Finansiski izve[tai i Izve[taj na nezavisnite
revizori
@ito Luks AD, Skopje
31 dekemvri 2012 godina
Prevod na originalniot tekst na Izve[tajot izdaden na angliski jazik , vo slu~aj na razliki pome\u
makedonskata i angliskata verzija, angliskiot tekst e verodostoen.
@ito Luks AD, Skopje
Sodr`ina
Strana
Izve[taj na nezavisnite revizori ................................................................................................ 2
Izve[taj za finansiskata sostojba .............................................................................................. 4
Izve[taj za seopfatnata dobivka ................................................................................................. 5
Izve[taj za promenite na kapitalot ........................................................................................... 6
Izve[taj na pari~nite tekovi ........................................................................................................ 7
Bele[ki kon finansiskite izve[tai ......................................................................................... 8
Izve[taj na nezavisnite revizori
Grant Thornton DOO
M.H.Jasmin 52 v-1/7
1000 Skopje
Macedonia
T +389 (2) 3214 700
F +389 (2) 3214 710
www.grant-thornton.com.mk
Do Akcionerite i Upravniot Odbor na
@ito Luks AD, Skopje
Izvr[ivme revizija na pridru`nite finansiski izve[tai na @ito Luks AD,
Skopje (“Dru[tvoto”) sostaveni od Izve[tajot za finansiskata sostojba na den
31 dekemvri 2012 godina, i Izve[tajot za seopfatnata dobivka, Izve[tajot za
promeni vo kapitalot, i Izve[tajot za pari~ni tekovi za godinata [to toga[
zavr[i, kako i pregled na zna~ajnite smetkovodstveni politiki i drugi
objasnuva~ki bele[ki, vklu~eni na stranite 8 do 53.
Odgovornost na Rakovodstvoto za finansiskite izve[tai
Rakovodstvoto e odgovorno za izgotvuvawe i objektivno prezentirawe na ovie
finansiski izve[tai soglasno Me\unarodnite Standardi za Finansisko
Izvestuvawe, kako i za vospostavuvawe na takva vnatre[na kontrola koja
Rakovodstvoto utvrduva deka e neophodna za da ovozmo`i izgotvuvawe na
finansiski izve[tai koi ne sodr`at materijalno zna~ajni gre[ki kako rezultat
na izmama ili gre[ka.
Odgovornost na revizorot
Na[a odgovornost e da izrazime mislewe za ovie finansiski izve[tai vrz
osnova na izvr[enata revizija. Nie ja izvr[ivme revizijata vo soglasnost so
Me\unarodnite Standardi za Revizija. Tie standardi baraat na[a usoglasenost
so eti~kite barawa, kako i toa revizijata da ja planirame i izvr[uvame na na~in
koj ]e ni ovozmo`i da stekneme razumno uveruvawe deka finansiskite izve[tai
ne sodr`at materijalno zna~ajani gre[ki. Revizijata vklu~uva sproveduvawe na
proceduri so cel steknuvawe revizorski dokazi za iznosite i objavuvawata vo
finansiskite izve[tai.
Izbranite proceduri zavisat od procenata na revizorot, i istite vklu~uvaat
procena na rizicite od postoewe na materijalno zna~ajni gre[ki vo
finansiskite izve[tai, bilo poradi izmama ili gre[ka.
Chartered Accountants
Member firm of Grant Thornton International Ltd
2
Pri ovie procenki na rizicite revizorot ja zema vo predvid vnatre[nata
kontrola relevantna za podgotvuvawe i objektivno prezentirawe na
finansiskite izve[tai na Dru[tvoto so cel kreirawe na takvi revizorski
proceduri koi ]e bidat soodvetni na okolnostite, no ne i za potrebata da izrazi
mislewe za efektivnosta na vnatre[nata kontrola na Dru[tvoto.
Revizijata, isto taka vklu~uva i ocenka na soodvetnosta na primenetite
smetkovodstveni politiki i na razumnosta na smetkovodstvenite procenki
napraveni od strana na Rakovodstvoto, kako i ocenka na sevkupnata prezentacija na
finansiskite izve[tai.
Nie veruvame deka steknatite revizorski dokazi pretstavuvaat zadovolitelna i
soodvetna osnova za na[eto revizorsko mislewe so rezerva.
Osnova za mislewe so rezerva
Na 31 dekemvri 2012 godina, avansite za kapitalni rashodi sodr`at avansi
dadeni do dobavuva~i vo tekot na 2002 godina za nabavka na delovni prostorii vo
vkupen iznos od 13,813 iljadi Denari. So sostojba na datumot na ovoj izve[taj,
Dru[tvoto go nema nadomesteno preostanatiot iznos koj e vo proces na sudska
postapka. Evidencijata na Dru[tvoto poka`uva deka krajniot rezultat od ovoj
sudski proces e nesiguren i deka treba da se priznae soodvetna zaguba poradi
o[tetuvawe na spomenatite avansi za kapitalni rashodi vo iznos od 13,813
iljadi Denari. Soglasno navedenoto, so sostojba na 31 dekemvri 2012 godina
avansite za kapitalni rashodi bi bile namaleni, a neto zagubata i akumuliranata
zaguba bi bile zgolemeni za iznosot od 13,813 iljadi Denari soodvetno.
Kako [to e ponatamu navedeno vo Bele[ka 12, del od zalihite na Dru[tvoto koi
se sostojat od ambala`a, surovini, alati i potro[en materijal, kako i rezervni
delovi vo iznos od 33,095 iljadi Denari se zastareni. Rakovodstvoto gi nema
proceneto ovie zalihi vo soglasnost so MSS 2 “Zalihi”, nitu pak nie bevme vo
mo`nost da go storime toa so cel da ja odredime nivnata neto realizaciona
vrednost, a ottamu, da odredime dali treba da se namali vrednostita na ovie
zalihi so sostojba na 31 dekemvri 2012 godina. Vo otsustvo na informacii za
procenka na mo`nosta za povrat na ovie sredstva, ne bevme vo sostojba da
stekneme razumno uveruvawe za evidentiraniot iznos na zalihite na datumot na
Izve[tajot za finansiska sostojba.
Mislewe so rezerva
Spored na[eto mislewe, osven za pra[awata diskutirani vo pasusot Osnova za
mislewe so rezerva, finansiskite izve[tai na Dru[tvoto ja prezentiraat
objektivno, vo site materijalni aspekti, finansiskata sostojba na @ito Luks
AD, Skopje na 31 dekemvri 2012 godina, kako i rezultatite od raboteweto i
pari~nite tekovi za godinata [to toga[ zavr[i, vo soglasnost so
Me\unarodnite Standardi za Finansisko Izvestuvawe.
Chartered Accountants
Member firm of Grant Thornton International Ltd
3
Naglasuvawe na pra[awe
Bez ponatamu da go modifikuvame na[eto mislewe, obrnuvame vnimanie deka
dano~nata evidencija na Dru[tvoto ne bila predmet na dano~na kontrola od
strana na dano~nite vlasti za danok na dodadena vrednost, danok na dobivka i
personalniot danok za godinata koja zavr[i na 31 dekemvri 2012 godina. Poradi
toa, obvrskite po osnov danoci vo ovie finansiki izve[tai ne mo`e da se
smetaat za kone~ni. Sekoja korekcija za dopolnitelni danoci i pridonesi koi
mo`at da proizlezat od dano~na kontrola ne mo`e da se proceni so razumna
sigurnost na datumot na finansiskoto izvestuvawe.
Skopje,
27 mart 2013 godina
Grant Thornton DOO
Direktor
Ru`a Filip~eva
Chartered Accountants
Member firm of Grant Thornton International Ltd
Ovlasten revizor
Marjan Andonov
@ito Luks AD, Skopje
4
Finansiski izve[tai
31 dekemvri 2012 godina
Izve[taj za finansiskata sostojba
Bele[ki
SREDSTVA
Netekovni sredstva
Nedvi`nosti, postrojki i oprema
Godina [to zavr[uva na
31 dekemvri
2012
2011
000 MKD
000 MKD
5.1
5.2
6
7
1,021,312
14,364
1,751
23,663
1,059,363
14,241
2,118
28,819
9
10
7,845
195
1,069,130
8,119
4,525
302
1,117,487
11
189,389
187,571
12
184,490
157,981
13
14
168,005
5,821
358,316
174,603
29,935
362,519
1,616,835
1,667,577
15
16
1,596,336
408,678
(1,220,012)
785,002
1,596,336
412,956
(1,179,052)
830,240
Netekovni obvrski
Pozajmici
Pridonesi za penzisko osiguruvawe
17
18
120,945
3,820
124,765
147,000
3,820
150,820
Tekovni obvrski
Obvrski kon dobavuva~i iostanatiobvrski
Pozajmici
19
17
305,736
401,332
707,068
294,339
392,178
686,517
1,616,835
1,667,577
Avansi za kapitalni rashodi
Nematerijalni sredstva
Vlo`uvawa vo nedvi`nosti
Finansiski sredstva raspolo`livi za
proda`ba
Odlo`eni dano~ni sredstva
Ostanati dolgoro~ni pobaruvawa
Netekovni sredstva koi se ~uvaat za proda`ba
Tekovni sredstva
Zalihi
Pobaruvawa od kupuva~i i ostanati
pobaruvawa
Pari~ni sredstva i pari~ni ekvivalenti
Vkupno sredstva
KAPITAL I OBVRSKI
Kapital i rezervi
Akcionerski kapital
Ostanati rezervi
Akumulirana (zaguba)
Vkupno kapital i obvrski
Finansiskite izve[tai se odobreni za izdavawe na 28 fevruari 2013 godina od
strana na Rakovodstvoto na @ito Luks A.D. - Skopje i bea pregledani i
odobreni od strana na Upravniot Odbor na istiot datum.
Petko Nedelkovski
{ef na smetkovodstvo
Dimitrios Plakucis
Zamenik generalen direktor
Pridru`nite Bele[ki se sostaven del na finansiskite izve[tai
@ito Luks AD, Skopje
5
Finansiski izve[tai
31 dekemvri 2012 godina
Izve[taj za seopfatnata dobivka
Bele[ki
Godina [to zavr[uva na
31 dekemvri
2012
2011
000 MKD
000 MKD
Proda`ba
Tro[oci na proda`bata
Bruto dobivka
20
21
1,354,587
(1,052,814)
301,773
1,294,874
(996,510)
298,364
Ostanati delovni prihodi
Tro[oci na distribucija
Administrativni tro[oci
Ostanati delovni tro[oci
Dobivka od delovni aktivnosti
22
23
24
25
28,008
(242,232)
(74,406)
(7,943)
5,200
97,718
(238,568)
(99,824)
(7,702)
49,988
1,290
(35,395)
(34,105)
Finansiski prihodi
Finansiski (rashodi)
Neto finansiski (rashodi)
27
878
(43,875)
(42,997)
(Zaguba)/Dobivka pred odano~uvawe
Danok od dobivka
Neto (Zaguba)/Dobivka za godinata
28
(37,797)
(7,181)
15,883
(2,460)
(44,978)
13,423
-
(40,014)
(260)
(45,238))
(1,851)
(28,442)
(44,978)
13,423
(45,238)
(28,442)
(56,95)
15.57
Ostanata seopfatna dobivka za godinata:
Namaluvawe na revalorizacioni rezervi po
osnov na proda`ba na sredstva
Promeni vo objektivnata vrednost na
vlo`uvawa raspolo`livi za proda`ba
Vkupna seopfatna dobivka za godinata
(Zaguba)/Dobivka za imatelite na obi~ni akcii
Vkupna seopfatna dobivka za imatelite na
obi~ni akcii
Zarabotka po akcija (vo Denari)
-Osnovna
29
Pridru`nite Bele[ki se sostaven del na finansiskite izve[tai
@ito Luks AD, Skopje
6
Finansiski izve[tai
31 dekemvri 2012 godina
Izve[taj za promenite vo kapitalot
Akcionerski
kapital
000 MKD
000 MKD
Akumulirana
(zaguba)
000 MKD
000 MKD
Na 01 januari 2012 godina
Transakcii so sopstvenicite
(Zaguba) za godinata
Ostanata seopfatna dobivka:
Vkupna seopfatna dobivka
Na 31 dekemvri 2012 godina
1,596,336
412,956
(1,179,052)
830,240
1,596,336
(4,278)
(4,278)
408,678
(44,978)
4,018
(40,960)
(1,220,012)
(44,978)
(260)
(45,238)
785,002
Na 01 januari 2011 godina
Transakcii so sopstvenicite
Dobivka za godinata
Ostanata seopfatna dobivka:
Vkupna seopfatna dobivka
Na 31 dekemvri 2011 godina
1,596,336
459,543
(1,197,197)
858,682
1,596,336
(46,587)
(46,587)
412,956
13,423
4,722
18,145
(1,179,052)
13,423
(41,865)
(28,442)
830,240
Rezervi
Pridru`nite Bele[ki se sostaven del na finansiskite izve[tai
Vkupno
@ito Luks AD, Skopje
7
Finansiski izve[tai
31 dekemvri 2012 godina
Izve[taj za pari~nite tekovi
Bele[ki
Operativni aktivnosti
Prilivi od kupuva~ite
Isplati na dobavuva~i i vraboteni
Pari~ni sredstva dobieni od operativno
rabotewe
Primena kamata
(Platena) kamata
Neto pari~ni sredstva (upotrebeni vo)/ od
operativni aktivnosti
Investicioni aktivnosti
Prilivi od ottu\uvawe na nedvi`nost,
postrojki i oprema
(Nabavka) na nedvi`nosti, postrojki i oprema i
nematerijalni sredstva
Prilivi po dividendi
Prilivi po dadeni krediti
Neto pari~ni sredstva (upotrebeni vo)/od
investicioni aktivnosti
Finansiski aktivnosti
Primawa od kratkoro~ni krediti
(Pla]awe) na kratkoro~ni krediti
Primawa od dolgoro~ni krediti
(Pla]awe) na dolgoro~ni krediti
Neto pari~ni sredstva (upotrebeni vo)
finansiski aktivnosti
Pari~ni sredstva i ekvivalenti na po~etokot
na godinata
Neto promena na pari~nite sredstva i
ekvivalenti
Pari~ni sredstva i ekvivalenti na krajot na
godinata
14
14
Godina [to zavr[uva na
31 dekemvri
2012
2011
000 MKD
000 MKD
1,305,230
(1,270,104)
1,260,805
(1,224,977)
35,126
35,828
123
(42,178)
179
(33,766)
(6,929)
2,241
32,840
153,656
(33,759)
556
107
(43,493)
556
84
(256)
110,803
335,383
(365,481)
61,500
(48,331)
299,613
(272,140)
77,859
(196,059)
(16,929)
(90,727)
29,935
7,618
(24,114)
22,317
5,821
29,935
@ito Luks AD, Skopje
8
*Bele[ki kon finansiskite izve[tai
1. Општи податоци
@ito Luks A.D, Skopje (vo ponatamo[niot tekst Dru[tvoto) e akcionersko
dru[tvo osnovano vo 1946 godina vo Skopje, preku zdru`uvawe na privatni pekari
i Trgovskoto pretprijatie Granap. Sedi[teto na Dru[tvoto e locirano na ul.
Makedonsko-Kosovska Brigada 44, Skopje.
Osnovnata dejnost na Dru[tvoto e proizvodstvo na melni~ki, pekarski i
slatkarski proizvodi koi se distribuiraat vo golemoproda`bata i
maloproda`bata preku sopstvena distribucija ili preku ovlasteni distributeri.
Dru[tvoto isto taka vr[i izvoz i uvoz na pekarski proizvodi.
Mnozinskiot akcioner, Elbisko Holding S.A. (Grcija) poseduva 53.79% od
vkupnite akcii na Dru[tvoto.
Akciite na Dru[tvoto kotiraat na Oficijalniot Pazar na Makedonskata Berza.
Na 31 dekemvri 2012 godina brojot na vrabotenite vo Dru[tvoto iznesuva 383
vraboteni (2011 godina: 414 vraboteni).
2. Преглед на значајни сметководствени политики
Vo prodol`enie se prika`ani osnovnite smetkovodstveni politiki upotrebeni
pri podgotovkata na ovie finansiski izve[tai. Ovie politiki se konzistentno
primeneti na site prika`ani godini, osven dokolku ne e poinaku navedeno.
2.1. Основа за подготовка
Ovie finansiski izve[tai se podgotveni vo soglasnost so Me\unarodnite
Standardi za Finansisko Izvestuvawe (MSFI) izdadeni od Odborot za
me\unarodni smetkovodstveni standardi (OMSS). Finansiskite izve[tai se
podgotveni spored konceptot na istoriska vrednost osven za zemji[teto,
finansiskite sredstva raspolo`livi za proda`ba, i finansiskite sredstva i
obvrski vklu~uvaj]i i derivativni instrumenti do kolku postojat koi se merat po
objektivnata vrednost. Osnovite za nivno merewe se detalno opi[ani vo
prodol`enie.
@ito Luks AD, Skopje
9
Bele[ki na finansiskite izve[tai (prodol`uva)
Smetkovodstveni politiki (prodol`uva)
Основа за подготовка (продолжува)
Podgotovkata na ovie finansiski izve[tai vo soglasnost so MSFI bara
upotreba na odredeni kriti~ni smetkovodstveni procenki. Taa isto taka bara
Rakovodstvoto na Dru[tvoto da upotrebuva svoi procenki vo procesot na
primena na smetkovodstvenite politiki. Podra~jata [to vklu~uvaat povisok
stepen na procenka ili kompleksnost, ili podra~jata vo koi pretpostavkite i
procenkite se zna~ajni za finansiskite izve[tai, se obelodeneti vo Bele[ka 4:
Zna~ajni smetkovodstveni procenki.
Finansiskite izve[tai se podgotveni so sostojba na i za godinite [to
zavr[uvaat na 31 dekemvri 2012 i 2011 godina. Tekovnite i sporedbenite
podatoci prika`ani vo ovie finansiski izve[tai se izrazeni vo iljadi Denari,
osven dokolku ne e poinaku navedeno.
