VESNIK ZA ODVITKUVAWE
IZLEGUVAL KOGA ]E MU TEKNE A SEGA SEKOJA PRVA SABOTA VO MESECOT
IV IZDANIE ! GODINA 65 ! BR 1656 ! 3 juli 2010 GODINA ! BESPLATEN PRIMEROK
Darko MARKOVI]
UBODNIK
DOLNA MAKEDONIJA
Videte paradoks: Kosovo i nivniot pretsedatel, Sejdiu, baraat pomo{ od me|unarodnite
faktori za da se otkrijat masovnite grobnici
vo Makedonija! Tie ne mo`at da se setat kade im
se! I Gospod se krsti na ova! Nie mo`e samo da
potvrdime deka vo na{ata zemja nema masovni
grobnici. Osven ako nekoj misli na na{ata zemja!
Evropa ja hrabri na{ata vlada da napravi
re{itelen ~ekor napred vo reformite. Antonio
Milo{ovski se nao|a vo mnogu naprijatna polo`ba! Kako da im objasni deka ovoj ~ekor ne
mo`e da se napravi bidej}i- Makedonija e na
rabot na bezdnata!
Papandreu i Drucas namesto da se borat
protiv ekonomskata nemo} na svojata zemja, du{a ni vadat. Nivni zaedni~ki slogan e: Leb ne
jademe - ama Makedonija }e ja jademe! Gruevski
ravnodu{en kon ova, diskretno go otkop~a {licot od pantalonite i od magacinot im ponudi da
kasnat ne{to... Ako ne veruvate, pra{ajte go Boris Tadi}. Sè u{te e `iv svedok. Posle ovaa
Miroslav GEORGIJEVSKI
mala zakuska, odnosite so Grcija okolu imeto se
podobrija. [to se vide na sredbata vo Bosfor,
kade se zabele`a deka stavovite na Gruevski i
Papandreu se sè pobliski.
IRI za vlasta e kako IRA vo Anglija. Zatoa
neka ne se pravat IRI-anketarite Angli~ani!
Nivnite anketi se totalna dezinformacija za
narodot. Vistinata e poinakva. Eve... Pretsedatelot ja u`iva doverbata na site sre}ni
gra|ani. Ama koj e vinoven {to 90% od narodot
se ~uvstvuva nesre}en! Nekoj go ima dezinformirano na{iot narod za negovata sre}a. Drug
primer: Imame sre}en pretsedatel, sre}en premier i nesre}en narod. Kako {to gledate, sre}nite vodat 2:1. Treba li pogolem primer od toa
kako anketite pravat zbrki vo glavata kaj narodot? Zatoa anketite treba maksimalno da se
odbegnuvaat. Osven onaa, na koja „Osten“ vodi vo
realno pretstavuvawe na `ivotot.
Vasil TOLEVSKI
FUDBALERITE NE NÈ ODNESOA VO AFRIKA.
TAMU ]E NE ODNESAT POLITI^ARITE!
Vasil TOLEVSKI
2
Sabota, 3 juli 2010
DENOVI LI SE DENOVI
In vino veritas
Premierite Gruevski i Papandreu ispija po u{te edno zaedni~ko kafe vo obid da gi ispeglaat razlikite za imeto. So
ogled na dosega{nite rezultati, krajno vreme e da preminat
na nekoj poinspirativen pijalok. Na primer: vinoto!
Ton
Na{ite parlamentarci ne se oblekuvaat vo ton so ona {to go
rabotat. Ne sum gi videl na sednicite na parlamentot da
nosat pi`ami!
Rodenden
Na rodendenskata proslava na VMRO DPMNE ne be{e zabele`an Qub~o Georgievski. Zlobnicite vedna{ prokomentiraa deka toj se upla{il da ne mu gi istegne nekoj u{ite!
Sudbina
Na{ite politi~ari ja delat sudbinata so nevraboteniot
narod. Ni{to ne rabotat!
Rabota
Vo posledno vreme na videlina izleguvaat kriminalnite
raboti na nekoi politi~ari! Toa e samo dokaz deka i politi~arite po~nale ne{to da rabotat!
Kompleks
I kaj nas ima politi~ari {to si ja sakaat tatkovinata kako
majka! Toa se onie {to imaat Edipov kompleks!
Iskorenuvawe
Kaj nas te{ko }e se iskoreni kriminalot! Taka e toa koga ne
pravime razlika pome|u poternica i predizboren plakat!
Tr~awe
Nie ne tr~ame vo presret na idninata. Se pla{ime da ne nè
prepoznae!
Darko MARKOVI]
Ostrov
Sre}a na{a {to nemame more! Site }e zabele`ea deka li~ime na pust ostrov!
Sila
Otkako }e diplomiraat, golem broj studenti po~nuvaat da gi
~uvstuvaat blagodetite na maksimata: Znaeweto e sila znaeweto e mo}! Posre}nite od niv se vrabotuvaat kako fizi~ki
rabotnici po beliot svet. Samo ne e jasno dali e toa odliv na
mozoci ili na fizi~ki rabotnici!
Originalnost
Nas nema da ni se povtori dve iljadi i prvata godina. Nie sme
sekoga{ novi i originalni!
Asocijacija
Nekoi dr`avni slu`benici ne znaat ni da beknat! Nesvojstveno za nekoj {to e na jasli, pa makar i dr`avni!
Pretstavnik
Nemam ni{to protiv {to se vodi bitka i pomalite etni~ki
zaednici da bidat zastapeni vo parlamentot, samo krajno
vreme e nekoj da se seti deka i ovoj narod zaslu`il da ima
svoj pretstavnik vo parlamentot!
Evropa
Evropratenikot Zoran Taler posakuva Makedonija so krupni
~ekori da trgne kon Evropa. Razo~aruva~ka rabota! A nie
mislevme vo Evropa }e odime kako i site normalni lu|e, so
novi koli, avioni... a ne pe{ki so krupni ~ekori!
Mile \OR\IJOSKI
Im zdosadilo na `ivotnite da se jadat me|usebno, pa re{ile da `iveat kako
lu|eto vo civiliziranite i demokratski
dr`avi. Ova radikalno re{enie ne im
teknalo preku no}, tuku za toa ve}e podolgo vreme im ka`uvale nivnite rodnini {to `iveele po golemite zoolo{ki
gradini niz zemjite vo svetot. Tie bile
cvrsto ubedeni deka samo so principite
na me|usebno po~ituvawe i tolerancija,
a ne so ubivawe }e mo`at polesno da gi
nadminat me|usebnite razliki.
A kako bi mo`elo da postignat visoko nivo na demokratija, ako ne preku slobodni i regularni izbori! Bidej}i odnapred znaele, deka zaradi golemite me|usebni razliki, ne bi bilo mo`no vedna{
site `ivotni da gi dobijat potrebnite
Miroslav GEORGIJEVSKI
KOALICIJA ME\U @IVOTNITE
glasovi, re{ile da formiraat me|usebna
koalicija.
E, tokmu tuka nastanale najgolemite
problemi. Lavovite, tigrite i leopardite, bidej}i kako za{titeni vidovi bile
vo mnogu pomal broj, ne mo`ele nikako da
ja izbegnat koalicijata so antilopite, bivolite i zebrite koi bile pomnogubrojni.
Ne samo {to ovie, pomnogubrojnite, odnapred se ispla{ile od takvoto koalicirawe, tuku site {to gledale od strana
znaele deka takvata koalicija spored
prirodata na rabotata, ne e mo`na!
Sepak, vo uslovi na globalnata kriza, {to se ~uvstvuvala i vo uslovite za
`ivot vo zoolo{kata gradina, vo nacionalnite parkovi i rezervati, kako i pri
isto taka globalni nepovolni ekolo{ki
promeni, `ivotnite bile primorani na
vakvata koalicija. Kolku da pre`iveat i
da ne vlezat vo kategorijata na zagrozeni
vidovi.
I, kako {to se veli, demokratijata
na krajot sepak pobedila. Koalicijata
bila sozdadena. [to se slu~ilo?! Pa, se
razbira, toa {to najmnogu se o~ekuvalo...
NAJNOVA MAKEDONSKA KLETVA:
DA DADE GOSPOD DA VE SNAJDE – TRANZICIJA!
Ivan KARADAK
Tokmu vnatre, vo cvrstata kaolicija nejzinite ~lenovi po~nale, ne da se podjaduvaat, tuku direktno me|usebno da se jadat. Tie stanale neposredni `rtvi na visokite demokratski principi koi denes
najmnogu se propagiraat vo celiot svet. A
toa {to takvite principi ne se sekoga{
najuspe{ni, vinovnicite ne treba da se
baraat premnogu daleku, tuku tokmu vnatre vo samata koalicija.
Sepak i najdemokratskata koalicija
te{ko mo`e da funkcionira dokolku ne
se sfati i uva`i vistinskata vrednost
na razlikite za zaedni~ko dobro na site.
A, kako {to na site im e jasno, toa za krvo`ednite ~lenovi na koalicijata nema
nikakvo zna~ewe!
