Matej
Evangelie spored Matej
Rodoslovie na Isus Hristos
(Luka 3:23-38)
1
Kniga na rodoslovieto na Isus Hristos, sin na David, sin na
Avraam.
2 Na Avraam mu se rodi Isak, na Isak mu se rodi Jakov, na Jakov mu
se rodija Juda i negovite bra}a. 3 Na Juda mu se rodija Fares i Zara od
Tamara, na Fares mu se rodi Esrom, a na Esrom mu se rodi Aram; 4 na
Aram mu se rodi Aminadab, na Aminadab mu se rodi Nason, na Nason
mu se rodi Salmon; 5 na Salmon mu se rodi Booz od Raab, na Booz mu se
rodi Obed od Ruta, na Obed mu se rodi Jesej; 6 na Jesej mu se rodi carot
David.
Na David mu se rodi Solomon od Urievata `ena. 7 Na Solomon mu
se rodi Roboam, na Roboam mu se rodi Abij, na Abij mu se rodi Asaf, 8
na Asaf mu se rodi Josafat, na Josafat mu se rodi Joram, na Joram mu
se rodi Ozija, 9 na Ozija mu se rodi Joatam, na Joatam mu se rodi Ahaz,
na Ahaz mu se rodi Hezekija, 10 na Hezekija mu se rodi Manase, na
Manase mu se rodi Amos, na Amos mu se rodi Josij, 11 na Josij mu se
rodija Jehonij i negovite bra}a vo vremeto na preseluvaweto vo
Vavilon.
12 Po Vavilonskata preselba, na Jehonij mu se rodi Salatiel, na
Salatiel mu se rodi Zorobabel, 13 na Zorobabel mu se rodi Abiud, na
Abiud mu se rodi Elijakim, na Elijakim mu se rodi Azor, 14 na Azor
mu se rodi Sadok, na Sadok mu se rodi Ahim, na Ahim mu se rodi
Eliud, 15 na Eliud mu se rodi Eleazar, na Eleazar mu se rodi Matan,
na Matan mu se rodi Jakov, 16 na Jakov mu se rodi Josif, ma`ot ì na
Marija, koja go rodi Isus, nare~en Hristos.
17 I taka, site pokolenija od Avraam do David se ~etirinaeset; i od
David do preselbata vo Vavilon ~etirinaeset pokolenija; i od
preselbata vo Vavilon do Hristos ~etirinaeset pokolenija.
Isusovoto ra|awe
(Lk. 2:1-7)
18 A ra|aweto na Isus Hristos stana vaka: koga Negovata majka
Marija be{e svr{ena za Josif, pred da za`iveat zaedno, se dozna deka
e bremena od Svetiot Duh. 19 A nejziniot ma` Josif, bidej}i be{e
praveden i ne saka{e javno da ja posrami, naumi da ja napu{ti tajno.
20 No {tom toa go naumi, ete, Gospodov angel mu se javi nason i mu
re~e: “Josife, sine Davidov, ne pla{i se da ja zeme{ Marija za svoja
`ena, za{to za~natoto vo nea e od Svetiot Duh. 21 Taa }e rodi Sin i
ti }e Mu go dade{ imeto Isus, za{to Toj }e go spasi Svojot narod od
negovite grevovi.”
Matej
Matej
22 A seto toa stana za da se ispolni ona, {to Gospod go re~e preku
prorokot, koj veli: 23 ,Ete, devica }e za~ne i }e rodi Sin, i }e go
nare~at Emanuel', koe prevedeno zna~i: Bog so nas!
24 A koga Josif se razbudi od sonot, stori taka kako {to mu
zapoveda Gospodoviot angel i ja zede za svoja `ena. 25 I ja ostavi
devica sè dodeka taa ne rodi Sin, a toj Go nare~e Isus.
