Vrz osnova na ~len 55 stav 1 od Zakonot za organizacija i rabota na organite na dr`avnata uprava (,,Slu`ben vesnik na Republika Makedonija”
br. 58/00, 44/02 i 82/08) i ~len 25 stav 2 od Zakonot za osnovno obrazovanie (,,Slu`ben vesnik na Republika Makedonija br. 103/08) ministerot za
obrazovanie i nauka ja utvrdi nastavnata programa po predmetot biologija za VIII oddelenie na osumgodi{noto osnovno obrazovanie, odnosno IX
oddelenie na devetgodi{noto osnovno obrazovanie.
2
MINISTERSTVO ZA OBRAZOVANIE I NAUKA
BIRO ZA RAZVOJ NA OBRAZOVANIETO
NASTAVNA
PROGRAMA
BIOLOGIJA
OSNOVNO OBRAZOVANIE
Skopje, septemvri 2009
3
ZABELE[KA:
Soglasno dinamikata za voveduvawe na devetgodi{noto osnovno vospitanie i obrazovanie, nastavnata programa za u~enicite vo VIII oddelenie na
osumgodi{noto osnovno u~ili{te od u~ebnata 2010/11 godina e ekvivalentna na nastavnata programa za IX oddelenie na devetgodi{noto osnovno
u~ili{te.
Според наставниот план за предметот biologija се планирани по 2 часа неделно, односно 72 наставни часа годишно.
Наставниот предмет bilogija во наставниот план има статус на задолжителен наставен предмет.
1. CELI NA NASTAVATA ZA IX ODDELENIE
U~enikot/u~eni~kata:
- da go pro{iruva i prodlabo~uva razbiraweto na faktite za ~ovekot kako del od prirodata okolu sebe;
- da gi obedinuva / povrzuva konceptite i procesite vo prirodata i `iviot svet, preku konkretni primeri za ~ovekot;
- da go klasificira ~ovekot kako biolo{ki pripadnik na `ivotinskoto carstvo, preku konkretni primeri za vrskite na
anatomsko-fiziolo{kata, filogenetskata i evolutivnata srodnost na ~ovekot i cica~ite;
- da gi voo~uva biolo{kite, socijalnite i civilizaciskite razliki me|u ~ovekot i `ivotnite;
- da steknuva znaewa za potekloto na ~ovekot i negovata uloga kako del i vlijatelen faktor vo prirodata;
- da formira pretstava za ~ove~kiot organizam kako slo`en i otvoren sistem;
- da gi kombinira i primenuva steknatite znaewa za gradbata, procesite i funkciite na organizmot na ~ovekot
(anatomijata i fiziologijata na ~ovekot);
- da naveduva argumenti za negata i higienata na organizmot kako eden od uslovite za odr`uvaweto na zdravjeto na ~ovekot;
- da gi opi{uva povrzanosta i vlijanijata na ~ovekot vrz drugiot `iv svet;
- da gi otkriva pri~inite i posledicite od porastot na populacijata;
- da gi razbira osnovnite zakonitosti na procesot nasleduvawe;
- aktivno da u~estvuva vo istra`uva~kata rabota niz timsko i samostojno planirawe, eksperimentirawe i rakuvawe so
pribor i aparati;
- da se osposobuva samostojno da go ocenuva sopstvenoto napreduvawe;
- da steknuva umeewa i naviki za koristewe razli~ni izvori na znaewa.
4
2. KONKRETNI CELI
TEMA I:
Celi
U~enikot/u~eni~kata:
- da go razbere evolutivniot
razvitok na ~ovekot niz
karakteristikite na ~ovekovite
predci;
- da umee da gi navede grupite predci
na ~ovekot (etapite vo razvojot);
- da umee da go opi{uva na~inot na
`ivot na predcite na ~ovekot;
- da mo`e da gi otkriva vrskite me|u
~ovekot i ~ovekolikite majmuni;
- da gi raspoznava morfolo{kite
odliki na ~ove~kite rasi;
- da umee da naveduva pri~ini za
porast na ~ove~kata populacija;
- da gi sogleduva posledicite od
porastot na ~ove~kata populacija.
^OVEKOT KAKO DEL OD @IVIOT SVET
Sodr`ini
Poimi
Mesto na ~ovekot vo
`iviot svet
Filogenetski
razvitok na
~ovekot
^ovekolik
majmun
Evolucija na ~ovekot
Predci na
~ovekot
^ove~ki rasi
Porast na ~ove~kata
populacija
^ove~ka
populacija
(5 ~asa)
Aktivnosti i metodi
- Izrabotka na albumi so raznovidna
grafika (crte`i , fotografii) za
predcite na ~ovekot i ~ove~kite
rasi.
- Primena na grafofolii,
fotografii, videokaseti i TVfilmovi za predcite na ~ovekot i
~ove~kite rasi.
