PENZIONER
SZPM
BESPLATEN VESNIK
» za sega{ni i za idni penzioneri
Izleguva edna{ mese~no. Redakcija tel. 02 3223 710 e-mail: [email protected]
www.szpm.org.mk
Godina VII, broj 75
31 oktomvri 2014 godina
VO OVOJ BROJ...
Sednica na IO na SZPM
Sve~eno, rabotno i dostoinstveno odbele`an
Denot na penzionerite na Makedonija
o povod Denot na penzionerite na Makedonija,
20-ti septemvri, Sojuzot na zdru`enija na
penzioneri na Makedonija odr`a sve~ena sednica na Izvr{niot odbor na koja prisustvuvaa i:
Besnik Pocesta, potpretsedatel na Sobranieto na
SZPM, Done Nikolovski pretsedatel na
Nadzoren odbor na SZPM, Krste Angelovski
pretsedatel na SZP na grad Skopje, Milorad
Ristoski, pretsedatel na Statutarna komisija
na SZPM, Milevka Zdravkovska pretsedatel na
Komisija za kulturno-zabaven `ivot, Zdravko
Petkovski pretsedatel na Komisija za sport i
rekreacija, Gojko Eftoski pretsedatel na
Sobranie na ZP Tetovo, [aban Azizi pretsedatel na IO na ZP Tetovo, Tom~e Stojkov selektor na Republi~kata revija za pesni, muzika i
igri, Metodija Novkovski pretsedatel na IO na
ZP \or~e Petrov, Qubinko Ristovski sekretar
P
zacija kako del od Sindikatite na Makedonija
formirana vo 1946 godina, prerasna vo respektabilen faktor vo op{testvoto so nad 250 iljadi ~lenovi organizirani vo 57 zdru`enija.
- Denes SZPM e najgolema i najaktivna nevladi-
Vo svoeto izlagawe toj isto taka, se osvrna i na
pretstojnite izbori na koi treba da bidat izbrani
najdobrite vo sekoe zdru`enie, a pritoa da se vodi
smetka za kontinuitet vo rabotata, no i za polovata i etni~ka zastapenost.
Na krajot toj im go ~estita praznikot na prisutnite i im posaka dobro zdravje i ispolneti
dostoinstveni penzionerski denovi.
Potpretsedatelot na Sobranieto na Sojuzot,
Besnik Pocesta isto taka, na prisutnite im go
~estita praznikot.
Vo vtoriot, vo rabotniot del se rasprava{e
za aktivnostite na Sojuzot i za pra{awa od
tekovnoto rabotewe.
Na sednicata be{e oceneto deka 19-tite
Republi~ki sportski penzionerski natprevari
koi se odr`aa na 6. septemvri vo multietni~ko Tetovo bea uspe{no organizirani blago-
AKTUELNOSTI
str. 2
ME\UNARODNO
PRIZNANIE
ZA
str. 3
SZPM
NASTANI
str. 5
[email protected]
SVETSKIOT DEN NA
INSTITUTOT
"KONFUCIJ#
str. 7
EKSKLUZIVNI
SE]AVAWA
PRETO^ENI
VO
KNIGA
str. 8
PANORAMA
str. 9
na ZP \or~e Petro, Petar Andreevski knigovoditel
vo SZPM, Ilija Gligorov ~len na Upraven odbor na
FZOM i Kalina Slivovska - Andonova, pretsedatel
na Komisijata za informirawe.
Sednicata ima{e dva dela: sve~en i raboten.
Vo prviot del sve~eno izlagawe ima{e pretsedatelot na SZPM Dragi Argirovski, koj gi istakna
aktivnostite i postigawata na SZPM vo izminatite
68 godini so poseben akcent na poslednite nekolku
godini, potenciraj}i deka Sojuzot od mala organi-
na multietni~ka organizacija koja sekojdnevno deluva penzionerite vo Republika Makedonija da
imaat dostoinstven `ivot, dobar standard i aktivno stareewe. Denes SZPM e afirmirana organizacija vo zemjata, vo opkru`uvaweto, no i po{iroko.
Site aktivnosti i rezultati pretstavuvaat pottik
za u{te pogolemo zalagawe na rakovodstvoto na
SZPM kako i na rakovodstvata na site zdru`enija
bidej}i fakt e deka sekoga{ sè mo`e da bide podobro.
darenie na SZPM, Op{tinata na gradot Tetovo, kako i na ZP Tetovo, doma}in na ovaa Penzionerska
sportska olimpijada.
Po povod, 20-ti septemvri sli~ni sve~eni sednici i proslavi ima{e i vo drugi zdru`enija vo: Radovi{, Gazi Baba, Bogdanci i drugi zdru`enija,
~lenki na Sojuzot. So drugi zborovi nasekade vo zemjata penzionerite go odbele`aa svojot praznik
sve~eno, rabotno i dostoinstveno.
Kalina S. Andonova
ZP Probi{tip
Za Denot na penzionerite, Lesnovo be{e Makedonija vo malo
dru`enijata na penzionerite na
Makedonija go odbele`aa svojot
praznik 20-ti septemvri so veli~enstven i nezaboraven sobir vo
`ivopisnoto Lesnovo, kade se nao|a
nadaleku pro~ueniot manastir Sveti
Gavril Lesnovski koj datira od prvata polovina na 14-tiot vek. Amfiteatralnata polo`ba na seloto, tajnite
na pe{terite, nekoga{ni rudnici za
vodeni~ni kamewe, nadmorskata viso~ina od 900 metri, borovata {uma,
zlatno `oltata koloritnost na listopadnite drvja i topliot son~ev den,
bea predizvik na 21- vi septemvri,
golem broj penzioneri, vernici i turisti da se najdat vo Lesnovo, da bidat
del od eden nezaboraven sobir, da se
del od obele`uvaweto na eden od pogolemite hristijanski praznici Mala
Bogorodica - Ra|aweto na majkata
Bo`ja.
Z
Toj den vo Lesnovo dopatuvaa 35
zdru`enija so nad 8000 penzioneri.
Nekoi ve}e bile vo Lesnovo, a nekoi
kako Ohrid, Struga, Debar, Demir Hisar, Makedonski Brod i drugi, za prvpat se najdoa vo pregratkite na ovaa
nedoprena ubavina. Gi ima{e od sekade, {to bi se reklo na ovoj dvoen
praznik, Lesnovo be{e Makedonija vo
malo. Koga sme kaj statistikata bi
spomenale deka od nekoi zdru`enija
dopatuvaa po dva, tri ili ~etiri avtobusi, no rekordot go ponesoa [tipjani, koi dojdoa so deset avtobusi i
516 penzioneri.
Dodeka mnogumina od prisutnite ja
razgleduvaa okolinata, {etaa niz {umite, ili se veselea so muzika, pretsedatelite na zdru`enijata, sekretarite ili nivnite pretstavnici odr`aa rabotna sredba na koja razmenija
mislewa i iskustva za rabotata i
aktivnostite. Na sostanokot pokraj
pretstavnici na zdru`enijata od op{tinite, prisustvuvaa i: prviot ~ovek
na SZPM, Dragi Agirovski, gradona~alnikot na op{tina Probi{tip, Toni
Tonevski i pretstavnici od biznis
sektorot. Na prisutnite prv im se obrati pretsedatelot na ZP Probi{tip,
Gruica Manasijev, koj otkako gi pozdravi prisutnite posakuvaj}i im mnogu
zdravje i sre}a, se navrati na anga`iraweto na probi{tipskoto zdru`enie,
istaknuvaj}i ja sorabotkata so lokalnata samouprava i gradona~alnikot,
koj sekoga{ poka`uva razbirawe za
aktivnostite na penzionerite. Na
prisutnite im se obrati i prviot ~ovek na SZPM, Dragi Argirovski, koj
najnapred gi pozdravi prisutnite na
sostanokot i im posaka mnogu zdravje i
li~na sre}a. Potoa toj napravi kus
presek na razvojot na penzionerskata
organizacija vo izminatite godini i
re~e:
- Sredbite pretstavuvaat najubav
most za gradewe na prijatelstva, za
relaksacija, opu{tawe i zabava. Preku ovie sredbi se pridonesuva za
zdrav i sre}en `ivot. Raduva faktot
{to sekoja godina se se pomasovni. Denes vo Lesnovo, prisustvuvaat nad
8000 penzioneri {to e svoeviden rekord. Da ne ja zaboravam i da ja pofalam golemata poddr{ka na na{ite
zdru`enija od gradona~alnicite kako
{to e slu~ajot so Probi{tip.
Gradona~alnikot Toni Tonevski ne
go krie{e zadovolstvoto {to i na ovoj
dvoen praznik e me|u penzionerite.
Otkako gi upati svoite pozdravi i najubavi `elbi, istakna deka penzione-
rite so svoite aktivnosti, so dru`eweto kako {to e ova vo Lesnovo, se
najubavo u~ili{te i patokaz za pomladite generacii.
- Ne sum videl dosega tolku mnogu
narod na tolku mal prostor. Ova mo`ete da go napravite samo vie penzionerite. Tokmu zatoa, sorabotkata na
lokalna samouprava so zdru`enieto
na penzioneri e na taka visoko nivo, re~e gradona~alnikot Tonevski.
Po sostanokot prisutnite ja razgledaa okolinata i prekrasniot manastir, a pretsedatelot pak na SZPM
Dragi Argirovski se pro{eta me|u
penzionerite, razgovara{e so niv na
razni temi, gi slu{na nivnite predlozi za toa {to im nedostasuva, kolku
se zadovolni od rabotata na zdru`enijata, no i na Sojuzot, {to mislat za
vakvoto dru`ewe na zeleno, imaat li
idei za drugi formi na dru`ewa i
drugo. Od penzionerite mu bea postavuvani mnogu pra{awa, okolu nivnite
prava i obvrski, a osobeno se interesiraa za pretstojnite penzionerski
izbori. Pretsedatlot Argirovski na
sekoe pra{awe dava{e soodvetni
odgovori. Pro{etkata ja zavr{i na
rakometnoto igrali{te kade gostite
gi zabavuva{e sostavot „Euforija” od
Probi{tip, a nastapi i estradniot
umetnik Risto Krapovski i negovata
kole{ka Nacka. Ponesen od ritamot
na muzikata i toj se fati na oro i se
vesele{e zaedno so svoite vrsnici.
Dru`eweto trae{e pove}e ~asovi so
pesna, muzika, igra, so evocirawe spomeni, no i pravewe planovi za narednoto dru`ewe na zeleno.
M. Zdravkovska
U[TE EDEN
NOV PENZIONERSKI
KLUB
VO BUTEL
str. 10
INFO
str. 11
KLUB
PENSIONISTËSH
NË KOMUNËN
QENDËR
ZHUPË
str. 12
SORABOTKA
str. 13
KULTURA
str. 14
SAKAM DA SUM
PENZIONER
(NOVA MAKEDONIJA)
str. 16
ZDRAVSTVO
str. 17
ZABAVA
str. 19
REPUBLI^KI
INVALIDSKI
PENZIONERSKI
SPORTSKI
NATPREVARI
str. 20
AKTUELNOSTI 2
Kolumna
Pred nas se
izborite - da
napravime izbor
po merka na
~lenstvoto
Metodija St. To{evski
o mnogu sredini vo me|uizborniot period
sretnuvame lu|e koi imaat zabele{ki na
sostavot na izbranite organi i tela vo zdru`enijata, zabele{ki na nivnata rabota i na maliot pridones na nekoi izbrani ~lenovi od oddelni
ogranoci ili zdru`enija, na dolgotrajnoto ~lenstvo na isti lu|e vo sostavot na organite, na nivnoto privatizirawe na penzionerskite organizacii
i na nivnata aktivnost.
Sega imame prilika del od ovie i vakvi zabele{ki na na{eto ~lenstvo, koi i ne sekoga{ se izre~eni so primena na vrednosni kriteriumi, da gi
nadmineme, da ne gi povtorime eventualnite gre{ki praveni vo minatoto, i da napravime izbor po
merka na ~lenstvoto, ako toa ne bilo slu~aj do
sega.
Soo~en so sli~ni pojavi vo `ivotot i rabotata
na svoeto ~lenstvo vo zdru`enijata, a vo nekoi
periodi i slu~ai i vo sopstvenite sredini, Sojuzot na zdru`enija na penzioneri na Makedonija, za
da gi prestretne vakvite mo`ni negativni tendencii od bilo koj vid, za da go naso~i razvojot na
penzionerskata organizacija kon demokratski
napredok na odnosite vo sredinite na deluvawe
na penzionerskata organizacija, izleze so usoglasena izborna politika utvrdena od svoite organi.
Takviot dokument e dostaven do zdru`enijata.
Celta na toj dokument e, zdru`enijata da go zapoznaat svoeto ~lenstvo so negovata sodr`ina za
da mo`e vo izborniot proces, vo predlagaweto i
izborot na ~lenovi vo organite i telata, da se odbegnat opasnostite od gre{ki i neprincipielnosti {to bi ovozmo`ile povtoruvawe na sostojbi
okarakterizirani od samoto ~lenstvo kako neprifatlivi i {tetni za razvojot na aktivizmot i
`ivotot vo zdru`enijata na penzioneri.
Vo ovaa prilika uka`uvaj}i na va`nosta za
aktiven i delotvoren odnos na rakovodstvata kon
ovoj dokument, potsetuvame i na zakonskite i statutarnite obvrski svrzani so postapkite za organizirawe na izborite. ^lenstvoto treba navremeno da bide informirano za donesenata Odluka
za raspi{uvawe na izborite vo zdru`enieto. Vo
odlukata pokraj kalendarot na aktivnostite treba
da bidat definirani organite i kriteriumite za
predlagawe na kandidati za izbor vo tie organi
po ogranoci, organizacii ili op{tini ako zdru`enieto opfa}a penzioneri od podra~ja na pove}e
op{tini. Vo odlukata za raspi{uvawe na izborite
treba jasno da bide preciziran cenzusot za izbor
na prestavnici od ogranocite, organizacite ili
op{tinite vo sobranijata, izvr{nite odbori i
drugite organi i tela na zdru`enijata.
Bitna komponenta vo raspravata na predizbornite sredbi na penzionerite treba da bidat i programskite zada~i na novite rakovodstva i vo delot na organizirawe na zaedni~kiot `ivot na
~lenstvoto vo site sferi na deluvawe (kulturnite, rekreativnite, zdravstvenite, sportskite,
kreativnite, socijalnite, solidarnite i drugi)
kako i na~inot na deluvawe za odr`uvawe na
standardot na penzionerskoto `iveewe (odr`uvawe i valorizacija na penziskite primawa,
redovnata i navremena isplata na penziite, sozdavaweto podobreni uslovi za smestuvawe vo domovi za stari lica i domovi na penzioneri, solidarnite i socijalnite pomo{ti na penzionerite so
poniski penzii, pomo{ vo domovite na bolnite i
iznemo{tenite ~lenovi na zdru`enijata i sl.).
Aktivnostite na nekoi od ovie funkcii }e se
odvivaat i nadvor od zdru`enijata, vo Sojuzot i vo
sorabotkata so dr`avnite organi nadle`ni za
pra{awata od penziskoto, zdravstvenoto i socijalnoto osiguruvawe. Zatoa vo predlagaweto na
prestavnicite od zdru`enijata za sostavot na so-
V
P E N Z I O N E R plus
branieto i organite na Sojuzot, treba da se vodi
smetka da se predlo`at i izberat kompetentni i
kreativni penzioneri koi vo sojuzot }e rabotat
posveteno i odgovorno za ostvaruvawe na penzionerskite prava i potrebi.
Bitna komponenta na izborniot ciklus e informiranosta i transparentnosta na izbornite
postapki i nivno navremeno soop{tuvawe za da
mo`e ~lenstvoto kreativno da participira vo
nivnoto sproveduvawe i ostvaruvawe. Kalendarot
za odr`uvawe na sobirite vo ogranocite treba
navremeno i javno da bide objaven i dostapen na
{irokoto ~lenstvo, vo prostoriite na ogranocite
i vo zru`enieto, za da mo`at pretstavnicite i zainteresiranite aktivno da u~estvuvaat vo nivnata rabota. Listitie na kadidatite treba da bidat
proizvod na javna rasprava na sobirite, a ne skrieni pamfleti na spisoci na poedinci. Verojatno
so razvoj na demokratskite odnosi vo zdru`enijata, vo nekoja podocne`na faza }e stigneme i do
model na samokandidirawe na rakovoditeli i
ekipi koi }e ja realiziraat programata na takvite
kandidati, no za toa e potrebno i vreme na zreewe, kako vsu{nost i vo sekoja zdrava demokratija.
Treba da se napu{ta praktikata predlozite da
se kreiraat samo od edna li~nost ili grupa. Vo
demokratijata, kako i vo drugite sferi od `ivotot, konkurencijata e osnovniot motivira~ki dvigatel na napredokot vo organizacijata na rabotata, vo koordinacija na aktivnostite, vo izborot na
u~esnicite i akterite vo site proekti, manifestacii, slu~uvawa. Ova }e mo`e da se pravi samo
ako odnapred se utvrdeni i pravilata na odnesuvawe i kriteriumite vrz koi treba da bidat kreirani programskite zada~i i timovite koi stojat
zad nivnoto idno izvr{uvawe. Vo takvi uslovi }e
dojde do zasilena mobilizacija i koristewe na
kadrovskite resursi vo zdru`enijata, i }e se sozdadat zna~itelno pogolemi i po{iroki mo`nosti
za ponuda na popriemlivi programi, za zbogatuvawe na raznovrsnosta na penzionerskiot interes
za u~estvo vo programskite i vonprogramskite
aktivnosti vo zdru`enijata.
Iskustvata vo nekoi zdru`enija poka`uvaat deka podgotovkite za ostvaruvawe na izborniot ciklus se mnogu bitni za uspe{no zavr{uvawe na izborite. Vo toj kontekst, praktikata pri donesuvaweto odluka za raspi{uvawe na izborite i nejzinata sodr`ina mo`e da bide razli~na, no glavno
treba da gi sodr`i slednite elementi:
z Statutarnite osnovi i normi za izbori vo
zdru`enieto;
z Kriteriumite (ili cenzusite) za predlagawe i
izbor na kandidati spored strukturata na organite i telata vo zdru`enieto (celna grupa - ogranok, i broj na penzioneri kandidati koi treba da
gi predlo`i ogranokot, eden, dva ili pove}e, broj
na kandidati {to se izbiraat);
z Na~in na zastapenost na ogranocite vo organite na zdru`enieto;
z Na~in na vr{ewe na aktivnostite (volonterski, so nadomestoci, kombinirano, i sl.) za da se
procenat i znaat o~ekuvanite rezultati i odgovornosti na izbranie aktivisti;
z Drugi elementi zavisno od specifi~nite
uslovi vo zdru`enieto.
Mnogu bitna komponenta vo procesot na izborot
na kandidatite e primenata na delovnikot za rabota na sobirite, ili na sobranijata na zdru`enijata, kako za obezbeduvawe na zastapenost na
ogranocite, taka i za diferencirawe me|u pove}eto predlo`eni kandidati.
Pretsedava~ite na izbornite sednici imaat
~est, no i seriozna odgovornost da gi primenuvaat
zakonot i statutot, kako i drugata izborna regulativa. Toa }e obezbedi i soodvetno odnesuvawe na
drugite u~esnici vo izborniot proces i }e go napravi podostoinstveno konstituiraweto na novite
rakovodstva na zdru`enijata i Sojuzot.
[to podrazbirame pod uspe{no zavr{uvawe na
izborite? Koi izbori mo`e da gi smetame za uspe{ni?
Prvo, uspe{no zavr{eni izbori se onie izbori
koi po~ituvaj}i gi statutarnite normi i pravilata na izbornata postapka }e inauguriraat rakovodstva i organi {iroko prifateni od ~lenstvoto
i od op{testvenata sredina vo koja deluvaat;
Vtoro, uspe{no zavr{eni izbori se onie izbori
koi }e promoviraat rakovodstva so {iroko
razviena demokratska kultura i inventivna
kreativnost za organizirawe i ostvaruvawe na
penzionerskite prava, obvrski i raznoobrazni
`ivotni aktivnosti;
Treto, uspe{no zavr{eni izbori se onie izbori
koi }e obezbedat novoizbranite rakovodstva da
ostvarat {iroka poddr{ka i pro{iruvawe na bazata so vklu~uvawe na po{irok krug ~lenstvo vo
svoite aktivnosti za realizacija na programite za
rabota, a so toa i povisok stepen na zadovoluvawe
na interesite i o~ekuvawata na ~lenstvoto.
Da zavr{ime so poznatata re~enica {to ja upotrebuvaat mati~arite pri sklu~uvawe na brakot,
koga na mladencite i svatovite na duhovit na~in
im go postavuvaat pra{aweto: "Koj ima zabele{ki
za rabotata na rakovodstvata i organite na
zdru`enijata, ili predlog za novi pokvalitetni
kandidati, neka ka`e sega, ili neka mol~i do sledniot izboren ciklus! " Ova ne zna~i deka so toa
treba da se amnestiraat izbranite kandidati od
neodgovorno odnesuvawe vo rabotata, no toa treba
da zna~i i deka na tie lu|e treba da im se dade
polna poddr{ka i pomo{, a ne postojani opstrukcii i ote`nuvawe na rabotata vo tekot na mandatot.
oktomvri 2014
Penzionerkite vo vreme
na predizborieto
Stanka Trajkova
o Nasokite za sproveduvawe na izborite vo zdru`enijata na penzioneri i
Sojuzot na zdru`enijata na penzineri na Makedonija vo 2014/
2015 godina pomesteni se zna~ajni izborni principi so napomena da se vnimava i na polovata zastapenost odnosno
na principot na ednakvi mo`nosti na ma`ite i `enite. Zatoa e potrebno i penzionerkite aktivno da se vklu~at vo izbornite aktivnosti, po~nuvaj}i od ogranocite do nivo na
zdru`enijata na penzioneri i
Sojuzot na zdru`enijata na
penzioneri na Makedonija.
Vo Nasokite na Izvr{niot
odbor na Sojuzot ne e slu~ajno
naveden ovoj princip koj pottiknuva na ednakvite mo`nosti na
`enite i ma`ite se ostvaruvaat
preku 3 vida merki. Imeno, pozitivnite merki ili merki na
pozitivna diskriminacija prvenstveno se odnesuvaat na vospostavuvawe ednakva zastapenost na ma`ite i `enite vo javniot i politi~kiot `ivot i vo
V
toj pravec se predviduvaat prioriteti na soodvetniot pol se
do vospostavuvawe ednakvo
u~estvo na `enite i ma`ite. Neednakvo u~estvo postoi: koga
zastapenosta na koj bilo od
polovite e na nivo pomalo od
40%, eliminirawe na merki,
odnosno aktivnosti za neednakov tretman na polovite i
podigawe na svesta so cel voveduvawe i unapreduvawe na
principot na ednakvi mo`nosti me|u ma`ite i `enite.
Zakonot za ednakvi mo`nosti
na `enite i ma`ite e pravna
ramka koja pretstavuva va`en
instrument za obezbeduvawe na
ednakov tretman na `enite i
ma`ite vo site sveri na op{testvenoto `iveewe, pa ottuka i
vo izbornata postapka kaj gra|anskite asocijacii, kako {to se
zdru`enija na penzioneri.
Soglasno Zakonot za zdru`enija i fondacii principot na
ednakvi mo`nosti mo`e da se
sogleda vo ~lenot 21 kade e utvrdeno deka so zdru`enijata
upravuvaat ~lenovite neposredno preku izbranite pretstavnici vo organite na upravuvawe.
Ako ramnopravnosta me|u polovite e edna od temelnite vrednosti na Ustavot na Republika
Makedonija koja se zasniva vrz
celosno priznavawe i promovirawe na ednakvite mo`nosti na
`enite i ma`ite inkorporirani
i vo doma{nata zakonska regulativa, toga{ toj princip najmalku treba da bide zapostaven
vo zdru`enijata na penzioneri.
So ogled na faktot deka so
zdru`enijata na penzioneri upravuvaat izbrani pretstavnici
vo organite, se o~ekuva vo narednite izbori vo zdru`enijata da
bide zastapena i `enata - penzionerka ako so svoite kvaliteti, znaewe i iskustvo mo`e da
pridonese za unapreduvawe na
rabotata vo zdru`enieto kade
{to ~lenuva. Penzionerkata pokraj nejzinata vklu~enost vo
ostvaruvawe na kulturnite,
solidarnite i socijalnite aktivnosti trba da se gleda i vo
delot na upravuvaweto i donesuvaweto zna~ajni odluki.
Ako ednostavno se pogleda
realnosta od 57 zdru`enija na
penzioneri na ~elnata pozicija imame tri `eni pretsedatelki, koi za sre}a uspe{no se
nosat so taa zada~a i poradi
toa ne treba da gi zaboravime
`enite, koi pokraj nivnata
vklu~enost po razni komisii,
tie mo`e da bidat seriozen
reprezent i vo organite na upravuvawe vo zdru`enijata na
penzioneri. Ottuka, vo vreme
na prestojnite izbori ima
prostor za korekcija vo odnos
na zastapenosta na `enata kako ramnopraven subjekt vo organite na upravuvawe, kako vo
zdru`enijata na penzioneri,
taka i vo SZPM.
Poradi seto toa vo narednite
izbori treba da se nastojuva kon
balansirano u~estvo na ma`ite
i `enite vo upravuvaweto so
zdru`enijata i SZPM, {to }e
bide zna~aen atribut vo unapreduvawe na principot na ednakvi
mo`nosti.
60 godini od formiraweto na prvoto Zdru`enie na penzioneri vo Makedonija
Jubilej - dostoen za po~it
on krajot na septemvri ZP „Centar” vo Skopje go odbele`a golemiot jubilej - 60 godini
od svoeto postoewe so sve~ena sednica na
Sobranieto na koja prisustvuvaa i Andrej @ernovski - gradona~alnik na op{tina Centar, Dragi
Argirovski - pretsedatel na SZPM, Besnik Pocesta - potpretsedatel na Sobranieto na SZPM i
K
drugi gosti. Prigodno obra}awe ima{e d-r. Krste
Angelovski vo koe gi potseti prisutnite na po~etocite od penzionerskoto organizirawe, posebno za periodot na osnovaweto na ZP „Centar”.
Kako prvo penzionersko zdru`enie vo Republikata Osnova~koto sobranie e odr`ano na 22 januari 1954 god. Na nego e donesen pravilnik za rabota, a prviot statut e donesen vo 1956 god. So
vakva organizaciona struktura kako deneska,
Zdru`enieto funkcionira od krajot na 1998 god.
koga be{e donesen nov statut so nova organizaciona postavenost. So mali izmeni i usovr{uvawa vo organizacionata struktura, zdru`enieto
funkcionira i deneska.
Pretsedatelot na IO Pavle Spasev na po~etokot od svoeto obra}awe naglasi deka ova e jubilej
dostoen za po~it, jubilej koj obvrzuva i natamu da
se unapreduva aktivnosta i dejnosta na zdru`enieto vo interes na penzionerite, za {to vsu{nost e formirano. Vo ramkite na toa organizirani se ednodnevni i dvodnevni ekskurzii so poseti na kulturno-istoriski znamenitosti, prirodni ubavini i drugo. Za pokvalitetno `iveewe
na penzionerite, posebno mesto ima kulturno-zabavniot `ivot, potoa gri`ata za zdravjeto na penzionerite za {to zboruva rabotata na de`urniot
lekar koj edna{ nedelno doa|al vo zdru`enieto
u{te vo osumdesettite godini i im uka`uval pomo{ na penzionerite, potoa dene{nite predavawa na aktueli temi na lekari specijalisti, kako
i koristeweto na bawskite i rekreativnite centri. Pavle Spasev se zadr`a i na zna~eweto na
informiraweto na penzionerite i gi naglasi
pridobivkite od toa za koi re~e deka se ogromni.
Kvalitetot na informiraweto se zgolemi so izdavaweto na vesnikot „Penzioner plus” od juli
2008 godina, „Penzionerski vidici” vo vesnikot
„Nova Makedonija”, kako i na „Penzionerski informator” koj povremeno go izdava zdru`enieto.
Svoeto izlagawe pretsedatelot Spasev go
zavr{i so ocenka za mnogu dobrata sorabotka {to
Zdru`enieto na penzionerite „Centar” ja ima so
Sojuzot na zdru`enijata na penzionerite na
Makedonija i na Skopje izrazena preku prakti~ni
dogovori po oddelni problemi i pra{awa. Na zavidno nivo e i sorabotkata so ostanatite zdru`enija na penzioneri vo Skopje,osobeno za pra{awa
i problemi koi se od zaedni~ki interes. Intenzivna e sorabotkata so op{tinskite zdru`enija
od Veles, Kumanovo, Ohrid, [tip, Sveti Nikole,
Prilep, Kriva Palanka, Tetovo i osobeno so
zbratimenoto zdru`enie od Ko~ani.
Sobirot go pozdravi i gradona~alnikot na op{tina „Centar” Andrej @ernovski koj me|u drugoto istakna deka pregolema e ~esta da se bide
pokrovitel na eden
vakov jubilej koj
pretstavuva seriozna rabota. Vratata
na op{tinata e sekojpat otvorena za
penzionerite, a op{tinata i natamu }e
raboti na zgolemuvaweto na brojot na
penzionerskite klubovi koi se poka`aa
kako odli~ni kat~iwa za drugaruvawe
na penzionerite i
popolnuvawe na nivnoto slobodno vreme.
Pretsedatelot na
SZPM Dragi Argirovski ~estitaj}i im go jubilejot na penzionerite i
izleguvaweto od pe~at na Monografijata, potseti
na brojnoto ~lenstvo na najgolemata nevladina i
nepartiska penzionerska organizacija. Vo Makedonija stanavme zna~ajna sila koja se bori za podobruvawe na `ivotot na penzionerite, na nivniot `ivoten standard. Pretsedatelot Argirovski, potseti deka zna~itelno se zgolemeni
penziite i osobeno onie najniskite, podobrena e
zdravstvenata za{tita, snabduvaweto so lekovi,
bawsko-klimatskata rekreacija za penzionerite
so poniski penzii, kulturno-zabavniot `ivot,
sportskite aktivnosti i sli~no. Na sve~enata
sednica ~estitki upatija i potpretsedatelot
Besnik Pocesta i mnogu drugi gosti.
Kruna na celata proslava na golemiot jubilej
sekako be{e Monografijata na Zdru`enieto na
penzionerite na op{tina Centar - Skopje ~ie
izleguvawe od pe~at prigodno se vklopi vo
proslavata na zna~ajniot jubilej.
Razvojniot pat na Zdru`enieto so site karakteristiki pretstavuva primer na organiziranost
i struktura na penzionerskata organizacija vo
gradot, pa i vo Republikata.
Cvetanka Ilieva
P E N Z I O N E R plus
14-ti
oktomvri 2014
QUBQANA,SLOVENIJA 3
Festival za treta `ivotna doba 2014 vo Qubqana, Slovenija
Dodeleno me|unarodno Priznanie na
makedonskiot penzionerski Sojuz
o povod 1-vi oktomvri Me|unarodniot den na starite lica
vo Evropa, vo Qubqana, Slovenija, se odr`a 14. festival
na treta `ivotna doba. Sojuzot na zdru`enijata na penzionerite na Makedonija na ovoj festival be{e pretstaven od delegacija vo sostav: Dragi Argirovski, pretsedatel na SZPM, Ilija
Adamoski, ~len na IO na SZPM i {ef na delegacijata, Ilija Gligorov, koordinator na proektot i Kiril \or|ieski, pretsedatel
na ZP Prilep. Na Festivalot od ova zdru`enie nastapija dvete
kulturno-umetni~ki dru{tva: „Penzioner” i „Penka Koteska”.
P
Sve~enoto otvorawe se odr`a na 29-ti septemvri od 10 ~asot vo
prekrasnata Linhartova dvorana. Na otvoraweto na prisutnite
im se obratija: Zoran Jankovi}, gradona~alnik na Qubqana, d-r
Mateja Ko`uh Novak, pretsedatelka na Sojuzot na zdru`enijata na
penzionerite na Slovenija, d-r Awa Kopa~ Mrak, ministerka za
trud, semejstvo, socijalni raboti i ednakvi mo`nosti i Primo`
Hajnc, potpretsedatel na Sobranieto na Slovenija. Po kvalitetniot nastap na Mandolinskiot orkestar na Qubqana, pod vodstvo na dirigentot Andrej @upan, sve~eno bea dodeleni sedum pri-
znanija na organizacii za dolgogodi{no u~estvo i pridones vo aktivnostite na Festivalot. Me|u dobitnicite be{e i SZPM. Priznanieto go vra~i ministerkata za trud, semejstvo, socijalni pra{awa i ednakvi mo`nosti d-r Awa Kopa~ Mrak, a go primi li~no
pretsedatelot na SZPM Dragi Argirovski. ^estitki za dobienoto
priznanie na SZPM upati i pretsedatelot na dr`avata Borut
Pahor. Ovoj ~in be{e toplo pozdraven od polnata sala so ovacii:
Makedonija, Makedonija. Pretsedatelot Argirovski istakna deka
ova e prvo me|unarodno priznanie za SZPM. Za toa pokraj Sojuzot
golem pridones imaat dosega{nite u~esnici od zdru`enijata i
toa: vo 2010 godina ZP Kumanovo so KUD \oko Simonovski, vo
2011 g. ZP Probi{tip so „Gajdaxii” od KUD Veseli penzioneri, vo
2012 KUD na ZP Ko~ani, vo 2013 ZP Tetovo so makedonska folklorna grupa i so albanska folklorna grupa, vo 2014 ZP Prilep
so KUD Penzioner i KUD Penka Koteska.
Delegacijata na SZPM prisustvuva{e na sve~eniot priem i na
debatata posvetena na pra{awa od interes na penzionerite.
Ima{e i sredba na visoko nivo pome|u delegacijata na SZPM i
rakovodstvoto na Slovene~kiot sojuz na ~elo so pretsedatelkata d-r Mateja Ko`uh Novak, potpretsedatelot Anton Donko, Marjan [iftar od me|unarodnata sorabotka, Andrej Jus od Institutot Hevreka i Tihomir Kova~i}, direktor na Festivalot od
institucijata PROEVENT. Pritoa bea razmeneti misli za uspe{nata dosega{na sorabotka i idei za natamo{no pro{iruvawe
vo balkanski kontekst. Bea razgledani mo`nosti za koristewe
sredstva od Evropskata unija preku zaedni~ki proekti za starite lica. Se odr`a i podgotvitelen sostanok za zbratimuvawe
pome|u zdru`enijata na penzionerite od Prilep i od gradot Logatec vo Slovenija.
