Vrz osnova na ~len 55 stav 1 od Zakonot za organizacija i rabota na organite na dr`avnata uprava (,,Slu`ben
vesnik na Republika Makedonija” br. 58/00, 44/02 i 82/08) i ~len 25 stav 2 od Zakonot za osnovno obrazovanie
(,,Slu`ben vesnik na Republika Makedonija” br. 103/08) ministerot za obrazovanie i nauka ja utvrdi nastavnata
programa po predmetot hemija za VIII oddelenie na osumgodi{noto osnovno obrazovanie, odnosno IX oddelenie
devetgodi{noto osnovno obrazovanie.
MINISTERSTVO ZA OBRAZOVANIE I NAUKA
BIRO ZA RAZVOJ NA OBRAZOVANIETO
NASTAVNA
PROGRAMA
HEMIJA
Skopje, septemvri 2009 godina
2
OSNOVNO OBRAZOVANIE
ZABELE[KA:
Soglasno dinamikata za voveduvawe na devetgodi{noto osnovno vospitanie i obrazovanie, nastavnata
programa za u~enicite vo VIII oddelenie na osumgodi{noto osnovno u~ili{te od u~ebnata 2010/11 godina e
ekvivalentna na nastavnata programa za IX oddelenie na devetgodi{noto osnovno u~ili{te.
Според наставниот план за предметот hemija се планирани по 2 часа неделно, односно 72 наставни часа годишно.
Наставниот предмет hemija во наставниот план има статус на задолжителен наставен предмет.
1. CELI NA NASTAVATA PO HEMIJA VO IX ODDELENIE
U~enikot/u~eni~kata:
- da go razbira zna~eweto na osnovnite hemiski poimi vo nastavnata programa;
- da stekne osnovni poznavawa od hemisko smetawe i oksidaciono-redukcioni procesi;
- da primenuva stru~na terminologija;
- da prepoznava vid na organsko soedinenie od dadena formula ili ime;
- da gi poznava osnovnite karakteristiki i svojstva na organskite soedinenija (jaglevodorodite, kislorodnite
organski soedinenija i biosoedinenijata);
- da vospostavuva soodnos pome|u sostavot, strukturata, svojstvata i upotrebata na organskite soedinenija;
3
- da izveduva ednostavni obidi i da napi{e ravenki na reakcijata (tamu kade {to e mo`no);
- da steknuva osobini na to~nost, pedantnost i ekonomi~nost;
- da go sogleda zna~eweto na organskite soedinenija kako stopanski surovini i soedinenija zna~ajni za `iviot
svet;
- da razviva ve{tini na evidentirawe, obrabotka, prezentirawe i objasnuvawe na podatocite;
- da steknuva umeewa i da formira naviki za koristewe razli~ni izvori na informacii;
- da izgotvuva plan za ednostavni eksperimenti i drugi istra`uva~ki aktivnosti;
- da razviva ve{tini na komunikacija, rabota vo tim, sorabotka i tolerancija.
4
2. KONKRETNI CELI
Celi
U~enikot/u~eni~kata:
- da gi definira poimite
oksidacija, kako proces
vo koj u~estvuva
kislorodot, i redukcija
kako proces na odzemawe
na kislorod od
supstancite;
- da interpretira proces
na oksidacija i redukcija,
na konkreten primer od
aspekt na prenos na
elektroni;
- da razlikuva
oksidacionen broj od
valentnost;
- da poznava osnovni
pravila za oksidacioni
broevi;
- da presmetuva
oksidacionen broj na
elementi vo soedinenija
sostaveni od dva ili tri
elementi;
- da pi{uva formuli na
neorganski soedinenija so
pomo{ na oksidacioni
Tema 1: OKSIDACIJA I REDUKCIJA (6 ~asa)
Sodr`ini
Poimi
1. Oksidacija,
redukcija i redoksproces
Aktivnosti i metodi
Oksidacija
Redukcija
Oksidaciono-redukcioni
procesi
(redoks proces)
Oksidacionen broj
2. Oksidacionen broj i
negovo opredeluvawe
Oksidaciono sredstvo
Redukciono sredstvo
5
Presmetuvawe na
oksidacioni broevi vo
dadena formula.
Pi{uvawe na hemiski
formuli i ~itawe
imiwa na soedinenija so
prethodno opredeluvawe
na oksidacionen broj.
