e
book
okno.mk
TEMPLUM
Urednik na edicijata: Nikola Gelevski
Grafi~ko ureduvawe i dizajn: To~ka TM
Pe~atnica:Alma
Ilustracija na koricata: Geri Larson
Templum, adresa:
Ilindenska 38, 1000 Skopje
www.templum.com.mk
[email protected]
CIP - Katalogizacija vo publikacija; Narodna i
univerzitetska biblioteka „Kliment Ohridski”, Skopje
821.163.3-32
Sarmaxiev, [undimitar
Zborgija vo serajot/ [undimitar Sarmaxiev;
- Skopje : Templum, 2003. - 146 str.; 18 sm.
- (Biblioteka Magma, kniga 8)
ISBN 9989-902-25-9
COBISS .MK- ID 52720906
k n i g a
8
[undimitar Sarmaxiev
Zborgija vo serajot
TEMPLUM
Skopje, 2003
Sodr`ina
Crna hronika
7
Hipermangan
11
Migot koga odlu~uvam za svojata idnina
12
Literatorturnite glavanturi na Apsurdimitar 18
Zborganiziran kriminal
23
Drvostikov neofiks
26
Popladne vo parkot (plagijat miks)
29
Crevolucija
38
Prdvidiva prikazna
42
Avtobusite gi zbli`uvaat lu|eto
44
Kusa zaebiografija
54
Ukradeni se 903 zborovi od stranicite
na " Nova Makedonija"
58
@rtvi na umetnosta
62
Varijacii i improvizacii
68
Pateti~no |ubre
74
Amnestija
76
Vtorata pretstava na perverzniot cirkus
80
Vozdravotelo zdravduh
83
Ku~iwa, ma~iwa i sli~ni gluposti
85
Af, af, Murxo lae...
89
Kralot[kartur i fritezite na drkaleznata masa
9
4
Skopje-Vodno-Matka
101
O, ~itatelu
106
E h . . .
1 0 7
Zborba so vremeto
108
Zanaet~iite na makedonskata (k)ni`evnost
109
Na berber
110
1, 2, 3
111
Zeam vo ogledaloto...
112
B e d a
1 1 3
T a a
1 1 4
Novokomponirana prikazna
117
Fabula rasa
123
Podmet
131
Gran pri-kazna
133
L e g a ~
1 3 6
Smrt, sloboda ili prigovor na sovesta
139
Bele{ka za avtorot
141
Crna hronika
V~era na eden zurlaxija mu se otka~ile u{ite od
gla­vata, se soedinile vo vozduhot i odletale niz
otvoreniot prozorec. Zurlaxijata izbezumen skok­
nal po niv niz prozorecot obiduvaj}i se da gi fa­
ti. Padnal dolu i se sma~kal na trotoarot, zaedno
so sebe go sma~kal i ku~eto {to laelo pod prozo­re­
cot. Na toa, peperutku{ite slatko se iznasmeale i
odletale vo nepoznat pravec. Policijata gi po­vi­
ku­va site {to imaat mre`i za fa}awe peperutki
da zemat aktivno u~estvo vo poterata po odmet­na­
ti­te u{i na zurlaxijata.
Zav~era ~evlite na edna debela `ena ogladnele na
sred pro{etka, & gi odgrizale stapalata i vtr~ale
strvno vo prvata gostilnica. @enata vedna{ pad­
7
na­la na pe{a~kiot premin, gi ras~epatila nejzi­
ni­te pregrizani noze nagore, a krvta prskala po
slu~ajnite minuva~i, taa ne ofkala dolgo zatoa
{to eden zaletan kamion ja pregazil. ^evlite brzo
se prejale vo gostilnicata i na policajcite ne im
bilo te{ko da gi uapsat, no kamionxijata u{te e vo
begstvo.
Minatata no} eden sredove~en ma`, ~ij identitet
u{te e nepoznat, mnogu se opil, zaspal na snegot i
umrel od studot. Toj tolku mnogu ispil {to mu se
opile i zabite. Slednoto utro slu~ajnite minuva­
~i se sobrale okolu le{ot, i voshiteni od toa kol­
ku ubavo igrale zabite vrz isplazeniot jazik na
mrtovecot, rakopleskale silno, vikale bravo i go
prekrile mrtvoto telo so pari. Prvo site mislele
deka toj e uli~en zabavuva~, no im stanalo jasno
deka e umren koga dve deca gi razgrabale parite i
izbegale, a trupot ne mrdnal ni so maliot prst.
Pred tri dena edno dete se razbudilo so mozol~e
{to mu go prekrivalo celoto lice. Oti{lo na u~i­
li{­te i u~itelkata go pratila kaj direktorot oti
& bilo gad da go gleda takvo na ~as. Direktorot go
izbrkal vo nu`nikot da si go stisne mozol~i{­te­
to. Deteto poslu{no ja izvr{ilo naredbata, no
pri istisnuvaweto na gnojot si go istisnalo i
liceto. Deteto istr~alo obezli~eno vo hodnikot i
vikalo na set glas od bolka, site deca izlegle od
8
u~ilnicite da vidat koj vika i prestra{eni od
groznata gletka se razbegale kon izlezot. Taka
devet deca se ispogazile do smrt, a sedumnaeset
te{­­ko se povredile. Posledicite }e bile u{te po­
go­lemi, ako ne dojdele bestra{nite ~ista~ki, koi
brzo so svoite metli go uni{tile ~udovi{teto .
Slednata ve~er eden skitnik kako i obi~no se
zamotal so vesnicite i legnal mrtov gladen na
klupata da prespie. Za nesre}a me|u vesnicite
imalo i eden primerok od zabranetiot anarhis­
ti~­ki nedelnik ‘No pasaran’, crevata na preglad­
ne­tiot skitnik yirkaj}i niz anusot pro~itale del
od nekoj napis i pogre{no go razbrale. Vedna{
spro­vele kvazi-revolucija so toa {to izlegle
nadvor od mevot na skitnikot, se zamotale okolu
ne­goviot vrat i go obesile na najbliskata bandera.
Minuva~ite si gi zatnuvale nosevite za{to silno
smrdelo.
Utre o~ite na eden tinejxer }e skoknat vo dlabo­ko­
to dekolte na negovata sosetka, }e se strkalaat
nadolu me|u nejzinite prekrasno golemi i meki
cic­ki, }e svrtat po edno kruk~e okolu nejziniot
papok i kako site dobro dresirani xamlii }e se
obidat da ja pronajdat vistinskata {lajka. Ednoto
oko }e & vleze vo putkata, a drugoto vo sosedniot
otvor. Tinejxerot }e pla~e po svoite o~i s$ duri ne
dehidrira, a negovata sosetka slu~ajno }e si go ubie
9
svojot qubovnik, taka {to }e go isprdi ednoto oko
pravo vo negovoto grlo, koga toj }e se obide da &
pru`i oralno zadovolstvo.
10
Hipermangan
Zasu{enite mrsuli so oblik na prepariran le{
samopregorno se trkalaat nadolu po pokrivkite
napraveni od dolgi zboguvawa i plo~ki od ksi­lo­
fo­ni. Tie se obiduvaat da go sledat razbla`eniot
kow ~ii potkovici se topat vo pravta istresena od
jamboliite na edna mnogu debela `ena. Otpad­na­ti­
te i lo{o ise~enite nokti im se nudat na zasu­{e­
ni­te mrsuli so oblik na prepariran le{ po mnogu
povolna cena od 20 spori na gabi~ki za edno~asov­
no vozewe po uli~nite bari~ki, no zasu{enite
mrsuli se {vorc i bezmilosno gi koristat otpad­
na­tite nokti so cel da mu se dobli`at na svojot
duhoven voda~ - razbla`eniot kow, koj i ponatamu
uporno i istrajno ja kove mnogu debelata `ena {to
ramnodu{no le`i vrz svoite crveni jambolii
~epkaj}i si go nosot dodeka noktite & otpa|aat ili
letaat lo{o ise~eni nosej}i go so sebe seto cr­ve­ni­
lo - bogatstvoto na edna rana. Edno mrsul~e se to­
pori na binata i izigruva nekakov govornik:
“Lu|eto se sobiraat na kup~e zatoa {to se prepla­
{e­ni od neizbe`nosta. Ovoj strav gri`livo se
neguva kaj site lu|e u{te od najranoto detstvo. Lu­
|eto si se pla{at doma, na u~ili{te, na rabota, na
son... Ednostavno, lu|eto svesno gi osakatuvaat
svoi­te naslednici so toa {to im nametnuvaat
11
~uvst­vo na nemo} vo odnos na s$ {to gi opkru`uva.
Toa go pravat so pomo{ na zabranite {to se name­
ne­ti za dobroto na idniot osakaten ~ovek. Koga }e
uvidat deka ve}e se rodil stravot toga{ zapo~nu­
va­at so dooblikuvaweto na idnoto grdo i sme{no
su{testvo so toa {to mu postavuvaat uslovi, koi
tre­ba toa da gi ispolni. Taka se sozdava i ~uvst­vo­
to na postojan nedostig. Taka grdoto i sme{no su{­
test­vo se vrzuva za kup~eto i vo ramkite na kup~eto
se obiduva da go nadomesti svojot nedostig. Taka se
vrzuvaat ma`ite za `enite i obratno, taka se pro­
iz­veduvaat s$ pogolem broj vrzani, grdi i sme{­ni
su{testva. Koga vrzanite, grdi i sme{ni su{­test­
va ne bi se ~uvstvuvale nemo}ni, ne bi se pla{ele
od neizbe`nosta i ne bi go neguvale svoeto ~uvstvo
na nedostig, toga{ ne bi ni pomis­li­le da zaglavat
so nekakva si svoja podobra ili polo{a polovina,
tretina, ~etvrtina ili druga drop­ka, zatoa {to
toga{ bi bile cel broj. Pretpos­ta­vuvam deka naj­
mno­gu od vrzanite, grdi i sme{ni su{testva sfa­}
a­at deka e prirodno da se bide sam, no od zloba
prodol`uvaat da glumat deka se zaedno, samo za da
si ovozmo`at da ja preslikaat svojata bedna sos­toj­
ba vrz su{testvata {to }e gi proizvedat. Tuka ho­
mo­seksualcite pravat edna finta so toa {to ne
proizveduvaat drugi su{testva, no i tie se pre­
pla­{eni od neizbe`nosta nare~ena smrt. Smrtta e
neizbe`nosta okolu koja se vrti s$ {to e `ivo.
Site begaat od nea, a za nea se vrzani. Smrtta e eden
kol zaboden na sred gumno, lu|eto se vrzani za
kolot, lu|eto se prela`ale deka kolot e stra{en i
12
zatoa site pani~no tr~aat za da mu izbegaat,
vsu{nost site se vrtat vo krug i gazej}i, go od­vo­ju­
va­at zrnoto od slamata; taka so sekoj krug se s$ po­
blis­ku do kolot. Glupavo e da se bega od neizbe`­
nos­ta! A i mora da se priznae deka site stapoidni
oblici deluvaat privle~no.
Koga nekoe od vrzanite, grdi i sme{ni su{testva
prestanuva da se vrti vo krug, odbiva da gazi vrz
gum­noto i trgnuva pravo na kolot da se nadene, to­
ga{ mu vikaat deka e slabak, deka e gubitnik, deka
nema stiskavec, deka e zapletkan, deka nema g'z (za
da go ebat, pretpostavuvam), duri go la`at i deka e
pameten, deka samoubistvoto e sramota, go la`at
deka }e `alat (mo`ebi sebe }e si se `alat). No, kako
da go izla`at koga toj ne gleda nikakvo zna­~e­we vo
zborovite, koga toj smeta deka nasilstvoto e
edinstveniot razbirliv na~in da se spravi so dru­
gite, koga toj smeta deka na drugite im e krivo {to
tie i ponatamu }e vrtat krugovi i zatoa se obi­du­va­
at da mu gi nametnat svoite zabludi i da gi po­
tisnat negovite. Nemo}ta se sostoi vo toa {to lu­
|e­to ne se osmeluvaat po~esto da gi podotvaraat
svoite o~i i da vidat deka im nedostiga potvrda za
nivniot `ivot, a potvrdata e smrtta.
@imi kurov, `ivotot e surov! @ivotot e `ivot i
bez pomo{ na smrtta ne mo`e da se definira.
Toa {to mo`e{ da go napravi{ denes ne go ostavaj
za utre!”
13
Migot koga odlu~uvam za svojata idnina
U{te edna{ ne nau~iv dovolno za da go polo`am
ispitot po makedonski jazik. Na prijavata napi­
{av deka ispitot go polagam po entipat (n - pri­ro­
den broj), se pra{uvam dali entipat mo`e da bide
zbor sfaten kako neologizam ili pak }e bide pro­
gla­sen za gre{ka. Moeto neznaewe se dol`i na mo­
ja­ta glupava inaetlivost {to voobrazeno me so­ve­
tu­va da ne po~ituvam normi. Taa me prinuduva da
im objavam vojna na normite, vo koja jas na smel in­
dijanski na~in }e zaginam do posledniot. Vo edna
takva vojna najverojatno jas }e bidam edinstvenata
`rtva, no toa ne va`no. Va`no e toa deka e ta`no
toa {to e la`no. Va`no e deka nie sme tuka da si
po­magame. Taka ako nekoj se teteravi po rabot na
ne­kakva bezdna, ~ove~ki e toj, bez dvoumewe, da se
turne. Na ovoj na~in turnuva~ot si pomaga na­ma­lu­
vaj­}i go brojot na onie koi bi mo`ele da mu bidat
sopernici vo streme`ot za u`ivawe vo grubavi­ni­
te na `ivotot. Grubavinite na `ivotot se neiz­mer­
ni, a novosozdadenite zborovi se samo eden mal del
od neograni~enite mo`nosti za razmenuvawe
nebroeni podatoci vo ramkite na mre`ata is­ple­
te­na od najfini normi. Postojat mre`i so ram­ki?!?
Da, da, postojat i mre`i so mamki i mre`i so damki
i mre`i so krle`i... Da ti e merak da se fati{ vo
nekoja. Jas ednostavno }e prodol`am da se
14
prepravam deka ne sum zapletkan i deka mojata
ni{ka od mre`ata ne se obiduva da me obesi. Ah,
volu eden nerazbran em ne saka{ da ora{ (iako
znae{ deka si vpregnat) em ne sfa}a{ deka mre­`a­
ta e tuka za da go spre~i tvojot pad, za{to si slepo
zaletan kon bezdnata, i pokraj toa {to nema{ ni
perduv na tvoeto telo, dodeka za krilja ne stanuva
ni zbor.
Dali zborot stanuva ili si legnuva na bra{­no­to
pri svojot pad, ne mi e i~ gajle, zatoa {to jas ne sum
vol tuku magarence so kopne` da stane peper-utka.
Toa }e go postignam so namerno gre{ewe pri od­de­
lu­vaweto na slogovite vo zborot, taka {to zbo­rot
do­biva dodatno zna~ewe...
I u{te edna{ ne nau~iv dovolno za da go polo`am
ispitot po makedonski jazik. Kako nagrada za mo­ja­
ta mrzlivost ja dobiv ovaa edinstvena mo`nost da
napi{am tekst so bilo kakva sodr`ina, no so for­
ma {to treba da soodvetstvuva barem na pravopis­
ni­te normi na makedonskiot standarden jazik.
Zabele`livo e deka jas si ja ote`nuvam rabotata
pi­{uvaj}i predolgi re~enici ~ija sodr`ina ne
mi se ~ini deka e mnogu dopadliva za tie {to treba
da gi pro~itaat.
Kako i da e, jas prodol`uvam da ~krtkam nekakvi
znaci na listov, bez da se gri`am za toa dali }e
proizleze nekakvo zna~ewe od nivniot redosled.
Negri`livosta e edinstvenata moja osobina {to
se osmeluva da se natprevaruva so mojata mrza - po­
15
bed­nikot od ovoj natprevar }e ja ima ~esta da za­
vla­­dee so teritorijata na mojata bezli~nost. Tuka
po~nuvam da se dvoumam okolu prefiksot na pos­
led­niot zbor od prethodnata re~enica - }e be{e li
po­dobro da napi{ev neli~nost? Spored mene naj­
dob­ro bi bilo da prestanam da se dvoumam bidej}i
ne mo`am da tvrdam deka vo mene postoi pojavata
na­re~ena um.
Sepak dozvolete mi da se vratam na po~etokot od
tekstot i da napi{am deka sum iznenaden od toa
{to vie se gri`ite i za takvite kako mene. Kak­vi­
te kako mene? Takvite {to se pra{uvaat kolku e
pri­fatliv neologizmot vo slednava re~enica:
,,Ispitot go polagam entipat (n-priroden broj).”
Jas ne bi si dal tolku mo`nosti za potvrduvawe na
sopstveniot neuspeh, zatoa {to se dobiva vpe~atok
de­ka ~ovek mo`e da pa|a mnogu dolgo bez da se tres­
ne od tvrdoto dno. Ubavo bi bilo, koga spored nekoe
pravilo na fakultetot, bi se ubival (pre­po­ra­~u­
vam eutanazija kako za ku~iwata skitnici) sekoj
{to po tri obidi nema da polo`i nekoj ispit. Pri­
~i­nite za edno vakvo, navidum surovo re{enie se
mnogu prosti - ~ovekot {to dozvoluva samiot da se
izlo`i na takvi poni`uva~ki okolnosti, naj­ve­ro­
jatno ne se podnesuva sebe, a so toa i drugite lu­|e,
taka sekoe nepolo`uvawe e mislovno samoubist­vo.
Ottuka sleduva deka drugite lu|e treba da go ot­
stra­nat {tetniot ~ovek celosno, so {to isto­vre­
me­no }e go nadomestat nedostigot od hrabrost na
edin­kata samata da se ubie i }e ja spre~at da
16
nanesuva {teta so svoeto bespolezno postoewe vo
idnina.
Ete, na toa se nadevam jas, mrzliviot Smrdimitar,
sa­kam da prestanam da postojam blagodarenie na
na­porot na drugite, isto kako {to postojam bla­go­
da­renie na naporot na edni drugi dvajca po­poz­na­
ti me|u narodot kako roditeli.
17
Literatorturnite glavanturi na
Apsurdimitar
Mo~am vo forma na prostorna osumka, toa zna~i de­
ka kamenot na mudrosta e vo mojot lev bubreg, a
pesokta od dinite na Mars se dvi`i niz tubular­
ni­ot sistem na mojot desen bubreg i mi gi zadeva
nefronite. Zatoa babuleto mi e polno so borna ki­
se­lina. Zatoa sonceto silno se vozbuduva koga
mo~am nadvor, vo priroda. Toga{ na sonceto mu
tek­nuva deka ima embolija (prva bratu~eda na jam­
bo­lija) i vo istiot mig do`ivuva mozo~en udar, mu
puka nekoj krven sad i krvta prska nasekade niz po­
sranstvata na son~eviot sistem, oploduvaj}i gi
obla­~iwata. Sonceto odi kaj grn~arot i si nara­~u­
va novi sadovi. Oplodenite obla~iwa stanuvaat
rozevi, a si legnuvaat portokalovi. Neboto si os­
ta­nuva nebesno sino, taka {to se postignuva silen
kontrast. Koga obla~iwata se oplodeni lu|eto
nosat temni o~ila. Oplodenite obla~iwa prediz­
vi­kuvaat embriovrne`i. Koga embriovrne`ite se
silni lu|eto se {etaat naokolu so {lemovi za da se
za{titat od udarite na embriodo`dot. Koga em­
bri­onite pa|aat nasekade, `enite {to sakaat deca,
legnuvaat na zemjata i pravat sve}i so ra{i­re­ni
noze so nade` deka }e vdomat po nekoe od son­~e­vite
embrion~iwa. @enite {to sakaat da pra­vat
zimnica, slatko i drugi vidovi prehrambeni
18
rezervi nameneti za muvlata vo nivnite vizbi i
{pajzovi, izleguvaat nadvor so golemi kazani pol­
ni so {erbet, xinovski tegli so ocet, {i{iwa
polni so formalin i revnosno gi pribiraat emb­
rio­nite. Decata gi {utiraat embrionite {to se
ras­frlani po trevnicite, tie igraat embriobol.
Embrionite {to se zaka~uvaat so svoite papo~ni
vrv­ci na suvite granki se pretvoraat vo iznoseni
patiki, dodeka ~avkite se sladat so nivnite so~ni
o~iwa i mozo~iwa. Se slu{aat glasini deka nau~­
ni­cite nau~ile kako da go predvidat doa|aweto na
emb­riovrne`ite i deka za toa gi izvestuvaat
medicinskite korporacii. Tie gi ispra}aat svoi­
te mediko-agenti na terenot, za da gi soberat emb­
rio­nite i da gi iskoristat nivnite so~ni mo­zo­~i­
wa za lekuvawe na bogatite {to se bolni od Alc­
hajmerova bolest. Otsega vnimatelno da se odne­su­
va{ so embrionite {to pa|aat vrz tvojata glava,
zatoa {to mediko-agentite imaat zada~a da gi
soberat site embrioni do eden, i imaat ovlastu­va­
we da gi odnesat site lu|e {to `iveat vo radius od
eden kilometar od mestoto kade {to nekoj bi se
osmelil da dopre embrion vo naj­blis­ka­ta fabrika
za prerabotka na lu|e vo pa{teta. Zna~i, }e ima
pa{teta vo izobilstvo i posilno }e go stegnat pre­
hram­beniot sinxir okolu na{ite vratovi. Ako
pu{­tat vo optek u{te embrioni }e ima golem po­
rast na bio-inflacijata, a ~ove­ko­vi­ot `ivot }e
pro­dol`i da se obezvrednuva. Krajno vre­me e da
raz­bere{ deka e te{ko i neisplatlivo da se odr­`u­
va­at {est milijardi i ne{to tela.
19
Seram vo forma na tristrana piramida. Sosedite
mi se smeat, zatoa {to ~esto se povreduvam so sop­
st­veniot izmet. Iako sopstvenosta e ubistvena
rabota, jas ne sum vinoven {to sapunot, so koj mi ja
mijat usnata {uplina pred sekoe gadewe, pre`ivu­
va te{ka identitetska kriza, voobrazuvaj}i si de­
ka e transgenetski sladoled so misirkini perduvi
i opa{ od do`dovnik. Sapunot guka kako gugutka,
dodeka site go klocaat, zatoa {to znaat deka ak­tan­
tot ne postoi na nivo na tekstot. Podmetot mu go
zakla petelot na indidirektniot predmet. Pod­me­
tot nema ni para za da ja plati taksata za lo{i
pre~enici, zatoa parataksata gnie pod konteks­t­
ot. Kon tekstot! Site pu{ki se vpereni kon teks­
tot, a tekstot e na tesno, avtorot o~ekuva od nego
ne{to da zaraboti, tekstot e prinuden da se pros­
ti­tuira.
Sedam i se deformiram.
Mi te~at mrsuli vo forma na devetagolen konus, se
bri{am so senoto {to na vremeto bilo zelena tre­
va, si rastelo po ridovite i gajdite bile deca i bi­
le po`ivi i go pasele i... Bolen sum od vospalenie
na kotangensite i imam tumor na zapirkite. @
e­lud­nikot mi visi na pra{alnik. Moite nedo­re­
~e­ni
­ ci se roj od nastrveni fagedemi. Tie se samo
eden obi~en ~ir od kal so miris na vlakna presno
porasnati od gnojot na gabi~kite vo asfaltot i
dam­kite na rebrata kalemeni so banderi i vlaga od
pe­{a~kiot premin navednat vrz muvlata na ga­le­
bi­te {to neprekinato se debeleat od zasitenite
20
masti vo rekata Vardar, pretvoraj}i se vo mrsno
bez­na~ajni mr~enici. Jasno e deka zgadot na sko­pa­
ni­te e vo pubertet, no koj }e ja istrebi krvnata lo~­
ka {to ne pla}a kirija? Ima li junak da izleze na
ulicite bolni od {uga i da ja iskasapi krvnata
lo~ka, dodeka taa podmolno se razleva naokolu? ]e
ja sopre li nekoj stra{nata krvna lo~ka ili taa }e
prodol`i da se razma~kuva po telata na slu~ajnite
minuva~i? Telata izlo~kani so krv umiraat ved­
na{. Pri~inata za nivnata smrt se pokriva, po­
pra­va, prikriva i prekriva so }ebiwa od pro­strel­
ni rani, jorgani od mevovi rasporeni so no` i
jambolii od pregolemi dozi na hemoroidi. Site
tela se frlaat vo i okolu kontejnerite za otpad.
Tie se `rtvi prineseni na oltarot na potro­{u­
va~­koto rop{testvo vo ~est na bo`emstvoto Globa­
li-za-cija*. Kontejnerite gorat, ~adat i smrdat
bes­kraj­no, za da gi privle~at gladnite {to u`ivaat
vo glasnite i gnasnite gozbi nameneti za `elud­ni­
ci 97 pati pogolemi od telata na jada~ite. Naj­
strv­nite potoa }e stradaat od izgore~enici.
Di{am vo forma na stodimenzionalen koren od
spi­rala na treta. Doa|a proletta. Biolo{ki ne­
raz­gradlivite plasti~no-najlonski kesi radosno
{umolat na suvite granki. Visoko letaat, gore, go­
re, do neboto. Kesite letaat povisoko i od bolnite
~avki {to pa|aat od zgradite kako kru{ki. Bio­
lo{­ki nerazgradlivite kesi se tie {to raz­gra­du­
va­at. Duri i sonceto se pla{i da ne mu se zaka~at
na zracite i da go izedat u{te neizgasnato. Son­ce­
to e voznemireno i prezema soodvetni protiv­mer­
* Ukradeno od @arko Trajanoski
21
ki za da se za{titi, toa si gi ostri zracite i samo
se~e i silno pe~e s$ pod sebe, pritoa ve{to gi iz­
beg­nuva retkite ostatoci od ozonski obla~iwa.
Nie site begame {to e mo`no podolu. Edinstveno,
tu­ka dolu, nie se ~uvstvuvame so ili bez bedno.
Skrie­­ni sme vo studeniot i mnogu smrdliv ~ad {to
polzi okolu na{ite tela i gi stroi na{ite misli
koga go vdi{uvame, n$ soedinuva vo edna gnasno pri­
­sposobliva masa {to golta s$ za da se po­is­to­ve­ti so
ni{to. Sonceto za nas ne pretstavuva mnogu go­lema
za­kana, toa e samo edna prikaska za zapla­{u­vawe
na malite deca pred gniewe, toa e eden mnogu star
i par­talav mit. So vekovi sonceto tuka ne se gleda.
Vo ovaa sivotija {to ja ispolnuvame so praz­nini,
do­deka taa n$ ispolzuva, o~ite se iz­le­ze­ni od moda,
tu­ka pogledot e {teten za `elud­ni­kot, a za sonceto
zbo­rot odamna si legna na bra{­no­. Razberi deka
pov­toruvaweto e neizbe`no i nu`no. Sonceto tuka
ne predizvikuva rak, za{to tu­ka ko­`a­­ta e po­li­eti­
len­ska, tuka gazobrazite se pro­da­­va­­­at na kilo i se
za ednokratna upotreba. Tamu po­do­­lu se kloniraat
ce­li ili tretina kul­tu­ri, a le­vo ima rezervni de­
lo­vi za site vidovi ga­lak­sii. Gazobrazite se po­ot­
por­ni i od pancir i od az­bes­ten skafander. Tuka
xu­kelite kako mene gi lovat so {internet. Tuka
kom­p­juteroriziraat za da se za­brza naprdokot na
~o­ve{tvoto, n$ hrabrat da se iz­­ra­zuvame pove}e vo
nu­li otkolku vo edinici. N$ me­­rat vo bajti! Zarem
bi­tot ne e biten? Ima li bi­tie bez bitka?
