VESNIK ZA ODVITKUVAWE
IZLEGUVAL KOGA ]E MU TEKNE A SEGA SEKOJA PRVA SABOTA VO MESECOT
IV IZDANIE ! GODINA 65 ! BR 1657 ! 7 avgust 2010 GODINA ! BESPLATEN PRIMEROK
UBODNIK
OKTOPODNA MAKEDONIJA
Klimata vo Makedonija e mediteransko-planinska, no i napnata, nervozna i nestabilna. Vo
makedonskoto Sobranie, od den
na den, na povidok se sè poneprijatni sceni. Duri se o~ekuva
i masovna tepa~ka! Toa }e bide
prv dr`aven proekt vo koj, so
zaedni~ki sili, }e u~estvuvaat
i pozicijata i opozicijata. Me|unarodniot faktor na toj na~in }e mo`e na delo da ja vidi
silata na na{ite partii, koi dosega, svojata sila ja poka`uvaa
samo na hartija.
Od mnogute bladawa vo parlamentarnite klupi, golem del
od narodot se pra{uva dali nekoi na{i pratenici se alkoholi~ari?! „Osten“ so sigurnost vi
tvrdi: vo Makedonija nema politi~ari alkoholi~ari. Takov
vpe~atok se dobiva zatoa {to nekoi na{i pratenici zboruvaatkako da se pijani!
Grade`nicite tvrdat deka
na{ata vlada e kako bunar bez
dno. Prvo gi teraa da rabotat za
Darko MARKOVI]
DEMOKRATIJATA
VO MAKEDONIJA
NE E ZAKOPANA!
S¤ U[TE I JA
VADIME DU[ATA.
Vasil TOlEVSKI
razvoj na zemjata, sega gi teraat
da se otka`at od naplata, a na
krajot sledi sloboden izbor na
ortoma. Oti so noviot zakon za
javni nabavki na povidok e re{enie kako }e gi izvle~at grade`nicite. ]e gi vle~at so ortoma okolu vratot.
Na{iot oktopod ne se vika{e Pol iako be{e oktopod i Pol,
ama napravi r{um vo Makedonija. Koga bi bil kaj nas, Pol bi
bil koristen i za odreduvawe
na pobednikot na slednite izbori. Vo edna kutija }e bide stavena slikata na Grujo a vo drugata na Branko. Problem }e mu
bide tretata kutija! Vo nea }e
ima trevki od konop. Pol }e mora
da mu ja letne so site kraci ako
ne saka da bide uapsen i da mu
pravi dru{tvo na Du{ko! Oti
dodeka objasni deka e oktopod
ima da go napravat mlad majmun.
A razlika me|u star i mlad majmun skoro i da nema.
Vasil TOlEVSKI
SE PlA[I
OD VlADA VO SENKA
ZATOA [TO E PREMIER
NA SENKA OD VlADA.
Miroslav GEORGIJEVSKI
Nikos TOMOVSKI
2
RASKRSTIVME SO RELIGIJATA.
SE KRSTIME VO POLITI^ARITE.
Sabota, 7 avgust 2010
DENOVI LI SE DENOVI
Nata{a \OR\IJOVSKA
Kow
Vnukata na Goce Del~ev e decidna deka toj nikoga{
ne javal na kow. Na kow se onie {to go sednaa Del~eva na kow!
Progres
Kru{evo denovive se vrati samo vo devetstotini i
tretata! A zlobnicite komentiraat deka Makedonija
nazaduva vo evrointegrativnite prosesi!
Nastap
Crna Gora ima realni {ansi pred nas da gi po~ne
pregovorite so Evropskata unija. Niz kuloarite se
{pekulira deka podobro bi bilo da se iskombinira
zaedni~ki nastap pod kombinirano ime Crna Makedonija! A posle sekoj na svoja strana!
Identifikacija
Farmerot Du{ko Ilievski e uapsen zatoa {to odgleduval opasna droga! Istoto rastenie go ima i vo
dvorovite na edna gradinka i komunalnoto pretprijatie vo Bitola. Ama nema koj da gi identifikuva
odgleduva~ite na ova rastenie bidej}i nivniot identitet e vo tajnost zatoa {to istite ne u~estvuvale na
nitu eden miting na opozicijata!
Vra}awe
Opozicijata e obvineta deka saka da ja vrati Makedonija vo dve iljadi i pravata godina. Mora toa da e
maslo na Qub~o Geogievski koj vo ova vra}awe vo doti~nata godina se gleda sebesi kako Premier!
Sud
Ne e jasno za{to javnosta e iznenadena zatoa {to
mnogu bitni odluki prvo se donesuvaat vo Izvr{niot
komitet pa potoa vo Vladata! I onaka poslednive
dvaesetina godini golem broj funkcioneri go priznavaat samo sudot na svojata partija!
Iskustvo
Vo posledno vreme se po~esta e pojavata na rakovodni pozicii da se postavuvaat lica bez nitu eden den
rakovodno iskustvo! Za da se iskoreni ovaa pojava
mnozina seriozno ramisluvaat i vo partiskite kni{ki da po~ne da upi{uvaat raboten sta`!
Mile \OR\IJOSKI
Kako sekoj normalen Makedonec nenormalno gledam televizija. Pauza
pravam samo koga imam {to da jadam. Zatoa, retko pravam pauza. Gledam Sobraniski kanal. A tamu, sobrani site odbrani. To~ka: Tale na{. Vtoriot posle
prviot. Da se donese odluka za otkaz!
Ste~aec }e go pravat - kako mene!? Pa i
nego da go gazat so koli! Gi gledam napadite i odbranite na odbranite. Sram,
sram... vo zemja ~ovek da propadne. Plukawe kolku saka{, valkani ali{ta na
videlina, navredi, diskreditirawa...
Tale siromav, samo trepka. Gospod gleda
- lu|e ne veruvaat.
Gi gledam odbranite i se ~udam. Naprosto sum zbunet. A ludacite ba{ takvi
kako mene gi merkaat. Ama ovie {to na
mala vrata mi vlegoa v ku}i, za `iva kritika se. Zo{to se vakvi Makedonskite politi~ari, cel svet da im se smee a nie da
se jadosuvame?!
Mislam, mislam, i mi tekna!
Pa se znae. Jasno e, nema drugo. Zatoa
{to sme kilavi.
A ne sme kilavi od sega! Kilavosta
datira u{te od 334 godina p.n.e. Pogoduvate, neli! To~no: U{te od vremeto na
Aleksandar Makedonski. Malku posle negovoto ra|awe. Toga{ se rodi Ace Make-
Del~o MIHAJlOV
DOBIVME POLOVI^EN
DATUM ZA PRIEM...
VO NEGO STOI … 21 VEK!
Fa}awe
Ne e jasno zo{to opozicijata digna tolku vreva zatoa {to eden neidentifikuvan pripadnik na obezbeduvaweto vo Sobranieto se fatil za kamera. Nie
sme demokratsko op{testvo i tuka kaj nas e normalno policajcite namesto pi{toli da dr`at kameri vo
racete!
Vasil TOlEVSKI
Slobodan SRDI]
KILAVOST
don~eto, i od toga{ se smeta deka e rodena kilavosta kaj na{ite narodi.
]e pra{ate: Zo{to sme kilavi?!
Od prosta pri~ina. Slu{ajte vnimatelno. Ova e nau~en dokaz za edna na{a
osobina, koja ni gi upropasti na{ite najdobrite sinovi i }erki - politi~arite.
Makedonija }e ima{e najdobri politi~ari na planetava i po{iroko, da ne be{e
Aleksandar Makedonski i negovite potfati. Taka da znaete.
Vo 334 g.p.n.e. nemalo avtomobili,
avioni i drugi moderni sredstva, pa Filipa go otepaa kako na film. Mu naripaa
eden kup ~istokrvni na{inci, i go izdupija so no`ovi. Toa be{e planirano finale, bidej}i filmaxiite odamna planiraa da go izdupat. Taka, po sila prilika,
Aleksandar moral da stane kral. Toga{
nemalo izbori, nemalo partii, glasa~ki
kutii, komisii, mrtvi glasa~i, polna~i na
kutii... Imalo elektorat, takanare~en narod, ama nego isto kako i sega, nikoj ne go
pra{uval za ni{to. I Aleksandar stanal
kral. I toa kakov kral?!!
U{te mal sobral eden kup vojska i re{il da go {eta i da go osvoi svetot. Toga{
ne moral da koleni~i za [engen vizi.
Svetot bez biometriski paso{ si mo`el
da go {eta{. A znaete kakva vojska zel na{iot slaven kral? Tuka e beqata makedonska. Gi zel najsilnite, najubavite,
najhrabrite, najvisokite, najpotentnite...
naj, naj Makedonci. Kade i da odel, site
se voshituvaa na vakvata vojska. Ubavina
nevidena. A i pametna armada, zatoa {to
so sebe gi nosel naj pametnite Makedonci: astronomi, matemati~ari, nau~nici,
botani~ari, doktori, kolumnisti, poeti...
Toa bila vojska da ti {tukne pamet od
sila i ubavina.
I tuka le`i zajakot. Vo rodnata Makedonija ostanale najubavite `eni, najjadrite, najplodnite, najsofisticiranite, najseksi... Vo „Plejboj“ bez problem }e
bea na naslovna strana. I normalno, kako
site normalni `eni, i na ovie im se prisakuvalo... Godini bile pominati, ma`
nemale videno. Onaa rabota ni so oko ja
nemaa videno a kamoli probano. A i morale da se parat, za da se ra|aat vojnici za
silnata vojska na Aleksandar Velikiot.