- Razgleduvawe na atlasi za
ostatocite na na{ite predci.
- Podgotvuvawe na albumi za
pe{terskata umetnost (Altamira –
[panija, Kro-Mawon – Francija).
- Razgovori za istoriskite svedo{tva
za evolucijata na ~ovekot.
- Rabota so podgotven tekst za
zgolemuvawe na ~ove~kata
populacija i pri~inite za toa.
- Razgovori i tolkuvawe na grafikon
za zabrzaniot porast na ~ove~kata
populacija – pri~ini i posledici.
5
TEMA II:
GRADBA NA KLETKITE, TKIVATA I ORGANITE VO ^OVE^KIOT ORGANIZAM ~asa (5 ~asa)
Celi
Sodr`ini
Poimi
Aktivnosti i metodi
U~enikot:
- da gi imenuva sostavnite
delovi na kletkata i nivnite
funkcii so pomo{ na
grafi~ki prikaz;
- da gi prepoznava i imenuva
razli~nite formi na kletki i
tkiva i da gi povrzuva so
nivnata funkcija;
- da go sfati zna~eweto na
delbata na kletkata za
rastewe i razvivawe na
organizmot;
- da go razbere postapnoto
uslo`nuvawe na gradbata i
funkciite na ~ove~kiot
organizam;
- da ja opi{uva gradbata,
funkciite i vrskite me|u
tkivata, organite i
organskite sistemi kaj
~ovekot.
Gradba i osnovni
`ivotni funkcii na
kletkata
Kletka
Kleto~na
membrana
citoplazma
Kleto~ni
organeli
Kleto~na delba
Tkiva, organi i
organski sistemi
Tkivo
Organ
Organski
sistemi
- Razgleduvawe na raznovidna grafika:
crte`i, grafofolii, fotografii,
videokaseti i TV-filmovi za razli~ni
kletki, tkiva i organi kaj ~ovekot.
- Demonstrirawe - mikroskopirawe
na trajni preparati od kletki i tkiva kaj
~ovekot.
- Razgovori za postapnoto uslo`nuvawe
na gradbata i funkciite na ~ove~kiot
organizam.
- Ragleduvawe na grafika za tkivata koi
vleguvaat vo sostav na organ po izbor.
- Razgovori za presaduvawe na tkiva i
organi (biolo{ki i eti~ki aspekti).
- Razgleduvawe na modeli na razli~ni
organi kaj ~ove~kiot organizam.
6
Celi
U~enikot/u~eni~kata:
- da ja opi{uva va`nosta na
koskite i muskulite vo
procesot na dvi`ewe;
- da ja objasnuva gradbata na
koskite;
- da gi prepoznava golemite
koski vo skeletot;
- da ja razbira povrzanosta
na koskite vo skeletot
(zglob, ligamenti);
- da ja opi{uva gradbata na
muskulite;
- da ja opi{uva povrzanosta
na koskite i muskulite
(direktni pripoi i
tetivi);
- da objasnuva razli~ni
dvi`ewa na muskulite
(dvi`ewe na raka, noga);
- da gi razbira i primenuva
soznanijata za prevencija
na deformitetite na
‘rbetot.
TEMA III:
Sodr`ini
Uloga na koskite i
muskulite vo
dvi`eweto
[email protected] (6 ~asa)
Poimi
Koska
Skelet
Gradba na koskite i
nivno povrzuvawe skelet
Zglob
Muskul
Gradba i funkcija na
muskulite
Muskulatura
Kontrakcii i
dvi`ewa
Zamor
Odmor
Nega, higiena i
deformacii na
sistemot za dvi`ewe
Aktivnosti i metodi
- Razgleduvawe na crte`i, fotografii,
grafofolii, filmovi za sistemot za
dvi`ewe.
- Demonstrirawe-mikroskopirawe na trajni
preparati od koskeni kletki (~ovek).
- Demonstrirawe-mikroskopirawe na trajni
preparati od muskulni kletki (~ovek).
- Razgleduvawe na rendgenski snimki na
izgled na zdrava koska i skr{ena koska.
- Rabota so lupa - nabquduvawe na presek na
koska (vo epifizite).
- Doka`uvawe na mehani~kite svojstva i
hemiskiot sostav na koska.
- Razgovori za prevencija od naj~estite
zaboluvawa na sistemot za dvi`ewe
(rahitis, poliomielitis).
- Razgovori za prevencija od deformiteti
na sistemot za dvi`ewe (deformiteti na
‘rbetot, ramno stapalo).
- Razgovori za za{tita od {inuvawa,
is~a{uvawa i kr{ewe na koskite.