Opredeluvawe na
oksidaciono i
redukciono sredstvo vo
hemiska reakcija.
broevi.
- da opredeluva oksidaciono i redukciono
sredstvo vo hemiska
reakcija;
- da naveduva primeri za
procesi na oksidacija i
na redukcija;
- da povrzuva mesto na
element vo naponskiot
red so negoviot odnos kon
kiselinite i solite od
drugite metali.
Naponski red na metalite
3. Nekoi pova`ni
oksidaciono-redukcioni
(redoks) procesi
Ve`bi:
- reakcii na metalite so
kiselinite i solite od
drugi metali;
- voo~uvawe na mestoto na
metalot vo naponskiot
red i povrzuvawe so
negoviot odnos kon
kiselinite
(otkrivawe na svojstvata,
vnesuvawe na rezultatite
vo tabela i izveduvawe na
zaklu~oci).
Tema 2: HEMISKO SMETAWE (8 ~asa)
Celi
U~enikot/u~eni~kata:
- da razlikuva fizi~ka
veli~ina od edinica:
- da poznava oznaki za
koli~estvo supstanca,
masa, relativna atomska i
molekulska masa,
molarna masa, broj na
edinki i Avogadrov broj;
- da izrazuva so formula
vrska me|u : masa, molarna
masa i koli~estvo
Sodr`ini
Poimi
Fizi~ki veli~ini i
edinici
1. Koli~estvo
supstanca
Koli~estvo supstanca
Mol
2. Presmetuvawa od
odnosi i udeli
Avogadrov broj
6
Aktivnosti i metodi
Merewe na masa i
evidentirawe na
podatoci.
Prepoznavawe oznaki za
osnovnite veli~ini i
nivnite edinici od SI.
Ve`bi:
Re{avawe na zada~i od:
- koli~estvo supstanca;
- udeli i odnosi.
supstanca;
- da sfati deka
soedinenijata imaat
postojan hemiski sostav;
deka pri hemiska reakcija
vkupnata masa na
reakcioniot sistem ne se
menuva;
- da re{ava ednostavni
zada~i od koli~estvo
supstanca, udeli, odnosi i
hemiska ravenka.
Celi
U~enikot/u~eni~kata:
- da go objasnuva preku
primeri zna~eweto na
poimite ruda, mineral,
jalovina, metal, legura;
- da gi naveduva oblicite
vo koi se nao|aat
metalite vo prirodata;
- da go opredeluva mestoto
na metalite vo
Periodniot sistem na
elementite;
- da opi{uva osnovni
svojstva na metalite;
- da poznava osnovni
postapki za dobivawe na
Molarna masa
Demonstrirawe na
Zakonot na Lavoazie
Udeli
3. Presmetuvawe vrz
osnova na hemiska
ravenka
Odnosi
Tema 3: METALI I NEMETALI (14 ~asa)
Sodr`ini
Poimi
1. Metali
Metal
- Op{ti svojstva na
metalite
Ruda
Jalovina
- Kalcium
7
Ve`bi:
- pi{uvawe i
izramnuvawe na hemiski
ravenki;
- re{avawe na zada~i od
hemiska ravenka.
Aktivnosti i metodi
Identifikuvawe na
mestoto na metalite vo
Periodniot sistem na
elementite.
Nabquduvawe na
primeroci od zbirka na
rudi i primeroci od ~isti
metali (`elezo, bakar,
olovo, cink, aluminium i
dr.).
Sporeduvawe i voo~uvawe
na sli~nosti i razliki na
oddelni primeroci i
vnesuvawe na podatocite
vo tabela.
metali i postapki za
za{tita na metalite od
korozija;
- da go sfati dobivaweto
na legurite kako mo`nost
za dobivawe na materijali
so povisok kvalitet;
- da go sogleda zna~eweto
na procesot na reciklirawe od ekonomski i
ekolo{ki aspekt;
- da nabrojuva oblici vo
koi se nao|aat kalciumot,
aluminiumot i bakarot vo
prirodata;
- da gi opi{uva svojstvata
na kalcium, aluminium i
bakar;
- da vospostavuva vrska
pome|u svojstvata na
metalot i negovite
soedinenija i upotrebata
i zna~eweto;
- da go opredeluva mestoto
na nemetalite vo
Periodniot sistem;
- da gi opi{uva svojstvata
na kislorodot, vodorodot,
jaglerodot i nivnite
pova`ni soedinenija
(vodorod – voda i vodorod
Korozija
- Aluminium
Reciklirawe
Legura
- Bakar
Ve`bi: otkrivawe na
svojstvata na Ca, Al, Cu;
Demonstrirawe na: sliki,
tekstovi, videomaterijali,
{emi, zbirki i dr. za:
- dobivawe na aluminiumot
i na bakarot;
- reciklirawe na
metalite.