Ivan RUSJAKOV
3
Sabota, 3 juli 2010
PISMO DO NA[IOT NAROD
vleze vo EU i NATO, toga{ „drugive“ }e se organizirale da vlezat vo Golema Albanija. Kako i
da e, na Makedonija ne{to }e i
vleze! A mo`ebi ve}e treba da
se podgotvuvame za mekici!? Ne{to }e se izrodi, oti rabotata
vi e bremenita.
Se `alite kako nemate za
hrana, za struja, za voda, za parno, za... Abre budaletinki moi!
Pa jas cel `ivot go pominav bez
taa va{a struja a nitu znam {to
e parno! Voda piev cel `ivot od
kladen~iwa, izvor~iwa, reki...
A za jadewe! Celiot `ivot go
minav na treva, slama, jadev korewa, ~enku{ki, detelina. I pak
bev zdrav kako kow. Spiev kade
}e najdam, ama spiev kako bebe,
toest kako `drebe. Vie denes
oko ne mo`ete da zatvorite.
Jas, celiot svoj `ivot, bev
sre}en i zadovolen. Najsre}en
na svetot. A svetot be{e tolkav
kolku {to be{e golema Makedonija. Kakva Vardarska, kakva
Bregalni~ka, kakva Crna Makedonija?! Nie rekite gi gazevme so kopita a ne kako sega, da
ve krstat spored reka – Vardar
da ve odnese! Se gordeev so moeto makedonsko poteklo. A znaete zo{to?
Za razlika od Vas, se gordeev so Onoj {to be{e nad mene! Onoj koj me java{e. Da, da,
Onoj {to be{e nad mene be{e
mojot stopan, za koj rabotev so
`ar. Onoj koj me upravuva{e, koj
znae{e koga treba da gi zategne
dizginite a koga da gi otpu{ti;
koj znae{e koga mi treba voda,
koga hrana. Mojot stopan koj me
java{e, znae{e koga da odime
na Zapad a koga na Istok. Vie
odite po sonceto: Istok, Zapad,
pak Istok... i taka vo krug. Kako
son~ogledi ste! Sojuznicite sam
si gi izbira{e, a ne kako sega,
na seksualna baza: gaz da pobaraat, gaz }e im dadete! Voenite veterani toga{ sedea na
tronot, do nego - do Onoj. Sega
– po ulicite i trotoarite. Imate Dostoinstvo ama nemate dostoinstvo. Homoseksualcite
imaa pravo na glas, pa duri i
pove}e – vladeeja vo nekoi delovi od zemjata. Kaj vas vi vlegoa i vo politikata. Ama ~esnite homoseksualci ne gi e... Onoj
{to me java{e znae{e dr`ava
da napravi, narodot so dopir go
le~e{e, kako Isus. Site se krstevme vo nego. Voda~ot-java~
vode{e smetka za sé.
Zatoa, narode moj, bra}a i
sestri moi!
Sekoga{ izbirajte go vistinskiot stopan, ma`ot koj }e
ve rakovodi i koj }e mo`e da ve
java. Mora da sfatite: Po koj
pat }e odite, namnogu zavisi od
toa koj Ve java!
Va{ BUKEfAL
Darko MARKOVI]
Miroslav GEORGIJEVSKI
Miroslav GEORGIJEVSKI
OSILKI
Narode moj, rodu moj najblizok!
Srce se od koren korne{e
- koga gledam {to vi pravat. Na
8 Septemvri, kompas }e vi kupam! O~igledno e deka zatalkavte! Dezorientirani ste, ne
znaete kade ste, kade odite;
odamna si ja zagubivte i kartata. Osobeno leviot del od kartata – onoj, Zapadniot. Velat:
tamu nitu eden ma{ki organ ne
mo`e da vleze. Bukvalno: nevina teritorija!
Ve gledam i vi se ~udam!
Sekoga{ barate izlez onamu
kade {to e vlezot! De vamu da
vlezete, de tamu da vlezete...
Slu{am: Ako Makedonija ne
VASIL TOLEVSKI
Ne mu ja kr{ite ki~mata na narodot, }e nema koj da vi go nosi samarot.
Bosite vo nozete, nikako da go stignat standardot na bosite vo politikata.
Kaj nas prirodnata selekcija ne va`i! Najnesposobnite najdolgo opstanuvaat.
Te{ko na onoj narod komu duduci mu svirat na {upelka.
Vo politi~kiot ring se sudrija tupanicata i lavot – go nokautiraa narodot.
Mnogu na{i partiski goveda pove}e ne pasat treva. Se hranat na dr`avni jasli.
Na partiski neopredelenite, im opredelija da se hranat od kontejneri.
Te{ko na narodot i dr`avata koga op{testvenoto |ubre }e stane op{testven krem.
Te{ko na dr`avata koga bosite }e obujat opinci.
Stamen GEORGIEVSKI
4
Sabota, 3 juli 2010
MIRKA ODI
VO PARTIZANI
Spletkator
Spiro XAJKOV
NARODOT ZBORUVA
Mirka e demokratka, ama i radikalka. Sakam da ka`am, taa priznava
deka sekoj ima svoe mislewe, ama ako nekoj e protiv nejzinoto, majka }e
mu raspla~e. Mislam ne{to kako demokrat, podstil Al Kaeda.
No, znae da funkcionira vo sistem. Dokolku sistemot e taa samata.
Mu slu`e{e verno na Branko. Znam barem nekolku glupavi re{enija koi
Mirka gi smisli, a Branko gi primeni. Mu upa|ala doma i go budela: „Ajde
Branko da ja spasuvame Makedonija!“ I, ja spasija!
Nejzinite napisi vo slava na Branko vo nekoi redakcii se istaknuvaa
na oglasna tabla - za primer na mladite novinari kako ne treba da mu se
tintraat jajca na onoj koj e na vlast. Ima eden napis koj e istoriski, tamu
nekade okolu 1995 godina (koga Branko gi napravi skoro site gluposti koi
mo`e da se napravat), a pod naslov „Zrelost“. Demek Branko mnogu brgu
sozreal i mnogu brgu nau~il kako se rakovodi so dr`ava. Od tamu ona sme{noto „Dr`avnik“ so koj se pafta{e vo pretsedatelskata kampawa desettina godini podocna. No koga, Branko kone~no gi sfati i gi prifati (a ne
sfa}a mnogu brgu i pokraj glasot {to go bie) sovetite od dobonamernite,
deka mirkinata preterana gri`a za nego pove}e mu {teti otkolku koristi,
taa se izmesti, ostana bez ramnote`a. Mirka stana otfrlena `enska i
kako takva celiot svoj odium od VMRO go prenaso~i na Crvenkovski. Branko stana nejzin VMRO. A se kolne{e deka }e odi vo partizani koga VMRO
vo 1998 dojde na vlast. Namerata ne ja ispolni, samo ja smeni stranata.
Sega go veli~a Gruevski napa|aj}i go Branko. Mislam raboti na tarifa. A
tarifata i se vika „branko“. Kolku pati }e go spomene Branko vo negativen kontekst (vo drug i ne go spomenuva), tolku inkasira. Kolku „branko“,
tolku muzika. Ama i Branko pak na }ar. Sekoe spomenuvawe od Mirka za
nego e poen protiv slabiot rejting {to go ima. Za{to, povtoruvaweto deka
Branko e vinoven za se pa i za sidata kaj p~elite, od nego pravi mo}en
~ovek. I ako ne go saka{, toga{ mora{ da mu se pla{i{.
Inaku Mirka saka dobro da se nosi. Osobeno dobro i stoe{e maskirkata vo 2001 koga ode{e da gi osloboduva selata vo tetovsko i na Qube
mu ka`uva{e kade da gi bara U^K teroristite. Pred toa be{e gore~ki aktivist za pravata na Albancite.
Ima samo edna mana - saka, mnogu saka da izmisluva. Lagata i e pojaka
strana. Inaku postojano se kolne vo vistinata!
Sega koga se orientira{e pove}e kon taka nekoi op{ti temi kako {to
e arhitekturata i urbanizmot ili svetskata zavera protiv Makedonija,
mo`e da bide objektivna, dokolku ne ja vle~e tarifata „branko“. No gledate deka e toa posilno od nea. Verojatno, za site ovie visokoumni pisanija se konsultira so Milenko, toj e po naukata, svetskite zaveri i marsovcite. A me|u marsovcite, kako i da e, mora da ima nekoj Branko.
Mirka, morame da prizneme e pismen novinar, za razlika od nejzinite
duhovni ~eda Milenko, Latas, Janko, Tomi}. [to e - e! Morala da poraboti i na toa pole. Osven ideolo{ki da im napravi i nekoj zabrzan kurs za
opismenuvawe.
SU[EWE
Portparolot na
Fondot za zdravstvo, Dejan Gacov,
dade ostavka „bidej}i pove}e ne saka da la`e za Gruevski“! Poradi itna
potreba i prodol`uvawe na kontinuitetot vo raboteweto, kako i {to
pokvalitetno prezentirawe na vistinata, na{eto ministerstvo pod itno
donese odluka za
nov Portparol da
bide anga`iran Baronot Minhauzen!
