PRAVOSLAVNA HRISTIJANSKA
V E R O N A U K A
Skopje, 2008 godina
V ODDELENIE
MINISTERSTVO ZA OBRAZOVANIE I NAUKA
BIRO ZA RAZVOJ NA OBRAZOVANIETO
NASTAVNA
PROGRAMA
OSNOVNO OBRAZOVANIE
PREDMETNA NASTAVA
Vrz osnova na ~len 55 stav 1 od Zakonot za organizacija i rabota na organite na dr`avnata
uprava („Sl. vesnik na RM” br. 58/00 i 44/02) ~len 24 i 26 od Zakonot za osnovno obrazovanie („Sl.
vesnik na RM” br. 44/95, 24/96, 34/96, 35/97, 82/99, 29/02, 40/03, 42/03, 63/04, 82/04, 55/05, 81/05, 113/05,
35/06, 70/06 i 51/07), ministerot za obrazovanie i nauka donese nastavna programa po predmetot
Pravoslavna hristijanska veronauka za V oddelenie za osumgodi{noto osnovno u~ili{te.
1
Voved
Pravoslavnata hristijanska veronauka e vklu~ena vo nastavniot plan vo izbornite predmeti na osnovnoto
u~ili{te so 2 ~asovi nedelno vo V oddelenie. So ovoj nastaven predmet kako i po drugite predmeti se naglasuva
povrzuvaweto na u~eweto so iskustvoto na u~enicite, fleksibilnata organizacija na ~asovite, pottiknuvaweto na
individualnite aktivnosti i grupnata rabota na u~enicite so {to se postignuva podobra komplementarnost so
drugite predmeti i kooperativnost vo procesot na nastavata i u~eweto. Nastavata po ovoj predmet, im ovozmo`uva
na site u~enici koi sakaat avtenti~no i integrativno zapoznavawe, ~uvawe i razvivawe na nivniot verski i
kulturen identitet. Isto taka, bidej}i religozniot
pogled na svet e integralna odlika na gra|anite od
pravoslavnata hristijanska vera i na nivnata nacionalna kultura za da se postigne avtenti~no i celovito
vospitanie vo u~ili{teto se nalaga potreba religioznata dimenzija na vospitanieto i obrazovanieto soodvetno
da se zastapuva vo ramkite na ovoj nastaven predmet.
Posebnosta na u~ili{nata veronauka se gleda vo celta na u~enicite da im ovozmo`i da spoznavaat i da
razberat deka Biblijata e temelen izvor na hristijanskata vera, i deka vo nea se govori za Boga i za lu|eto. So
u~eweto od Biblijata u~enicite se pottiknuvaat da go soznavaat pou~itelniot karakter na pravoslavnata
hristijanska vera, da rasuduvaat za na~elata i osnovnite vrednosti vo odnesuvaweto so drugite vo semejstvoto,
oddelenieto, u~ili{teto, crkvata i vo po{irokata sredina. Vsu{nost, so nastavnata programa se razraboteni
celite, sodr`inite, osnovnite poimi i aktivnostite za pottiknuvawe i razvivawe na prijatelstvoto, doverbata i
po~itta vo oddelenieto, razvivaweto na oddelenskata zaednica i zaednicata na u~enicite vo
2
u~ili{teto,
otkrivaweto na vistinata deka sme potrebni edni na drugi i kako mo`e na u~ili{te i doma me|usebno da si
pomagame, podobro da u~ime i da `iveeme.
Veronaukata ima cel u~enicite da se pottiknuvaat na odgovorno odnesuvawe vo u~ili{teto, vo nastavata,
semejstvoto i vo `ivotot i da razvivaat duh na tolerancija i po~ituvawe na razli~nosta me|u lu|eto, a posebno vo
verata. Ovoj predmet so razrabotkata na sodr`ini za drugite verski zaednici vo Republika Makedonija:
Islamskata verska zaednica, Katoli~kata crkva, Evangelsko-metodisti~kata crkva i Evrejskata zaednica na
u~enicite im nudi pove}e mo`nosti da soznavaat deka verata e taa koja ne povrzuva site i deka sme upateni edni na
drugi.
Pravoslavnata hristijanska veronauka dava osnova u~enicite da soznavaat i sfa}aat deka Republika
Makedonija e poznata vo svetot po svojata bogata hristijanska kultura, a osobeno so postoeweto na mnogubrojnite
crkvi, manastiri, freski, ikoni, kako i so muzikata, arhitekturata i drugite dostignuvawa vo oblasta na
kulturata i umetnostite.
Pokonkretno op{tite celi na u~ili{nata pravoslavna hristijanska veronauka se razraboteni
i po
nastavni temi spored na~elata na sistemati~nost, postapnost i celovitost. Nastavata se izveduva so sovremeni
metodi (metod na naglednost, metod na razgovor, u~ewe so primeri, analiza na izbrani tekstovi i sl.).
So toa sodr`inite po veronauka nudat soodvetna preglednost i komplementiranost i so drugite nastavni
predmeti, a osobeno so nastavnite predmeti za prirodata, op{testvoto, zapoznavaweto na okolinata, istorijata,
geografijata, likovnoto i muzi~koto obrazovanie, kako i so ~asovite na oddelenskata zaednica.
3
CELI NA NASTAVATA VO V ODDELENIE
U~enikot/u~eni~kata:
-
da usvojuva osnovni znaewa za Svetoto pismo i na~inite na negovoto ~itawe i razbirawe;
da go razbira zna~eweto na osnovnite hristijanski bogoslovski poimi za Boga, Isusa Hrista,
Bogorodica;
da gi razlikuva i objasnuva osnovnite crkovni poimi;
da se zapoznava so povodot i na~inite na praznuvaweto na najgolemite hristijanski praznici, osobeno
Bo`ik, Bogojavlenie i Veligden;
da gi zapoznava osnovnite eti~ki poimi {to proizleguvaat od hristijanskoto u~ewe;
da soznava i sfa}a deka na{ata zemja e poznata vo svetot po svojata bogata hristijanska kultura i so
drugi razli~ni kulturi i religii;
da se pottiknuva da gi sfa}a i povrzuva bibliskite poraki vo svojot sekojdneven `ivot vo semejstvoto,
u~ili{teto i op{testvoto;
da soznava i da razviva stav deka Bog gi povika lu|eto na me|usebna qubov i zaedni{tvo i da `iveat vo
soglasnost so tie poraki;
da gi zapoznava i prifa}a drugite i razli~nite od sebe spored verata i kulturata;
da gi otkriva pri~inite za nedorazbirawata me|u roditelite i decata i me|u vozrasnite i da steknuva
sposobnosti za re{avawe na nedorazbirawata i konfliktite;
da go soznae mestoto i ulogata na semejstvoto vo li~niot i op{testveniot `ivot i da poka`uva li~na
odgovornost i uloga vo semejstvoto, u~ili{teto i vo op{testvoto;
da soznava kako da se sprotivstavi na negativnite iskustva vo `ivotot i problemite osobeno vo
oddelenieto i vo u~ili{teto;
da gi razviva duhovnite i drugite komunikativni sposobnosti za pismeno, usmeno, likovno, muzi~ko,
scensko i molitveno izrazuvawe.