Problem bilo {to vo na{ite gradovi
i sela ostanale samo bolnikavite, sit-
nite, zakr`lavenite, onie od Senatotostatoci od pratenici, isu{enite... So
eden zbor - ostanale samo KILAVITE. I
na{ite makedonski `eni, od nemajkade,
morale da se onaduvaat so kilavite. Normalno - po~nale da se ra|aat sè pokilavi i pokilavi deca. Ovie rastele, pa so
parewe, po prirodna evolucija, se ra|aa
sè pokilavi i pokilavi generacii. Sekoja sledna generacija bila pokilava od
prethodnata. Od kilav pokilav.
Sega vi stana jasno, neli?! Nie sme
potomci na kilavite.
A nie? [to sme zapnale da gi kritikuvame na{ite politi~ari za kilavosta? Ne se tie vinovni {to se kilavi.
Imaat istoriska potvrda za nasledenata
kilavost.
A od nasledenoto ne se bega. [to e i
normalno - kaj mo`e kilav da bega!!
Pa toga{ zo{to na{ive TV - glumci,
(pratenicive) begaat od odgovornost?!
Narodot i onaka ne mo`e da gi stasa.
Edinstvena {ansa im e da gi ~eka vo zaseda - na slednite izbori.
(Zabele{ka na redakcijata:
Avtorov na tekstot ostanal
nepotpi{an. Ebati kilaviot)
3
Sabota, 7 avgust 2010
Miroslav GEORGIJEVSKI
MURTO I KURTO
Vasil TOlEVSKI
EVROPA PREDlAGA
NOV PREMIER
NA MAKEDONIJA
DA BIDE GOSPOD!
SAMO TOJ [email protected]
DA NI POMOGNE!
voena doktrina se vika – vnatrepartiska presmetka. Si vadele
o~i eden na drug, a vo podocne`nata faza pominale kon higiensko-tehni~ki merki: po~nale da si gi vadat i zasranite
ga|i. I rabotata po~nala da smrdi, pa cela Bitola se fatila za
nos. So ~esen isklu~ok na nekolkumina, koi se fatile za
„onaa“ rabota. Smrdeata do{la
i do nosot na MVR, pa gi udrila
12 - sette veli~enstveni po nos.
Najinteresno bilo toa {to
pola Bitola znaela deka sè se
pravi od strav da ne se izgubi
vlasta. Kako? Eve valka! REKot imal buldo`er, koj nikoj ne
sakal da go popravi! Ova popravawe bila zapreno od site
stru~waci vo Prednatovska Makedonija. Stapila naredba: Buldo`erot po nikoja cena da ne se
poprava. I sledi obrazlo`enie:
So vakov buldo`er, vo Srbija,
vo matni vremiwa kako na{ive,
be{e sru{ena vladata na Slobodan Milo{evi}. Zatoa, sekoj
koj }e se obide da go popravi bagerot vo Bitola, }e se smeta za
reakcionen element koj se podgotvuva za subverzivna dejnost
protiv Vladata na Republika
Makedonija. A i Gruevski ne e
Milo{evi} pa da go srinka najobi~en buldo`er!
Zatoa Kowanovski, koj vo
toa vreme bil prv ~ovek na lega~ite, ni na kraj pamet ne mu
bilo da se zafati so popravka
IZGLEDA DEKA EVROPA
E PREKU ATLANTIKOT!
DOLGO PLIVAME!
kvi energetski kombinati. Velat REK-Bitola e zlatna koko{ka! [tom e koko{ka, redno
e najprvin da ja oskubaat pred
da ja izglodaat. Ama, gladna
koko{ka proso sonuva! Nekoj
prost, napravil slo`ena matematika spored koja: ako sitnata
riba ja hranat kako som-kapitalec, }e ima ubava lapa~ka.
Arno ama vo taa sitna riba imalo i pla{ica, pa go fatilo
strav da ne go goltne temnica i
celata rabota ja obelodenil.
Izleze rabotata vo REKBitola da mi ti bila –Avganistan! Samo vo ovoj Avganistan,
vo LEGO Makedonija, vojnicite
po~nale da se borat edni protiv drugi. Toa vo sovremenata
na buldo`erot. Za nego pova`na bila popravkata na ostanatata voena ma{inerija i podgotovka za bitkata so vnatre{niot
neprijatel - opozicijata! Buldo`erot bil ~uvan kako o~ite
na bitolskite slepci od REK.
I dodeka slepite i }orite
se obiduvaat da progledaat, ja
dobivme najnovata vest od Bitola: Videni se nekoi majstori
kako zabrzano pravat popravki
okolu bitolskiot buldo`er!
O~ekuvaat nabrgu da go stavat
vo funkcija. A na vrvot na Pelister, se pojavi duhot na Milo{evi}. Kako da saka vo `ivo da
ja vidi reprizata na negoviot
film – ama so drug glumec!
Vasil TOlEVSKI
MAKEDONIJA 2014
Bla`e DOKUlEVSKI
OSILKI
Vo nedostatok na LEGO kocki~ki, na{ite deca - politi~ari si napravija LEGO dr`ava. Taka igraj}i si so Makedonija, gi naredija kockite i si
ja gradat kulata, ne gri`ej}i se
deka eden den mo`e da se sru{i. Sepak, za niv, seto ova e
samo najobi~na detska igra. Koj
e vinoven {to narodot e prestaren – skoro bibliski, pa ne
mo`e da si igra zaedno so niv?!
A na ovoj narod, za `al na vistinata, voop{to ne mu e do igra.
Poslednata nivna igra se
vika REK. A se igra vo najgolemiot energetski kombinat vo
LEGO Makedonija. Decata imaat vo sebe premnogu energija,
tokmu zatoa {to ja cicaat od va-
Vo na{ite politi~ki vodi plivaat mnogu politi~ki nepliva~i.
Evtiniot politi~ki cirkus go pla}ame preskapo.
Najlesnite vo dr`avata, ni go svirat te{koto.
Pozata e na{a, stavovite nivni. Mo`eme da se slikame!
Sè dodeka odgleduvame polnoglavci, }e ni krekaat `abi.
Na aterxija narod, mevot mu e zalepen za grbot.
Stamen GEORGIEVSKI
4
Sabota, 7 avgust 2010
SLEDNATA GODINA ]E NEMAME
POPLAVI. CELATA ZEMJA
]E STANE PUSTINA.
Vasil TOlEVSKI
DVOJNOGlAVCI
NARODOT ZBORUVA
Jankulovska, prva policajka, prv pendrek, ~uvar na bezbednosta! Kako
toa gordo, ~ove~ki zvu~i.
Na po~etokot site mislevme deka raboti po naredba na Familijata,
deka e pion na Gruevski, a taa site ne demantira koga otkri deka si rabotela po ustav i zakon! Ej, koja misla od eden takov ne`en stvor!
Pazete, raboti spored zakon i ustav, a ne spored tamu nekoi izmisleni ~ove~ki prava. A tamu, vo nejzinite zakoni izgleda deka pi{uva deka
sekoj e vinoven ako taka odlu~i partijata, to est [efot. Ako slu~ajno ne
e vinoven treba da se napravi da bide.
[to se odnesuva do ustavot, vo onoj koj taa go po~ituva i po koj raboti
ima samo dva ~lena:
^len 1: [efot i Familijata se sekoga{ vo pravo.
^len 2: Ako slu~ajno ne e taka, toga{ se primenuva ^lenot 1.
Ne znam od kade i e taa inspiracija, no Jankulovska kako minister se
vodi od edna maksima - kade ima policija mora da ima nered, napnatost,
sila. Eve , ako zastane cajkan na raskrsnica da regulira soobra}aj vedna{
se sozdava nered. Za paso{ko da ne zboruvame, tamu neredot e sistemski.
Specijalci vleguvaat vo diskoteka -tepa~ka. Specijalec vozi motor, stradaat pe{aci. Policisko obezbeduvawe vo Sobranieto - tepa~ka so pratenici. Apsewe farmeri - }otek...
Taa e mlada, nema nekoe `ivotno iskustvo, a u{te pomalku profesionalno. Glavno iskustvoto go steknuvala po partiski sostanoci i tribini,
na seminari i sve~eni akdemii, na mali i golemi odmori. Mislam, kompenzirala dovolno i se gleda.
Od iskustvo nau~ila deka sekoga{ koga }e te fatat vo nekoja matna
rabota, da vika{ - ne, ne e to~no - duri i koga e o~ebijno i jasno. Taa e uporna, kako i [efot, ni{to ne priznava. A zatoa zboruva {to pove}e mo`e za
da go uni{ti neprijatelot. Da go ubie{ od dosada!
Site nejzini mastodontski istragi, kriminali na vekot, zmiski o~i,
oktopodi i drugi gmizotini, zavr{ija kako pufka. No, toa ne e bitno taa e
uspe{na ministerka. Za{to nejzinata zada~a ne e da isteruva pravda tuku
da pravi me{anica. Lu|eto da velat - ete gleda{ kolku kriminal imalo.
Toa {to toj ostanuva nekaznet i izmislen, ma toa ne e va`no za Jankulovska.
Se {irat glasini deka vsu{nost Jankulovska nemala nikakva mo} vo
MVR. Deka tamu bile glavni ~lenovite na Familijata, a taa samo potpi{uvala. Toa dosega ne e doka`ano, no edno e jasno taa e od onie kadri-vernici, koi i vo komunizmot se cenea. Da se rodela porano, taa sigurno }e se
educira{e vo Kumrovec. Ili }e mu predava{e {tafeta na Tito. Mislam,
tolku e po`rtvuvana.
Nejiznata uspe{nost e obratno proporcionalna so rezultatite. [to
pomalku rezultati, {to pove}e nered, pogolem rejting za nea. Kaj [efot.
Koga slu~ajno bi po~nala da se me{a vo svojata rabota, rejtingot i odi
nadolu. Kako i na [efot.