2.2. Промена на сметководствени политики и обелоденувања
2.2.1 Примена на "Презентација на ставки од Останата сеопфатна добивка"
(Измени во МСС 1)
Dru[tvoto izvr[i primena na "Prezentacija na stavki od Ostanatata seopfatna
dobivka" (Izmeni vo MSS 1). Izmenite vo MSS 1 stapuvaat vo sila za godi[nite
periodi koi po~nuvaat na ili po 1 juli 2012 godina i baraat entitetite da gi
grupiraat stavkite prezentirani vo Ostanata seopfatna dobivka kako stavki koi,
vo soglasnost so ostanatite MSFI, nema da bidat reklasifikuvani
posledovatelno vo dobivki i zagubi i stavki koi ]e bidat reklasifikuvani
posledovatelno vo dobivki i zagubi koga odredeni uslovi ]e bidat ispolneti.
Postoe~kata mo`nost da se prezentiraat stavkite vo Ostanata seopfatna
dobivka pred odano~uvawe ili po odano~uvawe ostanuva nepromeneta; sepak,
dokolku stavkite se prezentirani pred odano~uvawe, toga[ izmenite na MSS 1
baraat danokot koj se odnesuva na sekoja od dvete grupi na Ostanatata seopfatna
dobivka da bide prika`an oddelno.
2.2.2 Стандарди, измени и толкувања на постојните стандарди кои сеуште не се во
сила и не се применети пред датумот на стапување во сила од страна на Друштвото
Na datumot na odobruvawe na ovie finansiski izve[tai, odredeni novi
standardi, izmeni i tolkuvawa na postojnite standardi se izdadeni od strana na
OMSS, no seu[te ne se vo sila i ne se primeneti od strana na Dru[tvoto pred
datumot na stapuvawe vo sila (osven za izmenite na MSS 1 prika`ani pogore vo
2.2.1).
Rakovodstvoto predviduva deka site relevantni objavi ]e bidat primeneti vo
smetkovodstvenite politiki na Dru[tvoto vo prviot period koj po~nuva po
datumot na stapuvawe vo sila na objavata. Podolu se prezentirani podetalno
informaciite za novite standardi, izmeni i tolkuvawa relevantni za
finansiskite izve[tai na Dru[tvoto. Odredeni novi standardi i tolkuvawa
isto taka se izdadeni, no ne se o~ekuva da imaat materijalno vlijanie vrz
finansiskite izve[tai na Dru[tvoto.
@ito Luks AD, Skopje
10
Bele[ki na finansiskite izve[tai (prodol`uva)
Smetkovodstveni politiki (prodol`uva)
Основа за подготовка (продолжува)
MSFI 9 Finansiski instrumenti (MSFI 9)
OMSS ima za cel celosno da go zameni MSS 39 Finansiski instrumenti:
Priznavawe i merewe. Do denes, se izdadeni poglavjata koi se odnesuvaat na
priznavawe, klasificirawe, merewe i depriznavawe na finansiskite sredstva i
obvrski. Ovie poglavja stapuvaat vo sila za godi[nite periodi koi po~nuvaat na
ili po 1 januari 2015 godina. Ostanatite poglavja koi se odnesuvaat na
metodologijata za o[tetuvawe i smetkovodstvo za hexing seu[te se vo proces na
razvoj. Ponatamu, vo noemvri 2011 godina, OMSS privremeno odlu~i da napravi
odredeni ograni~eni modifikacii na modelot za klasifikacija na finansiskite
sredstva spored MSFI 9 so cel da naglasi odredeni pra[awa vo vrska so
primenata. Rakovodstvoto na Dru[tvoto treba da go proceni vlijanieto na ovoj
nov standard vrz finansiskite izve[tai na Dru[tvoto. Sepak, Rakovodstvoto ne
o~ekuva da izvr[i primena na MSFI 9 se dodeka site negovi poglavja ne bidat
izdadeni, koga ]e mo`e celosno da se proceni vlijanieto na site nastanati
izmeni.
Standardi za konsolidacija
Paketot na novi standardi za konsolidacija stapuva vo sila za godi[ni periodi
koi po~nuvaat na ili po 1 januari 2013 godina. Informaciite za ovie novi
standardi podetalno se prezentirani podolu. Rakovodstvoto na Dru[tvoto
smeta deka navedeniot standard nema efekti vrz finansiskite izve[tai na
Dru[tvoto, poradi toa [to Dru[tvoto ne podgotvuva konsolidirani
finansiski izve[tai.
MSFI 10 Konsolidirani finansiski izve[tai (MSFI 10)
MSFI 10 go zamenuva MSS 27 Konsolidirani i poedine~ni finansiski
izve[tai (MSS 27) i PKT 12 Konsolidacija - Entiteti so posebna namena. Ovoj
standard ja revidira definicijata za kontrola i obezbeduva novo obemno
upatstvo za negova primena. Ovie novi barawa mo`at da vlijaat na odlukata za
toa koi od entitetite vo koi e vlo`eno ]e se smeta za podru`nica i spored toa
mo`at da go promenat delokrugot na konsolidacijata. Sepak, barawata za
konsolidacionite proceduri, smetkovodstvo za izmeni na nekontrolirani
u~estva i smetkovostvoto za gubeweto na kontrola vo podru`nica ostanuvaat
nepromeneti. Rakovodstvoto na Dru[tvoto smeta deka navedeniot standard nema
efekti vrz finansiskite izve[tai na Dru[tvoto, poradi toa [to Dru[tvoto ne
podgotvuva konsolidirani finansiski izve[tai.
MSFI 11 Zaedni~ki Anga`mani (MSFI 11)
MSFI 11 go zamenuva MSS 31 “U~estva vo zaedni~ki vlo`uvawa” (MSS 31). So
ovoj standard se usoglasuva smetkovodstvoto na vlo`uva~ite so nivnite prava i
obvrski soglasno zaedni~kiot aran`man. Pokraj toa, mo`nosta vo MSS 31 za
primena na proporcionalna konsolidacija na zaedniki vlo`uvawa e eliminirana.
MSFI 11 sega bara primena na metodot na glavnina, koj momentalno se koristi
za vlo`uvawa vo pridru`eni entiteti. Ova ne e relevantno vo raboteweto na
Dru[tvoto bidej]i istoto nema podru`nici.
@ito Luks AD, Skopje
11
Bele[ki na finansiskite izve[tai (prodol`uva)
Smetkovodstveni politiki (prodol`uva)
Основа за подготовка (продолжува)
MSFI 12 Obelodenuvawe na U~estvo vo ostanati entiteti (MSFI 12)
MSFI 12 gi integrira i usoglasuva barawata za obelodenuvawe za razli~ni
tipovi na vlo`uvawa, vklu~uvaj]i gi i nekonsolidiranite strukturirani
entiteti. Ovoj standard voveduva novi barawa za obelodenuvawe za rizici na koi
entitetot e izlo`en kako rezultat na negovata povrzanost so strukturirani
entiteti.
Upatstvo za primena na MSFI 10, 11 i 12
Posledovatelno na izdavaweto na novite standardi, OMSS napravi promeni na
odredbite za primena na MSFI 10, MSFI 11 i MSFI 12. Upatstvoto
potvrduva deka entitetot ne mora da go primenuva MSFI 10 retroaktivno vo
odredeni okolnosti i gi pojasnuva barawata da se prezentiraat koregirani
sporedbeni podatoci. Upatstvoto isto taka pravi promeni na MSFI 11 i
MSFI 12 koi obezbeduvaat sli~no osloboduvawe od prezentacija ili korekcija
na sporedbeni podatoci za periodi pred neposredno prethodniot period.
Ponatamu, obezbeduva dopolnitelno osloboduvawe otsranuvaj]i go baraweto da
se prezentiraat komparativni podatoci za obelodenuvawa koi se odnesuvaat na
nekonsolidirani strukturirani entiteti za bilo koj period pred po~etniot
godi[en period za koj MSFI 12 se primenuva. Novoto upatstvo isto taka
stapuva vo sila za godi[nite periodi na ili po 1 januari 2013 godina.
Posledovatelni izmeni na MSS 27 Poedine~ni finansiski izve[tai i
MSS 28 Vlo`uvawa vo pridru`eni entiteti i zaedni~ki vlo`uvawa (MSS
28)
MSS 27 sega isklu~itelno se odnesuva na poedine~ni finansiski izve[tai.
MSS 28 gi voveduva vlo`uvawata vo zaedni~ki vlo`uvawa vo svojot delokrug.
Sepak, metodot na glavnina spored MSS 28 ostanuva nepromenet.
MSFI 13 Merewe na objektivna vrednost (MSFI 13)
MSFI 13 ja pojasnuva definicijata za objektivna vrednost i dava povrzano
upatstvo i podobreni obelodenuvawa za mereweto na objektivnata vrednost.
MSFI 13 nema vlijanie na toa koi stavki e potrebno da bidat mereni po
objektivna vrednost. Istiot e primenliv prospektivno za godi[ni periodi koi
po~nuvaat na ili po 1 januari 2013 godina. Rakovodstvoto na Dru[tvoto e vo
proces na revidirawe na svoite metodologii na procenka zaradi nivno
usoglasuvawe so novite barawa i seu[te ne go procenilo nivnoto vlijanie vrz
finansiskite izve[tai na Dru[tvoto.
Izmeni na MSS 19 "Koristi za vrabotenite" (Izmeni na MSS 19)
Izmenite na MSS 19 vklu~uvaat odreden broj na celni podobruvawa vo
standardot. Voglavno, promenite se odnesuvaat na planovi za definirani
koristi. Tie:
 go otstranuvaat "metodot koridor" i baraat entitetite da gi priznaat
site aktuarski dobivki i zagubi koi nastanuvaat vo period na
izvestuvawe
 go menuvaat na~inot na merewe i prezentirawe na odredeni
komponenti od planovite za definirani tro[oci
@ito Luks AD, Skopje
12
Bele[ki na finansiskite izve[tai (prodol`uva)
Smetkovodstveni politiki (prodol`uva)
Основа за подготовка (продолжува)

gi zajaknuvaat barawata za obelodenuvawe, vklu~uvaj]i gi i
informaciite za karakteristikite na planovite za definirani
koristi i rizici na koi entitetite se izlo`eni preku u~estvo vo
istite.
Izmenite na MSS 19 stapuvaat vo sila za godi[nite periodi koi po~nuvaat na
ili po 1 januari 2013 godina i ]e se primenuvaat retrospektivno.
Prebivawe na finansiski sredstva i finansiski obvrski (Izmeni na
MSS 32)
Izmenite na MSS 32 vklu~uvaat upatstvo za primena so cel da se pojasnat
nekonzistentnostite vo primenata na MSS 32 kriteriumot za prebivawe na
finansiskite sredstva i finansiskite obvrski vo slednive dve oblasti:
 zna~eweto na"tekovno ima zakonski izvr[no pravo za prebivawe"
 deka odredeni sistemi za bruto prebivawe mo`e da se smetaat kako
neto prebivawe.
Izmenite na MSS 32 stapuvaat vo sila za godi[nite periodi koi po~nuvaat na
ili po 1 januari 2014 godina i ]e se primenuvaat retrospektivno. Rakovodstvoto
ne predviduva ovie izmeni da imaat materijalno zna~ajno vlijanie vrz
finansiskite izve[tai na Dru[tvoto.
Obelodenuvawa - Prebivawe na finansiski sredstva i finansiski
obvrski (Izmeni na MSFI 7)
Vo ramkite na MSFI 7 Finansiski instrumenti: Obelodenuvawa (MSFI 7) bea
dodadeni odredeni kvalitativni i kvantitativni obelodenuvawa koi se
odnesuvaat na bruto i neto iznosite na priznaenite finansiski instrumenti
koi se: (a) prebieni vo izve[tajot za finansiskata sostojba i (b) predmet na
izvr[eno prebivawe od glavni dogovori za prebivawe i sli~ni dogovori, duri i
ako ne e prebieno vo izve[tajot za finansiskata sostojba. Izmenite stapuvaat vo
sila za godi[nite periodi koi po~nuvaat na ili po 1 januari 2013 godina kako i
me\uperiodi~no vo ramkite na tie godi[ni periodi. Rakovodstvoto ne
predviduva materijalno zna~ajno vlijanie na ovie izmeni vrz finansiskite
izve[tai na Dru[tvoto.
Godi[ni Podobruvawa 2009-2011 (Godi[ni Podobruvawa)
Godi[nite Podobruvawa 2009-2011 (Godi[ni Podobruvawa) izvr[ija odredeni
mali izmeni vo golem broj na MSFI. Izmenite koi se odnesuvaat na Dru[tvoto
se prika`ani podolu:
Pojasnuvawe na barawata za po~eten izve[taj za finansiskata sostojba:

pojasnuvawe deka soodveten datum za po~etniot izve[taj za finansiskata
sostojba e po~etokot na prethodniot period (pri [to ne e pove]e potrebno
da bidat prezentirani pridru`ni bele[ki)

potencira sporedbeni barawa za po~etniot izve[taj za finansiskata
sostojba koga entitetot pravi promena vo smetkovodstvenite politiki ili
pravi retrospektivni povtorni prika`uvawa ili reklasifikacii, vo
soglasnost vo MSS 8.
@ito Luks AD, Skopje
13
Bele[ki na finansiskite izve[tai (prodol`uva)
Smetkovodstveni politiki (prodol`uva)
Основа за подготовка (продолжува)
Pojasnuvawe na barawata za sporedbeni informacii koi gi nadminuvaat
minimalnite barawa:

pojasnuvawe deka ne e potrebno da bidat prezentirani dopolnitelni
informacii za finansiskiot izve[taj vo forma na celosen set na
finansiski izve[tai za periodi koi gi nadminuvaat minimalnite barawa.

barawa deka bilo koi dopolnitelni informacii treba da bidat
prezentirani vo soglasnost so MSFI i deka entitetot treba da
prezentira sporedbeni informacii vo pridru`nite bele[ki za tie
dopolnitelni informacii.
Dano~en efekt od raspredelbata na sopstvenicite na instrumenti na kapitalot:

potencira sogledana nedoslednost pome\u MSS 12 Danok na dobivka (MSS
12) i MSS 32 Finansiski instrumenti: Prezentacija (MSS 32) vo odnos na
priznavawe na vlijanieto na danokot na dobivka koe se odnesuva na
raspredelbite na sopstvenicite na instrumenti na kapitalot i na
transakciskite tro[oci koi proizleguvaat od transakcija so kapitalot.

pojasnuvawe deka namerata na MSS 32 e da gi sledi barawata na MSS 12 za
smetkovodstvo na danokot na dobivka koe se odnesuva na raspredelbite na
sopstvenicite na instrumenti na kapitalot i na transakciskite tro[oci
koi proizleguvaat od transakcija so kapitalot.
Segmentni informacii za vkupni sredstva i obvrski:

pojasnuvawe deka vkupnite sredstva i obvrski za odreden izvestuva~ki
segment treba da bidat objaveni, ako i samo ako: (a) merewe na vkupnite
sredstva ili vkupnite obvrski (ili dvete zaedno) e redovno dostaveno do
rakovodstvoto; (b) postoi materijalna zna~ajna izmena od merewata koi bile
objaveni vo poslednite godi[ni finansiski izve[tai za toj izvestuva~ki
segment.
Godi[nite Podobruvawa prezentirani pogore stapuvaat vo sila za godi[nite
periodi koi po~nuvaat na ili po 1 januari 2013 godina. Rakovodstvoto ne
predviduva materijalno zna~ajno vlijanie na ovie izmeni vrz finansiskite
izve[tai na Dru[tvoto.
2.3.
Трансакции во странски валути
a)
Функционална валута и валута на презентирање
Stavkite koi se vklu~eni vo ovie finansiski izve[tai se mereni spored valutata
na ekonomskata sredina vo koja Dru[tvoto raboti (“funkcionalnata valuta”).
Finansiskite izve[tai se prezentirani vo iljadi MKD, [to pretstavuva i
funkcionalna valuta i valuta na prezentirawe na Dru[tvoto.
b)
Трансакции и салда
Transakciite vo stranski valuti se preveduvaat vo funkcionalnata valuta so
primena na deviznite kursevi koi va`at na datumite na transakciite.
Pozitivnite i negativnite kursni razliki koi rezultiraat od podmiruvaweto na
vakvite transakcii i od preveduvaweto na deviznite kursevi na pari~nite
sredstva i obvrski koi se denominirani vo stranski valuti na krajot na
godinata, se priznavaat vo Izve[tajot za seopfatnata dobivka.
@ito Luks AD, Skopje
14
Bele[ki na finansiskite izve[tai (prodol`uva)
Smetkovodstveni politiki (prodol`uva)
Transakcii vo stranski valuti (prodol`uva)
Pozitivnite i negativnite kursni razliki povrzani so pozajmuvawa i pari~ni
sredstva i pari~ni ekvivalenti vo izve[tajot za seopfatnata dobivka se
prezentirani pod "prihodi и расходи od finansirawe". Srednite devizni
kursevi koi bea primeneti za prika`uvawe na poziciite na Izve[tajot za
finansiskata sostojba denominirani vo stranska valuta, se slednite:
31 декември 2012
1 USD
1 EUR
2.4.
46.6510 Denari
61.5000 Denari
31 декември 2011
47.5346 Denari
61.5050 Denari
Недвижности, постројки и опрема
Zemji[teto i zgradite voglavno se sostojat od proizvodni objekti, kancelarii i
prodavnici. Nedvi`nostite, postrojkite i opremata se evidentirani po nabavna
vrednost, namalena za akumuliranata deprecijacija i zagubite poradi
o[tetuvawe, dokolku postojat. Nabavnata vrednost vklu~uva tro[oci koi
direktno se odnesuvaat na nabavkata na sredstvata. Zemji[teto se evidentira po
objektivna vrednost.
Tro[ocite za kamati na pozajmuvawa upotrebeni za finansirawe na izgradbata
na nedvi`nostite, postrojkite i opremata se priznavaat kako [to e detalno
obelodeneto vo bele[ka 2.18. Ostanatite tro[oci za pozajmuvawa se priznavaat
kako rashodi.
