Данило Киш
ЕНЦИКЛОПЕДИЈА НА МРТВИТЕ
I Z D A V A ^ K I C E N T A R T R I
ul. Wego{eva 29A, 1000 Skopje, Makedonija
tel./faks +389 2 3245 622
e-mail: [email protected]
www.kniga.com.mk
Glaven urednik
Vinka Sazdova
Art direktor
Aleksandar Sazdov
Urednik
Bojan Sazdov
Naslov na originalot
Данило Киш
ЕНЦИКЛОПЕДИЈА МРТВИХ
Copyright © за македонското издание
Издавачки центар ТРИ, 2010
Copyright © за македонскиот превод, Традуки
Prevod
Aco Peroski
Издавањето на ова дело е поддржано од Традуки,
мрежа за литература иницирана од страна на
Сојузното министерство за европски меѓународни
прашања на Република Австрија, Министерството
за надворешни работи на Сојузна Република
Германија, швајцарската Фондација за култура
„Про Хелвеција“, Култур-контакт Австрија,
Гете институтот и фондацацијата „С. Фишер“.
Site prava zadr`ani. Nitu eden del od ova izdanie ne smee da bide
prepe~atuvan, kopiran ili objavuvan vo koja bilo forma ili na koj bilo
na~in vo elektronskite ili pe~atenite mediumi, bez pismena soglasnost
od izdava~ot.
Данило Киш
ЕНЦИКЛОПЕДИЈА
НА МРТВИТЕ
4
Ma rage d’aimer donne sur la mort
comme une fenêtre sur la cour.
Georges Bataille
Mojot quboven gnev gleda kon smrtta
kako {to prozorecot gleda kon dvorot.
@or` Bataj
6
Simon ^udotvorecot
1.
Sedumnaeset godini po smrtta i ~udesnoto vos­
kresenie na Isus od Nazaret, na kallivite pati{ta
koi vodat do Samarija i, prekrieni so neprijaten pe­
sok, se gubat vo pustinata, se pojavuva onoj kogo u~e­
nicite go narekuvaa ^udotvorec, Simon ^udotvore­
cot, a neprijatelite mu dadoa pogrdno ime „borbori­
ta#. Nekoi tvrdea deka vo Samarija do{ol od selska­
ta provincija Gita, drugi velea deka e od Sirija ili
od Anadolija. Treba da se priznae deka i toj samiot
ja podgrea taa zabuna, za{to na toa neva`no pra{awe
za potekloto odgovara{e so edno {iroko mavtawe na
rakata, so koe go opfa}a{e i najbliskoto naseleno
mesto i polovinata od nebesniot svod.
Ima{e sreden rast, be{e muskulest, so kadrava
crna kosa koja na temeto be{e po~nala da se pro­­ret­
~uva, dodeka bradata, podednakvo kadrava i neuredna,
ve}e mu be{e pobelena. Ima{e zakriven kov~est nos
i profil na ovca. Ednoto oko mu be­{e pogolemo od
drugoto, {to mu dava{e pomalku sar­kasti~en izraz
na negovoto lice. Na levoto uvo nose{e zlatna obet­
ka: zmija {to ja golta svojata opa{ka. Okolu polo­
vinata se obvitkuva{e so edno leneno ja`e {to mu
slu`e{e i kako cirkuski rekvizit; toa ja`e vo eden
moment }e se isprave{e i toj, pred za~udenite o~i
na nasobranite gleda~i, se ka~uva{e po nego kako da
odi po {tica. Ili pak }e go zaka~e{e okolu vratot
7
na nekoe dobi~e, na koe }e mu ja otkine{e glavata
so edno edinstveno zamavnuvawe na me~ot, izgova­
raj}i vol{ebna formula. Za moment glavata i te­
loto le`ea oddeleni vo pustinskiot pesok; a potoa
^udotvorecot }e ja ka`e{e istata vol{ebna formu­
la, no so obraten redosled na zborovite, i glavata
}e se spoe{e so trupot, a lenenoto ja`e od vratot
na dobi~eto ostanuva{e da le`i na zemjata. Simon
go odvrzuva{e jazolot i povtorno go obvitkuva{e
ja`eto okolu sebe. Ako nekoj od gleda~ite saka{e
da go proveri sostavot na vlaknata, Simon mu go
dava{e edniot kraj od vko~anetoto ja`e kako da mu
podava stap; i vedna{ {tom somni~aviot gleda~ }e
go dofate{e ja`eto, toa }e omekne{e i pa|a{e na
zemjata, krevaj}i pra{ina.
Podednakvo dobro zboruva{e na gr~ki, koptski,
aramejski i hebrejski jazik, kako i na lokalnite di­
jalekti, iako negovite neprijateli tvrdea deka sekoj
od tie jazici go zboruva{e so stranski akcent. Si­
mon ne im obrnuva{e vnimanie na tie glasini, a se
dobiva{e vpe~atok deka i samiot gi poddr`uva. Ve­
lat deka ima{e `iv duh i deka be{e odli~en govor­
nik, osobeno koga se obra}a{e pred svoite u~enici
i sledbenici, ili pred nasobranata tolpa. „Toga{
o~ite mu svetea kako yvezdi#, raska`uva eden od ne­
govite u~enici. „Ima{e glas na ludak i bluden pog­
led#, zabele`uva eden od negovite protivnici.
Po isprepletenite pati{ta {to vodat od Istok
kon Zapad i od Zapad kon Istok, Simon ^udotvorecot
sre}ava mnogu propovednici i nivnite pateki ~esto
se vkrstuvaat. U~enicite na Jovan i Pavle, a i sami­
te Jovan i Pavle, go prenesuvaat po svetot u~eweto
na Isus od Nazaret, ~ij spomen s¢ u{te `ivee vo Pa­
lestina, Judeja i Samarija. Simon ~esto gi pronao|a
otpe~atocite od nivnite sandali na vlezot od selo­
8
to. Seloto zamolkna nevoobi~aeno za toj period od
denot, se slu{a{e samo ku~e{koto laewe i yvonli­
voto bleewe na ovcite. A potoa, sli~no na bleewe,
od dale~inata dopira ma{ki glas, yvonliv i jasen, s¢
u{te celosno nerazbirliv; toa se apostolite koi,
ka~eni na staro bure, go propovedaat sovr{enstvoto
na svetot i Bo`joto sozdavawe. Sokrien vo ladot na
edna koliba, Simon ~eka da zavr{at i vleguva po niv
vo seloto, pred da si zamine narodot.
