Alister Krouli
Magika bez solzi
MAGICK WITHOUT
TEARS
TRIMAKS - SKOPJE
Sodr`ina
str.
PREDGOVOR . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .9
1. [TO E MAGIKA? . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .45
2. POTREBA OD MAGIKA ZA SITE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .57
3. HIEROGLIFI: NEOPHODNA SIMBOLI^NOST
NA @IVOTOT I JAZIKOT . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .62
4. KABALA NAJDOBRIOT TRENING ZA
MEMORIJATA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .66
5. UNIVERZUM. RAVENSTVOTO 0 = 2 . . . . . . . . . . . . . . . . . .72
6. TRITE [KOLI NA MAGIKATA (1) . . . . . . . . . . . . . . . . . . .85
7. TRITE [KOLI NA MAGIKATA (2) . . . . . . . . . . . . . . . . . . .92
8. TRITE [KOLI NA MAGIKATA (3) . . . . . . . . . . . . . . . . . . .102
9. TAJNITE POGLAVARI . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .110
10. [KOLA NA CRVITE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .116
11. NEJASNI POMPEZNOSTI OD [email protected]
“U^ITEL” . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .120
12. LEVIOT PAT - “CRNITE BRA]A” . . . . . . . . . . . . . . . . . . .129
13. SISTEMOT NA O.T.O. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .142
14. VREVA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .146
15. SEKS MORALNOST (SO ARTEMIS IOTA) . . . . . . . . . . . . .150
16. ZA KONCENTRACIJATA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .161
17. ASTRALNO PATUVAWE - KAKO DA SE IZVEDE:
KAKO DA GI PROVERI[ TVOITE ISKUSTVA . . . . .165
18. [email protected] NA NA[ITE VOOBI^AENI
POZDRAVI . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .173
19. AKT NA VISTINATA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .177
20. TALISMANI: LAMEN: PENTAKL . . . . . . . . . . . . . . . . . .180
21. MOJA TEORIJA ZA ASTROLOGIJATA . . . . . . . . . . . . . .184
22. KAKO DA SE NAU^I ASTROLO[KATA PRAKSA . .190
23. IMPROVIZIRAWE NA HRAM . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .195
24. NEKROMANTIJA I SPIRITIZAM . . . . . . . . . . . . . . . .206
25. FASCINIRAWA, NEVIDLIVOST,
LEVITACIJA, TRANSMUTACII,
JAZLI VO VREMETO . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .212
26. MENTALNI PROCESI - [email protected] SE SAMO DVA . . .222
27. STRUKTURA NA UMOT ZASNOVANA NA
STRUKTURATA NA TELOTO
(HEKEL I BERTRAND RASEL ) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .226
28. POTREBA OD DEFINIRAWE NA “BOG”,
“SEBSTVO” ITN. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .231
29. [TO E SIGURNOST? . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .239
30. DALI VERUVA[ VO BOG? . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .246
31. RELIGIJA DALI TELEMATA E
“NOVA RELIGIJA”? . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .249
32. KAKO VOOP[TO [email protected] JOGIN DA BIDE
[email protected]? . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .252
33. ZLATNATA SREDINA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .255
34. TAO (1) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .259
35. TAO (2) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .264
36. QUO STET OLYMPUS KADE @IVEAT
BOGOVITE, ANGELITE ITN. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .273
37. SMRT - STRAV - MAGI^KO SE]AVAWE . . . . . . . . . . . . .275
38. @ENA-NEJZINATA MAGI^KA FORMULA . . . . . . . . .281
39. PRORO[TVO . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .291
40. KOINCIDENCIJA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .303
41. DALI SME REINKARNACII NA
STARITE EGIP]ANI? . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .310
42. TAA INTROVERZIJA NA “SEBSTVOTO” . . . . . . . . . . .313
43. SVETIOT ANGEL ^UVAR - NE E VI[O SEBSTVO
TUKU OBJEKTIVNA LI^NOST . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .320
44. “SERIOZEN” STIL NA A.K. ILI O^IGLEDNA
NESERIOZNOST NA NEKOI OD
MOITE ZABELE[KI . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .325
45. NESERIOZNO ODNESUVAWE NA
EDNA U^ENI^KA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .331
46. SEBI^NOST . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .338
47. REINKARNACIJA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .343
48. POUKI OD LIBER AL -TE[KI ZA PRIFA]AWE,
A SEPAK MORAME DA SE [email protected] . . . . . . . . . . . . . .349
49. TELEMITSKI MORAL . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .355
50. A.K. I “MAJSTORITE” ZO[TO GO IZBRALE, ITN. .362
51. KAKO DA SE PREPOZNAAT MAJSTORITE,
ANGELITE ITN., I KAKO TIE DEJSTVUVAAT . . . . .369
52. FAMILIJATA:
[email protected] NEPRIJATEL BROJ EDEN . . . . . . . . . . . . . . . .384
53. “MAJ^INSKA QUBOV” . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .392
54. ZA NISKOSTA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .398
55. PARI . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .403
56. BRAK - SOPSTVENOST - VOENA POLITIKA . . . . . .407
57. SU[TESTVATA [TO SUM GI VIDEL
SO MOITE FIZI^KI O^I . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .410
58. DALI ANGELITE NEKOGA[ SE PRESEKUVAAT
PRI BRI^EWETO? . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .417
59. GEOMANTIJA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .422
60. VE[TINA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .427
61. MO] I AVTORITET . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .431
62. ELASTI^EN UM . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .435
63. STRAV: LO[A ASTRALNA VIZIJA . . . . . . . . . . . . . . . . .438
64. MAGISKA MO] . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .451
65. ^OVEK . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .455
66. VAMPIRI . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .457
67. VERA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .464
68. [email protected] BUKVI . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .469
69. PRVOBITEN GREV . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .477
70. MORALNOST (1) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .482
71. MORALNOST (2) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .491
72. OBRAZOVANIE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .497
73. “MONSTRUMI”, CRNCI, EVREI. ITN. . . . . . . . . . . . . . .510
74. PRE^KI NA PATOT . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .514
75. A...A... I PLANETATA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .521
76 BOGOVI KAKO I ZO[TO SE PREKLOPUVAAT . . . . .532
77. ISPLATLIVA RABOTA: ZO[TO? . . . . . . . . . . . . . . . . . . .536
78. ^UVSTVITELNI TO^KI . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .541
79. NAPREDOK . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .551
80. @IVOTOT E KOCKA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .557
81. METODI NA [email protected] . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .561
82. EPISTOLA PENULTIMA
DVATA PATA KON REALNOSTA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .566
83. EPISTOLA ULTIMA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .569
TELEMITSKI KNIGI . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .577
INDEKS . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .581
Predgovor
Vo 1943.g., Alister Krouli se zapozna so dama, koja
bidej}i ima{e slu{nato za negovoto golemo znaewe i
iskustvo, go pobara negovoto mislewe za okultnite, spiritualnite i prakti~nite raboti.
Ovaa slu~ajna vrska rezultira{e so stimulativna
razmena na pisma. Toa go navede Krouli da pobara drugi da
mu postavuvaat sli~ni pra{awa. Rezultatot od toa e ovaa
kolekcija od preku osumdeset pisma, koi se izdadeni pod
naslovot {to samiot go izbra, MAGIKA BEZ SOLZI.
Krouli ne gi za~uva kopiite od svoite prethodni
pisma do gore-spomenatata dama, taka {to ne be{e vo sostojba da gi vklu~i vo kolekcijata, koja planira{e da ja
izdade. Za sre}a tie se za~uvani i sega se vklu~eni vo
Vovedot na ovaa kniga. Nivnata originalna forma e
zadr`ana so formulite na otvorawe i zatvorawe, koi
Krouli gi upotrebuva{e vo site svoi pisma.
Krouli na po~etokot planira{e knigata da ja
nare~e “Alister Objasnuva S#” i go isprati slednovo
cirkularno pismo do svoite prijateli i u~enici, baraj}i
od niv da sugeriraat temi koi{to bi trebalo da bidat
vklu~eni.
ALISTER OBJASNUVA S>
Avtorot na KNIGATA NA TOT be{e mnogu zadovolen {to ima tolku mnogu pisma so blagodarnosti,
pove}eto od `eni, koi mu se zablagodaruvaat poradi
“neizrazuvaweto na nerazbirliv jazik”, poradi “praveweto
na seto toa tolku jasno, {to duri i jas so mojata ograni~ena
inteligencija mo`am da go sfatam, ili barem mislam deka
mo`am”.
Sepak i pokraj toa, Majstorot Terion mnogu godini
~uvstvuva{e silna potreba za nekoe osnovno u~ewe koe bi
bilo pogodno za onie, koi tuku{to ja zapo~nale studijata
na Magikata i nejzinite pomo{ni nauki, ili samo se
interesiraat za nea so namera da ja studiraat. Sekoga{
9
Alister Krouli
dava{e s# od sebe za da gi napravi svoite nameri jasni za
prose~no inteligentna i obrazovana li~nost, no duri i
onie, koi sovr{eno go sfa}aat i koi celosno & se
nakloneti na negovata rabota, se slo`uvaat deka vo ovoj
pogled toj ~esto ne uspeva{e.
Tolku za dijagnozata - sega za lekot!
Eden genij, vdahnoven od bogovite, neodamna sugerira{e deka zagatkata bi mo`ela da bide re{ena do opredelen stepen na stariot i dobro isproban na~in od “Dr.
Brueroviot vodi~ vo Naukata”, t.e., preku naveduvawe na
aspirantite da mu pi{uvaat na Majstorot, da postavuvaat
pra{awa za problemite so koi prirodno se soo~uva sekoj
~uvstvitelen istra`uva~ i da go dobijat negoviot odgovor
vo forma na pismo. “[to e toa?”, “Zo{to bi trebalo da ja
zamoruvam svojata glava poradi toa?”, “Koi se negovite
principi?”, “Kakva korist ima od toa?”, “Kako da po~nam?”
i sli~no.
Ovoj plan e staven vo akcija so ideja temite da se
pokrijat od sekoj mo`en agol. Stilot e razgovoren i te~en,
tehni~kite izrazi se ili vnimatelno izbegnati ili najgri`livo objasneti, a pismoto ne e vklu~uvano vo seriite,
s# dodeka pra{uva~ot ne izrazil zadovolstvo.
Sedumdesetina dosega napi{ani pisma, izgleda deka s#
u{te imaat praznini vo demonstracijata, kako onie beli
mesta na mapata od Svetot, koi izgledaa mnogu privle~no
pedesetina godini porano.
“Ovoj memorandum e so cel da ja pobara tvojata
sorabotka i poddr{ka. Kon nego e dodadena lista, koja
nakratko ja poka`uva temata na sekoe ve}e napi{ano
pismo. Ako misli{ deka nekoe od ovie pisma }e ti pomogne
okolu tvoite problemi, otpe~atena kopija vedna{ }e ti
bide ispratena... Ako saka{ da znae{ ne{to nadvor od
delokrugot, isprati go tvoeto pra{awe (koe treba da bide
izneseno kolku e mo`no pocelosno i pojasno)...Odgovorot
bi trebalo da go dobie{, ako nema problemi, za pomalku od
eden mesec.... Namerata e na kraj da se izdade serija od pisma
vo forma na kniga”.
Ova sega ve}e e napraveno.
Januari, 1954.g.
Hampton, Wu Xersi
10
Karl J. Germer
Frater Saturnus X°
Frater Superior, O.T.O.
PISMA PI[UVANI OD MAJSTOROT TERION
DO EDEN STUDENT
Pismo A
19 mart 1943
Cara
Soror1,
Pravi {to ti e volja i toa neka bide cel Zakon.
Mi be{e mnogu milo da zaklu~am od na{iot
v~era{en razgovor deka seriozno se stremi{ da mu se
posveti{ na Golemoto Delo i toa so vistinski duh. Tvojata
kritika za prethodnite iskustva vo tekot na tvoite avanturi se poka`a deka e osobeno razumna i pravi~na. Kako
{to ti vetiv, go pi{uvam ova pismo za da razjasnam nekolku
prakti~ni problemi za koi nemavme vreme da diskutirame,
a koi, vo sekoj slu~aj mislam deka e podobro da gi obrabotime po pat na dopi{uvawe.
1.Od prvostepena va`nost e da go sfati{ mojot stav. Ne e
voop{to pogre{no da me prifati{ kako u~itel, no sigurno
e deka toa mo`e da dovede i do zbrka; kolega-student, ili
ako ti e pomilo kolega-sopatnik, e mnogu posoodveten termin.
Kulminacijata na mojot `ivot be{e ona {to e poznato kako Kairsko Delo, opi{ano do najsitni detali vo
Ramnodnevica na Bogovite2. Vo toa vreme najgolemiot del
od Knigata na Zakonot3 be{e potpolno nerazbirliv za
mene, a dobar del, posebno tretoto poglavje, mi be{e krajno
antipati~en. Se borev protiv ovaa kniga so godini, no se
1 prev. lat. Draga Sestro.
2 The Equinox of the Gods.
3 The Book of the Law.
11
Alister Krouli
poka`a deka e neodoliva.
Ne mislam deka bespri~inski se falam koga velam
deka moeto istra`uvawe mi be{e od najgolema vrednost i
va`nost za prou~uvaweto na predmetot Magika i
Misticizmot voop{to, osobeno moeto obedinuvawe na
razli~nite sistemi na misli od svetot, a posebno moeto
poistovetuvawe na sistemot Ji Xing so Kabalata. No, te
uveruvam deka celoto moe `ivotno delo, pa i iljadapati
umno`eno, ne bi bilo vredno za desetina od edna edinstvena re~enica od Knigata na Zakonot.
Mislam deka treba da ima{ primerok od
Ramnodnevica na Bogovite i od Knigata na Zakonot da
napravi{ predmet na konstantno studirawe. Vrednosta
{to mo`ebi ja poseduva moeto delo, za tebe ne treba da
pretstavuva ni{to drugo, osven pomo{ vo interpretacijata na taa kniga.
2. Mo`ebi so tek na vreme }e saka{ edna kopija od
Osum lekcii za Joga, zatoa ostavam nastrana eden primerok
dokolku posaka{ da ja ima{.
3. [to se odnesuva na O.T.O., veruvam deka mo`am da
najdam edna skripta so site slu`beni dokumenti. Ako ja najdam, }e ti ja dadam za da gi pro~ita{ i toga{ }e mo`e{ da
odlu~i{ dali saka{ da pristapi{ kon Tretiot Stepen na
Redot. Ako odlu~i{ da pristapi{, sekako bi trebalo da ja
pomineme skriptata so Ritualite i da ti go objasnam
zna~eweto na celata rabota; patem }e ti ja soop{tam
vistinskata tajna i su{tinskoto znaewe, koe obi~nata
masonerija ne go poseduva.
4. Horoskop; voop{to ne sakam da go pravam; no toa
e del od dogovorot so Golemiot Rizni~ar na O.T.O., spored
koj, vo slu~ai vredni za razgleduvawe, treba i toa da go
prezemam, ako moram. Pretpo~itam da go zadr`am kaj sebe
za da mo`am da go konsultiram vo idnina, dokolku nekoj
zna~aen nastan go bara toa.
A sega za edna navistina va`na rabota.
Edinstvenata rabota, pokraj Knigata na Zakonot, koja e na
~elo vo sekoja bitka. Kako {to ti rekov i v~era, od najgolema va`nost e posvetuvaweto, bez bilo kakvo kolebawe, na
s# {to nekoj e i na s# {to nekoj ima, na Golemoto Delo. Toa
12
Magika bez solzi
mora sekoga{ da se ima na um, a na~inot da se napravi toa e
praksata na Liber Resh vel Helios, sub figura CC, str 425-426 vo
Magika. Postoi i druga pokompletna verzija na tie
Obo`uvawa, no i gorniot tekst e zadovolitelen. Bitno e da
ne zaborava{. Bi trebalo da ti gi poka`am znacite i
gestovite, koi gi sledat zborovite.
Isto taka, po`elno e pred zapo~nuvawe na sekoj
obrok da pomine{ niz sledniov dijalog: tropni 3:5:3; i
re~i: “Pravi {to ti e volja i toa neka bide cel zakon”;
li~nosta od drugata strana na masata pra{uva: “[to e tvoja
volja?”, a ti: “Moja volja e da jadam i pijam”, toj: “So koja
cel?”, ti: “Da go zajaknam moeto telo”, toj: “So koja cel?”,
ti: “Za da mo`am da go izvedam Golemoto Delo”, toj:
Qubovta e zakon, qubov pod volja”, ti so edno tropnuvawe:
“Da po~neme”. Koga si sama, napravi monolog od ova: tropni 3:5:3 Pravi {to . . .[to e. . itn. . . . da go zajaknam moeto
telo . . . da mo`am da go izvedam . . .qubovta e . . .Tropni i
po~ni da jade{.
Nevozmo`no e da se prenaglasi va`nosta od
redovnoto izveduvawe na ovie mali ceremonii i treba da se
bide {to e mo`no poprecizen vo odnos na vremeto na izveduvawe. Ne treba da ti pre~i da zastane{ vo sredina na soobra}aen mete`, bez ogled dali ima kamioni ili ne i da gi
izvede{ Obo`uvawata; i ne treba da ti pre~i da go stavi{
vo nezgodna situacija gostinot ili doma}inot, ako toj ili
taa se poka`e deka ne go znaat nivniot del od dijalogot.
Mo`ebi tokmu zatoa {to izgledaat tolku trivijalni i
bezna~ajni, ovie raboti ovozmo`uvaat odli~en trening.
Tie n# u~at na koncentracija, budnost, moralna i socijalna
hrabrost i mnogu drugi doblesti.
Kako sovr{ena dama }e sitni~aram do kraj.
Apsolutno e neophodno da se zapo~ne magi~ki dnevnik i da
se vodi sekojdnevno. Zapo~nuva{ so osvrt na tvojot `ivot,
odej}i nazad duri i pred tvoeto ra|awe, s# do tvoite predci. Vo soglasnost so ve`bite, koi mo`ebi }e gi odbere{ da
gi prifati{ podocna, dadeni vo Liber Thisarb, sub figura
CMXIII, mora{ da najde{ odgovor na pra{aweto: “Kako se
najdov na ova mesto, vo ova vreme i kako sum vklu~ena vo
ovaa posebna rabota?” Kako {to }e vidi{ od knigata, so
13
Alister Krouli
toa }e zapo~ne{ da otkriva{, koja si, vsu{nost, ti i
mo`ebi }e dojde{ do o`ivuvawe na se}avawata od prethodnite inkarnacii.
Bidej}i ti e te{ko da doa|a{ vo grad, osven vo retki
i nepravilni intervali, bi ti predlo`il plan, koj ve}e se
poka`a uspe{en, a toj e - po edno pismo vo nedelata. Elifas
Levi go prave{e toa so baronot Spedalieri i taa korespondencija e edno od najinteresnite negovi dela. Ti gi
postavuva{ onie pra{awa na koi saka{ odgovor, a jas gi
odgovaram najdobro {to mo`am. Se razbira deka }e dodadam
nekoi spontani zabele{ki, koi bi mo`ele da bidat pottiknati od nekoi moi razmisluvawa za tvoeto napreduvawe i
pregleduvawe na tvojot magi~ki dnevnik. A, se razbira, toj
treba da bide pi{uvan samo od ednata strana, za da mo`e
drugata da ostane slobodna za moite komentari, bi trebalo
i da se dogovorime da bide pregleduvan vo redovni intervali.
Qubovta e zakon, qubov pod volja.
Bratski,
666
14
Pismo E
4 septemvri 1943
Cara Soror,
Pravi {to ti e volja i toa neka bide cel Zakon.
“Neka bide” (namesto “Pravi {to ti e volja e . . .”), a
ne “e”. Vidi Liber AL, I:36,54 i II:54. Ne mi se obra}aj so
“Majstor Perdurabo”: vidi vo Magika, str XXIX. “Care
Frater” e dovolno.
777 prakti~no ne mo`e da se kupi: primerok iznesuva 10 £ ili taka nekako. Re~isi site va`ni korespondencii
se vo Magika, tabela I. Drugite dve knigi ve}e ti se
isprateni. “Razrabotka na igri so broevi”. @al mi e {to ne
mo`e{ da vidi{ pove}e od toa. Koga }e bide{ podobro
opremena, }e vidi{ deka Kabalata e najdobro (re~isi edinstveno) sredstvo so pomo{ na koe mo`e da se identifikuva
nekoja inteligencija. A Gematriskite metodi slu`at za
otkrivawe na duhovnite vistini. Broevite se splet na
strukturata na Univerzumot, a nivnite relacii se na~in na
izrazuvawe na na{eto Razbirawe na toa. Vo gr~kiot i
hebrejskiot jazik ne postoi drug na~in na zapi{uvawe na
broevite; na{ite 1, 2, 3, itn., doa|aat preku Arapite od
Feni~anite. Od gr~kiot i hebrejskiot jazik ne ti e potrebno ni{to pove}e osven ovie vrednosti, nekoi sveti zborovi
(znaeweto raste preku upotreba) i lista na prepora~ani
knigi.