Cenata na ~inewe na sredstvata, izgradeni vo sopstvena re`ija, dokolku gi ima,
se sostoi od tro[okot za materijal, direktna rabotna sila i soodvetni op[ti
proizvodni tro[oci.
Posledovatelnite nabavki se vklu~eni vo evidentiranata vrednost na
sredstvoto ili se priznavaat kako posebno sredstvo, soodvetno, samo koga postoi
verojatnost od priliv na idni ekonomski koristi za Dru[tvoto povrzani so
stavkata i koga nabavnata vrednost na stavkata mo`e razumno da se izmeri. Site
ostanati redovni odr`uvawa i popravki se evidentiraat kako rashodi vo
izve[tajot za seopfatnata dobivka vo tekot na finansiskiot period vo koj se
javuvaat.
Ne se presmetuva deprecijacija na zemji[teto. Deprecijacijata se evidentira
kako rashod vo izve[tajot za seopfatnata dobivka spored
pravoproporcionalnata metoda vo tekot na procenetiot vek na upotreba na
stavkite na nedvi`nosti, postrojki i oprema. Deprecijacija ne se presmetuva za
sredstvata pred istite da se stavat vo upotreba. Vo prodol`enie sledi
procenetiot vek na upotreba:
Згради
Машини и останата опрема
10 - 40 години
4 - 20 години
Rezidualnite vrednosti na sredstvata i procenetiot vek na upotreba se
pregleduvaat, i dokolku e potrebno se koregiraat, na sekoj datum na izvestuvawe.
Koga evidentiraniot iznos na sredstvoto e povisok od negoviot procenet
nadomestliv iznos, toj vedna[ se otpi[uva do negoviot nadomestliv iznos.
@ito Luks AD, Skopje
15
Bele[ki na finansiskite izve[tai (prodol`uva)
Smetkovodstveni politiki (prodol`uva)
Prihodite ili rashodite povrzani so ottu\uvawa se odreduvaat po pat na
sporedba na prilivite so evidentiraniot iznos. Razlikite se vklu~eni vo
Izve[tajot za seopfatnata dobivka vo periodot koga nastanuvaat, pri [to
iznosite na revalorizacija iska`ani vo rezervi se prenesuvaat vo akumulirana
dobivka/zaguba.
2.5. Нематеријални средства
Nematerijalnite sredstva so koi se steknalo Dru[tvoto se evidentiraat po
nivnata nabavna vrednost, namalena za akumuliranata amortizacija izagubite
poradi o[tetuvawe, dokolku postojat.
Posledovatelnite nabavki se kapitaliziraat samo koga postoi verojatnost od
priliv na idni ekonomski koristi za Dru[tvoto povrzani so stavkata i koga
nabavnata vrednost na stavkata mo`e razumno da se izmeri.
Site ostanati tro[oci se priznavaat vo dobivki ili zagubi vo periodot koga
nastanuvaat.
Amortizacijata se evidentira kako rashod vo izve[tajot za seopfatnata dobivka
so upotreba na pravoproporcionalnata metoda zavisno od procenetiot vek na
upotreba na nematerijalnite sredstva. Amortizacija za nematerijalnite sredstva
se presmetuva od datumot koga istite se stavat vo upotreba. Vo prodol`enie
sledi procenetiot vek na upotreba:
Софтвер и лиценци
5 години
Vekot na upotreba na sredstvata se pregleduva najmalku edna[ godi[no i po
potreba se koregira.
2.6. Оштетување на нефинансиски средства
Nedvi`nostite, postrojkite i opremata, kako i nematerijalnite sredstva se
proveruvaat za postoewe na mo`ni o[tetuvawa sekoga[ koga odredeni nastani
ili promeni na uslovi uka`uvaat deka evidentiraniot iznos na sredstvata ne
mo`e da se nadomesti. Sekoga[ koga evidentiraniot iznos na sredstvata go
nadminuva nivniot nadomestliv iznos, se priznava zaguba od o[tetuvawe.
Nadomestliviot iznos pretstavuva povisokiot iznos pome\u neto proda`nata
cena i upotrebnata vrednost na sredstvata. Neto proda`nata cena e iznos koj se
dobiva od proda`ba na sredstvo vo transakcija pome\u dobro izvesteni subjekti,
dodeka upotrebenata vrednost e sega[nata vrednost na procenetite idni
gotovinski prilivi [to se o~ekuva da proizlezat od kontinuiranata upotreba na
sredstvata i od nivnoto otu\uvawe na krajot od upotrebniot vek. Nadomestlivite
iznosi se procenuvaat za poedine~ni sredstva ili ako e toa nemo`no, za celata
grupa na sredstva koja generira gotovina.
@ito Luks AD, Skopje
16
Bele[ki na finansiskite izve[tai (prodol`uva)
Smetkovodstveni politiki (prodol`uva)
2.7.
Финансиски инструменти
Finansiskite sredstva i finansiskite obvrski se priznavaat koga Dru[tvoto
stanuva strana na dogovornite odredbi na finansiskiot instrument i
inicijalno se merat po objektivnata vrednost prilagodena za transakcionite
tro[oci, osven onie evidentirani po objektivna vrednost preku prihodi ili
rashodi, koi se merat inicijalno po nivnata objektivna vrednost.
Posledovatelnite merewa na finansiskite sredstva i finansiskite obvrski se
opi[ani podolu.
Финансиски средства
Dru[tvoto gi klasificira svoite finansiski sredstva vo slednite kategorii:
finansiski sredstva po objektivna vrednost preku dobivki i zagubi, krediti i
pobaruvawa, finansiski sredstva koi se ~uvaat do dospevawe i finansiski
sredstva raspolo`ivi za proda`ba. Klasifikacijata zavisi od celite za nabavka
na finansiskite sredstva. Rakovodstvoto gi klasificira finansiskite sredstva
vo momentot na nivnoto prvi~no priznavawe.
Finansiski sredstva po objektivna vrednost preku dobivki i zagubi
Finansiskite sredstva po objektivna vrednost preku dobivki i zagubi se
finansiski sredstva nameneti za trguvawe. Edno finansisko sredstvo se
klasificira kako sredstvo nameneto za trguvawe dokolku se steknuva so cel da
se prodade vo kratok rok. Sredstvata vo ovaa kategorija se klasificiraat kako
tekovni sredstva.
Dru[tvoto nema sredstva klasificirani vo ovaa kategorija na datumot na
Izve[tajot za finansiskata sostojba.
Krediti i pobaruvawa
Pobaruvawata se ne-derivativni finansiski sredstva so fiksni ili odredeni
pla]awa koi ne kotiraat na aktiven pazar. Tie se vklu~eni vo tekovnite sredstva,
osven za onie koi dospevaat vo period podolg od 12 meseci od datumot na
Izve[tajot za finansiska sostojba. Vakvite pobaruvawa se klasificiraat kako
netekovni sredstva. Pobaruvawata se klasificiraat kako "pobaruvawa od
kupuva~i i ostanati pobaruvawa’ i pari~ni sredstva i pari~ni ekvivalenti vo
izve[tajot za finansiska sostojba.
Finansiski sredstva koi se ~uvaat do dospevawe
Vlo`uvawa ~uvani do dospevawe se ne-derivativni finansiski instrumenti so
fiksni periodi na otplata i so fiksen period na dospevawe koi Dru[tvoto ima
namera i mo`nost da gi ~uva do periodot na dospevawe. So sostojba na 31
dekemvri 2012 godina Dru[tvoto nema klasificirano sredstva vo ovaa
kategorija.
Finansiski sredstva raspolo`livi za proda`ba
Finansiskite sredstva raspolo`livi za proda`ba se ne-derivativi koi ili se
kreirani vo ovaa kategorija ili pak ne se klasificirani vo bilo koja od
ostanatite kategorii. Tie se vklu~eni vo netekovni sredstva osven ako
rakovodstvoto nema namera da gi otu\i vlo`uvawata vo rok od 12 meseci od
datumot na Izve[tajot za finansiska sostojba.
@ito Luks AD, Skopje
17
Bele[ki na finansiskite izve[tai (prodol`uva)
Smetkovodstveni politiki (prodol`uva)
Finansiski instrumenti (prodol`uva)
Priznavawe i merewe na finansiskite sredstva
Nabavkite i proda`bite na finansiskite sredstva se evidentiraat na datumot na
transakcijata - datumot na koj [to Dru[tvoto ima obvrska da go kupi ili prodade
sredstvoto. Finansiskite sredstva koi se priznavaat spored objektivna vrednost
preku dobivki ili zagubi po~etno se priznavaat spored nivnata objektivna
vrednost, pri [to tro[ocite na transakciite se priznavaat vo Izve[tajot za
seopfatnata dobivka.
Finansiskite sredstva prestanuvaat da se priznavaat po istekot na pravata za
primawe na pari~nite tekovi od finansiskite sredstva ili po nivnoto
prenesuvawe, a Dru[tvoto gi prenelo zna~itelno site rizici i koristi od
sopstvenosta. Finansiskite sredstva raspolo`livi za proda`ba i finansiskite
sredstva po objektivna vrednost preku dobivki i zagubi posledovatelno se
evidentirani po nivnata objektivna vrednost. Kreditite i pobaruvawata se
posledovatelno evidentirani po amortizirana nabavna vrednost so upotreba na
metodot na efektivna kamata.
Site finansiski sredstva koi ne se priznavaat spored objektivna vrednost preku
dobivki i zagubi po~etno se priznavaat po nivnata objektivna vrednost zgolemena
za tro[ocite na transakciite. Dobivkite ili zagubite od promenata na
objektivnata vrednost na sredstvata po objektivna vrednost preku dobivki i zagubi
se vklu~uvaat vo Izve[tajot za seopfatnata dobivka kako ostanati neto dobivki /
zagubi vo periodot koga nastanuvaat. Prihodite od dividendi od finansiskite
sredstva preku dobivki i zagubi se priznavaat vo Izve[tajot za seopfatna dobivka
kako del od ostanatite prihodi vo momentot koga Dru[tvoto ima vospostaveno
pravo na priliv od dividenda.Promenite na objektivnata vrednost na monetarnite
i ne-monetarnite vlo`uvawa klasificirani kako raspolo`livi za proda`ba se
priznaeni vo ostanatata seopfatna dobivka. Koga hartiite od vrednost
klasificirani kako raspolo`livi za proda`ba se prodavaat ili se o[teteni,
akumuliranata korekcija na objektivnata vrednost priznaena vo kapitalot se
vklu~uva vo izve[tajot za seopfatna dobivka kako dobivka ili zaguba od vlo`uvawa
vo hartii od vrednost vo periodot na koj se odnesuvaat. Kamatite od sredstvata
raspolo`livi za proda`ba, presmetani vrz osnova na efektivnata kamatna stapka
se priznavaat vo dobivki/zagubi kako finansiski prihodi. Prihodi od divideni
od finansiskite sredstva raspolo`livi za proda`ba se priznavaat vo dobivki /
zagubi kako del od ostanatite prihodi vo momentot koga Dru[tvoto ima
vospostaveno pravo na priliv od dividenda.
Depriznavawe na finansiskite sredstva
a.
Sredstva evidentirani po amortizirana nabavna vrednost
Na sekoj datum na Izve[tajot za finansiska sostojba, Dru[tvoto procenuva dali
postoi objektiven dokaz za o[tetuvawe na edno finansisko sredstvo ili grupa na
finansiski sredstva. Finansiskoto sredstvo ili grupata na finansiski sredstva,
se o[teteni, i zaguba poradi o[tetuvawe se evidentira samo ako postoi
objektiven dokaz za o[tetuvawe kako rezultat na eden ili pove]e nastani koi se
slu~ile po prvi~noto priznavawe na sredstvata i deka nastanot ima vlijanie na
o~ekuvanite idni pari~ni tekovi na finansiskoto sredstvo ili grupata na
finansiski sredstva koi mo`at verodostojno da se procenat.
@ito Luks AD, Skopje
18
Bele[ki na finansiskite izve[tai (prodol`uva)
Smetkovodstveni politiki (prodol`uva)
Finansiski instrumenti (prodol`uva)
Kako dokazi za o[tetuvawe mo`e de se zemat idikaciite deka dol`nikot ili
grupata dol`nici imaat zna~ajni finansiski te[kotii, docnewe pri isplata na
glavnica i kamata, verojatnost deka ]e vlezat vo ste~aj ili druga regorganizacija, i
kade [to postojat vidlivi indikacii za namaluvawe na idnite pari~ni tekovi kako
[to se promenite vo ekonomskite uslovi koi korespondiraat so zagubata.
Za kategorijata krediti i pobaruvawa iznosot na zagubata poradi o[tetuvawe
pretstavuva razlika pome\u evidentiraniot iznos na sredstvoto i sega[nata
vrednost na procenetite idni pari~ni tekovi diskontirani so primena na
izvornata efektivna kamatna stapka na finansiskoto sredstvo.
Evidentiraniot iznos na sredstvoto se namaluva i iznosot na zagubata
istovremeno se priznava vo Izve[tajot na seopfatna dobivka. Dokolku kreditot
ili sredstvoto koe se ~uva do dospevawe e so promenliva kamatna stapka,
tekovnata efektivna kamatna stapka utvrdena spored dogovorot pretstavuva
stapkata na merewe na bilo koja zaguba od o[tetuvawe. Na primer, Dru[tvoto
mo`e da go izmeri o[tetuvaweto na sredstvoto vrz osnova na objektivnata
vrednost na instrumentot, koristej]i pazarna cena.
Dokolku vo nekoj posledovatelen period iznosot na o[tetuvaweto se namali i toa
namaluvawe mo`e obejktivno da se povrze so nastan koj nastanal posle
priznavaweto na o[tetuvaweto (kako na primer podobruvawe na kreditniot
rejting na dol`nikot), prethodno priznaenata zaguba ]e bide vratena so korekcija
vo Izve[ajot na seopfatna dobivka.
b.
Finansiski sredstva raspolo`livi za proda`ba
Na sekoj datum na Izve[tajot za finansiska sostojba, Dru[tvoto procenuva dali
postoi objektiven dokaz za o[tetuvawe na edno finansisko sredstvo ili grupa na
finansiski sredstva. Za dol`ni~ki hartii od vrednost, Dru[tvoto gi koristi
kriteriumite navedeni vo podto~ka (a). Kaj sopstveni~ki hartii od vrednost
raspolo`livi za proda`ba, zna~itelnoto ili prolongirano opa\awe na
objektivnata vrednost na hartiite od vrednost pod nivnata nabavna vrednost
pretstavuva indikator deka sredstvoto e o[teteno. Dokolku postoi takov dokaz za
finansiskite sredstva raspolo`livi za proda`ba, kumulativnata zaguba izmerena kako razlika me\u nabavnata vrednost i tekovnata objektivna vrednost,
namalena za zagubata poradi o[tetuvawe prethodno priznaena vo Izve[tajot za
finansiskata sostojba, se otstranuva od kapitalot i se priznava vo Izve[tajot za
seopfatnata dobivka. Zagubite poradi o[tetuvawe priznaeni vo Izve[tajot za
seopfatnata dobivka za vlo`uvawata vo instrumenti na kapitalot ne se
korigiraat preku Izve[tajot za seopfatnata dobivka.
Dokolku vo nekoj posledovatelen period objektivnata vrednost na dol`ni~kite
instrumenti evidentirani kako finansiski sredstva raspolo`livi za proda`ba
se zgolemi i zgolemuvaweto mo`e obejktivno da se povrze so nekoj nastan po
datumot na evidentiraweto na o[tetuvaweto vo dobivkite ili zagubite,
prethodno priznaenata zaguba ]e bide vratena so korekcija vo Izve[ajot na
seopfatna dobivka.
@ito Luks AD, Skopje
19
Bele[ki na finansiskite izve[tai (prodol`uva)
Smetkovodstveni politiki (prodol`uva)
Finansiski instrumenti (prodol`uva)
Финансиски обврски
Finansiskite obvrski na Dru[tvoto vklu~uvaat pozajmici i obvrski kon
dobavuva~i i ostanati obvrski, koi se celosno klasificirani vo kategorijata
ostanati finansiski obvrski.
2.8 Prebivawe na finasiskite instrumenti
Finansiskite sredstva i obvrski se prebivaat i neto vrednosta se prezentira vo
Izve[tajot za finansiska sostojba, koga postoi zakonsko izvr[no pravo za
prebivawe na priznaenite vrednosti i postoi mo`nost da se poramnat na neto
osnova ili pak istovremeno da se realiziraat sredstvata i podmirat obvrskite.
2.9 Zalihi
Zalihite se evidentirani po poniskata od nabavnata i neto realizacionata
vrednost. Nabavnata vrednost se odreduva so metodot na ponderiran prosek.
Nabavnata vrednost na gotovi proizvodi i proizvodstvo vo tek se sostoi od
surovini, direktna rabotna sila, drugi direktni tro[oci i povrzani op[ti
tro[oci na proizvodstvo (vrz osnova na normalniot raboten kapacitet). Neto
realizacionata vrednost pretstavuva procenetata proda`na cena vo tekot na
normalnoto rabotewe, namalena za soodvetnite varijabilini proda`ni tro[oci.
2.10 Pobaruvawa od kupuva~i i ostanati pobaruvawa
Pobaruvawa od kupuva~ite pretstavuvaat iznosi od kupuva~i za prodadeni gotovi
proizvodi vo normalniot tek na raboteweto. Dokolku naplatata na pobaruvawata
se o~ekuva za edna ili pomalku od edna godina (ili vo vremenska ramka na eden
operativen ciklus dokoklku e podolg), pobaruvawata se klasificirani kako
tekovni sredstva. Dokolku ne go ispolnuvaat navedeniot uslov, istite se
klasificiraat kako ne-tekovni pobaruvawa.