Miroslav GEORGIJEVSKI
ski obi~ai-palewe kandila i temjan!“- izjavi potpredsedatelot na SDSM,
Andrej Petrov.
SLEPA^KI
Neodamna vo redakcijata
na „Osten“ se javi pratenikot Andrej @ernovski
i ni go raska`a sonot {to
go sonuval: Minatata ve~er
na son mi se javi na{iot
car Samoil. Veti deka naskoro }e se vidime! Demek, ima golemi {ansi posle nekolku veka pak da
se sretneme! Samo, potrebno e vladata da prodol`i so vakvo tempo na rabota, i da ne vrati u{te
nekolku veka nanazad.
Ministerot Bujar Osmani naredi pod itno da
se trgne vo lov na bakteriite! Qub~o Georgievski, nekoga{niot premier, e na mislewe deka politi~ki prioritet treba
da bide borbata protiv
„vo{kite i krle`ite“. Tito Petkovski od NSDP
moli za malku strplivost.
Vo{kite i krle`ite }e
bidat uni{teni vo Noemvri ili Mart, koga se planiraat novite izbori.
fILMAXII
Mil~o Man~evski, na{
kulten re`iser, tvrdi deka najgledanata turska serija sigurno e snimena vo
nekoe na{e Ministerstvo!
Od tuka dobija i inspiracija za imeto na serijata –
„Dolina na volcite“.
POMEN
Anastas Vangeli, magister po izu~uvawe na nacionalizmot e iznenaden
{to mladite vo partijata
na vlast, na nivniot neodamna odr`ana proslava,
palea kandila! „So ova
mladite vmrovci doka`aa
deka vo sebe imaat po~it
kon svojata tatkovina. Bidej}i nivnite postari sopartijci ja zakopuvaat dr`avata, mladite i oddavaat po~it so hristijan-
NARODOTRUJA^I
Poradi masovni truewa po
bolnicite i kafeanite,
LIGU[I
Ministerot za obrazovanie, Nikola Todorov, epten {kolski im objasnuva
na prijatelite deka pol`avot mo`e da spie duri
tri godini! Biv{iot minister za ekonomija, Trajko Slavevski, go podu~uva svojot pomlad kolega
deka vo Makedonija ima
pol`avi-ligu{i koi spijat i po ~etiri godini! Dol`inata na spieweto mo`e
da se namali samo... ako
ima eventualni predvremeni izbori.
Sotir MAZGALOVSKI
5
Sabota, 3 juli 2010
MESE^EN
Nemam potreba od seks,
vladata me dupi sekoj den.
Esap jok!
Otidov na aerodrom. Do
tamu se stignuva niz eden
raskopan asfalt. Edvaj da
se zabele`uvaat patokazite
so imeto na Golemiot Aleksandar. Se pra{uvate ~umu tolku vreva
za ni{to i tolkava {teta za ni{to, za{to ova i natamu e edno perfektno usrano mesto. Da bev na mesto na Grcite
bi go poka`uval ovoj aerodrom za primer deka nie ednostavno ne zaslu`uvame da imame vrska so toa istorisko
nasledstvo i pokraj site nastojuvawa.
Turcite od TAV samo stavija svoja firma, napravija zbrka so parkiraweto.
Haosot dosega be{e golem, sega e totalen. Toa e efektot od dolgi godini najavuvaniot investiciski bum. Esap jok.
Vardarska
Vardarska Makedonija e dobar predlog, koga ne bi bil Vardar. Za{to toa e
edna zagadena reka kon koja nie se odnesuvame kako da sakame da ja nema.
Site napori za uni{ttuvawe na rekata
se upotrebeni. Ostanuva u{te da ja stavime vo imeto, pa do`ivuvaweto na ni{to`nosta da bide kompletno. Ve}e sega
i decata peat „Oj Vardare makedonski
ti ja GNASI[ Makedonija!“
Rejting
Rejtingot na Gruevski bil ponizok.
Pa {to!? Zaradi gre{ki ili ne{to
sli~no, mo`ebi? Kaj nas gre{kite ne se
smetaat. U{te Tito vele{e „Koj raboti,
toj i gre{i!“. Gruevski i negovite toa go
dovedoa do sovr{enstvo. 24/7 tie gre{at. Dosega nemam videno nekoj od niv
da utne pa da napravi ne{to dobro. Zatoa si ima{e dobar rejting. Mo`ebi
malku mu padnal, ama naskoro }e se popravi, }e napravi nekoja gre{ka. Narodot poleka se nau~i da sfa}a deka
gre{kite se brojat, uspesite ne tolku.
Toa go znae{e i Branko, pa zatoa tolku
gre{e{e. Otkako ja otkri fintata sega
saka pak. Mislam da se vrati i da gre{i. Ima li kraj? [egata nastrana, no
mislam deka rejtingot na ovaa Vlada
treba{e da pa|a u{te poodamna, no
o~igledno nema alternativa. Za{to
narodot kalkulira - ako se vrati Branko, so seto iskustvo {to go ima kojznae
koi ~uda od gre{ki }e napravi.
Vetuvawa
Doprva Vladata, posle dve godini
na top kriza po~nuva da se pravda so
toa. A tie istite govorea deka Make-
RAPORT
donija ne samo {to nema da ja
po~uvstvuva krizata, tuku zaradi nekoi komparativni(!?)
prednosti }e profitirame
od nea(!?). Istite ministri
koi toa go govorea se se u{te
na svoite mesta. Sega krizata
im pre~i i so nea se opravduvaat.
Proslava
Ne ne spomnale vo Brisel. Istiot
den VMRO DPMNE napravi veli~estvena proslava. Dali mo`ebi go slavea
tokmu toa- deka nema da odime vo Evropa!? Dali e toa sepak nivnata cel
kako {to i gi nabeduvaat od opozicijata? Ili proslavata be{e samo da go
zamagli briselskoto premol~uvawe?
Pla`a bez voda
Pla`a vo Skopje. Pla`a bez kapewe, bez voda. Tokmu slika na ona {to ni
se slu~uva. Nie treba da mislime deka
rabotite odat, a sekoga{ ne{to nedostasuva. Ima napredok, ama i nema. Ima
investicii, ama nema. Imalo reformi,
no gi nema. Ima vlast, a ja nema. Makedonija e dostoinstvena, a sekoj den si
go rasitnuva toa dostoinstvo. Na{eto
mislam, za vladinoto ne me interesira,
tie ionaka go nemaat.
Referendum
Se poizvesno stanuva deka referendum }e ima. Pritoa se vodat razgovori no za toa, neli „vo korist na procesot“, ne se zboruva. E, sega jas se pra{uvam kako jas }e znam da se re{am za referendumsko da ili ne ako ne znam vo
{to e {tosot. Gruevski znae i toj }e se
re{i, no {to e so ostanatite milion i
pol glasa~i koi treba da glasaat na
slepo, po nekoe ~uvstvo koe mo`e, ama
i ne mora da bide ispravno? Kade e tuka demokratijata? Ili, sekoj koj ima
pove}e informacii e vo prednost?
OD GOLEMITE VETUVAWA VO RAJOT,
NI OSTANA SAMO PEKOLOT
Stamen GEORGIEVSKI
Paso{i
Koga sme ve}e kaj pravata i slobodite, za kakva sloboda se raboti ako
jas ne mo`am da izvadam paso{. Toa {to
mo`ebi mo`am da go dobijam dogodina
ili podogodina, me stava vo neramnopravna polo`ba so drugite. Osven toa,
za usluga koja dr`avata mora da mi ja
obezbedi moram da platam, a taa vo me|uvreme zema danok na se {to imam ili
pravam. Zo{to da pla}am dva pati?
Zaklu~ok
Ve}e nemam potreba od seks, Vladata me dupi sekoj den!
A. [OQAKOVSKI
Miroslav GEORGIJEVSKI
6
Sabota, 3 juli 2010
ZAPISI OD ^UDODONIJA
UNIKAT
MISLI ZA
ZAMISLUVAWE
Ne znam dali }e se slo`ite so mene, no nie Makedoncite ja imavme taa neverojatna sre}a da se rodime vo dr`ava, kakva {to nema nitu vo istorijata nitu
vo geografijata nitu vo prikaznite, pa duri nitu vo
svetskite ~uda na gospodinot - Ripli.
Ako vo 1903-ta gi imavme sega{nive lideri,
do den dene{en }e go krevavme
– Ilindenskoto vostanie.
Makedonija ima raboti {to gi nema nikade vo svetot.
Ima rabotnici - bez fabriki.
Gospoda, igrata mo`e da po~ne.
Geografskite karti se – podeleni!
Ima fabriki - bez rabotnici.
Ima fabriki so rabotnici, no bez - plati.
Makedonija ima {tedilnici bez - {teda~i.
IVAN KARADAK
Karikaturi:Milenko KOSANOVI]
Ako se zemat predvid cenite,
kaj nas i siroma{nite `iveat na visoka noga!
Ima {teda~i - bez pari.
