VESNIK ZA ODVITKUVAWE
IZLEGUVAL KOGA ]E MU TEKNE A SEGA SEKOJA PRVA SABOTA VO MESECOT
IV IZDANIE ! GODINA 66 ! BR 1662 ! 1 JANUARI 2011 GODINA ! BESPLATEN PRIMEROK
Darko MARKOVI]
2
Miroslav GEORGIJEVSKI
Sabota, 1 januari 2011
UBODNIK
NOVOGODI[NA MAKEDONIJA
Koga dojde Noe vo Makedonija se iznenadil deka tuka ve}e ima potop! A negoviot potomok, vo arkata sobral edno ~udo
primeroci. Ama za tolku stoka, arkata e
premala. Se o~ekuva, nekoi od egzemplarite, vo prvata prilika da bidat isfrleni.
Edinstveno ne zel primerok od narodot.
Narodot ostanal nadvor, vo kal do gu{a.
A na arkata mo`ele da se ka~at samo izbranite od narodot, ~istite Makedonci!
Onie {to go izvalkaa narodot. Da ne re~eme - {to mu se isfekalija na glavata.
Vo nedostatok na politi~ka energija
i znaewe za da se izborime za priem na
Makedonija vo EU i NATO, makedonskiot
narod ima golema `elba, novogodi{niot
Dedo mraz, na na{ite politi~ari vo vlasta da im ja donese FIGURI VENERIS!
Ova e potrebno za da mo`at da odberat
kakov stav da zazemat vo odnosot so Grcija. Oti Papandreu i Drucas re{ija da ne
onaduvaat dodeka mo`at. Samo kolku }e
izdr`ime nie?! Mo`ebi do zavr{uvawe
na nanovata emisija na evro obvrznici.
Na severot ni{to novo. Kosovskiot
lider, Ha{im Ta~i, e obvinet za vadewe
i prodavawe organi. Prodaval sè, od vlaknoto na glavata pa do noktite na palecot! Na{ive lideri se mnogu zaostanati
vo odnos na Ta~i! Tie, sega-zasega, samo
du{ata ni ja vadat! A od site organi {to
gi prodavaat, najdobro pominuvaat so prodavaweto na dr`avnite organi. Ministerstvoto za kultura, na Beti Kan~evska,
po ova pra{awe e lider na regijava. Spomenicite na kulturata }e stanat spomeni-
ci na makedonskiot rezil. Na edna od sednicite na Parlamentot, Radmila [ekerinska ja rasoble~e kralicata Elizabeta,
poka`uvaj}i i gi dokumentite od tenderite. So ova, koga i da e, nekomu }e mu padnat
ga}ite.
Na Bit-pazar zabele`ana e ogromna
potro{uva~ka na ortomi. Istoto se slu~uva i na ostanatite pazari niz republikata. Najbarani raboti vo Makedonija momentalno se Ali Riza, Xevrie i ortomite.
Ako za Ali Riza i Xevrie znaeme zo{to, za
ortomite duri sega utvrdivme zo{to e
tolku zgolemena potro{uva~kata. Novi
izbori i promena na vlasta nema da ima.
Ostanuva ista meta - isto rastojanie. Zatoa narodot re{i da si ja zeme sudbinata
vo svoi race. A bidej}i padnavme na niski
granki, mnogu lesno }e si ja ostvari zamislata. A so ortoma - najeftino e!
Nemame golemi i poznati lobira~i
vo Evropa koi bi mo`ele da ni pomognat.
Zatoa da se molime nekoga{niot trener
na Goran Pandev, Portugalecot @oze Muriwo, da stane evropski diplomat, pa preku Pandev da izdejstvuvame priznavawe
na Makedonija. Muriwo neodamna najavi
deka u{te 30 godini }e bide aktiven kako
trener, a potoa }e odi vo evropskata politika. Taman tolku ni treba... Bidej}i kako strojat rabotive, na{ive i vo narednite 30 godini nema da uspeat da ja vnesat
Makedonija vo Unijata. A dotoga{ }e ne
{utiraat kako fudbalska topka!
Vasil TOLEVSKI
DENOVI LI SE DENOVI
Vremenska razlika
SDSM e za predvremeni izbori vo 2011,a VMRO DPMNE za redovni vo 2012.
Narodot si `ivee vo Sre}na Nova 49 godina!
Ubeduvawe
Vo 2010 godina Pretsedatelot Ivanov ne ne ubedi deka e Pretsedatel na
site od objektivni pri~ini. Iako sme mala zemja te{ko e preku dva miliona
lu|e poedine~no da se ubedat deka si im Pretsedatel!
Svetlost
Spored Roza Topuzoska Karevska od LDP, edinstvena svetla to~ka vo Novogodi{noto obra}awe na Pretsedatelot Ivanov bile lampionite od novogodi{nata elka. [teta {to ne postojat objektivni uslovi pri sekoe obra}awe
na Ivanov zad nego da stoi novogodi{na elka so svetlikavi lampioni.
Mile MAN^EVSKI
NOVOGODI[NI @ELBI I PORAKI
NIKOLA GRUEVSKI
Premier na Makedonija
SAI BABA
^udotvorec
[to }e ni se Unijata i NATO
ba{ sega koga snemuvame sila?!
Tie {to }e ne krenat od mrtvite
mo`e da dobijat samo kila.
Imam golem merak da pomognam
vo EU i NATO da ve vidam!
Ama dodeka se slu~i ova ~udo,
ne veruvam dека `iv da bidam!
BRANKO CRVENKOVSKI
Pretsedatel na opozicijata
Antonio MILO[OSKI
Minister za po nadvor
Za da se smeni imeto na{e
potrebno e mnogu krv i pot.
Zatoa, polesno e da se smeni
imeto i prezimeto na premierot.
Pi{uva{ toni pisma do EU-kolegite
za da ni gi priznaat na{ite mo{ti!
So tolku li`ewe marki, zrel si
za Direktor na makedonski po{ti!
Stojan ANDOV
Pratenik vo Sobranieto
Elizabeta KAN^EVSKA-MILESKA
Minister za kultura
Stara lisica sum, site me znaat.
Mo`am da stojam i na klepka!
Ama od mojata lustracija,
nikomu ni oko ne mu trepka!
]e te pi{at vo legendite,
kako Kamena i fiskalna-ledi.
A vo kulturata, od mesto,
ne trgnavme nitu za dve pedi.
Sudbina
Na{ite politi~ari vo 2010 godina ne ja delea sudbinata so svojot narod.
Nikoj ne gi zabele`a da buri~kaat po kontejnerite!
Sneg
Glavnata pri~ina za neis~isteniot sneg po skopskite ulici, gradona~alnikot Koce Trajanovski, ja locira vo mnogu niskite temperaturi. To~no, sekoga{ koga temperaturite vo Skopje se triesetina stepeni nad nulata nema
sneg nitu po ulicite, a nitu na kolovozite !
Srce
Premierot na Kosovo Ta~i obvinet e za {verc so ~ove~ki organi. Zna~i kone~no se znae koj e kriv {to na{ite politi~ari nemaat srce !
Sta`
Obvinuvawata deka vo diplomatija se ispra}aat lu|e bez sta` se ~ista {pekulacija. Site novope~eni diplomati imaat poprili~no debel partiski sta`!
Biznis
Ministerkata Jankulovska na nevrabotenite Romi vo [utka im pora~a da
po~nat seriozno da razmisluvaat za semeen biznis. Mojot prijatel Xeqo
kuso prokomentira: „Ni{to od semejniot biznis vo dr`ava vo koja propadna
i najstariot semeen biznis: pravewe na deca!“
Idnina
DUI ne saka izbori se dodeka ne se re{i problemot so imeto. Kako ni odi
re{avaweto na ovoj problem pratenicite na DUI mo`at slobodno da se nadevaat deka prateni~kite mandati i re{avaweto na sporot so imeto mo`at
da im gi ostavat vo nasledstvo na svoi vnuci!
Mile \OR\IJOSKI
3
Sabota, 1 januari 2011
Podrumska prostorija. Ama ne
obi~na. Tuku vo podzemjeto na na{iot
najgolem dom! U~esnici se najinformiranite koi znaeja deka doa|a Novata Godina! Toa bea vrabotenite od
tretiot e{alon, posledniot. Onie koj
nikoj ne gi ... Tripun hausmajstorot,
Ja{ar brigadirot na ~ista~ite, Sotir
elektri~arot, Nove kopira~ot i Miodrag molerot. Vo golemata zgrada so
bezbroj prozorci i vrati, ama vo koj
te{ko se nao|a vlez, prviot e{alon
go organiziraat, vtoriot organizira,
a ovie, tretite, ne ni mo`at da se organiziraat! Tripun predlo`i, od ~ista~kata Trpana od Mralino, da kupat
edno prasence... Ne ni dore~e, se sprotivstavi Miodrag molerot! Na minatiot do~ek go fati proliv od svinskoto-prvpat jade{e vo taa godina.