Pobaruvawata od kupuva~i inicijalno se priznavaat po nivnata objektivna
vrednost i posledovatelno se izmereni spored nivnata amortizirana nabavna
vrednost so upotreba na metodot na efektivna kamatna stapka, neto od
rezerviraweto poradi o[tetuvawe. Rezervirawe poradi o[tetuvawe se priznava
koga postoi objektiven dokaz deka Dru[tvoto nema da mo`e da gi naplati site
dospeani pobaruvawa spored nivnite originalni uslovi na pla]awe.
Zna~itelni finansiski pote[kotii na dol`nikot, verojatnosta za ste~aj ili
finansisko reorganizirawe kako i prolongirawe ili nemo`nost za pla]awe
pretstavuvaat indikatori deka pobaruvawata od kupuva~i se o[teteni.
Zna~ajnite dol`nici se testiraat za o[tetuvawe na individualna osnova.
Ostanatite pobaruvawa so sli~ni karakteristiki na krediten rizik se
procenuvaat grupno.
Iznosot na rezerviraweto pretstavuva razlika pome\u evidentiraniot iznos na
sredstvoto i sega[nata vrednost na procenetite idni pari~ni tekovi
diskontirani so primena na izvornata efektivna kamatna stapka na
finansiskoto sredstvo.
@ito Luks AD, Skopje
20
Bele[ki na finansiskite izve[tai (prodol`uva)
Smetkovodstveni politiki (prodol`uva)
Pobaruvawa od kupuva~i i ostanati pobaruvawa (prodol`uva)
Sredstvata so kratkoro~no dospevawe ne se diskontiraat. Evidentiraniot iznos
na sredstvoto so priznavawe na povrzanite zagubi preku smetka za rezervirawe
poradi o[tetuvawe, so istovremeno priznavawe na soodvetniot rashod poradi
o[tetuvawe vo tekovniot Izve[taj za seopfatnata dobivka. Vo slu~aj na
nenaplatlivost na pobaruvaweto istoto se otpi[uva nasproti negovoto
rezervirawe. Posledovatelnata naplata na prethodno otpi[anite iznosi se
priznava kako tekovna dobivka vo Izve[tajot za seopfatnata dobivka.
2.11 Pari~ni sredstva i pari~ni ekvivalenti
Pari~nite sredstva i ekvivalenti vklu~uvaat gotovina vo blagajna, depoziti po
viduvawe vo banki i drugi kratkoro~ni visokolikvidni vlo`uvawa koi dospevaat
vo periodi do 3 meseci.
2.12 Netekovni sredstva koi se ~uvaat za proda`ba
Netekovnite sredstva se klasificirani kako sredstva koi se ~uvaat za proda`ba
koga nivniot evidentiran iznos treba da se nadomesti prvenstveno preku
proda`na transakcija, a se smeta deka postoi golema verojatnost za proda`bata
da se ostvari. Tie se evidentirani po poniskiot od evidentiraniot iznos i
objektivnata vrednost, namaleno za tro[ocite za proda`ba, dokolku nivniot
evidentiran iznos se nadomesti pred se preku proda`nata transakcija namesto
preku nivna kontinuirana upotreba.
2.13 Vlo`uvawa vo nedvi`nosti
Vlo`uvawa vo nedvi`nosti se definira kako nedvi`nosti (zemji[te ili zgradi
- ili del od zgradi - ili dvete) koi se ~uvaat so cel zarabotka od naemnini i za
zgolemuvawe na kapital ili za dvete nameni, namesto za:
(1) upotreba vo proizvodstvoto na stoki i uslugi ili za administrativni celi;
ili
(2) proda`ba vo normalniot tek na rabotewe.
Vlo`uvawata vo nedvi`nosti se evidentiraat vo izve[tajot za finansiska
sostojba po nivnata nabavna vrednost, [to ja vklu~uva kupovnata vrednost, site
nenadomestlivi dava~ki i danoci, kako i site rashodi koi se direktno povrzani
so steknuvaweto na sredstvoto, namaleno za akumuliranata amortizacija i
zagubite poradi o[tetuvawe, dokolku postojat takvi. Deprecijacijata na
vlo`uvawata vo nedvi`nosti se presmetuva na sledniot na~in:
Zgradi
20-40 godini
Prihodite od naemnini i operativnite tro[oci od vlo`uvawata vo
nedvi`nosti se izvestuvaat vo ramkite na "prihod" i "ostanati rashodi"
soodvetno, a se priznavaat kako [to e opi[ano vo Bele[ka 2.23.
@ito Luks AD, Skopje
21
Bele[ki na finansiskite izve[tai (prodol`uva)
Smetkovodstveni politiki (prodol`uva)
2.14 Kapital, rezervi, neraspredeleni dobivki/akumulirani zagubi
(a) Akcionerski kapital
Akcionerskiot kapital ja pretstavuva nominalnata vrednost na emitiranite
akcii.
(b) Tro[oci povrzani so emisija na akcii
Inkrementalnite tro[oci koi mo`e direktno da se pripi[at na emisija na novi
akcii ili opcii, ili na steknuvaweto na delovna aktivnost se prezentirani vo
kapitalot kako namaluvawe na prilivite, neto od danokot.
(v) Sopstveni akcii
Koga Dru[tvoto otkupuva svoj akcionerski kapital, platenite nadomesti se
odzemaat od vkupniot akcionerski kapital kako sopstveni akcii se dodeka istite
ne se otu\at. Koga takvite akcii posledovatelno se prodavaat ili povtorno se
emitiraat, primenite nadomesti se vklu~uvaat vo akcionerskiot kapital.
Dru[tvoto ne poseduva sopstveni akcii.
(g) Rezervi
Rezervite, koi se sostojat od revalorizacioni, zakonski rezervi i rezervi za
sopstveni akcii, se sozdadeni vo tekot na periodite vrz osnova na
dobivki/zagubi od revalorizacija na materijalnite sredstva i finansiski
sredstva raspolo`livi za proda`ba, vo slu~ajot so revalorizacioni rezervi,
kako i po pat na raspredelba na akumulirani dobivki vrz osnova na zakonskata
regulativa i odlukite na Rakovodstvoto i akcionerite na Dru[tvoto.
(d) Neraspredelenidobivki/Akumulirani zagubi
Zadr`anata dobivka/Akumuliranata zaguba gi vklu~uva dobivkite/zagubite od
tekovniot i prethodnite periodi.
2.15 Dividendi
Dividendite se priznavaat kako obvrska vo finansiskite izve[tai na Dru[tvoto
vo periodot vo koj [to se odobreni od strana na akcioenrite na Dru[tvoto.
2.16 Obvrski kon dobavuva~i
Obvrskite kon dobavuva~i se obvrski za pla]awe za stoki i uslugi koi se dobieni
vo normalniot tek na raboteweto od dobavuva~ite. Obvrskite za pla]awe se
klasificiraat kako tekovni obvrski dokolku isplatata dostasuva vo rok od edna
godina ili pomalku.Obvrskite kon dobavuva~ite inicijalno se priznavaat po
nivnata objektivna vrednost, a posledovatelno se merat spored amortiziranata
nabavna vrednost koristej]i go metodot na efektivna kamatna stapka.
@ito Luks AD, Skopje
22
Bele[ki na finansiskite izve[tai (prodol`uva)
Smetkovodstveni politiki (prodol`uva)
2.17 Pozajmici
Pozajmicite inicijalno se evidentirani spored nivnata objektivna vrednost,
namalena za tro[ocite na transakcijata. Posledovatelno, pozajmicite se
evidentiraat spored nivnata amortizirana nabavna vrednost; razlikite pome\u
primawata (namaleno za tro[ocite na transakcijata) i nadomestliviot iznos se
priznavaat vo Izve[tajot za seopfatnata dobivka za vremetraeweto na
pozajmicite, koristej]i go metodot na efektivna kamatna stapka. Nadomestocite
koi se pla]aat za vospostavuvawe na kreditni linii se priznavaat kako tro[ok za
transakcijata na zaemot dokolku postoi verojatnost del ili celata linija da se
povle~e. Vo ovoj slu~aj, nadomestokot se odlo`uva do momentot na povlekuvaweto.
Dokolku ne postoi dokaz deka ]e se povle~at edna ili site linii, nadomestokot se
kapitalizira kako odnapred izvr[eni pla]awa za likvidnost i se amortizira za
periodot na aran`manot. Pozajmicite se klasificirani kako tekovni obvrski
osven dokolku Dru[tvoto ima neusloveno pravo da go odlo`i podmiruvaweto na
obvrskata za najmalku 12 meseci od datumot na Izve[tajot za finansiskata
sostojba.
2.18 Tro[oci za pozajmuvawe
Op[tite i posebnite tro[oci za pozajmici direktno povrzani so steknuvawe,
izgradba ili proizvodstvo na kvalifikuvani sredstva, koi se sredstva za koi e
potreben zna~itelen period na vreme da se podgotvat za nivnata namenska
upotreba ili proda`ba, se dodavaat na nabavnata vrednost na tie sredstva, do
vreme, koga sredstvata se zna~itelno podgotveni za nivnata namenska upotreba
ili proda`ba.
Prihodi od vlo`uvawa steknati od privremena investicija na specifi~ni
obvrski po krediti vo o~ekuvawe na nivnite tro[oci za kvalifikuvani sredstva
se odzema od tro[ocite za pozajmuvawe prifatlivi za kapitalizacija.
Site ostanati tro[oci za pozajmici se priznaeni vo dobivka ili zaguba vo
periodot vo koj nastanale.
2.19 Danok na dodadena vrednost
Prihodite, tro[ocite i sredstvata se priznavaat namaleni za iznosot na
danokot na dodadena vrednost, osven:
-Koga danokot na dodadena vrednost od nabavka na sredstva ili uslugi ne e
nadomestiv od dano~nata vlast, vo koj slu~aj danokot na dodadena vrednost se
priznava kako del od tro[ocite za steknuvawe na sredstvoto ili kako del od
tro[okot kade [to e soodvetno; i
-Pobaruvawa i obvrski koi se iska`ani so vklu~en iznos na danokot na dodadena
vrednost.
Neto iznosot na danokot na dodadena vrednost koj se nadomestuva od, ili se
pla]a na dano~nite organi se vklu~uva kako del od pobaruvawata ili obvrskite
vo Izve[tajot za finansiskata sostojba.
@ito Luks AD, Skopje
23
Bele[ki na finansiskite izve[tai (prodol`uva)
Smetkovodstveni politiki (prodol`uva)
2.20 Rezervirawa
Rezervirawe se priznava koga Dru[tvoto ima tekovna (zakonska ili dogovorna)
obvrska kako rezultat na nastan od minatoto i postoi verojatnost deka ]e bide
potreben odliv na sredstva koi vklu~uvaat ekonomski koristi za podmiruvawe na
obvrskata, a voedno ]e bide napravena verodostojna procenka na iznosot na
obvrskata. Rezervirawata se proveruvaat na sekoj datum na Izve[tajot za
finansiskata sostojba i se koregiraat so cel da se reflektira najdobrata
tekovna procenka. Koga efektot na vremenata vrednost na parite e materijalen,
iznosot na rezerviraweto pretstavuva sega[na vrednost na tro[ocite koi se
o~ekuva da se pojavat za podmiruvawe na obvrskata.
2.21 Nadomesti za vrabotenite
a)
Pridonesi za penzisko osiguruvawe
Vo normalniot tek na rabotewe, Dru[tvoto vr[i isplati vo ime na svoite
vraboteni za pridonesi za penzisko i zdravstveno osiguruvawe kako i personalen
danok od plata, koi se presmetuvaat soglasno propi[anite zakonski stapki na
sila vo tekovnata godina, vrz osnova na bruto platite. Dru[tvoto gi pla]a ovie
pridonesi do vladinite institucii. Tro[ocite za ovie isplati se evidentiraat
vo izve[tajot za seopfatnata dobivka vo istiot period vo koj nastanale
povrzanite tro[oci za plata. Dru[tvoto ne raboti so drugi penziski planovi.
b)
Nadomest za prestanok na rabotniot odnos
Nadomest za prekin na rabotniot odnos se pla]a koga rabotniot odnos e prekinat
pred redovniot datum na penzionirawe, ili koga vraboteniot dobrovolno prifa]a
prekin na rabotniot odnos vo zamena za ovoj nadomest. Dru[tvoto evidentira
nadomest za prekin na rabotniot odnos dokolku postoi o~igledna obvrska za
prekin na rabotniot odnos na tekovno vrabotenite vo soglasnost so detalen
formalen plan bez mo`nost za povlekuvawe, ili obezbeduva nadomestok za prekin
na rabotniot odnos kako rezultat na ponuda dadena za stimulirawe na dobrovolno
penzionirawe.
v)
Obvrski pri penzionirawe na vrabotenite
Soglasno potpi[anite kolektivni dogovori na Dru[tvoto, Dru[tvoto e obvrzano
da isplati posebna suma pri penzioniraweto koja e ednakva na dvomese~na
prose~na plata isplatena na nivo na Dr`ava vo poslednite tri meseci.
Dolgoro~nite obvrski koi proizleguvaat od isplata na otpremnini se
evidentiraat po sega[nata vrednost na o~ekuvanite idni pari~ni isplati kon
vrabotenite lica koi se kvalifikuvaat. Ovie koristi gi presmetuva nezavisen
procenitel soglasno va`e~kite pravila za aktuarska matematika.
Aktuarskite dobivki i zagubi, koi proizleguvaat od iskustveni korekcii i
promeni vo aktuarskite pretpostavki, a koi se povisoki od: 10% od vrednosta na
sredstvata na planot ili 10% od definiranata obvrska pri penzionirawe, se
teretat ili odobruvaat vo prihodot vo tekot na o~ekuvaniot prose~en preostanat
raboten vek na vraboteniot.
@ito Luks AD, Skopje
24
Bele[ki na finansiskite izve[tai (prodol`uva)
Smetkovodstveni politiki (prodol`uva)
2.22 Tekoven i odlo`en danok na dobivka
Tekoven dano~en rashod, po stapka od 10%, se presmetuva na nepriznaenite
rashodi za dano~ni celi koregirani za dano~niot kredit i na pomalku iska`ani
prihodi, kako i na raspredelenata dobivka za dividendi na pravni lica nerezidenti i na fizi~ki lica. Neraspredelenata dobivka ne se odano~uva.
Odlo`eniot dano~en rashod se evidentira vo celost, koristej]i ja metodata na
obvrska, za vremenite razliki koi se javuvaat pome\u dano~nata osnova na
sredstvata i obvrskite i iznosite po koi istite se evidentirani za celite na
finansiskoto izvestuvawe. Pri utvrduvawe na odlo`eniot dano~en rashod se
koristat tekovnite va`e~ki dano~ni stapki. Odlo`eniot dano~en rashod se
zadol`uva ili odobruva vo Izve[tajot za seopfatnata dobivka, osven dokolku se
odnesuva na stavki koi direktno go zadol`uvaat ili odobruvaat kapitalot, vo koj
slu~aj odlo`eniot danok se evidentira isto taka vo kapitalot.
Odlo`enite dano~ni sredstva se priznavaat vo obem vo koj postoi verojatnost za
iskoristuvawe na vremenite razliki nasproti idnata raspolo`liva odano~iva
dobivka.
So sostojba na 31 dekemvri 2012, Dru[tvoto nema evidentirano odlo`eni
dano~ni sredstva ili obvrski, bidej]i ne postojat vremenski razliki na ovie
datumi.
2.23 Priznavawe na prihodite i rashodite
Prihodi od Proda`ba na proizvodi
Prihodite od proda`ba se merat po objektivnata vrednost na primeniot nadomest
ili na pobaruvaweto, ili na nadomestot [to treba da se primi namalen za danokot
na dodadena vrednost, eventualno odobrenite proda`ni popusti i rabati.
Prihodite se priznavaat koga zna~itelni rizici i pridobivki od sopstvenosta se
prenesuvaat na korisnikot, naplatata e verojatna, povrzanite tro[oci i mo`nite
vra]awa na stoki mo`at da se procenat verodostojno i iznosot na prihodite mo`e
da se izmeri verodostojno. Prenos na rizikot i pridobivkite nastanuva koga
stokite se primeni od strana na korisnikot.
Dru[tvoto proizveduva i prodava leb (obi~en i specijalen) i melni~ki
proizvodi (site vidovi na bra[no, sto~no bra[no, p~eni~ni nikulci) na pazarot
za golemo.
Prihodot od proda`ba na stokite se priznava vo momentot koga Dru[tvoto ]e gi
ispora~a proizvodite do trgovecot na golemo i se evidentira vrz osnova na
cenata koja e navedena vo proda`nite dogovori. Trgovecot na golemo ima celosna
sloboda vo odnos na proda`nite kanali i cenata za proda`ba na proizvodite.
Melni~kite proizvodi ~esto se prodavaat so koli~inski popusti za avansno
pla]awe.
Ponatamu, Dru[tvoto ima politika da gi prodava svoite proizvodi do pravni
lica preku tenderi, spored uslovi i cenovnici koi se navedeni vo sekoj poseben
dogovor.
@ito Luks AD, Skopje
25
Bele[ki na finansiskite izve[tai (prodol`uva)
Smetkovodstveni politiki (prodol`uva)
Priznavawe na prihodi i rashodi (prodol`uva)
Prihodi od kamata
Prihodot od kamata se evidentira vo izve[tajot za seopfatnata dobivka
proporcionalno, so upotreba na metodot na efektivna kamatna stapka.
Prihodi od naemnini
Prihodi od naemnini na sredstva pod operativen naem se priznavaat vo dobivkite
i zagubite na pravoproporcionalna osnova vo tekot na naem periodot.
Nepredvidenite naemnini, dokolku gi ima, se priznavaat kako integralen del od
vkupnite prihodi od naemnini vo tekot na naem periodot.
Finansiski prihodi i tro[oci
Finansiskite prihodi se priznavaat na vremenska osnova koja go odrazuva
efektivniot prinos na sredstvata. Finansiskite tro[oci se sostojat od tro[oci
za kamata na obvrskite po pozajmici i tro[oci za kamata na zadocneti pla]awa.
Tro[ocite za pozajmici se priznavaat vo dobivki ili zagubi so koristewe na
metodot na efektivna kamata.