Toga{ i samiot zapo~nuva da propoveda, opkru`en
so svoite sledbenici. Umoren od mudrostite na apos­
tolite, narodot nevolno se sobira okolu nego. „[to­
tuku gi isprativme Pavle i Jovan#, mu velat, „dosta
ni se zborovi za cela godina#.
„Jas ne sum apostol#, objasnuva Simon, „jas sum
eden od va{ite. Tie vi stavaat raka na glavata za da
ve nadahne svetiot duh; jas vi podavam raka za da ve
izvle~am od pra{inata#. Na toa gi podignuva race­
te nagore, a od {irokite rakavi koi se slevaat vo
golemi nabori, se ni{aat negovite ubavi beli race
i negovite ne`ni prsti, kakvi {to imaat mrzlivite
lu|e i vol{ebnicite.
„Tie vi nudat#, prodol`uva Simon, „ve~no spase­
nie; jas vi nudam spoznanie i pustina. Koj saka, neka
mi se pridru`i#.
Lu|eto ve}e bea naviknati na sekakvi skitni­
ci koi doa|aa od site strani na svetot, najmnogu od
Istok, ponekoga{ sami, ponekoga{ po dvajca, a po­
nekoga{ sledeni od tolpa vernici. Nekoi gi osta­
vaa svoite mazgi i kamili blizu do naselbata, ili
vo podno`jeto na planinata, ili vo bliskata dolina;
nekoi doa|aa so vooru`ena grupa (i nivnite propo­
vedi bea zakanuva~ki i komi~ni); nekoi doa|aa na
mazgi i, bez da slezat, zapo~nuvaa da izveduvaat akro­
batski to~ki. No ovie petnaeset godini, po smrtta
9
na nekoj ~ovek od Nazaret, po~naa da doa|aat mladi
i zdravi lu|e, so neguvani bradi ili s¢ u{te golo­
bradi, vo beli nametki i so pastirski stap v raka, i
site se narekuvaa apostoli i Bo`ji sinovi. Sanda­
lite im bea polni so pra{ina od dolgiot pat, a vo
zborovite nalikuvaa eden na drug kako da u~ele od
istata kniga; site se povikuvaa na istoto ~udo, oti
bea negovi svedoci: eden ~ovek od Nazaret pred niv­
nite o~i ja pretvoril vodata vo vino i ja nahranil
seta nasobrana tolpa so nekolku leba. Nekoi tvrdea
deka pred nivnite o~i istiot se vivnal kon neboto
so zaslepuva~ka svetlina i odletal kako gulab. Sle­
pite, koi gi vodea so sebe kako `ivi svedoci, tvrdea
deka taa svetlina im go zemala vidot, no za vozvrat
im dala duhovna svetlina.
I site tie se narekuvaa Bo`ji sinovi i sino­
vi na sinot Bo`ji. Za par~e leb i bo~va vino vetu­
vaa ve~en `ivot i bla`enstvo, a koga lu|eto }e gi
izbrkaa od svojot dom ili }e im gi pu{tea lo{ite
ku~iwa, toga{ se zakanuvaa so ve~en pekol, kade te­
loto se pe~e na tivok ogan kako jagne na ra`en.
Me|u tie propovednici ima{e i dobri govorni­
ci koi znaea kako na nedoverliviot narod i na u{te
ponedoverlivata vlast da im dadat odgovori na mno­
gu zapletkani pra{awa - ne samo za du{ata, tuku i
za teloto, za zemjodelstvoto, za sto~arstvoto. Na
mom~iwata im gi le~ea mozol~iwata, na devicite
im davaa higienski soveti za toa kako da ja za{titat
svojata nevinost i kako polesno da ja podnesuvaat;
na starite im davaa upatstva kako da se podgotvat za
doa|aweto na smrtta, koi zborovi da gi izgovorat vo
sudniot ~as, kako da gi postavat racete za polesno da
se izvle~at niz hodnikot koj vodi do svetlinata; na
majkite im davaa soveti kako da go spasat svojot po­
rod bez tro{oci i vra~evi, kako da gi so~uvaat sino­
10
vite od voenite pohodi, a jalovite `eni gi podu~uvaa
na jasni i ednostavni molitvi koi treba da gi izgo­
varaat tri pati vo denot, na gladno srce, za sveti­
ot duh - kako {to go narekuvaa toa - da im gi oplodi
utrobite.
I seto toa go pravea besplatno, bez pari, dokolku
kako plata ne se smeta korkata leb {to ja primaa kako
blagodarnost, ili sadot so ladna voda {to ja pieja
so pauzi vo goltaweto, mrmorej}i nekakvi nerazbir­
livi zborovi. Taka propovednicite se nadovrzuvaa
eden na drug, doa|aa od razli~ni delovi na svetot, so
razli~ni obi~ai i jazici, so bradi ili golobradi,
no site - pomalku ili pove}e - go zboruvaa istoto:
ona {to }e go spomne{e edniot go objasnuva{e dru­
giot, samo so pove}e detali, bez da se vodi smetka
za nezabele`livite razliki, taka {to prikaznata
za ~udata i voskresenieto na ~ovekot od Nazaret ja
potvrduva{e svojata verodostojnost. Narodite od Ju­
deja, Samarija, Anadolija ve}e bea naviknati na ovie
miroqubivi mom~iwa so pra{ina vo sandalite, koi
gi vkrstuvaat racete na gradite, zboruvaat so glas na
devica i peat so o~ite svrteni kon neboto. Im da­
vaa ladna voda i korka leb, a tie se zablagodaruvaa
i za vozvrat im vetuvaa ve~en `ivot, im go opi{uvaa
~udesnoto mesto kade {to }e stignat po smrtta: tamu
nema pustini, nitu pesok, nitu zmii i pajaci, tuku
samo palmi so {iroki listovi, izvori so studena
voda na sekoe }o{e, trevi do kolena, a sonceto sveti
umereno, no}ite se kako denovi, a denovite se ve~ni;
kravite pasat, kozite i ovcite brstat po pasi{tata,
cve}eto mirisa vo sekoj period od godinata, tamu e
ve~na prolet, nema gavrani i orli, tuku samo slavei
{to postojano peat. I taka natamu.
