Доброто ќе го
победи злото
Дехран Хајдар
ДОБРОТО ЌЕ ГО ПОБЕДИ ЗЛОТО
Дизајн на корицата:
Лазар Томовски
Јазична редакција:
Мелита Томовска
Издава:
АИК „Знаци на времето“
Скопје, ул. Влае бр. 42
За издавачот:
Михајло Гурев
Печати:
„МАРИНГ“ - Скопје
Доброто
ќе го победи злото
5
Содржина:
1. Kade, kako i koga zapo~nala Golemata borba?. . . . . . . . . 9
2. Kako planetata Zemja bila vovle~ena vo
Golemata borba?. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 24
3. U~esnicite vo Golemata borba i nivnata
taktika na vojuvawe. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 39
4. Predmetot na Golemata borba . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 55
5. Stradawata na ~ovekot i Golemata borba. . . . . . . . . . . . 77
6. Golemata borba vo `ivotot na Isusa Hrista. . . . . . . . . 88
7. Kako i koga }e zavr{i Golemata borba?. . . . . . . . . . . . 109
8. Za koja strana }e se opredeli{ vo Golemata borba? . 122
7
Предговор
E
dna od najomilenite temi na pove}eto romani, filmovi, bajki i prikazni i na mnogu ~ove~ki zamisli
e temata: Kako dobroto }e go pobedi zloto? Vo taa nasoka
vo mislite na lu|eto se javuvaat mno{tvo najrazli~ni idei
vo zavisnost od toa kakvo sfa}awe imaat za dobroto i zloto. I pokraj toa {to se prisutni mno{tvo takvi idei, site tie imaat edna ista `elba - dobroto da go pobedi zloto.
Ovaa nivna zaedni~ka `elba se temeli na faktot {to zloto e mnogu realna kategorija vo na{iot `ivot. Toa site nas
n# pogoduva. Zloto e prisutno nasekade okolu nas i vo na
nas. Toa e na{e sekojdnevie i neminovno site postojano se
soo~uvame so nego.
Na{ata voznemirenost i zagri`en raste koga }e vklu~ime koj bilo TV kanal, radio stanica, ili }e otvarime nekoj vesnik, spisanie, internet stranica, za{to se soo~uvame so nepravdi, nevolji, grabe`i i krvoprolevawe. Du{ata n# boli koga gledame kako nevini bespomo{no stradaat
i umiraat. Celata zemja e preplavena so krv i solzi.
Vo toa sekojdnevno soo~uvawe so zloto ~esto pati zabele`uvame deka toa e posilno od nas i nie sme nemo}ni da
izlezeme na kraj so nego. Vo taa svoja bespomo{nost sami
da go re{avame problemot so zloto nam edinstveno ne{to
{to ni ostanuva e da postavuvame pra{awa:
Zo{to se slu~uva seto toa? Ima li izlez od zloto? Mo`e li nekoj da ni izleze vo presret da ni pomogne? Dotolku pove}e: [to znaeme za za~etokot na sekoe zlo? Od kade
s# po~nalo? Kako sme bile vovle~eni vo ovoj vekoven sudir? Do koga }e trae toa? Kakov e izlezot od problemite
{to gi nanesuva zloto na ovaa na{a tagovna zemja?
Ovie pra{awa, i bezbroj drugi sli~ni na niv, n# vodat
kon ona {to Svetoto pismo go narekuva Golemata borba me|u Boga i |avolot, odnosno Golemata borba me|u dobroto i
zloto. Ovaa tema e su{tinska tema na celoto Sveto pismo.
Od prvata do poslednata stranica na Biblija, na ovoj ili
9
na onoj na~in, ni se opi{uva ova borba, nejziniot po~etok,
nejzinoto traewe i nejziniot zavr{etok.
Knigata {to ja dr`ite vo svoite race, Dobroto }e go
pobedi zloto, ne e samo eden obid ili edna `elba pove}e da
se dojde do odgovorot na ova pra{awe koj site nas n# zasega. Ovaa kniga, od bibliska gledna to~ka, go tretira problemot na pojavata na zloto, negovite posledici, kako i re{enieto {to Bog go nudi. Vo Biblijata Bog ni otkriva deka ~ove{tvoto ima neprijatel, no pobeden neprijatel. Bog
napravil s# za da se nadmine zloto i negovite posledici.
Knigata dava opis kako Bog ja izvojuval taa ~udesna pobeda nad grevot i {to napravil za da go spasi ~ovekot.
Zatoa, pred sekoj poedinec stoi izborot: dali }e go prifati Bo`joto spasenie ili }e go otfrli. Kako }e odgovori na Bo`jiot plan na spasenie, toa zavisi samo od ~ovekovata slobodna volja.
Na ~ija strana }e zastaneme vo ovoj sudir?
Avtorot
I глава
KOGA, KADE I KAKO ZAPO^NALA
GOLEMATA BORBA
16
oktomvri 2007 godina }e ostane posebno zapameten kako tragi~en den vo makedonskata javnost, pa i po{iroko. Toa se slu~i vo 6 ~asot i
25 minuti na patot za Zagreb, vo mestoto Nova Gradi{ka,
koga vo soobra}ajna nesre}a po~ina makedonskata pop-yvezda To{e Proeski. Taga, solzi i dlaboka bolka vo du{ata
gi ispolnuva{e ne samo ~lenovite na negovoto semejstvo
tu­ku iljadnici i iljadnici lu|e vo na{ata zemja, kako i vo
regionot okolu nas. Natpisi od tipot ©To­{e te sakame”,
“Ti si na{ angel”, “Zasekoga{ }e ostane{ vo na{i­te srca”,
mo`ea da se vidat napi{ani nasekade na plo{tadite niz
celata dr`ava. Vo pove}e gradovi bea otvoreni Knigi na
`alost, ka­ko kaj nas taka i kaj
na{ite bli­ski sosedni zemji.
Toj den i denovite potoa, glavna tema vo si­te na{i mediumi, televizijata, ra­dioto i
pe~atot be{e To{e Proe­ski.
I, ako zabele`avte vo mediumite i vo razgovorite me|u
lu|eto, dve ra­boti bea posebno prisutni:
1. Negovite pesni od koncertite {to gi odr`al i
2. ^esto postavuvanite pra­
­{awa: Gospode, zo{to dozvoli
toa da se slu~i? Zo{to, Gospode, tolku mlad da go zavr{i
На гробот на Тоше Проески
svojot `ivot?
10
11
Гревот - причина за болките,
страдањата и смртта.
©Kolku li pa­ti ova pra­{awe e postaveno od strana na
lu|eto: ‘Ako e Bog praveden, zo{to Toj ne napravi razlika
me|u pra­vednite i nepravednite ovde na zemjava?’ Zo{to doz­
voluva ~esto da stradaat i nevini lu|e?’ Vulkan zatrupuva
grad so site negovi `iteli, i vo zaedni~ka grobnica pribira najgolemi gre{nici zaedno so mnogu nevini lu|e koi{to
iskreno mu slu`ele i ja vozdignuvale negovata milost. Silen zemjotres, poplava ili nekoja druga katastrofa ostava
zad sebe pusto{, uni{tuvaj}i zaedno so gre{nite i iljadnici nevini lu|e. Nepravedno, grozno, odvratno! Zo{to?