22
Zborganiziran kriminal
Pred da gi ~etka ulicite, uli~etkata Kletau~ita
gi u~ela decata kako da stanat teliwa, prosto ka­
`a­no, bila u~itelka. Kletau~ita bila dobro prog­
ra­mirana u~itelka, samo takvite imaat mo`­nost
da rabotat vo u~itele{kata industrija. Skoro si­
te deca {to minale na nejzinata proizvodna lenta
bile spitomeni plastelinoglavci so neograni~e­
ni mo`nosti za dooblikuvawe i podgotvenost za
do`ivotno molzewe. Decata gi u~ela i samata se
pu­~ela spored najnovite u~itele{ki merki. Edno
vreme bila korisna za odr`uvaweto na poredokot,
arno ama koga malku podostarela ja vbroile vo is­
ko­ristenite i ve}e ne se ispla}alo nejzinoto odr­
`u­vawe. Taka vo soglasnost so racionalizacijata,
nej­z­inata u~itele{ka kariera morala da zavr{i,
bilo doneseno re{enie da se ukine celata pro­iz­
vod­na lenta na u~itelkata Kletau~ita. Duri i ja
obvinile, deka pokraj plastelinoglavci bez odob­
re­nie proizveduvala i tap~-ovci, no ne ja odnele
na reciklirawe, za{to i tap~-ovcite bile pod­got­
ve­ni za do`ivotno molzewe, tuku & go kon­fis­ku­va­
le stanot i ja isfrlile nadvor da gi ~etka ulicite
za da ja nadomesti {tetata {to mu ja napravila na
po­redokot. Poredok ili pogust, ne e va`no, va`no e
de­ka Kletau~ita se na{la do gu{a vo lajnata na
23
ulicata. Barem taka & se ~inelo na po~etokot, po­
toa pre`iveala i so tekot na vremeto po~nala da gi
sogleduva dobrite strani i vrednostite na ~et­ka­
we­to na ulicite. Na ulicite imalo sekakvi lu|e,
imalo mnogu {to ne bile izlezeni od u~itele{­ki­
te proizvodni lenti, imalo mnogu {to gi molzele
poretko od propi{anoto, a me|u niv imalo i
u~iletki, koi se ~inele skoro nemolzlivi. U~i­let­
ki­te bile najretki na ulicite, tie se dvi`ele po
rabovite na uli~nite prikaski i valkanite tro­
toa­ri, tie gi u~ele lu|eto kako da letaat. Kle­tau­
~i­ta mnogu gi zasakala prikaskite za u~iletkite i
smelo se vpu{tila vo glavanturata na nejziniot
`ivot, taa sakala da se uveri deka u~iletkite na­
vis­tina postojat. Po dolgogodi{no istra`uvawe,
Kletau~ita po~nala da go osoznava Zborg, taka taa
samata postepeno se preobrazuvala od uli~etka vo
u~iletka. Taa doznala deka Zborg e neizmerliv
zborganizam, koj go asimilira sekoj {to }e po~ne
da u~i da zboruva. U{te so upotrebata na prviot
zbor lu|eto bez isklu~ok stanuvaat del od Zborg,
ne­govoto postoewe zavisi od postoeweto na zbo­ru­
va­~ite i postoeweto na zboruva~ite zavisi od nego.
Zborg e s$, Zborg e ni{to, Zborg obedinuva i raz­
edi­nuva, toa e mislovno dvi`ewe. Mikro­orga­niz­
mite vo digestivniot sistem pomagaat pri vare­­
weto na hranata, mikrozborganizmite vo cent­­­ral­
niot nerven sistem se odgovorni za sozdava­we­to na
glavanturite, so ~ija pomo{ se ostvaruva vrska­ta
so makrozborganizmot Zborg, taka {to se­koj
zboruva~ stanuva mo`na u~iletka ili u~ilet. No,
24
kakva e vrskata na Zborg so poredokot? U~i­let­ka­ta
Kletau~ita toa ne go otkrila zatoa {to pri pod­
robnoto osoznavawe na Zborg se dovela vo sos­toj­ba
na postojan zborgazam.
25
Drvostikov neofiks
Staviv eden volnen ~orap me|u stranicite na kni­
ga­ta so ruski fantasti~ni raskazi od prvata po­lo­
vi­na na dvaesettiot vek, za da ne zaboravam kade
zastanav. Zastanav na vtorata stranica od ras­ka­
zot “Starica” od Danil Harms, pri krajot na pr­va­­
ta godina od dvaeset i prviot vek; ottuka po­gle­dot
be{e za nigde, a izgledite za pre­`i­vuvawe u{­te
polo{i. Sepak, nekoi goveda i ponatamu pre­`i­vaa
nekakvi kni`evni trevki. Koga se vrativ od mo­~a­
we­to vo i okolu WC {oljata, knigata ve}e ne be{e
vo mojata soba. Po~nav da ja baram niz stanot i ja
vi­dov kako bega niz poliwata i planinite s$ do
bal­konot. ]e ja ostavev da si odi, zatoa {to ne be{e
moja, no bezobraznata kniga go ima{e obueno mojot
volnen ~orap. Znaete, jas ne sakam da mi studi na
stapalata, morav da trgnam po nea. Znaete, jas ne
sakam dami, stud i na stapalata, morav da drknam
po nea. Knigata skokna od balkonot, skoknav i jas
po nea. Po nea, po nea, po nea... Glavata mi bu~e{e
od tie zborovi. Najverojatno toa be{e samo pos­le­
di­ca od toa {to padnav od balkonot pravo na gla­va,
no blagodarenie na tie zborovi prodol`iv da ja
brkam. Sega s$ be{e nekako po{areno i s$ se raz­
dvi­`i, duri i ulicite se ni{aa vamu-tamu. Mno­gu
se ma~ev da zadr`am nekakov pravec vo no­vo­
26
nastanite uslovi, a knigata veselo si pot­skoknu­
va­{e i si {lapka{e po bari~kite obuena vo mojot
volnen ~orap. ^orapot be{e prestra{no pre­pl­a­
{en od mo`nosta da se izdupi i skine. Dodeka tr­
~av izbezumeno po knigata-apa{, nekoj mi podade
{olja so kafe za da se osve`am. No jas bev krajno
zbrkan i pomisliv deka toa e nekakva portabl WC
{olja, pa zastanav, ja staviv {oljata na asfaltot i
sednav vrz nea za da se svestam {to se slu~uva i da
si gi spastram besmislite. Kafeto be{e `e{ko i
se popariv na mnogu lo{o mesto, sripav so u`asen
krik. Po~nav da se frlam naokolu vo majmunskorimski stil, se dr`ev za lo{oto mesto i rikav kako
ma­gare. Taka se najdov na sred ulica, site koli, ka­
mio­ni, avtobusi i taka natamu prevozni sredstva
me gazea bez prestan. [tom }e me videa voza~ite
ved­na{ gi svrtuvaa svoite vozila kon mene. Za sre­}
a, brzo me sma~kaa i me svedoa skoro do ne­vid­li­
vost, taka {to uspeav da se izvle~am do trotoarot.
Na trotoarot bev navistina izvle~en i ras­ka­{a­
ven, zatoa najgolemiot broj minuva~i so za~udeno
gadewe me preskoknuvaa ili zaobikoluvaa, toa
be{e ubavo, no ima{e i takvi {to gi nosea svoite
glavi grdo-gordo i gordo-grdo nagore i ne ni za­be­
le­`uvaa deka nivnite |onovi gme~at ne~ii vnat­
re{­ni organi. Ve}e otrpnav, koga ednoto oko {to
mi ostana celo se strkala kon re{etkite na ot­vo­
rot za atmosferska kanalizacija, i tamu {to da
vidam - knigata udobno smestena vo mojot izma~en
vol­nen ~orap likuva nasladuvaj}i se od gletkata
ka­ko moite o~ajni ostatoci se obiduvaat da se
27
zalepat so Neodrvostikofiks. Lepi, lepi, ne se
lepi. Lepi, lepi, s$ lepi, se lepi, arno ama po
kakov redosled? Nad ve|ata si zalepiv tri prsta,
dva od stapaloto i eden koj znae od kade, i bez toa
ve|ata od porano mi be{e zalepena na zadnikot, a
toj ne be{e nazad, tuku napred pod laktot {to pro­
dol­`uva{e so nos i slepo crevo od stranata kaj {to
‘rbetot se obvitkuva{e okolu ne{to ne­od­re­de­no...
“^ekaj be, kako mo`e edna kniga da likuva i da se
nasladuva, koga taa nema lik i setilo za vkus, a ni
mozok {to bi gi primil tie drazbi za da gi pre­ra­
boti vo soodvetni ~uvstva i misli” - si pomisli
edno del~e od mojot rasprsnat mozok {to sega se
{e­ta­{e nasekade niz gradot zalepen na bezbroj do­
toga{ nepoznati ~evli. I toga{ mi stana gnasno
jasno deka sum preteral so lepiloto, go sobuv ~o­ra­
pot od mojata glava i mu go natnav na najbliskoto
obla~e pred da zapla~e, gi pluknav par~iwata
vla`­na hartija {to zaostanale vo mojata usta,
vidov deka sum odgrizal zna~itelen del od knigata
i deka stanot e kr{. A knigata ne be{e moja i sta­
not ne be{e moj i nieden napu{en (napi{an de)
zbor ne be{e moj. Ednostavno glavata mi bu~e{e od
tie zborovi...
28
Popladne vo parkot (plagijat miks)
Ma~otilda vleguva{e vo u{te eden park. Parkot
u{te edna{ vleguva{e vo Ma~otilda. Be{e pop­
ladno. Prodava~ot na parkovi stoe{e na vlezot od
edna semka. Semkata vleze vo posteweto na parkot
na prodava~ite. Odzadi po detskite fustan~iwa
se su{ea bitovite na noviot haus. Noviot haus gi
su­{e{e svoite bitovi, odzadi - na detskite fus­
tan­~iwa. Semkite go viknaa povtoruvaweto tri­
pa­ti, kako da e prodava~kata neodreden lozung.
Ma­~otilda nema{e kosa zatoa {to ~eloto zaokrug­
le­no & pa|a{e vrz pra{alnikot. Otvorete gi por­
ti­te, neka vleze nepoznatiot, ~u Ma~otilda. Sem­
ki­te viknaa u{te eden prdava~. Pozdrav, ~u Ma­~o­
til­da. Cve}eto vleze me|u dva reda. Cve}iwata
tru­bea vo site oblici, se krevaa i se spu{taa. Nad
zem­jata, nisko, pominuva{e topol veter. Na tab­la­
ta pi{uva{e n e g a z i j a t r e v a t a , vetrot tr­e­ba
da duva so trubite od cve}iwata. Cve}iwata se
vra­­}aa kon svoite koreni, nazad vo `oltoto kralst­­
vo, vo potraga po fosiliziranite anarho-fe­mi­
nist­ki. Vetrot nose{e `olt prav od cve}iwata.
Vetrot & go potkrena pra{alnikot i toj sosema
kriv zaprilega na kosa. Se voodu{evuva{e, oku­r­
`e­­na so brzawe. Na dnoto od parkot kulpata na pa­
te­tikata sede{e na ~uvar {to jade semki. Pro­da­va­
29
~ot na senki nose{e rakav na `oltata lenta. Toa e
od Ma~otilda pomisli zna~eweto. Specilajna
otpi~ kon mojot pratenik. Ma~otilda nedivlivo
se polokni. ^urvarot vide: kon nego bode{e Ma­~o­
til­da i se nasmevnuva{e. Potoa se navedna za da &
ja vrze vrvkata od ~evelot. ^urvarot se ogradi od
po­gledot za da ne se provlekuva kako dete {to krade
cve}iwa. Ma~otilda odmina. Ma~otilda na
patetikata najde izguben ~e{el. ^e{elot be{e ro­
zov. Balgodaram, re~e Ma~otilda i nedoredeno se
pokolni. Naokolu ima{e sekoj. O, dale~ni trevi so
kosi od zvreli dvojki, doa|am. Vo parkot vleguvaa i
deca od osnovno u~ili{te, rakuvaj}i se so dr{­ki­
te. Decata vidoa: Ma~otilda se navdena na leite
so cve}e. Ma~otilda krade cve}e, pomislija dec­a­
ta. Cve}e, rekoa samo decata. Mir, re~e uli­~et­ka­
ta. Cve}eto ne smee da se kine. Cve}eto e ko­ris­te­
no. Na patikata stoe{e foto-grav. Ma~otilda bo­
de­{e nosej}i golem ~e{el. Edna sminka, re~e fo­
to-gravot, dodeka fotografot pe~e{e dve snimki.
Va{eto minuvawe po ovaa pateka }e bostane pra­
zeno vo vremeto. Va{eto {inuvawe so ovaa patika
}e ostane zapreno vo vremeto. Va{eto zinuvawe po
ovaa patka }e ostine parezno vo dremeto. Va{eto
skinuvawe na ovaa patetika }e se sostane porazeno
so bremeto. Ma~otilda bez nos - taka }e se vika sli­
ka­ta. Vie }e ostanete bez nego za ve~ni vremiwa.
Ma~otilda brgu si go stavi ~e{elot namesto nos.
Stakloto od okoto na aparatot blesna somnitelno.
Moment, re~e foto-gravot i vleze pod crnata po­
prav­ka. Decata zastanaa otstrana, dr`ej}i gi us­
30
ti­te otvoreni. Gledajte, re~e uli~etkata, ottuka }
e izleta ptica. Foto-gravot se meste{e dolgo pod
pokrivkata, pomrdnuvaj}i so gazovite. Ma~otilda
vleze vo {ibaweto. Od {ibjeto izleta ptica. Ej,
viknaa decata, pticata. Ma~otilda izleze na dru­
ga patetika. Prvata zaseda e izbegnata, re~e gnas­
no. Dogledawe ednook musketaru. Stariot yid po­
mi­na pokraj Ma~otilda. Me|u paja`inata ima{e
kamewa. Na edniot kraj sede{e pajak. Demne{e po
patetikata, kaj {to pomina `ena vo grozov fustan,
butkaj}i detska koli~ka. Od koli~kata se uka`a
sina glava so tenok vrat, se ~u razbirliv zvuk. ]e
vi napravam vareni stap~iwa na site, im vikna toj
od daleku. Ne sakame, viknaa decata vo hor. Treba
sega da gi popravame yidovite. Site }e ve napra­
vam {areni vrap~iwa, se ~u od blisku. He, sakame,
viknaa decata vo hor. Decata crtaa ku}a vo pravta.
Toj nezabele`ano vleze vo pretsobjeto. Ku}ata
be{e prazna, decata ne bea u{te nacrtale pok­u}­
ni­na i na sekade raste{e praz. Decata nemaa kade
da se skrijat. Treba{e da se vnimava kade }e se
stap­ne. Skalite vodea kon vizba {to ne se gleda{e
i site se pra{uvaa od kade se izleguva na po­kri­
vot. Treba{e da se vnimava kade }e se stapne. Ma­
~o­tilda stapna vrz edno pokrupno dete, mu ja sma~­
ka glavata kako da e domat, se navedna da go raz­gle­
da i gi zapra{a pre`iveanite deca dali imaat da
& rasitnat. Izlezete, re~e edno dete, butkaj}i ja.
Odete kaj drugite vozrasni lu|e, re~e drugoto. Bla­
go­daram, re~e Ma~otilda, go zaka~i porane{noto
de­te na pra{alnikot, go krena do svojata nevid­li­
31
va usta i sladostrasno go progolta. Jas so za­do­
volst­­­vo bi ostanala vo va{ata gostilnica... Pa,
taa e xinovski {trk, kriknaa decata, se raskokaa
ka­ko `abi i za mig bea vo koli~kata, tamu im be{e
pretesno i moraa {to poskoro da go isfrlat be­be­
to. Ma~otilda ode{e po patetikata, zagledana vo
drvjata, sonceto {ire{e i stesnuva{e bleskavi
temnini vo crveniloto, no od kade se izleguva na
po­krivot? Na esen lisjata se pretvoraat vo ~ips i
pa­|aat od drvjata na zemjata. Skitnicite i drugite
si­roma{ni gi sobiraat od zemjata za da se pre­hra­
nat preku zimata. Drvoto se izdol`i i zacvrsna vo
vozduhot. Ne{to igrivo se uka`a i pak is~ezna.
Uba­vicata so {uma na rabovite, se seti taa. ^­e­{e­
lot be{e rozova mamka. O, dvojko so med {to mirisa
na gor~liva {uma i race na letna osanemost, doa­
|am. Na patot ima{e mnogu pre~ki, no Ma~otilda
ne ja smeni programata, {ibaweto & se zaka~i za
ra­kav. Belite plodovi sepak & padnaa na trevata.
Soncobran, paprat, ra~ka, fustan, {iroko iz­vit­
kan cvet, pomisli taa. Zad drvoto se ~u {um i se
po­ja­vi de-belata latica na fustanot. Tvojot bod
potsetuva na eden mal do`d, re~e Ma~otilda. Od
daleku, po patetikata se uka`a foto-gravot. Ma­~­o­
ti­l­da klekna. Vo jasniot vid na prduvestiot fus­
tan poleta pretr~uvaweto, {umej}i. Ma~otilda
na­pravi otvor vo lisjeto. Vo ramkata od dlankite
se uka`a trevnik, vla`no crven. Na sredina stoe­
{e nogarka so prskalka {to bavno se trte{e i vr­
te­{e. Ma~otilda se seti na lekcijata po fizika za
trieweto. Prirodnite naviki se protiv mene, re­
32
~e gnasno. Sepak, ~e{elot e tuka, se priseti Ma­~o­
til­da. Na patetikata ve}e go nema{e foto-gravot.
Zad grmu{kite is~eznuva{e negovata glava, okur­
`e­na so gnoj od zlatni mu{i~ki. Dogledawe sve­ti­
te­lu, re~e Ma~otilda. ^uvaj ja sigurnosta na ne­
pro­menlivite vidni poliwa. Ma~otilda pojde kon
dlabo~inata na parkot. Ja bolea nozete. Od dnoto
iz­leta ptica. Vo ribnikot decata im frlaa na
kiflite par~iwa od ribi. Vo mrsnata voda na ezer­
ceto se gledaa prejadenite kifli, bea nabab­re­ni
do raspa|awe, no i natamu al~no go lapaa pej­sa­`ot,
po koj se brkaa i si drkaa deca so glavite udolu. Od
dnoto izleta ptica. Ma~otilda najde klu­pa. Na
kul-tapa sedea o~ila so ~ovek i race vo de­bela
kniga. Ma~otilda ja otvori debelata kniga, &
zaprilega na fotografski aparat. O~ite zad o~i­
lata se pomrdnaa. Od dnoto im izleta ptica. Slo­
bodno, pra{a Ma~otilda. O~ilata so ~ovek ja sko­
paa knigata. Povelete, rekoa tie. Se {etate, za­
pra­{aa. Se te{am, Re~e Ma~otilda. O~ilata so
~o­vek zamol~ea. Znaete deka Vlada Uro{evi} se­ko­
ga{ koga go ~ita ovoj razgaz se prevrtuva vo svojot
grob, pra{a Ma~otilda. No, toj e `iv, a ti si skr­
{en moliv, mu odgovorija o~ilata so ~ovek. Da, da,
znam deka prevodot e nevozmo`en nu`nik, ili na
an­gliski - Translej{n iz imposibl, bat ne se seri,
vozvrati Ma~otilda. Da, da, ve znam jas vas da­da­is­
ti­te, vie si go prireduvate sopstveniot zakop u{­
te pred kriti~arite da ve za~nat, ne popu{taa
o~i­lata so ~ovek. Dobro de, priznavam deka sum di­
le­tant­ski fintaxija i deka prezemam efe-merki
33
vo svoite tekstovi, no ve molam da zboruvate po­tiv­
ko, oti }e n$ ~ujat ~itatelite, pro{epote Ma­~o­
til­da i se predade. Zad drvjata se slu{aa da­le~­n­i­
te {vareni g(l)asovi na lu|eto {to se sobiraa. Na
aero­mitingot {to be{e na sred park ima{e aero­
drom. Po vozduhot kur`ea afioni i sitni insekti.
Stari~ot so pra{ilnik kako kosa vide: od drvoto
poleka pa|a{e, trtej}i se vo vozduhot kako nekoj
sme{en starovremski mazohizam, Ma~otilda so
plod, petel, petelka, list i glist. Otide kaj bra­}
a­ta Rajt, re~e stari~ot. Vie ste istori~ar, pra{aa
o~i­lata so ~ovek. Jas gledam koga nekoj stanuva is­
to­rija vo najlo{ata besmisla na zborot, re~e sta­
ri­~ot. Treba da se bide strogo nau~en, rekoa o~i­la­
ta so ~ovek. Po patkata pretr~a i gu{ter. Na grbot
ima{e zapis so arapsko pismo. Ej, ne vikna sta­ri­
~ot. Da ne pi{uvate pesni, pra{aa strogo o~ilata
so ~ovek. Se obiduvam da ne prepi{uvam, gim­na­zis­
ki sere`livo promrmori stari~ot. Za­n­i­ma­vaj­te se
so ne{to poseriozno, rekoa o~ilata so ~ovek. So
botanika, da re~eme. Stari~ot so pra{ilnik ka­ko
kosa re~e: Pomo`ete mi. Bi vi bil bla­go­da­ren, ako
uplatite skromna suma od 10000000000000 000000
0000000000000000000000000000000000000000000
0000000000000000000000000000000000000000000
0000000000000000000000000000000000000000000
0000000000000000000000000000000000000000000
0000000000000000000000000000000000000000000
0000000000000000000000000000000000000000000
0000000000000000000000000000000000000000000
0000000000000000000000000000000000000000000
34
0000000000000000000000000000000000000000000
0000000000000000000000000000000000000000000
0000000000000000000000000000000000000000000
0000000000000000000000000000000000000000000
0000000000000000000000000000000000000000
evra na mojata smetka. Jas iskreno se kajam, se­~e
stari~ot. Treba da se bide nau~en, rekoa o~i­la­ta so
~ovek. Svetot serko osiroma{uva{e. Cve}eto
ni{a so glavata. Edniot del od parkot stenka pod
ob­lak. Boite mu se menuvaa. Svetot potonuva{e vo
ze­len stenkav ribnik. Ednostavno, svetot odamna
be­{e poistoveten so smetot. Svetot be{e pre­na­se­
ren. Povtoruvaweto e vozmo`en nu`nik? Mo`ebi
doa|a, pomisli stari~ot so pra{ilnik kako kosa i
go stisna ~e{elot. O, devojko so sonlivi trski od
pod­vidot prsti, te pre~ekuvam. Bidi dare`liva i
doz­voli da ti gi otse~am sonlivite trski za da si
na­­pravam piski za mojata gajda. Bidi dare`liva i
doz­voli mi da go otse~am konopot {to raste na tvo­
ja­ta glava za da go namotam na moite piski, dozvoli
da te oderam, zatoa {to mevot na mojata gajda pov­
tor­no se dupna. Toga{ ve}e nema da ti trebaat tvoi­
te koski i jas }e mo`am od niv da napravam br­~a­lo i
gajdarka za mojata gajda. Bidi dare`liva i bidi
mojata gajda, `rtvuvaj se za umetnosta. Duri i ne e
nu`no da te ubijam za da bide{ mojata gajda i da se
raspla~am, za sebe, niz tebe. Samo ti bidi da­re`­l­
iva... Stari~ot so pra{ilnik kako kosa stana i se
pokloni. O~ilata so ~ovek poglednaa: na pate­ti­
kata vetrot vrte{e mala pra{inska truba. Vie
o~e­kuvate nekogo, pra{aa o~ilata so ~ovek. Da,
35
re~e stari~ot, o~ekuvam. Treba da dojde edna dvoj­
ka. Zo{to la`ete, rekoa o~ilata so ~ovek, pa jas ve}
e vi prodadov eden kec. Stari~ot se scrvi. No jas go
imam ~e{elot, re~e pla{livo. Sega e docna, jas }e
ve oslobodam od nego, vie i bez toa ste ve}e crv,
rekoa o~ilata so ~ovek i go stavija crvot-po­ra­
ne{en stari~ so pra{ilnik kako kosa, vo xeb.
O~ilata si go soblekoa ~ovekot i go frlija vo eden
mravjalnik. Da pojdeme na ribolov, rekoa. Crvot
u{­te pove}e se scrvi. Oblakot be{e otiden nekade.
Bo­tanikata e nauka za rastitelnite organizmi,
re­koa o~ilata. Razbirate? Vlegoa vo trevata. Cv­e­}
i­wata imaa pra{alnici vo slu`ba na pra{nici.
Nad trevata stoe{e bockava glava so modro oko.
Crvot vide kruna. Toj posaka da ja skine. Glavata
samo se zani{a. Toj po~uvstvuva bolka. Na prstot
se uka`a kapka krv. [to ima, rekoa o~ilata. Trp­
ka­­va stepska karlica, re~e crvot cicaj}i go pa­le­
cot. Razbojni~ka dignastija na amazonki. Ni{to
nema, ograbeno e, edna temna praznina, toa e s$. Ne
~i­tajte gluposti, rekoa o~ilata. Toa e obi~en Can­
na­bis Indica. Prosto re~eno, konop. Crvot pog­led­
na: vo trevata navistina ima{e samo treva. Ne{­
ta­ta si se stavaa na svoeto mesto. Crvot sedna vo
trevata. Edna peperputka mu zastana na uvo.
Aerodrom, se seti toj, tamu `iveam, si re~e. Belite
voz­du{esti top~iwa od gluvar~e prilegaa na pa­
do­brani. Crvot ima so {to da sleta pravo na svojot
bal­kon. Isu{eni obla~iwa na avgustot, re~e cr­
vot. Vnimatelno go skina ednoto obla~e i si go is­
ce­di vo usta, be{e u`asno `eden. Nad nego stoeja
36
o~i­lata. Obi~na Amanita Muscaria. Podobro zani­
ma­vajte se so saprofiti, rekoa tie. Crvot zdivna
nata`eno. Vo ra~kata mu ostana samo ne~ija raka
vo vid na izvi~nik. Naokolu letaa samo grabnati
boinzi, mali bombi so osiroma{en ili zbogaten
ura­nium, proektili tomahavk, kupi{ta paketi so
antibiotici, pisma so bakterisko iznenaduvawe i
po nekoja vre}a so genetski modificirano `ito za
gi otrujat pregladnetite {to slu~ajno pre­`i­vea­
le. Primer za prisposobuvawe, rekoa o~ilata. Ra­
{i­ruvawe na domenot na rasploduvaweto. Znaete
li, dodadoa, deka vo su{nite krai{ta postojat bil­
ki koi so godini o~ekuvaat do`d koj }e im gi omek­
ne me{unkite. Bez toa ne bi mo`ele da se raz­mno­
`at. Razbiram re~e crvot. Samo, prirodnite
zakoni se protiv mene. Sepak, vie naprduvate, zna­
~aj­no zaklu~ija o~ilata. Crvot zami`a. Pak imam
halucinacii, re~e. Nepopravliv sum. Ne bidete
zdo­deven, rekoa o~ilata. Pra{alnikot vozbudeno
se ni{a{e. Sekade se gledaa vizantiskite {ari.
[to pravite tuka, vikna ~uvarot. Izlezete ved­
na{! Dali ste videle nekoga{ pol`av so vi­zan­tis­
ki {ari? ^uvarot is~ezna, kriej}i gi namerite.
Svetot ottuka se ~ine{e mo{ne mal. Decata vo
par­kot poka`uvaa kon neboto. Oblaci, vikaa de­ca­
ta. Pir! ^ir! Mir! ...de, rika{e uli~etkata.
37
Crevolucija
Jas imav ko`a od ‘r|osan kafez. Edna rentgenska
snimka od tuberkulozni beli drobovi so bezbroj ka­
ver­ni se preprava{e deka e mojata du{a. Jas imav
glava, pozajmena od eden krap {to se raspa|a{e
zad­utre na plo~nikot. Jas imav noze, arno ama pred
sto godini mu gi ostaviv na eden }orav biolog, da
gi ~uva vo svojot herbarium, iako toj be{e cvrsto
ubeden deka sobira insekti. Jas imav race, no lih­
va­rot ne mi dozvoluva{e da si gi zemam i da po~­
nam povtorno da gi koristam. Creva ima sekoj. Jas
ne bev isklu~ok. I moite creva bea od vobi~aeniot
klet-o~(a)en materijal, so voobi~aena dol`ina i
voobi~aen oblik. Moite creva ne bea nitu zajmeni
nitu ukradeni, no vo bankata ne sakaa da gi skrijat
vo nekoj sef, zatoa {to crevnata sodr`ina za ban­
ka­rite e bezvredna. Bankarite se navredija i tol­
ku se nalutija {to gi pu{tija tepa~ite da me is­kr­
{at od }otek.
Jas pre`iveav i prodol`iv revnosno da se gri`am
za moite creva. No, moite creva ne prestanaa da
pra­vat vreva. Tie pravea vreva koga bea prazni,
pra­vea vreva koga bea polni, no najmnogu vrevea ko­
ga bea bolni.
Crevata mi krkorea za{to bea prazni, se bunea za­
toa {to pak gladuvav, a jas kutriot gi molev da bi­
38
dat potivki za da ne se sramam pred lu|eto. No, tie
ne popu{taa, krkorea u{te posilno i me nateraa
da napi{am raskaz za nekakov si konkurs so ne­kak­
vi si pari~ni nagradi. Na crevata im bea pot­reb­
ni tie pari za da se napolnat povtorno so hrana.
Pod uslov da osvoev nekoja pari~na nagrada i da gi
napolnev moite creva, tie }e po~nea da izdrignu­
va­at, da mi pra}aat kiselinski poraki do ustata,
da prdat silno i da se bunat protiv lo{iot izbor
na hranata. Vo tie uslovi jas }e bev nemo}en da gi
sop­ram i ne bi mi ostanalo ni{to drugo osven da se
pre­sramam.
