КОПНЕЖОТ
НА ВЕКОВИТЕ
ивот
Исусовиот ж
Елена Вајт
Наслов на оригиналот
THE DESIRE OF AGES
by Ellen G. White
Превел
проф. Никола Тасевски
Дизајн и форматирање
Лазар Томовски
Издава
АИК „Знаци на времето“ - Скопје
ул. Влае бр. 42
За издавачот
Михајло Гурев
Печатено во
Аркус дизајн и Маринг
CIP - Каталогизација во публикација
Национална и универзитетска библиотека „Св. Климент
Охридски“, Скопје
232
ВАЈТ, Елена Г.
Копнежот на вековите : Исусовиот живот / Е. Г. Вајт ; [превел
Никола Тасевски]. - 2. изд. - Скопје : Знаци на времето, 2011. - 784
стр. : илустр. ; 21 см. - (Едиција Космички конфликт ; кн. 3)
КОПНЕЖОТ
НА ВЕКОВИТЕ
т
о
в
и
ж
т
о
и
Исусов
Второ издание на македонски јазик
Превод на делото: The desire of ages / Ellen G. White. - Регистри
ISBN 978-9989-659-57-7
I. White, Ellen G. види Вајт, Елена Г.
а) Исус Христос
COBISS.MK-ID 87507722
Едиција „Космички конфликт“
- книга 3 -
PREDGOVOR
Vo srceto na sekoj ~ovek postoi kopne` za ona {to go nema.
Ovoj kopne` vo negovata priroda go vsadil milostiviot Bog.
Zatoa toj ~esto e nezadovolen so svoite `ivotni posti­gawa,
nezavisno od nivnata golemina. Bog saka ~ovekot da tra­­­ga po
najvozvi{enoto dobro za da ja otkrie ve~nata sre}‌a na svojata
du{a.
Satanata so svoeto lukavstvo i so izmama go izmenil ovoj
kopne` na ~ove~koto srce. Lu|‌eto gi navel da veruvaat deka
nivniot poriv mo`e da se utalo`i so setilni zadovol­stva,
so bogatstvo, so udobnost, so slava i mo}‌. No milijardi lu|‌e,
{to gi zavel toj, uviduvaat deka seto toa ja gubi svojata pri­
v­le~nost i vo du{ata ostava ogromno nezadovolstvo i podla­­­­
boka prazni­na od onaa {to ja ~uvstvuvale porano.
Bog zamislil ovoj poriv, ovoj kopne` na ~ove~koto srce,
da se naso~i kon Onoj koj edinstveno mo`e da go zadovoli - kon
Isusa Hrista, vo kogo mo`at da se ispolnat site na{i kopne`i.
Iako postojat mnogu knigi nasloveni kako “Isusov `i­vot”,
vo koi mo`at da se najdat mno{tvo podatoci za nasta­ni­te i
obi~aite od istorijata na bogatiot i raznoviden `ivot na
Isusa od Nazaret, mo`e da se ka`e deka vo site niv “ni polo­­­­­
vi­na ne e ka`ano”. Ovaa kniga, “Kopne`ot na vekovite”, e delo
na istaknatiot amerikanski adventisti~ki avtor, Elena Vajt,
koja `iveela i rabotela vo devetnaesettiot i pr­vata polovina
na dvaesettiot vek. Vo tekot na svojata sedumdeset­godi{na
slu`ba taa napi{ala okolu 25 milioni zborovi. Nejziniot
obemen duhoven kni`even opus, so svoite 26 knigi i so nad
5000 prilozi, ja zbogatil svetskata duhovna literatura so
visoko vredni, kapitalni duhovni dela, koi so nesmalen in­
ten­zitet se preveduvaat, se pe~atat vo ogromni tira`i i se
~itaat od milioni lu|‌e od site vozrasti na site jazici vo cel
svet. “Kopne`ot na vekovite” zazema ~elno mes­to vo opusot
na svetskoto duhovno bogatstvo, vrvno mesto vo ramkite na
5
КОПНЕЖОТ НА ВЕКОВИТЕ
svetskata duhovna riznica i po~esno mesto vo Amerikanskata
nacionalna biblioteka.
Celta na ovaa kniga ne e da ja prika`e harmonijata na
Evan­­ge­lijata ili da dade mehani~ki, empiriski hronolo{ki
redo­sled na va`nite nastani i pouki od Isusoviot `ivot. Taa
prika­­­`uva kako od Bo`jeto srce blika qubov koja se otkri­la
vo negoviot Sin - Bo`ja nesebi~na, nasfatliva, ~udes­­na, milna,
kopne`liva qubov koja gi pregrnuva site lu|‌e na ovaa planeta.
Na nejzinite stranici e prika`ana bo`es­tvenata ubavina na
Hristoviot `ivot - privle~na, posakuvana ubavina koja pleni
se~ie srce. Isus gi privleku­val u~enicite, i lu|‌eto okolu
sebe, so dobrinata na svojot karakter, so svojot dopir poln so
so~uvstvo i so nesebi~nosta na svojata po`rtvu­vanost; gi preo­
brazuval nivnite karakteri postojano dru­`ej}‌i se so niv, i od
sebi~ni, sozdaval samopre­gorni lu|‌e; od gre{ni pravedni, od
tesnogradi i prosti, polni so predra­sudi, lu|‌e so naj{iroki
soznanija i so dlaboka qubov kon site narodi i rasi. Zatoa,
`elba na ovaa kniga e da go prika`e milostiviot Izbavitel
na na~in koj }‌e sozdade kopne` kaj ~itatelot da dojde kaj nego,
li~no, lice v lice, svo­eto srce da go soedini so negovoto i
vo nego da go najde, kako i apos­to­lite vo svoe vreme, silniot
Isus, “koj mo`e da gi spasi za ve~ni vekovi onie koi preku
nego doa|‌aat kaj Boga”.
Te{ko e da se opi{e `ivotot na Isusa Hrista. Toa e sli~­no
na obidot da se naslika na platno `ivo vino`ito, ili so crnobeli znaci da se zapi{e najmilnata muzika.
Sepak, na stranicite na ova visoko vredno duhovno delo,
nivniot avtor, Elena Vajt, vdahnovena li~nost so dlaboko i
dolgo iskustvo, inspirirano otkrila i opi{ala novi ubavini
od Isusoviot `ivot. Istaknala mnogu novi skapocenosti od
taa riznica na dragocenosti. Gi napravila dostapni bogat­
stvata za koi ne mo`e ni da se sonuva. Od mnogu poznati bib­­­­
li­­­ski tekstovi, ~ija{to dlabina ~itatelot u{te porano samo
ja nasetuval, bleskoti nova i veli~estvena svetlina. Naj­kon­
cizno ka`ano, Isus Hristos e otkrien kako polnota na Bo`es­
tvoto, beskrajno milostiv Spasitel na gre{nicite, Sonce na
pravdata, milostiv Prvosve{tenik, Iscelitel na site ~ove~ki
bolesti, ne`en Prijatel poln so so~uvstvo, postojan, dosleden
Drugar koj sekoga{ e gotov da pomogne, Knez na Davidoviot
dom, Zasolni{te na svojot narod, Knez na mirot, Car koj }‌e
dojde, ve~en Otec, vrv i ispolnuvawe na kopne`ite i nade`ite
na site vekovi.
Kako poseben Bo`ji blagoslov, Hristijanskata adventis­
ti~ka crkva, preku svojata izdava~ka ku}‌a “Znaci na vremeto”,
ja izdava ovaa kniga na makedonski jazik so `elba ~itatelot
vo nea da se sretne i da ostvari zaednica so Onoj koj so ra­­­{i­­­
re­ni race go ~eka da go pregrne, so Isusa Hrista koj edin­­­stveno
mo`e da go ispolni vekovniot kopne` na ~ove~koto srce za
osloboduvawe od ovoj gre{en, ~emeren i glamnosan `ivot, i da
mu podari ve~en `ivot, `ivot bez grev, bez bolest, bez solzi,
bez smrt i grob...
6
7
Izdava~ot
1
„BOG E SO NAS“
19
20
“]e go nare~at Emanuel,... Bog e so nas”. “Slavata Bo`ja”
se videla “na liceto na Isusa Hrista” (2. Korin}‌anite 4,61).
Gospod Isus Hristos bil edno so Otecot od ve~ni vremiwa; Toj
bil “Bo`ji obraz”, obraz na negovata golemina i veli­~estvo,
“sjaj na negovata slava” (Evreite 1,3). Toj do{ol na na{iot
svet da ja objavi taa slava. Do{ol na ovaa, so grev zatemneta
zemja, da ja otkrie svetlinata na Bo`jata qubov, da bide “Bog
so nas”. Zatoa za nego e prorokuvano: “]e go nare~at Emanuel”.
Doa|‌aj}‌i da `ivee me|‌u nas, Isus trebalo da im go otkrie
Boga i na lu|‌eto i na angelite. Toj bil Bo`ja re~ - Bo`ja mis­
­­­la {to mo`ela da se ~ue. Vo svojata molitva za svoite u~e­­­­ni­ci
Toj rekol: “Im go objaviv imeto tvoe” (Jovan 17,26) - “milosliv
i `alosliv, bavno se gnevi, bogat so qubov i so vernost”; “qu­
bov­ta, so koja me milee{e mene, da bide vo niv, i jas vo niv”.
Me|‌utoa, ova otkrovenie ne im e dadeno samo na nego­vite deca
na zemjata. Na{iot male~ok svet e u~ebnik za vselenata. Bo`­
jata prekrasna namera, proniknata so milost, tajnata na spaso­
nosnata qubov - e tema vo koja “sakaat da pro­niknat ange­lite”
i koja }‌e se prou~uva niz beskone~nite vekovi. Izba­­­ve­nite i
bezgre{ni su{testva vo Hristoviot krst }‌e pronajdat svoja
nauka i svoja pesna. ]e vidat deka slavata {to bleskoti od
Hristovoto lice vsu{nost e slavata na nego­vata samo­pre­­­gor­na
qubov. Vo svetlinata od Golgota }‌e se vidi de­ka zakonot na
taa samopregorna qubov e zakon na `ivotot za zemjata i za
neboto; deka qubovta koja “ne go bara svoeto” ima svoj izvor
vo Bo`jeto srce; deka vo Onoj, koj bil krotok i ponizen, se
otkril karakterot na Onoj koj `ivee vo svetlina kon koja
nieden ~ovek ne mo`e da pristapi.
Vo zagradite e navedeno mestoto vo Biblijata od kade {to se citirani
bibliskite tekstovi.
1
8
„БОГ Е СО НАС”
Od po~etok Bog se otkril vo svoite dela {to gi sozdal.
Hristos bil toj koj gi rasprostrel nebesata i gi polo`il
teme­­lite na zemjata. Negovata raka gi postavila svetovite vo
prostorot i go oblikuvala polskoto cve}‌e. “So svojata mo}‌
ja sozdade sekoja planina”. “Negovo e moreto, Toj go sozdade”
(Psalm 65,6; 95,5). Hristos ja napolnil zemjata so ubavini i
vozduhot so pesni, i porakata na qubovta na Otecot ja napi{al
na site dela na zemjata, vo vozduhot i na neboto.
Iako sega negovoto sovr{eno delo e o{teteno so grevot,
sepak ostanuva ona {to e napi{ano. Duri i deneska, s# {to
e sozdadeno, ja vospeva slavata na negovoto sovr{enstvo. Ne
postoi ni{to vo vselenata - osven sebi~noto ~ove~ko srce
- {to `ivee samo za sebe. Nema ptica {to leta vo vozduhot,
nitu `ivotno {to se dvi`i na zemjata, da ne mu slu`i na
nekoj drug `ivot! Ne postoi nitu eden list vo {umata, ili
skromno trevno klav~e, da nema svoja slu`ba. Sekoe drvo,
grmu{ka i list, izlevaat `ivotni sostojki bez koi nitu ~ove­
kot nitu `ivotnoto ne bi mo`ele da `iveat, a pak, i ~ovekot
i `ivotnoto, se povrzani so `ivotot na drvoto, na grmu{kata
i na listot. Cve}‌eto to~i ~udesen miris i ja otkriva svojata
ubavina kako blagoslov na ovoj svet. Sonceto ja lee svojata
svetlina za da razveseli iljadnici svetovi. Okeanot, iako
izvor na site na{i izvori i kladenci, gi prima rekite od
sekoja zemja, no zema za da dade. Maglite {to izle­guvaat od
ne­go­­vite pazuvi pa|‌aat kako do`d i ja natopuvaat zemjata, so
cel na nea da mo`e da niknuva i da pupi.
Slavnite angeli nao|‌aat svoja radost vo davaweto - vo da­
ruvaweto na qubov i vo neumornoto bdeewe nad du{ite {to
padnale i ja zagubile svojata svetost. Nebesnite su{testva se
obiduvaat da gi zadobijat ~ove~kite srca; tie na ovoj mra~en
svet mu nosat svetlina od nebesnite dvorovi. So svojata qu­
bezna i strpliva slu`ba tie vr{at vlijanie vrz ~ove~kiot
duh i taka zagubenite gi vodat vo zaednica so Hrista koj im e
mnogu poblizok otkolku {to samite mo`at da si pretpostavat.
Koga }‌e se svrtime od site pomalku va`ni otkrovenija,
toga{ go gledame Boga vo Isusa. Nabquduvaj}‌i go Isusa, gledame
deka slavata na na{iot Bog le`i vo davaweto. Jas “ni{to ne
pravam sam od sebe”, rekol Hristos. “Mene me prati `iviot
Otec, i jas `iveam zaradi Otecot”. “Jas ne baram svoja slava”,
tuku slavata na Onoj koj me prati (Jovan 8,28; 6,57; 8,50; 7,18).
Vo ovie zborovi e izlo`eno golemoto na~elo {to e zakon
na `ivotot za vselenata. Hristos s# primil od Boga, no zel
9
21
22
КОПНЕЖОТ НА ВЕКОВИТЕ
„БОГ Е СО НАС”
za da dade. Taka vo nebesnite dvorovi, vo negovata slu`ba
za site sozdadeni su{testva, `ivotot na Otecot se izleva
preku saka­niot Sin vrz site, a potoa istiot, kako plima na
qubovta, se vra}‌a preku Sinot vo slava i radosna slu`ba kon
golemiot Izvor na s#. I taka preku Hrista se zatvora krugot
na dobro~in­­stvoto, pretstavuvaj}‌i go karakterot na golemiot
Daroda­vec - zakonot na `ivotot.
Ovoj zakon e prekr{en na neboto. Grevot proizlegol od
se­bi~nosta. Lucifer, heruvim zasolnuva~, sakal da bide prv
na neboto. Toj nastojuval da zavladee so nebesnite su{testva,
da gi odvoi od nivniot Tvorec i nivnata vernost da ja prido­bie
za sebe. Od taa pri~ina Lucifer neto~no go prika`uval Boga,
pripi{uvaj}‌i mu `elba za samoizvi{uvawe. Svoite lo{i
osobini po~nal da mu gi pripi{uva na Tvorecot koj e izvor
na bezmerna qubov. Taka gi izmamil angelite. Taka gi prelagal
lu|‌eto, naveduvaj}‌i gi da se posomnevaat vo Bo`jata re~ i da
zagubat doverba vo negovata dobrina. Zatoa {to Bog e Bog na
pravda i na nesporedlivo veli~estvo, satanata gi navel Boga
da go smetaat za strog i bezmilosen - gi navel da mu se pridru­
`at vo buntot protiv nego, i na svetot se spu{­tila no}‌ na
pro­kletstvo.
Zemjata ja obvil mrak, za{to Bog e pogre{no sfaten. Za da
se rasteraat mra~nite senki, za svetot da mo`e da se vrati kaj
Boga, izmamni~kata satanska sila morala da bide skr{ena. Toa
ne mo`elo da se postigne so sila. Nasilstvoto e sprotivno od
na~elata na Bo`jeto vladeewe. Toj saka samo slu`ba od qubov,
a qubovta ne mo`e da se iznudi; taa ne mo­`e da se zadobie so
sila ili so vlast. Samo qubovta mo`e da razbudi qubov. Da go
poznavame Boga zna~i da go qubime. Negoviot karakter mora
da se istakne kako sprotivnost na karakterot na satanata.
Ova delo mo`e da go ostvari samo edno Su{­testvo vo celata
vselena. Bo`jata qubov mo`e da ja objavi samo Onoj {to ja
poznava nejzinata visina i dlabina. Nad mra~nata no}‌na svetot
mora da izgree Sonceto na prav­data so zdravje “vo negovite
zraci” (Malahija 4,2).
Planot za na{eto spasenie ne bil dopolnitelna misla,
plan sozdaden otkako Adam padnal vo grev. So nego se otkrila
“tajnata skriena od ve~nosta” (Rimjanite 16,25). Toj e otkro­
venie na na~elata {to bile temel na Bo`jiot prestol u{te
od ve~nosta. U{te od po~etok Bog-Otecot i Hristos znaele
za otpadot na satanata i za padot na ~ovekot predizvi­kan so
dejstvuvaweto na izmamnata sila na otpadnikot. Bog ne e pri­
~ina za postoeweto na grevot, no Toj odnapred go videl negovoto
postoewe, obezbeduvaj}‌i sredstvo so koe }‌e $ se pro­tiv­­stavi na
ovaa stra{na mo`nost. Negovata qubov kon svetot bila tolku
golema, {to Toj se zavetuval deka }‌e go dade svojot edinoroden
Sin “za nieden koj veruva vo nego da ne zagine, tuku da ima `i­
vot ve~en” (Jovan 3,16).
Lucifer rekol: “Nad yvezdite Bo`ji }‌e podignam svoj
pres­­tol,... }‌e se izedna~am so Sevi{niot” (Isaija 14,13.14).
Me|‌utoa, Hristos “koj, iako ima{e bo`estvena priroda, sepak
ne dr`e{e mnogu do toa {to e ednakov so Boga, tuku se otka`a
od taa ednakvost, zemaj}‌i priroda na sluga i stanuvaj}‌i sli~en
so lu|‌eto” (Filipjanite 2,6.7).
Toa bila dobrovolna `rtva. Isus mo`el da ostane kraj
svojot Otec. Toj mo`el da ja zadr`i nebesnata slava i po~i­
tuvaweto od angelite. Me|‌utoa, Toj re{il da go vrati `ezo­lot
vo racete na Otecot i da sleze od prestolot na vselenata za da
mo`e da im donese svetlina na onie {to se vo mrak i `ivot
na onie {to ginat.
Pred re~isi dve iljadi godini, od neboto, od Bo`jiot pres­
tol, se slu{nal glas so tainstveno zna~ewe: “Eve, doa­|‌am”.
“Ne saka{e ni `rtvi ni darovi, no mi prigotvi telo... Eve,
doa|‌am - za mene e napi{ano vo knigata - da ja ispolnam voljata
tvoja, o Bo`e” (Evreite 10,5-7). So ovie zborovi e obja­­veno
ispol­­nu­vaweto na celta {to bila skriena od ve~ni vremiwa.
Hristos bil gotov da go poseti na{iot svet i da se otelo­tvori.
Toj veli: “No mi prigotvi telo”. Koga bi se poja­vil vo slavata
{to ja imal zaedno so Otecot pred soz­davaweto na svetot, nie
ne bi mo`ele da ja podneseme svet­li­nata na negovoto prisustvo.
Za da mo`eme da ja gledame, a da ne zagineme, negovata slava
bila pri­du{e­na. Negovata bo`es­tvena priroda bila obviena
vo ~ove~ka priroda - nevidlivata slava se javila vo vidliva
~ove~ka lika.
Ovaa golema cel bila navestena vo sliki i simboli. Grmu{­
­kata {to gorela, vo koja Hristos mu se javil na Mojseja, go
otkri­­vala Boga. Ovaa male~ka grmu{ka, navidum ne­priv­­­­le~­na,
bila simbol izbran da go prika`e Bo`estvoto. Taa go kriela
Beskone~niot. Semilostiviot Bog ja kriel svojata slava so
najednostavna slika za Mojsej da mo`e da ja gleda i da `ivee.
Taka i vo stolbot od oblak dewe i vo stolbot od ogan no}‌e Bog
odr`uval vrska so Izrael, otkri­vaj}‌i im ja na lu|‌eto svojata
volja i poka`uvaj}‌i im ja svojata milost. Bo`jata slava bila
pridu{ena, a negovoto veli~estvo obvieno so prevez za slabiot
10
11
23
24
КОПНЕЖОТ НА ВЕКОВИТЕ
„БОГ Е СО НАС”
vid na ograni~enite lu|‌e da mo`e toa da go gleda. Taka Hristos
trebalo da dojde vo “poni­`eno telo”, “sli~en so lu|‌eto” (Fi­
lipjanite 3,21; 2,7). Pred o~ite na svetot Toj nemal ubavina
zaradi koja bi go posakale. Sepak, bil otelotvoren Bog, nebesna
i zemna svetlina. Nego­vata slava isto taka bila obviena so
prevez. Negovata gole­mina i veli­~estvo bile skrieni za da
mo`e da im se pribli`i na ta`nite lu|‌e izlo`eni na isku­
{enija.
Bog mu zapovedal na Mojseja za Izrael: “Neka mi napra­vat
svetili{te za da prestojuvam me|‌u niv” (2. Mojseeva 25,8) - i
Bog prestojuval vo svetili{teto, srede svojot narod. Vo tekot
na celoto nivno zamorno talkawe niz pustinata, simbolot
na negovoto prisustvo bil so niv. Taka Hristos svojot {ator
go postavil srede na{iot ~ove~ki logor. Toj svojot {ator go
podignal pokraj na{ite {atori za da mo`e da se naseli me|‌u nas
i da n# zapoznae so svojot bo`estven karakter i `ivot. “Re~ta
stana telo koe se vseli me|‌u nas. I nie ja gledavme nego­vata
slava - slavata {to ja ima kako edinoroden od Otecot - poln
so milost i vistina” (Jovan 1,14).
Otkako Isus do{ol da `ivee me|‌u nas, znaeme deka Bog gi
poznava na{ite isku{enija i so~uvstvuva so nas vo na{ite
`alosti. Sekoj Adamov sin i }‌erka mo`e da sfati deka na{iot
Tvorec e prijatel na gre{nicite, za{to vo sekoja nauka za
milosta, vo sekoe vetuvawe za radosta, vo sekoe delo na qubovta,
vo sekoja bo`estvena privle~na sila {to se poka`ala vo
`ivotot na Spasitelot na zemjata, nie gledame deka “Bog e
so nas”.
Satanata Bo`jiot zakon na qubovta go pretstavuva kako
zakon na sebi~nosta. Toj tvrdi deka nie ne mo`eme da `iveeme
spo­red negovite pravila. Go obvinuva Tvorecot za padot na
na{i­te praroditeli i za site stradawa {to nastanale, navedu­
vaj}‌i gi lu|‌eto Boga da go smetaat za za~etnik na grevot, na
stra­dawata i smrtta. Isus trebalo da ja razotkrie ovaa izmama.
Toj kako ~ovek trebalo da poka`e primer na poslu{nost. Zaradi
toa zel na sebe na{a, ~ove~ka priroda, i pominal niz na{ite
iskustva. “Zatoa treba{e vo s# da stane kako svoite bra}‌a”
(Evreite 2,17). Koga bi morale nie da podneseme makar i edna
sitnica {to Isus ne ja podnel, satanata zaradi taa sitnica bi
tvrdel deka Bo`jata sila e nedovolna za nas. Zaradi toa Hristos
“vo s# bil isku{an kako nas” (Evreite 4,15). Toj pominal niz
sekoe isku{enie niz koe pominuvame nie i vo svoja polza ne
upotrebil nikakva sila {to ne ni e dare`livo ponudena i nam.
Kako ~ovek se soo~il so isku{enieto i go sovladal so silata
{to mu bila dadena od Boga. Toj veli: “Milo mi e, Gospode, da
ja izvr{uvam voljata tvoja - zakonot tvoj go nosam dlaboko vo
srceto” (Psalm 40,8). Dodeka pravel dobro i gi lekuval site
{to gi ujadil satanata, Toj na lu|‌eto jas­no im uka`uval na
karakterot na Bo`jiot zakon i na priro­data na svojata slu`ba.
