8-mi
Sodr`ina
DEN
MAKEDONSKA PRAVOSLAVNA
CRKVA, EPARHIJA ZA
AVSTRALIJA I NOV ZELAND
IZDAVA:
EPARHISKI CRKOVNOPROSVETEN SOVET
Glaven i Odgovoren Urednik
MITROPOLIT PETAR
Urednik
protoerej Gligor Kiselinov
Tehni~ka i jazi~ka korekcija
protoerej Gligor Kiselinov
Korica
Petre Veselinov
Tel. (03) 9404 1166
E-mail:
[email protected]
Mobile: 0413 174 515
Mitropolit Petar - Bo`ikno
poslanie ................................................................................ 2
Reporta`i
protoerej Vesko Karanfilovski Osvetuvawe kamen-temelnik i polagawe
sveti mo{ti za izgradba na novata
soborna crkva ,,Sv. Nikola” vo Pert .......................... 5
Igumen Gavril - Osvetuvawe na
administrativnata zgrada pri crkvata
,,Sv. Petka” vo Mil Park, Melburn ............................. 9
Sinaksar na Mesopusnata Nedela .............................. 10
Igumen Gavril -Osvetuvawe na ikona-
ta na Sv. Zlata Meglenska vo Verebi ........................ 12
Dime Merakovski- Se obiduvaat da nametnat kompaniski zakoni i go poni{-
MACEDONIAN ORTHODOX
CHURCH,
DIOCESE OF AUSTRALIA AND
NEW ZEALAND
PUBLISHED BY:
DIOCESAN CHURCH
EDUCATIONAL COUNCIL
Responsible Editor
METROPOLITAN PETAR
tat ustavno-kanonskiot poredok vo MPC ................ 13
Veronauka
15
igumen Gavril - Starci - otec Tadej .......................... 20
Starec Nektarij Vitalis - Za zavista ................... 29
Church History .......................................................................
Editor
Very Reverend Father Gligor Kiselinov
Vesti .....................................................................................
31
Technical & Literal work
Very Reverend Father Gligor Kiselinov
Slu`ben del .......................................................................
38
Cover design
Petre Veselinov
Naslovna stranica:
crkva “Sv. prorok Ilija” - Fuckraj
WITH THE BLESSING OF THE
PRESPA AND PELAGONIAN
METROPOLITAN HIS GRACE PETAR
JANUARI-MART /
JANuARY-mARCH 2014
1
Bo`ikno poslanie
† PETAR
PO MILOSTA [email protected], MITROPOLIT PRESPANSKO-PELAGONISKI
I ADMINISTRATOR AVSTRALISKI I NOVOZELANDSKI,
NA SETO SVE[TENSTVO, PREPODOBNO MONA[TVO
I VERNITE ^EDA VO PRESPANSKO-PELAGONISKATA
I AVSTRALISKO-NOVOZELANDSKATA EPARHIJA,
IM ISPRA]A MIR I BLAGOSLOV,
POZDRAVUVAJ]I GI SO RADOSNIOT POZDRAV
HRISTOS SE RODI!
Voplotuvaweto na Sinot Bo`ji e najgolemata
tajna na Bo`jiot domostroj na spasenieto! ,,Najgolemata novost od site novi raboti; edinstvenata nova rabota pod sonceto"
(Sv. Jovan Damaskin, 3: 1).
Vozqubeni ~eda vo Hrista Bogomladenecot!
Denes e Bo`ik, den na Ro`destvoto
Hristovo, den na ispolnuvaweto na vremeto, vo koj Bog Otec ,,Go dade Svojot
Edinoroden Sin, ta sekoj {to veruva vo
Nego da ne zagine, tuku da ima `ivot ve~en"
(Jn. 3: 16).
Mir Bo`ji - Hristos se rodi!
Raduvajte se i likuvajte denes!
Denes, koga Svetata Deva Go ra|a Onoj {to
postoel od sekoga{ i zemjata Nemu, na Nedostapniot, Mu prinesuva pe{tera, i Angelite Mu peat: ,,Slava na Boga vo visinite, a
na zemjata mir, me|u lu|eto dobra volja", i
pastirite Go proslavuvaat i se dogovaraat:
,,Da pojdeme vo Vitleem i da Go vidime toa
{to se slu~ilo", a mudrecite so yvezdata
patuvaat i mu nosat darovi; Da likuvame!
Da se raduvame! Da ja primime radosnata
vest! I da ja preneseme! Da ja soop{time i
da vosklikneme: Zaradi nas se rodi Dete
mlado, Preve~niot Bog.
Vozqubeni praznikoqupci!
Bog, znaej}i u{te od ve~nosta za
grevopa|aweto na lu|eto, go odlu~i, voplo-
2
tuvaweto na Svojot Edinoroden Sin,
Vtoroto Lice od Sveta Troica, u{te pred
sozdavaweto na svetot, za spasenie na
~ovekot. Ovaa Bo`ja odluka e Tajna na
Svojata volja, Tajna na Svoeto blagovolenie {to go be{e polo`il vo Sebe od porano (Efes. 1: 9-10). Tajna skriena i neznaena
od angelite, od vekovi.
Voplotuvaweto, Ra|aweto kako ~ovek na Sinot Bo`ji e prvata radosna vest Protoevangelieto, dadena na Adama i voop{to na celiot ~ove~ki rod, vedna{ po grevopa|aweto na Adama, i toa, pred negovoto
izgonuvawe od rajot. Ra|aweto na Sinot
Bo`ji, Koj e roden od Otecot pred site
vekovi i Sobespo~eten Nemu, a vo poslednite denovi od Sveta Deva Marija, kako
~ovek odnosno Bogo~ovek, e predmet na proro{tvata vo Stariot Zavet, na site starozavetni Patrijarsi, na site Proroci, pa
duri i na mnogumina drugorodci i drugoverci, kako Valaam, i drugi. Zna~i, Sinot Bo`ji, kako Sin ^ove~ki, i kako Bogo~ovek,
go o~ekuvaa, osven Izrailot, i site drugi
narodi na zemjata.
Isaija veli: ,,Devica }e za~ne i }e
rodi Sin, i }e mu go dadat imeto Emanil”
(Is. 7: 14). A prorokot Mihej veli: ,,Ti VitJANUARI-MART /
JANuARY-mARCH 2014
Bo`ikno poslanie
leeme, zemjo Judina, po ni{to ne si pomal
od vladetelstvata Judini; za{to od tebe }e
izleze Voda~, Koj }e go pase Mojot narod Izrail". A ,,Negovoto poteklo e od po~etokot, od ve~nosta" (Mih. 5. 2).
Vozqubeni, site proro{tva i site
prasliki {to na taen na~in ni govorea
toga{, denes ni zra~at vo celata svoja polnota i se ispolnuvaat.
Mili na{i duhovni
Bogomladenecot Hrista!
~eda
vo
Povodot za da se voploti i da se rodi
Preve~niot Bog na zemjata, kako Dete - Bogomladenec Hristos, be{e grevopa|aweto
na Adama i Eva i preku niv, na celiot
~ove~ki rod. On dojde da go spasi gre{niot
rod ~ove~ki. ,,On go zede vrz Sebe ona {to
be{e polo{o, za da mi go dade ona {to e
podobro” (Akatist na Sv. Blagove{tenie).
No, koja be{e pri~inata za Negovoto voplotuvawe? Koj Go prisili Onoj,
Koj{to nikoj ne mo`e da go prisili, da sleze i da dojde kaj nas i da stane kako nas, vo s#
podoben na nas, osven vo grevot? Svetoto
Bo`estveno Pismo ni go dava odgovorot:
,,Bog tolku go vozqubi svetot, {to Go dade
Svojot Edinoroden Sin, ta sekoj {to veruva vo Nego da ne pogine, tuku da ima `ivot
ve~en” (Jn. 3: 16).
Zatoa nie, ,,mnogu qubov mu dol`ime
na Boga, Koj mnogu n# vozqubi… O, qubov
koja gi ispla{i angelite, a lu|eto gi voznese na nebesa i ropstvoto na |avolot go
uni{ti! Mo`e li nekoj da ne Go qubi Takviot ^ovekoqubec? I koj mo`e, otplatuvaj}i go ovoj golem dar, da uspee da otplati
barem malku od nego? I bezbroj pati da
umre, pak ni{to ne napravil” (Sv. Fotij).
Od qubov, Onoj {to be{e skrien za
nas, sega nam ni se otkriva; od qubov, Nevidliviot sega ni stanuva Vidliv; od qubov,
Nedostapniot sega ni stanuva Dostapen; od
qubov, Stra{niot nekoga{, kako {to be{e
na planinata Sinaj, od ogan, od magla i od
svetlina obvien, sega doa|a vo detski peleJANUARI-MART /
JANuARY-mARCH 2014
ni povien, i sekoj {to saka da Go gleda i da
zboruva so Nego, toa mo`e bez strav da go
pravi. I seto ova, sozercavaj}i go, od srce
ja slavime neizmernata qubov, milost i
krotost so koi Preblagiot, Premilostiv i
^ovekoqubiv Bog sleze od nebesata i se vo~ove~i. Onoj {to sleze na planinata Sinaj,
sega sleguva vo utrobata na Svetata Deva,
vo obi~na pe{tera se ra|a i vo jaslite na
beslovesnite se polo`uva.
Vozqubeni ~eda vo Gospoda!
Hristos ne go donese Svoeto ~ove~ko
telo i du{a od nebesata, tuku gi zede, voplotuvaj}i se, od Sveta Deva Marija. A seto
toa, preku teloto da se dobli`i do smrtta i
da ja pobedi, zatoa {to Adam so teloto zgre{i. Ova ~udo na Ro`destvoto na Hrista Boga t.e. na voplotuvaweto, Tajna na domostrojot po plot, kako {to ja narekuvaat nekoi
bogoslovi, gi nadminuva zakonite na prirodata i sekoj ~ove~ki um. Vo ova ~udo, prirodata ja pozajmuva prirodata. Adam ja rodi
`enata bez `ena, Bog sozdavaj}i ja Eva od
rebroto na Adama; a eve, sega, Svetata Deva,
ra|a ma` bez ma`, ostanuvaj}i i ponatamu
sekoga{ Deva. So eden zbor, Hristos stanuva ~ovek, no ne prestanuva da bide Bog. Toj e
i Bog, i ^ovek - Bogo~ovek. Toj ne e obo`en
~ovek, tuku e Bog vo~ove~en. A site nie,
treba da staneme obo`eni lu|e, zatoa {to
Sinot Bo`ji stana ~ovek, za nie, lu|eto, da
staneme sinovi Bo`ji.
Bra}a i sestri, vo Hrista Bogomladenecot!
Deva denes Go gu{ka vo svoite pregratki Bogomladenecot Hrista. Taa denes Go
dr`i vo pregratki Onoj {to vselenata ja
dr`i, i celata vselena ne mo`e da Go opfati Nego, nejziniot Tvorec. Da Go opfatime nie so qubovta na{a i da Go vselime
vo srcata na{i. Tokmu toa e su{tinata na
Tajnata: so umot ne mo`e{ da ja sfati{
vocelost, no ja `ivee{ vo celost (Otec, D.
S.).
Da ne taguvame, no i da ne se pla{ime! Da zastaneme so cvrsta vera! Da prista-
3
Bo`ikno poslanie
pime so qubov i so cvrsta odlu~nost, da Go
primime i da Go pregrneme Hrista Bogomladenecot, i da Mu posleduvame. Site sme
povikani na toa! Na nikoj ~ovek pod sonceto, ne mu e odzemeno toa pravo! Ako nekoga{ Mojsej dobi zapoved na planinata Sinaj
da go zapre narodot da se dobli`uva i da ja
vidi slavata na Boga, za da ne umre od tolkavoto otkrovenie, sprotivno na toa, denes,
site nas, angelot n# povikuva i ni veli: ,,Ne
pla{ete se! Deneska Vi se rodi vo gradot
Davidov Spasitel, Koj e Hristos Gospod; }e
najdete povien Mladenec, Koj le`i vo jasli” (Lk. 2: 10-12). Ako tamu, na Sinaj, narodot trpere{e i se pla{e{e od molwi i od
glas od trubi i od ~ad od planinata, denes se
smiruva, se raduva i se ute{uva, zatoa {to
Hristos se ra|a, vo mirnata no} na Bo`ik.
Namesto molwi i gromovi kako toga{, sega,
doa|aweto na Boga go soop{tuva yvezdata na
neboto i angelskata pesna.
Da ne se pla{i srceto va{e. Mnogu
isku{enija na dene{nicata t. e. na po~etokot od tretiot milenium, se samo molwi i
gromovi, no site isku{enija se za spasenie,
a nie, pravoslavnite hristijani, Makedoncite i drugite, Go imame Sonceto na Pravdata, Hristos na{iot Bog, zaedno so Bespo~etniot Otec, i so Presvetiot i Blag i
@ivotvoren Duh. Site zakani {to ni doa|aat se samo ~ad! A beznade`nosta koja, za
`al, ~estopati ni izgleda bezizlez, no ne e
toa, e rezultat na na{eto pa|awe vo maloverie, i poradi nemaweto dovolno qubov
kon Boga i kon bli`nite. Dajte mu go na
sekoj ona {to mu pripa|a! Na prvo mesto,
toa e qubovta, a na vtoro, zaslu`enata nagrada. Neceneweto na trudot na bli`niot, i
negovoto skratuvawe, e grev koj vika kon
nebesata. I bli`niot treba da stavi dovolno leb na masata za svoite deca, a ne da bega
od rodnoto ogni{te upatuvaj}i se kon nepoznatoto, vo tu|ina, koja naj~esto zna~i i
nepovrat.
Vozqubeni praznikoqupci!
pra{aweto: Dali, i u{te kolku vreme, }e se
slavi Hristos na ovie prostori? Dali }e
opstoi hristijanstvoto na ovie prostori, a
zaedno so toa, i nacijata? N# zapla{uvaat
so cifri. Dali se toa demografski, ili
ekonomski cifri? Ne smee da n# pla{i
tu|ata demografska cifra, tuku treba da n#
zapla{uva na{ata, t.e. na{iot mal natalitet, a ne tu|iot golem natalitet. Pa duri i
da se slu~i i najstra{noto, mo`ebi posle
pove}e ili pomalku godini, dobro bi bilo
pra{aweto da go postavime sega: Tatkovinata ne e zalog ta da se stava na kocka, a da
ja dobie onoj {to ima pogolema brojka na
zarot (demografska). Bog e nad sekoja brojka, ta za Nego, iljada godini se kako eden
den, a eden den e kako iljada godini. A nam,
seto potrebno }e ni se pridade, i nema da
bideme li{eni od zemnite darovi, potrebni za sekojdnevieto vo na{ite semejstva,
dokolku se bogatime, najnapred vo Boga i go
barame Carstvoto nebesno. Zatoa {to,
denes, ni se rodi Car, Hristos Bog! Site
pravoslavni hristijani, pomireni edni so
drugi i so razre{eni grevovi na ispoved, da
poitame kon hramovite, da go primime
Presvetoto Telo i Presvetata i @ivotvorna Krv na Spasitelot na{ Gospod Isus
Hristos, primaj}i go Carot na mirot, i
peej}i Mu: ,,Hristos se ra|a, slavete Go!
Hrista, Koj sleguva od nebesata, pre~ekajte
Go!”
Mir Bo`ji!
Hristos se rodi!
Va{ postojanen molitvenik pred
Bogomladenecot Hrista,
Mitropolit Prespansko-pelagoniski i
Administrator Avstraliski i
Novozelandski
†Petar
Bo`ik 2013/2014 god.