7
Celi
U~enikot/u~eni~kata:
- da go razbira sostavot i
zna~eweto na hranata i
na ishranata kaj
~ovekot;
- da gi naveduva so
topografsko-anatomski
redosled organite od
sistemot za digestija;
- da razbere kako se
razgraduva hranata vo sekoj
od organite od digestivniot
sistem;
- da go predviduva dvi`eweto
na hranata niz digestivniot
sistem;
- da gi objasnuva so svoi
zborovi patot na
razlo`uvawe na eden vid
hrana i ulogata na
vitaminite i na enzimite;
- da gi razbere funkciite na
crniot drob vo digestijata;
- da gi opi{uva funkciite na
pankereasot;
- da gi opi{uva bolestite na
digestivniot sistem i
za{titata od niv.
TEMA IV:
ISHRANA I DIGESTIJA (6 ~asa)
Sodr`ini
Poimi
Aktivnosti i metodi
Hrana i zna~ewe na
ishranata za organizmot
Gradba na organite
(usta, `eludnik, crevo)
i digestija na hranata
vo niv
Hrana
Energetski i
gradbeni
vrednosti
Digestija
Vitamini
Enzimi
Usna praznina
Plunkovni
`lezdi
@eludnik
Funkcii na pankreasot
i crniot drob
Crn drob
@ol~ka
Pankreas
Za{tita od anomalii i
bolesti na organite za
digestija
Crevo
Crevni resi~ki
Resorpcija
- Razgleduvawe na crte`i, fotografii,
grafofolii, filmovi za sistemot za
digestija.
- Razgleduvawe na model za sistemot za
digestija kaj ~ovek.
- Razgleduvawe na video i TV-filmovi,
CD.
- Nabquduvawe na usnata praznina i
organite vo neja;
- Razgleduvawe na {ema za goltawe plunka.
- Demonstrirawe na obidi:
· dejstvo na ptijalin vrz slo`eni
{e}eri;
· dejstvo na pepsin i HCl vrz belka od
jajce.
- Izrabotuvawe tablici na energetski
vrednosti na hranlivi produkti.
- Izrabotuvawe na tablici za dieti so
razli~na namena.
- Razgovori za dietite za namaluvawe na
telesnata te`ina i mo`nite rizici za
zdravjeto.
- Razgovori za za{tita od bolestite na
digestivniot sistem.
8
Celi
U~enikot/u~eni~kata:
- da go objasnuva sostavot na
cirkulatorniot sistem kaj
~ovekot;
- da go opi{uva sostavot na
krvta i limfata, ulogata na
krvnite elementi i
plazmata;
- da ja sfa}a povrzanosta na
limfniot i krvonosniot
sistem;
- da ja prepoznava i imenuva
gradbata na srceto;
- da go sfa}a tekot na
oksidiranata i na
reduciranata krv niz srceto;
- da go opi{uva procesot na
srceva revolucija so {ema;
- da go raspoznava i opi{uva
golemiot i maliot krvotok
so pomo{ na {ema;
- da go objasnuva rizikot od
krvaveweto i koagulacijata
kako bezbednosen mehanizam;
- da umee da gi primenuva
sovetite za za{tita na
cirkulatorniot sistem.
TEMA V :
CIRKULATOREN SISTEM (6 ~asa)
Sodr`ini
Poimi
Aktivnosti i metodi
Krv i limfa – sostav,
osobini, funkcii
Krv
Limfa
Srce i krvni sadovi gradba i funkcija
Srce
Krvni sadovi
Puls
Krvotok
Krven pritisok
Golem i mal krvotok
Krvavewe
Koagulacija
O{tetuvawa i za{tita
na cirkulatorniot
sistem
- Razgleduvawe na crte`i, fotografii,
grafofolii, filmovi za krv, krvni
sadovi i srce.
- Istra`uvawe na merewe puls pri:
· miruvawe i fizi~ka aktivnost;
· merewe na krven pritisok pri
miruvawe i fizi~ka aktivnost;
· izrabotuvawe na tabeli i grafikoni
so izmerenite vrednosti.
- Izrabotuvawe {ema za gradbata na
srceviot muskul.
- Izrabotuvawe {ema za te~eweto na krvta
niz delovite na srceto i krvnite sadovi.
- Izrabotuvawe {ema za avtonomnata
inervacija na srceto.
- Izrabotuvawe {ema na golemiot i na
maliot krvotok.
- Izrabotuvawe {ema za koagulacijata.
- Razgovori za zna~eweto na koagulacijata
pri krvaveweto.
- Razgovori za prevencija od naj~estite
zaboluvawa na cirkulatorniot sistem
(poka~eni vrednosti na masnotiite vo
krvta, zapu{uvawe na krvnite sadovi,
infarkt).
9
Celi
U~enikot/u~eni~kata:
- da go otkrie nasledenoto
ustrojstvo na krvnite
grupi;
- da gi razbira mo`nite
kombinacii na antigenot i
antiteloto vo krvta krvnite grupi;
- da ja sfa}a ulogata na
imuniot sistem;
- da ja razlikuva funkcijata
na imuniot sistem pri
nadvore{nite (invazivni)
antigeni i antitelata
sozdadeni pri imun
odgovor;
- da gi razbira mehanizmite
na transfuzijata i
transplantacijata;
- da nabrojuva na~ini za
za{tita od infektivnite
bolesti (imunobiolo{ka
za{tita);
- da go opi{uva dejstvoto na
vakcinata vrz organizmot.