Negoviot `ivot svedo~i deka i nie mo`eme na ist na~in da go
ispolnime Bo`jiot zakon.
So svojata ~ove~ka priroda Hristos go doprel ~ove{tvo­to,
a so svojata bo`estvena priroda bil povrzan so Bo`jiot
prestol. Kako Sin ~ove~ki ni dal primer na poslu{nost; kako
Sin Bo`ji ni dava sila da poslu{ame. Hristos bil toj koj od
grmu{kata na planinata Horiv mu progovoril na Mojseja: “JAS
SUM ONOJ [TO E... Vaka }‌e im ka`e{ na sinovite Izra­
elovi: ‘JAS SUM me prati kaj vas’” (2. Mojseeva 3,14). Toa bilo
garancija za osloboduvawe na Izrael. Koga do{ol “kako vtor
Adam” (Filipjanite 2,7), Toj se pretstavil kako JAS SUM.
Deteto od Vitleem, krotkiot i ponizen Spasitel, e Bog koj
se “javi vo telo” (1. Timotej 3,16). A nam ni veli: “JAS SUM
dobar pastir”. “JAS SUM `iv leb”. “JAS SUM pat, vistina
i `ivot”. “Dadena mi e seta vlast na neboto i na zemjata”
(Jovan 10,11; 6,51; 14,6; Matej 28,18). JAS SUM sigurnost na
sekoe vetuvawe. JAS SUM, ne pla{ete se. “Bog e so nas!” Toa
e garancija za na{eto os­lo­bo­­duva­we od grevot, sigurnost za
na{ata sila da go poslu{ame nebesniot zakon.
Koga se ponizil i zel na sebe ~ove~ka priroda, Hristos
otkril karakter sprotiven na karakterot na satanata. Me|‌u­
toa, Toj slegol u{te ponisko na patekata na poni`uvawe­to.
“Se ponizi samiot sebesi i stana poslu{en do smrt, duri do
smrt na krst” (Filipjanite 2,8). Kako prvosve{tenikot {to
ja soblekuval prekrasnata prvosve{teni~ka obleka i vr{el
slu`ba vo bela lenena obleka na obi~en sve{tenik, taka i
Hristos kako sluga prinel `rtva: samiot sve{tenik, samiot
`rtva. “Toj be{e ranet za na{ite prestapi, bien za na{ite
bezzakonija; be{e kaznet zaradi na{iot mir” (Isaija 53,5).
So Hrista se postapuvalo onaka kako {to zaslu`uvame
nie, za so nas da se postapuva onaka kako {to zaslu`uva Toj.
Toj bil osuden poradi na{ite grevovi vo koi nemal udel, za
nie da mo`eme da bideme opravdani so negovata pravednost
vo koja nemame udel. Pretrpel smrt {to bila na{a, za nie
da primime `ivot {to bil negov. “So negovata rana nie se
iscelivme”. So svojot `ivot i so svojata smrt Hristos postig­
12
13
25
26
КОПНЕЖОТ НА ВЕКОВИТЕ
„БОГ Е СО НАС”
nal pove}‌e otkolku samo obnova na ona {to bilo uni{teno so
grevot. Namera na satanata bila da predizvika ve~na razdelba
me|‌u Boga i ~ovekot; no vo Hrista nie sme stapile vo mnogu
pointimna zaednica so Boga otkolku nikoga{ da ne sme pad­
nale. So toa {to zel na{a priroda, Spasitelot se povrzal so
~ove{tvoto so vrska {to nikoga{ nema da se raskine. Toj e
povrzan so nas niz seta ve~nost. “Bog tolku go milee svetot,
{to go dade i svojot edinoroden Sin” (Jovan 3,16). Toj svojot
Sin go dal ne samo da gi ponese na{ite grevovi i da umre
kako na{a `rtva, tuku mu go podaril na padnatiot rod. Za da
n# uveri vo nepromenlivosta na svojata odluka za mir, Bog go
dal svojot edinoroden Sin da stane ~len na ~ove~koto semej­
stvo, zasekoga{ da ja zadr`i svojata ~ove~ka priroda. Toa e
zalog deka Bog }‌e ja ispolni svojata re~. “Za{to ni se rodi
Dete, dobivme Sin, koj ima vlast na ramoto” (Isaija 9,6). Bog
ja usvoil ~ove~kata priroda vo li~nosta na svojot Sin i ja
prenel vo najvisokoto nebo. “Sinot ~ove~ki” e toj {to go
deli prestolot na vselenata. “Sinot ~ove~ki” e toj ~ie{to
ime }‌e bide “Krasen, Sovetnik, Bog silen, Otec ve~en, Knez
mironosen” (Isaija 9,6). JAS SUM e Posrednik me|‌u Boga i
~ove{tvoto, polo`uvaj}‌i gi racete vrz obajcata. Toj, koj e “svet,
nevin, neporo~en, odvoen od gre{nicite”, ne se sramuva nas
da n# nare~e bra}‌a (Evreite 7,26; 2,11). Vo Hrista me|‌u­sebno
se povrzani zemnoto i nebesnoto semejstvo. Proslave­niot
Hristos e na{ brat. Neboto e obvieno so ~ove~ka priro­da, a
~ove~koto po~iva vrz gradite na beskone~nata Qubov.
Bog za svojot narod veli: “Tie }‌e bleskotat vo negovata zemja
kako skapoceno kamewe vo kruna. Kolku sre}‌en }‌e e, kolku
ubav!” (Zaharija 9,16.17). Izvi{uvaweto na spasenite }‌e bide
ve~no svedo{tvo za Bo`jata milost. “Vo idnite vekovi” Toj
}‌e go poka`e “nenadminlivoto bogatstvo na svo­jata milost vo
qubeznost kon nas vo Isusa Hrista”. “Mnogu­stranata Bo`ja
mudrost da im se... objavi na na~alstvata i na vlastite na
nebesata spored ve~nata cel {to ja ostvari vo na{iot Gospod
Isus Hristos” (Efescite 2,7; 3,10.11).
So svojot otkup Hristos go opravdal Bo`jeto vladeewe.
Semo`niot e objaven kako Bog na qubovta. Obvinuvawata na
sata­nata se pobieni, a negoviot karakter razotkrien. Ne mo`e
povtorno da se podigne bunt. Nikoga{ ve}‌e vo vselenata nema
da se pojavi grev. Niz ve~nite vremiwa site }‌e bidat za{ti­
teni od otpad. So samopregornata Hristova qubov `itelite
na neboto i na zemjata se povrzani so neraskinlivi vrski so
svojot Tvorec. Otkupuvaweto }‌e bide dovr{eno. Tamu kade {to
izobiluval grevot, Bo`jata blagodat u{te pove}‌e se umno`uva.
Zemjata, toa pole za koe satanata tvrdi deka mu pri­pa­|‌a nemu, ne
samo {to }‌e bide izbavena, tuku }‌e bide i izvi{ena. Na{iot
male~ok svet, pod proklet­stvoto na grevot, kako edinstvena
temna damka vo negovoto veli­~estveno sozda­vawe, }‌e bide
po~ituvan pove}‌e od site drugi svetovi vo Bo`jata vselena.
Ovde, kade {to `iveel Bo`jiot Sin vo ~ove~ka pri­roda, kade
{to `iveel, stradal i umrel Carot na slavata, ovde - koga }‌e
sozdade s# novo - Bo`jiot stan }‌e bide srede lu|‌eto “i Toj }‌e
`ivee so niv; tie }‌e bidat negov narod, a Toj, Bog, }‌e bide so
niv” (Otkrovenie 21,3). I niz besko­ne~­nite vekovi, dodeka
spasenite }‌e `iveat neposredno vo Bo`jata svetlina, }‌e go
falat za negoviot neiska`liv Dar - za Emanuel, “Bog e so nas”.
14
15
2
Pove}‌e od iljada godini evrejskiot narod go o~ekuval doa­
|‌aweto na Spasitelot. So ovoj nastan bile povrzani nego­vite
najsvetli nade`i. Vo pesnata i vo proro{tvoto, vo crkov­niot
obred, vo doma{nata molitva, toj kako skapocenost go ~uval
negovoto ime. Pa sepak, pri negovoto doa|‌awe ne go pre­poz­­nal.
Nebesniot Galenik za nego bil “kako koren od suva zemja”. “Ne
be{e stroen”, i toj ne videl kaj nego nikakva ubavina za da go
posaka. “Pri svoite dojde, no svoite ne go primija” (Isaija
53,2; Jovan 1,11).
Sepak, Bog go odbral Izrael. Toj go povikal za da gi so~u­­­va
me|‌u lu|‌eto soznanijata za svojot zakon, za simbolite i pro­
ro{tvata koi uka`uvale na Spasitelot. Toj sakal ovoj narod
da bide izvor na spasenie za ovoj svet. Ona {to bil Avram
za zemjata vo koja prestojuval, Josif za Egipet, a Daniel­ za
vavilonskiot dvor, toa trebalo da bide evrejskiot narod me|‌u
narodite. Toj trebalo da im go otkrie Boga na lu|‌eto.
Koga go povikal Avrama, Gospod rekol: “]e te blagoslo­
vam... ti }‌e bide{ blagoslov... i vo tebe }‌e bidat blagosloveni
site narodi na zemjata” (1. Mojseeva 12,2.3). Istoto u~ewe go
povtoruvale i prorocite. Iako Izrael bil opusten so vojna
i so ropstvo, sepak ostanalo vetuvaweto {to mu bilo dadeno:
“Toga{ ostatokot na Jakova, me|‌u mnogubrojnite narodi, }‌e
bide kako rosa {to doa|‌a od Gospoda, kako siten do`d na treva
koj ne zavisi od ~ovek nitu e proizvod na sinovite ~ove~ki”
(Mihej 5,7). Vo vrska so hramot vo Erusalim Gospod izjavil
pre­ku Isaija: “Mojot dom }‌e se vika Dom na molitva za site
narodi” (Isaija 56,7).
Me|‌utoa, Izraelcite svoite nade`i gi naso~ile kon sve­
tovna golemina. Od vremeto na nivnoto vleguvawe vo hanan­­
skata zemja, tie se oddale~ile od Bo`jite zapovedi i po{le
po pati{tata na neznabo{cite. Popusto Bog im pra}‌al opo­
meni preku svoite proroci. Napraz­­­no podnesuvale kazni od
strana na neznabo`e~kite ugne­tuva~i. Sekoja reforma bila
pri­dru`uvana so u{te podlabok otpad.
Koga Izrael bi mu bil veren na Boga, Bog bi ja postignal
svojata cel taka {to bi go uva`uval i izvi{il. Koga bi bile
poslu{ni, Toj bi gi izdignal “so ~est, so ime i so slava nad
si­te narodi {to gi sozdal”. “I }‌e vidat site narodi na zemja­ta”,
mu rekol na Mojseja, “deka so pravo se vika{ Gospodov narod, i
}‌e se pla{at od tebe”. “Koga narodite }‌e slu{nat za site ovie
zakoni”, }‌e ka`at: “Samo eden narod e mudar i umen, a toa e ovoj
golem narod” (5. Mojseeva 26,19; 28,10; 4,6). Me|‌utoa, poradi
nivnoto neverstvo, Bo`jata namera mo`ela da se ostvari samo
niz postojani stradawa i poni`uvawa.
Tie se odvedeni vo vavilonsko ropstvo i raseani niz zemji­te
na neznabo{cite. Za vreme na nevoljite, mnozina ja obno­vi­le
svojata vernost kon negoviot zavet. Dodeka gi ka~ele svoite
harfi na vrbi i pla~ele za svetiot hram {to opustel, od niv
zra~ela svetlina na vistinata i me|‌u narodite se {irelo
soznanieto za Boga. Neznabo`e~kite `rtveni sistemi bile
izopa­~uvawe na onoj sistem {to go vospostavil Bog; mnogu
iskreni u~esnici vo neznabo`e~kite obredi u~ele od Evreite
za zna~eweto na Bo`jata slu`ba i so vera go prifa­tile vetu­
vaweto za Otkupitelot.
Mnogu izgnanici podnesuvale progonstvo. Ne bil mal
brojot na onie {to go zaguble `ivotot zatoa {to odbile da ja
pogazat sabotata i da gi po~ituvaat neznabo`e~kite praz­­­ni­ci.
Koga idolopoklonicite se dignale da ja uni{tat vistinata,
svoite slugi Gospod gi dovel pred liceto na carevite i vla­­­­de­­
te­lite so cel tie i nivniot narod da ja prifatat svetli­nata.
Mnogupati najgolemite vladeteli se dovedeni vo situa­cija da
ja proglasat nadmo}‌nosta na Boga kogo go obo`a­vale nivnite
evrejski robovi.
So vavilonskoto ropstvo Izraelcite delotvorno se leku­
va­ni od idolopoklonstvoto - od slu`bata pred rakotvore­ni
kipovi. Vo tekot na slednite vekovi tie bile ugnetuvani od
neznabo`e~kite neprijateli s# dodeka ne stanale svesni oti
nivniot napredok zavisi od poslu{nosta kon Bo`jiot zakon.
Me|‌utoa, kaj mnozina poslu{nosta ne proizlegla od qubov.
Pobudata bila sebi~na. Mu slu`ele na Boga samo so nadvo­
re{ni znaci kako sredstva za postignuvawe na nacional­na
go­le­mina. Ne stanale svetlina na svetot tuku, za da go izbegnat
isku{enieto od idolopoklonstvoto, tie se zatvorile kon sve­
tot. Vo upatstvata dadeni na Mojseja Bog go ograni~il niv­noto
16
17
ODBRAN NAROD
27
28
ОДБРАН НАРОД
29
30
КОПНЕЖОТ НА ВЕКОВИТЕ
ОДБРАН НАРОД
dru`ewe so idolopoklonicite, no ova u~ewe bilo pogre{­no
protolkuvano. Negova namera bila da gi za{titi od prifa}‌awe
na neznabo`e~kite obi~ai. No toa e iskoriste­no za podigawe
na yid na razdelba me|‌u Izraelcite i drugite narodi. Evreite
Erusalim go smetale za svoe nebo, i navis­tina bile qubomorni
{to Gospod ja poka`uva svojata milost i kon neznabo{cite.
Po vra}‌aweto od Vavilon, golemo vnimanie mu bilo po­
sve­­­teno na verskoto vospituvawe. Nasekade, niz seta zemja, se
gradele sinagogi vo koi sve{tenicite i zakonicite go tolku­
vale zakonot. Isto taka se osnovani i u~ili{ta vo koi, zaedno
so umetnosta i naukata, se predavale i na~elata na prav­data.
No ovie ustanovi se izopa~ile. Za vreme na rop­stvoto mnogu
lu|‌e gi prifatile neznabo`e~kite poimi i obi~ai i istite
gi vnele vo svojata verska slu`ba. Vo zna~i­telna mera tie se
prilagodile kon obi~aite na idolo­poklo­nicite.
Bidej}‌i se oddale~ile od Boga, Evreite vo golema mera go
zagubile od vid u~eweto za obrednata slu`ba. Ovaa slu`ba ja
vospostavil Hristos. So sekoj svoj del taa go pretstavuvala
nego i bila polna so `ivotna sila i so duhovna ubavina. Me|‌u­
toa, Evreite go zaguble duhovniot `ivot {to proizlegu­val
od nivnite obredi i cvrsto se dr`ele za mrtvite formi. Se
pot­pre­le isklu~ivo vrz `rtvite i obredite, namesto da se
pot­­piraat vrz Onoj na kogo uka`uvale tie `rtvi. Za da go po­
polnat mestoto na ona {to go zagubile, sve{tenicite i ra­bi­
­nite gi umno`uvale svoite sopstveni barawa i, kolku bile
postrogi, s# pomalku se otkrivala Bo`jata qubov. Svojata
svetost ja merele so mno{tvo svoi obredi, dodeka niv­nite srca
bile ispolneti so gordelivost i so licemer­stvo.
Zaedno so site nivni drebni~avi i te{ki propisi, ne bilo
mo`no da se dr`i zakonot. Onie {to sakale da mu slu`at na
Boga i {to se trudele da gi po~ituvaat rabinskite pravila,
stenkale pod te{koto breme. Niv gi ma~ela vozne­mirena so­
vest i nemale mir. Taka satanata go obeshrabruval narodot
za da ne go sfati potpolno Bo`jiot karakter i izra­elskata
vera ja izlo`uval na prezir. Toj se nadeval deka }‌e go doka`e
tvrdeweto {to go postavil pri buntot na neboto - deka Bo`jite
barawa se nepravedni i deka ne mo`at da se ispolnat. “Duri i
Izrael”, izjavil toj, “ne go dr`i zakonot”.
Iako so `elba go o~ekuvale doa|‌aweto na Mesija, Evre­ite
ne ja sfatile pravilno negovata misija. Tie ne barale oslo­
boduva­­­­we od grevot, tuku osloboduvawe od Rimjanite. O~e­­ku­
vale Mesija da dojde kako osvojuva~, da ja skr{i silata na
ugnetuva~ot i da go izdigne Izrael do stepen na svetsko cars­
tvo. Taka za niv bil podgotven patot da go otfrlat Spasi­
telot.
Vo vremeto na Hristovoto ra|‌awe, narodot go ugnetuvale
stranski gospodari i go kinele vnatre{ni nesoglasija. Na
Evre­ite im bilo dozvoleno da zadr`at eden vid samostojna
uprava, no sepak, ni{to ne mo`elo da go prikrie faktot deka
bile pod rimski jarem ili deka se pomirile so ogra­ni~uvaweto
na svojata mo}‌. Rimjanite si go prisvoile pravoto da go ime­
nuvaat i otpovikuvaat prvosve{tenikot i zatoa do ovaa slu`ba
~esto se doa|‌alo so izmama, so potkupuvawe, pa duri i so ubis­
tva. Na toj na~in sve{tenstvoto stanuvalo s# poizo­pa~eno.
Nasproti toa, sve{tenicite s# u{te poseduvale golema mo}‌
{to ja koristele za ostvaruvawe na svoite sebi~ni i naem­­
ni­~ki celi. Narodot bil pritisnat od nivnite nemilosrd­ni
barawa, a i Rimjanite te{ko go odano~uvale. Takvata sostoj­ba
predizvikala silno nezadovolstvo. Narod­nite buni za~estile.
Al~nost i nasilstvo, nedoverba i duhovna ramno­du{nost go
razjaduvale srceto na nacijata.
Omrazata kon Rimjanite i nacionalnata i duhovnata gor­
dost gi navele Evreite u{te postrogo da se pridr`uvaat kon
svoite bogoslu`beni formi. Sve{tenicite nastojuvale da go
odr`at ugledot na svojata svetost so preterano vnimanie kon
verskite obredi. Narodot vo mrak i pod tovar, vlade­telite
`edni za vlast, kopneele da dojde Onoj {to }‌e gi pobedi nivnite
neprijateli i }‌e go obnovi izraelskoto car­stvo. Tie gi prou­
~uvale proro{tvata, no bez duhovno da pronik­nat vo nivnata
su{tina. Taka gi zanemarile delovite na Pismoto {to uka`u­
vaat na Hristovoto poni`uvawe pri negovoto prvo doa|‌awe,
a pogre{no gi primenuvale onie {to zboruvaat za slavata na
negovoto vtoro doa|‌awe. Nivnata gordelivost ja zatemnila
nivnata vizija. Tie proro{tvoto go tolkuvale soobrazno so
svoite sebi~ni `elbi.
18
19
3
“A koga se ispolni vremeto, Bog go prati svojot Sin... za
da gi otkupi onie koi se pod zakonot, da bideme posineti”
(Galatite 4,4.5).
Doa|‌aweto na Spasitelot bilo pretka`ano vo Edem. Koga
Adam i Eva prvpat go ~ule vetuvaweto, o~ekuvale toa brgu da
se ispolni. Tie so radost go pozdravile ra|‌aweto na svojot
prvenec, nadevaj}‌i se deka mo`ebi toj }‌e bide Izba­vitelot.
Me|‌utoa, ispolnuvaweto na vetuvaweto se odol`ilo. Onie
{to prvi go primile ova vetuvawe umrele, bez da go vidat ne­
go­voto ispolnuvawe. Po~nuvaj}‌i od denovite na Enoha, ova
vetuvawe go povtoruvale patrijarsite i prorocite, odr`uvaj}‌i
ja `iva nade`ta vo negovoto doa|‌awe, no Toj u{te ne doa|‌al.
Proro{tvoto na Daniel go otkrilo vremeto na negovoto doa­
|‌awe, no site ne ja protolkuvale pravilno vesta. Minuvale
vekovi i glasovite na prorocite is~eznale. Rakata na ugnetu­
va~ot stanuvala s# pote{ka za Izrael i mnozina bile gotovi
da izviknat: “Denovite pominuvaat, a od proro{tvoto nema
ni{to” (Ezekil 12,22).
Me|‌utoa, kako yvezdite {to se dvi`at po odredeni pateki
niz beskone~nite prostranstva, Bo`jite nameri ne poznavaat
izbrzuvawe nitu zadocnuvawe. So simboli na gusta temnina i
so pe~ka {to ~uri, Bog na Avrama mu go otkril izra­elskoto
rop­stvo vo Egipet i objavil deka tie tamu }‌e prestojuvaat ~eti­
ristotini godini. “Potoa”, rekol Toj, “tie }‌e izlezat so golemo
bogatstvo” (1. Mojseeva 15,14). Protiv tie zborovi naprazno
se borela seta sila na faraonovoto gor­delivo carstvo. “Vo
isti­ot den”, koj e odreden vo bo`estvenoto vetuvawe, “izlegoa
site Gospodovi vojski od egipetskata zemja” (2. Moj­seeva 12,41).
Isto taka na nebesniot sovet e odreden ~asot na Hristovoto
doa|‌awe. Koga golemiot ~asovnik na vre­meto go poka`al toj
~as, Isus se rodil vo Vitleem.
“Koga se ispolni vremeto, Bog go prati svojot Sin”. Pro­
vi­denieto upravuvalo so dvi`ewata na narodite i so plimata
na ~ove~kite pobudi i vlijanija s# dodeka svetot ne sozreal za
doa|‌aweto na Izbavitelot. Narodite bile obedi­neti pod edno
vladetelstvo. Se zboruval eden jazik koj sekade bil priznat
kako kni`even jazik. Evreite, koi bile rastu­reni, se sobirale
od site zemji vo Erusalim na godi{­nite praznici. Vra}‌aj}‌i
se vo svoite mesta, mo`ele po cel svet da ja ra{irat vesta za
doa|‌aweto na Mesija.
Vo toa vreme neznabo`e~kite sistemi ja gubele svojata
mo}‌nad narodot. Lu|‌eto bile umorni od nadvore{niot sjaj i
od mitovite. Kopneele za vera {to bi mo`ela da ja zadovoli
du{ata. Iako se ~inelo deka svetlinata na vistinata gi napu{­
tila lu|‌eto, imalo du{i koi ja barale i koi bile zbu­neti i
ispolneti so taga. Tie bile `edni za soznanie za `iviot Bog
i za nekakva sigurnost vo `ivot po grobot.
Bidej}‌i Evreite se oddale~ile od Boga, nivnata vera potem­
nela i nade`ta re~isi prestanala da ja osvetluva nivna­ta
idnina. Zborovite na prorocite ne se sfa}‌ale. Za narod­nite
masi smrtta bila u`asna tajna; od drugata strana bila neiz­
vesnost i temnina. Do prorocite niz vekovite dopirale ne samo
lelecite na majkite od Vitleem, tuku i pla~ot na golemoto
srce na ~ove{tvoto - glasot {to se slu{nal vo Rama: “Pla~,
piskoti i silni leleci: Rahela ta`i za svoite deca - neute{na
{to gi nema” (Matej 2,18). Vo oblasta na “smrtnata senka”
lu|‌eto bile neute{eni. So kopne` vo o~ite tie go o~ekuvale
doa|‌aweto na Izbavitelot, koga temninata }‌e se rastera i koga
}‌e se razjasni tajnata na idninata.
Nadvor od evrejskiot narod postoele lu|‌e koi pretka`u­
vale deka }‌e se pojavi bo`estven U~itel. Ovie lu|‌e ja barale
vistinata i nim im e daden proro~ki Duh. Eden po eden, kako
yvez­di na temnoto nebo, se podignuvale takvi lu|‌e. Nivnite
proro~ki zborovi zapalile nade` vo srcata na iljadnici srede
neznabo`e~kiot svet.