Po 2000 godini hristijanstvo vo Makedonija, kako odedna{ se dovedovme do
4
JANUARI-MART /
JANuARY-mARCH 2014
Reporta`i
protoerej Vesko Karanfilovski
Osvetuvawe kamen-temelnik i polagawe
sveti mo{ti za izgradba na novata soborna crkva ,,Sveti Nikola” vo Pert
Na 16 noemvri 2013
godina na praznikot Obnovuvawe hramot na sv. Georgij, vo prekrasniot krajokenaski grad Pert, Zapadna
Avstralija na 69 Angove St.,
be{e osveten kamen temelnik i postaven so svetite
mo{ti za izgradba na noviot soboren hram ,,Sv. Nikola”.
Ovoj den be{e dolgo
o~ekuvan i istoriski za
vernicite i parohijanite
pri MPCO ,,Sveti Nikola”
vo Pert. Radosta zapo~na na
12 noemvri 2013 godina, so
pristignuvaweto na Nego-
JANUARI-MART /
voto Visokopreosve{tenstvo Mitropolit Prespanskopelagoniski i administrator Avstraliski i Novozelandski g. Petar od Republika Makedonija, na vonredna kanonska vizitacija.
Po tradicionalniot
do~ek so leb, vino i voda vo
crkovniot dvor od kumovite
Nedelko i Spasija Petkovski, se otslu`i doksologija.
Potoa se poseti mestoto so
Upravniot Odbor, izveduva~ot na rabotata, parohiskiot sve{tenik i prisutnite vernici, upatstva za zavr{nite podgotovki za denot
JANuARY-mARCH 2014
na osvetuvaweto kamen-temelnik i polagawe sveti
mo{ti.
Po Bo`ja milost vo
hramot se otslu`i Arhierejska Liturgija, na koja{to
~inona~alstvuva{e Mitropolitot g. Petar vo soslu`enie na parohiskiot sve{tenik protoerej Vesko Karanfilovski i gostinot od
Melburn, porane{niot parohiski sve{tenik na ovaa
parohija protoerej Mirko
Pe{ovski.
Po Bo`estvenata Liturgija, so litija se pojde na
5
Reporta`i
mestoto, kade{to nadle`niot arhierej g. Petar, vo
prisustvo na golem broj vernici, go osveti kamen-temelnikot za novata crkva i polo`i sveti mo{ti.
Po ~inot osvetuvawe, voditelot na programata Qup~o Taneski, go pokani pretsedatelot Lambe Vojdinoski, od ime na Crkovniot Odbor da gi pozdravi,
gostite i prisutnite vernici i parohijani, a voedno zablagodari za nivnoto aktivno prisustvo na ovoj istoriski nastan.
Nadle`niot arhierej odr`a pou~no slovo, vo
koe{to istakna deka toa e
istoriski den za MPCO
,,Sv. Nikola” vo Pert i deka
6
slavi nebesata i zemjata,
slavi Pert, Avstralija i
Makedonija.
Po~esnite gosti odr`aa pozdravni govori, i toa:
Liderot na opozicijata The
Honourable Mark McGovan,
pretstavnikot na MLA Ms
Janine Marie Freeman, porane{niot gradona~alnik na
City of Vincent Ms Alannah
MacTiernan, The Honourable
Deputy Mayor for City of
Vincent Ms Roslyn Harley, Most
Reverend Donald Sproxton,
Auxiliary Bishop of Perth
Archdiocese Catholic Church.
So svoe prisutvo n#
po~estija: Canon Dr Michael
Evers od ,,St. Hilda's” Anglican
Church, North Perth, otec Tom
Maher od ,,St. Patrick's” Basilica
- Fremantle, g. Steve Herceg od
Season Funeral, g. Rob Bryant,
Joe i Amanda od Purslowe
Funerals North Perth, kako i
mnogu drugi ceneti gosti, na
koi vo ime na MPCEANZ i
MPCO ,,Sv. Nikola”, nadle`niot arhierej Mitropolitot g. Petar im podari
blagodarnici.
Planot za gradba na
ovoj soboren hram be{e podaren od Mitropolitot g.
Petar, napraven soobrazno
so makedonskata arhitektura od 12 - 14 vek.
Mu blagodarime na
Donis Pandeski, koj e roden
i izrasnat vo Avstralija, a
vospitan vo na{iot pravos-
JANUARI-MART /
JANuARY-mARCH 2014
Reporta`i
laven duh makedonski, koj go
preraboti planot po standardite na multikulturna
Avstralija.
potoa, sega{nata crkva }e
se preuredi vo crkovna sala,
za potrebite na parohijanite i vernicite.
Crkvata, zapo~na da
se gradi po 45 godini, crkoven liturgiski `ivot na mestoto od crkovnata sala, so
sredstvata od dobrovolnite
darenija na na{ite vernici
i parohijani, i organiziranite crkovno-parohiski karavani, a grade`nite raboti
gi izveduva i rakovodi Cvetan Mladenovski, sopstvevnik na AUSMAK HOLDING
PTY LTD.
Senarodnata radost,
proslavata vo ~est na ovoj
istoriski den i ~in se odr`a vo prepolnetite prostorii na MNO ,,Vardar” vo
Malaga. Voditelite (mladincite) Angela Velevska i
Goce Siljanoski gi pozdravija po~esnite gosti, pretstavnicite na site na{i oraganizacii od Pert i po{iroko, vernicite i parohijanite so svoite rodnini i
prijateli.
Liturgiskiot `ivot
prodol`uva vo postojnata
parohiska crkva, s# do osvetuvaweto na novata crkva, a
JANUARI-MART /
Prigodni govori odr`aa: pretsedatelot na
JANuARY-mARCH 2014
MNO ,,Vardar” g. Blagoj~e
Gligurovski, pretsedatelot
na CU na MPCO ,,Sv. Nikola” g. Lambe Vojdinoski, i
nadle`niot arhierej Mitropolitot g. Petar, koj vo
svojata beseda gi ustakna
prostuvaweto i pomiruvaweto, koja{to be{e pozdravena so burni rakopleskawa.
Parohiskiot sve{tenik protoerej otec Vesko
Karanfilovski zablagodari na nadle`niot arhierej
g. Petar, protoerej Mirko
Pe{ovski i kon site prisutni gosti, a na pretstavnicite od na{ite organizacii
i po~esnite gosti im podeli
blagodarnici.
7
Reporta`i
Posebno {to treba
da se naglasi za ovoj den e
prisustvoto na na{ite vernici od site vozrasti, a pomladata generacija pra{uva
koga }e bide gotova na{ava
nova crkva za na{e sveto ven~avawe. Kaj site gosti radosta i milosta se gleda{e
od nivnite lica i nivnata
dare`livost na ovoj den na
naddavaweto na temelot za
sv. krst, 3 kamewa, 3 lopati,
3 mistrii, darenijata, kako
i vo centarot vkupno se
sobraa $102. 000 za izgradba
na novata soborna crkva.
Ovoj den go ovekove~ija profesionalnite fo-
8
tografi, snimateli i televizijata kako i poedine~nite slikawa.
Za tradicionalnoto
na{e vkusno po~estuvawe:
meseno, soleno i blago, se
pogri`ija: gotva~ite, `enskite sekcii, poedinci, semejstva - so eden zbor blagodarni sme kon vrednite race
na sekoja na{a baba, majka,
sestra i mladinka, koi dobrovolno go podgotvija i donesoa da bidat site dostojno
po~esteni.
ni gosti od mladinkata Marija Karanfilovska, koja
izraboti torta vo vid na
Biblija so liceto na novata
crkva i krstot.
Neka ni ~estit i blagosloven po~etokot na gradbata na na{ata nova soborna crkva, preku zastapni~kite molitvi na Sveti Nikolaj ^udotvorec, arhiepiskop Mirlikiski i daj Semilostiv Bo`e, poskoro da
se izgradi i site zaedno da
se raduvame na negovoto
osvetuvawe!
Na krajot be{e podgotveno iznenaduvawe i voodu{evuvawe za site prisutJANUARI-MART /
JANuARY-mARCH 2014
Reporta`i
Igumen Gavril
Osvetuvawe na administrativnata zgrada
pri crkvata ,,Sv. Petka” vo Mil Park,
Melburn
Vo predve~erieto na
praznikot Sv. Atanasij Aleksandriski, Negovoto Visokopreosve{tenstvo Mitropolitot Prespansko-pelagoniski i administrator Avstralisko-novozelandski g.
Petar, ja osveti novoizgradenata
administrativna
zgrada pri crkvata ,,Sv. Petka” vo Mil Park, Melburn.
Zgradata e nameneta
za parohiskite potrebi vo
administriraweto i misionerskata dejnost na ovaa
JANUARI-MART /
Crkovna Op{tina, pa i po{iroko za Makedonskata
Pravoslavna Crkva, Eparhija za Avstralija i Nov Zeland. Taa raspolaga so kancelarija za parohiskiot
sve{tenik, sala za sostanoci, sala za videobim prezentacii, prostorija za verska
edukacija na najmladite, kujna so golema trpezarija za
potrebite na parohijanite.
So osobeno zalagawe
na parohiskiot sve{tenik
protoerej Tone Gulev i cr-
JANuARY-mARCH 2014
kovniot odbor pri ovaa Crkovna Op{tina, seto ova se
zavr{i, za Negovoto Visokopreosve{tenstvo Mitropolitot g. Petar, pri ovaa
kanonska vizitacija, da ja
osveti. Na osvetuvaweto
prisustvuvaa site sve{tenici od Arhierejskoto namesni{tvo na Viktorija,
Konzulot na R. Makedonija
vo Melburn g-|ata Beti Korunovska, graditelite i donatorite na zgradata, crkovniot odbor, kako i del od
vernicite pri crkvata.
9
Reporta`i
Najprvo na Gospod
Bog, potoa na Negovoto Visokopreosve{tenstvo i na
site onie koi u~estvuvaa vo
izgradbata na ova prekrasna zdanie, da izrazime golema blagodarnost.
Da se mno`at ovie
ubavi dela i za mnogu godini!
Sinaksar - Nedela Mesopusna
Koga }e sedne{, Sudijo na site, da ja sudi{ seta zemja,
Udostoj me i mene da go slu{nam ovoj glas: „Dojdete,
blagosloveni na mojot Otec!”
Vo ovoj den pravime
spomen na Vtoroto i nepotkuplivo Hristovo pri{estvie, {to bo`estvenite otci
go odredija od dve pri~ini:
prvo, zaradi onie koi{to
znaat za Bo`joto ~ovekoqubie, pa `iveat mrzlivo, velej}i: Bog e ~ovekoqubiv, pa
koga }e se oslobodam od grevot (koga }e se pokaam), sum
si ja zavr{il celata rabota.
Vtoro, potsetuvawe na ovoj
10
stra{en den se pravi za da
znaeme {to n# o~ekuva eden
den po smrtta, ta onie {to
ovoj `ivot go minuvat vo
mrzlivost i neodgovorno, da
se ispla{at od ona {to gi
o~ekuva i da po~nat da `iveat dobrodetelen `ivot, i
da ne se nadevaat samo na Bo`joto ~ovekoqubie, no da
znaat deka Bog e i praveden
i deka }e dade sekomu spored
negovite dela. Inaku, i du-
{ite na po~inatite treba
da izlezat pred Sudijata.
Zatoa, ovoj praznik na nekoj
na~in pretstavuva i kraj na
site praznici, bidej}i toj
~in - Stra{niot sud, }e bide kone~en za site nas.
Treba da se znae i toa
deka idnata nedela }e se potsetime i na po~etokot na
svetot, i na pa|aweto i izgonuvaweto na Adam od rajot.
Dene{niov, pak, den e kraj
JANUARI-MART /
JANuARY-mARCH 2014
Sinaksar
na site denovi, kako i na samiot svet. Od ovaa nedela se
skusuva hranata (pove}e ne se
jade meso), a n# povikuva i na
milostina kon bli`nite.
Isto taka, bidej}i so hrana
bevme isterani od rajot, i
padnavme pod osuda i prokletstvo, po primerot na Adam
od narednata nedela, se molime Hristos i nas povtorno
da n# vovede vo rajot. I pri
Vtoroto pri{estvie Hristos }e dojde vo telo, no ne kako pri Negovoto prvo doa|awe, tivko i bez slava, tuku so
natprirodni znaci i ~uda, so
silna svetlina od nebesata,
za da bide poznaen od site;
deka On e toj {to dojde i prviot pat, i rodot ~ove~ki go
izbavi, i deka samiot Toj }e
sudi, spored toa koj kolku za~uval od ona {to On ni go
dal. Koga }e bide toa pri{estvie? Nikoj ne znae. Gospod
toa go sokri i od apostolite.
Toga{ }e ima nekoi predznaci, {to nekoi od svetiite
na{iroko gi objasnija. Nekoi velat deka toa }e bide po
sedum iljadi godini! Pred
Negovoto pri{estvie, }e dojde Antihristot i }e se rodi,
kako {to veli sv. Ipolit Rimski, od `ena ne~ista, bo`emna devojka, po poteklo od
Evreite, od plemeto Danovo,
koj be{e dete na Jakov; i deka }e odi me|u narodot kako
Hristos, i deka }e pravi ~uda, kako {to prave{e i Hristos, i mrtvi }e voskresnuva
(vidi: 2. Sol. 2). Toga{, se veli, }e se otkrie sinot na pogibelta, so sekoja sila i znaci i la`ni ~udesa. Vpro~em,
nema samiot |avol vo telo da
se pretvori, kako {to veli
Jovan Damaskin, tuku ~ovek
JANUARI-MART /
koj }e se rodi od blud i }e go
primi seto satansko dejstvo,
i nenadejno }e se krene, i na
site }e im se poka`e kako dobar i krotok. Toga{ }e ima
golem glad, na lu|eto }e im ugodi, }e se pretstavi deka gi
znae i Bo`estvenite Pisma,
i }e posti, i od lu|eto }e bide prifaten, i }e se proglasi za car; najmnogu }e go zasaka evrejskiot narod; }e
dojde vo Erusalim i hram }e
im podigne. Na sedum godini
pred nego, kako {to veli
prorok Daniil, }e dojdat
Enoh i Ilija, i na lu|eto }e
im propovedaat da ne go primat. Toj, pak, }e gi fati, }e
gi ma~i, najposle i glavite
}e im gi otse~e. Onie {to }e
`iveat blago~estivo, }e moraat daleku da begaat, po gorite, kade {to }e gi isku{uvaat demonite. Onie sedum
godini }e se namalat zaradi
izbranite, a }e ima i golem
glad, elementarni nepogodi,
za malku site }e izginat. Po
site ovie raboti, nenadejno,
kako molwa od neboto, }e se
slu~i pri{estvieto Gospodovo, a }e mu prethodi ~esniot Krst i ognenata reka, koja
seta zemja }e ja o~isti od skvernosta. Toga{ }e bide faten i Antihristot, i negovite slugi, i }e bidat predadeni na ve~niot ogan.
