kako nas, koi bevme gordi koga postarite }e n¢
pratea po cigari. I da se obidev da im uka`am na
gre{kite vo doma{noto im vospituvawe, }e go jadev
stapot - em mladi & nabildani, em mnogumina, em so
epten mnogu pivo vo venite... A da se obidev, spored
starata proverena maksima, da im se pridru`am koga
ve}e ne mo`am da gi pobedam, pak }e bev natepan. Od
poubavata mi polovina, koja nema{e da go izdr`i takvoto predavstvo...
I taka, nekako gi pre`iveavme dvete prvenstva.
Re~isi site, osven maalskiot piqarkoj, otkako prodade edno ezero pivo, zadovolno si gi trie{e racete i
epten `ale{e poradi krajot na la`govsko-fudbalskata papazjanija, kone~no - zdivnavme. Fudbalot be{e
"rovovski# zdodeven. Kampawata "za gradi# pointeresna. So ogled na toa {to mojata i slednite nekolku
104
Sini{a Stankovi}
generacii Makedonci }e mo`at da se raduvaat edinstveno na eventualen uspeh na makedonskata fudbalska reprezentacija protiv Malta & Andora & Lihten{tajn, nemavme {ansi za patriotizam, pa vo maaloto
za vreme na fudbalskoto prvenstvo najprvin navivav(me) od nostalgi~no-kom{iski (Srbija sose Crna Gora za posleden pat i Hrvatska, oti Turcite i Bugarite
ni gi nema{e), a potoa samo od pragmati~ni pobudi
(koj za koja reprezentacija uplatil troa pari~ki od
crnite fondovi, skrieni od sakanite ni soprugi)...
Vo predizborieto, pak, navivav(me) parcijalizirani
spored generaciskiot jaz: najstarata generacija, izvadena od pamet od kakov bilo novitet - za naslednicite
na edinstvenata partija od nivnata mladost; najmladata generacija na `olti i portokalovi "lav~iwa# za raskaranite "komitski ~eti# predvodeni od {efovite na nivnite naviva~ki grupi; a mojata, srednata
generacija ("sredina - malku napred za da vleze u{te
nekoj vo avtobusot bez vozen red!#) - za razgolenite
skopski ubavici. I za pivoto. (Duri i za najevtinoto,
vo odvratnite plasti~ni {i{iwa - ta ne sme nie Irci).
I eventualno za nekoi majstori od stranstvo, oti
na{ive, doma{ni luzeri gi isproma{ija site ziceri
vo poslednive dve decenii.
juli/avgust 2006
MAALSKI PRIKASKI
105
ZDRAVA HRANA
NE MO`E NEKOJ KAKO MENE, KOGO RA`ENOT & SKARATA GO DOVEDUVAAT DO NIRVANA, I TOA BEZ JOGA POZI SO KRST-NOZE, ZA~ADENI STAP~IWA I OOOOOM-KAWE, ODEDNA{ DA SE PREORIENTIRA NA BLUTKAV ASPARAGUS I NA ZELENA SALATA - BEZ TRAJNI
POSLEDICI PO PSIHATA!
Nikoga{ ne{to osobeno ne sum gi sakal doktorite,
iako gi imam i vo potesnata familija, najverojatno
oti sum golem korka~ od site vidovi bolesti. I sekoga{ koga me boli grloto od studenoto pivo ili od peeweto, so ili po pivoto, razdrazlivo pcujam i kolnam zo{to sum nastinal jas, a ne nekoj drug od nekolkute
milijardi na planetava. Ednostavno, ne sakam doktori da me potsetuvaat na toa kolku nezdravo `iveam i
{to s¢ treba da napravam za da bidam zdrav kako dren.
I, poln so elan i so normalen pritisok, demek, trezen
i suv kako barut, napnat kako sprinter na start, samo
da si ~ekam da me zgazi na pe{a~ki premin nekoj "stap
na~ukan# {ofer na pretpotopski stokec - so neostvareni ambicii za vozewe bolid. Ili na ulica da me
yvekne po tilot nekoj iskriziran xanak...
Arno ama, minatiot mesec, sakal - ne sakal, poradi
nekoi analizi, otkako morav da uriniram vo plasti~ni ~a{ki i so zabi i so nokti da se boram pred {alterite vo ambulantata i na Klinikata za da si gi dobi-
106
Sini{a Stankovi}
jam rezultatite, nekolkupati komunicirav i so "lu|eto vo beli mantili#. Lekari de, ne konobari. I vedna{ mi gi serviraa poslednite rezultati od istra`uvawata, spored koi {este najrizi~ni pri~ini {to
doveduvaat do prekratuvawe na zemskiot ni `ivotec
bile pu{eweto, visokiot pritisok, alkoholot, prekumernata te`ina (debelinata), povi{eniot holesterol i drogata. I mi zaklu~ija deka, osven drogata (~ovek na moi godini, skraja da e), site drugi "predispozicii# sum gi imal ili si gi imam. I mi naredija da
sum si gi nemal. Pod itno! Ajde, pu{eweto go ostaviv
lani i bez naredbi, koi isto taka nikoga{ ne sum gi sakal, isto kako i doktorite. Ama seto drugo...?
Za prekumernata te`ina & holesterolot ("elegantnata popolnetost#) mi sovetuvaa da si pasam treva
po dvorot i da se ka~uvam na Vodno, ne prifa}aj}i gi
moite argumenti deka vsu{nost se raboti za frustracija od detstvoto koga me teraa da pijam ribino maslo
za da sum se zdebelel. Gi ubeduvav deka na{aata maalska generacija nikoga{ i ne se ka~uvala na Vodno, deka nie go preferiravme Parkot i Junfer brdo i deka
ne mo`e nekoj kako mene, kogo ra`enot & skarata go doveduvaat do nirvana, bez joga-pozi so krst-noze, za~adeni stap~iwa i ooooom-kawe, odedna{ da se preorientira na blutkav asparagus i na zelena salata (bez
maslo i bez rendani jajca ozgora!? - bogohulie nevideno) bez trajni posledici po psihata! Pa, nema ni{to
poubavo od pe~eno svinsko, be... Dobro, osven, mo`ebi,
pe~eno jare{ko na ra`en... Ama, koj gi esapi moite argumenti. Nej}ea ni da ~ujat! So u{te povisok ton mi
MAALSKI PRIKASKI
107
naredija doktorite i ponatamu da se klukam so ap~iwata za namaluvawe na visokiot pritisok i nautro i
nave~er, i da izbegnuvam soleno, luto, kiselo..., more,
s¢ {to e za~ineto... Pa da ne pijam gazirani sokovi, da
ne jadam mrsno i pr`eno, i nikako suvomesni proizvodi, i najva`no - da stanam "kul# fraer i da ne se nerviram?! (@iti majka, da ne se nervirav vo poslednive
~etiri decenii nema{e ni ap~iwa da pijam, ama aj'
`ivej vo Makedonija i ne nerviraj se - pa ovde i budisti~ki sve{tenik bi eksplodiral tripati na den. More i fakirine, koi mrtvi-ladni le`at na edno ~udo
klinci, po samo nekolku denovi `ivea~ka kaj nas i
kako nas bi izlegle od sopstvenata ko`a izdup~ena od
{ajkite i bi krizirale kako politi~ari na krajot na
mandatot). Ama, vidov - ne vidov, za da kurtulam od toa
doktorite, s¢ im vetiv.
Vetiv deka nema da se nerviram poradi {alterite,
la`govcite & kriminalcite, namurtenite slu`benici, i deka }e se relaksiram ne ~itaj}i vesnici i ne
gledaj}i televizija, t. e. ne trevo`ej}i se od s¢ {to se
slu~uva okolu mene. Ama, im spomenav na toa doktorite deka, za da se relaksiram maksimalno, ako ve}e moram da bidam i trevopasen, sepak ednostavno neophodno mi e pivo. Mislam, i tie epten preteruvaat. Pivoto
da mi go zabranat?! Mene?! Kako li~na navreda ja sfativ preporakata da pijam ~aevi! Nekakvi zeleni, {to
se pravele od kal ili takvi sli~ni so~inenija. Pa
znaat li tie deka vo EU godi{no samo za alkoholni pijalaci se tro{at po 123 milijardi evra. Zar jas da ja
podrivam finansiskata stabilnost na industrijata
108
Sini{a Stankovi}
za alkoholni pijalaci i na celata EU, sega koga Makedonija e na ~ekor od Unijata. Ajde, rakija nema da pijam, eve, mislam, }e namalam. Ama pivo?! Najpopularniot pijalak vo EU! Jas, koj sum vospituvan deka pivoto ne e pijalak tuku hrana, da odam kontra EU i sakanata ni Evropa. Nikoga{! Moram da go dadam svojot pridones za pobogata i povesela Unija. Plus, nekoi amerikanski nau~nici od Oregon otkrile deka ispieni
10 litri pivo na den ja namaluvaat opasnosta od rak na
prostatata, poradi nekakva sostojka ksantohumol.
