VESNIK ZA ODVITKUVAWE
IZLEGUVAL KOGA ]E MU TEKNE A SEGA SEKOJA PRVA SABOTA VO MESECOT
IV IZDANIE ! GODINA 65 ! BR 1660 ! 6 NOEMVRI 2010 GODINA ! BESPLATEN PRIMEROK
UBODNIK
LUSTRIRANA MAKEDONIJA
Lustracijata zema sè pogolem zamav. Pretsedatelot \orgi Ivanov odi
kaj Boris Tadi} da mu dade da gi kopira dosiejata; Paraskeva kaj Ceca
Ra`watovi} da ne i ostanalo ne{to
od ma`ot i; Sr|an Kerim se nategnuva so Janko Ba~ev „koj e koj“ i koj e
student na resavskata (prepi{uva~kata) {kola; nekoj frla dosieja vo
dvorot i gradinata na [pend Qu{i
i gi raboti lu|eto kako bav~i... Sega
se o~ekuva vladata da raspi{e tender za baja~ka bidej}i komisijata za
lustracija uplav fati od tolku rabota {to ja ~eka. Taa nitu smetala
deka vo Makedonija mo`e da ima tolku kodo{i! Od kaj niknaa?! Zatoa
predlaga: Pri popisot da se stavi
grafa za samoprijavuvawe na kodo{lakot. Taka site naivni }e se zaletaat kako muva na lepak, nadevaj}i
se deka eden den }e stanat politi~ari. Oti kaj nas, barem do sega, naj
golemi kodo{i se onie koi se pletkaa i se pletkaat so politika. Dosega – ne vidovme normalen ~ovek da
bide osomni~en za kodo{ewe!
Izgleda deka i vo dr`avniot vrv
na Filipini ima nekoj Makedonec! I
tamu e donesen dibidus glup zakon!
Zamislete si: zakon so koj za pogre{no peewe himna sleduva kazna! E za
ovoj Zakon kaj nas tolkavi budali da
go donesat! Nie si imame zakon so koj
Darko MARKOVI]
EVROPA PREPORA^A:
VLASTA DA SE OBLE^E
VO [email protected]! I ONAKA
GO PRESPA MANDATOT!
Vasil TOLEVSKI
Vasil TOLEVSKI
Miroslav GEORGIJEVSKI
LUSTRACIJA
sledi kazna za vr{ewe na golema i
mala nu`da vo grmu{ka. Koj Makedonec }e vr{i golema nu`da i vo ist
moment }e ja pee himnata?! Nikoj. Makedonecot kako poparen stanuva koga
}e ja ~ue himnata, a ne pak koga sam
ja intonira!. Zna~i: tehni~ki e neizvodlivo da se vr{i golema nu`da vo
stoe~ki stav i da se pee himna. Koj ne
mi veruva – neka proba! (za proba ne
se naplatuva a i ne se kaznuva) A i
higienski e prili~no neprakti~no.
Vtora rabota: Makedonecot koga e vo
golema nu` da, ne ja pee himnata. Toga{ ja isvirkuva.
Zatoa pak makedonskite Albanci
igraat fudbal pred ambasadata na
Srbija vo Skopje, bidej}i Srbite vo
Italija go zapalija znameto na Kosovo. A za toa {to nekoj go frli makedonskoto zname vo Ki~evo, nikoj nema
aber {to igra se igra! Namesto na
dva gola, site zastanaa na eden gol
- igraat Viktorija. Taka na svetot
ne mu doka`uvame deka sme sploteni. Vo Evropa nacionalno zname
ne smee{ ni nakrivo da pogledne{,
a kamoli da go gazi{. Zatoa na{ive
sakaat da bidat azilanti – da go bacuvaat tu|oto zname. A so na{evo
samo da odr`uvaat higiena – gazot
da si go bri{at.
2
DENOVI LI SE DENOVI
MILuVAwE
Janko Ba~ev veti ako Pretsedatelot go pomiluva deka }e
go obelodeni dosieto na Sr|an Kerim. Najdobro }e e pretsedatelot Ivanov da go miluva se dodeka Ba~ev gi obelodeni site tajni dosieja!
AzILAnTI
Brisel pobara pod itno Vladata da si gi pribere azilantite.
Dali toa zna~i deka i ministrite po~nale da baraat azil?
DupKI
Sre}a na{ata {to na{ite pati{ta se polni so dupki.Taka
barem nema {ansi crna ma~ka da ni go prese~e patot za
Evropa!
JAVnOST
Vladata po~na da se fali i so izgradbata i rekonstrukcijata na Javni toaleti. A opozicijata i zameruva deka ne poka`uva JAVNOST vo rabotata.
KnI[KI
Studentite obvinuvaat deka do studenski krevet naj~esno
se doa|a so partiska kni{ka. Ne e to~no! Ako ne veruvaat
neka proverat so partiska kni{ka na nekoja opoziciona
partija!
^ITAJ pOVE]E
Ne mie dokraj jasna kampawata „^itaj pove}e“. Ne e precizirano dali treba da se ~ita na glas ili vo sebe!
Darko MARKOVI]
GRADAcIJA
Necenzurirana izjava na Gradoa~alnikot na Skopje Koce Bi~
Trajanovski: „So Gradona~alnikot Mexiti imame odli~ni
odnosi... mo`e da se re~e deka se mnogu dobri...“
GAGA
Ministerot Mile Janakievski e prezadovolen od probnoto vozewe so prototipot na dvokatniot avtobus vo retro
stil. Taka e toa koga za proba pari ne se dava .
^InEwE
Opozicijata obvini deka spomenikot na Filip Vtori }e
~ini okolu tri miliona evra. Vistinska sre}a e {to vlasta ne re{ila da pravi spomenik na Filip Vtori. Kolku li
milioni evra }e ~ine{e toj ako e tolku skap spomenikot
na Filip Vtori!
Lu\E
Koga gi komentiraat odlukite na Ustavniot sud, ministrite istaknuvaat deka zboruvaat kako lu|e. [teta {to koga
komentiraat drugi raboti ne zboruvaat kako lu|e!!!
[email protected]
Od NATO po kojznae koj pat povtoruvaat deka ne se otka`uvaat od Makedonija. Kaj }e ni be{e krajot da ne vode{e NATO!
Mile \OR\IJOSKI
POLITI^KA
METEOROLOGIJA
Soobra}ajot na site patni pravci niz dr`avata se odviva bavno po mestimi~no politi~ki korektni kolovozi.
Na voza~ite im se prepora~uva prilagoduvawe na brzinata na dvi`ewe kon Evropa od 2 km na ~as i po~ituvawe
na soobra}ajna signalizacija, jasno obele`ana od Evropskata Komisija.
Krajna vnimatelnost niz trasiranite politi~ki prevoi, kade e po~esta pojavata na positni odroni koi mo`at
da eskaliraat do totalen zastoj vo nasoka kon Evropa.
Ova osobeno se odnesuva za patniot pravec Skopje - Atina, i toa na delnicite kaj Vladata, vo blizina na Sobranieto i kaj Opoziciskata klisura.
Svle~i{teto na me|unarodniot paten pravec Skopje
- Brisel preku planinskiot prevoj Kompromis se o~ekuva
da bide sanirano, za da se izbegne 10 godi{en zastoj na
patnicite na grani~nite premini.
Po zamaglenoto tranzicisko utro,soobra}ajot }e se
odviva so ograni~ena vidlivost kon EU.
Intenzitetot na soobra}ajot e umoren i letargi~en
nadvor od gradskite sredini.
Voza~ite se predupreduvaat da vnimavaat i na t.n.
udarni dupki, koi pri pogolema brzina, mo`at da gi razbudat od sonot za Evropa. Vo tekot na izveduvaweto na
politi~kite potfati na patot kon Evropa, soobra}ajot }e
se odviva samo ednonaso~no. Sudej}i po tempoto na izvedbata, dvonaso~nata cirkulacija se o~ekuva 2020 g.
Edin HAJDARpA[I]
DA SE [email protected] ZA NARODOT, NEMA[E
DA MU OTVORAAT NARODNI KUJNI.
Sabota, 6 noemvri 2010
Mile \OR\IJOSKI
ZAKUSKA
Ne`na melodija go prekina
sonot na Apostol. Bidej}i gladnite ptici ne mo`ea klun da otvorat a ne da peat, svireweto na
crevata na Apostol be{e edinstvenoto ne{to {to ja ubiva{e
mrtvata ti{ina. Se protegna, potstana i se seti na negoviot nekoga{en ritual – redovna utrinska
zakuska. Go otvori fri`iderot, a
tamu...! Paja`ina! „Izgleda vlasta
ubavo ni ja soplete mre`ata, pa
taa stigna i vo na{ite fri`ideri“
– pomisli Apostol.
I samo {to saka{e da ja zatvori vratata na prazniot fri`ider,
vo agolot na mre`ata zdogleda pajak. Da, pajak! Odedna{ se pojavi
{iroka i optimisti~ka nasmevka
na negovoto lice. Toa be{e bel pajak. A beliot pajak, spored predanijata {to gi slu{a{e od negoviot
socijalisti~ki po~inat dedo, nosi
sre}a. Bel pajak – sre~u deli! Apostol povtorno be{e sre}en. Be{e
blagodaren na premierot, pretsedatelot, ministrite od ovaa i onaa
vlada, zamenici ministri...
Za `al na Apostol, nasmevkata mu trae{e kolku i nade`ite na
na{ata fudbalska reprezentacija!
Pajakot ne be{e bel, tuku katran
crn, ama pobelen od studot vo fri`iderot! Toga{ gladniot pajak Apostol sfati deka vo fri`iderot
nema nitu ronka a ne zakuska! Se
ispla{i deka ako ne go istera pajakot od fri`iderot, `ena mu mo`e da stane pajak – Crna vdovica.
Najsmrtonosniot pajak za okolinata.