Na studentot ne mo`e da mu se postavat zada~i {to
se nadvor od osnovite, koi ti gi davam, a ovaa korespondencija }e se oblikuva jasno sama po sebe. Navistina ima{
pove}e rabota otkolku {to mo`e{ da postigne{. Jas samo
33
Alister Krouli
mo`am da ti ka`am koi se vistinskite zada~i od stotina
drugi, spored tvoite reakcii od tvoeto prou~uvawe i
ve`bi.
“Oziris vo Amenti” - vidi ja Knigata na Mrtvite.
Mislev deka bi mo`ela da se obide{ da najde{ paralelizam pome|u negovite patuvawa i Patot na Inicijacija.
Astralno patuvawe - razvojot na Astralnoto Telo e
neophoden za istra`uvawe; i nad seto toa e, postignuvaweto na “Znaewe i Razgovor so Svetiot Angel ^uvar”.
Treba da mi go poka`e{ tvoeto izveduvawe na
Ritualot na Pentagram; verojatno pravi{ gre{ki. Jas, se
razbira, }e te sprovedam vnimatelno niz O.T.O. ritualite
do IIIo, {tom }e stane{ prili~no zapoznaena so niv.
Planot na stepenite e sleden:
0o - Privlekuvawe kon Solarniot Sistem.
Io
- Ra|awe.
IIo - @ivot.
IIIo - Smrt.
IVo - “Voshituvawe”.
P.I. - “Anihilacija”.
Vo - IXo - Napredno objasnuvawe na IIo so posebno upatuvawe
na centralnata tajna na prakti~nata Magika.
Taka toa nema vrska so sistemot na A...A... i Drvoto
na @ivotot. Se razbira, sepak postojat nekoi sli~nosti.
Vo odnos na tvojot predlo`en metod na u~ewe: si ja
sfatila mojata zamisla prili~no dobro. Me|utoa, nikoj ne
mo`e da te “pomine niz” Stepenite na A...A.... Stepenite gi
potvrduvaat tvoite dostignuvawa kako {to se zdobiva{
so niv; potoa se pojavuva nova zada~a. Vidi vo Edna yvezda
na vidikot.
Qubovta e zakon, qubov pod volja.
Bratski,
666
34
1
[to e Magika?
Cara Soror,
Pravi {to ti e volja i toa neka bide cel Zakon.
[to e Magika? Zo{to ~ovek da ja studira ili praktikuva? Sosema prirodno; o~igledni vovedni pra{awa za
sekoj predmet. Sigurno e deka morame seto ova da go napravime kristalno jasno; ne pla{i se deka nema da uspeam da ja
iznesam celata rabota kolku {to e mo`no pokoncizno, no i
celosno, ubedlivo i lucidno, vo ramkite na moite
mo`nosti.
Vo sekoj slu~aj ne treba da gubam vreme za da ti
ka`uvam {to ne e Magika; ili da ti raska`uvam kako
do{lo do toa ovoj zbor pogre{no da se upotrebuva za
ma|ioni~arski trikovi i za la`ni ~uda, koi se izveduvaat
i do den denes, bez razlika, dali vo ramkite ili nadvor od
Rimskata verska zaednica, pred praznoglaviot sobir na
pobo`ni imbecili.
Prvo, dozvoli mi Evklidova metoda i zakopaj go svojot nos vo Definicijata, Postulatot i Teoremite, koi se
dadeni vo mojata obemna (no, za `al! premnogu napredna i
stru~na) Rasprava za ovoj predmet. Da po~neme!
DEFINICIJA.
Magikata e Nauka i Umetnost za predizvikuvawe
Promeni vo soglasnost so Voljata.
(Objasnuvawe: Mojata Volja e da go izvestam Svetot za
nekoi fakti od moeto znaewe. Zatoa zemam “magiski
45
Alister Krouli
oru`ja”, pero, mastilo i hartija; pi{uvam “inkantacii”
- ovie zborovi na “magiski jazik” t.e, ona {to mo`at da
go razberat lu|eto, koi sakam da gi podu~am. Ponatamu
gi povikuvam “duhovite” kako {to se pe~atarite, izdava~ite, kni`arite i taka natamu i gi prinuduvam da ja
prenesat mojata poraka na ovie lu|e. Na toj na~in,
sostavuvaweto i distribucijata e akt na MAGIKA so
koja predizvikuvam Promenite da se ostvarat vo soglasnost so mojata Volja1).
II. POSTULAT.
SEKOJA sakana Promena mo`e da bide postignata
so primena na soodveten vid i stepen na Sila na soodveten
na~in preku soodvetna sredina na soodveten predmet.
(Objasnuvawe: Sakam da podgotvam unca Zlaten Hlorid.
Moram da zemam soodveten vid na kiselina, nitrohidrohlorna i nitu edna druga, vo dovolna koli~ina i so
soodvetna Sila i da ja stavam vo sad, koj nema da se
skr{i, da prote~e ili da korozira, t.e koj nema da
predizvika nesakani rezultati, so neophodna koli~ina
od Zlato, itn. Sekoja Promena ima svoi uslovi. Spored
na{ata sega{na sostojba na znaewe i mo} nekoi promeni
ne se mo`ni vo praksa; na primer, ne mo`eme da predizvikame zatemnuvawe na Sonceto, ili da preobrazime
olovo vo kalaj, ili da sozdavame lu|e od pe~urki. No,
teoretski e mo`no vo bilo koj objekt da se predizvika
bilo kakva promena za koja toj objekt e sposoben po
priroda; a uslovite se opfateni so gorespomenatiot
postulat).
III. TEOREMI.
Sekoj nameren akt e Magiski Akt.2
(Objasnuvawe: Vidi ja “Definicijata” gore).
2. Sekoj uspe{en akt e vo soglasnost so postulatot.
3. Sekoj neuspeh doka`uva deka eden ili pove}e
1 Krouli. Pod “nameren” podrazbiram “volen”. No duri i nenamernite
~inovi vsu{nost ne se sosema takvi. Taka, di{eweto e ~in na Voljataza-`ivot.
2 Krouli. Vo edna smisla Magikata mo`e da se definira kako ime dadeno na Naukata od prostiot narod.
46
Magika bez solzi
uslovi od postulatot ne bile ispolneti.
(Objasnuvawe: Mo`ebi ima gre{ka vo razbiraweto na
slu~ajot; isto kako {to lekarot mo`e da postavi
pogre{na dijagnoza i negovoto le~ewe da mu na{teti na
negoviot pacient. Mo`e da ima gre{ka vo primenata na
pravilen vid na sila, isto kako {to selanec mo`e da se
obiduva da gasne elektri~na svetilka so duvawe. Mo`e
da ima gre{ka vo primenata na soodveten stepen od
silata, isto kako {to bora~ot ima nepravilen zafat.
Mo`e da ima gre{ka vo primenata na silata na soodveten na~in, isto kako {to se podnesuva ~ek na
pogre{en {alter vo bankata. Mo`e da ima gre{ka vo
upotrebata na pravilno sredstvo, kako vo slu~ajot na
Leonardo da Vin~i, koga otkri deka negovoto remek
delo is~eznalo. Silata mo`e da bide primeneta na
nesoodveten predmet; na primer, ~ovek se obiduva da
skr{i kamen, mislej}i deka e orev).
4. Prviot uslov za predizvikuvawe na sekoja promena e potpolno kvalitativno i kvantitativno sfa}awe na
uslovite.
(Objasnuvawe: Najrasprostraneta pri~ina za neuspeh vo
`ivotot e nepoznavaweto na svojata Vistinska Volja,
ili na na~inot na koj treba da se izvr{i taa Volja.
^ovek mo`e da se zamisluva sebesi slikar i da go
potro{i `ivotot, obiduvaj}i se toa i da bide; ili mo`e
da bide navistina slikar, a sepak da ne uspee da go sfati
toa i da gi proceni te{kotiite koi se svojstveni za taa
kariera).
5. Vtor uslov za predizvikuvawe na nekoja promena e
prakti~nata sposobnost da se postavat vo pravilno
dvi`ewe neophodnite sili.
(Objasnuvawe: Bankarot mo`e da ima sovr{en uvid vo
dadenata situacija, a sepak da nema odlu~nost ili
finansiski sredstva, koi se potrebni za da ja iskoristi).
6. “Sekoj ~ovek i sekoja `ena e yvezda”. So drugi
zborovi, sekoe ~ove~ko su{testvo po priroda e samostojna
edinka so sopstven karakter i sopstveno dvi`ewe.
7. Sekoj ~ovek i sekoja `ena imaat pat, koj zavisi
delumno od li~nosta, a delumno od okolinata, koja e
prirodna i neminovna za sekoj. Sekoj, koj e istisnat od svo47
Alister Krouli
jot pat, ili poradi nerazbirawe na samiot sebe, ili poradi
protivewe od okolinata, doa|a vo sudir so poredokot na
Univerzumot i poradi toa strada.
(Objasnuvawe: ^ovek mo`e da misli deka negova
dol`nost e da raboti na odreden na~in, so pomo{ na
voobrazena pretstava za sebesi, namesto da ja istra`uva
svojata vistinska priroda. Na primer, `ena mo`e da se
unesre}i do krajot na `ivotot, mislej}i deka pove}e
saka qubov od op{testvenata polo`ba i vice versa.
Nekoja `ena mo`e da ostane so ne~uvstvitelen soprug, a
bi bila navistina sre}na na mansarda so qubovnikot,
dodeka druga mo`e da pravi od sebe budala vo
romanti~no begstvo so qubovnikot, koga nejzinite
edinstveni vistinski zadovolstva se vo vodeweto na
modnite aktivnosti. Isto taka, mom~eto mo`e instiktivno da ~uvstvuva deka treba da odi na more, dodeka
negovite roditeli baraat da stane lekar. Vo takov
slu~aj, toj }e bide neuspe{en i nesre}en vo medicinata).
8. ^ovekot, ~ija svesna volja e vo sudir so negovata
Vistinska Volja zaludno tro{i sila. Toj ne mo`e da se nadeva deka uspe{no }e vlijae na svojata okolina.
(Objasnuvawe: Koga vo nekoja zemja besnee Gra|anska
Vojna, taa ne e vo sostojba da prezeme invazija na drugi
zemji. ^ovekot, koj ima rak ja upotrebuva svojata hrana
podednakvo za sebe i za neprijatelot, koj e del od nego.
Toj naskoro ne uspeva da se sprotivstavi na pritisokot
od svojata okolina. Vo prakti~niot `ivot, ~ovekot, koj
go raboti ona {to sovesta mu veli deka e pogre{no, }e
go pravi toa mnogu neve{to. Na po~etokot!)
9. ^ovek, koj ja izvr{uva svojata Vistinska Volja e
potpomognat od inercijata na Univerzumot.
(Objasnuvawe: Prviot princip na uspeh vo evolucijata e
deka li~nosta treba da bide verna na svojata priroda i
istovremeno da se prisposobi na svojata okolina).
10. Prirodata e neprekinat fenomen, ottuka ne
znaeme kako rabotite se povrzani vo site slu~ai.
(Objasnuvawe: ^ove~kata svest zavisi od svojstvata na
protoplazmata, ~ie{to postoewe zavisi od bezbrojnite
fizi~ki uslovi, koi se svojstveni za ovaa planeta; a
ovaa planeta e odredena od mehani~kiot balans na
celiot materijalen Univerzum. Potoa, mo`eme da
ka`eme deka na{ata svest pri~inski e povrzana so
48
Magika bez solzi
najoddale~enite galaksii; pa sepak, ne znaeme ni kako se
pojavuva, od ili so molekularnite promeni vo mozokot).
11. Naukata ni ovozmo`uva da ja iskoristime prednosta na kontinuitetot na Prirodata preku empiriska
primena na odredeni principi, ~ie zaemno dejstvo
vklu~uva vo sebe razli~ni vidovi na idei, koi se povrzani
edna so druga na na~in {to e nadvor od na{eto sega{no
sfa}awe.
(Objasnuvawe: Nie sme vo sostojba da gi osvetlime
gradovite so prakti~ni metodi. Nie ne znaeme {to e
svesta i kako e povrzana so rabotata na muskulite; {to
e elektri~nata energija i kako e povrzana so ma{inite,
koi ja sozdavaat; a na{ite metodi zavisat od presmetki,
koi opfa}aat matemati~ki idei, koi nemaat korespondencii so Univerzumot {to ni e poznat3).
12. ^ovekot ne ja znae prirodata na svoeto bitie i
svojata mo}. Duri i negovata pretstava za negovite
ograni~uvawa e zasnovana na iskustvoto od minatoto, i
sekoj ~ekor vo negoviot napredok go pro{iruva negovoto
carstvo. Zatoa ne postoi pri~ina da se postavuvaat teoretski granici4 na ona {to bi mo`el da bide, ili na ona {to
bi mo`el da go napravi.
(Objasnuvawe: Pred dve generacii se pretpostavuva{e
deka e teoretski nemo`no ~ovek nekoga{ da go osoznae
hemiskiot sostav na nepodvi`nite yvezdi. Poznato e
deka na{ite setila se prisposobeni da primaat samo
beskrajno mal del od mo`niot iznos na vibracii.
Sovremenite instrumenti ni ovozmo`ija da otkrieme
nekoi od ovie natsetilni (vibracii) preku indirektni
metodi, i duri da gi iskoristime nivnite neobi~ni
osobini za da mu slu`at na ~ovekot, kako vo slu~ajot so
zracite na Herc i Rendgen. Kako {to re~e Tindal, ~ovek
mo`e vo sekoj moment da nau~i da gi percepira i da gi
iskoristi vibraciite od site sfatlivi i nesfatlivi
vidovi. Pra{aweto na Magikata e pra{awe na otkrivawe i iskoristuvawe na dosega nepoznatite sili vo
3 Krouli. Na primer, izrazite “iracionalen”, “nerealen” i
“beskone~en”.
4 Krouli. T.e., osven - mo`ebi - vo slu~ajot na logi~ki apsurdni
pra{awa, kako onie vo koi Sholasti~arite raspravaat za “Bog”.
49
Alister Krouli
prirodata. Znaeme deka tie postojat i ne mo`eme da se
somnevame vo mo`nosta na mentalnite i fizi~kite
instrumenti, koi se sposobni da ne dovedat vo vrska so
niv).
13. Sekoj ~ovek e pomalku ili pove}e svesen deka
negovata individualnost opfa}a nekolku redovi na postoewe, duri i koga tvrdi deka negovite suptilni principi
se samo odlika na promenite vo negovoto fizi~ko telo.
Mo`e da se pretpostavi deka sli~en poredok va`i za celata priroda.
(Objasnuvawe: ^ovek ne ja me{a bolkata od zabobolka so
gnieweto, koe go predizvikuva. Ne`ivite predmeti se
~uvstvitelni na nekoi fizi~ki sili, kako {to se elektri~nata i termi~kata sprovodlivost; no nitu vo nas
nitu vo niv - kolku {to znaeme - ne postoi nekoe direktno svesno percepirawe na ovie sili. Spored toa, site
materijalni pojavi gi sledat nezabele`livi vlijanija;
nema pri~ina zo{to da ne vlijaeme na materijata so
pomo{ na ovie suptilni energii, kako {to pravime so
pomo{ na nivnite materijalni osnovi. Vsu{nost, nie
upotrebuvame magnetna sila za pridvi`uvawe na `elezoto i son~evo zra~ewe za reproducirawe na sliki).
14. ^ovekot e sposoben da bide i da koristi s# {to
percipira, za{to seto ona {to go gleda na odreden na~in e
del od negovoto bitie. Taka, toj mo`e da go podjarmi celiot
Univerzum za koj e svesen pod svoja Volja.
(Objasnuvawe: ^ovekot ja upotrebi pretstavata za Bog
za da go nametne svoeto odnesuvawe, za da se stekne so
mo} nad bliskite, za da gi opravda svoite zlostorstva i
za bezbroj drugi celi, vklu~uvaj}i ja i onaa da se realizira sebesi kako Bog. Toj gi upotrebi iracionalnite
i nerealni koncepcii od matematikata za da mu pomognat pri sostavuvaweto na mehani~kite napravi. Toj ja
upotrebi svojata moralna sila za da vlijae na postapkite duri i na divite `ivotni. Toj go upotrebi svojot
poetski genij za politi~ki celi).
15. Sekoja sila vo Univerzumot e sposobna da se preobrazi vo sekoj drug vid so upotreba na soodvetni sredstva.
Ottuka, postoi neiscrpna rezerva od sekoj poseben vid na
sila, koja mo`e da ni bide potrebna.
50
Magika bez solzi
(Objasnuvawe: Toplinata mo`e da bide preobrazena vo
svetlina i elektri~na energija, ako se koristi da ja
dvi`i dinamo-ma{inata. Vibraciite na vozduhot
mo`at da bidat upotrebeni za ubivawe na lu|e, ako toa
im go naredime, otkako so govor sme im gi razgorele
voinstvenite strasti. Halucinaciite, koi se povrzani
so tainstvenite energii na seksot, rezultiraat vo postojano prodol`uvawe na vidot).
16. Primenata na sekoja dadena sila vlijae na site
redovi bitija, koi postojat vo predmetot vrz koj e primeneta, bez razlika na koj od ovie redovi e direktno vlijaeno.
(Objasnuvawe: Ako udram ~ovek so kama, negovata svest,
a ne samo negovoto telo, e pod vlijanie na moeto delo;
iako kamata, kako takva, nema direktna vrska so toa. Na
sli~en na~in, mo}ta od moite misli mo`e da vlijae na
umot od drug ~ovek, taka {to }e producira dalekuse`ni
fizi~ki promeni vo nego, ili kaj drugite preku nego).
17. ^ovekot mo`e da nau~i da ja koristi sekoja sila,
taka {to }e mu slu`i za ostvaruvawe na koja bilo cel,
koristej}i gi goreiznesenite teoremi.
(Objasnuvawe: ^ovek mo`e da upotrebi bri~ za da vodi
smetka za svojot govor, upotrebuvaj}i go za da se prese~e
sebesi {tom nepromisleno }e izusti odreden zbor. Toj
mo`e da ja postigne istata cel, ako odlu~i sekoj nastan
od negoviot `ivot da go potsetuva na konkretna rabota,
pravej}i ja sekoja impresija po~etna to~ka na povrzani
serii od misli, koi zavr{uvaat na taa rabota. Mo`e,
isto taka, da gi posveti site svoi sili na nekoja posebna rabota, odlu~uvaj}i da ne raboti ni{to {to e vo
sprotivnost so toa i sekoj ~in da go naso~i kon ostvaruvawe na taa rabota).
18. Toj mo`e da ja privle~e kon sebe sekoja sila vo
Univerzumot, taka {to od sebesi }e napravi pogoden
priemnik za nea, }e ostvari vrska so nea i }e gi podredi
uslovite za da ja prisili nejzinata priroda da te~e kon
nego.
(Objasnuvawe: Ako sakam ~ista voda za piewe, kopam
bunar na mesto kade postoi podzemna voda; ja spre~uvam
da protekuva vo drug pravec; i gi podreduvam rabotite
na toj na~in za da gi iskoristam zakonite na hidrosta51
Alister Krouli
tikata na koi se pokoruva vodata za da go ispolnam
bunarot).
19. ^ove~koto ~uvstvo za sebe kako odvoen i sprotivstaven na Univerzumot, e pre~ka za sproveduvawe na
struite na Univerzumot. Toa go izolira.
(Objasnuvawe: Popularniot lider e najuspe{en koga
zaborava na sebe i ja pameti samo “Kauzata”.
Koristoqubivosta doveduva do qubomora i rascep.
Koga organite na teloto go istaknuvaat svoeto prisustvo na poinakov na~in od tivkoto zadovolstvo, toa e
znak deka se bolni. Edinstveniot isklu~ok e organot za
reprodukcija. Pa sepak, duri i vo ovoj slu~aj negovoto
istaknuvawe nosi potvrda za nezadovolstvo so sebe,
bidej}i ne mo`e da ja izvr{i svojata funkcija dodeka ne
e nadopolnet so soodveten organ od drug organizam).
20. ^ovekot mo`e da gi privle~e i iskoristi samo
onie sili za koi toj e navistina pogoden.
(Objasnuvawe: Ne mo`e{ da napravi{ svileno }ese od
uvo na matorica. Vistinskiot nau~nik u~i od sekoja
pojava. Me|utoa, Prirodata e nema za licemerot; za{to
vo nea nema ni{to la`no5).
21. Vo su{tina ne postoi granica za obemot na
vrskite na nekoj ~ovek so Univerzumot; za{to {tom ~ovek
}e se soedini so nekoja ideja, merkata prestanuva da postoi.
Sepak, negovata mo} da ja iskoristi taa sila e ograni~ena
od negovata mentalna mo} i kapacitet, i okolnostite od
negovata ~ove~ka okolina.
(Objasnuvawe: Koga ~ovek }e se vqubi, celiot svet za
nego stanuva bezgrani~na i seprisutna qubov; no negovata misti~na sostojba ne e zarazna; negovite drugari se
ili razveseleni ili voznemireni. Toj na drugi mo`e da
im go prenese dejstvoto {to qubovta go ima vrz nego
samo so pomo{ na svoite umstveni i fizi~ki osobini.