Istra`uvawa:
- Soedinenijata na
kalciumot kako ukras vo
prirodata;
- Legurite na aluminium
i bakar i nivnata
upotreba;
- Metalite i nemetalite
kako bioelementi.
2. Nemetali
Nemetal
- Kislorod
Opredeluvawe na mestoto
na nemetalite vo
tablicata na Periodniot
sistem na elementite.
Alotropski modifikacii
Modelirawe molekuli na
vodorod i na kislorod.
8
peroksid;
jaglerod – jaglerod
monoksid, jaglerod
dioksid, jaglerodna
kiselina, karbonati);
- da nabrojuva alotropski
modifikacii na kislorod
i na jaglerod;
- da sporeduva svojstva na:
vodorod, kislorod i
jaglerod; oddelni
alotropski modifikacii;
- da izveduva ednostavni
obidi za dobivawe ili
otkrivawe na svojstvata
na navedenite supstanci;
- da pretstavuva so
hemiska ravenka
ednostavni hemiski
reakcii;
- da iska`uva svoj stav vo
odnos na zagaduvaweto i
za{titata na sredinata
potkrepen so argumenti;
- da vospostavuva vrska
pome|u svojstvata na
elementarnata supstanca
ili nejzino soedinenie so
nivnata primena, zna~ewe
ili vlijanie na sredinata.
Katalizator
Demonstrirawe na:
Efekt na staklena gradina - dobivawe na kislorodot
i otkrivawe na
svojstvata;
- Vodorod
- dobivawe na vodorodot i
otkrivawe na svojstvata;
- kristalni re{etki na
dijamant i na grafit.
Diskusija:
Globalnoto zatopluvawe,
ozonskite dupki - zakana
za `ivotot na Zemjata.
- Jaglerod
Sistematizirawe na
temata preku
popolnuvawe na hemiska
mapa.
9
Tema 4: JAGLEVODORODI
Celi
U~enikot/u~eni~kata:
- da go opredeluva
mestoto na jaglerodot vo
Periodniot sistem na
elementite;
- da go sfati osnovniot
kvalitativen sostav na
organskite soedinenija
vrz osnova na
eksperiment;
- da naveduva primeri za
organski soedinenija i
supstanci od
sekojdnevniot `ivot;
- da razlikuva organsko od
neorgansko soedinenie
spored hemiskata
formula ili imeto;
- da pretstavuva razli~ni
na~ini za povrzuvawe na
jaglerodnite atomi vo
organskite soedinenija so
fomula ili model;
- da nabrojuva kriteriumi
za podelba na organskite
soedinenija;
- da prepoznava osnovni
Sodr`ini
(16 ~asa)
Poimi
Organska hemija
1. Organski
soedinenija, sostav
i klasifikacija
Organski soedinenija
Molekulska formula
Aktivnosti i metodi
Prika`uvawe i
diskusija vo odnos na:
napisi, zanimlivosti,
film, grafi~ki prilozi
i sl. od podra~jeto na
organskata hemija.
Demonstracioni
eksperimenti za sostavot
i svojstvata na organski
supstanci.
Racionalna formula
Strukturna formula
Acikli~no soedinenie
Modelirawe na molekuli
na soedinenija so
razli~ni na~ini na
povrzuvawe na S- atomi
so pomo{ na:
- kompjuterska animacija;
- atomski modeli;
- razli~ni materijali.
Cikli~no soedinenie
Funkcionalni grupi
Jaglevodorodi
10
Prika`uvawe na tabeli
i {emi so klasifikacii
na organski soedinenija.