Spletkator
Karikaturi: Miroslav GEORGIJEVSKI
JANKULOVSKA
- HAOSOT E SISTEM
Vlado Bu~kovski, aktuelen pratenik vo
makedonskoto sobranie, se ~udi na izjavite po vesnicite
deka „Martin Proto|er e u{i i o~i na
Nikola Gruevski“!
Sega mu e jasno deka:
Ako Protoger e u{i i
o~i na Gruevski, toga{ ne e ni ~udo {to
premierot e gluv i
slep za problemite
na narodot!
na~udi: Neodamna Qub~o Georgievski glasno izjavi deka ne e peder! Ako vakva izjava dadat i Crvenkovski i
Gruevski, ne znam koj ne „onaduva{e“ site ovie godini
nanazad!?
PAKET^E
NAPASTVUVAWE
Spored Vasko [utarov od
VMRO-DPMNE, C.I.(Cvetanka Ivanova) i V.B. (Vesna Bendevska) pri neodamne{niot incident vo Sobranieto, imale namera da
siluvaat nevin ~ovek! Za
siluvaniot narod Vasko se
pravi deka ne gleda ni{to!
Sepak politi~koto slepilo
kaj polti~arite e kako koko{kino slepilo. So toa {to
barem koko{kata e pokorisna od politi~arot. Taa
za traeweto na svojot mandat barem - }e snese ne{to!
lEBOJADA^I
Ministerot za pravda, Mihajlo Manevski, se zalaga za ot- vorawe
na pekarnica vo zatvorite.
Taka za zatvorenicite }e
ima obezbedeno to- pol leb
vo sekoe vreme. „Da se nadevame deka M. M. vo zatvorite }e gi stavi onie – koi mu
go izedoa lebot na narodot!“ni izjavi Nikola ]urk~iev.
Mile Janakievski, vrska nema od politika, bidej}i e minister za transport i vrski, siguren e deka vujko ni
Metju Nimic pakuva novo ime
za Makedonija! Mile li~no
videl kako Nimic ni vrzuva
ma{na!
KOlUMBO
BEJBIBUM
Andrej @ernovski, pratenik vo nivniot - LDP parlament, nemo`e a da ne se
Biv{iot Direktor na Upravata za spre~uvawe na perewe pari, Vane Cvetanov, javno izjavi deka „Nikola Gruevski“ go tolerira kriminalot vo Makedonija“. Po ovaa
negova izjava prijatelite go
vikaat – Kolumbo. Toa e zatoa {to bate Vane ja otkri
Amerika!
PREGRUPIRAWE
Pesnata na To{e Proeski
„Jo{ sawam da smo zaedno“
e hit za 2009 godina vo Hrvatska. Sli~no e i vo Makedonija, za 2010 godina „Jo{
sawam da smo zaedno“ - mu
pee Ilija Dimovski na vicepremierot Abdula}i Ademi
od DUI
Sotir MAZGAlOVSKI
5
Sabota, 7 avgust 2010
Darko MARKOVI]
MESE^EN
Makedonija e ~udo
Makedonija e sekako investicisko ~udo. Po tolku
programi za investicii,
globalni investiciski kampawi, cepelini i oglasi,
najavi, slobodni zoni, tri
ministri, agencii, promotori, patuvawa i vetuvawa - od investiciite nema ni{to. Celi ~etiri
godini, tie samo se namaluvaat. A vetuvawata se sekoja godina za narednata.
I kako sega da ne govorime za ~udo. ^udoto prodol`uva so toa {to
Mizo e u{te vo Vlada (pa u{te i se
luti), a Samak taka se prika`uva iako e nevidliv (mu e strav od poplavata na investicii koja ja najavi pred
nekoja godina). Kaj Vladata ni{to novo, taa e se u{te na vlast i najavuva
investiciski bum. Ama dogodina!?
Do dnoto
Koga edna nervozna vlast, na koja
ne i poa|a ni{to od raka, go dosegnuva dnoto? Vo momentot koga }e po~ne
da apsi svoi gra|ani pod namesteni
obvinenija! Taka napravija i so onoj
nesre}en farmer od Bitola na koj ne
mu najdoa ni{to podobro otkolku da
go kompromitiraat so marihuana i od
merak da mu stavat lisici. Posle e
se polesno.
Taka rabote{e i biv{ata UDBA.
Pivski fest
Pivo festot vo Prilep be{e glavniot nastan vo juli. More i po{iroko. Praznuvawata, veselbite, na~inot na dru`ewe se va`ni za utvrduvawe na mentalnoto zdravje na eden
narod. Ako sudime po pivofestot vo
Prilep, za nas nema {ansi. Nie sme
beznade`en slu~aj. Tolku vnimanie
za edno bahanalno pre`deruvawe i
prepivawe na 40 stepeni, tolku vnimanie za edna netalentirana prodava~ka na seks - toa ednostavno ne
e normalno.
Onaa spodoba od prilepski grdona~alnik se kapna falej}i kako da
napravil kojznae {to. Ne znam ~ij idiotizam e pogolem, na vlastite ili na
gra|anite? No, kako i da e toj vladee
i se {iri. Sega i Ohrid ja povtoruva
istata rabota.
Bri~
Onaa nesre}a od onoj smenet direktor za perewe pari ne stigna ni
da nau~i deka kako javna li~nost mora da bide barem izbri~en koga se pojavuva vo javnost. Toj ne nau~i i - go
smenija!
Evroskepticizam
Vicepremierot za evrointegracii tvrdi deka kaj nas nema evroskepticizam. No, ako go ima toga{ toa e
~ista, kako solza, zasluga na vlasta
koja uporno insistira na toa deka sme
bile dovedeni vo neramnopravna polo`ba, deka sme potceneti i uceneti.
Upornosta so koja raboti vlasta na
instalirawe na negativnoto raspolo`enie kon Evropa, kone~no dava
plodovi. Me|u zaslu`nite za ovaa
RAPORT
sostojba e i spomenatiot
vicepremier koj rabotata
na evrointegraciite ja svede na ne{to kako komunalna dejnost. Duri i ministerot za ekologija (a ekologija kaj nas nema) e poaktiven od nego.
Diplomatija so debitanti
Svoj udel sekako imaat i na{ite
diplomati, osobeno onie koi se vo
stranstvo. Nivniot izbor e taka municiozno napraven {to nivniot anga`man e naso~en tokmu kon celta - da
ne ne primat vo EU. Prvo se totalno
neiskusni, nemaat nikakvo diplomatsko znaewe i dodeka nau~at kako treba da se odnesuvaat, kako da se oblekuvaat, kako da jadat, kako da stignat
od edno mesto do drugo... im pominal
mandatot.
Na ovaa klapa se priklu~uva i
Martin Mitre Trenevski kako ambasador vo NATO. Sega sum siguren deka
tamu nema da ne primat.
Koce konsultanti
Go gledame Koce gradona~alnikot
kako se pretrgna od objasnuvawe deka
konsultanskata firma za tramvajot i
za luna parkot(!?) bila dobra rabota.
Tolku e neubedliv {to prosto mo`ete da go pro~itate procentot na provizijata koja }e se dobie vo povrat.
Mislej}i deka dobro mu odi, se
o~ekuva Koce da po~ne da zaanga`ira
konsultantski firmi koi }e treba da
go sovetuvaat za toa kako da se odnesuva koga ja izbegnuva vistinata, a da
ne go zabele`at.
Tepa~ka vo sobranie
Tepa~kata vo Sobranieto e sosema izvrtena rabota. Prvo , ne e prva,
vtoro ne e utvrdeno koj se tepal, a koj
gledal seir. I treto, zo{to Veljanovski go nema na slikite od tepa~kata
so {to toj se gordee i mu e glavniot
adut da ja zafrkava opozicijata. Drugite pra{awa, kako ona za prisustvoto na policijata, ne se bitni.
Tuka nekade prestanuvaat site
apeli za dijalogot vlast - opozicija
Pedofilija
Da ne be{e pedofilskiot skandal so Pletwov, }e imavme edno zdodevno otvorawe na Ohridsko leto.
Vaka site dojdoa da go vidat (onoj,
takviot). I da bidat videni.
Datum za pregovori
Datum za pregovori za vlez vo EU,
po obi~aj, nema. O~ekuvano za vlasta
koja zdu{no raboti na realizacija na
ova pra{awe (7/24). Mislam na realizacijata na nedobivawe datum.
Nivniot minister za nadvore{ni
raboti (mislam na Milo{oski), prodol`uva so dosetkite za koi misli
deka se duhoviti i bockavi. Imal sre}a veli {to Island nemal sosedi, bil
ostrov.
Kako rabotat, naskoro i nie }e
staneme ne{to kako ostrov, za{to
site }e ne zaobikoluvaat.
A. [OqAKOVSKI
In memorIam
DEL^O MIHAJLOV
1947 - 2010
Nekade vo dale~nite 60-ti godini edno
mom~e vo kusi pantaloni po~na da gi obikoluva skopskite redakcii na „Nova Makedonija“ i „Mlad borec“ nudej}i gi svoite crno
-beli karikaturi. 1964 god. stana redoven
sorabotnik na rubrikata „Epicentar“ vo {totuku izlezeniot vesnik „Ve~er“, za da vo 1966
god. se priklu~i na vozobnoveniot „Osten“.
Iako dete, Del~o ima{e re~isi izgraden
profesionalen stil koj go usovr{uva{e do
krajot na svojot `ivot, ostanuvaj}i veren na
ezopovskiot na~in na razmisluvawe, neguvaj}i ja maksimalno izlo`benata karikatura, u~estvuvaj}i i dobivaj}i nagradi na mnogu
svetski festivali na karikaturata.
