Vremeto i znacite
Petto, preraboteno i dopolneto izdanie. Izvr{ena e
i nova sistematizacija na materijalot, so {to zna~itelno e podobrena teolo{kata homogenost na knigata vo celost.
1
Uvod
Ne taka odamna ja prekr{ivme 2000-tata, dolgo o~ekuvana i pompezno najavuvana jubilarna godina, so mnogu planirani i ostvareni jubilei i so bezbroj iska`ani `elbi i nade`i koi odgovaraat na edna takva epohalna prelomna godina,
nadevaj}i se deka taa }e bide uvod vo edno novo vreme koe
na{ata planeta Zemja }e ja vovede vo pomirni vodi. No, bez
ogled na golemite i ubavi `elbi, nade`i i silni o~ekuvawa
i nastojuvawa lu|eto da ja prenaso~at nejzinata o~igledno
morni~ava zavr{na faza od nejzinata dimna istorija kon tie,
so srce i du{a o~ekuvani i posakuvani pomirni vodi za da
zdivnat od sekojdnevnite {okovi i potresi {to gi do`ivuvaat, taa, sepak, nezapirlivo brza vo presret na svojata
krajno surova i svirepa sudbina, vo presret na `estokite
zavr{ni nastani i sceni videni so proro~ko oko i potvrdeni
so bibliski proro{tva, spored koi, ~ove{tvoto }e bide zafateno so op{ta bezmilosna kriza kakva {to ne postoela vo
negovata krvava istorija.
Avtorot na ovaa kniga ne e nikakov zol prorok so bolna imaginacija koj blada i kobi. Ne e nikakov zlokoben futurist. Ne! Toj samo gi potsetuva ~itatelite i im uka`uva na
ona, podzaboravenoto, ili napolno zaboravenoto - na apokalipti~kite bibliski proro{tva na koi tie, obzemeni i proniknati so ma~noto sekojdnevje, ne obrnuvaat vnimanie. Ako
nekoj kobi, toga{ kobat tie proro{tva, vo ~ii{to pregratki naskoro }e se najdeme nepodgotveni - stanuvaj}i perduvi
i pleva na vetromet.
Molam, so najseriozno vnimanie i so najgolema mo`na
strahopo~it, sve~eno, kako koga se sviri dr`avna himna, vo
stav mirno i bez zdiv, da go ~ueme nebesniot proglas za u`asnata neposredna idnina, za nesporedlivo grdoto mrakobesie
vo koe ve}e vidlivo zapa|a, tone, i naskoro nepovratno }e
potone na{ata planeta. Po~ituvani, ako nekoga{ od nas se
baralo da bideme dlaboko, i do krajni mo`ni granici sves4
5
ni za ne{to, za nekoj mig, toga{, bez somnenie, toa e tokmu
ovoj mig, migot koga go slu{ame direktno glasot na semo`niot Bog, glasot na negovata proro~ka Re~, Biblijata:
“Zemjata ta`i, venee, svetot gine, zgasnuva, neboto propa|a so zemjata... Ete, Gospod ja ni{ti zemjata, ja razurnuva,
ja obezobrazuva, gi rasprsnuva nejzinite `iteli... Zemjata }e
bide zapustena, napolno ograbena, za{to Gospod re{i taka.
Prokletstvo ja golta zemjata... Izgoreni se zemnite `iteli,
malku lu|e ostanaa. Lozata venee, vozdivnuvaat site ~ie{to
srce se vesele{e. Prekrati razigranosta, zamre radosnata
vreva, zamolknaa veselbite... radosta e proterana od zemjata... Stravotija, jama i stapica se pred tebe, `itelu na zemjata!... ]e se rastresat temelite na zemjata. Zemjata }e se razbie grozno, zemjata }e se raspuka stra{no, zemjata }e se strese
silno, zemjata }e se zalula kako pijan ~ovek, }e se zateteravi kako koliba, tolku }e $ ste`ne nejzinoto bezzakonie, {to
}e padne i ve}e ne }e stane” (Isaija 24,1-20).
Nezamislivo! Apokalipti~ki bibliski proro{tva za
svirepi grozomori - stra{ni, najstra{ni od koga i da e - vistinski u`asi, ~ii{to realni dimenzii dene{niot ~ovek ne
mo`e da gi sogleda nitu da gi zamisli, so koi e zafatena i
niz koi bolno pominuva na{ata planeta, stravotii koi molskavi~no se ni`at i mno`at na nea kako se bli`ime kon finalniot kraj na nejzinata istorija - vreme za koe Hristos
ka`uva: “]e ima stravotii i golemi znaci na neboto... Lu|eto
}e umiraat od strav o~ekuvaj}i go ona {to }e go snajde svetot”, dodavaj}i: “Blaze na mrtvite koi otsega umiraat vo Gospoda” (Luka 21,11.26; Otkrovenie 14,13).
Spored bibliskite proro{tva, blizu e vremeto koga svetot }e go pogodi silna bolka koja ne }e mo`e da ja ubla`i
nikakov ~ove~ki balsam i mevlem, koga nikoj ne }e mo`e
mirno da spie. Svetot zabrzano se prigotvuva za bibliskiot
Armagedon, za koj op{irno }e zboruvame vo knigava.
Bo`jiot prorok Eremija ni ka`uva: “Boen vik dopira do nakraj svetot - bidej}i Gospod ima spor so narodite, izleguva na sud so sekoe telo, bezbo`nicite }e gi predade pod
me~” (Eremija 25,31).
“Utrobo moja! Utrobo moja! Boleduvam, srceto mi se
kine! Mi treperi du{ata! Ne mo`am da mol~am, za{to slu{am zvuk na truba, boen vik. Zlo po zlo, cela zemja opustuva” (Eremija 4,19.20).
6
“Lele, golem e ovoj den, nema sli~en na nego.” “Toa }e
bide vreme na stradawe kakvo {to nemalo otkako postojat
lu|e pa s# do toga{” (Eremija 30,5-7; Daniel 12,1).
Biblijata najavuva u`asni sceni i horori {to }e se odigraat na na{ata planeta kako znaci koi go najavuvaat skora{niot bibliski kraj i vtoroto Hristovo doa|awe. Se sobiraat
silni vojski koi se prigotvuvaat za vojna. Srcata na lu|eto
umiraat od strav. Zemjinata kora e ispokinata od xinovski
erupcii i zemjotresi na site strani. Zemjata se pomestuva od
svoeto mesto. Planinite se raspa|aat, gorat kako pe~ka i isfrlaat stra{ni buici usvitena lava, uni{tuvaj}i sela i gradovi. Od usvitenata lava nadzemnite vodi vrijat kako vo kotel. Se raspa|aat podzemnite vodni sistemi i tokovi i rekite napolno presu{uvaat. Planinski masivi tonat vo srceto na moriwata, pri {to se podigaat kolosalni branovi koi
so stra{na bu~ava i silina navleguvaat daleku vo kopnoto,
uni{tuvaj}i s# pred sebe... Ogan, silni vodi, zemjotresi,
katastrofi, vojni, krvoprolevawa, epidemii, glad, `ed, strav,
smrt...
Spored ovie, a i drugi bibliski proro{tva, {to }e bidat predmet na razgleduvawe vo knigava, vo pra{awe e opstanokot na ovaa na{a planeta onakva kakva {to ja poznavame,
a so toa i opstanokot na dene{nata civilizacija koja{to ja
gazi nejzinata po~va.
Napomenuvame: Ne stanuva zbor za proro{tva na Nostradamus, nitu za koi i da e drugi kvazi-proro{tva na drugi
kvazi-proroci, tuku pred o~ite na ~itatelite na pokaz gi
iznesuvame proro{tvata na bibliskite, na Bo`jite proroci
i apostoli i proro{tvata {to gi izgovoril li~no na{iot
Spasitel Isus Hristos, a se odnesuvaat na “poslednoto vreme”, na “poslednite denovi” i na “krajot na svetot”, kako {to
se narekuva ova na{e vreme i ovie na{i denovi vo Biblijata (1. Timotej 4,1; Juda 18; 2. Timotej 3,1; Jakov 5,3; 2. Petrovo 3,3; Matej 24,3.14; 28,20).
Nie se soo~uvame i so svoi o~i gi gledame scenite i nastanite koi prorocite gi posmatrale samo vo videnija. Tie
proro~ki sceni i nastani, koi so golema brzina se ni`at i
izleguvaat od ramkite na prirodni nepogodi i katastrofi,
preminuvaj}i vo rang na kataklizmi, kolku i da se stra{ni,
morni~avi, odbivni i neprifatlivi za nas, sepak, nie sme
zafateni so nivniot vior i ne mo`eme da gi ignorirame i
7
da gi odmineme nitu nie niv, nitu tie nas, za{to so niv delime zaedni~ki prostor i zaedni~ko vreme.
Nekoga{ gostoqubivata prijatelka, pitomata i miroqubiva planeta Zemja, so golema brzina mu go otka`uva gostoprimstvoto na svojot stopan, na ~ovekot, i mu stanuva svirep
neprijatel, li{uvaj}i go ne samo od svoite vekovni blagodati so koi bogato go daruvala, kako majka svoite rodeni deca,
i mu ovozmo`uvala ubav, sre}en, spokoen i bezbeden `ivot,
tuku se buni i se kreva protiv nego, stavaj}i gi vo dvi`ewe
site svoi potencijalni mo`nosti i mehanizmi so koi raspolaga za da mu se odmazdi, da go uni{ti i da go pribere vo svoite pazuvi - realnost {to sekoj den stanuva s# poo~igledna i
{to ne mo`e da se ospori, vistina {to ne mo`eme da ja odbegneme, {to morame da ja prifatime i da se spravime so nea.
Na{a cel so ovoj bibliski prikaz za “krajot”, za “poslednoto - lunavo - vreme” so site negovi zastra{uva~ki viori, onaka kako {to se opi{ani na svetite stranici na Bo`jata re~, Biblijata, ne e kaj na{ite ceneti ~itateli da poseeme dopolnitelen strav i da sozdademe nespokojstvo i panika. Naprotiv, se obiduvame da im pomogneme da ja sfatat i
da ja premavnat panikata {to ve}e go zafatila i dlaboko go
proniknala svetot koj sekoj den tone vo s# podlabok bezizlez.
Na{a namera i blagorodna `elba e na lu|eto da im dademe
izvorni informacii i mo`nost da se zapoznaat so realnata
slika na ovie sostojbi, so biblisko oko videni i odnapred
pretka`ani i napi{ani nastani, za da ne bidat iznenadeni,
za navreme da se prigotvat i polesno da se spravat so niv, da
ostanat prostum i pri najsilnite udari so koi }e gi udrat
“poslednite denovi”, ~ij{to prag ve}e sme go pre~ekorile.
Na{ite ~itateli se premnogu skapoceni za da ne im
obrneme vnimanie, da gi ostavime nepodgotveni da se soo~at
so ogromnite “lavini” koi se lizgaat i trkalaat nasekade na
na{iot svet i urivaat, i s# pove}e }e urivaat s# pred sebe,
ostavaj}i zad sebe pusto{, uni{ten ogromen broj ~ove~ki
`ivoti i ekonomii ne samo na oddelni dr`avi, tuku i na celi
regioni, pa i po{iroko - lavini koi ne se poklonuvaat i ne
se povlekuvaat nitu pred mo}ta na bogatstvoto na najbogatite
i najsilnite, nitu se zapiraat pred kolibite i molbite na
najsiroma{nite, lavini na koi nikoj na ovaa zemja ne mo`e
da im podmetne grb i da gi sopre i pred koi stojat nemo}ni
naukata, tehnikata, ekonomijata - pred koi ~ovekot stoi nem.
8
Da, po~ituvan ~itatele, vie ne ste pleva na gumno za da
ve odduvaat orkanite, ~ie{to fu~ewe s# posilno se slu{a,
za da ne vi se najde pove}e mestoto, za da vi se zagubi sekakva
traga, da is~eznete i da zaminete vo zaborav i nevrat, za da
se zaboravi i spomenot na vas. Vie ste pripadnik na ~ove~koto semejstvo, so visoko ~ove~ko dostoinstvo i vrednost, i
za vas e platena nesporedlivo visoka cena. Hristos bezmerno ve saka i Toj umrel i za vas, bidej}i vie ste najskapocenoto ne{to vo negovite o~i.
Na{a zalo`ba vo ramkite na ovie apokalipti~ki proro{tva e da vi preneseme od Bo`jata re~ i poraka {to }e vi
pomogne da se orientirate vo vremeto na ekstremniot pesimizam i na na{eto novo stoletie proizlezen od silnite i gramadnite o~ekuvawa na lu|eto {to ne se ispolnile, vo vremeto koga cel svet }e zagubi orientacija i }e zapadne vo besperspektivnost i apatija, vo ma~en i `alosen bezizlez, poraka {to
vas }e ve povede vo bleskotna, posakuvana, slavna idnina.
Apokalipti~kite proro{tva ne se samo kobni proro{tva. Ne! Iako tie nosat poraka za totalen mrak, za obezli~en
svet i za obes~ove~eni lu|e, za ambis i propast za milioni,
za finalen fatalen kraj zad koj ne postoi nov po~etok, poraka za beznade`no, glamnosano vreme, koga “lu|eto }e umiraat od strav o~ekuvaj}i go ona {to }e go snajde svetot” sepak, tie ednovremeno nosat i poraka za silno nade`no vreme, poraka za izlez ili za tunel koj najcrniot mrak i pekolniot bezizlez gi povrzuva so silna bleskotna svetlina pred koja
is~eznuvaat i zaminuvaat vo ve~en zaborav i nevrat i najstra{nite zla, grozomori i stravotii niz koi pominuvale i
gi pre`ivuvale lu|eto na ovoj na{ star i iznama~en svet, i
site nepogodi i kataklizmi, koi totalno }e go izmenat likot
na na{ata planeta i koi, site zaedno, sporedeni i mereni so
slavata, so predimstvata i blagodatite na novoto vreme - ne
}e bidat vredni nitu da se spomenat.
Orel zafaten so `estoka planinska luwa, koja se zakanuva da go tresne i da go par~osa na surite planinski karpi,
izlez i spas od sigurnata smrt nao|a vivnuvaj}i se vo viso~inite i izleguvaj}i nad oblacite i luwata; i tamu, izdignat
nad niv, kade {to e tivko i mirno, kade {to gree sonce, pod
nebesnata bleskotna, jarka sinevina, so nenaru{en mir i
spokojstvo, so dokraj ra{ireni krilja, kako car na beskraj9
nite prekrasni nebesni prostori, miluvan od toplite son~evi zraci - gi posmatra od viso~ina i im se potsmeva na
nevoljite koi do pred malku so seta `estokost se ustremile
protiv nego parampar~iwa da go storat.
Po~ituvani, Bog ni upatuva poraka so koja n# povikuva
i ni dava mo`nost da bideme ne stra~ki koi letaat nisko i
se zadr`uvaat po buni{ta, tuku orli, mo`nost da se izdigneme visoko nad stra{niot vior na luwite na “poslednite
denovi” {to }e besneat na na{iot svet; predvidel, kako {to
rekovme, izlez, tunel, niz koj }e pomineme i }e go pre~ekorime pragot na noviot svet, pragot na ve~nosta i ve~niot
`ivot, ~ii{to mugri se ve}e na povidok i ~ija{to zora ve}e
rudee i se obiduva da n# dopre i da n# gali so svoite milni
zraci. Da, otade tunelot e ne{to od {to srceto prepuknuva
od radost, ne{to “{to oko ne videlo, {to uvo ne ~ulo i {to
vo ~ove~ko srce ne do{lo” - ne{to {to “Bog go podgotvi za
onie koi go qubat” (1. Korin}anite 2,9). - Toa ne{to e `ivot
so po~etok, no so nov po~etok, a bez kraj; toa e nov, ve~en
`ivot za onie {to sakaat ve~en `ivot i {to se prigotvuvaat
za nego. Za niv Bog predvidel tunel, izlez od poslednata totalna kriza, od poslednite silni zla niz koi }e pominuva svetot i premin vo Bo`jeto carstvo za koe obilno pi{uva Bo`jata re~ i za koe }e zboruvame vo ovaa kniga.
Ovde sakame u{te edna{ da go istakneme Bo`jiot povik
vo druga forma. Vo kontekstot na poslednite nastani, Bog n#
povikuva i ni dava mo`nost da bideme ptica koja si svila
sebesi gnezdo na visoko izdignata karpa srede voznemireno,
zapenaveno, razbraneto i zovrieno more, ~ii{to ogromni
branovi so seta `estokost udiraat vo karpata i so silna bu~ava se razbivaat od nea i se vra}aat nazad, a mo}nite branovi
pticata gi posmatra ozgora mirno i spokojno, za{to svoeto
gnezdo go splela na sigurno i bezbedno mesto, kade {to burata ne mo`e da ja dopre.
Bo`jata re~ ka`uva deka Hristos e na{a karpa, na{e
sigurno zasolni{te od site buri {to besneat i vo svetot i
vo na{iot `ivot. Toj e na{e bezbedno pribe`i{te kade {to
mo`eme da najdeme za{tita, mir i spokojstvo; Hristos ni
nudi pomo{ i vodstvo za premin niz onoj “tunel” {to gi povrzuva “poslednite denovi” so negovoto carstvo; Toj e “orel {to
bdee nad svoeto gnezdo, reej}i se nad svoite orliwa (nad nas),
10
gi {iri kriljata, gi zema i gi nosi na svoite perja” (5. Mojseeva 32,11).
Taka, po~ituvani, i zad najcrnoto postoi najsvetlo, najbleskotno - najcrno za milioni lu|e, no i najsvetlo, pak, za
drugi milioni - i nie }e zboruvame i za ednoto i za drugoto,
prvo za najcrnoto, a potoa za najbleskotnoto, pred koe }e
is~ezne najcrnoto.
Vo prodol`enie da pro~itame pak del od spomenatite
proro{tva: “Zemjata ta`i, venee, svetot gine, zgasnuva, neboto propa|a so zemjata... Prokletstvo ja golta zemjata... Stravotija, jama i stapica se pred tebe, `itelu na zemjata!... ]e
se rastresat temelite na zemjata. Zemjata }e se razbie grozno,
zemjata }e se raspuka stra{no, zemjata }e se strese silno,
zemjata }e se zalula kako pijan ~ovek, }e se zateteravi kako
koliba.” - Ova se bukvalni bibliski proro{tva bez nikakva
bibliska simbolika, koi so neverojatno razigrana dinamika
i so galopira~ki ~ekori se ispolnuvaat pred na{ite o~i i
nie, sakale ili ne, morame so niv da delime megdan.
Na{a iskrena `elba i dol`nost e so ovie tekstovi od
Biblijata, ne tendenciozno odbrani, bez da dodavame drva na
ognot, da mu obrneme vnimanie na na{iot ~ovek na ova zajazleno, spoulaveno, za nas neodminlivo vreme, i da go soo~ime
so realnosta koja sekoj den s# posilno n# pritiska; da mu
pomogneme o~ekuvano i podgotveno da se soo~i so neposrednata, bliska idnina koga “lu|eto - spored Hristovite zborovi
- }e umiraat od strav o~ekuvaj}i go ona {to }e go snajde svetot”, koga “}e po~nat da im zboruvaat na planinite: ‘Padnete
vrz nas!’ i na ridi{tata: ‘Pokrijte n#!’” (Luka 21,26; 23,30).
Na{a radost i golemo zadovolstvo }e e ako na{ite ~itateli
navistina ova na{e vreme go prepoznaat kako “posledno
vreme”, kako “posledni denovi” i kako “kraj”, no i kako svoe
vreme i {ansa navreme da se prestrojat i da zastanat - ne na
pogre{nata, tuku na vistinskata strana - pod Bo`jeto zname.
Spored bibliskite proro{tva, pred nas se morni~avi,
monstruozni denovi, denovi obremeneti so stra{ni apokalipti~ki znamenija, vreme pridru`eno so najrazli~ni i ~esti
katastrofi od redot na goleminite “edna{ vo sto godini”, a
mo`ebi i “edna{ vo iljada godini”. Najgolemata dosega{na
kataklizma, nare~ena “potop”, }e bide nadminata i frlena
vo zaborav od druga golema, i od site najgolema i najstra{na
11
kataklizma pred koja }e is~ezne s# {to sozdala ~ove~ka raka,
i koja so svojata jarost od temel }e go izmeni likot na na{ata
planeta, za koja }e stane zbor podocna.
Obi~no lu|eto o~ekuvanite te{kotii gi preuveli~uvaat,
no toa ne e slu~aj so nevoljite {to ni idat vo presret. Niv ne
}e mo`e da gi opi{e nitu najbujnata me~ta, nitu najve{toto
~ove~ko pero. Nastapuva vreme koga }e zovrijat site ~ove~ki
strasti. Toa se denovi koi }e gi iskinat i odduvaat na{ite
ko`urci vo koi so godini sme bile zako`ur~eni i zasolneti
vo zavetrina vo koja navidum sme se ~uvstvuvale mirni, spokojni i bezbedni i sme oscilirale okolu nekakva ramnote`na
polo`ba {to samite sme si ja odbrale, pravej}i ~ekor
napred-nazad, samouvereni vo ispravnosta na na{ata politi~ka, nacionalna, verska i sekoja druga orientacija, opredelba i pripadnost.
No viorot {to naskoro }e n# zafati }e poka`e i }e otkrie deka stolbovite vrz koi se potpirala i temelela na{ata
verska pripadnost i na{ata vera {to sme ja nasledile od
na{ite tatkovci i dedovci vsu{nost ne se nikakva garancija nitu stolbovi koi mo`at da ni pomognat da ostaneme na
noze pred naletite na tie viulici, tuku skr{ena trska vrz
koja, ako i ponatamu se potpirame - }e se rasporime.
Bog }e dozvoli sekoj od nas da se najde vo takvi okolnosti koi }e n# isfrlat od lulkata na na{ata samouverenost i
samodoverba i na{ata vera i verska opredelba }e gi stavi na
kantarot na svojata Re~, na Biblijata, na stroga proverka, za
da se vidi dali imame vistinska, Bo`ja, bibliska vera, ili
pak se potpirame, kako {to ve}e rekovme, vrz skr{ena trska - vrz verata {to sme ja nasledile od na{ite tatkovci i
dedovci, koja }e se urne u{te pri prvite naleti na nevremeto na “poslednite denovi”, za{to “Gospod }e se razjari, }e se
krene da go izvr{i svoeto delo, svoeto ~udesno delo, da go
ispolni svojot naum, svojot tainstven naum!” “Boen vik dopira - do nakraj svetot - bidej}i Gospod ima spor so narodite,
izleguva na sud so sekoe telo, bezbo`nicite }e gi predade pod
me~” (Isaija 28,21; Eremija 25,31).
Boen vik do nakraj svetot koj stanuva dosega nevideno,
ne~ueno i nedo`iveano popri{te na najsvirepi i najkrvavi
sudiri me|u narodite, od ~ie{to srce blika nezauzdan, jarosten gnev kako vulkan, srdba sozdadena i pottiknuvana od ve12
kovnata me|usebna ~ove~ka obespravenost i gnet, baraj}i
odmazda - vreme nare~eno apokalipti~ki armagedon!
“Vaka veli Gospod: ‘Slu{am krik na u`as; toa se stravotii, a ne mir. Ajde, raspra{ajte se i pogledajte: dali nekoga{ rodil ma`? A site ma`i se fa}aat za bedrata kako rodilki! Zo{to site lica se izobli~eni i pobledeni? Lele,
golem e ovoj den, nema sli~en na nego.’” “Toa }e bide vreme
na stradawe kakvo {to nemalo otkako postojat lu|e pa s# do
toga{” (Eremija 30,5-7; Daniel 12,1).
Beznade`no vreme, mrak i propast za edni, za onie koi
nepodgotveni, bez nikakva kotva na zovrienoto more, izlo`eni na vetrometot na nastanite i nadvor od sekoe zasolni{te, direktno, neza{titeni, se soo~uvaat i pa|aat na ostricata na poslednite stra{ni sceni na koi stanuvaat pleva
koja }e ja odduvaat vetri{tata vo zaborav i nevrat i, kako
{to ka`avme, silno nade`no, slavno i najslavno vreme za
drugi, mugra na ve~na zora i svetla idnina za onie koi navreme }e zastanat pod Bo`jeto zname, pod znameto na Mihael
(Hristos), koj }e stane da gi za{titi, da im obezbedi sigurno
zasolni{te od spoulavenite stihii vo prirodata i na svetskata op{testvena scena koi }e sru{at i sramnat s# so zemjata.
Golemite fizi~ki i moralni stradawa, niz koi pominuvaat milijardi lu|e vo svetot, baraat objasnenie. Zo{to seto
toa? - se pra{uvame site. Zo{to “krajot”, “poslednite denovi”,
se tolku bolni i kobni, svirepi i beznade`ni, obele`ani so
takvi grozomori, stravotii i u`asi, od koi ko`ata ni se e`i
i kosata na glavata ni se diga? Od druga strana, ako Bog e
qubov, kako {to ka`uva negovata Re~, ako e milostiv i `alostiv, toga{ mo`e li negovoto oko mirno da posmatra vakva surova zavr{nica na istorijata na na{ata planeta? Dali
toa za nego e naslada, odmazda, ili pak najgolema `alost {to
voop{to mo`e da se zamisli? Zar seto toa e neminovno i
mora li tokmu taka da se odvivaat ne{tata kako {to se odvivaat? Mora li da pomineme niz tolku grdo vreme za da stigneme do apsolutniot kraj?
Ako Bog e tolku mo}en, silen, kako {to ~itame vo Biblijata, ako Toj e na{ tatko i ako navistina tolku n# milee,
{to go dal i svojot edinoroden Sin da umre za nas, zo{to
toga{ ne im dava drug tok na svirepite nastani so koi mora
da se soo~i ~ove{tvoto i ne ja prenaso~i taa tolku gruba
13
zavr{nica kon ne{to pomirno, pospokojno i posre}no?
Zo{to, zo{to, zo{to? - postojano se pra{uvaat site lu|e na
svetot i baraat odgovor. [to }e odnese viorot vo nevrat, a
{to }e ostane zad nego? [to potoa?
Dragi moi, toa se pra{awa na koi }e se obideme da dademe bibliski odgovor. Velime, bibliski odgovor! Ne {to
ka`uva filozofijata, istorijata, naukata, politikata, logikata (“poslednite denovi” ne poznavaat, ne priznavaat nitu
pak sledat nekakva ~ove~ka logika, za{to vo niv nema nikakva
logika), ne {to ka`uvaat “golemite” ~ove~ki umovi i znalci, tuku {to ka`uva Gospod Bog vo svojata Re~, vo Biblijata.
ZNACITE NA POSLEDNOTO VREME
Blizu e vremeto koga svetot }e go pogodi silna bolka
koja ne }e mo`e da ja ubla`i nikakov ~ove~ki balsam i mevlem, koga nikoj ne }e mo`e mirno da spie. Bo`jiot Duh se
povlekuva od zemjata. So zaslepuva~ka silina i ednopodrugo,
nenadejno i neo~ekuvano, se ni`at katastrofi vo vozduhot,
na kopnoto i moreto. Kolku ~esto slu{ame za zemjotresi i
uragani, za cikloni i tajfuni, za kolosalni poplavi i po`ari,
koi zad sebe ostavaat gigantski pustewa i tragedii! Prividno
ovie nevolji se samo poroj na kapricioznite, neorganizirani, nesredeni prirodni sili koi se napolno nadvor od ~ovekovata kontrola. No vo seto toa se ~ita Bo`jata namera. Toa
se sredstva i znaci so koi Bog se obiduva da gi natera lu|eto
da stanat svesni za opasnosta {to im se zakanuva i na{eto
vreme navistina da go prepoznaat kako “posledno vreme”.
]e ima silni zemjotresi!
Zemjotresi - ne{to {to vleva strav vo srcata na lu|eto,
ne{to od {to trpki ni pominuvaat po snagata - fenomen i
pojava pred koja stoime stapisani, vxa{eni, napolno nemo}ni, gledaj}i kako na{ite ku}i i na{iot imot - siot na{ `ivoten trud - se pretvora vo kupi{ta urnatini i pepeli{te.
U{te prvite podmolni, pridu{eni kobni tatne`i, pred
da nastapat potresite so svojata razurnuva~ka mo}, kaj nas
predizvikuvaat mornici i u`asna panika, pri {to gubime
orientacija i obezumeni prekutrupa barame spas.
Posledici: ~ove~ki `rtvi, materijalna zaguba, nagla
siroma{tija, neizvesna idnina, a pred s#, grozni gletki koi
n# obremenuvaat so te{ka do`ivotna `alost poradi razdelbata so na{ite najbliski i najmili su{testva, zatrupani nekade pod te{kite urnatini ili prikle{teni me|u stolbovi
ili betonski gredi i plo~i.
14
15
Mo`ebi zemjotresite stanale na{e sekojdnevje so koe
ve}e sme se so`iveale i sme go prifatile kako ne{to voobi~aeno i normalno. Sme otrpnale i sme stanale ramnodu{ni
kon s# {to se slu~uva okolu nas. Tie kaj nas ne pobuduvaat
ve}e posebni ~uvstva i reakcii, osven ako se slu~at vo na{a
neposredna blizina. No denovite {to ni idat vo presret
grubo }e n# trgnat od taa letargija vo koja sme zapadnale, za{to sega{nite zemjotresi, kolku i da se silni i stra{ni, se
samo lesen udar so ~ekan po male~kiot prst vo sporedba so
onie {to doprva n# o~ekuvaat.
Ne e najva`no pra{aweto kako nastanuvaat zemjotresite.
Za niv naukata nema vistinsko objasnenie, ne mo`e da gi
predvidi nitu da ni uka`e efikasna za{tita. O~igledno e
deka se slu~uvaat golemi tektonski promeni i seizmi~ki
pomestuvawa vo zemjinata kora, gigantski napregawa i xinovski rasedi na sloevite vo pazuvite na zemjata, bezdni golemi i dolgi i do stotina kilometri vo koi se strupoluvaat
ogromni odroni, kako planini, pri ~ij{to udar se osloboduva
energija so kolosalni razmeri koja mo`e da par~osa celi
kontinenti ili da gi pridvi`i eden kon drug.
Hristos ka`uva deka “}e ima silni zemjotresi” (Luka
21,11), zemjotresi so silen, razurnuva~ki intenzitet. Da se
navratime pak na bibliskite proro{tva koi ja opi{uvaat
poslednata faza niz koja minuva na{ata zemja za vreme na
svoite “posledni denovi”:
“]e se rastresat temelite na zemjata. Zemjata }e se razbie grozno, zemjata }e se raspuka stra{no, zemjata }e se strese
silno, zemjata }e se zalula kako pijan ~ovek, }e se zateteravi kako koliba.”
“Ja gledam zemjata: pusta e... Gi gledam gorite: ete, se
tresat, a site ridovi se ni{aat. Gledam: ete, ... site gradovi
gi razurna Gospod so `estokosta na svojata jarost.”
“I nastapija molskavici, tatne`i, gromovi, i nastana
silen zemjotres, kakov {to nikoga{ nemalo otkako postojat
lu|e na zemjata, tolku golem i tolku silen zemjotres... I site
ostrovi is~eznaa, i gorite ve}e ne se najdoa” (Isaija 24,1820; Eremija 4,23-26; Otkrovenie 16,18.20).
Nekoga{ na na{ata zemja postoele zemjotresni podra~ja,
oddelni regioni kade {to imalo zemjotresi. Toa obi~no bile
krajbre`nite primorski regioni. No Bo`jite proroci ne
16
gledaat lokalni i regionalni zemjotresi. Nivnoto oko gleda kako celata planeta Zemja se trese silno, kako celata se
teteravi kako pijan ~ovek, se razbiva grozno, se raspukuva
stra{no; apostol Jovan gleda silen zemjotres, najsilen, kakov {to nikoga{ nemalo otkako postojat lu|e na zemjata,
tolku golem i tolku silen zemjotres, taka {to i ostrovite
is~eznuvaat i gorite gi snemuva. - Stra{no, grozomorno, no
neodminlivo, bolno vistinito!
Planetata se obezli~uva, ja menuva svojata konfiguracija. Po~vata se izdignuva, se nabira kako morski branovi.
“Gospod Bog nad vojskite, Toj ja dopira zemjata, i taa se trese,
i site `iteli na nea }e zata`at; se izdiga seta kako Nil”
(Amos 9,5).
Nejzinata povr{ina puka. Se ~ini kako nejzinite temeli da popu{taat. Gorite se povivaat kako trska na veter, a
na site strani se odronuvaat i se trkalaat xinovski karpi.
Tonat planinski sinxiri i nastanuvaat ogromni krateri i
bezmerni ambisi i bezdni. Is~eznuvaat naseleni ostrovi vo
razbesnetite branovi, gi snemuva morskite pristani{ta. Ne{to dosega nevideno, nedo`iveano.
Rihterovata i Merkalievata skala se premnogu male~ki
za da go merat intenzitetot na tie zemjotresi koi so svojata
`estokost iljadnici gradovi pretvoraat vo kupi{ta urnatini i grobi{ta na milioni zaginati lu|e.
“Site gradovi gi razurna Gospod so `estokosta na svojata jarost” - ~itavme pred malku. Veli~estvenite gradbi i
rasko{nite palati, gordosta i slavata na svetovnite mo}nici i golemci, koi go rasturale svoeto bogatstvo za da se proslavat so niv, se raspa|aat i is~eznuvaat pred nivnite o~i.
Zemjata ja otvora svojata utroba i na mo{ne svirep na~in gi
pribira vo svoite pazuva i bogatite, zaedno so nivnoto bogatstvo, i siromasite so nivnata siroma{tija.
Ogan, vulkani!
O~igledno e deka za vreme na silnite zemjotresi se slu~uvaat, kako {to rekovme, gigantski tektonski naru{uvawa,
seizmi~ki pomestuvawa i promeni vo zemjinata kora - tonat
xinovski planinski masivi, is~eznuvaat ostrovi, se javuvaat
nepregledni krateri i procepi i ogromni kopneni parceli
17
se pridvi`uvaat vo razli~ni nasoki, vr{ej}i silni pritisoci vrz kopnoto pred sebe, pri {to nastanuvaat kolosalni
napregawa i podlaboko vo zemjinata utroba, silna presija vrz
energentite {to se skladirani tamu i naru{uvawe na energetskata ramnote`a i izliv na energijata so koja taa raspolaga vo vid na silni, razurnuva~ki eksplozii, tatne`i, novi
potresi i vulkani so stra{ni posledici.
Slu{ame i gledame kako o`ivuvaat so vekovi mrtvi vulkani, a niknuvaat i novi, na novi mesta i, spored prethodnite bibliski proro{tva, razni{anata i voskolebana v`e{tena zemjina utroba, gibnata i pritisnata od tektonskite naru{uvawa vo zemjinata kora nad nea, od silnite tatne`i na zemjotresite, }e ja iznese na pokaz pred gre{noto ~ove{tvo seta
svoja sila i `estokost, svojot jarosten gnev niz gigantski
izlivi na usvitena lava koja }e progolta iljadnici gradovi
i sela, i celi regioni }e pretvori vo pepeli{ta i vo grdi,
mrtvi, odbivni i odvratni suri i crni predeli. - Odbivno,
neprifatlivo, bolno surovo, no neodminlivo i vistinito,
za{to taka ka`uva Bog vo svojata Re~, vo Biblijata. Da, taka
ka`uva Biblijata, a ne nekojsi zlokoben futurist.
Vo Apokalipsata ili Otkrovenieto ~itame deka seta
zemja }e se zapali i }e se pretvori vo “ogneno ezero” vo koe
}e izgorat |avolot, grevot i gre{nicite (Otkrov. 19,20; 20,10).
Zamislete, ogneno ezero, ogneno more, ogneni branovi!
Zemjata se otvora. Oru`jeto skrieno vo nejzinata dlabina se
isfrla nadvor. Od sekoja otvorena bezdna blika plamen koj
uni{tuva. Zemjinata kora e ispokinata od silnite izlivi na
skrienite elementi, od Bo`jeto oru`je vo utrobata na zemjata. Karpite se zapaluvaat. Nastapil “denot koj gori kako
pe~ka”, “Gospodoviot den vo koj... sostojkite }e bidat uni{teni i zemjata }e izgori so site nejzini dela”. Zna~i, zemjata
i s# {to e na nea gori (Malahija 4,1; 2. Petrovo 3,10). Povr{inata na zemjata izgleda kako rastopena masa - ogromno
ogneno more {to vrie. - Stra{no, morni~avo, no bolno vistinito. Takva idnina, po~ituvani, predviduva Bo`jata re~ za
na{ata stara, izvetvena, gre{na planeta Zemja. Golemiot
Bo`ji prorok Isaija gi gledal vo videnie ovie sceni i nastani, vrzani za “poslednite denovi”, i ni pora~uva: “Stravotija, jama i stapica se pred tebe, `itelu na zemjata!”
(Isaija 24,17).
18
Vezuv, Etna, Stromboli, Popokatepetl, Kilimanxaro,
Krakatau, i drugite dosega{ni vulkani, poznati pod drugi
imiwa, sporedeni so idnite vulkani {to ja o~ekuvaat na{ata
planeta, se samo pirkawe na ve~erno vetre koe gi razladuva
na{ite ~ela za vreme na nekoja zapurni~ava ve~er.
Zo{to? Se pra{uvame, i barame odgovor, i vo potraga
sme po odgovor.
I vodite vo sojuz i sprega so zemjotresite i vulkanite protiv ~ove{tvoto!
Katastrofalni zemjotresi ja tol~at i s# pove}e }e ja tol~at, vulkani }e ja stol~at, a silni vodi }e ja dotol~at na{ata
planeta. Toa e stra{na sprega me|u trite najmo}ni prirodni
sili {to }e se ustremat protiv na{iot svet i ronki }e go
napravat. “Stravotija, jama i stapica se pred tebe, `itelu na
zemjata!” (Isaija 24,17).
Da go pro~itame slednoto apokalipti~ko proro{tvo {to
go ka`al li~no na{iot Spasitel Isus Hristos koga go opi{uval “poslednoto vreme” i koga gi nabrojal znacite karakteristi~ni za “poslednite denovi” i za “krajot na svetot” (Matej
24,3.14; 28,20):
“]e ima znaci na sonceto, na mese~inata i na yvezdite, a
na zemjata taga kaj narodite i neizvesnost poradi bu~avata
na morskite branovi. Lu|eto }e umiraat od strav o~ekuvaj}i
go ona {to }e go snajde svetot, za{to nebesnite sili }e se
razni{aat... }e ima stravotii i golemi znaci na neboto”
(Luka 21,25.26.11).
“Na zemjata taga kaj narodite i neizvesnost poradi bu~avata na morskite branovi.” - Taga i neizvesnost poradi bu~avata na morskite branovi! Kakva i od kade e taa bu~ava na
morskite branovi koja predizvikuva strav, taga i neizvesnost
kaj narodite? Cunamite od Indiskiot Okean od 26 dekemvri
2004 i od 4 maj 2008 g., koi napravija pusto{ vo toj region,
samo n# potsetuvaat na ona {to ni pretstoi. @itelite vo tie
predeli od svetot i sega `iveat vo postojan strav i neizvesnost od novi, u{te postra{ni cunami.
Ve}e gi ~itavme zborovite na apostol Jovan: “I nastapija
molskavici, tatne`i, gromovi, i nastana silen zemjotres,
kakov {to nikoga{ nemalo otkako postojat lu|e na zemjata,
19
tolku golem i tolku silen zemjotres... I site ostrovi is~eznaa, i gorite ve}e ne se najdoa” (Otkrovenie 16,18.20).
Stra{no! Nastanuva raspad na planetata. Site ostrovi
is~eznaa, gorite gi snema, planinskite masivi potonaa! Kade
is~eznaa ostrovite? Kade zaminaa planinskite masivi - Alpite, Kordilerite, Andite, Pirineite, Himalaite?... Tamu
od kade {to do{le, od kade {to nastanale so nabirawe na
zemjinata kora, pri {to se sozdale ogromni ambisi vo koi
se sobrale vodnite masi za vreme na potopot, formiraj}i gi
moriwata i okeanite. A ako tie se vratat tamu od kade {to
isplivale, vo morskite dlabini, toga{ kade }e zaminat xinovskite koli~estva voda od moriwata i okeanite?
Sekako, istisnati od svoite vekovni prostori vo koi
bile smesteni, tie se upatuvaat vo potraga po novi prostori
kade {to }e se smestat, }e gi preminat svoite mileniumski
granici i }e krenat vo osvojuvawe na kopnenite povr{ini,
pri {to nastanuvaat nevideni, katastrofalni poplavi so
kakvi {to na{ata planeta ne se soo~ila u{te od vremeto na
potopot pred tolku iljadi godini vo koj izginalo s# `ivo na
kopnoto, osven ona {to bilo smesteno vo Noeviot kov~eg.
Zna~i, nastanuva gigantska dinami~ka prostorna redistribucija me|u kopnoto i vodnite masi koi polnat novi
xinovski bezdni i ambisi, pri {to iljadnici brodovi i voeni
floti, so celokupniot voen arsenal {to go nosele vo sebe i mu
zadavale strav na svetot, }e potonat vo morskite dlabini, zaedno so milioni ~ove~ki `ivoti {to }e bidat `rtvuvani.
Mo`ni se i reverzii. Naukata tvrdi deka, na primer,
postoelo Panonsko More (i drugi moriwa) koi istekle i zad
sebe ostavile kotlini i ogromni ramnici, vo slu~ajov Panonskata Nizina. No, so ~estite silni tektonski naru{uvawa vo
zemjinata kora, mo`no e da se zatvorat klisurite i tesnecite
niz koi te~at rekite i povtorno, sega ve}e gusto naselenite
kotlini i nizini, da se pretvorat vo ezera i moriwa.
Sega{nite s# poza~esteni i posilni uragani, tajfuni,
cikloni i tornada, koi se rezultat na razdvi`enosta na samo
gornite sloevi na vodnite masi, pustat mnogu predeli na zemjata, ostavaj}i milioni lu|e bez domovi, uni{tuvaj}i ekonomii na celi regioni i odnesuvaj}i so sebe ogromen broj ~ove~ki `ivoti. No tie, kolku i da se silni, stra{ni i katastrofalni, se samo branovi vo kada ili branovi sozdadeni od
20
kamen~e frleno vo mirna voda sporedeni so pobesnetite
vodni stihii koga, pod dejstvo na silnite zemjotresi, }e se
razni{aat i }e se krenat morskite abisali i ultra abisali
(najgolemite morski dlabini) koi }e predizvikaat stotici
metri visoki branovi, silni da navlezat i vo najdlabokite
predeli na kopnoto, ostavaj}i zad sebe pusto{. Tatne`ite i
silnite bu~avi na tie gigantski morski branovi, veli na{iot Spasitel, vlevaat otroven strav, sozdavaat taga, o~aj i
panika kaj narodite. - Nesre}i so zaslepuva~ka sila i brzina, najstra{ni, nenadejni i najmalku o~ekuvani! Ovie pustewa }e se ni`at ednopodrugo. U{te nezakrepnat od edna, svetot go poga|aat nizi drugi posledovatelni katastrofi. “Lu|eto }e umiraat od strav o~ekuvaj}i go ona {to }e go snajde
svetot”, prodol`uva Toj.
]e ima znaci na sonceto, na mese~inata i na
yvezdite... nebesnite sili }e se razni{aat!
I nebesnite sili - nebesnite tela, kako {to ka`uvaat
drugi prevodi - }e se razni{aat! Me|u tie nebesni tela {to
}e se razni{aat, Isus gi spomnuva sonceto, mese~inata i yvezdite, a kon niv mo`eme da gi dodademe i kometite, meteorite, meteoritite i asteroidite (planetoidite). Zna~i, spored
Hristovite zborovi, tie “}e se razni{aat”. [to zna~i toa?
Toa zna~i deka vo bliska idnina ~ove{tvoto, pokraj toa {to
}e se soo~uva so katastrofalni zemjotresi so ogromna razurnuva~ka mo} i so nevideni katastrofalni poplavi i vulkani,
i so drugi golemi i najgolemi nepogodi, toa }e se soo~i i so
~udni, neodgatlivi i kobni nebesni pojavi od koi }e go zafati
nezapametena panika. Eve go u{te edna{ integralno Isusovoto proro{tvo koe najavuva razni{uvawe na nebesnite tela:
“]e ima znaci na sonceto, na mese~inata i na yvezdite, a
na zemjata taga kaj narodite i neizvesnost poradi bu~avata
na morskite branovi... }e ima stravotii i golemi znaci na
neboto. Lu|eto }e umiraat od strav o~ekuvaj}i go ona {to }e
go snajde svetot, za{to nebesnite sili }e se razni{aat” (Luka
21,25.11.26).
Biblijata na svoite sveti stranici bele`i razni{uvawe
na nebesnite tela vo minatoto. Vo knigata na Isus Navin
~itame: “Vo onoj den, koga Gospod im gi predade Amorejcite
21
na Izraelovite sinovi, Isus Navin mu se obrati na Gospoda
i izvika pred Izraelcite: ‘Sonce, zastani nad Gavaon, i mese~ino, nad dolinata Ealon!’ I sonceto zastana, i mese~inata
se zapre s# dodeka narodot ne im se odmazdi na svoite neprijateli... I sonceto zastana srede neboto i ne se navali kon
zapad re~isi cel den. Nema{e takov den ni porano ni posle,
Gospod da se oyvie na ~ove~ki glas” (Isus Navin 10,12-14).
U{te ne{to! Imame zapis vo Biblijata, slu~aj koga sonceto se vratilo nazad. “Ezekija (car) go pra{a Isaija (prorok): ‘Po koj znak }e znam deka Gospod }e me izlekuva i deka
po tri dni }e vlezam vo Gospodoviot dom?’ Isaija odgovori:
‘Eve ti znak od Gospoda deka }e postapi kako {to ka`a: saka{
li senkata da odi napred deset stepeni ili deset stepeni
nazad?’ Ezekija odgovori: ‘Lesno e da se pomesti senkata deset
stepeni napred. Ne! Neka se vrati senkata deset stepeni
nazad!’ Povika prorokot Isaija kon Gospoda i Gospod ja vrati senkata deset stepeni nazad na Ahazoviot son~ev ~asovnik”
(2. Carevite 20,8-11).
Vo prviot slu~aj sonceto zastanalo srede neboto i ne se
navalilo kon zapad re~isi cel den, i mese~inata se zaprela!
Vo vtoriot slu~aj Gospod ja vratil senkata, go vratil sonceto deset stepeni nazad! (Napomena: ovde ne treba vo igra da
gi voveduvame geocentri~nosta i heliocentri~nosta na na{iot son~ev sistem, za{to Bog, kako tvorec na celata vselena,
stoi nad vselenskite zakoni, i po potreba Toj mo`e da go
zapre ili da go vrati nazad ne samo celiot son~ev sistem ili
oddelni negovi tela, tuku, ako zatreba, i celata vselena.)
Kako bi reagirale i {to bi pravele deneska nie i site
narodi na svetot koga nenadejno sonceto bi zastanalo srede
neboto i ne bi se pomestilo re~isi cel den i koga mese~inata
bi se zaprela; koga vo eden ubav son~ev den sonceto, postignuvaj}i go na pladne svojot zenit, namesto normalno i voobi~aeno da se spu{ta kon zapad, naedna{ da po~ne da se vra}a
nazad, kon istok!? Ili, pak, da prodol`i ~ekor napred, ~ekor
nazad!? Ili, {to e u{te postra{no, namesto da se dvi`i po
svojata voobi~aena mileniumska pateka istok-zapad, da po~ne
da se dvi`i po pateka sever-jug ili jug-sever!? Kakva nekontrolirana panika bi go zafatila ~ove{tvoto od tie nevoobi~aeni nebesni pojavi!? Koj mo`e da ja opi{e taa haoti~na
sostojba vo koja bi zapadnal na{iot svet? Lu|eto glave~ki i
22
prekutrupa }e baraat spas, no kade? Naukata, filozofijata,
tehnikata i seta ~ove~ka mudrost, vo tie migovi, koga ~ove{tvoto }e ja zagubi po~vata pod nozete, napolno nemo}ni,
mo`at samo da se poklonat pred tie fenomeni, ne mo`ej}i
da ni poslu`at kako zasolni{te i pribe`i{te, bidej}i tie
pojavi nau~no se neodgatlivi i sprotivni na nau~nite fundamenti i ne po~ituvaat nikakva ~ove~ka logika nitu pak se
vklopuvaat vo racionalnata ~ove~ka {ema na razmisluvawe.
Ova mo`e da se povtori, i sigurno }e se povtori, mo`ebi
na ist, a mo`ebi na drug na~in. ^itavme kako Hristos ka`uva: “]e ima stravotii i golemi znaci na neboto!”
Naskoro }e se soo~ime so ~udni, natprirodni pojavi na
neboto, stra{ni, postra{ni od koga i da e porano, pojavi od
koi zdivot }e ni zastanuva, od koi lu|eto }e se stapisuvaat i
}e umiraat od strav. Bog }e gi prezeme rabotite vo svoi race.
Nebesnite tela - sonceto, mese~inata, yvezdite, {to gi sozdal
Toj - }e zatreperat i }e se razni{aat pred negoviot pogled,
}e tancuvaat kako razigran kow vo racete na iskusen java~,
pravej}i ritmi~ki graciozni ~ekori napred-nazad, poigruvaj}i se na toj na~in so neverstvoto na nevernicite i so grevot na gre{nicite.
Vo vrska so nebesnite znaci, koi uka`uvaat na blizinata na Gospodoviot den, a toa e vtoroto Hristovo doa|awe, da
go ~ueme i proro{tvoto na prorok Amos 8,9:
“Vo toj den - govori Gospod Bog - }e napravam sonceto
da zajde na pladne, i }e ja zatemnam zemjata sred bel den!” Sonceto }e zajde na pladne!? Zamislete, vo zapadnata hemisfera, koga e den, pladne, naedna{, bez nikakvo navestuvawe,
sonceto zao|a koga go postignuva svojot zenit, a se pojavuva
vo isto~nata hemisfera, koga e no}, na polno}, ili obratno! - Kavi stresovi, povtoruvame, kakov strav, kakov u`as,
kakva nekontrolirana panika kaj lu|eto!?
Da, sonceto }e zajde na pladne i }e izleze na polno} vo
vremeto koga Bog }e se vme{a vo gnasnata istorija na svetot
i koga }e go prezeme nejzinoto kormilo da go izbavi svojot
narod i rabotite da gi privede kon kraj.
Biblijata bele`i i drugi nebesni fenomeni i pojavi
vrzani za nebesnite tela kako znaci koi mu prethodat na krajot. “]e poka`am znaci na neboto i na zemjata (veli Gospod),
krv i ogan i stolbovi dim. Sonceto }e se pretvori vo temni23
na, a mese~inata vo krv, pred da nastapi golemiot i stra{en
Gospodov den!”... “Blizu e Gospodoviot den! Sonceto i mese~inata }e potemnat, yvezdite }e ja izgubat svojata svetlina...
neboto i zemjata }e se tresat, ama Gospod }e bide za{tita na
svojot narod” (Joil 2,30.31; 3,14-16).
“I vidov, koga Jagneto go otvori {estiot pe~at, nastana
silen zemjotres; sonceto pocrne kako strunena vre}a, a celata mese~ina se stori kako krv, i nebesnite yvezdi ispopa|aa
na zemjata. ... A neboto go snema kako svitok koga se smotuva; i site gori i site ostrovi se pomestija od svoite mesta”
(Otkrovenie 6,12-14).
“Vedna{ po stradawata vo tie denovi, sonceto }e potemni, mese~inata nema pove}e da sveti, yvezdite }e pa|aat od
neboto i nebesnite sili }e se rastresat” (Matej 24,29).
Znaci na neboto i na zemjata, krv i ogan; sonceto }e se
pretvori vo temnina, }e pocrne kako strunena vre}a (ne
obi~no, redovno i predvidlivo zatemnuvawe); mese~inata vo
krv; yvezdite }e ja izgubat svojata svetlina, }e pa|aat od
neboto; neboto i zemjata }e se tresat; neboto }e go snema kako
svitok koga se smotuva! - Stra{ni nebesni znamenija, zar ne!
Neboto se trese! Toa ne e zemjotres {to nie go poznavame, ne!
Toa e nebotres! Ne{to {to ~ove~ko oko ne videlo. Neboto
}e se svitka kako kniga, kako svitok! Zar e mo`no neboto da
se svitka? Da, mo`no e. Isusoviot u~enik i apostol, Jovan, gledal i videl kako neboto se svitkalo kako svitok! Nebesnite
sili, nebesnite tela }e se razni{aat, }e se rastresat!
Pred da bide razurnat Erusalim, na neboto se pojavile
stra{ni, kobni znamenija - neprirodna svetlina i oblaci od
bojni koli i silni vojski vooru`eni za boj. Se slu{ale glasovi koi najavuvale horor, svirepi kole`i, krvoprolevawe.
Na zemjata taga kaj narodite i neizvesnost
poradi bu~avata na morskite branovi!
Da se navratime pak na ve}e spomenatata sprega na najmo}nite prirodni sili koi so seta `estokost }e se ustremat
protiv ~ove{tvoto za da go istrebat od zemjata, i popodrobno da ja razgledame mislata za katastrofalnite poplavi, mislata za bu~avata na silnite morski branovi od edna druga
strana. Da go analizirame kontekstot kade {to se nao|a ovaa
24
misla: “]e ima znaci na sonceto, na mese~inata i na yvezdite,
a na zemjata taga kaj narodite i neizvesnost poradi bu~avata
na morskite branovi. Lu|eto }e umiraat od strav o~ekuvaj}i
go ona {to }e go snajde svetot, za{to nebesnite sili }e se
razni{aat” (Luka 21,25.26). Da povtorime pak, ova se Hristovi zborovi.
O~igledno e deka gigantskite morski branovi i nivnata
bu~ava, koi predizvikuvaat taga, neizvesnost i o~aj kaj narodite, se povrzani so znacite na sonceto, na mese~inata i
yvezdite, i istite se predizvikani od nebesnite sili, odnosno tela, koi }e se razni{aat i rastresat.
Strav, taga i o~aj od gigantski razmeri kaj site narodi!
Pa|aweto na yvezdi (meteori) i zatemnuvaweto na sonceto i
mese~inata, bu~avata na morskite branovi, razni{uvaweto na
nebesnite tela, obvieni vo krv i ogan - tie nenadejni i ~udni,
tainstveni i nepredvideni, nepredvidlivi i neodgatlivi,
natprirodni i kobni nebesni pojavi, kako i drugite katastrofi i kataklizmi {to gi opi{avme, }e predizvikaat me|unarodna taga i stradawa {to }e go nateraat cel svet, site
narodi, da gi ostavat nastrana me|udr`avnite, me|ugrani~nite, me|unacionalnite, rasnite, verskite i site drugi
sporovi i sudiri i da se pra{aat: “[to }e pravime sega?”
Na ~ove{tvoto }e mu se zakanuva celosno uni{tuvawe i
toa }e se obedini i }e bara na~in kako da se spasi od tie katastrofi, kako da pre`ivee. Toa ne }e znae {to da pravi. Hristos ka`uva deka toga{ “}e ima stravotii i golemi znaci na
neboto... golemo stradawe kakvo {to nemalo od sozdavaweto
na svetot, nitu pak }e ima. I ako ne se skratat tie dni, ne
bi se spasilo nitu edno telo. No zaradi izbranite, tie dni
}e bidat skrateni” (Luka 21,11; Matej 24,21.22).
Za ~itatelite koi sakaat podlaboko da navlezat vo ovaa
problematika, vo prodol`enie so positni bukvi iznesuvame
mo`ni realni scenarija i sceni za morskite branovi predizvikani od nebesnite sili, odnosno tela, koi samite }e se
razni{aat, no }e ja razni{aat i rastresat i zemjata.
Ako se razni{aat nebesnite tela, a spored Hristovite zborovi
sigurno }e se razni{aat, tie }e ja razni{aat i na{ata planeta, bidej}i
taa opstojuva vo vselenata vo me|usebna zaemna konstelacija so niv.
Me|utoa, malkumina znaat {to se slu~uva i {to mo`e da se slu~i vo
taa nivna zaemna konstelacija. Dobro e da im dozvolime na astronomite, koi go gledaat toj kontekst na soodnosi me|u nebesnite tela,
25
da ni objasnat {to mo`e da ja snajde na{ata planeta vo bliska idnina.
Ova e mo{ne aktuelna tema denes, i na zapad lu|eto, ~itaj}i gi izve{taite i informaciite na astronomite, gi zafa}a s# posilna panika.
[to ni pretka`uvaat astronomite? Ni{to drugo osven ona {to
go pretka`al na{iot Spasitel Isus Hristos kako znak na poslednoto
vreme - deka nebesnite tela }e se razni{aat, a so toa }e ja razni{aat i
na{ata planeta. Da gi pogledneme nivnite izve{tai!
Nau~nicite veruvaat deka nekoja kometa ili asteroid, so pre~nik
od 5 do 6 milji (desetina kilometri), vo minatoto se sudril so zemjata,
uni{tuvaj}i gi dinosaurusite na zemjata. Ako takov asteroid bi padnal vo okean, ogromni branovi bi go opustele krajbre`jeto vo toj del
na svetot. Ako bi padnal na kopno, bi podignal ogromni koli~estva
pravovi kon neboto i nad devedeset procenti od {umite na zemjata bi
bile uni{teni so globalna po`arna luwa. Celata zemjina topka bi
bila pokriena so temnina koja bi traela nekolku meseci. Asteroid so
pre~nik od edna milja bi opustel cel eden kontinent. Sudir me|u zemjata i asteroid so golemina na supertanker bi zbri{al grad so golemina na Menheten.
Postoi golema verojatnost deka znacite na sonceto, mese~inata i
yvezdite, {to gi pretka`al Isus, se povrzani so kometite, asteroidite
i meteoritite.
Meteor: ona {to se ree vo vozduhot; par~e karpa koja pa|a od
nebesniot prostor na zemjata; neobi~na, ~udna pojava.
Meteorit: karpesta ili metalna masa {to pa|a od neboto na zemjata; meteorsko kamewe i meteorsko `elezo - prosto `elezo so malku
nikel.
Asteroid: male~ki, so golo oko nevidlivi planeti me|u Mars i
Jupiter (planetoidi - planeti {to lutaat) so pre~nik do deset kilometri. Postojat dva vida asteroidi. Edni se sostaveni od kamen, so sklonost da eksplodiraat vo atmosferata, i drugi, sostaveni od metal koj
se odlikuva so golema gustina koja preodoluva vo tekot na nivnoto
probivawe niz atmosferata s# do sudir so zemjata.
Asteroiden: yvezdolik; vo oblik na yvezda; sjaen.
Kometa: yvezda so opa{ka; se dvi`i okolu sonceto po parabola
ili po elipti~na pateka.
Da se obideme u{te malku podetalno da utvrdime {to bi se slu~ilo
koga planetata Zemja bi ja pogodila nekoja kometa, asteroid ili nekoj
golem meteorit.
Adventistite i drugite hristijani ne se edinstveni koi deneska
zboruvaat za krajot na svetot! Nau~nicite isto taka se zainteresirani
za ovaa tema. Da gi zabele`ime zborovite na Donald Jeomans (Donald
Yeomans), astronom vo laboratorijata NASA za lansirawe raketi vo
Pasadena, vo Kalifornija, od prikazot na Wusvik: “Zemjata odi po
svojata pateka okolu sonceto vo roj od asteroidi... Porano ili podocna, na{ata planeta }e ja udri nekoj od niv.”1
Wusvik ja podvlekuva blizinata na opasnosta, izvestuvaj}i deka
“na 23 mart 1989 godina eden asteroid, so pre~nik od polovina milja, ja
26
odminal zemjata za samo 700.000 milji. Nikoj ne go zabele`al kako doa|a;
koga bi pominal samo {est ~asa podocna, bi ja zbri{al civilizacijata”2.
Uvodnite paragrafi vo prilogot od Wusvik pretstavuvaat jasna
slika za ona {to mo`elo da se slu~i:
“Pi{tej}i, asteroidot doa|a od neboto kako vior od pekolot, pogolem od planina i nabien so pogolema sila od celokupniot svetski
nuklearen arsenal. Ja probiva atmosferata so brzina koja e 100 pati
pogolema od kur{umot koj dobil zabrzuvawe i za pomalku od edna sekunda podocna udira na po~vata so eksplozivna mo} od 100 milioni megatoni TNT-ol (eksploziv - trinitrotoluol). Udarniot bran na takvo
prizemjuvawe, {irej}i se so brzina od 20.000 milji na ~as, sramnuva s#
so zemjata vo pre~nik od 150 milji. Ednovremeno od mestoto na udarot
vertikalno se izdignuva mlaz od parea {to poteknuva od rastopenite
karpi, probivaj}i dupka niz atmosferata i isfrlaj}i usviten kr{.
Karpite, pretvoreni vo parea, se ladat, kondenziraj}i se povtorno vo stotici milioni sitni kamewa koi vo slednite migovi po~nuvaat
da pa|aat na zemjata, se zagrevaat, a nabrgu i samiot vozduh se rumenee
od silna `e{tina. Od zelenite lisja {u{ka parea, zgradite i drvjata
se pretvoraat vo razgoren ogan so plamen. Azotot i kislorodot vo atmosferata sozdavaat azotna kiselina; sekoe pre`iveano sozdanie {to
}e ispolzi od pe{terite ili od zasolni{tata e zafateno so kisel poroen do`d koj nagrizuva kako kiselinata od avtomobilskite baterii.”3
Spored astronomot Henri Milo{ (Henry Melosh) od univerzitetot vo Arizona, takva scena bi ostavilo zad sebe ne{to {to bi imalo pre~nik od desetina kilometri koga bi padnalo od vselenskiot
prostor i bi ja udrilo zemjata.
Mislite li deka toa ne mo`e da $ se slu~i na na{ata planeta?
Pa toa ve}e se slu~ilo. Kako {to rekovme, nau~nicite denes se ubedeni deka vo dale~noto minato nekoj asteroid so vakva golemina zbri{al
pove}e oblici od `ivotot na zemjata, vklu~uvaj}i ja i celata populacija na dinosaurusite.
Me|utoa, ne treba da odime tolku daleku baraj}i dokaz za meteoritskata i asteroidskata aktivnost koja{to ja zagrozuva zemjata. Na 30
juni 1908 godina silna eksplozija nad Sibir sramnila so zemjata 2.000
kvadratni kilometri {uma. Vrvovite na urnatite drvja bile naso~eni
sprotivno od epicentarot na eksplozijata. Bidej}i nemalo nikakov
krater, nau~nicite zaklu~ile deka nekoja kometa ili nekoj asteroid
eksplodiral nad po~vata.
“Ad Astra” pi{uva: “Koga kometa so golemina na onaa od Sibir
bi padnala deneska na nekoj tipi~no selski predel vo Soedinetite
Dr`avi, bi zaginale 70.000 lu|e, dodeka materijalnata {teta bi iznesuvala 4 milijardi dolari. Udar {to bi pogodil nekoja urbana oblast
bi ubil 300.000 lu|e i bi napravil {teta koja bi bila pogolema od 280
milijardi dolari” (str. 32).
Ponatamu: “Mo`ebi postojat nekolku stotici iljadi do nekolku
milioni kometi i asteroidi so pre~nik pogolem od 50 metri - dolnata
27
granica na procenkata na goleminata na kometata od Sibir - koi imaat
svoi orbiti {to se vkrstuvaat so zemjata.”4
Neodamna vselenskiot Hablov teleskop na astronomite im
ovozmo`il da otkrijat golem pojas od kometi vo blizinata na planetata Pluton. Toj pojas e nare~en Kuiper, i pretstavuva “izvor na site
kometi {to se dvi`at so golema brzina me|u planetite, so kratkotrajni orbiti od okolu 20 godini ili pomalku”.5 Nau~nicite procenuvaat
deka pojasot {to se vrti okolu son~eviot sistem mo`e da sodr`i okolu
10 milijardi kometi so pre~nik od 4 do 200 milji. Pokraj pojasot
Kuiper, nau~nicite smetaat deka postoi “obvivka” od kometi okolu
son~eviot sistem koj vsu{nost e izvor na kometi, kako {to e Haleevata kometa, a koi imaat pogolema orbita.
Dali e toa “Bo`ji arsenal” {to }e bide aktiviran protiv na{ata
zemja? Samo Toj znae koga edna od ovie kometi mo`e da skr{ne od svojata pateka vo nadvore{nite prostranstva na son~eviot sistem i po
opredelena kriva linija da se upati direktno kon zemjata. Ako se slu~i
toa, za `itelite na zemjata nema nikakvo zna~ewe male~kata razlika
dali ovoj nastan go predizvikal Bog ili Toj samo dozvolil da se slu~i.
Asteroid od {est milji
Na nau~nicite sega im e poznato deka asteroid so pre~nik od 6
milji (desetina kilometri) ima naboj od pet milijardi atomski bombi
vo edna edinstvena ognena topka! Kako {to objasnuva Tajm Lajfovata
kniga “Comets, Asteroids and Meteorites”, takov asteroid “bi ja preobrazil studenata sina planeta vo usviten lonec za topewe. Koga ~adot
bi se rasturil, bi isplovila izmeneta planeta: deformiran i jalov svet
koj se teteravi kon nekoja nova sudbina” (str. 121).
Od “National Geographic” }e go navedeme sledniot citat: “Usvitenata topka bi imala pre~nik od nekolku iljadi kilometri. So ~asovi
planetata bi ja bri{ele vetri{ta so brzina od nekolku stotici kilometri na ~as, su{ej}i gi drvjata kako golem fen za kosa... Pove}e od 90
procenti od svetskite {umi bi izgorele!”
Koga asteroidot bi padnal vo okean, “usvitenata topka od parea
i od par~iwa istopena masa bi sramnila so zemjata sekoj grad na
oddale~enost od 1.200 milji i bi ja isprala po~vata s# do kamenata podloga” - toa zna~i zbri{uvawe, uni{tuvawe na ogromen broj gradovi.6
Asteroid od 6 milji, koj bi padnal vo okean, bi go uni{til pogolemiot del od ribite na svetot.7
Pove}e za najrazurnuva~kite efekti predizvikani od ogromnite
branovi {to bi gi podignal asteroid od 6 milji koj bi se urnal vo
okean! Eve kako go opi{uva toa Newsweek:
“Koga asteroid od 6 milji bi go pogodil Meksikanskiot Zaliv,
toj bi sozdal bran visok 3 milji (nad 4,8 km). Devetstotini milji ponatamu (okolu 1.500 km), xinovskiot voden yid s# u{te bi bil visok 500
metri. Takov asteroid bi predizvikal poplava vo Kanzas Siti” (str. 60).
Da zastaneme za mig i povtorno da pogledneme {to ka`uva evangelistot Luka, naveduvaj}i go Isusovoto proro{tvo za znacite na neboto:
28
“]e ima znaci na sonceto, na mese~inata i na yvezdite, a na zemjata taga
kaj narodite i neizvesnost poradi bu~avata na morskite branovi.” Eden
drug prevod ka`uva: “Narodite }e bidat opfateni od strav i zbunetost
od bu~avata na moreto i na branovite” (Luka 21,25).
Dali Isus mo`ebi rekol deka narodite }e bidat ispolneti so
taga, so strav, zbunetost i vo neizvesnost poradi pa|awe na yvezdite?
Ne, Toj rekol deka lu|eto }e bidat opfateni so taga, strav i zbunetost
poradi bu~avata na moreto i udarite, razbivaweto na morskite branovi. Newsweek ka`uva deka asteroid vo okeanot navistina }e predizvika “morska bu~ava i silni branovi”. - Da, toga{ tie (moreto i branovite) }e gi preminat svoite granici, navleguvaj}i so silni naleti
dlaboko vo kopnoto i ostavaj}i zad sebe pusto{.
Da se vratime na asteroidot od 6 milji i na ona {to }e go stori
toj na na{ata planeta. Atmosferata }e bide pogodena na najmalku dva
na~ina. Prvo, bi se pojavile kiseli do`dovi. Vo porane{niot navod
od Newsweek ~itavme deka “azotot i kislorodot vo atmosferata }e
sozdadat azotna kiselina; sekoe pre`iveano sozdanie, {to }e ispolzi
od pe{terite ili od zasolni{tata, }e bide zafateno so kisel poroen
do`d koj isto tolku nagrizuva kolku i kiselinata od avtomobilskite
baterii.” Tajm Lajfovata kniga “Comets, Asteroids and Meteorites” toa
go iska`uva vaka:
“Otrovnite talozi }e gi simnat lisjata od sekoja preostanata bilka, ezerata }e stanat kiseli i }e gi rastvorat normalno nerastvorlivite
mo{ne otrovni metali od po~vata i karpite, koi }e pominat vo potocite, vo barite i rekite, vo koi }e izumre ostatokot od `ivotot vo vodite”
(str. 131).
Druga pojava vo atmosferata - temnina:
“Milijardi toni mikrofini ~esti~ki od karpite i kondenzirani kapki od parea, isfrleni so padot na asteroid, }e se vivnat vo prostorot i vo rok od nekolku sekundi }e dostignat stratosferski viso~ini... Sa|ite od {umskite po`ari, izme{ani so smogot od azoten oksid, nastanat pri po~etnite i slednite udarni branovi, }e se soedinat
so pravot koj brgu se {iri i }e obrazuvaat zavesa debela 17 milji. Taa
}e ja obvie celata planeta vo rok od 24 ~asa... Zemjata }e bide opfatena so temnina koja }e bide trieset pati potemna od najtemnata no} bez
mese~ina.”8
Ova dava zna~aen uvid vo Isusovoto proro{tvo za znacite na sonceto, mese~inata i yvezdite. Asteroid navistina bi gi zatemnil sonceto i mese~inata.
Do sega go razgleduvavme ona {to }e se slu~i ako nekoj asteroid
so pre~nik od 6 milji bi ja pogodil na{ata zemja. Re~isi seta literatura {to go opi{uva dejstvoto na asteroidite na na{ata planeta zboruva za asteroid so takva golemina.
Sepak, sega bi trebalo da stane jasno deka, koga nekoj asteroid so
takva golemina bi padnal na zemjata pred vtoroto Hristovo doa|awe,
toj bi go uni{til ~ove~kiot rod. Me|utoa, Biblijata objasnuva deka
mnogu lu|e }e bidat `ivi na zemjata za da go vidat Isusa kako doa|a.
Taka, ako Isusovoto proro{tvo za pa|awe na yvezdite se odnesuva na
29
nastanite za vreme na poslednata kriza, toga{ “yvezdite” {to pa|aat
od neboto }e bidat mnogu pomale~ki od 6 milji vo pre~nik.
Vo septemvriskiot broj na spisanieto Astronomy (Astronomija)
za 1991 godina se nao|a prilog koj go opi{uva dejstvoto na asteroidite
so mnogu pomale~ka golemina i dejstvoto na ognenite topki na kometite i meteoritite {to }e ja bombardiraat zemjata od nadvore{nite
prostori. Tamu mo`eme da pro~itame deka vo tekot na minatite
nekolku godini najmalku dva asteroida odvaj proma{ile i ne ja udrile
na{ata planeta. Eden od niv, vo 1989 godina, bil so golemina od 100 do
400 metri vo pre~nik. Spored spisanieto Astronomy, eksplozijata na
ovoj asteroid bi oslobodila sila na edna bomba od 1.000 megatoni.
Opi{uvaj}i ja taa eksplozija vo sega{no vreme, spisanieto ka`uva:
“Topliot gas od objektot {to isparuva se vivnuva kon neboto i so
sebe vle~e u{te pogolemi koli~estva vozduh. Udarniot bran se {iri
od mestoto na udarot i pod vlijanie na toplinata, oslobodena pri eksplozijata, gori s# {to e vo pre~nik od 100 kilometri. Na oddale~enost
od okolu 500 kilometri, temperaturata s# u{te e visoka okolu 100 stepeni Celziusovi.
Eksplozijata se {iri so brzina od 35.000 kilometri na ~as i sramnuva so zemja s# vo pre~nik od 250 kilometri. Razneseniot materijal
po sudirot pa|a sli~no na do`d, vo golema mera vo vid na rastopeni
kapki karpi. Ovoj udar zad sebe ostava krater otprilika okolu deset
pati pogolem od svojot pre~nik. Asteroidot od 1989 godina za mig bi
zbri{al grad so golemina na Wujork” (str. 52).
Astronomy naveduva podatok deka “do sega se utvrdeni re~isi 100
asteroidi ~ii{to pateki ja se~at patekata na zemjata, pove}eto od niv
vo poslednite godini. Se somneva deka najmalku 1.000 takvi asteroidi
demnat tamu” (Isto).
Ovie asteroidi po golemina se dvi`at od 10 metri do 38 kilometri. Koga asteroid od 38 kilometri bi ja udril zemjata, ne bi ostanalo ni{to `ivo na nea. Me|utoa, Astronomy ka`uva deka “udarot
duri i na nekoj male~ok asteroid mo`e da napravi pove}e otkolku
prekin na ekosistemot za nekolku godini. Sepak, tolku ‘mele~kiot’
nastan mo`e da ja uni{ti civilizacijata. Zo{to? Zatoa {to civilizacijata zavisi od eksploatacijata na prirodnite resursi, vklu~uvaj}i
gi zemjodelskite resursi, vrz koi se potpira ishranata na svetskoto
naselenie. Ako nastapi celosen prekin vo snabduvaweto so hrana, a toa
bi bilo vo slu~aj na nekoj sudir {to bi se slu~il zime, posevite po
cel svet bi propadnale. Krevkite ni{ki na civilizacijata brgu bi se
rasplele. Na{iot vid, ako ne bi izumrel, toga{ bi bil desetkuvan,
prisiluvaj}i gi pre`iveanite da `iveat `ivot svojstven za kameniot
period” (str. 53).
Na 19 maj 1996 godina eden asteroid ja proma{il planetata Zemja
za samo 279.000 milji. Toa e golema dale~ina za nas, no za astronomskite
poimi toa e minimalno proma{uvawe. Najgolem asteroid koj koga bilo
e zabele`an i ~ija{to pateka pominuvala blizu do na{ata planeta,
imal pre~nik od okolu 1,2 km. Da ja pogodil zemjata, toj bi predizvikal
30
eksplozija koja po sila bi se izedna~ila so re~isi celokupniot svetski nuklearen arsenal koga bi eksplodiral naedna{.
Mo`ebi mnogu pozna~aen e faktot deka astronomite ne go
zabele`ale asteroidot s# do samo 4 dena pred da profu~i pokraj zemjata. Navistina docna, bidej}i, koga bi se na{ol na orbitata na na{ata
planeta, nau~nicite bi mo`ele samo da gi predupredat `itelite vo
zagrozenite oblasti deka }e umrat. Mo`ebi bi se spasile samo nekolkumina od eden milion ili mo`ebi od edna milijarda lu|e osudeni na
smrt. So toa Isusovoto pretka`uvawe bi se ispolnilo na najdramati~en na~in. ^ove~kata rasa nepovratno bi is~eznala proniknata
so strav, svetskite voda~i sigurno bi potonale vo taga i zbunetost,
obiduvaj}i se da pronajdat izlez od posledicite na taa u`asna katastrofa (Luka 21,25.26).
Zna~i, planetata Zemja se nao|a na prag na kriza na vekovite kakva {to ne postoela na nea u{te od potopot, posledna kriza, pridru`ena so zaslepuva~ki nesre}i i kolosalni,
galopira~ki katastrofi i kataklizmi, nenadejni, stra{ni i
neo~ekuvani. Isus pretka`al pa|awe na yvezdi, mra~ni denovi i golemi branovi, ispla{en ~ove~ki rod, taga i mete` me|u
narodite (Luka 21,25.26), pretka`al vreme na seop{ta nevolja
koja }e go zagrozi opstanokot na ~ove~kiot rod. Ako verzijata na Luka vo vrska so Isusovite zborovi treba da se razbere
bukvalno, toga{ podatokot {to se odnesuva na kometite, asteroidite i meteorite, pretstavuva najdobar na~in za objasnuvawe na ona {to go ka`al Isus.
Drugi znaci koi go najavuvaat krajot
Na svetot s# e vo dvi`ewe. Zlokobni se znacite na vremeto. Ve}e se gledaat konturite na idnite stra{ni nastani.
Se podigaat viori. Koj mo`e da ja ~ita idninata? Kade e sigurnosta? Nema sigurnost vo ni{to {to e ~ove~ko i zemno.
Lu|eto brgu se redat pod znameto {to go izbrale. Vozbudeno
~ekaat i gi posmatraat dvi`ewata na svoite voda~i.
Na povidok se i drugi znaci i znamenija koi galopiraat,
silni megafoni koi vikaat za da n# razbudat i da ni pomognat da gi vidime bleskotnite zraci na ve~nata zora {to ve}e
rudee i go najavuva najgolemiot i najslaven nastan ne samo za
na{ata planeta Zemja, ami i za vselenata - vtoriot advent,
skora{noto vtoro Hristovo doa|awe.
^itame del i od tie znaci {to gi ka`al na{iot Spasitel, a gi zapi{ale evangelistite Matej i Luka vo svoite evan31
gelija: “]e ~uete za vojni i glasovi za vojni... }e se digne narod protiv narod i carstvo protiv carstvo, i }e ima glad,
pomor...”; “narodite se razgnevija, no dojde i tvojot gnev...”
(Matej 24,6.7; Luka 21,10.11; Otkrovenie 11,18).
1. Vojni
Naskoro na na{iot svet }e se slu~at ogromni promeni
i poslednite dvi`ewa }e bidat mnogu brzi. Svetot ne }e mo`e da fati ~ekor so niv, izbezumen e i vo panika.
Na{iot Spasitel najavuva vojni i glasovi za vojni; se
diga narod protiv narod i carstvo protiv carstvo (dr`ava
protiv dr`ava). Nastapuvaat poslednite denovi koga “narodite se razgnevija” poradi svoite neostvareni ambicii, pretenzii, megalomanski `elbi i idei za regionalna i svetska
dominacija i, optovareni so istoriskoto minato, sega si gi
ras~istuvaat neras~istenite smetki, re{eni po sekoja cena
da si go naplatat dolgot i da se odmazdat za nepravdite {to
im bile nanesuvani so godini i vekovi.
Vo srcata na narodite besnee nezauzdan, jarosten gnev koj
}e blikne kako vulkan i svetot }e go pretvori vo op{to krvavo popri{te na najstra{ni sudiri i kole`i, ~ii{to grozomorni sceni ne }e mo`e da gi opi{e nitu najve{toto ~ove~ko
pero. Gi ~itavme Hristovite zborovi koj ka`uva deka stravotii se pred nas od koi “lu|eto }e umiraat”.
Da go pro~itame i slednoto proro{tvo od Apokalipsata: “Toa se demonski (|avolski) duhovi, koi pravat ~uda i odat
kaj carevite na celiot svet za da gi soberat za vojna vo velikiot den na Semo}niot Bog... I gi sobraa na mesto evrejski
nare~eno Armagedon” (Otkrovenie 16,14.16).
[to zabele`uvame? \avolskite duhovi “odat kaj carevite
na celiot svet” - ne samo kaj oddelni narodi, tuku kaj narodite na cel svet “za da gi soberat za vojna” - ne na mirovna
konferencija, ne da pregovaraat za mir, tuku gi sobiraat za
vojna, gi sobiraat za da vojuvaat edni so drugi do istrebuvawe
i, kako {to rekovme, edna{ za sekoga{ da si gi ras~istat
neras~istenite smetki, da si gi naplatat nenaplatenite dolgovi. Toa e onoj pro~uen apokalipti~ki Armagedon koj go sre}avame i vo voenata terminologija so koj voenite stratezi
ja ozna~uvaat poslednata re{ava~ka bitka na ovaa zemja, za
32
kone~na presmetka me|u narodite, bitka koja }e gi frli vo
senka site dosega{ni bezbrojni krvavi, surovi i svirepi
vojni i bitki {to se vodele na ovaa zemja.
Se la`eme sebesi i drugite ako mislime deka na na{ata
planeta Zemja }e nastapi era na mir, deka dr`avnicite }e
uspeat svetot da go vovedat vo mirno pristani{te kade {to
nema buri i luwi. Gi cenime i sesrdno gi poddr`uvame nastojuvawata i naporite na blagorodnite svetski voda~i koi so
seta sila se trudat da obezbedat traen i stabilen mir vo svetot, no Biblijata zboruva poinaku za nivnite rezultati: “Koga }e velat ,mir i bezbednost’, toga{ nenadejno }e se urne vrz
niv pogibel, kako porodilni maki kaj bremena `ena, i ne }e
mo`at da izbegaat” (1. Soluwanite 5,3).
Gledaj}i go toa stra{no vreme, prorokot Eremija izviknuva: “Utrobo moja! Utrobo moja! Boleduvam, srceto mi
se kine! Mi treperi du{ata! Ne mo`am da mol~am, za{to slu{am zvuk na truba, boen vik. Zlo po zlo, cela zemja opustuva” (Eremija 4,19.20).
Golem nemir gi zafatil narodite, svetot e kako zovrieno more; ogromna lavina od neskrotliv gnev, svirepa omraza, voen duh i poriv za me|usebna odmazda se zakanuva napolno da go istrebi ~ove{tvoto.
Vremeto e zajazleno, svetot e voznemiren, idninata e besperspektivna, neizvesna i mra~na; ~ove{tvoto e dezorientirano, ~ovekot e ispla{en, sostojbata e haoti~na, o~ajna i, kako
{to ka`avme, s# vo svetot vrie kako vo kotel.
Od kade seto ova? Dali ovaa te{ka sostojba, ovoj sesvetski vrie`‘ ni padna od neboto vo vid na kisel do`d ili ni
nikna od zemjata kako grd plevel? Ne! Od neboto ne pa|aat
problemi, nitu pak tie niknuvaat od zemjata. Lu|eto sami si
sozdavaat horori i nevozmo`ni sostojbi za pre`ivuvawe.
Zo{to? Zatoa {to ~ovekot ja gubi svojata ~ove~nost i site
~ove~ki kvaliteti {to go odlikuvaat kako ~ovek i s# pove}e
stanuva ne~ovek. Narodite se odnaroduvaat i odroduvaat,
lu|eto se ot~ove~uvaat i obes~ove~uvaat, se praznat od svoite
vnatre{ni vrednosti i se pretvoraat vo prazna ~erupka bez
vnatre{na sodr`ina. I tokmu toa e pri~ina za ova dene{no
zajazleno vreme i za ovoj vrie` vo svetot.
Bo`jata kniga, Biblijata, poslednite denovi i krajot na
svetot gi povrzuva so “te{ki vremiwa” koi nastanuvaat kako
33
rezultat na ~ove~kata ne~ove~nost i negovata ot~ove~enost,
prika`uvaj}i ni ja moralnata slika na poslednoto ~ove~ko
pokolenie koe }e `ivee vo tie denovi: “Znaj go ova: vo poslednite denovi }e nastapat te{ki vremiwa, za{to lu|eto }e stanat
sebi~ni, srebroqupci, faleni~ari, gordelivi, pcuja~i; nepokorni na roditelite, neblagodarni, nesveti, bez qubov, nepomirlivi, zlobni, klevetnici, izbuvlivi, svirepi, neprijateli na dobroto, predavnici, bezobyirni, nadueni, pove}e slastoqubivi otkolku bogoqubivi; ... ispolneti so sekakov vid
nepravednost, pakost, al~nost, zlobnost; polni so zavist,
ubistva, raspravii, lukavstva, podmolnost, ozboruva~i, ...
bogomrsci, drski, nadmeni, ... izmisluva~i na zla, ... bez razbirawe, verolomnici, nemilosrdni; ... polni so bludstvo,
ne~istota, besramnost, idolopoklonstvo, vra`awe, neprijatelstva, prepirki, qubomora, izliv na lutina, ... nesoglasuvawe, delbi, ... pijanstvo, razuzdani gozbi...” (2. Timotej 3,1-5;
Rimjanite 1,29-31; Galatite 5,19-21)
Toa e realna slika za dene{niot ~ovek, za dene{noto
pokolenie koe `ivee vo proro~kite “posledni denovi”, koga
}e nastapat “te{ki vremiwa”, koga lu|eto }e bidat proniknati
so ekstremna sebi~nost, so egoizam i so nevidena zloba i pakost, koga nikoj ne }e mo`e so nikogo, koga sekoj sekomu ne{to
mu dol`i, mu pre~i, so postojana tendencija sekoj sekogo da
go potisne i da go turne od patot. Vreme na sestrana nenasitnost i karierizam, krupen ras~ekor me|u nerealnite `elbi i
mo`nostite, nesoodvetstvo me|u planiranoto i nepostignatoto, me|u o~ekuvanoto i neostvarenoto, {to e pri~ina za luta
`alost i za dlaboko nezadovolstvo.
“O kutar ~oveku, grevot od tebe napravi deformirano
~udovi{te! Bog te sozdade ‘malku pomal od angel’, a grevot
te napravi malku podobar od |avolot”, }e ka`e Xozef Alejn,
a ruskiot poet Josif Brodski }e go dopolni: “^ovekot e postra{en i od svojot kostur.”
Nie se nao|ame vo `elezen period od svetskata istorija.
Neprijateli sme edni na drugi. Omrazata e vo silen podem, ~ija{to geneza e rasna, religiozna, nacionalna, politi~ka, ideolo{ka... Taa omraza e izvor na sudiri, na odmazda, na vojni...
Svetot e zafaten so golemi nevolji ~ij{to kraj e nepredvidliv. Stradawata i nevoljite na svetot, kako {to ka`avme,
ne doa|aat nitu od neboto nitu pak niknuvaat od zemjata. Niv34
nata geneza le`i vo samite nas. Nie sme toj permanenten
izvor na sudiri {to vodat vo period na neviden varvarizam
koga lu|eto eden na drug }e si gi vadat o~ite i }e vojuvaat
edni so drugi do istrebuvawe.
“Od kade se vojnite i od kade se karanicite me|u vas?”, pra{uva apostol Jakov, i prodol`uva: “Ne doa|aat li od va{ite
pohoti {to vojuvaat vo va{ite organi?... Zavidlivi ste i ne
mo`ete da dobiete; zatoa se borite i vojuvate... Barate so lo{i
celi, za da go tro{ite na va{ite pohoti” (Jakov 4,1-3).
Vo na{eto o~ajno, besperspektivno vreme, mladite, pa i
postarite, za da pobegnat od realniot `ivot i svet, za da se
rastovarat od prete{kiot sekojdneven tovar {to gi pritiska
i od pesimizmot {to gi proniknuva, i za nekolku miga da
do`iveat makar i prividna sre}a, posegaat po droga, {to gi
vodi vo u{te pogolem o~aj, ~emer i jad, strupoluvaj}i gi vo
ambis od koj re~isi nema izlez.
Vo 2002 godina proceneto e deka 19,5 milioni Amerikanci koristat zabraneta droga. Me|u mladite od 12-17 godi{na
vozrast 11,6 procenti koristat zabraneta droga.
Drogata, vo sprega so kriminalot i terorizmot, koi vo
golema mera proizleguvaat od nea, se pove}e od rak-rana koja
go uni{tuva tkivoto na ~ove~koto op{testvo, rak-rana koja
stanuva s# pote`ok svetski problem so koj te{ko se spravuvaat i dr`avite, za{to ne retko vo niv se involvirani i zad
niv stojat visoki funkcioneri na oddelni vladi, pa i celi
vladi na oddelni dr`avi za da gi postignat svoite politi~ki
i koj znae koi s# drugi celi. Zna~i, svetot se soo~uva so organiziran i so dr`aven terorizam i kriminal, koi ja potkopuvaat stabilnosta i vodat vo vojna. Toa e orudie vo racete
na iljadnici mo}nici koi kontroliraat mnogu profitni
oblasti od `ivotot so visoki finansiski efekti, zbogatuvaj}i se ne~esno na smetka na najobi~nite lu|e i siromasite.
Situacijata na ova pole e dramati~na. Problemi, problemi,
problemi na site strani! Kako {to rekovme, i da povtorime
- silen podem na kriminal, vojni, terorizam, korupcija, razvod na brakovi, sira~iwa, ubivawe, siluvawe, maltretirawe,
droga - i spisokot odi vo beskone~nost. Pravniot sistem ve}e
re~isi i ne funkcionira vo op{testvata vo koi vladee zakonot na posilnite i pobogatite. Mito i korupcija go proniknuvaat cel svet.
35
Ekonomijata vo svetot e vo kriza. Najgolemite ekonomski sili, kako {to se SAD, Japonija i drugi, se vo stra{ni
dolgovi, a nekoi i vo kolaps. Nerazvienite zemji i da ne gi
spomenuvame. Golemite politi~ki i ekonomski promeni ne
donesoa golem napredok vo isto~nite zemji. Zatoa cveta crnata berza, {vercot, ekonomskiot kriminal, kra`bite itn.
Nema ve}e ekonomska stabilnost i ramnopravnost. Razlikite
me|u bogatite i siromasite e s# pogolema...
Mnogu pogolemo e mnozinstvoto lu|e koi gr~ovito se borat so ekstremna siroma{tija, so nemo`nost da pre`iveat,
{to kaj niv sozdava dlaboki depresii, silni frustracii i
negativen naboj, neprekratna potencijalna podgotvenost za
odmazda, za nemir i bunt protiv ograbuva~ite koi go steknale toa bogatstvo na nivna smetka vo “poslednite denovi”,
kako {to ka`uva apostol Jakov vo svoeto poslanie: “Ajde sega,
vie bogati, pla~ete i lelekajte za nevoljite {to idat na vas.
Va{eto bogatstvo izgni i molci ja izedoa va{ata obleka.
Va{eto zlato i srebro ’r|osaa, a nivnata ’r|a }e bide svedo{tvo protiv vas i kako ogan }e gi goltne va{ite tela. Va{eto
bogatstvo go natrupavte vo poslednite denovi. Ete, zarabotkata na rabotnicite, koi gi o`naa va{ite nivi, {to vie im
ja zadr`avte, i vikotnicite na `etvarite, dojdoa do u{ite
na Gospoda nad vojskite. Na zemjata `iveevte rasko{no i razuzdano; gi zgoivte svoite srca kako za den na klawe. Go osudivte, go ubivte pravednikot, a toj ne vi se protivi” (Jakov
5,1-6).
Lu|eto moralno se obezli~uvaat i se pretvoraat vo surovi despoti, vo krvolo~ni yverovi koi nikakov zakon nitu koja
i da e zemna sila }e mo`e da gi skroti. Koj mo`e da obezbedi mir za takvi i so takvi lu|e vo ~ie{to srce besnee vojna?
A ako ima vojna vnatre vo srceto, }e ima vojna i nadvor vo
svetot.
Humanost. Humanosta ne samo {to ne napreduva nitu za edna
peda, tuku se pojavuvaat ~udni patopsiholo{ki sindromi kaj
celoto ~ove{tvo. Sekoj den s# pove}e raste apatijata, depresijata, me|unacionalnata i me|u~ove~kata omraza. S# pogolem e brojot na u`asni i gnasni masakri i zlostorstva. U`asna e i samata pomisla, a kamoli da se vidi {to s# se podgotve36
ni da napravat nekoi bolni umovi. S# pove}e ima psihi~ki
naru{uvawa, duri i me|u prose~noto naselenie.
Onaa malku preostanata ~ove~nost vo normalniot `ivot
denes s# pove}e is~eznuva. Kom{iite, osobeno vo gradovite,
ve}e i ne se poznavaat. Brakovite se vo stra{na kriza, rodninite retko nekade se soglasuvaat, prijatelstvata se retki,
osven vo slu~aj na zaedni~ki interesi, a jazot me|u generaciite - roditelite i decata - s# pove}e raste. Vo seto toa nema
ni zbor za nekoja humanost i ramnopravnost vo koja sekoj }e
zema kolku {to mu treba, a da proizvodi kolku {to mo`e.
Ednakvosta, bratstvoto i edinstvoto se poka`aa samo kako
utopija.
Moralot. Site dosega{ni sistemi na svetskiot moral definitivno padnaa vo voda i se pogazeni od porastot na pornografijata, prostitucijata i site oblici na perverzija (lezbejstvo, homoseksualnost, sodomija itn.). Vo javnosta sosem
malku se diga glas protiv toa. Istoto javno i mo{ne nastoj~ivo i silno go promoviraat najgolemite filmski kompanii,
svetskite spisanija, u~ili{tata i drugite masmediumi.
Denes re~isi i da nema mladi koi ve}e od 12-13 godini
nemale seksualni iskustva. Duri i vo vospitno obrazovnite
institucii toa se prifa}a kako normalna pojava. Mnogu
roditeli isto taka toa go prifa}aat duri i so odobruvawe.
Me|utoa, posledicite glavno se te{ki psihi~ki frustracii,
vonbra~na bremenost, prostitucaja, silexistvo, seksualno
manija{tvo, kako i golem procent na samoubistva. Vo takviot sistem brakot se smeta za zastarena ustanova, a semejniot
`ivot za nadminat. Sekako, nekoj stoi zad seto toa.
Na{iot svet napravi krupni nau~no vselenski i tehni~ki is~ekori, no moralno napolno e degradiran.
2. Se raspa|a jatkata na op{testvoto - semejstvoto
Vo kontekstot na proro{tvata za poslednoto vreme gi
priveduvame i slednite Hristovi zborovi: Se diga tatko
protiv sin i sin protiv tatko, majka protiv }erka i }erka
protiv majka, svekrva prtiv snaa i snaa protiv svekrva (Luka
12,53), sekoj sekomu mu e vinoven i se diga sekoj protiv seko37
go... Pukaat ven~alnite prsteni i se raspa|a brakot, taa najintimna ~ove~ka zaednica od Boga predvidena i dadena za
dobro na ~ovekot. Mladite vo brak stapuvaat so rajski pretstavi za bra~niot `ivot, so idila i soni{ta za raj na zemjata, so ogromni, optimisti~ki i kopne`livi o~ekuvawa za
sre}a so najvisoki dostreli, a brakot go napu{taat jadosani,
iznevereni, so ~emer, so silen bes i vojna vo srceto. Se raspa|a semejstvoto, jatkata na op{testvoto, se raspa|a ~ove~kata zaednica, se raspa|a svetot.
Da gi slu{neme ovie statisti~ki podatoci za razvod vo
svetot. Rusija ima najgolema stapka na razvod - okolu 60 procenti od brakovite zavr{uvaat so razvod. Soedinetite Dr`avi se na vtoro mesto so 51 procent na razvod, {to zna~i pove}e od edna polovina od brakovite vo Amerika propa|aat.
[vedska, Norve{ka i Velika Britanija ne zaostanuvaat
mnogu, so stapki na razvod od 48, 44 i 42 procenti. Bolno
vistinito, brakovite se vo nevolja. A koga brakot trpi, koj
u{te e pogoden? Sekako, decata! Samo vo Soedinetite Dr`avi brojot na deca {to `iveat so eden roditel se zgolemil od
10 procenti vo 60-tite godini na minatiot vek na re~isi 30
procenti vo 2000-tata.
Decata od dom so eden roditel imaat pove}e zdravstveni problemi, pogolema sklonost kon samoubistvo, kon emotivni i mentalni sostojbi i dva pati pove}e izgledi da razvijat psihijatriski naru{uvawa i zavisnost od droga vo odnos
na drugite deca. Sekako, ako go imate Isusa, toa ne mora da
bide taka.
3. ]e ima glad
Spored proro{tvoto, “poslednite denovi”, pokraj drugite nevolji, }e gi pritiska i te`ok glad, lamja koja se zakanuva da go goltne ~ove{tvoto!
Prekumerna naselenost: Nau~nicite predupreduvaat na
eden od serioznite problemi: problemot na populacijata koja
s# pove}e raste vo siroma{nite zemji.
Institutot za populacija go opi{uva nagliot porast na
naselineto vo siroma{nite zemji na svetot kako “najiten
globalen demografski problem”. Svetskata populacija za
prvpat go dostignala brojot od edna milijarda vo 1830 godi38
na. No, slu{nete go ova! Bilo potrebno da pominat samo 100
godini taa dvojno da se zgolemi, na 2 milijardi do 1930 godina, i samo u{te 30 godini - do 1960 godina, da go postigne
brojot od 3 milijardi. Vo minatite 50 godini globalnata populacija porasnala za pove}e od 250 procenti, taka {to denes
taa brojka ve}e se pribli`uva kon 7 milijardi. Sega vkupniot broj na svetskoto naselenie godi{no se zgolemuva za 80
milioni, {to zna~i, za desetina godini svetskoto naselenie
}e se zgolemi za u{te edna milijarda novi du{i koi treba
da se prehranat. Vo svetot u{te sega se ~uvstvuva evidenten
nedostig od hrana i dr`avite ve}e gi zafa}a panika poradi
toa.
@alosen e faktot {to zemjite koi najmnogubrojno rastat
ne se vo sostojba da go prehranat svoeto naselenie. Se pra{uvame, kako }e se spravi Indija so svoite pove}e od edna milijarda `iteli duri i vo bliska idnina? Ili nejziniot sosed, Kina? ]e mo`at li da nahranat tolkavo mno{tvo gladni usti?
Mnozina vo siroma{nite zemji i sega umiraat od glad i
od neishranetost, a {to li }e se slu~i vo idnina, vo takva
nesigurna idnina kakva {to go o~ekuva svetot? Bog da ni e
na pomo{!
Ne e na{a namera ovde da naveduvame nekakvi statisti~ki podatoci i brojki za brojot na lu|eto i decata koi gladuvaat i koi dnevno ili godi{no umiraat od glad, za{to takvi
podatoci sekojdnevno objavuvaat dnevniot pe~at i izve{taite
na svetskite organizacii zadol`eni za sledewe na taa problematika. Na{ite ~itateli postojano se bombardirani so
takvi informacii od mas-mediumite.
Na{a cel i obvrska pred na{ite ceneti ~itateli e da
uka`eme na bibliskite proro{tva koi ka`uvaat deka }e ima
glad, vremenski lociran i povrzan so poslednite denovi,
damoklov me~ koj visi nad glavite ne na milioni, tuku na milijardi lu|e denes vo svetot. Gladot e problem koj go ma~i i mu
zadava strav na celoto ~ove{tvo, za{to stanuva univerzalen
problem koj, spored proro{tvoto, }e ja zafati celata planeta, a ne samo oddelni delovi ili regioni na Afrika i na
zemjite na Tretiot svet.
Proro{tvoto za glad e dadeno vo kontekstot so drugite
proro{tva i se javuva vo zaemna sprega so niv - so zemjotresi39
te, so poplavite i su{ite i so drugite nepogodi i katastrofi {to }e ja pustat na{ata planeta.
“Prokletstvo ja progoltuva zemjata... “Opusto{eno e poleto, taguva zemjata, oti e uni{teno `itoto.” “Site drvja po
poleto se isu{ija; poradi toa i radosta kaj sinovite ~ove~ki
is~ezna.” “Izgnieni se zrnata vo svoite lu{pi, zapusteni se
`itnicite.” “Ete, stenka dobitokot, na`aleni odat stadata
goveda, za{to nema za niv pasi{te... bidej}i sekna vodata vo
potocite i ogan gi izgore pasi{tata...” “Pesnite crkovni vo
onoj den }e se pretvorat vo ridawe, veli Gospod Bog; }e ima
mnogu trupovi, }e gi frlaat nasekade mol~e{kum” (Isaija
24,6-9; Joil 1,10-12.17-20; Amos 8,3).
Zemjata e te{ko bolna, smrtno raneta. Nejziniot stopan, ~ovekot, krajno nesovesno stopanisuva so nea. Bezmilosno
ja iskoristuva i maksimalno ja iscrpuva i ograbuva, bez da ja
neguva. Grdo go izvalkal nejzinoto lice. Nasekade ja dup~i
za da izvadi {to pogolemi koli~estva jaglen i nafta od nejzinite pazuvi; vo nejzinite podzemni laboratorii aktivira
nuklearni bombi so ogromna sila, ~ii{to gigantski eksplozii vr{at tektonski naru{uvawa vo nejzinata kora i ja voznemiruvaat nejzinata utroba. Lu|eto bezmilosno gi se~at nejzinite {umi, ja zagaduvaat nejzinata po~va, nejzinite vodi i
vozduhot, bez da $ dadat vreme i mo`nost da zdivne i da
zakrepne od tie silni, a mo`ebi i posledni udari {to $ gi
nanesuvaat sekoj den, i da se regenerira. ^ovekot see prokletstvo na zemjata, a bara taa da mu vozvrati so blagoslov,
{to ne e mo`no. Toj ja se~e grankata na koja sedi.
Isaija 51,6 ka`uva: “Zemjata }e ostaree kako obleka.”
Planetata se nao|a na rab na ekolo{ka propast. [umite,
energijata i zemjata se tro{at mnogu pobrgu otkolku {to zemjata mo`e da se obnovuva. Prirodnite sredstva na zemjata se
kako “kup pari od koj sekoj graba so zatvoreni o~i, no toga{
kupot is~eznuva.” Toa e vistina. Zemjata staree. Okolinata
e zagadena. Se tro{at prirodnite resursi, a lu|eto umiraat
od glad poradi nedostig od hrana i voda.
Samo eden Boing 707 pri preletuvaweto preku Atlantikot tro{i 35 toni kislorod. A kolku iljadnici avioni, i
posilni od Boing 707, sekoj den krstosuvaat pod nebesniot
svod, i kolku iljadnici toni kislorod tro{at samo tie! A
kade se onie silni milioni koli so motori so vnatre{no
40
sogoruvawe koi sogoruvaat bezbroj toni nafta sekoj den, za
{to tro{at basnoslovni koli~estva kislorod. Zgora na toa,
tuka se bezbrojni fabriki, termocentrali i drugi kapaciteti i bezbroj milijardi `ivi su{testva koi neprekratno
tro{at kislorod. Za da se regenerira toj potro{en kislorod,
potrebni se golemi povr{ini {uma, {to, za `al, s# pomalku gi ima.
Is~eznuvaat do`dovnite (vla`nite) {umi na zemjata.
Nau~nicite ni ka`uvaat deka do`dovnite {umi nekoga{
pokrivale 14 procenti od zemjinata povr{ina, no sega se
namaleni na samo 6 procenti. Ako uni{tuvaweto prodol`i
so sega{nata brzina, ostatokot od do`dovnite {umi }e is~ezne za pomalku od 40 godini.
Od ekonomski pri~ini, na{ata planeta sekoja godina
gubi iljadnici kvadratni kilometri {uma, a kako rezultat
na s# poizobilnite kiseli do`dovi i drugi neizle~livi
bolesti, polovinata od preostanatiot del na rastitelniot
svet e zabolen od smrtonosni bolesti. - Stra{no, zar ne?
Naskoro na{ata, nekoga{ zelena i prekrasna planeta, }e stane napolno gola, grda pustina, na koja }e nema dovolno koli~estvo kislorod za di{ewe i na koja te{ko }e se `ivee.
Uni{teni se iljadnici vidovi `ivi su{testva i sekoj den
prodol`uva nivnoto uni{tuvawe - is~eznuvaat mikroorganizmi, insekti, ptici, `ivotni... koi ja krasat na{ata planeta so svojata ubavina i milna muzika. Se predviduva deka
re~isi polovina od `ivotinskite vidovi na svetot mo`at da
bidat uni{teni ili dovedeni vo seriozna opasnost vo tekot
na slednite dvaesetina godini.
Bidej}i e naru{en standardniot sostav na vozduhot vo
polza na jaglerodniot dioksid i drugite sostojki na smetka
na kislorodot, naru{en e i mileniumskiot standarden temperaturen re`im na atmosferata, pri {to postojano globalno
se zgolemuva temperaturata na celata planeta, predizvikuvaj}i pri toa katastrofalni posledici - redistribucija na
toplotnata energija na planetata, vo ~ii{to ramki se pomestuvaat granicite na vekovno utvrdenite klimatski pojasi, i
nastanuva intenzivno topewe na lednicite smesteni daleku
vo severnite i ju`nite predeli i alarmantno poka~uvawe na
nivoto na moreto koe }e pribere vo svoite pazuvi bezbroj
primorski gradovi i poniski krajbre`ni oblasti.
41
Da go spomeneme ovde i efektot na staklena gradina koj
im zadava silni glavobolki na lu|eto i nagloto {irewe na
granicite na pustinskite predeli koi za kuso vreme }e progoltaat celi dr`avi vo Afrika i na drugi mesta.
Drasti~nite promeni vo klimatskiot re`im na na{ata
planeta predizvikuvaat i katastrofalni su{i, ~ii{to posledici gi ~uvstvuvaat milioni lu|e vo cel svet. Presu{uvaat
izvori, bunari, reki i ezera, i mnogu plodni predeli preminuvaat vo pusti, bezvodni i neplodni mesta, nepogodni za
`iveewe.
Su{ite od svoja strana se izvonredna po~va za kolosalni
bezmilosni po`ari {to besneat niz cel svet i goltaat stotici iljadi kvadratni kilometri {umi za koi bile potrebni stotici godini da izrasnat, ostavaj}i zad sebe sogoleni
planini i predeli, {to e ogromna, nenadomestliva {teta i
mnogu grda i ma~na gletka. Se soo~uvame so takvi nenadejni
po`ari koi se razgoruvaat nasekade i koi nikakov ~ove~ki
napor ne }e mo`e da gi ugasi. ]e gori prirodata, no i najubavite palati }e gi golta ogan.
Na{ata sina planeta Zemja, sina poradi izobilnite
koli~estva voda, ve}e ~uvstvuva evidenten nedostig od ~ista
voda. Ka`avme deka nejziniot stopan, ~ovekot, krajno nesovesno stopanisuva so nea. Grdo go izvalkal nejzinoto lice.
Vo golema mera ja o{tetil nejzinata po~va i vozduhot, gi
uni{til nejzinite {umi i `ivotni, gi zagadil nejzinite
vodi. Za intenzitetot na zagadenosta na vodite re~ovito
zboruva podatokot deka pesticidi se pronajdeni i vo jajcata
na antarkti~kite pingvini. Ve}e denes mnogu mali koli~estva na ~ista voda za piewe mu stojat na raspolagawe na
~ovekot, a i tie mali koli~estva sekoj den u{te pove}e se
namaluvaat, taka {to vodata, pove}e otkolku hranata, stanuva problem broj eden za mnogu regioni vo svetot i izvor na
sudiri me|u mnogu narodi.
Zna~i, pokraj gladot, kako znak na poslednoto vreme,
nedostigot na voda - `edta - e u{te pogolema lamja {to mu
se zakanuva na na{iot svet.
Od druga strana, kako rezultat na globalnite klimatski
promeni, mnogu podra~ja na svetot dobivaat pregolemi koli~estva vodni talozi koi predizvikuvaat stra{ni poplavi koi
sobiraat silen danok - ostavaj}i zad sebe svoeviden pusto{.
42
Nastanuvaat i pomerawa i dislokacii na toplite morski strui, a toa, pak, generira silni klimatski promeni vo
celi regioni.
Ovde sakame da uka`eme na proro{tvoto spored koe Bog
}e go povika na odgovornost ~ovekot poradi negovoto nesovesno stopanisuvawe so zemjata {to mu ja stavil na raspolagawe koga mu zapovedal “da ja obrabotuva i da ja ~uva” (1. Mojseeva 2,15). - Da ja ~uva, ne da ja uni{tuva. Porakata e jasna:
Bog “}e gi uni{ti onie {to ja uni{tuvaa zemjata” (Otkrovenie 11,18).
4. Pomori
Vo “poslednite denovi” ~ove{tvoto }e go ma~at pomori
i bolesti - ka`uva na{iot Spasitel. I toa e eden od znacite koj uka`uva na blizinata na krajot. To~no e deka otsekoga{ imalo bolesti i epidemii koi mnogupati vo istorijata
desetkuvale oddelni narodi i celi regioni na svetot. ^umata od minatite vekovi, koja zadavala strav i trepet kaj narodite, nemo}ni da se spravat so nea, i denes se prika`uva so
skelet na `ena nametnata so crnina i so kosa vo rakata koja
kosi i uni{tuva. Lu|eto vo minatoto stoele nemo}ni i pred
tuberkulozata i pred mnogu drugi bolesti za koi denes se
veruva deka se pod kontrola. No, kolku i da bile opasni i
stra{ni tie bolesti od minatoto, sporedeni so onie so koi
}e se soo~uva ~ove{tvoto vo “poslednite denovi”, vo najmala raka se bezna~ajni.
Proro{tvoto najavuva silni bolesti od koi }e se poviva, }e stenka i ofka ne samo ~ove{tvoto, ami i `ivotinskiot i rastitelniot svet. “Prokletstvo ja golta zemjata” - ka`uva Bo`jiot prorok (Isaija 24,6).
Spomenatite bolesti od minatoto, za koi se veruvalo
deka }e bidat zakopani vo arhivite na sovremenata medicina, denes se vo podem. A soo~eni sme i so novi, vo minatoto
nepoznati bolesti, pred koi i najsovremenata medicina stoi
so vrzani race, nemo}na da se spravi so niv, da gi sovlada i
da gi stavi pod kontrola.
Medicinata, iako napreduva so krupni ~ekori, bolestite
napreduvaat so u{te pokrupni, taka {to taa ne mo`e da fati
~ekor so niv. Rakot i sidata se vo silen podem - stra{ni i
43
zasega neizle~livi bolesti, i celoto ~ove{tvo go obremenuvaat so strav i neizvesnost. Osobeno sidata e te{ko breme
pod koe stenkaat i ve}e is~eznuvaat celi dr`avi. Takva e
dene{nata sostojba, a kakva }e bide utre{nata - koj mo`e da
ja opi{e?
Pokraj toa {to zemjata }e ja pustat silni zemjotresi,
xinovski morski branovi i poplavi, grozomorni vulkani i
po`ari, te{ki su{i, u`asni uragani, cikloni, tajfuni i
tornada, nea }e ja pustat i starite i novi, i poznatite i nepoznati, stra{ni, postra{ni i najstra{ni bolesti od koga
i da e, za{to taka ka`uva proro{tvoto. Toa e del od gor~livata ~a{a {to }e ja pie ~ove{tvoto. Zo{to, zo{to, zo{to?
- pra{awe na koe ve}e po~nuvame da barame i da dademe bibliski odgovor.
Literatura:
1.
2.
3.
4.
5.
6.
7.
8.
Newsweek, 23 noemvri 1992, str. 3
Isto
Isto, str. 56
Isto, str. 34
The New York Times A1
Comets, Asteroids and Meteorites, 127
National Geographic, 681
Comets, Asteroids and Meteorites, 131
44
MRAKOBESIETO NA GREVOT
Grev - grd i odvraten, najgrd i najodvraten zbor, fenomen so kolosalno razorno dejstvo, izvor na site opi{ani i
neopi{ani, poznati i nepoznati zla, nevolji, katastrofi i
kataklizmi, pri~ina za najstra{nite grozomori i za najcrnite mrakobesija niz koi pominuvala i }e pomine na{ata
planeta vo poslednite denovi, najsilen eksploziv i najotroven otrov koj razurnal milioni nagasaki i hiro{imi i otrul
milijardi lu|e. Poradi grevot ~ove{tvoto pielo, pie i }e
pie bigor i `ol~ka, i poradi nego }e is~ezne i }e zamine vo
nevrat, kako {to se slu~uvalo toa so mnogubrojni civilizacii
koi ja gazele nejzinata po~va, da spomeneme samo nekoi od niv!
^itame na svetite stranici na Bo`jata re~ za pretpotopnata generacija: “Toga{ Gospod re~e: ‘Mojot Duh nema
doveka da se bori so ~ovekot, za{to toj e telesen, pa vekot
neka mu bide sto i dvaeset godini.’... Gospod vide kolku e golema ~ovekovata rasipanost na zemjata i deka sekoja misla
vo negovata pamet sekoga{ e samo zlo. Gospod vozdivna i se
nata`i vo svoeto srce deka go sozdade ~ovekot na zemjata, pa
re~e: ‘]e gi istrebam lu|eto {to gi sozdadov na zemjata - od
~ovekot do yverot, polza~ite i pticite vo vozduhot - za{to
se pokajav {to gi sozdadov.’...
Vo Bo`jite o~i zemjata be{e se rasipala; zemjata se
napolni so nasilstvo. I koga Bog vide kako se rasipa zemjata - ta sekoe su{testvo na zemjata se izopa~ilo - Bog mu re~e
na Noe: ‘Re{iv da im stavam kraj na site su{testva, za{to
zemjata se napolni so nasilstvo; i, eve, }e gi uni{tam zaedno so zemjata... Eve, jas }e pu{tam potop - vodi na zemjata za da zagine sekoe su{testvo pod neboto, s# vo {to ima `ivoten duh: s# na zemjata treba da zagine.’
Bliknaa site izvori na bezdnata i se otvorija site nebesni brani. I udri do`d da pa|a po zemjata ~etirieset denovi
i ~etirieset no}i... Vodite poplavuvaa s# posilno i rastea
45
nad zemjata taka {to gi pokrija site najvisoki planini pod
neboto. Zaginaa site su{testva {to se dvi`ea po zemjata:
pticite, dobitokot, yverovite, site laza~i i site lu|e. S#
{to ima{e `ivoten duh vo svoite nosalki - s# {to be{e na
kopnoto - zagina. Be{e istrebeno sekoe su{testvo od zemjinata povr{ina: ~ovekot, `ivotnite, laza~ite i nebesnite
ptici, s# be{e zbri{ano od zemjata. Ostana samo Noe i onie
{to bea so nego vo brodot. Vodite se zadr`aa nad zemjata sto
i pedeset denovi” (1. Mojseeva 6,1-22; 7,1-24).
Stanuva zbor za najgolemata dosega{na kataklizma {to
go pogodila ovoj svet - za potopot.
Stra{no i `alno! Kaj nitu eden edinstven ~ovek na taa
silna pretpotopna generacija i civilizacija, koja broela
mo`ebi mnogu milijardi lu|e, osven kaj Noe i negovoto semejstvo, Bo`jeto oko gledalo i ne mo`elo da vidi ni{to dobro bukvalno ni{to dobro! “Sekoe su{testvo na zemjata se izopa~i
i sekoja misla vo negovata pamet sekoga{ be{e samo zlo.”
Pretpotopnata civilizacija skr{nala od patot i zastranila na zla, gnasna i kobna bespatica. ^ove{tvoto ja zagubilo celta na svoeto postoewe kako ~ove{tvo, a so toa i pri~inata za svoeto postoewe. ^ovekot e sozdaden da bide ~ovek, i
ni{to drugo, i toj, ili }e bide ~ovek, ili nema za {to da
postoi. Ako e do `ivotni, Bog sozdal `ivotni. No ~ovekot e
sozdaden kako ~ovek i toj mora da bide i da ostane ~ovek. Toj
ne smee da stane `ivotno nitu yver, za{to vo sprotivno, ja gubi
celta na svoeto postoewe i nema pri~ina da postoi.
Za `al, toa se slu~ilo so pretpotopnata civilizacija.
Tolku dlaboko potonale vo grev i bezzakonie, vo tolkava
mera se izopa~ile, {to gi zagubile site ~ove~ki osobini i
moralni kvaliteti {to gi izdeluvaat lu|eto od `ivotnite i
yverovite. Nadvore{no gledano, anatomski, tie li~ele na
lu|e, no kaj niv napolno is~eznal vnatre{niot ~ove~ki lik,
se obezli~ile, se ispraznile od vnatre{nite ~ove~ki vrednosti, stanuvaj}i prazna ~erupka od koja istekla vnatre{nata
sodr`ina i po~nale da `iveat `ivot nedostoen za edno ~ove~ko su{testvo sozdadeno spored Bo`jiot lik, izedna~uvaj}i
se so `ivotnite.
Bog ne mo`el pove}e da go podnesuva toa. Im dal vreme
od sto i dvaeset godini i gi povikuval na pokajanie, no popusto. Pu{til potop i, “s# {to ima{e `ivoten duh vo svoite
nosalki - s# {to be{e na kopnoto - zagina. Be{e istrebeno
46
sekoe su{testvo od zemjinata povr{ina: ~ovekot, `ivotnite,
laza~ite i nebesnite ptici, s# be{e zbri{ano od zemjata.” “Plata za grevot (za bezzakonieto) e smrt” (Rimjanite 6,23).
Biblijata za seksualnite perverzii
Imame drug slu~aj sli~en so pretpotopniot, so ist epilog. Se raboti za dva poznati bibliski grada, za Sodom i
Gomor i za okolnite gradovi. Gospod pratil vo Sodom i Gomor dvajca angeli da napravat izve{taj za nivnite grevovi.
Koga tie pristignale vo Sodom, nim im uka`al gostoprimstvo vo svojot dom edinstveniot pravednik vo toj grad, Lot.
No, {to se slu~ilo? “U{te ne bea legnale, da odmorat, koga
`itelite na gradot, sodomcite, mladi i stari, celiot narod
do posledniot ~ovek, ja opkru`ija ku}ata. Go viknaa Lota i
mu rekoa: ‘Kade se lu|eto koi dojdoa no}eska kaj tebe? Izvedi ni gi, za da gi poznaeme (da vr{ime blud so niv)!’ ‘Bra}a
moi, im re~e toj, ve molam, ne pravete go toa zlo! Eve, imam
dve }erki, do koi ma` u{te ne se doprel. ]e vi gi izvedam
niv, pa pravete so niv {to sakate; samo na ovie lu|e ne pravete im ni{to, za{to dojdoa pod mojot pokriv.’ ‘Otstapi ottamu! - rekoa. - Dojde kako pridojdenec, a ve}e se postavuva kako
sudija. Sega }e ti storime tebe pogolemo zlo otkolku nim.’
I se nafrlija na vratata za da ja skr{at. Toga{ dvajcata (lu|e) gi ispru`ija racete nadvor, go povlekoa Lota pri sebe i
ja zatvorija vratata, a lu|eto pred vratata, mladite i starite,
gi zaslepija so blesok, taka {to ne mo`ea da ja najdat vratata” (1. Mojseeva 19,4-11).
@itelite na tie gradovi site bile homoseksualci. Gnasen
i odvraten e toj grev vo Bo`jite o~i i bibliski zabranet:
“Ne legnuvaj so ma` kako {to se legnuva so `ena, toa e gnasno i odvratno.” “Ako ma` legne so ma` kako so `ena, dvajcata }e napravat odvratno i gnasno delo, toa e krajna gnasotija
- dvajcata da se pogubat.” (3. Mojseeva 18,22; 20,13). “Lu|eto gi
obes~estija svoite tela i se predadoa na sramni strasti:
`enite go zamenija prirodnoto op{tewe so neprirodno;
ma`ite isto taka, go ostavija prirodnoto op{tewe so `ena
i se raspalija so sladostrasnost eden kon drug, pravej}i ma`i so ma`i - sramni raboti...” “Ne mamete se, homoseksualcite nema da go nasledat Bo`jeto carstvo” (Rimjanite 1,2427; 1. Korin}anite 6,9).
Drug insert od gadostite na `itelite na Sodom! “Lot so
47
svoite dve }erki otide od Sigor gore i se nastani vo planinata. Toj i negovite dve }erki `iveeja vo pe{tera. Postarata $ re~e na pomladata: ‘Tatko ni ostare, a na zemjata nema
ma` za da vleze pri nas, kako {to e obi~aj po cel svet. I
taka, da go ispijanime so vino na{iot tatko, i da legneme so
nego; taka so tatko ni }e go zapazime potomstvoto.’ Vo onaa
no} go ispijanija tatkoto so vino, i postarata otide i legna
so tatka si, a toj ne znae{e ni koga legnala ni koga stanala...” - Istoto se slu~ilo i so pomladata }erka. “I taka obete
Lotovi }erki zabremenija od tatka si” (1. Mojseeva 19,30-38).
Incestot (rodoskvernaveweto) kaj niv isto taka bil maksimalno prisuten grev - slu~ajot na dvete Lotovi }erki silno zboruva za ovaa nastranost so koja bile proniknati `itelite na Sodom i Gomor. Bog zabranuva stapuvawe vo brak i
vo seksualni odnosi me|u najbliski rodnini. Za stepenot na
srodstvoto {to treba da se po~ituva pri stapuvaweto vo brak
i vo seksualni odnosi ~itaj 3. Kniga Mojseeva 18. i 20. glava.
Ponatamu, od site nivni grevovi, denes poznati kako “sodomski grevovi”, “sodomci”, najodvraten grev, vo koj potonale
`itelite na tie gradovi, bil grevot {to go imenuvame kako
“skotolo{tvo” i “sodomija” - protivprirodno polovo op{tewe na lu|eto so `ivotnite.
“Gospod re~e: ‘Golema e vikotnica protiv Sodom i Gomor, bidej}i nivniot grev e prete`ok (premnogu grd).’” “Kako
{to Sodom i Gomor i nivnite okolni gradovi, koi na ist
na~in, kako i tie, se predadoa na bludstvo i odea po drugi
tela (vr{ea blud so raznovidni tela)” - protivpriroden blud
so `ivotni (1. Mojseeva 18,20; Juda 7).
Ovie gadotii se strogo zabraneti i sankcionirani od
Boga: “Da ne si legnal nitu so nekoe `ivotno, }e se one~isti{
od nego. I `ena ne smee da legne pod `ivotno za da se spari
so nego. Toa e gnasno i besramno.” “Sekoj {to }e legne so
dobitok, treba da bide kaznet so smrt.” “Ne pravete nitu edno
od tie gnasni ne{ta, za{to site tie gnasotii (homoseksualizam, incest i skotolo{tvo) gi pravea lu|eto na ovaa zemja
{to e pred vas, i zemjata stana zagadena; za da ne ve izblue i
vas zemjata od sebe, koga i vie }e po~nete da ja zagaduvate, kako
{to gi izbluva narodite koi bea pred vas. Ako nekoj gi pravi
tie gadosti, du{ite na tie {to go pravat toa }e bidat istrebeni od svojot narod. Zatoa pazete gi moite zapovedi za
da ne postapuvate spored gnasnite obi~ai, spored koi posta48
puvaa pred vas, za da ne se one~istite so niv. Jas sum Gospod,
va{ Bog!” (3. Mojseeva 18,23-30; 2. Mojseeva 22,19).
Sodom i Gomor na pokaz ni gi iznesuvaat tokmu ovie
najgnasni grevovi {to voop{to mo`at da se zamislat i da se
napravat za koi Bog ka`uva deka se premnogu grdi. I navistina, premnogu se ma~ni za popodrobno opi{uvawe i odvratni za da se imenuvaat so nivnoto vistinsko ime. @itelite
na Sodom i Gomor se spu{tile na najnisko mo`no nivo, pod
koe ne mo`ele ve}e da tonat, postignuvaj}i go apsolutnoto
dno na bezzakonito i krajnite dostreli na grevot.
So svoite niskosti i so svojot grozen, razvraten `ivot,
se pretvorile vo gaden smet {to ja zagaduval zemjata, vo najgnasen op{testven kal i vo odvratna smrdea {to ne mo`ela
da se podnesuva. Go zagubile ~ove~koto dostoinstvo so koe Bog
go nadaril i go ukrasil ~ovekot koga go sozdal nevin, neporo~en, ~ist i svet, daleku i od pomislata na tie gnasotii, so
~ove~ki obraz i so ~ove{tina vo srceto i karakterot, so
visoki moralni kvaliteti, za da stoi prostum, gordo i so
krenato ~elo pred celata ~ista vselena, bez da se sramuva,
ramo do ramo so drugite svetovi, i zaedno so niv ramnopravno
da gi u`iva blagodatite na ve~nosta {to $ stojat na raspolagawe na celata Bo`ja vselena, ~ij{to del e i na{ata planeta Zemja. Taka i so takva cel bile sozdadeni Adam kako Bo`ji
sin i Eva kako Bo`ja }erka. No “sodomcite” ja proma{ile
celta na svoeto postoewe kako lu|e, kako ~ove~ki su{testva,
napolno se izrodile, obezli~ile i ot~ove~ile, izleguvaj}i
od ramkite na ~ove~koto semejstvo kade {to gi smestil Bog,
i zatoa nemalo pri~ina i opravdanie za nivno natamo{no
postoewe. Neminovno sledelo nivno celosno uni{tuvawe.
“Gospod isturi ogan od neboto na Sodom i Gomor, i gi
uni{ti tie gradovi, i seta taa ramnica, site `iteli vo gradovite i site rastenija na zemjata.” “Gospod gi opsipa so svojot gnev i so svojata jarost.” “Padna od neboto ogan i sulfur
i gi uni{ti site” (1. Mojseeva 19,24.25; 5. Mojseeva 29,23; Luka
17,29). - Gnasni i odvratni grevovi - soodvetna kazna!
Taka is~eznale vo plamen i zaminale vo nevrat najrasipanite `iteli na najrasipanite gradovi Sodom i Gomor. Taka
is~eznala vo silni vodi i zaminala vo nevrat najrasipanata
pretpotopna civilizacija na ovaa planeta. Zad ognot vo Sodom i Gomor, namesto nekoga{niot buen tropski rastitelen
i `ivotinski svet, ostanal nov, grd i odbiven, bez`ivoten
49
pustinski ekosistem so suri kamewa {to nalikuvaat na ~ove~ki figuri koi svedo~at za grdoto istorisko minato na `itelite koi ja gazele po~vata na tie predeli.
Zaedno so pretpotopnata generacija, silnite vodi na
potopot ja uni{tile zemjata kako raj - izvonredno bogatiot,
ubaviot i mo{ne bogat i raznoviden rastitelen i `ivotinski svet - i gi naru{ile ramnote`nite sistemi {to obezbeduvale ednakva, prijatna temperatura i klima na celata zemja.
Zad tie silni vodi na potopot ostanala obezli~ena planeta
so ogromni peso~ni i karpesti pustini i neproduktivni
mo~uri{ta, so nepregledni okeani i moriwa, so xinovski
planinski masivi, so ekstremno studeni regioni, so mnogubrojni nepogodni, sterilni klimatski pojasi, i so malku pogodni predeli za ubavo i prijatno `iveewe. - Da, takvi se posledicite na gre{nite noze {to ja gazele nejzinata po~va.
No, ako pretpotopnata generacija i civilizacija e odnesena od viorot na nejzinite te{ki grevovi, ako zad `itelite
na Sodom i Gomor ostanale samo surovi pustinski ostanki i
zapis od koj se gadime i gnasime koga go ~itame, tuka e sega
poslednata generacija ili poslednata civilizacija koja, so
pomal isklu~ok, }e is~ezne, zaminuvaj}i vo nevrat, kako i
pretpotopnata civilizacija, kako i `itelite na Sodom i
Gomor, za{to i taa so molskavi~na brzina tone vo istite
grevovi i bezzakonija i se izedna~uva so niv! - Taka ka`uva
proro{tvoto, taka ka`uva na{iot Spasitel Isus Hristos:
“Kako {to be{e vo denovite na Noe, taka }e bide i vo
denovite na Sinot ~ove~ki... Isto taka be{e i vo denovite
na Lot” (Luka 17,26-28).
Vidovme kako bilo vo denovite na Noe. Vidovme kako
bilo vo denovite na Lot. “Gospod vide kolku e golema ~ovekovata rasipanost na zemjata i deka sekoja misla vo negovata
pamet sekoga{ e samo zlo, se rasipa zemjata - sekoe su{testvo
na zemjata se izopa~i.” “Sodom i Gomor i nivnite okolni gradovi se predadoa na bludstvo i odea po drugi tela (vr{ea protivpriroden blud so raznovidni tela).”
Pretpotopnoto nasilstvo i agresivnost i nivnata rasipanost i izopa~ena, perverzna setilnost, kako i sodomskiot
homoseksualizam i nivniot incest (rodoskvernavewe), stanuvaat s# posilni i poo~igledni odliki i belezi i na dene{noto pokolenie, koe Hristos go imenuva kako posledno i noevo i sodomsko pokolenie.
50
Duhot ni premaluva koga ~itame kako stotici iljadi
`iteli, ma`i i `eni, vo sekoj pogolem grad, osobeno na zapad, se homoseksualci. Perverznite aktivnosti, homoseksualizmot, prkosej}i im i na mileniumite, vo “poslednite denovi” e vo silen podem, drsko digaj}i ja svojata odvratna glava
i urivaj}i gi pred sebe site pre~ki i barieri {to mu gi
postavuvaat ~esniot del od ~ove{tvoto i Biblijata.
Do nas dopiraat vesti deka denes deset procenti ili 600
milioni od svetskoto naselenie se homoseksualci koi, zaedno so onie koi projavuvaat naklonost kon homoseksualnosta,
ja nadminuvaat brojkata od edna milijarda. Kade vodi toa!?
Planeto, Zemjo, kade odi{? Se go{tava{ vo Sodom i se nasladuva{ vo Gomor!
Srede “prosvetena” Evropa, stotici iljadi homoseksualci, prete`no hristijani, mar{iraat niz ulicite na pogolemite gradovi, razgoleni tancuvaat i preku soodvetni figuri na pokaz pred javnosta javno gi prika`uvaat svoite perverzni akti, vr{ej}i silna presija vrz vlastite i javnosta,
baraj}i tie nivni akti da bidat legalizirani i prifateni
kako redovna prirodna i normalna ~ove~ka potreba i aktivnost. I, {to gledaat denes na{ite o~i i {to slu{aat na{ite
u{i? - Legalizirawe na ovoj odvraten i gnasen grev od strana na evropski vladi na oddelni, za `al, hristijanski dr`avi
so najvisok `ivoten standard i so najvisoka kultura, ~esto i
so blagoslov na nekoi hristijanski crkovni velikodostojnici. Pred o~ite na celata svetska javnost, bez nikakov strav
i sram, mo{ne sve~eno i pompezno, bez nikakvo pritesnuvawe,
nitu zatskrivawe, kako da e vo pra{awe proslava na nekoja
izvojuvana pobeda vo nekoja golema i strate{ki va`na bitka, se sklu~uvaat brakovi me|u dvajca ma`i, stapuvaat vo me|useben brak dve `eni. Bez nikakvi skrupuli, lu|eto otvoreno
zboruvaat, javno go prika`uvaat i masovno go primenuvaat
oralniot i analniot seks, {to se isto taka gadni, odvratni i
gnasni grevovi. O~igledno e deka svetot stanuva brat na Sodom i sestra na Gomor - see isto seme i }e `nee ista `etva!
Golema gnasotija i zlostorstvo od najvisok rang pretstavuva i pedofilijata (seksualno maltretirawe na deca).
Koga vestite za seksulno maltretirawe na deca (pedofilija) od strana na katoli~kite sve{tenici vo Soedinetite
Dr`avi go iznesoa na videlina toa zlo pred javnosta, eden
amerikanski propovednik od Boston, vo Masa~usets, re~e:
51
“Toa e nesfatlivo. Otkritijata bea tolku v~udoviduva~ki i
{okantni, {to nema na~in ovoj materijal da se integrira vo
nekoj vid razumen redosled na nastanite.”
Prilogot vo spisanieto Tajm od 22 april 2002 godina
razotkriva katoli~ki sve{tenik, pedofil, koj seksualno maltretiral deca. Maltretiraweto se odigruvalo vo period od 30
godini, a pove}e od 40 lu|e tvrdele deka bile `rtvi. Sepak,
crkovnite vlasti o~igledno ja zanemaruvale situacijata ili
ne ja kontrolirale vo celost s# dodeka ne stanala javna.
Na 16.7.2007 g., Los Angeles, HINA, be{e objaveno slednoto
soop{tenie: “Nadbiskupot na Los Angeles, kardinalot Roger
Mahony, v~era im se izvini na stotina lu|e koi obvinile
katoli~ki sve{tenici za seksualno maltretirawe... Mahony
potvrdi deka nadbiskupijata }e im isplati 660 milioni dolari
ot{teta... Postignata e rekordna spogodba so 508 tu`iteli koi
}e dobijat me|u 100.000 i ~etiri milioni dolari nadomest.
U{te edna{ mu se izvinuvam sekomu koj bil pogoden, koj
bil maltretiran. Toa ne trebalo da se slu~i i ne treba nikoga{
ve}e da se povtori... Od koga i da e porano, jas podlaboko go
sfativ vlijanieto na toj u`asen grev i na toa zlostorstvo koe
vlijaelo vrz nivnite `ivoti”, rekol Mahony na konferencijata
za novinari. “Vsu{nost ne postoi na~in da se odi vo minatoto
i da im se vrati nevinosta {to im e odzemena... Toa bi sakal
da im go dadam na `rtvite... a ne mo`am”, dodal... “Amerikanskite biskupii banknotiraat poradi pedofilija... Taka (so
spogodbata) bi se odbegnalo kardinalot Mahony na sudot da
svedo~i za toa kako Crkvata postapuvala vo slu~aite na seksualno maltretirawe vo periodot od ~etiriesettite do devedesettite godini, na koi se odnesuva obvinuvaweto. Spored
porane{nite objaveni podatoci od crkovnata istraga, sve{tenicite, koi bile soo~eni so takvi obvinuvawa, naj~esto se premestuvani na drugi dol`nosti ili se stavani pod odredena
terapija. Spored tie podatoci, vo poslednite 50 godini pove}e
od 4.000 sve{tenici vo SAD se obvineti za seksualno maltretirawe. Od skandalot {to izbi poradi pedofilija vo crkvata
vo Boston vo 2002 g., Katoli~kata crkva vo SAD isplatila
pove}e od 1,5 milijardi dolari ot{teta na tu`itelite, a vkupnata suma isplatena poradi pedofilijata na katoli~kite sve{tenici iznesuva pove}e od tri milijardi dolari. Najgolemata
zbirna ot{teta do sega iznesuva 100 milioni dolari isplateni
52
vo 2004 g. vo kaliforniskata biskupija Orange.” (Hrvatski
dnevnik od 15 april 2008 g.)
Pri svojata poseta na Amerika vo april 2008 g. papata
Benedikt XVI izjavi: “Ja priznavam bolkata koja{to ja pretrpe
Crkvata (katoli~ka) vo Amerika kako posledica na seksualnite maltretirawa na maloletnicite. Dlaboko sme posrameni
i na{ite zborovi ne mo`at da ja opi{at bolkata i {tetata
{to se naneseni so tie zloupotrebi.”
Sli~ni izve{tai za vakva pedofilija ~itame i za sve{tenici na drugi, nekatoli~ki crkvi.
Site ovie perverzni i zlostorni~ki aktivnosti, za koi
~itame i slu{ame, {to se odvivale i {to se odvivaat i denes
nasekade, za `al i me|u sve{tenstvoto i mona{tvoto, daleku
od o~ite na javnosta, tajno zad zavesite i yidovite na manastirite i drugite crkovni prostorii - iljadnici takvi i u{te
pognasni slu~ai, }e izlezat na videlina duri na nebesniot sud.
Ubavinata na vistinskiot, od Boga daden seks
Site prethodni perverzni nastranosti i aktivnosti {to
gi spomenavme go banaliziraat i vulgariziraat vistinskiot,
prirodniot i od Boga daden seks i ja devalviraat negovata
vrednost, go obezvreduvaat najvrednoto vo `ivotot na ~ovekot, ona {to mo`e da mu pru`i vistinsko u`ivawe so najvisoki dostreli.
Dragi moi, Bog sozdal ma{ko i `ensko za da `iveat vo
bra~na zaednica, vo zakonit brak. Toa e prirodno i ubavo.
I samo vo takov, zakonit brak me|u ma{ko i `ensko, seksot,
kako del na sevkupnata qubov {to ja vsadil Bog vo srceto na
~ovekot, ima smisla i ubavina i e odobren i blagosloven od
Boga. Bog predvidel seksot da zazema dominantno mesto i da
igra mnogu va`na uloga vo `ivotot na bra~nite drugari. Vistinskiot seks ne e ne{to vulgarno i nisko {to go poni`uva
i {to go degradira ~ovekot. Naprotiv, toj go izdignuva, go
oblagoroduva negoviot `ivot. Poni`uvaat i degradiraat onie
nastranosti {to gi opi{avme.
So vistinskiot seks Bog mu go osmisluva `ivotot na ~ovekot, mu go pravi interesen, mu go garnira so ubavi, kopne`livi,
prijatni i sre}ni i so du{a i srce o~ekuvani i posakuvani
migovi. Preku taa izvonredo ubava, od Boga dadena aktivnost,
~ovekot se osoznava i se potvrduva sebesi kako li~nost, kako
53
~ovek; bra~nite partneri stanuvaat “edno telo” (1. Mojseeva
2,24), imaj}i mo`nost vzaemno, me|usebno da si se daruvaat i
spodeluvaat. ^ovekot e sozdaden so potreba da se spodeluva so
drug, a brakot mu dava mo`nost taa potreba da ja zadovoli.
Za vistinskata ubavina na bra~nata zaednica i za bra~nata qubov kako sto`er na brakot, da gi slu{neme i ovie zborovi od Biblijata: “Neka e blagosloven tvojot izvor, i raduvaj se so `enata na svojata mladost. Neka ti e kako mila srna
i kako qubezliva ko{uta; neka te napojuvaat nejzinite gradi vo sekoe vreme, i nejzinata qubov neka te voshituva neprekratno” (Mudri izreki Solomonovi 5,18.19). - Taa qubov e
prirodna, ubava i blagoslovena od Boga.
No, kako i s# drugo, i ovaa, tolku ubava bilka, zna~ajna
i dominantna aktivnost vo `ivotot na ~ovekot, lu|eto ja
izopa~ile i ja uni{tile nejzinata su{tina.
“Zatoa Bog gi predade na sramni strasti: nivnite `eni
go zamenija prirodnoto op{tewe so neprirodno. Ma`ite,
isto taka, go ostavija prirodnoto op{tewe so `ena i se raspalija so sladostrasnost eden kon drug, pravej}i - ma`i so
ma`i - sramni raboti, dobivaj}i zaslu`ena plata za svojata
zabluda” (Rimjanite 1,26.27).
Stra{na gletka za Bo`jite o~i! “Gospod od neboto go
nabquduva ~ove~kiot rod za da vidi ima li nekoj {to rasuduva
i Boga {to go bara? Site zastranija, site se izrodija, nema
dobar, nema primeren - nitu eden edinstven... Lu|eto stanaa
razvratni, delata im se gnasni, nitu eden od niv dobro ne
pravi!” (Psalm 14,1-3).
Poradi ovie silni grevovi i bezzakonija is~eznale celi
narodi, pokolenija i civilizacii, a poradi istite grevovi
i bezzakonija naskoro }e is~ezne i dene{nata noeva i sodomska civilizacija. Proro{tvoto ka`uva deka “zemjata e one~istena pod svoite `iteli, za{to go prestapija zakonot, ja
izgazija odredbata, go naru{ija ve~niot zavet”. Na “zemjata
tolku }e $ ste`ne nejzinoto bezzakonie, {to }e padne i ve}e
ne }e stane” (Isaija 24,5.20).
Zemjata vo svoite pazuva ~uva nebroeni grdi tajni
{to }e se obelodenat
Zemjata ta`i i ofka, stenka i brefta pod tovarot na
silnoto bezzakonie na lu|eto i ne mo`e i ne saka ve}e nitu
54
da go nosi nitu da go podnesuva toj tovar. Vo nejzinite arhivi se zabele`ani premnogu grdi i gnasni raboti {to samo
taa gi videla! Tie se prepolni so zapisi za u`asni sceni i
vo niv nema mesto ve}e da se bele`at novi grozomori! Nebroeni toni proleana krv so vekovi ja natopuvale nejzinata
po~va! Ogromno mno{tvo nevini lu|e, `rtvi na svirepi vojni, na bezmilosni kole`i i na bezo~ni terori, taa predvreme
primila vo svoite pazuvi.
Drugi bezbroj milioni, od site rasi i strukturi, obespraveni, nemo}ni pred svoite tirani, ugnetuvani i tretirani kako `ivotni od strana na mo}nicite, jadosani, bez da
vidat bel den, so zagubena li~nost i bez ~ove~ko dostoinstvo, zaminale vo svoite grobovi. Zemjata toa go registrirala
vo svoeto pametewe. Stra{ni premre`iwa pominale preku
nejzinata glava i taa videla {to niedno oko ne videlo i ~ula
{to nitu edno uvo ne ~ulo.
Kako {to rekovme, koga zemjata bi mo`ela da progovori,
taa bi ni iznela na videlina stra{ni sceni od istorijata {to
se zabele`ani samo vo nejzinite arhivi od koi bi se stapisale od u`asnite yverstva {to gi vr{ele i gi vr{at lu|eto nad
lu|e; pri zdravi o~i bi go zagubile vidot posmatraj}i milioni lu|e kako pijat ~emeren bigor i vodat glamna-`ivot,
sli~no na iljadnici `eni vo Kamboxa, ~ii{to napolno zdravi o~i se pobunile i, bez da se zatvorat, otka`ale da gi posmatraat groznite sceni na svirepite nasilstva {to gi sproveduval diktatorot Pol Pot, ne vrz tu|, ami vrz svojot sopstven
narod. - Da, nivniot vid zgasnal, presu{il, seknal pred grozomorite {to gi posmatrale nivnite o~i, za{to gledale
ne{to premnogu stra{no, premnogu `alno i ta`no {to ne
mo`at duri i o~ite da go podnesat, pri {to i duhot snemo`uva i srceto otka`uva.
Tuka se i mnogubrojni drugi diktatori - Hitler, Stalin,
Mao Yedung, na primer - koi ubile milioni nevini lu|e, prete`no od svojot sopstven narod, zavitkale vo crnina isto tolku
milioni majki so nejaki deca, vodeni od naludni~avi idei za
nekakva super nacija ili, zadoeni od darvinizmot, se obidele
vo praktikata da ja sprovedat teorijata za prirodna selekcija.
Na zemjata $ se gadi od seto toa, $ se povra}a od gadostite {to gi gledala i {to gi gleda, utrobata $ e voskolebana i blue, pla~e, roni drobni solzi, no `e{ki, usviteni
55
solzi koi spaluvaat; povra}a od svojata utroba v`e{tena
`ol~ka, usviten bigor. Vulkanite se nejzini solzi, nejzina
`ol~ka, nejzin bigor. Taa se buni protiv silnoto bezzakonie na lu|eto koi ja gazat nejzinata po~va, protiv grevot koj
e vo silen podem i koj prerasnuva vo xinovski bran vo koj se
davi svetot. Poradi toa, zemjata, kako {to rekovme ve}e, gi
stava vo dvi`ewe site svoi potencijalni mo`nosti i mehanizmi so koi raspolaga kone~no da gi pribere edna{ za sekoga{ gre{nicite vo svoite pazuvi.
“Zemjata e one~istena pod svoite `iteli, za{to go prestapija zakonot, ja izgazija odredbata, go naru{ija ve~niot zavet”; “zemjata }e ja otkrie seta krv {to e proleana na nea i
nema da gi krie onie {to se poklani na nea”; na “zemjata
tolku }e $ ste`ne nejzinoto bezzakonie, {to }e padne i ve}e
ne }e stane” (Isaija 24,5.20; 26,21).
Ete, po~ituvani, toa e bibliski odgovor na pra{aweto
{to go postavivme nekade na po~etnite stranici od knigava
koga pra{avme: Zo{to vulkani? Zo{to zemjotresi? Zo{to
stra{ni poplavi i xinovski morski branovi, cunami i mega
cunami }e gi preminuvaat svoite vekovno utvrdeni granici
vo osvojuvawe na kopnoto? Zo{to bezmilosni uragani, cikloni, tajfuni, tornada, su{i, po`ari? Zo{to nezapirliv
bran na te{ki bolesti koi mu zadavaat strav na ~ove{tvoto?
Zo{to glad? Zo{to `ed? Zo{to “lu|eto }e umiraat od strav,
o~ekuvaj}i go ona {to }e ja snajde zemjata?” Zo{to tolku
silen podem na kriminal i terorizam so koi ne mo`e da se
spravi svetot? Zo{to? Zo{to? Zo{to?
Zar Bog ne go gleda seto ova? - Da, Bog go gleda ova. Sto
i dvaeset godini Bog go gledal nepodnoslivoto bezzakonie na
pretpotopnata civilizacija, nivnite grevovi vo koi potonale, i gi povikuval na pokajanie za da go odbegnat potopot,
no..., no..., no...!
Bog dolgo gi posmatral obezli~enite i obes~ove~eni
`iteli na Sodom i Gomor i gi povikuval na pokajanie za da
ja odbegnat svirepata kazna, no..., no..., no...!
Bog go gleda i dene{noto noevo pokolenie, `itelite na
dene{niot Sodom, i gi povikuva na pokajanie za da ja odbegnat kaznata, no..., no..., no...!
56
GENEZATA I PODEMOT NA GREVOT
Kako {to ka`avme, zborot grev pokriva najgrdi, najma~ni i najmra~ni, najodvratni i najgrozomorni, ekstremno zli
i najpekolni pojavi {to voop{to mo`at da se zamislat, pred
koi ~ovekot stoi stapisan i nem i od koi duhot mu snemo`uva.
Za su{tinata na ovie pojavi nie ve}e dosta zboruvavme. Me|utoa, potrebno e da odgovorime na u{te nekoi pra{awa povrzani so nego.
Najnapred treba da go locirame negoviot po~etok, negoviot zarodi{.
Da naglasime u{te edna{: Grevot na zemjata ne padnal
od neboto kako kisel do`d, nitu pak niknal od zemjata kako
grd plevel. Ne, toj se za~nal i se razvil vo srceto na najsilniot, najmudriot, najinteligentniot i najubaviot nebesen angel od redot na {estokrilite serafimi i heruvimi, nare~en
Lucifer ili Svetlonosec, Sin na zorata. Zna~i, po~etocite
na grevot se povrzani so najvozvi{enoto Bo`je sozdanie na
neboto, neposredno pred Bo`jiot prestol. ^udno i nesfatlivo, no vistinito - vo srceto na Lucifera!
Pove}e za Lucifera!
“Ti be{e primerok na sovr{enstvo, poln so mudrost i
~udesno ubav. @ivee{e vo Bo`jata gradina, vo Edem. Tvojata
obleka be{e ukrasena so skapocenosti: so sard, topaz i dijamant, hrisolit, oniks i jaspis, safir, smaragd i zlato. Na denot na tvoeto ra|awe bea napraveni i podgotveni tapani i
kavali. Te postaviv kako raskrilen heruvim, za{titnik:
be{e na svetata Bo`ja gora, ode{e sred ogneno kamewe. Sovr{en be{e na svoite pati{ta” (Ezekil 28,12-14).
So vrvna inteligencija, “~udesno ubav”, mo}en i mudar,
so pronikliv duh i so tolku visoki predimstva so koi go
po~estil Bog, Lucifer bil omilen i sakan voda~ na nebes57
nite angeli, bezbroj milioni, i gi predvodel nebesnite horovi koi neprekratno go slavele Boga so svoite muzi~ki darbi, ~ii{to ~udesni pesni i milna muzika se razlevale kako
prijatna bu~ava na silni vodi niz celata vselena. Toj, kako
kompozitor, nadaren da komponira s# nova i nova, nepovtorlivo ubava i prijatna muzika i s# po~udesni pesni na slava
na Boga, i kako dirigent, daval intonacija i ja otpeval prvata nota {to ja prifa}ale horovite od ~ii{to pesni i muzika treperele od radost strunite na du{ite na `itelite na
celiot kosmos i vselenata ja pretvorale vo voshituva~ki ubavo i prijatno mesto za `iveewe. Da, toa bil Lucifer, svetlonosec, yvezda Denica.
No eden den, srede taa vekovna vselenska harmonija se
slu{nala neharmoni~na nota koja{to ja naru{ila nebesnata
harmonija i ja voznemirila vselenata, i toa tokmu od onoj
koj bil najnadaren od Boga da sozdava i koj sozdaval harmonija
- od Lucifera.
Vo negovoto srce se javilo nezadovolstvo so polo`bata
{to ja zazemal. Iako u`ival status na najpovlasteno sozdadeno su{testvo i bil postaven na najvozvi{eno mesto, vedna{
do Boga, kaj nego se rodila misla i `elba za u{te povisoko
mesto, misla i `elba i toj da ima svoj prestol, da se izedna~i
so Boga, da stane Bog. Taka vo negovoto srce neopravdano i,
od za nas nesfatlivi pri~ini, se za~nalo bezzakonie. Toa e
tajna za site sozdanija, za{to grevot vo Biblijata se narekuva “tajna na bezzakonieto” (2. Soluwanite 2,7). No, da $ dademe mesto na Bo`jata re~:
“Sovr{en be{e na svoite pati{ta od denot koga be{e
sozdaden dodeka ne ti se za~na bezzakonie vo srceto... se napolni so nasilstvo i zgre{i. Taka te otfrliv od Bo`jata gora,
te istrgav, heruvime, za{titniku, od sredinata na ognenite
kamewa. Srceto ti se vozgordea zaradi tvojata ubavina, ja zanemari svojata mudrost zaradi svoeto bogatstvo” (Ezekil 28,15-17).
“Kako padna od nebesata, svetlonosecu, sine na zorata?
Kako si kutnat na zemjata ti, vladetelu na narodite? Vo srceto svoe si vele{e: ‘]e se iska~am na nebesata, }e podignam
svoj prestol nad Bo`jite yvezdi... ]e bidam ednakov so Sevi{niot.’ A se urna vo podzemjeto, vo dlabinite na bezdnata.
Onie {to te gledaat, te sledat, i za tebe razmisluvaat: ‘Toa
li e onoj {to ja trese{e zemjata i gi ni{a{e carstvata, koj
58
svetot go pretvora{e vo pustina i so zemjata gi sramnuva{e
gradovite, koj svoite robovi nikoga{ ne gi pu{ta{e doma’”
(Isaija 14,12-17).
Iako od po~etok dlaboko skrieni i nedoseglivi za angelite, Bo`jeto oko gi zabele`alo u{te prvite nikulci na
nezadovolstvo, prvite za~etoci na grevot vo srceto na Lucifera koi prerasnale vo silna nekontrolirana `elba i
al~nost po sekoja cena da se dobere do ne{to {to ne mu pripa|a na nitu edno sozdadeno su{testvo - da se dobere do vlast
i do svoj prestol. “Vo srceto svoe si vele{e”, si planira{e,
“}e se iska~am na nebesata, }e podignam svoj prestol nad
Bo`jite yvezdi... ]e bidam ednakov so Sevi{niot!”
Bog odnapred gi videl stra{nite posledici na grevot, grozomorite niz koi }e pominuva na{ata planeta i, pred da izbuvne toj po`ar, koj }e ja zafati celata vselena i }e ja naru{i
nejzinata monolitnost, pove}e pati mu obrnal vnimanie na Lucifera. No, site silni Bo`ji `elbi i soveti so koi Bog
kopne`livo nastojuval da go odvrati od toj pekolen pat {to }e
go upropasti i nego i milioni su{testva i }e im nanese
neiska`livi bolki, ne nai{le kaj nego na odyiv.
“Ti ode{e (halak) sred ogneno kamewe”, ~itavme za Lucifera. Glagolot halak zna~i “odi naokolu” (navamu-natamu)
i ja izrazuva negovata sloboda, osobeno negovata nadzorna
uloga. Heruvimot slobodno se dvi`el naokolu, posmatraj}i
{to se slu~uva okolu nego. Toj slobodno patuval niz “Bo`jata
sveta gora”, koja prethodno se spomnuva kako “Bo`ja gradina” ili Edem. “Bo`jata Gora” e mesto na neboto kade {to
nebesniot sovet se sostanuva so Gospoda. Isaija ja spomnuva
kako “Gora Zborna”.
“Trguvaj}i izobilno, se napolni so nasilstvo i zgre{i”
(Ezekil 28,16). Ovde Ezekil go prika`uva heruvimot vpletkan vo trgovija koja go ispolnila so nasilstvo i predizvikala grev. Tekstot go prika`uva kako trgovec koj vo toj kontekst trguva ({iri ili prodava) duh na bunt, a drugi go
slu{aat. Toa ozna~uva lice koe odi nokolku kako trgovec koj
patuva od mesto do mesto za da ja prodade svojata stoka - torbarewe.
Mislej}i deka Bog ne gleda i ne znae, Lucifer mnogu
ve{to po~nal me|u angelite da {iri idei za nekakva pogolema sloboda, misla deka Bog svoite sozdanija gi stavil vo
59
ramki na strogi ropski zakoni, pravila i propisi, gi ograni~uva, ne im dava sloboda i pravo da biraat i mo`nost da napreduvaat i da se potvrdat kako slobodni su{testva. Po~nal
da {iri ideja kako Bog e nepraveden, ne im dava pravo na
izbor, deka e sebi~en, samo bara ropska poslu{nost, obo`avawe, ~est i slava; samo bara, a ni{to ne dava, bara od nas
`rtva, a samiot ne se `rtvuva - Bog e diktator, i sekoj {to
misli poinaku, Toj }e go ubie!
Jas, im velel Lucifer na angelite, bi podignal carstvo
mnogu poubavo i popravedno od Bo`jeto. Sekomu od vas bi mu
dal pravdina i apsolutna sloboda so neograni~eni mo`nosti
da u`iva, da napreduva i da se potvrduva sebesi kako su{testvo slobodno od sekakvi ograni~uvawa i stegi; moeto carstvo bi bilo pravedno i sovr{eno i vo nego bi cutela bezmerna sre}a i vistinska, nemerliva radost...
I taka, so tekot na vremeto so svoite idei, lagi i gre{ni `elbi, so svojot grev, Lucifer uspeal da go inficira umot
na edna tretina od vkupniot broj na Bo`jite angeli, da gi
povle~e na svoja strana i da gi stavi pod svoja kontrola, pretvoruvaj}i gi so toa od dobri angeli vo demoni i |avoli. Patem ka`ano, brojot na nebesnite angeli e ogromen: “Iljada
iljadi mu slu`ea (na Boga), i deset iljadi po deset iljadi stoeja pred nego” (Daniel 10,7).
Zo{to Bog ne go uni{til vedna{ Lucifera?
Sepak, naj~esto pra{awe vo vrska so grevot e: Zo{to Bog
ne go presekol grevot vo korenot, ne go uni{til negoviot
zarodi{ i negovite nikulci vo srceto na Lucifera, tuku dozvolil toj da eskalira vo nevideni razmeri i da ja zarazi i
voznemiri celata vselena i na site Bo`ji sozdanija da im
nanese tolkava bolka, tolkavi zla? Zo{to Bog ne go uni{til
vedna{ Lucifera koj podocna preminal vo |avol i satana, i
so toa edna{ za sekoga{ ne go re{il radikalno problemot
na grevot, ne go iskorenil za ve~ni vremiwa?
Odgovor: Dali Bog navistina bi go re{il toj te`ok problem i bi go iskorenil grevot za navek koga bi go uni{til
Lucifera vedna{ koga zgre{il? Vo nikoj slu~aj! Koga Bog
bi postapil taka, navidum strogo i svirepo so nego, koga bi
go ubil Lucifera na po~etokot, toga{ vo srceto na angelite
60
i na site drugi `iteli na vselenata {to mu ostanale lojalni
na Boga, za navek bi ostanal somne` vo Bo`jata pravednost
i milost. Ne mo`ej}i da gi proverat tvrdewata na Lucifera,
ve~no bi ostanale neodgovoreni pra{awata: Zo{to Bog go
ubi Lucifera? Mo`ebi Lucifer ima{e pravo koga go obvini Boga deka e nepraveden, despot i diktator, koj bara ropska poslu{nost od svoite sozdanija i gi ubiva site {to mislat poinaku? Mo`ebi Lucifer navistina }e podigne{e poubavo, popravedno i posre}no carstvo od Bo`jeto? Zo{to ne
mu dade mo`nost da go potvrdi toa? Mo`ebi Lucifer znae{e ne{to za Boga {to nie ne znaeme i Bog se pla{e{e toj da
ne gi obelodeni negovite slabosti pred celata vselena i zatoa
go ubi? Zo{to tolku tainstveno Bog go ubi? Mo`ebi i nas
eden den }e n# ubie!? - I taka, namesto dobrovolno i od
qubov, Bo`jite sozdanija bi mu slu`ele na Boga od strav, od
iznudena qubov, i problemot na grevot nikoga{ ne bi bil
re{en pravilno i korenito. Vo toj slu~aj, namesto pravilno i zakonito da bidat porazeni satanata, grevot i zloto, celosno bi bil porazen Bog.
Od tie pri~ini Bog re{il da ne gi uni{ti vedna{ pobunetite angeli, tuku da ostavi prostor i vreme nivnata sloboda da se izrazi duri i vo svojot izopa~en oblik. Po~etokot
na zloto ja pogodil vselenata na mnogu na~ini za koi nie ne
sme svesni i donel so sebe dezorientacija. Bo`jite inteligentni su{testva ne znaele kako da se postavat pred toj nov fenomen. Ostanalo pra{aweto: Koj ima pravo vo toj sudir - Lucifer i negovite demoni ili Bog? Kako bi mo`el toa da go
znae ~ovekot? Edinstveno nekoj kosmi~ki sud bi mo`el da gi
razjasni tie pra{awa. I navistina kosmi~kiot sud, za koj }e
stane zbor pri krajot od knigava, gi razjasnuva tie pra{awa
i uspe{no go razre{uva vselenskiot problem na grevot.
Zatoa Bog ne go ubil Lucifera vedna{ koga zgre{il,
tuku, kako {to rekovme, mu ostavil prostor i vreme negovata sloboda da se izrazi duri i vo svojot izopa~en oblik, mu
dal mo`nost svoite tvrdewa da gi realizira, da gi iznese na
pokaz pred celata vselena svoite podmolni nameri i pekolni
planovi, mo`nost grevot da se razvie vo najgolema mo`na mera,
da go postigne svojot maksimum i da go poka`e svoeto grdo i
odvratno lice, i koga }e sozree za kone~no uni{tuvawe i iskorenuvawe, koga vo ogneno ezero }e se najdat i Lucifer, i
61
grevot i gre{nicite, toga{ celata vselena }e se pokloni pred
Boga, uviduvaj}i i sfa}aj}i deka Bog pravilno i pravedno
postapil so Lucifera i so grevot.
Napomena: Pra{aweto zo{to Bog go sozdal Lucifera
iako odnapred znael deka }e zgre{i, zo{to ne go uni{til vedna{ koga zgre{il i, isto taka, zo{to gi sozdal Adama i Eva
koga odnapred znael deka }e padnat vo grev, so {to na svoeto
idno potomstvo }e mu nanesat te{ko zlo, }e go doobjasnime
koga }e zboruvame za Bo`jata blagodat.
Vojna na neboto
Koga grevot fatil dlaboki korewa i eskaliral vo golemi razmeri, Bog bil prisilen da go oddale~i Lucifera od
svojot prestol, da go otstrani od svoja blizina. Toga{ toj so
svoite angeli, koi mu iska`ale lojalnost i preminale na
negova strana i pod negovo zname, dignal bunt na neboto i
stapil vo vojna protiv Boga i negovite angeli koi mu ostanale verni i predani, planiraj}i so vojna da gi postigne svoite celi, da izvr{i nebesen pu~, da go urne Bo`jiot poredok i Bo`jeto carstvo, sosila da se dobere do Bo`jiot prestol i sebesi da se proglasi za car, podigaj}i na toj na~in svoe
carstvo vo vselenata - “podobro i popravedno” od Bo`jeto.
Taa vojna na neboto ja gledal vo videnie apostol Jovan.
“I nastana vojna na neboto. Mihael (Hristos) so svoite
angeli zavojuva protiv lamjata. Lamjata, pak, i nejzinite angeli zavojuvaa, no ne odoleaja i ne se najde ve}e mesto za niv
na neboto. Taka golemata lamja, starata zmija, nare~ena |avol
i satana, koj go zaveduva siot svet, be{e isfrlen; be{e frlen
dolu na zemjata, zaedno so negovite angeli... Zatoa, veselete
se nebesa i vie koi `iveete na niv. Te{ko vam, na zemjata i
moreto, za{to |avolot sleze kaj vas so golem gnev, znaej}i deka
ima malku vreme” (Otkrovenie 12,7-9.12).
Neverojatno! Nebesen pu~! Rascep i raspad na nebesnata
monolitnost! Raskol! Vojna na neboto! Dve ogromni nebesni
vojski, divizii, korpusi - pod dve razli~ni znamiwa; dve milionski armii vo sudir! Na ~elo na dvete protivstaveni
armii se Mihael (Hristos) i Lucifer, koj ja zloupotrebil
svojata sloboda i napravil pogre{en izbor, odbral pogre{en
pat i se opredelil za zloto. Toj ne e ve}e onoj blagoroden i
62
mil Lucifer - svetlonosec, sin na zorata, yvezda Denica i
raskrilen heruvim - tuku golema i stra{na lamja, stara zmija, |avol i satana, “odvratno |ubre” (Isaija 14,19), “~ovekoubiec od po~etok, la`livec i tatko na lagata” (Jovan 8,44),
vo ~ie{to srce besnee gnev, zavist, omraza i bezmerna zloba, silnik i voinstveno nastroen, koj do dnoto na du{ata e
proniknat so grev i e izvor na grevot. Toj ja gubi vojnata i,
zaedno so svoite padnati angeli - sega ve}e lo{i duhovi, |avoli i demoni - se isfrleni od neboto i, kako vselenski bezdomnici i banditi, teroristi i diktatori, baraj}i pribe`i{te
vo kosmosot, ja zaposednale na{ata planeta i se nastanile na
nea.
Na{ata planeta - zafatena od po`arot na grevot
Nie, kako ~ove~ki rod, kako lu|e, nao|ame svoe poteklo
vo aktivnosta na bo`estveniot um - sme po~nale kako Bo`ja
misla. Vo eden opredelen mig na ve~nosta Bog re{il da sozdade lu|e spored svojata lika, eden nov rod vo vselenata. Ne
prepu{taj}i ni{to na slu~aj, Bog isplaniral sekoja podrobnost kaj tie slo`eni sozdanija. Za niv prvo sozdal ~udesno
ubava `ivotna sredina, prekrasna planeta so ~udesno ubava
flora i fauna.
Bibliskiot tekst potekloto na ~ovekot go povrzuva
direktno so Boga. “Bog re~e: ‘Da sozdademe ~ovek spored
na{iot lik, spored na{ata sli~nost’... Gospod Bog go oblikuva (go sozdade) ~ovekot od zemniot prav i mu duvna `ivoten
zdiv vo nosalkite. Taka ~ovekot stana `iva du{a. I Gospod
Bog nasadi gradina na istok (raj), vo Edem, i tamu go smesti
~ovekot, kogo go oblikuva... Gospod Bog re~e: ‘Ne e dobro
~ovekot da bide sam; }e mu sozdadam drugar, soodveten nemu.’
... Toga{ Gospod Bog mu nanese dlabok son na ~ovekot i toj
zaspa, pa mu izvadi edno od negovite rebra, a mestoto go
popolni so meso. Od rebroto {to go zede od ~ovekot Gospod
Bog oblikuva (sozdade) `ena i ja dovede pri ~ovekot. Toga{
~ovekot re~e: ‘Toa e koska od moite koski i meso od moeto
meso! Neka bide nare~ena `ena, za{to e zemena od ma`ot’...
Taka Bog go sozdade ~ovekot spored svojot lik, spored
Bo`jiot lik; gi sozdade ma{ko i `ensko” (1. Mojseeva
26,26.27; 2,7.8.18.21-23).