Pijan voza~ naletuva so kamion na lesna kola so dvajca
mladenci koi trgnale na pat da go pominat medeniot mesec.
Kolata e sma~kana, mladencite se mrtvi, a pijaniot voza~
`iv. Prekinata e idilata na dvajca mladi nevini lu|e i
prekinati se ni{kite {to vodele vo sigurna sre}na idnina. - Nepravda! Bo`e, kade si?
Jadosana majka, od ~ii{to pregratki smrtta grubo i nasilno $ go ottrgnuva najmiloto nevino su{testvo, bebeto,
ili pak ra|a bebe zaboleno od rak, od leukemija ili od sida, vo svojot o~aj glasno pra{uva: ‘Gospode, srceto mi go
glamnosa, `ivotot mi go zapusti! Zo{to?’ Bezbroj nevini,
gladni, bedni, bolni, obespraveni i jadosani zaspivaat bez
nade` vo podobro utre. Legnuvaat vo mrak i so mrak vo srceto, a stanuvaat vo magla i so magla vo umot. Vo svoite teglilni maki pra{uvaat: ‘Zo{to i do koga Gospode?’
Kolku li pati ova pra{awe i nie samite si go postavuvame koga se nao|ame vo te{ki okolnosti. ^esto pati na{iot `ivot nalikuva na golema kutija so bezbroj pra{awa.
‘Ako e Bog qubov, zo{to boleduvam od rak?’ Ako e Bog semo}en, zo{to ne go spre~i mojot bra~en drugar da ne koristi alkohol?’ Moram li da dojdam do razvod za moite deca
da rastat bez majka ili tatko?’” (Nikola Tasevski, Vreme­
to i znacite, Tetovo: Napredok, 2009; 70-72.).
Ovie pra{awa, i bezbroj drugi sli~ni na niv, n# vodat
kon ona {to Svetoto pismo go narekuva Golemata borba me|u Boga i |avolot, odnosno Golemata borba me|u dobroto i
zloto. Ovaa tema, borbata me|u dobroto i zloto, e su{tinska tema na celoto Sveto pismo. Od prvata do poslednata
stranica na Biblija, na ovoj ili na onoj na~in, ni se opi{uva ovaa borba, nejziniot po~etok, nejzinoto traewe i nejziniot zavr{etok.
Vo ovaa prva glava odblizu }e se zapoznaeme so po~etokot na ovoj vekoven konflikt. ]e se zapoznaeme so po~etocite na ovoj problem, problem koj{to i nas n# zasega. Ovaa
prva tema }e ni pomogne da imame kompleten uvid vo celokupnata problematika, ovozmo`uvaj}i ni jasna slika za rabotite koi na prv pogled ni izgledaat nejasni, zamagleni i
koi voop{to ne izgledaat onaka kako {to mo`ebi gi gledame. Zatoa od su{tinska va`nost e da odgovorime na pra{aweto: Kako zapo~nala ovaa borba, na koe mesto i so koja cel se vodi ovaa vojna?
Eden od klu~nite stihovi vo Biblijata koj ni pomaga da
dojdeme do odgovor na ova pra{awe se nao|a vo 1. Jovanovo 3,8:
©Koj vr{i grev od |avolot e, za{to |avolot gre{i od po­
~etokot ...” (Ovoj tekst, kako i site ostanati vo ovaa kniga,
prezemeni se od Biblija ili Sveto Pismo na Stariot i
Noviot zavet, prevod na d-r Du{an Konstantinov; Biblija: Euroliber, 1990, 2006; 1132. )
Ovoj bibliski tekst n# zapoznava so za~etnikot na zloto, prviot pri~initel na zloto, prviot gre{nik. Tekstot
jasno ni ka`uva deka Bog ne e pri~initel na zloto. Isto
ta­ka, ovoj tekst ni ka`uva deka Adam ne e prviot gre{nik,
a nitu pak Eva. Onoj koj prv napravil grev e |avolot! Sveto­
12
13
Големата борба започнала
надвор од планетата Земја.
to pismo mnogu jasno i nedvosmisleno ka`uva deka |avolot
e onoj {to zgre{il na samiot po~etok. Vsu{nost, ovoj bibliski tekst saka da ni ka`e dve mo{ne va`ni raboti:
1. Golemata borba ne ja zapo~nal ~ovek, tuku nekoe drugo su{testvo koe Biblijata go narekuva |avol.
2. A ako |avolot prv zgre{il, kako {to potvrduva i Svetoto pismo, toa zna~i deka Golemata borba ne zapo~nala na
planetata zemja, tuku nadvor od nea, nekade na drugo mesto, bidej}i Adam e prvoto sozdadeno su{testvo na planetata Zemja.
Biblijata to~no gi locira i pri~initelot i mestoto na
pojava na Golemata borba. Vojnata ja zapo~nal |avolot, koj
napravil grev nadvor od na{ata planeta.
Od kade do{ol |avolot? Od kade poteknuva toj? Koj go
sozdal? [to to~no napravil? Vo {to se sostoel negoviot
grev i na koj na~in ottoga{ prodol`il da dejstvuva? Eve
eden bibliski tekst koj ni ja otkriva ovaa misterija:
©Ti be{e pe~at na sovr{enstvoto, poln so mudrost i
~u­desno ubav. Vo Edem, vo Bo`jata gradina, `ivee{e ti;
tvoe­to obleklo be{e ukraseno so sekakvi skapoceni kame­
wa:sard, topaz i dijamant, hrisolit, oniks, jaspis, sapfir,
smaragd i zlato. Bea napraveni tapani i kavali, na denot
na tvoeto ra|awe bea podgotveni. Te postaviv kako raskri­
len heruvim za{titnik: be{e na svetata Bo`ja Gora, ode­
{e srede ogneno kamewe. Sovr{en be{e na pati{tata tvoi
od denot na svoeto sozdavawe dodeka ne ti se za~na bezza­
konie vo srcetoª (Ezekil 28,12-15).
Ovie informacii ni doa|aat od prva raka; sam Bog ni
gi dava vo Svetoto pismo. Vrz osnova na ovie informacii
doa|ame do sledni zaklu~oci:
1. Bog ne sozdal |avol, tuku angel heruvim, koj vo po~etokot se vikal Lucifer - svetlonosec, koj imal prekrasni
karakterni osobini. Tekstot ka`uva: ©sovr{en be{eª - toa
zna~i deka toj vo po~etokot nemal grev, nitu, pak, sklonost
kon grev. Od racete na sovr{eniot Bog ne mo`at da izlezat nesovr{eni su{testva.
2. ©Na denot na tvoeto ra|aweª - Bibliskiot tekst e mnogu jasen. Lucifer ima po~etok. Toj e sozdanie kako i sekoe
drugo su{testvo na zemjata i na neboto. Toj poseduva “izvod
od mati~na kniga na rodenite”. Bog e negov sozdatel. Bog
mu dal `ivot da bide radosen i sre}en, i tokmu poradi toa
toj trebalo da go saka i da go slavi svojot Tvorec.
3. Toj gi imal site uslovi da bide sre}en. Duhovno, intelektualno i estetski bil vozdignat, za{to tekstot ni ka`uva: ©Ti be{e pe~at na sovr{enstvoto” - so ovie zborovi e
izrazena negovata izvonredna duhovnost; ©poln so mudrostª tuka e opi{ana negovata besprekorna inteligencija; ©~ude­
sno ubavª - tuka ni se opi{ani negovite estetski kvaliteti.