Vo ramkite na stru~niot del na Festivalot na tema Semejstvoto kako intergeneraciska zaednica i negovoto vlijanie vrz me|ugeneraciskite odnosi vo po{irokata zaednica be{e podneseno
izlagawe na tema „Sojuzot na zdru`enijata na penzionerite na
Makedonija kako stimulator na semejnite vrednosti vo Republika
Makedonija” od avtorite Dragi Argirovski i Ilija Gligorov. Vo
govorot Argirovski naglasi deka i vo sovremeniot `ivot treba da
se poddr`i postoeweto i sozdavaweto semejstva so dve i tri generacii zaedno, dotolku pove}e {to vnucite imaat golema korist
vo vospituvaweto i primaweto eti~ki osobini bidej}i doma{noto
vospituvawe e mnogu podobro otkolku uli~noto. Osoben akcent
dade na zna~eweto na iskustvoto, znaewata, mudrosta i humanosta na penzionerite i starite lu|e i deka bez spojot na iskustvoto
i mladosta, te{ko mo`e da se razviva edna dr`ava.
Poseben referat za „Penzionerskoto organizirawe vo Republika Makedonija” podnese m-r Ilija Adamoski, ~len na IO na
SZPM, pri {to go istakna principot na solidarnost i zaemnost vo
penzionerskoto organizirawe vo ZP Prilep i ja naglasi inicijativata za donesuvawe poseben zakon za penzionersko organizirawe vo R Makedonija.
Zabele`ani nastapi na Festivalot imaa i dvete kulturnoumetni~ki dru{tva od ZP Prilep. Tie prviot koncert go odr`aa
na Otvorenata scena vo Cankareviot dom i istiot den imaa nastap na „Ve~er na pesni i igri” pri {to bea nagraduvani so silni
aplauzi od mnogubrojnite gleda~i. Vo znak na blagodarnost bea
dodeleni umetni~ki sliki na SZPM {to ja vra~i pretsedatelkata
na SZPS d-r Mateja Ko`uh Novak, a ja primi pretsedatelot na
SZPM Dragi Argirovski, dodeka za ZP Prilep slikata ja vra~i
potpretsedatelot na SZPS Anton Donko, a ja primi pretsedatelot
na ZP Prilep Kiril \or|ioski.
Vtoriot den folkloristite imaa koncert vo Domot za stari
lu|e Fu`ine i nov koncert vo Cankareviot dom na Me|ugeneraci-
skata scena pri {to koga go zaigraa ramnoto makedonsko oro im se
pridru`ija site prisutni od publikata i se razvi {arenoliko
golemo zaedni~ko oro. Toa dejstvuva{e mnogu impresivno za site
prisutni. Potoa sleduva{e izlet i razgleduvawe na del od Qubqana vo koj se mostovite na zmejovite, na zaqubenite i „tromostovje”, plo{tadot Pre{ern, maketata na gradot i drugo.
I.G.
Akcenti od referatot na Trkalezna masa
Akcenti od referatot na Stru~nata konferencija
„Sojuzot na zdru`enijata na penzionerite na
Makedonija - stimulator na semejnite
vrednosti vo Republika Makedonija#
Penzionerskoto organizirawe vo
Republika Makedonija i ZP Prilep
o referatot ja prika`uvame ulogata na SZPM
vo unapreduvaweto na odnosite pome|u generaciite vo ramkite na semejstvata vo koi zaedno `iveat i stari i mladi. Za toa napravena e studiska analiza i sogledan e dolgogodi{niot razvoj i
promenite vo tradicionalnoto zaedni~ko semejno
`iveewe na nekolku generacii vo Republika Makedonija. Konstatirano e deka sè u{te vo zna~itelen
broj (do 27% vo ruralni i do 22% vo gradski sredini) ima semejstva vo koi zaedno `iveat tri generacii. Sogledana e me|ugeneraciskata sorabotka vo
Makedonija, posebno e analizirana ulogata na starite lica vo tradicionalnite makedonski semejstva. Vo pove}e anketi vo Makedonija se poka`a deka
najsre}ni se decata koi `iveat vo zaednica so babite i dedovcite. Poradi ekonomskite problemi od
tranzicijata po samostojnosta na na{ata zemja kaj
pogolem broj semejstva, osobeno vo gradovite, se obnovija me|ugeneraciskite semejni vrski, i se zgolemuva zaedni~koto `iveewe na nekolku generacii vo
isto semejstvo. Vo najgolemiot broj slu~ai starite
lu|e vo zaedni~kite semejstva imaat golema korist,
a toa pravilo va`i i za mladite lu|e {to se tolkuva i kako pri~ina za odr`uvawe na takvite semejstva. Kaj starite lu|e me|ugeneraciskiot `ivot go zabavuva procesot na stareewe so {to se namaluvaat
i bolestite. Vnucite, kako treta generacija vo semejstvoto, imaat golema korist preku procesot na
vospituvawe i primaweto pozitivni eti~ki osobini. Se zacvrstuvaat pozitivnite stavovi vo odnosite so postarite lu|e vo semejstvoto i nadvor od nego.
So toa zgolemena e gri`ata za zdrav razvoj i {koluvawe na decata, dotolku pove}e {to se poznati principite deka doma{noto vospituvawe e mnogu podobro otkolku vospituvaweto od ulicata, bidej}i decata vo ovoj period na razvoj mnogu se priemlivi za
vlijanijata vo izgradbata na li~nosta. Osoben akcent se dava na zna~eweto na iskustvata, znaewata,
mudrosta i humanosta na penzionerite i starite lu|e so naglaska deka bez spojot na iskustvoto i mladosta te{ko mo`e da se razviva dr`avata. SZPM
kako najmasovna nevladina, nepoliti~ka, multiet-
V
ni~ka asocijacija, so okolu 250.000 ~lenovi postojano nastojuva blagovremeno i vistinito da go informira ~lenstvoto za ovie problemi i dava nasoki za animirawe na javnosta i dr`avata. Se nastojuva so zgolemuvaweto na standardot da se sozdadat
uslovi za aktivno i dostoinstveno `iveewe vo tretata `ivotna doba so socijalna inkluzija vo site
segmenti na op{testvoto. Zna~aen pridones za postignuvawe na celite i zada~ite Sojuzot ostvaruva
preku mese~niot besplaten vesnik „Penzioner plus”,
kako i so prilozite vo vesnicite „Nova Makedonija”
i „KOHA” i stranicata na internet www.szpm.org.mk.
Isto taka i preku nacionalnite radio i televiziski stanici i vo vesnici kontinuirano se objavuvaat
prilozi za golemoto zna~ewe na me|ugeneraciskata
sorabotka i solidarnost i za ulogata na starite
lica vo tradicionalnoto makedonsko semejstvo.
Makedonskite mediumi ne poddr`uvaat za ovie pra{awa posebno za statusot na penzionerite (zgolemuvawe na standardot, na penziite, na zdravstvenata za{tita i na drugi povolnosti) {to sekako go zgolemuva avtoritetot na ovaa generacija i taa sè u{te
e po~ituvana i barana. Poradi toa i vo moderniot
svet i sovremeniot `ivot treba da se poddr`i postoewe i sozdavawe semejstva so dve i tri generacii
so karakteristiki na zaemno po~ituvawe i pomo{ i
sozdavawe na cvrsti me|usebni vrski. Se naglasuva
potrebata da se otvori po{iroka debata za obrazovanieto, ekonomijata, socijalnata sigurnost, zdravstvoto, kulturata i duhovnosta, vo ulogata i va`nosta na zaednicata od nekolku generacii vo semejstvoto na sovremenoto op{testvo, a so toa da se zgolemi i interesot na javnosta za kvalitetot na zaedni~kiot semeen `ivot na pove}e generacii. Razvojot
na semejstvata i natamu treba da se stimulira, posebno za zacvrstuvawe na osnovnite eti~ki koncepti kako {to se qubov, razbirawe, po~it, solidarnost, pomo{, prostuvawe, prijatelstvo i poddr{ka.
Na toj na~in semejnata kultura mo`e da dobie mnogu
po{iroko zna~ewe vo op{testvoto.
Dragi Argirovski i Ilija Gligorov
snovnite principi vrz koi se zasnova
penzionerskoto organizirawe vo Republika Makedonija, a koi se i kamentemelnik vo Zakonot za PIO, se principot
na solidarnost i zaemnost. Ovie principi
pretstavuvaat (conditio sine qanon) uslov bez
koj ne mo`e da funkcionira nitu penziskoto i invalidsko osiguruvawe, nitu pak penzionerskoto organizirawe. Zdru`enijata na
penzionerite na Makedonija kako samostojni pravni subjekti, dejstvuvaat vo interes i
za{tita na zdravjeto i rekreativno-zabavniot `ivot na korisnicite na penzija vo postojana me|usebna sorabotka i sorabotka so
Sojuzot. Zalagaweto na Sojuzot ima cel rabotata na zdru`enijata na penzioneri da
stane potransparentna i podostapna za po{irokoto ~lenstvo {to e i glavnata motivira~ka sila za nivnata rabota. Za ostvaruvawe na zacrtanite zada~i i celi na zdru`enijata na penzioneri i so Zakonot za
zdru`enija i fondacii i vo predlog noviot
zakon za penzionersko organizirawe, kako i
statutite na zdru`enijata, potrebna e permanentna sorabotka so nadle`nite organi i
slu`bi na lokalno nivo, pred se na re{avawe na pra{awata od zdravstven karakter,
pra{awata za izgradba na penzionerski
domovi, domovi za stari lica, penzionerski
klubovi i dnevni centri za prestoj, kako i
mno`estvo na infrastrukturalni pra{awa,
{to so golemo zadovolstvo mo`eme da konstatirame deka lokalnata samouprava vo
Prilep, toa so uspeh go ima napraveno i so
toa nie penzionerite se gordeeme.
Odborot na registriranata Organizacija
za solidaren fond i ~lenarina, koj e konstituiran, vrz osnova na spogodba na ~etirite Sojuzi, dejstvuva ve}e nekolku godini. So
noviot zakon za penzionersko organizirawe
se predlaga zakonski da se legalizira ovaa
institucija. Zna~ajno e i da se napomne deka
noviot zakon pretendira kako poseben zakon
(lex specialis) vo odnos na Zakonot za zdru`e-
O
nija i fondacii. Faktot {to penzinerskoto
organizirawe e specifi~no so posebni obele`ja vo odnos na drugite op{testveni tvorbi, zaslu`uva poseben status. Noviot predlog-zakon ima cel esencijalnite pra{awa
na penzionerskoto zdru`uvawe da gi stavi
vo posebna ramka {to proizleguva i od nacionalnata strategija za stari lica na Vladata na RM 2010-2020 g. Se predlaga organiziraweto na penzionerite isklu~itelno
da se zasniva na teritorijalen princip so
{to }e se obezbedi poracionalno i efikasno rabotewe na zdru`enijata koi sredstvata za rabota gi obezbeduvaat od ~lenarinata. Isto taka se regulira deka vo edna op{tina mo`e da se osnovaat do dve zdru`enija
i toa zdru`enie na penzioneri i zdru`enie
na invalidi koi svojstvoto korisnik na penzija go steknale soglasno so Zakonot za PIO.
Dosega{nata praktika poka`a deka vo pove}e op{tini se formirani paralelni zdru`enija {to e neefikasno i neracionalno pa
taka nemaat i ekonomski kapacitet da gi pokrivaat aktivnostite na svoite zdru`enija.
Analogno so formiraweto na dve zdru`enija vo op{tinite, vo zakonot se predlaga
postoewe samo na dva sojuza od postojnite
~etiri. Imeno Sojuzot na invalidski penzioneri na Makedonija i Sojuzot na invalidi
na trudot i korisnici na invalidska penzija da se spojat vo Sojuz na korisnici na
invalidski penzii. Ponatamu, so noviot zakon isto taka se predlaga da se izvr{at i
izbori na organite na upravuvawe, kako i
sozdavawe pravna osnova za nespoivost i
kumulacija na funkcii. Ona {to posebno e
interesno, so noviot zakon se predlaga zajaknuvawe na vrskata na zdru`enijata so Sojuzot i pogolemo vklu~uvawe na Sojuzot vo
rabotata na ~lenkite so cel da se ima pogolem uvid vo aktivnostite i vo tro{eweto
na sredstvata.
m-r Ilija Adamoski
REKLAMI 4
P E N Z I O N E R plus
INFORMACIJA
Osloboduvawe od u~estvo na osigurenite
lica so li~ni sredstva pri koristewe na
zdravstveni uslugi
Osigurenite lica pri koristewe na zdravstveni uslugi u~estvuvaat so li~ni
sredstva (participacija) vo cenata na zdravstvenite uslugi. Zdravstvenite uslugi gi opfa}aat: vkupnite tro{oci za pru`ena zdravstvena usluga, materijalni
tro{oci i lekovi. U~estvoto na osigurenicite, odnosno visinata na participacijata e utvrdeno so Zakonot za zdravstveno osiguruvawe, spored koj osigurenicite
pla}aat participacija pri koristewe na zdravstveni uslugi i lekovi, no najmnogu
do 20% od prose~niot iznos na vkupnite tro{oci na zdravstvenata usluga, odnosno na cenata na lekovite. Za odobreno lekuvawe vo stranstvo, osigurenoto lice
u~estvuva so 20% od vkupnite tro{oci, no ne pove}e od 200 evra vo denarska protivrednost. Osigurenicite pla}aat do 50% od utvrdenata cena na protezite,
ortopedskite i drugi pomagala i sanitetski sredstva, izraboteni od standarden
materijal.
Osloboduvawe od u~estvo vo cenite na zdravstvenite uslugi spored
Zakonot za zdravstveno osiguruvawe
Od pla}awe participacija se osloboduvaat:
z Osigureni lica za lekarski pregled kaj izbraniot lekar i itna medicinska pomo{ na povik;
z Deca so posebni potrebi, spored propisite za socijalna za{tita;
z Korisnici na postojana pari~na pomo{, lica smesteni vo ustanovi za
socijalna za{tita i vo drugo semejstvo, spored propisite za socijalna za{tita, osven za lekovite od listata na lekovi izdadeni na recept vo primarnata zdravstvena za{tita i za lekuvawe vo stranstvo;
z Du{evno bolni lica smesteni vo psihijatirski bolnici i mentalno
retardirani lica bez roditelska gri`a
z Osigureni lica koi vo tekot na edna kalendarska godina platile u~estvo vo specijalisti~ko-konsultativna i bolni~ka zdravstvena za{tita, osven
za lekovite od listata na lekovi izdadeni na recept vo primarna zdravstvena za{tita i za lekuvawe vo stranstvo, vo iznos povisok od 70% od prose~nata ostvarena mese~na plata vo Republikata vo prethodnata godina.
Za osigurenite lica koi ostvaruvaat mese~en prihod vo semejstvoto, pomal od
prose~nata plata vo Republikata vo prethodnata godina, kako i za odredeni vozrasni grupi, Fondot so op{t akt, na koj ministerot za zdravstvo dava soglasnost,
}e opredeli ponizok iznos za osloboduvawe od pla}awe participacija od iznosot utvrden vo stav 1alineja 4 na ovoj ~len.
Site osigureni lica se oslobodeni od pla}awe participacija za lekarski
pregled kaj izbraniot lekar.
Site osigureni lica se oslobodeni od pla}awe participacija za itna medicinska pomo{, samo za onie slu~ai koga itnata medicinska pomo{ e dadena nadvor od zdravstvenata ustanova (ne za vreme na de`urstvo).
Vo slu~aj na neopravdan povik za uka`uvawe na itna medicinska pomo{, osigurenoto lice gi snosi tro{ocite na pregledot i prevozot vo poln iznos.
Osloboduvawe od u~estvo vo cenite na zdravstveni uslugi spored Odlukata za utvdruvawe na visinata na u~estvoto na osigurenite lica vo vkupnite
tro{oci na zdravstvenite uslugi i lekovi
Spored Odlukata za utvrduvawe na visinata na u~estvoto na osigurenite lica
vo vkupnite tro{oci na zdravstvenite uslugi i lekovi, predvideno e osloboduvawe od participacija na osigurenicite vo cenata na zdravstvenite uslugi, no
pod odredeni uslovi.
Osigurenite lica, koi vo tekot na edna kalendarska godina platile participacija vo specijalisti~ko-konsultativnata i bolni~kata zdravstvena za{tita,
vo iznos povisok od 70% od prose~nata mese~na neto plata ostvarena vo Republikata vo prethodnata godina, se osloboduvaat od pla}awe na participacija pri
natamo{noto koristewe zdravstveni uslugi, osven za lekovite od Listata na lekovi, izdadeni na recept vo primarna zdravstvena za{tita i za lekuvaweto vo
stranstvo.
Osigurenite lica, ~ij mese~en neto prihod vo semejstvoto e pomal od prose~nata neto plata ostvarena vo Republikata vo prethodnata godina, a koi vo tekot
na edna kalendarska godina platile participacija vo specijalisti~ko-konsultativnata i bolni~kata zdravstvena za{tita, vo iznos povisok od 40% od prose~nata mese~na neto plata ostvarena vo Republikata vo prethodnata godina, se osloboduvaat od pla}awe participacija pri natamo{noto koristewe na zdravstveni uslugi, osven za lekovi od Listata na lekovi izdadeni na recept vo primarnata zdravstvena za{tita i za lekuvaweto vo stranstvo.
Osigurenite lica ~ij mese~en neto prihod vo semejstvoto e pomal od 60% od
prose~nata neto plata ostvarena vo Republikata vo prethodnata godina, a koi vo
tekot na edna kalendarska godina platile participacija vo specijalisti~kokonsultativnata i bolni~kata zdravstvena za{tita, vo iznos povisok od 20% od
prose~nata mese~na neto plata ostvarena vo Republikata vo prethodnata godina,
se osloboduvaat od pla}awe na u~estvo pri natamo{noto koristewe na zdravstveni uslugi, osven za lekovi od Listata na lekovi izdadeni na recept vo primarna zdravstvena za{tita i za lekuvawe vo stranstvo.
Osigurenite lica, deca od 1 do 5 godi{na vozrast, koi vo tekot na edna kalendarska godina platile participacija vo specijalisti~ko-konsultativnata i
bolni~kata zdravstvena za{tita vo iznos povisok od 20% od prose~nata mese~na
neto plata ostvarena vo Republikata vo prethodnata godina, se osloboduvaat od
pla}awe participacija za natamo{noto koristewe zdravstveni uslugi, osven za
lekovite od Listata na lekovi izdadeni na recept vo primarnata zdravstvena
za{tita i za lekuvaweto vo stranstvo.
Osigurenite lica, deca od 5 do 18 godi{na vozrast i lica postari od 65 godini, koi vo tekot na edna kalendarska godina platile participacija vo specijalisti~ko-konsultativnata i bolni~kata zdravstvena za{tita vo iznos povisok od
40% od prose~nata mese~na neto plata ostvarena vo Republikata vo prethodnata
godina, se osloboduvaat od pla}awe participacija za natamo{noto koristewe na
zdravstveni uslugi, osven za lekovite od Listata na lekovi izdadeni na recept
vo primarnata zdravstvena za{tita i za lekuvaweto vo stranstvo.
Vo vrska so primenata na Odlukata za utvrduvawe na u~estvo na osigurenite
oktomvri 2014
lica vo vkupnite tro{oci na zdravstvenite uslugi i lekovite, spored podatocite
na Dr`avniot zavod za statistika, prose~nata isplatena mese~na neto plata po
vraboten vo Republika Makedonija za 2013 godina iznesuva 21.327,00 denari.
Spored toa:
- 70% od 21.327,00 denari iznesuva 14.929,00 denari
- 40% od 21.327,00 denari iznesuva 8.531,00 denari
- 20% od 21.327,00 denari iznesuva 4.265,00 denari
Za 2014 godina:
1. Ako osigurenoto lice ostvarilo prihod vo semejstvoto ednakov ili pogolem od prose~nata plata vo Republikata vo prethodnata godina (21.327,00
denari) vo tekot na godinata pla}a psrticipacija vo visina od 70% od prose~nata plata, ili 21.327,00 denari h 70% = 14.929,00 denari i nad ovoj iznos
se osloboduva od pla}awe do krajot na godinata.
2. Ako osigurenoto lice ostvarilo prihod vo semejstvoto pomal od prose~nata plata vo Republikata vo prethodnata godina (21.327,00 denari) vo tekot
na godinata pla}a participacija vo visina od 40% od prose~nata plata, ili
21.327,00 denari h 40% = 8.531,00 denari i nad ovoj iznos se osloboduva od
pla}awe do krajot na godinata.
3. Ako osigurenoto lice ostvarilo prihod vo semejstvoto pomal za 60% od
prose~nata plata vo Republikata vo prethodnata godina (21.327,00 denari h
60% = 12.796,00 denari) vo tekot na godinata pla}a participacija vo visina
od 20% od prose~nata plata, ili 21.327,00 denari h 20% = 4.265,00 denari i
nad ovoj iznos se osloboduva od pla}awe do krajot na godinata.
Osloboduvaweto u~estvoto vo cenite na zdravstveni uslugi go vr{i Fondot za zdravstveno osiguruvawe na Makedonija, so re{enie, a vrz osnova na
vkupniot prihod vo semejstvoto i vkupniot iznos na platenoto u~estvo za koristeni zdravstveni uslugi vo specijalisti~ko-konsultativnata i bolni~ka
zdravstvena za{tita.
Osloboduvawe od u~estvo po programi
So ~len 6 od Odlukata za utvrduvawe na visinata na u~estvoto na osigurenite lica vo vkupnite tro{oci na zdravstvenite uslugi i lekovi predvideno e
sredstvata za u~estvo na osigurenite lica vo vkupnite tro{oci za lekuvawe na
odredeni zaboluvawa, da bidat utvrdeni so posebni preventivni programi koi na
predlog na Fondot i Ministerstvoto za zdravstvo gi donesuva Vladata na Republika Makedonija.
So navedenite preventivi programi, sredstvata za participacija na osigurenite lica vo vkupnite tro{oci na zdravstveni uslugi (osven za lekovite od
Listata na lekovi izdadeni na recept vo primarnata zdravstvena za{tita, za
lekuvawe vo stranstvo i za ortopedski i drugi pomagala), se obezbedeni so tie
Programi.
Osloboduvaweto od u~estvoto na osigurenite lica se odnesuva po vidovi na
zaboluvawa ili po kategorii na osigurenici.
Programata za obezbeduvawe sredstva za bolni~ko lekuvawe bez naplata na
u~estvo (participacija) za penzioneri vo Republika Makedonija za 2014 godina,
obezbeduva gri`a vo ~uvaweto, sledeweto i unapreduvaweto na zdravjeto na penzionerite, kako i obezbeduvawe uslovi za lekuvawe na penzionerite vo bolni~kite zdravstveni ustanovi vo Republika Makedonija.
So programata se opfateni korisnicite na starosna, invalidska i semejna
penzija, ~ija{to penzija e poniska od 12.000 denari. So programata se opfateni
slu~aite na bolni~ko lekuvawe vo bolni~kite zdravstveni ustanovi vo Republika Makedonija neposredno po akutno zaboluvawe, sostojba i povreda ili zaradi vlo{uvawe na hroni~na bolest.
So programata ne se opfateni ~lenovite na semejstvoto na korisnikot na penzijata, korisnici na penzija koi ostvaruvaat pravo na penzija od druga dr`ava
kako i slu~aite na:
- specijaliziranata medicinska rehabilitacija kako prodol`eno bolni~ko
lekuvawe;
- smestuvawe vo gerontolo{ka ustanova i
- dnevnoto bolni~ko lekuvawe (dnevna bolnica).
Osloboduvawe od u~estvo pri itni postapki
Spored ~len 5 od Odlukata za utvdruvawe na visinata na u~estvoto na osigurenite lica vo vkupnite tro{oci na zdravstvenite uslugi i lekovi, osigurenite
lica po isklu~ok od ~len 2, 3 i 4 od ovaa Odluka, ne pla}aat participacija vo
tro{ocite za lekovi i uslugite dadeni pri itni postapki, vo momentot na
otstranuvawe na neposredna opasnost po `ivot.
Osloboduvawe od u~estvo po posebni propisi
So propisite za za{tita na u~esnicite vo NOV, oslobodeni od u~estvo vo
tro{ocite pri koristewe na zdravstvena za{tita, osven za lekovi, nezadol`itelna imunizacija i lekuvawe so prirodni faktori se: voenite invalidi, korisnici na semejni invalidnini, koi toa pravo go ostvarile kako ~lenovi na semejstvo na padnat borec, nositeli na "partizanski spomenici 1941# i nositeli na
orden - naroden heroj.
Za site informacii vo vrska so osloboduvaweto od u~estvo (participacija)
pri koristewe na zdravstveni uslugi i lekovi, gra|anite mo`e da se informiraat
na tel. 3289 034 ili na mail: [email protected]
ELEKTRONSKA ZDRAVSTVENA KARTI^KA (EZK)
FZOM bi sakal da upati apel do site penzioneri koi seu{te ja nemaat podignato elektronskata zdravstvena karti~ka, vo najbrz mo`en rok da dojdat vo
podra~nite slu`bi na Fondot i da ja podignat. Naskoro, penzionerite }e
mo`at EDINSTVENO so elektronskata zdravstvena karti~ka da gi ostvarat
potrebnite zdravstveni uslugi.
Za site informacii vo vrska so elektronskite zdravstveni karti~ki i nivnata izrabotka, gra|anite mo`e da se informiraat na besplatniot telefonski broj 0800 33 222 vo periodot od 8.30 do 20 ~asot ili na mobilniot telefonski broj 076 339 180 vo periodot od 12 do 20 ~asot.
P E N Z I O N E R plus
NASTANI 5
oktomvri 2014
Sve~eno proslaven denot na penzionerite vo ZP „Gazi Baba”
ZP Ohrid i Debrca
Dodeleni priznanija na
sportisti i aktivisti
Priem kaj gradona~alnikot Bakra~eski
klu~uvaj}i se vo odbele`uvaweto na Denot na penzionerite na
Makedonija, 20 - ti septemvri,
ZP Gazi Baba, organizira{e, prigodna
sve~enost, na koja prisustvuvaa ~lenovite na Izvr{niot odbor, pretsedatelite na ogranocite, aktivisti od
klubovite, ~lenovi na komisii i drugi
gosti. So prigodni zborovi, za zna~eweto na praznikot, na prisutnite im
se obrati pretsedatelot na IO na ZP
Gazi Baba, \orge Andonov. Pritoa toj
nakuso se osvrna na rezultatite na
zdru`enieto, napomenuvaj}i deka, poslednite godini se bogati so mnogu aktivnosti, postignati se zavidni rezultati vo site sveri na raboteweto, a
seto toa go motiviraat ~lenstvoto za
u{te podobri rezultati.
- Pred sè, dru`eweto i sportuvaweto na penzionerite e pove}e od
potrebno, zatoa treba da vklu~ime
pove}e penzioneri vo klubovite kako
od urbanite taka i od ruralnite sredini. Sekoja godina u~estvoto na natprevaruva~i e se pomasovno so tendencija da bide u{te pogolemo vo narednite godini. Za da se postignat ovie
rezultati, pridonese dobrata podgotvenost, `elbata i sekako na{ata nesebi~na poddr{ka. Za uspesite na na{ite sportisti svedo~at diplomite,
fotografiite, medalite i priznanijata koi gi krasat prostoriite na na{eto Zdru`enie. Tuka se i mnogute pe-
V
hari osvoeni vo godinite nanazad, se
do denes - re~e pretsedatelot \orge
Andonov
Na sve~enosta, za postignatiot dobar uspeh na godina{nite 19-ti po red
republi~kite sportski natprevari i
za osoben pridones vo razvojot na penzionerskata organizacija i penzionerskiot `ivot vo Zdru`enieto, im bea
dodeleni priznanija na pove}e sportisti i aktivisti.
Proslavata i dru`eweto na penzionerite prodol`i vo restoranot „Hanibal”, koe trae{e do docnite popladnevni ~asovi, kade site zaedno peeja,
igraa i se dru`ea.
V. Pa~emski
ZP Radovi{ i Kon~e
Sve~ena proslava na
Denot na penzionerite
o povod Denot na penzionerite i
Denot na nezavisnosta na Republika Makedonija, ZP Radovi{ i
Kon~e organizira{e sve~ena proslava
na koja prisustvuvaa: pretsedatelot na
SZPM Dragi Argirovski, gradona~alnicite na Radovi{ i Kon~e, Sa{ko Nikolov i Blagoj Jovanov, kako i pretseda-
P
telite na zdru`enijata na penzionerite od [tip, Veles i Negotino. Posakuvaj}i dobredojde na gostite i u~esnicite, pretsedatelot na Zdru`enieto Jordan Kostadinov, prezentira{e aktivnosti i proekti od dosega{noto uspe{no rabotewe iska`uvaj}i golema blagodarnost do SZPM i op{tinata Radovi{
i Gradona~alnikot za poddr{kata i
pomo{ta pri ostvaruvaweto na mnogu
humanitarni akcii, sportski aktivnosti, revijalni i folklorni manifestacii, infrastrukturni zafati vo korist
na site penzioneri, zdravstvenata za{tita, besplatni pergledi, donacii,
besplaten prevoz i drugi zaedni~ki
proekti.
Gradona~alnikot na Radovi{ Sa{ko
Nikolov im go ~estita{e praznikot na
penzionerite, posakuvaj}i im mnogu
zdravje i bezgri`ni penzionerski denovi, vetuvaj}i deka Lokalnata
samouprava sekoga{ }e gi poddr`uva proektite i aktivnostite koi se vo interes na site
penzioneri od op{tinata.
Vo svoeto pozdravno obra}awe pretsedatelot na SZPM
Dragi Argirovski zboruva{e
za standardot na penzionerite
i za unapreduvawe na sorabotkata me|u Sojuzot i ministerstvata, a mnogu pofalni zborovi
iska`a za penzionerite od ZP
Radovi{ i Kon~e.
Kon ~estitkite za praznikot se pridru`i i gradona~alnikot na Kon~e Blagoj Jovanov koj, isto taka, go iska`a
zadovolstvoto od dobrata sorabotka so
penzionerite. Potoa sleduva{e sve~eno dodeluvawe blagodarnici na poedinci i institucii, a proslavata be{e
zbogatena i so kulturno-zabavna programa podgotvena od `enskata peja~ka
grupa pri zdru`enieto. Potoa, penzionerite i gostite zaedno se dru`ea
so pesni i ora se do ve~ernite ~asovi.
L. Mladenoska
ZP Bogdanci
Penzionerite go
proslavija svojot praznik
o vtorpat od svoeto postoewe ZP
Bogdanci go proslavi svojot praznik.
P
Proslavata be{e skromna, no emotivna. Penzionerite od Bogdanci, Stojakovo, \avoto i Selemlija to~no vo 12
~asot ja ispolnija prostorijata na penzionerskiot klub. Ubava be{e atmosferata, a u{te poubavi bea pregratkite
na prisutnite koi so godini ne se vi-
dele.
Sredbata ja pozdravi pretsedatelot
na Zdru`enieto Slav~o Uzunov. Pozdravot be{e kratok, no zborovite
doprea do du{ata na prisutnite.
- Proslavata na 20-ti septemvri kako na{ edinstven praznik
potrebno e da se slavi sekoja godina, bidej}i dru`eweto i razmenata
na iskustva gi zbogatuva znaewata
gi razubavuva spomenite, gi o`ivuva se}avawata od mladosta na penzionerite, - istakna me|udrugoto
prviot ~ovek na ZP.
Porakata za dru`ewe vo idnina
prisutnite ja pozdravija so zdravica od
skromnata trpeza. Eden ~as penzionerite so zadovolstvo go vratija vremeto
vo minatoto, smeata i veseliot izraz
na licata koj be{e prisuten vo celata
prostorija.
D. ^avdarov
o povod osvojuvaweto na prvoto
mesto na 19-ta sportska olimpijada na penzionerite na Makedonija, gradona~alnikot na Ohrid, d-r
Nikola Bakra~eski, i zamenik-gradona~alnikot Angel Janev, organiziraa
priem za ohridskite penzioneri sportisti. Na priemot najprvo na
prisutnite im se obrati pret-
P
penzionerite, tuku i za op{tinata Ohrid. Pretsedatelot Trp~eski informira{e i za tekovnite aktivnosti, kako i za pote{kotiite so koi se soo~uva
zdru`enieto. Na krajot toj na gradona~alnikot Bakra~eski mu gi prenese
pozdravite od pretsedatelot na SZPM
sedatelot na Izvr{niot odbor na ZP
Ohrid i Debrca, \or|i Trp~eski koj
upati blagodarnost za pomo{ta i poddr{kata {to ja dade op{tinata i lokalnata samouprava soglasno Memorandumot za sorabotka, za nastapot na sportskite natprevari da bide {to pouspe{en. Treba da bideme sosema zadovolni od postignatiot uspeh na sportistite koi po ~etvrti pat se republi~ki
prvaci i napomna deka i vo narednata
godini zdru`enieto }e se zalaga za vakov uspeh, koj ne e samo afirmacija za
Dragi Argirovski, koj i pokraj `elbata
da prisustvuva na priemot, od opravdani pri~ini ne dojde na sredbata.
Za organizacijata na podgotovkite i
uspesite {to gi postignaa ohridskite
penzioneri sportisti na priemot informira{e sekretarot na ZP Ohrid i
Debrca Stefan Vladimirov,a deka
pobedata i na ovaa ~etvrta so red sportska olimpijada ne e slu~ajna, zboruva{e zameni~kata na pretsedatelot na
Izvr{niot odbor Dobrila Taleva. Za
konkretnite rezultati vo poedine~na i
ZP Bitola
Ot~etna sednica na Sobranieto
o ramkite na planiranite aktivnosti na Zdru`enieto na penzioneri od Bitola, na 26.09.
2014 godina se odr`a prvata redovna
sednica na Sobranieto vo noviot sostav. Sednicata ja otvori i ja vode{e
pretsedatelot Stevo Bojaxiev. Po usvojuvaweto na dnevniot red, ~lenovite na Sobranieto detalno go razgledaa finansiskiot izve{taj za prvata
polovina od ovaa godina. Pretsedatelot na Nadzorniot odbor Stanko Sipkovski, pred prisutnite ja elaborira{e rabotata vo izminative nekolku
meseci i vo koncizna analiza bea prezentirani raboteweto i sproveduva-
V
weto na zakonskite normi i finansiskoto rabotewe od strana na rakovodniot tim na Zdru`enieto.
Vo diskusijata najgolem interes be-
ekipna konkurencija, referira{e pretsedatelot na Komisijata za sport i
kultura Risto Trajkoski.
^estitaj}i im go uspehot gradona~alnikot d-r Nikola Bakra~eski, naglasi:
^ustvoto e u{te pogolemo {to imate
uspe{no i homogeno rakovodstvo koe
ima vizija, a u{te pove}e {to i va{iot
pretsedatel na SZPM gospodinot Argirovski, go ceni ona {to vie go postignuvate kako ~lenka na Sojuzot. Iskreno
blagodaram za negovite pozdravi i
`elbata za sredba vo Ohrid, za {to veruvam deka brzo }e se ostavri.