4
KONKRETNI CELI
NASTAVNA TEMA: VOVED VO VERONAUKA
Celi
Sodr`ini
Osnovni poimi
Metodi i aktivnosti
U~enikot/u~eni~kata:
- da soznava {to }e u~i na ~asovite po
1. VERA I
veronauka kako nastaven predmet;
VERONAUKA
- da se zapoznae so zna~eweto i prisustvoto na verata vo `ivotot na sekoj
~ovek i za duhovnite potrebi na
li~nosta;
- da go sfati zna~eweto na poimite
„vera“ i „religija“;
- da se zapoznava so na~inite na koi ja
izrazuvame na{ata hristijanska vera:
da se nau~i pravilno da se prekrsti i
da go razbere zna~eweto na krsteweto;
Simvolot na verata; molitvata i
postot; bogoslu`bite;
- da se pottiknuva da ja soznava verata
kako inspiracija i potkrepa vo
razvojot na tvore{tvoto: literaturno,
umetni~ko, muzi~ko;
- da se zapoznae so pridonesot na verata
niz vekovite;
- da sogleda deka nau~nicite voglavno se
religiozni lu|e;
- da ja osoznava potrebata od verata i
znaeweto i nivniot me|useben odnos.
5
vera, religija,
hristijanska vera
- ^asovite zapo~nuvaat so
molitvata „O~e na{…“ (za
po~etok verou~itelot ja
ka`uva samiot molitvata, a
vo slednite ~asovi
u~enicite ~itaat zaedno so
nego);
- fotografii od tvorbi i
tvorci inspirirani od
verata od oblasta na
arhitekturata (crkvi i
manastiri), umetnosta
(freski i ikoni), prozata i
poezijata;
- ~asovite zavr{uvaat so
pesna („Bogorodice Devo“
ili prazni~na pesna od
godi{niot ciklus na
praznici).
Celi
U~enikot/u~eni~kata:
NASTAVNA TEMA: BIBLIJATA - KNIGA NAD KNIGITE
Sodr`ini
Osnovni poimi
- da stekne prvi~na pretstava za svetata 1. BIBLIJATA:
kniga na hristijanite;
KNIGA NA
- da razbere deka Biblijata e temelen ZBOROVI I @IVOT!
izvor na hristijanskata vera;
- da soznava deka Biblijata e sveta
kniga koja govori za Boga i za lu|eto;
- da go spoznava pou~itelniot karakter
na Biblijata, spored koj{to }e gi
naso~uva svoite postapki;
- da sogleda deka mnogu umetni~ki dela
se inspirirani tokmu od Biblijata.
Biblija
Sveto pismo
Sveta kniga
Bog
Bo`ji zborovi
inspiracija
- da go sfati zna~eweto na zborot
2. BIBLIJATA E Biblija – Sveto pismo;
BIBLIOTEKA!
- da soznava kako postanala Biblijata;
- da gi sogleda razli~nostite na li~nostite, vremeto i mestoto koga e pi{uvana Biblijata;
- da se zapoznae deka me|u lu|eto {to ja
pi{uvale Biblijata imalo i
Makedonci (apostol Luka), a deka
nekoi od niv bile vo Makedonija
(apostol Pavle);
Biblija = knigi
biblioteka
pisateli
Star zavet
Nov zavet
David
Mojsej
Gospod Isus Hristos
vreme, mesto
Pavle
Makedonija vo
Biblijata
6
Metodi i aktivnosti
- Knigi: Biblii,
sovremeno izdanie na
makedonski jazik, no i
na crkovno slovenski
jazik;
- nekolku vidovi
preraska`ani Biblii,
kako Biblija za mladi
i sl.
- prezentacija na
filmski inserti,
muzika ili umetnost
so bibliska tematika.
- Sliki i ikoni
(freski) so likovite
na pi{uva~ite i
glavnite likovi od
Biblijata (Mojsej,
Gospod Isus Hristos,
apostolite Luka,
Pavle, Petar, potoa
Lidija od Makedonija
i dr.)
- da se zapoznae deka vo Biblijata se
spomnuva Makedonija i Makedoncite i
deka nekolku knigi se upateni do
Makedonci;
- da ja spoznava Bo`jata inspiracija pri
pi{uvaweto na Biblijata;
- da gi imenuva osnovnite delovi na
Biblijata i da gi razlikuva dvata
osnovni dela: Star zavet i Nov zavet;
- da otkriva deka Biblijata e zbirka na
knigi;
- da gi zapoznae osnovnite podatoci za
svetot vo koj nastanala Biblijata.
- da otkriva deka Biblijata e kniga koja
govori za golemite Bo`ji dela;
- da se pottikne da gi soznava temelnite
sodr`ini na Stariot i Noviot zavet i
da ja zabele`i razlikata me|u niv;
- da gi usvoi osnovnite upatstva kako da
ja ~ita i kako da gi razbere
bibliskite tekstovi;
- da znae deka Biblijata se koristi na
bogoslu`bite;
- da gi zapoznae bibliskite kratenki i
da umee da pronajde odredeni mesta vo
Biblijata;
- da stekne soznanija za upotrebata i
ra{irenosta na Biblijata vo svetot.
Luka
Lidija
inspiracija
bogovdahnovenie
3. KAKO DA SE
ZAPOZNAE,
RAZBERE I
KORISTI
BIBLIJATA
7
Bo`ji dela
bibliski tekstovi
bogoslu`bi
NASTAVNA TEMA: SOZDANIETO KAKO DAR I DAROT NA SOZDAVAWETO
Celi
Sodr`ini
Osnovni poimi
Metodi i aktivnosti
1.SKLADNOST NA
PRIRODATA I
SVETOT - SREDBA
SO DOBRIOT BOG I
SOZDATEL
svet
priroda
~ovek
Sozdatel
Bog
deca Bo`ji
semo}en
promislitel
nevidliv duhoven svet
(angeli)
vidliv - materijalen
svet
radost
blagodarnost
- Bibliskiot tekst za
sozdavaweto na svetot i
~ovekot;
- slika od bibliskiot krug
na sozdavaweto na svetot
(ikona, freska ili slika
od nekoja ilustrirana
Biblija);
- bibliski atlas.
- izbor na tekstovi koi ja
vospevaat od Boga
sozdadenata ubavina
(„Pole pogleda{ ili
planina, sekade Bo`eva
et hubavina“, K.
Miladinov).