Taka, im vetiv na doktorite deka nema do tolku da se
za{tituvam, mislam - gajba dnevno, ama deka sega, ete,
i od medicinski pri~ini treba da prodol`am so pivoto. Na raka mi odat i Germancite, koi zaklu~ile deka 10 litri pivo na den e malku mnogu, pa }e pravele
pivo so destpati pogolema koncentracija na ksantohumol. Zna~i, }e mo`am da projdam i so nekolku piva
dnevno i pak da si bidam za{titen. I sre}no da si `iveam vo maaloto vo koe ispivaweto pivo pred granap~eto (meze: skara na kilo) so maalskite eksperti za s¢
i se{to - e deceniska tradicija. ^ie prekinuvawe bi
zna~elo otka`uvawe od svetloto minato i negovo prepu{tawe na zaboravot. A toa ne smee da se dozvoli!
Jas, neli, jadam za da `iveam, a ne `iveam za da jadam, ama kako da `iveam so zelena salata i so zelen ~aj,
be?! Nema {ansi. Mo`ebi e vo zdravo telo zdrav i duhot, ama ne mo`am na ovie godini do tolku da se menuvam. Ne sakam da pozelenam! Mo`e pivo, doktore?
septemvri 2006
MAALSKI PRIKASKI
109
SUDIJA PEDER!
EJ, DA MI E DA VIDAM NEKOJ MAKEDONSKI MAAAA`-POLITI~AR KOJ }E I PRIZNAE NA JAVNOSTA DEKA SI IMA QUBOVNIK
{TO "MU GO ~UVA GRBOT#. VISTINA, IMA{E I PARTII I POLITI~ARI KOI {IROKOGRADO I DAVAA VERBALNA PODDR{KA NA
ASOCIJACIJATA ZA SLOBODNA SEKSUALNA ORIENTACIJA VO
PREDIZBORIETO, AMA TOA BE{E KAMPAWA - KOGA SE VETUVA SE I
SE{TO I EPTEN SE GUBI ORIENTACIJA. ISTITE TIE, "MODERNITE#, SEGA ~ETIRI GODINI PAK }E SI BIDAT MIRNI, OTI NA
VLAST NI SE KONZERVATIVCI. A TIE, MODERNI KAKVI {TO SE,
MO`AT SLOBODNO DA IM SE PRETSTAVUVAAT NA EVROPEJCITE
DEKA SE DO BAL~AK LIBERALNI I ISTOVREMENO DA PCUJAT I DA
SI PLUKAAT VO PAZUVITE KOGA }E VIDAT PREGRNATI EDNOPOLNI DVOJKI...
Vladea~kata partija vo [panija, inaku socijalisti~ko-rabotni~ka, povela inicijativa da im se
dadat ~ovekovi prava na golemite majmuni, poradi
nivnata sli~nost so lu|eto - genetskiot materijal na
golemite majmuni da ti bil 99 procenti identi~en so
~ovekoviot. Na prv pogled, majmunska rabota, oti edno ~udo lu|e nemaat nikavi prava, ama inicijatorite
si imaat svoe opravduvawe. Iako se sli~ni so lu|eto,
neli, sepak, ne stanuva zbor za toa majmunite da dobijat vistinski ~ovekovi prava, tuku baraweto bilo da
se za{titi `ivotnata sredina na gorilata, {impanzata, orangutanite i bonbono majmunite i da se spre~i
110
Sini{a Stankovi}
lo{oto odnesuvawe kon niv. Odnosno da se prekine so
praktikata od nekoi cirkusi i zoolo{ki gradini golemite majmuni da se ~uvaat vo mnogu mali prostorii, da se kastriraat ili da im se se~at glasnite `ici
za da ne vrevat... Taka se pravi toa na razvieniot Zapad! S¢ drugo im e naredeno i sega gi opravaat majmunite. Kaj nas, blagodaram na pra{aweto, u{te sme kaj
lu|eto, ne sme do{le do majmunite. Epten sme nazadni.
œ œ œ
Ne sme, ne sme moderni i toa ti e. Ama i~ ne sme moderni, osobeno po skopskive maala. Neodamna celo
Taftalixe ripna na noze za da go spre~i otvoraweto
na prviot gej-klub vo Skopje. Dobro, kom{iite, vospituvani niz SVOZ-ve`bite (za pomladite generacii:
toa bea onie nekoga{ni, demek ednoumni, prakticirawa na op{tonarodna odbrana koga celi maala nosea gas-maski i se krieja vo podrumite, a koi bea interesni samo koga }e se podiskine{e troa toa ~ar{afot za evakuacija, pa nekoja babi~ka }e aterira{e na trotoarot direktno od vtori kat, sledena
so razo~aranite pogledi na uniformiranite civilni za{titari regrutirani od redovite na maalskiite penzioneri, za moment vrateni vo svojata borbena mladost...), zasega samo se sobrale mirno
da protestiraat. Oti, nezadovolnite gra|ani, popareni od dosega{noto iskustvo so maalskata kafeana, ne
sakale ni da ~ujat da imaat kakov bilo no}en klub vo
sosedstvoto. Neli, imalo bu~ava, nemale kade da gi
parkiraat svoite vozila, doa|ale sekakvi dojdenci...
MAALSKI PRIKASKI
111
A ne, skraja da e, da im se sobiraat sekoja ve~er raznorazni, i toa od onie "obratnite#. I negativno da im
vlijaat vrz decata, koi pak, gledaj}i gi tie takvite,
mo`ele, pu, pu, pu, takvi i da stanat. Koga ~itav deka vo
klubot }e imalo obezbeduvawe za specifi~nite gosti,
{to spored dosega{niot odnos kon gej-populacijata
vo na{ava dr`ava i ustanovenite ni maalski pravila
e pove}e od neophodno, si mislev - dali sopstvenicite
na klubot po fajrontot }e organiziraat i pridru`ba
na ma{kite gosti do doma. Za sekoj gostin po eden bodigard. Oti, maalskite vagabondi ve}e gi trijat racete i pravat planovi kako }e gi prevospituvaat so tupanici site onie koi, za razlika od niv, balkanskite
ma~omeni, gi pretpo~itaat ma{kite vo odnos na `enskite srca.
A kolku e seto toa poinaku vo Evropa, ~ij del tolku
sakame da bideme. Ete, vo nekoi dr`avi i brakovi im
dozvolija, vo drugi duri i posvojuvawe deca. Ne se nazadni Evropejcite kako onie ma`i{ta vo Hrvatska
koi neodamna zgrbavile od }otek nekoi devojki od
[panija {to se osmelile - pijani, vo toples, da se qubat i da se miluvaat na pla`a. Napredni se. Evropejcite. Kako aktuelniot, staro-nov gradona~alnik na
Berlin, za kogo se zboruva deka mo`e da stane i kancelar. Demek, po pobedata na neodamne{nite izbori toj
razmenuval ne`nosti so svojot desetina godini pomlad qubovnik i, spored mediumite, "spontano go
pregrnuval#, izjavuvaj}i im na novinarite deka qubovnikot "mu go ~uval grbot i mu daval poddr{ka vo
`ivotot#. Daleku e Evropa. Ej, da mi e da vidam Ma-
112
Sini{a Stankovi}
kedonija do tolku da se "modernizira# pa da se pojavi
nekoj na{ maaaa`-politi~ar koj }e £ priznae na javnosta deka si ima qubovnik {to... "mu go ~uva grbot#,
de. Mislam, neli ima{e i partii i politi~ari koi
{irokogrado £ davaa verbalna poddr{ka na asocijacijata za slobodna seksualna orientacija vo predizborieto, ama toa be{e kampawa - koga se vetuva s¢ i se{to i epten se gubi orientacija. Istite tie, "modernite#, sega ~etiri godini pak }e si bidat mirni, oti
na vlast ni se konzervativci. A tie, moderni kakvi
{to se, mo`at slobodno da im se pretstavuvaat na Evropejcite deka se do bal~ak liberalni, i istovremeno
da si gi po~ituvaat vo svoite maala "tradicionalnite
vrednosti# i da si plukaat vo pazuvite koga }e vidat
pregrnati ednopolni dvojki...
œ œ œ
Samo, ne sme samo nie tolku nazadni. Aj' Hrvatite,
i tie se Balkanci nizaedni, ama Amerikancite! Na{ive mediumi prenesoa pi{uvawe na nekoi stranski
- deka amerikanskata vojska rabotela vrz takanare~enata "gej-bomba#, ili "qubovna bomba#, {to e sostavena
od nekakva afrodizija~ka hemikalija koja predizvikuvala {irewe na homoseksualni sklonosti me|u napadnatite vojnici, so {to se predizvikuvala "nevkusna i nesmrtonosna erozija na voeniot moral#. Kakvo
hipi - flower-power, izumreno e toa! Ova e vistinskoto
"da se vodi qubov namesto vojna#. Ednostavno, po nekolku bombi sekoj pripadnik na neprijatelskata `iva sila stanuva epten moderen i, namesto da puka, se
MAALSKI PRIKASKI
113
frla vo pregratkata na kamaradot vo rovot, a Amerikancite pobeduvaat na site frontovi. ^ista rabota. I
humana, vpro~em...
