VESNIK ZA ODVITKUVAWE
IZLEGUVAL KOGA ]E MU TEKNE A SEGA SEKOJA PRVA SABOTA VO MESECOT
IV IZDANIE ! GODINA 65 ! BR 1658 ! 4 septemvri 2010 GODINA ! BESPLATEN PRIMEROK
UBODNIK
RAMKOVNA MAKEDONIJA
Darko MARKOVI]
NA PLO[TADOT
NI FALI I
SPOMENIK NA OVCA.
PA I NARODOT
[email protected] PO^IT I
VNIMANIE?!
Edin HAJDARPA[I]
Na{ite ko{arkari ja pregazija Velika Britanija! Toa e poradi toa {to na tribinite be{e celiot dr`aven vrv. Taka na delo se
poka`a deka za Makedonija najdobro bi bilo koga celiot na{ dr`aven vrv – bi bil sekoga{ na tribinite.
Edinstveno pretsedatelot
Ivanov deluva{e kako da e na fudbalski natprevar – be{e vo aut.
Doris Pak mu go probuva{e kosmodiskot i do kade mo`e da se svitka! Tatkoto na Makedonija, maj~inski se izvini na Doris za gafot
napraven vo vrska so 1995 god., a
novinarite gi potseti deka imaat
rodnini i im gi nabroja po spisok.
Demek, novinarite se vinovni za
sè. Neka visat novinarite koga go
nemame Pedro! Zatoa na 8 Septemvri novinarite }e go ru{at Pedro.
A mo`ea da go ~ekaat 11 Oktomvri,
pa da gi ru{at – makedonskite Kuli
blizna~ki!
Novite u~ebnici se proglaseni za opasni po `ivot i u~enicite
umno }e zaostanat ako gi primenuvaat. Taka na{ata umna zaostanatost dobi i nau~na verifikacija.
Od ova sleduva deka nekoi nepismeni {to ne vodat u~ele od vakvi
u~ebnici. Zatoa decata davaat
predlog da se ostavat knigite kade
se Nora, Ferus, To{e, Igor... ako
sakame da imame evropski prosek
na ocenki. Oti makedonskite deca,
na Goce, Dame, Pitu, Skenderbeg...
o~i im nemaat videno.
Na{ata xungla leka-poleka
po~na da se kompletira. Dojdoa i
lavovite. Od daleku se gleda deka
Miroslav GEORGIJEVSKI
se nasmeani! Se ~uvstvuvaat kako
doma. Samo im nedostasuvaat krokodili i gnua. Za krokodili }e pri~ekaat bidej}i na{ive krokodili
seu{te se gu{teri. A gnuata umrea
od stres koga gi nosea od Zagreb.
Nekoja budala im {epna deka }e
`iveat vo Makedonija i... nivnoto
gra|ansko srce ne izdr`a! A stru~wacite tvrdat deka uginale bidej}i nemalo klima. I toa e to~no –
vo ovaa dr`ava navistina nema
klima za `iveewe. Na nekolku
pati se izgazeni po 40-50 ovci i
cela dr`ava se krena na noze. A
toa {to dva milioni se izgazeni,
na nikoj ne mu se diga!?
Ramkovniot dogovor izgleda
deka ima gumena ramka! Od den na
den samo se {iri. Taka namesto guma mo`ebi treba{e da imame gumi~ki. Barem da se za{titevme od
nesakani posledici po na{ata vekovna bremenost. Duri i Mona Liza
go znae{e seto ova pa ~udno se
smee. Kako {to sega se smeat nekoi
na{i umni glavi – kako netokmu.
I da ne pomisli nekoj deka
„Osten„ e vesnik za kritiki i samo
kritiki, ne{to i da pofalime:
Spored amerikanskiot „Opserver
Tajms“ Makedonija e vode~ka sila
vo svetot – po nerabotewe. Demek,
imame najmnogu nevraboteni. Gi
spasi toa {to ne gi broele tie {to
se vraboteni a ni{to {to ne rabotat. Tie se spored Ramkovniot dogovor. A spored doktrinata na Ramkovniot - i tie {to ne rabotata
znaat {to treba da rabotat!
Vasil TOLEVSKI
2
DENOVI LI SE DENOVI
Mile \OR\IJOVSKI
TRAGA^
Ministerot Manevski vo „[utka“ na delo poka`a
deka po ispu{teniot glas go prepoznava sekoj zatvorenik. [teta {to MVR ne ja iskoristuva ovaa negova
sposobnost za pronao|awe na izbeganite zatvorenici!
^ISTOTA
Deka ~istite reki i ezera im se sveta rabota na{ite
politi~ari ova leto toa go doka`aa na delo. Pove}eto od niv se `rtvuvaa za da ostanat na{ite prirodni ubavini ~isti i od patriotski pobudi godi{nite odmori gi pominaa po belosvetskite moriwa!!!
DIETA
Od prvi septemvri nitu eden ~len na vladea~kata
partija ne }e smee da sedi na dve i pove}e stol~iwa.
Ostanuva samo da se vidi kako ovaa rigorozna dieta
}e se odrazi vrz namaluvaweto na proizvodstvoto
na drvnata industrija!
URGENCII
Mi se `ali eden prijatel profesor deka za preodna
ocenka na nekoi studenti urgiral fiqan i fiqan
minister. A {to saka mojot drag prijatel?! Pa i ministrite treba ne{to da rabotat!
ZEMJACI
Za da bideme zemjaci so na{ite ministri treba da
se re{i samo eden mal problem. Ministrite treba
da po~nat da gazat po zemja !
KOMPROMIS
Spored Pretsedatelot Ivanov nie ve}e sme go napravile prviot kompromis za kone~noto re{avawe
na problemot so imeto {to go imame so Grcija. Po na{ite kafeani se pora~uva gr~ka salata, se peat gr~ki pesni, se slu{a sirtaki, mnozina se dol`ni ko
Gr~ka, politi~arite se odnesuvaat ko Grk u aps... Ako
e od nas i ako e za kone~en kompromis navistina
mnogu e!!!
INOVACII
Ekonomski zoni bez investitori, ambasadi bez ambasadori, pla`i bez kapa~i... Kako {to trgnala rabotata ne e daleku denot koga kaj nas }e profunkcionira i prviot „Perpetuum mobile“!
Mile \OR\IJOSKI
Miroslav GEORGIJEVSKI
VO MAKEDONIJA KRIMINALCITE
@IVEAT IDEALNO A
RABOTNICITE - KRIMINALNO!
KOSKI
Ne mi e jasno zo{to se frlaat tolku pari za izgradba i opremuvawe na zalivot na koskite. So ogled na
aktuelnata ekonomska situacija sekoe kat~e od na{ata dr`ava e potencijalen zaliv na koskite.
ZNAEME [TO NI SE GOTVI.
NE OSKUBAA!
Sabota, 4 septemvri 2010
Ivan KARADAK
Jordan POP ILIEV
Miroslav GEORGIJEVSKI
MAKEDONSKA SAGA
Reformite sega gi terame mazno, nemame problemi ni za – pod razno! I svetskata recesija ja prebrodivme lesno! Veruvajte, sega ni vo
na{ite ko`i ne ni e tesno. Vo buxetot, nema {to da se krati. A bidete
sigurni, vi{okot na narodot }e mu
se vrati. Skuseni penzii i dr`avni
plati pove}e }e nema, i nikoj vo
ime na narodot na narodot pari nema da zema! Stopanstvoto na{e mnogu vredi i nikoj stranec za biznismenite na{i ubavi zborovi ne {tedi. Na dr`avata redovno danocite
i gi davaat, a bogami, so rabotni~kite prava voop{to ne se zafrkavaat! Za sindikatot vo ovoj moment
voop{to rabota nema. Edinstvena
zada~a im e, od rabotnikot ~lenarina da zema.
Vo zdravstvoto i socijalata
imame rezultati jaki. Tamu nema nekoj {to ostanal bez ga}i! Ako od
te{ka bolest se razboli{, ne o~ajuvaj. Samo zamoli vo A1-Televizija a lekarite vedna{ }e te zgri`at
i le~at, bidej}i informaciite za
zdravstvoto samo vo A1 te~at.
Za obrazovanieto nema da pravime opelo bidej}i otvorivme fakulteti vo sekoe selo. Mladite ni
u~at, fala mu na Boga, i veruvajte:
Vo Makedonija nikoj ni da pomirisa
nekakva droga.
Vo sudstvoto reformite najdobro ni odat! Dol`nicite i kriminalcite za sitno vo zatvori se
vodat. Za nivnite sekojdnevija te{ki i tmurni, spas se bara vo zatvorskite furni. Partiskite kriminalci, veruvajte, `iveat stresno.
Od makedonskite zatvori da izbega{ voop{to ne e lesno!
Kulturata ni e na visoko nivo.
Edinstven sektor vo koj nema rabotewe na divo. Filmaxiite brkaat
bilo kakva solucija za da snimat
doma{en film vo stranska koprodukcija. Vo kompjuterizacijata stanavme sila svetska, na prst ne
mo`e da ni se fati nitu [vedska.
Policajcite ni se bez nikakvi
mani, po~naa da apsat na site strani. Se apsat biznismeni, lekari, direktori stari... sekoj {to od gra|anstvoto so izmama }ari. Od korupcija, sega op{testvoto se ~isti.
So gordo krenata glava ~ekorime
niz istoriskite bisti.
Za imeto na{e golema borba
se vodi, mora vo Evropa da se odi.
Pra{aweto za na{eto ime slavno,
sega za vlezot vo Evropa stana
glavno.
Sega ni ostanuva samo da frlime realen pogled na podot zemjan: dal nekoj mu podgotvuva krst i
temjan?!