Ne mo`ev da ja ~ekam pari~nata nagrada, morav so
ne{­to da gi napolnam moite creva. Se nurnav vo
dla­bo~inite na najbliskiot kontejner za da pro­
naj­dam nekakva hrana. U`asno smrde{e i be{e mno­
gu gnasno, no jas se presramiv u{te pred dve re­~e­
nici. Taka si gi razbolev crevata. Tie stanuvaa
vis­tinska napast, sednuvaa vistinska napast, leg­
nu­vaa vistinska napast, im falea u{te krilca i }
e poletaa vistinska napast. Toga{ crevata po~­naa
podmolno da puvaat, razorno da povra}aat i
isto{tuva~ki da prolivosuvaat. Moite creva se
pret­vorija vo crvi {to se gostat so le{ {to ska­
puva.
Odamna mi stana jasno deka moite creva up­ra­vu
­ ­va­
at so mene, jas ne bev ni{to drugo osven eden muv­lo­
san yid, lo{a fasada {to tro{i vozduh, voda, ze­
len­~uk, ovo{je i delovi od ubieni `ivotni. Se
prepravav deka postojam so toa {to im pre~ev na
39
drugite zazemaj}i golem del od nivniot `ivoten
prostor, zatoa {to crevata taka me nau~ija. Moite
creva ve{to se krieja vo vla`nite smrdlivi i
mra~ni {uplini na mojata telesna ru{evina. Me
prinuduvaa da trguvam so licemerie i da kri­um­~a­
ram ramnodu{nost. Pravev se so namera da ja na­ma­
lam postojanata glad na moite creva, no toa be{e
ne­vozmo`no.
Bev pretesen za moite creva. Po~naa da baraat
benificiran sta`, zatoa {to rabotea bez prekin
vo ekstremno te{ki uslovi, vo temnica, bez struja,
vo slabo zatopleni prostorii, izlo`eni na razno­
gaz­ni gasovi kako metan i sl. Po~naa da yirkaat od
mojot anus koga serev vo javnite nu`nici, sakaa da
go vidat svetot. Pravea planovi kako da se oslo­bo­
dat od dvaesetgodi{noto ropstvo.
No, i jas si imav nekakvi planovi. Pregovarav so
niv i dojdovme do zaklu~ok deka na{ite stavovi i
ne se tolku sprotivni, gre{enieto za na{eto ne­do­
raz­birawe be{e na povidok. Crevata odlu~ija da
se otcepat, a jas samo sakav da gi pro{etam na ~ist
voz­duh, da im go poka`am sonceto, da gi iznesam
pred o~ite na javnosta, da gi zapoznaam so moite
pri­jateli, za{to moite prijateli treba{e da
bidat zapoznaeni so mojata su{tina, so toa {to me
prd­vi`uva{e i...
Ha, ha, ha! Jas la`ev! Sakav da gi zapoznaam moite
pro­tivnici, ja nau~iv anatomijata napamet, po­
seb­no delot za vnatre{nite organi. Sakav da ja
raz­otkrijam sekoja nivna tajnalajna. Sakav da im
40
po­ka`am koj e glaven, sakav da go osvojam svoeto te­
lo kako {to Aleksandar III Makedonski go osvoil
sve­tot, sakav da go razmrsam toj smrdliv jazol na
`i­votot isto kako {to toj se spravil so Gor­di­e­vi­
ot jazol. Vo kujnata ima{e sekakvi no`evi...
41
Prdvidliva prikazna
Murxo be{e neverojatno poslu{en. Cela naselba
ja pro{etavme. Se ka~uvavme po skalite, treba{e
da stigneme do posledniot kat. Murxo sekoga{ odi
pokraj yidot i sinxirot mi e namotan za da ne gi
voznemiruvame kom{iite. Babata od vtoriot kat
se simnuva{e so bastunot, znaev deka odi da kupi
mleko od prodavni~kata dolu, za{to pred nekoj den
ja sretnav na izlezot od zgradata i me zamoli da &
kupam mleko zaradi mrazot. Toa utro nema{e mraz,
ima{e sonce, li~e{e na prolet, jas se ponudiv da &
kupam mleko. Normalno prifati, za vozvrat se
ponudi da go dr`i Murxo duri da go donesam mle­ko­
to. Ì go dadov sinxirot i trgnav nadolu. Odev na­
kaj prodavni~kata i se mislev zo{to go pravam se­
ga ova, pa jas ne sakam da im pomagam na lu|eto...
Gledam mi dala cela iljadarka za ~etiri mleka - a
da izbegam jas za Meksiko so parite? A be ajde, }e me
fatat na granica, }e pukne rezil! Vlegov vo pro­
dav­ni~kata i vikam: “Dajte mi ~etiri mleka.”
Pro­dava~kata mi vika: “Nemam sitno otsabajle.
Odi rasitni.” Izlegov od tamu i otidov do pro­dav­
ni~kata vo zgradata otsprotiva. I tamu nemaa
sitno. Trgnav nakaj bankata {to e na drugiot kraj
od naselbata. Tr~av, slu~ajno da ne umre babata od
~ekawe i mi tekna deka jas go pravev toa zaradi
42
Mur­xo, a ne od nekakvi... {to znam tamu... so~uvst­
va i so`aluvawa. Mi trebaa sojuznici, ne{to dob­ro
da ka`at za mene, oti imav ~uvstvo na vina, Mur­xo
mnogu silno lae, cela zgrada e~i. Toa i mene mi pre­
~i, ne pa na kom{iite - kaj se ~uvalo ku~e vo zgrada?
Si mislev deka site me pcujat za toa, tuku aj, majka
mi i tatko mi go donesoa edna{ koga se vratija od
pazar, merak im e, mesto vnu~e, ku~e... Jas `iveam
na nivna smetka i nema {to da se bunam, plus me
budi rano-rano i taka, skoro sekoj den mo`am da go
gledam sonceto dodeka izgreva. Go kupiv mlekoto,
se vra}am pak nagore i {to da vidam - babata se
spro­strela, cela sokr{ena, mrtva! Murxo ja li­`e­
{e po liceto, ama xabe. Gledam sinxirot & se za­mo­
tal okolu nogata, Murxo ja povlekol po skalite!
Odozgora se simnuva nejziniot vnuk, go ispu{tiv
mlekoto... Vnukot po~na da vika: “Izgore lon~eto,
pre­te~e mlekoto!”
[to se dere{, be!!! - mu svikav. Se str~av kon nego,
go fativ, go treskav od yidot, go frliv od tre­sal­
na­ta. ]e im se seram jas na kom{iite! Ja zapaliv
zgra­data, go staviv Murxo vo ranecot, se ka~iv na
to­~akot i izbegavme za Meksiko.
43
Avtobusite gi zbli`uvaat lu|eto
Na 26 Oktomvri Mitru{ prestana da se vozi so
to~ak, za{to mu pristude. Slednoto utro, Mitru{
si kupi u~eni~ko-studentski bilet od JSP - po­poz­
nat me|u narodot kako ‘slobodna’. Toa ime mu se do­
pa­|a{e, zatoa {to toj saka{e sebe da se smeta za
anarhist. Taka Mitru{ re{i cel den da se vozi so
avtobusite niz gradot, koristej}i ja ‘slobodnata’.
Toj mora{e da proveri {to se krie zad pri­mam­li­
va­­ta etiketa. Mitru{ zastana na postojkata i ~e­ka­
{e nekakov avtobus. ^eka{e i be{e zagri`en. So
toa {to si kupi ‘slobodna’, toj u{te edna{ go pri­
fa­ti i go poddr`a potro{uva~koto rop{testvo,
is­to taka go dade i svojot udel vo bezumnoto za­ga­du­
va­we na prirodata. Eden avtobus pristigna i
Mitru{ se ka~i vo avtobusot. Ja poka`a ‘slo­bod­na­
ta’ i mu dozvoli na voza~ot da go vozi kaj saka i ka­
ko saka. Mitru{ si sedna na mestoto, dlaboko vo
sebe znae{e deka i pred da vleze vo avtobusot si
be{e poslu{en rob, bidej}i i to~akot mu be{e ku­
pen od prdavnica. Mu tekna na rudarite, na lu|eto
od topilnicite, na rabotnicite {to go sklopile
to~akot, na naduenata cena {to ja plati... (Eve,
ba{ sega mi pristigna edna ubava zabele{ka od
Rumena {to mora nekade da ja vmetnam - “treba da
do­dade{ deka robstvoto ti se zgolemuva zatoa {to
44
ne mo`e{ da se ka~i{ vo prifaten, a takvi naj­mno­
gu doa|aat koga si sloboden.”) Zaklu~i deka ‘anar­
hist’ e etiketa {to toj samiot si ja zalepil od ~a­lam.
Toj samo se obiduva{e dobro da ja odigra svo­ja­ta
uloga. No sepak, misle{e deka ima podobra ulo­ga od
tie {to si bleat doma pred tele-vizorot. Be­{e gord
{to doma tele-vizorot im be{e u{te od minatiot
vek, pa moraa da go udiraat za da proraboti, toj be­
{e protiv sekoj vid na nasilstvo, ne go udira{e
tele-vizorot i taka istrajno odbiva{e da si go
plak­ne mozokot so dvi`e~kite sliki~ki. Da gle­da­
{e tele-vizija }e znae{e deka i Mateo (lik od bra­
zil­ska TV serija so stotina epizodi) e anarhist
kako nego. Toj saka{e muzika, no i cd pleerot mu
be­{e rasipan. Voza~ot go slu{a{e opus 87 za
pijano, violina, viola i violon~elo vo E-ma`or
od Dvor­`ak, a dvajca od prvite sedi{ta se majtapea
so ne­go: “Kaj si be, Mocart?” Voza~ot samo si
voze{e i i~ gajle ne mu be{e. Tret dovikna: “A be,
seqaci toa e Betoven! Ni{to ne znaete!”. Mitru{
se iz­ra­du­va, mu mirisa{e na vozbudliva avtobuska
avan­tu­ra. Voza~ot se iznasmea i nagazi na gasot.
Decata od nazad vikaa: “^i~ko, ne vozi{ kompiri!”
Ve­se­lo, veselo! - si pomisli Mitru{. Smrde{e na
naf­ta i be{e za~adeno. “Hm, javen gradski prevoz?
Ka­de li }e stigneme ako prodol`ime vaka?” - si po­
mis­­li Mitru{. Ne stignaa daleku, avtobusot se
rasipa po tri stanici. Mitru{ si po~eka u{te
malku, gi gle­da{e xukelite kako si igraat na
sogazeniot trev­nik i toga{ dojde drug avtobus.
Edno gulap~e skokna od trotoarot pred golemoto
45
avtobusko tr­ka­lo, samo mig podocna toa be{e u{te
edna obi~na ma~kanica na asfaltot. Mitru{ ne
mu obrna mno­gu vnimanie na gulabot-samoubiec,
iako i toj be{e sli­~en poserko so samoubistveni
nagoni, i taka mir­no si vleze vo avtobusot.
E, ovoj avtobus ve}e be{e poln i nema{e mesto za
sedewe, site bea zafateni so me|usebno gme~ewe i
gazewe. Bea natiskani kako sardini vo konzerva, a
mesto so maslo, se podma~kuvaa so sopstvenata pot.
Vo­za~ot ne slu{a{e Klasik ef-em, tuku Em-xi. To­
ga{ na Mitru{ mu tekna, deka spored Nikola Ma­
xi­rov vo privremenata avtobuska zaednica, so se­
koj nov patnik, na{ata, poedine~na, patni~ka, od­
go­­vornost kon voza~ot se namaluva vo odnos na ko­
men­tarite za izborot na muzika i zatoa si mol~e{e
i si slu{a{e. Ne mo`e{e da si gi zatne u{ite
za{to so ednata raka ja dr`e{e {ipkata za da ne
pad­ne. Avtobusot pomina pokraj eden bilbord,
Mitru{ pro~ita - “Opu{ti se, pu{eweto e {tetno
po zdravjeto.” Mitru{ posaka da se opu{ti, da ja
pu{ti {ipkata {to ja stega{e cvrsto i da dozvoli
za nego da se pogri`i zakonot za inercija i lu|eto
{to bea natiskani vo avtobusot. Sepak Mitru{ be­
{e svesen deka ne se nao|a na koncert i deka vo av­
to­busite ne e prepora~livo da se pravi {utka, a
ne­li i muzikata ne mu se dopa|a{e. I, lu|eto bea
na­tiskani vo avtobusot, i Mitru{ si se nadeva{e
de­ka }e se najdat nekoi junaci da go kamenuvaat av­
to­busot i so toa da ja razbijat zdodevnosta. Do Mit­
ru{ zastana edno tip~e {to si zboruva{e na mo­
bil­niot vgraden vo vnatre{nosta na negoviot
46
~e­rep, budala! Mitru{ se izraduva deka }e mo`e da
go pri­slu{kuva negoviot muabet i si gi na~urli
u{i­te...
...E, tekst~e, tekst~e, znae{ li ti deka te prdadov
na edni od televizija Telma? Da be, si sednavme na
edna klupa vo gadskiot park so Sotir li se vi­ka­
{e...? Mite snima{e, a jas tresev te{ki gluposti
pod izgovor deka odgovaram na pra{awata {to mi
gi postavuva{e Spase. I taka me pra{uva za tebe i
jas im priznav, ama ne im ka`av s$. Ne im ka`av
deka vo delot {to u{te ne ti e napi{an treba da se
pojavi eden avtobuski masturbator {to }e izede }
otek od edna `eni~ka so ~ador. I taa `enata }e go
mava so ~ador~eto po glava i }e mu vika |ubre edno
mr{ nadvor i }e go istera od avtobusot. Pa ne im
ka`av deka }e go sednam Qube Ligaviot do Stojka
Bojkovska kako izraz na mojata blagodarnost za uba­
vite migovi {to gi minav so nea za vreme na moi­te
studii na feelolo{kiot fuckultet. Isto, ne im
ka`av za toa, kako trite [iptar~iwa od moja zgra­
da patuvaat eden kup stanici samo za da mo`at da
bu~at vo edno ku~ili{te na nivniot maj~in ja­zik i
posle se falat deka po futuro-geografija do­bi­vaat
pogolemi ocenki ako ja nacrtaat Albanija pogolema
od son~eviot sistem. A be, mnogu raboti ne im
ka`av, ne im ka`av kako skri{no si jadam mr­suli
dodeka... Ej, ova ne se va`i! Ne im ka`av za `e­nata
{to saka da go tepa deteto vo avtobus zatoa {to e
nemirno i deka deteto & vika deka e kurva, pa taa
bara podr{ka od drugite vo avtobusot koga i toa }e
po~ne da ja udira, pa kolku e zanimliva taa nivna
47
pretstava, plus i redovno se prika`uva vo Dvojka pretpladne okolu sedum i popladne po tri ~asot.
Ne im ka`av deka dva pati dosega kupiv mle­ko za
babata od vtoriot kat, ama toa nema nikakva vrska
so tebe... ne im ka`av za opasnata kontrola {to go
zastreluva sekoj {to nema bilet. Vidi, toj Spase,
ili Sotir be{e, posakal da si popolni 3-4,
najmnogu pet minuti od emisijata so razgovorot,
ama be{e prvi april, decata se {etaa so maski i
me­­ne s$ mi izgleda{e kako te{ka zaebancija...
Pa me pra{uva{e ne{to tamu za drugite moi tvor­
bi, pa za iskrenosta i ne znam tamu ne{to za iz­ra­
zot, pa majka mi mi se javi od rabota da me pra{a
kako sum si pominal, pa Mite ne saka{e da spom­nu­
vam imiwa, koga gi pra{av dali smee da gi sta­vam
vo raskaz, a pred toa me snima{e kako vozam to~ak,
pa Sotir re~e deka }e izmontiral s$, ima{e i edna
tetka {to ne si go ka`a imeto dovolno gnas­no za da
go ~ujam {to mi dade mastika i taka si xva­kav, se
zanimavav, im zborev za nekakvi si tamu praz­no­
tii, znae{ fintata od prva godina sredno... Pa,
ko­ga }e mi tekne{e deka Robert Ala|ozovski mu k­a­
`al na Sotir za mene i mu ja dal adresata i te­le­fo­
not, pa toa {to napi{al deka metafikcijata e naj­
go­lemo kli{e kolku me ma~e{e... Pa toa deka spo­red
Nikola Pijamanov, Margina e spisanie za po­
pularizacija na marginalcite, ili so drugi zbo­
rovi, za nivno uni{tuvawe. Pa, pa, pa! Pa toa deka
sum pod silno vlijanie na `ivotot i deloto na
K-15... Pa ti Mitru{ {to me prislu{kuva{
tuka...”, re­~e tip~eto i se svrte kon Mitru{ na{
48
si­len ma{, fatil glu{ec za opa{, pa go vrtel pa
go su­~el, i go lapnal naedna{!
Mitru{ se zbuni, malku podzina, mu kapna edna
li­gave{tija na tekstot, mastiloto se namokri i
buk­vite se razmo~kaa...
mana npCrna h ro be t liga suli Alka
geogbansrafija
@enata i deteto viot
1.
buskOpaswe mrnata Qukontrola
2. ot na mleko i smrojkodea i perd`iStoa Bvska
3.
puv
4.
5.
revozrovata svadba
6.
Nezge`iodni
An vrati Javen pTigapovra}a
7.
^ad
8.
ro arhizajkm
Jade nikaAvtoiot masturbrgiator
9.
Kupuva~ Figa
Tip~eto mu ja podzatvori muckata na Mitru{ i go
pra­{a dali znae {to e toa potosmrdenizam. Mit­
ru{ mu re~e deka ako saka da igraat prekrasen trup
49
im treba hartija, a ne vaka... Tip~eto mu re~e da si
ja ~uva hartijata za bri{ewe na svoite nusprdiz­
vo­di i mu se zakani deka }e go tresne, ako tolku
mno­gu saka da prdol`i da go gleda smetot so modre­
nis­ti~ki o~i. Mitru{ mnogu se glupa{i od tip­~e­
to i po~na da se povlekuva kon zadniot del na av­to­
bu­sot. Po~na da gi gazi ~evlite na sopnaticite i
tie se bunea. “Samo {intertekstualnost za tak­vi­
te kako tebe!”, vika{e tip~eto i prdol`i da go
progonuva. Stignaa do krajot na avtobusot, tip~eto
go pritesni Mitru{ vo }o{eto i go zalapa. Po~­
naa da se fa}aat, a sopnaticite mrmorea: “Vidi gi
pederi{ta.” Mitru{ edvaj zema zdiv i nabrzina
pro{epote: “A be, ne mo`am tuka, nezgodno mi e...”
Tip~eto za{titni~ki se svrte kon sopnaticite i
im svika: “Ajde be, {to ste zinale site?!? Ne e ova
Xeri Springer {ou!” Potoa ne`no mu se obrati na
Mitru{: “Saka{ da se simneme na slednata sta­ni­
ca? Ostaj gi ovie ne znaat {to e toa qubov...” “Ne
be, ne, ubavo mi e tuka, sakam denes cel den da se vo­
zam so avtobus, si kupiv slobodna” - mu odgovori
Mitru{. Tip~eto mu se nasmea i mu ka`a deka toj
ne dava pari na nekakvi glupavi {oferi. Mu re~e
de­ka avtobusite se zdodevni i mu prdlo`i da odat
kaj nego doma. “E, {to }e pravime kaj tebe doma? Ne
mi se gleda tele-vizija” - prigovara{e Mitru{.
Tip­~eto po~na da mele: “Brej, {to si sme{en, a i
ig­rava na zborovi ti e stra{na! Site znaeme deka
te­levizijata igra golema uloga vo otu|uvaweto na
lu­|eto, go obesmisluva i obezvrednuva `ivotot, a
za toa deka ja ubiva umetnosta muabet da ne pra­vi­
50
me...” Mitru{ ostro go prekina: “[to se za­ne­su­
va{ be! Pa tebe }e te ima na tele-vizija ovoj ~et­vr­
tok! Kogo go matka{ be?!? Ti sam se prdade!!! Plus,
u{te ne si ras~istil so prdrasudite kon [kip­ta­
ri­te, ima{ kompleks na poniska vrednost! Pu!
Sram da ti e, prost-moden-ist eden!!!” “Ama jas nitu
se prodadov nitu se predadov, tie od tele­vi­zi­ja se
potrudija vedna{ da me asimiliraat i neut­
raliziraat!” - se brane{e tip~eto. U{te zbo­rot ne
go dore~e, koga se pojavi eden od opasnata kontrola,
mu pobara bilet na tip~eto i vedna{ go zastrela
za{to se {vercuva{e. Tolku silno puk­na! Na site
im svirea u{ite vo Strav-mol. Krv, mo­zok,
stra{no! Mitru{ poslu{no im go poka`a bi­le­tot
za da go po{tedat. “Toa ti e, ne razbiraat po­ina­ku”
- si muabetea kontrolorite, no nikoj ni{­to ne
mo`e{e da ~ue... Mitru{ po~na da pla~e. Se ~ude{e
kako, sega ve}e mrtvoto tip~e, mu go znae{e imeto,
se ~ude{e kako znae{e za opasnata kont­ro­la.
Mitru{ dotoga{ nema{e videno kako se ubiva. Mu
se vide mnogu lesno, posaka i toj da ubie nekogo. Po­
gledna naokolu i se razo~ara, site mu izgledaa po­
mrtvi i od zastrelanoto tip~e, Mitru{ ja pro­yre
nivnata o~ajna gluma za{to i toj ja igra{e is­ta­ta
uloga so godini. Site bea del od golemiot spek­takl/
debakl nare~en |oa`ivot. Na slednata sta­nica se
ka~i tigarot od zoolo{kata gadina. Ot­ka­ko pomina
opasnata kontrola ima{e dovolno prazni mesta za
sedewe, pa tigarot si sedna do Mit­ru{. Silno mu
smrde{e zdivot, izgleda be{e bolen i ode{e na
lekar. Edna babi~ka slu~ajno mu stapna na opa{ot
51
i tigarot bolno rikna, no site bea ogluveni od
pukotnicite. Taka tigarot po~na da si cimoli
tivko samo za sebe. Po nekoe vreme ti­garot povrati
nekakva zelenikava, retka i malku penesta te~nost,
so gestovi mu objasni na Mitru{ deka so denovi
ni{to ne jadel, deka zoolo{kata e pod ste~aj, deka
go otpu{tile, deka odi vo nekoja nevladina
organizacija {to organizirala kurs po
`onglirawe i deka se nadeva na vrabotuvawe vo
niv­niot patuva~ki cirkus. Be{e prvi april,
Mitru{ se voze{e vo avtobusot pove}e od eden den,
proba da mu ja izvadi glavata na tigarot, mislej}i
deka e maska. Tigarot proba da mu ja izvadi glavata
na Mitru{ i uspea. Se ispostavi deka Mitru{ bil
kukla napolneta so hartii {to bea ispi{ani so
nekakvi zborovi. Tigarot izvadi eden stutkan list
od glavata na Mitru{ i po~na da go ~ita. ^i­ta{e
nekakva prikazna za nekakov si avtobus poln so
ogluveni kukli, po~na da im gi vadi glavite i na
drugite sopnatici, site bea kukli. Tigarot si po­
mis­li deka mu se pri~inuva zatoa {to e gladen. Ah,
toa be{e eden mnogu bolen tigar. Me{eto ne­pod­
nos­livo go bole{e, po~na da gi jade hartiite so koi
bea napolneti negovite kuklesti sopnatici. Vo se­
koja kukla se povtoruvaa istite prikaski...
Mit­ru{ se razbudi, otkako {oferot silno mu vrza
ed­na zavratnica. [oferot mu vika{e: “A be, xa­
nak, posledna stanica! Nadvor! Ej!”. Mitru{ se
po­buni: “[to me mava{ be?!? ]e te prijavam vo po­
li­cija!” “Brat mi raboti vo policija, saka{ da go
vik­nam? On ima pendrek!” - mu vrati {oferot, go
52
grabna i go frli niz vratata. Lu|eto {to go vidoa
mu se smeeja, toj padna vo edna bari~ka, si ja {ina
ra­kata, pantalonite mu bea mokri i malku ski­na­
ti. No, ‘slobodnata’ s$ u{te be{e vo negoviot xeb.
Toj hrabro zastana na edna druga stanica i ~eka{e
eden drug avtobus. Toj znae{e deka avtobusite gi
zbl­i`uvaat lu|eto tolku mnogu {to im doa|a da
puk­nat od gradost.
53
Kusa zaebiografija
Dimitar Samarxiev e roden na 29.6.1980 godina vo
Skopje. Glavno dengubel za vreme na toa {to bi tre­
ba­lo da se nare~e `ivot. Na ~etiri godini se raz­bo­
lel od bronho-pneumonija i najubaviot del od le­to­to
(koga trebal da odi na more) go pominal vo bolni­cata
“Kozle”. Tamu ne bilo ba{ kako vo sli~­no­ime­niot
crtan film, no sepak, prestojot tamu os­ta­vil dlabok
pe~at vrz deformiraweto na ne­go­va­ta igli~nost. Vo
gradinka, zabavi{te i prvo od­de­le­nie go tormozele,
a vo vtoro gi spobrkal so met­la­ta niz {kolskiot
hodnik i taka im se prdru`il na silexiite. Po~nal
da masturbira na deset go­di­ni. Negovoto sile­xist­
vo bilo najizrazeno vo sedmo i osmo oddelenie. Kr­
{el xamovi i stol~iwa i gi te­pal poslabite od se­
be, a imal 36,5 kilogrami. Edna{ na eden mu ja
frlil ~antata vo nu`nikot, a vo­data ne bila pu{­
te­na. Nekolku pati go siluval svojot prv drugar.
Masturbiral na klasen ~as, na is­torija, na ma­ke­
don­ski, na geografija, na he­mi­ja... Se prepraval
deka sviri mandolina vo u~i­li{niot orkestar.
Ta­ka na krajot od osnovnoto obrazovanie ve}e mu
bilo sma~eno od s$. Vo prva godina sredno bil is­
klu­~itelno nihilisti~ki nastroen, zatoa i go na­
pra­vil svoeto prvo kni`evno nedelo. Toa bilo an­
ti-umetni~ko i minimalisti~ko, pod vlijanie na
dadaizmot, a gnaselo: S$ e ni{to!!! Ni{to e s$!!!
54
Toa trebalo da bide i negovoto posledno nedelo, no
mnogu se vqubil vo praznotijata, pa po~nal da se
prazni preku uni{tuvaweto na toni vredna har­ti­
ja {to mo`ela da se iskoristi na mnogu pokorisen
na~in vo nekoj nu`nik. Eden takov primerok od ne­
go­vite ukraseni praznotii bil objaven vo {kol­
ski­ot vesnik, pod naslov “Da go smenam po~etokot
ili ne?”. Vo me|uvreme bil opsednat od `elbata da
izvr{i samoubistvo, najverojatno se samoubil ne­
ka­de pred da zavr{i sredno, no ne zabele`al za{to
odamna mu se pomatila svesta. Taka vo bes-svesna
sostojba se zapi{al na filolo{kiot fakultet, na
grupata Albanski jazik i kni`evnost. Dve godini
pa|al na ispitot po Sovremen makedonski jazik 1.
Za tie dve godini se ma~el da se nau~i da sviri na
gajda. Pred krajot na 2001 godina mu se rasipal
diskoigra~ot (cd-player), i zatoa {to mu trebale
pa­ri za nov, pratil tri teksta na konkursot za kra­
tok raskaz {to go raspi{ala redakcijata na “St­u­
dent­ski zbor” i ja dobil prvata nagrada za tekstot
“[kembe ~orba”. Lu|eto po~nale da go zabele`u­va­
at zatoa {to bil mnogu nagrden i taka mu pobarale
i drugi tekstovi za da ja prika`at javno negovata
gr­dotija.
Tvorbite da se ispra}aat na adresa:
MISS
“Za nagraden konkurs”
p. Fah 135
1000 Skopje
55
Mirot e...
Mirot e tema na koja se raspi{uvaat nagradni
konkursi za likovni i literaturni tvorbi.
Mirot e eden odvraten sin letok {to me
voznemiruva koga }e mi go podmetnat vo vesnikot.
Mirot e jato beli gulabi {to od visoko mi se serat
na glavata.
Mirot e ludnica, vo koja site redovno se klukaat
so sredstva za smiruvawe.
Mirot e pomirenost so faktot deka sum rob, `rtva
ili zagrozen vid.
Mirot e zagarantiran od dr`avata.
Mirot e mirno povlekuvawe pred sekoja zakana.
Mirot e koga sum miren kako jagne otkako }e mi gi
istegnat u{ite kako na magare. Mirot e mnogu
isplatliva zdelka, trgovska transakcija, biznis
na idninata. Mirot e cvrst i miren son, za vreme
na koj mirovnite sili me siluvaat na mir.
Mirot e toa {to go reklamiraat na televizija, toa
{to mo`e da se kupi vo sekoj supermaket po cena od
edno samopredavstvo.
Mirot e sekoj period od minatoto, za koj
istori~arite ne mo`ele da smislat poubedliva
laga.