Na olku kriminal ve}e se alergi~ni
duri i kriminalnite hroniki!
Ima banki bez - kapital.
Ima avio-kompanii bez - avioni.
Ima `eleznici bez - vozovi.
Od pusto tursko na Makedoncite
im ostanaa samo – }esexiite!
Mornarica bez - brodovi.
Makedonija ima zemjodelstvo bez - zemjodelci.
Politi~arite dosega ni gi poka`aa site nivni
trikovi, osven eden: kako da – pre`iveeme!
Ima sto~arstvo bez - stoka.
Gasovod bez - gas.
Sekoga{ koga }e sakam da vidam aramija vo `ivo,
otvoram – televizija!
Tehnolo{ki vi{oci bez - tehnologija.
Makedonija ima arhitekti
bez nitu edna izgradena - zgrada.
Tolku nepravdi mo`eme nie da podneseme,
{to toa ve}e stanuva nepodnoslivo!
Ima pisateli bez niedna objavena - kniga.
Ima slikari bez niedna naslikana - slika.
Ima advokati bez niedna dobiena - parnica.
Ima artisti bez niedna odigrana - pretstava.
Ima politi~ari bez niedno ostvareno - vetuvawe.
Ima mafija{i bez nieden den vo - zatvor.
Zatoa, narode, ovaa zemja treba da se ~uva kako {to
se ~uva zenicata vo okoto, bidej}i vo sé e edna i –
edinstvena.
Za - `al!
OD PEKOLOT NI STIGNA
SLEDNAVA PORAKA:
VE]E NI OVDE NE PRIMAME
BEZ PARTISKA – PREPORAKA!
Ako e politikata kurva, toga{ ne me ~udi
{to i se navrtile tolku mnogu – mu{terii!
Gr~kite politi~ari pravat se da ni go smenat
imeto, a na{ite, da ni go smenat – opisot!
Tolku mnogu demokratija natrupavme kaj nas,
{to ne ostana mesto za – ~ovekot!
NI VETIVTE
Ni vetivte dolini,
ni vetivte planini,
ni vetivte poga~i,
udini i slanini.
Ni vetivte sre}a
i cel svet na dlanka,
visok standard
i pari vo banka.
Ni vetivte fabriki,
bolnici i stanovi,
ni otkrivte vizii,
soni{ta i planovi.
Kade li ste sega?
So {to li se sladite?
Nie sme na dnoto,
zo{to da ne ne vadite?
Nikoga{ gospodo
nema da vi prostime,
{to ne nateravte
cel `ivot da postime.
Karikaturi: Bla`e DOKULEVSKI
VO MAKEDONSKATA OAZA NA MIROT,
NI KU^IWATA LAAT NI KARVANOT POMINUVA!
Karikaturi: Mile MAN^EVSKI
7
Sabota, 3 juli 2010
TRIUMFALNI PORAZI
VASIL TOLEVSKI
MUZIKA ZA GLUVI
SKOPJE E SRCETO NA MAKEDONIJA.
MOZOKOT U[TE NE ZNAEME KADE NI E.
Vasil TOLEVSKI
Ni nedostasuva lider.
Znaev deka ne ni se site ovci na broj!
Ako idealnoto ne postoi, toga{
nie sme blizu do idealna dr`ava!
Ne e to~no deka go menuvame ustavot kako ~orapi.
Nemame tolku ~orapi!
Na{iot voda~ ne e mrtov. Mrtvite gi po~ituvame!
Ovaa vlast bi sakala da vladee 500 godini!
[to e dokaz deka i taa ne e ni{to podobra
od turskata.
Za da stanam vistinski Makedonec,
na kom{ijata mu kupiv koza.
Sega go molam Gospod da mu crkne!
Dirigentot ni vetuva sre}na idnina.
Orkestarot za sekoj slu~aj go ve`ba posmrtniot mar{.
Crvenkapa be{e sre}no devoj~e.
Nema{e nitu pretsedatel nitu premier!
Te{ki sme za matematika.
Nikoj vo Evropa ne smeta na nas.
Popot materijalist, namesto vo crkva,
se moli vo kladilnica!
Gospod sozdade ~ovek.
\avolot mu vrati - sozdade pratenik!
Ako gi otfrlime site lo{i raboti,
Makedonija e ubavo mesto za `iveewe!
Darko MARKOVI]
Mladite izviduva~i ne mo`at da se orientiraat!
I movta od drvjata im ja izedovme.
MOJSEJ I MOJSEJ
Mile MAN^EVSKI
Sedi na{iot Mojsej i zamisleno
gleda pred sebe. Se potse}ava na stariot Mojsej, sinot Bo`ji, koj stana legendaren nao|aj}i go patot na spasot
za svojot narod.
Mojsej ima{e tri sina. Sim, Ham
i Jafet. @ivi da mu se, Gospod zdravje da im dade. Sega{niov Mojsej ni
imiwata na sinovite ne im gi znae!
Mnogu gi ima. Skoro 120! (Polovinata
od niv za }erki mo`e da gi pi{e.)
Porano Mojsej nose{e samo deset
zakoni. Gi krsti: Desette Bo`ji zapovedi. Gi nose{e bez amandmani,
pretstavki, `albi, zaklu~oci! Kako
}e re{e{e - taka be{e!Sega brojot na
zakoni e pogolem od godinite na sta
riot Mojsej! Brojot na zakoni ne se ni
znae. [to evropski {to afri~ki!
Iako star, Mojsej sam gi nose{e zakonite. Na grb! Sega odat na koordinacii na partiite, rabotni grupi, tela, komisii... Te{ko im e na na{ite nosa~i,
ama gi nosat. Na muskuli! Kako amali!
Vekovniot Mojsej zakonite gi nose{e napi{ani na kamen. Deset zakoni na eden kamen! Na dene{niov
Mojsej mu pa|aat - po desetina „kamewa“ na eden zakon. Stariot Mojsej zakonodavnite kamewa sam gi izbira{e. Denes - narodot! Velat: Na Mojsej
mu bilo mnogu polesno otkolku sega.
Nemal pre~ki, t.e. partiski sopki,
izmisleni anketi, presovi, politi~ki uceni... Edinstvena pre~ka na ~ovekot mu bila pustinata. Odel niz
pustinata so stapot vo raka. Na dene{niov Mojsej, najgolema pre~ka mu
e narodot. I toa najmnogu onoj {to e
so stapot v raka. Sepak, Mojsej ja ispolnil zada~ata: go dovel narodot do
celta. Niz pustinata do oaza na mirot.
Denes rabotite ne odat taka lesno. Na{iot Mojsej maka ma~i so `ivite. Ne znae ni samiot kade da gi
nosi. Od tolku veteni planini i dolini }e si gi iskr{i nozete. Patot ne
se gleda. Lesno mu be{e na onoj Moj-
sej da go vodi narodot. Odel kako po
tepsija, blagodarenie na pustinata.
I toga{, Sovetot na golemcite
dojde do spasonosna ideja: ]e se primenuva iskustvoto od stariot voda~,
vekovniot Mojsej! Da u~ime na stari
gre{ki. Demek... I noviot Mojsej da
odi niz pustina!!
Denes, vrateni nekolku vekovi
nanazad, vrednite sinovite na sovremeniot Mojsej, rabotat kako `olti
mravki za dobroto na svojot kako vosok po`olten tatko. Da mu pomognat
vo naporot da go najde patot za spas
na svojot napaten narod. Da mu ovozmo`at isti uslovi kako {to ima{e
onoj Mojsej, stariot lisec. Predistoriskiot...
„Ako treba }e se vratime nazad,
samo da odime napred“- grmea slo`no.
I rabotej}i slo`no, od zemjata
napravija pustina.
Potoa onaka umorni od rabotata,
sednaa na klupite i go molea Gospod,
na{iot Mojsej, da go najde patot. Oti...
ako ne go izvede narodot na vistinskiot pat, }e mora xade da fatat.
ZA DOBAR SEKS POTREBNI SE DVAJCA.
DOBAR NAROD I LO[A VLADA.
8
Sabota, 3 juli 2010
Darko MARKOVI]
Darko MARKOVI]
JAS I MOJOT PES
^arli dojde vo na{ata ku}a pred pet godini za trista evra.
U{te od mal se vide deka }e bide ubav labrador, no i
mnogu tivok, skromen, bez da otvora usta duri i koga treba{e
da pobara jadewe.
Jade{e kolku {to }e mu se dade{e. I so malku be{e zadovolen i so mnogu - isto. Ne prave{e razlika. No, ako ne mu dadevme ni{to, }e dojde{e do mene, }e ja potpre{e muckata na
moite kolenici i }e me pogledne{e `alno bez da pu{ti glas.
Vo po~etokot jas ne gi razbirav negovite izrazi, no so
tekot na vremeto nau~iv koj izraz na liceto {to mu zna~i.
Nau~iv koga e gladen, koga mu se odi po nu`da, koga saka samo
da {eta i koga nekoj krle` mu se vpiknal na mesto do koe ne
mo`at da doprat negovite zabi.