I?! Organizmot ne izdr`a. I Ja{ar
od verski pri~ini ne jade{e, makar da vo negovata vera mo`e{e da go
primi pola narod-nekoi na{inci so
godini nemaa pomirisano svinsko.
Diskusijata se raz`esti, pa|aa
predlozi kako amandmanite na opozicijata, diskutantite se penavea
kako pratenicite za Buxetot za 2011.
Normalno e tretiot e{alon da se raz`esti-buxetot od godina v godina im
se namaluva sè pove}e i pove}e, za
razlika od dr`avniot, koj se pove}e
se {iri i {iri. Vo eden moment site
se skamenija kako da se del od proektot „Skopje 2014“. Situacijata im
izgleda{e kako sostojbata vo dr`avata - bezizlezna. Bea kako vlasta
vo odnos na imeto - nemaa re{enie.
[to da se pravi?!
Ja{ar dade predlog prvo da se
pravi popis na artiklite {to }e se
jadati pijat, pa potoa da se organizira do~ek. Nove kopira~ot bara{e da
se is~isi spisokot i da se znae koj }e
jade a koj }e pla}a. Sotir saka{e da
se fati nekoj nov pravec vo razmisluvawata. Na primer: da ~ekaat prviot e{alon da ja is~eka Novata G odina, koja }e im ja organizira vtoriot
e{alon, pa potoa so ona {to }e ostane, tretiot e{alon, toest tie, obi~niot narod, da organiziraat do~ek.
Idejata ne be{e lo{a. Duri i
op{tonarodno prifatlivo. I, mora
da se priznae, evtino... Samo, kolku
ostvarlivo?!
Tripun zavrte so glavata kako
da pravi joga ve`ba. Go ima{e krkano
ovoj kalap, i toa, nekolku godini nanazad. I minatata godina vaka se bea
dogovorile. Prviot i vtoriot e{alon ja zapo~naa veselbata i toa u{te
na pladne. Masite prepolneti so sè
i se{to. Tretiot e{alon be{e siguren deka ne{to }e ostane i za niv, da
organiziraat do~ek na Novata Godina vo podrumot.
Ama... Sviw~iwata brzo dobija
krila - letnaa. Batacite i karabatacite proodea - gi snema. Sitnite
mastrafi i pija~ki, kako dokumentite od tenderite vo ministerstvoto
za kultura - gi snema! Nekade do
osumnaeset ~asot - prviot e{alon,
potpomognat so vtoriot, maf napravija po masite.
Tretiot e{alon ostana so prstot vo ustata. Za obi~niot narod od
prizemjeto, ne ostana ni{to! Ostana
so podzinata usta, so oklapaveni
u{i, zami`ani o~i... Starinski re~eno - narodot ni ostana bez glava!
Toga{ re{ija, da go odlo`at doa|aweto na Novata Godina! Za nekoi
poubavi vremiwa. Na primer: na prolet. Nova Godina koja doa|a na prolet e mnogu poevtina od zimskata
Nova Godina. Maruli, mlado kromit~e, vi{ok zimnica... Duri padna i
poekonomi~en predlog: Novata Godina da ja odlo`at za na leto.
Oti i drugi so du{a go ~ekaat
letoto, isto kako i opozicijata. Bidej}i od izvori bliski do vrvot na
dr`avata, nekoj vetil deka novi izbori }e ima na leto - pa makar i na
kukovo leto.
Vasil TOLEVSKI
ANGELOVI MAKI
Vladata ja pretstavi zavr{nata smetka za godinata {to pomina. Se iznasmeavme na nejzina smetka!
Ovaa godina snegot nema da gi iznenadi lu|eto od vlasta.
Ne ispu{taat lopata od raka!
Ni Dedo mraz ne e omilen kaj site.
Na oxa~arot mu se ka~i na glava.
Ostaviv ~orap do elkata, za da mo`e makedonskiot
Dedo mraz da mi ostavi vo nego podarok.
Izgleda deka i toj si go stavil ~orapot na glavata!
@ivotnite uslovi mi se podobrija.
Od kanta za otpadoci preminav na kontejner!
]e bidat kratki. Sleduva ot~et za rabotata na vladata!
Marjan AN\ELOVSKI
Vasil TOLEVSKI
Darko MARKOVI]
2011 ]E BIDE NOSE^KA GODINA!
BREMENA E SO PROBLEMI!
Alek TALIMANOV
Miroslav GEORGIJEVSKI
4
PRILOZI ZA
BIOGRAFIJA
(ispovest na edna (ne)objektivna majka)
De be sin mi, kolku e ubav, kolku ubav nos ima, majka da go
baci. Pa elegancija vo toa odeweto, de levo, de desno, ne znae{ kaj }e fati. Tolku e nedofatliv. Intelektualec! Prav!
Edno vreme ne mu ode{e vo Skopje so studiite. Go mrazea
skopjani, pa se prefrli vo Prilep. Ne znam {to se slu~i, ama
koga mu trgna tamu... i den denes se pra{uvam kako li go zavr{i
toa fakultetot. Pa i magistratura. Doktor }e stane, kaj i da e,
ama mnogu e zafaten so dr`avni raboti. I bratu~edite se isto
ubavi, ama oni ne se glavni sega. Vidi go, ubav na majka, kako go
izgoavra ona „r-to“ misli{ nekoj angliski vojvoda deka e.
I pona{awe ima. Ne znam od kogo nau~il, ama sekoga{ docni. Ama ne deka ne znae da gleda na saat. Edna{ vo doverba mi
ka`a: „Slu{aj mamo, koga }e se pojavam, koga }e vlezam, site si
mislat - koj li e ovoj? I site vo mene gledaat. Pisholo{ki e
toa, razbira{?!“ E ima nastap, mora da priznaam. Koga }e go
karav kako mal, nikako ne popu{ta. Te gleda vo o~i i vika - ne
i ne! Par~e se pravi. Znam deka me la`e, ama ne popu{ta. Da go
otepa{ od }otek, nema da priznae. I taka si ostana. Izgleda
na dedo mu. Toj be{e kako Don~o [tipjan~eto koga go fatile so
bombi i patroni, ni{to ne izdal. Ama toj ne znael deka ima
bombi i patroni vo vre}ite oriz. Ovoj mojov sega, znae deka
gre{el, ama nema da priznae. I dr`ava neka propadne, samo da
ne priznae. Karakter.
Darko MARKOVI]
Sekoga{ mnogu saka{e umetnost. Barok i rokoko, posebno.
Se se}avam vo [tip koga be{e mal samo me pra{uva{e: „ova,
barok li e? A ova rokoko li e?“ A jas go la`ev da ne se razo~ara,
pa i kerpi~ot go krstev barok ili rokoko. I toa mu ostana.
Kako mal se zanesuva{e, voze{e avion~iwa, pa }e re~e:
„Mamo, ja koga }e porasnam vo tvoj [tip aerodrom }e izgradam.
A jas mu vikam: „De bre sine, nie {~ipjani sme taka malku izduvani, ama ne do tolku!“
Saka{e da se tepa so deca, ama pla~e{e koga go tepaa. Se
zapi{a na boks, ama jas mu zabraniv da se tepa. Samo taka, da
trenira, da ve`ba, slabi~ok be{e. Trenerot mi vele{e : „Da
se tepa ne go biva, ama ako mo`e da udri, saka. I eskivira najdobro!“
Vikaat deka imal siroma{en re~nik, slabo se izrazuval.
To~no e ne be{e mnogu po ~itaweto. Jas mu vikav: „De bre ~itaj,
nema da znae{ da se izrazi{.“ Toj ne me ferma{e, ama sega e
dobar. Mislam kakov be{e, mnogu napredna. Ama me slu{a. Za
nekoi kadrovski re{enija i jas zame{av prsti. Toj prifati,
sega se kae, ama na majka atarot da ne go skr{i, ni{to ne
prezema. Majkina e posledna.
SpLETKATOR
Vasil TOLEVSKI
Miroslav GEORGIJEVSKI
NARODOT ZBORUVA
Takov e, saka da go slu{at. Koj ne go slu{a, mnogu mu se
luti. Zbori li zbori. Koga }e mu dojde, ne prestanuva. Edna{
mene, doma}inka so godini, mi ka`uva{e kako se pravi selska
vrtena pita. Pojma nema, nikoga{ ne napravil, ama ima stav.
Nema da priznae deka ne znae. Ako ne znae, toga{ drug nekoj e
kriv.
DA GO [email protected] DEDO MRAZ ZA PRATENIK!
OD KOGA GO ZNAM, NE [email protected] KAKO DECA!