Ponatamu, imal najubava sredina na `iveewe - ©Vo Edem, vo
Bo`jata gradina, `ivee{e tiª, ima{e najubava garderoba ©tvoeto obleklo be{e ukraseno so sekakvi skapoceni ka­me­
wa: sard, topaz i dijamant, hrisolit, oniks, jaspis, sapfir,
smaragd i zlatoª. Be{e sozdaden za muzika - ©Bea napraveni
ta­pani i kavali, na denot na tvoeto ra|awe bea pod­gotveniª.
4. ©Dodeka ne ti se za~na bezzakonie vo srcetoª - Grevot
se rodil vo negovoto srce. Toj go zapo~nal grevot, toj e negov inovator.
Vo {to se sostoel grevot na |avolot? Slednite dva
bibliski tekstovi ni go objasnuvaat toa:
©Srceto ti se vozgordea zaradi tvojata ubavina, ja zane­
mari svojata mudrost, zaradi svoeto bogatstvo? Tvoeto srce
se vozgordea, ti re~e: ‘Jas sum Bog! Sedam na Bo`jiot pre­
stol... svoeto srce go izedna~i so Bo`jotoԻ (Ezekil 28,17.3).
14
15
Незадоволството кај
Луцифер прераснало во
завист, годеливост и злоба.
©Kako padna od neboto zvezdo Denico, sine zorin? Kako
li si simnat na zemjata ti ugnetuva~u na narodite? Zboruva­
{e vo svoeto srce: ‘]e se iska~am na nebesata, nad Bo`jite
zvezdi }e si izdignam prestol za sebe...Ի (Isaija 14,12-14).
Postojat najmalku tri pri~ini za ovoj negov bunt, i toa:
1. Vo negovoto srce se pojavilo nezadovolstvo. Ne bil
zadovolen so pozicijata {to ja imal vo Bo`jiot poredok.
A bil angel heruvim, najblizok do Boga; voda~ na nebesnite horovi. Imal golemi privilegii. No, toj smetal deka ne
mu e dovolno toa {to go ima. Zamislete!
2. Gordost - Zar e potrebno i jas, kako sovr{ena li~nost,
heruvim i voda~ na nebesnite horovi, da se poklonam pred
Gospoda? Taka razmisluval Lucifer. Odgovorot e: Da, i ti
si trebal da mu se pokloni{ na svojot Tvorec. Me|utoa, gordosta ne mu davala da go napravi toa. Vo negovoto srce poleka po~nal da se pojavuva inaet, a toa go nateralo da napravi takvi planovi koi i deneska imaat stra{ni posledici.
3. Zavist - Mu zaviduval na Boga. Kako mo`e nebesnite
su{testva da mu se poklonuvaat samo na Boga! Toj smetal
deka i samiot zaslu`uva takva po~it. Po~nal da neguva zavist kon Boga, a vo isto vreme pravel i planovi kako da go
osvoi Bo`jiot prestol: ©Zboruva{e vo srceto svoe: }e se
iska~am na nebesata, }e izdignam prestol za sebeª.
Bidej}i zlobata, gordelivosta i zavista s# pove}e rastele vo srceto na Lucifer, negovata sovr{ena priroda
stanuvala s# porasipana. Najposle, toj krasen i slaven angel se pobunil protiv Boga, zloupotrebuvaj}i ja sposobnosta na odlu~uvawe {to mu ja podaril Bog.
Pred mnogu godini, eden pro~uen umetnik ja naslikal
tajnata ve~era. Kone~no, site likovi bile gotovi osven likot na Isus i Juda. So sedmici i meseci umetnikot talkal
niz sicilijanskite gradovi i sela, baraj}i ~ovek {to bi
mo`el da mu poslu`i kako model za Isusoviot lik. Eden
den zabele`al edno mom~e ~ie{to lice otsjajuvalo dobrina, qubeznost i razbirawe. Umetnikot vedna{ go povikal:
“Sakate li da dojdete vo moeto atelje? Bi sakal da go naslikam va{iot portret. Dobro }e vi platam”. Mom~eto do{lo i umetnikot go upotrebil negoviot lik za da go naslika Isus, davaj}i mu samo izgled na malku postar ~ovek.
Slednite godini umetnikot bil vo potraga po lik {to
bi mo`el da mu poslu`i kako model za Juda, na ~ie{to lice }e go vidi pe~atot na grevot. [esnaeset godini podocna, navratil vo edna gostilnica. Po svoeto dolgo, skoro
beznade`no tragawe po takov lik, najposle zabele`al ~ovek
na ~ie{to lice grevot ostavil dlaboki tragi, davaj}i mu
izraz na omraza i gor~ina. Slikarot go povikal da mu pozira za likot na Juda. Koga stignale vo ateljeto, ovoj ~ovek
se obratil kon umetnikot so slednive zborovi: ©Zar vie ne
se se}avate na mene?” Umetnikot odgovoril: ©Kolku {to
znam, pred na{ata sredba vo gostilnicata nikada ne sum ve
videl”. Umetnikot se v~udonevidil koga ~ovekot prodol`il: “Pred {esnaest godina vi pozirav za Isusoviot lik”.
Da, grevot degenerira. Toj uni{tuva, rasipuva. Taka i
Lucifer, toj vozvi{en, svet angel, koj bil vo Bo`joto prisustvo, se izmenil, se degeneriral.
Zabele`ete edna mnogu va`na rabota, `elbata na Lucifer se za~nala vo srceto - vo umot. Bog umot go sozdal kako
sredi{te za site ~uvstva, odluki i akcii. Sostojbata na umot
se odrazuva vo `ivotot - ©Vo srceto svoe ja zatvoriv Re~ta
tvoja za da ne ti zgre{amª (Psalm 119,11). Umot, ispolnet
so Bo`ji misli i pokoren na negovata volja, slu`i kako
16
`jiot Sin vo ~esta so Otecot e prika`ano kako nepravda
kon Lucifera, koj isto taka polagal pravo na po~esti i
obo`avawe. Koga ovoj knez na angelite bi ja dobil svojata
vistinska, visoka polo`ba, toa - tvrdel toj - bi im donelo
golema sre}a na site angelski vojski, za{to toj na site svoi
privrzanici bi im dal polna sloboda” (Elena Vajt, Patri­
jarsi i proroci, str. 10).
Prvata vojna, se slu~ila gore na neboto, borba za Bo`ji­
ot prestol, vojna me|u Sozdatelot od edna strana i negovite otpadnati angeli-demoni od druga strana.
Бунтот против Бога прераснал
во војна на небото.
{tit od grevot. Me|utoa, Lucifer go napolnil svojot um so
buntovni~ki, gordelivi misli. Posakal da bide kako Bog.
Buntot na Lucifer ne po~nal kako izraz na negoduvawe; toj retko nekoga{ po~nuva taka, duri i kaj nas. Toj po~­
nuva kako tivko, nezabele`ano somnevawe ovde, malku omraza tamu, malku al~nost, qubomora nekade na drugo mesto...