Ve}‌e stotici godini Biblijata bila prevedena na gr~ki
ja­zik koj toga{ bil vo {iroka upotreba vo celata Rimska im­
­­pe­rija. Evreite bile nasekade rasprsnati, a vo izvesna mera,
zaedno so niv, i neznabo{cite go o~ekuvale Mesija. Me|‌u onie
{to Evreite gi smetale za neznabo{ci imalo lu|‌e koi podob­
­ro gi razbirale bibliskite proro{tva za Mesija otkolku
u~i­telite vo Izrael. Imalo takvi koi se nadevale deka Toj }‌e
dojde kako osloboditel od grevot. Filozofite se obiduvale
20
21
„KOGA SE ISPOLNI VREMETO“
31
32
„КОГА СЕ ИСПОЛНИ ВРЕМЕТО”
33
34
КОПНЕЖОТ НА ВЕКОВИТЕ
„КОГА СЕ ИСПОЛНИ ВРЕМЕТО”
da proniknat vo tajnata na evrejskiot na~in na `iveewe. Me|‌u­
toa, fanatizmot na Evreite go spre~uval {ire­weto na svet­
linata. @iveej}‌i izolirano od drugite narodi, tie ne sakale
da go podelat znaeweto {to s# u{te go imale za sim­bo­li~kata
slu`ba. Mora da dojde vistinskiot Tolkuva~. Nivnoto zna~e­
­we mora da go objasni Onoj kogo go prika`uvale site ovie
simboli.
Bog na ovoj svet mu zboruval preku prirodata, preku sim­
bo­­li i sliki, preku patrijarsite i prorocite. ^ove{­tvo­to
mora­lo da dobie pouka so ~ove~ki jazik. Vesnikot na zavetot
mora da zboruva. Negoviot glas mora da se ~ue vo negoviot
hram. Hristos mora da dojde da izgovori zborovi {to jasno i
kone~no }‌e se razberat. Toj, Tvorecot na visti­nata, mora da
ja odvoi vistinata od plevata na ~ove~kite umo­tvorbi {to
ja napravile nedelotvorna. Na~elata na Bo`jeto vladeewe
i planot na spasenieto mora jasno da se odredat. Poukite od
Stariot zavet mora celosno da im se izlo`at na lu|‌eto.
Me|‌u Evreite u{te imalo nepokolebani du{i, potomci
na onaa sveta loza preku koja e so~uvano soznanieto za Boga.
Tie u{te ~ekale da se ispolni nade`ta dadena vo vetuvaweto
na nivnite pretci, zasiluvaj}‌i ja svojata vera dr`ej}‌i se za
vetuvaweto dadeno preku Mojseja: “Gospod Bog }‌e vi podigne od
va{ite bra}‌a Prorok kako mene; poslu{ajte s# {to }‌e vi ka`e
Toj” (Dela 3,22). Tie povtorno ~itale kako Bog }‌e poma`e Eden
da im javi “dobri glasovi na krotkite”, da gi previe “ranetite
vo srceto”, da im oglasi na “zaro­benite sloboda” i da objavi
“godina na Gospodovata milost” (Isaija 61,1.2). Tie ~itale kako
Toj }‌e “postavi sud na zemjata”, kako ostrovite }‌e ja “~ekaat
negovata nauka”, kako narodite }‌e doa­|‌aat kaj negovoto videlo
i carevite kaj svetlinata na negoviot sjaj (Isaija 42,4; 60,3).
Zborovite {to gi izgovoril Jakov pred svojata smrt gi
ispolnuvale so nade`: “Nema da se oddale~i `ezolot od Juda
nitu palkata vladea~ka od negovite noze, dodeka ne dojde Onoj
na kogo mu pripa|‌a - na kogo }‌e mu se pokoruvaat narodite”
(1. Mojseeva 49,10). Opa|‌aweto na mo}‌ta na Izrael svedo~elo
deka doa|‌aweto na Mesija e blizu. Proro{tvoto na Daniel ja
prika`alo slavata na negovoto vladeewe nad carstvoto {to
}‌e gi nasledi site zemni carstva i ka`uva deka “toa }‌e postoi
doveka” (Danilo 2,44). Malku imalo takvi koi ja razbrale
prirodata na Hristovata misija, no zatoa golemo mno{tvo
o~ekuvalo silen knez koj }‌e vospostavi svoe carstvo vo Izrael
i koj }‌e dojde kako oslobo­ditel na narodite.
Vremeto se ispolnilo. ^ove{tvoto, poni`eno so vekov­nite
prestapi, kopneelo za doa|‌aweto na Otkupitelot. Sata­nata se
trudel da go prodlabi ponorot me|‌u zemjata i neboto i istiot
da go stori nepremostliv. So svoite lagi toj gi pot­tiknuval
lu|‌eto kon grev. Namera na satanata bila da go iscrpe Bo`jeto
trpenie i da ja zadu{i negovata qubov kon ~ovekot za da go na­
te­ra Boga da mu go prepu{ti svetot nemu.
Satanata se obidel da go skrie od lu|‌eto znaeweto za Boga,
da go prenaso~i nivnoto vnimanie od Bo`jiot hram i da vos­
po­stavi svoe carstvo. Negovata borba za prevlast navidum
potpolno uspeala. Vsu{nost, Bog vo sekoe pokolenie imal
svoi pretstavnici. Duri i me|‌u neznabo{cite imalo lu|‌e
preku koi Hristos rabotel za da go podigne narodot od grevot i
poni`u­vawata. Me|‌utoa, ovie lu|‌e bile prezreni i zamrazeni.
Mnozina od niv do`iveale nasilna smrt. Mra~­nata senka {to
ja frlil satanata vrz svetot stanuvala s# potemna.
Satanata preku neznabo{tvoto so vekovi gi odvra}‌al lu|‌eto
od Boga no, izopa~uvaj}‌i ja verata na Izrael, toj izvojuval
go­lema pobeda. Sledej}‌i i promoviraj}‌i gi svoite sfa}‌awa,
neznabo{cite go zagubile znaeweto za Boga i stanu­vale s#
poizopa~eni. Taka bilo i so Izrael. Na~eloto deka ~ovekot
mo`e da se spasi so svoite dela le`i vo osnovata na sekoja
neznabo`e~ka religija; sega toa stanalo na~elo na evrejskata
vera. Ova na~elo go zasadil satanata. Kade i da se prifati toa,
lu|‌eto nemaat za{tita od grevot.
Vesta za spasenieto im e objavena na lu|‌eto preku ~ove­~ki
orudija. Me|‌utoa, Evreite nastojuvale vistinata za ve~­ni­ot
`ivot da ostane isklu~itelno vo nivna vlast. Naplas­tile `iva
mana i taa se rasipala. Verata {to se obide­le da ja zadr`at
samo za sebe se pretvorila vo soblazna. Tie go li{i­­le Boga
od negovata slava i go izmamile svetot so iskrivo­­kol~eno
evangelie. Tie ne sakale da mu se pot~inat na Boga za spasenie
na svetot i stanale satanski posrednici za negovo uni{tuvawe.
Narodot {to go povikal Bog da bide “stolb i tvrdina na
vistinata” (1. Timotej 3,15), stanal pretstavnik na satanata.
Izvr{uval zada~a {to mu ja doveril satanata za so pogre{no
pretstavuvawe na Bo`jiot karakter da go navede svetot Boga
da go smeta za tiran. I sve{tenicite, koi slu`ele vo hramot,
ja zagubile od vid smislata na slu`bata {to ja vr{ele. Tie
prestanale vo simbolite da ja gledaat su{tinata. Koga gi
pri­nesuvale `rtvenite darovi, se odnesuvale kako artisti
na scena. Obredite {to gi vospostavil Bog stanale sredstvo
22
23
35
36
37
КОПНЕЖОТ НА ВЕКОВИТЕ
„КОГА СЕ ИСПОЛНИ ВРЕМЕТО”
za zaslepuvawe na umot i za stvrdnuvawe na srceto. So ovie
kana­li Bog ne mo`el ve}‌e ni{to da stori za ~ovekot. Celiot
sistem moral da se ukine.
Izmamata na grevot postignala vrv. Bile staveni vo dvi­
`ewe site orudija za izopa~uvawe na ~ove~kite du{i. Nabqu­
duvaj}‌i go svetot, Bo`jiot Sin gi gledal stradawata i bedata.
So taga Toj videl kako lu|‌eto stanale `rtvi na svi­re­posta na
satanata. So so~uvstvo gi nabquduval onie {to bile izopa­
~eni, uni{teni i zagubeni. Tie go izbrale vlade­telot koj kako
robovi gi okoval vo verigi za svojata kola. Zbuneti i izmame­
­ni, se dvi`ele vo mra~na povorka kon ve~na propast - kon smrt
vo koja nema nade` vo `ivot, kon no}‌po koja nema utro. Oru­
dijata na satanata se zdru`ile so lu|‌eto. Telata na ~ove~kite
su{testva, sozdadeni da bidat `iveali{ta na Boga, stanale
stan na demonite. So setilata, nervite, nagonite i organite
na lu|‌eto, upravuvale natprirod­ni sili za da gi pottiknat
kon prifa}‌awe na najniski strasti. Na liceto na lu|‌eto bil
vtisnat demonski pe~at, pe~at na satanskite legioni so koi
lu|‌eto bile opsednati. Takva bila scenata {to ja nabquduval
Otkupi­telot na svetot. Kakva scena za bezmernata ^istota!
Grevot stanal nauka, a porokot posveten del na religijata.
Buntot pu{til korewe dlaboko vo srceto i neprijatelstvoto
na ~ovekot najsvirepo bilo vpereno protiv Neboto. Pred
celata vselena se poka`alo deka bez Boga padnatoto ~ove{­
tvo ne mo`e da se podigne. Onoj {to go sozdal svetot mora da
podari nov element na `ivot i sila.
So ogromno interesirawe `itelite na svetovite {to ne
padnale o~ekuvale da go vidat Jehova kako stanuva i gi uni{­
tuva `itelite na zemjata. Koga Bog bi go storil toa, satanata
bi bil gotov da go sprovede svojot plan, obezbedu­vaj}‌i si na
toj na~in podani~ka pokornost na nebesnite su{tes­tva. Toj
izjavil deka na~elata na Bo`jeto vladeewe ne ovozmo`uvaat
pro{tavawe. Koga svetot bi bil uni{ten, toj bi tvrdel deka
negovite obvinuvawa se vistiniti. Bil gotov vinata da ja
frli vrz Boga i svojot bunt da go pro{iri i me|‌u nebesnite
svetovi. Me|‌utoa, namesto da go uni{ti svetot, Bog go pratil
svojot Sin da go spasi. Iako vo sekoj del na pokorenata zemja
mo`ele da se vidat izopa~enost i prkos, obezbeden e na~in za
nejzino zakrepnuvawe. Vo migot na najgolemata kriza, koga
se ~inelo deka satanata }‌e pobedi, Bo`jiot Sin do{ol kako
Pratenik na bo`estvenata milost. Vo site vremiwa, vo sekoj
mig, na padnatiot ~ove~ki rod mu se poka`uvala Bo`jata qubov.
Nasproti izopa~enosta na lu|‌eto, postojano se poka­`uvale
znaci na milosta. A koga se ispolnilo vremeto, Bo`estvoto se
proslavilo so izlevawe na izobilstvo isceli­telna blagodat
na svetot, {to nikoga{ nema da bide spre~ena ili zaprena
dodeka ne se izvr{i planot na spasenieto.
Satanata likuval {to uspeal vo ~ove~kiot rod da go uni`i
Bo`jiot lik. Toga{ Isus do{ol da go obnovi vo ~ovekot li­
kot na Tvorecot. Nikoj drug, osven Hristos, ne e vo sostojba
povtorno da go izgradi karakterot {to e upropasten so grevot.
Toj do{ol da gi istera demonite {to gospodarele so voljata,
da n# podigne od pravot i povtorno da ni ja vrati sli~nosta
so sebesi, razubavuvaj}‌i ja istata so svojata slava.
24
25
38
4
Carot na slavata dlaboko se ponizil za da zeme ~ove~ka
pri­roda. Negovata zemna `ivotna sredina bila surova i od­
biv­na. Negovata slava bila obviena so prevez so cel, veli­~es­
tvenosta na negoviot nadvore{en izgled da ne stane predmet
na privle~nost. Toj odbegnuval sekoe nadvore{no rasfrlawe.
Bogatstvata,~esta na ovoj svet i ~ove~kata golemina nikoga{
ne mo`at da ja izbavat du{ata od smrtta. Isus re{il nikakva
privle~nost na zemnata priroda da ne gi povika lu|‌eto na
negova strana. Samo ubavinata na nebesnata vistina treba da
gi privle~e onie {to }‌e go sledat. Karakterot na Mesija mno­gu
porano e pretka`an vo proro{­tvo, i Toj sakal lu|‌eto da go
pri­­fatat vrz osnova na svedo{­tvoto na Bo`jata re~.
Angelite bile voshiteni so veli~estveniot plan na otku­
puvaweto. Tie nabquduvale kako Bo`jiot narod }‌e go prifati
negoviot Sin, oble~en vo ~ove~ka obleka. Do{le vo zemjata na
izbraniot narod. Drugite narodi se zanimavale so mitovi i
so obo`avawe na la`ni bogovi. Angelite do{le vo zemjata vo
koja bila otkriena slavata na nebesniot Bog i vo koja zasvetila
svetlinata na proro{tvoto. Tie nevidlivo do{le vo Erusalim,
kaj onie {to bile odredeni da im gi objasnuvaat svetite spisi na
slugite na Bo`jiot dom. U{te za vreme na sve{tenikot Zarija,
dodeka slu`el pred oltarot, mu bila objavena blizinata na
Hristovoto doa|‌awe. Pred­vesnikot ve}‌e bil roden, a negovata
misija potvrdena so ~udo i so proro{tvo. Vesta za negovoto
ra|‌awe i za veli~estvenoto zna~ewe na negovata misija se
{irela na site strani. Sepak, Erusalim ne se prigotvil da
go pozdravi svojot Otkupitel so dobredojde.
Nebesnite vesnici v~udovideno ja nabquduvale ramno­
du{­n­osta na toj narod {to go povikal Bog da mu ja otkrie na
sve­tot svetlinata na svetata vistina. Evrejskiot narod bil
so~uvan kako svedok deka Hristos treba da se rodi od Avra­
movoto potomstvo i od Davidovata loza, a sepak ne znael deka
negovoto doa|‌awe e tolku blizu. Utrinskata i ve~ernata `rtva
sekojdnevno vo hramot uka`uvala na Bo`jeto Jagne, no ovde
nemalo podgotovka za negov pre~ek. Sve{tenicite i u~itelite
na narodot ne znaele deka naskoro treba da se odi­gra najgo­
lemiot nastan na site vremiwa. Tie gi povto­ru­vale svoite
besmisleni molitvi i gi vr{ele bogoslu`benite obredi za da
gi vidat lu|‌eto, no vo svojata borba za bogatstvo i za sve­tovna
~est ne bile podgotveni da go otkrijat Mesija. Vo zemjata na
Izrael preovladuvala ista ramnodu{nost. Radosta koja so
odu{evuvawe go ispolnuvala neboto ne gi doprela sebi~nite
srca obzemeni so svetovnost. Samo nekol­kumina kopneele da
go vidat Nevidliviot. Nebesnite vesnici im se prateni nim.
Angelite gi pridru`uvale Josifa i Marija dodeka patuvale
od svojot dom vo Nazaret do Davidoviot grad. Nared­bata na
carskiot Rim za popis na site narodi vo negovata prostrana
dr`ava gi opfatila i `itelite na galilejskite gori. Kako vo
staro vreme {to bil povikan Kir na prestolot na svetskoto
carstvo za da mo`e da go oslobodi Bo`jiot narod od ropstvo,
taka i cezarot Avgust stanal orudie za ispol­nuvawe na Bo`jata
namera, Isusovata majka da ja dovede vo Vitleem. Taa poteknuva
od Davidovata loza, i Davidoviot Sin mora da se rodi vo Davi­
doviot grad. Od Vitleem, ka`uva prorokot, “}‌e izleze Onoj
{to }‌e vladee so Izrael; negoviot iskon e od po~etok, od ve~ni
vremiwa” (Mihej 5,2).
Me|‌utoa, vo gradot na nivnata carska loza, Josifa i Marija
nitu gi poznavaat nitu gi po~ituvaat. Umorni i bez dom, tie
pominuvaat niz tesna uli~ka, od gradskata kapija s# do isto~­
niot kraj na gradot, popusto baraj}‌i mesto za no}‌na po~inka.
Za niv nema mesto vo prepolnetata gostilnica. Pos­ledno
pri­be`i{te na{le vo edna neugledna prostorija {to slu`ela
kako zasolni{te za dobitok, i vo nea e roden Otku­pitelot na
svetot.
Lu|‌eto za toa ne znaele ni{to, no ovaa vest neboto go is­pol­
nila so radost. Svetite su{testva od carstvoto na svetlinata
se privle~eni kon zemjata so u{te podlaboko i pone`no
interesirawe. Poradi negovoto prisustvo, na{iot svet stanal
posvetol. Nad vitleemskite rit~iwa se sobralo bezbrojno
mno{tvo angeli. Tie ~ekaat znak da mu ja objavat radosnata
vest na svetot. Koga izraelskite voda~i verno bi ja izvr{ile
zada~ata {to im bila doverena, tie bi mo`ele da u~estvuvaat
26
27
„DENESKA VI SE RODI SPASITELOT“
Ovaa glava se temeli na Luka 2,1-20
43
44
„ДЕНЕСКА ВИ СЕ РОДИ СПАСИТЕЛОТ”
47
48
КОПНЕЖОТ НА ВЕКОВИТЕ
„ДЕНЕСКА ВИ СЕ РОДИ СПАСИТЕЛОТ”
vo radosta na objavuvaweto na Isusovoto ra|‌awe. No sega toa
gi zaobikolilo.
Bog objavuva: “Jas }‌e izleam voda vrz `ednata zemja i potoci vrz
suvata po~va”. “Na pravednicite im sveti i vo temnina” (Isaija
44,3; Psalm 112,4). Na onie {to baraat svetlina i {to radosno ja
prifa}‌aat, }‌e im zasvetat bles­kotni zraci od Bo`jiot prestol.
Na poliwata, na koi mom~eto David go paselo svoeto stado,
pastirite s# u{te bile na no}‌na stra`a. Vo tekot na tie tivki
~asovi razgovarale za veteniot Spasitel i se molele za doa­
|‌a­weto na Carot na Davidoviot prestol. “Naed­na{ pred niv
zastana Gospodov angel i gi osvetli Gospodova slava od ko­ja
mnogu se ispla{ija. Angelot, pak, im re~e: ëNe bojte se, za{­to
eve, vi nosam dobra vest, golema radost, koja }‌e bide za site
narodi: Denes, vo Davidoviot grad, vi se rodi Spasi­telot, koj
e Hristos Gospod’”.
Koga gi ~ule ovie zborovi, du{ite na pastirite {to slu­
{a­le gi ispolnila slavata {to proizleguvala od vide­ni­eto.
Na Izrael mu do{ol Osloboditel. So negovoto doa|‌awe e po­
vrzana sila, izdignuvawe, pobeda. Me|‌utoa, angelot moral da
gi prigotvi svojot Spasitel da go prepoz­naat vo siroma{­tvo
i poni`uvawe. “Ova }‌e vi bide znak”, rekol, “}‌e najdete bebe
povieno, kako le`i vo jasli”.
Nebesniot vesnik gi stivnal nivnite stravuvawa. Toj im
objasnil kako }‌e go pronajdat Isusa. Poln so ne`en obyir kon
nivnata ~ove~ka slabost, toj im dal vreme da se priviknat na
bo`estveniot sjaj. Toga{ radosta i slavata ne mo`ele pove}‌e
da se krijat. Celo pole bilo osvetleno so sjajnata svetlina na
Bo`jite vojski. Zemjata se smirila, a neboto se navednalo da
ja slu{a pesnata:
O koga deneska ~ove~koto semejstvo bi mo`elo da ja pre­poz­nae
ovaa pesna! Objavata {to e dadena toga{ i melo­di­jata {to se
slu{nala vo taa prigoda }‌e se razlevaat do krajot na vremeto
i }‌e se odglasuvaat do site zemni kra­i{­ta. Koga }‌e izgree
Son­­ceto na pravdata, so zdravje vo svoite zraci, taa pesna
}‌e dobie svoj odglas - vozvrat od glasovi na silno mno{tvo,
kako bu~ava na silni vodi: “Aleluja! Se zacari Gospod Bog
Sedr`itel” (Otkrovenie 19,6).
Koga is~eznale angelite, is~eznala i svetlinata, a vrz
vit­­leemskite rit~iwa povtorno se spu{tile no}‌ni senki.
Najbleskotnata scena {to koga i da e ja nabquduvale ~ove~ki
o~i pastirite dobro ja zapametile. “Koga si zaminaa angelite
od niv na neboto, pastirite si rekoa me|‌u sebe: ëDa pojdeme do
Vitleem i da go vidime toa {to se slu~ilo tamu, kako {to ni
ka`a Gospod.’ I vedna{ otidoa i gi najdoa Marija i Josifa so
Bebeto kako le`i vo jasli”.
Zaminuvaj}‌i so golema radost, pastirite go objavile toa
{to go videle i {to go ~ule. “I site {to slu{naa, mu se
voshi­tuvaa na toa {to im go ka`aa pastirite. A Marija gi
zapameti site tie zborovi i razmisluva{e za niv vo svoeto
srce. Potoa pastirite se vratija, slavej}‌i i falej}‌i go Boga”.
Oddale~e­nosta me|‌u neboto i zemjata deneska ne e pogolema
otkolku {to bila koga pastirite ja slu{ale pesnata na ange­
lite. ^ove~kiot rod isto tolku e predmet na nebesna gri`a,
kako i vo vremeto koga obi~nite lu|‌e so skromni zanimawa
srede bel den gi sretnuvale angelite i razgovarale so nebes­
nite vesnici vo lozjata i na poliwata. Neboto mo`e da ni
bide mo{ne blizu i nam vo na{eto sekojdnevje. Angelite od
nebesnite dvorovi }‌e gi pridru`uvaat ~ekorite na onie {to
`iveat spored Bo`jite zapovedi.
Istorijata od Vitleem e neiscrpna tema. Vo nea e skriena
“dla­binata na bogatstvata, na mudrosta i na razumot Bo`ji”
(Rim­janite 11,33). Nie $ se voshituvame na `rtvata na Spasi­
telot so koja Toj nebesniot prestol go zamenil so jasli i pri­­
dru`­bata na angelite {to go obo`avale so `ivotni vo {tala.
Nego­­voto prisustvo ja prekoruva ~ove~kata gordeli­vost i
samou­­verenost. Sepak, ova e samo po~etok na negovoto nespo­
redlivo poni`uvawe. Za Bo`jiot Sin bi bilo re~isi beskrajno
poni`uvawe koga bi zel ~ove~ka priroda duri i toga{ koga
Adam vo svojata nevinost `iveel vo Edem. Me|‌u­toa, Isus ja
prifatil ~ove~kata priroda koga ~ove~kiot rod ve}‌e ~etiri
iljadi godini bil oslaben so grevot. Kako i sekoe Adamovo
dete, Toj gi primil na sebe rezultatite od dejstvu­vaweto na
golemiot zakon na nasleduvaweto. Kakvi bile ovie rezultati
poka`ano e vo istorijata na negovite zemni pretci. Toj do{ol
so takvo nasledstvo da gi deli na{ite tagi i isku­{e­nija i da
ni dade primer na bezgre{en `ivot.