U~enikot/u~eni~kata:
- da soznava deka postoi red vo
prirodata, Bo`ji tragi i objavuvawe
vo prirodata:
- deka postoi celishodnost vo svetot
koja upatuva na postoeweto na
Sozdatel i Promislitel;
- deka Bog e nevidliv, no semo}en, mudar
i dobar i e sozdatel na nevidliviot
duhoven svet - angelite;
- da zabele`i i do`ivee deka Bog e
Sozdatel i na vidliviot materijalen
svet, na site lu|e, deka site nie sme
deca Bo`ji i me|usebno sme bra}a i
sestri;
- da poka`uva radost i blagodarnost kon
Boga za s# {to sozdal, za darot na
`ivotot;
- da ka`uva (napi{e) sopstvena blagodarna molitva.
8
- da ja voo~i ~udesnosta i ubavinata na 2. ZEMJATA E NA[
na{ata planeta Zemja i na celata DOM - DA JA
vselena;
^UVAME!
- da se zapoznae so bibliskoto ka`uvawe
za sozdavaweto na svetot;
- da otkrie i da ja sfati semo}ta na
Boga Sozdatelot koj s# sozdava mudro i
dobro;
- da sfati deka Bog mu doveril na
~ovekot da bide sosozdava~ i ~uvar na
prirodata;
- da razviva ~uvstvo za odgovornost za
za{tita na na{ata planeta Zemja,
na{ata tatkovina i na{iot dom;
- da se zapoznae so zna~eweto na poimot
„ekologija“;
- da usvoi nekolku pravila za ~uvawe na
okolinata.
- da se pottikne da razmisluva za
va`nosta na `ivotot;
- da zabele`uva deka Bo`jite zapovedi
se pravila za praveden i sre}en `ivot
na site lu|e na na{ata planeta;
- da voo~i deka Bog e edinstveniot
Gospodar na ~ovekoviot `ivot;
- da razbere deka `ivotot e dar Bo`ji i
deka nikoj nema pravo nikomu da mu go
odzema;
3. SVETOSTA NA
^OVEKOVIOT
@IVOT. ^UVAJ GO
DAROT NA
@IVOTOT - NE
UBIVAJ!
9
vselena
planeta
Sozdatel
premudar
predobar
sozdava~i
~uvari
ekologija
`ivot
Bo`ja zapoved
Ne ubivaj!
dar Bo`ji
Kain
Avel
gri`a
pomo{
[esta Bo`ja zapoved: „Ne
ubivaj!“ (2. Moj. 20,13)
- bibliskiot tekst za Kain
i Avel (1. Moj. 4,1-12).
- da se zapoznae kako mo`e i vo detsko
doba so zborovi i so sopstvenoto
odnesuvawe da se gre{i protiv ovaa
zapoved (tepa~ka, nanesuvawe na
povredi, udirawe na poslabite,
navreduvawe, odmazda);
- da go soznava zna~eweto na Bo`jata
zapoved „ne ubivaj“;
- da nau~i da go izbegnuva nasilstvoto i
sudirot me|u svoite vrsnici (so
trpelivost, razgovor, pro{ka);
- da se voveduva da gi objasnuva bibliskite tekstovi koi govorat za svetosta
na `ivotot (vo kratka forma);
- da naveduva primeri kako mo`eme da se
gri`ime za sekoj ~ove~ki `ivot, a
posebno za najzagrozenite.
- da razmisluva za sebe kako del od
prirodata i svetot, kade ~ovekot e
povikan da pravi kako {to pravi
dobriot Bog - da sozdava;
- da uviduva deka svoeto postoewe e dar
Bo`ji preku svoite roditeli;
- da ja razbere potrebata za
blagodarnost kon roditelite za darot
na `ivotot;
- da se otkrie zna~eweto na zborot
„po~ituvawe“ na roditelite;
- da gi poznava pravilata za po~ituvawe
4. I ^OVEKOT E
SOZDATEL.
PO^ITUVAJ GI
RODITELITE!
10
roditeli
deca
po~ituvawe
dar na `ivotot
blagodarnost
Petta Bo`ja zapoved:
Po~ituvaj gi tvojot tatko i tvojata majka, za da ti
bide dobro i da po`ivee{
dolgo na zemjata (2. Moj.
20,12).
na roditelite vo sekojdnevniot `ivot;
- da zapoznava na~ini na koi mo`e da im
pomogne na svoite roditeli vo
semejstvoto;
- da go prifati semejstvoto kako
osnovna op{testvena zaednica;
- da usvojuva na~ini na odnesuvawe so
po~ituvawe kon postarite lica;
- da ja razbere i obrazlo`i va`nosta na
pravilnoto odnesuvawe kon
roditelite i postarite;
- da ja spoznava duhovnata gri`a i
duhovnoto roditelstvo, pa ottamu i so
imenuvaweto na sve{tenikot so „o~e“;
- da ja soznava potrebata od izgraduvawe
na svoeto odnesuvawe so po~it kon
nastavnicite, pretpostavenite i
duhovnite lica.
- da spoznava i da objasnuva koja e
Marija, so nejzinite roditeli Joakim
i Ana;
- da uvidi i da sfati deka Isus e Sin
Bo`ji pa zatoa negovata majka Marija
e nare~ena Bogorodica;
- da ja prepoznae podgotvenosta na
Marija da Mu slu`i na Boga;
- da uvidi deka Bog sekoga{ gi
ispolnuva Svoite vetuvawa;
semejstvo
duhovna gri`a
sve{tenik
„o~e“
nastavnici
5. MARIJA
BOGORODICA –
PRIMER NA
NA[ITE MAJKI
11
Joakim
Ana
Marija
Bogorodica
Isus
Sin Bo`ji
majka
Molitvena pesna:
Bogorodice Devo, raduvaj se
blagodatna Marie... (da se
ve`ba da se pee);
- ikoni od Bogorodica;
- da ja sfati `elbata za postojano
obnovuvawe na zaedni{tvoto na Boga
so ~ovekot;
- da go prepoznava Bo`joto dejstvuvawe
vo sredbite so lu|eto;
- da ja razbere i obrazlo`i va`nosta na
majkata vo semejstvoto.
12
NASTAVNA TEMA: ZA RABOTATA, ODMOROT I PRAZNUVAWETO
Celi
Sodr`ini
Osnovni poimi
Metodi i aktivnosti
U~enikot/u~eni~kata:
- da otkriva deka Bog go blagoslovuva 1. NE BIDI
trudot, kako i toa deka trudot go MRZELIV, TUKU
izgraduva dostoinstvoto na ~ovekot i TRUDOQUBIV!
negovata li~nost;
- da ja razbere va`nosta na trudot za
formiraweto na li~nosta vo
sekojdnevniot `ivot, vo semejstvoto,
u~ili{teto;
- da sfati deka e sprotivno na Bo`jata
volja da ne gi razviva kaj sebe dadenite
darbi i talenti od Boga;
- da uvidi deka site lu|e vo zaednicata
imat svoi obvrski i deka so
neispolnuvaweto na svoite dol`nosti,
nie stanuvame {tetni za drugite lu|e.
rabota
trudoqubivost
talenti
dol`nosti
dostoinstvo
- da go sfati u~eweto deka Bog mo`e da 2. BOG E EDISTVEN
bide samo eden;
GOSPOD - QUBI GO
- da gi razbere postapkite so koi go I PO^ITUVAJ GO
po~ituvame edniot Bog;
DENOT GOSPODOV!
eden Bog
(ednobo{tvo monoteizam)
13
^etvrta Bo`ja zapoved:
Pomni go denot za po~ivka,
za da go praznuva{; {est
dena raboti i svr{i gi vo
niv site svoi raboti, a
sedmiot den e po~ivka na
Gospoda, tvojot Bog (2.