Mirot e licemerie, za koe se potpi{uva dogovor.
Mirot e toa {to ni se slu~uva koga umirame.
56
Jas
Jas sum izvod od mati~nata kniga na porobenite
Jas sum edinstven problemati~en broj
Jas sum bezli~na karta
Jas bev ku~eni~ka kni{ka
Jas sum zdrvstvena kni{ka
Jas sum privremeno nesposobna voena kni{ka
Jas bi napravil s$ za da stanam robotni~ka
kni{ka
Jas porano bev i “slobodna”
Jas sum dosie broj 13286
Jas sum puverenie za dr`avjanstvo
Jas sum spaso{
Jas sum tuka samo za popis
Jas sum dano~en grobvrznik
Jas sigurno }e bidam nekrolog
Jas sum zavisnik od hartii so bednost
Jas sum golem potro{uva~ na hartija za gaz.
57
Ukradeni se 903 zborovi od stranicite
na Nova Makedonija!
Na prv pogled obi~no dete, osnovec vo ~etvrto od­
de­lenie. Polni~ok, so rusa kuso potstri`ana kosa
i o~ila - lenonki. ^aba Koro{i ve}e dolgi godini
ra­boti vo ungarskata vlada i va`i za eden od naj­
dob­rite poznava~i na NATO-strukturite, isto
tolku uva`uvan kako vo negovata zemja taka i vo
stranstvo, a osobeno vo Brisel. Vo negovata edi­
nae­setta godina, toj e ve}e pisatel na kniga koja so­
dr­`i tri drami, naslovena kako “Tancot na ping­
vi­nite”, izdanie na “Magor”. Vo momentov toj ja
vr­{i funkcijata zamenik-dr`aven sekretar vo
MNR za NATO i multilateralni raboti. Li­ko­vi­
te vo knigata “Tancot na pingvinite” mnogu pot­
se­tuvaat na junacite na Volt Dizni i na nivnite
osobini. Za vreme na prestojot vo Makedonija, Ko­
ro{i se sretna so pretstavnici od dr`avniot vrv,
kako i so visoki funkcioneri na pove}e po­li­ti~­
ki partii. Negovite dela zasega se igraat samo vo
negovoto u~ili{te “Kole Nedelkovski” vo Skop­je,
od akterskata grupa - negovi vrsnici. No, ka­ko {to
ni ka`a samiot, napi{anoto }e mo`e da go vidi i
po{irokata publika. Arafat dobi doz­vo­la da go
napu{ti Ramalah. Po~nav da ~itam mnogu rano,
ve}e na tri godini i toa najprvo na la­ti­ni­ca. A s$
58
poradi toa {to bukvite po~nav da gi u~am od
registarskite tabli~ki na vozilata vo gradot.
Sega vo maj, treba da se odr`i redovnata minister­
ska sredba na NATO i toa }e bide prva sredba na
koja }e po~neme da debatirame za pro{iruvaweto,
za toa kakov vid pro{iruvawe sakame. Potoa, vo
tekot na letoto i esenta, najprioritetna zada~a }e
bide da procenime {to dosega postignale devette
zemji kandidatki za ve}e vo oktomvri, koga treba
da se odr`i vonredna sredba, gi izneseme rezul­ta­
ti­te so cel da doneseme konkretni predlozi za
noemvriskiot samit. Od pred edna - dve godini za­
be­le`av na avtobuskata stanica vo mojata naselba
~udna pojava. Omileno ~etivo mi bea ilust­ri­ra­ni­
te zabavnici so Miki Maus, Paja P­a­to­rot i drugi.
Makedonija }e izleze od ekonom­ska­ta kriza. Vo­obi­
~ae­no e na ovoj pat ~udata da se slu­~u­vaat mnogu
ret­ko, me|utoa, s$ e vo racete na ma­ke­don­skite pret­
stavnici. Spored mene, veli Koro{i, sekoj mo­`e
da bide pisatel. Za toa ne treba nekoj poseben ta­
lent. Bitna e samo golema `elba, upor­nost i golema
qubov kon pi{aniot zbor. Postojat ne­koi zemji,
~ii performansi se izvonredni, no toa ne zna~i
deka tie }e dobijat bilet za vlez. Pi­{u­vaweto na
drami mi odzema dosta vreme, bidej}i tekstovite
gi ~ukam poleka po tastaturata na komp­juterot.
Strategiskata lokacija sekoga{ e od go­­lemo
zna~ewe, me|utoa toa i ne e najva`no pra­{awe.
Kako i sekoe drugo dete sakam i drugi ra­bo­ti. Sega
moite misli se preokupirani so pi­{u­va­we na nova
drama koja se vika “Carstvoto na cve­}i­wa­ta” i se
59
nadevam deka brgu }e ja zavr{am. Do­kol­ku
edinstveno strategiskata lokacija se zema pred­
vid, Ungarija ne treba{e da stane ~lenka na NATO.
Vo eden odreden ~as od denot, ne sekoga{ ist, vo
termini duri dale~ni kako utroto i plad­ne­to vo
samo niv znaen ~as, na trevnikot kaj avto­bus­kata
po~nuvaa da se sobiraat ku~iwa. Doa|aa od site
delovi na naselbata, duri i od bliskoto selo i ~ekaa. Kaj nas ima mnogu talentirani deca koi sa­
ka­at da ~itaat i pi{uvaat. Vo idnina planiram da
gi pro~itam drugite tri dela od Hari Poter, za­se­
ga sum go ~ital samo prviot del. Ednostavno imam
`elba da poseduvam golem broj informacii koi me
pravat sre}en i qubopiten za mnogu ne{ta vo `i­vo­
tot. Ekipata na Galatasaraj so pobedata od 2 : 0 nad
Ko~aelispor, na edno kolo do krajot na pr­venst­
voto, ja obezbedi {ampionskata titula. Ve­se­li­ot
lae` se me{a so ~ove~ki ne`nosti. [epite se
trkaat koja da dojde poblisku do racete {to mi­lu­
va­at, do pregratkata koja edinstveno zna~i si­gur­
nost. Nie imame redovni konsultacii so makedon­
ski­te pretstavnici i se obiduvame da gi raz­me­ni­
me iskustvata na site poliwa. Za intimni sredbi
- 26/170/65 plavu{a* {.026A, - 24/169/59 crnka*
{.025A, - 31/175/65 seksibilna* {.092A, - 23/174/
62 studentka* {. 023A. Podobro ponesete par~e
leb ili koska od ru~ekot. Taka polesno }e gi ot­trg­
ne­te od sebe. ]e vi bidat blagodarni. Galatasaraj
ima prednost od tri boda pred Fenerbah~e. Oso­be­
no va`ni bea odnosite so javnosta, bidej}i celoto
op{testvo mu se priklu~uva na NATO. Toa zna~i
60
deka odlukata ne e na edna vlada, odlukata ne e za
edna godina, tuku ova e dolgogodi{en brak, za {to e
potrebna silna javna poddr{ka. Za seriozni vrski
- 41/170/65 razvedena* {. 076A, - 21/166/50 bara
mom~e do 30g. crnka* {. O21A, - 21/164/50 kra­si­mi­
ra* {. 021B, - 33/170/57 razvedena* {.023A. Pod­
gotven strategiski plan za komunika­ci­ja so jav­
nosta 0500 40 666 (45 den./min.+19%ddv - nad 18 god.) za ~ie
sproveduvawe ni trebaa dve godini. Kako rezultat
na intenzivnata sorabotka so nevladinite orga­
ni­zacii, mediumite i obrazovnite institucii,
be{e zgolemuvawe na poddr{kata od 43 na 85 nasto.
Ova be{e i rezultatot na referendumot za ~lenstvo
vo NATO. Znaev deka e toj ne samo zatoa {to
buri~ka po kontejnerite, tuku go vidov edna{ i na
begawe od mojata zgrada, koga sosedot od pri­zem­jeto
go drka{e zatoa {to mu spiel na pragot. Negovata
pasija za ~itawe se gleda i vo toa {to go soboril
sopstveniot rekord, pa taka kniga od 100 strani
~ita za dva ~asa! Na krajot, maliot pisatel ni
otkri edna svoja dlaboko skriena (kako {to veli)
~udna `elba: - Sakam da bidam tatko na dete koe }e
bide sovr{eno vo sekoj pogled. Da bide dete na
idninata, oslobodeno od site poroci, li~nost na
noviot milenium. Na kontinentot }e ima sta­bil­
nost dokolku site zaednici ja u`ivaat slo­bo­da­ta
za izrazuvawe na sopstveniot identitet, no so is­
tovremeno izrazuvawe i na lojalnosta na dr­`a­va­ta
vo koja `iveat.
61
@rtvi za umetnosta
Ovoj umetnik e re~isi nepoznat, no toa ne go spre­
~u­va postojano da raboti na svoite umetni~ki dela
{to se odraz na negovata po`rtvuvanost i is­kre­
nost. Toj ima u`asno silna volja i gi pregazuva si­
te pre~ki so svojot cvrst umetni~ki ~ekor. Toj
~e­ko­ri sam, bez strav i bez sram. I ne e samo ne­
goviot ~ekor umetni~ki, tuku s$ {to e na kakov
bilo na­~in povrzano so nego e umetnost. Negoviot
`ivot e umetnost, toj di{e umetnost, toj pie
umetnost, toj jade umetnost, toj sere umetnost. Toj
se budi rano nautro, stanuva umetnost. S$ u{te ne e
razdeneto, no toj ve}e e trgnat nagore po planinite
so svojot umetni~ki tovar na svojot umetni~ki grb.
Ovoj junak na umetnosta ili umetnik na juna{tvoto
odi s$ do vrvot polupen so svojot ~uden tovar, bez
da za­sta­ne ni za mig, vo ova negovo delo ne postoi
zamor. Negoviot ~uden tovar e ~uden zatoa {to se
sostoi od edna golema kada, pet-{est kanti so
benzin i vi­deo kamera {to e postojano vklu~ena za
da go do­ku­men­tira negoviot performans. Sepak
kamerata i ne e tolku va`na, toj i ne se razbira
mnogu-mnogu od ka­meri, snimkata najverojatno bi
bila krajno lo­{a, pa {to ako nema publika {to }e
se topori na­go­re so nego za da go vidi performansot,
pa {to ako toj si bide i publika samiot na sebe...
62
Junakot e ve}e ka~en gore na planinata, sonceto
samo {to po~­nuva da izgreva. Toj e na vrvot, sekoj
vrv e na­pra­ven za da se izvrvi, vrvot e samo u{te
eden od mnogute migovi. Toj ja postavuva kadata na
~is­tin­ka­ta, na rabot, me|u zemjinata izdignatina
i si­ni­lo­to na neboto. Toj ja istura sodr`inata od
kan­ti­te vo kadata, ne zaboravaj}i pred toa da & go
zatne otvorot. Toj se soblekuva gol, studenko e na
vrvot. Toj si vleguva vo kadata i se nurnuva pod
benzinot, celiot e natopen so benzin, ko`ata mu se
e`i. Za­be­le­`uva deka kamerata ne e tuka i
pretpostavuva de­ka mu padnala nekade po patot,
toa voop{to ne go zagri`uva sega, sega stanuva
jasno deka celava ra­bo­ta toj ja pravi za li~no
zadovolstvo. Si se trie so sun|er~eto, si
potpevnuva, si svirka, se sme{ka. Toj se ~isti
temelno. Niedno del~e od teloto ne si propu{ta,
pravi i gargara, izgleda deka se ~isti i od mislite
i od ~uvstvata, deluva tolku sve`o... Toj e svetol,
edinstveno sonceto e posvetlo od nego. Toj go znae
toa. Isto taka znae i deka sonceto e `e{ko, a deka
toj e skoro smrznat. Zatoa pali edno ~kor~e i kadata
buvnuva vo plameni {to go skokotkaat ne­bo­to so
svojot ~ad. Sonceto milno se smee na toa {to go
pravi detinestiot junak na umetnosta i po­sa­ku­va
sekoe dvono`no |ubrence na zemjata da bide vol­ku
samokriti~no. Toa bi mu ja olesnilo mnogu ra­bo­
tata na miloto sonce, ne bi moralo site eden po
eden da n$ gori so negovite zraci.
Umetnikov leta u{te od malo dete, sega kako go­le­
63
mo dete smeta deka sekoe negovo delo gledano po­seb­
no, pretstavuva po eden negov pad. Smeta deka ne­go­
vi­te dela gledani zaedno se edno mno`estvo od
posledovatelni padovi, {to spored re~nikot na
drugite lu|e bi bile smetani za ~ekori. Toj smeta
deka site lu|e pa|aat od pad vo pad i taka ja gubat
or­ientacijata, ne znaat {to im se slu~uva, do­bi­va­
at razni prividenija zaradi udarite {to gi trpat
ninite glavi, za na krajot da im podlegnat na
te{kite povredi zdobieni od mnogute padovi. Toj
ne e nekoj golem smetkaxija, iako uspea da smeta
tri pati, vo prostorot sostaven od tri re~enici,
toj duri ima i eden kup neplateni smetki. No, {to
e toa za eden umetnik {to leta? Takvite liv~iwa
se razbeguvaat, koga toj }e se razmafta so krilata.
Koga sme ve}e kaj liv~iwata, toj dobro se se}ava na
edno liv~e u{te od vremeto na probnite letovi i
padovi. Na toa liv~e toj go napravi svojot prv
strip. Sega toj e re{en da go prenese letot od stri­
pot vo svojot sleden performans. Za perfomansot
se sobiraat okolu triesetina gleda~i i go sledat
do edna povisoka zgrada. Po patot toj im zboruva za
svoite stavovi vo odnos na pa|aweto popoznato
me|u narodot kako `iveewe. Im vika: “Eve, jas ne
se pla{am, i si priznavam deka i jas sum mrtov. Ne
znam to~no koga umrev, no postoi golema mo`nost i
da sum mrtov roden. Sepak, jas ednakvo gi sakam i
`ivotot i smrtta. Za mene toa e edna ista pojava
{to mora kako i s$ drugo, vo sebe da sodr`i dve
sprotivni strani. Toa e sli~no na izgrejsonceto i
zajdisonceto. Zajdisonceto e izgrejsonce gledano
64
od druga strana. Toa e ednoto isto sonce samo {to
zemjata se vrti okolu nego. Toa e eden od izrazite
na kru`noto dvi`ewe i neprekinatoto pov­to­ru­va­
we. Povtoruvaweto e nu`no, zatoa i ovie zborovi
vi se dobro poznati. Zatoa i zemjata se obiduva da
pravi {to e mo`no pomali otstapki pri svoeto
pov­torlivo kru`ewe okolu sonceto. Kako mo`e da
se zboruva za den ako ne postoi no}? Edinstveno
pre­ku razmenata na sprotivnostite na ne{tata e
mo`no postoeweto, ramnote`ata mo`e da se odr`i
samo pri neprekinato dvi`ewe. Neprekinatoto
dvi­`ewe e usloveno i predizvikano od postojanoto
naru{uvawe na ramnote`ata. Zarem ne e odeweto
edna niza od pomalku ili pove}e izve`bani pa­do­
vi? So postojanoto povtoruvawe na padovite se
uso­vr{uva ve{tinata na pa|aweto-odeweto, no is­
to­vremeno se pretrpuvaat i mnogu povredi nas­ta­
na­ti kako posledica na pa|aweto. Ottuka sleduva
deka e neizbe`no da se prekine so odeweto-pa­|a­we­
to, bez ogled na ve{tinata na oda~ot ili pa|a~ot,
porano ili podocna toj mora da im podlegne na pov­
redite.” Gledani od podaleku zali~uvaat na pe­
ripateti~koto {kolo na toj filosofot... I taka
skromnata tolpi~ka sega se iska~uva po skalite na
zgradata. Kone~no stignuvaat na pokrivot, tamu
leta~kiot umetnik na padot im soop{tuva deka za
nekoj mig }e se obide da gi nadmine site svoi do­se­
ga{­ni letovi i padovi. U{te zborot ne go dore~e,
ko­g­a na zadovolstvo, iznenaduvawe, i tra la la na
gle­dali{teto skokna od pokrivot. Pokriv, po­prav,
i~ ne e va`no, tuku ete, i ova |ubre samoto si se
65
frli. Po s$ izgleda deka gi nadmina svoite do­se­
ga{ni letovi i padovi, zatoa {to ovoj let trae{e
s$ do krajot na negoviot `ivot i voedno be{e
posledniot negov pad. Nekoi od |ubrencata {to go
gledaa bea voshiteni; nekoi od voshit i skok­naa po
nego; nekoi ja iskoristija mo`nosta ne­ko­go da go
turnat; nekoi se zgadija; nekoi po­vra­ti­ja, duri;
nekoi ne izdr`aa i padnaa kako `rtvi na masovniot
srcev udar; nekoi se bunea; nekoi bea zbu­neti;
nekoi krajno razo~arani se murtea; eden pro­vikna
deka toa e golema glupost...
Ovoj nastapuva na bina. Na binata {to e tamu, na
Kale, letno vreme kaj {to pravat pretstavi i kon­
cer­ti. Tipot saka da go vikaat Gajdimitar, zatoa
{to koristi i gajda pri nastapot. Pri stapot ili
na stapot, ne e va`no, tuku ovoj uspeal da sobere
preku ~etirieset lu|e - najmnogu slu~ajni mi­nu­va­
~i. Im rasprava za toa kolku mnogu simboli so­dr­
`i gajdata. Prvo go naglasuva toa deka gajdata li~i
na telo so ekstremiteti - br~aloto, gajdarkata i
sla­gar~eto, i so trup - mevot. Se ubiva `ivotno za
da se odere negovata ko`a od koja se pravi mevot,
ima `rtvuvawe. Im objasnuva za `enskiot prin­
cip na sozdavaweto, izrazen preku mevot. Koga me­
vot se due toj dobiva toplina i vlaga, mevot e za­ob­
len, mevot e od ko`a, so izleguvaweto na vozduhot
od nego se proizveduvaat zvucite kako {to decata
izleguvaat od majkata, se nadovrzuva i na mitot za
go­lemata majka... Objasnuva kako treba da se stisne
me­vot za da se sviri so gajdata, deka br~aloto e sim­
66
bol za ma{kiot princip, deka gajdarkata li~i na
pi{­tol... Eden od publikata go gubi svoeto tr­pe­
nie i ne se ma~i povtorno da go pronajde. Ja grab­nu­
va gajdarkata i so nea mu go svirnuva ku­r{
­ u­mot na
Gajdimitar.
67
Varijacii i improvizacii
Na po~etokot koristev francuski soni{ta, fro­
tir­ski pokrivki, {areni hartii i malter za ko­la­
`ite. Toga{ mojot prijatel mi prizna deka ne
postoi i deka treba da se ~uvam od veruvaweto. Tie
vikaa 245! Jas bev vo telefonot, vrtev levo - desno
so okokorenite o~i, upla{en od cenata na moite
obi­di i `elbi, ve}e bev vo minus. Tolku bu~no
{a­re­ni reklami, znaev deka se povtoruvaat, no
kako i obi~no ne mi bea voop{to jasni. Odamna
znaev deka sum izguben vo gumite, bez redovnite
dozi na pro­te­in­ski ap~iwa, sega site moi napori
bea naso~eni kon otkrivaweto na {to e toa. Site
raboti mi se liz­gaa kako ribi~ki, zabite me
pritiskaa, go gle­dav sonceto bez da vidam bilo {to
drugo. Kako go gle­dav sonceto od ovaa ograni~ena i
zaglibena po­l­­o`ba, ne znaev. Pretpostaviv deka
toa e ha­lu­ci­na­cija. Praznotijata na ovie tekstovi
be{e od­biv­na i dlaboko vo mene o~ite mi bea
zatvoreni bez ogled na okolinata. Tr~av gu{terski
niz kalta i konzervite, kade otide ~istiot vozduh
so proyirna rea? Mi dojde nosorog i mi zboruva{e
deka praz­no­ti­jata sum jas, deka sum trebal pove}e
da ~itam. Za­mi­`av u{te posilno i se zalepiv vrz
cevkite niz koi te~e{e ma~ninata. Bev vo
rafinerija za ma~­ni­na, rabotnicite vedna{ mi
68
prijdoa so mrsnite ~ekani, kle{ti i francuski
klu~evi, me ubeduvaa deka sum bizaren. Ne mrdnav,
edinstveno trepnav i si gi potkrenav racete kon
liceto, za da go po­kri­jam. Rabotnicite rutinski
me tepaa, so red i so plan, bez me|usebni
nedorazbirawa, po nekoe vre­me si zaminaa, toa
mnogu me zbuni. Edno dete mi bu­ri~­ka{e vo okoto
so crno stap~e, jas bev ku~e i si gi jadev isturenite
creva, oti koga bev mal vo ~i­tan­kata ~itav za
lu|eto {to mrazat izmisleni so­ni{­ta. Povtorno
me napadnaa starite linii, gi gra­bav i si gi
zaboduvav vo glavata i ‘rbetot, bez da znam kakov }e
bide krajot. Tamu na kaldrmata go najdov maliot
crven obra~ za sobirawe na vlak­na­ta od glavata.
“Uf!” - rekov - “Te{ko e postojano da ja prexvakuva{
okolinata po sto pati. Plivaj {to ako e te{ko.”
Ne, ne! Ne mo`am ve}e te{ki se di­ja
­ ­lo­zite, ne, }e
se udavam, da ne mi bea rasipani zvu~­nicite, }e
videvte vie ubavo za zna~eweto na kriminalitetot
vo prehrambenata industrija i ana­lizata na
sostavot na viktimolo{kite za~ini. @rt­vite
igraa i pokraj bessmislenosta na glu­pa­va­ta
situacija, vo koja zapadnaa treperej}i kako cve}
iwata vo esenskata gradina na smrtta. Se­ri­oz­nite
ubijci tr~aa po niv, dodeka tie se krieja na ~ud­ni
na~ini: vo zvucite na tubite, vo sodr`inata na
kanisterite i vo odglumenite ludila. S$ im be­{e
popusto, tie bea samo obi~ni `rtvi na na­pi­{a­ni­
te ma{ini za melewe meso. Ne, ova ne be{e ~udo,
ova be{e kraj, samo koga bi mo`el... @irafata e
naj­visokoto zemjeno `ivotno, nau~nicite ots­e­ko­
69
ga{ se pra{uvale koj e toj {to mrda vo nejziniot
{up­liv vrat i zo{to ne & sviri teloto koga duva
vetar niz savanata? No, sekoga{ ostanuvale bez od­
govor ili so nekoja fantasti~na pretpostavka. Po­
ra­no mislev deka pretpostavkite bea sopkite, no
potoa vidiv deka s$ e edna ogromna sopka i deka
patot se odreduva preku na~inot na koj se vo­sp
­ os­ta­
vu­va redosledot na sopkite {to po nekoja slu~a­j­
nost mo`ebi bi vodele do nekade. Tie so svoite per­
ki, nabr~kana ko`a i golemi zabi{ta se pro­bi­vaat
niz arktikanskite moriwa, hranej}i se so lu{­pes­
ti `ivotin~iwa, yvezdesti ribi~ki, stari mem­lo­
sa­ni pariski harmoniki, dupnati mar{ov­ski ba­
ra­ban~iwa, cirkuski {atori i gumeni top­ki na
holandski jazik. Mnogu od su{testvata ve­ru­va­at
deka i so tancot mo`at da se pridvi`at kon bez­dna­
ta na nepovratnoto propa|awe na site jajce kletki.
Nepravilnata delba na embrionskite klet­ki go
povtoruva{e istiot odraz vo ogledaloto na neus­
pe­hot, tamu vo pozadinata se gledaat i mno­gu­te
ska~­ki, stra~ki potsu{eni i polumrtvi po­lu­ara­
pi so hartija vo dlankite. Kola`ite se dvi`ea po
starite pateki, no lo{ite pogledi sepak po~­naa
da gi sledat i po 32-ta vrata go upotrebija dejst­vu­
va­weto mesto ogan.
Vesnicite so dlabinska analiza i plus 30 naj­dob­
ri tetratki so specijalna idnina `iveat vo pra­
{u­mite na Meksiko i na Gvatemala. I po patot niz
Peru, ^ile i Zapadna Evroazija, niv ne im raste
rog na glavata, zatoa tie stanuvaat jada~i na in­
sek­ti vo mre`ite na prvite MAK klonovi. 20 go­di­
70
ni po izgradbata na nivnata multiplatforma tie
se sre}avaat so skandinavskite klasi~ni kokteli
polni si so improviziracii i `eni vo op{test­vo­
to. Moraat da ja zabele`at promenata na reli­gis­
kata struktura, rastot na naselenieto i da mu
najdat mesto vo istorijata na Vejd Kju Rufson, ako
ne sakaat Klark Xejms Man i Vilson Si ^arls da
zemat pregolema doza na plagijat i da odletaat vo
48-iot po`ar na nebesnata te~nost. Za ogromna `al
vo krugovite na site javnosti ne se obrnuva{e do­
vol­no vnimanie za tatko mi. Tatko mi be{e umren,
pred godina i polovina ili pred ~etiri, no zaradi
nenadejnosta na nastanot nikoj ne go zabele`a toa,
ili pak site bevme premnogu upla{eni da si go
priznaeme toa. Ednostavno site si voobrazivme
deka se razbolel od dijabetes, deka od vreme na vre­
me ja gubi silata i svesta, pa pa|a i mnogu drugi
bole{tini. Vo tie momenti, majka mi od mene ba­ra­
{e milost i razbirawe za nejzinata audio nervoza,
do­deka sestra mi bez vrska si gi potkreva{e ve­|i­
te. Jas se branev so idiotsko smeewe od vidot Ha Ha
Ha, pridru`eno so zadi{uvawe i vpe~atok deka
site okolu mene se ludi. Denes po~naa da se dvi`at
baroknite zvuci vo mojata soba i pe~enopiper­ko­
vi­te mirisi si gi odbraa svoite pe~eno­pat­li­xa­no­
vi i pe~enop~enkovi mirisi, kako partneri za
gla­dn
­ iot bal. Zaedno gledavme vo mojot razgolen
mev, prekrien so nebo i sivi do`dovni oblaci, gle­
dav­me vo negovite spazmi~ni napregawa {to pret­
sta­vuvaa obid da go isfrlat nepotrebnoto od ne­go­
va­ta vnatre{nost, pravo vo {oljata. Ne­do­raz­bi­ra­
71
wa­ta bescelno se vrtkaa. V~era se obiduvaa da me
ube­dat deka sum sme{en, smotan, izguben, dro­gi­ran,
so mnogu mal mozok i sli~ni raboti. Site bea
dogovoreni. Namesto ~aj od anason mi napravija
~aj od |avolesta treva. Zav~era edna klupa mi gi
raska{avuva{e svoite sloni{ta dodeka serev na
nea, no jas nemav vreme za toa, oti mi stude{e i mo­
rav da odam do doma po xemperot. Koga se vrativ,
klupata be{e otidena. Go pra{av kafeavoto dete,
{to uporno yvone{e na yvon~eto od svojot velo­si­
ped dodeka vrte{e kvadrati i tragolnici okolu
mene, kade oti{la zelenikavata klupa. Toa brzo
mi odgovori, no jas ne go razbrav. Go zamoliv da mi
povtori, mi re~e deka oti{la da ja ubie qu­bov­ni­
ca­ta na tatko &. Si rekov: Pa {to. Otidov da ulo­
vam nekolku uli~ni svira~i, im prdnav edna{ i
site ispopa|aa, le`ea na zemjata, a eden poizdr`­
liv u{te se prepelka{e. Odamna sakav da go ulo­
vam ~ovekot bez desno uvo, so crna prevrska na mes­
to­to na nenastanot. Zafaten od golem gnev morav
da se zadovolam so ofkaweto na gnasnite bez­dom­ni­
ci, gi gazev so oklopnoto vozilo po sto pati. Se
zalagame za afirmirawe na posebna grupa na pre­
ventivni merki t.n. serki na viktimoprofilaksa,
vo ~ie prezemawe posebna uloga treba da ima
policijata. Aktivno treba da se vklu~at site pre­
ven­tivni `elementi vo namaluvaweto na dol­`i­
na­ta na stradaweto na edna `rtva. Pove}e da bidat
zastapeni sovetodavnite vospitno-obrazovnite i
pro­pagadnite perki. Kako i zadol`itelnata glu­
pot­reba na stabilizator E-415 i konzervans E-211.
72
Spored nas, toa pretstavuva sovetodavna fus­ta­no­
va za na{ite poliwa so bolki i bulki nad koi
{e­ta­at reptili so nos kako rascvetan leksilikon
za stran­ski tvorovi. Elektronegativnosta na
kislo­ro­dot drasti~no se zgolemi...