Iako diplomiran arhitekt, kako i pove}eminata negovi kolegi, definitivno iscelo
i se posveti na karikaturata i crtaniot film,
prifa}aj}i i uspe{no izvr{uvaj}i niza op{testveni aktivnosti povrzani so afirmacijata na makedonskata karikatura i film.
Zaminuvaj}i prerano, za ~ovek koj rabote{e so glavata, Del~o Mihajlov ostavi traen beleg vo makedonskata kultura, a nie, negovite kolegi mo`eme najiskreno da `alime
{to Del~o ne e pove}e so nas vo ovie sudbonosni denovi za zemjata, koja ne sozdade i za
koja rabotime na eden specifi~en na~in. Za
na{a sre}a, go imame negovoto delo koe ostanuva besmrtno.
Darko MARKOVI]
6
Sabota, 7 avgust 2010
ZAPISI OD ^UDODONIJA
INVAZIJA
IVAN KARADAK
MISLI ZA
ZAMISLUVAWE
ZLATEN RUDNIK
Ako planiravte Va{iot godi{en odmor da go
pominete na pat okolu svetot, mnogu }e se razo~arate, za{to site anga`mani ve}e odamna se – rasprodadeni.
[teta {to u{te od Hanibal ne nau~ivte deka
so slonovi ne se vleguva vo – Evropa!
Si re{il na{iot raboten ~ovek da pie kafe so
nekoja filmska yvezda vo Holivud, da igra samba na
Kopakabana, da lovi beli me~ki na Grenland, da java
kamili vo Sahara, da kroti kobri vo Indija ili da
masira gej{i vo – Japonija.
I ovaa na{a `alna dene{nica na na{ite vnuci
}e im ja prika`uvaat kako – slavno minato!
Pravdaj}i se deka koalicijata e brak
od interes, nekoi otidoa vo – poligamija!
Sigurno }e se zapra{ate: Na {to se dol`i ovoj
neverojaten bum na makedonskite turisti, koi vo poslednive, takanare~eni tranzicioni godini, bukvalno go preplavija – svetot.
Gospoda, ne pla{ete se od pekolot, i nie sme
pominale niz tranzicija!
Eve go odgovorot na eden poznat stru~wak po turisti~ka problematika.
Od sè {to mo`e{ da kupi{ na rasproda`ba,
najevtino se prodava – ~ovekot!
Prvo i prvo, na{iot ~ovek otsekoga{ sakal da
doka`uva deka zemjata e – topka.
Tolkumina kaj nas se re{eni da go dadat
`ivotot za tatkovinata, {to mo`e da ostaneme
bez – narod!
A vtoro i treto, recesijata i ekonomskata kriza
vo koja se najdoa Amerika, Germanija, Anglija, [vajcarija, [vedska i Japonija, tolku ja zajaknaa pozicijata na na{iot denar, {to vakvoto patuvawe na na{ite turisti im doa|a poeftino od – xabe.
Bosonogite otsekoga{ bile kolateralna {teta
na – bosoglavite!
Ako na{iot standar prodol`i da se ka~uva so
vakvo tempo, ne e ~udo Makedoncite narednata sezona da trgnat na pat okolu – Mars.
Normalno e {to ne gi ispu{taat svoite pet
minuti. Se pla{at da ne im –odyvoni!
[to se veli, poradi – nostalgija, kolku da si ja
vidat planetata, od koja se padnati – na zemjava!
Ne priznavam nitu edna partija, {to vodi kon –
topovska zavr{nica!
VO MOMENTOV NAJZAGADENI IZVORI VO
MAKEDONIJA SE – PI[ANITE IZVORI!
DA E @IV
TATE
Slu{aj me vamu, sine na majka,
`ivee{ `ivot kako vo bajka.
Se rodi zlaten pod sre}no krste,
nikoga{ ne mrdna so malo prste.
Po cel den doma optegnat spie{,
so no}i negde talka{ i pie{.
Miroslav GEORGIJEVSKI
GOlEMI [email protected]
DOJDOA VO MODA.
NI VETIJA MED I MlEKO,
A DOBIVME – lUK I VODA!
Darko MARKOVI]
Besnee{ naokolu so koli besni,
bludni~i{ sinko so `eni lesni.
Fiktivno rabotno mesto si ima{
i sekoj prvi plata si prima{.
Karikaturi: Jordan POP - IlIEV
@ivotot vrvi, i ti si dreme{,
penzija sinko bez trud }e zeme{.
E more {utare, zlaten moj Zlate,
pet pari ne davaj, da e `iv – tate.
ZNAM DEKA VIE [email protected] U[TE POEfEKTNO DA
RABOTITE, AMA, VE]E NEMA [TO DA SE – UKRADE!
NA[ITE LIDERI NE [email protected] DA NAJDAT
ZAEDNI^KI JAZIK NI KOGA VODAT – MONOLOG!
7
Sabota, 7 avgust 2010
TRIUMfALNI PORAZI
VASIL TOLEVSKI
MUZIKA ZA GLUVI
Titanik be{e udren – pa potona!
Nie duri da zabele`ime deka imame udreni
- potonavme!
Makedonecot so vekovi be{e ~ovek od krv i meso.
Dene{nive go napravija ko`a i koski.
Koga seksot bi ni bil jalov kako politikata,
nie Makedoncite bi is~eznale kako nacija!
Karikaturi: Jordan POP-IlIEV
Znaeme deka sme sme{ni pove}e otkolku {to treba.
Ama nie Makedoncite sekoga{ davame
maksimum od sebe.
Tito pokraj sebe ima{e ku~iwa.
Istorijata se povtoruva i kaj dene{nive Voda~i!
]e ja povle~eme granicata so Kosovo!
]e bide nekade okolu Tetovo i Gostivar!
Turcite ne nabivaa na kolec.
Na{ive se mnogu pointimni!
Pasterovata vakcina protiv besnilo deluva
selektivno! Ne deluva na na{ite politi~ari.
Tuka imame i sloboda na govor i sloboda
na mislewe. Samo ne smeeme
da go zboruvame ona {to go mislime!
Makedonecot retko se odlu~uva na samoubistvo!
Nemu site pozna~ajni odluki mu gi donesuva
me|unarodniot faktor!
Karikaturi: Mile MAN^EVSKI
Na{iot Voda~ ne e kradec.
Kradecot e inteligenten i hrabar!
OTSEKOGA[ SME BILE ZEMJA NA PIPER I PATLIXAN.
AMA OTKAKO SE POJAVIJA TIKVITE,
OSTANAVME I BEZ PIPER I BEZ PATLIXAN!
OVO[KARNIK
I sosedite zabele`aa deka ovo{kite
ve}e ne davaat plodovi. A dolgi godini nanazad vetuvaa (ovo{kite, ne sosedite).
Sosedite, potpreni na tarabite, se sitea
na nivnata jalovost. Kako da sakaa da ka`at: Dajte da go razdelime ovo{tarnikot,
pa }e vidite kako }e ra|a! Koga site se nasladuvaa so plodovite od svoite ovo{tarnici, nie ostanuvavme so prazni race, a za
ko{ni~kata i da ne zboruvame.
Ne znaevme {to da napravime za da
imame normalen ovo{tarnik kako site normalni. Kolku ste normalni, zavisi od normalnosta na ovo{tarnikot.
Dolgi godini planiravme, sadevme, navodnuvavme, kroevme, prskavme... [to li ne
pravevme, ama... ne odi, pa ne odi?! Kako Gospod da ne kaznil.
^udo na prirodata! Ovo{kite pu{tija
dlaboki korewa! Korewa podebeli od ste-
bloto a steblata so raka ne se prefa}aa!
Crpea od zemjata sè {to mo`ea. Ja ispustija, ja ispostija, bez ogin pepel ja napravija. Grankite? Nate`nale od lisje. A gore?!
Plodovi-a{!
Dveset godini dvoevme od na{ite usti
za da im ovozmo`ime uslovi da dadat plodovi, onakvi kako {to davaat ovo{kite od
nivnata vrsta. Duri i gi rasporedivme da
vireat po sorti. Prvite ovo{ki, onie sezonski, gi nasadivme desno vo gradinata.
Drugite levo. Zad niv gi redevme ostanatite sorti, sitnata boranija, spored mo`nosta za zaedni~ko `iveewe i davawe plodovi. Ama |avolot ni ora ni kopa. Kako nekoj inat da vleze i vo ovo{kite. Po~naa
edni kon drugi da pu{taat goli lastari. Si
pravea senka edni na drugi. Edni od drugi
sonce ne mo`ea da vidat. Se gu{ea me|usebno. I vozduhot zamirisa od raspadnatite lisja koi pa|aa vo site godi{ni
vremiwa, a na nivno mesto niknuvaa drugi.
Crvite se nasladuvaa pod korite, gasenicite se zdebelija od jadewe, muvi lazea po smolite, mu{i~ki se roeja niz lis-
jata. Crni ~avki se zagnezdija vo kro{nite.
Kreskaa i beli fekalii ni pra}aa na glavite. Raznorazni vleka~i napravija legla
pod korewata. Krtovite se namno`ija,
grickaji na slepo ama na sigurno. Ovo{kite se napolnija so vo{ki, raznovidni paraziti, gabi, infekcii.... Buba~ki im vleguvaa v sr`ta.
Na ovo{kite ima{e sè i se{to, samo
nedostasuvaa plodovi.
Neznaej}i {to da pravime, viknavme
stranski eksperti. Dojdoa. Gledaa, pravea
anketi, vrtea so glavite i se ~udea. Ovo{ki ima i kaj niv, ama vaka jalovi-ne! Kako
eksperti-medijatori ni naredija: Da se
iskornat do edno i na nivnite mesta da se
nasadat novi. I plus: }e pomognat so najnovi agrotehni~ki merki. Evropski, amerikanski, ruski...