Koga }e zatrubat angelite, nenadejno od site strani na zemjata siot ~ove~ki rod }e dojde vo Erusalim,
za{to e vo sredinata na svetot. Tamu }e im se sudi na site so du{i i tela. So eden
zbor, Gospod }e gi odvoi pravednite od gre{nite: onie
{to pravele dobro }e otidat
vo ve~en `ivot, a gre{nite
JANuARY-mARCH 2014
vo ve~ni maki, koi nema nikoga{ da prestanat. Treba da
se znae deka toga{ Hristos
nema da bara post i siroma{tija, i ~uda, iako se dobri i
tie, tuku mnogu pove}e od ovie - milostina i sostradanie. Oti toga{ Gospod, i
pravednite i gre{nite, }e gi
potseti na onie {est zapovedi: gladen bev, i Mi dadovte
da jadam; `eden - i Me napoivte; tu|inec bev, i Me primivte; neoble~en bev, i Me oblekovte; bolen bev, i Me posetivte; vo zatvor bev, i dojdovte pri Mene. Ako ova go
napravivte na eden od ovie
moi najmali (bra}a), Mene
Mi go napravivte (vidi: Matej 24). Zatoa sekoj treba da
go napravi ona {to mo`e,
spored svoite sili. I sekoj
treba da ispoveda (priznae)
deka Gospod Isus e Hristos
(Mesijata), za slava na Boga
Oca. A makite, za koi zboruva Sv. Evangelie, se ovie: tamu }e bide pla~ i krckawe so
zabite, crvot nivni nema nikoga{ da zavr{i, i nivniot
ogan nema nikoga{ da izgasne; kako i ona: frlete go vo
krajnata temnina. Crkvata,
pak, jasno u~i deka pravednite i svetiite sekoga{ }e bidat so Boga vo Carstvoto nebesno, vo ve~nata Svetlina.
A onie {to ovoj `ivot go minaa daleku od Boga, vo mrzlivost i privremena hrana, }e
odat vo maki i temnina, li{eni od Bo`jata svetlina.
So Tvoeto neiska`livo ~ovekoqubie, Hriste Bo`e, udostoj n# i nas so Tvojot
posakuvan glas, i pridru`i
n# kon onie od Tvojata desna
strana, i pomiluvaj n#. Amin.
11
Reporta`i
Igumen Gavril
Osvetuvawe na ikonata na Sv. Zlata
Meglenska vo crkvata vo Verebi, Melburn
veda{e
parohiskiot
sve{tenik o. Gligor
Kiselinov. Za vreme na
bogoslu`bata, nadle`niot Arhierej Mitropolitot g. Petar ja osveti ikonata na sv. Zlata
Meglenska koja treba da
stoi nad vleznata vrata.
Ikonata be{e izrabotena vo ikonopiskoto
{kolo “Sveti Teofil
Strumi~ki”, koe funkcionira pri manastirot
na Sv. Prohor P~inski
vo Donibruk.
Negovoto Visokopreosve{tenstvo g. Petar, blagovoli da prisustvuva na voskresnata ve~erna bogoslu-
12
`ba pri Crkovnata Op{tina Sveta Zlata Meglenska
vo Verebi, Melburn. Bogoslu`bata ja vode{e i propo-
Po bogoslu`bata, vo
crkovnata sala be{e organizirana donatorska ve~er.
JANUARI-MART /
JANuARY-mARCH 2014
Aktuelno
Dime Merakovski
Se obiduvaat da nametnat kompaniski
zakoni i da go poni{tat ustavno-kanonskiot poredok vo MPC
Vo dekemvri 2012 g.,
delegati od t.n. ,,Makedonski Crkovni op{tini od Avstralija”, koi se von jurisdikcijata na MPC, prestojuvaa vo Skopje za sredba so
specijalna komisija na
MPC, za |omiti ras~istuvawe na t.n. ,,Crkovni problemi vo Avstralija. Gi narekuvam takanare~eni problemi, bidej}i tie ne se crkovni, tuku se raskolni~ki dela koi gi delat vernicite i
sozdavaat razdor vo Makedonskata zaednica.
Od ona {to se diskutiralo na spomenatata sredba i se do{lo do nekakvo razbirawe za razre{uvawe na
problemite, delegatite od
Makedonskite Crkovni op{tini od Avstralija inkorporirani, po vra}aweto vo
Avstralija, na nivno sobranie vo mart 2013 g. se otka`aa od dogovorenoto, obvinuvaj}i go SAS na MPC za
nepristojnost kon dogovorot. Vo toj dogovor od 10-te
JANUARI-MART /
to~ki, se otkrija ~isto i jasno kade le`at problemite
i kako mo`at da se re{at,
odnosno, ,,Makedonskite crkovni op{tini od Avstralija” predvodeni od Igor
Aleksandrov, gi prifatija
tie to~ki za da se implementiraat, i potoa da se sozdade
zamislenata vtora Makedonska Pravoslavna Eparhija,
pod direktna jurisdikcija
na SASd. So taa namera be{e nazna~en vladikata Timotej kako koordinator za
implementirawe na toj dogovor. Za toa vladikata Timotej veli: po baraweto na
Aleksandrov, nema pojduvawe vo Avstralija s# dodeka
ne se otstranat raspopite
od sve{tenoslu`enie vo crkvite za koi{to toj e nazna~en da koordinira. Zna~i,
ako tie si ostanea na dogovorenoto, problemot }e be{e re{en.
Tuka }e treba da se
zapra{ame dali Aleksandrov strada od bolesta demencija, koja{to ne mu dozvoluva da pamti {to re{il i
{to napravil vo najbliskoto minato?
Sega povtorno, posle
11 meseci, Aleksandrov, kako pretstavnik na ,,Makedonskite Crkovni op{tini od
Avstralija”, pojde vo Make-
JANuARY-mARCH 2014
donija da bara ne{to drugo,
poinakvo od toa {to be{e
dogovoreno: bara kompaniskite direktori da usvojat
vladi~ko ovlastuvane, odnosno da stanat ramnopraven
del so ~lenovite na SAS, za
taka da se izvr{i nekakva
reforma vo MPC, i taka
taa da se pretvori vo nekakva socijalna sekta{ka grupa
vo Avstralija.
Na negovata pojava vo
juli 2013 g. preku Pres 24,
Aleksandrov ka`a deka so
rezolucii usvoeni na 24
mart 2013 g., barale ~lenovite na Sinodskata komisija, vklu~uvaj}i go i Arhiepiskopot g. g. Stefan da ja
posetat Avstralija za direktni pregovori so site op{tini pri {to bi se postignal kone~en dogovor za site
,,pravni” sporovi. Toj veli:
,,vo toj dogovor bi trebalo
da bide vklu~eno usvojuvawe
na me|usebno prifaten eparhiski ustav”. A toa zna~i:
pola kompaniski i pola
crkoven?
Zna~i Aleksandrov
zaboravil za {to se zboruvalo i dogovaralo pome|u
specijalnata komisija na
SAS i delegatite na op{tinite koi tokmu od nego bea
predvodeni na 12 dekemvri
2012 g.?
13
Aktuelno
Da napomneme deka
pokraj Ustavot i jurisdikcijata na MPC, be{e dogovoreno i za prestanuvawe da
go blokiraat voveduvaweto
na Zakonot za staratelstvo
na MPC preku parlamentarniot sistem na Avstralija.
Za otstranuvaweto
na raspopite od crkvite i
zamenuvawe so sve{tenici
od MPC, Aleksandrov veli
deka raspopenite popovi,
bile nezakonski raspopeni
od vladikata g. Petar i deka
ras~inuvaweto bilo neizdr`livo pred avstraliskite
zakoni. Zo{to Aleksandrov
nafrluva kompaniski zakoni koi nemaat ni{to zaedni~ko so crkovnite kanoni?
Koga ras~inuvaweto be{e
potvrdeno i odobreno od
Sinodot, toa be{e polnozakonsko ras~inuvawe od vrvot na MPC. Koj go izbral i
ovlastil Aleksandrov da go
osporuva kanons-koto pravo
na SAS vo re{avaweto na
crkovno-kanonskoto ureduvawe i rabotewe vo MPC?
Pomislete na logikata na ovie t.n. ,,crkovni”
lu|e, koi{to sakaat da gi zamenat Svetite kanoni i Ustavot na MPC so kompaniskite trgovski zakoni? A ako
Poglavarot dojde vo Avstralija (kako {to bara Aleksandrov) za da ja videl na lice
mesto polo`bata, zna~i }e
mo`at da go ubedat deka toj
pogre{il za potvrdata na
ras~inuvaweto na nemoralnite i nedostojnite popovi
i }e im se izvini i }e gi pomiluva?
14
Aleksandrov, vo ime
na ,,Makedonskite crkovni
op{tini od Avstralija”,
zboruva kako da ne e od golema va`nost nekanonskoto
vrabotuvawe i rabotewe so
raspopi vo crkvite koi{to
se nadvor od postoe~kata
Makedonska Pravoslavna
Eparhija za Avstralija i
Nov Zeland (za koja{to
Eparhija
Aleksandrov
zboruva deka ne postoela).
Nivnata neposlu{nost kon kanonite i ustavot
na MPC kulminira vo 1997
g. so sozdavaweto, odnosno
registriraweto na nekakva
si ,,Makedonska Pravoslavna nezavisna crkva od Avstralija inkorporirana” vo
~ij ustav se stipulira slednoto: ,,Crkovnata asocijacija e sozdadena nadvore{no
i ne ja priznava jurisdikcijata na Makedonskata Pravoslavna Avtokefalna Crkva sozdadena vo 1967 g., so sedi{te vo Skopje, Makedonija”. Tuka }e treba da se podvle~e zborot ,,sozdadena”,
{to zna~i kako da nemalo,
ili tie ne priznavaat deka
postoela Makedonska Pravoslavna Crkva pred toa
vreme? Zar toa ne zna~i deka sami ne si go priznavaat
nivnoto vekovno postoewe?
Ako toa ,,bilo” taka,
dali osvetuvaweto vo 1960
g., od Vladikata Naum, na prvata makedonska crkva vo
dijasporata, odnosno ,,Sv.
\or|i” vo Melburn, be{e
osvetena od nemakedonski
vladika? Za ovaa crkva, i
pokraj toa {to be{e pod ko-
mpaniska administracija, s#
do nejzinoto zatvorawe i
prodavawe za fabrika vo
1997 g., protivnicite na jurisdikcijata na MPC se dr`at kako slep za stap, ja
smetaat kako primer na Makedonska crkva i stolb na
opozicijata protiv MPC.
Vo 2001 g., se napravija amadmani na Pravilnikot
na ovaa kompanija ,,Makedonska Pravoslavna op{tina
za Melburn i Vik.”, od kade
se otstraneti naslovite:
Makedonskata Pravoslavna
Crkva Ohridska Arhiepiskopija, Sveti Arhierejski
Sinod, Makedonska Pravoslavna Eparhija i Makedonski Arhierej. Zna~i, tie nemaat pove}e nikakva vrska
so Svetata MPC. Za upatstvo i u~ewe na Pravoslavnata vera prifatija nekakva
,,Isto~na Pravoslavna Denominacija”.
Takov e nacrtot koj
Aleksandrov, so negovite
rabotodavci se obiduvaat da
go nalo`at na makedonskite
vernici, i na toj pat i na~in
se otstranuvaat od MPC za
slobodno da mo`at da gi
pribiraat pari~nite darenija od vernicite za privatni kompaniski ili li~ni
pridobivki, kako {to Aleksandrov toa go pravi so pribirawe $150.000 (sto i
pedeset iljadi dolari) godi{no od crkovnite pari.
Za takvo ustrojstvo i
takva Crkva, se borat celi
50 godini kompaniskite
,,Crkovni op{tini”.
JANUARI-MART /
JANuARY-mARCH 2014
RelIgIouS eDuCATIoN
(continued from last issue)
Salvation History
Holiness
The God of the Old
Testament was the Holy God.
The word holy means separate,
different, unlike anything else
that exists.
The Holy God of the
Old
Testament
revealed
Himself to His chosen people
who were able to behold
His glory. The glory of the
Lord was a special divine
manifestation of the Person
and Presence of God. It
consisted in the vision of
light, majesty and beauty
and was accompanied by
the voice of the Lord and
His holy angels. It created
in the persons who
observed it overwhelming
feelings of fear and fascination, as well as profound
convictions of peace, wellbeing, and joy.
sumed. And Moses said, "I will
turn aside and see this great
sight, why the bush is not
burnt." When the Lord saw that
he turned aside to see, God
called to him out of the bush,
"Moses, Moses!"And He said,
"Here am I." Then He said, "Do
not come near; put off your
shoes from your feet, for the
place on which you are standing is holy ground." And He
said, "I am the God of your
father, the God of Abraham, the
God of Isaac, and tile God of
Jacob." And Moses hid his
face, for he was afraid to look
at God (Ex 3:2-6).
Moses said, "I pray
thee, show me thy glory." And
He said, "I will make all my
goodness pass before you, and
will proclaim before you my
In this way did
Moses experience the Holy
God in His divine glory on
Horeb, the mountain of
God., before the passover,
and in the wilderness after
the exodus from Egypt.
And the angel of the
Lord appeared to him in a
flame of fire out of the
midst of a bush; and he
looked, and to, the bush was
burning, yet it was not conJANUARI-MART /
JANuARY-mARCH 2014
Moses and the burning bush
15
RelIgIouS eDuCATIoN
name 'The Lord'; and I will be
gracious to whom I will be gracious, and will show mercy on
whom I will show mercy. But,"
He said, "you cannot see my
face; for man shall not see me
and live." And the Lord said,
"Behold, there is a place by me
where you shall stand upon the
rock; and while my glory passes by I will put you in a cleft of
the rock, and I will cover you
with my hand until I have
passed by; then I will take away
my hand, and you shall see my
back; but my face shall not be
seen." (Ex 33:18-23)
Other select persons of
the Old Testament also experienced the presence of divine
holiness and the glory of God.
Abraham, Isaac, Jacob, Elijah,
and Ezekiel had such experiences, as did Isaiah whose classic vision has become a standard part of the Church's liturgical prayer.
In the year that King
Uzziah died, I saw the Lord sitting upon a throne, high and
lifted up, and His train filled
the temple. Above Him stood
the seraphim; each had six
wings: with two he covered his
face, and with two he covered
his feet, and with two he flew.
And one called to another and
said:
"Holy, holy, holy is the
Lord of hosts; and the whole
earth is full of his glory."
Prophet Isaiah
16
And the foundations of
the thresholds shook at the
voice of him who called, and
JANUARI-MART /
JANuARY-mARCH 2014
RelIgIouS eDuCATIoN
the house was filled with
smoke, And I said: "Woe is me!
For I am lost; for I am a man of
unclean lips, and I dwell in the
midst of a people of unclean
lips; for my eyes have seen the
King, the Lord of hosts!" Then
flew one of the seraphim to me,
having in his hand a burning
coal which he had taken with
tongs from the altar. And he
touched my mouth, and said:
"Behold, this has touched your
lips; your guilt is taken away,
and your sin forgiven." And I
heard the voice of the Lord saying, "Whom shall I send, and
who will go for us?" Then I
said, "Here am I! Send me."
(Isa 6:1-8)
The psalms also sing of
the holiness of God and proclaim that all creation speaks of
God's glory (see Ps 8, 19, 93,
104, 148, et. al.).
The main teaching of
the Old Testament and the
foundation of all of its life was
that God's people should share
in His holiness. This was the
purpose of the entire Law of
Moses in its commandments of
morality and worship.
For I am the Lord your
God; consecrate yourselves
therefore, and be holy, for I am
holy. You shall not defile yourselves with any swarming thing
that crawls upon the earth. For I
am the Lord who brought you
up out of the land of Egypt, to
be your God; you shall therefore be holy, for I am holy. (Lev
11:44-45)
JANUARI-MART /
The people were to be
holy and to gain the wisdom
and righteousness of God
through their service and worship of Him. All of the socalled Wisdom writings of the
Old Testament, and all of the
teachings of the prophets and
psalms are centered around this
same fundamental fact: God's
people should acquire and
express the holiness, wisdom,
glory, and righteousness of God
Himself. This, and nothing else
is the meaning and purpose of
man's life as created and guided
by God.
by referring to Christ not merely as holy, righteous and wise,
but as Himself the very holiness, righteousness and wisdom of God Himself in human
flesh.