Taa slika na rajskite porti, koja na po~etokot
na site im zvu~e{e sme{no i nevozmo`no - koj vi­
11
del sonce {to sveti ve~no, kako mo`e da ne postoi
bolka i smrt? - be{e opi{uvana so takva sigurnost,
so takvo vdahnovenie, {to narodot po~na da im ve­
ruva na mom~iwata so krotki sini o~i. Koga edna
laga }e se povtoruva mnogu dolgo, lu|eto po~nuvaat
da veruvaat vo nea. Za{to verata mu e potrebna na
narodot. Mnogu mom~iwa oblekoa sandali so dolgi
kai{i i zaminaa so niv. Nekoi se vra}aa vo nivnite
sela po godina ili dve, nekoi po deset godini. Bea
izmoreni od dolgiot pat, bradite im bea pobeleni i
tivko zboruvaa sami so sebe, dr`ej}i gi racete skr­
steni na preponite. Zboruvaa za Negovite ~uda, za
Negovite u~ewa, propovedaa ~udni zakoni, gi prezi­
raa pati{tata na zadovolstvoto, skromno se obleku­
vaa, jadea umereno, pieja vino, podigaj}i go peharot
so dvete race. Edinstveno plamnuvaa so neo~ekuvana
`estina koga nekoj }e im protivre~e{e, koga nekoj
}e se posomneva{e vo nivnoto u~ewe i vo Negovite
~uda, koga nekoj (te{ko nemu!) }e se posomneva{e vo
ve~niot `ivot i vo rajskite porti. Toga{ so `iv i
`estok govor, so zakanuva~ki zborovi {to iskrea, }e
mu gi pretstavea kaznite na ve~noto stradawe. „Neka
ve ~uvaat Bogovite#, pi{uva eden pagan, „od nivniot
zol jazik i od nivnite kletvi#.
Na onie {to se somnevaa im se obra}aa slatko­
re­~ivo i so vetuvawa, so podmituvawe i so zakani
i, kako {to raste{e nivnata mo} i kako {to se zgo­
lemuva{e brojot na vernicite, taka tie stanuvaa s¢
posilni i s¢ pohrabri. Gi ucenuvaa familiite, im
vnesuvaa somne`i vo du{ite, pletea intrigi okolu
sekoj {to }e poka`e{e duri i najmal znak na somne`
vo nivnoto u~ewe. Imaa svoi provokatori i mani­
pulatori, kako i tajni sudovi vo koi delea anatemi
i kazni, gi palea spisite na protivnicite i gi pro­
kolnuvaa tvrdoglavite. Mnogumina od lu|eto im se
12
priklu~uvaa, za{to vernite gi nagraduvaa, a nepo­
kornite gi kaznuvaa.
Zna~i, vo toa vreme, se pojavi Simon ^udotvore­
cot.
Toj propoveda{e deka Bogot na apostolite e ti­
ranin, a tiranin ne mo`e da mu bide Bog na razumni­
ot ~ovek. Toj niven Bog, Jahve, Elohim, mu se nafr­
lil na ~ove{tvoto, go zadu{uva, go kole, mu ispra}­a
bolesti i divi yverovi, zmii i tarantuli, lavovi i
tigri, molwi i gromovi, ~uma, lepra, sifilis, bu­
ri i do`dovi, su{a i poplavi, ko{mari i nesonici,
~emerna mladost i nemo}na starost. Gi smestil na­
{ite bla`eni predci vo rajskite gradini, no im go
odzel najslatkiot plod, edinstvenoto {to go ~ini
vreden i edinstvenoto {to go oddeluva ~ovekot od
pesot, kamilata, magareto i majmunot - soznanieto za
dobroto i zloto.
„I koga toj na{ nesre}en predok, opien od qu­
bopitnosta, sakal da go vkusi plodot, {to napravil
nivniot, va{iot Elohim, Va{iot Praveden, Golem,
Semo}en? [to?# - vika Simon ni{aj}i se na sta­
roto bure. „Vie mnogu dobro go znaete toa. (Toa se­
kojdnevno vi go propovedaat va{ite apostoli, Ne­
govite slugi i robovi.) Gi proteral kako da se za­
razeni so ~uma ili lepra, gi proteral nemilosrdno,
so v`e{ten me~. A zo{to? Zatoa {to toj e Bogot na
zlobata, na zlodelata i na qubomorata. Namesto slo­
boda, toj propoveda ropstvo; namesto nesoglasuva­we
- pokornost; namesto zadovolstvo - li{uvawe; names­
to soznanie - dogma... O, narode od Samarija, zarem
neodamna ne vi gi sru{i domovite toj va{ nikakvec?
Zarem po va{ite nivi ne rasposla su{a i skakulci?
Zarem ne zede od va{iot kraj desetmina leprozni?
Zarem pred edna godina ne gi opusto{i va{ite do­
movi so stra{na ~uma? I kakov e toj Bog, kakov e toj
13
pravednik, kako {to velat va{ite apostoli, koga
s¢ u{te saka da vi se odmazduva zaradi izmisleni­
ot grev {to go napravile va{ite predci? Kakov e
toj pravednik {to ispra}a ~uma, molwi i gromovi,
bolesti, ~emer i nesre}i, samo zatoa {to na{ite
predci, opieni od qubopitnost, od toj `ivoten ogan
od koj se ra|a soz­nanieto, se osmelija da go skinat
jabolkoto? Toa, na­rode od Samarija, ne e Bog, toa
e nikakvec, ajduk i aramija, koj so svoite angelski
~eti, vooru`eni do zabi, vooru`eni so v`e{teni
me~evi i otrovni streli, stoi na va{iot pat. Koga
}e vi sozreat smokvite, ispra}a bolest; koga }e vi
sozreat malinite, ispra}­a bura da gi otkine i grad
vo zemjata da gi zakopa i vo kal da gi pretvori; koga
ovcite }e vi se objagnat, ispra}a ~uma ili volci ili
tigri da vi gi opusto{at trlata; koga }e vi se rodi
dete, ispra}a gr~evi za da mu go skrati `ivotot. Ka­
kov e toj Bog, kakov e toj la`en pravednik {to go
pravi seto ova? Ne, toa ne e Bog, toa ne e onoj {to e
na neboto, toa ne e Elohim. Toa e nekoj drug. Za{to
Elohim, sozdava~ot na neboto i zemjata, na ~ovekot i
`enata, na zmiite i pticite, sozdava~ot na seto ona
{to e `ivo, onoj {to gi izdigna planinite nad mo­
riwata, onoj {to gi sozdade moriwata, rekite i oke­
anite, vozduhot i oganot, zelenata treva i senkata na
palmite, sonceto i do`dot, vozduhot i ognot - toa e
Elohim, bogot na pravdata. A onoj, ~ie u~ewe go pro­
povedaat Petar i Jovan i Pavle i nivnite u~enici,
toj e aramija i ubiec. I s¢ {to zboruvaat za nego i
za negovoto carstvo Jovan i Pavle, Jakov i Petar seto toa e laga, o poslu{aj me, narode na Samarija!