Posetata od mudrecite
2
A koga Isus se rodi vo Vitleem, vo Judeja, vo denovite na carot
Irod, ete, mudreci od istok pristignaa vo Erusalim, 2 i rekoa: “Kade
e Toj koj se rodil kako Car na Evreite? Za{to ja vidovme Negovata
yvezda na istok i dojdovme da Mu se poklonime.”
3 Koga go ~u toa, carot Irod se voznemiri, i celiot Erusalim so
nego. 4 I gi sobra site prvosve{tenici i zakonicite od narodot, pa gi
raspra{uva{e kade treba da se rodi Hristos. 5 A tie mu rekoa: “Vo
Vitleem, vo Judeja, za{to taka e napi{ano od prorokot:
6 ,I ti, Vitleeme, zemjo Judina,
nikako ne si pomal me|u prvencite Judini,
za{to od tebe }e izleze Vladetel,
Koj }e go vodi Mojot narod Izrael.'“
7 Toga{ Irod gi povika tajno mudrecite i vnimatelno go dozna od
niv vremeto koga se pojavila yvezdata, 8 i ispra}aj}i gi vo Vitleem im
re~e: “Otidete i raspra{ajte se to~no za Deteto, a koga }e Go najdete,
javete mi za da dojdam i jas da Mu se poklonam.”
9 Otkako go islu{aa carot, tie trgnaa, i ete, yvezdata {to ja vidoa
na istok, ode{e pred niv dodeka ne dojde i ne zastana nad mestoto kade
{to se nao|a{e Deteto. 10 I koga ja vidoa yvezdata, mnogu se zaraduvaa.
11 Koga vlegoa vo ku}ata, go vidoa Deteto so majka Mu Marija, padnaa
ni~kum i Mu oddadoa ~est; gi otvorija svoite kov~e`iwa i Mu
prinesoa darovi: zlato, temjan i smirna. 12 I otkako nason bea
predupredeni od Bog, da ne se vra}aat kaj Irod, po drug pat zaminaa
kon svojata zemja.
Bog go predupreduva Josif
13 A koga si otidoa tie, ete, Gospodov angel mu se javi na Josif
nason i mu re~e: “Stani, zemi Go Deteto i majka Mu, begaj vo Egipet, i
ostani tamu dodeka ne ti javam, za{to Irod }e Go bara Deteto za da Go
pogubi.”
14 I toj stana, gi zede no}e Deteto i majka Mu, i zamina za Egipet.
15 Tamu be{e sè do Irodovata smrt, za da se ispolni re~enoto od
Gospod preku prorokot koj veli: “Od Egipet Go povikav Svojot Sin.”
Matej
Matej
16 Toga{ Irod, koga vide deka e izmamen od mudrecite, se razgnevi
mnogu, pa naredi i gi zakla, vo Vitleem i vo celata negova okolina,
site ma{ki deca od dve godini i pomali, spored vremeto {to to~no go
dozna od mudrecite. 17 Taka se ispolni re~enoto od prorokot Jeremija
koj re~e:
18 “Piskotnici se slu{aat vo Rama,
lelek i golema taga;
Rahela gi oplakuva svoite deca,
i ne saka da se ute{i,
za{to gi nema ve}e.”
19 A koga umre Irod, ete, Gospodov angel mu se javi na Josif nason,
vo Egipet, 20 i mu re~e: “Stani, zemi Go Deteto i majka Mu i odi vo
zemjata izraelska, za{to umrea onie koi ja baraa du{ata na Deteto.”
21 I toj stana, go zede Deteto i majka Mu, i dojde vo zemjata
izraelska. 22 No koga ~u deka vo Judeja caruva Arhelaj, namesto tatko
mu Irod, se upla{i da otide tamu; ta predupreden nason, zamina vo
galilejskite predeli; 23 i otkako dojde, se naseli vo gradot nare~en
Nazaret, za da se ispolni re~enoto od prorocite: ,]e se vika
Nazare}anec'.