Koristewe vizuelni
funkcionalni grupi
(hidroksilna, aldehidna,
keto, karboksilna i
amino);
- da prepoznava
jaglevodorodi kako klasa
na soedinenija spored
sostav; homologni i
izomerni soedinenija;
- da gi iska`uva imiwata
na prvite deset ~lena od
homolognata niza na
alkanite;
- da pretstavuva izomerni
soedinenija (ni`i alkani)
so strukturna formula
pri dadena molekulska
formula;
-da prepoznava ~lenovi od
homologna niza na alkeni
i alkini spored hemiska
formula i ime;
- da sostavuva formula na
jaglevodorod ako e daden
brojot na jaglerodnite
atomi;
- da razlikuva alkan,
alken i alkin spored
formula i ime;
- da gi primenuva
osnovnite pravila na
2. Alkani (zasiteni
jaglevodorodi)
Alkani
(zasiteni jaglevodorodi)
Izomerija
Izomerni soedinenija
(izomeri)
Homologija
Homologna niza
Radikali
Supstitucija
Nezasiteni jaglevodorodi
11
pomagala (tabeli, {emi,
grafikoni) za sogleduvawe na zakonitosti vo
sostav i svojstva na
jaglevodorodite.
Ve`bi:
- pi{uvawe na
strukturni, racionalni i
molekulski formuli na
alkani dokolku e daden
brojot na jaglerodnite
atomi (so primena na
kompjuterska aplikacija);
- nomenklatura na alkani.
Demonstracionen obidi:
dobivawe na metan i
otkrivawe na svojstvata.
Diskusija za primena na
alkanite vrz osnova na
grafi~ki prikaz ili
videoprezentacija.
Alkeni
Prika`uvawe i diskusija
po tabela so homologna
niza na alkeni i alkini
(ime formula i fizi~ki
svojstva).
Alkini
Demonstrirawe na
nomenklatura po IUPAC za
jaglevodorodite;
- da razlikuva reakcii na
adicija, supstitucija,
gorewe i polimerizacija
spored napi{anite
ravenki;
- da razlikuva monomer od
polimer;
- da pretstavuva so
hemiska ravenka reakcii
na supstitucija, adicija,
polimerizacija i gorewe;
- da sporeduva svojstva na
zasiteni i nezasiteni
jaglevodorodi;
- da sogleda vrska me|u:
hemiskiot sostav,
strukturata i svojstva i
upotrebata na
jaglevodorodite;
- da naveduva primeri za
plasti~ni masi i
sinteti~ki vlakna;
- da ima higieno-vospitni
naviki za za~uvuvawe na
okolinata od zagaduvawe
so plasti~ni otpadoci.
3. Alkeni i alkini
(Nezasiteni
jaglevodorodi)
Adicija
struktura na nezasiteni
jaglevodorodite
(grafika, modeli,
kompjuterski animacii).
Hidrogenirawe
Demonstracionen obid:
dobivawe i otkrivawe na
svojstvata na eten i etin.
Halogenirawe
Popolnuvawe na Venov
dijagram: alkeni i
alkini.
Polimerizacija
(monomer i polimer)
Plasti~ni masi
Razgleduvawe na tabeli
so pregled na pozna~ajni
plasti~ni masi i
sintetski vlakna i
diskusija po niv.
Sinteti~ki vlakna
Izrabotka na: zbirki na
plasti~ni masi i
sintetski vlakna.
Sistematizirawe na
temata jaglevodorodi
so primena na tehnika
„Hemiska mapa”.
Izrabotka na proekti i
organizirawe diskusii za
temi od podra~jeto.
12
Tema 4: KISLORODNI ORGANSKI SOEDINENIJA (10 ~asa)
Sodr`ini
Poimi
Aktivnosti i metodi
Koristewe na vizuelni
Alkoholi
pomagala (tabela, grafik,
1. Alkoholi
- da go objasnuva
videoanimacija,
zna~eweto na navedenite
Monohidroksilni
kompjuterska aplikacija
poimi;
alkoholi
i dr.) za objasnuvawe na
- da prepoznava alkohol
strukturata i svojstvata
kako tip na soedinenie
na monohidroksilnite
ako e dadena hemiskata
Polihidroksilni
alkoholi.
formula ili imeto po
alkoholi
IUPAC;
Dobivawe na etanol i
- da primenuva
otkrivawe na svojstvata.