Rashodi od delovnoto rabotewe
Rashodite od delovno rabotewe se priznavaat vo dobivki i zagubi vo momentot na
iskoristuvaweto na uslugite odnosno vo periodot na nivnoto nastanuvawe.
Prebivawe na prihodite i rashodite
Vo tekot na svoeto redovno rabotewe, Dru[tvoto u~estvuva vo drugi transakcii
koi ne generiraat prihodi, tuku se incidentni vo odnos na glavnite aktivnosti
koi generiraat prihodi. Dru[tvoto gi prezentira rezulatite od takvite
transakcii preku prebivawe na sekoj prihod so soodvetnite rashodi koi
proizleguvaat od istata transakcija, koga ova prezentirawe ja odrazuva su[tinata
na transakciite ili nastanite.
2.24 Naemi
Dru[tvoto priznava postoewe na dogovor za naem vrz osnova na su[tinata na
dogovorot vo zavisnost od toa dali ispolnuvaweto na dogovorot zavisi od
upotrebata na specifi~noto sredstvo ili sredstva ili dogovorot prenesuva pravo
za upotreba na sredstvoto.
Dru[tvoto kako zakupec
Finansiski naem e tekoven zakup na sredstvo koj na Dru[tvoto su[tinski mu gi
prenesuva rizicite i benefitite povrzani za sopstvenosta na predmetot na naem .
Zakupenite sredstva se kapitaliziraat vo momentot na otpo~nuvaweto na naemot
po nivnata objektivna vrednost ili ako e poniska, toga[ po sega[nata vrednost na
minimalnite naem pla]awa. Naem pla]awata se raspredeleni pome\u finansiskite
dava~ki i namaluvaweto na naem obvrskite so cel da se postigne konstantna
kamatna stapka za ostanatiot iznos na obvrskata. Finansiskite dava~ki se
napla]aat direktno od prihodot. Kapitaliziranite sredstva za naem se
amortiziraat spored pokratkiot od procenetiot raboten vek na sredstvoto ili
spored naem periodot, ako ne postoi realna sigurnost deka Dru[tvoto ]e stekne
sopstvenost nad sredstvoto do krajot na naem periodot. Dru[tvoto nema sredstva
klasificirani vo ovaa kategorija na datumot na Izve[tajot za finansiskata
sostojba.
@ito Luks AD, Skopje
26
Bele[ki na finansiskite izve[tai (prodol`uva)
Smetkovodstveni politiki (prodol`uva)
Naemi (prodol`uva)
Isplatite na operativen naem se priznavaat kako tro[ok na pravoproporcionalna
osnova vo tekot na naem periodot. Povrzanite tro[oci kako [to se tro[oci za
odr`uvawe i osiguruvawe se priznavaat vo periodot na nivnoto nastanuvawe.
Dru[tvoto kako zakupodava~
Naemot kade Dru[tvoto su[tinski gi zadr`uva site rizici i benefiti od
sopstvenosta na sredstvoto se klasificira kako operativen naem. Inicijalnite
direktni tro[oci koi se javuvaat pri dogovorite za operativen naem vo
izve[tajot za finansiska sostojba se prezentiraat kako odlo`eni tro[oci i se
priznavaat kako dobivki / zagubi vo tekot na naem periodot na ista osnova kako
prihod od naemnini. Nepredvidenite naemnini se priznavaat kako prihod vo
periodot vo koi se javile. Odnapred platenite naemnini se priznavaat kako
odlo`en prihod.
2.25 Transakcii so povrzani subjekti
Povrzani subjekti se onie kade edniot subjekt go kontrolira drugiot subjekt ili
ima zna~ajno vlijanie vo donesuvaweto na finansiskite i delovnite odluki na
drugiot subjekt.
2.26 Prevzemeni i neizvesni obvrski
Ne se evidentirani neizvesni obvrski vo finansiskite izve[tai. Tie se
objavuvaat dokolku postoi verojatnost za odliv na sredstva koi vklu~uvaat
ekonomski koristi. Isto taka, neizvesni sredstva ne se evidentirani vo
finansiskite izve[tai, no se objavuvaat koga postoi verojatnost za priliv na
ekonomski koristi.Iznosot na neizvesna zaguba se evidentira kako rezervirawe
dokolku e verojatno deka idnite nastani ]e potvrdat postoewe na obvrska na
denot na Izve[tajot za finansiskata sostojba i koga mo`e da se napravi razumna
procenka na iznosot na zagubata.
2.27 Izvestuvawe po operativni segmenti
Delovni segmenti
Delovnite aktivnosti na Dru[tvoto se odnesuvaat na eden operativen segmentproizvodstvo na bra[no, leb i ostanati pekarski proizvodi.
Geografski segmenti
Delovnite aktivnosti na Dru[tvoto se vr[at na teritorijata na Republika
Makedonija i na stranski pazari (Bele[ka 20).
2.28 Nastani po periodot na izvestuvawe
Nastanite po datumot na izvestuvawe koi obezbeduvaat dopolnitelni
informacii vo vrska so sostojbata na Dru[tvoto na denot na Izve[tajot za
finansiskata sostojba (nastani za koi mo`e da se vr[i koregirawe) se
reflektirani vo finansiskite izve[tai. Onie nastani po datumot na
izvestuvawe koi nemaat karakter na korektivni nastani se objavuvaat vo
soodvetna bele[ka dokolku istite se materijalno zna~ajni.
@ito Luks AD, Skopje
27
Bele[ki na finansiskite izve[tai (prodol`uva)
Smetkovodstveni politiki (prodol`uva)
2.29 Reklasifikacii na komparativnite finansiski informacii
Odredeni iznosi od prethodnata godina se reklasificiraat za da odgovaraat na
potrebite na prika`uvaweto vo tekovnata godina:
Izve[taj za seopfatnata
dobivka
Godinata [to zavr[uva na
31 dekemvri 2011
Proda`ba
Tro[oci na distribucija
Administrativni tro[oci
Ostanati delovni tro[oci
Povtorno
iska`ani
1,294,874
(238,568)
(99,824)
(7,702)
948,780
Prethodno
objaveni
1,314,882
(258,576)
(101,257)
(6,269)
948,780
Povtorno
iska`ani
99,964
29,145
22,992
2,872
897
2,111
157,981
Godinata [to zavr[uva na
31 dekemvri 2011
Prethodno
objaveni Reklasifikacija
101,432
(1,468)
27,677
1,468
22,992
2,872
897
2,111
157,981
-
Bele[ka 12 Zalihi
Materijali
Sopstveni proizvodi
Rezervni delovi
Siten inventar
Trgovski stoki
Ambala`a i gumi
Bele[ka 21 Tro[oci na
proda`bata
Potro[en material
Energija
Bruto plati i honorari
Amortizacija
Uslugi od najmeni rabotnici
Nabavna vrednost na prodadeni
stoki
Voda i komunalni uslugi
Ostanati honorari
Osiguruvawe
Nabavna vrednost na rezervni
delovi
Transportni i po[tenski uslugi
Uslugi na odr`uvawe
Nabavna vrednost na prodadeni
materijali
Naemnina
Ostanato
Potro[en material
Po~etna sostojba na zalihi
(Namaleno za:) Krajna sostojba
na zalihi
Neto promena na zalhi
Tro[oci na proda`bata
Reklasifikacija
(20,008)
20,008
(1,433)
1,433
-
Godinata [to zavr[uva na
31 dekemvri 2011
Povtorno
iska`ani
738,593
74,260
99,400
39,207
7,681
14,932
Prethodno
objaveni
738,409
74,260
95,698
39,207
7,681
Reklasifikacija
184
3,702
-
14,932
5,937
4,020
3,759
(4,020)
-
2,643
2,343
-
1,067
350
403
2,589
993,700
536
403
3,688
993,516
350
(1,099)
184
31,955
(29,145)
30,671
(27,677)
(1,284)
(1,468)
2,810
996,510
2,994
996,510
(184)
-
5,937
3,759
2,643
2,343
1,067
536
@ito Luks AD, Skopje
28
Bele[ki na finansiskite izve[tai (prodol`uva)
3.
Upravuvawe so finansiski rizici
3.1.
Faktori na finansiski rizici
Delovnite aktivnosti na Dru[tvoto se izlo`eni na razli~ni finansiski
rizici, vklu~uvaj]i rizik od kreditirawe, rizik od likvidnost kako i pazaren
rizik. Upravuvaweto so rizici na Dru[tvoto se fokusira na nepredvidlivosta
na pazarite i se stremi kon minimalizirawe na potencijalnite negativni
efekti vrz uspe[nosta na delovnoto rabotewe na Dru[tvoto.
Upravuvaweto so rizici na Dru[tvoto go vr[i Rakovodstvoto vrz osnova na
prethodno odobreni pismeni politiki i proceduri koi go opfa]aat
celokupnoto upravuvawe so rizici, kako i specifi~nite podra~ja, kako [to se
kreditniot rizik, rizikot na likvidnost, pazarniot rizik kako i upotrebata na
vlo`uvawata i plasmanite na vi[okot likvidni sredstva.
a)
Pazarni rizici
Pazaren rizik e rizik od promeni vo pazarni ceni, kursevite na stranskite
valuti i kamatnite stapki koi imaat vlijae na prihodite na Dru[tvoto ili na
vrednosta na finansiskite instrumenti. Celta na upravuvawe so pazaren rizik e
upravuvawe i kontrola na izlo`enosta na pazaren rizik vo prifatlivi ramki i
optimizirawe na povrat na sredstvata.
(1) Rizik od kursni razliki
Dru[tvoto ima delovni aktivnosti na me\unarodnite pazari, i e izlo`eno na
rizik od kursni razliki koj se javuva od izlo`enosta kon razli~ni valuti.
Valutata koja pred se predizvikuva vakov rizik e evroto. Dru[tvoto ima mnogu
mali pari~ni rezervi vo amerikanski dolari. Dru[tvoto ne koristi
instrumenti za obezbeduvawe od rizik od kursni razliki. Rakovodstvoto na
Dru[tvoto e odgovorno za odr`uvawe na soodvetna neto pozicija za sekoja valuta
poedine~no, kako i vkupno za site valuti. Smetkovodstvenata vrednost na
monetarnite sredstva i obvrski na Dru[tvoto denominirani vo stranski valuti
e kako [to sledi:
Vo iljadi Denari
Sredstva
Dadeni avansi za nedvi`nosti, postrojki
i oprema
Dadeni avansi za obrtni sredstva
Dadeni avansi za obrtni sredstva
Pari~ni sredstva i pari~ni ekvivalenti
Pari~ni sredstva i pari~ni ekvivalenti
Ostanati pobaruvawa
Pobaruvawa od kupuva~i – stranski
kupuva~i
Valuta
2012
2011
EUR
EUR
USD
EUR
USD
EUR
1
8
448
12
448
57
39
99
7
12
-
EUR
13,049
13,966
22,345
22,559
29
@ito Luks AD, Skopje
Bele[ki kon finansiskite izve[tai (prodol`uva)
Upravuvawe so finansiski rizici (prodol`uva)
Pazarni rizici (prodol`uva)
Obvrski
Primeni avansi
Obvrski sprema dobavuva~i - stranski
dobavuva~i
Pozajmici
EUR
32,936
29,222
EUR
EUR
135,035
101,859
269,830
133,739
207,621
370,582
Analiza na senzitivnosta na stranski valuti
2012
EUR
USD
Dobivka ili zaguba
EUR
USD
Dobivka ili zaguba
Neto iznos
(255,875)
12
(255,864)
Neto iznos
( 348,134)
111
(348,023)
+10%
(25,588)
1
(25,587)
-10%
25,588
(1)
25,587
+10%
(34,813)
11
(34,802)
2011
-10%
34,813
(11)
34,802
(2) Cenoven rizik
Dru[tvoto e izlo`eno na cenoven rizik na sopstveni~ki hartii od vrednost
poradi vlo`uvawata koi se poseduvaat (klasificiraat vo izve[tajot za
finansiska sostojba kako raspolo`livi za proda`ba), koi mo`e da bidat pod
vlijanie na faktori na rizici kako [to se cenite na berza.
(3) Rizik od kamatni stapki vrz gotovinskite tekovi i objektivnata vrednost
Kamatniot rizik pretstavuva rizikot deka objektivnata vrednost na idnite
pari~ni tekovi na finansiskiot instrument ]e fluktuira poradi promenite na
pazarnite kamatni stapki. Izlo`enosta na Dru[tvoto na rizikot od promeni na
pazarnite kamatni stapki pred se e povrzana so dolgoro~nite dol`ni~ki obvrski
na Dru[tvoto so promenlivi kamatni stapki. Pozajmicite koi se davaat po
promenlivi kamatni stapki go izlo`uvaat Dru[tvoto na rizik od kamatni stapki
vrz pari~nite tekovi.
Promenite vo kamatnite stapki i kamatnite mar`i mo`e da vlijaat vrz
finansiskite rashodi i prihodot od finansiskite vlo`uvawa.
Dru[tvoto ja analizira svojata izlo`enost na rizikot od kamatni stapki na
dinami~na osnova. Se razgleduvaat raznovidni scenarija, a vo predvid se zemaat
obnovata na postoe~kite pozicii, povtorno finansirawe i alternativno
finansirawe.
Kamatnite rizici se upravuvaat preku diversifikacija na kreditnite poddr[ki
od nekolku banki, so razli~ni uslovi na finansirawe.
30
@ito Luks AD, Skopje
Bele[ki kon finansiskite izve[tai (prodol`uva)
Upravuvawe so finansiski rizici (prodol`uva)
Pazarni rizici (prodol`uva)
Tabelata podolu ja prika`uva izlo`enosta na Dru[tvoto na rizik od kamatni
stapki:
Sredstva
Nekamatonosni:
Finansiski sredstva raspolo`livi za
proda`ba
Ostanati dolgoro~ni pobaruvawa
Pobaruvawa od kupuva~i i ostanati
pobaruvawa (so isklu~ok na preplateni
danoci i avansni pla]awa)
Blagajna
So fiksna kamatna stapka:
Pari~ni sredstva i pari~ni ekvivalenti
Obvrski
Nekamatonosni:
Pobaruvawa od dobavuva~i ostanati
pobaruvawa(so isklu~ok na preplateni
danoci i avansni pla]awa)
So fiksna kamatna stapka:
Kamatonosni pozajmici
So promenliva kamatna stapka:
Kamatonosni pozajmici
2012
2011
7,845
195
8,119
302
155,244
45
163,329
151,648
41
160,110
5,776
5,776
169,105
29,894
29,894
190,004
257,622
257,622
250,389
250,389
368,495
368,495
293,416
293,416
153,782
153,782
779,899
245,762
245,762
789,567
Nominalnite kamatni stapki za kamatonosnite pozajmici se dvi`at pome\u 7,25%
godi[no i 8,00%.Kamatnata stapka za zaemot od EBRD e utvrdena na [estmese~en
EURIBOR plus mar`a od 2%, a primenetata stapka vo 2012 godina be[e 3.730%
(2011: pome\u 3.222% i 3,831%.)
Analiza na senzitivnosta na kamatni stapki:
Pozajmici so promenliva kamatna stapka
Neto iznos
(153,782)
2%
(3,076)
2012
-2%
3,076
2011
Pozajmici so promenliva kamatna stapka
Neto iznos
(245,762)
2%
(4,915)
-2%
4,915
31
@ito Luks AD, Skopje
Bele[ki kon finansiskite izve[tai (prodol`uva)
Upravuvawe so finansiski rizici (prodol`uva)
Pazarni rizici (prodol`uva)
b)
Krediten rizik
Rizik od kreditirawe nastanuva od pari~nite sredstva i pari~nite ekvivalenti,
depozitite vo banki, kako i izlo`enosta na kupuva~i.
Procesot na upravuvawe so kreditniot rizik od delovnite aktivnosti vklu~uva
preventivni merki kako [to se proverka na kredibilitetot i preventivni
prepreki, korektivni merki za vreme na nekoj praven odnos kako [to se
potsetuvawe i isklu~uvawe, sorabotka so agencii za naplata i naplata po nekoj
praven odnos od vidot na parnici, sudski procesi, involviranost na izvr[nite
edinici i faktoring.
Zaostanatite isplati se prosleduvaat preku postapka na zgolemuvawe na dolg vrz
osnova na vidot na klientot, kreditnata kategorija i iznosot na dolgot.
Kreditniot rizik se kontrolira preku proverki na kredibilitetot - so [to se
odlu~uva dali klientot e zadol`en i se odreduva negovata kreditna sposobnost,
kako i preku preventivni prepreki - so [to se odreduva kreditniot limit vrz
osnova na prethodnite prihodi od promet na klientot.
Od 2010 godina, Dru[tvoto sproveduva postapka za obezbeduvawe na dolgovi so
klienti preku bankarski garancii vo iznosi koi go pokrivaat kreditniot limit
na klientite, kako i preku hipoteki na nedvi`nosti i podvi`en imot na
klientite.
Procedurite na Dru[tvoto se so cel da obezbedat deka proda`ba se vr[i do
klienti so soodvetna kreditna istorija i deka istite ne gi nadminuvaat
prifatlivite limiti na kreditna izlo`enost. .
Maksimalnata izlo`enost na Dru[tvoto na rizik od kreditirawe e pretstavena
so evidentiraniot iznos na sekoe finansisko sredstvo vo Izve[tajot za
finansiskata sostojba, kako [to sledi:
Klasi na finansiski sredstva-evidentirana
vrednost
Finansiski sredstva raspolo`livi za
proda`ba
Ostanati dolgoro~ni pobaruvawa
Pobaruvawa od kupuva~i i ostanati
pobaruvawa (so isklu~ok na preplateni
danoci i avansni pla]awa)
Pari~ni sredstva i pari~ni ekvivalenti
2012
2011
7,845
195
8,119
302
155,244
5,821
169,105
151,648
29,935
190,004
Kreditniot rizik za pari~ni sredstva i pari~ni ekvivalenti se smeta za
bezna~aen bidej]i klientite na Dru[tvoto se renomirani banki, so nadvore[ni
kreditni rangirawa so visok kvalitet.