Svetot po~na da mu se ru{i
kako Kulite blizna~ki. O~ite po~nuvaa da mu se stesnuvaat kako na
Kinez. Ku~eto [arko, koga vide deka Apostol stanuva Kinez, se ispla{i za svojata idnina. Kinezite
so merak za zakuska jadat ku~iwa.
Apostol, koj na smetkata ima{e samo eden golem „kompir“ sfati
deka vo nivata ima zasadeno kompiri. Muzikata od crevata se pobrzo svire{e, pa Apostol mu ja letna vo ostavata da ja bara lopatata za da kopa kompiri. Vo ostavata ja nema{e. Isto i vo podrumot, pozadi ku}ata, vo ovo{tarnikot, vo plevnata... Lopatata kako
vo zemja da propadna. Zazbivtan i
razo~aran se zafrli vo stariot
kau~ so iskoknati federi i pomisli deka lopatata dobila noze.
Samo {to spomna „noze“, na TV-ekranot se pojavija nozete na premierot... a potoa i lopatata.
Stana i se zagleda vo televiziskoto frlawe lopati. Toga{
Apostol sfati deka – nema leb bez
motika. Naluteno, ja zede motikata
i vleze vo najbliskata furna. Posle kratko ubeduvawe so furnaxijata, silni tresoci, stenkawa,
ofkawa... na vratata od furnata
se pojavi Apostol so dve vekni leb
pod mi{kata.
„Nema leb bez motika, kako ni
pari bez lopata“ – si re~e Apostol,
gladno goltaj}i topli zalaci. Ode{e kako da e iden premier na Makedonija ili najmalku minister za
kultura, dodeka vo dale~inata se
naslu{nuva{e sirenata na policiskata kola koja se upatuva{e kon
furnata od koja Apostol si go izvadi lebot so motikata. Pogledna
nagore i se obrati na Boga so molba da go za~uva premierot koj mu
dade sovet kako da dojde do lebec.
Marjan An\ELOVSKI
TE[KO DEKA ]E IZLEZEME OD KRIZATA.
IZLEZOT NI E ZATVOREN SO SPOMENICI!
Vasil TOLEVSKI
3
Sabota, 6 noemvri 2010
Silata na edna dr`ava se gleda i od silata i sposobnostite na
nivnite voda~i! Setete se samo koj
ima najsilni lideri?! Se razbira
– najsilnite dr`avi.
Aleksandar Makedonski?! Ne postoel pogolem majstor od nego za onaa
rabota. Od Pela pa sè do Indija. Imal
nebroeno `eni, a da prostite, ni na
ma`ite ne im prostuval. Site okolu
nego imale malku podizlezeni o~i.
Taka i radiusot na gledawe im bil pogolem, {to im pomagalo vo voenite dejstvija.
Tito! Don @uanot na 20-ot vek? Vo
negovo vreme Jugoslavija bila svetska
velesila. Imal osumnaeset `eni! Decata negovi na maka bile – ne znaele
koja im e majkata! Ama koga prestanal
da rastura, se rasturi Jugoslavija.
Stalin be{e za red i disciplina.
Zatoa po red onaduval. Bil dobar fizi~ar, pa onaduval na studeniot Sibir, zatoa {to na studeno sè se sobira. Pa i onaa rabota kaj `enite.
Barak Obama?! Pretsedatelot na
najsilnata dr`ava na Balkanot i po{iroko. Ja onaduval sopstvenata sekretarka! Tu, do kaj mu do{lo!! Ne oti
mu se sakalo...tuku od patriotski pri~ini. Poradi demonstracija na silata
na dr`avata. Nema silna dr`ava bez
silen pretsedatel. A silata mora da se
doka`uva od den na den, i od no} vo
no}. Sega planira i `enata da ja ostavi, samo za da i se posveti na onaa rabota i na SAD.
Klinton? (Ako Grujo porano go izglasa{e zakonot za pu{ewe, Levinska }e
ostane{e anonimna). Klinton rastural... Ne samo dr`avi kako Jugoslavija
i SSSR. Rastural sè {to odi na dve noze, iako ponekoga{ toj samiot moral da
bide i na kolena. Zatoa SAD, za razlika
od nego, nikoga{ ne padna na kolena.
Zemete go Berluskoni. Premier
vo pastuvska snaga. Sarkozi! Pijannepijan, onaa rabota ne smee da ja namali oti mu otide Francija. [reder
pove}e pati bil na mati~ar otkolku
vo biblioteka! A vo Afrika? Buto,
Amin, Sengor...Tolku zapnaa da pravat silna dr`ava, {to od krevet ne
izleguvaa ovie afri~ki lideri-lavovi. Im gi nosele na tacna. Eden od
niv duri i mrtvi e... samo za da ja o`ivee dr`avata!
Denes slu{ame kako Al Gor i
Xorx Bu{ po~nale da se onaduvaat so
sorabotnicite. (Bu{ so Kondoliza Rajs!
Ne e za veruvawe! Jaka mu du{a).
Koj na{ politi~ar mo`e da se
pofali so vakvi aktivnosti? Ste
slu{nale li nekoja afera od vakov
tip? Ne? Normalno. Site se pravat
cve}iwa za mirisawe, a dr`avata ni
stana magare{ki trn.
Ama bratot Qube Bo{kovski ne
se slo`uva so toa na{ite vrednosti
da ostanat anonimni. Veti deka }e go
objavi spisokot na na{ite patriotihomoseksualci. Barem za niv narodot
ne }e mo`e da ka`e deka so gazot ne
mrdaat za dr`avata! Ovie `rtvi za
narodot i toa kako mrdaat so gazovite!
Zatoa ~estitki i blagodarnost za
na{ive politi~ari koi se ugledaa na
svetskite politi~ari, za Makedonija
da stane svetska velesila. Za toa
imame uslovi. Neli papandreu veli
deka sme tvrdoglavi kako magariwa?!
A se znae koj drug kvalitet, pokraj u{ite, go ima magareto.
Od vakvite aktivnosti na na{ite
politi~ari-homoseksualci sepak najmnogu }ar }e ima narodot. ]e mo`e da
zdivne malku. Vasil TOLEVSKI
MAKEDONIJA STANA
KAKO DIZNILEND!
DECATA SI IGRAAT VO NEA!
Vasil TOLEVSKI
Veselin zIDAROV
Miroslav GEORGIJEVSKI
ANGELOVI MAKI
ZNAEME [TO E [email protected] KAZNA!
NAPRAVIVME BOG OD VODA^OT.
Mile \OR\IJOSKI
OpOzIcIJA
Zapalija sve}i za Gospod da go ~uva narodot!
A potoa mu ja duvnaa.
Ne ni treba vselenski brod za da vidime marsovci.
Do sobranieto mo`e i pe{ da se stigne.
Sarma za Ginis, tav~e za Ginis...
Svetot }e pomisli deka imame {to da jademe.
@ivotot pove}e ne ni visi na konec.
Skinavme konci!
^udni se Bo`jite pati{ta.
Osobenmo koga Gospod {eta niz makedonija.
Vlasta e kako dobrata vila na Pepela{ka.
Mnogu staorci,tikvi i kowi dobija novi ulogi.
Na zemjinata topka ima mnogu pusti ostrovi.
Balkanot e edinstveniot pust poluostrov.
Marjan An\ELOVSKI
Gligor BA[IROV
4
zlatko KRSTEVSKI
NARODOT ZBORUVA
Kako da sme go zgre{ile terminot za{to vremeto sekako sme go zgre{ile. Namesto lustracija pravime op{testvena kastracija. Sega sè izleguva na videlo - i na{ata politi~ka impotencija i na{iot op{testven kapacitet za istorisko ras~istuvawe so minatoto.
Namesto da ras~istime so minatoto i so kodo{ite i
taka da odime napred so jasna misla i otvoreni karti, nie
napravivme novi dubiozi i novi somni~ewa. Sega se site
somnitelni, osven onie koi si gi uni{tija svoite dosieja na
vreme. Tie se sega najglasnite. Tie sudat i presuduvaat.
Familijata navreme se obezbedi. Za nivniot istaknat
~len, Sozdatelot na Familijata nema ni{to, zatoa {to se e
taka dobro uni{teno pa Familijata misli deka nikoj ne znae.
A site znaat.
Vo stilot na komunisti~kata praksa, vlasta ja izmisli
lustracijata. Vo komunizmot bea vnatre{niot i nadvore{niot neprijatel. Bidej}i nadvore{niot ve}e i slu`beno si
go imame (Grcija), ni treba{e i vnatre{en. Ova osobeno za ponudata da bide kompletna. Bidej}i Albancite, po Ramkoven,
ve}e ne se neprijateli tuku cvrsti koalcioni partneri, tie
ne mo`e da ja igraat taa uloga. No vlasta iskoristi i popatno da se osveti za nekoi neprijatnosti koi gi ima{e. Na
primer, Ustavniot sud koj stavi rampa za eden kup nivni gluposti. Pa toga{ neka visi Pedro, to est pretsedatelot na
Ustavniot sud.
(Edna mala digresija. Spored kauzata na VMRO pretsedatelot na Ustavniot bi trebalo da bide niven, za{to se zanemaruva faktot deka ako bil vrbuvan od UDBA bil zaradi
ideite na VMRO. I toj bi trebalo da bide junak {to na 16
godini bil tolku svesen. No izgleda toa ne e bitno, za{to
bitnoto e deka e toj sega pretsedatel na Sudot. Vo niven prevod - neprijatel.)
Arno ama, Albancite pak napravija smut i po~naa da fr~at dosieja Vujko, Tetka, Sava, Drina, pari, predavstvo. Toa
ne be{e prvobitno vo planot na lustratorite. Kako }e se izvadat }e vidime.
Sepak lustracijata ima pozitiven pridones. Duri sega
sfa}ame kakvi bilmezi ne vodele sive ovie godini. Ili ne
znaele ili znaele ama ne im teknuvalo, ili iako im teknuvalo ni{to ne prezele. Samo kako mali deca si igrale i gledale po tu|i dosieja i se sitele so sitni ucenuvawa i podmestuvawa. Kako vo nekoe realiti {ou.