Sabota, 1 januari 2011
kedonija dobiva poeni vo o~ite
na Evropa. Makedonija se proMinisterot za pari, Zo- movira kako zemja koja na najdoran Stavrevski, ja potvr- bar na~in se gri`i za hendikedi vesta deka MMF }e ni piranite lica.
dodeli kredit, ama parite
}e mo`e da se koristat saMRTVILO
mo ako ni gori... Toj tvrdi
deka Makedonija go ispolGoran Min~ev, ~len na rabotnuva ovoj uslov, oti kaj nas
nata grupa za pro~istuvawe na
ne samo {to gori, tuku odaizbira~kiot spisok, voop{to ne
mna sé e napraveno pepel!
se ~udi zo{to Ministerstvoto za
pravda i Mihajlo Manevski, ne
obelodenuva kolku umreni ima vo
spisokot. Toa e zatoa {to i ostanatite glasa~i vo Makedonija ne
davaat nikakvi znaci na `ivot!
pEpLOSANI
~udite?! - im se ~udi prateni~kata Roza Topuzovska Karevska.
Vo {upakot na na{ite vrvni politi~ari i lideri na partii }e
vidite eden kup kandidat~iwa
za ministri, sovetnici, direktor~iwa... a ne obi~en heroin!
DETINEST
SOCIJALNA
Na ministerot za trud i socijala, Xeqal Bajrami, voop{to ne
mu smeta {to nekoi od opozicijata tvrdat deka vo vlasta ima
gluvi, deka vnatre vlegle }ori i
sakati... Smeta deka so ova Ma-
Viktor Mizo najavuva novi investicii vo Makedonija, i toa
ba{ okolu Novata godina! Dobro
A[KAXII
e {to golemoto dete sè u{te veruva vo Dedo mraz! Lo{o e {to
Guvernerot na NBRM, Petar
vakvi deca ima sé pove}e vo makedonskata Diznilend ekonomija. Go{ev, voop{to ne se gri`i {to
ja snema dokumentacijata od proektite za „Skopje 2013„. Nemu mu
VOVLEKUVA^I
e mnogu pove}e strav {to }e stane so nas bidej}i od na{ite miNeverojatna vesta e deka ne- nisterstva gi snema - parite!
koj, pri policiski pretres, sokril heroin vo {upakot. [to se
Sotir MAZGALOVSKI
5
Sabota, 1 januari 2011
RAPORT
MUGABE
[email protected] NA VETROVI
Aerodromot vo [tip }e se
gradi. Ama ne vedna{ tuku malku
poposle. A mo`ebi i nema. ]e se
ispitalo kolku vetar imalo tamu
(da ne ja odduva investicijata?).
Ne znaeme {to duva tamu ama znaeme deka kompanijata od Vladata
ne izduva site so red. Napravija
edna detinska igrarija samo za da
ne se pore~e zborot na [efot koj
vo izborniot zanes vetuval se i
se{to, pa na svoite {tipjani im
vetil i aerodrom. Iako toj aerodrom po niedna osnova nema opravduvawe. Nitu ekonomsko, nitu
strate{ko, nitu bilo kakvo. Dodu{e, patem, so istata izmama bea
izigrani drugite zainteresirani
za da ne u~estvuvaat na tenderot.
Vo Crna Gora posle Vtorata svetska vojna imalo eden politi~ar
koj na svoite rodnokrajci, vo govorni~ki zanes im vetil deka }e
napravi brana i hidroelektrana.
Za nesre}a tamu nemalo reka, pa
morale da svrtuvaat nekoj vodotek za da se ispolni vetuvaweto
na politi~arot. No, branata bila
napravena.
[email protected] SDSM
@oltata boja e ne{to kako
izbledena portokalova. Bleda
boja. [to saka{e SDSM da ka`e
so taa boja kako simbol na protestot - nie ne sme portokalovi, pobledi sme! I takov ni e
protestot - bled. Nedostatokot
na fantazija vo na{ata politika
e flagranten i trae bogami, trae.
BIDI pODOBAR
Ima edna kampawa koja ne
mo`am da ja sfatam. Vladinata
kampawa za da bideme podobri e
se drugo samo ne kampawa. Toa e
edno krajno infantilno gledawe
na ona {to bi trebalo da bide soznanie za nas samite. Demek nie
sme dobri, ama ne dovolno i so
kampawata toa }e se podobri!
Za da nekoj bide dobar treba da
se ispolni barem eden osnoven
uslov - vlasta da ne gi tretira
lu|eto kako maloumnoci. A so ova
kampawa tokmu toa i se pravi.
Sepak ovaa kampawa e u{te eden
flagranten pokaz vo nizot na (lo{i) izmislici da se isperat nekoi pari od Buxetot.
Francuskiot ambasador vo Skopje ne
ubeduva deka toa {to
Francija bila na
stranata na Grcija vo
sporot so imeto ne
zna~i deka e protiv
Makedonija. Taa e
protiv Kuba, mo`ebi?
Ili Papua Nova Gvineja? Ako se
se}avate, Sarkozi be{e ekspliciten deka ja podr`uva Grcija, a
ne nekoja zemja koja se u{te ne
znae i ne mo`e da sprovede korektni izbori. Ambasadorot e nov,
pa ne ~ul.
Darko MARKOVI]
HUNZITE DOA\AAT
Vaka taka, si igravme majtap,
no Hunzite }e se instaliraat vo
Bogdanci. Golemiot proekt za pronao|awe na korenite i unapreduvawe na turizmot eve dadoa uspeh.
Ba{ka, stranska investicija (so
na{i pari). Kako mo{ne uspe{na
grupacija vo Pakistan, Hunzite
sega se {irat niz Evropa na radost na Gruevski i kompanijata.
Latas, Milenko, Janko, koi prodol`uvaat da tragaat po svojot
izguben identitet, se presre}ni.
Sega imaat {irok svetogled, duri
do Hunzija. Ne znam {to marka e
kralot ili princot na Hunzite no
ova sepak mi li~i na onaa epizoda koga so golemite vetuvawa
nastapuvaa, poznatiot biznismenglumec Mark Gut vo Bu~im (koj od
rabotni~kata menza }e napravel
Mekdonalds), Ta{kovi}i so svoite interplanetarni proekti (Ambo,
[eraton), Xon Bitof so lobito
za Makedonija, Majk Zafirovski
so proektot Makedonija 2020,
Xorx Atanasovski, Vele Samak so
stranskite investicii (koi samo
{to ne do{le)...
Edno znam deka posle site
tie vetuvawa Makedonija ima{e
direktna {teta, {to vo pari, {to
vo ugled, {to vo kompletno razo~aruvawe.
JAKO SUDSTVO
Go znaete li onoj Mitrinovski, pretsedatel na skopska apelcija, {to menuva mislewe po nekolkupati nedelo. Za edna rabota
~etiri pati menuva{e mislewe i
toa ne mu be{e dovolno da si go
so~uva mestoto. Ja spasil ko`ata
mo`ebi?
So ogled na toa kakvi lu|e ima
vo sudstvoto, toa i ne e tolku lo{o
MURAT
Murat ^etvrti koj vladeel vo
17 vek so Otomanskoto carstvo
bil mnogu strog. Toj vo vreme na
pobuni vo negovata imperija zabranil pu{ewe i gi zatvoril site
kafeani. Pri~inata bila toa {to
toj smetal deka po kafeanite, so
cigara i pijalok se kovale zaveri
i nezadovolstvo protiv nego. E
sega, da me ubiete, nema da znam
za{to li mi dojde ovaa asocijacija na um!?
A. [OqAKOVSKI
Elena KURANOVA
NOVOGODI[NI IVANIZMI
Od plasti~nata novogodi{na elka, za ukras mi ostana samo - stapot!
Najdobra ~estitka za Nova Godina e onaa {to go ispolnuva - xebot.
Kako da igram na do~ekot na Novata Godina, koga starata si poigra so mene?!
Optimistot e vesel {to ja do~ekuva Novata Godina, a pesimistot {to ja ispra}a starata!
Se nadevam deka do~ekot na ovaa Nova Godina }e uspeam da go otplatam vo narednite dve godini.
Kako da vlezeme ispraveni vo Novata Godina koga padnavme od piewe?!
Pove}e mu veruvam na svojot xeb, otkolku na Dedo mraz.
Za edni, sekoj den vo godinata e kako Nova Godina,
a za drugi, Novata Godina e kako sekoj den vo godinata.
Vo starosta, ubavinata na Novata Godina e samo potsetuvawe na ubavite stari Novi Godini.
PORAKA
DO DEDO MRAZ:
NE DOA\AJ
OD EVROPA.
VLASTA [email protected]
DA TI JA
ZATVORI
VRATATA.
Ivan RUSJAKOV
Sa{o BETOSKI
Se sretnal premierot Gruevski so Mugabe
od Zimbabve. Da razmenat iskustva. ^ovekot e
star diktator, so iskustvo, na{iov doprva sozreva. Osven toa Mugabe
go menuva{e imeto na dr`avata (ne pod prisila).