Zborot mi be{e za toa gej-klubot. Li~no, nemam
ni{to protiv niv, i tie se lu|e, i si se borat za mesto
pod sonceto. A pod nego, belki za site ima mesto. Ama, i
samiot na ovaa stranica ve}e pi{uvav deka ne mo`am
nekako da gi gledam tie "kr{igrb# filmovi so di{ewe "u vrat#. A i to~no znam deka kopiqacive vo maalo
}e po~nat nakrivo da me gledaat ako prodol`am da im
objasnuvam deka ne smeat da se ostrat deka }e gi tepaat
posetitelite na idnite gej-klubovi, koi sigurno }e se
otvoraat i po drugi maala, samo zatoa {to ne se kako
niv. Koj sum jas da sudam?
oktomvri 2006
114
Sini{a Stankovi}
^EKAJ]I GO NOE
SE U{TE UBAVOTO VOSPITUVAWE ME SPRE~UVA DA OTIDAM DO
OP{TINATA ILI DO GRADOT. SO BEZBOL-PALKA. I TAMU, KAJ
|OA NADLE`NITE I ODGOVORNITE, NA SAMOTO MESTO DA MU
"OBJASNAM# NEKOMU - DEKA SO CRVI NE SE `IVEE, AKO NE SI,
SKRAJA DA E, UMREN. I DEKA NEKOJ, DURI I VO PRESTOLNINAVAKASABA SO OP{TINSKI {EFOVI SO PALANE~KI MENTALITET,
MORA DA ODGOVARA ZA GNASOTILACITE SO KOI SE SUDIRAAT NEGOVITE `ITELI
Minatata godina, nekade ova vreme, za eden dneven
vesnik pi{uvav kolumna vo ime na site ma~enici od
moeto maalo (me|u drugoto, i za da ja spre~am mo`nata
pojava na potencijalni seriski ubijci na op{tinski
& gradski funkcioneri od redovite na maalskite
nerv~ici), tvrdej}i deka crvjosani ne mo`eme vo Evropa. Xabe. Za sre}a, koga sfativ deka jalovite nekadarnici i dembelite ni, {to sami sme si gi izbrale
vo op{tinskite i gradskite soveti, ni muva ni crv ne
gi lazi za s¢ {to e slu~uva so i okolu nivnite "podanici#, se pogri`i prirodata. Sama. Zaladi vremeto, i
is~eznaa stonogalkite {to dotoga{, kako vo nekoj evtin horor, lazea po celo maalo, jadej}i gi so slast site
otrovi {to gi seeja o~ajnite doma}ini, koi potoa moraa da gi sobiraat mr{ite na otruenite maalski ku~iwa i ma~iwa - skitnici. Arno ama, istorijata, neli,
se povtoruva kako nenau~en urok, pa, za `al, pak dojde
MAALSKI PRIKASKI
115
esen, pak skapuvaat lisjata i pak - si se pojavija crvite. [to li }e nikne godinava od otrovot {to katadnevno go sejat kom{iive?
Mene ne me biva za ribolov, ama moive maalski
drugari za ~a{komet, umreni za po riba, mi objasnuvaa(t) deka toa cvrstite ~uda, crvi li - stonogalki li,
{to ni so noga ne se gazat, ne odat ni na jadica. Smrdele koga nekoj }e gi zgazne. I otporni bile mnogu. Ama,
za sre}a, male~ki. Za da gi vidat nadle`nite strukturi - la`govci po difolt. Koi i onaka mi`at za s¢ {to
ne im se dopa|a. Zatoa i se obiduvam da se majtapam so
s¢ okolu mene, za{to situacijava ni e - za pla~ewe. I
se obiduvam da ne se nerviram koga slu{am deka Gradot nemal pari ni za protivpo`arnata brigada (skraja da e ne{to da se zapali), ni za ~isteweto na snegot vo
pretstojnava zima, a kamoli za nekakvi crvi. Se obiduvav da ostanam normalen i koga mi "objasnuvaa# deka
se rabotelo za "normalna pojava za godi{noto vreme#.
Dobro, priznavam, na momenti valkano pcuev i grdo
kolnev. Do treto koleno. Site koi moronite kako mene
gi pla}aat sekoj mesec, za da n¢ sovetuvaat da se strpime i da najdeme na~in za so`ivot so gnasite. Ama, s¢
u{te ubavoto vospituvawe me spre~uva da otidam do
Op{tinata ili do Gradot. So bezbol-palka. Ili so nekoja cigla, oti lani op{tinskiot grad-o-na~alnik
(digresija: mnogu glupav zbor, mnogu pove}e bi im odgovaralo ona staroto - kmet- pove}e li~i na nekoj {to
ni{to ne raboti i ~eka bogata sofra, da si gi omrsi
musta}ite) n¢ sovetuva{e so takvo oru`je da gi tol~ime stono`nite natrapnici vo na{ite dvorovi. I ta-
116
Sini{a Stankovi}
mu, kaj nadle`nite i odgovornite (iako tie od ovie
zborovi gi sfatile samo delovite deka treba da le`at i da dr`at govori - bez odgovori) na samoto mesto da mu "objasnam# nekomu - deka so crvi ne se `ivee,
ako ne si, skraja da e, umren. I deka nekoj, duri i vo prestolninava-kasaba so op{tinski {efovi so palane~ki mentalitet, mora da odgovara za gnasotilacite so
koi se sudiraat negovite `iteli. Ama, ete, ostanav
kolku-tolku cool. Dobro, s¢ taka, kolnej}i i pcuej}i si
ja sudbinata {to me kazni i vo 21. vek da moram da `iveam vo Tunguzijata na Balkanot. Kaj e toj Noe, da n¢
izvadi, da mu go onadam korabot?
I }e si gi ~ekav mrazevite, kako i celoto moe maalo i site makedonski maala do koi ne dopira idejata
za gra|anska neposlu{nost, pcuej}i si i kolnej}i samo po doma, ako sin mi na u~ili{te ne dobie{e reklamen flaer za proizvod {to }e mu go "razubavel detstvoto#. Nemu i na sou~enicite mu. "Najdobar na~in
za otstranuvawe na vo{ki# - elektri~en ~e{el za
vo{ki koj ne samo {to ja ~e{lal kosata, tuku i gi "detektiral, uni{tuval i otstranuval vo{kite od
kosata#. I rabotel na samo edna baterija. I ne bil
toksi~en i ~inel samo 1.200 denari. I ti bil amerikanski proizvod. Vidi biznis, `iti majka! Za informati~kata ni generacija - ~e{el za vo{ki vo 21. vek!!!
(Dobro, na opa~inata na flaerot ima reklama i za u{te eden komplet proizvodi za onie staromodnite vo{losani kupuva~i. Za deca i nivni roditeli {to ne se
po ~udata na tehnologijata. Demek, po starinski: {ampon, ~e{el - bez baterii i sprej. Protiv vo{ki. I s¢
MAALSKI PRIKASKI
117
toptan - poevtino od elektri~niot ~e{el). E, morav da
sednam da pi{uvam. Za da ne "le`am# nekoj nesposoben
lega~ vo toa strukturite...
Dosta so ta`alenkite deka n¢ izmamija toa Evropejcite. Na prv pogled, pove}eto od ovie {to doa|aat
da ni prodavaat basma deka sme na ~ekor do niv navistina se slatkore~ivi dubarxii, so o~i svetnati od
al~nost. Ama, da ne se la`eme deka Brisel ni udril
{lakanica. Demek, n¢ poni`il, oti gi primil vo Evropa edna Romanija i edna Bugarija, onakvi kakvi {to
se, kutrite, a nas, vakvi kakvi {to sme, izmameni od
doma{nive se~ikesi i samozala`uvani decenija i
pol, n¢ ostavil da ~ekame "od Boga rosica#. Nie sme si za nikade. Vakvi o~ajni, i ne sme za tamu. Za vo taa Evropa, za koja dedovcite navistina ni peele deka e
bludnica. OK. Ama, i nie ne sme ~isti i nevini, s¢ dodeka ne si gi istrebime vo{kite i ne gi izmieme vo{losanite. S¢ dodeka n¢ lazat stonogalki, a gradskite i
op{tinskite tatkovci teraat inaet koj da gi uni{ti.
S¢ dodeka ~e{laweto vo{ki so "elektrika# ni go reklamiraat me|u decata...
Navistina ni treba pomal DDV za informati~kata tehnologija, sose nadle`no ministerstvo... Ni trebaat i u~ili{ta za stranski jazici, i muzi~ki u~ili{ta, i sportski klubovi - za decata da ni imaat
sre}no detstvo. Ubavo e da se vidat siti, ~isti i sre}ni de~iwa vo ~isti i zagreani gradinki i u~ili{ta.