Taka, Katul, Dante i Svinbern ja napravile svojata
5 Krouli. Ne e zabele{ka ako se ka`e deka licemerot e del od
Prirodata. Toj e “endotermi~ki” proizvod, razedinet vo sebe, so
streme` da se raspadne. Toj nasekade }e gi gleda svoite osobini i taka }e
dobie sosema pogre{no sfa}awe za pojavite. Pove}eto religii od minatoto propadnaa poradi toa {to o~ekuvaa Prirodata da se usoglasi so
nivnite ideali za pristojno odnesuvawe.
52
Magika bez solzi
qubov mo}en dvigatel na ~ove{tvoto, blagodarenie na
svojata mo} da gi izrazat svoite misli za temata so
muzikalen i elokventen jazik. Isto taka, Kleopatra i
drugite lu|e na vlast ja oblikuvaa sudbinata na mnogu
drugi lu|e, dozvoluvaj}i qubovta da vlijae na nivnite
politi~ki akcii. Magi~arot, bez razlika kolku dobro
uspeva vo kontaktiraweto so tajnite izvori na energija
vo prirodata, niv mo`e da gi koristi samo vo obemot
{to go dozvoluvaat negovite intelektualni i moralni
osobini. Komunikacijata na Muhamed so Gabriel bila
uspe{na samo poradi negovoto dr`avni{tvo, voena
ve{tina i vozvi{enosta na negovata zapoved nad
Arapite. Otkritieto na Herc na zrakot, koj sega go
upotrebuvame za bez`i~na telegrafija bilo sterilno,
s# dodeka ne bilo reflektirano preku umovite i voljata na lu|eto, koi mo`ele da ja sfatat negovata vistina
i da ja sprovedat na delo so pomo{ na mehani~ki i
ekonomski instrumenti).
22. Sekoja individua vo su{tina e dovolna na samata
sebe. No, taa e nezadovolna so sebe, s# dodeka ne vospostavi
pravilen odnos so Univerzumot.
(Objasnuvawe: Mikroskopot, kolku i da e sovr{en, e
beskorisen vo racete na divjakot. Poetot, kolku i da e
vozvi{en, mora da & se nametne na svojata generacija ako
saka da u`iva vo sebesi (duri i da se razbere sebe), kako
{to teoretski bi trebalo da bide).
23. Magikata e Nauka za razbirawe na samiot sebe i
sopstvenite sostojbi. Taa e Umetnost na primena na toa
razbirawe na delo.
(Objasnuvawe: Palkata za golf treba da pridvi`i
odredena topka na poseben na~in vo posebni okolnosti.
Niblick treba retko da se upotrebuva na T-potpira~, isto
kako {to Brassie ne se koristi na rabot od dupkata so
pesok. Sepak, upotrebata na sekoja palka bara ve{tina
i iskustvo).
24. Sekoj ~ovek ima neosporno pravo da bide ona {to e.
(Objasnuvawe: Da se insistira nekoj drug ~ovek da se
pokoruva na ne~ii standardi e zlodelo, ne samo vrz nego,
tuku i vrz sebe, zatoa {to dvajcata u~esnici podednakvo
se vodeni od nu`nosta).
25. Sekoj ~ovek mora da se zanimava so Magika sekojpat koga dejstvuva ili duri i misli, za{to mislata e vna53
Alister Krouli
tre{no delo ~ie{to vlijanie na krajot se prenesuva na
akcijata, iako vo toj moment toa ne mora da izgleda taka.
(Objasnuvawe: I najmaloto dvi`ewe predizvikuva
promeni vo ~ove~koto telo i vo vozduhot okolu nego; toj
ja naru{uva ramnote`ata na celiot Univerzum, a
negovite posledici traat ve~no niz celiot prostor.
Sekoja misla, kolku i da e brzo zagu{ena ostava traga
vrz umot. Taa slu`i kako edna od pri~inite na slednite
misli i se stremi da vlijae na sekoja sledna rabota.
Igra~ot na golf mo`e da izgubi nekolku jardi so
prviot udar, u{te nekolku so drugiot i tretiot, mo`e
da bide samo {est in~i predaleku od dupkata; no krajniot rezultat od ovie sitni nezgodi e razlikata pri
celiot udar i taka verojatno pome|u dobivaweto i gubeweto na poenot).
26. Sekoj ~ovek ima pravo, pravo na samoza{tita, da
se ostvari sebesi do krajni granici6 .
(Objasnuvawe: Funkcija, koja e nesovr{eno izvedena ne
se o{tetuva samo samata sebesi, tuku i s# {to e
povrzano so nea. Ako srceto se pla{i da ~uka za da ne go
voznemiri crniot drob, toga{ drobot gladuva za krv i
mu se odmazduva na srceto so naru{uvawe na vareweto,
koe pak, go naru{uva di{eweto od koe zavisi zdravjeto
na srceto).
27. Sekoj ~ovek treba da ja napravi Magikata
osnoven princip na svojot `ivot. Toj treba da gi nau~i
nejzinite zakoni i da `ivee spored niv.
(Objasnuvawe: Bankarot treba da ja otkrie vistinskata
smisla na svoeto postoewe, vistinskiot motiv koj go
uslovil izborot na taa profesija. Toj treba da go sfati
bankarstvoto kako neophoden faktor vo ekonomskoto
opstojuvawe na ~ove{tvoto, namesto samo kako biznis
~ii celi se nezavisni od op{toto dobro. Toj treba da
nau~i da gi razlikuva la`nite vrednosti od vistinskite i da ne se poveduva po slu~ajnite dvi`ewa, tuku da
6 Krouli. Lu|eto so “kriminalna priroda” ednostavno se vo sudir so
svoite vistinski Volji. Ubiecot ima Volja za `ivot; a negovata volja da
ubiva e la`na volja vo sprotivnost so negovata vistinska Volja, zatoa
{to rizikuva da bide usmrten od Op{testvoto zaradi pokornosta na svojot kriminalen impuls.
54
Magika bez solzi
gi razgleda rabotite od su{tinska va`nost. Takov
bankar }e se doka`e sebesi kako superioren nad
drugite; za{to toj nema da bide individua, koja e
ograni~ena od minlivi raboti, tuku sila na Prirodata,
tolku neli~na, nedelliva i ve~na kako gravitacijata,
trpeliva i nezapirliva kako plimata i osekata.
Negoviot sistem nema da bide podlo`en na panika, isto
kako {to zakonot na Inverzni Kvadrati ne e naru{en
od Izborite. Toj nema da bide zagri`en za svoite
delovni raboti, za{to tie nema da bidat negovi; i zaradi ovaa pri~ina toj }e bide vo sostojba da upravuva so
niv spokojno, so doverba na eden nabquduva~ koj ima bistar um, so inteligencija, koja e nezatemneta od li~ni
interesi i mo} nesmalena od strast).
28. Sekoj ~ovek ima pravo da ja ostvari svojata volja
bez strav deka taa mo`e da se sudri so voljata na drugite;
za{to, ako toj e na svojata vistinska pateka, gre{ka e na
drugite ako se sudiraat so nego.
(Objasnuvawe: Ako ~ovek kako Napoleon navistina e
odreden od sudbinata da vladee so Evropa, toj ne bi trebalo da bide obvinet zaradi primenata na svoite prava.
Bi bilo gre{ka da mu se sprotivstavi{. Onoj {to pravi
taka }e napravi gre{ka kon svojata sudbina, osven
mo`ebi ako za nego e neophodno da gi nau~i lekciite na
porazot. Sonceto se dvi`i vo vselenata bez pre~ki.
Poredokot na Prirodata obezbeduva orbita za sekoja
yvezda. Sudirot doka`uva deka nekoj zastranil od svojot
pat. No, kolku pove}e ~ovek se dr`i do svojot vistinski
pat, toj dejstvuva posilno, i tolku im e pote{ko na
drugite da se vme{aat vo negoviot pat. Negoviot primer
}e im pomogne da gi najdat svoite pati{ta i da
prodol`at po niv. Sekoj ~ovek, koj stanuva Magi~ar, im
pomaga na drugite da pravat sli~no. Kolku pocvrsto i
posigurno se dvi`at lu|eto i kolku pove}e takvata rabota e prifatena kako standard na moralnost, tolku e
pomal sudirot i konfuzijata, koi go spre~uvaat
~ove{tvoto).
Dobro, ovde zavr{uva Prvata Lekcija.
Mi se ~ini deka ova ja pokriva osnovata sosema
dobro; vo sekoj slu~aj ova e ona {to imam da go ka`am koga
55
Alister Krouli
na dneven red e seriozna analiza.
Me|utoa, postoi ograni~ena i konvencionalna smisla spored koja zborot mo`e da bide upotreben bez premnogu
zastranuvawe od gornite filozofski pozicii. ^ovek mo`e
da re~e:
“Magikata e prou~uvawe i upotreba na onie formi
na energija koi se (a) posuptilni od obi~nite fizi~komehani~ki vidovi, (b) dostapni samo na onie, koi se (vo edna
ili druga smisla) “Inicijanti”. Se pla{am deka ova mo`e
da zvu~i prili~no obscurum per obscurius7; no ova e eden od
onie slu~ai, verojatno }e sretneme mnogu takvi vo tekot na
na{ive istra`uvawa, vo koj go sfa}ame, dovolno dobro za
site prakti~ni celi, ona {to go mislime, no koe ni izbegnuva s# pouspe{no, kolku pove}e se borime da go definirame nivnoto zna~ewe.
Mo`eme da pomineme u{te polo{o ako se obideme
da gi razjasnime rabotite so pravewe na spisoci od nastanite vo istorijata, tradicijata, ili iskustvoto i klasificiraj}i go ova kako da e, a ona kako da ne e, vistinska
Magika. Grani~nite slu~ai bi n# zbunile i izmamile.
No, bidej}i ja spomnav istorijata, mislam deka mo`e
da pomogne ako po~nam direktno od drugiot del na tvoeto
pra{awe i da ti dadam kratok opis na Magikata od minatoto, sega{nosta i idninata onaka kako {to e videna od vnatre. Koi se principite na “Majstorite”? [to se obiduvaat
da napravat? [to pravele vo minatoto? Koi sredstva gi
upotrebuvaat?
Za sre}a imam kratka studija, koja ja napi{al M.
@erar Omon od Tunis pred nekoi dvaeset godini, koja go
pokriva ovoj predmet dovolno razumno.
Bev na maki dodeka go preveduvav od negoviot francuski, se
nadevam deka ne potsetuva premnogu na staroto traduttore,
traditore8. Jas povtorno }e go razgledam, }e go podelam (kako
Galija) na Tri Dela i }e go pratam ponatamu.
Qubovta e zakon, qubov pod volja.
Bratski,
666
7 prev. lat. objasnuvawe na nejasnost so ne{to {to e u{te ponejasno.
8 prev. lat. preveduva~ite se predavnici
56
6
Trite [koli na Magikata (1)
Cara Soror,
Pravi {to ti e volja i toa neka bide cel Zakon.
Eve go prviot izvadok od veteniot esej na M. @erar
Omon1; izvorniot naslov e “Trite [koli na Magikata”.
(Nemoj da se luti{ {to ne e vo forma na li~no pismo).
Denes zna~eweto na poimot “Magika” se sfa}a
pogre{no. Napraveni se mnogu obidi da se definira, no
verojatno najdobrata definicija na na{ata namera za
istorisko-ideolo{ko izlagawe }e bide ovaa: Magikata e
Nauka za Neizmernoto.
Toa e edno od mnogute ograni~eni odreduvawa na toj
zbor; prisposobeno e na sega{nata namera.
Treba osobeno da se naglasi deka Magikata, koja e
tolku ~esto izme{ana so popularnoto sfa}awe na religijata, nema nikakva vrska so nea. Taa e vsu{nost, to~na sprotivnost na religijata; taa e duri i pogolem i ponepomirliv
neprijatel na religijata od Prirodnata Nauka.
Dozvolete ni ovaa razlika jasno da ja odredime.
Magikata gi istra`uva zakonite na Prirodata so
namera da gi upotrebi. Taa se razlikuva od “svetovnata”
nauka samo po toa {to sekoga{ e ponapred od nea. Kako {to
poka`a Frejzer, Magikata e nauka vo eksperimentalen stadium; no taa mo`e da bide, a ~esto i e, pove}e od toa. Toa e
nauka, koja poradi ovaa ili onaa pri~ina ne mo`e da im
bide iznesena na neposvetenite.
1 Krouli. Malku izmeni, samo malku, bea potrebni so tekot na vremeto.
85
Alister Krouli
Nasproti toa, religijata se obiduva da gi ignorira
zakonite na prirodata, za koi smeta deka gi sozdala pretpostavena mo} ili da gi izbegne, povikuvaj}i se na taa pretpostavena mo}. Zatoa religiozniot ~ovek e nesposoben da
razbere {to se, vsu{nost, zakonite na prirodata. (Tie se
generalizirawa na redot od nabquduvanite fakti).
Istorijata na Magikata nikoga{ ne bila seriozno
razgleduvana. Prvata pri~ina e taa {to edinstveno iniciranite, koi se zavetuvani so mol~ewe, znaat mnogu za nea;
vtoro, sekoj istori~ar govorel za nekoi pove}e ili pomalku konvencionalni idei na Magikata, a ne za samata
Magika. Me|utoa, Magikata go vodela svetot u{te pred nastanuvaweto na istorijata, makar i samo zaradi toa {to
Magikata sekoga{ bila majka na naukata. Zatoa, od ogromna
va`nost e da se napravi nekoj napor, da se razbere ne{to od
nea; i zatoa ne e potrebno izvinuvawe za pi{uvaweto na
ovoj kratok pregled na nejziniot istoriski vid.
Sekoga{ postoele, barem vo sr`ta, tri glavni
[koli na Filozofska praksa. (Go koristime zborot
“filozofski” vo negovata stara dobra avtenti~na smisla,
kako vo frazata “Filozofskite Trudovi na Kralskoto
Dru{tvo za Unapreduvawe na Znaeweto”).
Voobi~aeno e tie tri [koli da se opi{uvaat kako
@olta, Crna i Bela. Prvo, potrebno e da se predupredat
~itatelite deka tie vo nieden slu~aj ne smeat da se me{aat
so rasnite razliki vo bojata na ko`ata; a u{te pomalku se
odnesuvaat na voobi~aenite simboli, kako na primer:
`olti kapi, `olti ode`di, crna magija, belo ve{terstvo
(witchcraft) i sli~no. Opasnosta e u{te pogolema, za{to
ovie analogii se ~esto isto tolku zala`uva~ki, kolku {to
e i dokazot od nivnoto ispituvawe.
Ovie [koli pretstavuvaat tri potpolno razli~ni i
sprotivni teorii na Univerzumot, a ottuka i praksi na
spiritualna nauka. Magiskata formula na sekoja [kola e
isto tolku precizna kako i trigonometriskata teorema.
Sekoja zema za osnova odreden zakon na Prirodata, a rabotata se uslo`nuva poradi faktot {to sekoja [kola vo
odredena smisla, gi priznava formulite na ostanatite dve,
samo {to gi gleda na nekoj na~in kako nepotpolni, sekundarni ili iluzorni. Sega, kako {to }e se potvrdi podocna,
86
Magika bez solzi
poradi prirodata na svoite postulati @oltata [kola stoi
nastrana od drugite dve. No, Crnata i Belata [kola sekoga{ se pove}e ili pomalku vo aktiven sudir; poradi toa
{to tokmu vo ovoj moment toj sudir se pribli`uva do kulminacija, potrebno e da se napi{e ovoj esej. Adeptite na
Belata [kola smetaat deka dene{nata opasnost za
~ove{tvoto e tolku golema, {to se podgotveni da ja
napu{tat svojata tradicionalna politika na mol~ewe, so
namera da gi priklu~at vo svoite redovi profanite lu|e od
site nacii.
Nie poseduvame odreden misti~en dokument,2 koj
mo`eme nakratko da go opi{eme, zaradi pogodnost, kako
Apokalipsa, ~ii klu~evi gi poseduvame blagodarenie na
intervencijata na Majstorot, koj se pojavi vo ovoj
Sudbonosen mig. Toj dokument se sostoi od niza vizii vo
koi slu{ame glasovi od razni Inteligencii, ~ija priroda
te{ko bi mo`ele da ja odredime, no koi, vo najmala raka se
nadareni so daleku pogolemo znaewe i mo} od ona {to sme
naviknale da go smetame za voobi~aeno za ~ove~kiot rod.
Morame da citirame izvadok od eden od najva`nite
dokumenti. U~eweto e pretstaveno, kako {to e voobi~aeno
me|u Iniciranite, vo forma na parabola. Onie, koi
postignale makar i sreden stepen na prosvetluvawe se svesni deka slepata vera na vernikot i gruboto neveruvawe na
onie, koi se potsmevaat vo odnos na faktite, se samo
detin{tini. Sekoj nastan vo Prirodata, vistinski ili
la`en, poseduva spiritualno zna~ewe. Toa i samo toa
zna~ewe poseduva nekoja filozofska vrednost za
Iniciraniot.
Ortodoksnite ne treba da bidat {okirani, a
prosvetlenite ne treba da ~uvstvuvaat prezir, koga }e doznaat deka izvadokot, koj imame namera da go citirame, e
parabola zasnovana na najnepristojnata od bibliskite legendi, a koja se odnesuva na Noe. Taa ednostavno & slu`i na
svojata cel zaradi pogodnosta na toj Svet Tekst.
Sleduvaat izvadoci od Vizijata:
“I glasot vosklikna: proklet da e onoj {to }e ja
razotkrie golotijata na Sevi{niot, za{to toj e pijan od
2 Liber “CDXVIII” - “The Vision and the Voice”, izdanie so Predgovor i
Komentari na 666. Thelema Publishing Co., Barstow, California.
87
Alister Krouli
vinoto, koe e krv na adeptite. I BABALON go uspala na
svoite gradi, pobegnala, ostavaj}i go gol i gi povikala da
se soberat nejzinite deca, velej}i: “Dojdete so mene da se
ismejuvame na golotijata na Sevi{niot”.
Prviot adept ja pokril Negovata sramota so pokriva~, odej}i nanazad i be{e bel. Vtoriot adept ja pokri
Negovata sramota so pokriva~, odej}i nastrana i be{e
`olt. A tretiot adept se ismea na Negovata golotija,
odej}i napred i be{e crn. I toa se trite golemi {koli na
Magovite, koi se isto taka trojcata Magi~ari, koi patuvale vo Vitleem; a bidej}i ne poseduva{ mudrost, nema da
znae{ koja {kola preovladuva, nitu dali se tie tri {koli
edna”.
Sega sme podgotveni da gi prou~ime filozofskite
osnovi na ovie tri [koli. Me|utoa, morame da predupredime protiv premnogu bukvalna interpretacija, pa duri i
na ovaa parabola. Bi mo`ele da se posomnevame, od
pri~ini, koi }e stanat o~igledni vo ponatamo{noto
istra`uvawe na doktrinite na Trite [koli, deka ovaa
parabola ja izmislila edna Inteligencija od Crnata
[kola, koja bila svesna za svojata rasipanost i sakala da ja
pretvori vo pravednost preku alhemijata na nejzinoto falewe.
Inteligentniot ~itatel }e zabele`i podmolen obid da se
izedna~i doktrinata na Crnata [kola so vidot na crna
magija, koj obi~no se narekuva Dijabolizam. So drugi
zborovi, samata parabola e primer na edna krajno suptilna
crnomagiska operacija, a kontemplacijata za vakvite
zamisli ne doveduva do sfa}awe za zaprepastuva~kite zmiski postapki na Magi~arite. Profaniot ~itatel neka ne
premine preku ovie suptilni raboti kako da se ni{to`ni
gluposti. Tokmu izmamata od ovoj vid ja odreduva cenata na
kompirot.
Ovaa digresija verojatno ne e tolku neopravdana,
kako {to mo`e da se ~ini po prvoto ~itawe. Vnimatelnoto
prou~uvawe mo`e da ja otkrie prirodata na mislovnite
procesi, koi obi~no gi koristat tajnite Majstori na
~ove~kiot rod za da ja odredat negovata sudbina.
Koga site }e prestanete da se smeete, }e ve zamolam
da go sporedite realnoto dejstvuvawe proizvedeno vrz
88
Magika bez solzi
tekot na ~ove~kata sudbina od Cezar, Atila i Napoleon od
edna strana; i Platon, Enciklopedistite i Karl Marks3 od
druga.
@oltata [kola na Magikata ja smeta, so potpolna
nau~na i filozofska nepristrasnost, realnosta na
Univerzumot kako fakt. Bidej}i i samata e del od toj
Univerzum, taa ja sfa}a svojata nemo}nost da ja promeni i
vo najmal stepen negovata celina. Vulgarno re~eno, taa ne
se obiduva da se izdigne nad tloto, potegnuvaj}i se za
svoite ~orapi. Poradi toa, taa na fenomenot ne mu sprotivstavuva nikakva reakcija, bilo da e omraza ili simpatija. Ako duri i se obide da vlijae na tekot na nastanite, go
pravi toa na edinstven mo`en inteligenten na~in; te`nee
da go namali vnatre{noto triewe.