Na datumot na Izve[tajot za finansiskata sostojba, kreditniot rejting na
pobaruvawata od kupuva~i i pobaruvawata po osnov na dadeni avansi na
Dru[tvoto se obelodeneti vo Bele[ka 13.
32
@ito Luks AD, Skopje
Bele[ki kon finansiskite izve[tai (prodol`uva)
Upravuvawe so finansiski rizici (prodol`uva)
Pazarni rizici (prodol`uva)
v)
Rizik od likvidnost
Rizikot od likvidnost se definira kako rizik deka Dru[tvoto nema da mo`e
navremeno da gi podmiri ili ispolni svoite obvrski.
Dru[tvoto ima politika da odr`uva dovolno pari~ni sredstva i pari~ni
ekvivalenti za da gi podmiri svoite obvrski vo bliskata idnina. Finansiskiot
sektor gi predviduva pari~nite tekovi za barawata za likvidnost so cel da
osigura deka ima dovolno pari~ni sredstva za vo sekoe vreme da se ispolnat
operativnite potrebi. Predviduvaweto gi zema predvid planovite za
finansirawe na dolgovi na Dru[tvoto i usoglasenosta so celite za
vnatre[nite bilansni pokazateli. Site vi[oci od pari~ni sredstva koi gi ~uva
Dru[tvoto a koi go nadminuvaat saldoto koe se bara za potrebite na rabotniot
kapital voobi~aeno se deponiraat vo komercijalni banki ili se investiraat vo
hartii od vrednost so koi mo`e da se trguva.
Tabelata podolu gi analizira finansiskite obvrski na Dru[tvoto vo
relevantni grupi na dospevawe vrz osnova na preostanatiot period od datumot
na finansiska sostojba do datumot na dogovornata dostasanost. Saldata koi
dospevaat vo rok od 12 meseci se so ednakvi smetkovodstveni salda bidej]i
vlijanieto od namaluvaweto e nezna~ajno. Golem del od obvrskite sprema
dobavuva~i imaat dostasanost vo rok od edna godina.
Na 31 dekemvri 2012 godina
Pozajmici
Obvrski kon dobavuva~i i
ostanati obvrski
Vkupno
Na 31 dekemvri 2011 godina
Pozajmici
Obvrski kon dobavuva~i i
ostanati obvrski
Vkupno
Pomalku od
1 godina
Pome\u
1 i 2 godini
Pome\u
2 i 5 godini
401,332
90,112
30,833
257,622
-
-
658,954
90,112
30,833
Pome\u
1 i 2 godini
Pome\u
2 i 5 godini
392,178
61,927
85,073
250,389
-
-
642,567
61,927
85,073
Pomalku od
1 godina
33
@ito Luks AD, Skopje
Bele[ki kon finansiskite izve[tai (prodol`uva)
Upravuvawe so finansiski rizici (prodol`uva)
3.2. Rizik pri upravuvawe so kapital
Celite na Dru[tvoto pri upravuvawe so kapitalot se ovozmo`uvawe na
Dru[tvoto da prodol`i so svoite delovni aktivnosti spored principot na
kontinuitet so cel da obezbedi prihod za akcionerite i beneficii za drugi
zainteresirani lica, kako i da odr`i optimalna struktura na kapitalot so cel
namaluvawe na tro[okot na kapitalot.
So cel da ja odr`i ili prilagodi strukturata na svojot kapital, Dru[tvoto
mo`e da izvr[i korekcija na iznosot na dividendi isplateni na sopstvenicite,
da vrati kapital na sopstvenicite, da izvr[i sgolemuvawe na kapitalot preku
novi vlo`uvawa ili da prodade sredstva za da go namali dolgot.
Pokazatel na zadol`enost
Strukturata na izvorite na finansirawe na Dru[tvoto se sostoi od obvrski,
koi gi vklu~uvaat pozajmicite obelodeneti vo Bele[ka 17, pari~ni sredstva i
pari~ni ekvivalenti i kapital, koj se sostoi od akcionerska glavnina,
revalozirani rezervi, ostanati rezervi i neraspredelena dobivka.
Rakovodstvoto ja analizira strukturata na izvorite na finansirawe na godi[na
osnova kako odnos na neto obvrskite po pozajmici vo odnos so vkupniot kapital.
Neto obvrskite po pozajmici se presmetani kako vkupni obvrski po pozajmici
namaleni za iznosot na pari~nite sredstva i pari~nite ekvivalenti. Vkupniot
kapital e presmetan kako glavnina.
Pokazatelot na zadol`enosta na krajot na godinata e prika`an kako [to sledi:
Vkupno pozajmici (Bel. 17)
Namaleno za: pari~ni sredstva i pari~ni
ekvivalenti (Bel.14)
Neto dolgovi
Vkupno glavnina
Vkupno kapital
Koeficient na zadol`enost
2012
2011
522,277
539,178
(5,821)
(29,935)
516,456
785,002
1,301,458
509,243
830,240
1,339,483
40%
38%
3.3. Utvrduvawe na objektivnata vrednost
Objektivnata vrednost pretstavuva iznos za koj nekoe sredstvo mo`e da se zameni
ili obvrska da se podmiri po pazarni uslovi. Objektivnata vrednost se bazira na
procenkata od strana na Rakovodstvoto zavisno od vidot na sredstvata i obvrskite
34
@ito Luks AD, Skopje
Bele[ki kon finansiskite izve[tai (prodol`uva)
Upravuvawe so finansiski rizici (prodol`uva)
3.3.1
Finansiski instrumenti evidentirani spored objektivnata
vrednost
Slednata tabela gi prika`uva finansiskite sredstva koi se mereni spored
objektivnata vrednost vo izve[tajot za finansiskata sostojba vo soglasnost so
hierarhijata na objektivni vrednosti. Ovaa hierarhija gi grupira finansiskite
sredstva i obvrski vo tri nivoa, koi se baziraat na zna~ajnosta na dojdovnite
podatoci koi se koristat pri mereweto na objektivnata vrednost na
finansiskite sredstva:

Nivo 1: kotirani ceni (namesto koregirani) na aktivnite pazari za
identi~ni sredstva ili obvrski;

Nivo 2: drugi vlezni podatoci, osven kotiranite ceni vklu~eni vo Nivo
1, koi se dostapni za sledewe na sredstvata i obvrskite, direktno (t.e.,
kako ceni) ili indirektno (t.e., izvedeni od cenite) i

Nivo 3: vlezni podatoci za sredstvoto ili obvrskata koi ne se zasnovaat
na podatocite raspolo`livi za sledewe na pazarot.
Finansiskite sredstva koi se registriraat spored nivnata objektivna vrednost
vo Izve[tajot za finansiskata sostojba se grupirani spored hierarhiskoto nivo
na objektivnata vrednost, na sledniot na~in (vo ilajdi Denari):
Sredstva
Vlo`uvawa raspolo`livi za proda`ba
7,845
-
-
7,845
Objektivnite vrednosti na vlo`uvawata raspolo`livi za proda`ba vo javnosta se
baziraat na kotiranite pazarni ceni na datumot na finansiska sostojba i na
godi[nite dvi`ewa na cenite na akciite na Makedonskata berza. Kotiranata
pazarnata cena koja se koristi za finansiskite sredstva koi gi ~uva Dru[tvoto
e tekovnata cena na kotacija.
3.3.2 Finansiski instrumenti koi ne se prezentirani spored
objektivnata vrednost
Slednata tabela gi prika`uva evidentiranite iznosi i objektivnite vrednosti
na onie finansiski sredstva i obvrski koi ne se prezentirani spored nivnata
objektivna vrednost vo Izve[tajot za finansiskata sostojba.
Evidentirana
vrednost
2012
2011
Objektivna
vrednost
2012
2011
Sredstva
Pari~ni sredstva i pari~ni ekvivalenti
Pobaruvawa od kupuva~i i ostanati pobaruvawa
Ostanati dolgoro~ni pobaruvawa
Vkupno sredstva
5,821
155,244
195
161,260
29,935
151,648
302
181,885
5,821
155,244
195
161,260
29,935
151,648
302
181,885
Obvrski
Obvrski kon dobavuva~i i ostanati obvrski
Pozajmici
Vkupno obvrski
257,622
522,277
779,899
250,389
539,178
789,567
257,622
522,277
779,899
250,389
539,178
789,567
@ito Luks AD, Skopje
35
Bele[ki kon finansiskite izve[tai (prodol`uva)
Upravuvawe so finansiski rizici (prodol`uva)
Pazarni rizici (prodol`uva)
Krediti i pobaruvawa
Kreditite i pobaruvawata se evidentiraat po amortizirana vrednost, namalena
za rezervirawata poradi o[tetuvawa. Poradi nivnata kratka dospeanost,
nivnata vrednost e soodvetna na nivniot evidentiran iznos.
Pari~ni sredstva i pari~ni ekvivalenti
Objektivnata vrednost na monetarnite sredstva, koi vklu~uvaat pari~ni
sredstva i pari~ni ekvivalenti, se smeta deka e pribli`na na nivnite
soodvetni smetkovodstveni vrednosti po definicija i poradi nivnata
dospeanost od pomalku od 3 meseci.
Obvrski kon dobavuva~i i ostanati obvrski
Evidentiraniot iznos na obvrskite kon dobavuva~i i ostanati obvrski e
pribli`en na nivnata objektivna vrednost.
@ito Luks AD, Skopje
36
Bele[ki kon finansiskite izve[tai (prodol`uva)
4.
Kriti~ni smetkovodstveni procenki i pretpostavki
Dru[tvoto pravi procenki i pretpostavki za idninata. Po definicija,
smetkovodstvenite procenki retko se poklopuvaat so realnite rezultati.
Procenkite i pretpostavkite koi imaat zna~itelen rizik da predizvikaat
materijalni korekcii vrz evidentiranite iznosi na sredstvata i obvrskite vo
tekot na finansiskata godina se navedeni podolu.
a)
Upotreben vek na sredstvata
Upotrebniot vek na sredstvata se utvrduva vrz osnova na minati iskustva za
sli~ni sredstva koristej]i [iroki ekonomski ili industriski faktori.
Soodvetnosta na procenetiot upotreben vek na sredstvata se pregleduva na
godi[no nivo, ili dokolku postoi pokazatel za zna~ajni promeni vo osnovnite
pretpostavki. Veruvame deka smetkovodstvenite procenki za odreduvawe na
upotrebniot vek na sredstvata pretstavuvaat kriti~na smetkovodstvena procenka
bidej]i ova vklu~uva pretpostavki za tehnolo[kite razvoi vo inovativna
industrija. Spored toa, Dru[tvoto donesuva pretpostavka deka upotrebniot vek
na sredstvata treba da ostane ista kako od minatata godina.
b)
O[tetuvawe na pobaruvawa od kupuva~i i ostanati pobaruvawa
Nie presmetuvame o[tetuvawe za somnitelnite smetki vrz osnova na proceneti
zagubi koi rezultiraat od nemo`nosta na na[ite kupuva~i da gi vr[at
isplatite. Pri procenuvaweto na soodvetnosta na zagubata poradi o[tetuvawe
za somnitelnite smetki, na[ata procenka ja temelime vrz dospevaweto na
saldoto na smetkata za pobaruvawa i na[eto minato iskustvo na otpisi,
kreditosposobnosta na klientite i promenite vo uslovite za pla]awe za
klientite. Ova podrazbira pravewe pretpostavki za idnite odnesuvawa na
klientite, kako i za idnite naplati na pari~ni sredstva. Dokolku finansiskite
uslovi na na[ite klienti se vlo[at, realnite otpisi na tekovno postoe~kite
pobaruvawa mo`e da bidat povisoki od o~ekuvanoto, i mo`e da go nadminat
nivoto na zagubite poradi o[tetuvawe koi se dosega priznati.
v)
Zalihi
Zalihi se evidentiraat po poniskata pome\u nabavnata vrednost i neto
realizacionata vrednost. Pri procenkata na neto realizacionata vrednost
Rakovodstvoto gi zema predvid najobjektivnite dokazi / podatoci koi se na
raspolagawe vo periodot koga se praveni procenkite.
g)
O[tetuvawe na finansiski sredstva raspolo`livi za proda`ba
Kako [to e navedeno vo bele[ka 2.7., na sekoj datum na izve[tajot za finansiska
sostojba Dru[tvoto procenuva dali postoi objektiven dokaz za o[tetuvawe na
edno finansisko sredstvo ili grupa na finansiski sredstva. Kaj vlo`uvawata vo
instrumenti na kapitalot, zna~itelnoto ili prolongirano opa\awe na
objektivnata vrednost na hartiite od vrednost pod nivnata nabavna vrednost
pretstavuva indikator deka sredstvoto e o[teteno.
@ito Luks AD, Skopje
37
Bele[ki kon finansiskite izve[tai (prodol`uva)
Kriti~ni smetkovodstveni procenki i pretspostavki (prodol`uva)
Dokolku postoi takov dokaz za finansiskite sredstva raspolo`livi za proda`ba,
kumulativnata zaguba - izmerena kako razlika me\u nabavnata vrednost i tekovnata
objektivna vrednost, namalena za zagubata poradi o[tetuvawe na toa finansisko
sredstvo prethodno priznaena vo izve[tajot za seopfatnata dobivka, se otstranuva
od kapitalot i se priznava vo izve[tajot za seopfatnata dobivka. Zagubite poradi
o[tetuvawe priznaeni vo izve[tajot za seopfatnata dobivka za vlo`uvawata vo
instrumenti na kapitalot ne se nadomestuvaat preku izve[tajot za seopfatnata
dobivka.
d) O[tetuvawe na netekovni sredstva koi se ~uvaat za proda`ba
Na sekoj datum na izve[tajot za finansiska sostojba Dru[tvoto procenuva dali
postoi objektiven dokaz za o[tetuvawe dali netekovnite sredstva ~uvani za
proda`ba se o[tetni. Tie se evidentirani po poniskiot od evidentiraniot
iznos i objektivnata vrednost, namaleno za tro[ocite za proda`ba, dokolku
nivniot evidentiran iznos se nadomesti pred se preku proda`nata transakcija
namesto preku nivna kontinuirana upotreba.
38
@ito Luks AD, Skopje
Bele[ki kon finansiskite izve[tai (prodol`uva)
So sostojba na i za godinata [to zavr[uva na 31 dekemvri 2012
(Site iznosi se vo iljadi Denari, osven dokolku ne e poinaku navedeno)
5.
5.1
Nedvi`nosti, postrojki i oprema
Nedvi`nosti, postrojki i oprema
2011 godina
Nabavna ili
revalorizirana vrednost
Nabavna / revalorizirana
vrednost na 01 januari 2011
godina
Zgolemuvawe za godinata
Prenos od investicii vo tek
Ottu\uvawe za godinata
Namaleni revalorizacioni
rezervi od proda`ba n a
sredstva (Bel. 16)
Prenos vo vlo`uvawa vo
nedvi`nosti
Prenos vo sredstva koi se
~uvaat za proda`ba, neto
Na 31 dekemvri 2011 godina
Deprecijacija
Na 01 januari 2011 godina
Tro[ok za 2011 godina
Ottu\uvawe za godinata
Prenos vo vlo`uvawa vo
nedvi`nosti
Prenos vo sredstva koi se
~uvaat za proda`ba, neto
Na 31 dekemvri 2011 godina
Neto smetkovodstvena
vrednost na 31 dekemvri
2011 godina
2012 godina
Nabavna ili
revalorizirana vrednost
Nabavna / revalorizirana
vrednost na 01 januari 2012
godina
Zgolemuvawe za godinata
Prenos od investicii vo tek
Ottu\uvawe za godinata
Prenos od/(vo) vlo`uvawa vo
nedvi`nosti
Prenos od/(vo) vlo`. vo tu\i
sredstva zemeni pod naem
Prenosvo sredstva koi se
~uvaat za proda`ba, neto
Na 31 dekemvri 2012 godina
Deprecijacija
Na 01 januari 2012 godina
Tro[ok za 2012 godina
Ottu\uvawe za godinata
Prenesuvawa od/(vo)
vlo`uvawa vo nedvi`nosti
Prenos od/(vo) vlo`. vo tu\i
sredstva zemeni pod naem
Prenos od/(vo) sredstva koi
se ~uvaat za proda`ba, neto
Na 31 dekemvri 2012 godina
Neto smetkovodstvena
vrednost na 31 dekemvri
2012 godina
Zemji[te
Zgradi
Oprema
337,990
10
11
(609)
838,429
2,145
(50,138)
1,277,586
2,789
10,389
(162,966)
4,767
357
726
(1,297)
40,419
106,519
(13,278)
(3,701)
2,499,191
109,675
(7)
(218,711)
(27,132)
-
-
-
-
(27,132)
-
(3,225)
-
-
-
(3,225)
310,270
3,225
790,436
(2,220)
1,125,578
4,553
(117)
129,842
888
2,360,679
-
379,114
21,961
(19,513)
1,030,491
44,011
(153,489)
1,479
181
(587)
-
1,411,084
66,153
(173,589)
-
(2,092)
-
-
-
(2,092)
-
1,879
381,349
(2,119)
918,894
1,073
-
(240)
1,301,316
310,270
409,087
206,684
3,480
129,842
1,059,363
790,436
5,135
(16,853)
1,125,578
1,149
136,581
(30,128)
4,553
153
-
129,842
25,643
(141,716)
-
2,360,679
40,793
(46,981)
-
4,985
-
-
(713)
4,272
-
-
1,573
(1,573)
-
-
783,703
(10,758)
1,223,995
3,133
(796)
12,260
(11,554)
2,347,209
-
381,349
21,365
(6,689)
918,894
44,102
(26,686)
1,073
151
-
-
1,301,316
65,618
(33,375)
-
2,863
-
-
-
2,863
-
172
(172)
-
-
398,888
(10,525)
925,957
1,052
-
(10,525)
1,325,897
384,815
298,038
2,081
12,260
1,021,312
310,270
13,848
-
324,118
-
324,118
Vlo`. vo Investicii
tu\i
vo tek
sredstva
zemeni pod
naem
Vkupno
39
@ito Luks AD, Skopje
Bele[ki kon finansiskite izve[tai (prodol`uva)
So sostojba na i za godinata [to zavr[uva na 31 dekemvri 2012
(Site iznosi se vo iljadi Denari, osven dokolku ne e poinaku navedeno)
Nedvi`nosti, postrojki i oprema (prodol`uva)
Investicii vo tek
Na 31 dekemvri 2012 i 2011 godina, investiciite vo tek bea slednite:
Vlo`uvawa vo zgradi
Vlo`uvawa za oprema vo tekot na proizvodstvoto
Ostanati vlo`uvawa za alati i sitna oprema
Vkupno
5.2
2012
2011
9,935
2,292
33
12,144
116,393
1,305
12,260
129,842
Avansi za kapitalni rashodi
Na 31 dekemvri 2012 i 2011 avansite za kapitalni rashodi se sostojat kako [to
sleduva:
2012
2011
Kupuvawe na delovni prostorii
Ostanati avansi za kapitalni rashodi
13,814
550
13,813
428
Vkupno
14,364
14,241
6.