TEMA VI:
Sodr`ini
IMUN SISTEM (4 ~asa)
Poimi
Krvni grupi
Imunobiolo{ki
reakcii - antigen i
antitelo
Transfuzija i
transplantacija
Naru{uvawa i bolesti
na imunobiolo{kata
za{tita
Aktivnosti i metodi
- Razgleduvawe na crte`i, fotografii,
grafofolii, filmovi za odbranbenite
sposobnosti na organizmot (imunitet).
Imunobiolo{ka - Izrabotka na tablici so podatoci za
reakcija
frekvencijata na krvnite grupi vo
paralelkata (od zdravstvenite kartoni),
Imunitet
analiza na podatocite, presmetnuvawe na
Antigen
procentualnata zastapenost na oddelnite
Antitelo
krvni grupi.
- Izrabotuvawe i ~itawe na osnovnata ABO
Alergija
{ema za mo`ni dariteli i primateli pri
transfuzija na krv.
- Razgovori za va`nosta i rizicite od
transfuzijata i za zdravstvenite,
biolo{kite i eti~kite aspekti na
Transfuzija
trasplantacijata na organite.
Transplantacija - Razgovori za bolestite na imuniot
sistem (alergii, alergiski {ok,
HIV/SIDA
HIV/SIDA i za na~inite na za{tita
od niv).
Vakcina
- Analiza na podatocite od zdravstvenite
kartoni na u~enicite za primenite
vakcini.
Krvni grupi
10
Celi
U~enikot/u~eni~kata:
- da gi nabrojuva delovite i
funkciite na sistemot za
di{ewe;
- redosledno da go objasnuva
patot na vozduhot niz
di{nite pati{ta;
- da go objasnuva zna~eweto na
di{eweto;
- da go objasnuva mehanizmot
na di{eweto i ulogata na
dijafragmata i
me|urebrenite muskuli;
- da ja objasnuva razmenata na
gasovite vo kletkata i vo
alveolite vo belite drobovi;
- da umee da se za{tituva od
bolestite na di{nite
pati{ta.
- da gi poznava procedurite na
ve{ta~koto di{ewe.
TEMA VIII:
Sodr`ini
Di{ni pati{ta i
razmena na gasovite vo
belite drobovi
DI[EWE (6 ~asa)
Poimi
Di{ewe
Aktivnosti i metodi
- Pravewe kolekcii i razgleduvawe na
raznovidna grafika: crte`i, fotografii,
Di{ni pati{ta
rendgen snimki na di{nite pati{ta i
beli drobovi
bolestite.
- Sledewe na video i TV-filmovi i
Pritisok na
razgovori za di{nite pati{ta.
gasovite
- Istra`uvawe na promena na za~estenosta
na di{eweto pri miruvawe, fizi~ka
Mehanizam na di{eweto
Mehanizam na
aktivnost i zamor.
i regulacija
di{eweto
- Demonstrirawe - zamatuvawe na varova
voda.
Formirawe na glas
- Izrabotka na tabeli so vrednosti na
Regulacija na
di{nite kapaciteti na u~enicite.
di{eweto
- Sporeduvawe i analiza na merewata na
Di{ni refleksi
di{niot kapacitet so spirometar,
Higiena na organite za
izrabotka na prikaz od merewata.
di{ewe i prevencija od
- Razgovori za rezultatite od merewata,
bolesti
mo`ni pri~ini za namalen di{en
Ve{ta~ko
kapacitet.
di{ewe
- Razgovori za prevencija i rizicam od
pu{eweto cigari (nikotinizam).
- Razgovori za prevencija od bolestite na
di{nite organi, tuberkulozata.
- Demonstrirawe na ve{ta~ko di{ewe.
11
Celi
U~enikot/u~eni~kata:
- da go razbira zna~eweto na
izla~uvaweto kako `ivotna
funkcija;
- da ja objasnuva gradbata i
funkciite na bubregot vo
odr`uvaweto na vodnata
ramnote`a na teloto osmoregulacijata;
- da gi prepoznava etapite i
produktite vo procesot na
izla~uvawe vo bubrezite;
- da ja objasnuva gradbata i
funkciite na ko`ata
(pigmentacija);
- da ja sfa}a ulogata na
ko`ata i `lezdite vo nea vo
termoregulacijata;
- da naveduva merki za
prevencija od bolesti na
bubrezite;
- da gi poznava merkite za
nega i higiena na ko`ata.