O kej, drugite postkomunisti~ki zemji si napravija lustracija, ja zavr{ija rabotata na vreme. Kaj nas decata i vnucite na nekoga{nite udba{i zafa}aat najdobri mesta vo
biznisot i op{testvoto i se e vo red. Nekoj od nivnite pretci }e bidat rehabilitirani vo vosok i staveni vo Muzejot
na istorijata zamislena i tolkuvana od Grujo, Familijata i
nekoi drugi koi so istorijata nemaat vrska.
Na po~etokot na raspadot na Jugoslavija od Belgrad
stignuvaa tezi za toa deka postojat narodi koi bile "istoriski“ i drugi koi bile "neistoriski“ i deka ovie vtorive
nemale kapacitet da sozdadat svoi dr`avi.
Pojma nemam zo{to li mi padna na pamet ovaa epizoda?
Spletkator
Darko MARKOVI]
LUSTRACIJA
NATALITETOT VO [email protected] OPA\A.
A I ONIE KOI [TO SE RODIJA - ZA @ALEWE SE!
Sabota, 6 noemvri 2010
nikos TOMOVSKI
cRKnATO
cRncI
pROMAJA
Goran Misovski od NSDP najavuva akcija na dr`avnite institucii: Poradi skore{niot
popis, }e se bri{at umrenite
od Izbira~kiot spisok, ama samo onie koj }e umrat do den dene{en! Tie {to }e umrat utre
ili zadutre (ne daj Bo`e), }e
imaat sre}a da ostanat vo Izbira~kiot spisok i }e u~estvuvaat vo najgolemata makedonska lotarija.
19 amerikanski kongresmeni go zamolija
Barak Obama da pomogne Makedonija da
se integrira vo NATO. Ima golemi
{ansi ovoj predlog da se prifati od
strana na Obama, smeta Tito Petkovski,
bidej}i amerikanskiot pretsedatel
sekoga{ pomaga na onie – {to crn~at!
Sekoga{ koga na sobraniskata govornica e Vesna Bendevska, nejzinata sogra|anka, Aneta Stefanovska se podgotvuva za replika i sekoga{ e otvorena. Usta ne zatvora!
ARHITEKTuRA
Ermira Mehmeti smeta deka proektite
na Makedoncite i Albancite - „Skopje
2014“ i plo{tadot Skenderbeg, mnogu
}e ja ~inat vladata na RM. Edinstveno
idniot proektot na Egip}anite vo Makedonija }e bide besplaten! Egip}anite sakaat da napravat proekt za –
pustina! Glavnite vo RM, so svojata makotrpna rabota, maksimalno }e im pomognat da udovolat na ova barawe.
Taka Egip}anite }e dobijat pustina koj
nema da nè ~ini nitu skr{en dinar!
BOJAXIJA
GROBnIcA
Vo filmot „Imeto e ime“ na{iot postojan mu{terija, Pasko Kuzman, bez usul
izjavi: Grobot na Aleksandar Makedonski e tuka, ama ne go otkopuvame za
da ne izbie Treta svetska vojna! Na ekspertot po politi~ki marketing, Petar
Arsovski, ne mu ostana ni{to tuku samo da zaklu~i: Tuka ne e samo grobot na
Aleksandar tuku i na{iot grob. Zatoa
narodot bara, ako nema treta svetska
vojna, barem da ima narodna buna.
Pratenikot od VMRO, Cvetko Grozdanov, na TV-gleda~ite im odr`a predavawe za asocijativnosta na boite vo
Makedonija. Spored nego: sinata e boja
na SDSM, crvenata na VMRO! Edinstveno ne ja objasni asocijativnosta na
crnata boja. Za nea se podrazbira - taa
e bojata na narodnata sudbina.
GEJMEnKOVcI
Spored nekoga{niot gradona~alnik na
grad Skopje, Risto Penov, za razlika
od Belgrad, vo Skopje nema {ansi da se
organizira gej parada! Skopskite ulici se tesni za da sobere tolku gej-meni. Osobeno ako im se priklu~at i politi~kite rabotnici od site nivoa.
FILMAXII
Filmskiot re`iser Mil~o Man~evski,
ne mo`e{e a da ne zabele`i deka na
otvaraweto na festivalot “Bra}ata
Manaki” vo Bitola, 90% od publikata
bea politi~ari! Namerata na politi~kata publika e jasna: Tamu bea za da go
izu~at filmskiot zanaet pa polesno
da mu pravat - filmovi na narodot!
Sotir MAzGALOVSKI
5
Sabota, 6 noemvri 2010
Trkalo
Makedonija, kako
da svrti{, }e stane
eden golem zabaven
park. Muzej na voso~ni figuri. Repliki na
barok i antika kako
vo bajkite. Nedokvakani retro spomenici od
nekoi drugi vremiwa.
Infantilni reklami na Vladata. Infantilni ministri.
Detski igrarii so paso{ite.
Pla`i bez voda.
Trkaloto e kapak na se. Mislam, videle za prvpat ne{to na
svoite slu`beni patuvawa i ne
znaat {to e, ama sakaat da go
imaat. Pa kolku ~ini neka ~ini.
Ili pak bedata, mo`ebi,
se gleda pomalku odozgora, od
panoramskoto trkalo.
No sepak e dobro, onie koi
znaat od trkaloto }e mo`at vedna{ i panoramski da gi vidat
site gluposti na Gruevski.
Zatvori
Ima li zemja vo koja se smeta za rabotna pobeda ako renovirate nov zatvor ili go zgolemite kapcitetot. Vo seriozni op{testva ova se smeta za
nu`no zlo. Kaj nas za uspeh na
partijata na vlast. Manevski
{eta po zatvori i poka`uva kolku naprednale ~ove~kite prava i slobodi(!?)
Za niv izgleda i zatvorite
se kruna na uspehot na zalagawata 24/7.
Hilari
Hilari Klinton na Balkanskata turneja ne dojde kaj nas.
[teta, a imavme tolku da i poka`eme, za{to od nejzinata
po sledna poseta pred desettina godini koga ne u~e{e deka treba da vezeme i da pleteme ~ergi~iwa, mnogu naprednavme.
Zo{to ne sme ve}e interesni? Mo`ebi zatoa {to golemite ja igraat igrata, pobeduvaat
i potoa gubat interes. A nie sakame da si igrame pak iako ne
proglasija za nikakvi igra~i.
Grozjeto
Grozjeto go obravme. Vo vistinska i vo prenosna smisla.
Ova e eden od neposrednite
pridonesi na dr`avata vo eliminiraweto na mo`nosta Makedonija bilo koga da stane
vinska zemja. I dosega dr`avata se trude{e na site na~ini
toa da go onevozmo`i. No ovojpat se nadmina sebesi.
Avtobusi
Dvokatnite avtobusi }e
bile pridones vo vra}aweto
na stariot izgled na Skopje!
Ako tolku ~ezneat za staro Skopje neka po~nat da otvoraat
novi gerizi, neka vovedat kowski zapregi i pajtoni. Toa e
retro.
Dvokatnite avtobusi se okej. Se}avaweto veli deka gornite zadni }o{iwa na starite
avtobusi redovno bea mesta za
itni urinirawa. Nema da moraat da pravat javni toaleti.
RAPORT
Stev~e
Stev~e Jakimovski od op{tina
Karpo{ se `ali i
veli deka edvaj uspeva da se sprotivstavi na pritisokot za zgolemuvawe na katnosta
na zgradite.
No, toa e za naivnite. Na
istiot toj Jakimovski pre~ekoruvawa vo katnosta na zgradite mu se slu~uva{e i vo minatoto i sega, samo na nekolku
stotini metri od negoviot kabinet, a toj nitu reagira nitu
spre~uva.
Koga }e bide docna, }e se
po`ali i nekoj drug }e mu bide
vinoven.
Mile MAn^EVSKI
Angel VASILEVSKI
Uvod
Makedonija se podgotvuva
da se zadol`i. Vaka - taka, okolu milijarda evra }e vlezat za
kratko vreme. Zaedno so drugiot dolg cifrata stanuva zna~ajna. Ne e lo{o da se dobivaat krediti, osobeno koga nema{ pari. No koga parite }e
otidat na gradbi na gluposti
nameneti za podr{ka i kupuvawe na rejtingot na vlasta,
toga{ potsetuvawata se zagri`uva~ki.
Koga se prezadol`i, Jugoslavija se raspadna. Izgleda
nikoj ne saka{e da gi vrati
kreditite.
Braniteli
Branitelite baraat prava
kako i borcite od NOB. Mislam
deka sepak treba da se napravi nekoja razlika. Prvo, tie od
NOB, kakvi takvi, ne oslobodile od okupatorot ili nim im
dopadnala ~esta. Ovie od 2001
ne ne oslobodija, ama ni donesoa Ramkoven. Prvite otidoa
dobrovolno, vtorive ne ba{,
pove}e od nemajkade.
I partizanite ne se pretegnale od borbi, glavno begale od okupatorot. Vtorive ne{to ne gi vidovme deka se borat osven {to bea prisutni na
terenot. Ama podaleku od mestata kade {to se puka{e. Namesto da pukaat vo selski prodavnici menuvaa kur{umi za
pivo. Vo konfliktot od 2001
nema nieden zaginat vo borba.
Osven ako ne se smeta kapetanot koj se son~al na tenkot koga go granatirale.
I najva`no, dali na{a sudbina e postojano da imame nekoj koj }e ni trubi na glava - ej
nie koga se borevme! Partizanite ne zaebavaa so toj {tos
polovina vek. Zarem pak? Ili
toa e ona, deka istorijata se
povtoruva.
STARI KODO[I[TA
Nema olo{i ni kodo{i,
nema ni tajna {piuna`a!
Sé e kameleon kamufla`a,
i za narod mozo~na masa`a.
Lopatarewe
Gruevski, na otvoraweto na
nova sala na fakultetot za
fizi~ka kultura, zaigra fudbal i ping pong. Soodvetno za
promocija na noviot kapacitet.