Nikos TOMOVSKI
3
Sabota, 4 septemvri 2010
Za Dr`avata se raboti; za
pari se raboti; za ministerot
se raboti... Edinstveno za narodot ni{to ne se raboti! Na 8
Septemvri- za novinarstvoto
}e se raboti. Vo ovaa zemja sekoj za ne{to raboti. Osven rabotnicite. Tie rabotat za xabe.
Izvinete, ja zaboraviv kom{ivkata Persa - taa za merak
se raboti!
Na 8 Septemvri, Denot na
nezavisnosta na Zavisna Makedonija, novinarite }e se borat
za svojata nezavisnost. Dali }e
se izborat, samo Gospod znae.
Ama na{iot Koqo so merak gi
~eka{e vakvite sobiri. Bukvalno re~eno: so~uvstvuva so
makite na narodot i narodnostite. Zatoa gi saka{e mitinzite, osobeno partiskite. Na levicata ili desnicata? Seedno
mu be{e. Koqo, iako be{e nokautiran, tvrde{e deka na{ata
zemja odamna e sakata - nema ni
levica ni desnica. Ode{e na
site mitinzi
Ode{e niz tolpata so ko{ni~kata, turkaj}i se i molej}i
da mu napravat pat. Se pozdravuva{e so poznatite. Se pozdravi i so drugarot od ~etata,
sostradalnik od vremeto koga
ja branea tatkovinata vo 2001ta. Drugarot mu ja ispru`i levata raka. Desnata ja zagubi vo
eksplozijata na mina postavena
od doma}ini lu|e, kako dobredojde za dr`avniot konvoj. Be{e sre}en {to izgubi raka! Nekoi izgubija glava. Go pregrna
soborecot. Kako da pregrna vre}a so orevi: ~ovekot be{e ko`a
i koski! Potamu slu{na poznat
piskav glas. Se svrte. Vospi-
tuva~kata od gradinkata! Do{la so kole{kite na mitingot.
Gi stegna siroma{tijata, a bea
vo vreme koga u{te mo`e{e nekoe ma`i{te da gi stegne.
Platoto kaj {to bea mitinga{ite se belee{e kako {atorite na car Murat na biv{oto
Kosovo pole. Belo od mantilite {to gi nosea mitinga{ite.
Doktori, primariusi, anesteziolozi, sestri, pacienti... site vo beli mantili. I zdravstvoto se razbolelo! Dojdoa na
mitingot da go le~at.
Voda~kata na ste~ajcite od
celata teritorija na nekoga{niot BJRM, vika{e na cel glas.
Drugite po nea. Hor od ste~ajci!
Dirigentot im pobegna vo tranzicijata! Koqo na mitingot gi
sretna i kamionxiite {to bea
nekolkupati izvozeni od vladata, tutunarite koi go ispu{ija pred vreme, jabolkarite,
koko{karite, mlekarite, kromidarite, vinarite, tutunobe-
ra~ite, grozjebera~ite, melni~arite, jaj~arite... i kogo se
u{te ne!
Mitinzite bea vistinska
manifestacija na zaedni{tvoto
na narodot i narodnostite. Koqo, nekoga{na makedonska gordost, visoko obrazuvan kadar so
dve diplomi, nagraduvan na
Evropskiot saem na inovacii,
~est gostin na televiziski debati po stopanski pra{awa,
tatko na tri deca... likuva{e
poradi mitinzite. Go mole{e
Gospod, partiite {to pove}e
mitinzi da organiziraat. „^uvaj
se Gospode, zdravjeto da si go
~uva{, da ne rokne{, pa sira~iwa da ne ostavi{„ - mu pora~uva{e vo molitvite.
Da dadat Isus, Muhamed,
Buda... {to pove}e mitinzi da
se organiziraat. Ne samo partiski, tuku i socijalni, umetni~ki, sportski, filmaxiski,
novinarski, doktorski, NVO,
NLO,... Nemu na mitinzite mu
cute{e biznisot! Blagodarenie na mitinzite Koqo si ja
vrati du{ata izgubena nekade
vo tranzicijata. Decata pove}e
ne mu se ka~uvaa na glava. A bogami, Koqo nekolkupati uspea
da i se ka~i na Stojna, soprugata negova. Tranzicijata napravi nim da im se ka~uvaat, pa
zaboravija i na onaa rabota.
Se raduva{e kako malo
dete na sekoj miting, na sekoj
protest, na sekoe javno sobirawe. Se raduva{e i na prestojniot miting na novinarite
na 8 Septemvri. Prodava{e
Koqo bez tender. Duri ne mo`e{e da postasa. Razmisluva{e da vraboti nekogo. Ama za
prosta reprodukcija ne mo`e{e
da najde nekoj poprost od nego.
Sepak... Koqo, ma{inskiot in`ener - ste~aec, so radost prodava{e po mitinzite.
Oti, od den na den, narodot
sè pove}e gricka{e semki.
Vasil TOLEVSKI
Miroslav GEORGIJEVSKI
ILINDENSKA bb
Karikaturi: Jordan POP-ILIEV
ANGELOVI MAKI
Grcija postavi pre~ki na na{iot razvoj vo EU i NATO.
Sega sme zemja so pre~ki vo razvoj.
So edna noga sme vo Evropa a so drugata vo tatkovinata.
Izgleda ni gi ra{irile nozete so nekakva namera!
Obrazovanieto e majka na znaeweto. Vlasta ni ja e.. majkata!
Skopje e kako Las Vegas!
Vlasta gi otvori kartite a gradona~alnikot mu ja svrte na kocka!
Sè dodeka sme pod kapata na ovaa vlast }e gledame gnidi.
I vo najmo}nite zemji vleze na{iot najgolem brend!
Ekonomskata kriza go zafati celiot svet.
Politi~arite ni se kako p~eli rabotni~ki!
Kriminalot cveta a tie odat od cvet na cvet.
Nekolku ministri ja napu{tija vladata.
Od budaliot i ludiot bega!
Marjan AN\ELKOVSKI
ZA RAZLIKA OD ODISEJ, NA[IVE SE
IZGUBIJA VO SOPSTVENATA ZEMJA!
Vasil TOLEVSKI
4
Sabota, 4 septemvri 2010
Spletkator
Darko MARKOVI]
NARODE,
Ivan KARADAK
NEMA SVETLI PERSPEKTIVI SE
DODEKA NE GI OTVORI[ O^ITE!
NARODOT ZBORUVA
Ima li slu~ajni lu|e vo politikata? Odgovorot e - da! So edna mala
dodavka- koga }e vlezat vo nea, slu~ajnite prestanuvaat da bidat slu~ajni.
Po~nuvaat vedna{ da gi pravat istite gluposti kako i onie site drugi.
Ne znam zo{to mi se postavi ova pra{awe koga se spomenuva Martin
Protoger, gensek na partija, {ef na Kabinet, egzekutor, prenesuva~ na mislite na [efot. Ama sosema vo senka. Nikoga{ ne nastapuva javno. Komunicira preku soop{tenija, pisma. Od nego nema da ~uete li~no mislewe, no
zatoa }e ~uete li~na zloba i po malku plukawa. Ne znam zo{to ne zboruva.
Dali taka misli deka treba ili pak, ima govorna mana. Ako e vtorovo, nema
problem, bi imal golemi simpatii kaj [efot. Sepak, se mi se ~ini deka
~ovekot i nema {to da ka`e ako [efot ne mu ka`e {to treba da ka`e. Nezgodno bi bilo, na intervju na primer, [efot da sedi zad nego i da mu do{epnuva.
Martin bil totalno anonimen. Velat, sakal da odi vo SDSM, ama
mlad i zelen, ja utnal adresata, pa prva partija koja mu nai{la... I posle
mu trgnalo.
I toj e od kadrite na Partijata koj svoeto obrazovanie go steknuval
po razni kursevi, studiski patuvawa, mali i golemi odmori i glavno kaj
[efot. Germanist po edukacija. Mene se nekako mi se ~ini kako da u~el
od nekoi ~udni germanski izvori. Mlad e da bide toa [tazi, u{te pomlad
da bidat nekoj gebelsovski instant kursevi, no se gleda deka u~el. Ili pak
nasledil nekoja kni{ka od skrateniot kurs na SKP(b), pa se za~ital i
taka... I saftil deka vo takvi re`imi, kako pogornite, no i kako na{ive,
se uspeva od senka. Suslov, @danov, `iveat vo na{ata kolektivna memorija
(i praksa) i se reproduciraat.
Sakam da ka`am, tolku e deteto dosledno {to prosto mi se vra}aat
nekoi spomeni od minatoto , pa se si mislam deka mo`ebi toa zgradata na
CK, vo koja sega se smesti Vladata ima nekoe prokletstvo, nekoi duhovi na
gensekovi od minatoto {etaat niz nea, pa ima vlijanie za{to ovie, neli,
rabotat 24/7, pa no}no vreme duhovite izleguvaat i gi trujat du{ite na ovie
mladi lu|e.
No ova mora da se bladawa na eden zadrt skeptik, za{to deteto e OK,
ima pojava, ima nao~ari za serioznost (gledam i onaa nesre}a od Mile
Janakievski stavil o~ila da izgleda poseriozno) ima visina i zatoa mora
sekoga{ da stoi zad, a ne pred [efot.
Ne e bitno kolku e dobar i dali e dobar voop{to. Toj toa ne mo`el ni
da go poka`e. (Ako poka`e toa }e bide negov kraj). Negovata zada~a e da
poka`e kolku mu e dobar [efot, a ako [efot ne e dobar, toga{ vinata ja
prezema toj. Mislam, Martin e ~ovek na minatoto, sega{nosta i idninata.