TEMA VIII:
Sodr`ini
Zna~ewe na
izla~uvaweto
Gradba i funkcii na
bubregot
Biolo{ka filtracija
na krvta
Struktura i funkcii na
ko`ata
IZLA^UVAWE (6 ~asa)
Poimi
Izla~uvawe
Bubreg
Osmoregulacija
Urina
Ko`a
@lezdi so
nadvore{no
izla~uvawe
Termoregulacija
Nega i higiena na
organite za izla~uvawe
i na ko`ata
Aktivnosti i metodi
- Pravewe kolekcii na raznovidna
grafika: crte`i, fotografii za
sistemot za izla~uvawe.
- Sledewe na video i TV-filmovi i
razgovori za sistemot za izla~uvawe.
- ^itawe na tekstovi i razgovori za
ulogata na bubrezite vo teloto na
~ovekot.
- Mikroskopirawe na trajni preparati od:
· bubreg na ~ovek;
· ko`a na ~ovek.
- Sostavuvawe na {ema vo koja }e se
prika`e poteweto vo razli~ni
temperaturni uslovi (termoregulacija).
- Razgovori za za{tita od bolesti na
bubrezite.
- Izrabotuvawe na {ema vo koja }e se
prika`e potewe vo razli~ni
temperaturni uslovi - termoregulacija.
- Razgovori za rizicite od razli~ni
kozmeti~ki tretmani na ko`ata,
dolgotrajnoto son~awe, pojavata na
bemkite i mlade`ite, nedovolnoto
vnesuvawe vitamini so ishranata,
pirsingot i dr.
12
TEMA VIII:
NERVEN SISTEM - REGULIRA^KI MEHANIZMI (6 ~asa)
Celi
Sodr`ini
Poimi
Aktivnosti i metodi
U~enikot/u~eni~kata:
Nerven sistem
- Pravewe kolekcii na raznovidna
Gradba, delovi i
- da umee da ja opi{uva
Nervna kletka
grafika: crte`i, fotografii za
zna~ewe na nervniot
gradbata na nervnata kletka, sistem
Nervno tkivo
nervniot sistem.
povrzuvaweto me|u kletkite,
Nerv
- Sledewe na video i TV-filmovi i
gradbata na nerv;
Ganglija
razgovori za sistemot za nervniot
@ivotno zna~ewe na
- da gi opi{uva delovite i
sistem.
'rbetniot mozok i
funkciite na nervniot
‘Rbeten mozok
- Mikroskopirawe na preparat od nervno
refleksite
sistem;
Refleks
tkivo.
- da analizira nerven pat na
- Demonstrirawe na refleksen lak
Funkcii na ~erepniot
edna drazba (refleksen lak); mozok
kaj sou~enicite (refleks na crnkata, na
- da gi naveduva funkciite na
^erepen mozok
kolenoto).
~erepniot mozok;
- Sostavuvawe na {ema vo koja }e se
prika`at site elementi od refleksniot
lak. Diskutirawe za oznakite i
sodr`inite na {emata.
- da gi opi{uva funkciite na
Vegetativen
Demonstrirawe
na zacrvenuvawe na
Funkcii na
vegetativniot nerven
nerven sistem
ko`ata na liceto kako posledica od
vegetativniot nerven
sistem;
aktivnosta na vegetativniot nerven
sistem
- da naveduva pri~ini za
sistem.
pojava na stresna sostojba na
Stres
Nega
i
za{tita
na
- Izrabotka i prezentirawe na tekstovi
organizmot.
nervniot sistem od
(~itawe i diskusija) za pri~inite i
fizi~ki i hemiski
posledicite od stres kaj u~enicite.
agensi i stres
13
Celi
U~enikot/u~eni~kata:
TEMA H:
Sodr`ini
SETILA (6 ~asa)
Poimi
-
- da umee da gi objasnuva
sostavnite delovi i
funkcijata na setilo;
- da ja naveduva funkcijata na
receptorite i kade se tie
postaveni;
- da opi{uva gradba i
funkcii na setilo (oko, uvo);
- da ja objasnuva funkcijata na
setilata za vkus i miris;
- da umee da gi locira
setilata smesteni vo ko`ata;
- da umee da ja primenuva
soodvetnata za{tita za
setilata od prekumernite
drazbi.
Gradba, funkcija,
maani, za{tita i nega
na:
- setiloto za vid - oko
- setiloto za sluh i
ramnote`a
Setilo
Setilo za vid
Setilo za sluh
i ramnote`a
Gradba, funkcija i
za{tita na setilata za
vkus i miris
Setila smesteni vo
ko`ata, funkcija i
za{tita
-
Setila vo
ko`ata
-
-
Aktivnosti i metodi
Pravewe kolekcii na raznovidna
grafika: crte`i, fotografii za
setilata.
Sledewe na video i TV-filmovi i
razgovori za setilata (oko i uvo).
Izrabotuvawe i razgleduvawe na {emi
za primawe na drazbata so pomo{ na oko
i uvo.