Dali, da re~eme, pri otvoraweto na klinika za urologija, na primer, toj dobrovolno }e se podlo`i, na primer,
na pregled na prostatata. Soodvetno na povodot, neli.
A. [OQAKOVSKI
Ve la`at ovie dr~ni starci:
Barajte {piuni-pili{tarci!
Vratete se niz JU-vremeto...
I }e vidite od kade im e semeto!
Toni cVETKOVSKI
[TETA [TO NARODOT
NEMA PARI. PA DA SI
GO OTKUPI ONA
[TO MU GO UKRADOA.
MESE^EN
Miroslav GEORGIJEVSKI
Risto FIL^EVSKI
6
Sabota, 6 noemvri 2010
GLASOT NA NARODOT
Mile \OR\IJOSKI
Na rabotniot sostanok koj zapo~na vo 10 ~asot
pretpladne, vo pretsedatelskata rezidencija, sovetnikot za mediumite ima{e ne{to va`no da soop{ti:
- Gi dobiv rezultatite od najnovoto, mnogu obemno istra`uvawe na raspolo`enieto na javnosta.
- I, {to ima novo?! - be{e nestrpliv pretsedatelot.
- Poprvo mo`e da se ka`e deka ova e anketa za
neraspolo`enieto na javnosta.
- Vpe~atocite ostavi gi za sebe – se {trecna
pretsedatelot – mene me interesiraat konkretni podatoci.
- Zna~i, gra|anite ni pora~uvaat deka e vreme da
si gi ispolnime predizbornite vetuvawa.
- Koi vetuvawa, koga dadovme mnogu? – se vme{a
vo razgovorot i sovetnikot za kultura.
- Lu|eto baraat nekoi akcii. Vistina da vi ka`am,
ne se ni se}avam za {to se raboti – zboruva{e sovetnikot za mediumite i gleda{e vo hartiite pred sebe.
- Ako navistina sakaat akcija – go ima{e re{enieto pretsedatelot – toga{ na nacionalnata televizija emituvajte gi najubavite akcii! Neka se poka`uvaat najubavite akcii na Mesi od Barselona, Ronaldo
od Real i Runi od Man~ester Junajted!
- Lu|eto baraat i borba protiv kriminalot –
prodol`i mediumskiot sovetnik.
- Za da ne go baraat toa, na televizija neka se
prika`uvaat kriminalisti~ki filmovi i serii vo koi
dobroto go pobeduva zloto, pravdata kriminalot, a
zakonot korupcijata! [erlok Holms, Poaro i Eliot
Nes – toa se na{ite favoriti!
- A {to }e pravime so baraweto za pogolemi plati?
- Sè moram jas da re{avam – vozdivna {efot na
dr`avata i na moment se zamisli – naredete im na kamerite da gi snimaat sega{nite plati, pa neka gi zgolemat so opti~ki zum i taka }e bidat zgolemeni
nekolku pati!
- [efe, vie ste genijalec! Dozvolete mi da vi se
voodu{evuvam!-be{e voodu{even sovetnikot za vnatre{na politika.
- [to ima u{te? – genijalniot {ef go zabrzuva{e sovetnikot koj referira{e za rezultatite od
istra`uvaweto.
- Nezgodno mi e da vi go ka`am ova... - po~na da
se tufka – Lu|eto baraat da si odite.
- Sekako deka }e si odam. Naskoro odam. Podgotvete sè {to e potrebno za mojata prijatelska i
pove}ednevna poseta na karipskite-banana dr`avi so
koi gradime iskreni partnerski odnosi na baza na
polna ramnopravnost.
Aleksandar ^OTRI]
Miroslav GEORGIJEVSKI
USTA [TO E POLNA SO KAKO DA NE SMRDI KOGA
NAROD NE MELE NA PRAZNO. IMAME TOLKU RASIPANI.
Kostadin uSTApETROV
MOJ DO MOJOT
Od borbata za podobar `ivot,
ni ostana samo `ivotot!
Na{ite politi~ari se u~eni lu|e.
Ostanuva samo da gi nau~ime da mislat.
Mladite }e si ja baraat sre}ata.
Samo ~ekaat da napolnat 18 godini.
Velat: Vetuvawe, na ludiot raduvawe.
Zatoa vo partijata site se radosni.
Se prerodivme!
Vreme e za kr{tevka.
nikos TOMOVSKI
Keti RADEVSKA
Miroslav GEORGIJEVSKI
EVROPEIZACIJA
Вистината е во Европа. Ама – се-
Со новите членки Европа
уште сме далеку од вистината!
се подмладува.Со нас ќе се збудали.
Марјан АНЃЕЛОВСКИ
Весна ДЕНЧИЌ
Нас не не погодуваат критиките од И до сега влегував во „Европа“
без визи – купував чоколади
Европа. Добро се криеме.
Љупка ЦВЕТАНОВА
бонбони за децата!
Костадин УСТАПЕТРОВ
Ние сме примерни граѓани.
Европа не зема за пример
Власта го знае патот за Европа.
како успеваме да преживееме!
Само што тргна авто-стоп!
Ристо ФИЛЧЕВСКИ
Сашо БЕТОСКИ
NE IM PRO[TEVAJ [email protected]!
DOBRO ZNAAT [TO PRAVAT.
Qupka cVETAnOVA
SÈ E BIV[O OSVEN MENE
Koj }e pomisle{e deka so tranzicijata
}e se slu~at nekoi ~udni raboti. Taka na primer: odedna{ jas stanav biv{i rabotnik od
edna biv{a golema firma – biv{i zagubar,
koja be{e edna od najgolemite i najuspe{nite vo biv{iot re`im vo biv{ata dr`ava.
No, u{te pointeresno e toa {to mojata egzistencija prodol`i vo nekoi novi privatni
firmi, koi isto taka nabrzo stanaa – biv{i.
[to se odnesuva do mojata sega{na egzistencija povtorno se javi problemot so
istiot zbor. Pa taka, sega sum gra|anin na
novata, no sepak biv{a, ili Biv{a Jugoslovenska Republika Makedonija.
Koga }e se spasam od seto ova – biv{o?
Pa, najverojatno koga i jas }e stanam isto
taka – biv{i!
Ivan RuSJAKOV
7
Sabota, 6 noemvri 2010
TRIUMFALNI PORAZI
VASIL TOLEVSKI
NA NA[IOT \AVOL I
KRSTOT MU POMAGA!
MUZIKA ZA GLUVI
So piperki i patlixan ne se `ivee.
Zatoa go obravme bostanot!
Vo ime na narodot si napravi prezime.
Koga }e stigneme vo Evropa?
Me zabolea kolenata od odewe.
Vlasta ne gi napu{ta svoite gra|ani. Gi dr`i v {aka.
O~egledno deka nervite na Makedonecot
se od slab materijal. Redovno mu se kinat.
Zmija od ~ovek, pa u{te i so krila! Vlasta ne mu gine.
Turisti~kite patuvawa deluvaat vrz emociite.
Koga ja zapoznav svojata tatkovina – zaplakav.
Darvin ja utna evolucijata.
Kaj nas magariwata stanaa – me~ki!
Imame individualen kvalitet
za Evropa a kolektiven za Afrika!
Narodot o~ekuva{e opera. A mu dr`at opelo!
Ne daj bo`e vlasta da stane idealna.
Ne }e mo`am aforizam da napi{am.
Imaat vizija kako da ne izvle~at.
]e ne vle~at so ja`e okolu vratot.
Koga pozicijata e goltar,
opozicijata mo`e da se nadeva deka nekogo }e seksa.
Dobitokot se vrzuva so ortoma.
Narodot so zakoni i amandmani.
Na{ite bogovi i Biblijata }e si ja prepi{at sebe si.
Nam ni treba voda~ so paranormalni
sposobnosti, a ne so nenormalni!
Mile MAn^EVSKI
Miroslav GEORGIJEVSKI
POKLONUVAWE
Go vikaa Petre Makedonija,
zatoa {to Makedonija ja saka{e
pove}e od sebe. Nema{e utro a da
ne pomine pokraj spomenikot {to
be{e pred Vladata; da zastane vo
ispraven stav, a potoa tivko da se
pokloni. ]e postoe{e malku vo
svitkan stav, a potoa }e se isprave{e i so vperen pogled vo spomenikot, im oddava{e utrinska
po~it. A potoa gordo i ispraveno
ode{e niz gradskite ulici.
Denes Petre, nekoga{ so prekarot Makedonija a sega so nede-
finiran prekar, trgna kon spomenikot pred vladata. Se pokloni po navika, se ispravi po navika
i po navika, gordo i ispraveno trgna kon gradskiot plo{tad. A tamu?! Od spomenici ne mo`e{e da
ja vidi nekoga{nata „Stokovna
ku}a„. Od po~it kon Makedonija,
se pokloni pred prviot spomenik.
Potamu pred vtoriot, tretiot...
Broj im nema{e. Navedni se, ispravi se... i taka mu mina celo
pretpladne! Utredenta pak isto.
Gore-dolu, gore-dolu... Po stotina
pati na den. Decata po~naa da go
vikaat Petre pumpata. Klap doluklap gore, ispravi se! Od po~it
kon negovata Makedonija, se poklonuva{e pred sekoj spomenik. Bez
ogled dali e so kow ili bez kow.
Ovoj den Petre, nare~en Vardarska Makedonija, ne se pojavi
pred spomenicite na utrinsko poklonuvawe. Eden od `ivite spomenici, Vangel krofnaxijata, dozna deka Petre le`i bolen vo
Dr`avnata bolnica. Mu se fatila ki~mata. Od po~it kon Makedonija. Velat: }e ostanel taka svitkan za navek. Taka na{iot Petre
so nekoga{niot prekar Makedonija, nikoga{ pove}e nema da odi
gordo i ispraveno niz gradskite
ulici.
ZA NEKOGO SOBRANIETO E PAZAR A ZA NEKOGO [email protected]
JASLI. ZAVISI OD TOA ZA KAKVA STOKA SE RABOTI!