63
Soznanieto deka nas n# sozdal Bog zna~i deka nie ne sme
samo slu~aj - deka ne sme samo kraen proizvod na nekakov nesvesen priroden zakon. Nie sme rezultat na bo`estveno razmisluvawe, analiza i izraz na bo`estvenata sloboda, na negovata sila i qubov. Taa bo`estvena namera mu dava visoka vrednost na ~ove~kiot rod i neraskinlivo n# povrzuva so Boga,
stavaj}i n# vo odnos Sozdatel-sozdanie. Toa zna~i deka nie
mo`eme da imame zaednica so nego.
Kako {to }e bide objasneto podocna koga }e zboruvame
za nebesnoto Trojstvo, pluralnosta na li~nosta vnatre vo
Bo`estvoto ni otkriva deka Bog e dru{tveno su{testvo, pa
ottamu zaedni{tvoto pretstavuva del na negovata su{tina.
Toa {to se sozdadeni spored Bo`jata lika lu|eto gi definira
kako dru{tveni su{testva koi postojat vo zaednica so drugi. Prv dru{tven odnos {to go vospostavil Adam bil odnosot so Boga. Tvorecot vdahnal `ivoten zdiv vo negovite nozdri i prviot ~ovek stanal `ivo su{testvo. Tuka ne stanuva
zbor za bo`estven `ivot, tuku za sozdaden `ivot. Koga Adam
gi otvoril svoite o~i, negoviot mozok ja registriral prvata slika, slikata na Boga. Dvete li~nosti dolgo se posmatrale edna so druga me|u sebe vo Edemskata gradina (vo rajot), i
se soedinile vo najsjajna zaednica na koja ~ove~kite su{testva koga bilo $ pristapile.
I prviot dru{tven odnos na Eva ne bil ostvaren so Adama, tuku so Boga. Tvorecot go uspal Adama ne zato {to ne sakal toj da po~uvstvuva bolka pri “operacijata”, tuku Eva da
go u`iva istoto predimstvo kako i toj, imeno najprvo da iskusi zaednica so Boga, pa duri potoa so Adama. Radosta {to proizleguva od postojanata i nepre~ena zaednica so Boga ~ove~kite su{testva gi izdeluva od ostanatiot sozdaden svet. Bog
planiral taa zaednica so lu|eto {to gi sozdal i taa radost
{to proizleguva od nea za niv da traat ve~no. Me|utoa, otkako na{le upori{te na na{ata planeta Zemja, satanata i
negovite demoni na nea go prenele grevot so site negovi
stra{ni posledici, pretvoraj}i go na toj na~in na{iot svet
vo pekolno mesto za `iveewe. Poa|aj}i im od raka da go inficiraat umot na Adama i Eva i da go vsadat grevot vo nivnoto
srce, tie uspeale preku niv da go zarazat celoto ~ove{tvo
so ovaa smrtonosna bolest, od koja nema drug lek osven krvta
na na{iot Spasitel Isus Hristos.
64
Zna~i, vo svojot bunt protiv Boga gi vovlekle i na{ite
prvi roditeli, praroditelite, stavaj}i gi i niv pod svoeto
krvavo zname protiv Boga. Za taa cel satanata se poslu`il
so zmijata koja najverojatno od po~etok bila najubavo i najprivle~no `ivotno za Eva, mo`ebi nejzino omileno galeni~e so krilja so koe se dru`ela. I tokmu zatoa satanata vlegol vo nea i nea ja odbral kako medium ili posrednik od koj
$ se obratil na Eva, odnosno na `enata:
“Zmijata be{e polukava od site polski `ivotni {to gi
sozdade Gospod Bog. Taa $ re~e na `enata: ‘Vistina li Bog
vi rekol deka ne smeete da jadete od nitu edno drvo vo gradinata?’ @enata $ odgovori na zmijata: ‘Nie smeeme da jademe
plodovi od drvjata vo gradinata. Samo za plodot na drvoto
{to e srede gradinata Bog re~e: Ne jadete od nego! I ne dopirajte go, za da ne umrete!’”
Idejata za sloboda ili za sloboden izbor me|u dobroto
i zloto, me|u smrtta i ve~niot `ivot, isplovila na povr{ina
vo seta svoja sila i ubavina koga Bog im zapovedal na Adama
i Eva da ne jadat od edno drvo vo gradinata. Taa zapoved im
dala mo`nost slobodno da odberat ili ve~en `ivot, ili ve~na smrt.
Kako {to e poznato od bibliskiot izve{taj, Adam i Eva
do{le vo postoewe bez da im se dade sloboda da odberat dali
da bidat sozdadeni ili ne. Toa bila logi~na nemo`nost. Nivnata sloboda se pojavila duri otkako bile sozdadeni, i toa
vo vid na izbor. Adam i Eva na raspolagawe imale samo dva
izbora, ne pove}e: samo `ivot i smrt. No Tvorecot navistina im dal mo`nost slobodno da izberat postoewe ili nepostoewe, {to zna~i slobodno da go prifatat darot na `ivotot
ili da se vratat vo ni{to`nost ili vo nepostoewe. Bog sakal
tie da odberat `ivot, pa ottamu kolku {to mo`el posilno
naglasil deka Toj, dokolku se odlu~at za smrtta, }e go prifati nivniot izbor i deka tie “sigurno }e umrat”.
O~igledno e deka, ako go otfrlat Bo`jiot dar, toa }e
zna~i deka }e go prezrat Boga, i toa bi bilo bunt, no Toj bil
podgotven da ja prifati nivnata odluka. Vo sprotivno, Bog
bi gi nateral ve~no da `iveat na na{ata planeta kako robovi, bez nivna soglasnost. Ova n# vodi do zmijata:
“A zmijata (satanata preku zmijata) $ re~e na `enata:
‘Ne, vie nema da umrete! Tuku Bog znae deka, vo onoj den koga
65
}e jadete od nego, }e vi se otvorat o~ite i vie }e bidete kako
Boga, raspoznavaj}i go dobroto i zloto.’ @enata vide deka
drvoto e dobro za jadewe, prijatno za o~ite i posakuvano zaradi mudrost, skina od plodot i go izede, pa mu dade i na svojot ma` i toj go izede. Toga{ im se otvorija o~ite i vidoa
deka se goli ... i se skrija, ma`ot i `enata, pred Gospoda
Boga, me|u drvjata vo gradinata” (1. Mojseeva 3,1-8).
Padot na Lucifera e za~nat so negovata `elba da bide
Bog. Sega ista `elba uspeal da razgori i kaj Eva: “I vie }e
bidete kako Boga!” I uspeal vo toa. Eva ja prifatila negovata laga i zgre{ila, a so nea i Adam, stanuvaj}i na toj na~in
gre{nici i vnesuvaj}i go vo svetot grevot kako grev so negovite stra{ni razorni posledici so vselenski dimenzii.
Zmijata koja, po padot vo grev, od najomileno stanala najodvratno `ivotno, vsadila vo ~ove~kiot um misla deka Tvorecot go spre~uva ~ove~kiot razvoj, ograni~uvaj}i gi ~ove~kite
su{testva i sveduvaj}i go nivniot `ivot samo na `ivot kako
sozdanija i ni{to pove}e. Zatoa Adam i Eva go otfrlile gospodarstvoto na Tvorecot i kako slobodni su{testva napravile pogre{en izbor, zaludno baraj}i nezavisnost, so {to stanale robovi na izopa~enata satanska sila koja dejstvuvala
protivstavuvaj}i mu se na Boga, sila koja gi turnala vo najcrno ropstvo - vo grev. Prvata bra~na dvojka nosela vo sebe
sram poradi porazot. Vo Stariot zavet poimot “gol”, “goli”,
i sramot, imaat posebno zna~ewe vo kontekstot na porazot.
Golotata go simbolizirala ropstvoto. Vo stariot svet postoela voobi~aena praktika porazenite vojski - voenite zarobenici - da se prisilat goli i osramoteni da odat do gradot
na pobedni~kiot car (Isaija 20,4).
Za Adama i Eva ~itame: “Toga{ (koga zgre{ile) na dvajcata im se otvorija o~ite i vidoa deka se goli” (1. Mojseeva
3,7). Nivnata golota upatuva na faktot deka tie bile porazeni od neprijatelot (satanata) i stanale voeni zarobenici,
so {to na svoeto potomstvo, na ~ove{tvoto, vo nasledstvo mu
ja predale i prenele svojata golota - grev, ropstvo na grevot,
zarobenici na satanata.
“I taka grevot vleze vo svetot preku eden ~ovek (preku
Adama), a preku grevot smrtta”, a “plata za grevot e smrt”,
“taka smrtta premina na site lu|e bidej}i site zgre{ija”
(Rimjanite 5,12; 6,23).
66
Taka satanata ja uzurpiral na{ata planeta, na koja se vee
negovoto zname, i ja pretvoril vo krvav poligon kade {to go
razviva i usovr{uva svoeto ubistveno oru`je, grevot, podigaj}i na nea svoe carstvo - kako {to tvrdel - mnogu, mnogu
“poubavo”, “popravedno” i “posre}no” od Bo`jeto; vospostavuvaj}i svoj prestol na na{ata zemja i proglasuvaj}i se sebesi za “vladetel na ovoj svet” (Jovan 12,31), “bog na ovoj svet”
(2. Korin}anite 4,4); site carstva na svetot, “seta vlast i seta
nivna slava, mene mi se predadeni - veli satanata - i jas gi
davam komu {to sakam” (Luka 4,5).
No, kolku “poubavo”, “popravedno” i “posre}no” e carstvoto na satanata od Bo`jeto carstvo gledame nie `itelite
na ovaa planeta a, zaedno so nas, i celata vselena. Gledame i
slu{ame nevideni i ne~ueni stravotii, nesre}i od sekakov
vid, stra{ni i najstra{ni, gledame vojni, krvoprolevawe,
smrt...
Zatoa {to ne poslu{a, “zemjata }e bide prokleta poradi tebe”, mu veli Bog na Adama. “So maka }e se hrani{ od
nea s# do krajot na svojot `ivot! Taa }e ti ra|a trwe i troskot, a ti }e jade{ polski rastenija. So pot na svoeto ~elo
}e jade{ leb dodeka ne se vrati{ vo zemjata od koja si zemen,
za{to si prav i vo prav }e se vrati{” (1. Mojseeva 3,17-19).
Ete, toa i takvo e carstvoto na satanata, na kogo Bog mu
dade pravo da bira - i izbra - i ne go zapre vo negovite podmolni pohodi da gi zarazi i drugite sozdanija so grevot, tuku
mu dade mo`nost da gi realizira svoite tvrdewa, so {to go
sogoli, celosno go obelodeni i go prika`a vo vistinska svetlina pred site `iteli na vselenata.
Namesto vetenata “sloboda”, satanata svoite privrzanici gi strupolil vo te{ko ropstvo, pretvoraj}i gi vo robovi
na grevot, “koi zaradi stravot od smrtta, cel `ivot bea vo
ropstvo”, za{to “sekoj {to pravi grev - {to gre{i - rob mu
e na grevot” (Evreite 2,15; Jovan 8,34; Rimjanite 6,17).
Grevot kako kategorija
Vo Biblijata se koristat razli~ni zborovi i izrazi za da
se objasni poimot grev. ]e gi navedeme onie koi naj~esto se
upotrebuvaat vo dvata zaveta, }e go objasnime nivnoto zna~ewe
i }e nabroime nekolku stihovi vo koi tie se spomnuvaat.
67
1. Nepravda (adikia): “Sekoja nepravednost e grev” (1. Jovanovo 5,17; Rimjanite 1,18; 2. Petrovo 2,15) - Ovoj zbor ne
se odnesuva prvenstveno na nekoja gre{na postapka, tuku na
na{ata postojana gre{na sostojba, na na{ata gre{nost. “Da,
gre{en sum od ra|awe, gre{en otkako majka mi me za~na.”
“Site zgre{ija i li{eni se od Bo`jata slava.” “Oh, gre{en
li narod, lu|e zagazeni vo zlo, zlostorni~ki rod, rasipani
sinovi... Celata glava e bolna, srceto iznemo{teno, od glava do petici nikade zdravo mesto, tuku povredi, sinila, otvoreni rani, ni o~isteni, ni prevrzani, ni zabla`eni so maslo” (Psalm 51,5; Rimjanite 3,23; Isaija 1,4-6).
2. Hamartia, grevot nare~en kako grev. Ovoj zbor vo gr~kiot original bukvalno zna~i “proma{uvawe na celta” i se
odnesuva na na{ite gre{ki mereni vo odnos na Bo`jiot ideal. “Plata za grevot e smrt.” “Nema ~ovek koj ne gre{i.” “Lu|eto stanaa razvratni, delata im se gnasni, nitu eden od niv
dobro ne pravi. Site zastranija, site se izrodija, nema dobar,
nema primeren - nitu eden edinstven” (Rimjanite 6,23; 2.
Dnevnikot 6,36; Psalm 14,1.3). Ja obele`uva ~ove~kata odluka koja e vo neprijatelski odnos so Boga (Jovan 19,11; 1. Jovanovo 1,8).
Apostol Pavle vodi o~ajna borba so grevot so koj e proniknat do sr`ta na svoeto bitie: “Ne go pravam ona {to go
sakam, tuku go pravam tokmu ona {to go mrazam... Zna~i, ne
sum jas onoj {to go pravi toa, tuku grevot koj `ivee vo mene.
Imeno, znam deka nikakvo dobro ne `ivee vo mene, odnosno
vo moeto telo, za{to `elba za dobro ima vo mene, no ne i
sila za da go pravam toa. Dobroto {to go sakam ne go pravam, tuku go pravam zloto, {to ne go sakam. A ako go pravam
ona {to ne go sakam, ne go pravam ve}e jas, tuku grevot koj
`ivee vo mene. I taka, otkrivam eden zakon koj e vo mene,
koj koga sakam da pravam dobro - zloto e prisutno. Vistina,
se slo`uvam so mojot vnatre{en ~ovek deka nao|am naslada
vo Bo`jiot zakon, no gledam drug zakon vo moite organi, koj
vojuva protiv zakonot na mojot um i me zarobuva pod zakonot
na grevot {to e vo moite organi. Beden ~ovek sum jas! Koj }e
me spasi od ova smrtno telo!” (Rimjanite 7,15-24).
3. Anomia - navestuva namera ili prekr{ok na zakonot
(nomos), i toa e zbor od koj proizlegol zborot “bezzakonie”
vo 1. Jovanovo 3,4 (Matej 7,23; Evreite 1,9). Zna~i, toa e pre68
stap, kr{ewe na zakonot ili bezzakonie. - “Ne, ne e prekratka
Gospodovata raka za da spasi, nitu uvoto mu zagluvna za da ne
~ue, tuku va{ite bezzakonija ve razdelija od va{iot Bog.
Va{ite grevovi go skrija negovoto lice i Toj ve}e ne ve slu{a.” “Site stanavme ne~isti, a seta na{a pravednost kako
izvalkana obleka. Site nie otpadnavme kako lisja i na{ite
bezzakonija n# odnesuvaat kako veter.” “Sekoj {to pravi grev,
pravi bezzakonie (go prekr{uva Bo`jiot zakon), za{to grevot e tokmu toa: prekr{uvawe na zakonot” (Isaija 58,1.2; 64,6;
1. Jovanovo 3,4).
Zna~i, ako prestapuvame, gazime ili kr{ime koja bilo
od Desette Bo`ji zapovedi, toa e grev, toa e bezzakonie i nie
gre{ime i gre{nici sme ili bezzakonici, i pred Boga }e
odgovarame kako gre{nici, a plata za gre{nikot, “plata za
grevot e smrt” (Rimjanite 6,23), i bidej}i “site zgre{ija”
(Rimjanite 3,23), site sme osudeni na smrt.
4. Hatat - “proma{ena cel”, “proma{ena meta” - (3. Mojseeva 5,5; Psalm 51,4).
5. Awon, prevedeno kako “nepravda”, so osnovna ideja za
ne~esnost, nevistinitost i izopa~enost (1. Mojseeva 15,16;
Isaija 43,24).
6. Pesha - zna~i svesno, namerno prekr{uvawe na normi
ili avtoritet. Toa e pobuna protiv Boga i ponekoga{ se
preveduva kako izvrtuvawe (Isaija 1,2; Amos 4, 4).
7. Resha - bukvalno zna~i “bez harmonija”, “labavost”.
Ovoj zbor ja nosi vo sebe idejata za rasipanost (1. Mojseeva
18,23; 2. Mojseeva 23,1).
8. Parokoe - bukvalno zna~i “propu{tawe da ~ue”, ili
“nepodgotvenost da se ~ue” i ~esto se preveduva kako “neposlu{nost” (Rimjanite 5,19; Evreite 2,2).
9. Paraptoma - obi~no zna~i gre{ka, krivica, pad. Voobi~aeno se preveduva kao “grev”, ili “gre{ewe” (Matej 6,14;
Rimjanite 4,25).
69
KADE E BOG KOGA NEVINI STRADAAT?
Vo Biblijata ~itame prekrasni vetuvawa {to im gi dava
Bog na pravednite deka }e u`ivaat negova visoka za{tita i
pomo{ koga svetot go poga|aat te{ki zla i koga gre{nite
ginat. Me|utoa, fakt e deka sekoga{ ne e taka. Surovata
`ivotna stvarnost poka`uva deka ~esto i nevini stradaat
zaedno so gre{nite. I toa e najma~noto vo `ivotot da se
objasni, najlo{o i najte{ko pra{awe na koe mo`e da se odgovori. Okolu ova pra{awe imal dilema i najmudriot ~ovek,
Solomon: “Na site isto im se slu~uva: i na pravednite i na
gre{nite; kako na dobrite i ~istite, taka i na ne~istite;
isto im e i na dobrite i na gre{nite, i na onie koi se zakolnuvaat, kako i na onie koi od strav ne se kolnat. - Nepravedno e ova {to se slu~uva pod sonceto: na site isto da
im se slu~uva” (Propovednik 9,2.3).
Da, “nepravedno e ova {to se slu~uva pod sonceto: na site
isto da im se slu~uva” - “isto i na pravednite i na gre{nite,
i na ~istite i na ne~istite” - `ol~no reagiraat iljadnici
lu|e vo cel svet. Ako e Bog praveden, velat tie, toga{ zo{to
Toj ne napravi razlika me|u gre{nite i pravednite ovde na
zemjava? Zo{to dozvoluva ~esto da stradaat i nevini lu|e?
Vulkan zatrupuva grad so site negovi `iteli i vo zaedni~ka
grobnica pribira najgolemi gre{nici, homoseksualci, sodomci, zlostornici, kriminalci, ubijci, zaedno so nevini lu|e
- so `eni, deca i cical~iwa, zaedno so onie koi iskreno mu
slu`ele na Boga i ja vozdigale negovata milost. Zar toa ne e
svirepa nepravda? Silen zemjotres, poplava ili nekoja druga
katastrofa, ostava zad sebe pusto{, uni{tuvaj}i zaedno so
gre{nite i iljadnici nevini lu|e. Nepravedno, grozno, odvratno! Zo{to?
Milioni nevini ma`i, `eni i deca, vo koncentracionite logori vo Evropa, ~ij{to `ivot zavr{il vo gasni komori,
70
`rtvi na naludni~avite idei na eden diktator i na nekolkumina negovi istomislenici, pekale pred Boga da gi izbavi,
no nivnite molitvi kako da dopirale samo do pred portata
na Bo`jiot prestol tri pati zaklu~ena. Kade si, Bo`e? Zar
ne gi gleda{ ovie stravotii, ovoj pekol niz koj pominuvame?
Zo{to si mu dozvolil na ovoj diktator da postapuva taka so
nas? Zar nie ne sme tvoi deca, tvoi sozdanija, zar nie ne sme
~ove~ki su{testva so ~ove~ko dostoinstvo?
Istite pra{awa na Boga mu gi postavuvale i bezbroj
milioni nevini lu|e ~ij{to `ivot mizerno zavr{il vo mo~uri{tata na sibirskite tajgi i vo ekstremno studenite predeli za vreme na Stalinovite ~istki i na bezbrojnite milioni nevini `rtvi vo Kina za vreme na vladeeweto na terorot
na Mao Yedung, a i da ne zboruvame za onie iljadnici `eni
vo Kamboxa, {to ve}e gi spomenavme, ~ij{to vid seknal, ne
mo`ej}i da gi gleda stra{nite grozomorni sceni predizvikani isto taka od naludni~avite idei na diktatorot Pol Pot
koj uni{til polovina od svojot narod. Se ~ini nivnoto pekawe kako da ne doprelo do Bo`jite u{i.
Vo minatite vekovi, milioni nevini hristijani, verni
i predani Bo`ji slugi, za vreme na rimskite cezari, a podocna, pod naletite na srednovekovnata “hristijanska” katoli~ka inkvizicija, gi polo`uvale svoite `ivoti progonuvani
kako divi yverovi po planini i pe{teri, par~osuvani i ~ere~eni na spravi za izma~uvawe, rastrgani od lavovi i ku~iwa
vo arenite i amfiteatrite nasekade niz “hristijanska” Evropa, vo koi iljadnici bezo~ni “lu|e” u`ivale vo nivnite maki
i se nasladuvale posmatraj}i gi tie, za nas odvratni gletki;
drugi iljadnici nevini, spaluvani na loma~i i obezglavuvani
na gilotina, ginele za Boga, za Hrista. Se pra{uvame: Zo{to,
Gospode? Zar moralo taka da bide? Ako tie bile tvoi slugi
koi verno ti slu`ele, zar ne si mo`el da gi za{titi{ od
spoulavenite progonuva~i i xelati? Zo{to tolku mizerno i
grozno da go zavr{at svojot `ivot?
Pijan voza~ naletuva so kamion na lesna kola so dvajca
mladenci koi trgnale na pat da go pominat medeniot mesec.
Kolata e sma~kana, mladencite se mrtvi, a pijaniot voza~
`iv. Prekinata e idilata na dvajca mladi nevini lu|e i skinati se ni{kite {to vodele vo sigurna sre}na idnina. Nepravda! Bo`e, kade si?
71
Jadosana majka, od ~ii{to pregratki smrtta grubo i nasilno $ go ottrgnuva najmiloto nevino su{testvo, bebeto, ili
pak ra|a bebe zaboleno od rak, od leukemija ili od sida, vo
svojot o~aj glasno pra{uva: “Gospode, srceto mi go glamnosa,
`ivotot mi go zapusti! Zo{to?”
Bezbroj nevini, gladni, bedni, bolni, obespraveni i jadosani, legnuvaat bez nade` vo podobro utre. Legnuvaat vo mrak
i so mrak vo srceto, a stanuvaat vo magla i so magla vo umot.
Vo svoite teglilni maki pra{uvaat: Zo{to, i do koga, Gospode?
I taka bi mo`ele da mu postavuvame mnogubrojni pra{awa
na Boga za bezbrojnite o~igledni nepravdi so koi se soo~uvame
sekojdnevno vo `ivotot i da mislime deka Bog e sadist koj u`iva
vo pekolnite maki niz koi pominuvaat pravednite zaedno so
gre{nite, nevinite zaedno so zlostornicite; da mislime deka
Bog e mnogu daleku od nas, deka ne gi slu{a na{ite molitvi i
ne gi gleda na{ite maki i stradawa, ne gi gleda nepravdite {to
se pravat na ovaa zemja; deka Toj u`iva vo visok komfor nekade
na neboto, opkru`en so milioni angeli koi postojano go slavat i deka nemu ne mu e gri`a za mizerijata {to ja podnesuvaat
na ovaa zemja, za `al, i nevinite, deka ednostavno e ne~uvstvitelen i nezainteresiran za nas.
Za sre}a, na{iot Bog, bibliskiot Bog, ne e takov. Toj
ne e sli~en na Buda koj so skrsteni noze i race, so zaklopeni
o~i, so odvaj zabele`liva nasmevka na usnite, so otsuten pogled, dejstvuva izdeleno od ~ove~kite stradawa, koj e otsuten
od scenata na zbidnuvawata na ovoj svet. Spored Buda, ~ovekot
mora da se ostavi sam da se spravi so stradawata, bez nikakva pomo{ nitu otstrana nitu ozgora, bidej}i toj mora da strada. Stradawata mu se kazna za grevovite od prethodniot `ivot i pri toa na stradalnikot ne treba nikoj da mu podava raka nitu na koj bilo na~in da mu olesni. Toj sam mora niz stradawata da si sozdade podobri pozicii za sledniot stepen na
`ivot vo ramkite na karmi~kiot zakon na reinkarnacijata.
Kako {to rekovme, na{iot Bog, bibliskiot Bog, ne e
takov. To~no e toa deka Toj “`ivee vo nepristapna svetlina”, deka “nebesata ni nebesta nad nebesta ne mo`at da go opfatat”, deka ima svoj prestol na neboto {to go videl prorok Isaija i {to go opi{uva vo svojata proro~ka kniga: “Go
vidov Gospoda kako sedi na visok i vozvi{en prestol. Skutovite na negovata pla{tenica go ispolnuvaa hramot. Nad
nego stoeja serafimi; sekoj ima{e po {est krilja: dve kril72
ja za da go zasolni liceto, dve krilja za nozete, a so dve krilja
leta{e. I si velea eden na drug: ‘Svet! Svet! Svet e Gospod
nad voinstvata! Seta zemja e polna so negovata slava!’ Si
rekov: ‘Te{ko mene, propadnav, za{to sum ~ovek so ne~isti
usni, `iveam sred narod so ne~isti usni, a moite o~i go vidoa Carot, Gospoda nad vojskite!’” (1. Timotej 1,16; 1. Carevite 8,27; Isaija 6,1-5).
Vo Getsimanija i na Golgota Isus dava odgovor
na site ma~ni pra{awa {to zbunuvaat
Da, to~no e deka “Gospod sedi na visok i vozvi{en prestol”. No istiot toj Gospod Isus Hristos - gledaj}i gi stradawata i patilata na svoite ~ove~ki su{testva zafateni od
viorot na grevot, re{il da go napu{ti neboto i dobrovolno
da se li{i od site privilegii i predimstva {to gi u`ival
tamu, i slegol na na{ata zemja da se vme{a vo kobnata sudbina na ~ove{tvoto i na ~ovekot da mu podade raka, da go izbavi
od kalta na grevot, negovite noze da gi postavi na cvrsta karpa i negoviot `ivot da go prenaso~i kon slavna idnina.
Apostol Pavle ni ka`uva: “Mislete vo sebe kako {to
misle{e i Isus Hristos: koj, iako be{e vo Bo`ji lik, ne go
smeta{e kako ne{to prigrabeno toa {to be{e ednakov so Boga,
tuku samiot se li{i od taa ednakvost, zemaj}i lik na sluga,
stanuvaj}i sli~en na lu|eto. I otkako stana sli~en na ~ovek,
Toj se ponizi samiot sebesi i stana poslu{en do smrt, duri
do smrt na krst” (Filipjanite 2,5-8).
Ne postoel drug na~in da $ se pomogne na na{ata planeta i na nejzinoto gre{no ~ove{tvo zafateno od po`arot na
grevot, drug na~in za negovo gasewe. Ne postoel drug pat osven onoj koj vodel preku negovoto voplotuvawe vo utrobata
na Marija i preku Getsimanija i Golgota. Bog Otecot i Hristos toa go storile od qubov kon nas gre{ni za da ni pomognat da se izbavime od grevot i stradawata.
“Za{to Bog tolku go milee svetot, {to go dade i svojot
edinoroden Sin, za nieden koj veruva vo nego da ne zagine,
tuku da ima `ivot ve~en” (Jovan 3,16).
Bog go milee ovoj svet, Hristos go milee ~ovekot i zatoa
do{ol od neboto da mu pomogne.
Svetata kniga na islamot, Koranot, naglasok stava vrz
edinstvenosta na Boga, vrz negovata transcendentnost, vrz negovata sila i gospodarstvo nad s#. Spored Koranot, Bog (Alah)
73
e `iv, ve~en, najvozvi{en, bezmeren, sovr{en, gospodar, svet
daritel na mir, ~uvar na verata, staratel, silen, semo}en,
mudar; Toj e Gospod, tvorec, za~etnik, pri~ina za s# {to postoi; s# {to e na zemjata i na neboto nemu mu oddava slava...
O~igledno e deka pri opi{uvaweto na Bo`jata semo} nad
svoite sozdanija Koranot ne {tedi superlativi. Me|utoa,
interesno e da se zabele`i deka od bezbrojnite imiwa {to
go opi{uvaat Boga, Koranot nitu so edno ime ne go prika`uva kako Bog na qubov.
Spored u~eweto na islamot, Bog samo oddaleku ja objavuva svojata volja. Toj na lu|eto im se obra}a od neizmerno
golemo rastojanie, za ognot na ~ove~kite stradawa i bezzakonija da ne go valkaat negoviot lik. Bo`jata qubov kon svetot, onaka kako {to e sfatena vo islamskiot lik na Tvorecot, ne podnesuva `rtva. Vo dekemvri muslimanskiot svet
slavi no} na molitva. Taa no} Bog se spu{ta od sedmoto na
prvoto nebo koe{to e najblizu do zemjata. Toga{ Toj e tolku
blizu do lu|eto, {to gi slu{a site nivni molitvi. I ako eden
pravoveren musliman ja pomine ovaa no} na molitva, negovite molitvi }e bidat ispolneti.
Toa e razbirliva i ubava slika. No, kako hristijani, da
si postavime pra{awe: Zar prvoto nebo navistina e poslednoto skalilo do koe se pribli`uva Bo`jata qubov do ~ovekot? Zar taa ne sleguva u{te podolu i u{te poblizu do nas
gre{nite lu|e?
Vo islamot tokmu ovoj obid, so koj se utvrduva granicata na Bo`jata qubov i na negovata sloboda, e besmislen. Islamot gi osuduva hristijanite {to nedovolno vnimavaat na
nedoseglivosta na Boga, ne vnimavaat na faktot deka Bog e
nedolovliv. I navistina treba da se pazime na{ite ~ove~ki
ograni~uvawa da ne mu gi pripi{uvame na Bezgrani~niot.
Me|utoa, zar muslimanskoto tvrdewe deka Bog ne mo`e da
stane ~ovek ne e somne` vo Bo`jata sila? Od kade toa silno
ubeduvawe kaj islamskiot svet deka Bog navistina ne mo`e
da stane ~ovek? Ne e mo`no na qubovta da $ se stavi pregrada i da se ka`e deka preku taa granica na qubovta Bog nikoga{ ne }e smee da saka, da qubi. Bog e sloboden svoite sozdanija da gi saka onolku kolku {to saka tokmu zatoa {to e Bog!
Iako bibliskiot Bog e nezavisen od svoite sozdanija i
ne e ograni~en od vremeto i prostorot, iako, kako {to rekovme, nego ne mo`at da go “opfatat nebesata ni nebesata nad
74
nebesata”, sepak, Toj ima roditelsko, tatkovsko srce koe
vistinski i nesebi~no saka, srce prepolno so qubov doka`ana
na delo: “Nikoj nema pogolema qubov od ovaa: da go polo`i
svojot `ivot za svoite prijateli.” “No Bog ja poka`uva svojata qubov kon nas so toa {to Hristos umre za nas dodeka
u{te bevme gre{nici” (Jovan 15,13; Rimjanite 5,8).
Negovata qubov ne samo {to zela ~ove~ka lika, Toj ne
samo {to izgledal kako ~ovek - tuku Toj stanal ~ovek. I negovata qubov kon nas odela do kraj, do poslednata to~ka, do
celosna predanost sebesi, do celosno samootka`uvawe, do
`rtva i smrt. Evangelskiot Bog e qubov; Toj ne samo {to qubi, tuku samiot Toj e qubov. Toj ne samo {to ima qubov, tuku
samiot Toj e qubov. Toj ne samo {to se potvrduva vo qubovta, tuku samiot Toj e qubov. “Bog e qubov” (1. Jovanovo 4,8).
Zna~i, “prvo nebo” do koe se spu{ta Bo`jata qubov e
dnoto na vselenata, na{ata obezli~ena gre{na planeta; toa
e grdoto gre{no srce na ~ove~kite su{testva kade {to taa
proniknuva i sodomcite gi ~isti od site gnasotii i, od
odvratni gre{nici, pravi ~esni lu|e so povrateno ~ove~ko
dostoinstvo, vra}aj}i im go vistinskoto, zagubenoto mesto
me|u semejstvoto na bezgre{nite svetovi na vselenata.
Za Hristovite stradawa*
Malku pove}e za Hristovite poni`uvawa, za negovite
isku{enija i stradawa niz koi pominal na ovaa zemja, malku
pove}e za zaedni~kite pateki po koi, zaedno so nego, pominuvaat i bezbrojnite milioni nevini koi stradale i stradaat
od istite pri~ini kako i Toj:
“Be{e prezren, otfrlen od lu|eto, ~ovek na bolkata,
sviknat na stradawata, od kogo sekoj ja vrti glavata, be{e
prezren, i za ni{to go smetavme. A Toj gi ponese na{ite
bolesti, gi zede vrz sebe na{ite bolki, dodeka nie smetavme
deka Bog go bie i go poni`uva. Za na{ite prestapi be{e proboden, sotren za na{ite bezzakonija. Kaznata za na{iot mir
padna vrz nego i preku negovite rani nie se iscelivme. Site
nie talkavme kako ovci, i sekoj ode{e po svoj pat. A Gospod
gi natovari vrz nego bezzakonijata na site nas. Go izma~uvaa,
a Toj ne se brane{e, i ne ja otvori svojata usta. Go odvedoa
kako jagne na klawe; kako ovca, nema pred onie {to ja stri`at, ne ja otvori svojata usta” (Isaija 53,3-7).
75
Toa se Hristovite maki, negovite neiska`livi stradawa {to gi podnel na ovaa zemja kako najgolem gre{nik, no
ne za svoi grevovi, za{to toj bil praveden, tuku natovaren
so na{ite grevovi, so bezzakonijata na celoto ~ove{tvo.
Go izma~uvaa nego, nevin - kako i milioni drugi nevini be{e prezren, otfrlen, proboden, sotren, go odvedoa kako jagne
na klawe, no Toj ne ja otvori svojata usta, ne se `ale{e, ne
pra{a: Gospode, kade si, zar ne gleda{ {to pravat so mene?
Nevinite {to stradaat svoite stradawa treba da gi
soobrazat so Hristovite stradawa, a i samite da se soobrazat
so Hrista.
Vo Getsimanija (gradina vo podno`jeto na Maslinskata
gora sproti Erusalim), koga Hristos ja piel `ol~kata {to
ja pijat site koi stradaat, koga se prelevala ~a{ata na bezzakonieto i koga nad nego se nadvisnal grevot na cel svet kako
temen oblak, kako ogromen planinski masiv, zakanuvaj}i se
da go sma~ka i nego i celoto ~ove{tvo {to go sozdal, Hristos o~ajno izviknal: “O~e moj, ako e mo`no, neka me odmine
ovaa ~a{a, no ne kako {to sakam jas, tuku kako {to saka{ ti!
... I povtorno otide i se pomoli, velej}i: ‘O~e moj, ako ne e
mo`no da me odmine ovaa ~a{a, da ne ja pijam, neka bide tvojata volja’” (Matej 26,38-42).
O~e moj, ~a{ava {to mi ja dava{ da ja pijam premnogu e
gor~liva, premnogu e bigorna, veli Isus. Mo`e li taa da me
odmine, da me zaobikoli, da ne ja pijam? - Za `estokosta na
bitkata {to se vodela vo negovata du{a vo Getsimanija, kade
{to donel kone~na odluka da odi na krst i dokraj da ras~isti
so grevot i kone~no na gre{nicite da im ovozmo`i spasenie
i `ivot ve~en vo negovoto carstvo, svedo~at i drobnite kapki krvava pot {to izbivale od negovoto ~elo i se trkalale
niz negovoto lice. “A koga se najde vo pretsmrtni maki, se
mole{e u{te pousrdno, a potta mu prilega{e na kapki krv
{to pa|aa na zemjata” (Luka 22,44).
Utredenta Hristos e raspnat na krst. - Sramna i grozna
smrt so neiska`livi bolki, postra{na od smrt vo gasna komora, pogrozomorna od smrt na loma~a i gilotina. Sramna
bidej}i na krst bile raspnuvani najgolemite zlostornici vo
toa vreme napolno goli, izlo`eni na pogledite na javnosta
i na nivnite najbliski rodnini - majka, tatko, bra}a, sestri,
tetki, kom{ii, poznati i nepoznati... Hristos - prethodno
nepravedno osuden i od duhovnite i od svetovnite vlasti, od
76
najvisokite sve{tenici i od Pilata, do krajni mo`ni granici poni`en, plukan, tepan, predmet na podigravki na najvulgarniot xgan, so trnov venec na glavata, so te`ok krst na ple}ite, se teteravi kon Golgota; so sramna gletka za okolinata i so odzemeno ~ove~ko dostoinstvo - e raspnat me|u dvajca
zlostornici. Pravednik, nevin, visi me|u dvajca zakoraveni
gre{nici, ubijci, kriminalci, teroristi...
Gospode, kade si, srceto mi go glamnosa, `ivotot mi go
zapusti, me zabradi vo crnina - o~ajno i nemo}no vikaat iljadnici majki do dnoto na du{ata o`alosteni za svoite deca,
`rtvi na najrazli~ni nesre}i, pekaj}i pred Boga za odgovor
- a odgovor nema!
Gospode, zar ne gleda{ {to pravat so nas? - `alno pra{uvaat milioni nevini lu|e, `rtvi na najrazli~ni odmazdi, izma~uvawa, na najodvratni kole`i, vojni, pri {to nivnite obezli~eni mrtvi tela so buldo`eri gi zapretuvaat vo zaedni~ki grobnici ili pak gi kremiraat. Pra{uvaat - a odgovor nema.
Odgovor nema i za Hrista. Vo Getsimanija Toj peka pred
Boga da go odmine, da go zaobikoli premnogu gor~livata ~a{a, ako e mo`no da ne ja pie. Odgovor i olesnenie nema. Mora
do posledna kapka da ja pie ~a{ata na grevot i bezzakonijata
na gre{nicite, inaku spasenie za niv nema. Nekoj mora da go
prezeme grevot od niv i da umre za nivnoto bezzakonie, inaku tie, gre{nicite, }e umrat za ve~ni vremiwa. Bremeto na
grevot {to e natovareno vrz negoviot grb e premnogu te{ko
za nego i Toj bara pomo{, bara poddr{ka, potkrepa, a pomo{
i poddr{ka nema od nikade. Negovite najbliski, u~enicite,
go napu{tile i se razbegale.
Na krstot mu se obra}a na Otecot, nadevaj}i se deka od
nego }e dobie pomo{ i poddr{ka, no, namesto pomo{ - apsolutna osamenost. Namesto odgovor na o~ajnoto pra{awe
“Bo`e moj, Bo`e moj, zo{to me napu{ti?” - molskavici i silni gromovi i tatne`i; namesto odgovor - te`ok, nepodnosliv
molk. Namesto svetlina i zra~ok na nade` za nekakva pomo{
- gusta neprobivna temnina, mrak: “A od {estiot ~as se stemni nad celata zemja do devettiot ~as” (Matej 27,45).
I sonceto go zasolnilo svojot pogled od ovaa stra{na
scena. Negovite sjajni zraci ja osvetluvale zemjata na pladne,
a naedna{ kako da is~eznale. Krstot go obvila potpolna temnina kako mrtove~ki pokriv. Niedno oko ne mo`elo da se
77
probie niz crnata zavesa {to go obvivala krstot, i nikoj ne
mo`el da pronikne niz u{te podlabokata temnina {to gi
pokrivala stradawata na Hristovata du{a. Ostrite molwi
{to molskale vo tie migovi kako da bile naso~eni kon nego
dodeka visel na krstot. Neboto kako da mu se odmazduvalo
nemu. Gromovite na Bo`jiot gnev {to tatnele toa popladne
kako da go ga|ale nego. I navistina go ga|ale nego.
Hristos za nas stana gre{en, gre{nik i “grev”;
proklet, prokletnik i “prokletstvo”
Prvo, u{te edna{ da go potvrdime ona {to pove}epati
go ka`avme - Hristos bil bezgre{en, nemal nikakov svoj grev:
“Toj ne napravi grev i ne se najde izmama vo negovata usta”
(1. Petrovo 2,22).
No, od druga strana, vo Bo`jata re~ gi ~itame i onie
silni nade`ni zborovi za nas gre{nicite koi se na{a edinstvena sigurna kotva na zovrienoto more na grevot vo koe se
davime kako gre{nici, ja`e {to n# izvlekuva od dlabokata
temna i surova bezdna vo koja bi gi ostavile koskite i za vek
vekov bi is~eznale.
Molam, da gi slu{neme tie, za nas bleskotni Bo`ji zborovi od koi silno zaigruva na{eto srce, zborovi {to gi budat i aktiviraat kaj nas site na{i uspieni muzi~ki darbi so
koi n# nadarilo Neboto, koi du{ata ni ja raspevuvaat i na
na{ite o~i teraat solzi radosnici:
“Onoj (Hristos), koj ne znae{e za grev, Bog go napravi
grev namesto nas, za nie da staneme Bo`ja pravednost vo nego”
(2. Korin}anite 5,21).
“Hristos n# otkupi od prokletstvoto na zakonot, otkako stana prokletstvo za nas” (Galatite 3,13). Hristos e proklet i stana prokletstvo. Koj go prokolna? Bog go prokolna!
Prekrasno! Hrista, “koj ne znae{e za grev, Bog go napravi
grev namesto nas”. “Hristos ... stana prokletstvo za nas!”
Izvonredno! Hristos, ne samo {to e najgolem gre{nik,
natovaren so grevovite na cel svet, tuku samiot Toj e “grev”
i “prokletstvo”.
Neverojatno radosno i mnogu nade`no! Jas, gre{nik,
“grev” i “prokletstvo”, ne sum ve}e nitu gre{nik, nitu “grev”
nitu “prokletstvo”.
78
^udesno ubavo! Namesto mene, gre{nik, “grev” i “prokletstvo” e Hristos. Spored toa, Bo`jiot gnev ne e ve}e naso~en kon mene. Jas ne sum ve}e gre{en. Za grevot sum se pokajal i sum go ostavil, i Hristos go simnal od mene i go natovaril na sebe, iznesuvaj}i go zaedno so sebe na krst. “Toj sam
vo svoeto telo gi iznese na{ite grevovi na krst... preku negovite rani se iscelivte” (1. Petrovo 2,24).
Da, grevot, koj mu nosi prokletstvo na gre{nikot, i poradi koj toj e prokolnat i proklet, e iznesen na krst i tamu
e kaznet i uni{ten. Go iznel Hristos i kaznet e Hristos.
Namesto gre{nikot za svojot grev, kaznet e Hristos za negoviot grev. Namesto da umre gre{nikot za svojot grev, umrel
Hristos za negoviot grev. Hristos “vkusi smrt za site” gre{nici (Evreite 2,9). Mnogu ubavo, fenomenalno! Bez nikakva
zasluga, gre{nikot se oslobodi od grevot koj mu vise{e kako
damoklov me~ nad glavata da go ubie, za{to “plata za grevot
e smrt” (Rimjanite 6,23).
Eden od najubavite i najjasni tekstovi za deloto {to go
izvr{il Hristos za nas koga umrel na Golgota e zapi{an vo
Efescite 1,7: “Vo kogo imame otkup preku negovata krv,
pro{ka na prestapite, spored bogatstvoto na negovata blagodat.” “No Hristos ... so svojata sopstvena krv, ni pribavi
ve~en otkup” (Evreite 9,11-14).
Ovoj tekst ima mo{ne bogato zna~ewe. Toj tvrdi deka
imame otkup i ka`uva deka otkupot ne e samo ne{to {to }e
se slu~i vo idnina; toa e ne{to {to go imame vo ovoj mig,
sega. Nie sme otkupeni - sega. Sega sum otkupen i praveden, i
kako pravednik osloboden sum od Bo`jata kazna, za{to Bo`jiot gnev e naso~en ne protiv mene, tuku protiv Hrista. Bo`jite gromovni streli go ga|aat nego, negovite molskavici go
ubivaat najgolemiot gre{nik, “grevot” i “prokletstvoto” na
krstot na Golgota. Zna~i, grevot i gre{nikot se kazneti vo
Hrista na krstot, so {to Bog radikalno i zasekoga{ go re{il
problemot na grevot.
Te`inata na kaznata {to ja podnesuva Hristos na krstot e bezmerna. Bog go mrazi grevot, i vo interes na pravdata, vo interes na opstanokot na vselenata, mora da go kazni
i da go iskoreni zasekoga{. Bidej}i Hristos na krstot stana
“grev namesto nas”, Bog Otecot se gnase{e od nego, koj stana
“grev”, go svrti svoeto lice od nego koga vise{e na krst na
79
Golgota, mu stana svirep neprijatel i go ubi - go ubi svojot
mil i sakan Sin namesto nas.
Vo svojata agonija na krstot, osamen, napu{ten od site,
Hristos bara, se nadeva i o~ekuva milost od svojot nebesen
Otec, vo ~ii{to pregratki e u{te od ve~nosta. No, namesto
odgovor - mrak, molwi i gromovi! Otecot gi zatvoril prozorcite na neboto, ne sakaj}i da gi posmatra stradawata na
svojot Sin! Polo`uvaj}i go svojot skapocen `ivot, Hristos
ne dobil poddr{ka od nikade i od nikogo.
Zna~i, za Isusa nema svetlina, nema milost, za nego nema
nade`, nema pomo{ nitu poddr{ka; na negovite molitvi
nema odgovor!
Satanata go nagrvaluval Isusovoto srce so `estoki isku{enija i Hristos bil knez na onie {to stradaat. No negovite stradawa ne bile prvenstveno predizvikani od bolkata
i sramot na krstot, tuku tie proizleguvale od svesta za opa~nosta na grevot, od soznanieto deka ~ovekot, tesno povrzan
so zloto, stanal slep za negovite stravotii. Hristos videl
kolku e cvrsto upori{teto na grevot vo ~ove~koto srce i
kolku malku ima takvi koi se gotovi da se odvojat od negovata sila, da go prifatat obilnoto spasenie {to im go nudi
Toj so svojata `rtva i da se spasat. Negovata `alost e ogromna i srceto mu krvavelo zatoa {to na milijardi lu|e im dal
mo`nost da se spasat, no ne sakale da se spasat, {to dobrovolno go odbrale patot na grevot koj gi odvel vo ve~na propast. Toa go skr{ilo Isusovoto srce.
Visej}i na krst, |avolot go izlo`il Hrista na silni
isku{enija. Preku stare{inite i vojnicite, i edna{ preku
eden od razbojnicite na krstot, toj mu upatuva povik na Hrista: “Ako si ti Hristos (Mesija), Bo`ji Sin, slezi od krstot
pa }e veruvame vo tebe” (Luka 23,35-39).
Da, toa bilo silno isku{enie za Hrista, da sleze od krstot i da se spasi sebesi. Toj mo`el da go stori toa, no bil
dlaboko svesen i uveren deka ne mo`e da se spasi i sebesi i
svetot, i sebesi i gre{nicite. Znael deka, ako sleze od krstot Toj, na nego }e mora da visat gre{nicite. Toa pra{awe
se re{avalo na krstot. Toj napravil svoj izbor. “]e umram
jas, za tie da `iveat”.
Isus na krstot mu zboruva na svetot: “Ve sakam vas pove}e
od sebesi!” Toa e Bo`ja qubov “agape”. Dali sfa}ame deka Isus
80
nas n# saka pove}e otkolku {to se saka sebesi? Toa ni go otkriva krstot i kaj nas pobuduva iskrena po~it kon nego.
Bo`jeto srce kopnee i zaigruva od radost koga eden
gre{nik }e re{i da go napu{ti grevot i koga }e dojde kaj
nego, baraj}i milost i pro{ka. Nema grev tolku golem, stra{en i gnasen, taen ili javen, s# edno, koj Bog ne saka i ne e
podgotven da go prosti. Na{eto pokajanie vo Bo`jite u{i
zvu~i kako najubava muzika {to Toj so najgolemo zadovolstvo ja slu{a. Na Boga ni{to ne mu e tolku milo kako koga
eden gre{nik se kae i go ostava grevot, i najmnogu od s# saka
i najpodgotven e da pro{tava grevovi i na najgolemi gre{nici koi begaat od surovata i svirepa pra~ka na grevot i
zasolni{te i spas baraat od nego. Gre{nicite koi se kaat i
gi napu{taat svoite grevovi, neboto so radost go prifa}a
nivnoto pokajanie, im uka`uva milost i so ra{ireni race i
so srde~no dobredojde gi pre~ekuva vo redovite na spasenite.
“Vi velam: pogolema radost ima na neboto za eden gre{nik
koj se kae...!” (Luka 15,7).
Otecot ni ka`uva: Jas go mrazam i se gnasam od grevot,
no gi sakam gre{nicite, ve sakam vas bidej}i vie ste moi
sozdanija, moi deca. Iako vie ste vinovni za smrtta na mojot
Sin, iako nego go raspnaa va{ite grevovi, jas ve sakam i vas
i zatoa dozvoliv namesto vas Toj da bide kaznet i ubien.
Hristos e Jagne Bo`je, lav i zmija otrovnica
Hristos e “Jagne Bo`je koe gi zema grevovite na svetot
na sebe”; nego “go odvedoa kako jagne na klawe” “za da se otkupime (od grevot) so skapocenata krv na Hrista kako nevino
i ~isto jagne”; pred “prestolot (Bo`ji) stoe{e Jagne kako
zaklano” (Jovan 1,29; Isaija 53,7; 1. Petrovo 1,18.19; Otkrovenie 5,6). No ednovremeno Hrista go gledame i kako lav:
“Nadvladea Lavot od plemeto na Juda... koj mo`e da go otvori
svitokot i negovite sedum pe~ati” (Otkrovenie 5,5).
Navidum dve nesvrzlivi i nepomirlivi raboti, dve krajni sprotivnosti: jagne nasproti lav - ednovremeno jagne i
lav! Koga gi prezema grevovite na gre{nicite na sebe i koga
treba da im poka`e primer na vernicite {to treba da go sledat, Hristos e ponizen i krotok kako jagne, no koga ja brani
Bo`jata ~est i vistina i koga go ostvaruva planot na spasenieto, Hristos e hrabar i bestra{en kako lav.
81
Ponatamu, vidovme deka Bog Hrista “go napravi grev
namesto nas” i deka Toj “stana prokletstvo zaradi nas”. No
mo`ebi malku e poznato deka Toj stana i zmija otrovnica!
Od kade Hristos da stane zmija otrovnica koga zmijata e simbol na grevot i zloto, simbol na satanata (1. Mojseeva 3,1;
Otkrovenie 12,9)?
Hristos mu ka`uva na Nikodima: “Kako Mojsej {to podigna zmija vo pustinata, taka treba da bide podignat Sinot
~ove~ki, ta sekoj koj veruva vo nego da ne zagine, tuku da ima
`ivot ve~en” (Jovan 3,14.15; 4. Mojseeva 21,4-9). So drugi
zborovi, na krstot e podignato prokletstvoto, podignat e
grevot kako zmija otrovnica, i gromovite na Bo`jata pravda
na krstot go ubile prokletstvoto, go ubile grevot, ja ubile
zmijata otrovnica - vsu{nost go ubile Hrista koj se identifikuval so site niv. Spored toa, edinstven na~in za gre{nikot da se spasi e da pogledne na krstot kade {to e podignat i ubien negoviot grev, kade {to e ubiena zmijata otrovnica, kade {to e ubien Hrisots kako spasitel na svetot.
Hristovite stradawa ne prestanale na Golgota
Hristovite stradawa, bolki i patila ne prestanale vo
Getsimanija i na Golgota! Ne! Hristos i ponatamu so~uvstvuva
i silno strada i pati zaedno so svoite deca koi stradaat. Toj
Getsimanija i Golgota sekojdnevno povtorno gi do`ivuva vo
nivniot `ivot, ramo do ramo aktivno u~estvuvaj}i vo patilata, vo ~emerot i jadot niz koi pominuvaat nevinite, koi
stradaat na pravdina, hrabrej}i gi i davaj}i im sila i pomo{
da izdr`at. Vo polna mera u~estvuval vo `ivotot na onie koi
“do`iveaja podbivi i udari, a pokraj toa i okovi i zandani.
Bea kamenuvani, so pila se~eni nadve; isku{uvani, umiraa od
me~, talkaa vo ov~i i kozji ko`i; vo nema{tija, vo nevolji
i ma~eni - onie za koi svetot ne be{e dostoen - talkaa po
pustini, po gori, po pe{teri i po jami vzemi” (Evreite 11,3638).
So svojata silna qubov Hristos go zapaluva srceto na
svoite deca koi hrabro podnesuvaat i najgrozni stradawa i
naj`estoki isku{enija, polo`uvaj}i go so radost i svojot
`ivot za nego, kako i Toj {to go polo`il svojot `ivot na
krst za niv.
82
Takov e slu~ajot na Jovana Krstitelot, takov e slu~ajot
na apostol Pavle i na apostol Jakov, vo ~ii{to srca blikala silna vera i ~ii{to glavi se strkalale na gubili{teto.
Takov e slu~ajot na apostol Petar koj ni vo smrtta ne
mo`e{e da se oddeli od svojot sakan U~itel, smetaj}i deka
ne e dostoen da umre kako nego, tuku bara{e da bide raspnat
na krst so glavata udolu.
I slu~ajot na apostol Jovan, koj svojot `ivot ne mo`el
ni da go zamisli bez Hrista, i koj zaradi nego bil frlen vo
kotel so vrieno maslo.
I slu~ajot na Sanktus i Maturus, koi bile `estoko kam{ikuvani, potoa staveni na usvitena pe~ka i na kraj frleni
pred div yver koj gi rastrgnal. Tie bile ma~enici za Hrista.
I slu~ajot na mladata robinka Blandina, koja bila obesena na stolb vo arena so racete ra{ireni vo vid na krst, no
yverovite toj den ne sakale da ja rastrgnat, pa bila vratena
vo zatvorot. Posledniot den od gladijatorskite igri bila
kam{ikuvana, stavena na usvitena pe~ka i potoa zavitkana vo
mre`a i frlena pred div bik koj pove}e pati so rogovite ja
frlil vo vozduh. Krvnikot so me~ $ gi prekratil makite na
ovaa `ena heroina vo ~ie{to srce Hristos zapalil svoj ogan
na qubov i vera na koi taa ne mo`ela da im se protivstavi,
bidej}i tie bile posilni i od samata nea i od nejzinite stradawa, posilni duri i od nejzinata smrt, i zatoa do posleden
zdiv ostanala na Hristova strana, svedo~ej}i ne samo pred
bezo~niot xgan vo arenata, ami i pred celata vselena za svojata vera i qubov kon svojot Spasitel.
I slu~ajot na mladata 22-godi{na `ena Perpetua od
Kartaga, zaedno so u{te edna robinka, Felicita, i so trojca
ma`i robovi, koi nevino stradale, `rtvuvaj}i go svojot
`ivot kako ma~enici za Hrista. Da navedeme mal del od
izve{tajot za nivnoto ma~eni{tvo.
“Nie s# u{te bevme so na{ite ~uvari, raska`uva Perpetua. Tatko mi se obiduva{e da me odvrati od mojata odluka.
So svojata tatkovska qubov se obiduva{e da ja pokoleba mojata vera vo Hrista.”
“Tatko, mu rekov, gi gleda{ li ovie predmeti? Na primer, ovaa vaza, ovaa vr~va i drugive predmeti?”
“Gi gledam!” odgovori toj.
Toga{ jas mu ka`av: “Mo`e li na ovoj predmet da mu se
dade drugo ima osven negovoto vistinsko ime?”
83
“Ne!” odgovori toj.
“E dobro! I jas sebesi ne mo`am da si dadam drugo ime
osven ona vistinskoto {to go imam: Jas sum hristijanka!”
Eden o~evidec go objasnuva slu~ajot do kraj. “Najposle
za ma~enicite nastapi denot na nivnata pobeda. Napu{taj}i
go zatvorot, odea so brzi ~ekori vo amfiteatarot kako da se
iska~uvaat na neboto. Licata im bea ozareni i prekrasni;
iako se tresea, toa ne be{e od strav, tuku od radost. Nazad
ode{e Perpetua. Za `enite ~uvaa edna besna krava. Perpetua be{e prva frlena vo vozduh so rogovite na kravata. Padna na zemja na krstinata i ja povredi; {tom se pribra i sedna, ja sobra kosata koja{to $ se rasplete, za{to si vele{e:
‘Ne treba ma~enicata da ima rasturena kosa za vreme na svoeto ma~ewe za da ne ostavi vpe~atok deka taa `ali vo denot
koga slavi pobeda.’ Najposle se krena na noze. Vo toj mig ja
zabele`a drugata robinka, Felicita, koja be{e te{ko raneta. & se pribli`i, $ podade raka i $ pomogna da se ispravi.
Koga tolpata gi vide dvete na noze, nejzinata svirepost be{e
pobedena: gi izvedoa niz vratata `ivi.
Podocna narodot pak pobara ovie raneti `eni da se dovedat vo arenata so svoi o~i da ja posmatraat borbata na gladijatorite i samite da bidat `rtva i naslada na rasipanite o~i
na bes~uvstvitelnata bezo~na i spoulavena tolpa vo arenata. Ma~eni~kite sami stanaa i se upatija kon mestoto {to
im be{e odredeno. Najnapred si dadoa edna na druga hristijanski bakne` na mir za da se prigotvat za smrt. Potoa ostanaa prostum, nepodvi`no da stojat. Mirno go pre~ekaa
smrtniot udar... Ovojpat Perpetua po~uvstvuva stra{na bolka. Udrena so me~ vo rebro, taa stra{no krikna. No vedna{
ja fati treperlivata raka na mladiot neopiten gladijator i
sama ja podigna kon svoeto grlo. Satanata se pla{e{e od nea.
Toj vide deka taa saka da umre.
O hrabri i bla`eni ma~enici! O ma~enici, navistina
povikani i odbrani za slava na Gospoda Isusa Hrista! Onoj
koj go fali i slavi Hrista treba da gi ~ita ovie svedo{tva.”
Da, dragi moi, i nie treba da gi ~itame ovie svedo{tva
koga si postavuvame pra{awe: “Kade e Bog koga stradaat nevini?” “Zo{to, pokraj gre{nite, stradaat i nevini?”
Perpetua i Felicita ne mo`ele poinaku. Vo niv gorel
Bo`ji ogan {to go zapalila Hristovata qubov koja bila
84
posilna od niv, posilna i od nivnata smrt. Vo arenata bil
prisuten i Hristos koj gi hrabrel, im pomagal da izdr`at,
da stradaat na pravdina zaradi nego. Toj ne`no gi posmatral
svoite bestra{ni borci kako hrabro, bez da potkleknat i bez
da se pokolebaat pred naletite na `estokite isku{enija, im
preodolevaat i na najsilnite udari na xelatite; so~uvstvuval
so niv i zaedno so niv gi podnesuval nivnite maki i bolki,
prakti~no delej}i ja so niv nivnata sudbina. Koga kriknala
Perpetua od silna bolka predizvikana od udarot so me~, so nea
kriknal i Spasitelot. Tie toa go videle i go po~uvstvuvale.
Toa im dalo sila da izdr`at i, bez da se `alat, bez da postavat pra{awe zo{to, da podnesat s# zaradi nego.
Hristos bil prisuten i vo `ivotot na site onie bezbroj
milioni drugi ma~enici nasekade niz svetot koi na pravdina stradale. Negovoto oko gi videlo i negovata raka gi zabele`ala vo nebesnite knigi site stravotii i grozomori niz
koi pominuvale negovite verni i predani slugi. Toj bil
prisuten vo site areni i na site gubili{ta i so silna bolka
vo du{ata gi posmatral stradawata i smrtta na svoite nevini slugi kako pa|aat kako `rtvi na nezauzdaniot bes na spoulavenite gre{nici.
Bil prisuten vo gasnite komori vo koi milioni nevini
stradalnici `ivotot go zavr{ile so grozna smrt i, delej}i
gi zaedno so niv nivnite stradawa, i Toj bil stradalnik; prisuten e vo lavovskata jama so svojot sluga Daniel i vo ognenata pe~ka so svoite trojca hrabri borci za Boga, a im pravi
dru{tvo i gi hrabri svoite slugi Pavle i Sila, ~ii{to noze
bile staveni vo kladi vo zatvorot vo Filipi i peat.
So svoi o~i Hristos go gledal plamenot na bezbrojnite
loma~i na koi gorele nevini lu|e vo ~ie{to srce zapalil
svoj ogan koj bil posilen od onoj na loma~ite; toa bile nevini
lu|e ~ij{to edinstven grev bil {to ~itale Sveto pismo i
veruvale vo Boga onaka kako {to ka`uva toa.
Posmatral iljadnici gilotini na koi bile obezglaveni
iljadnici nevini lu|e.
Hristos stoel kraj svoite slugi nametnati so `ivotinski ko`i i frleni pred ku~iwa da gi rastrgnat ili prema~kani so smola i vo ve~ernite ~asovi `ivi zapaluvani da gorat
kako fakli i da ja osvetluvaat gradinata na naludni~aviot
car Neron. Da, Hristos bil kraj niv i vo nivnoto srce zapalil svoja qubov za koja tie, umiraj}i, peele:
85
“Koj }e n# odvoi od Hristovata qubov? Nevolja li, ili
maka, ili progonstvo, ili glad, ili golotija, ili gibel, ili
me~? Tokmu kako {to e napi{ano: ‘Zaradi tebe vezden n# ubivaat, n# smetaat kako ovci za klawe.’ No vo seto ova pobeduvame nadmo}no preku Onoj koj n# zasaka. Za{to uveren sum
deka ni smrtta, ni `ivotot, ni angelite, ni vlastite, ni sega{nosta, ni idninata, ni silite, ni viso~inata, ni dlabo~inata, nitu koe-gode drugo sozdanie, ne }e mo`e da n# odvoi
od Bo`jata qubov, koja e vo na{iot Gospod Isus Hristos”
(Rimjanite 8,35-39).
Najgolemo predimstvo, pogolemo od site drugi predimstva, u`iva onoj ~ovek {to }e go udostoi Bog da strada zaradi Hrista, {to }e go udostoi da sou~estvuva vo Hristovite
stradawa. Najgolema ~est so koja Bog voop{to mo`e da gi
po~esti lu|eto e da im dozvoli da bidat vistinski ma~enici
za nego. Najgolema milost {to mo`e da ja dobie ~ovek od Boga
e da go dade svojot `ivot za Boga. Najgolemo so~uvstvo i bezmerni simpatii Bog poka`uva kon onie {to se nevini i
stradaat na pravdina. Tie se najgolemi vo Bo`jite o~i, ednakvi po golemina so Jovana Krstitelot i vo Bo`jeto carstvo }e zazemaat po~esno mesto.
[to go prisiluva Boga da dozvoli da stradaat
nevini lu|e?
Zo{to Bog tolku visoko gi ceni onie {to sou~estvuvaat
vo Hristovite stradawa, {to stradaat na pravdina, {to pijat od bigornata ~a{a od koja piel Isus? Zo{to e toa tolku
golema ~est i predimstvo za nas i nie, sli~no na Hrista, da
imame svoja Getsimanija i svoja Golgota? Ima li nekakva
moralna, ili nekoja druga smisla i opravdanie, da gazime po
istata trnliva pateka po koja odel na{iot Spasitel Isus
Hristos? Dali nekoj ili ne{to vr{i presija vrz Hrista za
da gi izlo`i svoite sledbenici, i bezbroj nevini lu|e, da
pominuvaat niz takvi grozomorni isku{enija i stradawa i
tolku bedno i mizerno da go zavr{at `ivotot?
Sekako, Bog ima silna pri~ina i izdr`ani argumenti da
postapuva taka so onie {to go qubat i {to se podgotveni `ivotot da go `rtvuvaat za nego.
Pred s#, spomenatite pri~ini i argumenti proizleguvaat
od procesot na re{avawe na vselenskiot problem na grevot.
86
Grevot ne e za~nat na na{ata planeta. Toj natrapnik na na{ata zemja do{ol od vslenata. Spored toa, grevot ne e samo na{
problem, tuku problem na celata vselena i zatoa vo negovoto re{avawe u~estvuva celata vselena. Grevot e generator na
nepravdi, patila, bolki, stradawa, nesre}i, vojni, bolesti izvor i pri~ina za smrt...
Bog problemot na grevot go re{ava aktivno, temelno i
radikalno i }e go re{i korenito. Toj naskoro vselenata }e
ja is~isti od toj grd plevel {to ja naru{uva nejzinata ubavina
i nejzinoto sovr{enstvo. No pri re{avaweto na pra{aweto
na grevot Bog naiduva na otpor od strana na satanata (|avolot), koj e tatko na grevot, vo ~ie{to srce se za~nal i se razvil toj odvraten troskot, otpor {to ne saka da go skr{i sosila. Za {to stanuva zbor?
Satanata bez nikakvo pritesnuvawe, javno i otvoreno go
obvinuva Boga pred celata vselena deka e pristrasen i nepraveden koga go re{ava problemot na grevot. Imeno, tvrdi
toj, za razlika od gre{nicite, koi pominuvaat niz `estoki
isku{enija i koi podnesuvaat ekstremno te{ki stradawa, Bog
vo zna~itelna mera istite im gi olesnuva na svoite sledbenici. Spored tvrdewata na satanata, za da privle~e {to pogolem broj lu|e da go sledat i da mu slu`at, la`no prika`uvaj}i
se sebesi pred vselenata vo najpovolna svetlina, Bog na pravednite im nudi mnogu polesen pat od onoj po koj odat gre{nicite. Da go potvrdime ova so eden primer od Biblijata.
Stanuva zbor za eden isklu~itelno veren Bo`ji sluga, za
pravedniot Jov, za dobar, praveden i mo{ne bogat ~ovek koj
imal sedum sinovi i tri }erki, sedum iljadi ovci, tri iljadi kamili, petstotini yevgari volovi, petstotini magarici i
mnogu slugi. Zna~i, vo `ivotot na ovoj ~ovek bukvalno cutele
trendafili. No se slu~ilo ne{to {to od temel go izmenilo
celokupniot negov `ivot i go potreslo do dnoto na du{ata.
Na neboto Bog go svikal na zasedanie nebesniot sovet
sostaven od pretstavnici na site svetovi vo vselenata. Namesto Adama, na{ata zemja na toa sovetuvawe ja pretstavuval
satanata, koj privremeno ja prezel od negovite race upravata nad na{iot svet. Na toa sovetuvawe interesen e dijalogot
{to se vodi me|u Boga i satanata pred o~ite na pretstavnicite na site svetovi na vselenata, zna~i, pred o~ite na celata vselena.
87
“Eden den dojdoa Bo`jite sinovi da zastanat pred Gospoda, a me|u niv pristapi i satanata. ‘Od kade doa|a{?’ - go
pra{a Gospod. ‘Eve, pominav niz zemjata i ja obikoliv’, odgovori toj. Potoa Gospod re~e: ‘Go vide li mojot sluga Jov?
Nemu nikoj ne mu e ramen na zemjata. Toj e neporo~en i praveden ~ovek, se boi od Boga i go odminuva zloto.’ A satanata
mu odgovori na Gospoda: ‘Zar Jov naprazno se boi od Boga?
Zar ti ne go zagradi nego, negoviot dom i siot negov imot?
Go blagoslovi deloto na negovite race, imotot mu se umno`i
na zemjata. Ama ispru`i ja rakata i gibni go ona {to go ima
- }e te prokolne v lice.’ ‘Neka ti bide!’ - mu re~e Gospod na
satanata. ‘Pravi {to saka{ so s# {to ima; samo ne krevaj
raka na nego.’ I satanata otide od pred Gospodovoto lice”
(Knigata za Jov 1,6-12).
Lesno mu e na Jova da ti slu`i! - podiga satanata obvinenie protiv Boga na nebesnoto sovetuvawe pred o~ite na celata vselena. Lesno mu e nemu! Si mu dal ogromno bogatstvo
- sinovi, }erki, ovci, volovi, kamili, ku}i, zemja, slugi, ima
s# {to saka... nema isku{enija, nema stradawa! No Jov ne ti
slu`i od qubov, tuku od interes. Ti si nepraveden, za{to si
go potkupil Jova. Vsu{nost, na svetot ti nema{ svoi vistinski sledbenici koi te sakaat i koi ti slu`at dobrovolno i
od qubov. Zatoa ti nema {to da bara{ na zemjata. Site tvoi
privrzanici na nea se licemeri koi ti slu`at od interes.
Ti niv gi blagoslovuva{ i im go olesnuva{ `ivotot, so {to
gi potkupuva{ za da preminat na tvoja strana.
Te{ki obvinenija protiv Boga. Vselenata e vo dilema.
Mo`ebi satanata ima pravo. Ako e to~no ona {to go tvrdi
toj, toga{ Bog navistina e nepraveden. I satanata kako da
ostvaril predimstvo.
Bog e na maka. Navidum samiot si sozdal problem. Mo`ebi zgre{il {to voop{to po~nal da razgovara so satanata i
{to mu dal mo`nost da go “naditri”, tolku `estoko javno da
go napadne i da go obvini za potkup, za malverzacii so svoite
privrzanici, kakov {to bil Jov. Se ~inelo Bog kako da si
go kasnal jazikot i si gi vrzal sebesi racete, ne znaej}i {to
da pravi i kako da izleze od taa krajno neugodna situacija vo
koja samiot upadnal, od toa }o{e vo koe satanata go nateral
so svoite “silni” argumenti.
88
Da se pravda so zborovi, verbalno da doka`uva pred celata vselena deka satanata nema pravo, deka negovite obvinenija ne se to~ni - ne bilo produktivno. Ako postapi taka, toga{
ve~no }e ostane somne` vo srcata na Bo`jite sozdanija vo vselenata.
Ne, Bog re{il na drug, na napolno poinakov, na produktiven na~in da go re{i problemot, da doka`e, da gi obelodeni lagite na satanata i na pokaz pred celata vselena da go
izlo`i negoviot karakter.
Mu rekol: Dobro, ti tvrdi{ deka jas gi potkupuvam lu|eto za da mi slu`at, deka ja iznuduvam nivnata qubov, deka tie
se licemeri koi mi slu`at od interes, a ne dobrovolno i od
vistinska qubov i deka jas nemam svoi vistinski privrzanici na zemjata. Ete ti go mojot sluga, Jov. Ti go davam vo race.
Pravi so negovoto bogatstvo s# {to saka{, i }e vidime kako
}e reagira - dali navistina }e me kolne i }e me pcue v lice,
kako {to tvrdi{ ti. Toj neka doka`e pred site ovie delegati sobrani na ova sovetuvawe i pred celata vselena koj ima
pravo - jas ili ti!
“I satanata otide od pred Gospodovoto lice. Eden den,
dodeka Jovovite sinovi i }erki jadea i pieja vo ku}ata na
najstariot brat, dojde glasnik pri Jova i re~e: ‘Tvoite volovi oraa, a magaricite pasea pokraj niv, koga odnenade`
Savejcite napadnaa na niv i gi grabnaa, ubivaj}i gi slugite so
ostar me~. Edinstveno samo jas izbegav za da ti go javam ova.’
Dodeka toj u{te go zboruva{e toa, dojde drug i re~e:
‘Bo`ji ogan udri od neboto, gi izgore tvoite ovci i pastiri.
Edinstveno jas izbegav da ti javam.’
Dodeka toj u{te zboruva{e, dojde tret i re~e: ‘Haldejcite
udrija so tri ~eti na tvoite kamili i gi grabnaa, ubivaj}i gi
slugite so ostar me~. Edinstveno izbegav jas da ti javam.’
Dodeka u{te zboruva{e ovoj, dojde ~etvrtiot i re~e:
‘Tvoite sinovi i }erki jadea i pieja vino vo ku}ata na najstariot brat. I ete, silen veter se krena od pustinata, udri
na site ~etiri agli na ku}ata, ja urna vrz decata pa tie zaginaa. Edinstveno izbegav jas da ti javam’” (Jov 1,12-19).
Kutriot Jov! Kutroto `rtveno jagne preku koe se kr{at
kopjata me|u Boga i satanata, a ne znae {to se slu~uva. Ne
znae deka o~ite na celata vselena se naso~eni kon nego i deka
bez zdiv site o~ekuvaat da vidat kako }e se odnesuva sega koga
89
satanata (|avolot) za nekolku miga mu go uni{ti seto bogatstvo koe dolgo vreme go pe~alel ~esno, so pot i maka, koga
mu gi uni{ti ovcite, govedata, volovite, kamilite; kako }e
reagira sega koga |avolot go udri so najsilniot i najstra{niot mo`en udar - koga mu go uni{ti najgolemoto bogatstvo,
koga mu gi ubi decata, sedumte sinovi i trite }erki? Dali
}e go prokolne i }e go opcue Boga, kako {to tvrde{e satanata, ili pak }e ostane prostum i pred naj`estokite naleti na
luwata {to go zafati i pred celata vselena }e doka`e deka
ne e potkupen na Boga da mu slu`i od interes, deka negovata
qubov kon Boga ne e iznudena tuku dobrovolna? I, {to vide
vselenata koja napregnato gi slede{e ovie nastani? Koj ima{e pravo - Bog ili satanata?
“Toga{ Jov stana, ja iskina oblekata na sebe, ja izbri~i
glavata i padna ni~kum na zemjata, se pokloni i re~e: ‘Gol
izlegov od maj~inata utroba, i gol }e se vratam tamu. Gospod
dade, Gospod zede. Neka e blagosloveno Gospodovoto ime!’
Pokraj seto toa, Jov ne zgre{i nitu izusti nekakva navreda
protiv Boga” (Jov 1,20-22). - Sekoj natamo{en komentar za
ova e izli{en.
Na edno drugo, isto takvo sovetuvawe na neboto, satanata mu veli na Boga za Jova:
“Ko`a za ko`a! ^ovekot }e dade s# {to ima vo `ivotot.
Ama ispru`i ja rakata, dopri se do negovite koski i do negovoto meso i - }e te prokolne v lice! ‘Neka ti bide! - mu
re~e Gospod na satanata. Vo tvoja raka e; zapazi mu go samo
`ivotot!’”
[tom dobil dozvola od Boga na Jova da mu go upropasti
zdravjeto, nadevaj}i se deka so toa }e ja pokoleba negovata vera
vo Boga, satanata vedna{ stapil vo akcija.
“I satanata otide od pred Gospodovoto lice. Toj go udri
Jova so luti rani od stapalata do temeto. Jov zede crepka za
da se stru`e so nea i sedna vo pepel. Toga{ negovata `ena
mu re~e: ‘Zar u{te si praveden? Prokolni go Boga i umri!’”
Nadvor od domot, osamen, sednat vo pepel, na buni{te,
napadnat od te{ka bolest od koja ko`ata mu pukala, se raspa|ala i krvavela, vo neiska`livo silni bolki, napadnat i od
crvi, Jov spadnal na najnisko mo`no derexe! I {to gledaat
o~ite na `itelite na vselenata? Dali mo`ebi Jov sega }e se
otka`e od svojot Tvorec? - Eve go odgovorot:
90
“Vo s# toa Jov ne zgre{i so svoite usni” (Jov 2,4-10). Ne
ka`a i ne pra{a: Gospode, zar ovcite, zar i volovite, zar siot
imot!? Gospode, zar i decata!? Zar i zdravjeto!?
Da, Jov ja opravdal Bo`jata doverba {to ja imal vo nego.
Bog ne se osramotil pred vselenata koga tvrdel deka Jov e
negov veren i predan sluga i deka nema da se otka`e od nego
nitu vo najsvirepite isku{enija i stradawa vo koi zapadnal
na pravdina, ne po svoja vina, ami po zlobata na satanata.
Bog ne se osramotil pred vselenata koga tvrdel deka negoviot veren i predan sluga, Avram, pove}e go saka nego otkolku
svojot sin, edinecot Isak. Celata vselena so zadr`an zdiv
posmatrala kako Avram go kreva no`ot da mu go prinese Isaka na `rtva na Boga.
Bog ne se osramotil pred vselenata koga tvrdel deka na
ovaa zemja Toj ima milioni lu|e podgotveni vo sekoj mig da
podnesat i najte{ki `rtvi, ne o~ekuvaj}i Bog da im go olesni patot i `ivotot zatoa {to se negovi slugi, podgotveni da
go polo`at i svojot `ivot za nego. Tie na vselenata $ doka`ale i postojano $ doka`uvaat deka na Boga mu slu`at ne od
interes, deka nivnata qubov kon nego ne e potkupena nitu na
kakov i da e na~in iznudena, tuku deka toa e qubov od qubov
- ~ista, iskrena, dobrovolna.
Za nevinite stradalnici ne e tragedija {to
stradaat za Boga
Se postavuva pra{awe dali e tragedija {to stradaat tie
verni i predani Bo`ji slugi, tie nevini lu|e? Od ~ove~ka
gledna to~ka da, no od Bo`ja perspektiva ne! Gledano so
Bo`jite o~i, toa e te{ko, ma~no, `alno, no ne i tragi~no. Bog
mnogukratno }e im go nadomesti ona {to zagubile da go u`ivaat vo ovoj `ivot - site blagodati od koi, od razni pri~ini,
bile li{eni. Kako {to rekovme porano, nivnite maki, stradawa, patila, kolku i da bile te{ki, ma~ni, grozni, kolku i
da bile svirepi nepravdite na koi bile izlo`eni - seto toa,
sporedeno so slavata {to gi o~ekuva vo skora{noto Hristovo carstvo, ne }e bide vredno nitu da se spomene.
Ako postoi tragedija i ako ne{to e tragi~no, toga{ toa
se odnesuva na gre{nicite: “No duri i ako gre{nikot koj
izvr{il stotici zlodela po`ivee dolgo, jas znam deka sepak
im e podobro na bogobojazlivite lu|e - na onie koi go po~i91
tuvaat Boga. A zlostornicite nema da minat dobro, bidej}i
tie nemaat strahopo~it kon Boga; nivniot `ivot }e mine
kako kusotrajna senka” (Propovednik 8,12.13).
Za svoite privrzanici, koi verno i predano mu slu`at,
koi ne se otka`uvaat od nego nitu toga{ koga pominuvaat i
niz najte{ki isku{enija, koi go qubat od qubov, a ne od interes, Bog prigotvuva ne{to “{to oko ne videlo, {to uvo ne
~ulo i vo ~ove~ko srce ne do{lo” (1. Korin}anite 2.9).
Zatoa, po~ituvani, da go ~ueme i da go prifatime Bo`jiot
povik {to ni go upatuva preku apostol Petar:
“Raduvajte se {to sou~estvuvate vo Hristovite stradawa,
za da mo`ete da se raduvate i veselite pri otkrivaweto na
negovata slava. Bla`eni ste ako ve napa|aat zaradi Hristovoto ime, za{to toga{ Duhot na slavata i Bo`jiot Duh po~iva
vrz vas. Nikoj od vas da ne strada kako ubiec, ili kradec, ili
zlostornik ili kako onoj {to se me{a vo tu|i raboti; no,
ako strada kako hristijanin, da ne se srami, tuku da go slavi
Boga so toa ime” (1. Petrovo 4,12-16).
Kako knez na onie {to stradaat, Hristos pak n# upatuva
na svojata Re~: “Za{to toa se ceni, ako zaradi svojata sovest
pred Boga ~ovek trpi i taguva koga nepravedno strada. Inaku, kakva e pofalbata ako trpite koga ve kaznuvaat za va{ite
prestapi? No, ako stradate i trpite koga pravite dobro, toa
e blagodat pred Boga. Za{to za toa ste povikani, bidej}i i
Hristos strada{e za vas i vi ostavi primer i vie da odite
po negovite stapki. Toj ne napravi grev i ne se najde izmama
vo negovata usta. Toj, koj be{e navreduvan, ne vozvra}a{e so
navreda; koga strada{e - ne se zakanuva{e, tuku se predade
sebesi na Onoj koj sudi pravedno” (1. Petrovo 2,19-23).
Smetame deka dosta se zadr`avme na ovoj predmet i dadovme pove}e sugestii so koi ponudivme odgovori na pra{aweto “Kade e Bog koga nevini stradaat?”
_________________
* So temata za Hristovite stradawa vo ovoj i vo slednite nekolku podnaslovi pak }e se sretneme koga }e zboruvame za Bo`jata blagodat.
Toga{ taa tema }e ja doobjasnime.
92
ZA SVETOTO PISMO - BIBLIJATA
Nakratko za Svetoto pismo ili za Biblijata, koja e Bo`ja
re~. Toa e pismo {to mu e dadeno na ~ove{tvoto od Boga preku odbrani lu|e, proroci i apostoli. Vo Svetoto pismo se pomesteni Bo`jite poraki {to gi dobivale ovie sveti Bo`ji lu|e
direktno od Boga i gi zapi{ale so svoja raka vo svoite proro~ki knigi od koi e formiran svetiot kanon na Biblijata.
Apostol Pavle: “Celoto Pismo e od Boga vdahnoveno i
e polezno za pou~uvawe, za prekoruvawe, za popravawe i za
vospituvawe vo pravednost, za da bide Bo`jiot ~ovek sovr{en i podgotven za sekoe dobro delo” (2. Timotej 3,16.17).
Apostol Jovan koj, zaedno so drugite apostoli, tri i pol
godini postojano denono}no bil so Isusa i so svoi o~i gledal i videl i so svoi u{i slu{al i ~ul s# {to storil Isus,
ka`uva: “Ona {to be{e od po~etok, {to go ~uvme, {to go vidovme so svoi o~i, {to go gledavme i {to go opipaa na{ite
race, za Re~ta na `ivotot (za Hrista) - da, toj @ivot se javi,
i nie go vidovme i svedo~ime i vi go objavuvame ve~niot
@ivot, koj be{e so Otecot i ni se javi nam; ona {to go vidovme i ~uvme, toa vi go ka`uvame i vam za i vie da imate zaednica so nas. A na{ata zaednica e so Otecot i so negoviot Sin
Isus Hristos.”
Bog go povikuva svojot sluga, apostolot Jovan, i mu zapoveda: Jovane, “napi{i go na kniga ona {to go gleda{” - ona
{to }e ti go otkrijam, {to }e ti go poka`am jas - “i toa
prati go vo crkvite.” [to mu bilo otkrieno, {to videl i {to
zapi{al apostol Jovan? “Vidov novo nebo i nova zemja, za{to
prvoto nebo i prvata zemja pominaa... Toga{ jas go vidov
svetiot grad, noviot Erusalim, kako sleguva od neboto, od
Boga, stokmen kako nevesta, ukrasena za svojot ma`. I ~uv
silen glas od prestolot kako veli: ‘Bog }e izbri{e sekoja solza od nivnite o~i, i smrt nema da ima ve}e, ni taga, ni pla~,
nitu bolka, za{to prvoto pomina” (1. Jovanovo 1,1-3; Ot93
krovenie 1,11; 21,1-4). - Toa mu bilo otkrieno na apostol Jovan, toj toa go videl, toa go ~ul i toa go zapi{al.
Bog go povikal svojot starozaveten prorok Avakum i mu
naredil: Avakume, “zapi{i go videnieto, vre`i go na plo~ki
za lesno da se ~ita” (Avakum 2,2).
Mojsej, i site starozavetni Bo`ji proroci, imale bezbroj sredbi so Boga i od nego primile iljadnici poraki {to
gi zapi{ale vo svoite proro~ki knigi i istite mu gi prenesuvale na Bo`jiot narod. Koga gi ~itame Bo`jite poraki vo
nivnite proro~ki knigi, tie obi~no po~nuvaat vaka: “Gospod
mu re~e na Mojseja (ili na koj i da e drug prorok): ‘Ka`i im
na Izraelovite sinovi i re~i im...’”, ili: “Vaka ka`uva Gospod!”, ili: “Mi dojde re~ od Gospoda”, ili: “Kako {to naredi (zapoveda) Gospod” (3. Mojseeva 4,1.2; Isaija 56,1; 66,1; Eremija 2,1; 2. Mojseeva 40,21-23).
Bo`jite poraki, pomesteni vo pi{an oblik vo Bo`jata
kniga, Biblijata, Bog bil kadaren da gi so~uva niz burnite
vekovi {to pominale i nivnata sodr`ina do nas stignala vo
neizmeneta forma.
Biblijata imala mnogu neprijateli i protivnici, mo}nici, koi se obiduvale da ja uni{tat; satanata so site sili nastojuval i se trudel spomenot da $ go izbri{e, bidej}i taa na
pokaz ja iznesuva negovata zloba i go prika`uva vo vistinska svetlina pred celata vselena. Iako bila potcenuvana i
omalova`uvana, zabranuvana i poni`uvana, progonuvana i
spaluvana, taa s# do dene{en den stoi kako Bo`ja re~, Bo`ja
nakovalna na koja se istro{ile mnogu ~ove~ki ~ekani.
Ottamu nie hristijanite veruvame deka vo raka imame
sveta Bo`ja kniga, Biblija, ili Sveto pismo, od Boga dadeno, so Bo`ji poraki {to ni gi prenele Bo`jite slugi vo pi{an oblik.
Biblijata e najkompletno, najcelosno Bo`je otkrovenie
{to ni go dal Bog nam na lu|eto, otkrovenie za sebe kako
semo}en Bog Tvorec, Otkupitel i Spasitel od grevot, koj ni
se otkriva kako pat {to treba da go sledime, kako vistina
{to treba da ja prifatime i kako ve~en `ivot za koj treba
da kopneeme. Vo nea Bog ni ja otkriva svojata qubov, svojata
milost i pravda, ni ja otkriva svojata volja, svojot karakter,
ni se otkriva samiot sebesi, svojata li~nost.
Me|u koricite na svetata Bo`ja kniga, Biblijata, se
pomesteni 66 proro~ki knigi, 39 vo Stariot i 27 vo Noviot
94
zavet, napi{ani od ~etiriesetina pisateli, pi{uvani vo tekot na 1.600 godini, 1.500 godini pred i 100 godini po Hrista.
Knigite na Stariot zavet se pi{uvani na evrejski, a na
Noviot zavet na gr~ki jazik. Koga velime Star i Nov zavet,
zasega }e se ograni~ime samo na knigite {to se napi{ani pred
i po Hrista.
Me|u nejzinite pisateli sre}avame lu|e so bleskoten um
i inteligencija, naju~eni lu|e na svoeto vreme, kako {to se
Mojsej, apostol Pavle, prorok Isaija..., no i ednostavni,
iskreni i prostodu{ni ribari, kako {to se apostolite
Petar, Jakov i Jovan. Me|u bibliskite pisateli sre}avame i
eden govedar, prorokot Amos.
Za `al, svetiot kanon na Biblijata, koj se sostoi od 66
proro~ki kanonski knigi, vo nekoi izdanija e obremenet so
pove}e nekanonski knigi, nare~eni apokrifni knigi ili
“apokrifi”. Zborot “apokrif” sodr`i vo sebe misla za ne{to
nejasno, maglivo, skrieno, ne{to so somnitelno poteklo, pottureno, la`no. Ottamu tie izdanija na Biblijata, namesto 66,
sodr`at nad 70 knigi.
Apokrifite ne se bo`estveno inspirirani, bidej}i ne
se dadeni od Boga, i nivnoto mesto ne e me|u proro~kite kanonski knigi inspirirani i dadeni od Boga. Site apokrifi
se podmetnati vo kanonot na Stariot zavet.
Za da go odbegnat terminot “apokrif”, koj ima negativen prizvuk, na{ite bra}a, pravoslavnite teolozi, koi go
prifatile bibliskiot kanon zaedno so apokrifite, za
apokrifnite knigi go vovele terminot “defterokanonski
knigi”, {to bi zna~elo otprilika “vtorokanonski” ili “sekundarno kanonski knigi”, polovi~no ili necelosno inspirirani, knigi od ponizok rang. Soodvetno na toa, prvite bi
bile “prvi~no kanonski” ili “primarno kanonski knigi”,
dadeni so polna ili so celosna Bo`ja inspiracija, so polna
kanonska sodr`ina i vrednost.
Mnogu nelogi~no i konfuzno! Spored taa logika, Bog
nekoga{ e prvi~en ili primaren, a nekoga{ se spu{ta na ponisko nivo i stanuva sekundaren, ne{to od rangot na vtora raka!
Dragi moi, Bog e sekoga{ primaren i prvi~en i s# {to
pravi Toj e primarno i prvi~no. Kaj nego nema ni{to sekundarno, ni{to od vtora raka. Spored toa, apokrifite mo`at
da se nare~at so koe bilo drugo ime za da se odbegne nivnata
negativna konotacija, pa sepak, tie se i ostanuvaat apokri95
fi, ~ove~ka tvorba, bidej}i nivnata sodr`ina otstapuva od
sodr`inata na bibliskite kanonski knigi i zatoa za niv nema
mesto me|u knigite na bibliskiot kanon.
Mnogu katoli~ki doktrini se temelat na apokrifite
koi Katoli~kata crkva gi smeta za kanonski i koi se nao|aat
vo katoli~kata Biblija. Tie se proniknati so misticizam i
navodno sodr`at tajni doktrini (skrieni raboti) koi se
dostapni samo za prosvetlenite i prosvetenite. Za apokrifite na koncilot vo Trent e objaveno:
“Sekoj koj ovie knigi ne gi primi vo celost kako sveti
i kanonizirani, onaka kako {to ~esto se ~itaat vo Katoli~kata crkva, i koi se nao|aat vo staroto izdanie na Vulgata Latin, ili namerno i svesno gi prezira spomenatite tradicii, neka bide proklet” (Council of Trent fourth session).
Ovie spisi nikoga{ ne se smetani za del na Kanonot,
za{to e jasno deka se protivat na Svetoto pismo, kako {to
mo`eme da vidime od nekolku primeri:
“Raspori riba, izvadi $ gi srceto, crniot drob i `ol~kata... kogo-gode go ma~i demon ili zol duh - ma` ili `ena,
s# edno - pred nego ili pred nea treba toa da se zapali i nikoga{ nema ve}e da gi ma~i zliot duh” (Tobija 6,4-8).
Ova e ~ista vra`ba, kako i sekoja druga vra`ba, bez nitu
trunka bibliska vistina. Hristos mnogu jasno ka`uva deka
“Ovoj rod (demonite) so ni{to ne mo`e da se istera, osven
so post i molitva” (Marko 9,29). - Ne so spaluvawe na srce,
na crn drob i `ol~ka od riba. Ne! Lo{ite duhovi od lu|eto
se isteruvaat samo so post i molitva pred Boga.
Drug primer: “Milostinata osloboduva od smrt; taa
~isti od sekoj grev” (Tobija 12,9). - Napolno pogre{no! Nikakva na{a milostina i nikakvo na{e dobro delo, kolku i
da e golemo, ne mo`e da n# oslobodi od smrtta. Od smrtta
edinstveno mo`e da n# oslobodi Hristos koj so “svojata smrt
go uni{ti onoj koj ja ima{e vlasta nad smrtta, odnosno |avolot, i da gi izbavi onie koi, zaradi stravot od smrtta, cel
`ivot bea vo ropstvo” (Evreite 2,14.15). Vtoriot del od privedeniot tekst, koj tvrdi deka “milostinata ~isti od sekoj
grev”, isto taka e daleku od bibliskata vistina. Ne milostinata, tuku “krvta na Isusa Hrista n# is~istuva od sekoj grev”
(1. Jovanovo 1,7). Nema drug na~in nitu drugo sredstvo za
~istewe od grevot. No, za ova mnogu pove}e podocna, koga }e
zboruvame za ulogata na verata i delata vo na{eto spasenie.
96
U{te eden primer za pogre{nata teologija na apokrifite: “Za{to, ako ne veruva{e deka padnatite vojnici }e
voskresnat, }e be{e izli{no i bespredmetno da se moli za
mrtvite... Zatoa za pokojnite prinese `rtva kako nadomest
za da im se prostat grevovite” (2. Kniga za Makabejcite 12,4346). Za ovaa pogre{na apokrifna teologija za mrtvite, i op{to za smrtta, vo knigava posvetuvame golemo vnimanie vo
naslovot “Biblijata za smrtta”, kade {to ova pra{awe }e
dobie bibliska razvrska.
Kako mo`eme da ocenime dali nekoja kniga e kanonska
ili apokrifna? “Koj veruva vo mene”, n# povikuva Hristos,
“kako {to e ka`ano vo Pismoto, od negovata vnatre{nost }e
pote~at reki na `iva voda” (Jovan 7,38). Na koe Pismo n#
povikuva Isus? Na ona od koe{to ~ital Toj koga go u~el narodot vo sinagogite, na evrejskiot kanon na Stariot zavet koj
se sostoi od 39 proro~ki kanonski knigi. Vo nego gi nemalo
i gi nema apokrifnite knigi. Vo Hristovo vreme u{te ne bil
napi{an kanonot na Noviot zavet koj se sostoi od 27 knigi.
Zo{to tokmu evrejskiot kanon na Stariot zavet da ni
bide merilo? Sosem razbirlivo i logi~no! Bog svojata Re~,
Biblijata, mu ja dal na ~ove{tvoto preku odbrani Bo`ji lu|e,
proroci i apostoli, Evrei. Pavle pra{uva i odgovara: “I
taka, kakva prednost ima Evreinot? Golema, vo sekoj pogled.
Pred s#, nim im se dovereni Bo`jite zborovi”, Bo`jata re~
i, ka`uva na{iot Spasitel: “Spasenieto doa|a od Evreite”
(Rimjanite 3,1.2; Jovan 4,22).
Da, Evreite u`ivaat golema prednost pred drugite narodi. ^itavme deka tie na svetot mu go dale Svetoto pismo i
Hrista kako Spasitel na gre{nicite. Marija, Evrejka, ni go
rodila Spasitelot; Hristos, Evrein, e na{ Spasitel; prorocite i apostolite, so koi e povrzano Svetoto pismo, se Evrei.
Prvite hristijani, koi go poseale semeto na hristijanstvoto, se Evrei. Zna~i, hristijanstvoto se rodilo vo evrejstvoto
i bez evrejstvoto nema hristijanstvo. I zatoa, ako nekoj treba da ni sostavi i da ni dade zbirka na svetite proro~ki knigi, da ni go dade svetiot kanon na Bo`jata re~, da ni dade Biblija, toga{, sekako, toa im pripa|a na Evreite. I tie ni go
sostavile i ni go dale kanonot na Stariot zavet so 39 kanonski knigi, ni ja dale evrejskata Biblija koja ne sodr`i apokrifi.
97
Judaizmot (evrejstvoto) e edinstven po toa {to Bog mu
se obratil na cel eden narod koj go videl i ~ul so svoi sopstveni o~i i u{i, pove}e milioni ednovremeno prisutni.
Toa istorisko grandiozno iskustvo e kamen temelnik na evrejskata vera. Postojat drugi religii na svetot, no niedna od
niv ne mo`e da se sporedi so po~etocite na judaizmot. Site
drugi religii po~nuvaat so poedinec koj tvrdel deka razgovaral so Boga ili deka ja dosegnal vistinata. Toj poedinec
postepeno go {irel svoeto u~ewe, sozdavaj}i osnova za novata religija. Zapravo, za razlika od judaizmot, site golemi
svetski religii go sledat ovoj model.
Kako proro~ka kniga, Biblijata ~ekori pred nastanite
i, kako predvodnik na vremeto, taa odnapred ni ja opi{uva
idninata na svetot, osobeno “poslednoto vreme” i “poslednite
denovi”, videni so proro~ko oko i zapi{ani so proro~ko
pero na nejzinite sveti stranici.
Hristos i Bo`jata re~
Na razli~ni mesta i vo razli~ni prevodi Noviot zavet
za Biblijata koristi pove}e razli~ni zborovi so napolno
isto zna~ewe: “Bo`ja re~”, “Re~”, “Bo`je slovo”, “Slovo”,
“Pismo”, “Pisma”, “Sveti Pisma”, “Duhoven me~”, “Vistina”,
“apostolsko u~ewe”, “negova (Hristova) nauka”, “moja (Hristova) nauka”, “nauka apostolska”, “nauka Gospodova”.
Koga bil isku{uvan vo pustinata, Hristos go pobeduval
svojot neprijatel so edinstvenoto i najsilno Bo`je oru`je,
so “me~ot na Duhot, koj e Bo`jeto slovo”, so napi{anata
Bo`ja re~. Toj tri pati gi odbiva `estokite napadi na satanata so zborovite: “Pi{ano e!” Biblijata, kako duhoven
me~, e silna za{to e vistinita sveta Bo`ja kniga. Zatoa
Hristos se moli na Otecot da gi posveti svoite sledbenici,
ne so nekakvi predanija, tuku tokmu so nea: “Posveti gi so
vistinata; tvojata Re~ (Biblijata) e vistina” (Efescite 6,17;
Matej 4,1-11; Jovan 17,17).
Hristos ne propovedal ni{to drugo, osven Bo`jata re~:
“Narodot se turka{e okolu nego za da ja slu{a Bo`jata re~”,
koja e duhovno “seme” {to go preroduva ~ovekot koj ja ~ita
(Luka 5,1; 8,11).
Mnogu ubavi i zna~ajni se slednite Hristovi zborovi:
“Moja majka i moi bra}a se one koi ja slu{aat Bo`jata re~
98
i ja izvr{uvaat.” Prekrasno, nie sme Hristovi bra}a i sestri
ako ja slu{ame i ja izvr{uvame negovata Re~. Toga{ sme
bla`eni: “Bla`eni se onie koi ja slu{aat Bo`jata re~ i ja
izvr{uvaat” (Luka 8,21; 11,28).
Grev e i gre{ime koga postapuvame poinaku, koga namesto Pismoto, izvor za na{ata vera koristime predanija: “I
taka pravite prestap sprema Bo`jata re~ so svojata tradicija (so predanie) koja vie ja vospostavivte”, ili ja nasledivte
od va{ite predci. “Gre{ite, za{to ne gi razbirate Pismata”, im ka`uva Isus na evrejskite duhovni u~iteli, nare~eni
“sadukei” (Marko 7,13; 1. Petrovo 1,18; Matej 22,29).
Po svoeto voskresenie Isus patem pou~uva dvajca svoi
u~enici od Pismoto i, otkako gi pou~il: “Toga{ im go otvori
umot za da gi razberat Pismata” (Luka 24,45). A Evreite gi
povikuva:
“Ako prodol`ite da go sledite moeto Slovo, navistina
ste moi u~enici, i }e ja znaete vistinata, i vistinata }e ve
izbavi”, }e ve spasi (Jovan 8,31). Spored toa, nie sme vistinski hristijani i vistinski Hristovi u~enici ako go sledime
“Slovoto” ili Biblijata, za{to samo taa e “vistina”. S#
drugo vodi na pogre{en pat i vo propast.
Spored toa, Hristos ni go odreduva i ni go poka`uva
edinstveniot izvor na na{ata vera: “Koj veruva vo mene kako
{to e ka`ano vo Pismoto, od negovata vnatre{nost }e
pote~at reki na `iva voda.” Da, samo “Pismoto” (Sola skriptura) - kategori~en e Isus, i n# povikuva: “Istra`uvajte gi
Pismata... tie svedo~at za mene!” - Da, ne predanijata, tuku
“Pismata svedo~at” za Hrista (Jovan 7,38; 5,39).
Bidej}i “seto Pismo e od Boga dadeno” (2. Timotej 3,16),
ne smee ni{to da se menuva, da se dodava ili odzema od ona
{to e napi{ano vo nego. Onoj {to postapuva taka, pa|a pod
udar na bibliskite prokletstva za koi pi{uva apostol Jovan: “Jas mu svedo~am sekomu koj gi slu{a proro~kite zborovi
na ovaa kniga. Ako nekoj im dodade ne{to, Bog }e mu dodade
od makite opi{ani vo ovaa kniga. A ako nekoj odzeme ne{to
od zborovite na knigava na ova proro{tvo, Bog }e mu go
odzeme negoviot del od drvoto na `ivotot i od svetiot grad,
koi se opi{ani vo ovaa kniga”, vo Otkrovenieto (Otkrovenie 22,18-19).
99
Apostolite i Bo`jata re~
Glaven predmet na site propovedi na apostol Pavle vo
tekot na celokupnata negova apostolska slu`ba bila Bo`jata
re~, {to se gleda od mnogu izve{tai koi se zapi{ani na stranicite na Biblijata.
Toj i Varnava na Kipar, “vo Salamis, go navestuvaa Bo`jeto
slovo vo evrejskite sinagogi”; prokonzulot na Kipar “gi povika Varnava i Savle (Pavle) i pobara da go ~ue Bo`jeto slovo”; vo Antiohija Pisidiska Pavle i Varnava vo saboten den
go propovedaat Hrista pred neznabo{cite (neevreite): “slednata sabota se sobra re~isi celiot grad da go ~ue Bo`jeto
slovo” (cel grad se sobral da go slu{a Bo`jeto slovo); Evreite se bunat protiv toa i Pavle i Varnava im velat: “treba{e
najnapred vam da vi se propoveda Bo`jeto slovo, no bidej}i
vie go otfrlate od sebe i ne se smetate dostojni za ve~en `ivot,
eve, nie im se obra}ame na neznabo{cite”; “solunskite Evrei
doznaa deka Pavle i vo Vereja go propoveda Bo`jeto slovo,
dojdoa i tamu i go spotnaa i go rastrevo`ija narodot”; vernicite vo Filipa “bez strav go propovedaa Bo`jeto slovo”; Pavle im blagodari na vernicite vo Solun “za{to Bo`jeto slovo
go primivte od nas ne kako ~ove~ko slovo, tuku kako Bo`je
slovo koe dejstvuva vo vas koi veruvate”; na svojot sorabotnik,
Timotej, Pavle mu ka`uva: “u{te od detstvoto gi poznava{
Svetite Pisma”... “Bo`jeto slovo ne e okovano”, i go zakolnuva: “te zakolnuvam pred Boga i pred Isusa Hrista... propovedaj go slovoto” - ne predanija, ne tradicija, ne obi~ai i prikaski, tuku propovedaj ja Re~ta, Svetoto pismo, mu ostava amanet Pavle na svojot naslednik, Timotej, “za{to Bo`jeto slovo e `ivo, delotvorno i poostro od sekoj me~ so dve se~ila, i
probiva do razdeluvaweto na du{ata i duhot, na zglobovite i
srcevinata i e sposobno da gi sudi mislite i namerite na srceto”; “verodostojno e Slovoto (Pismoto) i dostojno za celosno
primawe”; “se}avajte se na onie koi vi go govorea Bo`jeto
slovo”; “zemete go me~ot na Duhot, koj e Bo`jeto slovo (Biblijata)” (Dela 13,5.7.44.46; 17,13; Filipjanite 1,14; 1. Soluwanite 2,13; 2. Timotej 3,15; 2,9; 4,1-2; Evreite 4,12; 1. Timotej
1,15; Evreite 13,7; Efescite 6,17).
I drugite apostoli go navestuvale Bo`jeto slovo. Tie se
molat: “Gospode, pogledni na nivnite zakani i daj im na tvoite
100
slugi da go navestuvaat tvoeto Slovo sosema smelo... A koga se
pomolija, se zatrese mestoto kade {to bea sobrani i site se
ispolnija so Svetiot Duh i smelo go navestuvaa Bo`jeto slovo”; apostolite im velat na svoite u~enici: “Ne e pravedno
nie da go ostavime Bo`jeto slovo i da slu`ime okolu trpezite... A Bo`jeto slovo raste{e i brojot na u~enicite vo Erusalim zna~itelno se zgolemuva{e, a i mnozina sve{tenici $
se pokoruvaa na verata”; “Samarija (pokraina) go primi
Bo`jeto slovo”; “i neznabo{cite (neevreite) go primija
Bo`jeto slovo... koe raste{e i se rasprostranuva{e”; apostol Petar gi povikuva prvite hristijani i nas i ni ostava
amanet da vnimavame na zborovite na prorocite i na zapovedta Gospodova {to ni ja predale apostolite: “da gi imate na um
zborovite {to odnapred gi ka`aa svetite proroci, i zapovedta na Gospoda i Spasitelot, koja vi ja predadoa va{ite apostoli” (Dela 4,29-31; 6,2.7; 8,14; 11,1; 12,24; 2. Petrovo 3,1-2).
I apostol Pavle gi predava vernicite vo Bo`ji race i gi
povikuva da vnimavaat na Bo`jata pi{ana Re~: “Zatoa bdejte
i pomnete deka tri godini, no}e i dewe, ne prekrativ da go
sovetuvam sekoj eden od vas. I sega ve predavam na Boga i na
Re~ta na negovata blagodat, koj mo`e da izgraduva i da vi dade
nasledstvo me|u site osveteni” (Dela 20,31-32). Gi povikuva
da se vooru`at so seto duhovno Bo`je oru`je, ~ij{to sostaven
del e Bo`jeto slovo kako “duhoven me~”: “Oble~ete se vo seto
Bo`je oru`je za da mo`ete da se odr`ite pred lukavstvata na
|avolot. Za{to na{ata borba ne e protiv krv i meso, tuku
protiv upravitelite, protiv vlastite, protiv svetovnite
mra~ni sili na ovoj svet, protiv duhovnite sili na zloto pod
nebesata. Zatoa zemeto go seto Bo`je oru`je za da mo`ete da
se protivstavite vo lo{ den i, otkako }e svr{ite s#, da se
odr`ite!... Zemete go {lemot na spasenieto i me~ot na Duhot, koj e Re~ta Bo`ja”, Bo`jeto slovo, Biblijata (Efescite
6,11-18).
Temelot na prorocite i apostolite, vrz koj treba da
bidat nadyidani vernicite, se Stariot i Noviot zavet kako
integralna Biblija ili Sveto pismo. Vo toj temel nema mesto za nikakvi predanija, tradicii ili kakvi bilo drugi
~ove~ki nauki. Nie treba da gi sledime stapkite na prvite
hristijani koi “bea postojani vo apostolskoto u~ewe” (Dela
2,42).
101
BIBLIJATA I PREDANIETO
Bidej}i Biblijata e Bo`ja re~, to~na, vistinita i nepromenliva, kako i nejziniot avtor Bog, Isus site n# povikuva: “Pregledajte go Pismoto, za{to vie veruvate deka vo
nego (vo Svetoto pismo) imate `ivot ve~en i tokmu toa
svedo~i za mene.” I pak: “Ako e nekoj `eden, neka dojde kaj
mene i neka pie. Koj veruva vo mene kako {to e ka`ano vo
Pismoto, od negovata vnatre{nost }e pote~at reki na `iva
voda” (Jovan 5,39; 7,37.38).
Na{iot Spasitel, Isus Hristos, n# povikuva temel na
na{ata vera i nade`, kako i izvor na na{eto hristijanstvo,
da bide Pismoto i samo Pismoto.
Vo pustinata na isku{enieto Isus se soo~il so satanata
vo ekstremno te{ki i nepovolni uslovi i okolnosti, koga
satanata go nagrvaluval i opsipuval so silni isku{enija:
“Ako si Bo`ji Sin, zapovedaj im na ovie kamewa da stanat
lebovi”; “ako si Bo`ji Sin, frli se dolu (od vrvot na hramot)”; “}e ti go dadam seto ova (siot svet), ako padne{ i mi
se pokloni{!” - Toj se branel i se odbranil od satanata edinstveno so duhovniot me~, so Pismoto, kako temel na svojata
vera: “Odi si, satano, za{to napi{ano e!” (Matej 4,1-11).
Ne samo vo taa, ami i vo site drugi prigodi i okolnosti
vo svojot zemen `ivot Isus se povikuval samo i edinstveno
na Pismoto (Sola skriptura): “Pi{ano e!” “Koj veruva vo mene
kako {to e ka`ano vo Pismoto!” - Ne kako {to e ka`ano vo
“svetoto predanie”, ne kako {to tvrdi crkovnata tradicija.
Ne verata {to ste ja nasledile od tatkovcite i dedovcite,
tuku bibliskata ili Bo`jata vera - “verata Isusova” (Otkrovenie 14,12), ni pora~uva Isus.
“Ne ste otkupeni so raspadlivi ne{ta, kako srebro ili
zlato, od svojot sueten `ivot {to ste go nasledile od va{ite
predci, tuku so skapocenata krv na Hrista kako nevino i
~isto jagne” (1. Petrovo 1,18.19).
102
Sueten e na{iot `ivot, ni tvrdi apostol Petar, ako se
potpirame na verata na na{ite predci, a ja ostavame nastrana bibliskata ili Bo`jata vera. Sekoja druga vera, pa i onaa
{to sme ja nasledile od na{ite tatkovci i dedovci, koja ne
e izmerena i proverena na Bo`jiot kantar, na Svetoto pismo, i koja nema svoj temel vo Biblijata, namesto vo Bo`jeto
carstvo i vo ve~en `ivot, }e n# odvede vo endek.
Istorijata na hristijanstvoto ja iscicala od bibliskoto hristijanstvo sodr`inata na bibliskata vera, taka {to od
nea ostanala samo ~erupkata - hristijanska vera bez sodr`ina, nametka nametnata na {uplivo drvo! “Lu|eto }e imaat
izgled na pobo`nost, a se otka`ale od nejzinata sila” (2. Timotej 3,1-5) - se otka`ale od silata na pobo`nosta, od silata na bibliskata vera.
Koga ova go velime, nie vo nikoj slu~aj ne ja namaluvame
nitu pak ja potcenuvame ulogata i vrednosta na istoricizmot, ulogata na verata na na{ite predci. Ne, toa ne e na{a
namera nitu na{a cel. Ovde samo uka`uvame na onaa edinstvena spasitelna, bibliska, Bo`ja, Isusova vera, koja }e n#
vovede niz kapiite na nebesniot grad Erusalim vo ve~en `ivot.
Na{a `elba e da se sretneme so na{ite predci vo Bo`jeto carstvo i zaedno so niv da u`ivame ve~en `ivot. No mo`ebi
}e zvu~i mnogu ~udno i za mnozina neprifatlivo i odbivno
ako ka`eme deka verata na na{ite predci niv }e gi odvede vo
Bo`jeto carstvo, a istata taa vera {to sme ja nasledile i sme
ja prifatile od niv, ako ne sme ja stavile i ne sme ja izmerile i proverile na Bo`jiot kantar, nas }e n# odvede vo endek.
Na{ite predci nemale mo`nosti kakvi {to imame nie
denes. Tie nemale Sveto pismo na svojot maj~in jazik za da ja
proverat svojata vera i da ja soobrazat so negovoto u~ewe. Stepenot na nivnite bibliski soznanija bil mnogu ponizok od
na{iot stepen denes. I zatoa, spored Bo`jata re~, Bog sekomu }e mu sudi spored merata na soznanijata {to mu stoele na
raspolagawe i {to mu bile otkrieni vo vrska so bibliskite
vistini.
“Imame najsigurna proro~ka Re~ (Biblija), i vie dobro
pravite {to vnimavate na nea, kako na svetilo {to sveti vo
temno mesto, dodeka ne osamne denot i yvezdata Denica ne
bolsne vo va{ite srca” (2. Petrovo 1,19). - Zna~i, nie “imame najsigurna proro~ka re~”, “svetilo vo temno mesto”, i
103
apostol Petar n# povikuva “da vnimavame na nea”, i edinstveno na nea - na “proro~kata Re~”, na Biblijata.
Koga ve}e zboruvame za verata na na{ite predci, nie
morame da naglasime deka nacionalnoto i istoriskoto ne
smeat da se obedinat so verskoto. Tie dve ne{ta ne odat raka
pod raka i ne smeat da bidat tandem. Bibliskoto na~elo e
jasno: “Cezarovoto na cezarot, a Bo`jeto na Boga” (Matej
22,21). Verata od edna i nacionalnosta i istorijata od druga
strana, mora do krajni mo`ni granici da bidat izdeleni.
Nacionalnoto, istorijata, politikata i ~ove~kite prsti vo
koj i da e oblik i vid - ponastrana od bibliskata vera. “Nema
ve}e ni Evrein ni Grk” - ka`uva apostol Pavle - Azijat ni
Afrikanec, Germanec ni Egip}anec, Kinez ni Amerikanec,
nema ve}e Srbin ni Makedonec, Albanec ni Tur~in, “nema
ve}e ni rob ni sloboden, nema ve}e ma{ko ni `ensko, za{to
vie site ste edno vo Hrista Isusa”, “vie site ste bra}a” - ni
pora~uva Hristos (Galatite 3,28; Matej 23,8).
Predanieto e drugo i napolno poinakvo evangelie od ona {to go napi{ale apostolite vo
Noviot zavet
Apostol Pavle imal problem so la`ni apostoli koi na
vernicite vo Korint im propovedale drugo evangelie, razli~no od ona {to go propovedale Hristovite apostoli, a im
zabele`uva i na vernicite {to se odvratile od vistinskoto
apostolsko evangelie i prifatile la`no evangelie na la`ni
apostoli: “Za{to, ako nekoj dojde da vi propoveda drug Isus
kogo nie ne go propovedavme, ili ako primate drug duh kogo
ne go primivte, ili drugo evangelie koe ne ste go prifatile,
vie seto toa lesno go trpite” (tolerirate) (2. Korin}.11,4).
So nevoobi~aeno ostri zborovi apostol Pavle im se
obra}a na vernicite vo galatskite crkvi koi prifatile
“drugo”, la`no evangelie: “Se ~udam {to taka brzo se odvra}ate od Onoj koj ve povika preku Hristovata blagodat, i
preminuvate na drugo evangelie... No ako duri i nie ili
angel od neboto vi propoveda drugo evangelie, sprotivno od
ona {to vi go propovedavme, neka bide proklet! Kako {to
rekovme porano i sega pak velam: ako nekoj vi propoveda
evangelie, pokraj ona {to go primivte, neka bide proklet!”
(Galatite 1,6-9).
104
Ne postoi nikoj, apsolutno nikoj: ni poedinec, ni institucija, svetovna ili crkovna, nikakov vselenski crkoven koncil ili sobor, koj smee da go menuva ona {to go napi{ale prorocite i apostolite so svoja raka vo Biblijata, i vo izvornata
proro~ka i apostolska bibliska teologija da voveduva “drugo”,
poinakvo evangelie ili poinakva nauka i teologija od onaa {to
e napi{ana. Koga e vo pra{awe nepromenlivosta na Biblijata
i izvornosta na bibliskata teologija, apostol Pavle ne
poka`uva nikakva tolerancija, i so nikogo ne pravi nikakov
kompromis. Za nego duri i nebesnite angeli se prokleti ako se
obiduvaat da menuvaat ne{to od ona {to toj go napi{al kako
evangelie ili kako bibliska nauka. Sekoj “da e proklet” koj
voveduva i propoveda “drugo evangelie”. I jas (zboruva za sebe)
“da sum proklet” ako postapam taka - kategori~en e Pavle. Tie
{to propovedaat “drugo evangelie”, “gi izopa~uvaat Pismata
na svoja pogibel”, i prokleti se (2. Petrovo 3,16).
Zatoa Pavle ne dozvoluva nikakov drug temel, poinakov
od onoj {to go postavile prorocite i apostolite i vernicite
gi povikuva na toj temel da go gradat svoeto hristijanstvo i
svoeto spasenie: “Nadyidani na temelot na apostolite i prorocite, a temelniot kamen e sam Isus Hristos” (Efesc. 2,20).
Vo Solun “Pavle tri saboti redum rasprava{e so Evreite
okolu Pismoto” (Dela 17,2). Od Solun Pavle i Sila zaminale
vo Vereja kade {to go propovedale evangelieto. No “verejcite
bea poblagorodni od onie vo Solun, za{to go primija Slovoto sosem podgotveno, i sekoj den go prou~uvaa Pismoto za da
proverat dali e taka” (Dela 17,11).
Zna~i, verejcite go proveruvale duri i apostol Pavle za
da vidat dali im ka`uva vistina. Negovite predavawa (propovedi) gi proveruvale so ona {to e napi{ano vo Pismoto.
Spored toa, s# treba da se proveruva so Pismoto: i tradicijata i predanieto - koi vo bibliskata teologija voveduvaat “drugo
evangelie”, sosem razli~no od napi{anoto.
Svetoto pismo i “Svetoto predanie”
Katoli~kata crkva za predanieto ili za tradicijata:
“Tradicijata, a ne Pismoto, e karpa vrz koja{to e izgradena
Crkvata na Isusa Hrista!”1 - Ne! Vo nikoj slu~aj! Tradicijata e karpa vrz koja e izgradena Katoli~kata crkva, a ne
105
Crkvata na Isusa Hrista! Hristovata crkva e izgradena vrz
karpata na Bo`jata re~, vrz Pismoto.
Pravoslavnata crkva za predanieto ili za tradicijata:
“Za nas pravoslavnite svetoto predanie e najgolemo duhovno
bogatstvo koe na Crkvata usno $ go podarile sam Gospod i
najgolemite duhovni otci na hristijanstvoto, po~nuvaj}i od
svetite apostoli i ponatamu preku svetite otci i u~iteli na
Crkvata. Toa e nerazdelno od Svetoto pismo i, kako i Svetoto pismo, i toa e izvor na verata i merilo na vistinitosta i na verskoto u~ewe.”2 - Ne! Vo nikoj slu~aj! Predanieto ne e sostaven del na Pismoto i toa ne “e izvor na verata
i merilo na vistinitosta i na verskoto u~ewe”. Edinstven
“izvor na verata i merilo na vistinitosta i na verskoto u~ewe” e Biblijata i ni{to drugo.
“Crkvata otsekoga{ u~ela deka Bog ni go dal svoeto natprirodno otkrovenie vo dva oblika. Vo oblik na Sveto predanie i vo oblik na Sveto Pismo. Ovie dva oblika ne se isklu~uvaat, tuku se nadopolnuvaat”, }e ka`e istaknatiot pravoslaven teolog i glasnogovornik na pravoslavieto, gospodin Lazar Milin, vo svoeto delo “Crkvata i sektite”, vo
izdanie na MPC, Skopje 1999, vo oddelot “Svetoto Pismo i
Svetoto predanie” na str. 165, i prodol`uva: “I navistina,
nikade, bukvalno nikade vo celoto Sveto Pismo ne e zapi{ano takvo tvrdewe deka Svetoto Pismo e edinstveniot izvor na verata i edinstvena merka na vistinitosta.”
Sekako, ova tvrdewe na gospodin Milin nema nikakva
smisla. Toa e apsolutno neto~no i se povlekuva i is~eznuva
pred silnite tvrdewa na na{iot Spasitel i na negovite
apostoli {to gi navedovme vo prethodnite podnaslovi za “Pismoto” kako osnova i edinstven izvor i merilo na na{ata vera.
Ponatamu, tradicijata ili predanieto {to go nasledile
na{ite pravoslavni bra}a od predcite, gospodin Milin go
vika “Sveto predanie” i po va`nost i zna~ewe go izedna~uva
so Svetoto pismo. Toj veli: “Svetoto predanie nie go smetame
za izvor i pravilo na verata kako i Svetoto Pismo!” Krupna
gre{ka! Zo{to Bog “svoeto natprirodno otkrovenie” bi ni go
dal “vo dva oblika”? Zo{to bi postoele dva izvora na vistinata? Eden Bog, a dva izvora na “natprirodno otkrovenie”! Zar
Svetoto pismo ne e kompletno Bo`je otkrovenie, pa mu e potrebno nekakvo nadopolnuvawe od strana na predanieto?
“Svetoto predanie” ni nalikuva na apokrifnite knigi
106
na koi ne im e mestoto me|u svetite kanonski knigi na Bo`jata
re~ i tie ne smeat da se najdat me|u koricite na Biblijata.
[to e najlo{o, u~eweto na predanieto otstapuva i ~esto
e sprotivno na u~eweto na Svetoto pismo i tie me|usebno
napolno se isklu~uvaat, za{to “Svetoto predanie”, kako apokrif, e izvor na somnitelni i matni vodi koi gi matat ~istite i bistri vodi na Bo`jata re~ kako edinstven, od Boga
daden izvor na “natprirodno otkrovenie”.
Predanieto i Biblijata se dva nepomirlivi antipoda
me|u koi ne postoi nikakvo soodvetstvo, nikakov ekvivalent,
nitu pak nekakva komplementarnost.
Golema izmama i samoizmama e pogubnoto tvrdewe na
pravoslavnite i katoli~kite teolozi deka bez predanieto nie
ne mo`eme da go razbereme Svetoto pismo. Naprotiv, predanieto pomaga pogre{no da go razbereme Svetoto pismo.
Razlikite me|u predanieto i Svetoto pismo }e stanat
o~igledni vo natamo{nite tekstovi na knigava koga }e gi
protivstavime edno na drugo.
Vo spomenatiot oddel gospodin Milin tvrdi: “Svetoto
predanie, koe nie go smetame za izvor i pravilo na verata
kako i Svetoto Pismo, ne e nikakvo ‘~ove~ko predanie’, nitu
pak ‘~ove~ka’ nauka i zapoved, nitu pak folklor ili naroden
obi~aj. Ni{to od seto toa ne vleguva vo poimot i sodr`inata
na Svetoto predanie za koe nie zboruvame. Pod poimot Sveto predanie nie ja podrazbirame Re~ta Bo`ja koja ne ni e
predadena po pismen pat, tuku usno, i poteknuva od samiot
Hristos i od negovite apostoli... Toa {to usno go primila
Crkvata od apostolite, toa e Sveto predanie.” - ^udno i nesfatlivo, i u{te pote{ko prifatlivo! Svetoto predanie e
“Re~ Bo`ja koja ne ni e predadena po pismen pat, tuku usno,
i poteknuva od samiot Hristos i od negovite apostoli”, a
podocna, na vselenskite sobori potvrdeno i prifateno kako
“sveto predanie” i kako “Re~ Bo`ja”.
Mo`no li e poraka da patuva so vekovi, niz tolku burna
istorija, od po~etok ne vo pi{an oblik od nejzinite avtori,
ami izgovorena samo usno, do nas da pristigne izvorno, neizmeneta, neobremeneta so ~ove~ki primesi? - Toa nalikuva na
onaa voobi~aena igra koga sakame da pou~ime nekogo kako se
iskrivokol~uva nekoja poraka koga patuva usno od uvo do uvo.
Prvite izmeni gi zabele`uvame ve}e pri vtoriot prenesuva~
na porakata, za na kraj, kaj ~etvrtiot, pettiot ili {estiot
107
prenesuva~ taa napolno da ja zagubi svojata prvobitna smisla
i sodr`ina. Taka i predanieto, dokolku i postoela nekakva
prvobitna osnova za nego, so tekot na vremeto nemu mnogu
raboti mu se nakalemile, taka {to toa, prenesuvaj}i se usno od
pokolenie na pokolenie, prerasnalo vo besmisleno sueverie.
Proverka na“svetosta” na “Svetoto predanie”
Najgolema slabost na predanieto e taa {to ne mo`eme
da go sporedime i da go proverime na nitu eden na~in, za{to
za nego ne postoi nikakov avtograf, originalen zapis od avtorot, ili verodostojna kopija, ili pismen izvor od koj poteknuva za da ocenime deka taa poraka stignala do nas vo nejziniot prvobiten original, kako {to e toa slu~aj so knigite na bibliskiot kanon. Ako predanieto go sporedime so
Svetoto pismo, toa e daleku od nego.
Milin predanieto go deli na “Sveto predanie, {to ostanalo od Hrista i od svetite apostoli, i na ~ove~ka filozofija i ~ove~ko predanie.” Nie pak pra{uvame: Spored koi
kriteriumi mo`eme da znaeme koe e “sveto apostolsko”, a koe
“~ove~ko predanie”, koga nemame, pak velime, zapis od negovite avtori za da go sporedime i da go proverime so nego?
]e ka`eme pak: I “svetoto apostolsko” i “~ove~koto predanie”, nie go stavame na proverka na “proro~kata Re~”, na
Svetoto pismo, kako duhoven kantar na koj merime i proveruvame s# dali e od Boga, i s# {to otstapuva od bibliskoto
u~ewe, mora da se otfrli, pa makar toa da e proglaseno i prifateno kako “sveto”.
Kako mo`at da se soobrazat tvrdewata za ednakvost na
predanieto i Svetoto pismo so bibliskite stihovi {to gi
citiravme vo prethodnite podnaslovi? Zar Hristos ne go
isklu~uva predanieto od temelot na bibliskata vera koga
ka`uva: “Koj veruva vo mene kako {to e ka`ano vo Pismoto”, a ne vo predanieto!
Za da go opravda predanieto, gospodin Milin za nego
bara bibliska podloga i potvrda i se povikuva na oddelni
bibliski tekstovi: “Ve pofaluvam, bra}a, deka s# moe pomnite i gi dr`ite zapovedite taka kako {to sum vi gi predal”
(1. Korin}anite 11,2).
Hristijanite vo Korint gi prifatile i gi dr`ele zapovedite taka kako {to im gi predal apostol Pavle, ne poina108
ku. Toa go potvrduva i samiot apostol koga veli: “Taka kako
{to sum vi gi predal!” Zna~i, Pavle imal mo`nost da gi kontrolira hristijanite i da gi korigira vo slu~aj da skr{nat
od vistinskiot pat. Takvi korekcii toj vr{el kaj hristijanite vo Korint vo vrska so nivniot prakti~en hristijanski
`ivot, vo galatskite crkvi koi vo me|uvreme prifatile “drugo
evangelie” vo vrska so obredniot zakon, razli~no od ona {to
toj im go iznel dodeka bil kaj niv (Galatite 1,6), i kaj hristijanite vo Solun, koi pogre{no go sfatile voskresenieto.
No dali mo`e toa da se ka`e i za predanieto? Koj imal
mo`nost da go kontrolira od migot koga bilo izgovoreno,
makar toa da bilo i od strana na apostolite, pa s# do momentot koga e zapi{ano i prifateno kako sveto predanie duri
podocna na crkovnite sobori? Vo pra{awe se vekovi vo koi
predanieto kru`elo usno kako iskaz od uvo do uvo i na kraj
zapi{ano koga od negoviot original istekla sodr`inata i
su{tinata a ostanala samo lu{pata.
Drug bibliski dokaz na koj se povikuva zastapnikot na
predanieto za da go izedna~i po va`nost so Svetoto pismo:
“I taka, bra}a, stojte i dr`ete gi predanijata {to gi nau~ivte bilo preku na{iot zbor, bilo preku na{e poslanie”
(2. Soluwanite 2,15). Ottuka toj tvrdi:
“Apostolot jasno veli deka Hristovoto Evangelie go
propovedal ne samo po pismen pat, pi{uvaj}i poslanija {to
vlegle vo kanonot na Svetoto Pismo, tuku i ‘so zbor’, so usno
predanie. I toj ne pravi nikakva razlika vo va`nosta na
edniot i drugiot na~in. Dvata se ednakvo va`ni, i dvata Soluwanite moraat ednakvo da gi ~uvaat.”
Da, to~no e toa. Tuka nema nikakov problem. I nie ne
pravime nikakva razlika me|u tie dve ne{ta. Apostol Pavle tri godini vo Efes, godina i pol vo Korint i mnogu godini vo bezbroj drugi gradovi i sela, vo sinagogi, vo crkvi, po
pazari{ta, po ulici, po zatvori, na brodovi, po ku}i; so vrzani race, so nozete vo kladi, den i no}, so solzi, usno, so
zbor, gi pou~uval vernicite na Bo`jiot pat. U{te od migot
koga se sretnal so Hrista na patot kon Damask, koga Hristos
zapalil svoj ogan vo negovoto srce, toj, proniknat so Hristovata qubov, so ognena revnost vo gradite, s# do svojata smrt,
dodeka ne mu se strkalala glavata na gubili{teto vo Rim,
neumorno im go propovedal na bli`nite Hrista - ne drugo,
ne predanija, ne ~ove~ka nauka i filozofija, tuku Hrista i
109
samo Hrista: “Za{to re{iv da ne znam me|u vas ni{to drugo,
osven Isusa Hrista, i toa raspnatiot” (1. Korin}anite 2,2).
Porano Pavle bil proniknat i opsednat so predanijata
na svoite predci i niv gi propovedal: “Vo judaizmot jas nadminav mnogu svoi vrsnici sred mojot narod, imaj}i ekstremna revnost za predanijata na moite predci” (Galatite 1,14).
No sega toj e opsedant i proniknat so Hrista i go propoveda
samo Hrista i Hristovata nauka, ne starite predanija na
svoite predci.
Istata nauka {to ja iznesuval usno, apostol Pavle ja
stavil na hartija vo svoite poslanija. Zatoa me|u usnata i
pi{anata re~ na apostol Pavle nema razlika.
Istata nauka prodol`ile da ja propovedaat i negovite
sorabotnici i u~enici. “O Timotej, pazi go ona {to ti e predadeno, {to ti e dovereno”, “i s# {to si ~ul od mene pred
mnogu svedoci, predaj go na verni lu|e koi se sposobni i drugi
da nau~at” (1. Timotej 6,20; 2. Timotej 2,2).
Nema razlika me|u usnoto i pi{anoto na apostol Pavle, nitu pak razlika me|u nego i negovite u~enici. Me|utoa,
razlika postoi me|u dene{nite crkovni predanija i Biblijata - i tuka e problemot.
Dene{nite crkovni predanija na Pravoslavnata i na
Katoli~kata crkva, mereni i sporedeni so pi{anite poslanija
na apostol Pavle i na drugite bibliski knigi, se najobi~ni
apokrifi i, kako {to e ve}e ka`ano, besmisleni sueverija.
Hristos i predanijata
Razlika me|u predanijata {to gi nasledile od predcite
i Bo`jata re~ postoela i kaj lu|eto vo Hristovo vreme i
Hristos bil mo{ne otvoren i jasen po toa pra{awe: “Zo{to
tvoite u~enici ne `iveat spored predanieto (tradicijata) na
starite, tuku jadat leb so neizmieni race?” - mu velat fariseite na Isusa. “A Isus im re~e: ‘Ovoj narod so usta me po~ituva, a negovoto srce e daleku od mene; zaludno me po~ituva
koga propoveda u~ewa koi vsu{nost se ~ove~ki zapovedi. Vie
ja ostavate Bo`jata zapoved, a se dr`ite za ~ove~koto predanie. Na ubav na~in ja ukinuvate’, prodol`il Toj, ‘Bo`jata zapoved za da go zapazite va{eto predanie... I taka pravite
110
prestap sprema Bo`jata re~ so svoeto predanie {to ste go
vospostavile vie” (Marko 7,5-9.13).
Hristos i na Pravoslavnata i na Katoli~kata crkva im
gi ka`uva istite zborovi: “Na ubav na~in vie ja ukinuvate
Bo`jata zapoved (ukinuvate dve Bo`ji zapovedi od Bo`jiot
zakon - vtorata i ~etvrtata) za da go zapazite va{eto predanie.”
Gospodin Milin ima re{enie za ovoj duel me|u Hrista
i fariseite. Toj }e ka`e: Hristos gi osudil predanijata na
Evreite zatoa {to tie bile obi~ni ~ove~ki, a ne sveti, Bo`ji
predanija. - I ima pravo koga veli taka za evrejskite predanija, a i za katoli~kite {to gi imenuva, koga veli:
“Rimokatoli~kata teologija ne go otfrla Svetoto Pismo. No, to~no e deka tie nivni specijaliteti, {to nemaat
osnova vo Svetoto Pismo, nemaat osnova ni vo Svetoto predanie. Za papskiot primat, za papskata nepogre{livost, za indulgenciite, za ‘Filiokve’, za ‘konkomitancijata’, vrz {to
po~iva pri~estuvaweto pod eden vid, za ~istili{teto i ostanatite specijalnosti na rimokatoli~kiot katihizis, nema
osnovi nitu vo Svetoto Pismo, nitu vo Svetoto predanie.”3
No, koga za evrejskoto i za katoli~koto predanie tvrdi
deka e ~ove~ka tvorba, dali predanieto na pravoslavieto navistina e “sveto predanie”?
Vo nikoj slu~aj! - mu se protivstavuva na Milina, da re~eme, farisejot Nikodim. - Vie hristijanite tvrdite deka va{ite predanija {to ste gi dobile od va{ite predci ne se
~ove~ki, tuku se “sveti predanija” i ednakvi po va`nost so
Biblijata zatoa {to vi se ostaveni od Hrista i od apostolite i se za~uvani nezapi{ani vo Svetoto pismo, ami preneseni po usten pat i ~uvani vo Crkvata.4
No istoto toa go tvrdime i nie Evreite. I na{ite predanija {to sme gi nasledile od na{ite predci se sveti predanija i ednakvi po va`nost so Biblijata zatoa {to ni se
ostaveni li~no od Boga i od Bo`jite proroci, nezapi{ani
vo spisite na Stariot zavet, no predadeni po usten pat i
~uvani vo na{ata Crkva.
Taka tvrdat hristijanite, taka tvrdat i Evreite za svoite predanija. Me|utoa, i na ednite, i na drugite, Hristos
im ka`uva: Va{ite predanija nastrana! I ednite i drugite
se samo ~ove~ka tvorba i ~ove~ki zapovedi, istoriska kategorija, nadvor od Biblijata, i izrekuva te{ki zborovi nad onie
{to veruvaat i `iveat ne “kako {to ka`uva Pismoto”, tuku
111
spored svoite predanija: “Ovoj narod... zaludno me po~ituva
koga propoveda u~ewa koi vsu{nost se ~ove~ki zapovedi. Vie
ja ostavate Bo`jata zapoved, a se dr`ite za ~ove~kite predanija. Na ubav na~in ja ukinuvate Bo`jata zapoved za da go
zapazite va{eto predanie.”
Ovde }e pojasnime deka pette knigi Mojseevi se narekuvaat so imeto “Zakon” ili na evrejski “Tora”. Va`no e da sfatime deka Evreite imaat dve Tori: Napi{ana Tora, koja se
sostoi od prvite pet knigi na Biblijata ili od pette knigi
Mojseevi. Toa e onoj svitok koj se ~uva i se ~ita po sinagogite i koj, po~nuvaj}i od prvata Tora {to ja napi{al Mojsej,
vnimatelno se prepi{uva i se prenesuva od pokolenie na
pokolenie.
Vtorata Tora Evreite ja vikaat nenapi{ana ili usna
Tora i, spored niv, taa se sostoi od usno predanie dadeno na
Mojseja na Sinaj, i za niv usnata ima ednakva va`nost so pi{anata Tora. Usnata Tora okolu 1.800 godini se prenesuvala
usno od u~itel na u~enik. No so tekot na vremeto se pojavil
strav deka taa }e bide zaboravena, pa pred okolu 1.700 godini istata kone~no e zapi{ana i taka e sozdadeno ona {to denes se vika “Talmud”, vo koj se pomesteni evrejskite predanija.
Da, po~ituvani, Evreite tvrdat deka svoite predanija gi
dobile od Boga preku Mojseja usno na Sinaj, i za niv tie imaat
ista va`nost kako i pi{anata Tora. No Hristos ne im go
prifa}a toa. Toj im veli: Samo pi{anata Tora! Usnata ne!
I hristijanite nastojuvaat da doka`at deka svoite predanija gi dobile direktno od Hrista i od apostolite po usten pat i im pridavaat ista va`nost kako i na pi{anata
Bo`ja re~. No i nim Hristos im ka`uva: Va{ite predanija
nastrana! Samo pi{anata Re~!
[to da ka`eme za predanijata na Katoli~kata crkva koja
otvoreno tvrdi deka tie stojat nad Biblijata?
Eden od najva`nite crkovni sobori vo istorijata na Katoli~kata crkva bil soborot {to go svikal papata Pavle III
vo Trent, koj po~nal vo 1545 godina i so prekini se sostanuval polni osumnaeset godini. Na ovoj sobor se vodeni raspravii s# dodeka predanieto (tradicijata) ne bilo prifateno
i izdignato nad Biblijata. Na toj sobor nadbiskupot Gaspar
del Foso (Gaspare /Ricciulli/ de Fosso) od gradot Re|i, odr`al
govor vo koj istaknal deka predanieto ima prednost pred Biblijata, za{to Crkvata so svojot avtoritet ja zamenila sabo112
tata so nedela. Eve gi zborovite na negoviot govor odr`an
na 18 januari vo 1562 godina:
“Zakonskite propisi na Pismoto, dadeni od Gospoda,
prestanale po sila na avtoritetot na Crkvata. Najvozvi{eniot den vo zakonot, sabotata (toga{ nare~ena ‘Gospodov
den’), e zamenet so nedela ... Ovaa i drugite promeni, ne proizlegle od Hristovata propoved (za{to Toj ka`uva deka ne
do{ol da go ukine zakonot, tuku da go ispolni). Tie promeni nastanale po sila na avtoritetot na Crkvata.”5
Vo italijanskoto izdanie na knigata “Kanonot i tradicijata” od d-r H. J. Holcman, na str. 263, avtorot koncizno
go iznel istiot govor od koj citirame eden del:
“Pri krajot od poslednoto zasedanie na soborot, na 18
januari vo 1562 godina, kolebaweto me|u prisutnite delegati
prestanalo. Nadbiskupot Gaspar del Foso od Re|i vo svojot
govor otvoreno izjavil deka tradicijata (predanieto) ima
prednost pred Biblijata. Spored toa, crkovnata vlast ne $
bila pot~ineta na Biblijata i nejzinoto vlijanie bilo pova`no od Biblijata, bidej}i Crkvata ja zamenila sabotata so
‘son~eviot den’, odnosno, namesto sabotata, taa (Crkvata) ja
proglasila nedelata kako Gospodov den, a toa ne go storila
po Hristova zapoved, tuku po svoja sopstvena odluka.”
Za katolicite postojat tri glavni “izvori na vistinata”:
1. Svet magisterij ili crkovno u~itelstvo (Biskupski
ili kardinalski sovet, na ~elo so papata),
2. Tradicijata ili predanieto,
3. Biblijata.
Da zabele`ime: Za Katoli~kata crkva i za nejzinite vernici izvor na vistinata na prvo mesto e crkovnoto u~itelstvo
(magisterij), na vtoro mesto e predanieto, a Biblijata duri
na treto (posledno) mesto. Ednostavno ka`ano, vrhoven avtoritet za vernicite na ovaa Crkva, namesto Bo`jata re~ ili
Biblijata, e crkovnoto u~itelstvo, koe ima prv i posleden
zbor vo celokupniot nivni verski `ivot. Ottamu Crkvata od
svoite vernici bara apsolutna poslu{nost kon crkovnoto
u~itelstvo, i neprikosnovena pokornost i poslu{nost kon
poglavarot na Crkvata, kon papata, za kogo edna milijarda i
dveste milioni katolici veruvaat i go prifa}aat kako nepogre{en koga izdava nekoj dekret ili koga proglasuva nekoja
dogma kako “eks katedra”. Me|utoa, atributot ili preroga113
tivot “nepogre{en” mu pripa|a samo i edinstveno na Boga i
na nitu edno drugo smrtno su{testvo, pa nitu na papata.
Za razlika od Katoli~kata, Pravoslavnata crkva ima dva
izvora na vistinata: Na prvo mesto e predanieto, a na vtoro
i posledno, Biblijata, {to e isto taka zlo i naopaku.
Zo{to tradicijata ili predanieto nad Svetoto pismo?
Crkvata do{la vo `estok sudir so Biblijata koja se
dignala protiv nea i silno ja osuduvala zatoa {to nejzinata
izvorna Bo`ja nauka ja zamenila so crkovna nauka ekstremno
proniknata so paganizmot na starite narodi. Za da se oslobodi
od nejzinata osuda i od osilkata {to ja bockala nejzinata
sovest za zlostorstvata {to $ gi napravila, Crkvata Biblijata
ja stavila na crna lista kako najopasna kniga koja $ se zakanuvala
na nejziniot opstanok i zatoa so seta `estokost se ustremila
protiv nea da ja uni{ti. So vekovi podigala silni i surovi
zabrani i progoni za da se osobodi od nea, no site nejzini
potfati bile naprazni. Taa gi pre`iveala silnite ognovi vo
koi bila frlana, za{to Bog bdeel nad nea i pomognal da gi
pre`ivee site scili i haribdi i do nas i do na{ite race da
stigne kako vistinska, izvorna Bo`ja re~, vo koja imame
edinstven vistinski pat koj vodi vo ve~en `ivot. Site drugi
nauki i pati{ta, nadvor od nea, namesto vo Bo`jeto carstvo,
vodat vo endek.
Uviduvaj}i deka so zabrani i progoni ne mo`e da se
oslobidi od Biblijata, Crkvata, paralelno so nea vo igra ja
voveduva i tradicijata ili predanieto. Predanieto ne e ni{to
drugo osven dimna zavesa so ~ija pomo{ tradicionalnata
Crkva go zamagluva i go prekriva svoeto ogromno mno{tvo na
bezbo`ni crkovni u~ewa koi direktno mu se protivat na
ednostavnoto i slavno biblisko “Taka ka`uva Gospod!”
Kako go pravda tradicionalnata Crkva (i Katoli~kata i
Pravoslavnata) predanieto koe go izdignuva nad Biblijata?
“Faktot {to Svetoto pismo i tradicijata odat zaedno
zbrouva za dve pravila koi upravuvaat so na~inot na koj
Crkvata mu pristapuva na Bo`jeto otkrovenie. Prvoto od ovie
pravila mo{ne ednostavno e imenuvano vo Vatikan II so ovie
zborovi: Od ona {to e ka`ano proizleguva deka Crkvata svoeto
znaewe ne go crpi od ona {to Bog go otkril samo vo Svetoto
114
pismo. Toa proizleguva ottamu {to dvete (tradicijata i
Svetoto pismo) mora da se prifatat i da se po~ituvaat so
ednakva privrzanost i ~est... Vtoro, neraskinlivata vrska
me|u Svetoto pismo i tradicijata pridonesuva za faktot deka
za katolicite tradicijata e kontekst vo ~ii{to ramki se
tolkuva Svetoto pismo, tokmu kako i tradicijata {to treba
da se razbere i da se `ivee vo soglasnost so Pismoto.”6
Da zaklu~ime: Predanieto izleguva od gabaritite na
Bo`jata re~ {to gi postavile apostolite i prorocite; izleguva od ramkite na nemenlivosta na bibliskata nauka, skr{nuva od pravecot na evangelieto {to go opredelil na{iot
Spasitel i ne go sledi negoviot pat, gi uriva stolbovite na
izvornoto hristijanstvo i ne e zasnovano na temelot na Svetoto pismo, ~ij{to temelen kamen e Isus Hristos, i od taa pri~ina toa e neprifatlivo, za{to e pogubno za na{eto spasenie.
Nie prifa}ame predanie koe ne giba vo Desette Bo`ji
zapovedi i koe e soobrazeno so pi{anata Bo`ja re~, {to ne
e slu~aj so spomenatite predanija na Pravoslavnata i Katoli~kata crkva koi pretstavuvaat “drugo evangelie” (Galatite
1,6), ~ove~ko, i sprotivno na bibliskoto Hristovo evangelie. Go prifa}ame predupreduvaweto na apostol Pavle:
“Bra}a, pazete nekoj da ne ve zavede so filozofija i so prazna izmama spored ~ove~kite predanija... a ne spored Hrista”
(Kolo{anite 2,8).
Predanieto i pravoslavnite mitarstva
Gospodin Milin go otfrla ~istili{teto kako izmislica na Katoli~kata crkva koja nema nikakva osnova nitu vo
Biblijata nitu vo predanieto - i ima pravo koga za nego veli
taka. No toj zaborava, ili namerno zaobikoluva i ne saka da
ka`e deka i pravoslavieto ima nekakov ekvivalent za katoli~koto ~istili{te, a toa se pravoslavnite mitarstva, za koi
ne postoi ednoobrazie vo pravoslavnite teolo{ki krugovi,
nitu pak za niv mo`at da se najdat nekakvi tragi vo Svetoto
pismo.
Eve ja prikaznata za pravoslavnite mitarstva: Tretiot
den, otkako }e go napu{ti teloto, du{ata pominuva niz legion od zli duhovi kade {to demonite ja obvinuvaat za razni
grevovi {to gi napravila dodeka bila na ovoj svet. Postojat
okolu dvaeset takvi prepreki, nare~eni mitarstva, na koi se
115
ispituvaat razli~ni grevovi. Otkako }e pomine niz edno mitarstvo, du{ata pominuva niz slednoto, i taka s# do poslednoto.
Mnozina ja opi{uvale taa sredba kade {to du{ata so
golem strav se obiduva da se oslobodi od napadite na demonite koi ja ma~at so razni grevovi {to gi napravila i sakaat da ja prigrabat za sebe, iznesuvaj}i dokazi koi potvrduvaat deka taa e gre{na i deka poradi toa istata im pripa|a
nim, i site se soglasuvaat vo edno - deka toa e mesto (nekade
vo vozduhot) na silno ma~ewe i neizvesnost za du{ata vo
vrska so nejzinata kone~na sudbina. Ako du{ata uspee da
pomine niz site mitarstva, toga{ zaminuva vo raj, kade {to
}e `ivee ve~no; a ako te`inata na grevot pretegne, toga{ taa
ne uspeala da pomine, se zaprela na nekoe od niv, i sudbinata na taa du{a e ve~no ma~ewe vo pekolen ogan.
Jovan Zlatoust u~i deka na du{ata $ se potrebni mnogu
molitvi, dobri dela, angeli ~uvari i drugi pomaga~i dodeka
“pominuva niz vozdu{noto prostranstvo... pokraj nevidlivite vlasti i silite {to gospodarat vo vozduhot, a koi u{te se
narekuvaat progonuva~i, mitari, dano~nici, carinici”.
Makarie Veliki pi{uva: “Koga }e ~ue{ deka pod nebesata se nao|aat reki od zmeovi, lavovski ~elusti, sili na temninata i jarosten ogan {to proniknuva vo sekoj del na teloto, zar ne znae{ deka tie... }e ja zemat tvojata du{a koga }e
izleze od teloto i }e te spre~at da vleze{ na nebesata.”
Kiril Aleksandriski za mitarstvata: “Kakov strav i
trepet te ~eka tebe, o du{o, vo migot na smrtta! ]e vidi{
u`asni, divi, svirepi, nemilosrdni i bezo~ni demoni kade
{to kako crni Etiopjani stojat pred tebe. I samiot nivni
izgled e postra{en od sekoe ma~ewe... Na sekoe mitarstvo se
ispituva odreden grev; za sekoj grev, za sekoja strast, postojat odredeni carinici i istra`uva~i.”7
Vo vrska so mitarstvata naveduvame u{te nekoi misli i
citati od pravoslavnata teologija objaveni na internet vo
“Svetosavqe” pod naslov “Du{a pred prestolom Tvorca”,
Starac Kleopa, sa rumunskog Vlada Petrin, tekst objavqen
u SVETIGORI:
“Bra}a moi, da se potsetime na besmrtnosta na du{ata.
Znaete li {to ostanuva vo vek veka? Du{ata! Teloto stanuva zemja. Mrtvite gi zakopuvame, a potoa gi otkopuvame, i po
izvesno vreme od niv ostanuva samo prav, a po podolgo vreme
116
ni koskite ne ostanuvaat. S# se pretvora vo ni{to, za{to
prvata zapoved glasi: ‘Zemja si i vo zemja se vra}a{.’ No du{ata ne umira nikoga{. Taa ostanuva vo vek vekovi, za{to e duh
i ne mo`e da umre.
No, za da znaete {to se slu~uva so du{ata koga ~ovekot
}e umre, }e vi ka`am koj e nejziniot pat po smrtta, spored
predanieto na Pravoslavnata crkva.
Vo tekot na prvite 40 dena po smrtta se odviva poedine~en sud nad du{ata, koga Bog razre{uva kade }e ostaneme,
na dobro ili lo{o, do kone~niot sud. Toa vreme e pominlivo i promenlivo za pravednicite i za gre{nicite. Imeno,
pravednicite zaminuvaat vo raj, vo privremeno bla`enstvo,
a gre{nicite vo pekol, vo privremeni maki, kade {to i ednite i drugite prestojuvaat s# do stra{niot sud i do seop{toto voskresenie.
Koga ~ovekot }e umre i koga }e ja predade svojata du{a,
vo toj mig pred nego se pojavuvaat onolku |avoli kolku {to
napravil grevovi i onolku angeli kolku {to imal dobri dela
vo `ivotot. Taka ka`uva sveti Jefrem Sirin. \avolite tvrdat deka du{ata e nivna za{to e gre{na, a angelite velat deka
taa ima pove}e dobri dela; i nastanuva golema bitka me|u niv
i zatoa du{ata se pla{i da go napu{ti teloto.
Sedum dena neposredno pred svojata smrt, otecot Jevtimie videl kako angelite se borat so |avolite za du{ata i
veli: ‘Pogledni kako se borat! Bo`jite angeli, so zlatni
kruni na glavata, gi udiraat |avolite i tie begaat.’
Vo smrtnite migovi golemo zna~ewe ima angelot {to sme
go primile so na{eto kr{tenie. Toj e mnogu silen angel koj
n# ~uva ne samo sega, tuku i po smrtta do 40-tiot den. Toj
patuva so nas niz mitarstvata 40 dena kako na{ za{titnik.
Koga ne bi bil toj angel, |avolot bi pravel so nas s# {to saka.
No na{iot angel za{titnik im veli na |avolite: ‘Trgnete
se, |avoli! Jas go poznavam `ivotot na ovaa du{a od nejzinoto
ra|awe pa do sega.’ ...
Najzna~ajna sveta tajna za onie {to umiraat se ispovedta i svetata pri~est... Vedna{ po smrtta, 40 dena se slu`i
sveta liturgija i pomeni so razre{uvawe i so milostina koi
$ pomagaat na du{ata koga pominuva niz mitarstvata, za{to
Crkvata, bidej}i ni e duhovna majka, se moli za du{ata koja
$ e }erka po dar niz kr{tenieto za polesno da pomine niz
mitarstvata...
117
Bidej}i ispovedta e tolku zna~ajna, ve molam da zapametite: Koga }e se razboli tvojata majka, sestra, brat, sopruga,
dete, tatko, }erka, nemoj prvo da gi vodi{ na lekar. Prvo
dovedi sve{tenik za da go ispoveda bolniot, za da se o~isti
od svoite grevovi... za{to, ako uspee{ da go nagovori{
ispravno da se ispoveda, si pridobil edna du{a. [to velat
svetite otci? I ako nekoj imal smrtni grevovi, mo{ne te{ki, i ako umrel ispovedan, Crkvata }e go izbavi. Toj ostanuva vo pekolot samo dodeka ne se o~isti.
Si slu{nal {to ka`uva eden svetitel? Videl ogneno more
od koe izleguvale beli gulabi kako sneg i letale kon neboto.
Go videl pekolot i slu{nal silna vreva i piskoti. Se pra{uval kako, Gospode, od ogan da izleguvaat gulabi. Gulabite
bile du{ite na pravednicite koi se is~istile so epitimija i
so prestoj vo pekolot i platile s# {to morale da platat.
Crkvata posreduva od zemjata najmnogu so svoite sveti
liturgii... Hristijaninot, ako umrel ispovedan i ako, ne daj
Bo`e, imal te{ki grevovi i ne podnel epitimija, toj epitimija }e izdr`i vo pekolot. No od pekolot mo`e da go izbavi
Crkvata so pomo{ na svoite sveti liturgii, so razre{uvawe
i so milostina, i taka }e zamine vo raj.
No ako nekoj umrel neispovedan u{te od svojata mladost,
a imal i te{ki, smrtni grevovi, na primer, kako koga bi umrel nekrsten, site slu`bi {to }e se slu`at na zemjata za takva
du{a malku }e $ pomognat, za{to ni{to ne~isto nema da vleze
vo nebesnoto carstvo.
Taka |avolite postavile mitarstva za da spre~at koj bilo
da zamine na neboto. Znaete li zo{to |avolite tolku im zaviduvaat i gi mrazat lu|eto? Za{to du{ite na pravednicite go
dopolnuvaat brojot na otpadnatite angeli. Kako {to ka`uva
sveti Simeon Novi Bogoslov, Bog }e go dr`i ovoj svet s#
dodeka ne se popolni brojot na padnatite angeli so du{ite
na pravednicite. Zatoa |avolite tolku gi mrazat du{ite
bidej}i znaat deka sekoja du{a, ako pomine na neboto, }e go
zazeme nivnoto mesto i }e im odzeme s#. Zaradi toa tie ~ekaat
vo vozduhot i velat: ‘Ete, Bog nas n# isfrli od neboto, a ovie
du{i sakaat da odat odovde kaj Boga i }e go zazemat na{eto
mesto!’ I Gospod im dozvolil na |avolite da $ zastanat i da
$ stojat na patot na du{ata, za{to Bog e praveden, ne samo
milostiv. Demonite gi postavile ovie carini me|u neboto i
118
zemjata za da gi frlat vo pekol onie {to umiraat nepokajani za te{ki grevovi.
Spored otkrovenijata, postojat dvaeset takvi pre~ki,
rampi, nare~eni mitarstva. Na sekoe od niv se ispituva nekoj
vid grev. Pominuvaj}i niz edno, du{ata preminuva vo drugo,
i duri otkako uspe{no }e gi sovlada site pre~ki, du{ata
mo`e da go prodol`i svojot pat bez da bide vedna{ frlena
vo pekol.
Eve kako se naredeni tie dvaeset carini: Prvata carina
e postavena poradi lo{i zborovi, vtorata poradi kleveti,
tretata poradi lutina, ~etvrtata poradi al~nost itn. - od
najmali do najgolemi grevovi.
I koj ne spomnal zlo? Koj ne se lutel? Koj ne ispil ~a{ka pove}e vo svojot `ivot? Ili koj ne padnal vo svoite misli ili vo svojata me~ta vo blud, vo opivawe ili vo drugi
telesni grevovi, ili vo du{evni, kako {to ~itame za `ivotot na sveta Teodora?
Ste slu{nale {to rekla sveta Teodora koga trebalo da
pomine niz mitarstvoto za pijanstvo? ‘Mnogu se za~udiv
bidej}i |avolite me potsetija na site ~a{ki rakija i vino
{to sum gi ispila vo mojot `ivot. I mi poka`aa kolku sum
piela, vo koj mig i so kogo sum bila i kolku pati sum piela
i kolku pati sum se napivala...’
Ako hristijaninot preku iskrena ispoved e razre{en od
strana na sve{tenik na zemjata, Svetiot Duh mu gi bri{e site
negovi grevovi. Hristovata re~ ka`uva: ‘S# {to }e razre{i
sve{tenikot na zemjata, }e bide razre{eno i na neboto’ (n.
zab.: pogre{no i tendenciozno citiran tekst od Biblijata.
Tamu ne stoi zborot “sve{tenik”). Ne slu{navte li? S# {to
}e vrze toj (sve{tenikot) na zemjata, }e bide vrzano i na
neboto. Edinstveno ako ~ovekot e pameten, ako ~esto se ispoveda, lesno }e pomine niz stra{nite vozdu{ni mitarstva vo
tretiot den. ]e mu se merat dobrite dela so lo{ite.
Ako du{ata vidi deka na mitarstvata grevovite ja vle~at
nadolu, taa e ispla{ena i po~nuva da pla~e, osobeno ako na
sekoja carina vidi iljadnici |avoli koi sakaat da ja prigrabat za sebe.
Kolku u`asni se tie zli duhovi i nivnite isku{enija
poka`uva slu~ajot na sveta Bogorodica. Koga angelot Gavril
$ go najavil skora{niot kraj, taa go molela svojot Sin da ja
izbavi od tie grozni |avoli. Ispolnuvaj}i ja nejzinata mol119
ba, sam Gospod Isus Hristos se pojavil od neboto za da ja prifati du{ata na svojata pre~ista majka i da ja voznese na nebo.
Stra{en e tretiot den za du{ata na pokojnikot i zatoa toga{
$ se potrebni molitvi.
\avolot e tolku grd, {to koga bi do{ol ovde kade {to
se nao|ame nie, nikoj ne bi ostanal `iv. Site bi izumrele
od strav od padnatiot angel. No koga du{ata }e vidi iljadnici demoni, se zavlekuva pod kriljata na angelot za{titnik.
Na{ata du{a pominuva niz vozdu{nite mitarstva i
to~no vo tretiot den, koga go napu{tila teloto, vo istiot
mig, za prvpat pristignuva pred prestolot na Sveta Trojca.
[to gleda na{ata du{a tretiot den, koga prvpat }e pristigne
pred Bo`jiot prestol? Spored svedo{tvata na svetite otci
taa gleda neopi{ana slava, milijardi pati posilna od son~evata, i slu{a pohvalni pesni na heruvimi i serafimi...
Tretiot den du{ata go slu{a ovoj glas na jazikot na Adama: ‘Nosete ja ovaa du{a {est dena vo rajot.’ Za{to vo tekot
na {est dena du{ata ni pominuva niz rajot so brzina na mislite. Toga{ angelite ja zemaat du{ata so brzina na molwa i
ja vodat kon rajskite gradini ~ija{to ubavina ne mo`e da se
iska`e. I tamu, spored zborovite na sveti Andrej, taa }e vidi
deka eden cvet od rajot e poskap od site narodi na svetot, od
site ukrasi i bogatstva, za{to toj nikoga{ nema da ovene...
Kako {to ka`uva sveti Kozma, koj bil vo rajot, du{ata tamu
gleda {atori na pravednicite - srebreni, zlatni, {atori od
oniks, rubin, safir ... livadi... drvja so zlatni lisja i so zlatni cvetovi... Drvjata se plodonosni, na sekoja granka po 70
vidovi ovo{je. Peat i lisjata, i cvetovite, peat pticite; niz
livadite te~at reki od med i mleko... Du{ata vo rajot se sre}ava so svoite rodnini i prijateli... koi $ ka`uvaat: ‘Nie
znaeme kade odi{. Ti odi{ na sud na du{ite. ^etiriesettiot
den }e se re{i kade ti }e zamine{, vo rajot ili vo pekolot.’
I ete, taka ja do~ekuvaat du{ata, i taa patuva niz rajot
{est dena. Angelot za{titnik $ ka`uva: ‘Du{o, eve, po 40 dena
ti }e dojde{ i }e zazeme{ edno mesto ovde!’ No ako angelot
znae deka du{ata e gre{na, }e $ ka`e: ‘Sestro, du{o, nemoj
da se raduva{; ne te dovedov da ostane{ ovde. Te dovedov da
vidi{ {to si zagubila za vreme na tvojot kratok zemen `ivot,
ako ne si imala strav od Boga, ako ne si postela, ako ne si
odela vo crkva i ako ne si pravela dobri dela.... Ovde }e
pomine{ za da vidi{ kolku nekoi lu|e zarabotile za malku
120
vreme, so Bo`ji strav, i {to zagubile nevernicite koi ne mu
se poklonile na Boga.’ ... I taka du{ata pominuva niz rajot
6 dena, zaedno so onie tri prethodni - vkupno 9 dena....
Potoa du{ata angelite ja vodat pak pred Bo`jiot prestol kade {to Bog im ka`uva: ‘Vodete ja ovaa du{a 30 dena niz
pekolot!’ I vedna{ angelite ja zemaat i se svrtuvaat kon
zapad, kon pekolot, koj nema kraj, sprotivno od istok, kade
{to se nao|a Bo`jiot prestol. I koga angelite }e ja odvedat
du{ata vo pekolot, taa tamu }e vidi dlaboka bezdna, najdolniot pekol i ognenoto ezero od apokalipsata. Tamu }e vidi crv
koj ne umira... neugasliv ogan, crn ogan koj gori, milijardi
pati po`e`ok od zemnite ognovi i koj nema granica vo svojata dlabina. Tamu }e vidi najcrn mrak, tartar... golemi maki
i mnogu vidovi |avoli i svoite bezbo`ni rodnini kako se
ma~at...
I pominuva 30 dena so brzina na mislite, kako molwa,
i du{ata gleda bezbrojni i neiska`livi pekolni maki na
gre{nicite.
Zna~i, 30 dena niz pekolot, zaedno so prethodnite 9 vkupno 39 dena. A vo 40-tiot den angelite du{ata ja nosat
pred prestolot na Sveta Trojca, vo blizina na neiska`liva
svetlina, za da se pokloni pred Boga.
I toga{, na ~etiriesettiot den, du{ata, ako e pravedna,
}e go ~ue ovoj glas na aramejski jazik, glasot na Avrama: ‘Vodete ja ovaa du{a vo Gan Edem, odnosno vo naslada i radost bez
granici.’ No, ako du{ata, ne daj Bo`e, e gre{na, }e ~ue: ‘Vodete ja ovaa du{a vo {eol ili vo ad, odnosno vo pekol i vo maka.’
Bo`jite angeli, iako se dobri i milostivi, ako Bog im
naredi da ja vodat, so te{ko srce ja vodat, no ja vodat vo pekol.
Ako nekoj bi videl kako toga{ na{ata du{a gi moli angelite, koga bi videl kako ja vodat na maki, bi pla~ele i temelite na svetot. Se zavlekuva pod kriljata na angelite i
veli: ‘Angeli Bo`ji, presveti, predobri, ne ostavajte me!
Kade me vodite? Vo ~ii race me predavate? Koj }e me izvadi
odonde? Koj u{te }e ima milost sprema mene? Koj znae na
zemjata na kakvi maki odam?... I, ako du{ata `iveela vo zlo,
vo grev i bez pokajanie, angelite ja vodat vo pekol, a ako bila
dobra i pravedna, ja vodat vo raj.
Toa se slu~uva 40 dena po smrtta. Zatoa na{ata duhovna
majka, Crkvata, se gri`i za nas i pravi pomeni po zaminuvaweto na sekoj pokojnik po 3 dena, po 9 dena i po 40 dena,
121
za{to toga{ se re{ava kade }e prestojuva na{ata du{a, vo
raj ili vo pekol. Zna~i, duri vo ~etiriesettiot den na du{ata $ se odreduva mesto kade {to }e prestojuva do voskresenieto na mrtvite. Nekoi du{i u`ivaat naslada na idnata radost i bla`enstvo, a drugi vo strav od ve~ni maki, koi kone~no }e nastapat po stra{niot sud. S# do toga{ mo`ni se promeni vo sostojbata na du{ata so pomo{ na molitvi i opela
i so dobri dela koi se pravat vo nivna polza, kako na primer, milostina, darovi vo Crkvata i osobeno so nivno spomnuvawe na bo`estvenata liturgija.
Da istakneme u{te edna{ deka, otkako }e izminat tie
40 dena, ostanuva u{te edna vrati~ka otvorena za na{ata
du{a. Ako du{ata bila vo vistinskata pravoslavna vera i
bila vistinski sin na Hristovata crkva, ako ne zapadnala vo
nekoja sekta ili zatalkala nekade na drugo mesto, ili ako
imala te{ki grevovi, a se ispovedala i se pri~estuvala,
Crkvata mo`e da ja izbavi od pekolnite maki so pomo{ na
sveti slu`bi i milostina. Crkvata e na{a duhovna majka koja
n# rodila so voda i so Duh pri kr{tenieto.
Begajte od sektite kako od |avolot, kako od satanata. Tie
ne samo {to ne se hristijani, tuku se polo{i i od site mnogubo{ci. Ostanete sinovi na Hristovata crkva, kako {to bile
va{ite dedovci i pradedovci niz vekovite.
Dr`ete se za va{ata majka Crkva, za{to, Bo`e ne daj, i
ako ~ovek zamine vo pekol poradi svoite neispovedani i nepokajani grevovi, Crkvata mo`e da go izbavi so pomo{ na liturgiite dadeni od Boga, preku pomeni, milostina i `rtva.