Ostanuva, zna~i, vo dlaboka kontemplativna sostojba. Ako gi upotrebime terminite na zapadnata filozofija,
vo nejzinoto gledi{te postoi ne{to od stoicizmot na
Zenon; ili Pikvikijanizmot4 i ako smeam da go upotrebam
izrazot - od Epikur. Idealnata reakcija na fenomenite e
sovr{enata elasti~nost. Poseduva ne{to od ladnokrvnosta
na matematikata; i poradi toa se ~ini deka e ~esno da se
ka`e, zaradi elementarnata studija, deka Pitagora e nejzin
najadekvaten pretstavnik vo evropskata filozofija.
Me|utoa, po otkrivaweto na Aziskite misli, ne ni e
potrebno da zemame idei od vtora raka. @oltata [kola na
3 Krouli. Interesno e da se zabele`i deka trite najgolemi vlijanija
denes se od ovie tevtonski Evrei: Marks, Herc i Frojd.
4 prev. Pikvikijanizam - nalik na g. Pikvik od Dikensovite Pickwik
Papers, `ovijalen, dare`liv; pogre{no sfaten za da se izbegne kazna. G.
Pikvik go obvinil g. Bloton deka se odnesuva na zloben i klevetni~ki
na~in, na koe ne{to g. Bloton vozvratil, narekuvaj}i go Pikvik
pla{ilo. Na krajot se razjasnilo deka dvajcata se navreduvaat vo
Pikvikovska smisla, a, vsu{nost, se bliski prijateli i imaat golema
zaemna po~it.
5 Krouli. Za nesre}a denes s# u{te ne e objaven prevod na “Tao Te King”,
koj bi bil delo na nekoj od Inicijantite. Site postoe~ki prevodi se
izobli~eni od lu|e, koi ednostavno ne go sfatile tekstot. Sepak, relativno to~en prevod e dostapen, no zasega edinstveno vo rakopis. Edna od
celite na ova pismo e da se zainteresira javnosta za toa delo i za drugi
dela od ednakva vrednost, kako bi stanale dostapni na javnosta.(Ovaa
fusnota e zastarena. “Tao Te King” e pe~aten kako Equinox III - 8, 1975 e.v.
od H.P.S.).
89
Alister Krouli
Magikata ima svoj sovr{en klasi~en tekst, Tao Te King.5
Nevozmo`no e da se pronajde religija, koja adekvatno ja pretstavuva mislata na ova majstorsko delo. Ne samo
poradi religijata {to kako takva e sprotivna na naukata i
filozofijata, tuku i poradi samata priroda na na~eloto na
@oltata [kola deka nejzinite Sledbenici ne sakaat da se
vpu{taat vo prosvetluvawe na tolpata lu|e, koi gi smetaat
za beznade`ni budali.
Istovremeno, bidej}i teorijata na religijata sama
po sebe e tkivo od lagi, edinstvenata vistinska sila na
bilo koja religija, poteknuva od potkradnuvaweto od
Magiskata doktrina; a bidej}i religioznite li~nosti po
pravilo se potpolno beskrupulozni, sleduva deka sekoja
religija te`nee da sodr`i delovi od Magi~kata doktrina,
ukradeni pove}e ili pomalku na sre}a od edna ili druga
[kola, vo zavisnost od mo`nostite.
Zatoa ~itatelot najseriozno neka se ~uva od obidite
da gi sfati ovie raboti so pomo{ na primamlivite
analogii. Taoizmot ima isto tolku malku vrska so Tao Te
King, kolku {to ima vrska Katoli~kata Crkva so
Evangelieto.
Tao Te King zastapuva svesna neaktivnost, ili
podobro nesvesna neaktivnost, so cel da go namali neredot
na svetot. Nekolku citati od tekstot treba da ja objasnat
su{tinata na taa doktrina.
X:3
“Ovde e Misterijata na Doblesta. Toa sozdava s# i
hrani s#; sepak ne se privrzuva za niv; izveduva s#, no ne
znae za toa, nitu go razglasuva istoto; toa upravuva so s#, no
bez svesna kontrola”.
XXII:2
“Zatoa Mudrecot se koncentrira na edna Volja, a toa
e kako svetlina za celiot svet. Prikrivaj}i se, toj sveti;
povlekuvaj}i se, toj privlekuva vnimanie; poni`uvaj}i se,
toj dobiva sila da ja ostvari svojata Volja. Zatoa {to ne se
bori, nikoj ne mo`e da mu se sprotivstavi”.
XLIII:1
“Najmekata
90
supstancija
ja
lovi
najtvrdata.
Magika bez solzi
Nesupstancionalnosta prodira kade {to nema otvori. Ova
e Doblesta na Inercijata.
XLIII:2
“Retki se onie, koi go postignuvaat; ~ij govor e
Ti{ina, ~ie Delo e Inercija”.
XLVIII:3
“Onoj {to privlekuva kon sebe s# {to e pod Neboto,
go pravi toa bez napor. Onoj {to pravi napor ne e sposoben
da privle~e”.
LVIII:3
“Mudrecot e ~etiriagolen i izbegnuva agresija;
negovite agli ne nanesuvaat povreda na drugite. Toj se
dvi`i po prava linija i ne skr{nuva od nea; toj bleska, no
ne zaslepuva so svojot sjaj”.
LXIII:2
“Zavr{i gi golemite raboti dodeka se mali,
te{kite raboti dodeka se lesni; za{to site raboti, kolku
i da se golemi i te{ki imaat po~etok koga se mali i lesni.
Taka, mudriot ~ovek ispolnuva najgolemi zada~i ne prezemaj}i ne{to zna~ajno”.
LXXVI:2
“Taka krutosta i tvrdosta se znaci na smrtta;
elasti~nosta i prisposoblivosta na `ivotot”.
LXXVI:3
“Zatoa, ne e pobednik onoj koj ja istaknuva svojata
sila; sli~no kako {to cvrstoto steblo mo`e da bide urnato”.
LXXVI:4
“Zatoa, krutoto i tvrdoto imaat ponisko mesto; na
mekoto i elasti~noto mestoto im e na vrvot”.
Zasega, mislam deka e dovolno navedeno za ovoj del
od esejot.
Qubovta e zakon, qubov pod volja.
Bratski,
666
91
7
Trite [koli na Magikata (2)
Cara Soror,
Pravi {to ti e volja i toa neka bide cel Zakon.
Nadevaj}i se deka zakrepna od razornite otkritija
vo vrska so @oltata [kola, moram da pobaram od tebe da se
smesti{ poudobno zaradi u{te postra{ni otkritija vo
vrska so Crnata [kola. Ne me{aj go toa so Crnata Lo`a
ili so Crnite Bra}a. Terminologijata e nezadovolitelna,
no ne ja izmisliv jas. A sega, na rabota!
Crnata [kola na Magikata vo nikoj slu~aj ne smee
da se me{a so [kolata na Crna Magija ili
Vol{ebni{tvoto (Sorcery), koi se iskrivuvawa na Belata
tradicija; Crnata [kola na Magikata vo osnova se razlikuva od @oltata [kola po toa {to ne go nabquduva
Univerzumot kako neutralen, tuku kako prokletstvo.
Nejzinata osnovna teorema e “Prvata Blagorodna Vistina”
na Buda: “S# e Stradawe”. Kaj primitivnite klasici na
ovaa [kola, idejata na stradawe se me{a so idejata na
grevot. (Ovaa ideja na univerzalno oplakuvawe e verojatno
odgovorna za izborot na crnata kako nivna simboli~na
boja. No sepak? Zar ne e belata kineska boja za oplakuvawe?).
Filozofite od ovaa [kola sekoja pojava ja
pripi{uvaat na stradaweto. Potpolno e beskorisno da im
se uka`uva deka odredeni nastani se prosledeni so radost:
tie prodol`uvaat so svoite nemilosrdni procenki i
doka`uvaat na tvoe zadovolstvo, ili pove}e nezadovolstvo,
92
Magika bez solzi
deka kolku e navidum poubav nekoj nastan, tolku e negovata
privle~nost pozlobna i pola`liva. Postoi samo eden
mo`en na~in na begstvo, a toj e mnogu ednostaven - anihilacija. (Povr{nite kriti~ari na Budizmot izgubija golem
del od glupavata ostroumnost, obiduvaj}i se da doka`at
deka Nirvana ili Nibana se razlikuva od ona {to go
odreduva kombinacijata od etimologija, tradicija i
dokazite od klasicite. Zborot ima prili~no ednostavno
zna~ewe - prestanuvawe; i se podrazbira samo po sebe, deka
ako s# e stradawe, toga{ edinstvenata rabota, koja ne e
stradawe e ni{to i deka begstvoto od stradaweto e
dostignuvaweto na ni{to`estvo.)
Zapadnata filozofija ponekoga{ se pribli`uva na
ova u~ewe. Taa, kone~no tvrdi deka niedna poznata forma
na postoewe ne e oslobodena od stradawe. Haksli vo svojata “Evolucija i etika” veli: “Stradaweto e oznaka na site
vidovi su{testva koi ~uvstvuvaat”.
Prirodno, filozofite na ovaa [kola, sakaj}i da go
popravat zloto od koren, ja istra`uvaat pri~inata na ova
postoewe, koe e stradawe i vedna{ doa|aat do “Vtorata
Blagorodna Vistina” na Buda: “Pri~inata za Stradaweto e
@elbata”. Tie prodol`uvaat so beskone~no povrzuvawe na
pri~inite, ~ij kone~en koren e neznaeweto. (Ne ja branam
logikata na ovaa {kola, jas samo go iznesuvam nivnoto
u~ewe). Prakti~en ishod na seto ova e, deka sekoj ~in
istovremeno e i dvete: i neizbe`nost i zlostorstvo. Moram
da vmetnam digresija za da objasnam kako zbrkata na mislite neprekinato se povtoruva vo ova u~ewe. Toa e del od
crniloto na Neznaeweto, koe tie dopu{taat da bide osnova
na nivniot Univerzum. (Kone~no, sekoj ima pravo da poseduva sopstven Univerzum, na na~in {to mu odgovara).
Bidej}i ovaa [kola e prirodno izopa~ena, ne e
tolku oddale~ena od konvencionalnite religii, kako {to
se Belata i @oltata. Vsu{nost, najprimitivnite
feti{isti~ki religii mo`at da se smetaat za prili~no
verni pretstavnici na ovaa filozofija. Tamu kade {to
preovladuva animizmot, “vra~ot” go imenuva toa univerzalno zlo i bara da go umilostivi so ~ove~ka `rtva.
Ranite formi na Judaizmot i onoj vid na Hristijanstvo, koj
93
Alister Krouli
go povrzuvame so Vojskata na Spasot, Bili Sandej i
Fundamentalistite od zafrlenite kraevi na Amerika, se
dovolno ednostavni primeri na religija, ~ija su{tina e
odobrovoluvawe na zlobniot demon.
Koga svetlinata na inteligencijata }e po~ne nejasno da zazoruva niz mnogute magli, koi se nadvisnati nad
ovie divjaci, go dostignuvame vtoriot stadium. Smelite
duhovi sobiraat hrabrost da tvrdat deka zloto, koe e tolku
o~igledno, na nekoj tainstven na~in e iluzija. Tie taka ja
vra}aat nazad celata slo`enost na stradaweto na edna
pri~ina; t.e. na pojavata na gorenavedenata iluzija. Toga{
problemot dobiva kone~na forma: Kako da se uni{ti taa
iluzija.
Prili~no o~igleden primer na prviot stepen od
ovoj vid na misli mo`e da se najde kaj Vedite; a vtoriot vo
Upani{adite. No, odgovorot na pra{aweto: “Kako da se
uni{ti taa iluzija na zloto?” zavisi od eden drug teoriski
stav. Mo`eme da pretpostavime deka Parabrahman e
beskone~no dobar itn., itn., itn., pri {to smetame deka
uni{tuvaweto na iluzijata na zloto e vo povtornoto soedinuvawe na svesta so Parabrahman. Nesre}niot del od ovoj
nacrt na rabotite e {to vo streme`ot za definirawe na
Parabrahman so namera da se vrati Negovata ~istota,
podocna ili porano se otkriva deka Toj ne poseduva
voop{to nikakvi kvaliteti! Ili poinaku, so zborovite na
farmerot - koga mu poka`ale slon rekol: “Ne postoi takvo
`ivotno”. Gautama Buda ja uo~il beskorisnosta od
~epkaweto vo toj imaginaren debeloko`ec. Ako
Parabrahman navistina e ni{to, im rekol na Hindu filozofite, toga{ zo{to da ne se dr`ime do na{eto prvobitno
sfa}awe deka s# e stradawe i da priznaeme deka edinstven
na~in za begstvo od stradaweto e da se stigne do
ni{to`estvoto?
Mnogu ednostavno mo`eme da ja kompletirame celata tradicija na indiskiot poluostrov. Na Vedite,
Upani{adite i Budisti~kite Tripitaki morame samo da
im gi dodademe Tantrite od t.n. Vama~arji [koli. Mo`e
da zvu~i paradoksalno, no Tantristite vo su{tina se najnapredni od Hindusite. Nivnata teorija vo svojata filozofska su{tina e primitiven stadium na Belata tradici94
Magika bez solzi
ja, zatoa {to esencijata na Tantri~kite kultovi e deka so
izveduvawe na odredeni Magiski rituali ne samo {to ja
izbegnuvame nesre}ata, tuku i deka postignuvame
blagoslov. Tantristot ne e opsednat so voljata za smrt.
Nesomneno te{ka rabota e da se izvle~e nekoja radost od
postoeweto; no kone~no toa ne e nevozmo`no. So drugi
zborovi, toj striktno ja negira osnovnata postavka za postoeweto kako stradawe i go formulira su{tinskiot postulat na Belata [kola na Magikata za smislata na postoeweto, pri {to univerzalnoto stradawe (navistina o~igledno
vo site obi~ni nabquduvawa) mo`e da bide demaskirano,
sli~no kako i vo inicijaciskiot ritual na Izida vo
drevnite denovi na Kem1. Tamu Neofitot pod prisila ja
pru`a svojata usta kon napr~eniot zadnik na Mendesoviot
jarec (the Goat of Mendez) i nao|a kako go miluvaat ~istite
usni na devstvenata sve{tenica od Izida, a na podlogata od
nejziniot oltar pi{uva deka Nieden ~ovek ne go podignal
nejziniot prevez.
Pri~inata na Crnata filozofija ne e nevozmo`no
da se otkrie deka le`i i vo samite klimatski uslovi, so
rezultira~koto stagnirawe na populacijata vo mlitava,
`estoka, slabokrvna, grozni~ava i kastrirana sostojba na
~ove~kata du{a. Zatoa pronao|ame malku vistinski ekvivalenti na ovaa [kola vo Evropa. Vo Gr~kata filozofija
nema traga od vakvata doktrina. Otrovot vo svojata
najlo{a i najpakosna forma do{ol duri so
Hristijanstvoto2. No sepak, mo`e da se najdat malku navistina zna~ajni lu|e, koi bi gi prifatile seriozno
aksiomite na pesimizmot. Haksli nasproti site negovi
svirki vo molski tonovi bil eupepti~en3 Torievec.
Klimaksot na Crnata [kola go nao|ame samo kaj [openhauer, a nego mo`eme da go smetame za opsednat, od edna
strana so o~ajuvaweto proizlezeno od pogre{niot skepticizam, koj go nau~i od propasta na Hjum i Kant; od druga,
1 prev. Khem - Egipet
2 Krouli. Antisemitskite pisateli od Evropa - na prim. Vajninger, ja
narekuvaat Crnata teorija i praksa Judaizam, dodeka, poradi ~udna
zbrka, istite idei anglosaksoncite gi narekuvaat Hristijanski. Vo 1936
god. {kolata na Nacizmot zapo~na da go prou~uva ova.
3 prev. eupepti~en - optimisti~ki nastroen, vesel.
95
Alister Krouli
zaradi direktnata opsednatost so budisti~kite dokumenti,
vo koi ima{e uvid me|u prvite vo Evropa. Be{e, taka da se
ka`e, doveden do samoubistvo od sopstvenata sueta, {to e
~udna paralela so Kirilov od romanot Opsednati na
Dostoevski.
Imame, me|utoa, mnogu primeri na religii, koi
poteknuvaat re~isi isklu~itelno od Crnata tradicija vo
razli~ni stadiumi. Ve}e gi spomnavme Evangelskite kultovi so nivniot surov |avol-bog, koj go sozdava ~ove{tvoto
za da u`iva vo negovoto prokolnuvawe i da go prisiluva da
polzi pred nego, dodeka toj voskliknuva so pijana radost
nad agonijata na svojot edinstven sin4. Vo ist ko{ morame
da ja stavime i Hristijanskata Nauka (Christian Science), koja
tolku groteskno se pla{i od bolkata, stradaweto i zloto
od sekoj vid, {to nejzinite budali ne mo`at da pomislat
ni{to drugo, osven glupavo da ja poreknuvaat vistinata na
seto toa, so nade` deka }e se hipnotiziraat do anestezija.
Prakti~no nieden zapaden ~ovek go nema dostignato
tretiot budisti~ki stadium na Crnata tradicija. Tolku
daleku so silogizmite mo`ele da odat samo izoliranite
mistici i onie lu|e, koi so prezirno pokoruvawe se
prisposobuvaat na standardite na najbliskata religija,
koja najmalku }e gi popre~uva vo nivnata potraga za
ni{to`estvoto.
Dokumentite na Crnata [kola na Magika se ve}e
navesteni. Tie se, vo najmala raka, krajno zdodevni i
odvratni za sekoj ~ovek so zdrav razum, sepak, odvaj mo`e da
bide negirano deka takvi knigi, kako Damapada i Stariot
Zavet se vrvni dela na kni`evnosta. Tie ja prika`uvaat
agonijata na ~ove~koto o~ajuvawe vo nejziniot kraen stepen na intenzitet, a melanholi~nata kontemplacija predizvikana od nivnoto prou~uvawe ne e korisna za ona raspolo`enie, koe treba da ja vodi sekoja vistinski hrabra
inteligencija do odlukata za begstvo od okovite na Crniot
U~itel kon ra{irenite race na Belata Gospodarka na
@ivotot.
Da go napu{time mra~niot lik na [openhauer i da
trgneme kon misteriozniot sjaen lik na Spinoza! Ovoj
4 Krouli. Hristijanstvoto na po~etokot bilo Evrejski komunizam,
sli~en na Marksizmot.
96
Magika bez solzi
filozof, makar samo zaradi svojot Panteizam, pretstavuva
sosema dobra osnovna teza na Belata tradicija. Prvo,
morame da zabele`ime deka Belata tradicija odvaj mo`e da
se najde nadvor od Evropa. Taa prvo se pojavuva vo legendata za Dionis. (Vo vrska so toa pro~itaj go vnimatelno
“Apolon i sudbinata” od Brauning).
Egipetskata tradicija na Oziris ne e razli~na na
toa. Glavnata ideja na Belata [kola e deka, dokolku prifatime deka za profanite “S# e stradawe”, toga{ inicijantot poseduva na~in toa da go pretvori vo “S# e radost”.
Ovde ne postoi pra{awe na noevsko ignorirawe na faktite, kako vo Hristijanskata Nauka. Ne postoi duri nieden,
pove}e ili pomalku sofisticiran argument za taa to~ka na
gledi{te, koj bi ja promenil situacijata, kako kaj
Vedantizmot. Nasproti toa, istoriski re~eno, nie imame
stav, koj mo`ebi pred site go definiral Zoroaster:
“Prirodata n# u~i, a Proro{tvata isto taka potvrduvaat,
deka duri i najlo{ite bacili na Materijata mo`at da
stanat korisni i dobri. Nemoj da stoi{ nad bezdnata optovaren so talogot na Materijata, za{to postoi mesto za tvojot Lik vo ve~no sjajno carstvo. Ako go pro{iri{ svojot
Ognen Um do pobo`nost, }e go so~uva{ svoeto promenlivo
telo”5.
Se ~ini deka Levant6, od Vizantija i Atina, do
Damask, Erusalim, Aleksandrija i Kairo, bil preokupiran
so formulacijata na ovaa [kola vo popularna religija,
po~nuvaj}i od denovite na Avgust Cezar. Za{to postojat
elementi na ovaa centralna zamisla vo delata na
Gnosticite, vo odredeni rituali, koi Frejzer soodvetno gi
narekuva Aziatski Bog, kako i vo ostatocite na Drevniot
Egipetski kult. U~eweto stanalo odvratno izopa~eno vo
odborot, taka da go nare~eme, i rezultat bilo
Hristijanstvoto, koe mo`e da se smeta za Bel ritual
oblo`en so kup od Crna doktrina, sli~no na deteto od onaa
majka, ~ija tu`ba Kralot Solomon ja odbil.
5 Krouli. Ovoj izvadok izgleda deka direktno uka`uva na Formulata od
IX0 na O.T.O. i na podgotovkata na Eliksirot na @ivotot.
6 prev. Levant - arhai~en naziv za isto~niot del na Mediteranot zaedno
so ostrovite i sosednite zemji, Bliskiot istok i Egipet.