Nabrgu seto toa prerasnuva vo ne{to {to na po~etokot ne
sme mo`ele ni da go zamislime.
Zabele`ete edna mo{ne va`na rabota: prvobitniot grev
ne se sostoel od ubistvo, gatawe, nemoral, pijanstvo ili dro­
ga. Toa bilo izbor, na~in na odnesuvawe kon samiot sebe.
Kolku pati Lucifer za sebe zboruval vo prvo lice ednina?
Lucifer imal problemi so samiot sebe. Svojot pogled od
Boga go naso~il kon sebesi, s# dodeka samiot ne se postavil
kako centar na vselenata. Negovoto preobrazuvawe vo satana po~nalo vo momentot koga sebesi se proglasil za vrhoven avtoritet i vladetel na svojot `ivot, namesto da se potpre na Boga (Jovan Mihajq~i}, Vo po~etokot Bog..., u~ebnik po veronauka br. 9; Belgrad: Preporod, 2003; 124).
@elbata {to se rodila vo srceto na Lucifer da stane
Bog, na{la na~in da izleze na povr{ina. Namesto da go prifati svojot status na sozdanie i da se pot~ini na Tvorecot,
toj vlegol vo otvorena borba so svojot Sozdatel. Vo svojot
bunt protiv Boga sobral i drugi angeli istomislenici, koi
gi zadoil so svojot buntoven i otroven stav kon svojot Sozdatel i predizvikal vojna na neboto.
©Napu{taj}i go svoeto mesto vo neposredna Bo`ja blizina, Lucifer oti{ol me|u angelite da {iri nezadovolstvo. Dejstvuval tajno i izvesno vreme gi kriel svoite vistinski nameri pod maska na strahopo~it kon Boga. Po~nal
da navestuva somnevawe vo vrska so zakonite {to vladeat
so nebesnite su{testva. Tvrdel deka zakonite mo`ebi im
se potrebni na `itelite na svetovite, no na angelite, kako povisoki su{testva, takvi ograni~uvawa ne im se potrebni, za{to nivnata mudrost e dovolna da gi vodi. Navodno, tie ne se su{testva {to mo`at da go obes~estat Boga;
site nivni misli se sveti i zatoa ne mo`at da zgre{at kako i Bog {to ne mo`e da zgre{i. Izedna~uvaweto na Bo-
17
Kako se postavil Bog vo takva situacija?
©Bog vo svojata golema milost dolgo go trpel Lucifera. Ne go otstranil vedna{ od negovata visoka polo`ba koga po~nal da predizvikuva duh na nezadovolstvo, pa duri ni
toga{ koga po~nal da gi {iri svoite buntovni barawa me|u angelite. Dolgo mu bilo dozvoleno da ostane na neboto.
^esto mu bilo nudeno pro{tavawe pod uslov da se pokae i
da bide pokoren. Vlo`eni se takvi napori kakvi {to mo`ela da zamisli samo neizmernata Qubov i Mudrost za da
go odvrati od negovite zabludi... No gordosta go spre~uvala da se pokori. Tvrdoglavo gi branel svoite postapki, tvrdej}i deka ne mu e potrebno pokajanie i otvoreno stapil vo
golema borba protiv svojot Tvorec” (Elena Vajt, Golema­
ta borba str. 433).
©I nastana vojna na neboto; Mihailo so svoite angeli za­
18
Ako samo go svrtime na{iot pogled okolu nas, }e zabele`ime deka sme zarobeni vo eden svet vo koj{to glavni
obele`ja se bezzakonieto i anarhijata. Stradawata i bolkata stanale na{e sekojdnevje. Nasekade okolu nas caruvaat smrt i bolesti koi{to se direktna posledica na bezzakonieto. A site ovie raboti gi promoviral samiot |avol
u{te na po~etokot, pod izgovor deka }e sozdade podobri
uslovi za `ivot? Dali ni e sega jasno koj gi pridvi`uva
vul­­kanite, zemjotresite i poplavite koi so sebe nosat milioni lu|e vo smrt. Koj gi inspirira lu|eto da ne gi po~ituvaat zakonite vo edno op{testvo i gi pottiknuva da la`at, da kradat, siluvaat i ubavaat. Od kade inspiracija na
lu|eto da ne gi po~ituvaat soobra}ajnite zna­­ci i zaedno so
sebe vo soobra}ajni nesre}i da odnesat iljadnici ~ove~ki
`ivoti. Koga }e gi vidime samo izve{taite za toa kako zloto i smrtta zemaat s# pogolem zamav se stapisuvame pred
niv. Eve samo nekolku podatoci vrzani za rastot na bezakonieto, koe so sebe nosi tolku mnogu stradawa i smrt:
Vo poslednite 3400 god., mir na zemjata imalo samo 268
godini. Videte go samo spisokot na vojni koi se slu~ile samo vo 20 vek:
Prvata i Vtorata svetska vojna, korejskata, vietnamskata, iransko-ira~kata, arapsko-izraelskata, vojnite vo Hr­
vat­ska, Bosna, Kosovo, vo Avganistan, ^e~enija, Severna i
Ju`na Irska, po cela Afrika, od Ruanda do Somalija, od
Sudan do Kongo i listata prodol`uva.
Последици на гревот: глад,
болести, страдања...
vojuva protiv zmevot. I zmevot i negovite angeli zavojuvaa,
no ne ustoija i ne im se najde ve}e mesto vo neboto. I be{e
isfrlen golemiot zmev, starata zmija nare~ena |avol i sa­
tana, koj go zavede celiot svet, be{e isfrlen na zemjata, i
negovite angeli bea isfrleni so negoª (Otkrovenie 12,7-9).
©Neverojatno! Nebesen pu~! Rascep i raspad na nebesnata monolitnost! Raskol! Vojna na neboto! Dve ogromni nebesni vojski, divizii, korpusi - pod dve razli~ni znamiwa;
dve milionski armii vo sudir! Na ~elo na dvete sprotivstaveni armii stojat Mihajlo - Hristos i Lucifer, koj ja
zloupotrebil svojata sloboda i napravil pogre{en izbor,
odbral pogre{en pat i se opredelil za zloto. Toj ne e ve}e
onoj blagoroden i mil Lucifer - svetlonosec, sin na zorata, yvezda Denica i raskrilen heruvim - tuku golema i stra{na lamja, stara zmija, |avol i satana, odvraten smet (Isaija 14,19), ~ovekoubiec od po~etok, la`livec i tatko na lagata (Jovan 8,44), vo ~ie{to srce besnee gnev, zavist, omraza i bezmerna zloba, silnik i voinstveno nastroen, koj do
dnoto na du{ata e proniknat so grev i e izvor na grevot.
Toj ja gubi vojnata i zaedno so svoite padnati angeli - sega
ve­}e lo{i duhovi, |avoli i demoni - se isfrleni od neboto i kako vselenski bezdomnici i banditi, teroristi i diktatori, baraj}i pribe`i{te vo kosmosot, ja napadnale i na{ata planeta. Buntot na Lucifer najnapred zapo~nal kako izraz na negoduvawe, prodol`il kako otvoren revolt
sprema Sozdatelot za na krajot da prerasne vo otvorena golema borba vo koja {to e vovle~ena celata vselena, vklu~uvaj}i ja i na{ata zemja. Vo ovoj konflikt nikoj ne e
po{tedenª (Vremeto i znacite, 63).