Se zbli`ivme mnogu. Razgovaravme bez zborovi eden so
drug i se razbiravme vo sè. Na momenti si mislev deka so
^arli se razbiram pove}e otkolku so nekoi drugi ~lenovi na
moeto semejstvo, a za prijatelite i da ne zboruvam.
Se gri`ev i za negovoto zdravje. Na vreme gi dobiva{e
site vakcini. Vo parkot go nosev na rekreacija kade so eden
pogled mi dava{e znak deka saka da skokne vo rekata, a jas so
pokret na glavata mu ka`uvav deka mu odobruvam. Koga }e
izleze{e od rekata ode{e podaleku od mene da se istrese za
da ne me isprska.
Go nosev i vo Ohrid na letuvawe. Tamu skoka{e od kaj~eto
koga }e skoknev jas, a za ka~uvawe ~eka{e prvo jas da se ka~am,
a posle toj, bidej}i bez moja pomo{ sam toa ne mo`e{e da go
napravi.
I sè taka do pred nekoj den mislev deka nikoga{ nema da
mu go slu{nam glasot ili grubo ka`ano- lave`ot
No, dojde svetskoto fudbalsko prvenstvo. Jas sednav vo
foteqata specijalno komotna za sledewe na zna~ajni raboti
na maliot ekran. Toj sedna pokraj foteqata i go svrte vnimanieto kon prviot natprevar.
Jas u`ivav. No, ^arli naedna{ stana, pro{eta nekolku
pati okolu foteqata, a potoa po~na da me vle~e za nogavicata
davaj}i mi do znaewe deka treba da stanam. Jas go razbrav i
stanav, a toj brzo skokna na foteljata i sedna vo ista poza
kako {to sedev jas pred malku. Vedna{ so rakata mu dadov
znak da sleze dolu, no toj se prave{e kako da ne razbira. Koga
go fativ so rakata za negovata predna {epa za da mu go
poka`am patot kon patosot, to gi poka`a zabite pravej}i
stra{na grimasa kakva {to nikoga{ porano nemav videno. I
zalaja. Bev stapisan. Ne znaev nitu kako da reagiram, nitu {to
da pravam. Legnav dolu pokraj foteqata i prodol`iv da go
sledam natprevarot.
Rezultatot ve}e be{e 1:0 za nego.
DAR MAR
SO KROMID I LUTO PIPER^E
1. NAJDOBRO DENES IMAAT ONIE OD V^ERA.
2. ZALUTAVME, A SEKOJ ODE[E PO SVOJOT PAT.
3. KAKVO VREME DOJDE: EDNI IMAAT
DVOEN MORAL, A DRUGI NEMAAT NIKAKOV.
4. KOGA DUHOVNATA HRANA STANUVA EFTINAPOSKAPUVA LEBOT.
5. KOLKU POVE]E STAREE[- TOLKU POVE]E
SE NAVEDNUVA[,-RE^E AKADEMIKOT.
6. KAKO TRGNALO-POSTOJANO STOIME.
7. SLOBODNITE EKONOMSKI ZONI GRADENI
NA PSIHI^KA BAZA- PROIZVEDUVAAT
NERVNI RASTROJSTVA.
8. NAJMATNO E NA IZVOROT NA INFORMACIITE.
9. VO EVROPA ]E VLEZEME
KOGA ]E NI SE ZATVORAT SITE VRATI.
10. DENES E NAJKULTURNO DA BIDE[ PROST.
DAR MAR
9
Sabota, 3 juli 2010
CRVOT I LAVOT
Crvot se proglasi deka e zmija, me|utoa ostanatite
pretstavnici na `ivotinskiot svet te{ko go prifa}ale
ova samoproglasuvawe i po~nale da go ignoriraat i odbegnuvaat crvot.
Razo~araniot crv - zmija oti{ol da se po`ali kaj
lavot:
Zo{to ne me prifa}aat kako zmija? - Go pra{al crvot kralot na `ivotnite i prodol`il: - Ist sum kako
zmiite, samo sum male~ok. Do koga malite }e bidat onepravduvani?!?
Lavot se zamislil malku, pa go pra{al crvot:
- A dali ima{ otrov?
- Nemam.- odgovoril crvot.
- E,...Tuka e problemot, - zaklu~il lavot.
VLATKO STEfANOVSKI.
BRANKO GEROSKI
Koga kako gimnazijalec po~na da ~epka
po gitarata ne mo`e{e ni da si zamisli deka so nea vo `ivotot }e uspee da
ka`e mnogu pove}e otkolku mnogumina
drugi so ma{inite za ~ukawe ili tastaturite od kompjuterite.
Geroski, eden od na{ite najistaknati
novinari, bi rekol: - Podobro e da si Don
Kihot vo borbata za vistinata, otkolku
Glupiot Avgust vo odbrana na vlasta.
[TURECOT I MRAVKITE (VTORPAT)
Mravkite se izmorija od rabota i posakaa i tie da
bidat {turci.
Od skromnata zarabotuva~ka kupija violini, no se
pojavi problem. Nekoj treba{e da gi nau~i kako se sviri
[turcite otvorija muzi~ki akademii sekade niz
dr`avata, duri i vo najzabutanite planinski mesta. Pedago{kata rabota im be{e mnogu polesna otkolku svireweto po kafeani.
Nabrzo se sozdade kadar kakov {to nema{e nikade
vo svetot. Po~naa da se otvoraat novi kafeani, kafi}i,
uli~ni pla`i so bifiwa, restorani po terasi, no}ni
klubovi i diskoteki.
I site po~naa da svirat, no nema{e koj da slu{a.
A koga nema koj da slu{a- nema nitu dr`ava.
PASO[I ZA KOWI
[email protected] LUPEVSKA
BIQANA VANKOVSKA
Lupevska, edna od dvete na{i najdobri novinarki (spored Latas), mnogu
polaga na reklamite za svoite proizvodi. I toa ne e problem. Problem e
{to nie, gleda~ite, pove}e gi pametime reklamite otkolku proizvodite.
Vankovska, edna od na{ite najtelevizi~ni eksperti vo emisijata fAKTOR 5 na
Kanal 5 na 15 Juni 2010 godina dade edna
interesna izjava:
- Vo globalniot svet ne e mo`na izolacija. Srbija be{e izolirana, pa ne be{e
izolirana!
Replicirame: - Vo globalniot svet ne e
mo`na izolacija osven globalna izolacija. Srbija be{e izolirana, pa ne be{e
izolirana, no be{e bombardirana!
Kowite slu{naa deka dr`avata donela zakon spored koj, ako sakaat da patuvaat vo stranstvo, site kowi
moraat da imaat biometriski paso{i.
Odu{eveni od noviot zakon, kowite se rastr~aa da
sobiraat dokumenti, da pla}aat taksi i se drugo {to treba. No, koga dobija termini i zastanaa vo red vo „paso{ko“ sfatija deka pove}e ne se kowi, tuku magariwa.
BIOGRAfIJA
Ohridskata pastrmka od gradona~alnikot na Skopje
dobila prekomanda od ezeroto da prejde vo rekata.
I tuka zavr{uva nejzinata biografija.
MAGARE VO APTEKA
Vleguva magare vo apteka i ja pra{uva farmacevtkata:
- Dali imate vijagra ?
- Imame. Kolku sakate?
- Dajte mi najgolema doza!
10
Sabota, 3 juli 2010
11
Sabota, 3 juli 2010
NIZ IGLENI U[I
Mile MAN^EVSKI
FILUVANO OD RISTOS
Glavata gore! Ne e kulturno da se gleda vo goliot narod!
Ne ne primaat vo evropskiot hor.
Premnogu fal{irame!
Nie sme muzikalna nacija. Truba do truba!
Nasamareniot narod ne se pla{i od java~ite
na apokalipsata!
Mol~am kako riba. Zatoa sum hrana za somovi!
Praznoglavite najmnogu vlijaat na odlivot na mozoci.
Sezame otvori se! Doa|aat onie so partiski klu~!
Od vladata o~ekuvame premnogu. Za `al, i taa od sebe!
Bosite najdobro znaat ~ija ~izma glavata ja ~uva!
Od politi~arite nema fajde. Da probame so baja~ki!
Dobro e informiran ne znae kaj mu e glavata!
Baksuz: Od {vedska masa dobi – tvrda stolica!
Laskaj}i mu deka e svetol primer cel `ivot
go upotrebuvaa kako fakel!
Go zaokru`ivme na glasa~koto liv~e,
a sega ni pre~i {to ne vrti vo krug!
Nikako da im proraboti sovesta, mala e dnevnica!
Te znam pile u{te koga be{e kukavi~ko jajce!
Vladata posea populizam, a sega te{ko i pa|a {to
zemjodelcite `neat subvencii!
Paradoks: nas kowite ne zauzdaa!
Mnogu sitni du{i pronajdoa dupki vo zakonot.
Risto fIL^EVSKI
Ni go ispraa mozokot! Sega sme kako pomo~ani!
Odbrojuvaweto mo`e da zapo~ne!
Nau~ivme da broime na prsti!
AFO-RIZNICA
Jas nemam telohranitel, sam se hranam!