Satanata na neboto go mrazel Hrista poradi negovata po­
lo`ba vo Bo`jite dvorovi. Koga e soboren od negovata polo`ba,
u{te pove}‌e go mrazel. Toj go mrazel Onoj {to se zavetuval deka
28
29
"Slava na Boga na viso~inite,
na zemjata mir,
me|‌u lu|‌eto dobra volja!≈
49
КОПНЕЖОТ НА ВЕКОВИТЕ
}‌e go otkupi gre{niot ~ove~ki rod. Sepak, Bog mu dozvo­lil na
svojot Sin kako bespomo{no dete, podlo`no na sla­bostite na
~ove{tvoto, da dojde na svetot {to satanata go proglasil za
svoj posed. Mu dozvolil da gi zapoznae `ivot­nite opasnosti
svojstveni na sekoja ~ove~ka du{a, da vodi borba {to mora da
ja vodi sekoe ~ove~ko dete, izlo`en na opasnost od neuspeh i
ve~na zaguba.
Srceto na zemniot tatko ne`no go saka svojot sin. Toj go
nabquduva liceto na svoeto dete i se trese pri pomislata na
`ivotnite opasnosti. Toj kopnee da go za{titi svoeto milo
~edo od silata na satanata i da go so~uva od isku{e­nijata
i sudirite. Bog go dal svojot edinoroden Sin da se najde vo
u{te po`estok sudir i vo mnogu postra{na opasnost, so cel
`ivotnata pateka na na{ite deca da bide sigurna - “toa e qubov”
(1. Jovanovo 4,10). ^udete se nebesa i voshituvaj se Zemjo!
30
5
POSVETUVAWE
Ovaa glava se temeli na Luka 2,21-38
Pribli`no ~etirieset dena po Hristovoto ra|‌awe, Josif i
Marija go odvele vo Erusalim “za da go poka`at pred Gospoda”
i da prinesat `rtva. Toa bilo spored evrej­skiot zakon, pa
Hristos, kako zamena za ~ovekot, moral da mu se pot~inuva vo
sekoja podrobnost. Toj ve}‌e bil podlo­`en na obredot obrezanie
vo znak na poslu{nost na zakonot.
Zakonot baral majkata da prinese ednogodi{no jagne na
`rtva palenica i mlad gulab ili grlica kako `rtva za grev.
Me|‌utoa, zakonot predviduval siroma{nite roditeli, koi
ne mo`ele da donesat jagne, da mo`at da donesat dve grlici
ili dva mladi gulabi, edniot za `rtva palenica, a drugiot za
`rtva za grev.
@rtvite {to mu se prinesuvale na Gospoda morale da bidat
bez mana. Ovie `rtvi go pretstavuvale Hrista i od niv se gleda
deka i Isus nemal nikakva telesna mana. Toj bil “ne­vi­no i
~isto Jagne” (1. Petrovo 1,19). Negovata telesna konstitucija
ne e o{tetena so nikakva mana; negovoto telo bilo silno i
zdravo. Vo tekot na celiot svoj `ivot `iveel soobrazno so
prirodnite zakoni. I telesno i duhovno bil ideal {to go
zamislil Bog za ~ove{tvoto - ideal {to }‌e go postigne so
poslu{nost na negovite zakoni.
Posvetuvaweto na prvencite poteknuva od najstarite vre­
miwa. Bog vetil deka }‌e go dade nebesniot Prvenec da go spasi
gre{nikot. Sekoe doma}‌instvo trebalo da go usvoi ovoj dar,
posvetuvaj}‌‌i go svojot prvenec. Prvenecot trebalo da bide
posveten za sve{teni~ka slu`ba, kako Hristov pret­s­tav­nik
me|‌u lu|‌eto.
Pri osloboduvaweto na Izrael od Egipet, povtorno e
da­­­­dena zapoved za posvetuvawe na prvencite. Dodeka decata
Izraelovi bile vo egipetsko ropstvo, Gospod go upatil Mojseja
31
50
51
52
КОПНЕЖОТ НА ВЕКОВИТЕ
ПОСВЕТУВАЊЕ
kaj egipetskiot car, faraonot, da mu ka`e: “Vaka veli Gospod:
Izrael e moj prvenec. Baram od tebe da mi go pu{ti{ sinot za
da mi iska`e po~it. Ako ne go pu{ti{, jas }‌‌e go ubijam tvojot
prvenec” (2. Mojseeva 4,22.23).
Mojsej ja prenel ovaa poraka, no gordeliviot car odgovo­ril:
“Koj e toj Gospod da go poslu{am i da gi pu{tam Izra­elcite?
Jas ne go znam toj Gospod nitu pak }‌‌e gi pu{tam Izra­elcite” (2.
Mojseeva 5,2). Gospod rabotel za svojot narod so znaci i ~uda,
kaznuvaj}‌i go faraonot so stra{ni sudovi. Na kraj, ange­lot na
smrtta dobil nalog da go ubie sekoj prvenec me|‌u Egip}‌anite, od
lu|‌‌eto do dobitokot. Za da bidat po{tede­ni, Izraelcite dobile
upatstva dovratnicite da gi nama~kaat so krv od zaklano jagne.
Sekoja ku}‌a morala da bide obele`ana, so cel, koga }‌e dojde
angelot da ja izvr{i svoja­ta smrtonosna zada~a, da gi zaobikoli
izraelskite domovi.
Po ovaa osuda nad Egipet, Gospod mu rekol na Mojseja: “Sekoj
prvenec posvetete mi go mene! Prvencite na maj~in­stvoto kaj
Izraelcite, i od lu|‌eto i od dobitokot, mi pripa­|‌aat mene”.
“Onoj den, koga gi pobiv site prvenci vo egipet­skata zemja,
sebesi si gi posvetiv site prvenci vo Izrael, i od lu|‌eto i
od dobitokot. Tie se moi. Jas sum Gospod” (2. Moj­seeva 13,2; 4.
Moj­seeva 3,13). Koga e vospostavena slu`bata vo {atorot za
sos­tanok, namesto site prvenci na Izrael, Gospod go izbral
Levievoto pleme da slu`i vo Svetili{teto. Me|‌utoa, prvene­
cot s# u{te go smetale za Gospodova sopstve­nost i zatoa toj
trebalo da s# otkupi.
Taka zakonot za posvetuvawe na prvenecot stanal mo{ne
zna­~aen. Iako bil spomen na Gospodovoto ~udesno izbavuvawe
na decata Izraelovi, toj go prika`uval u{te pogolemoto
oslo­boduvawe {to }‌e go izvojuva edinorodniot Bo`ji Sin.
Kako krvta, so koja bile izma~kani dovratnicite, {to gi
spasi­la prvencite vo Izrael, taka Hristovata krv ima mo}‌
da go spasi svetot.
Kolku va`no bilo Hristovoto posvetuvawe! No sve{te­
nikot ne videl niz zavesata, toj ne ja ~ital tajnata zad nea.
Posve­t uvaweto na decata bila voobi~aena slika. Od den
na den sve{tenikot primal pari za otkup koga decata mu se
posvetuvani na Gospoda. Od den na den toj rutinski ja vr{el
svojata rabota, obrnuvaj}‌i malku vnimanie na rodi­telite
ili na decata, osven koga zabele`uval nekoe navestu­vawe na
bogatstvo ili visoka polo`ba na roditelite. Josif i Marija
bile siroma{ni; koga do{le so svoeto dete, sve{tenicite
videle samo ma` i `ena oble~eni kako Gali­lejci vo naj­skromna
obleka. Nivniot izgled ne privlekuval nikakvo vnimanie i
tie prinele dar predviden za posiroma{­nite sloevi.
Sve{tenikot go po~nal obredot kako {to bilo pred­vi­
deno. Go zel Deteto na race i go dr`el pred oltarot. Koga $
go vratil na majka mu, vo knigata na prvencite go zapi{al
imeto “Isus”. Dodeka go dr`el Deteto na race, ne nasetuval
de­ka toa Dete e nebesnoto Veli~estvo, Carot na slavata!
Sve{­­­­tenikot ne pomislil deka ova Dete e Onoj za kogo Mojsej
pi{uval: “Gospod Bog }‌e vi podigne od va{ite bra}‌a Prorok
kako mene. Poslu{ajte s# {to }‌e vi ka`e Toj” (Dela 3,22). Toj
ne mislel deka ova Dete e Onoj ~ija{to slava Mojsej sa­­kal da
ja vidi. Me|‌utoa, na racete na sve{tenikot le`el Onoj koj
e pogolem od Mojseja; i koga go zapi{al imeto na Deteto, go
zapi{al Onoj koj bil temel na celokupniot evrej­ski na~in na
`iveewe. Ova Ime stavilo kraj na seto toa, za{to sistemot
na `rtvite i darovite zastarel; simbolot re~isi ja poka`al
svojata vistinska slika, senkata - svojata stvarnost.
Slavata na Bo`jeto prisustvo go napu{tila Svetili{te­to,
no vo Deteto od Vitleem bila zasolneta slavata pred koja se
klawaat angelite. Ova nesvesno Dete bilo veteniot Poto­
mok na kogo uka`uval prviot oltar podignat pred vratata na
Edem. Toa bil Mesija, Knezot na mirot. Toa bil Onoj koj mu
se objavil na Mojseja: JAS SUM. Toa bil Onoj koj vo stolbot
od oblak i ogan mu bil voda~ na Izrael. Toa bil Onoj za kogo
u{te vo staro vreme prorokuvale prorocite. Toj bil kopne`ot
na site narodi, korenot i fidanot na Davida i sjajnata yvezda
Denica. Imeto na ova bespomo{no Dete, zapi{ano vo knigata
na Izrael, so {to bil proglasen za na{ brat, bilo nade` za
padnatiot ~ove~ki rod. Deteto, za koe e platen otkup, bilo Onoj
{to }‌e go plati otkupot za grevo­vite na celiot svet. Toj bil
vistinskiot Prvosve{tenik “nad Bo`jiot dom”, Poglavarot
koj “ima ve~no sve{tenstvo”, Posrednikot “od desnata strana
na nebesnoto Veli~estvo” (Evreite 10,21; 7,24; 1,3).
Duhovnoto treba duhovno da “se razgleda”. Bo`jiot Sin
e posveten vo hramot za zada~ata {to do{ol da ja izvr{i.
Sve{tenikot go posmatral kako {to posmatral sekoe drugo
dete. Me|‌utoa, iako ne videl nitu ~uvstvuval ne{to neobi~no,
Bo`jiot ~in vo daruvaweto na svojot Sin na svetot bil pre­
poz­nat. Ovaa prilika ne pominala, a nekoj sepak da ne go pre­
poznae Hrista. “A vo Erusalim `ivee{e ~ovek po ime Simeon.
Toj ~ovek be{e praveden i pobo`en, koj ja o~ekuva{e utehata
32
33
55
56
КОПНЕЖОТ НА ВЕКОВИТЕ
ПОСВЕТУВАЊЕ
Izraelova, a Svetiot Duh be{e nad nego. Nemu Sve­ti­ot Duh mu
ka`al deka nema da vidi smrt dodeka ne go vidi Gospodoviot
Pomazanik”.
Koga Simeon vlegol vo hramot, videl semejstvo kako pri­
ka`uva dete pred sve{tenikot. Nivnata nadvore{nost ka`uva­
­la deka tie se siroma{ni, no Simeon go sfatil vodstvoto na
Duhot i bil dlaboko osvedo~en deka Deteto {to e prika`ano
pred Gospoda e utehata Izraelova, Onoj {to sakal da go vidi.
Na za~udeniot sve{tenik Simeon mu izgledal kako zanesen
~ovek. Deteto $ e vrateno na Marija, a toj go zema na race za da
go prika`e pred Gospoda, dodeka negovata du{a ja ispolnuva
radost kakva {to do toga{ nikoga{ ne po~uvstvuval. Dodeka
go podignuval male~kiot Spasitel kon neboto, rekol: “Sega,
Gospode, go otpu{ta{ svojot sluga vo mir, spored tvojot zbor,
za{to moite o~i go vidoa tvoeto spasenie, koe go prigotvi
pred liceto na site lu|‌e, svetlina za otkrovenie na narodite
i slava na tvojot narod, Izrael”.
Vrz ovoj Bo`ji ~ovek po~ival proro~ki duh, i dodeka Josif
i Marija stoele tuka kraj nego, ~udej}‌i se na negovite zborovi,
toj gi blagoslovil i $ rekol na Marija: “Eve, Ovoj e opredelen
da sobori i da podigne mnozina vo Izrael i e znak protiv kogo
}‌e se govori. A i tebe me~ }‌e ti ja pro­bo­­de du{ata, za da se ot­
kri­jat mislite na mnogu srca”.
Isto taka vlegla i proro~icata Ana, potvrduvaj}‌i go sve­
do{­tvoto na Simeona za Hrista. Dodeka Simeon zboruval,
nej­zi­noto lice bilo ozareno so Bo`ja slava i taa ja izlevala
blagodarnosta {to ja ~uvstvuvala vo srceto zatoa {to $ bilo
dozvoleno da go vidi Gospodoviot Hristos.
Ovie ponizni po~itateli na Boga ne gi prou~uvale pro­
ro{tvata naprazno. Me|‌utoa, onie {to zazemale polo`bi na
vladeteli i sve{tenici vo Izrael, iako pred sebe ja imale
dragocenata poraka na proro{tvata, ne go sledele Gospodo­viot
pat i nivnite o~i ne bile otvoreni da ja vidat Svetli­nata na
`ivotot.
Taka e i deneska. Verskite voda~i, i onie {to slu`at vo
Bo`­jiot dom, ~esto ne gi razlikuvaat nastanite kon koi e na­
so~eno vnimanieto na celoto nebo, i tie nezabele`ano pomi­
nuvaat. Lu|‌eto go priznavaat istoriskiot Hristos, no mu go
vrtat grbot na `iviot Hristos. Hristos vo svojata Re~ povikuva
na samopo`rtvuvanost. Isto taka upatuva povik preku stra­
dalnicite koi baraat pomo{ i preku pravednite koi se upateni
na siroma{tvo, na trud i poni`uvawe. No Toj voop­{to deneska
ne e prifaten so pogolemo odu{evuvawe otkolku pred osum­
na­eset vekovi2.
Marija razmisluvala za otvorenoto i dalekuse`no proro{­
tvo na Simeona. Dodeka go gledala Deteto vo svoite pre­gratki
i si spomnuvala za zborovite {to gi izgovo­rile vitleemskite
pastiri, bila ispolneta so radost, so blago­darnost i so bleskava
nade`. Zborovite na Simeona ja pot­setile na proro~koto ka­
`uvawe na Isaija: “]e izrasne fidanka od penot na Eseja, }‌e
nikne izdanok od negoviot koren. Na nego }‌e po~iva Duh Gos­
poden, Duh na mudrost i razum, Duh na sovet i sila, Duh na
zna­ewe i na strav Gospoden... Toj krstot }‌e go opa{e so pravda
i slabinite so vernost”. “Narodot koj ode{e vo temnina vide
silna svetlina; na onie {to `iveeja vo mra~na zemja im izgrea
svetlina... Za{to ni se rodi dete, dobivme sin; na ramenata
ima vlast. Imeto mu e: Krasen, Sovetnik, Bog silen, Otec
ve~en, Knez na mirot” (Isaija 11,1-5; 9,2-6).
Sepak, Marija ne ja sfatila Hristovata misija. Za ne­go
Simeon prorokuval kako za videlo {to }‌e gi osvetli nezna­
bo{cite, kako za slava Izraelova. Ra|‌aweto na Spasi­telot
angelite go objavile kako radosna vest za site narodi. Bog
nastojuval da go ispravi ograni~enoto evrejsko sfa}‌awe za
deloto na Mesija. Toj saka lu|‌eto vo nego da gledaat ne samo
osloboditel na Izrael, tuku Spasitel na svetot. Me|‌u­toa,
pominale mnogu godini dodeka i Isusovata majka ne ja sfatila
negovata misija.
Marija o~ekuvala Mesija da vladee na Davidoviot prestol,
no ne go videla kr{tavaweto so stradawe so koe }‌e go dobie
prestolot. Simeon otkril deka Mesija nema da pomine niz
ovoj svet bez pre~ki. So zborovite upateni do Marija: “A tebe
me~ }‌e ti ja probode du{ata”, Bog vo svojata ne`na milost na
Isusovata majka $ navestil golema bolka {to po~nala da ja
podnesuva zaradi nego.
“Eve”, rekol Simeon, “Ovoj e opredelen da sobori i da po­
digne mnozina vo Izrael, i e znak protiv kogo }‌e se govo­ri”.
Onie {to sakaat povtorno da se podignat, }‌e mora da padnat.
Nie morame da padneme vrz Karpata i da se skr{ime pred da
se podigneme vo Hrista. Sebi~nosta mora da se sobori, gor­de­
livosta mora da se ponizi ako sakame da ja zapoznaeme slavata
na duhovnoto carstvo. Evreite ne sakale da ja prifatat ~esta
34
35
Ovaa kniga e napi{ana vo 1898 g.
2
57
58
КОПНЕЖОТ НА ВЕКОВИТЕ
ПОСВЕТУВАЊЕ
{to e postignata so poni`uvawe. Zatoa i ne mo`ele da go pri­­
mat svojot Otkupitel. Toj bil znak na koj mu se protivele.
“Za da se otkrijat mislite na mnogu srca”. Vo svetlinata
na `ivotot na Spasitelot se otkrivaat srcata na site, po~nu­
vaj}‌i duri od Tvorecot, pa do knezot na temninata. Satanata
Boga go prika`al kako sebi~en i surov, kako Onoj koj polaga
pravo na s#, a ne dava ni{to; koj bara slu`ba od site svoi soz­
danija za sopstvena slava, a ne podnesuva nikakva `rtva za
nivno dobro. Me|‌utoa, daruvaweto na Hrista go otkriva srce­
­to na Otecot. Toa svedo~i deka Bo`jite misli za nas se “misli
dobri, a ne lo{i” (Eremija 29,11). Toa poka`uva deka, iako
Bo`jata omraza kon grevot e silna kako smrtta, negovata qu­
bov kon gre{nikot e posilna i od smrtta. Bidej}‌i go zel na
sebe na{eto spasenie, Toj nema da po{tedi ni{to - kolku i da
mu e toa milo - {to e ne­ophodno za izvr{uvawe na ne­­go­­­­­­vo­to
delo. Nie ne sme li{eni od niedna vistina {to e potrebna za
na{eto spasenie, ne e zanemareno niedno ~udo na milosta, ne
ostanalo neupotrebeno niedno bo`estveno sred­stvo. Toj pos­
tojano poka`uva naklo­­nost, i bez prekin dava darovi. Seta
nebesna riznica im e otvorena na onie {to Toj saka da gi spa­
­si. Sobiraj}‌i gi site bogatstva na vselenata i otkrivaj}‌i gi
site izvori na neizmerna sila, Toj site gi predava vo Hristovi
race i veli: Sevo ova e za ~ovekot. Upotrebi gi ovie darovi za
da go uveri{ deka ne postoi nitu na zemjata nitu na neboto
pogolema qubov od mojata. Svoja najgolema sre}‌a toj }‌e najde
vo qubovta kon mene.
Na golgotskiot krst se soo~ile qubovta i sebi~nosta. Niv­
nata pojava ovde go dostignala svojot vrv. Hristos `iveel za
da te{i i da blagoslovuva, a satanata, ubivaj}‌i go, ja poka­`al
seta opa~nost na svojata omraza kon Boga. Toj jasno potvr­dil
deka vistinskata cel na negoviot bunt e simnuvawe na Boga
od prestolot i uni{tuvawe na Onoj preku kogo se izleala
Bo`jata qubov.
So Hristoviot `ivot i smrt se otkrile mislite na lu|‌eto.
Od jaslite pa do krstot, Hristoviot `ivot bil povik na vla­
deewe so sebesi i na zaednica vo stradawata. Toj go simnal pre­
vezot od ~ove~kite celi. Isus do{ol so nebesna vistina i site
{to go slu{ale glasot na Svetiot Duh bile pri­vle~eni kon
nego. Onie {to si slu`ele sebesi mu pripa|‌ale na carstvoto
na satanata. So svojot odnos kon Hrista site }‌e poka`at na koja
strana se nao|‌aat. Na toj na~in sekoj si izrekuva sebesi presuda.
Na denot na kone~niot sud sekoja zagubena du{a }‌e ja sfati
prirodata na svoeto otfrlawe na vistinata. ]e se poka`e
krstot, a negovoto vistinsko zna~ewe }‌e go uvidi sekoj um
{to bil zaslepen so prestapot. Pred scenata na Golgota i na
nejzinata tainstvena @rtva, gre{nicite }‌e stojat osudeni. ]e
bide otfrlen sekoj la`en izgovor. ^ove~­kiot otpad }‌e se pojavi
so svojot u`asen karakter. Lu|‌eto }‌e vidat {to izbrale. Sekoe
pra{awe na vistinata ili zablu­data vo dolgata borba }‌e bide
objasneto. Pred sudot na vsele­nata Bog }‌e stoi ~ist od vinata za
postoeweto ili traeweto na zloto. ]e se poka`e deka grevot ne
go prediz­vikale bo`es­tvenite propisi. Vo Bo`jeto vladeewe
nemalo nedostatok, nemalo nikakva pri~ina za nezadovolstvo.
Koga }‌e se otkrijat pomislite na sekoe srce, toga{ i vernite
i buntovnicite }‌e se obedinat vo objavuvaweto: “Pravedni i
vistiniti se pati{­tata tvoi, Caru na narodite. Koj ne }‌e se
boi od tebe, Gospode, i ne }‌e go proslavi tvoeto ime?... za{to
se poka`aa tvoite praved­ni sudovi” (Otkrovenie 15,3.4).
36
37
6
“A koga Isus se rodi vo Vitleem, vo Judeja, vo vremeto na
carot Irod, dojdoa mudreci od istok vo Erusalim i pra{aa:
ëKade e novorodeniot judejski Car? Nie ja vidovme negovata
yvezda na istok i dojdovme da mu se poklonime’”.
Mudrecite od istok bile filozofi. Tie mu pripa|‌ale na
golemiot i vlijatelen op{testven sloj {to gi opfa}‌al lu|‌e­to
so blagorodno poteklo i bil nositel na bogatstvoto i u~enosta
vo nivniot narod. Me|‌u niv imalo mnogu takvi koi go mamele
lekoverniot narod. Drugi bile ~esni lu|‌e koi gi prou~uvale
znacite na Providenieto vo prirodata i bile po~ituvani
poradi svojata ~esnost i mudrost. Mudrecite {to do{le kaj
Isusa bile lu|‌e so takov karakter.
Srede temninata na neznabo{tvoto sekoga{ sveti Bo`ja
svetlina. Dodeka ovie mudreci go prou~uvale yvezdenoto nebo
i se obiduvale da proniknat vo tajnata na negovite sjajni pa­
te­ki, ja gledale svetlinata na Tvorecot. Baraj}‌i pojasno sozna­
nie, se svrtile kon evrejskite sveti spisi. Vo nivnata zem­­ja
se ~uvale proro~ki spisi {to go pretka`uvale doa­|‌a­weto na
bo`es­tveniot U~itel. Valam im pripa|‌al na magite, iako
edno vreme bil Bo`ji prorok; so Svetiot Duh toj pret­ka`al
blago­sostojba vo Izrael i pojavuvaweto na Mesija; a negovite
pro­ro{­tva se prenesuvale so predanija od stoletie vo stoletie.
Me|‌utoa, vo Stariot zavet mnogu pojasno e otkri­eno doa|‌aweto
na Spasitelot. Mudrecite so radost utvrdile deka negovoto
doa|‌awe e blizu i deka zemjata }‌e se napolni so poznavawe za
slavata Gospodova.
Taa no}‌, koga Bo`jata slava gi osvetlila vitleemskite
rit~iwa, mudrecite videle tainstvena svetlina na neboto.
Koga svetlinata iz~eznala, se pojavila sjajna yvezda koja pole­ka
se dvi`ela po neboto. Toa ne bila nikakva yvezda nedvi`­nica
nitu nekoja planeta, pa ovaa prirodna pojava razbudila mo{ne
`ivo interesirawe. Taa yvezda vsu{nost bila odda­le~ena
gru­pa sjajni angeli, no mudrecite toa ne go znaele. Sepak, bile
uvereni deka ovaa yvezda ima posebno zna~ewe za niv. Tie se
sovetuvale so sve{tenicite i filozo­fite i gi prebaruvale
knigite na starite zapisi. Valamovoto proro{­tvo objavilo:
“Od Jakova izleguva yvezda, od Izrael se podiga palka” (4. Moj­
seeva 24,17). Dali e mo`no ovaa nepoznata yvezda da bide pratena
kako vesnik za Veteniot? Mudrecite se izra­du­vale za svet­li­
nata na vistinata pratena od neboto; sega taa se izlevala vrz
niv so svoite sjajni zraci. Na son primile poraka da odat i da
go pobaraat novorodeniot Car.