Nivnata izbrana zemja e laga, nivniot Bog e laga,
nivnite ~uda se laga. Tie la`at za{to i nivniot Bog
vo kogo se kolnat e la`en, zatoa tie la`at postoja­
no i, vleguvaj}i taka vo golemoto oro na lagata, ve}­e
14
ni samite ne znaat {to zboruvaat. Koga la`at site,
toga{ nikoj ne la`e. Koga s¢ e laga, toga{ ni{to ne
e la`no. Nebesnoto carstvo, pravednoto carstvo e
laga. Sekoj atribut na nivniot Bog e po edna laga.
Praveden - laga. Vistinoqubiv - laga. Edinstven
- laga. Besmrten - laga. I nivnite knigi se la`ni,
za{to vetuvaat lagi, vetuvaat raj, a rajot e laga za­
toa {to e vo nivnite race, zatoa {to tie se pred raj­
skite porti - negovite angeli vooru`eni so ognen
me~ i negovite sudii so la`en kantar.#
Tolpata go slu{a{e ramnodu{no i bez doverba,
kako {to lu|eto obi~no gi slu{a demagozite: baraj­
}­
i skrieni zna~ewa vo nejasnite zborovi. Za{to
tolpata ve}e be{e naviknata na faktot deka mo}­ni­
te, vlasta i fariseite gi prikrivaat izmamite, zaka­
nite i danocite so slatkore~ivost i vetuvawa. Zatoa
~ekaa i ovoj da se izdade, na krajot da go ka`e toa za
{to do{ol, ona zaradi koe bea izgovoreni tie pra­
zni zborovi, celiot toj nejasen govor, zbunuva~ki i
besmislen. Edinstveno se nadevaa deka na krajot ba­
rem }e go potkrepi svoeto matno izlagawe so nekoja
akrobatska to~ka, so nekoe ~udo.
„Nebesnoto carstvo po~iva na la`ni temeli# prodol`uva Simon, gledaj}i vo nemilosrdnoto son­
ce, „a pokrivot mu e izgraden od dva svoda, od lagi i
izmislici. I nivnite spisi se sostaveni od la`ni
zborovi i la`ni zakoni, sekoj zakon e po edna laga:
deset zakoni, deset lagi... Ne im e dovolno {to toj,
nivniot Elohim, tiraninot {to ja qubi odmazdata,
e zloben kako nekakov zol starec, tuku u{te treba
i da mu se voshituvate, da mu se poklonuvate i, osven
na nego, da ne mislite na ni{to drugo! Da go nareku­
vate edinstven, semo}en i praveden toj tiranin! I
edinstveno nemu da mu se pokoruvate! O, narode na
Samarija, kakvi se tie {arlatani {to te posetuvaat
15
i ti ja polnat glavata so lagi i so la`ni vetuvawa?
Tie za sebe ja prisvoija negovata milost, a od vas
baraat da mu se pokoruvate bez pogovor, da gi pri­
fatite site nesre}i vo `ivotot, ranite, bolestite,
zemjotresite, poplavite, ~umata, a pri toa da ne go
kolnete. Zo{to, inaku, bi vi zabranuvale da go spom­
nuvate negovoto ime? Laga e, ti velam narode na Sa­
marija, seto ona {to go propovedaat Petar i Pavle,
s¢ e laga i izmislica za nivnite u~enici, seto toa e
stra{na i golema izmama! Zatoa: ne ubivaj! Za{to
ubivaweto e negova rabota, na toj nivniot Edinstven
i Semo}en i Praveden! Negovo e da kole i da ubiva
deca v kolevka, majki na poroduvawe i bezzabi star­
ci! Toa e negoviot zanaet; zatoa: ne ubivaj! Negovo i
na negovite slugi e da ubivaat! Tie se edinstvenite
koi se povikani za toa! Tie se predodredeni da bidat
volci, a vie da bidete ovci! Zaradi toa, narode na
Samarija, prepu{ti im se na nivnite zakoni!... I za­
toa: ne bludni~i, za tie da mo`at da go skinat za sebe
cvetot od tvoite devojki! I zatoa ne mu zaviduvaj na
bli`niot svoj, za{to nema{ za {to da mu zaviduva{!
Tie od tebe baraat s¢ - i du{a i telo, i duh i misla,
a za vozvrat ti davaat vetuvawa: za tvojata sega{na
poniznost, i za tvojata sega{na molitva i za tvoeto
sega{no mol~ewe ti davaat la`ni vetuvawa, ti vetu­
vaat idnina, idnina koja ne postoi...#
Simon ne zabele`a, ili samo se preprava{e deka
ne zabele`uva deka narodot ve}e be{e zaminat i
deka ostanale da slu{aat samo onie koi se nareku­
vaa negovi u~enici, dodeka Sofija, negovata verna
sledbeni~ka, mu go bri{e{e ~eloto i mu go dodava{e
bokalot so stoplena voda, iako celo vreme be{e dla­
boko zakopan vo pesokta.
Sofija ima{e triesetina godini, be{e niska, so
bujna kosa i so o~i crni kako jagleni. Preku provid­
16
nata svetla nametka nose{e {areni svileni {alo­
vi, nesomneno kupeni vo Indija. U~enicite na Si­
mon za nea velea deka e olicetvorenie na mudrosta
i na zrelata `enska ubavina, dodeka hristijanskite
ispovednici {irea za nea sekakvi glasini: deka e
ve{terka, bludnica, strasna zavodni~ka i {arlatan­
ka koja ja prifatila milosta na svojot {arlatanski
gospodar vo nekoja javna ku}a vo Sirija. Simon ne go
poreknuva{e toa. Nejzinata nekoga{na sudbina na
robinka i prostitutka mu slu`e{e kako o~igleden
primer, primer i pouka, za zlobata i surovosta na
Jahve vo ovoj svet. Toj Padnat Angel, toa Zalutano
jagne, tvrde{e Simon, e samo `rtva na Bo`jata zlo­
ba, ^ista Du{a zarobena vo ~ove~ko telo. Nejzini­
ot duh so vekovi se selel od edna forma vo druga, od
edno telo vo drugo, od eden privid vo drug. Taa be{e
}erkata na Lot, taa be{e Rahila, taa be{e ubavata
Elena. (Zna~i, i Grcite i varvarite mu se voshitu­
vaa na eden privid i si ja prolevaa krvta zaradi eden
fantom!) Nejzinoto posledno otelotvoruvawe be{e
taa prostitutka vo edna javna ku}a vo Sirija.