Moj. 20,8-11).
„Koj ne saka da raboti, neka
i ne jade“ (2. Sol. 3,10).
Prva i ~etvrta Bo`ja
zapoved.
„Jas sum Gospod tvoj, da
nema{ drugi bogovi osven
Mene“ (2. Moj. 20,2-3).
mnogu bogovi
(mnogubo{tvo politeizam)
bogopo~ituvawe
- da uvidi deka lu|eto ~estopati i
neznaej}i si sozdavaat i po~ituvaat
mnogu drugi bogovi;
- da uvidi deka lu|eto gre{at koga so
pcosti i grdi zborovi Go navreduvaat
Boga i ~ovekot;
- da se pottiknuva da soznava i da ja
razbere porakata na zaedni~koto
slavewe na Boga (vo zaednicata);
- da ja sfati va`nosta na hristijanskoto
proslavuvawe na nedelata kako den
Gospodov.
den Gospodov
- nedela
praznici
Gospodovi
Bogorodi~ni
svetitelski
- da go razbere praznuvaweto kako izraz 3. CRKOVNI
PRAZNICI
na po~it i blagodarnost;
- da go sfati zna~eweto na praznicite i
praznuvaweto kako na{a posvetenost
na du{ata i na duhovnite potrebi na
~ovekot;
- da se zapoznae so podelbata na
hristijanskite praznici na: Gospodovi
bogorodi~ni i svetitelski, so
postoeweto na doma{en praznik vo
~est na svetitel-pokrovitel.
doma{en praznik
pokrovitel
14
- da razbere koga i {to slavime na 4. [email protected], PRAZNIK
NA ISUSOVOTO
Bo`ik;
- da gi poznava osnovnite podatoci za RA\AWE
ra|aweto na Gospod Isus Hristos i
li~nostite koi odblisku Go sledele
(kade se rodil Isus i zo{to, koj prv ja
doznal vesta za ra|aweto);
- da se pottikne vo porakata na
pastirite da ja otkriva va`nosta na
Isusovoto ra|awe za site lu|e;
- da otkriva deka Gospod Isus Hristos
so Svoeto ra|awe im donel na lu|eto
mir koj{to samo Bog mo`e da im go
dade;
- da se pobudi ~uvstvo na radost zaradi
Bo`jata blizina i sodeluvaweto vo
slaveweto na Bo`ik;
- da opi{uva kako go slavime Bo`ik vo
crkva i vo semejstvoto;
- da ja otkriva istrajnosta na mudrecite
da go najdat Isusa.
o~ekuvawe
Bo`ik
bogora|awe
Dete Spasitel
Sin Bo`ji
Vitleem
pe{tera
pastiri
angeli
mudreci
mir
radost
Hristos se rodi!
Vistina se rodi!
- da se zapoznae so li~nosta i dejnosta 5. BOGOJAVLENIE
na sveti Jovan Krstitel;
- da go razbere zna~eweto na
kr{tenieto: potopuvawe vo voda i
o~istuvawe od grevovite za objavuvawe
na Boga – Otecot, Sinot i Svetiot
Duh; deka so toa zapo~nuva Hristovata
Bogojavlenie
kr{tenie
sveti Jovan Krstitel
Gospod Isus Hristos
reka Jordan
Sveta Troica
Otecot
15
- Kolede… (nova verzija)
- izrabotka na bo`ikni
crte`i i ~estitki
- na kartata da se poka`e
Vitleem
- Bibliski tekst:
poklonuvaweto na
mudrecite (Matej 2,1-12) i
ra|aweto na Gospod Isus
Hristos (Matej 1, 18-25);
- Angelskata pesna: „Slava
vo visinite na Boga…“
(Luka 2,14);
- film
za
Hristovoto
ra|awe;
- peewe na troparot na
Ro`destvo Hristovo;
- naglasenost na pesnata,
igrata, radosta i prazni~noto raspolo`enie;
- za pozdravot: Hristos se
rodi!
- otpozdrav: Vistina se
rodi!
- Ikoni;
- da se pronajde rekata
Jordan
na
biliskiot
atlas;
evangelska blagovesni~ka dejnost deka
Jovan Krstitel lu|eto gi podu~uval,
im pomagal, gi lekuval i sl.
- da gi zapoznava bibliskite svedo{tva
za toa {to se slu~ilo na Cvetnici, da
go opi{e Gospod Isus Hristos kako
Car na mirot i kako decata Go
pre~ekale vo Erusalim so palmovi
gran~iwa i pesni;
- da soznava {to se slu~uvalo vo
Stradalnata sedmica;
- da znae da opi{e {to se slu~ilo na
Tajnata (poslednata) ve~era;
- da gi spoznava nastanite povrzani so
Hristovite stradawa i da go razbere
nivnoto zna~ewe za spasenieto na site
lu|e;
- da go razbere zna~eweto na krstot
kako znak na Hristovata qubov i kako
svet znak za site hristijani;
- da se pottikne da pi{uva tekst po
primerot na bibliskiot tekst za
Voskresenieto;
- da gi opi{e na~inite kako
hristijanite se podgotvuvaat za
Veligden;
- da se zapoznaat so simbolikata na
veligdenskite jajca.
Sinot
Svetiot Duh
6. VELIGDEN,
PRAZNIK NA
ISUSOVOTO
VOSKRESENIE
16
Veligden
Cvetnici
Erusalim
Veliki ^etvrtok
Tajnata ve~era
Juda
predavstvo
Veliki Petok
stradanija
Golgota
krst
raspnuvawe
pogrebenie
voskresenie
Hristos voskrese!
Vistina voskrese!
veligdensko jajce
- So razli~ni oblici na
sozdava~ko istra`uvawe da
se izrazi radosta zaradi
Hristovoto voskresenie;
- Tropar: Hristos
voskresna…
- slikawe i boewe na
veligdenski jajca;
-poseta na hramot (po
mo`nost na Veliki Petok);
- Za pozdravot:
Hristos
voskrese!
- Otpozdravot: Vistina
voskrese!