Jovanovata propoved
(Mk. 1:1-8; Lk. 3:1-9, 15-17; Jvn. 1:19-28)
3
Vo tie denovi dojde Jovan Krstitelot i propoveda{e vo judejskata
pustina, velej}i: 2 “Pokajte se, bidej}i nabli`i nebesnoto carstvo!” 3
Za{to toj e onoj, za kogo prorokot Isaija re~e:
"Glasot na onoj koj vika vo pustinata:
'Podgotvete go patot na Gospod,
ispravete gi Negovite vrvici!'“
4 A samiot Jovan ima{e obleka od kamilski vlakna i ko`en pojas
okolu polovinata, a se hrane{e so skakulci i div med. 5 Toga{ doa|aa
kaj nego od Erusalim, od cela Judeja i od seta jordanska okolina. 6 Toj
gi kr{tava{e vo rekata Jordan, otkako gi ispoveduvaa svoite grevovi.
7 Koga vide mnogu farisei i sadukei deka doa|aat da gi krsti, im
re~e: “Zmiska porodo, koj te predupredi da bega{ od gnevot {to doa|a?
8 Prinesuvajte plodovi dostojni na pokajanie, 9 i ne mislete da re~ete
vo sebesi: ,Avraam e na{ tatko', za{to vi velam, Bog mo`e od ovie
kamewa da mu izdigne ~eda na Avraam. 10 Sekirata ve}e le`i pri
korenot na drvjata; zatoa sekoe drvo {to ne dava dobar plod, se se~e i
se frla v ogan.
Matej
Matej
11 Jas ve kr{tavam so voda, za pokajanie, no Onoj Koj doa|a po mene,
posilen e od mene; jas ne sum dostoen da Mu gi ponesam sandalite. Toj
}e ve krsti so Svetiot Duh i ogan. 12 Lopatata e vo Negovata raka, i }e
go is~isti Svoeto gumno, }e go sobere Svoeto `ito vo ambarot, a
plevata }e ja zapali so neizgasliv ogan.”
Jovan go kr{tava Isusa
(Mk. 1:9-11; Lk. 3:21,22)
13 Toga{ Isus pristigna od Galileja, kraj rekata Jordan, kaj Jovan,
za da bide krsten od nego. 14 A Jovan go odvra}a{e, velej}i Mu: “Jas
treba da bidam krsten od Tebe, a Ti doa|a{ kaj mene?”
15 Isus mu odgovori: “Dozvoli go sega ova, za{to vaka treba da ja
ispolnime seta pravednost.” Toga{ toj Mu dozvoli.
16 A koga Isus be{e krsten, vedna{ izleze od vodata. I ete,
nebesata se otvorija i go vide kako Bo`jiot Duh sleguva kako gulab i
se spu{ta nad Nego. 17 I ete, glas od nebesata govore{e: “Ovoj e Mojot
mil Sin, Koj e po Mojata volja!”
Isusovoto isku{enie
(Mk. 1:12-13; Lk. 4:1-13)
4
Toga{ Duhot Go odvede Isusa vo pustinata, za da bide isku{uvan od
|avolot. 2 I otkako poste{e ~etirieset dni i ~etirieset no}i,
najposle ogladne. 3 Toga{ isku{uva~ot Mu pristapi i re~e: “Ako si
Bo`ji Sin, zapovedaj im na ovie kamewa da stanat lebovi!”
4 A Toj odgovori, velej}i: “Napi{ano e: ,^ovekot ne }e `ivee samo
od leb, tuku od sekoj zbor {to izleguva od ustata na Bog'.”
5 Toga{ |avolot go odvede vo svetiot grad, Go postavi na vrvot na
Hramot 6 i Mu re~e: “Ako si Bo`ji Sin, frli se dolu; za{to
napi{ano e:
']e im zapoveda na Svoite angeli za Tebe',
i ,}e Te nosat na race,
za da ne Si ja udri{ nogata na kamen.'