73
Pateti~no |ubre
Ima{e dva kontejnera pokraj patot. Tie si smrdea
u`asno. Si bea tamu pokraj patot i samo si smrdea i
si smrdea... Mnogu |ubriwa go nosea svoeto najmilo
~edo - gri`livo natalo`enoto |ubre tamu, za da im
go prinesat kako `rtva. Tie go frlaa |ubreto vo i
okolu kontejnerite - oltarot na sovremenoto pot­
ro­{uva~ko rop{testvo. No, po patot minuvaa se­
kak­vi su{testva, ima{e i takvi bogohulnici {to
sred siv den pretaa po kontejnerite i al~no gi kra­
dea i jadea `rtvuvanite otpadi, pri {to besramno
go skvernavea toa sveto mesto. Tie divjaci bea ed­
nak­vo drski bez razlika na nivnata vozrast ili
niv­niot pol. Mali de~iwa se pikaa celite vo kon­
tej­nerite, gi istra`uvaa nivnite gnasni dlab­o­~i­
ni, a ponekoga{ mi se ~ine{e deka nekoi od niv ne
ni izleguvaat ottamu, deka kontejnerite se ne­kak­
vi smrdlivi okna na tajni premini kon nekoj drug
smet, prostete svet. Doa|aa i dedovci na to­~a­ci so
dupki namesto gumi i buri~kaa so vnimanie. I
iskrivenite babi~ki ~epkaa tamu ne{to. Site
ovie grevovi nekako i mo`ea da se prostat, no
edna{ vidov kako edna sokubana `eni~ka si se po­
slu­`i od kontejnerot i slatko si gi izli`a prs­ti­
te po taa u`asna gozba. Odedna{ kakvo iz­ne­na­du­va­
we! @eni~kata izvadi ne{to zamotano vo hartija
74
{to najmnogu li~e{e na vekna leb i go frli vo
kontejnerot. Za mig silno se izraduvav, si po­mis­
liv: “Pa, i ovie gadotii nau~ile da gi obo`uvaat
svetite kontejneri i po~nale i tie da im pri­n­e­su­
va­at `rtvi”. No, ste slu{nale li nekoj leb da pla­
~e? S$ mi be{e jasno. Toa be{e diverzija, bez­ob­raz­
na­ta `eni~ka saka{e da gi oskvernavi kontej­ne­ri­
te so poganiot izrod, kolku grozno! Pa, site dobro
znaeme deka takvite bebiwa se ostavaat preku zi­
ma­ta na kameniot most da smrznuvaat, za nie da mo­
`e­me bezmilosno da gi zabikoluvame i da ne gi po­
~es­time so na{ite vredni skapo~evlesti kloci
ili zgaznuvawa.
Za sre}a, nekoj drug prethodno frlil ne{to da­le­
ku pokorisno od toa nepotrebno bebe vo svetiot
kon­tejner, toa be{e eksplozivna naprava tem­pi­ra­
na da go raznese na sitni smrdlivi par~iwa ovoj
gom­narsko pateti~en gnaskaz.
I taka, sostojbata si ostana relativno mirna so
povremeni provokacii.
75
Amnestija
Edna tula padna od skeleto i ostana cela. Po nea
padna i edna plo~ka i se napravi par~e. Pred da
ispu{ti du{a, plo~kata ja pra{a tulata: Ti mori,
si u~ela li fizika? Iako toa be{e retori~ko pra­
{a­we, tulata saka{e da & odgovori na plo~kata, no
ustata & be{e izgorena od trieweto so vozdu{nite
~esti~ki pri zarobeniot pad. Tie bea dobri pri­ja­
tel­ki i tulata posakuva{e i taa da se iskr{i, zatoa
se obiduva{e da skokne za da padne u{te ed­na{, no
tulite nemaat noze i site napori & bea za­lud­ni. Na
tulata & doa|a{e da pukne od maka, do­de­ka yidarot
razo~arano ja gleda{e ovaa srce­pa­ra­tel­na scena.
Yidarot tajno posakuva{e da ima povre­deni mi­nu­
va­~i kako posledica na negovata “ne­vn­ima­tel­nost”;
taka toj & se predade na svojata zloba i ja frli
mistrijata kon parkingot, so cel da go pogodi tipot
{to izleguva{e od kolata. Yidarot go utna tipot,
no mu ja zdrobi muckata na negovoto dete otkako ja
probi {ofer{ajbnata. Dodeka tipot zbesnato se
dere{e na parkingot, `enata na tipot gi vade{e
sr~ite od svoite porane{ni o~i i be{e mnogu
zbuneta, za{to ne mo`e{e da pla~e bez o~i, iako
bolkata be{e nepodnosliva. Vsu{nost, sol­z­ni­te
`lezdi i ponatamu si rabotea, no ima{e mno­gu
pove}e krv otkolku solzi. Yidarot si misle{e: E,
76
toa ti se vika mo}na mistrija. Toj edvam se voz­dr­
`uva{e da ne brvne vo neizmerna smea. Yidarot be­
{e na rabot, sekoj mig mo`e{e da pukne od za­do­
volst­vo. I pukna. Ne pukna yidarot, tuku turori­s­
tot {to se {eta{e niz ulicite na `e{tinata so
snaj­perska pu{ka, oble~en vo beli bokserki so cr­
ve­ni srcenca. Turoristot be{e poprecizen od yi­
da­rot i napravi pedantno crveno dup~e na ne­go­vo­
to ispoteno ~elo, ima{e pove}e pot otkolku krv
zatoa {to potnite `lezdi na yidarot prodol`ija
da rabotat po inercija. Tipot so o{tetena kola i
povredeno semejstvo klekna na kolena i ka`a: Ete,
gos­pod gleda i ja sproveduva pravdata. Toga{ tu­ro­
ristot dojde do nego i mu re~e na tipot: To~no, Alah
e golem i vie }e odite kurban za negovata ~est. Go
zakla tipot so kama i po~na da go dere za potoa da
im go podeli mesoto na siroma{nite. Eden od se­
irxiite {to budno gi sledea nastanite, is­po­sed­
na­ti na klupite otstrana, re{i da se vklu~i vo
dejst­voto i hrabro mu pristapi na turoristot so
mol­ba da mu dozvoli da ja siluva o}oravenata `ena.
Turoristot prifati velej}i: “Alah e golem, toj
pros­tuva, samo napred, u`ivaj, i taka tipov }e go
de­ram i se~kam u{te najmalku dvaeset minuti.
Treba da se napravat kremenadli, da se izvadat
vnatre{nite organi i taka natamu.”. Zad ovie
izli{ni zborovi vsu{nost se krie{e `elbata na
tu­roristot da go ubie i sega ve}e aktivniot seir­
xi­ja. Po nepolna minuta se pojavi i eden pedofil,
koj bez pra{awe mu se nafrli na deteto {to of­ka­
{e na set glas u{te od migot koga yidarot mu ja
77
zdrobi muckata. Turoristot se prave{e deka ne
gleda, no vo sebe be{e gord deka }e ima mo`nost da
gi uni{ti site ovie gre{nici vo imeto na Alah.
Na eden nekrofil mu te~ea ligite, i toj ne{to
o~ekuva{e od ovaa vozbudliva gletka. I ostana­ti­
te seirxii ve}e ne go kriea svoeto zadovolstvo,
sves­no ili nesvesno, no sepak sovesno site posmat­
ra­~i masturbiraa. I, i, i... Mora da se priznae de­
ka i na turoristot mu se digna. No, toj kako ins­t­ru­
ment na voljata Bo`ja be{e celosno osloboden od
odgovornost. Muvite ne ~ekaa site ovie tela da
po~­nat da skapuvaat i zatoa se lepea na potta, krv­
ta i malkute solzi {to brzo isparuvaa na ovaa go­
lema `e{tina. Sletuvaa na site tela bez is­klu­~ok,
vletuvaa vo site tela bez isklu~ok, gri`livo gi
smestuvaa svoite jajca (idnite larvi) vo porite bez
isklu~ok, bez isklu~ok... Ima{e tolku mnogu muvi
{to be{e ote`nato dvi`eweto vo vremeto i pros­
torot, stanuva{e s$ pogusto. Muvite tolku pre~ea
{to i jas - Sozdava~ot na ovoj tekst, ne mo`ev da go
sledam tekot na nastanite. Zatoa po~­nav da se
raspravam so re~enicite, gi obvinuvav de­ka zaradi
nivnata neodgovornost, praznotija i zdodevnost
sekoe zna~ewe se pretvora vo ma~ewe, a }orsokakot
se ~ini kako edinstven izlez. Sakav da ja izgubam
kontrolata nad zborovite, sakav buk­vi­te da se
pobunat, da po~nat da se samozapaluvaat vo znak na
protest, da dezertiraat, da predizvikaat neredi i
uspeav da gi nagovoram da mi se spro­tis­ta­vat. Edno
vreme skri{no im pomagav vo nep­os­lu{­nosta, im
davav oru`je, voeno gi obu~uvav, no imav vmetnato
78
i mnogu {pioni me|u redovite na re~­enicite. I
koga mi zdodea da gi gledam kako bed­no se obiduvaat
da pru`at minimalen otpor gi iz­bri{av site do
eden, a go napi{av tekstov da ja sla­vi
privremenosta i neminlivata nemenlivost na
minlivite i menlivi... kako...
...spomenik na u{te eden zaluden i zabluden obid
za... i nedore~enost na nedope~enosta na `rtvite
padnati za...
I toga{ koga site bevme o~ajni i mislevme deka s$
e izgubeno i deka }e morame da se zadovolime so
ni{to, po~na da vrne. Kolku be{e neo~ekuvano ova
pre­krasno osve`uvawe sred vakva `e{tina. Do`­
dot be{e te`ok i ubistven za muvite {to gi pre­
kri­vaa na{ite tela. Ova ne be{e obi~en do`d ova
be{e b-la`en do`d, be{e gust i po malku lepliv, se
pretvora{e vo prvut koga }e se podzasu{e{e, ova
be{e otkrovenie, site poglednavme nagore so zi­na­
ti usti, mirisa{e na riba, bezbroj su{testva so an­
gel­ski krila i angelski lica, so |avolski rok~iwa
i |avolski opa{ki, so crveni nabreknati kurovi
go­lemi kolku gajdini br~ala bea zaka~eni na me­ki­
te beli obla~iwa i bo`estveno svr{uvaa. Site
bev­me op~ineti od nivnata gomnipotentnost.
79
Vtorata pretstava na perverzniot cirkus
Jas sum vo krugot kade {to se odvivaat to~kite na
cirkuzantite. Go vrtam hulahopot so mojot erek­ti­
ran polov organ, malku ponastrana edna `ena, na­
mes­to na trambolina, otskoknuva na ve{ta~ki po­
lov organ pricvrsten na podot so silen feder. Taa
e gola i na sekoe sletuvawe poloviot organ & na­
vle­guva do matkata ili do debeloto crevo (zavisno
od nejzinata polo`ba za vreme na letot), dodeka
cickite & visnuvaat za da se doprat so poslanite
trici. Ovaa nejzina to~ka be{e direktno ins­pi­
ri­rana od eden naroden motiv nacrtan na edno av­
to­busko sedi{te. Mojata vozbuda so tekot na izved­
ba­ta raste na op{to zadovolstvo na publikata so
okokoreni o~i. Dve-tri deca se obiduvaat da gi
povtorat moite dvi`ewa, no majkite so prekor im
plesnuvaat po edno {amar~e. Poloviot organ mi se
zavlekuva na stranite, nagore i nadolu, vle~en od
vrte~kata sila na hulahopot. Periodi~nite pri­
ti­soci na odredeni mesta od mojot polov organ se
na rabot me|u bolkata i zadovolstvoto, taka {to
ce­lata moja tvore~ka mo} se sobira vo crvenata
gla­va, nabreknata od silniot napliv na krvta {to
doa­|a preku napnatite krvi sadovi. Sekoj hu­la­hop­
kin vrte` mi sozdava ~uvstvo na rana vrz mestoto
ka­de {to pominuva. Zatoa so novite vrtewa se pot­
80
kre­vam na prstite silno, glasno i zabrzano di­{ej­}i.
Povremeno podviknuvam, ‘r`am i brevtam, do­de­ka so
stu­de­ni­te dlanki gi bri{am kapkite pot od moeto
lice . ^uvstvuvam deka naskoro }e ejaku­li­ram i za­
toa & davam znak na golata `ena da se pod­got­vi. Taa
gi zima od podot listovite, na koi po ma­te­ma­ti~­ki
pat e presmetana brzinata i naso­ka­ta na sper­mata
{to site o~ekuvaat burno da izleta. ^i­taj­}i gi
formulite vo vremeto od edno do drugo pri­zem­ju­va­
we, golata `ena gi lovi vo vozduh plo­d­ni­te str{­
le­ni na mojot ejakulat so pomo{ na lis­to­vite {to
samo mig pred toa gi ima pro~itano. Iako te~nosta
prska na site strani, taa uspe{no, so ve{tinata,
brzinata i elegancijata na stariot kung-fu majst­
or, gi sobira i najsitnite kapki vo mre­`ata na lo­
gi~­kite sledstva, brojki i bukvi, za­pi­{ani vrz
har­tiite vo nejzinite dlanki.
Za vreme na golemiot lov se odvojuvam od zemjata
sko­kaj}i niz orgazmot, hulahopot zbesnato leta vo
pub­likata, a jas prodol`uvam da skokam kako maj­
mun doceduvaj}i ja beluzlavata liga.
@enata se prizemjuva i istovremeno gi golta lis­
to­vite kako da e {trk, so cel da si go pukne ~irot
vo svojot `eludnik. Taa uspeva i na scenata sere
krv, jas se gadam i zapo~nuvam da povra}am vrz lu­
|e­to vo lo`ata. Okoto od tele{kata glava {to be{e
vo ~orbata {to ja izedov pred eden ~as leta pravo
vo dekolteto na `enata na premierot. Kiselinata
mi pominuva vrz sluzoko`ata na nosot i ustata,
o~ite mi se zacrvenuvaat od napregaweto, u{ite
81
mi se podgotveni da puknat, kosata mi e nae`ena.
Lu|eto od publikata iznenadeni od na{iot visok
umetni~ki dostrel se strupoluvaat mrtvi, otkako
eden po eden im se razleva i istekuva ekspl­o­di­ra­
niot mozok niz porite na nivnite lica.
82
Vozdravotelo zdravduh
Gledav fudbal, Germancite im na~ukaa osum gola
na Arapite. Natprevarot zavr{i. Ja smeniv prog­
ra­mata, go gledav [email protected] e ubav” od Roberto Be­
nini. Mnogu dobar film, ako ne ti e gledan, gledaj
go, i Marko vika deka toa e dobra prikazna. Marko
sa­ka da napi{e barem edna dobra prikazna, drugo
ni{­to ne bara. Filmot zavr{i. Pu{tija dve pes­
ni od Manu ^ao. Po pesnite po~na Top {op, rek­la­
mi­raa Mohave o~ila {to gi apsorbiraat {tetnite
ult­ra-violetovi zraci. Stanav od foteljata i trg­
nav kon mojata soba. Na xamot ima{e muva. Se vra­
tiv nazad da ja zemam tepalkata. Ja mavnav muvata,
padna na parketot. U{te be{e `iva, prevrtena na
krilata se vrte{e pobrzo i od brejkdenser vo dis­
ko­teka. Ja udriv so rabot od tepalkata za da ja do­
kraj­~am, & go sma~kav zadniot del od teloto. Ne ja
ubiv, po~naa da izleguvaat malite beli crv~iwa.
Muvata se vle~ka{e po podot i ostava{e crv~iwa
zad sebe. Crv~iwata mrdaa... U{te ja udirav mu­va­
ta, i u{te be{e `iva. Kone~no & ja otkinav gla­va­
ta, crv~iwa ima{e nasekade. Sakav da gi isprskam
so Pips, no mi tekna deka toa e {tetno i za mene.
Otidov vo veceto, skinav malku toaletna hartija.
Koga gi bri{ev crv~iwata, mi zali~ija na mr­sul­
~i­wa protrieni niz prstite, ja sobrav i muvata.
83
Hartijata polna so le{evi ja frliv vo {oljata.
Mi tekna deka porano fa}av muvi, im gi kinev gla­
vi­te, gi stavav vo tetratka i so pritisok gi pret­vo­
rav vo ~udesno krvavi ror{ahovi damki. Dodeka si
gi miev racete mi se primo~a. Mo~av vrz mrtvata
muva i nejzinite crv~iwa. Povtorno si gi izmiv
ra­cete. Ne pu{tiv voda zatoa {to vo me|uvreme re­
{iv da si gi izmijam i zabite. Morav da im pru`am
malku otpor na gabi~kite {to nesopir­li­vo ja
osvojuvaa mojata usna {uplina. Mislam deka tie
mi ja napravija i malata rani~ka na desniot kraj
od usnite. A, sigurno im se rodnini i na li­{ai­te
{to mi ja lupat ko`ata okolu ustata. Pra­vev
gargara i plukav vrz muvata i nejzinite crv­~i­wa.
Si gi izmiv zabite i pu{tiv voda. Tuu, pro­kle­ti
herpesi! Ne znam {to da pravam ni so gabi~kite
pod noktite. I glavata silno me ~e{a. Otidov kaj
Murxo na balkonot i po~nav temelno da go ~is­tam
od krle`ite {to mu ja cicaat krvta. Eden po eden
gi nao|av pod negovoto gusto krzno i gi pre­ma~­
kuvav so otrov. Utre }e odam na Vodno za da po­di­
{am malku sve` vozduh, kone~no smee da se odi do
vrvot, no koj }e u~i namesto mene?
84
Ku~iwa, ma~iwa i sli~ni gluposti
Murxo me {eta{e me|u kontejnerite, se vrtka{e
oko­lu edno ku~e i malku fale{e da se zdavat. Ima­
{e u{te dve pomali {to samo laeja. Vikav po nego
da zastane, ne slu{a{e. Edna ku~ka dojde da mi ja
poli`e rakata. Edna `ena dojde da frli |ubre i na
ku~kata & re~e deka nema ni{to, koga taa ja po­gled­
na. @enata go vide kutreto {to krive{e i trese­{e
nekoi gluposti deka ku~eto nemalo kaj da se le­~i i
deka imalo sekakvi lu|e {to duri i im gi kr­{at
nozete na ku~iwata. Taa be{e grozna, lo{o ob­
le~ena, celata nabr~kana i luda so crven kar­min i
razret~eni dolni zabi, mo`e i nema{e gorni.
Murxo & se ka~i na ku~kata, ama naopaku, otkaj gla­
vata. Toga{ go vrzav i go odvle~kav. Go odnesov na
trevnikot me|u zgradite i tamu go pu{tiv. Mal­ku
ode{e po mene, pa go snema. Ja vidov grozno lu­da­­ta
`ena kako se vrti pred prodavni~kata, mav­ta­{e so
keseto polno so leb, vika{e po Murxo dodeka toj
skoka{e okolu nea. Mi tekna deka taa istata `e­na
i porano taka se odnesuva{e. @enata sekoe ut­ro
hrane{e edna ma~ka na toa mesto, ovojpat Mur­xo ja
izbrka ma~kata i go izede lep~eto. Jas go br­kav
Murxo, `enata mi vika{e. Taa re~e deka sa­ka­la
`ivotni, ama deka tolku golemi ku~iwa treba da se
na sinxir, za{to mo`e da napadnat nekogo, me
85
pra{a dali ~itam vesnici, tamu taka pi{uvalo. I
pokraj toa {to be{e grozna i luda vide deka ve}e
sum otrpnat na takvi gluposti i deka nemam namera
da se raspravam, pa prestana. Murxo pro­dol­`i da
bega. Ku~kata si sede{e vo blizina i sa­mo si
gleda{e i se ~ude{e. Go fativ Murxo i pak go od­
vle~kav, ku~kata prodol`i da si gleda. Mu naj­dov
edna topka vo trevata i mnogu dobro si igrav­me, si
ja donese doma. Majka mi re~e deka topkata bila
mnogu ubava i golema, Murxo za malku ne ja grizna
za{to posegna po topkata. Edna{ ja grizna koga mu
ja otvori muckata za da ne se udavi od koska. Edna{
me grizna koga mu vadev |ubre od ustata. Na vesti
intervjuiraa eden dedo {to fa}a i ubiva ma­le~­ki
volci, do nego ima{e u{te eden sredove~en idiot
so bla`ena nasmevka, nameneta za kamerata, {to
dr`e{e dve vol~iwa za vrat i gi gme~e{e edno od
drugo. Ednoto be{e mlitavo i izligaveno na
glavata, a drugoto se lute{e {to go gme~at i gi po­
ka­`uva{e zabite. Dedoto go opravduva{e svoeto
iz­`ivuvawe vrz vol~iwata so izgovor deka toj gi
lo­vi za{to tie go jadat dobitokot. A. me odnese da
vidam edni dve crni ma~iwa, decata gi tormozea
pod izgovor deka se gri`at za niv. Pak pominavme
ot­tamu, gi nema{e decata, oti{le da spijat. Ma­~i­
wa­ta trgnaa po A., koga ja vidoa. Gi gale{e, i jas
klek­nav da gi pogalam. Ma~iwata po~naa da se ka­
~u­vaat po mene, ednoto mi se ka~i na tilot, drugoto
mi se pikna vo xebot. A. mi vika{e deka se ne­~is­ti,
a mo`e i bolni. Tie mi mjaukaa i jas im mjau­kav,
mnogu lo{o mjaukav. Mi se piknaa pod bluzata,
86
koga sednav na yit~eto. Taka si zaspaa, a jas glu­pa­
vo si sedev tamu i ne mrdav mnogu. A. mi re~e da gi
stavam ali{tata za perewe koga }e si dojdam doma.
Taa po~na da mi raska`uva za toa deka mnogu sa­ka­
la ma~iwa koga bila dete, ama ne & davale da gi
~u­va doma. Ka`a deka edna{, dve nedeli ostanala
kaj ba­ba & zaradi edno ma~e. Deka edna{, nekoe
devoj~e {to `iveelo tamu negde kaj baba &, posakalo
da go pogali ma~eto, ama A. & rekla deka na mo`e.
Po­toa istoto toa devoj~e & ka`alo deka nekoi deca
go fatile ma~eto za opa{, go vrtele i go frlile vo
Var­dar. Ma~eto probalo da izleze nadvor, no ma{­
ki­te go butkale nazad vo vodata s$ duri ne se uda­vi­
lo. Devoj~eto gledalo i ni{to ne napravilo zatoa
{to pred toa A. ne mu dozvolila da go pogali. De­
voj­~eto koga potporasnalo oti{lo vo Rebis da na­
u~i da tancuva, a deteto {to go udavilo ma~eto sta­
na­­lo kriminalec i go vikale Ma~ki, ubil ~ovek so
pi{­tol za da mu poka`e deka pi{tolot raboti za{­
to imal namera da mu go prodade. Odle`al dva
meseci zatoa {to ne sakal da go ubie, tuku sakal da
mu prodade pi{tol, a na televizija eden veterinar
se bune{e, oti imalo lu|e {to gi trujat ku­~iwata.
Veterinarot ne{to mele{e deka pud­la­ta ne bila
agresivna i deka stvarno toa nemalo smis­la, deka
dal s$ od sebe da ja spasi... Pa ne{to tamu 21-vi vek,
gluposti nekoi, ne~ove~nost, pa grobi{ta za
mileni~iwata, pa toa ne bilo hir, ne bilo moda, pa
sankcii nekakvi, pa sud, normalno ja sme­niv
programata. A. me pra{a dali da im ku­pi­me ne{to
na ma~iwata za jadewe ili da im donese ne{to meko
87
i toplo od doma, me pra{a dali mi se do­pa|aat
ma~iwata. Rekov deka toa ne se nitu pr­vi­te nitu
poslednite ma~iwa za mene, obi~ni ma­~i­wa, pa i
K. se matka{e so ma~iwa... ed­na{ edna ku~ka se
zam’kna po mene duri od Holidej in do Novo lisi~e
i ba{ mi be{e gajle {to za­vi­va­{e skoro petnaeset
minuti pred vlezot na zgra­da­ta. A, edna{ so A.
vidovme edno iskubano ku~e i mu kupivme konzerva
so ku~e{ka hrana, ama toa od­bi da ja izede.
88
Af, af, Murxo lae...
Mu otkrija rak na debeloto crevo so pomo{ na ku~e.
Toa be{e eksperimentalen metod, no rezultatite
bea zastra{uva~ki to~ni. Ku~eto be{e dresirano
da nadu{ka kancerogeni kletki, toj samo treba{e
da prdne.
Dojde doma i ja ka`a dijagnozata na svojata `ena.
Tie imaa edinaesetgodi{na }erka. Po tri meseci
toj umre. Mnogu se ma~e{e za tie tri meseci, dok­to­
ri­te ispituvaa novi lekovi... Dvaesettina dena
pred da umre, toj & podari kutre na }erkata, toa be­
{e doberman, go krstija Astor.
]erkata mnogu go zasaka Astor, se gri`e{e za nego.
As­tor & stana prijatel. Tr~aa niz parkot, si igraa.
Astor brzo raste{e, po edna godina po~na i za­{­
tit­ni~ki da se odnesuva. Be{e mnogu razgalen i
sta­na qubomoren, ne dozvoluva{e nikoj da & se pri­
b­li`i na }erkata. Taa go cene{e toa, be{e mno­gu
po­vle­~e­na i po dve godini se dru`e{e samo so
Astor. Majka & ja tera{e da go ostava Astor doma
koga izle­gu­va­{e nadvor, i ja u~e{e pove}e da se
dru`i so decata od {kolo. Mnogu se karaa poradi
toa, silno vikaa i sa­mo Astor mo`e{e da gi pre­ki­
ne kavgite so ne­go­vo­to silno laewe i stra{no ‘r`e­
we. Toga{ majka & up­la{eno se povlekuva{e vo
drugata soba, a taa za­do­volno go gale{e Astor i go
nagraduva{e so vkus­no zal~e.
89
Na ulica, kom{iskite deca ja zafrkavaa - “Ah, ene
go Astor i kako se vika{e...?” Taa mnogu ne im obr­
nu­va{e vnimanie, si go ima{e Astor, a tie bea
glup­~ovci {to znaeja mnogu brzo da tr~aat i da se
ka­~uvaat na drvjata koga }e im go pu{te{e. Mnogu
& be{e sme{no koga nekoe dete si ode{e doma so is­
ki­nati pantaloni i raskrvaven gaz. Astor napadna
i edna nejzina vrsni~ka, ja grizna tolku silno {to
taa se onesvesti od strav, a potoa ja odnesoa na {ie­
we. Po ova, taa ve}e ne smee{e da go pu{ta Astor od
sinxirot. Edna{ samo go pu{ti, be{e doc­na
nave~er i u`asno mu treba{e ku~ka. Taa gi gle­da{e
Astor i xukelata, se vozbudi, toga{ taa ima­{e
petnaeset godini. Gi ~eka{e polovina ~as da se
otka~at, zatoa {to Astor be{e pogolem.
Doma, mo`ea da si igraat kolku {to sakaa. I re­
dov­no si igraa. Najubavo si igraa koga majka & be{e
na rabota, a taa ode{e popladne na {kolo. Toga{
taa se soblekuva{e gola i igrata stanuva{e po­voz­
bud­liva. Taka po~na da se ebe so Astor, be{e gorda
{to ne & bea potrebni glupavite mom~iwa. Be{e
pre­krasno, zadovolna ode{e na {kolo, dobiva{e
sa­mo petki i u`iva{e vo svojata tajna. Site so­u~e­
ni­ci & se ~inea nekako smotani i prosti, ne ~itaa
kni­gi kako nea, bea premnogu obi~ni, kako stado...
Arno ama, eden den majka & se vrati porano od ra­bo­
ta. Ja otklu~uva{e vratata, Astor be{e vrz nea,
taa proba da go otturne, Astor ne prestanuva{e...
Maj­ka & po~na ne{to da zboruva i trgna kon nej­zi­
na­ta soba. Ja fati panika da ne ja vidi majka &,
po~­na da go udira Astor, toj se naluti i po~na da ja
90
grize. Taa silno vreska{e, majka & vtr~a vo sobata
so sukaloto (od tie debelite) i po~na bezmilosno
da go udira Astor. Majka & go prekr{i Astor od }
o­tek i toj ve~erta umre. Nea ja odnese vo bolnica,
dok­torite ja krpea.
Koga se osvesti po operacijata, ne mo`e{e da se
pod­nese so zavoi. Po nekoe vreme si dojde doma, dok­
to­rite rekoa deka s$ mo`e da se sredi so plasti~na
operacija. No, Astor be{e mrtov, site kom{ii doz­
naa {to se slu~ilo, onaa nejzina vrsni~ka re~e de­
ka taka & trebalo. [to & ostanuva{e drugo, osven
da gi ispie site ap~iwa za smiruvawe naedna{.
Ot­kako taa trajno se smiri, majka & polude. Se ot­se­
li vo drug del od gradot.