Tolku e adaptibilen {to utre da treba da odi vo SDSM, toj }e odi. Ionaka
trgnal natamu, ama neli rekovme zaskital.
No, toa kaj mladite i ne e gre{ka. Ne e gre{ka i kaj postarite. Eve i
Hanxiski be{e gensek kaj SDSM, pa otide kaj VMRO. I toa ne zaradi ambasadorsko mesto, tuku taka, od ideolo{ki pri~ini.
Sakam da ka`am deka mladive ne se inspirirani od ideologija i {to
ti jas znam tamu nekoi raboti. Tie samo sakaat da i pomognat na zemjata i
svojot narod.
A kako mu pomagaat? E, toa e drugo pra{awe.
Miroslav GEORGIJEVSKI
MARTIN VO OBLACI
PROTO\ER VO VLADA
tribinite, mo`e{e da se vidi
celiot dr`aven vrv. Inaku na
Od gri`a za svojata svoite mesta ne mo`at da se
zemja, na premierot na vidat!
Velika Britanija, Dejvid Kameron, kosata
po~na da mu belee!
Kolku za paralela: na
premierot na Makedonija, g-din Nikola Gruevski, kosata mu e katran crna.
OBELUVAWE
SPASENIE
Gradona~alnikot na
Dojran, Gligor ^abulev, so pomo{ na bugarskite eksperti uspea da doka`e deka
dojranskata tiwa e
lekovita! Taka Gligor
uspea da se spasi, bidej}i be{e vo kal do
kolena. Sega ova ~udo se o~ekuva da se primeni na dr`av- GOLOGAZESTO
no nivo! Treba samo da se do- Po~ituvaniot Stra{o Angeka`e deka toa {to sme vo kal lovski, vo sedi{teto na EU,
do gu{a e lekovito za narodot. pobara granicite na Makedonija da bidat vrateni kako vo
vremeto koga Gospod odel po
zemja! Stra{o nikako da sfati deka na{iot gospod e i gologlav i bosonog za da se sprotivstavi na evropskiot bog,
koj ima i {lem na glavata i ~izmi na nozete.
OSAKATENI
ZA NIKADE
Vladata donese zakon so koj
bukvalno se bri{e Kinikata
za ortopedski bolesti. Najstariot profesor po ortopedija, Qup~o Karevski, ja poddr`uva ovaa inicijativa: [to
}e ni e Klinika za ortopedija?! Vlasta i onaka na narodot mu gi skina nozete!
Marin Dokuzovski, trener na
na{ata ko{arkarska repre- EVOLUCIJA
zentacija zabele`a: na nat- Vo neodamne{nite poplavi vo
prevarot protiv Anglija, na Polska, polskiot narod uspea
da spasi pratenik koj bil
ka~en na drvo! Gradona~alnikot na Prilep, Marjan Ristevski, nikako ne mo`e da se
izna~udi na ova ~udo! Oti gledaj}i gi poplavite od diskusii vo Sobranieto, izleguva
deka del od na{ite pratenici
se – padnati od drvo!
RACIONALNOST
Narodot e poracionalen od
vladata na RM! Ova go zaklu~ija vo zdru`enieto na sto~arite na RM, posle pra}aweto
na Pero Stojanovski za nov
ambasador vo Nov Zeland. Od
zdru`enieto na sto~arite objasnuvaat: Jalovata stoka odi
vo klanica. Jaloviot politi~ar odi za ambasador.
MRTVILO
Borjan Jovanovski, na{ poznat
novinar kogo go znaat duri i
novinarite od Kanal 5, e ~len
na Nacionalnata fondacija
za transplantacija na organi
od mrtvi. Toj objasnuva deka i
na{ata dr`ava, poradi sostojbata vo koja se nao|a, mo`e da
gi donira svoite organi. Problem e {to nejze, ve}e od poodamna, nitu eden organ ne i
funkcionira!
@ALNO
Doktorot po zdravstvo i politika, \orgi Orov~anec, e razo~aran od reformite vo
zdravstvoto, i na ministerstvoto im prepora~uva: na doktorite, namesto beli mantili, da im se dade da nosat
crni mantili. Kakva ni e sostojbata vo zdravstvoto – za
`alewe se!
Sotir MAZGALOVSKI
5
Sabota, 4 septemvri 2010
MESE^EN
Ilinden
Pomina u{te eden
Ilinden. [to ima novo?
Nema ni{to - se po staro. Govorot na Gruevski
od starite vremiwa. Kako da go slu{av na primer, Bo{ko Stankovski.
Se redea uspesite na op{testvoto i ekonomijata, se spomenaa vnatre{nite i nadvore{nite neprijateli, vo organizacija na SSRNM, (pardon VMRO
DPMNE), dojdoa avtobusi. I ni{to. Bo{ko Stankovski barem,
ostana zapameten koga eden govor na Ilinden go zavr{i so „nie
Makedoncite Tito si go sakame“.
Grav~e
Makedonija postigna golem
uspeh. Posle site zafrkancii
na me|unaroden plan, posle neuspesite so vlezot vo NATO i EU,
posle padot na proizvodstvoto,
op{tata mizerija, neuspehot na
„Investirajte vo Makedonija“,
sportskite debakli, op{tata siroma{tija, smaleniot natalitet... Makedonija do`ivea neviden uspeh - go svari najgolemiot grav na zemjinata topka i
vleze vo Ginisovata kniga na rekordi, uspea da se vredi vo naciite koi ne `alat da se poka`at
deka i tie gaz (ili gas) za natprevar imaat. Makedonija otsega
pa natamu nema da bide meta za
balkansko potkusuruvawe tuku
svetski predator ili prdator,
seedno. Koj sega mo`e da ka`e
„vie nemate gaz za ovaa rabota.“Ako imame gaz da go izdr`ime najgolemiot grav na svetot,
}e imame gaz i za drugi raboti.
U~ebnici
Onaa nesre}a od minister
za obrazovanie butka napred. Ne
samo {to ne znae, a misli deka
znae, pravi gluposti i u{te misli
deka e fahman.
Haosot so u~ebnicite e negov, a toj ne ~uvstvuva odgovornost. Mo`e da ima odgovornost,
a ne mora. Ako aferata so u~ebnici ~ini pari, }e ima odgovornost, ako ne, toga{ }e bide dovolno samo edno - pardon.
Znaeme deka vlasta ja dr`at
gelosani neznajkovci, neobrazovani, voobrazeni i naakani, no
kade e krajot na glupostite?
Istiot toj Todorov veli deka znael oti }e go slikaat na
pla`a, vo ga}i. Kakva vidovitost? A nie mislevme deka ni{to ne znae.
Konkurencija
Vo Ohrid ve~erta nasproti
Sveti Kliment. Praznik koj vo
Ohrid osobeno se praznuva, masovno, so siot pietet kon golemoto delo na Kliment. Se e vo
red dokolku crkvenite vlasti
RAPORT
NA 10.09.2010 VO 20 ^ASOT VO VELES ]E BIDE OTVORENA
[email protected] NA KARIKATURI NA NA[IOT SORABOTNIK
MILE MAN^EVSKI PO POVOD JUBILEJNITE 25 GODINI
OD PO^ETOKOT NA NEGOVOTO TVORE[TVO
ne re{ija deka se toa
{to go pravat vo ~est
na Sveti Kliment treba da bide prenesuvano na onie grozni,
no mo}ni zasiluva~i
na zvuk.
Sega se pra{uvam, zo{to pietetot kon nespornata istoriska zasluga na svetecot mora
da se obznanuva vo turbo folk
manir? Zo{to zasiluva~i koga
crkovnoto poewe ili peewe, samo po sebe e dovolno mo}no?
Mo`ebi MPC i onoj niven
episokop Timotej mislele deka
taka najdobro }e odgovorat na
ramazanskoto peewe od xamiite. Eskik rabota ako toa e odgovorot na konkurencijata.
Bo`jite pati{ta se nepoznati, ama popskite se sigurno vo
}orsokak.
Kompjuterizacija
Zapo~nuva {kolskata godina. ^etiri godini imame minister za toa. A toj sega ni objasnuva kako }e se organizira nastavata so kompjuteri. So site
onie koi se rastureni, ukradeni
ili neraspakuvani. A ve}e nekoi od niv i zastareni. Veruvam,
za kratko vreme kompjuterizacijata }e bide proglasena za
proma{ena investicija na vekot
ili za dalavera na vekot.
Eden nasto
Vauuu! ]e sme imale rast na
BDP od eden nasto! Golem uspeh
na prerodbata.
Dali se tolku nedovetni ili
mislat deka sme nie totalni idioti za da ne zamajuvaat so orvelovski fingirani i pretstaveni
podatoci samo za da go prikrijat
sopstveniot neuspeh i neznaewe.
Ama kriza! Da, no ne uveruvaa
deka krizata }e ne odmine, eden
va`en minister re~e deka od
nea i }e profitirame.
NATO
Vo minatiot broj rekov deka
so Martin Trenevski nema da
vlezeme vo NATO.
Sega sum u{te pouveren vo
toa, za{to o~igledno toj ima
misija toa da go napravi i za toa
ima mandat od negoviot {ef Gruevski. A za taa rabota navistina
izbrale odli~na li~nost.
Pretsedatelski
Ivanov talka po stapkite na
site nesposobni prethodnici{tom upleska ne{to gi obvinuva
novinarite. Neka ka`e edna{,
do koga }e bide nerazbran, nesfaten i nedore~en? Da se strpime malku ama toa da ne trae
pet godini. Nekoi raboti ne se
u~at „vo praksa“. Tie gi znae{
ili ne.