^uvaj se da ne ti ja stegni Osnovniot.
Vi{iot samo aminuva!
Petar NANEVSKI
Izborite se uteha za narodot.
Toga{ i mrtvite voskrsnuvaat.
[to ako imame bogato narodno tvore{tvo, koga narodot ni e siroma{en!
Pande PETROVSKI
Ako saka{ da go upropasti{ narodot,
vovedi mu demokratija!
Grcija e vo kriza. Demokratijata izbega od tamu navreme.
Nie gi sru{ivme site vremenski barieri. I sega{nosta ja `iveeme vo
minatoto.
Kameleonot e dobredojden za sekoja
vlast zatoa {to ja menuva bojata
sprema sredinata vo koja se nao|a!
Site sme za vlez vo Evropa,
oti nemame izlez!
Bla`e DOKULEVSKI
Se soglasuvam deka i kaj nas se slu~uvaat ~uda.
Ponekoga{ i pravdata pobeduva!
Kone~no se obedinivme vo edno.
Ne znaeme koj pat da go fatime.
Qupka CVETANOVA
Makedonija e uspe{na prikazna!
Za mali deca.
Sé dodeka ima izvetreani politi~ari }e besneat vetri{ta na vojnata.
Rastev so emisijata „Opstanok“.
Denes ja imam privilegijata da igram i edna od ulogite.
Politi~arite napravija pekol od
na{ata rajska gradina.
Sega mo`at da odat po |avolite.
Ne dr`ete go za zbor!
Toj e politi~ar koj vetuva!
Dimitri LE[NIKOVSKI
Za vo prvite borbeni redovi
mnogumina se javuvaat... telefonski.
Go ubedi narodot za da dojde povtorno na vlast.
Ne znaev deka veterot i maglata se povtorno na cena ?!
Re~isi site vlegoa vo Evropa.
Ama nie ne sme so site!
Znam deka kako kriminalec bi pominal mnogu podobro.
No, ne e lo{o ni kako politi~ar.
Vlasta ima{e vol{ebno stap~e.
Vol{ebstvoto is~ezna posle izborite, a na narodot mu ostana stapot!
Plukajte po vladata!
Plukaweto po ulicite se kaznuva.
[teta {to nemame Partija na Zeleni. Po karakterot
na politi~arive, }e dominira{e vo Sobranieto!
Kratko trae{e qubovta pome|u vladata i narodot. Ostana samo seksot.
Za tatkovinata se pa|a samo edna{...
Osven ako ne ste artist!
Spiro XAJKOV
Niedna druga operacija
ne }e ja zavr{ite dokolku ste
zapo~nale so delewe.
\orgi PANOV
Vremeto sekoga{ ni e son~evo,
edinstveno na dr`avnoto zname!
Atanas KRSTEV
I vonzemjanite mo`at da mi
pozavidat! Odam von zemjata.
Mile \OR\IJOSKI
EDIN-STVENA VISTINA
Edin HAJDARPA[I]
KOSKA VO USTA
Toj ne e za prodavawe. Ve}e go kupija.
Imame mnogu sitni du{i.
Izgleda zatoa Evropa ne mo`e da ne zabele`i!
Za razlika od ohridskite, parlamentarnnite maratonci
mo`at i so spiewe da stasaat do celta!
Neophodno mu e le~ewe. Najprvin be{e zavisnik od mleko,
pa od alkohol... a na krajot od politika!
Evropa ne ima v race. Nema potreba da ne vnese doma.
Vlasta ni pomogna da ne ja po~uvstvuvame recesijata na svoja ko`a.
Ni ja odra ko`ata!
Bez partiska kni{ka si obi~na bri{ka.
Na pijaniot i pravata ulica mu e kriva!
Perenite pari te{ko se su{at!
Miodrag KURJAK
Podobro crna ma~ka da mi go prese~e
[tom ne zedoa v race,
patot, otkolku premierot da mi
morame da gi nosime na grb!
prese~e lenta na patot!
Marjan ANGELOVSKI
Se progoltuvam. Zatoa gladuvam.
So novite izbori }e dobieme
novi pratenici – so stari naviki!
Aleksandar MRKAQ
Atanas KRLEVSKI
Onie koi sakaat pove}e, mora ne{to da im nedostasuva.
Najdolgo `iveat onie koi se `alat najdolgo - od `ivotot.
Kostadin USTAPETROV
MOZO^NA KALDRMA
Spiro XAJKOV
Nekoi gospoda ima {ansa da stanat
heroi, ako ja oslobodat tatkovinata... od sebe!
Dimitar I. VILAZORSKI
Imame najnapredna tehnologija.
Prvi sme po tehnolo{ki vi{oci.
Izlegovme od anonimnosta.
Site zapnale da ni go uni{tat imeto.
Metodi PRANGOVSKI
NI VETUVAAT MO]NA VLADA,
A TVRDAT DEKA MO]TA E VO NARODOT.
Paradoks: I za vreme na vojnata negativcite zra~at pozitivna energija!
Kakva ni e situacijata so {trajkovite, na povidok e gra|anska vojna
me|u voza~ite i ste~ajcite.
Anita PETROVSKA-TOPORKO
KRLEVIZMI
Za ekologistite stvarnosta ne e
rozova, ako ne e zelena.
Makedoncite se mnogu rabotlivi.
Sekoj sekomu mu raboti pozadi grb.
Otkako vladata ja izgubi glavata,
raboti na proektot „Ve{ta~ka inteligencija“.
Mladite dewe spijat, a preku no}
temelno se podgotvuvaat za toa.
Verojatno politikata e inaet, {tom
Makedoncite se tolku ispolitizirani.
I se vratija na prirodata. Gi baraat svoite koreni!
Pome|u referent i samostoen
referent stana poltron.
Laskaj}i ni deka sme uspe{na prikazna cel `ivot ne
dr`ea v skut!
Dol`nost na politi~arot e i da la`e,
a na{e pravo e dali da mu veruvame.
Ne zakrpija! Zatoa i trgnavme goli!
Za vreme na inaguracijata Pretsedatelot stoe{e mirno!
Taka i go pomina mandatot!
Ne ni go popu{taat sinxirot.
Se pla{at da ne po~neme da kasame!
Nata{a \OR\IJOSKA
Atanas KRLEVSKI
NE [email protected] DO GU[A.
ZATOA I NE NI SE SIMNUVAAT OD GLAVATA.
Mile \OR\IJOSKI
12
Sabota, 3 juli 2010
IZMISLENO INTERVJU:
Miroslav GEORGIJEVSKI
MALI PRA[AWA
za GOLEMI ODGOVORNOSTI
HARALAMPIE HAXI – RISTEVSKI
Pretsedatel na Fudbalskata Federacija na Makedonija
Rabotata vo Fudbalskata Federacija na Makedonija pa|a vo
o~i poradi `ivotinskite karakteristiki vo nea. Sep Blater zabele`a deka FFM e polna so kriminalni vo{ki! Zatoa UEFA mora{e rabotata na FFM da ja stavi
pod lupa, bidej}i ovie vo{ki ne
mo`at da se vidat so golo oko!
Fudbalot go ima vo maliot
prst, iako okolu nego ima sorabotnici koi se potpi{uvaat samo
so palec. Vetuva{e deka fudbalskoto prvenstvo }e bide prvenstvo za gurmani. I bi taka – gurmanlakot se poka`a na banketite
posle natprevarite i ~estewata za
izbor na Pretsedatel na FFM. Na
izborot za Pretsedatel na fudbalskata federacija pobedi, blagodarenie na glavnata karakteristika na makedonskiot fudbal!
Na{iot fudbal e kako sto~en pazar, tezga do tezga. Kakva stoka saka{, takva mo`e{ da kupi{! Hari
kupuva samo stoka {to glasa a ne
od onaa {to rika.
Niz nekolku kratki pra{awa }e se
zapoznaete so istorijata na na{ata
fudbalska bolest.
• fudbalska Makedonija ja nema
na SP vo Ju`na Afrika a ni na EP!
Shodno na zalo`bata na Vladata na
Republika Makedonija, na{ imperativ se
EU i NATO, a ne nekakva si Afrika!. Bidej}i lu|eto od na{ata vlada ne uspeaja
da vlezat tamu, nie ne sakame da tr~ame
pred niv kako - prle pred magare.
• Ima li {ansi da nekoga{ da
zaigrate na nekoj golem nastan?
Kako da ne?!! Pa jas zaigrav... na
svadbata na Pandev, na kr{tevkata na
}erkata na Pan~ev. Belkim }e ima u{te
priliki. Fala Bogu- u{te me dr`at nozete za skokawe.
• Duri i ministerkata
Jankulovska se zainteresira
za makedonskiot fudbal.
Toa e sé vo funkcija na razvoj na
`enskiot fudbal, makar {to i ma{kiot
ni e ist. Vo posledno vreme fudbalerite ni igraat kako `eni. Ministerkata se
uveri deka na{iot fudbal e na visoka
cena – eden na{ natprevar se prodava za
milion evra i pove}e.