7 Isus mu re~e: “A napi{ano e i: ,Ne isku{uvaj Go Gospod, tvojot
Bog'!”
8 \avolot pak Go odvede na mnogu visoka gora, Mu gi poka`a site
carstva na svetov i nivnata slava, 9 i Mu re~e: “]e Ti go dadam seto
ova ako padne{ i mi se pokloni{.”
10 Toga{ Isus mu re~e: “Odi si, satano, za{to napi{ano e: ,Na
Gospod, tvojot Bog, }e Mu se poklonuva{ i samo Nemu }e Mu slu`i{!'“
11 Toga{ |avolot Go ostavi i, ete, dojdoa angeli i Mu slu`ea.
Matej
Matej
Isus go pou~uva narodot
(Mk. 1:14,15; Lk. 4:14,15)
12 A koga ~u deka Jovan go zatvorile, se povle~e vo Galileja. 13 I
otkako go napu{ti Nazaret, dojde i se naseli vo Kapernaum, kraj
moreto, vo predelite na Zebulon i Naftalim, 14 za da se ispolni ona
{to be{e re~eno preku prorokot Isaija:
15 “Zemjo Zebulonova
i zemjo Naftalimova,
na pat kon moreto, otade Jordan,
bezbo`na Galilejo;
16 narodot koj sede{e vo temnina,
vide golema Svetlina,
a na onie koi sedea vo zemjata
pod senkata na smrtta,
nim im bolsna svetlina.”
17 Ottoga{ Isus po~na da propoveda i da govori: “Pokajte se, za{to
nebesnoto carstvo se pribli`i!”
Isus povikuva ~etvorica ribari
(Mk. 1:14-20; Lk. 5:1-11)
18 A koga ode{e pokraj Galilejskoto More, vide dvajca bra}a:
Simon, nare~en Petar i brat mu Andrej, kako frlaat mre`a vo
moreto, za{to bea ribari, 19 pa im re~e: “Trgnete po Mene i Jas }e ve
napravam ribari na lu|e!” 20 A tie vedna{ gi ostavija mre`ite i Go
sledea.
21 I koga zamina ottamu, vide drugi dvajca bra}a: Jakov, sinot na
Zebedej i brat mu Jovan, vo ~un so tatka im Zebedej, kako gi krpat
svoite mre`i, i gi povika. 22 A tie vedna{ go ostavija ~unot i tatka
si, i trgnaa po Nego.
Isus mu slu`i na narodot
23 Isus ode{e po cela Galileja, pou~uvaj}i vo nivnite sinagogi i
propovedaj}i go Evangelieto za carstvoto i isceluvaj}i sekakva
bolest i sekakva nemo{ me|u narodot. 24 Se raznese glas za Nego po
cela Sirija, i gi dovedoa kaj Nego site bolni koi stradaa od razni
bolesti i maki, opsednati od demoni, umobolni i paralizirani, i Toj
gi isceli. 25 I Go slede{e golema tolpa od Galileja, Dekapol,
Erusalim, Judeja i otade Jordan.
Matej
Matej
Propoved na gorata: Bla`enstvata
(Lk. 6:20-26)
5
Koga ja vide tolpata, se iska~i na gorata, i otkako sedna, Mu
pristapija u~enicite, 2 pa po~na da pou~uva, velej}i:
3 “Bla`eni se bednite vo duh, bidej}i e nivno nebesnoto carstvo!
4 Bla`eni se onie koi taguvaat, bidej}i }e bidat ute{eni!
5 Bla`eni se krotkite, bidej}i }e ja nasledat zemjata!
6 Bla`eni se onie koi gladuvaat i `eduvaat za pravednost, bidej}i
}e bidat zadovoleni!
7 Bla`eni se milostivite, bidej}i }e bidat pomiluvani!
8 Bla`eni se ~istite po srce, bidej}i }e Go vidat Bog!
9 Bla`eni se mirotvorcite, bidej}i }e bidat nare~eni Bo`ji
sinovi!