NA[ATA ZEMJA
Ne bi sakal da sum zemja.
Pogotovo ne – na{a zemja. Na{ata zemja stana kako hartija,
mora da trpi sè. Vo nea gi zakopuvaat mrtvite. A i `ivite!
Samo {to na mrtvite im peat
popovi, na `ivite-koj stigne
od izbranite. Mrtvite imat
{ansa barem na sekoi ~etiri
godini da voskresnat. Kaj `ivo
zakopanite toa odi malku pote{ko. Vo na{ata zemja mrtvite
gi zakopuvaat `ivite! Ideolo{kite mrtovci se kako zombi –
odat kako muvi bez glavi, go
`iveat na{iot `ivot kako svoj,
a `ivite - du{a nemaat od niv.
Na{ata zemja porano ja sakav od dnoto na du{ata. Sega,
otkako mi ja izvadija du{ata,
mi ostana da go sakam samo dnoto. A na{eto dno e gore.
Porano gi sakav ministerstvata.
Go sakav ministerstvoto
za zdravje. Vo sekoja klinika
mo`ev da odam koga i da posakav i doma se vra}av cel! Dva
bubrega, komplet xiger, 7 metri tenki creva, a deboloto ne
go ni merev - mi be{e polno,
itn. Sega ~ovek posle vra}awe od klinikite, mora da si
gi prebroi bubrezite dali mu
se na broj. Xiger nema – odamna ni go izedoa. A srceto?! Samo {to ne puknalo. Samo crevata ne mora da se proveruva-
at, kr~eweto ka`uva deka se
tuka. Zgora na sè, site ministri go falat na{eto zdravstvo, a tie za obi~na kivavica
begaat kaj prviot privatnik!
Go sakav i ministerstvoto
za vnatre{ni raboti. Koga }e
me zapre{e toga{en milicaec
(sega se policajci), prvo }e se
pozdravevme kako najbliski
rodnini, kako edna majka da ne
rodila. Sega – majkata mi ja e...
Po aktivnostite na na{ive policajci mo`e{ datata da ja odredi{! Dojde li 25-ti vo mesecot ostavi ja kolata doma i odi
pe{, bidej}i po~nuva lovnata
sezona. Se lovi i divo i `ivo,
samo da se napolni buxetot za
plata. Ako podnese{ barawe za
biometriski paso{, }e mora
bioritamot da ti se promeni.
Velat deka se ~eka i do dve godini. Ni{to stra{no, koga se
nema drug izbor... Nekoi so zadovolstvo ~ekaat i po ~etiri
godini – koga ima drugi izbori.
Go sakav i ministerstvoto
za obrazovanie koe vade{e
sekakov stru~en kadar. Sega
se vadat u~eni kadri - od pamet da te izvadat. Na sekoja
klupa – limena kutija od kompjuter; pred sekoe dete – badijala kniga; sekoj profesor –
badijala odi na rabota... Pozadi sekoj }o{-univerzitet!
Denes student ne mo`e da diplomira, samo ako umre!
Gi sakav i drugite ministerstva, ja sakav vladata, premierot, pretsedatelot... Ja sakav makedonskata televizija,
go sakav MANU, gi sakav fab-
rikite, kombinatite, nivite,
poliwata... So nekolku zbora
- ja sakav svojata zemja. Taka
me u~ea: Sakaj ja svojata zemja
kako o~ite svoi. Duri i na onie
{to ~itaa so Brajova azbuka
im go velea toa! A go slu{av i
}elavion... Lenin... U~i, u~i i
samo u~i. I u~ev i u~ev i samo
u~ev. Ama na mojata zemja, vakvi u~eni kadri ne i se potrebni. Poubavo da u~evme za prostitutki! Barem kaj niv rabotata redovno se pla}a. I so
zadovolstvo se raboti.
Sega na{ata zemja pove}e
ne me saka. Nitu mene nitu mojot narod i narodnosti, malcinstva i malcinski grupi.
Na{ata zemja pove}e ne ne
saka nas - nejziniot narod. Gi
saka niv.
8
Karikaturi: Darko MARKOVI]
Sabota, 6 noemvri 2010
ANALIZA
TRIUMFALEN KAPIXIK
So meseci razmisluvam i nikako ne mo`am da razberam koj e
motivot i namerata premierot da
gradi triumfalna porta vo centarot na Skopje na mesto koe slu`i za
parkirali{te na taksisti. Dali
Gruevski saka da go ovekove~i poskapuvaweto na taksi uslugite ili
ne{to posuptilno se krie zad ovaa
napoleonska namera.
Poznato e deka Gruevski izvojuva mnogu pobedi. Go uni{ti nacionalniot TV servis pretvoraj}i
go vo vladin kajron, gi napolni
{kolskite magacini i podrumi so
pove}e kompjuteri otkolku {to
imame deca i sega nabrzina mora
da pravime deca zaradi kompjuterite. Vovede internet vo selata i
sega, namesto da ja obrabotuvaat
zemjata i pijat pivo pred selskite
zadrugi, selanite dr`at xojstici
vo racete i otepuvaat vreme. Izgradi teniski igrali{ta, a nemame pari za top~iwa. Se redat pobedi na sekoj plan i vo sekoe selo i
grad, a najmnogu vo Skopje. Pravi
`i~arnica na Vodno, turisti~ko
selo bez `iteli, panoramsko trkalo i bezbroj spomenici za site
nacionalnosti. Ostanuva u{te da
napravi spomenik na spomenicite.
Mo`ebi toa }e bide triumfalnata porta. No,ne. Ima u{te zacrtani no neizvojuvani vojni. Univerzitetot "Sv Kiril i Metodij“ u{te
dava otpor i ne dozvoluva da bide
raspar~en, klini~kiot centar isto taka. Sportot e pobeden i nikade go nema. Ostanaa nekolku `ivi
fudbaleri {to izbegaa vo stranstvo i tolku. I so decata vo u~ili{tata ne e zavr{eno. Kako preodna faza povle~eni se u~ebnicite i sega prevospituvaweto }e
se odviva usno. No {to stanuva so
vozrasnite. Golem del od niv sè
u{te saka da misli so svoja glava,
a toa ne e planirano vo prerodbata.
Mo`ebi tuka le`i odgovorot
na pra{aweto zo{to Triumfalna
porta? Koga posledniot "predavnik“ }e bide prevospitan i }e zeme partiska kni{ka od DPMNE,
Grujo }e pomine triumfalno niz
portata, pa }e se vrati nazad i pak
}e pomine. I taka do beskraj.
Edinstveno se pla{am deka
otvorot na triumfalnata porta
ne e dovolno {irok bidej}i toj
koga odi mafta so nozete levo desno, a i racete gi kreva povisoko kako ptica koja saka da poleta
taka {to postoi opasnost da se
povredi, a nie toa ne go sakame.
Nie sakame da odleta.
DAR - MAR
SO KROMID I LUTO PIPER^E
1. Istorijata ja pi{uvaat onie {to }e
pobedat na izbori.
2. Odime napred: sekoe ~udo za dva dena.
3. Gre{kite gi priznavame na tu|a smetka.
4. Imeto, imeto,... Ne ubeduvaat deka
imeto ne e potpolno bez prezime.
5. Spomenik do spomenik, a narodot vo
Kanada i Avstralija.
6. Koga dr`avata e prezadol`ena narodot
ne mo`e da ja stasa.
7. Niz triumfalnite kapii narodot
pominuva so navednati glavi.
8. Ekonomijata e sè poblisku do
ekologijata.
9. Sakam da ka`am, ama ne znam da pre~am.
10. Zalutavme, a sekoj ode{e po svojot pat.
DAR MAR
9
Sabota, 6 noemvri 2010
zO[TO RIBITE MOL^AT
Odamna ribite sakaa da prozborat, no lo{oto iskustvo gi odvra}a{e od taa namera.
Mnogu odamna, koga edno malo rip~e saka{e da
ka`e ne{to i ja otvori ustata, ne zabele`a deka zad
nea ima pogolema riba koja ja do~eka so otvorena usta
i ja lapna. Taa {to ja lapna male~kata be{e lapnata
od druga pogolema riba, a taa od u{te pogolema i u{te
pogolema i u{te pogolema. Sekoga{ ima{e nekoja pogolema riba i zatoa ribite, ednostavno, re{ija da mol~at odnosno da ne otvoraat usta.
NARAVOU^ENIE: Ako ne saka{ da bide{ riba
izlezi na suvo.
KEnGuR^ETO I LILJAcITE
ARBEn XAFERI koj karierata ja po~na kako izvestuva~ na TV pri{tina od filmskiot festival vo Belgrad STOLE pOpOV kone~no dobi pari za nov film. Ostanuva
se ~ini kone~no i samiot dobi uloga vo lustracijata na enigma dali nikola Gruevski kone~no razbral koj e Mil~o
Man~evski ili Stole popov razbral koj e nikola Gruevski.
vrvot od DuI.
Za da se zasolni od do`dot edna majka-kengur
vleze vo pe{tera. Vnatre se rastrese od do`dovnite
kapki i maloto kengur~e ja izvle~e glavata od maj~iniot xeb i pogledna kon pe{terskiot svod kade zabele`a stotina lilaci kako spijat visej}i so glavite
nadolu
- Mamo za{to nie kengurite ne spieme vaka kako
lilacite? - Ja pra{a majka si maloto kengur~e.
- Zatoa {to sè }e ni ispadne od xebovite, - mu
odgovori taa.
Kengur~eto se zamisli malku i go pikna glav~eto
nazad vo xebot.
NARAVOU^ENIE: ne gledaj nagore ako zavisi{
od tu|iot xeb.
KOALIcIJA
Lavot nikako ne mo`e{e da ja zadavi `irafata.
Sekoga{ koga saka{e da i se ka~i odzadi za da potoa
preku grbot dojde do nejziniot vrat i da ja zadavi, `irafata ke mavne{e silno so kopitata i }e go butne{e
lavot na zemja.