Kako Avram {to po{ol so vera koga go ~ul Bo`jiot povik
“ne znaej}‌i kade odi” (Evreite 11,8), kako Izrael {to go sledel
so vera stolbot od oblak do vetenata zemja, taka i ovie nezna­
bo{ci po{le vo potraga po veteniot Spasitel. Orientalnite
zemji bile bogati so dragocenosti i mudrecite ne trgnale na
pat so prazni race. Bil obi~aj na vladetelite i na drugite
vi­soki li~nosti da im se davaat podaroci vo znak na po~it, i
zatoa na Onoj, vo kogo trebalo da bidat blago­sloveni site
narodi na zemjata, mu se podareni najska­poceni podaroci {to
mo`ele da se najdat vo nivnata zemja. Morale da patuvaat no}‌e
za da mo`at da ja sledat yvezdata; patnicite gi skusuvale ~a­sovi­
­te povtoruvaj}‌i go staroto ka`u­vawe i proro~kite izja­vi za
Onoj {to go barale. Pri sekoja po~inka tie gi istra­`uvale
proro{­tvata i taka s# pocvrsto bile uvereni deka Bog gi vodi.
Dodeka pred sebe ja imale yvezdata vodilka, bile i vnatre{no
osvedo­~eni so Svetiot Duh koj dejstvuval na nivnite srca i gi
vdah­nuval so nade`. Patuvaweto, iako dolgo, bilo sre}‌no za
niv.
Stignuvaat vo izraelskata zemja i sleguvaat niz Maslin­
skata gora, gledaj}‌i go pred sebe Erusalim, koga naedna{ yvez­
data {to gi vodela vo tekot na celiot makotrpen pat zasta­nuva
nad hramot i po nekolku miga is~eznuva od vidikot. Tie odat
ponatamu so brzi ~ekori, o~ekuvaj}‌i so sigurnost da vidat deka
ra|‌aweto na Mesija e radosna pesna na sekoj ~ovek. Me|‌utoa,
popusto se raspra{uvale. Vleguvaj}‌i vo sve­tiot grad, se upa­
tile kon hramot. Na svoe v~udovidu­vawe ne na{le nikogo koj
bi znael ne{to za novorodeniot Car. Niv­nite pra­{awa ne
pre­dizvikale nikakva radost, tuku pobrgu izne­naduvawe i strav
pome{an so prezir.
38
39
„JA VIDOVME NEGOVATA ½VEZDA“
Ovaa glava se temeli na Matej 2 glava
59
60
„ЈА ВИДОВМЕ НЕГОВАТА ЅВЕЗДА“
61
62
КОПНЕЖОТ НА ВЕКОВИТЕ
„ЈА ВИДОВМЕ НЕГОВАТА ЅВЕЗДА“
Sve{tenicite go povtoruvale predanieto. Tie ja izvi­{u­
vaat svojata vera i svojata pobo`nost, a Grcite i Rimjanite
gi proglasuvaat za neznabo{ci i gre{nici pogolemi od dru­
gite. Mudrecite ne se idolopoklonici i vo Bo`jite o~i se
po­dobri od ovie koi samo po ime bile vo negova slu`ba; pa
sepak, Evreite niv gi smetaat za nezna­bo{ci. Duri i me|‌u
~uva­­rite na svetite spisi, nivnoto revno­sno raspra{uvawe
ne nai{lo na nikakvo razbirawe.
Doa|‌aweto na mudrecite brgu se razglasilo niz cel Erusa­
lim. Nivnata neobi~na misija predizvikala vozbuda kaj narodot
koja stignala i do palatata na carot Irod. Itriot Edomec se
voznemiril od navestuvaweto na mo`niot soper­nik. Negovata
pateka do prestolot ja izvalkale bezbroj­ni ubistva. Bidej}‌i
poteknuval od tu|‌inska krv, narodot nad koj vladeel go mrazel.
Negova edinstvena sigurnost bila naklo­nosta na Rim. Me|‌utoa,
ovoj nov Princ imal pogolemo predim­stvo. Bil roden da vladee.
Irod se posomneval vo sve{tenicite deka kovaat zagovor
so strancite za da predizvikaat bunt kaj narodot i da go so­bo­
rat od prestolot. Toj ja prikrival svojata nedoverba, re{en
so pogolema itrina da gi osueti nivnite smisleni planovi.
Sobiraj}‌i gi sve{teni~kite glavari i zakonici, se raspra{u­
val za u~eweto na nivnite sveti knigi vo vrska so mestoto na
ra|‌aweto na Mesija.
Ova raspra{uvawe na graba~ot na prestol, pottiknato od
baraweto na strancite, ja povredilo gordosta na evrejskite
u~iteli. Ramnodu{nosta so koja pristapile kon proro~kite
knigi go razbesnila qubomorniot despot. Toj mislel deka tie
sakaat da gi skrijat svoite soznanija za ovoj predmet. So avto­
ritet, na koj ne se osmelile da mu se protivstavat, im nare­­dil
podrobno da ispitaat i da go objavat mestoto na ra|‌aweto na
nivniot o~ekuvan Car. “Vo Vitleem, vo Judeja - mu odgovorija
- za{to taka napi{al prorokot:
Potoa Irod gi povikal mudrecite na taen razgovor. Vo
negovoto srce besneela bura od gnev i strav, no nadvore{no
se trudel da izgleda smiren i qubezno gi primil strancite.
Se raspra{uval za vremeto koga se pojavila yvezdata i se pre­
praval deka radosno go pozdravuva navestuvaweto na Hristo­
voto ra|‌awe. Gi zamolil svoite posetiteli: “Otidete i ras­
pra{ajte se to~no za Deteto, pa koga }‌e go najdete, javete mi
za da pojdam i jas da mu se poklonam”. Potoa gi otpu{til da si
odat po svojot pat vo Vitleem.
Sve{tenicite i stare{inite vo Erusalim ne bile tolku
neinformirani za Hristovoto ra|‌awe kako {to se preprava­le.
Vesta za posetata na angelite na pastirite doprela do Eru­
sa­lim, no rabinite smetale deka ne e dostojna da $ obrnat
vnimanie. Mo`ele sami da go najdat Isusa i podgotveno da gi
odvedat mudrecite do negovoto mesto na ra|‌awe. No, namesto
toa, mudrecite do{le nim da im obrnat vnimanie na ra|‌aweto
na Mesija. “Kade e novorodeniot judejski Car?” - pra{ale “Nie ja vidovme negovata yvezda na istok i dojdovme da mu se
poklonime”.
Gordelivosta i zavista sega ja zatvorile vratata za svet­li­
nata. Koga sve{tenicite i rabinite bi poka`ale dover­ba kon
vestite na pastirite i mudrecite, tie bi gi dovele vo mo{ne
nepovolna polo`ba, doka`uvaj}‌i sprotivno na nivnoto tvrde­­we
deka se tolkuva~i na Bo`jata vistina. Ovie obrazo­vani u~iteli
ne sakale da se ponizat i da bidat pou~uvani od onie {to tie
gi smetale za neznabo{ci. Ne e mo`no, si ve­lele tie, Bog da
gi zaobikoli niv i vesta da im ja objavi na neukite pastiri i
na neobre`anite neznabo{ci. Re{ile da poka`at prezir kon
vestite {to go voznemiruvale carot Irod i cel Erusalim.
Duri i ne posakale da odat do Vitleem i da vidat dali e toa
vistina. Lu|‌eto gi ubedile vestite za Isusa da gi prifatat kako
fanati~na vozbuda. Tuka sve{te­ni­cite i rabinite po~nale da go
otfrlaat Hrista. Od toga{ nivnata gordelivost i tvrdoglavost
prerasnale vo dlaboko vsadena omraza kon Spasitelot. Dodeka
Bog ja otvoral vratata za neznabo{cite, evrejskite voda~i
istata sami sebesi si ja zatvora­le.
Mudrecite sami si zaminale od Erusalim. Dodeka pomi­nu­
vale niz gradskata kapija, ve}‌e se spu{tale no}‌nite senki, no
na svoja golema radost, pak ja videle yvezdata {to gi povela kon
Vitleem. Tie ne primile nikakvo navestuvawe za skromnata
sostojba na Isusa, kako {to dobile pastirite. Po dolgiot pat,
bile razo~arani so ramnodu{nosta na evrej­skite voda~i i
Erusalim go napu{tile so pomale~ka sigur­nost otkolku koga
vlegle vo nego. Vo Vitleem ne na{le carska garda razmestena
da go za{titi novorodeniot Car. Ne go pose­til nieden ugleden
~ovek. Isus bil staven vo jasli kako kolepka. Negovite rodi­
teli, neobrazovani selani, bile negovi edinstveni ~uvari.
40
41
"I ti, Vitleeme, zemjo Judina!
Nikako ne si pomal me|‌u prvencite Judini,
za{to od tebe }‌e izleze Vladetelot,
koj }‌e go vodi mojot narod Izrael#.
63
64
65
КОПНЕЖОТ НА ВЕКОВИТЕ
„ЈА ВИДОВМЕ НЕГОВАТА ЅВЕЗДА“
Dali e mo`no toa da e Onoj za kogo e pi{ano deka }‌e go podigne
“plemeto na Jakova”, deka }‌e go vrati “ostatokot Izraelov”,
deka }‌e bide “svetlina na naro­dite” i deka spasenieto }‌e go
odnese “do krajot na zemjata” (Isaija 49,6).
“Koga vlegoa vo ku}‌ata, go vidoa Deteto so majka mu Marija,
padnaa ni~kum i mu oddadoa ~est”. Vo siroma{nata Isusova
po­java go prepoznale prisustvoto na Bo`estvoto. Mu gi pre­
dale svoite srca nemu kako Spasitel i toga{ go opsipale so
podaroci - so zlato, temjan i smirna. Kakva silna vera! Za
mu­drecite od istok bi mo`elo da se ka`e ona {to e ka`ano
podocna za rimskiot kapetan: “Ni vo Izrael ne najdov tolkava
vera” (Matej 8,10).
Mudrecite ne proniknale vo Irodovite nameri kon Isusa.
Koga bila ostvarena celta na nivnoto patuvawe, tie se pri­
gotvile da se vratat vo Erusalim, so namera da go izvestat za
svojot uspeh. Me|‌utoa, na son dobile bo`estvena poraka da ne
odr`uvaat pove}‌e nikakva vrska so nego. Zaobi­koluvaj}‌i go
Erusalim, si zaminale vo svojata zemja po drug pat.
Na sli~en na~in i Josif bil predupreden da bega vo Egipet
so Marija i so Deteto. Angelot rekol: “Ostani tamu dodeka
ne ti javam, za{to Irod }‌e go bara Deteto za da go pogubi”.
Josif bez kolebawe poslu{al, i za da bide posiguren, po{ol
na pat no}‌e.
Preku mudrecite Bog na evrejskiot narod mu obrnal vni­
manie na ra|‌aweto na svojot Sin. Nivnoto raspra{uvawe vo
Erusalim, razbudenoto interesirawe kaj narodot, pa duri i
Irodovata qubomora {to go privlekla vnimanieto na sve{­
tenicite i rabinite, gi naso~ile umovite kon proro{tvata
za Mesija i kon golemiot nastan {to se odigral.
Satanata se trudel da ja zasolni bo`estvenata svetlina
pred svetot i da ja upotrebi seta mo}‌na svoeto lukavstvo da
go uni{ti Spasi­telot. Me|‌utoa, Onoj {to nikoga{ ne dreme
i ne spie, go ~uval svojot sakan Sin. Onoj, koj na Izrael mu
dal mana od neboto i go hranel Ilija za vreme na gladot, se
pogri`il za pribe`i{te na Marija i za Isusa vo neznabo­
`e~ka zemja. So podarocite na mudrecite od neznabo`e~kata
zemja Gospod obezbedil sredstva za pat vo Egipet i za prestoj
vo taa tu|‌a zemja.
Mudrecite me|‌u prvite mu posakale dobredojde na Otku­­­
pitelot. Tie prvi go polo`ile svojot podarok pred negovite
noze. Kakvo predimstvo da mu slu`at so svojot podarok! Bog
posebno go ceni podarokot na srceto {to qubi, pravej}‌i go
najuspe{no vo slu`bata za nego. Ako na{eto srce sme mu go
predale na Isusa, nie }‌e mu gi doneseme i na{ite podaroci.
Na{eto zlato i srebro, na{iot najdragocen zemen imot,
na{ite najgolemi umni i duhovni darovi, dobrovolno }‌e mu gi
posvetime nemu koj n# qubel i koj se dal sebesi za nas.
Irod vo Erusalim nestrplivo o~ekuval da se vratat mu­dre­
cite. Kako vremeto odminuvalo a tie ne se pojavuvale, negovite
somnevawa po~nale da rastat. Nepodgotvenosta na rabinite da
go otkrijat rodnoto mesto na Mesija kako da mu uka`uvala na
toa deka tie proniknale vo negoviot plan i deka mudrecite
namerno go odbegnale. Taa misla go raz­bes­nila. Izmamata ne
uspeala, no preostanalo drugo sredstvo - pribegnuvawe kon
sila. Toj }‌e im dade pouka so ova Dete-Car. Tie gordelivi
Evrei treba da vidat {to mo`at da o~ekuvaat vo svoite obidi
da ustoli~at drug vladetel.
Vedna{ pratil vojnici vo Vitleem so nalog da gi ubijat
site deca do dvegodi{na vozrast. Tivkite domovi na Davi­do­
viot grad bile svedoci na scenite na u`asot koi u{te pred
{estotini godini mu se otkrieni na prorokot: “Piskot­nici
se slu{aat vo Rama, lelek i golema taga; Rahela gi opla­kuva
svoite deca, neute{na, za{to gi nema ve}‌e”.
Ovaa nesre}‌a Evreite sami ja navlekle na sebe. Koga verno
i ponizno bi doa|‌ale pred Boga, Toj na izvonreden na~in gnevot
na carot bi go storil bezopasen za niv. No so svoite grevovi
tie se odvoile od Boga i go otfrlile Svetiot Duh koj bil
nivni edinstven {tit. Pismata ne gi prou~uvale so `elba da ja
ispolnuvaat Bo`jata volja. Tragale po proro{­tva {to mo`ele
da se tolkuvaat taka za samite da se izvi{at i da poka`at ka­
ko Bog gi prezira drugite narodi. Vo svojata gordelivost se
falele deka Mesija }‌e dojde kako Car koj }‌e gi pobedi nivnite
neprijateli i vo svojot gnev }‌e gi izgazi neznabo{cite. Na toj
na~in predizvikale omraza kaj svoite vladeteli. So nivnoto
pogre{no prika`uvawe na Hristovata misija, satanata imal
namera da go podgotvi uni{tuvaweto na Spasitelot, no istoto
se urnalo vrz nivnite glavi.
Ova svirepo delo bilo edno od poslednite {to go zatem­nilo
vladeeweto na Iroda. Nabrgu po ubivaweto na nevinite deca
i nego go sna{la sudbina {to nikoj ne mo`el da ja otstrani.
Umrel so stra{na smrt.
Josif, koj s# u{te bil vo Egipet, dobil nalog od Bo`jiot
angel da se vrati vo izraelskata zemja. Smetaj}‌i go Isusa za
naslednik na Davidoviot prestol, Josif sakal da se nastani vo
42
43
66
КОПНЕЖОТ НА ВЕКОВИТЕ
67
Vitleem. No koga doznal deka vo Judeja vladee Arhelaj names­
­to svojot tatko, se pla{el deka sinot bi mo`el da gi ostvari
negovite planovi protiv Hrista. Od site Irodovi sinovi,
Arhelaj so karakterot najmnogu mu bil sli~en. U{te samoto
negovo stapuvawe na prestolot bilo obele`ano so neredi vo
Erusalim i so kole` vo koj rimskata garda ubila iljadnici
Evrei.
Josif povtorno e upaten na sigurno mesto. Se vratil vo
svo­­­­­­­jot porane{en dom, Nazaret, i tamu Isus `iveel re~isi tri­
­­eset godini, “za da se ispolni ona {to go ka`ale proro­cite: ë]
e se vika Nazare}‌anec’”. So Galileja upravuval Irodov sin, no
vo nea imalo mnogu pove}‌e stranci otkolku vo Judeja. Zatoa
tamu postoelo pomale~ko interesirawe za pra{a­wata {to
isklu~i­­vo bile povrzani so Evreite i Isusovite tvrdewa ve­
rojatno bi predizvikale pomale~ka zavist kaj vlastodr{cite.
Taka bil pre~ekan Spasitelot koga do{ol na zemjata. Se
~inelo deka ne postoi mesto za odmor ili sigurnost za ma­le~­
kiot Otkupitel. Bog ne mo`el da im go doveri svojot Sin na
lu|‌eto, iako go ostvaruval svoeto delo za nivno spasenie. Toj
im zapovedal na angelite da go pridru`uvaat Isusa i da go
{titat dodeka ne ja zavr{i svojata misija na zemjata i dodeka
ne umre od racete na onie za koi do{ol da gi spasi.
44
7
KAKO DETE
Ovaa glava se temeli na Luka 2,39.40.
Detstvoto i mladosta Isus gi pominal vo edno male~ko
planinsko selo. Na zemjata ne postoi nitu edno mesto {to ne
bi bilo po~esteno so negovoto prisustvo. Carskite palati
bi u`ivale predimstvo da go primat kako gostin. Me|‌utoa,
Toj gi zaobikolil domovite na bogatite, carskite dvorovi i
slav­­nite centri na naukata, za da se nastani vo zafrleniot i
prezren Nazaret.
Isklu~itelno zna~ewe ima kusiot izve{taj za negovoto
detstvo: “A Deteto raste{e i zakrepnuva{e, napreduvaj}‌i
vo mudrost, i Bo`jata blagodat be{e vrz nego”. Ozaren so na­
klo­­nosta na svojot Otec, Isus “napreduva{e vo mudrosta, vo
rastot i vo milosta pred Boga i pred lu|‌eto” (Luka 2,52). Bil
`iv i so pronikliv um, a negovata razboritost i mudrost gi
nadminuvale negovite godini. Negoviot karakter bil uramno­
te`en i harmoni~en. Silite na negoviot um i telo se razvivale
postepeno vo soglasnost so zakonite na detstvoto.
Kako dete, Isus se odlikuval so isklu~itelno privle~na
priroda. Negovite uslu`livi race sekoga{ bile podgotveni da
im poslu`at na drugite. Toj poka`uval nepokolebliva strp­li­
vost i vistinoqubivost koja nikoga{ ne bi ja `rtvuvala ~es­
nosta. Vo na~elata cvrst kako karpa, negoviot `ivot otkri­­­­­­val
osobina na nesebi~na qubeznost.
Isusovata majka go sledela so budno oko razvojot na nego­vite
sili i vo negoviot karakter zabele`ala pe~at na sovr­{enstvo.
So radost se trudela da go bodri toj bistar i priem­~iv um. Od
Svetiot Duh primila mudrost za sorabotka so nebesnite sili
vo razvojot na ova Dete, koe samo Boga mo`elo da go smeta za
svoj tatko.
U{te vo najranite vremiwa vernite vo Izrael so golemo
vnimanie gi vospituvale mladite. Gospod dal upatstva spored
45
68
69
70
КОПНЕЖОТ НА ВЕКОВИТЕ
КАКО ДЕТЕ
koi decata mora da se pou~uvaat u{te od najmale~ki noze za
negovata dobrota i golemina, tokmu onaka kako {to se otkri­le
vo negoviot zakon i se prika`ale vo istorijata na Izrael.
Pes­nata, molitvata i poukite od Pismoto, morale da bidat
pri­­lagodeni kon umot {to se razviva. Tatkovcite i majkite
trebalo da gi pou~at svoite deca deka Bo`jiot zakon e izraz na
negoviot karakter i deka so usvojuvaweto na na~elata na zakonot
vo srceto, vo du{evniot svet i um se vtisnuval Bo`ji­ot lik.
Pogolemiot del od pou~uvaweto bil usten, no mladite isto taka
u~ele da gi ~itaat evrejskite spisi, a per­gamen­t­skite knigi
na starozavetnite spisi bile otvoreni za nivno prou~uvawe.
Vo Hristovo vreme gradovite {to ne im davale versko
pou~uvawe na mladite se smetale za prokleti od Boga. Sepak,
toa pou~uvawe stanalo formalisti~ko. Predanieto vo golema
mera go potisnalo Svetoto pismo. Vistinskoto vospituvawe
mladite bi gi vodelo da go “baraat Gospoda so cel nekako da
go napipaat i da go najdat” (Dela 17,27). Me|‌utoa, evrejskite
u~iteli im posvetile vnimanie na ceremoniite. Umot bil
ispolnet so bespolezno ~etivo za u~enicite {to nema da bide
priznato vo povisokata {kola na nebesnite dvorovi. Vo ovoj
vospiten sistem ne na{lo mesto iskustvoto steknato so li~no
prifa}‌awe na Bo`jata re~. Okupirani so tolpa ceremonijalni
podrobnosti, u~enicite nemale vreme za mirni migovi pomi­
nati so Boga. Tie ne go slu{nale negoviot glas koj mu zboruva
na srceto. Vo svoeto tragawe po soznanija, tie otsta­pile od
izvorot na mudrosta. Zanemarena e su{tinata na slu`bata na
Boga. Na~elata na zakonot bile zamagleni. Ona {to se smetalo
za visoko obrazovanie, bilo najgolema pre~ka za vis­­­tin­skiot
razvoj. Silite na mladinata bile podza­pirani so obukata na
rabinite. Nivnite umovi stanale stesneti i ogra­ni~eni.
Deteto Isus ne primalo pouki vo {kolite na sinagogite.
Negovata majka bila negov prv zemen u~itel. Toj nebesnite
vistini gi nau~il od nejzinite usni i od proro~kite knigi.
Istite zborovi {to samiot mu gi izgovoril na Mojseja za
Izrael, sega gi usvojuval na skutot na svojata majka. Koga pre­
minal od detstvoto vo mlade{ka vozrast, ne gi baral rabin­­­
skite {koli. Nemu ne mu bilo potrebno vospituvawe steknato
na takvi izvori, za{to negov u~itel bil Bog.
Pra{aweto postaveno za vreme na rabotata na Spasite­
lot: “Od kade ima olku golemo znaewe - koga nikoga{ ne
u~el”, ne uka`uva na toa deka Isus ne znael da ~ita, tuku samo
deka ne primil rabinsko obrazovanie (Jovan 7,15). Bidej}‌i
steknal znaewe na na~in {to ni e dostapen i nam, negovoto
dobro poznavawe na Pismoto poka`uva kolku trudoqubivo ja
prou~uval Bo`jata re~ vo svoite rani godini. Zgora na toa,
pred nego bila otvorena i golemata biblioteka na delata {to
gi sozdal Bog. Toj, koj sozdal s#, gi prou~uval poukite {to
gi napi{ala negovata sopstvena raka na zemjata, na moreto i
na neboto. Odvoen od nesvetite pati{ta na svetot, Toj sobi­
ral nau~no znaewe od prirodata. Go prou~uval `ivo­tot na
ras­tenijata i na `ivotnite, a i ~ovekoviot `ivot. U{te od
naj­ranite godini na `ivotot, siot bil obzemen so edna cel:
da `ivee na blagoslov na drugite. Za taa cel izvor nao|‌al vo
prirodata; dodeka go prou~uval `ivotot na raste­nijata i na
`ivotnite, vo negoviot um bi zasvetile novi idei za na~inot
i za sredstvata. Postojano se trudel, od ona {to go videl, da
izvle~e primeri so ~ija pomo{ bi ja iznesuval `ivata Bo`ja
re~. Sporedbite, so koi za vreme na svojata slu`­­ba gi iznesuval
svoite pouki za vistinata, poka­`uvaat deka ne­goviot duh bil
otvoren za vlijanijata na priro­data i deka sobiral duhovni
pouki od svojata sekojdne­vna `ivotna okolina.