Tamu, na stranskite programi na kabelskite televizii. Ama kaj nas, zasega, si vireat stonogalki i vo{ki... Zatoa, ~isto za da ne zbudalam do bal~ak, moram s¢
118
Sini{a Stankovi}
da vrtam na {ega, oti pro~itav nekade deka najva`na
rabota vo se~ij privaten svet bilo da se obide{ da se
smee{ barem tolku kolku {to pla~e{. I se kikotam.
Do solzi.
noemvri 2006
MAALSKI PRIKASKI
119
IMA LI IQA^?
AMAN, MO`NO LI E? PO BOLNICITE NI INFUZIJA DA NEMAAT,
VO KLINI~KIOT CENTAR PODOVITE DA SE BRI{AT SO SKAPANI
{TICI, USMRDENI PA~AVRI I LAMARINENI KOFI - OTI NA
TENDER ZA XOGERI, NELI, NE MO`E ASOLNO DA SE }ARI - OPERACII DA SE OTKA`UVAAT OTI NE RABOTAT APARATI VO SALITE,
HIRURZI DA OPERIRAAT POLUGOLI OTI NEMALO ~ISTI UNIFORMI, TE{KO BOLNI DECA DA STRADAAT OTI NEMALO TENDER
ZA CITOSTATICI, LEKOVI DA SE KRIJAT ZA KRVAV }AR NA DUBARXIITE, I NA KRAJOT, "ZDODEVEN# OPERIRAN PACIENT I }OTEK DA JADE VO BOLNICA... MNOGU NI E ZARAZENA RABOTAVA!
Gledaj}i gi minatiov mesec televiziskite emisii i ~itaj}i gi polemikite vo vesnicite za o~ajni~kite obidi da se iznajde junak {to }e se obide da go spasuva makedonskoto zdravstvo (~itaj: vra~ ili baja~
{to so luti trevi za luti rani }e se obide da gi izlekuva jadovite na doktorite & sestrite, i pred s¢ da gi namali makite i iz`ivuvaweto nad pacientite), mi
tekna na maalskite kopiqaci koi neodamna napravija nekakva korpa za sobirawe plasti~ni {i{iwa. Sakaa, toa kopiqacite, em da se za~isti maaloto em samite da zarabotat nekoj denar, otkako }e gi prodadat
{i{iwata, demek, denar i pol za litar i pol. Ama, ne
se krpat ga}i-re{eto! Se frlaat. I se odi gol gaz, dodeka ne se najde na~in da se najdat nekako - novi. Ili
stari i iznoseni, ama troa ~isti. Nas, bednite i geto-
120
Sini{a Stankovi}
izirani gologazovci, siroma{tijava n¢ zadu{i.
Kopiqacive, po edna nedela sobirawe {i{iwa
(dodeka postarite im kom{ii, luti za toa {to decata
ne{to se zanesuvaat, more, zbesnati {to nekomu ne{to, {to bilo, mu teknalo i se obiduva da ja razbie
za~maenosta na vegetiraweto vo bedata, materijalna i
duhovna - so seta sila se obiduvaa da im ja rasipat zabavata rasfrluvaj}i gi {i{iwata & otpadocite u{te
pove}e otkolku porano), sfatija - kutrite, deka ne sobraa pari ni za kutiv~e-dve za begstvo od realnosta. Pa,
{a{ardisani od soznanieto deka maaloto i ponatamu
e gnasno, a tie i ponatamu se siroma{ni, ukradoa bilnak rakija od podrumot na dedoto od vtori kat, od onaa
{to si ja ~uva{e stariot za ma~kawe & masirawe na
revmati~noto telo, i se na~ukaa - stap. I ja iskr{ija
svoera~no, dobro de, i so kloci, napravenata korpa. I
gi rasfrlaa {i{iwata sose prazniot bilnak. "Svr{eno s¢ e, s¢ e ispieno...#
Na niv, na maalskite kopiqaci, mi tekna dodeka
~itav i gledav za stradawata na pacientite i za politi~arite-veledrogeristite-predavnicite na profesijata..., od ~ii redovi, ~est na isklu~ocite, se regrutiraat tie koi permanentno im go dolnosuvaat dostoinstvoto na site pripadnici na verojatno najodgovornata i ednovremeno najneblagodarna profesija.
@rtvite na privatizacijata koja ne im e jasna ni na
tie {to, demek, ja osmislija, a kamoli na tie {to treba
da se "privatiziraat#. I ednite i drugite se obidoa da
presipuvaat od {uplivo vo prazno. I ednite i drugite
zasega ne gledaat izlez od }orsokakot vo koj gi turnaa
MAALSKI PRIKASKI
121
zatalkanite voda~i zaslepeni od al~nost.
œ œ œ
Koga, pred dve decenii, kako ruki-novinar, slu{av vo bifeto na Medicinski anegdota li, vistinska
prikaska li, za doa|aweto na nekoi doktori od [vedska li, od Norve{ka li, ne se se}avam, za da vidat kaj
nas, vo `ivo, bolni od TBC - oti kaj niv samo pod mikroskop go gledale toa virusot, sakav xenem da fatam,
za da bidam del od takvata Evropa... Ama toga{, vo kletiot socijalizam, na um ne mi pa|a{e deka }e doterame
do ova derexe - da nema lekovi. Da nema ni nade`! Vo
vnatre{nosta, po bolnicite infuzija da nemaat,
more pu{ti vnatre{nost, vo Klini~kiot centar, kako vo 19. vek, podovite da se bri{at so skapani {tici,
usmrdeni pa~avri i lamarineni kofi, oti na tender
za xogeri, neli, ne mo`e asolno da se }ari.. I operacii
da se otka`uvaat oti ne rabotat aparati vo salite, koristeni igli za biopsija za proverka za leukemija da
se steriliziraat za pak da se koristat oti nemalo novi, hirurzi da operiraat polugoli oti nemalo ~isti
uniformi, te{ko bolni deca da stradaat oti nemalo
tender za citostatici, trudnica da umre od infekcija, lekovi da se krijat za krvav }ar na dubarxiite, i na
krajot, "zdodeven# operiran pacient i }otek da jade vo
bolnica... Mnogu e zarazena rabotava!
I dodeka poramnopravnite od, neli, ramnopravnite, tro{at milioni - dr`avni pari - so koi mo`ele
da se izlekuvaat nekoi bolni deca, a nivnite `ivoti
bile pova`ani od detskite, samo zatoa {to rodnokraj-
122
Sini{a Stankovi}
no ili partiski bile povrzani so mafija{ite vo
vlasta, ili dodeka strvojadi od mediumite mu se zakanuvaat na doktorot {to im ~epnal vo sponzorite-kriminalci koi jagmaxiski se bogatat vrz ~ove~kata nesre}a na bolnite, bedni lu|e za proverka pijat novi
lekovi - kako zamor~iwa, `ena prodava bubreg za da go
vraboti sina si, a sekoj normalen uplav go fa}a pri
najmala po~uvstvuvana bolka... Vistinsko vreme za
razmno`uvawe na la`govci i nadrilekari i za nivnite {e}erni vodi~ki. Se gazi i se valka beliot mantil. Mnogu e zarazena rabotava. Do sulfur e dojdeno!
Pacientite, lu|eto, pa neka se i dr`avjani na vakva
siroma{na zemja - ne go zaslu`uvaat toa. Ni doktorite i medicinarite voop{to ne go zaslu`uvaat dolnosuvaweto na nivnoto znaewe i stru~nost. Kako da lekuvaat bez lekovi dodeka gazat lebarki me|u bolni~kite
posteli? Kako da im pomogneme na lekarite da rabotat vo podostoinstveni uslovi? E, kako? Barem malku.
Za da mo`at potoa i nam da ni pomognat...
œ œ œ
Ne go sakam osobeno rapot (ne im go razbiram mrmoreweto), a balkanskiot rap mi doa|a ne{to kako
tursko jodluvawe ili kako karikaturalen obid na nekoj Amerikanec od Sredniot zapad da pee i da igra
te{koto & {ota... Ama, pred kopiqacite vo maaloto,
koi za `al slu{aat edna sosem poinakva muzika, s¢ ne{to si go recitiram onoj Bosanecot, Edo Maajka, so
negovana - bolan, jesi skonto - sve ide u krug... : "Ima{
dr`avu i naciju i ni{ta vi{e ne treba{./ Al' tre-
MAALSKI PRIKASKI
123
ba{./ I sam zna{, sve je ovde jebena la`./ Ima{ 30 godina, a nema{ pojma {ta je sta`./ I narod je sve
glupqi, a stan je ovde sve skupqi...#
Epten sme bolni. Site, vo balkanskovo geto koe, za
`al, du{a dalo za rap.
dekemvri 2006
124
Sini{a Stankovi}
BLUDNICATA VAVILONSKA
NA EVROPEJCITE KOI MO`EBI ZA NEKOJA GODINA ILI DECENIJA }E NI DOZVOLAT DA IM GI L'SNEME ~EVLITE {TO IM SE
IZVALKALE DODEKA MISIONERSKI GAZELE NIZ BALKANSKATA
PRAV I KAL, UBEDUVAJ}I NE DEKA NE SAKAAT I DELEJ}I NI PROPAGANDNI KAP~IWA, MAI~KI I ZAPALKI (ZA SO YVEZDITE NA
NIV DA SI GI ZGREEME DU{ITE, DODEKA POKORNO GLEDAME V
ZEMJA), MO`EME DA IM IZVLE~EME I NASMEVKA. AKO SE RAS~UKAME SO ~ETKITE PO DRVENITE SANDACI: RAS-DVA-TRI-RASDVA-RAS-DVA...