Golema maka ne navjasa. Siroma{tijata u{te pove}e. Se ispome{aa mislewata na ludite i zbunetite. Vo ovakva tranziciona kriza novi ovo{ki da nasaduvame!
Tolku investiravme vo niv a sega da gi ko-
rneme i novi da sadime!? Bo`e so~uvaj ne
sega, koga ne ne ~uva{e na vreme! Seto toa
~ini. Kade da najdeme za novi, koga nitu
ovie ne ni se potrefija? Pove}e zijan imame otkolku }ar. Tro{ocite za zasaduvawe
novi ovo{ki i ne se taka mali! Plus – gradinata ni e golema, a predviduvavme i da
ja {irime. Da doneseme i nekoi ovo{ka od
stranstvo. Taka planiravme. Ne e malku da
ima{ tolku ovo{ki. I sega naedna{ - site
da gi zamenime so novi!
Sakame-nesakame, ne imaat v skut.
Morame da gi poslu{ame.
„]e ja zavr{ime rabotata“- im vetivme na stranskite sovetnici. Samo pobaravme malku da bidat strplivi so nas,
koga nie tolku vreme gi trpime. Kolku da
se osvestime, da se razbudime. Nas sekoga{ na spiewe ne fa}aat. Taka e vo poslednite dvaesetina godini.
Ne e malku tolku ovo{ki da otkorne{ i
novi da nasadi{. Pa brat-bratu... za na{ava
gradina }e ni trebaat cirka 120 novi ovo{ki.
[to za leviot del, {to za desniot, {to za...
8
Sabota, 7 avgust 2010
Darko
MARKOVI]
Darko MARKOVI]
ZDRAVO MAKEDONIO
PARITE SE
KUPUVAAT
SO PARI.
Darko MARKOVI]
- ALOOOooo, zdravo Makedonio, Vencislav Kavrakov od
[~ip se javuva, DOSTA DEMAGOGIJA-DAJTE EKONOMIJA!...
- Alooo! Nikol~e Petreski od Ki~evo! Trgnete go toj Kavrakov i toj {to go pla}a. Dosta so negoviot gas i Rusija, }e vi ja
uni{ti emisijata!...
- Alo. Dobar den - ubav den. Tetka Fimka ovde od Sveti Nikolskite sela. Sedime so tetka Ratka na terasa. V~era bevme
na vikend vo Berovsko. Nema ni{to poubavo od na{a Makedonija i mojata penzija, DA @IVEE GRUEVSKI! Aj ~ao!
- Alo, ~i~ko Todor ovde! V~era na BUMBAR objasniv, a i
kaj Janko se javiv. Za se e vinoven B. C. i negovata mafija! [to
saka to komuwar Petreski od Ki~evo?
- Aloooo! Dedo Ilija se javuva od Ohrid. Jas imam devedeset godini. I tatko mi i dedo mi se borea za ovaa Makedonija
na Gruevski, alo Janko, me slu{a{ li, Tawa, ti li si? Robert?
Koj Robert? Milena!...
- Alo, se javuvam od ubavoto Bitu{e. Nekoj mi se me{a! Go namaliv tonot, po glasot mi li~i na Vlado Pavlov od Ko~ani i
negoviot Aleksandar! Go najde li grobot?!...
- Alo, ovde Tale od Prilep. [to e temata? Jas sum vo manastir, slu{am prekrasna na{a crkovna muzika. Dosta so taa
Ceca i muzi~kata srbizacija na Makedonija!...
- Pesna, qubov, zdravje i optimizam! Ovde tetka Cveta,
zdravo Makedonija! Da `ivee Makedonija! Na pla`a le`am,
energija zbiram, sonceto zajdvit, jas ne umiram!...
- Alo, Robert, mi go pozna glasot? Zaedno u~evme srednoveterinarno. Znaev deka daleku }e doturka{!...
- Kimovski Blagoja od Prilep. Do koga so taa grupa velepredavnici?! Edna{ za sekoga{ NARODE MAKEDONSKI RAZBUDI SE!
- Dedo Qube od Veles! Me slu{ate? Treba qubov i sloga,
ama parata e najva`na!...
- ALOOOooo, Kavrakov od [^IP...
- Ne mo`e po dva pati, isklu~i go!... Blagodaram. Blagodaram na komplimentite od Milena i mene. Va{ite zborovi }e
doprat tamu kade {to treba. Siguren sum deka nekoj od niv ne
gleda. Nie sme najgledanata emisija. Vistinski naroden parlament. Dogledawe!
- Alo?
- Koj e? Emisijata zavr{i!
ZBOGUM MAKEDONIJO
DAR MAR
SO KROMID I LUTO PIPER^E
1. DENES OD UMETNOST NE SE @IVEE,
NO DA [email protected][ E VISTINSKA UMETNOST.
2. NA[ITE POLITI^ARI SE SPOSOBNI DA JA
UNI[TAT [email protected], NO SO DOBRA
PODDR[KA NA MEDIUMITE TOA [email protected]
DA GO NAPRAVAT MNOGU POBRZO.
3. [TOM [email protected] VREME ZA IZBORI NI SE
KREVA PRITISOKOT, A [TOM ]E ZAVR[AT
IZBORITE NI GO SPU[TAAT.
4. NIE SME VE]E VO EVROPA.
PORANO NEMAVME RABOTA OD SEDUM DO TRI,
A SEGA OD DEVET DO PET.
5. TRAJ^E GO NAMESTI TRPE, TRPE GO NAMESTI
SPASE, SPASE GO NAMESTO TASE.
DO OVDE STASAVME PREKU TASETA.
6. ZEMJATA NI E KAPUT, A NIE VO KUPA]I.
7. ONOJ [TO NE U^I, NIKOGA[ NEMA DA SFATI
DEKA U^EWETO MU BILO ZALUDNO.
8. JAS SUM ZA UNITARNA PICA.
9. SE IZVINUVAM, DALI SE JAVUVA NEKOJ
[TO BI SAKAL DA MOL^I?
10. BATALETE U^EBNICI!
^UVAJTE PARI ZA OCENKI.
DAR MAR
9
Sabota, 7 avgust 2010
[email protected] NA GODI[EN ODMOR
Poleka poleka e`eto se spu{ti od brdoto kon morskiot breg. Dvi`ej}i se pretpazlivo po peskot pokraj mirnata morska voda, e`eto sretna morsko e`e. Go pozdravi,
go razgleda vnimatelno i go pra{a:
- Zo{to si tolku crno?
- Kako da ne bidam crno koga sum postojano na more,odgovori morskoto e`e.
lASTOVI^KA INDIVIDUAlIST
VlADIMIR MIl^IN
VElIJA RAMKOVSKI
Go znam Vlade u{te kako dete. Tatko mu Ilija insistira{e Vlade da ~ita mnogu knigi i to navistina mnogu ~ita{e. No, denes, se pojavi problem. Golem del od dene{nive lu|e ne znaat, ne mo`at ili ne sakaat da go pro~itaat Vlade, a osobeno dene{nava Vlada.
Velija Ramkovski se sretna so Branko Crvenkovski. Vlasta reagira{e ostro. O~igledno na mediumite ne samo
{to ne im se dozvoluva da se me{aat vo rabotata na vlasta, tuku ne im se dozvoluva da se me{aat nitu vo opozicijata.
Sekoe utro lastovi~kite izleguvaa od svoite gnezda
i po~nuvaa da gi pravat svoite ritualni letawa okolu stariot dab vo sredinata na dvorot. Letaa vo jato kako eskadrila vo paraden let. Od vreme na vreme predvodnikot
se menuva{e, no nikoj ne ja menuva{e rutata. Nekoga{ se
izdignuvaa povisoko, potoa pak se spu{taa pravej}i koncentri~ni krugovi okolu kro{nata i stebloto na dabot.
Isite bea edinstveni osven edna lasatovi~ka koja be{e
mnogu palava i pobrza od drugite. Taa }e izleze{e od jatoto, }e se vivne{e nagore, a potoa brzo se vra}a{e nadolu stignuvaj}i zaedno so drugite da go zavr{i krugot.
Koga site trgnuvaa nagore, taa se simnuva{e dolu pravej}i
razni marifetlaci, no pak uspeva{e da go stasa jatoto.
Eden vrabec i edno male~ko vrap~e go sledea letot na
lastovi~kite so golemo vnimanie.
- Tato,- go pra{a maloto vrap~e vrabecot, - zo{to
ednata lastovi~ka ne leta kako {to letaat drugite, tuku
pravi razno-razni ludorii?
- Taa lastovi~ka e golem individualist. - Mu odgovori vrabecot.
Vo toj moment nemirnata lastovi~ka- individualec,
ne vnimavaj}i dovolno, so seta sila udri vo stebloto na
dabot i padna dolu povredena.
- Tato, tatko! - Izvika vrap~eto, - Se ~ini ne e dobro
da bide{ individualist!?
- Ne sinko, dobro e, - mu replicira{e tatko mu, - ne
~ini toa {to vo na{ava zemja ima mnogu drva.
KOW I KOW
Na edna livada nekade vo Evropa se sretnaa dva kowa. Razlikata vo nivniot fizi~ki izgled be{e o~igledna. Nitu rasata be{e ista, nitu potekloto, nitu semejnata
istorija. Ubavecot mu se obrati na grdiot:
- Te gledam deka si teglel cel `ivot ili ralo ili
kola. Jas se bavev so ubavi ne{ta. Ja vle~ev kralskata
ko~ija, amo so u{te pet drugi kowi. Pred toa pobeduvav
na kowskite trki. Tatko mi go prave{e istoto i dedo mi
istoto.
- ^ekaj malku, - go zapre grdiot, - ka`i mi, koga gazdata saka da te povika so koi zborovi ti se obra}a?