97
Alister Krouli
So ednostavni zborovi mo`eme da ja definirame
doktrinata na Belata [kola vo nejzinata ~istota.
Postoeweto e ~ista radost. Stradaweto e predizvikano poradi nemo`nosta da se sfati ovoj fakt; no toa ne
e nesre}a. Izmislivme stradawe (koe kone~no i ne e od
tolku golemo zna~ewe) za da mo`eme da po~uvstvuvame izobilno zadovolstvo koga }e se osloboduvame od nego.
Postoeweto, zna~i, e sakrament.
Adeptite od Belata [kola gi gledaat nivnite bra}a
od Crnata, isto kako {to aristokratskiot angliski Sahib
(vo vremeto koga Anglija be{e nacija) gleda{e na zaostanatiot Hindus. Do toj stepen i Ni~e ja izrazuva filozofijata na ovaa [kola so prili~na to~nost i sila. ^ovekot, koj
go obvinuva `ivotot samo se odreduva sebesi kako ~ovek
koj{to ne mu e dorasnat na `ivotot. Hrabriot ~ovek u`iva
vo zadavaweto i primaweto na te{ki udari i hrabriot
~ovek e radosen. Skandinavskata ideja za Valhala mo`ebi e
primitivna, no e ma`estvena. Hristijanskoto popularno
sfa}awe na rajot; Budisti~koto nesvesno miruvawe; pa
duri i senzualnoto u`ivawe kaj Muslimanite, kaj nego
pobuduvaat odvratnost i prezir. Toj sfa}a deka edinstvenata vredna radost e radosta na neprekinata pobeda, a samata pobeda bi stanala zdodevna i pitoma ako ne e za~ineta so
podednakvo neprekinati porazi.
Naj~istite dokumenti na Belata [kola se nao|aat
vo Svetite Knigi na Telemata. U~eweto e dadeno so
izvonredno sovr{enstvo i vo knigata Srceto Obvieno so
Zmija, Liber LXV) i vo knigata Lapis Lazuli (Liber VII). Eden
izvadok e dovolen za da ja objasni formulata.
7. U{te pove}e, zdogledav vizija na reka. Vo nea be{e mal
brod; a vo nego pod purpurnite edra be{e zlatna `ena,
slika na Asi iskovana vo naj~isto zlato. A rekata
be{e od krv i brodot od bleskav ~elik. Potoa ja
qubev; i, gubej}i go svojot kolan, se frliv vo rekata.
8. Se vrativ vo maliot brod i ja qubev mnogu denovi i
no}i, palej}i prekrasen temjan pred nea.
9. Da! & dadov od cvetot na mojata mladost.
10. No, taa ne se vozbudi; samo ja izvalkav so svoite
bakne`i, taka {to se pretvori vo crnilo pred mene.
98
Magika bez solzi
11. Sepak, ja obo`uvav i & dadov od cvetot na mojata mladost.
12. Taka se slu~i taa pritoa da se razboli i da ovene pred
mene. Re~isi }e se frlev vo rekata.
13. Toga{, pri nazna~eniot kraj nejzinoto telo be{e
pobelo od mle~nite yvezdi, a nejzinite usni rumeni i
topli kako zalezot na sonceto, a @ivotot nejzin
bela `e{tina kako `e{tinata na najvnatre{noto
sonce.
14. Toga{ taa stana od bezdnata na Vekovnoto Sonuvawe
i nejzinoto telo me pregrna. Se topev celiot vo nejzinata ubavina i sre}en bev.
15. Rekata isto stana reka Amrita, a maliot brod be{e
ko~ija od meso, a negovite edra bea krv od srceto, koe
me rodi, koe me rodi.
(Liber LXV, glava. II)
Duri i vo svetovnata literatura ja nao|ame ovaa
doktrina od Belata [kola na Magikata:
O Buda! zarem nikade ne mo`e{ da potpre{
sto`er za Univerzumot?
Mora li site raboti podednakvo da se ispovedaat,
a promenite samo pri kletva odeknuvaat?
Se zavetuvam vo seto bla`enstvo od siniloto
deka mojata Frine so svojata pudra na sebe,
Podednakvo e la`na - i isto tolku vistinita
kako i tvojot odvraten skelet.
Sekoj spored svojot vkus: ako pove}e go saka{
ova gnasno razmisluvawe za Gnieweto;
Jas toa go narekuvam Raste` i pomilo stanuva
od site denski vol{epstva.
Ti ne bi ja zadeval Dorin,
Za{to nejzinata ubavina venee,
Za{to gi znae{ rabotite valkani,
Koi ja pravat smrtna devojka.
Ako nejzinoto trulo telo be{e moe,
}e go zemev kako moja prirodna hrana,
99
Alister Krouli
Otfrlaj}i s#, osven Bo`estvenoto
Podednakvo vo zlo i vo dobro.
Aspasija mo`e da me izmami,
A Lais bolest da mi navle~e.
No, dali bile tie bedni zadovolstva il gorki spogodbi?
Jas Diogen }e go preziram.
Sledi ja svojata me~ta dovolno daleku!
Za{to na krajot sigurno pri Boga doa|a{.
Taka, vo ovaa [kola nema obidi da se negira deka
Prirodata, kako {to re~e Zoroaster, e “fatalna i zla
sila”; no Prirodata, taka da re~eme e “Prvata Rabota na
Deloto”, koe treba da se pretvori vo zlato. Radosta e
funkcija na na{iot udel vo ovaa alhemija. Poradi ovaa
pri~ina gi nao|ame najhrabrite i najve{ti adepti kako
namerno gi istra`uvaat najodvratnite elementi na
Prirodata za da mo`e nivnata pobeda da bide u{te pogolema. Formulata o~igledno e bestra{na hrabrost. Taa ja
izrazuva idejata na vitalnost i ma`estvenost vo svojata
najdinami~na forma.
Edinstvena religija, koja voop{to odgovara na
Belata [kola e onaa od stariot Egipet; a verojatno i
Haldejskata religija. Bidej}i tie se Magiski religii vo
strogo tehni~ka smisla. Nivnata religiozna komponenta e
zanemarliva. Dokolku postoi, postoi samo za neiniciranite.
Me|utoa, postojat tragi od po~etni vlijanija na ovaa
[kola kaj Judaizmot i Paganizmot. Postojat, isto taka,
odredeni dokumenti od ~isto gr~ki duh, koi nosat tragi od
toa. Toa e ona {to tie go narekuvaa Teurgija.
Hristijanskata religija vo svojata najednostavna
su{tina, so idejata na preovladuvawe na zloto preku
Magiska ceremonija - Raspetieto, izgleda na prv pogled
deka e dobar primer na Belata tradicija; no idejata za
grevot i pokajuvaweto, odvratno ja izvalkala so Crnilo.
Postojat, me|utoa, odredeni Hristijanski misliteli, koi
prezele hrabar i logi~en ~ekor da go smetaat zloto kako
naprava od Bog za uve`buvawe na radosta od borbata i pobedata. Ova e sekako, sovr{ena Bela doktrina; no se smeta za
najopasen od eresite (Poslanie do Rimjanite VI: 1, 2, itn.).
100
Magika bez solzi
Su{tinata na seto toa e vo slednoto. Misata sama po
sebe e tipi~no bel ritual. Nejzinata namera e grubata
materija direktno da se pretvori vo Bo`estvo. Zaradi toa,
ova e glavna operacija na Talismanskata magija. No, vlijanieto na Crnata [kola ja nagrizalo taa ideja so
teolo{ki dodatoci, od edna strana metafizi~ki, a od druga
praznoverni, tolku potpolno, {to Vistinata e prakti~no
zamaskirana.
Za vreme na Reformacijata nao|ame jalov obid da se
otstrani Crniot element. Protestantskite misliteli
dadoa s# od sebe za da se oslobodat od idejata na grevot, no
nabrgu se uvidelo deka takviot napor mo`e da dovede samo
do protivre~nosti; i tie sfatija deka toa sigurno }e ja
uni{ti religioznata ideja kako takva.
Katoli~kiot i Protestantskiot misticizam
napravija sleden ~ekor za da go oslobodat Hristijanstvoto
od temniot oblak na nepravednosta. Tie gi zdru`ija silite
so Sufistite i Vedantistite. No, toa odnovo dovede do
~isto poreknuvawe na realnosta na zloto. Oddale~uvaj}i se
taka, malku po malku, od jasnoto sfa}awe na faktite na
Prirodata, nivnata doktrina stana samo teoretska i postepeno is~eznuva{e, dodeka molskavi~niot oblak na grevot
ne se vgnezdil pove}e od bilo koga.
Najva`niot od site napori na Belata [kola, od
egzoteri~no gledi{te, e Islamot. Vo negovoto u~ewe postoi ponekoja blaga damka, no mnogu pomalku otkolku kaj
Hristijanstvoto. Toa e ma`estvena religija. Taa im gleda
na faktite vo o~i i go priznava nivniot u`as; no taa predlaga tie da se nadvladeat samo so ~ove~nost. Za nesre}a,
metafizi~kite koncepcii na nejzinite kvazisvetovni
{koli se grubo materijalisti~ki. Kaj Sufistite, edinstveno panteizmot ja eliminira koncepcijata na pokajuvaweto; a vo praksa, Sufistite se premnogu blisku
povrzani so Vedantistite za da bi se dr`ele do realnosta.
Toa e s# zasega.
Qubovta e zakon, qubov pod volja.
Bratski,
666
101
8
Trite [koli na Magikata (3)
Cara Soror,
Pravi {to ti e volja i toa neka bide cel Zakon.
Patuvaweto be{e dolgo, se nadevam ne premnogu zdodevno; no kone~no pristani{teto e na povidok.
Na{iot Esej se pribli`uva kon krajot; teorijata na
@ivotot, kon koja se stremi inicijacijata.
Ajde da prodol`ime!
Vo istorijata postoe{e samo edno dvi`ewe, ~ija cel
be{e da gi organizira odvoenite adepti od Belata [kola
na Magikata i toa dvi`ewe e potpolno nepovrzano so
religijata, osven {to im dade pottik na reformatorite na
Hristijanskata crkva. Negoviot povik voop{to ne be{e
upaten na site lu|e. Toa samo nude{e da otvori vrski i da
komunicira za odredeni prakti~ni tajni na mudrosta, so
izolirani nau~nici niz cela Evropa. Ova dvi`ewe e op{to
poznato kako Rozenkrojcerstvo.
Zborot pobuduva sekakov vid od `alni korespondencii; no adeptite od toj Red nikoga{ ne se gri`ele zaradi upotrebata na nivnoto ime vo {arlatanski celi, nitu
poradi napadite, koi protiv niv gi vperile zavidlivite
kriti~ari. Navistina, tie tolku mudro gi prikrivale
svoite aktivnosti, {to nekoi nau~nici od povr{en vid
izjavuvale deka takvo dvi`ewe nikoga{ ne postoelo, deka
toa bilo ve{ta {ega, koja vlijaela na qubopitnosta od
lekoverniot Sreden Vek. Vo kraen slu~aj, sigurno e deka od
vremeto na objavuvaweto na originalnite objavi ne se izne102
Magika bez solzi
seni nikakvi slu`beni publikacii. Glavnite tajni se
odr`ale nepovredeni. Vo tekot na poslednive nekolku
godini, tie objavija prili~en broj na dokumenti, iako ne
pod svoe ime, zaradi krizata, koja & se zakanuva na civilizacijata, a za koja }e govorime podocna.
Ne postoi dobra pri~ina, duri i da e dozvoleno, da
se rasprava za prirodata na osnovata na nau~noto dostignuvawe, koe e sr` na doktrinata na toa Dru{tvo. Potrebno e
samo da se naglasi deka negovoto sovpa|awe so alhemijata e
eden vistinit fakt, za koj bilo dozvoleno da se pro~ue;
zatoa {to Rozenkrojcerot, kako {to e poka`ano od
negoviot centralen simbol, na gol krst na koj napravil
rozata da cveta, se zanimava primarno so duhovna i fiziolo{ka alhemija. Zemaj}i kako “Prva Materija na Deloto”
neutralna ili inertna supstancija (taa e sekoga{ opi{ana
kako najobi~na i najbezvredna rabota na zemjata i mo`e
navistina da ozna~uva bilo koja rabota), toj namerno ja
true, doveduvaj}i ja do stepen na transmutacija, koj e op{to
nare~en Crn Zmej i prodol`uva da raboti na toj virulenten otrov, s# dodeka ne postigne teoretski najgolemo
sovr{enstvo.
Slu~ajno imame re~isi precizna sporedba so ovaa
operacija vo modernata bakteriologija. Naizgled bezopasnite bacili na bolesta se odgleduvaat, s# dodeka ne stanat
iljadapati pootrovni otkolku na po~etokot i od taa kultura se podgotvuva vakcina, koja e delotvoren lek protiv
site mo`ni pusto{ewa od toj vid na mikroorganizmi.
Obvrzani sme da gi izlo`ime, mo`ebi vo podolga
forma, doktrinite na trite [koli. Zada~ata, kolku i da e
zdodevna, potrebna e za da se objasnat, so razumna lucidnost, nivnite vrski so svetot, koj go vodat tie nivni idei;
odnosno, da se objasni prirodata na nivnite politi~ki
aktivnosti.
@oltata [kola, vo soglasnost so svojata doktrina
na sovr{eno elasti~na reakcija i neme{awe, se dr`i
op{to re~eno, potpolno nastrana od site takvi pra{awa.
Odvaj mo`eme da ja zamislime dovolno zainteresirana za
bilo koj nastan za da reagira agresivno. Taa se ~uvstvuva
dovolno silna, uspe{no da se spravi so bilo koe ne{to {to
103
Alister Krouli
mo`e da se pojavi: no generalno ka`ano, ~uvstvuva deka
bilo koja zamislena akcija od nejzina strana pove}e bi go
zgolemila otkolku da go namali zloto.
Taa gleda otstrana, donekade so prezir, na ve~niot
sudir na Crnata [kola so Belata. Istovremeno, me|u
@oltite adepti postoi odredeno ~uvstvo deka, ako edna od
ovie [koli bide uni{tena, rezultatot verojatno mo`e da
bide deka pobednikot porano ili podocna }e ja svrti svojata oslobodena energija protiv niv samite.
Me|utoa, vo soglasnost so nivniot op{t plan na
nedejstvuvawe, kako {to e izrazeno vo Tao Te King, za
spravuvaweto so zloto pred da stane premnogu silno za da
bide opasno, od vreme na vreme, tie blago se vme{uvaat za
da ja odr`at ramnote`ata.
Za vreme na poslednite dve generacii, Majstorite
na @oltata [kola bile primorani da go zabele`at progresivnoto uni{tuvawe na Belite adepti. Hristijanstvoto,
koe ima{e barem nekakva sli~nost na Belata formula, e
pred svojata vistinska smrt, vo agonija na raspa|awe.
Materijalisti~kata nauka ja nadvladea verata i nade`ta na
Hristijanite (tie nikoga{ ne poseduvale nekoe milosrdie,
koe bi bilo nadvladeano) so demonstrirawe na stradawe,
minlivost i surova beznade`nost na Univerzumot. Golem
bran na pesimizam ja progolta tvrdinata na ^ovekovata
du{a.
Toa be{e navistina smrtonosen udar za adeptite od
Belata [kola, koga Naukata, nivniot blizok prijatel na
koj mu veruvaa, se svrte protiv niv. Tokmu poradi toj splet
na okolnosti, @oltite adepti go pratija vo zapadniot svet
glasnikot, Helena Petrovna Blavatska, so odredena zada~a,
da gi uni{ti od edna strana, grubite [koli na
Hristijanstvoto, a od druga, da go iskoreni materijalizmot
od Fizi~kata Nauka. Taa gi napravi neophodnite vrski so
Edvard Metlend, Ana Kingsford i so tajnite pretstavnici
na Rozenkrojcerskoto Bratstvo, koi bezuspe{no se obiduvaa da gi prenesat egzoteri~nite formuli na Belata
[kola vo racete na Studentite.
Ne e na{e na ova mesto da go procenuvame stepenot
na uspeh koj taa go postigna so svoeto prateni{tvo; no vo
104
Magika bez solzi
sekoj slu~aj denes gledame deka Fizi~kata Nauka prodira
do duhovnite osnovi na materijalnite fenomeni. Delata na
Anri Poankare, Ajn{tajn, Vajthed i Bertrand Rasel se dovolen dokaz za toa.
Hristijanstvoto, isto taka, padna na ponisko i posramotno nivo od bilo koga. Sfa}aj}i deka e na smrtna
postela, toa napravi krajno samoubistven ~ekor i se frli
vo smrtniot gr~ na Prvata Svetska vojna. Toa be{e
premnogu izopa~eno za da reagira na injekciite od Belata
formula, koi mo`ea da go spasat. Denes gledame deka
Hristijanstvoto e bogomolski pozatapeno i pooddale~eno
od realnosta od bilo koga. Vo nekoi zemji crkvata povtorno
stana napast i ma~itel.
So zlobna veselba adeptite na Crnata [kola gi
nabquduvaa ovie krvolo~ni napadi. No, Crnata [kola
napravi i ne{to pove}e. Taa mirno gi rasporedi svoite
sili i gi podgotvi za da gi ras~istat urnatinite od bojnite
poliwa. Momentno (1924 e.v.) e predadena na svojata glavna
zada~a, da gi progoni ma`estvenite rasi od nivnoto
duhovno carstvo. (Gr~ot s# u{te /1945 e.v./ prodol`uva;
zabele`i gi dobro progermanskite izvici na anglikanskite sve{tenici i intrigite na Vatikan).
Crnata [kola sekoga{ rabotela podmolno, so predavstvo. Ne treba da bideme iznenadeni koga }e otkrieme
deka najistaknat pretstavnik bila otpadnatiot sledbenik
na Blavatska, Ani Bezant i deka taa bila zadol`ena od
svoite Crni Majstori so zada~a da go nagovori svetot da
primi za svoj U~itel negroiden Mesija. Za da bide
poni`uvaweto pokompletno, izbrano e bedno su{testvo,
koe na najodvratnite moralni kvaliteti im dodalo najglupava slaboumnost. A toga{ s# se raspadna!
Ova e, zna~i, sega{nata voena situacija pome|u
Trite [koli. Ne mo`eme da pretpostavime deka
~ove{tvoto e tolku rasipano za da go prifati Kri{namurti; a sepak, toa {to takva {ema mo`ela da bide voop{to
zamislena e simptom za re~isi bespomo{na dekadencija na
Belata [kola1. Crnite adepti se falat otvoreno deka tri1 Krouli. Bele{ka: Ovoj izvadok e napi{an 1924 e.v. Majstor Terion se
podigna i go sma~ka. Ona {to izgleda{e kako zakana, sega odvaj e samo
spomen.
105
Alister Krouli
umfirale vdol` celata linija. Nivnata formula gi
uni{ti site pozitivni kvaliteti. Ima samo eden ~ekor do
stepenot koga uni{tuvaweto na celiot `ivot i mislite }e
se pojavi kako sudbonosna nu`nost. Materijalizmot i
`ivotniot skepticizam na sega{noto vreme, pobesnetata
trka za zadovolstvo so celosno zanemaruvawe na bilo kakva
zamisla za izgradba na idninata, svedo~i za sostojba na potpoln moralen nered i beda na duhovnata anarhija.
Belata [kola taka be{e paralizirana. Se se}avame
na pajakot, koj go opi{uva Fabre; koj v{pricuva otrov vo
svoite `rtvi i gi paralizira, no ne gi ubiva, taka {to
negovoto mladen~e mo`e da ima sve`o meso. A toa e ona
{to }e im se slu~i na Evropa i na Amerika, osven ako nekoj
ne{to ne prezeme okolu toa, i da prezeme vo mnogu skoro
vreme.
@oltata [kola ne mo`e{e da ostane ramnodu{en
nabquduva~ na tie gadosti. Madam Blavatski be{e samo
prethodnik. Tie vo sorabotka so Tajnite Voda~i od Belata
[kola vo Evropa (Voda~i, koi bea primorani da gi zaprat
site obidi na egzoteri~no prosvetluvawe, zaradi op{tiot
moralen debilitet, koj gi zafati rasite od koi tie gi
crpat svoite adepti), podgotvija vodi~ za ~ove{tvoto. Ovoj
~ovek so ekstremna moralna sila i vozvi{enost, spoena so
dlaboko ~uvstvo za svetovnata realnost, istapi napred,
obiduvaj}i se da ja spasi Belata [kola, da ja rehabilitira
nejzinata formula i da gi isfrli od bastionot na moralnata sloboda vreska~kite varvari na pesimizmot. Dokolku
negoviot povik ne se slu{ne, dokolku ne dojde do ma`estvena reakcija protiv polze~kata atrofija {to gi true i
dokolku ne se podredat do posleden ~ovek po negoviot standard, golemata odlu~na bitka }e bide izgubena.