For Jews demand signs
and Greeks seek wisdom, but
we preach Christ crucified, a
stumbling block to Jews and
folly to Gentiles, but to those
who are called, both Jews and
Greeks, Christ the power of
God and the wisdom of God.
He is the source of your
life in Christ Jesus, whom God
made our wisdom, our righteousness, and sanctification
and redemption; therefore, as it
is written, "Let him who boasts,
boast of the Lord" (1 Cor 1:2224, 30-31).
The ultimate perfection
of God's purpose for man is fulfilled in Christ. He alone is the
fulfillment of the law and the
prophets. He alone is the "Holy
One of God" (Mk 1:24, Lk
1:35, 4:34). He alone is perfectly righteous and wholly withThe glory of God is
out sin. Thus, St Peter speaks of revealed in the person of
Jesus to the people after the Christ. This is the consistent
event of Pentecost.
witness of the apostles who
beheld the "Kingdom of God
The God of Abraham come with power" on the
and of Isaac and of Jacob, the mountain of the TransfiguraGod of our fathers, glorified tion (see Mt 17:1-6, Mk 9:2-7,
His servant Jesus, whom you Lk 9:28-36).
delivered up and denied in the
presence of Pilate, when he had
And the Word became
decided to release Him. But flesh and dwell among us, full
you denied the Holy and of grace and truth; we have
Righteous One, and asked for a beheld His glory, glory as of the
murderer to be granted to you, only Son from the Father (Jn
and killed the Author of life, 1:14).
whom God raised from the
dead. To this we are witnesses
Now if the dispensation
(Acts 3:13-15).
of death, carved in letters on
stone, came with such splendor
The apostle Paul con- that the Israelites could not
curs with the teaching of Peter look at Moses' face because of
JANuARY-mARCH 2014
17
RelIgIouS eDuCATIoN
its brightness, fading as this
was, will not the dispensation
of the Spirit be attended with
greater splendor? For if there
was splendor in the dispensation of condemnation, the dispensation of righteousness
must far exceed it in splendor.
Indeed, in this case, what once
had splendor has come to have
no splendor at all, because of
the splendor that surpasses it.
For if what faded away came
with splendor, what is permanent must have much more
splendor. Since we have such a
hope, we are very bold.
And we all, with
unveiled face, beholding the
glory of the Lord, are being
changed into His likeness from
one degree of glory to another;
for this comes from the Lord
who is the Spirit.
For it is the God who
said, "Let light shine out of
darkness," who has shone in
our hearts to give the light of
the knowledge of the glory of
God in the face of Christ (2 Cor
3:7, 18, 4:6).
In and through Christ,
by means of the Holy Spirit, all
men can share in the glory of
God and become participants in
God's own holiness.
His divine power has
granted to us all things that pertain to life and godliness,
through the knowledge of Him
who called us to His glory and
excellence, by which He has
granted to us His precious and
very great promises, that
through these you may escape
from the corruption that is in
the world because of passion,
and become partakers of the
divine nature (2 Pet 1:3-4).
I am the bread of life. (John 6:35)
18
The participation of
men in the "nature of God"
already begins in the Church of
Christ, the final fruit of the salvation history of the Old
Testament. In the Church, the
Kingdom of God is present
which is "righteousness and
peace and joy in the Holy
Spirit" (Rom 14:17). In the
Church of Christ already begins
JANUARI-MART /
JANuARY-mARCH 2014
RelIgIouS eDuCATIoN
that perpetual praise of the
Holy God which exists now in
the heavens and will fill all creation when Christ comes in the
glory of His Kingdom at the
end of the ages.
they may have the right to the
tree of life and that they may
enter the city by the gates.
Outside are the dogs and sorcerers and fornicators and murderers and idolaters, and every
one who loves and practices
Holy, holy, holy, is the falsehood. I Jesus have sent my
Lord God Almighty, who was angel to you with this testimoand is to come! (Rev 4:8b).
ny for the churches. I am the
root and the offspring of David,
And he said
to me, "These
words are trustworthy and true. And
the Lord, the God of
the spirits of the
prophets, has sent
His angel to show
His servants what
must soon take
place. And behold, I
am coming soon."
Blessed is he who
keeps the words of
the prophecy of this
book (Rev 22:6-7).
Let the evildoer still do evil,
and the filthy still
be filthy, and the
righteous still do
right, and the holy
still
be
holy.
Behold, I am coming soon, bringing
my recompense, to
repay every one for
what he has done. I
am the Alpha and
the Omega, the first
and the last, the
beginning and the
end. Blessed are
those who wash
their robes, that
JANUARI-MART /
JANuARY-mARCH 2014
the bright morning star (Rev
22: 11-16).
He who testifies to
these things says, "Surely I am
coming soon." Amen. Come,
Lord Jesus! The grace of the
Lord be with all the saints.
Amen (Rev 22:20-21)
(to be continued)
Pentecost
19
Veronauka
Igumen Gavril
Starci - otec Tadej
Starec Tadej e li~nost za koja slobodno mo`eme da ka`eme deka e edna od
najomilenite, ako ne i najomilenata li~nost vo sovremenoto Pravoslavie. Vo dene{nicava, navistina ima
mnogu prepodobni otci koi
se izdvojuvaat po nivniot
podvig, strogost, molitva,
~udotvornost ili prozorlivost, no starec Tadej, ednostavno, e mil ~ovek koj nikogo ne mo`e ako go vidi, slu{ne ili pro~ita, a da ne ostane taka zasegnat vo du{ata i da ne do`ivee blagodatno umilenie.. Negovata obo`ena li~nost budi radost,
mir i spokojtvo i se ~uvstvuva{ kako da dobiva{ odgovor na site problemi i
dilemi vo `ivotot. Negovoto blagodatno i prozra~no
lice pleni i ne mo`e{ da
ostane{ ramnodu{en, a da
ne go zasaka{ Starecot i da
go proslavi{ Boga.
Starec Tadej se rodil
vo selo Vitovnica blizu Petrovac na Mlava, kako sedummese~no nedonosen~e, od
20
prosti roditeli, zemjodelci, na 6/19 Oktomvri 1914 g.
Na kr{tevaweto mu go stavile imeto Tomislav. Bil
krsten vedna{ po ra|aweto,
zatoa {to ne se znaelo dali
deteto }e ostane `ivo, za{to edvaj davalo mali znaci
na `ivot. Primaj}i ja so kr{tenieto polnotata na darot na Svetiot Duh, Tomislav i prvpat progledal so
svoite telesni o~i. Kako da
sakal da ka`e deka s# vo `ivotot saka da gleda preku
prosvetleni duhovni o~i.
Negovoto detstvo ne
bilo mnogu sre}no, zatoa
{to rano ja izgubil svojata
majka i bil odgledan najprvo od edna, a potoa i druga
ma}ea, koi ne obrnuvale
mnogu vnimanie na nego i
bile grubi, pa za da ima mir
znael so korka leb vo xebot,
da bega od doma i da odi vo
bliskata {uma.
Tatko mu bil krotok
i miren, me|utoa otkako po~inala majka mu na mladiot
Tomislav, toj se pre`enil
za druga i so nea imal u{te
dve deca. Toa mu padnalo
mnogu te{ko na starec Tadej, a u{te pote{ko koga toj
se o`enil i po tretpat, zatoa {to i vtorata `ena mu
umrela, a se `enel samo za
da ima `ena vo ku}ata i da
mu gi gleda decata. Me|utoa,
ma}eite grubo se odnesuvale
kon mladiot Tomislav, na
kogo mu bilo maka zo{to ne-
goviot tatko ne go zemal pod
za{tita i zatoa znael ~esto
da odi vo bliskata {uma pod
edno drvo i se molel na Boga. Toj kako bole`livo dete
i spored svoite fizi~ki
predispozicii bil male~ok,
slab i so krevko zdravje, po
toa se odvojuval od drugite
deca i zatoa bil ~esto navreduvan. Go navreduvale so
zborovi, go primoruvale da
jade na sila, ~esto mu vikale
deka ,,ti ne si za ni{to, za
xabe go jade{ lebot”. Go
sporeduvale so fizi~ki porazvienite deca i go frustrilare. Ovie navredi, kako
mlado detence, silno go bolele i ~esto se molel na Gospod za uteha, molej}i mu se:
,,Napravi jas nekoga{ da bidam korisen za ne{to”. Toj
negov strav go izma~uval i
mu se molel na Boga, a ne
znael deka eden den tokmu
toj }e bide onoj {to }e potkrepuva i pomaga na iljadnici lu|e.
Podocna znael da se
po{eguva na svoja smetka velejki: ,,Pa, od mene ne mo`e
i ni{to podobro da izleze,
koga sum se rodil na pazar”.
U{te kako dete, starec Tadej bilo mislovno dete,
koe {to znael da se povlekuva vo sebe i da razmisluva za
mnogu raboti vo svetot i da
se moli na Boga. Dodeka drugite deca si igrale, negovite
misli ~esto {etale na drugo
mesto, razmisluvaj}i za mnogu pobitni raboti.
JANUARI-MART /
JANuARY-mARCH 2014
Veronauka
I u{te od mladi godini toj ja sfatil la`livosta
na ovoj svet i deka vo nego
ima samo `al i taga i nikako
ne mo`el da se pronajde vo
nego. Zatoa posakuval da se
predade na tivkiot Gospod
Koj{to edinstven gi te{i stradalnite du{i. “Koga vidov
deka nitu roditelite, nitu
rodninite, nitu prijatelite,
nitu ostanatiot svet ne dava
ni{to osven rani, povredi i
bolka, samiot odlu~iv pove}e
da ne `iveam za toj svet, tuku
ovie malku denovi do smrtta
da gi posvetam na Gospod. Samiot uvidov deka na svetot
nema nikoj vistinski osven
Gospod” - raska`uval Starecot.
veam bez tie va{i lekarstva?
Edna doktorka mi ka`a:
- Ako saka{ da se pokori{ na na{iot sovet mo`ebi }e ozdravi{, a ako ne,
najdolgo }e `ivee{ u{te
pet godini.
,,Zna~i - razmisluvam
jas - ne ste sigurni vo moeto
ozdravuvawe od terapijata.
Se pomiriv so svojata sostojba i toga{ odlu~iv za tie
pet godini na Boga da mu poslu`am. Me|utoa, se javi nov
problem. Moite roditeli
ne sakaa da se soglasat so
mojata odluka”.
Negovata vnatre{na
odluka nikako ne mu davala
mir, pa sam na svoja odgovornost re{il i zaminal vo
manastir. Po{ol vo manastirot Gorwak i stignal na
ve~erna slu`ba i mu ja soop{til svojata odluka na Igumenot i svoite gledawa i zamisli za mona{kiot `ivot.
Starec Tadej koga imal 15-16 godini, se razbolel
tolku mnogu lo{o, {to dobil
vospalenie na belite drobovi i moral da odi na bolni~ko lekuvawe. Negovata sostojba i po triipol meseci vo
bolnica ne se popravala. Toj
bil vegetarijanec, bidej}i ne
mo`el da jade mrsni pr`eni
jadewa, duri ni mleko, nitu
pr`eni jajca. Zaradi toa i bolesta u{te pove}e se vlo{uvala. Doktorite mu pripi{uvale lek so rizi~ni posledici za koi {to toj ne bil soglasen da go prima, pa duri i
lekarite mu se nalutile.
- Ti }e ne u~e{ nas kako da te le~ime! Utre da dojde{ vo antituberkuloznoto
oddelenie da ja primi{ prvata terapija!
,,Pa dobro, si mislev
vo sebe. Te{ko deka }e me
videte utre”. Pra{uvam:
- Kolku dolgo }e `iJANUARI-MART /
JANuARY-mARCH 2014
21
Veronauka
Utredenta,
dodeka
mladiot Tomislav ja celival prestolnata ikona, manastirskiot prislu`nik gi
ostavil vinoto, vodata i
prosforite vo oltarot, izlegol i mu rekol:
- V~era jas te slu{av
{to razgovara{e so stare{inata i kako go zamisluva{ mona{tvoto. Onaka kako {to ti go zamisluva{,
nema da najde{ nikade vo na{ite manastiri. Takvo ustrojstvo mo`e{ da najde{ samo kaj Rusite vo manastirot
Miqkovo. Tamu se sobraa
Rusite koi izbegaa od manastirot Valaam* vo Finska.
Starecot Tadej go poslu{al i po{ol. Koga stignal pred vratata, go pre~ekal eden monah, i ovoj mu
ka`al deka saka da se vide
so stare{inata. Monahot go
odnel kaj stare{inata i ponatamu, starecot za ovaa
sredba veli:
- Me odvede pozadi
agolot. I tuka gledam, stare{inata ja prepojasal mantijata i gazi kal pome{ana
so pleva. Me pogledna i mi
re~e:
- A ti saka{ da bide{
monah?
- Sakam, mu velam jas.
- Pa dobro, eve, ja spremam bawata za bra}ata, -
mu odgovoril starecot na
manastirot Arhimandrit
Amvrosij. Toga{ im rekol
na bra}ata da go odnesat i da
mu dadat }elija i da mu dadat
ne{to za jadewe da zakrepne. Starec Tadej pominal edna nedela vo manastirot
u~estvuvaj}i vo aktivniot
mona{ki `ivot so bdenija,
poslu{anija, molitva itn.
Posle edna nedela, Arhimandrit Amvrosij go pra{al
dali mu se dopa|a ovaj `ivot
i dali saka da ostane, a starec Tadej potvrdil deka mu
se dopa|a i saka da ostane.
Arhimandritot Amvrosij mu dal poslu{anie
kaj otec Pavle (Bosanec od
70 godini) da go ~uva lozjeto. Toa bilo negovoto prvo
poslu{anie.
Starec Tadej zaminal
vo manastir vo 1932 g. na 18godi{na vozrast vo manastirot Miqkovo, kade {to
bile ruski monasi vodeni od
iskusniot Shiarhimandrit
Amvrosij, koj {to bil duhovno ~edo na pro~ueniot duhoven otec prepodoben Amvrosij Optinski. Tie ovde so
sebe go donele tihovatelniot duh na valaamskoto op{to`itelno mona{tvo, koe{to go primile od starcite
na Optinskata pustina. Vo
podvigot na o~istuvaweto
na srceto od strastite i
praksata na neprestanata
umnosrde~na molitva, vo
Miqkovskiot manastir go
praktikuval strogiot valaamski (optinsko-svetogorski) tipik. Slu`bite bile
,,ruski”, mnogu~asovni, strogo se postelo, molitvenoto pravilo bilo naporno,
sekoj den se slu`elo Sveta
Liturgija, me|utoa, seto toa
za mladiot isku{enik ne
pretstavuvalo te{kotija.
Toj duri i vo denovite na te{kite bolesti se trudel potpolno da go ispolnuva. Za
nego golem primer vo mona{tvoto bil Igumenot Shiarhimandritot
Amvrosij,
koj{to bil kako `ivo sonce, imal neprestajna molitva i postojano `iveel vo se}avawe na smrtta, okolu sebe {irel mir i radost na
Carstvoto Bo`jo. Od nego
blikala neizmerna qubov
kon sekogo i nikoga{ ne se
slu~ilo da se razluti, nitu
da mu re~e nekoj prekoren
zbor na nekogo od negovite
monasi i isku{enici. Imal
golemo trpenie i prostuval.