A. [OqAKOVSKI
MILE MAN^EVSKI - 25 GODINI TVORE[TVO
Vo sferata na karikaturata ima dva tipa
na avtori: edni,koi izu~ile specijalizirani
u~ili{ta i akademii i svojata naobrazba ja
spoile so sopstveniot talent za da se bavat
profesionalno so karikaturata vo op{testva
kade e toa mo`no i vtori, koi svojata egzistencija ja obezbeduvaat bavej}i se so drugi profesii, a karikaturata ja praktikuvaat kako hobi,
lek za sopstvenite sueti i traumi na op{testvoto ili kako vozvra}awe na qubovta kon
sopstveniot talent.
Man~evski i pripa|a na vtorata grupacija,
koja ponekoga{ znae da se pribli`i do prvata,
pa duri i da ja nadmine so svojot kvalitet. Vo
toa nesomneno mu pomaga izvonrednata vrska
me|u negovite o~i, mozokot i rakata kako neposreden realizator na negovite poraki koi sta-
nuvaat lesno razbirlivi i komunikativni so
narodot kade i da bilo vo svetot.
Negoviot crte` e li~no negov, ogledalo na
karakterot i uslovite vo koi sozdava.Toa e
stil {to se usovr{uva, sozreva, dobiva na
likovnosta i filozofskata te`ina.
Ovaa izlo`ba koja e posvetena na negoviot 25 – godi{en jubilej e siguren dokaz
deka nie i ponatamu }e ja krevame glavata
nagore so cel da go sledime negoviot raste`
uspesi i pogolemata prisutnost vo javniot `ivot na Makedonija na koja vakvi talenti sekoga{ }e i nedostasuvaat poradi {to }e morame
iskreno da gi neguvame i pomagame.
Darko Markovi}
Dar - Mar
6
Sabota, 4 septemvri 2010
ZAPISI OD ^UDODONIJA
IVAN KARADAK
NE IM VERUVAM
MISLI ZA
ZAMISLUVAWE
Dragi moi... Jas po priroda ne sum nihilist,
ama, sepak, ne mo`am da im veruvam na nekoi lu|e,
pa Jana majka!
Na{ite politi~ari nikako da sfatat deka
zemjata ne se ora so oratori, tuku so – ora~i!
Eve, na primer, ne im veruvam na onie {to mi
vetuvaat visok standard, a celo vreme me – ograbuvaat.
Koga ni ka`aa deka site instrumenti
na vlasta se vo na{i race,
znaevme deka }e si ja otpeeme pesnata!
Ne im veruvam na onie koi me ubeduvaat deka
}e me odnesat vo Evropa, a olku goli i bosi nema
ni vo – Afrika.
Nema {ansa da stigneme nekade
so onie {to se za – nikade!
Ne im veruvam na onie {to mi vetuvaat golema demokratija, a demosot, to est narodot, go pra{uvaat za mislewe samo na izbori.
Nie sme edna od retkite zemji vo svetot
kade {to zdravstvoto e pobolno od svoite
pacienti!
Ne im veruvam na onie koi se kolnat deka }e
me odvedat vo idninata, a celo vreme sami si `iveat od – minatoto.
Prvo ne bie{e lo{ glas, a potoa po~na da ne
bie koj stasa!
Ne im veruvam na onie {to mi velat deka
Makedonija im e sè {to imaat, a sè {to imaat odamna si go prefrlile vo – stranstvo.
Ne iznesuvajte gi valkanite ali{ta pred
narodot. ]e prestane da ve – mirisa!
Koga vidovme deka prezemaat re{itelni
~ekori, znaevme deka }e ja – duvnat!
Ne im veruvam na onie {to mi garantiraat
li~na sloboda i bezbednost, a nikade ne smeat da
izlezat bez ~eta – telohraniteli.
Navistina ne sum nihilist, no u{te od prviot
den na samostojna i nezavisna Makedonija, jas ne
veruvam nikomu, {to edno ka`uva, drugo misli, a
sosema treto – pravi.
TE[KO NA VERNICITE,
NA KOI NA[ITE BOGOVI ]E
IM BIDAT SVETCI I TE[KO
NA POTOMCITE, NA KOI ]E
IM BIDEME PREDCI!
Ni vetija deka }e ja ispravat nepravdata,
a ja iskrivija i – pravdata!
Bez konkurencija najzagadeni izvori
vo Makedonija se – pi{anite izvori!
Jordan POP - ILIEV
SO DOBAR MARKETING OD SEKOJA R\A
[email protected] DA SE NAPRAVI – ZLATO OD ^OVEK!
SAMO TIE
Tie mislat deka sme vo koma,
deka ovoj narod guvee ko moma.
Deka e samo metafora za vime,
deka ne go znae sopstvenoto – ime.
Deka ovde mo`e sekoja puvla
da ni prodava istoriska muvla.
Tie }e ni ka`at kako da se vikame,
ako ne poslu{ame, ima da se –
slikame.
Karikaturi: Jordan POP - ILIEV
Na site im dr`at prepi{ani lekcii,
na stara slava krkaat protekcii.
Na EU i ka`uvaat na kaj nas da gleda
za da ja prikrijat sopstvenata beda.
Valeriu KURTU
Siot `ivot tu|a istorija kradat,
svoite sosedi ko Polifem gi jadat.
STARI, DOBRI VREMIWA
GI VIKAME ONIE VREMIWA,
[TO GI KOLNELE NA[ITE –
TATKOVCI!
7
Sabota, 4 septemvri 2010
TRIUMFALNI PORAZI
Dobro be{e dodeka Tito, java{e na ~elo na kolonata.
Sega kolonata od ~eloto ne java nas.
Voda~ot ne znae{e {to najprvin da spasuva: obrazot
ili gazot. A potoa sfati deka kaj nego toa e edno te isto!
Darko MARKOVI]
MUZIKA ZA GLUVI
VASIL TOLEVSKI
Kaj Makedonecot otsekoga{ bilo: oko za oko, zab za zab!
Bidej}i ni ostanaa samo u{ite moravme da staneme
dou{nici.
Dr`avata i treba da gi {titi kriminalcite.
Koj kogo ako ne svoj svojot?!
Na{iot voda~ e fenomen. Slepec a gleda sè!
Politi~kiot `ivot za narodot e smrt.
Malcinstvata gi u`ivaat site prava.
Zatoa za Makedoncite ne ostana nitu edno.
Toj sedi vo foteljata zatoa {to
kle~e{e onamu kade {to treba{e!
Vo vladata se po~ituvaat razli~nite mislewa,
pa duri i ako doa|aat od ist ~ovek!
Porano politi~arite bea golemi budali.
Ama i dene{nive ne patat od kompleks na pomala
vrednost.
Hitler zapo~na kako slikar.
A i ovie na{ive ne{to ma~kaat...
Makedonec bez u{i i jazik – mrtov kapital!
Ne smeam da poka`am kolku ja sakam svojata zemja.
Sram mi e!
Fahri EJI^AN
VLADATA VETI DEKA NI MRAVKA NEMA DA ZGAZI.
ZATOA NARODOT I BEZ PLATA RABOTI KAKO MRAVKA!
Milenko KOSANOVI]
VASIL TOLEVSKI
[ESTI NA SITE
VREMIWA
Na{iot urednik za tekst, Vasil Tolevski, vo
Internet glasaweto na najgolemiot elektronski
portal za humor i satira „Nosorog“ od Bawa Luka, proglasen e za {esti
satiri~ar vo svetot na site vremiwa. Vo glasaweto u~estvuvaa golem
broj na satiri~ari od prostorite na Eh-Jugoslavija. Za najdobar satiri~ar na site vremiwa proglasen e legendarniot Vladimir Bulatovi}-VIB, vtoroplasiran e Stanislav Jer`i Lec a tretoplasiran e
najpoznatiot `iv satiri~ar-Aleksandar Baqak. Sledat: Radoe Domanovi}, Erazmo Roterdamski... Vasil Tolevski e vo grupata so legendite
Du{ko Radovi}, @ivoin Pavlovi}, Aleksandar ^otri} i Sre}ko Lazari.
Ovaa vest, za najdobrite satiri~ari vo svetot na site vremiwa, ja
objavija mnogu pe~ateni i elektronski mediumi niz Balkanot. Ova golemo priznanie za na{iot urednik e uspeh i na makedonskata satira,
koja vo poslednite nekolku godini bele`i zabrzan napredok.
Vesta mo`ete da ja vidite na www.nosorog.rs.sr (broj 89-strana 10)
Mile MAN^EVSKI
MINI SATIRIKON
KAFEZ
Nikoj nema tolku golem kafez. Goleminata mu e kolku {to
e golema zemjata. Vnatre ima sè.
Letaa slavej~iwa, sokoli, orli
ednoglavi, orli dvoglavi, lavovi, tigri, slonovi, krtovi, ku~iwa, sviwi, zmii, vleka~i, bezrbetnici, zlatni rip~iwa, risovi...i razna druga stoka. Ispome{ani, ama `iveat site na
kup. Kako `iveat? Du{a im znae!
Se kasaat, se glodaat, se turkaat, se sopnuvaat, si potturaat,
se ~ere~at... Ama `iveat. @i-
votot im e nikakov, ama izdr`uvaat!
Sepak se sre}ni.
Vo kafezot `iveat zaedno
so svojot gospodar!
TRANZICISKI VOZ
Pi{ti vozot! Vo pi{teweto ne e osamen. Pi{ti i narodot! Nevoobi~aeno, ama narodot pi{ti od lokomotivata.
Lokomotivata pak pi{ti od narodot. Sekoj od sekogo pi{ti.