Ovoj prorok na Belata [kola, koj go izbraa
Majstorite na taa [kola i nivnite bra}a, za da ja spasi
nivnata teorija i praksa, e vooru`en so me~ koj e daleku
pomo}en od samiot Ekskalibur. Nemu mu e doverena nova
Magiska formula, koja mo`e da ja prifati celiot ~ove~ki
rod. Nejzinoto prifa}awe }e ja zajakne @oltata [kola i
}e & dade pozitivna vrednost na nivnata teorija; ostavaj}i
gi postulatite na Crnata [kola nedopreni, {to }e gi nadmine i }e ja podigne nivnata teorija i praksa, re~isi do
106
Magika bez solzi
nivoto na @oltite. A {to se odnesuva do Belata [kola, }e
ja pro~isti od otrovot na Crnata i }e ja vrati silata na
nejzinata klu~na formula na duhovna alhemija, davaj}i mu
na sekoj ~ovek eden nezavisen ideal. Toa }e go prekine
moralnoto kastrirawe, koe e vklu~eno vo pretpostavkata
deka sekoj ~ovek, bez ogled kakva priroda ima, treba da se
negira samiot sebe za da sledi nekoj fantasti~en i neostvarliv ideal na dobrina. Pokraj toa, ovaa formula }e ja
spasi Fizi~kata Nauka, taka {to }e go napravi zanemarlivo o~ajuvaweto poradi beskorisnosta i `ivotniot skepticizam, koj ja kastriral naukata vo minatoto. Taa poka`uva
deka radosta na egzistencijata ne e vo celta, za{to toa navistina e nedosti`no, tuku vo samoto dvi`ewe.
Ovoj zakon se narekuva Zakon na Telema. Sumiran e
vo ~etiri zbora: “Pravi {to ti e volja”.
Ne e potrebno da se objasnuva deka razbiraweto na
ovaa poraka ne mo`e da bide postignato so brzopleto
ispituvawe. Neophodno e taa da se ispita od sekoj agol, da
se analizira so najostra filozofska proniklivost i
kone~no da se primeni za sekoj problem {to postoi, bilo da
e vnatre{en ili nadvore{en. Ovoj klu~ ako se koristi
ve{to ja otklu~uva sekoja brava.
Od najdlabok aspekt, najgolemata vrednost na ovaa
formula e toa {to taa dava, za prvpat vo istorijata, osnova za pomiruvawe pome|u trite golemi [koli na Magikata.
Taa }e nastojuva da go izrazi ve~niot sudir preku razbiraweto deka sekoj vid na misli se odviva na svoj na~in i
deka razviva sopstveni karakteristi~ni kvaliteti bez nastojuvawe da se vme{uva vo formulite na drugite, kolku i da
se tie (povr{no gledano) sprotivni na nejzinata formula.
Ona {to e vistinito za sekoja [kola, podednakvo e
vistinito i za sekoja li~nost. Uspehot vo `ivotot, spored
Zakonot na Telema, podrazbira stroga samodisciplina.
Sekoe su{testvo, kako {to n# u~i i biologijata, mora da
napreduva po pat na strogo prisposobuvawe na uslovite na
organizmot. Ako `elbata e pri~ina za stradaweto, kako
{to tvrdi postojano Crnata [kola, s# u{te mo`eme da go
izbegneme takviot zaklu~ok po pat na Zakonot na Telema.
Zna~i, neophodno e da ne kopneeme po nekoi fantasti~ni
ideali, koi se potpolno nesoodvetni za na{ite realni
107
Alister Krouli
potrebi, tuku da se otkrie vistinskata priroda na ovie
potrebi, tie da se ispolnat i da se raduvame na toa.
Ovoj proces e ona {to navistina se smeta pod inicijacija; so drugi zborovi, dvi`ewe vo samiot sebe i vnatre{no pomiruvawe, taka da se ka`e, so site sili, koi tamu
gi nao|ame.
Zabraneto e ovde da se rasprava za prirodata na
Knigata na Zakonot, Svetiot Spis na Telema. Duri i po 40
godini temelno i stru~no ispituvawe, taa ostanuva vo
golem stepen misteriozna; no ona malku {to go znaeme za
nea e dovolno da se poka`e deka taa e vozvi{ena sinteza na
site Nauki i site etiki. Na temel na ovaa Kniga ~ovek
mo`e da postigne stepen na sloboda za koja dosega ne e ni
pomisleno deka e mo`na, duhoven razvoj potpolno nadvor od
s# ona {to e poznato; a ona {to u{te pove}e treba da se
naglasi, takva kontrola na nadvore{nata priroda, koja }e
gi napravi falbaxiskite dostignuvawa na minatiot vek da
bidat samo detski podgotovki za nesporedlivo mo}no
~ove{tvo.
Nekoi velat deka Zakonot na Telema se odnesuva
samo na elitata od ~ove{tvoto. Bez somnenie postoi vistina vo tvrdeweto deka samo najvozvi{enite mo`at vo potpolnost da pridobijat od izvonrednite mo`nosti koi toj gi
nudi. Vo isto vreme, “Zakonot e za site”. Sekoj spored svojot stepen mo`e da nau~i da ja sfa}a prirodata na svoeto
bitie i da ja razviva vo sloboda. Na toj na~in Belata
[kola na Magikata mo`e da go opravda svoeto minato, da ja
spasi svojata sega{nost i da ja osigura svojata idnina,
garantiraj}i mu na sekoe `ivo su{testvo `ivot na Sloboda
i Qubov.
Vakvi se zna~i, zborovite na @erar Omon. Ne treba
da ja prenesuvam sekoja re~enica; no celoto izlagawe e
tolku majstorsko vo svojata zbienost, napnatata energija,
{to e nesporedlivo so bilo koj dokument koj mi e na raspolagawe; mislam deka e najdobro da ti go dadam vo negovata
originalna forma, so onie nekolku izmeni, koi stanaa
potrebni so tekot na vremeto.
Qubovta e zakon, qubov pod volja.
Bratski, 666
108
Magika bez solzi
P.S. Na{ata [kola ja spojuva Krvta crvena kako rubin so
zlatoto na Sonceto. Taa gi povrzuva najdobrite odliki na
@oltata i Belata [kola. So jasnoto izlagawe na M. Omon,
ova e lesno da se razbere.
Za nas sekoj fenomen e ^in na Qubov. Sekoe iskustvo e nu`no, toa e Sakrament i sredstvo za Razvitok.
Spored toa, ”postoeweto e ~ista radost” (AL,II: 9).
“Praznuvawe sekoj den vo va{ite srca vo radosta na mojot
zanes! Praznuvawe sekoja no} za Nu i zadovolstvo na krajnata ekstaza!” (AL,II:42,43).
Apsorbiraj go ova dobro!
109
13
Sistemot na O.T.O.
Cara Soror,
Pravi {to ti e volja i toa neka bide cel Zakon.
Me izvestuva{ deka Revnosen Istra`uva~ od tvojata okolina te zamolil da mu ja objasni{ razlikata pome|u
A...A... i O.T.O.; i deka iako tvojot um e sovr{eno bistar
okolu toa, smeta{ deka e nevozmo`no da se inducira sli~na
lucidnost vo negoviot um. Dodava{ deka toj ne e idiot
(kako {to bi mo`elo otprvin da se pretpostavi). I dali jas
mo`am da storam ne{to okolu toa?
Pa, ovde e esencijalnata razlika ab ovo usque ad
mala1: A...A... se odnesuva na poedinecot, negoviot razvoj,
negovata inicijacija, negovoto ~ekorewe od “Student” do
“Ipsisimus”; toj nema nikakov kontakt so niedna li~nost,
osven so Neofitot, koj go voveduva, a koga }e stane samiot
Neofit, so Studentot ili Studentite, koi toj }e gi voveduva.
Detalite na ovoj “Axiski Progres” se potpolno
izneseni vo Edna yvezda na vidikot; treba da sum navistina glupav i drzok, pa da se obidam podobro da objasnam od
toj dokument. Me|utoa, {to se odnesuva do O.T.O., vistina e
deka ne postoi sli~en prira~nik so instrukcii. Vo
Manifestot i vo drugite Slu`beni Objavi postojat ne{ta,
{to bi trebalo da se adekvatni podatoci; no potpolno
sfa}am deka ne se sredeni, klasificirani, kako {to bi
1 prev. lat. od jajce do jabolka t.e od prvoto do poslednoto jadewe na rimskiot ru~ek; od po~etokot do krajot: Horacij.
142
Magika bez solzi
sakale; sigurno e deka s# u{te postoi prostor za ednostaven osnoven prikaz na potekloto na Redot, negovite principi, metodi, formi, Doblesta na posledovatelnite
Stepeni. Toa }e se obidam da go iznesam barem vo osnovni
crti.
Da po~neme od po~etok. [to e Dramski Ritual? Toa
e sve~enost za Do`ivuvawata na Bogot, koj{to planirame
da go povikame. (Sovr{en primer na ova e Bakhe od
Evripid). Zna~i, vo O.T.O. celta na ceremoniite e
Inicijacijata na Kandidatot, pa spored toa, Kandidatot e
toj, ~ij Pat vo Ve~nosta e prika`an vo dramska forma.
Kakov e Patot?
1. Egoto e privle~eno kon Solarniot Sistem.
2. Deteto iskusuva Ra|awe.
3. ^ovekot iskusuva @ivot.
4. Toj iskusuva Smrt.
5. Toj go iskusuva Svetot nad Smrtta.
6. Celiot ovoj ciklus od Singularni Nastani e
vovle~en vo Anihilacija.
Vo O.T.O. ovie posledovatelni fazi se prika`ani, kako
{to sleduva:
1. 0o
2.
Io
3.
IIo
(Minerval).
(Inicijacija).
(Posvetuvawe).
4. IIIo (Predanost).
5. IVo (Perfekcija ili Egzaltacija).
6. P.I. (Potpoln Inicijant).
Od ovie Nastani ili Stanici na Patot site, osven
tri
se edinstveno kriti~no iskustvo. Me|utoa, nie
glavno se zanimavame so mnogute raznovidni iskustva na
@ivotot.
Spored toa, site sledni Stepeni na O.T.O. se
razrabotuvawe na II0, za{to e nevozmo`no vo edna ceremonija da se skicira, duri i vo najzbiena forma, U~eweto
na Inicijantite vo odnos na @ivotot. Poradi toa
(II0)
Ritualite V0 - IX0 se upatstva za odnesuvawe na Kandidatot;
143
Alister Krouli
a tie postepeno mu prenesuvaat Magiski Tajni, koi go pravat Majstor na @ivotot.
Neumesno e da se otkrie prirodata na ovie ceremonii; prvo, zatoa {to nivnite Inicijanti se obvrzani so
najstrogi zakletvi da ne go napravat toa; vtoro, zatoa {to
iznenaduvaweto e eden od elementite vo nivnata efikasnost; i treto, zatoa {to Magiskite Formuli, koi se
eksplicitno ili implicitno sodr`ani vo ceremoniite, od
prakti~na gledna to~ka, se mo}ni i opasni. To~no e, tie se
avtomatska za{tita; no prvoklasen Crn Magi~ar mo`e da
najde na~in za da gi sovlada ovie pre~ki i da napravi golemi {teti na drugite, pred da go uni{ti povratniot udar od
negovata artilerija.
Takvi slu~ai mi se poznati. Dozvoli mi kratko da
preraska`am edna mo{ne o~igledna nesre}a. Mladi~ot
be{e genij - i toa be{e negovata propast. Toj poseduva{e
talisman so enormna mo}, koj se poka`a deka e tokmu toa
{to }e mu gi ispolni najdragite `elbi na srceto. Nemu,
isto taka, mu be{e poznat na~inot na negovo aktivirawe;
no toj na~in mu izgleda{e prili~no dolg i te`ok. Taka, toj
go odbra pokratkiot pat. Upotrebuvaj}i vistinsko silexistvo vrz talismanot, toj uvide kako mo`e da go prisili za
da gi ostvari negovite nameri; toj upotrebi formula potpolno tu|a na duhot na celata operacija; toa nalikuva{e na
izvlekuvawe informacii od zatvorenik preku tortura,
dodeka strplivata qubeznost bi bila pravilen metod. Taka
toj ja urna portata i go dobi ona {to go saka{e. No, duri go
ispiva{e peharot, nektarot se pretvori vo otrov i negovoto prethodno patewe se pretvori vo apsolutno o~ajuvawe.
Potoa dojde do vra}awe na strujata i go dovede do “malo
mentalno rastrojstvo”. Najprecizna dijagnoza!
Te molam zabele`i, sestro draga, deka vistinskata
Magiska Operacija nikoga{ ne e “sprotivna na
Prirodata”. Taa mora da se odviva ramnomerno i mirno vo
soglasnost so Nejzinite zakoni. ^ovek mo`e da vovede nadvore{ni energii i nasilno da predizvika endotermna reakcija; no - “Vrvot na Pajk ili propast?” - Odgovorot sekoga{
}e bide Propast!
Da se vratime za moment do pra{aweto za Tajnosta:
144
Magika bez solzi
ne postoi pravilo, koe bi te spre~ilo da navede{ protiv
mene, edna od moite pametni zabele{ki, kako {to e:
“Tainstvenosta e neprijatel na Vistinata”; no zatoa sum, a
i otsekoga{ sum bil, lider na krajnata Levica vo SovetotKomorata na Gradot na Piramidite, taka {to, iako se
soglasuvam so tajnosta na sistemot na O.T.O., s# dodeka e vo
pra{awe “tajnata nad tajnite” na IX0 stepen, toa navistina
e rabota na li~na ~est. Mojot zavet mu be{e daden na pokojniot Frater Superior i O.H.O, D-r Teodor Rojs. Poradi seto
toa, vo ovoj poseben slu~aj, ne se raboti za obi~na pretpazlivost; poradi toa {to zloupotrebata na tajnata, barem
naizgled, e mnogu lesna i primamliva i zatoa {to ako toa
stane op{topoznata rabota, samiot Red mo`e da bide
kleveten i progonuvan; za{to taa tajna polesno e pogre{no
da se protolkuva, otkolku da se profanizira.
Lege! Judica! Tace!
Qubovta e zakon, qubov pod volja.
Bratski,
666
145
46
Sebi~nost
Cara Soror,
Pravi {to ti e volja i toa neka bide cel Zakon.
Sebi~nost? Milo mi e {to te nao|am kako ja gloda{
taa koska, za{to ima mnogu meso na nea; ubavo so~no meso, a
ne nekoe od ona tvoeto smrznato argentinsko ili kanterberisko jagne{ko meso. U{te pove}e, toa e karli~na koska;
bidej}i na nekoj na~in celokupnata struktura na
Telemitskata etika e bazirana na nea; Ovde ima odredena
opasnost; za{to toa pra{awe e stapica za blagorodnite,
velikodu{nite i vozvi{enite du{i.
“Nesebi~nosta”, golemata osobina na Majstorot na
Hramot, samata su{tina na negovoto dostignuvawe, ne e
protivre~na, pa ni sprotivna na sebi~nosta, tuku e vo potpolnost harmoni~na so nea (da ne ka`eme prijatelska).
Knigata na Zakonot mo`e mnogu da ni ka`e za toa,
a taa ne gi izbira svoite zborovi.
“Prvo tekstot, propovedta potoa” kako {to veli
poetot.
AL, II: 18, 19, 20, 21:
“Tie se mrtvi, tie lu|e; tie ne ~uvstvuvaat. Nie
ne sme za bednite i ta`nite: gospodarite na zemjata se
na{ite rodnini”.
“Zar Bog da `ivee vo pes? Ne, no najvisokite se od
nas. Tie }e se raduvaat, na{ite izbrani: koj taguva ne e od
nas”.
338
Magika bez solzi
“Ubavinata i mo}ta, poletnata smea i prijatniot kopne`, silata i ognot, se od nas”.
“Nie nemame ni{to so otfrlenite i nesposobnite: neka umrat vo svojata beda. Oti tie ne ~uvstvuvaat. So~uvstvoto e porok na kralevite: zgazi gi bednite i slabite: toa e zakon na silnite: toa e na{ zakon
i radost na svetot . . .”
Toa gi zacvrstuva na{ite pravila so odmazda!
(Zabele`i “tie ne ~uvstvuvaat”, dvapati e povtoreno. Tuka mora da e sokrieno ne{to va`no za na{ata
teza).
Pasusot stanuva poegzaltiran, no podocna povtorno
ja prifa}a temata, izlo`uvaj}i ja filozofskata osnova na
tie zabele`livo agresivni i arogantni zabele{ki.
“. . .Toa e laga, taa ludost protiv sebstvoto. . . .”(AL II, 22).
Vo ovaa rabota e klu~nata doktrina na Telemata.
[to bi trebalo da podrazbirame pod toa? Deka toj imbecilen i odvraten kult na slabost, koj nekoi go narekuvaat
demokratija, e krajno pogre{en i lo{.
Da ja razgledame rabotata. (Prvo konsultiraj AL, II:
24, 25, 48, 49, 59, i III: 18, 58, i 59. Bi mo`elo da dojde do
zbrka ako gi navedam tie tekstovi vo celina; no
ovozmo`uvaat podlabok uvid vo rabotata). Zborot “so`aluvawe” vo svojata prifatena forma (koja{to e lo{a etimologija) podrazbira deka si dobar drugar, dodeka onoj drugiot e bednik; odnosno go navreduva{ so svoeto so`aluvawe
nad negovite problemi. Me|utoa, “Sekoj ma` i sekoja `ena
e yvezda”, i nemoj toa da go pravi{! Treba kon sekogo da se
odnesuva{ kako kon Kral od ist rang, kako {to si i ti. No,
sekako devet od deset lu|e toa ne bi mo`ele da go podnesat
nitu edna minuta; tie se pla{at od samiot fakt deka se
odnesuva{ so po~it kon niv; nivnoto ~uvstvo na pomala
vrednost e ogor~eno i zajaknato; i tie istrajuvaat vo samoponi`uvaweto. Toa gi stava tamu kaj {to se. Tie te
prisiluvaat da gi tretira{ kako ku~iwa, {to i se; i taka
sekoj e sre}en!
339
Alister Krouli
Knigata na Zakonot maka ma~i za da go izrazi
pravilniot odnos na eden “Kral” kon drug. Koga se bori{
so nego “Kako bra}a borete se!” Tuka go imame stariot
vite{ki vid na borba, koj, so voveduvaweto na razumot vo
rabotata, stana vo ovoj moment nevozmo`en. Razumot i
Emociite, toa se dvajcata najgolemi neprijateli na etikata na Telemata. Tie se tradicionalnite pre~ki kon uspehot
vo Jogata i Magikata.
Vo praksa, vo sekojdnevniot `ivot taa nesebi~nost
postojano se pojavuva. Ne samo {to tvojot Kralski brat go
navreduva{ so tvojata “blagorodna `rtva”, tuku re~isi i
sigurno toa }e bide vo sprotivnost so negovata Vistinska
Volja. “Milosrdieto” sekoga{ zna~i deka, blagorodnata
du{a {to go nudi, vsu{nost e dlaboko dolu, kade {to se
obiduva da go zarobi primatelot so svojata `ivotinska
dare`livost!
Vo realnosta, povtoruvam deka toa e sekoga{ rabota
na to~ka na gledi{te. “Na ovoj kutar ~ovek izgleda deka
pristojna ve~era ne bi mu {tetela”, i mu dofrla{ sitne`.
Ti so toa ja navreduva{ negovata gordost, go osiroma{uva{
i pravi{ vistinski nikakvec od sebesi, dodeka zaminuva{
voshitena od sre}a {to si go napravila svoeto dobro delo
za denes. Toa e potpolno pogre{no. Vo takov slu~aj, ti bi
trebalo da bide{ taa, koja }e zamoli za pomo{ i }e re~e{
deka “umira{ od `elba da razgovara{ so nekogo i dali bi
bil tolku qubezen da ti se pridru`i na ru~ek” vo Ric, ili
kade bilo {to smeta{ deka }e se ~uvstvuva najsre}no.
Koga }e bide{ vo sostojba da napravi{ takvo ne{to,
kako {to i bi trebalo, bez ograni~uvawe, la`en sram, so
celoto tvoe srce vneseno vo tie zborovi, toga{ napravi go
toa spontano i ednostavno. Da zaklu~ime: toga{ }e se
najde{ na patot, koj vodi kon kralskata republika, koja e
ideal na ~ove~koto dru{tvo.
Qubovta e zakon, qubov pod volja.
Bratski tvoj,
666
340
Magika bez solzi
P.S. Dozvoli da istrajam na toa deka “so`aluvaweto”,
re~isi sekoga{ e zamka. Toa e psihi~ka uteha za strav,
“so`aliviot ~ovek” navistina e vreden za so`aluvawe! Toj
go prefrla na drugiot svojot strav od ne{to {to mo`e da
mu se slu~i; za{to toj e takva kukavica, koja ni na son ne
mo`e da se osmeli da se soo~i so svojot strav!
P.P.S. Po eden den otkako go napi{av ova pismo dojdov do
kopija od knigata na Gream Grin “Ministerstvoto na
Stravot” - po dolga potraga po nea. Toj uka`uva na toa deka
so`aluvaweto e zrela, vozrasna emocija; adolescentite ne
go ~uvstvuvaat; ako naprave{e u{te eden ~ekor napred }e
go dostigne{e mojot stav i }e go napi{e{e ova {to go
iznesov. So`aluvaweto e bliznak na “moralnata odgovornost” i na ~uvstvoto na grev ili vina. Evrejskata legenda za Rajot i “Padot” e so jasna konstrukcija. No, zapomni
deka zmijata Nehe{ cjn (N+Ch+Sh=358) e ekvivalent na
Mesija jycm (M+Sh+Y+Ch=358). Bukvata M e “Obeseniot
~ovek”, gre{nikot; koj se iskupuva so voveduvaweto na
Falusnoto bo`estvo.