NASTAVNA TEMA: DA NE GO PRAVIME TOA [TO NE’ ODDALE^UVA OD BOGA
Celi
Sodr`ini
Osnovni poimi
Metodi i aktivnosti
U~enikot/u~eni~kata:
- da razbere kolku e va`no ~ovekot da
bide ~esen i da ja uviduva potrebata od
po~ituvawe na tu|iot imot;
- da ja sfati va`nosta na ~esnosta vo
semejstvoto, vo u~ili{teto, vo
prodavnica i vo celata zaednica;
- da go razbere zna~eweto na poimite
zavist, skr`avost i kra`ba vo
konkretni primeri od li~noto
iskustvo;
- da soznava deka od Boga ne mo`eme da
sokrieme ni{to;
- da otkriva deka dobrinata i
dare`livosta se dobro koe pomaga za
vistinskata duhovna radost.
1. @IVEJ PRAVEDNO
- NE KRADI, NITU
POSAKUVAJ TU\I
RABOTI!
~esen
praveden
tu|o
zavist
skr`avost
kra`ba
Bog - sevidliv
dobrina
dare`livost
- da ja razbere porakata: ne svedo~i
la`no!;
- da otkriva i da sfati deka e va`no
sekoga{ da ja govori vistinata;
- da uvidi i preku primeri od `ivotot
deka lagata doveduva do razni nevolji
(lagata kon roditelite zaradi lo{ata
ocenka na u~ili{te, laga kon
prijatelite, la`no da se izmisluva i
2. BIDI
VISTINOQUBIV NA ZBOROVI I NA
DELO!
vistina
laga
vistinoqubie
Ana i Kajafa
la`ni svedoci
Petar
17
Bibliski tekst:
Osma i desetta Bo`ja
zapoved: Ne kradi! Ne
po`eluvaj ni{to {to e
tu|o! (2. Moj. 20,15 i 17).
Solomonovata mudra
presuda pri kra`ba
„Kade {to e bogatstvoto
va{e, tamu }e bide i srceto
va{e“ (Matej 6,19-21).
Bibliski tekst:
Devetta Bo`ja zapoved: Ne
svedo~i la`no protiv
svojot bli`en! (2. Moj.
20,16).
Bibliski primeri: Juda,
Ana, Kajafa, la`ni svedoci,
-
-
-
da se govori za drugite i sl.);
da sfati deka koga }e pogre{i i }e
izla`e – treba da ja priznae gre{kata,
da ja ka`e vistinata, da se izvini,
iskreno da se pokae za lagata i
izmamata i pove}e da ne pravi taka;
da soznava deka Bog e dobar i
~ovekoqubiv i }e ni prosti za
pokajaniot grev, no deka treba da se
popravime;
da ja objasni va`nosta na
vistinoqubivosta i doslednosta vo
`ivotot;
da ja uvidi negativnosta od
licemerieto i la`noto
sebepretstavuvawe i da se pridr`uva
kon ovie vrednosti.
gre{ka - grev
izvinuvawe
pokajanie
Bog e dobar
Bog e ~ovekoqubiv
pro{tevawe
popravawe
18
Petar (Matej 26, 57-75)
Bibliski tekst: za
carinikot i farisejot
(Luka 18,10-14).
NASTAVNA TEMA: SO BOGA PO PATOT NA DOBROTO I @IVOTOT
Celi
Sodr`ini
Osnovni poimi
Metodi i aktivnosti
U~enikot/u~eni~kata:
- da gi prifati zna~eweto i potrebata
od blagodarnost kon Boga i kon lu|eto
(osobeno kon roditelite);
- da gi prepoznava pri~inite za na{ata
radost i blagodarnost;
- da po~uvstvuva potreba i da nau~i da se
zablagodaruva na Boga za primenite
darovi i da se raduva na zaslu`eniot
odmor;
- da se zapoznae so najgolemata sveta
tajna na Blagodarnosta –
Evharistijata, odnosno Pri~esta;
- da razbere deka pod vidot na vino i leb
se nao|a vistinskiot i `iv Hristos;
- da go spoznae zna~eweto na primawe na
svetata Pri~est i deka za toa e
potrebna podgotovka;
- da gi uvidi i prepoznava najva`nite
delovi od Evharistijata i Liturgijata;
- da izgradi li~en stav kon svetata
Liturgija vo sopstveniot hristijanski
`ivot;
- da razbere deka Evharistijata e taa
{to ja pravi – Crkvata;
- da otkriva i odredi {to e toa molitva;
1. BLAGODARNOST – blagodarnost
KON BOGA I KON radost
Evharistija
LU\ETO
= Pri~est
leb
vino
Liturgija
bogoslu`ba
crkva
pri~estuvawe
prosfora
nafora
Bibliski tekst:
Izlekuvaweto na 10
leprozni (Luka 17,12-19);
-ikoni i freski od
pri~estuvaweto na
apostolite;
- crtawe putir i prosfora.
Gospodovata molitva:
O~e na{… (Matej 6, 9-13)
2. MOLITVA
19
molitva
li~na molitva
zaedni~ka molitva
molitva za drugite
molitva za
neprijatelite
sve{teni lica
hram (dom za molitva)
crkva
manastir
xamija
sinagoga
spomenici
- da uvidi deka molitvata e temelen
~ovekov stav pred Boga;
- da ja obrazlo`i va`nosta na li~nata
molitva vo tekot na denot;
- da gi prepoznava i sporeduva
razli~nite vidovi na molitva;
- da gi imenuva mestata kade {to mo`e
da se moli (hramot);
- da prepoznava deka svojata
blagodarnost i svojata doverba vo Boga
se izrazuva so molitva;
- da go do`ivuva radosnoto iskustvo na
li~nata molitva i molitvata vo
zaednica;
- da usvojuva osnovni poznavawa za
sve{tenite lica i zaedni~kata
molitva vo hramot;
- da izgradi ~uvstvo na po~it kon
molitvenite objekti: crkva, manastir,
no i xamija, sinagoga, spomenici…
- da se zapoznae i da go razbere
zna~eweto na poimot sovest;
- sovesta da ja sfati kako Bo`ji glas vo
~ovekot, koj{to ni ka`uva {to e
dobro, a {to zlo;
- sebeispituvawe;
- da otkriva deka sovesta pretstavuva
vrednost na ~ovekovoto odnesuvawe i
dejstvuvawe i kako znak na Bo`joto
3. SOVESTA I
POKAJANIETO
20
sovest
Bo`ji glas
sudija
sebeispituvawe
kaewe
Bibliski tekst:
Sredbata na Gospod Isus i
gre{nikot Zakhej (Luka 19,
1-10).
Zlatnoto pravilo: „Sè ona
{to sakate da vi pravat
lu|eto, pravete im go i
vie; oti toa se Zakonot i
Prorocite“ (Matej 7,12).