Kakov `ivot, odnosno kakov svet Lucifer im ponudil
na postoe~kite `iteli na vselenata? @ivot na izobilstvo
sre}a, radost, zadovolstvo i prosperitet bez poslu{nost
kon Bo`jiot zakon, koj navodno im ja ograni~uva slobodata i gi pravi nesre}ni i nezadovolni.
A {to navistina dobivme? Koga mu be{e dopu{teno na
|avolot da ja ostvari svojata straotna strategija na propast,
na {to zali~il na{iot svet? Vo kakvi uslovi nie deneska
`iveeme? Navistina li e svetot omileno mesto za `i­veewe?
19
21
Сè поголема загаденост
на планетата Земја.
20
Se smeta deka:
- samo vo 20. vek vo vojna zaginale pove}e od 180 mil. ma`i, `eni i deca.
- 2/3 od celokupnoto ~ove{tvo `ivee vo mo{ne siroma{ni zemji.
- 4 od 5 bebiwa se ra|aat vo zemji kade {to vladee siroma{tija.
- deneska vo svetot godi{no umiraat okolu 7 milioni
lu|e od glad, a toa zna~i nekade okolu 156 000 dnevno.
[to da ka`eme za pomorite i zagadenata `ivotna sredina?
©Samo amerikanskite fabriki sekoja godina isfrlaat
vo vozduhot okolu 1,2 miljardi kilogrami otrovni zagaduva~i vo vozduhot. Samiot vozduh {to go vdi{uvame e proniknat so smrtª (Hajnrih Hajnc, Sovremeniot ~ovek i Bib­
lijata, Skopje: Goce Del~ev A. D. - Skopje, 1998; 134).
©Od bolesta sida, najzaraznata bolest vo svetot deneska,
boleduvaat preku 43 milioni lu|e. Samo minatata godina
od ovaa bolest zabolea novi 4,8 milioni lu|e. I {to e u{te
polo{o, dve iljadi bebiwa ja dobivaat ovaa bolest u{te vo
utrobata na svojata majkaª (Aleksandro Bujon, Drugi Hris­
tov dolazak, Beograd: Preporod, 2009; 83).
[to da ka`eme za zemjotresite?
Edna statistika ka`uva deka vo poslednite 19 godini
nad 1,5 milioni lu|e gi izgubile svoite `ivoti kako posle-
dica na silnite zemjotresi.
Ova e samo eden mal del od izve{taite povrzani so rastot na bezzakonieto koe{to postoi vo ovoj na{ svet. Bibliskata prognoza e deka bezakonieto }e ima tendencija da
se zgolemi: ©I kako {to bezzakonieto }e raste, qubovta }e
oladi kaj mnozinaª (Matej, 24,12)
Ovoj opis {to go iznesovme preku ovie statisti~ki podatoci, mo{ne realno ni ja opi{uva sostojbata na zemjata
na koja {to `iveeme jas i ti. A seto ova e direktna posledica na buntot na |avolot, koj denono}no i neumorno gi inspirira lu|eto na bezzakonie i grev, ~ii{to posledici gi
~uvstvuvame i na na{a ko`a.
Koga e ve}e taka, ako |avolot, kako pri~initel na zloto, gi inspirira lu|eto na bezzakonie i zlo, a lo{ite dejstva na zemjata se slu~uvaat kako direktna posledica od negovoto dejstvuvawe, toga{ se pra{uvam: Zo{to, koga ni se
slu~uvaat nevolji, pove}e sme skloni da go kreneme svojot
glas protiv Boga? Zo{to si go postavuvame pra{aweto: Gospodi, zo{to go dozvoli toa? Zo{to ne go podigame svojot
glas protiv |avolot? Zo{to na{iot glas ne go podigame
protiv onoj koj navistina stoi zad site zli dela {to se slu~uvaat na ova na{a planeta? Toj ne mu misli dobro na ~ovekot. Biblijata nego go narekuva ©~ovekoubiec od po~etokª
(Jovan 8,44), dodeka, Bog vo Biblijata e nare~en na{ Tatko, Sozdatel i prijatel, onoj {to ni misli dobro:
©Bidej}i Jas gi znam mislite {to gi imam za vas, misli
dobri a ne lo{i, da vi dadam kraj kakov {to posakuvateª
(Eremija 29,11).
Negoviot odnos kon nas e zasnovan na qubov:
©Odamna mi se javuva{e Gospod, te qubam so qubov ve­
~na i zatoa postojano ti uka`uvam milostª (Eremija 31,3).
Kakov li bil `ivotot vo vselenata i na samata zemja
pred samata pobuna? Informacii za toa dobivame od izve{tajot za sozdavaweto na na{ata zemja, zapi{an na po~etnite stranici na Biblijata:
©I Bog vide s# {to napravi, i ete, be{e mnogu dobroª
(1. Mojseeva 1,31).
©Koga zemjata izlegla od racete na svojot Tvorec bila
22
sovr{eno ubava. Nejzinata povr{ina bila ukrasena so gori, so rit~iwa o so ramnini, me|u koi `uborele prekrasni
reki i se prostirale prekrasni ezera. Nemalo odvratni mo~uri{ta i neplodni pustini. Kade i da se zaprel pogledot,
prekrasni grmu{ki i milno cve}e go pre~ekuvale so pozdrav. Viso~inkite bile pokrieni so {umi ~ii{to stebla
bile mnogu poveli~enstveni od koj i da e vid drvo koe voop{to postoi deneska. Vozduhot bil ~ist i zdrav i vo nego
nemalo nitu tragi od zarazni isparuvawa. Sevkupnata slika na zemjata nadminuvala po svojata ubavina sekoj, i najubavo ureden park. Vojskite angeli so voshit ja posmatrale ovaa gletka i mu se raduvale na prekrasnoto Bo`jo delo” (Patrijarsi i Proroci, str. 10).
Pred pojavata na grevot vladeela sovr{ena harmonija
vo vselenata. Me|utoa, vo siot ovoj haos {to |avolot go predizvikal, reklamiraj}i go grevot kako svoj proizvod, Bog
ne ostanal so skrsteni race. Bog napravil sovr{en i mudar
plan so cel da go re{i problemot so grevot. Vtoriot del od
stihot {to go pro~itavme na samiot po~etok, ni go otkriva Bo`jiot plan, Bo`joto re{enie za pojavata na grevot:
©Zatoa se pojavi Bo`jiot Sin da gi razurne delata na
|avolotª (1. Jovanovo 3,8).
Centralen nastan vo ovoj plan e dobrovolnata smrt na
Bo`jiot Sin, a toa bila cenata {to Bog ja platil za da go
re{i problemot so grevot. No, bidej}i so pojavata na grevot sme zafateni i nie kako ~ove~ki su{testva, planot predviduval sekoe ~ove~ko su{testvo vo ovoj golem konflikt
da se izjasni na ~ija strana }e bide. Na ~ija strana }e se najde{ ti? ]e go prifati{ li planot na Sozdatelot da go re{i problemot so grevot i vo tvojot `ivot, ili }e se priklu~i{ na stranata na |avolot i }e bide{ del od buntot?