P.P.P.S. Edna zabavna koincidencija. Tokmu koga go doteruvav ova pismo, gospo|ata, koja{to ja anga`irav da mi
pomogne vo del od mojata rabota me razluti tolku {to
mojot bes stana taka srceparatelen i ova selo nema nikoga{ pove}e mirno da spie kako dosega. Toj se izdigna do
nebesniot svod i go rascepi na pove}e mesta; i iako nevidlivite popravuva~i vedna{ se vpu{tija vo rabota,
sepak se ~uvstvuva deka nikoga{ nema da bide celosen kako
porano.
A zo{to? Samo poradi nejzinata pla{livost da si
ugodi! Taa me pra{a dali mo`e da napravi ne{to; odgovoriv “Da”; a toga{ po~na da me moli za moja soglasnost,
objasnuvaj}i mi zo{to & bilo baraweto, izvinuvaj}i mi se
zatoa {to voop{to e `iva!
Taa ne mo`e da sfati deka s# {to treba{e da
napravi e da se obide da si ugodi (na svojot najvisok del) za
da bide sigurna deka i jas sum potpolno zadovolen.
341
Alister Krouli
P.P.P.P.S. “No, zavetot na A...A... ; zar ne si ti - jas - site nie
ovde za da ja podobrime rasata, bez ogled kolku }e n# ~ini
toa nas samite?”
^ista sebi~nost dete moe, koja vklu~uva i predviduvawe! Sakam pristojno mesto za `ivot koga }e se vratam vo
slednata inkarnacija. A i pogolem izbor na prvoklasni
tela za moeto Delo.
342
52
Familijata: Dr`aven neprijatel
Broj Eden
Cara Soror,
Pravi {to ti e volja i toa neka bide cel Zakon.
Vo tvoeto prethodno pismo zboruva{ za “pritisok
od familijata”.
U`asen zbor, familija! I samata negova etimologija go
obvinuva za servilnost i stagnacija.
Latinski, ”famulus”, sluga; Oskanski “Faamat”, prestojuva,
`ivee.
Re~isi i go zaslu`uva tretmanot {to go dobiva vo
taa ozloglasena bliskostLimerik1:
Si be{e edna{ edna dama po ime Emilija,
Koja{to ne be{e razbrana od nejzinata familija,
Dodu{a be{e malku ximrija,
Pa glavata na nejzinata familija
Lika i prilika i najde vo edna ‘rtka od Vemb’ilija.
Se upla{ija da ne im izrodi nekoe monstrum~e,
Ta da donese golem sram za nivnata familija,
Zatoa glavata na familijata propoved & pro~ita,
A \avolot niz oxak fati fit-fidelija!
Zborot bi trebalo da ima pove}e samopo~it!
1 prev. Vid {egovita pesna so 5 strofi.
384
Magika bez solzi
Pomisli samo kakvi stra{ni sliki predizvikuva vo
svesta. I ne samo Viktorijanskata familija; onamu kade
{to familijata e silna, otsekoga{ taa bila izvor na
tiranija. Taka, slabite ~lenovi na zaednicata ohrabreni od
svojata brojna nadmo}nost se nao|aat obedineti vo zakonot
na tolpata vo zaedni~kata cel - uni{tuvaweto na genijot.
Se razbira, ~ovek treba da bide od dobra familija za da
napravi ne{to {to voop{to i vredi da se napravi, no {to
da se ka`e koga se postavuva pra{aweto na Golemoto Delo?
Celata sila na familijata se bazira na faktot {to
se gri`i samo za familijata kako takva, pa spored toa, nejzinata magi~ka formula, vaka naso~ena, neizbe`no se sprotivstavuva na edna takva individualna cel, kako {to e
Inicijacijata.
A taa pak, od svoja strana, ima sli~en odnos kon
familijata.
Vo sekoj Magi~ki, ili sli~en na nego sistem, prviot
uslov {to Aspirantot mora neizbe`no da go ispolni e,
edna{ zasekoga{ da ja ostavi svojata familija nadvor od
svojot magi~ki krug.
Duri i Evangelijata cvrsto i jasno insistiraat na
ova. Samiot Hrist (koj i da e toj {to se poso~uva so ova
ime), bezdu{no se odreknuva od svojata majka i od svoite
bra}a (Luka VIII, 19). I ne samo toa, tuku i negovoto u~ewe
go pravi zavisno od potpolnoto odrekuvawe od site semejni
vrski. Toj ne bi mu dozvolil na ~ovek da prisustvuva i na
zakopot na sopstveniot tatko!
Dali magi~kata tradicija e ne{to potolerantna?
Nikako!
Edinstveniot seriozen grimoar od Sredniot Vek e
Knigata na Svetata Magija na Magot Abramelin. Toj
otvoreno govori za ova. Toj e tolku “popustliv”, {to
familijata ja smeta za najserioznata pre~ka vo izveduvaweto na Operacijata, i gi naveduva vistinskite psiholo{ki
pri~ini zo{to e toa taka.
Ti i samata go potvrduva{ toa so svojot ostar i
prigoden izraz: “pritisok od familijata”. Taka i e.
Mislam deka pod “familija” se podrazbira telo
sostaveno od li~nosti so zaedni~ki interesi, koi o~eku385
Alister Krouli
vaat ili sakaat da gi spodelat. U~ili{teto, fakultetot,
voenata edinica, golf-klubot, biznisot, partijata,
dr`avata, sekoja od ovie institucii nema da gleda so blagonaklonetost na tvoeto anga`irawe vo aktivnosti, koi
nim im se nepoznati. Ova posebno se odnesuva na samata
familija, bidej}i nejzinoto vlijanie e mnogu silno i
uporno. Toa zapo~nalo da se manifestira u{te so tvoeto
prvo pla~ewe; tvojata li~nost namerno e pritiskana i
deformirana za da odgovara na familijarniot kod; nivnata zoologija e neadekvatna do toj stepen, {to se uvereni
deka nivnoto Grdo Paj~e e Crna Ovca. No, i za vakva Budala
mo`e da se najde mesto, osobeno vo Crkvata i Armijata,
kade {to poslu{nata nekompetencija e od neprocenliva
va`nost i siguren klu~ za napreduvawe.
Prokleti da se! Sekoga{ ni stojat na patot.
Duri vekovi otkako nekoj od niv }e umre, toj s# u{te
ja praktikuva svojata gnasna ve{tina, a ti si s# pomalku vo
mo`nost da se odbrani{ od udarite na Rakata na
Mrtovecot, bidej}i (i pokraj s#!) ima tolku mnogu od nego
vo tebe. Ponekoga{ se pojavuva kako nekoj vid na tu|a svest;
iako ne si mu dol`na na nieden na~in za tvojata fizi~ka
konstitucija i za mnogu od tvoite korisni doblesti - mora
da mu se oddade priznanie {to ne te optovaril so kostobolka, revmatizam, tuberkuloza ili nekoja druga ~uma - sepak,
ti samata saka{ da si gi vodi{ rabotite bez podzemna struja na kriticizam, ili duri aktivno vme{uvawe preku drugi
vo tvojata prvenstvena preokupacija so Golemoto Delo.
S# u{te nemam otkrieno nekoj moj predok kako mi go
krade viskito, kako {to ne opomenuvaat reklamite, no . . .
nikoga{ ne se znae! Kako i da gleda{ na toa, toj sekoga{
ima nekakvo vlijanie vrz tebe, dobro ili lo{o, taka {to
ima{ pravo koga negoduva{.
Vo Braminskata kasta, joga-aspirantot si postavuva
pravilo da gi ispolni svoite obvrski kon familijata i kon
Dr`avata. Koga edna{ definitivno }e gi zavr{i; toj gi
prekinuva vrskite i stanuva Sanjasi. Mnogu Maharaxi i
Veziri, a da ne govorime za pomalku odgovornite lu|e, gi
planiraat nivnite `ivoti od najranite denovi za nosewe
na svetata Vrvka kako Brahma~arji, so vakvi vnimatelno
386
Magika bez solzi
odmereni ambicii, {to koga }e dojde vistinskiot moment
za nego, toj is~eznuva vo xunglata. . . drugoto e Ti{ina.
Prili~no soliden plan, no samo dokolku se ima
doverba vo Op{tata Teorija. Me|utoa, {to stanuva so nas,
Belcite, koi ete, ne gi smetame Vedite za “na{i” sveti
spisi, barem ne vo taa zakoravena smisla koja{to u{te na
po~etok tolku prirodno mu odgovara na nade`niot Bramin;
a {to se odnesuva na “na{ite” - Zo{to na{i? - sveti spisi,
niedna inteligentna li~nost ve}e ne gi zema seriozno.
Nekoi lu|e veselo prodol`uvaat da delkaat i oblikuvaat
Spasitel spored nivniot lik; drugi pak, go preceduvaat
tekstot i zamesuvaat edna simboli~ka interpretacija, koja
pove}e ili pomalku e zadovolitelna - kako {to mo`e da se
napravi od bilo koja grupa na legendi. No, vakvite izumi n#
ostavaat bez Priznaen Avtoritet, a bez toa nikoj ne planira da se kocka so `ivotot. Taka, Patekata na lu|eto so
duhoven integritet zapo~nuva so apsoluten skepticizam.
Na{ite metodi mora da bidat isklu~ivo induktivni.
Rekov li “da se kocka so `ivotot”? Da, rekov. Ako
ima voop{to nekoja vistina vo s# {to postoi, ako ima
nekakva smisla na `ivotot, na Prirodata kako takva;
toga{ ima edno ne{to, ne{to {to e prvenstveno nad s#
drugo: toa e da se otkrie koi sme, vsu{nost, nie i koj e
na{iot neminoven Pat.
Alternativata na Golemoto Delo e zbrkata na disperzijata, na jalovosta ili nepovrzanite besmislici.
Najbliskata i najo~iglednata pre~ka vo izveduvaweto na ova Delo e Familijata. Nejzinata drskost se manifestira so toa {to taa o~ekuva site da potkleknat pred nejzinite prioriteti.
Vo nemirite {to se odvivaa vo Rusija po
Oktomvriskata Revolucija, Generalot Denikin, koj se
obiduva{e povtorno da go stavi padnatiot HamptiDampti2 na yidot, gi zarobi starite roditeli na Lav
Trocki vo neprijatelskata komanda i vite{ki mu
2 prev. Humpty-Dumpty - debela, glomazna li~nost; edna{ prevrten predmet ili ~ovek, koj ne mo`e da se popravi. Poteknuva od krajot na 18
vek, od jajcevidniot karakter Humpty-Dumpty, koj padnal od yid i ne
mo`el da se sostavi.
387
Alister Krouli
telegrafira da gi povle~e negovite trupi na odredeni
pozicii, za{to inaku }e gi strela. Trocki odgovori
“Pukaj!”
Poentata na ovaa prikazna e vo toa {to se nadevam
deka }e ti odgovori na tvoeto pra{awe: “Va{iot stav kon
familijata e tolku cvrst i jasen; zo{to toga{ ne insistirate od va{ite u~enici da zapo~nat so doma{en
holokaust?”
Zo{to? Zatoa {to golem broj od moite po~etni
iska~uvawa na karpi bea na Mostobran. Pra{aj me ne{to
pote{ko!
Vidi, varovnikot go sodr`i sekoj mo`en element na
opasnost, gledano od pozicija na planinarot, koj go
iska~uva grebenot. I seta slava za onoj {to }e go usovr{i
toa!
Biten del na Rozenkrojcerskiot sistem e deka
Adeptot treba “da gi nosi oblekite od zemjata vo koja{to
patuva”. Ova go razbiram vo po{iroka smisla. Pod zborot
“zemja” jas ja podrazbiram ovaa planeta i ovoj socijalen status “kade {to mu se dopadnalo na Bog da me povika”.
Bra}ata na Rozata i Krstot go potcenuvaa mona{kiot ili
isposni~kiot `ivot, zatoa {to mo`ebi mislele deka toj
pat e kukavi~ki, ili barem priznavawe na slabosta.
Se slo`uvam. ^ovek treba da bide vo mo`nost da
`ivee normalen `ivot kako pripadnik na odredena klasa,
gledano spored site nadvore{ni belezi; barem dovolno za
da ne izgleda kako budalest ekscentrik.
Mo`ebi, “Neka moite slugi bidat malubrojni i
tajni:. . . “, nosi so sebe vakva implikacija. No, uslovot za
dozvoluvawe na tolku o~igledna le`ernost e toa deka
treba da se bide brz i koncizen kako Trocki vo koja bilo
sli~na situacija.
Ako ~ovekovata familija se sostoe{e od razumni
~ove~ki su{testva (a tie nikoga{ ne se, taa vozdivna),
toga{ mo`ebi i }e mo`e{e da im se objasni situacijata.
“Ova moe Delo - vie ne go razbirate, a nitu pak, ima potreba da go razberete - e edinstvenata bitna rabota vo mojot
`ivot. Mislam da bidam vnimatelna kon va{ite ~uvstva i
ne gledam pri~ina zo{to karierata {to ja odbrav bi im
na{tetila na na{ite odnosi. Ima samo edna rabota {to
388
Magika bez solzi
treba da se zapomni: AKO i najmalku se posomnevam deka
mi se sprotivstavuvate, gi osuduvate moite planovi, ili se
me{ate na bilo koj drug na~in, duri i so najdobri nameri,
TOGA[ so eden udar gi prekinuvam na{ite vrski, zasekoga{“. “Ova e navistina mnogu dobro od tebe, Svetecu”,
mo`e{ da re~e{, “no ti ne si edinstveniot {to treba da se
zeme vo predvid, {to e so Gospodarite? Dali n# dr`at so
narilnik? Tradicijata veli deka ne e taka”.
Ova zavisi vo celina od tebe. Ako si samo obi~en
Aspirant, toga{ nekolku duzini inkarnacii, bilo kako i
da gleda{, ne pravat nekoja golema razlika, vo toj slu~aj
Tie verojatno voop{to nema da se voznemiruvaat za tebe.
So tekot na vekovite, Karmata }e gi odmota prevoite.
Me|utoa, da pretpostavime deka si edna od onie
posebno izbrani da izvr{at nekoja neophodna operacija
spored Nivnite planovi. Vo toj slu~aj, Patot se izminuva
so sosema razli~en par ~izmi. I nemoj da misli{ deka i ti
ne si na nego, samo poradi toa {to si vo raspolo`enie na
poniznost. Vo nekoi pozicii pionot mo`e da bide posilen
i od Top.
Kako i da e, duri i da ne si na nego, mo`e{ da
po~ne{ denes. Toa e edna od onie raboti {to zavisi samo od
tebe.
Ako ve}e si dala pogodna i adekvatna Zakletva,
toga{ dobro; ako ne, stori go toa sega!
Kakva Zakletva?
Za da ja pomine{ Bezdnata, mora{ da se otka`e{ od
“s# {to ima{ i od s# {to si”. Ovaa zakletva e bezuslovna:
vidi gi detalite vo Vizija i Glas.
No, sega zasega tolku mnogu ne e nitu po`elno, nitu
potrebno, vsu{nost, sega ne mo`e{ ni da go razbere{
nejzinoto vistinsko zna~ewe.
Pa zatoa, zasega, mo`e{ da bide{ zadovolna so edna
ednostavna, razumna i razbirliva Zakletva: da posveti{
“s# {to ima{ i s# {to si” na slu`eweto na Redot.
Prednosta od vakvata postapka se gleda vo toa {to
Velikiot Smetkovoditel od Gradot na Piramidite vedna{
go zabele`uva toa. Toj ja izramnuva tvojata smetka (Karma)
i te zapi{uva vo Glavnata Kniga za Gotovina. Taka, toj sre389
Alister Krouli
duva tvoite gre{ki da se pla}aat na lice mesto, namesto
voobi~aeniot krediten sistem, koj te~e so vekovi.
Prednosta na ova e {to znae{ zo{to si kazneta i vedna{ ja
u~i{ lekcijata.
Prirodno, ovoj proces ponekoga{ e mnogu bolen;
ako ni{to drugo, toga{ ne }e mo`e{ da se zala`uva{ so
iluziite za sebe kako velikodu{na, blagorodna, nerazbrana svetica, ma~eni~ka i heroj.
Ponekoga{ agonijata e krajno nepodnosliva, a ova
ti go tvrdam od sopstvenoto gor~livo iskustvo. Majstorite
(ili Gospodarite na Karmata, nare~i gi kako {to saka{:
moram da gi upotrebuvam ovie sme{ni, romanti~ni izrazi
za da mo`am voop{to da ja prenesam smislata), ja gledaat
situacijata so apsolutna to~nost; Tie vedna{ znaat dali
ona {to si go napravila predmet na `rtvuvawe, e navistina toa za koe ~uvstvuva{ deka }e te dovede do predavawe.
Veruvaj mi, toa e potpolno prosejuvawe, “so koe{to toj
celosno }e go is~isti svoeto bra{no”, koga Vannus Iacchi }e
ja pridvi`i melnicata.
Mojot stav kon ovaa rabota e nedvosmisleno pozitiven. Mo`ebi sum pomalku i fanatik, no veruvam deka i
ti }e go ima{ istiot stav, poradi tvoeto gnasewe od “nerazbirlivosta”. Ako ve}e sme odlu~ile da se kockame,
toga{ nema smisla da bideme nesmasni so kockite. S# ona
{to go pravi kontaktot pocelosen, dejstvoto poto~no, vizijata pojasna, e dobredojdeno.
Promislenoto zakolnuvawe i strasnoto pridr`uvawe
na vakva Zakletva, e najsigurniot metod za pristap kon
Gospodarite. Ti nasila ja otvora{ portata na Nivniot
hram; mo`ebi nema da bide{ eden od niv, ama barem }e
spa|a{ vo Nivnata klasa.
Samo edno potsetuvawe: da se prezemat vakvi
Zakletvi so nekoja takva ambicija e polo{o od beskorisno.
Edna od najdragocenite pridobivki {to se steknuvaat vaka
e celosnoto otstranuvawe na sekoe prepravawe.
Ova, isto taka, e neopislivo bolno, na po~etok. S#
duri procesot ne zapo~ne, nema{ ni najmala pretstava za
toa kako si se obvitkala so naslagi od lagi.
(Vakov e slu~ajot so Baltijcite; koga bebeto se ra|a
390
Magika bez solzi
go povivaat i dodavaat krpa po krpa, bez pritoa da gi
otstranuvaat starite, s# dodeka vozrasniot gra|anin na 40
godini izgleda kako bala tkaenina, a ne kako ~ove~ko
su{testvo!) Smeam li da dodadam deka }e bide{ {okirana?
]e otkrie{ deka glavnite pobudi na tvojata li~nost gi
so~inuvaat najgrozni i najgnasni idei, raboti koi se bukvalno nezamislivi za tvojot normalen svesen sistem!
Onie koi se naviknati na izoliranost, sekoga{ na
po~etokot se za~udeni i prepla{eni od zabele{kite na najdoblesnite i najrafiniranite dami; no toa e samo
razlabavuvawe na nekolku povr{ni obvivki, koi{to se
dostapni za anestezija. Vakvite otkritija ne se ni 1/10 od
1% od morni~avite u`asi {to se otkrivaat so Samasati.
A sega trgni!
Qubovta e zakon, qubov pod volja.
Bratski tvoj,
666
391
83
Epistola Ultima
Cara Soror,
Pravi {to ti e volja i toa neka bide cel Zakon.
(I)
Sugestijata {to mi ja dade vo tvoeto posledno pismo
e mnogu razumna. Navistina mislam deka lu|eto glavno
sakaat da dobijat nekakva pretstava za mojot sistem na
trening kako celina, vo razbirliva forma. Vo minatoto
ima{e premnogu upatuvawa na nekoi nedostapni dokumenti
i na takvi, koi verojatno ne bile ni napi{ani. Ne e ni ~udo
{to tie zaminuvaa o`alosteni. Pa taka, bidej}i ova e
poslednoto pismo od ovaa serija, }e se obidam da napravam
tolku jasen i koncizen prikaz, kolku {to mi dozvoluvaat
bogovite, za ona {to treba da o~ekuvaat da go napravat za da
ostavat dobar vpe~atok kaj Dedo. Se razbira deka ne mo`am
potpolno da gi izbegnam upatuvawata na razli~nite
slu`beni dokumenti, no toa }e go napravam na najkratok i
na najzbien mo`en na~in.
Najprvin, mojot sistem mo`e da bide podelen na dva
dela. Naizgled dijametralno sprotivni, no na krajot tie
me|usebno konvergiraat i se pomagaat eden so drug, dodeka
pak, krajniot metod na napredok u~estvuva podednakvo vo
dvata elementi.