Diktator ne se stanuva preku
no}. Za toa treba da si roden. Na
Nikola mu treba{e pove}e godini
od prose~en politi~ar da po~ne
da se transformira vo nade`en
vlastodr`ec.
A da se obide{e da stane dobar politi~ar i dr`avnik? Mislam, pote{ko e, no sepak e nekoj
drug kvalitet. Diktatori imalo
premnogu, malkumina se dobrite
politi~ari.
pODR[KA
Toni TODOROV
MESE^EN
Mile MAN^EVSKI
6
Sabota, 1 januari 2011
Vo o~i na Novata Godina `itelite na Srbija
se mnogu voznemireni. Spored pi{uvaweto na
nekoi svetski glasila Novata Godina }e dojde vo
zemjata samo ako ispolnime odredeni, mnogu strogi uslovi. Od eden ~i~ko, koj na zelenoto pazar~e prodava kisela zelka, slu{nav deka od nas
Srbite se bara da odgovorime kade se krie ~udovi{teto od ezeroto Loh Nes, zatoa {to se somneva deka so sne`niot ~ovek Jeti,od Himalaite,
se krijat nekade pome|u U`ice i Vaqevo.
Se prenesuvaa, tuka i tamu, vesti deka Novata Godina ne mo`e da ja pronajde Srbija. Tie glasovi velat - ne nema na kartata na Evropa.
Nekoi tvrdea deka Novata Godina ne mo`e
da stigne poradi blokadi i {trajkovi na na{ite
grani~ni preodi i pati{ta. Na toa se nadovrzuvaa prikazni deka na{ite avioni ne letat poradi magla, rasipuvawa i {trajkovi, pa i toa deka
pati{tata i prugite ni se vo taka o~ajna sostojba
{to Novata Godina ne mo`e da stasa vo Srbija.
Ima{e i od onie koi zboruvaa deka ne ni
treba belosvetska, mondijalisti~ka i imperijalisti~ka Nova Godina, zatoa {to ja imame na{ata - srpska. Poedinci ja uveruvaa javnosta
deka Nova Godina i Dedo Mraz se izmislici na
amerikanskite kompanii, za podobro da se prodava „Koka kola“ koja i taka ne ni treba, bidej}i
imame rasol.
I pokraj site ovie pre~ki, Novata Godina,
kako {to javi televizijata, sepak stigna vo na{ata zemja. Sega nadle`nite organi ispituvaat od
koj pravec vleze vo Srbija. I {to e pova`no, utvrduvaat koja godina ni dojde.
Spored nekoi eksperti se raboti za 1389 godina a nekoi se priklonuvaat na veruvaweto
deka dojde 1804. Brojni se onie koi mislat deka
ni dojde 1914, iako se proveruvaat tvrdewata
koi velat deka se raboti za 1941,1948 ili 1991
godina.
Bilo kako bilo, dobro e {to starata godina
si otide.
Miroslav GEORGIJEVSKI
NOVA GODINA
Aleksandar ^OTRI]
NA[ITE POLITI^ARI MESTO NE GI [email protected]
^AS SE NA EDNATA ^AS SE NA DRUGATA STRANA.
VELAT DEKA [email protected] UMIRA POSLEDNA.
NIE ODAMNA I DADOVME POMEN.
MOJ DO MOJOT
Se prerodivme! Vreme e za kr{tevka.
Na{iot pat ne vodi nikade. Zatoa da ne brzame.
Gaze{e kako bos po trwe. Sega nema ni za ~evli!
qupka CVETANOVA
Vodata e `ivot. Makedoncite `iveat so toa.
Koga }e se setam za {to krevav dva prsta,
mi doa|a da krenam race - na sebe!
Socijalnata pomo{ mi stigna na vreme.
U{te poka`uvav znaci na `ivot!
Begam od {interite. @iveam kako ku~e.
Nikos TOMOVSKI
Nikos TOMOSKI
Miroslav GEORGIJEVSKI
OTKOSO
BETOSIRAWE
Sekoga{ ja zboruva{e vistinata.
Go proglasija za budala.
Najavija polarna stud od Istok.
A vlasta ne izolira od Zapad.
Ja izgubiv glavata a tie mi krojat kapa!
Mnogu mediumi vlasta gi stavi
pod svoja kapa. Zatoa nikoj ne gi gleda.
Vlasta mi ja svari ~orbata.
Se hranam vo narodna kujna.
Pozadi dobar kow se diga pra{ina.
Pozadi lo{a vlada - narod!
Ne e demokratija da se mol~i.
Drdorete slobodno!
Be{e soliden ~ovek. Potoa stana politi~ar!
Iako mu se site vrati otvoreni,
Dedo mraz pak se protnuva niz oxacite!
Sa{o BETOSKI
Dimitri LE[NIKOVSKI
NOVOGRAMI
YVON^E
Yvoni, yvon~e milo
na elka {to se svilo.
^ukni, tropni silno
razbudi opozicija milno.
EVROPEIZACIJA
STAV
Vlasta na{a si ima
i za ovaa godina svoj stav.
Kako i vo starata,
sekoga{ toj }e e prav.
Nekoi se svrtija kon Istok,
Ministerot prati pisma
nekoi kon Zapad...
do site zemji vo EU.
Samo nie se vrtime vo krug!
Za vozvrat, ~eka - paket!
Sa{o BETOSKI
Risto FIL^EVSKI
Gi propu{tivme i poslednite
Znaat od kade smrdi ribata.
dve ~isti {ansi za vlez vo EU!
Zatoa i ne stavija na opa{kata.
Sega nemame ni dve ~isti.
Mile \OR\IJOSKI
Marjan AN\ELOVSKI
]e staneme del od Evropa.
Im treba deponija.
Vesna DEN^I]
ELKA
Ukrasena, {arena,
se izdiga{ vito.
Lampionite tvoi, ka`i,
dali se kupeni so mito?
Kako da trgneme do Evropa
koga ne mo`eme ni do pazar~e?!
Du{an STAR^EVI]
Mile MAN^EVSKI
Risto FIL^EVSKI
7
Sabota, 1 januari 2011
TRIUMFALNI PORAZI
MUZIKA ZA GLUVI
Narodot go moli Gospod,
vo 2011 istorijata da se povtori. Porano be{e poubavo.
Ne znam dali e voda~ot mrtov ili `iv!
Ne dava znaci na `ivot.
Se hranam isklu~ivo no}e.
Toa e vremeto koga gra|anite gi polnat kontejnerite.
Nikako da vospostavime nacionalna ramnote`a!
Ne znaeme koj ima pove}e kradci - pozicijata ili
opozicijata!?
Imame politi~ari i za izvoz.
Ama nikoj ne saka {kart proizvodi.
VASIL TOLEVSKI
POSAKUVAME DEDO MRAZ
NA NA[IOT VODA^
DA MU DONESE PREZERVATIVI!
ZA DA NE NI OSTANE NARODOT
TRUDEN...
Pet veka Turcite ne nabivaa na kolec.
A toga{ - kolecot popu{ti!
Sekoja vlast ne osuduva na propast.
A propasta ja izdr`uvame do`ivotno.
Slepite patnici go napu{tija brodot {to tone.
I se sokrija vo Sobranieto!
Od Evropa baravme da ni doniraat ona
{to ni nedostasuva. Prifatija.
Samo baraat da im gi pratime dimenziite na ~erepot!
Mojot narod samo na jadewe misli.
Zna~i deka ima intelektualen kapacitet.
Ne gi gledam nacionalnite interesi.
Vidikot mi go sokrivaat li~nite interesi.
Satiri~arot ne mo`e da bide kapetan na brodot!
Bi go isfrlile slepite patnici.
Kaj nas nema klonirani. Takvi sme rodeni.
Politi~arite pobeduvaat
zatoa {to intelektualcite popu{taat.
Ako gi isfrlime site lo{i raboti,
ovaa zemja e ubavo mesto za `iveewe.
Gra|anite begaat na site strani na svetot.
Samo kontejnerite mo`e da gi soberat.
VAKVI BUDALI
MAJKA POVE]E
NE RA\A!
ZATOA
VO PARTIITE
SE POMINA
NA KLONIRAWE!
Marjan KAMENSKI
Miroslav GEORGIJEVSKI
DEDO MRAZ VO MAKEDONIJA
Vo ha{kata sudnica, belobradoto star~e so crvena kapa
na glavata, ja stiska{e praznata
torba i potcupnuva{e so dlabokite ~izmi po podot. Jadri kapki pot bea predvesnici na negovite crni misli za negovata sudbina. Hag - gradot na evropskata
pravda, na vakvite kako nego, ne
im prostuva! Obvinet be{e za
genocid vrz ~ove{tvoto i ~ove~iwata vo edna mala zemja, na
koja i predviduvaa svetla evropska idnina. A toj, najde da gi zacrni! I toa sega, koga site se
podgotvuvaat za radost...!
- Dedo mraz! Stanete ve
molam.