• Video lentite so prodadenite
natprevari na makedonskata
reprezentacija, vo Evropa
se prodavaat podobro od kasetite
na Pamela Anderson i Severina.
Pamela i Severina mo`at za dupewe
voda da mi nosat. Jas imam odnosi so pove}eto delegati na Sobranieto na federacijata. I vo tie odnosi, site sme zadovolni. Nie sme site kako edna golema
familija. Koza nostra se teliwa sprema
nas. Aj pogodete koj e KUM vo na{ata familija?!
• Na makedonskata fudbalska
liga i napravivte sunet!
Toa e zacrtano so Ramkovniot dogovor. Moravme da imame liga so nad 20%
ekipi od albansko poteklo. Isekov-sunetisav nekolku na{i klubovi i sega situacijata e pod kontrola na site delovi
od na{eto igrali{te, koe nema stativi
ama ina mnogu pre~ki (~itaj: Republika
Makedonija). Se podgotvuvame i za priem
na klubot na Egip}anite. Zatoa od ligata
}e napravam pustina. Ne smee nitu edno
malcinstvo da se po~uvstvuva onepravdano.
• ]e organizirate makedonska
nudisti~ka fudbalska liga?
U{te malku... Bidete strplivi. Ekipite tolku gi o{uriv {to po~naa da se
`alat deka nemaat pari za ga}i~ki, dresovi, {tucni... Koga }e gi doogolam, nudisti~ka liga ne im bega! A potoa odime
na osvojuvawe na Nudisti~koto prvenstvo na Evropa. Nie Makedoncite sme
talentirani goltari.
DODEKA GOLEMITE
fUDBALSKI
REPREZENTACII
SE NA SVETSKOTO
PRVENSTVO VO
[email protected] AfRIKA,
NA[ATA
SO MISLITE
E VO SLEDNITE
KVALIfIKACII!
NIE SEKOGA[ SME
^EKOR PRED
DRUGITE.
Marjan AN\ELOVSKI
• Kako mal,
{to sakavte da bidete?
Grobar. Ama blagodarenie na moite
delegati vo Sobranieto na FFM, koi me
izglasaa za Pretsedatel na FFM, `elbata mi se ispolni. Go zakopav fudbalot
vo Makedonija. Ili kako {to rekol dedo
Noe: Posle mene – parastos!
Razgovorot zavr{i vo vedra atmosfera a kumot Hari teatralno saka{e da
{utne edna fudbalska topka koja be{e
vo blizinata. Ama ne mo`e{e – topkata
be{e odamna izdi{ana.
CILE
Mile MAN^EVSKI
MAK – MUNDIJALIZMI
Koga pretsedatelot na FFM }e gi napi{e
notite, toga{ na sudiite im ostanuva samo
da svirat po niv!
Makedonskiot fudbal stana kako film!
Pra{awe e samo koga }e ni pukne.
Logi~ki e fudbalski {ampion na Makedonija
da stane onaa ekipa koja }e sobere najmnogu –
sudii!
Vo makedonskiot fudbal
najlesno e da ste kontrolor!
Edinstveno treba... ni{to da ne gledate!
Na fudbalskiot natprevar, sudijata ima
sporedna uloga! Ama po natprevarot dobiva
honorar - kako glaven glumec.
Fudbalskite treneri se rodeni za politi~ari!
Mnogu vetuvaat a ni{to ne ostvaruvaat.
Sotir MAZGALOVSKI
13
Sabota, 3 juli 2010
SE TE^E NI[TO NE SE MENUVA
POTRAGA PO LEKOVI
Kako {to porano se organiziraa ekspedicii za
nao|awe na zakopanoto bogatstvo. Taka denes se formiraat redovi pred aptekite po potraga po najneophodnite lekovi. Se raboti samo za onie lekovi od
t.n. pozitivna lista koi mo`at da se zemaat so sini
karton~iwa. Inaku za skapi pari mo`at da se zemat
od bilo koja privatna apteka. No toa voop{to ne e
bitno za na{iot ~ovek, komu xebovite odamna mu se
prisposobeni samo na dr`avnite apteki.
I taka, so prvoto doznavawe deka stignal nekoj
od lekovite, ekspedicijata od bolni ili nivni rodnini, se upatuva kon celta, ili kon aptekata. Se ~eka
vo dolga redica za na kraj da se ostane so prazni
race. No tuka nema ni{to ~udno, za{to retko koja
ekspedicija vo svetot, a kamoli kaj nas, bila uspe{na.
A toa {to bolnite treba na vreme da si go zemat
lekot, retko koj od odgovornite za toa se interesira. Va`no im e da ne dojde do ispraznuvawe na kasata vo Zdravstvoto, a tie i pokraj nema{tijata
dobro se napolneti.
E, tuka mora da se istakne i u{te ne{to, mnogu
va`no, a {to se odnesuva do prirodnata selekcija
na naselenieto. Pa taka, onie koi se premnogu bolni,
a stresovite gi dobile poradi otpu{tawe od rabota,
od nemawe sredstva za `ivot i drugi siovremeni
stresovi, ne }e mo`at tolku dolgo da gi izdr`at
ovie ekspedicii. Na toj na~in, po najpriroden pat,
}e im se re{at nivnite problemi, kako i voop{to
problemite na Zdravstvoto i red drugi problemi
{to ja ma~at ovaa zemja. Pa, i ako e toa za podobro
utre, sepak e premnogu...
Ivan RUSJAKOV, (Osten,1998.)
KOGA BI MU SE
ISPOLNIL
SONOT NA
^OVEKOT
DA LETA,
TOJ SIGURNO
BI BIL
MR[OJADEC.
Vladimir NEJA[MI]-BATO
DRAMI VO EPIGRAMI
OBRATNO
Na nekoi lu|e
vlakno ne im fali
na slikite vo ramkite:
[tedat vo zaednica za osiguruvawe
a se `ivotno osigureni
so kni{kite vo bankite.
RABOTA
Vo fizi~kata rabota
ne postojat tajni:
Najte{ko e toga{
koga celite se po~etni
a naporite-krajni!
@ivko PAVLOV, (Osten,1990.)
14
Sabota, 3 juli 2010
BALKANSKA KORIDA
* Voda~ot e Centar na mo}ta.
A okolu nego devet krugovi.
* Ako e politikata kurva
na{ata dr`ava konkurira
za javna ku}a.
* ^aplin go igra{e Golemiot diktator. Sega e obratno!
Ilija MARKOVI]
* Vlast koja predolgo stoi
pozadi narodot, preminuva
vo homoseksualna.
* Najmnogu ne zapre
– napreduvaweto!
* Da se `ivee nesre}no e
podobro otkolku da se umre
od sre}a.
* Nie gledame najdaleku. Samo,
ne mo`at pu{kite tolku da dofrlat!
Milan J. MIHAJLOVI]
* Izbrani se od narodot ne{to
da promenat.
Promenija sè na crno.
* Gospod gleda sè. Zatoa popot
kupi xip so temni stakla.
Zoran MATI] MAZOS
(1960-2010)
* Posle bitkata site se generali.
Ludnicata e polna so niv.
* Istorijata ja pi{uvaat pobednicite. Srbite neguvaat – usmeni predanija.
Sr|an DIN^I]
* Voenoto zlostorstvo ne zastaruva. Toa e narodno tvore{tvo.
Vesna DEN^I]
* Golemata ekonomska kriza
najmnogu gi pogodi-malite!
Grujo LERO
Majstor na peroto!
Oskuba tolku sponzori!
Veselin ZIDAROV
Bra}a, te{ko se `ivee me|u
glupaci nerazbrani, osobeno
ako se izbrani!
Krsto DAMJANOV
Koga bev pomlad, kolku brzo da
begav, isku{enijata me stignuvaa;
sega voop{to ne begam no nitu
edno isku{enie ne me stiga!
Dimitar KERELEZOV
So godini vo vesnicite se vode{e polemika okolu toa {to e toa GOVOR NA OMRAZATA. Edni
velat deka toa e koga govornikot ja propagira
svojata vera na {teta na drugite, nekoj veli deka
toa e koga nekoj ja forsira svojata nacija na
smetka na drugata, a nekoi velat deka GOVOROT
na OMRAZATA e koga na svojot sogovornik, namesto voobi~aenoto obra}awe so gospodine, mu
se obra}ate so... lingur, kreten, la`go,maloumnik,nesposobnik... Se razbira, spisokot na epiteti e tolku bogat, {to treba pove}e prostor za
da se iznesat site.
Bilo, kako bilo, ama ako gledate emisii vo koi
gosti se onie {to gi izbiravte da ve prestavuvaat, toga{ najdobro e da go isklu~ite tonot. Toa
e najdobra {ansa da gi so~uvate svoite nervi,
kultura i na~in na obra}awe kon tie so koi komunicirate. Vo sprotivno, i va{iot govor mnogu
brzo mo`e da se okarakterizira kako GOVOR NA
OMRAZA.
* Tolku ja sakam tatkovinata {to
toa gi preminuva site granici.