- Mi viknuva: EJ KOWU!
- Dosta. Se mi e jasno. Kow si e kow.
DIJAlOG NA lAVOVI
IGOR XAMBAZOV
MIRJANA NAJ^EVSKA
Karikaturata na Igor e napravena vo vremeto koga rabote{e za lotarija na Makedonija. Ima{e dolga kosa, no
be{e kus vo drugi oblasti. Denes, so „Trkaloto na sre}ata“ ima kusa kosa, no se drugo mu e pogolemo za li~na
sre}a i na{a, se razbira.
Mirjana, eden od na{ite najistaknati borci za ~ove~kite
prava bi trebala da napravi koalicija so cinikot Diogen, pa zaedno, prvo da go najdat ~ovekot kaj nas, pa potoa
da gi baraat negovite prava.
Dar Mar
Dva lava sednati pred mostot „Goce Del~ev“ vo Skopje razgovaraat.
- Edniot: - Ne mi e jasno {to majka barame ovde?!?
- Vtoriot: - More, mol~i, pravi se Angli~anec!
Dar Mar
10
Sabota, 7 avgust 2010
NA[IOT PREMIER
SEKADE SE [ETA
SO LOPATA V RAKA!
TOA E SIGUREN ZNAK
DEKA BRZO ]E NE
ZAKOPA.
Sa{o BETOVSKI
11
Sabota, 7 avgust 2010
NIZ IGLENI U[I
fILUVANO OD RISTOS
Rodeni sme kako prazen list hartija.
Zatoa i site si go bri{at gazot so nego!
Prestana da kritikuva.
Mu ja zatvorija ustata so – vrabotuvawe.
Pradoks: patat od zapek, a rabotat samo so gazot!
Ako treba }e jademe i korewa,
samo politi~arite da ni se siti.
Ne e to~no deka tapkaat vo mesto.
^as ni odat po `ivcite,~as ni se preku glava!
Golem procent od gra|anite se za Evropa.
Ama pogolemiot – za Makedonija!
Ja goltnaa jadicata. Sega di{at na {krgi!
Otkako se uveri deka ne go smetaat za `iv
se razo~ara od `ivotot!
Ni nema spas.
Kolektivno vlegovme vo – istorijata.
Si napravivme me~kina usluga. Gi za{titivme so zakon!
Svesta ja gubime kolektivno.
Dr`avata ni e vo kolaps.
Nie sme {tedliv narod. Usta ne otvorame!
Makedonija e kako `iv pesok.
Site toneme vo nea.
Ne se materijalisti, `iveat od vetuvawa!
Gi slu`i pametot,zatoa i se pravat ludi!
Pred golata vistina site gi raskop~uvaat pantalonite!
Mile \OR\IJOSKI
AfO-RIZNICA
ANGELOVI MAKI
Premierot ni ka`uva deka vo dr`avava cvetaat rozi. Izgleda deka go zagubil osetot za miris.
Vlasta prvo napravi stoka od narodot,
a potoa gi zatvori site {to prodavaat treva.
Koga premier ti e porane{en bokser,
ne treba da te ~udi zo{to dr`avata
ti e vo – nokdaun!
Vlasta prodol`uva da gradi.
Yidot pred EU e sè pogolem.
Plamna narodot koj e pod nozete na vlasta!
Sega na vlasta i gori pod nozete.
Nema potreba vlasta da kopa,
za da vidi kako `iveele na{ite pretci!
Ednostavno, neka gi pogledne nivnite potomci.
Crnogorcite ni zaviduvaat.
Makedonija e svetski lider vo nevrabotenost.
Nema potreba da se gradi crkva na plo{tadot.
Narodot i onaka se krsti koga }e go vidi plo{tadot.
Marjan AN\ElOVSKI
EDIN-STVENA VISTINA
La`e{e u{te od mal.Trudot mu se isplate{e,
sega e istaknat ~len na Sobranieto.
Premierot ne e kriv,{to narodot ni
e bez rabota. Narodot e vinoven {to
Premierot e na rabota.
Sa{o BETOVSKI
Negovata politika se kosi so site
principi. Zatoa e na vlast!
Procesot na tranzicija se odviva
normalno. Sekoj den ni e od lo{o polo{o.
Na{iov lider e tolku pameten {to
ni samiot ne mo`e da razbere {to
zboruva.
Ako ne saka{ da ti ja zemat foteqata, dr`i gi v skut.
^ovekot, prose~no, prespiva tretina od svojot `ivot.
Spored ova, nie sme natprose~na nacija.
Nikoga{ nema da uspeeme na Olimpijada.
Ja nema na{ata disciplina - skok vo mesto.
Zdrav humor. Onoj od koj nema da umrete od smeewe.
Edin HAJDARPA[I]
MOZO^NA KALDRMA
Onie {to ne crveneat nè zavija vo crno!
Sitnite du{i sekomu mu prirasnuvaat za srce!
Koga go vodat goveda, narodot pase trveva.
Znaat deka na prikrien gaz nikoj ne pluka.
Zatoa i go smestija vo foteqa!
Politi~arite se pre`ivari. Ne go vadat narodot od usta!
Nata{a \OR\IJOSKA
Vo ova krizno vreme treba da bide{
mozok za da si ja spasi{ glavata.
Jas imam talent – za mol~ewe!
Atanas KRSTEV
Sè {to ni se slu~uva zad grb,
ni se slu~uva zatoa {to nemame grb.
Dimitar I. VIlAZORSKI
Demokratijata e kako solena voda.
Kolku pove}e pieme tolku sme po`edni po nea!
Dodeka ne go zakopame gladot,
}e gi zakopuvame gladnite.
Metodi PRANGOVSKI
Makedonija im e trn vo okoto,
no i nim ne im cvetat trendafili.
\orgi STOJ^EVSKI
Se kradelo za da se pre`ivee. Denes
se bara rabota - za da se krade.
Petar NANEVSKI
Kontejnerite se i za bogatite i za
siromasite. Edni da frlaat a drugi
da zemaat od niv.
Blagoja ANGElOVSKI-Majka
Od isplazeniot jazik,
najmalku se navreduvat lekarite.
Spiro XAJKOV
Vozot ni otide.
Na pogre{no mesto ~ekavme.
Miodrag KURJAK
Ako e Balkanot bure barut, kako mo`e
Makedonija da e oaza na mirot?!
So odlivot na mozoci kaj nas
ostanuvaat samo prazni glavi.
Aleksandar MRKAq
Toj e diplomat od kariera. Sekoga{
znae {to treba da premol~i!
Posle tolku majmunlaci vo na{iot
parlament, ne e ~udo {to sme banana
dr`ava.
Dimitri lE[NIKOVSKI
Ja dislociraa deponijata! So ova
doka`aa deka gi interesira samo
~ista `ivotna sredina a ne i gladniKadarnite politi~ari sekoga{ se vo
ot narod!
Anita PETROVSKA – Toporko kadar.
Vo masovnata demokratizacija,
site zavr{ivme kako glasa~ko telo.
qupka CVETANOVA
Prerodbata gi napravi Makedoncite
blagi! Nema ~ovek koj ne dobil {e}er.
Niedna politika ne vodi smetka
za narodot osven demografskata.
Politi~arot, dodeka da dojde na vlast, se bara sebe si. Koga }e dojde na
vlast - se gubi!
Politi~arite se borat za moeto podobro utre. Samo, se gri`am, kako }e
pre`iveam denes?!
Nikos TOMOVSKI - NIK
Kako {to rastat vetuvawata na partiite - raste i siroma{tijata.
\orgi PANOV
Vo ruskiot rulet, kur{umot brzo ti presuduva.
Vo balkanskiot, neizvesnosta trae cel `ivot.
Da sme tolkavi vernici kolku {to ima hramovi,
ne bi imalo potreba od novi hramovi!
Risto FIl^EVSKI
Spiro XAJKOV
Jordan POP - IlIEV
IVANIZMI
Na optimistot, i koga mu udirate kloca,
mu pomagate da odi napred!
Glavata najmnogu go boli onoj
na kogo ni{to ne mu pa|a na pamet!
Napu{teniot oven i vo crnata ovca
gleda svetla idnina!
Kaj nas edinstveno merilo za kvalitetot
na proizvodite e rokot na traewe!
Za razlika od ku~iwata,
~ovekot {to lae najmnogu kasa.
Edno e da izbira{, a sosema drugo da glasa{!
Ivan RUSJAKOV
GO fORMIRAA
JAVNOTO MISLEWE.
NARA^AA ANKETA!
Risto FIl^EVSKI
Ne se odale~uvaat eden od drug. Postojano se dr`at za gu{a!
12
Sabota, 7 avgust 2010
PO VRA]AWETO OD MORE
Kraj spomenikot, vo cve}eto, stoe{e
detule, oble~eno vo bela mornarska obleka. Negoviot tatko, pro}elav debelko,
kle~e{e na pet-{est ~ekori od nego, so
vperen foto-aparat. Majkata, graciozna
i rasko{na `eni~ka, se potprela zad soprugot, i se obiduva da go nasmee sin~eto.
- Ajde Nikica! - svetkaa nejzinite
beli, krupni zabi. - Ajde, sin~e majkino,
nasmevni se! da juna~i{te!-grmi tatkoto,
se poti, potskoknuva i se mr{ti. - Nasmevni se barem malku!
Detuleto stemneto od serioznost,
tapo gleda vo majka mu, vo tatko mu, vo
vrap~iwata {to potskoknuvaat na kam~iwata i ne{to naluteno xivkaat.
- Prispomni si na nae{to sme{no!mu pomaga tatkoto.-Eden mesec bevme na
more, mora da se slu~ilo ne{to sme{no,
majkata...
- Se se}ava{ li zlato-go hrabri
majkata-koga onoj ~i~ko zgazna na morskiot e`, pa koga pisna...