Belobradoto star~e, podgrbaveno od godinite i od tovarot
na vinata, stana. Stanaa i `ivotin~iwata koi gi maltretira{e
niz sne`nite predeli vle~ej}i
gi prepolnite sanki. Li~ea na
laponski irvasi.
- Vie go napravivte najgroznoto delo,- prodol`i naslednikot na Karla Del Ponte. - Gi
uni{tivte nade`ite na dva milioni nesre}nici, koi edinstve-
no vo vas gledaa nade` za podobro utre sabajle. A utre sabajleto, vas voop{to ve nema{e vo
zemjata na zajdisonceto!
Na star~eto najprvo mu se
strese bradata, pa vilicata... a
treseweto se spu{ti i podolu.
Irvasite lakomo xvakaa nekakvi materijali za apseweto na
Mladi}...
- Kako e mo`no toa da go napravite?! - prodol`i obvinitelot - Toa e neviden cinizam,
zlostorstvo vrz naselenieto
na...Sram da vi e! Kako e mo`no
toa, Makedonija da ja barate na
grobi{ta?!
- Ama,-zalipa star~eto - jas
nemam nikakva vina vo seto ova.
Mene makedonskite kodo{i mi ja
napravija ovaa beqa.
- Kakvi kodo{i?- izbuvna
ha{kiot obvinitel.
- Makedonski, ~estiti sude!
- prodol`i Dedo mraz. - Onie
vo koi cela Makedonija se krsti.
Vo makedonskite kodo{i, vo ~ii
kvaliteti celiot svet ima doverba, pa taka i jas. Kodo{i prva
klasa. Tie se osnova na pravniot
sistem vo Makedonija. A na pravdata mora da i se veruva, taka?
Obvinitelot po~na da se
~e{ka gore-dolu. Klimna potvrdno. Dedo mraz prodol`i...
- E, tie kodo{i makedonski,
me upatija Makedonija da ja baram na grobi{ta.
- Na grobi{ta?!!-se za~udija
obvinitelite. Celata sala zainteresirano ~eka{e da vidi za
{to se raboti.
- Tokmu taka, po~ituvani obviniteli. I jas, itaj}i so svoite
sanki i irvasi, duri im se zablagodariv na kodo{ite {to me
upatija da ja baram Makedonija
na vistinskata adresa.
- ...na grobi{ta? Kakva e taa
adresa?! - se ~udea site vo salata.
- Ne znam kakva, ama kodo{ite mi rekoa da ja baram Makedonija na grobi{ta, bidej}i so
ednata noga ve}e e vo grob.
Na ova, site vo salata stanaa i se prekrstija so sredniot
prst, vo ~est na makedonskite
kodo{i koi sekoga{ znaat sè- i
se{to!
8
Karikaturi: Darko MARKOVI]
Sabota, 1 januari 2011
ANALIZA
TUMOROU VIL BI DABETER
Pred 40 godini so golemi crni
bukvi na naslovnata stranica na
"OSTEN“ napi{av: TUMOROU VIL BI
BETER. Za ovaa mala doza na iskrenost,celata redakcija bevme povikani vo Centralniot komitet kade ne
dr`ea cela nedela obiduvaj}i se da
ne nateraat da priznaeme dali razmisluvame na angliski ili na makedonski so upotreba na turcizmi. Bevme mladi i ne znaevme kako da se
oslobodime od ovoj verbalen delikt.
Najposle toga{niot generalen direktor na NIP "Nova Makedonija"
Ante Popovski ni pomogna da se pravime angli~ani po {to bevme pu{teni doma da se vidime so semejstvata
i sitnite deca.
Za{to go ka`uvam ova? Zatoa
{to ni{to denes ne e smeneto duri e
beter. Kako bilo toga{ }e vidime od
nekolkute aforizmi na Metodi Prangovski {to bea objaveni vo istiot
broj na "Osten":
- Jas davam, ti dava{, toj dava nie se davime
- Za razlika od petlite , nekoi
lu|e po~nuvaat da peat duri otkako
}e se razbudi narodot
- ^ovekot se u~i dodeka e siromav.
- [to oti mi dojde umot koga mi
e ve}e rotiran kumot
- Ne turkajte se, site }e dobiete paso{!
E, pa, ajde - de! Va`at li ovie
pravila i denes?
Va`at i toa - BETER! Vo {to e
toga{ razlikata?
Vo nekolku raboti. Prvo toga{
imav 30 godini, a sega imam 70. Toga{
za da ja kritikuva{ vlasta te pla}a-
{e samata vlast vo forma na dotacii koi gi dobivavme za da go izdavame vesnikot, a denes vesnikot go
izdavame so sopstveni pari. I treto,
toga{ za verbalen delikt mo`e{e da
te izbrkaat od partijata, a denes ili
sam }e se prijavi{ da vleze{ vo partijata na vlast ili }e te izbrkaat od
doma i }e te odnesat vo zatvor za nedoka`an kriminal, ednostavno za
raboti {to vlasta gi pravi mnogu potransparentno odnosno na angro. Ni{to bez stranski zborovi i doma{ni
tabieti.
Ete, zatoa denes e beter, zatoa
se davime vo dava~kite, zatoa }e go
razvivame seksualniot turizam, zatoa }e tr~ame po paso{i, ako ve}e ne
sme dovolno prosti za da bideme ambasadori na ovaa vlast koja site }e
ne izbrka ili }e ne za~leni vo svoite redovi.
P. S. Ovoj mal tekst mu go posvetuvam na gazda Velija Ramkovski ~ij
{to krik }e se slu{a i koga }e mu e
zatvorena ustata.
No, TUMOROU VIL BI DABETER.
DAR MAR
SO KROMID I LUTO PIPER^E
1. FOTEQITE NE SE ZA DUPIWA
TUKU ZA MOZOCI.
2. MARKS POVE]E NE GI INTERESIRA,
SAMO KAPITAL.
3. SÈ IZGRADIJA SAMO NE I SEBE SI.
4. SÈ [TO PRAVAT DENE[NIVE
E ISTORISKO, OSOBENO GRE[KITE.
5. SÈ U[TE SE NA POVR[INATA, ZATOA
[TO DNOTO TONE ZAEDNO SO NIV.
6. VIE [TO SE VOSPITUVAVTE
NA ULICA NAJBRZO NE DOVEDOVTE
VO ]OR-SOKAK.
7. VIE NE JA PROMA[IVTE CELTA.
VA[ATA CEL E PROMA[UVAWE.
8. NA MAKEDONIJA I SE POTREBNI
\UBRIVA, A NE \UBRIWA
9. TIE [TO IM SE VPIKUVAAT ODZADI
STANUVAAT DEL OD ISTATA
[email protected]
10. NE [email protected] RENESANSA
DA SE [email protected] VO BAROK.
DAR MAR
9
Sabota, 1 januari 2011
NOVOGODI[NA pROSLAVA
Jagniwata i volcite re{ija zaedno da ja
~ekaat Novata godina. Za taa cel potpi{aa
pismen dogovor vo koj volcite se obvrzaa da
ne gi napa|aat i jadat jagniwata. I sî }e be{e
dobro da ne po~na da se slu`i vino!
NARAVOU^ENIE: Vo vinoto e vistinata.
TRANZICIJA
Odgovaraj}i na pra{awata na prust na TV Telma,
JAGNULA KUNOVSKA go napravi najdobroto intervju vo 2010 godina doka`uvaj}i u{te edna{ deka
e na vrvot na piramidata na duhovnite amazonki vo
Makedonija.
MIN^O JORDANOV e eden od na{ite najuspe{ni
stopanstvenici. Negoviot uspeh se bazira na faktot
{to site politi~ari vo nego go gledaat makedonskoto stopanstvo, a toj vo niv gleda repro-materijal.
Na p~elite im be{e veteno med i mleko
ako go smenat op{testveniot sistem: namesto
socijalizam i `ivot vo zadrugi da prejdat vo
kapitalizam. Povle~eni od golemite vetuvawa za novi mo`nosti i perspektivi, p~elite
go smenija sistemot eufori~no. No, {to se slu~i? Maticata gi sobra site akcii za sebe i celoto godi{no proizvodstvo na med go prodade
na me~kata bez tender.
Koga p~elite vidoa deka ostanaa i bez
mleko i bez med, se razletaa po beliot svet
baraj}i rabota, a tie {to ostanaa stanaa trutovi.
NARAVOU^ENIE: Vo nitu eden sistem nema
med i mleko.
pUSTINSKI DIJALOG
Vo pustinata se sretnaa edna ednogrbna i
edna dvogrbna kamila. Ednogrbnata i se po`ali na dvogrbnata:
- Blaze si ti, jas imam grb, a ti ima{ dva!?
- Ma, nema vrska, - i odgovori dvogrbata, - vakvite kako mene polesno gi javaat!
NARAVOU^ENIE: Vo politikata e isto.