-
-
upatuvawe;
da otkriva deka sovesta e na{ prv
sudija i Bo`ji glas vo nas, koj{to n#
pottiknuva na pokajanie i
pomiruvawe;
da go usvojuva na~eloto na qubovta
kako temelno `ivotno iskustvo na
hristijanite;
da nau~i da priznava koga e vinoven/a
za ne{to i da bara pro{ka;
da razviva posebna `elba za
pomiruvawe;
da izbegnuva lo{i postapki i da
izgradi stav kon nepravednosta.
pomiruvawe
4. PRO[TEVAWE
nedorazbirawe
pro{ka
Pro~ka
- da prepoznava deka vo `ivotot ima i
radosni i ta`ni momenti;
- da gi prepoznava iskustvata na
nedorazbirawe i kavgi me|u lu|eto;
- da naveduva i da opi{uva znaci na
izmiruvawe i pro{ka;
- da spoznava deka Bog nam ni pro{teva
i deka i nie zatoa sme dol`ni da
pro{tevame;
- da razmisluva za zborovite od
molitvata „O~e na{“: ... prosti ni gi
dolgovite na{i, kako {to i nie im gi
pro{tevame na na{ite dol`nici...
- da gi zapoznava osnovnite obi~ai
povrzani so Pro~ka.
21
Bibliski tekstovi:
Josif (1. Moj. 37-46 glava).
Izgubeniot sin (Luka 15,1132);
Za dol`nikot (Matej 18,2135).
NASTAVNA TEMA: VERATA E TAA KOJA NE’ POVRZUVA SITE
Celi
Sodr`ini
Osnovni poimi
U~enikot/u~eni~kata:
- da se zapoznava na koj na~in se stanuva
hristijanin, za kr{tenieto preku koe
stanuvame hristijani - ~lenovi na
Hristovata Crkva;
- da otkriva i spoznava deka
hristijanskoto semejstvo, zaedno so
drugite semejstva ja so~inuva Crkvata;
- da po~uvstvuva deka vo `ivotot i
verata ni se potrebni drugite:
parohijata, Crkvata
- da spoznae i objasni deka Gospod Isus
Hristos e osnovatel i vtemelitel na
hristijanskata vera;
- da gi poznava sto`ernite vistini na
hristijanstvoto;
- da se zapoznae vo glavni crti i
nakratko so istorijata na
hristijanstvoto niz vekovite i
sostojbata denes;
- da se zapoznae so postoeweto na
razli~nite hristijanski zaednici:
pravoslavni, katolici i protestanti;
- da go prepoznava i opi{uva
dejstvuvaweto na hristijanite.
1. HRISTIJANSTVO
hristijanstvo
kr{tenie
crkva
krst
hram
manastir
ikona
freska
kambana
|akon
sve{tenik
monah
arhierej (vladika)
eparhija
parohija
22
Metodi i aktivnosti
- Osnovnite belezi na
hristijanstvoto: krst, hram,
manastir, ikona, freska,
kambana, sve{tenik, monah,
vladika…
vera, qubov, nade`,
dobrodetelnost
- da se zapoznae so osnovnite podatoci
za judaizmot, za potekloto i
istorijata;
- da usvojuva kon judaizmot odnos na
po~ituvawe;
- da opi{e toa {to e najva`no za ovaa
religija (sveti knigi, Bog, sve{teni
lica, sve{teni mesta, ra{irenost);
- da gi zapoznae simbolite: Davidova
yvezda, menora;
- da gi imenuva zaedni~kite koreni i
elementi na judaizmot i drugite
religii;
- da se zapoznae so ra{irenosta na
islamot denes;
- da gi usvojuva i da go razbere
zna~eweto na klu~nite poimi;
- da opi{e toa {to e najva`no za
islamot (ime, osnova~, sveti knigi,
Bog, sve{teni mesta; ra{irenost);
- da go zapoznae simbolot:
polumese~ina;
- da usvojuva odnos na po~ituvawe kon
islamot.
2. JUDAIZAM
judaizam
Evrei
Avraam
David
yvezda
menora
sinagoga
rabin
3. ISLAM
islam
Alah
Muhamed
Kuran
polumese~ina
xamija
imam
23
Bibliski tekstovi:
Vozqubi go svojot bli`en...
(Matej 22,37-39)
Za milostiviot
Samarjanin (Luka 10,25-37).
- da go razbere zna~eweto na zborovite
dijalog i diskriminacija;
- da naveduva primeri na dijalog i
diskriminacija;
- da prepoznava primeri na dijalog i
diskriminacija vo sopstveniot `ivot;
- da go sfati i obrazlo`uva stavot na
Crkvata kon nehristijanskite
religii;
- da usvoi i da razviva dijalog so
drugite koi se razlikuvaat od nas na
bilo koj na~in, a posebno vo verata.
4. UPATENI SME
EDNI NA DRUGI
(RAZLI^NI, A
POVRZANI)
24
radost
`alost
bli`en
dijalog
diskriminacija
NASTAVNA TEMA: VERSKIOT I DUHOVEN @IVOT VO MAKEDONIJA
Celi
Sodr`ini
Osnovni poimi
Metodi i aktivnosti
U~enikot/u~eni~kata:
- da se zapoznae so mestoto na
1. APOSTOL PAVLE
sozdavaweto na prvata hristijanska
VO MAKEDONIJA
zaednica;
- da go usvoi i objasnuva zna~eweto na
zborot „apostol“;
- da umee da gi opi{e pova`nite nastani
od Pavloviot `ivot;
- da ja uvidi i vrednuva porakata koja
Pavle ja objavuva kako i negovata
uloga i zna~ewe vo nejzinoto {irewe;
- da se zapoznae so dejstvuvaweto na
apostol Pavle vo Makedonija;
- da razvie ~uvstvo na odgovornost za
{irewe na radosnata vest vo
sopstvenata sredina;
apostol
Pavle
Makedonija
Luka
Lidija
- da se objasni poimot svet, svetii.
- da se zapoznae so osnovnite podatoci 2. SVETI
KLIMENT
za `ivotot i za deloto na sveti
OHRIDSKI
Kliment Ohridski;
- da se informira i za dejstvuvaweto od
negovo vreme na svetite
Sedmo~islenici;
- da ja sogleda negovata uloga vo
utvrduvaweto i {ireweto na
svet/svetii
svetitel/svetiteli
sveti Kliment
sveti Naum
sveti Kiril
sveti Metodij
Sedmo~islenici
25
- So pomo{ na atlas da se
nabrojat nekoi gradovi vo
koi Pavle prestojuval za
vreme na svoite patuvawa;
- Bibliski tekstovi: Dela
16,8-17,14;
- ikoni na sv. ap. Pavle.