Gradona~alnikot Bakra~eski, isto
taka potseti na Memorandumot za sorabotka me|u ZP i Lokalnata samouprava, i najavi deka nivnata pomo{ vo sekoj oblik na deluvawe nema da izostane. Pritoa veti deka so zadovolstvo }e
bide prodol`ena sorabotkata, a vo toj
konteks go spomna i vetuvaweto okolu
izgradbata na Domot za stari lica vo
Ohrid. Penzionerite sportisti, gi pozdravi i im upati ~estitki i zamenikgradona~alnikot Angel Janev, koj upati najpofalni zborovi ne samo za uspesite na sportski plan,tuku i za sevkupnite anga`irawa {to gi realizira
Ohridskoto zdru`enie vo sorabotka so
Lokalnata samouprava i gradot Ohrid.
Krste Spaseski
{e iska`an za tro{eweto na sredstvata i re{avaweto na aktuelnite
problemi.
- Vo tekovnoto rabotewe sekako deka naiduvame na odredeni problemi,
no zatoa sme tuka da gi re{avame.
Vratite na Zdru`enieto za site penzioneri se otvoreni, osobeno za onie
koi imaat interes za unapreduvawe
na rabotata so novi idei, predlozi i
zamisli, - istakna pretsedatelot na
Izvr{niot odbor Tome Ilioski.
Sobranieto utvrdi i Pravilnik za
vr{ewe uslugi za nabavka na drva,
prehrambeni produkti i drugo.
^lenovite na Sobranieto bea zapoznati so izgotvuvawe na VEP stranicata na Zdru`enieto vo ramkite na
SZPM, kako i so drugi aktuelni pra{awa od `ivotot i rabotata.
Dobre Todorovski
Svetski den na starite lica
Pripadnici na treto doba se natprevaruvaa
vo davawe prva pomo{
o ramkite na proektot „Dneven
centar za stari lica i centar za
davawe pomo{ vo doma{ni uslovi” se odbele`a Svetskiot den na starite lica na 01.10.2014 godina vo prostoriite na Domot na humanitarni organizacii „Dare Xambaz” vo Skopje.
Za prvpat be{e organiziran natprevar po prva pomo{ pome|u ekipi sostaveni od lica vo treto doba. Na natprevarot nastapija vkupno 5 ekipi, aktivni penzioneri od trite dnevni centri rakovodeni od strana na Crveniot krst na grad Skopje i OOCK Gazi
Baba. Ekipite za ovoj natprevar se podgotuvaa eden mesec i niz ovoj proces
se zdobija so znaewa za davawe prva
pomo{. Pove}e od 30 stari lica imaa
V
mo`nost da go poka`at svoeto
znaewa na 4-te postaveni
bazi.
Vo organizacijata i realizacija na nastanot se vklu~ija
11 volonteri, a nastanot go
otvorija poddr`uva~ite na
proektot, Gradona~alnikot na
Grad Skopje Koce Trajanovski, pretstavnik na Upravniot
odbor na kompanijata EVN Makedonija
Igor Gievski, pretsedatelot na
SZPM Dragi Argirovski generalniot
sekretar na Crveniot krst na Makedonija Sait Saiti.
Na nastanot i oficijalno be{e dodelen ~ek od strana na kompanijata
EVN Makedonija za tekovnoto funkci-
Odbele`an "Svetskiot den
za za{tita na stari lica#
enovive vo Ki~evo vo organizacija na op{inskata organizacija
na Crveniot krst i ZP Ki~evo
be{e odbele`an „Svetskiot den za za{tita na stari lica”. Vo prostoriite
na zdru`enieto pred pogolem broj na
D
penzioneri i penzionerki be{e organizirano predavawe za za{tita na
zdravjeto na postarite lica. Doktor-
kata specijalist po interna medicina
Tawa Ilioska govore{e za kardiovaskularnite zaboluvawa kaj postarite
lica, preventivnata za{tita od dijabetesot i negovoto lekuvawe, kako i za
ishranata na starite lica kako preventiva od pojava na razni
zaboluvawa.
Na srerdbata govore{e i
pretstavnikot na Centarot
za socijalni raboti koja gi
zapozna penzionerite so
pravata na starite lica od
oblasta na socijalnata za{tita, kako i nivno smestuvawe vo semejstva koi zgri`uvaat postari lica, no i za
uslovite za smestuvawe vo
stare~ki domovi.
Na sredbata za ishranata vo poodminati godini zboruva{e i Ivana Lazeska volonter pri Crveniot krst, so
onirawe na proektot za period od edna godina za gradovite: Skopje, Ki~evo, Gostivar, Prilep, Kriva Palanka,
Veles i Struga.
So ovaa aktivnost direktno se realiziraa celite na proektot t.e. aktivnoto stareewe i me|ugeneraciskata
sorabotka.
Kate Jankovska
akcent na pravilna upotreba na zelen~ukot i mle~nite prozvodi, nivnata
kalori~na vrednost, kako i raznovidnata ishrana bogata so potrebnite kalorii. Po zavr{uvawe na predavawata od strana na volonteri od Op{tinskata organizacija na Crveniiot
krst na site prisutni penzioneri im
be{e izmeren krvniot pritisok.
Krajot na ova odbele`uvawe na
Svetskiot den za za{tita na statrite
lica vo Ki~evo zavr{i vo kasarnata
"^ede Filiposki Dame” kade ima{e
natprevaruwe vo strelawe so vozdu{na pu{ka pome|u penzionerite i pretstavnicite na Crveniiot krst, a na
koe, prvoto mesto vo ma{ka konkurencija go osvoi Jane Kostoski, pretstavnik od Crveniot krst, vtoroto go
osvoi penzionerot Dobre Lazareski i
tretoto mesto @ivko Veljanoski, penzioner od ZP Ki~evo. Vo `enska konkurencija prvoto mesto i pripadna na
Angelina Risteska od ZP Ki~evo, mesto go osvoi Ivana Lazeska pretstavnik
od Crvenio krst i tretoto mesto go osvoi penzionerkata Donka Trajanoska
od ZP Ki~evo.
A. R.
REKLAMI 6
P E N Z I O N E R plus
oktomvri 2014
P E N Z I O N E R plus
TRIBINA 7
oktomvri 2014
OD RABOTATA NA FONDOT NA PIOM
Odbele`an Svetskiot den
na institutot „Konfucij# vo Skopje
a 24 septemvri 2014 godina, na
platoto na Nacionalnata i univerzitetska biblioteka „Sv
Kliment Ohridski” - Skopje, a po povod Svetskiot den na institutite „Konfucij”, se odr`a prigodna sve~enost,
koja ja otvori direktorot na institutot "Konfucij” pri Univerzitetot „Sv.
Kiril i Metodij” vo Skopje prof. d-r
N
brojni pokaneti i uva`eni gosti, me|u
koi ima{e penzioneri pretstavnici
od gradskite zdru`enija i SZPM.
Otkako gi pozdravi prisutnite, direktorot Sarkawac potencira{e deka
vo ovie 10 godini od vospostavuvaweto na prviot institut „Konfucij” vo
Skopje, instituciite niz celiot svet
uspe{no gi {irat kineskiot jazik i
Branislav Sarkawac, na koja prisustvuvaa rektorot na Univerzitetot
„Sv. Kiril i Metodij” prof. d-r Velimir Stojkovski, ambasadorot na Narodna Republika Kina vo Makedonija,
N.E. Xen{un Ven, kako i drugi mnogu-
kultura i so toa vospostavuvaat pojaki vrski me|u razli~nite narodi i
kulturi. Institutot „Konfucij” pri
Univerzitetot „Sv Kiril i Metodij” vo
Skopje, koj e del od ova globalno semejstvo, pridonesuva vo ostvaruvawe-
So optimizam kon stareeweto
dna osmina od na{iot makedonski
narod se penzioneri, lu|e koi
pripa|aat na tretata doba, koi
uspevaat so svojata skromna penzija da
izdr`uvaat barem u{te po eden ~len na
svojata familija, da go dopolnat buxetot na vnukot, ponekoga{ i pravnukot
koj e student. Ova ve pravi sre}ni, za{to ima i takvi, pomalku sre}ni koi
`iveat sami vo nekoi zafrleni mesta
vo Makedonija, takanare~eni sela vo
izumirawe. @iveat so svojata koza, ponekoe kokov~e, malo bav~ule i desetina-dvaeset kom{ii, koi isto taka odamna go preminale pragot na mladosta.
Zvu~i dosta ta`no, neli? Kolku bi
bilo ubavo mladite lu|e da ne ja ~ekaat
penzijata na svoite roditeli, babi i
dedovci, da imaat sopstvena zarabotuva~ka od koja }e mo`at na svojot dedo
za negoviot rodenden da mu podarat
lule, a svojata baba da ja odnesat na
teatarska prestava.
No, i sre}nite i nesre}nite `eni vo
tretata doba se soo~uvaat so sli~ni
problemi-najprvo so faktot deka stareat, so dosadata, so ~ustvoto na beskorisnot, so gubitokot na motivacija za
bilo kakva aktivnost i na krajot so depresija koja e neminovnost na patot na
stareeweto. Bolnata vistina za `enata se i nadvore{nite znaci na stareewe koi ja menuvaat slikata vo na{eto
ogledalo, diskriminacijata i dvojnite
standardi koi velat deka `enata pobrgu staree od ma`ot. Ovie nametnati
mislewa obi~no tvrdat deka pobele-
E
nite ma`i se otmeni, a pobelenite `eni se starici, deka zrelosta kaj ma`ot
e privle~na, dodeka kaj `enata odbivna. Da ne zboruvame za seksualnosta kaj
povozrasnite `eni za koja e duri i sramota da se govori i se posmatra so potsmev. Nekoi po se izgleda zamisluvaat
deka seksualnosta kaj `enata treba da
zavr{i so reproduktivnata nejzina
sposobnost.
Eden den site }e ostarime („Te{ko na
onoj koj ne ostarel”, veli na{iot narod). Pove}eto od nas sakaat dolg `ivot. Dali duri toga{ }e sme svesni za
diskriminatorskiot odnos na pomladite, izolacijata, otfrlaweto na na{eto znaewe i iskustvo kako nepotrebno na mladata generacija. Da ne dozvolime edinstveno na{ite vnuci da davaat smisol na na{iot `ivot, za{to
mnogu brgu doa|a denot koga i nim nema
da im bideme potrebni, i pak da ostaneme sami i osameni. Da ne dozvolime
na mladite novinari i novinarki vo
svojot tekst vo mediumot da napi{at
„Starica pregazena na pe{a~ki premin”, i vedna{ vo slednata re~enica na
tekstot: „66 godi{nata M.M. denes vo ....
~asot....”. Nikoj ne im dozvolil nikogo
da narekuvaat so najpogrdniot zbor
starica, zatoa {to mo`ebi li~nosta ni
vo svojata stotta godina ne se do`ivuva
kako starica ili starec.
Vo op{testvo vo koe se veli~a mladosta i ubavinata, tovarot na godinite
ne e voop{to ~uden. Sekoja nova godina
so sebe nosi nekoja zaguba, a nau~nite
Novi izmeni vo sferata na lekovi
o poslednite izmeni vo sferata
na lekovite, FZOM za osigurenicite ovozmo`i olesnuvawe na
na~inot na dobivawe lek na tovar na
Fondot, pogolem izbor na lekovi, kako
i pro{iruvawe na indikacionite podra~ja za lekovite {to mo`e da se propi{at na tovar na FZOM. Ovie novini
imaat i finansiski efekti.
I novina -13 novi namaleni referentni ceni na lekovi
Poradi vlez na pazarot na novi registrirani lekovi vo RM, FZOM utvrdi
novi namaleni (izbalansirani) referentni ceni za lekovi koi se koristat
kaj pacienti so transplantirani organi, lekovi od grupata na antidepresi-
S
PENZIONER
plus
Vesnik za sega{nite i za idnite
penzioneri
Izdava~:
SZPM
Godina VII - broj 75
oktomvri 2014 god.
BESPLATEN MESE^EN VESNIK
vi, osteoporoza, antiepileptici, antiparkinsonici, za mijastenija gravis
(nervno-muskulna bolest). So ovaa novina Fondot obezbedi novi, vo site 13
generiki, po najmalku eden bez doplata
za osigurenicite i odlukite se objaveni vo Slu`ben Vesnik br. 138/2014 (vo
va`nost od 25.09.2014) i 141/2014 (vo
va`nost od 02.10.2014).
II novina - dopolnuvawe so 20 novi
za{titeni imiwa na lekovi
Poradi vlez na novi lekovi na pazarot na lekovi vo RM, FZOM izvr{i dopolnuvawe na odlukata za referentni
ceni na lekovi so novi 20 za{titeni
imiwa, so {to se zgolemuva mo`nosta
na izbor na lekovi za osigurenicite.
Izdava~ki sovet:
Dragi Argirovski (pretsedatel)
Besnik Pocesta
Metodija To{evski
Stanka Trajkova
Gido Boj~evski
Qubomir \or|iev
Pavle Spasov
Sofija Simovska
Milan Dimitrovski
E-mail: [email protected]
to na spomenatata misija, a vo ovaa
prigoda za po{irokata javnost go promovira{e izu~uvaweto na kineskiot
jazik i kultura.
Po obra}aweto na rektorot na univerzitetot Velimir Stojkovski kako
i na ambasadorot Xen{un Ven, kade se
govore{e za zna~eweto na Svetskiot
den kako i 10-godi{ninata od osnovaweto na prviot Institutot „Konfucij” vo svetot i prvata godi{nina na
Institutot „Konfucij” pri Univerzitetot „Sv. Kiril i Metodij” vo Skopje,
so grupna fotografija se ovekove~i
ovaa kulturna manifestacija, a potoa
prisutnite imaa mo`nost da gi posetat otvorenite u~ilnici za izu~uvawe
na kineskiot jazik i kultura. Pri soznanieto deka Institutot „Konfucij”
pri Univerzitetot „Sv. Kiril i Metodij” vo Skopje organizira besplatni
kursevi za kineski jazik, kaligrafija
i u~ewe na tradicionalnata kineska
muzika, tancuvawe i ve`bi „Tai ^i
^uan” za site vozrasti, mnogumina
projavija interes za upis i posetuvawe
na istite, od site generacii koi bea
prisutni na ovoj zna~aen nastan za
na{ite dve prijatelski zemji.
Mara Ili}
doka`uvawa deka lu|eto vo svojata
pedesetta godina go po~nuvaat svojot
vistinski `ivot voop{to ne zvu~at dovolno uverlivo, pogotovo na onie koi
imaat pomalku od pedeset. I ponatamu
se gri`ime za borite na na{eto lice,
za vi{okot na kilogrami, opu{tenata
ko`a i muskuli..... No, po se izgleda
deka najte{kiot del od stareeweto e
da svatime kolku mnogu od na{eto dragoceno vreme sme potro{ile na raboti
koi vsu{nost ne bile voop{to bitni.
Da gledame so optimizam na sopstvenoto stareewe i toa da go gledame kako
zreewe na na{iot organizam i um. Da go
svatime tretoto doba kako vreme na
pottik, vreme polno so novi {ansi za
razvoj. Bitno e samo da se bide svesen
za mo`nostite koi zrelite godini gi
nosat, a toa se iskustvoto, mudrosta,
samodoverbata, slobodata na mislata.
Pomislata deka so tekot na godinite
stanuvame nevidlivi, voop{to ne e to~na. Vistina e deka ne sme pove}e „pod
lupa”, no toa pak ni dava {ansa da se
opu{time i da izgledame onakaka kako
{to nie sakame, a ne onaka kako {to
drugite o~ekuvaat. Godinite nosat i
dosta slobodno vreme koe mo`eme sami
da go planirame i da napravime raboti
za koi vo mladosta sme nemale mo`nost
i vreme. Ednostavno, da prifatime ona
{to sme i da go iskoristime na najdobar
mo`en na~in, pritoa, ne razmisluvaj}i
{to okolinata }e ka`e za nas. I zatoa
da ne zaboravime - sami odbirame kako
}e `iveeme, pa i da stareeme. A najva`no od se vo toj proces e da ne se bide
sam.
Svetlana Petkovska
Lekovite se nameneti za terapija na
`eludnik, za namaluvawe na masti vo
krv, antibiotici, Alchajmer, astma i
HOBB, karcinomi, protiv bolki i poka~ena telesna temperatura.
III novina - izmeni vo Pozitivnata
lista na lekovi
1. FZOM izvr{i promena vo re`imot na
propi{uvawe za 28 generiki so forma
i ja~ina - toa zna~i deka osigurenicite
}e mo`e da dobivaat preporaka za lekovi od pove}e lekari specijalisti
otkolku dosega.
2. FZOM ovozmo`i otsega lekot levothyroxine za {titna `lezda, da mo`e da go
prepi{uva mati~en lekar, pri hroni~na primarna hipotiroza. Ovaa povolnost }e bide olesnuvawe za 10.000 osigurenici.
K.S.A.
Redakciski odbor:
Metodija To{evski
Glaven i odgovoren urednik;
Kalina Slivovska - Andonova
zamenik glaven
i odgovoren urednik;
^lenovi:
Mendo Dimovski, urednik;
Cvetanka Ilieva
Baki Bakiu,
Milan Axievski,
Fruska Kostadinovska
Rezultati od
bilateralnata sorabotka
edna{ da istakneme deka po
osamostojuvaweto na Republika
Makedonija, sosema o~ekuvano
vo site ovie dvaeset i pove}e izminati godini, Fondot na PIOM razvi {iroka i mo{ne plodna me|unarodna sorabotka. Toa, pred sè, se ogleda vo ve}e dosega potpi{anite me|unarodni
bilateralni dogovori za razre{uvaweto na pra{awata so penziskiot
sistem i sozdavaweto uslovi da nema
barieri za na{ite rabotnici i priznavaweto na nivniot raboten sta` ostvaren vo bilo koja stranska zemja i
obratno, raboten sta` vo na{ata Republika za nivni rabotnici, idni penzioneri.
Deka e ova najdobra potvrda na na{ata penziska politika, mo`e da se
vidi od ve}e vospostavenata bilateralna sorabotka minatata i ovaa godina. Taka, vo po~etokot na 2013 god., vo
Minhen, SR Germanija, se odr`aa sovetodavni denovi me|u pretstavnicite
na Fondot na PIOM i Germanskiot nositel na socijalno osiguruvawe. Da go
dodademe u{te i faktot deka ova e
treta sredba od vakov vid so Germanskiot organ za socijalno osiguruvawe.
Prvite dve sredbi bea odr`ani vo
Skopje vo 2011 i 2012 godina.
Dvete strani se soglasija vakvi
sredbi da se odr`uvaat vo idnina, i
toa dva pati godi{no naizmeni~no vo
Makedonija i vo Germanija, so toa {to
slednata sredba se odr`a vo Republika Makedonija na krajot na 2013 godina. Isto taka, Germanskiot nositel
na socijalnoto osiguruvawe predlo`i
odr`uvawe na sredba i na nivo na organi za vrska koi, isto taka, treba da
se odr`uvaat vo Republika Makedonija.
Vo sredinata na mart 2013 god., vo
Skopje, se odr`a i tretiot krug na
pregovori me|u makedonskata i albanskata delegacija, na koi prodol`i razgleduvaweto na nacrt-tekstot na Dogovorot za socijalno osiguruvawe me|u
Republika Makedonija i Republika
Albanija. Vo konstruktivnata i rabotna sredba, bea razre{eni pove}e zaedni~ki, no otvoreni pra{awa vo interes na penzionerite od dvete zemji i
postignata soglasnost za ponatamo{na
sorabotka. Isto taka, na predlog na
albanskata delegacija be{e dopolnitelno utvrdeno, da se prodol`i so razgleduvawe na nacrt-tekstot na Administrativnata spogodba.
Vo maj minatata godina, vo Fondot
na PIOM, se odr`a sostanok me|u pretstavnicite na Fondot na PIOM i Holandskiot nositel za socijalno osiguruvawe Sociale Verzekeringsbank (SVB)
za primena na Dogovorot za socijalno
osiguruvawe me|u makedonskata vlada
i Vladata na Kralstvoto na Holandija,
a bea razgleduvani i nacrt-dvojazi~nite obrasci za primena na Dogovorot.
Vo tekot na sostanokot, dvete strani poop{irno objasnija za svoite nacionalni propisi od oblasta na penziskoto i invalidsko osiguruvawe.
Holandskata delegacija ja izvesti makedonskata delegacija za izvr{enata
anketa na korisnicite na holandska
penzija koi `iveat vo Republika Makedonija. Isto taka, bea odredeni i
lica za kontakt od strana na dvete institucii, se postigna soglasnost da se
razmenat podatoci za licata korisnici na makedonska penzija koi `iveat
vo Kralstvoto Holandija i obratno za
lica korisnici na holandska penzija
koi `iveat vo Republika Makedonija.
V
Vo vrska so primenata na novite obrasci, se postigna soglasnost dvete
strani po elektronski pat da odredat
zaedni~ki datum od koga novite dvojazi~ni obrasci }e po~nat da se primenuvaat. Razgovorite, se razbira, se
vodea vo prijatelska i srde~na atmosfera na vzaemna doverba i sorabotka.
No, aktivnostite na me|unaroden
bilateralen plan prodol`ija i vo tekot na ovaa 2014 godina. Taka, vo period od prvite sedum meseci godinava,
se odr`aa brojni sredbi so pretstavnici na socijalnoto osiguruvawe od
pove}e zemji.
Vo Skopje, od 4 do 6 juni 2014 godina,
se odr`aa razgovori na ekspertsko
nivo me|u makedonskata i ungarskata
delegacija za usoglasuvawe na odredbite od parafiraniot tekst na Dogovorot za socijalno osiguruvawe i socijalna sigurnost. Vo tekot na razgovorite se usoglasija odredbite od dogovorot, a se vr{e{e usoglasuvawe i
na dvojazi~nite obrasci koi }e se koristat za primena na dogovorot.
Fondot na PIOM be{e doma}in i na
sredbata me|u svoi pretstavnici, Institutot na socijalno osiguruvawe na
Albanija i Departmentot za penziska
administracija na Kosovo. Na sredbata se diskutira{e za slednite pra{awa: razmena na informacii za penziskite sistemi, informacii vo vrska so
pregovorite za Dogovorot za socijalno
osiguruvawe me|u Republika Makedonija i Republika Albanija, sproveduvawe na Dogovorot me|u Vladata na R.
Makedonija i Vladata na Republika
Kosovo za potvrda na periodite na
osiguruvawe za ostvaruvawe pravo na
penzija i dr.
Vo spisokot na aktivnostite na Fondot, spa|a i sredbata vo Republika
Srpska na nivo na direktori na fondovite/zavodite na porane{nite JUrepubliki, koi izvestija za nastanatite promeni vo oblasta na penziskoto i invalidsko osiguruvawe.
Va`no e da se istakne deka vo prvata polovina od 2014 god., se odr`aa
sovetodavni denovi so gra|ani vo
[tutgard, SR Germanija, kako i sostanok vo Skopje pome|u Ministerstvoto
za trud i socijalna politika na Makedonija i Ministerstvoto za trud i socijalna sigurnost na Republika Turcija vo vrska so Dogovorot za sorabotka
od oblasta na trudot, socijalnata sigurnost i vrabotuvaweto me|u vladite
na ovie dve dr`avi.
Belgrad be{e doma}in na pretstavnicite na organot za vrska na R. Makedonija i R. Srbija za sproveduvawe na
Dogovorot me|u R. Makedonija i porane{na Sojuzna Republika Jugoslavija
za socijalno osiguruvawe, kako i za
penziskoto i invalidsko osiguruvawe.
Isto taka, vo Bratislava, Slova~ka
Republika, na po~etokot od juli godinava, se odr`a vtor krug na pregovori
me|u pretstavnici na nadle`nite ministerstva i institucii na dvete dr`avi po odnos na podgotovka na Dogovorot za socijalno osiguruvawe pome|u
Republika Makedonija i Slova~ka Republika. Dvete strani se dogovorija do
krajot na ovaa godina da podgotvat nacrt-tekst na obrasci potrebni za
sproveduvawe na Dogovorot i Spogodbata i istite da se razmenat po elektronski pat. Nacrt-tekstot na Spogodbata i nacrt-obrascite }e se usoglasat na sredbata koja }e se odr`i vo
Skopje vo prvata polovina na 2015 godina.
m-r. Sne`ana Kutuzovska
Lektor:
Verica Tocinovska
Kompjuterska obrabotka:
SZPM
Adresa:
SZPM "12 udarna brigada”
br. 2. zgrada na SSM - Skopje
P.fah. 440
Pe~ati:
Grafi~ki centar Skopje
Telefon: 02 3223 710
tel-faks: 02 3128 390
Web: www.szpm.org.mk
E-mail: [email protected]
Rakopisite i fotografiite ne se
vra}aat.
Spored Zakonot, za vesnikot se pla}a
danok spored posebna namalena
dano~na stapka.
HRONIKA 8
P E N Z I O N E R plus
ZP Ohrid i ZP [tip
oktomvri 2014
ZP Kisela Voda - ogranok Pr`ino
Penzionerite u~estvuvaa vo mar{ot za mir Juli - mesec za pametewe
deka porakata e
edinstvena: mir ni
e potreben na site,
a ima mnogu na~ini
lu|eto da si pomagaat i da `iveat vo
edno posre}no i
poubavo op{testvo
bez vojni i nasilstvo, vo mir. Na
Gradskiot park, a proslavata prodol`i na plo{tadot „Sv.Kliment Ohridski”. Potpretsedatelot na Sojuzot na
borcite od Ohrid i Debarca, Nikola
Stefanoski, istakna deka ovoj den ima
golemo zna~ewe so ogled na toa deka
preku celata godina premnogu se slu{a
i zboruva za voeni dejstvija niz svetot,
pa zatoa zadovolstvo e na ovoj den da
se pozboruva za mirot, za idninata na
najmladite na koi im treba mir i sre}no detstvo.
Zamenik gradona~alnikot Angel Janev, pak vo svoeto obra}awe istakna
proslavata be{e
pro~itana i porakata za mir na Generalniot sekretar na OON Ban
Ki-Mun.
Programata zaedni~ki ja organiziraa Lokalnata samouprava, Sojuzot
na borcite i ZP
Ohrid i Debrca, a be{e zbogatena i so
stihovi posveteni na mirot, kako i so
folkloren nastap na u~enicite od OU
„Bratstvo Edinstvo”, koi se pretstavija so ora od site nacionalnosti koi
`iveat vo Makedonija.
Isto taka, znatelen broj penzioneri
u~estvuvaa vo mar{ot za mir {to go
organizira{e i Op{tinskiot odbor na
Sojuzot na borcite od [tip. Na sobirot
vo aleata na nepobedenite, vo mesnosta K`rte}e, prisustvuvaa mnogu gra|ani,
borci, pretstavnici na LS, u~enici i
penzioneri, koi dadoa pridones kon
S
odbele`uvaweto na ovoj me|unaroden
praznik na mirot, kako obele`je na
dlabokite kopne`i na narodite za zaedni~ki `ivot i mir vo svetot. Sekretarot na OOSB od [tip Petar Micevski, naglasi deka treba da bideme nemilosrdni vo borbata so rasizmot, diskriminacijata, ekstremizmot, religioznite i kulturni razliki i povika dosledno da se primenuva Deklaracijata
za mir na ON.
Potoa be{e pro~itana porakata za
mir od Generalniot direktor na
UNESKO vo koja se bara na 21 septemvri da bide polo`eno oru`jeto i da se
po~ituva prekinot na ognot na site boi{ta. I poetesata Cveta Spasikova
upati apel posebno do mladite preku
svojata li~na tvorba vo koja se veli:
„Vo mir da tvorime / za qubov da zborime / za{to vo mir se gradi / vo vojna
se urivaat mostovi”. Potoa, mladite
literati od OU „Goce Del~ev” od [tip
pro~itaa li~ni tvorbi posveteni na
mirot.
K.S. - C.S.
Sava Vukojev, pove}egodi{en Titov gotva~, magister po turizmologija vo penzija
Ekskluzivni se}avawa preto~eni vo kniga
osip Broz Tito, do`ivotniot pretsedatel na porane{na SFRJ i
neprikosnoven lider na nevrzaniot svet, u{te vo po~etokot na pedesettite godini od minatiot vek, prireduvaj}i bleskavi, luksuzni i nezaboravni
gozbi i banketi, po~nal da go izgraduva
svojot ugled vo svetski razmeri i da ja
doka`uva svojata mo}.
Toj ugostil pove}e od
300 najpoznati li~nosti od toa vreme i jadel i piel so razni
svetski vladeteli,
politi~ari, artisti,
peja~i, ugledni pisateli i umetnici. Neposreden svedok na
ovie gozbi i kreator
na spektakularni kulinarski tvorbi i
jadewa servirani na pretsedatelskata trpeza, bil negoviot pove}egodi{en gotva~ Sava Vukojev, magister po
turizmologija vo penzija.
Vo kabinetot na pretsedatelot na
SFRJ Vukojev vlegol vo 1965 godina i
kako Titov doverliv gotva~ i stru~wak po kulinarstvo, ostanal se do
1979 godina. Toj odblisku gi sledel i
nabquduval nastanite povrzani so
`ivotot na Brozovi, podgotvuvaj}i im
razni doma{ni specijaliteti i egzoti~ni jadewa po nivni vkusovi. Od ona
{to go zabele`al poslu`uvaj}i gi pri
razni gozbi, sredbi i dru`ewa so istaknati li~nosti od vtorata polovina
na 20-tiot vek, kako neposreden svedok na mnogu slu~uvawa, na „dvorski”
J
podmetnuvawa i intrigi, za {to malku
se znaelo vo javnosta, nasobral ekskluziven materijal, koj 20 godini go
sreduval i soobrazuval so se}avawata, no i dolgo razmisluval kako i vo koj
obem da go obelodeni.
Koga materijalot go
podgotvil za kniga, za
da predizvika pogolem interes vo javnosta, sakal da go objavi
pod naslov „Kako mo`ev da go otrujam Tito”.
Za mnogu nastani od
svojot raboten vek „so
kutla~a” kaj Tito, Vukojev ni raka`uva{e
pri neodamne{nata
sredba vo negovoto
rodno mesto Obrovac
kaj Ba~ka Palanka vo
Srbija, koga razgovaravme za ve}e
objavenata kniga „TITO Fascinacije
hedonizmom”, koja treba{e da go nosi
prethodno spomenatiot naslov. No, i
pod vakvo ime, koga se pojavi knigata
vo 2012 godina, predizvika „bum” kaj
~itatelskata javnost vo Srbija i
po{iroko, vo sosednite zemji. Sepak,
Vukojev ni go objasni razmisluvaweto
povrzano so naslovot za „trueweto na
Tito”. Po zavr{uvaweto na eden od
gala banketite {to gi prireduval
Mar{alot, na{iot sogovornik, toga{
negoviot gotva~, bil “pokosen” od
bolovi vo stomakot simptomati~ni za
truewe od hrana.
- Jas sekoga{ prv probuvav od jadewata {to treba{e da mu se davaat na
Broz i bev odgovoren za toa. Koga mi se
slu~i „trueweto”, dva dena ne mo`ev
da zastanam na noze i za celo vreme
o~ekuvav nekoj od obezbeduvaweto da
dojde i da me odvede vo zatvor. Se si
mislev deka i Tito ima truewe, bidej}i od istoto jadewe jadevme. Otkoga
pomisliv deka pomina opasnosta, rano
nautro yvon~eto me probudi i mene
pak mi se presekoa nozete. Si pomisliv, ete dojdoa po mene. No, mi olesna
koga ja vidov sosetkata na vrata, raska`uva Vukojev.
Vo negovata kniga toj niz anegdoti i
se}avawa ka`uva za edna druga dimenzija na Tito kaj kogo i hranata poprimila mitski i metafori~ki razmeri.
Banketite {to gi prireduval pretstavuvale dramski inscinacii vo koi
toj bil glaven akter, ve{t gotva~ i
ugostitel, a vo zadnina i re`iser. Na
jadeweto i pieweto strasno im se prepu{tal, u`ival vo gurmanlakot, a ~esto toa mu bilo pova`no i od ~uvaweto
na zdravjeto. Ka`uvaj}i za banketite i
gozbite {to se prireduvale vo re`ija
na Brozovi, Sava Vukojev ja otkriva
pomalku poznatata strana na Tito i
Jovanka, kako i na li~nostite od vrvot
na toga{noto rakovodstvo na SFRJ,
koi imale zna~itelno vlijanie vrz
nastanite i dvi`ewata {to se slu~uvale vo op{testvoto. Zatoa negovata
kniga e mo{ne privle~na za site populacii i ~itateli od po{irokite prostori koi sakaat ne{to pove}e da doznaat za do`ivotniot komunisti~ki
voda~ i pretsedatel na porane{nata
SFRJ, za kogo i Sava Vukojev veli deka i koga umrel, toa nikoj taka ne smeel da go ka`e, za{to mnogumina se nadevale deka i po Tito }e bide Tito?!
Mendo Dimovski
ZP Sveti Nikole
Pikadoto im e i hobi i zadovolstvo
ana Mihajlovska Manarova go zapo~nala `ivotnoto
patuvawe pred 62 godini vo Probi{tip, a vo penzionerskiot svet opstojuva celi 12 godini. Nejzinata
komunikativnost, `elba za dru`ewe, vedar duh, dobra misla i ubaviot zbor, pottiknuva i drugi penzionerki od ZP Sveti Nikole da
bidat aktivni. Vremeto za koe ~lenuva vo zdru`enieto e ispolneto so
mnogu aktivnosti, a kako rezultat
na toa ima osvoeno mnogu pofalbi i
priznanija. No, pikadoto i e hobi i
zadovolstvo. Pred tri godini osvoi
dva pehara so najmnogu osvoeni
bodovi i najdobar sportist vo disciplinata pikado na Republi~kite
penzionerski sportski natprevari,
od koi edniot e vo nejziniot dom, a
drugiot vo zdru`enieto. Tana e
kapiten na svetinikolskata ekipa
vo pikado, koja sekoja godina posti-
T
o pove}e godi{ni uporni razgovori, argumentirani diskusii i ubeduvawa,
penzionerite od ogranokot Pr`ino pri ZP Kisela Voda, dobija prostor za
organizirano penzionersko drugaruvawe. Blagodarenie na toa, ovaa godina tie po ~etvrti pat organiziraa odbele`uvawe na denot koga klubot zapo~na
organiziran penzionerski `ivot vo svoi prostorii.