Op{to pi{tewe! Lokomotivata
ne mo`e tolku narod da nosi
vrz svoite metalni ple}i! Del
od narodot se simnuva od vago-
nite. Da i se olesni na lokomotivata. Ja turkaat lokomotivata. Na muskuli. Ostanatite patnici se {irat vo vagonite. Kolku {to e lokomotivata pobavna,
tolku pove}e narod izleguva da
turka. Vo vagonite ima sé pomalku patnici. Ostanuvaat samo
izbranite. A lokomotivata odi
sé pote{ko i pote{ko! Vnatre,
vo komotnite vagoni, patnicite
stanuvaat sé pote{ki. Se debeleat. Lokomotivata papsuva. A
i narodot {to turka popu{ta. I
fizi~ki i psihi~ki popu{ta.
Uteha na narodot mu e – popametniot popu{ta! Ako e narodot
popameten, koj e vo vagonite?!
NA MLADITE SVETOT IM OSTANUVA.
AMA NA[IVE SE ZADOVOLUVAAT SO MAKEDONIJA!
8
Karikaturi: Darko MARKOVI]
Sabota, 4 septemvri 2010
ANALIZA
MNOGU VREVA ZA NI[TO
U~ebnikot po „Op{estvo“ za V –
oddelenie i drugite u~ebnici pokraj
nego, nepotrebno predizvikaa burni
reakcii vo na{ata ispotena javnost
krevaj]i mnogu vreva za ni{to. Nepotrebno gi navreduvavme li~nostite kako Nora [a}iri, Feriz Mustafov, Toni Mihajlovski i drugi deka
ne se zna~ajni za makedonskata kultura. O~igledno nitu novinarite, nitu ekspertite, nitu po{irokata na{a
javnost ne znaat kade `iveat i ne
znaat deka sme vo PRERODBA. A [to
zna~i toa? Toa zna~i deka decata od
svojata 11-ta godina, pred da vlezat
vo pubertet, treba da u~at koj pee kaj
nas, koj ne zabavuva, koj ne pravi bezgri`ni, a koj pla}a }e u~at vo povisokite oddelenija i so 18 godini }e
bidat podgotveni da dobijat partiska kni{ka na VMRO – DPMNE.
Zna~i, se razbravme. Od Aleksandar do denes vo Makedonija samo
se peelo i igralo, a najmnogu od osamostojuvaweto do denes. Dali vo na{ite mediumi, pe~ateni ili elektronski, ste zabele`ale ne{to drugo osven stranici i emisii za na{ata estrada, koj vo kogo se vqubil, a
deca nema, {to o~ekuvame od nejzinoto prvo CE – DE, a naslov nema. Taka
da, sosema e normalno, na{ite yvezdi i zaslu`ni kulturni dejci da gi
barame me|u niv.
Ona {to zbunuva e faktot deka
se ispu{teni mnogu popoznati {oumeni. Go nema eden Janko, Milenko
verojatno zatoa {to se na godi{en
odmor, ja nema i bumbarkata Tawa,
Vesna – Bejbi. Pretpostavuvam deka
se tie predvideni za nekoi od povisokite klasovi ili gi ima vo drugi
predmeti!
Sepak mislam deka ministerot
za obrazovanie Todorov za ovaa problematika treba{e da napravi zadol`itelni konsultacii so Ministerstvoto za kultura kako vo toj spisok bi vlegle i direktorite na „Gra-
nit“, „Beton“ i drugi pomali grade`nici vistinski zaslu`ni za izgradba
na kulturata vo Makedonija.
I sekako, ne smeeme da gi zaboravime onie mladi skulptori koi
preku no} nau~ile da pravat kowi i
lavovi i toa bez da znaat za kolku
pari!
Zatoa nemojte da go napa|ate ona
dete od minister. Kako mo`e toa da
gi proveruva i ~ita site 300 u~ebnici. Mo`ebi u{te ne po~nal da u~i da
~ita, mo`ebi znae samo da zboruva, a
toa dobro go pravi.
Ne gi napa|ajte ni onie nesre}ni
profesorki koi mo`ebi dobile partiska zada~a da napi{at u~ebnici soglasno programata za prerodba vo
100 ~ekori i spisocite na zaslu`ni
direktno dobieni od kabinetot na
Gruevski. Mo`ebi Proto|er vme{al
prsti so novi zakoni vo fizikata.
Pa i recenzentite morale da rabotat po {ema, {emata e taa.
Najposle, u{te edna{. Ne krevajte tolku |urultija za edni obi~ni
u~ebnici. I ministerot i nastavnicite i recenzentite se na prav pat.
Ova im e {kola za da vo idnina, koga
]e sozreat, }e mo`at da pravat enciklopedii.
Vina nema kaj nikogo, a i da ja
ima taa e kaj nas.
Dar Mar
SO KROMID I LUTO PIPER^E
1. KOGA MLADITE SPIJAT, NE O^EKUVAJTE
NARODOT DA SE RAZBUDI.
2. OD MNOGU UDIRAwA VO GRADI-BOLI
GLAVATA.
3. AKO SI SITNA DU[A NE ZNA^I DEKA SI
DU[I^KA.
4. ZDRAVSTVOTO NI E DOBRO. NARODOT
NI E BOLEN.
5. AKO TI VLEZE STRAV VO KOSKITE,
TELOTO PO^NUVA DA TI SE VITKA.
6. NASEKADE VRIE, SAMO KAJ NAS
ZAGORENO.
7. VO BELO SI, AKO RABOTI[ NA CRNO.
8. NE GI NAPA\AJTE MNOGU MINISTRITE,
PRVA RABOTA IM E.
9. NEMA MORAL, NEMA ETIKA, AMA IMA S¤
DRUGO.
10. PATOT ZA EVROPA NI E PREKU AMERIKA.
Dar Mar
9
Sabota, 4 septemvri 2010
KU^E[KI RAZGOVOR
OLIVER
[AMBOVSKI
Bidej}i mnogu malku
znaeme {to se slu~uva
so na{ite ambasadori
vo svetot, dali se `ivi
i zdravi, a za da za{tedat sredstva, re{ija
vo ime na site Oliver
[ambovski od Kina da
ni isprati razglednica.
FIJAT
CANOSKI
Nekoi lu|e brzo napreduvaat vo sekoj pogled,
a osobeno finansiski.
Zatoa na Fijat mu predlagame da go smeni imeto vo Bentli FON Canoski.
VLADIMIR
\OR^EV
Mladiot Vladimir \or~ev vo posledno vreme
slabo go gledame na malite ekrani. Posleden
pat go vidovme koga so
Janko (Jadi Burek) dva
~asa menuvaa sliki~ki
od fudbaleri na Svetskoto prvenstvo vo Afrika. Da ne re{il da go
zavr{i fakultetot. Vo
toj slu~aj mo`e da ne go
vidime deset godini.
MARJAN^O
NIKOLOV
Denovive vo Skopje se
prska{e protiv komarci, a nema{e potreba za toa da se davaat pari.
Stru~ni lica ka`uvaat deka Marjan~o ima
takvi frekfencii na
glasot {to, ako negovite sobraniski diskusii se pu{tat posilno vo eterot, na nekolku kilometri vo
radius }e ispocrkaat
site komarci i pogolemi insekti do golemina na bumbari.
Dar Mar
Pod eden svod na stariot gradski most bea
nasobrani desetina ku~iwa od razni generacii,
no ista rasa i bez pedigre. Site bea nekako `olti, so dolgi mucki, vlaknesti opa{ki i dosta izvalkani verojatno od buri~kaweto po prepolnite uli~ni kontejneri vo potraga po hrana.
Najstariot pes le`e{e vo sredinata na senkata koga do nego dojde najmaloto kutre i go pra{a:
- Dedo, koja mi e mene baba?
- Tvojata baba e mojata }erka.
- A koja e mojata majka?
- Majka ti e mojata vnuka.
- Zna~i, ti ne si mi dedo, tuku pradedo!?!
- Pa, taka nekako bi bilo, a koj misli na toa!
Maloto kutre ostana zbuneto i otkako razmisli malku, povtorno zapra{a:
- A,... dali kaj lu|eto istoto e mo`no?
- Ne, nikako! Kaj lu|etoa toa e strogo zabra
neto i se vika INCEST.
- Sega mi e jasno. Zatoa sme nie `ivotni, a
lu|eto se lu|e.
SIMPOZIUM
Lavot organizira simpozium so pretstavnicite na site `ivotni otvoreno da se razmisli i
diskutira na tema:
[email protected] LI NIE @IVOTNITE DA PRESTANEME DA SE JADEME ME\U SEBE?
Mnogu od akreditiranite `ivotni podnesoa
svoi referati vo koi glavno se iskristaliziraa
dva stava:
Edniot be{e deka takvo ne{to ne e mo`no i
vtoriot, deka spored evolucionata teorija na
Darvin, takvo ne{to neminovno sleduva, no deka
e potrebno u{te vreme.
Potoa se razvi burna diskusija vo koja najglasen be{e eden majmun. To predlaga{e site da
po~nat da jadat banani i deka taka najbrzo }e im
se razviela inteligencijata. Eden vol mu replicira{e so zborovite „Ako ti se smeta{ za inteligenten, toga{ jas }e si ostanam cel `ivot vol“!
Ribite, bidej}i ne mo`at da zboruvaat, podnesoa pismena diskusija koja vsu{nost pretstavuva{e protest so barawe golemite ribi da
prestanat da gi jadat malite i deka vo sprotivno
}e moraat da izlezat na suvo.
Me~kata voodu{eveno rakopleska{e.
Potoa `ivotnite se podelija po komisii,
posebno mesojadcite, posebno trevopasnite i na
diskusiite im nema{e kraj.
Naedna{ od nekade dojdoa nekolkumina
lovxii i pripukaa so pu{kite. Otepaa edna diva
sviwa, diva koza i elen. Gi sobraa i si gi odnesoa.
Lavot go prekina simpoziumot so eden edinstven zaklu~ok:
EVOLUCIJA NE NI E POTREBNA!