- Ikoni so svetitelot i
Sedmo~islenicite;
- peewe na troparot na
sveti Kliment.
slovenskata pismenost;
- da gi sfati verskite, kulturnite i
prosvetnite pridobivki od sveti
Kliment, koj{to bil, pred s#, crkovno
lice, a voedno i da gi uvidi i denes
kulturnite i progresivnite pridonesi
kako rezultat na crkovnite
aktivnosti (muzika, umetnost, arhitektura)
- da sfati deka Makedonija vo svetot e
poznata po svojata bogata hristijanska
kultura;
- da go uvidi postoeweto na mnogubrojni
crkvi i manastiri;
- da gi imenuva pozna~ajnite crkvi i
manastiri;
- da se zapoznae so najpoznatite freski
i ikoni od Makedonija.
azbuka
pismenost
Ohridska {kola
Crkva
3. MAKEDONIJA –
RIZNICA NA
DUHOVNI I
KULTURNI
BOGATSTVA
26
riznica
duhovni centri
crkvi
manastiri
knigi
freski
ikoni
rezbi
mozaici
- Razglednici od crkvi i
manastiri, od freski i
ikoni, rezbi i mozaici.
- Karta na crkvi i
manastiri vo Republika
Makedonija
NASTAVNA TEMA: ZAKLU^OK - VERATA PRIMENETA VO NA[IOT @IVOT
Celi
Sodr`ini
Osnovni poimi
Metodi i aktivnosti
U~enikot/u~eni~kata:
- da sfati deka qubovta e temel na
~ovekoviot `ivot i dobrosostojba;
- da gi otkriva vo sekojdnevniot `ivot
pozitivnite primeri za razvivawe na
prijatelstvoto, dobrinata i qubovta;
- da gi do`ivuva tie vrednosti kako
ne{to {to ne e mo`no da se kupi i da
go sfati nivnoto zna~ewe vo
sekojdnevniot `ivot;
- da ja otkriva i da ja razbere silata na
Bo`jata qubov i dobrina sprema
~ovekot;
- da razviva ~uvstva i potreba za
me|usebno pomagawe i doverba;
- da razbere deka ~ovek na ist na~in
treba da gi saka i Boga i svojot bli`en
i bez qubov kon edniot ne mo`e da go
saka i drugiot;
- da razviva duh na prijatelstvo, doverba
i po~it vo oddelenieto;
- da gi poznava uslovite za dobri i
plodni prijatelstva;
- da sogleda deka sekoj od u~enicite
pridonesuva za izgradbata na
zaedni{tvo vo oddelenskata zaednica
1.TOA [TO ZNAE[
DEKA E DOBRO - NE
E DOVOLNO – SÈ
DODEKA NE GO
NAPRAVI[!
27
znaewe
dobrina
qubov
doverba
pomagawe
zaednica
idnina
Parabola za seja~ot i
semeto (Matej 13,3-23).
-
-
i vo u~ili{teto;
da otkriva deka sme potrebni edni na
drugi i da poka`uva primeri kako
mo`e i na u~ili{te i doma me|usebno
da se pomagame;
da go povrzuva prijatelstvoto so
radosta;
da se uveruva deka e poubavo i deka
podobro `iveeme koga me|usebno se
pomagame;
da navede primeri na lu|e koi ne
mo`at da `iveat bez na{ata pomo{;
da prepoznava na~ini nie kako mo`eme
da im pomogneme na drugite.
28
DIDAKTI^KI PREPORAKI
Vrz osnova na Zakonot za izmenuvawe i dopolnuvawe na zakonot na osnovnoto obrazovanie („Sl.vesnik na
RM“ br.51/07, ~len 2) Biroto za razvoj na obrazovanieto formira stru~na rabotna grupa za izgotvuvawe nastavna
programa po Pravoslavna hristijanska veronauka za u~enicite vo V oddelenie od osumgodi{noto osnovno
obrazovanie, odnosno vo VI ili VII oddelenie na devetgodi{noto osnovno obrazovanie i vospitanie.
Nastavnata programa e oblikuvana soglasno na razvojnite karakteristiki na u~enicite na ovaa vozrast i
didakti~kite elementi koi{to se karakteristi~ni za nastavata za sovremenoto osnovno u~ili{te.
Trgnuvaj}i od zakonskite odredbi nastavnata programa po veronauka ne podrazbira versko organizirawe i
dejstvuvawe, kako i istaknuvawe na verski obele`ja. Nastavnicite po veronauka treba spored ovaa nastavna
programa da gi razvivaat svoite podgotovki vrz osnova na celite po nastavni temi i sodr`ini so soodveten izbor
na metodi i aktivnosti vo nastavniot proces.
Nastavnata programa nudi devet nastavni temi za koi se prepora~uva da se organizira aktivna-integrirana
nastava, spored na~elata za vnatre{no povrzuvawe na razli~nite podra~ja po veronauka, celite i sodr`inite, kako
i za me|upredmetno povrzuvawe so drugite nastavni predmeti, kako na primer so makedonski jazik, likovno i
muzi~ko obrazovanie, istorija, biologija i sl.
Sepak posebnosta na veronaukata vo odnos na drugite u~ili{ni predmeti se poka`uva so toa {to
religioznite fakti i poimi koi se del na vkupnata pravoslavna hristijanska kultura gi razrabotuva na
avtenti~en religiozen i duhoven jazik. Pokonkretno veronaukata vo osnovnoto u~ili{te ima cel da gi objasnuva i
da gi prenesuva sodr`inite od Biblijata koja {to e temelen izvor na hristijanskata vera, hristijanskite poraki i
tradicii vo duhot na na{ata kultura, kako {to se ~ovekovite prava slobodi, dostoinstvoto na li~nosta i
avtonomijata koi se zaedni~ki za dene{nite evropski narodi i zemji. Za ovie temelni vrednosti na gra|anite vo
Makedonskoto sovremeno op{testvo i ~ovekovata kultura, Makedonskata pravoslavna crkva zboruva otvoreno i vo
soglasnost so svoite spoznanija i pogledi i niv gi zastapuva i prenesuva.
Vo taa smisla u~ili{nata veronauka kon ovie temelni vrednosti ne pristapuva povr{no, nitu na nivo na
informacii kako za nekakvi fenomeni {to se nezavisni od ~ovekot i od istoriskite i sociolo{kite uslovi, tuku
mnogu prodlabo~eno vo soglasnost so hristijanskite poraki koi{to gi najavuva i prenesuva.
Isto taka mo`e da naglasime deka nastavnata programa po veronauka mo`e uspe{no da se realizira vo
u~ili{nata nastava so sovremen didakti~ko-metodski pristap so u~ili{ni metodi za pottiknuvawe na
prodlabo~eno u~ewe so razbirawe i rasuduvawe, kooperativnost i integrirana nastava. Toa e nu`no za da mo`e da
se nadminuva na~inot na u~ewe koe{to e orientirano samo kon steknuvawe enciklopediski znaewa. Nastavnicite
29
po veronauka treba da imaat uvid deka osnovnata cel so ovaa nastavna programa e da vodi kon pottiknuvawe i
integrirawe na u~eweto so aktivnostite i odnesuvaweto na u~enicite za da se pottiknuvaat ne samo sposobnostite
za pomnewe tuku i za iznesuvawe svoe mislewe, gradewe na sistem na vrednosti, izgraduvawe na karakterot,
vospituvawe, sorabotka, tvore{tvo i steknuvawe umeewa i naviki.