Nematerijalni sredstva
Nematerijalni
sredstva
Nematerijalni
sredstva vo
podgotovka
Vkupno
Nabavna vrednost
Nabavna vrednost na 01 januari 2011
godina
Zgolemuvawe vo godinata
Prenesuvawa
Na 31 dekemvri 2011 godina
20,530
1,159
287
21,976
Amortizacija
Na 01 januari 2011 godina
Tro[ok za godinata
Na 31 dekemvri 2011 godina
19,573
389
19,962
-
19,573
389
19,962
2,014
104
2,118
Neto smetkovodstvena vrednost na 31
dekemvri 2011 godina
20,530
1,550
22,080
391
(287)
104
Nabavna vrednost
Nabavna vrednost na 01 januari 2012
godina
Zgolemuvawe vo godinata
Prenesuvawa
Na 31 dekemvri 2012 godina
21,976
14
348
22,338
Amortizacija
Na 01 januari 2012 godina
Tro[ok za godinata
Na 31 dekemvri 2012 godina
19,962
625
20,587
-
19,962
625
20,587
1,751
-
1,751
Neto smetkovodstvena vrednost na 31
dekemvri 2012 godina
104
244
(348)
-
22,080
258
22,338
40
@ito Luks AD, Skopje
Bele[ki kon finansiskite izve[tai (prodol`uva)
So sostojba na i za godinata [to zavr[uva na 31 dekemvri 2012
(Site iznosi se vo iljadi Denari, osven dokolku ne e poinaku navedeno)
7.
Vlo`uvawa vo nedvi`nosti
Zgradi
Nabavna ili revalorizirana vrednost
Na 01 januari 2011 godina
Prenesuvawa od investicii vo tek
Ottu\uvawe za godinata
Prenesuvawa od zgradi
Na 31 dekemvri 2011 godina
43,881
7
(5,344)
3,225
41,769
Deprecijacija
Na 01 januari 2011 godina
Tro[ok za 2011 godina
Ottu\uvawe za godinata
Prenesuvawa od zgradi
Na 31 dekemvri 2011 godina
11,473
1,404
(2,019)
2,092
12,950
Neto smetkovodstvena vrednost na 31 dekemvri 2011
godina
28,819
Nabavna ili revalorizirana vrednost
Na 01 januari 2012 godina
Prenesuvawa od investicii vo tek
Ottu\uvawe za godinata
Prenesuvawa vo zgradi
Na 31 dekemvri 2012 godina
41,769
713
(4,650)
(4,985)
32,847
Deprecijacija
Na 01 januari 2012 godina
Tro[ok za 2012 godina
Ottu\uvawe za godinata
Prenesuvawa vo zgradi
Na 31 dekemvri 2012 godina
12,950
1,074
(1,977)
(2,863)
9,184
Neto smetkovodstvena vrednost na 31 dekemvri 2012
godina
23,663
8.
Finansiski instrumenti po kategorii
Smetkovodstvenite politiki za finansiskite instrumenti se primeneti za
slednite stavki:
31 dekemvri 2012
Sredstva
Vlo`uvawa raspolo`livi za proda`ba
Ostanati dolgoro~ni pobaruvawa
Pobaruvawa od kupuva~i i ostanati
pobaruvawa
Pari~ni sredstva i pari~ni ekvivalenti
Vkupno
Obvrski
Obvrski kon dobavuva~i i ostanati obvrski
Pozajmici
Vkupno
Zaemi i
pobaruvawa
Raspolo`livi
za proda`ba
Vkupno
195
7,845
-
7,845
195
155,244
5,821
161,260
7,845
155,244
5,821
169,105
Ostanati
finansiski
obvrski
257,622
522,277
779,899
Vkupno
257,622
522,277
779,899
41
@ito Luks AD, Skopje
Bele[ki kon finansiskite izve[tai (prodol`uva)
So sostojba na i za godinata [to zavr[uva na 31 dekemvri 2012
(Site iznosi se vo iljadi Denari, osven dokolku ne e poinaku navedeno)
Finansiski instrumenti po kategorii (prodol`uva)
31 dekemvri 2011
Sredstva
Vlo`uvawa raspolo`livi za proda`ba
Ostanati dolgoro~ni pobaruvawa
Pobaruvawa od kupuva~i i ostanati
pobaruvawa
Pari~ni sredstva i pari~ni ekvivalenti
Vkupno
Zaemi i
pobaruvawa
Raspolo`livi
za proda`ba
Vkupno
302
8,119
-
8,119
302
151,648
29,935
181,885
8,119
151,648
29,935
190,004
Ostanati
finansiski
obvrski
250,389
539,178
789,567
Vkupno
250,389
539,178
789,567
2012
2011
8,119
-
9,983
-
(261)
(13)
7,845
(1,851)
(13)
8,119
Obvrski
Obvrski kon dobavuva~i i ostanati obvrski
Pozajmici
Vkupno
9.
Finansiski sredstva raspolo`livi za proda`ba
Po~etokot na godinata
Zgolemuvawa
Promeni vo objektivnata vrednost na vlo`uvawata
raspolo`livi za proda`ba
Ottu\uvawa - otpla]awe na kuponi na obvrznici
Krajot na godinata
Vlo`uvawata raspolo`livi za proda`ba prvi~no se sostojat od sopstveni~ki
hartii od vrednost so koi mo`e da se trguva. Objektivnata vrednost na
vlo`uvawata so koi se trguva na aktivnite pazari se odreduva preku kotiranite
ponudeni ceni na berzata. Site sredstva raspolo`livi za proda`ba kotiraat na
Makedonskata berza i se denominirani vo Denari.
10.
Odlo`en danok na dobivka
Priznaeni odlo`eni dano~ni sredstva
Odlo`enite dano~ni sredstva i obvrski mo`e direktno da se pripi[at na
slednite stavki:
2012
Pobaruvawa
Obvrski pri penzionirawe na
vrabotenite
Dano~ni sredstva
Sredstva
2011
2012
Obvrski
2011
-
4,143
-
-
-
382
4,525
-
-
2012
Odlo`eni dano~ni sredstva:
-Odlo`eni dano~ni sredstva koi treba da se nadomestat
podocna od 12 meseci
- Odlo`eni dano~ni sredstva koi treba da se nadomestat vo
rok od 12 meseci
Odlo`eni dano~ni sredstva
2011
-
4,525
-
4,525
42
@ito Luks AD, Skopje
Bele[ki kon finansiskite izve[tai (prodol`uva)
So sostojba na i za godinata [to zavr[uva na 31 dekemvri 2012
(Site iznosi se vo iljadi Denari, osven dokolku ne e poinaku navedeno)
Odlo`en danok na dobivka (prodol`uva)
Vo prodol`enie sledi dvi`eweto vo odlo`enite dano~ni sredstva za godinata:
Pobaruvawa
Obvrski pri penzionirawe
na vrabotenite
Dano~ni sredstva
Na 01 januari
2012 godina
Priznaeni vo
Izve[tajot za
seopfatnata
dobivka
Priznaeni
direktno vo
kapitalot
Na 31
dekemvri
2012 godina
4,143
(4,143)
-
-
382
4,525
(382)
(4,525)
-
-
Na 31 Dekemvri 2012 Dru[tvoto napravi osloboduvawe na iznosite prethodno
priznaeni kako odlo`eni dano~ni sredstva, bidej]i nema privremeni dano~ni
razliki na datumot na Izve[tajot za finansiska sostojba.
11.
Netekovni sredstva koi se ~uvaat za proda`ba
Zgradi
Oprema
12.
2011
109,646
79,743
189,389
107,809
79,762
187,571
2012
2011
131,293
22,811
23,263
3,196
1,663
2,264
184,490
99,964
29,145
22,992
2,872
897
2,111
157,981
Zalihi
Materijali
Sopstveni proizvodi
Rezervni delovi
Siten inventar
Trgovski stoki
Ambala`a i gumi
13.
2012
Pobaruvawa od kupuva~i i ostanati pobaruvawa
2012
Kupuva~i
Doma[ni
Stranski
Namaleno za: rezervirawe poradi o[tetuvawe na
pobaruvawata
Kupuva~i – neto
Ostanati pobaruvawa
Pobaruvawa za DDV
Pobaruvawa od vrabotenite
Odnapred plateni tro[oci i presmetan prihod
Dadeni avansi na dobavuva~i
Ostanati kratkoro~ni pobaruvawa
(Namaleno za:) rezervirawe poradi o[tetuvawe na
pobaruvawata
Ostanati pobaruvawa - neto
2011
185,349
13,049
198,398
169,983
22,345
192,328
(50,855)
147,543
(44,090)
148,238
9,939
10,687
2,472
350
6,163
29,611
13,714
10,793
8,933
308
958
34,706
(9,149)
20,462
(8,341)
26,365
168,005
174,603
43
@ito Luks AD, Skopje
Bele[ki kon finansiskite izve[tai (prodol`uva)
So sostojba na i za godinata [to zavr[uva na 31 dekemvri 2012
(Site iznosi se vo iljadi Denari, osven dokolku ne e poinaku navedeno)
Pobaruvawa od kupuva~i i ostanati pobaruvawa (prodol`uva)
Strukturata na dostasanosta na pobaruvawata od kupuva~i e kako [to sledi:
Nedostasani
Do 30 dena
Od 1 do 3 meseci
Od 3 do 6 meseci
Od 6 do 12 meseci
Nad 1 godina
(Namaleno) za: Rezervirawe poradi
o[tetuvawe
2012
2011
81,211
19,639
10,893
1,834
3,097
81,724
198,398
71,175
14,651
10,192
11,204
5,951
79,155
192,328
(50,855)
147,543
(44,090)
148,238
So sostojba na 31 dekemvri 2012 godina, kreditniot rejting na pobaruvawata od
kupuva~i na Dru[tvoto e sledniot:
Nedostasani i Dostasani i
neo[teteni neo[teteni
Evidentiran iznos
Rezervirawe poradi o[tetuvawe
81,211
81,211
66,332
66,332
O[teteni
Vkupno
50,855
(50,855)
-
198,398
(50,855)
147,542
So sostojba na 31 dekemvri 2011 godina, kreditniot rejting na pobaruvawata od
kupuva~i na Dru[tvoto e sledniot:
Nedostasani i Dostasani i
neo[teteni neo[teteni
Evidentiran iznos
Rezervirawe poradi o[tetuvawe
71,175
71,175
77,063
77,063
O[teteni
Vkupno
44,090
(44,090)
-
192,328
(44,090)
148,238
So sostojba na 31 dekemvri 2012 godina, pobaruvawata od kupuva~i vo iznos od
50,855 iljadi Denari (2011: 44,090 iljadi Denari) bea o[teteni. Procenka e
deka del od ovie pobaruvawa se naplatlivi. Dostasanosta na ovie pobaruvawa e
slednata:
1 do 2 godini
nad 2 godini
Vkupno
2012
2011
826
50,029
50,855
44,090
44,090
Dvi`eweto na rezerviraweto poradi o[tetuvawe na pobaruvawata od kupuva~i i
ostanatite pobaruvawa e slednoto:
2012
Na 01 januari
Evidentirano kako rashodi (Bele[ki 25)
Otpisi
Naplateni otpi[ani pobaruvawa (Bele[ki 22)
Na 31 dekemvri
52,431
7,584
(12)
60,004
2011
46,369
6,171
(109)
52,431
44
@ito Luks AD, Skopje
Bele[ki kon finansiskite izve[tai (prodol`uva)
So sostojba na i za godinata [to zavr[uva na 31 dekemvri 2012
(Site iznosi se vo iljadi Denari, osven dokolku ne e poinaku navedeno)
Pobaruvawa od kupuva~i i ostanati pobaruvawa (prodol`uva)
Na 31 dekemvri 2012, Dru[tvoto izvr[i procenka na naplatlivosta na saldoto
na pobaruvawata od kupuva~i, vrz ~ija osnova izvr[i rezervirawe poradi
nenaplatlivost vo iznos od 7,584 iljadi Denari (2011: 6,171 iljadi Denari)
(vidi Bele[ka 25).
Vo tekovnata 2012, Dru[tvoto naplati del od prethodno rezerviranite
finansiski pobaruvawa vo iznos od 4,188 iljadi Denari (2011:230 iljadi
Denari). Naplatenite pobaruvawa se priznati vo tekovni prihodi (vidi
Bele[ka 22)
14.
Pari~ni sredstva i pari~ni ekvivalenti
@iro smetka (vo MKD)
Kratkoro~ni depoziti vo banki
Pari vo blagajna (vo MKD)
Pari vo blagajna - stranski valuti
Smetki vo banki - vo stranski valuti
2012
2011
2,219
3,110
33
12
447
5,821
27,106
2,781
29
12
7
29,935
Efektivnata kamatna stapka za kratkoro~nite depoziti vo banki varira[e
pome\u 0,40% i 0,60% (2011: 0,50% i 0,80%).
15.
Akcionerski kapital
Vo tabelata sledi akcionerskiot kapital na Dru[tvoto so sostojba na 31
dekemvri 2012 godina:
Obi~ni akcii – Elbisco
Obi~ni akcii – Albatros
Obi~ni akcii – ostanati
akcioneri
Prioritetni akcii –
Penziski fond
Prioritetni akcii –
Elbisco
Prioritetni akcii –
ostanati akcioneri
Broj na
akcii
U~estvo vo
vkupniot
akcionerski
kapital
Nominalna
vrednost na
akciite vo
EVRA
Vkupno vo
EVRA
Vkupno vo
MKD’000
443,455
17,657
53.72%
2.14%
35.79
35.79
15,871,254
631,944
974,065
38,784
344,278
41.70%
35.79
12,321,710
756,219
13,848
1.68%
35.79
495,620
30,409
600
0.07%
35.79
21,474
1,318
5,699
825,537
0.69%
100.00%
35.79
-
203,967
29,545,969
12,527
1,813,322
So privatizacija na Dru[tvoto, na 31 dekemvri 1994 godina, kapitalot na @ito
Luks A.D. - Skopje be[e procenet od strana na ovlasteni proceniteli,
nazna~eni od Agencijata za privatizacija. Spored ovaa procenka, vrednosta na
kapitalot na @ito Luks A.D. - Skopje so sostojba na 31 dekemvri 1994 godina
iznesuva[e 37,570,000 DEM. Procenetata vrednost na kapitalot ne e
evidentirana vo knigovodstvoto na @ito Luks A.D. - Skopje.
Spored Odlukata na Akcionerskoto Sobranie, odr`ano na 12 maj 1999 godina,
kapitalot na Dru[tvoto be[e namalen za iznos od 161,887 DEM.
45
@ito Luks AD, Skopje
Bele[ki kon finansiskite izve[tai (prodol`uva)
So sostojba na i za godinata [to zavr[uva na 31 dekemvri 2012
(Site iznosi se vo iljadi Denari, osven dokolku ne e poinaku navedeno)
Akcionerski kapital (prodol`uva)
Vo tekot na 1998 godina, Dru[tvoto izdade 25,000 akcii po nominalna vrednost
od 100 DEM po akcija. Vkupniot iznos koj be[e platen iznesuva[e 2,298,400
DEM.
Spored Odlukata na Akcionerskoto Sobranie, odr`ano na 5 mart 2001 godina,
kapitalot na Dru[tvoto be[e namalen za iznos od 11,911,963 DEM.
Istovremeno, Dru[tvoto izdade 428,572 akcii po nominalna vrednost od 70
DEM po akcija, t.e., vo vkupen iznos od 30,000,040 DEM, koi bea kupeni od strana
na Elbisko Holding S.A. Atina, Grcija.
Soglasno noviot Zakon za trgovski dru[tva usvoen vo maj 2004 godina,
Dru[tvoto be[e obvrzano da usvoi nov Statut, izmenet i dopolnet vo
soglasnost so noviot Zakon za trgovski dru[tva. Ottamu, Dru[tvoto povtorno
se registrira[e vo Trgovskiot registar. Paritetot koj se primenuva vo sudskata
registracija e ist so onoj koj se primenuva vo noviot Statut.
Prioritetnite akcii gi nosat istite prava kako i obi~nite akcii osven [to
prioritetnite akcii ne nosat pravo na glas. Prioritetnite akcii imaat
prednost vo odnos na obi~nite akcii vo slu~aj na isplata na dividendi ili pri
raspredelba na imotot na Dru[tvoto.
16.