Apsoluten alkohol
nomenklatura po IUPAC
na ednostavni primeri;
Ve`bi: nomenklatura na
- da opi{uva osnovni
alkoholi i pi{uvawe na
Denaturiran alkohol
fizi~ki i hemiski
formuli na alkoholi.
svojstva na alkoholite;
- da pretstavuva so
Diskusija: etanolot,
hemiska ravenka
glikolot i glicerolot
Fermentacija
karakteristi~ni hemiski
vo sekojdnevniot `ivot.
reakcii na alkoholite
(gorewe, so metalite i so
Prika`uvawe film,
Alkoholizam
kiselinite);
~itawe napis, pi{uvawe
- da opi{uva zna~ewe i
na esej i sl. za ilegalna
primena na pova`nite
destilacija na alkohol,
alkoholi (metanol,
truewa so alkohol i
etanol, glikol, glicerol);
alkoholizam kako bolest
- da poznava posledici od
na zavisnost i
Celi
U~enikot/u~eni~kata:
13
zgolemeno konsumirawe
na alkoholni pijalaci;
- da nabrojuva primeri za
kiselini vo sostav na
rastitelni i `ivotinski
organizmi;
- da prepoznava
karboksilni kiselini
kako tip na soedinenie
ako e dadena formulata;
karbiksilnata grupa vo
prisustvo na drugi
funkcionalni grupi;
- da objasnuva hemiski
svojstva na organskite
kiselini preku primeri
so ocetna kiselina;
- da pretstavuva so
hemiska ravenka: reakcii
za dobivawe, reakcii so
bazi (neutralizacija), so
metali i so alkoholi;
- da opi{uva so svoi
zborovi zna~ewe i
primena na organski
kiselini;
- da razlikuva
soedninenija alkohol i
karboksilna kiselina
spored funkcionalna
grupa i ime po IUPAC.
iska`uvawe na stavovi.
Karboksilni (organski)
kiselini
2. Karboksilni
kiselini
Karboksilna grupa
Esteri
Esterifikacija
Prika`uvawe na:
- homologna niza na
monokarboksilni
kiselini, ~itawe i
sporeduvawe na podatoci
i izvlekuvawe zaklu~oci;
- hemiski formuli od
razli~ni vidovi na
kiselini.
Rabota vo grupi:
Doka`uvawe prisustvo
na kiselini vo sostav na
produkti (ocet, limon,
grozje, portokal).
Doma{na zada~a:
dobivawe na ocet so
skiseluvawe na vino.
Demonstracionen obid:
dobivawe na esteri od
ni`i alkoholi i ocetna
kiselina, nabquduvawe i
opi{uvawe na svojstvata.
Sistematizirawe na
temata preku
popolnuvawe na hemiska
mapa.
14
Tema 5: BIOSOEDINENIJA (14 ~asa)
Celi
U~enikot/u~eni~kata:
- da prepoznava osnovni
grupi na jaglehidrati ako
e dadena op{tata
formula;
- da definira poimi i da
nabrojuva kriteriumi za
podelba na jaglehidrati;
- da sporeduva i opi{uva
svojstva na fruktoza i
glukoza;
- da go objasnuva poimot
hidroliza preku primer
na saharoza;
- da doka`uva prisustvo na
skrob vo prehranbeni
artikli (bra{no, leb,
kompir i dr.);
- da opi{uva i sporeduva
svojstva na skrob i
celuloza; monosaharidi,
disaharidi i
polisaharidi;
- da go opi{uva zna~eweto
na jaglehidratite kako
Sodr`ini
Poimi
1. Jaglehidrati
Jaglehidrati
({e}eri)
Aktivnosti i metodi
Prika`uvawe na tabela
so klasifikacija na
jaglehidrati
(sogleduvawe na
kriteriumi za klasifikacijata, sporeduvawe
i sitematizirawe na
podatocite).
Monosaharidi
Disaharidi
Hidroliza
Polisaharidi
15
Demonstrirawe na:
- reakcii na glukoza so
Felingov i Tolensov
reagens;
- reakcii na saharoza so
Felingov (ili Tolensov
reagens) i na produktite
na hidroliza na
saharozata.
Ve`bi vo grupi:
- doka`uvawe na skrob vo
prehranbeni artikli;
- Nabquduvawe na
skrobni zrnca i
celulozni vlakna pod
mikroskop;
biolo{ki sodinenija i
industriski surovini;
- da ima pozitivni naviki
za za~uvuvawe na
sredinata od zagaduvawe
so hartija;
- da naveduva primeri na
rastitelni i `ivotinski
organizmi koi sodr`at
masti i masla; zasiteni i
nezasiteni vi{i masni
kiselini;
- da sogleda zavisnost
me|u sostavot i
agregatnata sostojba na
mastite i maslata;
- da opi{uva preku
primeri zna~ewe i uloga
na masti i masla;
- da nabrojuva primeri za
belkovini ili produkti
koi gi sodr`at;
- da prepoznava amino
grupa i aminokiselina od
hemiska formula;
- da poznava osnoven
sostav na belkovini i
struktura na peptidnata
vrska;
- da opi{uva osnovni
svojstva na belkovinite i
2. Masti i masla
- otkrivawe svojstva na
skrob i celuloza
(vnesuvawe na podatocite
vo tabela, sporeduvawe i
izveduvawe na
zaklu~oci).