MU[I^KI
Mladiot i perspektiven makedonski politi~ar
FILIp pETROVSKI ve}e podolgo vreme se bara
sebe si. Se moli toj {to }e go najde da go vrati nazad. Sleduva nagrada.
SLOBODAN UNKOVSKI go vgradivme vo ovaa
rubrika bez specijalen povod. No i bez povod toj
e povod.
Na plo{tadot postavija stolb so fontana.
Odozgora stavija spomenik,a od ~etirite strani vperija silni reflektori. @elnite mu{i~ki za svetlina se nasobraa i vrtea krugovi
okolu reflektorite. Tie {to }e se dobli`ea
najmnogu se lepea ispe~eni na stakloto, a drugite so spr`eni krilja pa|aa dolu na plo~nikot kako suvi lisja. Tolku mnogu mu{i~ki izgorea i se zalepija taka {to svetlinata od
reflektorite se smali, re~isi zgasna i spomenikot ostana vo mrak.
NARAVOU^ENIE: Ako si mu{i~ka begaj
podaleku od pregolemata svetlina.
10
Sabota, 1 januari 2011
PLO[TAD MAKEDONIJA
11
Sabota, 1 januari 2011
NIZ IGLENI U[I
Na politi~arite ne im treba srce
tie go nosat narodot na mnogu pointimno mesto!
Politi~arite se polo{i od popovite.
Nim im pla}ame sekoj den.
Kolku Makedonci, tolku }o{iwa na trkaleznata masa!
Ne sme potomci na slepite pea~i.
Ne smeeme usta da otvorime!
Napupenite sekoga{ se vo napnata situacija!
Nekoga{ tuka `iveele Anti~ki Makedonci.
Zar i toga{ imalo kontejneri?!
Kako da im zastaneme na patot koga fa}aat krivini!
I toj ostavi ne{to zad sebe - nekrolog!
Ginat za Makedonija. Im se izgubi sekakva traga!
Grcite ne ja priznavaat Makedonija.
Mora da ima ne{to makedonsko vo niv!
Koga rabraa deka se borime za gol `ivot
zastanaa zad nas!
Mile \OR\IJOSKI
KRLEVIZMI
Ostana na viso~ina na zada~ata. Visi na konec.
Nie sme star narod. Zatoa se odnesuvame kako deca.
Koga sum vo afekt, pravam cirkuzi,
a posle toa pak sum obi~en majmun.
Koga vidoa deka sum dobro potkovan,
uporni se da me nasamarat.
Mi se ka~ija na glava. Ja baraat mojata Ahilova peta.
Koga moite proekti dobivaat na te`ina,
vedna{ mi prepora~uvaat dieta.
]e se branam so mol~ewe. Istragata me oneme.
Atanas KRLEVSKI
Slobodan SRDI]
AFO-RIZNICA
Za nikade sme. Zatoa nikade ne sme!
\avolot ni ora ni kopa.
Samo see - strav!
Se zbogatija na crno preku no}. Zatoa
ne vidovme bel den!
Na sè ima lek, osven na
- nedostatok na lekovi!
Sitite im pomagaat na gladnite!
Preku kontejnerite.
Od pile mleko imaat
- zatoa taka visoko letaat.
Metodi pRANGOVSKI
FILUVANO OD RISTOS
Nemoj glasno da misli{.
Brgu }e bide{ pro~itan.
Mnogu li~ni stavovi ja obezli~ija Makedonija!
Beskorisno e brzaweto
vo pogre{na nasoka.
Posilni sme od bilo koga.
Go doka`uvame toa edni na drugi.
Spasete gi od prav.
Po~nete da ~itate knigi.
Gi pro~ita site politi~ari... Sega raboti vo biblioteka!
Ni ja ograni~ija slobodata na dvi`ewe.
Trgnavme po pogre{en pat!
Dr`avata ni stana najgolema parfimerija.
Nasekade mirisa na politika.
Ne doa|aat stranski investitori. Se pla{at od lavovite.
I zemjite pod ~adorot na NATO
se soo~ija so do`dovi i poplavi!
Igor KLI^KO
So narodot mo`ete da si igrate,
sè dodeka ne po~ne da vi sviri!
Pri tolku nizok naroden standard,
~udno e {to politi~arite
imaat visok rejting!?
Kolku pobogat stanuva{
tolku pomalku vreme ima{ za da gi
potro{i{ parite.
Mi{ko DAMJANOVSKI
Iako e brojot na kravi namalen,
@ivko NAUMOVSKI brojot na teliwa e zgolemen.
I jas }e krenev vostanie!
Lebot im se su{i i muvlosuva
peco KOVA^
Namesto gula{ mi go svarija gravot.
na onie {to jadat poga~a.
Za onoj {to stavil zlatni zabi,
petar NANEVSKI
Od crno minato i crna idnina
mol~eweto ne e zlato.
ne mo`e da imame bela sega{nost.
Patrioti!
Ne znaej}i {to da pravat so sebe,
Se opijanija od maka za dr`avata.
Mnogu na{i izbranici
mnogumina stanaa profesori.
nekoga{ }e stanat spomenici.
Izrael proizveduva nevidlivi
Site sme na vikend.
Blagoja ANGELEVSKI MAJKA avioni. Makedonija - nevidlivi
Izlegovme od umot.
investicii.
Na politi~arite im gi otvorivme o~ite.
Bla`e DOKULEVSKI
Atanas KRSTEV
Zatoa sega ne sakaat da ne vidat!
Miodrag KURJAK
Risto FIL^EVSKI
IVANIZMI
MOZO^NA KALDRMA
Najdobar artist e onoj
{to znae da glumi politika.
Koga nepismeni politi~ari ja pi{uvaat
istorijata ostavaat krstovi zad sebe
Dol`nikot so kamata,
najmnogu ja ~uvstvuva vrednosta na parite.
Ne vodat beskrvni, a krvta ne e voda.
Dupkata e edine~na mera za lo{iot zakon.
Za onie {to odat po mo~kovci
nitu eden veter ne e povolen.
Decata si igraat so igra~ki,
a vozrasnite so - demokratija.
Znaeme {to e gola vistina, ne vodat perverzni politi~ari!
[to deka sme uspe{na prikazna koga nema mali deca!
Za xelatot najmnogu va`i narodnata:
dvapati meri, edna{ - se~i.
Samo {to se ispilija, gledaat vo nas
od pti~ja perspektiva!
Podobro lo{ po~etok otkolku dobar kraj.
Onie {to gazat po narodot ne odat na prsti !
Pravdata e slepa, no samo ako ne se
takvi i onie {to ja sproveduvaat.
Nata{a \OR\IJOSKA
Ivan RUSJAKOV
Keti RADEVSKA
12
Sabota, 1 januari 2011
ZLATEN DEDO MRAZ
Koga ve}e izgubiv sekakva nade` deka }e ima
ne{to i na mojata novogodi{na trpeza, dojdov do
spasonosna ideja, }e odam na ribi. Imam jadica,
imam `elba, na trista metra od ku}ata ima reka,
a i ne sum frlal kamewa po Gospoda - belki }e ima
koj da go lapne mojot mamec.
Ja frlam jadicata, ~ekam i op, ne{to silno zatrese, malku fale{e da ostanam bez jadica. Vle~am
jas, vle~e nekoja nevidena sila od vodata. I po
dolga i iscrpuva~ka bitka na povr{inata se pojavi
prvo novogodi{na kapa. A pod nea zlatna ripka.
- Te molam pu{time }e ti ispolnam tri `elbi!- so zvonliv i rastreperen glas se pomoli
ripkata.
Ne veruvaj}i vo ona {to go gledam i slu{am
kako od pu{ka odgovoriv:
- Sakam prepolna novogodi{na trpeza, pa neka
crknat du{manite od maka koga }e ~ujat kako e~i
pesna od mojot dom...
- ]e ima{ polna novogodi{na trpeza. Nema da
crkne nitu eden du{man bidej}i ti nema{ du{mani. ]e e~i pesna od tvojot dom! ]e bidat ispolneti site tvoi `elbi - re~e Dedo Mraz ripkata i
se izgubi vo vodata.
- No, jas ka`av samo edna `elba - edvaj propelte~iv ~ustvuvaj}i se izigran od ovaa ~udna
kombinacija na zlatna ripka i Dedo Mraz.
MILE \OR\IJOSKI
- Gre{i{ prijatele. Ti posaka polna novogodi{na trpeza kako prva `elba. Da crknat site
tvoi du{mani kakvo vtora i da e~i pesna od tvojot
dom kako treta `elba - re~e ripkata i i se izgubi
sekakov trag.
Se razo~arav od sebe i zlatnata ripka Dedo
Mraz od svojata sudbina. No ne izgubiv nade`
prodol`iv uporno da ja frlam jadicata i silno
da posakuvam pak da se zaka~i zlatnata ripka
Dedo Mraz .I koga ve}e po~nav da gubam sekakva
nade` deka sre}ata povtorno }e ja zatrese jadicata po~ustvuvav deka ne{to silno me zatrese...