Dar Mar
10
Sabota, 4 septemvri 2010
11
Sabota, 4 septemvri 2010
NIZ IGLENI U[I
FILUVANO OD RISTOS
Lesnite ne se pla{at od jamkite okolu vratot.
Politi~kite voda~i namesto ovci,
na spiewe brojat izbira~i.
Ne im simnuvajte kapa, pet pari ne davaat.
I politi~arite se lu|e od krv i meso.
Isto kako politi~arite.
Ti se zdosaduva od isto jadewe
a kamo li od isti politi~ari.
I ateistite }e mu platat na popot.
@ivotot e evtin.
Se gleda od visokite tro{oci
za pogreb.
Vlasta go rasipuva ~ovekot. A koj videl ~ovek na vlast?
Znaat {to stoka sme zatoa i ne `igosaa.
Onie {to ni odat po nervite ne gubat ramnote`a.
Lebot poskapuva. Jadej}i se
me|u sebe }e pomineme poevtino.
Smrdi od nivnite glavi. Ja imaat muvata na kapata.
Cenata na lebot skokna.
Vrednosta na makedonskiot gra|anin
opa|a.
Ne zavedoa, zatoa i ne dr`at v skut!
Stana politi~ar. Nikoj ne e sovr{en.
Vreme e za dieta, mu dote`navte na narodot.
(od najnovata kniga NIZ IGLENI U[I, objavena 2010.
Izdava~: JTD „Orion„-Del~evo)
Mile \OR\IJOSKI
KOSKA V USTA
Risto FIL^EVSKI
Jordan POP - ILIEV
AFO-RIZNICA
Ovaa vlast namesto vo Evropa i NATO,
nè zacapa vo Katlanovsko blato!
Vlast {to nema vizija ja ~eka revizija.
Se gradi idnina a ne minato!
Dobivme pravo na glas. Onemevme od
radost.
Dimitar I. VILAZORSKI
I spoenite sadovi se nepotizam.
Petar NANEVSKI
Me|u narodnite pratenici nema kodo{i,
ama imaat drug na~ini za da ni go zagor~at `ivotot!
Bila detska rabota!
Normalno koga site kadri ni se kalat v detskite gradinki.
I minatoto e ni{to ako nema idnina.
Propadna! Stasa do vrvot - na svojata nesposobnost.
Se vladee so stav a ne so strav!
Slavko NINOV
Zatvorite vo Makedonija se preuredeni
po evropski terk. Prosto da ti e merak
da le`i{ tamu!
Dimitri LE[NIKOVSKI
Postojano me citiraat - pcujat.
Vo dene{no vreme, za da bide{ normalen, treba da se razlikuva{ – od drugite!
Verodostojnosta ni popot ne ja pee vistinski.
Bojka SIMONOVSKA
Nenormalna dr`ava, a sè izgleda –
normalno!
Sè dodeka e zdravstvoto za nikade, pacientite }e bidat za na - grobi{ta!
Navreme gi izvadiv decata od kalta.
Sega mi se na ulica.
Go osudija za zemawe mito.
Koj mu e vinoven {to ne dade mito!
Gi dr`at koncite vo svoi race - krpat.
Interesno, nikade okolu nas voda, a site odluki ni
pa|aat vo nea.
Kako da ne smrdi, koga imame tolku mnogu rasipani.
Mi{ko DAMJANOVSKI
Da `iveat bogatite!
Kostadin USTAPETROV
Tie ni gi polnat kontejnerite.
Blagoja ANGELOVSKI – MAJKA
EDIN-STVENA VISTINA
Lete najslabo se pi{uvaat aforizmi.
Politi~arite se na godi{en odmor.
Toa {to nè zgazi vremeto e samo u{te
eden dokaz deka vremeto leta.
Ne mo`eme da zastaneme na zdravi noze.
Postojano ni potstavaat noga.
Da ne dobievme sloboda na dvi`ewe
nema{e da napravime nitu eden pogre{en ~ekor.
Ne zboruvajte gluposti. Za toa imate pratenici koi zemaat plata!
Metodi PRANGOVSKI
Se trese{e parlamentot. Se rodi anketna komisija!
Od site biznisi vo dr`avata najdobri
rezultati bele`i narko-biznisot.
So ovaa vlada stanavme vesel narod.
Sekoj den go igrame Te{koto.
Najkatastrofalen deficit za edna dr`ava e deficitot na pamet!
Vo vinoto e vistinata !
Sega mi e jasno zo{to celoto go izvezuvame.
Znaeme deka rabotite se na mrtva to~ka. @ivi ne zakopaa!
Doka`uvaat deka krvta ne e voda. @iveat od majmunlaci!
Paradoks: se pravat vegetarijanci,
a ne go vadat narodot od ustata!
Onie {to rabotat kako crvi }e zavr{at kako mamci!
Nata{a \OR\IJOSKA
Nas ne ni treba senka. Odamna sme izgoreni.
Sa{o BETOSKI
Blagodarenie na kolektivnoto ludilo,
stanavme mudri glavi!
Na po~etokot ne go razbiravme {to zboruva. Sega se naviknavme.
Najlesna forma na protest ni e {trajkot so glad. Taa forma ni e najpoznata.
Buxetskata dupka se zgolemuva. U{te
malku site }e ne sobere!
Novinarite ne treba da stravuvaat od
glad. Goltaat sè.
qupka CVETANOVA
Mora da kupam kompas. Koga ja gledam
platata - se gubam!
Za kulata od karti se kopaat najdlaboki temeli.
Na{ite magariwa baraat da im se priznaat kowski sili!
^ede B. [OPKI]
Od lo{ite knigi najmnogu mo`e da se zagreat
nepismenite.
Edin HAJDARPA[I]
Znaat {to stoka sme, zatoa i ni vetuvaat planini i dolini!
Tie {to se seu{te na mleko, ni napravija mle~na kriza.
Kolku e pogolem nacionalizmot na Balkanot,
tolku se pomali dr`avite.
So tolkava korupcija, MITOlogijata
dobiva sosema novo zna~ewe na Balkanot.
I stapot od lopatata ima dva kraja!
Narode, ne krevaj go glasot. Dr`avata
spie.
[tom sekoj za sekogo lo{o zboruva, toa e prv
znak za – izbori.
Ne e fer risot da stoi na petdenarkata !
Pa nezavisniot novinar e pozagrozen vid !
Koga policijata odmora,odmoraat i kradcite.
Rizi~no e da se krade bez za{tita!
Jas sum sre}en ~ovek! Sekoe utro se budam so pesna - mi pee oxata!
Nikos TOMOVSKI
IVANIZMI
Ako mol~eweto e zlato, toga{ nie
odamna sme si ja obezbedile idninata !
MOZO^NA KALDRMA
Toj ne ja vitka ki~mata. Beski~mewak e.
Cel `ivot se bore{e za korka leb, a se izbori samo za tro{kite.
Kostadin USTAPETROV
NA[ATA NESRE]A NIKOGA[
NE PATUVA SAMA.
SEKOGA[ IMA LI^EN [OFER!
Vasil TOLEVSKI
Ova leto bev sre}en bidej}i onie {to pravea
najgolemi gluposti bea na godi{en odmor.
Koga spomenicite bi zboruvale, nikoj ne bi
sakal da bide spomenik.
Plivaweto vo dolgovi pove}e li~i na davawe.
Ivan RUSJAKOV
Na na{iot postojan sorabotnik, mu go ~estitame zlatniot jubilej – 50 godini od objavuvaweto na prviot aforizam, so `elba vo
na{iot vesnik da mu objavime aforizam na
100 godi{ninata od objavuvaweto na prviot
aforizam.
12
Sabota, 4 septemvri 2010
EPIGRAMI
KOMPENZACIJA
^esto pati, vo napad na slabost, znae{e da priznae deka sin~eto mu e tele,
so jasni predispozicii da stane vol. A
toj, kako negov tatko, najpoznat mesar vo
okolinata, be{e re{en od sinot da napravi ~ovek! Vospituva~kata, u~itelkata, nastavnicite... site do eden bea
dobri mesojada~i. @iv go izedoa. Nema{e sre}a barem eden mal del od prosvetniot kadar da se vegetarijanci. Barem ne{to }e za{tede{e od investiciite vo negoviot sin-Teleto koe odi! Taka
go vika{e: Teleto koe odi! Ode{e vo
gradinka, vo osmoletka, vo sredno u~ili{te... A sega treba{e da odi na fakultet.
Znae{e deka za ova }e mora da potpi{e dogovor so nekoja {panska korida,
kade gi ubivaa bikovite, a potoa po bagatelna cena gi prodavaa. Ama ova ne e
[panija! Ova e Makedonija i volovi ima,
ama ne vo korida.
Re{i da go iskoristi tolku slu{aniot akcionen termin – kompenzacija.
Demek, so idnite profesori da potpi{e
Ramkoven dogovor. Ovie da vetat deka
negoviot sin }e diplomira, a toj, do diplomiraweto, da im obezbedi govedsko i
drug vid na meso.
Re~eno – storeno!
Sedna so profesorite, samo namesto vo Ohrid, dogovor potpi{a vo Sviripi~ino. Za da ne se sramat od imeto na
istoriskoto mesto na potpi{uvawe, napi{aa deka sredbata se odr`ala vo Podmo~ani. Ova mu asocira{e na toa deka
profesorite }e go podr`at vo namerata
negovata familija da go dobie prviot
akademski gra|anin, ili poubavo ka`ano
– prvoto akademsko tele nakaj vol.
I rabotata trgna! Sinot na fakultet, profesorite na mesara. Sabota, nedela, ponekoga{ i na praznik, mu doa|aa
profesorite. Kiloipol krtina, malku
but, udina, ple{ka, xiger~e... Apetitot
na profesorite raste{e od den na den.