Na toj na~in, dodeka se obiduval da ja razbere su{tinata
na rabotite, na Isusa mu se otkrivalo zna~eweto na Bo`jite
zborovi i dela. Nebesnite su{testva bile negovi pridru`ni­ci,
a Toj neguval sveti misli i zaednica. Od migot koga stanal
svesen za okolinata, Toj postojano rastel i duhovno se izdig­
nuval vo poznavaweto na vistinata.
Sekoe dete mo`e da stekne znaewe kako {to go steknal Isus.
Dodeka se obiduvame da se zapoznaeme so na{iot nebesen Otec
so pomo{ na negovata Re~, angelite }‌e ni se pridru`at, na{iot
um }‌e go zasilat, na{iot karakter }‌e go izdignat i oblagorodat.
Pove}‌e }‌e li~ime na Spasitelot. Dodeka go nabquduvame uba­
voto i veli~estvenoto vo prirodata, na{ite ~uvstva }‌e se
naso~at kon Boga. Dodeka duhot e ispolnet so voshit, du{ata
zakrepnuva od dopirot so Beskone~niot preku negovite dela.
Zaednicata so Boga vo molitva gi razviva umni­te i moralnite
sposobnosti, a duhovnata sila zajaknuva dodeka razmisluvame
za ona {to e duhovno.
Isusoviot `ivot bil `ivot vo harmonija so Boga. Dodeka
bil dete, mislel i zboruval kako dete, no nitu najmale~ka
tra­ga na grev ne go rasipuvala Bo`jiot lik vo nego. Sepak,
Toj ne bil osloboden od isku{enijata. Zlobata na `itelite
na Nazaret bila poslovi~na. So pra{aweto na Natanail e
iska`ano misleweto za lo{iot glas {to gi biel. “Mo`e li od
46
47
71
72
КОПНЕЖОТ НА ВЕКОВИТЕ
КАКО ДЕТЕ
Nazaret da izleze ne{to dobro?” (Jovan 1,46). Isus e posta­ven
tamu kade {to }‌e se proveri negoviot karakter. Bilo neophodno
postojano da bide pretpazliv za da ja so~uva svojata ~istota.
Bil podlo`en na site borbi so koi se soo~uvame i nie za da
mo`e da ni bide primer vo detstvoto, vo mladosta i vo zrelosta.
Satanata bil neumoren vo svoite napori da go sovlada
Deteto od Nazaret. U{te od najranite godini Isusa go ~uvale
nebesnite angeli, pa sepak negoviot `ivot bil dolga borba
protiv silite na temninata.
Faktot {to na zemjata postoi `ivot neizvalkan so zloto
go navreduval i go zbunuval knezot na temninata. Nemalo
sredstvo so koe ne se obidel da go fati Isusa vo stapica. Nitu
edno dete na ~ove~kiot rod nema nikoga{ da bide povikano da
`ivee svet `ivot srede tolkava `estoka borba so isku{enieto,
kako {to bilo slu~aj so na{iot Spasitel.
Isusovite roditeli bile siroma{ni i zavisele od sekoj­
dnevnata makotrpna rabota. Bil zapoznat so siro­ma{­­­­­­­­­tvo­to, so
samootka`uvaweto i so skudnosta. Ova iskustvo bilo negova
za{tita. Vo negoviot trudoqubiv `ivot nemalo migovi na
bezdelni~ewe za da go povikaat isku{enieto. Nemalo bescelni
~asovi {to bi mu otvorile vrata za poro~no dru`ewe. Kolku
{to bilo mo`no, Toj mu ja zatvoral vratata na isku{uva~ot.
Nitu zarabotuva~kata, nitu zadovolstvoto, nitu odobruvaweto,
nitu prekorot ne mo`ele da go navedat da se soglasi na lo{o
delo. Bil mudar da go prepoznae zloto, a silen da mu se pro­tiv­
stavi.
Hristos bil edinstveno bezgre{no su{testvo {to `ive­elo
na zemjata, iako re~isi trieset godini `iveel me|‌u poro~­nite
`iteli na Nazaret. Ovoj fakt e ukor za onie {to mislat deka
neizvalkaniot `ivot zavisi od mestoto, od bogatstvoto ili
od napredokot. Isku{enieto, siroma{tvoto, nesre}‌ite, se
vistinski sistem za obuka potrebna za razvi­vawe na ~isto­ta
i postojanost.
Isus `iveel vo selski dom i verno i radosno go nosel svojot
del od tovarot vo doma}‌instvoto. Toj bil zapovednik na neboto
i angelite so radost go ispolnuvale negoviot zbor; sega Toj
bil revnosen sluga, poslu{en sin poln so qubov. U~el zanaet i
rabotel so svoi race so Josifa vo drvodelska rabo­tilnica. Vo
priprosta obleka na obi~en rabotnik pominuval niz ulicite
na male~koto mesto, odej}‌i i vra}‌aj}‌i se od svojata skromna
rabota. Toj ne ja upotrebil svojata bo`es­­tvena mo}‌da go namali
tovarot ili da si ja olesni svojata makotrpna rabota.
Isusoviot um i telo bile razvieni bidej}‌i rabotel vo
detstvoto i vo mladosta. Svoite telesni sili ne gi tro{el
le­komisleno, tuku go ~uval zdravjeto za da mo`e da izvr{i
kolku {to e mo`no podobra rabota. Duri ni vo rakuvaweto so
alatot ne sakal da bide nesmasen. Bil sovr{en kako rabotnik,
kako {to bil sovr{en vo karakterot. So svojot li~en primer
poka`uval deka sme dol`ni da bideme trudo­qubivi, deka
na{ata rabota mora da bide izvr{ena pravilno i temelno i
deka takvata rabota e dostojna za po~it. Ve`bata {to gi u~i
racete da bidat korisni i gi vospituva mladite da go nosat
svojot del od `ivotniot tovar, dava telesna sila i razviva
sekoja sposobnost. Site treba da rabotat ne{to {to }‌e bide
blagotvorno za niv i pomo{ za drugite. Bog rabotata ja odredil
kako blagoslov, i samo vredniot rabotnik u`iva ~est i radost
vo `ivotot. Nad decata i mladinata, koi radosno go prezemaat
svojot del od obvrskite vo domot, delej}‌i go tovarot so tatkoto
i majkata, po~iva Bo`je odobru­vawe so cvrsto vetuvawe polno
so qubov. Takvite deca si zaminuvaat od domot da stanat korisni
~lenovi na op{tes­tvoto.
Vo tekot na celiot `ivot na zemjata Isus bil seriozen i
istraen rabotnik. Toj o~ekuval mnogu, zatoa prezemal mnogu.
Koga ja po~nal svojata rabota, rekol: “Jas treba da gi izvr{u­
vam delata na Onoj koj me prati dodeka e den. Nasta­p uva
no}‌ koga nikoj ne }‌e mo`e da raboti” (Jovan 9,4). Isus ne gi
odbegnuval gri`ite i odgovornosta, kako {to go pravat toa
mnozina koi tvrdat deka se negovi sledbenici. Poradi toa
{to sakaat da go odbegnat ovoj oblik na vospitu­vawe, tie se
slabi i nedelotvorni. Tie mo`at da imaat drago­ceni i pri­
vle~ni osobini, no se slabi i re~isi nekorisni koga }‌e naidat
te{kotii ili koga treba da se sovladaat pre~ki. Pozitivnosta
i energijata, temelnosta i cvrstinata na karakterot {to gi
poka`al Hristos, treba da se razvijat i kaj nas so pomo{ na
istata disciplina na koja i Toj $ bil pot~i­net. Milosta {to
ja primil Toj }‌e ja primime i nie.
S# dodeka `iveel me|‌u lu|‌eto, na{iot Spasitel ja delel
sudbinata na siromasite. Toj od iskustvo gi poznaval nivnite
gri`i i te{kotii i zatoa mo`el da gi ute{i i da gi ohrabri
site skromni rabotnici. Onie {to pravilno go razbiraat
u~eweto na negoviot `ivot, nikoga{ nema da pravat razlika
me|‌u op{testvenite sloevi, nema bogatite da gi cenat pove}‌e
od ~esnite siromasi.
48
49
73
74
КОПНЕЖОТ НА ВЕКОВИТЕ
КАКО ДЕТЕ
Isus vo svojata rabota vnesuval radost i takt. Potrebno
e golemo trpenie i duhovnost za bibliskata religija da se
vnese vo `ivotot na domot, vo rabotilnicata, za da se podnese
napnatosta na svetovnite raboti, a okoto da se naso~i kon
Bo`jata slava. Vo ova Hristos bil pomo{nik. Toj nikoga{
ne bil tolku okupiran so svetovna gri`a za da nema vreme za
nebesnite vrednosti ili za razmisluvawe za niv. Radosta na
svoeto srce ~esto ja izrazuval so peewe na psalmi i nebesni
pesni. @itelite na Nazaret ~esto go slu{ale negoviot glas
kako mu upatuva na Boga pohvala i blagodarnost. Toj so pesna
odr`uval zaednica so Neboto, i koga negovite drugari bi se
`alele na umor od rabotata, bi bile izraduvani so nekoja
prijat­na melodija od negovite usni. Negoviot falbospev kako da
gi teral lo{ite angeli i kako temjan go ispolnuval pros­torot
so miris. Mislite na negovite slu{ateli se prena­so~u­vale
od mestoto na nivnoto zemno izgnanstvo kon nebes­niot dom.
Isus bil izvor na isceluva~ka milost za ovoj svet; i vo
tekot na site tie godini na povle~enost vo Nazaret, negoviot
`ivot se izleval vo potoci na so~uvstvo i ne`nost. Lu|‌eto
vo godini, `alosni, optovareni so grev, decata vo igra i vo
svo­jata nevina radost, male~kite sozdanija vo {umi~kite,
strplivite zapre`ni `ivotni - seto toa bilo posre}‌no vo
negovo prisustvo. Toj, ~ij{to zbor gi odr`uval svetovite, se
navednuval da $ pomogne na ranetata ptica. Nemalo ni{to
{to ne bi go zabele`al, ni{to {to ne bilo dostojno za nego
vata slu`ba.
Taka, dodeka se razvival umno i telesno, Isus rastel vo
milosta i pred Boga i pred lu|‌eto. Toj steknuval simpatii od
site srca, poka`uvaj}‌i podgotvenost da so~uv­stvuva so site.
Atmosferata na nade` i hrabrost {to go opkru`uvala go
storila blagoslov za sekoj dom. ^esto vo sabota go povikuvale
da ~ita pouki od Prorocite vo sinago­gata, i srcata na slu{a­
teli­­­­­te bi zatreperile od radost koga od poznatite zborovi na
svetiot spis zasvetluvala nova svetlina.
Sepak, Isus go odbegnuval rasfrlaweto. Vo tekot na site
godini na svojot prestoj vo Nazaret, ne ja poka`uval svojata
~udotvorna mo}‌. Ne baral visoki polo`bi i ne prisvojuval
nikakvi zvawa. Negoviot miren i ednostaven `ivot, kako i
mol~eweto na Pismoto za negovite rani godini, n# u~at na
va`na pouka. Kolku e pomiren i poednostaven `ivotot na
edno dete - kolku e posloboden od ve{ta~ki vozbudi a pove}‌e
vo harmonija so prirodata - tolku e popo­volen za razvoj na
telesnite, umnite i duhovnite sili.
Isus e na{ primer. Mnozina premnogu se interesiraat za
periodot na negovata javna slu`ba, a ne gi zabele`uvaat poukite
od negovoto detstvo. Me|‌utoa, tokmu negoviot `ivot vo domot
e primer {to treba da go sledat decata i mladite. Hristos
go prifatil siroma{tvoto, so cel vo skromnite `ivot­ni
okolnosti da n# pou~i kolku blisku mo`eme da odime so Boga.
Toj `iveel za da mu ugodi, da mu dade ~est i da go proslavi svojot
Otec vo obi~nite `ivotni okolnosti. Nego­vata zada~a po~nala
toga{ koga mu se posvetil na skrom­niot poziv na zanaet~iite
koi makotrpno go zarabotu­vaat sekojdnev­niot leb. Toj na Boga
mu slu`el vo ista mera dodeka rabotel kraj drvodelskata tezga
kolku i toga{ koga pravel ~uda pred mno{tvoto. Sekoj mlad
~ovek {to go sledi Hristoviot primer na vernost i poslu{nost
vo svojot skro­men dom, mo`e da polaga pravo na zborovite {to
gi izgovo­ril Otecot za nego preku Svetiot Duh: “Eve go mojot
sluga {to go poddr`uvam, mojot izbranik, galenikot na mojata
du{a” (Isaija 42,1).
50
51
8
Dvanaesettata godina kaj Evreite bila prelomna godina
me|‌u detstvoto i mladosta. Navr{uvaj}‌i ja taa godina, evrej­
skoto mom~e e proglaseno za sin na zakonot, a isto taka i za
Bo`ji sin. Dadeni mu se posebni mo`nosti za verska pouka,
a od nego se o~ekuvalo da zeme udel vo svetite praznici i
vo obredite. Vo soglasnost so ovoj obi~aj, Isus kako mom~e
za vreme na praznikot Pasha go posetil Erusalim. Josif i
Marija, kako i site verni Izraelci, sekoja godina odele da
prisustvuvaat na Pasha, a koga Isus gi navr{il potrebnite
godini, i nego go povele so sebe.
Postoele tri godi{ni praznici - Pasha, Pedesetnica i
prznikot Senici - koga site ma`i vo Izrael bile dol`ni
da se pojavat pred Gospoda vo Erusalim. Od ovie praznici, na
Pasha prisustvuvale najmnogu. Mnozina doa|‌ale od site zemji
vo koi bile raseani Evreite. Od sekoj del na Palestina doa­
|‌ale vo golem broj poklonici. Patuvaweto od Galileja traelo
nekolku dena i patnicite se zdru`uvale vo golemi grupi zaradi
dru{tvo i za{tita. Po strmnite i kamenlivi pa­­ti{­­ta `enite
i starite lica javale na volovi i na magariwa. Posil­nite
lu|‌e i mladite patuvale pe{. Praznikot Pasha se sovpa­|‌al
so krajot na mart i so po~etokot na april i seta zemja bila
razigrana od cve}‌e i radosna od pti~ji pesni. Dol` celiot pat
se nao|‌ale bele`iti mesta od istori­jata na izraelskiot narod,
i tatkovcite i majkite im raska­`uvale na decata za ~udata {to
gi storil Bog vo staro vreme za svojot narod. Patuvaweto si
go olesnuvale so pesna i muzi­ka, i koga najposle na povidok se
poka`uvale erusalimskite kuli, site glasovi se zdru`uvale
vo pobedonosna pesna:
52
53
Ovaa glava se temeli na Luka 2,41-51
76
"Ete, nozete na{i ve}‌e stojat
pred tvoite porti, Erusalime!
Mir neka vladee me|‌u tvoite yidini
i spokojstvo vo tvoite dvorovi!#
(Psalm 122,2.7)
Praznuvaweto na Pasha po~nalo so nastanuvaweto na evrej­
skiot narod. Poslednata no}‌od svoeto ropstvo vo Egipet, koga
se ~inelo deka nema nikakov znak za oslobodu­vawe, Bog naredil
da se podgotvat za brzo osloboduvawe. Toj go predupre­dil fara­
onot na kone~niot sud nad Egip}‌anite i im dal upatstva na
Evreite semejstvata da gi soberat vo svoite domo­vi. Otkako
gi nama~kale dovratnicite so krvta na zaklano jagne, istoto
trebalo da go izedat, pe~eno, so presen leb i so gor~livo zelje.
“A jadete go vaka”, rekol Toj, “opa­{a­ni, so obuv­ki na nozete i
so stap vo rakata. Jadete go nabrzina; toa e Gospodova pasha” (2.
Mojseeva 12,11). Na polno}‌se ubie­ni site prvenci na Egip­}‌a­
nite. Toga{ carot mu pratil poraka na Izrael: “Stanete i odete
si od mojot narod... Odete! Poslu­`ete mu na Gospoda, kako {to
baravte” (2. Mojseeva 12,31). Evreite izlegle od Egipet kako
nezavisen narod. Gospod nare­dil Pasha da se praznuva sekoja
godina. “Koga }‌e ve pra{aat”, rekol Toj, “va{ite deca: ë[to
vi zna~i ovoj obred?’, odgovo­rete im: ëOva e pashalna `rtva vo
~est na Gospoda koj gi zaobikoli ku}‌ite na Izraelcite koga
gi ubiva{e Egip}‌anite, a na{ite domovi gi po{tedi’”. Taka
od pokolenie vo pokolenie trebalo da se povtoruva istorijata
za ova veli­~es­tveno izbavuvawe.
Kon praznikot Pasha bil pridru`en sedumdneven Praznik
na presni lebovi. Vtoriot den od praznikot mu se prinesuvale
na Gospoda prvite plodovi od godi{nata `etva, eden snop ja~­
men. Site prazni~ni obredi bile slika na Hristo­­­vata rabota.
Izbavuvaweto na Izrael od Egipet bilo o~igledna pouka za
otkupuvaweto {to Pasha trebalo da go so~uva vo se}‌avawe.
Zaklanoto jagne, presniot leb, snopot na prvite plodovi, go
pretstavuvale Spasitelot.
Mnozinstvoto lu|‌e vo Hristovo vreme praznuvaweto na
ovoj praznik go svele na formalizam. No kakvo zna~ewe imal
ovoj praznik za Bo`jiot Sin!
Prvpat deteto Isus go nabquduvalo hramot. Gi videl sve{­
­tenicite oble~eni vo bela obleka kako ja vr{at svojata sve~ena
slu`ba. Ja gledal `rtvata {to krvavela kako le`i na `rtve­
niot oltar. Dodeka se izdignuval oblak od temjan pred Boga,
POSETA NA ERUSALIM
ZA VREME NA PRAZNIKOT PASHA
75
ПОСЕТА НА ЕРУСАЛИМ ЗА ВРЕМЕ НА ПРАЗНИКОТ ПАСХА
77
78
79
КОПНЕЖОТ НА ВЕКОВИТЕ
ПОСЕТА НА ЕРУСАЛИМ ЗА ВРЕМЕ НА ПРАЗНИКОТ ПАСХА
Toj se navednal vo molitva so drugite poklonici. Bil svedok
na vpe~atliviot obred na pashalnata slu`ba. Od den na den,
s# pojasno go sogleduval nivnoto zna~ewe. Sekoj ~in kako da
bil povrzan so negoviot `ivot. Vo nego se budele novi streme­
­`i. Tivok i zadlabo~en vo mislite, se ~inelo kako da prou~uva
nekoj golem problem. Na Spasitelot mu se otkrivala tajnata
na negovata misija.
Okupiran so razmisluvawe za ovie sceni, ne ostanal pokraj
svoite roditeli. Sakal da bide sam. Koga zavr{ile pas­halnite
slu`bi, i ponatamu se zadr`al vo predvorjeto na hramot, pa
koga poklonicite go napu{tile Erusalim, Toj ostanal.
So ovaa poseta na Erusalim roditelite sakale da go dovedat
Isusa vo dopir so golemite u~iteli vo Izrael. Od edna strana,
vo sekoja podrobnost $ bil poslu{en na Bo`jata re~, a od druga,
ne se prilagodil kon rabinskite obredi i obi­~ai. Josif i
Marija se nadevale deka Toj }‌e bide pottik­nat da poka`e pove}‌e
po~it kon u~enite rabini i deka mnogu popodgotveno }‌e gi
prifati nivnite barawa. Me|‌utoa, Bog vo hramot go pou~il
Isusa. Ona {to go primil, vedna{ po~­nal i da go deli.
Vo toa vreme edna prostorija, povrzana so hramot, bila
izde­lena za sveta {kola spored primerot na proro~kite {ko­
li. Tuka se sobirale vode~kite rabini so svoite u~enici, i
tuka do{lo mom~eto Isus. Zazemaj}‌i mesto kraj nozete na ovie
seriozni, u~eni lu|‌e, gi slu{al nivnite pouki. Kako onoj {to
kopnee za mudrost, na ovie u~iteli im postavuval pra­{awa
za proro{tvata i za nastanite {to se odigruvale toga{ i
uka`uvale na doa|‌aweto na Mesija.
Isus se pretstavil kako onoj koj e `eden za znaewe za Boga.
Negovite pra{awa upatuvale na dlabokite vistini {to dolgo
bile zamagleni, a {to sepak bile od `ivotno zna~ewe za spa­
senieto na du{ite. Sekoe pra{awe iznesuvalo pred niv edna
bo`estvena pouka, a vistinata ja stavalo vo nov odnos, poka­
`u­­vaj}‌i kolku e plitka i povr{na mudrosta na ovie mud­­ri
lu|‌e. Rabinite zboruvale za ~udesniot podem {to }‌e mu go do­
­ne­­­se Mesija so svoeto doa|‌awe na evrejskiot narod, no Isus go
iznel proro{tvoto na Isaija i gi pra{al za zna~e­weto na tie
spisi {to uka`uvaat na stradawata i na smrt­ta na Bo`jeto
Jagne.
Ovie u~eni lu|‌e mu se obratile so pra{awa i bile voshi­
teni so negovite odgovori. So detska poniznost gi povtoruval
zborovite od Pismoto, otkrivaj}‌i im ja dlabinata na zna~e­weto
{to na ovie mudri lu|‌e nikoga{ ne im do{lo na um. Koga bi gi
sledele ovie patokazi na vistinata {to gi istak­nal Toj, tie bi
predizvikale reformacija vo toga{nata reli­gija. Bi se javil
dlabok interes za duhovnite vistini i koga Isus bi ja po~nal
svojata slu`ba, mnozina bi bile podgotveni da go prifatat.
Rabinite znaele deka Isus ne bil pou~uvan vo nivnite
{ko­li, a sepak negovoto razbirawe na proro{tvata daleku go
nadminuvalo nivnoto znaewe. Tie sfatile deka ova mislovno
galilejsko Mom~e mnogu vetuva. Posakale da go pridobijat za
svoj u~enik, da stane u~itel vo Izrael. Sakale da go prezemat
na sebe negovoto vospituvawe, ~uvstvuvaj}‌i deka tolku bleska­
viot um mora da go oblikuvaat li~no tie.
Isusovite zborovi gi pottiknale nivnite srca onaka kako
nikoga{ {to ne bile pottiknati so zborovi od ~ove~ki usni.
Bog sakal da im dade svetlina na ovie voda~i vo Izrael i Toj
go upotrebil edinstvenoto sredstvo so koe mo`el da dopre do
niv. Nivnata gordelivost i dostoinstvo ne im dozvo­luvale da
priznaat deka mo`at da primat pouki od kogo bilo. Koga Isus bi
se pojavil i bi se obidel da gi u~i, tie gordeli­vo bi odbile da
slu{aat. Samite sebesi si laskale deka go pou~uvale nego ili,
vo najmala raka, go proveruvale negovoto poznavawe na Pismoto.
Isusovata mlade{ka skromnost i milnost gi rasprskale niv­ni­
­te predrasudi. Nesvesno nivnite umovi se otvorile za Bo`jata
re~ i na nivnite srca im zboru­val Svetiot Duh.
Tie morale da uvidat deka nivnoto o~ekuvawe na Mesija ne
se temeli na proro{tvata, no ne sakale da se otka`at od svoite
teorii koi go skokotkale nivnoto ~estoqubie. Niko­ga{ ne bi
priznale deka pogre{no gi sfatile Pismata, smetaj­}‌i se za
nivni tolkuva~i. Od eden do drug kru`elo pra{aweto: “Od kade
ima olku golemo znaewe - koga nikoga{ ne u~el?” Svetlinata
svetela vo temnina, i “temninata ne ja obzede” (Jovan 1,5).
Vo me|‌uvreme Josif i Marija bile mo{ne zbuneti i o`a­
los­teni. Koga go napu{tile Erusalim, go zagubile Isusa od
vid i ne znaele deka Toj ostanal. Toga{ zemjata bila gusto
naselena i karvanite od Galileja bile mo{ne golemi. Koga
go napu{tale gradot, vladeel golem mete`.