„A dotoga{#, prodol`i Simon, plukaj}i ja gol­t­
kata mlaka voda za{to zdogleda grupa ispovednici
vo beli nametki koi izlegoa od senkite na ku}ite;
a me|u niv go prepozna Petar i negovite u~enici,
vooru`eni so pastirski stapovi... „A dotoga{, pod
temniot svod na neboto, vo temnite yidini na zemja­
ta, vo temninata na `ivotot, prezirajte go bogat­
stvoto, kako {to ve u~at tie, otfrlete gi telesnite
zadovolstva, prezirajte ja `enata, toj bokal so nek­
tar, taa urna na bla`enstvoto, vo ime na nivniot
la`en raj i vo strav od nivniot la`en pekol, kako da
ne e pekol celiot ovoj `ivot...#
„Nekoj se opredelil za zemnoto, a nekoj za nebes­
noto carstvo#, re~e Petar, potpren so dvete race
vrz svojot stap.
17
„Samo onoj {to bil bogat mo`e da go prezira
bogatstvoto#, re~e Simon i go vperi vo nego svoeto
pogolemo oko. „Onoj {to bil siromav mo`e da £ se
voshituva na siroma{tijata; telesnite zadovolstva
mo`e da gi otfrli samo onoj {to gi probal#.
„Sinot Bo`ji strada{e#, re~e Petar.
„Negovite ~uda se dokaz za negovata pravednost#,
dofrli eden od negovite u~enici.
„^udata ne se nikakov dokaz na pravednosta#, re~e
Simon. „^udata slu`at kako posleden dokaz samo za
lekoverniot narod. Taa moda ja vovede va{iot ne­
sre}en Evrein koj zavr{i raspnat na krst.#
„Taka mo`e da zboruva samo onoj {to poseduva ta­
kva mo}# vozvrati Petar.
Toga{ Simon neo~ekuvano skokna od razni{anoto
bure i se najde to~no pred svojot predizvikuva~.
„Sega }e poletam kon neboto#, re~e Simon.
„Navistina bi sakal da go vidam toa#, re~e Petar,
a glasot mu zatreperi.
„Znam do kade dosegnuva granicata na mojata mo}#,
re~e Simon, „i znam deka nema da stignam do sedmo­
to nebo. No }e stignam do drugite {est. Do sedmoto
nebo stignuva samo mislata, za{to tamu s¢ e svetli­
na i bla`enstvo. A bla`enstvoto ne mu e dadeno na
smrtniot ~ovek.#
„Ne mudruvaj#, re~e eden od u~enicite na Petar.
„Ako stigne{ onde, do onoj oblak, }e te po~ituvame
kako {to go po~ituvame ~ovekot od Nazaret.#
Koga dozna deka blizu do seloto, kraj golemoto
maslinovo drvo, se slu~uvaat nekakvi nerazbirlivi
raboti i deka, najverojatno, onoj brblivec kone~no
}­e prika`e nekoja od svoite cirkuski ve{tini, na­
rodot povtorno se sobra.
18
„I pobrzo da se vrati{#, se potsmeva{e eden od
nab­quduva~ite. „A nam ostavi ni vo zavet nakakov
znak.#
Simon go odmota ja`eto od svojata polovina i go
stavi pred svoite noze.
„Toa e se {to imam.#
A Sofija re~e: „Zemi go ovoj {al. Tamu gore e
ladno kako na dnoto od bunar.# I mu go zavitka svojot
{al okolu vrat.
„Ovie podgotovki traat premnogu dolgo#, re~e
Petar.
„Mo`ebi ~eka da zajde sonceto, pa da se izvle~e
vo temninata na no}ta#, dodade eden od u~enicite na
Petar.
„Do gledawe#, re~e Simon i ja bakna Sofija vo
~eloto.
„So zdravje#, re~e eden od u~enicite na Petar.
„Vnimavaj da ne nastine{!#
Simon neo~ekuvano potskokna so dvete noze isto­
vremeno i po~na da mavta so racete kako petel, a
pra{inata po~na da se kreva pod negovite sandali.
„Kukuriku!# vikna eden {egaxija. Toa be{e edno
mom~e so kov~esto lice i itri o~i koi se pretvoraa
vo dve kosi se~ila koga se smee{e.
Simon pogledna kon nego i re~e:
„Sinko, toa ne e taka lesno! Zemjata go privle­
kuva sekoe telo, pa duri i perduvot, a kamo li edna
~ove~ka urnatina od okolu ~etrieset oka.#
Petar odvaj se vozdr`a da ne se nasmee glasno na
ova mudruvawe, no ja sokri nasmevkata vo svojata
brada.
„Eh koga bi znael da leta{ kako {to znae{ da mu­
druva{#, mu re~e {egaxijata, „dosega ve}e }e be{e
na nebo.#
„Polesno e da se mudruva otkolku da se leta, pri­
znavam#, re~e Simon so ta`en glas. „Ete, duri i ti
19
znae{ da drdori{, a niedna{ vo svojot beden `ivot
ne si se ottrgnal od zemjata ni eden metar... A sega
pu{ti me da soberam sila, da gi soberam misli­
te vo edna to~ka, so seta sila da pomislam na zem­
skiot `ivot, na nesovr{enosta na svetot, na miri­
sot na `ivotite {to se raspa|aat, na yverkite {to
me|usebno se ubivaat, na zmijata {to go kasnuva jag­
neto {to pre`iva vo ladot, na volcite {to gi rastr­
gnuvaat jagniwata, na bogomolkite {to gi ubivaat
svoite ma`jaci, na p~elite {to umiraat po ubo­
dot, na maj~inskata bolka pri ra|aweto, na slepite
ma~iwa koi decata gi frlaat v reka, na u`asot na
ribite vo utrobata na kitot, na u`asot na kitovite
koi se nasukani na bregot, na tagata na slonot koga
umira od starost, na kratkata radost na peperutkite,
na la`nata ubavina na cvetot, na kratkotrajnata sta­
pica na qubovnata pregratka, na u`asot od zaludno
prolienoto seme, na nemo}ta na ostareniot tigar, na
raspa|aweto na zabite vo ustata, na mirisot na mr­
tvoto lisje {to se sobira vo {umite, na stravot na
{totuku ispilenoto pile koe majkata go istisnuva
od gnezdoto, na pekolnite maki na crvite koi se
pe~at na sonceto kako na `iv ogan, na bolkata zara­
di qubovnata razdelba, na u`asot na leprozniot, na
stra{nata metamorfoza na `enskite gradi, na rani­
te, na bolkata {to ja ~uvstvuvaat slepite...#
I odedna{ lu|eto vidoa kako smrtnoto telo na
Simon ^udotvorecot popoleka se oddeluva od zem­
jata i kako ispraveno se izdignuva s¢ pogore i pogo­
re, so mali dvi`ewa na racete, kako {to ribata gi
dvi`i perkite, sosema malku, odvaj zabele`livo,
dodeka negovata kosa i brada se leleeja od bavnoto
letawe, od toa ~udno lebdewe.