Iako godinite gi "meram# spored svoj "kalendar#,
u{te od u~ili{nite denovi, pa sekoja nova godina mi
po~nuva so vra}aweto od letniot odmor i esenskoto
zgrbavuvawe so mnogubrojnite obvrski, sepak, periodot od Sveti Nikola do Pravoslavnata nova godina
sekoga{ mi e ispolnet i so rekapitulacii - godi{ni
ili srednoro~ni, seedno... Normalno, vo pauzite na
mnogubrojnite prazni~ni prejaduvawa i prepivawa.
Ili mo`ebi tokmu poradi koli~estvoto na kaloriite
i maliganite koi, kako i sekoj maalski sonuva~ na poubavo utre, al~no gi uni{tuvam vo katagodi{nata
pretpotopska (dekemvrisko-januarska) atmosfera, so
zvukot na petardite i kur{umite i pod svetlinata na
la`niot rasko{ na prazni~nite sijali~ki i lampionite. I s¢ ne{to sum... nezadovolen. Iako vo soglasnost so op{tonarodnata veselba i izblicite na opti-
MAALSKI PRIKASKI
125
mizam, bi moralo da bidam sre}en.
Do ne tolku odamna, so poubavata mi polovina, kako ~uvari na mlade{kite spomeni i kako duetot {to
ostana "da go izgasne svetloto#, vo sekoj dekemvri im
pi{uvavme celi vre}i ~estitki na vo stranstvo raselenite ni maalski drugari. Koi odamna se svestija, i
sega `iveat vo gradovi ~ii maala se pogolemi od Makedonija. Potoa ispra}avme elektronska po{ta, pa i
toa go batalivme, za godinava da mu se izraduvame na
po nekoj prekuokeanski telefonski razgovor - i tolku... Tie tamu, nie tuka. Oti, nekako, ne mo`am pove}e
da im objasnuvam zo{to se tie tolku daleku i se oddale~uvaat s¢ podaleku, a zo{to nie tapkame vo mesto i
se davime vo `ivata balkanska kal. Nemam zborovi.
Mo`ebi zatoa i tolku me trogna fotografijata na drugar mi, eden od retkite lu|e za koi s¢ u{te vredi da se
ostane vo maalovo, fotografija {to dr`avava Makedonija mo`e{e da ja otpe~ati kako novogodi{na ~estitka i da ja isprati niz cela Evropa. Taa {to na{ite
predci ja esapele za Bludnica. Xabe mi se iljadnicite dnevni novinarski radio-raporti, stoticite intervjua i kolumni vo vesnicite, koga po koj znae koj pat
sfativ deka nekoga{ samo edna fotografija zboruva
pove}e otkolku tomovi analizi, predviduvawa, planovi...
^ista~ot na ~evli na edna skopska ulica, esnaflija-zanaet~ija so l'snat "du}an# pred sebe, gordo go
nosi kap~eto so simbolot na Evropskata unija (me|u
~ii yvezdi nema mesto za makedonskoto Sonce, koe spored na{ite uraaaaa-propagandisti e isto taka nekak-
126
Sini{a Stankovi}
va yvezda), i zadlabo~eno ja razgleduva "Biblijata vo
sliki#. ^ist optimizam! I Gospod ni e poblizok vo
sliki ili vo strip otkolku ako treba ne{to i da se ~ita. Obi~nite smrtnici barem molitvite gi znaat naizust, taka kako {to gi nau~ile roditelite, a elitnite ni voda~i, sega na dve - na tri gi memoriraat kako
govor, kolku za od praznik do praznik da se poka`at
pred narodot i vo crkvite. Hipokrizija i provizija.
A dodeka visokodostojnite mantii se vozat vo besnite
avtomobili so zatemneti stakla, me|u narodot caruvaat tv-proroci i baja~i. Od druga strana, na Evropejcite, tie epten distanciranite i rezerviranite kon
nas, tie {to mo`ebi za nekoja godina ili decenija }e
ni dozvolat da im gi l'sneme ~evlite {to im se izvalkale dodeka misionerski gazele niz balkanskata prav
i kal ubeduvaj}i n¢ deka n¢ sakaat i delej}i ni propagandni kap~iwa, mai~ki i zapalki (za so yvezdite na
niv da si gi zgreeme du{ite dodeka pokorno gledame v
zemja), mo`eme da im izvle~eme i nasmevka. Ako se
ras~ukame so ~etkite po drvenite sandaci: ras-dvatri-ras-dva-ras-dva... Oti za toa, neli, n¢ biva, a Tie
taka i bi n¢ sakale u{te pove}e. Da im gi l'snuvame
gnasotiite i da gi razveseluvame, taka, sedum-osminski. Dr`ej}i takt dodeka ni dirigiraat. Ritam i otpoj}e - bluz. Solo - i~. Samo horski... Sepak, malku nade` dava optimisti~kiot pogled na ~ista~ot od fotografijata. Mo`e oti gleda vo Gospod. Vo sliki. Mo`ebi sepak ima spas i za Nas.
Za{to, po site godini {to ne ni gi izedoa skakulci tuku ni gi ispija debeli krle`i, jagmaxii {to zdi-
MAALSKI PRIKASKI
127
veaja od tu|oto-ograbeno, eve, na delo - po~navme da
u~ime da bideme sre}ni. Da li~ime na Evropejci. A vo London otvorile univerzitetska obuka za studentite za toa kako da bidat sre}ni i zadovolni, vedna{
kaj nas promoviraa kniga-prira~nik za usre}uvawe. A
- vo London promovirale studii za sre}a, zadovolstvo
i pozitivna psihologija, vedna{ i kaj nas na `ednite
za znaewe im ovozmo`ija da ~itaat (slednoto izdanie
}e bide za po{iroki narodni masi - vo sliki) knigasublimat na nau~ni istra`uvawa i drevni mudrosti.
Za potoa tie `ednite (krle`ite odamna ne se `edni,
ni ja iscicaa krvta i sega sre}no si dremat) i prakti~no da ja primenuvaat. Vo ~ekor ja sledime. Taa, Evropa. Dr`ime ritam. Ras-dva-tri-ras-dva-ras-dva...
œ œ œ
Makedonija e daleku od Evropa, tolku kolku {to
koko{kana od Mogila be{e daleku od London. Kutrite nie, dodeka ojlevci-dojlevci si igraat narodousre}iteli, a nekadarni sin~iwa na tato si igraat drndupka. So celata dr`ava. Gospodi, ~uvaj n¢ od kakva bilo bolest, so na{ive neprokopsanici, site }e poumirame dodeka tie go najdat London na kartta. More, kakov London, do Mogila dodeka dojdat...
januari 2007
128
Sini{a Stankovi}
SVETI VALETIN PIJANICA
SO MAALSKITE MI NATPREVARUVA~I VO ~A{KOMET I GODINAVA }E GO PROSLAVIME SVETIOT VALENTIN, ~ESTVUVAJ}I GO
SVETI TRUFUN PIJANICATA, VO MAALSKATA KAFEANA KADE
{TO }E JA LA`EME MLADATA KELNERKA OD PROVINCIJA ZA TOA
KAKVI QUBOVXII I {VALERI SME BILE I SME OSTANALE
Nikoga{ ne mi bila jasna `elbata na Balkancite
da se kitat so tu|i perduvi i nekriti~ki da prifa}aat
s¢ i se{to, samo ako e moderno, demek - ako doa|a od Zapad. Taka, i so ova Svetiov Valentin, poradi koj po
skopskite ulici odat kako zombi lu|e {to gi znam kako tipi~ni balkanski ma~o-meni ("@enooooo, daj mezeto & rakijata, dojde kom{ijata da gledame utakmica, a ti smiri gi decata da ne vrevat i ispeglaj mi
ja ko{ulata za utre, a na poluvreme kafe da ni svari{, ama da ne go utne{ kako minatiot pat, tuku
petel da stoi ozgora vrz kajmakot...#) i so crveni srca pod mi{ka me poglednuvaat so blago-tele{ki pogled, kako tuku{to da gi bocnala vo zadnikot streli~kata na nekoe angel~e.