- Stanuvaj Novata godina samo {to ne pristignala! - vika{e `ena mi tresej}i me.
- Samo da ja fatam zlatnata ripka - propelte~iv izguben vo prostorot i vo vremeto.
- Ne ti e sram. Sedime kraj prazna novogodi{na trepeza, a ti pak ja sonuva{ tvojata zlatna
ripka kom{ivkata...
- Ama jas vistinski ja uloviv...
- E sega }e vidi{ ti {to si ulovil. Nema ve}e
nikoga{ vo `ivotot da ti tekne za zlatna ripka
i za zlatna kom{ivka - svika `ena mi i pobrza
na ona mesto kade {to tradicionalno stoe{e
na{eto sukalo. Kolku li samo sega mi treba{e taa
zlatna ripka Dedo Mraz, a imav samo edna iskrena ~ove~ka novogodi{na `elba, da spasam `iva
glava od sukaloto na `ena mi.
Mile MAN^EVSKI
KOSKA V USTA
Kowot e `iv primer, kako za ~esna rabota se dobiva samo seno!
Od non-stop vadewe du{a, imame vidlivi rezultati.
Imame polno bez-du{ni!
Partiskite poslu{nici rabotata na baterii.
Koga ima potreba im gi vadat.
Modata na goliot `ivot ne pominuva. Se menuvaat samo modnite
kreatori.
Ovakvi bogata{i samo narodot mo`e da napravi!
Kostadin USTApETROV
Miroslav GEORGIJEVSKI
Goran DIVAC
KAJ NAS DEDO MRAZ NEMA [TO DA DELI.
Sa{o BETOSKI
VLASTA NE PODELI.
NOVA ZEMJA
Nie za ni{to nemame komentar. I taka ne nè sfa}aat seriozno.
Situacijata nalikuva na dr`aven udar. Site vo dr`avata se odnesuvaat kako udreni.
Ja odbranivme slobodata na govorot. Se potpi{avme vo knigata za poddr{ka.
Cel svet ni se smee.Ja vidoa i vedrata strana na na{ata prikazna.
Sergej TJUNIN
Go sokrivme sramot zad nasobraniot narod.
Narodot mnogu dobro znae za kogo glasa. Zatoa se pomalku izleguva na glasawe.
Da ne be{e ulicata kade }e ja baravme pravdata?
Otkako ni ja prefrlija topkata, ne prestanaa da ne {utiraat.
Policiskiot protest go obezbeduvaa politi~ki sili.
Politi~kite partii vodat bitka do istrebuvawe. Na narodot.
qupka CVETANOVA
OD KU^E[KI ASPEKT, KAJ
NAS, OPOZICIJATA LAE A
VLASTA KASA.
Risto FIL^EVSKI
13
Sabota, 1 januari 2011
SE TE^E NI[TO NE SE MENUVA
NOVOGODI[NA
XEBNA SAMOPOSLUGA
Vo na{ata zemja najludata no}, po obi~aj,
prodol`uva so budala{tinite
vo tekot na celata godina.
Kakava li e taa Nova Godina koga posle
trinaeset dena }e ja proslavuvame kako stara?!
Dedo Mraz }e stapi vo {trajk
so decata od gradinkite.
Pri~ina: ve}e tri meseci ne primil
li~en dohod za kupuvawe podaroci!
Od bezbednosni pri~ini Novata Godina
}e ja pre~ekam na - pe{a~ki premin.
Novogodi{nata elka nekako i }e ja nakitam,
no so kiteweto na `enata, na~isto }e
bankrotiram.
Site moi `elbi za Novata Godina
mi se ispolneti so - dava~ki!
Eden visok drugar, namesto elka,
}e kiti novogodi{na topola.
@ivko pAVLOV (Osten, 1990.)
EPIGRAMI
EpIGRAMI
I vo Novogodi{nata no} DIOpTRIJA
edni }e spijat, a drugi Ne mu koristea mnogu
nao~arite od site
parite }e si gi krijat.
vrsti. Toj i ponatamu
Da zaboravime na
prodol`i da gi gleda
problemite natalo`eni. lu|eto-niz prsti!
Barem vo Novata da
vlezeme raspolo`eni. [email protected]
Po barawe na soprugata
[to oti bradata mu e
za prizemje
kako volna
go zamenivme katot.
koga vre}ata mu e
[valerite skokaj}i
prazna a ne polna?!
niz penxere da ne si go
pande pETROVSKI
skr{at vratot.
Mi{ko DAMJANOVSKI
RAJ
Na grevovite {to gi
pRAZNOTIJA
pravat ne im se gleda
Nekoi glavi se tolku
krajot.
prazni {to slu`at kako
A postojano ni velat
deka ne vodat vo rajot! vazni!
Miodrag KURJAK
Metodi pRANGOVSKI
BOJAXII
So sramnite tenderski
smetki, na narodot mu
udiraat ~etki.
STRADALNICI
Na{ata vlada e mlada.
Zatoa narodot strada.
Miodrag KURJAK
LEBEC
Dali e evtin,
ili skap lebot,
zavisi od toa
kolkav ni e xebot!
Metodi pRANGOVSKI
SRE]A
@enite - doma}inki
na{i siroma{tijata ne
gi pla{i! More, kakva
ekonomska kriza...
Se molat samo
`iv da e Ali Riza!
Nikos TOMOVSKI
MANIpULANTI
Mnogu sum im gneven,
go ni{tat narodot
dreven. Cela edna
civilizacija im slu`i
za manipulacija.
Toni CVETKOVSKI
14
Sabota, 1 januari 2011
BALKANSKA KORIDA
* Da ja po~ituvame planetata. Taa
e na{a zaedni~ka grobnica.
Valeriu BUTULESKU
* Premierot misli deka vladata
}e opstane cel mandat. Zna~i ni
nema spas.
* Pred osumnaeset godini bea drugari. Denes se gospoda! Lu|e nikade nema.
* Kova~ite na na{ata sre}a preteraa. Sekoga{ ne koristat kako
nakovalna.
Zoran T. pOpOVI]
Sabahudin HAXIALI]
* Recesijata e moderno vreme za
krizniot ~as.
Rade \ERGOVI]
Maja DAVID
* Srbija ne e me|u sedumte svetski
~uda. Nie sme ~udo nadvor od
konkurencija.
* Nie sme nesre}en slu~aj. Tatkoto
na nacijata nema{e sre}a vo qubovta.
* Koga e carot gol, narodot e voajer.
Ilija MARKOVI]
* Na{ite zatvori se otvoreni za
site gra|ani. Ova e demokratska
zemja.
Radmilo MI]KOVI]
* Kaj nas naskoro sekoj obrok }e
bide molitven. ]e go molime Gospod da go ima.
Veqko RAJKOVI]
* ^er~il na Angli~anite im veti
krv, pot i solzi, ama toa nam ni se
slu~i.
* Ne e na kogo mu e veteno tuku na
kogo mu e sudeno.
Milan TODOROV
* Pretsedatelskite kandidati deluvaa mnogu samouvereno. So toa
se slo`uvaat i psihijatrite.
plamen GEORGIEV
* Narodot e zlopamtilo. Sekoga{
glasa za istite.
Ekrem MACI]
* Ne la`at od temnicata deka ni
se razdeni.
Abdurahman HALILOVI] AHIL
* Na{ite tatkovci imaa iluzii.
Nam ni pripadna taa ~est da gi
sru{ime.
Ninus NESTOROVI]
* Vo ovaa zemja `iveat samo onie
koi se von zemjata.
Ra{a pApE[
* Pijaniot e najlesno da go ubedi{
deka zemjata se vrti.
Dejan pATAKOVI]
* Razvojniot plan ni e takov {to za
deset godini povtorno }e vlezeme vo 2000. godina.
Dragutin MINI] KARLO
* Vlasta otide daleku i stigna do
kraj.
Danica MA[I]
* ]e prefrlame od {uplivo vo
prazno, sè dodeka ne ni dojde od
gazot vo glavata.
Jovo NIKOLI]
* Lesno mu e na Sizif, toj si obezbedi nadgroben spomenik.
Vladica MILENKOVI] -VLAJ^E
* Pove}e nema da ima poedine~ni
kra`bi. Postignat e partiski
konsenzus.
Bojan BOGDANOVI]
* Te znam gulabe koga be{e jastreb.
* Vie ste najdobar poltron na demokratijata. Dodeka ste vo ne~ija zadnica.
Vesna DEN^I]
Silvester I[TUK
Mitar MITROVI]
* Romeo vremeto go smeta{e po Julijanskiot kalendar!
* Ја оправда довербата на избирачите. Не се кандидира.
* Golemite patrioti sekoga{ ja
cicaat svojata majka tatkovina.