Odedna{ nastana ti{ina i ne mo`e{e da se slu{­
ne nitu eden krik, nitu edna vozdi{ka. Tolpata sto­
20
e{e kako skameneta, so o~ite vpereni kon neboto.
Duri i slepite gi naso~uvaa svoite prazni belki
nagore, za{to od nenadejniot molk sfatija {to se
slu~i i kade bea svrteni site glavi i kade bea vpere­
ni site pogledi.
Petar, isto taka, stoe{e kako skamenet, so otvo­
rena usta od v~udonevidenost. Toj ne veruva{e vo
~uda, osven vo ~udata na verata, a ~udoto mo`e{e da
dojde samo od Nego, od edinstveniot ^udotvorec, od
onoj {to ja pretvori vodata vo vino; s¢ ostanato e
samo iluzionisti~ko podmetnuvawe na nevidlivi
ja`iwa. ^udoto im e dadeno samo na hristijanite, a
pome|u hristijanite samo na onie ~ija vera e tvrda
kako kamen, kakva {to be{e Negovata.
Se koleba{e za moment i, pla{ej}i se od izmama­
ta - za{to toa ne mo`e da bide ni{to drugo, osven iz­
mama na setilata, egipetska pana|urska magija - si gi
protri o~ite, a potoa go svrte pogledot kon mestoto
kade predmalku (a toa zna~i i sega) stoe{e Simon
^udotvorecot. No toj ne be{e tamu, tamu be{e samo
ona leneno ja`e svitkano kako zmija i pra{inata
koja poleka pa|a{e nadolu, pra{inata {to ja krena
Simon dodeka skoka{e kako nekakov nesmasen petel,
mavtaj}i so racete kako so potse~eni krila. Potoa
poleka go krena pogledot pogore, kon mestoto kade
{to gleda{e tolpata, i povtorno go zdogleda ^udo­
tvorecot. Negovata silueta be{e jasno vidliva pod
beliot oblak: sega li~e{e na nekakov golem orel, no
ne be{e orel - toa be{e ~ovek, za{to s¢ u{te jasno
se raspoznavaa ~ove~kite race i ~ove~kite noze, i
~ove~kata glava, iako, raka na srce, ve}e ne mo`e{e
da se ka`e deka toj ~ovek {to se pribli`uva kon
oblakot, e Simon ^udotvorecot, za{to pove}e ne
mo`ea da mu se raspoznaat crtite na liceto.
21
Petar gleda{e vo toj bel oblak, trepkaj}i so
o~ite za da se oslobodi od izmamata na koja nased­
na siot narod. Za{to, ako onaa crna silueta {to mu
se pribli`uva na oblakot navistina e Simon, toa
zna~i deka Negovite ~uda i vistinata na hristijan­
skata vera e samo edna od vistinite vo ovoj svet, no
ne e edinstvena; toa zna~i deka svetot e tajna, deka
verata e izmama i deka pove}e ne postoi kako sigur­
na potpora za negoviot `ivot; toa zna~i deka ~ove­
kot e tajna nad tajnite; toa zna~i deka e nepoznato
edinstvoto na svetot i sozdavaweto.
Ako mo`e{e da im se veruva na o~ite, toga{ ona
{to treba{e da bide smrtnoto telo na Simon ^udo­
tvorecot sega stigna do oblacite: crna to~ka koja za
moment se izgubi od vidikot i povtorno jasno se is­
crta na belata opa~ina vo nizata od oblaci, a potoa
sosema is~ezna vo belata magla.
Ti{inata trae{e samo za moment, a potoa od tol­
pata se slu{na vozdi{ka na voodu{evuvawe i lu|eto
po~naa da pa|aat na zemja, poklonuvaj}i se i mavtaj­
}­i so glavite kako da se vo trans. Duri i nekoi od
u~enicite na Petar se poklonija pred toa pagansko
~udo, za koe bea `ivi svedoci.
Toga{ Petar gi zatvori o~ite i na hebrejski
(za{­to toa e prirodniot jazik me|u svetcite, no i za
da ne go razbere tolpata) ja izgovori slednata moli­
tva:
„Edinstven Tatko, ti {to si na neboto, pomogni
im na moite setila koi se zamateni od svetovnata
izmama, na o~ite moi daj im prodornost na vidot, a
na mojot razum bistrina za od sebe da gi ottrgnam
iluziite i izmamite, za da ostanam nepokolebliv vo
Tvojata vera i vo qubovta svoja kon Sinot Tvoj, Spa­
sitelot. Amin.#
A Bog mu re~e:
22
„Sledi gi moite soveti, o Verniku. Ka`i im na
lu|eto deka ~istata sila na verata e posilna od
ograni~enite setila i zboruvaj jasno site da te raz­
berat. I ka`i im glasno site da te slu{nat: Bog e
edinstven i imeto mu e Elohim, i sinot Bo`ji e edin­
stven i imeto mu e Isus, i verata e edna i edinstvena,
a taa vera e hristijanskata. A onoj {to pred tvoite
o~i go preleta neboto pod oblacite, Simon ^udotvo­
recot, otpadnik od verata i skvernavitel na Bo`joto
u~ewe, navistina leta{e so silata na svojata volja i
so silata na svoite misli i sega leta, nevidliv, kon
yvezdite, ponesen od silata na svoeto somnevawe i
svojata ~ove~ka qubopitnost koja, i pokraj s¢, ima
svoi granici. I ka`i im glasno, site da te slu{nat,
deka taa mo} za isku{uvawe, isto taka, mu ja dadov
jas, deka negovata sila i negovata mo} poteknuvaat
od mene, za{to mu dozvoliv da gi isku{uva du{ite
hristijanski so svoite ~uda, za da im poka`am deka
~udata ne postojat i deka ne postoi druga sila osven
mojata. Toa ka`i im go i ne pla{i se.#
Petar toga{ gi otvori o~ite, se ka~i na eden kup
od isu{ena kal vrz koja se roea muvi i po~na da vika
na siot glas:
„Narodeee, ~uj i po~uj!#
Nikoj ne mu obrna vnimanie. Lu|eto le`ea vo pra­
{inata kako ovci na `e`ok den vo ladot na grmu{­
kite.