Po~na i po nekoj asistent da naletuva.
Bil va`en vo razvojot na strategijata za
revitalizacija na umstvenite kapaciteti na mesaroviot sin! A asistentot zabi pu{til beter od profesorite! Koga e
xabe, `ivo meso jade.
Kako pominuva{e vremeto, taka se
razret~i stokata vo okolijata, pa mesarot mora{e da gi nadmine lokalnite pazari i stoka da nabavuva vo pobliskite
op{tini. Ramkovniot dogovor mora{e da
go ispo~ituva, za da ne pukne rezil. A i
profesorite diskretno mu ka`uvaa deka
mora da bide taka za dobroto na sinottele. Mora da se investira vo idninata.
I plus, da ne go sfati ova kako reketirawe. Taman rabota.
Re{i na{iot mesar da go po~ituva
dogovorenoto, iako mnogu raboti mu izleguvaa von Ramkovniot dogovor. Duri
mora{e da primi pomo{nik, vnuk na dekanot. Da mu se najde. Leka-poleka smetkata po~na da mu se ten~i na smetka na
potpisnicite na Ramkovniot, koi se debelea sè pove}e i pove}e. Sinot polaga{e ispit po ispit, ama site velea deka
e trup, bidej}i bez u~ewe polo`uva. Normalno-ni{to nema da znae cel `ivot.
Se pokaja na{iot mesar, sega ve}e so
padnati zabi, {to voop{to potpi{a Ramkoven dogovor, koga nitu sinot nitu toj
ne vide fajde. Ama nema vra}awe nazad.
I gledaj}i go prenosot od godi{ninata
od potpi{uvaweto na Ramkovniot dogovor vo Ohrid, go frli televizorot niz
prozorecot. Se iznervira koga gi vide
potpi{uva~ite kako se pozdravuvaat.
Kako Kain i Aveq da gi gleda. Isto kako
da e toj i negovoto – Teleto koe odi. More da odi u... i Ramkovniot {to go potpi{a i tolkute volovi {to gi uklu~i vo
razvojot na...
Stojan TRAJKOVSKI
Miodrag VELI^KOVI]
SUDBINA
Kade da izbegame
od ovie sudbini sivi
koga onie {to seat magla
ni se svetli perspektivi?!
Nikos TOMOVSKI
ZNAEWE
Znaeweto e sila znaeweto e mo}.
Ova ni go trubat onie
od ~ie {to neznaewe
sekoe utro se budime vo no}.
Dimitar I. VILAZORSKI
TA[(A)KOVI]
Isprativme na{i
po beliot svet,
da ni padne edna{
sekirata v med.
qupka CVETANOVA
Mile MILEVSKI
KRLEVIZMI
Prestanav da pi{uvam aforizmi za politi~arite.
Mi gi tolkuvaat kako qubovna poezija.
Site na{i voda~i bile golemi lu|e. Toa go pi{uva i vo nivnite avtobiografii.
Mnogu ja saka dr`avata. Site {valeri i se dr`avni ~inovnici.
Politi~ar za sekakva upotreba: tolku pameten, a taka glupav!
Za da ne ve isvirkaat, igrajte kako {to vi sviri narodot!
Imame posebna rasa ovci.
Ne davaat meso, mleko i volna tuku eden glas za pogre{nite.
Pote{ko e da izdade{ kniga, otkolku da go izdade{ svojot narod.
Za vtoroto ima pove}e pomagateli.
Atanas KRLEVSKI
Mojmir MIHATOV
VO [email protected] KASA
PO^NA DA NIKNUVA TREVA!
GO PODGOTVUVAAT NARODOT
ZA PASEWE.
Vasil TOLEVSKI
13
Sabota, 4 septemvri 2010
SE TE^E NI[TO NE SE MENUVA
KU]A
U{te od svojata najrana mladost pompezno
za~ekori vo svetot na literaturata. Sekoja negova
tvorba se o~ekuva{e kako najsakana premiera.
Be{e skromen, ednostaven i talentiran. Vo sekoj
zbor go vnesuva{e celoto svoe srce i du{a. Ne se
pameti koga, kako toga{, kriti~ari i ~ita~ka publika imale tolku izena~en kriterium. Be{e roden
poet. Dlabok, re~isi bukvalno, `ivee{e so sudbinata na tvoite tvorbi. No, {to vredi koga:Za svojata pesna „Leb„ zaraboti kolku za leb. Od svojata
pesna „Veter„ zaraboti – kivavica! Od svojata
treta pesna „Sonce„ dobi-son~anica. Od svojata
~etvrta pesna „Nesonica„ go izgubi sonot. Po svojata ~etvrta pesna „Vrba„ be{e nata`en i pove}e
od toa. Od negovata {esta pesna „Do`dovi„ mu
prokisna sobi~eto na mansardata. I taka nataka, i
taka nataka... Be{e nesre}en, samoten, nezadovolen... Nasproti toa site go ~ukaa po ramo, no be{e
tolku fizi~ki slab {to ne mo`e{e da go izdr`i
nitu toa. Zatoa od honorarot na slednata negova
pesna „Vino„ dobro se natreska i definitivno
re{i da svrti nov list vo `ivotot. Stana ladnokrven, presmetliv i prakti~en. I taka: So honorarot
od pesnata „Mesto„ kupi plac za ku}a. So honorari
od romanot „Majstori„ gi pazari majstorite. So
honorarot za pesnata „Kamen„, gi iskopa temelite
i go spu{ti kamenot temelnik. So dramata „Voda„
sprovede vodovod i kanalizacija. So novelata
„Yidovi„ gi izdiga yidi{tata. So poemata „Pokriv„
ja pokri ku}ata.So raskazot „Var i pesok„ gi izmalterisa yidi{tata i toa od dvete strani. Pred
malku be{e propu{teno da se ka`e deka so poemata
„Topoli„ ja kupi drvenarijata i deka so raskazot
„Svetlost„ vovede elektri~na struja. Ponatamu, so
romanot „Potrebi„ gi napolni prostoriite so site
napravi i uredi za udobna ~ove~ka `ivea~ka.
I ku}ata be{e gotova. No. [tom go stapna prviot
~ekor vo nea, brzo potoa umre - poetot vo nego!
@ivko PAVLOV, (Osten, 1980)
]ORSOKAK
POLICISKI ANAGRAM
Ubijcite kaj nas vo posledno vreme ne se vra}aat na
mestoto na zlostorstvoto! Odat ponatamu –
vo stranstvo.
MAK VRABOTUVAWE
Kaj nas seu{te ne e bitno [TO si, tuku ^IJ si.
SITNA RIBA
Na{ite zatvori od poodamna se KONZERVI, samo so
SARDINI^KI!
DROGA[I
Ni velea deka religijata e opium za narodot. So
ogled na toa {top denes mnozina ne im veruvaat na
partiite i vladata, i ponatamu im veruvaat na onie
GORE!
MAFIOSTANDARD
Nekoi kaj nas se sreduvaat – sreduvaj}i ne.
DEM XUNGLA
]e treba da imame eden TARZAN, koga ve}e mnozina
se na DRVJA!
VLADIN ]ORSOKAK
Kaj nas seu{te e podobro da si LADEN, otkolku
MRTOV LADEN!
Dimitar ANGELOVSKI, (Osten,1998.)
14
Sabota, 4 septemvri 2010
BALKANSKA KORIDA
* Nie Srbite imame prijateli.
Ama toa e nivni problem!
* Istura glupost, za da se vrati
po tragot.
* Penzionerite se neuni{tlivi.
* Dade sè od sebe, a od nas preku
site o~ekuvawa.
* Sepak, i ponataka treba da se
obideme so penziite!
Rade JOVANOVI]
* Nie ne go po~ituvavme primirjeto, zatoa {to se zalagame za
kone~no re{enie na sudirot.
* Vo na{ata vlada nema korupcija. Tamu sè funkcionira kako
podma~kano.
Zoran T. POPOVI]
* Od humor nikoga{ dosta, ama
sepak e premnogu {to kaj nas sè
e sme{no.
Zdravko KURNIK
* Balkanskata scena rotira.
]e im gi vidite i licata.
Ilija MARKOVI]
* [to nè }e ne ubie, toa ne jakne.
Pa nie go ubivame nego.
* Na{ite politi~ari ne trgnuvaat od sebe zatoa {to bi
morale da se spu{tat na dnoto.
Aleksandar ^OTRI]
* Sè dodeka vlasta ne dobie
noze, narodot }e bide osakaten!
* Matni ste, a toa e taka providno!
Radmilo MI]KOVI]
* Ja nosam glavata v torba za da
ja napolnam potro{uva~kata
ko{ni~ka.
Milan BE[TI]
* Vlasta go zapre raboteweto i
rezultatite ne izostanaa.
* Plamnav na {efot. Posle toa
izgasnav.
Dejan TOF^EVI]
* Ostanavme goli i bosi.
Nema belkim da ni zabranat
i nudizam?!
* Ako gi zamrzne penziite, od
za{tedata dr`avata }e pravi
novi kapeli.
@eqko MARKOVI]
* Ja podelija vlasta. Nim im
pripadnaa finansiite, a na
narodot - policijata.
Rizi~no e na tolku funkcioneri da im se dava
imunitet. Ne e zdravo.
Rade JOVANOVI]
PRV ELEKTRONSKI
VESNIK ZA SATIRA
Turcite zemaa desetinka, a aktuelnata vlast
primenuva klizna skala.
Zoran T. POPOVI]
Nevino osudenite mora da bidat pogubeni.
Za da mo`eme potoa da gi rehabilitirame.