Inako penzionerskiot klub vo Pr`ino e smesten vo privaten objekt obikolen
so mnogu zelenilo i cve}e, vo nego doa|aat golem
broj penzioneri. Mnogu
diplomi i pofalnici dobieni na sportski penzionerski natprevarii i
revii kako i blagodarnici za uspe{na sorabotka
so sli~ni organizacii, gi
krasat prostoriite na
klubot.
^etiri godi{nata uspe{na rabota predvodena od
odborot na ogranokot i pretsedatelot Qube Najdovski be{e odbele`ana so
mala sve~enost, pozdravni govori, mnogu ~estitki, muzika i pesni.
Golemata posetenost i uspe{no organiziranoto penzionersko dru`ewe poka`uva deka klubot bil neophodno potreben. Vo idnina vo nego }e drugaruvaat
i novi penzioneri od ogranokot.
V. Topalovska
P
ojuzot na borcite na Makedonija,
kako ~lenka na Svetskata federacija na veteranite i ovaa godina na 21 septemvri prigodno go odbele`a Me|unarodniot den na mirot so organizirawe mar{ na mirot pod mototo
„Veteranite ~ekorat za mir”.
Ovaa manifestacijata vo Ohrid zapo~na so polagawe sve`o cve}e na bistite na padnatite borci i ilindenci vo
gnuva vidni rezultati. Dosega ovaa ekipa na Republi~kite
penzionerski sportski natprevari ima osvoeno srebro i
bronza, a na na Regionalnite i Republi~kite penzionerski
sportski natprevari ovaa godina go osvoi prvoto mesto, poedine~no i grupno. Ve}e 4 godini
~len na ekipata e i Jagoda Miteva, koja pokraj
vo pikado, se natprevaruva i vo tegnewe ja`e i
domino, no pikadoto i nejze i e hobi i relaksacija. I Dafina Maneva e aktiven sportist vo
ZP Sveti Nikole. Taa isto taka, se natprevaruva vo pikado i se raduva na sekoj uspeh na
ekipata. No, Dafina se natprevaruva i vo
strela{tvo i postignuva dobri rezultati.
Site tri se dobri prijatelki. Se dru`at i
vredno treniraat za {to povisoki rezultati
sekoja godina. Sportot, velat tie, im pravi da
se ~uvstvuvaat prijatno i aktivno da gi pominuvaat penzionerskite denovi. Pikadoto nim im
e hobi, no i zadovolstvo i relaksacija. Nivniot primer go sledat i drugi penzionerki od
ZP Sveti Nikole.
Vukica Petru{eva
Razgovor so profesorot Dragoqub \or|ievski
Strela{tvoto mu
e vo srceto
oznato e deka ako ~ovek go zasaka oru`jeto,
}e go saka do krajot na `ivotot. Iako vo
celiot tek na svojata profesija Dragoqub
\or|ievski, bil profesor po Op{tonarodna odbrana i del od nastavata predaval i za oru`je
od sekakov vid, vozdu{nata pu{ka mu ostana
omilena do dene{ni dni. Kako penzioner i ~len
pri ZP Bitola pred sè i nad sè mu e celnata hartiena meta 10h10. Na negova inicijativa formirana e "strela~ka” dru`ina za strelawe so
vozdu{na pu{ka.
- So samoto formirawe, dru{tvoto za strela{tvo ne raspolaga{e so nikakvi rekviziti. Za podgotovki na regionalnite natprevari koristevme prostorii i rekviziti od strela~kiot klub ,,Jane Sandanski”, pri srednoto ekonomsko u~ili{te. Blagodarenie na sluhot i razbiraweto
na pretsedatelot na ZP Bitola, Tome Ilioski, nabaveni se osnovnite rekviziti za uve`buvawe. Doverbata be{e vozvratena taka {to na poslednoto republi~ko natprevaruvawe vo organizacija na Sojuzot na zdru`enija na penzioneri
na Makedonija, a po osvoenoto prvo mesto na regionalnite igri go osvoivme tretoto mesto. So ogled na kusoto vreme za podgotovka, materijalnite uslovi i silnata konkurencija vo ovoj sport, tretoto mesto e uspeh, iako li~no ne sum zadovolen, - poso~uva Dragoqub \or|ievski.
Toj kako voda~ na strela~kata dru`ina pri zdru`enieto projavuva interes
kon za~lenuvawe novi ~lenovi koi bi gi obu~il da strelaat so vozdu{na pu{ka.
- Ja poddr`uvam sekoja inicijativa koja }e proizleze od ~lenovite na na{eto
Zdru`enie, osobeno na sportsko pole. Sekako, pokraj poddr{kata normalno e da
se o~ekuvaat i soodvetni rezultati- priznanie na nivnite podgotovki i zalagawe, kako {to vo slu~ajov e osvoenoto treto mesto vo strela{tvo, - istaknuva
pretsedatelot na ZP Bitola, Tome Ilioski.
Vo razgovorot Dragoqub \or|ievski ni otkriva deka otpo~nuva so "potragata”
po novi strelci - penzioneri, so silna `elba vo seriozna konkurencija da go
osvojat prvoto mesto vo strela{tvo na slednite regionalni i republi~ki igri.
D. Todorovski
P
ZP Veles
Baba Blaga - {ahovski
fenomen
ako ima „samo” 86 godini, so fizi~ki izgled
na krevka starica, Baba Blaga gi iznenaduva site sogovornici, osobeno nejzinite {ahovski protivnici, so nejzinata mentalna kondicija pravej}i i kombiniraj}i potezi ~ija idnina
mo`at da ja predvidat samo lica so silna inteligencija. Taka, na 19-tite regionalni penzionerski sportski natprevari vo Bogdanci godinava,
od nekolkute stotici natprevaruva~i od tretata
doba, najvozrasna i najatraktivna be{e vele{kata „velemajstorka” Blaga Stojanovska. Nastapuvaj}i za ekipata na ZP Veles so nejzinata partnerka Galaba Andreeva, tie za nekolku minuti „gi
preslu{aa” protivni~kite od Povardarieto.
- Ova ne mi e prva pobeda, - veli Baba Blaga
objasnuvaj}i go svojot uspeh. Po~nuvaj}i od sredinata na devedesettite godini,
1996, so mojata partnerka pobeduvame vo kontinuitet. Edinstveno „gubev”, ako ne
u~estvuvav. Samo zdravjeto da me slu`i, za idnata godina mo`no e da imam i
specijalni podgotovki od mojot soprug Mitre.
Vsu{nost, vo me|uvreme razbravme deka {ahovskata igra Blaga ja nau~ila od
nejziniot soprug, i kako {to naj~esto biduva, sega u~eni~kata e podobra od u~itelot.
- Vo {eesettite godini ma`ot mi rabote{e kako blagajnik vo Izvor. [tom }e
se vrate{e porano doma, za da ne ni bide dosadno, po~nuvavme so „`estokata”
igra. Imavme i publika od celo selo, osobeno vo zimskiot period. So natprevaruva~ki `ar i so inaet od dvete strani, no, se razbira, i so pogolemo navivawe
za „drugarkata”, a pomalo za „drugarot”, samo od nekoi nevesti, - so smea raska`uva baba Blaga za {ahovskite dueli {to gi imala so svojot `ivoten sopatnik.
- More neka veli {to saka, - se vme{a soprugot Mitre vo na{iot muabet, dodavaj}i: „Jas i popu{tav, a sega taa se fali so pobedi i se kiti so pehari”.
Baba Blaga, {ahovskiot fenomen od ZP Veles, vo razgovorot ni prizna deka
edvaj ~eka „da se rodi” penzionerka {to ve}e edna{ }e ja pobedi za da se kurtuli od {ahot. No takva penzionerka vo ovoj kraj navistina sè u{te ne e rodena!
V. Aleksovski
I
P E N Z I O N E R plus
PANORAMA 9
oktomvri 2014
ZP Prilep
Vo Qubqana be{e ~est da se bide - Makedonec
- Ostavivme silen vpe~atok kako
Zdru`enie i kako nastapi na dvete KUD
"Penzioner# i "Penka Koteska#, a posebno okolu prodlabo~uvaweto na sorabotkata so ZP od Logatec - Slovenija, -
ni re~e Kiril \or|ieski, pretsedatel
na Prilepskoto zdru`enie na penzioneri po vra}aweto od 14 -iot festival
na "Tretoto `ivotno doba“ od Qubqana.
Razgovaravme podetalno i podolgo za
na~inot, postapkata i uslovite za natamo{nata sorabotka, a i mo`nosta za
zbratimuvawe na dvete zdru`enija, na{eto i ona na penzionerite od Logatec,
veli \or|ieski .
- Makedonsiot jazik nema dovolno
zborovi za da se iska`e vistinskoto
do`ivuvawe na Festivalot. Be{e privilegija vo tie dva-tri dena kolku {to
bevme vo Qubqana da se bide Makedonec. Da se bide del od nastanite,
interpretatorskite, igraornite i panel diskusiite, simpoziumite. Imeno,
voodu{evuvaweto na prisutnite gosti
vo salite na Cankareeviot dom be{e
tolku golemo {to na krajot na izvedbata na makedonskoto oro, zaigraa site
prisutni. Se dobi vpe~atok kako od
porano da se znaeme i da sme izveduvale zaedni~ki programi, veli ~lenot
na IO na SZPM, Ilija Adamoski .
Zadovolstvoto od uspe{niot nastap
vo Qubqana ne go krieja i direktnite
u~esnici vo programata. Za ovoj nastan
so so voodoo{evuvawe raska`uvaa i
Vasko Najdoski, umetni~ki rakovoditel na KUD "Penzioner# i Violeta Ko~oska, rakovoditel na "Penka Koteska”
- Nie dosega sme nastapuvale i izveduvale pove}e koncerti niz Makedonija, no ova be{e posebno do`ivuvawe,
istaknuva Ivanka Miceska, ~len na
"Penzioner#.
- Koga go zasvirivme i koga po~nav da
ja peam "Makedonec sum jas#, a istovremeno i da tropam na tapanot, vo
salata po~naa site da aplaudiraat i da
vikaat: "Makedonija, Makedonija#, vidlivo zadovolen ni re~e Sotka Stefanoski, ~len na KUD "Penka Koteska”.
K. Risteski
Trajko Dur~ovski, umetnik od ZP Ohrid i Debrca
Du{a im dava na `elezoto i na kamenot
eodamna vo Izlo`beniot salon
pri Domot na kulturata „Grigor
Prli~ev” vo Ohrid be{e otvorena izlo`ba na „Sliki i sklupturi od
`elezo i kamen” od penzionirot Trajko
Dur~ovski od Ohrid. Dur~ovski pove}e
od 50 godini go voskresnuva ladniot
metal vo umetni~ki dela. Na izlo`bata se pretstavi so 31 skulpturi i
sliki, i 29-tina privrzoci, koi izminative dve godini gi sozdaval vo
negovoto skromno podrumsko atelje.
Promotorot na izlo`bata, akademski slikar, Slavko Upev~e, re{e deka
umetnikot kontinuirano niz godinite
mu dava du{a na `elezoto, istovremeno prepu{taj}i im se na vnatre{nite
dvigateli vo kreiraweto na sekoe delo. Na izlo`bata bea prezentirani
momenti od sekojdnevieto, od interesnata flora i fauna vo imaginacijata
na ovoj nadaren tvorec. Likovnite ostvaruvawa se rezultat na negovata rabota kako bravar niz celiot prethoden period. Toj izrabotuva skulpturi od
ladno `elezo, sliki i ukrasni privr-
N
zoci od kamen od Ohridskoto Ezero.
Avtorot realiziral pove}e izlo`bi
od koi posebno gi istaknuva „Govorot
na `elezoto” od 2002 i 2003 godina,
kako i [email protected] svet” vo 2010 godina.
Vo 2012 toj ja realizira samostojnata
izlo`ba naslovena „Kon sre}ata” so
dela od svojata imaginacija.
Pokraj umetni~kata dejnost Dur~ovski ima izdadeno i tri knigi poezija
„Dru`ba so veterot”, „Maj~ina du{ica”
i [email protected] son”. Vo slobodnoto
vreme mo{ne uspe{no emociite toj
gi preto~uva vo pi{an zbor. Negovite tvorbi se od kamen i `elezo i
toa: 130 sliki od kamen i 130 skulpturi od `elezo. Ima organizirano
10 samostojni i u~estvuvano na 16
grupni izlo`bi vo Bitola, [tip,
Debar, a najmnogu vo Ohrid, kade
{to i denes `ivee i tvori.
@ivotniot pat na Trajko Dur~ovski, kako i za iljadnici deca begalci od Egejska Makedonija, e potresen i `alosen. Roden e vo 1943 godina vo seloto Crna Reka vo oblasta Gumenxa vo blizina na Kuku{. Kako
`rtva na gra|anskata vojna vo Grcija,
u{te od pet godini `ivee vo detski
supstanarni domovi vo ^ehoslova~ka,
a potoa se vra}a vo Vojvodina. Vo 1974
godina se preseluva vo Debar, kade go
zavr{uva Stopanskoto u~ili{te i se
vrabotuva vo Fabrikata „Bratstvo”.
Tamu, vsu{nost zapo~nal da gi izrabotuva umetni~kite dela so koi denes se
gordee.
K. Spaseski
Razgovor so Vidan Konevski, pretsedatel na ZP
Makedonska Kamenica
Priznanie za uspe{na
sorabotka
o ~est na Denot na rudarite - 28
avgust, na golemiot verski praznik Uspenie na Presveta Bogorodica, za uspe{nata i plodna sorabotka so ZP Makedonska Kamenica, gradona~alnikot na Op{tinata Darko Mitevski mu vra~i Plaketa na pretsedatelot na zdru`enieto Vidan Konevski.
Toa be{e povod za razgovor so pretsedatelot na ova zdru`enie.
Pretsedatele Konevski, pofalnite zborovi za va{ata rabota stignuvaat od Op{tinata, no i od mnogu ZP
vo Makedonija, a posebno od SZPM.
Vie doka`avte deka i malite edinki
pravat golemi ne{ta. Konkretno na
{to se dol`i seto ova?
- Blagodaram na pofalbite, no moram da istaknam deka sum sre}en i gord
{to na{eto Zdru`enie se zakiti so
u{te edno vakvo priznanie so {to doka`avme deka i malite `dru`enija
mo`at da bidat uspe{ni, a so pravo ne
narekuvaat lideri vo delot na sorabotkata so site pravni subjekti vo Op{tinata. Sorabotkata so Lokalnata
samouprava trae odamna, no od 19.08.
2009 godina so potpie{uvawto na
"Memorandumot za sorabotka# i intenzitetot se pro{iri na site poliwa.
U~estvuvame na otvorenite sednici
na Sobranieto; imame pretstavnici vo
komisii za odredeni proekti; u~estvuvame skoro vo site manifestacii, a vo
noeki od niv sme i glavni organizatori,
kako "Babina banica#, Denot na drvoto,
humanitarni akcii, gradski ~ajanki za
praznici, drugarski ve~eri i sli~no.
Site zbidnuvawa te~at vo sorabotka so
Lokalnata samouprava koja e na{ donator vo tehni~ka oprema za ZP i mnogu
~esto finansiski pomaga vo mnogu na{i
aktivnosti.
Koga ja primivte Plaketata od ROC
"Sasa# i umetni~kata slika za plodnata sorabotka, vo toj moment kaj Vas
zabele`av silni emocii. Kolku vi
zna~i ovoj podarok?
V
Rudnikot "Sasa# pretstavuva `ivot
za na{ata Op{tina. Nie penzionerite
so respekt gledame kon toa, za{to dve
tretini od nas se vgradivme sebesi i vo
rudnikot i vo ovoj grad. Zatoa edinstvena `elba na site ni e "Sasa# uspe{no da raboti bidej}i taa e na{eto srce.
Rakovodnite strukturi na Rudnikot
nikoga{ ne gi zaboravija penzionerite.
Tie se so nas na site na{i manifestacii i redovni na{i sponzori.
Koi se va{ite idni planovi?
- Prvo i osnovno da se prodol`i so
rabota za dobroto na penzionerite: 30% participacija za bawsko lekuvawe; participacija za hiru{ki intervencii; ednokratna nepovratna pomo{
za socijalno zagrozeni lica; poseta na
bolni, stari i iznemo{teni penzioneri; solidarni novogodi{ni paketi;
prodol`uvawe na sorabotkata so lokalnata samouprava, so drugite ZP i so
SZPM. Inaku, `elba mi e "Elenec# da
prerasne vo atraktiven turisti~ki
centar i posakuvana destinacija za site gra|ani na RM. Vo s. Sasa da po~ne so
rabota penzionerskiot klub. Vo Makedonska Kamenica da obezbedime prostor za dru`ewe na `enite penzionerki,
za{to brojot ve}e e izedna~en so ma`ite, a tie se glavnite nositeli na
site aktivnosti vo Zdru`enieto i zaslu`uvaat da imaat svoe kat~e.
Vi blagodaram na otstapenoto vreme i Vi po`eluvam u{te pogolemi
uspesi vo idnina i mnogu priznanija
i nagradi.
Pavlina Georgieva
AKTIVNOSTI 10
P E N Z I O N E R plus
oktomvri 2014
ZP Prilep
ZP Debar i Centar @upa
Prazni~na penzionerska sredba
po povod 11 Oktomvri
Penzionerski klub
i vo Op{tina Centar @upa
radicionalno po povod 11 Oktomvri - Denot koga pred 73 godini vo Prilep i Kumanovo pukna
prvata pu{ka so {to be{e ozna~en
po~etokot na makedonskoto vooru`eno vostanie, Aktivot na penzionerki
pri ZP Prilep ja odr`a sredbata na
penzioneri od pove}e zdru`enija na
Makedonija. Na sredbata prisusutvuvaa okolu 400 penzioneri od ZP Ki~evo, Bitola, Gazi Baba od Skopje, Tetovo, Negotino, Veles, Kru{evo, Ko~ani, Demir Hisar i Resen.
Najprvo prisutnite gi pozdravi
pretsedatelkata na prilepskiot Aktiv Sne`ana Dimeska, koja im posaka
dobro raspolo`enie i prijaten prestoj vo gradot pod Markovite kuli. A,
mnogu zdravje i mnogu godini dru`ewe
im posaka i pretsedatelot na ZP Prilep, Kiril \or|ieski.
Na sredbata prisustvuva{e pretsedatelot na SZPM Dragi Argirovski
koj po prigodnoto obra}awe na pri-
enovive pretsedatelot na
SZPM Dragi Argirovski prestojuva{e vo Op{tina Centar @upa
pri {to zaedno so potpretsedatelot
na Sobranieto na Sojuzot koj e i
pretsedatel na zdru`enieto na Debar
i Centar @upa Besnik Pocesta imaa
razgovor so gradona~alnikot na
T
lepskoto zdru`enie
na penzioneri mu vra~i posebno priznanie
za uspe{noto u~estvo
na KUD "Penzioner” i
"Penka Koteska” na
ovogodi{niot Me|unaroden festival za
treto `ivotno doba vo
Qubqana, R. Slovenija
Prilepskite kulturno umetni~ki dru{tva so svojot nastap se pretstavija
vo najdobro svetlo i gi voodu{evija
posetitelite vo Cankareviot dom vo
Qubqana. Taka po dosega{noto uspe{no pretstavuvawe na na{ite pretstavnici od Kumanovo, Probi{tip,
Ko~ani, Tetovo i godinava ZP Prilep
be{e na{ "ambasador” vo Slovenija so
svoite kvalitetni muzi~ki ispolnenija - istakna pretsedatelot Argirovski predavaj}i go priznanieto na
D
pretsedatelot Kiril \or|ieski.
So svoeto prisustvo penzionerite
gi po~esti i gradona~alnikot na Op{tina Prilep Marjan Risteski koj ~estitaj}i go praznikot na site prisutni posebna ja naglasi uspe{nata
sorabotka na lokalnata samouprava
so prilepskite penzioneri.
Tradicionalnoto dru`ewe prodol`i so muzika i oro.
K. Risteski
ZP Butel
U{te eden nov penzionerski klub
dru`enieto na penzioneri Butel, na 15-ti oktomvri ovaa godina, za nepolni 4 meseci po davaweto na upotreba na klubot „Qubotenski pat”, otvori u{te eden nov penzionerski klub i vo ogranokot „Sveti Kliment Ohridski”. Na sve~enosta
{to ja organizira{e Rakovodstvoto
po toj povod, pokraj mnogute penzioneri i gra|ani od naselbata, prisustvuvaa pretsedatelot na SZPM Dragi
Argirovski i gradona~alnikot na Op{tina Butel Petre Latinovski, a nastanot be{e sleden od pretstavnici na
pove}e mediumi. Noviot penzionerski
klub simboli~no be{e otvoren so se~ewe lenta pri {to gradona~alnikot
Petre Latinovski na sve~en na~in mu
gi predade klu~evite na pretsedatelot na zdru`enieto Qup~o Dimovski.
Vo pozdravniot govor gradona~alnikot Petre Latinovski u{te edna{
naglasi deka Op{tinata Butel postapno, no sigurno go realizira Proektot
za izgradba i rekonstrukcija na penzionerski klubovi i veti deka nabrzo
}e bide otvoren i penzionerski klub
vo naselbata Radi{ani.
- Na{a i va{a cel e od Op{tinata
Butel da napravime privle~no, pristojno i dostojno mesto za `iveewe na
site gra|ani bez razlika na verska,
etni~ka, nacionalna i politi~ka pri-
Z
padnost. Mislam deka sme na vistinskiot pat i prodol`uvame so realizacija na ostanatite proekti, - re~e
pokraj drugoto gradona~alnikot Latinovski.
Na prisutnite im se obrati i pretsedatelot na SZPM Dragi Argirovski, koj posebno ja istakna poddr{kata
i pomo{ta na Lokalnata samouprava
vo podobruvaweto na kvalitetot na
`ivotot na penzionerite, pred se so
obezbeduvaweto prostor za ispolnuvawe na organiziranite i slobodnite
aktivnosti.
- Sakam javno da istaknam deka
Vo Debarski bawi - Capa
Penzioneri od pove}e gradovi
o Debarskite Bawi - Capa vo bawskiot lokalitet vo Kosovrasti
prestojuva{e i poslednata grupa
na penzioneri za ovaa godina vo ramkite na vladiniot proekt za besplatna rekreacija. Generalniot direktor
na A.D. "Debarski bawi - Capa# Mexit
Capa izjavi deka stanuva zbor za 60
penzioneri od pove}e gradovi. Spored
nego vo dvata lokaliteti na ovie poznati bawi vo Bawi{te i Kosovrasti
vo ramikite na vladiniot proekt ovaa
godina prestojuvaa 16oo penzioneri.
Debarskite Bawi - Capa se opfateni
vo ovoj proekt na Vladata na Makedonija za besplatna rekreacija na pen-
V
zionerite od po~etokot na startot na
proektot. Ovie bawi se edna od ~etirite bawi vo Makedonija kade se realizra ovoj proekt namenet za licata
od tretoto doba. Materijalnite efekti od ovoj proekt za Debarskite bawi
imaat golemo zna~ewe. Toa osobeno
pridonesuva za zna~ajnite investicii
{to gi ima pretprijatieto vo dvata
bawski lokaliteti vo bawite vo
Bawi{te i Kosovrasti .
Za vreme na prestojot vo Debar pretsedatelot na Sojuzot na zdru`enija
na penzionerite na Makedonija Dragi
Argirovski gi poseti penzionerite
koi bea vo ovoie bawi i izjavi deka
gradona~alnikot Petre Latinovski,
neizostavaj}i go i gradona~alnikot na
Op{tina \or~e Petrov, e primer vo
Skopje za toa kako treba da se sorabotuva so pripadnicite na tretata
doba, bidej}i tie se gra|ani koi zaslu`uvaat respekt, tie go gradele ova
op{testvo, a i sega se lojalni gra|ani
i na op{tinata i na Dr`avata. Otvoraweto na ovoj klub zna~i steknuvawe
podobri uslovi za va{ite aktivnosti,
organizirano koristewe na slobodnoto vreme, steknuvawe novi prijatelstva i dru`ewe, a {to e najva`no,
polesno spravuvawe so problemite
{to gi nametnuva starosta, - istakna
Argirovski.
Zablagodaruvaj}i im se na gostite i
na prisutnite, pretsedatelot na ZP
Butel Qup~o Dimovski u{te edna{
ja istakna primernata sorabotka so
Lokalnata samouprava i SZPM i na
site im posaka dolg `ivot i prijatno
dru`ewe vo klubot.
Sve~enoto otvorawe na klubot be{e pridru`eno so vra~uvawe prigodni podaroci od prtetsedatelot na
SZPM i drugite gosti na pretsedatelot na ogranogranokot Nikola Stojanovski, koj veti deka so pomo{ na
Rakovodstvoto klubot }e go opremi so
poterbnite rekviziti za rekreacija i
zabava.
M. Dimovski
interesot na penzionerite za ovie
bawi e mnogu golem. Ovie bawi se poznati ne samo vo Makedonija, tuku i vo
Evropa i e sosema normalno penzionerite da sakaat svoeto pravo dobieno so ovoj vladin proekt najdobro da go
iskoristat.
Komentirajki go ovoj vladin proekt
Argirovski naglasi deka proektot e
mnogu vreden i toj treba da prodol`i,
a se neosnovani i zlonamerni {pekulaciite koi tvrdat deka del od tro{ocite }e se odzemat od Solidarniot
penzionerski fond. Proektot e na
Vladata na Makedonija i toj ovozmo`uva na penzionerite osobeno na onie
so niski primawa da se rekreiraat
besplatno edna nedela vo bawskite
lokaliteti vo zemjava .
Vjolca Sadiku
ZP Demir Kapija
Penzionerite navreme
snabdeni so ogrevno drvo
dna od mnogubrojnite aktivnosti
{to bea planirani vo Programata
za godina{nava rabota na Zdru`enieto na penzionerite od op{tinata Demir Kapija, e i snabduvawe na
penzionerite so ogrevno drvo za zatopluvawe na svoite domovi za prestojna
grejna sezona. Na zainterisiranite penzioneri od Demir Kapija im be{e
ovozmo`eno po cena od 2555 denari za
metar prostorno dabovo drvo, da go
naplatat iznosot na {est rati. Spored Blagoj Kavazovski, pretsedatel na
E
ZP Demir Kapija, za ova grejna sezona
so dabovo drvo ve}e se snabdeni 76 penzioneri i site se od Demir Kapija.Za
niv navreme se transportirani 600
metri drva, prva klasa dabovi ogrevni
drva. Penzionerite se zadovolni od
kvalitetot na drvata.
Isto taka, Kavazovski informira{e
deka celokupnata godi{na programa
zdru`enieto re~isi vo celost uspe{no
ja realiziraat. Imeno, poslednata aktivnost be{e organiziranata proslava
po povod Denot na penzionerite koja se
odr`a vo kafe restoranot Ku~kin vo
Demir Kapija, na koja prisustvuvaa pove}e od 80 penzioneri od Demir Kapija. Proslavata zdru`enieto ja zapo~na so ~estitka za praznikot od strana
na Petar Mojsov, pretsedatel na Sovetot na op{tinata Demir Kapija.
Mice Pa{oevski
Op{tinata Centar @upa Arjan Ibraim i so nekolku penzioneri. Pritoa
postignata e soglasnost vo noviot objekt na op{tinata kade sega funkcionira lokalnata vlast da se dodeli
edna sala za aktivnostite na penzionerskiot klub. Prviot ~ovek na
penzionerite vo na{ava zemja Dragi
Argirovski oceni deka zdru`enieto
Debar i Centar @upa e edno od najaktivnite vo Makedonija {to ja simbolizira multieni~kata aktivnost. Toj
go iska`a zadovolstvo od odlukata
na lokalnata vlast vo op{tina
Centar @upa da obezbedat prostorii
za okolu 400 penzioneri od ovaa
op{tina {to }e ovozmo`i da se zbogatat nivnite aktivnosti. Vo Republika Makedonija momentalno ima
okolu 400 penzionerski klubovi i se
pravat napori novi da se otvoraat vo
ruralnite sredini.
Gradona~alnikot na op{tinata Centar @upa Arjan
Ibraim oceni deka naselenieto od tretata doba i vo
ovaa op{tina zaslu`uva da
ima svoj klub. Toj istakna
deka za potrebite na gra|anite, na penzionerite i starite
lu|e, kako donacija od Turcija
dobieno e specijalno vozilo
za prva pomo{.
- So otvoraweto na noviot
klub godinava }e se sozdadat
mnogu dobri uslovi za penzionerski
aktivnosti, no i rekreacija i dru`ewe, onaka kako {to gi imaat i debarskite penzioneri vo Domot na penzionerite vo Debar, naglasi pretsedatelot na zdru`enieto Besnik Pocesta. Na sredbata vo Centar @upa
penzionerskite aktivisti od ovaa
op{tina Ali Islamovski i Latif
Latifoski naglasija deka so otvaraweto na klubot }e se sozdavaat odli~ni uslovi za site penzioneri od
ovaa op{tina.
Vjolca Sadiku
ZP Gazi Baba
Tradicionalna penzionerska
sredba
o u~estvo na nad dveste i pedeset penzioneri od gradovite,
Strumica, Ki~evo, Tetovo i
od skopskite zdru`enija
Solidarnost - Aerodrom,
Voeni penzioneri, Kisela
Voda,Taftalixe, Karpo{,
Solidarni penzioneri Ilinden, Butel i drugi, a vo organizacija na doma}inot, Aktivot na penzionerki pri ZP Gazi Baba, se odr`a tradicionalna sredba na 30. septemvri vo
~est na verskiot praznik Vera, Nada i
Qubov, Denot na Aktivot na penzionerkite pri zdru`enieto ZP Gazi Baba.
Sredbata zapo~na so pozdravnoto obra}awe na \orge Andonov, pretsedatelot na ZP Gazi Baba:
- Milo mi e {to se sobravte vo tolku golem broj da drugaruvate. Vi posakuvam dobro zdravje, dolg `ivot, dobra zabava i prijaten prestoj - re~e vo
pozdravniot zbor pretsedatelot Andonov.
Vo znak na dobrata sorabotka, pretsedatelkata na Aktivot na penzionerki pri ZP Gazi Baba, Magdalena Spirovska, na pretsedatelkite na aktivi
prisutni na sredbata im podari skromni podaroci, pri {to im posaka u{te
pogolema sorabotka me|u aktivite vo
pove}e oblasti i pri toa re~e:
- Dobre dojdovte na ovaa sredba koja
S
se odr`uva tradicionalno kako Den na
na{iot Aktiv na penzionerki. Na ovaa
sredba }e drugaruvame i }e razmenime
mislewa i iskustva koi }e gi preneseme vo svoite aktivi i zdru`enija, istakna me|u drugoto pretsedatelkata
Spirovska.
Od svoe ime i od imeto na drugite
Aktivi na penzionerki prisutni na
sredbata, kako blagodarnost za dobriot priem, se zablagodari i upati
ubavi zborovi, pretsedatelkata na
Aktivot na penzionerki od ZP Karpo{,
Ratka Kokalanska. Dobrata muzika
sozdade dobro raspolo`enie, a prvoto
oro go povede pretsedatelkata - doma}in Spirovska.
Mnogumina od dojdenite gosti, pred
sredbata, napravija kusa pro{etka niz
Skopje.
- Posetivme pove}e mesta i znamenitosti vo gradot za koi samo slu{avme, no sega imavme mo`nost i da gi vidime - re~e pretsedatelkata na ZP
Strumica, Dan~e Daskalovska.
V.P.
ZP Resen
Sredba na ,,Jabolkober#
oznatata ovo{tarska manifestacija "Jabolkober 2014”, koja
pove}e 20 godini se odr`uva pod
pokrovitelstvo na Op{tinata Resen,
be{e povod ZP Resen da organizira
sredba na penzionerite od nekolku ZP
od jugo-zapadniot region na Makedonija. Na otvoraweto na manifestacijata prisutnite gi pozdravija gradona~alnikot na Op{tinata Resen \or|i
Strezoski i ministerot za zemjodelstvo, {umarstvo i vodostopanstvo
Mihail Cvetkov.
Po prigodnite govori na golemata
otvorena scena vo centarot na gradot
be{e izvr{eno tradicionalnoto osvetuvawe na rodot i otkinuvawe na prvoto jabolko so {to po~na godina{niot
Prespanski jabolkober. Po toj povod
istiot den be{e pu{ten vo upotreba
sistemot za upravuvawe so organski
otpad „Kompostara” vo Resen.
Po sve~enata ceremonija okolu 250
P
penzionerite od Prilep, Bitola, Demir Hisar, Struga, Ohrid i Debrca
svojot prestoj vo Resen go prodol`ija
so organizirawe zaedni~ka kulturnozabavna sredba vo restoranot "Manastir” kaj seloto Jankoec, na koja prisustvuva{e i delegacija na penzionerite od Dolna Gorica op{tina Pustec Albanija, predvodena od pretsedatelot Jovan Vangel. Dobredojde na u~esnicite i na gostite im posaka pretsedatelkata na ZP Resen Kostana Barandova, koja re~e deka ovaa sredba e
prva {to ja organizira penzionerskoto
zdru`enie, so `elba taa da stane tradicionalna i so pogolem broj u~esnici.
Vo znak na blagodarnost za prisustvoto, na pretsedatelite na ZP im bea
vra~eni prigodni podaroci. Zabavniot
del od programata, glavno ispolnet so
narodni pesni i ora, vo prijatna i vesela atmosvera, trae{e do ve~ernite
~asovi.
K. Spaseski
P E N Z I O N E R plus
INFO 11
oktomvri 2014
ZP OVR Skopje
Obi~ajot „ra~na `etva# na oriz so
ko~anskite penzioneri
e{e vistinsko zadovolstvo da
se bide vo selo Mojanci Ko~ansko na 5.oktomvri, na zavr{niot
den od stopansko-kulturnata manifestacija „Denovi na ko~anskiot
oriz”. Orizovite poliwa so `olto
zlatestite klastovi sobraa golem
broj posetiteli od cela Makedonija i
od stranstvo, na demonstracijata na
ra~nata `etva na oriz so srp.
Celiot ritual na `etva na oriz,
sobirawe i vrzuvawe na polozi, kako
i `etva na oriz na gumno so yevgar, go
demonstriraa ~lenovite na Folklornata grupa pri Zdru`enieto na penzionerite od Ko~ani.
- Da se `ivi i zdravi `etvarite,
gazdite, da ima beri}et na nivite. So
lesno da se sobere rodot od poliwata i da donese radost vo semejstvata,
be{e blagoslovot na Boro Naumov,
penzioner od Ko~ani koj zaedno so godine{nata `etvarska ubavica Julija
Krsteva go ozna~ija po~etokot na ra~nata `etva na oriz vo Ko~ansko.
B
Se peeja `etvarski pesni,
se kr{e{e zelnikot na niva,
se ka`uvaa blagoslovi za
beri}etna godina, i seto toa
niz grloto na folkloristite
od Ko~anskoto penzionersko
zdru`enie.