Lavot dolgo vreme razmisluva{e kako da go re{i
ovoj problem za da dojde do vratot i najposle sfati deka treba da vleze vo koalicija so majmunot. Majmunot
lesno se iska~i po vratot na `irafata, a taa za da se
oslobodi od nego, mora{e da go svitka vratot za da go
udri majmunot od zemja. Vo toj moment lavot skokna od
zad grmu{kata, ja zgrap~i za vratot i `irafata nikoga{ pove}e ne ja krena glavata.
NARAVOU^ENIE: Ako saka{ da dojde{ do vrvot
koaliciraj i so majmuni.
MA^OROT MOMO
JAnKO ILKOVSKI -JADI BuREK, simbolot na "uspe{pAnDE KOLEMI[EVSKI eden od doajenite na ma- noto“ TV-voditelstvoto od vremeto na nikola Gruevski
kedonskoto novinarstvo, pokraj nekolkute kolumni denovive na golemo se vrati na na{ata mediumska scena
u~estvuvaj}i vo "Milenko nedelkovski {ou“.
Dobro e {to pande po~na da se vra}a od dnoto.
e fenomen sam za sebe. pokraj Milenko nedelkovski i
Slobodan Tomi}. Janko e najsilnata alka od trojkata zaslu`ni za doa|aweto na Grujo na vlast. Istovremeno toj
}e bide i eden od najzaslu`nite za negovoto zaminuvawe.
Ma~orot Momo gleda{e televizija. Ima{e dokumentarna programa vo koja Momo so zanes gleda{e kako
me~kite lovat lososi vo rekite na Kam~atka.
Momo u`iva{e vo snaodlivosta na me~kite koi,
stoej}i na eden trkalezen kamen vo vodata, gi fa}aa
za stotinka od sekunda golemite ribi koga }e skoknea
nad vodata.
Pou~en od ova iskustvo ma~orot Momo izleze
nadvor i otide na kejot od ezeroto. Zastana na rabot i
se zagleda vo malite rip~iwa podgotven so ednata
{epa vo moment da go zgrap~i rip~eto {to }e skokne.
No nitu edno rip~e ne skokna nad vodata.
Docna vo no}ta se vrati Momo doma so prazni race i prazen stomak. Se zagleda za moment vo maliot
ekran, no ne go vklu~i. Legna i zaspa gladen.
NARAVOU^ENIE: Gledajte turski serii.
DAR-MAR
10
Sabota, 6 noemvri 2010
SPOMENICI
TOP HIRURGIJA
STARO SKOPJE
KREDITI
VODA
TRIUMFALNA PORTA
URBANIZAM
11
Sabota, 6 noemvri 2010
NIZ IGLENI U[I
Dolu demokratijata !
Treba da ja po~ustvuvaat i onie na dnoto !
Za razlika od nas Sizif bil sre}en ~ovek.
Ne nosel nikogo vrz grb .
I sovesta ima vkus. Ne gi jade politi~arite .
Imaat nose~ka uloga. Gi vle~at za nos !
Go izneverija narodot. Mu dozvolija da se vqubi vo niv !
Oblekata ne go pravi ~ovekot, ama na nudisti~ka pla`a !
Na{ite politi~ari vnimavaat na identitetot.
Zatoa i ne ja simnuvaat maskata .
Si pravat vol{ebno stap~e. Go delkaat narodot .
Na tapite politi~ari se im bode o~i !
I koga diktatorot ja zadovoluva pravdata
podanicite se kako ebani !
Vrv na demokratijata: prvo voda~ot si izbra narod,
a potoa narodot so izbira voda~!
Mile \OR\IJOSKI
KRLEVIZMI
Mnogu gi sakam bankomatite! Do petnaesetti
mo`am da vadam pari, a do prvi da se slikam.
“Imate li mozok?” – pra{a lokalniot politi~ar
vo mesarnicata i slatko gi nasmeja prisutnite.
Nu`data gi menuva zakonite, no ne ~ekajte
narodot da dobie proliv!
Koga se jade – jadam, a koga se pie – pijam.
Koga se raboti, mnogumina mi пречat.
Sekoj na{ politi~ar ima stav…
na sedewe vo debatnite TV emisii.
Na{ata nema opozicija treba da ja ispratime
vo Pariz. Tamu ima mnogu muzei za unikati.
Penzionerite imaat svoi top listi.
Kaj masloto za jadewe, denovive, vodi toa od
sedumdeset denari i pedeset deni.
Atanas KRLEVSKI
EDIN-STVENA VISTINA
Po~na lustracijata. Se somnevam deka
site }e gi sobere vo eden ko(do){ !
Ne rabotime za plata, nie sme za trajni vrednosti.
Koj tebe so kamen, ti nego so leb, zbogaten so `elezo!
Nie se hranime najzdravo – apstinirame.
Mile MAn^EVSKI
AFO-RIZNICA
Lica so hendikep: Diplomci isfrleni Zakonite ni se stakleni. Zatoa i se
kr{at!
na ulica!
Tragikomo~no e koga i vo porazite gledame pobedi!
Dimitri LE[nIKOVSKI
Nema zima za narod koj ima odbrano
Marks ja napi{al negovata tragedija. drveni politi~ari.
Sega nie ja do`ivuvame!
Ako e narodot Prometej, toga{ dr`aVo golema demokratija se ra|aat go- vata e orel.
lemi demagozi.
Stanav renesansen karikaturist! @iVo mojata sostojba i kowot stanuva ma- veam vo 21-ot vek a crtam na sve}i!
gare-re~e obvinetiot pred sudijata.
Mile MILEVSKI
petar nAnEVSKI
Najpametniot e najglupav me|u glupavite.
Miodrag KuRJAK
Politi~arite se daltonisti – ne mo`at da se prepoznaat.
petar nAnEVSKI
I po Tito-Tito! Zna~i i toga{ imalo
Tamu kade {to site popuvaat nema me- redenka!
sto za vernici.
Koga patriotot }e ja opcue dr`avata
Koga ve}e kokodakate toga{ barem ne- toa e incest.
sete jajca.
Prodavaj}i magla si go is~istija patot!
Samo ~ovekot kogo go podma~kuvaat
Bla`e DOKuLEVSKI
r’|osuva.
Bara opcija za porcija!
Onoj svet e – ovde!
Georgi HAXIVASKOV
Koga dr`avata e na stakleni noze, demokratijata e lesno skr{liva.
Koj veli deka vlasta e gluva koga nonNie za niv dadovme se od sebe. Tie ni
stop me prislu{kuva!
zedoa se {to imavme!
Toj doa|a od tvrdoto krilo. Zatoa teMetodi pRAnGOVSKI
{ko mo`am da go svaram.
Vlasta podgotvuva vojna. Formira arCel `ivot me tovarea, a me vikaa ~ovek!
mija od nevraboteni!
Kolku me sakaat prijatelite, vidov
Sa{o BETOSKI
duri otkako padnav!
Koga e vo pra{awe sorabotkata, politi~arite treba da zemat primer od Du{an uSOVI]
kriminalcite!
Sekoja politi~ka partija narodot go
Vo makedonsko-gr~kiot spor za imeto,
koristi kako toaletna hartija.
ima crveni linii od koi treba poliToni cVETKOVSKI
ti~arite da pocrveneat!
17-ti Oktomvri e me|unaroden den na siroma{tijata.
Toa ni doa|a kako nacionalen praznik !
Keti RADEVSKA
Kako da fatime ~ekor so vremeto, koga
dvete noze ni gi stavija vo eden ~evel?!
Nemojte da go zaobikoluvate narodot.]e ve na~eka na izbori.
Sekoj bi molzel ne{to, ako znae deka
nema da go klocnat!
IVANIZMI
Edin HAJDARpA[I]
Najmnogu si stojat na zborot onie
{to vetuvaat deka nema da stanat od foteljata!
MOZO^NA KALDRMA
Najgolema kriza e koga ve}e nema
da ostane od {to da se pravi kriza!
Da ne bea xebxiite }e trgnevme goli !
Gladniot na sitiot mu veruva,
no samo za toa deka e – sit!
Govedata imaat harizma – cel narod trgna po niv !
Go poka`aa vistinskoto lice. Mu go svtea grbot na narodot!
Te{ko si na ona op{testvo
{to e prezasiteno od gladni gra|ani!
Ne gi pro~itavme, zatoa i go povtorija mandatot !
Da im go videa liceto nema{e da im go li`at zadnikot .
Koga go vodat gladni za vlast
na narodot mu krkorat crevata !
Ne gi la`e pametot, zatoa i se pravat ludi !
Ne ja spu{taat topkata, znaat deka na zemja ne gazime !
Da se pra{uva{e narodot mnozina nema{e usta da otvorat!
nata{a \OR\IJOSKA
Miroslav GEORGIJEVSKI
Si go {titat identitetot. Ne ja simnuvaat maskata !
Najglupava e onaa ovca koja ne veruva
deka mo`e da bide ostri`ana!
^ovekojadcite ne se tolku gladni za kulturata,
kolku za – kulturnite dejci!
Muzikata od prazniot stomak
se razlikuva po onaa od polniot
ne samo po zvukot, tuku i po – mirisot!
Ivan RuSJAKOV
12
JAPONCI I KINEZI
Se odmoram so zatvoreni o~i, Panda moja i
Samoil na{ mislat deka spijam,pa, da ne me razbudat, odat na prsti, glas ne pu{taat od sebe, ne
di{at. Ova vnimanie pove}e me odmora od samiot odmor.
Taman zavenav, se oglasi Samoil:
- Mamooo...!
- Psss...!
Se slu{a budilnikot, tik-tak, tik-tak...
- Mamooo...!
- Psss...! Skosti se i zanemi!
Tik-tak, tik-tak...ama qubopitnosta po~na
da ja grize Panda moja:
- [to „mamo„?-pra{uva so {epot.
- Za{to nie imame velosiped...?
- Zatoa {to mu treba na tatko ti – gimnazijata e daleku, zar da odi pe{...?
- Mamooo...!