10 Bla`eni se onie koi se progonuvani zaradi pravednost, bidej}i
nivno e nebesnoto carstvo!
11 Bla`eni ste koga ve navreduvaat, progonuvaat i govorat la`no
protiv vas, so sekakvi lo{i izrazi, zaradi Mene. 12 Raduvajte se i
veselete se, bidej}i golema e va{ata nagrada na nebesata, za{to taka
gi progonuvaa i prorocite koi bea pred vas.
Sol i svetlina
(Mk. 9:50; Lk. 14:34,35)
13 Vie ste solta na zemjata, no ako solta se otsoli, so {to }e se
osoli? Nea ve}e za ni{to ne ja biva, osven da bide frlena nadvor i
izgazena od lu|eto.
14 Vie ste svetlinata na svetot. Grad koj e na rid, ne mo`e da se
skrie; 15 nitu pak se pali sve}a za da se stavi pod vr{nik, tuku na
sve}nik, i im sveti na site {to se vo ku}ata. 16 Taka neka sveti
va{ata svetlina pred lu|eto, za da gi vidat va{ite dobri dela i da Go
proslavat va{iot Tatko, Koj e na nebesata.”
Pou~uvawe na Zakonot
17 “Nemojte da mislite deka dojdov da gi ukinam Zakonot i
prorocite! Ne dojdov da gi ukinam, tuku da gi ispolnam. 18 Za{to
vistina vi velam, dodeka ne is~eznat neboto i zemjata, nitu najmalata
bukva, ni crti~ka, ne }e gi snema od Zakonot, dodeka ne se ispolni sè.
19 I taka, koj }e naru{i edna od ovie najmali zapovedi i taka gi nau~i
lu|eto, }e bide nare~en najmal vo nebesnoto carstvo; a koj gi dr`i i
pou~uva, }e bide nare~en golem vo nebesnoto carstvo. 20 Za{to vi
velam, ako va{ata pravednost ne ja nadmine pravednosta na zakonicite
i fariseite, nema da vlezete vo nebesnoto carstvo.”
Matej
Matej
Pou~uvawe za gnevot
21 “Ste ~ule deka im bilo re~eno na pretcite: ,Ne ubivaj! A koj }e
ubie, }e odgovara pred sudot.' 22 A Jas vi velam deka sekoj koj se srdi
na svojot brat bez pri~ina, }e bide vinoven pred sudot. A koj }e mu
re~e na bratot svoj “praznoglavec", }e bide vinoven pred vrhovniot
sud. A koj }e go nare~e “glupak", }e bide vinoven za vo ogneniot pekol.
23 I taka, ako prinesuva{ daruvawe pred oltarot i v~asum se seti{
deka brat ti ima ne{to protiv tebe, 24 ostavi go tamu svojot dar pred
oltarot i odi prvin smiri se so svojot brat, pa potem vrati se i
prinesi go daruvaweto.
25 Pomiri se so tvojot tu`itel pred zakonot, dodeka si u{te so
nego na pat, za da ne te predade na sudijata, a sudijata pak na
izvr{itelot, pa da te frlat v zandana. 26 Vistina ti velam: nema da
izleze{ ottamu dodeka ne ja dade{ i poslednata para.”
Grevot zapo~nuva vo srceto
27 “Ste ~ule deka im bilo re~eno na pretcite: ,Ne vr{i prequba!'
28 A Jas pak vi velam deka sekoj koj gleda na `ena so pohota, ve}e
izvr{il prequba so nea vo svoeto srce. 29 Ako tvoeto desno oko te
naveduva na grev, izvadi go i otstrani go od sebe; za{to podobro e da
zagine eden del od teloto, otkolku celoto telo da ti bide frleno vo
pekolot. 30 I ako tvojata desna raka te naveduva na grev, prese~i ja i
otstrani ja od sebe; za{to podobro e da zagine eden del od teloto,
otkolku celoto telo da ti otide vo pekolot.”