Bez Crkvata nema spasenie! Koj ja napu{til Crkvata, go nema
ve}e Hrista, za{to Crkvata e telo Hristovo. Koj izlegol od
Crkvata, ne e Bo`ji sin po darot na kr{tenieto, tuku stanuva sin na satanata, za{to se otcepil od duhovnata majka i se
zagubil. Gospod neka vi pomogne.
So ova zavr{uvam i ve molam od seto srce da imate strav
Bo`ji. Nemojte da zaboravite da se molite. Molete se i za
nas gre{ni. Amin.” - Zavr{uva Starecot Kleopa, koj ja sublimira pravoslavnata teologija za mitarstvata sozdadena vo
tekot na vekovite nadvor od sekakov bibliski kontekst.
Po~ituvani, {to mo`eme da ka`eme po edno vakvo imaginarno pate{estvie na koe n# povede pravoslavnata teologija zaedno so du{ata po smrtta niz pravoslavnite mitarstva? Ni{to drugo osven deka spomenatite mitarstva se pro122
yirni, naivni prikazni za bibliski neupatenite, franken{tajnova storija, obi~en horor na Hi~kok, voop{to neprifatliv za onie {to ja poznavaat Biblijata, stra{no i najstra{no bezumie {to voop{to mo`ele da go izmislat lu|eto,
satanski specijalitet i negova naslada lu|eto da gi izma~uva
so takov strav koj ja true nivnata du{a. Toa e silno orudie
vo racete na Crkvata i sve{tenstvoto da gi dr`at vernicite
na uzda, kula od hartija koja i najmale~ko biblisko vetre }e
ja odnese vo nevrat.
Skeletot na pravoslavnite mitarstva ne e bibliski nitu
Bo`ji za{to, kako {to ~itavme, e sozdaden ne spored Biblijata, tuku “spored predanieto na Pravoslavnata crkva”,
“spored svedo{tvata na svetite otci”, “spored zborovite na
sveti Andrej”; spored ona “taka velat svetite otci”; “taka
ka`uva eden svetitel”; “taka ka`uvaat sveti Jefrem Sirin”,
“sveti Simeon Novi Bogoslov”, “sveti Kozma”; “taka rekla
sveta Teodora”; “taka u~i Jovan Zlatoust”; “taka pi{uvaat
Makarie Veliki”, “Kiril Aleksandriski”; “otecot Jevtimie
videl kako angelite se borat so |avolite za du{ata”, taka
videl i taka ka`uva ovoj ili onoj “sveti svetec” ili ovaa ili
onaa “sveta svetica”, itn. i itn., vo beskraj.
Nitu eden od ovie, nitu koj i da e drug od onaa silna plejada drugi uva`eni velikani na Pravoslavnata i na Katoli~kata crkva, ne e bibliska li~nost so pravo da sozdava nova
teologija ili “drugo evangelie”, nadvor od dimenziite na Biblijata, da ja dopolnuva i preprava izvornata proro~ka i apostolska bibliska teologija, kalemej}i i prekalemuvaj}i na nea
svoi sfa}awa, idei i zamisli. Celokupnata nivna teologija,
vrz koja po~iva predanieto i tradicijata, vo ovoj slu~aj teologijata za mitarstvata, e samo nivna, ~ove~ka i crkovna imaginacija, i ni{to pove}e, za{to taa e daleku od kanonskata
izvorna bibliska teologija.
Ako demonite postavile me|u neboto i zemjata dvaeset
carini, rampi, stra{ni vozdu{ni mitarstva, i ako na sekoe
od niv se ispituva nekoj grev za da gi frlat vo pekol onie
{to umiraat nepokajani za te{ki grevovi, toga{ nie so pravo se pra{uvame kako bla`ena Teodora (carica Teodora),
koja{to istorijata ja narekuva “krvava Teodora”, obvinuvaj}i
ja za prolevawe na toni nevina ~ove~ka krv, vinovna za smrtta na sto iljadi pavlikijanci, i slavo`ednata i krvo`edna
carica Irina (sveta Irina), koja zadu{uvala buntovi i zago123
vori vo krv, oslepuvala lu|e i iskopala o~i na svoj roden sin,
kako i carot Konstantin (sveti Konstantin), isto taka pove}ekraten ubiec, uspeaja da se proturkaat niz site carini, niz
tie “reki od zmeovi, lavovski ~elusti, u`asni, divi, svirepi, nemilosrdni i bezo~ni demoni, niz jarostniot ogan {to
proniknuva vo sekoj del na teloto”, i se dobraa do rajot. Kako
tie, natovareni so tolkav tovar na zlodela, ne se prepnaa na
nekoja od dvaesetinata carinski rampi, ne se liznaa i ne se
urnaa vo pekolot, tuku obremeneti so toni grevovi se provlekoa niz iglenite u{i na pravoslavnite mitarstva i zaminaa vo ve~ni bla`enstva i, zgora na toa, se narekoa sveti?
Zar Teodora ne ja pra{aa |avolite za iljadnicite ubistva {to gi napravi, i ne se otimaa li za nejzinata du{a da ja
pratat vo pekolot koga taa pominuva{e niz mitarstvata, tuku
$ postavuvaa samo marginalni pra{awa za toa kade piela,
{to piela i kolku ~a{ki ispila? Dali taa, zaedno so Irina
i so Konstantina, sami gi platija site mo`ni carini koga
pominuvaa niz carinskite rampi, ili pak carinite im gi
plati Crkvata kako protivusluga za nivnite zaslugi za nea?
Dali tie navistina se pokajaa za svoite zlostorstva i
pominaa niz mitarstvata kako i sekoj drug pokajan gre{nik,
ili pak tie imaa poseben tretman i crkoven popust i privilegija kako zaslu`ni borci za pravoslavieto? Dali za niv
Crkvata odr`a posebni liturgii, molitvi i pomeni i so silata na svojot avtoritet im pomogna da se provle~at niz site
“scili i haribdi” na mitarstvata i da zazemat po~esno mesto vo rajot kako svetci?
Ima u{te mnogu drugi pra{awa vo vrska so mitarstvata
na koi na{ite ceneti pravoslavni bra}a te{ko }e odgovorat
i te{ko }e gi odbranat.
No postoi samo eden edinstven vistinski, bibliski odgovor: Mitarstva ne postojat! Toa se kuli vo vozduh i, kako
{to rekovme, bolna ~ove~ka imaginacija, ~ove~ka tvorba.
Biblijata e kategori~na: [email protected] barem znaat deka }e umrat,
a mrtvite ne znaat ni{to... Odamna gi snema: nivnata qubov
i nivnata omraza i zavist, i ve}e nemaat u~estvo vo ni{to
{to se slu~uva pod sonceto...” “Koga }e izleze duhot od nego
(od ~ovekot), toj se vra}a vo svojata zemja, i vo toj den propa|aat site negovi misli” (Propovednik 9,5.6.10; Psalm 146,4).
Ne postoi nikakov besmrten duh nitu besmrtna du{a koi, nadvor od teloto, patuvaat niz nekakvi prostranstva ili mitar124
stva, za {to mnogu poop{irno i popodrobno }e zboruvame
podocna, koga }e ja izneseme na pokaz bibliskata nauka za sostojbata na mrtvite i bibliskata nauka za pekolot i rajot.
Hristos $ prosti na gre{nicata fatena vo prequba koga
$ re~e: “I jas ne te osuduvam, odi i ne gre{i ve}e!” Nejze grevot $ e prosten i is~isten. Hristos ne ja prati nejzinata du{a,
nitu pak du{ata na koj i da e drug pokajnik {to baral milost
i pro{ka od nego, vo nekakvo katoli~ko ~istili{te na dopolnitelno pre~istuvawe, nitu pak $ re~e da pominuva niz igleni u{i na nekakvi pravoslavni mitarstva, pred carinici
i dano~nici, me|u stra{ni ~udovi{ta, srede “u`asni, divi,
svirepi, nemilosrdni i bezo~ni demoni, crni kako Etiopjani”, da se grabaat za nea.
Gre{nikot {to se kae i go ostava grevot Hristos go prifa}a negovoto pokajanie, mu pro{tava i go ~isti od site
ne~istotii i od nego sozdava novo sozdanie, od gre{nik sozdava pravednik, pred kogo e otvoren patot za Bo`jeto carstvo, bez nikavi pre~ki i rampi, nitu kakvi i da e lavirinti. Koga ~ovekot umira, toj integralno zaminuva vo grob, samo
vo grob, i nikade na drugo mesto. Toj vo grobot ~eka voskresenie i kone~na nagrada. Toa e bibliska nauka za mrtvite, za
koja{to sledi op{irna diskusija vo natamo{nite tekstovi.
Za hristijanskite praznici i za hristijanskiot politeizam
Vedna{ da ka`eme deka praznicite se del na hristijanskoto predanie i tradicija, ~ista istoriska kategorija bez bibliska osnova. Tie,
barem na na{ive prostori, poteknuvaat od slovenskiot paganizam, ili
pak se hibrid me|u slovenskiot i indoevropskiot paganizam, so
su{tinski paganski poraki. Vo svoe vreme tie bile ~isto slovenski,
paganski praznici, od kade {to kompletno gi prezele hristijanite, gi
pokrstile i gi vnele vo svoeto hristijanstvo, hristijaniziraj}i go
paganskoto vo niv.
“Novata religija (hristijanstvoto) ne gi iskorenila porane{nite
mnogubo`e~ki veruvawa i obi~ai; naprotiv, taa niv gi usvoila i gi
pohristijanizirala. Mnogu svojstva na hristijanskata religija pretstavuvaat prilagoduvawe na porane{nite veruvawa i kultovi. Mnogubo`e~kiot politeizam na{ol nov zdiv vo po~ituvaweto na svetcite.
^uvarot i za{titnikot na mornarite i brodarite, Posejdon-Neptun,
go zamenil Sveti Nikola kako nivni svetec-za{titnik. Kultot na
bo`icata Artemida (Dijana) od Efes vo najgolema mera dejstvuva kako
prototip na devicata Marija, koja{to najprvo vo toj grad po~nale da
ja po~ituvaat kako ‘majka Bo`ja’. Mislata za bezgre{na bogomajka ne
mu bila nitu malku tu|a na rimskiot svet... Na toj na~in bile asimili-
125
rani i po izgled pohristijanizirani mesnite, narodnite ili oblasnite
obi~ai na prethristijanskite narodi.”8
Priveduvame i nekolku navodi od poznatiot etnolog Veselin
^ajkanovi}.
“Kako najva`na karakteristika na starata religija na narodite
na na{ive prostori treba da se spomene mo{ne golemoto zna~ewe {to
go ima vo nea kultot na predcite. Site praznici vo godinata, na ~elo
so Badnik (bdeewe, o~ekuvawe Hristos da se rodi) i so doma{niot i
nacionalniot praznik (slava), se grupiraat okolu toj kult; najgolem
del od `rtvite, slu~ajni i periodi~ni, im e namenet na predcite. Bez
preteruvawe mo`e da se ka`e deka celata srpska religija (se razbira,
i makedonskata, n. z.) se temeli na kultot na predcite.”9 So drugi zborovi, “site praznici, obredi i veruvawa”10 na pravoslavieto, glavno se
vrzani za predcite, a ne za Hrista; prete`no za predanieto i tradicijata, malku za Hristovata nauka; vrzani se za istorijata i proniknati
se so istoricizmi, a ne so izvornoto biblisko hristijanstvo - staroto
paganstvo e nametnato so hristijansko ruvo.
Za hristijanskiot praznik Bo`i}: “Vo prv red i prvobitno
Bo`i} e praznik namenet na du{ite na predcite. No, pokraj toa, toj
sobral i nekoi drugi praznici koi gi likvidiral i poslu`il kako
sto`er za eden cel sinkretizam vo na{ata religija.”
“Bo`i}, onakov kako {to go slavi na{iot narod denes - so badnik, so slama, so kva~ewe, so `rtvuvawe na prase i so mnogubrojni drugi
obi~ai, e praznik od na{ata stara (slovenska) vera.” “Toj e na{ star
doma{en praznik, no ne e crkoven.”
“Toj ubav i mil Bo`i} ne e hristijanski praznik, tuku na{, starinski, koj crkvata go primila kako svoj i mu dala svoe objasnuvawe.”
“Pred s#, Bo`i} e praznik od kultot na na{ite predci, na koi vo
tie denovi im se davala mo`nost da se nahranat i da se nagreat... Jasno
e deka ovde ne stanuva zbor za hristijanskiot Bog koj nitu java na kow,
nitu vleguva v ku}i niz tavan, nitu pak u~estvuva vo ve~erata {to mu
se gotvi. Me|utoa, site tie se poznati naviki na bogovite na paganizmot...”
“Faktot {to Bo`i} patuva na kow niz zemjata i go obikoluva
svojot narod napolno odgovara na navikite na starite nacionalni
bogovi koi postojano, ili periodi~no, ili pak odnenade` i neo~ekuvano go obikoluvaat svojot narod i koi se ve~no na pat.”
“Bo`i} prvobitno i prvenstveno e bog na ‘onoj svet’, bog na
‘dolniot (podzemniot) svet’ i bog na mrtvite. Toa e osnovna, negova
prvobitna funkcija... Dedo Bo`i} e nametnat so ko`uv (kaj nas koledarite se nametnati so ko`uvi, n. zab.), a, kako {to znaeme od istorijata na religijata, ko`uvot (nametkata) e eden od najva`nite atributi
na bo`estvata i na demonite na dolniot svet - na Hadesa, Hermesa,
Vodana, Tanatosa i dr. Kako bog na mrtvite, Bo`i} bil i najgolem bog
na na{ive prostori, i toa e sosem razbirlivo koga se znae deka
bo`estvata na dolniot svet rado stanuvale najgolemi nacionalni bo-
126
`estva. I koga rabotite stojat taka, toga{ s# e jasno: starinskiot
praznik na na{ive prostori, koj mu prethodel na hristijanskiot Bo`i}
i koj prodol`il da `ivee i ponatamu vo narodnite obi~ai i veruvawa, bil praznik vo slava na predcite i vo slava na bogot na mrtvite,
koj ednovremeno bil i najgolem nacionalen bog.”11
Po ovoj ko{mar {to go ~itavme, se pra{uvame koj mo`e denes da
izvr{i separacija i da go izdeli od ovoj praznik, a i od drugite praznici, paganskoto od hristijanskoto, i da ka`e: do ovde e pagansko, a navamu hristijansko, ili, do ovde Bo`i} e paganski, a navamu hristijanski? Iako e praznik na predcite, Bo`i} ima i solaren karakter.
“Koga stanuva zbor za praznicite na pravoslavieto, na prvo mesto mora da se spomenat dva praznika: doma{nata slava i Badnik ili
Bo`i}. Toa se najpoznati i najpopularni praznici vo na{iot naroden
kalendar. Obata praznika se nasledeni od starata religija, i duri so
tekot na vremeto crkvata gi sankcionirala i do izvesen stepen se hristijanizirale. I edniot i drugiot imaat ednakov visok ugled.”
“Bo`i} e mo{ne komplikuvan praznik. Verojatno toj takov bil
i vo prethristijanskoto vreme, za{to, u{te toga{ za nego se vrzuvale
nekolku religiozni idei. Kon seto toa hristijanskata crkva dodala svoi
objasnuvawa, tolkuvawa i simboli. Spored toa, na{iot dene{en Bo`i}
se sostoi od hristijanski elementi, koi se malobrojni i sekundarni, i
od stari, paganski elementi, koi se mnogubrojni i bitni. Od interes e
sega da se znae koi se tie starinski elementi, i kakov karakter imal
stariot srpski praznik koj podocna e zamenet i potisnat so hristijanskiot Bo`i}.”
“[to se odnesuva do crkovniot, zvani~niot Bo`i}, toj ne e postar od ~etvrtiot vek... Duri podocna crkvata se obidela da go utvrdi
datumot na Hristovoto ra|awe (za koj novozavetnite spisi ne ni ka`uvaat ni{to) i od nego da napravi praznik. Odbran e 25 dekemvri (koga
denot po~nuva da raste i vremeto da se zatopluva), sekako, zatoa {to
toj den vo rimskiot kalendar bil odbele`an kako den na ‘nepobedlivoto sonce’, i {to toj vremenski period kaj site narodi va`el
kako ra|awe na sonceto i kako budewe, po~etok na noviot `ivot vo
prirodata. Dvaeset i petti dekemvri bil i rodenden na Mitra (Mitras - bog na sonceto), ~ija{to religija mnogu nalikuvala na hristijanskata i mu pravela mo{ne seriozna konkurencija na mladoto hristijanstvo; poradi toa crkvata, vo 4 vek, koga dobila o~igledna nadmo},
za kone~no da gi uni{ti site tragi na kultot na Mitra, go odbrala
najgolemiot den na Mitra za najgolem svoj praznik. Toa {to na 25 dekemvri }e mu se dade drugo, hristijansko tolkuvawe, navistina bilo
edinstven na~in praznikot na ‘nepobedlivoto sonce’, koj s# u{te, duri i
me|u hristijanite, imal golema publika, napolno da zamine vo zaborav.
No crkovniot Bo`i} ne se ograni~il samo na ovaa edinstvena
ideja. So tekot na vremeto, kaj site narodi koi, neposredno ili posredno, bile pod vlijanie na rimskata kultura, za hristijanskiot Bo`i}
se vrzani izvesni obi~ai od rimskata nova godina. Pokraj drugoto,
spored rimskata nova godina, koja Rimjanite ja narekuvale Calendae,
mnogu narodi svojot Bo`i}, ili izvesni bo`i}ni obi~ai, gi nareku-
127
vale taka - na primer na{ite zborovi kolede, koledar, koledarka,
koleda~ka, koledarski, poteknuvaat ottamu.”
“Koga narodite na na{ive prostori go primile hristijanstvoto,
i so nego i site praznici za koi znaela Pravoslavnata crkva, po~nale
da go praznuvaat i Bo`i}. Toj crkoven Bo`i} do{ol da zameni nekolku
stari praznici, {to gi praznuval na{iot narod za vreme na zimskite
solsticii. No toa ne bila zamena, tuku kompromis; starite praznici
prodol`ile da `iveat i ponatamu, samo crkvata im dala novo ime, novo
tolkuvawe i nekolku navistina bezzna~ajni podrobnosti od hristijanskiot kult. Nie ne znaeme koi bile tie stari praznici; no od bo`i}nite obi~ai, koi na{iot narod s# u{te gi ~uva so polna po~it, nie sme
vo sostojba da izvle~eme dosta zaklu~oci od nivnata sodr`ina i cel.”12
{to e praveno toa porano. No krvta mo`e da se zameni i so crvena boja,
pa ottamu ra{ireniot obi~aj vo preistoriska Evropa ~ove~kite skeleti, po izvesno vreme, koga bi bile povtorno zakopuvani, da se ma~kaat
so krv. Zna~i, crvenata boja na jajcata e simbol na krvta. Navistina
na{iot narod jajcata gi bojadisuval so crvena boja u{te porano, vo kultot na predcite, pa potoa toj obi~aj go prenel i na Veligden.”13
Zaklu~ok: I obi~aite na ovoj golem hristijanski praznik, Veligden, se ispilile nekade vo prethristijanskiot paganizam i nemaat
nikakvo biblisko poteklo, nitu kakva i da e vrska so Biblijata. Tie
se avtohtono ~edo na predanieto, ~ista istoriska, nebibliska kategorija. Vo najdobar slu~aj, Veligden, onaka kako {to se prifa}a i se slavi
denes, e hibrid me|u stariot paganizam i hristijanstvoto.
Za hristijanskiot praznik Veligden: I Veligden e golem hristijanski praznik, posveten na Hristovoto voskresenie. ]e $ dozvolime
na etnologijata da ni ka`e ne{to i za nego.
“Hristijanite - pripadnicite na orientalnite crkvi - vo proslavuvaweto na Veligden vnele i nekolku mnogubo`e~ki obi~ai od
kultot na Adonisa. Adonis, ili kaj Vaviloncite Tamuz, bil bo`estvo
na vegetacijata, qubimec na Afrodita. Toj zaginal vo svojata rana
mladost. Za vreme na praznikot, posveten na Adonisa, koj se slavel
mnogu rasko{no kon krajot na letoto, na odar bil postavuvan kipot na
Adonisa, prenatrupan so cve}e, i tuka `enite go oplakuvale so nekontroliran izliv na `alost. Obi~aite od ovoj Adonisov praznik vlegle
vo isto~nite crkvi i vo veligdenskiot ceremonijal.”
“Centralno mesto vo obi~aite povrzani so praznikot Veligden,
sekako, e obi~ajot bojadisuvawe i kr{ewe na jajca. Obi~ajot bojadisuvawe na jajca e poznat i kaj drugite hristijanski narodi vo Evropa, i
o~igledno e deka toj e mo{ne star.”
“Vo religijata i vo mitologijata jajceto ima golemo zna~ewe.
Osobeno toa ~esto se spomenuva vo mitovite za sozdavaweto na svetot...
Jajceto se smetalo za izvor na `ivotot i zatoa imalo golema uloga vo
kultot na mrtvite - im se dava nim, li~no, na grobot, ili simboli~ki,
‘za nivna du{a’, jadewe i piewe. Lesno e da se razbere deka `rtvata vo
jajca osobeno im e draga na mrtvite, za{to jajceto go sodr`i ona {to
im e najpotrebno na mrtvite - sodr`i `ivot. Ottamu golemoto zna~ewe
na jajceto vo mrtove~kiot kult... I na{iot narod daval i dava jajca kako
`rtva na svoite pokojnici. Ra{iren e obi~ajot da se nosat jajca na
grobovite i da se delat za du{a... Zna~i, obi~ajot `rtvuvawe jajca kaj
nas e prenesen na Veligden od kultot na predcite.”
“Zo{to jajcata se bojadisuvaat so crvena boja? Vedna{ da ka`eme
deka i crvenata boja n# vodi kon kultot na predcite... Crvenata boja
rado se upotrebuvala vo mrtove~kiot kult... Crvenata boja e bojata na
krvta, a krvta e `ivotot ili du{ata. Od taa pri~ina krvta im se dava
na mrtvite kako `rtva... No krvta e skap sok, pa primitivniot ~ovek
rano se pogri`il za nea da najde zamena. [to mo`e da ja zameni krvta?
Mo`e da ja zameni te~nost so ista boja, na primer, vinoto, i ottamu
obi~ajot grobot da se preliva so vino, namesto da se preliva so krv, kako
Za zadu{nicite: “Bo`i}nite praznici vo na{ata stara religija
bile denovi posveteni na mrtvite, zadu{nici. Zimskata sezona, koga
besneat nepogodi i koga no}ite se dolgi, spored religiskite sfa}awa
na na{ite predci, e te{ka i kriti~na. Toga{ mrtvite se aktivni. Vo
tie denovi Odinovata ‘diva vojska’, ‘karakonxolite (stra{ilata),
ve{terkite, seni{tata, i sekoja ne~estiva sila’, imaat svoi orgii. Taa
sezona osobeno jasno e obele`ana vo germanskata i slovenskata religija... Toj e nare~en fatalen period, poln so religiski strav i so sekakvi
magi~ni pretpazlivi merki. Vo toa vreme selanite, koga izleguvaat od
doma, ‘stavaat vo pojasot korka leb ili sol, glavica kromid ili ne{to
drugo, kako pretpazliva merka od sekoja ne~estiva sila’. Vo tie denovi, koga mrtvite se mnogu silni, i koga se nao|aat vo na{a blizina,
navistina e najzgodno i najoportuno da im se davaat zadu{ni gozbi...
Spored toa, bo`i}nite praznici gi nosat site belezi na zadu{nicite
koga se deli hrana za pokoj na du{ite na umrenite i se odi na grobi{ta,
pa i tamu se deli za pokoj na umrenite.”
“Badnik e den na du{ite na pokojnicite, zadu{nici i, bez somnenie, nie mo`eme da go identifikuvame so rimskite zadu{nici, koi se
proslavuvale re~isi vo istiot den (23 dekemvri). Samo po sebe se razbira deka na{iot praznik ne e prodol`enie na rimskiot, tuku i edniot i drugiot se nezavisni ostatoci od najstaroto indoevropsko minato.”
“Od ova {to go ka`avme proizleguva deka Badnik e mnogu sli~en
na doma{nata slava. I edniot i drugiot den se posveteni na mrtvite; i
vo edniot i vo drugiot den na mrtvite im se prinesuvaat `rtvi. Razlikata e samo vo toa {to slavata e doma{en praznik, doma{na zadu{nica, a Badnik e op{t praznik... Za vreme na doma{nata slava im se
prinesuvaat `rtvi na predcite, a na Badnik na mrtvite voop{to; ottamu postoi propis za vreme na doma{nata slava da se spomenuvaat, da
se povikuvaat na gozba site predci po ime, dodeka toa ne e slu~aj so
praznikot Badnik... Faktot deka obata praznika mu pripa|aat na kultot na mrtvite svedo~i za nivnata golema starost, za{to kultot na
mrtvite, osobeno privatniot kult, e edna od najstarite institucii {to
ja poznava istorijata na religijata. Spored toa, i Badnik, ako e praznik
na mrtvite, ne ni do{ol zaedno so hristijanstvoto, tuku toj e praznik
od na{ata stara religija.”14
128
129
Ne Hristovata, ami starata religija; ne Biblijata, ami predanieto, tradicijata, paganizmot, istorijata...
Za postovite: “Vo {to e su{tinata na postot? Kaj na{iot narod
normalniot, ritualen post se sostoi od zabrana da se jade `ivotinsko
meso i `ivotinski produkti voop{to. Nadvor od toa, po pravilo, mo`e
da se jade s# {to se saka i kolku {to se saka. Toj propis va`i i za crkovnite i za starite narodni postovi.
“O~igledno e deka postot kaj na{iot narod prvobitno - vo paganizmot - nemal eti~ka podloga, tuku ~isto religiska. Od religiski
pri~ini mesoto vo nekoi denovi bilo zabraneto... Zabranata da se jade
meso za vreme na bo`i}nata i veligdenskata sezona spa|a vo vremeto
koe{to e ispolneto so praznici na predcite, pa o~igledno e deka taa
e ostatok od prethristijanskiot kult. Poradi toa, jasno e deka postot,
koj se sostoi od zabrana da se jade `ivotinsko meso, e sostaven del na
mrtove~kiot kult i na kultot na predcite voop{to.”
“Vo denovite koga postime zabraneto e da se jade meso od pri~ina
{to vo toa vreme du{ite imaat sloboda na dvi`ewe i toga{ po pravilo tie se inkarniraat vo `ivotni i nie, jadej}i meso, doa|ame vo neposreden dopir so nekoja du{a, eventualno ja vnesuvame vo sebe, so {to
kultno se klawame i pravime grev.”15
Interesno, du{ite na pokojnicite se inkarniraat vo `ivotni i
poradi toa nie koga postime ne jademe meso! Ova pove}e nalikuva na
ne{to budisti~ko, otkolku na hristijansko i biblisko.
Za krstot, za krsnata slava, za slavata, za krsnoto ime ili za
svetecot: “Kako na{iot starinski praznik, koj mu prethodel na
Bo`i}, {to bil praznik i na vrhovniot bog i na site predci, taka i
krsnata slava prvobitno bila spomen na predcite, praznik na mitskiot
predok i na site predci i ednovremeno praznik na najgolemiot nacionalen bog.”
“Izrazite - krsna slava, slava, krsno ime i svetec - treba da gi
sfatime takvi kakvi {to se; tie, o~igledno, mo`at da zna~at samo ‘slava’, odnosno, `rtven obred i gozba nameneti na krstot; kola~ot i
sve}ata isto taka mu pripa|aat na krstot. Se pra{uvame na koj krst.
Imame samo eden odgovor: slavata e ~isto doma{en praznik, doma{na
misterija, i bidej}i, kako takva, mu e nameneta na nekoe bo`estvo, ne
mo`e ni{to drugo da dojde vo obyir osven onoj prost, drven krst, koj,
kako najgolema svetiwa, se nao|a na yidot vo sekoja ku}a na na{ive
prostori. Ete, na toj krst, koj e postar i od samata slavska ikona.”
“Interesno e da se znae vsu{nost {to e toj krst i kogo go pretstavuva. Vedna{ mo`eme da ka`eme deka krstot prvobitno ne bil hristijanski simbol. Najmalku bi smeel da se identifikuva so krucifiksot
(so Hristovoto raspnuvawe), ~ij{to kult na pravoslavieto na na{ive
prostori mu e nepoznat. Toj doma{en krst, po svoeto poteklo e prethristijanska kultna slika, starinski idol na na{ive prostori... Toj
kako kult se po~ituva napolno spored paganskite propisi - se zakituva, se oblekuva itn. Za nas e va`no deka toj vo dale~noto minato navis-
130
tina bil idol so oblik na krst. Osven toa, doma{niot krst se kape,
onaka kako Egip}anite sekoj den {to gi kapele statuite na svoite
bogovi, a Grcite i Germancite za vreme na praznicite posveteni na
tie bo`estva.”
“Toa {to krstot se kape vo odreden praznik (se frla vo voda na
praznikot Vodici) e dokaz deka kapeweto navistina e ritualno; osven
toa, dokaz e deka ovde ne e vo pra{awe nekakov simbol, tuku navistina
bo`estven numen, doma{en idol od na{ata stara vera. [to denes toj
krst se smeta za hristijanski simbol, toa e sosem priroden razvoj na
rabotite.”
“Doma{niot krst na na{ive prostori, vo ~ija{to ~est za vreme
na negoviot praznik se prireduva gozba, slava, navistina prvobitno e
starinska, prethristijanska kultna slika. Pra{awe e samo kogo toj go
pretstavuva, i koe bo`estvo mo`e da dojde vo obyir - toa e ili doma{niot za{titnik, odnosno mitskiot predok, zna~i lokalniot heroj ili,
nikoj drug osven samiot najgolem nacionalen bog.”
“No dovolno e da se naglasi deka doma{niot krst prvobitno bil
kultna slika od starata vera, i deka krsnata slava prvobitno mu bila
nameneta na staroto bo`estvo pretstaveno so toj krst. So pokrstuvaweto na lu|eto na na{ive prostori, staroto bo`estvo e zameneto so ovoj
ili so onoj svetitel - a toa redovno se slu~uvalo i vo drugi prigodi
koga trebalo da se eliminira staroto bo`estvo. Pri toa sekoja lokalna ili krvna zaednica bi dobivala svoj svetec-za{titnik... Poznato e
deka sveti Sava starite bo`estva gi zamenuval so hristijanski... Krsnata slava se slavi edna{ godi{no vo opredelen den.”16
Zna~i, i doma{niot krst vo pravoslavnite semejstva i doma{niot
praznik, nare~en “Krsna slava”, se povrzani so predcite i nivnite
bogovi, a ne so Hrista i so Hristoviot krst. Toa e ne{to {to proizleguva od predanijata, od tradicijata, od istorijata i od paganizmot, a
ne od Biblijata.
I site drugi praznici na hristijanstvoto, za koi nema potreba
op{irno da zboruvame, se paganska i istoriska kategorija. Toa se praznici, denovi koi, blagodarenie na svoite svetci ,stanale sveti, nasproti
faktot {to Gospod posvetil samo eden den - sabotniot den!
Za hristijanskoto mona{tvo
“Hristijanskoto mona{tvo e za~nato vo 3 vek na egipetska po~va. Zna~eweto na ovoj fakt stanuva o~igledno duri koga,
zaedno so nego, }e se razgledaat i drugi dve vistini. Prva vistina: Mona{kiot na~in na `iveewe, {to podrazbira povlekuvawe od svetot vo `ivot na isposni{tvo vo ramkite na isposni~kata zaednica, e sprotiven na duhot, na na~elata i razvojot na ranoto hristijanstvo... Vtora vistina: vo Egipet imalo
mnogu isposni~ki zaednici odamna pred hristijanite da po~nat
131
da se povlekuvaat vo egipetskata pustina za da `ivaat vo nea
isposni~ki `ivot. So drugi zborovi, mona{tvoto vo Egipet
od po~etok bilo nehristijanska religiska pojava...
Vo tekot na prvite tri stoletija od svoeto nastanuvawe,
hristijanskata religija, se ~ini, bila nemona{ka, kako {to
tvrdi Tertulijan... Od egipetskata pustina ovaa praksa se
pro{irila na drugite delovi od hristijanskiot svet vo 4 vek,
a do krajot na toj vek mona{kiot `ivot stanal karakteristi~no obele`je od najdale~nata isto~na, do najdale~nata
zapadna i severna to~ka na Rimskoto carstvo, vklu~uvaj}i ja
Britanija”17
Mona{tvoto privleklo i golem broj devojki i vdovici
koi organizirale `enski manastiri kade {to `iveele kako
kalu|erki.
Bog ne bara od nas da se povle~eme od op{testvoto na
osameni mesta, da se zatvorime me|u yidovi na manastiri,
daleku od o~ite na javnosta, da `iveeme kako pustinici, kako
isposnici i asketi za da postigneme pogolema svetost i da
bideme poblizu do Boga. Svetost pred Boga i hristijanska
golemina nie postignuvame kako obi~ni lu|e niz obi~niot
semeen i op{testven `ivot, niz postojana zaednica so Boga
so molitva i so prou~uvawe na Bo`jata re~.
“Vo srceto svoe ja zatrvoriv Re~ta tvoja za da ne ti gre{am”
(Psalm 119,11). Ne vo pe{teri na planina, ne zatvoreni vo
manastir za da ne gre{ime. Re~ta Bo`ja vo na{eto srce ni
pomaga da ne gre{ime. “Sekoj {to gre{i, od |avolot e, za{to
|avolot gre{i od po~etok. Zatoa se javi Bo`jiot Sin, za da gi
razurne delata na |avolot. Sekoj {to e roden od Boga ne gre{i,
za{to negovoto seme (re~ta Bo`ja) e vo nego, i ne mo`e da
gre{i, bidej}i e roden od Boga” (1. Jovanovo 3,8-9).
Ete, po~ituvani, toa se tie “sveti” predanija na pravoslavieto i na katolicizmot za koi tie tvrdat deka imaat “ednakva” va`nost so Biblijata! No nie navistina se pra{uvame,
mo`e li seto ova da se soobrazi so bibliskoto u~ewe i da se
najde za nego mesto na nejzinite sveti stranici? Kako mo`e
pravoslavieto “site ovie svoi praznici, obredi, obi~ai i
veruvawa”, koi se fabrikuvani vo tekot na istorijata i vo
istorijata, nadvor od Biblijata i nadvor od nejzinite normi
i ramki, vo mnogubo`e~ka sredina, srede paganizam, koi se
~edo na tradicijata, a se negovi stolbovi vrz koi se potpi132
ra, da gi povrze so Bo`jata re~ koga taa ne poznava takvo ne{to? Kade se vrskite, kade e apostolskoto preemstvo ili kontinuitet na “site ovie praznici, obredi i veruvawa”, na ova
“sveto predanie”?
Premnogu nebibliski, nehristijanski, paganski i istoriski balast, jalovina, zgura i troskot, sueverie, magla i paja`ina, a premalku bibliska sodr`ina i su{tina vo predanijata i tradicijata, dragi moi!
“No Isus im re~e: ‘Zaludno me po~ituvate koga propovedate u~ewa koi vsu{nost se ~ove~ki zapovedi... ja ukinuvate Bo`jata zapoved za da go zapazite va{eto predanie” (Marko 7,5-9).
Literatura:
1.
2.
3.
4.
5.
6.
7.
8.
Catholic Doctrine as defined by the Council of Trent, by Nampon
Citat prezemen od “Svetosavqe”, od internet
Crkvata i sektite, izdanie na MPC, Skopje 1999, str. 172
Isto, str. 169
Mansi SC, vol. 33, pp. 529, 530
More Answers to your Questions: Bonaventure Hinwood
Serafim Rouz, 85-87
Trevor Ling, Istorija religije Istoka i Zapada, SKZ, Beograd 1990, pp.
224,225
9. “O vrhovnom bogu u staroj srpskoj religiji”, Beograd 1994, str. 334
10. Isto, str. 334
11. Veselin ^ajkanovi}, Studije iz srpske religije i folklora,
Kwiga druga, 1925-1942, Beograd 1994, str. 479-483
12. Veselin ^ajkanovi}, Studije iz srpske religije i folklora,
1910-1924, Kwiga prva, Beograd 1994, str. 120-122
13. Veselin ^ajkanovi}, Studije iz srpske religije i folklora,
Kwiga druga, 1925-1942, Beograd 1994, str. 142-147
14. Veselin ^ajkanovi}, Studije iz srpske religije i folklora,
1910-1924, Beograd 1999, str. 240-246,132,133
15. Veselin ^ajkanovi}, Studije iz srpske religije i folklora,
Kwiga druga, 1925-1942, Beograd 1994, str. 205,206,309
16. Isto, str. 474-476
17. Trevor Ling: Istorija religije Istoka i Zapada, SKZ, Beograd 1990, pp.
228,229.
133
BIBLIJATA ZA NEBESNOTO TROJSTVO
Biblijata jasno zboruva za postoewe na samo eden Bog,
dodeka ednovremeno uka`uva na pluralnost na bo`estvenite
li~nosti vnatre vo Bo`estvoto. Hristijanite tradicionalno toa u~ewe za nebesnoto Bo`estvo go narekuvaat doktrina
za Trojstvo. Ne postojat tri Boga, tuku eden Bog vo tri lica,
triedno Bo`estvo. Vo Hristovata slu`ba posebno se otkriva pluralnosta na li~nostite vnatre vo Bo`estvoto. Hristos bil i e Sin Bo`ji, Bo`ja Re~ (Logos) vo ~ove~ko telo.
Otecot go pratil Hrista, a Hristos go zamolil Otecot na
svoite u~enici da im prati drug Ute{itel, Svetiot Duh. Site
trojca rabotele i zaedno rabotat za spasenie na ~ove~kiot
rod. Ovaa tajna na Bo`estvoto se nasetuva vedna{ na po~etokot od Hristovata slu`ba, koga pri negovoto kr{tavawe trite bo`estveni li~nosti posvedo~ile za svojata bliska me|usebna zaednica (Matej 3,16.17).
Sam po sebe Bog e tajna na edinstvo na tri lica. Spored
toa, Toj po priroda e su{testvo koe vospostavuva odnosi odnosi vnatre vo Bo`estvoto, vo Trojstvoto, i odnosi so svoite sozdanija. Boga go odbele`uva tn. pathos. Zborot pathos zna~i deka Toj e Bo`estvo koe dlaboko ~uvstvuva bidej}i vospostavuva i stapuva vo odnosi.
Iako vo Boga se sodr`at tri li~nosti, triedno Bo`estvo, Toj sepak e eden. Obidot da go sfatime Boga - kako mo`e
Toj da bide eden vo tajnata na vzaemosta na odnosite vo Trojstvoto - gi nadminuva na{ite racionalni sposobnosti. Me|utoa, bidej}i Bog e eden, mo`eme da tvrdime deka Bo`estvoto
poseduva edinstvo na voljata, namerite, prirodata i akciite.
Pluralnosta na li~nostite na Bo`estvoto ni dozvoluva
da ja razlikuvame ulogata na Sinot vo pomiruvaweto na gre{nicite so Boga od ulogata na Otecot i Svetiot Duh. Tie se
134
site vklu~eni vo toj proces, no sekoj od niv ima posebna funkcija i uloga. Sinot ja napu{til ve~nta slava vo koja u`ival
so ostanatite ~lenovi na Bo`estvoto i stanal telo (Jovan
1,14). Samo Bog mo`el da ni dade `ivot. Sinot e bo`estvena
li~nost, i spored toa, Toj imal `ivot i sekoga{ vo sebe }e
ima `ivot. Pri pomiruvaweto so Boga Toj ni dal `ivot od
svojot `ivot. Toj `ivot ne poteknuva (ne proizleguva) nitu
od eden drug izvor; inaku ne bi bil negov, i Toj ne bi mo`el
da ni go dade. Vo nego be{e `ivotot.
Spored toa, Trojstvoto se sostoi od tri lica: od Bog Otecot, Bog Sinot i Bog Svetiot Duh. Postojat tri su{testva
okolu Bo`jiot prestol: Otecot, Sinot i Svetiot Duh. Tie
ne se edno, tuku se tri lica. Sekoj od niv ima poinakva uloga, no imaat ista priroda i isti prerogativi: Ve~en Bog
Otec, ve~en Bog Sin Isus Hristos i ve~en Bog Sveti Duh;
semo}en Bog Otec, semo}en Bog Sin Isus Hristos i semo}en
Bog Sveti Duh; seznaen Bog Otec, seznaen Bog Sin Isus Hristos i seznaen Bog Sveti Duh; nasekade prisuten Bog Otec,
nasekade prisuten Bog Sin Isus Hristos i nasekade prisuten
Bog Sveti Duh. - Apsolutno edinstvo na tri lica so napolno
ista su{tina, so ist karakter, so ista misla, volja i `elba.
Nekolku bibliski tekstovi za bibliskoto Trojstvo:
“Kr{tavajte gi lu|eto vo ime na Otecot, Sinot i Svetiot
Duh” (Matej 28,19). - Ovde posebno se imenuvaat site tri lica
na Bo`estvoto, na Trojstvoto.
“Blagodatta na na{iot Gospod Isus Hristos, qubovta na
Boga (Otecot) i zaednicata na Svetiot Duh da bidat so site
vas” (2. Korin}anite 13,13).
“Eden Duh... eden Gospod... eden Bog i Otec na site”
(Efescite 4,4-6).
“Na izbranite spored providenieto na Bog Otecot, za
osvetuvawe {to go vr{i Duhot, da mu se pokorat na Hrista i
da bidat poprskani so negovata krv” (1. Petrovo 1,2). - I ovde
gi imame site tri lica na Bo`estvoto: Bog Otecot, Duhot i
Hrista, koi mnogu pati vo Biblijata se zaedno, no ovie nekolku tekstovi {to gi spomenavme se dovolen dokaz i potvrda
za bibliskoto Trojstvo.
135
HRISTOS E VE^EN BOG
Svedocite na Jehova tvrdat deka “Bo`jiot Sin (Hristos)
e prvo sozdanie {to go sozdal Bog so svoi race”1, prvo sozdadeno `ivo su{testvo vo vselenata i poradi toa Toj, kako sozdanie, ne e ednakov so Bog Otecot i ne e ve~en Bog.
Ovaa nebibliska nauka se pojavila vo 4 vek. Imeno, vo
po~etokot na ~etvrtiot vek aleksandriskiot biskup, Arie,
prv go napadnal bibliskoto Trojstvo, obiduvaj}i se da im ja
odzeme bo`estvenata priroda na Isusa Hrista i na Svetiot
Duh. Toj po~nal da propoveda protiv Hristovoto bo`estvo,
tvrdej}i deka Hristos e sozdaden od ni{to, deka Sinot ne e
ednakov so Otecot i deka Toj imal sloboda da ostane dobar
ili da se svrti kon zloto. Bidej}i po priroda ne bil Bog,
Hristos stanal Bog so pomo{ na Bo`jata milost. Sepak, Sinot e postar od sekoe sozdanie. Toj e duri tvorec na svetot i
negov upravitel.
U~eweto na Arie se protivstavuva na samoto sebesi. Ako
Isus ne bil Bog, toga{ kako stanal Bog? So toa {to ostanal
dobar? Zar bo`estvoto e ne{to {to mo`e da se zaraboti ili
da se dobie, kako ~in vo vojska, so {koluvawe, so diploma i
so zaslu`ena nagrada, ili pak toa e edinstvena priroda?
Vo 321 godina soborot na egipetskite i libiskite biskupi go osudil u~eweto na Arie i ve}e vo 322 godina po Hrista Arie bil isklu~en i proteran od Aleksandrija. Me|utoa,
carot Konstantin, kako privrzanik na arievskoto u~ewe, vo
325 godina svikal prv op{t sobor vo Nikeja, na koj bile prisutni 218 biskupi, so cel da se re{i sporot so Arie. Na toj
sobor Arie povtorno go iznel svoeto u~ewe, no nabrgu go
pobedil Atanas, i Arie ne bil vraten na svojata dol`nost.
Nasproti odlukata na soborot, Konstantin podocna se
obidel da go vrati Arie na dol`nost, no ne uspeal. Svikan e
sobor vo Tir, na koj grupa evzebievci re{ile da go vratat
136
Arie na dol`nost. Me|utoa, istiot den Arie umrel, vo {to
mnozina videle Bo`ji sud nad onie {to $ ja otvorile vratata na la`nata nauka.
“Konstantin ostanal veren na u~eweto na Arie, za{to
tri dena pred smrtta go krstil eden arievski biskup. Duri i
sinot na Konstantina, Konstancij, bil golem pobornik i
branitel na arievstvoto.”2 Ete od kogo svedocite na Jehova
ja dobile naukata koja{to go potkopuva bibliskoto u~ewe za
Hrista kako Bog. Za~etnik na ovaa nauka e Arie, a nejzin branitel i golem privrzanik carot Konstantin.
Hristos e Sin Bo`ji, no i Sin ~ove~ki
Vo Biblijata Hristos ni e prika`an kako “Sin Bo`ji”,
koj mu pripa|a na Bo`estvoto, na Trojstvoto, kako Bog so ve~na Bo`ja priroda, no i kako “Sin ~ove~ki”, so ~ove~ka priroda, roden od devojka Marija, koj mu pripa|a na ~ove{tvoto. Na
zemjata, kako Sin ~ove~ki, Toj ednovremeno e vistinski Bog
i vistinski ~ovek, Bog vo ~ove~ko telo. Dodeka ja izvr{uval
svojata misija na zemjata, vrzan za ~ove~ka priroda, Hristos
se odnesuval kako ~ovek napolno zavisen od Boga kako i sekoj
drug ~ovek. Toj misli, zboruva i dejstvuva kako ~ovek celosno predaden na Boga i voden od Boga, od Svetiot Duh. Toj ja
izvr{uva samo Bo`jata volja i visi i umira na krst za da gi
spasi gre{nicite. Kako ~ovek Toj ne e seznaen. Zatoa }e ka`e: “A za onoj den i ~as (za vtoroto doa|awe), nikoj ne znae,
ni angelite na neboto, nitu Sinot, tuku samo Otecot” (Marko 13,32). Kako ~ovek Toj ne e semo}en, pa }e ka`e: “Vistina
vi velam, Sinot ne mo`e ni{to da pravi sam od sebe”, i }e
dodade: “Otecot e pogolem od mene” (Jovan 5,19; 14,28). Isus
kako ~ovek e pomal duri i od angelite koi vo svoe vreme gi
sozdal li~no Toj: “Go gledame Isusa, koj be{e za kratko
vreme pomal od angelite” (Evreite 2,9).
Site ovie ograni~uvawa {to gi poka`uva Hristos dodeka bil vrzan za ~ove~ka priroda, kako Sin ~ove~ki, jehovistite gi koristat za da doka`at deka Hristos ne e semo}en Bog
ednakov so Otecot, tuku deka Toj e sozdadeno su{testvo, su{testvo od ponizok rang, {to ne e vistina. Hristos kako “Sin
~ove~ki” e pomal od Bog-Otecot, no Hristos kako “Sin Bo`ji”
e napolno ednakov so Bog-Otecot.
137
Biblijata silno go potvrduva Hristovoto
bo`estvo
Sam Hristos tvrdi za sebe deka e Bog: “A koga im gi izmi
nozete (na u~enicite), Isus ja zede svojata gorna obleka i pak
prilegna kraj trpezata i im re~e: ‘Sfativte li {to vi storiv? Vie me narekuvate mene u~itel i Gospod, i pravo velite,
za{to toa sum. I taka, ako jas, Gospod i u~itel, vi gi izmiv
nozete vam, i vie ste dol`ni da si gi miete nozete eden na
drug’” (Jovan 13,12-14). Da, Hristos veli: “Jas sum Gospod i
u~itel!” “Hristos... koj e Bog nad site” (Rimjanite 9,5).
Svoeto vtoro doa|awe Hristos go najavuva kako Gospod:
“Vo onoj den mnozina }e mi re~at: ‘Gospode, Gospode, ne prorokuvavme li vo tvoe ime, ne izgonuvavme li demoni vo tvoe
ime i ne pravevme li mo}ni ~uda vo tvoe ime?’ A toga{ jas
}e im ka`am: ‘Nikoga{ ne sum ve poznaval. Odete si od mene,
vie, koi vr{ite bezzakonie’” (Matej 7,21-23).
Zboruvaj}i za svojot odnos sprema Otecot, Isus ka`uva:
“Jas i Otecot sme edno” (Jovan 10,30). Edno vo goleminata i
mo}ta, edno vo s#.
Po voskresenieto, koga Isus im se javil na svoite u~enici, go povikal neverniot Toma da gi stavi svoite prsti vo
negovite rani i da ne bide ve}e neveren. Koga Toma se uveril deka toa navistina e Isus, rekol: “Gospod moj i Bog moj”
(Jovan 20,28). Dali apostol Toma zgre{il narekuvaj}i go
Isusa Hrista Bog? Ako Toma zgre{il koga Hrista go narekol Gospod i Bog, Spasitelot sigurno bi go ispravil. Me|utoa, Toma iznel vistina {to Isus ne ja demantiral.
Proro{tvoto za Isusa glasi: “Zatoa Gospod sam }e vi
dade znak: Devica }e za~ne i }e rodi sin, i }e mu dade ime
Emanuel” (Isaija 7,14). Ova proro{tvo apostol Matej go
primenuva na Isusa. Zborot Emanuel zna~i “Bog e so nas”
(Matej 1,23). “^ie{to poteklo e od damnina, od ve~ni vremiwa (Mihej 5,2).
Prorok Isaija Isusa Hrista go narekuva so neobi~ni
imiwa: “Za{to ni se rodi Dete, Sin ni se dade, vlasta mu e
na ramoto. Imeto }e mu bide: ‘^udesen sovetnik, Silen Bog,
Ve~en Otec, Knez na mirot’” (Isaija 9,6). Vdahnovenata Bo`ja
re~ ovde Hrista go narekuva “Silen Bog” i “Ve~en Otec”.
138
Apostol Pavle dava interesno objasnuvawe: “A (Otecot)
za Sinot veli: ‘Tvojot prestol, Bo`e, e ve~en, i skiptarot
na pravdata e skiptar na tvoeto carstvo...’ i: ‘Ti, Gospode,
vo po~etokot gi polo`i temelite na zemjata, i nebesata se
delo na tvoite race’” (Evreite 1,8-10). Ovde Otecot mu se
obra}a na Sinot imenuvaj}i go kako Bog so ve~en prestol i
kako Gospod i Tvorec. Mnogupati Hristovoto bo`estvo bilo
potvrdeno, no ovde toa go potvrduva direktno nebesniot Otec.
Me|utoa, vo prevodot na Noviot zavet {to go napravile
jehovistite vo Evreite 1,8-10 naiduvame na mnogu grub falsifikat. Zborovite {to gi ka`uva Otecot za Sinot: “Tvojot prestol, Bo`e, e ve~en”, gi zamenile so: “Bog e tvoj prestol vo seta ve~nost”, so {to tie na Hrista mu ja odzemaat ve~nosta i negoviot ve~en prestol, obiduvaj}i se da go svedat na
sozdadeno su{testvo.
U{te nekolku tekstovi, iako ima mnogu:
“O~ekuvaj}i ja bla`enata nade` i javuvaweto na slavata
na na{iot velik Bog i Spasitel, Isus Hristos” (Tit 2,13).
Zna~i, Isus Hristos e “velik Bog i Spasitel”.
“Koga }e se javi Gospod Isus Hristos od neboto... Isus,
na{iot Gospod” (2. Petrovo 1,7.8.2).
“Ako so tvojata usta ispoveda{ deka Isus e Gospod i ako
vo tvoeto srce poveruva{ deka Bog go voskresna, }e bide{
spasen” (Rimjanite 10,9-13).
“Veruvaj vo Gospoda Isusa Hrista i }e bide{ spasen ti
i tvojot dom” (Dela 16,31).
“Proslavuvajte go vo svoite srca Hrista kako Gospod” (1.
Petrovo 3,15).
“Isto taka znaeme deka Bo`jiot Sin dojde i ni dade um
da go zapoznaeme Vistinitiot. Nie sme vo Vistinitiot, vo
negoviot Sin Isus Hristos. Toj e Vistinitiot, Bog i ve~en
`ivot” (1. Jovanovo 5,20).
“Denes vo Davidoviot grad vi se rodi Spasitelot koj e
Hristos Gospod” (Luka 2,10.11).
Vo Poslanieto do Filipjanite 2,6-8 nao|ame edna od
najsilnite potvrdi vo Biblijata za Hristovoto bo`estvo:
“Toj (Hristos), so Bo`ja priroda, ne se dr`e{e qubomorno
za svojata ednakvost so Boga, tuku se li{i od nea (od taa ednakvost), zemaj}i lik na sluga (zemaj}i ~ove~ka priroda), stanuvaj}i sli~en na lu|eto.”
139
Vo ovoj tekst, nare~en “hristolo{ka himna”, apostol
Pavle Hrista ni go prika`uva vo dve dimenzii: vo negovata
ve~na, Bo`ja dimenzija, kako Bog, so Bo`ja priroda, ednakov
so Bog Otecot, i vo negovata zemna dimenzija kako sluga, kako
~ovek, so ~ove~ka priroda, koga kako Bog se ovaplotil i se
rodil kako bebe od devojka Marija i koga stanal napolno zavisen od Boga kako i sekoj drug ~ovek.
Jovan 1,1-3: “Od po~etok be{e Re~ta (Logos, Hristos), i
Re~ta be{e kaj Boga - i Re~ta be{e Bog. S# nastana (se sozdade) preku nea, i bez nea ne nastana ni{to od ona {to nastana.” - Da zabele`ime, Jovan ka`uva deka “Re~ta (Hristos)
be{e Bog.” Istiot tekst ka`uva u{te ne{to: Bog Hristos e
tvorec na na{iot svet, {to se potvrduva na mnogubrojni mesta vo Svetoto pismo, od koi }e navedeme samo u{te dve: “Toj
e prvorodenec (za~etnik) na seto sozdanie, za{to preku nego
e sozdadeno s# {to e na nebesata i na zemjata, vidlivo i nevidlivo... s# e sozdadeno preku nego i za nego. I Toj e pred
s# i s# su{testvuva vo nego.” “Ova go ka`uva verniot i vistinit Svedok, Po~etokot na Bo`jeto sozdanie” (Kolo{anite
1,15-17; Otkrovenie 3,14).
Ovie tekstovi jasno poka`uvaat deka Bog Otecot ne sozdal ni{to, apsolutno ni{to, pa spored toa, Toj ne go sozdal
nitu svojot Sin, Hrista, kako prvo Bo`je sozdanie, koe potoa po~nalo da sozdava, kako {to tvrdat jehovistite. “S# nastana (s# se sozdade) preku Re~ta (preku Hrista), i bez Re~ta
(bez Hrista) ne nastana ni{to od ona {to nastana... s# e
sozdadeno preku nego.” I ako bez Hrista ne nastanalo i ne e
sozdadeno ni{to, toga{ Hristos ne mo`el da se sozdade samiot sebesi. Zborovite: “prvorodenec (za~etnik) na seto
sozdanie”, “Po~etokot na Bo`jeto sozdanie” i “od po~etok
be{e Re~ta (Logos, Hristos)”, o~igledno se odnesuvaat na
Hrista kako Tvorec koj prv po~nal da sozdava koga u{te nemalo ni{to sozdadeno.
I ovde vo prevodot na Noviot zavet {to go napravile
jehovistite vo Kolo{anite 1,15-17 naiduvame na grub falsifikat od koj proizleguva deka Otecot go sozdal Hrista kako
prvo i edinstveno sozdanie koe ponatamu sozdalo “s# drugo
na nebesata i na zemjata”. Me|utoa, stihovite {to gi prou~ivme jasno ka`uvaat deka Hristos ne e sozdadeno su{testvo.
Toj e nesozdaden, ve~en Bog, kako i Bog Otecot.
140
Vo Otkrovenieto 1,8 i 21,6 Bog Otecot se narekuva so
slednite zborovi: “Jas sum alfa i omega, po~etok i kraj.” No
i Hristos se narekuva sebesi so istite zborovi: “Jas sum alfa
i omega, prv i posleden, po~etok i kraj ... onoj koj `ivee. Bev
mrtov, no, eve, `iveam vo vek veka (ve~en sum)” (Otkrovenie
22,12.13; 1,17.18; 2,8). Vo ovie dva teksta i Bog Otecot i Hristos sebesi se narekuvaat so isto ime: “Prv i posleden!” Taka
mo`at da tvrdat li~nosti koi se apsolutno ednakvi vo s#. No,
ako Hristos e sozdaden, kako {to tvrdat jehovistite, toga{
Toj, kako Bo`je sozdanie, ne bi bil ednakov so Bog Otecot,
tuku bi bil ponizok po rang i ne bi bil “prv”, tuku bi bil
“vtor” i ne bi imal pravo za sebe da ka`e: “Jas sum prv”, za{to
tie zborovi bi bile rezervirani isklu~ivo za Bog Otecot koj
ne e sozdaden. Zaklu~ok: Bog Otecot i Hristos se apsolutno
ednakvi vo s#. Ottamu proizleguva pravoto i Hristos da ja
koristi istata titula {to mu pripa|a na Bog Otecot i sebesi da se se nare~e: “Jas sum prv i posleden!”
Vo istite tekstovi (Otkrovenie 1,14-18), vo koi ni se
pretstavuva kako “prv i posleden”, Isus pred nas se pojavuva
vo veli~estvena slika: “Negovata glava i kosata bea beli
kako volna, kako sneg, a negovite o~i kako razgoren ogan; negovite stapala kako bronza v`arena vo pe~ka; negoviot glas
kako bu~ava od silni vodi... od negovata usta izleguva{e me~
so dve se~ila, a negovoto lice be{e kako sonceto koga sveti
so seta svoja sila.” Ovaa veli~estvena slika za Hrista e soodvetna na veli~estvenata slika vo knigata na prorok Daniel
7,9-10 vo koja go gledame Bog Otecot na sudskiot prestol oble~en vo obleka bela kako sneg, so kosa na glavata kako ~ista volna od ~ij{to prestol izvirala i te~ela ognena reka.
Zana~i, so ista veli~estvena slika ni e prika`an i Bog Otecot i Hristos kako ve~en i semo}en Bog.
U{te ne{to mnogu va`no: Vo Otkrovenie 7,12 na Bog
Otecot mu se oddava slava: “Blagoslov, slava, mudrost, blagodarnost, ~est, mo} i sila na na{iot Bog vo site vekovi.”
No vo Otkrovenie 5,12 napolno ista slava mu se oddava i na
Hrista: “Dostojno e Jagneto (Hristos), koe be{e zaklano, da
primi mo}, bogatstvo, mudrost, sila, ~est, slava i blagoslov.”
Vakva veli~estvena himna (doksologija - slava na Boga)
mu pripa|a edinstveno na semo}niot i ve~en Bog i na nitu
edno sozdanie, pa nitu na Hrista dokolku i Toj be{e sozdade141
no su{testvo, kako {to pogre{no tvrdat jehovistite. No,
bidej}i neboto mu pee ista doksologija i mu oddava ista slava i na Hrista kako na Otecot, proizleguva deka Hristos e
ednakov so Otecot, ve~en i semo}en Bog.
Hristos e Jahve/Jehova
[to zna~i zborot Jahve/Jehova? Vo starite evrejski bibliski tekstovi Jahve/Jehova e ime za Boga. Ova ime na gr~ki
se preveduva so zborot “Kirios” ili “Teos” i na latinski so
“Dominus”, a kaj nas so “Gospod” i “Bog”.
“O~ekuvaj}i ja bla`enata nade` i javuvaweto na slavata
na na{iot veliki Bog i Spasitel, Isus Hristos” (Tit 2,13).
- Isus Hristos vo Noviot zavet e “veliki Bog i Spasitel”,
ni ka`uva apostol Pavle. Imeto Isus e evrejski zbor Jeho{ua (Yahshua) i zna~i “Jahve e spas”. Spored toa, Toj e nositel na istoto starozavetno ime Jahve/Jehova, koj trebalo da
dojde na na{iot svet spored slednoto proro{tvo na Isaija
40,3: “Prigotvete mu go na Jahve patot niz pustinata. Izramnete ja patekata na na{iot Bog vo stepata!” Ova proro{tvo
apostol Matej go primenuva na Isusa: “Toj e onoj za kogo
prorok Isaija re~e: ‘Glasot na onoj koj vika vo pustinata:
‘Podgotvete go patot na Gospoda (na Jahve), ispravete gi negovite vrvici” (Matej 3,3). Apostol Pavle ova proro{tvo ni
go objasnuva vaka: “Bog se javi vo telo” (1. Timotej 3,16). Toa
zna~i deka silniot starozaveten Jahve/Jehova se ovaplotil od
Svetiot Duh i se rodil kako bebe od devojka Marija i dobil
ime Isus ili Jeho{ua (Yahshua).
Drug tekst: “Go vidov Gospoda kako sedi na visok i vozvi{en prestol. Nad nego stoeja serafimi... i si velea eden
na drug: ‘Svet! Svet! Svet e Jahve nad vojskite!’” (Isaija 6,13). Ova proro{tvo (svet e Jahve) apostol Jovan go primenuva
na Isusa: “Isaija go re~e toa koga ja vide negovata slava (slavata na Jahve, slavata na Isusa pred svoeto voplotuvawe)” (Jovan 12,37-42).
U{te nekolku od mnogubrojnite bibliski dokazi deka
Hristos e Jahve/Jehova:
Hristos e Jahve-Tvorec: “Pomni si da go praznuva{
sabotniot den! [est dena raboti i svr{i gi site svoi raboti!
A sedmi den e sabota, odmor posveten na Jahve, tvojot Bog...
142
Za{to Jahve za {est dena gi sozdade neboto, zemjata, moreto
i s# {to e vo niv, a vo sedmiot den se odmori. Zatoa Jahve go
blagoslovi i go posveti sabotniot den” (2. Mojseeva 20,8-11).
Ve}e vidovme deka Bog Otecot ne sozdal ni{to. “Bez
Re~ta (bez Hrista) ne nastana ni{to od ona {to nastana”
(Jovan 1,1-3). I ako bez Hrista ne nastanalo i ne e sozdadeno
ni{to, toga{ Tvorec e Hristos. A ako Hristos e Tvorec na
s#, toga{ Hristos e Jahve, ~ie{to ime vo Desette zapovedi
se spomnuva osum pati, tripati samo vo ~etvrtata zapoved.
Hristos e Jahve-Karpa: “]e go vozvi{uvam imeto na
Jahve... Toj e karpa, deloto mu e sovr{eno... Toj e veren Bog...
Ja zanemaruva{ Karpata {to te donese na svet...” “^ujte me,
vie, koi... go barate Jahve; pogledajte ja Karpata od koja ste
otse~eni.” “Nadevajte se vo Jahve doveka, za{to Jahve e ve~na
karpa.” “Site pieja ista duhovna napivka, za{to pieja od duhovnata Karpa koja gi pridru`uva{e, a Karpata be{e Hristos” (5. Mojs. 32,3.4.18; Isaija 51,1; 26,4; 1. Korin}anite 10,4).
Zna~i, taa starozavetna Karpa {to gi pridru`uvala, {to
gi zasolnuvala i vodela Izraelcite niz pustinata, Toj silen
i semo}en starozaveten Jahve/Jehova, ka`uva apostol Pavle,
be{e i e Hristos.
Hristos e Jahve-Spasitel i vo Stariot i vo Noviot zavet: “Jas sum Jahve, nema spasitel osven mene” (Isaija
43,10.11). Vo Noviot zavet: “Denes vo Davidoviot grad vi se
rodi Spasitelot koj e Hristos Gospod” (Luka 2,10.11).
Hristos e Jahve-Otkupitel i vo Stariot i vo Noviot zavet: “Vaka govori Jahve, va{iot Otkupitel, Izraeloviot Svetec” (Isaija 43,1.2.14). Vo Noviot zavet: “Hristos n# otkupi od prokletstvoto na zakonot, otkako stana prokletstvo za nas” (Galatite 3,13; 4,4.5).
Jehova i jehovistite*
Rekovme deka vo starite evrejski bibliski tekstovi Jehova e ime za Boga i deka toa ime na gr~ki se preveduva so
zborot “Kirios” ili “Teos” i na latinski so “Dominus”, a kaj
nas so “Gospod” i “Bog”. Po gre{ka pri preveduvaweto vo 14
vek po Hrista nastanal neto~en izgovor na imeto Jehova {to
se upotrebuva i denes. Prvobitno toa ime se izgovaralo kako
Jahve, a ne kako Jehova.3
143
Nikoj ne otfrla deka Yhwh e ime na Bog Tvorecot. Me|utoa, Biblijata na Boga mu dava mnogu imiwa. “Vo po~etokot
Bog gi sozdade neboto i zemjata” (1. Mojseeva 1,1). Za zborot
Bog vo ovoj tekst se upotrebuva evrejskiot zbor “Elohim”, a
ne zborot Yhwh. Spored toa, na samiot po~etok Biblijata mu
dava drugo ime na Boga. Zborot Elohim se upotrebuva 2500
pati vo Biblijata i go ozna~uva Bo`estvoto vo mno`ina Trojstvoto. Toa bil Elohim koga rekol: “Da sozdademe ~ovek
kako {to sme nie!”
Patem da ka`eme deka za na{ite bra}a jehovisti zborovite “Bog” i “Gospod” ne se imiwa na li~nost, tuku nekakvi
tituli od tipot profesor, in`ener, doktor itn. Ako e taka,
toga{ koj e onoj Bog od prviot stih na Biblijata koj “na po~etokot ... gi sozdade neboto i zemjata”? Dali toj e nekoj bezimen bog, samo nekakov titular, in`ener, na primer? Besmisleno, zar ne? Vo sekoj slu~aj, vedna{ na po~etokot, vo prviot
stih na Biblijata, semo}niot Bog Tvorec ne ni se otkriva i
ne ni se pretstavuva kako Yhwh (Jahve), tuku pod drugo ime pod imeto Elohim, koe e isto tolku va`no i zna~ajno kolku i
imeto Jahve.
Vistina e deka vo 1. Mojseeva 2,4 vo izrazot: “Koga Gospod Bog gi sozdade neboto i zemjata” se upotrebuva evrejskiot zbor Yhwh, no ovoj, kako i site drugi, se preveduva so Gospod Bog, {to sekoga{ go ozna~uva `iviot Bog, Tvorecot na
neboto i zemjata. Vsu{nost ovde se upotrebeni dva evrejski
zbora Yhwh i Elohim, zaedno. Toga{ zo{to eden zbor bi trebalo da se prevede a drug ne?
Koga Bog mu se javil na Avrama, Toj ne ka`uva “Jas sum
Yhwh”, tuku “Jas sum El-[adaj”, Semo}en Bog (1. Mojseeva
17,1). Pove}e od dve iljadi godini od sozdavaweto Bog im se
otkrival na svoite slugi ne kako Jahve, tuku kako El-[adaj:
2. Mojseeva 6,3: “Im se javuvav na Avrama, Isaka i Jakova kako El-[adaj, no ne im se otkriv so svoeto ime ‘Jahve’.
Ako be{e tolku va`no imeto Yhwh, zo{to Bog ne im se
otkriva{e so toa ime na svoite slugi Avram, Isak i Jakov?
Bog videl deka nim ne treba da im se otkriva kako Yhwh tuku
kako El-[adaj i im se otkrival kako El-[adaj.
Vo razgovorot so Avrama Mojsej za Boga naizmeni~no go
upotrebuva zborot Yhwh i zborot “Adonai”. “I otkako Gospod (Yhwh) go zavr{i razgovorot so Avrama, si zamina” (1.
144
Mojseeva 18,33). Vo staro vreme, pa i denes, sekoga{ koga eden
Evrein vo tekstot }e naide na zborot Yhwh, toj od po~it nikoga{ ne go izgovara toj zbor, tuku namesto nego go izgovara
zborot Adonaj, koj ima napolno isto zna~ewe. Od taa pri~ina
so tekot na vremeto se zaboravilo kako voop{to treba da se
izgovara toj zbor i zatoa nikoj, duri ni Evreite, ne znaat
kako bi trebalo da se izgovori ili da se pro~ita zborot
Yhwh. Toa doa|a i ottamu {to evrejskoto pismo e konsonantsko pismo (Yhwh), {to zna~i vokalite ne se pi{uvale, tuku
niv ~itatelot sam gi dodaval pri ~itaweto na zborovite.
Koga Gospod mu se javil na Mojseja pri ovcite za da go
prati vo Egipet da go izvede izraelskiot narod, toj go
pra{uva: “Kako ti e imeto?” Gospod ne rekol: “Kako toa, ti,
Evrein, pa ne znae{ kako se vika tvojot Bog?” Duri i ne mu
rekol: “Jas sum Yhwh” ; tuku: “Jas sum koj sum... ‘Jas sum’, me
prati kaj vas” (2. Mojseeva 3,14). Duri i svedocite na Jehova
priznavaat deka Bog ima pove}e imiwa: “Bla`en Bog - toa e
edno od imiwata na Jehova”4
Isus do{ol na zemjata vo vreme koga vladeelo golemo
idolopoklonstvo i otpad za da gi zapoznae lu|eto so Boga i
da gi vrati vo prvobitnata sostojba. Sepak, Isus ne im go
pretstavil na lu|eto Boga pod imeto Yhwh, tuku go narekol
Tatko (Otec). “Vaka molete se na Boga: ‘O~e na{!’” (Matej
6,9). Umiraj}i na krstot, Isus mu se obra}a na svojot nebesen Otec so zborovite: “Eli, Eli!”, {to zna~i: “Bo`e moj,
Bo`e moj!” (Matej 27,45). Dali Isus ovde zgre{il {to Boga
ne go narekol Jehova? Sekako deka ne zgre{il, za{to zborovite: “El, Eli i Elua” se isto taka evrejski zborovi so koi
Bog se narekuva Bog.
Noviot zavet re~isi cel e napi{an na gr~ki jazik. Pra{ajte gi svedocite na Jehova: Kako se pi{uva na gr~ki Jehova? Vo gr~kiot jazik se upotrebuvaat dva zbora: Teos, {to se
preveduva so Bog, i Kirios, {to zna~i Gospod. Ako e va`no
za Boga da se upotrebi samo zborot Yhwh, toga{ zo{to go
nema toj zbor vo gr~kiot tekst na Noviot zavet? Mo`ebi
na{ite prijateli, svedocite na Jehova, }e ka`at deka vo prevodot na Noviot zavet na evrejski jazik zborot Teos e preveden so Yhwh (Jahve). Toa e to~no, no ne i za Grcite. Za niv
toj zbor e Teos, a istiot zbor za nas e Gospod, Bog.
145
Svedocite na Jehova vo svojot prevod na Biblijata
proizvolno ja preveduvaat i ne ja po~ituvaat smislata na originalniot tekst. Da e tolku va`no Bo`jiot narod da se narekuva so imeto na Jehova (jehovisti), Isus toa sekako bi go ka`al
i taka bi gi narekol svoite sledbenici.
Bog sekoga{ imal svoj narod na zemjata koj mu bil poslu{en, no Bo`jiot narod nikoga{ ne se vikal so imeto na
Jehova. Bog mu rekol na Mojseja: “Ajde, jas te pra}am pri
faraonot da go izbavi{ mojot narod, Izraelcite, od Egipet”
(2. Mojseeva 3,10). “]e vi bidam Bog, a vie }e bidete moj narod” (3. Mojseeva 26,12.13).
“Pa ti si narod posveten na svojot Gospod Bog; Gospod
te izbra tebe me|u site narodi na zemjata za da bide{ negov
narod, negova sopstvenost” (5. Mojseeva 14,2).
Bog gi priznal starite Izraelci za svoj narod, no ne gi
narekol svedoci na Jehova, tuku Izrael, {to zna~i pobednik.
Isus svoite sledbenici gi narekuval so razli~ni imiwa: Dvanaesettemina gi narekol “u~enici”. Svoite sledbenici
gi narekol “ovci”, a sebesi se sporedil so “pastir”. Iako imeto Isus poteknuva od evrejskiot zbor “Jahshua”, {to zna~i
“Jahve e spas”, sepak, Toj svoite sledbenici ne gi narekol spored svoeto ime, tuku drugi gi narekle “hristijani”.
Eve koi s# imiwa mu dava Noviot zavet na Bo`jiot narod: “A vie ste izbran rod, carsko sve{tenstvo... Koi nekoga{
ne bevte narod, sega ste Bo`ji narod” (1. Petrovo 2,9.10).
“Do svetite i vernite bra}a vo Hrista” (Kolo{anite 1,2).
“]e mi bidete svedoci vo Erusalim...” (Dela 1,8).
“Se sobiraa so crkvata...” (Dela 11,26). Nazivot crkva
poteknuva od gr~kiot zbor “eklezija”, {to zna~i sobir na
vernici.
Apostol Pavle priznava: “Bidej}i ja gonev Bo`jata crkva” (1. Korin}anite 15,9).
“Crkva na `iviot Bog, stolb i potpora na vistinata” (1.
Timotej 3,15).
“Da ja pretstavi pred sebe crkvata vo seta nejzina slava” (Efesjanite 5,27).
“Nie sme hram na `iviot Bog” (2. Korin}anite 6,16).
Zo{to svedocite na Jehova ne sakaat da se nare~at i da
bidat crkva tuku dru{tvo?
Isus ka`uva deka: “Sekoj {to mi veli: ‘Gospode, Gos146
pode’, nema da vleze vo nebesnoto carstvo, tuku onoj koj{to
ja vr{i voljata na mojot Otec koj e na nebesata.” (Matej 7,2123). Ovie Hristovi zborovi poka`uvaat deka ne e tolku
va`no so koe ime se narekuvame, tuku {to pravime. “A site
onie koi gi vodi Bo`jiot Duh se Bo`ji sinovi” (Rimj. 8,14).
Hristijanite ednovremeno se svedoci na Jehova i
svedoci na Hrista
Pra{awe: ^ii svedoci sme nie vernicite, Jehovini ili
Hristovi? Jehova (Gospod) vo Isaija 43,10 im ka`uva na
svoite slugi: “Vie ste mi svedoci!” No i Hristos na svoite
slugi im ka`uva: “]e mi bidete svedoci vo Erusalim... i s#
do krajot na zemjata” (Dela 1,8). Spored toa, napolno e jasno
deka nie ednovremeno sme i Jehovini i Hristovi svedoci,
za{to Jehova i Hristos se edna li~nost koja vo Stariot zavet
se vika Jehova/Jahve, a vo Noviot zavet Hristos.
Vtoro, vo ~ie ime nie se spasuvame? Joil 2,32: “Site {to
go povikuvaat imeto na Gospoda (Jehova) }e bidat spaseni.”
“Sekoj {to }e go povika imeto na Gospoda (Jehova), }e bide
spasen” (Dela 2,21; Rimjanite 10,13). Jasno e. Nie se spasuvame
vo imeto na Jehova. No da ja slu{neme porakata i na drugite
stihovi koi se odnesuvaat na Hristovoto ime.
- Dela 4,10-12: “Vo imeto na Isusa Hrista... ovoj ~ovek
stoi zdrav pred vas... Nema spasenie vo nikoj drug, nitu ima
drugo ime pod neboto dadeno na lu|eto preku koe mora da
bideme spaseni.” - Ovde ni se ka`uva deka nema drugo ime za
spasenie osven imeto Isus Hristos.
- Dela 16,31: “Veruvaj vo Gospoda Isusa Hrista i }e bide{
spasen ti i tvojot dom.” Tolku jasno, {to ne mo`e da bide
pojasno: “Veruvaj vo Gospoda Isusa Hrista i }e bide{ spasen...
I, {to da pravime sega - ~ii svedoci treba da bideme i
vo ~ie ime dobivame spasenie. Nema nikakva zabuna, s# e jasno. Porano poka`avme i utvrdivme deka Hristos od Noviot
zavet e ovaploten Jehova, istiot onoj silen Jehova od Stariot zavet. Ete go bibliskoto re{enie i za ova pra{awe.
147
I Hristovoto voskresenie e profanirano
Na{ite bra}a jehovisti imaat mnogu ~udno i napolno
nebiblisko sfa}awe i za Hristovoto voskresenie.
“Isus voskresnal kako duhovno, nevidlivo su{testvo”5,
pi{uvaat svedocite na Jehova.
“Teloto vo koe Isus e izma~uvan ne e istoto ona telo vo
koe Toj stanal od grobot”6
“Hristovoto ~ove~ko telo e zemeno od grobot po natpriroden pat. Dali toa se pretvorilo vo gas ili s# u{te nekade
se ~uva, toa nikoj ne go znae.”7 Za ova tvrdewe jehovistite ne
naveduvaat nitu eden bibliski dokaz.
“Mo`ebi (Hristovoto telo) Bog nekade go konzerviral
za da im go poka`e na lu|eto za vreme na mileniumot.”8
Duhot ni snemo`uva pred vakvite ~udni izjavi i tvrdewa
i se pra{uvame dali voop{to se hristijani lu|eto {to iznesuvaat vakvi tvrdewa, a i onie koi veruvaat vo niv. Nie nemame zbor nitu pak `elba da gi komentirame, osven vo najkusi crti da go izneseme jasnoto biblisko u~ewe za Hristovoto voskresenie vo telo, vo proslaveno, besmrtno telo.
Po voskresenieto Hristos edna{ “im se javi ednovremeno na pove}e od petstotini bra}a” (1. Korin}anite 15,6).
Kako im se javil Isus na ovie 500 lu|e - vo telo ili vo duh.
Sekako, vo telo.
Po voskresenieto Isus $ veli na Marija: “Ne zadr`uvaj
me, za{to s# u{te ne sum pojden gore kaj Otecot” (Jovan 20,17).
Dali Marija pred sebe gledala nekakov duh ili Hrista vo
telo? Sekako, Hrista vo telo.
Po voskresenieto Isus mu veli na Toma: “Stavi ja rakata vo moite rebra i ne bidi neveren, tuku veren” (Jovan
20,27.28). Toma svojot prst ne go stavil vo nekakov duh, tuku
vo Isusovite rebra, i rekol “Gospod moj i Bog moj!”
I na kraj da mu dozvolime na Hrista sam da ni ka`e dali
voskresnal vo duh ili vo telo, proslaveno, besmrtno telo:
“Samiot Isus zastana me|u niv... A tie se ispla{ija, mislej}i
deka gledaat duh. A Toj im re~e: ‘Zo{to se pla{ite? Poglednete gi moite race i moite noze - jas sum! Doprete me i videte, za{to duhot nema meso i koski, a kako {to gledate, jas
imam.’ I im re~e: ‘Imate li tuka ne{to za jadewe?’ A tie
mu dadoa par~e pe~ena riba. Toj go zede i jade{e pred niv”
(Luka 24,36-43).
148
Apostol Petar ka`uva: “Nie jadevme i pievme so nego
(so Hrista) otkako voskresna od mrtvite” (Dela 10,41). Zar
Hristos bil nekakov duh me|u apostolite dodeka zaedno jadele
i piele so nego na ista trpeza?
Literatura:
1. Que Dieu soit reconnu, p. 34.
2. Schaff Creeds of Shristiandan vol. 1, p. 29.
* Za ovoj podnaslov se koristeni misli i citati od knigata “Dali je
to Kula stra`ara?”, Blagoja Samarxija, “Preporod”, Beograd, str. 8991.
3. Enciklopedija GZ I, str. 242.
4. 1. Timotej 1,11 - Les nations sauront... p. 399
5. Que Dieu soit reconnu, p. 42.
6. La veritee, p. 243.
7. Etude des Ecritures, vol. 2, p. 129.
8. Raderford, La harpe de Dieu, p. 151.
149
KAKO E [email protected] HRISTOS
VO [email protected] NA LITURGIJATA
NA TRADICIONALNATA CRKVA?
^itame vo Biblijata za ve~erata Gospodova: “Gospod
Isus onaa no} vo koja be{e predaden, zede leb, i otkako zablagodari, go raskr{i i re~e: ‘Ova e moeto telo, koe e za vas;
pravete go ova za moj spomen!’ Isto taka, po ve~erata ja zede
i ~a{ata i re~e: ‘Ovaa ~a{a e noviot zavet vo mojata krv;
pravete go ova sekojpat koga piete, za moj spomen!’” (1. Korin}anite 11,23-26).
Tekstot e jasen i porakata e o~igledna! Ve~erata Gospodova e tuka da n# potseti na Hristovata smrt. Lebot i vinoto se simboli koi n# navra}aat vo mislite na Hristovata
`rtva na krstot na Golgota: lebot - na negovoto telo koe polni {est ~asa viselo na krst i se kr{elo zaradi na{eto spasenie, a ~a{ata (vinoto) da ni ja predo~i negovata krv koja se
prolevala i koja gi bri{e na{ite grevovi. Zna~i, ve~erata
Gospodova, kako ve~era, ne e tuka da ni dade spasenie, tuku
samo da ni gi pribli`i nastanite {to se odigruvale vo Getsimanija i na Golgota kade {to Bog gi ras~istuval smetkite
so grevot, da n# potseti i da ja vre`e vo na{ata svest vistinata deka Hristovata `rtva e edinstven izvor na na{eto spasenie, da ni uka`e na negovata proleana krv kako edinstveno
sredstvo za bri{ewe na na{ite grevovi - i ni{to drugo, i
ni{to pove}e!
No, Katoli~kata i Pravoslavnata crkva i ovde rabotata ja uslo`nile do krajni mo`ni granici i ve~erata Gospodova ja obvile vo takva misterija i na istata $ pripi{ale takva tainstvenost i mo} od koi kosata na glavata ni se diga.
Ve~erata Gospodova ne e “tajna ve~era”, kako {to se nareku150
va vo nivnite krugovi, za{to vo nea nema ni{to skrieno nitu
tajno i tainstveno.
Imeno, ovie dve crkvi svoite mistifikacii za ve~erata
Gospodova gi crpat od tekstovite vo Evangelieto spored Jovan {estata glava kade {to Isus doa|a vo sudir so Evreite
za sosem ne{to drugo, a ne za ve~erata. Toj ka`uva: “Jas sum
leb na `ivotot... Jas sum `iviot leb {to sleze od neboto.
Ako nekoj jade od ovoj leb, }e `ivee doveka, a lebot, {to }e
go dadam jas, e moeto telo (mojata `rtva) {to }e go predadam za `ivotot na svetot. Evreite povtorno po~naa da se prepiraat me|u sebe, velej}i: ‘Kako mo`e Ovoj da ni go dade svoeto
telo da go jademe?’ Vistina, vistina vi velam: ako ne go jadete
teloto na Sinot ~ove~ki i ne ja piete negovata krv, ne }e imate
`ivot vo sebe. Koj go jade moeto telo i ja pie mojata krv, ima
ve~en `ivot, i jas }e go voskresnam vo posledniot den. Za{to
moeto telo e vistinska hrana i mojata krv vistinska napivka”
(Jovan 6,48-56).
Ovde rabotata e o~igledna. Hristos se spori so Evreite
koi ne ja sfatile su{tinata na negovoto doa|awe na ovoj svet,
ne go prifa}aat nego kako Mesija i go otfrlaat kako Spasitel na svetot. Tie tvrdat deka Mojsej nim im daval leb od
neboto i deka Mojsej e najgolem ~ovek za niv, pa duri pogolem i od nego. No Isus im veli: Ne, Mojsej ne vi dade leb od
neboto (stih 32). Mojot Otec gi hrane{e va{ite tatkovci so
nebesen leb vo pustinata. Vsu{nost, jas sum sega nebesen leb
koj sleze od neboto, moeto telo e vistinskiot leb, odnosno,
moeto telo e vistinskata `rtva {to }e bide prinesena za spasenie na ~ove{tvoto i mojata krv {to }e se prolee e edinstveno sredstvo za bri{ewe na va{ite grevovi. Jas sum edinstven Spasitel na svetot, jas sum veteniot Mesija, nema drug,
neka ne ve la`e umot, ne ~ekajte drug i, ako sakate da se spasite, vie morate da ja razberete, da ja sfatite i da ja prifatite ovaa vistina - da me priznaete mene kako Mesija i Spasitel. Kolku i da e te{ko i gor~livo ova za vas, kolku i da
e golem toj zalak, vie morate da go goltnete, inaku spasenie
nema nitu za vas, nitu za koj i da e gre{nik na ovaa zemja. Toa e porakata na {estata glava od Evangelieto na Jovana.
Koga na Evreite ne im bilo jasno i koga pra{uvale kako
mo`at da go jadat Hristovoto telo i da ja pijat negovata krv,
Hristos im dal pojasnenie i im rekol deka zborovite {to
im gi ka`al za svoeto telo i za svojata krv kako hrana i pi151
jalak imaat simboli~no, duhovno, a ne bukvalno zna~ewe:
“Duhot e onoj koj o`ivuva, teloto ne pomaga ni{to. Zborovite {to vi gi rekov se duh i `ivot” (stih 63).
Zna~i, Hristovoto telo ne bilo navistina leb {to Evreite mo`ele i {to trebalo da go jadat, nitu negovata krv pijalak {to tie mo`ele da go pijat za vreme na nekakva pri~esna.
Vo druga prigoda Hristos veli: “Razurnete go ovoj hram i }e
go podignam za tri dena... Toj zboruva{e za hramot na svoeto
telo” (Jovan 2,19-21). I, ako porane{nite Hristovi zborovi
za negovoto telo i za negovata krv gi sfatime bukvalno, toga{ i ovie negovi zborovi morame da gi sfatime bukvalno,
no od toa }e proizleze deka Evreite ne go ubile Hrista, odnosno Hristovoto telo, tuku razru{ile obi~en fizi~ki
hram, {to e apsurd.
O~igledno e deka Hristos vo dvata slu~aja ne mislel
taka. Koga rekol “Razurnete go ovoj hram i }e go podignam za
tri dena”, Toj ka`al deka negovoto telo tri dena }e le`i
mrtvo vo grob, a tretiot den }e voskresne. Ili, koga rekol:
“Jas sum vistinski ~okot” (Jovan 15,1), Toj ne mislel deka
navistina negovoto telo e ~okot od koj rastat lozi? Ili, pak,
koga apostol Pavle veli: “Va{eto telo e hram na Svetiot
Duh koj e vo vas” (1. Korin}anite 6,19), toa ne zna~i deka na{eto telo navistina e fizi~ki hram. O~igledno e deka i
ovie zborovi nemaat bukvalno zna~ewe, tuku vo dadeniot
kontekst istite imaat napolno poinakvo zna~ewe i poraka.
A {to da ka`eme za negovite paraboli vo koi Toj svoeto carstvo go sporeduva so mre`a, so skapocen biser, so seme
ili so kvasec? Dali navistina, vo bukvalna smisla Hristovoto carstvo e mre`a, biser, seme ili kvasec. Vo nikoj slu~aj.
No, spored katoli~kata i pravoslavnata teologija, “lebot
i vinoto {to se osvetuvaat na svetata liturgija (misa) se pretvoraat vo vistinsko Hristovo telo i vo vistinska Hristova krv (pri {to vkusot na lebot i vinoto ne se menuva, ostanuva ist). Rimokatolicite veruvaat deka lebot i vinoto se
pretvoraat vo vistinsko Hristovo telo i vo vistinska Hristova krv vo onoj mig od misata koga sve{tenikot gi izgovara
Hristovite zborovi: ‘Zemete, jadete, ova e moeto telo!’
Pravoslavnite, pak, veruvaat deka presu{testvuvawe ili
pretvorawe na lebot i vinoto vo telo i krv se slu~uva koga
sve{tenoslu`itelot, otkako gi izgovoril Hristovite zborovi ‘primete, jadete’, upatuva - spored tekstot na liturgijata
152
na sv. Vasilij Veliki i sv. Jovan Zlatoust - molitva kon Bog
Otecot da go prati Svetiot Duh da izvr{i presu{testvuvawe.
Ovie liturgiski zborovi glasat: ‘Ti ja prinesuvame ovaa
razumna i beskrvna slu`ba, i te molime, prosime i te prekolnuvame: isprati go tvojot Sveti Duh na nas i na ovie tuka
postaveni darovi. - I napravi go ovoj leb ~esno telo na tvojot Hristos. - A ova {to e vo ~a{ava, ~esna krv na tvojot
Hristos. - Pretvoraj}i gi so tvojot Sveti Duh.’
Vtorata razlika se sostoi vo toa {to rimokatoli~kite
sve{tenici svoite vernici gi pri~estuvaat samo pod eden vid,
odnosno samo so leb, a pravoslavnite vernici se pri~estuvaat
pod dva vida, odnosno i so teloto i so krvta.”1
Pra{awe: Kade ja najdoa sv. Vasilij Veliki i sv. Jovan
Zlatoust ovaa molitva vo Biblijata za pretvorawe na lebot
i vinoto vo Hristovo telo i vo Hristova krv?
Ne ni e jasno zo{to Katoli~kata crkva na koncilot vo
Konstanca vo 1414 godina im zabranil na svoite sve{tenici
vernicite da gi pri~estuvaat i so vino, koga Isus pri ve~erata
Gospodova svoite u~enicite gi poslu`il i so leb i so vino!
Zna~i, pri svetata evharistija (pri~estuvawe), vernicite
na spomenatite crkvi, namesto obi~en leb i obi~no vino, go
jadat Hristovoto telo i ja pijat Hristovata krv.
Pri ve~erata Gospodova Hristos ne upatil molitva kon
Bog Otecot da go prati Svetiot Duh da izvr{i presu{testvuvawe na lebot i vinoto. Toj ednostavno “zede leb, i otkako zablagodari, go raskr{i i re~e...” Toga{, od kade takva
ideja na Crkvata sve{tenikot da se moli za presu{testvuvawe
na lebot i vinoto vo vistinsko Hristovo telo i vo vistinska Hristova krv?
Za dlabokata misterija, za nesfatlivata tajna so koja
teologiite na dvete spomenati crkvi ja obremenile i uslo`nile ve~erata Gospodova, ~itame u{te eden oddel od knigata
na Milina:
“A golema i dlaboka e tajnata! Podlaboka od sekoja dlabo~ina! Podlaboka i od vselenskoto prostranstvo, pred koe
na{iot razum isto taka stoi za~uden i zbunet. Tainstvenosta e dvojna. Kako mo`e lebot da stane Hristovo telo, a vinoto Hristova krv, i vtoro: Hristos so toa nitu se deli, nitu
se mno`i, tuku sekoe par~e od sv. pri~est, pa i najmale~koto,
e celiot Hristos, i sekoj pri~esnik go prima istiot Hris153
tos koj{to se nao|a i na neboto od desnata strana na Otecot
i vo sekoe del~e od pri~esnata i vo site pri~esnici, a sepak
ne e namno`en nitu podelen, tuku e cel vo sekoj od svoite
verni pri~esnici!”2
Bo`e, Bo`e, mili! Najednostavniot spomen na Hristovata smrt, prekrasnata ve~era Gospodova, so kristalno jasna
i ednostavna bibliska poraka, gospodin Milin i pravoslavnite i katoli~kite teologii ja pretvorija vo pogolema tajna i od Hristovoto voplotuvawe; “podlaboka i od vselenskoto prostranstvo” - zna~i podlaboka i ponesfatliva i od nebesnoto Trojstvo! Kade gi najdoa ovie nebibliski vistini:
“Sekoe par~e od sv. pri~est, pa i najmale~koto, e celiot
Hristos, i sekoj pri~esnik go prima istiot Hristos koj{to
se nao|a i na neboto od desnata strana na Otecot i vo sekoe
del~e od pri~esnata i vo site pri~esnici!”
Mnogu ~udno! Hristos fizi~ki prisuten vo par~ence
nafora koj se prenesuva vo pri~esnikot. Premnogu misti~no,
pomisti~no i od najmisti~nata mistika na bramanizmot, budizmot i na drugite nehristijanski religii - pomisti~no i
od anti~kite misterii.
No krajot na ovaa nebibliska nauka vo vrska so ve~erata
Gospodova ne zavr{uva tuka. Da go ~ueme i ova!
“Bidej}i lebot i vinoto se pretvoraat vo vistinsko telo
Hristovo, evharistijata ne e samo spomen, tuku vistinska
`rtva {to se povtoruva za site lu|e i vo site vremiwa do
negovoto vtoro doa|awe. Evharistijata e ista so `rtvata
prinesena na krstot, bidej}i se prinesuva istoto ‘Jagne’ na
`rtvenikot vo crkvata, kako {to be{e prinesen na Golgota, bidej}i lebot i vinoto, spored Hristovite zborovi, se
pretvoraat vo vistinsko telo i vo vistinska krv negova. Teloto i krvta vo evharistijata se isti kako i onie na Golgota. Arhijerejot e toj - Hristos - koj{to se prinese sebesi na
Golgota. On ja izvr{uva taa sveta tajna i vo evharistijata.
Razlikata e samo vo na~inot. Gospod na Golgota mu prinese
na Boga vidliva `rtva, a vo evharistijata On toa go pravi
pod vidot na lebot i vinoto. Tamu `rtvata ja prinese Samiot, neposredno, a tuka posredno preku svoite crkovni pastiri. Na Golgota e proleana krv, a ovaa `rtva e beskrvna.”3
Da zabele`ime! Navodno “evharistijata (pri~esnata so
leb i vino) e `rtva, i toa ista `rtva so onaa prinesena na
krstot bidej}i se prinesuva istoto ‘Jagne’ na `rtvenikot vo
154
crkvata, kako {to be{e prineseno na Golgota”. Nesfatlivo! Sve{tenikot (arhijerejot) go prinesuva Bo`jeto Jagne,
odnosno Hrista, na `rtva na crkovniot oltar, na crkovniot
`rtvenik, koga gi pretvora lebot i vinoto vo vistinsko
Hristovo telo i krv!
Od kade sega sve{tenikot vo lebot i vinoto go prinesuva Hrista na `rtva na crkovniot oltar, na `rtvenikot vo
crkvata, koga i `rtvenikot vo dvori{teto, na koj so vekovi
se prinesuvaa iljadnici `rtvi, i zlatniot kadilen oltar pred
zavesata, pred koj sve{tenicite kadea, prinesuvaa temjan i
gi ma~kaa negovite rogovi so krvta na `rtvite, zaedno so
iskinatata zavesa, so hramot i so sve{tenstvoto, zaminaa vo
arhivite na starozavetnata istorija?
No, u{te edno, kolku ~udno, tolku i bogohulno tvrdewe!
Da go ~ueme. Za vreme na reformacijata, vo @eneva bil povikan profesorot od Sorbonskiot univerzitet Guy Furbity da
se bori protiv reformatorite. Pokraj drugoto, toj izjavil:
“Sve{tenikot {to gi posvetuva elementite na pri~esnata e pogolem od Marija, za{to taa na Hrista `ivotot mu
go dala samo edna{, dodeka sve{tenikot Hrista go sozdava
koga saka... Oh, sve{tenik! Sve{tenik! Toj treba ne samo da
se pozdravi, tuku pred nego treba da se padne na kolena.”4
Ovaa izjava na spomenatiot profesor kolku i da e ~udna,
gruba, vulgarna, bogohulna i bezbo`na, sepak, taa ja izrazuva
su{tinata na nebibliskata teologija na Katoli~kata i Pravoslavnata crkva vo vrska so ve~erata Gospodova. Od taa su{tina proizleguva deka vo racete na sve{tenikot Hristos e
testo {to toj po svoja `elba mo`e da go mesi i premesuva i
od nego da pravi {to saka!
U{te dva citata od katoli~kata teologija za ve~erata
Gospodova:
“So ~udesnoto dostoinstvo na sve{tenicite, vo nivnite
race se ovoplotuva Bo`jiot Sin kako vo utrobata na blagoslovenata Devica Marija. Gledajte ja mo}ta na sve{tenikot!
Sve{teni~kiot jazik go sozdava Boga od zalak leb - toa e pove}e
od sozdavaweto na svetot.”5
Nemame komentar: “Sve{teni~kiot jazik go sozdava Boga
od zalak leb - toa e pove}e od sozdavaweto na svetot.” - Toa e
hula so vselenski dimenzii. Ako tradicionalnata Crkva so
svojata teologija, nare~ena “teurgija” (sozdavawe na bogovi),
155
sozdala iljadnici svetci i gi pratila na neboto kako svoi
zastapnici i posrednici pred Boga, misli deka taka mo`e da
postapuva i so semo}niot Bog, deka i nego mo`e da go sozdava
i presozdava od zalak leb! Nesfatlivo!
Ponatamu: “Ako nekoj pobiva deka vo sakramentot na najsvetata evharistija se nao|a pravo, vistinsko i supstancijalno telo i krv zaedno so du{ata i bo`estvoto na na{iot Gospod Isus Hristos, i soodvetno na toa celiot Hristos, tuku
ako ka`e deka Toj vo nea e samo kako znak, ili sila ili figura, neka bide anatema.”6
Celosno nebibliska teologija i nauka vo koja do krajni
mo`ni granici se staveni ~ove~ki prsti, nauka so koja Hristos e napolno poni`en i negovata `rtva profanirana! Vo
Biblijata ~itame deka “Hristos be{e prinesen samo edna{
za da gi zeme grevovite na mnozina... toa go napravi edna{
za sekoga{ prinesuvaj}i se samiot sebe... osveteni sme preku
prinosot na teloto na Isusa Hrista edna{ zasekoga{... Toj
so edno prinesuvawe gi napravi sovr{eni zasekoga{ onie koi
se osveteni” (Evreite 9,28; 7,27; 10,10.14).
Pa kade mo`e da se najde vo Biblijata dokaz deka “evharistijata ... e vistinska `rtva {to se povtoruva za site lu|e
i vo site vremiwa do negovoto vtoro doa|awe”, deka “sve{tenikot Hrista go sozdava koga saka”, koga Bo`jata re~ ka`uva
deka Hristos se prinese na `rtva “samo edna{”, “edna{ zasekoga{”, “so edno prinesuvawe gi napravi sovr{eni zasekoga{
onie koi se osveteni” - ne so dve nitu so iljada prinesuvawa? Zgora na toa, Hristos se prinese sam na `rtva. Nego ne
go prinese sve{tenik. I najnakraj: Od kade idejata na sve{tenicite Hristovata `rtva da ja pretvorat vo “beskrvna `rtva”, koga taa e isklu~ivo krvna - Hristos ja prolea svojata
krv na krst na Golgota, za{to “bez prolevawe na krv nema
pro{tavawe na grevovite” (Evreite 9,21)?
Evharistijata na tradicionalnata Crkva e simbol na porazen Hristos - koj mora postojano od po~etok da se `rtvuva!
Vo Biblijata ~itame: “Duhot e onoj koj o`ivuva, teloto ne
pomaga ni{to. Zborovite {to vi gi rekov se duh i `ivot” (Jovan 6,63). Spored toa, naforata ne pomaga ni{to!
Presu{testvuvaweto ili pretvoraweto na lebot i vinoto vo vistinsko Hristovo telo i vo vistinska Hristova krv
kako “sveta tajna” i kako isklu~itelno pravo, vlast i privilegija edinstveno na sve{tenikot, e nebibliska, istoriska
156
kategorija, dogmatizirana vo podocne`nite vekovi, poto~no:
“^etvrtiot lateranski koncil vo 1215 godina re{il da ja
ozakoni teologijata spored koja posvetuvaweto vo svetata misa proizveduva vistinska promena na su{tinata, pa poradi
toa e skovan i izrazot ‘transsupstancijacija’” - pretvorawe
na edna su{tina vo druga.7
Evharistijata e sto`er vo liturgijata na
tradicionalnata Crkva, no ne i vo Biblijata
Posvetuvaweto na lebot i vinoto, koi stanuvaat telo i krv
na Isusa, e biten liturgiski ~in vo tradicionalnata Crkva. Apostol Jovan za toa ne ka`uva nitu zbor. ^etirite izve{tai na evangelistite imaat samo dve zaedni~ki to~ki:
najavata za otka`uvawe na Petar od Isusa i za predavstvoto
na Juda. Samo Jovan zboruva za toa deka Isus im gi izmil nozete
na u~enicite na po~etokot od ve~erata. Zna~i, evangelistite
voop{to ne $ pridavaat nekakvo posebno zna~ewe na ve~erata
Gospodova. Ako taa be{e tolku bitna i zna~ajna za na{eto
spasenie, barem Jovan, koj vo taa prigoda ja nasloni glavata
na Isusovite gradi, sigurno }e ni ka`e{e ne{to za toa.
Kako da ja objasnime prazninata kaj Jovana koj ne zboruva
ni{to za vospostavuvaweto na fundamentalniot ~in na liturgijata na novata hristijanskata religija, za sto`erot na hristijanskata liturgija na tradicionalnata Crkva? Problemot
tolku mnogu gi zbunuva egzegetite, {to teolozite popusto se
iscrpuvaat baraj}i prefiguracii ili ekvivalentni evharistii vo epizodite od `ivotot na Isusa za koi propoveda Jovan.
Priveduvame nekolku epizodi od Hristovata nauka {to gi
bele`i Jovan na koi se povikuvaat hristijanskite teolozi za
da gi potkrepat svoite ekvivalentni evharistii: Prvo, vo
vrska so evharistijata teolozite se povikuvaat na govorot na
Isusa za “lebot na `ivotot” (Jovan 6,32-58), za {to ve}e zboruvavme. Me|utoa, ova ne e baza za vospostavuvawe na evharistijata. Tuka se raboti za Hristov povik nadvor od poslednata ve~era. Stanuva zbor za sekojdnevniot Bo`ji dar, za “manata” (lebot) vo pustinata vo vremeto na izleguvaweto na
Izraelcite od Egipet.
Drugi teolozi potvrda za evharistijata baraat i nao|aat vo
vinoto vo Kana Galilejska, za vreme na svadbenata sve~enost,
koga Isus vodata ja pretvoril vo vino (Jovan 2,1-12).
157
Treti egzegeti potvrda za evharistijata baraat vo umno`uvaweto na lebot (Jovan 6,1-13) ~ija{to cel na Isusa bila
da nahrani 5000 lu|e.
^etvrti obid: Potvrda za evharistijata baraat i nao|aat
vo vodata i krvta {to istekle od Hristovata slabina koga
vojnik go probol so kopje koga Hristos umrel.
Petti obid: Vo izve{tajot za miewe na nozete pred poslednata ve~era gledaat simboli~ki ekvivalent na vospostavenata evharistija itn.
Te{ko e da se razbere bazata na site ovie sporeduvawa
{to gi izmislile komentatorite za polesno da se prifati
za niv zbunuva~kata praznina vo Evangelieto spored Jovan vo
vrska so evharistijata. Site tie sporedbi se ~ista imaginacija na egzegetite i teolozite koi prisiluvaat oddelni nastani od Hristoviot `ivot i epizodi od negovata nauka, koi
o~igledno se nadvor od kontekstot na poslednata ve~era,
izgovoreni vo drugi prigodi i storeni so druga cel, vo koi
baraat potvrdi za svojata crkovna, istoriska, a ne bibliska
kategorija na evharistijata.
Hristos vo nas ne preku lebot i vinoto
Vo vrska so ve~erata Gospodova treba da pojasnime kako
go prima vernikot Hrista vo sebe. Ve}e go ~itavme tvrdeweto na Milina: “Sekoe par~e od sv. pri~est, pa i najmale~koto,
e celiot Hristos, i sekoj pri~esnik go prima istiot Hristos koj{to se nao|a i na neboto od desnata strana na Otecot.”
- Krupna teolo{ka gre{ka i zabluda! Vernikot ne go prima
Hrista vo sebe preku par~enceto nafora {to }e go posveti
i {to }e mu go podeli sve{tenikot. Barem ne onaka kako {to
tvrdi spomenatata teologija. Nie Hrista go primame vo sebe
na drug na~in:
“Hristos vo vas - nade`ta na slavata.” “Hristos da `ivee vo va{ite srca preku va{ata vera” - zna~i, ne preku naforata, tuku Hristos vo nas, vo na{eto srce, preku na{ata vera
(Kolo{anite 1,27; Efescite 3,17).
Eve gi i Hristovite zborovi za toa: “Jas vo niv (vo u~enicite), a ti (O~e), vo mene.” “Onoj {to me qubi mene, }e ja
dr`i mojata re~, i mojot Otec }e go qubi nego; kaj nego }e
dojdeme i vo nego }e se vselime” (Jovan 17,23; 14,23). Fenomenalno! Otecot i Hristos }e se vselat vo srceto na vernikot
158
koj `ivee spored Bo`jata re~, spored Biblijata, a ne preku
naforata {to mu ja dava sve{tenikot. Kako mo`eme ovie
Hristovi zborovi da gi sfatime poinaku?
Izvonreden primer za ova ni e i apostol Pavle: “So
Hrista bev raspnat; i jas ve}e ne `iveam, tuku Hristos `ivee
vo mene” (Galatite 2,20). “Hristos `ivee vo mene”, ka`uva
Pavle, koga “so Hrista bev raspnat”, i prodol`uva vo Rimjanite 6,3-18; 8,9.10: “Znaeme deka na{iot star ~ovek be{e
raspnat so nego (so Hrista) za da bide onemo{teno gre{noto
telo, ta da ne mu robuvame ve}e na grevot, za{to onoj {to e
umren (raspnat), osloboden e od grevot. A ako umrevme (ako
se raspnavme) so Hrista, veruvame deka i }e `iveeme so nego...
Zatoa ne dozvoluvajte grevot da caruva vo va{eto smrtno telo
za da im se pokoruvate na negovite pohoti.” “Vie ste duhovni
ako navistina Bo`jiot Duh `ivee vo vas... Ako e Hristos vo
vas, toga{ teloto e mrtvo za grvot.”
U{te poednostavno ka`ano, Hristos }e se vseli i }e `ivee vo nas ako sme go napu{tile stariot na~in na `iveewe,
ako ne gre{ime ve}e i ako `iveeme spored Biblijata. Toga{
“nie sme hram na `iviot Bog, tokmu kako {to rekol Bog: ‘]e
`iveam vo niv, i }e im bidam Bog, a tie }e bidat moj narod.’”
“Va{eto telo, veli ponatamu Pavle, e hram na Svetiot Duh
koj e vo vas... Zatoa, proslavete go Boga vo svoeto telo.” I,
“ako nekoj go uriva Bo`jiot hram, Bog }e go urne nego, za{to
Bo`jiot hram e svet, a toa ste vie” (2. Korin}anite 6,16; 1.
Korin}anite 6,19.20; 3,17).
Nikade vo ovie tekstovi ne se spomenuva ve~erata Gospodova (pri~esnata) kako uslov Bog, ili Hristos, ili Svetiot
Duh, da se vseli vo nas i da `ivee vo nas, za{to taa e dadena
so napolno druga cel, za koja ve}e zboruvavme. Zatoa, po~ituvani, da ne se zala`uvame i da ne mu dozvolime nikomu da
ni go plakne mozokot tvrdej}i deka Bog Otecot, Hristos i
Svetiot Duh }e se vselat i }e `iveat vo nas preku naforata
{to ni ja dava sve{tenikot. Toa e napolno jalov hristijanski `ivot i jalovo, nedelotvorno, ne`ivotvorno hristijanstvo, hristijanstvo bez Hrista. Tekstovite {to gi priop{tivme gi rasprsnuvaat tie iluzii kako magla, za{to takvite
tvrdewa i ne se ni{to drugo osven veter i magla. Edinstven
na~in da go primime Hrista i Svetiot Duh vo sebe, vo na{eto
srce, e da go napu{time grevot i da `iveeme spored Bo`jata
re~, spored Bo`jite zapovedi.
159
Prvite hristijani i ve~erata Gospodova
Da ja dovr{ime mislata za ve~erata Gospodova: “Za{to,
sekojpat koga go jadete ovoj leb i ja piete ovaa ~a{a, ja objavuvate Gospodovata smrt - dodeka ne dojde Toj. Za{to, sekoj
{to go jade ovoj leb ili ja pie Gospodovata ~a{a na nedostoen na~in, }e bide vinoven za teloto i krvta na Gospoda”... “Lebot {to go raskr{uvame.” “Sekoj den bea postojano i ednodu{no vo hramot; raskr{uvaa leb po domovite i jadea so radost
i so ~isto srce” (1. Korin}anite 11,23-26; 10,16-21; Dela 2,46).
Apostol Pavle im veli na vernicite vo Korint: “Koga
go jadete ovoj leb” - vie jadete leb, a ne telo, ne meso; i koga
“ja piete ovaa ~a{a” - vie od nea piete vino, a ne krv. Koga go
“raskr{uvame lebot” - nie raskr{uvame leb, a ne telo i meso.
Koga prvite hristijani “raskr{uvaa leb po domovite i jadea”,
tie raskr{uvale leb i jadele leb, a ne telo i meso.
Prvite hristijani “sekoj den bea postojano i ednodu{no
vo hramot; raskr{uvaa leb po domovite i jadea so radost i
so ~isto srce.” Tie zaedni~ki sredbi za vreme na ve~erata Gospodova gi narekuvale “agape-sredbi” na koi se zbli`uvale i
se povrzuvale vo cvrsta hristijanska zaednica proniknata so
vistinska bratska i sestrinska qubov, so edinstvo i sloga,
za {to n# izvestuva apostol Pavle:
“^a{ata na blagoslovot, {to ja blagoslovuvame, ne e li
zaedni{tvo vo Hristovata krv? Lebot, {to go raskr{uvame,
neli e zaedni{tvo vo Hristovoto telo? Bidej}i lebot e eden,
iako nie sme mnogu, samo edno telo sme, za{to site u~estvuvame vo eden leb... Ne mo`ete da ja piete Gospodovata ~a{a
i demonskata ~a{a. Ne mo`ete da u~estvuvate na Gospodovata trpeza i na demonskata trpeza” (1. Korin}anite 10,16-21).
Na svoite “agape-sredbi” prvite hristijani ja slavele
Hristovata qubov i negovata `rtva, i tokmu taa, ve~erata
Gospodova, im ovozmo`uvala da imaat “zaedni{tvo vo Hristovata krv” i “zaedni{tvo vo Hristovoto telo”, {to zna~i
negovata `rtva gi povrzuvala vo bliska zaednica so nego, no
i vo me|usebna zaednica kako edno golemo hristijansko semejstvo. “Bidej}i lebot e eden, iako nie sme mnogu, samo edno
telo sme (edno semejstvo), za{to site u~estvuvame vo eden
leb” - site go prifa}ame Hrista kako Spasitel.
Pavle ni ka`uva deka nie mo`eme da ja pieme i “demonskata ~a{a” i, namesto na Gospodovata, da u~estvuvame “na
160
demonskata trpeza” - da imame zaednica so |avolot, ako jademe
od negoviot leb i ako pieme od negovoto vino - od grevot!
Dragi moi, nikade vo ovie, i vo site drugi bibliski tekstovi, koi zboruvaat za ve~erata Gospodova, nikoj ne se moli
za presu{testvuvawe ili za pretvorawe na obi~niot presen
leb i za obi~niot grozdov sok da se pretvorat vo vistinsko
Hristovo telo i vo vistinska Hristova krv, kako {to pravat crkovnite otci sv. Vasilij Veliki i sv. Jovan Zlatoust.
I Hristos ne se moli taka. Toj ednostavno “go zede lebot, i
otkako zablagodari, go raskr{i” i im go podeli na u~enicite.
Zna~i, samo “zablagodari” i ni{to drugo. Spored toa, apostolite i prvite hristijani ne go jadele nitu vistinskoto
Hristovo telo, nitu ja piele vistinskata Hristova krv, tuku
jadele obi~en presen leb i piele obi~en grozdov sok edinstveno kako spomen na Hristovata smrt. Ete, po~ituvani, toa
e bibliska vistina za ve~erata Gospodova.
Zo{to hristijanite ne si gi mijat nozete eden
na drug - koga toa e Hristova zapoved?
Hristos na svojata crkva $ ostavil tri obredi: kr{tavawe, za koe ve}e zboruvavme, obred na poniznosta ili miewe na nozete i obred ve~era Gospodova. Obredot miewe na
nozete i obredot ve~era Gospodova Hristos gi povrzal eden
so drug. Taka, vo ~etvrtokot ve~er, pred da ve~eraat, Hristos im gi izmil nozete na apostolite i potoa im dal zapoved:
“A koga im gi izmi nozete, ja zede svojata gorna obleka
i pak prilegna kraj trpezata i im re~e: ‘Sfativte li {to vi
storiv jas? Vie mene me narekuvate U~itel i Gospod, i pravo velite, za{to toa sum. I taka, ako jas, Gospod i U~itel,
vi gi izmiv nozete vam, i vie ste dol`ni da si gi miete nozete
eden na drug, za{to jas vi dadov primer i vie da pravite onaka kako {to vi napraviv jas vam. Vistina, vistina, vi velam:
slugata ne e pogolem od svojot gospodar, nitu pratenikot e
pogolem od onoj {to go pra}a. Koga go znaete ova, bla`eni ste
ako go ispolnuvate’” (Jovan 13,12-17).
Po~ituvani, Hristos zapoveda: “Vie ste dol`ni da si gi
miete nozete eden na drug!” I, ako sme nie vistinski Hristovi u~enici i sledbenici, i ako sme pripadnici na vistinskata Hristova crkva - }e si gi mieme nozete eden na drug.
161
Mieweto na noze e eden od belezite na vistinskata Hristova crkva.
Literatura:
1. Milin, Crkvata i sektite, 369,370.
2. Isto, 373,374
3. Isto, str. 378.
4. Merle d'Aubigne, Histoire de la Reformation
5. Eucharist Meditations, pp. 111.
6. Council of Trent, session 13, Chapter VIII, ratified by Vatican II
7. August Franzen: Pregled povijesti crkve, Kr{}anska sada{njost, Zagreb
1970, p. 170.
162
BIBLIJATA ZA SVETIOT DUH
Dvajca lu|e sedat kraj vodopadite na Nijagara i razgovaraat. Edniot mu veli na drugiot: “Gi gleda{ li ovie xinovski vodopadi? Ovie ogromni koli~estva voda {to se urivaat vo ovoj ambis se najgolema sila na svetot {to e neiskoristena!” “O ne!” mu vozvra}a drugiot. “Najgolema sila na
svetot {to e neiskoristena ne se ovie vodopadi, tuku Svetiot Duh!”
Se prepirale veterot i sonceto okolu toa koj od niv e
posilen. Veterot mu veli na sonceto: “Go gleda{ li onoj
~ovek? Vidi kako }e mu go soble~am paltoto!” I po~nal da
duva so seta sila. No, kolku veterot posilno duval, ~ovekot
s# pove}e go stegal paltoto okolu sebe za da se zatopli.” O~igledno, veterot ne uspeal! Toga{ na scenata stapilo sonceto. So svoite topli zraci po~nalo s# posilno da go zagreva
~ovekot i toj, malku po malku go razlabavuval paltoto, potoa go otkop~al i na kraj sam go soblekol.
Da, po~ituvani, kako i veterot, lu|eto se obiduvaat nasila da gi re{avaat li~nite, semejnite, me|usosedskite, me|unacionalnite, me|udr`avnite i svetskite problemi, {to ne
e mo`no. Go ostavaat nastrana Svetiot Duh koj edinstveno e
vo sostojba da im pomogne na lu|eto uspe{no da gi re{at site
tie me|usebni sporovi, problemi i te{kotii. Samo Toj mo`e
da go soble~e paltoto na na{iot star, gre{en `ivot, koj e
izvor na site na{i vnatre{ni i nadvore{ni sudiri, da gi
stivne zovrienite strasti na lu|eto, da go zagree, da go raspetla na{eto kameno i studeno srce i od nego da gi otstrani, da gi rastopi gnevot, omrazata, sebi~nosta, zavista, licemerstvoto, srebroqubieto... koi se generatori na seto zlo i
na sudirite me|u lu|eto.
Za `al, svetot s# pove}e mu go vrti grbot na Svetiot
Duh, se mno`i grevot, bezzakonieto, i zatoa Toj se povleku163
va od na{ata planeta, a uzdite gi prezema satanata vo svoi
race. Namesto Svetiot Duh, kako {to predvidel Bog, ~ove{tvoto go vodi i so nego upravuva satanata.
Hristos na na{ata zemja prestojuval vo ~ove~ko telo i
Toj ne mo`el da bide prisuten ednovremeno na site mesta.
Zatoa bilo potrebno Toj da zamine na neboto, a da go prati
Svetiot Duh, kako Duh, ne vrzan za telo, koj }e bide ednovremeno prisuten nasekade za da gi vodi i da im pomaga na vernicite da ne potkleknat vo te{kotiite, da ne padnat vo isku{enijata so koi }e gi nagrvaluva satanata, uspe{no da gi
sovladuvaat site pre~ki so koi }e se soo~uvaat na svojot pat;
da gi hrabri i te{i; da go otstranuva od niv grevot, da gi preobratuva, odnosno da gi posvetuva, od gre{ni da gi napravi
pravedni i da gi prigotvuva za Bo`jeto carstvo.
“Vi ja ka`uvam vistinata, veli Isus; podobro e za vas jas
da si zaminam, za{to ako ne si zaminam, Ute{itelot nema
da dojde kaj vas; ako pak zaminam, }e vi go pratam. A koga }e
dojde Toj, }e go uveri svetot za grevot, za pravednosta i za
sudot... A koga }e dojde Toj, Duhot na vistinata, }e ve upati vo
seta vistina... i }e vi navesti za ne{tata {to }e dojdat” (Jovan
16,7-15).
Hristos go ispolnil svoeto vetuvawe i go izleal Svetiot Duh vrz apostolite na Duhovden vo vid na “ran do`d” i
rezultatite bile sjajni - so negova pomo{ i sila apostolite
go zapalile svetot so evangelieto, go poseale hristijanstvoto (Dela 2. glava).
Sega, kako {to ka`avme pred malku, Svetiot Duh se povlekuva od zemjata i satanata so pomo{ na spiritizmot go
zazema negovoto mesto. Spiritizmot e ogan vo koj gori svetot. No naskoro, pred da po~ne kone~niot posleden sudir
me|u Hrista i satanata, pri zavr{nicata na vekovnata borba me|u dobroto i zloto, Bog povtorno }e go izlee Svetiot
Duh vrz svoite verni i predani slugi vo vid na “pozen do`d”
vo mnogu pogolema mera od onaa na Duhovden i rezultatite
}e bidat daleku pogolemi i poslavni - “zemjata }e se osvetli
od negovata slava” (Otkrovenie 18,1) i Hristos povtorno }e
dojde da ja sobere `etvata vo nebesnite ambari.
164
Svetiot Duh e Bog, treto lice na Bo`estvoto
Na{ite bra}a, svedocite na Jehova, tvrdat deka Svetiot
Duh e nekakva aktivna energija, nekakva nedefinirana delotvorna, no bezli~na sila koja doa|a od Boga. Toa sfa}awe Svetiot Duh go sveduva na slepa sila, sli~na na vodopadite na
Nijagara, na silata na veterot ili na nekoja eksplozija na
atomska bomba.
Vedna{ da ka`eme. Svetot Duh ne e nikakva aktivna ili
delotvorna energija nitu bezli~na slepa sila, tuku Toj e Bog,
eden od trite lica koi go so~inuvaat Bo`estvoto vo hristijanskata vera, li~nost koja raspolaga so bezmerna kontrolirana delotvorna sila ili energija {to mo`e da mu ja stavi
na raspolagawe na sekoj ~ovek i na celoto ~ove{tvo za bezbolno da gi re{i site naplasteni problemi {to go ma~at.
Toj e vistinski Bog, treto lice na Trojstvoto, na Bo`estvoto.
Koga Ananija i Safira zadr`ale del od parite {to mu
gi vetile na Boga, apostol Petar im ka`uva: “Ananija, zo{to
satanata go opsedna tvoeto srce taka za da go izmami{ Svetiot
Duh i da zadr`i{ del od parite od prodadenata niva?... Ti
ne gi izmami lu|eto, tuku Boga” (Dela 5,3.4). - Da, Ananija
go izmamil Svetiot Duh, koj vo ovoj bibliski tekst se pojavuva kako Bog. Zna~i, Svetiot Duh e Bog.
Na prvata stranica od Svetoto pismo se spomenuva Svetiot Duh koj imal aktivna uloga pri sozdavaweto: “I Bo`jiot
Duh be{e nad vodite” (1. Mojseeva 1,2).
Koga zboruva za “Bo`jiot Duh”, Svetoto pismo zboruva za
“Svetiot Duh”, za tretoto lice na Bo`estvoto. Ottamu i niz
celoto Sveto pismo Bo`jiot Duh ima bo`estvena uloga vo site
tvore~ki aktivnosti na zemjata, vo prirodata, vo crkvata i vo
noviot `ivot ili vo prerodbata na gre{niot ~ovek.
Vo Stariot zavet Svetiot Duh se spomenuva na 88 mesta
kako li~nost. Eve u{te nekoi od tie mesta:
- “Gospod im pra}a{e poraki preku drevnite proroci so
svojot Duh” (Zaharija 7,12).
- “Gospod, Gospod me pra}a so svojot Duh” (Isaija 48,16).
- “Im go dade svojot dobar Duh za da gi nau~i na mudrost”
(Nemija 9,20).
- “Mene Bo`jiot Duh me sozdade” (Za Jov 33,4).
- “]e go izleam Mojot Duh na sekoe telo i va{ite sinovi
165
i }erki }e prorokuvaat... va{ite mom~iwa }e gledaat videnija” (Joil 2,28).
- Nie mo`eme da go povikuvame Svetiot Duh (Ezekil
37,9).
- Ne mo`eme da pobegneme i da se skrieme od nego (Psalm
139,7.8).
- Ne mo`eme so svoja sila, tuku so Bo`jiot Duh (Zaharija 4,6).
Vo Noviot zavet Svetiot Duh se spomenuva na 262 mesta.
- Svetiot Duh im zboruva na lu|eto (Dela 8,29; 10,19.20;
11,12; 13,2).
- Toj zboruva jasno (1. Timotej 4,1).
- Im dava darovi na lu|eto (1. Korin}anite 12,3-11).
- Pra}a lu|e na zada~a (Dela 10,19.20).
- Povikuva i posvetuva propovednici da go propovedaat
evangelieto (Dela 13,2).
- Toj znae da misli, da rasuduva, da re{ava (Dela 15,28).
- Svetiot Duh poseduva qubov (Rimjanite 15,30).
- ^uvstvuva `alost. Nie go `alostime Svetiot Duh koga
velime deka Toj ne e li~nost, deka e bezli~na, nedefinirana slepa sila, go `alostime koga ne go slu{ame negoviot glas,
koga gre{ime (Efescite 4,30).
- Koga go `alostime Svetiot Duh, koga uporno gi odbivame negovite povica za pokajanie, koga ne go ostavame grevot, nie nego go hulime i so toa pravime neprostliv, smrten
grev (Matej 12,31).
- Svetiot Duh ja znae i ja pretka`uva idninata (Dela 1,16;
1. Timotej 4,1).
- Toj znae s#. Gi ispituva i dlabinite Bo`ji (1. Korin}anite 2,10.11).
- Poseduva razum - te{i, u~i, napomenuva (Jovan 14,26;
15,26; Rimjanite 8,16).
- Postavuva stare{ini vo crkvata (Dela 20,28).
- Odreduva vernici za slu`ba vo crkvata (Dela 13,2).
- Zapoveda, upatuva (Dela 11,12).
- Ni zabranuva da odime tamu kade {to ni se zakanuva
opasnost (Dela 16,6.7).
- Svetiot Duh ima svoja volja (1. Korin}anite 12,11).
- “Kr{tavajte gi lu|eto vo ime na Otecot, Sinot i Svetiot Duh” (Matej 28,19)! - Ako Otecot i Sinot se li~nosti,
166
toga{ i Svetiot Duh e li~nost . Apsurd e da se kr{tavame
vo ime na nekoja bezli~na, nedefinirana slepa sila.
- Nie ne smeeme Svetiot Duh da go stavame na proverka
(Dela 5,9).
- Svetiot Duh ne mo`eme da go izmamime (Dela 5,3).
- Lu|eto nemu mu se protivat na svoja propast (Dela 7,51).
- Lu|eto nego ~esto go navreduvaat, i poradi toa stra{no
e da se padne vo Bo`jite race (Evreite 10,29.31).
- Svetiot Duh gi o`ivuva mrtvite (1. Petrovo 3,18).
- Toj kara za grevot, ja objavuva Bo`jata pravda, go objavuva Bo`jiot sud, upatuva na sekoja vistina, upatuva na
Bo`jata re~ (Jovan 16,8-13).
- Vlijae vrz sovesta na ~ovekot: “Ja zboruvam vistinata...
ne la`am, mojata sovest mi svedo~i zaedno so Svetiot Duh”
(Rimjanite 9,1).
- “A site onie koi gi vodi Bo`jiot Duh se Bo`ji sinovi”
(Rimjanite 8,14).
- Nie u`ivame vodstvo i zaednica so Svetiot Duh (2.
Korin}anite 13,13).
- Svetiot Duh “se moli za nas so neiska`livi vozdi{ki”
(Rimjanite 8,26.27). Mo`e li slepa sila da se moli za nas?
Po~ituvani, site ovie, a i mnogu drugi bibliski tekstovi, silno i bez pogovor potvrduvaat deka Svetiot Duh e inteligentno lice, a ne nekakva besvesna i bezli~na delotvorna
sila i energija. Toj e li~nost, Bog, kako i Bog Otecot i Bog
Sinot? Kako {to rekovme, na nikejskiot sobor vo 325 g. Arie
za prvpat go napadnal u~eweto za Trojstvoto i so toa dal
ideja deka Svetiot Duh ne e li~nost.
Nevernicite otfrlaat sekoe bo`estvo, harizmaticite
Svetiot Duh go prika`uvaat na pogre{en na~in, svedocite na
Jehova go odrekuvaat ne samo negovoto bo`estvo, tuku i negovoto postoewe kako li~nost. [to u{te bi mo`el satanata
da izmisli lu|eto da gi odvrati od Svetiot Duh? Zatoa Biblijata neka bide merilo i odgovor na sekoe versko pra{awe.
167
[email protected] ZAKON - DESETTE [email protected]
ZAPOVEDI
Po~nuvame da zboruvame za sto`erot okolu koj se vrti
na{eto spasenie {to go ostvaril na{iot Spasitel na Golgota
- za Bo`jiot zakon, za Desette Bo`ji zapovedi. Zboruvame za
problemot {to predizvikal vojna na neboto - za tvrdewata
na Lucifera deka Bog svoite sozdanija gi stavil vo ramki na
strogi ropski zakoni, pravila i propisi, gi ograni~uva, ne
im dava sloboda i pravo da biraat i mo`nost da napreduvaat
i da se potvrdat kako slobodni su{testva. - Da, za Bo`jiot
zakon, za Desette Bo`ji zapovedi, koi se izraz na Bo`jata
volja i merilo na negovata pravda.
Ve}e ka`avme deka “celoto Pismo e od Boga vdahnoveno”
i dadeno preku odbrani Bo`ji lu|e, “pottiknati (nau~eni) od
Svetiot Duh” (1. Timotej 3,15; 2. Petrovo 1,21). Pisatelite
na Biblijata, prorocite i apostolite, porakite {to gi dobivale od Boga gi zapi{uvale i na ~ove{tvoto mu gi prenele
vo pi{an oblik. Tie Bo`ji poraki se pomesteni vo Bo`jata
kniga, vo Biblijata, i taa e kompletno pi{ano Bo`je otkrovenie vo koe ni se otkriva Bog.
Rekovme deka site svoi poraki Bog ni gi soop{til i ni
gi predal posredno, preku lu|e - s#, osven edno, najva`noto i
najsu{testvenoto, srcevinata i esencijata, temelot vrz koj
po~iva `ivotot i poredokot vo vselenata - a toa e Bo`jiot
zakon, na na{ata planeta Zemja poznat kako Moralen zakon,
Dekalog ili Deset Bo`ji zapovedi.
Ne sakaj}i najva`noto, Bo`jiot svet zakon, da ni go soop{ti i da ni go dade i predade kako site drugi poraki posredno preku ~ovek, okolu 1500 godini pred Hrista Bog re{il da
go napu{ti neboto i da ja poseti na{ata planeta Zemja kade
{to li~no Toj ni go soop{til i ni go predal svojot svet za168
kon na planinata Sinaj. Toj nastan e eden od najgolemite nastani i eden od najkrupnite i najva`ni ~ekori za na{ata planeta {to voop{to go prezel Bog.
Bog slegol od neboto na na{ata planeta! Veli~estveno!
Ogromnata planina Sinaj, zaedno so okolnite planini “skokaa kako ovni i ridovite kako jagniwa” (Psalm 114,4), za{to
nejzinite visovi stanaa po~va pod nozete na nejziniot Tvorec
Bog.
Strahoveli~estveno! Bo`jiot narod, Izrael, milionsko
mno{tvo, dlaboko dolu vo podno`jeto na prostranata dolina, se povlekuva pred stravotiite na Bo`jeto prisustvo i so
svoi u{i go slu{a Boga koj direktno so svoj glas gi izgovara
Desette zapovedi i so svoi o~i gleda kako Bog istite zapovedi gi pi{uva, gi vre`uva, so svojot ognen prst na dve kameni
plo~i - ne na drveni, tuku na kameni plo~i.
Biblijata mo{ne vpe~atlivo gi opi{uva okolnostite
pod koi Bog slegol na Sinaj i go izgovoril svojot zakon,
Desette zapovedi:
“A tretiot den, rano izutrina, zgrmea gromovi, molsnaa
molwi i gorata ja obvi gust oblak. Gromko zatrubi truba,
taka {to zatreperi siot narod {to be{e vo logorot. Toga{
Mojsej go povede narodot od logorot vo presret na Boga, i
zastanaa vo podno`jeto na gorata. Gorata Sinaj se obvi vo
dim, za{to Gospod sleze na nea vo ogan. Od nea se izdignuva{e dim kako dim od pe~ka i seta gora se trese{e silno.
Zvukot na trubata stanuva{e s# posilen. Mojsej zboruva{e,
a Gospod mu odgovara{e niz grme`. Taka Gospod sleze na
Sinajskata gora, na vrvot, i go povika Gospod Mojseja na vrvot na gorata. I Mojsej se iska~i” (2. Mojseeva 19,16-20).
“Siot narod be{e svedok za grme`ite i za molskavicite, site go slu{aa zvukot na trubata i vidoa kako gorata ~uri:
gledaa i se tresea i stoeja podaleku. Toga{ mu rekoa na Mojseja: ‘Zboruvaj ni ti, a nie }e slu{ame. Neka ne ni zboruva
Bog, za da ne izgineme!’ A Mojsej mu re~e na narodot: ‘Ne
pla{ete se! Bog dojde samo da ve ispita i pred o~i da vi bide
negoviot strav za da ne gre{ite’” (2. Mojseeva 20,18-20).
Od srede jarosniot ogan i gustiot dim i molskavicite,
tatne`ite na zemjotresite i grmotevicite, Bog go izgovoril
svojot svet zakon, Desette zapovedi:
169
Deset Bo`ji zapovedi
I
Jas sum Gospod, Bog tvoj, koj te izvedov od zemjata
egipetska, od domot na ropstvoto. Nemoj da ima{
drugi bogovi osven mene!
II
Ne pravi si idol, nitu kakva i da e slika od ona {to
e gore na neboto, ili dolu na zemjata, ili vo vodite
pod zemjata! Nemoj da im se klawa{ nitu da im
slu`i{! Za{to jas, Gospod, Bog tvoj, sum Bog qubomoren, koj gi kaznuvam grevovite na tatkovcite - grevovite na onie koi me mrazat - kaj decata do treto i
~etvrto koleno, a poka`uvam milost kon iljadnici
koi me sakaat i gi dr`at moite zapovedi.
III
Ne izgovaraj go naprazno imeto na svojot Gospod Bog,
za{to Gospod nema da go ostavi bez kazna onoj {to
go izgovara negovoto ime naprazno!
IV
Pomni si da go praznuva{ sabotniot den! [est dena
raboti i svr{i gi site svoi raboti! A sedmi den e
sabota, odmor posveten na tvojot Gospod Bog. Toga{
nemoj da raboti{ nikakva rabota: ni ti, ni tvojot sin,
ni tvojata }erka, ni tvojot sluga, ni tvojata sluginka,
ni tvojot vol, ni tvoeto magare, nitu pridojdeniot
{to }e se najde vo tvojot dom! Za{to Gospod za {est
dena gi sozdade neboto, zemjata, moreto i s# {to e
vo niv, a vo sedmiot den se odmori. Zatoa Gospod go
blagoslovi i go posveti sabotniot den.
V
Po~ituvaj go svojot tatko i svojata majka za da
`ivee{ dolgo na zemjata {to }e ti ja dade tvojot Gospod Bog!
170
VI
Ne ubivaj!
VII
Ne vr{i prequba!
VIII
Ne kradi!
IX
Ne svedo~i la`no protiv svojot bli`en!
X
Ne posakuvaj ja ku}ata na svojot bli`en! Ne posakuvaj ja `enata na svojot bli`en; nitu negoviot sluga,
ni negovata sluginka, ni negoviot vol, ni negovoto
magare, nitu {to i da e od ona {to mu pripa|a na tvojot bli`en! (2. Mojseeva 20,1-17).
Otkako gi izgovoril Bog Desette zapovedi, usledilo
ne{to mnogu, mnogu zna~ajno! Istite zapovedi, kako {to
ka`avme, gi napi{al ne na drveni, ami na dve kameni plo~i
koi simboliziraat nepromenlivost i cvrstina - trajno da se
vre`e mislata dlaboko vo se}avaweto i vo svesta na lu|eto
vo site vremiwa deka toa e Bo`ji, a ne Mojseev ili ~ove~ki
zakon.
“Koga Gospod go svr{i razgovorot so Mojseja na Sinajskata gora, mu dade dve plo~i na svedo{tvo, plo~i kameni,
napi{ani so prst Bo`ji.”
“I Mojsej be{e tamu so Gospoda ~etirieset dena i ~etirieset no}i. Nitu leb jade{e nitu voda pie{e. I Gospod gi
napi{a na plo~i zborovite na sojuzot - Desette zapovedi.”
“Toga{ Mojsej, sleguvaj}i od gorata, se vrati so dvete
plo~i na svedo{tvoto vo svoite race. Plo~ite bea ispi{ani
na obete strani; ispi{ani i od ednata i od drugata strana.
Plo~ite bea delo Bo`je; pismoto be{e pismo Bo`je vre`ano
na plo~ite.”
“I plo~ite gi staviv vo kov~eg {to go napraviv, i tie
ostanaa tamu, kako {to mi zapoveda Gospod.”
Za toj zakon, za tie zapovedi Isus veli: “Navistina, vi
171
velam, dodeka postojat neboto i zemjata, nitu edna jota ili
crti~ka od zakonot nema da se izmeni!” (2. Mojseeva 31,18;
34,28; 32,15.16; 5. Mojseeva 10,5; Matej 5,18).
Bo`jiot zakon e sovr{en, {to zna~i vo nego ne postoi
dupka i mo`nost za manipulacija kako kaj zemnite zakoni.
Slovoto na {estata zapoved ka`uva “ne ubivaj”. No nejziniot duh odi ponatamu i udira vo zarodi{ot koj se razviva kako
misla vo umot na ubiecot i plan koj vodi kon ubistvo. Zapovedta dejstvuva preventivno taka {to na vreme go predupreduva ~ovekot koj po{ol na pat da napravi ubistvo, sopiraj}i
go da ne go izodi patot do kraj za da napravi takov te`ok grev.
Taa u{te od po~etok go opomenuva: Sekoj {to se gnevi, {to
zaviduva, {to mrazi, {to planira odmazda - pravi ubistvo.
Istoto va`i i za sedmata zapoved za koja ~itame deka
sekoj {to }e pogledne vo tu|a `ena so `elba, ve}e napravil
prequba vo svoeto srce, so {to Isus udira vo korenot kade
{to go se~e grevot nare~en prequba. Toa va`i i za drugite
Bo`ji zapovedi.
Spored toa, gre{nikot ne mo`e da najde praznina nitu
vo edna od Bo`jite zapovedi i opravdanie da prekr{uva koja
bilo od niv, kako {to nao|a, kako {to rekovme, mnogubrojni praznini i dupki vo site ~ove~ki zemni zakoni za da gi
opravda ili, vo kraen slu~aj, da si gi olesni svoite zakonski prestapi pred zemnite sudovi.
172
ZA [email protected] BLAGODAT*
Grevot vo vselenata nitu go zbunil, nitu go porazil Boga! Bog ne bil zate~en so negovata pojava!
Dali Bog mo`el da go odbegne problemot na grevot koga,
kako preventiva, ne bi go sozdal Lucifera? Pra{aweto e
opravdano. Bidej}i Bog e seznaen, Toj odnapred znael deka
nekoi od negovite inteligentni su{testva }e se pobunat protiv nego. Bidej}i Toj e semo}en, moral da zaklu~i deka grevot
i zloto postojat zatoa {to Toj im dozvolil da postojat. Ve}e
utvrdivme deka ne postoi nikakva pri~inska vrska me|u Boga
i grevot. Me|utoa, morame da priznaeme deka prakti~no e
nemo`no na ova pra{awe da se dade odgovor koj zadovoluva.
^ovek mo`e da teoretizira deka Bog mo`el da ja odbegne pojavata na grevot vo vselenata, a podocna i na na{ata planeta.
Me|utoa, nie mo`eme da pretpostavime deka Bog, za da bide
sekoga{ Bog, moral da mu dozvoli na Lucifera da stane ona
{to toj sakal da bide - satana, |avol.
Mo`ebi bi bilo ispravno da se tvrdi deka vo nekoj mig
od ve~nosta, koristej}i ja svojata sopstvena sloboda, Bog re{il
da sozdade inteligentni, slobodni su{testva. Toj isto taka
znael deka edno od tie sozdanija }e se pobuni protiv nego. Zar
Bog ne trebalo vo toj mig da ja izmeni svojata prvobitna odluka i mo`ebi da se premisli? Od ~ove~ka gledna to~ka, najracionalen odgovor bi bil: Da! Postapuvaj}i taka, Toj bi ja spre~il
pojavata na zloto. Logi~ki gledano, nie bi o~ekuvale Bog da
dojde do istiot zaklu~ok i da go izmeni svojot plan. No, bi
bilo dobro malku povnimatelno da ja ispitame na{ata prebrza reakcija.
Bi trebalo da se pra{ame zo{to nie bi se premislile.
Osnoven odgovor verojatno bi bil deka sakame da odbegneme
seriozen problem. A vsu{nost vistinskata pri~ina da ot173
stapime od n{ite planovi e samo taa {to se pla{ime da se
soo~ime so ma~niot problem. Ottamu, problemot {to sme go
nasetuvale n# porazil vo taa smisla {to n# prisilil da ja
promenime na{ata odluka. No Bog ne postapuva kako nas, kako
{to postapuvame nie. Koga edna{ re{il da sozdade inteligentni, slobodni su{testva, ne postoela nitu realna nitu potencijalna sila koja bi mo`ela da go prisili da gi izmeni svoite
planovi.
Koga Bo`estvoto go sogledalo problemot, pra{aweto koe
se pojavilo ne glaselo: “Dali bi trebalo da gi promenime na{ite planovi”, tuku “kako da go re{ime ovoj problem?” Inaku, stravot deka }e mora da se nosi so pobunetite sozdanija
Boga bi go porazil vo taa smisla {to bi se po~uvstvuval prisilen da go izmeni svojot plan. Ne postoi sila nadvor od
Bo`jata sopstvena priroda koja bi bila vo sostojba da go
prisili da gi izmeni ili da gi napu{ti svoite prvobitni
nameri. Porazen Bog ne e vistinski Bog. Na{iot Bog e bestra{en Bog koj, ne menuvaj}i go svojot plan, re{il da se soo~i so
problemot na grevot i zloto i edna{ zasekoga{ da go razre{i
preku svojot Sin. Osven toa, nametnuvaweto na moralni ili
duhovni sankcii na inteligentnite su{testva istite bi gi
li{ilo od nivnata vistinska sloboda.
Koga se pojavil grevot na ovoj svet, inteligentnite su{testva vo vselenata se pra{ale kako }e se odnesuva Bog kon
pobunetiot ~ove~ki rod. Gi ~ekalo iznenaduvawe. Tie }e bidat svedoci na ne{to {to nikoga{ porano ne videle - }e bide
poka`an poseben izraz i posebna dimenzija na Bo`jata qubov
i na negovata sila poradi padot na ~ovekot. Bog }e go pobedi
grevot na planetata Zemja so silata na svojata blagodat.
Zna~i, koga grevot go upropastil ~ove~kiot rod, Bog
re{il da mu podari svoja bo`estvena naklonost i da go vrati
vo prvobitnata sostojba preku otkupitelskoto delo na svojot
Sin. Protiv ~ove~kiot grev Bog reagiral na neobi~en na~in.
Namesto da go uni{ti `ivotot - dozvoluvaj}i mu na svojot
gnev da dojde do izraz - Toj ja oslobodil sozdatelskata energija
na svojata blagodat. Taa blagodat, skriena vo dlabinata na
bo`estvenata su{tina, vo eden poseben mig bila oslobodena
za povtorno da go sozdade svetot uni{ten so grevot i buntot,
povtorno da ja soedini razedinetata i rasturena vselena.
Na~inot na koj Bog mu se otkril na Mojseja silno potvrduva deka Toj po priroda e poln so blagodat: “Gospod, Gospod,
174
Bog dare`liv i milostiv, dolgotrpeliv na gnev, mnogumilostiv i vistinski, iska`uva milost na iljadnici, pro{tava opakost, grev i prestap” (2. Mojseeva 34,6.7). Noviot zavet povtorno ja potvrduva bo`estvenata priroda koga zboruva za “blagodatta na na{iot Bog i Gospod Isus Hristos” (2. Soluw. 1,12).
Bibliska upotreba na zborot blagodat
Nadvor od teolo{kata sfera zborot blagodat vo obi~niot govor ozna~uva najgolemo dobro. Apostol Pavle pi{uva:
“Za{to vo nego `iveeme, se dvi`ime i postoime ... davaj}i vi
od neboto do`dovi i plodni godini i nasituvaj}i gi va{ite
srca so hrana i veselba ... pravi da nikne treva za dobitokot i
zelen~uk za potrebite na ~ovekot, za da vadi leb od zemjata ...
Ti im obezbeduva{ `ivot na lu|eto ” (Dela 17,28; Psalm 14,17;
104,14; 65,9). Seto toa e izraz na Bo`jata qubov i blagodat
preku Isusa Hrista.
Vo vremeto na apostolite zborot blagodat bil dobro
poznat niz celiot gr~ko-rimski svet so nekolku drugi nijansi na zna~ewa, kako {to se qubeznost, ubavina, ~udesnost i
blagodarnost. Na primer, vo Luka 4,22 lu|eto vo sinagogata
vo koja zboruval Isus “im se voshituvaa na blagodatnite zborovi {to izleguvaa od negovata usta”. A vo Dela 6,8 Stefan e
opi{an kako ~ovek “poln so blagodat i sila”. Vo ovie stihovi blagodatta nema posebno novozavetno teolo{ko zna~ewe.
Me|utoa, vo niza drugi bibliski tekstovi zborot blagodat ima
dlaboko teolo{ko zna~ewe kako, na primer:
“Za{to site zgre{ija i li{eni se od Bo`jata slava, a se
opravdani darum so negovata blagodat, preku otkupot na Isusa
Hrista” (Rimjanite 3,23.24).
“Za{to po blagodat ste spaseni, preku vera, i toa ne e od
vas samite - toa e Bo`ji dar! Ne od delata, za da ne se fali
nekoj” (Efescite 2,8.9). - “Sola Gracija” - Spasenie samo i
edinstveno so Bo`jata blagodat.
Vo ovie, a i vo drugi srodni bibliski tekstovi {to }e
bidat predmet na prou~uvawe, zborot blagodat Pavle go koristi vo posebna teolo{ka smisla za da uka`e na izobilnata
spasonosna Bo`ja qubov kon gre{nicite onaka kako {to e
otkriena vo Isusa Hrista.
Blagodatta ima svoja osnova vo Bo`jiot karakter. Temel
na Bo`jiot karakter e qubovta, za{to Bo`jata re~ ka`uva:
175
“Bog e qubov” (1. Jovanovo 4,8), a negovata blagodat proizleguva od taa qubov. Vo ovaa smisla i apostol Petar go upotrebuva zborot blagodat koga ka`uva: “Veruvame deka sme spaseni... preku blagodatta na Gospoda Isusa Hrista” (Dela 15,11).
Noviot zavet ~esto na zborot blagodat mu dava posebno
teolo{ko zna~ewe, pretstavuvaj}i ja so nego Bo`jata nezaslu`ena qubov i naklonost kon gre{nicite, ne{to {to gre{nicite ne zaslu`ile, Bo`jata dobrina {to ne ja zaslu`ile.
Ne postoi eden zbor so koj bi mo`ele da go opfatime
celokupnoto bogatstvo na sodr`inata i silata na bibliskiot poim za blagodatta. I tokmu taa i takva blagodat se pojavila na na{ata planeta.
Blagodatta i milosta ~esto se javuvaat vo isti bibliski
tekstvovi, pa zaradi toa nekoi gi smetaat za sinonimi (zborovi so isto zna~ewe). Iako imaat dopirni to~ki, ti se razlikuvaat. Za razlika od milosta, blagodatta e mnoguzna~na,
zbor so mnogu po{iroka lepeza na zna~ewa, {to }e bidat
predmet na natamo{no prou~uvawe.
Golema eksplozija na Bo`jata blagodat
Dali vo vselenata nekoga{ se slu~ila “najgolemata eksplozija” na site vremiwa od koja nasatanale vselenskite
galaksii i vselenata voop{to, ne e va`no za na{ata tema za
koja raspravame. Me|utoa, najslavnata i najsilna eksplozija
ne se slu~ila vo prazninata na ni{to`nosta, tuku na krstot
na Isusa Hrista na Golgota. Nea ne ja narekuvame “golema
eksplozija”, tuku “eksplozija na blagodatta”. Taa blagodat,
skriena vo bo`estvenoto bitie od ve~nosta, vo odreden mig
bila tainstveno oslobodena so cel da ja preobrazi, duri nanovo da ja sozdade vselenata koja bila grubo izvalkana i trajno
o{tetena so grevot.
Vo Biblijata blagodatta ne e ne{to {to Bog go ima, tuku
ne{to so {to e proniknato celokupnoto negovo bitie, nerazdelen del od negovoto postoewe, ne{to {to e vidlivo pri
negovoto postapuvawe so gre{nicite.
“Za{to poznata vi e blagodatta na na{iot Gospod Isus
Hristos kako, zaradi vas, od bogat stana siromav, za da se
zbogatite vie preku negovata siroma{tija” (2. Korin}anite
8,9).
176
Bi bilo dobro koga bi mo`ele da go sfatime zna~eweto
na ovoj tekst: “zaradi vas, od bogat stana siromav!” Ovde se
soo~uvame so beskrajnata tajna na Bo`jata blagodat koja, sepak, ni e otkriena, voplotena vo Hrista. Toj bil li{en od
site nebesni bogatstva i od seta nebesna slava {to gi u`ival
zaedno so svojot Otec na nebesniot prestol kako semo}en Bog
i na ovaa zemja bil izlo`en na siroma{tija i na ekstremni
poni`uvawa nedostojni za edno `ivo su{testvo.
Vo Isusa sam Bog ja prezel na{ata siroma{tija i ne
mo`el da gi u`iva blagoslovite na svojata blagodat! Pa, kako
bi mo`el? Blagodatta te~e od Boga kon drugite! Kakva veli~estvena razmena! Blagodatta ni se dava nam, a nemu vo del mu
pa|aat na{ite bolki, na{ata taga, na{ite stradawa, na{ite
bezzakonija, na{ata nedostojnost, na{ata podlo`nost na smrt
(Isaija 53). Tajnata na blagodatta e skriena vo nedoseglivoto
Bo`je bitie, no pred nas se pojavila kako dar na krstot na
Isusa Hrista.
Nie nikoga{ ne bi mo`ele da ja sfatime su{tinata na
zborot “blagodat” da ne sme padnale vo grev. Bog gi saka svoite
bezgre{ni angeli koi mu slu`at i gi slu{aat negovite zapovedi, no Toj nim ne im podaruva blagodat, za{to taa nikoga{ ne
im bila potrebna nim, bidej}i tie nikoga{ ne zgre{ile. Nemalo blagodat, za{to nemalo nitu grev, a blagodatta e povrzana so grevot i e delotvorna i silna tamu kade {to ima grev.
Apostol Pavle pi{uva: “Kade {to grevot se zgolemi, tamu
blagodatta stana u{te poizobilna” (Rimjanite 5,20).
Spasonosnata Bo`ja blagodat ni e stavena na
raspolagawe vo Isusa Hrista:
1. Hristovoto voplotuvawe
“Za da bide veli~ana slavata na negovata blagodat so koja
n# daruva vo Vozqubeniot” - vo svojot Sin (Efescite 1,6). Spasonosnata blagodat ni e stavena na raspolagawe vo Isusa Hrista. Toa teolozite go narekuvaat “voplotena blagodat”, {to
zna~i, patot na spasenieto na gre{nicite zadol`itelno vodi
preku Hristovoto voplotuvawe (otelotvorenie).
Priveduvame pove}e bibliski stihovi za negovoto voplotuvawe:
177
“A spored op{toto priznanie, golema e tajnata na pobo`nosta: Bog se javi vo telo” (1. Timotej 3,16).
“Od po~etok be{e Re~ta (Logos, Hristos), i Re~ta be{e
kaj Boga - i Re~ta be{e Bog... I Re~ta stana telo i se nastani
me|u nas.” (Jovan 1,1-3.14)
Ve~nata Bo`ja Re~ (Hristos), koja bila so Boga, i koja
samata bila Bog, do{la da prestojuva me|u nas. Vo pra{awe e
pomerawe, ili premestuvawe od bo`estvenata vo ~ove~ka sfera, {to e ovde opi{ano kako “telo”.
Istata misla apostol Pavle ja povtoruva na pove}e mesta vo svoite poslanija: “Bog go prati svojot Sin vo oblik na
gre{no telo” (Rimjanite 8,3); “Bidej}i decata imaat telo i
krv, taka i Toj (Hristos) zede u~estvo vo toa... Zatoa treba{e
vo s# da stane kako svoite bra}a” (Evreite 8,3.17); “A koga se
ispolni vremeto, Bog go prati svojot Sin, koj e roden od `ena,
roden pod zakonot” (Galatite 4,4);
“Toj (Hristos), so Bo`ja priroda, ne se dr`e{e qubomorno za svojata ednakvost so Boga, tuku se li{i od nea (od
taa ednakvost), zemaj}i lik na sluga (zemaj}i ~ove~ka priroda), stanuvaj}i sli~en na lu|eto” (Filipjanite 2,6-8).
Na Josifa, svr{enikot na Marija, angelot mu veli: “Josife, sine Davidov, ne pla{i se da ja zeme{ Marija za svoja
`ena, za{to za~natoto vo nea e od Svetiot Duh. Taa }e rodi
sin i ti }e mu go dade{ imeto Isus, za{to Toj }e go spasi
svojot narod od negovite grevovi” (Matej 1,20-23). Pri toa
Marija go pra{uva angelot: “Kako }e bide toa koga jas ne znam
za ma`?” A toj $ odgovora: “Svetiot Duh }e dojde na tebe i
silata na Sevi{niot }e te oseni; zatoa i Ona {to }e se rodi
}e bide sveto i }e se nare~e Bo`ji Sin” (Luka 1,34.35). Vo taa
prigoda se ispolnilo proro{tvoto na prorok Isaija: “Ete,
devica }e za~ne i }e rodi sin, i }e go nare~at Emanuel, koe
prevedeno zna~i: ‘Bog e so nas’” (Isaija 7,14; Matej 1,20-23).
Toa e natprirodno za~nuvawe na devica (Marija) koja ne znae
za ma`. Isus ne e sin na Josifa. Marija bila svr{ena za nego,
no “u{te dodeka ne bea pristpile eden kon drug, se vide deka
taa e bremena od Svetiot Duh”. Angelot go izvestuva Josifa
deka dteto koe e za~nato vo nea e od Svetiot Duh. Za da go
naglasi devi~anskoto Isusovo za~nuvawe, bibliskiot pisatel
ni ka`uva deka Josif nemal bra~ni odnosi so Marija “dodeka
ne go rodi svojot sin”. Devi~anskoto ra|awe objavuva deka spa178
senieto od po~etok do kraj e Bo`je, a ne ~ove~ko delo. Bez toa
Isus bi bil ~ove~ko su{testvo, kako i sekoe drugo, a ne Bog
vo ~ove~ko telo.
2. Hristovata ~ove~ka priroda
Vo Biblijata postojat mnogu izve{tai koi potvrduvaat
deka Isus bil ~ove~ko su{testvo - deka imal ~ove~ka priroda.
a) Isus bil fizi~ko bitie. Bil roden kako sekoe drugo
~ove~ko su{testvo; rastel i napreduval kako sekoe normalno
dete; lu|eto znaele kade e roden, koi mu bile roditeli, bra}a
i sestri (od prviot brak na Josifa), i deka bil drvodelec;
negovoto telo imalo potreba od hrana i voda za da go odr`i
`ivotot; Toj se umoruval i ~uvstvuval potreba od son; najposle umrel.
b) Kako emocionalno su{testvo Isus znael za radost koja
doa|a od silata na Svetiot Duh, no Toj isto taka do`ivuval
taga, mo`el da po~uvstvuva voznemirenost i pla~el vo prisustvo na prijateli i za vreme na molitva. Sepak, Hristos nemal
negativni emocii povrzani so grevot, kako {to e omrazata
kon drugite.
v) Isus bil duhovno su{testvo koe u`ivalo vo zaednica
so Otecot, koja postojano ja neguval niz molitva.
g) Kako inteligentno su{testvo Toj napreduval vo znaeweto; bil inteligenten i mo`el da rasprava so drugite - koga
imal dvanaeset godini raspraval so sve{enicite vo hramot:
“Go najdoa vo hramot kako sedi me|u u~itelite, slu{aj}i gi i
pra{uvaj}i gi. A site {to go slu{aa im se voshituvaa na negoviot um i na odgovorite” (Luka 2,46.47). Raspolagal so ubedliva sila koja gi v~udovidela negovite slu{ateli.
d) Kako dru{tveno su{testvo Isus postojano baral dru{tvo na drugi lu|e. Se sre}aval so evrejskite voda~i i so gre{nici, so prostitutki, so onie koi ne bile Izraelci, so rimski
slu`benici itn. Osven toa, samiot Toj kopneel za ~ove~ko
dru{tvo i sekoga{ bil zainteresiran za potrebite na drugite. Negoviot `ivot navistina bil javen `ivot, otvoren sprema sekogo koj sakal da mu pristapi.
|) Nad s#, Isus bil moralno su{testvo par excellence. Besprekoren vo moralen i duhoven pogled, Toj bil bezgre{en.
Tokmu tuka se razminuvaat lu|eto od nego.
179
3. Bezgre{en Isus
4. Edinstvoto na dvete Hristovi prirodi
Vistinski da se bide ~ovek ne zna~i da se bide i gre{nik,
za{to po priroda grevot ne $ pripa|a na su{tinata na ~ove~koto su{testvo. Spored toa, otsustvoto na grev kaj Hrista ne
gi doveduva vo pra{awe polninata i legitimnosta na negovata ~ove~ka priroda. Iako grevot ja o{tetil ~ove~kata priroda taka {to zna~itelno go izopa~il nejzinoto prvobitno
od Boga dadeno sovr{enstvo, i iako sega site lu|e “ja zagubile
Bo`jata slava” (Rimjanite 3,23), Isus bil bez grev, bil bezgre{en.
Za svojata bezgre{nost Isus ka`uva: “Doa|a knezot (satanata) na ovoj svet, no toj vo mene nema ni{to” (Jovan 14,30).
Ve}e be{e ka`ano kako angelot $ najavil na Mrija deka “ona
{to }e se rodi }e bide sveto” (Luka 1,35).
Za negovata svetost i bezgre{nost ~itame i na mnogu drugi mesta vo Svetoto pismo: “Vo nego nema grev” (1. Jovanovo
3,5); “Toj ne znae{e za grev” (2. Korin}anite 5,21); “Hristos e
nevino i ~isto jagne... koe ne napravi grev” (1. Petrovo 1,19;
2,22); “Bil isku{uvan vo s#, kako nas, no bez grev” (Evreite
4,15).
Faktot {to Isus ostanal nedopren od grevot go izdeluva
od ostanatite ~ove~ki su{testva. Bi bila gre{ka negovata
~ove~ka priroda da se identifikuva so Adamovata priroda
zatoa {to Toj zel ~ove~ka priroda oslabena i rasipana so
grevot vo tekot na ~etiri iljadi godini, a sepak neizvalkana
i bez damka. No ne bi bilo dobro negovata bezgre{nost da se
tolkuva taka kako Isus da ne mo`el da zgre{i. Po negovoto
kr{tavawe satanata go isku{uval vo mo{ne surovi uslovi vo
pustina, no Isus ne podlegnal vo isku{enieto (Matej 4,1-11).
Mo`nosta od pa|awe vo grev i pobuna protiv Bo`jata volja
ne pretpostavuvaat nu`no padnata ~ove~ka priroda. S# zavisi od slobodnata volja. Kosmi~kiot sudir uka`uva deka slobodnite i sovr{eni su{testva, koi `iveat vo neposredna Bo`ja
blizina, mo`ele da re{at da se pobunat protiv nego. Slobodata na voljata mo`e da se zloupotrebi, no Isus re{il nikoga{ toa da ne go stori. Za negovoto delo na otkup i pomiruvawe na gre{noto ~ove{to so Boga bilo neophodno Toj da sovlada sekoe isku{enie i da bide sloboden od grevot. Pomiruvaweto e cvrsto vtemeleno vo Hristovata bezgre{nost.
Na ~ove~kite su{testva ne im e poznato {to se slu~ilo
vo utrobata na Marija. Treba da bideme pove}e otkolku raspolo`eni da priznaeme deka Hristovoto voplotuvawe e nadvor od na{eto racionalisti~ko sfa}awe. Pri voplotuvaweto bukvalno stanuva zbor za edinstvo me|u bo`estvenoto i
~ove~koto koe se formiralo vo ~ove~ko telo. Iako dvete prirodi ostanuvaat razli~ni, ona {to se slu~ilo ne e izdelen i
nezavisen prestoj na bo`estvenoto vo ~ove~koto, tuku vistinsko voplotuvawe. Ova e najtainstveniot nastan vo istorijata
na univerzumot poznat na Bo`jite inteligentni sozdanija i go
nadminuva nivniot intelektualen kapacitet. Toa e vistinski
singularitet vo kosmosot. Tuka i Biblijata ne se obiduva da
{pekulira za toa, za samiot nastan i za ona {to se slu~ilo vo
migot koga dvete prirodi se soedinile vo utrobata na Marija.
Semo}niot Bog, Tvorec, kogo “ne mo`at da go opfatat ni
nebesata ni nebesata nad nebesata” (1. Carevite 8,27), se nao|a
vo utroba na edno svoe sozdanie! Vo tekot na celata ve~nost
}e go prou~uvame ova pra{awe i pak ne }e mo`eme da ja sfatime i da ja odgatneme taa tajna. Ovde mol~eweto e zlato, za{to
toa navistina e “golema tajna”, tajna nad site tajni vo koja i
“angelite kopneaat da zagledaat” (1. Petrovo 1,12). Na na{ata
planeta se ra|a “Emanuel, Bog so nas”, Bog vo ~ove~ko telo!
Se ra|a kako ~ove~ko bebe i stanuva ~ovek, stanuva “Sin ~ove~ki”, Spasitel Isus Hristos, koj bitkite so grevot gi vodi
kako ~ovek, potpiraj}i se vrz silata na Otecot i Svetiot Duh,
vrz istata sila vrz koja mo`eme i treba da se potpirame i nie
vo na{ite bitki so isku{enijata.
Da povtorime: Vo obidot da go objasnime Hristovoto
voplotuvawe, odnosno mehanizmot na procesot niz koj mo}niot
Bog pominal vo utrobata na Marija za da dobie ~ove~ka priroda, nie ostanuvame zbuneti - zbuneti pred taa nedosegliva
tajna koja ~ove~kiot um ne e vo sostojba nitu da ja zamisli, a
u{te pomalku da ja odgatne. ^ove~kiot um e premnogu ograni~en za da mo`e da ja definira ovaa ~udesna tajna - spojuvaweto na dvete prirodi - na bo`estvenata i ~ove~kata - vo
edno su{testvo, vo edna li~nost so dve prirodi, li~nost so
Bo`ja i so ~ove~ka priroda. Kakva sprotivnost me|u Bo`estvoto i bespomo{noto novoroden~e vo vitleemskite jasli!
Kako da se premosti distancata me|u Semo}niot Bog i edno
180
181
bespomo{no dete? A sepak, fakt e deka Tvorecot na site
svetovi, Onoj vo kogo “vo telesen oblik `ivee seta polnota
na Bo`estvoto” (Kolo{anite 2,9), se pojavil kako bespomo{no
novoroden~e polo`eno vo jasli.
Povisok i povozvi{en od sekoj angel, ednakov so Otecot
vo dostoinstvoto i slavata, a sepak primil na sebe ~ove~ka
priroda! Bo`estvenoto i ~ove~koto bile tainstveno spoeni,
i ~ovekot i Bog stanale edno, ~ove{tvoto se povrzalo so Boga.
Iako Hristovata slava za izvesno vreme bila zasolneta
so negovata ~ove~ka priroda, sepak, so samoto toa {to Toj
stanal ~ovek, ne prestanal da bide Bog. Hristos navistina
stanal i bil ~ovek, no Toj bil i Bog vo telo - ednovremeno
vistinski ~ovek i vistinski Bog, ednovremeno so dve prirodi
- so ~ove~ka i so bo`estvena.
Koga Hristos bi do{ol kako Bog, ~ove~kite o~i ne bi
mo`ele da ja izrd`at negovata pojava. Sprotivnosta bi bila
premnogu golema i ma~na, a svetlinata na negovata slava za
lu|eto neizdr`liva. ^ove~kata priroda ne bi mo`ela da ja
izdr`i duri ni svetlinata na eden angel od nebesnata svetlina. Zatoa Hristos ne zel nitu priroda na angel. Bo`estvoto
preku Hristovata ~ove~ka priroda zasvetilo so pridu{eni
svetlosni zraci. Me|utoa, svetot odvaj malku pove}e od trieset
godini mo`el da go izdr`i prisustvoto na svojot Spasitel.
Zo{to tolku golemi i dlaboki poni`uvawa za na{iot
Spasitel. Odogovorot e eden: grevot toa go baral! \avolot i
negoviot izum - grevot - go frlile vo takvi poni`uvawa. Nemalo drug pat {to mo`el da go odbere i da go izodi za da ja
okon~a taa svirepa borba so grevot. “Bidje}i, pak, decata imaat
u~estvo vo teloto i krvta, taka i Toj zede u~estvo vo toa, ta so
smrtta da go obessili onoj koj ja ima{e vlasta nad smrtta,
odnosno |avolot” (Evreite 2,14).