Od prakti~ni pri~ini }e go nare~am prviot metod
Magika, a vtoriot metod Joga. Sprotivnosta me|u niv e
mnogu jasna, bidej}i nasokata na Magikata e potpolno sprema nadvor, dodeka kaj Jogata e celosno kon vnatre.
569
Alister Krouli
Prvo }e zapo~nam so Magikata. Kako go definiram
ovoj zbor?
Magikata e nauka i umetnost na predizvikuvawe
promeni vo soglasnost so voljata. (O~igledno toga{ site
nau~ni metodi mo`at da se vklu~at vo ovoj izraz).
Moram da pretpostavam vo s# ona {to sleduva deka
potpolno si ja sfatila doktrinata 0=2.
Sekoja Magiska akcija mo`e da bide klasificirana
so formulata na napreduvaweto od “0” do “2”; so drugi
zborovi ova e kompletna ekstrovertnost.
Aspirantot Magi~ar se analizira sebesi samo so
cel za da otkrie novi svetovi za osvojuvawe. Negovata prva
cel e astralniot svet; negovoto otkrivawe, klasifikacijata na negovite `iteli i kontrolata nad niv.
Zatoa site negovi aktivnosti se posveteni na otkrivaweto na svetovite, koi gi opkru`uvaat (ako si izbrala,
ili ako saka{ pove}e - koi se sodr`ani vo) predmetite na
setilata. Ako vo tvojata gradina ima drvo, saka{ da
otkrie{ dali vo toa drvo ima vila i dokolku ima, kako
izgleda? Kako se odnesuva? Kako mo`e{ da ja upotrebi{ za
svoja cel? Toa e, vsu{nost, obi~en sekojdneven nau~en
metod na istra`uvawe. Edinstvenata razlika e vo toa {to
vo tekot na eksperimentot stanuvame svesni za delovite na
prirodata, koi se posuptilni i mo`ebi pomo}ni, pobliski
do realnosta, od onie koi ni gi razotkriva obi~noto
nau~no istra`uvawe.
Me|utoa, sekako }e zabele`i{ deka kvalitetite na
nau~noto ispituvawe se identi~ni. Hemiskite elementi
koi go oblikuvaat drvoto se posuptilni, pomo}ni i pobliski do stvarnosta, otkolku sostojbata na drvoto, koja im se
pretstavuva na setilata.
Kone~no doa|ame do koncepcijata za molekulite,
atomite, elektronite, protonite, neutronite itn., i vo
dene{no vreme nikomu ne treba da mu se ka`uva kolku
neizmerna mo} le`i sokriena vo atomot.
U{te pove}e, koga velam “posuptilna” toa i go mislam. Analizata na materijata rezultirala so izvonredno
otkritie pri {to dene{nata definicija na fizi~arite e
mnogu sli~na so definicijata za duhot koja e postavena od
srednovekovnite mistici.
570
Magika bez solzi
Anri Poankare1 ubavo uka`a deka rezultatite od
nau~nite eksperimenti, kakvi {to gi poznavame denes, vo
sekoj pogled se zavisni od postoeweto na na{ata li~na
priroda. Ako, na primer, ne bi imale drugi setila da
upotrebime vo istra`uvaweto osven sluhot, toga{ bi
napravile potpolno razli~na klasifikacija za drvjata od
onaa {to sega ja poseduvame. ]e moravme da gi u~ime
na{ite studenti kako da gi razlikuvaat zvucite od dejstvuvaweto na burata vrz dabot ili brestot; razlikite vo
{u{teweto na razli~nite vidovi na trevi itn.
Na sli~en na~in, rezultatite od na{ite magi~ki
eksperimenti prirodno i nu`no se mnogu razli~ni od onie,
koi gi postignuvame so voobi~aenite metodi.
Na po~etok, morame da izgradime aparat za ispituvawe i toa go pravime so otkrivawe i razvivawe na
kvalitetite vo na{ata sopstvena struktura, koja e soodvetna za odredena cel.
Prviot ~ekor e odvojuvaweto na (ona {to od prakti~ni pri~ini go narekuvame) astralnoto telo od
fizi~koto telo. So tekot na na{iot eksperiment otkrivame deka samoto astralno telo mo`e da se podeli na pogrubi i posuptilni komponenti. Na toj na~in nie stanuvame
svesni za postoeweto na ona {to od prakti~ni pri~ini go
narekuvame Svetiot Angel ^uvar i kolku pove}e gi
sfa}ame posledicite od teorijata za egzistencijata na
edno takvo su{testvo, tolku pojasno ni stanuva deka na{a
najvisoka zada~a e da se vospostavi bliska komunikacija so
nego.
Taka, }e najdeme deka vo predmetot {to go ispituvame so setilata ima elementi, koi se protivat na na{eto
ispituvawe. Morame da se izdigneme na nivo vo koe
postignuvame kompletna kontrola nad niv.
Ponatamu, vo tekot na eksperimentot nao|ame deka
mnogu od prividnite razliki na na{eto u~ewe imaat
sokrieno edinstvo i vice versa. Kako i vo sekoja druga nauka,
1 prev. Henry Poincare - Francuski matemati~ar (Nansi 1854 - Pariz 1912).
Centralna uloga vo negovite dela zazema teorijata za diferencijalnite
ravenki i nivnata upotreba vo matemati~kata fizika i mehanikata. Toj
mo`e da bide smetan kako osnova~ na algebarskata topologija.
571
Alister Krouli
kolku pove}e se prodol`uva rabotata, tolku pove}e se
zgolemuvaat predmetot i temata na istata.
Za analogija da zememe ednostavna rabota, kako {to
e Matematikata. Borbata na u~enikot so tablicata na
mno`ewe e mnogu rudimentirana slika na napredniot
matemati~ar koj re{ava diferencijalna ravenka.
Od gornoto bi trebalo da ti bide jasno deka ka`av s#
{to treba{e da se ka`e za da se objasni sr`ta na Magikata,
kako nauka i umetnost za pro{iruvawe; prvo vo nas na
na{ite sposobnosti, i vtoro vo skrienite karakteristiki
od nadvore{nata priroda.
Pred da ja zatvoram temava, mislam deka e dobro da
se uka`e na postoeweto na mnogute svetovi vo koi ostanuva
da se izvr{i mnogu rabota. Osobeno ne mo`am da se
vozdr`am, a da ne ja spomenam rabotata na Dr. Di i Ser
Edvard Keli. Mojata rabota na ovoj predmet e tolku
opse`na i razrabotena {to nikoga{ nema dovolno da
`alam {to nemav mo`nost da ja dovr{am, no bi sakal da
naglasam deka dobivaweto na kniga kako Liber 418 e
izvonredno postignuvawe koe treba da slu`i kako ohrabruvawe za site Magi~ari.
Vo slu~ajot so razli~nite sistemi, osobeno onoj na
Abramelin, potoa Golemite i Malite klu~evi na Solomon,
Pjetro di Abano, Kornelius Agripa, imame sovr{eno adekvatni informacii za metodite, no i mnogu {turi primeri
za rezultatite, osobeno vo tehni~kiot aspekt na rabotata.
Moram da zaklu~am so predupreduvawe. Mnogu od
ovie granki na Magikata se tolku fascinantni, {to bilo
koja od niv mo`e da go zavede Magi~arot da se posveti samo
na nea i potpolno da si ja naru{i ramnote`ata. Nikoga{
ne smee da se zaboravi nitu za eden mig, deka centralna i
osnovna rabota na Magi~arite e dostignuvaweto na Znaewe
i Razgovor so Svetiot Angel ^uvar. Edna{, {tom toj }e go
postigne ova, mora da se prepu{ti potpolno na racete na
toj Angel, koj mo`e sigurno i neizbe`no da go vodi kon
ponatamo{niot golem ~ekor - preminuvaweto na bezdnata i
postignuvaweto na stepenot Majstor na Hramot.
Se {to e razli~no od ovaa nasoka e sporedno i ako
ne se smeta za takvo mo`e da dovede do kompletno urivawe
na celata rabota od Magi~arot.
572
Magika bez solzi
II
Drugiot del od ova pismo, koe izgleda deka se
pro{iruva vo nekoj vid na kratok esej, }e bide posveten na
Jogata. ]e zabele`i{ deka stepenot Majstor na Hramot e
blisku povrzan so Jogata. Koga }e se dostigne ova nivo,
naizgled sprotivstavenite formi na Golemoto Delo,
Magikata i Jogata, po~nuvaat da se zbli`uvaat, iako duri i
porano vo tekot na rabotata mora da bide zabele`ano, deka
postignuvawata vo Jogata bile od neizmerna pomo{ za
magiskite operacii; i mnogu od mentalnite sostojbi, koi se
neophodni za razvojot na Magi~arot se identi~ni so onie,
koi se dostignuvaat vo tekot na strogo tehni~kite operacija na Jogata.
Literaturata, {to e neophodna za studirawe na
Magikata e nekako {arenolika; postojat pogolem broj na
klasici za Magikata i iako bi mi bilo mnogu lesno da
sostavam lista ne pogolema od duzina knigi, {to gi smetam
za vistinski neophodni, sepak postojat pove}e od stotina
naslovi, koi se vo pogolema ili pomala, dopolnitelna
forma korisni za Magi~arot. Slu~ajot e razli~en so
Jogata. Literaturata za nea e tolku golema i sodr`i golem
broj, pove}e ili pomalku tajni dokumenti, koi kru`at od
raka na raka, taka {to veruvam deka najdobar sovet {to
mo`am bilo komu da mu go dadam e mnogu {tedlivo da go
se~e svojot {tof ako saka da napravi soodveten kostum. Ne
mislam deka preteruvam ako ka`am deka Del I od Kniga 4 i
moite Osum Lekcii za Joga se apsolutno dovolen vodi~ za
korisna praksa vo Jogata; bilo {to drugo, re~isi sigurno
dejstvuva kako pre~ka.
Svami Vivekananda nakratko ja prika`al Jogata vo
~etiri dela i mislam deka taa klasifikacija ne mo`e da se
podobri. Tie se: Xana, Raxa, Bakti i Hata i gi opfa}aat
site razgranuvawa {to se po`elni. [tom po~nat da se
dodavaat takvi sekcii kako Mantra Joga, tie dodatoci ne ja
zbogatuvaat klasifikacijata, a koga edna{ }e po~ne{ da
dodava{, kade }e zapre{?
No, jas iskreno veruvam deka prekumernoto uprostuvawe koe e dadeno vo Osum Lekcii za Joga ima prakti~na
prednost. Sekoj vid na Joga e rabota, koja trae do krajot na
573
Alister Krouli
`ivotot i samo poradi taa pri~ina po`elno e da se
pot~ini{ na apsolutno ednostavna programa.
Koja e toga{ razlikata pome|u Jogata i Magikata?
Magikata e ekstrovertna, otkrivawe, a podocna i klasificirawe i kone~no kontrola na novi svetovi, na novi nivoa.
S# dodeka se zanimava so razvojot na umot, nejziniot predmet i metod se sovr{eno ednostavni. Egzaltacijata e ona
{to se bara. Celta e da se identifikuva{ so najvisokata
esencija od bilo koj svet {to se razgleduva.
[to se odnesuva do Jogata mo`e{ lesno da se lizne{
i da re~e{ deka e identi~na na toa, so isklu~ok {to novite
svetovi otpo~etok se priznaeni kako ve}e postoe~ki vo
sostavot na ~ove~kiot kosmos, no od nikogo ne se bara da gi
pro{iri ovie svetovi na koj bilo na~in; naprotiv celta e
{to pogolemo analizirawe, a kontrolata do koja se doa|a,
ne e nadvore{na tuku vnatre{na. Celo vreme ~ovek se koncentrira na idejata na poednostavuvawe. Prepoznavaweto
na bilo koja nova ideja ili formi na idei, sekoga{ e signal
za nejzino otfrluvawe: “ne toa, ne toa”.
Ova objasnuvawe mo`e da se poednostavi so konstruirawe na nekoj vid mislovna re~enica; Magikata e patuvawe od 0 do 2, a Jogata od 2 do 0. Mnogu dobro pravilo za
sekoj Jogin e da go dr`i svojot um postojano prikovan za
faktot deka sekoja ideja e la`na. Vsu{nost, ima
Hinduisti~ka pogovorka “Ona {to mo`e da bide pomisleno, ne e vistinito”. Spored toa, postoeweto na koja bilo
ideja vo umot e neposredno nejzino pobivawe, no istovremeno la`ni se i sprotivnostite, kako i protivre~nostite
na taa ideja; rezultatot od ova e razbivawe na par~iwa na
vtoriot zakon na formalnata logika.
Taka se doa|a do eden vid na veri`en silogizam - A e
B i ottuka A ne e B; zatoa ne-A e ne-B; i site ovie sprotivni konstatacii se podednakvo la`ni, no za da se sfati
ovoj fakt tie moraat samite da bidat najaveni od strana na
umot kako ekstati~ni otkritija na vistinata.
Kako rezultat na seto ova prirodno e toa deka umot
mnogu brzo stanuva diskreditiran instrument i se
dostignuva do potpolno razli~en i mnogu poegzaltiran tip
na um, a istata razorna kritika, koja be{e primeneta na
574
Magika bez solzi
prethodnata svest se primenuva podednakvo i na ovaa vi{a
svest, pri {to se postignuva u{te povisoka svest, koja povtorno na ist na~in se uriva.
Vo Ramnodnevica, Tom I ima esej koj e nare~en Vojnik
i Grbavko: ! i ?. Isto taka, vo Liber Aleph postojat nekolku
poglavja za dostignuvaweto preku ona {to se narekuva
Metod na Skali.
Site vakvi operacii se podednakvo i pravilni i
nepravilni, i rezultatot od seto ova e deka celiot predmet
na Jogata vodi kon konstantno zgolemuvawe na konfuzijata.
Prefinetosta na analiti~kiot instrument se ~ini deka ja
uriva sopstvenata pri~ina za postoewe i verojatno poradi
ova priznanie vo svojata najdlaboka svest ~uvstvuvav deka
metodot na Magikata vo celina e pomalku opasen od
metodot na Jogata. Osobeno ova e slu~aj koga se rasprava za
ovie temi so zapadwa~ki um.
Vistina e deka formulata 0=2 ostanuva bezgrani~no
korisna, bidej}i e mnogu silna vo urivaweto na skepticizmot, koj ~esto e obeshrabruva~ki, osobeno vo najvisokite
oblasti na Magikata. Kriticizmot {to neprijatelot go
upatuva kon tvojata, od Sonceto obqubena kula, e odbien od
bleskavite yidovi. Ti go prifa}a{ kriticizmot istovremeno, kako {to go otfrla{ so smea.
Zatoa, gledano vo celina, jas prodol`uvam da ja
smetam disciplinata na Jogata kako nejzina najvredna
karakteristika. Rezultatite {to se postignati koga istrajuvame do kraj so Jogata po nivnoto prika`uvawe se bez
vrednost, dodeka dostignuvaweto vo Magikata, kolku i da e
vozvi{eno, s# u{te e imuno na site kritiki i vo sekoj period na svojata izgradba sovr{eno e nakloneto kon normalnata svest na ~ovekot.
Vo toj pogled, nekoj mo`e so nasmevka da napomene
deka najdobrite rezultati od Jogata, vsu{nost, se dimna
zavesa isfrlena od bojniot brod za samoza{tita.
Mo`e da ti se ~ini ~udno {to gleda{ kako klatnoto s# pove}e se ni{a kon Magikata, dodeka go ~ita{ ova
pismo. Ne znam zo{to mora da bide taka, no deka toa e taka,
voop{to, ne se somnevam. Sega potpolno jasno gledam deka
od svoite prvi po~etoci Jogata e podlo`na da go vodi umot
575
Alister Krouli
vo sostojba na zbrka i iako za sekoja takva sostojba samata
Joga ima potrebni lekovi, nekoj mo`e da se zapra{a dali e
navistina mudro da se zapo~ne so aksiomi i postulati koi
se sami po sebe opasni. Celoto sporno pra{awe mo`e da
bide izrazeno kako diferencijalna ravenka. Nejzinite
krivi linii stanuvaat identi~ni duri vo beskone~nosta i
barem jas ne se somnevam deka krivata na Magikata ima
poprijatna pateka od krivata na Jogata.
Da zememe samo eden primer: o~igledno e posigurno
da go imame svojot zloben demon nadvor od sebe.
Dodeka go pi{uvav ova mi stana jasno deka e tokmu
taka, no ne sakam da pomisli{ pri prou~uvaweto na ova
deka sum ja omalova`il Jogata. Bi sakal da uka`am deka
Jogata & e nu`no potrebna na Magikata, iako postoele
mnogu golemi Magi~ari, koi ne znaele ni{to za Jogata,
sepak, uveren sum kako i porano deka, samo po sebe, praktikuvaweto na Jogata e golema pomo{ za Magi~arot na
negovata jasna pateka, edinstveno dodavaj}i deka treba da
se ~uva od logi~nite antinomii, koi se svojstveni za Jogata,
da ne go odvratat ili obeshrabrat na negoviot pravilen
pat.
Qubovta e zakon, qubov pod volja.
Bratski tvoj,
666
576
Magika bez solzi
TELEMITSKI KNIGI
KNIGA 4 , DEL I KNIGA 4, DEL II KNIGA NA LAGI, - Koja isto
taka e nare~ena “Prekini”
Koncizna i jasna rasprava
za Joga i misticizam.
Vovedna rasprava za praktikata na Magikata.
Ovaa kniga rasprava za
mnogu raboti na site
nivoa, koi se od najgolema
va`nost
SOBRANI DELA
Ovie dela sodr`at mnogu
misti~ni i magiski tajni
koi, istovremeno, se izneseni vo forma na proza i
istkaeni vo Ruvo od
najvozvi{ena poezija.
DNEVNIKOT NA [email protected] SO DROGA - Vistinska
storija za zavisnici od droga koi bea izle~eni od nivnata zavisnost so pomo{ na strog re`im i postojano vodstvo od Majstor.
RAMNODNEVICA
Tom I, Br. 1 - 10
Tom III, Br. 1
Sodr`i ogromen broj na raznovidni oficijalni publikacii, rituali, raspravi itn. Isto taka ima i posebni Dodatoci, kako {to
se; “Vizija i Glas”; prevodot na Elifas Levi “Klu~ na
Misteriite”; Sefer Sefirot; “Glasot na Ti{inata” od H.P.
Blavatska so komentar na Fra. O.M., itn, itn.
Tom III, 3 - Ramnodnevica na Bogovite.
Tom III, 4 - Osum Lekcii za Joga - najtemelna kniga napi{ana za
predmetot na Jogata.
Tom III, 5 - Kniga na Tot - majstorsko delo za Egipetskiot Tarot,
so Dodatoci i crte`i na potpolno nov {pil na Tarot karti,
577
Alister Krouli
naslikani od Frida Haris.
GOECIJA - Najrazbirliva od srednovekovnite rituali na
Evokacija. Ja sodr`i, isto taka i omilenata Invokacija na
Majstor Terion.
SRCETO NA MAJSTOROT - Vozvi{eno remek delo koe opi{uva
vizija {to se slu~ila na Svetiot Rid na Sidi Bou Said.
KONX OM PAX - ^etiri neprocenlivi raspravi so predgovor za
misticizmot i Magikata.
LIBER ALEPH - Kniga na Mudrosta ili Ludosta. Ovaa kniga
sodr`i nekoi od najdlabokite tajni na inicijacijata, kako i
jasno re{enie na mnogu kosmi~ki i eti~ki problemi.
LIBER ARARITA - Ovaa kniga so magiski jazik opi{uva mnogu
taen proces na inicijacija.
LIBER CORDIS CINCTI SERPENTE - Kniga na Srce Obvieno so
Zmija: prikaz na Aspirantot i negoviot Svet Angel ^uvar.
LIBER 418 - VIZIJA I GLAS - Za prvpat objavena vo
Ramnodnevica I, 5. Nova publikacija be{e izdadena dopolnitelno so celosniot tekst, Voved i pro{iren Komentar od Majstor
Terion.
LIBER LEGIS - KNIGA NA ZAKONOT - Ovaa kniga e osnova na
Noviot Eon, pa spored toa i na celokupnoto Delo.
LIBER VII - KNIGA LAPIS LAZULI - Dava prikaz, so magiski jazik,
na inicijacijata od Majstorot na Hramot. Za ubavinata na
ekstazata, taa e edinstvena paralela na Knigata na Srceto
Obvieno so Zmija.
LIBER TRIGRAMMATON - Go prika`uva tekot na Sozdavaweto
preku prikaz na me|uigra od Tri Principi. Knigata soodvetstvuva na Stanzite od Yian (Stanzas of Dzyan).
MALI ESEI KON VISTINATA - LITTLE ESSAYS TOWARD
TRUTH
(Prethodno naslovena kako Vinoto od Gralot). Zbirka od 17
Esei koi pretstavuvaat kompleten sistem na incijacija.
MAGIKA VO TEORIJA I PRAKSA - Kompletno delo za
Magikata so Dodatoci, najva`nite koloni od Liber 777, itn.
LIBER 777 - Kompleten re~nik so korespondenciite na site
magiski elementi. Ona {to e Vebster za Angliskiot jazik toa e
Liber 777 za okultniot.
578
Download

Magika bez solzi