- Ha-ha-ha!-grovka ma`ot.
- Hi-hi-hi!-piska `enata.
- Toa be{e ~i~ko Vlado!-veli seriozno male~kiot.-Se edno,-mrmori majkata-zar ne be{e sme{en?Ha-ha-ha!
-Toga{ ne be{e sme{en. Be{e sme{en ve~erta-si spomnuva{e deteto, pri
Nizametin MOlASAlIHOGlU
{to liceto vedna{ mu se razvedruva.Ima{e {areni pi`ami, li~e{e na palja~o.
- Nikice, {to tuku treska{?-go prekinuva `enata.
- Lele, kolku be{e sme{en!-se kikoti male~kiot.-]e ja {tipne mama za
gazeto,hi-hi-hi, pa potoa }e ja cmokne so
jazikot, a koga mama }e vresne{e, toj sekoga{ vele{e „Opram“,hi-hi-hi...
Detuleto se zasrkna od smeewe, no
popusto-fotoaparatot nikako da ~krapne. Tatkoto i majkata se gledaat kako
zmii-otrovnici preku bla`enite nasmevki im se prelea ciankalij, zbogaten
so otrov od gluvci.
Ilija POPOVSKI, (Osten,1980)
Du{an lUDVIG
^IST VOZDUH
~ekaa da dojde pri sebe. Badijala. Mile
i ponataka e bez svest. Doktorite se
[tede{e Mile cela godina kako bi ubeduvaa se, ama spas nema{e. Glavata
mo`el da odi na na{eto more, Ohrid- na Mile i ponatamu be{e bez svest.
skoto ezero. Site go gledaa so so`alu- Naedna{ dotr~a slu`benikot od priemvawe, no toj peej}i {tede{e i {tedej}i noto oddelenie:
pee{e. I dojde denot koga Mile uspea
- Znam {to da napravime. Vo negoda gi sobere parite za odmor. Se razbi- vata li~na karta, od koja go zavedov,
ra, parite gi sobra to~no vo ekot na tu- stoi deka e od Veles.
risti~kata sezona. Se ka~i vo avtobusot
Pod hitno go krenaa na nosilki, go
i za nekolku ~asa stigna vo Ohrid.
iznesoa vo dvorot na bolnicata, poSe smesti i popladneto, onaka raz- to~no na parkirali{teto, i go stavija
ga}en, po~na da {eta po ohridskite pla- pod auspuhot na edna krntija. Nekoj ja
`i. Koga e ve}e tuka barem da se nadi- zapali kolata... i {tom Mile go seti
{e ~ist, opoen vozduh. Posle nekolku mirisot na rodniot Veles, gi otvori
~asa {etawe po pla`ite, ne{to mu za- o~ite i stana kako nikoga{ ni{to da ne
igra pred o~ite, go stegna vo gradite, bilo. A slu`benikot od priemnoto gi
po~na da mu zui vo u{ite. Se optegna bez prima{e ~estitkite za spasonosnata
svest vo topliot pesok. Se sobraa lu|e ideja, koja mu go spasi `ivotot na Mile
okolu nego neznaej}i {to da pravat. od Veles.
Dojde Itnata pomo{ i Mile se najde vo
Sotir DIMITROVSKI
bolnica. Go priklu~ija na aparati i
SEKSOT I GRAVOT
Mile MAN^EVSKI
Milenko KOSANOVI]
Sigurno site ste dobro zapoznati
so kultnata televiziska serija “Seksot
i gradot”. I dodeka celiot svet ovaa
serija ja prifati kako mnogu uspe{na i
mnogu gledana, kaj nas mislewata za
nea se mnogu podeleni.
No, {to da se pravi koga na ovie
na{i prostori seu{te e na cena ve}e
zastareniot – doma}inlak! Zatoa predlagam nekoja od na{ite mnogubrojni nacionalni televizii da napravi nova
verzija na serijata “Seksot i gradot” so
mnogu podoma}inski naslov, na primer:
“Seksot i – gravot”.
E, duri toga{ ovaa serija }e gi nadmine rekordite na gledanost, i toa ne samo kaj nas tuku i po{iroko. Taka }e mo`eme da si gi reklamirame na{ite nacionalni odbele`ja, a kako {to e dobro
poznato kaj nas ne mo`ete nitu da p..ne-
te, bez – gravot! Toa e sosema prirodno.
Zamislete si sega edna seksi scena
na primer vo kujnata vo koja se podgotvuva popularnoto tav~e-grav~e. Toa
bi bilo samo voved za skokawe vo qubovnoto, pa duri i vo bra~noto tav~e!
Sekako deka tuka ne treba nitu da
gi spomeneme posledicite {to mo`e da
gi predizvika tokmu navedenoto tav~egrav~e, se razbira dodeka se seksame
po negovoto konzumirawe!
E, toa bi bila navistina golema
proslava na na{ata nacionalna kujna,
obi~aite, doma}inlakot i {to li u{te
ne. I toa proslava so po~esni – plotuni!
Pa, neka ni e na zdravje i seksot i
gravot! A kako {to znaete, od na{ite
prirodni raboti nema ni{to poubavo
na celiot svet.
Ivan RUSJAKOV
I GODINAVA ]E PLIVAME VO DOLGOVI,
A ]E SE SON^AME NA RATI
Spiro XAJKOV
13
Sabota, 7 avgust 2010
SE TE^E NI[TO NE SE MENUVA
KOPRIVARSKI
MEURI
Ako na sredbite so politi~kite lideri ima cel
– narodot }e ja istr~a trkata do kraj!
Kaj nas mo`e da se `ivee i od vozduh – pa neli
polovinata od vrabotenite vo stopanstvoto so
meseci nemaat zemeno plata??
Koga se zazemaat stavovi nikoj ne misli koj }e go
vr{i otplatuvaweto na napravenite tro{oci!
Sekoj narod si ima svoja nacionalna igra
– kaj nas toa e TE[KOTO kradewe.
Za vakvata sostojba vo stopanstvoto,
vinata e vo ~ar{iskite ozboruva~nici.
\orgi STOJ^ESKI, (Osten, 1998.)
MISLI SO
POSLEDNATA
CIGARA
@ivotnata gre{ka postojano ni se sme{ka!
Se slu~uva i ova:
vrednite gi vrednuvaat – lega~ite!
Svetot ne e male~ok, tuku mnogu se onie
{to sakaat da vladeat so nego!
Mnogu {pionski sateliti tolku se preokupirani so
ispituvawe na nekoi detali {to ne zabele`uvaat i
edna krupna pojava kako {to e gladot!
Sudej}i po nekoi referati,
nie i ne znaeme za nekoi stopanski neuspesi!
Gi zbija redovite onie {to vletaa preku red!
Malata riba golta golemi knedli!
Rade KECOEVI], (Osten,1979)
NAPU[TENIOT
OVEN I VO
CRNATA OVCA
GLEDA SVETLA
IDNINA!
Ivan RUSJAKOV
14
Sabota, 7 avgust 2010
BALKANSKA KORIDA
* Nie ne sakame da izumreme kako
narod, no edno se `elbite a drugo mo`nostite.
* Voda~ot e poedinec izvaden od
kontekstot na masata.
Zoran T. POPOVI]
* Komunisti~koto ednoumie zameneto e so pove}eumno bezumie.
Suno KOVA^EVI]
* Nie sme Crnogorci, pa ni se zakanuvaat so novi rabotni mesta.
* Samo {to nau~ivme da samoupravuvame, sega ne teraat da rabotime.
Dragutin MINI] KARlO
* Bedata e golema. I sudiite primaat pari.
* Ako sudime po patokazite, zapad
e nasekade.
@ivojin DEN^I]
* Na brodot na ludaci ne vi treba
kompas. Sekoj pravec e dobar.
* Ja spasiv metata. Ja proma{iv.
Ninus NESTOROVI]
* Lesno im e na Zapad. Nim mafijata im e vo podzemjeto.
* Vlasta ne zapadna vo }orsokak.
Tuka `ivee.
Slobodan SIMI]
* Za nego treba da se pi{uva samo
ubavo. Za da ne mo`e da se prepoznae.
* Zborovite se poopasni od delata.
Satiri~arot ne smee da go napi{e ona {to vlastodr`ecot }e go
napravi.
Ilija MARKOVI]
* Demokratijata stigna vo site
krai{ta na zemjata. Nekade i se
izgubi.
Rade \ERGOVI]
* Me obvinija za valkani raboti.
Rabotam vo gradskata ~istota.
Milen MIlIVOJEVI]
* Ni se rasipa peso~niot ~asovnik.
Ni frla prav vo o~ite.
Ekrem MACI]
* Ja opravda doverbata na izbira~ite. Ne se kandidira.
Stevan KOJI]
* Ja sakaat demokratijata i nikomu ne ja davaat.
Milan BE[TI]
* Jugoslavija nema{e cena. Zatoa
e prodadena vo delovi.
* Mojot roden grad ~esto ja menuva
dr`avata.
Vesna DEN^I]
* Ostanavme goli i bosi. Nema belkim i nudizmot da ni go zabranat.
Jasim MRKAq KADMUS
* Sobranieto e luda ku}a, ama sigurna ku}a!
ZAPADOT JA ZLOUPOTREBI
HUMANITARNATA POMO[:
NÈ NATERA DA JADEME!
Rade JOVANOVI]
KOGA SE BOLNITE NA VLAST,
NARODOT E VO KARANTIN.
Aleksandar BAqAK
Vlada KATI]
NAU^NIK
- Deca, dali nekoj znae koj e na{iot najgolem nau~nik?- gi pra{a u~itelot desetgodi{nite deca vo oddelenieto vo koe predava{e.