Preku ~ove~kata Hristova priroda nie sme stapile vo
mnogu pointimna zaednica so Boga otkolku nikoga{ da ne sme
padnale vo grev. Preku taa priroda, so koja stanal del na ~ove~koto semejstvo, Spasitelot se povrzal so ~ove{tvoto so vrska koja nikoga{ nema da se raskine, a toa zna~i deka so nea
Toj e povrzan so nas niz seta ve~nost. Po voskresenieto Hristos se voznel na neboto so posvetena, proslavena i besmrtna
~ove~ka priroda. Toj nea ja ponel so sebe na nebesniot prestol, vo nebesnite dvorovi i istata }e ja nosi niz seta ve~nost
182
kako Onoj koj go otkupil od grevot sekoe ~ove~ko su{testvo i
mu podaril spasenie i ve~en `ivot. I toa e blagodat.
Koga ne bi postoela blagodatta, grevot bi go goltnal svetot, sekogo, i site bi n# uni{til za seta ve~nost. Pokajanieto i otfrlaweto na grevot e dobro, no ne i dovolno. Grevot e
kako minatoto koe ne mo`e da bide izmeneto so ni{to {to }e
se stori vo idnina, kako ni mrtvoto telo {to ne mo`e da se
vrati vo `ivot nitu so pomo{ na najdobri lekovi. Mo`e da
se otstrani samo grevot koj e prosten, a samo Bo`jata blagodat ovozmo`uva pro{tavawe.
S# {to ni e potrebno se nao|a vo Isusa Hrista. Nadvor od
nego e samo propast, nedostojnost i grev kako sila koja }e n#
podjarmi i zarobi. Bez Hrista nie kako edinki sme otu|eni od
Boga, vo sostojba na celosno siroma{tvo, osudeni na potpolno
istrebuvawe. Po~ituvani, toa e voplotena Bo`ja blagodat.
5. Pove}e za edinstvoto na dvete Hristovi prirodi
Edinstvoto na dvete prirodi vo Hrista, kako {to ka`avme, e nedosegliva tajna. Rano vo istorijata na hristijanskata
crkva teolozite raspravale za prirodata na toa edinstvo i
nudele razli~ni protivre~ni definicii. Za da se okon~a
raspravata, vo 441 godina od novata era svikan e crkoven
sobor vo gradot Halkidon. Svetot {iroko ja prifatil takanare~enata Halkidonska definicija. Vo nea se tvrdelo deka
Hristos bil vistinski Bog i vistinski ~ovek, deka svojstvata
na dvete prirodi ostanale nedopreni i deka dvete prirodi
bile obedineti vo edna li~nost, vo Bo`jiot Sin. Toa edinstvo ne bilo soedinuvawe na dve lica, tuku soedinuvawe na
Bo`jiot Sin i ~ove~kata priroda. Pri slevaweto, ili pri
soedinuvaweto na dvete prirodi vo Nego, bo`estvenata priroda ne gi primila svojstvata na ~ove~kata priroda, nitu
~ove~kata priroda stanala bo`estvena; sekoja od niv go
zadr`ala svojot su{tinski karakter i svoite osobini. Lu|eto
imaat razum, sovest, pamtewe, volja, naklonost. Isus imal
razum, sovest, pamtewe, volja i naklonost na ~ove~kata du{a
koja bila obedineta so negovata bo`estvena priroda. Bo`jiot
Sin navistina zel ~ove~ka priroda.
Faktot {to dvete prirodi ostanale jasno prepoznatlivi
podrazbira deka e ispravno da se pomisluva oti pri voplotuvaweto postoele dve volji, ~ove~ka i bo`estvena. Toa ni
183
pomaga da razbereme deka Isus mo`el da padne vo isku{enieto. Bog ne mo`e da bide isku{an so grevot, no ~ove~kata
priroda mo`ela da bide isku{ana. Toa isto taka ni pomaga
da sfatime deka, iako bo`estvenata priroda bila seznajna,
~ove~kata ne bila. ^ove~kata priroda gi zgolemuvala svoite
soznanija za prirodata i misijata na Bo`jiot Sin (Luka 2,52).
Toa ne zna~i deka dvete prirodi bile radikalno odvoeni, i
deka poradi toa imame dve lica namesto edno. Bo`estvenoto
i ~ove~koto bile soedineti i, spored toa, s# {to iskusila
~ove~kata priroda, istoto se slu~uvalo i so bo`estvenata.
Ovde bi morale da napravime vnimatelna razlika. Bo`estvenata priroda gi do`ivuvala ~uvstvata, emociite, borbite i isku{enijata na ~ove~kata priroda. Na primer, koga
~ove~kata priroda bila `edna, gladna, isku{uvana ili {to
bilo drugo, bo`estvenata priroda na edinstven i direkten
na~in go do`ivuvala ona {to toa iskustvo zna~elo za ~ove~kite su{testva. Seto toa go do`ivuvala sevkupnosta na li~nosta na Bo`jiot Sin. Od druga strana, koga bo`estvenata
priroda ja koristela bo`estvenata sila da isceluva bolni,
~ove~kata priroda stanuvala sredstvo preku koe taa sila
dopirala do drugite. Koga bolnata `ena ja doprela Isusovata obleka i bila iscelena, Marko ka`uva deka “vedna{ Isus
po~uvstvuva vo sebe sila {to izleze od nego” (Marko 5,30).
Taa `ena ja iscelila silata na Bo`jiot Sin, no negovata
~ove~ka priroda na edinstven na~in ja iskusila silata koja
ne ja poseduvala sama po sebe. Toa bilo rezultat na soedinuvaweto na dvete prirodi. Toa edinstvo im dozvoluvalo na
apostolite svojstvata i na ~ove~koto i na bo`estvenoto da
gi primenat na isto lice.
Voplotuvaweto pretpostavuva deka, stanuvaj}i ~ove~ko
su{testvo, ve~niot Bo`ji Sin iskusil i izvesni ograni~uvawa. Tekstot vo Filipjanite 2,6-11 tvrdi deka pred voplotuvaweto Hristos bil Bog “koj ne go smeta{e kako ne{to
prigrabeno toa {to e ednakov so Boga, tuku se li{i (se
isprazni) samiot sebesi, zemaj}i lik na sluga, stanuvaj}i
sli~en na lu|eto. I otkako stana sli~en na ~ovek, Toj se
ponizi samiot sebesi i stana poslu{en do smrt, duri do smrt
na krst.”
Bo`jiot Sin pretstavuva voplotuvawe so izrazite: “se
li{i samiot sebesi” i “se ponizi samiot sebesi (se napravi
ni{to`en, se isprazni sebesi”). Bi bilo neispravno da se
184
tvrdi deka Hristos, stanuvaj}i ~ovek, se ispraznil sebesi od
site svoi bo`estveni atributi. Vo toj slu~aj voplotuvaweto
ne bi pretstavuvalo celosno otkrivawe na Boga vo ~ove~ko
telo. Toga{ {to mislel Pavle koga rekol deka Hristos “se
isprazni sebesi?”
Filipjanite 2,7 ni go pojasnuva toj izraz. Toj stanal
ni{to`en taka {to “zel lik na sluga, stanuvaj}i sli~en na
lu|eto... i stana sli~en na ~ovek”. So drugi zborovi, toa
Hristovo praznewe od sebesi, toa samoponi`uvawe se gleda
koga stanal poslu{en Bo`ji sluga. Bo`estvenite atributi i
sili bile ograni~eni vo taa smisla {to Toj gi koristel
samo toga{ koga Otecot smetal deka e potrebno da gi koristi - zna~i, vo isklu~itelna poslu{nost kon Otecot.
Sepak, morame da se pra{ame dali Toj bukvalno se ispraznil sebesi od ne{to? Odgovorot mora da bide: Da! Pavle
ka`uva: “Poznata vi e blagodatta na na{iot Gospod Isus
Hristos kako, zaradi vas, od bogat stana siromav” (2. Korin}anite 8,9). Ne e bitno kako gi tolkuvame zborovite “od
bogat”; faktot {to zad toa sledi “stana siromav” zna~i deka
Toj se ispraznil sebesi od ne{to koga stanal ~ovek. Se ~ini
deka vo ovaa tajna Jovan vnesuva iskra na svetlina. Isus se
moli na Otecot: “A sega, O~e, proslavi me ti, vo sebe samiot, so slavata {to ja imav kaj tebe u{te pred sozdavaweto na
svetot” (Jovan 17,5). Molitvata pretpostavuva deka Sinot
u`ival vo edinstvena slava so Otecot vo taa predpostoe~ka
sostojba. Toga{ mo`ebi bi bilo ispravno da se zaklu~i deka
Isusoviot prestoj na zemjata ne zna~i samo nebitna promena
na scenata, tuku zaguba na toa predzemsko postoewe {to go
imal nekoga{.
Bi mo`ele da ka`eme deka Hristos, koga svojata bo`estvena priroda ja nametnal so ~ove~ka, seto vreme bil Bog,
no ne se pojavuval kako Bog. Toj so prevez go zasolnil manifestiraweto na Bo`estvoto koe nalagalo po~it i predizvikuvalo voshit vo Bo`jata vselena. Toj bil Bog dodeka prestojuval na zemjata, no se li{il sebesi od Bo`jata lika i
namesto nea, zel ~ove~ka lika. Toj ja odlo`il svojata slava
i veli~estvo. Bil Bog, no za izvesno vreme se otka`al od
slavnoto Bo`je obli~je.
Dvete prirodi bile tainstveno spoeni vo edna li~nost,
vo ~ovekot Isus Hristos. Bo`estvenata priroda, zdru`ena
so ~ove~kata, davala mo`nost Toj da im podlegne na satan185
skite isku{enija. Nema potreba za {pekulacii vo vrska so
toa {to bi se slu~ilo koga ona, ~ove~koto, bi podlegnalo vo
isku{enieto, za{to ne podlegnalo!
Dodeka Hristos u~el drugi, i sam primal svetlina i
znaewe za sopstvenata zada~a i misija vo svetot, za{to jasno
e ka`ano deka Hristos “napreduva{e vo mudrosta”. Dodeka gi
posmatral prinosite {to se nosele kako `rtva vo hramot,
Svetiot Duh go pou~uval za toa deka negoviot `ivot treba da
bide `rtvuvan za `ivotot na svetot. Isus go otkrival svoeto
bo`estvo so mo}ni ~uda koi bile rezultat na negovata bo`estvena sila. Tie obezbeduvale nepogre{liv dokaz za bo`estvenata Hristova priroda. Toj nikoga{ ne ja koristel svojata bo`estvena sila za li~na korist. Toj, koj pravel ~uda za
drugite, ni{to ne pravel za sebe. Toj, koj bil zapovednik vo
nebesnite dvorovi, ja odlo`il svojata carska obleka i kruna
i, nametnuvaj}i ja svojata bo`estvena priroda so ~ove~ka,
do{ol na ovoj svet na ~ovekot da mu donese bo`estvena sila
i da se stavi na ~elo na ~ove~kiot rod.
Ne e sporno deka bez voplotuvaweto ne bi postoelo nitu
pomiruvawe na gre{niot ~ove~ki rod so Boga. So tajnata na
voplotuvaweto Bog za~ekoril i dlaboko navlegol vo sferata na svoite sozdanija na edinstven na~in. Toj trajno stanal
na{ neraskinliv del i dostapen za nas vo dimenzii koi,
sepak, ne mo`eme vo celost da gi sfatime. Negoviot bezgre{en `ivot mu omozmo`il da umre namesto gre{nikot. A
negovata bo`estvena priroda, voplotena vo ~ove~ko telo, ja
platila kaznata za grevot i oslobodila blagodat i `ivot za
pokajanite gre{nici. Sleguvaj}i na zemjata, Toj ja otkril ne
samo Bo`jata `rtvena qubov, tuku i Gospodoviot ideal za
~ove~kite su{testva. Hristos ni dal primer {to treba da go
sledime, dodeka so silata na Duhot stanuvame sli~ni so nego.
Da zaokru`ime! Hristovoto voplotuvawe e spoj i trajno
edinstvo na bo`estvenoto i ~ove~koto, spoj i edinstvo na
Bo`estvoto i ~ove{tvoto vo edna li~nost, vo ve~niot Bo`ji
Sin. Vtoro, sekoja priroda gi zadr`ala svoite sopstveni
svojstva - ~ove~koto ne e podignato na nivo na bo`estvenoto,
nitu bo`estvenoto e poni`eno (spu{teno) na nivo na ~ove~koto, {to podrazbira prisustvo na dve volji vo voploteniot Bo`ji Sin. Treto, ako prizneme deka kako rezultat na
toa ve~no edinstvo bo`estvenoto go iskusilo ona niz {to
pominuvala ~ove~kata priroda, toga{ nasetuvame deka Isuso186
voto stradawe od Getsimanija do smrtta na krstot go do`ivuvale i ~ove~kata i bo`estvenata priroda, {to zna~i, sevkupnosta na negovata li~nost.
^etvrto, ka`avme deka po voskresenieto Bo`jiot Sin,
Isus, na{ata ~ove~ka priroda ja odnel direktno do prestolot na Otecot (1. Timotej 2,5) i taa priroda }e ja so~uva niz
seta ve~nost. Trajnata obedinetost na ~ove~koto i bo`estvenoto vo Hristovata li~nost zna~i deka toa i na krstot
bilo nerazdelno.
Koga go razgleduvame ovoj predmet, treba da vnimavame
da ne sozdademe vpe~atok deka Hristovata bo`estvena priroda umrela na krstot. Bog e besmrten. Pomiruvaweto baralo
ne smrt na Boga, tuku smrt na pobunetite ~ove~ki sozdanija.
Poradi buntot i grevot tie go proigrale `ivotot i ja odbrale
smrtta - ve~nata smrt. I tokmu nivnata smrt kako kazna za
grevot Bo`jiot Sin ja prezel na sebe kako na{ zamenik. Na
krstot gre{nata ~ove~ka priroda bila usmrtena, {to na
vernicite im ovozmo`ilo vo Hrista da umrat za grevot i
nanovo da se rodat sli~ni na Bo`jiot Sin.
6. Getsimanija
Patot kon Golgota sekoga{ vodi niz Getsimanija, gradina vo podno`jeto na Maslinskata Gora, sproti Erusalim, koja
zna~i “presa za maslinovo maslo”. Vsu{nost, Golgota bez Getsimanija e odgovor bez pra{awe. A toa e i pr~ina {to, ako
sakame kone~no da ja doznaeme vistinata, prvo morame da pobrzame vo gradinata, pred da se upatime kon krstot. Spored
toa, odime prvo vo Getsimanija za da gi posmatrame scenite
{to se odigruvale tamu.
Vo Getsimanija Isus mu se obra}a na svojot Otec: “Eve,
mojata du{a e voznemirena, i {to da ka`am? O~e, izbavi me
od ovoj ~as! No, zaradi toa i dojdov do ovoj ~as!” (Jovan 12,27.28).
O~ekuvanata smrt na krstot stra{no go potresla Isusovoto vnatre{no bitie. Toj ~uvstvuval prirodna odvratnost kon
smrtta. Glagolot “voznemiri” se odnesuva na dlabokiot vnatre{en nemir, na mentalnata i duhovnata razbranetost, o~ekuvaj}i go neobi~niot nastan {to se pribli`uval. Iskustvoto
{to go nasetuval bilo ona iskustvo {to nabrgu }e go do`ivee
na krstot, protolkuvano vo negoviot um na edinstven na~in.
187
Dodeka Isus se pribli`uval kon Getsimanija, negovata
emocionalna sostojba rapidno i radikalno se menuvala; namesto mir i spokoj, nastanal dlabok vnatre{en presvrt. Kaj
nego nastapilo vnatre{no emocionalno naru{uvawe, zakanuvaj}i se seriozno da mu go zagrozi `ivotot.
Marko ka`uva: “I go obzede taga i golema maka” (Marko
14,33). Gr~kite zborovi {to se upotrebeni ovde bukvalno
zna~at deka Isusa go obzelo “~uvstvo na zastra{uva~ko iznenaduvawe”. Ne{to po~nalo da se slu~uva so nego! Ovde se
opi{uva sostojba na silna i dlaboka emocionalna vozbuda
predizvikana so ne{to neo~ekuvano ili so ne{to {to zbunuva, vozbuda so negativna priroda, verojatno ozna~ena kako
sostojba na zabuna i v~udovidenost predizvikana od nemo`nosta da ja razbere prirodata na iskustvoto niz koe pominuval.
Isus im rekol na svoite tri u~enika: “Mojata du{a e
na`alena do smrt” (Marko 14,34). Toa e dlaboka `alost i
taga i podrazbira `estoka vnatre{na borba. Negovata vnatre{na sostojba bila tolku naru{ena, {to se ~inelo deka se
nao|a na prag na smrtta.
Vo Getsimanija su{tinata na Isusovoto bitie pominuvala niz silna uriva~ka emocionalna luwa opasna po `ivotot koja ve}e go zemala danokot na negovoto telo. Toj bil
podgotven da umre, da go polo`i svojot `ivot za gre{nicite
koi toa ne go zaslu`ile, kako {to sme vie i jas. Razmerite
na stravot i borbata vo nego bile ogromni, taka {to negoviot `ivot po~nal da is~eznuva, {to se gledalo od drobnite
kapki krvava pot koi se trkalale niz negovoto lice na zemjata. Koga ne bi do{ol Bo`ji angel da go zakrepne, Toj verojatno bi umrel vo Getsimanija (Luka 22,44).
Dali e toa istiot Isus koj samo pred nekolku minuti vo
gornata soba rekol: “Ova vi go ka`av za radosta moja da ostane vo vas i radosta va{a da se ispolni.” Dali e toa istiot
Isus koj samo pred nekolku ~asa mo{ne raspolo`en im rekol
na svoite u~enici: “Da ne se pla{i va{eto srce!” Dali e toa
istiot Isus koj so iskrena odu{evenost ja peel pashalnata
himna: “Slavete go Gospoda site narodi... za{to e golema
milosta negova kon nas.” Ako seto toa e taka, toga{ so nego se
slu~uvalo ne{to zasta{uva~ko te{ko.
“Mojata du{a e na`alena do smrt”, im rekol, “ostanete
tuka i molete se” (Marko 14,34-37). Petre, Jovane, Jakove, mene
ne{to mi se slu~uva. Molete se za mene. “I otide malku po188
daleku i padna ni~kum nazemi.” Teteravej}i se i pridr`uvaj}i
se za zemjata, kako nekoi mra~ni sili da go vle~at vo pekolot,
Isus so o~aen glas go se~e tivkiot no}en vozduh: “Ava, O~e!”,
izviknal. “Ava” e aramejski zbor i zna~i “tate”. “Dragi moj
tate, tatko!”, lipa Isus na studenata zemja, “trgni ja ovaa ~a{a
od mene”, da ne ja pijam!” Kakva ~a{a? Isus ne se osmeluva
nitu da go imenuva stravot {to go obzel negovoto srce.
“Simone, spie{ li?”, go pra{uva Petra. “Ne mo`ete li
da bdeete eden ~as” so mene? Tragi~no, zar ne? S# {to baral
Isus od nego bilo eden ~as. Dali e toa premnogu {to go bara
Hristos od nas? Eden ~as?
Luka 22,44: “A koga se najde vo pretsmrtni maki, se mole{e
u{te pousrdno, a potta mu prilega{e na kapki krv {to pa|aa
na zemjata.”
Mo`eme li makar da zamislime niz {to pominuval ovoj
^ovek, ovoj Bogo-^ovek? Svetoto pismo ka`uva: “Plata za
grevot e smrt” (Rimjanite 6,23). Za grevot se dobiva plata, a
plata e smrt. Kakva smrt? Bidej}i protivvrednost na smrtta
e `ivot ve~en, soodvetno na toa i platata za grevot e ve~na
smrt. Evreite 2,9: “... ja vkusi smrtta za site.” Kakov vid smrt
vkusil Isus? Smrt kakva {to zaslu`uva sekoe ~ove~ko su{testvo kako buntoven gre{nik - ve~na smrt. [to zna~i seto
ova za Isusa, za nego, “koj ne znae{e za grev... i koj ne napravi
grev nitu se najde izmama vo negovata usta” (2. Korin}anite
5,21; 1. Petrovo 2,22)? Toa zna~i deka Toj mora da podnese
ve~na smrt - ve~na razdelba od Onoj koj e izvor na sekoj `ivot.
A koj e toj izvor? Sekako, toa e Bog - Onoj so kogo Hristos,
pred da se voploti, go delel ve~noto minato. Nikoga{ ve}e da
ne go vidi Boga, nikoga{ ve}e da ne bide so Otecot koj nekoga{
bil negov ve~en sorabotnik i zaedni~ar, Onoj so kogo ja delel
qubovta u{te pred da nastane vselenata!?
Padnat ni~kum na zemja vo Getsimanija, Isus gi zariva
prstite vo po~vata i pla~e od taga i o~aj koi go kinat negovoto srce: “O~e moj! Za tebe s# e mo`no. Trgni ja ovaa ~a{a od
mene! No ne kako {to sakam jas, tuku kako {to saka{ ti!”
(Marko 14,36)
Tri pati ja izustil ovaa molitva. Tri pati ~ove~kata priroda se povlekla pred poslednata i najgolema `rtva. Nastapil
stra{niot mig, migot na odluka za sudbinata na svetot. Sudbinata na ~ove{tvoto se tresela na merilata. Hristos mo`el
duri i sega da ja odbie ~a{ata dodelena na gre{niot ~ovek.
189
U{te ne bilo docna. Mo`el da ja izbri{e krvavata pot od
svoeto ~elo i da go ostavi ~ovekot da zagine vo svoeto bezzakonie.
Dali mo`ebi mislime deka Hristos vo Getsimanija bil
sam? Vo nikoj slu~aj. Mo`eme da bideme sigurni deka i otpadnatiot Lucifer, angelot koj se pobunil protiv Boga, bil
zavitkan vo crnite senki na Getsimanija. I za nego, kako vrhoven neprijatel vo vselenata i na ~ove{tvoto na zemjata, nastapil re{ava~kiot mig za s# ili ni{to. Ako Hristos otide
na Golgota i umre kako ve~en dokaz za bo`estvenata qubov,
toga{ za nego i za negovite legioni }e odyvoni posmrtno yvono.
Taka, so ognena pekolna `estokost, dodeka u~enicite spiele,
toj, koj se ustremil na Isusa vo pustinata, se ustremil na nego
i sega vo gradinata.
“Pu{ti gi neka umrat. Pu{ti gi neka umrat, neka umrat...”, mu {epotel na srceto na Bogo~ovekot. “Napu{ti gi,
spasi se sebesi, Isuse, odi si doma kaj svojot Otec, kade {to i
pripa|a{... Ovoj svet e moj svet i moe carstvo... i tie site mi
pripa|aat mene... Ne im e gri`a... Nikomu ne mu e gri`a... Ni
Bog ve}e ne se gri`i za tebe. Zatoa odi si doma, kaj Otecot,
kade {to pripa|a{.”
Dali ova bilo isku{enie za Isusa? Krvavata po~va nad
koja vapel Isus vo srebreniot mrak vo Getsimanija e dovolen
odgovor.
^a{ata na misterijata se teteravela i re~isi se isturila
vo negovite race. No taa no} Toj odlu~il. Nezavisno od toa
kolku visoka }e bide cenata, Toj }e go spasi ~ovekot. Bidej}i
donel odluka, so kone~en o~aen krik padnal kako mrtov na
zemjata.
Agonijata na negovoto srce bila tolku golema, {to Hristos bi umrel vo temninata na Getsimanija koga ne bi do{ol
angel od nebesniot prestol so svedo{tvo za qubovta na Otecot. U~enicite neka spijat. Ovoj angel }e go izbri{e krvavoto
~elo na svojot sakan Zapovednik. I na Isusa }e mu bide dadeno dovolno sila da izleze od Getsimanija i da se iska~i na
Golgota. Po sekoja cena }e n# spasi tebe i mene.
7. Golgota
Dvanaeset ~asa podocna, v petok popladne, Isus visi na
rimski krst na Golgota. Negovite ple}i, pod te{kiot grub
190
krst, se izbrazdeni so otvoreni grdi krvavi prugi, razoreni
do meso od sitnite kov~iwa i od metalnite top~enca vpleteni vo rimskiot kam{ik koj ja raskinal negovata ne`na ko`a
pri prethodnoto kam{ikuvawe. Nervite, tetivite i krvnite
sadovi na negovite race i noze bile ispokinati so tri `elezni klinovi, dolgi po petnaeset santimetri, koi xelatot gi
za~ukal vo drvenata podloga na krstot.
Taka nie krstot go gledame kako predmet na neizdr`livi
fizi~ki bolki, zar ne? Toa navistina se smrtni bolki, varvarski na~in na ma~ewe, koj predizvikal od Isus da iste~e
negoviot `ivot. Me|utoa, do takov zaklu~ok doa|ame ako sme
pobrzale na Golgota, a sme propu{tile prvo da se zadr`ime
vo Getsimanija. Za{to, ako Golgota e prikaz na ~ove~koto
stradawe, toga{ ima ma~enici koi postradale pove}e od Isusa
na Golgota. Mnozina poslabi od nego mirno se soo~uvale so
smrtta. Ima zaboleni od rak koi pominuvaat denovi i sedmici so nat~ove~ka bolka. Stoime kraj krevet na ~ovek, na{
prijatel, koj do kraj se bori protiv taa opa~na bolest. Ona
{to do kraj ostanuva so nego e kutija so morfium koj istekuva
kapka po kapka vo negovite veni kako posleden ~ove~ki nau~en
napor da mu se namalat stradawata pri smrtta koja mu se pribli`uva. Ne mo`e da se ka`e deka tri ~asa na Golgota mo`at
da se izedna~at so tri meseci umirawe od rak.
Ako krstot za nas stane simbol na fizi~kata bolka, toga{
sme ja proma{ile su{tinata. Postoi razlika me|u ma~enicite
i onie koi umiraat od rak i Isusa Hrista. Prvite mo`at da
umrat so nade` vo voskresenie od smrtta i vo povtorna zaednica so Boga, no Isus }e go iskusi u`asot na razdelbata od
Otecot, u`asot deka Bog }e se otka`e od nego. Iskusil smrt
vo strav deka po nea nema da ima voskresenie vo `ivot nitu
povtorna zaednica so Otecot. Ve~na smrt, ve~na razdelba! So
takov u`as Isus ja napu{til Getsimanija i se upatil kon
Golgota.
Spored zapisite na evangelistite, toj koben petok Golgota i Isusa na krstot gi nametnal tainstven crn pogreben pla{t
(Marko 15,33). Vo toj natpriroden mrak vo Hristovoto srce
se povtoruva o~ajnata getsimanska borba. No sega, ona od {to
Isus se zgrozuval vo gradinata, tuka, na vrvot na bregot se
ovistinilo. Ovde od Isusovoto rastrepereno srce nemalo izvik “Ava”, “Tate”, “O~e”. Vo tie migovi, vo temninata, eden
191
glas peka vo o~aj: “Bo`e moj, Bo`e moj, zo{to me napu{ti?”
(Marko 15,34)
Negovata du{a se tresela vo Getsimanija i o~ajuvala na
Golgota. Za da n# spasi takvi kakvi {to sme ti i jas, Toj bil
podgotven da se zagubi sebesi. I taka, toj koben petok, koj
zasekoga{ ostanal petok, se ~inelo kako krvav me~ da ja presekol vrskata me|u Isusovoto srce i srceto na negoviot Otec.
“Bo`e moj, Bo`e moj!” I Isus umrel - od Boga ostaven Bog!
Vo tekot na celiot svoj `ivot Hristos na padnatiot svet
mu objavuval dobri vesti za milosta i qubovta na Otecot koj
pro{tava. ^esto zboruval za spasenie za najgolemite gre{nici. No sega, so stra{niot tovar na grevot {to go nosel, ne
mo`el da go vidi milostivoto lice na Otecot. Povlekuvaweto na bo`estvenoto lice od Spasitelot vo ovoj ~as na najgolemi stradawa go probolo negovoto srce so takva bolka koja
~ovekot nikoga{ ne }e mo`e potpolno da ja razbere. Negovata du{evna bolka bila tolku golema, {to odvaj gi ~uvstvuval
svoite fizi~ki bolki. Satanata go nagrvaluval Isusovoto srce
so `estoki isku{enija. Spasitelot ne mo`el da vidi preku
grobot. Nade`ta ne mu poka`uvala deka }e izleze od nego kako
pobednik. Se pla{el deka grevot mu e tolku odvraten na Boga,
{to nivnata razdelba }e bide ve~na.
“Bo`e moj, Bo`e moj, zo{to me napu{ti?” Toj krik e dovolen dokaz deka Isus na krstot ja iskusil krajnata stravotija i
u`asot na zavr{nite posledici na grevot, {to zna~i, }e bide
kone~no, za seta ve~nost razdelen od Ava, od Otecot. Gledame
deka Golgota ne e slika na ~ove~kata bolka. Taa e slika na
bo`estvenata cena za grevot koja Isus vo celost ja platil.
Dodeka stoime me|u Getsimanija i Golgota, na{ite srca
se soo~eni so dva neotpoviklivi i krajni fakti: kolku e stra{en na{iot grev, no i kolku ~udesna e negovata qubov i negovata blagodat. Bil podgotven da se razdeli od Boga za seta
ve~nost za da mo`e Bog da n# spasi nas za seta ve~nost! Ostaven za da mo`eme nie da da bideme najdeni, otfrlen za da
mo`eme nie da imame vtora prilika. Vo celiot na{ slab ~ove~ki jazik nema izraz za taa i za takva `rtva, osven zborot
QUBOV.
Za taa qubov zboruva apostol Pavle: “Za{to uveren sum
deka ni smrtta, ni `ivotot, ni angelite, ni vlastite, ni
sega{nosta, ni idninata, ni silite, ni viso~inata, ni dlabo192
~inata, nitu koe-gode drugo sozdanie, ne }e mo`e da n# odvoi
od Bo`jata qubov koja e vo Hrista Isusa, na{iot Gospod”
(Rimjanite 8,37-39).
8. Teologija na zamena - vrz Isusa na krstot e
izvr{ena presudata izre~ena nad celoto gre{no
~ove{tvo
Vo Jovan 12,31 migot na svojata smrt Isus go povrzuva so
sudeweto na svetot: “Sega e sudot na ovoj svet.” Krstot izrekol
presuda protiv svetot koja glasi: Na nego, na krstot, mora da
bidat podignati i raspnati site, apsolutno site gre{nici,
bezbroj milijardi, po~nuvaj}i od Adama i s# do posledniot
gre{nik, natovareni so nivnite grevovi. Mora da umrat i,
zaedno so svoite grevovi da is~eznat edna{ za sekoga{ od
vselenskite prostori i od vremeto i da zaminat vo nevrat i
vo ve~en zaborav.
Vo taa prigoda, seto ~ove{tvo, od po~etok (od Adama) do
kraj (do posledniot ~ovek), e sobrano kraj krstot da ja ~ue
svojata presuda i da ja primi svojata kazna za svojot grev ve~na smrt! Ne e izostaven nitu eden ~ovek, nitu eden grev,
“za{to site zgre{ija” i “nema nitu eden praveden” (Rimjanite 3,23.10). Mo`eme li da ja zamislime taa scena!? Bezbroj
milijardi gre{nici, sobrani kraj krstot so bezbroj toni
grevovi (se izrazuvame metafori~no) ja slu{aat Bo`jata presuda: “Plata za va{ite grevovi e smrt!” (Rimjanite 6,23)
No tuka, kraj krstot, se pojavuva voploteniot Bo`ji Sin,
na{iot Spasitel Isus Hristos, koj go podmetnuva svojot grb
i tie “bezbroj toni grev” od site gre{nici, od celoto gre{no
~ove{tvo, gi tovari na sebe, i zaedno so niv, bez da izostavi
nitu eden edinstven grev, e podignat na krstot - dobrovolno
gi {iri racete i gi podava nozete vo koi mu zabivaat golemi
klinovi, go raspnuvaat, i krstot go ispravaat zaboden vo
zemja. Taka Toj so ~asovi visi raspnat, so {to pravednata
kazna {to ja zaslu`ilo gre{noto ~ove{tvo, gre{nicite, za
svojot grev, e izvr{ena vrz nego. Umira namesto da umre i da
is~ezne gre{noto ~ove{tvo, gre{nicite.
Prorok Isaija go otkriva op{tiot problem na ~ove{tvoto: grevot i krstot kako negovo univerzalno re{enie.
Teologijata na prorok Isaija e teologija na zamena: Na krs193
tot Hristos go zamenuva gre{noto ~ove{tvo, gre{nicite,
{to zna~i, namesto niv - na nego visi Toj. Taa zamena {to
ja izvr{il Hristos na Golgota e su{tina i sto`er na Bo`jata
blagodat.
“Be{e prezren, otfrlen od lu|eto, ~ovek na bolkata,
sviknat na stradawata, od kogo sekoj go zasolnuva liceto,
be{e prezren, i za ni{to go smetavme. A Toj gi ponese na{ite
bolesti, gi zede vrz sebe na{ite bolki, dodeka nie smetavme
deka Bog go bie i go poni`uva. Za na{ite prestapi be{e
proboden Toj, sotren za na{ite bezzakonija, kaznata za na{iot
mir padna vrz nego, preku negovite rani nie se iscelivme.
Site skitavme kako ovci, i sekoj ode{e po svoj pat, a Gospod
gi natovari na nego bezzakonijata na site nas. Go izma~uvaa,
a Toj ostava{e, i ne ja otvori svojata usta. Go odvedoa kako
jagne na klawe; kako ovca nema pred onie {to ja stri`at, ne
ja otvori svojata usta” (Isaija 53,3-7).
Prekrasno i silno nade`no - Hristos gi “ponese na{ite
grevovi, na{ite bezzakonija, na drvo”, na krstot, kade {to se
kazneti i uni{teni so negovata smrt, a nie is~isteni od niv
so negovata “skapocena krv kako nevino i ~isto jagne” (1.
Petrovo 2,24; 1,19). “Eve go Jagneto Bo`je koe gi zede grevovite na svetot na sebe”, ka`uva Bo`jata re~ (Jovan 1,29).
Sudeweto na svetot se slu~ilo vo nego, vo Sinot. Celta
na toj sud bila spasenie na ovoj svet: “Za{to Bog ne go prati
svojot Sin vo svetot za da mu sudi na svetot, tuku svetot da
bide spasen preku nego” (Jovan 3,17). Poinaku ka`ano, “sudskata kazna, nameneta za svetot, ja podnesuva Onoj kogo svetot go
ubiva”. Koga Hristos bil podignat na krst, Bog ja otkril
svojata presuda izre~ena nad ovoj svet, no i spasonosnata
sila na krstot (Jovan 3,14; 12,32). Tokmu toa breme na sudot
predizvikalo nemir kaj Spasitelot poln so qubov. Bezgre{niot stradal namesto drugi, podnesuvaj}i ja kaznata izre~ena
protiv niv. Toa e teologija na zamena.
Element na sudot e prisuten vo ~a{ata koja Isus moral
da ja ispie. Pominuvaj}i niz neiska`livi du{evni maki i
patila, Isus se moli: “O~e moj! Ako e mo`no, neka me odmine
ovaa ~a{a” (Matej 26,39).
Vo Stariot zavet Gospodovata ~a{a simboli~no se odnesuva na negovata spasonosna sila i na negoviot sud protiv
nepokajanite gre{nici. Vo na{iov slu~aj sodr`inata na
~a{ata e sudskiot Bo`ji gnev (Eremija 25,15).
194
Isus sfatil deka negovata neizbe`na smrt e direktno
povrzana so problemot na grevot i so Bo`jiot gnev protiv
grevot. Zatoa negovoto iskustvo so smrtta bilo nesporedlivo
po svojata te`ina i cel.
9. Isus se sudruva so silite na zloto
Isus krstot go povrzuval i so isteruvawe na satanata:
“Sega knezot na ovoj svet }e bide isteran” (Jovan 12,31). Vo
pra{awe e direktna sredba me|u Hrista i satanata. Isus
za~ekoril vo carstvoto na temninata i li~no se soo~il so
silata na ne~estiviot, so knezot na na{iot svet. Vo Evangelieto na Jovana temninata go ozna~uva buntot na ovoj svet
protiv Bo`jata svetlina i protiv Hrista, koj samiot e svetlina. Temninata e odlika na svetot pod vlast na knezot na ovoj
svet (Jovan 1,5.9; 8,12). Noviot zavet nedvosmisleno satanata
go identifikuva so temninata na grevot i smrtta (Dela 26,18).
Krstot bil vreme koga vladeela temnina (Luka 22,53) i
koga Hristos dobrovolno vlegol vo carstvoto na temninata,
kade {to direktno se sretnal i se sudril so silite na zloto
i gi pobedil. Neposredno pred raspnuvaweto Isus im najavil na svoite u~enici: “Doa|a knezot na ovoj svet. Toj nema
ni{to so mene” (Jovan 14,30). Temninata nemala vlast nad
Isusa, i spored toa, koga bil podignat na krst i koga go
osvoil carstvoto na temninata, Toj go soboril satanata od
prestolot: “Bidej}i, pak, decata imaat telo i krv, taka i Toj
(Hristos) zede u~estvo vo toa (se voploti), ta so smrtta go
obessili onoj koj ima{e vlast nad smrtta, odnosno |avolot”
(Evreite 2,14; Kolo{anite 2,15).
Faktot {to Isus im bil predaden na silite na temninata navestuva deka Toj podnesuval osamenost, deka Bog go
napu{til. Toa iskustvo bilo izraz na Bo`jiot gnev protiv
grevot, pa ottamu negovoto stradawe bilo tolku silno i nepodnslivo, {to ne mo`elo da se zamisli. Vo najtemnite
migovi, koga Hristos podnesuval najsilno stradawe {to
voop{to satanata mo`el da go predizvika za da ja izma~uva
negovata ~ove~ka priroda, Otecot go skril od nego svoeto
lice, ja povlekol od Sinot svojata qubov, svojata uteha i
so~uvstvo. Toa ne zna~i deka Bog ne go sakal svojot Sin, tuku
deka nemalo posrednik preku koj bo`estvenata qubov bi
195
mo`ela da stigne do nego. Toa podrazbira zgolemuvawe na
oddale~enosta me|u Otecot i Sinot, koj zaminuva vo carstvoto
na temninata. Toj vid stradawe najmnogu go ma~elo Sinot Bog go napu{til! Toj navistina bil oddelen od Otecot poradi na{iot grev.
Povlekuvaweto na bo`estvenata naklonost kon Hrista
predizvikalo stra{na bolka vo sr`ta na bitieto na Bo`jiot
Sin. Toa ja “prekinalo” ili, mo`ebi podobro ka`ano, “privremeno ja zaprelo” li~nata zaednica koja ve~no postoela
me|u Otecot i Sinot. Nie ne sme vo sostojba nitu da ja
zamislime ogromnosta i silata na bolkata koja{to Hristos
ja do`iveal na krstot. Toj ja po~uvstvuval napu{tenosta vo
nejzinata neizmerna dlabina i toa go nateralo da zavapi,
pra{uvaj}i se {to se slu~uva so Otecot koga taka go napu{til.
Taka Bo`jiot Sin, kako na{ Zamenik, vo svoeto bitie ja
do`iveal kaznata za na{iot grev - na{eto ve~no odvojuvawe
od Boga. Na krstot Hristos iskusil kazna za na{iot grev imeno, kazna ve~na razdelba od Otecot. Vo toa isku{enie
negovoto srce prepuknalo. Vo toj kontekst treba da go sfatime Isusoviot izvik: “Bo`e moj, Bo`e moj, zo{to me napu{ti?” (Marko 15,34).
Po taa izjava “nastana temnina po seta zemja” i Marko
vo svojot izve{taj gi voveduva zborovite “izvika so silen
glas” (Marko 15,33.34). Temninata prvenstveno e simbol na
Bo`jiot sud (Isaija 13,9-16; Amos 5,18-20; Eremija 13,16) i
verojatno slu`i da ozna~i deka na krstot e osuden svetot za
grevot.
Isusovata napu{tenost doa|a ottamu {to Otecot go pratil vo sferata na grevot i smrtta zaradi nas. Toa bilo vistinsko odvojuvawe, izdeluvawe od Boga. Se ~ini deka Pavle tokmu
na toa se povikuva koga pi{uva deka “Onoj, koj ne znae{e za
grev, Bog go napravi grev zaradi nas, za da staneme nie Bo`ja
pravednost vo nego” (2. Korin}anite 5,21). Hristos stanal
ne{to {to ne bil pred toa. Toa mora da zna~i deka na nekoj
nesfatliv na~in Toj go zazel mestoto na onie koi inaku bi
podnele smrt. Zna~i, Pravednikot (Isus), koj ne znael za
grev, e napraven grev zaradi nas.
No Hristovite zborovi “zo{to me napu{ti” ne bi trebalo da gi tolkuvame taka kako Bog da go kaznuva svojot Sin
od odmzada, dodeka Sinot nastojuva da go ubedi Otecot deka
196
treba da n# saka. Tie ne bile eden protiv drug, tuku zaedno,
zaradi na{eto spasenie. [to i da se slu~ilo na krstot vo
vrska so Hristovoto napu{tawe od Boga, obajcata toa dobrovolno go prifatile so ista sveta qubov bez koja vo nikoj
slu~aj ne bi bilo mo`no na{eto pomiruvawe so Boga. Bog go
sakal svojot Sin pri negovoto poni`uvawe. Toj najmnogu go
sakal koga kaznata poradi prestapot na negoviot zakon padnala vrz nego.
Sepak, Isus ja iskusil onaa luta `alost i stravotijata
na ona ve~no odvojuvawe na gre{nicite od Boga koga }e sfatat
deka za sekoga{ se zagubeni, koga nepokajani i natovareni so
svoite grevovi, o~ajni zaminuvaat vo ve~na propast. Bi bilo
ispravno da se zaklu~i deka osnovna pri~ina za Hristovite
patila i stradawa bila taa {to Toj go nasetuval i go iskusil tokmu toa odvojuvawe, taa ve~na razdelba od Otecot stravot i u`asot deka tie “bezbroj toni” grev na site gre{nici na svetot {to gi natovaril na sebe ve~no }e go oddelat
od Otecot, koj ne podnesuva grev.
10. Bo`jata patema/stradawe
Bidej}i vo svojot Sin ja prezel odgovornosta za na{iot
grev, Bog dobrovolno re{il vo sebe da ja iskusi na{ata ve~na
kazna za grevot. Za da mo`eme barem do nekade da sogledame
{to e opfateno so toa iskustvo, morame da znaeme {to se
slu~ilo vnatre vo zaednicata na Bo`estvoto, na Trojstvoto,
koga Hristos umiral na krstot, vnimavaj}i pri toa na faktot deka tuka se pribli`uvame kon oblasta na ~ove~ki {pekulacii, pa pretpazlivosta e krajno bitna.
Imame silno stradawe vnatre vo Bo`estvoto. Hristovata du{a e prinesena na `rtva za grevot. Toga{ nad negovata du{a se nadnela u`asna temnina zatoa {to Otecot ja
povlekol od nego svojata qubov i naklonost, bidej}i Toj
stoel na mestoto na gre{nikot. Taa temnina mora da ja do`ivee sekoj gre{nik. Hristos, kako parvednik, moral da ja podnese osudata i ostricata na Bo`jiot gnev, no ne od odmazda;
srceto na Otecot ja proniknuvala golema taga dodeka negoviot Sin, bez nikakva vina, ja podnesuval kaznata za grevot. I zatoa nikoga{ ve}e vo tekot na ve~nite vremiwa nema
da nastane razdelba na bo`estvenite sili.
197
Bo`estvoto stradalo zaedno so Sinot koga Toj ja podnesuval kaznata za grevot. Nie mnogu malku znaeme za prirodata na toa bo`estveno stradawe. Edinstveno stradawe vo koe
imame iskustvo i koe go razbirame e na{eto sopstveno stradawe. No dobro znaeme deka Bog stradal so svojot Sin onaka
kako {to samo edno bo`estveno su{testvo e vo sostojba da
strada, za svetot da mo`e da bide izmiren so nego. Koga
Otecot ja povlekol svojata qubov i svojata naklonost od
Sinot, nastanala “razdelba na bo`estvenite sili”, razdelba
na ~lenovite na Bo`estvoto, razdelba na Otecot, Sinot i
Svetiot Duh, vo ~ie{to ime se kr{tavaat onie koi go prifa}aat Hrista kako svoj Spasitel.
Vo migovite koga Hristos na krstot ja do`ivuval osamenosta i razdelbata od Boga, vo Bo`estvoto (Trojstvoto) se
slu~uvalo ne{to ekstremno “ma~no”. Toa se narekuva “bo`estvena pathema/stradawe”. Taa “razdelba” ne zna~i ednostavno
“izdeluvawe”. Toa pove}e zna~i “raskinuvawe”, podrazbiraj}i
pri toa volja da se raskine ne{to {to inaku bi trebalo da
ostane soedineto. Mislata {to e izrazena ovde e dlaboka i
te{ko e da se sfati vo celost. Koga Hristos visel na krstot,
Bo`estvoto do`ivuvalo “razdelba”, “raskinuvawe na zaednicata”! Takva bila cenata platena za na{iot otkup, bez koja
ne bi postoelo sredstvo za o~istuvawe na na{ite grevovi.
Bo`estvoto ja iskusilo ve~nata razdelba na gre{nite sozdanija od Boga koga Sinot bil isklu~en od qubovta i zaednicata na drugite ~lenovi na Bo`estvoto.
Kako voop{to bila mo`na razdelba na Bo`estvoto? Preku voplotuvaweto na Bo`jiot Sin! Soedinuvaweto na ~ove~kata i bo`estvenata priroda na Bo`jiot Sin bila tajna; i
taka, koga ~ove~kata priroda do`iveala razdelba od Boga
kako rezultat na grevot, bo`estvenata isto taka po~uvstvuvala razdelba od Bo`estvoto vo beskrajno visok stepen. Poradi taa odvoenost, ~ove~koto umrelo. No, bidej}i Bo`estvoto
ne mo`elo da umre, toa ostanalo izdeleno, odvoeno od krugot
na Bo`jata qubov i naklonost vo mera {to nie kako ~ove~ki
su{testva ne mo`eme da go razbereme. Vo toj mig Bo`jiot
Sin se “ispraznil” od svoeto “jas” vo te{ko doseglivi razmeri.
Razdelbata na Bo`estvoto - bo`estvena pathema - pretstavuvala kazna za grevovite na ~ove~kiot rod, koja Bog ja
iskusil `rtvuvaj}i se sebesi za da mo`eme nie povtorno da
198
se soedinime so nego. Toa bilo mo`no preku Hrista koj kako
na{ zamenik gi ponel na{ite grevovi i zatoa bil isklu~en
od krugot na bo`estvenata qubov i od bo`estvenata zaednica
namesto nas. Bi ka`ale deka stradaweto {to go iskusilo
Bo`estvoto ja nadminuva sevkupnosta na kaznata za grevot na
~ove~kiot rod, duri i koga toj vo celost bi bil uni{ten.
Poinaku ka`ano, bo`estvenata pathema bila posilna duri i
od ogromnosta na ve~nata smrt na site gre{nici. Spored
toa, sega postoi i ogromno izobilie na bo`estvena blagodat
(Rimjanite 5,21).
Izdeluvaweto i izolacijata na Bo`jiot Sin ne treba da
se protolkuva taka kako bo`estvenoto Trojstvo ve}e da ne e
edno. Tie na tainstven na~in prodol`ile da bidat edno, obedineti okolu zaedni~kata cel, imeno, okolu spasuvaweto na
gre{nicite koi toa ne go zalsu`ile, a po visoka cena za
Bo`estvoto.
Isto taka postoelo edinstvo vo stradaweto - bo`estvena pathema. Bi mo`elo da se ka`e, a pri toa da ne se
zamagli razli~nosta na ulogata na sekoj ~len na Bo`estvoto
vo ramkite na bo`estveniot plan, deka “sam Bog bil raspnat
so Hrista, za{to Hristos bil edno so Otecot”. Ednostavno
ne stradala samo Hristovata li~nost - negovata priroda,
bo`estvena i ~ove~ka - tuku, zaedno so nego i drugite ~lenovi na Bo`estvoto do`ivuvale agonija. Mo`eme sosem sigurno da ka`eme deka na krstot “semo}niot Bog stradal so svojot Sin”. Iako pravdata barala stradawe na ~ovekot, v~udoviduva {to Hristos ponudil stradawe na Boga. Taa Hristova
`rtva, polna so qubov, e podnesena vo ramkite na me|uodnosite vo Trojstvoto. Toa zaedni~ko iskustvo, vnatre vo Bo`estvoto, go so~uvalo edinstvoto na trite Li~nosti - toa bilo
edinstvo na celosno i kompletno bo`estveno samodavawe.
Toa e Bo`ja blagodat.
11. Hristos vo svojot grob
Bo`jiot Sin slegol v grob. Tamu trebalo da ostane odredeno vreme, soobrazno so bo`estveniot plan. Bidej}i dvete
prirodi bile nerazdelni, a sepak jasno izdeleni, ne mo`eme
da ka`eme deka smrtta gi razdelila. Nitu pak mo`eme da
ka`eme deka ~ove~kata priroda ostanala `iva vo bo`estvena199
ta, ili deka bo`estvenata bukvalno umrela zaedno so ~ove~kata. Da si spomneme, ~ove~kata priroda ne gi primila bo`estvenite svojstva, a bo`estvenata ne stanala ~ove~ka. Poradi
toa, morame da zaklu~ime deka tie ostanale soedineti duri
i pri smrtta.
Hristijanite mnogu {pekulirale vo vrska so Hristovoto iskustvo vo grobot. Taa svoja pretpostavka ja povrzuvale
so doktrinata za besmrtnost na du{ata. [to se slu~ilo so
Isusoviot duh/du{a koga umrel? Drevnite teolozi brgu skovale u~ewe za Hristovo sleguvawe vo pekolot. Spored toa u~ewe,
Toj tri dena im propovedal na du{ite zarobeni vo pekolot,
no tie teolozi nikoga{ ne postignale jasen konsenzus okolu
toa {to Toj zapravo pravel tamu. Biblijata ne ja potkrepuva
idejata za besmrtnost na du{ata. Koga ~ovekot }e umre, toj
ili taa ja gubat svesta, i ni{to ne pre`ivuva vo nikakov
oblik. Ova bi zna~elo deka Hristovata ~ove~ka priroda iskusila smrt na ist na~in kako i nie lu|eto - {to zna~i, nitu
eden del od negovata ~ove~ka priroda ne ja nad`iveal negovata fizi~ka smrt. Vo migot koga Hristos voskresnal ne
moral da ja povikuva du{ata ili duhot da mu se pridru`at na
negovoto mrtvo telo. Zatoa na{eto pra{awe glasi: kakvo
bilo iskustvoto na Isusovata bo`estvena priroda dodeka Toj
se nao|al vo grobot? Sosem sigurno e deka Toj slegol v grob
(Matej 12,40; Dela 2,24.25; Efescite 4,9; Otkrovenie 1,18).
Iako Bo`jiot Sin se nao|al v grob, za{to go zazel na{eto
mesto, negovata bo`estvena priroda se odmorala, kako {to
sugerira negoviot pobedni~ki izvik na krstot pred da izdivne: “Se svr{i” (Jovan 19,30). Negovoto otkupitelsko delo
na zemjata e privedeno kon kraj, i sega grobot bil mesto na
po~ivawe, a ne mesto na sudir. Negovata kone~na pobeda nad
silite na zloto i grevot bila osigurana. Po sozdavaweto na
svetot za {est dena, usledil bo`estven odmor. Taka i sega,
po otkupuvaweto ili povtornoto sozdavawe, nastapil bo`estven odmor. ^ove~kata priroda po~ivala vo smrten son, dodeka
bo`estvenata se odmorala, celosno uverena deka pobedata
ve}e e dobiena. Sepak, specifi~nata priroda na toa odmorawe
za nas ostanuva tajna.
Blagodarenie na edinstvoto na dvete prirodi, Bo`jiot
Sin, dodeka se nao|al vo grobot, na edinstven na~in so pogledot go opfatil ponorot na nepostoewe na gre{nite sozda200
nija - sevkupnata temnina i nesvesnosta na nepostoeweto.
Bidej}i smrtta e kazna za grevot, bi mo`ele isto taka da
sugerirame deka Bo`jiot Sin pominal vo grobot tri dena
zatoa {to ja prezel odgovornosta za na{iot grev i za na{ata
krivica. Negoviot odmor zavr{il koga Otecot go povikal
da izleze od grobot so silata na negovoto bo`estvo. Vo toj
mig negovata bo`estvena priroda ponovo $ dala `ivot na
negovata ~ove~ka priroda. Toj odvnatre go razru{il grobot
i {irum ja otvoril vratata na ve~niot `ivot za onie koi so
vera vo nego se podgotveni da go sledat.
12. Bo`jata blagodat poka`ana vo sovr{eniot
Hristov `ivot i na Hristoviot krst
Hristoviot sovr{en `ivot i negovata smrt bile nerazdelni sostavni delovi na Bo`jata blagodat. Sovr{eniot `ivot, vo sebe i po sebe, ne bi mo`el da se izbori so kaznata za
prestapot. Hristoviot sovr{en `ivot ne mo`e da bide odgovor na grevot; toa mo`e da bide samo negovata smrt - za{to
“bez prolevawe na krv nema pro{tavawe” na grevot (Evreite
9,22). Svetoto pismo jasno istaknuva deka za pomiruvanwe/otkup bila potrebna krv. No negoviot sovr{en `ivot na negovata smrt $ dal smisla i, {to e u{te pozna~ajno, spasonosna
delotvornost. Bez negoviot sovr{en `ivot, negovata smrt ne
bi zna~ela ni{to. Kako {to negoviot `ivot, sam po sebe, ne
bi mo`el da go otkupi grevot, taka nitu negovata smrt, bez
negoviot sovr{en, bezgre{en `ivot, ne bi mo`ela da go postigne toa. Koga Hristos bi zgre{il, nitu negoviot `ivot nitu
negovata smrt ne bi mo`ele da spasat nikogo od nas. Zna~i,
Bo`jata blagodat ne bila poka`ana samo na krstot. I negoviot `ivot ja otkril taa blagodat; krstot nea samo ja dovel do
sovr{enstvo.
Pravedniot i pravi~en Bog moral da go kazni sekoj grev,
no vo svojata blagodat Toj site, apsolutno site grevovi gi kaznil vo Isusa Hrista, edinstveno lice koe ne zaslu`ilo kazna
zatoa {to nikoga{ ne zgre{ilo.
Eve {to e blagodat: nie, koi sme zaslu`ile kazna, ne sme
ja dobile, a Isus, koj ne zaslu`il kazna, bil kaznet. Toa e
najgolema manifestacija na blagodatta {to vselenata koga i
da e ja videla ili }e ja vidi. Spasenieto ne e samo milost; toa
baralo ne{to mnogu pove}e, baralo blagodat.
201
Da zaklu~ime: Bo`jata blagodat poka`ana kon padnatiot
~ove~ki rod pri Hristovoto voplotuvawe, vo Hristoviot
sovr{en `ivot i vo negovata smrt na krstot, bila ne{to novo
zatoa {to i grevot i smrtta bile novost za vselenata. Blagodatta e beskrajno golema, no samo zatoa {to i grevot e beskrajno golem. Ne milost, ne so`aluvawe, ne dobrota, ne trpenie,
ne tolerancija... - tuku blagodat. Spored toa, Bo`jata milost,
so`aluvawe, dobrota, trpenie, tolerancija... se samo refleksii, parametri ili komponenti na Bo`jata blagodat!
13. Ne postoi grev za koj Hristos ne umrel i koj ne
mo`e da bide prosten
“No go gledame Isusa, koj be{e za kratko vreme pomal od
angelite, oven~an so slava i ~est zardi pretrpenata smrt, koj
po Bo`jata blagodat ja vkusi smrtta za site” (Evreite 2,9),
odnosno smrt za sekoe ~ove~ko su{testvo, duri i za ona najlo{oto vo ~ove~kiot vid. Od Kaina do Hitlera, od Rimjanite
koi go raspnale Hrista, do onoj koj ja zapalil loma~ata na
koja izgorel Jan Hus, od prviot grev na Adama, do posledniot
grev na posledniot ~ovek, i site drugi pome|u - zakonitata
kazna za najsramnite, sadisti~kite i pohotnite dela, Isus vo
celost ja platil na krstot. Ne e izostaven nitu eden grev, nezavisno od toa kolku bil beden, grd, nesfatliv ili celosno
neprostliv. Spored toa, apsolutno nieden, pa i najgolemiot,
i najgnasniot gre{nik, ne }e mora da se soo~i so Bo`jata kazna za svoite grevovi, ako se pokae za niv i ako gi ostavi. Toa e
blagodat.
Povtoruvame: Isus ja podnel pravednata kazna na pravedniot Bog za site grevovi, pri {to nitu eden prestap - od grevovite na lu|eto koi naredile da se donesat pe~kite vo Au{vic,
do grevovite na site drugi najgolemi diktatori i sadisti - ne
bil propu{ten ili nenaplaten. Nitu eden grev ne mo`el da
bide previden ili izostaven za{to, koga bi bil izostaven samo
eden grev, toa lice koe go napravilo ne bi imalo nikakov izgled za spasenie, a toa ne e mo`no, bidej}i Hristos umrel “za
site”, bez isklu~ok, za da bide platen sekoj grev. ^ovek ne
mo`e da napravi nitu eden grev, a prethodno kaznata za toj
grev da ne e ve}e platena na Golgota. Hristos zadovolil s#
{to koga i da e trebalo da bide zadovoleno i platil s# {to
202
trebalo da se plati. Toa e blagodat, koja ne bila predvidena
samo za poedinci, tuku za cel svet, a do nas do{la preku Isusa
Hrista: “Za{to zakonot be{e daden preku Mojseja, a preku
Isusa Hrista dojdoa blagodatta i vistinata” (Jovan 1,17).
14. Izobilie na blagodat
Bidej}i stanuva zbor za mnogu zna~ajna tema, istite misli od prethodniot podnaslov da gi prika`eme u{te edna{
malku poinaku. Bo`jata blagodat e tolku golema pokrivka,
{to ne postoi nitu eden grev koje ne e opfaten i pokrien so
nea, koj ne e pod nejzinite strei. Taa e tolku golema {to i da
preostane. Koga bi postoel makar i eden najmal grev nadvor
od nejzinite seopfatni dimenzii, neopfaten i nepokrien, toj
bi ostanal za seta ve~noat i pak vo vselenata bi postoel grev,
nere{en problem na grevot za seta ve~nost.
“Kade {to grevot se zgolemi, tamu blagodatta stana u{te
poizobilna” (Rimjanite 5,20). Izobilie na blagodat! Blagodat ima dovolno da gi zadovoli potrebite na site gre{nici,
da gi pokrie site, apsolutno site nivni grevovi, i u{te da
preostane. Pomiruvaweto na svetot so Boga moralo da bide
potpolno, obilno i sovr{eno. Hristovata `rtva bila isklu~itelno golema, dovolna za sekoja du{a {to ja sozdal Bog. Taa
ne mo`e da se ograni~i nitu da se odmeri taka za da ne go
premine brojot na gre{nicite i nivnite grevovi. Preobilnosta na blagodatta ne isklu~uva nitu eden poedinec i ne
poznava nikavi geografski, etni~ki ili polovi granici. Taa
e nameneta za site, bez isklu~ok.
15. Univerzalna i individualna blagodat
So svojata blagodat Bog go opfa}a celoto ~ove{tvo, site
lu|e. No pogre{no e da se tvrdi deka }e bide spasen sekoj ~ovek.
Univerzalnata blagodat samo ovozmo`uva spasenie. Taa e univerzalna po toa {to so Hristovoto stradawe na krstot sekomu mu e dadena mo`nost so vera da bide spasen, “za nieden koj
veruva vo nego da ne zagine, tuku da ima `ivot ve~en” (Jovan
3,16).
Koga hristijanite zboruvaat za blagodatta, tie tipi~no
ja imaat na um “spasonosnata blagodat” so koja gre{nicite
203
vsu{nost dobivaat pravo na ve~en `ivot. Koga Pavle ka`uva
“za site lu|e dojde opravduvawe” (Rimjanite 5,18), toj ne zboruva
za spasonosnata blagodat, nitu pak ka`uva deka }e bide spasen
sekoj ~ovek, tuku deka Hristos umrel za site ~ove~ki su{testva, bilo da ja prifa}aat negovata `rtva ili ne. Taka Bog
obezbedil pro{tavawe za sekogo. Toa im stoi na raspolagawe
na site.
Blagodatta {to im ja dava Bog na onie koi navistina se
spaseni mo`e da se nare~e “individualna blagodat”, za{to taa
im stoi pri raka samo na onie {to }e ja prifatat negovata
ponuda za spasenie, {to }e go prifatat negoviot zakon kako
vode~ki princip vo svojot `ivot.
Ovaa golema vistina za Bo`jata blagodat ne zna~i deka
na krstot e opravdan cel svet, deka sekoj e spasen. So svoeto
stradawe na krstot - so prezemaweto na kaznata {to ja zaslu`il
sekoj od nas - Isus sekoj ~ovek go stavil vo napolno nova
polo`ba pred Boga:
“Po blagodat ste spaseni preku vera.” “Veruvame deka sme
spaseni preku blagodatta na Gospoda Isusa.” “Za{to se javi
Bo`jata blagodat koja nosi spasenie za site lu|e.” “Opravdani
preku negovata blagodat da staneme naslednici spored nade`ta
na ve~niot `ivot.” “Koj n# spasi i n# povika so svoeto prizvanie, ne spored na{ite dela, tuku po sopstvenata cel i blagodat, koja ni be{e dadena vo Hrista Isusa u{te pred ve~ni vremiwa” (Efescite 2,8; Dela 15,11; Tit 2,11; 3,7; 2. Timotej 1,8.9).
Planot za otkup bil sozdaden u{te pred da nastane ~ove~kiot rod, pred sozdavaweto na svetot, pred “ve~ni vremiwa”,
so cel - ne sekoj da bide spasen - tuku sekoj da mo`e da bide
spasen.
Nam ni e predodredena mo`nost vo Isusa da imame vlez
vo negovoto ve~no carstvo, vo carstvoto na blagodatta. Blagodatta ne se zaslu`uva, ne se zarabotuva i ne se steknuva so
zaslugi. Koga bi bilo poinaku, taa bi se steknuvala po pat na
nekoj vid trgovija. Trgovija so Boga? Vaka, blagodatta e negov
dar koj mo`e da se otfrli. Koga dobroto nasila bi mu bilo
nekomu nametnato, protiv negovata slobodna volja, toa ne bi
bila blagodat. Spored toa, blagodatta ne ni e nametnata. Taa
ne e sila na koja nie kako lu|e ne mo`eme da $ se protivstavime. Ne, blagodatta ja po~ituva ~ovekovata sloboda da odlu~uva i ~ovekot go stava pred izbor da ja prifati ili da ja ot204
frli. Vo nikoj slu~aj nie ne smeeme da ostavime vpe~atok deka
blagodatta e nekakva sentimentalna popustlivost od Bo`ja
strana, deka taa e negova premol~ana podgotvenost da gi zatvori o~ite pred na{ite slabosti; ne, taa e sila na qubovta
koja go priznava i go po~ituva ~ove~kiot izbor za, ili protiv Boga i negovata volja, izbor koj nosi svoi neizbe`ni posledici.
16. Prv i vtor Adam
Vo Rimjanite vo 5. glava Pavle ka`uva kako sme padnale
vo grev i kako sme spaseni od nego: “Smrtta, pak, caruva{e od
Adama do Mojseja, duri i nad onie koi ne zgre{ija kako Adam,
koj e pretslika na Onoj (na Hrista) {to treba{e da dojde...
Za{to kako {to so neposlu{nosta na eden ~ovek (na Adama)
mnozina stanaa gre{nici, taka i so poslu{nosta na Eden (na
Hrista), mnozina }e stanat pravedni.” Poradi “prestapot na
eden (na Adama), dojde osuda na site lu|e”. Spored toa, sekoj
}e se soo~i so neizbe`en sud (Rimjanite 5,14-19).
Svetoto pismo cel svet go redi zad dva pretstavnika: zad
“prviot ~ovek/Adam” i zad “posledniot (vtoriot) ~ovek/Adam
(Hristos)” (1. Korin}anite 15,45.47). Na{ata zaedni~ka sudbina avtomatski n# postavuva zad Adama, preku kogo na svetot
do{ol grevot, {to zna~i deka site (osven Eden - Hristos)
zgre{ile. Nie nemame nikakva mo} da vlijaeme vrz toa, tokmu kako {to ne mo`eme da gi birame na{ite roditeli; grevot e isto tolku del na ~ove~kata priroda kolku i di{eweto,
a taa priroda }e is~ezne duri toga{ koga }e is~ezne i di{eweto: “Kako {to grevot vleze vo svetot preku eden ~ovek (Adama), a preku grevot - smrtta - taka smrtta premina na site
lu|e, bidej}i site zgre{ija” (Rimjanite 5,12).
Da, po svojata priroda lu|eto mu pripa|aat na prviot
Adam. Imeno, tie se del na padnatiot ~ove~ki rod ~ij{to
rodona~alnik, ili tatko, e Adam. Tie se rodeni “vo Adama”
(Adamovi potomci) vo taa smisla {to mu pripa|aat na gre{noto ~ove{tvo, ili neumolivo se vrzani za toa ~ove{tvo, i
nivnata sudbina e to~no odredena: “Po Adama site umiraat”
(22. stih).
Noviot zavet gi sporeduva i gi protivstavuva dvata Adama za da poka`e deka sudbinata na lu|eto ne e ve}e odredena
205
so toa {to tie se “vo Adama” (Adamovi potomci), tuku so
toa dali tie se ili ne se “vo Hrista”. ]e gi pogledneme
glavnite elementi na toj kontrast. Prvo, Svetoto pismo i
edniot i drugiot Adam gi narekuva “sin Bo`ji” (Luka 3,38.22).
Adam e Bo`ji sin po sozdavaweto, dodeka vtoriot Adam,
Hristos, e ve~en Bo`ji Sin. Vtoro, prviot Adam bil “od
zemja”, a vtoriot Adam “od neboto”, {to uka`uva na mestoto
na negovoto poteklo (1. Korin}anite 15,45.47). Treto, prviot Adam “stana `iva du{a”. Poinaku ka`ano, toj nemal `ivot
vo sebe. @ivotot go dobil od Boga. No vtoriot Adam “dava
`ivot”. Toj ima `ivot vo sebe i toj `ivot im go dal na
drugi. ^etvrto, prviot Adam se opredelil za neposlu{nost
kon Bo`jiot zakon, za prestap na zakonot, za bunt protiv
Boga. Hristos do{ol i nikoga{ ne go prekinal svojot odnos
so Otecot. Toj bil sovr{eno poslu{en na Boga. Petto, prviot Adam donel grev na svetot, no Hristos, kako vtor Adam,
donel dar koj se sostoi vo izobilostvo na blagodat za site
koi }e go primat. [esto, tokmu preku Adama smrtta vlegla
vo svetot i neumolivo “vo site lu|e” (Rimjanite 5,12-19; 1.
Korin}anite 15,21). Vsu{nost, vladeeweto na grevot e realnost, potvrdena taka {to site umiraat. Ottamu, ona {to nie
go dobivame od Adama e fizi~ka i duhovna smrt, a ne negoviot li~en grev, vo koj ne sme u~estvuvale. Hristos na ~ove~kiot
rod mu donel ve~en `ivot. Sedmo, rezultat na Adamoviot
prestap e kazna, “osuda”, dodelena na gre{noto ~ove{tvo. So
eden ~in na pravednost vtoriot Adam im donel opravduvawe
na gre{nite ~ove~ki su{testva, opravduvawe koe na site lu|e
im nosi `ivot.
Ovie kontrasti otkrivaat deka prviot Adam go sozdal
~ove~koto semejstvo izdeleno od Boga, duhovno mrtvo. Kako
rezultat na negoviot grev, site lu|e gi o~ekuva smrt. Lu|eto
vo svojata sostojba ne mo`ele da ja sovladaat silata na grevot vo svojot `ivot, i spored toa, grevot stanal neizbe`en.
Hristos vo svojata li~nost go izvadil ~ove~koto semejstvo
od bezdnata na grevot i go povrzal so Boga. Na onie {to mu
pripa|aat nemu Toj im dal nov `ivot, i spored toa, grevot
ne e ve}e nivna neizbe`na sudbina. Tie se `ivi vo nego, i
grevot ne vladee ve}e nad niv.
Hristos kako “posleden (vtor) Adam” uspeal tamu kade
{to izneveril prviot Adam, a neverojatnata ponuda na Bo`jata
206
blagodat se gleda vo toa {to Gospod go prifatil Hristoviot
uspeh namesto Adamovoto proma{uvawe. Tokmu taka kako {to
grevot na Adama na site im donel smrt, Hristoviot uspeh na
site im daruva `ivot, bidej}i Toj stanuva nov pretstavnik za
site {to go prifa}aat nego.
Toj poim za noviot pretstavnik ili za vtoriot Adam ja
pravi su{tinata na teologijata na zamena, su{tinata na Bo`jata blagodat. Nie tuka gledame ne samo milost, ne samo so`aluvawe, tuku blagodat. Grevot bil premnogu seriozen problem,
premnogu ma~en, isklu~itelno smrtonosen za da mo`e da se
re{i samo so milost; toj baral ne{to mnogu pove}e: blagodat, davawe ne{to nekomu ne samo {to ne go zarabotil, tuku i
{to ne go zaslu`uva. Rekovme, Bog go prifa}a Hristoviot
uspeh namesto Adamoviot neuspeh. Kako rezultat na toa, na
onie {to ja prifa}aat spomenatata zamena i {to }e re{at da
zastanat zad vtoriot Adam (zad Hrista), im se zasmetuva negoviot uspeh i na toj na~in tie se pomireni so Boga, opravdani
i spaseni.
Sekomu, od Adama pa navamu, mu se nudi Bo`jata ~udesna
blagodat so koja Toj obilno go opsipal svetot koj toa ne go
zaslu`il. Toa bilo ne{to {to bezgre{nite nebesni su{testva
nikoga{ porano ne go videle, za{to istoto porano i ne bilo
potrebno.
17. Bo`jata blagodat e sila koja preobrazuva
Silata na blagodatta e tolku golema {to mo`e da se soo~i
so silata na grevot, da ja pobedi i da dovede vo postoewe novo
sozdanie vo Isusa Hrista. Bo`estvenata energija, neophodna
za obnova na gre{nite sozdanija, e daleku pogolema od energijata so koja Bog go sozdal semirot. Bog sozdaval bez da vlo`i
napori; ednostavno rekol i nastanalo. Me|utoa, bo`estvenata
blagodat sozdala novi sozdanija vo kontekstot na kosmi~kiot
sudir. Pri toa novo sozdavawe blagodatta se poka`ala kako
sila koja e vo sostojba da gi pobedi site sili na zloto i da
sozdade novo ~ove{tvo vo zaednica so Boga. Ona {to Hristos
go storil za nas na krstot, edna{ i za site, e opravduvawe ili
otkup od na{ite grevovi, i toa ne mo`e da se izdeli od ona
{to Toj go pravi vo nas otkako sme opravdani, koga nastapuva
proces koj se vika “posvetuvawe”. Vo procesot na posvetuvawe
207
Hristos so Svetiot Duh n# ~isti od grevot i n# posvetuva, pri
{to nie steknuvame iskustvo na novo ra|awe koe vodi kon
obnova vo Hrista. Nie stanuvame novi sozdanija, sli~ni na
Hrista.
Spored toa, blagodatta ne e samo nekoja teorija {to treba da se razbere. Taa e sila koja preobrazuva, sila koja treba
da se do`ivee. Vo `ivotot na vistinskiot vernik blagodatta
go menuva tokot na mislite i ~uvstvata. Lu|eto koi nekoga{
mrazele, sega nau~ile da sakaat, umovite koi u`ivale vo slasti, po~nuvaat da ja sakaat ~istotata. A tie hristijani znaat
deka vo samite niv nemalo sila koja bi predizvikala takva
promena vo nivnite misli i ~uvstva. Silata do{la odnadvor.
Zatoa apostol Pavle rekol deka evangelieto “e Bo`ja sila za
spasenie na sekoj koj veruva” (Rimjanite 1,16).
Ovaa sila doa|a od Svetiot Duh, i istata e vsadena vo umot
i srceto na sekoj vistinski vernik. Toa e “posvetuvawe”, “preobra}awe” ili “novo ra|awe”. Pavle za toa zboruva kako za
voskresenie od mrtvite (Rimjanite 6,1-6).
Kako {to e ka`ano, lu|eto vo Adamovoto semejstvo na
svet doa|aat po pat na prirodno ra|awe. Za da staneme del na
semejstvoto na vtoriot Adam, nie isto taka morame da se
rodime, no vo drugo semejstvo. Na onie koi poveruvale vo
Isusovo ime, Toj “im dade pravo da stanat Bo`ji deca... Tie
ne se rodija nitu od krv, ni od telesna pohota, nitu od volja
na ma`, tuku od Boga” (Jovan 1,12.13).
Na{iot premin od padnatoto ~ove~ko semejstvo vo semejstvoto izmireno so Boga Svetoto pismo go opi{uva kako
novo ra|awe, kako nekoj “nanovo da se rodil”. Vernici se
onie koi “se rodeni od Boga” (1. Jovanoto 3,9; 4,7). Tie ne
gre{at. Isus toa mu go pojasnuva na farisejot Nikodim:
“Vistina, vistina, ti velam, ako nekoj ne se rodi ozgora, toj
ne mo`e da go vidi Bo`jeto carstvo... Ako nekoj ne se rodi
od voda i od Duhot, toj ne mo`e da vleze vo Bo`jeto carstvo.
Rodenoto od telo (od Adama), telo e (telesno, gre{no), a
rodenoto od Duhot, duh e (duhovno e, ne gre{i). Ne ~udi se
{to ti rekov: treba da se rodite ozgora”, so silata na Svetiot Duh koj dejstvuva vo `ivotot na lu|eto i gi menuva (Jovan
3,3-7).
Site {to se rodeni ozgora, so Duhot, stanale novi sozdanija vo Hrista: “Onoj {to e vo Hrista e novo sozdanie;
208
staroto pomina, eve s# stana novo” (2. Korin}anite 5,17). Da
se bide “vo Hrista” vsu{nost e isto {to i “Hristos vo nas”
(Rimjanite 8,11; Kolo{anite 1,27; Galatite 4,19; Efescite
3,17). Postoi soodvetstvo me|u dvata izraza poradi {to ne e
mo`no da se priznae eden, a pri toa da ne se potvrdi i
vtoriot. Jovan ja koristi metaforata na lozata za da gi izrazi
obete idei vo kontekst na plodnosta na hristijanskiot `ivot:
“Ostanete vo mene i jas vo vas. Kako {to lozata ne mo`e da
rodi plod sama od sebe ako ne ostane na ~okotot, taka ni vie,
ako ne ostanete vo mene” (Jovan 15,4).
Vo Galatite 2,20 Pavle objavuva deka se raspnal so Hrista i deka ottamu toj ne `ivee ve}e “tuku Hristos `ivee vo
mene” (vo nego). Faktot {to Hristos e vo vernikot uka`uva
deka Hristos vladee so negoviot/nejziniot `ivot.
Toa prestojuvawe na Hrista vo nas se slu~uva preku
Svetiot Duh. Vo Svetoto pismo ~itame: “Bo`jiot Duh `ivee
vo vas” (Rimjanite 8,9.11), Toj “`ivee vo vas”, i Bog ni dava
`ivot preku Duhot koj “`ivee vo vas”. Hristos preku Svetiot Duh ni dava sila da `iveeme vistinski `ivot kako novi
sozdanija. Spored toa, mo`eme da zaklu~ime deka “`ivot vo
Duhot” e `ivot “vo Hrista” zatoa {to Duhot e prisustvo na
voskresnatiot Hristos. Ova e osnova na `ivotvornoto edinstvo {to postoi me|u vernikot i Hrista.
Site koi se vo Hrista mu pripa|aat na novoto ~ove~ko
semejstvo sozdadeno so Hristovoto otkupitelsko delo. Tie se
rodeni ozgora, so Duhot, i stanale novi sozdanija vo Hrista.
Za niv zavr{ilo vladeeweto na smrtta i grevot - {to e
prirodna sostojba na onie koi se vo Adama. Tie koi se vo
Hrista prona{le centar na svojot `ivot.
Literatura:
* Za ovoj naslov se koristeni misli i citati od slednite avtori:
- Angel M. Rodrigez, “Most nad Ponorom”, Preporod - Beogrod, 2009.
- Dvajt Nelson (Dwight Nelson), “Od Boga ostavqeni Bog”, Studio “Graf”,
1994. u Sakramentu, USA
- Kliford Gold{tajn, “Carstvo blagodati”, Preporod - Beograd, 2007
- Drugi materijali, za ~ii avtori nema{e podatoci
209
[email protected] ZAKON, DESETTE ZAPOVEDI,
NE SE UKINATI
Bog i negoviot narod na Sinajskata gora sklu~ile dogovor ili stapile vo sojuz za zaemna me|usebna pripadnost, nare~en star zavet, sinajski dogovor ili sinajski sojuz. Ne e ispravno namesto zborovite dogovor i sojuz da se koristi zborot “zavet” koj, po gre{ka na preveduva~ite vlegol vo mnogu
prevodi na Biblijata i vnel mno{tvo nejasnotii i zabuni kaj
lu|eto {to ja ~itaat Biblijata. Na ovaa materija nie $ posvetuvame poseben naslov vo knigava: “Bo`jiot zakon i dvata
zaveta”, no i ovde potrebite baraat nakuso da se osvrneme na
toa.
Vo dogovorot me|u Boga i izraelskiot narod se regulirani i precizirani obostranite obvrski, prava i dol`nosti
na dvete strani.
Temel na stariot sojuz (zavet) e Bo`jiot zakon, Desette
Bo`ji zapovedi: “Vi go objavi svojot sojuz i vi nalo`i da gi
dr`ite Desette zapovedi, {to gi napi{a na dve kameni plo~i”, nare~eni “plo~i na svedo{tvoto”, koi se staveni vo poseben kov~eg, nare~en “kov~eg na sojuzot” (“kov~eg na zavetot”),
a Desette zapovedi se vikaat “zborovi na sojuzot”, ili “Deset
zborovi” (5. Mojseeva 4,10-13; 2. Mojseeva 31,18; 4. Mojseeva
10,33).
No toj sojuz, kako {to }e bide objasneto podocna, voop{to ne za`iveal. Izraelcite vedna{ ednostrano go raskinale dodeka Mojsej s# u{te bil kaj Boga na planinata Sinaj,
koga napravile zlatno tele i mu se poklonile. Dogovorot e
raskinat, no, najednostavno ka`ano, nivata (Desette zapovedi) mu ostanuva na sopstvenikot (na Boga), a parite (neposlu{nosta i lo{ite posledici {to proizlegle od toa) na kupuva~ot (na izraelskiot narod)! - Zna~i, raskinat e sojuzot,
a ne se raskinati ili ukinati Desette zapovedi.
210
Spored toa, nema ni traga ni glas vo Biblijata od nekakvo ukinuvawe na Bo`jiot zakon, na Desette Bo`ji zapovedi.
Povtoruvame: Raskinat e dogovorot ili sojuzot me|u Boga i
izraelskiot narod, a ne Desette zapovedi.
Hristos ni ka`uva: “Nemojte da mislite deka jas dojdov
da gi ukinam Zakonot i Prorocite! Ne dojdov da gi ukinam,
tuku da gi ispolnam. Za{to vistina vi velam, dodeka ne is~eznat neboto i zemjata, nitu najmalata bukva, ni crti~ka, ne }e
gi snema od Zakonot, dodeka ne se ispolni s#” (Matej 5,17.18).
Fala na Boga, neboto i zemjata u{te ne is~eznale, no od
Bo`jiot zakon is~eznale celi zapovedi, a i od drugiot del
{to ostanal, spored misleweto i tvrdeweto na hristijanite,
is~eznalo slovoto, a ostanal samo duhot. - Nesfatlivo i tragi~no. Hristos veli deka ne smee da se menuva ni{to vo zakonot s# dodeka postojat neboto i zemjata, a hristijanite
Bo`jiot zakon go izmenile i go pogazile.
Sinaj ne mo`e da se preskokne so stap
Na hristijanite im pre~i i te{ko gi pritiska Sinaj,
za{to Bo`jiot zakon, daden na taa gora, tie go par~osale.
Zatoa, vra{ki uporno se obiduvaat so iljadnici najrazli~ni
navodni “dokazi” i od Biblijata i od istorijata da go izbri{at ili, najblago ka`ano, da go penzioniraat Sinaj, tvrdej}i
deka toj ja zavr{il svojata zada~a, i na sekoj mo`en na~in se
trudat da go potisnat nastrana, da go zamolknat, ako e mo`no,
bidej}i osiloto na grevot {to go pravat, gazej}i go tokmu toj
sinajski Bo`ji zakon, silno ja bocka nivnata sovest i gi osuduva za toa bezzakonie, a “grevot e bezzakonie”. ^uvstvoto na
vina e silno oru`je vo racete na neprijatelot. Koga gre{ime,
toa ~uvstvo ja diga svojata odvratna glava, i od po~etok nie
sme prisileni da go osudime grevot, no podocna se soglasuvame
so nego i na kraj go prifa}ame kako ne{to normalno.
Na{ite bra}a, hristijani, koga postapuvaat taka, se obiduvaat Sinaj da go preskoknat so stap. No, da ne zaboravime!
Sinaj e nepreskokliv. Toj e ogromna planina koja ne mo`e
da se preskokne so stap. Zgora na toa, na Sinaj gori Bo`ji
ogan koj se diga “do neboto” i, preskoknuvaj}i go nego, }e padneme srede Bo`jiot jarosten ogan koj }e n# goltne za ve~ni
vremiwa!
211
Sinaj ne zaminal vo penzija, nitu pak se povlekol vo
nekakva pasiva. Toj e aktiven i, zaedno so Golgota, e dominanten i }e bide aktiven i dominanten na scenata na planot
na spasenieto do kraj. Toj e prisuten i na Golgota! Vsu{nost,
toj na Golgota se potvrdil koga go okrvavil svojot me~, ubivaj}i gi na nea grevot i prokletstvoto.
Krstot na Golgota e najgolem dokaz deka Bo`jiot
zakon ne mo`e da se menuva
Krstot na Golgota e dokaz deka zakonot e nepromenliv.
Ako mo`e{e toj da se menuva, ili da se ukine, toga{ Hristos }e go promene{e ili }e go ukine{e i ne }e mora{e da
doa|a na ovaa zemja za da visi i da umre na krst tokmu poradi
prestapot na toj zakon. Mnogu nelogi~no i pogre{no e tvrdeweto na hristijanite deka Hristos na krstot go ispolnil
zakonot za nas i nas n# oslobodil od obvrskata da go dr`ime.
Ako e to~no toa tvrdewe deka Hristos go ispolnil zakonot
na krstot za nas, toga{ e logi~no da zaklu~ime deka Hristos
zaminal i }e zamine na neboto bez nas. No, da ne zaboravime,
krstot mu objavuva i mu pora~uva na celoto ~ove{tvo deka
prestapot na zakonot e bezzakonie ili grev, i deka plata za
grevot e smrt.
Hristos visel na krstot na Golgota poradi toa {to nie
sme go gazele Bo`jiot zakon i soodvetno na toa sme bile
gre{nici. Toj umrel na krstot za na{ite prestapi na zakonot,
no n# predupreduva: “Odi i ne gre{i ve}e”, odi i ne go gazi
pak zakonot, za{to, ako pak go gazi{, ti pak }e stane{ prestapnik, gre{nik, i kako gre{nik }e bide{ osuden na smrt
tokmu od zakonot koj go gazi{.
Ako ne{to bi se izmenilo vo zakonot, toa bi zna~elo
deka Bog ne e sovr{en i deka i Toj se menuva. Onie {to u~at
deka Bo`jiot zakon e ukinat, Bo`jata mudrost ja sporeduvaat
so ~ove~koto nesovr{enstvo i so toa go urivaat Bo`jiot
avtoritet.
Bo`jiot zakon ne e nitu ukinat nitu promenet
Vo Biblijata ima mnogu tekstovi koi zboruvaat za Bo`jiot zakon:
212
“Zakonot e svet i zapovedta e sveta, pravedna i dobra”
(Rimjanite 7,12).
Zakonot gi nosi obele`jata na Zakonodavecot. “Zakonot
Gospodov e sovr{en, ja krepi du{ata...” (Psalm 19,7). Na sovr{eniot nikoga{ ne mu se potrebni promeni.
Bo`jiot zakon, kako {to e ve}e ka`ano, e merilo na
pravdata na kone~niot Bo`ji sud:
“Bidej}i, koj go zapazuva celiot zakon, a se sopne samo
vo edno, stanuva vinoven za s#. Za{to Onoj koj rekol: ‘Ne
vr{i prequba!’ rekol i: ‘Ne ubivaj!’ Ako ne vr{i{ prequba, a ubiva{, stanuva{ prestapnik na zakonot. Taka zboruvajte i taka postapuvajte kako lu|e koi }e bidat sudeni spored
zakonot na slobodata” (Jakov 2,10-12).
“Ako saka{ da vleze{ vo `ivotot, dr`i gi zapovedite”,
mu veli Isus na eden mlad ~ovek. Koi zapovedi, pra{al mladiot ~ovek? Isus mu odgovara: “[to e napi{ano vo zakonot?
[to ~ita{?” “Ne ubivaj, ne vr{i prequba, ne kradi, ne
svedo~i la`no, po~ituvaj gi tatka si i majka si i qubi go svojot bli`en kako sebesi!” (Luka 10,25; Matej 19,17.18). O~igledno e deka, koga Isus upatuva na dr`ewe na “moite
zapovedi”, Toj misli na Desette Bo`ji zapovedi.
Vo Bo`jata re~ imame i mo{ne te{ki zborovi: “Onoj koj
veli: ‘Go znam’, a ne gi dr`i negovite zapovedi, la`livec e
i vistinata ne e vo nego” (1. Jovanovo 2,4). Vistina li e ova
{to go slu{ame od apostol Jovan? Zar e mo`no milioni hristijani da se la`lici? U{te kako! Bo`jata re~, bez nikakvo
pritesnuvawe ili zaobikoluvawe i bez nikakva kurtoazija,
bez pardon, site, apsolutno site, koi tvrdat deka go poznavaat
Hrista, i se narekuvaat hristijani, a ne gi dr`at Bo`jite
zapovedi, gi narekuva la`livci.
Po~ituvani, popusto izmisluvame stotici izgovori i
dokazi za da doka`eme deka Bo`jiot zakon e ukinat, deka
Desette Bo`ji zapovedi ne va`at ve}e. Biblijata ni ka`uva
deka sme la`livci ako pravime taka.
Evreite imaat golem grev {to go otfrlile Hrista kako
spasitel, a hristijanite imaat ist grev {to go otfrlaat
Bo`jiot zakon.
Apostol Jovan odi ~ekor ponatamu i ni ka`uva koi se
sveti pred Boga: “Vo toa e trpenieto na svetite, koi gi dr`at
Bo`jite zapovedi i verata vo Isusa” (Otkrovenie 14,12). Da
213
zapomneme, sveti i pravedni se onie “koi gi dr`at Bo`jite
zapovedi i verata vo Isusa”.
U{te nekolku o~igledni bibliski dokazi: “Go ukinuvame
li zakonot preku verata? Nikako! Naprotiv, so toa (so verata) go utvrduvame zakonot.” “Obre`uvaweto e ni{to, i neobre`uvaweto e ni{to, a ona {to e va`no e izvr{uvaweto na
Bo`jite zapovedi” (Rimjanite 3,31; 1. Korin}anite 7,19).
I najnakraj Hristovite zborovi {to }e im gi ka`e vo
onoj den, koga povtorno }e dojde, na site koi po koja bilo osnova go gazele Bo`jiot zakon: “Nikoga{ ne sum ve poznaval.
Odete si od mene, vie, koi vr{ite bezzakonie (koi go gazite
zakonot)” (Matej 7,23).
Premnogu silni se ovie bibliski dokazi pred koi is~eznuvaat tvrdewata na site verski u~iteli deka Hristos so
svojata smrt na krstot go ukinal zakonot i deka sega lu|eto
se oslobodeni od negovite obvrski. Pred silata na ovie bibliski dokazi treba da se povle~at hristijanite koi zakonot
go prika`uvaat kako te`ok jarem, kako ropstvo, a pogre{no
ja istaknuvaat neograni~enata sloboda {to mo`at da ja u`ivaat pod evangelieto.
Zabluda na hristijanite: namesto deset, nie
sega imame samo dve zapovedi
Hristijanite ~esto velat: Nie vo Noviot zavet imame,
namesto deset, samo dve zapovedi. Hristos ka`uva: “Qubi go
svojot Gospod Bog so seto svoe srce, so seta svoja du{a i so
siot svoj razum! Toa e prva i najgolema zapoved. A vtorata e
sli~na: ‘Qubi go svojot bli`en kako sebesi!’ Na tie dve
zapovedi se potpiraat celiot Zakon i Prorocite” (Matej
22,37-40) - i toa e dovolno za nas, velat tie.
No, ako ja sledime taa logika, toga{ nie mo`eme da pomineme u{te polesno, za{to apostol Pavle ni dava ne dve,
tuku samo edna zapoved: “Za{to celiot zakon e ispolnet so
edna edinstvena zapoved: ‘Qubi go svojot bli`en kako samiot sebe’” (Galatite 5,14). [to da pravime sega? ]e gi prifatime dvete Hristovi zapovedi, ili pak, kako {to rekovme,
za da ni bide u{te polesno, }e ja prifatime samo onaa edna
edinstvena zapoved na apostol Pavle i bez problem }e se
provle~eme niz iglenite u{i na nebesniot sud?
214
Dragi moi, dvete Hristovi zapovedi, i onaa edna na apostol Pavle, ne se dadeni za da gi potisnat ili da gi zamenat
Desette zapovedi. Tie ne se vo sudir so niv. Naprotiv, nie vidovme deka Hristos qubovta kon sebe ja povrzuva tokmu so
Desette zapovedi. Premnogu apstraktno, nejasno i maglivo e
sfa}aweto za qubovta ako nea ja izdelime od zapovedite i ako
ja posmatrame sama za sebe, izolirano od ne{tata.
Kako }e doka`eme deka nie navistina go qubime Boga i
bli`nite? Ako odgovarame sami na ova pra{awe, nie }e filozofirame, kako i {to filozofirame. Zatoa, pak Isus neka
ni odgovori. Koga n# povikuva: “Qubi go svojot Gospod Bog
so seto svoe srce, so seta svoja du{a i so siot svoj razum!”,
Isus n# vra}a na zapovedite: “Ako me qubite, dr`ete gi moite
zapovedi.” “Qubovta kon Boga se sostoi vo ova: da gi izvr{uvame negovite zapovedi, a negovite zapovedi ne se te{ki.” I
koga ni zapoveda: “Qubi go svojot bli`en kako sebesi!”, Toj
pak n# vra}a na svoite zapovedi: “Po ova poznavame deka gi
qubime Bo`jite deca (svoite bli`ni): koga go qubime Boga i
gi izvr{uvame negovite zapovedi” (1. Jovanovo 5,2).
I u{te eden tekst za qubovta koja se poka`uva na delo,
koga go ispolnuvame Bo`jiot, odnosno “carskiot zakon”: “Ako
go ispolnuvate carskiot zakon, spored Pismoto: ‘Qubi go svojot bli`en kako samiot sebesi!’ - dobro pravite” (Jakov 2,8). Zna~i, zakonot bara od nas da go qubime Boga i bli`nite.
Soodvetno na toa, dvete “novi” Isusovi zapovedi proizleguvaat od Bo`jiot, odnosno od “carskiot zakon” - tie se negov sublimat. Vsu{nost, “qubovta e ispolnuvawe na zakonot”
- ni ka`uva apostol Pavle (Rimjanite 13,10).
Hristijanstvoto na hristijanite bez Bo`jiot
zakon e razgradena jurija
Ne{to mnogu ubavo i zna~ajno! Psalmistot ka`uva: “Negovata (Bo`jata) vistina e {tit i ograda (zakrila)” i “site
negovi zapovedi se vistina” (Psalm 91,4; 119,86). Spored toa,
Bo`jite zapovedi, Bo`jiot zakon, kako na{ prijatel, sega e
“na{ {tit i ograda”. Neogradena ku}a ne e bezbedna za `iveewe, za{to mo`eme da padneme i da se povredime ili da zagineme. Vo neogradena niva vleguvaat `ivotni i pravat {teta.
Vo neograden dvor vo Afrika vleguvaat hieni, lavovi i drugi yverovi i pustat.
215
Hristijanstvoto na hristijaninot bez Bo`jiot zakon e
razgradena jurija niz koja satanata salamandija talka i go
upropastuva negoviot `ivot.
Nie sme bezbedni i za{titeni od grevot i od satanata
samo toga{ ako na{iot dvor, ako na{eto hristijanstvo, e
kompletno ogradeno so visokata ograda na desette Bo`ji zapovedi! Toga{ “\avolot, koj obikoluva kako lav {to rika,
baraj}i da n# progolta” (1. Petrovo 5,8), ne mo`e da gi preskokne visokite yidovi na Bo`jiot zakon so koi e ograden
na{iot `ivot. Vo sprotivno, po~ituvani, nie sme negov plen.
Ako gazime i edna od Desette Bo`ji zapovedi, toga{
postoi dupka vo ogradata na na{eto hristijanstvo niz koja
vleguva satanata i vo nas vnesuva grev, so {to go upropastuva
na{iot `ivot.
Sekoe izleguvawe od visokata ograda na Bo`jiot zakon,
sekoe urivawe i otstranuvawe na taa ograda vo celost ili na
koj bilo nejzin del, zna~i povtorno pa|awe vo `iviot pesok
na grevot od koj n# izbavil Hristos.
Da povtorime: nie sme slobodni, bezbedni, spokojni, mirni i sre}ni ako na{iot dvor, na{iot `ivot, na{eto hristijanstvo, e ogradeno so visokite ogradi na Bo`jiot zakon, ako
`iveeme vo ramkite ili vo ogradata na “zakonot na slobodata”. Hristijanstvoto na hristijaninot bez Bo`jiot zakon e
neogradena jurija obrasnata so trwe i pleveli, obrasnata so
grev.
Slovoto i duhot na Bo`jiot zakon
Koga stanuva zbor za slovoto i duhot na Bo`jiot zakon,
hristijanite go izdeluvaat ednoto od drugoto i velat deka slovoto, vre`ano na kameni plo~i, e ukinato, {to }e re~e, Bo`jiot zakon, daden na Sinaj i napi{an na dve kameni plo~i, e
ukinat. Za nas, velat tie, va`en e duhot na zakonot, a ne negovoto slovo. Nie, prodol`uvaat na{ite bra}a protestanti
koi praznuvaat nedela, “mu slu`ime na Boga ne na stariot
na~in, so toa {to }e mu se pokoruvame na slovoto na zakonot,
tuku na nov na~in, taka {to }e mu se pokoruvame na Duhot” se misli na Bo`jiot Duh, ili na Svetiot Duh.
Vo ovie izjavi eliminirano e ne samo slovoto na zakonot, tuku celiot zakon, a duhot na zakonot e zamenet so “Du216
hot”, so Svetiot Duh. Ako go imame Svetiot Duh, tvrdat tie,
toa e dovolno. Ne ni treba ni{to drugo. Toj e zamena za Desette zapovedi. Nezavisno od Bo`jata re~, Toj sekogo od nas
poedine~no }e go u~i {to da pravime i kako da `iveeme. Ne
e potreben Bo`jiot zakon!
^udno! Zar Svetiot Duh, koj e vo nas, }e n# u~i i }e n#
upatuva na drugi zapovedi, razli~ni od Hristovite? Koi se
tie drugi zapovedi? Zar Hristos go prati Svetiot Duh na ovaa
zemja da ni donese druga, razli~na nauka od negovata? Hristos ni ka`uva: “Koj veruva vo mene kako {to e ka`ano vo
Pismoto!”, {to zna~i, Svetiot Duh ne e zamena za Svetoto
pismo (Jovan 7,38).
Po~ituvani, Svetiot Duh nema druga, svoja, razli~na nauka od onaa {to ni ja ostavil na{iot Spasitel vo svojata Re~.
Za nego Isus ka`uva “A koga }e dojde Ute{itelot... Duhot na
vistinata... Toj }e svedo~i za mene... Toj }e ve upati vo seta
vistina, za{to nema da zboruva sam od sebe, tuku }e zboruva
za ona {to go slu{a... Toj }e me proslavi mene, za{to }e zeme
od moeto i }e vi go objavi vam.” “A Ute{itelot, Svetiot Duh,
kogo Otecot }e go prati vo moe ime, }e ve nau~i na s# i }e
ve potseti na s# {to vi rekov”, a Hristos rekol: “Ako me qubite, dr`ete gi moite zapovedi” (Jovan 15,26; 16,13.14; 14,26;
14,15).
Zna~i, Svetiot Duh e tuka da n# upati na Hristovite zapovedi? Ako i ponatamu tvrdime deka Svetiot Duh e praten
od neboto da gi zameni Desette zapovedi, i sekogo od nas da
go u~i nezavisno od Bo`jata re~, toga{ treba da se preispitame sebesi i da vidime dali vo nas navistina se nao|a Svetiot
Duh, ili pak nekoj drug duh!
Ne e sporno deka Bo`jiot zakon ima svoja nadvore{na
strana, svoi gabariti, slovo na zakonot, i svoja vnatre{na
strana, svoja su{tina ili svoj duh. Hristos pravi ista razlika koga veli za svoite zapovedi:
“Ste ~ule kako im e ka`ano na predcite: ‘Ne ubivaj!’ Koj
}e ubie, }e odgovara pred sudot.” - Toa e nadvore{nata strana, odnosno slovoto na {estata zapoved. No Hristos navleguva vo vnatre{nosta, vo nejzinata su{tina, i go objasnuva
nejziniot duh: “A jas vi ka`uvam deka sekoj koj se srdi na
svojot brat bez pri~ina, }e bide vinoven pred sudot” (Matej
5,21.22). Jasno, zar ne!
217
“Ste ~ule kako im e ka`ano na predcite: ‘Ne vr{i prequba!’” - Toa e nadvore{nata strana, slovoto na sedmata zapoved. A sega da ja slu{neme nejzinata vnatre{na strana, nejzinata su{tina, nejziniot duh: “A jas vi ka`uvam deka sekoj {to
}e pogledne `ena so pohota, ve}e izvr{il prequba so nea vo
svoeto srce” (Matej 5,27.28).
Kradec vnimatelno skoval precizen plan i po{ol da
izvr{i provala vo prodavnica so skapocenosti. No, koga
po~nal da gi otklu~uva vratite so kalauzi, slu{nal sirena
na policiska kola i pobegnal. - Nemu spletot na okolnostite ne mu dozvolil da go pogazi slovoto na osmata zapoved, no
go pogazil nejziniot duh, i pred Boga }e odgovara za kra`ba.
Osnoven problem kaj hristijanite e {to tie se obiduvaat da gi separiraat ovie dve ne{ta, da go izdelat slovoto
od duhot na zakonot, nadvore{nata od vnatre{nata strana na
zapovedite, a toa ne e mo`no. Od poso~enite primeri vidovme deka prequbnikot pravi grev koga vr{i fizi~ka prequba
so tu|a `ena, kr{ej}i go slovoto na sedmata zapoved, no toj
pravi ist grev koga so pohota gleda tu|a `ena, so {to go kr{i
duhot na istata zapoved.
Istoto va`i i za kradecot i za sekoj drug prestapnik na
koja i da e druga od Desette zapovedi. Bo`jiot sud }e im sudi
na prestapnicite i spored slovoto i spored duhot, spored
lo{ite pobudi so koi gi prestapuvale zapovedite.
Rekovme deka hristijanite vr{at separacija na slovoto
od duhot na zakonot i, otkako }e gi “izdelat” tie dve ne{ta,
slovoto go otfrlaat, a duhot, navodno, go prifa}aat i se pridr`uvaat kon nego. - ^ista besmislica!
Zakonot vo nivnite race kako da e {kolka od koja{to
ja izdeluvaat nadvore{nata ~erupka od integralniot organizam kako ne{to neva`no ili pomalku va`no i go frlaat,
a vnatre{niot, mesestiot del, go posmatraat kako posebna,
nezavisna edinka. Za niv `iva odrana ovca i ponatamu e ovca!
Po~ituvani, i Bo`jiot zakon e integralen, nedeliv organizam. Ne mo`ete da go derete ili od nego da ja izdelite
negovata nadvore{na strana, slovoto ili ~erupkata i da ka`ete deka toa e neva`no ili pomalku va`no i istoto da go otfrlite, a za vnatre{niot del da ka`ete deka toa e negov duh,
negova su{tina, srcevina ili esencija, i samo toa da go prifatite.
218
Da povtorime: Hristijanstvoto na dene{nite hristijani
bez integralniot Bo`ji zakon e neogradena i razgradena jurija
niz koja salamandija talkaat razni `ivotni.
Ulogata na Bo`jiot zakon vo na{eto spasenie
Bog ni go dal svojot zakon ne kako sredstvo za spasenie,
ami so nego da ni ja otkrie na{ata gre{na sostojba, da ni
poka`e deka sme gre{ni i gre{nici.
“Navistina, zakonot slu`i samo za to~no spoznanie na
grevot.” “Kade {to nema zakon, nema nitu prestap (grev).”
“Grev ne se pripi{uva koga nema zakon” (Rimj. 3,20; 4,15; 5,13).
Bo`jiot zakon ni ka`uva {to e toa grev. “Sekoj {to pravi grev, pravi i bezzakonie, a grevot e bezzakonie” (1. Jovanovo 3,4). - Kr{eweto na Bo`jiot zakon e grev, bezzakonie.
U{te ne{to. Bo`jiot zakon ne samo {to go obelodenuva grevot i go iznesuva na pokaz, tuku i go osuduva. Apostol
Pavle sfatil deka e gre{en i gre{nik koga Svetiot Duh go
soo~il so vistinskata cel na zakonot.
“[to }e ka`eme? Dali zakonot e grev? Vo nikoj slu~aj!
Naprotiv, ako ne be{e zakonot, jas nema{e da znam deka sum
gre{en. Ako zakonot ne ka`e{e: ‘Ne posakuvaj tu|o’, jas ne
}e znaev deka e grev da se posakuva tu|oto. Taka grevot, preku
taa zapoved, kaj mene predizvika najrazli~ni gre{ni `elbi.
Zna~i, bez zakonot grevot ne e delotvoren (mrtov e). A jas
porano `iveev bez zakonot, no koga dojde zapovedta, grevot
o`ive, a jas umrev, i se poka`a deka zapovedta, {to be{e dadena za `ivot, me vodela vo smrt. Imeno, grevot, otkako dobi
mo`nost vo zapovedta, me izmami i me ubi preku nea. Zakonot
e svet i zapovedta e sveta, pravedna i dobra. Dali toa zna~i
deka mojata smrt ja predizvika ona {to e dobro (zakonot)?
Nikako! Tuku grevot, za da se poka`e kako grev, se poslu`i
so dobroto (odnosno so zakonot) i me ubi. Pa taka grevot,
preku zapovedta (koja e pravedna i dobra), stana prekumerno
gre{en...
Vistina, se slo`uvam so mojot vnatre{en ~ovek deka
nao|am naslada vo Bo`jiot zakon, no gledam drug zakon vo
moite organi, koj vojuva protiv zakonot na mojot um i me zarobuva pod zakonot na grevot {to e vo moite organi. Beden
~ovek sum jas! Koj }e me spasi od ova smrtno telo?” (Rimjanite
7,7-13.22-24).
219
Bo`jiot zakon na apostol Pavle mu otkril, mu poka`al,
mu obelodenil, deka e golem gre{nik - deka se nao|a vo o~ajna gre{na sostojba. “Taka grevot, preku zapovedta (preku zakonot), stana prekumerno gre{en.” I toj vo svojot o~aj se fa}a za glava i se pra{uva: “Koj }e me spasi od ova smrtno
(gre{no) telo?”
Kade da bara spas? Vo zakonot? Vo nikoj slu~aj. Zakonot
e ogledalo koe samo mu poka`a deka e valkan, ne~ist, gre{en,
no ogledaloto ne mo`e da go is~isti. Zakonot e toplomer,
koj mu poka`a na Pavle deka ima temperatura, deka e zabolen
od smrtonosna bolest, od grevot, no toplomerot ne mo`e da
go lekuva od bolesta. Na Pavle mu e potreben lekar da go lekuva, itno mu e potreben efikasen lek, inaku }e $ podlegne
na smrtonosnata bolest i }e zagubi spasenie. Kade e lekot,
koj e lekarot?
Pavle go gazel Bo`jiot zakon, so {to stanal gre{nik,
pa pogazenata zakonska pravda se diga protiv nego i bara da
bide zadovolena, bara smrt za gre{nikot, smrt za nego, za{to
“plata za grevot e smrt”. Toa e stvarnost i zakonitost so vselenski dimenzii koja ne mo`e da se izmeni.
Bo`jiot zakon e me~ so dve ostrici koj stanuva protiv
gre{nikot koj gre{i i go goni da go ubie. Zakonot ne znae
za milost, i kaj nego nema milost, tuku samo kruta, stroga i
svirepa pravda koja mora da bide zadovolena i ispolneta.
Zakonot i milosta se isto taka dva nepomirlivi antipoda
me|u koi ne postoi nikakvo soodvetstvo, nikakov ekvivalent,
nitu pak nekakva komplementarnost. Nivnite nasoki ne se
paraleni, tuku se vkrstuvaat i se se~at, pri {to tie se vo ostar i permanenten sudir. Ostricata na pogazenata zakonska
pravda bara odmazda, bara kazna za grevot; taa mora da bide
okrvavena so krvta na gre{nikot koj ja pogazil.
Pavle kako gre{nik bega pred izvle~eniot me~ na pogazenata zakonska pravda koj go goni da go ubie i bara milost,
no kade da ja najde i koj da mu uka`e milost? Vo svojot o~aj
toj bega na Golgota, pla~e i se kae za svojot grev i tamu bara
spas. Hristos od krstot mu podava raka, go prifa}a negovoto
pokajanie, mu go pro{tava grevot i tovarot na negovoto gre{no minato go prezema na sebe. Negovite grevovi gi iznesuva
na krst i, namesto Pavle, Toj umira za niv. Kako {to ve}e
be{e ka`ano, na Golgota, namesto Pavle, Hristos e gre{en,
220
gre{nik i “grev”; namesto Pavle, tamu Toj e proklet, prokletnik i “prokletstvo”, i Bo`jite molwi i gromovi {to
molskale i tatnele na Golgota protiv grevot i prokletstvoto, namesto Pavle, go ga|ale i go ubile Hrista kako gre{nik
i prokletnik.
Veli~estveno i neiska`livo! Bog na{ol re{enie: grevot
e kaznet, so {to pravdata e zadovolena, i gre{nikot e osloboden od smrtnata kazna {to ja zaslu`il kako gre{nik. Najdena e zamena! Barawata na pogazeniot zakon za smrt na gre{nikot se zadovoleni. Sega me~ot se vra}a vo svojata futrola. Toj ja zavr{i svojata zada~a, se odmazdi, go ubi grevot i
gre{nikot vo Hristovata smrt na Golgota i sega miruva. So
toa “se ispolni zakonskata pravda vo nas” (Rimjanite 8,4) i
nie sme prijateli so zakonot. Toj ne n# osuduva pove}e, za{to
kaj nas nema grev i “jas go nosam zakonot dlaboko vo srceto”
(Psalm 40,8) i vo umot, i sega znaeme deka “negovite zapovedi ne se te{ki”, i “nao|ame naslada vo Bo`jiot zakon”.
Porano, dodeka bev gre{nik, zakonot be{e moj progonuva~, agresor i ubiec. Sega, koga Hristos me oslobodi od grevot, jas stanav prijatel so zakonot, za{to toj nema ve}e {to
da osuduva kaj mene. Sega toj, kako moj prijatel, stana moja
ograda koja me za{tituva od porane{niot natrapnik, od grevot, koj se obiduva povtorno da zavladee so mene.
“Hristos e celta i zavr{okot (krajniot dostrel) na zakonot za da se opravda sekoj {to veruva.” “Zakonot ni be{e
vospituva~ da n# vodi kon Hrista za da se opravdame so vera”
(Rimjanite 10,4; Galatite 3,24).
Zakonot ja postignal svojata krajna cel koga go ubil
Hrista na krstot kako gre{nik i prokletnik namesto nas,
odnosno, koga go kaznil grevot so toa {to ja okrvavil ostricata na svojata pogazena zakonska pravda so krvta na Hrista
na Golgota.
No Hristos na krstot gi isplatil samo na{ite smetki
i gi ispolnil svirepite barawa na pogazeniot zakon, a ne go
ukinal zakonot. So svojata smrt Toj u{te pove}e go podignal
negoviot avtoritet kako temel na pravdata vrz koja po~iva
celata vselena. “Go vozveli~i i go proslavi svojot zakon”
(Isaija 42,21).
Koga ni uka`a brilijantna milost od krstot, koga n#
oslobodi od smrtnata kazna {to sme ja zaslu`ile, Hristos
221
so toa ne n# oslobodi od obvrskata da go po~ituvame negoviot zakon, tuku ni pora~uva: “Ete si zdrav”, jas te oslobodiv
od grevot i od smrtta, i “ne gre{i ve}e, za da ne ti bide u{te
polo{o” (Jovan 5,14). Nemoj pak da go gazi{ zakonot, za{to,
ako go gazi{, ti pak }e gre{i{ i pak }e stane{ gre{nik, i
zakonot pak }e te goni i }e te ubie kako gre{nik.
Zna~i, lekarot e Hristos, a lekot za na{ata smrtonosna bolest, za grevot, e Hristovata krv: “Krvta na Hrista, koj
se prinese sebesi na Boga kako `rtva bez nedostatok, }e ja
is~isti na{ata sovest od mrtvite dela (od grevot).” “Na
Hrista, koj n# otkupi od na{ite grevovi so svojata krv, slava i vlast vo ve~ni vekovi.” “Ne ste otkupeni so ni{to raspadlivo - so srebro ili zlato - od svojot sueten `ivot {to
ste go nasledile od svoite predci, tuku so skapocenata krv
na Hrista kako nevino i ~isto jagne” (Evreite 9,14; Otkrovenie 1,5; 1. Petrovo 1,18).
Zatoa, da ne barame spasenie vo zakonot, vo me~ot koj n#
goni da n# ubie, ~ija{to edinstvena zada~a e da n# dovede kaj
Hrista, koj }e ni uka`e milost i }e n# spasi od grevot. “Od
Hrista se odvoivte (se oddale~ivte) vie koi sakate da se
opravdate so zakonot i otpadnavte od blagodatta” (Galatite
5,4). - Bog nikoga{ ne go dal zakonot kako sredstvo za spasenie. Hristos e na{ Spasitel; negovata blagodat e izvor na
na{eto spasenie, a ne zakonot; Hristovata krv e edinstveno
sredstvo i lek za na{ata smrtonosna bolest, za grevot. Grevot e ’r|a koja ni{to ne mo`e da ja is~isti, osven Hristovata krv od Golgota.
Oslobodeni sme od prokletstvoto na zakonot, a
ne od zakonot
Vo Biblijata imame primer - `ena prequbnica koja zgre{ila i padnala pod prokletstvo ili pod osuda na zakonot koj
go prekr{ila i kako gre{nica zaslu`ila smrt. Hristos ja
otkupil od prokletstvoto i ja oslobodil od smrtnata kazna.
Taa sega e oslobodena (Galatite 3,13), no oslobodena od prokletstvoto ili od osudata pod koja padnala koga napravila
prequba, a ne od obvrskata da ja dr`i sedmata zapoved koja
ka`uva “Ne vr{i prequba!” Hristos $ zapoveda: Ti pro{tavam, no “odi i ne gre{i ve}e!” Nemoj pak da pravi{ prequ222
ba, za da ne ti bide u{te polo{o, za{to, ako pak ja gazi{
sedmata zapoved i ako pak pravi{ prequba, ti pak }e padne{
pod prokletstvo, povtorno }e se najde{ pod udar na zakonot,
odnosno pod udar na grevot koj }e te osudi na smrt i }e te
ubie.
Pravdata i milosta se sretnale, se pregrnale i
se baknale na Golgota
Sinaj, kako simbol na pravdata, i Golgota, kako simbol
na milosta (milosta e komponenta na blagodatta), kako dvajca smrtni neprijateli, se izmirile, se pregrnale i se baknale na krstot koga Hristos ka`al “Se svr{i!” Vsu{nost,
Sinaj go ubil Hrista na krst na Golgota, no Hristos na Golgota go obessilil Sinaj koga se soglasil i dozvolil ostricata
na sinajskiot prekr{en zakon da go pogodi nego i da se okrvavi so negovata krv, so {to kompletno gi zadovolil sinajskite barawa, odnosno barawata na negovata pogazena zakonska pravda. I tokmu vo toj mig Sinaj i Golgota, pravdata i
milosta, stapile vo sojuz i vo sprega za da go spasat ~ove{tvoto od grevot, od ve~na propast. Sinaj i Golgota, zakonot
i milosta ne se vkrstuvaat ve}e, tuku odat paralelno.
Zakonot i blagodatta
“Po blagodat ste spaseni, preku vera, i toa ne e od vas
samite - toa e Bo`ji dar! Ne od delata, za da ne se fali nekoj”
(Efescite 2,8.9). Zboruvavme za ulogata na Bo`jiot zakon koj
n# gone{e da n# ubie poradi na{iot grev, a nie pobegnavme
na Golgota i baravme spas od Hrista. Hristos ni uka`uva
milost, koja e parametar na negovata blagodat, i bez nikavi
na{i zaslugi ni gi pro{tava grevovite. Toj na zakonot, koj
n# gone{e da n# ubie kako gre{nici, mu ka`uva: “Stop!” Tie
sega se moi deca, moi sinovi i }erki. Jas gi pla}am nivnite
smetki i gi otkupuvam od ropstvoto na grevot. Umiram za
nivnite grevovi. Ti nema{ pravo da gi goni{ ve}e. Tie ne
se pove}e gre{ni nitu gre{nici. Prosten im e grevot. - Ete,
toa zna~i “po blagodat ste spaseni, preku vera”. “Preku vera”
zatoa {to spasenito {to ni go ovozmo`uva Bo`jata blagodat nie go prifa}ame so vera. Toa zna~i spasenieto “ne e od
223
vas samite - toa e Bo`ji dar”. Ka`avme, spasenieto ne doa|a
od samite nas. Toa ni doa|a odnadvor, od Hrista, kako napolno nezaslu`en podarok koj go prifa}ame so vera.
Me|utoa, mnozinstvoto hristijani veruvaat deka Hristos,
go ukinal zakonot koga n# spasil so blagodatta. Toj, velat
tie, za nas go ispolnil zakonot vo site negovi podrobnosti
i nas n# oslobodil od site obvrski kon nego. Gre{ka, krupna gre{ka na hristijanite koi mislat taka! Toa e nebibliska, sentimentalna milost koja na hristijanite im dava pravo da `iveat raspu{teno, bez nikakvi natamo{ni ograni~uvawa i obvrski - i ponatamu da `iveat vo grev.
Da ne zaboravime! I zakonot i blagodatta imaat svoj izvor vo Boga, a Bog ne e vo sprotivnost samiot so sebe. Vo planot na spasenieto nitu e dominanten zakonot nad blagodatta,
nitu pak e pova`na blagodatta od zakonot. Za nivnata poedine~na uloga ve}e dosta zboruvavme. Ovojpat pak }e povtorime
deka zakonot i blagodatta, kako dva luti neprijateli so napolno razli~ni barawa, gi ras~istile svoite smetki na krstot kade {to Sinaj i Golgota si podale raka eden na drug, se
izmirile, se pregrnale i stapile vo zaedni~ka sprega, vo sojuz i harmonija, za da mu pomognat na gre{nikot da se spasi,
izvr{uvaj}i ja sekoj poedine~no svojata zada~a i uloga {to im
ja namenil Bog, bez nikakva tendencija da se potisnuvaat, a u{te
pomalku me|usebno da se ukinuvaat ili pak da se me{aat vo resorite eden na drug. Sinaj (zakonot) ima zada~a gre{nikot da
go dovede na Golgota, a Golgota da go prifati i da mu uka`e
milost.
Pod zakonot ili pod blagodatta?
^ovek ubiec izdr`al kazna zatvor za ubistvo. Koga go
pu{tile na sloboda, vlastite mu obrnale vnimanie: Sega se
pu{ta{ na sloboda. Vnimavaj, nemoj pak da ubiva{, za{to,
ako pak ubie{ nekogo, ti pak }e dojde{ ovde, zad ovie re{etki,
osuden od zakonot kako ubiec.
Besmisleno e toj da ka`e: Jas ja izdr`av kaznata {to sum
ja zaslu`il. Sega sum sloboden i mo`am da pravam {to sakam!
Zakonot za ubistvo e ukinat i jas sega slobodno mo`am pak
da ubivam!
Tokmu taka postapuvaat hristijanite koi tvrdat deka
Hristos, otkako ja platil kaznata za na{ite grevovi, umi224
raj}i na krst, go ukinal zakonot i nas n# oslobodil od obvrskata da go dr`ime. - ^ista besmislica i golema satanska izmama i stapica!
“A grevot ne }e ima ve}e vlast nad vas, za{to ne ste pod
zakonot, tuku pod blagodatta. I {to sega? Da gre{ime li,
zatoa {to ne sme pod zakonot, tuku pod blagodatta? Nikako!
Ne znaete li deka ako nekomu mu se predadete kako robovi i
mu se pokoruvate, robovi ste mu na onoj komu mu se pokoruvate; ili na grevot - za smrt, ili na poslu{nosta - za pravednost? No mu blagodaram na Boga, za{to vie, iako mu bevte
robovi na grevot, od s# srce go prifativte u~eweto na koe
mu se predadovte, i otkako bevte oslobodeni od grevot, $
stanavte robovi na pravednosta” (Rimjanite 6,14-18).
Zborot “pod” zna~i deka vladee nekoj ili ne{to nad nas,
deka sme pod ne~ij gnet ili pod nekakva diktatura. “Pod zakonot” zna~i pod “damoklov me~”, pod tovarot na kamenite
plo~i so Desette zapovedi koi ni le`at na grb i postojano
ni te`at, n# pritiskaat, n# ma~at i neprekratno sme izlo`eni na otrovnoto osilo na grevot koe ja bode na{ata sovest i
ja true na{ata du{a.
Na ~ovek koj `ivee “pod zakonot”, zakonot mu veli:
“Pravi go ova!” “Ne pravi go toa!” “Zo{to go stori toa?” “Nemoj, toa e zabraneto!” “Ne smee{ tamu!” “Ne smee{ taka!” i
sli~no. No zakonot ne mo`e da ni pomogne da gi zadovolime
negovite barawa, a ~ovekot ne e vo mo`nost da gi ispolnuva
negovite strogi naredbi i da gi po~ituva negovite zabrani i
- potkleknuva, pa|a, go kr{i i svesen e deka so toa navlekuva
na sebe prokletstvo. Toga{ na scenata stapuva ~uvstvoto na
vina kako nemilosrden diktator i go osuduva za storeniot
grev, i toj postojano `ivee pod osuda, vo ropstvo na stravot
od smrtta (Evreite 2,15). Zna~i, najednostavno ka`ano, nie
sme “pod zakonot” koga `iveeme vo grev, koga gre{ime; ~ovekgre{nik `ivee “pod zakonot” i toj e vo o~ajna sostojba: “Beden ~ovek sum jas! Koj }e me spasi od ova smrtno telo?” (Rimjanite 7,24), `alno redi apostol Pavle.
Bo`jiot zakon e te`ok tovar za eden telesen, svetovno
orientiran ~ovek, za ~ovek koj saka da gre{i: “Za{to mudruvaweto na teloto e neprijatelstvo protiv Boga, bidej}i ne
mu se pokoruva na Bo`jiot zakon nitu pak mo`e” (Rim. 8,7),
a za eden veren i predan Hristov sledbenik “zapovedite ne
se te{ki”.
225
Dragi moi, grevot e `iv pesok vo koj tone gre{nikot, i
ako nekoj ne mu podade raka da go izvle~e od nego, toj navistina }e potone i }e is~ezne vo negovata bezdna.
No, na gre{nikot, koj `ivee “pod zakonot”, koj tone vo
`iviot pesok na grevot, Hristos mu podava raka, go vadi od
nego i negovite noze gi postavuva na cvrsta i stabilna po~va,
go rastovaruva od toa te{ko breme {to go nosi i go osloboduva od te{kiot jarem vo koj bil vpregnat do toga{, i gre{nikot ne e ve}e rob na grevot i stravot, tuku e sloboden ~ovek
blagodarenie na Hristovata milost. Nema ve}e grev nitu
gre{no minato, bidej}i seto toa e prosteno, is~isteno i
otstraneto so Hristovata krv. Nema ve}e nikakvo osilo nitu
osilka da go bocka.
Zakonot, koj go osuduva{e grevot vo nego, e simnat od negoviot grb i so pomo{ na Svetiot Duh e premesten vo negovoto srce vo koe se “vselil Hristos” (Efescite 3,17) i toj,
kako preroden hristijanin, kako napolno “novo sozdanie”,
sloboden od site stegi na minatiot gre{en `ivot, ne e ve}e
“pod zakonot”, tuku “so zakonot” i `ivee “pod blagodatta”
Hristova i e prijatel so zakonot. Vo negovoto srce “vladee
mir Bo`ji {to nadminuva sekoj razum”, i “se raduva so neiska`liva i proslavena radost” (Filipjanite 4,7; 1. Petrovo
1,8) {to vo Hrista na{ol takov prekrasen spasitel koj go
izbavil od ambisot vo koj go strupolil grevot, i {to go vodi
~ekor po ~ekor kon svoeto carstvo.
Hristijanite, za `al, i ovde stavaat svoj prst i velat deka
nie denes ne `iveeme “pod zakonot” tuku “pod blagodatta”
zatoa {to Hristos go ukinal zakonot i nas n# oslobodil od
site obvrski kon nego. Spored toa, tvrdat tie, nie denes `iveeme vo apsolutnata i neprikosnovena sloboda na evangelieto koe{to n# oslobodilo od stegite, od ograni~uvawata i
od ropstvoto na Bo`jiot zakon. Go imame Hrista kako spasitel, i Bo`jiot zakon ne e ve}e potreben.
Velime za `al, i navistina `alime, i za `alewe se hristijanite {to go pravat toa zlostorstvo sprema Bo`jiot zakon, nastojuvaj}i so site sili na nekoj na~in da go eliminiraat, obiduvaj}i se pri toa, kako {to rekovme porano, da go
preskoknat Sinaj so stap.
Navistina, Hristos ne{to izbri{al, ukinal i otstranil, no ne zakonot, tuku go izbri{al i go otstranil grevot
od nas i go ukinal ropstvoto na grevot.
226
Koga sme bile “pod zakonot”, problemot so koj sme se soo~uvale ne bil zakonot, tuku samite nie. Gre{kata bila kaj
nas, za{to nie po priroda sme telesni, prodadeni na grevot
kako robovi. Bo`jiot svet zakon i na{ata gre{na priroda
se nsvrzlivi. No koga Hristos go otstranil grevot od nas,
prestanala i pri~inata za neprijatelstvoto me|u nas i zakonot. Kaj nas nema ve}e grev, i zakonot nema ve}e {to da
osuduva. “Milosta i vistinata se sretnale, pravdata i mirot
se baknale” (Psalm 85,10). I, kako novorodeni Bo`ji deca, bez
grev, nie se rakuvame i se pregrnuvame so zakonot kako najdobri prijateli. Zna~i, od smrten neprijatel, zakonot stanal na{
prijatel {to go nosime vo srceto. Porano, dodeka bevme gre{ni, Bo`jite zapovedi za nas bea nepodnoslivo breme {to go
nosevme na grb, a sega, vo na{eto srce, tie “ne se te{ki” - lesni se. Da ~ueme {to ni ka`uva apostol Pavle:
“A sega, otkako umrevme za grevot, koj n# dr`e{e vo ropstvo, se oslobodivme od zakonot (od osudata na zakonot), za
da slu`ime na nov, duhoven na~in, a ne kako porano, vo staroto
slovo” (Rimjanite 7,6).
Izrazite vo 2. Korin}anite 3,6-11 i vo Rimjanite 7,6:
“slovoto ubiva”, “slu`ba na zakonot koj ubiva, vre`ana vo
kamewa so bukvi”, “grevot, koj n# dr`e{e vo ropstvo”, “se
oslobodivme od zakonot” i “staroto slovo” - o~igledno se
odnesuvaat na vremeto koga sme `iveele “pod zakonot”, koga
kamenite plo~i so Desette zapovedi sme gi nosele na grb kako
nepodnosliv tovar, na vremeto koga zakonot n# gonel da n#
ubie zaradi na{iot grev, da n# ubie dodeka sme bile gre{ni
i gre{nici. Toa e onoj period koga apostol Pavle `ivee{e
“pod zakonot” i koga `alno rede{e: “Beden ~ovek sum jas! Koj
}e me spasi od ova smrtno telo.”
A izrazite: “slugi na noviot zavet; ne na slovoto, tuku na
Duhot”, “Duhot o`ivuva”, “otkako umrevme za grevot”, “se oslobodivme od zakonot”, “da slu`ime na nov, duhoven na~in” - se
odnesuvaat na vremeto koga Hristos go otstranil grevot od nas
i koga sme po~nale da u`ivame nov status - da `iveeme “pod
blagodatta”, so zakonot ne na kamenite plo~i, tuku vo srceto.
Mnogu ubav primer za preminot od periodot koga sme
`iveele “pod zakonot”, vo periodot koga sme po~nale da `iveeme “pod blagodatta”, e `ivotot na apostol Pavle:
“Preku zakonot umrev za zakonot, za da `iveam za Boga.
So Hrista se raspnav, i jas ve}e ne `iveam, tuku Hristos `i227
vee vo mene, a `ivotot {to sega go `iveam vo teloto, go `iveam preku vera vo Bo`jiot Sin, koj me milee i se predade
sebesi za mene” (Galatite 2,19.20).
“Umrev za zakonot”, ili mrtov za zakonot, zna~i mrtov
za grevot: “Taka i vie, smetajte se sebesi mrtvi za grevot, no
`ivi za Boga vo Hrista Isusa. Zatoa ne dozvoluvajte grevot
da caruva vo va{eto smrtno telo” (Rimjanite 6,11.12).
“Mrtov za grevot”, a soodvetno na toa i “mrtov za zakonot”, e ~ovek koj `ivee “pod blagodatta”, so Bo`jiot zakon i
so Hrista vo srceto. Vrz nego grevot, koj se obiduva so site
sili povtorno da go stavi vo sinxirite na svoeto ropstvo,
nema ve}e nikakvo vlijanie. Toj ne mo`e povtorno da zavladee
nitu da vladee so nego kako porano, dodeka `iveel “pod zakonot”.
Po~ituvani, Hristos n# oslobodil od ropstvoto na grevot i taa sloboda treba da ja cenime i da se trudime so site
sili da ne ja zagubime. Apostol Pavle n# povikuva: “Stojte
vo slobodata {to vi ja obezbedi Hristos i ne dozvoluvajte
povtorno da ve vpregnat vo jaremot na ropstvoto” (Galatite
5,1), vo jaremot na grevot, i prodol`uva: “I {to sega? Da
gre{ime li, zatoa {to ne sme pod zakonot, tuku pod blagodatta? Nikako!”
Otkako Hristos n# oslobodi od grevot, istiot zakon,
Bo`jiot zakon, koj porano be{e te`ok jarem i nepodnoslivo breme za nas, stana “zakon na slobodata” (Jakov 1,25; 2,12)
- sloboda od grevot, a ne sloboda vo grevot, ne sloboda pak
da gre{ime. “Ete, veli Isus, sega si zdrav”, sega si sloboden,
“odi i ne gre{i ve}e”.
Po~ituvani, toa zna~i da se `ivee “pod blagodatta”, a ne
“pod zakonot”. Pod zakonot `ivee ~ovek {to gre{i, gre{nik,
a pod blagodatta `ivee onoj {to mu dozvolil na Hrista da
go oslobodi od grevot i da go prerodi so Svetiot Duh, onoj
vo ~ie{to srce e Hristos i koj ne gre{i.
228
SPASENIETO E PLOD NA NA[ATA
VERA, A NE NA NA[ITE DELA
Katoli~kata crkva tvrdi deka taa ima tolku golem duhoven “kapital” koj go “zarabotile” desetici iljadi svetci i
ma~enici so svoite odvi{ni dobri dela, {to so nego bi mo`ele
da se otkupat grevovite na cel svet napraveni vo site vremiwa.
No nie vidovme deka ve~niot `ivot e milosen dar od
Boga {to sekomu mu stoi pri raka. Od nas Bog o~ekuva da go
prifatime, i n# moli da go prifatime - so vera. Kako {to
naglasivme ve}e, spasenieto ne mo`eme da go zaslu`ime i da
go zarabotime so nikakvi na{i napori, so nikakov na{ trud,
so nitu edno na{e delo, golemo ili malo, s# edno!
Popusto `ena na goli kolenici obikoluva okolu crkvata, ili na ist na~in pominuva dolg pat niz crkovnoto dvori{te do oltarot vo crkvata za da gi okae svoite grevovi i
da zaslu`i spasenie, za{to spasenieto ne se zaslu`uva nitu
se kupuva - toa se dobiva kako besplaten milosen dar od Boga;
naprazno ~ovek na kolenici se iska~uva po pilatovite skali vo crkvata Sveti Petar vo Rim, so ista cel; golemo bezumie e koga majki svoi novorodeni deca frlaat vo ~elusti na
aligatori ili vo za~adeni, `e{ki vulkanski ponori, so nade` deka na toj na~in }e postignat pomiruvawe so Boga; samoizmama za eden bogat ~ovek e koga gradi manastir ili crkva
i pravi drugi golemi dobri dela za da se zdobie so zaslugi i
so ugled pred narodot i da si obezbedi popovolni pozicii i
podobar i popovolen pristap i tretman pred Boga za spasenie i po~esno mesto vo negovoto carstvo, za{to pred Boga
nema privilegija - site imaat ednakvo pravo na spasenie koe
ne se kupuva nitu se zaslu`uva.
Zaludno iljadnici lu|e se povlekuvaat od svetot i od
voobi~aeniot `ivot na osameni mesta, vo pe{teri, vo sami229
ci i manastiri, kako isposnici, kalu|eri i monasi, kalu|erki i monahiwi, prifa}aat mona{tvo, kalu|erstvo i askeza,
se izlo`uvaat na dolgi iscrpuva~ki posti, molitvi i poklonenija za da se oslobodat od osiloto na ~uvstvoto na vina {to
gi bode i gi voznemiruva i da bidat poblizu do Boga - bidej}i
tie ne{ta ja otfrlaat Bo`jata blagodat koja ne bara takvi
`rtvi i bolni aktivnosti od nas, tuku samo najednostavno
pokajanie i ostavawe na grevot.
Bez potreba drugi se kaznuvaat sami sebe, se kam{ikuvaat, se bodat so ostri predmeti, koleni~at na zrna pesok ili
vo obuvkite stavaat p~enka, odat bosi po `ar, le`at na posteli so ostri {ilci ili polzat preku staklen kr{, se raspnuvaat na krst i na drugi na~ini se izlo`uvaat na najrazli~ni
izma~uvawa i pokori za da dadat li~en pridones pri osloboduvaweto od tovarot na grevot {to ja pritiska nivnata
du{a. Na toj na~in tie se obiduvaat so svoi dela i so svoi
zaslugi da si obezbedat pro{ka za svoite grevovi i spasenie,
{to e napolno pogre{no, izli{no i nesvrzlivo so Hristovata `rtva i so spasenieto {to go dobivame kako napolno
milosen dar od Boga.
Bog ne saka da gi kaznuva lu|eto i da gi izlo`uva na takvi poni`uva~ki aktivnosti za da im gi prosti grevovite i
da gi spasi.
Naveduvame grupa bibliski stihovi od koi se gleda deka
spasenieto e isklu~ivo milosen dar od Boga.
“Bidej}i sme opravdani preku vera, imame mir so Boga, preku
na{iot Gospod Isus Hristos” (Rimjanite 5,1).
“Za{to po blagodat ste spaseni, preku vera, i toa ne e
od vas samite - toa e Bo`ji dar. Ne e od delata, za da ne se
fali nekoj” (Efescite 2,8.9). - Spasenieto e “Bo`ji dar” koj
se dobiva “preku vera”. I navistina, ako spasenieto e dar od
Boga, toa ne treba i ne mo`e nitu da se kupuva nitu da se
zaslu`i, bidej}i istoto e apsoluten dar, dar vo vistinska
smisla na zborot.
“^ovekot ne se opravduva (ne se spasuva) preku delata na
zakonot, tuku samo preku vera vo Hrista Isusa” (Galatite 2,16).
“Spored koj zakon” se dobiva spasenieto, pra{uva apostol Pavle? “Dali spored zakonot na delata? Ne, tuku spored
zakonot na verata. Zatoa, nie veruvame deka ~ovekot e opravdan (spasen) preku verata, bez delata na zakonot” (Rim. 3,27.28).
230
“Onoj koj veruva vo Onoj koj go opravduva bezbo`nikot,
negovata vera mu se zasmetuva vo pravednost” (Rimjanite 5,4).
“N# spasi (Hristos) ne zaradi na{ite pravedni dela {to
sme gi napravile nie, tuku po svojata milost” (Tit 3,5).
Porakata na site ovie stihovi e kristalno jasna. Kolku
i da se trudime da se opravdame pred Boga za na{ite grevovi
i da se oslobodime od niv so na{i zaslugi - da zaslu`ime
pro{tavawe i spasenie sami so na{ite dobri dela, toa ne e
mo`no. Nie vo Bo`jeto carstvo vleguvame so tu|i zaslugi, no
ne so tu|i ~ove~ki, tuku isklu~ivo so Hristovite zaslugi.
Carstvoto Bo`je go zaslu`il Hristos, a ne nie. Toa nam ni
se dava isklu~ivo kako besplaten “milosen dar od Boga” bez
nikakov nadomest.
Kolku i da ima dobri dela, golemi i mali, s# edno, gre{nikot pred Boga e gre{nik osuden na smrt i kako gre{nik
nema pravo da go pre~ekori pragot na negovoto carstvo i da
dobie `ivot ve~en. Toj mo`e da poka`uva pred Boga i da se
fali so mnogu golemi, dobri i slavni dela {to gi napravil
vo `ivotot i koi mo`ebi zaslu`uvaat pofalba i voshit, no
Bog mu veli “Ne!” Tvoite dobri dela nastrana! Ako saka{
da vleze{ vo carstvoto moe, pokaj se i ostavi go grevot. Darot na spasenieto {to ti go nudam jas prifati go so vera,
kako podarok, i ne obiduvaj se da go zaslu`i{ i da go plati{
so tvoite dobri dela. Drug izlez nema. Pokajanieto i ostavaweto na grevot ne mo`e{ da gi zameni{ i da gi nadomesti{
so ni{to, apsolutno so ni{to!
U{te edna{: site dobri dela {to sme gi napravile pred
da se pokaeme i da go ostavime grevot, i pred da go prifatime Hrista kako spasitel, nemaat nikakva zasluga {to bi
ni obezbedila povlastena pozicija pred Boga i ne mo`at da
dadat nikakov pridones za na{eto spasenie.
Bo`jata blagodat vizavi na{ite dobri dela
Gospod za carot David ka`uva: “Go najdov Davida, sinot
Eseev, ~ovek spored moeto srce, koj }e ja ispolni seta moja
volja” (Dela 13,22). No toj Bo`ji ~ovek, David, go izneveril
Boga, napravil mo{ne te`ok grev. Za {to se raboti? ]e spomeneme samo nekolku podrobnosti koi }e pomognat podobro da
se osvetli odvratnosta na Davidoviot grev i dlabinata na
Bo`jata blagodat.
231
Iako imal {est svoi zakoniti `eni i golem broj konkubini so koi izrodil mnogu deca, David, so bezo~nost na ~ovek
koj od ni{to ne se pla{i, zavel tu|a `ena, oma`ena za eden od
negovite predani vojskovoditeli. Taa nesre}na `ena, koja so
nego ostanala bremena, ja strupolil vo golema nevolja. Vitsaveja morala da prifati s# {to carot baral od nea. David go
upatil nejziniot ma` da vojuva na mesto na koe bil siguren
deka }e zagine, a potoa i negovata sopruga ja odvel vo svojot
harem.
Verojatno u{te od vremeto koga Adam i Eva `iveele vo
rajot, kade {to site blagoslovi im bile na raspolagawe, nemalo tolku te`ok prekr{ok na principite na pravdata.
Koga David sfatil {to storil, padnal vo o~aj. Strelite
na stra{niot grev {to go storil go se~ele negovoto srce i
molwite na bezzakonieto vo koe zaglibil ja raskinuvale negovata sovest. Toj gnasen grev ekstremno grdo ja izvalkal negovata du{a, go frlil vo prav negovoto carsko i ~ove~ko dostoinstvo i napolno go obezvredil nego i negovata li~nost,
isfrlaj}i go na |ubri{te negovoto sjajno minato i zatemnuvaj}i ja negovata idnina. Se poni`il i sebesi i svoeto semejstvo, vo koe nastanale dve ubistva i koe se raspadnalo, a so
toa go razni{al i svoeto carstvo. Grevot {to go napravil
bil tolku golem, {to se pretvoril vo monstrum, zakanuvaj}i
se da go goltne. Vo takva bedna i beznade`na sostojba, dlaboko svesen za te`inata na zlostorstvoto, krajno ponizno i so
skr{eno srce i duh, proniknat so golema i dlaboka `alost,
David izleguva pred Boga vo dlaboko pokajanie - pokajanie
dlaboko kolku i negoviot grev:
“Smiluvaj mi se Bo`e, spored tvoeto milosrdie, spored
golemite pomiluvawa izbri{i go moeto bezzakonie! Izmij
me celiot od mojata vina, o~isti me od mojot grev. Za{to go
priznavam svoeto bezzakonie, mojot grev e postojano pred mene.
Pred tvoi o~i zgre{iv i pred tebe napraviv zlo ” (Psalm 51).
David doa|a pred Boga i {to nosi? Ni{to! Toj nema {to
da poka`e, osven svojot sramen izve{taj za la`ewe, za prequba i ubistvo. Nema i ne mo`e da mu ponudi na Boga ni{to vo
zamena za pro{tavawe na grevot; nema ni{to so {to bi se
otkupil pred Boga od svojot grev. [to bi mu dal toj na Boga
Bog da ja simne od nego vinata koja kako olovo mu nate`nala i
mu gi pritiskala du{ata i sovesta?
232
Mo`ebi Boga }e go smilosa so nekoe dobro delo? No so
koe i so kakvo dobro delo? S# {to mo`el da prika`e pred
Boga - bilo negovoto grdo delo - negoviot grev: laga, prequba
i ubistvo. David go pogazil Bo`jiot zakon, pogazil ~etiri
Bo`ji zapovedi: posakal tu|o, la`el, napravil prequba i ubil
~ovek, zna~i, napravil te`ok grev, te{ko bezzakonie, a “grevot e bezzakonie” (gazewe na Bo`jite zapovedi). Spored toa,
toj zaslu`il sigurna smrt, za{to “plata za grevot e smrt” (1.
Jovanovo 3,4: Rimjanite 6,23).
Zna~i, vo pogazeniot Bo`ji zakon David za sebe videl ne
spasenie, tuku osuda i smrt. Zatoa toj sapasenie bara, ne vo
zakonot, tuku po druga osnova, i vsu{nost Bog nego go spasil
ne po zakonot, tuku po taa druga i edinstveno mo`na osnova:
vo ramkite na svojata blagodat so svojata milost, po koja toj
peka: “Smiluvaj mi se, Bo`e!”
“Za{to ona {to ne mo`e{e da go stori zakonot... Go
izvr{i Bog, ispra}aj}i go svojot Sin” (Rimjanite 8,3). “Za{to
zakonot be{e daden preku Mojseja, a preku Isusa Hrista dojdoa blagodatta i vistinata” (Jovan 1,17).
Toj Davidov grev, nesfatliv spored svojata zlo}udnost,
Bo`jata blagodat ja pravi te{ko sfatliva. Ako trebalo da
mu se prosti, toa ne mo`elo da se stori poradi nekakvi zaslugi ili dobri dela, tuku edinstveno preku blagodatta. “Za{to
po blagodat ste spaseni, preku vera, i toa ne e od vas samite,
toa e Bo`ji dar! Ne od delata, za da ne se fali nekoj” (Efescite
2,8.9).
No, da nema zabuna! Vsu{nost David imal i zaslugi i
dela so koi izlegol pred Boga, no toa bile mo{ne grdi zaslugi i mnogu gre{ni dela (laga, prequba, ubistvo), i toj vo svojata pokajni~ka molitva tokmu toa mu go ponudil i mu go dal
na Boga vo zamena za pro{ka na svoite grevovi i za svoeto
spasenie. A Bog tokmu toa go prifatil - gi prifatil negovite grdi zaslugi i negovite gre{ni dela; go prifatil negovoto iskreno i dlaboko pokajanie i mu odgovoril so pro{tavawe i so spasenie.
Slu~ajot na Davida e identi~en so slu~ajot na razbojnikot na krstot. Primerot na razbojnikot na krstot nepobitno
doka`uva deka spasenieto na nikakov na~in ne mo`e da se zaraboti nitu da se dobie so nekakvi na{i zaslugi ili dobri dela,
za{to liceto za koe se zboruva ne `iveelo dovolno dolgo za
233
da mo`e samo da stori ne{to za svoeto spasenie. Racete i
nozete na toj ~ovek bile prikovani na krst na koj nabrgu i
umrel, pa nemal mo`nost da napravi nikakvo dobro delo, duri
i da imal takva namera.
Zboruvame za eden od dvajcata razbojnici raspnati pokraj
Hrista na Golgota, za eden od niv koj svojot grev go priznal vo
posleden ~as, {to bi se reklo - “na pretsmrtna postela”. Toa
doka`uva deka Bo`jata blagodat dostignuva i do pretsmrtniot
odar, do ~ovekovite posledni misli i znaci na svesno postoewe i `iveewe.
“A eden od razbojnicite koj vise{e tamu go hule{e: ‘Zar
ne si ti Hristos? Spasi se sebesi i nas!’ A drugiot odgovori
i go prekori: ‘Zar nema{ strav od Boga, koga i ti si isto taka
osuden. Nie sme pravedno osudeni, za{to go primame zaslu`enoto za toa {to sme go storile. No ovoj ne storil nikakvo
zlo.’ I re~e: ‘Isuse, seti se na mene koga }e dojde{ vo tvoeto
carstvo!’ A Toj mu re~e: ‘Vistina ti ka`uvam denes, }e bide{
so mene vo rajot!’”
Razbojnicite na krst ne bile samo obi~ni gre{nici, kako
mnozinstvoto od nas, tuku kriminalci i aramii, koi verojatno pravele golemi zlodela koga trebalo da bidat raspnati.
Ako imame na um deka zlostornikot nemal dobri dela i
deka postojat podatoci samo za negovite zlodela, toj mo`el
da bide spasen samo na eden edinstven na~in, na na~in koj va`i
za site nas - samo so blagodatta! Nema posilen dokaz od ovoj
deka spasenieto ne mo`e da se postigne nitu da se dobie so dela!
Razbojnikot nemal nikakvi dela. Vsu{nost, toj, kako i
David, imal dela, no gre{ni dela, i s# {to mo`el da stori bilo da gi priznae svoite grevovi, {to e dokaz za vistinsko
pokajanie, i so vera da go prifati vetuvaweto {to mu go dal
Hristos: “]e bide{ so mene vo rajot!” Toa e s# {to go storil;
a da stori ne{to drugo, ne bilo ni vreme nitu pak bilo potrebno.
Taka e i so nas. Na kraj }e bideme spaseni na ist na~in
kako i razbojnikot - so blagodatta kako nezaslu`ena naklonost
i milost.
Dali bi mo`elo da bide poinaku? Zlostornikot da bide
spasen i da vleze vo Bo`jeto carstvo spored Bo`jata blagodat, a site drugi da go izdejstvuvaat, ili da go zarabotat svoeto vleguvawe? Ne mo`e da se poveruva vo toa. Hristovite
234
zborovi {to mu gi upatil na razbojnikot na krstot mo`at da
mu bidat upateni na sekoj drug koj so vera }e mu se predade na
Isusa: “]e bide{ so mene vo rajot!” Ova vetuvawe Isus mu go
dal na ~ovek za kogo znael deka nema da mu go svrti grbot vo
ona malku vreme {to mu preostanalo.
O~igledno, negovoto spasenie bilo nezaslu`eno; s# {to
imal da iznese pred Gospoda bila negovata `ivotna storija
izvalkana so grev, kako i nie {to nemame ni{to drugo da
izneseme pred nego, osven na{iot, pomalku ili pove}e, izvalkan `ivotopis.
Za mnogu lu|e ova izgleda premnogu dobro za da bide vistinito - deka mo`eme da se spasime so ne{to nadvor od nas,
namesto so ne{to {to se nao|a vo samite nas, da se spasime so
pomo{ na Hristovite, a ne so nekakvi na{i zaslugi; so pomo{
na Hristovite, a ne so na{ite dela; so pomo{ na ne{to {to e
kompletno tu|o, a ne na{e - so pomo{ na Bo`jata blagodat!
Vo vrska so na{eto spasenie na{e e samo priznavaweto, pokajanieto i ostavaweto na grevot - s# drugo e Bo`je.
Ve}e e ka`ano deka iskrenoto i dlaboko pokajanie na sekoj
gre{nik e najubava i najprijatna muzika vo Bo`jite u{i koja
Bog najmnogu i so zadovolstvo saka da ja ~uje i da ja slu{a, i
najmnogu u`iva na takvo pokajanie da odgovori so pro{tavawe.
Toa e su{tina na bogatstvoto na Bo`jata blagodat, koja pred
krstot ne im bila otkriena i poznata nitu na angelite nitu
na drugite bezgre{ni sozdanija vo vselenata.
Spasenieto na nikoj na~in ne mo`e da se zaraboti
kako plata
Ako na koj bilo na~in nie bi mo`ele spasenieto da go
zarabotime so na{ite zaslugi i so na{ite dobri dela kako
plata, vo izvesna smisla toa bi zna~elo deka Bog e dol`nen da
n# spasi. Toa zna~i deka Bog ne{to ni dol`i i negova obvrska e da ni go isplati toj svoj dolg {to go ima sprema nas, da ni
dodeli spasenie kako kompenzacija za dolgot {to ni go dol`i,
a toa ne e bibliska, tuku katoli~ka nauka.
Ka`avme deka Katoli~kata crkva tvrdi oti taa ima tolku golem duhoven “kapital” koj go “zarabotile” desetici iljadi svetci i ma~enici so svoite odvi{ni dobri dela, {to
so nego bi mo`ele da se otkupat grevovite na cel svet napraveni vo site vremiwa.
235
Teologijata na Katoli~kata crkva u~i deka gre{nikot
se spasuva od grevot so dobri dela i so milostina. Naveduvame
primer od katoli~kata apokrifna kniga Tobija: “Milostinata osloboduva od smrtta; taa ~isti od sekoj grev” (Tobija
12,9). - Toa e su{tina i temel na katoli~kata teologija za
spasenie so dobri dela i so milostina koja nema mesto vo
isklu~itelno jasnata bibliska teologija koja ka`uva deka
spasenieto e apsoluten dar na Bo`jata blagodat i na ni{to
drugo: “Za{to po blagodatta ste spaseni, preku vera, i toa ne
e od vas samite - toa e Bo`ji dar!” (Efescite 2,8).
Da go stavime spomenatiot tekst “milostinata osloboduva od smrtta” na vagata na Biblijata! David doa|a pred Boga
ne na Boga da mu ponudi svoja milostina, tuku od Boga da bara
Bo`ja milostina za svojot grev {to go napravil: “Smiluvaj
mi se Bo`e, spored tvoeto milosrdie, spored golemite pomiluvawa izbri{i go moeto bezzakonie.” Vsu{nost, David nemal nitu mo`el na Boga da mu prika`e nekakva svoja milostina, za{to bil ekstremno nemilstiv sprema svoite bli`ni.
Pravej}i prequba i ubivaj}i ~ovek, toj bezmilosno uni{til
mnogu pove}e od dvajca svoi bli`ni, i pred Boga, namesto
milostina, prika`al svirepa nemilostina (nemilosrdnost)
koja zaslu`uvala smrt. Zaradi toa, osloboduvawe od smrtta i
spasenie David bara po druga osnova - vo Bo`jata milost i vo
Bo`jata dobrota, odnosno vo Bo`jata blagodat.
Istoto toa va`i i za razbojnikot na krstot, koj bil “zlostornik”. Zna~i, dvajcata bile nemilostivi i ne mo`ele da
o~ekuvaat osloboduvawe od smrtta vrz osnova na nekakva svoja milostina. Isto taka ne mo`ele da o~ekuvaat spasenie nitu
od Bo`jiot zakon, za{to obajcata go gazele zakonot i obajcata bile prestapnici, bezzakonici i gre{nici i kako gre{nici
osudeni na smrt od pogazeniot zakon.
Vtoriot del od spomenatiot tekst deka “milostinata
~isti od sekoj grev”, e celosno nadvor od site bibliski dimenzii. Po ova pra{awe Biblijata e tolku jasna {to toa ne
mo`e pogre{no da se razbere: “Krvta na negoviot Sin, Isus
Hristos, n# o~istuva od sekoj grev” (1. Jovanovo 1,7). Ne na{ata
milostina, tuku “krvta na Isusa Hrista n# ~isti od sekoj grev”
(1. Jovanovo 1,7).
Spor nema {tom }e se sfati deka zaslugite na padnatiot
~ovek vo vid na dobri dela nikoga{ ne mo`at na ~ovekot da
mu obezbedat ve~en `ivot. Bo`jeto carstvo e izgradeno bez
236
nitu edna tula {to sme ja sozdale nie. Spasenieto e besplaten
“Bo`ji dar”, dar na Bo`jata blagodat {to se dobiva samo i
edinstveno “preku vera” - i na nitu eden drug na~in.
Da se pomisli deka postoi ne{to {to bi mo`ele nie da
dodademe kon “Bo`jata blagodat” e isto {to i da se pomisli
deka, ako plukneme vo moreto, toa }e stane pogolemo otkolku
{to e.
Za vrednosta na dobrite dela
No, otkako sme go prifatile spasenieto so vera kako
milosen dar od Boga, otkako sme ras~istile so na{eto gre{no minato i sme stanale Bo`i deca, Bo`ji sinovi i }erki,
situacijata od temel se menuva. Kako rezultat na spasenieto
{to sme go dobile od Boga, Bog sega od nas o~ekuva napolno
nov `ivot bez grev i verna i predana slu`ba ispolneta so
mnogubrojni dobri dela. I nie, od qubov kon Boga {to ni
podaril spasenie od grevot i ve~en `ivot, sega pravime dobri dela. Vsu{nost, na{iot nov `ivot vo Hrista e napolno
proniknat i garniran so dobri dela.
U{te pove}e, otkako sme stanale negovi deca, Bog na{ata
vera i qubov, kako i na{ata blagodarnost kon sebe, a i na{ata verna i predana slu`ba, postojano gi proveruva preku
na{ite dobri dela. I nie, kako hristijani, sme dol`ni da
pravime dobri dela. Na{ata vera sega mora da ima dobri dela,
odnosno, da se doka`e na delo so dobri dela. Toa se dela “na
verata”, dela na noviot `ivot vo Isusa Hrista, za razlika od
“delata na zakonot” vo porane{niot gre{en `ivot so koi tropavme na pogre{na vrata za da vlezeme vo Bo`jeto carstvo.
Ova }e go potvrdime so nova niza stihovi ~ija{to poraka, na prv pogled, e sprotivna na porakata od prethodnata grupa stihovi za na{ite porane{ni dobri dela so koi se obiduvavme da go zaslu`ime ili da go kupime spasenieto - {to ne
be{e mo`no.
“Za{to negovo (Bo`je) delo sme, sozdadeni vo Hrista
Isusa za dobri dela, koi Bog odnapred gi prigotvi za da
`iveeme vo niv” (Efescite 2,10). - Hristos nas n# izbavi od
grevot i n# presozdade, od nas napravi novi lu|e, novi sozdanija, za da pravime dobri dela.
“Onie {to poveruvale vo Boga da se stremat da pravat
dobri dela” (Tit 3,8).
237
“Koj (Hristos) se dade sebesi za nas za da n# izbavi od
sekoe bezzakonie i da si is~isti za sebe sopstven narod revnosen za dobri dela” (Tit 2,14). - Hristos proizveduva vo nas
dobri dela.
“Kakva e polzata, bra}a moi, ako nekoj re~e deka ima
vera, a nema dela? Mo`e li takvata vera da go spasi?... Poka`i mi ja ti svojata vera bez dela, a jas }e ti ja poka`am verata
preku moite dela” (Jakov 2,14.18).
“Taka i verata, ako nema dela, mrtva e sama po sebe... Verata bez dela e nedelotvorna” (Jakov 2,17.20).
Verata na Avrama: “Na{iot tatko Avram ne be{e li
opravdan preku delata koga go prinese svojot sin Isak na
`rtvenikot? Gledate li deka verata sorabotuva{e so negovite dela, i preku delata verata stana sovr{ena... Gledate li
deka ~ovekot se opravduva preku delata, a ne samo preku verata” (Jakov 2,21-24).
Pred da bide potvrden, prifaten i zapi{an na svetite
stranici na Bo`jata re~ kako tatko na verata, Avram bil
staven na te{ka proverka, odnosno, Bog negovata vera ja stavil na kantar za da se vidi kolku te`i - pobaral od nego ne{to {to ne pobaral od nitu eden drug ~ovek na ovaa zemja - od
~ove~ka gledna to~ka nelogi~no i nesfatlivo. Bog pobaral
od Avrama da go `rtvuva svojot sin, svojot edinec, Isak. I,
{to gledame? Pred naletite na nenadejnoto i silno isku{enie {to se urnalo vrz negovata du{a vo koja zafu~il `estok orkan, i raspnuvaj}i se me|u qubovta kon svojot sin Isak
i poslu{nosta kon Boga, Avram ostanal prostum, prifa}aj}i
go Bo`jiot povik da go `rtvuva svojot sin, so {to svojata
vera ja doka`al na delo.
Takvata aktivna vera, koja ima dela, }e bide nagradena
so ve~en `ivot: “]e dojde Sinot ~ove~ki vo slavata na svojot Otec, so svoite angeli, i toga{ sekomu }e mu vozvrati spored negovite dela” (Matej 16,27).
produkt na Bo`jata blagodat, toga{ kakva e ulogata na na{ata
vera vo na{eto spasenie?
Ste padnale vo ambis! Naiduva nekoj koj vi podava ja`e
za da ve izvadi od nego. Onoj gore, {to vi go podava ja`eto,
vi veli: “Fatete se za ja`eto i cvrsto dr`ete se za nego i jas
}e ve izvle~am od ambisot!” Vie ste poslu{ale, i spaseni ste
od sigurna smrt.
Ja`eto ne e va{ spasitel. Va{ spasitel e onoj {to vi go
podal ja`eto i koj ve izvlekol od ambisot vo koj ste padnale.
Edinstvena va{a uloga bila taa {to vie ste go poslu{ale
negoviot povik i {to ste se fatile i cvrsto ste se dr`ele
za ja`eto dodeka toj ne ve izvlekol nadvor. Ja`eto bilo samo
pomo{no sredstvo i vo va{ite race i vo racete na va{iot
spasitel so ~ija{to pomo{ toj ve spasil.
Ili, ste padnale vo reka vo koja ste se davele. Nekoj od
bregot vi podal stap i ve izvlekol na suvo. Va{ spasitel ne
e stapot, tuku onoj koj vi go podal i koj ve izvlekol na bregot.
Edinstvena va{a uloga vo seto toa bila taa {to vie ste se
fatile za stapot i {to cvrsto ste se dr`ele za nego dodeka
va{iot spasitel ne ve izvlekol od vodata vo koja sigurno bi
se udavile. Dodeka ste dlaboko vo ambisot i dodeka se davite
vo matnite vodi na rekata, vam ne mo`at da vi pomognat
nikakvi va{i zaslugi nitu kakvi bilo va{i dobri dela da se
izbavite od smrtta koja vi bila pove}e od sigurna.
Ja`eto i stapot se onaa spasitelna vera so koja{to na{iot Spasitel, Isus Hristos, gi izvlekuva gre{nicite potonati vo ambisot na grevot, koi se davat vo matnite vodi na
bezzakonieto! Izvor na spasenieto i spasitel ne e verata,
tuku Hristos. Verata e edinstveno sredstvo so ~ija{to pomo{
Toj gi spasuva gre{nicite od grevot.
Da zaklu~ime! Spasenie ne so na{i zaslugi i ne so na{i
dela! Spasenie ne so vera i dela - odnosno ne so vera plus
dela! Spasenie samo i edinstveno “po blagodat preku vera vo
Isusa Hrista” (Galatite 2,16).
Verata ne e izvor na spasenie nitu e spasitel
Bo`jata qubov najsilen pottik za gre{nikot da
se vrati vo pregratkite na svojot nebesen Tatko
“Za{to po blagodat ste spaseni, preku vera, i toa ne e od
vas samite - toa e Bo`ji dar! Ne od delata, za da ne se fali
nekoj” (Efescite 2,8.9). - “Sola Gracija” - spasenie samo i edinstveno so Bo`jata blagodat. Ako na{eto spasenie e apsolutno
238
Stanuva zbor za zagubeniot sin koj, otkako go prokockal
svojot del od imotot {to go dobil od svojot tatko, `iveej}i
bludno vo dale~na zemja, i otkako zapadnal vo ekstremno te{239
ka i bedna polo`ba kako selski sviwar, postignuvaj}i go na
toj na~in apsolutnoto dno na poni`uvaweto, toj re{il da se
vrati doma. Pottik za takva ideja i `elba da se vrati mu dala
qubovta na negoviot tatko {to ja ponel so sebe vo svoeto srce
koga go napu{til negoviot dom i zaminal vo dale~na zemja
za da `ivee slobodno i bludno. Taa qubov na negoviot tatko
{to ja nosel vo sebe postojano mu zboruvala da se vrati doma.
I, ne mo`ej}i ve}e da $ preodolee na nejzinata ubavina i
privle~nost, toj navistina se vratil.
No, kako i David i razbojnikot na krstot, i zagubeniot
sin nemal ni{to dobro da mu ponudi na svojot tatko za otkup od svojot grev, osven iskreno pokajanie. So navednata glava i izvalkan, osramoten i o`alosten, siot vo partali i
poni`en, obezvreden i so golem tovar od svoeto gre{no minato, toj se vra}a kaj svojot tatko kako bludnik i kako golem gre{nik. Svesen deka pred nego ne mo`e da izleze so
ni{to dobro, toj ja koristi poslednata mo`nost {to mu stoi
na raspolagawe - pokajanieto!
“A koga dojde na sebesi, re~e: ‘Kolku slugi kaj tatko mi
imaat leb vo izobilstvo, a jas ovde umiram od glad! ]e stanam i }e si pojdam kaj tatko mi, pa }e mu re~am: Tatko, zgre{iv sprema Neboto i pred tebe; ne sum ve}e dostoen da se
narekuvam tvoj sin. Primi me kako eden od tvoite slugi.’ I
stana i trgna kaj tatka si. I u{te koga be{e daleku, negoviot tatko go zdogleda i se so`ali, pa se stra~a (poleta) kon
nego, mu se frli na vratot i go celiva{e. A sinot mu re~e:
‘Tatko, zgre{iv sprema Neboto i pred tebe. Ne sum ve}e dostoen da se narekuvam tvoj sin!’ No tatkoto im re~e na svoite
slugi: ‘Brgu donesete ja najubavata obleka, oble~ete go, i stavete mu prsten na rakata i obuvki na nozete. Doterajte go zgoenoto tele i zakolete go, da jademe i da se veselime, za{to
ovoj moj sin be{e mrtov i o`ive, be{e zaguben i se najde.’ I
po~naa da se veselat” (Luka 15,17-24).
Tatkoto od svojot sin ne bara nikava smetka nitu izve{taj za negovoto gre{no minato za da go osudi zatoa {to mu go
rasturil imotot i da go oddale~i od sebe. Naprotiv, namesto osuda, toj so svojata silna qubov go privlekuva kon sebe
takov kakov {to e: “U{te koga be{e daleku, go zdogleda i se
so`ali, pa se stra~a (poleta) kon nego, mu se frli na vratot
i go celiva{e!” Kakov veli~estven i nepovtorliv pre~ek!
240
Tatkoto mu pro{tava, go prima i go prifa}a svojot bluden
sin kako ni{to lo{o da ne napravil!
Dodeka sinot bil daleku od nego i `iveel bludno, srceto na tatkoto krvavelo i kopneelo sinot pak da mu se vrati
doma. Sekoj den izleguval i gledal vo dale~inata nebare }e
go zdogleda kako se vra}a vo svojot dom. Sinot znael za toa.
I, kako {to ka`avme, taa golema qubov na tatkoto pottiknala `elba i ideja kaj nego da mu se vrati - i se vratil! I trogatelna sredba! Solzi radosni~ki! Zagubeniot sin, koj bil
“mrtov” vo grevot, “o`iveal” i se vratil vo domot na svojot
tatko! Tatkoto vedna{ go oblekuva vo “najubavata obleka”,
mu stava “prsten na rakata i obuvki na nozete”, so {to mu go
vra}a dostoinstvoto {to go zagubil vo grevot, mu dava pravo
da se nare~e negov sin i povtorno da stane ramnopraven ~len
na negovoto semejstvo.
Po~ituvani, tatkoto od ovaa storija e na{iot Bog, a zagubeniot sin e sekoj od nas poedine~no - sekoj gre{nik.
Vo partalite na svojata gre{nost, zagubeniot sin se vra}a
kaj Boga i skoka vo beskrajnoto more na Bo`jata blagodat koja
go kape i go ~isti od sekoja ne~istotija na grevot i koja go
spasuva, blagodat koja proizleguva od Bo`jeto srce prostrano kako okean vo koe ima mesto za site gre{nici na svetot.
Nitu od Davida, nitu od razbojnikot na krstot, a nitu od zagubeniot sin, Bo`jata blagodat ne bara za vozvrat nikakov nadomest, nikakvi zaslugi nitu kakvi bilo dobri dela za da gi
spasi, osven iskreno i dlaboko pokajanie, koe e o~igledno kaj
site niv.