- I godinava se vklu~ivme
vo proslavata na „Denovite
na orizot”. Podgotvivme bogata programa i nam ni e ~est
{to mo`eme kako penzioneri da im
poka`eme na pomladite generacii
kako se `neel i sobiral orizot niz
minatite godini, istakna \orgi Serafimov, pretsedatel na ZP Ko~ani.
- Mene mi e posebno drago {to na
ovoj den se potsetiv na mladosta koga
sleguvavme od planinata da rabotime
na pole i da go sobirame orizot. Jas
sum od selo Polaki- ko~ansko i sega
sum penzionerka vo Jesenice Slovenija, ni izjavi Stojanka Krstova. Vidno vozbudena od nastanot, oble~ena
vo narodna nosija i taa vleze megu ko-
Poseta na "Zrze# i "Treskavec#
P
~anskite penzioneri da za`nee klas
oriz, potsetuvaj}i se na mladosta koga rabotela na niva da spe~ali nekoj
denar za `ivot.
Manifestacijata „Denovi na ko~anskiot oriz” ponudi i bogata folklorna programa so koncerti vo nekolku naseleni mesta vo op{tinata, pred
Centarot za kultura vo Ko~ani i vo
selo Mojanci. Pokraj folklorni grupi
od Ungarija, Slovenija, Hrvatska, Srbija, Bugarioja i Turcija so svoja programa nastapi i Folklornata grupa
pri ZP Ko~ani.
K. Gerasimov
ZP ^air
^air~ani vo Dojran i Negorski Bawi
aglivoto esensko sabotno utro
za penzionerite od ZP ^air, na
Denot na vostanieto na makedonskiot narod, 11-ti Oktomvri, ne be{e pri~ina da ne mu se raduvaat na
denot bidej}i znaea deka tamu kade
{to patuvaat vo jugoisto~niot del na
M
Makedonija, se e vo najubavi zlatesti
boi, koi {to samo prirodata mo`e da
gi sozdade.
Toj den od strana na zdru`enieto
be{e organizirana ekskurzija za nad
170 penzioneri. U{te po patot neboto,
koe bea go pokrile sivi i gusti oblaci,
se razvedri i ogrea sonce, kako i
vremeto da saka{e ovaa ekskurzija da
bide {to poubava i nezaboravna. .
Prvata destinacija be{e Vele{ko
Ezero. Po kusata, kafe-pauza, vo restoranot na brodot, penzionerite se
upatija kon Dojran, kade pove}e
~asovi {etaa i se relaksiraa
po krajbre`jeto na ubavoto
ezero, ili se odmoraa pod
„Trite javori” na bregot na ezeroto i u`ivaa prekrasna gletka od koja zapira zdivot. Po
pro{etkata i odmorot, penzionerskiot patuva~ki karvan, se
upati kon Negorski Bawi, koi
se nao|aat na tri kilometri od
Gevgelija, vo podno`jeto na
Ko`uv Planina, na samo 50-ina
metri nadmorska viso~ina. Po
ru~ekot vo restoranot na bawata, kusiot odmor i pro{etkata vo ubavata
priroda, patuva~kiot karvan se vrati
nazad vo Skopje.
Na krajot, penzionerite se razdelija so `elba vakvi sredbi da ima {to
ZP Tetovo
Ekskurzii za pametewe
ve izdvoeni grupi {to gi so~inuvaa po 50 penzioneri, u~estvuvaa na organiziranite ekskurzii vo Prilep i vo Pogradec i Kor~a vo sosedna Albanija. Dvata izleta bea kako u~estvo na penzionerite
vo odbele`uvawe na Denot na vostanieto vo Makedonija i se izvedoa na
11 oktomvri.
Ekskurzijata vo Prilep be{e na pokana na tamo{noto zdru`enie na penzionerite. Na ovoj sobir na penzionerite od Makedonija, tradicionalno
u~estvuva i Zdru`enieto od Tetovo,
glavno so po eden avtobus i so 50-tina svoi ~lenovi. Osven zabavata vo
restoranot „Evro” vo sostav na Domot
„Marko Cepenkov”, tetovskite penzioneri pro{etaa po plo{tadite „Aleksandrija” i „Metodija Andonov - ^ento”, go posetija spomen obele`jeto po-
D
sveteno na tragedijata vo mesnosta
„Karpalak” kaj Tetovo vo koja vo konfliktnata 2001 godina bea ubieni 10
voeni rezervisti site od Prilep. Vo
gradot-heroj obikolena e i starata
prilepska ~ar{ija so saat kulata,
spomenikot na Itar Pejo, Parkot na
enzionerite od zdru`enieto OVR
Skopje mo{ne organizirano i zasileno gi ispolnuvaat programskite aktivnosti i vo pove}e oblasti
postignuvaat zabele`itelni uspesi.
Osobeno tie stanaa prepoznatlivi po organiziraweto
ekskurzii i re~isi sekoj
vikend negde patuvaat do
poznati turisti~ki destinacii i posetuvaat kulturno-istoriski mesta i
spomenici vo Makedonija i
po{iroko. Taka, na 4-ti oktomvri tie bea gosti na manastirite „Zrze” i „Treskavec” vo blizinata na Prilep.
Grupata entuzijasti, `elni za novi soznanija i osvojuvawe viso~ini, kako da zaboravija na godinite,
bezgri`no se upatija kon manastirite
na nad 1000 metri nadmorska viso~ina.
Potajnata misla da se isproba fizi~kata kondicija, kaj sekogo be{e u{te
eden predizvik i motiv pove}e da se
izdr`i napregnuvaweto dodeka se ka~uvaa do portite na manastirot. Na prvata po~inka vo dvorot „Mojata gradina”, na nivnite lica mo`e{e da se zabele`i radost i zadovolstvo za isprobanata izdr`livost. No, poradi sigurnost, doktorot Ilija Gligorov, koj gi
pridru`uva{e, go aktivira aparatot za
merewe pritisok i kaj site provereni
konstatira deka nema rizik da go prodol`at pe{a~eweto. Sepak, penzionerite so poslaba fizi~ka kondicija, iskusniot voza~ na avtobusot, bezgri`no
gi doveze do celta.
po~esto. Pokraj toa, na site im be{e i
jasno i milo deka organiziraniot i
aktiven `ivot vo ZP ^air i vo negovite ogranoci se vra}a so krupni ~ekori
na op{to zadovolstvo na site blagodarenie na aktuelnoto rakovodstvo.
- Dene{nata ekskurzija e vtora ovaa
godina i pretstavuva del od Programata na Komisijata za kulturno-zabaven `ivot. Za ovaa ekskurzija, prevozot be{e besplaten, a tro{ocite bea
na tovar na Zdru`enieto. Pri trgnuvaweto, na site vo avtobusite im podelivme po eden kroasan, isto taka
besplatno. Tuka ne zastanuvame. Poseti }e napravime i na u{te nekoi zna~ajni istoriski i kulturni mesta. Pove}e godini nanazad, ova Zdru`enie
nemalo nikakvi aktivnosti, zatoa sega
sakame da ja vratime doverbata kaj penzionerite i da gi aktivirame. I Komisijata za sport }e organizira dru`ewe i natprevari vo {ah, domino,
pikado i drugo, vo zdru`enieto, no i
so drugi zdru`enija, - re~e pretsedatelot na IO na ZP ^air, Mentor ]oku.
Vasil Pa~emski
revolucijata so Mogilata na nepobedenite.
Ednodnevna ekskurzija be{e izvedena i vo Pogradec i Kor~a vo sosedna Albanija, ve}e kako tradicionalna
sodr`ina na tetovskite penzioneri.
Na vlezot vo Albanija, penzionerite
se zadr`aa vo razgleduvawe na mesnosta „Driqon”,
kade pominaa del od vremeto voodu{evuvaj}i se na
prirodnite ubavini i urednosta na kompleksot. Vo
Pogradec, na ju`nata strana
od Ohridskoto Ezero, pokraj slobodnata pro{etka
ima{e i panoramsko razgleduvawe. Vo gradot Kor~a, u~esnicite na ekskurzijata go posetija Muzejot na
albanskata azbuka i prvoto
u~ili{te na albanski jazik,
a potoa gi razgledaa i drugite znamenitosti na ovoj grad.
S. Dimoski
Po 50 godini „Sveti Ilija” nad voda
Dodeka trae{e pribli`uvaweto do
manastirot „Zrze” - „Sv. Preobra`enie”, od golemata bigorska karpa monasite go zabele`aa doa|aweto na gostite
i so posebna qubeznost gi pre~ekaa so
topol ~aj i `ele bonboni. Potoa zapo~na zapoznavaweto so istorijata na
nadaleku poznatiot manastir koj bil
izgraden u{te vo 14-tiot vek. Poseben
interes predizvikaa ikonite na zrzenskiot Hristos Spasitel i @iznodovec i
na Bogorodica Pelagonitska, koi spored ka`uvawata, von kanonskite pravila, sami si ja odredile mestopolo`bata. Otkako ja slu{navme prikaznata
za manastirot „Zrze”, izlegovme vo dvorot da u`ivame vo prekrasnata priroda
i pejza`ite so otvoren pogled kon ramnata Pelagonija. Potoa se upativme kon
manastirot „Treskavec” do koj vijuga{e
tesen asfalten pat. I tamu, povtorno
novi soznanija i do`ivuvawa. Zadovolni od ekskurzijata, so silni i nezaboravni vpe~atoci se vrativme vo Skopje,
podgotveni za novi aktivnosti.
Sevastija Cvetkovska - Sotirovska
ZP Demir Hisar
Ubavi vpe~atoci od Skopje
o ramkite na programata za rabota za 2014 godina Zdru`enieto
na penzioneri od Demir Hisar
realizira edna eskurzija vo ramkite
na koja be{e poseten Mileniumskiot
krst na Vodno i Muzejot na makedonskata borba vo glavniot grad na na{ata zemja, Skopje.
Na 14 avgust iako vremeto be{e
tmurno i ne najpogodno za ekskurzija i
razgleduvawe, 64 penzioneri od re~isi site demirhisarski ogranoci na ZP
Demir Hisar so super luksuzen avtobus
trgnaa za Skopje na ednodnevna pro{etka. Vremeto be{e tmurno, no raspolo`enieto na penzionerite u~esnici na ovaa pro{etka be{e veselo i
na visina. Po pristignuvaweto vo
Skopje, najprvo be{e poseten Mileniumskiot krst. I prevozot do krstot i
posetata bea besplatni, za {to penzi-
V
onerite im se blagodarni i na gradot
Skopje i na Vladata na RM.
Penzionerite bea inpresionirani
od gletkata i od ubavinite na prirodata. Po pro{etka na Vodno, grupata
se upati kon gradot so namera da go
posetat Muzejot na makedonskata borba. I tamu penzionerite bea odu{eveni najnapred od zgradata vo koja e
smesten Muzejot, od enterierot i postavkite od realno prika`anata istorija i borba na Makedonija vo minatoto.
Po posetata na Muzejot be{e razgledan i gradot. Voodu{evuvaweto
be{e golemo od seto ona {to govidoa i
{to e izgradeno vo poslednite godini.
Vpe~atocite bea nezaboravni i si zaminaa kon doma ponesuvaj}i grst ubavi
spomeni ovekove~eni so fotografii.
Zoran Stevanovski
ZP Radovi{ i Kon~e
Ednodnevna eksurzija vo Bugarija
a 7-mi oktomvri 2014 godina,
okolu 150 penzioneri skoro od
site ogranoci na ZP Radovi{ i
Kon~e go posetija poznatiot Rilski
Manastir vo Bugarija. Popatno tie ja
posetija i crkvata na vidovitata „Baba
N
manastirskata porta. Impresivna be{e gletkata i pri obikolkata na ova
najgolemo srednovekovno religiozno
zdanie, koe re~isi ne mo`e da se dolovi samo so eden dopis ili fotografija. Potoa, site zadovolni od gletka-
Van|a” kade go razgledaa muzejot vo koj
e naslikan nejziniot `ivoten pat. Potoa, niz ubavata priroda, vo prijatna
atmosfera so muzika, brzo stignaa do
psakuvanata cel. Pred vlezot na veli~enstveniot verski hram, site bea v~udovideni od negovata grandioznost.
Posakuvajki da go ovekove~at ovoj nastan ekskurzijantite se slikaa pred
ta i do`ivuvawata, se upatija kon
Blagoevgrad, koj be{e destinacija za
pro{etka i odmor. Tamu, re~isi sekoj
si kupi po ne{to za spomen i se}avawe.
Prezadovolni od ekskurzijata i ubavoto dru`ewe, radovi{kite penzioneri
se vratija doma vo docnite ve~erni ~asovi.
L.M.
Osvetuvawe na novoizgradenata crkva
„Sveti Ilija#
o prisustvo na golem broj vernici, me|u koi ima{e i
pove}e penzioneri, neodamna vo novo naselenoto
selo Globo~ica - Stru{ko na sve~en na~in be{e osvetena novoizgradenata crkva „Sveti Ilija”. ^inot na osvetuvawe na novoobnoveniot pravoslaven hram go izvr{i
negovoto visokoprvosve{tenstvo mitropolitot G.G. Timotej, koj so prigoden zbor se obrati na prisutnite i me{tanite pozdravuvaj}i go zafatot na `itelite izgradat nova
crkva.
- Osvetuvaweto na crkvata „Sveti Ilija” se slu~uva na
50 godi{ninata od iseluvaweto na seloto Globo~ica, koga
zaradi potrebite na gradeweto na hidrocentralata „Globo~ica” vo 1946 godina, naselenieto moralo da go napu{ti
svojot roden kraj. No spomenite ne bledeat, porane{nite
`iteli na ova selo, na 20 tina kilometri od Struga na pa-
V
tot za Debar, zaedno so svoite novi pokolenija, mladi generacii, odlu~ija da ja vozbnovat nekoga{nata crkva, koja
ostanala potopena vo Globo~i~koto ezero, no seloto koe
sega ima okolo 50-tina ku}i, dobiva nov lik i se vi{nee so
novoizgradenite ku}i na ridot nad samoto ezero, - veli Pero Iloski, eden od povozrasnite `iteli na ova selo.
- Kamen po kamen, naporno so plovniot objekt - Splavot,
go prenesuvavme materijalot za izgradba na crkvata, bidej}i do seloto ne mo`e da se stigne po kopnen pat, most
nema. No nekako ubavo, site slo`no go nosime duhot na nekoga{noto selo, - veli Pavle Cvetanoski.
Osvetuvaweto na Hramot be{e zbogateno so kulturnoumetni~ka programa, vo koja u~estvuva{e KUD „Drimkol” od
Vev~ani, nastapija i estradni umetnici, a debarskite
tapani grmea, a zurlite pi{tea dodeka selanite i drugite
prisutni go igraa makedonskoto oro.
Stojan Kukune{oski
IZBOR OD ALBANSKI 12
Festival për moshën e tretë 2014 në Lubjanë, Slloveni
P E N Z I O N E R plus
oktomvri 2014
Mbledhje solemne e KE i LShPM
Maqedonia gjatë ndarjes Rasti, Dita e pensionistëve të Maqedonisë
së mirënjohjes nga F3ZO M
për LShPM
e rastin e 1 tetorit Ditës ndërkombëtare të personave pleq në
Evropë, në Lubjanë, Slloveni, u
mbajt Festivali i 14-të i moshës së tretë.
Lidhja e shoqatave të pensionistëve të
Maqedonisë në këtë Festival ishte e përfaqësuar prej delegacioni në përbërje:
Dragi Argirovski kryetar i LShPM, Ilija
Adamovski anëtar i KE i LShPM dhe shef
i delegacionit, Ilija Gligorov koordinator i
projektit dhe Kiril Gjorgjievski kryetar i
ShP Prilep. Në Festival nga kjo shoqatë u
prezantuan dy shoqatat kulturore artistike: “Penzioner” dhe “Penka Koteska”.
Hapja solemne u mbajt të hënën më 29
shtator prej orës 10 në sallën e bukur të
Linhardit. Gjatë hapjes, të pranishmëve
iu drejtua: Zoran Jankoviq njeriu i parë i
Lubjanës, d-r Mateja Kozhuh Novak
kryetar i Lidhjes së shoqatave të pensionistëve të Sllovenisë, d-r Anja Kopaç Mrak
ministre e punës, familje, punë sociale
dhe mundësi të barabarta dhe Primozh
Hajnc nënkryetar i Kuvendit të Sllovenisë. Pas prezantimit me shumë sukses
të Orkestrës të mandolinës të Lubjanës,
nën udhëheqjen e dirigjentit Andrej Zhupan, në mënyrë solemne ishin ndarë
shtatë mirënjohje organizatave për pjesëmarrjen dhe kontributin në aktivitetet e
Festivalit. Ndër fituesit e mirënjohjes
ishte edhe LShPM. Mirënjohjen e ndau
ministrja e punës, familje, çështje sociale
dhe mundësi të barabarta d-r Anja Kopaç
Mrak, ndërkaq atë e pranoi kryetari i
LShPM, Dragi Argirovski. Urime për fitimin e mirënjohjes LShPM i drejtoi edhe
kryetari i shtetit Borut Pahor. Ky akt ishte
përshëndetur ngrohtësisht nga salla përplot me evacione Maqedoni, Maqedoni.
Kryetari Argirovski theksoi se kjo është
mirënjohje e parë ndërkombëtare për
LShPM. Për këtë, përveç Lidhjes kontri-
e rastin e Ditës së pensionistëve të
Maqedonisë, 20 shtatori, Lidhja e
shoqatave të pensionistëve të Maqedonisë, ka mbajtur mbledhje solemne të
Këshillit ekzekutiv. Në fjalimin solemn në mbledhje, kryetari i LShPM
Dragi Argirovski, i ka theksuar aktivitetet dhe të arriturat e LShPM në
68 vitet e kaluara me theks të
posaçëm disa viteve të fundit duke
potencuar se Lidhja, nga një organizatë e vogël si pjesë e Sindikatës
së Maqedonisë e formuar në vitin
1946, u rrit në faktor i respektuar në
shoqëri me mbi 250 mijë anëtarë të
organizuar në 58 shoqata.
- Sot, LShPM është organizata joqeveritare më e madhe, më aktive shumë etnike e
cila çdo ditë lufton që pensionistët në Republikën e Maqedonisë të kenë jetë me dinjitet,
standard të mirë dhe plakje aktive. Sot,
LShPM është organizatë e afirmuar në shtet,
M
but të madh kanë pjesëmarrësit e gjertanishëm të shoqatave edhe atë: në vitin
2010 ShP Kumanovë me ShKA “Gjoko
Simonovski”, në vitin 2011 ShP Probishtip me “Gajdexhinjtë” nga ShKA Pensionistët e gëzuar, në vitin 2012, ShKA e
ShP Koçan, në vitin 2013 ShP Tetovë me
grupin folklorik maqedonas dhe me grupin folklorik shqiptar, ndërkaq, këtë vit u
prezantuan ShKA Penzioner dhe ShKA
Penka Koteska nga ShP Prolep.
Në korniza të pjesës profesionale të
Festivalit, ishte dhënë ekspoze në temën
“Lidhja e shoqatave pensioniste e Maqedonisë – si stimulues të vlerave familjare
në Republikën e Maqedonisë” nga autori
Dragi Argirovski dhe Ilija Gligorov. Referat të posaçëm për “Organizimin pensionist në Republikën e Maqedonisë” paraqiti m-r Ilija Adamovski, anëtar i KE të
LShPM, gjatë së cilës ai e theksoi parimin e solidaritetit dhe raporteve të ndërsjella në organizimin pensionist në ShP Prilep duke theksuar nismën për sjelljen e
ligji të veçantë për organizimin pensionist
në R. e Maqedonisë.
I.G.
ShP Gjorçe Petrov dhe ShP Saraj
Takim të pensionistëve në
Qendrën rekreative Saraj
e rastin e shënimit të Ditës së pensionistëve të Maqedonisë, Ditës së
komunës Gjorçe Petrov, 20-ti shtator dhe 23 vjetorit të pavarësisë dhe mëvetësimit të Republikës së Maqedonisë,
shoqatat e pensionistëve të komunave
Gjorçe Petrov dhe Saraj, organizuan takim
të pensionistëve në Qendrën rekreative
Saraj. Në këtë takim, i cili tanimë është
bërë tradicional, erdhën numër i madh
M
pensionistësh nga rreth njëzet shoqata
nga Maqedonia, të shoqërohen me natyrën dhe me kolegët e tyre nga e gjithë
Maqedonia. Fillimisht, të pranishmëve iu
drejtua njeriu i parë i ShP Gjorçe Petrov,
Metodija Novkovski, i cili ua uroi Ditën e
pensionistëve, duke ju shprehur mirëseardhje, qëndrim të këndshëm dhe dëfrim të
bukur.
Në fjalën përshëndetëse, kryetari i ShP
Saraj, Rufat Ramadani, ka theksuar se
kënaqësi e veçantë më përfaqëson një
shoqërim i këtij lloji dhe shprehu dëshirën
që ky takim të jetë tradicional, me çka do
të forcohet shumë etniteti. Ai, ju dëshiroi të
pranishmëve që këtë pjesë ta kalojnë me
muzikë dhe valle.
Në emër të komunës saraj, sekretari
komunës Xhelal Jakupi, i përshëndeti të
pranishmit dhe ju dëshiroi qëndrim të kën-
dshëm. Ai posaçërisht u përqendrua në
bashkëpunimin e mirë me Shoqatën e
pensionistëve në komunën Saraj dhe
shprehu gatishmëri për bashkëpunim dhe
ndihmë të mëtejme.
Të pranishmit dhe mysafirët i përshëndeti edhe i pari i komunës Gjorçe Petrov,
Sokol Mitrovski, i cili duke ju uruar festën,
ju dëshiroi të pranishmëve që shoqërimet
e këtilla t’ju jenë pjesë e jetës së tyre,
ndërkaq, të rinjtë të mësojnë nga
pensionistët.
Në takim, të pranishmit i përshëndeti dhe ju uroi Ditën e pensionistëve 20-ti shtator, kryetari i LShPM,
Dragi Argirovski. Në fjalën e tij, ai
theksoi të qenit e organizatës së
pensionistëve në Maqedoni, nga fillimi i vitit 1946, dhe deri më tani kur
ajo u rrit në organizatë të rëndësishme. Ai theksoi projektet të cilat Lidhja i
realizon në korniza të bashkëpunimit me
Qeverinë, duke theksuar të mirat që kanë
pensionistët.
Në fjalën e tij, kreu i qytetit të Shkupit,
Koce Trajanovski, ka thënë se është i
lumtur që i sheh pensionistët në numër
kaq të madh, dhe theksoi se ata meritojnë
mbështetje të sinqertë në të gjitha aktivitetet e tyre. Duke ju uruar festën, ai ju dëshiroi shumë shoqërime, fat, shëndet dhe
jetë të gjatë. Në fund të takimit, kryetari i
LShPM Dragi Argirovski, me rastin e Ditës
së pensionistëve të Maqedonisë, pranoi
kryetarët dhe përfaqësuesit e shoqatave,
të pranishëm në takim. Takimi ishte mirë i
menduar dhe organizuar, shoqërimi ka
zgjatur pothuajse tërë ditën me këngë dhe
valle.
Vasil Paçemski
Kartelat shëndetësore elektronike (KShE)
FSShM ju apelon të gjithë pensionistëve të cilët akoma nuk e kanë ngritur
kartelën shëndetësore elektronike, në afat sa më të shkurtër të vijnë në degën
shërbyese të Fondit që ta marrin atë. Së shpejti, pensionistët do të mund vetëm
me kartelën shëndetësore elektronike t’i realizojnë shërbimet e nevojshme shëndetësore.
Për të gjitha informatat që kanë të bëjnë me kartelën shëndetësore elektronike
dhe përgatitjen e saj, qytetarët mund të informohen në numrin e telefonit pa
pagesë 0800 33 222 në periudhën prej orës 8.30 deri në ora 20 të mbrëmjes, ose
në telefonin celular numër 076 339 180 në periudhën prej orës 12 deri më 20.
në rrethinë, por edhe më gjerë. Të gjitha aktivitetet dhe rezultatet përfaqësojnë nxitje për
angazhim edhe më të madh të drejtuesve të
LShPM si dhe të drejtuesve i të gjitha
shoqatave sepse gjithnjë gjithçka mund të
jetë edhe më mirë. Ai preku gjithashtu edhe
zgjedhjet e ardhshme në të cilat duhet të
zgjidhen më të mirët në të gjitha shoqatat, gjatë së cilës duhet mbajtur llogari për vazhdimësi në punë, por edhe përfaqësimin e drejt
gjinor dhe etnik. Në fund të fjalës së tij, ai ju
uroj vestën të pranishmëve dhe ju dëshiroi
shëndet të mirë dhe ditë të mira pensioniste.
Në mbledhjen solemne, përveç anëtarëve të KE, ka marrë pjesë edhe nënkryetari i
Kuvendit të Lidhjes, Besnik Pocesta, i cili
gjithashtu, të pranishmëve ju uroi festën.
Mbledhja pati edhe pjesën e punës në të
cilën u shqyrtuan aktivitetet e Lidhjes si dhe
për çështje për punët në rrjedhë.
Në mbledhje ishte vlerësuar se Garat e
19-ta sportive Republikane pensioniste të
cilat ishin mbajtur më 6 shtator në Tetovën
shumetnike, ishin të organizuara me sukses duke i falënderuar LShPM, Komunës
së Tetovës, si dhe të ShP Tetovë, nikoqir i
takimit të Olimpiadës sportive pensioniste.
Me rastin e 20 shtatorit, mbledhje solemne dhe manifestime të ngjashme ka pasur
edhe në shoqata të tjera. Shënim solemn të
tillë kishte edhe në: ShP Radovish, ShP
Gazi Babë, ShP Bogdancë dhe shoqata të
tjera, anëtare të Lidhjes.
K.S.A.
Klub pensionistësh në komunën Qendër Zhupë
itë më parë, kryetari i LShPM Dragi
Argirovski, qëndroi në komunën Qendër Zhupë, ku së bashku me nënkryetarin e Kuvendit të Lidhjes i cili njëherësh
D
është edhe kryetar i shoqatës Dibër - Qendër Zhupë, Besnik Pocesta, patën bisedime
me kreun e komunës Qendër Zhupë, Arjan
Ibraim, dhe me disa pensionistë. Gjatë bisedës ishte arritur marrëveshje që në objektin e ri të komunës ku sot funksionon pushteti lokal, të ndahet një sallë për aktivitetet e klubit të pensionistëve. Njeriu i parë
i pensionistëve në shtetin tonë Dragi Argirovski, vlerësoi se shoqata Dibër dhe Qendër Zhupë është një ndër më aktivet në Maqedoni, që simbolizon aktivitetin shumë
etnik. Ai shprehu kënaqësinë e vendimit të
pushtetit lokal në komunën Qendër Zhupë
të sigurojë lokal për rreth 400 pensionistë
nga kjo komunë që do të mundësojë që të
pasurohen aktivitetet e tyre. Në Maqedoni,
momentalisht ka rreth 400 klube pensionistësh dhe bëhen përpjekje për hapjen e të
tjerave në viset rurale.
Kreu i komunës Qendër Zhupë Arjan
Ibraim, vlerësoi se për popullatë e moshës
Takim tradicional pensionist
e pjesëmarrjen e mbi dyqind e
pesëdhjetë pensionistëve nga
qytetet: Strumicë, Kërçovë, Tetovë dhe nga shoqatat e Shkupit Solidarnost - Aerodrom, Pensionistët ushtarak, Kisella Voda, Taftalixhe, Karposh,
Pensionistët solidar-Ilinden, Butel e të
tjerë, në organizim të nikoqirit, Aktivit të
pensionistëve pranë ShP Gazi Babë, u
mbajt takimi tradicional më 30 Shtator
me rastin e festës fetare Vera, Nada dhe
Lubov, Dita e Aktivit të pensionisteve pranë
ShP Gazi Babë. Takimi filloi me përshëndetjen e Gjorge Andonov, kryetar i komunës
Gazi Babë:
- Ndjej kënaqësi që jeni mbledhur në numër kaq të madh për tu shoqëruar. Ju dëshiroi shëndet të mirë, jetë të gjatë, argëtim
të mirë dhe qëndrim të këndshëm-ka thënë
M
në fjalimin përshëndetëse kryetari Andonov.
Në shenjë të bashkëpunimit të mirë,
kryetarja e Aktivit të pensionisteve pranë
ShP Gazi Babë, Magdalena Spirovska, kryetareve të aktiveve të pranishme në takim,
ju dhuroi dhurata modeste, duke dëshiruar
bashkëpunim edhe më të mirë në mes
aktiveve në më shumë sfera duke thënë:
- Mirë se erdhët në këtë takim i cili tra-
së tretë, edhe kjo komunë meriton të ketë
klub pensionistësh. Ai theksoi se për nevojat e qytetarëve, për pensionistët dhe personat e moshuar, si donacion nga Turqia,
është marrë automjet special për ndihmë
të parë.
- Me hapjen e klubit të ri në këtë vit, do të
krijohen kushte shumë më të mira për aktivitete të pensionistëve, për argëtim dhe
shoqërim, ashtu siç i kanë edhe pensionistët dibran në Shtëpinë e pensionistëve në
Dibër, theksoi kryetari i shoqatës së pensionistëve Besnik Pocesta. Në këtë takim
në Qendrën Zhupë, aktivistët nga kjo komunë Ali Islamovski dhe Latif Latifovski, theksuan se me hapjen e klubit, janë krijuar
kushte të shkëlqyeshme për të gjithë pensionistët nga kjo komunë.
Vjollca Sadiku
dicionalisht mbahet si ditë e Aktivit tonë e
pensionisteve. Në këtë takim do të shoqërohemi dhe do të ndërrojmë mendime dhe
përvoja të cilat do t’i mbartim në aktivet dhe
shoqatat tona,- ka thënë ndër të tjerat
kryetarja Spirovska.
Në emër të vet dhe në emër të Aktiveve
tjera pensioniste të pranishme në takim, si
falënderim për pranimin e mirë, u falënderua dhe drejtoi fjalë të mira, kryetarja e Aktivit të pensionisteve nga ShP Karposh,
Ratka Kokalanska. Muzika e mirë krijoi disponim të mirë, ndërkaq, vallen e parë e drejtoi kryetarja-nikoqire Spirovska.
Shumica e mysafirëve që kishin ardhur,
para takimit, bënë shëtitje të shkurtër nëpër
Shkup.
- Vizituam më shumë vende në qytet për
të cilat vetëm se kishim dëgjuar, por tani patëm mundësi edhe t'i shohim-ka thënë kryetarja e ShP Strumicë, Dança Daskalovska.
V.P.
Pensionistë nga më shumë qytete
ë banjat e Dibrës-Capa, në lokalitetin
e banjave në Kosovrast, qëndroi grupi i fundit i pensionistëve për këtë vit
në korniza të projektit qeveritar për rekreim
pa pagesë. Drejtori gjeneral i Sh.A “Banjat e
Dibrës-Capa”, Mexhit Capa deklaroi se bëhet fjalë për 60 pensionistë nga më shumë
qytete. Sipas tij, në dy lokalitetet e këtyre
banjave të përmendura në Banishtë dhe
Kosovrast, në korniza të projektit qeveritar,
qëndruan këtë vit 1600 pensionistë. Banjat
e Dibrës-Capa, janë të përfshira në këtë
projekt të Qeveris së Maqedonisë për rekreimin pa pagesë të pensionistëve që nga
fillimi i projektit. Këto banja janë një ndër
N
katër banjat në Maqedoni ku realizohet ky
projekt kushtuar personave të moshës së
tretë. Efektet materiale nga ky projekt për
banjat e Dibrës kanë domethënie të madhe.
Ajo gjithashtu kontribuon për investimet e
rëndësishme të cilat i ka sipërmarrja në dy
lokalitetet e banjave në banjat në Banishtë
dhe Kosovrast.
Gjatë qëndrimit në Dibër, kryetari i Lidhjes së pensionistëve të Maqedonisë Dragi
Argirovski, i cili vizitoi pensionistët të cilët
qëndruan në këto banja, deklaroi se interesimi i pensionistëve për këtë projekt në këto
banja është shumë i madh. Këto janë banja
të njohura jo vetëm në Maqedoni, por edhe
Takim masiv në Lesnovë
ridhjetë e pesë shoqata me mbi 8000
pensionistë, për Ditën e pensionistëve të Maqedonisë, udhëtuan për në
Lesnovë, në takim masiv madhështor të
paharrueshëm. Në Lesnovë që gjendet jo
larg manastirit të njohur Shën Gavril Lesnovski që daton nga gjysma e shekullit të
14-të, i cili me bukuritë e tij, bëri që ata të
përjetojnë çaste dhe shoqërim të këndshëm. Kishte nga veriu dhe jugu, nga lindja deri në perëndim, siç do të thuhej, në
Lesnovë ishte Maqedonija në të vogël.
Kur jemi tek statistika, do to thoshim se
disa shoqata kanë udhëtuar nga dy, tre
dhe katër autobusë, por rekordin e mbajtën fqinjët tanë nga Shtipi, të cilët kishin
ardhur me dhjetë autobusë dhe 516 pensionistë. Policia pati plotë punë për arsye
të mungesës së parcelave-parkingje, por
për fat, ekipi për ndihmë të shpejtë e cila
ishte e pranishme në terren, nuk pati punë.
Deri sa të pranishmit e shikuan rrethi-
T
nën, shëtitën nëpër pyje, dhe u dëfryen me
muzikë, kryetarët e shoqatave, sekretarët
ose përfaqësuesit e tyre, mbajtën takime
pune në të cilat shkëmbyen mendime dhe
përvoja për punën dhe aktivitetet, posaçërisht për këto lloje takimesh në gjelbërime
të cilat kontribuojnë për jetë më kualitative
dhe plakje aktive, për largim nga përditshmëria dhe për shëndet më të mirë. Në
mbledhje, përveç përfaqësuesve të shoqatave të komunave, mori pjesë edhe njeriu i
parë i LShPM, Dragi Argirovski, kreu i komunës Probishtip, Toni Tonevski dhe përfaqësues të biznes sektorit.
Të pranishmëve, i pari iu drejtua kryetari
i ShP Probishtip, Gruica Manasijev, i cili
pasi i përshëndeti të pranishmit dhe të
tjerët të cilët kishin udhëtuar në Lesnovë,
duke ju dëshiruar shumë shëndet dhe fat,
foli për angazhimet e shoqatës së Probishtipit për realizimin komplet të Programit të
sjellë në fillim të vitit.
në Evropë dhe është krejt normale pensionistët të duan që të drejtën e fituar të tyre
nga ky projekt qeveritar, ta shfrytëzojnë në
këto banja.