Mislam, nie so go imame Sv. Trufun i ne treba da
sajkalime ni{to tu|o, tuku da si go slavime na{iot
doma{en Pijanica. Em za na~ukuvawe ne treba ni devojka, ni angeli, ni srca so razligaveni poraki, em si
ostanuvame verni na tradiciite. Na{i. Vo koi qu-
MAALSKI PRIKASKI
129
bovta e, neli, ne{to drugo. Sosem poinakvo. Balkansko. Zna~i, vernost za neveruvawe, predadenost "dodeka smrtta n¢ ne razdeli# i permanentna `elba da se
ispolnuvaat `elbite na stopanot na ku}ata (za `enskiot del) i {valersko falbaxistvo vo kafeana pred
prijatelite za "{arawata# za koi vernata quba i ~esna doma}inka nikoga{ nema da doznae (za ma{kiot
del). Pa, neli e Balkan ova, stopanka mu... Dobro, ima
tuka i zaedni~ka gri`a za decata, za ku}ata, za zdravjeto... I drugi nekoi raboti za koi ne se tro{at muabeti,
oti si se podrazbiraat vo sekoja doma}inska ku}a, ama
nema rascimoleni srca poradi nekoj si Valentin-tu|inec.
Da ne bidam razbran pogre{no, nemam ni{to protiv qubovta & seksot i osobeno ~esto do bal~ak nostalgi~no i so emocii si spomnuvam za vremiwata koga i
go prakticirav. Toa, seksot. Eeeej, more izvidnici
(Umag, Ba{ka Voda, Budva...), more ferijalci (Dobrota, Makarska...), more akcija{ki naselbi ([entvid
pri Planini, Planina pri Sevnici, Sevnica pri
Cequ...), tamu nekade na krajot na sedumdesettite...
Ili Junfer brdo, ili eden lift vo zgradata vo Gradski yid, redovno |oa zaglaven na posledniot kat, dodeka stanarite go kolnea hausmajstorot tegnej}i gi, kako
amali, torbite od Zeleno pazar~e do stanovite, ili
stanot na drugar mi Yverot, ~ii roditeli gi osve`uvaa ruralnite im spomeni od detstvoto prakti~no
`iveeje}i vo vikendi~kata "so bav~i~ka i lozjence#,
vo tekot na osumdesettite... Ima{e ubavi nastani, koga bevme mladi i zainteresirani i za takvi aktivnos-
130
Sini{a Stankovi}
ti. Potoa, vo devedesettite, moite maalski kamaradi
ve}e se ispo`enija, ne moraa da se krijat po koli i po
tu|i stanovi ili da ~ekaat letni ferii, izrodija deca
i qubovta & seksot im dobija poinakvi zna~ewa... (Ona
gorespomenatoto, kako i mnogu drugi, kaj sekogo spored sopstvenite svetogledi.) Da ne davam so spomeni,
sakav da ka`am deka toa izlivite qubov edna{ godi{no, i toa so tu|a tradicija so koja se indoktriniraa na{ive pomodarski nastroeni, nekoga{ni ma~o-meni,
ne mi se i~ po }eif. Ve{ta~ki e toa i epten proyirno i
neuverlivo.
I zatoa, so maalskite mi natprevaruva~i vo ~a{komet i godinava }e go proslavime svetiot Valentin ~estvuvaj}i go sveti Trufun Pijanicata, vo maalskata kafeana, kade {to }e ja la`eme mladata kelnerka od provincija za toa kakvi qubovxii i {valeri
sme bile i sme ostanale. A, koga i ottamu }e n¢ izbrkaat, kako vistinski balkanski stopani }e se doteteravime do toplite ni domovi, kade {to vernite ni i sakani stolbovi na ku}ite }e gi iznenadime so crveni
srcenca so qubovni poraki {to cela no} sme gi kriele vo pazuvite, eden od drug. I pred da n¢ isteraat vo
dnevnite sobi - malku od malku da dremneme do novite
utrinski obvrski - }e im se kolneme na qubov i vernost, ostavaj}i im mo`nost da si me~taat i da evociraat spomeni za seksot. Pa neli Balkan e ova, stopanka
mu...
œ œ œ
Koga ne n¢ ma~at qubovno-seksualnite problemi
MAALSKI PRIKASKI
131
na na{eto maalo i na{ata generacija, so maalskite
mi sopatalci ~esto razgovarame na tema - otu|uvawe.
I, iako se gledame i muabetime barem edna{ nedelno
na podolgo i re~isi sekoj den na pominuvawe i na
~a{ka "od noga#, zaklu~uvame deka nikoga{ nemame
vreme da se doiska`eme za makite ni, deka sme se otu|ile i deka sme si ostanale epten retki, koi s¢ u{te
imame po ne{to da si ka`eme. I da se razbereme pri
toa. Ama, kako ~ovek i da ne se otu|i od s¢ `ivo okolu
nego?
Jas, na primer, `iveam na prizemje, imam "dvor~e#, i od taa "beneficija# gi imam otpadocite - vo raspon od lu{pi od kromid i jajca, preku dogor~iwa i celi pepelnici, do iskoristeni prezervativi {to kom{iite so neraskinati, vsu{nost so neprekinlivi
vrski so planinskite rodni krai{ta od koi, za `al,
zatalkale vo prestolninata, gi rasfrluvaat od "letnite kujni# i spalnite - direktno pod moite prozorci. I ~esto mi se slu~uva da se dumam dali da se ka~am
nekoj kat pogore i da mu go smenam li~niot opis na nekoj rodnokraen idiot. Ama kako? Mislam, ne se poznavame so kom{iite. I kako sega vedna{ - pa }otek? A
maalskiot "psihijatar#, gazdata na kafean~eto, sekoga{ me ubeduva deka frlaweto |ubre e nivni o~ajni~ki obid da mi se pribli`at, da se sprijatelime i da ja
pobedime alienacijata... Taka, pod tu|o vlijanie, mi
se namali nivoto na agresivnost i nekako - zatapev. Si
go sobiram tu|oto |ubre vo mojot dvor (dobro, so kletvi
& pcosti do treto koleno i naznazad i nanapred, dovolno glasni za da me ~ujat i onie na potpokrivot) i
132
Sini{a Stankovi}
iako planinskite mi kom{ii s¢ po~esto gi prifa}am
kako normalni, nedozreani skopjani, pomisluvam jas
da se preselam vo nivnite rodni krai{ta. Belki rodninite im tamu si ostanale vistinski selani (ne "seqa~i{ta# kako moive, od koi mo`ebi "po 200 godini
angliska treva# }e se ispilat i lu|e od asfaltot), lu|e-stopani so koi }e mo`am da si pravam muabet sred
selo - za ~istite du{i i dvorovi...
Ako ni toa ne mi uspee, more usvit }e fatam. Kako
dedo Stavre, edinstveniot `itel na Oblakovo }e bidam. ]e najdam nekoe svoe selo so tolku poetsko ime kako ona ni`epolskono na makedonskiot Robinzon, }e
si beram pol`avi & pe~urki, }e si pijam voda studena
od ~e{mite {to se napraveni vo predminatiot vek i
}e odam do sosednoto naseleno selo, samo kolku da go
pro{etam magareto i da si kupam otrov za gluvci od
"kooperacijata#. Celo nebo }e bide moe! Vo toa, nekoe
si moe Oblakovo... More, da imav pari }e si ja kupev taa
najmalata dr`ava na svetot, toj ostrovot Silend, tamu
na isto~niot breg na Anglija. Toj, |oa ostrov, a vsu{nost platforma od 550 metri kvadratni, si ima s¢ - i
paso{ i valuta, i po{tenski marki, i si bil kne`evstvo. Da gi imav tie 100 milioni evra }e si go kupev,
`imi mama. I }e si go frlav moeto |ubre sekade naokolu, bez pcuewe i kolnewe, i }e si bev knez. I na pismata do moite maalski drugari, tuka vo Skopje, }e lepev
svoi Silend-marki, i }e `iveev kako car. More kako
dedo Stavre. Na kvadrat.
fevruari 2007
MAALSKI PRIKASKI
133
SINXIR NA SRE]ATA
DENE{NITE FEMINISTKI MI SE PO MALKU SME{NI, OSOBENO SO NIVNITE ZALUDNI OBIDI DA SE OTTRGNAT OD BALKANSKITE PRAVILA NA IGRATA, AMA SE MI SE ~INI DEKA NI NA NAJPATRIJARHALNO VOSPITANITE SOPRUGI & MAJKI NE IM E BA{
DOJDENO DO XINGRLAKA-ODBELE`UVAWETO NA "NIVNIOT#
PRAZNIK. NA SITE KOI VRZ SVOITE PLE}I GI NOSAT "TRITE YIDOVI VO SEKOJ DOM# NE IM TREBAAT KI~-BUKETI OD ZAKLANI
TRENDAFILI, |OA SVE~ENI RU~ECI I VE~ERI SO `DRIGAWE
"VO ~EST NA KOLE{KITE#, SO ORA I MALIGANI... IM TREBA SAMO MNOGU QUBOV
"@enskiot# praznik nikoga{ ne sum go sakal osobeno. Ova e Balkan, kakva Luksemburg, kakvi bakra~i, `enite ovde otsekoga{ bile sakani i po~ituvani.