Razgovori za prenesuvawe na drazbata i
odgovorot na organizmot na nea.
Izrabotuvawe na {ema za rasporedot na
osetnite telca na jazikot.
Obid za ispituvawe na osetite za
soleno, blago, gor~livo, kiselo.
Ispituvawe na gledaweto (vidot) so
tablica i ispituvawe na
raspoznavaweto boi so test – {abloni.
Ispituvawe na zvukot so zvu~na
viqu{ka.
14
Celi
U~enikot/u~eni~kata:
- da umee da gi imenuva
`lezdite so vnatre{no
la~ewe;
- da umee da gi locira
`lezdite so vnatre{no
la~ewe vo ~ove~koto telo
na grafika (topografska
polo`ba);
- da ja objasnuva
regulatornata funkcija na
hormonite vo teloto na
~ovekot;
- da go pojasnuva la~eweto na
eden hormon i negovoto
dejstvo;
- da gi naveduva posledicite
od naru{uvawata na
funkciite na `lezdite.
TEMA HI: HORMONSKA REGULACIJA (4 ~asa)
Sodr`ini
Poimi
Aktivnosti i metodi
Uloga na `lezdite so
vnatre{no la~ewe vo
regulacijata na
procesite vo
organizmot
Funkcija i naru{uvawa
na `lezdite:
- hipofiza
- pankreas
- nadbubre`ni `lezdi
- polovi `lezdi
@lezdi so
vnatre{no
la~ewe
Hormonska
regulacija
Hormoni
- Pravewe kolekcii na raznovidna grafika:
crte`i, fotografii za `lezdite so
vnatre{no la~ewe.
- Sledewe na video i TV-filmovi i
razgovori za sistemot za `lezdite so
vnatre{no la~ewe.
- Izrabotka na {ema za hipofizata i
nejzinite hormoni. Razgovori za
funkciite na tropinite i mo`nite
naru{uvawa.
- Izrabotuvawe na {ema za funkcijata na
pankreasot kako `lezda so vnatre{no
la~ewe. Razgovori za ulogata na
insulinot i dijabetesot.
- Izrabotuvawe {ema za funkciite,
hormonite na nabubre`nite `lezdi i
naru{uvawata. Funkcija na adrenalinot
so sostojbata na stres.
- Rabota so tekstovi za funkciite na
`lezdite so vnatre{no la~ewe i nivnite
hormoni vo tekot na razvojot na
organizmot.
15
Celi
U~enikot:
- da gi naveduva morfofiziolo{kite sekundarni
polovi karakteristiki kaj
ma`ot i kaj `enata;
- da ja poznava gradbata na
ma{kite i `enskite
polovi organi;
- da ja razbira funkcijata na
ma{kite i `enskite polovi
`lezdi i polovite kletki
pri oploduvaweto;
- da gi poznava etapite vo
embrionalniot i
postembrionalniot
razvitok;
- da ja razbira va`nosta od
pravilno koristewe na
kontraceptivni sredstva;
- da go poddr`uva
planiranoto semejstvo i
odgovornoto roditelstvo;
- da gi poznava
preventivnite merki,
rizicite i simptomite na
seksualno prenoslivite
infekcii.
TEMA XI: [email protected] KAJ ^OVEKOT (6 ~asa)
Sodr`ini
Poimi
Aktivnosti i metodi
Polovi odliki kaj
~ovekot
Polovost
Gradba i funkcii na
polovite organi
(ma{ki, `enski)
Polovi odnosi,
kontarcepcija i
planirawe na semejstvo
Oploduvawe, bremenost
Embrionalen i
postembrionalen
razvitok
Polovi organi
Polovi
produkti
Polov ciklus
kaj `enata
Polovi odnosi
Planirawe na
semejstvoto
Kontracepcija
Oploduvawe
Bremenost
Embrionalen
razvitok
Seksualno prenoslivi
infekcii i higiena na
polovite organi
Seksualno prenoslivi
infekcii
- Pravewe kolekcii na raznovidna
grafika: crte`i, fotografii za
embrionalniot i postembrionalniot
razvitok na ~ovekot (fazi vo `ivotniot
ciklus na ~ovekot).
- Sledewe na video i TV-filmovi i
razgovori za sistemot za razmno`uvawe
na ~ovek.
- Demonstrirawe- mikroskopirawe na
gotovi preparati na polovi kletki od
cica~.
- Sostavuvawe na tabela vo koja }e
se bele`i menstrualniot ciklus.
- Razgovori vrz osnova na tekstovi za
kontracepcija i kontaraceptivni
sredstva.
- Razgovori za rizicite, posledicite i
preventivnite merki od seksualno
prenoslivi infekcii (gonoreja, sifilis,
SIDA).
- Razgovori za bremenosta, socijalnite i
biolo{kite aspekti na prekinuvawe na
bremenosta i ra|aweto.