Tamu taa gi true{e maalskite ku~iwa kako od­ma­z­
da za }erka &. Ja zavikaa Ve{terkata, a ne izg­led­a­
{e lo{o - ima{e 38 godini. Sproti nea `iveeja
edni {to ~uvaa pudl. Pudlot se vika{e Bongo, taa
kopnee{e da go otrue toa runtavo ku~e...
Za pudlot najmnogu se gri`e{e sinot, stanuva{e
vo 6 za da go pro{eta. Toj idiot ima{e 22 godini i
u{te `ivee{e so majka mu i tatko mu. Osven za pud­
lot mnogu ne se gri`e{e za drugi raboti, od vreme
na vreme ode{e na nekoj idiotski fakultet, ama ne
u~e{e. Edna{ dojde so edna {esnaesetgodi{na de­
vojka, najverojatno ja pokanil doma. No, {tom ja ot­
vo­ri vratata pudlot istr~a nadvor, skoka{e po de­
voj­kata, a malku potoa po~na da & ja zlostavuva no­
ga­ta. Vo istiot mig od doma izleze i Ve{terkata,
gi vide i po~na da vika: “Aha! So ku~eto zaedno
91
vnat­re }e se rabotite, a?! Perverti edni!!!”
Devojkata se usrami, ja pogledna Ve{terkata i se
up­la{i, ja pozna, toa be{e majkata na devoj~eto ~ie
ku­~e ja napadna koga be{e pomala. Gradot i ne be{e
ba{ golem. Mu se izvini na idiotot i mu re~e deka
ne mo`e pove}e da doa|a kaj nego na gosti, pri toa
mu ja raska`a prikaznata. Mu se dopadna prikaz­
na­ta, se obide da ja zapamti i zapi{e, toj be{e
skri­boman bez idei. No, mu be{e maka {to ne mu us­
pea da ja napastvuva devojkata.
Ve~erta, toj sonuva{e ~uden son. Na son mu se pri­
sra i otide vo nu`nikot, dodeka si go bri{e{e ga­
zot edno gomce skokna nadvor od {oljata. Toj ne mo­
`e­{e da poveruva, trgna kon gomceto, a toa si ot­
sko­­ka kako `ap~e i se skri zad kadata. Toj proba da
se ubedi deka mu se pri~inilo i se smiri.
Slednoto utro izleze da se pro{eta so Bongo. Samo
{to izlegoa od dvorot, ku~eto lapna edna ki­f­li~­
ka. Dodeka se {etaa toj se priseti na sonot. Po pro­
{et­kata toj go ostavi Bongo doma i otide do naj­bli­
sk­i­ot psihomat. Stigna do psihomatot, ufrli edna
pa­ri~ka i si go raska`a sonot. Psihomatot na ek­
ra­not vedna{ ja prika`a dijagnozata i po~na da go
pe­~ati receptot za lekovi. Toj pro~ita: “Vie stra­
da­te od analna fiksacija.” Idiotot se iznervira
i po~na besno da go kloca psihomatot, vika{e:
“Frojdomatik 2001!!! Da ti se seram na za­sta­re­ni­
ot model!”
Eden policaec minuva{e ottamu i go privede za
92
naru{uvawe na javniot red i mir, i o{tetuvawe
na kulturni spomenici od istoriska va`nost. Vo
po­liciskata stanica mu dadoa elektro{ok tera­
pi­ja za da go smirat, a potoa go odnesoa doma i mu
os­tavija smetka. Toj dolgo vreme be{e za{emeten.
Se osvesti koga majka mu po~na da rika kako ma­ga­
ri­ca. Se vratila od rabota i go na{la Bongo mr­
tov! Go odnesoa na veterinar, no be{e predocna...
Utredenta, toj re{i da se odmazdi. Zayvoni kaj Ve{­
terkata na vrata i koga taa mu otvori, toj se vtur­na
vnatre. Ja zatvori vratata i po~na da ja te­pa. Ja
frla{e niz sobite i na krajot ja siluva{e. Toa im se
do­padna. Po nekoe vreme povtorno dojde da & se od­
maz­di. Tie stanaa qubovnici, se oddadoa na mnogu
sramni sado-mazo aktivnosti {to ne se za ras­ka­`u­
va­we. Za toa razbraa i negovite roditeli, pa od sram
go isteraa od doma. Qubovnicata go pri­fati.
Malku po malku se naviknaa i negovite roditeli,
edna{ gi pokanija na gosti. Toga{ se dogovorija da
odat na Xeri Springer [ou za da zemat nekoja pa­
ri~­ka. I kom{iite gi ohrabruvaa. Taa zatrudne,
no toa ne gi spre~uva{e da prodol`at so sado-mazo
ak­tivnostite. Edna{ se zanese i tolku ja o{teti
{to sledniot den taa umre. Dojdoa policajcite, a
toj se krie{e vo vizbata. Tie imaa ku~e, toa go na­
du{­ka i po~na da lae grebej}i po vratata. “Bravo
Murxo!” - re~e edniot policaec. “Znae{ deka ku­
~i­wata mo`at da nadu{kaat ako ima{ rak?” - go za­
pra­{a drugiot.
93
Kralot [kartur i fritezite na
drkaleznata masa
Site mi vikaa deka sum odbral dobar fakultet,
deka mnogu lesno sum mo`el da najdam rabota ako go
zavr{am. Studirav Albanski jazik i kni`evnost.
Zatoa i se zapi{av, za da najdam pobrzo i polesno
rabota, ama ne{to ne mi se u~e{e i zaglaviv. Ba{
i ne se dru`ev so {okolegite, glavno si mol~ev, a
koga ne{to }e me pra{aa kratko odgovarav. Ama se
gleda{e deka i tie ne u~at. Edna{ eden {okolega
mi go dade negoviot broj od mobilniot i mi re~e da
mu se javam ako ne{to mi zatreba. Treba{e da po­la­
gam ispit po Teorija na literaturata kaj Atanas
Van­gelov. I~ ne mi se u~e{e i padnav. Nekoi {o­ko­
le­gi polo`ija. I vtoriot pat padnav, a u{te po­ve­}e
{okolegi go polo`ija ispitot. Toga{ doznav de­ka
imale kopii od testovite. Mu se javiv na {o­ko­le­
gata i go zamoliv da mi gi dade kopiite. Toj se so­
gla­si i re~e deka sledniot den }e mi gi dade. Sled­
ni­ot den po predavawata go potsetiv za kopiite i
toj mi re~e deka gi zaboravil doma. Go pra{av da ne
treba da mu platam za uslugata, a toj mi re~e deka ne
treba. Me pokani da dojdam so nego do doma i da gi
zemam kopiite, `ivee{e vo Tetovo. Prifativ i
trgnavme so kolata. Stignavme kaj nego doma i toj
po­saka da mu go popu{am za da mi gi dade kopiite,
od­biv, a toj me pra{a kako }e se vratam doma. Toga{
av­tobusite ne vleguvaa vo Tetovo. Vsu{nost, ne sa­
94
kav da prifatam od prva, plus toa stana mnogu po­
voz­budlivo koga go repetira{e pi{tolot, sfativ
ko­ja uloga treba da ja odigram, a i mene mi odgova­
ra­{e da glumam deka sum bespomo{en. Mu go po­pu­
{iv, mi gi dade kopiite i me vrati do doma. Go po­
lo­`iv ispitot i taka stanavme dobri prijateli, a
mo`ebi i ne{to pove}e. Po~navme po~esto da se
dru­`ime, mi pri~inuva{e osobeno zadovolstvo da
se ligavam vrz negoviot polov organ. Koga navis­
ti­na }e go vozbudev, zema{e no` i se potpi{uva{e
na mojot grb, obi~no toa se slu~uva{e otkako }e go
brcnev mojot pokazalec vo negoviot gaz, znaete, za
da mu ja stimuliram prostatata. Ovie sredbi mi
davaa sila, u~ev posilno i polo`uvav po~esto. Sa­
mo {to `enskite poleka mi stanuvaa zdodevni.
Ama i taka mi be{e besmisleno da gi ebam, a pri
toa da ne proizveduvam deca. Ne deka site do edna
insistiraa na toa da se za{titime so kondom od
{i­reweto na infekcijata {to e mnogu poopasna od
si­data i celiot svet se obiduva da ja suzbie, a se vi­
ka makedonska nacija, subordinacija ili be{e
alie­­nacija? Ednostavno, mene me mrze{e da sta­vam
kon­dom, a ne sakav da proizvedam u{te nekoj zaeban
kako mene i zatoa mi be{e pozabavno da mu go pu­
{am na {okolegata. So tekot na vremeto sfa­tiv de­
ka {okovite imaat pravo da se odnesuvaat su­pe­­ri­
or­no i da dominiraat, zatoa {to ne se voz­dr­`u­vaat
od svoite prirodni porivi i se borat za op­sta­nok.
Jas, pak, mnogu lesno se predavav i ot­ka­`u­vav, se
smetav za bezvreden i taka se odnesuvav. [o­ko­le­­ga­
ta znae{e da go ceni i iskoristuva toa vo sekoj mig.
95
S$ be{e tolku pregnasno, prosto u`ivavme. Za ne­­
sre­}a toj stana qubopiten i posaka da mi go vi­di.
Mu go poka`av i se za~udi koga vide deka mi e po­­go­
lem. Prvo stana zavidliv, a potoa mi re~e de­ka }e
mi go otse~e. Mi stana nezgodno i se obidov da ja
svrtam rabotata na {ega. Mu rekov deka bi bilo
{teta da se otse~e tolku ubav primerok, deka bi bi­
lo poprikladno da mi go odgrize kako izraz na ne­
skrotliva strast, i po~nav da mu go maftam pod no­
sot. Toj se opi od neodolivata mirizba i po~na
strv­no da mi go lapa, na momenti se pla{ev da ne se
zadu{i i mu rekov deka e dovolno. No toj be{e upo­
ren, saka{e da mu svr{am vo ustata. Mene za toa mi
tre­ba{e mnogu vreme, a docnev na partiskiot sos­
ta­­nok - se bli`ea izborite. Mu rekov deka ne sum
skon­centriran dovolno i mu ponudiv da se sret­ne­
me drug pat, no toj saka{e toga{ i tamu. Prifativ,
no pod moi uslovi, mu rekov da se natrti i mu go
opnav do kraj. Po~na da rika kako magare, no jas ne
ni pomisluvav da prestanam, sega jas bev glaven, go
ebev do poseruvawe. Koga go zavr{iv be{e celiot
ispoten i bled, a od gazot mu te~e{e gomnokrvava
ka{a. Go ostaviv taka i si otidov spokojno doma.
Bev tolku vesel slednite nekolku dena, a toj ne doa­
|a­{e na predavawata. Edno popladne mi se javi i
me vikna kaj nego doma, mu rekov deka me mrzi i de­
ka sum dogovoren so Sa{e da igrame Half Life, a toj
mi se iznasmea. Mi re~e deka toa se bedni sajber
laj­­narii za praznoglavci, deka mene me smetal za
poinakov, za podobar. Prodol`i so toa deka toj bil
nad seto toa i deka bil podgotven da mi go prosti
96
tak­viot idiotski ispad, pod uslov utre rano na­sa­
baj­le da go ~ekam pred mojata zgrada. Prifativ za­
toa {to po~na da mi nedostiga, a i mnogu me in­te­
re­sira{e dali oti{ol da se podzakrpi po na{ata
posledna sredba. Radosen otidov da igram Half Life
so Sa{e. Kako i obi~no gubev, no mi be{e zabavno
da gi gledam moite le{evi rasfrlani niz hod­ni­
ci­te na mapata, dali be{e Frenzy ili Crossfire ne
se se}avam. Gnetevme Milka ~okoladi i pukavme na
site strani. Toa be{e edna maalska igra~nica, so
po­seben {arm, prekrasna atmosfera na provev i
naj­niski ceni vo gradot. Toj {to rabote{e vo ig­
ra~­nicata im ka`uva{e na svoite prijateli deka
}e se prijavi kaj toj Angli~anecot, {to n$ smetal
za potomci na Aleksandar Makedonski, da mu ze­mel
genetski materijal. Edniot go poddr`a i re~e deka
}e mu se pridru`i, a drugiot {to zboruva{e re~isi
srpski, ka`a deka toa bile gluposti, deka sme
do{le vo {estiot vek, deka Grcite se Arapi i deka
}e mu platat na Angli~anecot da gi la`ira
rezultatite. Potoa site zamol~ea i sednaa da si gi
ras~istat smetkite preku edna partija Starcraft Brood War, tie smetaa deka sajberprostorot e pole
za kulturen natprevar me|u narodite. Jas i Sa{e
gi prislu{kuvavme i se sme{kavme, samo ni be{e
`al {to nemavme kamera da snimime do­ku­men­ta­rec
za niv i igra~nicata. Malku po presmetkata vo
Starcraft - Brood War, dojdoa dve maloletni {ok­~i­
wa i posakaa da igraat Counter Strike za bez pari.
Pri­jatelite bea dobro raspolo`eni taa ve~er i se
tok­mea poposle da odat vo nekoj motel blisku do Ku­
97
manovo na zabava, pa im dozvolija. Site zaedno
po~naa da si ja prolevaat virtuelnata krv i n$ po­
ka­nija da im se priklu~ime vo digitalnata ka­sap­
ni­ca. Im rekovme deka ne znaeme da ja igrame taa
igra, no ne mo`evme da se povle~eme od predizvik­
ot za{to taka }e si ja uni{tevme na{ata igra~ka
~est. Edno od {ok~iwata igra{e pod imeto 007 Le­
gen­da; osven imeto sekoj igra~ mo`e da si odbere i
svoe logo. Dve od mo`nostite za logo mi go pri­vle­
koa vnimanieto; ednata be{e kartata na BJRM so
ven­tilatorot, a drugata be{e kartata na M­ak­e­do­
ni­ja so sonceto. Za da gi odbegneme nedoraz­bi­ra­wa­
ta, i nie igravme od stranata na teroristite. Mir­
ko Hristov puka{e so pi{tol kon sobranieto na R.
Makedonija za da se razbudime, otkako nikoj ne mu
po­veruva deka toj ja frlil bombata. Vedna{ go pro­
gla­sivme za budala za{to ne oti{ol da se ispuka
vo igra~nica ili da se pukne vo vena kako site nor­
mal­ni i lojalni gra|ani na ovoj kondominat. Za
sre}a, brzo go piknaa vo zatvor i mnogu malku lu|e
ja potpi{aa peticijata za negovoto osloboduvawe.
Taka se obnovi mirot vospostaven so potpi{u­va­
we­to na sramkovniot dogovor. Bez gajle si prodol­
`iv­me da si igrame. No, pomina i taa luda i ne­za­
bo­ravna no}, a jas go ~ekav {okolegata pred zgra­da­
ta kako {to se dogovorivme. Toj me sobra i trg­nav­me
kon Tetovo. Mislev deka pak }e odime kaj nego do­
ma, no po pat mi objasni deka odime na pov­tor­no­to
otvarawe na skija~kiot centar Popova [apka,
ka`uva{e i za toa kako tamu }e se otvorele mnogu
novi rabotni mesta. Mu rekov deka ne znam da ski­
98
jam, a toj mi re~e deka sega centarot e prenamenet
za poinakvi sportski aktivnosti. Koga stignavme
od sekade se puka{e, nekoi deca tr~aa izbezumeno,
a ~i~kovcite so neskrieno zadovolstvo gi ubivaa
so sa~marki. Go pra{av od kade se ovie deca tuka,
kaj gi na{le, a toj mi odgovori deka toa se u~enici
od osnovnoto u~ili{te “Nikola Karev” (ili be{e
“Dame Gruev”) vo [em{ovo, deka imale premnogu
ne­opravdani, i deka pukale po niv kako pe­da­go{­ka
merka. Mu rekov deka jas ne znam da pukam, deka
nastavnikot po odbrana puka{e vo mojata meta za
da mi stavi petka i deka }e mi koristi treningot,
samo {to metite se premnogu podvi`ni i mali za
mene. Toga{ toj mi re~e: “Gleda{ deka realnosta e
po­privle~na od virtuelnosta!? Samo {to ti ne si
tuka da se zabavuva{, tuku da n$ zabavuva{!” - i mi
ja poka`a publikata sostavena od nabquduva~i na
VGROBSE, visoki pretstavnici na NATO i Ev­
rop­skata unija, pripadnici na Task Force Fucks i
ambasadorot na Sobedinetite Seramerikanski
Skr­`avi. Jas se upla{iv i im rekov: “Ama, jas ne
mo­`am na site da vi go popu{am, videte mi izleze
i herpes pred dva dena!” A toj mi re~e: “[to si se
up­la{il, pa tie samo sakaat da im izrecitira{
ne­koja od tvoite revolucionerni pesni, }e ti ja iz­
da­dat stihozbirkata po koja {to kopnee{ celiot
`i­vot!” Mene mi olesna i po~nav so mojata najsil­
na pesna:
Moeto oko ima zenica od zdravec
Pogledot mi e sonce so {esnaeset zraci
So Mislata ve oslepuvam
99
Glasot mi izvira od lamjinata pe{tera
Rikam so sila na gajdi, kavali i zurli
So Mislata ve ogluvuvam
Glavata mi e potvrda od kamen
So Mislata vi gi kr{am glavite
Mislata e Makedonija!
Krvta mi e `eden lav vo kafez
Va{ata krv e vodata za mene
Srceto mi ~uka posilno od tapan
Od negovite udari pukaat va{ite srca
Crvenoto sozreva vo crno
Crna e zemjata {to ra|a crveno
Bez smrt, `ivot nema!
“Bravo! Odli~no!” - izvika eden pretstavnik od
Ev­ropskata unija, izgleda be{e Angli~anec. “Kol­
ku romanti~en naci-nadrealizam! Samo {to ne
ostava{ dovolno prostor za so`ivot, a i her­pe­sot
na tvojata usta silno go naru{uva estetskiot vpe­
~atok, mlado mom~e!” - prodol`i toj i me udri so
tupanica po mestoto kade {to mi be{e herpesot.
Padnav dolu, za{emeten. “Mislam deka treba da mu
odr`ime edna brza lekcija po estetika na mladiov
divjak” - re~e i toga{ site po~naa da me udiraat so
kloci. Le`ev tamu, pretepan, koga na mojot {o­ko­
le­ga mu dojde edna prekrasna gnideja: “Ajde od nego
da napravime multilateralna pa{teta!” - re~e i
mi stavi ra~na granata vo ga}ite...
Ne be, se za­fr­ka­­vam, mi rekoa da se prefrlam na
proza.
100
Skopje - Vodno - Matka
Lani, na 14 fevruari 2001, okolu 11 ~asot pret­
pladne, trgnav preku Vodno nakaj Matka. Pred da
stig­nam na Sredno Vodno go sretnav G. {to u~e­{e
so mene vo osnovno. Be{e so ku~eto i nekoj negov
poznanik. Tie se simnuvaa. Zastanavme, si pomua­
be­tivme, glavno za ku~iwata. I toj si ima{e maka
so fakultetot. Tatko mu be{e presno umren. Ne mu
ka`av deka }e odam duri do Matka, toa ne sakav da
go znae. Malku se sme{kavme i si prodol`ivme po
pa­tot. Jas nagore, tie nadolu, a mo`e samo taka mi
se ~ine{e. Ne se izraduvav {to go sretnav. Nemav
na­mera da se ka~am na vrvot, pa od tamu da pro­dol­
`am po srtot, gledav da stignam poskoro do Matka.
Kaj po~natoto i ve~no nedogradeno detsko odmo­ra­
li{­te skr{nav na desno. Odev niz {umata. Koga
iz­legov na golite ridovi pred Matka, duva{e stu­
den vetar, izmrznav iako imav dva ~ifta ra­ka­vi­
ci. Zastanav da jadam, jadev vareni jajca i leb.
Prirodno, `ol~kite mi se zaglavuvaa vo hra­no­pro­
vo­dot. Potoa prodol`iv kon Matka. Vo podno`jeto
na sledniot rid ima{e ov~ar so stado ovci i dvetri ku~iwa, se prefrliv od drugata strana na ri­
dot {to gleda nakaj Skopje, za da ne me vidi. Se
pla­{ev i ku~iwata da ne me namirisaat, pa da po~­
nat da laat. Ne sakav nikoj da znae deka odam na
Mat­ka. Otkako ja izedov hranata, vo ranecot imav
samo u{te eden prazen ranec i tolku. Po~nav da se
sim­nuvam kon branata. Kolenoto me bole{e. Pre­
mi­nav preku tunelot niz koj istekuva vodata od
101
eze­roto i odev pokraj male~kata hidrocentrala.
Yir­nav vo ribnikot. Pred da pominam preku tu­ne­
lot, dolgo gledav vo ikonata {to e postavena na
pat­~eto. Be{e stavena vo ne{to sli~no na pro­zo­
re­c {to se zaklu~uva i ima{e malo otvor~e za
prot­nuvawe pari~ki. Se mislev dali da go skr{am
stakloto za da gi zemam parite {to gi `rtvuvale
ver­nicite, za{to izlegov od doma so samo dvaeset i
pet denari, a dvaeset ve}e potro{iv za avto­bus­ka­
ta karta do dr`avnata bolnica. Toj mig, prvpat po­
mis­liv da se otka`am od mojata namera. Sepak, ne
go skr{iv stakloto, tuku trgnav kon ezeroto. Osta­
nav na mojata namera. Pred mene brzo pominaa dve
ko­li. Vo crvenoto pe`o 206 ima{e dvajca, a eden vo
te­get dvosedot honda CRX. Otprilika, bea na moja
vozrast. Jas s$ u{te ne znam da vozam kola. Stignav
do crkvi~kata sv. Andrej. Se pro{etav naokolu,
nad restoranot bea tie od kolite so u{te nekoi
dru­gi. Si pravea skara i pieja pivo. Se vrtkav tamu
nekoe vreme, gledav vo vodata. Sekoga{ e tol­ku
temno zelena. Ve}e be{e tri i polovina, u{te ma­l­
ku pa }e po~ne{e da se stemnuva. Se mislev da­li da
trgnam po tesnoto pat~e {to vodi po dol`i­na­ta na
ezeroto. Mojata namera be{e da gi na­po­l­nam
rancite so kamewa, da gi naramam i da skoknam vo
vodata. Nikoj nema{e da me najde, nema{e da ima
potreba da tro{at pari za pogreb, }e bev is­~ez­nat.
Dvajca se simnaa dolu kaj klupite, pred res­to­ra­
not. Izgleda edniot malku preteral ili pak na
dru­giot taka mu se ~ine{e. Tie odozgora me za­gle­
daa malku, i jas gi pogledav. Ne sakav da me vi­dat, a
102
ni tie sakaa da gi vidam. Treba{e da odlu­~am. So
niv go vidov M. {to dojde da u~i da svi­ri na kaval
kaj G.A., jas u~ev da sviram na gajda. Toga{ ne mi
teknuva{e kako se vika, ama go poz­nav. So niv be{e
i brat mu na J. {to u~e{e so mene vo sredno. Toj ne
me znae{e, ama jas go znaev. Re{iv da odam gore i da
se pozdravam so M.. Re­{iv da `iveam. Gore si jadea,
me gledaa ~udno koga im dojdov. Toj od hondata me
pra{a dali sakam xoap~e. “Ne, jas ne ni pu{am” mu odgovoriv. “Ama, xoap~e saka{, neli?” Im rekov
deka se znam so toj {to sviri na kaval, toj be{e
malku podaleku. M. dojde i me pozna, mi ponudija
pe~eno pi­le{­ko i leb, prvo odbiv, no potoa jadev
zatoa {to og­lad­nev. Re{iv da im se zaka~am za{to
nemav pari za avtobus, a ve}e se stemni. Sigurno
nema{e da se vra}am preku Vodno nazad. Vo Skopje,
gore-dolu, si­te se znaat... si zasednav so niv, stana
postudeno, za­palija ogan. Ne mi be{e gajle dali im
go ras­tu­ram filmot, mi izgleda{e deka ve}e im
be{e ras­tu­ren. Me pra{uvaa kaj `iveam - “Novo
lisi~e”; kako sum do{ol - “Preku Vodno”; dali
znam i jas da sviram na kaval - “Ne, na gajda se sviri
poinaku, gaj­data ima piska” ; dali sakam xoap~e “Ne”; ka­ko ne me izel nekoj volk po pat; {to u~am “Al­ban­ski”, se ~udea; dali imam `enska - “Ne”;
kolku sum star - ne mi veruvaa deka imam dvaeset
godini (sum im izgledal pomlad); dali sum peder mol~ev; kako ne mi bilo strav sam da odam, dali
~esto taka sum pra­vel, kako }e si odam doma... “Pa,
so vas” - im od­go­­voriv. Me poglednaa ~udno. Mo`no
e i malku da se pla{ea od mene. Zemav od xoap~eto,
103
mi rekoa de­ka moram, za{to sum stanal del od
nivnoto pleme. Interesno pleme bea. So kolite se
vratile do Skop­je samo za da kupat baterii za
getoblasterot. Toj od Hondata go tepa{e
getoblasterot, oti ne sa­ka­{e da mu go svrti diskot
od Lepa Brena. Posle & se javuva{e na `enskata za
da ja raspra{uva kaj bi­la, {to pravela, kaj }e odi,
{to }e pravi, se karaa. M. malku posvire na
kavalot. Se pojavija dve dvoj­ki, od tie dosadnite.
Izgleda imaa po dvaeset i ne{to nakaj trieset
godini. Nie im gi izgorevme drvata {to si gi
sobrale otporano. Taa ednata go poz­na toj edniot
od na{eto pleme, za{to bil ist so brat mu. N$
pra{aa zo{to sme samo ma{ki. Toj so vitkanata
kosa go pra{a edniot od niv, dali mnogu lu|e se
davele vo ezeroto. Se slu~uvaa i tamu nekoi drugi
gluposti... Kone~no trgnavme nakaj Skopje.
Ispadna deka i M. bil so kola, crveno Reno 4, nor­
malno jas se vozev so nego. Toj so vitkanata kosa {to
li~el mnogu na brat mu, prodol`i da me ras­pra­
{uva, me pra{a kako }e sum se vratel da ne sum gi
na{ol niv. Mu ka`av deka nemav namera da se
vratam, mu go ka`av planot so rancite i kamewata.
Me pra{a zo{to. Nemav nekoja silna pri~ina, mu
ka­`av onaka. Me pra{a za gajdata, dali toa ne mi
zna­~i ne{to. Po~nav da melam za gajdata, za nej­zi­
na­ta dijalekti~ka priroda {to obedinuva na­vi­
dum kontradiktorni simboli... smrt i `ivot, ma{­
ki princip i `enski princip... jadev gomna kako i
obi~­no. I si zborime nie taka za edinstvoto na
spro­tivnostite, koga gledame tamu na patot pred
104
nas, tie od pe`oto se bapnale vo endekot, vo edna
grmu{ka. Site zamol~evme. Ja izvlekoa kolata na
patot. Ednata vrata be{e prili~no vdlabnata i
ce­lata kola be{e izma~kana so lajna. Toj {to vo­ze­
{e si ja {inal rakata i malku mu te~e{e krv, na toj
do nego ne mu be{e ni{to. Se javi kaj nekoj drugar
{to mo`el u{te istata ve~er da po~ne da ja pravi
vra­tata. Toa be{e negde kaj ezeroto Treska. Si se
ka­~ivme pak vo kolite i trgnavme. M. me os­ta­vi vo
Aerodrom, zaedno so toj so vitkanata kosa.
Po kratko, po~na namestenata vojna, a edna tre­ti­
na od Vodno i branata na Matka stana voena zona.
105
O, ~itatelu...
Ovaa prikaska po~na da se raspa|a u{te pred devet
zborovi. Zatoa dejstvieto nabrzina gi napu{ti
ska­panive re~enici. Po nego se razbegaa i nosa­~i­
te na skrieni poraki. Ostanavme samo jas i ti, da
gol­tame praznotii zaglaveni me|u redovite. Ako i
po­natamu ~ita{, toga{ u`ivaj vo neizbe`nosta na
krajot... moj glupav prijatelu.
106
Eh...
Jas bev eden krajno srame`liv tekst. Moite bukvi
tre­perea pred tvojot pogled. Te molev da ne me
~i­ta{ na glas. Te molev da ne me poka`uva{ pred
dru­gi. Ti ne zami`a za da si stavam lacrno! Yir­ka­
{e me|u moite redovi! Od sram se sramniv so har­
ti­jata i ne stanav raskaz.
107
Zborba so vremeto
Vremeto leta. Neprekinato me bombardira so se­
kun­di. Se krijam vo temnite zborovi {umi. Po~­nu­
vam gerilska zborba. Ve`bam zbore~ki ve{tini.
Pravam stihozbrki. Prezemam zborbeni dejstvija
po celata azbuka. Si go tepam vremeto. Sega vr­e­me­
to leta od strav. Pogledni, moite pedeset hrabri
zborci pukaat vo tvoite o~i. Tvojot pogled e voen
plen!!!