Miroslav SREDANOVI]
Nekoi sudii delat pravda.
A nekoi ja naplatuvaat.
Aleksandar ^OTRI]
* Dodeka ne padna dogovorot,
ne mo`evme da go pogazime.
* Toj film nema da go gledate!
]e go do`iveete so vrzani o~i!
Jovo NIKOLI]
* Na mladite ni{to ne im e te{ko. Tie se na lesni drogi.
* Nam pritisokot od re`imot ne
ni mo`e ni{to. Nie definitivno puknavme!
Dragutin MINI] KARLO
* Potro{uva~kata ko{ni~ka ni e
takva da od nea mo`e da jademe
site kako eden.
Jasmina BUKVA
* Drugi gi odbiraa,
nie - aplaudiravme.
Savo MARTINOVI]
Ra{a PAPE[
* Zaokru`uvawe na brojot na
glasa~koto
* Liv~e, za~etok e na sozdavawe
oreol.
* Roden sum pod sre}na yvezda.
I sèu{te ne mi osamna.
Slobodan @IVANOVI]
NATALITETOT NI OPA\A,
A I ONIE KOI SE RODIJA
SEGA @ALAT ZA TOA. Dragan RAI^I]
Moravme na glavnata ulica da i dademe ime od
ponovata istorija, za da ostane glavna.
Milan TODOROV
Urednik:
Vesna DEN^I]
Neboj{a BOROVINA
Jasim MRKAq KADMUS
* Mladite ja sakaat tatkovinata
- preku svojata granica!
ETNA
Za razlika od teroristi~kite organizacii,
na{ata vlada za ni{to ne saka da prezeme
odgovornost.
Vasil TOLEVSKI
]e gi pobedime silite na temninata. Pali sve}a!
Rade \ERGOVI]
Gladot i siroma{tijata mu se zakanuvaat na
~ove{tvoto. Treba seriozno da se sprotivstavime na nositelite na takvite pojavi.
Bo`o MARI]
* Na lekarot zadol`itelno
odnesete mu podarok. Nemojte
da zaboravite: va{eto zdravje
e vo va{ite race!!!
* Dr`avata mora da se gri`i
za familiite na voenite
zlostornici. Toa ne se toa
obi~ni kriminalci.
* Majmunite nasekade imaat svoi
lu|e!
* Gi osudivme voenite zlostorstva, bidej}i na svetot ne mo`evme poinaku da mu ugodime.
Ninus NESTOROVI]
* Kone~no za premier }e dojde
silen ~ovek.
Samo na `enata da i gi izmie
~iniite.
* Na policijata i e naredeno da
puka vo prazno i taka nekolku
ministri se pogodeni vo
glavata.
Milen MILIVOJEVI]
Vesna DEN^I]
* Tamu kade pametot }e zastane,
gluposta napreduva.
* Reketot e najpoznatiot srpski
brend.
Rade \ERGOVI]
* Cel svet e edno globalno selo.
Potemkinovo.
Bojan BOGDANOVI]
Grujo LERO
POLITI^ARITE NE GO MISLAT ONA [TO
GO ZBORUVAAT. NE [email protected] DA PREZEMAT
TOLKAVA ODGOVORNOST. Slobodan SIMI]
Ranko GUZINA
PESNA
Prv zabele`a kom{ijata od sosednata
zgrada. Potoa po~naa da se pojavuvaat silueti
od ~ove~ki likovi na terasite i prozorite na
ostanatite zgradi. Vxa{enite voza~i gi zapiraa vozilat i gi isklu~uvaa motorite. Nekoi gi
otvorija prozorite a nekoi izlegoa nadvor vo
ti{inata. Tramvaite i avtobusite zapiraa a
bu~avata propadna vo bezdnata na ti{inata.
Nekoi ptici vo dale~inata, o~igledno neinformirani, kriknaa nekolku pati i zamolknaa
iznenadeni od gletkata. Vetrot vo grankite
zapre a pesnata zamirisa na pesna, na stara
qubov i nostalgi~en spomen sega razbuden.
Oblakot se podmrdna da mo`e Sonceto poubavo
da slu{ne. Duri i Zemjata zasilena od silnoto
vrtewe malku zastana za da slu{ne poubavo –
koja budala pee vo vaka te{ka situacija.
Dejan TOF^EVI]
SLOBODAN SIMI]
EKREM MACI]
PLAMEN GEORGIEV
Nemame demokratija.
Sakate ne{to od skarata?
Se `ivee{e zdravo
dodeka se pluka{e vo dlankite.
Site Bugari sme za o~en doktor
– zatoa {to bel den nemame videno!
Vo Srbija nema diskriminacija.
Site gra|ani se tretiraat kako stoka.
Ako ne mo`eme poinaku toga{ }e se dogovorime.
Na Balkanot naj lesno se stanuva crnec.
Brzo }e te ocrnat.
Istragata zatalka. Vode{e kon vrvot.
Stanavme [vajcarija na Balkanot.
I parlamentot se napolni so goveda.
Nie ne go ni baravme celiot kapitalizam!
Samo nivnite plati!
Na{ata temnica sèu{te ne e rasvetlena.
Gospod gi ~uva Srbite. Za eksperimenti.
Nemojte da gi izbirate najdobrite. ]e se rasipat.
Najgolem problem na doktorite
se neizle~ivo zdravite!
15
Sabota, 4 septemvri 2010
SVETOT SE SMEE A NIE MU JA MISLIME
Aleksandar PUCKOV
BELOSVETSKI
NASMEVKI
Igor PA[^ENKO
Vo centralniot zatvor vo Ilinois, `enata
go posetuva svojot soprug.
- Kako se ~uvstvuva{ vo zatvorot mili~ok?
- Kako doma `eno. Hranata ne e bog znae
kakva a i ne smeam da izleguvam.
***
Na{ gastarbajter vo Germanija, mu raska`uva na svoite doma{ni, posle vra}aweto od
pe~alba, kako se izrezilil na eden priem:
- Dobiv pokana za priemot, vo koja pi{uva{e: Samo so vratovrska.
- I??
- Koga vlegov vnatre, site bea oble~eni.
***
Andrej PUCKANOV
Slu~ajna sredba na dvajca poznati, vo edno
predgradie vo Budimpe{ta.
- Kako si? Najde li rabota?
- Kone~no najdov. Uf, kolku se nama~iv dodeka ja najdov!
- Zna~i, sega sè e vo red?!
- Da, barem sega mo`am malku da se odmoram kako ~ovek.
***
***
Vo zafrleno mesto vo Srbija, kom{ijata go
pra{uva svojot sosed:
- Kakov e onoj gospodin {to vleze utroto
vo tvojata ku}a?
- Toa e veterinar.
- Au majkata! Pa zarem u{te ne si ozdravel?!
Pol LUNS
Grigor SUMOVSKI
Vo italijanskiot sud, sudijata go raspra{uva obvinetiot.
- Zna~i, va{iot kow vleze vo p~enicata?
- La`at drugar sudija. P~enicata vleze vo
mojot kow. Ako sakate mo`e da mu napravite
uvid vo `eludnikot, pa }e vidite...
***
Dvajca pijanici razgovaraat pod eden most
na Sena.
- @iti majka, da te pra{am: Znae{ li koga
ti e dosta od piewe?
- Veruvaj mi deka ne znam. Zatoa {to koga
mi e dosta, jas toga{ ni{to ne znam.
***
Vo vozot Orient ekspres:
- Ama zo{to vi se dopa|am?-pra{uva `enata branej}i se, koga eden ma` saka{e da ja
pregrne.
- Ednostavno da vi ka`am. Sakam da ve pregrnam zatoa {to ne ste moja `ena.
***
Razgovaraat dvajca vernici vo crkvata
Sv. Pandiq vo Centralno Kukure~ani:
- Kako ti se dopa|a noviot pop?
- Odli~en e. Koga }e po~ne da propoveda za
pekolot, ~ovek pomisluva deka tamu e roden i
izrasnat.
Bezad REJZI
Adresa:
8-ma Udarna brigada br. 2
1000 Skopje
Republika Makedonija
Izleguva: edna{ mese~no
HUMORISTI^NO-SATIRI^EN VESNIK
Direktor: Mice Jankulovski
Glaven i odgovoren urednik: Darko Markovi}
Mario ALMAREZ
www.osten.com.mk
e-mail:[email protected]
tel.: +389 02 3213 665
Pe~ati:
Pe~atnica Misirkov, Skopje
Redakcija: Vasil Tolevski (urednik za tekst); Miroslav Georgijevski (urednik za karikatura); Nikola Simovski (tehni~ki urednik)
SVETSKA GALERIJA
NA KARIKATURI
30 GODINI FESTIVAL
NASREDIN OXA-ISTANBUL
Ahmed OZTURK LEVEN
Konstantin CIOSU
Bas MITROPULOS
Valentin GEORGIEV
38
Svetska Galerija
na karikaturi
Skopje 2010
I godinava „Osten – 38 Svetska galerija na umetnosta na hartijata Skopje 2010”, kako i minatata godina, predizvika golemo
vnimanie na umetnicite od celiot svet, pa taka na „Osten - SvetLudo GORDERIS
skata galerija na karikaturi” se
Diego MALO FERER
prijavija 320 umetnici so vkupno
750 karikaturi, a na „Osten - Svetskata galerija na crte`” svoi dela ispratija 350 umetnici so vkupno 760 crte`i.
Me|unarodnoto `iri }e zasedava vo tekot na narednata nedela
i }e gi dodeli Gran pri nagradite
i za dvete manifestacii, nagradata Svetsko kulturno nasledstvo,
kako i ostanatite glavni nagradi.
Feng GUI BO
Sejran ^AFERLI
Download

OSTEN 1