Seta nade` ja polagal na Gospoda, kako i problemite i
gri`ite okolu manastirot i
so svojot `iv primer gi
u~el svoite bra}a, kako da ja
steknat i ~uvaat qubovta vo
sekojdnevniot `ivot i revnosta da mu se slu`i na Boga
i molitvata.
Tie negovi dobrodeteli i doblesti mu gi prenel na isku{enikot Tomislav i vo negovata ~ista du{a se razgorela `elbata
kon bo`estvenata qubov,
* Vo toa vreme, vo 1924 godina, manastirot Valaam padnal pod Finska, koja bila pod
Carigradskata Patrijar{ija i moral da go primi noviot kalendar. Nekoi monasi ne se
slo`uvale so toa i zaradi toa bile proterani od tamu.
22
JANUARI-MART /
JANuARY-mARCH 2014
Veronauka
koja sekoga{ kaj nego
ostanala kako edinstvena merka na vistinskiot `ivot. Prvite manastirski denovi na
mladiot
isku{enik
,,Tomu{ka” (kako {to go
narekuvale po ruski),
bile ispolneti so golema revnost, radost i qubov. Toj ponesen od mislata deka ima u{te 5 godini od svojot `ivot, ne
sakal da gi tro{i denovite badijala i se naso~il kon edinstvenata
cel - da go stekne Boga.
Iako doktorite mu se
zakanile deka ako ne ja
po~ituva terapijata }e
umre, naprotiv, negovoto telesno zdravje vo
manastirot se podobrilo i toa osobeno od postot.
Me|utoa, negovite nervi seu{te bile slabi, taka {to,
poradi svojata telesna slabost i ~estiot umor, zaspival na poslu{anieto. Vo edna prilika na svoeto prvo
poslu{anie vo lozjeto, otkako zaspal, do{le kradci i
go ukrale celoto grozje. Na
toa, nitu Igumenot, nitu
pak nekoj od bra}ata mu upatil ukor, tuku samo go premestile na drugo poslu{anie - sega da ~uva kozi. I
ovde isku{enijata ne go ostavile. Edna{ ~itaj}i ^asoslov, od umor zaspal i na
ova poslu{anie, pa dobitokot se oddale~il i napravil {teta. I povtorno ne
bil iskritikuvan, zatoa
{to vo manastirot vladeela
seop{ta qubov, preku koja
se steknuva ,,neboto”.
JANUARI-MART /
umosrde~nata molitva.
Taa sostojba starec
Tadej ja narekuval ,,bezplatna blagodat, sostojba na neiska-`liv mir
i radost”. Starec Tadej
za toa ka`uval:
Sepak,
najva`nata
rabota vo manastirot pokraj poslu{anieto e molitvata. Mu dale brojanica i go
nau~ile kako da se moli so
Isusovata molitva. Starec
Amvrosij mu rekol:
- [to i da raboti{,
neprestano govori vo sebe:
Isuse, Sine Bo`ji, pomiluj
me.
Toj toa poslu{anie
kako dete go primil vo svoeto srce i postojano go praktikuval i posle izvesno vreme zabele`al deka zaedno so
vozduhot koj go vdi{uva molitvata vleguva vo srceto i
so tekot na vremeto taa samata po~nala da se izvr{uva
vnatre vo srceto i taka mladiot isku{enik postanal
naslednik na isihasti~koto
predanie na crkvata na neprestajnoto praktikuvawe na
JANuARY-mARCH 2014
- Samo onie koi {to
ja steknale besplatnata blagodat, mo`at da
znaat kakva e sostojbata na angelite i svetiite. Znaat kakvi bile
prethodno, se lutele, a
sega lutina nema, ne
postoi ~ovek koj mo`e
da te navredi, niedna
negativna misla ne mo`e da ti na{teti... za{to si ograden, rakovoden od Duhot Svet.
Toga{ mo`e{ da ja razbere{ sostojbata na
Presveta Bogorodica, koja
{to od utrobata maj~ina, pa
do krajot na zemniot `ivot
i vo ve~-nosta, bila vo potpolna Bo-`ja blagodat.
Predavaj}i go seto
svoe srce i um bez nedostatok na Isusovata molitva,
pod opitnoto vodstvo na
starec Amvrosij, toj za kratko vreme naprednal mnogu
brzo, ja primil taa ,,besplatna blagodat”, blagodatna
sostojba na mir i radost vo
Duhot Svet; blagodatta na
dejstvuvawe na Carstvoto
Bo`jo i nestvorenite energii Bo`ji vo umot i srceto.
Taa blagodat Bo`ja ja pribli`uvala neprestano molitvata i taa neprestajno tivko i radosno ja slu{al vnatre vo srceto: ,,Gospodi Isuse Hriste, Sine Bo`ji, pomiluj me gre{niot!” Sostoj23
Veronauka
ba na ~ist i prosvetlen um i
neopisliv mir, radost i
kopne` za Boga, sostojba na
angelite i svetiite.
Starec Tadej ~esto
sakal da razmisluva za takvata sostojba i se interesiral kako Svetite Otci go
~uvstvuvale toa i uspevale
da ja so~uvaat taa besplatna
blagodat do krajot na svojot
`ivot. Sfatil deka za da se
za~uva taa blagodat Bo`ja
mo`e edinstveno samo preku
podvigot na stra`arewe i
sobirawe na umot vo srceto,preku
podvigot
na
neprestajnata
molitva.
Carstvoto Bo`jo e vnatre
vo nas, no `ivo i dejstvitelno go stek-nuvaat samo
podvi`nicite na umnoto
stra`arewe i ne-prestajnata molitva.
Za denovite na starecot Tadej, toga{en isku{e-
nik Tomislav, pominati vo
Miqkovskiot
manastir,
vredno e da se ka`e deka toj
tuka se sretnal so jeromonahot, a podocne`nen vladika
i svetitel Jovan (Maksimovi~) [angajski i San Franciski, koj vo toa vreme bil
profesor vo Bitolskata
Bogoslovija vo Makedonija,
a ovde go pominuval negoviot leten raspust zatoa
{to i Sv. Jovan Maksimovi~
poteknuva od Miqkovskiot
manastir i ~esto bile na zaedni~ki poslu{anija i ona
{to ostanalo vo se}avawe
na starecot Tadej e deka Sv.
Jovan osobeno sakal da mu
raska`uva za `itijata na
svetiite i Svetite Otci,
koi{to o~igledno dobro gi
poznaval. ^esto taka znaele
da se rasprika`at, za {to i
otecot ekonom Petar, ponekoga{ gi prekinuval i potskaruval.
Vo manastirot, starec Tadej nau~il dobro ruski, koj{to podocna go iskoristil pri izu~uvaweto na
Svetite Otci, dostapni samo na ruski jazik.
A osobeno po smrtta
na starecot Amvrosij, vo
Maj 1933 g., ostanuvaj}i bez
opiten duhovnik, odgovorite na negovite pra{awa: koja e vistinskata smisla na
hristijanskiot `ivot, gi
baral kaj Svetite Otci i
toga{ sfatil deka sovr{enstvoto na hristijanskiot
`ivot e vo krajnoto smirenie.
- Svetite Otci velat
- neprestajno povtoruval
starec Tadej - deka idealniot hristijanski `ivot ne
e vo praveweto ~uda, isceluvawe bolni, nitu voskresenie na mrtvi, tuku vo krajnoto smirenie.
Manastir Miqkovo
24
JANUARI-MART /
JANuARY-mARCH 2014
Veronauka
Manastir Gorwak
Taka, celokupniot
`ivot na starec Tadej bil vo
neprestajniot podvig na steknuvawe na sovr{enstvoto
na hristijanskiot `ivot krajnoto smirenie.
Posle upokojuvaweto
na mladiot starec Amvrosij, Igumenot Miqkovski,
do{lo do sudir i nedorazbirawe kaj negovite naslednici, za toa koj da bide nov
Igumen na manastirot. Toj
go nazna~il negoviot sobrat
Isakij, so kogo bile zaedno
isku{enici kaj opitniot
starec Amvrosij vo Optina.
Me|utoa, se nametnal otec
JANUARI-MART /
Luka, sobiraj}i potpisi od
bra}ata, a vo me|uvreme pak,
nivniot Vladika, episkopot
Jovan, bil premesten vo Ni{kata Eparhija, a na negovo
mesto bil postaven vladikata Venijamin, koj{to nemal
to~en uvid na vnatre{nata
sostojba od bratstvoto i, go
poddr`al o. Luka. I toga{,
otec Antonij, koj {to bil
sobrat na starecot Amvrosij, zaedno so isku{enikot
Tomislav nesoglasuvaj}i se
so novite zbidnuvawa na
bratstvoto, odlu~ile da zaminat vo manastirot Gorwak, kade {to stare{ina
bil otec Serafim, isto ta-
JANuARY-mARCH 2014
ka Rusin, od Polska. Tuka
isku{enikot Tomislav bil
zamona{en so mona{ko ime
Tadej i po dve godini bil rakopolo`en na 26 Fevruari/10 mart 1935 godina, a na
19 maj/1 Juni, bil rakopolo`en vo jero|akonski ~in.
Potoa bil premesten
vo manastirot Rakovica, kade{to po poziv na patrijarhot Varnava zavr{il ikonopiska {kola i se zapoznal so tajnite na bogoslovieto na ikonopisot. Po zavr{uvaweto na ikonopisnata
{kola, ne prodol`il da se
zanimava so ikonopis pora-
25
Veronauka
di zdravstveni pri~ini, bidej}i ne mo`el da ikonopisuva vo zatvoreni prostorii, zatoa {to negovite o{teteni ne`ni beli drobovi
ne mo`ele da go podnesat isparuvaweto na bojata.
1937 godina bila godinata za koja lekarite mu
,,prorekle” deka }e bide godina na negovata smrt.
No, slednata godina,
na 21 januari/3 fevruari
1938, vo manastirot Rakovica otec Tadej, od strana na
patrijarhot Gavril Do`i},
bil rakopolo`en za jeromonah, i toa najmlad jeromonah
vo manastirot. Istata godi-
na bil premesten vo Pe}kata Patrijar{ija i tamu se
sretnal so neo~ekuvani pote{kotii. Vo toa vreme po~nuva da se pojavuva komunisti~koto dvi`ewe vo biv{ata Jugoslavija. Jeromonahot
Jovan Ze~evi}, koj bil upravitel na manastirot od 1939
do 1941 godina, so u{te nekolku monasi, bile simpatizeri na komunizmot i ovde
doa|ale. Bidej}i otec Tadej
ne bil komunist, ~esto mu se
zakanuvale deka koga }e dojdat komunistite na vlast, }e
go ubijat. Vo 1941 godina, koga izbila Vtorata svetska
vojna, otec Tadej so preostanatite ~etvorica pe}ki monasi, se vratile vo manasti-
rot Rakovica, begaj}i pred
terorot na {iptarskite balisti.
Prvite godini od vojnata bile mnogu te{ki. Zatoa, toj sakal da premine vo
banatskata Eparhija, kade
{to imalo podobri uslovi,
za i taka, te{kiot `ivot.
Me|utoa na `elezni~kata
stanica vo Belgrad bil uapsen. Bil priveden od germanskite specijalni slu`bi,
pod izgovor deka odi vo Banat za da organizira komunisti~ki }elii. Po makotrpnite i dolgi ispituvawa
bil otpu{ten poradi nedostatok na dokazi.
Manastir Rakovica
26
JANUARI-MART /
JANuARY-mARCH 2014
Veronauka
Po izleguvaweto od
pritvor, o. Tadej se vratil
vo Vitovnica. No i ovde ~ovekomrazecot (|avolot) ne
go ostavil na mir. Komandantot na toa mesto mu ponudil da raboti vo slu`ba na
komunisti~kata partija. Vo
toa vreme najstra{no bilo
da & ka`e{ ,,ne” na ,,Partijata”. Mladiot jeromonah
Tadej, ne se ispla{il za svojot `ivot, pa hrabro gi odbil, so izgovor deka nema
blagoslov od Vladikata.
Vo 1943 godina vo
Petrovec, Germancite povtorno go apsat i osuduvaat
na smrt zatoa {to ve}e go
imaat evidentirano poradi
prethodnoto apsewe. Toga{
starec Tadej mislel deka nema izlez. Go napadnale te{ki o~ajni~ki misli. Eden
den taka le`ej}i na krevetot i izma~uvan od te{kite
mra~ni pomisli deka mu nema spas, pred nego vo }elijata se pojavil eden visok prekrasen ~ovek so zlatna lenta na gradite.
Tivok svedok na
tivkiot Spasitel
Duhovni~koto slu`ewe na starec Tadej Vitovni~ki za spasenie na bedniot
narod Hristov, pred s#, bilo
svedo~ewe na celokupnata
podvi`ni~ka i liturgiska
duhovnost na crkvata, koja
ne e ni{to drugo tuku Svetiot Duh, Koj{to vo teloto
Hristovo (Crkvata) dejstvuva so nesozdadenata energija
zaradi o~istuvawe, prosvetJANUARI-MART /
luvawe i obo`uvawe na sekogo, koj so svojot `ivot te`nee kon toa. Duhovnikot,
spored blagoslovot na Crkvata, vodi kon Hristos, kon
soedinuvawe vo teloto Hristovo, za ~ovekot, `iveej}i
so podvi`ni~ki i svetotainski `ivot, da se izle~i od
padnatosta, smrtnosta i gnile`osta. Zna~i, ne le~i duhovnikot, tuku Duhot Svet:
,,so Bo`estvenata energija,
~ij izvor e nestvoren i otkrien vo li~nosta na Isusa
Hrista”, vo voploteniot
Spasitel.
^ovekot mo`e duhovno da go izle~i, o~isti, prosvetli, spasi i obo`i isklu~ivo `iviot Bog - Sv. Troica. No Bog, toa ne mo`e da
go napravi bez ~ove~ka sorabotka i taa tainstvena sorabotka e vsu{nost samata
sodr`ina na pravoslavniot
crkoven `ivot.
Starec Tadej be{e
opitnik na site stepeni na
podvi`ni~ko-svetotainskoto vosovr{uvawe na blagodatnoto seu~ili{te na
Duhot Svet, za koe preku ustata na Sv. Maksim Ispovednik, govori predanieto na
Crkvata, a toa se stepenite: o~istuvaweto od strastite (prakti~na filozofija), prosvetluvawe na umot i
srceto (prirodno sozercanie) i obo`uvawe, t.e. `ivo
bogopoznansko zaedni~arewe so Sv. Troica (misti~no
bogoslovie). Toa im e opitno poznato na site onie koi{to se imaat sretnato so
starec Tadej, so nego razgovarale, kaj nego se ispoveda-
JANuARY-mARCH 2014
le i od negovata raka primile Sv. Pri~est. Od najsmernite zborovi na starecot,
kade{to toj zboruva vo treto lice za op{tewe so sv.
angeli i svetitelite, prepoznavame deka starecot
bil opitnik i na ovoj najvozvi{en ,,misti~en stepen na
duhovno sovr{enite, na onie koi{to so toa se bogoslovi na Crkvata”, koi{to,
po zborovite na mitropolit
Jerotej Vlahos: ,,obo`eniot
~ovek op{ti so angelskite
sili; biva udostoen na gledawe na nestvorenata svetlina; so Duhot Sveti im se
otkrivaat dlabo~inite Bo`ji, ja primaat nestvorenata Energija Bo`ja. Na vakviot ~ovek mu se otkrivaat
mnogu tajni na Sv. Pismo,
koi im se skrieni na drugite lu|e...”.