Razvod
(Mt. 19:9; Mk. 10:11,12; Lk. 16:18; Rim. 7:1-3; 1.Kor. 7:10-15)
31 “Isto taka bilo re~eno: ,Koj }e ja ostavi svojata `ena, neka ì
dade razvodna kniga.' 32 A Jas vi velam deka sekoj {to ja ostava
`enata, osven za prequba, ja prinuduva da vr{i prequba, i onoj {to se
`eni so takva napu{tena `ena, vr{i prequba.”
Zakletvi
33 “U{te ste ~ule deka na pretcite im bilo re~eno: ,Ne zakolnuvaj
se la`no, tuku ispolnuvaj gi pred Gospod svoite zakletvi.' 34 A Jas vi
velam: ne zakolnuvajte se voop{to: nitu vo neboto, za{to toa e Bo`ji
prestol; 35 nitu vo zemjata, za{to e podno`je na Negovite noze; nitu
vo Erusalim, zatoa {to e grad na velikiot Car. 36 Ne zakolnuvaj se
nitu vo svojata glava, za{to ne mo`e{ nitu edno vlakno da napravi{
belo ili crno! 37 Tuku va{iot zbor neka bide: ,da' - da, ,ne' - ne! Ona
{to e pove}e od toa, od zliot e.”
Matej
Matej
Odmazda
(Lk. 6:29,30)
38 “Ste ~ule deka bilo re~eno: ,Oko za oko i zab za zab'. 39 A Jas pak
vi velam: ne protivete mu se na zloto; no, ako nekoj te udri po tvojot
desen obraz, svrti mu go i drugiot. 40 Ako nekoj saka da se sudi so tebe
i da ti ja zeme ko{ulata, ostavi mu ja i nametkata. 41 Ako nekoj te
prinudi da odi{ so nego edna milja, ti odi so nego dve. 42 Daj mu na
onoj {to ti bara, i ne odbivaj go onoj {to ti saka na zaem.”
Neprijateli
(Lk. 6:27,28,32-36)
43 “Ste ~ule deka bilo re~eno: ,Qubi go svojot bli`en' i ,mrazi go
svojot neprijatel'. 44 A Jas vi velam: Qubete gi svoite neprijateli i
molete se za onie {to ve progonuvaat; 45 za da bidete sinovi na
va{iot Tatko Koj e na nebesata, bidej}i Negovoto sonce izgreva nad
zlite i nad dobrite, i Toj im dava do`d na pravednite i na
nepravednite. 46 Za{to ako gi qubite onie koi ve qubat vas, kakva
nagrada imate? Zar istoto ne go pravat i dano~nicite? 47 I ako gi
pozdravuvate samo svoite bra}a, {to pravite pove}e od drugite? Zar
ne go pravat istoto i drugite narodi? 48 I taka, bidete sovr{eni kako
{to e sovr{en va{iot nebesen Tatko.”
Za davawe milostina
6
"Vnimavajte svojata pravednost da ne ja vr{ite pred lu|eto, za da ve
vidat; inaku }e nemate nagrada od va{iot Tatko Koj e na nebesata.
2 I taka, koga dava{ milostina, ne fali se pred sebe kako {to
pravat licemerite po sinagogite i po ulicite, zaradi po~esti od
lu|eto. Vistina vi velam, samo toa im e nagradata. 3 A ti, koga dava{
milostina, neka ne ti znae levicata {to pravi desnicata, 4 za da
ostane tvojata milostina vo tajnost, a tvojot Tatko Koj go gleda toa
{to e tajno, }e te nagradi.”