108
Zanaet~iite na makedonskata (k)
ni`evnost
Se sobrale Bo{ko Bozaxievski, @arko Kujunxiski
i Dimitar Samarxiev. Bo{ko pravel mnogu dobra
poetska boza. @arko ukrasuval i pozlatuval, ama
sadovite {to gi nudel sekoga{ bile prazni. Di­mi­
tar ne bil kompirativec kako niv, no toa ne mu
pre­~elo da si misli deka so ~ukawe prozna slama }
e gi nasamari ~itatelite.
109
Na berber
Mu pre~e{e kosata. Berberot go pra{a kolku da ja
skrati. Mu re~e da ise~e s$ {to mu izgleda kako
vi{ok. Berberot izleze, gi pozajmi no`icite od
so­sedot {to si ja kastre{e `ivata ograda. Berb­e­
rot se vrati, mu re~e da ja navali glavata na stolot.
[trak! Kosata prestana da mu raste?!?
110
1,2,3
Na po~etokot se upla{iv deka sum stanal umeren.
Potoa si se te{ev deka sum bil samo umoren. Dode­
ka se ma~ev da izmeram, koja od ovie zabludi e po­
blisku do vistinata, ne ni zabele`av deka jas odam­
na sum bil umren. I taka, na slepo se do­vle~­kav do
mestoto nameneto za to~ka.
111
Zeam vo ogledaloto...
Otkrivam deka zad mojata kosa demne edna skriena
ra­ni~ka. Posegnuvam po nea, iako taa se preprava
deka ne postoi. Taa se mu{nuva vo temninata. Po­
seg­nuvam po nea nekolku pati, za ~udo rastojanieto
os­tanuva sekoga{ isto, koga kone~no ja dopiram,
taa e vrz glavata na mrtovecot, koj u`asno li~i na
mene.
112
Beda
Na vremeto imalo eden beden i eden bednik. Tie
re­{ile da ja pobedat svojata beda. Bile ubedeni de­
ka edinstveniot na~in da se pobedi sopstvenata
be­da, e da se predizvika u{te pogolema beda za dru­
gi­ot. Taka zapo~nale edna bedna, me|usebna borba.
Od taa borba, bedniot izlegol pobeden, a bednikot
izlegol pobednik.
113
Taa
Be{e petok nave~er. Prethodniot den se do­go­vo­
rivme da odime na PMG `urka vo muzejot na
sovremena umetnost. Ì se javiv za da pra{am koga }
e trgneme. Mi re~e deka nema da dojde. Ja pra{av
zo{to. Zatoa {to tatko & umrel... razgovorot se
raspadna. Ne ka`av na nikogo. Otidov so B.
Igrav. Ne znam to~no kako mu ka`av na B. {to se
slu~ilo. Se pravev naudren. I V. be{e na `urkata,
se vra}avme zaedno. Udav! Nastojuva{e da mu go da­
dam mojot telefonski broj, izbegnuvav zatoa {to
M. mi ka`a deka e pijavica, no toj be{e ~udno upo­
ren. Znaev deka mnogu gre{am.
Sledniot den dojdoa dedo i ~i~o. Dedo be{e bolen
u{­te od zimata, treba{e da go skeniraat, da di­jag­
no­s­ticiraat rak. Dedo mi dade sto marki za{to za­
vr­{iv sredno, ~i~o mi dade swatch irony za da se
sves­tam kolku e saatot i da po~nam da u~am za prie­
men. Bratu~etka mi go odbrala.
U{te ne ka`uvav. Sedevme so majka mi na edna
klupa vo dvorot na dr`avnata bolnica. Me pra{a
114
{to mi e, & ka`av. Mi re~e deka ako ja sakam, da se
o`e­nam so nea. U{te nemav napolneto osumnaeset
go­dini. Rodendenot mi se poklopuva{e so datumot
na priemniot. Go ~ekavme dedo mi.
Ve~erta otidov kaj nea doma, ima{e rodnini, pri­
ja­teli... ~ekavme da ka`at na vesti. Ka`aa. Mi be­
{e strav od toa {to go ka`a majka mi za `ena~kata.
Ne znaev kako treba da ja odigram soodvetnata ulo­
ga. Izlegovme nadvor da pro{etame, be{e toplo i
rose{e po malku. Sednavme na klupa i zboruvavme.
Vo nedelata ne otidov na pogreb, tuku se ka~uvav na
Vodno so tatko mi. Glupavo gledav nakaj gradot,
iako ne znaev to~no kade se grobi{tata. Pretpos­
ta­vuvav deka drugite {to ja znaat se tamu, jas is­
pad­nav kukavica. Celo vreme bev nekako zdrven, s$
mi be{e bez vrska. Jas bev bez vrska.
Dedo mi umre tokmu pred da po~ne prviot semestar.
Celo leto se ma~e{e, ja vika{e majka mu, a bil po­
svo­en, zaklu~i deka vnucite mu se gluvi. Sestra mi
se oma`i eden mesec pred toa. Ne dojde na pogrebot,
ta­kov bil redot. Na prvi oktomvri & be{e ro­den­
den. Bevme na koncert.
Se vrativ eden den pred majka mi i tatko mi, za da
odam na fakultet. Ve~erta bev sam, ja viknav na
115
gosti, pievme ~aj. Ì ka`av deka go baknuvaa pred da
go zakopaat, jas se pokloniv. Si sedevme na podot,
po ne{to zboruvavme, toj petok ne se raspadna samo
razgovorot.
116
Novokomponirana prikazna
Na vremeto ima{e eden ma` i edna `ena, ama nemaa
deca. Taka, minuvaa godini i godini, koga eden
den, ete ti edna babaroga dojde vo seloto. Se­la­ni­te
se upla{ija i ja spobrkaa za da ja utepaat. Mavaa so
drva i so kamewa po babarogata, arno ama taa se
skri vo drvarnikot na bezdetnite. @enata pra­
ve{e zelnik i ja najde babarogata, koga otide da
zeme drva za oganot. Babarogata ja mole{e da ja
skrie od selanite i `enata se smiluva i ja odnese
do­ma. Babarogata vide deka e prazna ku}ata i ja
pra­{a `enata kaj & se decata. @enata & re~e deka
ne­maat deca, toga{ babarogata se pofali deka }e
im ka`e kade da najdat dete, ako ja iznesat skri{no
od seloto i ako & zamesat edna banica so crvi za po
pat. @enata se soglasi. Se vrati ma`ot od lozjeto i
koga ja vide babarogata ja grabna sekirata za da ja
zakole. @enata edvam ja spasi babarogata i s$ mu
ras­ka`a. Ma`ot se soglasi. Toga{ babarogata im
ka­`a deka ma`ot treba da najde jajce od zmija i da &
go donese na `enata za da go kva~i. Ma`ot otide da
ba­ra jajce od zmija, a `enata ja krie{e babarogata.
De­vettata ve~er ma`ot se vrati so jajce i `enata
si go pikna, babarogata promrmore ne{to magi~no
si ja zema banicata so crvi, se ka~i na kolata i se
pokri so ko`i za da ne ja vidat selanite. Ma`ot
117
trg­na so kolata nadvor od seloto, arno ama pred toa
im ka`al na selanite da go ~ekaat od drugata stra­
na na rekata za da ja ubijat babarogata. Koga za­sta­
na so kolata, selanite so stapovi po~naa da ja udi­
ra­at babarogata {to be{e pod ko`ite. Pred da
umre babarogata mu frli kletva na ma`ot. Toj si
doj­de doma, ka­`a na `ena mu i taa mnogu se upla{i.
Po ~e­ti­rie­set dena `enata te{ko se razbole, bol­
na be{e do tri godini, celata be{e naduena i ne{­
to kako da ja jade{e odvnatre. Edna ve~er koga se
vrati ma`ot do­ma go vide yverobebeto {to izleglo
kako si ja do­ja­duva majkata. Posaka da go ubie, ama
mu be{e strav. Go ~uva{e deset godini, raste{e
po­brzo od dru­gite deca, be{e i posilno, ama mnogu
be­{e lo­{o. ^ovekot ve}e ne mo`e{e da izdr`i za­
{to de­te­to ni{to ne rabote{e, po cel den gi ma­~e­
{e se­la­ni­te so odvratnite zvuci {to gi proizve­
du­­va{e so gajdata i kavalot, i jade{e tolku mnogu
{to toj os­ta­nuva{e sekoga{ gladen. Eden den mu gi
da­de pos­led­nite tri kozi, go izbrka od doma i mu
re~e i~ da ne se vra}a. Deteto gi spotera kozite na­
go­re niz pla­ninite, kozite si brstea drvca, deteto
gi mol­ze­{e i zaedno odea po planinite Arno ama,
eden den fati da sviri deteto, kozite se ispla{ija
od u`as­na­ta svirka i izbegaa u{te ponagore po
pla­­ni­ni­te. Deteto trgna po niv. So denovi tr~a{e
po niv. Sekoga{ za malku mu begaa i taka stignaa
do mes­to­to kaj {to `iveeja dvata zmeja. Zmejovite
gi vidoa kozite, gi fatija i gi stavija na ra`en da
118
gi pe~at. Deteto yirka{e od zad edni karpi i mnogu
mu pad­na maka za kozite. Se simna od karpite i im
re~e na zmejovite da stanat pobratimi. Tie mu se
izna­smea­ja, mu rekoa deka se zmejovi, deka ne mo`e
obi­~en ~ovek da im bide pobratim, deka }e go
izedat. Toj im re~e deka ne znae da sviri na gajda i
na kaval i vedna{ po~na da gi izma~uva so groznite
zvu­ci. Zmejovite edvaj izdr`aa, mislea deka }e og­
lu­vat, mu rekoa deka ako prestane mo`e da se po­bra­
ti­mat. Se pobratimija i sednaa pred kolibata da
gi jadat kozite. Zmejovite go jadea mesoto i koskite
gi stavaa pred sebe, a deteto gi glode{e i samo naj­
tvr­dite delovi gi frla{e preku ramo. I toga{ ed­
niot zmej ja pogledna trpezata, pred deteto edna
kos­ka nema{e, i mu re~e na deteto:
- Dete, ti mesoto sose koski si go izel.
Deteto re~e:
- Jas ne sum kako vas da jadam meso i da gi ostavam
kos­kite.
I si rekoa zmejovite eden na drug:
- Toj ~ovek e postrven od nas.
Toga{ stana edniot zmej, zema edna bivolska ko`a,
otide da napolni voda i ja donese. Ja ispi ce­la­ta
odedna{. A deteto si gleda{e. I zmejot mu re~e na
deteto da odi da donese u{te voda da pijat. I deteto
stana, edvam ja digna ko`ata i ja odvle~ka do
vodata. Vide deka ako ja napolni nema da mo`e da ja
119
odnese, pa si napravi edno {ilo i fati da ko­pa za
da dote~e vodata do kolibata. Zmejovite go ~e­kaa da
donese voda, a toj si kopa{e. Otide eden zmej da
vidi {to e rabotata i go vide kako kopa.
- Brej, dete, {to kopa{ tamu, neli treba{e da ni
do­ne­se{ voda da pieme?
Deteto mu re~e:
- Kopam, oti mene edna ko`a ne mi stiga, pa zatoa }
e napravam sama vodata da si dojde do kolibata.
I zmejot si ja napolni ko`ata i ja narami da ja no­
si kaj drugiot zmej. Mu ka`a na drugiot zmej {to mu
reklo deteto za vodata. I koga ~u drugiot zmej se up­
la­{i, i si rekoa zmejovite eden na drug deka toj
~o­vek }e gi uni{ti.
- Ve~er koga }e spie da go utepame.
Kako {to vrevea mnogu toj gi slu{na, i koga dojde
vre­­me za spiewe toj im ka`a deka mu e tesno vo ko­
li­­bata, deka }e spie nadvor. Otide nadvor, arno
ama pokri eden pogolem kamen i nekolku pomali so
jam­­bolijata, |oa toj spie tamu, i se ka~i na edno dr­
vo. Si sede{e na drvoto, oti mu be{e strav od zme­jo­
vi­­te. I pomina malku vreme, i zmejovite izlegoa
da vidat kade spie. I koga gi vidoa po­krie­ni­te ka­
me­wa, po~naa da frlaat kamewa za da go ute­paat. I
tamu natrupaa eden kup kamewa kolku po­lovina
pla­nina, i rekoa:
- Stiga, od nego sega ni prav nema.
120
I si otidoa da spijat vo kolibata. Toj gleda{e, i
set se trese{e od strav, i tamu na grankite ostana
i cela no} ne zaspa. Koga se razdeni, stana i otide
kaj zmejovite. Tie koga go vidoa mnogu se upla{ija.
Toj sedna do niv i gi pra{a:
- Pobratimi, kako pominavte sno{ti?
I tie mu rekoa:
- Arno pominavme. A, ti kako pomina sno{ti, sam?
I toj im re~e:
- Arno pominav, ama malku bolvi me jadea.
I koga im go ka`a toa tie u{te pove}e se upla{ija,
i si rekoa:
- Vide li? Nie so tolku kamewa frlavme po nego, i
mis­levme deka sme go utepale, a nego kamewata mu
se storile kako bolvi. Tuku, aj da mu platime da si
odi, oti lu|eto inaku ne razbiraat.
I edniot zmej mu re~e:
- Prijatele, }e ti dademe eden kov~eg poln so al­ta­
ni da si odi{ doma, oti tuka ne e za tebe, bolvi }e
te izedat.
I toj mu re~e:
- Zo{to mi se tolku pari? Mene tuka arno mi e so
vas. Jas doma si imam mnogu pari, ne se tovaram jas
so toj kov~eg. Ako sakate vie sami donesete go kaj
mene doma.
121
Toa go re~e, za{to ne mo`e{e sam da gi nosi
altanite. Toga{ zmejovite mu rekoa:
- Ajde nie }e ti gi doneseme.
I trgna toj nakaj doma, a zmejovite letaaa po nego
so kov~egot. Koga dojde doma, tatko mu istr~a u{te
vo dvorot da go tepa, oti ne smee{e da se vrati. I
koga go vidoa ova zmejovite od strav go ispu{tija
kov~egot so altanite i letnaa da begaat kon pla­ni­
ni­te. Kov~egot padna pravo vrz tatko mu i go sma~­
ka, i toj stana najbogat od site, i site se pravea
deka ubavo sviri na gajda i na kaval i go slu{aa, a
krv im te~e{e od u{ite. Zmejovite pak, ottoga{
mno­gu se pla{at od lu|eto i se krijat najgore na
pla­ninite po nekoi dupki.
122
Fabula rasa
Anafora be{e lik {to treba{e da ja dobie svojata
so­dr`ina vo tekot na raska`uvaweto. Taa be{e
glav­niot lik, dvigatelot na raska`uvaweto i ne­
go­vata cel.
Deiktik be{e intrigant, {pion, rasipuva~ na za­
ba­vi, prorok, dou{nik, licemer, izmamnik, de­ma­
gog, snaodliv ~ovek koj ne saka{e da bide, tuku da
ima. Toj be{e so neusoglasena psihostruktura,
kontradikcijata be{e negovata su{tina. Toj be{e
pod­gotven na s$ za da go pottikne dejstvieto.
Toj saka{e da ja ima Anafora, a ne saka{e da bide
Deiktik. Zatoa u{te vedna{ & ka`a deka tie dvaj­
ca­ta se izmisleni, deka toj mo`e da & pomogne da
iz­leze nadvor od tekstot.
Za ~udo Anafora ne mu poveruva, tuku mu ka`a deka
taa u{te ne e podgotvena da izleze nadvor od teks­
tot, deka ne znae dovolno za tekstot za da oceni da­
li saka da izleze od nego. I deka ne mo`e da mu ve­
ru­va za{to samo pred malku se zapoznale.
Deiktik po~na da & objasnuva deka tie dvajcata se
tek­stot, deka bez niv tekstot ne bi postoel, deka
tie se edno isto, deka Raska`uva~ot gi razdvoil za
da u`iva dodeka se iz`ivuva vrz niv.
Na toa Anafora mu odgovori deka, ako tie dvajcata
123
se tekstot, toga{ ne bi mo`ele da postojat nadvor
od tekstot i deka sledstveno na toa bi trebalo da se
potrudat da go uredat tekstot po sopstvena volja.
Deka ne veruva vo postoeweto na Raska`uva~ot za­
toa {to ne go videla, tuku samo slu{nala za nego od­
Deiktik i deka ne gleda nikakva pri~ina nekoj da
se iz`ivuva na tolku surov na~in so nea.
Deiktik ja ubeduva{e deka ne postoi takvo ne{to
kako sopstvena volja, tuku deka nivnata sudbina e
odnapred napi{ana. Deka toj mo`e da ja zapoznae
podobro so toa kakov e vsu{nost tekstot, deka mo`e
da & go poka`e Raska`uva~ot i deka pri~inata za
negovoto surovo iz`ivuvawe vrz niv e vo toa {to i
samiot Raska`uva~ se ~uvstvuva zagrozen od teks­
to­vite, zatoa {to i toj se somneva deka e samo eden
spo­reden lik vo ne~ij pogolem tekst i deka nego­vo­
to postoewe direktno zavisi od niza drugi teksto­
vi, deka ni toj ne se smeta sebe za dovolno `iv i
ottamu ima potreba vrz niv da se iz`ivuva. Deka
Raska`uva~ot se nadeva oti so pi{uvaweto na
teks­tot }e stane lik Referent, deka }e vleze vo is­
to­rijata {to vo krajna linija e samo u{te eden
tekst.
Anafora prifati da trgne so nego za da ja zapoznae
podobro so su{tinata na tekstot. Toj & re~e deka e
gola i deka treba da se oble~e za da ne bide som­ni­
tel­na, toga{ ja oble~e i trgnaa. Odea mnogu dolgo,
gle­daa sekakvi raboti, i ubavi i grdi, a Deiktik
pos­tojano ja potsetuva{e deka seto toa e izmis­le­
no, deka toa e dekor postaven samo za da gi odvrati
124
od vistinskoto spoznavawe na tekstot, kako ob­le­
ka­ta {to ja pokriva nivnata golotija.
Po tolku odewe Anafora o`edne i ogladne, po~na
da mu gi opi{uva simptomite na Deiktik, a toj &
re­~e deka toa e voobi~aena pojava predizvikana od
predolgiot prestoj vo ramkite na tekstot, deka
duri sega e podgotvena da po~ne so razotkrivaweto
na tekstot. Ja odnese vo eden restoran i nara~a ja­
de­we i piewe. Otkako dobro se najadoa i napija, toj
mu plati na kelnerot, a Anafora seto toa budno go
slede{e.
Koga izlegoa od restoranot taa go pra{a dali se­ko­
ga{ za hrana i voda treba da se dadat takvi har­tiv­
~i­wa. Deiktik be{e voshiten od nejzinata spo­sob­
nost da gi zabele`i klu~nite ne{ta i so nasmevka
& odgovori deka voobi~aeno se davaat takvite har­
tiv­~iwa, ako gi ima{, no deka mo`e da se ponudi i
ne{to drugo, ako gi nema{, deka hartiv~iwata se
vi­kaat pari i deka i vrz niv e napi{an nekakov
tekst. Ne zaboravi da ja predupredi deka sega toj
dal pari za nejzinata hrana i voda, deka taa e praz­
na i deka nema pari, deka treba mnogu da se ma~i i
da raboti za da dobie pari, deka ne znae da pi{uva
i da ~ita, deka e mnogu stara za da odi na u~ili{te
pa potoa da dobie diploma {to e povtorno samo
tekst na hartija, no deka nekoi toa go cenat i za toa
da­vaat pari, zatoa {to osven razmenata na tekst­o­
vi vo tekstot ni{to drugo nema. Deiktik prodol­
`i i ponatamu da & objasnuva {to e tekstot, no Ana­
fo­ra ne mo`e{e da go sledi i po~na da pla~e.
125
Deiktik prestana da zboruva i ja gu{na. Potoa
ka`a deka }e & pomogne, po~na da ja soblekuva i da
ja gali, taa se sme{ka{e, i toj se sme{ka{e, potoa
ja zabole, vide malku krv, se zbuni, po~na da vika,
pro­ba da izbega, toj ja siluva{e.
Anafora dolgo po toa sede{e stutulena i se tre­se­
{e, Deiktik ja u~e{e deka toa se vika bolka, strav,
na­silstvo... deka seto toa treba da go podnese za da
za­raboti pari, no deka seto toa vo osnova e iz­mis­
leno od Raska`uva~ot za da ja zgolemi verojatnosta
na tekstot.
Anafora se prepu{ti na negovite upatstva, toj ja
nu­de{e na drugi i dobro zarabotuva{e od nea. Ana­
fo­ra se navikna i po nekoe vreme povtorno po~na
da zboruva, no potivko. Dolgo go mole{e da ja nau~i
da ~ita i pi{uva, Deiktik ja ubeduva{e deka toa
ne & e potrebno, deka taka samo }e navleze podla­bo­
ko vo sistemot na Raska`uva~ot, deka toa e vove­dot
vo zboropstvoto. No, Anafora ne se otka`a i toj
po~na da ja u~i da ~ita i da pi{uva, na po~etokot &
be{e te{ko, no ve}e be{e naviknata na te{kotii,
smeta{e deka makata e su{tinata na tekstot za{to
taka ja nau~i Deiktik, saka{e da se ma~i za da pro­
nik­ne {to podlaboko vo su{tinata, kako da na­se­
tuva{e deka vo tekstot mo`e da se najdat ne­dos­ta­
to­ci, dupki niz koi mo`e da se yirne Raska`uva~ot
i da mu se plukne vrz odvratnoto lice.
Otkako se nau~i da ~ita i pi{uva, po~na da ~ita
ka­ko luda, ~ita{e postojano, ne prekinuva{e so
~i­taweto ni koga rabote{e, samo si le`e{e i si
126
~i­ta{e. Mu{teriite po~naa da se bunat, zatoa {to
taa prestana da im obrnuva vnimanie, ednostavno
ne gi ni zabele`uva{e dodeka se redea eden po drug.
Eden den ostana bez rabota, be{e tolku za­~i­tana
{to ne ni be{e svesna {to se slu~ilo, no Deiktik
be{e i svesen i besen. Po~na da & se dere i da ja
tepa, no taa samo ~ita{e i ~ita{e... Koga De­ik­tik
se isto{ti od tolku tepawe i padna vrz pre­te­
panata Anafora, taa ja zatvori knigata i mu re~e:
“Znam kako mo`am da izlezam od tekstot, tre­ba da
napi{am tekst {to po~nuva najobi~no, vo sklad so
gramati~kite pravila, so ispravna mor­fo­lo{­ka,
leksi~ka, sintaksi~ka i semanti~ka struk­tura, a i
prikaznata treba da bide najobi~na. A potoa na
sekoi
3,141592653589793238462643383
2795
re~enici treba da pravam po nekoja otstapka,
o~uduvawe i na strukturen plan i vo tekot na nas­
ta­nite. Ne{to vaka, otprilika... Anafora po~na
da pi{uva.
Deiktik stana i pro~ita {to napi{ala Anafora,
go zema tekstot i otide kaj eden negov prijatel {to
ima­{e pizdava~ka ku}a, na Pizdava~ot mu se do­
padna tekstot i mu re~e da mu donese u{te dvae­set­
ti­na takvi tekstovi za da objavi zbirka {to }e se
prodava kako alva.
Deiktik se vrati radosen za{to si misle{e deka }
e se zbogati, otkako po~na da ja prodava Anafora
mis­le{e samo na pari i ne mu ni teknuva{e da go
na­pu{ti tekstot, mu se uarni. Po~na da ja ubeduva
Anafora da prodol`i da pi{uva, no taa uporno od­
bi­va{e. Ì se zakanuva{e deka pak }e ja tepa, a taa
127
mu re~e: “Preku glava mi e od nasilstvo, mo`e{ da
me tepa{ kolku saka{ jas ne ti pi{uvam za da se
zbogati{! Jas napi{av {to napi{av, i tolku! Ce­
lata istorija vi e ~isto nasilstvo, drugo ni{to ne
znaete osven da vr{ite nasilstvo! U{te od po~e­to­
kot me ubeduva{e deka osven nasilstvo, bolka i
strav drugo ne postoi, no ti samo se obiduva{e da
se opravda{! Vie ma`ite celosno ste ja zaebale ra­
bo­tata! Doa|a vremeto na anarho-feminizmot, na
nenasilstvoto! Odbivam da vr{am nasilstvo, od­
bi­vam da jadam, ne sakam da se uni{tuvaat drugite
`i­votinski i rastitelni vidovi za da pre`iveam
so toa {to }e gi izedam! Ne sakam meso od zak­la­ni
`i­votni {to celiot `ivot go pominale zat­vo­re­ni
na farma! Ne sakam ve{ta~ka hrana proizve­de­na vo
fabrika, polna so otrovi i kletvi od is­ko­ris­te­ni­
te rabotnici! Ne sakam ni genetski modi­fi­cirana
soja od poliwata na svetskite korpora­cii {to gi
poseduvaat patentite za site semiwa! Sa­kam {to
po­brzo da vratam barem del od dolgot kon pri­ro­da­
ta so toa {to }e umram od glad i }e gi na­hranam
mik­roorganizmite so moeto meso!”
Deiktik prodol`i: “Pa vidi, ima{ i mesni pro­
iz­vodi so sertifikat deka so `ivotnite se pos­ta­
pu­valo humano na farmata, pa sertifikat deka se
zak­lani na islamski na~in, pa sertifikat deka
so­j­ata ne e genetski modificirana... dobro, malce
se poskapi od proizvodite bez sertifikat, ama {to
saka{ ti pove}e?!
Anafora mu se iznasmea: “A be glup, tie ser­t­i­fi­
ka­ti se samo na~in da se pro{iri raznovidnosta
128
na proizvodite, da se zgolemi proda`bata na smet­
ka na bo`emnata eti~nost na nekoi potro{uva~i!”
Deiktik zbesna: “[to zbori{ ma! Ti{ina! [to
trese{ sekakvi gluposti! Toa ti e od tie knigite
{to si gi pro~itala! Ti si poludela! Jadi tamu da
ne te tepam! Jadi sviwo! Jadi!” Deiktik zema edno
paket~e od nekakov mrsen kavijar i po~na na sila
da & go pika vo ustata, & gi iskr{i zabite i ja os­ta­
vi takva raskrvavena na podot.
Anafora poleka stana, otide do hodnikot, se po­
gled­na vo ogledaloto i se nasmevna, mu se smee{e
na Deiktik: “Vidi, mene ne mi ni trebaat zabi, jas
i taka nemam namera pove}e da jadam, a ti si tolku
ne­originalen, takvi kako tebe ima... so lopata da
gi rine{, kako da si izlegol od nekoj evtin film i
{lup pravo vo ovoj nepodnoslivo glupav raskaz, ti
si igra~ka na Raska`uva~ot i s$ duri ne go sfati{
toa }e prodol`i{ da gi povtoruva{ istite glu­pos­
ti, a Raska`uva~ot koj znae i dali postoi, naj­ve­ro­
jat­no ti si go izmislil za da se oslobodi{ od odgo­
vor­nosta, pravo da ti ka`am sega ve}e ne mu ni tre­
ba{. Ako Raska`uva~ot navistina postoi, treba da
znae{ deka ima mnogu skromni raska`uva~ki spo­
sobnosti, ete sega go fa}a panika, ne znae kako da
go zavr{i tekstov i ako ne te strefi infarkt jas
gla­vata }e si ja ise~am.”
Deiktik saka{e da ka`e deka ni{to ne ja razbral
zatoa {to & se skr{eni zabite, ama ne mo`e{e da ja
ot­vori ustata. Pa, toa be{e apopleksija! Po |a­vo­
li­te, Anafora mo`e{e da gi predvidi namerite
129
na Raska`uva~ot. No, Raska`uva~ot be{e sitni­
~av, saka{e da ja natera Anafora da si ja ise~e gla­
va­ta zatoa {to infarkt i apopleksija ne e isto,
in­sistira{e na krvav kraj.
Anafora ne mu obrnuva{e vnimanie, ednostavno
si legna na podot i prodol`i da {trajkuva so glad,
nejzinite barawa bea jasni, saka{e Raska`uva~ot
da ja ostavi na mir.
Raska`uva~ot se povle~e, ja ostavi taka gladna po­
ve­}e od eden mesec za da ima vreme da se pre­gru­pi­
ra. Mu tekna da go dokraj~i Deiktik so u{te eden
udar i da go usmrdi za da gi navede sosedite da ja
skr­{at vratata. Sosedite ja skr{ija vratata i
vnatre go najdoa usmrdeniot Deiktik i skoro do
smrt pregladnetata Anafora. Ja odnesoa vo bol­ni­
ca, tamu & dadoa infuzija. Podocna lekarite utvr­
di­ja deka pretrpela trajni o{tetuvawa na mozokot
i na nekoi vnatre{ni organi zaradi gladuvaweto,
pa taka ja smestija vo sanatorium.