Potpolno stoej}i vo
filokaliskata matica na
predanieto na Crkvata, starecot Tadej za svoe vreme go
posvedo~i opitot i `ivoto
bogoslovie na Sv. Otci vo
pogled na spasenieto - obo`enieto na ~ovekot kako
li~nost po obrazot i podobieto Bo`jo, kako bogoliko
bitie na beskrajno preumuvawe i umnosrde~noto stra`arewe, spored zborovite
na Sv. Otci: ,,Na{eto spasenie ne mo`eme da go stekneme na drug na~in osven da go
izmenime na{iot um i go napravime poinakov... osobeno
so dejstvoto na silata Bo`ja, taka {to umot da postane
obo`en, t.e. bestrasen i
svet. Zna~i, obo`en biva
onoj um koj vo sebe vnatre go
27
Veronauka
ima Boga i stalno se se}ava
na Gospoda. Znaej}i deka On
e vo nas i nie vo Nego, nie se
dvi`ime kako ribi vo voda,
vo Gospoda. On e nasekade, i
taka nie plivame, a {tom
misleno izlezeme (od Nego),
nie duhovno umirame”.
Pominuvaj}i go ovoj
pat na predanieto na Crkvata preku trite stepeni na
duhovniot `ivot i steknuvaweto na umnosrde~nata
molitva, starec Tadej postanuva zaedni~ar na `ivoto i
ve~no predanie na Crkvata
i na toj na~in zra~i: bolnite gi lekuva, slabite gi podiga, na`alenite gi ute{uva i na site im dava s# {to
im e potrebno spored Sv.
Duh. Na toj na~in starec Tadej stanuva tivok svedok na
tivkiot Spasitel.
S# e misla
S# e misla, i se}avaweto e misla, nie sme postojano vo misli. Na{ite misli, sepak, ne se tajni. Javni
se. Tie se poka`uvaat preku
na{iot `ivot. [tom nekoj
pomisli za nas, gledame {to
misli, {to saka, kakvi misli ni upatuva. Samite gledame i ne treba nikoj da ni ka`e dali nekoj n# saka i po~ituva ili ne. Toa se ~uvstvuva, zra~i od ~ovekot. Zna~i i ~ovekovite karakterni
osobini se izgraduvaat preku mislen pat, takvi sme so
kakvi misli se zanimavame.
Da se potrudime spored toa za ovoj kratok `ivot, so Bo`ja pomo{, da izg-
28
radime blagorodni karakterni osobini. Gospod veli:
Carstvoto nebesno nema da
se pojavi ovde ili onde. Toa
e vnatre vo vas i me|u vas, a
toa se: pravda, mir i radost.
Starozavetniot narod ne mo`el da ja prifati
bezgrani~nata qubov Bo`ja.
So samoto toa toj ne mo`el
da gi primi ni Negovite zapovedi, od koi{to i proisteklo poznatoto zlo: zab za
zab i oko za oko. Denes duri
i vo Hristijanstvoto, a da
ne zboruvame za ostanatite
religii, se dr`ime za toa
starozavetno pravilo preku
koe sme i ponataka opkru`eni so zlo. Opkru`eni sme
so mnogu neprijatnosti vo
`ivotot, koi {to go razoruvaat na{iot vnatre{en mir.
^ovekot mo`e duhovno da go
izle~i, o~isti, prosvetli,
spasi i obo`i isklu~ivo
`iviot Bog - Sv. Troica. No
Bog, toa ne mo`e da go
napravi bez ~ove~ka sorabotka i taa tainstvena sorabotka e vsu{nost samata
sodr`ina na pravoslavniot
crkoven `ivot.
Ne mo`eme ni na svojot roden brat da mu prostime, a
kamoli na drugite.
Ete, gledate {to pravime nie. [tom se zanimavame so zli misli, i nie stanuvame zli. Ne vredi ni{to
{to nie samite se smetame
za dobri, ako vo nas go zadr`uvame zloto (ne prostuvame) a nie hristijanite ne
smeeme ni vo sebe da pomislime zlo, a kolku pove}e da
go pretvorime vo delo. Toa
zna~i deka nemame sila da se
sprotivstavime na nego.
Vo nas, me|utoa, postoi bo`estvena sila, bo`estven `ivot i bo`estvena
energija. Davaj}i ot~et pred
Boga na denot na Stra{niot
Sud, morame da polo`ime i
smetka za toa kako taa bo`estvena sila, energija i `ivot, koi ni se daruvani, sme
gi upotrebuvale. Dali sme
pridonele harmonija vo vselenata ili disharmonija.
Na{ite misli ne samo {to deluvaat na nas i na
slovesnite bitija, `ivotinskiot i rastitelniot svet,
tuku vlijaat i na ve~nosta.
Nie so svoite misli ne samo
{to go poremetuvame mirot
na zemjinata kugla, tuku go
umno`uvame zloto vo vselenata. Celiot ~ove~ki rod go
bere plodot od svoite misli
i `elbi. Zaradi toa, prvo
~ove~kiot rod moral i da
bide potopen so voda zaradi
svoite zli `elbi i zli misli. Pa, ete, i nie pak tolku
mnogu sme zaglavile vo zloto i ne mo`eme da se oslobodime, povtorno da ni se pribli`uva toa vreme. Edinstven izlez, so Bo`ja pomo{, e
promenata odvnatre od srce.
Bidej}i vo nas e bo`estvenata energija, so celokupnoto svoe bitie treba
da se priklu~ime na Centralniot @ivot - na Gospod,
za taa energija da dobie sila
Bo`estvena, a ne da se priklu~uvame na zloto. Spored
toa, da se svrtime kon dobroto, za vo nas i okolu nas
JANUARI-MART /
JANuARY-mARCH 2014
Veronauka
da bide dobro. Ako se zanimavame so dobro, so bo`estvenite misli, }e imame svoj
vnatre{en mir. Potoa toj
mir }e zra~i preku nas i ete
promeni. Sekoj onoj koj {to
ne e vklu~en vo zloto, vo nekoi svoi zemni ambicii koi
{to mu go poremetuvaat mirot i go opteretuvaat, }e go
po~uvstvuva toj mir.
Edna du{a vo sekoja
sredina mo`e mnogu da pridonese, posebno, toa e doma}inluk na ku}ata. Toj treba
da se trudi svoite misli sekoga{ da gi usredoto~i na
mir, na ti{ina. Svoite gri`i i svoite nevolji treba
na Gospoda da mu gi predade.
Gospod na Sebe gi
zede site na{i gri`i i
nevolji i re~e deka Toj }e se
gri`i za toa {to }e jademe,
Starec Nektarij Vitalis
{to }e pieme i vo {to }e se
oble~eme, i nie taka gr~evito se dr`ime i stvarame
nemir vo sebe, vo svojata familija i vo site okolu nas.
{ite misli se stra{na sila.
Mo} koja poremetuva i ni
dava mir. Koga e taka, toga{
da se potrudime da se vospostavi mirot vo na{ata ku}a,
familija, dr`ava...
Da go vospostavime
prvo mirot vo sebe
Nie najprvo treba da
vospostavime mir vo sebe pa
toga{ }e ima i mir nadvore{no okolu nas. Dodeka ne
vospostavime mir vo sebe,
nema mir ni okolu sebe. Ako
doma}inot nema mir, go nema ni semejstvoto, a seto toa
e zaradi negovite misli. Zaradi toa sebe i svoite bli`ni treba da se predademe na
Boga i neprestano da se molime. Bog e energija, sila i
mo}, radost i uteha i koga i
da go pobarame. On }e ni go
dade Svojot Bo`estven mir.
So molitvata ja crpime bo`estvenata sila vo sebe.
(prodol`uva)
Koga sum optereten
so gri`ite i koga sakam svoite manastirski, ku}ni, gri`i, da gi nosam na sebe i da
ne mu gi predadam na Gospoda, eve me mene i moite bra}a - nevoljite. I najlesnata
rabota te{ko odi. A koga site svoi gri`i, i na svoite
bra}a, gi predadam na Gospoda i najte{kata rabota so
lesnotija se izvr{uva. Nema
opteretuvawe i bra}ata se
me|u sebe tivki i mirni.
Gledate li kolku na-
Za zavista
^ovekot, dragi moi
bra}a, po~nuva da staree ne
toga{ koga }e mu pobelee
kosata, tuku toga{ koga }e
mu pocrni srceto! Ne smeeme da go trgneme od um toa
deka ne postojat samo telesni bolesti. I du{ata mo`e
da boli i da se razboli. Edna od du{evnite, i toa edna
od najserioznite bolesti, e
zavista. Kolku li samo nesre}a, kolku li tragedii me|u lu|eto predizvikala zavista!…
JANUARI-MART /
JANuARY-mARCH 2014
Telesnata bolest mo`eme da ja otkrieme vrz osnova na vidlivite simptomi. A spored simptomite,
koi ja izdavaat zavista, lesno go prepoznavame ~ovekot,
koj `ivee pod nejzinata
vlast. Na kraj, golemo prokletstvo, golemo bezumie i
golem zlo~in e da se zaviduva na drugite lu|e. A {to,
vsu{nost, e zavista? Koga
nekoj se `alosti i se jade zaradi sre}ata na drugiot, zaradi negovite doblesti i
29
Veronauka
napreduvawa. Istovremeno
se trudi na sekoj na~in i so
koe bilo sredstvo seto toa
da go rasipe, da go uni{ti.
Gledate, na primer, koga nekoj po`oltuva, se oneraspolo`uva, se buni i treperi
koga }e vidi ili ~ue ne{to
za napredokot, dobrodetelite ili ubavinata na drug ~ovek, toj sosema sigurno vo
du{ata ja ima zavista. Ne
saka drugite da bidat sre}ni. Ne mo`e da gi gleda kako
napreduvaat, kako se vozvi{uvaat i stanuvaat podobri
od nego i zatoa so site sredstva i na sekoj na~in se obiduva da mu ja zatrue radosta,
da mu go namali uspehot. Koga bi bilo mo`no zavidliviot ~ovek da ja ima molwata na raspolagawe i koga bi
mo`el da ja frli - samo toa,
se razbira, nikoj da ne go zabele`i - na ku}ata, na delata na lu|eto na koi im zaviduva, i seto toa da go sru{i
i uni{ti… Toa sigurno so
golema zloba bi go napravil! No, koga ve}e toa ne e
vozmo`no, zavidliviot pronao|a i koristi edno drugo
oru`je - klevetata, koja e
~edo na zavista. ^ovekot, na
30
koj mu zaviduva, mo`e da poka`e nekoja, pa i najmala,
nesovr{enost vo karakterot. Zavidliviot gi zanemaruva site drugi doblesti i
svojot pogled go naso~uva
samo kon toa slabo mesto. Go
zgolemuva, go razviva i toga{ im go servira na drugite… Pa duri i negovata `rtva da ne poka`uva nitu najmala vidliva maana ili slabost, zavidliviot ja sozdava
od ni od {to. Negovata bolna fantazija go izmisluva
ili go sozdava ona {to ne
postoi.
Go pra{ale edna{
eden mudrec koi o~i gledaat
podobro: sinite, crnite ili
sme|ite. Toj odgovoril: zavidlivite! O~ite na zavidliviot ~ovek go gledaat i
ona {to e najsitno. Go gledaat duri i ona {to… ne postoi. Samo edno ne gledaat:
dobroto! Ma go gledaat i
toa, no pogre{no, zatoa {to
ne mo`at da ja podnesat negovata bleskavost… Zavidlivite klevetnici se kako
muvi, koi ne se gri`at za celoto zdravo ~ove~ko telo,
tuku doa|aat i zastanuvaat
na ranata. Onoj koj zaviduva
na doblestite i vrednosta
na drugiot i se trudi da ja
uni{ti, so toa poka`uva deka ne ja saka dobrodetelnosta. Naprotiv, ja mrazi, ne
mo`e vo sebesi da poseduva
skladnost, prefineti ~uvstva, du{evna ubavina.
Kako sekoja strast,
taka i zavista go zamagluva
i pomra~uva ~ove~kiot razum do taa mera, {to e vo sostojba da gi izvr{i i najgolemite zlodela. Onaa satanska energi~nost {to ja poka`uva zavidliviot ~ovek,
samo za da ja uni{ti dobrodetelnosta, ubavinata, vozvi{enosta, ostava silen
vpe~atok i predizvikuva
strav. Ne propu{ta nitu edna prilika da go poni`i, da
go raz`alosti i da go povredi ponekoga{ zad grb, a ponekoga{ vo lice, ~ovekot
protiv kogo {to se svrtuva
negovata zavist. ]e se trudi
da ocrni i so kleveti, so licemerie i zloba da gi izvrti i najprostodu{nite postapki na ~ovekot komu zaviduva. Klevetata i licemerieto se dragoceno oru`je
JANUARI-MART /
JANuARY-mARCH 2014
Veronauka
na zavidliviot. Do kade, navistina, mo`e da otide zavidliviot? Do kakvi izobli~uvawa i do kakvi zlostorni~ki zabludi?… Pravedniot da go obele`i kako nepraveden. Neviniot kako vinoven. Spasitelot kako izmamnik! Junakot kako predavnik! Dobrodetelniot kako ubiec! Re~eno e deka zavista e najpravedna, no i najnepravedna strast. Navistina e najnepravedna, zatoa
{to gi ranuva nevinite i
prostodu{ni srca. No, i najpravedna e, zatoa {to dewe
i no}e kako crv ja jade utro-
Vesti
bata na zavidliviot.
Bra}a moi, ajde da si
gi pokoruvame sebesi svoite
najubavi ~uvstva. Ako gi ostavime nezauzdeni, }e n# odvedat vo strast i vo najdobar slu~aj, ednostavno }e
zgasne nasmevkata od na{ite usni, a drugite }e gi napravime nesre}ni. Nikoga{
ne treba da otvorime usta,
za da ka`eme ne{to lo{o za
svojot bli`en. I nikoga{
ne smeeme da slu{ame ne{to
lo{o za svojot bli`en, nitu bilo {to lo{o da gledame vo svojot bli`en! Ako na
svojot `ivoten pat sretne-
me nekoj veli~estven, vistinska slava, juna{tvo, sre}a,
talent, dobrodetel, da ne
dopu{time vo nas da se rodi
crvot na zavista, da ni ja sotre du{ata, da ja izgubime
radosta i da smisluvame
{to da napravime seto toa
da is~ezne.
Iljada pati e podobro du{ata da ni ja ispolni
voshituvawe i likuvaweto
da & dade krilja na na{ata
du{a. I toga{ spontano }e
pro{epneme dva slatki zbora za sozdatelite, ~initelite na dobro. Kolku }e im
zna~i taa na{a izjava i kolku toa slu`i za zaedni~koto
dobro! A potoa, toa isto voshituvawe i toa isto likuvawe }e n# vdahnovi, }e n#
pobudi i }e probudi vo nas
kopne` i sila da dejstvuvame i da se vozdigneme
visoko!
(prevzemeno od Maran Ata)
Masakar na Hristijani vo Sirija (08/11/2013)
Komentar: Krvta na
ma~enicite e seme za novi
hristijani! Neka nivnite
du{i Gospod Bog gi upokoi
tamu kade {to nema bolka i
taga!
Najseriozen i najgolem masakar na Hristijani
vo Sirija. 45 lu|e se ubieni
i 1.500 familii bea dr`eni
kako zalo`nici soop{ti
Siriskata Pravoslavna Crkva od Homs.
JANUARI-MART /
Nastanot se slu~il
vo anti~kiot siriski grad
Sadad koj se nao|a severoisto~no od glavniot grad
Damask edna nedela po 21
oktomvri od koga be{e
okupiran od anti-Asad
islamisti, pred da go vrati
pod svoja kontrola siriskata armija.