Ostanati rezervi
Revalorizacija
na zgradi i
zemji[te
Sostojba na 31 dekemvri
2010 godina/
01 januari 2011 godina
Vlo`uvawa raspolo`livi za
proda`ba
Dobivka od sveduvawe na
objektivna vrednost
Osloboduvawe na
revalorizacioni rezervi od
proda`ba na sredstva
(Bele[ka 22)
Sostojba na 31dekemvri
2011
Sostojba na 31 dekemvri
2011 godina/
01 januari 2012 godina
Vlo`uvawa raspolo`livi za
proda`ba
Dobivka od sveduvawe na
objektivna vrednost
Osloboduvawe na
revalorizacioni rezervi od
proda`ba na sredstva
(Bele[ka 22)
Sostojba na 31dekemvri 2012
Ostanata rezerva
Vlo`uvawa
raspolo`livi
za proda`ba
Vkupno
461,463
151
(2,071)
459,543
-
-
(1,851)
(1,851)
(44,736)
-
-
(44,736)
416,727
151
(3,922)
412,956
416,727
151
(3,922)
412,956
-
-
(260)
(260)
(4,018)
412,709
151
(4,182)
(4,018)
408,678
46
@ito Luks AD, Skopje
Bele[ki kon finansiskite izve[tai (prodol`uva)
So sostojba na i za godinata [to zavr[uva na 31 dekemvri 2012
(Site iznosi se vo iljadi Denari, osven dokolku ne e poinaku navedeno)
17.
Pozajmici
2012
Netekovni
Pozajmici od banki
Tekovni
Pozajmici od banki
Vkupno pozajmici
2011
120,945
120,945
147,000
147,000
401,332
401,332
522,277
392,178
392,178
539,178
Na datumot na Izve[tajot za finansiskata sostojba, analizata na dospeanosta na
pozajmicite na Dru[tvoto vrz osnova na dogovornite rokovi na otplata e
slednata:
2012
Do 12 meseci
Pome\u 1 i 2 godini
Pome\u 2 i 5 godini
401,332
90,112
30,833
522,277
2011
392,178
61,927
85,073
539,178
Kamatnata stapka primeneta za pozajmicite na Dru[tvoto vo Makedonski Denari
vo tekot na 2012 godina varira[e pome\u 7,25% godi[no i 8,00% (2011: 7,00%9,00%). Pozajmicite od banki se obezbedeni so zgradi i oprema (Bele[ka 32).
18.
Obvrska pri penzionirawe na vrabotenite
Sega[na vrednost na definiranata obvrska za pridonesi
Nepriznaena aktuarska dobivka
Obvrska pri penzionirawe na vrabotenite
2012
2011
3,820
3,820
4,613
(793)
3,820
Obvrskata pri penzionirawe na vrabotenite se evidentira po sega[na vrednost
na o~ekuvanite idni isplati do vrabotenite po osnov penzionirawe. Sega[nata
vrednost na o~ekuvanite idni isplati do vrabotenite ja utvrduva nezavisen
ovlasten procenitel soglasno va`e~kite pravila za aktuarska matematika.
19.
Obvrski kon dobavuva~i i ostanati obvrski
Obvrski kon dobavuva~i
Doma[ni dobavuva~i
Stranski dobavuva~i
Ostanati obvrski
Primeni avansi
Neto plati i honorari
Obvrski po osnov na dividendi
Danoci i pridonesi po osnov na plati
Presmetani tro[oci
Obvrska po osnov danok na dobivka
Obvrska po osnov kamati
Ostanati obvrski
2012
2011
106,214
135,035
241,249
98,988
135,571
234,559
39,468
8,229
4,887
3,877
4,769
234
2,953
64,487
305,736
31,819
8,790
4,887
4,047
7,625
459
281
1,872
59,780
294,339
47
@ito Luks AD, Skopje
Bele[ki kon finansiskite izve[tai (prodol`uva)
So sostojba na i za godinata [to zavr[uva na 31 dekemvri 2012
(Site iznosi se vo iljadi Denari, osven dokolku ne e poinaku navedeno)
20.
Proda`ba
2012
2011
1,292,318
62,269
1,354,587
1,245,259
49,615
1,294,874
2012
2011
Potro[en materijal
Energija
Bruto plati i honorari
Amortizacija
Uslugi od najmeni rabotnici
Nabavna vrednost na prodadeni stoki
Voda i komunalni uslugi
Osiguruvawe
Nabavna vrednost na rezervni delovi
Transportni i po[tenski uslugi
Uslugi na odr`uvawe
Nabavna vrednost na prodadeni materijali
Ostanati tro[oci za vrabotenite
Naemnina
Ostanato
780,570
97,009
89,949
42,637
10,085
6,234
6,163
3,572
2,249
2,213
1,850
616
529
278
2,526
1,046,480
738,593
74,260
99,400
39,207
7,681
14,932
5,937
3,759
2,643
2,343
1,067
536
350
403
2,589
993,700
Po~etna sostojba na zalihi
(Namaleno za:) Krajna sostojba na zalihi
29,145
(22,811)
6,334
1,052,814
31,955
(29,145)
2,810
996,510
2012
2011
11,859
9,071
556
4,200
407
77
1,838
28,008
81,212
10,306
556
339
227
73
5,005
97,718
Proda`ba na doma[en pazar
Proda`ba na stranski pazari
21.
22.
Tro[oci na proda`bata
Ostanati delovni prihodi
Dobivki od ottu\uvawe na nedvi`nosti, postrojki i
oprema i netekovni sredstva ~uvani za proda`ba
Naemnina
Prihodi od dividendi
Naplateni otpi[ani pobaruvawa
Otpi[ani obvrski
Prihod od uslugi za kupuva~i
Ostanato
48
@ito Luks AD, Skopje
Bele[ki kon finansiskite izve[tai (prodol`uva)
So sostojba na i za godinata [to zavr[uva na 31 dekemvri 2012
(Site iznosi se vo iljadi Denari, osven dokolku ne e poinaku navedeno)
23.
Tro[oci za distribucija
Nadomestoci za agenti
Bruto plati i honorari
Reklamirawe i promocija
Energija
Amortizacija
Tro[oci za distribucija
Uslugi na odr`uvawe
Uslugi od najmeni rabotnici
Ostanati tro[oci za vrabotenite
Potro[eni materijali
Patarini
Osiguruvawe
Transportni i po[tenski uslugi
Potro[ni materijali i alati
Konsalting/Marketing
Voda i komunalni uslugi
Naemnina
Nabavna vrednost na rezervni delovi
Ostanato
24.
2011
77,187
37,801
33,602
26,744
21,695
14,196
6,780
4,966
3,828
2,865
2,546
1,812
1,700
1,519
1,506
1,107
689
200
1,489
242,232
72,041
44,297
25,961
26,558
26,009
6,228
5,989
4,581
4,382
2,837
2,602
2,045
1,897
1,157
6,693
1,332
1,100
459
2,400
238,568
2012
2011
29,632
17,174
3,290
2,985
2,910
2,633
2,070
1,995
1,963
1,828
1,512
1,148
939
894
609
270
47
2,507
74,406
29,875
17,755
2,912
2,730
18,749
2,194
2,336
2,935
3,000
6,827
1,671
1,103
1,026
1,388
2,722
408
24
2,169
99,824
2012
2011
7,584
359
-
6,171
1,433
98
7,943
7,702
Administrativni tro[oci
Bruto plati i honorari
Uslugi i nematerijalni tro[oci
Energija
Amortizacija
Nadomesti za prestanok na raboten odnos
Naemnina
Transportni i po[tenski uslugi
Bankarski provizii
Ostanati tro[oci za vrabotenite
Honorari za porane[ni vraboteni
Osiguruvawe
Nadomestoci za ~lenovi na Upraven i Nadzoren Odbor
Potro[en materijal
Uslugi
Danoci
Reklamirawe
Rashodi od prethodnite godini
Ostanato
25.
2012
Ostanati delovni tro[oci
Rezervacija za nenaplativi i somnitelni dolgovi
Kapitalni zagubi od ottu\uvawe na netekovni sredstva
O[tetuvawe na netekovni sredstva koi se ~uvaat za
proda`ba
49
@ito Luks AD, Skopje
Bele[ki kon finansiskite izve[tai (prodol`uva)
So sostojba na i za godinata [to zavr[uva na 31 dekemvri 2012
(Site iznosi se vo iljadi Denari, osven dokolku ne e poinaku navedeno)
26.
Tro[oci za koristi na vrabotenite
Plati i ostanati kratkoro~ni koristi
Pridonesi i danoci
Nadomesti za prestanok na raboten odnos
Prose~en mese~en broj na vraboteni za godinata:
Polno rabotno vreme
27.
2011
107,784
49,598
2,910
160,292
119,638
53,934
18,749
192,321
406
462
2012
2011
123
123
187
187
(144)
(42,976)
(123)
(34,169)
(42,997)
(34,105)
2012
2011
2,656
4,525
7,181
2,709
(249)
2,460
Rashodi od finansirawe
Prihodi od kamati
(Negativni )/ pozitivni kursni razliki, neto
Rashodi po osnov na kamati
28.
2012
Dano~en rashod
Tekoven danok
Odlo`en danok (Bele[ka 10)
Usoglasuvaweto na tro[okot za danok od dobivkata spored Izve[tajot za
seopfatnata dobivka e kako [to sledi:
2012
- Neodbitni tro[oci
- Dano~ni krediti za tro[oci so odlo`eno pla]awe
Presmetan tro[ok po danok na dobivka po stapka od 10%
(2011: 10%)
- Dano~no osloboduvawe za u~estvo na stransko lice vo
kapitalot
Tekoven tro[ok po danok na dobivka
2011
(26,565)
(26,565)
(2,656)
(28,371)
1,282
(27,089)
(2,709)
-
-
2,656
2,709
50
@ito Luks AD, Skopje
Bele[ki kon finansiskite izve[tai (prodol`uva)
So sostojba na i za godinata [to zavr[uva na 31 dekemvri 2012
(Site iznosi se vo iljadi Denari, osven dokolku ne e poinaku navedeno)
29.
Zarabotuva~ka po akcija
Osnovna
Osnovna zarabotuva~ka po akcija se presmetuva po pat na delewe na dobivkata
koja pripa\a na imatelite na akcii (otkoga istata ]e se namali za delot od
dobivkata po odano~uvawe za imatelite na prioritetni akcii) so ponderiraniot
prose~en broj na obi~ni akcii vo optek vo tekot na godinata, vklu~uvaj]i gi
sopstvenite akcii na Dru[tvoto.
(Zaguba)/ Dobivka za imatelite na obi~ni akcii
2% dividendi za imatelite na prioritetni akcii
(Zaguba)/ Dobivka
Ponderiran prose~en broj na izdadeni obi~ni akcii
Osnovna zarabotuva~ka po akcija (Denari po akcija)
30.
2011
(44,978)
(887)
(45,865)
805,390
(56,95)
13,423
(887)
12,536
805,390
15,57
2012
2011
Tro[oci po vidovi
Potro[en materijal
Koristi i nadomestoci za vrabotenite
Energija i voda
Nadomestoci za agenti
Amortizacija
Reklamirawe / Marketing
Uslugi
Transport
Uslugi od najmeni rabotnici
Osiguruvawe
Ostanati tro[oci za vrabotenite
Rezervni delovi, potro[ni materijali i alati
Naemnina
Ostanati danoci
Vonredni nadomestoci
Nadomestoci za ~lenovi na Upraven i Nadzoren Odbor
Tro[oci od minati godini
Ostanati tro[oci
31.
2012
797,558
160,292
134,313
77,187
67,317
35,378
26,698
22,725
15,051
6,896
6,320
3,968
3,600
2,604
1,828
1,148
47
6,522
1,369,452
760,734
192,321
110,999
72,041
67,946
33,062
26,199
15,406
12,262
7,475
7,732
4,259
3,697
5,657
6,827
1,103
24
7,158
1,334,902
Transakcii so povrzani subjekti
Dru[tvoto e kontrolirano od mati~nata kompanija Elbisko Holding S.A., so
sedi[te vo Grcija, koja e sopstvenik na 53,79 % od akciite na Dru[tvoto.
Ostanatiot del od akciite se sopstvenost na golem broj subjekti.
Podolu se prika`ani transakciite so povrzanite subjekti:
1. Proda`ba na stoki, uslugi i osnovni sredstva
Elbisco Commercial SA, Greece
2012
2011
37,943
37,943
34,876
34,876
51
@ito Luks AD, Skopje
Bele[ki kon finansiskite izve[tai (prodol`uva)
So sostojba na i za godinata [to zavr[uva na 31 dekemvri 2012
(Site iznosi se vo iljadi Denari, osven dokolku ne e poinaku navedeno)
Transakcii so povrzani subjekti (prodol`uva)
2. Nabavka na stoki, uslugi i osnovni sredstva
Elbisco Commercial SA, Greece
Elbisco Holding S.A. Greece
3.
2012
2011
100,051
100,051
157,997
22
158,019
Nadomestoci za rakovodstvoto
Rakovodstvoto gi vklu~uva ~lenovite na Upravniot Odbor. Nadomestocite [to
se isplateni ili ]e bidat isplateni na rakovodstvoto se prika`ani podolu:
Plati i ostanati kratkoro~ni koristi
2012
2011
11,795
11,795
10,863
10,863
4. Sostojba na krajot od godinata koja rezultira od kupuvawe/proda`ba na stoki
i osnovni sredstva
Pobaruvawa od povrzani subjekti
Elbisco Comercial SA, Greece
Obvrski kon povrzani subjekti
Elbisco Comercial SA, Greece
Elbisco Holding S,A, Greece
Primeni avansi od povrzani subjekti
Elbisco Holding S,A, Greece
2012
2011
12,486
12,486
20,869
20,869
102,196
102,196
85,551
22
85,573
28,280
28,280
28,282
28,282
32.
Potencijalni i prezemeni obvrski
Zalo`eni sredstva
Na 31 dekemvri 2012 godina pozajmicite od banki se obezbedeni za zgradite i
opremata za neto smetkovodstvenata vrednost od 708,029 iljadi Denari,
(Bele[ka 17). Slednata tabela gi prika`uva zalo`enite sredstva:
Neto
eviden
tirana
vrednost
Korisnik
Opis
Vid na
kolateral
Ohridska Banka AD Ohrid
Prodavnici
1vi Stepen
28,745
KomercijalnaBanka AD Skopje
Proizvoden kompleks
Oprema
Administrativna zgrada
Silos
Melnica i oprema
1vi Stepen
1vi Stepen
1vi Stepen
2ri Stepen
2ri Stepen
155,211
244,885
21,051
-
Stopanskabanka ad, Skopje
Silos
Melnica
Oprema
1vi Stepen
1vi Stepen
1vi Stepen
147,822
57,084
53,231
Vkupno
708,029
52
@ito Luks AD, Skopje
Bele[ki kon finansiskite izve[tai (prodol`uva)
So sostojba na i za godinata [to zavr[uva na 31 dekemvri 2012
(Site iznosi se vo iljadi Denari, osven dokolku ne e poinaku navedeno)
Neizvesni i prevzemeni obvrski (prodol`uva)
Obvrski od operativen naem – kade Dru[tvoto pretstavuva zakupec
Obvrskite po osnov operativen naem pred se se odnesuvaat na naemot na delovni
prostorii i oprema. Vremetraeweto na dogovorite za naem se dvi`i pome\u 1 i 3
godini, a istite mo`e da se obnovat na krajot na periodot na naem. Idnite
vkupni obvrski za isplata na naemi se slednite:
2012
Do 1 godina
Podocna od 1 godina, no ne podocna od 5 godini
Podocna od 5 godini
1,584
2,363
3,947
2011
2,318
479
2,797
Sudski sporovi
Neizvesni obvrski
[email protected] Luks” A,D, - Skopje e vo proces na sudski sporovi so pogolem broj na
dru[tva. Vkupniot iznos na sudskite sporovi vo koi Dru[tvoto e tu`ena strana
iznesuva pribli`no 109,974 iljadi Denari (2011: 117,234 iljadi Denari).
Rakovodstvoto na Dru[tvoto ne predviduva zna~ajni obvrski koi mo`at da
proizlezat od potencijalnite obvrski.
Potencijalni sredstva
[email protected] Luks” A,D, - Skopje vodi sudski sporovi so golem broj na dru[tva i
vkupnata vrednost na sporovite vo koi Dru[tvoto e vo funkcija na tu`itel
pribli`no iznesuva 319,348 iljadi Denari (2011: 322,272 iljadi Denari).
Dano~ni rizici
Dano~nite vlasti nemaat izvr[eno revizija na knigite i evidencijata na
Dru[tvoto za poslednite ~etiri godini. Poradi toa, obvrskite po osnov danoci
na Dru[tvoto ne mo`e da se smetaat za kone~ni. Vo ovaa faza, ne mo`e so
razumna sigurnost da se odredi rezervacija za dopolnitelni danoci i kazni, koi
mo`e da se nametnat vrz Dru[tvoto, dokolku postojat takvi.
33. Izvestuvawe po operativni segmenti
Delovnite aktivnosti na Dru[tvoto se odnesuvaat na eden operativen segmentproizvodstvo na bra[no, leb i ostanati pekarski proizvodi. Delovnite
aktivnosti na Dru[tvoto se vr[at na teritorijata na Republika Makedonija i na
stranski pazari (Bele[ka 20). Posledovatelno, Dru[tvoto ne obelodenuva
ekonomski informacii povrzani so oddelni operativni segmenti i geografski
regioni.
34. Nastani po datumot na izvestuvawe
Po 31 dekemvri 2012 godina - datumot na izvestuvaweto, do denot na
odobruvaweto na ovie finansiski izve[tai, nema nastani koi bi predizvikale
korekcija na finansiskite izve[tai, nitu pak nastani koi se materijalno
zna~ajni za objavuvawe vo ovie finansiski izve[tai.
53
@ito Luks AD, Skopje
Bele[ki kon finansiskite izve[tai (prodol`uva)
So sostojba na i za godinata [to zavr[uva na 31 dekemvri 2012
(Site iznosi se vo iljadi Denari, osven dokolku ne e poinaku navedeno)
35. Odobruvawe na finansiskite izve[tai
Finansiskite izve[tai za godinata [to zavr[uva na 31 dekemvri 2012 godina
(vklu~uvaj]i gi i komparativnite informacii) se odobreni od Upravniot Odbor
na Dru[tvoto na den 28 fevruari 2013 godina i se potpi[ani vo negovo ime od:
Petko Nedelkovski
{ef na smetkovodstvo
Dimitrios Plakucis
Zamenik generalen direktor
www.grant-thornton.com.mk
Download

ZITO LUKS A