Duke komentuar këtë projekt qeveritar
Argirovski theksoi se projekti është shumë i
vyeshëm dhe si i tillë ai duhet të vazhdoj,
ndërkaq, janë të pabaza dhe qëllimkëqija
spekulimet se pjesë e harxhimeve do të
merren nga Fondi solidar pensionist. Projekti është i Qeverisë së Maqedonisë dhe ju
mundëson pensionistëve sidomos atyre me
pensione të ulëta të argëtohen pa pagesë
një javë në lokalitetet e banjave në vend.
V. S.
Të pranishmëve iu drejtua edhe njeriu i
parë i LShPM, Dragi Argirovski, i cili fillimisht i përshëndeti të pranishmit në mbledhje në Lesnovë, duke ju dëshiruar shumë
shëndet dhe fat. Më pas, ai bëri një historik
të shkurtër të zhvillimit të organizatës së
pensionistëve. Ai i theksoi të gjitha aktivitetet e Lidhjes së shoqatave pensioniste të
Maqedonisë në pjesën e kulturës, sportit,
mbrojtjes sociale, kujdesin për standardin
e pensionistëve e tjerë.
Të pranishmëve në Lesnovë iu drejtua
edhe kreu i komunës së Probishtipit, Toni
Tonevski i cili nuk fshehu kënaqësinë që
në këtë festë të pensionistëve është në
mes të tyre. Ai, pasi ua drejtoi përshëndetjet dhe dëshirat më të mëdha për shumë
shëndet dhe ditë të rehatshme pensioniste, theksoi se pensionistët me aktivitetet
e tyre, me shoqërimin siç është kjo në Lesnovë, organizimin që kanë, janë shkollë
më e bukur dhe udhërrëfyes për gjeneratat
e reja.
Milevka Zdravkovska
P E N Z I O N E R plus
SORABOTKA 13
oktomvri 2014
Sredba vo Sojuzot na
penzionerite na Srbija
retsedatelot na Sojuzot na zdru`enijata na penzionerite na
Makedonija Dragi Argirovski na
15 i 16 septemvri be{e gostin na televiziskata emisija „Okru`uvawe” vo
Belgrad, Proekt na Centarot za demokratija i pomiruvawe vo jugoisto~na
Evropa, {to finansiski go poddr`uva
Evropskiot fond za Balkanot i Ministerstvoto za nadvore{ni raboti na
Germanija. Vo edno~asovnata emisija
so svoi iska`uvawa za polo`bata na
starite lica u~estvuvaa eksperti od
Hrvatska, Slovenija, Makedonija i
Srbija.
Prestojot vo Belgrad pretsedatelot
Dragi Argirovski go iskoristi da go
poseti Sojuzot na penzionerite na
Srbija kade be{e odr`an sostanok so
\uro Peri}, pretsedatel i Rajko Jari},
sekretar na Sojuzot na penzionerite
na Srbija.
Na sostanokot se razmenija iskustva
P
Zbratimuvawe pome|u ZP Solidarnost - Aerodrom i ZP Ohrid i Debrca
Spogodba za podobra sorabotka
od rabotata i za mo`nostite za podobruvawe na sorabotkata pome|u dvata
Sojuzi. Pretsedatelite Peri} i Argirovski istakaa deka op{tinskite i
gradskite zdru`enija na penzionerite
od Srbija i Makedonija od Ni{, Vrawe, Leskovac, Kumanovo, Ohrid i Bitola odr`uvaat mo{ne intezivna sorabotka, pri {to pokraj razmena na
iskustva, se odr`uvaat vzaemni poseti, koncerti i dru`ewe.
Na sostanokot vo Belgrad be{e dogovoreno pretstavnici na dvata Sojuza
da se sostanat vo Vrawe vo tekot na
mesec noemvri 2014 godina na koj treba da prisustvuvaat po dvaica pretstavnici na spomenatite Sojuzi na
penzioneri od dvette Republiki. Na
sostanokot bi se dogovorila dolgoro~na vzaemna sorabotka na site nivoa
pome|u Sojuzot na penzionerite na Srbija i Sojuzot na zdru`enijata na penzionerite na Makedonija.
J.R.
ZP Kumanovo
rz osnova na odlukite na sobranijata na ZP Solidarnost - Aerodrom Skopje i ZP Ohrid i Debrca Ohrid na 15.10.2014 be{e potpi{ana „Spogodba za zbratimuvawe”. Doma}in na zaedni~kata sve~ena sednica
V
be{e ZP Solidarnost - Aerodrom
Skopje vo klubot „Aerodrom”. Spogodbata ja potpi{aa pretsedatelite na
Izvr{nite odbori, Dimitrija Bogatinoski i \or|i Trp~eski. Pritoa tie
zboruvaa za razvojot, za uspesite, za
organizaciskata postavenost i specifi~nostite na zdru`enijata. Emotivno raska`aa kako nastanala idejata za
zdru`uvawe i deka zdru`enijata se
zbratimuvaat so cel realizirawe na
odredbi od Statutite, preku vospostavuvawe i prodlabo~uvawe na pobiska i poefikasna me|usebna sorabotka
za zaedni~ki nastapi pri re{avaweto
na penzionerskite problemi.
Vo sve~enata atmosfera, na prisutnite ~lenovi na dvata izvr{ni
odbori im se obrati Dragi Argirovski, pretsedatel na SZPM. Toj so pofalni zborovi se iska`a
za korisnosta od takviot
na~in na formalno oficijalizirawe na sorabotkata pome|u zdru`enijata na penzionerite koja navistina {iroko e zastapena vo razni oblici kako {to e zaedni~ko odbele`uvawe praznici, drugaruvawe na „izleti na zeleno”, sportski manifestacii, folklorni revii i
drugo, a ovie dve zdru`enija gi nare~e
„dva bisera”.
So spogodbata utvrdena e ramka za
me|usebnata sorabotka so koja }e se
ostvaruva organizirawe i sproveduvawe na zaedni~ki merki i aktivnosti, razmena na iskustva, idei, mislewa, stavovi i predlozi vo organizaciskata funkcionalnost, vzaemna pomo{
i solidarnost, razmena na sredbi i
nastapi vo oblasta na kulturata, sportot i rekreacijata i drugo. Za ostvaruvawe na zacrtanite celi so Spogodbata se formira i Koordinativno
telo od po dva pretstavnika na zdru`enijata. Sredbata prodol`i vo zaedni~ko drugaruvawe i razmena na mislewa, a gostite od Ohrid ja razgledaa
i najurbanata op{tina Aerodrom i
posebno bea odu{eveni od noviot sportski centar „Jane Sandanski”.
I.G.
sili e na ZP Sveti Nikole. U~esnicite i pobednicite od Republi~kite
sportski naptrevari, povtorno gi evociraa spomenite i mnogu slu~ki povrzani za niv. Povtorno se sretnaa i vidoa starite prijateli i se pozdravija
so komplimenti za ubaviot izgled, so
zborovite: da, nie sme mladi ama ne
ba{ tolku mladi. Se slu~uvaat i novi
poznanstva. Takvo be{e i zapoznavaweto na mnogumina od prisutnite so
poetesata od Kriva Palanka, Blagorotka Stoj~evska i so nejzinata stihozbirka „Pesni za qubovta”.
Na po~etokot na sredbata vo salata
vo restoranot „Ilinden” gostite gi pozdravi i im posaka dobredojde, so `elba dru`eweto na prisutnite da im bide ubavo, prijatno i nezaboravno, pretsedatelot na zdru`enieto doma}in od
Sveti Nikole, Mirko Danailov.
I vremeto kako da zastana vo taa
sala. Za vreme na natprevarite site
penzioneri bea veseli, nasmeani i se
sè odviva{e opu{teno so {egi, smea i
vedro raspolo`enie. Site bea pobednici vo odredeni disciplini: {ah,
pikado, domino i karti. Po zavr{uvaweto na natprevaruva~kiot del, be{e
u{te poveselo. Se razviori oro, se
slu{na pesna od mnogu grla, site peeja.
Pome|u prisutnite vladee{e posebno
raspolo`enie, nitu na edno lice nema{e izraz na taga, gri`a, gor~ina,
ili da se naseti nekoj problem. Site
prisutni penzioneri za tie pet-{est
~asa po~uvstvuvaa sre}a, ubavina,
prijatelstvo i pozitivna energija. Na
sekoj mu be{e jasno deka ovie sredbi
se eden od na~inite kako da se staree
aktivno, posre}no, pointeresno, i da
se poka`e ona {to se znae i za {to sme
sposobni. Site do eden posakaa {to
poskoro povtorno da se sretnat i da
ukradat nekolku ~asa sre}a i bezgri`no vreme ispolneto samo so ubavini.
Koj toa ne go saka? No, lu|e vo poodminati godini, lu|e koi vrvat niz esenta
od svojot `ivoten pat, posebno posakuvaat takvi momenti, zo{to toga{ ne
se sami, toga{ `iveat.
Vukica Petru{eva
Makedonija dostoinstveno ZP Sveti Nikole
Vremeto kako da zastana
pretstavena vo Romanija
o proektot "Evropa za gra|anite”,
finansiran od EU, prvpat u~estvuvaa ~etiri dr`avi: Polska,
Latvija, Makedonija i doma}inot Romanija. Lokalnata samouprava na Kumanovo, kako organizator na proektot,
pretstavuvaweto na gradot i na dr`avata mu go doveri na Zdru`enieto na
penzioneri od Kumanovo, koe u~estvuva{e na manifestacijata {to se odr`a po toj povod od 5-ti do 10-ti septemvri 2014 godina vo Kampina vo Romanija. Prisutnite bea zapoznati so
V
celta na proektot preku prezentirawe
i zapoznavawe so ulogata na organizacijata za gra|ansko op{testvo pri EU
i so neposredni dru`ewa i debati na
koi bea pretstavuvani najpoznati li~nosti, kulturnoto bogatstvo i nacionalnite jadewa na zemjite u~esnici.
Denot na nezavisnosta na Republika
Makedonija, 8-mi septemvri, be{e
odreden za pretstavuvawe na na{ata
dr`ava. Najprvo so prigodna kulturno-umetni~kata programa se pretstavi KUD ,,Pan~e Pe{ev”, pri {to ispolni splet od nekolku makedonski
ora vo pridru`ba na naroden orkestar. Potoa slede{e nastapot na KUD
"\oko Simonovski” od ZP Kumanovo,
koe prvo be{e pretstaveno so kratka
biografija za sodr`inskite aktivnosti i uspesite. Duetot Dostana Ivanova i Dobrila Janevska gi ispolnija pesnite "Oj Vardare“ i "Jovka kuma-
novka”, a Radosvet Ilievski se pretstavi so pesnata "Edna pesna jas da
zapeam”. Na narodniot instrument kemane, Nikola Mi{evski ispolni
splet od pove}e narodni pesni. Pokraj
originalnata nosija i nevoobi~aeniot
instrument prisutnite se voodu{evija
od negoviot nastap, za {to dolgo aplaudiraa. Sledea pesnite "Svadba
makedonska” vo duetska izvedba na
Dobrila i Dostana i povtorno starata
makedonska pesna "Da sum bistra voda”, koja ja interpretira{e Stana
Kiprijanovska. Zvucite
na ubaviot makedonski
melos se razleaa vo salata na toj na{ prazni~en den i taa ve~er za
sekogo be{e gordost da e
pretstavnik na Makedonija.
Koloritnata obleka
{to ja nosea penzionerite, kako i besprekornata izvedba, u{te pove}e pridonesoa za silniot vpe~atok. So tradicionalnoto jadewe tav~e grav i baklava bea poslu`eni
prisutnite, a ve~erata be{e "za~ineta” u{te so prekrasnata izvedba na
Radosvet Ilievski i pesnata "Serenada”. Dolgiot aplauz {to slede{e
be{e nagrada, a voedno i priznanie za
izveduva~ite, kako i za pridru`bata
na instrumentot harmonika od muzi~kiot rakovoditel Kosta ]ose. Poznatata narodna pesna "Makedonsko devoj~e” site prisutni vo salata ja peea
i igraa zaedno, kako site da bea Makedonci. Pesnata kako univerzalen jazik
site ja razbraa, site gi soedini bez
ogled na razli~nata nacionalna pripadnost.
I so ovaa manifestacija von dr`avata kumanovskite penzioneri doka`aa deka se prepoznatlivi i verni
~uvari na tradiciite i folklornoto
bogatstvo na Makedonija.
Slavica Lamba{a
Tradicionalna muzi~ko-zabavna
sredba
P Kumanovo i Aktivot
na penzionerki na 17
oktomvri godinava po
trinaeseti pat ja organiziraa tradicionalnata muzi~ko-zabavna sredba na koja
prisustvuvaa penzioneri i
penzionerki od Veles, Voeni
penzioneri, Probi{tip, Prilep, Negotino, Kriva Palanka, Vrawe od Republika Srbija i nad stotina penzioneri od Kumanovo. Gostite, me|u koi be{e i pretsedatelot na SZPM
Dragi Argirovski, najprvo gi pozdravi pretsedatelkata na Aktivot
na penzionerki od Kumanovo @ivka Serafimovska. Prigodno obra}awe ima{e i pretsedatelot na ZP Kumanovo Spirko Nikolovski,
koj glavno se osvrna na zdravstveno - socijalnite i humanitarnite
aktivnosti na Zdru`enieto {to se ostvaruvaat vo ramkite na Proektot vo 2014 godina na solidarnost.
So poseben interes i vnimanie be{e prosledeno obra}aweto na
Z
e rodi u{te eden den, so prekrasno sve`o esensko urto. Nitu e
ladno, nitu e `e{ko. Do`dovite
od prethodnite denovi, ja izmile seta
ne~istotija i pra{ina, pa utrovo prirodata mirisa na ~isto, ubavo, mami i
povikuva da se izleze nadvor, da se
pro{eta, da se u`iva na nepovtorlivo
podarenata ubavina.
Prekrasno sreden dvor prekrien so
zelena treva, raznovidni cve}iwa i
zimzeleni drvja, odnadvor go krasat
restoranot "Ilinden” vo s. Crnili{te
blisku do Sveti Nikole, kade na 30.09.
2014 godina se odr`a povtora sredba
pome|u stotina penzioneri sportisti
od zdru`enijata od Kriva Palanka,
Kratovo, Probi{tip i Sveti Nikole.
Ova se tradicionalni prijatelski
sportski me|uop{tinski natprevari
pome|u ovie ~etiri zdru`enija, koi vo
tek na godinata cikli~no se doma}ini.
Ovoj pat red da se dru`at i da si gi
odmerat svoite sportski ve{tini i
S
Me|unarodna sorabotka
Penzionerite od Vrawe vo poseta
na bitolskite penzioneri
a 14 oktomvri Zdru`enieto na penzioneri od Bitola
ja odbele`a 68-godi{ninata od formiraweto. Ovaa
mala sve~enost be{e zgolemena so prisustvo na zbratimenoto zdru`enie na penzioneri od Vrawe. Delegacijata
od Vrawe be{e primena od pretsedatelot na Zdru`enieto
Tome Iliovski, a dru`eweto i sve~enosta po ovoj povod se
odr`a vo salata na restoranot ,,Paparaci” vo prisustvo na
pretsedatelite kako pretstavnici od ogranocite, ~lenovite na Sobranieto i Izvr{niot odbor.
Vo svojot govor po ovoj povod, pretsedatelot na ZP Bitola, Tome Iliovski, pokraj kratko iznesenite pozitivni
rezultati od rabotata na Zdru`enieto, ja istakna i sorabotkata so zbratimenite Zdru`enija od Vrawe i Po`arevac.
- Sekoga{ ste ni dobredojdeni i ni pri~inuva osobeno
zadovolstvo, vakvoto odbele`uvawe na nastanite da go
proslavuvame zaedno so vas.
Smetam deka e od isklu~itelno zna~ewe, na{ata sorabotka
i na{eto dru`ewe kako pokaz
kon pomladite generacii vo
pravec na zbli`uvawe na na{ite penzionerski zdru`enija
i narodite, - istakna vo obra-
N
pretsedatelot na SZPM, Dragi Argirovski, koj go istakna
zna~eweto na vakvite sredbi vo polza na aktivnoto stareewe, a mo{ne pofalno zboruva{e i za Kumanovskoto zdru`enie. Pretsedatelot Argirovski gi nazna~i i uspesite na
SZPM, a prisutnite gi zapozna so nastapot na na{ite pretstavnici na „Festivalot za treta `ivotna doba 2014” vo
Qubqana, Slovenija, koga na SZPM mu be{e dodeleno priznanie za dolgogodi{no u~estvo i pridones vo ostvaruvaweto na aktivnostite na festivalot. So golemo zadovolstvo toj potseti deka dobienoto priznanie go zaslu`ija site
na{i dosega{ni u~esnici, me|u koi: Kumanovo, Probi{tip, Ko~ani,
Tetovo i Prilep.
Na sredbata se obrati i Slavica Lamba{a, pretsedatel na Komisijata za kulturno-umetni~ki samodejnosti pri {to govore{e za postignuvawata na KUD „\oko Simonovski”, ~ii pretstavnici so muzi~ki izvedbi im posakaa dobredojde na gostite. Potoa site se fatija
na oro i zaedno igraa i peeja.
L.S.N.
}aweto, pretsedatelot Iliovski.
- Osobeno me raduvaat
iskrenite zborovi na va{iot
pretsedatel, kako dobredojde vo va{iot grad. Nie ovoj
pat prisustvuvame so mala
delegacija, so ogled na sredstvata so koi raspolagame.
Se nadevame deka vo idnina
}e se podobri setuacijata i }e ve posetime vo pogolem broj.
No, veruvajte, ne e va`na brojkata, va`no e deka se ~uvstvuvame kako da sme doma, istakna pretsedatelot na
penzionerite od Vrawe Miroslava Trajkovi},
Gostite, vo pridru`ba na
doma}inite, pokraj razmenata na informaciite za `ivotot i rabotata na penzionerite, imaa mo`nost da go
razgledaat gradot i okolinata, kako i da se zapoznaat
so kulturno istoriskite
znamenitosti na Bitola.
Dobre Todorovski
@ena
@enata e ogledalo
na domot svoj
vo site etnikumi.
Podgotvena za sekakov
predizvik, koj nosi toplina
i radost vo domot.
Qubov za site
i sre}a za sekogo,
so purpurna radost
site da gi razbudi.
Eden den bez nea,
eden den bez qubov i smea,
e den bez `ivot,
bez strast i du{even spokoj
Koga e sre}na
vo nea le`at
sonceto,
mese~inata i neboto,
i site ~uda
na univerzumot.
Blagorotka Stoj~evska,
penzionerka od K.Palanka
KULTURA 14
P E N Z I O N E R plus
oktomvri 2014
Portret na Dobre Todorovski
ZP Ohrid i Debrca
Pisatel i aktiven penzioner
Ohridski starogradski sredbi
eodamna vo na{ata redakcija pristigna tretoto izdanie na romanot „Nad tagata” od poznatiot sovremen
makedonski pisatel Dobre Todorovski. Toa be{e povod da doznaete pove}e za nejziniot avtor, i negovoto tvore{tvo i kako mu se ispolneti denes negovite penzionerski denovi.
Dobre Todorovski e sovremen makedonski pisatel, raska`uva~, romansier, dramski pisatel... Roden e vo 1960
god. vo Babino - Demirhisarsko. Osnovno obrazovanie zavr{il vo Bitola, a sredno vo Saraevo - BIH. Diplomiral
na Biotehni~kiot fakultet vo Bitola. Po~etocite na prvoto literaturno tvore{tvo gi napravil u{te vo osnovnoto obrazovanie so neobjaveniot roman za deca „Bakarni ognovi” pi{uvan vo 1974 godina.
Kako vraboten vo Odbranata dolgi godini Dobre Todorovski bil dopisnik na Armiskite glasila „Odbrana” i „Armiski zbor” kade {to pokraj brojnite napisi objavil i 70
humoreski. Istovremeno bil i honoraren dopisnik na pove}e glasila i drugi vesnici. Todorovski e eden od vozobnovuva~ite na bitolskiot kni`even krug. Negova prva
objavena kniga so koja i se pretstavi na ~itatelskata publika e romanot „Siviloto na odot” vo 1998 god. Pi{uvaj}i
prete`no proza, vo negovoto tvore{tvo }e gi zabele`ime
dosega objavenite dela romanite: „Nad tagata”, „Zave{tenie
Veljanovo” i „Prokoba”, potoa zbirkite raskazi: „Duma za
du{ite”, „Prikraj”, poetskite dela: „Dlaboko vo mene” i
„Bole{tini”, kako i ~etiri dramski tekstovi, 5 monodrami,
3 monografii...
Delata na Dobre Todorovski se povrzani so nastani od
ponovata istorija, koi govorat za `ivotot na ~ovekot, kako
beleg na negovata opstojba na prostorot od po{irokata bitolska okolina. Karakteristi~no za negovoto tvore{tvo e
toa {to vo site dela go koristi narodniot govor od na{eto
podnebje, so {to se za~uvuvaat negovite lokalni belezi. Za
~len na Dru{tvoto na pisatelite na Makedonija e izbran vo
2000 god. Od 2001 god. e ~len na Dru{tvoto za nauka i umetnost na Bitola, sega Makedonsko nau~no dru{tvo - Bitola,
N
na ~ie glasilo „Prilozi” e
glaven i odgovoren urednik.
Za svojata aktivnost Todorovski e dobitnik na pove}e
nagradi i priznanija me|u
koi: „Iseleni~ko pero” „2000
god.”, nagrada na Maticata na
iselenici na Makedonija i „4
Noemvri” (2002 god.), „Zlatna
plaketa na Makedonskoto
nau~no dru{tvo - Bitola i
drugi.
Re~isi vo site dela, a i vo romanot „Nad tagata# se isprepleteni ~ove~kite sudbini, al~nosta i omrazata, istrajnosta i kopne`ot po rodnoto ogni{te i drugo. So ~uvstvo na opiten raska`uva~ pisatelot go otslikuva opstanokot na ~ovekoviot rod. Posebno se vozbudlivi potresnite
sceni na kolektivnata drama pri raspa|aweto na zaedni~kata dr`ava. Avtorot Todorovski vo svoite dela pi{uva za
semejnite tragedii, prosledeni so razvodi, no i so progonstva na lu|eto od nivnite ogni{ta.
Go pobaravme romanopisecot Dobre Todorovski za da go
pra{ame koga da o~ekuvame negovo novo delo? Ni otkri
deka i denes kako penzioner raboti na istoriskata povest
„Trite smrtni presudi na Pavel [atev”. Toa }e bide romanizirana povest za Pavel [atev na 300 stranici, vo koja se
koristeni istoriski podatoci za [atev, a od pe~at }e izleze slednata godina.
Inaku Dobre Todorovski pokraj {to tvori, toj e aktiven i
vo zdru`enieto na penzioneri od Bitola, edno od najgolemite i najaktivni zdru`enija ~lenka na Sojuzot. Site rezultati i aktivnosti na zdru`enieto, Todorovski vredno
gi bele`i kako dopisnik na penzionerskiot vesnik „Penzioner plus” za da gi zapoznae so istite penzionerite od drugite zdru`enija. Todorovski e ubav primer i pottik za site
koi baraat sodr`ina na penzionerskite denovi.
Cvetanka Ilieva
Klub na qubiteli na knigata vo ZP Solidarnost - Aerodrom
Promocija na „Orevot# na Goran Vasilevski
a 30 septemvri godinava vo Klubot na qubitelite na knigata vo
ZP Solidarnost - Aerodrom vo
Skopje, se odr`a prvata po letnite
odmori sredba na koja pred izvonredno brojna publika be{e promoviran
romanot na Goran Vasilevski - „Orevot”. Pretsedatelkata na Klubot Sanda Ignovska niz kratka biografska
bele{ka go pretstavi avtorot i izrazi
zadovolstvo {to vo klubot gostuva
N
tolku mlad pisatel ~ij roman prvpat
se promovira tokmu pred penzionerite
- qubiteli na pi{aniot zbor.
Goran Vasilevski e roden vo 1968
godina vo Postojna, Republika Slovenija. Celokupnoto svoe obrazovanie,
osnovno, sredno i Voena akademija, gi
zavr{uva vo Makedonija. Profesionalno e oficer - potpolkovnik vo Armijata na Republika Makedonija, privatno soprug i tatko na dve deca. Ovaa
biografija avtorot ja zbogatuva so
zbirkata pesni „Mandarina” objavena
2008 godina i so romanot „Orevot” objaven 2013 godina. Za romanot zboruva{e m-r Liljana Pandeva, voedno i
recenzent na deloto.
Pandeva go zapo~na pretstavuvaweto na deloto trgnuvaj}i od
naslovot {to go definira{e
kako denotativen na prv pogled. I navistina toj upatuva
na orevot kako drvo, i toa so
cvrst koren, mnogurodno i
vekovno. No za ~itatelot e
pozna~ajno negovoto konotativno zna~ewe. Imeno, „Orevot” na Goran Vasilevski e
lik vo romanot. Toj e glavnata metafora vo romanot. Toa
e negovoto drvo na `ivotot.
Zasaduvano so qubov, odgleduvano so qubov, zaemna - onaa na
prababata Biqbilica, na Dedoto ednostavno nare~en samo Dedo, i onaa na
vnukot Teofil, koj e raska`uva~ot i
lik - sto`er vo deloto. Ja raska`uva
svojata `ivotna prikazna onaka kako
{to se se}ava, od eden klu~en moment,
zaminuvaweto na majkata od semejstvoto. Go sledime vo prvite godini na
prisposobuvawe na nov jazik, novo mesto na `iveewe, novi lu|e vo negovoto
opkru`uvawe. Za sre}a, maliot Teofil mo{ne brgu }e spoznae deka e ne
samo opkru`en tuku i opsipuvan so
qubov od najbliskoto semejstvo na negoviot tatko. Niz godinite `ivot }e
osoznae deka tie lu|e mu daruvale i
drugi `ivotni vrednosti - mudrosta
od prababata, odnosot kon prirodata
u~en ~ekor po ~ekor od dedoto, obi~aite na seloto, od selski slavi do magii i mitovi preneseni od babata i od
neukiot selski ~ovek, hrabrosta da se
soo~i{ so posilniot makar i na fudbalsko igrali{te.
Otkako avtorot Goran Vasilevski
im se zblagodari na prisutnite za
uka`anata ~est da prisustvuvaat na
promocijata na romanot, potpi{a pove}e primeroci na zainteresirani ~itateli koi ja kupija knigata po mo{ne
simboli~na cena, a sredstvata sobrani na toj na~in po `elba na avtorot }e
mu bidat dodeleni na dete na zaginat
pripadnik - branitel vo voeniot konflikt od 2001 godina. Na toj na~in
promocijata zavr{i i so eden skromen,
no za nekogo mo{ne va`en humanitaren
gest.
L.P.
Monografija za fudbalot na Stojan Nasevski, ~len na IO na SZPM padovite na fudbalskata igra vo Kra-
80 godini fudbal vo Kratovo
enzionerot i aktuelen ~len na
IO na SZPM Stojan Nasevski, pred deset godini, voden od
pomislata deka za osum
decenii od pojavata i
razvojot na fudbalot
vo Kratovo nikoj ne se
obidel da napi{e kniga, se zafatil so mo{ne ~uvstvitelna i odgovorna zada~a i sozdal impozantno delo
za ovaa sportska igra.
Vo trudot se zapi{ani
site slu~uvawa povrzani so fudbalot, site
imiwa na fudbaleri, fudbalski
stru~waci, rakovodstva, sportski rabotnici, entuzijasti, qubiteli na fudbalot, imiwa na fudbalski klubovi,
zapisi na mnogu sportski rezultati,
zgodi i nezgodi, radosti i tagi.
Vo ova publikacija avtorot najprvo
go pretstavuva gradot na mostovite i
na kulite so interesni podatoci za
Op{tinata i mnoguvekovnata istorija,
a potoa postapno ja voveduva fudbal-
P
skata igra i go prezentira
istoriskiot
razvoj na fudbalot vo
svetot i vo Republika Makedonija. Mnogu
stranici im posvetuva na nastanite, na
poznatite sportisti,
na klubovite i na rakovodstvata, a posbno
se zadr`uva na fudbalskiot vklub „Sileks”, po koj i Kratovo stanalo prepoznatlivo. Moniografijata od 600 stranici
obiluva so ogromen
broj ilustracii, od
koi 831 individualni i 119 kolektivni, od sportisti, treneri, sportski
rabotnici do ~lenovi na upravni odbori. Trudot e podelen na nekolku delovi, so periodi, sistemi na natprevaruvawa i uspesi na istite, a sepak
pretstavuva integralna celina. Vo
ovaa publikacija mo`at da se pronajdat site onie koi neposredno ili
posredno participirale vo sozdavaweto, vo razvojot, vo uspesite, no i
tovo i vo op{tinata po{iroko.
- Ovoj impozanten trud e nesekojdneven, popularen i ednostavno re~eno
interesen za sledewe, ~itawe od
strana na sekoj qubitel na fudbalskata igra, no ne samo za niv, tuku i za
site qubiteli na sportskite igri i za
site stru~ni kadri vo fizi~kata kultura voop{to, - se istaknuva vo recenzenijata na knigata.
Ovaa mo{ne zna~ajna publikacija
nastanala blagodarenie na ~ovekot od
terenot, koj bil aktiven fudbaler i
{ef na pove}e stru~ni {tabovi vo
poznati fudbalski klubovi, trener i
pove}egodi{en sportski rabotnik.
Inaku, Stojan Nasevski e roden 1943
godina vo [legovo i poteknuva od tipi~no makedosko pove}edetno i rabotoqubivo semejstvo. Re~isi edna decenija bil u~itel vo rodniot kraj, a
potoa 17 godini rabotel vo kombinatot
„Sileks” kade, pokraj rabotnite zada~i, go organiziral i sportskiot `ivot.
Po penzioniraweto vedna{ se vklu~il
vo ZP Kratovo, kade se afirmiral so
svoite aktivnosti i, kako ~len na IO
vo SZPM, uspe{no go pretstavuva svoeto zdru`enie. Qubitel e na pi{aniot
zbor i posveten na pi{uvawe nova
kniga, koja se o~ekuva naskoro da go
vidi svetloto na denot!
M.D.
radicionalnata manifestacija
„Ohridski starogradski sredbi”
i ovaa godina zapo~na so defile
na u~esnicite po ohridskite ulici i
kratkotrajno pretstavuvawe na otvoreno na dve lokacii, kako i celove~eren koncert {to se odr`i vo Centarot za kultrua „Grigor Prli~ev”.
Na sredbata nastapija dvanaeset
ansambli i peja~ki grupi re~isi od
site kraevi na Makedonija. So karakteristi~ni starogradski pesni i
ora se pretstavija zdru`enijata na
penzioneri od Kumanovo, Veles, Sveti
Nikole, Kavadarci, Prilep, Negotino,
[tip i Karbinci i Ohrid i Debrca,
kako i nekolku KUD, horovi i grupi pri
centrite za kultura od drugi gradovi.
Horski obrabotki na starogradskata
makedonska pesna, mandolinski orkestar i profesionalni ansambli bea
del od programata na godine{nite
starogradski sredbi. Ovaa retka muzi~ka manifestacija, na koja se pee{e
i se svire{e vo `ivo, e od posebno
zna~ewe za neguvaweto na folklor-
T
nite tradicii i za~uvuvaweto na makedonskiot starogradski melos.
Golemo be{e zadovolstvoto vo prepolnetata sala na Domot na kulturata
vo Ohrid, da se slu{nat starogradski
pesni i ora od penzionerite oble~eni
vo koloritna nosija, od vremiwata koga na sedenkite, ve~ernite pro{etki i
vo drugi prigodi se peele pesni i serenadi za sakanata, za neostvarenata
qubov, za vremeto i toga{niot `ivot,
iako siromav, no duhovno i emocionalno bogat.
K. Spaseski
Ivan Gligorovski, avtor na knigata
„Veli~inata na stranskite slavisti - makedonisti”
Potvrda na posebnosta na
makedonskiot jazik
ovinarot Ivan Gligorovski, avtor na knigata
„Veli~inata na stranskite slavisti - makedonisti”, od neodamna e penzioner i kako {to veli
sega }e ima pove}e slobodno vreme da mu se posveti na
pi{uvaweto. Skoro celiot svoj raboten vek go pomina
vo MRTV i vo ramkite na dokumentarnata, i, pred se, na
obrazovnata programa, toj podgotvi pove}e TV emisii i
serii. Kako scenarist, urednik i voditel Gligorovski
e prepoznatliv so seriite posveteni na prvite u~iteli na makedonski jazik, na sovremenite sobira~i na
narodni umotvorbi, makedonskite revolucioneri opeani vo narodnite pesni i dr. Sepak, go odvojuvame negoviot pridones okolu sledeweto i prezentiraweto na rabotata na Me|unarodniot seminar za makedonski jazik, literatura i kultura vo Ohrid. Kako plod od
negovata profesionalna rabota od ovoj najgolem sobir na makedonisti e objavuvaweto na negovata najnova kniga „Veli~inata na stranskite slavisti - makedonisti”. Knigata e strukturirana i obrabotena vo 12 poglavja na 640 stranici,
ilustrirana so 150 fotografii, a finansiski e pomognata od Ministerstvoto za
kultura na R Makedonija.
[to sodr`i i koja e glavnata cel na ovaa kniga?
- Knigata dolgo vreme ja pi{uvav i vo nea gledav da gi „soberam”, site najgolemi, najva`ni svetski slavisti - makedonisti {to prestojuvaa i u~estvuvaa vo
rabotata na Me|unarodniot seminar za makedonski jazik, literatura i kultura
vo Ohrid. Vsu{nost, najprvo vo knigata, nastojuvav da gi pretstavam i afirmiram najva`nite makedonisti~ki zalagawa, trudovi i knigi na vrvni svetski
slavisti, koi bea napi{ani na literaturen makedonski jazik. Glavna cel be{e
sogovornicite (akademici, profesori, studenti i drugi slu{ateli na Seminarot) da zboruvaat na makedonski jazik, a ne na nivniot - ruski, italijanski,
francuski, polski, angliski, romanski i sli~no. Naglasuvam deka site tie, od
kade da doa|aa (gi ima{e od cel svet) istaknuvaa i ja potvrduvaa vekovnata posebnost na makedonskiot jazik.
Nakratko, kako gi pominuvate penzionirskite denovi?
- ^uvstvoto e prijatno, i da se bide penzioner, navistina e privilegija. Ka`uvam privilegija, bidej}i ovaa kategorija gra|ani u`ivaat mnogubrojni blagodeti
{to go ovozmo`uva na{eto op{testvo. [to se odnesuva do mojot `ivot i mojata
aktivnost kako penzioner, mo`am da ka`am deka go ispolnuvam sekoj mig od denot, nedelata, godinata. Vo momentov ja dovr{uvam knigata za „Posledniot Ilindenec”, nositel na poslednata ilindenska penzija i ilindenska spomenica.