3. Belkovini
Istra`uvawa vo grupi:
- Proizvodstvo na
saharoza.
- Od drvo i otpadoci od
hartija do hartija.
(pribirawe na podatoci,
selekcija, izrabotka na
plan, izveduvawe na
eksperimenti, podgotovka
na materijalot za
prezentacija).
Masti
Masla
Vi{i masni kiselini
Sapunifikacija
Sapun
Belkovini
(peptidi)
Aminokiselini
Peptidna vrska
16
Prika`uvawe grafi~ki
prilozi ili kompjuterski
animacii za: sostav i
struktura na vi{i masni
kiselini; tabela so
sostav na popoznati
masti i masla.
Ve`bi:
- doka`uvawe na masti i
masla vo prehranbeni
produkti;
ulogata na belkovinite vo
`ivite organizmi;
- da nabrojuva vitamini
rastvorlivi vo voda i
vitamini rastvorlivi vo
maslo;
- da go opi{uva preku
primeri zna~eweto na
vitaminite za ~ovekot;
- da osoznava vrska i
prifati stav: so pravilna
ishrana do zdrav
organizam;
- da u~estvuva vo
ednostavni istra`uva~ki
aktivnosti.
Koagulacija
4. Vitamini
- rastvorlivost na masti
i masla vo voda i alkohol.
Diskusija za dobivaweto
na sapun.
Vitamini
Prika`uvawe struktura
na amino kiselina,
peptidi i peptidna vrska.
Otkrivawe na svojstvata
na belkovinite.
Rabota vo grupi:
Otkrivawe na
rastvorlivost na
vitaminite vo voda i vo
maslo.
Izrabotka na lista (+)
i (-) artikli vo mojata
ishrana.
Istra`uvawe: Od {to e
sostaveno jajceto na
koko{kata.
17
3. DIDAKTI^KI PREPORAKI:
Korelacija me|u predmetite
Pri izu~uvaweto na hemija vo devetto oddelenie, isto kako i vo osmo oddelenie, potrebno e da se vospostavi
korelacijata so prirodnata grupa na predmeti i matematikata. Taka na primer, pri izu~uvaweto na temata
Hemisko smetawe, merni veli~ini i edinici, se koristat i znaewata na u~enicite za soodvetnite sodr`ini od
predmetot matematika i fizika. Sodr`inite koi go tretiraat zna~eweto na oddelni biosoedinenija za `iviot
svet se vo korelacija so predmetot biologija. Na sli~en na~in se postapuva i pri izu~uvawe na sodr`inite koi
imaat dopirni to~ki so drugi predmeti.
Raspredelba na fondot na ~asovite po temi:
Vo nastavnata programa raspredelbata na vkupniot fond na ~asovi e dadena po temi, a navedenata cifra go
dava broj na ~asovite za konkretna tema so mo`nost na mali otstapuvawa. ^etiri ~asa od vkupniot fond na
~asovi se ostava nastavnikot da gi upotrebi spored svoe viduvawe, po dva vo sekoe polugodie. Raspredelbata na
~asovite po temi vo nastavnata programa za devetto oddelenie e izvr{ena na sledniot na~in:
1. OKSIDACIJA I REDUKCIJA
– 6 ~asa
2. HEMISKO SMETAWE
– 8 ~asa
3. METALI I NEMETALI
– 14 ~asa
3. JAGLEVODORODI
– 16 ~asa
4. KISLORODNI ORGANSKI SOEDINENIJA
- 10 ~asa
5. BIOSOEDINENIJA
Po potreba:
- 14 ~asa
- 4 ~asa
18
Nastavni sredstva:
- izvori na u~ewe od neposrednata okolina – prirodni i sinteti~ki materijali i pojavi vo prirodata;
- laboratoriski pribor i hemikalii soglasno celite i aktivnostite opfateni vo kolonata didakti~ki
nasoki;
- ilustrativni prilozi (tabeli, {emi, crte`i, fotografii i sli~no);
- zbirki na: atomski modeli, razli~ni vidovi supstanci, elementarni supstanci i nivni soedinenija i dr.