Petar povtorno vikna na cel glas:
„Narode na Samarija, ~uj i po~uj, sakam da ka`am
ne{to.#
Nekolkumina ja podignaa glavata, a me|u prvite
bea slepite.
„Go vidovte toa {to go vidovte, i bevte `rtvi na
setilna izmama {to ja izvede toj vol{ebnik i cirku­
zant, koj gi steknal tie znaewa vo Egipet...#
23
„Toj si go odr`a zborot#, re~e Sofija.
„Dodeka da izbrojam do deset#, prodol`i Petar
bez da £ obrne vnimanie, „negovoto telo }e se strupo­
li na zemjata koja ja prezira{e, }e padne kako kamen
pred va{ite noze i nikoga{ pove}e nema da se po­
digne od pra{inata... Za{to taka saka edinstveniot
Bog... Eden...#
„Toj sepak letna#, re~e Sofija. „Toj doka`a deka
e ^udotvorec.#
„Dva...#
„Toj e pobednik, duri i da padne#, re~e Sofija.
Petar gi zatvori o~ite dodeka broe{e, kako da
saka{e da go sopre vremeto. A toga{ go slu{na kri­
kot na tolpata i gi otvori o~ite. Na istoto mesto
kade pred malku is~ezna, od oblacite izleze edna
crna to~ka {to stanuva{e s¢ pogolema. Teloto na
Simon ^udotvorecot pa|a{e kako kamen, vrtej}i se
okolu svojata vertikalna i horizontalna oska. ^udo­
tvorecot mavta{e so racete i so nozete, i stanuva{e
s¢ pogolem i s¢ pojasen. Tolpata vedna{ se razbega
na site strani, najverojatno od strav deka toa telo
{to se strupoluva od oblacite mo`e da povredi ne­
koj od niv.
Potoa s¢ se slu~i nabrzina. Kako koga vre}a pol­
na so vla`en pesok }e padne od yidarskata kola, ili
kako ovca koja ja ispu{til orelot od viso~inite,
taka teloto na Simon ^udotvorecot tresna na zemja­
ta.
Prva mu se pribli`i Sofija Prostitutkata, ne­
govata verna sledbeni~ka. Saka{e vrz o~ite da mu go
stavi {alot {to mu go dade, no nema{e sila za toa,
za{to mora{e da gi zatvori o~ite zgrozena od glet­
kata {to ja gleda{e. Sma~kan ~erep, skr{eni eks­
tremiteti, lice polno so krv i rani, creva istureni
kako kaj zaklan vol, na zemjata le`ea kup sma~kani i
24
skr{eni koski i iskasapeno meso, a negovata namet­
ka, negovite sandali i negoviot {al bea izme{ani so
koskite i so mesoto vo edna u`asna, zdrobena masa.
Onie {to se dobli`ija da ja vidat gletkata, slu{­
naa samo deka prozbore so glas koj prokolnuva:
„I ova e dokaz za vistinata na negovoto u~ewe.
^ove~kiot `ivot e pad i pekol, a svetot e vo racete
na tiraniot. Neka e proklet Elohim - najgolemiot
od site tirani.#
Potoa se upati kon pustinata, pla~ej}i i kol­
nej}­i.
2.
Spored druga verzija, ^udotvorecot ne go naso~il
svojot predizvik kon sedmoto nebo tuku kon zemjata,
najgolemata od site iluzii.
Zna~i, legnat na grb pod senkata na golemata
maslinka, so race istegnati pokraj glavata, Simon
gleda{e nagore kon neboto, kon „u`asot na neboto#.
Pokraj nego sede{e Prostitutkata, „so ra{ireni
noze kako stelna krava#, kako {to zabele`al eden
hristijanski polemi~ar (za kogo, me|utoa, ne zna­
eme so sigurnost dali go prenesuva direktno toa
svedo{tvo ili samo citira nekoj od svedocite na
taa scena; ili ednostavno izmisluva). Me|utoa, mas­
linkata i nejzinata senka, vrz osnova na povtoreno
svedo{tvo, ostanuvaat edninstveniot ~ist fakt od
ovaa neobi~na prikazna za ~udata na Simon. Zna~i,
sudbinata saka{e tuka da pomine Petar so svojata
svita. Eden od u~enicite, nesomneno predizvikan
od nedoli~nata poza na Sofija, so glava svrtena na­
strana za da ne go obzeme isku{enieto, go zapra{a
25
Simon: „Dali e podobro da se see na zemjata, a da se
`nee na neboto; ili va`no e samo da se frli semeto,
bez razlika kade# - sholasti~ko pra{awe koe bara
nedvosmislen odgovor.
Simon se potpre na laktot i, bez da se pomrdne, mu
odgovori preku ramo:
„Sekoja zemja e zemja i seedno e kade ~ovek }e see.
Vistinskata zaednica e onaa koga }e se izme{aat
ma`ot i `enata.#
„Sekoj ~ovek i sekoja `ena?# pra{a Petar i za~u­
deno se svrti.
[email protected] e urna na bla`enstvoto#, re~e Simon. „A
dali i ti, kako i sekoj ~ovek so pomaten um, gi zatvo­
ra{ u{ite za da ne se zarazi{ od eresot, i dali go
krie{ pogledot i bega{ koga nema{ {to da ka`e{.#
Potoa sleduva edna dolga teolo{ka rasprava za
Elohim, za kaznata, za kaeweto, za smislata na `ivo­
tot, za odrekuvaweto, za du{ata i teloto - i seto toa
izme{ano so sholasti~ki dokazi i citati na hebrej­
ski, gr~ki, koptski i latinski jazik.
„Du{ata e alfa i omega#, zaklu~i Petar.
„Dobro e ona {to mu godi na Boga.#
„Delata, sami po sebe, ne se nitu dobri, nitu
lo{i#, re~e Simon. „Moralot ne go odreduva Bog
tuku lu|eto#.
„Milosrdnite dela se vlog za ve~nosta#, re~e Pe­
tar. „^udata se dokaz za onie {to s¢ u{te se somne­
vaat.#
„Dali va{iot Bog mo`e da go popravi o{te­tu­
vaweto na edna devica?# pra{a Simon, gledaj}i kon
svojata sledbeni~ka.
„Toj ima duhovna mo}#, re~e Petar, koj o~igledno
be{e zbunet od pra{aweto.
Sofija se sme{ka{e dvosmisleno.