Nivnoto vnimanie bilo okupirano so zadovolstvo od pa­
tu­vaweto so prijatelite i so poznatite, pa na patot, s# do
no}‌ta, ne zabele`ale deka Toj is~eznal. Koga zastanale da
se odmorat, im nedostigala rakata pomo{ni~ka na nivnoto
Dete. Pretpostavuvaj}‌i deka se nao|‌a so nivnoto dru{tvo, ne
se gri`ele. Iako bil mlad, imale bezuslovna doverba vo nego,
o~ekuvaj}‌i, koga }‌e bide potrebno, Toj vedna{ da im pomogne,
54
55
80
81
КОПНЕЖОТ НА ВЕКОВИТЕ
ПОСЕТА НА ЕРУСАЛИМ ЗА ВРЕМЕ НА ПРАЗНИКОТ ПАСХА
sfa}‌aj}‌i gi nivnite `elbi, kako {to go pravel toa sekoga{.
Me|‌utoa, sega gi obzel strav. Naprazno go barale niz celo­to
svoe dru{tvo. Se stapisale! Si spomnale kako Irod se obidel
da go uni{ti u{te dodeka bil male~ko dete. Nivnite srca gi
ispolnuvale mra~ni pret~uvstva. Gorko si prefrlale sebesi.
Vra}‌aj}‌i se vo Erusalim, prodol`ile da tragaat. Sled­niot
den, koga se vme{ale vo tolpata poklonici vo hramot, niv­
noto vnimanie go privlekol eden poznat glas. Ne mo`ele da
se izmamat. Nieden drug glas ne bil sli~en so negoviot, tolku
seriozen i srde~en, a sepak tolku milozvu~en.
Go na{le Isusa vo rabinskata {kola. Iako bile radosni,
ne mo`ele da ja zaboravat svojata `alost i zagri`enost. Koga
povtorno bil so niv, majka mu izgovorila zborovi {to sodr`ele
prekor: “Sine, zo{to ni go stori toa? Eve, tatko ti i jas so
bol­ka te baravme”.
“Zo{to ste me barale?”, odgovoril Isus. “Zar ne znaevte
deka jas treba da bidam vo domot na mojot Otec?” A bidej}‌i
se ~inelo deka ne gi razbrale negovite zborovi, Toj poka`al
gore. Na negovoto lice po~ivala ~udesna svetlina. Niz ~ove­~­
kata priroda blesnalo Bo`estvoto. Koga go na{le vo hramot,
slu{ale {to se slu~uvalo me|‌u nego i rabinite i bile izne­
nadeni so negovite pra{awa i odgovori. Negovite zborovi
pottiknale niza misli {to nikoga{ nema da bidat zaboraveni.
Pra{aweto {to im go upatil sodr`i pouka: “Zar ne zna­
ev­te”, rekol, “deka jas treba da bidam vo domot na mojot Otec?”
Isus bil okupiran so misijata za koja do{ol da ja izvr{i
na ovoj svet, no Josif i Marija ja zanemarile svojata zada~a.
Bog im uka`al golema ~est, doveruvaj}‌i im go svojot Sin.
Svetite angeli upravuvale so tekot na Josifoviot `ivot za
da go so~uvaat Isusoviot `ivot. Me|‌utoa, tie cel eden den go
zagubile od vid, iako ne smeele da go zaboravat nitu za mig.
Koga e otstraneta nivnata gri`a, ne se obvinile samite sebe,
tuku vinata ja frlile vrz nego.
Za Isusovite roditeli bilo prirodno Isusa da go smetaat
kako svoe dete. Toj sekojdnevno bil so niv i negoviot `ivot
vo golema mera bil sli~en so `ivotot na drugite deca, pa im
bilo te{ko da sfatat deka Toj e Bo`ji Sin. Bile vo opasnost
da ne go cenat blagoslovot {to im e daden vo prisus­tvo na
Otkupitelot na svetot. Bolkata, predizvikana so odvo­juvaweto
od nego i blagiot ukor {to go sodr`ele negovi­te zborovi,
bile odredeni da ja vtisnat vo nivnata du{a svetosta na ona
{to im e dovereno.
Vo odgovorot {to $ go dal na svojata majka, Isus prvpat
poka`al deka go sfa}‌a svojot odnos kon Boga. Pred negovoto
ra|‌awe angelot $ rekol na Marija: “Toj }‌e bide golem i }‌e se
nare~e Sin na Sevi{niot. I Gospod Bog }‌e mu go dade prestolot
na negoviot tatko David. Toj }‌e vladee nad domot na Jakova
doveka. I carstvoto negovo ne }‌e ima kraj” (Luka 1,32.33). Ovie
zborovi Marija gi so~uvala vo srceto. No, iako veruvala deka
nejzinoto Dete }‌e bide Mesija vo Izrael, sepak, ne ja sfatila
negovata misija. Sega ne gi sfa}‌a la negovite zborovi, no
znaela deka go pobival svoeto rodninstvo so Josi­fa i sebesi
se proglasil za Bo`ji Sin.
Isus ne ja zanemaruval vrskata so svoite zemni roditeli.
Toj se vratil so niv od Erusalim doma i im pomagal vo niv­
niot naporen `ivot. Kriej}‌i ja vo srceto tajnata na svojata
misi­ja, ponizno go ~ekal odredeniot mig da ja po~ne svojata
zada~a. Otkako prepoznal deka e Bo`ji Sin, Toj vo tekot na
slednite osumnaeset godini ja potvrdil svojata vrska {to go
povrzuvala so domot vo Nazaret, izvr{uvaj}‌i ja dol`nosta na
sin, brat, prijatel i gra|‌anin.
Koga vo hramot mu se otkrila misijata, Isus go odbeg­nu­
val dopirot so mno{tvoto. Sakal vo ti{ina da se vrati od
Erusalim so onie {to ja poznavale tajnata na negoviot `ivot.
So pashalnata slu`ba Bog sakal svojot narod da go odvoi od
svetov­nite gri`i i da go potseti na svoeto prekrasno delo na izbavuvaweto od Egipet. Sakal vo ova delo da go sogledaat
vetuvaweto za izbavuvawe od grevot. Kako krvta na zaklanoto
jagne {to gi {titela domovite na Izraelcite, taka i Hristo­
vata krv treba da gi spasi nivnite du{i; tie mo`at da se
spasat samo ako so vera vo Hrista negoviot `ivot go storat
svoj `ivot. Simboli~kata slu`ba imala vrednost samo toga{
koga gi naso~uvala kon Hrista kako li~en Spasitel. Bog sakal
da gi vovede vo prou~uvawe polno so molitva i so razmi­
sluvawe za Hristovata misija. Me|‌utoa, dodeka mno{­tvoto
go napu{talo Erusalim, nivnoto vnimanie ~esto bilo oku­pi­
ra­no so vozbudlivoto patuvawe i dru`ewe, a slu`bata na koja
prisustvuvale bila zaboravena. Spasitelot ne go privle­kuvalo
nivnoto dru{tvo.
Bidej}‌i Josif i Marija trebalo da se vratat od Erusalim
sami so Isusa, Toj o~ekuval nivnite misli da gi naso~i kon
proro{tvata za Spasitelot koj }‌e strada. Na Golgota se obidel
da ja olesni nejzinata maj~inska bolka. I sega mislel na nea.
Marija }‌e bide svedok na negovata posledna pret­smrtna borba
56
57
82
83
КОПНЕЖОТ НА ВЕКОВИТЕ
ПОСЕТА НА ЕРУСАЛИМ ЗА ВРЕМЕ НА ПРАЗНИКОТ ПАСХА
i Isus sakal taa da ja sfati negovata misija za da bide zasilena
da izdr`i koga du{ata }‌e $ ja probode me~. Kako Isus {to bil
odvoen od nea i kako taa o`alostena {to go barala tri dena,
taka Toj povtorno }‌e bide zaguben za nea tri dena koga }‌e bide
`rtvuvan za grevovite na svetot. A koga }‌e izleze od grobot,
nejzinata `alost pak }‌e se pretvori vo radost. Kolku polesno
bi ja podnela golemata taga na negovata smrt koga bi gi sfatila
Pismata kon koi Toj sega sakal da gi naso~i nejzinite misli.
Koga Josif i Marija postojano bi go naso~uvale svojot um
kon Boga vo razmisluvawe i molitva, tie bi ja sfatile svetosta
na doverbata {to im e uka`ana i ne bi go zagubile Isusa od
vid. So nemarnosta vo eden den go zagubile Spasi­telot, no
im bile potrebni tri dena makotrpno tragawe da go najdat.
Istoto toa se slu~uva i so nas. So na{ite prazni raz­­go­­vori,
koga ozboruvame ili ja zanemaruvame molit­vata, mo`e­me vo
eden den da go zagubime prisustvoto na Spasitelot, a }‌e ni
bidat potrebni mnogu denovi bolno traga­we za da go najdeme
i povtorno da go dobieme mirot {to sme go zagubile.
Vo na{eto me|‌usebno dru`ewe morame da vnimavame da ne
go zaboravime Isusa i lekomisleno da ispu{time Toj da ne e
so nas. Koga vo tolkava mera }‌e staneme okupirani so svetov­­­
noto za da ne mislime na Onoj vo kogo e sosredoto~ena na{ata
nade` vo ve~en `ivot, nie se odvojuvame od Isusa i od nebesnite
angeli. Ovie sveti su{testva ne mo`at da ostanat tamu kade
{to ne e po`elno prisustvoto na Spasi­telot i kade {to ne se
zabele`uva negovoto otsustvo. Toa e pri~i­nata za ~esta pojava
na obeshrabruvawa me|‌u bo`emnite Hristovi sledbenici.
Mnozina prisustvuvaat na bogoslu`enijata i Bo`jata re~
gi osve`uva i gi ute{uva, no bidej}‌i ne razmisluvaat, ne se
budni i ne se molat, go gubat blagoslovot i se ~uvstvuvaat posi­
ro­ma{ni od porano. ^esto mislat deka Bog svirepo posta­pil
so niv. Ne uviduvaat deka toa e nivna gre{ka. Odvojuvaj}‌i se
od Isusa, se odvoile i od svetlinata na negovo­to prisustvo.
Za nas bi bilo dobro sekoj den da pomineme eden ~as vo
razmisluvawe za Hristoviot `ivot. Treba da go prou~uvame
vo sekoja podrobnost, dozvoluvaj}‌i $ na na{ata me~ta da gi
opfati site sceni, osobeno onie {to se povrzani so pos­led­
niot del od negoviot `ivot. Ako taka se zanimavame so nego­
vata golema `rtva za nas, na{ata doverba vo nego }‌e stane
mnogu posigurna, na{ata qubov }‌e o`ivee i podlaboko }‌e n#
proniknuva negoviot Duh. Na kraj, ako sakame da bideme spaseni,
morame da ja nau~ime poukata za pokajanieto i za poniz­nosta
vo podno`jeto na krstot.
Dodeka se dru`ime me|‌usebno, mo`eme da si bideme bla­
goslov eden na drug. Ako mu pripa|‌ame na Hrista, na{ite
najubavi misli }‌e se zanimavaat so nego. Toga{ }‌e ni bide
milo da zboruvame za nego i, dodeka razgovarame me|‌usebno
za negovata qubov, na{ite srca }‌e smeknat od bo`estvenite
vlija­nija. Nabquduvaj}‌i ja ubavinata na negoviot karakter,
nie “se preobrazuvame vo istiot toj lik, sekoga{ s# poslaven”
(2. Korin}‌anite 3,18).
58
59
9
U{te od svoite najrani godini, evrejskoto dete bilo
opkru­`eno so barawa na rabinite. Za sekoe delo, do najsitni
podrobnosti vo `ivotot, se propi{ani strogi pravila. Pod
vodstvo na u~itelite od sinagogata mladite u~ele bezbroj
pra­vila, za{to se o~ekuvalo kako pravoverni Izraelci da
gi po~i­tuvaat. Me|‌utoa, Isusa ova ne go interesiralo. U{te
od svoeto detstvo dejstvuval nezavisno od rabinskite zakoni.
Postojano gi prou~uval spisite na Stariot zavet i na negovite
usni posto­jano bile zborovite: “Taka ka`uva Gospod!”
Koga po~nal pojasno da ja sfa}‌a sostojbata na narodot,
uvidel deka barawata na op{testvoto i Bo`jite barawa bile
vo postojan sudir. Lu|‌eto se oddale~uvale od Bo`jata re~, a gi
izdignuvale teoriite {to samite si gi izmislile. Gi po~i­
tuvale tradicionalnite obredi {to nemale nikakva vrednost.
Nivnata slu`ba se sostoela samo od niza ceremonii; svetite
vistini {to trebalo taa da gi otkrie bile skrieni od verni­
cite. Toj videl deka vo nivnata slu`ba, li{ena od vera, ne
nao|‌aat mir. Tie ne ja poznavale slobodata na duhot {to bi
doprela do niv koga vistinski bi mu slu`ele na Boga. Isus
do{ol da gi pou~i za zna~eweto na slu`bata na Boga i ne mo­
`el da go prifati me{aweto na ~ove~kite barawa so bo`es­­
tvenite propisi. Toj ne gi napa|‌al propisite ili postap­kite
na obrazovanite u~iteli, no koga go ukoruvale poradi negovite
ednostavni naviki, Toj svoeto odnesuvawe go opravduval so
Bo`jata re~.
Ne`no i ponizno Isus se obiduval da odgovori na bara­wata
na onie so koi doa|‌al vo dopir. Bidej}‌i bil tolku qube­zen
i nenametliv, zakonicite i stare{inite pretpostavuvale
deka so svoeto u~ewe lesno }‌e mo`at da vlijaat vrz nego. Tie
barale od nego da gi prifati op{tite na~ela i predanieto
{to go ostavile starite rabini, no Toj nivnata verodostoj­
nost ja baral vo Svetoto pismo. Sakal da ~ue sekoj zbor {to
poteknal od Bo`jata usta, no ne mo`el da gi prifati ~ove~­kite
izmislici. Se ~inelo deka Isus gi znae Pismata od po~etok
do kraj i istite gi izlo`uval vo nivnoto vistin­sko zna­~ewe.
Rabinite se sramele da gi pou~uva edno dete. Tvrdele deka
niv­na dol`nost e da go objasnuvaat Svetoto pis­mo, a nego­va
da go prifati nivnoto tolkuvawe. Bile ogor­~eni {to $ se
opira na nivnata nauka.
Tie znaele deka vo Svetoto pismo ne mo`at da najdat nikak­va
potvrda za svoite predanija. Sfatile deka Isus vo duhovnoto
razbirawe bil daleku pred niv. Sepak, bile luti zatoa {to
ne gi slu{al nivnite naredbi. Ne uspevaj}‌i da go uverat, gi
pobarale Josifa i Marija i im se po`alile {to ne gi prifa}‌a
nivnite propisi. Poradi toa Toj pretrpel prekor i osuda.
U{te od najranite denovi Isus po~nal sam da go oblikuva
svojot karakter, a duri ni po~ituvaweto i qubovta kon rodi­­­te­
lite ne mo`ele da go odvratat od poslu{nosta kon Bo`jata re~.
“Pi{ano e” - bil negov lozung za sekoe delo {to otstapu­valo
od semejnite obi~ai. Me|‌utoa, vlijanieto na rabinite mu go
zagor~uvalo `ivotot. U{te vo svojata mladost moral da u~i
te{ka pouka na mol~ewe i na strpliva istraj­nost.
Negovite bra}‌a, kako {to se narekuvale Josifovite si­
no­­vi, bile na strana na rabinite. Tie postojano naglasuvale
deka predanijata mora da se po~ituvaat, kako da se toa Bo`ji
barawa. Tie ~ove~kite propisi gi smetale za mnogu povisoki
od Bo`jata re~ i vo golema mera im pre~elo Isusovoto jasno
pro­niknuvawe vo razlikuvaweto na la`noto od vistinskoto.
Negovata stroga poslu{nost kon Bo`jiot zakon ja osuduvale
kako tvrdoglavost. Bile iznenadeni so znaeweto i so mud­rosta
{to gi poka`uval koga im odgovaral na rabinite. Znae­le deka
ne primil nikakvo obrazovanie od mudrite lu|‌e, no sepak,
zabele`ale deka Toj nim im bil u~itel. Priznale deka negovoto
obrazovanie e povozvi{eno od nivnoto. No ne sfati­le deka
Toj ima pristap kon drvoto na `ivotot, kon izvo­­rot na znaewe
{to tie ne go poznavale.
Hristos ne bil isklu~iv i fariseite posebno gi navre­
dil so toa {to vo ovoj pogled se oddale~il od nivnite strogi
pravila. Toj nai{ol na religija, ogradena so visoki yidovi
na izdvojuvawa, kako premnogu sveta za sekojdnevniot `ivot.
Toj gi urnal ovie yidovi na podelbi. Vo svojot dopir so lu|‌eto
ne pra{al: “[to e va{e veruju? Na koja crkva $ pripa|‌a{?”
Svojata sila ja koristel za dobro na site na koi im bila po­
trebna pomo{. Namesto da se izdeli vo nekoja isposni~ka }‌elija
60
61
DENOVI NA BORBA
84
85
ДЕНОВИ НА БОРБА
86
87
88
КОПНЕЖОТ НА ВЕКОВИТЕ
ДЕНОВИ НА БОРБА
za da go poka`e svojot nebesen karakter, Toj seriozno rabo­tel
za ~ove~kiot rod. Go istaknuval na~e­loto deka bib­­lis­kata
vera ne se sostoi od izma~uvawe na teloto. U~el deka ~istata
i neizvalkana vera ne e nameneta samo za odre­deno vreme i za
odredeni priliki. Vo sekoe vreme i na sekoe mesto poka`uval
interes za lu|‌eto, poln so qubov i okolu sebe {irel svetlina
na radosna pobo`nost. Seto toa bilo ukor za fariseite. Toa
poka`alo deka verata ne se sostoi od sebi~nost i deka nivnata
mra~na predanost kon li~nite inte­resi e daleku od vistinskata
pobo`nost. Toa kaj niv prediz­vikalo neprija­telstvo kon Isusa,
taka {to se obidele so sila da go pot~inat na svoite propisi.
Isus se trudel da ubla`i sekoe stradawe {to go videl. Toj
imal malku pari za davawe, no ~esto se otka`uval od hranata za
da im pomogne na onie ~ii{to potrebi mu izgle­dale pogolemi
od negovite. Negovite bra}‌a ~uvstvuvale deka negovoto vlijanie
dopira daleku, nasproti nivnoto. Toj pose­duval isten~eno
razbirawe kakvo {to nemal nikoj od niv ili ne sakal da ima.
Koga zboruvale grubo so siroma{­nite, poni`e­ni su{testva,
Isus gi baral tokmu tie lica i im upatu­val zborovi {to ohra­
bruvaat. Na site, na koi im bilo potrebno, im podaval ~a{a
studena voda i tivko go staval svojot obrok vo nivnite race.
So otstranuvaweto na nivnite stradawa, vis­ti­nite so koi
gi pou~uval bile povrzani so negovite dela na milosrdie i
vre­`uvani vo nivnoto se}‌avawe.
Seto toa predizvikalo nezadovolstvo kaj negovite bra}‌a.
Bidej}‌i bile postari od Isusa, smetale deka Toj treba da gi
prifati nivnite naredbi. Go obvinuvale deka sebesi se smeta
za povisok od niv i go ukoruvale deka se izdignuva nad nivnite
u~i­teli, nad sve{tenicite i narodnite upraviteli. ^esto mu
se zakanuvale i se obiduvale da go zapla{at, no Toj odel na­
pred, proglasuvaj}‌i go Svetoto pismo za svoj voda~.
Isus gi sakal svoite bra}‌a i sekoga{ qubezno se odne­suval
kon niv, no tie bile qubomorni i poka`ale najre{itel­na
nedoverba i prezir kon nego. Ne mo`ele da go sfatat nego­­­voto
odnesuvawe. Vo Isusa im se otkrivale golemi protivre~nosti.
Toj bil Bo`ji Sin, a sepak bespomo{no dete. Tvorec na sve­
tovite - zemjata bila negova svoina - pa sepak negovoto `i­­
votno iskustvo na sekoj ~ekor go obele`uvalo siroma{tvo.
Negovoto dostoinstvo i osobenost napolno se razlikuvale od
zemnata gordelivost i voobrazba; Toj ne se stremel kon sve­
tovna golemina i bil zadovolen duri i so najniska polo`ba.
Toa gi lutelo negovite bra}‌a. Tie ne mo`e­le da si go objasnat
negovoto trajno spokojstvo vo isku{e­nieto i siroma{tvoto.
Ne znaele deka stanal siroma{en zaradi nas, za nie da se
zbogatime so negovoto “siroma{tvo” (2. Korin}‌anite 8,9). Taj­
nata na negovata misija ne mo`ele da ja razberat vo pogolema
mera otkolku prijatelite na Jov pri negovoto poni`uvawe i
stradawa.
Bra}‌ata ne go sfatile Isusa zatoa {to ne bil sli~en so
niv. Negovoto merilo ne bilo i nivno merilo. Gledaj}‌i gi lu­
|‌e­to, tie go napu{tile Boga i vo nivniot `ivot ne postoela
ne­go­vata sila.
Verskite obredi {to gi po~ituvale ne mo`ele da go pre­
obrazat karakterot. Tie davale “desetok od nane, kopar i kim”,
no go zanemarile “najva`noto vo zakonot: prav­­da­ta, milosta i
verata” (Matej 23,23). Isusoviot primer postojano im pre~el.
Toj na svetot mrazel samo edno - grevot. Ne mo`el da bide svedok
na nekoe lo{o delo a da ne do`ivee bolka {to ne mo`ela da
se skrie. Postoela jasna razlika me|‌u forma­listite, ~ij{to
izgled na svetost prikrival qubov kon grevot i karakterot vo
koj revnosta za Bo`jata slava sekoga{ bila najva`na. Zatoa {to
Isusoviot `ivot go osuduval zloto, nemu mu se protivstavuvale
kako vo domot, taka i nadvor od nego. Za negovata nesebi~nost
i ~esnost se zboruvalo so potsmev. Negovata strplivost i
qubeznost se nare­~eni stra{livost.
Od gor~inata {to mu pa|‌a vo del na ~ove~kiot rod, Isus ne
izbegnuval nitu eden del. Imalo i takvi koi se obiduvale da
mu se iznapodbijat poradi negovoto ra|‌awe, pa duri i vo dets­
tvoto moral da se sretne so nivnite potsme{livi pogledi i
lo{i do{epnuvawa. Koga bi odgovoril so nestrpliv zbor ili
pogled, koga bi im popu{til na svoite bra}‌a so edna pogre{­na
postapka, Toj ne bi bil ve}‌e sovr{en primer. So toa Toj bi pre­
trpel neuspeh vo sproveduvaweto na planot za na{iot otkup.
Makar samo edna{ da priznal deka mo`e da postoi opravduvawe
za grevot, satanata bi likuval, a svetot bi bil zaguben. Zatoa
isku­{uva~ot nastojuval negoviot `ivot da go stori kolku {to
mo`e pote`ok za da go navede na grev.
Me|‌utoa, na sekoe isku{enie Toj odgovaral: “Pi{ano e!”
Retko ukoruval nekoe lo{o delo na svoite bra}‌a, no imal da
im ka`e zbor od Boga. ^esto go obvinuvale za stra{livost
koga ne sakal da se zdru`i so niv vo nekoe zabraneto delo; no
Toj odgovaral: “Pi{ano e: ‘Stravot Bo`ji e mudrost i zaobi­
koluvaweto na zloto e razum’” (Knigata za Jov 28,28).
62
63
89
90
КОПНЕЖОТ НА ВЕКОВИТЕ
ДЕНОВИ НА БОРБА
Imalo nekoi {to sakale da bidat vo negovo dru{tvo,
~uv­s­tvuvaj}‌i mir vo negovo prisustvo, no mnozina go izbeg­
nuvale zatoa {to gi ukoruval negoviot besprekoren `ivot.
Mla­dite drugari uporno go nagovarale da go pravi ona {to go
pravat tie. Bil vedar i radosen i tie u`ivale vo negovo pri­­
sustvo i gi pozdravuvale negovite podgotveni pred­lozi, no
bile nestrplivi kon negovata sovesnost, proglasuvaj}‌i go za
ograni~en i tesnograd. Isus odgovaral: “Pi{ano e: ëKako mo`e
mlad ~ovek da `ivee vo ~istota? - Taka {to }‌e `ivee spored
tvoite zborovi... Vo srceto svoe ja zatvoriv re~ta tvoja za da
ne ti gre{am’” (Psalm 119,9.11).