Bitna cel na nastavata po veronauka e ne samo da se u~i, tuku i da se vospituva vo dobroto, da pottiknuva kaj
u~enicite zaedni~ko me|usebno komunicirawe so evengelski poraki, a toa pomaga li~nosta na u~enikot da se
razviva vo celosen telesen, duhoven, verski, op{testven i kulturen identitet.
Dol`nosti na u~ili{teto za voveduvawe na izborniot predmet za pravoslavna hristijanska veronauka
Vrz osnova na nastavniot plan {to e donesen od ministerot za obrazovanie i nauka, kako i nastavnata
programa za izborniot predmet po Pravoslavna hristijanska veronauka, rakovodstvoto na osnovnoto u~ili{te
treba da sprovede anketa me|u u~enicite i roditelite za da obezbedi navreme to~ni informacii kolkav e
interesot na u~enicite i roditelite za ovoj izboren predmet. Vo u~ili{tata vo koi ima prijaveno dovolen broj na
u~enici vo V oddelenie se formiraat paralelki, soglasno so Zakonot za osnovno obrazovanie. Paralelka za
nastavata po veronauka mo`e da se formira, ako ima prijaveno najmalku petnaeset u~enici (od site paralelki vo V
oddelenie). Dokolku ovoj broj ne bide obezbeden }e se baraat alternativni na~ini za realizacija na predlo`enata
programa.
Nastavata po veronauka redovno se planira, organizira i ostvaruva spored predvideniot fond na ~asovi
{to e utvrden so nastavniot plan.
Izborniot predmet po Pravoslavnata hristijanska veronauka {to }e go izbere u~enikot stanuva
zadol`itelen vo negoviot raspored, a kako i po drugite predmeti uspehot i napreduvaweto na u~enikot vo
nastavata se ocenuva so broj~ana ocenka koja ima vlijanie na op{tiot uspeh.
30
O^EKUVANI REZULTATI
U~enikot/u~eni~kata vo V oddelenie steknal osnovni znaewa, vrednosti i sposobnosti ako:
- umee da ja prepoznae Biblijata kako zbirka na knigi, gi poznava osnovnite podatoci za svetot vo koj taa
nastanala;
- gi poznava temelnite sodr`ini na Stariot i Noviot zavet i ja voo~uva razlikata me|u niv;
- znae kako da koristi bibliski tekstovi;
- voo~uva deka postoi celishodnost vo svetot koja upatuva na postoeweto na Sozdatel i Promislitel;
- ima izgraden odnos na blagodarnost kon Boga za s# {to sozdal, a posebno za darot na `ivotot;
- go znae bibliskoto ka`uvawe za sozdavaweto na svetot;
- ima razvieno ~uvstvoto za odgovornost za za{tita na na{ata planeta Zemja, na na{ata zemja i na na{iot dom;
- `ivotot e dar Bo`ji – zatoa nikoj nema pravo nikomu da mu go odzema;
- umee da razmisluva za sebe kako del od prirodata i svetot, kade ~ovekot e povikan da pravi kako {to pravi
dobriot Bog - da sozdava;
- ja razbira potrebnosta za blagodarnost kon roditelite za darot na `ivotot i za po~ituvaweto kon niv;
- ja spoznava vistinata za Marija, Bogorodica, koja e primer na site majki;
- ja razbira va`nosta od li~niot trud vo sekojdnevniot `ivot, vo semejstvoto, na u~ili{te;
- zapoznaen e so u~eweto deka Bog mo`e da bide samo eden i ja sfa}a va`nosta na hristijanskoto proslavuvawe na
nedelata kako den Gospodov.
- gi razbira praznicite kako na{a posvetenost na du{ata i na duhovnite potrebi na ~ovekot;
- ja raspoznava podelbata na hristijanskite praznici na: Gospodovi, Bogorodi~ni i svetitelski.
- znae koga i {to slavime na Bo`ik, znae da gi navede osnovnite podatoci za ra|aweto na Gospod Isus Hristos;
- zapoznaen e so li~nosta i dejnosta na Sveti Jovan Krstitel i so zna~eweto na kr{tenieto;
- gi poznava bibliskite svedo{tva za nastanite na Cvetnici, Stradalnata sedmica i Voskresenieto;
- ja ima voo~eno potrebata od po~ituvaweto na tu|iot imot;
- ja sfa}a va`nosta od vistinoqubivosta i doslednosta vo `ivotot, kako i negativnosta od licemerieto;
- go razbira zna~eweto i potrebata od blagodarnost kon Boga i kon lu|eto (osobeno kon roditelite);
- gi prepoznava najva`nite delovi od Evharistijata i Liturgijata;
- razbira {to e toa molitva, gi prepoznava i sporeduva razli~nite vidovi na molitva;
- zapoznaen e so zna~eweto na poimot sovest i pokajanie;
- vrz osnova na toa deka Bog nam ni pro{teva, znae deka zatoa i nie sme dol`ni da pro{tevame;
31
-
-
-
zapoznaen e na koj na~in se stanuva hristijanin i za kr{tenieto preku koe se stanuva ~lenovi na Crkvata;
zapoznaen e so sto`ernite vistini na hristijanstvoto, a vo glavni crti i so istorijata na hristijanstvoto niz
vekovite i sostojbata denes;
zapoznaen e so osnovnite podatoci za judaizmot i islamot;
ima usvoeno podgotvenost za dijalog so onie koi se razlikuvaat od nas na bilo koj na~in, a posebno vo verata;
zapoznaen e so `ivotot i dejnosta na apostol Pavle, posebno vo Makedonija;
gi poznava osnovnite podatoci za `ivotot i za deloto na sveti Kliment Ohridski;
ima voo~eno deka poznavaweto na verata ne e dovolno, tuku deka toa treba da se primenuva.
NASTAVNATA PROGRAMA JA IZGOTVI RABOTNATA GRUPA:
1. d-r Ratomir GROZDANOSKI, proto|akon, profesor i dekan na Pravoslavniot bogoslovski fakultet – Skopje
2. m-r Petko ZLATESKI, docent i prodekan na Pravoslavniot bogoslovskiot fakultet – Skopje
3. d-r \oko \OR\EVSKI, docent na Pravoslavniot bogoslovskiot fakultet – Skopje
4. Vesna Horvatovi}, direktor – Biro za razvoj na obrazovanieto
5. m-r Ta{e Stojanovski, rakovoditel na oddelenie – Biro za razvoj na obrazovanieto
POTPIS I DATUM NA DONESUVAWE NA NASTAVNATA PROGRAMA
Nastavnata programa po Pravoslavna hristijanska veronauka za petto oddelenie vo osnovnoto obrazovanie ja
donese
Minister,
____________________
Sulejman Ru{iti
na den _____________
Skopje
32
Download

V E R O N A U K A