Jas i ti sme staveni pred izbor. Sekoj od nas treba da odlu~i. Od izborot {to }e go napravime denes, zavisi na{ata
ve~na sudbina. Vo svojot izbor nemoj da zaborava{ na Boga. Za kogo }e se opredeli{?
Pred mnogu godini se odr`al eden mo{ne va`en sostanok vo eden hotel vo ^ikago. Na toj sostanok bile prisutni osumte najuspe{ni lu|e na svetot. Tuka bil prisuten
23
pretsedatelot na najgolemata nezavisna kompanija za proizvodstvo na ~elik, pretsedatelot na najgolemata kompanija za proizvodstvo na stoka za {iroka potro{uva~ka, najgolemiot trgovec so p~enica vo svetot, pretsedatelot na
Wujor{kata berza, ~lenot na kabinetot na pretsedatelot
na SAD, najgolemiot kupuva~ na akcii na Volstrit, glavniot ~ovek vo edna od najgolemiot svetki kompanii i pretsedatelot na Me|unarodnata banka.
Zamislete gi tie uspe{ni lu|e kako sedat okolu sve~eno postavenata masa so srebren pribor za jadewe, kristalni ~a{i i bogato meni pred niv. Mo`ete li da zamislite
podobar `ivot. Iskreno ka`ano, mo`e! I toa mnogu mnogu
podobar. Trieset godini po ovoj sostanok nekoj se zainteresiral za sudbinata na ovie lu|e i do{ol do zaprepastuva~ki rezultati. Pretsedatelot na najgolemata kompanija
za proizvodstvo na ~elik, ^arls [vab, vo poslednite pet
godini od svojot `ivot `iveel od pozajmeni pari. Pretsedatelot na najgolemata kompanija za proizvodstvo na stoka za {iroka potro{uva~ka, Semjuel Insal, pobegnal vo
stranska zemja za da ne go stigne ©rakata” na zakonot. Umrel
vo progonstvo bez nitu edna para vo xebot. Pretsedatelot
na Wujor{kata berza, Ri~ard Vitni, minal nekoe vreme v
zatvor. ^lenot na kabinetot na pretsedatelot na SAD, Albert Fol, bil pu{ten od zatvor da umre vo svojot dom. Najgolemiot kupuva~ na akcii na Volstrit, Xesi Livermor,
izvr{il samoubistvo. Ajvon Kruger, glavniot ~ovek na edna od najgolemiot svetki kompanii, sam si go odzel `ivotot. Pretsedatelot na Me|unarodnata banka, isto taka, se
samoubil.
[to se slu~ilo? Odgovorot e jasen. Planirale samo za
ovoj `ivot, a go izostavile Boga od svoite planovi. Bibliskiot prorok ka`uva:
©Pred vas stavam `ivot i smrt, blagoslov i proklet­
stvo, zatoa izberi go `ivotot... za da bide{ `iv ti i tvo­
eto potomstvoª (5. Mojseeva 30,19).
Apostol Jovan vo svoeto poslanie konstatira:
©Koj go ima Bo`jiot Sin ima `ivot, koj go nema Bo`jiot
Sin nema `ivotª (1. Jovanovo 5,12.13).
24
25
iI глава
KAKO BILA VOVLE^ENA PLANETATA ZEMJA
VO GOLEMATA BORBA
V
ra}aj}i se od Mese~inata, na svojot pat nazad do
Zemjata, astronautite imale mo`nost da kru`at
okolu na{ata Zemja. Bile voshiteni od ona {to
mo`ele da go vidat. Zboruvaj}i za toa {to go gledale odnadvor, site istaknale deka planetata Zemja e prekrasna,
sjaj­­na, vistinski sin bescenet kamen so veli~estvena ubavina. Me|utoa, {tom vlegle vo atmosferata i se spu{tile
na Zemjata, astronautite se vratile vo realnosta na sekojdnevniot `ivot. Zemjata za niv stanala planeta vo koja se
vojuva, vo koja vladee glad, nesre}a i smrt. Ma`ite, `enite,
decata - site se podlo`ni na stradawa, nevolji i smrt. Vesnicite sekoj den se polni so izve{tai za nesre}i, krvoprolevawa, prirodni katastrofi i za opasna zagadenost na
`ivotnata sredina.
Gledaj}i go toj sjaj i taa ubavina {to Zemjata go poka­
`u­va­la odnadvor i sporeduvaj}i go so ona {to predmalku go
nabrojavme kako realnost na na{ata planeta, vo nivniot um
se pojavilo edno mnogu va`no i logi~no pra{awe: ©Na koj
na~in ovaa na{a prekrasna planeta stanala mesto na nevolji i zlo?” Kako mo`elo na{ata ubava sina planeta da doj­de
do tolku lo{a sostojba kakva {to e deneska?
Veruvam deka ova pra{awe ne gi zasega samo astronautite, tuku i site nas, bidej}i site nie `iveeme na ovaa planeta, i s# {to se slu~uva vo nea vlijae i na kvalitetot na
na{iot `ivot.
Vo ovaa vtora glava }e prodol`ime da go sledime patot
na Golemata borba me|u dobroto i zloto, borba koja ne se
ograni~uva samo na Bo`jiot prestol na neboto, tuku borba
koja se pro{irila i vo ostanatiot del od vselenata. Taa
stanala vselenski problem, koj ne ja odminal ni na{ata
pla­neta. I ne samo {to ovaa pojava ne ja zaobikolila Zemjata tuku, po padot na na{ite praroditeli, Adam i Eva, vo
grev, planetata Zemja stanala glavno bojno pole, centar kade {to se vodi ovaa borba. Zatoa, pra{awata {to }e gi obrabotime vo ovaa glava glasat: Kako planetata Zemja bila
vovle~ena vo Golemata borba me|u dobroto i zloto? [to
im se slu~ilo na na{ite praroditeli po padot vo grev? Kako Bog reagiral na ovaa novonastanata situacija? I sekako, najva`noto pra{awe: Ima li re{enie za nas koi `iveeme na ovaa gre{na planeta?
Za da odgovorime na ovie pra{awa, potrebno e da se vratime na samiot po~etok na sozdavaweto na na{ata Ze­mja.
Izve{tajot za sozdavaweto go najdeme u{te na prvata stranica od Svetoto pismo, vo knigata Bitie:
©Vo po~etokot Bog gi sozdade neboto i zemjata‰ (1. Mojseeva 1,1).
Od ovoj prv tekst vo Biblijata, pa ponatamu niz celata
prva glava vo 1. Mojseeva, nie dobivame informacii za tekot na sozdavaweto na na{ata planeta kako i za sozdavaweto na prviot ~ovek i na prvata bra~na dvojka.
Vrz osnova na ovoj izve{taj mo`eme da zaklu~ime deka
Bog ja sozdal na{ata planeta za 6 dena. Vo ovoj {estdneven
pe­­riod site `ivotinski i rastitelni osnovni vidovi, vklu­
~u­­­vaj}i go i ~ovekot, bile sozdadeni kako vozrasni i sovr­
{e­­ni. Izve{tajot ka`uva deka sozdavaweto po~nalo prvi­
ot den i bilo zavr{eno do krajot na {estiot den. Eve go
iz­ve{tajot za toa {to sozdal Bog vo prvite {est dena:
1 den - svetlina (1. Mojseeva 1,5)
2 den - razdeluvawe na kopnoto od vodata (1. Mojseeva 1,8)
3 den - rastitelen svet (1. Mojseeva 1,13)
4 den - sonceto, mese~inata i zvezdite (1. Mojseeva 1,19)
5 den - pticite vozduhot i ribite vo vodite (1. Mojs. 1,23)
6 den - `ivotnite, ~ovekot i `enata (1. Mojseeva 1,24-30)
Posledniot stih od 1 glava dava zaklu~ok na s# {to bi­lo
sozdadeno: ©I Bog vide s# {to napravi, e ete, be{e mnogu
dobro. I bidna ve~er, pa utro - {esti den” (1. Mojseeva 1,31).