Po balkanski. Ajde da e Maj~in den - Den na majkata,
se jade, neli, za site vistinski ma~o-meni - kako mama
niedna ne e... Ama nikoga{ ne sum sakal da prifatam
deka ima `enski, a nema ma{ki praznik. A mo`ebi,
spored terkot na moite psihoterapevti (skopskite
kelneri & taksisti) korenite na odbojnosta kon "`enskiot# praznik mi se vo detstvoto. U{te otkako parite
{to gi odvojuvav od Nova godina od xeparlakot i gi
{tedev pod budnoto oko na sestra mi - gi zagubiv (na
"tapka# li, na xamlii li, ne se se}avam, ama na nekoj
vid komar, seedno) i ne £ kupiv ni cvet~e na majka mi,
koja i taa godina, kako istaknata trudbeni~ka & doma-
134
Sini{a Stankovi}
}inka, poradi praznikot si dojde doma porano. I s¢
ne{to se tufka{e i ~eka{e da ja "iznenadam#, za jas
potoa da se pravam na udren i da se izvinuvam deka sum
zaboravil... Samo, me pe~e{e toa, budnoto oko na sestra mi.
Ili, u{te pred toa, koga ne mi be{e jasno zo{to vazi~kite kupeni na Bit pazar i potoa zama~kani na ~asovite po likovno, li~no i personalno od mene - so nekoi demek-cve}iwa, majka mi gi ~uva vo vitrinata i
im gi poka`uva na site {to }e £ dojdat na kafe-muabet.
Potenciraj}i ja radosta od podarokot od sinot, koga
ve}e "na nekoj drug ne mu teknalo da ja izraduva i da £
go odbele`i Praznikot#. Ili, pak, koga mnogu podocna se najdov vo pozicijata na "onoj {to ne mu teknuva# da ja izraduva majkata na sin mi i da £ go odbele`i
Praznikot, dodeka taa im ja poka`uva na site kom{iki ~estitkata {to naslednikot li~no i personalno ja
napravil vo gradinka... Nema vrska, pateti~na `al za
mladosta.
œ œ œ
Samo, neodamna, otkako maalskite kamaradi me
izvestija oti videle vo vesnik deka u{te eden od kolegite si zaminal na poslednoto patuvawe, i otkako isturivme od ~a{kite za negovata novinarska du{a, go
pobarav kusoto so~inenie ~ij avtor ne go znam, a go dobiv na mojata Internet-adresa, vo kupot bezbrojni
idiotski pisma za "sinxirite na sre}ata#. Nekako,
mi se dopadna. So mototo deka "Najnepravednata rabota vo `ivotot e na~inot na koj zavr{uva#, pod
MAALSKI PRIKASKI
135
naslov @ivoten ciklus, za mene nepoznatiot avtor
pi{uva deka tokmu poradi gorespomenatoto moto `ivotniot ciklus treba da ni bide obraten. "Prvo
treba da umreme, za da go trgneme toa vedna{ od
dnevniot red./ Potoa `iveeme vo stare~ki dom./
Po nekoe vreme n¢ isfrlaat od nego za{to sme premladi./ Dobivame zlaten ~asovnik i po~nuvame da
rabotime./ Rabotime ~etiriesetina godini s¢ dodeka ne sme dovolno mladi da u`ivame vo 'penzioniraweto'./ Toga{ po~nuvame da pieme, da se drogirame, `urkawe do besvest... stanuvame podgotveni za
vo sredno u~ili{te. Potoa odime i vo osnovno, stanuvame kopiqaci, si igrame, nemame nikakvi obvrski./ Pa stanuvame bebiwa, odime vo maj~iniot bazen, tamu plovime devet meseci./ I zavr{uvame kako orgazam!#
Ama, epten mi se dopadna. Edno, zatoa {to poradi
cenite i odnosot na gazdite na tranziciono-privatiziranite glavni skopski grobi{ta na obi~nite smrtnici i ne im se umira ("Neka umiraat samo bogatite, a siromasite neka se povampiruvaat, i onaka se
zaboraveni i od vlasta i od Boga#- pronajdov eden, isto taka Internet-komentar), a drugo, zatoa {to u{te
od vqubeniot fevruari, pa eve, s¢ do mesecov na "`enskiot# praznik, celo maalo mi e nekako razbudeno
predvreme i vo nekoj quboven zanes. Mo`e e vinovna i
ovaa prolet-zima {to ja isturkavme, ne znam, ama site
se ne{to kako mladenci... I jas, taka, predvreme zaproleten, si mislev, ako ve}e mora da se ispu{ta du{i~kata i da se napu{ta Duwava, toga{ e podobro ka-
136
Sini{a Stankovi}
ko (ili barem - so) orgazam. Neli, n¢ u~ea vo onie gimnazii vo koi ne{to i se ~ita{e, pa duri i se recitira{e - a ne se snimaa "tvrdi# porno-klipovi vo klozetite na mobilni telefoni i so maloletni akteri vo
gang-bang atmosfera i so grupno navivawe - deka od
qubov mo`e da se umre! Ne od nebezbeden seks i od SIDA, i ne spored maalskoto sfa}awe na odnosot me|u
qubovta i smrtta ("}e me umre ona `eni{teno doma!#), tuku od vistinska qubov, so golemo Q. Na koja ne
i trebaat ki~-buketi od zaklani trendafili, |oa sve~eni ru~eci i ve~eri so `drigawe "vo ~est na kole{kite#, so ora i maligani (otkako tradicionalnite ekskurzii vo Grcija se proret~ija poradi parite i vizite) i so napadno potencirawe na nivoto na po~itta
kon vrabotenite gospo|i koi, neli, paralelno se i doma}inki i majki.
œ œ œ
Dene{nite feministki mi se po malku sme{ni,
osobeno so nivnite zaludni obidi da se ottrgnat od
balkanskite pravila na igrata, ama s¢ mi se ~ini deka
ni na najpatrijarhalno vospitanite soprugi & majki
ne im e ba{ dojdeno do xingrlaka-odbele`uvaweto na
"nivniot# praznik. Na site koi kaj nas gi vikaat "vratovi spored ~ie vrtewe se vrtat i 'glavite na ku}ite'#, a vo najsevernata od nekoga{nite ni bratski republiki "nosa~i na trite yidovi vo sekoj dom# - im
treba samo mnogu qubov! I po troa po~it. Dobro, i po
nekoj orgazam. Za ispolnet `ivot. Batali muabetite
za smrtta! Iako tvrdam deka i taa bi bila poubava ako
MAALSKI PRIKASKI
137
be{e toj, obratniot `ivoten ciklus. So seta po~it za
tie {to n¢ napu{tile, }e gi nateram i maalskite mi
poznava~i na Erosot i Tanatosot - vo praksa, otsega
da muabetime samo za qubovta i za seksot. I malku
pove}e da gi primenuvame. Vo praksa. Za da ja poneseme te`inata barem na "~etvrtiot yid#. I da zaka~ime
barem edna alka. Vo toa sinxirot.
mart 2007
138
Sini{a Stankovi}
EKSPRES-LONEC
PORANO, GRICKAJ}I SEMKI - SE KRSTEV, GLEDAJ}I GI `RTVITE
ZA UBAVINA, ZATEGNATI VO TRENERKI, "{U{KAVCI# I HELANKI
OD MALOLETNITE }ERKI I SINOVI, KAKO ISPU{TAAT DU{A
|OA XOGIRAJ}I, VSU{NOST SEBEIZMA~UVAJ}I SE, ZA DA MO`AT
UTREDENTA VO KANCELARIITE DA IM RASKA`UVAAT NA KOLE{KITE & KOLEGITE DEKA SEGA SE SPOSOBNI DA SE ISPENTERAT DO
TRETI KAT BEZ ZADI{UVAWE - MO`E I SKOKAJ}I NA EDNA NOGA,
ILI DEKA IMAAT CEL SANTIM POMALKU CELULIT PO SAMO NEKOLKU GODINI KATADNEVEN KROS-KONTRI POKRAJ VARDAR
Mojot sakan profesor od fakultetot ~ii predavawa pretpo~itav da gi slu{am pove}e duri i od odeweto na kino-utro, i komu vo eden moment mu poveruvav
deka i "Makedonija mo`e da stane pristojno mesto
za `iveewe# ({to, za `al, obajcata ne go ostvarivme, a
jas pove}e ne se ni nadevam deka e mo`no), vo edna prigoda mi raska`a deka i brakot, kako vpro~em i `ivotot, e balans na prava i obvrski. I deka toj odamna re{il da £ gi prepu{ti na soprugata pravata, no i obvrskite. I, kako i sekoj u~enik {to go po~ituva svojot
daskal, i jas napraviv dogovor so mojata sopruga - deka
taa gi ima site prava vo na{eto semejstvo, {to podrazbira raspolagawe i prerasporeduvawe na doma{niot
buxet (osven mojot "crn fond#, razbira se, inaku kako
bi smeel da im poglednam v o~i na maalskite mangupi,
ako nemam nekoe evrence so{ieno vo postavata na jak-
MAALSKI PRIKASKI
139
nata ili stutkano vo kutiv~eto za vizit-karti, so koe
se pla}a poslednata tura otkako ve}e ne vrvi pieweto
"na liv~e# - "do prvi, `imi majka#), planirawe i izbor na destinacijata za godi{nite odmori, ili aran`irawe na pre~ecite i odewata na gosti, poradi razni aterxiski ili sli~ni semejno-zadol`itelni pri~ini... No, sose pravata, sakanata mi potpora vo `ivotot odamna gi prezede vrz svoite ple}i i site obvrski,
kako {to se organiziraweto na vonu~ili{nite aktivnosti na sinot, katanedelnite polnewa na fi`iderot i osobeno povikuvaweto i dvoreweto na raznite
majstori koi go popravaat seto ona za {to "onoj mojon
ne go biva#(citat nejzin)...