- Razgovori za `ivotnoto doba na
odgovorno roditelstvo (biolo{ki,
ekonomski i socijalni aspekti).
16
Celi
U~enikot/u~eni~kata:
- da gi razbere poimite:
hromozomi, geni;
- da ja objasnuva so svoi
zborovi strukturata na
hromozomite;
- da umee da gi opi{uva
naslednite bolesti;
- da mo`e da gi naveduva
karakteristikite na
sindromite;
- da umee da naveduva
pri~initeli (faktori) za
pojava na mutacii;
- da go procenuva dejstvoto na
mutagenite faktori.
TEMA XII: NASLEDNOST KAJ ^OVEKOT (4 ~asa)
Sodr`ini
Poimi
Aktivnosti i metodi
Osnova na
nasleduvaweto:
hromozomi - geni
Nasledni bolesti i
prenesuvawe i
bolesti vrzani so
polot: hemofilija i
daltonizam
Hromozomi
Geni
Kombinacii na
nasledni
faktori
Nasledni
bolesti
- Primena na albumi so raznovidna grafika
(crte`i, fotografii) za naslednosta na
~ovekot.
- Primena na {emi za kariogram na ~ovekot.
- Demonstrirawe na model na DNA.
- Izrabotuvawe na {ema na DNA.
- Izrabotuvawe na crte`i na hromozom.
Mutacii i mutageni
faktori
Mutageni
faktori
Mutacii
Sindromi: Daunov,
Klinefelterov
Sindromi
- Mikroskopirawe na
· jadro so hromozomi.
· gotovi preparati so kariotip na
~ovek.
17
TEMA HIV:
Celi
U~enikot/u~eni~kata:
- da gi objasnuva poimite:
biosfera, prirodni i
ve{ta~ki ekosistemi;
- da umee da naveduva primeri
za prirodni i ve{ta~ki
ekosistemi od lokalnata
sredina;
- da mo`e da naveduva i
objasnuva mo`nosti za
odr`liv razvoj na lokalnata
sredina;
- da gi razlikuva i naveduva
obnovlivite i neobnovlivite
prirodni izvori na materii i
energija;
- da gi poznava i naveduva
fizi~kite i hemiskite
zagaduva~i na `ivotnata
sredina;
- da umee da iznesuva svoi idei
za za{tita od zagaduvawata vo
lokalnata sredina;
- da gi sogleduva posledicite
od zagaduvaweto na lokalnata
sredina vo koja `ivee i u~i.
MESTOTO I ULOGATA NA ^OVEKOT VO BIOSFERATA (6 ~asa)
Sodr`ini
Poimi
Aktivnosti i metodi
Aktivnosti na ~ovekot
vo biosferata
Biosfera
Prirodni
ekosistemi
Ve{ta~ki
ekosistemi
Odr`liv razvoj na
`ivotnata sredina
Odr`liv razvoj
na sredinata
Fizi~ki i hemiski
zagaduvawa na
`ivotnata sredina
Zagaduvawe na
`ivotnata
sredina
Za{tita na
`ivotnata
sredina
- Razgovori za aspektite na odr`liviot
razvoj na `ivotnata sredina.
- Razgovori po pro~itani tekstovi za
zagaduvawe na sredinata.
- Planirawe i sproveduvawe na:
nabquduvawe, otkrivawe i
evidentirawe na zagaduvaweto i
zagaduva~ite vo lokalnata sredina.
- Planirawe i realizirawe na akcii za
{tedewe na neobnovlivite prirodni
izvori na materii i energija.
- Izrabotuvawe na planovi za obnovliviot
razvoj vo lokanata sredina i nivno
prezentirawe vo u~ili{teto i vo
lokalnata zaednica.
Izrabotuvawe na prikazi za izvorite na
zagaduvaweto vo lokalnata sredina.
Diskusija za planovite.
- Izrabotuvawe planovi za za{tita na
lokalnata sredina. Diskusija za planovite.
-
3. DIDAKTI^KI PREPORAKI
Vo nastavnata programa e dadeno orientaciono planirawe na nastavnite ~asovi po nastavni temi i celini. Sepak,
nastavniot kadar treba samostojno da go planira ~asovniot fond za celosno i uspe{no realizirawe na postavenite celi od
programata.
Se prepora~uva koristewe na slednive nastavni sredstva:
- u~ebnik izbran na nivo na u~ili{teto za soodvetniot predmet, odobren od strana na ministerot;
- drugi izvori na u~ewe vo neposrednata okolina – predmeti i pojavi vo prirodata;
- enciklopedii, atlasi i sl.;
- Internet, obrazovni softveri;
- spisanija;
- audio-vizuelni sredstva i drugi sredstva vo zavisnost od predmetot.