- Psss...! Mu treba odmor na tatko ti. Mu trba son! Raboti so mozok! Profesor! Tri usti rani!
Me imponira ova razbirawe od Panda-taka
se vospituva dete! Da znae da go ceni trudot na
tatka si!
- Mamooo...!
- Pak toj! Zatni ja taa...!
- Mamo, ti ne raboti{ so mozok?
- Mmmm! Jas-mozok!...Mo`e...malkunya mozo~e... kolku vo sutlija{ot mesto {e}er da ne turam sol...mesto...
- Mamooo...
- Maknal, puknal! Tatko ti...Psss...!
- Mamooo, i ~i~ko Atanas, tatko mu na Zoki,
e profesor vo gimnazijata...
- Znam...zanemi...!
- ^i~ko Atanas nema velosiped...
- Negova rabota...
- Ama toj ne odi pe{...
- Toj leta?
- Pred edna nedela kupi „Tojota„...
- Toj...toj... {to e toa?
- „Tojota„ mamo! Japonska limuzina! Da ja vidi{ mamo...! Zoki mene sega me vika Kinez!
- Zo{to Kinez?
- Za{to tate odi na rabota so velosiped,
kako site Kinezi {to klavkaat na vrelosipedi...
Ne si videla na televizija?
Panda moja vresna:
- A slepecov na{ durli!!! A nie ne di{eme
za da ne go razbudime!...Stanuvaj!!!-i Donka udri
so rakata po masata.
Sabota, 6 noemvri 2010
Andon VASILEVSKI
MILE POPOVSKI
Izigruvam razbuduvawe, se protegam, se proyevam:
- Docnam?!
- Ne docni{, ne boj se! So tvojot velosiped
segde stignuva{!
- Bogami, Pando, stignuvam! To~en sum kako
kompjuter!... Dobro {to me razbudi - prednata guma mi e dupnata, da ja zalepam...
- Prednata guma! Koj {to pravi, ti samo gumi
lepi{! Ubav primer mu dava{ na Samoil! Lepewe gumi!
- Pa koga se kinat! Novi ne se kupuvaat na
ova skapotija...!
- A onoj me{lo Atanas kupil limuzina! Japonska! Zaedno studiravte, zaedno rabotite vo
gimnazija, toj japonska limuzina, ti skapan velosiped. Kako Kinez!
- Toj e matemati~ar, Pandooo! Roditelite mu
davaat pod raka koj ova, koj ona, nekoj sirewe,
nekoj meso, nekoj jajca, nekoj vino, nekoj rakija –
za ni{to pari ne dava! Besplatno mu ja molerisuvaat ku}ata, mu stavaat parket, plo~ki vo klozetot... Dr`i privatni ~asovi - ti ne znae{
kolku u~enici imaat kecovi po matematika...!
- Na{ibaj im gi kecovite na u~enicite pa posle i ti dr`i im ~asovi... I nam neka ni nosat doma, koj ova, koj ona – nam ne ni e zatnata pustinata!
- Kako da im na{ibam kecovi, `eno edna,
koga u~enicite makedonskiot literaturen jazik
go znaat desetpati podobro od na{ite MANU-ci!
- Manuci?!
- ^lenovi, akademici na Makedonskata akademija na naukite i umetnostite... pa stopati podobri od na{ite profesori, pisateli, novinari,
politi~ari...!
- Pa koj |avol te teral da studira{ makedonski?
- Me tera{e srcevo! Me tera{e mojot patriotizam! Mojot idealizam! Mojot makedonizam!
- Te teral tvojot idiotizam, glavo debela!
Tvojot velosipedizam!... Slu{aj me sega! ]e pojde{ kaj Atanas i }e go zamoli{...
- Jas nikogo ne molam! Jas imam dostoinstvo!Gordost!
- Gordost! So skapan velosiped!... ]e pojde{
kaj Atanas i }e zamoli{: toj da se izmo~a, ti da
se udavi{!
FILUVANO OD RISTOS
Trgovijata so lu|e e zabraneta.
Trgovijata so glasovi e dobredojdena.
Site ni popuvaat. Nam ni ostanuva samo da se krstime.
Dodeka ne gi kreneme ga}ite, znameto }e ni go simnuva koj stigne!
Nie sme samostojna dr`ava. Samo stoime i ne odime napred.
Mi go svrtea grbot. Zaboravija deka grbot i zadnikot
se na ista strana.
Puka{e od zdravje dodeka ne mu puknaa so - pi{tol.
Risto FIL^EVSKI
MAKEDONECOT IMA TOPLA DU[A.
NORMALNO, KOGA SÈ OKOLU NEGO GORI!
Vasil TOLEVSKI
(od knigata JAVA^I nA SVIwI
- humoristi~na proza, 1996.)
paskolos HABIDIS
Miroslav GEORGIJEVSKI
NOVA ZEMJA
Site na{i {ansi za Evropa propadnaa vo anti~kata dupka.
Site probaa da go re`iraat na{iot film.
Zaglavija vo glavnata uloga.
Tolku mnogu ~ekori napravija a nikade ne stignaa!
Na{eto minato e nemerlivo. Sekoj nov den mu dava nova dimenzija!
So tolklu skapi skulpturi, umetnosta ja prodadovme evtino.
Na{eto minato e nedovr{eno. Mladite umetnici }e mu stavat kraj.
Iako sme siroma{ni sepak ne sme zaboraveni.
Postojano ne spomnuvaat vo nivnite vetuvawa!
Qupka cVETAnOVA
13
Sabota, 6 noemvri 2010
SE TE^E NI[TO NE SE MENUVA
OTIDE LAZO
– ZA DA DOJDE KAREV
Kratka istorija: Bidej}i nezakopan, mnogu se
izna{eta i iznatalka duhot na Karev, pretsedatel
na prvata socijalisti~ka republika na Balkanot –
Kru{evskata republika! ]e pra{ate: pa kade be{e
dosega duhot na pretsedatelot Karev?
Normalno – duhot na Pretsedatelot Karev se
krie{e 45 godini vo – Lazar Koli{evski! I za da ne
se seti rabotata, mo{tite mu bea skrieni vo vizbata na muzejot vo Kru{evo.
]e pra{ate: Kako mo`el Lazo tolku dolgo da
go krie duhot na pretsedatelot Karev? Od u~ebnicite za egzorcizam i socijalisti~ko vospitanie
doznavme deka: duhot na eden ~ovek se krie onolku
vreme kolku {to e nezakopan! Od Lazo (Lazo otide)
duhot premina vo Jezdimir. Oti, duri i Jezdimir
stana pretsedatel na Republikata (kolektiven). I
normalno – duhot treba{e da si se vrati na mesto.
Kaj mo{tite na pretsedatelot Karev. Na mnogumina
ne im be{e jasno: kako toa prvo mo{tite na pretsedatelot Karev bea spu{teni pod edno mermerno
plo~ule vo podot ( vo pogolema konzerva zalemena
so kalaj) – a potoa za 28. april 1990 g. e zaka`an
ZAKOP so sve~en ru~ek!... Taka e postapeno za da
mo`e Jezdimir na 28. april da otvori usta na Gumewe vo Kru{evo.
Epilog: I – Jezdimir na 28. april – OTVORI
USTA. Ne za da ka`e ne{to – oti vidovme {to ka`a
tuku otvori usta za da mo`e da izleze duhot na
pretsedatelot Karev i da si se vrati kaj mo{tite,
izjavuvaj}i specijalno za „Osten„: Na edni koskite
im zastanaa v grlo a na edni koskite im stanaa
mo{ti... blaze si im!
Eftim pROEVSKI (Osten,1990g.)
EPIDRAMI
JAnuARI
Ti si mesec {to tro{i mnogu pari!
Koj li taa vistina da ja svari?!
Ni doa|a mesec mal, Fevruari –
toj mo`e da se pomine i bez pari.
KApITALIzAM
Sistem si {to nekoga{ te mrazea!
Te plukaa i re~isi te gazea!
Novi vremiwa ete sega dojdoa vo pregratka mnogu ma`i ti pojdoa!
KRIMInALcI
Nekoga{ na filmovi samo ve gledavme,
koga ve lovea site se raduvavme!
Sega dojde nekoj nov mig i ~as site sakame da sme so vas.
Risto FIL^EVSKI (Osten, 1998.)
VISTINA
Od vistinata nema ni{to
pogolemo i posveto,
no i pokraj toa ~esto
si la`eme po svoeto!
Ivan RuSJAKOV
TOLERANCIJA
Jas imam prekrasna sopruga
nesebi~na, fin karakter.
Sekoga{ mi popu{ta
vo kujnata da sum glaven akter.
Mi{ko DAMJAnOVSKI
14
Sabota, 6 noemvri 2010
BALKANSKA KORIDA
* Se izvinivme za storenite
voeni zlostorstva.
Ne e te{ko da se bide fin.
* Kamen na sopnuvawe.
Toa e na{ata rodna grutka.
Vesna DEn^I]
* Polna ni e ustata so
demokratija. Treba toa da se
svari.
* Onie koi nekoga{ ne brkaa,
odamna ne pretrkaa.
Rade \ERGOVI]
* Go nosea na ramewata, a toj gi
java{e.
* Najgolemiot birokrat dava pe~at
na vremeto vo koe `iveeme.
Sr|an DIn^I]
* Onoj {to `ivee{e od denes
do utre, umre v~era!
Grujo LERO
* Mito ne primam javno.
Go ~uvam obrazot.
Savo MARTInOVI]
* Koga ne dava da mu padne vlakno
od glavata, mu pa|a glavata.
Boris ARnAuDOV
* Koga budalata }e se opameti,
odi vo politi~ari.
nenad ]ORILI]
Ilija MARKOVI]
* Nema damki vo biografija.
Se ~uvaat za vremeto koga }e
dojde na vlast.
* Ne sakam da bidam ni pozicija
ni opozicija.
Sakam da bidam ~ovek.
Sabahudin HAXIALI]
Dejan TOF^EVI]
* Go razbivme organiziraniot
kriminal. Sega kradat samo
poedinci.