Za svojata profesionalna i tvore~ka dejnost Ivan Gligorovski ima dobieno
pove}e nagradi, me|u koi se i nagradite „Mito Haxi Vasilev - Jasmin” (2007 g.) i
„13 Noemvri” (2008 g.).
Tom~e Stojkov
N
„Len~e kumanov~e# na
ko~anskata scena
ubitelite na teatarskata
umetnost od Ko~ani i po{irokiot region na 27. septemvri
vo ve~erniot termin imaa mo`nost da
prisustvuvaat na eden nesekojdneven
nastan, koga pred brojnata publika vo
golemata sala na Centarot za kultura
„Beli mugri” vo Ko~ani nastapija kumanovskite penzioneri so bitovata
pretstava „Len~e kumanov~e” vo re`ija
na Lazo \orgevi}.
- Sorabotkata so ko~anskoto penzionersko zdru`enie e na visoko nivo.
Redovno sorabotuvame gostuvaj}i na
nivni sve~enosti i koncerti. Posebno
mi e drago {to mo`evme na{ata teatarska pretstava so penzionerite od
Kumanovo da ja prika`eme pred ko~anskite penzioneri i po{irokata publika, - ni izjavi Spirko Nikolovski,
pretsedatel na ZP Kumanovo.
- Pretstavata odli~no ja izvedovme. Akterite iako vo svojata pozrela
vozrast sepak uspeaja da prika`at soliden nastap vo site ulogi od pretstavata. Zadovolen sum od prika`anoto, no i od blagorodnata ko~anska
publika koja so vnimanie go slede{e
Q
sekoj nastap na kumanovskite draski
amateri-penzioneri i redovno gi nagraduva{e so aplauzi, - ni izjavi Lazo
\orgevi}, re`iser na pretstavata.
- Za ko~anskite penzioneri ova e
do`ivuvawe pove}e, zatoa {to mo`ea
da gi vidat na delo kumanovskite penzioneri vo edna izvonredna teatarska
pretstrava, - ni izjavi \orgi Serafimov, pretsedatel na ZP Ko~ani. Toj
dodade deka ovaa sorabotka so kumanovskoto penzionersko zdru`enie }e
prodol`i i ponatamu. Na 30. oktomvri
ko~anskite penzioneri gostuvaat vo
Kumanovo na manifestacijatra „Penzionerite peat za svojot grad”, a sledniot nastap na kumanovskite folkloristi e na koncertot na ZP Ko~ani
koj }e se odr`i vo prvata polovina na
mesec dekemvri godinava.
Po zavr{uvaweto na pretstavata ZP
Ko~ani, priredi sve~ena ve~era vo
motelot „Nacional” vo Ko~ani. Veselbata i raspolo`enieto traea do docnite ve~erni ~asovi, zatoa {to toa
be{e dru`ewe na stari prijateli od
dvata grada.
K. Gerasimov
P E N Z I O N E R plus
oktomvri 2014
REKLAMI 15
IZBOR 16
P E N Z I O N E R plus
Sakam da sum penzioner
Ima ne{to {to posebno impresionira kaj ovaa populacija, a za toa mediumski ne e progovoreno. Se raboti za ~uvstvoto za zaedni{tvo i pripadnost kon dr`avata. Patriotizmot vo tretata doba. Nasproti redicata
primeri na delbi po socijalna, politi~ka ili etni~ka linija penzionerite se slo`ni i obedineti. Vo toa e i razlikata me|u penzionerite Albanci
i politi~arite Albanci. Se vide toa i po povod 8 Septemvri.
oga u~itelkata gi pra{ala prvoodelencite koj {to saka da bide
koga }e porasne, me|u mno`estvoto najrazli~ni odgovori kako policaec, lekar, pilot, glumec... dobila
i eden malku nevoobi~aen odgovor. Jas
sakam da bidam penzioner, kako od
pu{ka izvikalo edno od de~iwata. Na
dopolnitelnoto pra{awe a zo{to,
sleduval argumentiran odgovor. Zatoa
{to dedo sekoga{ ima vreme. I pari.
Me nosi i me vra}a od u~ili{te, {etame vo park, me nau~i da vozam velosiped, me nose{e i na odmor... Mama
i tato postojano se zafateni, gi gledam naj~esto pred spiewe da mi ka`at
dobra no}. Za dedo se e besplatno, vozewe vo avtobus, na `i~ara, ima popust za internet, dobi besplaten telefon, platata nikoga{ ne mu docni...
Dobro, dobro, dosta e, go prekinala
u~itelkata.
Tekstot go zapo~nav so ovaa slu~ka
so pri~ina, no i so povod. Prvo zatoa
{to zborovite na decata se ~isti, iskreni, proizlezeni od dnoto na du{ata. Toa e vistinata. Osven privrzanost kon dedovcite i babite, {to e normalno, kaj niv e vsaden i vpe~atokot
K
deka penzinerite se va`na sila vo
op{testvoto. Ova e nivno vreme. No
dali e navistina taka, }e vidite ne{to podolu vo tekstot.
Povodot pak e {to denes, 20 septemvri, najgolemata penzionerska organizacija Sojuzot na zdru`enijata na penzionerite na Makedonija slavi 68 godini od svoeto postoewe ili od po~etocite na penzionerskoto organizirawe vo dr`avata. Posle „Nova Makedonija” koja e vrsnik so dr`avata, vo
oktomvri }e odbele`i 70 godini od
prviot broj, SZPM e me|u najstarite
organizacii.
Po~nale skromno so malkumina ~lenovi za denes da prerasnat vo najmasovnata nepoliti~ka organizacija vo
zemjata so nad 250.000 ~lenovi. Pa koga da progovorime ne{to pove}e za niv
ako ne na rodendenot. I navistina koga i zo{to pi{uvame za penzionerite?
Ima li nekakva analiza ili istra`uvawe kolku se tie zna~ajni za op{testvoto. Dali ja koristime mudrosta na
postarite? Ili ostanavme samo na
izrekata „bez starca nema udarca”. I
tolku. Vo strukturata na dr`avnoto
ureduvawe duri i vo stara Atina i
stara Sparta postoelo posebno telo
takanare~en Sovet na mudreci vo koj
~lenuvale najvozrasnite i bez niv ne
mo`ela da se donese nikakva odluka.
Kolku mudreci ima denes vo Makedonija? Koi se tie? Gi konsultira li
nekoj za ne{to?
Fakt e deka poslednite godini nanazad penzionerite se naj~esto spomenuvana kategorija na gra|ani vo dr`avata. Za niv se borat i politi~kite
partii i biznis-sektorot. Vo Predlog-buxetot za slednata godina predvideno e i zgolemuvawe na penziite za
5 otsto. Mobilnite i TV-operatori se
natprevaruvaat me|u sebe koj }e ponudi poatraktiven paket tokmu za ovaa
populacija. I golemite marketi imaat
posebni povolnosti za niv. Istoto
va`i i za bankite, bawite, zdravstveVo strukturata na dr`avnoto
ureduvawe duri i vo stara Atina i
stara Sparta postoelo posebno
telo takanare~en Sovet na mudreci
vo koj ~lenuvale najvozrasnite i
bez niv ne mo`ela da se donese nikakva odluka. Kolku mudreci ima
denes vo Makedonija? Koi se tie?
Gi konsultira li nekoj za ne{to?
nite ustanovi, prevoznicite, bibliotekite... I da ne redime pove}e. Pri~inite zo{to e toa taka treba da se
baraat i vo faktot {to penzionerite
imaa redovni i stabilni prihodi. Tie
se poznati i kako najrevnosni pla}a~i.
No i glasa~i isto taka. Procenkite se
deka direktno ili indirektno na
grbot na penzionerite `iveat ili se
pripomognati nad milion gra|ani vo
dr`avata.
]e re~ete kako. Mnogu ednostavno.
Dovolno e samo brojot na penzioneri
da go pomno`ite so ~etiri kolku {to
obi~no broi edno prose~no semejstvo
(sin i snaa ili }erka i zet so vnucite).
Site tie na eden ili drug na~in videle nekoj air od postarite. Kolku nevraboteni `iveat tokmu so penziite
od roditelite. Ili vraboteni {to
starite im gi ~uvaat decata dodeka
tie se na rabota. Nivnata pomo{ e
dragocena vo sekoj pogled. Za `al
mnogu malku se koristi nivniot um. Vo
site segmenti. A veruvajte, ovie lu|e
ima {to da ka`at i od niv ima {to da
se nau~i.
Sepak ima ne{to {to posebno impresionira kaj ovaa populacija a za
toa mediumski retko ili voop{to ne e
progovoreno. Se raboti za nivnoto
~uvstvo za zaedni{tvo i pripadnost
kon dr`avata. Patriotizmot vo tretata doba. Nasproti redica primeri na
delbi po politi~ka, socijalna ili
etni~ka linija penzionerite se pokompaktni. Vo nivnoto zdru`enie ima
~lenovi od site nacionalnosti. I se
razbiraat i soglasuvaat me|usebno bez
problemi. Koga na 8 septemvri Makedonija go odbele`uva{e Denot na nezavisnosta politi~kite partii na Albancite ne proslavuvaa. Gi nema{e
nitu na sve~enata akademija vo Sobranieto, iako se del od politi~kiot
`ivot vo dr`avata i gi koristat site
beneficii od toa. Opravduvawata bea
deka tie ne izlegle na referendumot
vo 1991 godina i nema {to da slavat?
oktomvri 2014
I edna druga paralela. 8 septemvri e
i rodendenot na SZPM, kade {to zdru`enieto neodamna organizira{e Sportska olimpijada. Prva i edinstvena
od vakov vid vo regionot. Mesto na
slu~uvawe Tetovo. Na nea svoe aktivno u~estvo zedoa penzioneri Makedonci, Albanci, Srbi, Turci, Vlasi,
Romi... Se natprevaruvaa, se dru`ea. I
go proslavija Denot na nezavisnosta.
Site zaedno. Na redovnite piknici
{to gi organiziraat ista slika. Doa|aat i po 8.000 penzioneri od site nacionalnosti. Se dru`at, pejat, igraat,
se smeaat. Mu se raduvaat na `ivotot.
Na vakva posetenost i masovnost verojatno mo`at da im pozavidat i dobar
del od politi~kite partii vo dr`avata. Ete toa e razlikata me|u penzionerite Albanci i politi~arite
Albanci. Pri~inite za vakvata splotenost treba da se baraat i vo mudrata politika koja ja sproveduva rakovodstvoto na organizacijata.
Od druga strana „Nova Makedonija”
prva i edinstvena od ostanatite mediumi vo dr`avata ja prepozna ulogata i zna~eweto na najvozrasnata populacija. Vo sorabotka so SZPM u{te
pred 10 godini na stranicite na vesnikot po~na da se objavuva prilogot
„Penzionerski vidici” posveten tokmu
na niv. Taa tradicija prodol`uva i
den-denes. Kolku toa im zna~i ~uvstvuvame sekojdnevno preku mnogubrojnite javuvawa, komentari, pisma {to
pristignuvaat do na{ata Redakcija.
Pa sre}na godi{nina dragi prijateli,
ostanete zdravi, vitalni i bog neka ve
po`ivee.
Aleksandar Dimkovski
Sojuzot na zdru`enija na penzioneri na Makedonija mu go ~estita 70-iot rodenden na vesnikot "NOVA MAKEDONIJA#
Specijalizirana medicinska rehabilitacija Razgovor so Prim. d-r Sne`ana Makrevska
Alo, Doktore
kako prodol`eno bolni~ko lekuvawe
o objavuvaweto vo Slu`ben vesnik na R. Makedonija broj 141 od
24.09.2014 godina od 01.10.2014
godina zapo~nuva da va`i noviot Pravilnik za specijalizirana medicinska
rehabilitacija kako prodol`eno bolni~ko lekuvawe.
Za prvpat definirana e Lista so
indikacii za ostvaruvawe pravo na
specijalizirana medicinska rehabilitacija kako sostaven del na Pravilnikot.
Vo Listata utvrdeni se indikaciite i {ifrite na dijagnozi po MKB 10,
specijalistite koi davaat predlog
za medicinskata rehabilitacija, potrebnata medicinska dokumentacija i
vremetraeweto na rehabilitacijata.
Noviot pravilnik gi definira na~inot, vremetraeweto, postapkata na ostvaruvawe na pravo na specijalizirana
medicinska rehabilitacija i sproveduvawe na istata. Spored medicina
bazirana na dokazi, a so cel prevencija od komplikacii utvrdeni se kontraindikacii za specijalizirana medicinska rehabilitacija kako prodol`eno
bolni~ko lekuvawe:
z Akutna psihoza, asocijalno odnesuvawe ili sklonost kon samoubistvo
z Akutna infektivna bolest i
febrilna sostojba
z Dekompenzacija na vitalni organi
z Maligni bolesti vo stadium na
egzarcerbacija i dekompenzacija
z Terminalna faza na bolesta
z Patolo{ka bremenost
P
z Senilna demencija i te`ok oblik
na generalizirana arterioskleroza
z Nestabilna angina pektoris
z Nekontrolirani aritmii na srceto
z Flebotromboza na dlaboki veni na
noze
z Imobilizacija kaj koja ne mo`e da
se sprovede rehabilitaciono lekuvawe
Kako olesnuvawe so noviot Pravilnik se ovozmo`uva za osigurenicite
lekuvani vo stranstvo so Re{enie od
FZOM ili vo PZU so koi Fondot ima
sklu~eno ramkoven dogovor da mo`e da
ostvarat specijalizirana medicinska
rehabilitacija vo RM.
Vovedeno e pravo osigurenoto lice
vo kontinuitet da prodol`i so specijalizirana medicinska rehabilitacija
vedna{ po zavr{uvawe na bolni~ko
lekuvawe, i toa vrz osnova na Potvrda
za bolni~ko lekuvawe na propi{an
obrazec od FZOM (dodeka Otpusnoto
pismo e vo izgotvuvawe).
Na osigurenite lica so rehabilitacijata se obezbeduva postapka na fizikalna terapija (masa`a, kinezi terapija, elektroterapija, hidroterapija,
terapija so termomineralna voda, termoterapija, fototerapija, primena na
ultrazvuk), osposobuvawe so stru~na
rabota i so soodvetni medicinski pomagala, so cel spre~uvawe ili otstranuvawe na namalena rabotna ili funkcionalna sposobnost na osigurenoto
lice, kako i obezbeduvawe na kardiolo{ki i respiratorni rehabilitacioni postapki. Na osigurenite lica se
obezbeduva specijalizirana medicinska rehabilitacija zaradi podobruvawe
ili vra}awe na izgubeni ili o{teteni
funkcii na teloto, kako posledica od
akutno zaboluvawe ili povreda, medicinski operativni intervencii, kongenitalni anomalii, vlo{uvawe na hroni~no zaboluvawe. So specijalizirana
medicinska rehabilitacijata kako
prodol`eno bolni~ko lekuvawe se
obezbeduva sproveduvawe na intenzivna programa na rehabilitacija za koja e
neophodno multidisciplinarno timsko
rabotewe vo ramkite na medicinskiot
tretman, zaradi otstranuvawe na funkcionalnite pre~ki i podobruvawe na
zdravstvenata sostojba.
Specijalizirana medicinska rehabilitacija kako prodol`eno bolni~ko
lekuvawe se sproveduva vo tekot na
celata godina, vo zdravstveni ustanovi
specijalizirani za vr{ewe na medicinska rehabilitacija i prirodni lekuvali{ta so koi FZOM ima sklu~eno dogovor. Specijaliziranata rehabilitacija se sproveduva kontinuirano, kako
i za vreme na vikendi i praznici, odnosno za celiot period na traewe na
odobrenata rehabilitacija. Pravilnikot za specijalizirana medicinska rehabilitacija kako prodol`eno bolni~ko lekuvawe e zakonska regulativa koja
treba da se po~ituva od strana na lekarite od sekundarna, tercierna zdravstvena za{tita i lekarskite komisii
na Fondot.
K.S.A.
ZP Karpo{
@enite sigurna potpora vo zdru`enieto
ktivot na penzionerki vo ZP Karpo{ vo pogolem del slu~ai e
inicijator i organizator na planski, no i na drugi dopolnitelni aktivnosti koi ne se opfateni so Programata za rabota, a sepak, praktikata gi
nametna kako aktuelni i zna~ajni. Pretsedatelkata na Aktivot Ratka Kokolanska veli deka okolnostite i potrebite na penzionerite go opredeluvaat
anga`iraweto na aktivistkite, a za
konkretnite zada~i tie se dogovaraat
na redovnite sostanoci {to gi dr`at
vo Klubot na penzionerite vo ogranokot „Taftalixe - 2” sekoj posleden petok vo mesecot. Na ovie sredbi najprvo
se analiziraat realiziranite aktivnosti i se davaat novi zada~i i nasoki
za dejstvuvawe vo naredniot mesec.
Soobrazno na proglasuvaweto na ovaa
godina za solidarna, rabotata na Aktivot glavno e naso~ena kon ostvaruvaweto na socijalno-humanitarnite aktivnosti. Posebna gri`a se iska`uva
kon bolnite, iznemo{tenite i socijalno zagrozenite ~lenovi na zdru`enie-
A
to, na koi spored vostanoveni kriteriumi im se dodeluva ednokratna pari~na
pomo{, no i organizirano se posetuvaat
vo bolnica ili vo svoite domovi, koga
im se dava poddr{ka za da ne se ~uvstvuvaat osameni i zaboraveni. Pokraj
toa, Aktivot na penzionerki organizira{e akcija za sobirawe stari ali{ta,
obuvki i drugi potreb{tini, koi neodamna gi donira{e na decata vo Dr`avnoto sredno u~ili{te za rehabilitacija i obrazovanie „Sv. Naum Ohridski”, za {to Zdru`enieto dobi Blagodarnica.
@enite penzionerki, se mo{ne aktivni i postignuvaat zabele`itelni
uspesi vo oblasta na kulturno–zabavniot `ivot kade se predvodeni od pretsedatelkata na istoimenata komisija
Lidija Jeremi}, koja i so svoite tvorbi
i poetski nastapi na razni sredbi pridonesuva kon afirmiraweto na zdru`enieto. Bezdrugo tuka se i ostvaruvawata na horot „Serenada” na ~elo so
dirigentkata Blagica Du{kova, koj
stana prepoznatliv znak na ZP Karpo{.
Horot posebno vnimanie predizvika na
regionalnite i Republi~kata revija na
pesni, muzika i igri, a negovite nastapi se zabele`itelni i vo mnogu drugi
prigodi na manifestacii vo gradot i
po{{iroko.
@enite se glavnata potpora i pri
organiziraweto ekskurzii, izleti i
masovni sredbi na zeleno, kulturnozabavni aktivnosti i u~estvo vo razni
drugi manifestacii na regionalno i
republi~ko nivo. Tie bea inicijatori
vo organioziraweto zaedni~ki odmor
na pove}e stotina penzioneri vo Dra~
vo sosedna Albanija, za {to najgolemi
zaslugi ima Violeta Nestoroska, koja
pred Aktivot na penzionerki ovoj proekt go realizira{e vo sorabotka so
aktivistki od ZP Tetovo. Penzionerite
se mo{ne zadovolni od ekskurziite i
izletite bidej}i preku niv tie se zapoznavaat so kulturno-istoriskite mesta, so prirodnite ubavini i bogatstva
na na{ata zemja, kako i me|usebno se
dru`at i relaksirano go pominuvaat
slobodnoto vreme.
M.D.
z Doktor Makrevska vie celiot raboten vek go pominavte kako aktiven lekar, vo postojan dopir so pacientite. Vo koi oblasti od medicinata bevte anga`irana?
- Da. Jas postojano rabotev direktno so pacienti. Najprvin rabotev na selo, potoa vo Slu`bata za Brza pomo{,
op{ta ordinacija. Ostanatiot del od rabotniot vek bev
anga`irana na Infektivno oddelenie vo Bolnicata vo
Kumanovo i vo Ambulantata za dijabetes pri Internoto
odelenie vo istata bolnica. Godinite koi gi pominav kako lekar za mene bea godini vo koi maksimalno se anga`irav da im pomognam na
lu|eto koga im e najte{ko, koga imaat zdravstveni problemi. Vo tie pominati godini nau~iv deka na bolniot pokraj dijagnozata i propi{anata terapija, mnogu im
pomaga da se ~uvstvuvaat podobro, dobriot zbor i vnimanieto, kako i trpenieto da
gi soslu{ate.
z Kade be{e pote{ko na infektivnoto oddelenie ili na ambulanta za dijabetes?
- Sekoja rabota si ima svoja te`ina. Na infektivnoto e mnogu poturbulentno,
dodeka na oddelenieto za dijabetes e za eden stepen pomirno. Doa|aat glavno
povozrasni pacienti. Ima{e i mnogu penzioneri, no za `al granicata na zaboleni
od ovaa bolest se pomeruva kon pomladite generacii.
z Rekovte deka imavte dosta pacienti so dijabetes koi i pripa|aat na tretata doba. [to im prepora~uvate?
- Kako preventiva da vnimavaat na ishranata, na telesnata te`ina i da se
dvi`at, iako i genetikata si ima svoj del. Za onie pak koi ja imaat ovaa bolest,
istoto plus da ja zemaat redovno terapijata i da gi po~ituvaat sovetite na lekarot koj gi vodi. Dijabetesot e hroni~na bolest koja ako e pod kontrola ne mu pre~i
re~isi na normalniot `ivot. So nea mo`e da se bide aktiven i da se do~eka
dlaboka starost.
z Denes kako penzioner kako vi minuvaat penzionerskite denovi?
- Se ~uvstvuvam ubavo, iako da bidam iskrena pred da se penzioniram pomalku
se pla{ev kako }e bide koga }e bidam vo penzija. Denovite ubavo mi minuvaat
bidej}i sega go pravam seto ona {to nemav vreme da go pravam kako vrabotena. Patuvam, se dru`am so moite prijateli, ~itam, slu{am muzika... Se ~uvstvuvam relaksirano i opu{teno. Ja nema profesionalnata napnatost i stres, bidej}i koga bev
vo raboten odnos moite pacienti gi mislev i koga bev doma, bilo kade. Se slu~uva{e ~esto da se javam i da pra{am kako se dali im e podobro, osobeno koga bev
na infektivnoto oddelenie.
z Doktor Makrevska, no izgleda vie ne mo`ete da `iveete bez da bidete vo
dopir so va{ata `ivotna opredelba: medicinata.
- Da. Od neodamna rabotam na proektot "Alo, doktore#. Koga slu{nav deka se baraat lekari koi }e se javuvaat na brojot 15 123 koga im treba lekarski sovet na
lu|eto rekov zo{to moeto golemo iskustvo da ne bide iskoristeno. Se prijaviv i
se vklu~iv vo Proektot. Ovoj proekt e odli~en bidej}i ja rasteretuva Slu`bata za
brza pomo{ da mo`e da intervenira vo nekoi navistina itni slu~ai. Nie {to sme
anga`irani na ovoj proekt na nekoj na~in vr{ime selekcija na itnosta.
z Kakvi soveti baraat tie {to se javuvaat?
- Razli~ni. No, se slu~uva da se javat samo za da slu{nat prijatelski glas i da
go raska`at nekoga{ i ona {to bi znaele samite da go napravat. Takvi se javuvawata na del od postarite javuva~i koi se osameni, depresivni i `elni za topol
zbor. No, ima i seriozni javuvawa koi gi upatuvame na Slu`bata za brza pomo{.
Taska Gavrovska
PRA[AWA I ODGOVORI
Boris Apostolov penzioner od
Skopje pra{uva dali na pokoen penzioner mu se zapira del od 30.000
denari za posmrtna pomo{ dokolku
koristi pravo na besplatna bawsko klimatska rekreacija.
Odgovor: Ve izvestuvame deka pravoto na bawsko-klimatsko rekreacija se ostvaruva bez bilo kakva participacija od penzionerot i ne se
odbiva del od 30.000 denari nameneti za posmrtna pomo{.
Soglasno ~lenot 115 stav 2 od Zakonot za penziskoto i invalidskoto
osiguruvawe sredstvata za solidaren fond - posmrtna pomo{, Fondot
gi uplatuva na posebna potsmetka so
naznaka "Sredstva za solidaren
fond - posmrtna pomo{ na korisnici
na penzija” i tie sredstva se koristat za isplata na posmrtna pomo{
(30.000 den.) dokolku penzionerot vo
Fondot uplatuval sredstva za posmrtna pomo{ i ~lenarina.
P E N Z I O N E R plus
ZDRAVSTVO 17
oktomvri 2014
Lekovitata mo} na jabolkoto
ralica ne samo na zimskite ovo{ja tuku i na site godi{ni vremiwa, jabolkoto e vkusna i lekovita namirnica. Vo brojni kulturi se
smeta za eliksir na `ivotot. Spored
skandinavskata mitologija, bogovite
jadele jabolki za ve~no da ostanat
mladi. I Keltite jabolkoto go smetale
za posebno ovo{je. Spored predanieto,
onoj koj bi izel jabolko od vol{ebnata
gradina nikoga{ ne bi bil bolen nitu
star. Na Rimjanite jabolkoto im bilo
omileno ovo{je. Vo rimsko vreme, za
vreme na carot Avgust, bile poznati
30-tina vidovi jabolka. U{te vo sredniot vek bile poznati ne samo hranlivite sostojki na jabolkoto tuku i
negovata lekovita vrednost. Za lekuvawe osven plodovite se upotrebuvale i cvetovite i listovite. Mladite
sadnici na jabolkoto se upotrebuvale
protiv bolki vo koskite, a pupkite
protiv glavobolka, gr~evi i zatvor. I
hristijanskata svetica Hildegarda od
Bengen govorela za lekovitite svojstva na jabolkoto, pri {to ne mislela
samo na lekovitosta na plodot.
Jabolkoto pripa|a na familijata
ru`i, a stebloto na pitomata jabolka
poteknuva od ju`en Sibir, od sredna
Azija i isto~na Evropa, od kade se
pro{irilo po celiot svet. Denes stebloto na jabolkoto e najve}e kultivirano steblo na svetot.
Sigurno se pra{uvate vo {to e tajnata na ovaa namirnica? Edno jabolko
e kako kov~eg so zlato. Bogato e so
vlakna (celuloza, pektin, lignin). Sodr`i 20 % dnevno prepora~ani koli~ini na vlakna. Izobiluva so vitaminite C, A, E, K i B, i mineralite (kalium, magnezium, fosfor, `elezo).
Sodr`i mle~na, limonska i jabolkova
kiselina koi pomagaat vo procesot
nevarewe. Go snabduva organizmot so
energija, spre~uva zamor i go razbistruva umot. Ako pred spiewe izedete
edna jabolka, }e imate miren i lesen
son. Jabolkoto nema golema energetska
vrednost, bidej}i negoviot najgolem
del go so~inuva voda vo koja se rastopeni vitamini i mineralni sostojki.
Toa niz `eludnikot pominuva samo za
20 minuti. No ako jabolkoto go konzumirate posle obrok, doa|a do fermen-
K
tacija na jabolkoto i toga{ toa gi gubi
pove}eto od svoite hranlivi i lekoviti sostojki.
Vo mnogu dietalni menija }e ja pronajdete jabolkata kako namirnica za
slabeewe. Toa ne e ~udno, oti eden
plod od jabolko od sredna golemina
sodr`i samo 80 kilokalorii. Jabolkoto sodr`i pektin-vlaknesta sostojka koja nabubruva vo dopir so voda, zatoa koga }e izedete jabolko }e vi se
pojavi ~uvstvo na sitost. Taninskata
kiselina koja se nao|a vo jabolkoto go
podobruva metabolizmot i go spre~uva
natalo`uvaweto na masti vo crniot
drob. Bidej}i vo sebe sodr`i mnogu
kalium, go pottiknuv isfrluvaweto na
vodata od organizmot. Edno jabolko
sodr`i do 90% voda, zatoa odli~no ja
zgasnuva `edta i osve`uva.
Pokraj toa {to se jade plodot cel,
doka`ano e deka na{eto telo apsorbira pove}e hranlivi sostojki od sokot od jabolko. Koga pieme sve`i sokovi, site hranlivi sostojki odat direktno vo krvta i toga{ na{eto telo
dobiva brojni pridobivki. Sokot od
jabolkoto e bogat so `elezo, magnezium, silicium i kalium. Go podobruva
prenosot na impulsite vo nervnite
kletki, go polni mozokot so kislorod
i ja podobruva rabotata na srceto. Ekspertite tvrdat deka dve ~a{i sok od
jabolko dnevno ja namaluvaat mo`nosta od zaboluvawe od senilnost i Alzhejmerova bolest. Ako imate problem
sovareweto na hranata, ispijte sok od
jabolko, oti vlaknata od jabolkoto pomagaat da se regulira. Sokot od jabolko so dodatok na |umbir go otstranuva
zamorot i bezvolnosta, a posebno e
pogoden za zimskite denovi oti go zagreva organizmot. Ako se re{ite za konzumirawe sok, najdobro e da se pie
sve`, nezasladen sok od organski jabolka. Poradi lo{ite naviki vo ishranata (konzumirawe bel {e}er, rafinirana i brza hrana), se zgolemuva
kiselosta na organizmot. Zatoa bitno
e da se vnesuvaat namirnici koi }e ja
zgolemat alkalnosta, koi bi go dovele
teloto vo ramnote`a i bi spre~ile da
nastanat bolesta. Jabolkoviot ocet e
edna od najdobrite namirnici koja ja
zgolemuva alkalnosta. Od damnini ja-
Zgolemuva~i na rizik od rak?
e{ta~ki zasladuva~i se kancerogeni - Koga vo 1950 godina be{e
objaveno deka }e se namalat kaloriite so zamena na {e}erot so ve{ta~ki zasladuva~i toa be{e golemo iznenaduvawe. Podocna so laboratoriski
istra`uvawa se pojavi vo javnosta tvrdewe deka ve{ta~kite zasladuva~i
predizvikuvaat tumor na mo~niot meur
kaj staorcite i US Food and Drug Administration ja zabrani nivnata upotreba. I
za saharinot isto taka be{e utvrdeno
deka gi predizvikuva istite problemi,
no ne be{e zabranet za upotreba. Sepak
na site proizvodi vo razvienite zemji
vo svetot vo koi ima ve{ta~ki zasladuva~ ima i predupreduvawe na pakuvaweto za mo`nost od pojava na rak na
be{ikata. Kaj nas nema!?
Realnost: Na listata posebno pod
somnenie e aspartanot, bidej}i kaj onie
koi go konsumirale ima zgolemen rizik
za pojava na rak.
Te~nost za plaknewe na ustata e
opasna - Nekolku studii kon krajot na
70-tite iznesoa tvrdewe deka te~nostite za promivawe na ustata koi sodr`at etanol mo`at da predizvikaat
rak vo oralnata regija. Drugi istra`uva~i pak tvrdat deka ovie te~nosti mo`at da imaat sli~no dejstvo na tkivata
vo ustata kako {to imaat cigarite. Realnost: Dokazi protiv te~nosti za
promivawe na ustata ima sosema malku,
spored American Dental Association.
Studiite ne poka`uvaat deka, na primer, brendovite so pogolema sodr`ina
na alkohol pretstavuvaat pogolem rizik od onie so pomal procent. Te~nost
za miewe na ustata e bezbedna koga se
koristi spored upatstvoto, veli ADA, pa
taka, vo zavisnost od proizvodot, mo`e
da zna~i plaknewe edna{ ili dva pata
dnevno i da ne se golta! Lu|eto koi
pu{at, koi imaat familijarna istorija
za rak na ustata, ili imaat drugi faktori na rizik, bi trebalo da odberat
te~nost za promivawe na ustata bez alkohol za da bidat sigurni, velat od ADA.
Statinite se {tetni - Dali ovie
lekovi za sni`uvawe na holesterolot
go zgolemuvaat rizikot od rak? Od 2007
navamu se pojavija studii so tvrdewe
deka ova e vistina, a tvrdeweto e vrz
V
baza na istra`uvawa vo vrska so sporednite efekti na poedine~ni lekovi
poznati pod nazivot statini: lovastatin, simvastatin, pravastatin, fluvastatin i atorvastatin. Istra`uva~ite otkrile deka za~esteno zemawe
visoki dozi predizvikuva verojatnost
za razli~ni vidovi rak, vklu~uvaj}i go
i rakot na dojka, debelo crevo i prostata. Realnost: Vo 2008 godina so analiza na 15 klini~ki ispituvawa vo vrska so statinite, utvrdeno e deka niskoto nivo na LDL holesterolot, se povrzuva so zgolemen rizik za dobivawe
na rak, a ne samiot lek. Spored Richard
Karas od Bostonskiot univerzitet, ova
istra`uvawe poka`uva deka zemaweto
statini ne go zgolemuva rizikot od rak,
tuku go namaluva rizikot od kardiovaskularni bolesti. Pritoa, napomnuvaat
deka e bitno da se vnimava na dozata za
da ne se namali mnogu holesterolot bidej}i toa e opasno i povrzano so zgolemen rizik od pojava na rak. Vo ovaa analiza u~estvuvale 170 000 ispitanici.
Mobilnite telefoni imaat {tetno
vlijanie vrz zdravjeto - Vo 1993 godina, eden ~ovek go optu`i proizvoditelot na mobilni telefoni direktno vo
emisijata na Lari Keng, smetaj}i deka
mobilniot telefon e vinoven {to negovata sopruga zabolela od rak na mozokot. So ova se digna lavina od tu`bi,
no se potro{ija i milioni dolari vo
istra`uvawe dali mobilnite telefoni se {tetni. Realnost: Vo najgolemata
studija do denes objavena vo 2010 godina ne e potvrdeno, no i ne e negirano
tvrdeweto za vrskata ma|u mobilnite
telefoni i rakot na mozokot. Postojat
i golem broj pomali istra`uvawa vo
koi se tvrdi deka dolgotrajnoto zboruvawe po mobilen e {tetno, osobeno za
malite deca i za trudnicite. Za volja
na vistinata vo 13 000 ispitanici koi
gi sledat desetina godini, nau~nicite
otkrile ne{to pogolema stapka na eden
od ~etirite vidovi mo{ne agresiven
rak na mozokot. Vo istra`uvaweto nema
podatoci kolku vreme korisnicite
zboruvale po mobilen, {to mo`e da gi
zamati rezultatite.
Gradnik da ili ne - Vo 1995 godina
odekna kako bomba vesta deka „grad-
bolkoviot ocet e poznat kako lekovita namirnica.
Slavniot Hipokrat u{te 400 godini
pred Hrista mnogu bolesti lekuval so
pomo{ na jabolkov ocet. Me{avina od
voda i jabolkov ocet, bil omilen i osve`itelen pijalok na starite Rimjani.