Crkovnite lica velat deka 45 lu|e se ubieni
bez pri~ina, a me|u niv ne-
JANuARY-mARCH 2014
kolku deca i `eni, a mnogumina bile frleni vo masovni grobnici.
U{te 30 civili bea
raneti, a 10 seu{te se vodat
kako is~eznati. Okolu 1.500
familii bea zalo`nici i
bea dr`eni kako ~ove~ki
{tit pred naletot na vladinite trupi, i 2.500 lu|e go
napu{tija gradot.
(prevzemeno od:
Dene{en Vesnik)
31
Vesti
Damask: Devet deca ubieni vo napadi vrz hristijanski
kvartovi (13.11.2013)
Edinaeset deca se povredeni vo napad vrz u~ili{te, a 16 lica vo napadot
Devet deca se ubieni,
a 11 se raneti vo minofrla~ki napadi vrz
hristijanski kvartovi
vo Damask. Edna od minite eksplodirala vo
blizina na u~ili{ten
minibus vo stariot del
na gradot, pri {to zaginale pet deca, a 27
lica se raneti.
^etvorica u~enici
se ubieni vo napad vrz
avtomobil, {to se dvi`el kon hristijanskata
naselba Bab [arki.
Voza~ot, isto taka, zaginal vo napadot.
vrz crkva. Zasega nikoj ne
prezede odgovornost za napadite.
(izvor: Telegraf.mk)
Otkrieni se netlenite mo{ti na romanskiot
,,ras~inet” sve{tenik (11/12/2013)
Otkrieni se netlenite mo{ti na poznatiot romanski antikomunist i antiekumenist otec Georgi.
Monasite od manastirot
,,Petru Voda” baraat Sinodot na Romanskata Crkva da
go kanonizira, iako o. Georgi bil ras~inet od istiot
toj sinod i svoevremeno ne
go prifatil ras~inuvaweto, tuku prodol`il da slu`i.
Pred nekolku denovi
vo romanskiot manastir Petru Voda spored vostanove-
32
niot crkoven obi~aj se izvr{i eshumacija na mo{tite
na o. Georgi Kal~u - Dimitresa (1925-2006).
Spored Romanskata
crkovna tradicija, toa se
izvr{i posle sedum godini
od denot na negovoto upokojuvawe - 21 noemvri 2006 g.
Mo{tite na podvi`nikot
se netleni.
Mo{tite se najdeni
netreule`ni, so {to se potvrdila svetosta na negoviot
`ivot.
Poznatiot romanski
sve{tenik i disident vo
vremeto na diktaturata na
^au{esku, o. Georgi Kal~u
Dimitresa, se upokoi vo
klinikata vo amerikanskata dr`ava Virxinija, na
starost od 80 godini.
Otec Georgi be{e simbol na sprotivstavuvaweto na diktaturata na komunisti~kata vlast vo Romanija - toj otvoreno ja za{tituva{e Verata, bez da stravuva od zatvorot, gonewata i
smrtta.
JANUARI-MART /
JANuARY-mARCH 2014
Vesti
Pominuvaj}i mnogu
godini po zatvorite na svojata tatkovina, otec Georgi
bil osloboden posle intervencijata na amerikanskiot
pretsedatel Ronald Regan
vo 1983 g. zaradi amerikanskite geopoliti~ki pri~ini.
Posle toa bil prinuden da
zamine vo SAD.
Vo 1989 g. toj stanal
nastojatel na romanskata
crkva ,,Svetiot Krst Gospodov” vo Aleksandrija, dr`ava Virxinija.
Duri posle padot na
^au{esku vo 1990 g., otec
Georgi doa|a vo Bukure{ kade {to vr{i moleben na
eden od plo{tadite i pokraj
prisustvoto na ,,Sekuritate” i posle toa ~esto se vra}a vo romanskata zemja.
Vo 2006 g. zapo~nuvada gradi nov hram za romanskata pastva vo okrugot Va{ington na bregot na rekata Potomak vo dr`avata
Merilend. Ne mu be{e dadeno da go vidi zavr{uvaweto
na hramot, za{to se pretstavi na Boga na 21. noemvri
2006 g. vo svojata amerikanska parohija, a spored zavetot negovoto sveto telo be{e vrateno vo Romanija.
Bil ras~inet od vodstvoto na Romanskata Pravoslavna Crkva vo 1984 g. zaradi politi~ki pri~ini, no
toa ras~inuvawe vernite ne
go prifatile i prodol`il
da slu`i vo Amerika.
Zborovi na otec Georgi za
ekumenizmot:
-
Ekumenisti~koto
JANUARI-MART /
dvi`ewe e akcija inicirana
od na{ite sovremenici koi
se obiduvaat da gi izedna~at
religiite i naciite, akcija
koja {to masonerijata ja
promovira ve}e podolgo
vreme. Jas sum protiv ekumenizmot i toa go smetam za
najgolema eres na na{iot
vek.
- Ekumenizmot se
obiduva duhovno da gi izedna~i veroispoveduvawata,
izedna~uvaj}i gi duhovno do
najniskoto nivo i osobeno
da go uni{ti Pravoslavieto.
- Ekumenizmot se
JANuARY-mARCH 2014
obiduva so nekoi ,,blagorodni” idei: da se qubime edni
so drugi. Zo{to bi go sporele toa? Da imame zaedni~ki
molitvi, za{to bo`em zaedni~kite molitvi go nao|aat
patot do Boga i na toa sli~no. Toa se raboti koi se idololatriski iluzii! \avolski iluzii!
- S# pove}e i pove}e
go gledam govorot protiv
ekumenizmot i s# pove}e i
pove}e ovaa sveta opozicija
doa|a do u{ite na vernite.
(prevzemeno od Premin-portal)
33
Vesti
Vo Rusija stigna golemata svetiwa - Darovite na mudrecite od istok na Bogomladenecot Hristos!
Darovite na mudrecite se edni od malubrojnite
relikvii vrzani za zemniot
`ivot na Hristos koja e so~uvana do dene{ni dni. Spored predanijata, Bogorodica, neposredno pred svoeto
Uspenie gi predala na dve
devici - svoi rodnini.
Darovite na mudrecite od Istok za Hrista vo
moskovskiot hram na Hristos Spasitelot zapo~na poklonenieto na velikata sehristijanska relikvija koja
{to po prv pat e iznesena
od Grcija.
Darovite gi so~inuvaat tri zlatni plo~ki so
tenki filigranski {ari, na
koi so srebreni nitki se
pricvrsteni monistra od
34
me{avina na temjan i smirna.
Tie ~esto {irat neovozemen miomiris, koj pove}e se zasiluva koga svetiwata se iznesuva od manastirskata riznica kon sredinata na hramot, za da mo`at
vernicite da im se poklonat.
Na darovite na mudrecite posle Moskva, vernicite }e mo`at da se poklonat vo Sant-Peterburg
(vo Novodevi~kiot manastir do 17 Januari), a potoa
vo Domot na Milosrdieto
vo Minsk (18-24 januari) pa
vo Kievsko-Pe~erskata Lavra (25-30 januari).
Svetiwata ja pre~eka
Patrijarhot Moskovski i
na cela Rusija, koj se pokloni zaedno so iljadnicite
vernici .
,,Za prv pat Bo`iknata Liturgija ja dr`ime pokraj najgolemata sehristijanska svetiwa. Ovie podaroci
gri`livo gi ~uvala Deva
Marija. Za prv pat vo istorijata pristignaa i vo Rusija” - rekol poglavarot na
RPC.
Kov~egot so Darovite na mudrecite ja sledi delegacija na monasi od Atos
na ~elo so poznatiot duhovnik arhimandritot Partenij (Murelatos) koj {to ve}e polovina vek `ivee na
Sveta Gora. Govorej}i pred
novinarite, arhimandritot
Partenij izrazil nade` de-
JANUARI-MART /
JANuARY-mARCH 2014
Vesti
ka svetiwata }e mu ,,donese
dobro na Rusikiot narod”.
,,Vo ova e vlo`en golem trud. Se podgotvuvavme
re~isi dve godini za svetiwata da stigne do tuka” zabele`a toj.
Vo ~est na donesuvaweto na svetiwata vo Rusija, monasite na Troica-Sergievata lavra ja ,,napi{aa”
ikonata ,,Poklonuvawe na
mudrecite” koja }e & ja podarat na gr~kata delegacija
vo znak na blagodarnost od
ruskite vernici.
Vernicite }e mo`at
da gi celivaat Darovite na
mudrecite od 7 do 13 januari
od 8.00 do 22.00 ~asot.
A ve}e na 14. januari
kov~egot so Darovite na
mudrecite }e bide prenesen
vo Sant-Petersburg kade }e
bidat dostapni za poklonicite vo Novodevi~kiot manastir do 17 januari.
Potoa, svetiwata }e
bide prenesena vo Domot na
Milosrdieto vo Minsk (18 24 januari), pa vo KievskoPe~erskata Lavra (25 - 30
januari).
Darovite inaku so
specijalen avion se preneseni od Solun vo Moskva.
Ova e prv pat golemata svetiwa da ja napu{ti gr~kata zemja, kade {to se ~uva duri od petnesetiot vek
vo manastirot na Sveti Pavle na Atos.
Na aerodromot vo
Vnukovo - relikvijata ja do~ekale pretstavnicite na
vladata na Moskva, ruskoto
sve{tenstvo i rakovodstvoto na Fondot na Vasilij Veliki koj go organizirale
prenosot na svetiwata.
Kov~egot so Darovite na mudrecite so molitva
bea vneseni vo zgradata na
aerodromot, kade {to se otslu`i moleben. Prvi, svetiwata ja celivaa sve{tenicite i vrabotenite vo aerodromot.
(prevzemeno od Premin-portal)
Zapo~na porobuvaweto na lu|eto!
ALARMANTNO: ^ipuvaweto na novoroden~iwata vo Evropa trgnuva
od mesec maj 2014?!
Ako mo`e da & se veruva na italijanskata internet stranica Corrieredi Roma it, no i spored nekoi germanski i francuski izvori,
ovaa godina Evropa, no i ostanatiot svet }e se soo~at
so ispolnuvaweto na najstra{noto Biblisko proro{tvo. Stanuva zbor za ,,`igot na yverot” prore~eno vo
knigata na Otkrovenieto, a
spored koe lu|eto }e bidat
prisileni da go vgradat vo
svoeto telo. Tokmu ova go
najavi portalot kako fakt
za maj ovaa godina.
Iako za ~ipuvaweto
na lu|eto i porano e pi{uJANUARI-MART /
vano i se pretpostavuvalo
taka, op{to e poznato deka
vo Amerika ve}e so godini
~ipovite se testiraat na odredeni grupi na lu|e (psihijatriski bolni, zatvorenici...) i drugi lu|e koi dobrovolno se soglasile da primat ~ip vo svoeto telo.
Negovoto
masovno
implementirawe, iako najaveno i odobreno u{te od
pred nekolku godini, sekoga{ e popre~uvano ili se
odvivalo vo tajnost so obrazlo`enie deka toa e samo vakcina!
Ovaa stranica go najavuva ~ipuvaweto na novo-
JANuARY-mARCH 2014
roden~iwata ovoj pat na
prostorite na Evropa i toa
zaedno so vakcinata koja{to novorodenoto dete ja prima prviot den po ra|aweto
vo bolnicata.
Mo`ebi i toa e pri~inata za zakonski zadol`itelnoto vakcinirawe vo
Hrvatska, za{to naskoro }e
se vovede i ~ipuvawe, pa nema smisla da se doteruva toj
zakon dopolnitelno!
Zastra{uva~ki e toa
{to ovaa stranica ima potpolno afirmativen stav
kon ~ipot i go pretstavuva
kako dobar policiski pomaga~.
35
Vesti
^ipovite vo telata
na novorodenite deca }e se
vgraduvaat, kako {to naveduvaat, zaradi s# pogolemiot broj izgubeni deca, a
~ipot bi trebalo da pomogne vo nivnoto pronao|awe,
no i zaradi polesno kupuvawe i prodavawe i prenos
na podatoci.
Mikro~ipovite, koi
}e se vgraduvaat pod ko`ata
na sekoe rodeno bebe, vsu{nost, se mali tehni~ki karti~ki (kako zrno roza) na
koi }e bidat ispi{ani, ama
ba{ site podatoci za deteto, no i so postaven GPS
ured koj {to }e mora da se
polni sekoja vtora godina
vo bolnica i pokraj kogo }e
bidat instalirani GPS sistemi.
Ovoj mikro~ip direktno e povrzan so satelit,
taka {to onoj koj go nosi nikako ne }e mo`e da pobegne
vo sopstvenata privatnost nikoga{!
]e se vgraduva vo site javni bolnici i na site
bebiwa vo EU i toa potpolno besplatno, no ako roditelite go sakaat toa.
36
No, kako da im se
veruva deka potajno nema da
im se vgraduvaat i na onie
bebiwa ~ii {to roditeli
toa ne go sakaat?
]e se implementiraat na podra~jeto na desniot
lakt pod ko`ata. No, spored
ovaa stranica, no i drugite
informativni mediumi, mikro~ipuvaweto e ve}e odamna zapo~nato.
Da se ~ipuvaat zaradi
sopstvena ,,sigurnost” na
podra~jeto na Evropa sega
mo`at i vozrasnite i decata
koi toa go sakaat. No, od maj
ovaa godina, sekoe bebe }e
bide izlo`ena na mo`nost
na ~ipuvawe, no i zapla{uvaweto na roditelite koi
zaradi taa la`na ,,sigurnost”, koja {to ja pretstavuvaat kako pri~ina za ~ipot,
navistina bi mo`ele masovno da se soglasuvaat na ova
monstruozno etiketirawe
na ~ove~koto su{testvo.
[to drugo da se ka`e,
osven - Zapo~na!
^ipuvaweto na lu|eto, znak e deka Bibliskite
posledni vremiwa se vo
poln ek i deka protiv tie
znaci potrebno e da se borime so seta sila. Imeno, kolku toa nam stra{no da ni
zvu~i, fakt e deka ~ipuvaweto na lu|eto e vrv na zloto od koe site se pla{at, a
koe ednostavno koga - toga{,
mora{e da se pojavi.
Mo}ta, kontrolata i
potpolnata vlast nad ~ovekot ve}e podolgo vreme se
mnogu vidlivi vo na{eto
op{testvo, a ~ipuvaweto na
idnite generacii e potpolno ostvaruvawe na toj zol
plan usmeren protiv ~ovekot.
Sekako, i ~ipot e
pretstaven kako merka na
sigurnost , za{to toj bi trebalo da go spre~i kidnapiraweto na decata, no i begstvata na zatvorenicite!
Ednakvo kako i site
zakoni koi se izglasani vo
poslednite godini vo celiot svet, a koi se pretstaveni
kako za{tita na ~ovekot od
~ovekot. Toa e potpolna
laga!
Tie, (elitite) se onie
zaradi koi decata masovno
is~eznuvaat, koi vr{at
,,dil” so organi , koi se zanimavaat so pedofilija i so
ritualni zlostavuvawa na
decata i koi sega gi postavuvaat ovie zakoni so cel da se
zarobi celoto ~ove{tvo.
Edna{, koga }e go dozvolite ~ipot vo svoeto telo, treba da znaete, toa telo
ve}e ne e va{e, za{to ne mo`ete da bidete sigurni deka
nekoj ne upravuva so va{ite
dvi`ewa, so va{ite misli i
dela.