Bog im upatuva povik na site lu|e: “Dojdete kaj mene site”
(Matej 11,28.29), i negovoto oko najmnogu saka i u`iva da gleda kako negovite zagubeni sinovi i }erki od site strani na
svetot se vra}aat kaj nego. Pri toa Toj im izleguva vo presret i so ra{ireni race gi pre~ekuva, gi prifa}a vo svoite
tatkosvki pregratki, im gi pro{tava grevovite i im podaruva ve~en `ivot. Po~ituvani, taka na{iot bibliski Bog postapuva so sekogo od nas, za{to sekoj od nas e negov zaguben
sin i negova zagubena }erka.
241
BIBLIJATA ZA VTORATA
[email protected] ZAPOVED
Za slikite, ikonite, kipovite i drugite idoli
Ovaa materija e regulirana so vtorata Bo`ja zapoved koja
ka`uva: “Ne pravi si idol, nitu kakva i da e slika od ona
{to e gore na neboto, ili dolu na zemjata, ili vo vodite pod
zemjata! Nemoj da im se klawa{ nitu da im slu`i{! Za{to
jas, Gospod, Bog tvoj, sum Bog qubomoren, koj gi kaznuvam grevovite na tatkovcite - grevovite na onie koi me mrazat - kaj
decata do treto i ~etvrto koleno, a poka`uvam milost kon
iljadnici koi me sakaat i gi dr`at moite zapovedi” (2. Mojseeva 20,4-6).
Zapovedta e jasna! Bog e kategori~en koga ka`uva “ne pravi si idol”, ne pravi si “slika od ona {to e gore na neboto”.
“Nemoj da im se klawa{ nitu da im slu`i{”, za{to toa e idolopoklonstvo. Bog ka`uva “nemoj”, “ne”, a hristijanite velat
“da”. ^udno i nesfatlivo!
Za slikite, ikonite i idolite, so koi se nakiteni nivnite crkvi, tie nao|aat ko{evi izgovori so koi so site sili se
obiduvaat nekako da gi opravdaat.
Gospodin Milin gi vulgarizira rabotite vo vrska so
vtorata Bo`ja zapoved koga veli deka i astronomite go slikaat neboto, yvezdite, Sonceto i Mese~inata, pa ne se idolopoklonici. Biolozite gi slikaat bilkite, ribite, pticite,
`ivotnite i ~ovekot, pa ne se idolopoklonici. Spored nego,
fotografite bi bile najte{ki gre{nici, a isto taka i site
slikari, skulptori i kuklari, pa i site nie koi pravime fotografii na na{ite deca i na na{ite semejstva. - Mnogu naivni, pa i banalni primeri, bi rekle: astronomot, biologot...,
koi upotrebuvaat sliki kako ilustracii vo svojata struka,
da se izedna~uvaat so pravoslaven ili katoli~ki vernik koj
242
koleni~i, pali sve}a ili kandilce, se prekrstuva i se poklonuva pred kultna slika, pred ikona ili skulptura!
Drug omilen izgovor: Nie ne im se klawame nitu pak gi
obo`avame slikite, ikonite i skulpturite, tuku svetitelite
koi stojat zad niv, a ikonite i skulpturite n# potsetuvaat i
n# dobli`uvaat do niv i vo na{ite crkvi sozdavaat ~uvstvo
na posebna svetost i crkovna atmosfera.
Ubavo! No istoto toa na gospodin Milin bi mu go ka`al
i eden mnogubo`ec od vremeto na prorok Ilija, ili od vremeto na prorok Daniel. Da gi ~ueme i negovite argumenti! I
nie, mnogubo{cite, koga se klawame pred kipovite na na{ite
bo`estva, vsu{nost ne im se klawame i ne im slu`ime na
kipovite, tuku na bo`estvata koi stojat zad niv - na Val, na
Mitra, na Marduka, na Ozirisa, na Amona... Koga gi gledame
kipovite, tie isto taka i nas n# pribli`uvaat do niv i niv
do nas. Na{ite kipovi u{te pove}e gi razubavuvaat na{ite
veli~estveni hramovi i bogoslu`enija, na koi muzikata stapuva vo sprega so niv, so {to se sozdava prekrasen, prijaten
ambient koj gi pleni na{ite srca.
Taka gi pravda svoite idoli glasnogovornikot na hristijanstvoto koe po~ituva ikoni i kipovi, taka gi pravda svoite
idoli glasnogovornikot na starozavetnoto mnogubo{tvo, so
koe Bog i Bo`jite proroci postojano imale raspravii.
No, i na edniot i na drugiot, Bog im veli: Va{ite argumenti nastrana! Bo`jata zapoved ka`uva “Ne!” [email protected]
spored vera, a ne spored gledawe” (2. Korin}anite 5,7). “Bog
e Duh, i onie koi mu se poklonuvaat, treba da mu se poklonuvaat vo duh i vistina” (Jovan 4,24). “Poveruva bidej}i me vide.
Blaze na onie koi ne videle, a poveruvale” (Jovan 20,29). “Verata doa|a od slu{awe, i toa od slu{awe na Bo`jata re~”, a
ne od gledawe na ikoni i kipovi (Rimjanite 10,17).
Hristijanskite teolozi go napa|ale paganskoto idolopoklonstvo: “Ako na va{ite idoli im se odzeme onaa ~udesna ubavina {to im ja dalo dletoto na golemite umetnici, vo niv nema
da ostane ni{to, osven amorfna materija”, ka`uva Oktavij.
“Hristijanite gi otfrlaat ovie bogovi, za{to tie se samo kamen, drvo ili metal, a ne vistinski Bog”, zaklu~uva Tacijan.
Vakvi citati }e najdeme na bezbroj mesta vo Stariot zavet,
za{to od svoite po~etoci monoteisti~kata svest mu se protivstavuva na sekoe idolopoklonstvo. Dolgo crkovnite otci odbivale
sekoja pomisla na slika ili skulptura koja bi imala svetost.
243
I za intelektualcite vo helenisti~kiot i rimskiot svet
najgolema pre~ka bila da veruvaat vo sliki i kipovi. Za da
se nadmine ovoj problem i idolite da stanat op{to prifatlivi za site, se razvila misti~na svest, pri {to sodr`inata
se tolkuva simboli~no. Osnova na toa razmisluvawe: kipot
i slikata navistina se umetni~ko delo na ~ove~ki race, no
posebno zna~ewe na toj predmet mu dava specijalnata ve{tina
so koja istiot se osvetuva, ve{tina nare~ena teurgija (bukvalno prevedeno: sozdavawe na bogovi). Taka idolot stanuva posrednik me|u ~ovekot i nekoj od bogovite.
“So pomo{ na odredeni simboli, teurgijata uspeva nezavislivata dobrina na bogot da zasveti na slikite i skulpturite na umetnikot”, tvrdi Proklus i neoplatonisti~kite teolozi, ~ija{to misla e zamrsena i nejasna i koja ima za cel
da go opravda postoeweto na idolite na paganizmot, baraj}i
vo seto toa dlaboka i nema smisla.
A eve go i stavot na tradicionalnata Crkva: “Nie gi po~ituvame ikonite kako blagosloveni pretstavi na edinstveniot
`iv Bog, na negovite angeli, na svetitelite (svetcite) i ma~enicite, koi se na{i prijateli i posrednici” (citat od sovremeniot katihizis). Pravoslavnite vernici se molat pred
ikonata kako simbol na li~nosta koja{to e vizuelno pretstavena na nea. So usnite go celivame likot (ikonata) na svetitelot, a so na{ite misli i srca go celivame vistinskiot
svetitel (svetec) kako `iva i vistinska li~nost na neboto.
Soodvetstvoto e o~igledno: ona {to nekoga{ za paganskite sliki i kipovi bila teurgijata, vo tradicionalnata
hristijanska Crka e osvetuvaweto i blagoslovuvaweto na
hristijanskite ikoni i kipovi.
Obrazlo`enieto e isto: kipot i slikata navistina se
umetni~ko delo na ~ove~ki race, no posebno zna~ewe na toj
predmet mu dava specijalnata ve{tina so koja Crkvata istite
gi osvetuva i gi blagoslovuva - ve{tina vo paganstvoto nare~ena teurgija (sozdavawe na bogovi), a vo tradicionalnata
Crkva “osvetuvawe” i “blagoslovuvawe”, so {to idolot stanuva posrednik me|u ~ovekot i svetecot, me|u ~ovekot i nekoj
od bogovite.
Taka objasnuvaweto na neoplatonisti~kite teolozi za slikite i kipovite e prifateno vo hristijanskata Crkva na sredniot vek, no ne bez golemi sudiri koi traele nekolku vekovi.
244
Toa mo`ebi e najsilen pe~at {to go ostavil misticizmot vrz dogmata na tradicionalnata Crkva, so {to hristijanstvoto stanuva edinstvena monoteisti~ka religija koja
po~ituva ikoni i kipovi.
Vo katoli~kiot katihizis otkrivame deka ne postoi vtorata Bo`ja zapoved koja zabranuva idolopoklonstvo. Taa ednostavno e isfrlena. Po ~ija volja? Po volja na Crkvata. So
~ija sila? So silata na Crkvata. Zo{to? Za da se opravda protivzakonitata praksa na Crkvata.
Za da ima pak deset zapovedi vo katihizisot, Katoli~kata crkva desettata zapoved ja podelila na dva dela, so {to ja
popolnila prazninata na vtorata zapoved. So toa e naru{en
redosledot i na drugite zapovedi.
Prvite hristijani vo svoite molitveni domovi nemale
nikakvi sliki. Duri vo tretiot vek se pojavuvaat simboli~ki
sliki vo katakombite. Podocna se pojavuvaat sliki {to pretstavuvaat sveti lica i bibliski nastani.
Vo tekot na 4 vek vo hristijanskata crkva se slu~uvaat
dlaboki promeni. Pod vlijanie na mnogubo{tvoto, a so cel
na mnogubo{cite da im se olesni da go prifatat hristijanstvoto, crkovnite voda~i mnogubo`e~kite hramovi gi pretvoraat vo hristijanski crkvi, a mnogubo`e~kite bogovi vo
hristijanski svetci. Najprvo vo hristijanskite crkvi vo ovoj
period se javuvaat sliki, i toa vo isto~nite crkvi samo sliki, a vo zapadnite, pokraj slikite, i kipovi.
Bulgakov ni go otkriva vistinskoto poteklo na ovoj nehristijanski obi~aj: “Umetni~ka tatkovina na ikonite e
drevniot Egipet (osobeno pogrebnite portreti na helenisti~kata epoha). Vizantija, kako nasledni~ka i podadena raka
na Elada, e tatkovina na hristijanskiot ikonopis.”1
“Narodot vo slikata (ikonata) gledal neposredna Bo`ja
blizina; veruval deka slikite imaat ~udotvorna mo}. Imalo duri sve{tenici koi ja stru`ele bojata od ikonite, ja
me{ale so vinoto za pri~est i taka gi pri~estuvale vernicite; imalo majki koi zemale ikoni za kumovi”2
Za seto ova Dositej Obradovi} }e ka`e: “Koga Grcite i
Latinite go primile od apostolite hristijanskiot zakon,
toga{ nemalo ni ~esen krst, ni ikoni, ni sveti tela, ni sveti mo{ti, ni koski, ni kanoni... Za seto toa bla`enite i sveti apostoli ni{to nitu znaele, nitu razmisluvale, a u{te
245
pomalku zboruvale i pi{uvale... Zo{to sega, koga }e se
pokrene ne{to protiv starite memlivi i ‘r|osani obi~ai,
vedna{ po~nuva ta`anka: ‘Propadnavme! Propadna pravoslavieto!’... Koja nauka e popravoslavna i poblago~estiva od
evangelieto na na{iot Spasitel, koja{to gi razobli~uva i
gi ukoruva licemernite i drugite molitvi i postovi?... Peka
milostiviot i edinstven Zakonodavec na vistinskoto pravoslavie i blago~estie: ‘Zo{to lu|eto zaradi ~ove~kite predanija gi zanemaruvaat i gi ostavaat zapovedite Bo`ji?’ Sega,
koga golem broj lu|e la`nite raboti gi po~ituvaat kako vistiniti, ako se najde nekoj tie raboti da gi izobli~uva kako
la`ni, nego go gledaat popreku i go proglasuvaat za nevernik. Za vakvi raboti site apostoli, pa i Hristos, bile goneti i ubieni.”
Re~isi dve milijardi hristijani `iveat vo ogromna zabluda i vo te{ka izmama i samoizmama so vselenski dimenzii
koga zad ikonite i kipovite, pred koi koleni~at, se molat,
gi celivaat i palat sve}i i kandilca, gi gledaat svoite svetci i svetiteli koi voop{to ne postojat. Zad nivnite sliki
i kipovi e praznina i apsoluten vakkum. Spored toa, tie preku ikonata celivaat praznina, ni{to`nost, vakuum. Bo`jata
re~ e kategori~na: Nema svetci nitu svetiteli, za{to mrtvite
se vo svoite grobovi, i nikade na drugo mesto! Podocna }e
zboruvame mnogu op{irno za ovaa tema.
Proleani se stotici toni nevina ~ove~ka krv
dodeka ikonite ne se vneseni vo Crkvata
Protiv obo`avaweto na slikite, relikviite i drugite
zabludi {to po~nale da se vovlekuvaat vo crkvata, vo 4 i 5
vek stanuvaat oddelni hristijani kako, na primer, Vigilantie od Lion, Jovinijan od Rim, Helvedie, isto taka od Rim,
i drugi. Kon ovoj protest vo 9 vek se pridru`uva biskupot
Klaudie od Torino. Protiv obo`avaweto na ikonite svojot
glas go podignale osobeno pavlikijancite, radikalni hristijani, koi barale vra}awe na evangelskata ednostavnost. Tie
isto taka go otfrlile obo`avaweto na krstot, kultot na deva
Marija (sveta Bogorodica) i na svetcite.
Vo borbata za reforma na crkvata se vme{ale i vizantiskite carevi. Borbata protiv ikonite, nare~ena ikonoklazam, koja traela nad 100 godini, ja po~nal carot Lav III Isau246
riski (717-741). Toj vo 726 godina prvpat otvoreno istapil
protiv kultot na ikonite, a na 17 januari 730 god. izdal edikt
protiv kultot na ikonite.3
Sinot na Lav i naslednik na Konstantin V (741-755), bil
u{te poognen ikonoborec od tatko mu. Ovoj car svikal crkoven sobor vo Hiereja, na maloaziskiot breg. Soborot po~nal
so rabota na 10 fevruari 754 godina. Na soborot u~estvuvale
333 episkopi. Obo`avaweto na slikite, izjavile episkopite,
se protivi na naukata na Svetoto pismo, {to jasno se gleda
od stihovite, {to ve}e gi citiravme: Jovan 4,24; 20,29; 5. Mojseeva 5,8.9; Rimjanite 1,23; 10,17; 2. Korin}anite 5,7 itn.
Protiv odlukite na soborot stanalo mona{tvoto na ~elo
so igumenot Stefan Novi. Carot pribegnal kon represalii:
naredil da se zatvorat manastirite i duri dozvolil da se
pogubi spomenatiot igumen.
Za vreme na naslednikot na Konstantina, Lav IV (775780), e vodena umerena politika, no pod vlijanie na `enata
na Lav, caricata Irina, koja bila ognen privrzanik na kultot na ikonite, po~nuva da se zasiluva ikonofilskata partija.
Za vreme na naslednikot na Lav, maloletniot Konstantin VI,
vo ~ie{to ime vladeela majka mu, caricata Irina, nastapila promena vo stavot kon ikonite. Caricata Irina, vo dogovor so patrijarhot Terasie, svikala VII op{t sobor vo Nikeja. Pod pretsedatelstvo na patrijarhot Terasie, vo prisustvo na okolu 350 episkopi i golem broj kalu|eri, ovde, me|u
24 septemvri i 11 oktomvri vo 787 godina ednopodrugo se
odr`ani sedum sednici. Ukinati se zaklu~ocite na soborot
od 754 godina i vospostaven e kultot na ikonite.4
Na zapad Karlo Veliki i negovata francuska crkva ne
sakale da gi prifatat zaklu~ocite na vtoriot Nikejski sobor od 787 godina. Karlo Veliki svikal sobor vo Frankfurt
vo 794 godina na koj se izjasnil protiv obo`avaweto na ikonite, koe go narekol idolopoklonstvo.
So isto~novizantiskiot car Lav V Ermenecot (813-820)
pak e obnovena ikonoklasti~kata borba. Duhoven voda~ na
ovaa borba bil u~eniot Jovan Gramati~arot. Svikan e sobor
vo Sveta Sofija i toj sobor gi ukinal zaklu~ocite na VII
op{t sobor, a gi potvrdil odlukite na ikonoklasti~kiot
sobor od 754 godina.
Za vreme na vladeeweto na Mihael II (820-829), vo verskiot spor nastapilo izvesno zati{je. Sinot na Mihael, Teo247
fil (829-842), bil protiv obo`avaweto na ikonite, a vo 842
godina, koga carot Teofil umrel, ikonoborskoto dvi`ewe
do`ivealo kraj. Koga umrel Jovan Gramati~arot i za patrijarh e postaven Metodij, vo mart 843 godina, so zalagawe na
caricata Teodora, proglasena e restavracija na ikonite. Pak
so pomo{ na eden sinod e vospostaveno obo`avawe na slikite, i 11 mart 843 godina se slavel kako pobeda na pravoslavieto. Toj praznik Isto~nata crkva s# do denes go so~uvala
kako “nedela na pravoslavieto.”5
Literatura:
1. Sergij Bulgakov, Pravoslavlje, Knji`evna zajednica Novog Sada 1991., p
213
2. S. Srkuq, Povest sredweg veka, str. 36
3. G. Ostrogorski, Istorija Vizantije, str. 171-1723.
4. Isto, str. 182-183
5. G. Ostrogorski, Istorija Vizantije, str. 204-219
[email protected] ZAKON I DVATA ZAVETA
Stariot zavet i Bo`jiot zakon, Desette zapovedi
^esto vo Biblijata gi sre}avame izrazite star i nov zavet.
[to zna~i toa?
Koga }e ka`eme “star zavet”, nie mislime na zbirkata
starozavetni proro~ki kanonski knigi {to se napi{ani pred
Hrista - 39 na broj. Vo niv se napi{ani starozavetnite zakoni koi gi delime na pet grupi: Moralen zakon (Desette
Bo`ji zapovedi), obreden zakon (tuka spa|a zakonot za `rtvite), gra|anski zakoni, zdravstveni zakoni i uredbi i pravila. Site ovie zakoni, osven moralniot Bo`ji zakon, imaat
privremen karakter. Tie ~esto me|usebno se povrzani.
Obredniot ili ceremonijalniot zakon e zbirka na propisi za obredite vo starozavetnata slu`ba. Toj gi odreduva
vidovite na `rtvite i na~inot na nivno prinesuvawe kako i
odgovornosta na sekoj vernik vo taa slu`ba. So nego se odreduvaat i godi{nite praznici i na~inot na nivnoto praznuvawe. Ovoj zakon, kako {to ka`uva Bo`jata re~, Hristos go
ukinal koga umrel na krstot, vo migot koga nevidliva raka
ja iskinala zavesata vo hramot (Marko 15,37.38).
Gra|anski zakoni: Bidej}i izraelskiot narod imal i dr`ava, toj preku Mojseja dobil i gra|anski zakoni: “Koj }e udri
~ovek pa go usmrti, neka se kazni so smrt... Koj }e go udri
svojot tatko ili svojata majka, neka se kazni so smrt... Oko
za oko, zab za zab, raka za raka, noga za noga, izgorenica za
izgorenica, rana za rana, sinilo za sinilo... Koga vol }e
ubode ma` ili `ena pa gi usmrti, volot neka se kamenuva so
kamewa...” itn. (2. Mojseeva 21. glava).
Koga izraelskiot narod ja zagubil svojata nezavisnost,
va`nosta na nivnite gra|anski zakoni prestanala, za{to bile
prisileni da gi po~ituvaat rimskite zakoni. Sekoja zemja ima
248
249
svoi gra|anski zakoni, a za niv ne vodi gri`a crkvata, tuku
dr`avata. Svetoto pismo gi u~i hristijanite da gi po~ituvaat
dr`avnite zakoni s# dodeka tie ne mu se protivat na Bo`jiot
zakon.
Zdravstvenite zakoni vo Biblijata gi zapoznavaat lu|eto
so zdravstvenite i higienskite na~ela. Me|utoa, Bog saka
lu|eto vo site vremiwa da gi po~ituvaat prirodnite, zdravstvenite i higienskite zakoni, za{to od toa zavisi zdravjeto na teloto i duhot. Zatoa Bog dal zakon za ~ista i ne~ista
hrana so cel ~ovekot da bide zdrav. Na primer, toa e zakonska odredba za ~isti i ne~isti `ivotni (3. Mojseeva 11,1-23).
Ovoj zakon ne e ukinat.
Za uredbite i pravilata - podocna, koga }e stane zbor za
sabotata.
Zaedno pette knigi Mojseevi se imenuvaat so zborot
Zakon, evrejski Tora, ili Mojseev zakon i, za razlika od nego,
Desette Bo`ji zapovedi nikoga{ ne se nare~eni Mojseevi
zapovedi ili Mojseev zakon. So poimot Mojseev zakon se imenuvaat i zakonite so privremen karakter.
Treto i najzna~ajno od s# {to ka`avme vo vrska so ova
pra{awe: koga }e ka`eme “star zavet”, nie bukvalno mislime
na zavetot, na dogovorot ili na sojuzot {to go sklu~il Bog
so svojot starozaveten narod Izrael koga go prifatil kako
svoj odbran narod vo prethristijanskiot period na starozavetnite proroci.
Zna~i, dve strani - Bog i negoviot starozaveten narod Izrael - sve~eno si davaat zavet i vetuvawe eden na drug za me|usebna vzaemnost i pripadnost, sklu~uvaat strate{ki dogovor ili
stapuvaat vo sojuz vo koj se udreni temelite na nivnata zaednica, dadeni se pravilata i regulirani se udelot, pravata, obvrskite i odgovornostite na dvete strani pri ispolnuvaweto na
zaedni~kite zada~i i celi; i u{te edna{ - dvete strani vospostavuvaat zaveten odnos, sklu~uvaat dogovor i stapuvaat vo sojuz vo
koj izraelskiot narod }e u`iva Bo`je vodstvo, pomo{ i za{tita,
materijalen i duhoven blagoslov. Spored Bo`jiot plan i zamisla, toj sojuz, toj zavet, nare~en “star zavet”, na izraelskiot narod }e mu ovozmo`i dominantno mesto vo svetot, sozdavaj}i od
nego duhoven centar, vo ~ija{to sredina }e se rodi Hristos, koj
}e stane izvor na spasenie {to }e se {iri i }e go opfati cel
svet, site narodi na svetot.
250
Su{tina na toj sojuz: Bog postojano }e bide prisuten
srede svojot narod na ovoj svet i negovata raka, preku negoviot
narod, }e mu bide podadena na ~ove{tvoto potonato vo bezzakonie za da go izbavi od bezdnata na grevot i da mu podari
spasenie, ve~en `ivot.
Stariot zavet, dogovor ili sojuz, me|u Boga i negoviot
narod, e sklu~en na planinata Sinaj otkako Bog go izgovoril i go napi{al svojot zakon, Desette zapovedi, na dve kameni
plo~i:
“Onoj den, koga stoe{e na Horiv (Sinaj) pred svojot Gospod Bog, Gospod mi re~e: ‘Soberi mi go narodot! Sakam da
gi ~ujat moite zborovi za da se nau~at da se bojat od mene za
seto vreme dodeka }e `iveat na zemjata, pa da gi pou~at za
niv i svoite deca.’ Toga{ vie se pribli`ivte i zastanavte
pod gorata. A gorata gore{e, i plamenot se kreva{e do srede neboto, zamra~eno so temen oblak. Gospod vi zboruva{e
vam od srede ognot; vie go ~uvte glasot na zborovite, no ne
vidovte obraz, a samo glas. Vi go objavi svojot zavet i vi
nalo`i da gi dr`ite Desette zapovedi, {to gi napi{a na dve
kameni plo~i. A mene Gospod mi naredi da ve pou~am na zakonite i uredbite {to }e gi vr{ite vo zemjata vo koja odite
da ja nasledite” (5. Mojseeva 4,10-13).
“Mojsej dojde i mu gi ka`a na narodot site Gospodovi zborovi i odredbi, a siot narod odgovori ednoglasno: ‘]e gi izvr{uvame site zborovi {to gi ka`a Gospod.’ Toga{ Mojsej gi
zapi{a site Gospodovi zborovi... Potoa ja zede knigata na zavetot, pa mu ja pro~ita glasno na narodot, a narodot odgovori:
‘]e vr{ime i }e poslu{ame s# {to re~e Gospod.’ Potoa Mojsej
ja zede krvta (`ivotinska) i go poprska narodot, govorej}i:
‘Ova e krvta na zavetot {to go vospostavuva Gospod sega so vas
vrz osnova na site ovie zborovi’” (2. Mojseeva. 24,3.4.7-9).
Spored dogovorot, Bog bara od svojot narod da gi prifati i da gi dr`i Desette zapovedi: “Vi go objavi svojot zavet
i vi nalo`i da gi dr`ite Desette zapovedi, {to gi napi{a
na dve kameni plo~i.” Narodot pozitivno odgovara na Bo`jeto barawe i vetuva poslu{nost: “]e vr{ime i }e poslu{ame
s# {to re~e Gospod.” Zavetot e vospostaven, dogovorot e
sklu~en i zapi{an vo zavetna kniga zape~atena so `ivotinska krv. Bog stapuva vo sojuz so svojot narod! Predmet na stariot zavet, na dogovorot ili na sojuzot, e Bo`jiot zakon, Desette zapovedi, napi{ani na dve kameni plo~i.
251
No, tragedija! Ne pominale nitu ~etirieset dena, a izraelskiot narod go pogazil zavetot. Bo`jiot narod ne go odr`al vetuvaweto {to mu go dal na Boga deka }e gi dr`i negovite zapovedi. Prekr{ile dve zapovedi od Bo`jiot zakon,
prvata i vtorata Bo`ja zapoved. Napravile tele od zlato i
mu se poklonile.
“A narodot, gledaj}i deka Mojsej ne sleguva dolgo od gorata, se sobra okolu Arona i mu re~e: ‘Stani i napravi ni
bog, pa neka odi toj pred nas! Ne znaeme {to se slu~i so toj
~ovek Mojsej, koj n# izvede od egipetskata zemja.’”
“Pobrzaj dolu! - mu re~e Gospod na Mojseja. Tvojot narod {to go izvede od egipetskata zemja trgna naopaku. Brgu
skr{naa od patot {to im go odrediv. Si napravija tele od
izlien metal, pa padnaa ni~kum pred nego i mu prinesoa `rtvi,
velej}i: ‘Ova e tvojot bog, Izraele, koj te izvede od egipetskata zemja’” (2. Mojseeva 32,1.2.7.8).
@alna konstatacija: Gospod s# u{te e na visovite na Sinajskata gora kade {to razgovara so Mojseja i mu dava i drugi zakoni, pravila i propisi za izraelskiot narod, {to isto
taka mora da gi po~ituva i dr`i; Sinaj s# u{te ~uri i poka`uva zastra{uva~ki znaci na Bo`je prisustvo; Bo`jiot narod, Izrael, dolu vo dolinata, koj treperel pred Bo`jeto
veli~estvo, slu{aj}i so svoi u{i i gledaj}i so svoi o~i kako
Bog gi izgovara i gi pi{uva Desette zapovedi na dve kameni
plo~i, i koj pred kratko vreme mu veti poslu{nost i verna
i predana slu`ba na Boga, sega go gazi zavetot. Tragi~no! Stariot zavet, dogovor ili sojuz, e raskinat ednostrano. “Tie
(Izraelcite) go raskinaa”, “ne mu ostanaa verni na mojot
zavet, pa jas gi zanemariv - veli Gospod ” (Eremija 31,31.32;
Evreite 8,9).
Izlez: Gospod }e sklu~i so svojot narod “nov zavet”,
za{to stariot zavet “tie go raskinaa”.
Dogovorot ne e realiziran, raskinat e - nivata mu ostana
na sopstvenikot, a parite na kupuva~ot!
Izraelcite gi zagubile site predimstva {to im gi ovozmo`uval stariot zavet.
Bog prigotvuva pat za nov zavet i bara nov partner so
koj }e sklu~i nov dogovor, so koj }e stapi vo nov sojuz.
252
Noviot zavet i Bo`jiot zakon, Desette zapovedi
“Eve, doa|aat denovi - govori Gospod - koga }e sklu~am
nov zavet so domot na Izrael i so domot na Juda. Ne zavet
kakov {to sklu~iv so nivnite tatkovci ... zavet {to tie go
raskinaa”, “ne mu ostanaa verni na mojot zavet, pa jas gi zanemariv - veli Gospod ” (Eremija 31,31.32; Evreite 8,9).
“Koga veli ‘nov’, so toa prviot go proglasi za zastaren.
A ona {to staree i zastaruva, ne e daleku od is~eznuvawe”
(Evreite 8,13).
Noviot zavet ili sojuz go sklu~uva Hristos so nas.
“No sega Toj (Isus) dobi mnogu povozvi{ena slu`ba,
bidej}i e posrednik na podobar zavet {to e zasnovan na podobri vetuvawa. Ako prviot zavet nema{e nedostatok, ne }e se
bara{e mesto za vtor” (Evreite 8,6). “Isus stana zalog (garancija) na podobar zavet” (Evreite 7,22).
“Podobar zavet, zasnovan na podobri vetuvawa!”
Vo {to e podobar “noviot” od “stariot” zavet i kakvi se
tie “podobri vetuvawa” vrz koi toj po~iva?
Najnapred da ka`eme deka predmet i na noviot i na stariot zavet e Bo`jiot zakon, istiot onoj zakon {to go izgovoril Bog na Sinaj i {to go napi{al so svoj prst na dve kameni plo~i - Desette Bo`ji zapovedi.
Ako na dvata zaveta glaven predmet ili sto`er e Bo`jiot
zakon, toga{ vo {to se sostoi razlikata? Dozvolete da gi
protivstavime dvata zaveta!
Stariot zavet: “Vi go objavi svojot zavet i vi nalo`i
da go izvr{uvate - Desette zapovedi, {to gi napi{a na dve
kameni plo~i” (5. Mojseeva 4,10-13). - Da zapomneme: su{tina
na stariot zavet e Bo`jiot zakon, Desette zapovedi, nare~eni
“zborovi na zavetot” ili “zborovi na sojuzot”, napi{ani na
dve kameni plo~i, nare~eni “plo~i na zavetot” ili “plo~i
na sojuzot”, smesteni vo poseben kov~eg, nare~en “kov~eg na
zavetot” ili “kov~eg na sojuzot” (Otkrovenie 11,19; Evreite
9,4; 2. Mojseeva 34,28).
Noviot zavet: “Ova e zavet {to }e go sklu~am so Izraeloviot dom po onie denovi - govori Gospod. Mojot zakon }e
go stavam vo nivnata du{a i }e go napi{am na nivnoto srce.
I }e bidam nivni Bog, a tie moj narod” (Erem. 31,33; Evr. 8,10).
253
“]e vi dadam novo srce i }e vdahnam nov duh vo vas. ]e
go izvadam kamenoto srce od va{eto telo i }e vi dadam srce
od meso. ]e go vlo`am mojot Duh vo vas vnatre za da odite po
moite zakoni i da gi pazite i vr{ite moite naredbi” (Ezekil
36,26.27).
Karakteristi~no za noviot zavet: Mnogu “podobri” i
poubavi vetuvawa vrz koi po~iva: Li~no Bog svojot zakon }e
go stavi vo na{ata du{a i }e go napi{e, ne na kameni plo~i,
kako {to be{e slu~aj so stariot zavet, tuku na plo~ite na
na{eto srce i vo na{iot um. Toga{ Toj }e bide na{ Bog, a
nie negov narod, negovi deca. ]e go izvadi od nas na{eto
kameno, gre{no srce, i }e ni dade novo, prerodeno srce, i
nie stanuvame “novo sozdanie; staroto pomina i eve, s# novo
stana” (2. Korin}anite 5,17). Sam Bog vo nas }e go vdahne
Svetiot Duh koj }e ni pomaga da go dr`ime Bo`jiot zakon i
}e bide na{a sila vo borbata so grevot.
Bez Svetiot Duh nie ne mo`eme da go dr`ime Bo`jiot
zakon. Za nas toj e te`ok koga e napi{an na kameni plo~i i
nie }e padneme pod nivniot tovar ako gi nosime na grb. Toa
e odlika na stariot zavet. Toga{ Bo`jiot narod rekol: “]e
vr{ime i }e poslu{ame s# {to re~e Gospod.” Bile samouvereni i, ne poznavaj}i se sebesi, se potprele vrz sebe, istapile
vo svoja sila i - se prepnale i padnale. Plo~ite so Desette
zapovedi za niv bile jarem i nadvore{en tovar {to tie ne
mo`ele da go nosat. Toj im nate`nal i tie potkleknale.
Me|utoa, noviot zavet e postaven na poinakov temel,
odnosite me|u Boga i negoviot narod, me|u nas i Boga, se postaveni i regulirani na drug na~in. Bog svojot zakon go prefrla od kamenite plo~i vo na{ata vnatre{nost. So Svetiot Duh Toj Desette zapovedi gi pi{uva na na{eto srce i gi
stava vo na{iot um i tie za nas ne se ve}e jarem nitu nadvore{en tovar, tuku vnatre{en mir, radost i zadovolstvo.
U{te edna{:
Stariot zavet: Bo`jiot zakon, Desette zapovedi se vre`ani na kameni plo~i. Zavetot e napi{an vo zavetna kniga
zape~atena so `ivotinska krv. Negov posrednik e ~ovek,
Mojsej. Te{ko e da se dr`at zapovedite koga se nadvor od nas,
koga se napi{ani na kameni plo~i, a ne vo na{eto srce.
Noviot zavet: Bo`jiot zakon, Desette zapovedi se napi{ani vo srceto, vo mislite, vo umot. Negov posrednik e Hris254
tos. Zape~aten e so Hristovata krv. Hristos vospostavuva
zaveten odnos, dogovor sklu~uva i vo sojuz stapuva poedine~no
so sekoj vernik koga }e go prifati Hrista kako svoj Spasitel
i koga }e re{i da se krsti so biblisko kr{tavawe. Toga{
Hristos ja prezema odgovornosta za nego da go otkupi od grevot, da mu gi prosti grevovite, da go is~isti, da go posveti
i, zaedno so svoite zapovedi, da se vseli vo negovoto srce,
pravej}i od nego novo sozdanie. Toga{ zapovedite se lesni.
Predimstvata na noviot zavet, zasnovan na “podobri vetuvawa”, i negovata ubavina, gi gledame vo `ivotot na apostol
Pavle i na drugi bibliski lica:
“So Hrista se raspnav; i jas ve}e ne `iveam, tuku Hristos `ivee vo mene, a `ivotot {to sega go `iveam vo teloto,
go `iveam preku vera vo Bo`jiot Sin, koj me milee i se predade sebesi za mene” (Galatite 2,20).
“So vera Hristos da se vseli (da `ivee) vo va{ite srca”
(Efescite 3,17.18).
“Milo mi e, Gospode, da ja ispolnuvam tvojata volja, jas
go nosam tvojot zakon dlaboko vo srceto” (Psalm 40,8).
“O kolku go qubam tvojot zakon, po cel den razmisluvam
za nego” (Psalm 119,97).
“Golem mir u`ivaat onie koi go qubat tvojot zakon i
ne se sopnuvaat na ni{to” (Psalm 119,165).
“Nao|am naslada vo Bo`jiot zakon” (Rimjanite 2,22).
Noviot zavet e “podobar zavet” zatoa {to negov posrednik e Hristos:
“Toj (Isus)... e posrednik na podobar zavet {to e zasnovan na podobri vetuvawa” (Evreite 8,6).
“Isus stana zalog (garancija) na podobar zavet” (Evreite
7,22).
Nie sme “slugi na noviot zavet, ... slovoto ubiva, a duhot o`ivuva” (2. Korin}anite 3,3-6).
Vsu{nost noviot zavet se temeli na Hristovata `rtva
{to ja prinel Hristos na krstot na Golgota.
“Ovaa ~a{a e noviot zavet vo mojata krv”, “krvta na zavetot”, “koja se proleva za mnozina za pro{tavawe na grevovite”
(1. Korin}anite 11,25; Evreite 10,29; 9,14; Matej 26,28).
Da zabele`ime: Hristovata krv e “krv na zavetot”, na
noviot zavet, “koja se proleva za mnozina za pro{tavawe na
grevovite”, “krvta na Hrista... }e ja is~isti va{ata sovest od
mrtvite dela”.
255
Kako ptica oslobodena od dolgo ropstvo pominato vo
kafez, koga se vivnuva vo nebesnite prostori so neumoren,
neobi~no vesel, dinami~en i bezgrani~en let, da go nadomesti zagubenoto, taka i gre{nikot, koj dolgo pominal vo ropstvo na grevot, vo kafezot na satanata, sega, otkako Hristos
go oslobodil od toa grdo, svirepo ropstvo, negovoto srce “prepuknuva” od onaa nevoobi~aena, slatka, bezmerna i milna radost {to izvira od ubavinata na vistinskata sloboda {to ja
u`iva vo Hrista.
Za toa postoele samo dve mo`nosti - ne tri, nitu ~etiri, nitu pet... - samo dve: da bideme kazneti i da umreme nie,
ili, namesto nas, da bide kaznet i da umre Hristos kako na{a
zamena. Od qubov kon nas, Hristos se opredelil za vtoroto Toj gi prezel na sebe na{ite grevovi i, natovaren so niv,
umrel na krst kako najgolem gre{nik za tu|i grevovi. Druga
mo`nost, kako {to rekovme, nemalo. “Bez prolevawe na krv
nema pro{tavawe”, nema bri{ewe na grevot, kategori~na e
Bo`jata re~!
I tokmu taa proleana krv na Hrista na krstot na Golgota, koja{to ja ~isti na{ata “sovest od mrtvite dela”, a e
proleana i za “otkup na prestapite napraveni vo prviot zavet”, e “krvta na zavetot”, na noviot zavet, “koja se proleva
za mnozina za pro{tavawe na grevovite”. Toa mu dava pravo
na Hrista da vospostavuva zaveten odnos, da sklu~uva dogovor
i da stapuva vo sojuz so nas (Evreite 9,13-15).
Za razlika od stariot zavet, koj e sklu~en me|u Boga i
izraelskiot narod vo celost, kako nacija, Hristos nov zavet
pravi poedine~no so sekoj gre{nik koj go prifa}a nego kako
svoj li~en spasitel od grevot. Hristos na ovaa zemja ima svoj
narod, svoja crkva koja se sostoi od vernici koi poedine~no
stapile vo zaveten odnos so nego i koi poedine~no stojat ili
pa|aat pred Boga i odgovaraat pred Bo`jiot sud.
Spasenieto ne e kolektivno i ne e privilegija na opredelen narod ili nacija. Toa e ednakva privilegija na sekoj
gre{nik oddelno, bez ogled na negovata rasna, nacionalna i
koja i da e druga pripadnost. Spasenieto Hristos go napravil
ednakvo dostapno za sekoj ~ovek, i navistina toa mu stoi pri
raka sekomu {to saka da se spasi. “Dojdete kaj mene, povikuva Hristos, site {to ste onemo{teni i obremeneti, jas }e vi
dadam po~inka” (Matej 11,28).
256
Od nas zavisi dali }e ja iskoristime ovaa izvonredna,
nepovtorliva mo`nost i privilegija so ve~ni vrednosti,
dali }e ja prifatime ponudenata Hristova milost i negovata podadena raka i }e se spasime, ili pak }e ja proigrame i
poslednata {ansa {to ni ja nudi Neboto i so toa }e staneme
najgolemi zlostornici sprema sebesi, li{uvaj}i se od bleskotnite vrednosti na ve~niot `ivot {to sme mo`ele da gi
u`ivame koga navreme bi se potrudile da gi sfatime i da
mislime na niv.
Nie sme povikani da “pristapime do gorata Sion, do gradot na `iviot Bog, nebesniot Erusalim, do desetici iljadi
angeli..., do Boga, sudijata na site, i do Isusa, posrednikot
na eden nov zavet i do krvta (Hristova) za poprskuvawe”
(Evreite 12,18-24).
Po~ituvani, da se oyvieme i da go prifatime ovoj povik
i navreme da se prestroime vo `ivotot, zastanuvaj}i na vistinska strana, pod Hristovoto zname, vospostavuvaj}i so nego
zaveten odnos, sklu~uvaj}i so nego dogovor i stapuvaj}i vo
sojuz, koj podrazbira me|usebna zaednica so Hrista i status
na Bo`je dete, status na Bo`ji sin i }erka i pravo na spasenie i ve~en `ivot.
Stariot zavet ukinat!?
Ka`avme deka vo hristijanskiot svet vladee golem ko{mar i smut koga }e se ka`e “star zavet”. Za mnozinstvoto hristijani star zavet e samo zbirkata knigi napi{ani pred Hrista, bez da vodat smetka za stariot zavet kako dogovor ili sojuz
me|u Boga i izraelskiot narod, nitu pak pravat razlika me|u
Bo`jiot zakon, Desette Bo`ji zapovedi, dadeni direktno od
Boga, i drugite privremeni zakoni {to mu gi dal Bog na
izraelskiot narod posredno preku Mojseja.
Spored niv, taa zbirka knigi e nare~ena “star zavet” i
nego Hristos go ukinal koga umrel na krstot. Za nas, hristijanite, velat tie, sega va`i samo kanonot na noviot zavet.
Zatoa ogromen broj hristijani denes “stariot zavet” ili
zbirkata kanonski knigi napi{ana pred Hrista ja smetaat za
muzejski eksponat koj ja odigral svojata uloga, ja zavr{il
svojata zada~a, se istro{il i zaminal vo arhivite na hristijanskata istorija, taka {to toj za niv ima samo istoriska
i muzejska vrednost.
257
Gre{ka! Ogromna gre{ka pravat hristijanite koi mislat taka za stariot zavet, povikuvaj}i se prvenstveno na tekstot od 2. Korin}anite 3,13-16:
“Ne kako Mojsej, koj stava{e prevez na svoeto lice za da
ne go gledaat Izraelovite sinovi krajot na pominlivoto. No
nivnite umovi bea zakoraveni, za{to do den dene{en ostanuva istiot prevez nesimnat pri ~itaweto na stariot zavet,
koga ne im se otkriva deka toj vo Hrista prestanuva. I taka,
s# do denes, koga go ~itaat Mojseja, prevez gi prekriva nivnite srca. No, koga (Izrael) }e se obrati kon Gospoda, prevezot se otstranuva.”
Jasno e i nesporno deka “toj (stariot zavet) vo Hrista
prestanuva.” No {to prestanuva, a {to ostanuva vo sila i
ponatamu, s# do dene{en den, i u{te podaleku - vo ve~nosta?
O~igledno e deka ovde ne stanuva zbor za ukinuvawe na
zbirkata knigi na Stariot zavet, tuku na stariot zavet kako
dogovor ili sojuz me|u Boga i izraelskiot narod koj voop{to
ne za`iveal. Eve kratok insert od ona {to ve}e be{e ka`ano
za toa:
Izrazite vo 2. Korin}anite 3,6-11 i vo Rimjanite 7,6:
“slovoto ubiva”, “slu`ba na zakonot koj ubiva, vre`ana vo kamewa so bukvi”, “grevot, koj n# dr`e{e vo ropstvo”, “se oslobodivme od zakonot” i “staroto slovo” - o~igledno se odnesuvaat na vremeto koga sme `iveele “pod zakonot”, koga kamenite plo~i so Desette zapovedi sme gi nosele na grb kako
nepodnosliv tovar, na vremeto koga zakonot n# gonel da n#
ubie zaradi na{iot grev, da n# ubie dodeka sme bile gre{ni
i gre{nici. Toa e onoj period koga apostol Pavle `ivee{e
“pod zakonot” i koga `alno rede{e: “Beden ~ovek sum jas! Koj
}e me spasi od ova smrtno telo.”
A izrazite: “slugi na noviot zavet; ne na slovoto, tuku
na Duhot”, “Duhot o`ivuva”, “otkako umrevme za grevot”, “se
oslobodivme od zakonot”, “da slu`ime na nov, duhoven na~in”
- se odnesuvaat na vremeto koga Hristos go otstranil grevot
od nas i koga sme po~nale da u`ivame nov status - da `iveeme
“pod blagodatta”, so zakonot ne na kamenite plo~i, tuku vo
srceto.
O~igledno e deka kanonot na Stariot zavet ne mo`e da
bide ukinat, za{to toj, zaedno so kanonot na Noviot zavet,
pretstavuvaat integralna re~ Bo`ja, Biblija, koja e izvor na
Bo`ji poraki za nas lu|eto.
258
Da se potsetime na Isusovite zborovi: “Koj veruva vo
mene kako {to e ka`ano vo Pismoto, od negovata vnatre{nost }e pote~at reki `iva voda” (Jovan 7,38).
Koga Isus gi ka`al ovie zborovi, Noviot zavet u{te ne
bil napi{an. Bilo napi{ano samo “Pismoto”, odnosno samo
knigite na Stariot zavet, i koga ka`uva “koj veruva vo mene
kako {to e ka`ano vo Pismoto”, Toj na{eto vnimanie go
naso~uva kon starozavetniot kanon, kon zbirkata na starozavetnite knigi - vo niv da najdeme “reki na `iva voda” {to
}e “pote~at” od na{ata “vnatre{nost”.
Podocna se napi{ani i knigite na Noviot zavet i toj,
zaedno so Stariot, kako {to rekovme, pretstavuvaat nedeliva Bo`ja re~, integralna Biblija ili Sveto pismo, za koe se
ka`uva: “Seto Pismo e dadeno od Boga” (2. Timotej 3,16).
Spored toa, kanonot na Stariot zavet ne e muzejski eksponat, istro{en, ukinat i povle~en vo pasiva ili vo nekakvi
arhivi. Naprotiv, toj e vo aktivna slu`ba i, zaedno so kanonot na Noviot zavet, ramo do ramo, i so polna parea, kako
nedeliva celost, kako integralna Bo`ja re~, silno svedo~at
za svojot Avtor ~ii{to poraki se zapi{ani na nivnite sveti stranici.
Kanonot na Stariot zavet ne im e daden na Evreite vo
sopstvenost i izolacija i toj ne e evrejski. Navistina, “nim
(na Evreite) im se dovereni Bo`jite zborovi” (Rimjanite
3,2), no na ~uvawe i so zada~a istite da gi promoviraat pred
svetot i da im gi objavat na site narodi. Zna~i, i kanonot
na Stariot i kanonot na Noviot zavet, ne se ni~ija li~na sopstvenost nitu monopol, tuku mu se predadeni na celoto ~ove{tvo i istite imaat zaedni~ki karakter i op{to~ove~ki vrednosti.
[to se odnesuva do zakonite so privremen karakter: obredniot zakon (zakonot za `rtvite, za sve{tenstvoto i za
Svetili{teto, za obrednoto ~istewe i posvetuvawe), gra|anskite i zdravstvenite zakoni, {to mu gi dal Bog na svojot narod
Izrael posredno preku Mojseja - navistina tie ja zavr{ile
svojata uloga i zada~a {to ja postavil Bog pred niv i zaslu`eno zaminale vo arhivite na bibliskata istorija i ne se ve}e
vo aktivna slu`ba, ukinati se. No vo nikoj slu~aj ne se ukinati Desette Bo`ji zapovedi kako temel na stariot sojuz
(zavet) sklu~en me|u Boga i izraelskiot narod.
259
Bibliskoto kr{tavawe - zaveten odnos me|u
gre{nikot i Hrista
Otkako gre{nikot }e bide pou~en na osnovnite vistini
na Svetoto pismo i svojot `ivot }e go soobrazi so niv, i otkako }e se pokae za svoite grevovi i istite }e gi ostavi, mo`e da pristapi kon biblisko kr{tavawe so koe stanuva vernik na Bo`jata crkva. Zna~i, bibliskoto kr{tavawe e vrata niz koja se vleguva vo crkvata i na~in kako nekoj mo`e da
stane ~len na Bo`jeto semejstvo na ovaa zemja i na Bo`jeto
semejstvo na neboto.
Koga gre{nikot se kr{tava, toj vospostavuva zaveten
odnos, sklu~uva dogovor i stapuva vo sojuz so Hrista. Go napu{ta grevot i stariot na~in na `iveewe i go prifa}a Hrista
kako svoj spasitel na kogo mu vetuva verna i predana slu`ba
i `ivot spored Bo`jata re~ kako edinstvena i neprikosnovena bo`estvena vistina. A Hristos go prifa}a negovoto
pokajanie, mu gi pro{tava grevovite i go bri{e negovoto
gre{no minato; so pomo{ na Svetiot Duh od nego sozdava nov
~ovek, novo sozdanie, so napolno novo srce vo koe gi zapi{uva “zborovite na sojuzot” ili “Desette zapovedi” (2. Mojseeva 34,28) i mu dava pravo da se nare~e negov sin, negova
}erka. Toj sojuz (zavet) me|u vernikot i Hrista e potvrden,
zape~aten, so Hristovata krv i nego ne mo`e nikoj odnadvor
da go raskine, ni “portite na adot” (Matej 16,18).
Bibliskoto kr{tavawe e na{a obvrska. Sekoj {to saka
da stane vernik na Bo`jata crkva, Bo`je dete i del vo Bo`jeto
carstvo - mora da se krsti. Hristos se krstil i nam ni ostavil primer i nie da se kr{tavame.
“Vo toa vreme Isus dojde od Nazaret vo Galileja i Jovan Krstitel go krsti vo rekata Jordan. I vedna{, dodeka
izleguva{e od vodata, vide kako nebesata se otvorija i kako
Duhot sleguva nad nego kako gulab.” “Jovan kr{tava{e vo
Enon, blizu do Salim, bidej}i tamu ima{e mnogu voda, i
lu|eto doa|aa i bea kr{tavani” (Marko 1,9.10; Jovan 3,23).
Ovie tekstovi ka`uvaat deka Hristos se krstil vo reka
kade {to “ima{e mnogu voda” - “koga izleguva{e od vodata”.
Originalen gr~ki zbor za “kr{tavawe” e “baptizo” {to zna~i “nurkawe”, “potopuvawe”, celosno stavawe pod voda. - Toa
e vistinsko biblisko kr{tavawe, a ne kr{tavawe so polevawe ili so prskawe so voda.
260
Hristos im dal zapoved na apostolite: “Odete me|u site
narodi i sozdadete od niv moi u~enici (nau~ete gi), kr{tavaj}i gi vo ime na Otecot, Sinot i Svetiot Duh, u~ej}i gi da
go izvr{uvaat seto ona {to vi go zapovedav!” “Odete po celiot svet i propovedajte mu go evangelieto na sekoe sozdanie!
Koj }e poveruva i }e se krsti, }e se spasi, a koj ne }e poveruva, }e bide osuden” (Matej 28,19.20; Marko 16,15.16).
Bibliskoto kr{tavawe vo sebe nosi va`na poraka i silna
teologija, bidej}i Hristos go povrzal so svojata smrt i so svoeto voskresenie:
“Zar ne znaete deka site nie koi sme krsteni vo Isusa
Hrista, krsteni sme vo negovata smrt? I taka, preku kr{tavaweto vo smrtta, pogrebani sme zaedno so nego, ta kako {to
Hristos voskresna od mrtvite preku slavata na Otecot, taka
i nie da odime vo nov `ivot. Za{to ako se splotivme so nego
vo smrtta sli~na na negovata, sekako, }e bideme i vo negovoto voskresenie. Znaeme deka na{iot star ~ovek be{e raspnat so nego, za da bide onemo{teno gre{noto telo, ta da ne
mu robuvame ve}e na grevot, za{to onoj {to e umren, osloboden e od grevot... Taka i vie, smetajte se za mrtvi za grevot, no `ivi za Boga vo Hrista Isusa. Zatoa ne dozvoluvajte
grevot da caruva vo va{eto smrtno telo za da im se pokoruvate na negovite pohoti” (Rimjanite 6,3-14).
Se gleda deka bibliskoto kr{tavawe ima ogromna va`nost za na{eto spasenie. Hristos umrel, bil polo`en v gob
i tretiot den voskresnal od mrtvite, izlegol od grobot. I
nie koga se kr{tavame vleguvame vo voden grob. Vo vodniot
grob se zakopuva i vo nego ostanuva na{iot star gre{en ~ovek
so na{eto gre{no minato, so site na{i grevovi. Hristos
voskresnal i izlegol od grobot. I nie duhovno voskresnuvame
i od vodniot grob, vo koj sme bile zakopani, izleguvame bez
grevovi, kako novi, prerodeni sozdanija, kako Bo`ji deca i
negovi sinovi i }erki koi vospostavile so nego zavet, odnosno stapile vo sojuz.
Vodata vo koja se kr{tavame nema nikakva vol{ebna mo}
vo sebe koja bi ne preobrazila ili posvetila. Taa duhovna
prerodba i preobrazba na na{iot `ivot e isklu~itelno delo
na Svetiot Duh vo nas koj so kr{tavaweto nanovo duhovno n#
ra|a i od nas sozdava novi sozdanija.
Zatoa, dragi moi, Hristos n# povikuva da go prifatime
bibliskoto kr{tavawe, da se krstime i da stapime vo sojuz
261
so nego, da staneme vernici na negovata novozavetna Crkva
koja se prigotvuva za skora{na sredba so nego i za vlez vo negovoto carstvo, za{to koj ne poveruva i ne se krsti, ne mo`e
da vleze vo nego.
Isto~en grev i kr{tavawe na mali deca
Pred 13-tiot vek crkvata u~ela deka site nekrsteni deca,
vklu~uvaj}i gi i novoroden~iwata koi umrele pri poroduvaweto, poradi “isto~niot grev” (isto~en grev - adamov grev)
zaminuvaat vo pekol, za{to ne pominale niz sakramentot (obredot) kr{tavawe. No vo 1905 g. papata Pie X rekol: “Decata, koi umiraat pred da bidat krsteni, zaminuvaat vo ‘limb’
(sostojba me|u rajot i pekolot) kade {to ne u`ivaat vo bla`ena vizija da go gledaat Boga, no toa ne zna~i deka tie stradaat.
Poradi isto~niot grev {to go nasledile od Adama, tie ne zaslu`uvaat raj, no nitu pekol ili ~istili{te.” Sega{niot
papa, Benedikt XVI, nastojuva da go ukine detskiot limb
(limb infantium).
Spored u~eweto na tradicionalnata Crkva nie se ra|ame kako gre{nici so nasledeni grevovi. Zna~i, vinovni sme
u{te pred sami svesno da zgre{ime. Obi~ajot kr{tavawe na
bebiwa e tesno povrzan so ova veruvawe. Zatoa se smeta deka
novoroden~eto, ako umre nekrsteno, zasekoga{ e zagubeno,
za{to i toa e gre{nik, i ako ne{to ne se prezeme vo vrska
so negovata gre{nost, deteto avtomatski gubi ve~en `ivot.
Od taa pri~ina Pravoslavnata i Katoli~kata crkva kr{tavaat mali bebiwa za{to, spored niv, kr{tavaweto gi ~isti
decata od isto~niot grev {to go nasledile od Adama.
Bibliska vistina e deka site nie sme nasledile gre{na
priroda od Adama, deka sme site gre{nici i kako gre{nici
site umirame, “za{to plata za grevot e smrt”. “Grevot vleze
vo svetot preku eden ~ovek (preku Adama), a preku grevot smrtta - taka smrtta premina na site lu|e, bidej}i site
zgre{ija... i site umiraat vo Adama” (Rimjanite 6,23; 5,12; 1.
Korin}anite 15,22).
Vo Biblijata ne postoi tn. “isto~en grev” od koj nie treba da se is~istime. Postoi Adamov grev za Adama, a za nas
na{ite li~ni grevovi {to samite nie gi pravime vo tekot
na na{iot `ivot vo na{ata gre{na ~ove~ka priroda {to sme
ja nasledile od Adama. Ona {to nie go dobivame od Adama e
262
fizi~ka i duhovna smrt, a ne negoviot li~en grev, vo koj ne
sme u~estvuvale. Za ova op{irno zboruvavme vo podnaslovot
za prviot i vtoriot Adam
Smrtta, vo koja zaminuvaat site Adamovi potomci, kako
posledica na adamoviot grev, vo Biblijata e poznata kako
prva ili privremena smrt, za{to po nea sledi prvo voskresenie i ve~en `ivot za onie koi }e voskresnat vo nego, za razlika od “vtorata smrt”, koja e posledica na na{ite li~ni grevovi {to sme gi napravile vo na{iot `ivot i koja e kone~na
i ve~na. Za site {to }e zaminat vo vtorata smrt, nema voskresenie, nitu spasenie, nitu `ivot ve~en. Adamoviot ili isto~niot grev celoto ~ove{tvo, bez nikakov isklu~ok, go vodi
vo prvata smrt, a na{ite li~ni grevovi poedine~no sekogo
od nas go vodat vo vtorata smrt. (Za prvata i vtorata smrt
op{irno zboruvame vo naslovot “Dve smrti i dve voskresenija”).
Vo Biblijata poimot spasenie se odnesuva na spasenie ne
od prvata, tuku od vtorata smrt. Biblisko spasenie zna~i ve~en `ivot, vlez vo Bo`jeto carstvo. Nie spasenieto, odnosno ve~niot `ivot mo`eme da go zagubime ne poradi isto~niot
ili adamoviot grev, tuku isklu~ivo poradi na{ite grevovi.
Bog ni pora~uva: Onoj {to }e zgre{i, toj }e zagubi spasenie.
Sinot nema da zagine poradi grevot na tatkoto, nitu tatkoto poradi grevot na svojot sin. Sekoj }e zagubi ve~en `ivot
poradi svojot grev (Ezekil 18,20). I celta na kr{tavaweto e
tokmu taa - da n# is~isti ne od tu|, ne od adamoviot grev, tuku
od na{ite grevovi koi ni ja zatvoraat nebesnata vrata.
Zatoa Gospod go povikuva apostol Pavle da se krsti i
da se is~isti ne od grevot na Adama, tuku od svoite grevovi:
“[to se dvoumi{ sega? Stani, krsti se i izmij se od svoite
grevovi, povikuvaj}i go Gospodovoto ime” (Dela 22,16). Izvonredno ubavo toa go objasnuva i prorok Isaija: “Ne, ne e
prekratka Gospodovata raka za da spasi, nitu uvoto mu zagluvna za da ne ~ue, tuku va{ite bezzakonija ve razdelija vas od
va{iot Bog. Va{ite grevovi go skrija negovoto lice i Toj
ve}e ne ve slu{a... Me ma~e{e so svoite grevovi, mi zdodeva{e so svoeto bezzakonie” (Isaija 59,1-2; 43,24). - Ne “isto~niot”, ne “adamoviot grev”, tuku “va{ite bezakonija” i “va{ite grevovi” “ve razdelija vas od va{iot Bog”, i vie }e umrete
kako gre{nici ne poradi tu|i, tuku poradi svoite grevovi,
ka`uva Isaija. I “Hristos umre za na{ite grevovi... Toj e
263
`rtva za pomiruvawe na na{ite grevovi...”, i ka`uva: “Jas,
zaradi sebe gi bri{am tvoite prestapi, i ne si spomnuvam
za tvoite grevovi” (Isaija 43,24.25) (1. Korin}anite 15,3; 1.
Jovanovo 2,2; Isaija 43,24.25).
Gospod Isus Hristos so svojata `rtva i so svojata krv
adamoviot grev mu go bri{e na Adama za Adamovo spasenie,
a na{ite grevovi ni gi bri{e nam za na{e spasenie.
Biblijata ne gi povikuva decata, tuk nas, vozrasnite
gre{nici, da se pokaeme za na{iot grev i da se krstime i
is~istime od na{ite grevovi. Nieden gre{nik nema da zagine
zatoa {to ne se pokajal i ne se krstil poradi nekakov “isto~en” grev, tuku zatoa {to ne se pokajal, ne se krstil i ne se
is~istil od svoite grevovi. Toa e bibliska nauka za kr{tavaweto.
Kr{tavaweto na bebiwa ima pagansko poteklo
Pokraj temelnoto pou~uvawe na osnovnite bibliski vistini, na bibliskoto kr{tavawe mu prethodi i temelno pokajanie. Apostol Petar odr`al silna propoved pred ogromno
mno{tvo narod vo Erusalim sobran na praznikot Duhovden:
“A Petar im re~e: ‘Pokajte se! I sekoj od vas neka se krsti vo imeto na Isusa Hrista za pro{tavawe na grevovite;
taka }e go primite darot - Svetiot Duh!’... Vo toj den okolu
tri iljadi du{i so radost gi prifatija negovite zborovi, pa
se krstija i se pridru`ija kon crkvata” (Dela 2,38.41).
Tekstovite {to gi privedovme ne ostavaat prostor nitu
pak ni davaat nekakvo pravo da mislime i da tvrdime deka me|u
onie tri iljadi du{i vo Erusalim imalo i krsteni deca, za{to, pred s#, decata ne mo`at da se pou~at na osnovnite bibliski vistini; i vtoro, tie ne se svesni deka se gre{ni i zatoa
od niv ne se bara pokajanie, nitu pak im e potrebno pokajanie
i kr{tavawe. Deteto ne mo`e, kako vozrasniot gre{nik, so
kr{tavawe da vospostavi zaveten odnos, da sklu~i dogovor i
da stapi vo sojuz so Hrista. Od tie pri~ini male~ki deca ne
mo`at da se kr{tavaat.
Na novoroden~eto na 40-tiot den (pri kr{atavaweto) drugi mu nametnuvaat vera. Bebiwata ne mo`at da donesuvaat svesni odluki i nivnoto kr{tavawe ne e spomenato vo Svetoto
pismo. Doktrinata za kr{tavawe na bebiwa ima pagansko poteklo i toa e vovedeno vo crkvata. Kako i pove}eto doktrini
264
na tradicionalnata Crkva, kr{tavaweto na bebiwa potekuva
od vavilonskite tajni. Vo Vavilon novoto ra|awe navodno go
postignuvale so kr{tavawe na bebeto. Evropskite pagani
svoite novoroden~iwa gi prskale ili gi vronuvale vo voda, i
s# do dene{en den taa “sveta voda”, koja e potrebna za kr{tavawe, vo nekoi zaednici s# u{te se prigotvuva spored paganskiot obi~aj - vo vodata se stava `ar od oltarot. Bidej}i vovela kr{tavawe na bebiwa, Katoli~kata crkva ogneno se protivela na kr{tavaweto na vozrasni, pa duri izdala i dekret:
“Neka bide proklet onoj koj tvrdi deka vozrasnite mora
da se kr{tavaat.”1
Isus e krsten koga imal 30 godini, koga ja po~nal svojata
slu`ba (Luka 3,23). Obi~ajot kr{tavawe na vozrasni so vronuvawe postoel vo ranohristijanskata crkva. Duri i katoli~kite
izvori go priznavaat ovoj fakt, kako {to mo`e da se vidi vo
spisite na kardinalot Gibons. Vo svojata kniga “Verata na
na{ite tatkovci” toj pi{uva:
“Nekolku vekovi otkako hristijanstvoto se ztvrdnalo,
kr{tavaweto obi~no se vr{elo so vronuvawe; no od dvanaesettiot vek vo Katoli~kata crkva preovladuva obi~ajot kr{tavawe so prskawe, za{to ovoj na~in bil pomalku neugoden od
kr{tavaweto so vronuvawe.”2
Duri na zasedanieto vo Ravena vo 1311 godina Katoli~kata
crkva prskaweto go objavila kako slu`ben vid kra{tavawe.
Toga{ Gr~kata pravoslavna crkva se razdelila od Katoli~kata, pa mo`ela da prodol`i so vronuvawe da gi kr{tava bebiwata, {to ostanalo obi~aj do dene{en den.
Krstilnicite ili krsteni~kite kapeli vo najstarite
katoli~ki crkvi se natamo{en dokaz deka so vekovi celata
crkva kr{tavala vozrasni lica i kr{tavaweto go vr{ela so
vronuvawe. Tie imaat golemi bazeni za kr{tavawe (so skalila za sleguvawe), i ~esto kako dodatok i prostorija za preslekuvawe na krstenicite.
Drugite na~ini na kr{tavawe, kako {to e prskaweto ili
polevaweto so voda, mu go odzemaat zna~eweto na ovoj obred.
Samo kr{tavaweto na vozrasni so vronuvawe mo`e ispravno da
gi pretstavi smrtta, zakopot i voskresenieto na Isusa Hrista.
Literatura:
1. History of Romanizam, p. 510.
2. Cardinal James Gibbons, Faith of our Fathers, 76th edition, p. 266.
265
BIBLIJATA ZA ZEMNOTO SVETILI[TE
Bog mu zapovedal na Mojseja: “Neka mi izgradat Svetili{te za da mo`am da prestojuvam me|u niv. Pri gradeweto
na prestojuvali{teto i na s# vo nego, postapi to~no spored
obrazecot {to }e ti go poka`am... Vnimavaj! Napravi gi
spored obrazecot {to ti be{e poka`an na gorata” (2. Mojseeva 25,8.9.40).
Vnimavaj, mu veli Bog na Mojseja, Svetili{teto vo celost, sred nego prestojuvali{teto (vo drugi prevodi: {ator,
skinija), kade {to }e prestojuvam jas me|u vas, da mi go napravite to~no spored obrazecot {to ti go poka`av na gorata.
Tekstot {to se nao|a vo Evreite 8,5 ka`uva deka Bog
odredil zemnoto Svetili{te da bide “kopija”, “senka”, “simbol na nebesnoto Svetili{te”. Gr~kiot zbor, preveden kako
“senka”, ja ozna~uva senkata {to poteknuva od nekoj predmet
so nejzin oblik.
Zna~i, Bog na Mojseja mu poka`al “plan” kon koj moral
da se pridr`uva pri gradeweto na Svetili{teto. Vo originalot e upotreben zborot “tabnit”, {to zna~i “obrazec”,
“mostra”, “plan”, “slika”, “konstrukcija”, “lik”, “struktura”.
Vo Poslanieto do Evreite apostol Pavle zemnoto Svetili{te, so celokupnoto negovo ustrojstvo, go narekuva senka i praslika na novozavetnata realnost, simbol na “nebesnite originali” (na “nebesnite realnosti” ili “stvarnosti”)
- simbol na vistinskoto nebesno Svetili{te.
Podvi`noto zemnoto Svetili{te, izgradeno na Sinaj, se
sostoelo od golem {ator smesten vo dvor ili trem, ograden
so cvrsto platno. Vo dvorot se nao|al metalen `rtvenik na
koj sve{tenicite prinesuvale `ivotni na `rtva. Me|u `rtvenikot i vlezot vo {atorot, se nao|al golem metalen mijalnik poln so ~ista voda so koja sve{tenicite se miele pred
da vlezat vo {atorot da vr{at slu`ba. [atorot bil podelen
266
so zavesa na dva dela, na dve oddelenija. Prvoto oddelenie se
vikako “svetiwa”, a vtoroto, zad zavesta, “svetiwa nad svetiwite” ili “njasveto mesto”. Vo prvoto odelenie, desno, se
nao|ala masa na koja edna{ sedmi~no se postavuvale dvanaeset
sve`i lebovi, spored brojot na dvanaesette Izraelovi plemiwa. Levo se nao|al sedmokrak svetilnik koj neprekratno go
osvetluval prvoto oddelenie. Pred zavesta se nao|al `rtvenik
nad koj sve{tenicite kadele (prinesuvale temjan).
Plo~ite so Desette zapovedi, dadeni na Sinaj, se staveni vo kov~eg, a toj kov~eg e staven zad zavesata, vo vtoroto
oddelenie, vo svetiwata nad svetiwite od zemnoto Svetili{te. Kov~egot so zapovedite se vika “kov~eg na svedo{tvoto”
ili “kov~eg na zavetot”; plo~ite se vikaat “plo~i na svedo{tvoto” ili “svedo{tvo”, a Desette zapovedi vo nego se vikaat
“zborovi na zavetot” (2. Mojseeva 25,22; Evreite 9,4; 2. Mojseeva 31,18; 25,16; 34,28 ).
Kov~egot bil napraven od bagremovo drvo, siot pozlaten, so poklopec od ~isto zlato, i so dva zlatni heruvimi postaveni na dvata negovi kraja, ~ij{to pogled bil naso~en kon
poklopecot, odnosno kon plo~ite so Desette Bo`ji zapovedi
koi bile smesteni vo kov~egot.
Nad poklopecot na kov~egot, nad plo~ite so zakonot na toa mesto kako minijaturen zemen prestol na Bo`jata
milost - Bog se sretnuval i razgovaral so prvosve{tenikot
na Izrael. Zatoa {atorot se vika “{ator za sredba” ili “{ator za sostanok”, vo koj Bog se sostanuval so svojot narod (2.
Mojseeva 27,21).
“Tuka, nad poklopecot, me|u dvata heruvima, koi }e bidat nad kov~egot na svedo{tvoto, }e ti se javuvam tebe i otade }e ti zboruvam tebe i za s# }e im zapovedam preku tebe na
sinovite Izraelovi” (2. Mojeseva 25,22).
Na toa mesto “nad poklopecot”, koe vo originalot se
vika “mesto na ~istewe” (na koe gre{nicite se ~istele od
grevovite) ili “mesto na pomiruvawe” (kade {to gre{nicite
se pomiruvale so Boga), postojano bila prisutna Bo`jata slava vo vid na Bo`ja svetlina ili Bo`ja “{ekina” koja ottamu
se izdignuvala visoko nad {torot i go osvetluvala celiot
izraelski logor vo pustinata. Preku Bo`jata {ekina, koja
se gledala od daleku, Bog neprekratno bil prisuten srede
svojot narod.
267
Da zapomneme! Bog svojot minijaturen prestol vo zemnoto Svetili{te go postavil nad plo~ite so Desette zapovedi
smesteni vo kov~egot. Istite plo~i so zapovedite {to samiot gi izgovoril i so svoj prst gi napi{al na Sinaj, sega se
podno`je ili temel vrz koj po~iva negovata slava vo Svetili{teto. Toa premnogu re~ovito govori za ogromnoto zna~ewe {to mu go pridava Bog na svojot zakon koj, za `al, lu|eto tolku lekomisleno se odnesuvaat kon nego - go gazat i go
menuvaat, kako toj da e ~ove~ki, a ne Bo`ji zakon!
Po~ituvani, da ne se igrame so negoviot ogan, so ognot
na Bo`jiot zakon, vrz ~ija{to ostrica }e padnat i }e zaginat site gre{nici koi go gazat. Vo zemnoto Svetili{te Bog
go brani avtoritetot na svojot zakon taka {to se proleani
bezbroj toni `ivotinska krv za podigawe na negovata pogazena pravda od strana na gre{nicite koi gi prinesuvale tie
`rtvi i se kaele za svoite grevovi. Na krstot na Golgota
Hristos ja proleva svojata krv, pak, da ja podigne negovata
pogazena pravda, umira za da go “vozveli~i i proslavi zakonot” (Isaija 42,21).
Sve{tenicite vo Svetili{teto gi izvr{uvale svoite
sekojdnevni slu`bi precizirani vo obredniot zakon. Koga
nekoj od narodot }e zgre{el, nosel `ivotno vo dvorot na Svetili{teto kade {to toa bilo `rtvuvano za negoviot grev,
zaklano i spaleno na `rtvenikot. Del od krvta na `ivotnoto sve{tenikot vnesuval vo prvoto oddelenie i tamu nad
`rtvenikot pred zavesata vr{el soodvetna slu`ba so ~ija
pomo{ simboli~ki grevot od gre{nikot go prenesuval vo
Svetili{teto. Taka vo tekot na celata godina grevovite od
site gre{nici preku krvta na `ivotnite `rtvuvani na
`rtvenikot vo dvorot, se prenesuvale od gre{nicite vo zemnoto Svetili{te. Edna{ godi{no bilo predvideno Svetili{teto da se o~isti od site grevovi na gre{nicite {to se
plastele vo nego vo tekot na celata godina. ^isteweto na Svetili{teto se vr{elo vo poseben den nare~en “den na ~istewe” ili “den na pomiruvawe” (3. Mojseeva 23,27.28).
Vo toj den prvosve{tenikot vleguval vo svetiwata nad
svetiwite so krv na `rtvuvan jarec i so nea prskal nad poklopecot, odnosno nad Bo`jiot zakon.
Zo{to krv nad zakonot? Zatoa {to gre{nicite {to gi
prinesuvale `rtvite na `rtvenikot vo dvorot na Svetili{268
teto go gazele tokmu toj zakon, se ogre{ile sprema nego i stanale gre{nici, a plata za grevot na gre{nicite e smrt. Zna~i, zakonot baral smrt za gre{nikot, ja baral negovata krv.
Vo Stariot zavet vo zemnoto Svetili{te Bog predvidel zamena. Predvidel namesto gre{nikot da bide `rtvuvano soodvetno `ivotno i namesto so krvta na gre{nikot, sve{tenikot
nad zakonot prskal so krvta na `rtvuvanoto `ivotno.
Vo noviot zavet imame poinakva situacija, poinakva zamena. Namesto gre{nikot umira Hirstos kako negov otkupitel od negoviot grev. Namesto gre{nikot, Hristos ja proleva svojata krv so koja mu gi bri{e grevovite.
Na denot na pomiruvawe ili ~istewe, vo svetiwata nad
svetiwite bil prisuten Bog li~no, i koga prvosve{tenikot,
vo uloga na posrednik me|u Boga i narodot prskal so krvta na
`ivotnoto nad Bo`jiot zakon, toj vo molitva i pokajanie
baral milost od Boga da mu gi prosti grevovite na svojot narod (vklu~uvaj}i se tuka i sebesi) koi se naplastile vo Svetili{teto vo tekot na taa godina. Bog ja prifa}al taa slu`ba
i mu pro{taval na svojot narod. Zna~i, vo zemnoto Svetili{te prvosve{tenikot vr{el posredni~ka slu`ba, posreduval,
odnosno se zastapuval za svojot narod pred Boga. Podrobnosti za ovaa materija nao|ame vo 3. Mojseeva kniga, vo 16-tata
i vo 23-tata glava.
Kako zavr{uvala taa slu`ba na ~istewe na zemnoto Svetili{te?
“Otkako (prvosve{tenikot) }e go o~isti Svetili{teto..., neka go privede `iviot jarec. Aron (prvosve{tenik)
neka gi stavi svoite race na glavata na `iviot jarec i neka
gi ispoveda nad nego site bezzakonija na Izraelcite, site
nivni prestapi i site nivni grevovi. Otkako }e gi polo`i
taka (grevovite) na glavata na jarecot, opredelen ~ovek neka
go odnese vo pustina. Taka jarecot }e gi odnese so sebe site
nivni bezzakonija vo neproodna zemja i neka go pu{ti jarecot vo pustinata” (3. Mojseeva 16,20-22)
Taka se ~istelo podvi`noto zemno Svetili{te od grevovite na gre{nicite so koi se polnelo vo tekot na godinata.
Taka podocna se ~istelo i novoto zemno Svetili{te, odnosno Solomonoviot hram vo Erusalim so koj bil zamenet {atorot od pustinata. Na toj na~in grevot bil otstranet od gre{nicite i od Svetili{teto i odnesen vo pustina. No toj ne e
269
uni{ten, tuku s# u{te e prisuten na na{ata gre{na zemja.
Grevot zasekoga{ }e bide uni{ten na krajot od svetot vo ogneno ezero, za {to }e stane zbor podocna.
Zakonot za `rtvite daval to~ni, podrobni i zadol`itelni propisi, pravila i upatstva za vidot na `rtvite, za
okolnostite i na~inot na koj se prinesuvale itn. ^itame za
najrazli~ni vidovi “~isti `ivotni” i ptici koi se prinesuvale na `rtva na `rtvenikot vo dvorot na Svetili{teto:
jagne, jare, tele, jarec, junec, junica, gulab, grlica - kako sekojdnevna utrinska i ve~erna `rtva, kako prazni~ni i godi{ni
`rtvi; `rtvi prinesuvani za poedinci i za cel narod; `rtvi
za grev, `rtvi za ~istewe, za posvetuvawe, `rtvi blagodarnici itn.
Vo tekot na mnogu vekovi prineseni se stotici iljadi
`ivotinski `rtvi i sekoja od niv na lu|eto im go najavuvala
Hrista kako vistinska `rtva {to }e bide prinesena i za niv
i za celiot svet vo site vremiwa. @rtvenikot, na koj se `rtvuvani gramaden broj `ivotni, so vekovi odnapred pogledot
na svetot go naso~uval i lu|eto gi vodel kon vistinskiot `rtvenik, kon krstot na Golgota, na koj e prinesena vistinskata
@rtva (Hristos) za spasenie na gre{noto ~ove{tvo. Onie
bezbroj toni proleana `ivotinska krv vo zemnoto Svetili{te bile silen glasnik i vesnik koj{to ja najavuval Hristovata krv {to se proleala na Golgota, na krstot, kade {to,
kako {to ve}e rekovme pove}e pati, se kazneti i izbri{ani
“grevot” i “prokletstvoto” na gre{noto ~ove{tvo, i od kade
{to poteklo spasenie za sekoj gre{nik koj se kae i go ostava
grevot.
Zaklu~ok: Bezbrojnite `ivotinski `rtvi, {to se prinesuvale spored zakonot za `rtvi vo Stariot zavet, i nivnata
proleana krv, se simboli i “samo senka” (Kolo{anite 2,16)
na Hristovata `rtva i na negovata proleana krv. I, otkako
tie mu uka`ale i go dovele ~ove{tvoto do podno`jeto na krstot za da ja gleda vistinskata @rtva, i koga tamu, na Golgota,
gre{nicite ja videle Hristovata `rtva vo siot nejzin sjaj,
senkata is~eznala, simbolot (`ivotinskite `rtvi) ja zavr{il svojata zada~a, go zagubil svoeto zna~ewe i se povlekol
od scenata na natamo{nite nastani. - @ivotinskite `rtvi
prestanale da va`at, ukinati se.
270
Vo migot koga Hristos izdivnal na krstot, zemnoto sve{tenstvo, zemnata sve{teni~ka slu`ba i zemniot hram
zasekoga{ zaminale vo arhivite na starozavetnata istorija
Toj den, toj petok, koga Hristos e raspnat na krst, vo Erusalim i vo cel Izrael se praznuval golemiot evrejski praznik “Pasha” kako spomen na izleguvaweto na izraelskiot
narod od Egipet, od negovoto pove}evekovno ropstvo pominato vo taa zemja.
Vo migovite koga Hristos izdivnuval na krstot, sve{tenikot vo hramot se prigotvuval da ja prinese vekovnata,
redovna ve~erna `rtva - jagne, ovojpat nare~eno pashalno
jagne. No, koga go dignal no`ot da ja zakole `rtvata, zemjata
se zatresla. Ispla{en, toj go ispu{til no`ot, a jagneto pobegnalo, bidej}i vo toj mig na krstot e zaklano vistinskoto Jagne,
Hristos: “Za{to i... na{eto pashalno jagne”, “Hristos, kako
nevino i ~isto jagne”, “be{e `rtvuvano za nas” (1. Korin}anite
5,7; 1. Petrovo 1,19).
Jagneto pobegnalo! Ne se ve}e potrebni `ivotinski `rtvi! Simbolot i senkata so vekovi verno i predano ja izvr{uvale svojata zada~a i se potvrdile na Golgota, rakuvaj}i i
zboguvaj}i se so stvarnosta na krstot i, kako {to ka`avme,
so krenata glava zaminale od scenata na natamo{nite nastani,
otstapuvaj}i mu go mestoto na Hrista kako vistinsko jagne:
“Eve go Jagneto Bo`je, koe gi zema grevovite na svetot na
sebe” (Jovan 1,29).
Da $ dademe mo`nost na Bo`jata re~ da ni progovori za
ovoj predmet: “Bidej}i Zakonot (obredniot zakon) e samo senka
na idnite dobra, a ne i su{tina na stvarnosta, ne mo`e nikoga{
so istite `rtvi, {to se prinesuvaat postojano sekoja godina, da
gi napravi sovr{eni onie koi pristapuvaat (kon Boga)...
Nevozmo`no e krvta na bikovite i jarcite da otstranuva (da
~isti) grevovi. Zatoa, koga Hristos vleze vo svetot, re~e:
[email protected] i prinosi, sepalenici i `rtvi za grev ne posaka, nitu
ti se (O~e) po volja, iako se prinesuvaat spored Zakonot (spored zakonot za `rtvite).’ Potoa izjavuva (Hristos): ‘Eve, doa|am, kako {to e napi{ano za mene vo svitokot (vo knigata),
da ja ispolnam tvojata volja, o Bo`e.’ Taka, go otstranuva
prvoto, za da go vospostavi vtoroto” (Evreite 10,1-9). - Hristos “go otstranuva prvoto, za da go vospostavi vtoroto” - so
svojata `rtva gi “otstranuva” i gi ukinuva `ivotinskite `rt271
vi, a na nivnoto mesto ja vospostavuva svojata `rtva koja stanuva aktivna i dominantna na scenata na novozavetnata istorija kako izvor na spasenie za sekoj gre{nik.
Da se zadr`ime u{te malku na nastanite na Golgota, na
toj najgolem i najslaven den za ~ove{tvoto koga Hristos mu
ovozmo`il spasenie sekomu {to saka da se spasi, izgovaraj}i
gi slavnite zborovi na krstot: “Se svr{i!” i zavr{uvaj}i ja
so toa prvata faza od planot na spasenieto.
Vo toa predve~erie na sve{tenikot mu pobegnalo jagneto za `rtva. Taka velat istoriskite podatoci od toa vreme.
No Biblijata ka`uva deka sve{tenikot, i pokraj silnite tatne`i na zemjotresot {to nastanal koga Hristos izdivnal na
krstot, ~ul zvuk na kinewe, cepewe na platno. Nevidliva
raka ja iskinala zavesata vo hramot nadve od gore do dolu.
Toa bila te{ka, prekrasna, umetni~ki izrabotena zavesa od
najkvalitetno platno {to ja izrabotile najve{ti umetnici.
Bila postavena vo Svetili{teto, vo hramot, da gi deli dvete oddelenija, za koi ve}e ka`avme ne{to - prvoto oddelenie, nare~eno svetiwa, vo koja sve{tenikot sekoj den vnesuval del od krvta na `rtvite {to bile `rtvuvani na `rtvenikot vo dvorot, tremot, i vo koja prinesuval temjan i vr{el
sekojdnevna slu`ba spored propisite {to gi dal Bog za
Svetili{teto, i vtoroto oddelenie, koe se vikalo svetiwa
nad svetiwite (najsveto mesto) kade {to bil smesten kov~egot
so Desette Bo`ji zapovedi i vo koe edna{ godi{no smeel da
vleze i da vr{i slu`ba samo prvosve{tenikot.
Zemnoto Svetili{te, vo pustinata podvi`en {ator,
zamenet so prekrasen, brilijanten hram vo Erusalim vo vremeto na Solomona, so vekovi igralo mnogu zna~ajna uloga pri
odr`uvaweto na izraelskiot narod kako nacija. Vo tie slavni vremiwa na Izrael, toa bilo gordost za niv. Takvo Svetili{te, so takva uloga, cel i zada~a vo planot na spasenieto
na gre{noto ~ove{tvo, so takvo ustrojstvo na slu`bi vo nego
i so takvo sve{tenstvo, navistina mo`el da zamisli samo eden
genijalen um, kakov {to e Bo`jiot. So vekovi toa bilo svetsko ~udo, svetski duhoven centar kade {to vidlivo bil prisuten semo}niot Bog so svojata {ekina i kade {to doa|ale
lu|e od site strani na svetot da se zapoznaat so nego, so vistinskiot Bog, i tie soznanija da gi prenesuvaat i raznesuvaat
niz site krai{ta na zemjinata topka.
272
No, kolku i da bilo slavno i preslavno, sepak, i zemnoto Svetili{te, zaedno so negovoto sve{tenstvo i so impozantnata slu`ba {to se vr{ela vo nego, bilo samo simbol i
senka, vo ovoj slu~aj simbol i senka na nebesnoto Svetili{te
za koe, za `al, mnogu malku znae hristijanskiot svet.
Zemnoto Svetili{te kako simbol i senka e ukinato i
prestanalo da postoi vo aktivna slu`ba onoj mig koga Hristos
izdivnal na krstot i koga Bog ja iskinal zavesata vo hramot.
“Isus izvika so silen glas i izdivna. A zavesata vo Svetili{teto se rascepi nadve, ozgora dodolu” (Marko 15,37.38).
Morni~avi bile tie migovi za mno{tvoto narod sobran
od site strani na svetot vo Erusalim na praznikot Pasha, a
osobeno za sve{tenicite vo hramot koi pret~uvstvuvale
te{ko zlo i stra{na idnina. Gromovi, molskavici, zemjotres,
jagneto predvideno za `rtva pobegnalo, vo hramot nastanala
jurija bidej}i zavesata e rascepena nadve! Vtoroto oddelenie,
odnosno svetiwata nad svetiwite, vo koja ne smeel nikoj ni
da yirne, a kamoli da vleze vo nea, osven prvosve{tenikot
edna{ godi{no, sega ja zagubila taa svetost, stanala ogolena
i izlo`ena na sram. Vo migot koga Hristos izdivnal na krstot, Bog go povlekol svoeto prisustvo od zemnoto Svetili{te, od hramot. Kompletno ja ukinal negovata slu`ba i Aronovoto sve{tenstvo.
Me|utoa, tradicionalnata hristijanska Crkva, pravoslavnata i katoli~kata, iako e ukinat, tie go zadr`ale modelot na starozavetnoto Svetili{te vo modifikuvan oblik. Vo
nivnite crkvi mo`at da se zabele`at dve oddelenija - prvo,
vo koe vleguvaat vernicite, i vtoro, samo za sve{tenicite.
Vo tie crkvi se vr{i slu`ba i se prinesuva temjan, odnosno
se kadi, sli~no kako vo starozavetnoto Svetili{te. Nivnoto sve{tenstvo nosi obleka sli~na na oblekata na starozavetnoto sve{tenstvo.
Toa e o~igleden ras~ekor me|u bibliskoto u~ewe i praktikata na tie crkvi. Prifa}aat ne{to {to e ukinato i otfrleno, ne{to {to sam Bog go kine i go pre~krtuva kako simbol i senka i go stava nadvor od sila, a go otfrlaat i ne go
prifa}aat nebesniot original, nebesnoto Svetili{te so
nebesnata slu`ba i so nebesnoto sve{tenstvo onaka kako {to
se opi{ani vo Bo`jata re~.
273
NA NEBOTO IMAME
NEBESNO SVETILI[TE, NEBESEN HRAM
Bo`jata re~, kako {to }e vidime, na mnogu mesta ni
ka`uva deka na neboto postoi nebesno Svetili{te so nebesna slu`ba i so nebesno sve{tenstvo, i toa e onoj nebesen original, onaa mostra ili obrazec spored koj e napraveno zemnoto Svetili{te kako negov simbol, senka ili minijaturna
kopija {to ja isfrlil Bog od aktivna slu`ba koga ja iskinal negovata zavesa vo migot koga Isus umrel na krstot.
Da go potvrdime ova so dokazi od Biblijata! Golem del
od Poslanieto do Evreite apostol Pavle mu posvetuva na ovoj
tolku va`en predmet, zboruvaj}i za nebesnoto Svetili{te i
za aktivnostite {to gi vr{i vo nego na{iot Spasitel kako
na{ sega{en nebesen prvosve{tenik, pravej}i i paralela me|u
nebesnoto i zemnoto Svetili{te. - Zna~i, Biblijata e jasna:
na neboto imame nebesno Svetili{te, mnogu pogolemo i poveli~estveno od zemnoto:
“Najva`no od s# {to e ka`ano: imame takov Prvosve{tenik (Vrhoven sve{tenik) koj sedna od desnata strana na
prestolot na Veli~estvoto na nebesata kako slu`itel vo
Svetili{teto i vo vistinskiot {ator (vistinskata Skinija) {to go podigna Gospod, a ne ~ovek” (Evreite 8,1.2).
“Isus Hristos, koj umre, i zgora na toa voskresna, koj e
od desnata strana na Boga i koj se zazema (posreduva) za nas”
(Rimjanite 8,34).
“No, koga Hristos stana prvosve{tenik na idnite blaga, pominuvaj}i niz pogolem i posovr{en {ator (skinija), koj
e nerakotvoren (ne e sozdaden od ~ove~ka raka), odnosno, koj
ne mu pripa|a na ovoj svet, vleze edna{ za sekoga{ vo svetiwata nad svetiwite, ne so krv na jarci i junci, tuku so svojata sopstvena krv, i ni pribavi ve~en otkup. Za{to, ako krvta na jarcite, bikovite i pepelta od junicata, so koi se po274
prskuvaat oskvernetite, osvetuvaat taka da se dobie telesna
~istota, kolku li pove}e krvta na Hrista - koj preku ve~niot
Duh se prinese sam sebesi na Boga kako sovr{ena `rtva - }e
ja is~isti na{ata sovest od mrtvite dela za da mu slu`ime
na `iviot Bog” (Evreite 9,11-14).
“Nea (nade`ta) ja imame kako sigurna i cvrsta kotva na
du{ata, koja navleguva i zad zavesata, kade {to Isus vleze za
nas kako prethodnik, otkako stana ve~en Prvosve{tenik spored redot Melhisedekov” (Evreite 6,19.20).
“I taka, bra}a, bidej}i so pomo{ na silata na Isusovata krv nie slobodno mo`eme da vlezeme vo svetiwata nad
svetiwite - toj nov i `ivotodaven pat Toj ni go otvori niz
zavesata, odnosno niz svoeto telo - i bidej}i imame Prvosve{tenik koj e postaven nad Bo`jiot dom, da pristapuvame kon
nego so iskreno srce i napolno uvereni otkako sme gi is~istile srcata od zla sovest i sme go izmile teloto so ~ista
voda” (Evreite 10,19-22).
“Bidej}i imame vozvi{en Prvosve{tenik, koj pomina niz
nebesata - Bo`jiot Sin, Isus - da se dr`ime cvrsto za verata {to ja ispovedame! Za{to, nemame Prvosve{tenik koj ne
mo`e da so~uvstvuva so na{ite slabosti, tuku takov koj bil
isku{uvan vo s#, kako nas, no ne zgre{il. I taka, da pristapime so doverba kon prestolot na blagodatta, za da primime
milost i da najdeme blagodat kako blagovremena pomo{” (Evreite 4,14-16).
“A Toj (Hristos) ima nepominlivo (ve~no) sve{tenstvo,
za{to ostanuva vo ve~ni vekovi. Zatoa i mo`e da gi spasuva
za ve~ni vekovi onie koi preku nego doa|aat kaj Boga, za{to
sekoga{ `ivee za da se zastapuva (posreduva) za niv. Navistina takov Prvosve{tenik ni treba{e i nam: svet, nevin,
neporo~en, napolno razli~en od gre{nicite i povozvi{en od
nebesata, koj nema{e potreba, kako prvosve{tenicite (kako
zemnite prvosve{tenici), da prinesuva `rtvi sekoj den, prvo
za svoite grevovi, a potoa za grevovite na narodot, bidej}i
toa go stori edna{ za sekoga{ prinesuvaj}i se samiot sebe.”
“Hristos ne vleze vo rakotvorenata (vo zemnata, od ~ovek
izgradena) svetiwa nad svetiwite, koja e samo kopija na vistinskata, tuku vo samoto nebo, da posreduva za nas pred Bo`jeto
lice” (Evreite 7,24-27; 9,24).
275
“Potoa (Mojsej) so krvta gi poprska {atorot i site bogoslu`beni sadovi... I taka, neophodno be{e simbolite na
nebesnite originali vaka da se ~istat (so `ivotinska krv),
a samite nebesni originali so podobri `rtvi od ovie” (Evreite 9,21-23). - Ovde imame misla za ~istewe i na nebesnoto
Svetili{te, no so podobra `rtva, so podobra krv - so Hristovata `rtva i krv.
Po~ituvani, mo`ebi nie ne mo`eme vo celost da gi sfatime i da gi razbereme site podrobnosti vo vrska so nebesnoto Svetili{te, no neporekliva i neprikosnovena e bibliskata vistina deka na neboto postoi “vistinski”, “pogolem
i posovr{en {ator (skinija), koj e nerakotvoren (ne e sozdaden od ~ove~ka raka), odnosno, koj ne mu pripa|a na ovoj svet”
- postoi nebesno Svetili{te, “Bo`ji dom”, “{to go podigna
Gospod, a ne ~ovek”.
Mnogu e va`na vistinata deka vo nebesnoto Svetili{te
imame nebesen “Prvosve{tenik (Hristos), koj sedna od desnata strana na prestolot na Veli~estvoto na nebesata kako
slu`itel” vo toa “Svetili{te {to go podigna Gospod, a ne
~ovek”.
Sto`er na teologijata i na zemnoto i na nebesnto Svetili{te e Hristos kako na{a `rtva i na{a zamena na krstot
i negoviot zakon koj ja baral taa `rtva.
Nebesnoto Svetili{te vo Otkrovenieto
Iako se soo~uvame na zemjata, problemot na grevot, na
spasenieto i zloto, go opfa}a i neboto. Grevot ne po~nal na
zemjata; toj po~nal na neboto (Isaija 14,12-14) so buntot na
Lucifera i na edna tretina na nebesnite angeli. Spored toa,
problemot na grevot ima nebesni dimenzii. Celata vselena
e vme{ana (Rimjanite 8,22) vo pra{awata {to se povrzani
so re{avaweto na problemot na grevot i buntot.
Zar toga{ ne bi mo`elo nebesnoto Svetili{te da pomaga nebesnite `iteli da se informiraat za planot na spasenieto na ist na~in kako i lu|eto {to se informirani preku
zemnoto Svetili{te? Na Boga ne mu e potrebno Svetili{te
na neboto; toa e tamu zaradi nebesnite `iteli, za da im se
poka`e deka Bog otvoreno i pravedno postapuva so buntot i
buntovnicite.
276
Hristijanstvoto denes ne ja sfa}a i golem grev pravi {to
ne saka da ja sfati i da ja prifati ovaa tolku jasna bibliska
vistina i ogromnata uloga {to ja ima nebesnoto Svetili{te
so site svoi nezamenlivi i neodminlivi slu`bi i aktivnosti
{to se odvivaat vo nego bez koi bukvalno nema spasenie. Da
se zanemaruva edna tolku zna~ajna vistina e ne{to {to zbunuva.
Hristovoto posreduvawe za ~ovekot vo nebesnoto Svetili{te e va`no vo planot na spasenieto. So svojata smrt
Hristos napravil golemo delo koe, po svoeto voskresenie,
zaminal da go dovr{i na neboto! Ovaa misla popodrobno }e
bide razrabotena i prika`ana vo natamo{nite tekstovi.
Pokraj poslanieto do Evreite, i Otkrovenieto go prika`uva nebesnoto Svetili{te kako vistinsko i vozvi{eno
mesto. Vo knigata Otkrovenie nebesnoto Svetili{te se spomenuva ~etirinaeset pati pod razli~ni imiwa: “Bo`ji hram
{to se nao|a na neboto” (11,19), “negov hram” (7,15; 11,19),
“nebesen hram” (14,17), “hram, {ator (skinija) na svedo{tvoto” (15,5), “hram” (14,15; 15,6.8; 16,1.17).
Vo nebesnoto Svetili{te, kako nebesen original, gi
nao|ame istite predmeti i slu`bi od zemnoto Svetili{te
koe bilo samo negova senka i kopija. Taka, vo nego go gledame Hrista vo sve{teni~ka obleka kako odi srede sedum
svetilnici (1,12.13) i kako zaklano (`rtvuvano) jagne (5,6);
ponatamu, gledame angel koj zastanal “do `rtvenikot, dr`ej}i
zlatana kadilnica”, na kogo mu bilo dadeno “mnogu temjan za
da go prinese zaedno so molitvite na site sveti vrz zlatniot
`rtvenik pred prestolot”, a od racete na angelot se izdignal “pred Boga dimot od temjanot, zaedno so molitvite na svetite. I angelot ja zede kadilnicata, ja napolni so ogan od
`rtvenikot i ja frli na zemjata” (8,3-5; 14,18). - Na neboto:
`rtvenik, kadilnica, temjan..., svojstveni za zemnoto Svetili{te!
Nebesnoto Svetili{te e komanden centar za celata vselena bidej}i vo nego se nao|a Bo`jiot prestol. Da go argumentirame ova so o~igledni bibliski dokazi!
“Glavno od ona {to be{e ka`ano e ova: imame takov
Prvosve{tenik (Vrhoven sve{tenik), koj sedna oddesno na
prestolot na Veli~estvoto na nebesata kako slu`itel vo
Svetili{teto i vo vistinskiot {ator {to go podigna Gos277
pod, a ne ~ovek” (Evreite 8,1.2). - Da zabele`ime: “Prvosve{tenik”, “oddesno na prestolot”, “na nebesta”, “vo Svetili{teto i vo vistinskiot {ator {to go podigna Gospod, a ne ~ovek”.
Bo`jiot prestol, koj se nao|a vo nebesniot hram, vo
nebesnoto Svetili{te, se spomenuva ~etirieset pati. Karakteristi~no e toa {to za Boga sekojpat se zboruva kako za
“Onoj koj sedi na prestolot” (5,7). U{te nekolku tekstovi od
Otkrovenieto za lokacijata na Bo`jiot prestol:
“Toa se onie koi doa|aat od golemite nevolji, koi gi
ispraa svoite obleki i gi izbelija vo krvta na Jagneto. Zatoa
se pred Bo`jiot prestol i mu slu`at dewe i no}e vo negoviot hram” (7,14.15); “zlatniot `rtvenik pred prestolot” (8,3);
“a sedmiot angel ja izlea svojata ~a{a vo vozduhot, i izleze
silen glas od hramot, od prestolot, velej}i: ‘Se svr{i!’”
(16,17). - Zna~i, “Bo`jiot prestol” vo “negoviot hram”, “od
hramot, od prestolot.”
Site nebesni aktivnosti, povrzani so vselenata i so
na{ata planeta, se odvivaat vo nebesnoto Svetili{te, pred
Bo`jiot prestol, pa i nebesniot istra`en sud.
Vo Otkrovenieto se odigruvaat mnogu nastani i sceni
koi go so~inuvaat skeletot na planot na spasenieto na padnatoto ~ove{tvo i glavno tie proizleguvaat od Svetili{teto od kade {to se upravuva so nastanite na poslednoto vreme.
Sinaj e prisuten i vo nebesnoto Svetili{te
Vo zemnoto Svetili{te bil smesten kov~egot so Bo`jiot zakon. I vo nebesnoto Svetili{te postoi kov~eg so Bo`jiot zakon: “Pri toa se otvori Bo`jiot hram na neboto i se
poka`a kov~egot na negoviot zavet vo negoviot hram” (Otkrovenie 11,19).
Apostol Jovan na neboto go gleda “Bo`jiot hram” koj se
otvoril, i vo nego “kov~egot na negoviot (Bo`jiot) zavet”.
So drugi zborovi, Jovan go gleda Sinaj vo nebesniot hram,
sinajskiot kov~eg so Desette Bo`ji zapovedi vo negoviot
original. Koga se pojavil “kov~egot na negoviot zavet” vo
“Bo`jiot hram na neboto”, nastanale “molskavici, glasovi,
zemjotres”..., sli~no kako i porano koga Gospod gi izgovaral
svoite Deset zapovedi na Sinaj.
278
Vo nebesniot hram postojat originalni plo~i so originalniot Bo`ji zakon, odnosno so originalnite Deset Bo`ji
zapovedi, staveni vo originalen kov~eg. Sinajskite plo~i so
sinajskiot zakon, odnosno so sinajskite Deset zapovedi, staveni vo sinajskiot kov~eg, se kopija na nebesnite originali
koi se ~uvaat vo nebesniot hram, odnosno vo nebesnoto Svetili{te. I Jovan vo nebesniot hram gi gleda tokmu nebesnite
originali - go gleda nebesniot “kov~eg na zavetot” so nebesnite plo~i i so nebesniot Bo`ji zakon. Ovie nebesni originali ja potvrduvaat nivnata nepromenlivost i nivnata ve~na
vrednost. I koj smee da giba vo tie nebesni originali i da
se osmeluva da gi menuva ili da gi ukinuva?!
So svoi o~i }e gi gledame plo~ite so Desette Bo`ji
zapovedi na neboto
Vo ime na pravoslavieto, a taka mislat i katolicite i,
za `al, i protestantite koi praznuvaat nedela, gospodin Milin }e ka`e: “Dali postoeweto na nebesnata skinija (nebesnoto Svetili{te) treba da se sfati bukvalno ili samo slikovito? Dali na neboto postoi kov~eg na zavetot... Ako treba toa da se sfati bukvalno, toga{ se pra{uvame od kade toa
tamu i zo{to }e e tamu?... Za kogo vo nebesniot svet se nameneti plo~ite na zakonot {to zabranuva ubistva, prequba,
kra`ba, krivokletstvo, `elba za tu| imot i koj nareduva
po~ituvawe na roditelite, {estdnevna rabota i odmor... za
kogo i zo{to e seto toa, koga tamu ne `iveat gre{ni lu|e, tuku
angeli?” (Lazar Milin, Crkvata i sektite 1999 g., str. 297).
Mnogu ~udno, nesfatlivo i tragi~no! Iako Bo`jata re~
ka`uva deka postoi, na gospodin Milin toa ne mu e verno,
pa go pra{uva Boga za dopolnitelni informacii: Gospode,
“dali na neboto navistina postoi nebesen hram, kov~eg na
zavetot”, i ako postoi, “od kade, za kogo e toa tamu i zo{to
}e e tamu?” Da, na neboto ne samo {to postoi hram, tuku
postoi i golem grad, nebesen grad, nare~en nov, nebesen Erusalim. Zar treba da se ~udime za toa?
Da ne sporime. Bo`jiot sluga, apostol Jovan, e mnogu
jasen koga tvrdi: “Se otvori Bo`jiot hram na neboto i se poka`a kov~egot na negoviot zavet vo negoviot hram!” Sekako, toa
e proro{tvo koe ka`uva deka vo daden mig }e se otvori nebesniot hram i }e se poka`e kov~egot na Bo`jiot zavet vo nego.
279
Mnogu va`no i su{testveno za nas e da znaeme deka Bo`jiot hram na neboto se otvora i vo nego se poka`uva kov~egot
na negoviot zavet za vreme na sedmata truba koja e neposredno povrzana so vremeto na vtoroto Hristovo doa|awe (Otkrovenie 11,15-19).
Dragi moi, fakt e deka nie `iveeme vo “poslednite denovi” koga Hristos povtorno }e dojde (2. Timotej 3,1), koga
na neboto }e se poka`e “kov~egot na negoviot zavet”, koj vo
Bo`jata re~ se spomenuva na 33 mesta kako “kov~eg na zavetot”, so “dve plo~i” vo nego koi se spomenuvaat na 15 mesta, so
Deset Bo`ji zapovedi ili so “Deset zborovi” napi{ani na niv.
Bog plo~ite }e gi iznese na pokaz pred o~ite na celoto
~ove{tvo, za sekoj da mo`e so svoi o~i i na svojot jazik da
gi ~ita Desette Bo`ji zapovedi, onie zapovedi {to gi izgovoril li~no Toj na Sinaj i so svojot ognen prst gi vre`al
na dve kameni plo~i.
Verojatno milioni hristijani }e ja ~itaat vtorata Bo`ja
zapoved i prvpat }e sfatat deka slikite, ikonite i kipovite, pred koi se klawale, se idoli, a tie idolopoklonici, koi
}e bidat kazneti za idolopoklonstvo.
U{te poverojatno e deka pogolem broj milioni hristijani so svoi o~i i na svojot jazik }e ja gledaat i }e ja ~itaat
~etvrtata Bo`ja zapoved i za prvpat }e vidat deka taa zapoved
od nas bara da praznuvame sabota, a ne nedela, deka sabota e
svet Bo`ji den, sedmi den za odmor, a ne nedela.
Da, po~ituvani, apostol Jovan ka`uva i tvrdi deka “se
otvori Bo`jiot hram na neboto i se poka`a kov~egot na negoviot zavet vo negoviot hram.” I navistina, bez ogled na toa
dali nie veruvame ili ne, dali toa go tolkuvame vaka ili
onaka, bukvalno ili simboli~no, nezavisno od na{ata `elba,
nebesniot hram }e se otvori i vo nego }e se poka`at dvete
“kameni plo~i” so Desette Bo`ji zapovedi, so silna Bo`ja
svetlina koja }e pronikne do dnoto na na{ata du{a i - {to
toga{? Toga{ ne }e mo`eme da opstaneme pred silata na ovie
zapovedi {to sme gi gazele, i neminovno }e padneme vrz ostricata na nivniot me~ i }e zagineme za ve~ni vremiwa.
Zatoa, dragi moi, da ne se igrame so sinajskiot ogan, za{to toj ne e obi~en ogan. Bo`jite zapovedi gi izgovoril Bog
i niv gi napi{ala Bo`ja raka - site deset, me|u niv i vtorata i ~etvrtata zapoved, i od niv izleguva Bo`ji ogan. Navreme
280
da se trgneme od na{ata samouverenost, da izlezeme od ko`urcite na verata {to sme ja nasledile od dedovcite i pradedovcite i da go preispitame na{eto hristijanstvo, da go
izmerime na Bo`jiot kantar - i navreme da se prestroime,
za da ne se najdeme na pogre{na strana koga nebesniot sud }e
go razgleduva na{iot slu~aj.
I na kraj, da odgovorime na postavenoto pra{awe: Nebesniot hram ili nebesnoto Svetili{te, i Hristovata sve{teni~ka slu`ba vo nego, prvenstveno se zaradi nas, no i zaradi
`itelite na celiot kosmos. O~ite na celata vselena so strahopo~it go posmatraat Hrista vo uloga na na{ prvosve{tenik
kako so pomo{ na svojata prvosve{teni~ka slu`ba vo nebesnoto Svetili{te javno, najotvoreno, najtransparentno i pravedno go re{ava problemot na grevot, davaj}i mu na sekoe
`ivo su{testvo vo kosmosot mo`nost da ima celosen uvid vo
planot na spasenieto, s# so cel kaj nikogo i nikoga{ da ne
ostane ni malku somnevawe nitu vo Bo`jata milost, nitu vo
Bo`jata pravda koga naskoro Bog kone~no }e im stavi kraj
na grevot i gre{nicite.
Hristos - na{ prvosve{tenik vo nebesnoto Svetili{te
Prekrasno e opi{an na{iot “ve~en Prvosve{tenik”,
Hristos, i negovata prvosve{teni~ka slu`ba, negovoto “ve~no sve{tenstvo”, vo nebesnoto Svetili{te: Toj, “svet, nevin,
neporo~en, napolno razli~en od gre{nicite i povozvi{en od
nebesata”, koj “so~uvstvuva so na{ite slabosti”, “vleze edna{
za sekoga{ vo svetiwata nad svetiwite, ne so krv na jarci i
junci, tuku so svojata sopstvena krv, i ni pribavi ve~en otkup”.
“So pomo{ na silata na Isusovata krv”, zaedno so na{iot Prvosve{tenik, i “nie slobodno mo`eme da vlezeme vo
svetiwata nad svetiwite”, i povikani sme “da pristapuvame
kon nego so iskreno srce”, “so doverba, kon prestolot na
blagodatta”, kon Bo`jiot prestol, vo “Bo`jiot dom”, vo nebesnoto Svetili{te, “za da primime milost” i spasenie, za{to
“Toj mo`e da gi spasuva za ve~ni vekovi onie koi preku nego
doa|aat kaj Boga, bidej}i sekoga{ `ivee za da se zastapuva za
niv”, da “posreduva”, da “se zazema za nas” “pred Bo`jeto lice”.
Spored toa, na{eto spasenie e kontinuiran i aktiven
proces {to ne prestanal na krstot koga Hristos gi izgovo281
ril zborovite “Se svr{i!” (Istite zborovi Hristos }e gi
izgovori u{te dva pati!). Slednata, odnosno vtorata faza od
planot na spasenieto, kako {to gledame, se odviva vo nebesnoto Svetili{te, vo koe na{iot Spasitel vlegol so svojata
proleana krv na Golgota i vo uloga na na{ nebesen prvosve{tenik tamu vr{i slu`ba na pomiruvawe za nas pred Boga, kako
i prvosve{tenikot vo zemnoto Svetili{te {to vr{e{e
slu`ba na pomiruvawe na izraelskiot narod so Boga, prskaj}i
go so `ivotinska krv kov~egot so Bo`jiot zakon.
Ako obrneme vnimanie na zborovite: “da pristapuvame”,
“Toj gi spasuva”, “se zastapuva za niv”, “posreduva”, “se zazema za nas” “pred Bo`jeto lice”, }e utvrdime deka tie zboruvaat za aktivnosti {to se odigruvaat sega, zboruvaat za tekoven
proces, za faza od planot na spasenieto, za nastani {to se
odigruvaat vo ovie migovi.
Zna~i, Hristos e spasitel koj “spasuva” sega. Toj e zastapnik koj “se zastapuva” za nas sega i posrednik koj “posreduva”, koj “se zazema za nas” “pred Bo`jeto lice” sega, vo ovoj
mig. Nie sme povikani “da pristapuvame kon nego”, “kon prestolot na blagodatta”, kon Bo`jiot prestol, vo “Bo`jiot dom”,
vo nebesnoto Svetili{te, “za da primime milost” i spasenie sega, vo ovoj mig.
Ka`avme deka vo zemnoto Svetili{te prvosve{tenikot vr{el posredni~ka slu`ba, posreduval, odnosno se zastapuval za svojot narod pred Boga. Prskaj}i so krvta na jarecot odreden “za Gospoda” nad poklopecot na kov~egot, na “denot na ~istewe”, toj go ~istel Svetili{teto od grevovite i
potoa vo dvori{teto svoite race gi polo`uval vrz glavata
na drug, `iv jarec, odreden “za azazela” (za |avolot) i vrz negovata glava gi ispoveduval site grevovi i bezzakonija na
narodot. So toa grevovite simboli~no bile prenesuvani od
Svetili{teto vrz jarecot koj, natovaren so niv, moral da
bide odnesen v pustina tamu da zagine. Taka bilo ~isteno
zemnoto Svetili{te od grevovite na narodot.
Soodvetno na toa, istiot proces go nao|ame i vo nebesnoto Svetili{te. Rekovme deka toa e tekoven proces, ne{to
{to se odviva sega. Nie slobodno izleguvame pred Boga natovareni so na{ite bezzakonija, se kaeme za na{ite grevovi,
gi ostavame i za niv barame od Boga pro{ka. Hristos grevovite ni gi pro{tava, gi prifa}a i so svojata krv gi prenesu282
va vo nebesnoto Svetili{te kade {to se plastat. Zna~i, i
nebesnoto Svetili{te se polni so prosteni i ostaveni grevovi na bezbroj gre{nici.
Bog predvidel vreme za ~istewe i na nebesnoto Svetili{te koga Hristos so svojata krv kone~no }e go is~isti od
naplastenite grevovi. Prvo treba da se utvrdi koj navistina
iskreno se pokajal i gi ostavil grevovite koi se preneseni
vo nebesnoto Svetili{te i komu mu e prosteno. Za taa cel
na neboto, vo nebesnoto Svetili{te, pred Bo`jiot prestol,
sega zasedava nebesen istra`en sud za da go ispita sekoj slu~aj
poedine~no i da utvrdi koj e za spasenie, a koj ne.
Koga }e zavr{i nebesniot istra`en sud, Hristos site
grevovi od site gre{nici, od nebesnoto Svetili{te, }e gi
strupoli vrz galavata na |avolot koj, taka natovaren so niv,
}e talka niz iljadagodi{na pusta pustina vo koja naskoro }e
bide pretvorena na{ata planeta. Pove}e za toa podocna!
283
BIBLIJATA
ZA NEBESNIOT [email protected] SUD
Vo Stariot zavet knigata na prorok Daniel na poseben
na~in ja razviva temata na kosmi~kiot sudir i negovata razre{nica. Opi{uvaj}i go re{enieto na problemot na grevot,
Daniel ~itatelot go vodi do nebesniot sud (Daniel
7,9.10.26.27) i do Denot na pomiruvawe vo nebesniot hram
(Daniel 8,13.14). Dvata ovie predmeti se tesno povrzani po
toa {to i Hramot bil mesto na sudewe (sudnica). Povikuvaweto na sudot i zakonot uka`uva deka razre{uvaweto na
kosmi~kiot sudir }e se odigra na nebesen legalen i javen
forum i deka donesenite odluki (re{enija) }e bidat legalno odbranlivi, vo nikoj slu~aj proizvolni. Pravdata }e prevagne. Vo nebesniot hram se odviva proces za otstranuvawe
na ne~istotijata od oblasta na Bo`jeto sozdavawe i obnovuvawe na harmonijata vo vselenata. Dvata elementa se nerazdelni zatoa {to posledniot ne mo`e da se postigne bez prviot. Vsu{nost, kako {to e ve}e ka`ano, Denot na pomiruvawe
vo slu`bite na izraelskoto Svetili{te pretstavuval vreme
na sudewe.
Misla za “istar`en sud” nao|ame na pove}e mesta vo Biblijata. Na primer, koga Adam i Eva zgre{ile, Bog ne im izrekol vedna{ prokletstvo i presuda, odnosno, ne gi kaznil vedna{, pred da se ispita nivniot slu~aj i pred da gi soo~i so
nivniot grev. Zatoa Bog doa|a od neboto i gi pra{uva: “‘Adame, kade si?... Da ne si jal od ona drvo, od koe ti zabraniv da
jade{?’ ... Gospod Bog ja pra{a `enata: ‘Zo{to go napravi
toa?’” (1. Mojseeva 2,9-13). Istra`nata postapka bila potrebna
ne zaradi Boga, tuku zaradi Adama i Eva - nim da im bide
jasno zo{to }e mora da gi snosat posledicite na grevot,
odnosno zo{to }e mora da se soo~at so kazna.
Drug slu~aj. Pred da pu{ti ogan od neboto i celosno da
gi uni{ti Sodom i Gomor poradi nivnite gnasni grevovi, Bog
284
pra}a od neboto dvajca angeli da napravat izve{taj za nivnie
te{ki bezzakonija, odnosno da sprovedat istra`na postapka.
“Gospod re~e: ‘Golema e vikotnicata protiv Sodom i
Gomor, bidej}i nivniot grev e prete`ok. ]e slezam dolu da
vidam dali navistina pravat taka, kako {to veli tu`bata
{to stigna do mene. Sakam da razgledam.’” (1. Mojseeva 18,20.21).
Ona {to se slu~ilo so dvajcata angeli koga vlegle vo Sodom navistina potvrdilo deka tu`bata, podignata protiv tie
dva grada, bila vistinita i opravdana, i zatoa opravdano
usledila i takva svirepa kazna.
Zaklu~ok: Spored Bo`jata re~, sekoj gre{nik neminovno
}e se soo~i so smrt kako plata za negoviot grev. No, pred da
se soo~i so kone~nata kazna za svoeto bezzakonie, na nebesniot sud za sekoj gre{nik poedine~no se otvora istra`na postapka za da se utvrdi dali toj gre{nik se pokajal za svojot
grev ili do kraj ostanal gre{nik, so nepokajani i neostaveni grevovi, poradi koi }e zamine vo ve~na smrt.
Prorok Daniel go gledal nebesniot istra`en sud: “Gledav: bea postaveni prestoli i Pradrevniot (Otecot) sedna.
Oblekata mu be{e kako sneg, kosata kako ~ista volna, a negoviot prestol kako ogneni plamewa i trkalata kako v`aren
ogan. Ognena reka izvira{e i te~e{e pred nego. Iljada iljadi mu slu`ea, deset iljadi po deset iljadi stoeja pred nego.
Sudot sedna i knigite se otvorija... Gledav vo no}nite videnija i ete, na nebesni oblaci doa|a{e nekoj kako Sin ~ove~ki.
Toj mu se pribli`i na Pradrevniot i go dovedoa kaj nego.
Nemu mu be{e predadena vlasta, ~esta i carstvoto za da mu
slu`at site narodi, plemiwa i jazici. Negovata vlast e ve~na
vlast i nikoga{ nema da pomine, negovoto carstvo nema da
propadne” (Daniel 7,9.10.13.14).
Veli~estvena, no ednovremeno i stra{na e gletkata,
odnosno scenata na nebesniot sud! Bo`jiot prestol vo “ogneni plamewa” so “trkala kako v`aren ogan”. Na prestolot sedi
Otecot so obleka bela “kako sneg” i so kosa “kako ~ista volna”, {to simbolizira apsolutna ~istota, bezmerna mudrost
i neprikosnovena pravda. Od Bo`jiot prestol “izvira i te~e
ognena reka pred nego”- {to zna~i, na Bo`jiot sud e zastapena neodminliva, nepotkupliva, apsolutna pravda i vistina so
vselenski dimenzii za koi peat nebesnite `iteli: “Pravedni i vistiniti se tvoite pati{ta, Caru na narodite!” (Otkrovenie 15,3). Na Bo`jiot sud ne mo`e da opstane i da se
285
provle~e ni{to gre{no, “za{to na{iot Bog e ogan {to spaluva” (Evreite 12,29).
Na sudot gledame nebesni knigi: “Sudot sedna i knigite
se otvorija”, i iljadnici i milioni angeli (Evreite 12,22)
kako svedoci koi go sledele na{iot `ivot i zapi{ale s# vo
nebesnite knigi vo koi se vodi izve{taj za ~ove~kite grevovi.
“Za{to site skrieni dela Bog }e gi iznese na sudot i
sekoja tajna, bilo dobra ili lo{a” (Propovednik 12,14).
Spasitelot rekol: “A jas vi velam deka za sekoj prazen
zbor {to }e go izgovorat lu|eto }e odgovaraat na sudniot den;
za{to po va{ite zborovi }e bidete opravdani i po va{ite
zborovi }e bidete osudeni!” (Matej 12,36.37). - Lele, za sekoj
prazen zbor }e bideme sudeni! Smiluvaj ni se Gospode i pomogni ni da vnimavame na na{ite zborovi!
Na{ite tajni nameri i pobudi se nao|aat vo toj nepogre{en izve{taj, za{to Bog “}e go iznese na videlina ona {to
e skrieno vo temnina i }e gi obelodeni namerite na na{ite
srca” (1. Korin}anite 4,5). “Eve, s# e napi{ano pred mene...
va{ite bezzakonija i bezzakonijata na va{ite tatkovci - site
zaedno - veli Gospod” (Isaija 65,6.7).
Sekoe ~ove~ko delo e podlo`eno na ispituvawe pred Boga
i e zabele`ano kako vernost ili nevernost. Pokraj se~ie ime
vo nebesnite knigi so v~udovidena to~nost e zapi{an sekoj
lo{ zbor, sekoja sebi~na postapka, sekoja neispolneta dol`nost, sekoj taen grev, sekoe licemerstvo, na{eto vlijanie
na dobro ili zlo, so svoite dalekuse`ni posledici - seto toa
verno go zapi{al angelot zapisni~ar.
Bo`jiot zakon, Desette zapovedi, se merilo spored koe
na sudot }e se meri `ivotot i karakterot na sekoj ~ovek,
merilo spored koe sudi nebesniot sud:
“Boj se od Boga, ni ka`uva Bo`jata re~, i dr`i gi negovite zapovedi, za{to toa e su{tinata za ~ovekot, bidej}i site
skrieni dela Bog }e gi iznese na sudot i sekoja tajna, bilo
dobra ili lo{a” (Propovednik 12,13.14).
Apostol Jakov gi predupreduva svoite bra}a: “Taka zboruvajte i taka postapuvajte kako lu|e koi }e bidat sudeni spored
zakonot na slobodata”, i pojasnuva: “Onoj {to go pazi celiot zakon, a zgre{i samo vo edno, vinoven e za s#. Za{to Onoj
koj rekol: ‘Ne vr{i prequba!’ rekol i: ‘Ne ubivaj!’ Ako ne
vr{i{ prequba, a ubie{, stanuva{ prestapnik na zakonot”
i “zakonot ve osuduva kako prestapnici” (Jakov 2,9-12).
286
Stra{no, zar ne? I te{ko nam! Koj mo`e da opstane pred
eden takov sud koj stava s# na ognena proverka, koj navleguva
i vo na{ite najstrogo ~uvani tajni vo koi ne mo`e da pronikne nitu edno ~ove~ko oko, dlaboko skrieni vo na{iot um i
srce, i gi iznesuva na videlina, stavaj}i gi na pokaz pred
o~ite na celata vselena.
Sudot gi vadi od zaboravenite arhivi i so neverojatna
preciznost, svojstvena samo na seznajniot i semo}niot Bog,
gi pretresuva i obelodenuva site krvavi zlodela na najgolemite zlostornici, ~ii{to zlostorstva zabradile vo crnina milioni nevini lu|e. Na barawe na sudot, zemjata gi isfrla od svojata utroba bezbrojnite toni nevina krv {to e
proleana na nea, krv koja bara da bide odmazdena. Pred Bo`jiot sud izleguvaat site golemci i mo}nici, site zemni “bogovi”, pred koi zemjata se tresela od strav, za da im se odmeri
soodvetna kazna spored koja }e pa|aat ni~kum i vo polna mera
}e ja ~uvstvuvaat bolkata, jadot i ~emerot, }e go pijat istiot
bigor na onie {to koleni~ele pred nivnata nemilost i despotizam.
Pred Bo`jiot sud izleguvaat site zemni sudovi i sudii pristrasni, potkuplivi, korumpirani, koi ja izvrtuvale pravdata i vistinata, kako {to ka`uva Bo`jata re~: “Pravosudstvoto e istisnato, i pravdata stoi daleku. Vistinata padna
na ulica i pravdata ne mo`e da pomine” (Isaija 59,14).
Pred nebesniot sud mora da izlezat i mora da se sogolat
zlobata, zavista, gnevot, omrazata, sebi~nosta, licemerstvoto, podlosta, al~nosta, pohotlivosta, gordelivosta..., mora da
izleze i da se ras~isti sekoj, i najmale~kok grev, mora da se
sogoli grevot kako fenomen, kako gnasna pojava, kako |ubre
i odvratna smrdea, i da mu se izre~e pravedna i kone~na presuda i nemu i na gre{nicite, i na toa mrakobesie da mu se
stavi kraj. Vo sprotivno, ako ne postoi takva, neodminliva,
stroga i apsolutna vselenska Bo`ja pravda, vrz koja po~iva
vselenata, i ako taa ne bide obelodeneta i zadovolena na Bo`jiot istra`en sud, vselenata ne mo`e da opstane, }e se raspadne.
Od druga strana, koj od nas, kako gre{nik, mo`e da pomine niz iglenite u{i na nebesniot sud na koj mnogu, mnogu
tenko se prede? Od ~ove~ka gledna to~ka, nikoj! No Bog na{ol re{enie. Hristos prv pominal niz iglenite u{i na nebesniot sud, so svojata smrt na krstot ja zadovolil pogazena287
ta zakonska pravda ~ija{to ostrica se dignala protiv gre{nicite koi go pogazile Bo`jiot zakon, i patot go napravil
prooden i za nas.
“I taka, bra}a, bidej}i so pomo{ na silata na Isusovata krv nie slobodno mo`eme da vlezeme vo svetiwata nad svetiwite - toj nov i `ivotodaven pat Toj ni go otvori niz zavesata, odnosno niz svoeto telo - i bidej}i imame Prvosve{tenik koj e postaven nad Bo`jiot dom, da pristapuvame kon
nego so iskreno srce i napolno uvereni otkako sme gi is~istile srcata od zla sovest i sme go izmile teloto so ~ista
voda” (Evreite 10,19-22).
Izvonredno! Vo Adama site stoime osudeni kako gre{nici, a vo Hrista site stoime opravdani. Isusovata krv ima
sila da gi zadovoli, i gi zadovolila strogite kriteriumi na
nebesniot sud, i nie slobodno, bez nikakov strav od osuda,
izleguvame pred nebesniot sud koga }e bide prozvano na{eto
ime, bidej}i tamu e na{iot milostiv Prvosve{tenik, Hristos, koj ni podava raka i n# stava pod svoja zakrila, koj “so~uvstvuva so na{ite slabosti” i “posreduva”, i koj “se zazema za
nas” “pred Bo`jeto lice”. Na{ite grevovi se prosteni i simnati od nas i nie sme razre{eni od niv. Hristos so svojata
krv gi vnel vo nebesnoto Svetili{te i tamu gi odlo`il, gi
stavil vo “ad akta” kako prosteni grevovi. Sega nie na nebesniot sud, pred liceto na pravdata i pred o~ite na celata vselena, stoime kako biv{i gre{nici i biv{i robovi na grevot od ~ie{to ropstvo n# otkupil Hristos, pla}aj}i za nas
visoka cena, visej}i polni {est ~asa na krst na Golgota na
koja{to ja proleal svojata krv kako edinstveno sredstvo dadeno na lu|eto pod neboto so koe nie gre{nicite mo`eme da se
spasime, za{to, kako {to e ve}e ka`ano, “bez prolevawe na
krv, nema pro{tavawe”, nema bri{ewe i ~istewe “na grevot”.
So toa nie na{ata valkana, gre{na obleka, na{iot gre{en `ivot, sme go isprale i sme go is~istile vo Hristovata
krv, i sega stoime pod negova zakrila kako pravednici. Ili,
ka`ano poinaku, Hristos ja slekol od nas na{ata valkana
gre{na obleka, na{ata ne~ista, gre{na ~ove~ka pravednost,
go otstranil od nas na{iot star gre{en `ivot, i n# oblekol vo nova, ~ista i sveta obleka na svojata bo`estvena pravednost, ni dal napolno nov `ivot so nov karakter i so nova
`ivotna orientacija, so novi misli i `elbi, za{to “ako e
nekoj vo Hrista, toj e novo sozdanie; staroto pomina i s# no288
vo stana”. “Zatoa, sega nema osuda” na nebesnit sud “za onie
koi se vo Isusa Hrista” - niv Hristos gi razre{il od nivnite
grevovi (2. Korin}anite 5,17; Rimjanite 8,1).
Seto ova, dragi moi, go dobivame so vera kako napolno
nezaslu`en podarok od Hrista. Na{eto spasenie, ve~niot
`ivot, e apsolutno kompletno delo na Isusa Hrista vo koe
nie nemame nikakva zasluga i nikakov udel.
Hristovata `rtva na Golgota i negovoto
posreduvawe vo nebesnoto Svetili{te
Hristovata `rtva pomirnica na krstot, so koja svetot
ima mo`nost da se pomiri so Boga, e zavr{ena. Vo odredeno
vreme Isus objavil: “Se svr{i!”, i umrel. Toj dobrovolno mu
go predal svojot `ivot na Otecot. Sudirot bil zavr{en Toj odnel pobeda. Hristovata `rtva e prekrasno `ivo platno na koe se naslikani otkupot, pro{tavaweto i izmiruvaweto koi sekoj treba da gi vidi. Spasonosnata sila na taa
`rtva gi vklu~uva negovoto sleguvawe v grob, negovoto voskresenie i voznesenie i negovoto posreduvawe pred Otecot.
Otkupitelskata delotvornost na Hristovata smrt ni e dostapna edinstveno preku Hristovoto posredni~ko delo.
Hristos go zavr{il deloto, zada~ata {to bila postavena
pred nego ovde na zemjava, i po voskresenieto se voznel do
Bo`jiot prestol - vo nebesnoto Svetili{te. Negovoto posreduvawe na nitu eden na~in ne ja zasen~uva nitu ja dopolnuva negovata `rtvena pomiritelska smrt na krstot. Toj go
zavr{il svoeto `rtveno delo na krstot, no s# u{te dejstvuva
kako Car i Sve{tenik vo nebesnoto Svetili{te. Duri bi
mo`elo da se tvrdi deka voskresenieto ne bi bilo dovolno
da ja objasni Hristovata funkcija kako Spasitel na svetot.
Be{e objasneto deka lu|eto, prifa}aj}i go grevot i pa|aj}i vo negovata bezdna, stanale negovi robovi, robovi na grevot, okovani vo takvi ropski prangii i vrzani vo takvi ropski
sinxiri koi nikoj ne mo`el da gi skr{i i raskine za da gi
oslobodi od najcrnoto ropstvo vo koe gi strupolil najsvirepiot tiran vo vselenata, satanata, so kogo ne mo`elo da se
spravi nitu edno ~ove~ko su{testvo, nitu eden gre{nik i rob
na grevot i sam da se oslobodi od nego. Isto taka ne postoelo
nitu edno drugo su{testvo vo vselenata koe mo`elo da gi
otkupi i oslobodi robovite, lu|eto, od ropstvoto na grevot.
289
Edinstveno Hristos na krstot platil ogromna cena za da
go otkupi gre{niot ~ove~ki rod od toa ropstvo na grevot.
Goleminata na Hristovata `rtva mnogukratno ja nadminuva
goleminata na cenata {to ja baral grevot za otkup i osloboduvawe na negovite robovi i za povtorno vospostavuvawe na
normalni semejni odnosi me|u ~ove{tvoto i Boga koi bile
te{ko o{teteni i naru{eni so grevot.
Vo odnos na nemerlivoto zna~ewe {to ja ima Hristovata
smrt i za nas i za celata vselena, ve~nosta kako ve~nost se
prekr{uva vo smrtta na Isusa Hrista na Golgota i se deli
na dva dela - na ve~nost pred i na ve~nost po Golgota. Pridobivkite i blagodetite {to proizleguvaat od Golgota im
stojat na raspolagawe na site su{testva vo vselenata, osobeno na `itelite na na{ata planeta na koja caruva grev i
smrt. Golgota e izvor na harmonija za celiot kosmos {to
bila naru{ena so grevot. Taa povtorno ja vra}a na{ata zagubena planeta so nejzinite `iteli vo ogromnoto Bo`je vselensko semejstvo od bezbroj bezgre{ni svetovi koi so du{a i
srce i so ra{ireni race odvaj ~ekaat da gi pregrnat i da im
posakaat iskreno i toplo dobredojde vo nivniot krug na
porane{nite gre{nici od ovaa na{a zagubena planeta. Naskoro Hristos, so svoeto skora{no doa|awe na na{iot svet,
povtorno }e ja vospostavi taa ekstremno te{ko o{tetena i
naru{ena vselenska harmonija.
Da, blagodetite {to proizleguvaat od Hristovata smrt
na krstot na Golgota sega Hristos vo nebesnoto Svetili{te
gi promovira i im gi stava na raspolagawe na site, apsolutno na site gre{nici na na{iot svet, i istite gi iznesuva na
pokaz pred site bezgre{ni `iteli na site svetovi vo vselenata. Taka Golgota stanuva vselenski centar i sto`er na koj
se fokusiraat site Bo`ji aktivnosti vo ramkite na planot
na spasenieto na gre{niot ~ove~ki rod, plan sozdaden vo
nebesnoto Trojstvo, spored koj Hristos, kako Jagne Bo`je,
odnapred e odreden i zaklan ili `rtvuvan u{te od ve~ni
vremiwa (Otkrovenie 13,8; 1. Petrovo 1,19.20). Isto taka,
site aktivnosti {to gi izvr{uva Hristos po svoeto voskresenie i {to }e gi izvr{uva niz seta ve~nost, se navra}aat i
se fokusiraat na Golgota za da gi verifikuvaat i promoviraat blagodetite {to proizleguvaat od Hristovata smrt na
golgotskiot krst. Hristoviot krst zasekoga{ vselenata }e ja
290
stori bezbedna i }e onevozmo`i povtorno da se pojavi grev.
Silata na pomiruva~kata smrt nema da slabee dodeka }e pominuvaat ve~nite vekovi, tuku }e prodol`i da se zasiluva, otkrivaj}i novi dimenzii na nedoseglivata dlabina na Bo`jata
qubov kon svoite sozdanija.
Mo`eme da zaklu~ime deka pomiruvaweto na gre{nicite so Boga kako `rtven ~in na krstot e zavr{eno, no deka
pomiruvaweto kako proces koj vodi kon ~istewe na gre{nicite od grevot i na celata vselena od ne~istotijata na grevot i ponatamu prodol`uva.
Uloga na eden pomiritel e da posreduva me|u dve strani,
~ii{to naru{eni odnosi gi oddale~ile edna od druga i da gi
pomiri. Toj toa go pravi taka {to gi otstranuva pre~kite
{to postojat me|u niv, gi uriva yidovite {to gi delat i
pravi most so koj povtorno gi povrzuva, obnovuvaj}i go nivnoto porane{no prijatelstvo. Vo na{iov slu~aj grevot e taa
ogromna pre~ka, taa planina {to se ispre~ila me|u Boga i
gre{noto ~ove{tvo. Na{iot Pomiritel so Boga, Hristos,
go storil tokmu toa - go urnal yidot {to go podignal satanata me|u nas i Boga za da ne mo`eme da go gledame negovoto
lice, ja otstranil pre~kata, grevot, so {to ni ovozmo`il
slobodno i vo sekoe vreme, bez nikakvo pritesnuvawe da izleguvame pred Boga i da razgovarame so nego vo molitva kako
so na{ najveren prijatel. “Eve go Jagneto Bo`je koe gi zede
grevovite na svetot na sebe”, ka`uva Bo`jata re~ (Jovan 1,29);
i ponatamu: “Bog go pomiri svetot so sebe vo Hrista, ne
zemaj}i go predvid negoviot grev” (2. Korin}anite 5,19).
Bukvalno ka`ano, Hristovoto posreduvawe kako pomiritel na gre{noto ~ove{tvo so Boga po~nalo vo migot na
negovoto voplotuvawe. Vo svojata sopstvena li~nost Toj go
obedinil ~ove~koto i bo`estvenoto, so {to stanal most me|u
zemjata i neboto, me|u lu|ato i Boga, most koj gi povrzuva
gre{nicite so Boga. So ednata raka Toj go dopira neboto, a
so drugata nas dolu, za da n# vrati vo prvobitnata sostojba,
da n# pomiri so Boga. Hristos e edinstven po toa {to kako
edinstven posrednik bil obedinet so Boga, bil edno so Boga.
Negovoto posreduvawe vo nebesnoto Svetili{te ne mo`e
da se izdeli od negovoto `rtveno posreduvawe na krstot.
Hristovoto posreduvawe zna~i deka postoi samo eden edinstven na~in za pristap kon Boga. Postoi “eden Bog i eden
291
Posrednik me|u Boga i lu|eto - ~ovekot Hristos Isus, koj se
dade sebesi kako otkup za site” (1. Timotej 2,5.6).
Negovoto postojano posreduvawe pred Otecot ni ka`uva
deka “nema drugo ime pod neboto... so koe nie bi mo`ele da
se spasime” (Dela 4,12). Negovata edinstvenost mu dava pravo
da bide na{ isklu~itelen posrednik.
No negovoto posreduvawe pred Otecot ne zna~i deka Toj
mora da go ubeduva Otecot za da n# prifati. Posreduvaweto
pretpostavuva deka Otecot sekoga{ e poln so qubov i postojano e podgotven da n# vrati, da n# primi vo svojata zaednica preku Sinot. Od nebesna perspektiva toa zna~i deka
re{enie za problemot na grevot u{te ne e postignato. Duri
i hristijanite s# u{te `iveat izvalkani so grevot pa, spored
toa, imaat postojana potreba od posvetuva~kata Bo`ja blagodat koja do nas dopira preku Hrista. Taa blagodat slobodno
te~e od Otecot, no do nas doa|a preku Hrista. Nitu vo eden
mig ne }e mo`eme da barame nezavisen pristap kon Otecot
bez Hristvoto posreduvawe. Blagodarenie tokmu na negovoto
posreduvawe grevot ne pretstavuva ve}e pre~ka za na{ pristap do Boga.
Hristovoto posreduvawe pred Otecot e neophodno zatoa
{to kosmi~kiot sudir u{te ne e zavr{en. Silite na zloto
~esto se obiduvaat da go ograni~at na{iot pristap kon prednostite i blagodetite na Hristovata `rtva.
Isus gi izvestil u~enicite deka po voznesenieto, {tom
}e po~ne so svoeto posreduvawe, negovo prvo barawe izneseno pred Otecot }e bide da im go prati Svetiot Duh (Jovan
14,16.17). Na denot Pedesetnica ili Duhovden, u~enicite go
primile Duhot koj se izleal vrz niv vo vid na “plameni
jazici” (Dela 2,2-4). Toa bilo vidliv znak deka Isus go po~nal svoeto posreduvawe za gre{nicite pred Otecot vo nebesnoto Svetili{te.
Zatoa nikoga{ ne treba pomiruvaweto da go ograni~ime
samo na `rtveniot ~in na Golgota, tuku morame da go posmatrame kako proces. Hristos go re{aval problemot na grevot
na krstot, kako na{a `rtva, i go re{ava vo nebesnoto Svetili{te kako na{ posrednik. Sega pomiruva~kata sila na Hristovata `rtva im se dodeluva na vernicite po pat na posreduvawe na Bo`jiot Sin. Blagodarenie na taa slu`ba tie milostivo dobivaat pro{tavawe za grevovite napraveni po kr{ta292
vaweto, prodol`uvaat da rastat vo blagodatta i dobivaat
poddr{ka dodeka se soo~uvaat so isku{enija na hristijanskiot pat.
Pove}e za Hristovata posredni~ka uloga na nebesniot
sud
Prekrasno, zar ne! Srceto ni treperi, ni igra i blika
od radost i do solzi sme trognati od soznanijata deka imame
takov spasitel, takov otkupitel i izbavitel, i takov branitel, posrednik i zastapnik na nebesniot sud, kakov {to e
na{iot Prvosve{tenik Isus Hristos.
Da gi slu{neme i ovie silno nade`ni zborovi:
“De~iwa moi, ova vi go pi{uvam za da ne gre{ite, a ako
nekoj zgre{i, imame Zastapnik kaj Otecot - pravednikot Isus
Hristos. Toj e pomiritelna `rtva {to se prinese za na{ite
grevovi, i ne samo za na{ite, tuku i za grevovite na cel svet”
(1. Jovanovo 2,1.2). “Pokajte se i obratete se, za da vi bidat
izbri{ani grevovite, i od Gospodovoto prisustvo da dojdat
vremiwa na osve`uvawe” (Dela 3,19). “Jas, zaradi sebe gi bri{am tvoite prestapi i ne si spomnuvam za tvoite grevovi...
Kako magla gi rasterav tvoite prestapi i kako oblak tvoite
grevovi... Ako vi bidat grevovite kako crveno sukno, }e bidat beli kako sneg; ako bidat rumeni kako purpur, }e stanat
kako volna... ]e gi is~istam od sekoe nivno bezzakonie so koe
mi zgre{ija i }e im gi prostam site nivni grevovi so koi
mi skrivija... ]e gi frlam na dnoto na moreto site nivni
grevovi!” (Isaija 43,25; 44,22; 1,18; Eremija 33,8; Mihej 7,19).
Od ovie bibliski tekstovi izvira apsolutna sigurnost
deka Hristos e na na{a strana. Pa toga{ zo{to sud, ako e Bog
na na{a strana? Zatoa {to postoi tu`itel, satanata, |avolot, koj n# obvinuva pred celata vselena deka sme gre{nici
i deka kako gre{nici nie mu pripa|ame nemu i nemame pravo na spasenie. Pred da dojde da n# zeme na neboto, Isus mora
nas da n# opravda; da gi opravda svetite koi svoeto spasenie
mu go doverile nemu. Toe e, dragi moi, i celta na postoeweto na nebesnoto Svetili{te - Hristos $ dava mo`nost na celata vselena da ima apsoluten uvid vo site negovi aktivnosti koga go re{ava problemot na grevot, javno, do krajni mo`ni granici transparentno.
293
Isus Hristos ednovremeno e i na{ zastapnik, na{ posrednik kaj Otecot na nebesniot sud, i sve{tenik i pomiritelna `rtva za na{ite grevovi - kompleten na{ spasitel,
izbavitel i otkupitel!
Jovan Isusa go narekuva zastapnik, posrednik, branitel
(1. Jovanovo 2,1), lice koe e povikano da mu pomogne nekomu
koj o~ekuva sudewe, koe{to e podgotveno sekoga{ da pomogne.
Gr~kiot original ovde go upotrebuva zborot parakletos (branitel, posrednik, advokat). Isus e na{ parakletos, posebno
drago Lice {to mo`eme da go povikame sekojpat koga ni e
neophodna pomo{, sovet.
Od seto ova {to go pro~itavme i {to go ka`avme proizleguva deka nebesniot sud za nas ne e strav i neizvesnost so
tragi~en ishod, tuku radosen nastan. Nebesniot sud e strav i
neizvesnost za onie {to gre{at, {to ne se pokajale i ne gi
ostavile svoite grevovi, {to do kraj ostanale gre{ni. Za nas,
koi na vreme sme se pokajale i sme gi ostavile grevovite, na{iot Prvosve{tenik, Hristos, na sudot se zazema za nas, n#
brani, i koga }e bide pro~itano na{eto ime, Toj gi kreva
svoite probodeni race i veli: O~e, krvta moja, krvta moja, e
proleana i za .... (Jovana, na primer).
Vistina, Jovan be{e gre{en, mnogu gre{en! S# {to e
zapi{ano vo nebesnata kniga kako izve{taj za negoviot gre{en `ivot, kako gre{nik, e to~no! No toj go prifati mojot
povik za pokajanie, se pokaja i go ostavi grevot; me prizna i
me prifati mene kako svoj Spasitel i jas mu prostiv. Poka`a
qubov kon mene i stana moj sin i so radost i zadovolstvo
ode{e po moite stapki i mene me slede{e. Go slu{a{e mojot glas i se trude{e da `ivee i `ivee{e spored moite zapovedi, spored mojata Re~. Toj mi dozvoli mene da `iveam vo
negovoto srce i da go preobrazam negoviot `ivot. So site
sili aktivno se podgotvuva{e za mesto vo moeto carstvo, kopneej}i za ve~niot `ivot {to im e ponuden na site gre{nici.
Verno i predano mi slu`e{e s# do ovoj mig. Zatoa, O~e, jas
umrev namesto nego i za nego baram milost.
Nebesniot sud e trognat! Toj gi prifa}a silnite argumenti na na{ata odbrana, na na{iot Branitet i Zastapnik,
Hristos, i angelot zapisni~ar na{eto ime go zapi{uva vo
nebesnata “Kniga na `ivotot” (Otkrovenie 3,5), dodavaj}i gi
pokraj nego zborovite: Pomiluvan! Spasen!
294
No, da nema zabuna! Ako Jovan ne se pokajal za sekoj svoj
grev, mal ili golem, javen ili taen, s# edno, ako ima ne{to
{to se ispre~ilo me|u nego i ve~niot `ivot, i ako ne e
navreme otstraneta taa, i sekoja druga pre~ka, Hristos ne
mo`e da go zastapuva na nebesniot sud, za{to Toj ne mo`e da
posreduva i da bara milost za gre{nik koj ne se pokajal i ne
go ostavil grevot, ne mo`e da pro{tava, da pokriva i da bri{e grevovi za koi nema pokajanie. Toa ne mu go dozvoluva
zakonot. A zakonot i milosta, koi se dve najnepomirlivi i
najsprotivni ne{ta, mora da se pomirat, da se baknat i da se
pregrnat, i tie navistina se pomirile, se baknale, se pregrnale i stapile vo vzaemna sprega i harmonija na krstot na
Golgota, koga Hristos umrel i so svojata smrt gi stavil vo
pravilen me|useben soodnos koj vo nikoj slu~aj ne smee da se
naru{i.
Bog e milostiv, no ednovremeno e i praveden. Nemu milosta ne mu dozvoluva da ne prifati i da ne prosti grev za
koj gre{nikot se kae, no i zakonot ne mu dozvoluva da prifati
i da prosti grev za koj gre{nikot ne se kae i ne go ostava. I
zatoa nebesniot sud ne poznava, ne priznava i ne prifa}a
nikavi nagodbi so gre{nikot. Grevovite ni se ili vo celost
prosteni i izbri{ani, ili }e se vratat da n# progonuvaat i
osuduvaat. Ili ne snosime nitu edna zaslu`ena kazna za na{ite grevovi, ili }e se soo~ime so celokupnata nivna te`ina.
Ili }e bideme napolno oslobodeni od site posledici na
na{ite grevovi, ili }e bideme uni{teni so nivnata neizmerna te`ina. Ili Bog site na{i grevovi }e gi “zaboravi”, ili
site }e gi “pameti”; ili sme dobile potpolno pro{tavawe, ili
sme izlo`eni na celosna osuda; na{eto spasenie e ili celosno
ili e celosna na{ata propast. Sredina nema, pazarewe nema,
pogodba nema.
Za gre{nik koj se kae ima milost, milosen dar “od Boga,
`ivot ve~en vo na{iot Gospod Isus Hristos” (Rimjanite
6,23), ima Zastapnik na sudot koj go brani i }e go odbrani, a
gre{nikot, koj ne se kae i ne go ostava grevot, }e mora da pominuva niz iglenite u{i na nebesniot sud sam, bez posrednik i
zastapnik, a toa ne e mo`no. Toj }e mora sam da padne vrz
ostricata na me~ot na pogazenata zakonska pravda i da ja
okrvavi so svojata sopstvena krv, da umre kako gre{nik, za{to
“plata za grevot e smrt.”
295
Na Bo`jiot sud vselenata mu sudi na Boga - ja
proveruva Bo`jata pravda i ispravnosta na negovata blagodat!
David so ni{to ne mo`el da go opravda zlostorstvoto
{to go napravil. Toj zapadnal vo te{ko ropstvo na grevot koj
kako svirep gospodar i tiran go okoval vo te{ki prangii od
koi nemalo drug spas osven da peka pred Boga za otkup od toa
ropstvo; toa e pekawe za sigurnost i nade` deka Bo`jata qubov
kon nego }e bide tolku golema {to Hristos }e go otkupi i }e
go opravda, taka {to grevovite }e mu bidat prosteni i izbri{ani.
Me|utoa, se postavuva pra{awe kako mo`el pravedniot
Bog da ostane praveden, a ednovremeno da mu go prosti i da mu
go izbri{e na Davida negoviot tolku te`ok grev?
Da napravime paralela so eden primer od sovremenata
istorija! Za vreme na sudeweto na nacistite vo Nirnberg, po
Vtorata svetska vojna, eden od sudiite rekol deka cel svet }e
im sudi na sudiite vrz osnova na toa kako tie tamu im sudele
na zlostornicite. Isto taka i Bog, kako vrhoven sudija i
Tvorec na vselenata, e podlo`en na sudewe.
Be{e ka`ano deka na Bo`jiot sud pred Bo`jiot prestol
se prisutni milioni nebesni angeli koi, zaedno so site drugi
vselenski `iteli, napregnato ja posmatraat scenata na sudeweto za da vidat kako Tvorecot, Bog, sega vo uloga na vrhoven
sudija na nebesniot sud, na koj se odmeruva slu~ajot na sekoj
gre{nik - go re{ava problemot na grevot na Davida, na
razbojnikot (zlostornikot) na krstot i na site drugi gre{nici. Dali Bog }e poka`e nekakva sentimentalnost, odnosno
pristrasnost, i na svojot milenik, David, na nebesniot sud }e
mu progleda niz prsti, }e gi prikrie negovite grevovi, i od
nego }e bara pomalku otkolku od drugite gre{nici? Kako }e
go opravda pred vselenata za negovite te{ki zlostorstva i
kako }e go otkupi od ropstvoto na grevot? [to }e stori so
negovite grevovi? Dali, opravduvaj}i go Davida, samiot }e
ostane praveden? Dali Bog na sudot }e gi zatvori o~ite i }e
mu dozvoli na nekoj gre{nik, mo`ebi na Davida, gre{en da
vleze vo nebesnoto carstvo? Dali Bog na sudot navistina ima
svoi milenici na koi im sudi spored druga osnova, spored drugi,
296
mo`ebi poniski standardi, ili za site gre{nici va`at isti
ar{ini? Ili, istoto pra{awe postaveno na drug na~in: Dali
pragot na nebesnoto carstvo za nekogo e ponizok, a za drugi
premnogu visok, taka za da ne mo`at, ili odvaj da mo`at da go
pre~ekorat; ili mo`ebi vratata na Bo`jeto carstvo za nekogo
e {iroka, a za drugi taa pretstavuva igleni u{i niz koi odvaj
mo`at da se provle~at?
Dali, i kako Bog }e ostane praveden, koga na sudot }e gi
opravda ili }e gi otkupi gre{nicite od nivnite grevovi koi,
otkupeni i opravdani, }e vlezat vo Bo`jeto carstvo, i praveden
za site drugi gre{nici koi neopravdani, zaedno so svoite grevovi }e zaminat vo ogneno ezero? Kako }e ja odbrani Bog pred
vselenata ispravnosta na svojata, tolku izobilna blagodat kon
gre{nicite?
Na ovie i na site drugi nepostaveni pra{awa vo vrska so
grevot i gre{nicite na nebesniot sud ispraven odgovor dava
krstot koj edinstveno sigurno, uspe{no i pravedno gi razre{uva site ovie problemi i mo`e da odgovori na osnovnoto
pra{awe {to go postavivme: Kako mo`e pravedniot Bog da
ostane praveden, a ednovremeno na Davida da mu prosti i da go
izbri{e negoviot tolku te`ok grev? Krstot ka`uva deka
bezgre{niot i sovr{en Bog mo`e - pravedno i ~esno - da bide
i praveden i milostiv kon onie koi pravat te{ki grevovi.
Zna~i, na nebesniot sud mu se sudi li~no na Boga; na sudot vselenata ja proveruva Bo`jata pravednost i ispravnosta
na Bo`jata blagodat! Sudot e od otvoren tip na koj otvoreno
se razgleduvaat site, i najkomplikuvanite slu~ai na gre{nicite, sli~no na Davidoviot, i na onoj na razbojnikot na
krstot. Spored toa, be{e ka`ano deka Bog na najtransparenten mo`en na~in go vodi sudskiot proces na koj radikalno,
korenito i zasekoga{, pravedno go re{ava vselenskiot problem na grevot taka {to, po zvar{uvaweto na sudot, da ne ostane nitu najmale~ko somnevawe vo negovata ispravnost nitu
kakva i da e mo`nost za dopolnitelni pra{awa vo vrska so
grevot i gre{nicite.
Nabli`uva krajot na nebesniot istra`en sud
Dragi moi, se bli`i krajot i na dene{nata, vtora faza
od planot na spasenieto vrzana za nebesnoto Svetili{te, kra297
jot na Hristovata prvosve{teni~ka slu`ba i na nebesniot
istra`en sud, koga Hristos, vo uloga na posrednik i zastapnik, }e go ozna~i krajot na vremeto na milosta kako posledna mo`nost i {ansa za gre{nicite da se pomirat so Boga i
da se spasat. Krajot i na ovaa tolku zna~ajna faza na{iot Spasitel }e go ozna~i so istite zborovi {to gi izgovoril na
krstot: “Se svr{i!”
“A sedmiot angel ja izlea svojata ~a{a vo vozduhot, i izleze silen glas od hramot, od prestolot, velej}i: ‘Se svr{i!’ I
nastapija molskavici, tatne`i, gromovi, i nastana silen zemjotres, kakov {to nikoga{ nemalo otkako postojat lu|e na
zemjata; takov golem i tolku silen zemjotres” (Otkrovenie
16,17.18).
Zborovite “Se svr{i” Hristos gi izgovara vo nebesniot
hram, pred Bo`jiot prestol, koga nebesniot sud ja zavr{uva
svojata rabota. Na sudot e ispitan slu~ajot na sekoj gre{nik
koj koga i da e se rodil na ovaa zemja i, vo zavisnost od izve{ta
jot za negoviot `ivot vo nebesnite knigi, toj dobiva soodvetna nagrada, `ivot ve~en kako pomiluvan gre{nik, ~ie{to
ime se pi{uva vo Knigata na `ivotot, ili ve~na smrt ako do
kraj ostanal gre{nik, i negovoto ime se zapi{uva vo Knigata na smrtta.
Otkako }e gi izgovori zborovite “Se svr{i”, Hristos ja
objavuva odlukata na nebesniot sud:
“Gre{nikot i ponatamu neka gre{i, poganiot i ponatamu neka se pogani, pravednikot i ponatamu neka `ivee pravedno, i svetiot i pnatamu neka se posvetuva!” (Otkrovenie
22,11). - So drugi zborovi, koj kako {to }e se zate~e vo migot koga se izdava ovoj proglas, takov ostanuva za ve~nost ili gre{en za ve~na smrt, ili praveden i svet, za ve~en `ivot.
Na nebesniot sud na Hrista “mu be{e predadena vlasta,
~esta i carstvoto za da mu slu`at site narodi, plemiwa i jazici. Negovata vlast e ve~na vlast i nikoga{ nema da pomine,
negovoto carstvo nema da propadne” (Daniel 7,9.10.13.14).
Vedna{ potoa Hristos doa|a na ovaa zemja po vtorpat
“kako car nad carevite i kako gospodar nad gospodarite” da
mu dade “sekomu spored negovite dela” (Otkrovenie 19,16;
22,12). Po~nuva tretata faza od planot na spasenieto koga
“carstvoto }e go prezemat svetite (spasenite) na Sevi{niot,
i tie }e go poseduvaat za veki vekov” (Daniel 7,18).
298
PREDESTINACIJATA
NA BIBLISKIOT KANTAR
Predestinacija (latinski: praedestinare- predopredelenost, odnapred opredeluva; u~ewe spored koe sudbinata na
~ovekot odnapred mu e opredelena)
Spored ovaa doktrina, ~ovekot tolku dlaboko padnal vo
grev, {to ne e vo sostojba sam da izvr{i izbor. Spored toa,
spasenieto ne e uslovno ili bezuslovno, tuku ~ovekot e predopredelen ili za ve~no spasenie ili za ve~na propast.
Me|utoa, ova ne e biblisko u~ewe, za{to ja uni{tuva slobodata i pravoto na ~ovekot da bira, da ima sloboden izbor.
Ovaa teologija e ~isto kr{ewe na bibliskoto u~ewa za uslovnost (2. Mojs. 19,5.6; 5. Mojseeva 28,1.15; Eremija 18,7-10).
Poimot “predestinacija” ne se spomenuva vo Stariot, tuku
samo vo Noviot zavet, i toa vkupno {est pati. ]e gi citirame
site tie mesta.
1. “Za da go napravat ona {to tvojata raka i tvojata volja
odnapred opredelile da se zbidne.” (Dela 4,28)
2. “Za{to onie koi gi poznava{e odnapred, niv i gi predopredeli da se preobrazat spored likot na negoviot Sin, za
Toj da bide provoroden me|u mnogute bra}a.” (Rimjanite 8,29)
3. “Onie koi gi predopredeli, niv i gi povika, a onie koi
gi povika, niv i gi opravda, a onie koi gi opravda, niv i gi
proslavi.” (Rimjanite 8,30)
4. “Tuku govorime za Bo`jata mudrost, vo tajna, skriena,
koja Bog od damnina ja predopredelil za na{a slava.” (1. Korin}anite 2,7)
5. “Toj odnapred n# opredeli za da n# posini preku Isusa
Hrista, spored blagonaklonosta na svojata volja.” (Efes. 1,5)
6. “Vo kogo i nie bevme izbrani za naslednici, za{to bevme odnapred opredeleni spored namerata na Onoj koj pravi s#
po sovetot na svojata volja.” (Efescite 1,11).
299
Za poimot predopredelenost vo Noviot zavet se upotrebeni razli~ni zborovi, kako {to se zamisla ili namera. Vo
Svetoto pismo postojat i zborovi koi glasat poinaku, no imaat
sli~no zna~ewe. Na primer, ni{to ne se slu~uva {to Bog ne
predvidel i ne re{il; ime zapi{ano od sozdavaweto na svetot vo knigata na `ivotot; Bog rasporedil s#; imiwata zapi{ani na nebesata... So niv se srodni i nekoi formulacii od Stariot zavet, kako {to se Bo`ja namera, Bo`ja volja, Bo`ja zamisla, Bo`ja odluka. “Denovite mi bea odredeni u{te dodeka
ne be{e nieden.” (Psalm 139,16)
Ako ova pra{awe go razgleduvame izdeleno od kontekstot na Biblijata (tota skriptura- cela Biblija), kako crkovnite pisateli od dale~nite vremiwa, sigurno }e dojdeme do
pogre{en zaklu~ok za ~ove~kata “sudbina”, pa i do tvrdiot,
fatalisti~ki zaklu~ok za predopredelenost nekoi lu|e da
bidat spaseni, a drugi, nezavisno od nivnata vera, predopredeleni za ve~na propast.
Vo noviot vek najtvrd zastapnik na u~eweto za bezuslovna predopredelenost bil @an Kalvin (1509-1564), {vajcarsko-francuski reformator, spored kogo celo edno krilo od
protestantizmot e nare~eno kalvinizam, koj se pojavil na verskata scena na Evropa cel eden milenium po Avgustina, ~ie{to
vlijanie vrz protestantskite doktrini ne treba da se zanemari.
Ne e ednostavno da se izlo`i Kalvinovoto sfa}awe za
predestinacija bez da se stekne vpe~atok za krajna beznade`nost
koga e vo pra{awe ~ove~koto opravdanie i spasenie. Bo`jata
veli~estvenost - smeta Kalvin - ja nadminuva sposobnosta na
~ove~koto sfa}awe i zatoa treba da se slavi negovata vozvi{enost, a ne smelo da se ispituvaat negovite nameri, da se pre~ekoruvaat granicite na Svetoto pismo i pri~inite za sopstvenata propast da se baraat vo tajnite za koi Bog smetal deka ne
e dobro da im gi otkrie na lu|eto.
Kalvin ka`uva: “^ovekot hristijanin sekoga{ treba da
bide umeren, i koga }e vidi deka Bo`jata sveta usta e zatvorena, i toj treba da go zatvori patot na svoeto barawe... Premudrost ja narekuvame ve~nata Bo`ja mudrost so koja opredelil
{to saka da stori od sekoj ~ovek poedine~no, za{to ne gi sozdava site vo isti uslovi, tuku edni gi opredeluva za ve~en
`ivot, a drugi za ve~no prokletstvo. Spored celta za koja ~ovekot e sozdaden velime deka toj e predopredelen za smrt ili za
300
`ivot. Koga se ka`uva deka Bog kaznuva ili uka`uva milosrdie spored svojata volja, toa nas n# opomenuva da ne barame
nikakva pri~ina nadvor od negovata volja...
“Zatoa {to Bo`jata volja e takvo vrvno i suvereno pravilo na pravdata - s# {to saka treba da se smeta za pravda zatoa
{to Toj taka saka. Spored toa, koga se pra{uva - zo{to Bog go
storil toa - treba da se odgovori: zatoa {to taka sakal. Ako
se premine i preku toa i se pra{uva: zo{to taka sakal - toa
ve}e e postavuvawe na pra{awa koi zasegaat pove}e i podaleku od Bo`jata volja, a toa ne e mo`no. Zatoa ~ove~kata smelost
treba da se odmeri i da ne go bara ona {to ne $ pripa|a...”1
Kako dokaz za “neumesnite” pra{awa vo vrska so Bo`jiot
izbor spored koj nekoi lu|e se opredeleni za spasenie, a drugi
za uni{tuvawe, Kalvin gi naveduva zborovite na apostol Pavle
od poslanieto do Rimjanite 9,20-21: “Koj si ti, ~ove~e, da se
rasprava{ so Boga? Zar rakotvorbata }e mu re~e na svojot
tvorec: ‘Zo{to vaka si me napravil?’ Ili, zar grn~arot nema
pravo nad glinata, od istata smesa da napravi eden sad za po~esna, a drug za sekojdnevna upotreba?”
Bez somnenie, vakvoto u~ewe vo kalvinizmot pridonelo
negovite sledbenici da $ se pot~inat na Bo`jata volja. No
nim hristijanstvoto ne im nosi radosna vest za spasenie. I
ovaa nauka e pesimisti~ka kolku i anti~koto sfa}awe za neizbe`nost na sudbinata {to im ja opredelile bogovite na lu|eto.
Izbrani za spasenie
“Gi zemam denes za svedoci protiv vas neboto i zemjata
deka pred vas stavam `ivot i smrt, blagoslov i prokletstvo.
I taka, izberi go `ivotot... za da `ivee{ ti i tvoeto potomstvo.” (5. Mojseeva 30,19)
“Me|utoa, ako ne vi e ugodno da mu slu`ite na Gospoda,
toga{ denes izberete komu }e mu slu`ite... a jas i mojot dom
}e mu slu`ime na Gospoda.” (Isus Navin 24,15)
Zna~i spasenieto e na{ izbor. Na{ite odluki ja odreduvaat na{ata sudbina i vo tekot na `ivotot i za ve~nosta. Na{ata idnina ne e odredena, na{iot kraj nikade ne e zapi{an
na po~etokot na na{iot `ivot.
Lu|eto vo anti~ko vreme smetale deka nivnite bogovi se
surovi gospodari koi kapriciozno se igraat so ~ove~kiot
301
`ivot; ~ovekot za niv e igra~ka. [to i da se napravi, dobro
ili zlo, sudbinata }e se ispolni - pesimisti~ki mora da se
o~ekuva da se ispolni voljata na bogovite. [to mo`el da stori
tuka ~ovekot vo toa vreme? Mo`ebi mo`el da im prinesuva
`rtvi na bogovite ili da im dr`i falbospevi za da gi smilosa.
No morbidnata drama na Sofokle gi u~ela deka sudbinata ne
mo`e da se izbegne.
Spored Svetoto pismo, postoi predopredelenost ne kako
odnapred donesena odluka koj }e bide spasen, a na kogo mu e
nameneta ve~na smrt, tuku kako mo`nost za eden ili za drug
ishod. Spored tvrdite sfa}awa za predopredelenost, na nekoi
nitu nivnata cvrsta vera nitu `ivotot spored Bo`jite zakoni ne mo`at da im pomognat, za{to ve}e se opredeleni za prokletstvo. Vakvoto zastranuvawe, koe{to e prifateno vo nekoi
protestantski sredini, nema temel vo Svetoto pismo; toa se
protivi ne samo na zdraviot razum, tuku i na su{tinata na
karakterot na Tvorecot - na negovata beskrajna dobrina i qubov sprema ~ove{tvoto {to go sozdal.
Gospod veli: “Pred vas stavam `ivot i smrt, blagoslov i
prokletstvo.” I n# sovetuva: “Izberi go `ivotot... za da `ivee{
ti i tvoeto potomstvo.” (5. Mojseeva 30,19)
Literatura:
1. Citatite se zemeni od knigata: Nauk hri{}anske vere, Knjizarnica Z.
Stojanovi}a, Novi Sad, 1996, u prevodu Ivanke Pavlovic
302
BIBLIJATA ZA ^OVE^KITE POSREDNICI ME\U BOGA I GRE[NICITE
Grevovite da se ispovedaat edinstveno pred Boga ne vo ispovedalna pred uvoto na smrten sve{tenik
Nikade vo Biblijata Bog ne zapoveda nitu pak bara od
lu|eto da odat kaj sve{tenicite vo ispovedalna i tamu, pred
uvoto na smrtni lu|e, da gi ispovedaat svoite grevovi, {to e
svoevidno poni`uvawe.