Ama, koga na poubavata mi polovina }e £ tekne{e
deka nekoga{niot ni dogovor treba da se revidira,
osobeno ako bu~avata od rasipanoto kazan~e vo toaletot, na primer, }e ja iziritira{e tamam kolku i smetkata za prekumerno potro{enata voda (otkako prethodno }e £ go krene{e pritisokot soznanieto deka ni
nejzinite blago-prekorni navestuvawa oti "barem
toa# mo`ebi bi mo`el da go popravam ne uspevaa da me
trognat i da me zbodnat od mojot nirvana-ritam na ~itawe vesnici ili gledawe basket na TV), obi~no po~nuva{e da trenira strogost i da me potsetuva na malubrojnite dol`nosti koi, kako stopan na zaedni~kiot
ni dom, sepak moram da gi izvr{uvam. Demek, da se tormozam so potkastruvaweto na "`ivata# ograda, ili so
menuvaweto sijalici ili "bu{oni#, ili so ~isteweto
na otpadocite {to komi{iite no}ta gi frlile vo na{eto dvor~e... E, toga{ vo mene se bude{e Balkanecot,
140
Sini{a Stankovi}
a i po~ituva~ot na pravnata dr`ava, pa so indignacija odbivav kakvi bilo revizii na edna{ prifatenite
dogovorni obvrski ("[to ti se ~ine{e koga se...#). I
vo znak na protest go napu{tav topliot dom, eskiviraj}i gi i tie nekolku, edinstveni "ma{ki raboti#,
samo zatoa {to ma{kata gordost ne mi dozvoluva da
rabotam - pod pritisok. Od vtorata dogovorna strana.
œ œ œ
Arno ama, vo oddelni situacii, koga soprugite na
maalskite mi sopatalci gi prisiluvaa da si gi zavr{uvat svoite doma{ni obvrski (obi~no so najperfidnata `enska ucena, koja vrska nema so qubovta, ama vo
na{ite godini, ednostavno, se nema alternativa), ili
koga {evovite na postavata na jaknata bea odamna ra{ieni, a bezdu{niot maalski meanxija ni ~a{a voda
ne saka{e da im dade na bor~liite {to nemaat ni sram
ni perde za dostasanite obvrski... se slu~uva{e da moram samiot da go ubivam vremeto, za da ostanam, neli,
vistinski ma`. (Nekoi velat i deka "vistinski ma`
ne si stoi na zborot#, ama toa e sosem poinakva tema).
Va`no e deka odbivaweto da se izvr{uvaat naredbite
{to se vo direktna sprotivnost so mojata ne`na, hedonisti~ka du{a, koja i~ ne miluva argatlak i toa angarija - samo zatoa {to na soprugata mi ne £ bil denot nekoga{ me doveduva{e vo situacija da moram da
{partam pokraj Vardar. Barem nekolku ~asovi, dodeka mnogubrojnite sekojdnevni obvrski ne £ ja potisnea lutinata na sakanata mi sopruga i besot kon mene vo vtor plan. Za da mo`ev potoa hrabro i dostoinstve-
MAALSKI PRIKASKI
141
no da se vratam doma i da se obidam da se izvadam za toa
{to sum "faten vo racete# za site zanaeti, so bezmerni
falbi za kulinarskite sposobnosti na najdobrata doma}inka vo maaloto. Ako projde - projde...
Porano, vo takvite periodi na prisilen egzil od
topliot ni dom, ili {etaj}i ili sednat na klupa,
grickaj}i semki - se krstev, gledaj}i gi `rtvite za
ubavina, zategnati vo trenerki, "{u{kavci# i helanki od maloletnite }erki i sinovi, pobornicite na
zdrav `ivot od mojata maalska generacija, kako ispu{taa(t) du{a |oa xogiraj}i, vsu{nost sebeizma~uvaj}i se, za da mo`at utredenta vo kancelariite na
kole{kite & kolegite da im raska`uvaat deka sega se
sposobni da se ispenterat do treti kat bez zadi{uvawe - mo`e i skokaj}i na edna noga, ili deka imaat cel
santim pomalku celulit po samo nekolku godini katadneven kros-kontri pokraj Vardar. (Ne gi spomenuvam
{eta~ite od Infarkt{trase, oti niv makata gi naterala, nitu babi~ikite so vnucite, oti niv rodenite
deca gi izbrkale na nekolku ~asa od doma za da imaat
malku vreme i za sopstvenata generacija, nitu tie {to
tr~aat barabar so doma{nite galeni~iwa, ~ii yver~iwa izvonredno gi istrenirale pa ne se znae koj komu
mu e gazda vo prikaznata i koj komu mu frla stap~e za
`izneradosno da mu go vrati po nekolku desetici metri ispoten {print...)
Zborot mi e samo za onie redovni posetiteli na
ve`balnicite, na pilates & aerobik ~asovite, na solariumite i salonite za masa`i i za razubavuvawe
preku {lapkawe so kal i so tiwa, koi se vo sostojba da
142
Sini{a Stankovi}
napravat s¢ za da se razubavat, za, demek, da ja prodol`at mladosta i da si ja krenat cenata. Na pazarot. Politi~ki, estraden, moden, deloven, seedno... I po~nav
da se te{am deka vsu{nost tie se pod pritisok. Vistinski. Kako ekspres-lonec. A ne jas. Koj samo si go po~ituvam edna{ postignatiot dogovor.
œ œ œ
Taka, si legnav na bra{noto. Za da ne go krevam
pritisokot. Srce ne mi dava da odam pak pokraj Vardar, da gi gledam du{i~kine napateni kako se ma~at za
ubavina. I, leka-poleka, si gi prezemam obvrskite.
Doma{ni. Zanaeti ne nau~iv, ama se trudam. Mezam i
pijam rakija so majstorite so koi i ponatamu redovno
komunicira sakanata mi sopruga, pomagam vo m'kneweto provijant od diskontite sekoja nedela, go ispra}am & pre~ekuvam sin mi, menuvam "bu{oni#, si gi
pcujam kom{iite koi mi go tretiraat dvor~eto kako
kontejner... Bez pritisok.
april 2007
MAALSKI PRIKASKI
143
[email protected]
Prikaski za golemite i malite lu|e
od golemite i malite maala . . . . . . . . . . . . . . . . . 7
Vratete go Traj~e Pandurot. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 11
Makedonska svadba . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 15
Kirajxii. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 19
Seks, droga & turbo-folk . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 23
Argumenti . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 28
Sr~a . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 33
Vratete go Himen! . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 37
Paterica . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 41
Filmska prikazna . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 45
Zagubenata magija . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 49
Sre}ajlii. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 53
Heroi na ulicata . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 57
Drugari. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 61
Crna dupka . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 65
Dembelija . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 69
Najva`nata sporedna rabota . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 74
Kr{igrb planina . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 79
Qubov so rasol . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 83
Tro{ka nade`. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 87
Trkalawe . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 92
Doen~iwa . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 96
Carot e gol! . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 101
Zdrava hrana . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 105
Sudija peder!. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 109
^ekaj}i go Noe. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 114
Ima li iqa~? . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 119
Bludnicata Vavilonska . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 124
Sveti Valentin Pijanica . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 128
Sinxir na sre}ata. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 133
Ekspres-lonec . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 138
Avtorot od s¢ srce im se zablagodaruva
na kom{iite od site maala vo koi `iveel,
koi kako i maalata ~ija du{a se, vsu{nost se
izvor na neiscrpna inspiracija
œ
na kole{kite od Semeen magazinza nivnoto
trpenie i za kafeto & muabetite (pa duri i
viskito) za motivacija
œ
na Sidor, za negoviot tradicionalno
golem pridones i za ovaa kniga
œ
na \oko, za izvonrednata fotografija
Download

maalski prikaski bez hederi.qxd