Vo ocetnata kiselina koja e priroden
antiseptik i konzervans, vo jabolkoviot ocet se krijat pove}e od 90 razli~ni sostojki - vitamini, minerali i
enzimi. Nau~nicite doka`ale deka
jabolkoviot ocet vlijae na metabolizmot, go zajaknuva imunitetot, i e va`na
namirnica za odr`uvawe na vitalnosta. Jabolkoviot ocet ima udel vo procesot na detoksikacija na organizmot,
pomaga pri razgraduvaweto na prekumernite masnotii i go pottiknuva metabolizmot na pobrzo sogoruvawe na
kaloriite. Sekojdnevno, nautro i nave~er, ispijte 2 ~ajni la`ici jabolkov
ocet koj ste go razredile vo malku voda, i so toa odr`ete ja vitalnosta na
va{iot organizam. Za dodatno zasiluvawe na lekovitiot ocet, dodadete
malku med.
Postojat i drugi pridobivki od ovoj
plod koj za sre}a go ima vo izobilstvo
na na{ite prostori. So postepeno grickawe i `vakawe na jabolkoto, go jaknete zabnoto meso, a so edna jabolka
mo`e da ja is~istite usnata praznina
od 90% bakterii koi predizvikuvaat
karies. Kiselinata koja e vo jabolkite
mo`e da pridonese za stopuvawe i na
zabniot kamen.
Vo jabolkite ima i serotonin, poznat kako “hormon na sre}ata”. Ako ste
so lo{o raspolo`enie, posegnete kon
jabolko i }e se ~uvstvuvate podobro!
Jadete jabolko zaedno so lu{pa oti
taa ima 6 pati pove}e vitamini od
plodot. Korata sodr`i i pektin, vlakno koe na sebe vrzuva toksini i pomaga na crevata da gi isfrlat ostatocite od svarenata hrana. Kiselinata
vo korata na jabolkoto go kontrolira
nivoto na holesterol i {e}erot vo krvta, no gi zajaknuva i {titi muskulite
na teloto od propa|awe. Sekoj den
izedete edno jabolko i so toa spre~ete
go nastanuvaweto na brojni zdravstveni tegobi. Konzumirajte jabolka od
organsko proizvodstvo, a ako kupite
jabolki koi se tretirani so pesticidi,
sekako islupete gi, oti vo lu{pata
ima najpove}e hemikalii.
T.G.
nikot mo`e da ubie” koja be{e napi{ana od eden tim na medicinski antropolozi. Vo napisot se tvrdi deka onie koi
postojano nosat gradnik imaat mnogu
pogolem rizik da dobijat rak na dojka
od onie koi ne go nosat redovno. Tvrdeweto se temeli na faktot deka vo taka
stegnatite gradi doa|a do natrupuvawe
na kancerogeni toksini. Realnost:
Stru~wacite naglasuvaat deka vrskata
me|u rakot na dojkata i gradnikot ne e
potvrdena, a ako voop{to postoi rizikot e pomal od onoj koj e predizvikan
od prekumerna te`ina, starost ili nasledniot faktor. Naprotiv, se smeta
deka gradnikot pomaga da ne se traumatizira tkivoto zaradi te`inata na masnoto tkivo koe go sodr`at.
Postojat i drugi somnitelni proizvodi. Dali e seto ova to~no? Kako i da
e ne e lo{o da se bide pretpazliv vo
odnos na poso~enite ne{ta, ako ne zaradi drugo tuku poradi somne`ot {to
se staveni na lista kako somnitelni!
Od druga strana imajte go na um i faktot deka nekoi podatoci ne se objavuvat i ne se potvrduvaat zaradi profit
na mo}nite kompanii, koi se proizvoditeli na odredeni proizvodi.
M. Damjanoska
[e}erot - ubiec
Dijabetes - proverete go
va{eto zdravje od doma!
ijabetesot, ili {e}ernata bolest, e ~esto naru{uvawe na hormonalniot sistem, od koe zaboluva 1 od 70 lica. Bolesta se pojavuva
kako posledica na naru{uvawe na nivoto na insulin vo krvta, hormon na pankreasot koj mu pomaga na telesniot sistem da ja preobrazi glikozata od krvta
vo energija ili masti. Tipovi na dijabet: Tip 1 (insulin zavisen, mlade{ki
dijabetes) koj se javuva poradi nedostatok na insulin vo organizmot, Tip 2
(insulin nezavisen dijabetes) koj se
javuva kaj vozrasni lu|e (najgolem broj
od dijabeti~arite go imaat ovoj oblik
na dijabetes) kako posledica na nesposobnosta na organizmot delotvorno
da gi prerabotuva {e}erite, i dijabetes koj se javuva za vreme na bremenosta. Lekuvaweto na dijabetesot vklu~uva regulirawe na nivoto na insulin vo
organizmot so inzulinska terapija, fizi~ka aktivnost (dozirana potro{uva~ka na energija) i pridr`uvawe kon
odreden na~in na ishrana (medicinska
dieta), vo odreden slu~aj, ima mo`nost
nivoto na {e}er da se regulira i so lekovi vo vid na tableti.
Mereweto na nivoto na glikoza vo
krvta e va`na preventivna merka so
koja mo`e rano da se otkrie otstapuvawe od normalata, a za vreme na zaboluvaweto e va`en pokazatel za opredeluvawe na dozite za terapijata, za dozirawe na fizi~kite aktivnosti i za
dozirawe na dietata. Ima nekolku metodi za merewe glikoza vo krvta. Mereweto vo medicinska ustanova e glavniot na~in za kontrola. Denes razvieni
se i mnogu prakti~ni moderni digitalni aparati za samomerewe. Mera~ite
na {e}er vo krv (kako na pr. Medisign –
D
Medisajn) ovozmo`uvaat pratewe na
nivoto na {e}er vo krvta vo bilo koe
vreme. Ova ovozmo`uva blagovremeno
da se izbegne variraweto na nivoto na
glikoza vo krvta, {to mo`e da dovede
do pojava na mnogu nesakani efekti.
Taka mo`e da se utvrdi potrebata za
promena na doziraweto na insulinot.
Noviot mera~ gi prati najnovite trendovi vo tehnologijata. Novite lenti za
merewe glikoza se bez kodirawe i rezultatite se ot~ituvaat za mnogu brzo
vreme. Mereweto e osnova za orientacija za potrebnite merki za da se odr`i normalnoto nivo na {e}er vo krvta.
[e}ernata bolest e hroni~na i dolgotrajna. Bolniot }e ja ima cel `ivot iako naj~esto dolgi godini voop{to ne ja
~uvstvuva. Me|utoa od nea stradaat site organi, a nelekuvaweto mo`e da dovede duri i do smrt. [e}ernata bolest
gi o{tetuva i najsitnite krvni sadovi
vo okoto i bubrezite. ^estoto i redovno kontrolirawe na nivoto na {e}er vo
krvta ovozmo`uva promenite i zaboluvaweto da se otkrijat vo rana faza i
da se prevzemat soodvetni merki i lekuvawe za da se preveniraat komplikaciite. Vo Republika Makedonija postojat lu|e koi vo nivniot `ivot koristat insulin i do 50 godini i sepak do`ivuvaat dlaboka starost blagodarenie na redovnite kontroli, mereweto i
pridr`uvaweto kon merki kako {to se
stil na `ivot, aktivnost i terapija.
Na{ite zdru`enija na penzioneri preku komisiite za zdravstvo programski
organiziraat redovni akcii za merewe
na {e}er vo krvta i krvniot pritisok
sekoi ~etiri meseci, tri pati godi{no
i taka im pomagaat na svoite ~lenovi
za za~uvuvawe na zdravjeto.
I.G.
Antibioticite ne se hrana
- nepotrebnoto koristewe ja
namaluva nivnata delotvornost
„Antibioticite ne se hrana - nivnoto nepotrebno koristewe ja namaluva
nivnata delotvornost” e mototo na odbele`uvaweto na Evropskiot den na
racionalna upotreba na antibiotici na
stru~niot seminar na tema „Racionalna
upotreba na antibiotici i prevencija
na antimikrobna rezistencija“, koj se
odr`a vo Veles, na 26 septemvri 2014
godina. FZOM ja poddr`uva kampawata
za racionalna upotreba na antibiotici
i vo pove}e navrati zema aktivno u~estvo vo promoviraweto na sovesen odnos
na site osigurenici kon upotrebata na
antibioticite.
Svoe izlagawe na tema „Potro{uva~ka na antibiotici vo Republika Makedonija” na ovoj stru~en sobir ima{e
Kristina Hristova, direktor na sektor
faramcija pri Fondot za zdravstveno
osiguruvawe na Makedonija koja vo
svoeto izlagawe me|u drugoto re~e:
- Racionalnoto koristewe na lekovi, a osobeno na antibioticite e prioritet na zdravstvenite vlasti, ~ija
primarna cel e za{tita na zdravjeto na
gra|anite i na idnite generacii. Antibioticite se edni od najva`nite terapevtski revolucionerni otkritija vo
medicinskata istorija i se esencijalna
alatka za modernata medicina - hirur{kite proceduri i transplantacii ne
mo`at da se sprovedat bez niv. Za `al,
antibioticite se podlo`ni na zloupotreba, na primer koga antibioticite se
propi{uvaat za virusni infekcii kade
tie ne deluvaat, - istakna Hristova.
Fondot za zdravstveno osiguruvawe
na Makedonija e aktiven u~esnik vo pove}egodi{nite aktvnosti i napori za
podigawe na svesta za racionalna upotreba na antibiotici i e partner na
Svetskata zdravstvena organizacija
SZO, na Ministerstvo za zdravstvo i
na Institutot za javno zdravje vo borbata za zdrava nacija i zdravo pokolenie, bidej}i, ova mo`e da se postigne
samo dokolku site u~esnici vo lanecot
na zdravstvoto, zapo~nuvaj}i od lekarite koi propi{uvaat i prepora~uvaat
lekovi, farmacevtite koi izdavaat
lekovi, pacientite koi gi koristat lekovite, snabduva~ite na lekovi, proizvoditelite, distributerite i zdravstvenite vlasti, imaat ista cel, iskorenuvawe na navikata za neracionalna
upotreba na antibiotici.
Predupreduvaweto e tokmu navreme,
koga vremeto e promenlivo i ambulantite se polni so bolni. Zaklu~okot e
ednostaven i za mnogumina poznat. Ne
zemajte antibiotici na svoja raka. Zemajte, ~aevi, vitamini, pile{ka supa,
limun... Antibiotici samo vo konsultacija so lekar!
B. Arsov
ZP Radovi{ i Kon~e
Zdravstvena edukacija
o povod Nedela na borba protiv
{e}ernata bolest, vo Klubot na
penzionerite na Radovi{, na 16
10. 2014 be{e izvr{ena edukacija,
preventiven pregled i merewe na {e}erot vo krvta na pove}e penzioneri.
So ovaa humana aktivnost u{te edna{
se potvrdi, ve}e vospostavenata dobra
sorabotka na relacija penzionerite,
Crveniot krst, Zdravstveniot dom i
dijabeti~arite.
Na po~etokot od ovoj nastan prisutnite bea pozdraveni od Jordan Kostadinov, pretsedatel na ZPORK-Radovi{ i Kon~e, Koce Angelov - sekretar
na Crven krst Radovi{i D-r Monika
Ristovska, koja odr`a predavawa na
tema „[e}erna bolest i prevencija od
komplikacii kaj dijabeti~arite”, pri
{to istakna deka {e}ernata bolest se
P
defenira kako endokrinolo{ko metaboli~ko
naru{uvawe
koe go karakteriziraat visokoto nivo na
glikoza vo krvta, prosledeno so naru{en
metabolizam.
Isto
taka, taa naglasi deka informiranosta i disciplinata se posebno va`ni za
ovie lu|e i od tie pri~ini se dr`at
ovie edukativni sredbi. Potoa dodade, deka glavna cel e da se spre~i zgolemuvaweto na nivoto na {e}erot vo
krvta so {to }e se izbegne napreduvawe na bolesta koja spa|a vo grupata
na hrono~ni bolesti.
Poradi aktuelnosta na temata bea
postaveni mnogu pra{awa, a d-r Monika vo iscrpnite odgovori, posebno ja
istakna potrebata od sekojdnevno edno~asovna fizi~ka aktivnost koja ima
pozitivno vlijanie vo regulacijata vo
{e}erot vo krvta. Kako rizi~ni faktori taa gi navede, na~inot na ishranata, pu{eweto, alkoholot i sekako
genetskata predizpozicija. Potoa sleduva{e preventiven pregled za site
penzioneri, a na pogolem del od penzionerite im be{e proveren i {e}erot
vo krvta. Nastanot be{e odbele`an i
od strana na lokalnite mediumi TVEMI i TV-KOBRA
Q. Mladenovska
REKLAMI 18
P E N Z I O N E R plus
oktomvri 2014
P E N Z I O N E R plus
ZABAVA 19
oktomvri 2014
Di
me
M.T.
KRSTOZBOR
ZANIMLIVOSTI
> Makedonskiot rudnik „Al{ar” na planinata Ko`uv e edinstvenoto nao|ali{te vo svetot na talium i potencijalen „rudnik”
na ekolo{ki ~ista energija. Od 2004 godina rudnikot e evidentiran kako spomenik na prirodata i del od mre`ata na „Emerald”,
mre`a za zatita na prirodnite retkosti.
> Najkvalitetniot opium na svetot e makedonskiot. Vtoriot
po kvalitet e pakistanskiot so 7 morfiski edinici, a po niv
sleduvaat drugite so pomalku edinici.
> Pe{terata Pe{na vo Makedonski Brod vo „Wujork tajms” e
opi{ana deka e identi~na kako izmislenite pe{teri vo „Gospodarot na prstenite”.
> Vo Bitola se {koluval tatkoto na moderna Turcija Kemal
Ataturk, a negoviot tatko e roden vo ovie krai{ta.
> Za tatko na modernoto voeno in`enerstvo se smeta Dijad, koj
vo vremeto na Aleksandar Makedonski izmislil niza opsadni
ma{ini.
> Muzikata vo Makedonija datira od 11 vek. Bolowskiot
psaltir e napi{an so kirilica vo ohridskoto selo Ravne, a vo
Ohridskiot muzej se ~uvaat notni pisma.
> Najstaro drvo vo Makedonija e Platanus Orientalis vo
Ohrid, poznato kako ~inaroti e od 9. vek.
> Najpoznatata pesna za Palestina i nejzinata himna e
napi{ana od Makedonec. Pande Manojlov, novinar i pisatel od
Bitola, napi{al pesna za Palestina vo dale~nata 1982 godina i
ja objavi vo vesnikot „Nova Makedonija”. Denes taa e himna na
arapskiot svet.
> Prvata zoolo{ka gradina na Balkanot e zoolo{kata vo
Skopje.
> Grobot na slavniot Grk Zorba e na gradskite grobi{ta vo
Butel. Aleksis Georgios Zorba, koj bil inspiracija za romanot
„Grkot Zorba”, `iveel vo Skopje, imal `ena i deca i vo 1942 po~inal vo Skopje.
> Eden od pre`iveanite od „Titanik” e Makedonec. Stojko Dodolovski od seloto ^u~er, Skopska Crna Gora, vo posleden moment prekupil karta od eden pop i se ka~il na „Titanik”. Koga
brodot tonel toj se frlil vo vodata i se obidel da se ka~i na
spasuva~ki brod, no bogati lu|e koi ve}e bile na brodot go izbrkale i ne mu dozvolile da se ka~i. Plival sè dodeka ne go na{ol
edinstveniot od ekipa`ot {to se vratil po pre`iveani.
> Prvata `elezni~ka pruga na Balkanot, Solun - Skopje, e izgradena vo 19 vek.
> Sto i dvaesette kameni kukli vo Kuklica vo blizinata na
Kratovo se stari 10 milioni godini (a za malku }e gi potopele so
ve{ta~ko ezero nekoi neuki generacii).
> Lesnovskiot manastir e prv kulturen i obrazoven centar na
Balkanot. Vo nego postoelo kni`evnoto u~ili{te „Lesnovski skriptorum”, i toa u{te od polovinata na 11 vek, no i kaligrafsko
(prepi{uva~ko) formirano vo 13 vek. Sè do 40-tite godini od 19
vek vo manastirot se nao|ala i najgolemata biblioteka na Balkanot, so ogromen fond na knigi i rakopisi sobirani od najstarite
vremiwa i najdale~nite kraevi, no i sozdavani tuka vo Makedonija.
Sekako deka ima u{te mnogu ne{ta {to ne gi znaete, a ne se
pomesteni vo ovoj tekst. Koga jas bev u~enik be{e mnogu popularno
mototo: "Zapoznej ja svojata tatkovina, i pove}e }e ja saka{“. Jas
bi dodala: "i }e bide{ gord {to ti e tatkovina!”
Z.K.
Humor
\
Se vozat Ram~e i Nexmie vo kola koga Nexmie
\
zabele`uva mikrobranova pe~ka na
patot.
- Brzo Ram~e, zemi ja mikrobranovava!
Izleguva Ram~e, ja grabnuva pe~kata, ja stava
vo kola i trgnuva. Dve minuti posle toa policaec
gi brka, zastanuva i pra{uva:
- Dobro be, biva{e li radarot da mi go
soberete
* * *
Se vra}a Trpe doma od slu`ben pat i ja
zateknuva Trpana so ma` vo krevetot:
- Trpano mori, {to pravi ~ovekov vo mojot
krevet?!
- ^uda, ma`u. ^uda pravi!
* * *
Gledam si se razvrednil kom{ija, si re{il da
~isti{.
- Ne be, se selam.
* * *
Mlad ~ovek e primen na rabota vo golem supermarket i prviot den go pre~ekuva menaxerot, go
pozdravuva srde~no i mu veli:
- Tvojata prva zada~a denes }e bide da go
izbri{e{ podot.
SKANDI
TURKO
MA[KO
IME
DETE BEZ
RODITELI
AMADEO
AVOGADRO
SULFUR
SKANDI
JADEWE
“AVENIJA“
OTROVNA
MORSKA
RIBA
@ENSKO
IME
@ENSKI
SOBI VO
MUSL. KU]A
MO^EN MEUR
UBIEC OD
ZASEDA
BLOKADA,
POEMA OD
LAZAROV.
BEZO^NIK
GRAD VO
UNGARIJA
NORVE[KA
KRUNA
SOL NA
OKSALNA
KISELINA
AMER.
RAZUZ.
[email protected]
EDEN ME\U.
JAZIK
ANRI RABO
ALEKSANDAR
IVANOVSKI
ZATKA
USLOVENO
DOPIR
JOD
NEOPHODEN
PREHRAMBEN PRODUKT
VID
ZEMEN SAD
LITAR
ITAL. @.
IME
“NARODNO
OSLOB.
BORBA“
SKANDISKANDINAVSKA
BAJKA
ROMAN OD
STREZOV.
VULKANSVULKANSKI OTVOR
SKANDI
DEL OD
VAGA
RASKVASERASKVASENA ZEMJA
NAREDBA
PIKNIK
MALAJSKI
OSTROV ZA
STRELI
PROZOREC KAJ
PALATITE
DECA BEZ RODITELI
FERIBOT
ISTORI^AROT
NEVIZADE
STAROGR^KI
GRAD
KUTII
SELO VO
GOSTIVAR
EDEN
HOROSKOPHOROSKOPSKI ZNAK
@. IME
(LARISA)
- Ama jas sum fakultetski obrazovan.
- Of lele, izvini. Daj mi ja metlata, jas }e
ti poka`am kako.
* * *
Postar ~ovek vozi po avtopat, koga zayvonuva
negoviot mobilen telefon. Se javuva `ena mu i
celata voznemirena mu veli:
- [totuku slu{nav na vesti deka nekoja kola
vozi vo sprotiven pravec na avtopatot. Te molam
vnimavaj!
- Edna kola??? Po |avolite, gi ima stotici!
* * *
Doa|a prvoodelenecot Kire od u~ili{te. Dedo
mu go pra{uva:
- Kako be{e na u~ili{te?
- Dobro.
- A u~itelkata kakva ti e?
- Glupava. Ni{to ne znae, se ne pra{uva nas!
* * *
Go pra{uvaat eden direktor kakva sekretarka
e najdobra. Toj im odgovoril:
- Mlada, atraktivna koja ima 20 godini i po
mo`nost iskustvo od 30 godini. Iako bi se zadovolil i da e obratno.
ANRI RABO
BUKVA OD
GLAGOLIGLAGOLICATA
SELO VO
GEVGELIJA
ZAMENSKA
FORMA OD
TIE
NATRIUM
VASIL
ATANASOV
ANDALUZISKI POET
RUSKA
ARTISTKA
TON
STAR
@ITEL NA
MEKSIKO
OSTATOK
OD
GOREWE
STARICI
KOPA^
VID DAB
ALUMINIUM
INIC. NA
PISATELOT
ARSOVSKI
PRA[ALNA
ZAMENKA
VID
ZANAET^IJA
MERKA ZA
EL.
KAPACITET
[VAJC.
PISATEL
LEON
“IBIDEM“
ALT
DODATOK
VO
JADEWETO
AMAL
BIBLISKO
PLEME
SULFUR
TENISERKATA
NA
FOTOSOT
NORVE[KI
[AHIST
TERJE
SULFUR
GERM.
PISATEL
(FAUST)
@AK
ARTIN
“AVENIJA“
ARTISKATA
MARGARET
RUDARSKO
ENER.
KOMBINAT
@ABA
A.@.
AMPER
ANI
@IRARDO
KETLIN
TARNER
Itar Pejo i selanite ribolovci
Trgnale eden den nekolku mariovci na Crna
Reka da lovat ribi. Lovele {to lovele, si kinisale da si odat doma. Taman trgnale, nekoj svikal:
- More selani, nie lovevme {to lovevme,
fativme baa|i riba, ama koj znae dali nekoj se
udavil. Ne e lo{o da se prebroime!
Eden od niv po~nal da broi. Eden dva, tri,
~etiri, doteral do osum. Lele, lu|e, bevme devetmina, sega sme osum, eden }e da se udavil. Zel
drug da broi, pa zel tret, pa se izleguvalo osum,
pa osum. Rasplakani trgnale kon doma, popat gi
sretnal Pejo.
- [to vaka lu|e, {to se slu~ilo?!
Otkako mu objasnile deka eden od niv nedostasuva, Pejo gi poglednal, gi prebroil vo sebe i
M.T.
sfatil vo {to e rabotata. Za da gi nasamari za
nivnata glupost, im rekol:
- Lesno }e proveram xanam. Ajde legnete tuka vo pesokot i zabodete gi nosevite vo nego, kolku
dupki }e napravite, tolkumina ste `ivi.
Legnale vo `e{kiot pesok i napravile po edna dupka. Pejo po~nal da gi broi - izlegle devet.
Se izraduvale selanite {to nikoj ne se udavil i mu dale na Pejo od ribite za da mu ja platat
mudrata postapka.
VIDICI 20
P E N Z I O N E R plus
13-ti republi~ki invalidski sportski natprevari na ZIT i KIP na RM - „Butel 2014”
Tetovskite sportisti sevkupen pobednik
o vesela atmosfera, prekrasen
ambient i ubava priroda so mnogu zelenilo, na 14-ti septemvri 2014 godina, vo krugot na restoranot „^ardak”, na padinite na Skopska
Crna Gora, nedaleku od Skopje, se
odr`aa 13-tite Republi~ki invalidski sportski natprevari vo organizacija na Sojuzot na ZIT i KIP na RM i
V
doma}inot ZIT i KIP Butel - Skopje.
Vo odli~na organizacija, vo 6 disciplini, se natprevaruvaa okolu 80 natprevaruva~i od zdru`enijata: Gazi
Baba - Skopje, Strumica, Centar Skopje, Gostivar, Ko~ani, Kisela voda
- Skopje, Aerodrom - Skopje, Tetovo i
Butel - Skopje.
Na po~etokot, sportistite, gostite
i drugi prisutni na natprevarite, gi
pozdravi i im posaka dobredojde i
dobro zdravje, a na sportistite dobri
rezultati, pretsedatelkata na ZIT i
KIP - Butel - Skopje, Olivera Dimkovska, koja pritoa istakna deka ovie
natprevari se zna~ajni i po toa {to
penzionerite si razmenuvaat mislewa i steknuvaat novi iskustva.
So prigodni zborovi do sportistite
i gostite se obrati i pretsedatelot
na SZPM, Dragi Argirovski, pri {to
ja naglasi pridobivkata od vakvite
sportski natprevari vo sozdavaweto
bliski me|usebni odnosi i dru`ewe,
bez ogled na nacionalnosta i etni~-
kata pripadnost.
- Dru`eweto, prijatelstvoto i so`ivotot e na{ imperativ, glavna cel
i prioritet - re~e Argirovski. Toj pri
toa gi pozdravi u~esnicite i im posaka dobro zdravje i uspe{no natprevaruvaweto.
Pozdraven zbor odr`a i prateni~kata vo Sobranieto na RM od op{tina
Butel, Vesna Dim~evska- Ilievska,
koja im posaka na sportistite i prisutnite, dobro zdravje, dolg `ivot i u{te mnogu vakvi sportski natprevari.
Toplo dobredojde, sportska sre}a i
ubav prestoj na sportistite i prisutnite im posaka i pretsedatelot na
Sojuzot na ZIT i KIP Gido Boj~eski,
pri {to naglasi:
- Sportskite natprevari od godina
vo godina dobivaat vo masovnost, no
impresioniraat i so postignatite rezultati.
Proglasuvaj}i gi igrite za otvoreni,
na sportistite im posaka fer borba i
dobri sportski rezultati.
Po oficijalniot del, sportistite
gi zazedoa svoite mesta na sportskite
tereni. Nivnata spremnost i `elba
be{e vidliva za postignuvawe dobri
rezultati kako za sebe, no i za svoite
zdru`enija.
[ah - [ahistite od Tetovo - ekipno, go osvoija prvoto mesto. Vtoroto
mesto i pripadna na ekipata od Gostivar, a ekipata od Butel go osvoi
tretoto mesto.
Strelawe so vozdu{na pu{ka ekipno ma`i, Tetovo go osvoia prvoto
mesto, kako i `enite od istiot grad,
bidej}i nemaa konkurencija, be{e
prijavena samo nivnata ekipa.
Pikado - Prvoto mesto ekipno
ma`i, go osvoija sportistite od Butel,
vtoroto ekipata od Tetovo, a treta
be{e rangirana ekipata na Gazi Baba.
@enskata ekipa od Butel go osvoi prvoto mesto, vtoroto Tetovo, a tretoto
Gazi Baba.
\ule - Vo ovaa sportska disciplina
najdobri poedinci bea Toni Vu~kovski
i Vase Stefanovski od Tetovo i Petar Jovanovski od Gazi Baba, dodeka
vo `enska konkurencija najdobra be{e
Ratka Gavrilova od Gazi Baba, vtora
oktomvri 2014
be{e Blagica Di{evska, a treta Ratka Milevska i dvete od Tetovo.
Skok od mesto - Vo ma{ka konkurencija najdaleku skokna Alili Sadula od Tetovo, vtor be{e Qube Ameski
od Gazi Baba i tret Stojan Siqanovski od Gostivar, a kaj `enite najdobra
be{e Rosa \ur~inovska od Tetovo,
pred Jagotka Zivosovska od Butel i
treta be{e Eli Ko~ovska od Tetovo.
Brzo odewe na 80 metri ma`i - vo
ovaa disciplina ima{e najjaka konkurencija. Prvoto mesto go osvoi Slavko
Traj~evski od Tetovo, vtor be{e Kiro
Dimitrievski od Gazi Baba, a tret
Cvetko Momirovski. Vo `enska konkurencija na 60 metri najdobra be{e
Slobodanka Dobrevska od Tetovo,
vtora Lile Radevska od Gazi Baba i
tretoto mesto i pripadna na Vera Andonova od Butel.
Ovie 13-ti po red invalidski
sportski natprevari, zavr{ija so proglasuvawe na najdobrite natprevaruva~i, a vo vkupniot plasman Tetovo go
osvoi prvoto mesto i peharot. Dru`eweto prodol`i so pesna i oro vo restoranot „^ardak”.
Vasil Pa~emski
Republi~ki sportski natprevari na invalidskite penzioneri
ZP \or~e Petrov i ZP Saraj
[est prvi mesta za {tipjani
Penzionerska sredba vo
rekreativniot centar Saraj
o povod tradicionalnata manifestacija "Pastrmajlijada” vo organizacija na Sojuzot na invalidskite penzioneri na Republika Makedonija, na 28mi septemvri 2014 godina, na terenite okolu hotelot
"Izgrev” se odr`aa republi~kite sportski natprevari na
invalidskite penzioneri, a doma}in be{e Zdru`enieto
na invalidski penzioneri [tip. Na ovogodi{nite penzionerski sportski igri bea prijaveni 8 zdru`enija na
invalidski penzioneri so 85 natprevaruva~i. U~esnicite i prisutnite gi pozdravi i igrite gi otvori presedatelot na Sojuzot na invalidskite penzioneri na
Republika Makedonija Qubomir Janev. Vo svoeto obra}awe toj naglasi deka na invalidskite penzioneri im se
potrebni redovni sportski aktivnosti za da ja za~uvaat
zdravstvenata i fizi~kata kondicija i da go podobrat
kvalitetot na `ivotot. Zatoa, kako re~e, na{a obvrska e
P
po~esto da organizirame sportski aktivnosti pome|u
zdru`enijata i vo samite zdru`enija.
Invalidskite penzioneri se natprevaruvaa so ekipi
vo ma{ka i vo `enska konkurencija vo slednite sportski
disciplini: tegnewe ja`e, tr~awe, frlawe |ule, pikado
i {ah. Natprevarite protekao vo dobra organizacija i
primerno odnesuvawe na site u~esnici. Najdobri rezultati vo disciplinata tegnewe ja`e - `eni postigna ZIP
[tip, zad koe, na vtoro mesto se plasira ZIP Sveti Nikole, a na treto ZIP Kumanovo. Vo disciplinata tegnewe
ja`e - ma`i prvo mesto zazede ZIP Kumanovo, vtoro ZIP
Sveti Nikole i treto ZIP [tip. Vo frlawe |ule - ma`i,
najdobro be{e ZIP [tip, pred ZIP Sveti Nikole i ZIP
Prilep. Vo `enska konkurencija vo frlawe |ule, prvoto
mesto go osvoi ZIP [tip, vtoroto ZIP Sveti Nikole i
tretoto ZIP Kumanovo. Vo pikado - ma`i, najdobra be{e
ekipata od ZIP [tip, vtoroto mesto im pripadna na natprevaruva~ite od ZIP Prilep, a tretoto ZIP Kumanovo.
Najdobri pikadistki bea `enite od ZIP [tip, pred natprevaruva~kite od ZIP Kavadarci i ZIP Kumanovo. Vo
disciplinata {ah se natprevaruvaa samo ma`i, a najdobra be{e ekipata od ZIP [tip, dodeka vtoroto mesto go
osvoi ekipata od ZIP Sveti Nikole, a tretoto ekipata
od ZIP Kumanovo. Na krajot bea proglaseni i poedine~ni
pobednici i toa vo disciplinata frlawe |ule - `eni
Sofija Mihajlova, frlawe |ule - ma`i Traj~e Traj~ev,
pikado - `eni Malinka Janeva, pikado-ma`i Mi~o Srcev i {ah - ma`i Van~o Sokolov.
Po zavr{uvaweto na natprevarite vo hotelot "Izgrev”
be{e organizirana sredba i dru`ewe na u~esnicite so
vesela muzika, igrawe i peewe i so nade` deka narednata godina povtorno }e se sretnat, }e sportuvaat i drugaruvaat.
S. Mihajlova
o povod odbele`uvaweto na Denot
na penzionerite na Makedonija,
Denot na op{tina \or~e Petrov, 20ti septemvri i 23 godini nezavisna i samostojna Republika Makedonija, zdru`enijata na penzioneri od \or~e Petrov i
Saraj, organiziraa penzionerska sredba
vo Rekreativniot centar Saraj. Na ovaa
sredba, koja ve}e stanuva tradicionalna,
dojdoa golem broj penzioneri od dvaesetina zdru`enija od Makedonija, da drugaruvaat so
prirodata i so svoite kolegi od cela Makedonija.
Najprvo na prisutnite
im se obrati prviot ~ovek
na ZP \or~e Petrov, Metodija Novkovski, koj im go
~estita{e Denot na penzionerite, posakuvaj}i im
toplo dobredojde, prijaten
prestoj i ubava zabava.
Vo pozdravniot zbor,
pretsedatelot na ZP Saraj, Rufat Ramadani, naglasi deka posebno zadovolstvo mu pretstavuva vakvoto dru`ewe
i se zalo`i ovaa sredba da prerasne vo
tradicionalna, so {to }e se zajakne multietni~nosta. Toj im posaka na prisutnite
ovoj den da go pominat so muzika i oro.
Vo imeto na op{tinata Saraj, sekretarot na op{tinata Xeqaq Jakupi, gi pozdravi prisutnite i im posaka prijaten
prestoj. Toj posebno se zadr`a na dobrata
sorabotka so Zdru`enieto na penzionerite vo op{tinata Saraj i izrazi podgotvenost za ponatamo{na sorabotka i
pomo{.
Prisutnite i gostite gi pozdravi i gradona~alnikot na op{tina \or~e Petrov,
Sokol Mitrovski, koj ~estitaj}i im go
praznikot im posaka vakvite dru`ewa da
im bidat del od nivniot `ivot, a mladite
da u~at od penzionerite.
P
Na sredbata, prisutnite gi pozdravi i
im go ~estita{e Denot na penzionerite
20-ti septemvri, pretsedatelot na SZPM,
Dragi Argirovski. Vo svoeto obra}awe
toj se osvrna na postoeweto na penzionerskata organizacija vo Makedonija od
1946 godina, pa se do denes koga taa prerasna vo zna~ajna organizacija. Toj gi istakna proektite {to Sojuzot gi ostvaruva
vo ramkite na sorabotkata so Vladata, i
gi navede pridobivkite {to gi imaat penzionerite.
Vo svoeto obra}awe, gradona~alnikot
na Skopje, Koce Trajanovski, re~e deka
mu e milo {to e me|u penzionerite i istakna deka tie zaslu`uvaat iskrena poddr{ka vo site nivni aktivnosti. ^estitaj}i
im go praznikot, toj im posaka mnogu dru`ewa, sre}a, zdravje i dolg `ivot.
Na krajot od sobirot, prtsedatelot na
SZPM Dragi Argirovski, po povod Denot
na penzionerite na Makedonija priredi
priem za pretrsedatelite i pretstavnicite na zdru`enijata, prisutni na sredbata.
Sredbata be{e dobro osmislena i organizirana, dru`eweto trae{e re~isi
cel den so pesna i oro.
V. P.
P E N Z I O N E R plus
oktomvri 2014
IZBOR 21
IZBOR 22
P E N Z I O N E R plus
oktomvri 2014
Download

Vo - СЗПМ