Grev pred Boga pravat sve{tenicite {to si dozvoluvaat
sebesi takva sloboda i drskost da se poigruvaat so neupatenosta na vernicite i da gi podjarmuvaat i poni`uvaat povikuvaj}i gi vo ispovedalna da gi ispoveduvaat svoite grevovi
pred niv, prezemaj}i uloga na zastapnici me|u niv i Boga.
Nedopustlivo e tie (sve{tenicite) da im gi pro{tavaat grevovite na gre{nicite ili istite tie da mu gi prenesuvaat na
Hrista. Nim nikoj ne im dal pravo da igraat uloga na posrednici, pravo na toj na~in da se zastapuvaat za vernicite pred
Boga, za{to “eden e Bog, i eden e Posrednikot me|u Boga i
lu|eto - ^ovekot Isus Hristos, koj se dade sebesi kako otkup
za site” (1. Timotej 2,5.6). - Kako mo`eme i kako smeeme ovoj
stih da go razbereme poinaku?
Prezemaj}i mu ja na Hrista negovata sve{teni~ka slu`ba i uloga kako edinstven posrednik i zastapnik na gre{nicite pred Boga i prenaso~uvaj}i go nivniot pogled od slu`bata vo nebesnoto Svetili{te kon slu`bata na zemnoto sve{tenstvo i kon zemniot hram, crkvata “go huli negovoto (Hristovoto) ime i negoviot {ator (negovoto Svetili{te na
neboto)” (Otkrovenie 13,6).
Isus Hristos e na{ edinstven sve{tenik i prvosve{tenik
i samo Toj se “dade sebesi kako otkup za site”, {to zna~i, samo
303
Toj ima pravo i zaslugi da pro{tava grevovi - i nikoj drug.
Nemu ne mu se potrebni nikakvi pomo{nici i asistenti pri
izvr{uvaweto na taa slu`ba.
Sve{tenikot treba da go upati vernikot ne vo ispovedalna, da se ispoveda pred nego, tuku vo kled, nasamo, daleku
od o~ite i u{ite na koe i da e `ivo sozdanie, da mu gi ispoveda svoite grevovi direktno na nebesniot Sve{tenik, Hristos.
Luter do{ol vo `estok sudir so sve{tenstvoto na crkvata vo vrska so pra{aweto na takanare~enite indulgencii
ili oprosnici (pro{talnici), sudir koj vodel kon rascep,
kon raskol, od koj se rodila slavnata reformacija koja svetot go izvela od mrakot na bezdnata vo koja go frlila i so
vekovi go dr`ela vo nepodnoslivi stegi Katoli~kata crkva,
i donela sloboda na mislata i sovesta. (Za sve{tenicite kako
huliteli koga im gi pro{tavaat grevovite na gre{nicite pove}e vo podnaslovot “Bogohulnik, bezzakonik i antihrist”).
Pro{ka na sega{nite, minatite, pa duri i na
idnite grevovi - za pari!
Spored rimokatoli~koto u~ewe, svetcite napravile
pove}e dobri dela otkolku {to im bilo potrebno za nivno
li~no spasenie. Tie “odvi{ni” dobri dela na svetcite ja so~inuvaat duhovnata riznica so koja raspolaga papata, pa toj
od nea mo`e da im dade pro{ka za grevovite na vernite rimokatolici koi davaat prilog za da dobijat takva oprosnica1.
Zna~i, spored taa pogubna nauka na spomenatata crkva,
gre{nicite za svoite grevovi mo`at da se otkupat so pari,
Bo`jata milost mo`e da se kupi za zlatnici, a za grevot ne e
neophodno nitu pokajanie. Vo taa prigoda gre{nikot od sve{tenikot dobival pismen dokument, oprosnica ili indulgencija vo koja pi{uvalo i se tvrdelo deka nemu mu se prosteni
sega{nite, minatite, pa duri i idnite grevovi - grevovite
{to }e gi napravi vo idnina - {to pretstavuvalo svoevidna
stimulacija za gre{nicite pove}e da gre{at, a crkvata pove}e
pari da spe~ali! Grd falsifikat na Hristovata sve{teni~ka
i posredni~ka slu`ba vo nebesnoto Svetili{te! ^udno i nesfatlivo! Milost i pro{ka da se kupuvaat za pari! Krajno
nebibliska i bezbo`na kategorija!
304
Ponatamu, vernicite doa|ale kaj sve{tenikot koj odel
od grad vo grad i vo negovoto kov~e`e pu{tale zlatnici, nau~eni od sve{tenstvoto i uvereni deka, koga }e yvekne zlatnikot vo kov~e`eto, nivnite mili i dragi pokojnici vedna{
od pekolnite maki na ~istili{teto preminuvaat vo rajot. Ne{to {to voop{to ne mo`e da se goltne.
Vo Rim postojat stari grobi{ta, kade {to se zakopani
multimilioneri, na ~ija{to kapija stoi natpis na latinski:
Indulgentia plenaria quotidiana et aeterna pro vivis et defunctis, {to
zna~i: “Oprosnici (pro{ki) celosni, sekojdnevni i ve~ni, za
`ivite i za mrtvite!”
O~igledno e deka bogatite pokojnici {to po~ivaat vo
ovie grobi{ta dale ogromni sumi pari vo crkvata, so {to
od sve{tenicite kupile celosna pro{ka za site svoi grevovi
- minati, sega{ni i idni - kako i pro{ka za grevovite na svoite pokojnici, koi so toa dobile pravo da preminat od ~istili{teto vo rajot.
Da, po~ituvani, od tie pri~ini pokajanieto i pro{tavaweto na grevovite na gre{nicite crkvata gi podignala na
rang ili na nivo na sveta crkovna tajna, obred ili sakrament,
kako orudie vo racete na sve{tenstvoto za da mo`e da manipulira so vernicite.
Pove}e za dene{nite sve{tenici kako posrednici me|u Boga i gre{nicite
Napolno nebibliska e naukata i na Pravoslavnata crkva za pro{tavawe na grevovite spored koja sve{tenikot, izgovaraj}i odredena formula, mu gi pro{tava grevovite na gre{nikot.
Otkako gre{nikot }e se ispoveda pred sve{tenikot, toj,
spored svoja procenka, ~ita otpusna formula:
“Gospod i Bog na{ Isus Hristos so blagodatta i milosta na svoeto ~ovekoqubie, ~edo duhovno, neka ti gi prosti site
tvoi grevovi. Jas, nedostojniot jerej (sve{tenik), so vlasta
{to mi e dadena od nego, ti prostuvam i te razre{uvam od
site tvoi grevovi vo imeto na Otecot i Sinot i Svetiot Duh.”
Zgora na toa, ako sve{tenikot oceni deka “grevovite se
od takov stepen da ne mo`e vedna{ da se izre~e ovaa formula za nivna pro{ka, toj na pokajnikot mu odreduva epitimija
305
koja (navodno) nema kazneno-praven karakter, tuku (nekakov)
medicinsko-pedago{ki, popraven (prili~no maglivo i nejasno!), i otkako }e ja izdr`i epitimijata vo smirenie, dobiva
razvrzuvawe” - sve{tenikot go razvrzuva: “te razre{uvam od
site tvoi grevovi.”2
Epitimija zna~i crkovna kazna (prokletstvo) - izolacija,
zabrana i celosno isklu~uvawe na vernikot-gre{nik od aktivno
u~estvo vo crkovniot `ivot, so {to mu se odzema i pravoto na
pri~est, pravoto na kr{tevka i ven~avka vo crkvata i site drugi
prava. Vo zavisnost od te`inata na grevot na gre{nikot i od
“razumnata procenka na sve{tenikot”, epitimijata ili crkovnata kazna mo`e da trae podolgo ili pokratko - eden ili
pove}e meseci ili edna godina..., dodeka gre{nikot ne se popravi
i udostoi povtorno da se vrati vo aktivniot `ivot na crkvata
i da mu se vrati pravoto na pri~est.
Namesto epitimija, vo Katoli~kata crkva se koristi
zborot “pokora” so ekvivalentno zna~ewe. Pokora: kazna; ona
{to mora gre{nikot da go stori za da gi okae grevovite; kazna
{to mora da ja podnese gre{nikot za grevot; toa e sakrament,
obred, povrzan so pokajanieto i ispovedaweto na grevovite,
ispoved; edna od svetite crkovni tajni ili sakramenti; dobro delo {to }e mu go odredi ispovednikot kako kazna za grevovite na gre{nikot.
Pred da gi izgovori zborovite: “Vo ime na Otecot, Sinot i Svetiot Duh jas te razvrzuvam od tvoite grevovi”, ispovednikot na gre{nikot, koj gi ispovedal svoite grevovi pred
negovoto uvo vo ispovedalna, mo`e da mu opredeli pokora da izmoli tri molitvi “O~e na{”, tri ili pove}e molitvi
“Zdravo Marijo”, nekolku molitvi “Slava na Otecot”, ili
da go upati na dobri dela: da dade dobrovolen dar vo crkvata, da plati misa, da posti, da se moli, da odi na nekoe poklonenie ili da izvr{i nekoja druga aktivnost, so {to ispovednikot go osloboduva od grevovite.
Kade najdoa Pravoslavnata i Katoli~kata crkva vo Biblijata opravdanie na pokajnikot za odredeni grevovi da mu
odreduvaat epitimija ili pokora pred sve{tenikot da go “razvrze” ili da go “razre{i” od grevot? Zar so toa ne go poni`uvaat gre{nikot koga mu go odlo`uvaat “razvrzuvaweto” ili
“razre{uvaweto” od grevot, prisiluvaj}i go prethodno da
ispolni opredeleni uslovi i da podnese sankcii i kazna pred
da mu bide prosteno? Hristos gi povikuva gre{nicite da doj306
dat kaj nego takvi kakvi {to se, nedostojni, bez da go uslovuva nivnoto pokajanie i prifa}awe i bez da gi prisiluva prethodno da ispolnat opredeleni uslovi i da pominat niz kazna:
“Dojdete kaj mene site onemo{teni i obremeneti, jas }e
vi dadam po~inka. Zemete go mojot jarem na sebe i nau~ete
se od mene, za{to jas sum krotok i ponizen po srce; a vie }e
najdete po~inka za svoite du{i, za{to mojot jarem e podnosliv i mojot tovar e lesen ” (Matej 11,28-30).
Komu Hristos mu go odlo`il pro{tavaweto i komu mu
opredelil epitimija ili pokora pred da mu prosti i da go
razvrze od grevot?
U{te pove}e, Juda bil golem gre{nik koj ve}e skoval
plan i se dogovoril so sve{tenicite da im go predade Hrista. No, iako go znael toa, Hristos i nemu - na najgolemiot i
na najnedostojniot gre{nik - mu podal leb i vino (pri~est),
kako i na site apostoli, i ne go li{il od toa pravo i predimstvo zatoa {to bil gre{nik. Spored toa, ne e sve{tenikot
toj koj opredeluva koj e dostoen, a koj nedostoen da primi pri~est, za{to toa pravo mu pripa|a isklu~ivo na Boga, i toj ne
smee nikogo da li{i od toa predimstvo. Sve{tenikot e dol`en prethodno da gi pou~i vernicite i da gi povika: “Sekoj
neka se ispituva sebesi, pa potoa da jade od lebot i da pie od
~a{ata”, i da im obrne vnimanie: “za{to sekoj {to jade od
lebot ili pie od Gospodovata ~a{a na nedostoen na~in, }e bide
vinoven za teloto i za krvta na Gospoda... i jade i pie za svoja osuda” (1. Korin}anite 11,27-29), i na kraj da gi ostavi sekoj
sam da odlu~i dali e dostoen ili nedostoen da primi pri~est.
Hristos e brilijanten Spasitel koj poinaku im
gi pro{tava grevovite na gre{nicite
Edna{ pred Hrista fariseite dovele golema gre{nica,
`ena fatena vo prequba, izrkana i isplukana od op{testvoto
i kako op{testven smet isfrlena na buni{te. Za toj nejzin
golem grev Hristos na gre{nicata ne $ opredelil nikakva
epitimija nitu pokora za da go okae grevot i da go izbri{e
svojot sram. Pro{tavaweto na grevot ne $ go odlo`il za
podocna, baraj}i od nea prethodno da ispolni nekakvi uslovi,
osven pokajanie, {to vo ovoj slu~aj bilo o~igledno. Toj ne
baral od nea prethodno da izmoli tri, pet ili pove}e molit307
vi “O~e na{”, ili nekolku molitvi “Slava na Otecot”, ne ja
pratil na nekakvo prethodno poklonenie, nitu pak vo crkvata da dade dar. Hristos ne ja poni`uval i onaka poni`enata
i izmaltretirana `ena gre{nica, tuku vedna{ go prifatil
nejzinoto pokajanie i vedna{ $ prostil, istiot mig ja razre{il od nejziniot grev, osloboduvaj}i ja od toa grdo breme
{to ja pritiskalo, {to ja poni`ilo i ja spu{tilo na najnisko mo`no nivo, $ podal raka i ja izvlekol od bezdnata vo
koja{to ja strupolil grevot {to go napravila. “Ni jas ne te
osuduvam, $ veli Isus, odi si i otsega ne gre{i ve}e” (Jovan
8,3-11).
Hristovite zborovi “Ni jas ne te osuduvam”, vo u{ite na
ovaa ispla{ena i poni`ena `ena prozvu~ile kako najubava
i najmila muzika {to koga i da e taa ja slu{nala vo svojot
`ivot. Hristos “n# oslobodi od na{ite grevovi preku svojata krv” (Otkrovenie 1,5).
U{te eden slu~aj za koj Isus tvrdi deka }e se povtoruva
i preraska`uva nasekade i niz site vekovi s# do krajot na
svetot kako spomen na eden izvonredno va`en nastan {to go
bele`at site ~etvorica evangelisti. Stanuva zbor za Marija Magdalena od Vitanija, od koja Isus sedum pati isteruval
|avoli (Luka 8,2) - ista, a mo`ebi i pogolema gre{nica od
prethodnata {to ja opi{avme.
Marija bila ubava, mlada, komunikativna, no i naivna
devojka - osobini {to mu dale mo`nost na nejziniot lukav i
ve{t kom{ija i podlec, farisejot Simon Leprozniot, da $
postavi stapica i prepka od koja taa se prepnala, se liznala
i padnala - napravila prequba so nego za koja vedna{ se ras~ulo me|u `itelite na male~koto selo Vitanija koi ja `igosale kako nemoralna i po~nale so prst da poka`uvat kon nea
kako opasna `ena za ma`ite vo toj kraj.
Ne mo`ej}i da go podnese sramot i osudata od svoite sogra|ani zatoa {to gi pogazila visokite op{testveni normi
i pravila na moralno odnesuvawe na svoeto vreme, progonuvana od nivnata zloba i so krvavi prostrelni rani vo srceto {to $ gi zadavale ostrite streli na molwite {to molskale od nivnite o~i, Marija go napu{ta svoeto rodno mesto i se upatuva na sever, kade {to nao|a zasolni{te vo prekrasnoto selo na ju`niot breg na Galilejskoto Ezero, nare~eno Magdala - ottamu i imeto Marija Magdalena. Nemaj}i
{to da raboti i od {to da pre`ivee, taa, za `al, se sopnala
308
na najstariot zanaet na svetot i po~nala da go prodava svoeto telo, da zarabotuva zanimavaj}i se so prostitucija. Od
po~etok dobro $ odelo. Duri za{tedila pogolema suma od
parite {to gi zarabotila prodavaj}i se sebesi i so niv kupila
sad od alabaster so eden litar skapocen miris.
No naskoro nejzinata sovest po~nal da ja nagrizuva crv
na nezadovolstvo, da ja pritiska ma~na vina i da ja razjaduva
te{ka samoosuda {to dozvolila da padne tolku nisko i da
stane op{testven {lajm i, kako {to ka`avme za prethodnata gre{nica, izrkana i isplukana od zaednicata, pometena i
isfrlena na |ubri{te. Kako obgoreno drvo i glamna istrgana od ogan, so zagubeno dostoinstvo, so navedena glava i obezvredena kako ~ove~ko su{testvo, prezrena, poni`ena i otfrlena od site, so mra~na idnina, Marija se nao|a vo o~ajna sostojba i vo bezizlez - se prezira, se gadi i se gnasi samata od
sebesi.
Vo takva ekstremno mizerna i o~ajna sostojba, Marija
slu{nala za Isusa koj prifa}a takvi slu~ai, kako nejziniot, i nivniot problem go re{ava na brilijanten na~in vo nivna polza. Im podava raka i navistina gi vadi od dlabokata
bezdna vo koja gi strupolil grevot i op{testvoto i vo koja
gi obezli~ile kako ~ove~ki su{testva, postavuvaj}i gi nivnite noze na cvrsta po~va; bez nikakvi, bukvalno, bez nikakvi
prethodni uslovuvawa, epitimii i pokori, Isus go prifa}a
nivnoto pokajanie, im go pro{tava grevot i im go bri{e nivnoto gre{no, mizerno i grozno minato, gi is~istuva so svojata krv i od najgolemi gre{nici pravi najgolemi pravednici, so povrateno ~ove~ko dostoinstvo i so svetla idnina, taka
{to tie ne se ve}e op{testven smet, tuku povtorno integralen del na ~ove~kata zaednica, stoej}i prostum i so krenata
glava me|u svoite najbliski i najdale~ni od koi bea otfrleni kako izrod.
Po~ituvani, Isus taka go re{aval problemot na grevot
na gre{nicite. Toj taka go re{il i te{kiot problem na Marija so koja imal pove}e sredbi i od koja isteruval |avoli.
Digresijata {to ja napravivme vo vrska so Marija }e ni
pomogne da navlezeme vo srcevinata na problemot povrzan so
pro{tavaweto na grevot. Kom{ijata na Marija, Simon Leprozniot, vo svojot dom priredil gozba za Isusa i za apostolite, na koja bil povikan i bratot na Marija, Lazar, kogo
Isus pred toa go voskresnal od mrtvite. Farisejot Simon
309
zabolel od neizle~livata bolest lepra od koja{to go iscelil Isus, i verojatno, vo znak na blagodarnost, toj vo negova
~est ja priredil ovaa gozba vo svojot dom. Sestra $ na Marija, Marta, kako iskusna gotva~ka, bila povikana da zgotvi
vkusno jadewe za gostite.
Naedna{, kako od zemja da niknala, vo prostorijata me|u
gostite se pojavuva Marija {to, spored toga{nite normi na
moralno odnesuvawe, bilo nezamislivo i nedopustlivo - `ena,
sama, da se najde me|u pogolema grupa ma`i.
Gledano so o~ite na lu|eto na nejzinoto vreme, u{te pove}e v~udoviduva nejzinoto odnesuvawe i aktivnostite vo koi
zaplivala vo taa prigoda vo prisustvo na heterogeniot sostav na grupata so ekstremno razli~ni interesi, sfa}awa i
pogledi. Da go pro~itame izve{tajot za toj nastan.
“Koga Isus be{e vo Vitanija, vo ku}ata na Simona Leprozniot... i prilegna kraj trpezata”, zaedno so “onie koi so
nego bea prilegnati kraj trpezata... edna `ena od gradot...
Marija... koja be{e gre{nica, koga dozna deka Toj e... vo
ku}ata na farisejot, donese so sebe sad od alabaster so... litar miro od ~ist i skapocen nard, gi pomaza Isusovite noze
i gi izbri{a so svojata kosa, a ku}ata se napolni so miris
od miroto”.
Matej ka`uva deka Marija “skapoceniot miris go izlea
vrz negovata glava dodeka be{e prilegnat kraj trpezata”.
Marko dopolnuva i ka`uva deka Marija “go skr{i sadot od
alabaster i go izlea miroto vrz negovata glava”. A Luka dodava: Marija “zastana zad nego, do negovite noze pla~ej}i, i
po~na da mu gi mie nozete so solzi i da gi bri{e so svojata
kosa; taa gi celiva{e negovite noze i gi pomazuva{e so miro.”
Kako reagira grupata? Apostolite, me|u niv i Juda:
“Zo{to vakvo rasturawe? Toj miris mo`e{e da bide prodaden skapo... za pove}e od trista denarii... i da im se razdade
na siromasite”.
O~igledno e deka apostolite se kusogledi i niv gi zasega
samo materijalniot efekt na {tetata {to ja napravila Marija, bez da navlezat vo su{tinata i da ja sfatat vistinskata vrednost i celta na nejzinoto delo. Juda siromasite gi zema vo
za{tita ne zatoa {to tie posebno mu le`at na srce, tuku od
sebi~ni pobudi “bidej}i be{e kradec; kaj nego be{e ~ekme`eto
so pari i potkraduva{e od ona {to go pu{taa vo nego”.
310
Hristos im rekol na apostolite: “Ostavete ja! Zo{to $
dodevate? Taa mi napravi dobro delo. Siromasi imate sekoga{ so vas i mo`ete da im pravite dobro koga }e posakate, a
mene me nemate sekoga{. Toa {to mo`e{e, taa go stori: Go
pomaza moeto telo za zakop. Vistina vi velam, kade i da bide
propovedano evangelieto, po celiot svet, }e se raska`uva {to
napravi taa, vo nejzin spomen.”
Me|utoa, Simon Leprozniot reagira poinaku. Toa {to
go pravi Marija za nego e krajno nevkusno i najobi~na `enska sueta. Vo sebesi toj si veli: “Da e ovoj (Isus) Prorokot,
bi znael koja i kakva e ovaa `ena {to se dopira do nego: deka
e gre{nica.” No Isus javno mu veli: “Simone, imam da ti
ka`am ne{to... Ja gleda{ li ovaa `ena? Vlegov vo tvojot dom!
Ti ne mi dade voda za nozete, a taa so solzi mi gi oblea nozete
i so svojata kosa gi izbri{a. Ti ne mi dade celiv, a taa, otkako vlegov, ne prestana da mi gi celiva nozete. Ti ne mi ja
pomaza glavata so maslo, a taa mi gi pomaza nozete so miro.
Zatoa ti velam, prosteni $ se mnogu grevovi, za{to ima{e
mnogu qubov; komu malku mu se prostuva - toj malku qubi. A
nejze $ re~e: ‘Prosteni ti se grevovite! Tvojata vera te spasi! Odi si so mir!’” (Luka 7,36-50; Matej 26,6-13; Marko 14,39; Jovan 1-8).
Ponesena na kriljata na radosta {to Hristos $ podal
raka i ja izvlekol od ambisot vo koj se urnala koga se sopnala i liznala, i od sre}ata {to ja premestil od smetli{teto
na svetot vo carskite odai na svojata milost, rasprskuvaj}i
go nejzinoto gre{no minato i sozdavaj}i od nea pak gordo
~ove~ko su{testvo so krenata glava, Marija vo taa prigoda
se odnesuva taka kako {to se odnesuva.
Ne osvrnuvaj}i se na visokite standardi na moralno
odnesuvawe na svoeto vreme, preskoknuvaj}i gi tie kruti i
strogi ramki, pravila i normi, bez da vodi smetka za zajadlivite zabele{ki i pogledi na apostolite i na podlecot
Simon i, od ~ove~ka gledna to~ka, izlo`uvaj}i se na rizik,
taa, nemaj}i druga mo`nost, javno na toj na~in go izleva svoeto srce pred Hrista - ne niz zborovi, tuku niz solzi. Zborovite ne se tolku silni za da se iska`e silniot poriv na radost, zadovolstvo i blagodarnost kon Hrista {to blikale
kako silen vrutok od nejzinoto, do neodamna skr{eno, jadosano i glamnosano srce, ne se dovolno silni da go opi{at
nejziniot nov prekrasen vnatre{en ~uvstven `ivot i svet {to
311
go sozdal Hristos vo nea koga $ gi prostil grevovite i ja
vratil vo ~ove~kata zaednica.
Se pra{uvame kolkavo breme na grevot Hristos simnal
od nea, kolku silni prangii skr{il i te{ki sinxiri raskinal vo koi demonite, so koi bila obzemena, ja vrzale i ja okovale nejzinata du{a, i potoa, vo kakva sloboda zaplivalo nejzinoto srce {to izlealo tolkavo koli~estvo solzi so koi gi
obleala nozete na na{iot Spasitel i gi izbri{ala so svoite
bujni kosi!
Po~ituvani, Marija pla~ela ednovremeno od `alost i od
silna bolka {to lu|eto se tolku zlobni, podli i svirepi, {to
ja isklu~ile od svojata sredina i zaednica kako gre{nica, ja
turnale i ja isfrlile kako smet na smetli{te, no ednovremeno taa leela drobni solzi radosnici {to Hristos ja izbavil od kanxite na grevot i od nivnata zloba.
Vo taa ekstremno nepovolna situacija i krajno nepodnoslivi okolnosti vo koi neo~ekuvano zapadnala, zbuneta i
izlo`ena na zajadliv prezir i podbiv od apostolite, osobeno
od Juda i farisejot Simon, Isus ja zema Marija vo za{tita,
velej}i im: “Ostavete ja! Zo{to $ dodevate? Taa mi napravi
dobro delo.”
Taa, za apostolite i za Simona podlecot, nevkusna i suetna postapka na Marija, Hristos ja prifa}a kako brilijantna
aktivnost i ~ekor {to treba da gi prezeme sekoj gre{nik i
gre{nica {to se nao|a vo nejzinite opinci za da se oslobodi od toa gnasno breme nare~eno grev.
Go gledame i go slu{ame Hrista kako ja poddr`uva i ja
stimulira, zbunetata, rasplakana, u`alena i jadosana Marija vo nejzinite napori postapkata da ja izvede do kraj, velej}i
$: Bravo Marija, ti “pravi{ dobro delo”. Izvonredno postapi koga skapoceniot miris go izlea vrz mojata glava. Toj
miris ti go kupi so parite {to gi zaraboti prodavaj}i go svoeto telo, i zaedno so nego, ti vrz mojata glava ja izlea i svojata prequba, ja prenese vrz mene osilkata na vinata {to ja
bocka{e tvojata sovest i te progonuva{e zatoa {to gre{e{e
i {to pliva{e vo grevovi. Vo skapoceniot sad od alabaster
bea smesteni tvoite bolki, jadovi i tagi, tvojot ~emer, tvojata `ol~ka, tvoeto gre{no minato - no, seto toa ti go izlea
vrz mojata glava. Jas toa go prifa}am za{to taka treba{e da
postapi{, i dobro stori {to postapi taka, bidej}i jas za toa
312
dojdov na ovoj svet, da im ovozmo`am na site gre{nici da
postapat taka so svoite grevovi, kako {to postapi ti.
Pla~i, Marijo, ispla~i se nad moite noze i isprazni ja
du{ata od talogot na gor~inata na `ivotot, isplukaj go od
sebe {lajmot na grevot {to te zadu{uva; isplukaj go vrz mojata glava i potro{i gi site bigorni solzi, za{to nema ve}e
da pla~e{ zaradi tvoeto gre{no minato, bidej}i toa ti e
prosteno i zaboraveno, a ti si is~istena so mojata krv i vo
tebe e vsadena nova priroda, i od sega }e lee{ solzi radosnici za prekrasnata idnina {to te o~ekuva.
Bravo, Marija! Ti velam: “Kade i da bide propovedano
evangelieto, po celiot svet, }e se raska`uva” tvoeto delo, vo
tvoj spomen. “Prosteni ti se grevovite! Tvojata vera te spasi! Odi si so mir!”
I navistina Marija zaminala rastovarena od te{koto
breme {to ja pritiskalo i so razigrano i raspeano srce se vratila vo normalniot `ivot na ~ove~kata zaednica, bezmerno
blagodarna na Hrista {to ja udostoil i bez nikavi prethodni
uslovuvawa ja prifatil takva kakva {to bila, ekstremno nedostojna, i ja presozdal vo gordo ~ove~ko su{testvo, so krenata glava i so pogled naso~en kon slavnata bleskotna idnina.
Dragi moi, ni traga ni glas od nekakva epitimija ili
pokora kaj golemata gre{nica Marija! Hristos ne $ odredil
nikakvo dopolnitelno pokajanie, ne ja poni`uval, nitu pak
$ go odlo`il pro{tavaweto na grevot. Ni traga ni glas od
nekakvo ispovedawe na gre{nikot vo ispovedalna pred uvoto na smrten sve{tenik koj, zgora na toa, si zema pravo da
mu odredi na gre{nikot soodvetna epitimija ili pokora, vo
zavisnost od te`inata na grevot {to go napravil. Hristos
vedna{ pro{tava. Na razbojnikot na krstot koj se pokajal,
Toj vedna{ mu prostil, a razbojnik e, mo`ebi ubiec, golem
kriminalec...
Po~ituvani, zo{to ovaa tolku ednostavna i kristalno
jasna Hristova nauka za pokajanieto na gre{nicite i za pro{tavaweto na nivnite grevovi Crkvata tolku mnogu ja uslo`nila i mistificirala i od nea sozdala sveta crkovna tajna,
poseben obred ili sakrament? Ednostavno: za da se zgolemi
mo}ta na sve{tenstvoto; mo`nost toa da skoncentrira ogromna vlast vo svoi race, visoko da se izdigne nad vernicite, da
manipulira so niv i suvereno da vladee nad niv! No, vo Biblijata nema mesto nitu opravdanie za takvo ne{to!
313
Zatoa dol`nost na sve{tenicite e da ne se igraat so spasenieto na gre{nicite, da ne gi vikaat vo ispovedalna da se
ispoveduvaat pred nivnoto smrtno uvo i da ne gi dr`at vo
zabluda, tuku da gi upatat da go sledat primerot na Marija,
svoite grevovi da gi ispovedaat pred nozete na Hrista kako
Spasitel koj ima isklu~itelno pravo da pro{tava grevovi.
Toa pravo ne im pripa|a nim, za{to Bog ne gi ovlastil da
postapuvaat taka. Epitimijata i pokorata - podaleku od niv!
Vistina e deka vo Bo`jata re~ ~itame: “Ispovedajte si
gi grevovite eden na drug i molete se eden za drug za da ozdravite! Delotvornata molitva na pravednikot ima golema
sila” (Jakov 5,16). I na mnogu drugi mesta vo Svetoto pismo
~itame za toa kako nie treba da se molime eden za drug i da
se sakame me|usebno, bidej}i sme bra}a i edno semejstvo,
Bo`je semejstvo na ovaa zemja.
@iveej}i vo zaednica so lu|eto, nie ~esto si gre{avame
eden na drug i zatoa apostol Jakov n# povikuva da si gi ispovedame “grevovite eden na drug”, ne vo ispovedalna pred uvoto na sve{tenikot, tuku eden na drug, i da se molime “eden
za drug”, a toa zna~i da si gi priznavame na{ite grevovi so
koi sme im zgre{ile na drugite i da barame od niv pro{ka,
a i nie da im gi pro{tavame nivnite grevovi so koi tie ni
zgre{ile nam, i duri potoa da go molime Boga i Toj da ni
prosti.
Od ova ne e izzemen nikoj, pa ni sve{tenikot. Istoto
va`i i za nego kako gre{en kr{liv ~ovek. Nie }e mu gi priznaeme nemu samo na{ite grevovi so koi sme mu zgre{ile nemu
i od nego samo za niv }e barame pro{ka. No i toj }e ni gi priznae svoite grevovi so koi ni zgre{il nam i od nas }e bara
pro{ka. Hristos veli:
“Ako vie im gi pro{tavate na lu|eto grevovite, i va{iot
nebesen Otec }e vi gi prosti vam. Ako vie ne im gi pro{tavate na lu|eto nivnite grevovi, ni va{iot Otec nema da
vi gi prosti va{ite” (Matej 6,14.15). Koga si pro{tavame
eden na drug, toga{ i Bog ni gi pro{tava istite grevovi nam.
Taka se zasiluva na{eto me|usebno edinstvo i na{ata zednica so Boga koga se molime, koga mislime i se gri`ime eden
za drug.
Seto ova va`e{e za javnite grevovi so koi sme im zgre{ile na na{ite bli`ni. No postojat i tajni grevovi za koi
znae samo na{eto srce i Bog, i nikoj drug. Niv treba da gi
314
ispovedame nasamo pred Boga. Tajnite grevovi smee da gi
slu{ne samo Bo`jeto uvo - nitu edno drugo, nitu edno uvo na
smrten ~ovek, nitu uvoto na sve{tenikot.
Univerzalno sve{tenstvo na vernicite vo Noviot zavet
Da nema zabuna vo vrska so zemnite sve{tenici! Noviot
zavet zboruva za univerzalno sve{tenstvo - site vernici na
Bo`jata crkva vo Noviot zavet se Bo`ji sve{tenici, “carsko (Bo`je) sve{tenstvo”. “A vie ste izbran rod, carsko sve{tenstvo, svet narod, koj mu pripa|a na Boga.” “Nemu (na Hrista), koj n# qubi i koj n# oslobodi od na{ite grevovi preku
svojata krv, i n# napravi carstvo, sve{tenici na svojot Bog
i Otec - nemu slava i vlast vo ve~ni vekovi! Amin” (1. Petrovo 2,9; Otkrovenie 1,5.6). - Izvonredno predimstvo, zar ne?
Site nie sme Bo`ji sve{tenici, svet narod! Ovie zborovi
sami po sebe se premnogu jasni i silni i ne im e potrebno
nikakvo nadvore{no doobjasnuvawe, douto~nuvawe nitu zasiluvawe.
Biblijata za kultot na Isusovata majka
Marija, Deva Marija ili Sveta Bogorodica
Onaa silna plejada svetci-posrednici so “vi{ok na dobri dela”, {to gi pratila Crkvata na neboto da posreduvaat
za nas pred Boga, da go smilosaat Hrista za da ni se smiluva
i da ni prosti, treba da se spu{tat na zemjata. Nim ne im e
mestoto kraj Hrista na neboto, tuku vo nivnite grobovi kade
{to }e ~ekaat voskresenie i `ivit ve~en ili ve~na smrt, za
{to op{irno }e zboruvame podocna.
Koga zboruvame za Marija, nie pra{uvame: Od kade Marija na neboto? Predanieto taka tvrdi, }e ka`e Crkvata. Tokmu taka.
Na 1 noemvri 1950 godina papata Pie XII vo svojata “ex
cathedra” objavil dogma spored koja “bezgre{nata Bo`ja majka i ve~na devica Marija tri dena po smrtta voskresnala i
vo proslaveno telo se voznela na neboto so teloto i du{ata”.
Komentiraj}i go ova, avtorot Dejv Hant ka`uva: “Vsu{nost papata tvrdel deka dogmata za voznesenie na Marija ednodu{no bila prifatena vo prvata crkva u{te od po~etok i deka
315
taa ima potvrda vo Biblijata. No takva dogma prvata crkva
ne poznavala i taa nema poddr{ka vo Biblijata. Takvite papski izjavi ednostavno bile soodvetni i komplementarni so
{iroko rasprostranetoto mislewe na katolicite i pridonesuvale za rastot na kultot na Marija.”3
Spored spomenatata dogma, po svoeto voznesenie Marija
sednala od desnata strana na svojot Sin i se moli na Sinot
za nas. Vakvi tvrdewa Biblijata ne poznava. Taa ka`uva deka
samo Isus sedi od desnata strana na Otecot (Evreite 1,3) i
deka Toj se moli za nas (Evreite 7,25). Apostol Pavle napolno e jasen koga tvrdi: “Koj e toj {to }e gi osudi Bo`jite
izbranici? Dali Hristos Isus, koj umre, i zgora na toa voskresna, koj e od desnata strana na Boga i koj se zazema (se
moli) za nas?” (Rimjanite 8,34). Zna~i, edinstveno Hristos
se zastapuva, se zazema i se moli za nas pred Boga. I, osven
Hrista, nie nemame drug zastapnik i drug molitel pred Boga.
Spored crkovnoto u~ewe, Marija na neboto e povozvi{ena od heruvimite i poslavna od serafimite. Me|utoa,
vo Stariot zavet taa e najavena samo kako devojka koja }e
zatrudni i }e rodi sin, na kogo }e mu dade ime Emanuel
(Isaija 7,14), a vo Noviot zavet Marija e samo `ena na Josifa (Matej 1,20) i Isusova majka. Osven taa uloga, Isus ne $
pridava nikakvo povisoko zna~ewe. U{te pove}e, Toj svoja
majka, svoi bra}a i sestri gi narekuva samo onie {to ja izvr{uvaat negovata volja (Marko 3,31-35). A koga $ se obra}a nejze,
Isus ne ja narekuva nebesna kralica, nitu pak ka`uva deka
taa so svojata slava }e ja nadmine slavata na heruvimite i
serafimite, tuku ednostavno ja narekuva “`ena”. Duri i od
krstot ja oslovuva na ist na~in: “A Isus, {tom ja vide svojata majka, i pokraj nea u~enikot kogo go qube{e, $ re~e na
majka si: [email protected], ete ti sin!’ Potoa mu re~e na u~enikot: ‘Ete
ti majka!’ I od toj ~as u~enikot ja zede kaj sebe” (Jovan
19,26.27). U~enikot {to ja prezel gri`ata za Marija bil najomileniot Hristov u~enik, evangelistot Jovan.
Spored toa, na Isusovata majka Marija, Deva Marija ili
Sveta Bogorodica, kon koja nie imame osobena po~it, ne $ e
mestoto kraj Hrista vo nebesnoto Svetili{te kade {to ja
pratila Crkvata. Taa ne e na neboto, za{to Bog ne $ opredelil uloga na posredni~ka me|u gre{nicite i nejziniot sin
Isus Hristos kako negova majka so svoeto maj~instvo da go
316
smekne, da go razne`i i da go smilosa Hristovoto srce za da
im bide milostiv na gre{nicite. Hristos e dovolno milostiv bez da go smilosuva koj i da e drug. Navreda i `alost
za nego e koga me|u nego i gre{nikot se ispre~uvaat smrtnici kako posrednici koi negovata bezmerna blgodat ja izedna~uvaat po golemina so ~ove~kata milost na koja $ e potrebno zasiluvawe so nadvore{na intervencija. Nego go smilosuva gre{nikot koga se kae za svoite grevovi. Ka`avme deka
toa pokajanie na gre{nikot e najubava i najposakuvana muzika vo negovite u{i, ne{to {to mu e najmilo da go slu{ne i
so najgolemo zadovolstvo da odgovari so pro{tavawe.
Marija izjavuva deka e bla`ena: “Ete, otsega site pokolenija }e me smetaat za bla`ena” (Luka 1,48). No, vo Svetoto pismo na bezbroj mesta vo razli~ni konteksti go nao|ame
istiot zbor “bla`en”. Na primer, Hristos nikade Marija ne
ja narekuva bla`ena, a za bla`eni gi proglasuva: “Bla`eni
se bednite po duh”, “bla`eni se `alosnite”, “bla`eni se krotkite”, “bla`eni se gladnite”, “bla`eni se milostivite”,
“bla`eni se ~istite po srce”, “bla`eni se mirotvorcite”,
“bla`eni se progonuvanite”, “bla`eni se navreduvanite” itn.,
itn., da ne naveduvame u{te tekstovi (Matej 5. glava). Vo
Otkrovenie 14,13 ~itame za edno mnogu neobi~no bla`enstvo:
“Bla`eni se mrtvite koi otsega umiraat vo Gospoda!”
Spored toa, Isusovata majka Marija e bla`ena vo ista
mera vo koja se bla`eni site {to se nare~eni “bla`eni” vo
Bo`jata re~ i zaedno so niv ~eka ista bla`ena nagrada pri
vtoroto Hristovo doa|awe.
Da prosledime nekolku podatoci od oddelni rimokatoli~ki molitvenici za takanare~eni “streloviti molitvi”
ili “pobo`ni vozdi{ki” za koi na gre{nicite im se davaat
besplatni papski indulgencii ili oprosnici, so podatok koj
papa kolku dena dava pro{ka za edna takva izgovorena molitva. Podatocite4 se nao|aat vo “Katoli~ki starac” (Upute, razmatranja i molitve za starce katolike), Rijeka, 1911. Tisk. Umjet.
Zavod “Miriam”. Imprimatur. Rochus Vu~i} eppus. Censor P.
Bernardinus Prov. Cap., str. 177-178.
“1. U ime Oca i Sina i Duha Svetoga. Amen. - 50 dana oprosta, a pokropiv{i se blagoslovenom vodom 100 dana oprosta. Pio
IX 1863.”
317
“5. Blagosloveno budi sveto i bezgre{no Za~e}e Bla`ene
Djevice Marije Majke Bo`je. 300 dana oprosta. Leo XIII 1898.”
“20. Spasitelju svijeta, smiluj nam se! - 50 dana oprosta. Leo
XIII 1891.”
“28. Marijo, nado na{a, smiluj nam se! - Oprost 300 dana.
Pio X, sje~nja 1905.”
“26. Gospodine Bo`e moj, ve} sada mirna i draga srca iz ruke
tvoje primam smrt koje mu drago vrsti, kako se tebi svidi, sa svim
njezinim tjeskobama, mukama i bolima.
Tko jedno} u `ivotu, primiv{i sv. Sakramente, s pravom
ljubavlju prema Bogu izgovori ovu molitvu, dobije potpuni oprost,
ne odmah, nego u ~asu smrti. Pio X, 9. o`ujka 1904.”
Mo`ebi naj~udna od site poso~eni pro{ki e poslednava. Namesto da se pokae i da ne gre{i ve}e, papata Pio X na
gre{nikot odnapred mu dava mo`nost za kompletna deponirana pro{ka na grevovite koja }e stapi vo sila vo migot na
negovata smrt ako edna{ vo `ivotot primil sveti sakramenti i ako ja izgovori ponudenata {ablon molitva. Izvonredna mo`nost za gre{nikot, blanko potpi{ana pro{ka, slobodno da gre{i i odnapred da dobie pro{ka za grevovite {to
}e gi napravi vo me|uvreme, do svojata smrt.
Od poso~enite primeri pod broj 1, 5, 20 i 28 se gleda
deka, ako gre{nikot mu upatuva “pobo`ni vozdi{ki” na Spasitelot ili na Trojstvoto, dobiva pro{ka za 50 denovi. A,
ako $ upatuva takvi molitvi na Isusovata majka Marija, dobiva pro{ka za 300 denovi. Spored toa, ne e nikakvo ~udo {to
Katoli~kata crkva ja izdignuva Marija, a ne Hrista, {to
Isusovata majka Marija ja stava ramo do ramo so na{iot Spasitel, no i pogore od nego, narekuvaj}i ja “kralica na mirot”,
“semilostiva spasitelka” i “nebesna kralica”, {to e krajno
nebibliski. Eve gi i drugite tituli {to $ gi dava Crkvata
na Marija:
“Proro~ica na poslednoto vreme”, “Bezger{no za~nuvawe”, “Majka na Crkvata”, “Marija - nova Eva”, “Carica na neboto i zemjata”, “Voznesenie”, “Carica na svetite brojanici”,
“Carica i majka na semejstavata”, “Marija - sou~esnik pri
otkupuvaweto”, “Posrednik”, “Advokat”, “Na{a Gospa na site
narodi”, “Nebesna vrata”, “Kov~eg na Noviot zavet”, “Majka
na vtoroto doa|awe.”
318
Titulite “Sou~esnik pri otkupuvaweto”, “Posrednik” i
“Advokat” posebno treba da pottiknat na seriozno protivewe,
za{to toa o~igledno se protivi na najjasnite u~ewa na Svetoto
pismo. Biblijata jasno u~i deka postoi samo eden Otkupitel,
Posrednik i Advokat na Bo`jiot narod, a toa e Isus Hristos,
za {to dosta zboruvavme.
U{te pove}e iznenaduva podgotvenosta na Katoli~kata
crkva u~ewata za Marija da gi pro{iri do ekstrem i Marija
da ja priznae kako bo`ica i kako del na bo`estvoto. Zboruvaj}i za toa, Kronen Cajtung na 30.8. 1997 godina vo Germanija
go objavil sledniot prilog:
“Milioni amerikanski katolici sakaat bo`estvena Devica Marija”. Spored ovoj prilog i pridru`niot tekst vo
Wusvik, zad scenata za ova se odvivaat pregovori so Vatikan,
a kardinalot Xon O’Koner i papata Jovan Pavle II ne se protivea na ovaa ideja.
Rimokatoli~kata nauka kako da re{ila {to pove}e da ja
namali Isusovata uloga vo sapsuvaweto na gre{nicite i vo
najdobar slu~aj Isusa da go identifikuva so koj bilo osnova~
na nekoj verski sistem vo svetot. Ne e mo`en kompromis vo
ova pra{awe bez ogled na toa kolku nekoj gi menuva pravilata za da odgovaraat na `elbite na celokupnata grupa. Biblijata ovaa tema uspe{no ja rasvetluva: “Nema spasenie vo nikoj
drug, nitu ima drugo ime pod neboto dadeno na lu|eto, preku
koe mora da bideme spaseni” (Dela 4,12). - Bog ne ja odredil
nitu Marija, nitu koj i da e drug svetec na gre{nikot da mu
dade, nitu na koj bilo na~in da mu pomogne da dobie spasenie.
Spasenieto apsolutno i kompletno e Hristovo delo, i na Hrista ne mu se potrebni nikakvi pomo{nici nitu asistenti. Nemu
ne mu se potrebni nikakvi svetci da ja devalviraat negovata
uloga kako edinstven posrednik i Spasitel.
Spored spomenatata dogmata od 1950 g. Marija vo proslaveno telo se voznela na neboto, kade {to e krunisana kako
nebesna carica i postavena kako posrednik me|u Hrista i
gre{nicite. Vo uloga na posrednik taa poddr`uva dolg spisok molbi koi katoli~kite svetci $ gi upatuvale vo tekot na
stoletijata.
“Gre{nikot, koj neposredno mu pristapuva i mu se obra}a
na Hrista za pro{ka, naiduva na negov u`asen gnev. No ako ja
povika Devicata kako posrednik pred nejziniot Sin, taa na
319
svojot Sin }e mu gi poka`e gradite koi go doele i negoviot
gnev vedna{ stivnuva.”5
Sam Lucifer ne mo`e{e da izmisli pogolema hula protiv Hrista od ovaa {to ja izmislila Katoli~kata crkva,
tvrdej}i deka na{iot milostiv Spasitel, Isus Hristos, e nepristapen, krut i nemilostiv diktator koj se gnevi koga
gre{nicite pristapuvaat direktno kaj nego za milost i pro{ka. Pa sam Hristos gi povikuva gre{nicite: “Dojdete kaj mene
site koi ste onemo{teni i obremeneti, i jas }e vi dadam po~inka” (Matej 11,28), a Crkvata im veli: Ne kaj Hrista, tuku kaj
Marija! Bo`jata re~ ka`uva: “Za{to Bog tolku go milee svetot, {to go dade i svojot edinoroden Sin, za nieden koj veruva
vo nego da ne zagine, tuku da ima `ivot ve~en” (Jovan 3,16), a
Crkvata veli: Ne, Hristovoto srce e male~ko i vo nego nema
mesto za gre{nicite, a Marija ima maj~insko srce prostrano
kako okean vo koe ima mesto za site gre{nici. Apostol Pavle n# povikuva “slobodno da pristapuvame kon Bo`jiot prestol na blagodatta za da najdeme blagodat” (Evreite 4,16), a
Crkvata ka`uva: Ne! Ako mu se obra}ate direktno na Hrista
za pro{ka, naiduvate na negov u`asen gnev! Zatoa prvo povikajte ja Devicata Marija kako posrednik pred nejziniot Sin,
i taa na svojot Sin }e mu gi poka`e gradite koi go doele i
negoviot gnev vedna{ stivnuva. - Bizarni izmislici!
Vo knigata “Slavite na Marija”, kardinalot i svetecot
Alfons de Liguori pi{uva: “Gre{nicite primaat pro{ka samo
od Marija. Pa|a i zaguben e onoj koj ne $ se obra}a na Marija. Marija e nebesna vrata, za{to nikoj ne mo`e da vleze vo
bla`enoto carstvo ako ne pomine niz nea. Patot kon spasenie ne mu e otvoren nikomu, osven preku Marija... Spasenieto na site zavisi od naklonosta i za{titata na Marija. Onoj
kogo {to go {titi Marija, }e bide spasen; onoj kogo ne go
{titi taa, }e bide zaguben... Na{eto spasenie zavisi od tebe
(Marijo)..., Bog nema da n# spasi bez da posreduva Marija.”6
Prosto ne mo`eme da ostaneme prostum pred ovaa crkovna hula! Hristos ka`uva: “Jas sum vrata. Koj }e vleze niz mene,
}e bide spasen” (Jovan 10,9), a Crkvata veli: Ne! Hristos ne e
vrata! Marija e “nebesna vrata” niz koja se vleguva vo Bo`jeto
carstvo! Ne, Bog nema da n# spasi bez da posreduva Marija! Bog neka n# so~uva od vakvi bogohulstva!
Vo katoli~kata nauka Isusovoto mesto go zazema Marija.
Vernicite namesto da gledaat vo Isusa, za~etnikot i izvr{i320
telot na nivnata vera, tie gledaat vo Marija. Vo Marija pronao|aat pristap kon Boga, vo nea e sveta seta crkva, vo nea se
u~at na poslu{nost kon Boga, i spisokot postojano prodol`uva. Nitu edna od ovie doktrini nema poddr{ka vo Svetoto
pismo. ^lenot 829 od Katihizisot na Katoli~kata crkva
ka`uva:
“Vo najsvetata bla`ena Devica (Marija) Crkvata ve}e
postignala sovr{enstvo vo koe postoi bez mana i falinka, a
vernite i ponatamu se trudat da go pobedat grevot i da rastat
vo svetosta. I taka tie svoite o~i gi naso~uvaat kon Marija:
vo nea Crkvata ve}e ja ima seta svetost.” A vo ~len 972 od
Katihizisot pi{uva:
“Koga razgovarame za Crkvata, za nejzinoto poteklo, za
nejzinata misija i sudbina, nie ne mo`eme razgovorot da go
zavr{ime na podobar na~in otkolku da prepora~ame da gledame vo Marija. Gledaj}i i razmisluvaj}i za nea (za Marija),
nie ja gledame i razmisluvame za Crkvata....” - Mnogu pogre{na
teologija koja{to, namesto Hrista, Marija ja identifikuva
so Crkvata. ^itame vo Bo`jata re~: “Hristos ja vozqubi Crkvata i se predade sam sebesi za nea, za da ja osveti, is~istuvaj}i
ja preku vodno kapewe so Re~ta, i da ja pretstavi pred sebe
Crkvata vo seta nejzina slava, bez damka, nitu br~ka, ili ne{to
sli~no, za da bide sveta i neporo~na.”
Za istiot predmet zboruva i apostol Pavle: “Toj (Hristos) e glava na teloto, odnosno na Crkvata... Toj e prv vo s#...
Otecot preku nego izmiri so sebe s# {to e na zemjata... preku
krvta na negoviot krst... preku krvta na negovoto telo, za da
ve postavi pred sebe sveti, neporo~ni i besprekorni”. I apostol Jovan: “Krvta na negoviot Sin, Isus Hristos, n# is~istuva
od sekoj grev” (Efescite 5,25-27; Kolo{anite 1,18-22; 1. Jovanovo poslanie 1,7).
Nikade vo privedenite tekstovi, a i vo celata Biblija,
nema mesto za nekakva uloga na Marija vo procesot na na{eto
spasenie, vo is~istuvaweto na gre{nicite od nivnite grevovi
i vo posvetuvaweto i usovr{uvaweto na Crkvata. Crkvata ja
~isti, ja posvetuva i usovr{uva Hristos so svojata krv od
Golgota, preku svojata Re~ i so pomo{ na Svetiot Duh. Zatoa
so Crkvata ne se identifikuva Marija, tuku Hristos, za{to
taa e negovo telo, a Toj e nejzina glava. Spored toa, koga razgovarame za Crkvata, za nejzinoto poteklo, za nejzinata misija
i sudbina, nie vsu{nost razgovarame ne za Marija, tuku za
321
Hrista, a koga go gledame i razmisluvame za Hrista, nie ja
gledame i razmisluvame za negovata crkva.
Marija vizavi paganskite bo`ici
Drevnite Vavilonci obo`avale panteon od ma{ki i `enski bogovi koi go pretstavuvale bogot na Sonceto. Vo ovoj
sistem na obo`avawe na Sonceto glavno postoelo bo`estvo
od tri lica - tatko, majka i sin. Toa bile bogot Bel (Val) ili
Marduk, Ninus sin, koj isto taka e obo`avan i kako Tamuz, i
`enskiot bog, odnosno bo`icata Rea, koja e obo`avana kako
I{tar ili Astarta (Astarota), koja pretstavuvala majka. Taa
se spomenuva kako “nebesna carica” i kako “onaa koja go stivnuva gnevot”. Obo`avaweto na bo`ica majka so dete bilo osnova na drevnite religii vo koi istiot sistem na bogoslu`enie se povtoruval pod razli~ni imiwa. Vo Egipet gi obo`avale Izida (bo`ica) i Ozirisa ili Horusa, vo Indija Isi i
Isfara, vo Kina i Japonija kako majka bo`icata [ingma so
dete, vo Grcija kako Ceres ili Afrodita i Plutus, vo Rim
kako Fortuna i Jupiter ili Venera i Adonis, i vo Skandinavija kako Friga i Valder. Kako majka i dete vo Fenikija se
obo`avani Astarta i Bahus, a vo Vavilon, kako {to rekovme,
I{tar i Tamuz. U{te pove}e, deteto e obo`avano i kako ma`
i kako sin na bo`icata.
Sinot, ili ma{kiot faktor na bo`estvoto majka-dete, e
la`en spasitel, koj stanal la`en Isus Hristos. Site tituli,
koi vo drevnite religii se odnesuvaat na Isusa, isto taka se
upotrebuvaat i za deteto. Na primer: Zoroaster zna~i `enino “seme”, Mitra (persiski bog na Sonceto) zna~i “spasitel”,
Dionizie zna~i “nositel na grevot”, Bahus “bog na prirodata”, Vi{na zna~i “~ovek-`rtva”, a Oziris “car nad carevite”.
Sistemot na vakvo bogoslu`enie po~nuva vo legendata za
Nevroda (Nimrud) i za negovata `ena Semiramida. Nevrod
bil otpadnik i buntovnik protiv Boga, isto kako negoviot
tatko Hus. Toj bil ubien poradi svoite zli dela i, spored drevniot patrijarhalen sistem, delovi od negovoto telo se prateni vo razni gradovi kako predupreduvawe.
Negovata `ena, Semiramida, pobegnala, no pro{irila
glasovi deka Nevrod se voznel na neboto, kade {to stanal edno
so Sonceto. Podocna, koga napravila prequba i rodila sin,
322
Semiramida mu dala ime Tamuz, tvrdej}i deka toj e reinkarnacija na nejziniot obogotvoren ma`, Nevrod, koj se vratil
kako spasitel na ~ove~kata rasa. So tekot na vremeto taa e
obogotvorena kako majka na bogot, koja se voznela na neboto
kako “nebesna carica”, kako “bo`ja majka”, “bo`ji duh vo
~ove~ka majka”, “majka devica”. Svojot sin Tamuz go proglasila
za spasitel i nabrgu nasekade mo`ele da se vidat statui na `ena
koja vo pregratki dr`i male~ko mom~e - bogot na Sonceto.
Vo razni kulturi istite osnovni bo`estva se obo`avani
pod razli~ni imiwa. (So Nevroda i so Semiramida nie pak
}e se sretneme i za niv poop{irno }e zboruvame podocna vo
podnaslovot “Nevrod i Semiramida)
Bo`icata vo drevnite religii e obo`avana kako darodavec na `ivotot i kako neguvatelka. Nejzinite gradi so~inuvale istaknat del od kultot na bo`icite, pa se prika`uvani
i so mnogu dojki so koi go dojat svetot. Duri i bogot na Sonceto se hrani na gradite na bo`icata. Toj e prika`an kako
pie od nejzinite gradi, ili e prika`an so svojot simbol na
zmija koja se hrani na gradite na bo`icata.
I Rimjanite obo`avale panteon od bogovi, me|u koi
bo`icite imale posebno istaknata uloga. Rimskata bo`ica
Dijana, koja{to Grcite ja vikale Artemida, e obo`avana kako
glavna bo`ica vo panteonot na rimskite bo`ici, so posebno
istaknati gradi so mnogu dojki.
Vo Vitleem, vo Izrael, postoi pro~uena “mle~na pe{tera” vo koja, spored katoli~kata tradicija, Marija proleala
mleko od svoite gradi dodeka go doela Isusa. Navodno, ova
mleko gi isprskalo yidovite na pe{terata i napravilo beli
damki, belezi koi denes se po~ituvaat kako mesto na poklonenie zaradi isceluvawe i plodnost.
Vo tradicionalnata Crkva (katoli~kata i pravoslavnata) panteonot od bogovi e zamenet so Marija i so svetcite
koi, navodno, imaat sposobnost da posreduvaat za ~ovekot.
Marija so deteto Isus go zazemaat mestoto na drevnoto
obo`avawe na Izida i Horusa. Taa stanuva nebesna carica i
posrednik, kako {to bile paganskite bo`ici.
Na eden reljef vo edna katoli~ka crkva vo Germanija Bog
Otecot i Sinot ja krunisuvaat Marija za nebesna carica, a vo
podno`jeto $ se poklonuvaat smrtnici. Na druga slika Marija ja krunisuvaat angeli, dodeka Bog Otecot i Sinot go pos323
matraat toa. Na treta slika se gleda kako Marija ja krunisuva
papata Jovan Pavle II. Na slika {to se nao|a vo eden manastir
vo Rim Marija stanuva nov posrednik dodeka na racete nosi
luzni od Hristovoto raspetie, a Isus $ predava trnova kruna.
Ponatamu, na slika se gleda kako pred nejzinata statua se poklonuva papata, i pak na druga se gleda Marija i apostolite
kako $ se poklonuvaat.
Vo paganskite kulturi bogovite i bo`icite obi~no bile
obo`avani vo pe{teri i vo {umi~ki (korii). Drevnite visoki mesta, isto taka, se povrzuvani so `rtvite na bogovite, a
svetili{tata vo pe{terite ~esto se povrzuvani so tie visoki
mesta. Denes obo`avaweto na Marija isto taka se povrzuva so
pe{teri, so {umi~ki i so drevnite visoki mesta. Vo svetot
postojat mnogubrojni svetili{ta na Katoli~kata crkva posveteni na Marija, me|u koi najva`ni se svetili{tata Lurd vo
Francija, Garabandal vo [panija, Fatima vo Portugalija i
Me|ugorje vo Hercegovina. Vo pe{terite na tie svetili{ta
sekoj den se slevaat iljadnici poklonici na Marija od cel svet,
me|u koi i papite, za da se poklonat pred nejzinata statua.
Na visoko mesto vo manastirot vo Sajdana, vo Sirija, se
nao|a ikona so Marija i Isusa, koja navodno ja naslikal apostol Luka. Ikonata pla~e, pri {to roni solzi od maslo, a edna
takva kapka od maslo, koja padnala, go formirala likot na
Marija so bebeto Isus. Toj lik se obo`ava s# do dene{en den.
Vo nekoi sovremeni hristijanski krugovi postoi mislewe
deka Svetiot Duh e `enski rod, a ~udotvornata svetlina i sila
na bogovite vo drevnite religii glavno se manifestirala preku `enskite bo`estva, kako {to se Rea, I{tar, Astarta, Izida, a sega preku Marija vo papstvoto. Navodnite “manifestacii na Duhot” se isto taka ~esti vo protestantskiot svet, {to
vodi kon edinstvo so Rim, so papstvoto.
Na statuite i na ikonite na Marija so dete dominira
Marija, a Isus postojano se dr`i na nivo na dete. Hristos e
ma` i treba da se prika`uva kako ma`, za{to vo Biblijata
negovoto detstvo e prika`ano samo so nekolku re~enici, i
ni{to pove}e. Negovoto detstvo e skrieno od o~ite na svetot. [to zna~i, toa ne treba da dominira, nitu pak nekoj da
dominira nad nego, kako {to e slu~ajot so Marija. Vo evangelijata nie Hrista go poznavame kako triesetgodi{en ma`
koj ne dozvolil so nego da manipulira nikoj. Spored toa, spojot na Marija so dete e kompletna kopija na paganskite bo`es324
tva majka-dete za koi zboruvavme. So predominantnosta na
Marija nad deteto Isus, Crkvata na Marija $ dava i predominantna uloga vo spasenieto na gre{nicite.
Od kade ideja na papata Pie XII vo 1950 godina, so 19 vekovi zadocnuvawe i bez bibliski temel da proglasi dogma
spored koja Marija vo proslaveno telo se voznela na neboto,
kade {to e krunisana kako nebesna carica i postavena kako
posrednik me|u Hrista i gre{nicite. Pri~inata ja nao|ame
vo istorijata:
“Istoriskata slika na Marija od Noviot zavet nabrgu }e
bide obviena so prevez na bujni legendi, osobeno vo popularnata apokrifna literatura. Veruvaweto vo nepovredena devstvenost, vo prvata polovina na tretiot vek go branel Origen (185-235), otec na crkovno-teolo{koto u~ewe protiv Tertulijana.
Od 4 vek Marija e po~ituvana kako asketica i bezgre{na
svetica. So prifa}aweto na starite kultovi od strana na
dr`avnata Crkva, slikata za Marija e pribli`ena do anti~kite bo`ici-majki: starite pretstavi se hristijanizirani, a
mariologijata stanala druga strana na hristologijata. Kako
posledica od nikejskoto ‘ednakva po su{tina’, na soborot vo
Efes vo 431 godina Marija bila proglasena za ‘Majka Bo`ja’.
I sega, so voveduvaweto na Marija vo liturgijata, nastanal
vistinskiot kult na Marija (Mariini sve~enosti, Mariini
sliki ).”7
Toa se istoriskite temeli vrz koi tardicionalnata Crkva gi gradela i gi izgradila svoite dogmi i svojata nauka za
Marija, nare~ena “mariologija”, kako vtora strana ili kako
istoriski pandan na “hristologijata”, nauka za Hrista.
Marija e simbol na son~evoto bo`estvo ili golema `enska personifikacija, olicetvorenie na toa bo`estvo - Izida, Artemida (Dijana), Venera, Astarta ili kako gode nekoj
saka da ja nare~e. Vo sistemot na razmisluvawe na Wu ejx, konceptot za bo`ica (golema zemna majka) e mnogu istaknat.
Katoli~kata ideja za nedelata kako osnoven prazni~en
den na radost i odmor vo koj vernicite, sobrani zaedno, treba
da ja slu{aat Bo`jata re~ i da u~estvuvaat vo pashalnata tajna
(pri~est), e napolno sprotivna na protestantskiot koncept
za bogoslu`enieto, za{to temel na toj den e tradicijata “denot na sonceto” - i posveten e za obo`avawe na Marija.
325
Toa jasno go naglasuva papata Jovan Pavle II vo svojata enciklika Dies Domini:
“Dodeka slu{aat propoved za vreme na nedelnite sobiri,
vernite gledaat vo Deva Marija, u~ej}i od nea da ja praznuvaat
nedelata i da ja pazat vo svoeto srce (Luka 2,19). So Marija
tie u~at da stojat vo podno`jeto na krstot, nudej}i mu ja na
Otecot Hristovata `rtva, i svojot sopstven `ivot kako `rtva
na Marija. So Marija tie ja do`ivuvaat radosta na voskresenieto... Sekoja nedela pokloneni~kiot narod gi sledi stapkite na Marija. Nejzinoto maj~insko posreduvawe $ dava
posebna mo} i `ar na molitvata koja se izdignuva od Crkvata
do najsvetoto Trojstvo.”
So objavuvaweto na dogmata spored koja Marija vo proslaveno telo se voznela na neboto, kade {to e krunisana kako
nebesna carica i postavena kako posrednik me|u Hrista i
gre{nicite, celokupniot sistem na vavilonskoto bogoslu`enie e vospostaven vnatre vo tradicionalnata Crkva, so Marija
koja prezema uloga na posrednik.
Preku Marija kako simbol na son~evoto bo`estvo, kako
golema `enska personifikacija i olicetvorenie na toa bo`estvo, kako {to se paganskite bo`ici {to gi nabrojavme, i preku
nedelata kako “son~ev den” ili kako “den posveten na sonceto”, paganskoto bo`estvo na Sonceto, ili Sonceto kako bo`estvo, dlaboko ja proniknuvaat teologijata na tradicionalnata
Crkva. Taka stariot paganizam vo ogromna mera e prisuten
vo ovaa Crkva i denes.
Literatura:
1.
2.
3.
4.
Crkvata i sektite od Lazar Milin, MPC 1999, str. 48
Crkvata i sektite, str. 383
Dave Hunt: A Woman Rides the Beast, p. 444.
Podatocite za na{ava kniga se prezemeni od knigata “Crkvata i
sektite” str. 48
5. Catholic Layman July, 1856.
6. Dave Hunt, A Woman Rides the Beast, p. 438.
7. E. Ortbandt, D.H. Teuffen: Ein Kreuz und tausend Wege, Friedrih Bahn Verlag,
Konstanz 1962, p. 189.
326
VLASTA [TO ZEMNITE SVE[TENICI
SAMI SI JA PRISVOILE
Vlasta {to zemnite sve{tenici sami si ja prisvoile
Zvaweto i titulite: “arhiepiskop”, “naslednik na apostol Petar”, “Hristov zamenik (Vicarius Christi)”, “Zamenik na
Sinot Bo`ji (Vicarius Filii Dei)”, “Bog na zemjata (Deus In Terris - Ino}entie III)”, “Glava na hristijanstvoto (Caput Christianitatis)”, “Voda~ na sve{tenstvoto (Dux Cleris)”, “Sudija na
svetot (Arbiter Mundi)”, “namesnik na Bo`jiot Sin”, “nepogre{liv u~itel na Crkvata (eks katedra)”, “arhiepiskop”,
“episkop”, “biskup”, “prezbiter”, “patrijarh”, “poglavar”,
“vladika”, “mitropolit”, “arhi|akon”, “egzarh”, “arhimandrit”, “jerarh”, “arhijerej”, “jerej”, “sve{tenik” - onaka kako
{to se sfa}aat i prifa}aat denes vo hristijanstvoto, se istoriska, a ne bibliska kategorija.
Papata Ino}entie III tvrdel deka na Petar mu e doverena ne samo Crkvata, tuku i celiot svet.
Ovaa teorija nastojuvala da go izdigne papata nad svetovnite vladeteli. Papata Bonifacie VIII, pri jubilarnata
1300-ta godina, sedej}i na Konstantinoviot prestol, opa{an
so carski me~ i so kruna na glavata, mavtal so `ezol i likuval pred mno{tvo poklonici: “Jas sum cezar, jas sum car!”1
Ovaa spomenata duhovna elita, kako istoriska kategorija, svojata duhovna vlast vo Crkvata ja temeli na nekolku tekstovi od Bo`jata re~ istrgani ne samo od integralnoto u~ewe
na Noviot zavet, tuku i od kontekstot na evangelijata. Eve
gi tie tekstovi:
“Duvna (Isus) vo niv i im re~e: ‘Primete go Svetiot Duh!
Na onie na koi }e im gi prostite grevovite, ve}e im se prosteni; na koi }e im gi zadr`ite, ve}e im se zadr`ani’” (Jovan
20,22.23). - Ete dokaz za na{ata vlast da pro{tavame grevovi,
velat sve{tenicite. “So vlasta {to mi e dadena od nego (od
327
Hrista), ti prostuvam i te razre{uvam od site tvoi grevovi!”,
mu veli sve{tenikot na pokajnikot.
Ovde Hristos upotrebuva idno svr{eno vreme (pasiv).
[to zna~i toa? U{te pred da stane vernik na Crkvata, gre{nikot se pokajal za svoite grevovi, gi ostavil i pobaral
pro{ka od Boga za niv. Bog (ne sve{tenikot) mu prostil i
so kr{tavaweto ve}e go razre{il od niv. Duri potoa Crkvata go prima vo svoite redovi so dobredojde. Za toa kako treba
da im pro{tavame, da gi svrzuvame, razvrzuvame i razre{uvame grevovite na gre{nicite, imame jasni Bo`ji upatstva:
“Ako ti zgre{i brat ti, pojdi i iskaraj go nasamo. Ako
te poslu{a, si go pridobil brata si. Ako pak ne te poslu{a,
zemi so sebe u{te eden ili dvajca, pa od ustata na dvajca ili
trojca svedoci neka se potvrdi sekoj zbor. A ako ne gi poslu{a niv, ka`i $ na crkvata; pa ako ne ja poslu{a i crkvata, neka ti bide kako nevernik i kako dano~nik. Vistina vi
velam, s# {to }e svrzete na zemjata, }e se pojavi ve}e svrzano na neboto i s# {to }e razvrzete na zemjata, }e bide ve}e
razvrzano na neboto” (Matej 18,15-18).
Slu{ame ubavi Hristovi zborovi. Hristos im veli na
apostolite: Jovane, Jakove, Petre... ako ti zgre{i brat ti,
ako vidi{ kako gre{nikot gre{i, nemoj da go vika{ vo ispovedalna za da go ispovedi svojot grev pred tebe, na tvoe uvo,
tuku ti da odi{ kaj nego i da mu pomogne{, da go nau~i{ da
ne gre{i. Ako te poslu{a, raduvaj se zaedno so neboto, bidej}i
se pokajal i se spasil eden gre{nik, gre{nik na koj mu prostil Bog - ne ti. Ako ne te poslu{a tebe, i svedocite, toga{
negoviot slu~aj iznesi go pred crkvata. I, ako crkvata utvrdi deka gre{nikot se pokajal i go ostavil grevot, taa go “razvrzuva” nego od starite grevovi koi ne gi smeta ve}e za pre~ka
toj da stane vernik na crkvata, ja otvora vratata i go prima
vo redovite na svoite vernici, so {to toj stanuva del na
Bo`jeto semejstvo na ovaa zemja, stanuva Bo`je dete na koe
Bog mu gi pro{tava grevovite i go razre{uva od niv. Vo sprotivno, ako gre{nikot gre{i i ne se kae, crkvata go “svrzuva”,
odnosno go isklu~uva od svojata sredina. Ako crkvata postapi taka, toga{ Neboto gi prifa}a nejzinite odluki koga gi
“svrzuva” i “razvrzuva” gre{nicite, odnosno, koga im gi “pro{tava” ili koga im gi “zadr`uva” grevovite.
328
Apostol Pavle za Bo`jata crkva dava prekrasna sporedba: “Znaj kako treba da se odnesuva{ vo Bo`jiot dom, koj e
crkva na `iviot Bog, stolb i temel na vistinata” (1. Timotej 3,15).
Ovie zborovi se tolku ubavi i zna~ajni, {to kaj nas
pobuduvaat nepreodoliva `elba da gi povrzeme so drugi srodni tekstovi.
“Vie ne ste ve}e tu|inci i pridojdeni, tuku ste sogra|ani
na svetite i Bo`je semejstvo, nadyidani vrz vistinskiot temel - vrz apostolite i prorocite - a temelen kamen e sam
Isus Hristos. Vo nego celata zgrada, cvrsto povrzana, raste
vo svet hram vo Gospoda. Vo nego i vie zaedno ste sozdadeni
za Bo`ji stan vo Duhot” (Efescite 2,19-22). I u{te tekstot
vo Evangelieto spored Matej 16,15-19:
“Toj (Isus) im re~e (na apostolite): ‘A vie {to mislite,
koj sum jas?’ Odgovori Simon Petar i re~e: ‘Ti si Hristos,
Sin na `iviot Bog.’ Isus odgovori: ‘Bla`en si Simone, sine
Jonin, za{to toa ne ti go otkrija teloto i krvta, tuku mojot
Otec koj e na nebesata. A jas pak ti velam deka ti si Petar
({to zna~i karpa) i vrz ovaa karpa }e ja izgradam mojata crkva i portite na adot nema da ja nadvladeat. I }e ti gi dadam
klu~evite na nebesnoto carstvo, pa s# {to }e svrze{ na zemjata, }e se pojavi ve}e svrzano na neboto, i s# {to }e razvrze{
na zemjata, }e bide ve}e razvrzano na neboto.”
Privedenite tekstovi Bo`jata crkva ja definiraat kako
“Bo`ji dom”, “koj e crkva na `iviot Bog, stolb i temel na vistinata”, a nas vernicite kako “Bo`je semejstvo, nadyidani vrz
vistinskiot temel - vrz apostolite i prorocite - a temelen
kamen e sam Isus Hristos”. Zna~i, apostolite - Petar, Jovan,
Matej i drugite - i prorocite, zaedno so na{iot Spasitel
Isus Hristos, na crkvata $ dale vo race i vo nasledstvo golemo duhovno bogatstvo, $ ja dale Bo`jata re~ vo koja taa ima
vistinska, temelna, izvorna Bo`ja nauka, i bidej}i veruva i
`ivee onaka “kako {to ka`uva Pismoto” (Jovan 7,38), nea,
crkvata Bo`ja, “i portite na adot nema da ja nadvladeat”.
Koga stanuva zbor za nekakva vrhovna vlast {to mu ja dal
Isus samo na apostol Petar koga mu rekol “]e ti gi dadam
klu~evite na nebesnoto carstvo, pa s# {to }e svrze{ na zemjata, }e se pojavi ve}e svrzano na neboto, i s# {to }e razvrze{
na zemjata, }e bide ve}e razvrzano na neboto”, toga{ istata
329
vlast Hristos im ja dal i na site drugi apostoli, za{to istoto vetuvawe im go dal i nim: “Na onie na koi }e im gi prostite grevovite, ve}e im se prosteni; na koi }e im gi zadr`ite,
ve}e im se zadr`ani”, i “s# {to }e svrzete na zemjata, }e se
pojavi ve}e svrzano na neboto i s# {to }e razvrzete na zemjata, }e bide ve}e razvrzano na neboto!”
Isto taka i “klu~evite na nebesnoto carstvo”, preku
apostol Petar, kako glasnogovornik na apostolite, koj ~esto
se zastapuval za dvanaesettemina, Hristos im gi predal na
site apostoli. Petar vo nikoj slu~aj ne bil pogolem od drugite apostoli, ne bil postaven nad niv, ne u`ival posebno predimstvo nitu pak mu bila dadena pogolema vlast otkolku na
drugite. Toj podocna duri so kletva se otka`al od svojot sakan U~itel, stanal negov predavnik i postoela opsanost da
bide isklu~en od krugot na apostolite, no Hristos mu prostil i pak go vratil me|u apostolite. Koga apostol Petar bi
dobil vrhovna vlast od Hrista, toga{ apostol Pavle ne bi
smeel javno da mu se protivstavi i ostro da go ukori vo Antiohija (Galatite 2,11). Isto taka, na apostolskiot sobor vo
Erusalim ne pretsedaval Petar, tuku Gospodoviot brat Jakov
(Dela 15,13).
Verata na apostolite {to ja poka`al Petar vo taa prigoda koga javno priznal i ka`al: “Ti si Hristos, Sin na `iviot Bog”, i Re~ta Bo`ja vrz koja{to ja temelele svojata vera,
e karpata vrz koja Hristos ja izgradil svojata crkva.
Klu~evite na nebesnoto carstvo {to mu gi predal Isus
na apostol Petar toj verno $ gi predal na crkvata. Tie klu~evi - soznanijata i naukata {to gi primil kako veren i predan u~enik od svojot sakan U~itel - zaedno so drugite apostoli, $ gi predale na Bo`jata crkva.
Hristos im zapovedal na svoite u~enici: “Odete po celiot svet i propovedajte mu go evangelieto na sekoe sozdanie!
Koj }e poveruva i }e se krsti, }e bide spasen, a koj ne }e poveruva, }e bide osuden” (Marko 16,15.16).
Zna~i, ve~noto evangelie {to mu go propoveda crkvata
na “sekoj narod, pleme, jazik i rod” e toj klu~ {to ja otvora
vratata na Bo`jeto carstvo. “Zborovite {to vi gi rekov jas
se duh i `ivot”, ka`uva na{iot Spasitel (Jovan 6,63); tie se
klu~evi koi go otvoraat nebesnoto carstvo; evangelieto e
klu~ vo rakata na sekoj gre{nik so koj toj mo`e da ja otvori
330
vratata na nebesnoto carstvo i da vleze vo nego. Nikoj ne e
ovlasten nitu od Boga nitu od apostol Petar nekomu da mu
ja zatvori nitu da mu ja otvori vratata na nebesnoto carstvo. Sekoj sam si ja otvora ili si ja zatvora taa vrata vo zavisnost od toa dali go prifa}a ili go otfrla evangelieto.
Na drugo mesto Isus ni pojasnuva {to se toa “klu~evi
na nebesnoto carstvo: “Te{ko vam, zakonici, za{to gi zedovte
klu~evite od znaeweto - samite ne vlegovte, a im popre~ivte na onie koi sakaa da vlezat” vo Bo`jeto carstvo (Luka
11,52).
Spored toa, “klu~evi na nebesnoto carstvo” ne se ni{to
drugo tuku znaeweto ili soznanijata {to ni gi otkriva Svetiot Duh koga ja prou~uvame Bo`jata re~ so molitva i so iskrena `elba izvorno da ja razbereme Bo`jata nauka vo nea, da
go razbereme i da go sfatime Hristovoto evangelie. Zna~i,
Bo`jite klu~evi na nebesnoto carstvo - “evangelieto, koe e
sila Bo`ja za spasenie na sekoj koj veruva” (Rimjanite 1,16)
- se op{to duhovno bogatstvo, privilegija i predimstvo za
spasenie {to mu gi stavil Bog na raspolagawe na celoto ~ove{tvo preku apostol Petar i preku drugite apostoli i {to
mu stojat pri raka na sekoj ~ovek bez nikakvi preduslovi. Tie
ne se ni~ij monopol, pa nitu monopol na rimskiot biskup,
{to bi mu ovozmo`uval poseben tretman i status, privilegija
i mo`nost za najrazli~ni zloupotrebi.
Nikade vo Biblijata nemame zapis za toa deka apostol
Petar imenuval nekogo za svoj naslednik na kogo mu gi predal klu~evite na nebesnoto carstvo {to gi dobil od Hrista.
Nikade vo Svetoto pismo nemame nikakvo navestuvawe deka
Isus imenuval ili }e imenuva nekogo za svoj namesnik, u{te
pomalku za svoj zamenik na ovaa zemja. Toga{, od kogo gi dobi
ili koj mu gi dade na rimskiot biskup prerogativite “sveti
Otec”, “papa” (tatko), “naslednik na apostol Petar”, “namesnik na Bo`jiot Sin”, ili, u{te ponepodnoslivo i najte{ko
goltlivo i nepreskoklivo “zamenik na Bo`jiot Sin”, i site
drugi tituli {to samiot si gi pripi{uval ili mu gi pripi{uvale drugi vo tekot na vekovite? Vedna{ da ka`eme: Odgovorite na ovie, i na niza drugi pra{awa povrzani so papata,
se istoriska, a ne bibliska kategorija.
Ovojpat }e ka`eme deka nitu edna od spomenatite tituli ne proizleguva od Biblijata. Ne postoi kontinuitet, bib331
liska vrska ili t.n. apostolsko preemstvo me|u rimskiot biskup, nare~en papa, i apostol Petar za da mu gi predade nebesnite klu~evi. Me|u niv dvajca zjae vremenska provalija od
nekolku vekovi.
Vrz osnova na dokumentite so~uvani od Irineja (130-200),
biskup od Lion, crkovniot istori~ar Evsevie (Eusebius, 264340) gi nabrojuva prvite 12 stare{ini (biskupi) na Rim. Me|u niv voop{to ne se spomnuva apostol Petar. Nabrojanite
12 stare{ini za period od okolu 100 godini potvrduvaat deka
tie ne se birani na do`ivotna dol`nost kako stare{ini
(biskupi), {to e napolno sprotivno od obi~ajot rimskiot
papa da se bira na do`ivotna dol`nost. Evsevie ka`uva deka
prv stare{ina na Rim bil Lin (Linus), kogo go spomnuva apostol Pavle vo 2. Timotej 4,21. Drugite stare{ini bile: Anacletus, Clement, Evarestus, Alexander, Hystus, Telesphorus, Hyginus,
Pius, Anicetus, Soter i Eleuterus.1
Tvrdeweto deka papite se naslednici na apostol Petar,
koj navodno bil prv “biskup”, spored drugi “episkop” ili
“prezbiter” na Rim, nema nikakva osnova. Spored zapisite na
Klement Rimski i Hrizostom, site ovie nazivi (biskup, episkop, prezbiter) se odnesuvale na lokalnite stare{ini na lokalnite crkavi. Tie voop{to ne ozna~uvale lice ili li~nost
so sesvetski karakteristiki i dimenzii, kako {to e toa slu~aj so podocne`nite papi.
Toga{ kako uspea papata da se dobere do tolku silno
posakuvanite “klu~evi na nebesnoto carstvo” i do titulata
“zamenik na Bo`jiot Sin” za da “prostuva” i da “zadr`uva”,
da “svrzuva”, da “razvrzuva” i da “razre{uva”, da se vivne do
nevideni viso~ini i da stane najdominantna verska, politi~ka i ekonomska svetska sila, i so vekovi da se odr`i na toj
tron? Odgovor: toa e istoriska kategorija, za{to istorijata, okolnostite i soodvetni migovi i trendovi isfrlaat na
svetskata scena golemi, pozitivni ili negativni li~nosti.
Li~no apostol Petar ka`uva za Hrista deka “Toj e Kamenot (Karpata) koja vie, yidarite, go otfrlivte, a koj stana
kamen tmelnik”, i dodava: “Nema spasenie vo nikoj drug, nitu
ima drugo ime pod neboto dadeno na lu|eto, preku koe mora
da bideme spaseni” (Dela 4,11.12). Zatoa toj gi povikuva vernicite svoeto spasenie da go yidaat i da go gradat vrz toj Kamen, vrz taa Karpa (1. Petrovo poslanie 2,3-8).
332
Po~ituvani, apostol Petar e mno{ne jasen, taka {to ne
mo`e da bide u{te pojasen: Osven Hristos, nema drugo ime
pod neboto koe mo`e da n# spasi. Nitu eden sve{tenik, nitu
eden papa, nitu kakva bilo institucija, duhovna ili svetovna, ne mo`e da ni go otvori ili da ni go zatvori nebesnoto
carstvo. Nie sme gi dobile klu~evite na nebesnoto carstvo
od apostolite, evangelieto, i so nego go otvorame Bo`jeto
carstvo i vleguvame vo nego. Evangelieto nas ne n# vodi preku
Rim, preku Carigrad nitu preku koj i da e drug duhoven centar. Toa e Bo`ji pat koj n# vodi direktno vo Bo`jeto carstvo na neboto. Hristos ni ka`uva: “Jas sum pat, vistina i
`ivot. Nikoj ne mo`e da dojde pri Otecot (na neboto) osven
preku mene” (Jovan 14,6).
Literatura:
1. Eusebius, The History of the Church, Penguin Classics, Middlesex, England, 1965,
pp. 208.209
333
ISTORIJATA NA HRISTIJANSKATA
CRKVA E PREMNOGU GRDA, MRA^NA I
MA^NA, STRA[NA I GNASNA!
Te{ka bila zloupotrebata na vlasta {to proizlegla od
navodnite “klu~evi na nebesnoto carstvo” i od navodnata
titula “zamenik na Bo`jiot Sin”, kako i od drugite navodni
tituli do koi se dobral papata blagodarenie na istoriskite
okolnosti koi mu odele na raka. Golemi se zlodelata i premnogu grdi i grozomorni se posledicite {to proizlegle od
taa zloupotreba. So vekovi Evropa i drugi delovi na svetot
gniele vo najcrno ropstvo, vo stegite na srednovekovnoto
mrakobesie na papskata tiranija i suprematija, pod te{kata
~izma na zloglasnata i stravotna katoli~ka inkvizicija pred
koja slobodoumnata civilizacija koleni~ela, do krajni mo`ni
granici poni`ena, pritisnata i nemo}na da krene glava.
Istori~arite tvrdat deka me|u sto i sto i pedeset milioni ~esni, trudoqubivi, inteligentni, sposobni i slobodoumni lu|e, cutot na naciite vo Evropa, koi se osmelile da mislat poinaku od zvani~nata `elezna katoli~ka misla {to mu
bila sosila nametnata na svetot, taa svoja hrabrost ja platile so `ivotot, nemaj}i mo`nost da go zbogatat i da go zadol`at svetot so svoite od Boga dadeni darbi.
Vo tekot na toj dolg, mnoguvekoven mra~en period, za vreme na stravotnite krvavi terori, kako {to e Vartolomejskata no} vo Pariz i po{iroko, i bezbroj drugi krvavi no}i, se
proleani iljadnici toni nevina ~ove~ka krv i izvr{eni se
milioni gnasni zlodela, od koi istorijata uspeala da zabele`i
samo mal del, a pove}eto od niv }e bidat obelodeneti na Bo`jiot istra`en sud.
Inkvizicija! Zastra{uva~ki zbor od koj site se tresele!
Zbor koj vnesuval strav vo koskite na lu|eto!
334
Metodite na inkvizicijata bile pekolni. “Se~ela jazici, kam{ikuvala pred oltari za vreme na misa, prikovuvala
race i noze za yid vo mra~ni }elii, na razni na~ini gi rastegala telata na ‘ereticite’, gi raspnuvala na trkala pod koi
gorel ogan, im gi polnela stomacite so mo~ka od `ivotni, postepeno `ivi gi pe~ela vo `elezno tele, zadu{uvala, zadavuvala, spaluvala... - aktivnosti regulirani so zakon vo 1194 godina, najprvo vo [panija, potoa vo Italija, pa vo Germanija
i Francija, i najposle vo Anglija.
Vo svojata bula Ad Extirpanda, papata Ino}entie IV site
nekatoli~ki hristijani gi izedna~il so razbojnicite i gi
zadol`il vladetelite ‘ereticite’ da gi pogubat za pet dena.
Dominikancite, u~enici na Toma Akvinski, oficijalen crkoven filozof i u~itel, koj i samiot energi~no baral isfrlawe na ‘lu|eto-zagaduva~i’ od op{testvoto, sega obu~uvale
isklu~itelno zagari za lov na ‘ereticite’ i polovina milenium ja vodele inkvizicijata.” “Osven toa, tie sebesi se narekuvale Domini cani, {to zna~i ‘zagari Gospodovi’, i na svoite
znamiwa nosele lik na zagari kako rastrgnuvaat eretici.”1
Neverojatno! Obu~uvale zagari za lov na “eretici”, a
sami bile zagari.
Da, toa go pravela “apostolskata” Katoli~ka crkva na
~elo so svojot poglavar, so “zamenikot na Bo`jiot Sin”, na
kogo apostol Petar “mu gi predal” “klu~evite na nebesnoto
carstvo” “da otvora i da zatvora”, “da svrzuva” i “da razvrzuva” na zemjata kako apsoluten i neprikosnoven gospodar,
Pontifex maksimus, koj “zaslu`uva” apsolutna pokornost od
svoite podanici, pa duri i li~no da se pojavuva kako egzekutor i xelat (papata Klemens IV - 1545), i da gi predvodi
svoite armii vo voeni pohodi protiv “ereticite” (papata Julie II) za da go nametne svojot oblik na hristijanstvo.
Bo`jata re~, “koja e ogan”, “~ekan koj kr{i karpa”, “duhoven me~” “poostar od sekoj me~ so dve se~ila” (Eremija 23,29;
Efescite 6,17; Evreite 4,12) i evangelieto, koi se duhovni
klu~evi vo racete na sekoj gre{nik koi go otvoraat nebesnoto carstvo, papstvoto gi zamenilo so fizi~ki me~, so loma~i i gilotini, so koi i na koi prolealo iljadnici toni nevina ~ove~ka krv.
“Bidej}i hristijanstvoto imalo mo} i bilo povrzano so
dr`avata, toa stanalo totalitarno i gi progonuvalo site {to
otstapile od slu`benoto u~ewe. So vekovi na najvisokite
335
mesta se veruvalo deka sekoj vo hristijanskite zemji, koj ne
se pridr`uva kon vistinata, nema pravo da `ivee... Zatoa
ereticite se smetani za neprijateli na op{toto dobro i,
spored toa, se kaznuvani. Ottamu proizlegla inkvizicijata
so svojata mra~na ostavina.”2
Te{ko ni e da sfatime kako onie koi tvrdat deka se sledbenici na Isusa mo`at da ma~at i da ubivaat drugi hristijani. Kako mo`at da opravduvaat tolku u`asni dela storeni
vo Hristovo ime? Mo`ebi tie opravdanie za toa nao|aat vo
Jovan 16,2: “Sekoj {to }e ve ubie (kako eretici), }e misli
deka so toa mu slu`i na Boga.”
Teolo{ko opravduvawe za svoite postapki inkvizitorite
nao|ale vo sfa}aweto na Avgustina temeleno na stihot od
Luka 14,23 kade {to Isus vo parabolata za golemata ve~era
veli: “Nateraj gi da dojdat...” Avgustin toa go razbral kako:
Nateraj gi, ako dobrovolno ne dojdat.
Istaknatiot rimokatoli~ki teolog, Toma Akvinski,
zboruvaj}i za problemot na ereticite, veli: “Ako vlastite
bez razmisluvawe gi osuduvaat na smrt falsifikatorite na
pari i drugite prestapnici, u{te pove}e toa bi trebalo da
go pravat so ereticite, {tom }e bidat proglaseni deka se vinovni za eres. Tie ne treba samo da se isklu~at od Crkvata,
tuku i da se ubijat.”
“Po~nuvaj}i od krajot na XII vek, Crkvata obilno go progonuvala ‘eresot’... Ako odbivale javno da se otka`at od svoite u~ewa, taa ‘ereticite’ gi isklu~uvala od svojata verska
zaednica, a potoa, osuduvaj}i ja nivnata du{a na smrt, $ gi
predavala na svetovnata vlast koja prezemala obvrska da go
uni{ti nivnoto telo, bidej}i Crkvata e ‘svetica’ koja ne pie
krv. Ovaa podelba na rabotata bila izvonredno soobrazena
so sfa}aweto koe Crkvata i dr`avata gi povrzuvalo vo sojuz, ostavaj}i $ go na sekoja od niv nejzinoto podra~je na dejstvuvawe: na Crkvata svetot na du{ata, a na dr`avata carstvoto na materijalnite tela.”3
Na javnite spaluvawa na “ereticite”, koi nalikuvale na
teatarski sceni, zadol`itelno prisustvuval mnogubroen xgan:
“Se pla}ale visoki ceni za mestata na prozorcite od kade
{to ubavo se gledale loma~ite, a na vernicite koi nosele
drva za ognot im se garantiralo celosno pro{tavawe na grevovite. Prireduvani se rasko{ni spaluvawa, na koi, ponekoga{
masovno se ubivani lu|e i pred pove}e od 200.000 posetite336
li. Na nivnata posledna pateka na glavata im stavale luda~ki
{e{ir, im kinele meso so usviteni kle{ti, ponekoga{ im
ja se~ele desnata raka i potoa peele dodeka tie se zadu{uvale
i poleka sogoruvale: ‘Te falime, veliki Bo`e!’”4
Na loma~i zavr{ile i golemite reformatori Cvingli
i Jan Hus:
“Otkako bil izboden, Cvingli bil prese~en na ~etiri
dela i spalen. No, za da go obes~estat negoviot pepel, vo ognot dodale i svinski izmet, dodeka pod loma~ata na Jan Hus
tajno e stavena izgniena maska za da mu se poka`e na narodot
kako smrdi |avolot.”5
“Vo 1568 godina {panskiot inkvizitorski sud potvrdil
istrebuvawe na tri milioni Holan|ani... Bidej}i vojvodata
Alba ve}e pogubil mnogu iljadi pa, za da go ohrabri za natamo{ni masakri, papata mu pra}a ‘posveten me~’, taka {to,
me|u biranite grozotii, vo koi se daveni i }erki vo krvta
na svoite tatkovci, se likvidirani celi gradovi s# do posledno dete.” “Vo [panija samo golemiot inkvizitor i krvolo~en zagar, Torkvemada, pratil na loma~a 10.220 lu|e”6
Vo pekolot na sredniot vek stradale i drugi zemji: Italija, Germanija, Francija, Anglija i dr.
Ne se progonuvani samo ereticite. Katoli~kiot istori~ar Avgust zboruva i za lov na ve{terki:
“Me|utoa, lovot na ve{terki i procesite protiv niv
mnogu pote{ko ja optovaruvaat inkvizicijata otkolku progonstvata protiv krivovercite (ereticite). Tie masovni neurozi i nivnata mra~na vrska so religijata i so inkviziciskata postapka denes nie ne mo`eme so ni{to da gi sporedime”
“Ve{terkite bile `eni koi se obvinuvani za op{tewe so
pohotni no}ni duhovi, se zanimavale so vra`ba i magija, stapuvale vo sojuz so satanata, vodele razuzdani orgii so nego,
ma|epsuvale, predizvikuvale bolesti i epidemii, cicale krv, se
pretvorale vo `ivotni. ‘Ve}e vo 1700-tata godina, posredno ili
neposredno, bile pogodeni pove}e od eden milion `rtvi.’ ‘Se
znae deka vo Germanija se ubieni nad 100.000 lu|e, a vo Francija i [kotska zaedno okolu 10.000, vo Anglija okolu 1.000. Nikoj ne znae kolku vkupno lu|e stradale vo ovie progoni. Nekoi
mislat - okolu 200.000. Drugi velat - nekolku milioni.’”7
Malku pove}e za “posveteniot me~”! Istori~arot Vels
zboruva za propovedawe na evangelieto so pomo{ na “posveteniot me~” na mnogu po{iroko podra~je:
337
“Cela severozapadna Evropa, dene{na Velika Britanija, Francija, Germanija, Danska, Norve{ka i [vedska, vo 9
vek bile popri{te na surovi borbi me|u mnogubo{tvoto i
novata vera (hristijanskata). Celi narodi so silata na oru`jeto se naterani da go prifatat hristijanstvoto (pokrsteni
se)... Karlo Veliki go propovedal evangelieto so ogan i me~.”8
Ovie hristijani zaboravile, ili podobro ka`ano, tie
nikoga{ i ne ~ule kakvi upatstva dal Isus za propovedawe
na evangelieto: “Odete i propovedajte deka se pribli`i Bo`jeto carstvo... Ne nosete ni zlato, ni srebro, nitu bakar vo
va{ite pojasi; nitu torba za pat, ni dve obleki, ni obuvki,
ni stap, za{to rabotnikot ja zaslu`uva svojata izdr{ka. A
koga }e vlezete vo koj i da bilo grad ili selo, raspra{ajte
koj e dostoen i vo nego ostanete tamu dodeka ne zaminete ottamu. Koga }e vlezete vo domot, pozdravete go. I ako navistina ku}ata e dostojna, va{iot mir neka vleze vo nea, a ako
ne e dostojna, va{iot mir neka vi se vrati vam.” A {to trebalo da storat ako nekade ne bidat primeni? “A ako nekoj
ne ve primi, nitu gi poslu{a va{ite zborovi, koga }e izleguvate od taa ku}a ili od toj grad, istresete go pravot od va{ite noze... Ete, jas ve pra}am kako ovci me|u volci. Zatoa
bidete mudri kako zmii i prostodu{ni kako gulabi” (Matej
10,7-13.14.16).
Za `al, srednovekovnite hristijani (srednovekovnata
Crkva), namesto pravot od svoite obuvki, ja tresele krvta od
svoite me~evi, za{to vleguvale ne kako ovci me|u volci, tuku
kako krvo`edni volci me|u ovci.
“Posvetenit me~” se~el i na Istok. “Soobrazno so svojata polo`ba i zboruvaj}i vo Bo`je ime, papata Urban, sekomu {to }e se oyvie na povikot za pohod protiv islamot, mu
vetil pro{tavawe na site grevovi na zemjata i celosno osloboduvawe od site kazni za prostenite grevovi. A toa zna~i:
za niv nema ~istili{te, nema pekol, tuku direktno zaminuvawe vo raj. Papata vo Bo`je ime vetil: ‘So Bo`ja milost i
potpomognati od svetite apostoli Petar i Pavle, nie re{ivme i tvrdime deka na site hristijani, na vernicite koi }e
zemat oru`je v raka za borba protiv paganite i koi }e trgnat vo ova te{ko poklonenie, }e im bidat prosteni site kazni
{to im gi izrekla Crkvata za nivnite grevovi. I ako nekoj
od niv tamu zagine vo vistinsko pokajanie, mo`e da bide
338
napolno siguren deka }e mu bidat prosteni site grevovi i
deka }e mo`e da u`iva vo plodovite na ve~niot `ivot.”9
I taka Crkvata gi turnala narodite na Evropa i na Bliskiot i Sredniot Istok vo dolgotrajni iscrpuva~ki krstonosni
vojni vo koi iljadnici hristijani od cela Evropa se upatile kon
Erusalim, podgotveni da ja doka`at nadmo}ta na svojata vera nad
islamot, prolevaj}i bezbroj toni svoja i tu|a krv, poneseni od
euforijata deka pravat podvig, izvr{uvaat bogougodno delo odat vo pohod da go oslobodat Hristoviot grob.
Istori~arite svedo~at deka vo Crkvata vo sredniot vek,
pokraj simboli~kiot blud, koj se odnesuval na prequbata
(klawawe i slu`ba) so drugite bogovi na iskrivenite, nehristijanski u~ewa, imalo i bukvalno kurvarstvo i takanare~ena
sveta prostitucija vo polza na Crkvata.
Vo svojata kniga “Hodo~asnici”, angliskiot istori~ar
Norman Foster, pi{uvaj}i za t.n. prosteni{ta i svetili{ta,
kade {to gre{nicite za dobar pari~en nadomest dobivale
pro{ka za svoite grevovi, ka`uva deka “vo 410 godina Avgustin gi prokolnal prosteni{tata ‘kako centri na razuzdan
razvrat’ i gi nabrojal mestata ‘vo koi se odr`uvaat sve~enosti
na grobovite na ma~enicite na koi Crkvata pohotno se valka’”10.
Ponatamu, istiot istori~ar ka`uva deka so tekot na vremeto Rim stanal “Vavilon na grevot” i “bludnica na Evropa”, za{to Crkvata dr`ela javni ku}i za potrebite na poklonicite.11
“Bilo predvideno s# {to mo`elo da mu zatreba na poklonikot. Od podobrite bordeli se isterani najlo{ite bludnici, ‘lumpanari’. Mno{tvo novi devojki se dovedeni vo ‘opatiite’, kako {to se narekuvale tie, od Crkvata kontrolirani ustanovi, da se gri`at za isto{tenite poklonici i za nivnite umorni noze otkako gi razgledale znamenitostite na
gradot Rim. Vo 1552 godina vo Rim imalo nad 24.000 bludnici koi sekoj mesec na papskata kurija $ pla}ale iznos soobrazno so nivnite primawa.”12
Malku e poznato deka papata Sikstus IV, ~ie{to ime ja
nosi pro~uenata gradba “Sikstinska kapela”, osnoval t.n.
“ku}i na radosta”, ~ii{to devojki za u`ivawe mu nosele prihod od 20.000 dukati godi{no.
Rim e nare~en bludnica (kurva). Apostol Jovan vo Otkrovenieto vo 17. glava ka`uva deka videl golema bludnica
339
“so koja bludstvuvaa zemnite carevi” (17,2), “kako sedi vrz crven yver” (17,3), “oble~ena vo purpurno i vo crveno, i ukrasena so zlato, so skapoceni kamewa i so biseri, i dr`e{e vo svojata raka zlatna ~a{a polna so gnasotijata i ne~istotijata
od nejzinoto bludstvo” (17,4), bludnica “pijana od krvta na svetite i od krvta na Isusovite svedoci” (17,6).
Dali Rim e nare~en bludnica samo zaradi duhovniot nemoral? Ne! Istori~arot Henri Pirenne ja istaknuva i drugata
strana:
“Da pomislime samo kakov vpe~atok moral da ponese vernikot so sebe napu{taj}i go glavniot grad na hristijanstvoto vo vremeto koga vo nego imalo 6.800 bludnici (1490 g.), i
koga papite i kardinalite javno gi istaknuvale svoite qubovnici i gi priznavale svoite nezakoniti deca, zbogatuvaj}i gi
na smetka na Crkvata.”13
Da go dodademe kon ova i tvrdeweto na istori~arot K.
Deschner:
“Otkako postojat manastirite, vo niv cutela homoseksualnosta. Kalu|erkite na Zapad otvorile postojana prostitucija... U{te od 9 vek se povtoruva sporedbata me|u `enskite manastiri i javnite ku}i.”14
I istorijata na Isto~nata crkva ne e rozova
Vizantijcite bile poznati po svojata surovost. Za niv
bilo karakteristi~no oslepuvaweto. Od vlastoqubie i slavoqubie, kako i od svirepa al~nost, hristijani vadele o~i na
hristijani.
So doa|aweto na vlast na pravoslavnata carica Irina
(797-802), koja oficijalno go delela prestolot so svojot maloleten sin, restavracijata na kultot na ikonite fakti~ki bila
re{ena. Taa bila ogneno privrzana kon ikonite, a pokraj toa
i vlastoqubiva, strastna, izbuvliva, surova, svirepa, licemerna, itra, nesporedlivo ve{ta da zamrsi i da zaplete intrigi; zadu{uvala pove}e buntovi i zagovori vo krv. Po nejzin nagovor i blagodarenie na nejzinite spletki, oslepen e
vojskovoditelot Aleksie Mozel, potoa eden od cezarite, i na
kraj “naredila da go oslepat nejziniot roden sin, Konstantin VI, i toa vo ‘porfirnata sala’ vo koja i go rodila pred
27 godini. So toa taa ja postignala svojata cel: stanala edinstven gospodar na Vizantiskoto carstvo... Za da gi za~uva
340
simpatiite na naselenieto, caricata {tedro davala finansiski olesnuvawa, ne obyrnuvaj}i se na dr`avnite potrebi.
Pred s#, ovie privilegii im bile nameneti na manastirite,
~ija{to blagonaklonost bila glavna osnova na popularnosta na Irina”15.
Zna~i, strasta za prestol Irina ja odvlekla vo zlostorstvo. No za nas e va`no kakov stav imala Crkvata kon ovaa
vladetelka!
Francuskiot istori~ar i vizantolog so svetski glas, [arl
Dil, ka`uva: “Na pobo`nata pravoslavna vladetelka, na caricata Irina, Crkvata $ oprostila s#, pa duri i nejzinite zlostorstva.”16
Po smrtta na carot Teofil, na vizantiskiot prestol stapuva caricata Teodora (842-856), koja gi obo`avala ikonite.
Caricata Teodora, koja go povratila pravoslavieto i koja
zaradi svoite zaslugi go dobila epitetot “bla`ena”, re{ila
da go iskoreni eresot koj vo toa vreme go {irelo verskoto
dvi`ewe na pavlikijancite niz Vizantiskata imperija.
Pavlikijancite bile radikalni hristijani koi posebno
go po~ituvale apostol Pavle i revnosno gi prou~uvale negovite poslanija; bile neprijatelski raspolo`eni sprema sakramentite i sprema obo`avaweto na ikonite koi za caricata Teodora bile idol broj eden, bidej}i so nejzino zalagawe e izvr{ena nivna restavracija, pa zatoa taa re{ila da
ras~isti so taa “sekta” koja imala poinakvi sfa}awa.
Humbert, pratenik na papata Lav IX, svedo~i deka eden
ogranok na pavlikijancite praznuval sabota.17 Kardinalot
Hergenroether isto taka tvrdi deka “pavlikijancite praznuvale
sabota i kr{tavale samo vozrasni lica”18.
“Po zapoved na Teodora, pavlikijancite bile povikani
da biraat me|u pravoslavnata vera i smrtta. No, bidej}i tie
ne popu{tile, potoci krv potekle niz site krai{ta na Mala
Azija kade {to `iveele. Carskite inkvizitori, koi dobile
nalog da go skrotat nivniot otpor, izvr{ile gnasni dela:
pogubile pove}e od sto iljadi pavlikijanci, izlo`uvaj}i gi
na golemi maki. Ostatokot vo o~aj se povlekol vo planinskite krai{ta na Ermenija, pa|aj}i vo pregratkite na muslimanite.”19
Ve}e be{e ka`ano deka “od toga{, za se}avawe na toj golem nastan, i za spomen na bla`enata Teodora, sekoja godina, prvata nedela od postot, Gr~kata (pravoslavna) crkva sve341
~eno go proslavuva vospostavuvaweto na ikonite i uni{tuvaweto na svoite neprijateli. Taa toa go proslavuva i denes
so blagodarnost i pobo`nost.”20
Ekstremno bolno - pravoslavieto go slavi vnesuvaweto
na ikonite vo Crkvata, a ednovremeno i prolevaweto na stotici toni nevina krv na pavlikijancite koi odbivale da gi
prifatat ikonite?
Zna~i, istorijata ja obremenuva Isto~nata pravoslavna
crkva so te`ok grev krvoprolevawe zatoa {to, pokraj drugoto, stotina godini vodela ogor~ena borba dodeka ne gi vnela
ikonite vo Crkvata, ubivaj}i pri toa “pove}e od sto iljadi
pavlikijanci (hristijani), izlo`uvaj}i gi na golemi maki”,
~ija{to edinstvena vina sprema Crkvata i dr`avata bila taa
{to mu slu`ele na Boga spored svojata sovest. Toa e crno,
no ne i edinstveno petno {to $ stoi na sovesta na pravoslavieto.
Nesfatlivo e kako mo`ela Crkvata slavo`ednata i krvo`edna Irina, koja zadu{uvala buntovi i zagovori vo krv,
oslepuvala lu|e i iskopala o~i na svoj roden sin, da ja proglasi za svetica, i nea, so krvavi race, da ja nare~e “sveta Irina”? U{te ponesfatlivo e kako mo`ela Crkvata krvavata
Teodora da ja proglasi za bla`ena i da ja nare~e “bla`ena
Teodora”, a proleala stotici toni krv?
Gospodin Milin tvrdi deka parabolata za bogatiot
~ovek i za siromaviot Lazar vo Luka 16. glava za rajot i pekolot, za razlika od drugite Hristovi paraboli, treba da se
sfati ne simboli~ki, tuku bukvalno, za {to }e zboruvame
poop{irno podocna. Ako e taka, toga{ Crkvata Irina i
Teodora, pa i Konstantina - prvata svetica, vtorata bla`ena
i tretiot svetec - gi pratila vo rajot, na po~esno mesto vo
“kriloto Avramovo”, a stoticite iljadi “eretici”, {to tie
gi ubile i na koi o~i im iskopale, gi pratila otsprotiva,
otade “kriloto Avramovo” - vo pekolot - kade {to Irina, Teodora i Konstantin od rajot ve~no gi gledaat i u`ivaat i se
nasladuvaat posmatraj}i gi nivnite pekolni maki i slu{aj}i
gi nivnite leleci i piskoti!
Zar Crkvata zaradi nekakvi zaslugi za nea proglasuva
sveti i bla`eni lu|e so krvavi race i im odreduva po~esno
mesto vo rajot? Sekako, koga e vo pra{awe interes, i Crkvata
}e gi zatvori o~ite i }e goltne ne{to {to i eden ~esen ateist
ne bi go goltnal. - Premnogu ma~no, bizarno i bogohulno!
342
Svetica - a iskopala o~i na roden sin!
“Bla`ena” - so stotici toni krv na du{a!
Vo 10 vek pavlikijancite gi sre}avame pod imeto bogomili koi stanale protiv rasipanosta na Rim i Vizant, gi
otfrlale sakramentite na Crkvata i kr{tavaweto na mali
deca; ne ja prifa}ale dogmata za pretvorawe na lebot i vinoto vo vistinsko Hristovo telo i krv pri ve~erata Gospodova nitu po~ituvaweto na ikonite i svetcite, i ne se poklonuvale pred krstot nitu go celivale. Poradi toa dr`avnata
Crkva bezmilosno gi progonuvala i uni{tuvala. Osobeno
`estoko bilo progonstvoto protiv bogomilite vo Carigrad.
“Taa rabota ja prezele vo svoi race li~no glavite na dvete vlasti: carot Aleksej i patrijarhot Nikola. Vedna{ do
niv stoele crkovnite i dr`avnite dostoinstvenici. Po istra`nata postapka sledela kazna protiv onie {to cvrsto stoele na temelot na svojata vera od koja ne sakale da se otka`at.
Crkovnite i dr`avnite zakoni na Vizantiskoto carstvo vo
toa vreme barale loma~a za stare{inite i do`ivoten zatvor
za obi~nite vernici.”21
Vo toa vreme e spalen na loma~a voda~ot na bogomilite
vo Bugarija, Vasilij. Koga Aleksej slu{nal za Vasilij, go
povikal kaj sebe na carskiot dvor, prepravaj}i se deka se
interesira za negovata nauka i ima `elba da se preobrati.
Toa mu dalo povod na Vasilij da go otvori svoeto srce i da
go iznese celokupniot sistem na bogomilskoto u~ewe.
“Koga starecot ja iznel seta nauka, carot, poka`uvaj}i
go svoeto vistinsko lice, ja trgnal zavesata i zapovedal da
se otvori vratata. Vedna{ tuka se na{le crkovnite otci,
negovata telesna garda i voeniot i crkovniot sovet. Toga{
na prestolot na carskiot grad sedel patrijarhot Nikola.
Pro~itana e “bezbo`nata i odvratna” nauka na Vasilij. Vasilij potvrdil s#, dodavaj}i deka vo odbrana na svojata nauka
podgotven e da podnese ogan, kam{ik i bezbroj pati da umre.”22
Potoa carot sednal na prestolot i izrekol nad nego smrtna
kazna.
“Vasilij bil odveden na gradskiot hipodrom kade {to
bila podignata loma~a. Tuka bile dovedeni i golem broj
bogomili vrzani vo sinxiri kako najgolemi zlostornici da
ja gledaat smrtta na svojot u~itel. Mestoto kade {to trebalo da bide spalen Vasilij bilo opkru`eno so mno{tvo svet.
Tuka bile i carot Aleksej i patrijarhot Nikola i drugi
343
crkovni i dr`avni dostoinstvenici. Pred hipodromot podignale golem krst, i koga bilo podgotveno s#, carot go povikal
Vasilija da go celiva krstot i da go spasi svojot `ivot. Toga{
90-godi{niot starec odgovoril: ‘Podgotven sum za moeto u~ewe da pretrpam izma~uvawe, ogan i iljadapati da umram.’ Krvnicite go soblekle i oblekata mu ja frlile vo ogan. So sveta vozbuda i so nepokolebliva vera, Vasilij se ka~il na loma~ata od kade {to u{te edna{ gi poglednal svoite sledbenici vrzani vo sinxiri i, so dlaboka bolka i gri`a za niv,
po~nal da go pee 90-tiot psalm. No nabrgu visokiot plamen
go opfatil stariot reformator i go zadu{il negoviot glas.
Na istata taa loma~a svoeto veruvawe go zape~atile u{te
mnogu sledbenici na ovoj prv ma~enik na Ju`nite Sloveni
za sloboda na verata i sovesta.”23
Vo po~etokot na 13 vek, za vreme na vladeeweto na bugarskiot car Boris, pak nastapilo `estoko progonstvo protiv
bogomilite. Naukata na popot Bogomil i na negovite u~enici
bila osudena, a toj i u~enicite prokolnati i staveni pod progonstvo i proterani vo zato~enie.
Za vreme na vladeeweto na carot Jovan Aleksandar, svikan e crkoven sobor vo Trnovo (1360). Na toj sobor bile prisutni site crkovni i dr`avni dostoinstvenici. Soborot gi
osudil i gi prokolnal bogomilite; mnozina od niv bile pogubeni ili proterani od zemjata. Trieset godini po trnovskiot sobor, Bugarija padnala pod turska vlast.
Od Bugarija, Grcija i Makedonija, bogomilstvoto se pro{irilo vo sosedna Srbija, kade {to go progonuval golemiot
`upan Stevan Nemawa (1168-1196), koj naredil da se ispofa}aat bogomilite i potoa svikal sobor na koj prisustvuval i
ra{kiot arhijerej Jeftimie.
“Otkako soborot utvrdil deka vo Srbija e ra{irena bogomilskata vera, toj ja osudil i nad nea izrekol kazna: knigite
na bogomilite se spaleni, a na voda~ot mu e prese~en jazikot
i e proteran vo zato~enie. Nekoi od bogomilite se osudeni
na loma~a, a drugi proterani od Srbija (vo Bosna), i na site
im e odzemen imotot i razdelen me|u ‘pravovernite’ (pravoslavnite).”24
Po~ituvani, toa se golemi zlodela {to gi pravela Isto~nata pravoslavna, “pravoverna” Crkva, kako dr`avna Crkva, koi ne mo`at da se odminat i da se izbri{at od istorijata i koi nejze $ stojat na grb i ja pritiskaat. Zo{to, pokraj
344
Katoli~kata crkva, i pravoslavieto da vadi o~i, da ubiva,
zo{to da spaluva, zo{to da se~e jazici, zo{to da progonuva
i da proteruva drugi hristijani, svoi bra}a i sestri vo Hrista? Zo{to da gi narekuva eretici i sektanti? Zar samo zatoa
{to tie imale i imaat poinakvi mislewa i sfa}awa za bibliskite vistini i {to poinaku veruvale i veruvaat? Ima li
voop{to tuka i tro{ka Hristovo hristijanstvo?
Za svetite relikvii ili mo{ti i za drugite
sueverija na Isto~nata crkva
Bo`jata re~ na pravoslavieto mu pripi{uva te`ok grev
idolopoklonstvo. Kako {to vidovme, Crkvata mnogu krv proleala dodeka ne gi vnela ikonite kako idoli vo svoite hramovi.
Pokraj ikonite, drug vid te{ko idolopoklonstvo i sueverie vo Isto~nata crkva pretstavuvale relikviite ili mo{tite. Pod poimot sveti relikvii ili sveti mo{ti vo Katoli~kata i Pravoslavnata crkva se podrazbira ona {to ostanalo od nekoj svetitel; toa e svetiwa za crkvata; mo{ti na svetitelite, sveti mo{ti.
So svetite relikvii ili mo{ti se povrzani mnogu istoriski nelogi~nosti i naivnosti, a i {pekulacii. Vo minatoto tie stanale silno orudie vo racete na sve{tenstvoto
za ograbuvawe na neukite vernici.
“U{te od najranite hristijanski vremiwa, a najdocna od
4 vek, poklonikot mo`el da smeta na povolna reakcija od strana na svojot svetec {to go odbral, dokolku dal kakov bilo
‘dobrovolen prinos’ ili dar vo polza na kultot na svetecot.
Za vozvrat toj dobival kamen~e, malku prav, troa zemja ili
nekolku kapki voda od poslednoto prestojuvali{te na svetecot - za{to tuka navodno se krielo ne{to od vol{ebnata mo}
na svetecot {to mo`elo da napravi duri i ~udo. ^esto bolnite mu se zavetuvale na svojot svetec za{titnik deka, otkako }e ozdravat, }e mu podarat `ito, leb ili vosok vo te`ina
na svoeto sopstveno telo. Sekako, najcenet prinos bile nakitot i skapocenite obleki, a ne hranata i parite, za{to sve{tenikot vedna{ niv gi zadr`uval za sebe.”25
Bidej}i vo srednovekovna Evropa bila razviena trgovijata so mo{ti, so nivnite pokrovki, pa duri i so pravot od
nivnite grobnici kako mo{ne barana stoka, so osvojuvaweto
345
na vizantiskata prestolnina krstonoscite napravile dobar
biznis: “Otkako krstonoscite go osvoile i go ograbile Carigrad (kako najbogat svetski centar so mo{ti ili relikvii)
vo 1204 godina, Evropa ja zaplusnal poroj od relikvii. Se
veruvalo deka otimaweto na mo{tite mo`elo da se izvr{i
so soglasnost na svetecot.”26
“So ovaa neobi~na bolest bilo zafateno celoto hristijanstvo. Za da se izleze vo presret na barawata na crkvata,
iskopani se i posveteni mnogu toni mrtvi tela. I deneska
vo Italija mo`at da se najdat ~etiri u{i na sveti Prokopie, devet dojki na sveta Eulalija, 28 prsti na sveti Dominik,
dve tela na sveti Silvester (vo Rim i vo Modena), dvajca
sveti Luka (eden vo Venecija i drug vo Padova), pove}e od 150
klinovi od Hristoviot krst itn.
Od ovaa praksa ne bil po{teden ni sam Gospod Isus
Hristos. Strogiot kriti~ar na vakvoto hristijanstvo, istori~arot Karlhanc De{ner tvrdi deka ‘samo vo Francija postojat nad 500 zabi na Isusa koga bil dete.’27
A {to da se ka`e za mnogubrojnite hektolitri Hristova krv koja manastirite i crkvite ja iznesuvale na pokaz pred
srednovekovnite poklonici za debeli pari, vetuvaj}i im za
taa prigoda pro{ka i za nekolku iljadi godini?!”28
“Pobo`nosta obilno bila pridru`uvana so sueverie. Vizantijcite se gordeele so golemite zbirki na mo{ti vo Carigrad i na toj na~in ja poka`uvale svojata qubov i privrzanost kon mo{tite. Zbirkite {to postoele postojano se zbogatuvale so novi mo{ti. Sveta Jelena gi postavila temelite
na dvorskata zbirka za vreme na Konstantina.” Podocna na
~uden na~in vo taa zbirka se doneseni od Erusalim “drvo od
krst, sveta krv, trnova kruna, kopje, nametka bez {ev, klinci (se razbira, ovie predmeti gi povrzuvale so Hrista, a dali
se originalni i po tolku vekovi pristignale tokmu vo Carigrad!?). Jelena gi donela vo Carigrad mo{tite na Daniela, a
Konstancij mo{tite na sv. Timotej, na sv. Andrej i na sv.
Luka. Arkadij go donel Samoila, a Teodosij II Isaija... Marija Magdalena i Lazara gi donel Lav VI. Ni}ifor Foka donel
kosa na Jovana Krstitelot, a Jovan Dimiskij Isusovite sandali. Pla{tot na Ilija se ~uval vo novata bazilika... dodeka pove}eto relikvii na Bo`jata majka mo`ele da se vidat
vo nejzinite crkvi. Zbirkite so mo{ti vo Carigrad bile naj346
bogati i so niv ne mo`el da se sporeduva nitu eden muzej vo
svetot... Istorijata na ikonoborstvoto poka`uva kolku mnogu
na Vizantijcite im zna~ele slikite.”29
“Sueverieto imalo i svoja mra~na strana. Nasekade imalo |avoli i demoni. Satanata kako ku~e go napadnal episkopot Partenij od Lampsak... Ikonobore~kiot patrijarh od 10
vek, Jovan Gramati~arot, se oddal na vra`ba i odr`uval sostanoci so kalu|erkite kako mediumi; a za Fotija se mislelo
deka svoeto ogromno znaewe go steknal po cena na otka`uvawe od Hrista. Patrijarhot Kozma vo 12 vek ja prokolnal caricata Berta nikoga{ da ne rodi sin. Negoviot sovremenik,
Mihael Sikidit, mo`el predmetite da gi napravi nevidlivi
i izveduval {egoviti trikovi so pomo{ na demoni. Imalo
kalu|eri i inspirirani deca koi postojano gi prepoznavale
idnite carevi. Astrologijata bila nauka.”30
“Kolku poramnodu{no i poskepti~no se poka`uvalo
toga{noto op{testvo kon verata, s# polekoverno bilo kon
praznoverijata. Astrologijata i magijata u`ivale op{ta
doverba; masa lu|e pravele magii so pomo{ na voso~ni figuri i koristele qubovni napivki. Mnogu lu|e, duri i vo najvisokite klasi, bile uvereni deka, koga }e ja pra{aat ‘Solomonovata kniga’, }e mo`at po svoja volja da gi povikuvaat
demonite i da gi stavat pod svoja vlast, da im zapovedaat.
Ogromno mno{tvo lu|e veruvale vo ~uda.”31
“Nitu eden narod ne veruval pove}e od Vizantijcite vo
vrednosta na soni{tata kako predznak na idninata... Postoela cela edna kni`evnost, od koja se so~uvani pove}e interesni spomenici za tolkuvawe na proro{tvata i soni{tata.”32
“So nastanite upravuvale soni{ta i vizii. Son mu pretka`al na Lav V deka }e go zakole Mihael Amorijanecot. Jovan II ne sakal da go krunisa svojot najstar sin poradi eden
son... Vizantijcite gi biel lo{ glas poradi korupcija, spletki, svirepost i sueverija. Malku vizantiski carevi umrele
so prirodna smrt.”33
Sueverija, sueverija, sueverija; demoni, |avoli, spiritizam, vra`bi, magija, astrologija, soni{ta, intrigi, spletki,
krvoprolevawe! Nitu malku bibliska vistina! Hristijanstvo
bez Hrista! - So toa se odlikuvala Isto~nata pravoslavna
crkva, i bibliskoto proro{tvo ka`uva deka tokmu zaradi tie
grevovi propadnalo Vizantiskoto carstvo, za{to Crkvata,
namesto cvrst, na carstvoto mu izgradila gnil duhoven ske347
let koj ne mo`el da im preodolee na naletite na nevremeto
so koi se soo~ilo; tokmu zaradi tie grevovi pravoslavieto
go sna{la te{ka kazna i zaradi tie negovi grevovi Bog dozvolil da se pojavi islamot kako kam{ik za hristijanstvoto.
Hristijanskata crkva e vinovna za pojavata na islamot
Da povtorime! Tokmu zaradi grevovite {to gi opi{avme
prethodno, Isto~nata crkva ja sna{la te{ka kazna - zaradi
tie nejzini grevovi Bog dozvolil da se pojavi islamot kako
kam{ik za hristijanstvoto.
Vsu{nost hristijanstvoto e vinovno {to na svetskata
scena vo pettata i {estata truba od Otkrovenieto 9-tata glava se pojavil islamot “kako dim koj se izdiga od jama na bezdna, kako dim od golema ognena pe~ka od koj sonceto i vozduhot
potemnea” i od “dimot izlegoa skakulci po zemjata, pa im be{e
dadena sila kakva {to imaat zemnite skorpii” (9,2.3).
Pettata i {estata truba ja najavuvaat pojavata i {ireweto na militantniot islam, najprvo od strana na Arabjanite, a podocna i od Turcite. Ne slu~ajno islamskite invazii
vo proro{tvoto se prika`ani so silnite invazii na skakulcite vo toj region.
“Vo istorijata na svetot nema nitu eden nastan koj, po svojata univerzalnost i po nenadejnosta na svoite posledici, bi
mo`el da se sporedi so ekspanzijata na islamot vo VII vek.
So sekavi~na brzina islamot osvoil golemi prostranstva.
Mu bile potrebni samo sedumdeset godini od smrtta na Muhameda (632) za da se pro{iri od Kineskoto more do Atlantskiot okean. Ni{to ne mo`elo da mu se protivstavi. Ednopodrugo
mu gi odzema provinciite na Vizantiskoto carstvo: Sirija
(634-636), Egipet (640-642), Afrika (698), [panija (711)...”34
Islamot gi okoval narodite na Vizantiskoto carstvo vo
te{ki prangii i gi frlil vo pove}evekovno ropstvo.
Zar i najpravoslavniot grad na svetot, Carigrad, narekuvan nov Erusalim, sedi{teto na vselenskiot patrijarh na
pravoslavieto, grad koj se nao|al vo racete na natprirodni
sili, ~ii{to manastiri bile prepolni so mo{ti, so sveti
ostatoci na svetcite, zar svetiot carski grad, koj go {titela
li~no Bogorodica, padnal vo racete na islamot? Da, padnal!
Zo{to? Proro{tvoto }e ni ka`e:
348
“A ostatokot od lu|eto {to ne bea sotreni od ovie zla,
ne se pokaja za delata na svoite race: poklonuvawe na demoni, na zlatni, srebreni, bronzeni, kameni i drveni idoli, koi
ne mo`at nitu da gledaat, nitu da slu{aat, nitu da odat. I
ne se pokajaa za svoite ubistva, nitu za svoite gatawa, nitu
za svoite bludstva, nitu za svoite kra`bi” (Otkrovenie
9,20.21).
O~igledno e deka islamot, koj ne znae za idolopoklonstvo i koj e protiv sekoe idolopoklonstvo, bil orudie vo
Bo`jata raka so koe Bog go kaznil otpadnatoto hristijanstvo poradi idolopoklonstvoto vo koe potonalo, poradi
sueverijata, spiritizmot, vra`bite, magijata, astrologijata,
soni{tata, intrigite, spletkite, krvoprolevaweto!
Za `al, kaznata ne ja postignala celta! Bo`jata re~ ka`uva deka i tie {to ostanale, {to go pre`iveale vekovnoto
te{ko ropstvo na islamot: “Ne se pokajaa!”
Poradi idolopoklonstvoto na okolnite narodi vo koe
tonel stariot Izrael, Bog go pratil 70 godini vo vavilonsko ropstvo za da go isceli od taa bolest, od toa zlo. Izraelcite ja nau~ile taa te{ka lekcija i, otkako se vratile od toa
ropstvo, tie do den dene{en i ne pomirisale ve}e nikakvo
idolopoklonstvo. No Isto~nata pravoslavna crkva ne ja nau~ila lekcijata {to $ ja opredelil Bog. I za vreme na ropstvoto pod islamot, taa ne se oslobodila od svoeto idolopoklonstvo. S# do denes taa ostanala istata onaa istoriska Isto~na pravoslavna crkva potonata vo idolopoklonstvo i sueverija so koi Bog }e ras~isti koga kone~no i generalno }e
gi ras~isti smetkite so grevot i so gre{nicite: “A na stra{livcite i na nevernite... na gata~ite, na idolopoklonicite
i na site la`livci, delot im e vo ezeroto {to gori so ogan
i sulfur; toa e vtora smrt” (Otkrovenie 21,8).
Po~ituvani, obemot na knigava ne ni dozvoluva podrobno da go razrabotuvame islamot vo bibliskoto proro{tvo.
No Adventisti~kata izdava~ka ku}a “Znaci na vremeto” ja
izdade knigata “Apokalipsa” ili “Otkrovenie” od amerikanskiot pisatel Marvin Maksvel (736 stranici) vo koja na izvonredno ubav na~en e obraboteno ova biblisko proro{tvo.
Literatura:
1. Karlheinz Deschner: Kirche des Un-Heils, Wilhelm Hayne Verlag, Minchen 1980,
p. 21-23; Istorija srednjeg veka, Nau~na knjiga, Beograd 1969, p. 366
349
2.
3.
4.
5.
6.
7.
8.
9.
J. Delumeau, Le christianisme va-t-il mourur?, Paris 1977, pp. 359,360
Henri Pirenne, Povjest Evrope, Kultura Zagreb 1956, str. 214
Karlheinz Deschner, op. cit., p. 22
Isto, op. cit., p. 23,24
Isto, op. cit., p. 26,22
Zvonimir Kosti} Palanski, Hri{}anstvo bez Hrista, Ni{ 1993, str. 95
H. D`. Vels, Istorija sveta, Narodno delo, Beograd 1929, p.
Norman Foster, Hodo~asnici, Grafi~ki zavod Hrvatske, Zagreb 1986, str.
122
10. Isto, str. 36
11. Isto, str. 164
12. Isto, str. 161
13. Henri Pirenne, Povijest Evrope, Kultura Zagreb 1956, p. 402
14. K. Deschner, op. cit., p. 90
15. G. Ostrogorski, Istorija na Vizantija, str. 223,227,228
16. [arl Dil, Vizantijske slike, Srpska knji`evna zadruga, Beograd 1991, p.
85
17. Migne, CXLV, str. 936, Fotius III, 746
18. Algemeine Kirchengeschichte I, 527
19. [arl Dil, op. cit., pp. 112,113
20. Isto, op. cit., pp.108,109
21. Ra~ki, Bogomili i Patareni, Srpska akademija, posebno izdanje, str.
368.369
22. Ra~ki, op. cit., str. 366
23. Hristo V. Vrgov, Revolucionari, str. 245
24. Ra~ki, op. cit., str. 377; Izve{taj u @itijama sv. Simeona, gl. VI
25. Norman Foster: Hodo~asnici, Grafi~ki zavod Hrvatske, Zagreb 1986,
str. 63
26. Aron Gurevi~, Problemi narodne kulture u srednjem veku, Grafos,
Beograd 1987, p. 73)
27. K. Deschner: op. cit. p. 170
28. Zvonimir Kosti} Palanski, “Pade, pade Vavilon” - Punta Ni{, 2001., str.
73- Nemame komentar za ova!
29. Stivn Ransimen, Vizantijska civilizacija, Minerva, Subotica-Beograd 1964, pp.
214,215
30. S. Ransimen, op. cit., p. 216
31. [arl Dil, op. cit., p. 332
32. Isto str. 229
33. S. Ransimen, op. cit., p. 217,218
34. Henri Pirenne, op. cit., p. 25
350
APOSTOLITE NE BILE SVE[TENICI,
TUKU PROPOVEDNICI NA EVANGELIETO
Hristos ne gi posvetil apostolite za sve{tenici da
vr{at sve{teni~ka slu`ba vo hramot ili vo crkvata ~ija{to
zavesa Bog ja iskinal nadve vo migot koga Hristos izdivnal
na krstot, tuku za propovednici na evangelieto, davaj}i im
zapoved da odat po cel svet i da mu go propovedaat evangelieto na sekoe sozdanie na negoviot razbirliv jazik, u~ej}i gi
lu|eto da go sledat Hrista. Zna~i, apostolite se u~iteli na
narodot, a ne sve{tenici vo onaa smisla kako {to se sfa}a
toj poim denes vo pravoslavieto i vo katoli~kiot svet.
Od tie pri~ini, nie nitu eden od apostolite, bukvalno
nitu eden od niv, ne go gledame povle~en i zako`ur~en me|u
yidovite na nekoja crkva vo uloga na sve{tenik da vr{i sve{teni~ka slu`ba - so sve{teni~ka ode`da i so kadilnica v raka
da prinesuva temjan (da kadi), da gi ispoveda gre{nicite vo
ispovedalna ili da vr{i nekoja druga sve{teni~ka aktivnost.
Namesto toa, site niv, bez isklu~ok, gi nao|ame na teren, me|u narodot, kade {to im e i mestoto, kako propovednici na
evangelieto i kako u~iteli. I zatoa, ~ista iluzija e da se bara nekakov kontinuitet i povrzanost na dene{noto hristijansko sve{tenstvo so nekakvo navodno sve{tenstvo na apostolite, za{to takov kontinuitet i takva povrzanost, ili apostolsko preemstvo, ili navestuvawe na takvo ne{to, vo Biblijata ne postoi.
Spored toa, dene{noto sve{tenstvo na pravoslavieto i
na Katoli~kata crkva, nivnata sve{teni~ka slu`ba, vnatre{noto ustrojstvo na nivnite crkvi i na drugite nivni kultni
objekti, belezi i slu`bi, ne se bibliska, tuku starozavetna
i istoriska kategorija koja, kako {to vidovme i naglasivme
pove}e pati, e pre~krtana od Hrista zatoa {to starozavetnoto zemno Svetili{te, so celokupnoto svoe ustrojstvo, so
site svoi slu`bi i aktivnosti, uspe{no ja zavr{ilo svojata
351
zada~a i zaminalo vo analite na bibliskata istorija vo migot koga Isus gi izgovoril slavnite zborovi: “Se svr{i!” Nemame ve}e zemno svetili{te so zemno sve{tenstvo i so zemna sve{teni~ka slu`ba. Sega imame nova situacija: Hristos
site nas “n# oslobodi od na{ite grevovi preku svojata krv i
n# napravi carstvo, sve{tenici na svojot Bog i Otec” (Otkrovenie 1,5.6). Nemame potreba od zemni sve{tenici. Imame nebesno Svetili{te so nebesen Prvosve{tenik, Hristos.
Za ova ve}e dosta zboruvavme.
Noviot zavet zboruva ne za sve{tenici, tuku za stare{ini vo Crkvata kako duhovni voda~i i u~iteli na Bo`jiot
narod, na vernicite: “Zatoa te ostaviv na Krit... za da postavi{ stare{ini po site gradovi” so primerni duhovni vrednosti i karakterni osobini i kvaliteti (Tit 1,5-9; 1. Timotej 3,1-13).
Od Isusovite zborovi “Ka`i $ na crkvata” se gleda deka
najvisoka crkovna vlast Hristos $ predal na Crkvata vo celost, a ne na vrhovnite poglavari na soodvetnite crkvi i na
nivnoto sve{tenstvo. Spored toa, Toj bara Crkvata da go
kontrolira sve{tenstvoto i sve{tenicite poedine~no, a ne
obratno, sve{tenstvoto da se postavuva nad Bo`jiot narod.
352
BIBLIJATA ZA SABOTATA
Da po~neme od po~etok, od korewata na sabotata: “Taka
bea dovr{eni neboto i zemjata so seto svoe voinstvo. I gi
zavr{i Bog do sedmiot den svoite dela {to gi sozdade. I se
odmori vo sedmiot den od site svoi dela {to gi sozdade. I
Bog go blagoslovi sedmiot den i go posveti, za{to vo toj den
se odmori od site svoi dela {to gi sozdade” (1. Mojseeva 2,1-3).
Vedna{ da ka`eme: Sedmiot den Bog go izdelil za odmor,
go blagoslovil i go posvetil koga go sozdal na{iot svet za
{est dena, koga u{te ne postoele Evrei, ni Grci, nitu koj i
da e drug narod, dodeka na ovoj svet bile prisutni samo na{ite prvi roditeli, Adam i Eva. Spored toa, sedmiot den ne e
evrejski praznik, evrejska sabota, kako {to tvrdat hristijanite denes, tuku Bo`ji svet i blagosloven den za odmor na
negoviot narod.
Podocna, vo vremeto na Mojseja, koga Gospod slegol od
neboto na planinata Sinaj i go izgovoril svojot zakon, me|u
Desette Bo`ji zapovedi {to gi napi{al Bog na dve kameni
plo~i se nao|a i ~etvrtata zapoved koja bara od nas da go praznuvame sedmiot, sabotniot den:
“Pomni si da go praznuva{ sabotniot den! [est dena
raboti i svr{i gi site svoi raboti! A sedmi den e sabota,
odmor posveten na tvojot Gospod Bog. Toga{ nemoj da raboti{
nikakva rabota: ni ti, ni tvojot sin, ni tvojata }erka, ni tvojot sluga, ni tvojata sluginka, ni tvojot vol, ni tvoeto magare,
nitu pridojdeniot {to }e se najde vo tvojot dom! Za{to Gospod za {est dena gi sozdade neboto, zemjata, moreto i s# {to e
vo niv, a vo sedmiot den se odmori. Zatoa Gospod go blagoslovi
i go posveti sabotniot den” (2. Mojseeva 20,8-11).
Se gleda deka istite misli i zborovi, povrzani so sedmiot den pri sozdavaweto, gi nao|ame i vo ~etvrtata Bo`ja
zapoved od Sinaj: vo sedmiot den Bog se odmoril i istiot go
izdelil za odmor, go blagoslovil i go posvetil.
353
Deka vo ~etvrtata Bo`ja zapoved stanuva zbor za istiot
sedmi den od 24 ~asa, posveten pri sozdavaweto, ni potvrduvaat zborovite od zapovedta: “Za{to Gospod za {est dena gi
sozdade neboto, zemjata, moreto i s# {to e vo niv, a vo sedmiot den se odmori.”
Na istiot sedmi den, posveten pri sozdavaweto, se povikuva i apostol Pavle koga ni upatuva povik da vlezeme vo
Bo`jiot odmor: “Za{to nekade za sedmiot den ka`a vaka: ‘I
Bog se odmori vo sedmiot den od site svoi dela’”, i: “na Bo`jiot narod mu ostanuva sabotnata po~inka” (Evreite 4,4.9).
Zna~i, apostol Pavle ovde sabotata kako sedmi den ja povrzuva ne so ~etvrtata Bo`ja zapoved od Sinaj, tuku so sedmiot den posveten pri sozdavaweto.
Spored toa, otpa|aat site prigovori na hristijanite koi
tvrdat deka sedmiot den, posveten pri sozdavaweto, ne e ist
so sedmiot den od ~etvrtata Bo`ja zapoved, i deka sedmicata
na sozdavaweto ne e ista so na{ava dene{na sedmica.
Za teisti~kata evolucija na hristijanstvoto
Kako {to rekovme pred malku, hristijanite tvrdat deka
sedmiot den, posveten pri sozdavaweto, ne e ist so sedmiot
den od ~etvrtata Bo`ja zapoved, nitu pak sedmicata na sozdavaweto e ista so na{ava dene{na sedmica.
Ovaa satanska, |avolska zabluda i laga, {to ja prifatile
hristijanite, vnela golem smut vo nivnata vera i u~ewe i,
zaedno so drugite zabludi, go izvalkala liceto na hristijanstvoto. Za {to stanuva zbor? Katolicite, pravoslavnite i,
za `al, i toa za golem `al i sram, site protestanti {to praznuvaat nedela, veruvaat i tvrdat deka denovite na sozdavaweto ne bile isti so na{ive obi~ni dene{ni denovi od 24 ~asa.
Imeno, tie iznesuvaat razni neizdr`ani dokazi i tvrdat deka
denovite na sozdavaweto bile vremenski periodi dolgi stotici iljadi i milioni godini, {to zna~i, sozdavaweto traelo milioni i milijardi godini. Zamislete, na semo`niot
Bog mu bile potrebni milijardi godini da go sozdade svoeto
remek delo - ~ovekot! - Gospode, Bo`e moj! Kolku daleku
oti{lo hristijanstvoto od tebe! Zar e mo`no i hristijanite, koi go nosat tvoeto ime, da padnat tolku nisko i da ja
prifatat Darvinovata teorija za evolucija na na{iot svet?
Bolno vistinito!
354
Vo svojata v~udovidenost i nemo} da im veruva na svoite
u{i {to slu{aat i na svoite o~i {to gledaat, ~ovek so pravo se pra{uva vo koj Bog veruvaat hristijanite? Vo bibliskiot semo}en Bog Tvorec, koj go sozdal svetot za {est obi~ni,
na{i denovi, ili vo nekoj drug nekadaren bog na kogo mu bile
potrebni milijardi godini da go sozdade istiot svet? Od ovaa
grda slika {to ja davaat hristijanite za Boga proizleguva
deka hristijanskiot bog ne e ist so semo`niot bibliski Bog
na kogo mu bile potrebni samo {est obi~ni denovi da sozdade
tolku ubav i sovr{en svet!
Zar e mo`no poinaku da se razberat zborovite na Bo`jata re~: “Preku zborot Gospodov be{e sozdadeno neboto, preku
zdivot negov - yvezdenoto voinstvo... Za{to Toj re~e - i s#
nastana, zapoveda - i s# se sozdade” (Psalm 33,6.9). “I Bog
re~e: ‘Neka bide svetlina!’ I bi svetlina... I Bog re~e: ‘Neka
bide svod srede vodite...’. I bi taka.... I Bog re~e: ‘Neka se
soberat na edno mesto vodite pod neboto, i neka se poka`e
kopno!’ I bi taka... I Bog re~e: ‘Neka iznikne od zemjata zelenilo...’. I bi taka...” itn., itn. “Za{to Gospod za {est dena
gi sozdade neboto, zemjata, moreto i s# {to e vo niv” (1. Mojseeva 1. glava; 2. Mojseeva 20,11). - Kristalno jasno: Bog re~e
i - vedna{, ne po milioni godini, tuku istiot mig se pojavi
svetlina, istiot mig od zemjata nikna zelenilo..., “zapoveda
- i s# se sozdade!”
Duhot ni snemo`uva koga slu{ame i gledame kako hristijanite, bez nikakov strav i gri`a na sovesta, gi iskrivokol~uvaat ovie bibliski izve{tai za sozdavaweto.
Malku pojasnenie vo vrska so ova. Za razlika od ateisti~kata evolucija na Darvina, koja pretpostavuva deka `ivotot od po~etok do kraj se sozdaval sam vo opredeleni okolnosti i uslovi vo tekot na mnogu dolg vremenski period, bez
nikakov Bo`ji udel, teisti~kata dirigirana evolucija na
hristijanite tvrdi deka, sepak, prvite za~etoci ili zarodi{i
na `ivotot gi sozdal Bog. No Toj ostavil tie prvi ednostavni, prosti `ivotni oblici, ponatamu da pominuvaat niz bezbroj fazi i niz mnogu dolgi vremenski periodi, vo koi imale
mo`nost da evoluiraat i da preminuvaat od poprosti vo poslo`eni oblici, usovr{uvaj}i se s# dodeka kone~no ne ja postignale sega{nava sostojba. Sekako, zad taa evolucija stoel
Bog koj gi nadgleduval nejzinite mnogubrojni fazi i vr{el
355
soodvetni intervencii. Zatoa nea ja narekuvame dirigirana
hristijanska evolucija.
Da si ja pretstavime sebesi slikata na sozdavaweto na
~ovekot. Na po~etokot na {estiot den, koj navodno, kako i
drugite denovi na sozdavaweto, e vremenski period od stotici milioni godini, Bog go povlekuva posledniot sinxir na
sozdavawe, sostaven od stotici iljadi alki, odnosno fazi niz
koi }e pominuvaat od Boga sozdadenite zarodi{i, t.e. prostite `ivotni oblici, od koi }e se razvivaat kopnenite `ivotni, a od niv i ~ovekot.
Neverojatno, hristijanite go prisiluvaat semo}niot bibliski Bog stotici milioni godini da go posmatra svoeto
remek-delo, ~ovekot, kako poleka i makotrpno se izvlekuva
od morskite mangrovi laguni kako amfibija so opa{ka koja
se hrani so crvi, so glisti i pol`avi, i kako so porodilni
maki mora da sovladuva stotici iljadi i milioni pre~ki vo
ramkite na evolutivnite fazi niz koi pominuva kako `ivotno vleka~ i ~etirino`ec, i vo poslednata faza kako majmun,
pred da ja postigne svojata cel, da se ispravi na dve noze i da
stane ~ovek, Bo`ja lika. - Ete, po~ituvani, so takvi niski i
grdi, nebibliski sfa}awa za semo}niot bibliski Bog, se
odlikuva dene{noto hristijanstvo bez Hrista, za `al, i protestantizmot.
Kako {to vidovme, tradicionalnata Crkva i protestantskite crkvi koi praznuvaat nedela i veruvaat vo besmrtnost
na du{ata (duhot), ne veruvaat vo bibliskiot semo}en Bog
Tvorec, koj go sozdal svetot za {est obi~ni, na{i denovi, tuku veruvaat vo nekoj drug, nekadaren bog, na kogo mu bile potrebni milijardi godini da go sozdade istiot svet, milioni
godini da go sozdade ~ovekot. Nivnite teologii, koi ja prifatile teorijata na evolucijata, pokraj drugoto, se obiduvaat
da go zadr`at i u~eweto za besmrtonost na du{ata (duhot),
{to ra|a neverojatni kontradiktornosti i te{ki apsurdi koi
vodat vo apsoluten bezizlez.
Pra{awa za na{ite bra}a hristijani koi veruvaat taka:
Ako Adam ne e sozdaden vedna{ kako vistinski Adam, kako
vistinski ~ovek, vo {estiot den, tuku mu bile potrebni milioni godini da se razvie i da premine od `ivotno vo ~ovek,
toga{ vo ~ij nos Bog duvnal besmrtna du{a (duh) vo {estiot
den? Sekako, spored spomenatata teologija, Bog ne duvnal bes356
mrtna du{a direktno vo nosot na Adama, tuku $ duvnal na onaa
prva `ivotinka, na po~etokot od evolucijata, od koja se razvil Adam. Spored toa, Adam svojata besmrtna du{a, ako
voop{to imal takva du{a, ne ja dobil direktno od Boga, tuku
ja nasledil indirektno od prvata `ivotinka preku amfibiite (vodozemcite), vleka~ite, primatite (~ovekolikite majmuni)... Ako Adam svojata besmrtna du{a ja nasledil od `ivotnite, toga{ i `ivotnite imaat besmrtna du{a! Ako e taka,
a spored filozofijata na teisti~kata evolucija e taka, toga{
kade zaminuva besmrtnata du{a na `ivotnite koga }e zaginat?
Ponatamu, dali besmrtnata du{a {to ja ima dene{niot
~ovek e ista so onaa besmrtna du{a {to ja vdahnal Bog vo
prvata `ivotinka? Dali i taa prvobitna besmrtna du{a kaj
prvata `ivotinka, pominuvaj}i niz evolutivnite fazi, zaedno so teloto, evoluirala i preminuvala od poprosti vo poslo`eni oblici, ili ostanala na prvobitnoto nivo? Ako du{ata
ne evoluirala, ako taa ostanala ista od po~etok do kraj, toga{ nie lu|eto imame ista besmrtna du{a so `ivotnite, so
glistite, so crvite... {to ni nalikuva na hinduisti~ko-budisti~kata filozofija.
I u{te edno pra{awe. Na{ite bra}a hristijani, za koi
stanuva ovde zbor, za besmrtnata du{a (duh) na lu|eto odredile mesto: ~istili{te, mitarstva, raj i pekol. Kade e mestoto za besmrtnata du{a na `ivotnite?
Po~ituvani, gledame li vo kakvi apsurdi zapa|aat lu|eto,
vo ovoj slu~aj teolozite, koga svoeto ~ove~ko “visokoumie”,
svojata “genijalnost” i “u~enost”, koga svetovnite teorii i
filozofii, vo konkretniov slu~aj Darvinovata teorija za
nekakva evolucija, }e gi vnesat vo Biblijata, koga }e otstapat od nea i koga najednostavnite i najjasnite nejzini vistini }e gi napravat tolku slo`eni i zamrseni, za da ne im se
gleda krajot. Baraj}i evolucija vo Biblijata, kade {to ne
treba da baraat evolucija, baraj}i evolucija kaj Tvorecot, tie
se spletkaa i padnaa.
Zar ima toa nekakva smisla, se pra{uva ~ovek! O~igledno
e deka nema. No za dene{nite hristijani i takvata besmisla
ima smisla. Za niv s# e mo`no. Mo`no e vo{kite da stanat
ovci i ovcite vo{ki.
357
Sabotata - spomenik na sozdavaweto i sto`er
na evrejskata nacija
Kako {to vidovme od ~etvrtata Bo`ja zapoved, sedmiot
den e od Boga odreden i imenuvan so zborot sabota, evrejski
“{abat”, so zna~ewe “odmor”, den od 24 ~asa, i nie ne smeeme
toj den da go zamenime nitu da go preimenuvame so nedela,
nitu so koj i da e drug den vo sedmicata. “A sedmi den e sabota, odmor posveten na tvojot Gospod Bog... Za{to Gospod za
{est dena gi sozdade neboto, zemjata, moreto i s# {to e vo
niv, a vo sedmiot den se odmori. Zatoa Gospod go blagoslovi
i go posveti sabotniot den” (2. Mojseeva 20,8-11). Spored toa,
sedmiot den e povrzan so Tvorecot na na{iot svet, so sozdavaweto, i toj e spomen i golem spomenik na sozdavaweto. Taka ka`uva Gospod, taka ka`uva negovata zapoved, ~etvrtata Bo`ja zapoved, na koja $ e posvetena edna tretina od prostorot na Desette zapovedi.
Za `al, hristijanite go zamenile sedmiot den, sabotata,
so nedela, so {to go urnale spomenikot na sozdavaweto i na
satanata mu dale mo`nost da gi ubedi silniot i semo}en bibliski Bog, koj go sozdal svetot za {est obi~ni denovi, da go
zamenat so nekakov kvazi tvorec na kogo mu bile potrebni
milijardi godini da go sozdava istiot svet so pomo{ na dirigirana, teisti~ka evolucija.
Neporekliva e vistinata deka sabotata pove}e od 4.000
godini e sto`er na evrejskata nacija. Taa Evreite gi odr`ala
kako narod i kako poedinci i im go so~uvala identitetot i
vo tekot na nivniot dvomileniumski holokaust. Bez sabotata tie sigurno bi is~eznale od scenite na istorijata i bi zaminale vo nejzinite arhivi kako i mnogu drugi narodi.
I za hristijanstvoto sabotata bi bila sto`er koj bi ja
odr`al negovata monolitnost. Toa sigurno ne bi se raspadnalo na tri dela (globalno), bi go so~uvalo svojot identitet
i svojata izvornost i bi gi izbegnalo prisutnite devijacii
koga ne bi ja otfrlilo sabotata kako sedmi den za odmor. No,
za `al, se slu~ilo toa {to se slu~ilo, i so izmenite na Bo`jite zapovedi hristijanstvoto ne samo {to skr{nalo i potfrlilo, tuku voop{to ne se potvrdilo nitu doka`alo.
358
Sabota e blagosloven den
“Gospod go blagoslovi ... sabotniot den!” - Da zapomneme: Sabota e blgosloven den, {to ne e slu~aj so nitu eden drug
den vo sedmicata.
Zborot “blagoslov” ima ist jazi~en koren so zborot “blagodat”, na koj mu posvetivme cel eden naslov vo knigava. Blagosloven zna~i: bla`en, sre}en i presre}en, poln so vrvna
radost i zadovolstvo. Toj blagoslov {to go stavil Bog vo
sedmiot den stanuva na{ blagoslov, i nie sme blagosloveni
od Boga koga go praznuvame sabotniot den. Sabotata navistina e blagosloveno vreme koga mu davame mo`nost na Boga na{iot `ivot da go osmisli i da go ispolni so radost i zadovolstvo.
“Blaze mu na ~ovekot koj pravi taka i na sinot ~ove~ki
{to se pridr`uva na toa: koj ja po~ituva sabotata za da ne ja
one~isti i koj gi ~uva svoite race od sekoe zlo delo” (Isaija
56,2). - Bla`en, sre}en i radosen e ~ovek (ne Evrein) koj ja
po~ituva sabotata.
Sabota e svet den
“Gospod go ... posveti sabotniot den!” - Da zapomneme:
Sabota e i posveten i svet den, {to ne e slu~aj so nitu eden
drug den vo sedmicata. “A sedmi den e sabota, odmor posveten na tvojot Gospod Bog.” Vo Desette zapovedi zborot “svet”
se odnesuva samo na eden zbor, na sabota.
Vo rajot Bog izdelil i posvetil edna ovo{ka za sebe “drvoto na soznanieto na dobroto i zloto” (1. Mojseeva 2,17)
- i im rekol na Adama i Eva: Site ovo{ki vo gradinata se
va{i, no ovaa ovo{ka, ova drvo, e moe. Ne gibajte vo nego, za{to
}e zgre{ite!
I sedmiot del od vremeto, sedmiot den, Bog go izdelil
i go posvetil za sebe, i nam ni se obra}a so zapoved: [est
dena se va{i, i celosno vi stojat na raspolagawe vam, za va{ite
potrebi, no sedmiot, sabotniot den, e moj. Toj ne e va{ i ne
vi pripa|a vam. Ne gibajte vo nego, za{to }e zgre{ite.
Na ~etirinaeset mesta vo svojata Re~, vo Biblijata, Bog
ka`uva i n# potsetuva deka sabotata e negova - bukvalno: “moi
saboti” i “svoi saboti” - ne evrejski saboti. “Pazete gi moite
359
saboti; jas sum Gospod Bog va{” (3. Mojseeva 19,3.30; 26,2). “Ne
odea po moite zapovedi... gi obesvetuvaa moite saboti, i zatoa
odlu~iv vo pustinata da go izleam mojot gnev vrz niv za da gi
sotram.” “Im gi dadov svoite saboti... Praznuvajte gi moite
saboti! Tie neka bidat znak me|u mene i vas za da se znae deka
jas sum Gospod, va{ Bog” (Ezekil 20,12.13.16.20.21; 44,24).
Za svetosta na sabotata: “Dr`ete ja sabotata, za{to taa
e sveta za vas!” - mu ka`uva Gospod na svojot narod, i prodol`uva: “Za da znaete deka jas sum Gospod koj ve posvetuva” (2.
Mojseeva 31,14.13).
Sabota e sveto vreme, izdeleno od drugite denovi namenski - mo`nost za Boga da n# posvetuva - od nas, od gre{ni, da
napravi pravedni, sveti lu|e, kako {to e napi{ano: “Bidete
sveti, za{to sum svet jas, Gospod, va{ Bog” (3. Mojseeva 19,2).
I Bog navistina svoite deca {to gi posvetil gi narekuva
“sveti”: “Vo toa e trpenieto na svetite, koi gi pazat Bo`jite
zapovedi i verata vo Isusa” (Otkrovenie 14,12). Sabota e izdelena za nas za da se znae - {to da se znae - da se znae deka
Gospod e na{ Bog koj n# posvetuva. - Zna~i, svet Gospod, svet
saboten den, svet narod koj praznuva sabota!
Gospod: Sabota e “moj svet den”, “Gospodov den”
“Ako ja zadr`i{ svojata noga da ne ja pogazi{ sabotata,
i ako ne raboti{ vo mojot svet den; ako ja nare~e{ sabotata
milina, Gospodov den; ako ja praznuva{ i ako ja po~ituva{
so toa {to ne }e se zanimava{ so obi~ni raboti, da im ugoduva{ na svoite gre{ni `elbi - toga{ }e ima{ radost vo Gospoda” (Isaija 58,13.14).
Ova se Bo`ji zborovi koi ni doa|aat direktno od Boga
koj ni ka`uva dve mnogu zna~ajni raboti {to treba da gi
zapametime. Prvo, Gospod veli: sabota e “moj svet den”, i vtoro: sabota e “Gospodov den”. I kako svet Gospodov den, sabotata treba da ni e mila, den na radost i spokojstvo i den za
bogoslu`enie, za svet sobor.
“[est dena neka se raboti, a sedmi den e sabota - den na
potpoln odmor, den za svet sobor (za sveto bogoslu`enie),
koga ne smeete da rabotite nikakva rabota. Toa e Gospodova
sabota vo site va{i `iveali{ta” (3. Mojseeva 23,2). - “Gospodova (ne evrejska) sabota”.
360
Sekako, i drugite denovi se Gospodovi denovi, no nitu
eden od niv ne e posveten i ne e svet. Za nitu eden od drugite
denovi Gospod ne ka`uva “moj svet den” i “Gospodov den”. Nikade vo Biblijata Bog ne ka`uva: “nedela Gospodova”, “nedela e moj svet den”, nitu pak “nedela e Gospodov den”. Tie prerogativi mu pripa|aat samo na sabotniot den.
Pri sozdavaweto na zemjata Bog ne sozdal sveta planina, sveta reka ili sveto mesto kade {to potoa bi bilo podignato svetili{te. Vo taa prigoda Bog ne posvetil nitu eden
del od prostorot, nitu eden predmet, ni{to drugo, osven del
od vremeto, sedmiot, sabotniot den. Sabotata e prva svetiwa na ovoj svet, svetiwa koja ne uspeal, nitu pak nekoj }e uspee da ja spali i uni{ti, za{to taa Bo`ja svetiwa Bog ja smestil, ne vo prostorot, vo koj lu|eto urivaat i uni{tuvaat, tuku
vo vremeto, koe e nedoseglivo za niv.
Duhovnata dimenzija na sabotniot den
Bog ima zamisla i `elba sabotata, kako negov svet den,
da bide negov semeen praznik koga Toj, kako nebesen tatko, go
sobira svoeto zemno semejstvo na svet semeen sobir, na semejno sovetuvawe, na sveto bogoslu`enie, na koe saka da pomine
vreme vo sveta zaednica so svoite deca - mo`nost da razgovara
so niv, da gi slu{ne nivnite vozdi{ki, radosni i `alni, da
gi rastovari od bremeto na sekojdnevnite gri`i, da gi zakrepne
i fizi~ki i duhovno, da im go podigne duhot, da ja zasili nivnata vera i nade` i da gi ohrabri i osposobi uspe{no da se
soo~at so `ivotnite problemi vo slednata sedmica.
Spored Biblijata, praznuvaweto na sabotata mora da
bide prijatno iskustvo. Bog preku svojot prorok Isaija ni
ka`a deka sabotata treba da ni bide milina. Zborot milina
e prevod na evrejskiot zbor “oneg” koj ima mo{ne bogato zna~ewe. Oneg zna~i “ne`no”, “ubavo”, “prijatno”, “radosno”, “izvonredno”. Bog saka da u`ivame vo sabota. Taa treba da bide
zenit vo sedmicata. Nea ja karakteriziraat najdobro dru`ewe,
najdobra obleka, najdobro odnesuvawe, najdobro od s#!
Sabota e svet i blagosloven den, izdelen od drugite denovi so posebna cel i namena - za intimen kontakt me|u nas i
Boga preku negovata Re~, migovi koga mo`eme da zdivneme od
sekojdnevnite {okovi na spoulavenoto vreme i od udirite so
361
koi postojano n# mava i {iba ma~noto sekojdnevje. Sabota ni
nudi duhovna, a preku nea i fizi~ka zavetrina, za{tita i
sigurnost pred naletite na straotnite viulici i fortuni,
pred besot na gigantskite `ivotni uragani {to gi podiga
grevot i satanata vo svetot - sli~no na Noeviot kov~eg vo
koj se zasolnil i na{ol spasenie Noe so semejstvoto za vreme
na u`asnata kataklizma {to go pogodila na{iot svet, kataklizma nare~ena potop.
Hristos e na{e zasolni{te kade {to mo`eme da se zasolnime, na{e pribe`i{te kade {to mo`eme da pobegneme
od grevot koj n# progonuva, a sabotata e alka {to n# povrzuva so Hrista i temel na na{ata zaednica so nego - semeen den,
semeen praznik koga Bog, kako {to ka`avme, na poseben na~in
go po~estuva svoeto semejstvo, svoite deca, so svoeto prisustvo me|u niv.
Prekrasna i mnogu ubava, mila i posakuvana e taa sabotna zaednica vo dru{tvo so Boga i so negovite sveti angeli,
tie sveti migovi pominati vo prijatna nebesna atmosfera vo
negoviot dom. Toga{ nie na poseben na~in go ~uvstvuvame
Bo`jeto prisustvo vo na{ata sredina, negovata blizina i
neposrednost.
Za vreme na sabotnite bogoslu`enija, na koi ja prou~uvame negovata sveta Re~ ili Biblijata, na koi se molime i
mu ja iska`uvame na{ata blagodarnost na Boga, Svetiot Duh
go prenaso~uva na{iot pogled od ovoj pominliv gre{en svet
kon nebesniot `ivot so ve~ni vrednosti. Sabotnite migovi,
pominati vo sveta zaednica so Boga i so negoviot narod, n#
izdignuvaat visoko nad ovoj zemen svet, i na kriljata na verata n# pribli`uvaat do pragot na nebesnoto carstvo od kade
{to u{te sega so duhovni o~i go gledame noviot `ivot i, obzemeni i proniknati so neiska`livite ubavini na Bo`jeto
carstvo, nie se raduvame so neiska`liva radost, i na{eto
srce igra, blika i pee od sre}a za skora{nata sredba so na{iot Spasitel koj doa|a po nas da n# zeme so sebe, za da bideme
i nie tamu kade {to e Toj (Jovan 14,1-3), da ja delime ve~nosta
so nego, da go gledame i da go u`ivame ona “{to oko ne videlo, {to uvo ne ~ulo i {to vo ~ove~ko srce ne do{lo” (1. Korin}anite 2,9).
Nie, hristijanite, koi praznuvame sabota, sme blagosloveni, zadovolni i sre}ni lu|e, polni so Bo`ja qubov i so dla362
bok mir vo srceto srede ova zajazleno vreme i ovoj voznemiren svet. @iveeme so krenata glava i ~elo i so ~ista sovest
odime napred, za{to mu slu`ime na Boga ne poinaku, ne spored predanijata i tradicijata, ne spored istoriskite hristijanski kategorii, tuku onaka “kako {to ka`uva Pismoto”
(Jovan 7,38). Go sledime Hrista, odej}i po negoviot pat i
sledej}i gi negovite stapki {to gi nao|ame vo evangelijata.
Gi dr`ime site Deset Bo`ji zapovedi, me|u niv i ~etvrtata
zapoved koja ka`uva deka sabota e svet Gospodov den.
Hristos e na{ spasitel koj ni gi prostil grevovite, n#
is~istil od niv i ni dal pravo da se “nare~eme Bo`ji deca”,
najvozvi{eno predimstvo, povozvi{eno i od ona {to go
u`ivaat i angelite - da bideme negovi sinovi i }erki, negovo semejstvo - sega na zemjava, a naskoro i na neboto. U`ivame
negova za{tita, vodstvo i pomo{ i, zdru`eni so nego i vodeni od Svetiot Duh preku Bo`jata re~, nie hrabro ~ekorime
napred, uspe{no sovladuvaj}i i urivaj}i gi site prepreki i
pre~ki {to gi postavuva satanata preku svoite orudija na
na{iot `ivoten pat za da n# sopne i obori. Vo na{ite gradi plamti silna vera i nade` koi gi turkaat nastrana nebidninata, neizvesnosta, pesimizmot, apatijata, besperspektivnosta, beznade`nosta i silniot i otroven strav i o~aj so koi
e zafateno i dlaboko proniknato na{eto pokolenie i vo koi
tone na{iot svet.
Ne postoi, po~ituvani, na ovoj svet, poubava od na{ata
sabotna zaednica so Hrista, od ~ie{to prisustvo vo nas treperat strunite na na{ata du{a, proizveduvaj}i najprijatni
zvuci na milna muzika {to voop{to mo`e da se po~uvstvuva
i da se do`ivee; nenadminat vnatre{en mir i slatka sloboda od sekakva vnatre{na tiranija - od gnev, lutina, zavist,
sebi~nost, omraza... vo ~ii{to stegi sme bile okovani pred
da se sretneme i da ostvarime neraskinlivo prijatelstvo so
na{iot brilijanten Prijatel, Isus Hristos.
Ubava e i blagoslovena bra~nata zaednica, mila e i semejnata zaednica vo koja posebna radost i nezaboravni migovi
za roditelite pretstavuvaat decata i obratno. Mnogu ubavo
i vrvno do`ivuvawe e i maj~instvoto i tatkovstvoto, no neiska`livo i nenadminlivo e ~uvstvoto na zaednica so Hrista
{to ja u`ivame osobeno za vreme na sabotnite ~asovi. Od tie
pri~ini, prvenstveno hristijanite, a i ~ove{tvoto vo celost,
363
podnesuva nenadomestlivi zagubi zatoa {to ne praznuva sabota, {to se li{uva od nejzinite blagoslovi.
Od ka`anoto proizleguva deka duhovnata dimenzija na
sabotata kako den za odmor e mnogu podlaboka i pozna~ajna
od onaa, fizi~kata, koja na ~ovekot mu ovozmo`uva samo gola
fizi~ka po~inka. ^ovekot ne e tovarno `ivotno, pa ni sabotata ne e dadena zaradi zgolemuvawe na negovata rabotna sposobnost.