- u~ebnik po hemija izbran na nivo na u~ili{te, odobren od strana na ministerot;
- enciklopedii, hemiski atlasi, hemiski praktikumi, nau~no-popularna literatura, spisanija i sl.;
- Internet, obrazovni softveri, kompjuterski animacii, kratki filmovi;
- i drugi nastavni sredstva predvideni so Normativot za prostor i oprema.
4. OCENUVAWE NA POSTIGAWATA NA U^ENICITE
Ocenuvaweto na postigawata na u~enicite treba da bide rezultat na kontinuirano sledewe i vrednuvawe na
postignuvaweto na znaewata i umeewata na u~enicite konkretizirani vo kolonata od programata pod naslov
„celi”, Za taa cel se pribiraat pokazateli za: aktivnostite vo koi u~estvuva u~enikot, na~inot na koj go koristi
laboratoriskiot pribor, izveduvaweto na eksperimentite, opi{uvaweto od nabquduvawata, koristewe na tabeli i
grafikoni, prakti~nite izrabotki, na~inot na prezentirawe, u~estvoto vo rabotata na grupite, odnosot kon
~lenovite, na~inot na komunicirawe i drugo. Pri ocenuvaweto se koristat
razli~ni instrumenti kako:
kontrolni listovi, pra{alnici i testovi na znaewa na opredelena tematska celina.
Na~inite na sledewe, proveruvawe i ocenuvawe, nastavnikot gi konkretizira vo ramkite na podgotovkata na
sekoja nastavna tema, odnosno vo podgotovkata za nastaven ~as.
5. PROSTORNI USLOVI ZA REALIZIRAWE NA NASTAVNITE PROGRAMI
Nastavnata programa po hemija se realizira vo prostor i so oprema spored Normativot za prostor, oprema i
nastavni sredstva za devetgodi{noto osnovno obrazovanie.
19
6. NORMATIV ZA NASTAVEN KADAR
Nastavata po hemija mo`e da ja realizira lice koe zavr{ilo visoko obrazovanie:
- PMF, grupa biologija- hemija ili fizika-hemija;
- Ednopredmetni studii, grupa hemija, nastavna nasoka.
7. O^EKUVANI REZULTATI
U~enikot/u~eni~kata:
- go razbira zna~eweto na osnovnite hemiski poimi i koncepti;
- ima pretstava za strukturata na supstancite, nivnite svojstva i zna~eweto i primenata vo sekojdnevniot `ivot;
- prepoznava i imenuva osnovni neorganski soedinenija i gi pretstavuva so hemiska formula;
- razlikuva vidovi na supstanci, vidovi organski i neorganski soedinenija i tipovi na hemiski reakcii;
- pretstavuva so hemiska ravenka ednostavni hemiski reakcii;
- koristi nomenklatura po IUPAC za organski soedinenija;
- izveduva ednostavni eksperimenti;
- opi{uva i objasnuva svojstva na supstanci ili promeni {to nabquduva;
- planira, podgotvuva, realizira, i prezentira ednostavni istra`uvawa od oblasta na hemijata;
- re{ava ednostavn zada~i i problemi od oblasta na hemijata;
- ~ita i interpretira podatoci od {ema, tabela i grafikon;
- pretstavuva rezultati tabelarno i grafi~ki;
- osposoben e za timska rabota, poseduva ve{tini za komunikacija, sorabotka, kreativnost i kriti~ko
razmisluvawe;
- poznava i po~ituva pravila za li~na i bezbedna rabota so laboratoriskiot pribor i supstanci so korozivni
svojstva;
- go sfa}a problemot na zagaduvaweto na sredinata so otpaden materijal i potrebata da se deluva preventivno.
20
Potpis i datum na utvrduvawe na nastavnata proгrama
Nastavnata programa po hemija za VIII oddelenie na osumgodi{noto osnovno obrazovanie, odnosno IX
oddelenie devetgodi{noto osnovno obrazovanie, na predlog na Biroto za razvoj na obrazovanieto, ja utvrdi
na den
Minister
_______________
Nikola Todorov
21
Download

NASTAVNA PROGRAMA