^ipot e vrvot na odzemaweto na ~ovekovata
JANUARI-MART /
JANuARY-mARCH 2014
Vesti
sloboda i toa e naju`asnoto
od s#.
Rodeni sme od Boga
slobodni i sekoj onoj koj
{to }e se obide taa sloboda
da ni ja odzeme, da znaeme, ne
e od Nego (od Boga).
11. I vidov drug yver
kako izleguva od zemjata. Toj
ima{e dva roga kako kaj
jagne i zboruva{e kako zmev.
12. I so seta vlast na
prviot yver toj dejstvuva{e
pred nego i ja tera{e celata
zemja i `itelite nejzini da
mu se poklonat na prviot
yver, ~ija smrtna rana se be{e iscelila;
13. i prave{e golemi
~uda, pa duri i ogan da simnuva od neboto na zemjata
pred lu|eto.
14. I gi mame{e `itelite zemni so ~udata, {to
mu bea dadeni da gi vr{i
pred yverot, velej}i im na
`itelite zemni da mu napravat lik na yverot, koj {to
ima{e rana od me~ i ostana
`iv.
15. I mu se dade da
vlo`i duh vo likot na yverot, ta da prozboruva toj i
da napravi da bidat ubieni
onie, koi nema da mu se poklonat na yveroviot obraz.
16. I }e napravi na
site - mali i golemi, bogati
i siromasi, slobodni i robovi - da im se stavi beleg
na desnata raka ili na ~elata nivni,
17. ta nikoj da ne mo`e ni da kupuva, nitu da prodava, osven onie, {to go
imaat toj beleg, ili imeto
na yverot, ili brojot na imeto negovo.
18. Tuka e mudrosta.
Koj ima um, neka go presmeta
brojot na yverot, bidej}i e
broj na ~ovek, i brojot mu e
{estotini {eeset i {est.
(Otkrovenie po Jovan,
(glava 13, 11 - 18).
(prevzemeno od Premin-portal)
Ukrainskata crkva prodol`uva da se moli za mir
(20.01.2014)
Utrovo monasite na
Kiev-Pe~erskata Lavra o.
Gavril, o. Melhisedek i o.
Efrem zastanaa na ulicata
,,Hru{evskogo” vo Kiev so
Krst i ikoni me|u demonstJANUARI-MART /
rantite i policijata za
da prestane konfrontacijata. Tie zastanaa kako
mirotvorci, i ne zavzedoa strana, gi zedoa svoite molitvenici i kako
svetilnici se izdignaa i
zastanaa pome|u dvete konfrontirani strani i se
molea na Boga da go zapre
ova bezumie... i site zaedno so narodot ja peeja
,,Hristos voskrese” i ,,Da
voskresne Bog”.
Posle molivite nastana celosno zati{je i
molk i nastana ^udo. Kako site da padnaa na kolena
i se osvestija od golemoto
masonsko-satansko-evropsko ludilo. Za mnoguilijadniot napaten pravoslaven
JANuARY-mARCH 2014
ukrainski narod ova be{e
Bo`jo ^udo. No, ima{e i
eden mal broj koj i ponatamu
obzemeni so ne~estiviot i
ne bea svesni {to se slu~uva{e... Da se potsetime...
Nasilni~kite sudiri me|u
demonstrantite i policijata zapo~na na 19 januari, po
neuspe{niot obid da go probijat policiskiot kordon
demonstrantite go blokiraa
izlezot na zgradata na Vrhovniot Sud na Ukraina.
Demonstrantite baraa ukinuvawe na zakonite doneseni
na 16 januari. Da se pomolime Gospod da ja izbvi Ukraina od ,,evromasonskata-|avolska zamaenost”.
(prevzemeno od
Premin-portal)
37
Vesti
Slu`ben del
^udo vo `enski manastir vo Sajdnaja, Sirija (07.02.2014)
Agencijata OCP News
Service (Me|unarodna pravoslavna slu`ba za Hristijanski Novosti) soop{tuva za
~udoto na Presveta Bogorodica vo eden od manastirite
vo Sajdnaja. Slu~kata ja raska`ala edna siriska hristijanka, koja neodamna bila vo
poseta na ovaa obitel.
^udoto se slu~ilo
minatiot mesec, koga grupa
terirosti go zatrupala so
raketi eden od tamo{nite
manastiri. Monahiwite vo
manastirot na Presveta Bogorodica ~ule stra{na bu~ava i po~uvstvuvale silni
vibracii od raketniot frla~. Bile ubedeni deka nekoja raketa }e gi ubie i }e
go uni{ti manastirskiot
kompleks. Me|utoa, bidej}i
ni{to od toa ne se slu~ilo,
se zainteresirale za “sudbinata” na raketite.
Nekolku dena podocna manastirot go posetil
eden od voenite generali na
sirijskata vojska, za da im
prenese ~estitki za Bo`ik
i Nova Godina. Vo tekot na
razgovorot, oficerot postavil pra{awe dali manastirot vo posledno vreme do`iveal nekakva neobi~na
slu~ka, na {to monahiwite
mu raska`ale za raketite
koi buntovnicite gi frlile na manastirot, a koi ne
im predizvikale nikakva
{teta.
Oficerot bil krajno
iznenaden koga ~ul za ovoj
incident, a potoa izjavil
deka, iako ne go videl samoto lansirawe na raketite
naso~eni kon manastirot,
sepak so drugite lu|e videl
ne{to sosema ~udno i neobi~no. Raketata re~isi stignala do manastirot, koga
odnenade` od manastirot se
pojavila `ena oble~ena vo
sin odar i, zemaj}i ja raketata vo race, ja frlila nastrana. Site koi go videle
toa, ostanale za~udeni.
Generalot se zainteresiral koja bi mo`ela da
bide taa `ena oble~ena vo
sino, okolu koja se {iri neobi~na blagodat. Na krajot
sfatil deka ne mo`e da bide
nikoj drug, tuku samata Presveta Deva Bogorodica - Majkata na Gospod Bog i Spasitelot na{, Isus Hristos.
(prevzemeno od Maranata)
Makedonska Pravoslavna Crkva, Eparhija za Avstralija
i Nov Zeland
[email protected]:
Negovoto Visokopreosve{tenstvo
Mitropolitot Prespansko-Pelagoniski i
administrator Avstraliski i Novozeland-
38
ski g. Petar, bogoslu`e{e Bo`estvena Liturgija i propoveda{e:
na 12. 11. 2013 g. - Sv. apostoli Kleopa, Tercij, Marko, Just i Artem; Sv. ma~enici Zinovij i Zinovija - Doksologija vo
JANUARI-MART /
JANuARY-mARCH 2014
Slu`ben del
hramot “Sv. Nikola“ 69Angove St., Pert;
na 15. 11. 2013g. - Sv. m~-ci Akindin,
Pigasij, Anempodist, Avtonij, Elpidifor i dr. so niv - (ve~erna) vo hramot “Sv.
Nikola“ 69Angove St., Pert;
na 16. 11. 2013 g. - Sv. sve{t.m~. Akepsim ep. Naesonski; Prenos na mo{tite na
sv. vm~. Georgij (\ur|ic) - vo hramot “Sv.
Nikola“ 69 Angove St., Pert;
na 16. 11. 2013 g. - Sv. sve{t.m~.
Akepsim, ep. Naesonski; Prenos na mo{tite na sv. vm~. Georgij (\ur|ic) - (ve~erna) vo
hramot “Sv. Nikola“ 69 Angove St., Pert;
na 17. 11. 2013 g. - Prep. Joanikij Veliki; Sv. sve{t.m~. Nikandar, ep Mirski i
Ermej prezviter - vo hramot “Sv. Nikola“
69 Angove St., Pert;
na 20. 11. 2013 g., - Sv. m~. Jeron so
dru`inata; Prep. Lazar Galasiski - (ve~erna) vo hramot “Sv. Nikola’’ vo Preston;
na 21. 11. 2013 g. - Sv. Arhistratig
Mihail; Sv. Angel Lerinski - vo hramot
”Sv. pr. Ilija” vo Fuckraj;
na 23. 11. 2013 g. - Sv. ap-li Erast,
Kvart, Rodion, Sosipatar i Tercij; Sv.
m~. Orest - (ve~erna) vo hramot ”Sv. Petka”
vo Mil Park;
na 24. 11. 2013 g. - Sv. vm~. Mina;
Prep. Teodor Studit - vo Sobornata crkva
“Ro`destvo na Presv. Bogorodica” - Sidnam;
25. 01. 2014 g. - Sv. m~-~ka Tatjana (ve~erna) vo Sobornata crkva “Ro`destvo
na Presveta Bogorodica” vo Sidnam;
26. 01. 2014 g.- Sv. m~-ci Ermil i
Stratonik - vo Sobornata crkva “Ro`destvo na Presveta Bogorodica” vo Sidnam;
27. 01. 2014 g. - Sv. ramnoap. Nina (ve~erna) - vo Manastirot “Sv. Prohor P~inski” vo Donibruk;
28. 01. 2014 g. - Sv. Prohor P~inski,
Sv..Gavril Lesnovski - vo Manastirot “Sv.
Prohor P~inski” vo Donibruk;
29. 01. 2014 g. - ^esni verigi na Sv ap.
Petar - (ve~erna) - vo crkvata “Sv. Nikola”
vo Preston;
30. 01. 2014 g. - Sv. Antonij Veliki vo crkvata “Sv. Petka” vo Mil Park;
JANUARI-MART /
JANuARY-mARCH 2014
30. 01. 2014 g. - Sv. Antonij Veliki (ve~erna) vo crkvata “Sv. Petka” vo Mil
Park;
31. 01. 2014 g. - Sv. Atanasij Veliki vo crkvata “Sv. pr. Ilija” vo Futskraj;
01. 02. 2014 g. - Prep. Makarij Veliki;
Sv. Marko Efeski - (ve~erna) vo crkvata
“Sv. Zlata Meglenska” vo Verebi;
02. 02. 2014 g.- Prep Eftimij Veliki; sv. m~-~ki Ina, Pina i Rina - vo crkvata “Sv. Dimitrij Solunski” vo Springvejl;
07. 02. 2014 g. - Sv. Grigorij Bogoslov
- (ve~erna) vo crkvata “Sv. Hristovo Voskresenie” vo Rogdael;
08. 02. 2014 g. - Prep. Ksenofont; Sv.
Josif arhiep. Solunski - vo crkvata “Sv.
Vasilij Veliki ” vo Wukastel;
08. 02. 2014 g. - Prep. Ksenofont; Sv.
Josif arhiep. Solunski - (ve~erna) vo crkvata “Sv. Hristovo Voskresenie” vo Rogdael;
09. 02. 2014 g. - Prenos na mo{tite
na sv. Jovan Zlatoust - vo crkvata “Sv. Petka ” vo Rogdael;
11. 02. 2014 g. - Prenos na mo{t. na
Sv. Ignatij Bogonosec - (ve~erna) vo crkvata “Sv. Bogorodica – Pre~ista” vo Liverpul;
12. 02. 2014 g. - Sv. Tri svetiteli:
Sv. Vasilij Veliki, Sv. Grigorij Bogoslov i
Sv. Jovan Zlatoust - vo crkvata “Sv. Bogorodica – Pre~ista” vo Liverpul;
13. 02. 2014 g. - Sv. Besrebr. Kir i Jovan; sv. m~-ka Trifena - (ve~erna) vo crkvata “Sv. Hristovo Voskresenie” vo Rokdajl;
14. 02. 2014 g. - Sv. m~. Trifun - (ve~erna) vo crkvata “Sv. Hristovo Voskresenie”
vo Rokdajl;
15. 02. 2014 g. - Sretenie Gospodovo vo manastirskata crkva vo gradba ”Sv.
Petka“ vo Kembla Grajnx;
15. 02. 2014 g. - Sretenie Gospodovo (ve~erna) vo crkvata “Sv. Kliment Ohridski” vo Port Kembla;
16. 02. 2014 g. - Sv. Simeon Bogoprimec - vo crkvata “Sv. Kliment Ohridski” vo
Port Kembla.
39
Slu`ben del
POSETI, PRIEMI, SREDBI, RABOTNI SOSTANOCI, SOBRANIJA I SEDNICI:
Negovoto Visokopreosve{tenstvo
Mitropolitot g. Petar, gi poseti, gi primi, se sretna, i prisustvuva{e:
na 13. 11. 2013 g., - sednica so Upravata na MPCO “Sv. Nikola” – Pert i izveduva~ot na gradbata na crkvata, Cvetan Mladenovski;
na 18. 11. 2013 g., - sednica so Upravata na MPCO “Sv. Nikola” – Pert i izveduva~ot na gradbata na crkvata, Cvetan Mladenovski;
na 20. 11. 2013 g., - priem na konzulot
na Republika Makedonija, g-|a Beti
Korunovska vo prostoriite na Svetata
Mitropolija vo Futckraj;
na 23. 11. 2013 g., - prisustvuva{e i
rakovode{e so Generalnoto sobranie vo
MPCO “Sv. Petka” vo Mil Park;
na 24. 11. 2013 g., - sednica na Eparhiskiot Upraven Odbor (EUO) vo prostoriite na Rezidencijata vo Karolajn Springs.
TREBI, ^INODEJSTVA I OSVETUVAWA:
Negovoto Visokopreosve{tenstvo
Mitropolitot g. Petar blagovoli:
na 16. 11. 2013 g., - da osveti kamentemelnik na novata crkva “Sv. Nikola” –
Pert, Z. Avstralija;
na 22. 11. 2013 g., - da gi osveti rabot-
40
nite prostorii na Makedonskata Humanitarna organizacija vo Melburn;
na 23. 11. 2013 g., - da gi ven~a, Pero i
Biljana Stojanoski vo manastirskata crkvata “Sv. prep. Naum Ohridski” – Roklin;
30. 01. 2014 g. - gi osveti rabotnite
prostorii pri crkvata “Sv. Petka” vo Mil
Park;
15. 02. 2014 g. - gi osveti temelite za
paraklis na manastirskoto mesto vo
Kembla Grajnx.
PREDAVAWA, PROMOCII I INTERVJUA:
Negovoto Visokopreosve{tenstvo
Mitropolitot g. Petar blagovoli:
na 14. 11. 2013 g. - da dade intervju na
radio-stanicata Radio Mak-FM 103.3
Malaga, Pert;
na 20. 11. 2013 g. - da odr`i predavawe
vo Makedonskiot Pravoslaven Centar pri
MPCO “Sv. Nikola” vo Preston, na tema
“Zo{to ne odime vo crkva”;
08. 02. 2014 g. - predavawe na tema
„Kako ne treba da se molime“, vo crkvata
“Sv. Voskresenie Hristovo” - Rogdael;
11. 02. 2014 g. - predavawe na tema
„Kako ne treba da se molime“, vo crkvata
“Sv. Bogorodica Pre~ista” - Liverpul;
24. 01. 2014 g. – odr`a Namesni~ko
sve{teni~ko Sobranie vo prostoriite na
Mitropolijata;
28. 01. 2014 g., - go poseti manastirot
“Sv. Prohor P~inski” i odr`a rabotna
sredba so igumenot Gavril, Nastojatel na
manastirot;
05. 02. 2014 g. – odr`a Sostanok so
EUO vo prostoriite na Mitropolijata;
06. 02. 2014 g. – odr`a Sostanok so
Crkovniot Sud vo prostoriite na Mitropolijata;
16. 02. 2014 g. – odr`a Sostanok so
Crkovniot Sud vo prostoriite na Mitropolijata.
JANUARI-MART /
JANuARY-mARCH 2014
Download

Stranici za 8 Den A4 raboten dokument.qxd