Tamu Anafora prodol`i da `ivee so pomo{ na ap­
~i­wata i medicinskite sestri, i se razbira, so
mno­gu nade` deka na Raska`uva~ot mu e ve}e zdo­
dea­no od nea. Za sre}a ili nesre}a, taa uspea da go
pro{vercuva svojot tekst i edna{ koga otide da
sere go izvadi liv~eto od xebot si sedna na {oljata
i po~na na glas da go ~ita, na 3,14159265358979323
84626433832795 re~enici pred krajot pu{ti voda
i s$ otide vo nepovrat.
130
Podmet
Vrz bosnova na kraterogijata zavistnost, praz­li­
ku­vame nekolku vidovi vimenski grupi, a na prvo
mesoto - ne-za-visnata vimenska grupa. Toa e pod­
me­tot. Oprdeluvaj}i go podmetot kako vimenska
gru­pa, vsu{nost oprdeluvame kvaki vidovi borovi
mo`at da se javaat vo kva-kva funkcija - borovi
(boroformi), no i konstrikcii {to imaat vi­men­
ski karakter ili vimenski funkcii vo pre­~e­ni­
ca­ta: vimenki, zanemki, (supatantivizirani) pr­
dav­ki, broevi, kako i bezli~nata da-konstrikcija
kako stepen me|u glagolskata sli~na forma i (pod)
gla­golskata vimenka: Lesno e da se umre - te{ko e
da se `ivee ~esno.
Osven toa, serelativna del-re~enica mo`e da se ja­
va vo funkcija na podmet, zanemuvaj}i vimenka
ili supatantivizirana prdavka: Koj ne raboti,
ne tre­ba da jade = nerabotnikot (a ne toj {to e
nevraboten, t.e. bez rabota).
Razli~ni vidovi borovi, grizrazi i konstrikcii
mo­`at da bidat glupotrebeni i kako vimiwa na sa­
mi­te seebesi, toga{ koga se zboruva za niv, t.e. koga
se metajazi~no glupotrebeni, na primer: ^ita i
pi{uva se glagoli od a-grupa.
Ova }e go silustrirame drknuvaj}i od poznatiot
pri­mer na Bla`en Kloneski (1966): Sekoe of ne e
od maka, kade {to e grizvikot glupotreben vo fik­
131
ci­ja na podmet. Mo`eme da ka`eme i: Ne slu{aj go
sekoe of (direkten grobjekt); Ne veruvaj mu na
sekoe of (indirekten grobjekt); Ne mo`am da se
zanimavam so sekoe of (prdlo{ki grobjekt) itn.
Koga go pro~ita ova, Podmet se upla{i i izbega od
u~-ebnikot po skintaksa na makedonskiot standar-den jazik. Ne pomina ni mig otkako toj si oti­
de, a u~ebnikot ve}e be{e pretvoren vo prav ili
mo`-ebi kriv. Podmet vedna{ se upati kon naj­
blis­kata imenuva~nica i tamu si go smenimeto vo
P. Odmet.
P. Odmet be{e mnogu ta`en, mu nedostiga{e re­dot
{to na vremeto vladee{e vo ramkite na u~-eb­ni­
kot. Znae{e deka toa e maslo na Prirok, deka toj ja
{iri metamorfolo{kata zaraza nasekade, samo toj
ima{e smelost da kuristi istrebiolo{ko zboru`je
za da mu stavi kraj na zboropstvoto.
P. Odmet ne mo`e{e da se smiri, stana pa­ra­noi­
~en, se pla{e{e deka Prirok gi pu{til svoite
zbo­ru`eni bandi da go spasimiliraat. Zatoa sekoj
den ode{e vo razli~na imenuva~nica za da si go
me­nuva imeto. P. Odmet stana P. Domet, pa P.
Metod, pa T. Podem, T. Moped...
Ne be{e svesen deka i toj e odamna zarazen, deka
ime­nuvaweto e samo eden od simptomite na zbor­
les­ta.
132
Gran pri-kazna
Edno dete se ka~uva{e na edna lipa. Lipata be{e
stara, edna granka popu{ti i deteto padna. Po
mal­ku, stana i ja pobara grankata. Koga ja najde, ja
krena i po~na da & zboruva: „A mori granko, ne li
ti e sram taka da se kr{i{, ba{ koga jas se ka~uvam
vrz tebe?"
Grankata be{e zbuneta, ne o~ekuva{e takvo ne{to
od deteto. Glas ne pu{ta{e od strav deka deteto }e
ja dokr{i za da & se odmazdi.
„Ej, granko, tebe ti zboruvam, da ne si gluva?" - ka`a
deteto i ja protrese grankata. Toga{ grankata pro­
{u­moli: "Ti da ne padna na glava, pa sega ti se
~i­ni deka mo`e{ da zboruva{ so granki? Odi na
le­kar, mo`e e ne{to seriozno."
"Koj ma, da odi na lekar?! [to e sega, budala }e me
pravi{?! Glej se kakva si iskr{ena, ti treba da
odi{ na lekar! Mo`e ti si padnala na glava, pa se­
ga ti se ~ini deka mo`e{ da zboruva{ so deca!"
"Dete, svesti se {to zboruva{, ej! Pa, grankite ne­
ma­at glavi, ti si totalno ludo! I koj re~e deka
zboruvam?! Jas samo si {umolam... A, ako smeta{ de­
ka treba da odam na lekar, otkako ti me iskr{i, to­
ga{ ti treba i da me odnese{, za{to kako {to gle­
da{, grankite nemaat noze!"
133
"Dobro, }e te odnesam na lekar, ama nemoj da mi
pla~e{ ako ti stavat injekcija!"
Deteto ja zema grankata i po~na da ja vle~ka kon
najbliskata ambulanta.
"Eej, kade be!?! [to me vle~ka{ po zemja!?! Saka{
da me ubie{!?! Poka`i malku so~uvstvo!
Toga{ deteto ja krena grankata i ja prefrli preku
ra­mo. Po patot si zboruvaa za sekakvi raboti, gran­
kata mu raska`uva{e za pticite {to veselo pot­
skoknuvaat od granka na granka, a deteto & ras­ka­
`uva{e za toa kolku xamlii }arilo v~era. Stig­naa
do ambulantata i vo ~ekalnata prodol`ija da si
zboruvaat, deteto ja te{e{e grankata deka s$ }e
bide vo red, deka nema da ja boli i sli~ni raboti
{to im se ka`uvaat na grankite dodeka se ~eka za
pregled. Lu|eto {to bea vo ~ekalnata si mislea
deka deteto e tolku prepla{eno od pregledot {to
si zemalo granka da mu pravi dru{tvo.
Koga im dojde redot, deteto po~na so toa deka gran­
ka­ta nema karton, pa mu ka`a na lekarot kako i ka­
de ja skr{il... Lekarot ne saka{e da si go gubi vre­
me­to i vedna{ go izgubi svoeto trpenie, pa mu ja
grab­na grankata i so nea po~na silno da go mava de­
te­to po glava. Grankata se skr{i u{te edna{, a de­
te­to rasplakano i prili~no natepano gi sobra skr­
{e­nite delovi od grankata i trgna nakaj doma. Po
patot ne znae{e dali pla~e od bolka ili od `al po
gran­kata. Se privrza za nea, tolku dobro im ode{e
mua­betot. Doma proba da ja sostavi grankata, no po­
pus­to... Sepak, po nekoe vreme, grankata sobra sili
i tivko {u{na so iskubanite listovi: "Zemi vaz­
134
na, napolni ja so voda i stavi nekoj del od mene vo
nea, }e probam da pu{tam korewa. Ako mi uspee, na­
sa­di me nekade i }e stanam drvo. Deteto ja poslu{a
i ja stavi vo najubavata vazna.
Dojde majka mu od rabota, deteto gleda{e te­le­vi­zi­
ja. Taa po pat si kupila cve}iwa i vedna{ gi stavi
vo vaznata, a grankata ja frli vo |ubreto. Potoa
po~­na da gotvi ru~ek. Toga{ deteto dojde vo kuj­na­
ta, vide deka ja nema grankata i ja pra{a majka mu
kade e. Taa, otprvin ne mu obrnuva{e vnima­nie, mu
re~e: "Ostavi me, ne gleda{ li deka pravam ru­~ek?
]e dojde tatko ti, nemam vreme."
Deteto vika{e: "Si mi ja frlila grankata!" Po~na
da buri~ka po |ubreto. Majka mu se iznervira i go
za­tepa. Deteto grabna no` i vika{e: "]e te ubi­
jam!"
"Kogo }e ubie{, bre!?! Jas sum ti majka!" - vika{e
maj­ka mu i go tepa{e. Deteto ja zase~e po rakata.
Taa mu ja svitka rakata, mu go zema no`ot i pro­dol­
`i u{te posilno da go tepa. Vleze tatko mu i se raz­
vi­ka: "[to pravite ej, cela zgrada ve slu{a!"
"Saka{e da me ubie! Vidi, so no`! Poludel!" - vi­ka­
{e majkata.
Vedna{ go odnesoa na lekar da im dade upat za na
psi­hijatar. Se pogodi istiot lekar {to ne saka{e
da si go gubi vremeto so skr{eni granki. Im re~e
deka nema potreba od psihijatar, im dade ap~iwa
za smiruvawe.
Pred spiewe deteto ispi edno ap~e, a utredenta ne
se razbudi.
135
Lega~
Si le`ev na noviot krevet, be{e visok kolku pro­
zo­recot i ne morav da se potkrevam za da go gledam
ne­boto i lastovi~kite kako lovat muvi. Me vikna
maj­ka mi i mi re~e da se simnam do prodavni~kata
da kupam al-piper. Prave{e sarmi~ki od {tavel.
Jas ne sakav al-piper, pa & rekov da stavi |umbir.
Mi re~e deka ve}e stavila. Re~e deka stavila |um­
bir i vo sarmata od zelka, re~e deka pe~ela i riba,
a svinskoto ve}e go ispekla. Ja pra{av zo{to na­
pra­vila tolku manxi odedna{, mi re~e deka cela
ne­dela nema da pravi ru~ek, deka }e dojde sestra mi
na gosti. Sestra mi be{e presno trudna i ne sa­ka­
{e da jade, povra}a{e. Sestra mi nikoga{ i ne s­a­
ka­{e da jade, isto i jas ne sakav da jadam koga bev
male~ok. Po dva-tri saata sedevme vo kujnata i od­
bi­vavme da jademe, ni vikaa deka supata }e ni ja tu­
rat vo vrat. Supata ne be{e problem, mo`e{e da se
stopli i po dva-tri pati za eden obrok, retko koga
majka mi me tera{e da ja jadam oladena, so zgusnata
mrsotija na povr{inata. Toa mene mi li~e{e na
bara so mraz na povr{inata i mnogu mi be{e som­
ni­telno, manxite mi bea u{te postra{ni, oti bea
po­temni i matni, ne znaev {to jadam i sekoga{
pra­{uvav - [to e ova, a {to e ova? Mesoto go xva­
kav mnogu dolgo, ama ne go goltav, ~esto odev vo
136
nu`­nikot za da go pluknam ostatokot otkako }e go
is­{mukav sokot. Sestra mi sepak pobrzo jade{e i
ko­ga }e ostanevme sami vo kujnata me pla{e{e deka
}e mi go otkorne jazikot so {tipkata za hrana. Toa
be{e edna metalna naprava {to li~e{e na no`ici
samo {to namesto se~iva na kraevite se splos­nu­va­
{e i ima{e zapci, vsu{nost u{te visi na yidot
za­edno so drugite gotva~ki alatki. Mi vika{e da
ja otvoram ustata i da go isplazam jazikot. Sestra
mi me pla{e{e deka i filadendronot grize, duri
ed­na{ koga go staviv prstot vo eden od procepite
{to obi~no gi ima na listovite na fi­la­dend­ro­r­
not, taa me grizna skriena od drugata strana na
lis­tot, ama toa ne be{e stra{no vo sporedba so
{tip­kata za hrana. Sestra mi e sedum godini po­
sta­ra od mene, toga{ toa be{e zna~itelna pred­
nost. Edna{ na kosata mi zaka~i eden kup {tipki
za sprostirawe ali{ta, toa be{e zabavno, se ra­du­
vav i taka so {tipkite si tr~av niz stanot. Sestra
mi gleda{e MTV i ne mi dava{e da gledam crtani
na Sky One. Edna{, u{te pred da ima satelitska,
sestra mi zbesna, go zema sekir~eto i se za­ka­nu­va­
{e deka }e se zakole, celata be{e zacrveneta, so
ras­tegnato i istovremeno zgr~eno lice, celata
ras­plakana i mnogu silno se dere{e. Jas se skriv
pod masata i yirkav zad stolovite, majka mi be{e
is­pani~ena i probuva{e da ja smiri, tatko mi se
iz­nervira za{to celata situacija mu izgleda{e
bez vrska, glupava, i na sestra mi & nude{e no`, za­
toa {to so sekira e mnogu pote{ko ~ovek sam da se
za­kole. Izgleda slu~kava mi ostavila vpe~atok, pa
137
pet-{est godini podocna po~nav da se zafrkavam
deka }e se frlam od prozorecot, go otvarav i ja pre­
fr­luvav nogata od drugata strana, majka mi vi­ka­
{e da ne pravam gluposti, mi re~e deka kom­{i­ja­ta
porano se frlil isto taka od ~etvrtiot kat, ama os­
tanal `iv i prili~no sakat. Tatko mi ne ni
prestana da gleda televizija. Najverojatno bea na­
vik­nati i toa go sfatija kako nekakov pred-puber­
tet­ski simptom. Mene nikoj ne me sfa}a{e se­ri­oz­
no... istoto go probav i kaj baba mi i dedo mi, ima­{e
pove}e publika, i bratu~etkite bea dojdeni na
gosti, tamu site mi se smeeja za{to sakav da skok­
nam od prviot kat. Ete, sram mi e, ama moram da
priz­naam deka mene u{te mi trae fascinacijata
od samoubistvoto i skoro sekoj den kovam razni
pla­novi {to mi odzemaat prili~no vreme i ne mo­
`am da u~am.
138
Smrt, sloboda ili prigovor na sovesta?
Vo sedum treba{e da se pojavi na lekarski pregled
za regrutacija. Be{e sedum i deset, po tret pat se
ja­vuva{e kaj majka mu na rabota da ja pra{a kaj mu e
zdravstvenata kni{ka. I taa ne znae{e. Otide bez
kni{­ka, vo taksito go fati silen anarhisti~ki
na­pad, gi pcue{e site kni{ki - u~eni~ki, voeni,
par­tiski...
Po pat mu tekna da im predlo`i na tie {to }e go
reg­rutiraat da oformat nova specijalna edinica
“Ge­mixii”, sostavena samo od nego i so edinstvena
cel - da se napadne restoran na McDollars i da se
vne­se na menito eden Big Bang, so {to bi se pro­dol­
`i­la makedonskata antiglobalisti~ka tradicija.
Stigna ~etiriesettina minuti podocna od pred­vi­­
denoto. Na prviot pregled go proglasija za pri­vre­­
meno nesposoben za voena slu`ba vo traewe od 4 go­­
di­ni. I sega se nadeva{e na sli~en ishod, no pr­vo
treba{e da mu zemat krv od vena. Toj ne se pla­{e­­{e
od igli, naprotiv, se ponudi samiot da si iz­va­di
krv. Medicinskata sestra neodolivo se nas­mev­­na na
ne­govata {ega. Za ~udo, taa tolku ne`no mu vade{e
krv, {to mu se pri~ini deka go gali pro­let­no vetre.
Toj celosno se prepu{ti, u`iva{e vo nej­­zinata ple­
nuva~ka ubavina. Toj se vqubi i spon­­­tano po~na da
ja baknuva dodeka taa milno mu va­d­e{e krv.
139
“Auuu!!! [to pravite!?!” - vikna drugata me­di­cin­
ska sestra koga ja otvori vratata i gi vide.
Prepla{eni i zbuneti, bolno go prekinaa qu­bov­
ni­ot zanes, sripaa od stolovite, iglata se skr{i i
{tr~e{e od negovata vena, toj se dere{e na set
glas, a krvta prska{e po prisutnite. Toj se one­
sves­ti i padna na podot pri {to silno si ja tresna
gla­vata. Site osven dvajcata {to ~ekaa na red za
va­dewe krv se zbrkaa. Edniot go pra{a drugiot:
“Si go gledal li ‘Rekviem za eden son’ od Daren
Aro­nofski?”
“Ej, da be, gangrena! Rakata mora da se se~e! Trajno
ne­sposoben za voena slu`ba! Kopile edno sre}no!”
“Ha, ha, ha!” - dvajcata radosno se smeeja.
Krvta brzo te~e{e, za mig se prepolni celata pros­
torija, vratata se skr{i od visokiot krven pri­
tisok. Krvta blikna niz hodnicite, gi nose{e bol­
nite i lekarite na drugo mesto za da gi udavi.
Celata bolnica be{e obliena so krv, od site vrati
i prozorci te~ea reki krv vo bukvalnata smisla na
zbo­rot. Celiot grad potona vo krvavata poplava.
Ko­ga krvta se zasiri, dojdoa gladnite od celiot
svet za da jadat od sireweto. Gnetea, gnetea, me­vo­
vi­te po~naa da gi bolat i zapadnaa vo dlabok ma­so­
ven trans. Takvata grupna halucinacija im ovoz­
mo­`i da go do`ivveat istiot stepen na qubov {to
za mig go do`iveaa potencijalniot vojnik i me­di­
cin­skata sestra. Kone~no site se oslobodija.
140
Bele{ka za avtorot i deloto*
„Jas gledam koga nekoj stanuva istorija vo
najlo{ata besmisla na zborot..."
[undimitar Sarmaxiev, Popladne vo parkot
Manirizmot, sfaten kako istorisko umetni~ko dvi­`e­
we, kako teoriski pridones, no najmnogu kako umetni~ka
i pred s$ literaturna praktika - nikoga{ ne fatil po­
dla­bok koren na makedonskata kulturna po~va, vklu­~u­
vaj­}i go tuka i poleto na kni`evnosta. Vo prozata, eden
od retkite isklu~oci koj vidlivo manipulira so ma­ni­
ris­ti~kite figuri e Pandalf Vulkanski, pred s$ so ne­
go­viot Re~nik, koj se obiduva, niz (re)konstrukcii i de­
struk­cii, da gi pro{iri zna~enskite zoni na ma­ke­don­
ski­ot jazik, da otvori novi kopovi i `ili vo su{nava ni
i energetski skr`ava zemja.
Da potsetime: manirizmot stoi nasproti klasicizmot,
ka­ko {to vo anti~kata retorika azijanizmot stoi na­
spro­ti aticizmot. Eduard Norden smeta deka aticizmot
e konzervativen, a azijanizmot moderen. Edniot e jad­ro­
vit, koncentriran, odmeren, umetni~ki biten. Drugiot
e sprotistavuva~ki, prekumeren, pove}ezna~en, iz­ve{­
ta­~en, zaobikolen, subjektiven. Klasi~noto, zna~i, spo­
red Gustav Rene Hok, e aticisti~ko, harmoni~no, kon­
zer­vativno. Maniristi~koto e azijansko, helenisti~ko,
dis­harmoni~no, moderno. Na aticisti~kiot stil ideal
mu e opu{tenata regularnost, a na azijanskiot ideal mu
se fantazijata i napnatata iregularnost.
*Pove}e podatoci za avtorot mo`at da se najdat na str. 51, vo
raskazot Kusa zaebigrafija.
141
[undimitar Sarmaxiev (avtoironi~en psevdonim vo
so­sema maniristi~en duh) vo svojata prva prozna kniga
samo delumno (niz efe-merki, blagi rotacii i spli­no­
vi) dopira nekoi maniristi~ki podra~ja, no toa go pra­
vi silovito skokovito i slikovito. Manirizmot vo su{­
ti­na ne e ni{to drugo tuku kreativen prezir sprema vo­
obi­~aenata jazi~ka praktika, sprema frazite, stereo­ti­
pi­te, op{tite mesta, izvetvenite metafori... Vo Zborgi­ja vo serajot (maniristi~en naslov od prv red - mo­`e­
bi i zaradi orientalniot, „azijanski", prizvuk) tokmu
se ~uvstvuva toj prezir kon regularnosta, „nor­mal­nos­
ta", predvidlivosta, voobi~aenosta... Se ~uvstvuva i
stra­­vo­ten umor od na{eto bedno sekojdnevie, od mi­ze­ri­
ja­ta {to n$ opkru`uva, od gluposta, brutalnosta i vul­
gar­nos­ta. Na nekoi mesta, vo nekoi raskazi, kalamburski
mis­ti~no se dopiraat „iregularnite" zoni na [un­di­
mi­tar so dobro poznatata sekojdnevna stvarnost, pri
{to nastanuvaat ~udni pretopuvawa, ~udni iscedoci od
tie mes­ta na triewe, na penetracii me|u svetovite
(„kont­ej-ne­rite-gnaskazi kako tajni premini od eden
smet vo drug"), sli~no na onie filmovi kade {to zaedno
igraat cr­tani likovi i vistinski akteri. Ponekoga{ vsu{­nost toj ton preovladuva vo pove}eto raskazi op{tiot vpe­~atok e morni~av; no ne{to {to balansira
nasproti mor­bidnosta i morni~avosta na Sarmaxiev se
negoviot humor, ne`nosta so koja im prioa|a na „za­da­~i­
te na de­konst­rukcijata" i re~isi sosema kamufliraniot
li­ri­zam koj tuk-tamu }e se probie niz crnilata ko metan
niz |ub­ri{te.
Zborgija ima i slabosti, toa ne mo`e da se preskokne,
tokmu zatoa {to metite se postaveni tolku visoko i da­
le­ku. Koga celta e odredeno rasformirawe na za­le­`a­ni­
ot (zala`uva~ki vo svojata ispraznost) jazi~en poredok,
to­ga{ ras{rafitelot mora da bide maestro i na „sta­ri­
142
ot" jazik, mora da bide beskrajno pedanten i precizen. Vo
od­redeni raskazi [undimitar zaglavuva so glavantu­
ri­te, i vo stilska i vo dramatur{ka smisla. Se ~uvst­vu­
va­at i vi{okot od eksperimentirawe, povremenata pre­
op­{irnost, odredeni povtoruvawa (tipi~ni odliki na
bun­tovni~kata mlade{ka proza), {to knigata malku ja
sla­bee vo konceptualna smisla. No, za sre}a, ne­spo­red­
li­vo se po~esti i pozna~ajni doblestite na kni­ga­ta: pol­
notijata, neskrotlivata i ~esto vxa{uva~ka fan­tazija,
na momenti re~isi ingenioznite jazi~ki re­{e­nija,
fenomenalnite par~iwa na „avtomatsko pi­{u­va­we",
izvonrednite poetski izblici, mnogu interes­ni­te
dijalozi, zborovnoto bogatstvo...
Zborgija vo serajot privlekuva i zatoa {to - paradok­
sal­no, niz seta nejzina izmestenost od zglobnite le­`i{­
ta na ovoj dosaden svet opsednat so petoklasna politika
i so ogromen strav kako da se do~eka sledniot den - taa
vsu{­nost e neverojatno realisti~na, tokmu precizen
vi­visekciski presek niz gnilosta (gomnipotentnosta,
bi rekol Gajdimitar) na dene{ninava. Mra~ni tinej­xe­
ri, u~iletki i uli~etki komplet so Kletau~ita i Ma­~o­
til­da, ~udni kom{ii, ludaci, frikovi, plastelino­gla­v­­­
ci, tap~-ovci, homoseksualci so sna`ni analni fik­sa­cii,
pervertirani heteroseksualci, ku~iwa i dru­gi `ivot­ni
od zoolo{kata gadina, prifatni avto­bu­si polni so
sopnatici i lunatici, turoristi, etni~ki mal­cinst­va,
getoblasteri, tele-vizori, kompjuterski igri­ci i raz­ni
drugi nusprdizvodi... - s$ e tuka, komp­le­ten spek­takldebakl {to vetuva |oa`ivot, kompleten in­ventar na
mizerijata vo bolno lucidnata glavantura niz la­vi­rin­ti­
te na edno rop{testvo... A nasproti bo­`emst­vata pred koi
kle~at podanicite na orgijas­ti~­ni­ot saraj [un­dimitar
go postavuva svoj (b-la`en) kult: Zborg.
Ednostavno glavata mi bu~e{e od tie zborovi...
143
Od „realisti~nite" raskazi osobeno vnimanie obr­nu­vam
na „politi~kite", Kralot [kartur i fritezite na
drkaleznata masa, na primer, ili Skopje-Vodno-Matka
ili Amnestija... Ladno, perverzno iskreno i dla­boko tie raskazi na nekoj na~in pove}e zboruvaat za voe­niot
konflikt 2001 godina od kupi{ta novinski teks­tovi.
Da pojasnime: ne stanuva zbor za starata prikazna za
umet­nosta koja ja preslikuva ili kompenzira stvar­
nosta. Taa pove}e e kompleksno iskriveno prika`uvawe
i izobli~uvawe na socijalnite sistemi otkolku odraz.
Toa i e ona tainstvenoto vo umetnosta, nejzinoto mis­
ti~­ko deluvawe. No, treba da se bide skepti~en i kon ne­
og­rani~enata euforija na estetiziraweto, ona vo {to
mo­`ebi postmodernata e kriti~na kon modernizmot.
Post­modernata (iako i so nea se podbiva Apsurdimitar,
na­rekuvaj}i ja potosmrdenizam ili prost-moden-ist), da
re­~eme kako eden vid manirizam, mnogu pove}e obrnuva
vni­manie na va`niot odnos me|u estetikata i anes­te­ti­
ka­ta. Umetnosta denes ~esto e svedena na sredstvo za smi­
ru­vawe, na nekakva eskapisti~ka droga.
Zatoa, koga zboruvame za prozata na Sarmaxiev, ne zbo­ru­
va­me za kompenzaciskata funkcija na umetnosta koja ne­
dos­tigot vo stvarnosta go kompenzira so povtoruvaweto
na taa stvarnost. Golemiot alpinist Hilari ima edna
slav­na re~enica: „Se ka~uvam na ridot bidej}i toj e tu­
ka." No, postoi i isto taka slavnoto dopolnuvawe na mi­
ni­malisti~kiot umetnik Karl Andre: „Planinarot se
ka­~uva na ridot bidej}i toj e tuka. Jas ja proizveduvam
umet­nosta bidej}i tuka ja nema." Toa e bitnoto i vo slu­~a­
jot na [undimitar zate~en vo tranzicionata kloaka
Skop­je: umetnicite sozdavaat umetnost bidej}i ovde ja
ne­ma. Kako {to veli Volfgang Vel{, vo modernite go­le­
mi gradovi mo`e da se pre`ivee samo ako se stane ne­oset­
liv na mnogu ne{ta, na na~in kako {to stoikot sozdava
144
oklop okolu sebe za da ne bide istro{en od haosot na nad­
raz­bite. Estetskite stavovi denes mo`at da se ostvarat
samo niz anestetikata.
Toa mo`ebi zna~i i deka denes umetnosta mo`ebi slu`i
i da gi kompenzira iluziite, da & dade malku smisla za
re­alnost na preterano imaginiziranata imaginarnost.
Kako {to veli filozofot Udo Markuard: „Jas na­vis­ti­
na mislam deka denes edna od glavnite zada~i na umet­
nos­ta e da se spasi iskustvoto od zagubata na iskustvoto
koe{to ja proniknuva stvarnosta."
Zborgija vo serajot e sna`no, mra~no i duhovito mla­
de{­ko delo koe se obiduva da se sprotistavi, so site
sredstva {to stojat na raspolagawe; kako da se odi po
tragata na slav­nite zborovi na Xojs, od Portretot na
umet­ni­kot vo mla­dosta: „Nema da mu slu`am na ona vo
{to ve}e ne ve­ru­vam, pa i ako toa se narekuva Doma{no
og­ni{­te, Se­mejst­vo ili Crkva... Za svoja odbrana }e gi
ko­ris­tam edinst­ve­nite oru`ja {to sebesi si dozvoluvam
da gi upotrebam: mol­~eweto, stranstvuvaweto, itri­na­
ta."
Vo Migot koga odlu~uvam za svojata idnina [un­di­mi­
tar veli: „Grubavinite na `ivotot se neizmerni, a novo­
soz­da­denite zborovi se samo mal del od neograni~enite
mo`­­nosti za razmenuvawe nebroeni podatoci vo ram­ki­
te na mre`ata ispletena od najfini normi. Postojat
mre­­`i so ramki?! Da, da, postojat i mre`i so mamki i
mre­­`i so damki i mre`i so krle`i... Da ti e merak da se
fa­­ti{ vo nekoja. Jas ednostavno }e prodol`am da se pre­
pr­a­­vam deka ne sum zapletkan i deka mojata ni{ka od
mre­­`ata ne se obiduva da me obesi."
N. G.
145
Download

undimitar Sarmaxiev Zborgija vo serajot