4. OCENUVAWE NA POSTIGAWATA NA U^ENICITE
- Sledewe na postigawata na u~enicite
Vo tekot na nastavata redovno se sledat i se vrednuvaat postigawata na u~enicite, se pribiraat pokazateli za nivnite
aktivnosti, motiviranosta za u~ewe, sorabotkata so drugite i sl. (formativno ocenuvawe). Isto taka, redovno se vr{i
informirawe na sekoj u~enik, kako i na roditelite za napreduvaweto na u~enikot. Ovaa komponenta e sostaven del na
planiraweto na nastavnikot za nastavata i u~eweto.
Se prepora~uva da se koristat slednive na~ini za sledewe, proveruvawe i ocenuvawe na postigawata na u~enicite vo
ramkite na nastavnite temi.
- usno;
- pismeno;
- prakti~no (obidi, ve`bi sl.);
- izvedba na istra`uvawe i prezentacija.
Drugi sredstva i postapki za sledewe i ocenuvawe:
- govorni ve`bi; razgovor-dijalog nastavnik-u~enik;
- kontrolni listovi i testovi na znaewa.
Na krajot od IX oddelenie se realizira eksterno proveruvawe na postigawata so standardizirani testovi.
2
5. PROSTORNI USLOVI ZA REALIZIRAWE NA NASTAVNITE PROGRAMI
Nastavnata programa po biologija se realizira vo prostor i so oprema spored Normativot za prostor, oprema i nastavni
sredstva za devetgodi{noto osnovno obrazovanie.
6. NORMATIV ZA NASTAVEN KADAR
Nastavata po biologija vo IX oddelenie mo`e ja izveduva lice koe zavr{ilo visoko obrazovanie:
- na dvopredmetna grupa: biologija – hemija, PMF;
- na ednopredmetna grupa biologija - nastavna nasoka;
- na VP[ ili PA, grupa biologija – hemija.
7. O^EKUVANI REZULTATI
U~enikot/u~eni~kata:
- gi voo~uva i nabrojuva biolo{kite osobini kaj ~ovekot;
- opi{uva izbrana biolo{ka osobina kaj ~ovekot;
- opi{uva sostavni delovi od sistemite za dvi`ewe, izla~uvawe, krvotok, di{ewe i dr.;
- gi sogleduva osobenostite na fazite na rastewe, razmno`uvawe, stareewe i umirawe;
- sporeduva i otkriva vrski me|u ~ovekot i ~ovekolikite majmuni, preku opredeleni biolo{ki osobenosti ;
- ja sfa}a ulogata na kleto~nata delba vo rasteweto, razvivaweto na organizmot, kako i vo razmno`uvaweto;
- ja razbira zaedni~kata funkcija na skeletot i muskulaturata vo procesot na dvi`ewe;
- gi sfa}a procesite na razgraduvawe na hranata niz sistemot za digestija;
- gi koristi steknatite znaewa za krvnite grupi, koagulacijata, imunitet, alergiite za za{tita na sopstvenoto zdravje;
- poznava delovi od sistemot za di{ewe, razmenata na gasovite;
- ja razbira va`nosta od izla~uvaweto i gi objasnuva procesite na izla~uvawe na potta i na urinata, osmoregulacija i
termoregulacija;
- go poznava sostavot i funkcite na ko`ata;
- gi opi{uva delovite i funkciite na nervniot sistem;
3
-
gi izrabotuva i razgleduva {emite za primawe na drazbata so pomo{ na oko i uvo;
ja locira topografskata polo`ba na `lezdite so vnatre{no la~ewe vo ~ove~koto telo;
ja objasnuva regulatornata funkcijata na hormonite vo teloto na ~ovekot;
ja poznava gradbata na ma{kite i `enskite polovi organi i ja razbira funkcijata na ma{kite i `enskite polovi `lezdi
i polovite kletki pri oploduvaweto;
gi poznava etapite vo embrionalniot i postembrionalniot razvitok;
ja razbira va`nosta od pravilno koristewe na kontraceptivnite sredstva i go poddr`uva planiranoto semejstvo i
odgovornoto roditelstvo;
gi znae rizicite, posledicite i preventivnite merki od seksualno prenoslivi infekcii (gonoreja, sifilis, SIDA);
ja voo~uva strukturata na DNA i hromozomite;
gi poznava i objasnuva poimite: biosfera, prirodni i ve{ta~ki ekosistemi;
gi sogleduva posledicite od zagaduvaweto na lokalnata sredina vo koja `ivee i u~i i se vklu~uva vo akcii za nejzina
za{tita.
Potpis i datum na utvrduvawe na nastavnata proгrama
Nastavnata programa po biologija za VIII oddelenie na osumgodi{noto osnovno obrazovanie, odnosno IX devetgodi{noto
osnovno obrazovanie, na predlog na Biroto za razvoj na obrazovanieto, ja utvrdi
na den
_______________
Minister
Nikola Todorov
Download

MINISTERSTVO ZA OBRAZOVANIE I FIZI^KA KULTURA