Sabotniot odmor vo nikoj slu~aj ne e ist so koj i da e drug
sloboden den vo sedmicata {to go zema ~ovekot koga e premoren za da se odmori. Toj ne e nikakov neiskoristen vremenski me|uprostor {to }e mu ovozmo`i na umorniot ~ovek
da zdivne od pregolemite fizi~ki napori. Ne! Sabotniot
odmor ne e obi~en odmor li{en od sekakov duh, odmor koj
stanuva izvor na izopa~enost. Sabotnata po~inka e sosem
ne{to drugo. Vo ramkite na sozdavaweto taa e posebno sozdadena kategorija. [este denovi na sozdavaweto ne se prazni. Niv Bog gi napolnil so svoite dela {to gi sozdal. Tretiot den go napolnil so prekrasni raznovidni rastenija,
pettiot i {estiot gi napolnil so mnogubrojni vidovi `ivotni, a i so ~ovekot kako svoe remek-delo. No i sedmiot den
ne e prazen vakuum.
Pri sozdavaweto na na{iot svet za {est dena Bog za sedmiot den sozdal i posebna, nematerijalna, duhovna kategorija, koja na evrejski se vika “menuha”, i zna~i odmor, miruvawe,
po~inka, mir, radost, spokojstvo, sre}a, bla`enstvo, milina
za du{ata i milina za teloto - i taa duhovna kategorija,
“menuha”, Bog ja smestil vo sedmiot, vo sabotniot den, vo
sabota, koja e nadarena so ne`nost koja{to ja razgaluva du{ata i gi miluva na{ite misli. Toa e den vo koj ~asovite ne se
potisnuvaat eden so drug, den koj mo`e da ubla`i sekoja
`alost. Sabotniot duh n# obviva kako proletta {to se {iri
na zemjata bez na{a pomo{.
Vo burniot okean na vremeto i vo makotrpnata i surova
~ovekova borba za opstanok, postojat ostrovi na mir kade
{to ~ovekot mo`e da zdivne i na poseben na~in da se gri`i
za semeto na ve~nosta poseano vo negovata du{a. Sabotata e
oaza na ovaa gre{na i pusta zemja na na{iot pat kon na{ata
nebesnata ve~na tatkovina.
Bog videl deka nam ni e potrebna takva duhovna kategorija, takva sabota, i ni sozdal tokmu takva sabota, otvoren
364
prozorec niz koj ni pirka prijatno vetre od idniot svet i
`ivot i ni go razladuva ispotenoto ~elo.
Da, po~ituvani, sabotata navistina e otvoren prozorec
kon neboto, prozorec niz koj ja gledame vselenata {to }e ni
ja stavi naskoro na raspolagawe na{iot Spasitel Isus Hristos so svoeto skora{no slavno doa|awe.
Adam svojot prv den od `ivotot vo rajot go po~nal tokmu so vakva sabota. So vakva sabota e garniran i na{iot `ivot - `ivotot na site {to praznuvaat sabota. Taka i Hristos ka`uva: “Sabotata e sozdadena zaradi ~ovekot” (Marko
2,27); Bog na ~ovekot mu sozdal “menuha” za da go povrze i da
mu ovozmo`i da `ivee vo zaednica so svojot Tvorec, postojano da go potsetuva deka e Bo`je dete, da se gordee {to e
Bo`ji sin i Bo`ja }erka, pripadnik na Bo`jeto semejstvo,
pretvoraj}i go negovoto srce vo vrutok na tivka, prijatna,
slatka, neprekratna, prirodna, spontana radost i pesna.
Taa (sabotata) e sozdadena za nas kako alka da n# povrzuva ne samo so zagubeniot, ami i so obnoveniot raj, da n# potsetuva deka nie se prigotvuvame za nov svet kade {to s# }e
bide sabota, koga Bog i ~ovekot }e `iveat vo potpolna harmonija. Sekoja sabota nie imame mo`nost da vkusime del od
ubavinite na idniot svet, del od mirot i harmonijata na Bo`jeto carstvo {to so kopne` go o~ekuvame.
Eden od voobi~aenite pozdravi za sabota vo staro vreme
bil pozdravot “[abat {alom!”, {to zna~i “neka vladee mir
vo sabota”, za{to glavna ideja i su{tina na sabotata e mir,
ne samo mir me|u ~ovekot i negovite bli`ni, tuku i mir me|u
~ovekot i s# {to e sozdadeno, mir vo celata Bo`ja vselena.
Edna{ sedmi~no, vo mnogu pogolema mera otkolku vo drugite denovi, nie pominuvame eden den, svetiot i blagosloven
saboten den, vo posebna zaednica so Hrista, zasiluvaj}i ja
svojata vera vo Boga, pri {to na{iot duhoven `ivot, na{eto
hristijanstvo, prerasnuva vo silna duhovna karpa koja ne mo`e
ni{to da ja pokoleba. Taka nie stanuvame neprezemliva tvrdina za satanata i za site negovi pekolni sili so koi saka da
n# uni{ti. So takva neskr{liva vera i nade` nie, koi praznuvame sabota, ne samo {to pre`ivuvame i opstanuvame, tuku
i cvetame.
365
Sabotata - evrejska!?
Mnogu ~est slu~aj koga razgovarate so hristijanite vo
vrska so sabotata e tie da vi ka`at: sabotata e evrejska, evrejski praznik, koj va`el samo za Evreite, i kako dokaz go naveduvaat tekstot od 5. Mojseeva 5,15: “Spomni si deka i ti be{e
rob vo egipetskata zemja i deka ottamu te izbavi Gospod, tvojot Bog, so silna raka i so podadena mi{ka. Zatoa ti zapoveda Gospod, tvojot Bog, da go pazi{ sabotniot den.”
Ete, velat tie, Bog gi izbavil Evreite od egipetsko ropstvo, razdeluvaj}i go Crvenoto more pred niv, i zatoa im
naredil da praznuvaat sabota kako spomen koj }e gi potsetuva na toj grandiozen nastan. I bidej}i sabotata e povrzana
so nivnoto izbavuvawe od nivnoto ropstvo, taa e evrejski
praznik, zapoved {to va`ela i va`i samo za Evreite.
No, ve molam, po~ekajte malku! Ako ja sledime taa logika, toga{ i prvata Bo`ja zapoved va`i samo za Evreite,
bidej}i i taa e povrzana so nivnoto izbavuvawe od egipetsko
ropstvo: “Jas sum Gospod, tvoj Bog, koj te izvede od egipetskata
zemja, od ku}ata na ropstvoto. Nemoj da ima{ drugi bogovi
osven mene” (2. Mojseeva 20,2.3). - Logi~no, zar ne!
Od istata logika na hristijanite, koi tvrdat deka sabotata e evrejska, proizleguva deka i pettata Bo`ja zapoved, koja
bara od decata da gi po~ituvaat roditelite, va`i samo za
Evreite. Eve ja nejzinata sodr`ina: “Po~ituvaj gi svojot tatko i svojata majka, kako {to ti zapoveda tvojot Gospod Bog,
za da `ivee{ dolgo i da ti bide dobro vo onaa zemja {to ti
ja dava tvojot Gospod Bog” (5. Mojseeva 5,16). Zna~i, Bog od
evrejskite deca bara da gi po~ituvaat svoite roditeli zatoa
{to }e im dade vetena zemja, Palestina, i dolg `ivot i blagosostojba vo nea. Spored toa, evrejskite deca se privilegirani pred Boga, za{to Bog na na{ite deca, za razlika od niv,
ne im dava nitu vetena zemja, nitu dolg `ivot nitu blagosostojba. Apsurd, zar ne!
Zaklu~ok: Ako sabotata e evrejska, toga{ i prvata i pettata zapoved se evrejski - no vo toj slu~aj i toj Bog, koj gi
dal tie zapovedi, e evrejski, a ne hristijanski Bog.
Vsu{nost, taka e i napi{ano na mnogu mesta vo Biblijata: “Odi pri faraonot i re~i mu: ‘Gospod Bog na Evreite
(evrejskiot Bog) pora~uva vaka: ‘Pu{ti go mojot narod da
366
zamine i da mi iska`e po~it’” (2. Mojseeva 9,1; v. 3,18; 5,3;
7,16; 9,13; 10,3). Na stotici drugi mesta vo Biblijata ~itame, ne za hristijanski, tuku samo za “Izraelov Gospod Bog” odnosno, samo za evrejski Bog.
I ako tie tri zapovedi, prvata, ~etvrtata i pettata, se
evrejski zapovedi, i ako va`at samo za Evreite, toga{, logi~no, i drugite sedum, odnosno site Deset zapovedi se evrejski
zapovedi i va`at samo za Evreite, za{to gi dal istiot evrejski Bog, koj se razlikuva od hristijanskiot Bog. I {to ako
ka`eme deka sedmata zapoved, koja ka`uva: “Ne vr{i prequba!”, e evrejska zapoved i va`i samo za Evreite? Dali toga{
hristijanite mo`at slobodno da vr{at prequba?
Da se vratime na prvata Bo`ja zapoved: “Jas sum Gospod,
tvoj Bog, koj te izvede od egipetskata zemja, od ku}ata na ropstvoto. Nemoj da ima{ drugi bogovi osven mene!” Ako ja povrzeme ovaa zapoved so izleguvaweto od egipetsko ropstvo i ako
ja proglasime za spomen na toj nastan, toga{ e logi~no da zaklu~ime deka Evreite ne smeele da imaat drugi bogovi samo
zatoa {to Bog gi izvel od toa ropstvo, {to voop{to ne odgovara na vistinata. A logikata na hristijanite, koi praznuvaat nedela, e tokmu takva - navodno, zatoa {to Bog go izvel
evrejskiot narod od Egipet, mu zapovedal da praznuva sabota
kako spomen na negovoto izleguvawe od Egipet, a ne kako spomen na sozdavaweto na svetot, pa ottamu, velat tie, i sabotata e nivna, evrejska, i va`i samo za Evreite.
Primenuvaj}i go istiot ar{in za merewe na rabotite,
proizleguva deka hristijanite se oslobodeni od obvrskite na
prvata zapoved zatoa {to Bog niv ne gi izvel od egipetsko
ropstvo, i spored toa, tie mo`at pokraj Boga da imaat i “drugi bogovi” - {to e svoeviden apsurd. Apsurd zatoa {to vo toj
slu~aj so pravo bi mo`ele da se pra{ame koj Bog prifa}aat
hristijanite, semo}niot Gospod Bog Izraelov (evrejski), ili
nekoj drug, hristijanski Bog, razli~en od evrejskiot? “Zar Bog
e Bog samo na Evreite, a ne i na neznabo{cite? Se razbira,
i na neznabo{cite” (Rimjanite 3,29) - ka`uva apostol Pavle. Spored toa, ako e Gospod i neznabo`e~ki, Toj e i hristijanski, a ako e hristijanski, Toj e i pravoslaven, no i katoli~ki i protestantski; pa i sabotata, ako e evrejska, taa ednovremeno e i pravoslavna, i katoli~ka i protestantska, i
sesvetska, se~ove~ka.
367
Ako evrejskiot Bog e ist so hristijanskiot Bog, a bi
trebalo da bide ist, zar toga{ e potrebno Toj povtorno da
sleze, sega na nekoja hristijanska planina, i na hristijanite
da im dade drugi deset zapovedi, razli~ni od onie {to gi
izgovoril pred evrejskiot narod na Sinaj i gi napi{al na dve
kameni plo~i? Dali toga{ na hristijanite bi im dal novi
plo~i so deset ili samo so dve zapovedi? Dali vo toj slu~aj
Bog bi ja iskornal sabotata od nejzinoto mesto srede Desette
zapovedi i na nejzinoto mesto bi napi{al nedela? Ako bi go
storil toa, bi se pra{ale zo{to bi go storil? Zo{to na evrejskiot narod vo staro vreme bi mu ka`al sabota, a na hristijanite nedela, koga sabotata ne e nikakov simbol ili senka
na nekakva novozavetna realnost?
Da se potsetime! Judaizmot (evrejstvoto) e edinstven po
toa {to Bog mu se obratil na Sinaj na cel eden narod koj go
videl i ~ul so svoi sopstveni o~i i u{i, pove}e milioni ednovremeno prisutni, koga go izgovoril i go napi{al svojot
zakon. Izraelskiot narod, kako Bo`ji narod, e edinstven i
po toa {to Gospod polni ~etirieset godini go hranel vo pustinata so nebesna hrana, nare~ena “mana”, edinstven slu~aj vo
istorijata na ovoj svet Bog da prigotvuva sekoj den, osven vo
sabota, sve`a hrana za milioni lu|e vo pustina. Vo petok im
prigotvuval dvojno koli~estvo hrana, i za sabota (2. Mojseeva 16,14-26). Zamislete, ~etirieset godini Bog ja izdeluva
sabotata od drugite denovi kako poseben svet den! Zar toa ne
im ka`uva ni{to za nejzinata svetost na hristijanite koi
praznuvaat la`na sabota, nare~ena nedela?
Dragi moi, vo staro vreme evrejskiot narod bil Bo`ji
narod, a denes hristijanskiot narod e, ili bi trebalo da e,
Bo`ji narod. Spored toa, evrejskiot Bog e, ili bi trebalo
da e, i hristijanski Bog. Ottamu i Desette zapovedi, kolku
se evrejski, tolku se i hristijanski, no tie ne se nitu evrejski nitu hristijanski, tuku Bo`ji.
Nie Biblijata ja prezemame od Evreite ne kako evrejska
Biblija, tuka kako Bo`ja re~. Zaedno so Svetoto pismo, {to
ni go napi{ale i ni go predale evrejski proroci i apostoli, nie od niv gi prezemame i Desette zapovedi ne kako evrejski, tuku kako Bo`ji zapovedi. Isto taka i sabotata ja prezemame od niv ne kako evrejska, tuku kako “Gospodova sabota”,
kako “Gospodov den”, kako “Gospodov svet den”. Zna~i, site
368
zapovedi, pa i ~etvrtata, imaat op{to~ove~ki karakter, za{to Bog e Bog na celoto ~ove{tvo (Rimjanite 3,29; 10,12.13).
Da ne zaboravime deka nie hristijanite sme samo granka
od diva maslina nakalemena na pitomata maslina koja n#
snabduva so neophodnite `ivotni sokovi. Spored toa, korenot
i stebloto ne se na{i. Izraelskiot narod e taa pitoma maslina {to ja zasadil Bog, od ~ij{to plod se dobiva kvalitetno
maslinovo maslo - vistinska, izvorna Bo`ja nauka za spasenie na cel svet, na celoto ~ove{tvo. Zna~i, divata granka
opstanuva blagodarenie na blagoslovite {to proizleguvaat
od korenot i stebloto na pitomata maslina, vrz koi taa nema
nikakvo mo`no vlijanie (Rimjanite 11. glava).
Sabota e Bo`ji znak i Bo`ji pe~at
Srede verskiot haos {to postoi denes vo svetot, srede
mnogubrojnite verski zaednici, ~ij{to broj postojano se zgolemuva, ~ovek so pravo se pra{uva koja od niv e vistinska
Bo`ja crkva na koja treba da $ pripa|a kako vernik. Postoi
li nekakva mo`nost, ne{to ili nekoj koj }e ni pomogne pozitivno da ja razre{ime taa dilema za da ne napravime pogre{en izbor i da zastaneme na pogre{na strana, da odime po
pogre{en pat i, namesto vo Bo`jeto carstvo, da se najdeme
vo endek?
Hristos e “pat, vistina i `ivot” (Jovan 14,6) i Toj }e
ni ka`e {to da storime i }e n# nau~i kako da veruvame:
“Pregledajte gi Pismata... Koj veruva vo mene kako {to ka`uva Pismoto, od negovata vnatre{nost }e pote~at reki na `iva
voda” (Jovan 5,39; 7,38). - Kako {to ka`uva Pismoto! Bog }e
ni gi otkrie vo svojata Re~ belezite na vistinskata crkva,
koja e negovo, Bo`je semejstvo, i }e ni pomogne da staneme pripadnik na negoviot narod.
Vistinskata Bo`ja crkva e lesno prepoznatliva me|u
silnata plejada crkvi. Bo`jite deca imaat vidlivi belezi
spored koi se prepoznavaat kako Bo`ji deca.
Prv golem i jasno vidliv beleg na vernicite na Bo`jata
crkva koi mu pripa|at na Boga: “Vo toa e trpenieto na svetite, koi gi pazat Bo`jite zapovedi i verata vo Isusa” (Otkrovenie 14,12). - Zna~i, Bog svoite deca gi narekuva “sveti”
i gi prepoznava po toa {to tie “gi dr`at Bo`jite zapovedi
i imaat vera vo Isusa”.
369
Drug va`en beleg, spored koj Bog ja prepoznava svojata
crkva, odnosno svojot narod, a i Bo`jiot narod Boga, e ~etvrtata Bo`ja zapoved. Bo`jite deca praznuvaat sabota kako sedmi den. Sabotata e najdominanten beleg spored koj sekoj ~ovek
{to ja prou~uva Biblijata lesno mo`e da ja prepoznae vistinskata Bo`ja crkva, da $ se pridru`i i kako nejzin vernik da
gi u`iva site onie bogati sabotni blagoslovi za koi obilno
zboruvame vo prethodnite oddeli.
Nema nikakva odredena pri~ina zo{to ~ovek treba da go
praznuva sedmiot den, da praznuva sabota, osven {to taka
odredil i taka zapoveda Bog. Spored toa, pove}e od koja bilo
druga zapoved, sabota e neposreden ispit na na{ata vera. Zapovedta za sabota sodr`i elementi koi ne postojat nitu vo
edna druga zapoved. Taa go istaknuva imeto na Zakonodavecot (Gospod ili JHWH), negovata teritorija (neboto i zemjata) i negovata titula (Tvorec - Sozdatel). Ovie tri komponenti go so~inuvaat ona {to e poznato kako pe~at i mu davaat
avtoritet na zakonot. Desette zapovedi svojata polnova`nost
ja steknuvaat od carskiot pe~at na Sozdatelot, od pe~atot na
Boga ili od sabotniot pe~at.
Da ja ~ueme u{te edna{ integralno ~etvrtata Bo`ja
zapoved: “Pomni si da go praznuva{ sabotniot den! [est dena
raboti i svr{i gi site svoi raboti! A sedmi den e sabota,
odmor posveten na tvojot Gospod Bog. Toga{ nemoj da raboti{ nikakva rabota: ni ti, ni tvojot sin, ni tvojata }erka,
ni tvojot sluga, ni tvojata sluginka, ni tvojot vol, ni tvoeto
magare, nitu pridojdeniot {to }e se najde vo tvojot dom!
Za{to Gospod (ime) za {est dena gi sozdade (Sozdatel)
neboto, zemjata (teritorija), moreto i s# {to e vo niv, a
vo sedmiot den se odmori. Zatoa Gospod go blagoslovi i go
posveti sabotniot den.” (2. Mojseeva 20,8-11)
Vo starite vremiwa carevite svoite dekreti ili zapovedi gi zaveruvale i potvrduvale so carski pe~at (Daniel 6,8;
1. Carevite 21,8).
“Im gi dadov svoite saboti kako znak me|u sebe i niv,
neka znaat deka jas sum Gospod koj gi posvetuva... Praznuvajte gi moite saboti! Tie neka bidat znak me|u mene i vas za
da se znae deka jas sum Gospod, va{ Bog” (Ezekil 20,12.20).
U{te edna{ poslednite dve re~enici: “Praznuvajte gi
moite saboti! Tie neka bidat znak me|u mene i vas za da se
znae deka jas sum Gospod, va{ Bog!” - Sabotata, veli Bog, e
vidliv znak ili beleg so koj e obele`ana mojata vistinska
crkva. Mojot narod praznuva sabota, praznuva vo mojot svet
den. Zatoa, po~ituvani, Gospod i vas ve povikuva: Pridru`ete
mu se na mojot narod, na mojata crkva i praznuvajte vo sabota!
U{te ne{to za znakot ili za belegot vo Biblijata! Vo
staro vreme Bog baral od svojot narod da gi obre`uvaat site
ma{ki deca. Obrezanieto isto taka bilo znak ili beleg na
Bo`jata pripadnost.
“Sekoe ma{ko me|u vas neka bide obre`ano. Obre`uvajte
se, i toa neka e znak na zavetot me|u mene i vas” (1. Mojseeva
17,10.11). Spored toa, i Avram bil obre`an:
“I go primi (Avram) znakot na obre`uvaweto kako
pe~at na pravednosta {to ja dobi preku verata {to ja ima{e
kako neobre`an, za da bide tatko na site koi veruvaat” (Rimjanite 4,11).
Se gleda deka vo novozavetniot period izrazot “pe~at”
se koristel kako sinonim za zborot “znak”. Za starozavetniot “znak na obrezanie” Pavle zboruva kako za “pe~at na pravednosta”. Zatoa toj ovde, zaedno so zborot “znak”, go voveduva
vo upotreba i zborot “pe~at”, kako sinonim so isto zna~ewe.
Spored toa, sabotata kako vidliv znak, spored koj Bog ja prepoznava svojata crkva, svojot narod, a i negoviot narod go
prepoznava nego kako svoj Bog i Gospod, pretstavuva “Bo`ji
pe~at” so koj Bog gi zape~atuva svoite verni i predani deca
za svoeto carstvo. No, za sabotata kako Bo`ji pe~at - mnogu
pove}e podocna.
Sabotata kako znak ili beleg vo Biblijata koj ja
otkriva vistinskata Bo`ja crkva:
“Izraelcite neka ja pazat sabotata - praznuvaj}i ja od pokolenie do pokolenie - kako ve~en sojuz (zavet). Taa neka e
znak, zasekoga{, me|u mene i Izraelcite” (2. Mojseeva
31,16.17).
370
371
SABOTATA NE E ZAMENETA SO NEDELA
Krupna teolo{ka gre{ka na hristijanite koi
praznuvaat nedela
Edna od najgolemite, ako ne i najgolema gre{ka i grev {to
go pravat hristijanite koi praznuvaat nedela e nivnoto tvrdewe deka sabotata, kako “evrejska” ustanova, e ukinata i zameneta so nedela. Deka sabotata ne e evrejska, nie doka`avme vo
prethodnite oddeli.
Druga golema pri~ina so koja hristijanite ja pravdaat
ovaa zamena na sabotata so nedela e Hristovoto voskresenie
vo prviot den na sedmicata, pa velat: Hristos voskresnal vo
nedela i toa e dokaz deka Toj ja ukinal sabotata, odnosno sabotata ja zamenil so nedela. Za toa gospodin Milin }e ka`e:
“Voskresenieto Hristovo e nastan koj ima zna~ewe na
kruna na celokupnoto delo na spasenieto na ~ove{tvoto od
ropstvoto na grevot, smrtta i satanata. Toj e den na pobedata na pravdata nad nepravdata, vistinata nad lagata, `ivotot nad smrtta, blagodatta nad grevot, Hrista nad antihristot, Boga nad satanata. Toa e den na izbavuvaweto na celokupniot ~ove~ki rod od ropstvoto na grevot, smrtta i satanata... Voskresenieto e radost! Toa e osloboduvawe na ~ovekot
od ropstvoto na grevot, na smrtta i na satanata... den koga
Hristos gi pobedi smrtta i satanata.”
“Vo Svetoto pismo nema nikade formalno-zakonska zapoved da se praznuva nedelata... deka zapoved za praznuvawe na
nedelata ne e potrebna, bidej}i va`nosta na toj den proizleguva od samiot fakt na voskrsenieto Hristovo i na negovoto
zna~ewe za spasenieto na ~ove{tvoto, kako i od potrebata
zaedno so Hrista da se raduvame na negovata pobeda i na spasenieto {to ni go donese so voskrsenieto.”1
Istata poraka ni ja upatuva i Prot. prof. Trajan Mitrevski.2
372
Gre{ka, gospodine Milin, i gospodine Trajan, krupna
teolo{ka gre{ka {to ne smee da ja napravi teolog od va{iot
rang, a isto taka i gre{ka {to ne smee da ja pravi pravoslavieto i site hristijani koi praznuvaat nedela! Tvrdite deka
voskresenieto e “kruna na celokupnoto delo na spasenieto na
~ove{tvoto od ropstvoto na grevot, smrtta i satanata. ... Toa
e den na izbavuvaweto na celokupniot ~ove~ki rod od ropstvoto na grevot, na smrtta i satanata... den koga Hristos gi
pobedi smrtta i satanata.”
Gospoda, smrtta i satanata Hristos gi pobedi ne vo nedelata izutrina koga voskresna, koga stana od mrtvite, tuku vo
petokot koga umre na krstot: “Toj (Hristos) zede u~estvo vo
toa, ta so smrtta go uni{ti onoj koj ja ima vlasta nad smrtta, odnosno |avolot, i da gi izbavi onie koi zaradi stravot
od smrtta, cel `ivot bea robovi” (Evreite 2,14.15).
Kristalno jasno, zar ne? Smrtta i satanata Hristos gi
pobedi i gi uni{ti vo petokot na Golgota, koga n# oslobodi
i n# otkupi i od ropstvoto na grevot i smrtta. I, ako treba
nekoj den da se slavi kako spomen na Hristovata pobeda nad
grevot, nad smrtta i satanata, kako spomen na na{iot otkup
od grevot, toga{ toa treba da bide petok, a ne nedela!
Dragi moi, voskresenieto vo nedelata izutrina nikogo
ne go is~istilo od grevovite, nitu pak go oslobodilo od ropstvoto na smrtta kako “plata za grevot”. Toa go storila Hristovata krv proleana na Golgota vo petokot: “Hristos umre
za na{ite grevovi.” “Krvta Hristova }e ja is~isti na{ata
sovest od mrtvite dela.” “Koj n# qubi i koj n# oslobodi
(otkupi) od na{ite grevovi so svojata krv.” “Krvta na negoviot
Sin Isus Hristos n# is~istuva od sekoj grev.” “Koj se dade
sebesi za na{ite grevovi, za da n# izbavi od sega{niot zol
svet” (1. Korin}anite 15,3; Evreite 9,14; Otkrovenie 1,5; 1.
Jovanovo 1,7; Galatite 1,4).
Ako gi analizirame ovie dva dena - petokot i nedelata }e vidime deka glavnata o~ajna bitka so grevot i so satanata
za na{eto spasenie Hristos ja vodel na Golgota vo petokot,
kade {to ja izvojuval i slavnata pobeda nad niv. Taa bitka
na Golgota bila bitka {to na{iot Spasitel mo`el da ja zagubi, i toa bi bilo katastrofa ne samo za na{iot svet, tuku i
za celata vselena. Vo petokot vo Getsimanija od Hristovoto
~elo se trkalale drobni kapki krvava pot. Vo petokot na
373
Golgota Hristos e obvien so gust mrak i temnina i e izlo`en
na naj`estoki isku{enija; tamu Toj ja pie gor~livata ~a{a
i se moli: “O~e moj, O~e moj, zo{to me napu{ti!” “Ako e mo`no, neka me odmine ovaa ~a{a da ne ja pijam!” Vo nedelata
Hristos nemal nikakva bitka pred sebe vo koja bi u~estvuval
i bitka {to bi mo`el da ja zagubi, nitu pak nekakvo isku{enie {to tebalo da go sovlada.
Korenite i temelite na voskresenieto se postaveni na
Golgota kade {to pukale i tre{tele gromovi koi go ga|ale
i go ubile Hrista. Voskresenieto e gotova rabota, neporeklivo, izvojuvano, nesporno, nezapirlivo, spontano... Toa za
nego ne bilo problemati~no, za{to se podrazbiralo samo po
sebe, bidej}i istoto bilo priroden i logi~en rezultat na
pobedite {to Hristos ve}e gi izvojuval nad grevot, nad smrtta
i satanata vo petokot. Vo nedelata ne e izvojuvana nikakva
nova, nitu dopolnitelna nitu originalna pobeda. [tom bila
izvojuvana slavnata pobeda nad grevot i smrtta na Golgota,
voskresenieto nikoj nemal pravo nitu pak mo`el da mu go
osporuva. “Za{to ne mo`e{e smrtta da go zadr`i” (Dela 2,24).
A i sam Isus ka`uva za sebe: “Jas ja davam svojata du{a
(svojot `ivot) za povtorno da ja zemam. Nikoj ne mi ja odzema, tuku jas ja davam sam od sebe. Imam vlast da ja dadam i imam
vlast da ja zemam pak” (Jovan 10,17-18). Zna~i, Hristos nemal
nikakov problem {to bi trebalo doplnitelno da go re{i nitu pak nekakva pre~ka {to bi trebalo da ja otstrani za da
voskresne.
Satanata ne mo`el da go zadr`i Isusa vo grobot isto
kako i ~ep od pluta {to ne mo`e da zadr`i erupcija na vulkan.
Zo{to Isus ne voskresnal vo sabotata?
Se postavuva pra{awe: Zo{to Hristos ne voskresnal vo
sabotata? Mo`el da voskresne, zar ne, no ne voskresnal. Zo{to? Zatoa {to sabota e den za odmor. Po napornata bitka {to
ja biel za na{eto spasenie vo Getsimanija i na Golgota vo
petokot, koja{to go isto{tila do krajni mo`ni granici, Toj
zaslu`eno zaminal na po~inka v grob, po~ituvaj}i ja so toa
~etvrtata zapoved {to samiot ja dal pri sozdavaweto i na
Sinaj (Luka 24,56).
374
Koga bil sozdaden za {est dena, na na{iot svet ne{to
mu nedostigalo - “menuha!” Nastapila sabota, nastapila “menuha” - odmor, miruvawe - i svetot bil kompleten. Pi{ano
e: “Gi dovr{i Bog do sedmiot den svoite dela {to gi sozdade.
A vo sedmiot den se odmori (po~iva{e, miruva{e - menuha)”
(1. Mojseeva 2,2).
Od istiot koren na zborot “menuha”, koj obi~no se preveduva so “miruvawe”, “mir” i “po~ivawe”, pravedniot Jov
izvlekuva zbor so koj ja opi{uva sostojbata za vreme na smrtta za koja tolku toplo kopneel vo svoite neiska`livi, pekolni maki. Toa e sostojba vo koja ~ovekot prebiva miren, sostojba vo koja zlite prestanuvaat da pravat zlo, a umornite
nao|aat odmor.
Po~ituvaj}i ja prvata sabotna “menuha” {to samiot ja
sozdal na po~etokot, Hristos vo sabotata po~ival vo svojot
grob, kako i negovite sledbenici, “spored zakonot” (Luka
23,56).
Adam i Eva svojot `ivot go po~nale so sabota. I novozavetniot `ivot po~nal so sabota!
Sozdavaweto Hristos go zavr{il v petok i istoto go krunisal so saboten den za odmor vo koj se odmoril. Adam i Eva,
a preku niv i celoto ~ove{tvo, svojot `ivot na ovaa zemja
go po~nale so sabota - so mir, so spokojstvo, so radost i sre}a.
I prvata faza od planot na spasenieto Hristos ja zavr{il
na Golgota v petok, koga gi izgovoril besmrtnite zborovi:
“Se svr{i!”, i taa faza ja krunisal so sabota vo koja se odmoril vo svojot grob.
Po~ituvani, stariot zavet zavr{uva na golgotskiot krst
v petok, koga starozavetnite simboli i sliki se ispolnile
vo `rtvata na na{iot Spasitel. Spored toa, novoto vreme,
novozavetniot period, po~nuva so sabota. Novozavetnoto
pokolenie, {to zna~i nie, kako i Adam i Eva, na{iot `ivot
sme go po~nale so saboten den, so mir, so spokojstvo i sre}a,
so spasenie {to ni go obezbedil na{iot Spasitel prethodniot den, vo petokot. Toa se bibliskite realnosti.
375
Apostolite voop{to ni{to ne slu{nale od Hrista za
nekakva zamena na sabotata so nedela
Vrz osnova na {to apostolite bi ja prifatile nedelata, a bi ja potisnale sabotata, koga do posleden mig ne ~ule
ni{to, apsolutno ni{to od Hrista za toa? Tie, zaedno so nego,
se odmorale vo sabotata vo tekot na Hristovata smrt - Hristos vo grobot, a tie “spored zakonot”. Kako bi mo`ele tie
da se soberat vo nedelata koga Hristos voskresnal za da praznuvaat nedela koga ne znaele, ne veruvale i ne o~ekuvale Hristos da voskresne toj den? Izjavata na gospodin Milin: “Nedelata se podrazbira sama po sebe” i zatoa “zapoved za praznuvawe na nedelata ne e potrebna bidej}i va`nosta na toj den
proizleguva od samiot fakt na Hristovoto voskresenie”, e
skr{ena trska vrz koja, ako se potpreme, }e se rasporime.
Sto`er na na{eto spasenie e Golgota, a ne voskresenieto
No, da nema zabuna! Nie voop{to ne go namaluvame, a
u{te pomalku go potcenuvame zna~eweto na voskresenieto.
Naprotiv, nie tvrdime deka na{eto hristijanstvo e prazno
i besmisleno, pusto i {turo i bez nikakva svetla idnina, i
“nie sme najbedni od site lu|e ako nema voskresenie”.
S# {to sakame da ka`eme e toa deka sto`er na na{eto
spasenie e Golgota, a ne voskresenieto, kako {to tvrdat gospodata Milin i Trajan, deka hristijanite, koi praznuvaat
nedela, popusto se trudat i so site sili se borat da doka`at
deka so voskresenieto e ukinata sabotata i na nejzino mesto
e postavena nedelata. Od tie pri~ini, vo nedostig na drugi
dokazi, tie voskresenieto go predimenzioniraat na smetka na
Golgota i Getsimanija, odzemaj}i mu go zna~eweto i zaslugite na krstot i pripi{uvaj}i mu go toa na voskresenieto, so
{to neopravdano sto`erot na na{eto spasenie go premestuvaat od petok na nedela, ednovremeno prefrlaj}i go temelot
na spasenieto na gre{niot ~ove~ki rod od krstot na voskresenieto.
Smetame deka ne e mudro da se pravi sporedba po va`nost
i golemina me|u stolbovite na planot na spasenieto (me|u
stolbovite na na{eto spasenie), i da se ka`e deka Hristo376
voto voskresenie e pova`no od negovata smrt na Golgota, ili,
pak, deka Hristovoto voplotuvawe (negovoto ra|awe kako
bebe vo Vitleem) e pomalku va`no od negovoto skora{no
vtoro doa|awe, ili deka e pogolemo i pova`no od mileniumot i od kone~noto uni{tuvawe na grevot itn. Ako otstranime ili urneme makar i eden od tie stolbovi, celiot plan
na spasenie se uriva vo ambis i na{eto spasenie zaminuva vo
nevrat.
Apostolite se sobrale taa nedela na bogoslu`enie - i
ete dokaz deka sabotata e zameneta so nedela!?
“A ve~erta, na istiot prv den od sedmicata, dodeka vratata kade {to bea sobrani u~enicite be{e zatvorena poradi
strav od Evreite, Isus dojde, zastana nasrede i im re~e: ‘Mir
vam!’” (Jovan 20,19). - Ete “silen” bibliski dokaz za nedelata, glasno izviknuvaat nejzinite zastapnici i braniteli. Vo
nedelata, prodol`uvaat ponatamu, koga Hristos voskresnal,
apostolite se sobrale na sveto bogoslu`enie da praznuvaat
nedela i da go proslavuvaat Hristovoto voskresenie. Hristos im se javil na u~enicite, a pred toa i na `enite, vo nedelata, koga voskresnal. Nekolkupati vo tekot na toj den Isus
imal sredba so svoite sledbenici, pa spored toa, treba li
pogolem dokaz od ovoj deka Hristos so svoeto voskresenie
nedelata ja posvetil kako den za odmor namesto starata “evrejska” sabota, pra{uvaat na{ite bra}a hristijani koi praznuvaat nedela.
Ve molam, po~ekajte malku! Ne bidete premnogu samouvereni. Stihot ka`uva deka u~enicite se sobrale na kup vo
nedelata i se zaklu~ile “poradi strav od Evreite”, a ne zaradi
toa da praznuvaat nedela. U{te pomalku se sobrale vo nedelata za da go praznuvaat Hristovoto voskresenie i vo spomen
na voskresenieto da ja vovedat nedelata kako den za odmor
namesto sabotata. Toa {to Isus im se javil na Marija Magdalena i na drugite `eni vo nedelata izutrina koga voskresnal
bilo potrebno za da se vidi i da se potvrdi deka Toj voskresnal, da se objavi negovoto voskresenie kako garancija za na{eto voskresenie, a ne da se istakne nedelata kako den za odmor.
Zna~i, ovie “zlatni alki” vo sinxirot na hristijanskite
argumenti za nedelata kako praznik se ’r|osani, gnili i is377
pokinati. Zo{to? Zatoa {to u~enicite voop{to ne znaele,
ne o~ekuvale nitu pak veruvale deka Hristos }e voskresne.
Pa kako mo`ele toga{ da ja praznuvaat nedelata? Nim nikoj
ne im ka`al deka treba da praznuvaat nedela. Vo petokot, otkako go zakopale Hrista, “vo sabotata po~ivaa spored zakonot” - zna~i, i vo sabotata se sobrale, kako i vo nedelata,
no vo sabotata Hristos ne im se javil zatoa {to Toj ne voskresnal vo sabotata (Luka 23,56). Spored toa, s# dodeka Hristos ne umrel, pa i koga umrel, u~enicite znaele samo za sabotata kako den za odmor. Nitu po Hristovata smrt vo petokot
vo nivniot um voop{to ne bila za~nata nikakva misla i ideja
za zamena na sabotata so nedela.
“A tie (u~enicite), koga ~uja deka e `iv i deka taa (Marija) go videla, ne poveruvaa. Potoa im se javi vo drug lik,
na dvajca od niv, po patot, koga odea nadvor od gradot. I tie
otidoa i im javija na drugite, no i nim ne im poveruvaa.
Najposle im se javi i na edinaesettemina, dodeka sedea kraj
trpezata, i gi prekori zaradi nivnoto neverie i zakoravenosta na srcata, bidej}i ne im poveruvaa na onie {to go
vidoa voskresnat... Marija od Magdala, Joana i Marija, majkata na Jakova, i drugi `eni so niv, im go ka`aa toa (deka
Hristos voskresnal) na apostolite. A nim ovie zborovi im
se ~inea nevistina (drugi prevodi: im izgledaa kako prazna
{ega, kako laga) i ne sakaa da im poveruvaat” (Marko 16,1114; Luka 24,10.11). - I vo ovie tekstovi ~etiri pati se ka`uva
deka apostolite ne poveruvale oti Hristos voskresnal, deka
tie vesti za negovoto voskresenie se “prazna {ega” ili “laga”,
pa apsurd e da se tvrdi deka tie vo nedelata se sobrale da go
slavat voskresenieto i so toa da praznuvaat nedela.
Vo pove}e navrati Hristos na u~enicite im zboruval za
svoite stradawa, za svojata smrt i za svoeto voskresenie, no
nikade, bukvalno nikade vo Biblijata nema nikakva traga,
nikakvo navestuvawe za nekakva svetost na nedelata kako
spomen na negovoto voskresenie, mo`nost za zamena na sabotata so nedela.
Osum dena podocna Isus pak im se javuva na sobranite
u~enici, ovojpat zaradi Toma, koj ne bil prisuten pri prvata sredba na u~enicite so svojot voskresnat Gospod (Jovan
20,26). Ne e ka`ano koj e toj den. Ako e ponedelnik, toga{ u~enicite, osven vo nedela, se sobirale i vo drugite denovi na
378
sedmicata, {to ne e sporno. Ako, pak, toj den bil nedela, toga{ na nedelata kako nedela vo Biblijata ne $ se dava posebno zna~ewe, za{to taa ovde ne se imenuva duri ni so nejzinoto vistinsko ime, kako “prv den”, ami kako nekojsi osmi den.
Deka na nedelata ne $ se dava posebno zna~ewe se gleda i
od drugi primeri. Sam Hristos nedelata vo koja }e voskresne
ne ja imenuva kako “prv den”, ami kako “tret den”: “Po~na da
gi u~i deka Sinot ~ove~ki treba mnogu da postrada, da bide
otfrlen od stare{inite, prvosve{tenicite i kni`nicite,
i da bide ubien i na tretiot den da voskresne” (Marko 8,31).
Ako postoe{e ideja kaj Hrista so svoeto voskresenie da
ja menuva sabotata so nedela, vo ovaa prigoda Toj verojatno
}e ja najave{e taa mo`nost, }e dade{e nekakov signal, i namesto da ka`e “da voskresne na tretiot den”, ili “po tri dni”,
na denot na voskresenieto, odnosno na nedelata kako nedela
}e $ dade{e nekakvi prepoznatlivi atributi {to bi ja izdignale nad sabotata i nad drugite denovi. No od toa nema
ni traga zatoa {to za Hrista va`no be{e da go istakne voskresenieto kako voskresenie, a ne denot na voskresenieto.
U{te pojasno i neporeklivo e Isusovoto svedo{tvo {to
im go dade na apostolite po svoeto voskresenie, neposredno
pred da se voznese, koga im re~e: “Napi{ano e deka Hristos
treba da nastrada i da voskresne od mrtvite na tretiot den”
(Luka 24,46).
Zamislete, i po svoeto voskresenie, koga kone~no treba{e nedelata da ja proglasi za praznik, za “slaven den na voskresenieto” i za “Gospodov den”, Hristos ne go stori toa. Za
nego nedelata i po negovoto voskresenie ostana samo kako
“tret den” i ni{to pove}e.
Na ist na~in, kako i negoviot U~itel, Hristos, razmisluva i apostol Pavle koga veli: “Hristos umre za na{ite grevovi, spored Pismata, be{e pogreban i voskresna na tretiot
den, spored Pismata” (1. Korin}anite 15,3.4). Zna~i, i apostol Pavle, triesetina godini podocna, go vozvi{uva voskresenieto, a na denot na voskresenieto ne mu pridava nikakva
va`nost. U{te pove}e, toj den ne go narekuva so negovoto
vistinsko ime kako “prv den”, tuku go imenuva so “tret den,
spored Pismata”. Spored toa, i za apostol Pavle nedelata ne
e “sveta nedela”, tuku obi~en “tret den”.
379
Nikade vo Biblijata sabotnite prerogativi ne
$ se pripi{uvaat na nedelata
Be{e ka`ano deka nikade vo Biblijata sabotnite prerogativi, kako {to se: “svet den”, “blagosloven den”, “sveta
sabota”, “Gospodova sabota”, “moja sabota”, “moj svet den” i
“Gospodov den” - ne $ se pripi{uvaat na nedelata. Site ovie
atributi bile i ostanuvaat isklu~itelna privilegija na sabotata.
Nedelata ne e posebno privilegirana i ne se izdeluva od
drugite denovi kako poseben den na sredbi me|u voskresnatiot Gospod i negovite sledbenici za taa da se proglasi kako
novozaveten hristijanski praznik, kako den za odmor, ili
kako zamena na sabotata, bidej}i Isus imal mnogu va`ni sredbi so niv i vo drugite denovi koi ne se imenuvani, kako na
primer, sredbata so u~enicite na Galilejskoto ezero (Jovan
21,1-14), sredbata so “pove}e od petstotini bra}a” i so Jakova (1. Korin}anite 15,6.7), pa sredbata so u~enicite vo ~etvrtokot pri svoeto voznesenie itn. Vo Biblijata ne se imenuvani site denovi i site negovi mnogubrojni sredbi so negovite sledbenici, za{to ne se va`ni i zna~ajni denovite kako
denovi, tuku sodr`inata na sredbite:
“Do denot koga be{e voznesen... javuvaj}i im se ~etirieset dena i zboruvaj}i im za Bo`jeto carstvo. Koga se sostanuva{e so niv, im zapoveda da ne se oddale~uvaat od Erusalim, tuku da go ~ekaat vetuvaweto od Otecot” (Delata na
apostolite 1,2-4). - Ovie izve{tai: “javuvaj}i im se ~etirieset dena”, “zboruvaj}i im za Bo`jeto carstvo” i “se sostanuva{e so niv”, kategori~no pobivaat sekoe tvrdewe deka
Isus im se javuval i imal sredbi so u~enicite samo vo prviot den na sedmicata, vo nedela, navodno zatoa {to nea ja posvetil so svoeto voskresenie. Spored toa, nedelata ne e privilegiran den povrzan so Hristovite sredbi so u~enicite po
negovoto voskresenie.
Hristos transparentno najavil drugi promeni,
no sabotata ne ja gibnal
U{te ne{to, mnogu zna~ajno! Koga Hristos navistina bi
ja ukinal sabotata so svoeto voskresenie i na nejzino mesto
380
bi ja izdignal nedelata kako hristijanski praznik, toa bi
bila ogromna promena vo bibliskata nauka {to Toj najverojatno na nekoj na~in bi ja najavil.
Eve dva primera za dve takvi golemi promeni i novini
{to gi vnel Hristos vo novozavetnoto veruvawe - promeni
{to najtransparentno i na vreme gi najavil. Stanuva zbor za
bibliskoto kr{tavawe i za ve~erata Gospodova. Toa se dve
novozavetni kategorii koi imaat svoi korewa vo Stariot
zavet - vo obrezanieto i vo praznikot Pasha.
Za kr{tavaweto Hristos im dal jasna zapoved na apostolite: “Odete i napravete od site narodi moi u~enici, kr{tavaj}i gi vo ime na Otecot, Sinot i Svetiot Duh!” “Koj }e
poveruva i }e bide krsten, }e bide spasen” (Matej 28,19; Marko
16,16).
A za ve~erata Gospodova ~itame: “Gospod Isus onaa no},
vo koja be{e predaden, zede leb, i otkako zablagodari, go raskr{i i re~e: ‘Ova e moeto telo, koe e za vas. Pravete go ova
za moj spomen!” (1. Korin}anite 11,24)
Druga novozavetna novina e mieweto na noze za koja imame zapoved od Hrista: “Ako jas, Gospod i U~itel, vi gi izmiv
nozete vam, i vie ste dol`ni da si gi miete nozete eden na drug,
za{to jas vi dadov primer i vie da pravite onaka kako {to
vi napraviv jas vam” (Jovan 13,14-15).
Po~ituvani, ako Hristos ja ukina sabotata so svoeto voskresenie, }e ni dade{e zapoved da praznuvame nedela, kako
{to ni dade zapoved za ve~erata Gospodova, za kr{tavaweto
i za mieweto na noze.
“Sosem sigurno znaeme, }e ka`e gospodin Milin, deka
zapoved za praznuvawe na nedelata ne e potrebna, bidej}i
va`nosta na toj den proizleguva od samiot fakt na Hristovoto voskresenie.” Od poso~enite zborovi na gospodin Milin proizleguva deka nedelata kako hristijanski praznik se
podrazbira sama po sebe.3
Dragi moi, nema podrazbirawe samo po sebe. Vo Bo`jata
re~ postoi edinstveno ona neprikosnoveno “Pi{ano e!” Za
edna takva eventualna esencijalna promena, zamena na sabotata so nedela, Bog ne bi ni ostavil prostor i mo`nost da
naga|ame, da pretpostavuvame i da podrazbirame. Toj toa bi
go reguliral so jasna zapoved, kako vo slu~ajot so kr{tavaweto i so ve~erata Gospodova.
381
Zatoa {to hristijanite mnogu raboti podrazbiraat na
svoj na~in nadvor od ramkite na ona “pi{ano e”, Bo`jata re~
puzder ja napravile i hristijanstvoto go kontaminirale so
nepodnoslivo grdi kontaminenti i primesi i go spu{tile na
najnisko mo`no ramni{te.
Drugi bo`emni silni bibliski dokazi deka sabotata e zameneta so nedela
Vo potraga po “silni” bibliski dokazi za da ja opravdaat
nedelata so koja{to vo tekot na istorijata ja zamenile “Gospodovata sabota” (3. Mojseeva 23,2), hristijanskite teolozi
posegaat po tekstovi od Biblijata vrz koi vr{at svoeviden
teror, prisiluvaj}i gi da im ka`at ne{to {to tie ne mo`at
da ka`at i baraj}i od niv da gi potvrdat nivnite zamisli, da
ja opravdaat nivnata nebibliska teologija i nivnite navodni dokazi. Vo ovoj slu~aj tie prisiluvaat dva bibliski teksta koi voop{to ne nosat vo sebe nikakva poraka za nedelata kako nekakva zamena za sabotata.
Taka, na primer, gospodin Milin se povikuva na tekstot od Knigata na prorok Zaharija 3,9.10. kade {to Bog veli:
“... }e go prostam grevot na ovaa zemja vo eden den. Vo toj den,
veli Gospod Savaot, }e se pokanuvate eden so drug pod lozata
i pod smokvata.” Spored Milina, izrazot “vo eden den” pretstavuva proro{tvo za nedelata “vo koja }e bide izvr{eno
deloto na spasenieto... a taa pobeda nad grevot i smrtta se
slu~ila na Veligden, zna~i, vo nedela”4, i ottamu, spored nego,
nedelata ja zazela mestoto na sabotata. - Krajno nelogi~no i
epten proyirno! Vidovme deka pobedata nad grevot i smrtta
e izvojuvana na Golgota vo petokot, so Hristovata smrt na
krstot, a ne so negovoto voskresenie na Veligden, vo nedelata.
Znaete, ova ni nalikuva na slu~ajot na Mikelan|elo so
negovata statua na Mojseja. Posmatraj}i go svoeto grandiozno
umetni~ko delo, veli~estvenata, nepovtorliva statua koja
{totuku ja zavr{il, Mikelan|elo, voshiten od nejzinata ubavina, $ naredil: “Progovori, Mojsej!” No nitu Mojsej mu progovoril na Mikelan|elo za da go verifikuva negoviot ogromen trud {to go vlo`il pri negovata izrabotka, nitu pak ovoj
382
stih }e mu progovori na gospodin Milin za da ja potvrdi
negovata `elba i da ja poddr`i negovata namera sabotata da
ja zameni so nedela.
Drugiot tekst na koj se povikuvaat gospodata Milin i
Mitrevski i od koj vadat “silen” argument vo prilog na nedelata e Psalm 118,22-24: “Kamenot {to go otfrlija yidarite
stana temelen kamen. Toa e od Gospoda i prekrasno e vo va{ite o~i. Ova e denot {to go sozdade Gospod za da se raduvame
i da se veselime vo nego.”
Kamenot {to go otfrlile yidarite e Hristos. Nego go
otfrlile vo petokot, koga narodot vikal: “Krvta negova neka
padne vrz nas i vrz na{ite deca!”
Konkreten povod za pi{uvawe na ovoj stih: “Ovoj e denot {to go sozdade Gospod za da se raduvame i da se veselime
vo nego” bila nekoja starozavetna sve~enost i radost, a mo`ebi i sabotniot den koj se praznuval vo vremeto na Davida,
koga narodot se sobiral na “svet sobor”, den na radost, mir
i spokojstvo. Toga{, vrz osnova na {to uva`enite teolozi
kategori~no tvrdat deka toa e proro{tvo koe se odnesuva na
nedelata? Zo{to toj den ne bi mo`el da se odnesuva na petokot, koga Hristos postignal apsolutna i celosna pobeda nad
grevot i smrtta, koga ni ovozmo`il spasenie i `ivot ve~en?
Ili, zo{to ne bi se odnesuval na denot na slavnoto vtoro
Hristovo doa|awe za koj prorok Isaija 25,9 ka`uva: “I }e se
re~e vo onoj den: ‘Ete, Ovoj e na{iot Bog, vo nego se nadevavme i Toj n# spasi. Toj e Gospod vo kogo se nadevavme. Da
se raduvame i da se veselime na negovoto spasenie!’” Ovde gi
nao|ame istite zborovi kako i vo predmetniot psalm: “Da se
raduvame i da se veselime!”
Mnogu poverojatno e toj den da se odnesuval na denot na
Hristovoto ra|awe vo Vitleem koga celoto nebo peelo i se
raduvalo zatoa {to se rodil Spasitelot na svetot. “Slava na
Boga vo visinite, a na zemjata mir i me|u lu|eto dobra volja” (Luka 2,10-14).
No, kon istoriskiot sinxir od “silni” dokazi vo prilog
na nedelata kako praznik, hristijanite koi praznuvaat nedela dodavaat novi “zlatni” alki koi “ne ‘r|osuvaat”, “neoborlivi argumenti” so koi potvrduvaat deka po Hristovoto voskresenie sabotata e zameneta so nedela. Vo prodol`enie - za
tie “sigurni” bibliski dokazi!
383
Svetiot Duh se izleal vrz apostolite v nedela i
zatoa, namesto sabotata, sega nedela e svet
den!?
Eden od “najsilnite” argumenti i bibliski dokazi deka
sabotata e zameneta so nedela e faktot {to Svetiot Duh se
izleal vrz apostolite koi bile sobrani v nedela! Taka tvrdat hristijanite, me|u niv, za `al, i protestantite koi praznuvaat nedela. Toa e nivno glavno oru`je so koe na “Gospodovata sabota” bo`em $ zadavaat “smrtna rana” i na nejzino mesto ja vozdigaat nedelata kako svet den. Da, ova e nivni glaven adut za navodnata definitivna “triumfalna pobeda” na
nedelata nad sabotata.
Da ~ueme del od tie tvrdewa: “Taka e i so voskresenieto. Tuka radosta doa|a sama po sebe, bez nikakvo zapovedawe.
Takva zapoved za praznuvawe na nedelata e dotolku pove}e
nepotrebna bidej}i nedelata e i den na sleguvaweto na Svetiot Duh na apostolite... Svetiot Duh go osveti denot vo koj ja
osnova Crkvata... ni ostanuva edinstveno starozavetnata senka, sabotata, da ja zamenime so Hristovata nedela, i toa bez
nikakvi posebni naredbi.”5
Vo toa i le`i problemot na grevot na Milina i na site
hristijani koi praznuvaat nedela, {to tie sami sabotata ja
zamenile so nedela “i toa bez nikakvi posebni naredbi”. Grev
pravat koga “Gospodovata sabota” ja narekuvaat “starozavetna senka”, a svojata nedela ja imenuvaat so “Hristova nedela”.
No da $ dademe zbor na Bo`jata re~. Taa }e go ras~isti
i rasvetli ova pra{awe. Za {to se raboti?
“A koga dojde Pedesetnica (Duhovden), site bea sobrani
na edno mesto. I odedna{ se ~u bu~ava od neboto, kako koga
duva silen veter i ja ispolni celata ku}a vo koja sedea. I
im se pojavija jazici kako od plamen, koi se razdelija i nad
sekogo od niv zastana po eden. I tie site se ispolnija so
Svetiot Duh i po~naa da zboruvaat na drugi jazici, kako {to
Duhot im dava{e da govorat” (Dela 2,1-4).
Pred s#, denot koga se izleal Svetiot Duh vrz apostolite
se imenuva ne so nedela, tuku so zborot Pedesetnica ili Duhovden. Iako ne e napolno jasno dali toj den bil nedela, sepak, nie go prifa}ame tvrdeweto deka stanuva zbor za nede384
la. Zo{to apostolite toga{ bile sobrani na edno mesto? Vo
sekoj slu~aj ne da praznuvaat nedela, tuku povod za nivnoto
sobirawe bil praznikot Pedesetnica. Isus im zapovedal da
sedat vo Erusalim i da ~ekaat da se izlee vrz niv Svetiot
Duh (Luka 24,49).
Pedesetnica bil podvi`en starozaveten praznik koj sekoja godina se sovpa|al so drug den vo sedmicata. Taa godina,
koga Hristos umrel, Pedesetnica se sovpadnala so nedelata.
Inaku toj praznik se praznuval vo vremeto koga se pribirale
letnite plodovi i za vreme na `etvata, koga vernicite doa|ale pred Boga so del od plodovite so koi gi blagoslovil Bog.
Soodvetno na toa, i Hristos gi blagoslovil apostolite so
bogat plod, so Svetiot Duh, na denot Pedesetnica - praznik
koj ja objavuval ovaa silna manifestacija na Svetiot Duh
(Efescite 4,8).
Mo`ebi Svetiot Duh napravil gre{ka {to ja
preskoknal prvata, pa vrz apostolite se izleal
vo vtorata nedela po Hristovoto voznesenie!?
Hristos se voznel vo ~etvrtok, a Svetiot Duh vrz apostolite go izleal deset dena podocna, otkako se voznel na neboto
(Dela 1,3-11). Me|u Hristovoto voznesenie i izlevaweto na
Svetiot Duh postoi edna prazna, preskoknata nedela. Zo{to?
Zo{to apostolite ne se sobrale vedna{ vo prvata nedela, tri
dena otkako Hristos se voznel, i zo{to Svetiot Duh ne se izleal vrz niv vo prvata nedela? Zar taa nedela ne bila sveta
kako i slednata?
Dragi moi, o~igledno e deka Hristos i Svetiot Duh se
vo potraga ne po nedelata, tuku po denot Pedesetnica. Zatoa
tie ja zaobikoluvaat, ja preskoknuvaat prvata nedela, bidej}i
nedelata za niv nema nikakvo posebno zna~ewe, i ako nekoj
den se smeta za rodenden na hristijanskata crkva, toga{ toa
ne e nedelata kako nedela, tuku Pedesetnica koja taa godina
se sovpadnala so nedelata.
I ovde site obidi da se izvle~e nedelata kako praznik
se naprazni, obidi koi nalikuvaat na obidot so stap da se
preskokne Sinaj ili so istiot stap da se preskokne Atlantikot, bez da se vodi smetka deka tuka nekade e Sargasovoto
385
More polno so xinovski algi me|u koi te{ko se pliva bez
opasnost od davewe.
Navodni bibliski “dokazi” deka prvite hristijani praznuvale nedela
1. Korin}anite 16,2: “Vo sekoj prv den od nedelata, sekoj
od vas neka oddeli i ostavi pri sebe kolku {to mo`e, za da
ne sobirate koga }e dojdam.” - Eve, i od ovoj stih hristijanite se obiduvaat da ja iscicaat nedelata kako den za praznuvawe, iako e o~igledno deka toj ka`uva sosem ne{to drugo.
Zar tolku mnogu ni nate`nale duhovnite o~i, ta ne mo`eme
ispravno da go pro~itame ovoj tekst? Hristos mu ka`uva na
zakonikot: “Kako ~ita{?” (Luka 10,26). Zar od ovoj tekst
mo`eme da zaklu~ime deka prvite hristijani praznuvale nedela? Vo nikoj slu~aj!
Pred s#, apostol Pavle ovde ne ka`uva deka hristijanite vo Korint se sobirale vo nedela na sveto bogoslu`enie
vo crkvata. Toj ovde samo im prepora~uva na hristijanite “vo
sekoj prv den od nedelata” da izdeluvaat finansiski sredstva kako pomo{ za nivnite siroma{ni bra}a i sestri vo Erusalim, i dodava: “za da ne sobirate koga }e dojdam”, i ni{to
drugo. Od stihot proizleguva deka vo nedela se sobirale finansiski sredstva, i toa vo domovite, a ne se sobirale vernicite na bogoslu`enie.
Pavle ka`uva: “koga }e dojdam”, no ne ka`uva koga i vo
koj den }e dojde. Toj mo`ebi }e gi poseti ne vo nedela, tuku
vo nekoj drug den od sedmicata.
Eve svedo{tvo na eden porane{en Evrein, R. Craig, koj
stanal hristijanin: “Roden sum i vospitan vo evrejska veroispoved. Edno od pravilata kon koe se pridr`uvavme be{e
vo sabota da ne nosime pari duri ni koga odevme na bogoslu`enie vo sinagogata. Vo nedela kaj nas doa|a{e slu`benik od
sinagogata da gi sobere na{ite darovi {to bea podgotveni i
go ~ekaa nego. Neodamna se osvedo~iv deka, osven ortodoksnite Evrei, malkumina ima takvi koi se zapoznati so ovaa
tradicija. Sekoga{ smetav deka apostol Pavle tokmu ova go
imal na um koga Korin}anite gi sovetuval vo nedela vo svoite
domovi da izdeluvaat darovi za siroma{nite i za potrebite
na crkvata.”6
386
No, da se navratime malku na vremeto od edna i pol godina {to go pominal apostol Pavle vo Korint, propovedaj}i
go evangelieto vo toj grad. Vo Delata na apostolite ~itame:
“Potoa Pavle trgna od Atina i dojde vo Korint... A sekoja
sabota vode{e rasprava vo sinagogata i gi ubeduva{e Evreite i Grcite... I taka presede godina i {est meseci pou~uvaj}i gi na Bo`jata re~” (Dela 18,1.4.11).
Biblijata ka`uva deka vo Korint 18 meseci, 78 saboti,
Evreite i Grcite se sobirale na bogoslu`enie vo sinagogata ne sekoja nedela, tuku “sekoja sabota”. [to zna~i, vo Korint nemalo hristijani koi se sobirale na bogoslu`enie vo
nedela za da praznuvaat nedela, za{to nedelata ne bil hristijanski praznik.
Sli~en slu~aj imame vo gradot Antiohija Pisidiska,
kade {to Pavle vo sabota propovedal pred golemo mno{tvo
vo sinagogata: “A koga izleguvaa, lu|eto gi molea da im gi
ka`uvaat ovie zborovi i idnata sabota. Slednata sabota (ne
slednata nedela) se sobra re~isi celiot grad da ja ~ue re~ta
Bo`ja” (Dela 13,14.42-44). - Slednata sabota ne se sobrale na
bogoslu`enie samo Evreite i prozelitite, tuku “re~isi celiot grad da ja ~ue re~ta Bo`ja”, {to ja potvrduva apsolutnata vistina deka prvite hristijani, od koe i da e poteklo, isto
kako i Evreite, praznuvale sabota, i vo sabota gi koristele
evrejskite sinagogi za svoi bogoslu`enija.
Sredbata vo Troja (Dela 20,7-11): “A koga vo prviot den
na sedmicata se sostanavme da raskr{ime leb, Pavle im dr`e{e beseda, za{to utredenta saka{e da zamine... Vo gornata soba, kade se bevme sobrale, ima{e mnogu svetilki... Potoa Pavle raskr{i leb i potkasna, i im zboruva{e dolgo, s#
do mugrite, koga otpatuva.”
Fakt e deka Apostol Pavle imal ve~era Gospodova so
vernicite vo Troja. Jasno e kako den deka taa ve~era Gospodova se odr`ala no}e, za{to tekstot ka`uva: “Vo gornata soba,
kade se bevme sobrale, ima{e mnogu svetilki” - zna~i, bila
no}. Se postavuva pra{awe koja no} - dali no}ta me|u nedelata i ponedelnikot, ili no}ta me|u sabotata i nedelata? Ova
pra{awe dava mo`nost za dve tolkuvawa na tekstot.
Prva varijanta: Ovoj obred e izvr{en no}ta me|u nedelata i ponedelnikot.
387
Zborovite “vo prviot den na sedmicata se sostanavme da
raskr{ime leb” hristijanite gi koristat kako natamo{en
“silen” argument so koj doka`uvaat deka prvite hristijani
se sobirale vo nedela na bogoslu`enie i spored toa nedelata ja zazela mestoto na sabotata.
No, vnimatelnata analiza na poso~eniot tekst ne ni dava
mo`nost za takva pretpostavka, a u{te pomalku takov argument i dokaz. Prvo, prvite hristijani kr{ele leb sekoj den
vo sedmicata, a ne samo vo nedela (Dela 2,42.46). Vtoro: Ovaa
spomenata sredba bila organizirana bidej}i Pavle se nao|al
vo Troja i utredenta rano planiral da zamine od nivnoto mesto. Tie nemale bogoslu`enie, tuku pro{talna sredba so apostol Pavle. Zatoa ovde ne mo`e i da se pomisli na praznuvawe na nedelata.
Ponatamu, ako taa ve~era Gospodova e odr`ana no}ta
me|u nedelata i ponedelnikot, toga{ taa kompletno e odr`ana vo ponedelnikot, a ne vo nedelata, koja ve}e pominala.
Zo{to? Zatoa {to bibliski denot po~nuva i zavr{uva so
zao|awe na sonceto - prirodni bibliski granici na denot se
od zajdisonce do zajdisonce. Tie bibliski granici gi vospostavil Bog u{te pri sozdavaweto na na{iot svet: “I bi
ve~er i bi utro den prv... den vtor...” (1. Mojseeva 1,5.8; vidi
i: 3. Mojseeva 23,32; Nemija 13,19).
Vtora, pologi~na varijanta: Taa ve~era Gospodova e odr`ana no}ta me|u sabotata i nedelata. Nekoi sovremeni angliski prevodi ka`uvaat “vo sabota ve~er”, koga zavr{il sabotniot den, za{to sabota e praznuvana od petok ve~er do sabota ve~er, od zajdisonce do zajdisonce.
O~igledno e deka toj saboten den apostol Pavle go pominal so vernicite vo Troja koi go zamolile i taa no} da ostane so niv i da im zboruva. Edinaesettiot stih ka`uva: “Im
zboruva{e dolgo, s# do mugrite, koga otpatuva.”
Pavle ne ostanal kaj niv vo nedelata. U~enicite se sobrale da kr{at leb (zaedno da jadat) otkako zavr{il sabotniot den, i toj im zboruval “s# do mugrite” vo nedelata izutrina, a potoa prezel dolgo patuvawe od re~isi 30 km, od Troja
do Asos, kade {to im se pridru`il na drugite misioneri na
brod. Istiot den so brodot pristignale vo Mitilin. S# zaedno Pavle toj den, taa nedela, pominal pat dolg okolu 65 km
(Dela 20,13.14).
388
Seriozno pra{awe: Ako navistina po voskresenieto
nedelata stanala svet den namesto sabotata, dali apostol Pavle }e ja pogaze{e nejzinata svetost taka {to tokmu vo toj den,
vo nedela, }e pomine{e pat dolg 65 km? Vo nikoj slu~aj, za{to za sabotata nie ~itame za u~enicite: “Vo sabotata si po~inuvaa spored zapovedta” (Luka 23,56). Pavle ne si po~inal (ne
se odmoril) vo nedelata, za{to taa ne e svet den kako sabotata, tuku obi~en raboten den kako i drugite denovi.
Luka vo knigata Dela na apostolite bele`i duri 84 sabotni bogoslu`enija, a samo eden stih za “prviot den” koj
zboruva za sredbata na Pavle so vernicite vo Troja, no, kako
{to vidovme, i toj stih ne ja poddr`uva svetosta na prviot
den, odnosno svetosta na nedelata.
Spored toa, nedelata ne stanala novozaveten praznik i
den za odmor namesto sabotata koja ostanuva i ponatamu vo
sila.
Sabotata i erusalimskiot sobor
Ovoj prv hristijanski sobor, na koj trebalo da se razre{at nekoi te{ki problemi vo koi zapadnala mladata hristijanska crkva i na koj prisustvuvale i apostolite, na{ite
bra}a hristijani, koi praznuvaat nedela, go koristat kako
argument vo polza na nedelata, velej}i deka soborot vo Erusalim ne ja spomnal i ne ja potvrdil sabotata pa, spored toa,
taa e ukinata.
^udno, zar ne! Sabotata, zaedno so drugite devet zapovedi, ja izgovoril li~no Bog na Sinaj i istata Toj ja potvrdil
so toa {to i nea ja zapi{al so svoj prst me|u Desette zapovedi. Zar apostolskiot sobor vo Erusalim trebalo da go verifikuva i Bo`jiot potpis? Da potvrduva ne{to {to Bog go
potvrdil i so toa da se postavuva nad Boga? Ako soborot
trebalo da ja potvrdi sabotata, zar toga{ ne bi trebalo istiot sobor da ja potvrdi i sedmata zapoved, i site drugi
zapovedi? - Sme{no, zar ne?
Ako voop{to trebalo ne{to da se potvrdi na ovoj sobor,
toga{, dragi moi, trebalo da se potvrdi tokmu nedelata kako
nov hristijanski praznik, tokmu taa navodna promena i zamena na sabotata so nedela, dokolku imalo takva promena i
zamena. Toa {to soborot voop{to ne go na~nuva ova pra{awe,
389
re~ovito i silno zboruva vo prilog na sabotata kako nepromenliv den za odmor. I ako vo ovoj sobor barame nekakov dokaz za nedelata, toa e isto kako da barame igla vo plast seno
ili da vadime mast od bolva.
Fakt e deka me|u hristijanite od evrejsko i hristijanite
od mnogubo`e~ko poteklo nastanal konflikt koj se zakanuval da gi podeli. Osobeno ovoj problem eskaliral me|u hristijanite vo crkvite vo Galatija.
Imeno, na hristijanite od evrejsko poteklo im bilo odzemeno obrezanieto i obredniot zakon so {to tie, kako porane{ni Evrei, ne mo`ele da se slo`at i zaradi toa se bunele.
Sledi pra{awe: [to bi se slu~ilo so niv koga nekoj bi im
ja odzel sabotata, Bo`jiot “{abat”? - Vo toj slu~aj posledicite bi bile katastrofalni za mladata hristijanska crkva.
Toga{ taa sigurno bi se podelila, a mo`ebi i bi se raspadnala. Koga nekoj bi gibnal vo sabotata, so koja tie, kako porane{ni Evrei bile proniknati do dnoto na du{ata, toga{
ne samo {to bi se bunele u{te posilno, tuku svetot bi go svrtile naopaku. Za sre}a, tie ne se bunele za sabotata zatoa {to
nikoj i ne gibal vo nea. Zatoa soborot vo Erusalim toj problem uspe{no go razre{il.
Vistinata vo vrska so tekstovite vo
Kolo{anite 2,16.17. i Efescite 2,15.16.
Sekoga{ koga razgovarame za Bo`jiot zakon so na{ite
bra}a hristijani koi praznuvaat nedela, tie ni gi citiraat
dvata poso~eni teksta od Noviot zavet.
Kolo{anite 2,14-16: “I bri{ej}i ja obvrskata od na{iot
dolg, koja so svoite odredbi be{e protiv nas, Toj ja otstrani koga ja prikova na krstot... Zatoa nikoj da ne ve osuduva
za hrana ili pijalak, za nekakov praznik ili za mlada mese~ina, ili za sabotite - ne{ta koi se samo senka na ona {to
}e dojde, a su{tinata e Hristos.”
^esto namesto “saboti”, vo mno`ina, kako {to treba, nie
vo ovie stihovi ~itame “sabota”, vo ednina, {to e gruba, namerna ili nenamerna gre{ka na preveduva~ite. Apostol
Pavle znael da pravi i toj pravel razlika me|u ednina i mno`ina i preveduva~ite ne treba nego da go korigiraat. Ovde
390
toj ni napi{al “saboti”, vo mno`ina, i taka treba da ~itame, kako {to napi{al apostolot, a ne kako {to prevele preveduva~ite. Preveduva~ite ovde stavaat “sabota”, vo ednina, za
da doka`at deka tuka stanuva zbor za redovnata sedmi~na
“sabota” i deka nea bo`em Hristos ja ukinal na krstot zaedno so drugite odredbi, {to ne e vistina.
No, da gi ostavime prevodite i preveduva~ite nastrana
i posledniot sud vo vrska so toa da mu go prepu{time na Boga,
a nie da se sosredoto~ime na tekstot {to e predmet na na{e
razgleduvawe.
Tvrdeweto deka zakonot, zapovedite i sabotata Hristos
gi ukinal, gi prikoval na krstot koga umrel, ne e to~no. Toa
bi zna~elo deka Hristos mu dava odvrzani race na bezzakonieto.
Vo ovoj tekst ne stanuva zbor za Bo`jite zapovedi, tuku
za odredbite. [to se toa odredbi? Odredbi se narekuvaat
propisite na obredniot ili ceremonijalniot zakon so koi
se regulira sistemot na prinesuvawe na `rtvi, slu`bata na
sve{tenicite vo hramot, kako i obredite za praznuvawe na
godi{nite praznici: Pasha, praznikot Presni lebovi, praznikot Senici, Denot na ~istewe i drugite.
Fakt e deka vo Stariot zavet, pokraj sedmi~nata sabota
kako praznik, postoele i drugi, godi{ni praznici ili godi{ni obredni saboti. Koga Mojsej dava spisok na tie godi{ni
praznici vo 3. Mojseeva 23,1-44, na ~elo na toj spisok go stava sedmiot den, sedmi~nata sabota, kako praznik, i veli:
“Gospod mu re~e na Mojseja: ‘Ka`i im na Izraelovite sinovi i re~i im: ‘Gospodovite praznici, {to }e gi svikuvate,
se sveti sobiri. Ovie se moi praznici (i sega na ~elo na tie
praznici ja stava sabotata): ‘[est dena neka se raboti, a sedmiot den e sabota - den na potpoln odmor, svet sobir... toa e
Gospodova sabota vo site va{i `iveali{ta.’” Vedna{ po ova
Mojsej pravi digresija so koja ja izdeluva sedmi~nata sabota
od novata grupa godi{ni praznici, i prodol`uva:
“A ova se Gospodovi praznici - sveti sobori - {to }e gi
svikuvate vo nivno odredeno vreme...” - i gi nabrojuva tie
praznici {to }e se svikuvaat “vo nivno odredeno vreme”. I
na kraj, otkako gi nabrojal site godi{ni praznici, Mojsej
zaklu~uva: “Toa se Gospodovi praznici, vo koi }e svikuvate
sveti sobori”, i pak, kako i na po~etokot, toj veli: “Osven
Gospodovite saboti...”
391
O~igledno e deka Mojsej i na po~etokot i na krajot od
listata so praznici pravi razlika i sedmi~nata sabota kako
praznik, kako sedmi den za odmor, ja izdeluva od site drugi
godi{ni praznici zatoa {to taa ne proizleguva od nivniot
ko{, od ko{ot na obredniot zakon, tuku kako Bo`ja zapoved
e napi{ana na plo~ite i e integralen del na Desette zapovedi koi bile smesteni vo “kov~egot na zavetot”, a obredniot
zakon, ~ij{to sostaven del se obrednite ili prazni~nite saboti, e smesten nadvor od kov~egot, pokraj nego, a ne vo nego.
No preveduva~ite, i voop{to teolozite na crkvite koi
praznuvaat nedela, samovolno ja kornat sedmi~nata sabota od
plo~ite kako Bo`ja zapoved, ja vadat nadvor od kov~egot i
ve{to, satanski smisleno, ja prefrlaat vo obredniot zakon,
ja stavaat me|u obrednite saboti, izedna~uvaj}i ja po zna~ewe
so niv, i toa s# so cel da frlat senka vrz nea i da doka`at
deka taa bo`em e ukinata zaedno so godi{nite ili obrednite
saboti koi imale privremen karakter. Tie imaat ogromen
grev pred Boga {to pravat taka.
Godi{nite praznici bile podvi`ni praznici i sekoja
godina se sovpa|ale so drug den vo sedmicata, za{to bile
vrzani za datumi, a se praznuvale pove}e denovi. Pri sekoj
od ovie praznici, prviot i posledniot den e praznuvan kako
{to se praznuva sabota i zatoa i ovie praznici se nare~eni
“saboti”. Nivnoto praznuvawe e odredeno so obredniot zakon,
za{to se negov del, i se obredni saboti, dodeka sabotata kako
sedmi~en praznik e vospostavena pri sozdavaweto na svetot
i potvrdena so ~etvrtata zapoved i taa ne e povrzana so obrednite saboti koi se dadeni vo drugo vreme, na drug na~in, vo
drugi okolnosti i za druga cel.
Eve primer: “Toa neka vi bide sabota na po~inka; smirete gi va{ite du{i. Ve~erta na devettiot den na mesecot od ve~er do ve~er - praznuvajte ja va{ata sabota.” “Neka vi
bide toa sabotna po~inka, za da gi uspokoite va{ite du{i”
(3. Mojseeva 23,32; 16,31). - Ovde stanuva zbor za eden od sedumte godi{ni praznici, za praznikot “Den na ~istewe”, i
za vreme na toj praznik, “devettiot den na (sedmiot) mesecot”
“neka vi bide sabota na po~inka”, i toj den trebalo da se praznuva kako {to se praznuva i sedmi~nata sabota. I bidej}i
prviot i posledniot den od godi{nite praznici imale saboten karakter, istite se narekuvaat “saboti”, godi{ni prazni~ni “saboti”.
392
U{te ne{to! Pokraj sedmi~nata sabota od Dekalogot, i
godi{nite prazni~ni saboti, vo Stariot zavet postoi u{te
edna sabota: “Koga }e vlezete vo zemjata {to vi ja davam, taa
zemja neka ja pazi Gospodovata sabotna po~inka. [est godini sej ja tvojata niva, {est godini re`i go tvoeto lozje i beri
go negoviot plod. A sedmata godina i zemjata neka u`iva sabotna po~inka, Gospodova sabota: ne zasevaj gi tvoite nivi, nitu
re`i go tvoeto lozje. [to }e porasne samo od sebe na tvojata
niva, ne `nej go, nitu go beri grozjeto od nere`anata loznica. Toa neka $ bide na zemjata godina na po~ivawe” (3. Mojseeva 25,1-7.20-22).
Dragi moi, toa se tie “praznici”, toa se tie “saboti” za
koi zboruva Pavle vo Kolo{anite 2,16, koi hristijanite {to
praznuvaat nedela uporno gi zamenuvaat so “sabota”, vo ednina - so sedmi~nata sabota - za da doka`at deka taa e prikovana na krstot.
Zna~i, vo Kolo{anite 2,16 stanuva zbor za obredniot ili
ceremonijalniot zakon; site `rtvi, jadewa i piewa (4. Mojseeva 28. i 29. glava), kako i godi{nite “praznici” i godi{nite “saboti”, uka`uvale na Hristovata `rtva. Deka toa e
to~no, go potvrduva stih 17: “Ne{ta koi se samo senka na ona
{to }e dojde, a su{tinata e Hristos.”
Koga Hristos umrel na krstot, zavesata {to gi delela
dvete oddelenija vo hramot se iskinala nadve, od gore do dolu,
i so toa e ozna~en krajot na obredniot zakon, krajot i na godi{nite ili obrednite “saboti”, a ne kraj na moralniot Zakon ili na Desette zapovedi.
Po~ituvani, nie morame u{te edna{ da go istakneme
faktot deka Bog pravi razlika me|u sedmi~nata sabota i prazni~nite saboti i so toa {to mu naredil na Mojseja Bo`jiot
zakon, plo~ite so Bo`jite zapovedi, na koi so Bo`ji prst e
napi{ana i sabotata, da gi stavi vo kov~egot na zavetot, a
Mojseeviot zakon, vo koj se napi{ani prazni~nite saboti, da
go stavi nadvor, pokraj kov~egot (5. Mojseeva 10,5; 31,25.26).
Ne smeeme da ja previdime ovaa vistina!
Efescite 2,14-16: “Za{to Toj e na{ mir, koj od dvete napravi edno i go razru{i pregradniot yid, {to gi dele{e, i
vo svoeto telo go ukina neprijatelstvoto, odnosno zakonot
so negovite zapovedi i odredbi i sozdavaj}i mir, za vo sebe
393
da sozdade od dvata eden nov ~ovek, i obata vo edno telo da
gi izmiri so Boga preku krstot, so {to vo sebe go ubi neprijatelstvoto.”
O~igledno e deka Hristos go otstranil ona {to gi razdeluvalo Evreite i mnogubo{cite, go “razru{i pregradniot yid
- neprijatelstvoto - {to gi dele{e”, a ne Bo`jiot zakon. Mo`ebi misli na yidot {to go oddeluval Svetili{teto, ili hramot, od tremot, koj bil predviden za mnogubo{cite. Hristos
na krstot go otstranil toj pregraden yid, ja premostil taa
razdelba me|u ednite i drugite i od dvata naroda sozdal eden
narod. Hristos gi uriva site pregradi i razdelbi me|u site
narodi i od site niv sozdava eden narod. Toa go storil koga
na krstot go ukinal obredniot zakon koj sozdaval razdelba
me|u niv.
Literatura:
1. Lazar Milin, Crkvata i sektite, Skopje 1999, str. 451,452,457
2. Nedelata, novozaveten praznik i den na odmorot, Skopje 1979, na str.
27,28.
3. Lazar Milin, Crkvata i sektite, Skopje 1999, str. 453,455
4. Crkvata i sektite, str. 457
5. Isto, str. 452,453
6. Samuele Bacchiocchi, A Historical Investigation of the Rise of Sunday Obser
vance in Early Christianity, p.100; The Gregorian University Press, Rome 1977
394
NOVIOT ZAVET - ZA NEPROMENLIVOSTA NA SABOTATA
Omilen tekst na koj se povikuvaat hristijanite za da ja
opravdaat nedelata e tekstot vo Otkrovenie 1,10:
“Vo Gospodoviot den bev obzemen od Duhot i zad sebe ~uv
silen glas kako od truba”, ka`uva apostol Jovan.
Hristijanite koi praznuvaat nedela tvrdat deka izrazot
“Gospodov den” zna~i nedela i, soodvetno na toa, apostol Jovan Otkrovenieto go dobil vo nedela. Ovoj izraz e preveden
so nedela vo pravoslavniot prevod na Biblijata na makedonski jazik, a taka go prevel i gospodin Ivan Grozdanov vo svojot dinami~en prevod na Noviot zavet, kade {to bukvalno
~itame: “Eden nedelen den, dodeka op{tev so Duhot...” A dolu
vo fusnota dava vakvo pojasnenie: “Bukvalno: Vo Gospodoviot den. Se misli na nedelata, t.e. vo nedelen den.”
Spored nas, toj treba{e originalot (bukvalnoto) da go
dade vo tekstot, kade {to mu e mestoto, a svoeto mislewe i
svojata teologija i teologijata na svojata crkva, vo fusnota.
Preveduva~ite na spomenatite prevodi napravile zlostorstvo koga izrazot “Gospodov den” vo Otkrovenie 1,10 go
zamenile so “nedelen den”, zamenuvaj}i ja pri toa izvornata
bibliska i Bo`ja teologija na toj stih so teologijata na crkvite na koi im pripa|aat. Gospodin Ivan vo svojata fusnota
n# ubeduva i ni ka`uva deka toa “se misli na nedelata, t.e.
vo nedelen den.” No vo Biblijata se misli kako {to se misli i se pi{uva kako {to e napi{ano: “Gospodov den”, a ne
“nedelen den”, i mora da ostane taka kako {to e napi{ano,
ne poinaku.
Se pla{ime deka preveduva~ite koi napravile takov
falsifikat vo Bo`jta re~ }e padnat pod udar na Bo`jeto
predupreduvawe vo istata kniga, Otkrovenie 22,18.19: “Jas mu
svedo~am sekomu koj gi slu{a proro~kite zborovi na ovaa
kniga: ako nekoj im dodade ne{to, Bog }e mu dodade od maki395
te opi{ani vo ovaa kniga. A ako nekoj odzeme ne{to od zborovite na knigava na ova proro{tvo, Bog }e mu go odzeme negoviot del od drvoto na `ivotot i od svetiot grad, koi se opi{ani vo ovaa kniga.”
No, da gi ostavime preveduva~ite nastrana i vedna{ da
ka`eme deka postojat dve varijanti, dve ednakvo logi~ni i
prifatlivi tolkuvawa za “Gospodoviot den”.
Prva varijanta. “Gospodov den” e sabota, a ne nedela. Nekade okolu 200-tata godina nedelata, kako paganski “son~ev den”,
ili den posveten na sonceto, po~nuva da se narekuva “Gospodov
den”. Duri od toa vreme, ne vo prviot vek, ne za vreme na apostolite, toj izraz go sretnuvame vo spisite na Klement Aleksandriski, Tertulijan i drugi, kako sinonim za nedelata ili
za denot na voskresenieto. Vo prviot vek, dodeka bile `ivi
apostolite, Gospodov den bila sabota. Za da ja poddr`i svetosta na nedelata, biskupot Silvester vo 325 godina izrazot
“Gospodov den” go primenil na nedelata, ne potpiraj}i se na
nekoj bibliski avtoritet.
Dragi moi, Svetoto pismo }i ni objasni, li~no Bog }e ni
ka`e vo Isaija 58,13: Sabota e “moj svet den” i, sabota e
“Gospodov den”. Pred ovoj Bo`ji dokaz deka sabota e “Gospodov den” otpa|aat site poinakvi ~ove~ki dokazi.
Ako “Sinot ~ove~ki (Hristos) e gospodar na sabotata”
(Marko 2,28), toga{ i sabotata e “Gospodov den”, “sabota
Gospodova” (2. Mojseeva 16,25; 20,10) i zo{to Gospodarot bi
go menuval svojot svet den?
I apostol Jovan ni dava dokaz deka nedelata ne e “Gospodov den”. Vo svoeto Evangelie, koe e posledna bibliska
kniga {to ja napi{al okolu 95-tata godina ({eeset i kusur
godini otkako Hristos voskresnal), toj denot na Hristovoto
voskresenie ne go imenuva so “Gospodov den”, tuku so “prv den
na sedmicata”, kako {to bil imenuvan i vo vremeto dodeka
Hristos bil so niv: “Vo prviot den na sedmicata, mnogu rano,
dodeka u{te be{e temno, Marija od Magdala dojde na grobot
i vide deka kamenot od grobot e pomesten” (Jovan 20,1).
Me|utoa, vo svojata druga kniga, vo Otkrovenieto, koe go
napi{al pribli`no vo isto vreme koga i Evangelieto, denot koga bil “obzemen od Duhot” Jovan go imenuva so “Gospodov den” (Otkrovenie 1,10).
396
Pra{awe! Ako vo dvata slu~aja se raboti za ist den, toga{ zo{to Jovan toj ist den bi go imenuval razli~no? Ako
vo dvata slu~aja se raboti za denot na voskresenieto ili za
nedelata, pak pra{uvame, zo{to Jovan istiot den vo Evangelieto bi go imenuval so “prv den vo sedmicata”, a vo Otkrovenieto so “Gospodov den”? Nie ne gledame nikakva pri~ina
Jovan eden ist den da imenuva so dva razli~ni termini, nitu
pak ne{to go obvrzuvalo da postapi taka.
O~igledno e deka ovde stanuva zbor za dva razli~ni denovi koi Jovan gi imenuva so razli~ni imiwa - vo Otkrovenieto
1,10 stanuva zbor za sabota, koja{to ja imenuva so istite dva
zbora kako i negoviot Gospod vo Isaija 58,13 - so “Gospodov
den”, a vo Evangelieto stanuva zbor za nedela koja{to ja imenuva so “prv den vo sedmicata”, koj za vreme na tie {eesetina
godini ne e preimenuvan nitu so “Gospodov den”, nitu so “slaven den na voskresenieto”, nitu pak so koe i da e drugo novo
ime.
Ako be{e toa slu~aj, toga{ toa novo ime za vreme na tie
50-60 godini, koga bile pi{uvani evangelijata, }e vleze{e vo
svesta na prvite hristijani i vo svesta na evangelistite i tie
sigurno vo svoite evangelija, bez nikakov pritisok i nezavisno eden od drug, “prviot den na sedmicata” }e go imenuvaa so
novoto ime. No, od toa ni traga. Site ~etvorica evangelisti se ednoglasni vo toa. Za site ~etvorica “prviot den vo sedmicata” e i ostanuva samo “prv den na sedmicata” i ni{to
drugo. Toa va`i i za tekstovite na Luka vo Delata na apostolite, kade {to toj nedelata ja narekuva ne poinaku, tuku
samo “prv den na sedmicata”, koj za niv ne e nitu “Gospodov
den”, nitu “slaven den na voskresenieto”. Isto taka i za apostol Pavle denot na Hristovoto voskresenie ne e ni{to drugo
osven obi~en “prv den na sedmicata” ili “tret den spored
Pismoto” (Matej 28,1; Marko 16,2; Luka 21,1; Dela 20,7; 1.
Korin}anite 16,2).
Vtora varijanta. Se postavuva pra{awe dali apostol Jovan mo`el da sledi i da prifati tolku mnogu videnija, da vidi
tolku mnogu razli~ni sceni na koi se odigruvale ogromen
broj na neverojano slo`eni dinami~ni nastani koi pokrivaat
vremenski period od tri iljadi godini (smetaj}i go tuka i
mileniumot) i da ~ue tolku ne{ta za obi~en den od dvaeset
397
i ~etiri ~asa i seto toa verno da go napi{e so tolku stegnat
bibliski jazik. Ako celoto Otkrovenie go dobil vo eden zdiv
koga bil “obzemen od Duhot” vo Otkrovenie 1,10, zo{to toga{
vo Otkrovenie 4,2 pak ka`uva deka bil “bzemen od Duhot”?
Zar dvapati vo ist den bil “obzemen od Duhot”?
Ova n# naveduva na zaklu~ok deka Jovan, koga ka`uva
“Gospodov den”, ne misli na sabotata, a u{te pomalku na nedelata, tuku na ne{to drugo - toj misli na eshatolo{kiot (skora{niot) Gospodov den, na denot na vtoroto slavno Hristovo doa|awe, za{to samiot go gleda svojot Gospod i Spasitel
kako doa|a i so silna vozbuda i izblik na neiska`liva radost izviknuva: “Ene go, doa|a so oblaci, i }e go vidi sekoe
oko!” (1,7). Jovan siot e “obzemen” so “Gospodoviot den”, i prenesen e vo toj den, vo denot na Hristovoto doa|awe, i toj den
go imenuva kako “Gospodov den”.
U{te pove}e, denot na Hristovoto doa|awe vo Noviot
zavet bil temel na hristijanskata vera i nade`, temel na
hristijanskoto `iveewe, i e opi{an so mnogubrojni razli~ni
imiwa: “den na sudot”, “sud na golemiot den”, “suden den”,
“onoj den”, “den”, “posleden den”, “Gospodov den”, “den na gnevot na Bo`jiot praveden sud”, “den na na{iot Gospod Isus
Hristos”, “den na Isusa Hrista”, “Hristov den”, “golem den”,
“golem Bo`ji den”, “golemiot den na gnevot” itn. Denot na
vtoroto Hristovo doa|awe za prvite hristijani bil tolku
va`en, {to Jovan so razli~ni imiwa go spomnuva trieset
pati. Sam Isus denot na svoeto doa|awe go narekuva “svoj den”
(Luka 17,24).
Matej 28,1: “A po sabotniot den, na osamnuvawe na prviot
den od sedmicata, dojdoa Marija Magdalena i drugata Marija
da go vidat grobot.”
Vo ovoj tekst se spomenati dva dena so razli~ni imiwa:
sedmiot den so negovoto biblisko ime “sabota” (“{abat” svet Gospodov den za odmor) i prviot den vo sedmicata, isto
taka vo Biblijata imenuvan so negovoto ime, “prv den”, kako
i drugite obi~ni denovi vo sedmicata {to se imenuvani so
redni broevi. Ne slu~ajno apostol Matej naglasuva deka prviot den ne po~nal s# dodeka ne zavr{il sabotniot svet den vo
koj prvite u~enici praznuvale - “vo sabotata si po~inaa spored zapovedta” (Luka 23,56). Bidej}i ovde ednododrugo se po398
javuvaat i sabotata i nedelata, zo{to apostolot i triesetina godini od voskresenieto ne ja povrzal promenata na sabotata so nedela, ako voop{to imalo takva promena? Ovde, ni
po triesetina godini voop{to ne e istaknata nikava svetost
na nedelata.
Marko 16,1.2: “Koga pomina sabotniot den, Marija Magdalena, Marija, majkata na Jakova i Saloma, kupija mirisi za da
otidat i da mu izvr{at pomazanie. A vo mugrite, vo prviot
den na sedmicata, dojdoa na grobot na izgrejsonce...” - Ist slu~aj so prethodniot. @enite kupile mirisi otkako pominal
sabotniot den, so zajdisonce, koga po~nal prviot raboten den
vo sedmicata, nedela! O~igledno e deka prvite Hristovi u~enici praznuvale sabota i vo sabota ne kupuvale, a vo nedela
kupuvale, kako i vo sekoj drug raboten den.
Svoeto evangelie Marko go napi{al desetina godini po
Hristovoto voskresenie, i na prviot den ne mu pridava nikakva svetost. I `enite znaele deka so prviot den (so nedelata) ne e povrzana nikakva svetost, pa vo toj den kupile mirisi i do{le na grobot da ja izvr{at taa neprijatna rabota.
Nitu ovoj, nitu prethodniot tekst, ne navestuvaat deka nedelata treba da stane nova hristijanska sabota.
Matej 24,20: “Molete se va{eto begstvo da ne se slu~i vo
zima ili vo saboten den!” - Ova e eden od najsilnite dokazi
vo prilog na sabotata koja{to ja najavuva Hristos kako den
za odmor i po svoeto voskresenie.
Faktot {to sabotata ovde ne se spomnuva polemi~no,
tuku popatno, kako okolnost koja e nepovolna za begawe, zna~i deka Hristos ne predvidel nejzina zamena so nekoj drug den
za bogoslu`enie, tuku potvrduva deka taa }e ostane i po negovoto zaminuvawe.
Stanuva zbor za razurnuvaweto na Erusalim vo koj podolgo vreme negovite `iteli, me|u niv i hristijanite, }e bidat opkoleni so rimska vojska koja do temel }e go urne vo
70-tata godina (Luka 21,20.21). Od tekstot na Luka se gleda
deka hristijanite }e mora da begaat, no Hristos gi u~i da se
molat da ne se slu~i nivnoto begawe vo zima (zatoa {to e
te{ko da se bega vo zima), nitu vo sabota, za{to sabota e den
vo koj se po~iva i koj treba da se pomine vo mir.
399
No, iako i ovaa Hristova poraka e jasna, za hristijanite koi praznuvaat nedela taa pretstavuva trn vo nivnoto oko,
pa so najrazli~ni filozofii se obiduvaat da go zamaglat, pa
duri i go vulgariziraat nejzinoto zna~ewe.
Vo ve}e citiranite dela na gospodata Mitrevski i Milin za ovoj stih ~itame mnogu ~udni i nelogi~ni izjavi {to
ne im prilegaat na teolozi od nivniot rang. Eve del od tie
izjavi koi se identi~ni, verojatno zatoa {to dvajcata se pravoslavni teolozi: “Hristovoto uka`uvawe ... vo Matej 24,20
ne zna~i deka Toj zapovedal da se praznuva sabotata, da ne se
patuva toga{; za{to, spored takvoto razbirawe, bi trebalo
da se ‘praznuva’ i zimata, koja se spomenuva pred sabotata...
Evreite ne bi im dozvolile na hristijanite da begaat daleku vo sabota... za{to vo saboten den vo toa vreme, spored
(evrejskiot) obi~aj, nikoj ne smeel da patuva pove}e od dve
iljadi ~ekori (okolu 900 metri). Ponatamu, spored Nemija
13,19 vo sabota portite na Erusalim bile zatvorani i kontrolirani...”1
Hristijanite pravilno ja sfatile ovaa Hristova izjava, se molele i Bog im dal mo`nost da pobegnat od Erusalim
pred da nastapi zima, vo noemvri, i vo drug den, vo sreda, ne
vo sabota.
Ne tvrdime, no golemo pra{awe e dali Hristos go po~ituval evrejskiot obi~aj za patuvawe vo sabota i dali Toj navistina vnimaval vo sabota da ne napravi pove}e od 900 metri? Toa pravilo ne bilo dadeno od Boga, tuku izmislica na
fariseite, dodaden tovar kon sabotata, a Hristos ne do{ol
da se pazari ili da pravi kompromisi so Evreite, da se pla{i
od niv i da gi po~ituva nivnite pravila, obi~ai i predanija, tuku da go po~ituva Bo`jiot zakon, da praznuva sabota ne
spored farisejskiot terk, tuku onaka kako Toj {to predvidel
taa da se praznuva koga ja vospostavil kako den za odmor.
Hristos voop{to ne postavuval pra{awe dali treba ili ne
treba da se praznuva sabota, tuku pra{awe kako taa treba da
se praznuva. Sudirot me|u nego i fariseite bil okolu na~inot na praznuvaweto na sabotniot den.
Po~ituvani, nie Hrista vo sabota go gledame v pole, nadvor od gradskite kapii, kako so svoite apostoli odi niz posevi i pominuva mnogu pove}e od 900 metri; gledame kako vo
taa prigoda apostolite kinat klasje i jadat p~enica, pa Evre400
ite ne gi kamenuvale. [to e u{te pozna~ajno, taa sabota, zaedno so Hrista i apostolite, vo poleto gi nao|ame i fariseite
kako go prekr{uvaat toa pravilo koe samite go postavile,
pravilo spored koe ~ovek vo sabota ne smee da napravi
pove}e od 2000 ~ekori (Matej 12,1.2).
Spored toa, Hristos ne go po~ituval toa evrejsko pravilo za ograni~eno dvi`ewe vo sabota, a i svoite apostoli gi
u~el da ne pravat nikakvi otstapki i kompromisi so lu|eto
za da si ja olesnat svojata sostojba i da ne po~ituvaat nikakvi
~ove~ki zapovedi i pravila, ~ove~ki obi~ai i predanija koi
se kosat so u~eweto na Bo`jata re~ (Matej 15,1-9).
Ponatamu, mnogu nelogi~no e tvrdeweto deka hristijanite ne bi mo`ele da pobegnat od Erusalim vo sabota zatoa {to
vo sabota negovite kapii bile zatvoreni (Nemija 13,19). Velime nelogi~no zatoa {to, ako kapiite na Erusalim bile zatvoreni vo sabota, toga{ negovite kapii bile zatvoreni i vo
nedela, i vo ponedelnik i vo site denovi, i dewe i no}e, za{to
vo taa vonredna situacija i sostojba Erusalim bil vo dolgotrajna opsada od rimska vojska pa, ako na hristijanite im bilo
onevozmo`eno da begaat vo sabota, toga{ tie ne bi mo`ele
da begaat nitu vo nedela, nitu vo koj i da e drug den na sedmicata, a Hristos im najavuva deka }e mora da begaat. - Go sfa}ame problemot, neli?
U{te ponatamu, imalo hristijani i nadvor od kapiite
na opkoleniot Erusalim, nadvor od sekakva opsada, slobodni, vo poleto, koi trebalo da begaat vo gorite, i na koi nikoj ne mo`el da im otvora i zatvora kapii i da gi ograni~uva
nitu da im go popre~uva begaweto vo sabota, a istata poraka
Hristos im ja upatuva i nim: “Toga{ `itelite na Judeja neka
begaat po gorite; onoj {to }e bide na pokriv, neka ne sleguva da zeme ne{to od svojata ku}a, i koj }e bide v pole, neka
ne se vra}a za da ja zeme nametkata. No te{ko im na bremenite
i na doilkite vo tie denovi. Molete se va{eto begstvo da ne
bide vo zima ili vo saboten den” (Matej 24,16-20).
Begstvoto da ne se slu~i vo zima ne “za da se ‘praznuva’ i
zimata”, kako {to se podbivaat gospodata Mitrevski i Milin, tuku zaradi “bremenite i doilkite”, ka`uva na{iot Spasitel. - Neka povelat sega po~ituvanata gospoda i site nivni istomislenici, neka go potvrdat svojot stav vo vrska so
begstvoto vo sabota i vo zima i neka doka`at deka Hristos
401
so izjavata vo Matej 24,20 ne ja potvrdil sabotata kako den
za odmor i po svoeto zaminuvawe od ovaa zemja!
Dragi moi, Hristos im prepora~al na hristijanite da se
molat nivnoto begstvo da ne se slu~i vo sabota ne zatoa {to
Evreite go ograni~ile dvi`eweto vo sabota na 2000 ~ekori,
nitu poradi toa {to kapiite na Erusalim vo sabota bile
zatvoreni, tuku zaradi toa {to trebalo da praznuvaat sabota
i vo sabota da nema begawe, tie sveti sabotni migovi i vo
tie okolnosti da gi pominat vo mir.
So taa zapoved {to im ja dal na apostolite Hristos vsu{nost najavil, ka`al i potvrdil deka hristijanite, i po negovoto voskresenie i voznesenie na neboto, treba da praznuvaat
sabota i tie, i 40 godini po negovoto voskresenie, koga bil
razurnat Erusalim, praznuvale sabota.
Vo ovoj kontekst so pravo mo`e da se postavi pra{awe:
Ako navistina Hristos ima{e namera i ako planira{e sabotata da ja zameni so nedela, toga{ migot koga go najavuva{e
begstvoto na hristijanite od Erusalim }e be{e najpogoden
mig da dade{e nekakov signal za taa promena, da ja najave{e
nedelata kako praznik vo koj hristijanite }e praznuvaat i }e
miruvaat, a ne da begaat, pa }e re~e{e: Molete se na Boga
va{eto begstvo da ne se slu~i vo nedela! No Hristos ne ka`a
taka. Toj re~e: Da ne begate vo sabota, tuku da praznuvate sabota.
Rekovme deka hristijanite pravilno ja sfatile taa Hristova izjava za begstvo od opsednatiot Erusalim vo sedumdesettata godina od novata era, pa se molele na Boga i Bog im
dal mo`nost da pobegnat. Koga rimskiot general Cestij Gal,
od nepoznati pri~ini ja povlekol opsadata od Erusalim, tie
toa go prepoznale kako znak i svoja {ansa vedna{ da go napu{tat gradot, pred da nastapi zimata, vo noemvri, vo sreda,
ne vo sabota. Otkako zaminale od Erusalim, osnovale kolonija vo Pela, jugoisto~no od Galilejskoto Ezero, i nieden od
niv, koj gi poslu{al Hristovite proro~ki zborovi, ne zaginal vo novata opsada {to ja izvr{il rimskiot vojskovoditel
Tit i vo masovniot kole` {to go izvr{ile potoa rimskite
vojnici nad Evreite koi od site strani masovno bile sobrani vo Erusalim na golemiot praznik Pasha. Vo taa te{ka
polo`ba, za vreme na tie opsadi, od bolest i glad, pri {to
majki jadele svoi deca, i vo tie svirepi kole`i i u`asni
402
masakri, zaginale nad eden milion Evrei vo Erusalim, vo koj
se proleani mnogu stotici toni ~ove~ka krv koja kako reka
te~ela niz negovite ulici. Toa e eden od najsvirepite kole`i
vo istorijata na ~ove{tvoto izvr{en nad evrejskiot narod.
Veli~estveniot hram im bil razurnat do temel, tokmu taka
kako {to ka`al Isus deka od nego “nema da ostane ni kamen
na kamen”. Erusalim isto taka potpolno bil razurnat i celata evrejska dr`ava bila pretvorena vo pustina. Nad 97.000
ma`i, `eni i deca bile odveden kako robovi vo Rim, i mnogu
drugi se prateni vo Egipet i vo drugi zemji, isto kako robovi.
Trajnosta na sabotata - Evreite 4,4.9. - “Za{to samiot
za sedmiot den ima nekade ka`ano vaka: ‘I Bog vo sedmiot
den se odmori (po~ina) od site svoi dela.’... Zna~i, na Bo`jiot narod mu ostanuva sabotnata po~inka.”
Sekako, ovde stanuva zbor za Bo`jiot odmor (gr~ki: katapausis) {to go u`ival Bog vo sedmiot den, vo sabota, otkako
go sozdal svetot za {est dena. Apostol Pavle za toj Bo`ji
odmor od rajot vo 9-tiot stih dava poodreden izraz - “sabotna po~inka”, ili “sabotno po~ivawe” (gr~ki: sabbatismos), za
koe ni zboruva ~etvrtata Bo`ja zapoved od Sinaj. Ovde Pavle ni potvrduva deka sedmiot den {to go posvetil i vo koj
Bog se odmoril pri sozdavaweto e ist onoj sedmi saboten den
od kamenite plo~i na Sinaj.
Poslanieto do Evreite apostol Pavle go napi{al za
hristijanite od evrejsko poteklo vo 70-tata godina i, kako
{to gledame, vo nego ka`uva deka 40 godini po Hristovoto
raspnuvawe i voskresenie “na Bo`jiot narod mu ostanuva”, ne
nedelnata, tuku “sabotnata po~inka.” Ako so Hristovoto voskresenie be{e vovedena nedelata kako praznik, kako “Gospodov den” ili kako “slaven den na voskresenieto”, tie termini postojano }e bea vo optek me|u vernicite na prvata
crkva, pa vo tekot na tie 40 godini nedelata dlaboko }e navleze{e vo svesta na hristijanite i od sabotata ne }e ostane{e
ni spomen. Taa napolno }e be{e zaboravena i Pavle ne }e
ima{e nikakva pri~ina voop{to i da ja spomene vo svoeto
poslanie, tuku }e ka`e{e: “Za Bo`jiot narod ostana, ili, se
vovede nedelnata po~inka!” No toa ne se slu~i zatoa {to
sabotata ni po 40 godini od Hristovoto voskresenie ne be{e
nitu gibnata, a kamoli zameneta so drug den, kako i nedelata
403
i po 40 i 60 godini od Hristovoto voskresenie, vo site ~etiri evangelija i vo drugite bibliski spisi {to ostana samo
pod imeto “prv den vo sedmicata” ili “tret den” spored Pismata, i ni{to drugo.
Koga stanuva zbor za Bo`jata po~inka vo Poslanieto do
Evreite, Mitrevski vo svojata pove}epati spomenata kniga,
na 69. str., prifa}a interesna misla od prof. d-r N.N. Glubokovski, koj veli: “Ovoj den ne e sedmiot den na Bo`jiot
odmor, no e nov den, samo so ist karakter na svojata su{tina...
Gospod za bo`estven odmor sega opredelil u{te eden nov i
osoben (den) vo sporedba so porane{niot.”
Spored Mitrevski i Glubokovski, Gospod sega za bo`estven odmor opredelil “nov i osoben den vo sporedba so porane{niot”, no “so ist karakter i so ista su{tina” kako i porane{niot. Pa, ako e taka, nie se pra{uvame: Ako karakterot
i su{tinata na sabotata se prenele na nedelata i ako nivnata srcevina e ista, toga{ zo{to voop{to imalo potreba sabotata da se zameni so nedela? Ako karakterot i su{tinata se
isti, zar pre~ka bilo imeto - sabota? Sekako, imeto! Od taa
pri~ina, hristijanite koi praznuvaat nedela sabotata ja bojadisale so crvena veligdenska boja i ja proglasile za nov
“bo`estven odmor”.
Vo Poslanieto do Evreite vo tretata i ~etvrtata glava
Bog na sedum mesta po~inkata (odmorot) ja narekuva “moja
po~inka”, a Pavle “negova (Bo`ja) po~inka”. Isus Navin ne
uspeal izraelskiot narod da go vovede vo taa Bo`ja po~inka
poradi nivnoto neverstvo. Izraelskiot narod blagodatite na
taa po~inka ne gi po~uvstvuval nitu vo vremeto na Davida.
Pa ni Hristos, ni apostolite ne uspeale izraelskiot narod
da go vovedat vo Bo`jata po~inka, ~ija{to vrata ostanala
otvorena do denes za site lu|e, i za Evreite, s# dodeka naskoro kone~no neotpoviklivo i zasekoga{ }e se zatvori.
Apostol Jovan ka`uva deka Hristos “dojde kaj svoite” za
da im donese mir i po~inka, “no svoite ne go primija”, go
otfrlija, i zatoa Toj pla~e nad Erusalim: “O Erusalime,
Erusalime, ti koj gi ubiva{ prorocite i koj gi kamenuva{
ispratenite kaj tebe! Kolkupati sakav da gi soberam tvoite
deca, kako kva~kata {to gi sobira svoite piliwa pod svoite
krilja, no vie ne sakavte. Ete, pust vi ostanuva va{iot dom!”
(Jovan 1,11; Matej 23,37.38).
404
Zatoa Pavle na Evreite im veli “denes” vratata na po~inkata e otvorena, i gi povikuva “denes” da vlezat vo nea, za{to
utre mo`ebi }e se zatvori.
Koja e taa po~inka za koja Pavle obilno pi{uva vo svoeto poslanie?
Hristos }e ni ka`e: “Dojdete kaj mene site {to ste onemo{teni i obremeneti, a jas }e vi dadam po~inka. Zemete go
mojot jarem na sebe i nau~ete se od mene, za{to jas sum krotok i ponizen po srce; a vie }e najdete po~inka na svojata
du{a” (Matej 11,28.29). Jasno, zar ne! Nema vistinska po~inka
i odmor nadvor od Hrista. Edinstvena sigurnost i bezbednost
mo`e da se najde samo pod negovite krilja. I Toj saka i nastojuva, kako i kva~kata piliwata, da n# sobere pod svoite krilja.
Najgolem umor za gre{nikot e grevot so koj e obremenet
i toj nema mir nitu odmor s# dodeka ne otide kaj Hrista koj
}e go simne toa breme od nego i }e go odmori. Rastovaren od
svoeto gre{no minato, gre{nikot ne e ve}e gre{en i ima mir
i spokojstvo vo srceto, sre}en e i radosen {to vo Hrista na{ol prekrasen Spasitel koj go qubi i mu podaruva ve~en `ivot. So odmorot i spokojstvoto {to mu gi dava na ovaa zemja,
Hristos gre{nikot go prigotvuva za onoj ve~en odmor i spokojstvo vo negovoto nebesno carstvo.
I tokmu toa e celta na apostol Pavle so ova poslanie.
Toj Evreite gi povikuva i im uka`uva deka s# u{te imaat
mo`nost, s# u{te postoi u{te edno “denes” da go prifatat
Hrista koj edinstveno mo`e da im dade vistinska po~inka i
spokojstvo od grevot ovde na zemjava, i deka so toa im e otvorena vratata i za ve~niot odmor vo negovoto carstvo.
Da se potsetime! Porano op{irno zboruvavme za toa deka pri sozdavaweto na na{iot svet za {est dena Bog za sedmiot den sozdal i posebna, nematerijalna, duhovna kategorija, koja na evrejski se vika “menuha” koja zna~i odmor, miruvawe, po~inka, mir, radost, spokojstvo, sre}a, bla`enstvo,
milina za du{ata i milina za teloto - i taa duhovna kategorija, “menuha”, Bog ja smestil vo sabotniot den, vo sabota,
koja e nadarena so ne`nost da ja razgaluva du{ata i da gi
miluva na{ite misli.
Po~ituvani, “menuha” e onaa “moja po~inka” i “negova
(Bo`ja) po~inka (katapausis)” za koja Pavle zboruva na deset
mesta vo tekstovite {to gi prou~uvame. Vo taa “menuha”, vo
405
toj katapausis Pavle gi povikuva i Evreite i nas da vlezeme:
“Da pobrzame da vlezeme vo taa po~inka” (Evreite 4,11). - Toa
e vistinata za ovie tekstovi!
No, koga stanuva zbor za verodostojnosta na prevodite
na Biblijata, napomenuvame deka vo makedonskiot prevod na
Noviot zavet {to go napravil gospodin Ivan Grozdanov, tekstovite za koi zboruvame se krajno nesovesno, pristrastno i
tendenciozno prevedeni. Od niv e iscicana izvornata bibliska poraka i teologija i istata svesno i namerno e zameneta
so pogre{nata teologija na crkvata na koja $ pripa|a preveduva~ot i “Bo`jata po~inka” i “sabotnata po~inka” od poso~enite tekstovi ja zamaglil so falsifikuvan prevod.
Prvo, sekade zborot “po~inka” ili “odmor” (katapausis),
go zamenil so zborot “spokojstvo”, {to e samo edna od mnogubrojnite refleksii i od {irokata lepeza zna~ewa na zborot
“odmor” i vo nikoj slu~aj toj ne mo`e da go pokrie celokupnoto negovo zna~ewe.
Vtoro, zaedno so nesoodvetniot zbor “spokojstvo”, toj i
negovite sorabotnici vo site tekstovi osum pati samovolno
voveduvaat prostoren element so koj ja zasen~uvaat nivnata
vistinska poraka i zna~ewe i ~itatelite gi prenaso~uvaat na
pogre{en pat. Vo site osum slu~ai tie nasila go naturaat
izrazot: “Na mestoto na negovoto spokojstvo” i sli~no, so
{to preveduva~ite sakaat da ni ka`at deka spokojstvo (nie
bi rekle odmor, po~inka), mo`eme da dobieme na nekoe “mesto na spokojstvo”. Na kraj n# povikuvaat da se potrudime da
vlezeme “vo toa mesto na spokojstvo” (4,11), a ne ni ka`uvaat
otvoreno kade e toa mesto.
Dragi moi, spokojstvo (odmor, po~inka) ne dava mestoto
kako mesto, makar toa da e i Hanan, i Erusalim, pa makar toa
da e i nebesniot Hanan. Iako Isus Navin gi odvel Izraelcite
vo zemjata Hanan, tie i na toa “mesto na spokojstvo” ne vlegle
vo spokojstvo, za{to spokojstvo barale na pogre{no mesto,
vo prostorot, a ne vo Hrista koj e izvor na spokojstvo.
Ka`avme deka spokojstvo (odmor, po~inka) dava Hristos,
i toa nezavisno od mestoto na koe se nao|ame i od vremeto
vo koe `iveeme. Go citiravme Hristoviot povik upaten do
celoto ~ove{tvo: “Dojdete kaj mene site {to ste onemo{teni
i obremeneti, a jas }e vi dadam po~inka.” Ako sakame da vlezeme vo ve~noto spokojstvo, vo ve~niot odmor i po~inka vo
406
nebesniot Hanan ili vo nebesnoto carstvo, nie morame prvo
ovde da vlezeme vo Hristoviot odmor.
Sepak, pogolema gre{ka i grev pred Boga preveduva~ite
napravile koga “sabotnata po~inka” vo Evreite 4,9 od sega{no vreme ja prefrlile nekade vo dale~na idnina, velej}i: “Za
Bo`jiot narod }e ima sabotna po~inka.” No apostol Pavle
ne veli taka. Toj bukvalno ka`uva: “Na Bo`jiot narod (sega)
mu ostanuva sabotnata po~inka” (drugi prevodi: “spored toa,
mu ostanuva”, ili: “s# u{te ostanuva sabotnata po~inka”) i
Evreite i hristijanite gi povikuva “dodeka s# u{te postoi
vetuvaweto za vleguvawe vo negovata po~inka... da se potrudime da vlezeme vo nea... denes ako go ~uete Bo`jiot glas” ne vo idnina (4,9.1.11; 3,7.15).
Ova e eden od mnogubrojnite primeri kako eden neobjektiven, pristrasten i nesovesen preveduva~ ni dava falsifikuvan prevod na Biblijata.
Vo konkretniov slu~aj gospodin Ivan so sorabotnicite
gi korigiraat ovie Pavlovi tekstovi. Tie na apostol Pavle
kako da mu velat: Pavle, ti mo`ebi dobro si mislel, no svoite misli i nameri vo poslanieto do Evreite ne si gi prenel
najsoodvetno. Ete, koga zboruva{ za “sabotnata po~inka”, ne
pravi{ razlika me|u sega{no i idno vreme. Verojatno i ti
si mislel kako i nie, no toa ne si go iska`al najdobro, pa
na ~itatelite ne im e jasno {to si sakal da ka`e{. Nie }e
ti pomogneme i vo tvoe ime }e izvr{ime korekcija na tvoite
tekstovi, so {to mnogu pojasno }e ja preneseme tvojata originalna misla i namera, i duri toga{ ~itatelite }e sfatat
deka “sabotnata po~inka” bila nekoga{, no sega e ukinata i
ne va`i, a pak }e va`i nekoga{ vo idnina. - ^udna teologija! No ne ni e jasno od kade e iscicana.
Dragi moi, apostol Pavle dobro znael {to misli i kako
da misli i bil dovolno obrazovan i sposoben svoite misli
da gi iska`e i da gi napi{e na najsoodveten na~in i znael da
pravi razlika me|u sega{no i idno vreme. Nie nemame drugo
objasnenie za ovie postapki na preveduva~ot osven da ka`eme
deka toj ima problem so sabotata koja najverojatno mu e trn
vo okoto od koj se obiduva da se oslobodi duri i so vakvi falsifikuvawa na o~iglednite bibliski tekstovi koi ne podnesuvaat poinakvo tolkuvawe, prenaso~uvaj}i ja nivnata o~igledna poraka vo napolno sprotivna nasoka za da si ja smiri
407
svojata voznemirena sovest. No so tie negovi postapki toj se
obiduva da molze mleko od krava napravena od gips!
Gospodin Ivan napravi “dinami~en prevod” na Noviot
zavet i vo uvodot ni ka`uva deka toj “se temeli vrz tezata
‘prevod misla po misla’”, pa prodolu`a da ni objasnuva: “Celta e verodostojno da se prenese zna~eweto na sekoja misla,
taka {to taa }e ima isto zna~ewe za dene{niot ~itatel, kako
{to imala za prvobitnite slu{ateli ili ~itateli... zna~i,
to~no da se prevede mislata, a ne prvenstveno bukvalnoto
zna~ewe na sekoj zbor.” No fakt e deka toj vo svojot “dinami~en prevod” ne ni gi prenese verodostojno originalnite misli
na bibliskite avtori, tuku porakite na mnogu bibliski tekstovi prvo gi propu{ti niz filterot na svojata teologija i,
otkako gi asimilira{e, gi predigestira i pogre{no gi protolkuva, kako {to mu odgovara nemu, nam, namesto bibliska,
ni prenese svoja teologija.
Dragi moi, o~igledno e deka preveduva~ite na dinami~nite i parafraziranite prevodi na Svetoto pismo gi prefabrikuvaat originalnite misli na bibliskite pisateli za
da ja poddr`at svojata teologija i zatoa ponastrana od tie
prevodi.
Smetame deka na{a dol`nost e da go kreneme na{iot
glas protiv s# posilnata poplava od samovolie, zloupotrebi
i falsifikati na Bo`jata re~ {to gi pravat preveduva~ite
i drugi “nenadminlivi”, “genijalni” teolozi i tolkuva~i,
“bleskotni” i “seznajni” umovi, za{to Bo`jata re~ e zaedni~ko nasledstvo od Boga ne samo za site hristijani, tuku za celoto ~ove{tvo, i sekoj ~ovek ima pravo na originalna Bo`ja
re~, ne prefabrikuvana, ne prexvakana i predigestirana vo
kontaminiranite umovi na smrtnicite. Koga e vo pra{awe
izvornosta i originalnosta na Bo`jata re~, bez pardon otpa|aat site golemi i najgolemi teolo{ki avtoriteti. “Bog neka
bide vistinit, a sekoj ~ovek la`livec” (Rimjanite 3,4). Edinstven neprikosnoven avtoritet e izvornata Bo`ja re~, Biblijata.
Literatura:
1. Mitrevski, 74
408
HRISTOS I SABOTATA
Hristos praznuval sabota ne kako Evrein, tuku
kako “Sin ~ove~ki”
Vedna{ da ka`eme deka vo nitu eden od pove}ebrojnite
dueli i raspravii {to gi imal Hristos so fariseite vo vrska so sabotata ne bilo postavuvano pra{awe dali taa treba
ili ne treba da se praznuva, tuku kako treba da se praznuva.
Hristos nikoga{ ne rekol deka sabotata treba da se ukine
ili da se zameni so nedela. Kako {to rekovme, Toj imal `ol~ni raspravii so fariseite okolu na~inot na koj treba taa
da se praznuva.
Fakt e deka Hristos, kako gospodar na sabotata, praznuval sabota: “Toj dojde vo Nazaret, kade {to be{e porasnal.
I spored svojot obi~aj vleze vo saboten den vo sinagogata i
stana da ~ita” (Luka 4,16). I ako Toj praznuval sabota, toga{
zo{to bi ja promenil sabotata za svoite sledbenici? I negovite u~enici praznuvale sabota (Delata na apostolite
13,14.42; 16,13; 17,1.2; 18,3.4.11)
No ovde ima edno su{tinsko pra{awe {to treba da go
ras~istime: Hristos ne do{ol na ovoj svet kako Evrein, tuku
isklu~itelno kako “Sin ~ove~ki”. Toj nikade ne se narekuva
sebesi Evrein. Sekade za sebe veli deka e “Sin ~ove~ki”, izraz {to go nao|ame na pove}e od pedeset mesta vo evangelijata (Matej 9,6; Luka 9,55; Jovan 3,13). Spored toa, Hristos ne
praznuval sabota kako Evrein, tuku kako “Sin ~ove~ki”. Zatoa evrejstvoto treba napolno da se izdeli od Hrista, za{to
Hristos im pripa|a ne samo na Evreite, tuku na celoto ~ove{tvo.
Fakt e deka postoi razlika vo sfa}aweto me|u Hrista i
fariseite ne samo za na~inot na praznuvawe na sabotata, tuku
i za drugite zapovedi. Tokmu taa razlika vo sfa}awata dovela do sudir me|u niv. Imeno, Hristos ne do{ol da se pazari i
409
da pravi kompromisi so niv, da se vklopi vo nivnata {ema
na razmisluvawe, da se spu{ti na nivno nivo i da `ivee i da
dejstvuva kako Evrein, da gi prifati nivnite merila i standardi za dr`ewe na Bo`jite zapovedi i da praznuva sabota
kako Evrein.
Toj, kako {to rekovme, do{ol na ovoj svet kako “Sin ~ove~ki” i kako “Sin Bo`ji” so nebesni merila i standardi za
site Bo`ji zapovedi, osobeno za sabotata, i vo tekot na svojata zemna slu`ba gi promoviral i se pridr`uval kon tie svoi
standardi i merila, vo golema mera razli~ni od evrejskite,
{to Evreite gi gradele vo tekot na vekovite.
Taka, na primer, Hristos gi korigira evrejskite merila za {estata zapoved koga ka`uva deka sekoj {to se gnevi na
svojot brat, ve}e vr{i ubistvo; sedmata zapoved ja podiga na
povisoko nivo koga veli deka sekoj {to }e pogledne na tu|a
`ena so `elba, ve}e vr{i prequba.
Vo golema mera Evreite ja iskrivokol~ile i pettata
zapoved spored koja decata, pokraj drugata sestrana gri`a za
svoite ostareni roditeli, kon niv imaat i finansiska obvrska. No ovaa zapoved fariseite ja obremenile so najrazli~ni
svoi odredbi, pravila i propisi so koi tie finansiski sredstva od starite roditeli gi prenaso~ile kon crkovnata blagajna. Hristos se sudruva so niv okolu toa i im veli: Vie ja
ukinuvate taa Bo`ja zapoved voveduvaj}i vo nea ~ove~ki propisi. Ne mo`e taka! Va{ite propisi nastrana od nea! So toa
Hristos ne ja ukinal pettata zapoved, tuku $ go vratil nejzinoto vistinsko mesto vo `ivotot na decata i roditelite.
Merilata na brakot gi spu{tile na najnisko mo`no nivo,
mizerno za soprugata, ~ija{to idnina zavisela od neprikosnovenite kaprici na nejziniot soprug. Hristos im ka`uva:
Ne taka! Gi potsetil deka ma`ot i `enata se edno telo.
Spored toa, iako Hristos do{ol vo sudir so fariseite
okolu ovie zapovedi, Toj niv ne gi ukinal, tuku nastojuval
da im go vrati nivnoto vistinsko mesto vo `ivotot na lu|eto,
ona mesto i onaa uloga {to gi predvidel za niv Bog koga mu
gi dal na ~ove{tvoto.
410
Namesto “menuha”, fariseite od sabotata
sozdale nepodnosliv tovar {to Hristos go otstranil
Hristos ~esto doa|al vo sudir so fariseite i okolu sabotata zatoa {to Evreite, od site Bo`ji zapovedi, ovaa zapoved
najmnogu ja iskrivokol~ile i obremenile so mnogubrojni
svoi, ~ove~ki pravila i propisi, taka {to od nea, namesto
den na radost, mir i spokojstvo, kako {to predvidel Bog na
po~etokot, namesto “menuha”, sozdale nepodnosliv tovar i na
evrejskiot narod mu nametnale te`ok jarem na vrat.
Za da imame pojasna pretstava za su{tinata na sudirot
{to go imal Hristos so fariseite okolu sabotata, }e navedeme del od ograni~uvawata i pravilata so koi tie tolku
mnogu gi stesnile ramkite na sabotniot den, {to lu|eto odvaj
mo`ele da di{at. Citatite za toj balast od pravila so koj
bila obremeneta sabotata gi zemame od knigata “[abat - Dan
ve~nosti”1, od poznatiot rabin Arie Kaplan, golem nau~nik
i avtor na pedesetina knigi od oblasta na judaizmot i ploden
preveduva~, koj ja prevel i Tora na angliski jazik.
Vrz osnova na Talmudot, site ograni~uvawa, pravila i
zabraneta rabota vo sabota, koi bile predmet na spor vo vremeto na Hrista, evrejskite rabini gi naredile vo 39 kategorii. Soobrazeni so dene{niot na~in na `iveewe, od niv citirame samo mal del.
“Vo sabota ne smee ni{to da se iznese od doma. Koga ~ovek ja napu{ta svojata ku}a, dozvoleno mu e da ja iznese samo
oblekata {to ja ima na sebe... Ovaa kategorija celosno zabranuva sekoe nosewe na ulica. Duri i tolku bezna~ajnite sitnici, kako {to se klu~ ili maram~e, mora da se ostavat doma.
Sekako, ne smeat da se nosat nitu xepni knigi, nitu pari~nici
i privrzoci za klu~evi. Edinstveno {to e dozvoleno da se
iznese nadvor se samo rabotite {to se na vas... Sinedrionot
(duhoven sovet ili sud za verski pra{awa) propi{al kategorii
{to gi vikame mukce, odnosno predmeti {to ne smeat da se
dr`at vo raka vo sabota kako, na primer, molivi, cve}e i pari.”
Vo svetlinata na ovie farisejski propisi treba da ja
sfatime Hristovata zapoved {to mu ja dal na bolniot vo
bawata Vitezda kogo go izlekuval vo sabota: “Stani, zemi si
ja rogozinata i odi si” (Jovan 5,8). O~igledno e deka Hris411
tos ovde gi otfrla nepotrebnite farisejski gledi{ta, sfa}awa i propisi za nosewe na tovar vo sabota, pa i takov kakov {to e obi~na rogozina. No za Hrista rogozinata ne e tovar od tipot na komercijalnite tovari vo Nemija 13,15-19
{to gi vnesuvale trgovcite vo sabota vo Erusalim i od tipot na bremiwata vo Eremija 17,21.22. - tekstovi na koi protivnicite na sabotata rado se povikuvaat za da doka`at deka,
koga Hristos mu naredil na izlekuvaniot bolen da ja ponese
svojata postelka doma, ja ukinal sabotata.
Arie Kaplan prodol`uva: “Zabraneto e da se pali ogan
vo sabota ili da se predizvika ne{to da gori. Duri i da se
frli ~epkalka vo ogan vo sabota se smeta za kr{ewe na sabotata... Sa zabranuva palewe na kibrit ili vklu~uvawe na
{poret i da se pu{i.... Se zabranuva da se vozi kola vo sabota... Sekoja upotreba na struja go naru{uva duhot na sabotata... Strujata vo sabota ima ist status kako i ognot. Vo sekoj
slu~aj, praksa kaj site Evrei, koi praznuvaat sabota, e da ne
vklu~uvaat i isklu~uvaat elektri~ni aparati i da gasat svetla. Ne koristat i telefon koj raboti na struja.”
Na{ite bra}a hristijani, koi praznuvaat nedela, nas n#
obvinuvaat deka sabotata ne ja praznuvame strogo spored propisite na Stariot zavet zatoa {to e napi{ano: “Vo saboten
den ne palete ni ogan vo svoite `iveali{ta” (2. Mojseeva
35,3), a vie, velat tie, vo sabota palite ogan.
Hristos }e ni pomogne ovaa zapoved pravilno da ja sfatime, odnosno, da ne ja razbereme pogre{no. Imeno, Hristos
lekuval mnogu bolni i vo sabota, ~ij{to slu~aj, iskreno ka`ano, mo`el da po~eka za nekoj drug den. Takov bil slu~ajot
vo bawata Vitezda kade {to bolniot polni 38 godini se obiduval i kopneel da se dobere do zdravje, no ne uspeal. Hristos go iscelil vo sabota, a mo`el vo nekoj drug den. Ili slu~ajot so `enata 18 godini obzemena od lo{ duh {to ja iscelil vo sabota i poradi toa bil izlo`en na ostra kritika,
za{to fariseite zabranuvale i lekuvawe vo sabota. No Isus
rekol: “Licemeri, dali sekoj od vas ne go odvrzuva svojot vol
ili magare od jaslite vo sabota i ne go vodi li da go napoi?
A ovaa `ena, Avramova }erka, koja satanata ja vrza ve}e osumnaeset godini, ne treba{e li da bide oslobodena od taa vrska vo saboten den?” (Luka 13,10-17).
Zamislete, bolen 38 ili bolna 18 godini i im se uka`uva
posledna `ivotna {ansa Isus da gi isceli, za{to Toj nikoga{
412
nema ve}e da se vrati vo toj kraj, a ne smee da gi isceli zatoa
{to e sabota! Kakov den bi bila sabotata za niv? Crn den, gor~liv den, ~emer i glamna, omrazen den, vistinsko prokletstvo,
nepodnosliv tovar i jarem, zar ne!? No Bog rekol poinaku za
sabotniot den. Toj i za bolnite treba da bide den na mir i spokojstvo, so radost o~ekuvan i posakuvan, vistinska “menuha”.
Taa sabota za ovie dvajca bolni bila tokmu takva sabota, najsre}niot den vo nivniot `ivot, za{to Hristos gi oslobodil
od stegite na nivnata dolgogodi{na te{ka bolest {to go okovala i nivniot duh i im go glamnosuvala `ivotot.
Zatoa, koga fariseite go obvinuvale deka ja prekr{uva
sabotata zatoa {to lekuva vo sabota, Toj rekol: “Ve pra{uvam: {to e dozvoleno da se pravi vo sabota, dobro ili zlo?
Da se spasi `ivot ili da se pogubi?”, i dodava: “Dozvoleno e
da se pravi dobro vo sabota” (Luka 6,9; Matej 12,12).
Zna~i, nie morame da se trudime vo sabota da “pravime
dobro” i vo zima da palime ogan vo sabota za da go “spasime
`ivotot”. Ako Hristos lekuval bolni vo sabota, Toj vo zimski uslovi na bolnite bi im zapalil i ogan za da se stoplat,
ogan bez koj lu|eto ne mo`at da go odr`at `ivotot vo predelite kade {to e studeno. So toa Hristos ne ja ukinal sabotata, tuku ni dal primer kako da ja praznuvame.
Koga Hristos zgaznal na farisejskite pravila so koi ja
obremenile sabotata, osobeno koga gi otfrlil nivnite propisi so koi mu zabranuvale vo sabota da lekuva i koga vo sabota go izlekuval bolniot vo bawata Vitezda koj 38 godini go
nosel te{koto breme na bolesta i mu rekol da si ja zeme svojata rogozina i da si odi, Evreite skovale zagovor da go ubijat. “Zatoa Evreite go progonuvaa Isusa bidej}i toa go stori
vo sabota... Zatoa Evreite u{te pove}e nastojuvaa da go ubijat ne samo zatoa {to go prekr{uva{e sabotniot den, tuku i
zatoa {to Boga go narekuva{e svoj Otec, izedna~uvaj}i se so
Boga” (Jovan 5, 16.18).
Milin i Mitrevski so u`ivawe se povikuvaat na ovoj
tekst, istaknuvaj}i go kako siguren dokaz deka Hristos ja
ukinal sabotata. Ete dokaz za toa, velat tie, apostol Jovan
ka`uva deka Hristos “go prekr{uva{e sabotniot den”. No,
po~ekajte malku! Dali Jovan ovde za sabotata ni iznesuva svoj
stav, ili pak ni go prenesuva stavot na Evreite? Tekstot
ka`uva deka Evreite tvrdele oti Hristos “go prekr{uva{e
sabotniot den”, a ne Jovan. Evreite go gonele i sakale da go
413
ubijat Hrista za dve raboti, Jovan naveduva dve pri~ini.
Prvo, “zatoa {to go prekr{uva{e sabotniot den”, i vtoro,
zatoa {to “Boga go narekuva{e svoj Otec, izedna~uvaj}i se so
Boga”. Dali ovie dve pri~ini za Hristovoto ubistvo proizleguvaat od Jovana ili od Evreite, a toj samo gi prenesuva?
Ako Jovan go iznesuva svojot li~en stav po ova pra{awe
i ako toj li~no tvrdi deka Hristos “go prekr{uva{e sabotniot den”, toga{ vo istiot stih, vo vtoriot del, Jovan se soglasuva i gi poddr`uva Evreite da go ubijat Hrista i zatoa {to
Hristos “Boga go narekuva{e svoj Otec, izedna~uvaj}i se so
Boga”. Zna~i, Jovan tvrdi deka Hristos treba da bide ubien
ne samo za prvata pri~ina (“zatoa {to go prekr{uva{e sabotniot den”), tuku, spored nego, Hristos zaslu`il smrt i zatoa
{to “Boga go narekuva{e svoj Otec, izedna~uvaj}i se so Boga”.
Mo`no li e takvo ne{to da tvrdi i da napi{e Jovan za svojot sakan U~itel i Gospod?
No za gospodata Milin i Mitrevski s# e mo`no, za{to
celta go opravduva sredstvoto, pa ako zatreba eden ist stih
}e go par~osaat; prviot del }e go inkorporiraat vo svoite
odnapred skroeni i isplanirani zamisli i postaveni celi
{to treba da gi postignat, }e go asimiliraat, }e go prefabrikuvaat i od nego }e izmolzat poraka {to im odgovara nim,
a vtoriot del, ako im gi rasipuva doma{nite esapi, ednostavno }e go amputiraat, kako da ne postoi.
No, da mu dademe mo`nost na Arie Kaplan da se doiska`e vo vrska so farisejskite pravila i propisi so koi ja obremenile sabotata. “Vo sabota e zabraneto duri i kinewe na
toaletna hartija. Zatoa pobo`nite Evrei koristat toaletna
hartija vo listovi... Vo sabota ne smeat da se stavaat vrvki
vo ~evli, no mo`at da se vrzat ~evli. Ako ne~ii vrvki na
~evli slu~ajno se zamrsat, mo`at da se odmrsat... Zabraneto
e da se naviva ili da se doteruva saat... Se zabranuvaat site
oblici na pi{uvawe i crtawe, i sekoja dejnost koja bara zemawe na pi{ani bele{ki... Vo sabota mo`ete da skinete paket
za da zemete hrana od nego, no pri toa ne smeat da se skinat
bukvite {to se napi{ani na paketot... Ne smee da se zalepi
po{tenska marka na plik... Mo`e ne{to da se pricvrsti so
bezopasna igla, za{to toa pricvrstuvawe e privremeno... Ne
smee da se vrze postojan jazol na vratovrska, a peperu{ka mo`e... Vo sabota ne smeat da se polevaat bilki... Ne smee da se
plukne na zemja za da ne se navodeni bliskata treva i da ras414
te... Vo sabota ne smee da se pomine pove}e od 900 metri...
^ovek ne smee da se gleda na ogledalo pricvrsteno na yid...
Vo sabota ne smee da se pali sve}a... Vo sabota ne smee da se
nosi maram~e ako toa so eden svoj del ne e za{ieno so oblekata... Zabraneto e da se stava cve}e vo voda ili da mu se
menuva voda... Zabraneto e da se skine cvet ili ovo{ka od
drvo vo sabota... Ne smee vo raka da se dr`i cvet ili bilka
koi rastat... Ovo{ka {to }e padne od drvo vo sabota ne smee
da se koristi vo toj den... Ako nekoj jade bobinki, ne smee
prvo da gi izdeli lo{ite pred da po~ne da gi jade dobrite
bobinki. Me|utoa, mo`e prvo da gi izede dobrite, a da gi
ostavi lo{ite.... Se zabranuva da se vadat koski od riba vo
sabota... Se zabranuva da se otvora ~ador vo sabota... Zabraneto e da se ~e{la kosa vo sabota, za{to pri toa se korne kosa.
Me|utoa, dozvoleno e da se upotrebuvaat meki ~etki... Zabraneto e da se ubivaat muvi i komarci vo sabota.” Zatoa fariseite ja cedele vodata pred da ja pijat za slu~ajno da ne ispijat
nekoj udaven komarec vo nea, no, od druga strana, goltale celi
kamili.
U{te ova farisejsko pravilo: “Tamu kade {to navistina e zagrozen `ivotot, dozvoleno e da se gazat site propisi
na sabotata. Na{ite mudreci n# u~at deka e podobro ~ovek
da prekr{i eden ‘{abat’ (edna sabota) i da ostane `iv, za da
mo`e da dr`i (da po~ituva) drugi “{abati” (drugi saboti).”
Navistina ~udno i nesfatlivo! Fariseite vrednosta na
sabotata ja postavile nad vrednosta na ~ovekot i za niv taa
stanala idol, gospodar na koj lu|eto mu robuvale.
Postoele okolu {estotini propisi (halakah), ~ove~ki
pravila, za sabotniot den, i obi~nite lu|e postojano `iveele
pod pritisok i strav da ne pogazat nekoe od tie mnogubrojni
pravila i propisi (sli~ni na onie za koi ni zboruva{e rabinot Arie Kaplan) so koi fariseite ja obremenile i od nea
navistina sozdale nepodnosliv tovar i breme, instrument koj
zarobuval.
Hristos se sudruva so fariseite i im veli: Ne taka so
sabotata! Vie ne ste gospodari na sabotata pa da pravite so
nea {to sakate. Jas - “Sinot ~ove~ki e gospodar na sabotata!” Taa e “moj svet den”, ne e va{, ne e evrejski den; sabotata mu pripa|a na celoto ~ove{tvo, kako i “Sinot ~ove~ki”
{to mu pripa|a na celoto ~ove{tvo; i zatoa, tregnete gi od
nea site va{i pravila, oslobodete ja od site va{i stegi i pro415
pisi so koi ste ja obremenile. Dozvolete im na lu|eto slobodno da di{at vo sabota, za{to vrednosta na ~ovekot e pogolema od nejzinata vrednost. “Sabotata e sozdadena zaradi ~ovekot, a ne ~ovekot zaradi sabotata” (Marko 2,27.28). Taa treba
da mu slu`i na ~ovekot, a ne ~ovekot da $ robuva nejze. Jas sum
ja sozdal sabotata na ~ovekot da mu bide “menuha”, a ne nepodnosliv tovar.
Da zaklu~ime. Evrejskite u~iteli, teolozi, rabini, Bo`jata sabota ja rabinizirale, ja judaizirale, ja poevrej~ile i
od Bo`ja, ja pretvorile vo evrejska sabota so evrejski dimenzii. Hristos ja derabiniziral, ja dejudaiziral, ja odevrej~il,
ja humaniziral i povtorno $ go vratil nejziniot prvobiten
rajski status so rajski atributi i prerogativi.
Literatura:
1. Knji`evno Dru{tvo Pismo, Zemun, 5759/1999, str. 98-111.
416
SABOTATA I GOLEMIOT RASKOL
OD 1054 g.
Raskolot vo tradicionalnata Crkva vo 1054 g.
puknal vo sabota
Zo{to vo 1054 godina nastanal golemiot raskol vo tradicionalnata hristijanska Crkva i zo{to taa se podelila na
Isto~na Pravoslavna i Zapadna Latinska ili Katoli~ka
crkva? Postojat pove}e pri~ini koi go predizvikale raskolot, me|u koi najva`ni se: Celibatot! Sve{tenicite vo Katoli~kata crkva ne stapuvaat vo brak, dodeka vo Pravoslavnata crkva tie se `enat. Nastanale raspravii okolu upotrebata na `ivotinska krv i meso od udaveni `ivotni. Isto taka
raspravale dali za vreme na pri~esta, ili evharistijata, vernicite treba da se pri~estuvaat so beskvasen leb ili so leb
prigotven so kvasec. Katoli~kata crkva svoite vernici gi
pri~estuva so beskvasen leb, a Pravoslavnata so leb prigotven
so kvasec. Se pojavile te{ki teolo{ki problemi, raspravii
i podelbi vo vrska so pra{aweto na povlasticite {to proizleguvale od prvenstvoto {to go u`ival rimskiot biskup,
odnosno papa, nad drugite biskupi, ~ij{to primat kaj nego
podgreval `elba da se nametne kako duhoven naslednik na sv.
Petar i vidliva glava na Crkvata ili poglavar nad celoto
hristijanstvo. Zna~i, te{ki raspravii me|u carigradskiot i
rimskiot biskup okolu prvenstvoto.
Vo prvite iljada godini na hristijanstvoto se po~ituval
sistem nare~en “pentarhija” - sistem od pet apostolski katedri, od koi rimskata bila prva, a sledat carigradskata, aleksandriskata, antiohiskata i erusalimskata. U~eweto za papsko prvenstvo svoite koreni gi nao|a i vo kanonskoto predanie
na Crkvata koja{to ja sledi administrativniot poredok na
toga{nata prostorno ogromna Rimska imperija. Rimskata
patrijar{ija duhovno ja pokrivala cela toga{na Zapadna Evro417
pa i dobar del od Severna Afrika, i razbirlivo e {to vo
Crkvata ne mo`elo da se slu~i ni{to bez znaewe na papata.
Spored toa, paganskiot Rim na papstvoto mu sozdal izvonredno pogodni prostorni i vremenski uslovi i mo`nosti za nepre~en razvoj i uspeh vo sekoj pogled. I zatoa ne e ~udno {to
podocna i papskiot Rim tolku dolgo poka`uval ista arogancija, grubost i surovost {to gi nasledil od svojot prethodnik, koj so svetot, kako {to e ka`ano, upravuval so `elezna
tupanica.
Koga Isto~nata crkva bila zagrozena od muhamedancite,
rimskite episkopi poka`uvale `elba duhovno pod svoja vlast
da gi stavat ostatocite od pravoslavnite patrijar{ii na pentarhijata, poa|aj}i od faktot deka Rim ne e samo duhoven, tuku
i svetski centar. Taka nastanala teorijata za papskoto prvenstvo koja osobeno teolo{ki e obrazlo`uvana po golemiot
raskol od 1054 g.
Podelbi nastanale i vo vrska so pra{aweto nare~eno
“Filiokve” (latinski filioque - i od Sinot). Spored rimokatoli~koto u~ewe, Svetiot Duh proizleguva od Otecot i od
Sinot, a spored u~eweto na Pravoslavnata crkva, Toj proizleguva samo od Otecot.
Ne pomalku zna~ajno pra{awe bilo i pra{aweto za postot vo sabota. Vo toa vreme Rimskata crkva, na ~elo so rimskiot biskup, sabotniot den go proglasila za den na post. Isto~nata crkva, na ~elo so patrijarhot vo Carigrad, odbila
sabotata da ja proglasi za den na post. Napnatosta se zasiluvala, taka {to papata Lav IX (Leo IX) pratil vo Carigrad
(Konstantinopol) svoja delegacija (legati) na ~elo so kardinalot Humbert. Tie do{le vo Carigrad i se obidele da
razgovaraat so toga{niot carigradski patrijarh Kerularij
(Cerularius). Me|utoa, razgovorite ne donele nikakvo zaedni~ko pozitivno re{enie za spornite pra{awa.
Zna~i, istoriskite podatoci velat deka Isto~nata i Zapadnata crkva, pokraj drugoto, se sudrile i okolu pra{aweto
dali treba i kako treba da se praznuva sabotniot den. Za razlika od Zapadnata, Isto~nata crkva tvrdela deka sabotata ne
treba da se obremenuva so post. Spored toa, srede “ortodoksijata”, “pravoverieto” ili “pravoslavnosta”, srede “ortodoksnata”, “pravovernata” ili Pravoslavnata crkva, s# do golemiot raskol vo 1054 godina, i po nego, postoela svest deka sabo418
ta e svet den i se praznuvala kako svet den, i zaradi toa taa
treba da bide rastovarena od post.
Materijalot od avtorot R. L. Odon, {to go priveduvame
vo prodol`enie, uverlivo doka`uva deka rimskata upornost
vo sabota da se posti bitno vlijaela i pridonela za raskolot
me|u Isto~nata i Zapadnata hristijanska crkva vo 1054 godina:
R. L. Odon, Va{ington, D. C.: U{te na po~etokot od
hristijanskata era nastanala podelba me|u crkovnite voda~i
od Rim i Konstantinopol (Carigrad), jaz koj so vekovite se
zgolemuval s# dodeka poslednata vrska koja gi dr`ela zaedno
vo hristijansko bratstvo ne puknala vo letoto 1054 god.
Edno od glavnite pra{awa, vklu~eno vo taa kontroverza, bilo pra{aweto na postot vo sabota, vo sedmiot den na
sedmicata. Vo 1053 godina nesoglasuvaweto vo vrska so ova
pra{awe stanalo o~igledno i ve}e se izrazuvalo so grubi
zborovi. Vo taa godina, mitropolitot Lav, Arhiepiskop
Ohridski (Achrida, Okhrida), i patrijarhot Mihael Kerularij
od Konstantinopol, napi{ale otvoreno pismo do episkopot
Jovan na crkvata vo Trani, Ampulija (ju`na Italija).
Vo ovaa borba taa crkva bila na strana na Grcite. Porakata, napi{ana na gr~ki, bila upatena do “Va{eto viso~estvo
(episkop Jovan) i preku vas do celoto sve{tenstvo, do kalu|erite i vernicite i do pre~esniot papa.”1 Toa bil ostar protest protiv rimskata praktika sabotata da ja pretvora vo den
na post. Vo pismoto se protestiralo i poradi upotrebata na
beskvasen leb pri obredot pri~est i celibatot na sve{tenicite, kako i protiv koristeweto na `ivotinska krv i meso
od zadaveni ili zadu{eni `ivotni za hrana itn.
Kardinalot Humbert, biskup na Kandida Silva, dobil
kopija od toa pismo i na raka mu predal latinski prevod na
biskupot na Rim, Lav IX (1049-1054).
Od prilika vo isto vreme Nikita Statis (kogo Latinite
go vikale Pektoratus), u~en kalu|er i prezviter na manastirot Studion vo Konstantinopol, ja izdal svojata “Kni{ka
protiv Latinite” (Libellus Contra Latinos) vo koja gi napa|a tie
praktiki na Rimskata crkva.2
Toj ja obvinil taa Crkva deka ja prekr{uva naredbata
od t.n. “Apostolski zakon” protiv postot vo sabota i deka gi
prekr{uva kanonite od rzli~ni crkovni sobori koi ja zabra419
nuvaat taa praktika. Ponatamu, toj izjavil deka rimskoto
sve{tenstvo nema ovlastuvawa nitu od Svetoto pismo nitu
od apostolskata tradicija sabotata da ja pretvora vo den za
post. Negovata rasprava, ra{irena nadaleku i na{iroko,
bila odobrena od patrijarhot vo Konstantinopol.
Vo me|uvreme, patrijarhot na Konstantinopol gi zatvoril site crkvi vo toj grad koi praktikuvale nekoja od navedenie gre{ki na Latinite.
Kon krajot na 1053 godina Lav IX napi{al dolgo pismo
od 41 glava, koe go upatil do patrijarhot Mihael Kerularij
i Arhiepiskopot Ohridski Lav, vo koe doka`uva deka toj e
naslednik na apostol Petar, deka nemu mu e dadena vrhovna
vlast nad seta vselenska Crkva i deka negoviot zbor e zakon
za vernicite {to treba da go po~ituvaat.3 Toj ne poso~il
nitu eden drug dokaz vo odbrana na svoite postapki. Kardinalot Humbert, milenik na rimskiot biskup, napi{al Responsio (odgovor) na napadot od Nikita.4
Na po~etokot od 1054 godina Lav IX ispratil papska delegacija vo Konstantinopol za da gi potvrdi barawata na papata. Taa delegacija se sostoela od kardinalot Humbert, |akonot i rektor na Rimskata crkva, Frederik, i nadbiskupot od
Amalfi, Petar. Preku ovie pratenici (legati) Lav IX pratil i edno dolgo, ostro, gordelivo i zapovedni~ko pismo5 do
gr~kiot patrijarh Mihael Kerularij vo koe gi povtoril
svoite barawa rimskiot pontif i negoviot glas da bidat
priznati kako vrhoven avtoritet vo vselenskata crkva. Na ist
na~in toj pratil pismo6 i do stariot gr~ki imperator Konstantin Monomah, vo koe upotrebil umeren i qubezen jazik,
so nade` deka }e dobie simpatija i poddr{ka od nego.
Papskite pratenici pristignale vo Konstantinopol pred
smrtta na Lav IX vo april 1054 godina. Papskata stolica
ostanala prazna edna godina potoa, s# dodeka ne bila popolneta so izborot na Viktor II za pontifeks vo april 1055 god.
Me|utoa, pred da trgne od Rim vo Konstantinopol, papskiot
nuncij dobil podrobni upatstva kako treba da postapat vo
slu~aj nivnata misija da ne uspee ili da propadne. Zna~i, tie
ne trebalo da ~ekaat do izborot na noviot papa za da prezemat dejstvie.
Po nivnoto pristignuvawe vo Konstantinopol, pratenicite od Rim razgovarale i so patrijarhot i so carot, i se420
komu od niv mu go predale negovoto pismo od rimskiot papa.
Gr~kiot patrijarh, Kerularij, bil navreden i naluten od
pismoto {to mu go napi{al Lav IX. U{te pove}e bil navreden od odnosot na Humbert kon nego.
Na 24 juni 1054 g., Humbert i negovite dvajca pomo{nici
prodol`ile kon manastirot Studion i tamu javno se raspravale so Nikita Statis vo prisustvo na carot, negovite dvorjani i drugi lica od visok rang vo dr`avnite i crkovnite
raboti.7
Potoa tie vremeto go pominale vo gradot bez da postignat ne{to zna~ajno. Patrijarhot odbil povtorno da razgovara
so niv, ~uvstvuvaj}i se navreden i smetaj}i deka takvata poseta bi bila bespolezna.
Kone~no, koga uvidele deka nivnata misija da gi podvedat isto~nite crkvi vo pot~inetost na rimskiot biskup propadnala, papskite pratenici izvele dramati~no dejstvie koe
go predizvikalo golemiot raskol. Pristapuvaj}i vo crkvata
Sv. Sofija na 16 juli (xvii Kal. Augusti), nautro toj saboten den
(jam hora tertia diei Sabbato), okolu devet ~asot, koga po~nuvale
podgotovkite za verskite slu`bi taa sabota, rimskite emisari ogor~eno go osudile gr~kiot patrijarh i site {to zastanale na negova strana.8 Otkako go iska`ale svoeto, tie brgu
go polo`ile na glavniot oltar vatikanskiot ukaz za isklu~uvawe na isto~nite crkvi i nivnoto sve{tenstvo i izlegle, istresuvaj}i go i pravot od svoite noze. Voznemirenite
|akoni na crkvata, kako {to e izvesteno, brgu go grabnale dokumentot i go isfrlile nadvor, na trotoarot, kade {to mno{tvoto go iskinalo na par~iwa. Mihael Kerularij dobil kopija od istiot ukaz, koj podocna go citiral vo eden dokument
koj{to zboruval za celiot toj nastan.9
Papskite pratenici, koi nabrgu potoa trgnale kon Rim,
bile prestignati od carskite kuriri i prisileni da se vratat. Toj posleden obid na carot da izdejstvuva pomiruvawe
na dvata glavni dela na hristijanstvoto bil neuspe{en, i Humbert i negovata dru`ba naskoro bile povtorno na pat kon
Rim.
Potoa, vo pismoto upateno do patrijarhot na crkvata vo
Antiohija, Mihael Kerularij go izvestil za poslednite slu~uvawa vo Konstantinopol i objasnil zo{to odbil da se pokori na barawata na papskite pratenici i da se pot~ini na dik421
tatite od rimskiot biskup. [to se odnesuva do po~ituvaweto
na sabotata, toj rekol: “Nam ni e zapovedano da ja po~ituvame sabotata isto kako i Gospodoviot den (nedelata) i da ne
rabotime vo toj den.”10
Kon krajot na edinaesettiot vek strogosta na rimskata
hierarhija vo vrska so postot vo sabota po~nala da popu{ta,
a vo me|uvreme idejata deka sedmiot den od sedmicata treba
da $ bide posveten na Bogorodica stanuvala s# pove}e popularna.11
Posteweto vo sabota me|u rimokatolicite glavno prestanalo i mnogu mal broj od niv denes go posvetuvaat ovoj den
za slu`ba na Isusovata majka, Marija.
Gr~kite crkvi, iako oficijalno ne se otka`ale od po~ituvaweto na sabotata, vo tolkava mera go zanemarile sedmiot den, {to toj prestanal da bide den za odmor i bogoslu`enie
me|u niv, kako {to bil nekoga{. - (Ovde zavr{uva materijalot na R. L. Odon, “The Sabbath in A.D. 1054” AUSS 1, 1963.,
str. 74-80).
Vo vrska so ova pra{awe priveduvame i kus komentar na
C. S. Mosna koj dobro zabele`uva:
“Vo sedmi~nite bogoslu`bi Rim se razlikuval od site
isto~ni zaednici, kako i od mnogu na Zapad, a bil malku poblizu do Aleksandrija. Prvo, petok i sabota ne bile bogoslu`beni denovi koga se slavi evharistija (ve~era Gospodova). Dodeka vo site crkvi na hristijanskiot svet vo sabota
bil obi~aj da se slavi evharistija, crkvite vo Aleksandrija
i Rim odbile da postapuvaat taka. Ponatamu, dodeka nitu edna
crkva na Istok, vo Milano i vo Afrika, od po~it kon sabotata ne postela vo toj den, vo Rim i [panija, napolno sprotivno, toj den bil odreden za post.”12
Toj isto taka smeta deka Rim vlijael vrz is~eznuvaweto
na po~ituvaweto na sabotata: “Mo`ebi ovoj primer na Rim
(koj nikoga{ nemal nekoj poseben obred vo sabota) dejstvuval
i bil mo{ne vlijatelen”13
Ottamu i zaklu~okot i vistinata deka nedelata e rimska,
papska, a ne Bo`ja ustanova.
2. Nicetas Stethatos, Libellus Contra Latinos, in Migne’s Patrologia Graeca, Vol.
CXX, cols. 1011-1022; Patrologia Latina, Vol. CXLIII, cols. 973-984
3. Leo IX, Epistle 1000, to Michael Cerularius and Leo of Achrida, in Migne’s
Patrologia Latina, Vol. CXLIII, cols. 745-768
4. Humbert, Responsio, in Migne’s Patrologia Graeca, Vol. CXX, cols. 1021-1038;
Patrologia Latina, Vol. CXLIII, cols. 983-1000
5. Leo IX, Epistle 102, to Michael Cerularius, in Migne’s Patrologia Latina, Vol.
CXLIII, cols. 775-777
6. Leo IX, Epistle 103, to Emperor Constantine Monomachos, in Migne’s Patrolo
gia Latina, Vol. CXLIII, cols. 777-781
7. Humbert, Brevis et Succincta Commemoratio, chaps. 1 and 2, in Migne’s Patro
logia Latina, Vol. CXLIII, cols. 1001, 1002.
8. Ibid., chap. 3, in Migne’s Patrologia Latina, Vol. CXLIII, cols. 1001-1004
9. Cerularius, Synodical Decree, in Migne’s Patrologia Graeca, Vol. CXX, cols.
742-746; J. D. Mansi, Sacrorum Conciliorum Nova, et Amplissima Collectio,
Vol. XIX (Venice, 1774), cols. 811-820. See also the remarks of Horace K. Mann
in Lives of the Popes in the Middle Ages, VI (St. Louis, Mo., 1910), 156, 157.
Mann wrote the biographical sketch of Leo IX for The Catholic Encyclopedia,
Vol. IX, p. 162.
10. Cerularius, Letter 1, to the Patriarch of Antioch, chap. 24, in Migne’s Patrolo
gia Graeca, Vol. CXX, cols. 777, 778.
11. Peter Damian (died A.D. 1072), who ranks among the “doctors” of the Roman
Church, wrote that in his time the Sabbath was dedicated to Mary, the mother
of Jesus, and he endorsed the practice. See his Opusculum 33, “de bono suffra
giorum”, chaps. 3 and 4, in Migne’s Patrologia Latina, Vol. CXLV, cols. 564567
12. C. S. Mosna, Storia della domenica, str. 330
13. Isto, str. 354
Literatura:
1. Michael Cerularius and Leo of Achrida, Epistle to John of Trani, in Migne’s
Patro logia Graeca, Vol. CXX, cols. 835-845; Patrologia Latina, Vol. CXLIII, cols.
929-932
422
423
“Sega{noto tvrdewe deka Hristos i negovite apostoli
avtoritativno go zamenile sedmiot den vo sedmicata so prviot den, nema apsolutno nikakov avtoritet vo Noviot zavet.”6
PROTESTANTITE ZA NEPROMENLIVOSTA NA SABOTNIOT DEN
Protestantsko svedo{tvo: “Prenesuvaweto na sabotnite
obvrski od ~etvrtata zapoved na prviot den vo sedmicata nema
nikade nikakva osnova nitu vo Svetoto pismo nitu vo hristijanskata starina.”1
Slavniot istori~ar, Neander, profesor po crkovna istorija na univerzitetot vo Berlin, pi{uva: “Nedelniot festival, a i site drugi festivali, sekoga{ bile ~ove~ki
propis koj bil daleku od namerata na apostolite na vakov
na~in da se vospostavi bo`estvena zapoved. Daleku od niv i
od prvata apostolska crkva bila i pomislata zakonot za sabota da se promeni na nedela.”2
Istiot istori~ar ponatamu ka`uva: “Praznuvaweto na
nedelata, kako i site drugi hristijanski praznici, se ~ove~ka ustanova; vo taa nasoka apostolite ne izdale nikakva zapoved, a i apostolskata crkva nikoga{ i ne pomisluvala praznuvaweto na sabotata da go prenese na nedela.”3
“Nikoga{ ne postoela nikakva promena od sabota na
nedela. Takvo ne{to ne postoi vo Biblijata, nitu pak ne{to
vo nea navestuva takva promena.”4
Svedo{tvo na kongregacionalistite: “Nezavisno od toa
kolku strogo ili predano ja po~ituvame nedelata, prili~no
e jasno deka nie ne praznuvame sabota. Sabotata e vtemelena
na posebna Bo`ja zapoved. Ne mo`eme da tvrdime deka postoi kakva bilo zapoved da se praznuva nedela.... Vo Noviot
zavet ne postoi nitu edna edinstvena re~enica koja bi navestila deka }e n# stigne kakva bilo kazna zatoa {to ja zagrozuvame bo`emnata svetost na nedelata.”5
424
Baptisti~ko svedo{tvo: Dr. Edvard T. Hiskoks, pisatel na
Baptisti~kiot prira~nik: “Otsekoga{ bila i postoi zapoved
da se praznuva sabotniot den, no taa sabota ne e nedela... Sepak, }e bide ka`ano, i toa so izvesen triumf, deka sabotata
e premestena od sedmiot na prviot den vo sedmicata... Kade
mo`eme da najdeme zapis za takva promena? Sigurno ne vo
Noviot zavet. Ne postoi nikakov dokaz vo Pismoto deka institucijata sabota e promeneta od sedmiot na prviot den vo
sedmicata.”
Vo eden prilog, koj e ~itan na Konferencija za propovednici vo Wujork na 13. noemvri 1893 godina, d-r Hiskoks odi
ponatamu: “Sekako, kako {to u~ime od hristijanskite otci
i od drugi izvori, jas mo{ne dobro znam deka nedelata do{la
vo upotreba vo ranata hristijanska istorija kako verski den.
No kolku e `alno {to taa do{la `igosana so `igot na paganstvoto i krstena so imeto na bogot na sonceto, koga e prifatena i posvetena od strana na papskiot otpad, i so zave{tanie
ostavena kako sveto nasledstvo na protestantizmot.”
Luterovo svedo{tvo: “Praznuvaweto na Gospodoviot den
(nedela) ne e zasnovano na nitu edna Bo`ja zapoved, tuku na
avtoritetot na Crkvata.”7
Metodosti~ko svedo{tvo: “Vistina e deka ne postoi nitu
edna pozitivna zapoved za kr{tavawe na bebiwa... nitu postoi kakva bilo zapoved za praznuvawe na prviot den vo sedmicata.”8
“Da go zememe pra{aweto na nedelata... Ne postoi nikakov, nitu najmal tekst, koj im ka`uva na hristijanite da go
praznuvaat toj den, ili pak evrejskata sabota da ja premestat
na toj den.”9
Episkopalno svedo{tvo: “Dali postoi kakva bilo zapoved
vo Noviot zavet koja denot na sedmi~niot odmor bi ja promenila od sabota na nedela? Ne postoi!”10
425
Biskupot Sejmur rekol: “Nie sme izvr{ile promena od sedmiot na prviot den, od sabota na nedela, so avtoritetot na
edinstvenata sveta Katoli~ka i apostolska Hristova crkva.”11
Prezviterijansko svedo{tvo: “Promena na denot koj treba da se praznuva od posledniot na prviot den vo sedmicata.
Nema nikakov izve{taj, nikakva izri~na zapoved koja{to ja
avtorizira ovaa promena.”12
“Hristijanskata sabota (nedela) ne e vo Svetoto pismo,
i prvobitnata Crkva nea ne ja vikala sabota.”13
Dejvid Lipskom, urednik na “Evangelski advokat”, veli:
“Se postavuva pra{awe: [to praznuva{? Sabota? Ako e taka,
toga{ na{ite prijateli na “sedmiot den” (adventistite)
imaat pravo. Bog nikoga{ ne vospostavil nitu eden drug den
osven sedmiot da bide praznuvan kako sabota. Toj nikoga{ ne
ja promenil sabotata od sedmiot na prviot den vo sedmicata.”14
Literatura:
1.
2.
3.
4.
5.
6.
7.
Smith And Chealtham, A Dictionary of Christian Antiquities, “Sabbath”
The History of the Hristian Religion and Church, Rose’s translation, p. 186.
Historie de la religion chreti#nne, p. 339.
First-Day Observance, pp. 17,19.
Dr. R.W. Dale, The Ten Commandments, pp. 100,101.
Dr. Lyman Abbott (Congregationalist) in Christian Union, Jan. 19,1882.
The “Augsburg Confession” quoted in Catholic Sabbath Manual, part 2,
section 10.
8. M.E. Theological Compendium, p. 103.
9. Harris Franklin Rall, Christian Advocate, July 2, 1942.
10. Manuel of Christian Doctrine, p. 127.
11. Why We Keep Sunday? p. 28.
12. N.L. Rice, D.D., The Christian Sabbath, p. 60.
13. Dwight’s Theology, Volume 4, p. 401.
14. Alexander Campbell, Washington Reporter, October 8, 1821.
15. Lipscomb and Sewell, Questions Answered, p. 558,559.
16. Rev. Lionel Beere, Anglican All-Saints Church, Ponsonby, New Zealand, in
Church and People, September 1st 1947.
Svedo{tvo na Hristovata crkva: “Jas ne veruvam deka
Gospodoviot den do{ol na mestoto na evrejskata sabota, ili
deka sabotata e promeneta od sedmiot na prviot den vo sedmicata.”15
Anglikansko svedo{tvo: “Mnogu lu|e mislat deka nedela
e Gospodovata sabota, no nitu vo Noviot zavet nitu vo ranohristijanskata crkva nema ni{to {to bi ni dalo kakvo bilo
pravo da go premestime praznuvaweto od sedmiot na prviot
den vo sedmicata. Sabotata sekoga{ bila, i e svet den, i ako
toa bi n# obvrzuvalo, toga{ bi trebalo da go praznuvame toj
den i nitu eden drug.”16
Od po~etok, do kraj na Biblijata, na hristijanite im se
ka`uva deka sabota e svet Gospodov den, a svetosta na nedelata ne se spomenuva nitu vo eden edinstven stih. Ako Bog,
ili Hristos, ili apostolite, ne ja promenile sabotata so
nedela, toga{ koj go storil toa, koj ja zamenil sabotata so
nedela? Morame da izlezeme nadvor od Biblijata i nadvor od
nea da barame odgovor na ova pra{awe, nekade vo istorijata.