Du{an \OR|EVI]
* Koj se poklonuva dlaboko,
najlesen e za {utirawe.
* Vo po~etokot be{e glasawe.
Ostana mol~ewe.
* Politi~arite se talas
vo moreto na gluposti.
* Ako sekoga{ ve sopkaat,
legni i obidi se da polzi{!
Jasim MRKAQ KADMuS
* Vo na{ata zemja sekoga{
ne{to se gotvi.
Rabotat narodnite kujni.
Stanislav TOMI]
Borisav BOGDAnOVI]
Radmilo MI]KOVI]
* Nie so godini rabotime so gubitoci. Takva ni e stopanskata
politika.
zoran T. pOpOVI]
* Moram da ja zemam vilata v
race za da go is~istam |ubreto
od politikata.
Jovo nIKOLI]
* Baravte kapitalizam.
Gladuvajte.
@eqko MARKOVI]
* Bi se simnal od vlasta ama ne
mo`e od onie {to sakaat da se
ka~at.
Stevan KOJI]
* Ovoj narod e odbran da trpi.
Ne e sekoj dorasnat
za taka seriozna zada~a.
Ra{a pApE[
Krasimir GEORGIEV
* Nepotkovanite ritaat najsilno.
Krsto DAMJAnOV
Dragutin KARLO MInI]
* Kaj nas ne e mo`na tajnata
ve~era. Se {to imame
izeduvame pretpladne.
@ivko VuJI]
JAS KAKO SATIRI^AR [email protected] DA SERAM
KOLKu [TO SAKAM, A OVAA VLAST
AKO E DEMOKRATSKA nEKA GO GOLTnE TOA.
Ivan KOLAROV
pOLITI^ARITE nE [email protected],
AMA nE TREBA
DA SE SOMnEVAME
VO nIVnITE nAMERI.
Slobodan SIMI]
* I opozicijata ja saka vlasta,
ama ne ovaa.
* Oko za oko, zab za zab...
i kompletnata glava otide
za zamena.
* Mnogu pravda ima onamu kade
umira vistinata.
Milen MILIVOJEVI]
Abdurahman HALILOVI] AHIL
* Saka{ da voskresne{? Umri.
* Simbol na na{eto sudstvo bi
trebalo da e pol`avot.
I toa goliot.
* Stra{ilata se otvoren
pritisok na pti~jata sloboda.
KU]A NA LAKTI
Posle pettiot ne dojde {estiot tuku {estiot otide petti po
desetti pat. Vo aut. Zo{to posle pettiot ne osamna {estiot,
znaat onie (i ovie) koi preku no} go reformiraa kalendarot. Od
toga{ lo{o im se pi{uva samo na smrtnicite, koi znaat da ~itaat: Na 5 Oktomvri 1 Avgust mu dr`i otstapnica. Na demokratite pove}e im e do prviot otkolku do {estiot. Da ne se prestroija
pobednicite na vreme, pettata kola ne bi bila prva postava.
Nie navistina go pobedivme pettiot, ama vie go pobedivte
prviot me|u ednakvite. Na petti se slu~i narod, a {estiot voda~ot go demantira Arhimed: Dajte mi go lostot na vlasta i nema
da me pomrdnete za `iva glava! Bidej}i vo dadeniot-otkradnatiot moment ne se otvoreni dosiejata, ne znaeme koj odnese pobeda. Zna~i, ne e presudno {to rabotevte na pettiot, tuku e za
osuda {to ne rabotevte na {estiot. [estiot da ni be{e dostapen, nema{e sekoja godina da bide prestapna. [estiot da se slu~e{e so zadr{ka i zapr{ka, drugi ptici bi ja peele istata pesna.
Demokratijata nema{e da bide demodirana, nitu pak odi bi i
peele grablivcite.
Bez golema nu`da 5 Oktomvri ne bi se izrodil vo ona {to
be{e. Vo borbata za vlast {iqokuranite se rakovodat od politikata na svr{en ~in. Dodeka yirka~ite si gi parat o~ite na javniot servis, golata vistina bara pomiluvawe od golite lagi. I
ja usli{aa poslednata `elba. Ja pomiluvaa.
Izbira~koto telo ne veruva vo svoite o~i se dodeka ne dobie po nos. So vistinskite krivini na ~eloto sekoga{ }e go najdeme vistinskiot pat. Po logikata na rabotata, demokratskata
vlast e vo pravo. Po zakonot na zdraviot razum – vo obvrska. Narod se pra{uva na la`i~ka: Kakvi promeni se mo`ni vo enterierot na ku}ata, koga e ku}ata na lakti?
Ilija MARKOVI]
Milenko KOSAnOVI]
VESELIN ZIDAROV
Ako eden ti ka`e deka si glupav, ne se gri`i!
No ako toa ti go ka`at petmina, vedna{ formiraj
partija.
Veselin zIDAROV
NINUS NESTOROVI]
nikola RuDI]
Dejan MILOJEVI]
RADE JOVANOVI]
Za dr`avata vo koja vladee temnica,
zao|aweto na Sonceto e istorisko slu~uvawe.
Tretina od Srbite gladuva. A vladata mora
da gubi vreme so {trajkuva~ite so glad!
Vlasta ~esto pominuva od eden xeb vo drug.
Ne ni e prv pat da u~estvuvame vo bratoubistvena
vojna. Nie sme stara srpska familija.
Ve razbiram deka ja imate vlasta vo racete.
Ama vie vladeete so race i noze!
Imam razvieni setila: zatoa me povlekoa za nos.
Za da pomine vo partizani ~etnikot denes bi dobil:
Pari, stan, avtomobil i ma{inka za bri~ewe.
Koga nie }e re{ime da pre`iveeme,
ne ni mo`e ni{to nitu proevropskata vlada!
Trgnav po bel svet – i ni{to.
Bel den ne vidov!
Ja prativ `enata na pazar, a decata vo vojna.
Sakam, bre, na raat da ~itam novini!
Za vladata ne se problem [iptarite na Kosovo.
Taa ne znae {to }e pravi so Srbite!
15
Sabota, 6 noemvri 2010
SVETOT SE SMEE A NIE MU JA MISLIME
Anatolij STAn^uLOV
BELOSVETSKI
NASMEVKI
Stratfordskiot park. Razgovaraat dvajca
stari prijateli:
- Slu{am si nai{ol na idealna `ena!
- To~no e toa {to si go slu{nal.
- Zna~i, definitivno i ti }e se o`eni{?
- Nema da se o`enam.
- Zo{to?!
- Zatoa {to i taa bara idealen ma`.
***
Ahmet OzuTuRK LEVEnT
Ismet VOQEVIcA
Vo prostoriite na najgolemata nau~na ustanova
na svetot, CERN, dvajca poznati nau~nici razvivaat diskusija.
- Ne mi gi spomnuvaj naslednite osobini,
te molam.
- Ama naukata tvrdi...- se obiduva drugiot
nau~nik da si ja odbrani naukata.
- Nikako nemoj da me ubeduva{. Kaj nasle
dnite osobini naukata nema nikakva uloga.
- Ama...
- [to ama?! Eve to dokaz. Majkata na mojata
`ena be{e nema, a mojava usta ne mo`e da
zatvori.
***
Prostorija za priem na poseta vo frankfurtskiot zatvor.
- Broj 324, izleguvaj vo dvorot. Ima{ poseta. Ti dojde `enata.
- Koja `ena?
- Kako koja `ena?!
- Taka ubavo. Tuka sum poradi bigamija.
***
Gregor SuMOVSKI
- Tate. Ma` se pijan~i – se `ali }erkata.
- ^ekaj mori }erko. Pa od kaj znae{ deka se
pijan~i?!
- Taka ubavo. Go slu{am kako zboruva vo son.
- A {to zboruva?!
- Slu{am kako mrmori vo sonot: Dajte mi
dupli viski...Dajte dupli viski.... Kaj vas i
onaka e besplaten.
- Besplaten?! Slu{aj }erko,ve~er potrudi
se da slu{ne{ dali }e ja ka`e adresata na kafeanata kade davaat besplaten viski.
***
Rufat, sinot na Murat od Velebrdo, mu se
fali na svojot tatko.
- Tate, koga }e porasnam }e stanam alvaxija.
- Aman be sinko. Denes nikoj ne kupuva alvi.
- Mi e gajle {to ne kupuvaat. Jas }e gi pravam za da jadam.
***
Burhanetin ADRIGAL
- I vie gospo|o tvrdite ovoj ~ovek e tatko
na va{eto dete.
- Tvrdam ~esen sude. Go zapoznav vo vozot
koj ode{e za Tenesi.
- I kolku dolgo trae{e va{ata vrska?
- Pa... dodeka izleze vozot od tuelot, ~esen sudijo.
***
Aleksandro GATO
Adresa:
8-ma Udarna brigada br. 2
1000 Skopje
Republika Makedonija
Izleguva: edna{ mese~no
- Moeto ku~e ima osum {epi – objasnuva
Stojko od Pati{ka reka.
-Kaj se videlo ku~e so osum {epi!
-Eve, broj. Ima dve levi, dve desni, dve
predni i dve zadni.
HUMORISTI^NO-SATIRI^EN VESNIK
Direktor: Mice Jankulovski
Glaven i odgovoren urednik: Darko Markovi}
www.osten.com.mk
e-mail:[email protected]
tel.: +389 02 3213 665
Pe~ati:
Pe~atnica Misirkov, Skopje
Redakcija: Vasil Tolevski (urednik za tekst); Miroslav Georgijevski (urednik za karikatura); Nikola Simovski (tehni~ki urednik)
SVETSKA GALERIJA
NA KARIKATURI
Darko DRQEVI]
Frans EFEBE
Miodrag STOJAnOVI]
Hevmas pATRIK
Aleksandar KLAS
EROnDA
Vlasta zABRInSKI
natalija VAR^EnKO
Jeno DALOS
Stefan pROVInIn
Download

OSTEN 1