Kako poseben znak deka celiot svet e sozdaden za {est
dena, sedmiot den bil proglasen kako den za odmor, den za
26
27
Бог создал идеални услови
за живот на Земјата.
se}avawe na toj veli~estven nastan:
©I gi svr{i Bog do sedmiot den svoite dela {to gi soz­
dade. I po~ina vo sedmiot den od site svoi dela {to gi soz­
dade. I go blagoslovi Bog sedmiot den i go posveti, zo{to
vo toj den po~ina od site svoi dela {to gi sozdade‰ (1. Mojseeva 2,1-3).
Po ovoj izve{taj vo prvata glava za sozdavaweto na na{iot svet, Svetoto pismo vo 1. Mojseeva 2 glava ni dava informacija za `ivotot na na{ite praroditeli vo edemskata gradina pred padot vo grev. Tuka se opi{uva edemskata
gradina, kako i idealnite uslovi za `ivot {to gi prigot­
vil Bog za ~ovekot:
©I Gospod Bog nasadi gradina na istok, vo Edem, i tamu
go smesti ~ovekot koj {to go sozdade. Toga{ Bog napravi
ta od zemjata iznikna sekoe drvo - ubav za pogledot i dobro
za hrana - i drvo na `ivotot, srede gradinata, i drvoto za
poznavawe na dobroto i zloto” (1. Mojseeva 2,8.9).
Vo slednite nekolku stiha ni e opi{ano Bo`joto predupreduvawe do ~ovekot:
©Gospod Bog go zede ~ovekot i go postavi vo edemskata
gra­dina, za da ja obrabotuva i da ja ~uva. Gospod Bog mu zapo­
veda na ~ovekot, velej}i: 'Jadi slobodno od sekoe drvo vo
gra­dinata, no da ne jade{ od drvoto za poznavawe na dobro­
to i zloto! Vo denot koga }e jade{ od nego, navistina }e
um­re{'‰ (1. Mojseeva 2,15-17).
Zo{to Bog mu dal takvo predupreduvawe na ~ovekot?
Zo{to mu zabranil da jade od drvoto za poznavawe na dobro­
to i zloto?
Kako {to spomenavme vo prethodnata glava, otkako Lucifer go izgubil svojot status gore na neboto kaj Boga, toj
stanal otpadnik ili satana. Vo negovoto srce s# pove}e po~nale da besneat gnev, zavist, omraza, a negovata du{a do
dno bila proniknata so grev. Toj stanal izvor na grevot. I
kako takov, isfrlen od neboto, zaedno so svoite padnati
an­geli ili demoni, stanal vselenski bezdomnik, bandit, terorist i diktator. Baraj}i pribe`i{te vo kosmosot, se
obi­del da ja okupira i na{ata planeta. Novosozdadenata
planeta Zemja za nego bila predizvik da ja osvoi i na toj
na­~in da mu se odmazdi na Boga. Eve kako go objasnuva toa
eden duhoven pisatel:
©Na nebesniot sovet bilo odlu~eno angelite da ja posetat edemskata gradina i da gi predupredat deka im se zakanuva opasnost od neprijatelot. Dvajca angeli pobrzale na
svojot pat da gi posetat na{ite praroditeli. Tie im ka`ale deka Bog ne gi prisiluva da mu bidat poslu{ni - ne im
ja uskratuva mo`nosta da dejstvuvaat sprotivno na Negovata volja; tie se moralni su{testva, slobodni da odberat da
slu{aat, no istovremeno slobodni i da ne slu{aat.
Im ka`ale deka |avolot re{il da im nanese zlo i deka
e neophodno da bidat vnimatelni, bidej}i mo`at da dojdat
vo dopir so padnatiot neprijatel. No, s# dodeka se poslu{ni na Bo`jite zapovedi, toj ne mo`e da im nanese zlo, a
ako zatreba, site nebesni angeli bi im do{le da im pomognat za neprijatelot da ne im nanese zlo. Angelite im dale
precizni upatstva za drvoto za poznavawe na dobroto i zloto. Bog nema da mu dozvoli na |avolot nasekade da gi stava
vo isku{enie. Negovite isku{enija }e bidat ograni~eni samo na drvoto za poznavawe na dobroto i zloto.
Adam i Eva gi uverile angelite deka nikoga{ nema da
ja prestapat jasnata Bo`ja zapoved i deka svoeto najgolemo
zadovolstvo go nao|aat vo ispolnuvaweto na Negovata volja. Angelite im se pridru`ile na Adam i Eva vo svetata melodija koja proizlegla od harmoni~nata muzika. I dodeka
28
29
Змијата - медиум на
сатаната.
nivnite pesni se izdignuvale od prekrasnata edemska gradina, |avolot gi slu{al zvucite na nivnite pesni, nivniot
radosen slavopoj upaten do Otecot i Sinot. Dodeka gi slu{al, negovata zavist, omraza i zloba stanuvale u{te pogolemi i na svoite sledbenici im ja prenel svojata `elba da
gi navede Adam i Eva na neposlu{nost, za Bo`jiot gnev da
bide upaten kon niv, a tie svojata pesna na blagodarnost da
ja promenat vo melodija na omraza i prokolnuvawe na svojot Sozdatel” (Elena Vajt, Vozdignete go Hrista, Belgrad:
Preporod, 2010; 10).
Da, Bog ja predupredil prvata bra~na dvojka na opasnosta {to im se zakanuva, me|utoa, Bog ne mo`el da odbere namesto niv. Na{iot Bog gi sozdal lu|eto sami da odlu~uvaat za s# i sami da vr{at izbor. Toj ne sakal poslu{ni figuri ~ii{to dvi`ewa bi bile upravuvani od nekoj kontrolen
centar vo vselenata. Bog ne sakal su{testva so odnapred
programirani odluki, so postapki za koi samite ne mo­`at
da odlu~uvaat, sozdanija sli~ni na roboti. Bog ne sakal da
sozdade su{testva {to ne mo`at dobrovolno da odgovaraat
na negovata qubov. Ne sakal nitu figuri nitu pak robovi,
tuku su{testva so celosna slobodna volja i so sposobnost
za odlu~uvawe. No, koga nekomu mu se ovozmo`uva izbor, toa
zna~i deka postoi mo`nost toa lice da napravi i pogre{en
izbor. Qubovta e podgotvena da go prezeme i toj rizik.