426
427
KATOLI^KATA CRKVA ZA ZAMENATA
NA SABOTATA SO NEDELA
Ve}e ka`avme deka od po~etok, do kraj na Biblijata,
izri~no se ka`uva deka sabota e svet Gospodov den, a svetosta na nedelata ne se spomenuva nitu vo eden edinstven stih.
Ako Bog, ili Hristos, ili apostolite ne ja promenile sabotata so nedela, toga{ koj go storil toa? Spored toa, morame
da izlezeme nadvor od Biblijata i nadvor od nea da barame
odgovor na ova pra{awe.
Papstvoto e edinstvena institucija na zemjata koja tvrdi deka e odgovorna za taa promena i zamena na sabotata so
nedela. Vo prodol`enie priveduvame pove}e dokazi za toa:
“S# do ovoj den hristijanskata sabota (nedelata) e priznat potomok na Katoli~kata crkva, kako bra~en drugar na
Svetiot Duh, bez nitu eden zbor na protest od strana na protestantskiot svet.”1
Katoli~kiot sve{tenik, otecot T. Enrajt, od C.S.S.R. Kolexot Redemptor, vo Amerikanski Sentinel, ka`uva:
“Jas postojano sekomu mu nudam iljada dolari koj mo`e
od Biblijata da mi doka`e deka sum obvrzan da praznuvam
nedela. Takov zakon vo Biblijata ne postoi. Toa e zakon na
svetata Katoli~ka crkva. Biblijata ka`uva: ‘Seti se da go
praznuva{ sabotniot den.’ No Katoli~kata crkva ka`uva: ‘Ne
- so mojata bo`estvena sila {to ja imam, jas go ukinuvam
sabotniot den i vi zapovedam da go praznuvate prviot den vo
sedmicata.’ I ete, celiot civiliziran svet so poklonenie i
so sveta poslu{nost ja prifa}a taa zapoved na svetata Katoli~ka crkva.”2
Kardinalot Gibons objasnuva: “Biblijata ne gi sodr`i
site vistini {to hristijaninot e dol`en da gi po~ituva. Da
ne spomenuvame drugi primeri! Neli sekoj hristijanin e
dol`en da praznuva nedela i vo toj den da se vozdr`uva od
nepotrebna ropska rabota? Neli po~ituvaweto na toj zakon
428
e na{a najistaknata sveta dol`nost? Me|utoa, vie mo`ete da
ja pro~itate Biblijata od 1. Mojseeva kniga do Otkrovenieto i nema da pronajdete nitu eden edinstven stih koj ja avtorizira svetosta na nedelata. Pismoto naglasuva versko
praznuvawe na sabotata, denot koj nie (katolicite) nikoga{
ne go praznuvame.”3
Nabrgu, otkako zavr{il soborot vo Trent, papata Pie
V go proglasil Toma Akvinski za doktor (vrhoven u~itel)
na crkvata. Toma Akvinski bil najgolem teolog na crkvata
vo podocne`niot sreden vek (13 vek). I eve {to ka`uva toj
najgolem teolog na Katoli~kata crkva za sabotata i nedelata: “Vo ‘noviot zakon’ praznuvaweto na nedelata go zazema
mestoto na praznuvaweto na sabotata ne po nekoja zakonska
odredba, tuku po odluka na crkvata i po obi~aj na hristijanskiot narod.”4 - Taka ka`uva najgolemiot katoli~ki teolog.
“Nedelata e katoli~ka institucija i nejzinoto pravo da
se praznuva mo`e da se odbrani samo so pomo{ na katol~kite
principi... Od po~etok do kraj na Svetoto pismo ne postoi
nitu eden edinstven stih koj govori za promena na sedmi~noto
javno bogoslu`enie od posledniot na prviot den vo sedmicata.”5
Vo spisanieto Wu Xersi Wuz, od 18 mart 1903 godina,
otecot Bredi napi{al prilog vo koj ka`uva:
“Dobro e da gi potsetime prezviterijancite, metodistite,
i site drugi hristijani deka Biblijata nikade ne gi poddr`uva
vo nivnoto praznuvawe na nedelata. Nedelata e institucija
na Rimokatoli~kata crkva i onie {to go praznuvaat toj den,
praznuvaat zapoved na Katoli~kata crkva.”
Vo katoli~kiot katihizis na Peter Gaerman pi{uva:
Pra{awe: Koj e svet Bo`ji den?
Odgovor: Sabota e svet Bo`ji den!
Pra{awe: Zo{to praznuvame nedela namesto saboat?
Odgovor: Nie praznuvame nedela namesto sabota za{to
Katoli~kata crkva na Laodikejskoto sovetuvawe svetosta od
sabotata ja prenela na nedela.6
Na 25 januari 1910 godina, ovoj katihizis primil “apostolski blagoslov” od papapa Pie XI.
Vo drugo izdanie na katoli~kiot katihizis ~itame:
Pra{awe: Koja e treta zapoved?
429
Odgovor: Treta zapoved e “Seti se da go praznuva{ sabotniot den!” (Vo desette Bo`ji zapovedi taa e ~etvrta zapoved).
Pra{awe: [to ni zapoveda tretata zapoved?
Odgovor: Tretata zapoved ni zapoveda da praznuvame nedela.7
Ponatamu, vo katihizisot na Stefan Kenan stoi:
Pra{awe: Imate li kakov bilo drug na~in da doka`ete
deka Crkvata e ovlastena da vospostavuva zvani~ni praznici?
Odgovor: Ako nema takvo pravo, taa ne bi mo`ela da promovira ne{to so {to so nea se slo`uvaat site sovremeni religiozni lu|e; taa ne bi mo`ela da go zameni praznuvaweto
na sedmiot den, sabotata, so prviot den vo sedmicata, so nedela, za {to nema bibliska potvrda.8
Vo noviot revidiran Baltimorski katihizis ~itame:
“Ranohristijanskata crkva go promenila denot za bogoslu`enie od sabota na nedela spored avoritetot {to $ go dal
Hristos. Noviot zavet ne spomenuva izri~no deka apostolite
go promenile denot za bogoslu`enie, no nie toa go znaeme od
tradicijata.”9
“Crkvata ja zamenila sabotata so nedela ne po Hristova
zapoved, tuku so silata na svojot avtoritet.”10
Me|utoa, {to to~no e avtoritet za nas - Biblijata ili
tradicijata (predanieto)? Hristos }e ni ka`e:
“Zo{to vie ja prestapuvate Bo`jata zapoved zaradi va{ite tradicii (predanija)?... Taka ja ukinuvate Bo`jata
zapoved zaradi va{ite predanija... No popusto mi se poklonuvate, u~ej}i na ~ove~ki zapovedi.” (Matej 15,3.6.9)
U{te nekolku od mnogubrojnite svedo{tva za zamenata
na sabotata so nedela:
Evsevie (Euzebius) od Cezareja (260-340), eden od najgolemite crkovni istori~ari od prvite vekovi na hristijanstvoto (za kogo }e stane zbor podocna), za promenata na “Gospodovata sabota” so paganskiot “den na sonceto” ka`uva:
“S# {to treba{e da se pravi vo sabota, nie toa go prenesovme na nedela kako Gospodov den, kako popogoden den koj
ima prvenstvo i u`iva pogolem ugled otkolku evrejskata sabota.”11
Mnogu iskreno i jasno: Ne Hristos, tuku “nie ja zamenivme sabotata so nedela”.
430
Da prodol`ime so svedo{tvata!
D-r Ek, poznat Luterov protivnik: “Prevlasta na Crkvata nad Svetoto pismo proizleguva od faktot {to Crkvata
so polno pravo i so vlasta {to $ e dadena promenila nekoi
propisi na Svetoto pismo. Taka, i pokraj zapovedta za sabota, nedelata go zazela nejzinoto mesto.”12
Koga sme kaj Lutera, da citirame i edna negova izjava vo
vrska so sabotata: “Tie (papite) tvrdat deka zamenata na sabotata so ‘Gospodoviot den’ (vo toa vreme taka se narekuvala
nedelata) voop{to ne e sprotivna na Dekalogot i ne gledaat
ni{to lo{o vo taa zamena na sabotata so nedela. Sekako, za
toa im bila potrebna poddr{ka od silnata mo} na Crkvata
za da gibnat vo propisite na Dekalogot.”
Ovoj spisok so imiwa na poznati istori~ari i crkovni
avtoriteti bi mo`ele da go pro{iruvame vo nedogled, no smetame deka ova {to go navedovme do sega e sosem dovolno da
sfatime koj go izvr{il toa zlostorstvo, taa surova zamena
na sabotniot den so paganskiot “den na sonceto”, so nedelata.
Treba da zabele`ime deka Katoli~kata crkva bez nikakvo zaobikoluvawe i pritesnuvawe, otvoreno i iskreno priznava deka taa, ne samo {to ja izvr{ila zamenata na sabotata
so nedela, tuku gi vovela i site drugi promeni vo bibliskoto hristijanstvo.
“Sonceto bilo najistaknat bog me|u mnogubo{cite... Vo
ovoj mig toa ima svoi obo`avateli vo Persija i vo drugite
zemji... Navistina postoi ne{to kralsko, ne{to carsko vo
Sonceto, {to go pravi prigoden amblem na “Sonceto na pravdata” - simbol na Isusa. Spored toa, crkvata vo ovie zemji
kako da ka`ala: ‘Zadr`ete go toa staro paganskoto ime. Toa
}e ostane sveto, posveteno.’ I taka paganskata nedela, posvetena na Valdera (skandinavski bog), stanala hristijanska nedela, posvetena na Isusa.”13
Obo`avaweto na Sonceto ~esto se smeta za primitvno,
no, vsu{nost, toa e prefinet, voshituva~ki i vdahnuva~ki
sistem na bogoslu`enie koe vlijae vrz setilata i so svoite
grandiozni ceremonii go zarobuva umot. Ovoj sistem na
bogoslu`enie se povtoruval niz generaciite, i vo na{e vreme
toj ja so~inuva osnovata na site golemi svetski religii - budizmot, hinduizmot i katolicizmot. Vo tajnite na katolicizmot
obo`avaweto na Sonceto dostignuva najvisoka forma. Imi431
wata na bogovite se izmeneti, no sistemot na bogoslu`enieto
ostanal ist.
Marija e simbol na son~evoto bo`estvo ili golema `enska
personifikacija, olicetvorenie na toa bo`estvo - Izida,
Artemida (Dijana), Venera, Astarta ili kako gode nekoj saka
da ja nare~e. Iznenaduva podgotvenosta na Katoli~kata crkva
u~ewata za Marija da gi pro{iri do ekstrem i Marija da ja
priznae kako bo`ica i kako del na bo`estvoto, a nedelata
definitivno, koja i sega cvrsto ja povrzuva so nea, da $ ja
posveti nejze kako bo`ica na sonceto.
Literatura:
1.
2.
3.
4.
The Catholic Mirror, Sept. 23, 1893.
The American Sentinel (N. Y), June 1, 1893, p. 173.
The Faith of Our Fathers (110th edition), p. 89.
Thomas Aquinas: Summa theologiae, 2a 2ae, 122.4 ad 4, citirano od
Daniel & Revelation Committee Series, vol. 7, str. 95.
5. Catholic Press (Sydney, Australia), August 25, 1900.
6. Quoting from the Rev. Peter Geiermann, “The Converts’ Catechism of
Catholic Doctrine”, p. 50.
7. The Catechism Simply Explained. Canon Cafferata, New Revised Edition
1959, p. 84.
8. Stephen Keenann: A Doctrinal Catechism, p. 174.
9. The New Revised Baltimore Catechism (1949), by Rev. F.J. Connell,
C.S.S.R., p. 139.
10 Canon and Tradition, by Holtzman
11. Migne, Patrologie Grecque, T. 23, col. 21; Komentar za 92. Psalm
12. Enchiridion, p. 78,79.
13. Catholic World, March 1894, p. 809.
432
ISTORIJATA ZA NEDELATA KAKO
PRAZNIK
Hristijanite koi praznuvaat nedela svoite “silni” bibliski dokazi za nedelata kako novozaveten hristijanski praznik gi potkrepuvaat i nadopolnuvaat so isto tolku “silni”
istoriski dokazi i argumenti. So toj neraskinliv tandem od
bibliski i istoriski “dokazi”, na{ite bra}a hristijani nas,
hristijanite koi praznuvame sabota spored ~etvrtata Bo`ja
zapoved od Sinaj, n# spikuvaat vo gluv~eva dupka - barem taka
mislat tie.
No, pred da se vratime pak na neprikosnovenata “Sola
skriptura” (samo Biblijata), sepak, nakuso da yirneme i vo
istorijata i da gi vidime i istoriskite okolnosti i faktori
koi vlijaele vrz zamenata na sabotata so nedela!
Istoriskite pati{ta i faktorite koi pomognale nedelata da go uzurpira mestoto na sabotata
Prv faktor. - Na pojavuvaweto na nedelata kako praznik
vo ~est na Hristovoto voskresenie najsilno vlijael kultot
na sonceto, takanare~eniot “mitraizam”, koj vo prviot i vtoriot vek bil dominantna religija vo Rimskata imperija.
Mitraistite imale isto taka i posebni denovi, t.n. “sebaste”, denovi posveteni na carot. Otpadnatite voda~i na
hristijanstvoto se pra{uvale zo{to i hristijanite ne bi
imale posebni denovi posveteni na svojot Car, na Sonceto
na pravdata - na Isusa Hrista. I zo{to ne bi gi imale istite denovi koi nivnite protivnici im gi posvetile na carot i na sonceto? Na ovoj na~in “son~eviot den”, koj ednovremeno bil i “den posveten na carot”, i kaj hristijanite stanal “Gospodov den”.
Vo 4 vek rimskiot biskup Silvester I (314-337) re{il
prviot den vo sedmicata da ne se vika ve}e dies solis (son~ev
433
den), tuku dies dominica, {to zna~i “Gospodov den”, kako
spomen na Hristovoto voskresenie. Toj naziv e voveden kaj
site romanski narodi koi potpadnale pod vlijanie na Crkvata. Taka, vo italijanskiot jazik za prviot den vo sedmicata go imame izrazot dominica, vo {panskiot domingo i vo francuskiot dimanche. No toj naziv ne e voveden vo severnite zemji
na Evropa, koi ostanale nadvor od dosegot na rimskoto vlijanie. Vo tie jazici i denes za nedelata e so~uvan stariot
mnogubo`e~ki naziv “son~ev den”, kako na primer Sunday vo
angliskiot, Sonntag vo germanskiot i Sondag vo {vedskiot
jazik.
“U{te rano hristijanite go prifatile prviot den na sedmicata kako den za bogoslu`enie. Sonceto {to go obo`avale
Rimjanite, hristijanite go zamenile so Sonceto na pravdata
(so Hrista)... Vo Noviot zavet nema propis koj bi se odnesuval na praznuvawe na prviot den, nitu pak toa praznuvawe
nekoga{ e naredeno.”1
Istori~arot Loisy pi{uva: “Denot, posveten na sonceto,
kaj hristijanite od mnogubo{tvo stanuva den na Spasitelot.”2
Th. Zilinski: “Bogot na sonceto na poslednite mnogubo`e~ki carevi mu go otstapil mestoto vo kalendarot na Spasitelot na hristijanite... Son~eviot den, dies solis, stanal
hristijanska nedela, praznik na voskresenieto. Godi{ninata
na ra|aweto na sonceto, Natalis Solis Invict, koja{to se slavela
na 25 dekemvri, e prifatena kako rodenden na Spasitelot
(Bo`i})”3
Kolku nisko padnale i daleku od Boga oti{le hristijanite! “Sonceto {to go obo`avale Rimjanite, hristijanite
go zamenile so Sonceto na pravdata (so Hrista).” - Spasitelot na svetot, Hrista, go identifikuvale so mnogubo`e~koto
bo`estvo na sonceto! “Bogot na sonceto ... mu go otstapil mestoto ... na Spasitelot na hristijanite!” Rodendenot na sonceto, “25 dekemvri, e prifaten kako rodenden na Spasitelot
(Bo`i})!” - Bolno `alosno i tragi~no!
Evrejskiot antisemitizam vo prvite vekovi vo golema mera pomognal nedelata da ja potisne sabotata
Vtor faktor, koj ve}e vo vtoriot vek vlijael vrz voveduvaweto na nedelata vo hristijanskata sredina, pokraj porane{nata
434
sabota, bilo negoduvaweto na rimskiot svet ili antievrejskoto raspolo`enie kon evrejstvoto vo Rimskata imperija.
Evreite dignale dve vostanija protiv Rimjanite. Prvo
od 66-70 godina po Hrista koe bilo zadu{eno so stra{en
kole` vo Erusalim koj podolgo vreme bil pod opsada i vo koj
zaginale nad eden milion lu|e, koga e razru{en hramot i
opusten gradot. Vo 131 godina Evreite vo Rim dignale drugo
golemo vostanie pod vodstvo na Bar Kohb. Vojnata traela do
135 godina, koga Evreite do`iveale poraz. Toj sudir me|u
Rimjanite i Evreite kaj Rimjanite predizvikal ogor~ena
omraza protiv s# {to mirisalo na evrejstvo. Periodot me|u
dvete vostanija e obele`an so brojni evrejski buntovi od
pomali razmeri vo Aleksandrija, Cezareja i Antiohija, i od
pogolemi razmeri vo Mesopotamija, Kirena, Palestina, Egipet i Kipar. Toa bil nivni posleden obid da steknat nezavisnost, a posledicite bile stra{ni: pokraj toa {to bil
opusten nivniot svet grad, tie ja zagubile i dr`avata i bile
rasejani nasekade niz svetot. Od toga{ tie ne se narod, tuku
bezdomnici so svojata religija.
Rimskiot istori~ar Dio Cassius (150-220) ni ja otkriva
srdbata i omrazata protiv Evreite {to gi predizvikale nivnite buntovi i vostanija vo umovite na Rimjanite. Na primer, toj pi{uva za buntot vo Kirena: “Vo me|uvreme Evreite vo podra~jeto na Kirena, pod vodstvo na nekojsi Andrej,
ubivale Rimjani i Grci. Jadele meso od svoite `rtvi, od
nivnite creva si pravele remeni, se prema~kuvale so nivnata krv i se oblekuvale vo nivnite ko`i. Mnogu lu|e rasporile nasrede, nekoi od niv gi frlale pred divi yverovi, a
drugi terale da se borat kako gladijatori. S# na s# ubile
220.000 lu|e. Vo Egipet napravile mnogu sli~ni yverstva, a i
na Kipar...”4 Sli~en izve{taj dava Evsevij (Eusebius).5 Isto
taka i mnogu hristijani nastradale od Evreite.
Rimski protivmerki i stavovi. Rimjanite, koi porano gi
po~ituvale i im se voshituvale na Evreite i na nivnite verski na~ela, sega protiv niv reagirale voeno, pari~no i so
pero. Statistikata na krvoprolevaweto, duri i ako e preuveli~ana, e najvpe~atliv dokaz za stra{nata rimska odmazda nad
Evreite. Na primer, vo razurnuvaweto na Erusalim, kako {to
rekovme, ubieni se nad eden milion Evrei, a vo vostanieto
435
na Bar Kohba okolu 580.000, ne smetaj}i go bezbrojnoto mno{tvo koe umrelo od glad i bolest. “Cela Judeja”, ka`uva citiraniot istori~ar, “izgleda kako pustina.”
Ukinat im e nivniot duhoven sovet, Sinedrionot, so zakon im e zabraneto nivnoto bogoslu`enie, i stavena im e zabrana da praznuvaat sabota. Voveden im e “dr`aven danok” od
polovina {ekel, koj nekoga{ bil prilog za odr`uvawe na
erusalimskiot hram. Sega toj im e nametnat na Evreite kako
danok za odr`uvawe na rimskiot mnogubo`e~ki hram na Jupitera, so {to e ozna~en periodot na poni`uvawe na Evreite.
Od tie pri~ini hristijanite pove}e sakale da gi smetaat
za mnogubo{ci otkolku za Evrei, pa zatoa go prifatile mnogubo`e~kiot “son~ev den” kako svoj praznik namesto sabotata koja bila obele`je na evrejstvoto. Rimskiot car, Hadrijan, izdal edikt so koj se zabranuvalo praznuvawe na sabotata. Ovoj edikt na carot vlijael vrz rimskiot biskup koj naredil hristijanite da se sobiraat na verski sve~enosti vo nedela.
Nabrgu usledil Laodikijskiot sobor (okolu 364 god.), i
eve gi negovite preporaki:
“Hristijanite ne treba da se poevrej~at i da bezdelni~at
vo sabota, tuku vo toj den treba da rabotat, no Gospodoviot
den (nedela) treba posebno da go praznuvaat, i bide}i se hristijani, ako e mo`no, ne treba da rabotat vo toj den. No ako
se otkrie deka se poevrej~ile, tie }e bidat otse~eni od Hrista.”6
Istori~arot Jevsevie Popovi} pi{uva: “Bidej}i hristijanstvoto ve}e se osloboduvalo od judejstvoto (od strav da ne
bide izedna~eno so nego), sabotata prestanuvala da va`i kako
praznik, no kako odli~en sedmi~en den taa s# u{te se praznuvala na Istok so odr`uvawe na javno zaedni~ko bogoslu`enie,
{to ne bilo slu~aj na Zapad.”7
Taa omraza i toa antievrejsko raspolo`enie vo Rimskata imperija gi zafatilo i hristijanite, {to pridonelo pod
udar da padne i “Gospodovata sabota”, bo`em kako “evrejska”
ustanova, koja trebalo da se zameni so drug den. A so koj drug,
ako ne so nedelata? Zo{to? Zatoa {to iljadnici mnogubo{ci
go prifatile hristijanstvoto, a za niv Tertulijan vele{e
deka “sonceto e na{ bog ... i ‘denot na sonceto’ za nas e den
na radost i praznik ... So koe pravo vie ni prefrlate za
obo`avaweto na sonceto i za izborot na denot {to mu e pos436
veten nemu?” Zna~i, za niv mnogu lesno bilo “denot na sonceto” da go ponesat so sebe vo hristijanstvoto i so nego da ja
zamenat sabotata.
Od druga strana, bidej}i mnogubo{cite na sonceto mu
slu`ele vo nedela, hristijanskite crkovni poglavari,
podgotveni za kompromis, mo`ele da vidat deka, ako go prefrlat denot za odmor od sabota na nedela, }e postignat najmalku tri celi, tri olesnenija: Prvo, hristijanite ne }e
moraat ve}e da bidat nametnuvani so ko`i od divi `ivotni
za da gi raskinuvaat ku~iwa, ne }e gi par~osuvaat lavovi,
nema da bidat ladnokrvno ubivani i raspnuvani na krstovi,
ma~kani so smola i zapaluvani kako ~ove~ki fakli da gi
osvetluvaat arenite za gladijatorite, progonuvani, ograbuvani, ubivani..., ne }e moraat da se otka`uvaat od Hrista i
da mu prinesuvaat `rtva na imperatorot za da ja odbegnat
smrtta... Hristijanstvoto }e stane dr`avna religija i rabotite prekrasno }e se odvivaat - barem taka se ~inelo.
Vtoro, toa }e gi izdeli od Evreite koi mnogu Rimjani
gi mrazele i koi u{te od po~etok praznuvale sabota, i treto, kako {to istaknavme, na mnogubo{cite }e im bide mnogu
polesno da dojdat vo crkvata ako i hristijanite se sobiraat
vo nedela kako i mnogubo`e~kiot svet. So toa bogatstvoto i
presti`ot na crkvata }e rastat. Vpro~em, na kogo mu e gri`a
ako vo ne{to treba da se izmeni Biblijata za da se popularizira Crkvata! Samo vovedi nekoi mnogubo`e~ki obi~ai i rituali vo hristijanstvoto, prekrsti gi istite so hristijanski imiwa i mnogubo{cite }e nagrvalat vo crkvata taka {to
nabrgu tie }e imaat dominantno vlijanie vo nea.
I taka, vo ime na popularnosta i napredokot, voda~ite
postepeno gi spu{taat standardite za da im se olesni na
mnogubo{cite da ja napolnat crkvata. No toa vnelo pogre{ni
veruvawa i mnogubo`e~ki obi~ai vo hristijanstvoto.
Nedelniot zakon na Konstantina i drugite nedelni zakoni
Na 7 mart 321 g. carot Konstantin Veliki go izdal prviot zakon za praznuvawe na nedelata kako den za odmor.
“Site sudii i narodot po gradovite neka ne rabotat i site
du}ani neka bidat zatvoreni vo ‘~esniot den na sonceto’ (dies
solis). Sepak, zemjodelcite, koi obrabotuvaat nivi, na toj den
437
mo`at slobodno da rabotat, za{to ~esto se slu~uva nekoj drug
den da ne e tolku pogoden za seidba ili za sadewe na vinova
loza, ta da ne go ispu{tat migot {to im go dava Neboto.”8
Po ova prvobitno ozakonuvawe, imperatorite i papite
vo slednite vekovi dodavale drugi zakoni za da go zasilat
praznuvaweto na nedelata. Sli~ni zakoni izdavale negovite
sledbenici vo 368, 386, 429 i 469 god. Carot Teodosij II vo 423
godina izdal zakon protiv praznuvaweto na sabotata. Crkovnite sobori isto taka odigrale va`na uloga pri zacvrstuvaweto na nedelata kako praznik. Za taa cel bile izdadeni
zakoni vo Aril (314), vo Nikeja (325), vo Laodikija (364), vo
Kartaga (401), vo Orlean (538) itn.
Koga go izdal nedelniot zakon, Konstantin u{te ne bil
hristijanin. Toj ovde ja nemal predvid izri~no hristijanskata
crkva, za{to na denovite ne im gi dava nivnite hristijanski
imiwa, tuku prviot den go narekuva so mnogubo`e~koto ime
“~esniot den na sonceto” (dies solis).
Hari Boer, vo svojata “Kratka istorija na ranohristijanskata crkva” ka`uva:
“Toj (Konstanin) nedelata ja imenuva so nejzinoto tradicionalno pagansko ime ‘den na sonceto’ a ne so sabota ili so
Gospodov den. Paganite taka mo`ele da ja prifatat. Hristijanite na Sonceto od prirodata mu dale novo zna~ewe - razmisluvaj}i za Hrista kako Sonce na pravdata. Konstantin i
podocne`nite imperatori, kako i crkovnite soveti, dopolnitelno go utvrduvale nedelnoto zakonodavstvo. Sepak, dekretot na Konstantina od 321 godina postavil osnova za univerzalno prifa}awe na nedelata kako den za odmor.” (Strana 148).
Vsu{nost, nedelata malku napreduvala kako hristijanski
den za odmor s# do ~etvrtiot vek, do vremeto na Konstantin
Veliki. Toj bil rimski imperatot od 306 do 337 godina od
novata era. Vo tekot na prvite godini od svoeto vladeewe toj
go obo`aval Sonceto. Podocna tvrdel deka se preobratil i
go prifatil hristijanstvoto, no vo srceto ostanal predan
obo`avatel na Sonceto.
Vo svojata kniga “Podemot i padot na Rimskoto carstvo”, Edvard Gibon pi{uva:
“Sonceto bilo univerzalno proslavuvano kako nepogre{liv vodi~ i za{titnik na Konstantina.”9
Carot Konstantin verski se pridr`uval kon kultot na
sonceto. Toj go obo`aval bo`estvoto Mitra, bog na sonceto
438
i vojnata, na kogo mu bil posveten prviot den vo sedmicata,
nedelata. Kultot na staroiranskiot bog Mitra od prviot vek
na na{ata era mnogu se ra{iril niz celoto Rimsko carstvo,
i toj religiozen kult, nare~en “mitraizam”, vo prvite vekovi od na{ata era mu bil seriozen sopernik na hristijanstvoto, koe prezelo od nego mnogu raboti, me|u koi i “denot na
sonceto”, prviot den na sedmicata.
Obo`avaweto na sonceto e eden od najstarite oblici na
mnogubo{tvoto {to go nao|ame kaj site mnogubo`e~ki narodi na stariot vek. Ra, Izis, Oziris, Vaal, Mitra, Herkules,
Apolon, Jupiter i dr., se mnogubo`e~ki bogovi na sonceto.
Ova go potvrduvaat mnogubrojni spomenici i hramovi vo
Egipet, Vavilonija, Persija, Grcija, Fenikija i Rim.
Starata astronomija poznavala sedum planeti, odnosno
sonceto, mese~inata i pet planeti. Na sekoe od tie nebesni
tela taa mu posvetila po eden den vo sedmicata, i spored tie
planeti starite Vavilonci, a podocna i Rimjanite, gi narekuvale denovite vo sedmicata, za{to sekoj den bil staven pod
za{tita na eden bog. Prviot den vo sedmicata bil staven pod
za{tita na glavniot bog, bogot na sonceto i toj den kaj Rimjanite se vikal dies solis, “son~ev den”.
“Zaslugata” na Konstantina za hristijanstvoto se sostoi
vo toa {to toj go soedinil hristijanstvoto so mnogubo{tvoto
i so toa go pro{iril hristijanstvoto. Konstantin i negovite
vrvni slu`benici videle deka nedelata, koja{to ja praznuvale mitraistite, a i nekoi hristijani vo tretiot vek, mo`e
da poslu`i kako vrska za edinstvo na dvete golemi i razli~ni
religii vo negovoto carstvo, kako pe~at za edinstvo me|u
hristijanite i mnogubo{cite. Za taa cel toj go izdal svojot
pro~uen zakon za praznuvawe na “~esniot den na sonceto”. Toa
uporno prilepuvawe kon stariot bog na sonceto ostavilo
tragi duri do na{ite denovi. Zadr`uvaweto na staroto neznabo`e~ko ime dies solis ili sunday (nedela) kako sedmi~en
den za odmor, vo golema mera e izraz na toa edinstvo me|u
mnogubo{cite i hristijanite.10
F. Xej Foaks-Xekson vo svojata kniga “Istorija na hristijanskata crkva”, vaka gi opi{uva celite na Konstantina:
“Negova cel bila postepeno od neznabo{tvoto da go prefrli vo hristijanstvoto s# ona {to bilo privle~no vo o~ite
na narodot.”11
439
Germanskiot istori~ar Hegtvejt ovoj tragi~en kompromis go opi{uva na sledniot na~in:
“Vo svoe vreme Konstantin neumorno se trudel da gi obedini vernicite na starata i novata vera vo edna religija. Site
negovi zakoni i ve{tini imale za cel da ja sprovedat ovaa
integracija na religiite. Toj so site sredstva sakal da gi izme{a pre~istenoto neznabo{tvo i umerenoto hristijanstvo.”12
Zboruvaj}i za nedelnite zakoni, Hegtvejt ka`uva:
“Negoviot nalog ‘denot na Sonceto’ da bide glaven den za odmor
bil karakteristi~en za negovoto sfa}awe... Od celokupnata
me{anica i od soedinuvaweto na hristijanstvoto i paganstvoto, ni{to ne e tolku providno kolku {to e ovoj negov nedelen
zakon. Hristijanite go obo`avale svojot Hristos, a mnogubo{cite svojot bog - Sonceto. Spored sfa}aweto na imperatorot, predmetite na bogoslu`enijata na dvete religii vo
su{tina bile isti.”
Evsevie (Euzebius) od Cezareja (260-340) e tatko na crkovnata istorija, najpro~uen crkoven istori~ar od prvite vekovi
na hristijanstvoto, ~ovek koj najdobro e zapoznat so `ivotot na Konstantin Veliki i so negoviot zakon za nedelata,
bidej}i bil negov pridvoren episkop i biograf.
Kako negov sovremenik i golem istori~ar, toj gi prou~uval i nastanite povrzani so ovoj problem. Bidej}i pred
sebe gi imal i site pi{ani dokumenti i izve{tai na prethodnite crkovni otci i istori~ari koi zboruvale i pi{uvale
za “denot na sonceto” i za “denot Gospodov”, Evsevie imal mo`nost da gi analizira site tie dokumenti, da izvr{i najdobar
mo`en uvid vo realnata sostojba na rabotite, da gi meri site
dokazi i protivdokazi, da gi sumira rezultatite od svoite istra`uvawa i kako istori~ar da ni gi soop{ti rezultatite.
I, ako nekoj e merodaven da ni ja ka`e vistinata za ova
pra{awe, toga{ toa e tokmu toj, Evsevie, bidej}i samiot `ivee
vo toa prelomno vreme i prelomni godini koga se slu~uvale
i se slu~ile tie promeni, vo vremeto na izvori{tata od koi
poteknala inicijativata za promena na “Gospodovata sabota”
so paganskiot “den na sonceto. Eve {to ni ka`uva Evsevie za
taa promena:
“S# {to treba{e da se pravi vo sabota, nie toa go prenesovme na nedela kako Gospodov den, kako popogoden den koj
ima prvenstvo i u`iva pogolem ugled otkolku evrejskata sabota.”13
440
Evreite za nedelata:
“Denot koj voop{to mnogubo{cite go posvetuvaat za
obo`avawe i za proslava na nivniot vrhoven bog, Sonceto,
spored na{eto smetawe bil prv den vo sedmicata.” 14
“Najstarite Germani bile pagani, i bidej}i prviot den
vo sedmicata go odredile za posebno obo`avawe na Sonceto,
taka toj den vo na{iot angilski jazik go zadr`al imeto Sunday (nedela).15
I taka, ona {to po~nalo kako paganski ritual zavr{ilo
kako hristijanska regulacija.
Hristijanstvoto go asimiliralo paganskoto bo`estvo na sonceto i go
zamenilo so Hrista kako Sonce na pravdata, a paganskiot “den na
sonceto” go zamenilo so denot na Hristovoto voskresenie
Ne mo`ej}i da se re{at od paganskiot “son~ev den”, hristijanskite teolozi re{ile istiot da go asimiliraat, da go
pohristijaniziraat, da go priberat vo pazuvite na hristijanstvoto, da go prifatat i da mu najdat mesto vo hristijanskata nauka. Tie vo Biblijata prona{le deka i bibliskiot Bog
se narekuva “sonce” - “Gospod Bog e sonce” (Psalm 84,11). Koga
go prona{le seto ova vo Biblijata, teolozite si ~estitale
sebesi za toa slavno otkritie bidej}i go prona{le kamenot
na mudrosta, zlatnata alka {to nedostigala vo nivniot sinxir od “silni argumenti” za nedelata kako bibliski hristijanski praznik namesto sabotata.
Zna~i, problemot go re{ile na fenomenalen na~in! Si
rekle: Sega imame silen argument vo raka. ]e go potisneme
paganskoto bo`estvo na sonceto i na negovoto mesto }e go
postavime bibliskiot Bog kako sonce - Hrista kako Sonce na
pravdata - a paganskiot “den na sonceto” }e go preposvetime
vo negova ~est i }e go proglasime za negov rodenden, Bo`i},
i za den na negovoto voskresenie!
I taka, baraj}i biblisko pokritie i opravdanie pred
svojata sovest za ovie promeni, kako i za s# drugo nebiblisko, teolozite fabrikuvaat {e}er ne od {e}erna trska, tuku
od obi~na metla (po nadvore{en izgled ovie dve bilki se
identi~ni, no so napolno razli~na vnatre{na sodr`ina!); tie
uporno gi branat ovie nebibliski izmislici na svoite prethodnici koi go upropastile hristijanstvoto so toa {to go
napolnile so paganizam.
441
Voda~ite na hristijanskata crkva ja prifatile nedelata od oportunisti~ki pri~ini. Prvo, za da go stivnat plamenot na progonstvoto i, vtoro, za polesno da gi pridobijat
mnogubo`e~kite masi za hristijanstvoto, za{to mnogu te{ko
bilo mnogubo{cite da se oddelat od nivnite obi~ai. Zna~i,
voda~ite na crkvata prifatile politika na prilagoduvawe,
prifatile kompromis, i toa gi odvelo vo otpad.
Literatura:
1.
2.
3.
4.
5.
6.
Schaff-Hercog, A Religious Encyclopedia, 3 ed., exp 2250
Jesus et la tradition evangelique, p. 203.
La Sybille, p. 95.
Dio Cassius, Historia 69, LCL, str. 421.
Eusebius, HE 4,2 i Chronicon 2, 164.
A History of the Church Councils, Rev. Charles Joseph Hefele, D.D. (R.C.),
from 326 to 429 (Vol. II, p. 316)
7. Jevsevie Popovi}, str. 427.
8. Codex Justiniani (Lib. II tit. 12, de feriis, 1,3
9. Decline and Fall of the Roman Empire, Chapter 20, par. 3.
10. Stanley, P. Lectures on the History of the Eastern Church, p. 184.
11. F. J. Foakes-Jackson, History of the Christian Church, p. 286.
12. H. G. Heggtveit
13. Migne, Patrologie Grecque, T. 23, col. 21; Komentar za 92. Psalm
14. Jenning’s Antiquities, book 3, chapter 3.
15. Verstegan’s Antiquities, p. 10.
442
CRKOVNATA ISTORIJA ZA PAGANSTVOTO
KOE GO PRONIKNALO HRISTIJANSTVOTO
Bidej}i praznuvaweto na nedelata nema bibliski temel,
bilo potrebno taa ~ove~ka ustanova da se potpira vrz ~ove~ka
raka i mi{ka. Iako bile potrebni dr`avni i crkovni zakoni za da se obezbedi praznuvawe na nedelata vo tekot na vekovite, sepak, site hristijani ne ja prifatile taa ustanova.
Mnozina po cena na progonstvo i ma~eni~ka smrt i ponatamu
ostanale verni na Bo`jiot zakon i na sabotata kako pe~at na
toj zakon, koj e ve~en i nepromenliv.
Zaklu~ocite na Nikejskiot sobor bile poddr`ani i so
gra|anskiot zakon na Konstantina. Za toa crkovniot istori~ar [af (Schaff) ka`uva:
“Ova e prv primer na gra|ansko kaznuvawe na eresta. Toa
e po~etok na dolgata niza civilni progoni vpereni protiv
onie {to otstapuvaat od katoli~kata vera. Pred soedinuvaweto na crkvata i dr`avata, isklu~uvaweto od crkvata bilo
najvisoka kazna. Sega bilo dodadeno progonstvo, a podocna i
smrt, za{to navredata nanesena na crkvata ednovremeno se
smetala za zlostorstvo protiv dr`avata i gra|anskoto op{testvo.”1
“Dr`avnata sila se upotrebuvala za crkovna propaganda, a od druga strana, crkvata sednala vo skutot na dr`avata.
Duri vo toa vreme crkovnite sobori mo`ele da donesat odluki i crkovni kazni i za prestapi od gra|anska priroda, a
ednovremeno na biskupite im e dadeno pravo da vr{at svetovna sudska vlast.”2
So ovie postapki i metodi brojot na hristijanite po~nal
naglo da se zgolemuva, no na~elata isto taka brgu po~nale da
se sni`uvaat.
Spomenatiot istori~ar, [af, ka`uva: “Izdignuvaweto
na hristijanstvoto kako dr`avna religija dava sprotivna
slika. Toa predizvikalo golemo izopa~uvawe na hristijan443
stvoto... Masa hristijani bile krsteni so voda, no ne i so
duhot i ognot na evangelieto, pa vo crkvata po~nale da se
vovlekuvaat mnogubo`e~kite obi~ai pod novi imiwa.”3
Kardinalot Nojman (Newman) istaknuva deka Konstantin
vo crkvata vnel obi~ai od mnogubo`e~ko poteklo:
“Evsevie ni ka`uva deka Konstantin, za da im ja prepora~a na mnogubo{cite novata religija, vo nea gi vnel nadvore{nite ukrasi na koi tie naviknale vo nivnata religija... Slu`bata vo hramovite, posvetuvaweto na tie hramovi
na oddelni svetci, svetilkite, sve}ite; zavetnite darovi za
isceluvawe od bolesti, svetata voda; praznicite i praznuvawata; procesiite, blagoslovuvaweto na poliwata; sve{teni~kite ode`di, tonzurata, `enidbeniot prsten; svrtuvaweto pri
molitvata kon istok; podocna obo`avaweto na sliki i kipovi - site tie obi~ai imaat mnogubo`e~ko poteklo, posveteni taka {to crkvata gi prifatila.”4
Eden drug istori~ar ka`uva deka hristijanskata vera so
ova me{awe so mnogubo{tvoto tolku mnogu se rasipala, {to
s# do reformacijata, zna~i pove}e od 1000 godini, ne mo`elo
da se prepoznae vistinskoto od la`noto.
Opi{uvaj}i gi prilikite vo crkvata vo toa vreme, golemiot crkoven istori~ar Mo{ajm (Moscheim) ka`uva:
“Golem broj razni praznoverija postepeno ja istisnale
vistinskata bibliska religija i vistinskata pobo`nost. Za
taa sramna revolucija postojat razni pri~ini: sme{no jurewe
po novi teorii, ludi `elbi za imitirawe na paganskite obredi i povrzuvawe na tie obredi so hristijanskiot kult.”5
Mo}ta koja nekoga{ im e pripi{uvana na mnogubo`e~kite hramovi, na slikite i kipovite, sega po~nala da im se
pripi{uva na hristijanskite crkvi, na posvetenata vodi~ka
i na slikite na svetcite. Nametnat so hristijanska nametka,
li~no satanata se vovlekol vo crkvata za da ja rasipe bibliskata vera i da gi oddeli lu|eto od Bo`jata re~.
Rimskiot paganizam ne is~eznal. Toj go proniknal izvornoto biblisko hristijanstvo, stanuvaj}i negov skelet i negova srcevina.
“Mnogubo`e~kiot politeizam na{ol nov zdiv vo po~ituvaweto na svetcite. ^uvarot i za{titnikot na mornarite
i brodarite Posejdon-Neptun, gi zamenil Sveti Nikola kako
nivni svetec-za{titnik. Kultot na bo`icata Artemida (Dija444
na) od Efes, kako {to e ve}e ka`ano, vo najgolema mera dejstvuva kako prototip na devicata Marija, koja{to najprvo vo
toj grad po~nale da ja po~ituvaat kako ‘majka Bo`ja’. Mislata za bezgre{na bogomajka ne mu bila nitu malku tu|a na rimskiot svet... Na toj na~in bile asimilirani i po izgled pohristijanizirani mesnite, narodnite ili oblasnite obi~ai
na prethristijanskite narodi.”6
Papstvoto go prisvojuva pravoto na apostolski kontinuitet, sukcesija, ili apostolsko nasledstvo i tvrdi deka negoviot bogoslu`ben sistem bil prenesen od apostolite niz
tradicijata, koja vsu{nost e vavilonska tradicija i koja nema
nikakva vrska so Isusovoto u~ewe. Katoli~kata doktrina,
kako {to e kr{tavaweto na novoroden~iwa so prskawe ili
so polevawe so voda, u~eweto za smrtta i za besmrtnosta,
molitvite upatuvani na mrtvite i na relikviite, povtoruvaweto na molitvite so upotreba na brojanici, doktrinata za
pro{tavawe na grevovite, u~eweto za pekol i ~istili{te,
misata i obo`avaweto na nedelata - seto toa poteknuva od
drevniot Vavilon. Koga rimskiot car, Konstantin, sklu~il
brak me|u paganstvoto i hristijanstvoto, se otvorila vrata
niz koja la`nite paganski doktrini naglo se vovlekuvale vo
crkvata i vo nejziniot bogoslu`ben sistem.
Papstvoto vo hristijanstvoto gi vovelo site drevni
praznici koi se povrzani so obo`avaweto na Sonceto. Duri i
drevnite oblici na bogoslu`enie lukavo se pretstaveni kako
hristijanski obi~ai. Bukvalno, site simboli povrzani so
obo`avaweto na Sonceto se prisutni vo sovremenite katoli~ki katedrali.
“Kako {to sloevite na zemjata so red prepokrivaat eden
drug, taka sloj po sloj od izmami i izmislici se plasteni vo
crkvata.”7
Istori~arot [af: “Nitu edna crkva vo hristijanstvoto
nikoga{ ne padnala tolku nisko kako Latinskata crkva vo
desettiot vek.”8
Vo rimokatoli~kata misa evharistijata ili “hostija”
(trkalezen leb) poteknuva od latinskoto zna~ewe na zborot
“`rtva”. Taa e trkalezna, za{to go pretstavuva simbolot na
Sonceto. Istori~arot Bi{op kau`uva:
“Trkalezniot leb, ~ija{to ‘trkaleznost’ e tolku va`na
vo rimskata tajna, e samo u{te eden simbol na Val ili na
Sonceto.”9
445
Paganskite sve{tenici go po~ituvale celibatot, nosele
tonzuri i prinesuvale `rtvi za mrtvite. Istoto go gledame i
kaj rimokatoli~kite sve{tenici. I tie praktikuvaat celibat (ne`enstvo), nosat tonzuri i odr`uvaat misi za mrtvite.
Kako sve{tenici koi go po~ituvaat celibatot, tie $ se posveteni na majkata bo`ica ili na posredni~kata Marija. Vo
1854 godina papstvoto objavilo deka Marija e bezgre{na, a vo
1951 objavilo deka taa se voznela na neboto, kade {to e krunisana kako nebesna carica. Taka, od 1951 godina celokupniot sistem na vavilonskoto bogoslu`enie, so Marija, koja prezema
uloga na posrednik, e vospostaven vnatre vo katolicizmot.
no zaboraveni. Paganstvoto go par~osalo i skeletot na bibliskoto hristijanstvo, go proteralo Hrista od nego i stanalo negova srcevina. Od bibliskoto hristijanstvo ostanalo
samo imeto. Negovata istoriska nametka e so{iena od platno istkaeno ne na nebesnite, tuku na istoriskite ~ove~ki
razboi, ~ija{to osnova i jatok ne se zlatnite ni{ki na bibliskata nauka, tuku paja`inata na mnogubo`e~kite paganski
religii.
Paganizmot go par~osal i skeletot na bibliskoto hristijanstvo, go proteral Hrista od nego i stanal negova srcevina
Vo prvite vekovi na istoriskata scena se sudrile i megdan podelile hristijanstvoto i paganstvoto, se ~uknale dve
jajca, i crnoto jajce na paganstvoto bilo pojako i go skr{ilo
crvenoto jajce na hristijanstvoto, i paganstvoto pobedilo.
Poznat e slu~ajot kako se pokrstila rimskata vojska i
go prifatila hristijanstvoto. Konstantin im naredil na
svoite vojnici, bezbroj iljadnici: “Pominete niz rekata
Ibar, i koga }e izlezete na drugiot breg, vie ste ve}e krsteni hristijani!”
Dragi moi, kako {to be{e ka`ano, ko{ot na hristijanstvoto se polnel so takvi hristijani koi nemale poim {to e
toa vistinsko hristijanstvo, koi bile krsteni so voda, no ne
i so duhot na evangelieto. I Konstantin, koj se slavi kako
svetec vo crkvata, e pove}ekraten ubiec - ubil dvajca svoi
bliski rodnini, svojot roden sin Krisp, a mo`ebi i svojata
vtora sopruga, Fausta. Taka nepreobrateni, mnogubo{cite so
sebe go ponele i go vnele vo hristijanstvoto i svoeto porane{no mnogubo{tvo i paganstvo. Go vnele i “denot na sonceto” so koj go zamenile sabotniot den; gi vnele i svoite bo`estva koi gi hristijanizirale, prekrstuvaj}i gi so hristijanski imiwa i zamenuvaj}i gi so hristijanski svetci. Taka hristijanstvoto, sega kako dr`avna religija, e kontaminirano so
bezbroj mnogubo`e~ki kontaminenti.
So eden zbor, pod naletite i pritisocite na silnata i
dominantna rimska, paganska religija, so svoite mnogubrojni bo`estva i pompezni rituali povrzani so niv, golem broj
mnogu va`ni, sto`erni bibliski vistini, so pomo{ na kompromisi me|u dr`avnite i crkovnite avtoriteti i voda~i,
slavo`edni i ~estoqubivi, se izmeneti, potisnati i napol446
Crnoto jajce na paganstvoto bilo pojako i go
skr{ilo crvenoto jajce na hristijanstvoto
Literatura:
1. Schaff: History of the Christian Curch, Vol. 3, p. 630.
2. Uhlhorn, The Conflict of Christianity With Heathenism, vol. 3, p. 449.
3. Schaff: History of the Christian Curch, Vol. 3, p. 93.
4. J.H. Newman, An Essay on the Development of Christian Doctrine, pp. 359,360.
5. Ecclesiastical History, vol. I, p. 355.
6. T. Ling: op. cit., pp. 224,225.
7. The Pope and the Council, p. 117.
8. Schaff: History of the Christian Curch, Vol. 4, p. 280.
9. Babylon Mystery Religion Anciend and Modern, p. 129.
447
PAPSKIOT RIM E KONTINUITET NA
[email protected]^KIOT (PAGANSKIOT) RIM*
Da zapomneme: Vo knigata na prorok Daniel ne se pravi
razlika me|u mnogubo`e~kiot i papskiot Rim. Obata se smetaat kako edna sila. Mnogubo`e~kiot Rim se izdignal otkako propadnalo carstvoto na Aleksandar Makedonski, i toj s#
u{te trae, no sega vo svojata papska etapa.
Istori~arite ni potvrduvaat deka od urnatinite na
politi~kiot Rim se izdignala golema verska imperija, “xinovskata” Rimokatoli~ka crkva. I navistina, koga Zapadnoto rimsko carstvo padnalo pod vlast na germanskite plemiwa, rimskiot biskup stanal va`na li~nost i nabrgu, pokraj
verskata, dobiva i politi~ka vlast. Na toj na~in Rimskata
crkva go zazema mestoto na Rimskoto carstvo, stanuvaj}i negov
kontinuitet. Rimskoto carstvo ne is~eznalo, tuku samo pretrpelo preobrazba.
Istoriskite okolnosti i pogodnosti koi mu ovozmo`ile na papskiot Rim da se vivne do nevideni
razmeri
Ka`avme: Sekoj istori~ar oddelno se soglasuva deka papskiot Rim nastanal od urnatinite na drevnoto pagansko Rimsko carstvo, od pepelta na paganskiot Rim. Angliskiot istori~ar Tomas Hobs ka`uva:
“Ako ~ovek go razgleda po~etokot na ova golemo crkovno
vladetelstvo, lesno }e zabele`i deka papstvoto ne e ni{to
drugo osven duhot na pokojnoto Rimsko carstvo koj sedi
krunisan na negoviot grob.”1
Istori~arot K. K. Ekhart (C.C. Eckhardt) pi{uva vaka:
“Koga Rimskoto carstvo se raspadanlo i koga negovoto mesto go zazele pove}e primitivni, varvarski carstva, Rimokatoli~kata crkva ne samo {to stanala nezavisna dr`ava vo verskite raboti, tuku taa dominirala i vo svetovnite raboti.”2
448
Konstantin bil prv rimski imperator koj go prifatil
hristijanstvoto, no go prifatil samo formalno, povr{no,
bez da ja prifati i negovata su{tina. Od toga{ mo}ta na Rimskata crkva po~nala da raste, no ne gi kontrolirala svetovnite
raboti s# dodeka vo sila ne stapile Justinijanovite dekreti
vo 533 i 538 godina od novata era so koi imperatorot Justinijan go proglasil rimskiot biskup za duhoven voda~ na hristijanskiot svet i go izdignal vo rang na poglavar na site crkvi.
Silata na rimskiot biskup postojano se zgolemuvala i
papskiot avtoritet vo svetovnite raboti po~nal da dejstvuva
otkako Varvarite vo 476 godina od novata era go podelile Rim.
Amerikanskiot katoli~ki trimese~en pregled od april 1911
god. ka`uva:
“Pred mnogu godini zapadnite imperatori go zanemarile
Rim i toj e prepu{ten na milost na varvarskite ordi. Toga{
Rimjanite $ se obratile na edna li~nost, baraj}i pomo{ i
za{tita i molej}i go da vladee so niv... so {to go vospostavile
svetovnoto vladeewe na papstvoto. Taka, ponizno iska~uvaj}i
se na cezaroviot prestol, Hristoviot vikar go zel `ezolot
pred koj evropskite vladeteli i carevi so po~it }e se poklonuvaat tolku mnogu vekovi.”
Kako opa|ala silata na paganskiot Rim, rastela silata
na papskiot Rim, i crkvata se zdobivala so s# pogolema mo} i
vlijanie.
“Paks Romana (Rimski mir) prestanala da postoi. Toa e
univerzalna zbrka. No sekoga{ koga nekoj biskup pretsedava
so dvorot, religijata go {titi s# ona {to ostanalo od drevniot poredok. Na horizontot poleka se pojavuva noviot Rim. Toj
e naslednik na religijata. Car ve}e nema... no Pontifeks Maksimus postoi... Toj sega e Hristov vikar koj starata civilizacija im ja nudi na plemiwata od sever. Toj gi preobra}a na
svoeto kredo i tie mu slu`at kako na svoj tatko i vrhoven sudija. Toa e papskata monarhija koja so svojata sila i so svojot
podem ja zasen~uva istorijata na Evropa za iljada godini.”3
Koga imperatorot Konstantin ja prifatil formata na
hristijanstvoto i koga paganstvoto i hristijanstvoto se sleale
vo edna religija, Rim stanal verska prestolnina na svetot.
Vo knigata “Rimska istorija”, na str. 236, Abot pi{uva:
“Premestuvaweto na prestolninata na imperatorot vo
Konstantinopol (Carigrad, 1.300 km na istok) pretstavuvalo
`alosen udar za presti`ot na Rim, i vo toa vreme nekoj bi
449
predvidel negova brza propast. No razvitokot na crkvata i
raste~kiot avtoritet na rimskiot biskup, ili na papata, mu
dale nova `ivotna sila i povtorno go storile prestolnina ovojpat verska prestolnina - na svetot.”
“Koga imperatorot Konstantin go napu{til Rim vo 330
g. od novata era, so cel Konstantinopol (sega{en Istanbul)
da go proglasi za svoja nova prestolnina, paganskiot Rim svojata mo} i svojot prestol gi prenel vrz papskiot Rim. Kardinalot Henri Edvard Mening od Anglija ka`uva deka, koga Konstantin go napu{til Rim, rimskiot pontif dobil odvrzani
race. So tekot na vremeto, prodol`uva toj, pontifite stanale edinstven izvor na mir, red, zakon i bezbednost”4 vo Zapadna Evropa.
Pove}e od jasno e deka vo toj period i vo tie prelomni
istoriski godini, koga rimskata prestolnina e prenesena na
istok, a i podocna, koga se raspa|a Rimskata imperija, na zapad nastanuva ogromna vremenska i prostorna praznina koja{to rimskiot pontif (pontif - papa, prvosve{tenik) ja prepoznal kako svoja izvonredna {ansa da ja popolni. I navistina, toj na najefikasen mo`en na~in ja iskoristil taa istoriska
{ansa {to mu se dala vo race i tie istoriski, mo{ne povolni
okolnosti i pogodnosti, i postavil cvrsti temeli i mnogu
silni pozicii vrz koi ja izgradil najsilnata verska i politi~ka institucija na site vremiwa na planetata Zemja - Katoli~kata crkva, na ~elo so nejzinoto papstvo. Istorijata pred
nea {irum ja otvorila vratata i na svetskata scena go isfrlila papstvoto ~ij{to zbor bil alfa i omega za svetot pove}e
od iljada godini.
Temelite na papstvoto se tolku cvrsto postaveni {to ne
postoi sila na svetot, verska nitu politi~ka, koja mo`e da gi
razni{a, a u{te pomalku da gi urne. Na xinovskiot papski,
petrificiran, napolno dogmatski, verski i politi~ki sistem,
ne mo`e da mu parira i da se spravi so nego nitu eden drug
sistem vo svetot. Katoli~kiot ili papskiot sistem i poredok urival i vo poslednoto vreme celosno }e gi urne site svetski sistemi i poredoci, }e vospostavi nov svetski poredok
pod ~ij{to ~ador naskoro }e go stavi svetot.
Katoli~kata crkva, kako papska institucija, e najcentralizirana apsolutisti~ka institucija na site vremiwa vo koja
seta vlast e skoncentrirana vo racete na eden ~ovek, vo racete na nejziniot duhoven tatko, papata (papa - tatko), koj vo s#
450
ima posleden zbor i pred kogo bez prigovor i pogovor se poklonuvaat i go slu{aat pove}e od edna milijarda lu|e. Kako
voda~ na Crkvata, od site svoi vernici bara apsolutna
poslu{nost kon sebe, a kardinalite i biskupite, koi gi imenuva toj, mu se zakolnuvaat na do`ivotna lojalnost, vernost i
predanost. Za negoviot avtoritet so planetarni dimenzii,
pred koj naskoro }e se polkoni cel svet i }e go prifati kako
edinstven voda~ vo svetski ramki, }e zboruvame mnogu pove}e
vo natamo{nite tekstovi na knigava.
Bibliskite proro{tva za papstvoto
Vo Biblijata naiduvame na pove}e yverovi kako simboli na istoriski realnosti {to pokrivaat opredeleni istoriski periodi polni so bibliski nastani koncizno opi{ani
na toj na~in. Zad niv se krijat odredeni li~nosti ili strukturi i sistemi koi navistina se odnesuvale i }e se odnesuvaat kako yverovi, koi zad sebe ostavile ili }e ostavat zapisi
za golemi yverstva i za mnogu grdo minato.
Vo knigata na prorok Daniel vo sedmata glava se sre}avame so ~etiri yvera koi izleguvaat od more. A moreto, odnosno vodite od koi izlegle yverovite se “lu|eto, narodite,
plemiwata i jazicite” (Otkrovenie 17,15). Ovojpat delumno
}e go analizirame samo ~etvrtiot yver, a drugite tri, zaedno so onie od Otkrovenieto, }e gi prou~uvame podocna, koga
}e zboruvame za “Yverovite vo Biblijata”. Kontekstot na
bibliskite nastani bara toga{ pak da se sretneme i so ~etvrtiot yver i u{te podetalno da go prou~ime.
^etvrtiot yver, koj izleguva zaedno so drugi tri yvera
(lav, me~ka i leopard) od moreto, e bezimen, mo{ne silen i
stra{en yver, so golemi `elezni zabi, so jaki kanxi i so deset
rogovi na glavata. Toa e Rim, Rimskoto carstvo, na ~elo so
rimskite cezari. Rimskoto carstvo, koe so svetot upravuvalo
so `elezna tupanica, se raspadnalo na deset dr`avi (desette
rogovi), deset monarhii, koi prerasnale vo dene{nite evropski dr`avi.
Me|u desette rogovi izrasnal eden rog pred koj se iskornale tri od postojnite rogovi. Toj rog od po~etok e mal, no
so tekot na vremeto izrasnuva i stanuva pogolem od drugite
rogovi, predominanten, dostignuvaj}i xinovski razmeri, i na
nego se pojavuvaat ~ove~ki o~i i ~ove~ka usta koja zboruva
451
golemi bogohulstva - go huli Boga, {to zna~i si gi pripi{uva
sebesi Bo`jite prerogativi. Toj rog ja oboril bibliskata
vistina na zemjata, i pravi s# {to saka i napreduva (Daniel
8. gl.). Vojuva protiv Bo`jite slugi, gi pobeduva, gi ubiva,
gi sotira; zna~i, proleva krv. “Svetite }e bidat predadeni
vo negovi race za edno vreme, i za dve vremiwa, i za polovina vreme” (Daniel 7,25); izrasnuva do nevideni razmeri - se
izedna~uva so poglavarot na nebesnite vojski, so Hrista, i
si pripi{uva sebesi Bo`ji atributi: “]e se pojavi ~ovek na
bezzakonieto, sin na pogibelta, koj se protivi i se vozdiga
nad s# {to se narekuva Bog ili svetiwa, taka {to }e sedne
vo Bo`jiot hram i }e se pretstavi sebesi deka toj e Bog... bezzakonik kogo Gospod Isus }e go ubie so zdivot na svojata usta
i }e go uni{ti so pojavata na svoeto doa|awe” (2. Soluwanite 2,3.4.8).
Istiot yver so deset rogovi i so istite karakteristiki i
aktivnosti kako i male~kiot rog od Daniel 7. i 8. glava, go
nao|ame i vo Otkrovenieto vo 13. glava, kade {to ~itame:
- I mu be{e dadena usta (na yverot) koja zboruva golemi
raboti i bogohulstva (stih 5),
- i ja otvori svojata usta da huli protiv Boga, da go huli
negovoto ime i negovoto Svetili{te (stih 6); toj bogohulnik
na Hrista mu ja odzema prvosve{teni~kata slu`ba, Hristovoto sve{tenstvo vo nebesnoto Svetili{te, pripi{uvaj}i si ja
istata sebesi i prenesuvaj}i gi Hristovite prvosve{teni~ki
aktivnosti od nebesnoto Svetili{te vo zemnite crkvi i na
zemnoto sve{tenstvo.
- mu be{e dadeno da vojuva protiv svetite i da gi sovlada
(da gi ubiva i da gi sotira Bo`jite slugi) (stih 7),
- i mu se dade vlast nad sekoe pleme, narod, jazik i rod
(stih 7),
- i mu se dade vlast da pravi taka ~etirieset i dva meseca
(Otkrovenie 13,5; 11,2); 1260 denovi (Otkrovenie 11,3; 12,6);
na `enata (na Crkvata), pak, $ bea dadeni krilja od golem
orel za da letne vo pustina... kade {to se hrane{e edno vreme,
i dve vremiwa, i polovina vreme (Otkrovenie 12,14; Daniel
7,25; 12,7).
Vo izrazot “edno vreme, i dve vremiwa i polovina vreme”
zborot “vreme” e aramejski zbor iddan koj ozna~uva proro~ka
godina od 360 denovi (evrejskata godina ima 360 dena). Spored
toa, “edno vreme, i dve vremiwa i polovina vreme” se tri i
452
pol proro~ki godini, ili ~etirieset i dva meseca, ili 1260
proro~ki denovi. Vo bibliskoto proro{tvo denot pretstavuva edna godina (4. Mojseeva 14,34; Ezekil 4,6), {to zna~i,
1260-te proro~ki denovi se 1260 bukvalni godini. Toa e periodot na srednovekovnata suprematija na maliot rog i na negovite aktivnosti {to gi opi{avme.
Po~ituvani, vo bibliskata proro~ka slika za maliot rog
{to ja opi{avme ne se vklopuva nitu eden drug ~ovek, nitu
edna druga sila i institucija, verska ili politi~ka, osven
papstvoto. Site tie proro~ki zapisi za aktivnostite i odlikite na maliot rog mu pripa|aat samo i edinstveno na papstvoto i na nitu eden drug. Spored toa, vo toj, od po~etok mal
rog, koj so tekot na vremeto izrasnal vo xinovski razmeri, i
koj bil sto`eren subjekt vo istorijata, jasno se prepoznava,
pak velime, papstvoto, i nikoj drug. Mo`ebi bibliskite proro{tva za aktivnostite, grubostite i surovostite na maliot
rog nekoga{ bile nejasni i od po~etok ne davale mo`nost da
se naseti, a u{te pomalku da se vidi za kogo stanuva zbor. No
koga istorijata gi obelodenila i koga bukvalno gi ispolnila, pove}e od o~igledno i vidlivo e deka tie se odnesuvaat na
papstvoto.
Maliot rog proizleguva od desette rogovi na ~etvrtiot
yver, od periodot koga se raspa|a paganskiot Rim na deset dr`avi i koga vo kontinuitet po~nuva negovata nova etapa kako
papski Rim vo 538 godina od novata era koga imperatorot Justinijan so edikt (Justinijanov edikt) go izdignal rimskiot
biskup vo rang na poglavar na site crkvi. So toj edikt Justinijan carigradskiot biskup po rang go postavuva na vtoro
mesto, pod rimskiot biskup, koj go zazel prvoto mesto. Taa
godina e vospostaveno papstvto kako vrhovna hristijanska sila.
Dodavaj}i gi kon 538-mata godina ve}e opi{anite 1260 godini
na srednovekovnata suprematija na maliot rog, doa|ame do 1798
godina, koga zavr{uva papskata prevlast vo sredniot vek. Periodot od 1260 godini na razli~ni na~ini vo Biblijata se spomenuva sedum pati i sekoga{ se odnesuva na periodot od 538 1798 godina.
Vo 1798 godina generalot na Napoleon, Bertij, vlegol vo
Vatikan, go zarobil papata Pie VI i go odvel vo izgnanstvo vo
Francija, kade {to 18 meseci podocna umrel. Toj nastan $
stavil kraj na papskata sila i na papskite dekreti. O~igledno
e deka Napoleon se obidel da go zadu{i papstvoto, i vo toa
453
vreme site veruvale deka papskata mo} zasekoga{ e zgasnata.
No proro{tvoto ka`uva poinaku, deka papstvoto pak }e voskresne za da ja odigra vo poslednoto vreme svojata posledna
proro~ka uloga na svetskata scena, za {to op{irno }e zboruvame vo natamo{nite tekstovi koi go najavuvaat apsolutniot
kraj na svetot.
Prorok Daniel i apostol Jovan vo svoite proro~ki knigi najavuvaat deka maliot rog }e prerasne vo dominantna sila
koja }e gi kontrolira site drugi sili, “razli~na” od site drugi, so naglasena i verska i politi~ka nadmo}, {to e istoriska vistina. Maliot rog se razlikuval od site drugi rogovi na
~etvrtiot yver, {to zna~i negovoto carstvo e razli~no od site
drugi carstva {to postoele. Stanuva zbor za institucija koja
nema soodveten pandan nitu vo verskiot nitu vo politi~kiot
svet, za{to maliot rog ili papstvoto ne e samo politi~ka,
tuku versko-politi~ka sila ili versko-politi~ka institucija.
Rim sekoga{ bil crkovna, no i politi~ka sila koja na
toj na~in gi povrzala crkvata i dr`avata. Taa bila vo sostojba
da sprovede koj bilo zakon po svoja `elba. Vo sredniot vek,
koga se zdobil so mo}, Rim objavil: “So bo`estvenoto pravo
{to go ima, Crkvata mo`e da im go konfiskuva imotot na
ereticite, da gi zarobi i da gi osudi na plamen.”
Bo`jata re~ ka`uva deka “pred maliot rog se iskornaa
tri od porane{nite rogovi”, {to zna~i, maliot rog ili papstvoto iskornalo i uni{tilo tri od desette carstva {to nastanale po raspadot na Rimskoto carstvo. Vo istorijata ova e
poznato kako arievska eres, za{to trite carstva, koi ne gi
prifatile papskite nalozi za Hristovoto bo`estvo, bukvalno bile iskornati i nemilosrdno uni{teni. Iako doktrinata za Hristovoto bo`estvo bila ispravna, postapkata ne bila
izvedena vo Hristov duh. Herulite bile napolno rastureni
vo 493 godina, Vandalite vo 534, a Ostrogotite vo 538 godina
od novata era. Ovie osvojuvawa ja zasilile papskata raka i $
pomognale da se zacvrsti do 538 godina od novata era, koga
rimskiot biskup, pod za{tita na rimskiot general Vigilus,
sednal na papskiot tron. Ottamu datumot za vospostavuvawe
na papskiot Rim kako nezavisna sila mo`e da se postavi vo
538 godina od novata era.
Prviot edikt na Justinijan od 533 godina za suprematija
na rimskiot biskup ne mo`el da stapi vo sila bidej}i s# u{te
vo Rim bile prisutni Ostrogotite. No armiite na Rimskata
454
imperija vo 538 godina kone~no uspeale da gi isteraat arijanskite Ostrogoti i taa godina navistina paganskiot Rim svojata mo}, svojot prestol i vlast, gi prenel vrz rimskiot biskup. I tokmu zatoa od 538-ta godina po~nuva periodot od 1260
godini na vladeeweto na srednovekovnoto papstvo.
Maliot rog ima “o~i kako ~ove~ki o~i”. O~ite gi simboliziraat proniklivosta, ostroumnosta, mudrosta i sposobnosta na papstvoto da gi prepoznae i do maksimum da gi iskoristi svoite o~igledni {ansi {to mu gi sozdale istoriskite
okolnosti, istite da gi materijalizira i da gi vgradi vo temelite na svoite pozicii od koi }e izrasne kako nemerliva
sila vo svetot so nedosegliv avtoritet i kariera bez presedan. Osobeno uni{tuvaweto na spomenatite tri carstva na
papstvoto mu donelo ogromen ugled i presti` me|u drugite
sili i mu ovozmo`ilo da stane dominanten faktor na svetskata
scena po svoja `elba da gi naso~uva i prenaso~uva svetskite
nastani so cel od niv da izmolze maksimalna polza za sebe.
Vo vrska so politi~kiot aspekt na papstvoto - toa vo istorijata se prepoznava i kako dr`ava. Papskoto sedi{te e
Vatikan, vo Rim, potvrdeno so svetovno dostoinstvo, so tradicionalna garda, so svoja po{tenska slu`ba vo bankarskiot sistem. Vatikan e najmala dr`ava na svetot. Zazema samo 100 hektari, no ima edna od najsilinite diplomatski slu`bi vo svetot. Papski pretstavnici sedat vo svetskite prestolnini, a
za vozvrat, ovie zemji imaat svoi pretstavnici vo Vatikan.
Papata ne e samo poglavar na Crkvata, tuku i svetoven vladetel na papskata dr`ava - Vatikan. Nitu edna druga crkva nema
takva politi~ka svetovna struktura.
Maliot rog treba da bide pogolem od drugite rogovi
- pogolem od drugite carevi (Daniel 7,20)
Vo svetlinata na istoriskoto minato na sredniot vek, a
i od ona {to go najavuvaat konturite na idnite nastani, koi
ve}e stanuvaat prepoznatlivi i vidlivi, jasno e i pove}e od
o~igledno deka ovie proro{tva za maliot rog navistina se
odnesuvaat i na srednovekovnoto, no i na sovremenoto papstvo, za{to, kako {to ka`avme porano, nitu edna druga
li~nost, nitu eden drug sistem, sila i institucija, ne se vklopuva vo gabaritite na ovie bibliski proro{tva nitu vremens455
ki, nitu prostorno, nitu po kapacitet, nitu po kvalitet, nitu
po kvantitet.
Kako {to e ka`ano, istorijata i istoriskite okolnosti
na rimskiot biskup, nare~en papa (tatko), mu ovozmo`ile da
se vivne do nevideni viso~ini, da se dobere do klu~evite na
apostol Petar i do spomenatite tituli, da skoncentrira
ogromna vlast vo svoite race i da se zdobie so neverojatno
povolni pozicii {to mu pomognale da stane najdominantna,
najvlijatelna i najmo}na li~nost na site vremiwa pred koja
svetot se tresel i }e se trese i vo idnina i pred koja evropskite kralevi pa|ale ni~kum i koleni~ile, za{to nivniot
prestol zavisel od negovite kaprici.
Za vreme na toj period na predominantnost, papata se
zdobil so pogolema mo} od onaa {to ja imale rimskite imperatori. Istori~arot Gibon ka`uva deka papata Ino}entie
III bil posilen od koj bilo drug cezar koj vladeel so nekoe
carstvo.
Zborovite “pogolem od drugite” ja prika`uva goleminata na silata so koja papstvoto dejstvuvalo vo evropskite raboti, a koja e pogolema od site drugi sili. Od 800-tata godina od
novata era, koga Karlo I Veliki ja primil svojata kruna od
papata, papstvoto stanalo i se nametnalo kako mo}en avtoritet nad carevite i naciite. Vo 1076 godina, papata Grgur VII
im soop{tuva na podanicite na germanskiot kral Henrik IV:
“‘Ako Henrik ne se pokae za svoite grevovi, tie ne se dol`ni
da mu se pokoruvaat.’ Henrik, koj vo toa vreme bil najsilen
monarh vo Evropa, sepak vo 1077 god. krenal na poklonenie vo
Kanosa vo Alpite, vo rezidencijata na papata, i tamu ~ekal
tri ma~ni dni na do`d i sneg, dodeka papata ne se soglasil da
go primi i da mu prosti.” Poni`uvaweto vo Kanosa od 1077
godina e prika`ano vo crkvata Sveti Petar vo Rim kade {to
Henrik IV stoi vo pokora bos na sneg, pred da mu bide dozvolen priem kaj papata.
Carevite svoite kruni gi polagale pred nozete na papata,
i toj gi krunisuval. Ja bacuvale negovata vle~ka, poka`uvaj}i
ja na toj na~in svojata pokornost. Sekoj vladetel, koj bi se
pobunil, bi bil otfrlen od prestolot. Angliskiot kral Xon
ostavil takov primer. Vo 1213 g. papata go ekskomuniciral
(go isklu~il od crkvata). Edinstven na~in na koj mo`el da
bide vraten vo prethodnata politi~ka pozicija bilo denono}no
da le`i na studen mermeren pod. Kralot poslu{al.
456
“Sledej}i go primerot na papata Grgur VII, papata Pie V
vo 1570 godina vo svojata bula ‘Regnans in excelsis’ (Onoj {to
vladee na nebesata), angliskata protestantska kralica Elizabeta I (1558-1603) ja proglasil za ‘proklet eretik’, koja od
toga{ ne }e ima pravo da vladee, i so svojot papski avtoritet
na site nejzini podanici im zabranil da $ se pokoruvaat.” Vo
toj period papata imal prevlast nad site predvodni nacii vo
Evropa.
“Papata Lav XIII vo enciklikata ‘Za glavnite dol`nosti
na hristijanite kako gra|ani’ od 10 januari 1890 godina tvrdi
deka ‘vrhoven u~itel na Crkvata e rimskiot biskup. Spored
toa, edinstvoto na mislite bara... celosna pokornost i poslu{nost kon Crkvata i kon rimskiot biskup isto kako kon
Boga’. Na 20 juni 1894 godina vo dokumentot The Reunion of
Christendo (Povtorno obedinuvawe na hristijanstvoto), papata Lav XIII tvrdi deka ‘nie (papite) na ovaa Zemja go zazemame
mestoto na Sevi{niot Bog.’”5
Mo{ne zabele`livo e svedo{tvoto na katoli~kiot kardinal Henri Mejning:
“Vikarot na ovoploteniot Bo`ji Sin, pomazan prvosve{tenik i vrhoven svetoven vladetel, sedel vo svojot tribunal
nepristrasno da sudi me|u nacija i nacija, me|u narodot i negoviot princ, me|u vladetelot i negovite podanici.”6
Zo{to Luter se sudril so papstvoto:
“Stra{no e da se pogledne ~ovekot koj sebesi se smeta za
Hristov zamenik, koj poka`uva veli~estvenost so koja ne mo`e
da se meri nitu eden car... Toj e, velat tie, gospodar na svetot,
no Hristos rekol: ‘Moeto carstvo ne e od ovoj svet.’ Mo`e li
vladeeweto na vikarot da se protega nad vladeweto na negoviot Pretpostaven?”7
Papstvoto sekoga{ smetalo deka ima pravo da se me{a vo
rabotite na dr`avata. Zemjite bile podeleni, a carevite postavuvani i soboruvani so papski dekreti.
Nitu edna druga sila na zemjata ne se osmelila da postavuva takvi tvrdewa kako papstvoto. Sovetot vo Trent objavil:
“Nie odreduvame Svetata apostolska stolica i rimskiot
pontif da imaat primat nad cel svet.”8
Po~ituvani, spored drugite bibliski proro{tva, {to }e
bidat predmet na natamo{no opse`no prou~uvawe, naskoro
papstvoto }e go ostvari ovoj svoj “primat nad cel svet”.
457
Pontifeks Maksimus - graditel na mostovi me|u
neboto i zemjata
Od 538 g. na n. e., koga imperatorot Justinijan izdal dekret so koj objavil deka papata ima prevlast vo verskite pra{awa, papata prezel polo`ba na pretstavnik na Isusa Hrista na zemjata. Koga Konstantin ja premestvil svojata prestolnina vo Konstantinopol, papata ja nasledil mo}ta na rimskite imperatori - nivniot presti`, duri i nivnite tituli.
Najpoznata od site e titulata “Ponifeks Maksimus” - paganska titula za “graditel na mostovi me|u neboto i zemjata”.
U{te pove}e, rimskoto sve{tenstvo, sovremenite biskupi,
kradinali i papi, nosat isti ode`di i ista mitra kako vavilonskite sve{tenicite na Dagona (Dag=riba, On=ime na bogot
na Sonceto {to go imal vo Egipet). Najva`noto i najistaknatoto bogoslu`enie vo Vavilon mu bilo posveteno na Dagona, podocna poznat kako Ihtus ili riba.
Papata se smeta za prvosve{tenik. Toj ima ista titula,
nosi ista ode`da i po~ituva mno{tvo isti paganski rituali
koi se sproveduvale vo paganskite kulturi. Paganskiot sve{tenik e ~ovek koj ja otvora “son~evata vrata”, dozvoluvaj}i na
toj na~in pristap kon du{ite na umrenie. Papata go poddr`uva
istiot obi~aj - ja otvora “svetata vrata” na po~etokot od sve~enostite za taa prigoda.
Papskata trikratna kruna poteknuva od paganstvoto, kako
{to mo`e da se vidi na vavilonskiot krilest bik-heruvim
koj nosi trikratna kruna (Britanski muzej).
Klu~evite na paganskoto `ensko i ma{ko bo`estvo isto
taka stanale simbol na papstvoto kako i negovata palka koja
e simbol na zmija i koja{to ja nosele drevnite imperatori od
Vavilon preku Egipet s# do Rim. Klu~evite stanale “Petrovi klu~evi”, a stapot stanal pastirski stap, pa ovie paganski
predmeti dobile hristijansko zna~ewe.
Vo dreven Vavilon carot e smetan za zlatna glava. Toj
bil svetoven vladetel i, kako pretstavnik na Dagona, poglavar na crkvata. Toj e Pntifeks Maksimus, so dve funkcii sleani vo edno - vo kogo se nao|ala sobrana seta sila koja mu
ovozmo`uvala da bide neprikosnoven apsolutist. Negoviot
zbor bil zakon, a toj e smetan za bo`estvo. Se veruvalo deka
e nepogre{en i nemu mu se obra}ale so “Va{a svetost!” Naci458
ite koi mu se pokoruvale na Vavilon morale da gi baknat
prstenot i vle~kata na vavilonskiot car-bog. Istata mo} i
istite tituli do dene{en den gi prisvojuvaat Dalaj Lama od
budizmot i papata. Za papata toa go potvrduvaat mnogubrojni izjavi, od koi nekoi ve}e bea spomenati vo prethodniot
podnaslov:
“Nie odreduvame Svetata apostolska stolica i rimskiot
pontif da imaat primat nad cel svet.”
“Papata ... e bo`estven monarh i vrhoven imperator, i
car nad carevite...”9
Sega{niot kardinalski kolex, na ~elo so papata, e identi~en so kolexot {to go predvodel paganskiot pontif. Rekovme deka klu~evite ne se Petrovi, tuku poteknuvaat od vavilonskoto vreme, za{to postoelo veruvawe deka toga{niot Pontifeks Maksimus imal sila da gi otklu~uva neboto i pekolot. Ve}e be{e spomenata izjavata vo Papal Monarchy za
polo`bata na papata:
“Paks Romana prestanala da postoi. Toa e univerzalna
zbrka. No sekoga{ koga nekoj biskup pretsedava so dvorot,
religijata go {titi s# ona {to ostanalo od drevniot poredok. Na horizontot poleka se pojavuva noviot Rim. Toj e naslednik na religijata. Car ve}e nema... no Pontifeks Maksimus postoi... Toj sega e Hristov vikar koj starata civilizacija im ja nudi na plemiwata od sever. Toj gi preobra}a na svoeto kredo i tie mu slu`at kako na svoj tatko i vrhoven sudija.
Toa e papskata monarhija koja so svojata sila i so svojot podem
ja zasen~uva istorijata na Evropa za iljada godini.”10
Istorijatot na papskata titula “Pontifeks Maksimus”
mo`e vo razli~ni oblici da se sledi nanazad s# do drevnite
haldejski pontifi. Za vreme na padot na Vavilon, sve{tenstvoto pobegnalo vo Pergam, grad vo Mala Azija, kade {to
postoela vavilonska religija i nejzini rituali, obredi i hierarhija. Posledniot pontif, pergamskiot car Atalus III, na
Rim mu ja zave{tal svojata titula Pontifeks Maksimus, strukturata na vavilonskoto sve{tenstvo i ode`dite. Prvobitno
ovaa titula ja nosel samo paganskiot prvosve{tenik vo Rim,
no koga paganskiot Rim padnal, istata titula mu e dodelena
na papata. Zna~i, titulata Pontifeks Maksimus” papata ja
prezel preku rimskite cezari od persiskite i vavilonskite
vladeteli koi ednovremeno bile i vrhovni verski poglavari,
459
koi svetovnoto go povrzale so duhovnoto, so {to vo svoi race ja
prigrabile seta vlast i stanale neprikosnoveni apsolutisti.
Prvo {to mo`e da se vidi koga }e vlezete vo crkvata “Sveti Petar” vo Rim, e vavilonskata titula “Pontifeks Maksimus”. Ovaa titula mo`e da se vidi i na vlezot vo Vatikan i na
sekoja papska statua. Statuata na papata Grgur XIII ja poka`uva
titulata, no i papata kako sedi na lamja so krilja.
Lamjata (satanata) so krilja bila simbol na paganskiot
Rim, a istiot simbol papstvoto go prifatilo kako svoj simbol. Okrtovenie 13. glava ka`uva deka lamjata mu dala na papstvoto svoj prestol i svoja vlast. Vo Vatikanskiot muzej postoi grb na paganskiot Rim. Vatis = bo`estven, can = zmija; Vatikan = bo`estvena zmija. Deneska Rim e personifikacija na
drevnoto vavilonsko carstvo, a Bog go povikuva svojot narod
da izleze od Vavilon. (Za ova mnogu pove}e podocna!)
Na maliot rog “mu be{e dadeno da vojuva protiv
svetite i da gi sovlada”; svetite }e bidat predadeni vo negovi race za 1260 godini
Proro{tvoto za maliot rog, odnosno za papstvoto, ka`uva
deka toa }e vojuva protiv svetite, deka }e gi sovlada i deka
tie }e bidat predadeni vo negovi race za 1260 godini. Koi se
tie sveti koi papstvoto 1260 godini }e gi progonuva i }e gi
ubiva, nastojuvaj}i so site mo`ni sredstva i na site na~ini
potpolno da gi istrebi? Bog }e ni ka`e vo svojata Re~. Vo
Otkrovenie 14,12 ~itame: “Vo toa e trpenieto na svetite, koi
gi dr`at Bo`jite zapovedi i verata vo Isusa.” Istata misla
ja nao|ame i vo Otkrovenie 12,17: “Lamjata (satanata), pak, se
razgnevi na `enata (na crkvata) i otide da vojuva protiv ostanatite od nejzinoto potomstvo, protiv onie koi gi dr`at
Bo`jite zapovedi i go pazat Isusovoto svedo{tvo.”
Napolno jasno, zar ne! Bo`jata re~ gi narekuva “sveti”
onie koi “gi dr`at Bo`jite zapovedi i verata vo Isusa”. Tie
se predmet na `estoko progonstvo od papstvoto i od “lamjata”, odnosno od satanata. Tie se hristijani koi “veruvaat vo
Isusa” i koi ne zaminale vo otpad zaedno so mnozinstvoto svoi
bra}a za vreme na periodot i postperiodot na Konstantina,
koga Hristovata crkva napravila kompromis so svetovnata
vlast i koga sednala vo skutot na dr`avata, stanuvaj}i na toj
460
na~in dr`avna crkva, versko-politi~ka sila, i zaminuvaj}i
vo totalen otpad od Hrista i od negovata izvorna bibliska
nauka.
Proro{tvoto ka`uva deka maliot rog “ja obori bibliskata vistina na zemjata, }e pravi s# {to saka i }e napreduva.”
Taa otpadnata crkva, predvodena od papstvoto, go pogazila
Bo`jiot zakon, ukinuvaj}i dve od Desette Bo`ji zapovedi, vtorata i ~etvrtata, i napolno ja paganizirala izvornata bibliska nauka i go kontaminirala bibliskoto hristijanstvo so
nepodnoslivi paganski kontaminenti. Prvobitnata apostolska Hristova crkva papstvoto ja turnalo vo matnite vodi na
paganstvoto, od koi izlegla prekrstena kako hristijanskopaganska crkva, napolno oddale~ena od Hrista i od bibliskite temeli.
Me|utoa, onie hristijani, koi Bo`jata re~ gi narekuva
“sveti” zatoa {to “gi dr`at Bo`jite zapovedi i go pazat Isusovoto svedo{tvo”, po cena na svojot `ivot ostanale na Hristova strana, prenesuvaj}i go od pokolenie na pokolenie, s# do
denes, izvornoto biblisko hristijanstvo, prifa}aj}i ja Bo`jata re~ kako edinstveno pravilo za svojata vera i za svojot
`ivot. Zaradi svojata lojalnost, vernost i predanost kon
Hrista i kon negovata Re~, tie sega se `estoko progonuvani
od mnozinstvoto svoi nekoga{ni bra}a koi otstapile od Hrista i zaminale vo paganstvo.
Op{to e poznato deka apostolskata Hristova (hristijanska) crkva, pred da sedne vo skutot na dr`avata i da stane
dr`avna crkva, vo celost bila predmet na `estoki progoni
od strana na rimskite paganski imperatori.
Istorijata ja bele`i i ja opi{uva svireposta so koja paganskiot Rim, odnosno negovite cezari, ja progonuvaat Hristovata crkva, Bo`jiot narod. Koloseum, vo koj, spored nekoi
pretpostavki, 80.000 hristijani se spaleni na loma~i ili
prepu{teni da gi ~ere~at divi yverovi, svedo~i za faktot deka
re~isi tri milioni hristijani umrele so ma~eni~ka smrt vo
tekot na prvite dva i pol veka po Hristovoto voznesenie na
neboto. Rimskite imperatori bile neumorni vo svojata svirepost sprema hristijanite, dodeka surovite su{testva, kako
{to se Marko Avrelij i Neron, sozdale sport so osmisleni
metodi za nivno ubivawe. Istori~arite ni ka`uvaat deka
Marko Avrelij imal obi~aj nozete na svoite `rtvi da gi vr461
zuva za dva kowa i potoa sadisti~ki da go posmatra kineweto
na ~ove~kite tela nadve. Ili, Hristovite slugi, nametnati
so `ivotinski ko`i i frlani pred ku~iwa da gi rastrgnat,
ili prema~kani so smola i vo ve~ernite ~asovi `ivi zapaluvani da gorat kako fakli i da ja osvetluvaat gradinata na
naludni~aviot car Neron.
Koga Rim ja prifatil hristijanskata religija i ja pretvoril vo dr`avna, prilikite ne se podobrile, tuku se vlo{ile.
Od po~etok lukavo prigotveniot kompromis me|u crkvata i
dr`avata predizvikal zadovolstvo, no po neuspehot na ovoj
politi~ki potfat, povtorno e razgoren ognot na progonstvo.
Spored bibliskite proro{tva, sega na scenata stapuva maliot rog ili papstvoto, koe u{te po`estoko od rimskite cezari
gi progonuva svoite nekoga{ni bra}a hristijani koi ne zaminale zaedno so nego vo otpad, tuku ostanale na Hristova strana. Tie verni i predani Bo`ji slugi go so~inuvaat onoj bibliski “ostatok” od porane{nata apostoska crkva koja, kako
{to ka`avme, potonala vo matnite vodi na paganizmot i daleku
oti{la od Hrista i od negovata Re~. Protiv toj veren Bo`ji
“ostatok” se krenale da vojuvaat lamjata (satanata) i papstvoto za da go sotrat. Tie stra{ni progoni traele 1260 godini,
kako {to ka`alo proro{tvoto.
Nekoga{nata apostolska crkva, koja sama bila progonuvana od rimskite imperatori zaradi ~istotata na nejzinata
bibliska vera, sega, kako otpadnata, papska crkva, stanala
progonitel na verniot Bo`ji ostatok, koj se izdelil od nea i
koj ja so~inuval novata Hristova crkva, vo Biblijata poznata
kako ~ista `ena, ili Hristova nevesta - koja e kontinuitet
na apostolskata crkva pred da zamine vo otpad.
Za razlika od ~istata `ena, ili Hristovata crkva, otpadnatata crkva vo Biblijata e poznata kako `ena “bludnica”, koja{to 1260 godini ja progonuva Hristovata crkva, koja
pred tie naleti na progoni bega vo pustina: “A `enata pobegna vo pustina kade {to ima{e mesto prigotveno od Boga, tamu
da se hrani iljada dveste i {eeset denovi”, odnosno godini
(Otkrovenie 12,6).
Vo toj period od 1260 godini, koga Rimokatoli~kata crkva svoite doktrini gi nametnuvala so obvrski i so progonstvo, Hristovata crkva, za da se za{titi, pobegnala na osameni, pusti i planinski mesta vo svetot i poznata e kako “Crkva
462
vo pustina”. Za vreme na papskata prevlast, Bo`jata re~ e
odr`uvana vo `ivot so pomo{ na mali grupi vernici, kako
{to bile valden`anite, koi praznuvale sabota spored ~etvrtata Bo`ja zapoved, a ne paganskata nedela, i koi odbrale pobrgu da umrat otkolku da se otka`at od svojata vera vo Hrista
i vo Svetoto pismo. Tie se frlani od planinskite viso~ini,
glavite na nivnite deca se razbivani na planinskite karpi i
nekoi `ivi spaluvani. Vo Alpite i vo Piemontskite dolini
vo severna Italija stotici iljadi lu|e umrele poradi svojata
vera so ma~eni~ka smrt.
Rim gi zasilil svoite napori da gi uni{ti onie {to ne
gi prifatile negovite doktrini. Istorijata e prepolna so
zlostorstva napraveni protiv protestantite, so vojni {to se
vodeni zaradi nivno uni{tuvawe, so masakri i so inkvizicija koja iljadnici vodela vo ma~ewe i spaluvawe na loma~i.
Istoriski fakt e deka golemite vojni vo Evropa se vodeni na verska osnova. Rim nemilosrdno gi progonuval evropskite protestanti. Evropa e turnata vo “triesetgodi{na” i
vo “stogodi{na vojna” so edna edinstvena cel - da se uni{ti
protestantskata reformacija. Valden`anite, albigenzite i
hugenotite bile nemilosrdno progonuvani, a inkvizicijata
vovela najsvirepi kazni koi evropskite princovi gi sproveduvale nad onie koi odbivale da se poklonat pred prevlasta na
Rim. Vo 1200-tata godina papata Ino}entie III mu naredil na
francuskiot kral da gi istrebi albigenzite, za{to odbile da
gi prifatat papskite u~ewa i veruvale deka Biblijata e vistinita Bo`ja re~. Istori~arite D’Obinje i Vajli tvrdat deka
pove}e od eden milion od tie nevini lu|e se masakrirani vo
eden edinstven pohod.
Poznatiot katoli~ki pisatel, Toma Akvinski, rekol deka
osudenite eretici treba da se pogubat tokmu kako i drugite
kriminalci, za{to se izmamnici. Vo edno katoli~ko spisanie
~itame:
“Ne mo`ete da pobudite nikakva pobo`nost vo na{ite
du{i `alej}i se poradi zapisite za katoli~kite zlostorstva...
Nie nikoga{ ne sme napi{ale nitu eden red koj ja olesnuva
ili ja ubla`uva inkvizicijata. Nie nikoga{ ne sme mislele
deka nejze $ e potrebna odbrana.”11
Crkovniot istori~ar, Filip [af, komentira: “Kolku
{to znaeme, papata nikoga{ ne izgovoril nitu eden zbor na
463
protest protiv nehumanite merki {to se sprovedeni od strana na {panskiot tribunal”12
Istori~arot Leki ka`uva: “Rimskata crkva proleala
mnogu pove}e nevina krv od koja bilo druga institucija
koja{to koga bilo postoela me|u lu|eto.”13
Ve}e e ka`ano deka vo tekot na svojata suprematija od
1260 godini, preku svojata zloglasna inkvizicija i so pomo{
na drugite mehanizmi {to $ stoele na raspolagawe, Katoli~kata crkva ubila me|u 100 i 150 milioni slobodoumni hristijani koi re{ile da mislat so svoja glava, lu|e za koi beloto
bilo belo, a crnoto crno - cutot na evropskite nacii. Mo`ebi toj broj e predimenzioniran, no fakt e deka toj e mnogu
golem, koj to~no }e go obelodeni Bog na nebesniot sud. Toa e
onoj mra~en sreden vek.
Vo 1887 g. Karl Marks odr`al govor vo Hajd Park vo
London vo koj, pokraj drugoto, ka`al: “Prviot hristijanski
svetec, Hristos, se `rtvuval sebesi za da gi spasi narodnite
masi, a sega{niot svetec - Crkvata - `rtvuvala ogromni masi
narod za samata da pre`ivee.”
“]e pomisluva da gi izmeni vremiwata i zakonite” (Daniel 7,25)
Koj bilo katoli~ki katihizis }e potvrdi deka papstvoto
go promenilo Bo`jiot zakon. Vtorata Bo`ja zapoved, koja se
odnesuva na obo`avawe na ikoni, statui i drgi idoli, e isfrlena od katoli~kiot katihizis. Za da bide nadomestena taa
zapoved, desettata e podelena na dve zapovedi. ^etvrttata zapoved, koja se odnesuva na sabotniot den (edinstvena zapoved koja
zboruva za vremeto), vo katoli~kiot katihizis stanuva treta
zapoved, a denot za bogoslu`enie so papski dekreti se premestuva od sedmiot na prviot den vo sedmicata (od sabota na nedela). Golemiot papski govornik, d-r Ek, koj se sretnal so Lutera
vo 1553 godina, ka`uva:
“Vo evangelijata, vo spisite na apostol Pavle i vo celata Biblija voop{to, ne se spomnuva prestanok na sabotata i
vospostavuvawe na nedelata. Toa go vospostavila apostolskata (Katoli~kata) Crkva nadvor od Svetoto pismo.”14
Katoli~kiot svet ka`uva: “Crkvata ja zela paganskata
filozofija i od nea napravila tvrdina na verata protiv
464
neznabo{cite. Ja zela paganskata nedela i ja pretvorila vo
hristijanska nedela. Navistina postoi ne{to kralsko, ne{to
carsko vo Sonceto, {to go pravi prigoden amblem na ‘Sonceto na pravdata’ - simbol na Isusa. Spored toa, Crkvata vo
ovie zemji kako da ka`ala: ‘Zadr`ete go toa staro paganskoto
ime. Toa }e ostane sveto, posveteno.’ I taka paganskata nedela, posvetena na Valdera, stanala hristijanska nedela, posvetena na Isusa.”15
Spored katoli~kiot katihizis, moralnite pra{awa gi
odreduvaat Desette zapovedi, no ne Desette Bo`ji zapovedi od
dvete sinajski kameni plo~i, napi{ani so Bo`ji prst, {to se
nao|aat vo Biblijata, tuku desette zapovedi {to gi definiral
katoli~kiot crkoven otec Avgustin (354-430)
“U{te od sveti Avgustin, Desette zapovedi zazemale predominantno mesto vo katihizisot za kandidatite za kr{tavawe
i za vernite... Katihizisite na Crkvata ~esto ja razjasnuvale
hristijanskata moralnost sledej}i go redosledot na Desette
zapovedi. Podelbata i numeriraweto na zapovedite vo tekot
na istorijata varirale. Sega{niot katihizis ja sledi podelbata na zapovedite {to ja utvrdil sveti Avgustin, i taa podelba stanala tradicionalna vo Katoli~kata crkva.”16
Kakvo priznanie {to v~udoviduva! Ne Desette zapovedi
onaka kako {to gi dal Bog vo Biblijata, tuku onaka kako {to
gi definiral Avgustin, i tie, definirani taka od ~ovek, ja
so~inuvaat osnovata na katoli~kiot moral!?
Bogohulnik, bezzakonik i antihrist
Ve}e ~itavme del od bibliskite proro{tva za maliot rog
i, pokraj drugoto, vidovme deka toj ima “~ove~ki o~i i ~ove~ka usta koja zboruva golemi raboti i bogohulstva”; “go huli
Boga, negovoto ime i negovoto Svetili{te”; “ja oboril (bibliskata) vistina na zemjata, i pravi s# {to saka i napreduva”.
Biblijata ovde ne gi opi{uva lu|eto. Taa ne zboruva za
poedinci, tuku za sila, za sistem, za institucija - za verska,
za politi~ka, za globalna sila, a istorijata ednoglasno tvrdi deka taa sila i taa institucija e papstvoto. Toj sistem za
koj zboruva ova proro{tvo e papskiot sistem, graden so vekovi i izgraden taka i takov kakov {to e, vo zavisnost od is465
toriskite okolnosti koi na papstvoto mu odele na raka. Toj
teolo{ki papski sistem e cvrst i stabilen kako karpa, kako
planinski masiv koj ne mo`e nitu malku da se pomesti, a
u{te pomalku da se razru{i. Tokmu toj sistem na papata mu
dava neprikosnovena, apsolutisti~ka vlast, avtoritet i sila
da ja promovira negovata sodr`ina: da zboruva golemi raboti
i bogohulstva; da go huli Boga, negovoto ime i negovoto Svetili{te; da ja obori bibliskata vistina na zemjata, i da
pravi s# {to saka i da napreduva.
Vo dreven Vavilon carot e smetan za zlatna glava. Vo
carot se nao|ala seta sila, negoviot zbor bil zakon, a toj e
smetan za bo`estvo. Sli~no na toa, vo papskiot sistem, nare~en “ultramontanizam”, silata na papstvoto e skoncentrirana i sobrana vo eden ~ovek, vo racete na papata. Na sovetuvaweto vo Trent, ultramontanizmot, pod vodstvo na jezuitite,
bil zacvrsten vo svojot sega{en oblik vo koj papskite dekreti
dobile avtoritet na Bo`ji dekreti. Doktrinata za papska nepogre{nost ponatamu go pro{iruva ovoj koncept i na papite,
koi se olicetvorenie na papstvoto i na papskiot sistem, im
obezbeduva polo`ba koja mu pripa|a samo na Boga, polo`ba
koja im ovozmo`uva da se postavuvaat nasproti Boga i da
stanat pove}e otkolku pandan na Boga na planetata Zemja.
Vo vrska so ova da go ~ueme i ova biblisko proro{tvo:
“]e se pojavi ~ovek na bezzakonieto, sin na pogibelta, koj se
protivi i se vozdiga nad s# {to se narekuva Bog ili svetiwa, taka {to }e sedne vo Bo`jiot hram i }e se pretstavi sebesi deka toj e Bog... bezzakonik kogo Gospod Isus }e go ubie
so zdivot na svojata usta i }e go uni{ti so pojavata na svoeto doa|awe” (2. Soluwanite 2,3.4.8).
Zborovite “}e se pretstavi sebesi deka e toj e Bog” pretstavuvaat hula, bogohulstvo (gr~ki “blasfemija”), koga ~ovek
se pravi Bog, koga se izedna~uva so Boga. Blasfemija e grev
sprema Boga, ne sprema ~ovek (Jovan 10,33; 5,18).
Apostol Pavle vo ovoj svoj proro~ki zapis e premnogu
jasen za da mo`e ova negovo proro{tvo pogre{no da se ~ita,
pogre{no da se sfati, pogre{no da se tolkuva i pogre{no da
se primeni na nekoj drug - osven na rimskite papi vo kontinuitet, i na nikoj drug. Istorijata ne poznava nitu eden drug
“~ovek bezzakonik”, bogohulnik i antihrist koj sebesi se stava na Bo`je mesto i se vozdiga nad Boga, “koj }e sedne vo
466
Bo`jiot hram i }e se pretstavi sebesi deka toj e Bog”, i koj na
svetskata scena }e postoi s# do vtoroto Hristovo doa|awe, kogo
“Gospod Isus }e go ubie so zdivot na svojata usta i }e go uni{ti
so pojavata na svoeto doa|awe”.
Vo sovremeniot svet mnozina }e bidat iznenadeni so faktot {to Biblijata papstvoto i papskiot sistem gi prepoznava kako antihrist. Papata na Zemjata sebesi se postavil na
mestoto koe mu pripa|a na Isusa Hrista.
Osuduvaj}i go papskiot sistem, Bog go osuduva sistemot,
a ne vernicite koi mu pripa|aat na toj sistem - ne vernicite na Katoli~kata crkva koi `iveat spored svetlinata {to
ja imaat i iskreno baraat spasenie od Boga.
Teologijata na toj sistem go proteruva Isusa Hrista od
ovaa zemja kako Spasitel na ge{nicite i taa uloga vo golema mera ja prezema papata, kako antihrist, zaedno so sve{tenstvoto. Sekako, ova }e go potvrdi istorijata, no i mnogubrojnite papski pi{ani dokumenti i dekreti {to se javno objaveni i se ~uvaat vo papskite arhivi, od koi vo prodol`enie }e
navedeme samo mal del.
No najprvo da go pojasnime izrazot “antihrist”. Da
zabele`ime deka zborot “anti” ima dve zna~ewa vo gr~kiot
jazik. Toa mo`e da zna~i “protiv”, no mo`e da zna~i i “namesto”. Vo Biblijata ovoj izraz vo 75% slu~ai zna~i “namesto”,
a ne “protiv”. Vsu{nost, silata na maliot rog ili papstvoto e bibliskiot antihrist, za{to 1260 godini toa vladeelo
na Zemjata “namesto” Hrista. Ovaa sila kako antihrist (1.
Jovanovo 2,18-22; Matej 24,5.24) to~no }e ja prepoznaeme od
natamo{nite tekstovi {to }e gi privedeme - tekstovi vo koi
papata navistina se pojavuva kako bogohulnik, bezzakonik i
antihrist.
“Nie na ovaa Zemja go zazemame mestoto na Sevi{niot
Bog!”
Nacionalen katolik (National Catholic) od juni 1895 g.
pi{uva: “Papata ne e samo pretstavnik na Isusa Hrista, tuku
sam Isus Hristos, skrien pod prevez na telo.”
“Papata ima takvo golemo dostoinstvo i tolku mnogu e
uva`uvan, {to toj ne e obi~en ~ovek, tuku kako Bog i Bo`ji
namesnik... Spored toa, toj e bo`estven monarh i vrhoven imperator, i car nad carevite... Koga bi bilo mo`no angelite
da zgre{at vo verata, ili mo`ebi da mislat sprotivno na verata, nim bi im sudel papata i bi gi ekskomuniciral.”17
467
Kardinalot Belarmin ka`uva: “Site imiwa {to mu gi
dava Svetoto pismo na Hrista ... se primenuvaat na papata.”18
Papskiot sistem mu ovozmo`uva na papata da mu prkosi
i da go huli Boga, prisvojuvaj}i si status koj ne mu pripa|a
na smrten ~ovek. Taka, iako Biblijata jasno ka`uva deka “Nikoj ne mo`e da pro{tava grevovi, osven samo Bog” (Marko
2,5-7), Katoli~kata enciklopedija ja dava slednata izjava za
papskiot avtoritet koj mu ovozmo`uva nemu i na negovite
sve{tenici da pro{tavaat grevovi:
“Ovaa sudska vlast sodr`i duri i sila da pro{tava grevovi.”19 - Toa e blasfemija, bogohulstvo, koga sve{tenikot si
prisvojuva vlast koja ne mu pripa|a na smrten ~ovek - da im gi
pro{tava grevovite na gre{nicite.
Bogohulstvo i hula e tvrdeweto deka edinstveno sve{tenikot mo`e da mu gi prosti smrtnite grevovi na svojot vernik
koga toj se ispoveda pred nego.
Vo Katihizisot e postaveno vakvo pra{awe:
Pra{awe: Dali sve{tenikot navistina gi pro{tava grevovite, ili toj samo objavuva deka tie se prosteni?
Odgovor: Sve{tenikot navistina i vistinski gi pro{tava
grevovite so dobrodetelta na silata {to mu ja dal Isus Hristos.20
Vo katoli~kiot pravilnik “Dostoinstvo i dol`nost na
sve{tenikot”, se naveduva:
“Sve{tenikot raspolaga so silata na klu~evite ili so
sila da gi izbavuva gre{nicite od pekolot, pravej}i gi dostojni za rajot i menuvaj}i gi od robovi na satanata vo Bo`ji
deca. Sam Bog e dol`en da postapuva spored sudot na svoite
sve{tenici i da oprosti ili da ne oprosti... Koga Mihael }e
dojde kaj hristijaninot na pretsmrtna postela i koj bara
pomo{ od nego, svetiot arhangel mo`e da gi otera |avolite,
no ne mo`e da go oslobodi svojot klient od sinxirite s# dodeka ne dojde sve{tenik da go oslobodi.”21
“Sam Bog e dol`en da postapuva spored sudot na svoite
sve{tenici i da oprosti ili da ne oprosti!” - Drskost i hula
so vselenski dimenzii! Toa e bukvalno ispolnuvawe na proro{tvoto na apostol Pavle {to go citiravme: “]e se pojavi
~ovek na bezzakonieto, sin na pogibelta, koj se protivi i se
vozdiga nad s# {to se narekuva Bog ili svetiwa, taka {to }e
sedne vo Bo`jiot hram i }e se pretstavi sebesi deka toj e Bog...
468
bezzakonik kogo Gospod Isus }e go ubie so zdivot na svojata
usta i }e go uni{ti so pojavata na svoeto doa|awe” (2. Soluwanite 2,3.4.8).
“So ~udesnoto dostoinstvo na sve{tenicite, vo nivnite
race se ovoplotuva Bo`jiot Sin kako vo utrobata na blagoslovenata Devica Marija. Gledajte ja mo}ta na sve{tenikot!
Sve{teni~kiot jazik go sozdava Boga od zalak leb - toa e pove}e
od sozdavaweto na svetot.”22 - Stanuva zbor za pri~esta, koga
sve{tenikot so svojata navodna “mo}” “go sozdava Boga od zalak
leb”!? U`asno nevistinito!
Za vreme na veligdenskite praznici (2007), sledej}i ja
misata {to se odr`a vo Vatikan, so svoi o~i gledavme i so
svoi u{i slu{avme kako papata im gi prosti grevovite na stotici iljadi katoli~ki vernici sobrani na plo{tadot Sveti
Petar. Vo taa prigoda papata od Vatikan im gi prosti grevovite i na milioni drugi vernici na Katoli~kata crkva koi
misata ja sledea na TV i na radio doma ili nadvor od domot,
patuvaj}i nekade so nekakvo prevozno sredstvo.
Toa e ne{to {to navistina v~udoviduva, ne{to {to te{ko
se podnesuva i {to voop{to ne mo`e da se goltne! Sve{tenikot
se postavuva nad Boga i go prisiluva Boga da go prifati negoviot sud: “Bog e dol`en da postapuva spored sudot na svoite
sve{tenici”; “nie (papite) na ovaa Zemja go zazemame mestoto na Sevi{niot Bog. Sam Bog e dol`en da gi prifa}a presudite na negovite sve{tenici”; “papata ne e samo pretstavnik
na Isusa Hrista, tuku sam Isus Hristos”; “papata e bo`estven
monarh i vrhoven imperator, i car nad carevite”; toj mo`e
“da gi ekskomunicira duri i angelite”. “Sve{teni~kiot jazik
go sozdava Boga od zalak leb - toa e pove}e od sozdavaweto na
svetot.” Kakvi huli, huli od najvisok rang! Ova ne se samo
verbalni izjavi, ami ne{to {to papite navistina go sproveduvale vo praktikata i bukvalno taka se odnesuvale i taka postapuvale. Toa go potvrduva i istorijata.
Tekstovite {to gi privedovme se tolku silni i jasni, {to
ne ostavaat nitu malku prostor za somnevawe deka papata, kako
~elnik na papstvoto, navistina e antihrist koj se odnesuva
kako bog na zemjata, tokmu onaka kako {to ka`uva bibliskoto proro{tvo: “]e se pretstavi sebesi deka toj e Bog!” Nema
somnevawe deka papstvoto, kako institucija, e olicetvorenie na bibliskite proro{tva: “Yverot koj izleze od moreto...
469
so bogohulni imiwa... ja otvori svojata usta da huli protiv
Boga, da go huli negovoto ime i negoviot (nebesen) hram” (Otkrovenie 13,1.6).
Reformatorite ova jasno go sogledale koga go identifikuvale antihrista. Tie bile edinstveni vo svoeto prepoznavawe
na papskiot Rim kako sila na antihrista, i reformacijata bila
rezultat na ova sfa}awe.
Vo 1536 g. reformatorot @an Kalvin napi{al: “Daniel
i Pavle predvidele deka antihrist }e sedi vo Bo`jiot hram...
Nie tvrdime deka papata e toj antihrist... Nekoi mislat deka
sme premnogu ostri i kriti~ki raspolo`eni koga rimskiot
pontif go narekuvame ‘antihrist’, no onie {to velat taka ne
sfa}aat deka so toa go osuduvaat Pavle, vrz ~ija{to osnova
nie zboruvame.”23
Martin Luter isto taka go prepoznal antihrist od svoeto prou~uvawe na Poslanieto na apostol Pavle upateno do
hristijanite vo Solun, i od proro~kite knigi na prorok
Daniel i na Otkrovenieto. Vo 1520 godina Luter mu pi{uval
na svojot dobar prijatel Spalatin:
“Prakti~no jas sum uveren i ne mo`am ve}e da se somnevam deka papata navistina e antihrist... Za{to s# tolku to~no
odgovara na negoviot na~in na `iveewe, na negovite dela,
zborovi i zapovedi.”24
I mnogu drugi reformatori, kako {to se Tomas Kranmer, Xon Viklif, Jan Hus, Jeronim, Savonarola, Xon Noks i
Xon Melanhton prepoznale deka papstvoto e antihrist. Luter slobodno izjavil:
“Nie ne sme prvi koi tolkuvame deka papstvoto e carstvo
na antihrista... Toj (Xon Purvi, vo 1390 g.) ima pravo i vistinski objavuva deka papata e antihrist, za{to toj... e svedok kogo
Bog odnapred go postavil da ja utvrdi na{ata doktrina.”25
Antihrist ne e gr~kiot car Antioh Epifan
Jezuitite bile povikani da im se protivstavat na protestantite koi papata go proglasile za antihrist i za “~ovek na
bezzakonieto”. Vo taa borba posebno se istaknale dvajca jezuitski nau~nici - Alkazar i Ribera - koi razvile preteristi~ki i futuristi~ki sistem na tolkuvawe na bibliskite
proro{tva. Site proro{tva koi se povrzani so antihrist,
470
preteristi~koto tolkuvawe gi premestuva vo minatoto, a
futuristi~koto tolkuvawe gi postavuva vo dale~na idnina,
predviduvaj}i milenium ovde na zemjava pred vtoroto Hristovo doa|awe. Futurizmot u~i deka Hristos, namesto da dojde
na oblaci so golema sila i slava, }e dojde tajno za tivko i
tainstveno da ja odvede svojata Crkva na nebo.
Spored preteristi~koto tolkuvawe, golem del od hristijanstvoto antihrista go povrzuvaat so carot od dinastijata
na Seleukidite vo Grcija, Antioh IV Epifan (gr~ki car), koj
gi progonuval Evreite i go oskvernil nivniot hram vo Erusalim. No ova op{to prifateno preteristi~ko mislewe ne e
mo`no zatoa {to Isus, Pavle i Jovan zboruvaat za antihrista
kako sila {to }e se javi vo idnina. Proro{tvoto ka`uva deka
antihrist }e proizleze od po~etok kako mal rog me|u desette
rogovi na ~etvrtiot yver, koj go pretstavuva Rim, a rimskoto
carstvo se pojavuva otkako gr~koto carstvo propadnalo. Osven toa, antihrist postoi s# do vtoroto Hristovo doa|awe,
kogo Hristos }e go ubie so svetlinata na svoeto doa|awe, {to
ne e slu~aj so Antioh IV Epifan, koj odamna pred toa zaminal
vo istoriskite arhivi.
Bibliskite proro{tva i istoriskite fakti {to gi prou~ivme za maliot rog se kategori~ni deka nitu vremenski, nitu
po karakter, antihrist ne mo`e da bide gr~kiot car Antioh
IV Epifan, nitu koj i da e drug, osven onoj “bezzakonik kogo
Gospod Isus }e go ubie so zdivot na svojata usta i }e go uni{ti
so pojavata na svoeto doa|awe” (2. Soluwanite 2,3.4.8).
Katoli~kite teolozi razvile preteristi~ka i futuristi~ka teologija za da ja zamaglat ovaa jasna bibliska vistina
za “antihrist” i za “~ovekot na bezzakonieto” i pogledot i
vnimanieto na ~itatelite na Biblijata da gi prenaso~at vo
pogre{en pravec. No kolku i da se trudat da ja skrijat taa
bibliska vistina, toa ne im uspeva, za{to praktikata tolku
silno ja potvrduva taa vistina i tolku e o~igledna, {to e neporekliva.
Za papskata nepogre{nost
Papskata sila na Pie IX postignala najvisoki dostreli
so otvoraweto na Koncilot Vatikan I na koj ultramontanistite, pod vodstvo na jezuitite, zadobile golema pobeda, objavuvaj}i na 13 juli 1870 godina dogma za nepogre{nost na papata.
471
Ovaa doktrina za nepogre{nost na papata glasnogovornikot na Katoli~kata crkva, otecot Bonaventura Hinvud, ja potvrduva na sledniot na~in:
“O~igledno e deka Crkvata ne mo`e da pogre{i koga go
ispolnuva ova bo`estveno otkrovenie . No, ako papata e centar i garancija na edinstvoto (na Katoli~kata crkva), i ako
toj u`iva poln avtoritet vo oblasta na verata i moralot,
toga{ ni toj ne mo`e da ja odvede Crkvata da pogre{i vo pra{awata za bo`estvenoto otkrovenie ... Postoi samo edno edinstveno telo koe nosi vrhoven apostolski avtoritet vo Crkvata, a toa e Kolexot na biskupite vo zaednica so negoviot poglavar, papata. Spored toa, sekoga{ koga papata vo celost }e go
iskoristi svoeto pravo kako vidliv poglavar na Crkvata, toj
nastapuva kako poglavar na Apostolskiot kolex. Zatoa, koga
papata go koristi svojot avtoritet povrzan so vrhovnoto
u~ewe, Vatikan I insistira toj da bide za{titen od gre{ka od
istata nepogre{nost koja{to Hristos $ ja zave{tal na svojata Crkva. Kardinalite go biraat noviot papa. Koga noviot
papa }e ja prifati taa odluka, toj neposredno od Hrista ja
prima seta sila koja e neophodna za izvr{uvawe na papskata
slu`ba. Toa ja opfa}a i harizmata na nepogre{nost.”26
Papata e nepogre{en koga objavuva nekoja dogma, dekret
ili nekoj drug dokument, kako slu`ben stav (eks katedra) na
Katoli~kata crkva. Zna~i, s# {to }e objavi papata kako eks
katedra, toa e nepogre{no i istoto vernicite go prifa}aat
bez prigovor i pogovor. Me|utoa, atributot ili prerogativot “nepogre{en” mu pripa|a samo i edinstveno na Boga i na
nitu edno drugo smrtno su{testvo, pa nitu na papata, nitu na
Deva Marija, za koja Crkvata proglasila dogma spored koja
taa e bezgre{na bidej}i, navodno, “bezge{no e za~nata”.
Koga go ~itame izve{tajot za nepogre{nost na papata,
toj pred nas izleguva kako Bog. Vsu{nost, papite ne samo {to
tvrdele deka se nepogre{ni, tuku deka se Bog, i se odnesuvale
kako bogovi. Primer:
Papata Bonifacie VIII vo svojata BULL UNAM SANCTAM navel: “Rimskiot pontif im sudi na site lu|e, no nemu
nikoj ne mu sudi. Nie objavuvame, tvrdime, definirame i izjavuvame: Za sekoe su{testvo e od su{tinsko zna~ewe za spasenieto da mu bide pokorno na rimskiot pontif ... Zborovite
{to gi izgovoril Hristos: ‘S# mu pot~ini pod negovite noze’,
472
mo`at da bidat potvrdeni vo mene ... Jas imam avtoritet ist
so Carot nad carevite. Jas sum s# i nad sekogo, taka {to Bog i
jas, Bo`jiot namesnik, imame samo edno postoewe, i jas mo`am
s# {to mo`e Bog. Toga{ {to mo`ete da napravite od mene,
osven Bog?”
Dodeka gi ~itame ovie zborovi, na um pak ni doa|a bibliskoto proro{tvo: “]e se pojavi ~ovek bezaakonik..., koj }e
se pretstavi sebesi deka toj e Bog” (2. Soluwanite 2,3.4.8).
Za brojot 666
Edna od karakteristikite na papstvoto ili na yverot e
brojot 666.
“Za ova e potrebna mudrost. Koj ima um neka go presmeta
brojot na yverot, za{to toj broj e na ~ovek, a negoviot broj e
{estotini {eeset i {est” (Otkrovenie 13,18).
Sovremenite tolkuvawa na ova proro{tvo brojot 666 go
primenuvaat na eden kompjuter vo Brisel i velat deka ovoj
broj pretstavuva sistem na registracija na sekoj `itel na zemjata koj treba da stane podlo`en na novata ekonomska politika na noviot svetski poredok. No da si postavime pra{awa:
Dali ovoj kompjuter 1260 godini gi progonuval svetite? Dali
ka`al deka toj e Bog, deka “sednal vo Bo`jiot hram i se pretstavil sebesi deka toj e Bog”? Dali tvrdi deka mo`e da pro{tava grevovi? Tekstot jasno ka`uva deka toa e broj na ~ovek,
no isto taka i broj na yverot. Dali brojot 666 se primenuva na
papstvoto, na “bezzakonikot”, na “antihrista”, na “bogohulnikot”, spomenati vo Pismoto?
Latinskiot jazik e slu`ben jazik na Katoli~kata crkva.
Spored katoli~kata teologija, papata ja pretstavuva Crkvata. Edna od slu`benite tituli na papata e “Vikarius Fili
Dei” (Vicarius Filii Dei) - “Zamenik” ili “Namesnik na Bo`jiot
Sin”. Ova go potvrduvaat papskite kanoni koi bile izdadeni
vo minatoto.
“Odgovaraj}i na pra{aweto na eden ~itatel, katoli~kiot
dnevnik Our Sunday Visitor od 18 april 1915 g. odgovoril: ‘Bukvite vre`ani vo mitrata na papata (negovata sve{teni~ka kruna) se ovie: Vicarius Filii Dei, {to e latinski prevod na titulata ‘Zamenik na Bo`jiot Sin’. Katolicite smetaat deka Crkvata, koja e vidliva zaednica, mora da ima i vidliva glava.”27
473
Latinskite bukvi imaat brojna vrednost i titulata Vicarius
Filii Dei ima zbir od 666 (V=5, I=1, C=100, U=5, L= 50 i D =500 vkupno 666).
Za papata kako Hristov zamenik (namesnik) na zemjata da
povtorime nekolku izve{tai koi ve}e bea privedeni vo prethodnite podnaslovi:
Papata Bonifacie VIII: “Jas imam avtoritet ist so Carot nad carevite. Jas sum s# i nad sekogo, taka {to Bog i jas,
Bo`jiot namesnik (zamenik), imame samo edno postoewe,
i jas mo`am s# {to mo`e Bog. Toga{ {to mo`ete da napravite od mene, osven Bog?”
Luter: “Stra{no e da se pogledne ~ovekot koj sebesi se
smeta za Hristov zamenik, koj poka`uva veli~estvenost so
koja ne mo`e da se meri nitu eden car...”
Papata Lav XIII: “Nie (papite) na ovaa Zemja go zazemame
mestoto na Sevi{niot Bog.”
Malahi Martin (Malachi Martin), ognen katolik i nekoga{en jezuit, avtor na knigata “Klu~evite na ovaa krv” (The
Keys of This Blood)28 za papata Jovan Pavle II ka`uva:
“Vo poslednata analiza Jovan Pavle II, kako imenuvan
Hristov zamenik, tvrdi deka toj e kone~en sud na pravdata
za op{testvoto kako zaednica na dr`avite.”
Denes postojat mnogu teorii za `igot na yverot i za negoviot broj. Kako {to rekovme, nekoi od tie teorii yverot go
povrzuvaat so ~udovi{en poedinec ili so xinovski kompjuter nekade vo svetot, koj gi sodr`i site inforamcii na gra|anite kako poedinci. No ni{to od seto toa. Bez nikakva osnova se tolkuvawata za nekakva kompjuterska identifikacija
na brojot i za vsadeni kompjuterski ~ipovi kaj sekoj `itel na
zemjata za da mo`e vo sekoj mig da bide dostapen za kontrola.
Podocna, koga }e prou~uvame za `igot na yverot, }e vidime
deka toa se odnesuva na papstvoto.
Kako {to vidovme, maliot rog ili papstvoto igralo mnogu
zna~ajna uloga i ostavilo mnogu grdi luzni vo svetskata istorija i zatoa ne e mo`no toa da se prou~i samo vo eden naslov
so nekolku podnaslovi. A bidej}i papstvoto }e bide centar i
sto`er i na idnite svetski nastani koga, spored bibliskite
proro{tva, toa svetot sigurno i celosno }e go stavi pod svoja
palka, re~isi site konteksti na knigava baraat od nas pove}e
pati da se navra}ame na nego. Osobeno intenzivni prou~uvawa
474
za nego }e usledat pri krajot na knigava, po~nuvaj}i od naslovot: “Yverovite vo Biblijata”.
Literatura:
Za ovoj naslov citatite se prezemeni od knigata “Istina i na{e
vreme”, Valter Fajt, “Preporod” - Beograd, 2005.
1. Leviathan, p. 457.
2. Carl Conrad Eckhardt, The Papacy and World-Affaires, Chicago: The Universi
ty of Chicago Press 1937, p. 1.
3. The Papal Monarchy, p. 45, 46, by W. F. Barry
4. The Temporal Power of the Vicar of Jesus Christ, p. 27.
5. The Great Eciyclical Letters of Pope Leo XIII, Encyclical Letter, June 20, 1894.
6. Henry Cardinal Manning, The Temporal Power of the Vicar of Christ, (1862),
p. 46.
7. D’Aubigne, History of the Reformation, Book 6, chapter 3.
8. The Most Holy Councils, Vol. XIII, column 1167.
9. “Extracts from Ferraris’ Ecclestiastical Dictionary.” Article on the Pope.
10. The Papal Monarchy, p. 45, 46, by W. F. Barry.
11. Western Watchman, November 21st, 1912.
12. Philip Schaff, History of the Christian Church, vol. 5, p. 529.
13. History of Nationalism in Europe, vol. 2, p. 32, 1910 edition
14. Enchiridion, p. 78,79.
15. Catholic World, March 1894, p. 809.
16. 2065-2066, The Catechism of the Catholic Church
17. “Extracts from Ferraris’ Ecclestiastical Dictionary.” Article on the Pope
18. “On the Authority of Councils”, Vol. 2, p. 266.
19. Catholic Encyclopedia, Vol. 12., article “Pope”, p. 265.
20. Cathechism of the Catholic Religion, by Joseph DeHarbe, p. 279.
21. Dignity and Duty of the Priest (1927), p. 27, 31, Editor E. Grimm
22. Eucharist Meditations, pp. 111.
23. L. E. Froom, Prophetic Faith of our Fathers, Vol. 2. p. 437.
24. Martin Luther, Schriften, Vol. 214, cil. 234.
25. Martin Luther, Commentaries in Apocalypsis, Purvey, Reprint preface
26. More Answers to your Questions: Bonaventure Hinwood
27. Ovoj citat e prezemen od knigata “Apokalipsa - Otkrovenie” od
Marvin Maksvel, izdadena od AIK “Znaci na vremeto”, Skopje,
str. 564
28. (The Keys of This Blood, p. 374, 375.)
*
475
DENE[NOTO HRISTIJANSTVO E JALOV
ISTORISKI HIBRID BEZ HRISTA I BEZ
BIBLISKA IDNINA
Vo prethodnite podnaslovi vidovme deka dene{noto hristijanstvo e grd falsifikat, jalov istoriski hibrid me|u izvornoto biblisko hristijanstvo i stariot paganizam - hristijanstvo bez Hrista. Ne mo`ej}i da ja brani so Biblijata,
Crkvata svojata nebibliska, crkovna nauka, vo tekot na istorijata ja dogmatizirala i istata ja brani so crkovni dogmi. Toa zna~i deka zad niv, zad dogmite, namesto Biblijata i
bibliskiot avtoritet, stoi institucijata Crkva so svojot
avtoritet. Namesto bibliskoto: “Taka ka`uva Gospod Bog!”,
stoi crkovnoto: “Taka ka`uva Crkvata!”
Crkvata:
- mu ja odzela na Hrista ulogata na nebesen prvosve{tenik i istata mu ja pripi{ala na zemniot crkoven poglavar
i na zemnoto sve{tenstvo. Soodvetno na toa, go negira i nebesnoto Svetili{te, a slu`bata {to se odviva vo nego ja
prenela vo zemnata Crkva.
- sprotivno na bibliskoto u~ewe, ja prifatila paganskata nauka za besmrtnost na du{ata so koja so vekovi gi pla{i
svoite vernici i gre{nicite gi pra}a vo ve~ni pekolni maki.
- razvila nauka za ~istili{te koe frla senka vrz Hristovata otkupitelna slu`ba. Spored taa nauka, nesovr{enite
hristijani po smrtta pominuvaat niz proces na ~istewe vo
~istili{te “za da primat svetlina koja im e neophodna za vlez
vo nebesnata radost”1. Ekvivalent na katoli~koto ~istili{te
se pravoslavnite mitarstva.
- vovela molitvi za mrtvite, {to e nebibliski.
- bez bibliska osnova taa pratila i s# u{te pra}a na ne476
boto iljadnici svetci, posrednici me|u gre{nicite i Boga,
odzemaj}i mu ja so toa ulogata na Hrista kako edinstven posrednik me|u Boga i lu|eto. Proglasila dogma za voskresenie i za voznesenie na Isusovata majka Marija, i namesto
Hristos, Marija “se povikuva vo Crkvata so titulata advokat,
pomo{nik, dobrotvorka i posredni~ka”2.
- sprotivno na vtorata Bo`ja zapoved, vo crkvite vovela sliki, ikoni, kipovi i sve}i.
- ne prifa}a dve bibliski voskresenija.
- ima maglivo u~ewe i sfa}awe za vtoroto Hristovo doa|awe i za iljadagodi{noto Hristovo carstvo - za mileniumot.
- svetiot saboten den go zamenila so prviot den na sedmicata, so nedela, koja bila paganski praznik posveten na
sonceto.
- prifatila nebiblisko kr{tavawe i kr{tavawe na novoroden~iwa.
- ja mistificirala evharistijata, ve~erata Gospodova,
prifa}aj}i ja naukata za presu{testvuvawe na elementite ili
transupstancijacija, pretvorawe na lebot i vinoto vo vistinsko Hristovo telo i vo vistinska Hristova krv. Preku nea,
odnosno preku lebot i vinoto, “istiot Hristos, koj edna{ se
`rtvuval, prinesuvaj}i se sebesi kako krvna `rtva na oltarot na krstot, sega se `rtvuva kako beskrvna `rtva”3.
- pro{tava grevovi za pari - prodava oprosnici.
- namesto gre{nicite da gi upatuva svoite grevovi da gi
ispovedaat direktno pred Hrista i pro{ka da baraat od nego,
taa gi povikuva vo ispovedalna da se ispovedaat pred uvoto
na sve{tenikot, koj mo`e na gre{nikot da mu opredeli epitimija ili pokora - crkovna kazna. Spored Crkvata, pro{tavawe na grevovite ne se dobiva samo preku Hristovoto delo.
“Hristos ja prenel svojata mo} na pro{tavawe vrz apostolskata slu`ba.”4 “Gre{nicite mo`at da se pomirat so Boga i
so Crkvata preku sakramentot ispoved ili pokora.”5 “Priznavaweto na grevot pred sve{tenikot e su{tinski del od
sakramentot ispoved ili pokora.”6
- crkovnite predanija (tradicii) gi izedna~uva po
va`nost so Biblijata.
- proglasila dogma za nepogre{nost na papata (eks katedra).
- papata u`iva primat kako kone~en tolkuva~ na Biblijata.
477
- “Sve{tenikot ja ima silata na klu~evite ili sila da
gi izbavuva gre{nicite od pekolot, pravej}i gi dostojni za
rajot i menuvaj}i gi od robovi na satanata vo Bo`ji deca.”7
itn., itn.
Gledaj}i go seto ova, duhot ni snemo`uva i so pravo se
pra{uvame {to ostanalo negibnato, neizmeneto i originalno od izvornata bibliska nauka! Zaklu~okot e jasen: Izvornata bibliska nauka e iskasapena, iscicana, iscedena. Biblijata e svedena na istorisko-leksikografska kniga, za{to tradicionalnata Crkva go izvadila od nea Bo`jiot bibliski kanon i na negovoto mesto go stavila svojot istoriski crkoven
kanon prifaten na nejzinite istoriski crkovno-vselenski
sobori. Zatoa Bog ne mo`e da blagoslovi vakvo hristijanstvo
koe mu go svrtilo grbot na Boga i daleku oti{lo od nego, do
gu{a potonalo vo paganizmot na religiite na starite paganski narodi i, namesto blagoslov, toa mu nosi prokletstvo na
svetot.
Po~ituvani, dene{noto hristijanstvo, kako jalov istoriski hibrid, e vinovno za haosot vo koj se davi svetot, za{to
ne mu dava mo`nost na Boga da mu podade raka, da go izbavi i
da go vodi, da mu obezbedi mir, stabilnost i ubav `ivot, i zatoa
ova hristijanstvo nema bibliska idnina; namesto so Hrista
da zamine vo Hristovoto carstvo, toa }e zamine vo ogneno
ezero, no, i ponatamu - vo nevrat.
Promenite i dogmite na tradicionalnata hristijanska Crkva
Rekovme deka, ne mo`ej}i da ja brani so Biblijata, Crkvata svojata nebibliska, crkovna nauka, vo tekot na istorijata seta ja dogmatizirala i istata ja brani so crkovni dogmi. Toa zna~i deka zad niv, zad dogmite, namesto Biblijata i
bibliskiot avtoritet, stoi institucijata Crkva so svojot avtoritet. Namesto bibliskoto: “Taka ka`uva Gospod Bog!”,
stoi crkovnoto: “Taka ka`uva Crkvata!”
Vo sredniot vek, vo periodot na skolasti~kata filozofija i teologija, glavno e zavr{eno zdanieto na zvani~nata
hristijanska teologija. Dogmite na hristijanstvoto, ~ii{to
koreni gi nao|ame vo misticizmot na paganskite filozofi,
stanale temel na Crkvata.
478
Rimskiot biskup malku po malku uspeal da mu se nametne na mnozinstvoto kako onoj koj ima pravo da postapuva kako
bog na zemjata i toa svoe pravo toj go koristel obilno.
Vo prodol`enie davame spisok so promenite {to nastanale vo bibliskoto hristijanstvo i so dogmite na tradicionalnata Crkva!
Vo 300-tata godina e vovedena molitva za mrtvite. Se zabele`uva sklonost kon ozna~uvawe na Crkvata so simbolot krst.
Vo 321 godina Konstantin so rimskiot biskup voveduva
praznuvawe na nedelata, palewe na sve}i i osen~uvawe so
znakot krst.
Na soborot vo Laodikija, odr`an vo 336 godina, od strana na Crkvata e usvoeno praznuvawe na nedelata.
Obo`avawe na relikvii 337 godina.
Obo`avaweto na angelite i svetcite po~nuva vo 375 godina. Nekoi po~nuvaat otvoreno da go branat po~ituvaweto
na ikonite.
Misata stanuva del na sekojdnevnata slu`ba vo 394 god.
Vo mnogu krai{ta vo 400-tata godina zvani~nata Crkva
gi progonuva praznuva~ite na sabota kako sedmi den.
Na soborot vo Efes vo 431 godina po~nala da se obo`ava
Marija, koja{to od toga{ ja narekuvaat Majka Bo`ja.
Vo 450-tata godina praznuva~ite na sabota po~nuvaat da
se osuduvaat na smrt.
Na soborot vo Rim vo 503 godina papata Simahus se proglasuva za Hristov zamenik.
Vo 590 godina vovedena e doktrina za ve~ni maki.
Papata Grgur I (540-604) prv naredil vo 600-tata godina
vo Crkvata da se upotrebuva samo latinskiot jazik. Vo istata godina vovedena e molitva {to im se upatuva na Marija,
na angelite i svetcite. Imperatorot Foka rimskiot biskup
Bonifikt III go narekol univerzalen biskup - papa.
Od vremeto na papata Konstantin vo 709 godina po~nalo
baknuvawe na sandalite na papata.
Frana~kiot kral Pipin vo 750 godina na papata mu dava
i politi~ka vlast.
Po dolga borba za i protiv, kone~no vo celata Crkva
vo 786 godina e vovedeno obo`avawe na krstot, ikonite i
relikviite.
Vo 850 godina se voveduva sveta voda {to ja posvetuva
sve{tenik.
479
Vo 850 godina vovedena e doktrina za obo`avawe na
Marija
Vo 890 godina po~nuva da se obo`ava sveti Josif.
Vo 927 godina e vospostaven kolegium na kardinalite vo
Vatikan.
Vo 965 godina papata Jovan HIII voveduva obred kr{tavawe na yvonata.
Vo 995 godina papata Jovan XV gi kanonizira umrenite
svetci.
Vo 998 godina e voveden post vo petok.
Papata Grgur VII vo 1079 godina voveduva celibat kaj
sve{tenicite.
Vo 1080 godina vovedeno e mehani~ko molewe.
Vo 1184 godina soborot vo Verona ja osnoval inkvizicijata.
Od 1190 godina po~nuvaat da se prodavaat indulgencii
(oprosnici).
Pred 13-tiot vek Crkvata u~ela deka site nekrsteni
deca, vklu~uvaj}i gi i novoroden~iwata koi umrele pri poroduvaweto, poradi “isto~niot grev” (isto~en grev - adamov
grev) zaminuvaat vo pekol, za{to ne pominale niz sakramentot (obredot) kr{tavawe.
Vo 1215 godina vovedena e ispoved pred uvoto na sve{tenik, namesto ispoved pred Boga.
Papata Ino}entie III vo 1215 godina go proglasuva pretvoraweto na leb i vino vo vistinsko Isusovo telo i krv.
Vo 1229 godina na soborot vo Valensija Biblijata e stavena na listata na zabraneti knigi.
Vo 1251 godina angliskiot monah Simon Stok voveduva
brojanici.
Vo 1311 godina se voveduva kr{tavawe na novoroden~iwa.
Soborot vo Florensa vo 1414 godina objavil dogma za
~istili{te.
Od 1508 godina po~nuva da se upotrebuva molitvata Ave
Marija.
Vo 1534 godina Ignacio Lojola go osnovuva jezuitskiot red.
Na soborot vo Trent vo 1545 godina tradicijata (predanieto) e izedna~ena so Svetoto Pismo.
Vo 1546 godina kon Biblijata se dodadeni apokrifite.
Vo 1563 g. tradicijata nad Svetoto pismo povtorno potvrdena.
480
no.
na.
Vo 1563 g. transsupstancijacijata povtorno potvrdena.
Vo 1563 g. opravduvawe so vera i dela povtorno potvrdeVo 1563 g. doktrinata za ~istili{te povtorno potvrde-
Vo 1563 g. povtorno potvrdeni oprosnici.
Papata Pie IX vo 1854 godina proglasuva deka Isusovata majka Marija e bezgre{no za~nata, so {to postavil temel
za obo`avawe na Marija.
Vo 1864 godina izre~eno e prokletstvo nad slobodata na
religijata, nad sovesta, nad govorot, nad pe~atot i nad nau~nite istra`uvawa.
Vo 1870 godina papata se proglasuva sebesi za nepogre{en.
Vo 1905 g. papata Pie X proglasuva: “Decata, koi umiraat pred da bidat krsteni, zaminuvaat vo ‘limb’ (sostojba
me|u rajot i pekolot) kade {to ne u`ivaat vo bla`ena vizija da go gledaat Boga, no toa ne zna~i deka tie stradaat.
Poradi isto~niot grev {to go nasledile od Adama, tie ne
zaslu`uvaat raj, no nitu pekol ili ~istili{te.”
Vo 1930 g. osudeni se site javni i drugi nekatoli~ki
{koli.
Vo 1950 g. proglaseno e voznesenie na Marija na neboto.
Vo 1965 godina Marija e proglasena za majka na Crkvata.
Se o~ekuva kone~no vatikansko objavuvawe na Marija
kako posrednik.
Site ovie la`ni nebibliski doktrini ne bile ne{to
nevideno i ne~ueno do toa vreme. Vo ovaa ili onaa forma i
mera, tie i do toga{ postoele vo paganskite religii. Novina pretstavuva faktot {to sega tie se proglaseni za hristijanski i vovedeni se vo Crkvata od strana na otpadnatoto
crkovno vodstvo. Duri i propovedaweto na ovie zabludi ne
bi bilo tolku opasno koga ne bi bilo primeneto prisiluvawe. Papite gi pridobile kralevite i nivnite vojnici da
gi prisiluvaat lu|eto da gi prifatat tie zabludi, kako {to
ka`uva proro{tvoto.
I protestantite koi praznuvaat nedela
plivaat vo matnite vodi na paganizmot
Za `al, i protestantite, koi praznuvaat nedela, a se zakolnuvaat nad slavniot protestantski lozung “Sola Skrip481
tura”, za ~ii{to principi milioni go dale i svojot `ivot,
ne se oddale~ile mnogu od paganizmot so koj e preplaveno i
do krajni mo`ni granici proniknato hristijanstvoto. Tie ne
se oslobodile od istoriskata jalovina, od vekovnite naslojki na troskotot i plevelot {to se plastele vrz izvornata
bibliska nauka i napolno ja zatrupale.
Bog gi povikal Viklifa, Husa, Jeronima, Lutera, Kalvina, Noksa, Veslija i drugite reformatori da izvr{at za
nego golema rabota. Tie neumorno kopale i so site sili ja
otstranuvale taa jalovina, toj troskot i plevel so koi bila
zadu{ena bibliskata vistina, no ne uspeale dokraj da gi otstranat tie debeli i grdi naslojki. Tie zavr{ile izvonredno va`na rabota i del od sevkupnata zada~a {to ja postavil
Bog pred niv - ja izvlekuvale hristijanskata crkva koja, ne
samo {to za{lapala tuku, kako {to naglasivme, do gu{a potonala vo paganizmot na starite nehristijanski religii po~nuvaj}i od vavilonskiot preku persisiot i gr~kiot, s# do
rimskiot paganizam.
No Bog ne stavil vrz nivnite ple}i pregolem tovar {to
tie ne bi mo`ele da go nosat. Toj ne o~ekuval od niv tie sami
celosno i do kraj da ja izvle~at crkvata od ambisot na paganizmot vo koj se strupolila i sami nejzinite noze da gi postavat na cvrsta po~va. Otkako tie ja zavr{ile zada~ata i zaminale od svetskata scena, crkvata s# u{te do pojas ostanala
zakopana vo spomenatiot paganizam i nivnite sledbenici,
protestantite, trebalo da gi zasu~at rakavite i da prodol`at
tamu kade {to tie zastanale, da ja prodol`at reformacijata, napolno da go oslobodat hristijanstvoto od paganskoto
mnogubo{tvo, od negovite predanija i sueverija i dokraj da
go ras~istat i da go otstranat pogubniot istoriski balast od
Bo`ata re~ i od istata da gi simnat vekovnite prangii vo
koi lu|eto ja okovale. Me|utoa, tie ne oti{le nitu malku podaleku na patot na svetlinata na evangelieto od svoite voda~i, reformatorite.
Bog o~ekuval od protestantite na svetot da mu ja prika`at negovata Re~ is~istena od sekoja ~ove~ka primesa, onaka kako {to izlegla od negovata usta i kako {to e izvorno
zapi{ana od negovite slugi, prorocite i apostolite.
Za `al, toa ne se slu~ilo. Protestantite se zadovolile
i gi prifatile dostrelite {to gi postignale reformatorite
482
iako, spored Bo`jiot plan, tie ne bile vrvni dostreli. Reformacijata ne ja izvele do kraj i zada~ata ja zavr{ile polovi~no. I katolicite imaat pravo koga im prefrlaat na protestantite koi praznuvaat nedela, koga jezuitot [efmaher im
postavuva pra{awe:
“Dali e vistina deka protestantite vo s# to~no se pridr`uvaat kon Pismoto (Sola Skriptura)? Ne! Za{to, koga to~no
bi se pridr`uvale kon Pismoto, bi morale mnogu ne{ta da
pravat {to ne pravat i ne{to da prestanat da pravat {to
pravat!... Namesto nedela, tie bi morale da praznuvaat sabota, za{to vo Biblijata stoi: ‘Seti se da go praznuva{ sabotniot den’, a ne denot nedelen... [to mo`e da se zaklu~i od
navedenoto? Deka protestantite nepravilno se narekuvaat
evangelisti, za{to ne postapuvaat spored evangelieto, veruvaj}i i pravej}i go ona {to go nema vo evangelieto. Od druga
strana, ne pravat ne{to {to e zapi{ano vo evangelieto.”8
“Vie mi tvrdite deka sabotata bila evrejska sabota, no
deka hristijanskata sabota e zameneta so nedela. Zameneta!
Koj go storil toa? Koj ima takov avtoritet da ja promeni
izri~nata zapoved na sevi{niot Bog? Koga Bog progovoril i
rekol: ‘Praznuvaj go svetiot sedmi den’, koj se osmeluva da
ka`a: Ne, mo`ete da rabotite vo sedmiot den, i namesto sedmiot, morate da go praznuvate prviot den vo sedmicata? Toa e
najva`no pra{awe na koe znam deka ne mo`ete da odgovorite.
Vie ste protestant i tvrdite deka ja po~ituvate Biblijata, i
samo Biblijata; no sepak, iako e toa tolku va`no pra{awe,
vie go gazite o~iglednoto slovo na Biblijata i stavate drug
den namesto onoj {to go posvetil Toj. Zapovedta da se praznuva sedmiot den e edna od Desette zapovedi; vie veruvate deka
drugite devet i ponatamu se zadol`itelni; koj vi dal avtoritet
da ja menuvate ~etvrtata zapoved? Ako ste dosledni na svojot
princip i ako ste podgotveni da ja sledite Biblijata, i samo
Biblijata, toga{ poka`ete nekoj del od Noviot zavet vo koj
ovaa ~etvrta zapoved izri~no se menuva.”9
Eden den, katoli~kiot pravnik, ognen branitel na katolicizmot i ogor~en protivnik na protestantskata reformacija, d-r Johan Ek, zaedno so drugi katoli~ki crkovni li~nosti, go ukorile Lutera poradi toa {to toj praznuva nedela
namesto bibliskiot den za odmor (sabota). Toga{ d-r Ek rekol: “Biblijata u~i: ‘Spomni si za sabotniot den da go praz483
nuva{! [est dena raboti i svr{i gi site svoi raboti! A sedmi den e sabota, odmor na tvojot Gospod Bog.’” Me|utoa, Ek
bil uporen: “Crkvata so silata na svojot avtoritet ja zamenila
sabotata so nedela, za koja ti (Luter), nema{ bibliska podloga.” Praznuvaj}i ja nedelata, protestantite se pridr`uvaat
kon predanieto.
Druga paganska doktrina koja silno gi zaplusnuva protestantite koi praznuvaat nedela e nebibliskata doktrina za
zadgroben `ivot, za {to }e stane zbor vo naslovot “Biblijata za smrtta”.
Literatura:
1.
2.
3.
4.
5.
6.
7.
8.
9.
Catechism of the Catholic Church, r. 28
Isto, r. 275.
Catechism of the Catholic Church, p. 381.
Isto, str. 402
Isto, str. 278
Isto, str. 405
Dignity and Duty of the Priest (1927), p. 27, 31, Editor E. Grimm
J. J. Scheffmacher, “Kontroverskatechismus”
Library of Christian Doctrine, pp. 3,4.
484
CRKVATA ILI BIBLIJATA?*
Koga velime Crkva, mislime na tradicionalnata Crkva, na pravoslavnata i katoli~kata, a Bo`jata crkva posebno ja naglasuvame i ja imenuvame kako “vistinska crkva”,
“Hristova crkva”, “Bo`ja crkva”, “izvorna bibliska” ili
“apostolska crkva”.
Pravoslavnata crkva za sebe:
Pravoslavnata crkva tvrdi za sebe deka taa e “vistinska
crkva”, “najstara”, “soborna” (vselenska), “pravoverna”, “pravoslavna crkva od istok”, “isto~na crkva”, koja “ima neprekratno sve{tenstvo koe poteknuva od apostolite”, “apostolsko preemstvo”, apostolski kontinuitet, za {to “svedo~at neprekinatoto sveto predanie i samata istorija na Crkvata”,
i prodol`uva:
“Crkvata e na{a duhovna majka koja n# rodila so voda i
so Duh pri kr{tenieto.” “Ostanete sinovi na Hristovata crkva,
kako {to bile va{ite dedovci i pradedovci niz vekovite.”
“Dr`ete se za va{ata majka Crkva za{to, Bo`e ne daj, i
ako ~ovek zamine vo pekol poradi svoite neispovedani i
nepokajani grevovi, Crkvata mo`e da go izbavi so pomo{ na
liturgiite dadeni od Boga, preku pomeni, milostina i `rtva.” “Crkvata mo`e da ja izbavi du{ata od pekolot”, “od pekolnite maki.”
“Koj ja napu{til Crkvata, go nema ve}e Hrista, ne e Bo`ji
sin po darot na kr{tenieto, tuku stanuva sin na satanata,
za{to se otcepil od duhovnata majka i se zagubil.”
“Nam, na pravoslavnite hristijani ni e poznata vistinata. Taa se nao|a edinstveno vo Hristovata (pravoslavna) crkva, a ne vo nekoja od ‘hristijanskite’ sekti.”
“Bez Crkvata nema spasenie!” “Za nas pravoslavnite svetoto predanie e najgolemo duhovno bogatstvo koe na Crkvata
485
usno $ go podarile sam Gospod i najgolemite duhovni otci na
hristijanstvoto, po~nuvaj}i od svetite apostoli i ponatamu
preku svetite otci i u~iteli na Crkvata. Toa e nerazdelno
od Svetoto pismo i, kako i Svetoto pismo, i toa e izvor na
verata i merilo na vistinitosta i na verskoto u~ewe.”
“Vo red na najgolemite otci na pravoslavieto”, koi mu
go sozdale “najgolemoto duhovno bogatstvo, predanieto”, “Crkvata gi naredila: sv. Vasilie, sv. Jovan Zlatoust, sv. Jovan
Damaskin, sv. Atanasie Veliki, sv. Serafim Sarovski, sv.
Grigorie Bogoslov, sv. Grigorie Niski, sv. Jovan Lestvi~nik,
sv. Antonie Veliki i site drugi”, me|u niv i onie {to gi spomenavme koga zboruvavme za mitarstvata. A od plejadata katoli~ki crkovni velikani mo`eme da gi izdelime sv. Avgustin,
sv. Toma Akvinski, a i mnogu drugi.
Ka`avme porano deka nitu eden od ovie crkovni velikani, kolku i da e golem, cenet, po~ituvan i zaslu`en za Crkvata, ne e bibliska li~nost so bibliski avtoritet i so biblisko kanonsko pravo da sozdava nova bibliska kanonska teologija nadvor od bibliskiot kontekst i kanon, kako {to e
slu~aj so predanieto ili tradicijata, za {to ve}e op{irno
zboruvavme. So prorocite i apostolite postaven e definitivniot temel ne na Pravoslavnata i Katoli~kata crkva,
tuku na Hristovata ili na apostolskata Crkva, i nego nikoj
ne mo`e da go menuva spored nekakov crkoven terk. Spomenatite dve crkvi nemaat nikakva mo`nost nitu pravo vrz toj
temel da kalemat i da nakalemat nikakvo predanie i tradicija
sprotivni na bibliskata nauka, “za{to nikoj ne mo`e da
postavi drug temel, osven onoj {to e postaven, koj e Isus
Hristos” (1. Korin}anite 3,11).
Silnite izjavi i tvrdewa na Pravoslavnata teologija
deka “Crkvata e na{a duhovna majka”, deka “bez Crkvata nema
spasenie”, deka “vistinata se nao|a edinstveno vo Hristovata (pravoslavna) crkva, a ne vo nekoja od ‘hristijanskite’ sekti”, deka “Crkvata mo`e da ja izbavi du{ata od pekolot”, i
o~ajnite povici i zakani {to im gi upatuva na svoite vernici: “Dr`ete se za va{ata majka Crkva”, “ostanete sinovi
na Hristovata crkva, kako {to bile va{ite dedovci i pradedovci niz vekovite”, “koj ja napu{til Crkvata... stanuva sin
na satanata i se zagubil”, “begajte od sektite”, “od dene{nite
eretici (sektanti) kako od |avolot, kako od satanata” itn.,
se krokodilski solzi {to gi lee Crkvata, oplakuvaj}i ja na
486
toj na~in svojata nemo} da se spravi i da gi opravda ogromnite proma{uvawa i skr{nuvawa {to gi napravila vo tekot
na vekovite. Toa se prazni zborovi bez nikakva bibliska
vistina i potkrepa, ne{to vrz {to ~ovek ne mo`e da se potpre, a u{te pomalku da gradi vera i spasenie.
Zo{to Pravoslavnata crkva ne gi potkrepuva, ne gi brani i ne mo`e da gi odbrani ovie svoi izjavi, tvrdewa i zakani so bibliski argumenti? Zatoa {to ednostavno za niv
nema izdr`ani bibliski argumenti, nitu prifatlivi bibliski dokazi za nivnata vistinitost, zatoa {to tie se za~nale,
niknale i izrasnale od predanieto, a ne od Biblijata. Zapravo, vo odbrana na svojata teologija taa gi istaknuva belezite
na apostolskata crkva i so site sili se povikuva na nekakvo
svoe preemstvo, na nekakov kontinuitet i sukcesija. Gr~ovito
se obiduva da se povrze so nea, so apostolite, da se dobere do
nejzinite korewa, do nejziniot temel, no vo nikoj slu~aj Pravoslavnata crkva ne mo`e da se identifikuva so apostolskata crkva, za{to nejzinata teologija e daleku od teologijata
na apostolite i prorocite, daleku od bibliskiot koren i
temel.
Tradicionalnata crkva za “sektite”, za “ereticite”
Zo{to Pravoslavnata crkva poka`uva tolku silen gnev
sprema pomalite verski zaednici, narekuvaj}i gi sekti, a
nivnite vernici “eretici”, “sektanti”, “prokleti eretici”?
Zo{to gi povikuva svoite vernici: “Begajte od sektite”, “od
dene{nite eretici (sektanti) kako od |avolot, kako od satanata? Tie ne samo {to ne se hristijani, tuku se polo{i i
od site mnogubo{ci.” “Da $ se protivstavime na sektantskata agresivnost, na nivnite lagi i intrigi.”
Kakva vina imaat tie lu|e ta tolku lo{o da zboruva za
niv, da gi prokolnuva i, ne daj Bo`e, da gi progonuva? Kakva
vina vo vremeto na bla`ena (carica) Teodora imaa hristijanite pavlikijanci koi Isto~nata (pravoverna) crkva gi
proglasi za eretici, gi stavi pod herem (prokletstvo) i $ gi
predade na krvavata Teodora da se presmeta so niv, da gi
uni{ti (nad sto iljadi du{i)? Zar samo zatoa {to tie izvonredni hristijani $ rekoa na Crkvata deka ikonite se idolopoklonstvo, samo zatoa {to veruvaa i `iveeja edinstveno spo487
red Biblijta, i {to go isklu~uvaa predanieto od svojata vera?
Zo{to i Katoli~kata crkva proglasi milioni “eretici” i
gi ubi, ~ija{to edinstvena vina be{e ista so onaa na pavlikijancite, {to `iveeja spored svojata sovest, {to ne sakaa
da prifatat ni~ij verski diktat, {to odbija da prifatat sosila naturena vera, za{to naturenata vera e odvratna? Zo{to
i taa natovari vrz sebe iljadnici toni nevina ~ove~ka krv?
Zo{to i Pravoslavnata i Katoli~kata crkva ne podnesuvaat nikakva opozicija, nikakvo disidentstvo? Zo{to tie
baraat skameneto versko ednoumie od tipot na ona - srednovekovnoto - koga i Hristos ne gi prisiluva lu|eto da veruvaat vo nego, tuku im dava pravo i sloboda sami da se opredelat
za ili protiv nego?
Zar i denes ovie dve crkvi razmisluvaat i se prigotvuvaat so “ereticite” da postapuvaat i smetkite da gi ras~istuvaat na ist na~in kako i vo minatoto?
Adventisti~kata crkva ne e sekta, tuku hristijanska crkva
koja silno go osvetluva svetot so bibliskoto Hristovo evangelie
Adventisti~kata crkva ne e sekta, tuku hristijanska evangelska crkva predvidena so biblisko proro{tvo dadeno od
Boga za da ja ispolni i poslednata zapoved na na{iot Spasitel Isus Hristos, da go propoveda bibliskoto evangelie,
ne predanieto. Pri razdelbata Hristos na svoite u~enici im
dal zapoved: “Odete po siot svet i propovedajte mu go evangelieto na sekoe sozdanie! Onoj {to }e poveruva i }e se krsti, }e se spasi, a koj ne veruva, }e se osudi.” “Nau~ete gi site
narodi da dr`at s# {to sum vi zapovedal, i eve, jas sum so
vas vo site dni do krajot na svetot.”
Pretka`uvaj}i gi znacite spored koi mo`eme da go prepoznaeme poslednoto vreme, poslednite dni i krajot na svetot, Hristos dava eden od najsilnite znaci i dokazi deka krajot e blizu: “]e se propoveda ova evangelie (ne predanie) za
carstvoto (Bo`je) po siot svet za svedo{tvo na site narodi,
i toga{ }e dojde krajot.” Vo poslednite migovi, koga se voznesuval, Hristos ja povtoril istata zapoved pred apostolite:
“]e primite sila, koga }e sleze Svetiot Duh vrz vas, i }e
bidete moi svedoci vo Erusalim, vo Judeja i Samarija, i duri
do krajot na zemjata.” Apostol Jovan gleda angel koj ja
488
pretstavuva brzinata i silata so koi Bo`jata crkva go propoveda evangelieto: “Vidov drug angel kako leta srede neboto,
koj ima{e ve~no evangelie da im go objavi na onie {to `iveat
na zemjata: na sekoe pleme, jazik, koleno i narod. I zboruva{e so silen glas: ‘Bojte se od Boga i dajte mu slava!’” (Marko 16,15.16; Matej 28,19,20; 24,14; Dela 1,8; Otkrovenie 14,6.7).
Po~ituvani, ako Pravoslavnata crkva e apostolska crkva, so apostolsko preemstvo, kako {to samata tvrdi, toga{ taa
treba da ja prezeme od apostolite i ovaa Hristova zapoved,
da ja izvr{uva i ovaa zada~a: da mu go propoveda “evangelieto na sekoe sozdanie”, “na sekoe pleme, jazik, koleno i narod”,
da podigne svoi misii vo Kina, vo Indija, vo Afrika, na site
meridijani na zemjinata topka, da im go odnese evangelieto
na ~etiri milijardi `iteli na zemjata koi ne se hristijani,
koi ni{to ne znaat za Hrista kako spasitel. Ve molam, toa
e Hristova zapoved vrzana za poslednoto vreme, i taa mora
da se ispolni. Neka poveli tradicionalnata, Pravoslavnata
i Katoli~kata crkva, i neka ja ispolnat, ako pretendiraat
za status na vistinska Bo`ja crkva!
Pred s#, Pravoslavnata crkva ne e monolitna crkva i
taka skroena nitu ustroena za da mo`e da ja ispolni ovaa
Bo`ja zapoved, da mu go propoveda evangelieto na sekoj narod, pleme, jazik i koleno, za{to taa e stati~na institucija, bez potrebnata dinamika za edna takva zada~a koja daleku
gi nadminuva nejzinite mo`nosti, so teologija i slu`bi vrzani za kultni objekti i zako`ur~ena vo predanija, rascepkana i zatvorena vo kruti nacionalni granici i te{ko obremeneta so istoriskite tovari na svoite narodi, {to e svoeviden izvor na seriozni me|usebni nesoglasija i sudiri.
Od druga strana, Pravoslavnata crkva za sebe tvrdi deka
e “pravoverna”, “sveta Bo`ja crkva”. No Bog ka`uva poinaku:
“Ovde e trpenieto na svetite, koi gi dr`at Bo`jite zapovedi i imaat Isusova vera” (Otkrovenie 14,12). Jasno e deka sveta Bo`ja crkva, sveti vernici, se onie koi gi dr`at Bo`jite
zapovedi. Pravoslavnata i Katoli~kata crkva, i protestantskite crkvi koi praznuvaat nedela, ne gi dr`at site deset
Bo`ji zapovedi. Spored toa, tie ne se sveti i nemaat pravo
da se borat za status na vistinska Bo`ja crkva. Za ova e dosta zboruvano vo ovaa kniga na drugi mesta i vo drugi konteksti. No ovde u{te ne{to. Tradicionalnata crkva, pravoslavnata i katoli~kata, videni so proro~ko oko, gi progonuvale
489
i gi ubivale, i pak }e gi progonuvaat i }e gi ubivaat kako “sektanti i prokleti eretici” tokmu “svetite” hristijani, onie
“koi gi dr`at Bo`jite zapovedi i imaat svedo{tvo na Isusa
Hrista” (Otkrovenie 12,17), i toa od ednostavna pri~ina:
zatoa {to se osilka vo nivnoto oko i trn vo nivnata sovest
bidej}i, za razlika od niv, tie gi dr`at Bo`jite zapovedi.
Po~ituvani, nitu edna druga crkva, osven adventisti~kata, ne gi dr`i site deset Bo`ji zapovedi izvorno, onaka
kako {to gi izgovoril Bog na Sinaj i kako {to gi napi{al
so svojot ognen prst na dve kameni plo~i. Site crkvi, apsolutno site, osven adventisti~kata, gazat po nekoja od Desette
Bo`ji zapovedi i so site sili se obiduvaat toa da go opravdaat, no opravdanie za toa nema, za{to Hristos ka`uva: “Dodeka postojat neboto i zemjata, nitu edna jota ili crti~ka
od zakonot nema da se izmeni” (Matej 5,18), a kamoli da se
izmenat i da se ukinat celi zapovedi.
Spored toa, Hristijanskata adventisti~ka crkva ne samo
{to se bori, tuku me|u site crkvi se izborila za status na vistinska Bo`ja crkva, i spored site bibliski belezi i ni{ani
taa u`iva status na izvorna apostolska crkva, so apostolsko
preemstvo, so apostolski kontinuitet i nasledstvo vo naukata, u~ej}i go svetot na ~istata izvorna bibliska nauka, neobremeneta so istoriski balasti i so ~ove~ki apsurdi.
Adventisti~kata crkva ja ima onaa apostolska dinamika i lesna podvi`nost, celosno nakloneta napred, bez nikakvi istoriski, nacionalni, verski, politi~ki, rasni, etni~ki... hipoteki i tegovi na nozete nitu bremiwa na grbot i
vratot za da ja vle~at nazad. Taa e nadvor od yidovite na kakov i da e kulten objekt i slu`ba, na teren, kako i apostolite, vodena od Svetiot Duh, so Bo`ja sila silno i najuspe{no
od site crkvi ja izvr{uva Bo`jata zada~a {to Bog ja postavil pred apostolite. So lesna noga i silna vo naukata, taa
odi napred so brzina na onoj angel od Otkrovenieto koj “so
silen glas ve~noto evangelie im go objavuva na onie {to
`iveat na zemjata: na sekoe pleme, jazik, koleno i narod”
(Otkrovenie 14,6.7).
Ovaa Crkva e internacionalna verska zaednica, koja ne
poznava nikakvi granici, i kako nikoja druga, taa ima brojni evangelski misii niz cel svet, vo 203 od vkupno 229 zemji
i oblasti kolku {to se registrirani pri Obedinetite nacii,
i evangelieto go propoveda na 885 jazici i dijalekti, tokmu
490
onaka kako {to zapoveda na{iot Spasitel: “na sekoe pleme,
jazik, koleno i narod”, prerasnuvaj}i vo golemo svetsko adventisti~ko semejstvo i vo silna Bo`ja crkva koja go osvojuva
svetot. Nejziniot broj sekoja godina se zgolemuva za pove}e
od eden milion so novi vernici, kr{tavaj}i sekoj den so biblisko kr{tavawe nad tri iljadi du{i, pove}e otkolku na
denot na Duhovite za vreme na apostolite, so postojana tendencija na zgolemuvawe na toj broj. Taa ima solidna, temelna organizacija i struktura, mo{ne bogata evangelska izdava~ka dejnost i zdravstven i vospitno obrazoven sistem na koi
$ zaviduvaat mnogu crkvi i svetovni ustanovi.
Aktivnostite na Adventisti~kata crkva niz brojki
(Brojkite se zemeni od slu`beniot izve{taj na Crkvata za 2007 god.)
Krsteni - vozrasni vernici ......................................... 15.660.347
Potencijal. prijateli koi naskoro }e se krstat ..... 3.502.516
Mesni crkvi ............................................................................ 64.017
Vkupno aktivno vraboteni vo crkov. institucii ...... 201.103
Od niv rakopolo`eni propovednici ............................... 15.916
MISIJA VO SVETOT
Broj na zemji i oblasti vo svetot reg. pri ON ................. 230
Zemji i oblasti vo koi dejstvuvaat adventistite .............. 201
Broj na jazici na koi propovedaat ........................................ 892
Mediumski centri ...................................................................... 10
Radiostanici koi se koristat sekoja sedmica ................. 2.283
TV stanici koi se koristat sekoja sedmica ..................... 1.681
IZDAVA^KA DEJNOST
Izdava~ki ku}i ............................................................................. 62
Opolnomo{teni literarni evangelisti ........................... 6.464
Redovni spisanija ....................................................................... 250
Jazici na koi se pe~ati literatura ...................................... 362
ZDRAVSTVENO DELO
Bolnici i sanatoriumi .......................................................... 168
Kliniki i zdravstveni centri ................................................ 433
Starski domovi so bolni~ka nega .......................................... 130
Domovi za sira~iwa i detski domovi ..................................... 33
491
Avioni i brodovi vo zdravstvena slu`ba .............................. 10
Medicinski personal ........................................................... 26.800
Pacienti (godi{no) ...................................................... 15.371.479
Fabriki za zdrava hrana ............................................................. 24
OBRAZOVANIE
Vkupno {koli ............................................................ 6.845
Osnovni u~ili{ta ................................................................... 5.322
Sredni u~ili{ta ..................................................................... 1.385
Visoko{kolski ustanovi ........................................................ 101
Ustanovi za obu~uvawe na kadri .............................................. 37
Vkupno u~enici i studenti .............................. 1.293.758
U~enici vo osnovni u~ili{ta ....................................... 877.276
U~enici vo sredni u~ili{ta ........................................... 318.733
Studenti na visoko{kolski ustanovi .............................. 92.554
Nastavni~ki personal ............................................................ 5.195
ADVENTISTI^KA DOBROTVORNA (HUMANITARNA)