Od dvaesetina deca, nitu edno ne ja krena
rakata da odgovori. Bidej}i po~eka polovina
minuta a pri toa pomina me|u klupite, u~itelot re{i da im pomogne na decata:
- Pred se, da vi objasnam deka nau~nikot
e onoj koj mnogu znae, a najgolem nau~nik e onoj
koj znae najmnogu.
Posle ova objasnuvawe se javi Nikola od
tretiot red do prozorecot za da odgovori:
- Na{iot najgolem nau~nik e pretsedatelot.
- Kako toa misli{ pretsedatelot - go pra{a u~itelot Nikola - koj pretsedatel, pretsedatel na {to?
- Mislam na pretsedatelot na dr`avataspremno odgovori u~enikot. Ne zastana poradi zbunetosta na u~itelot pa go dopolni odgovorot:
- Mojot dedo ka`uva deka pretsedatelot
site mora da go pra{aat i deka toj odlu~uva za
sè. Spored toa, toj znae najmnogu i zatoa e najgolem nau~nik.
Aleksandar ^OTRI]
* Treba da se bide iskren: na{ite
lideri se krvopijci, ama ne se
kanibali!
Radmilo MI]KOVI]
* Ne barajte leb na ulica. Poradi
higienski pri~ini toj e vo kontejnerite.
Danica MA[I]
* Zatvorite ni se grozni, taka da
lu|eto se ~uvstvuvaat kako da se
na robija.
Ranko GUZINA
* Sekoga{ koga }e mi padne kamen
od srceto, vo mene se razbuduva
Sizif!
* Edna{ se `ivee. Vo Srbija i ne
bi ~inelo pove}e.
Vladica MIlENKOVI] VlAJ^E
* Mu progledav niz prsti – {akata
mu e mnogu te{ka.
Abdurahman HAlIlOVI]-AHIl
Slobodan TRIFKOVI]
SO VESNICITE NEKOGA[ SE UBIVAA MUVI.
A DENES I LU\E. Aleksandar ^OTRI]
SRPSKI TEATAR
Premierata na pretstavata na {ticite koi
`ivot zna~at po~nuva taka {to vedna{ po podignuvawe na zavesata, na scenata se gleda
~ovek koj sedi na toaletna {olja i stenkaj}i
vr{i golema nu`da. Toa e dokaz deka na{iot
~ovek i Srbin pravi srawa bez razlika dali
sedi na angliska {oqa ili na obi~no seralo.
Vedna{ kraj nego e `ena vo sredni godini, koja
povra}a vo legen {to e dokaz deka i kaj nas
procesot na restitucija ne e potpolno zamren.
Malku ponastrana devojka ka{la i isfrla
mikrobiolo{ki la~ewa vo pravec na publikata. Na kujnskata masa sedi mom~e vo uniformata na vojskata na Republika Srpska i ja
gloda sopstvenata raka, a od vreme na vreme
zema ~a~kalica i is~a~kuva po nekoj prsten
ili burma. Dve deca si igraat so ~ove~ki ~erep na koj ima seu{te po nekoj pramen kosa. Od
pozadinata se slu{a zvuk na gusli.
Na scenata vleguva mom~e, tresej}i se, vadi no` i bara nekoj da mu dade barem pet grama droga. – Inaku site }e ve ispotepam! - se dere
kako da e vo finansiska kriza, a ne vo kriza
koja gi poznava samo bolestite na zavisnosta.
Na toa onoj {to sede{e na {oljata pu{ta voda.
Srednove~nata `ena go zasiluva povra}aweto, a da uspee vo toa pika dva prsta vo ustata
i grgori, a potoa se slu{a novo povra}awe.
Mom~eto od VRS gi gloda prstite od svojata
raka i veli: - Znam deka e nepristojno da se
jade so prsti, ama toa ne zna~i deka e nepristojno da se jadat sopstvenite prsti. Edno od
dvete deca go zema ~erepot, {utiraj}i i zakolnuvaj}i se deka i toj eden den }e igra vo Man~ester Junajted. Narkomanot gi zavlekuva racete vo xebovite i kone~no ja nao|a dozata,
grozno podgotvuvaj}i go {pricot i seto toa go
vnesuva vo sebe velej}i: - Imavte sre}a, oti da
ne se sredev, }e ubiev nekogo. Vo bla`enstvo
ja pribli`uva glavata vo legenot vo koj povra}a `enata.
Zavesa.
Ve}e utredenta vo site belgradski vesnici
izleguvaat kritiki vo koi provejuva nepodeleno mislewe deka prestavata nikogo od prisutnite ne go ostavila ravnodu{en.
Radivoje BOJI^I], „Je`”-Belgrad
VEQKO RAJKOVI]
@ARKO PETAN
BOJAN BOGDANOVI]
Kaj nas kradcite se bez {ansi.
Sekoja ja iskoristija vo prethodniot mandat.
Slovenecot na Slovenecot mu e Slovenka.
I zoolo{kata gradina e protektorat, ama barem
majmunite ne gi maltretiraat so izbori.
Siroma{tijata e ramnomerno rasporedena.
Sekoj ima svoja vistina.
^ovekot kogo }e go zakopaat na dr`aven tro{ok,
isto taka `ivee{e na dr`aven tro{ok.
Na izborite obi~no pobeduvaat
zrelite kandidati. Onie koi imaat odle`ano.
Se e vo genite.
Zatoa tolku majmunisuvawe.
Nezgodno e koga idninata
ti se prikraduva od zad grbot.
Kradeweto e svedeno na razumna mera.
Ne kradat samo budalite.
]e prodol`ime da gi ru{ime yidovite.
Imame glava za toa.
Idninata e kapital koja na poedinci
i vo sega{nosta im nosi kapital.
Novata vlast }e trae
se dodeka ne se potro{ime.
15
Sabota, 7 avgust 2010
SVETOT SE SMEE A NIE MU JA MISLIME
BELOSVETSKI
NASMEVKI
Ivan AN^UlKOV
Vo minhenskata pivnica se `ali pijanica:
- Sega duri ne znam {to da pravam. Ako ne
gi ispijam svoite deset krigli pivo, ne mo`am
da zaspijam od `ed. Ako ispijam deset krigli
pivo, ne mo`am da spijam od `ena mi. Nema
drugo, }e ispijam dvaeset krigli.
Valentin GEORGIEV
***
Bidej}i go polo`i ispitot na zrelosta, golema matura, sinot na Mek Nep posaka tatko mu
da mu kupi golema filatelisti~ka zbirka.
- Ama milo moe. Nema{ li nekoja poeftina
`elba. Filatelisti~kata kolekcija e premnogu
skapa.
Me|utoa sinot ostana uporen i so svoite
molbi go uveri tatkoto deka sepak ovaa `elba
mora da se ispolni. Zatoa mak Nep vo site vesnici objavi vest: Mlada sum, ubava rusokosa
moma, so proporcii 90-60-90. Vo miraz nosam
milion dolari. Po ovoj pat baram ma` za brak
koj voop{to ne mora da bide bogat.
Posle ova kaj Mek Nap stignaa preku 100.000
pisma od cel svet. Mek nap gi simna markite od
plikoata i negoviot sin ja dobi najgolemata filatelisti~ka zbirka.
***
Vo Glazgov, ~ovek yvoni na vratata...
- Prostete. @ivee li seu{te tuka ~ovekot
od gorniot kat koj ima{e prozorec koj gleda{e
na Centralniot zatvor odsprotiva?
- Ne gospodine. Sega gospodinot e otsprotiva i od prozorecot na sega{noto mesto na `iveewe gleda vo prozorecot koj otsprotiva na
Centralniot zatvor.
***
- Zo{to ste tolku ta`en?
- Ne me pra{uvajte. Imam mlada i ubava
`ena. Ama kolku e ubava tolku e bolna.
- A {to da re~am jas?! Mojata `ena e stara
i grda, a kolku e stara i grda tolku e zdrava.
Miroslav BATRAK
Nikolaj KAPUSTA
Ahnet AJAKANT
Vo wujork{kata bakna se raspi{uva konkurs za sekretarka. Direktorot na bankata ja
pra{uva mladata devojka koja konkurira za
sekretarka.
- Znaete li ne{to vo vrska so parite?
- Da, mnogu gi sakam parite.
***
Vo Dra~evo, nekade vo okolinata na Skopje.
- Sekoga{ koga }e odmavnuvam so glavata,
po~nuva da me boli.
- Toga{ nemoj da odmavnuva{ so glavata.
- A, ne... Nikako. Posledniot pat koga ne odmavnav so glavata dobiv bliznaci.
***
Doa|a `ena kaj avtomehani~ar i mu veli:
- Ve molam da mi dadete druga {ipka za masloto vo motorot.
- Kako druga?!
- Taka ubavo. Ovaa ne dostiga do masloto.
Adresa:
8-ma Udarna brigada br. 2
1000 Skopje
Republika Makedonija
Izleguva: edna{ mese~no
HUMORISTI^NO-SATIRI^EN VESNIK
Direktor: Mice Jankulovski
Glaven i odgovoren urednik: Darko Markovi}
Pol lERS
www.osten.com.mk
e-mail:[email protected]
tel.: +389 02 3213 665
Pe~ati:
Pe~atnica Misirkov, Skopje
Redakcija: Vasil Tolevski (urednik za tekst); Miroslav Georgijevski (urednik za karikatura); Nikola Simovski (tehni~ki urednik)
SVETSKA GALERIJA
NA KARIKATURI
Jurij KOSOBUHIN
David [TAMBUK
Jan TIMASOV
Xo GEBOS
@ivko TABAKOV
Vinfrid BESlI^
qubomir KOTRHA
Sejran KAFERlI
Jurij ODJAKOVSKI
Julian PENA - PAI
Download

OSTEN 1