Drvoto za poznavawe na dobroto i zloto bilo odredeno
da poslu`i kako sredstvo za ispituvawe i proverka na nivnata poslu{nost i qubov kon Boga. Eve go bibliskiot
izve{taj vrzan za prvata sredba me|u neprijatelot i na{ite praroditeli koja bila navistina kobna:
©Zmijata be{e polukava od site polski `ivotni {to gi
sozdade Gospod Bog. Taa i re~e na `enata: 'Vistina li Bog
vi rekol deka ne smeete da jadete od nitu edno drvo vo gra­
dinata?' @enata $ odgovori na zmijata: 'Nie jademe rod od
sekoe drvo vo gradinata. Samo od plodot na drvoto {to e
srede gradinata Bog re~e: Ne jadete od nego! I ne dopiraj­
te go, za da ne umrete!' A zmijata i re~e na `enata: Ne, vie
nema da umrete! Tuku Bog znae deka, vo onoj den koga }e ja­
dete od nego, }e vi se otvarat o~ite i vie }e bidete kako
Boga, raspoznavaj}i go dobroto od zloto'. @enata vide de­
ka drvoto e dobro za jadewe, prijatno za o~ite i posakuva­
no zaradi mudrost, skina od plodot i go izede, pa mu dade i
na svojot ma` i toj go izede‰ (1. Mojseeva 3,1-6).
Za da go izvr{i svoeto delo, a toa da bide nezabele`ano, satanata re{il da ja iskoristi zmijata kako svoj medium
- {to za negovite izmamni~ki nameri bila odli~na maska.
Satanata mnogu retko, skoro nikoga{ ne go otkriva svojot identitet koga doa|a da go isku{uva ~ovekot. Obi~no
toj koristi mediumi, posrednici. Rabotite sekoga{ gi
pretstavuva poinakvi otkolku {to se, so namera da izmami, da izla`e, da zanese i da gi zavede lu|eto. I vo ovoj slu~aj toj postapil spored svojot plan za izmama.
Analiziraj}i go razgovorot {to go vodel so Eva, }e zabele`ime deka |avolot se potrudil vo srceto na Eva da za~ne somne` kon Boga. Toj somne` trebalo da predizvika
nejzina nedoverba kon Boga.
Le`ej}i udobno na grankata od drvoto na poznavawe na
dobroto i zloto, zmijata se vpu{tila vo prijaten razgovor
so Eva: ©Dali e vistina deka Bog vi ka`a da ne jadete od se­
koe drvo od gradinata?‰ (1. Mojseeva 3,1).
Ova satansko pra{awe kako da navestuva deka Bog e nepraveden, pa toa otvorilo prostor i za mnogu drugi pra{awa: Dali Bog vi dade vistinska sloboda? Dali vi go uskratuva zadovolstvoto vo `ivotot? Vie sigurno bi u`ivale,
no toj toa ne saka da vi go dade.
Sakal da ja navede Eva da pomisli deka ne mo`e da mu
30
1 laga: GREVOT SIGURNO NEMA DA VI NA[TETI
[tom Eva izjavila deka }e umrat dokolku zagrizat od
zabranetiot plod, |avolot $ se sprotivstavil so ute{no no
iznenaduva~ko vetuvawe: Ne im veruvajte na tie zborovi,
Vie nema da umrete! Satanata, iako dobro gi poznaval stra{nite posledici na grevot, sepak odlu~il da se poslu`i so
izmisleni raboti. Ja ubedil Eva deka neposlu{nosta voop{to ne e fatalna i deka grevot nema nikakvi seriozni
posledici. Toa e samo prazno predupreduvawe, Eva! Samo
napred i u`ivaj! Kako da sakal da $ ka`e deka mo`e da pravi s# {to saka a sepak }e ostane besmrtna. & vetil ne{to
{to samo Bog go dava - ve~en `ivot (Vo po~etokot, 131).
2 laga: GREVOT ]E GO UNAPREDI VA[IOT @IVOT
\avolot sega od edna laga preminal na druga. Toj rekol:
©]e bidete bogovi!ª Na Eva $ ka`al deka, dokolku bide nezavisna od Boga, }e go napravi svojot `ivot potpoln, celosen i vozbudliv: ©No Bog znae deka onoj den koga }e vkusi­
te od nego, }e vi se otvorat o~ite, pa }e stanete kako bogo­
vi i }e znaete {to e dobro, a {to zlo‰ (1. Mojseeva 3,5).
Toj im vetil dlaboka mudrost - ©}e vi se otvorat o~ite”,
}e dobiete pogolema sila i potpolna sloboda - }e bidete
kako bogovi. \avolot ja povikal Eva da gleda na sebe kako
bo`estveno su{testvo, sebesi da se stavi vo centarot na
svojot svet i samata da stane kako Bog. & vetil deka }e bide samostojna, premudar vladetel na svojot `ivot, i deka ne
mora da se otka`e od ni{to - duri ni od ve~niot `i­vot. ©Pot­
pri se na samata sebe, Eva! Odlu~uvaj sama za sebe i ne mu
dozvoluvaj na Boga da ti gi uskrati tvoite prava” (Vo po~etokot, str. 131). Ovoj stil na odnesuvawe na |avolot stanal standarden i toj so nego se slu`el da gi zavede lu|eto
vo site vremiwa, pa i deneska.
3 laga: [email protected][ DA DOBIE[ Sё [TO ]E POSAKA[ - VEDNA[ I SEGA!
Eva sigurno bila vozbudena od ovaa ponuda. Zamislete
si go toa! Da bide gospodar na svojot `ivot! Sama da si gi
proglasuva svoite pravila! A {to ako zgre{i? Ne e va`no!
Nema da ima nikakvi posledici, nema da ima smrtna kazna.
Kolku li samo privle~na mamka se pojavila pred Eva. Kako na krajot da ja navedam da se fati za ovaa mamka? - se pra{uval |avolot.
©@enata vide deka drvoto e dobro za jadewe, prijatno za
o~ite i posakuvano zaradi mudrost, skina od plodot i go ize­
de, pa mu dade i na svojot ma` i toj go izede‰ (1. Mojs. 3,6).
©Ona {to, vsu{nost, |avolot $ go nudel izgledalo kako
prijatno iskustvo koe mo`ela da go dobie vedna{ i sega.
Првото искушение!
veruva na Boga. Na ova |avolsko pra{awe Eva odgovorila
povtoruvaj}i gi Bo`jite upatstva so svoi zborovi:
©Nie jademe rod od sekoe drvo od gradinata, samo od ro­
dot na ona drvo srede gradinata, ka`a Bog, ne jadete i do­
pirajte go za da ne umrete‰ (1. Mojseeva 3,2.3)
Dodeka mu ka`uvala zo{to Bog im postavil takva zabrana, vo nejzinite zborovi |avolot zabele`al prizvuk na
nezadovolstvo, a nejziniot glas odrazuval ~udewe. Vo sekoj
slu~aj, satanata do{ol do zaklu~ok deka treba da premine
na slednata faza od izmamata.
Ovoj mal trag na somne` vo glasot na Eva go ozna~il po~etokot na nejziniot kraj. Toj po~nal da si igra so idejata
deka ne $ se potrebni tolku ograni~uvawa na nejzinata sloboda vo `ivotot. I taka, |avolot preminal na trite o~igledni lagi koi{to i deneska pretstavuvaat temel na |avolskata kampawa protiv Bo`jite sozdanija. Koi se tie tri
lagi {to |avolot i deneska gi koristi?
31
Download

Доброто ќе го победи злото