Zdravko KURNIK
Grujo LERO
Стеван КОЈИЌ
Jasim MRKAq KADMUS
* Sekoja budala ima svoja veselba. Na{ive imaat i dr`ava.
* ^uvajte se od lovcite na talenti. Tie nikoga{ ne proma{uvaat.
* Nekoi ne se vratija od vojnata.
Ostanaa tamu da `iveat.
Radivoje Rale DAMJANOVI]
Ivo Mijo ANDRI]
Milan BE[TI]
SOVREMNATA @ENA E KAKO
SOVREMENA [email protected]
[email protected] ODNOSI SO SITE SOSEDI.
* Ako sakate sudewe po zakonot,
pravdata pobarajte ja na drugo
mesto.
@ivojin DEN^I]
* ^uvstvuvam na svojata ko`a deka
me derat!
Radmilo MI]KOVI]
Milen MILIVOJEVI]
[piro RADULOVI]
NOVOGODI[NI (2011) HAPPYGRAMI
Na IZBORITE
Na pENZIONERITE
Izbira~ot da ne bide
~ivija i dasa,
samo vo vremeto
koga se glasa.
Nedostatokot na pari
da ne bidat privremeni meri,
na koja }e prethodat
nedostatok na penzioneri.
Na U^ENICITE
Na MLADENCITE
Vam kako `elba vi sledat
glavnite fori:
vo 2011 mnogu {trajkovi
na va{ite profesori.
Makedonci, pravete deca.
Barem vo pauzata
na TV-intermeca.
Rade JOVANOVI]
Dragutin MILANOVI]
EVROPSKI DEDO MRAZ
Kako i sekoja Nova godina,
na polno} nestrplivo go ~ekavme Dedo mraz. Neo~ekuvano i po
prv pat otkako go ~ekame, dojde
to~no na polno}. Ubav, doteran,
„Armani“ bunda, „Versa~e“ pantaloni, „Prada“ ~izmi. Sankite
najnov model i pozlateni. Namesto irvasi, nov hibriden motor od 120 kowski sili. Neboto
bleska{e od fantasti~niot ognomet. Decata i nie onemevme.
- Nemojte ni{to da se ~udite, jas sum evropskiot Dedo
mraz!-se smee{e gostinot. - A
vie mili moi, Srbi i Srp~iwa,
ste vo moja nadle`nost!
Kolku samo se izraduvavme! Decata vedna{ po~naa da
skokaat i da igraat okolu na{iot nov dobrotvor. Jas ja iskoristiv turkanicata za da
dodadam u{te pone{to na na{iot i onaka dolg spisok na
`elbi.
- Eve, dobar Dedo mraz,
tuka pi{uva sè {to posakuvaat
na{ite deca za Nova godina!mu go predadov kone~no na{iot
spisok.
Dedo mraz samo vedro mi
odmavna so rakata i mi go vrati
spisokot.
- So~uvajte go za sebe, gospodine! Vie toa najdobro }e go
umeete samite!
Potoa Dedo mraz ja zavle~e
rakata vo svojata „Dol~e&Gabana“ vre}a i izvadi kup~e pari.
- Eve vi ne{to ubavo od
evropskiot Dedo mraz!
Vade{e i vade{e, taka {to
se napravi ogromen kup.
-Dovolno li e? - pra{a
mangupski, smeej}i se.
- Kako da ne e! - ne go kriev voodu{evuvaweto. - pa vie
ste najdobriot Dedo Mraz vo
istorijata na srpskiot narod.
Nikoj ne ni podaril tolku pari!
- Pa da re~emo deka ova go
vikame prijatelsko pozajmuvawe - i ponataka se sme{ka{e
Dedo Mraz. - A vistinskiot podarok za vas e niskata kamatna
stapka!
Ne{to mi zastana vo grloto.
- Pa blagodaram, ama ne
trebavte - se obidov da bidam
pristoen. - Tuku...do koga da gi
vratime olkute pari?
Dedo mraz gi miluva{e decata po kosata.
- [to se gri`ite vie... Ova
i onaka e podarok za decata...
Slobodan SIMI]
To{o BORKOVI]
NAUKATA BARA @RTVI.
pOLITIKATA GI pOSEDUVA.
Aleksandar BAqAK
DEDO MRAZ OVAA GODINA BE[E DOBAR,
ZA RAZLIKA OD IRVASITE
KOI BEA @ILAVI.
\or|e OTA[EVI]
15
Sabota, 1 januari 2011
SVETOT SE SMEE A NIE MU JA MISLIME
BELOSVETSKI
NASMEVKI
Sasin HOSMAN
Vo edna wujork{ka firma, gazdata go pra{uva svojot vraboten, koj po poteklo e od balkanskite prostori:
- Veruva{ li vo zadgroben `ivot! - go zapra{a gazdata momokot.
- Ama ajde gazda, {to vi pa|a na um?! Takva
rabota ne e mo`na!
- E, kolku da znae{, dodeka be{e na pauza,
te bara{e tvojot po~inat dedo, za ~ij zakop ti
dadov tri dena plateno otsustvo.
* * *
Vo torinska prodavnica za suveniri vleguva
profesor po matematika.
- Ve molam kutija fotografska hartija.
- [est pati devet?
- 54. Zo{to?
* * *
Vo Surdulica se sretnuvaat dvajca stari
prijateli.
- Znae{ deka umre sto~niot doktor @ivorad?
- Aman be!? Tolku stoka izle~i, a sebe ne
mo`e{e da se izle~i?!
* * *
Vo poznatiot zatvor Alkatraz, vleguva gospodin i bara da se sretne so golemiot kradec
Nikson Ar~ibald.
- [to?! Sakate da razgovarate so takov
bezmilosen kradec?!-se ~ude{e ~uvarot.
- More pu{ti da razgovaram. Me interesira
kako uspea da vleze vo mojata spalna bez da ja
razbudi `ena mi!
* * *
Vleguva pacient kaj doktor, sednuva na stol~eto i posle pregledot doktorot mu veli:
- Od utre ne smeete da piete, pu{ite, da se
kockate i da ostanuvate docna nadvor.
Pacientot stanuva i bez da plati si odi.
- Doktore. Vie ste vo dosluh so mojata `ena.
- Ama kako mo`ete toa da go ka`ete?! - se
~ude{e doktorot.
- Pa, doktore, ova mi go zabrani i `enata i
toa pred da dojdam kaj vas.
Borisav STANKOVI]
* * *
Pred pariskoto variete „Figaro„ se `ali
prijatel na svojot drugar:
- Me kaznija zatoa {to ja vle~ev `ena mi za
kosa. A plus mi naplatija i taksa od 2 franci.
Gospod znae zo{to?!
- Kako ne znae{?! Pa toa e taksa za teatarskata pretstava.
To{o BORKOVI]
* * *
Karikaturi: qubomir KOTRHA
Adresa:
8-ma Udarna brigada br. 2
1000 Skopje
Republika Makedonija
Izleguva: edna{ mese~no
Vo Katlanovska bawa razgovaraat dve prijatelki:
- Gledam sva}e izgleda deka situacijata ti
e seriozna.Bajagi si bolna?
-Od kade toa sva}e?!
-Pa sekoe sabajle od tvojata soba izleguva
doktor.
-Aman mori sva}e. Jas ne pra{uvam dali }e
po~ne vojna, iako od tvojata soba sekoe sabajle
izleguva kapetan.
HUMORISTI^NO-SATIRI^EN VESNIK
Direktor: Mice Jankulovski
Glaven i odgovoren urednik: Darko Markovi}
Vladimir ABROJAN
www.osten.com.mk
e-mail:[email protected]
tel.: +389 02 3213 665
Pe~ati:
Pe~atnica Misirkov, Skopje
Redakcija: Vasil Tolevski (urednik za tekst); Miroslav Georgijevski (urednik za karikatura); Nikola Simovski (tehni~ki urednik)
SVETSKA GALERIJA
NA KARIKATURI
Erdogan BOSOL
Jel~in ^ETIN
\uro VARGA
GODI[NA [email protected]
na Makedonskata karikatura
Na 27.12.2010 godina se odr`a `irirawe na
pristignatite dela od godi{nata izlo`ba
na Makedonskata karikatura.
@iroto vo sostav:
1. Pavle Kuzmanoski – pretsedatel
2. Mice Jankulovski – ~len
3. Vawa Uro{evi} – ~len
4. Emilija Xurovska – ~len
5. Miroslav Georgievski – ~len
Vladimir GERADIMOV
gi dodeli slednite nagradi:
Dukan JELEN
Prva nagrada – Dragan Popovski i:
^etiri ramnopravni nagradi:
Zlatko Krstevski
Miodrag Kurjak
Bla`e Dokuleski
Mile Man~evski
Izlo`bata e otvorena vo galerijata na Osten.
Geor BRENER
qubomir SOpKA
Lido GODERIS
Odrin SEKOER
Taejund KANG
Masud ZIEJ ZARDKASHOEI
Download

OSTEN 1