26
„Sakav da ka`am, dali ima fizi~ka mo}?# pro­
dol`i Simon.
„Ima#, re~e Petar bez da razmisluva. „Onoj {to
gi izle~i leproznite, Onoj {to...#
„... Ja pretvori vodata vo vino et caetera et caetera#,
go prekina Simon.
„Da#, prodol`i Petar. „Vo negoviot zanaet spa­
|aat ~udata i ...#
„Jas pak mislev deka negoviot znanaet e drvodel­
stvoto#, re~e Simon.
„I milosrdnosta#, re~e Petar.
Na krajot, naluten zaradi tvrdoglavosta na Petar
i nepopustlivoto povikuvawe na Negovite ~uda, Si­
mon re~e:
„I jas mo`am da pravam ~uda, isto kako i va{iot
u~itel od Nazaret#.
†Lesno e samo da se zboruva#, vozvrati Petar so
zatreperen glas.
„Toj ima nau~eno razni ve{tini na egipetskite
pana|uri#, re~e eden od u~enicite na Petar. „Treba
da se ~uvame od izmami.#
„I va{iot u~itel od Nazaret - kako mu be{e ime­
to? - mo`el da nau~i egipetska magija#, re~e Simon.
„Negovite ~uda se slu~ija pove}e pati#, re~e Pe­
tar.
„Zakopajte me v zemja {est lakti dlaboko#, re~e
Simon po kratko razmisluvawe. „Za tri dena }e vo­
skresnam, isto kako onoj va{iot...#
„Isus#, mu re~e Petar. „Ti mnogu dobro znae{
kako se vika.#
„Da, toj.#
Eden od u~enicite nabrzina otide vo najbliskata
naselba i se vrati so grupa rabotnici koi gradea bu­
nar vo dolinata. Na ramenata nosea lopati, kopa~i
i sekiri. Zad niv celoto selo - s¢ {to be{e `ivo i
27
mrda{e - zamre, za{to vesta deka se pojavil nekakov
egipetski vol{ebnik koj }e napravi ~udo nabrzina
se pro{iri niz mestoto.
„[est lakti dlaboko#, povtori Simon.
Rabotnicite po~naa da kopaat i nabrzo gorniot
peso~en sloj na zemjata go zamenija golemite kamewa,
a potoa nekakva suva crvenikava zemja. Lopatite ja
frlaa slonovata koska na koja s¢ u{te se gledaa tra­
gi od korewata; ise~eni so ostrite se~ila na alati­
te, crvite se izvivaa i se zgr~uvaa pod sonceto kako
pod `iv ogan.
Sofija mol~e{kum stoe{e pokraj jamata {to
stanuva{e s¢ podlaboka, dodeka Simon - kako neka­
kov doma}in koj gradi bunar ili gi postavuva teme­
lite za nova ku}a - im izdava{e naredbi na rabotni­
cite, ja mere{e so ~ekori {irinata i dol`inata na
jamata, go spu{ta{e lenenoto ja`e vo dupkata, a me|u
prstite gi drobe{e pesokot i zemjata.
Koga go napravija kov~egot - od grubo obrabote­
ni {tici od mirislivo kedrovo drvo, zacvrsteni so
drveni {ajki - Sofija go soble~e {alot i go stavi
okolu vratot na Simon.
„Tamu dolu e studeno kako na dnoto od bunar#,
re~e.
Simon vedna{ se ottrgna od nea, zede edna od {ti­
cite na kov~egot i ja zatrese, kako da saka{e da ja
pro­veri cvrstinata na konstrukcijata.
Potoa sre}no za~ekori vnatre i se ispru`i na
dnoto.
Rabotnicite se dobli`ija i, na dadeniot znak,
na kapakot zakovaa golemi {ajki. Petar ne{to mu
do{epna na eden od svoite u~enici. U~enikot dojde
i, proveruvaj}i gi {ajkite, klimna so glavata.
Petar ja krena svojata treperliva raka i rabot­
nicite gi provlekoa ja`iwata pod kov~egot, a potoa
28
vnimatelno go spu{tija vo bunarot. Sofija stoe{e
nastrana bez da se pomrdne. Zemjata po~na da pa|a vrz
kapakot. Se slu{a{e zvuk sli~en na tropawe na ta­
pan {to se oddale~uva. Nabrzo, na mestoto kade {to
be{e dupkata, blizu do golemite palmi, se pojavi is­
paknatina {to li~e{e na peso~na dina.
Petar se ka~i na kupot zemja, gi podigna racete kon
neboto i po~na da {epoti nekakva molitva. So zat­
voreni o~i i so glavata svrtena nastrana, ostava{e
vpe~atok na ~ovek koj se obiduva da naslu{ne nekak­
vi dale~ni glasovi.
Vetrot u{te vo tekot na denot gi izbri{a tragi­
te od bosite stapala i od sandalite vo neprijatniot
pesok.
Po tri dena, vo petok, go iskopaa grobot. Na ot­
kopuvaweto dojdoa pove}e lu|e otkolku na zakopot,
za{to vesta za ~udotvorecot - cirkuzant i iluzio­
nist, se pro{iri i vo drugite pokraini. Sofija, Pe­
tar i negovite u~enici, kako sudii imaa prednost i
stoeja najblisku do dupkata.
Prvo po~ustvuvaa u`asna smrdea, kako da doa|a od
pekolot. Potoa, pod iskopanata zemja, gi zdogledaa
{ticite od kov~egot koi bea potemneti kako da se
za’r|ani. Rabotnicite gi izvadija {ajkite i go po­
dig­
naa kapakot. Liceto na Simon ^udotvorecot
be{e kako rastopena leprozna masa, a od o~nite du­
pki mu izleguvaa crvi. Samo `oltenikavite zabi mu
bea raskle{eni vo nekakov gr~ ili vo vko~aneta nas­
mevka.
Sofija gi prekri o~ite so racete i vrisna. Potoa
naedna{ se svrte kon Petar i zboruva{e so glas od
koj site zatreperija:
„I ova e dokaz za vistinata na negovoto u~ewe.
^ove~kiot `ivot e pad i pekol, a svetot e vo racete
29
na tiraninot. Neka e proklet Elohim - najgolemiot
od site tirani.#
Tolpata £ napravi pat i taa se probi niz tivkiot
narod i trgna kon pustinata, kolnej}i.
Nejzinoto smrtno telo se vrati vo javna ku}a, a
nejziniot duh se vseli vo nekoja nova iluzija.
30
Download

Данило Киш ЕНЦИКЛОПЕДИЈА НА МРТВИТЕ