Savo MARTINOVI]
* Nekoi se mrtvi dodeka se `ivi.
Samo podocna gi zakopuvaat.
Mitar MITROVI]
Ureduva:
Aleksandar BAQAK
Kapetanot posleden go napu{ta
brodot koj tone. ^eka ajkulite da
se zasitat!
Rade JOVANOVI]
* Na{ite fudbalski sudii
go nadminaa Mocart.
Toj ne znae{e da sviri se{to.
Se obezbediv od besnilo.
Nema ku~e za {to da me kasne.
Radmilo MI]KOVI]
* Koga go zdogledav bratot,
mi zasolzea o~ite i.proma{iv.
Veqko RAJKOVI]
Nekoi ne pravat ni{to drugo,
osven da gi usovr{uvaat
gre{kite.
Slav DESISLAVOV
Lesno e denes da se napi{e kniga,
tuku ajde ti pro~itaj ja nea.
Miladin BERI]
* I penzionerite stanaa
zavisnici. @ivotot im zavisi
od penzijata.
Ne se precenuvaj, za da ne
ostane{ neprodadena stoka.
Georgi BERBENKOV
Gospod gi ~uva Srbite.
Posetite se za vikend od
14 do 15 ~asot.
Slobodan SIMI]
* Go poka`aa svoeto vistinsko
lice. Napravija sè naopaku.
Milen MILIVOJEVI]
Za da `ivee{ tuka kako belec,
mora dlaboko da zagazi{ v kal.
Borislav GAN^EV
* Vremeto raboti za nas,
ama toa ne e isplatliva rabota.
@ivojin DEN^I]
Koga na politi~arite }e po~ne
da im gori pod nozete,
ni se ka~uvaat na glavata.
Plamen GEORGIEV
Rade \ERGOVI]
Pred ministerot da go poseti
mestoto na nesre}ata, nesre}ata
edvam i da se nadzira{e.
Ra{a PAPE[
* Rabotata go sozdade ~ovekot.
Zatoa nekoi majmuni ne ni davaat rabota.
Dragutin MINI] KARLO
So edni misli si legnav,
so drugi se razbudiv.
Abnormalno op{testvo!
Kalin KALINOV
Urednik na vesnikot:
Jordan POPOV
GOVOROT
NA OMRAZATA
Jas drvoto na `ivotot go zasadiv
od sosem konkretni pri~ini.
Da imam kade da se obesam ako
ne{to trgne naopaku.
Dragan RAJI^I]
Pod diktatorskiot re`im
narodot ne smee{e ni da pisne.
Pod ovoj definitivno propi{te.
Jovo NIKOLI]
Na{ata politika e edna golema
modna pista na koja dobro
oble~eni manekeni
{etaat pred golata publika.
Rastko ZAKI]
Nie ne sme gladni blagodarenie
na toa {to na{ite potrebi za
hrana gi svedovme na minimum.
Zoran T. POPOVI]
Policijata vo stapka gi sledi
kriminalcite, a nekoi i gi
prestasa.
Aleksanda ^OTRI]
Vo sabota i nedela ministerot
se odmora. Toa e negov pridones
vo borbata protiv kriminalot.
Mom~ilo MIHAJLOVI]
* Ne treba da se pravi panika.
Treba samo da se spasuva koj mo`e.
* Ne znaeme dali ni e vinoven
pretsedatelot ili premierot...
Ama nekoj |avol sigurno!
Jasmina BUKVA
* Mafija{ite ~vrsto veruvaat vo
Gospod, bidej}i koj gi popre~uva,
Gospod go zema.
Jandre DRMI]
BEZBOLNO
VOVEDOVME
DEMOKRATIJA:
NE JA NI
OSETIVME.
To{o BORKOVI]
Aleksandar BAQAK
Mithat MIHALOV
MILAN TODOROV
VITOMIR TEOFILOVI]
TURHAN RASIEV
Koga nosi pokana od sudot, po{tarot yvoni
tri pati. Po toa znae deka ne sum doma.
Bidej}i e gotovo so prikaznata,
pominavme na bajki.
Bednikot go zafati celosna apatija.
Ni{to ne mu se pravi. Duri ni podlosti.
Parite ne stignuvaat do najzagrozenite,
zatoa {to ima mnogu od onie na koi im treba.
Bidej}i izumrea starite majstori,
vladata nema da ja skroime tuku }e ja skrpime.
Slikata na bedata sekoga{ e polna!
Narodot bi trebalo da sfati deka nema leb bez
motika i ve}e edna{ da navali so motikite.
Ako ni politi~arite ne se pove}e sigurni na
ulica, {to da re~at prose~nite gra|ani koi
prosat na nea.
Ne e va`no {to pravea partiite nekoga{,
va`no e {to vetuvaat sega.
Politikata e ~udo!
V~era trula koalicija, denes zdrava vlada!
Idealizmot ima ~isti materijalni posledici!
Nikoj ne krade ikoni za da se moli na niv!
15
Sabota, 3 juli 2010
SVETOT SE SMEE A NIE MU JA MISLIME
BELOSVETSKI
NASMEVKI
Vo Severna Virxinija, vo gradot Hemp{ir, ~ovek ja zakopuva `enata, gi zavr{i site raboti na
grobi{tata i se vra}a doma. Koga vleze vo ku}ata,
neboto se zatemni i zapo~na da vrne silen do`d
so grmotevici... Pogledna ~ovekot vo neboto i
re~e:
- Stigna mojana na neboto!
***
Miro STEfANOVI]
[kotska. Razgovaraat dvajca prijateli:
- Batka, }e pozajmi{ deset pari?
- Od kogo?!
Antoni HIGINS
***
Vo Pariz, vo cirkuski {ator, vo publikata
razgovaraat dvajca forenzi~ari, gledaj}i go trikot koga magioni~arot ja se~e devojkata legnata
vo zatvoren sandak.
- Zo{to ja se~e devojkava?
- Za da vidi kolku godini ima.
***
Paul VERSCHAEREN
- Mitre. Abe zo{to tolku lu|e tr~aat pred
mene?!
- Od elementarni pri~ini, prijatelu moj. Vozi{ po trotoarot.
***
Na{eto ~ove~e se fa}a za predelot na gradite
i pa|a. Nad nego se navednuva popot i go pra{uva:
- Znae{ li za Otecot, Sinot i Svetiot duh?
- Abre pope, glupav pope. Jas umiram a ti mi
postavuva{ gatanki.
***
Sre}ko PUNTARI]
Stara meksikanska sopruga rezonira sekoga{
na vreme. Eden den ma`ot i veli:
- Znae{ li deka mi go uapsija blagajnikot?
- A zo{to?!
- Vo tekot na pet godini, toj sistematski me
potkradnuva{e. Po petstotini dolari mese~no!
- I ni{to ne zabele`a?!
- Ni{to, `imi decata.
Toga{ taa vedna{ donese brza odluka:
- Vo toj slu~aj, bidej}i tvojot biv{ blagajnik
pove}e nema da ti gi zema, }e mi gi dava{ mene.
Taka }e bide{ na isto.
Marina MARKEVI^
***
Star norve{ki volk go sovetuva svojot naslednik:
- Koga si pijan, i koga na bregot }e zdogleda{
dva ~amca, toga{ sekoga{ mora{ da vleze{ vo onoj
vtoriot.
- A zo{to ne vo prviot?!
- Zatoa {to prviot voop{to go nema.
***
Vo edna taverna vo Atina, ~ovek mu objasnuva
na svojot prijatel-alkoholi~ar:
- Podobro }e be{e sekoj den, namesto rakija,
da konzumira{e portokali.
- Ama prijatele! Ne mo`am da konzumiram trieset portokali.
Konstantin BRONZIT
Adresa:
8-ma Udarna brigada br. 2
1000 Skopje
Republika Makedonija
Izleguva: edna{ mese~no
Vo edno dra~evsko selo, bolnikav nam}or odi
kaj poznatiot trevar od toj kraj:
- Izvinete, a siguren ste deka ovoj ~aj e lekovit?
- Sto popsto. Ako ne ozdravite od ~ajov, zna~i
deka ti voop{to ne si bil bolen.
HUMORISTI^NO-SATIRI^EN VESNIK
Direktor: Mice Jankulovski
Glaven i odgovoren urednik: Darko Markovi}
Roberto VIKTOR ALVAREZ
www.osten.com.mk
e-mail:[email protected]
tel.: +389 02 3213 665
Pe~ati:
Pe~atnica Misirkov, Skopje
Redakcija: Vasil Tolevski (urednik za tekst); Miroslav Georgijevski (urednik za karikatura); Nikola Simovski (tehni~ki urednik)
SVETSKA GALERIJA
NA KARIKATURI
LuK DESCKEMAKER
Jos GEBOES
Stojan DUKOV
Andrej PUCKANIU
Nikola OTA[
Pang [UNG KI
Jurij KOSOBUHIN
Kostas MITROPULOS
Vojteh KU^ERA
Petr MUSALEK
Rumen DRAGOSTINOV
Vaclav OSTATEK
Tiang ^ENG [EN
Download

OSTEN 1