^esto go pra{uvale: “Zo{to si tolku uporen, nastoju­vaj}‌i
da bide{ tolku poseben, tolku razli~en od site nas?” “Pi{ano
e”, velel Toj, “Blaze na onie ~ij{to pat e neos­kve­r­net, koi
`iveat spored zakonot Gospoden. Blaze na onie koi `iveat
spored negovite uredbi i so seto srce go baraat nego. Tie ne
pra­vat zlo, tuku odat po negovite pati{­ta” (Psalm 119,1-3).
Koga go pra{uvale zo{to ne u~estvuva vo neserioznite
za­bavi na mladite od Nazaret, Toj bi rekol: “Pi{ano e: ëPo
patot na tvoite uredbi so radost vrvam - za golemo bogatstvo
gi smetam. Za tvoite pravila razmisluvam i tvoite pateki gi
prou~uvam’” (Psalm 119,14-16).
Isus ne se borel za svoite prava. Negovata rabota ~es­­to
bi­la nepotrebno ote`nuvana zatoa {to bil presretliv i ne
se `alel. Sepak, ne potkleknuval nitu se obeshrabruval. Toj
`iveel nad te{kotiite, vo svetlina na Bo`jeto lice. Ne se
odmazduval koga so nego se postapuvalo grubo, tuku navre­dite
gi podnesuval strplivo.
Postojano go pra{uvale: “Zo{to podnesuva{ tolku zlobni
postapki duri i od tvoite bra}‌a?” “Pi{ano e”, odgo­varal Toj,
“sine moj, ne zaboravaj gi moite pouki, ~uvaj gi vo srceto moite
zapovedi, za{to tie }‌e ti go prodol`at `ivotot za mnogu godini
i sre}‌a }‌e ti donesat. Qubovta i verata neka bidat postojano vo
tebe; nosi gi kako sinxir~e okolu vratot, vpi{i gi na listovite
na svoeto srce. Taka }‌e se zdob­ie{ so ugled i so blagonaklonost
i pred Boga i pred lu|‌e­to’” (Mudri izreki 3,1-4).
Od vremeto koga roditelite go na{le Isusa vo hramot,
negoviot na~in na dejstvuvawe za niv bil tajna. Toj ne sakal
so niv da vleguva vo sudir, no sepak negoviot primer bil pos­­
tojana pouka. Toj li~el na nekogo koj bil izdvoen. Svoi migovi
na sre}‌a nao|‌al koga bil sam so prirodata i so Boga. Sekoga{
koga mo`el, bi ja ostavil svojata rabota i bi odel v pole da
raz­misluva vo zelenite dolini, da odr`uva zaednica so Boga
na planinskite padinki ili srede {umskite drvja. Mugrite
~esto go zateknuvale na nekoe osameno mesto kako razmisluva,
go istra`uva Svetoto pismo ili se moli. Od ovie tivki mi­
govi Toj bi se vra}‌al vo svojot dom za povtorno da gi prezeme
dol`­nostite i da dade primer na strplivo podnesuvawe na
makotrpnata rabota.
Hristoviot `ivot bil obele`en so po~it i so qubov kon
majka si. Marija vo svoeto srce veruvala deka nejzinoto rodeno
sveto Dete e toj dolgo vetuvaniot Mesija, no ne smeela da ja
izrazi svojata vera. Vo tekot na celiot svoj `ivot na zemjata
taa u~estvuvala vo negovite stradawa. So `alost gi gledala
isku{enijata na koi bil izlo`en vo detstvoto i vo mladosta.
Branej}‌i go ona {to znaela deka e pravilno vo negovoto odne­
suvawe, i samata doa|‌ala vo isku{enija. Odno­site vo domot i
maj~inskata ne`na gri`a nad decata gi smeta­la za `ivotno
va`ni vo oblikuvaweto na karakterot. Josifo­vite sinovi i
}‌erki go znaele toa i, koristej}‌i ja nejzinata gri`a, se obiduva­
­le Isusovite postapki da gi soobrazat so svoeto merilo.
Marija ~esto mu prigovarala na Isusa i barala od nego
da go prifati rabinskiot na~in na postapuvawe. Me|‌utoa,
nego ne mo`el nikoj da go uveri da gi promeni svoite naviki
na razmisluvawe za Bo`jite dela i za pomagawe na lu|‌eto, pa
duri i na nemite `ivotni, da se oslobodat od stradawata. Koga
sve{tenicite i u~itelite pobarale pomo{ od Marija da go
nateraat Isusa na poslu{nost, taa mnogu se voznemiri­la, no
vo nejzinoto srce vladeel mir dodeka Toj iznesuval fak­ti od
Svetoto pismo {to gi poddr`uvale negovite postapki.
Taa ponekoga{ se kolebala me|‌u Isusa i negovite bra}‌a koi
ne veruvale deka toj e Bo`ji pratenik, iako postoele mnogu
dokazi deka negoviot karakter bil bo`estven. Taa videla kako
se `rtvuva za dobro na drugite. Negovoto prisus­tvo vnesuvalo
po~ista atmosfera vo domot, a negoviot `ivot bil kako kvasec
koj dejstvuva vo elementite na op{testvoto. Prostodu{en i
nevin, se dvi`el me|‌u nevnimatelni, grubi, nequbezni, me|‌u
nepravedni carinici, lekomisleni rastura­~ i, nepravedni
Samarjani, me|‌u neznabo`e~ki vojnici, grubi selani i me{ano
mno{tvo. Toj izgovaral zborovi na so~uvstvo nasekade kade
{to videl lu|‌e umorni, no prisileni da nosat te{ki tovari.
Go delel nivniot tovar i im gi povtoruval poukite {to gi
u~el od prirodata, poukite za qubovta, za milosta i za Bo`jata
dobrota.
64
65
КОПНЕЖОТ НА ВЕКОВИТЕ
91
92
10
Toj gi u~el site sebesi da se smetaat za nadareni so drago­
ceni talenti, {to mo`at da im obezbedat ve~ni bogatstva samo
ako pravilno se upotrebat. Iskorenuval sekoe ni{to`es­tvo
od `ivotot i so svojot li~en primer u~el deka sekoj mig na
vremeto ima ve~ni rezultati; deka so nego treba da se postapuva
kako so bogatstvo {to treba da se koristi za vozvi­{eni celi.
Niedno ~ove~ko su{testvo ne go smetal za bez­vredno, tuku na
sekoja du{a $ daval spasonosen lek. Vo kakvo bilo dru{tvo da
se na{ol, iznesuval pouka {to bila pogodna za toa vreme i za
tie okolnosti. Se trudel da gi vdah­­­nuva so nade` najsurovite,
koi ni{to ne vetuvaat, uveru­vaj}‌i gi deka mo`at da stanat
besprekorni i neporo~ni, deka mo`at da izgradat takov karak­
ter {to }‌e poka`e deka se Bo`ji deca. ^esto gi sret­nuval onie
{to $ se prepu{tile na vlasta na satanata i koi nemale sili da
se ottrgnat od nego­vite stapici. Na takov obeshrabren, bolen,
zaveden i padnat ~ovek, Isus mu upatuval zborovi na najne`no
so`aluvawe, zborovi {to bile potrebni i {to mo`ele da se
razberat. Sretnuval i drugi {to vodele neposredna borba so
nepri­jatelot na du{ite. Ovie gi hrabrel da izdr`at, uveruvaj}‌i
gi deka }‌e pobedat, za{to Bo`jite angeli se na nivna strana i
}‌e im dadat pobeda. Onie na koi im pomognal vaka bile uve­reni
deka ovde e Onoj vo kogo mo`at da imaat sovr{ena doverba.
Toj nema da gi otkrie tajnite {to mu gi doverile na negovoto
so~uvstvitelno uvo.
Isus bil iscelitel i na teloto i na du{ata. Toj se intere­
siral za sekoj vid stradawe {to go zabele`uval i na sekoj
nevolnik mu donesuval olesnenie, a negovite qubezni zborovi
bile kako melem {to ja smiruva bolkata. Nikoj ne mo`el
da ka`e deka storil ~udo, no od nego vrz bolnite i o~ajnite
pre­mi­nuvala sila - isceluva~ka sila na qubovta. So toa Toj
u{te od samoto detstvo nenametlivo rabotel za lu|‌eto. Toa
bila pri~inata {to mnozina, koga ja po~nal svo­jata slu`ba,
rado go slu{ale.
Sepak, Isus sam pominuval niz detstvoto, niz mladosta i
ma`evnosta. Vo svojata ~istota i vernost sam gazel vo kacata;
nikoj od lu|‌eto nemalo da mu pomogne. Nosel stra{en tovar na
odgovornost za spasenieto na lu|‌eto. Znael deka, ako ne nastapi
re{itelna izmena na na~elata i na celite na ~ove~kiot rod,
s# }‌e bide zagubeno. Toa bilo breme na nego­vata du{a i nikoj
ne mo`el da go proceni tovarot {to go pritiskal. Cvrsto
re{en, ja ostvaruval svojata `ivotna zada~a samiot da bide
svetlina na lu|‌eto.
Me|‌u vernite vo Izrael, koi dolgo go o~ekuvale doa|‌a­
weto na Mesija, se pojavil Hristov predvesnik. Ostareniot
sve{tenik Zaharija i negovata `ena Elisaveta “dvajcata bea
pravedni pred Boga”, i vo nivniot tih i svet `ivot svetlinata
na verata zasvetila kako yvezda vo temninata na tie lo{i
denovi. Na ovaa bogougodna bra~na dvojka $ e dadeno vetuvawe
deka }‌e dobie sin koj }‌e odi pred liceto Gospodovo i “}‌e gi
izramni negovite pateki”.
Zaharija `iveel vo “Gorna Judeja”, no oti{ol vo Erusa­lim
so zada~a da slu`i edna sedmica vo hramot. Toa bila dol­`nost
{to se barala od site sve{tenici dvapati godi{­no. “Edna{,
koga toj ja vr{e{e sve{teni~kata slu`ba pred Boga, spored
sve{teni~kiot redosled nemu mu padna `drepka da vleze vo
hramot Gospoden i da kadi”.
Toj stoel pred zlatniot oltar na sveto mesto vo Sveti­li{­
teto. Pred Boga se izdignuval oblak od temjan so molit­vite
na Izrael. Odnenade` stanal svesen za bo`estveno pri­sustvo.
“Od desnata strana na kadilniot `rtvenik stoe{e” Gospoden
angel. Polo`bata na angelot ozna~uvala naklonost, no Zaha­
rija toa ne go zabele`al. So godini se molel za doa|‌a­­­­we­to na
Otkupitelot; sega Neboto pratilo svoj vesnik so vest deka
ovie molitvi naskoro }‌e bidat primeni; Bo`jata milost mu
se ~inela pregolema za da mo`e da poveruva. Bil ispolnet so
strav i so samoosuda.
Me|‌utoa, bil pozdraven so radosno uveruvawe: “Ne pla{i
se, Zaharija! Molitvata }‌e ti se ispolni. @ena ti, Elisaveta,
}‌e rodi sin, komu treba da mu dade{ ime Jovan. ]e se raduva{
i }‌e se veseli{, i mnozina }‌e se zaraduvaat na negovoto
66
67
GLAS VO PUSTINA
Ovaa glava se temeli na Luka 1,5-23.57-80; 3,1-18;
Matej 3,1-12; Marko 1,1-8
97
98
99
КОПНЕЖОТ НА ВЕКОВИТЕ
ГЛАС ВО ПУСТИНА
ra|‌a­we, za{to }‌e bide golem pred Gospoda. Toj ne }‌e pie ni
vino nitu opojni pijalaci. ]e se napolni so Sveti Duh... i
mnogu sinovi Izraelovi }‌e obrati kon nivniot Gospod Bog.
Toj }‌e odi pred nego vo duhot i silata na Ilija za da gi obra­­ti
srcata na tatkovcite kon decata, a nepokornite kon mudrosta na
pravednicite i da prigotvi narod koj e podgotven za Gospoda.
A Zaharija mu re~e na angelot: ëKako mo`e da se slu~i toa?
Jas sum star, a i `ena mi e vo poodminati godini’”.
Zaharija dobro znael kako na Avrama vo starosta mu e po­
dareno dete, zatoa {to veruval deka e veren Onoj {to vetil.
Me|‌utoa, stariot sve{tenik za mig svojata misla ja prena­so~il
kon slabosta na ~ove~kiot rod. Toj zaborava deka ona {to Bog
go vetil mo`e i da go ispolni. Kakva sprotiv­nost me|‌u ova
ne­veruvawe i ~istata detska vera na devojkata od Nazaret,
Marija, ~ij{to odgovor na ~udesnata vest na angelot bil:
“Eve ja sluginkata Gospodova; neka mi bide kako {to ka`a”
(Luka 1,38).
Ra|‌aweto na sinot na Zaharija, kako i ra|‌aweto na Avra­
movoto dete i Deteto na Marija, trebalo da n# pou~i na gole­
mata duhovna vistina {to bavno ja u~ime i brgu ja zabo­ravame.
Sami sme nesposobni da pravime nikakvo dobro; no ona {to ne
mo`eme da go storime nie, }‌e go stori Bo`jata sila vo sekoja
du{a {to }‌e se pot~ini i {to veruva. So vera e podareno
Deteto na vetuvaweto. So vera se ra|‌a duhovniot `ivot, a nie
se osposobuvame da pravime pravedni dela.
Na pra{aweto na Zaharija, angelot odgovoril: “Jas sum
Gavril, koj stoi pred Boga, a praten sum da zboruvam so tebe i
da ti ja donesam ovaa radosna vest”. Petstotini godini pora­­
­no, Gavril mu go objavil na Daniela proro~kiot period {to
}‌e trae s# do Hristovoto doa|‌awe. Soznanieto deka krajot
na ovoj period e blizu, go pottiknalo Zaharija da se moli za
doa|‌aweto na Mesija. Sega samiot vesnik, preku kogo e dadeno
proro{tvoto, do{ol da go najavi negovoto ispol­nuvawe.
Zborovite na angelot: “Jas sum Gavril, koj stoi pred Boga”,
poka`uvaat deka toj zazema polo`ba so visoki po~esti vo
nebesnite dvorovi. Toj do{ol kaj Daniela so vest: “Nema nikoj
juna~ki da raboti so mene vo toa, osven va{iot Knez Mihael”
(Daniel 10,21).
Za Gavrila Spasitelot zboruva vo Otkrovenieto i veli:
“Toj mu go prenese i mu go objavi toa na svojot sluga Jovan pre­
­­ku svojot angel” (Otkrovenie 1,1). Na Jovana angelot mu objavuva:
“Jas sum sluga kako i ti i tvoite bra}‌a, prorocite” (Otkrovenie
22,9). Veli~estvena e mislata - angel koj vo ~est stoi do Bo`jiot
Sin, e izbran na gre{nite lu|‌e da im gi otkrie Bo`jite nameri.
Zaharija se posomneval vo zborovite na angelot. Toj nema da
progovori s# dodeka tie ne se ispolnat. “Ete”, rekol ange­lot,
“}‌e onemi{... do denot koga }‌e se zbidne ova, zatoa {to ne im
poveruva na moite zborovi, {to }‌e se ispolnat koga }‌e dojde
vremeto”. Dol`nost na sve{tenikot pri ovaa slu`ba bila da
se moli za pro{tavawe na javnite i na narodnite grevovi i za
doa|‌aweto na Mesija; no koga Zaharija se obidel da go stori
toa, ne mo`el da izgovori nitu eden zbor.
Koga izlegol da go blagoslovi narodot “toj im dava{e
znaci i ostana nem”. Dolgo ~ekale i po~nale da se pla{at deka
mo`ebi go pogodil Bo`jiot sud. Koga izlegol od sveti­wata,
negovoto lice svetelo od Bo`jata slava “i sfatija deka imal
videnie vo hramot”. Zaharija im objasnil {to videl i ~ul “i
koga zavr{ija denovite na negovata slu`ba, se vrati doma”.
Nabrgu po ra|‌aweto na vetenoto dete, jazikot na tatkoto
se oslobodil “i toj prozbore pa go blagoslovuva{e Boga.
Pri toa strav gi obzede site nivni sosedi, a za seto toa se
pri­­ka­­­`uva{e po celiot planinski kraj na Judeja, i site {to
slu{aa, go primija toa vo svoite srca, velej}‌i: ë[to }‌e bide
od ova dete?’” Seto toa trebalo da pridonese za naso~uvawe na
vnimanieto kon doa|‌aweto na Mesija na kogo Jovan trebalo da
mu go prigotvi patot.
Zaharija bil inspiriran so Svetiot Duh i misijata na
svojot sin ja pretka`al so slednite veli~estveni zborovi:
68
69
"A ti, dete, }‌e bide{ nare~eno prorok na Sevi{niot,
za{to }‌e odi{ pred Gospoda, da gi podgotvi{ negovite
pati{ta, da mu dade{ na negoviot narod da poznae spasenie
preku pro{tavaweto na nivnite grevovi,
zaradi milosrdnosta na na{iot Bog,
so koja }‌e n# poseti Zorata od visinite,
za da gi osvetli onie koi sedat vo temninata
i vo smrtnata senka,
i da gi upati na{ite noze po patot na mirot.#
“A deteto raste{e i zakrepnuva{e so duhot, i `ivee{e
vo pustina do denot koga javno istapi pred Izrael”. Pred
Jovan da se rodi, angelot rekol: “Toj }‌e bide golem pred
Gospoda - ne }‌e pie ni vino nitu opojni pijalaci. ]e se ispol­
­ni so Svetiot Duh”.
100
101
КОПНЕЖОТ НА ВЕКОВИТЕ
ГЛАС ВО ПУСТИНА
Bog go povikal sinot na Zaharija za golema zada~a, za najgo­
le­mata zada~a {to koga i da e im bila doverena na lu|‌eto. Za
da go izvr{i ova delo, Bog moral da raboti so nego. Bo`jiot
Duh }‌e bide so nego ako gi po~ituva upatstvata na angelot.
Jovan trebalo da bide vesnik na Jehova, da im ja nosi Bo`­
jata svetlina na lu|‌eto. Toj }‌e im dade nov pravec na niv­nite
mis­li. Toj na vpe~atliv na~in moral da im ja prenese sve­tosta
na Bo`jite barawa i nivnata potreba za negovata sovr­{ena
pravednost. Takviot vesnik mora da bide svet. Toj mora da bide
hram vo koj }‌e `ivee Bo`jiot Duh. Za da ja ispol­ni svojata
zada~a, toj mora da ima zdravo telo, umna i duhovna sila. Zatoa
bilo neophodno da vladee so svoite `elbi i strasti. Toj moral
da bide sposoben da vladee so svoite sili za da mo`e da stoi
me|‌u lu|‌eto nepokoleban od okolnos­t ite, kako karpite i
planinite v pustina.
Vo vremeto na Jovana Krstitelot bila mnogu ra{irena
al~nosta za bogatstvo, qubovta za rasko{ i rasturawe. Se­
til­­ni­te zadovolstva, gozbite i pijankite, predizvikuvale
bo­lesti na teloto i izopa~enost, umrtvuvaj}‌i ja duhovnata
os­trina i namaluvaj}‌i ja ~uvstvitelnosta kon grevot. Jovan
trebalo da stoi kako reformator. So svojot vozdr`liv `ivot
i so svojata obi~na obleka trebalo da gi ukori preteruvawata
na svoeto vreme. Poradi toa upatstvata dadeni na roditelite
na Jovana pretstavuvaat pouka za umerenosta {to ja dal ange­
lot od nebesniot prestol.
Vo detstvoto i vo mladosta karakterot e najpogoden da
prima vpe~atoci. Toga{ treba da se stekne mo}‌ na vladeewe
so sebesi. Kraj ogni{teto i kraj semejnata trpeza se vr{i
vlijanie ~ij{to rezultat e traen kako ve~nosta. Pove}‌e od
koja bilo prirodna darba, navikite steknati vo detstvoto
re{a­­vaat dali nekoj ~ovek }‌e bide pobednik ili pobeden vo
`ivotnata borba. Mladosta e vreme na seidba. Taa ja odreduva
prirodata na `etvata za ovoj `ivot i za `ivotot {to }‌e dojde.
Kako prorok, Jovan trebalo “da gi obrati srcata na tat­kov­
cite kon decata, a nepokornite kon mudrosta na pra­vednicite i
da prigotvi narod koj e podgotven za Gospoga”. Vo prigotvuvaweto
na patot za prvoto Hristovo doa|‌awe toj bil pretstavnik na
onie {to }‌e go prigotvat narodot za vtoroto Hristovo doa|‌awe.
Svetot potonal vo svoite pohotni `elbi. Vrie od zabludi i lagi.
Se umno`uvaat stapicite na satanata za uni{tuvawe na du{ite.
Site {to sakaat sovr{ena svetost, vo Bo`ji strav mora da ja
nau~at poukata za umerenost i samosovladuvawe. Povisokite
sili na umot mora da gi pot~inat pohotnite `elbi i strastite.
Osnova za steknuvawe na umni sili i duhovna proniklivost e
taa samodisciplina {to }‌e ni ovozmo`i da gi razbereme i vo
`ivot da gi sprove­deme svetite vistini na Bo`jata re~. Poradi
toa, umerenosta nao|‌a svoe mesto vo deloto na podgotovkata za
vtoroto Hristo­vo doa|‌awe.
Spored prirodniot redosled, sinot na Zaharija bi bil
podgotven za sve{teni~ka slu`ba. Me|‌utoa, vospituvaweto
vo rabinskite {koli ne bi go prigotvilo za negovoto delo.
Bog ne go pratil kaj u~itelite po teologija da go nau~at kako
da gi tolkuva Pismata. Go povikal v pustina za da mo`e da u~i
za prirodata i za Tvorecot na taa priroda.
Svoj dom na{ol vo osamen predel, srede neplodni rit~iwa,
divi klisuri i karpesti pe{teri. Me|‌utoa, negov izbor bil
da se otka`e od `ivotnite udobnosti i od rasko{ot i da gi
prifati nemilosrdnite stegi na pustinata. Ovde negovata
okolina sozdavala naviki na ednostavnost i samo­otka`uvawe.
Nepre~en od bu~avata na svetot, ovde mo`el da gi prou~uva
poukite od prirodata, od otkrovenijata i provi­denieto.
Zbo­­­rovite {to mu gi upatil angelot na Zaharija ~esto mu gi
povtoruvale na Jovana negovite bogobojazni rodi­teli. U{te
od negovoto detstvo tie mu uka`uvale na nego­vata misija i
toj ja prifatil taa sveta doverba. Samo­tijata vo pustinata
za nego bila dobredojdeno zasolni{­te od dru{­tvoto vo koe
re~isi preovladeale somnevawe, neverstvo i ne~is­­­tota. Ne
veruval vo svojata sila da mu se protivstavi na isku{enieto,
izbegnuvaj}‌i go postojano dopirot so grevot za da ne go zagubi
~uvstvoto na negovata stra{na gre{nost.
Posveten na Boga u{te od svoeto ra|‌awe kako nazirej, ovoj
zavet go prifatil kako svoj zavet na do`ivotno posve­tuvawe.
Negovata obleka bila ista so oblekata na starite proroci obleka od kamilski vlakna, opa{an so ko`en pojas. Toj “jade­{e
skakulci i div med”, {to gi nao|‌al vo pustinata, i piel ~ista
planinska voda.
Me|‌utoa, Jovan svojot `ivot ne go pominal vo bezdelni­
~ewe, vo isposni~ka stu{enost i vo sebi~no izdvojuvawe. Od
vreme na vreme odel da se sretne so lu|‌eto; sekoga{ so interes
go posmatral ona {to se slu~uvalo vo svetot. Od svoeto tivko
pribe`i{te go sledel razvojot na nastanite. So svoj pogled,
rasvetlen so bo`estveniot Duh, go prou~uval karakterot na
lu|‌eto za da pronajde na~in kako da dopre do nivnoto srce so
nebesnata vest. Vrz nego po~ival tovarot na negovata zada~a.
70
71
102
Download

КОПНЕЖОТ - Знаци на времето