Molitva
(Lk. 11:2-4)
5 “I koga se molite, ne postapuvajte kako licemerite koi sakaat da
se molat, stoej}i po sinagogite i na aglite od ulicite, za da gi vidat
lu|eto. Vistina vi velam, samo toa im e nagradata. 6 A ti, koga se
moli{, vlezi si vo svojata soba, i otkako }e ja zatvori{ vratata,
pomoli Mu se na tvojot Tatko Koj e vo tajnost, a tvojot Tatko Koj go
gleda toa {to e tajno, }e te nagradi. 7 A koga se molite, ne
povtoruvajte prazni zborovi kako drugite narodi, bidej}i mislat deka
molitvata }e im bide soslu{ana i ispolneta, zaradi mnogute zborovi.
Matej
Matej
8 I taka, ne bidete kako niv, za{to va{iot Tatko znae {to vi e
potrebno u{te pred da Mu se pomolite.
9 Tuku molete se vaka:
Tatko na{, Koj si na nebesata,
neka bide sveto Tvoeto ime;
10 Neka dojde Tvoeto carstvo,
neka bide Tvojata volja na zemjata,
taka kako {to e na neboto;
11 na{iot nasu{en leb, daj ni go denes;
12 i prosti ni gi na{ite dolgovi,
kako {to nie im gi prostivme
na na{ite dol`nici;
13 i ne voveduvaj nè vo isku{enie,
no izbavi nè od lukaviot.
Za{to Tvoe e carstvoto, i silata,
i slavata, vo vek i vekov. Amin!
14 Za{to, ako vie im gi prostite na lu|eto nivnite prestapi,
va{iot nebesen Tatko }e vi gi prosti i vam. 15 Ako vie ne im gi
prostuvate na lu|eto nivnite prestapi, ni va{iot Tatko nema da vi gi
prosti va{ite.”
Post
16 “A koga postite, ne bidete stu{eni kako licemerite, za{to tie
gi murtat licata, za da im poka`at na lu|eto deka postat. Vistina vi
velam, samo toa im e nagradata. 17 A koga posti{, izvr{i pomazanie
na glavata i izmij si go liceto, 18 za da ne vidat lu|eto deka posti{,
tuku tvojot Tatko Koj e vo tajnost. A tvojot Tatko Koj go gleda toa {to
e tajno, }e te nagradi.”
Bogatstva na neboto
(Lk. 12:33,34)
19 “Ne sobirajte bogatstva na zemjata, kade {to molecot i ,r|ata gi
uni{tuvat, i kade {to kradci razbivaat i otimaat; 20 tuku sobirajte
bogatstva na neboto, kade {to ne gi uni{tuva ni molec, nitu ,r|a, i
kade {to kradci ne razbivaat i ne otimaat; 21 za{to, kade {to e
tvoeto bogatstvo, tamu }e bide i tvoeto srce.”
Svetlinata na svetot
(Lk. 11:34,36)
22 “Svetilka na teloto e okoto. I taka, ako tvoeto oko e bistro,
celoto telo }e ti bide osvetleno; 23 no ako okoto ti e zlo, celoto
telo }e ti bide mra~no. I taka, ako svetlinata {to e vo tebe e
temnina, kolkava li e temninata!”
Matej
Matej
Barajte go najnapred Bo`joto carstvo
(Lk. 12:22-34; 16:13)
24 “Nikoj ne mo`e da im slu`i na dvajca gospodari, za{to ili
edniot }e go mrazi, a drugiot }e go qubi; ili }e mu bide privrzan na
edniot, a drugiot }e go prezira. Ne mo`ete da im slu`ite i na Bog i
na mamon.”
25 “Zatoa vi velam: ne bidete zagri`eni za svojata du{a, za toa {to
}e jadete ili {to }e piete; nitu za svoeto telo, {to }e oble~ete. Zar
`ivotot ne e pove}e od hranata, i teloto od oblekata? 26 Poglednete
gi nebesnite ptici! Tie nitu seat, nitu `neat, nitu sobiraat vo
ambari, a sepak va{iot nebesen Tatko gi hrani. Zar ne ste mnogu
povredni od niv? 27 Koj od vas mo`e, gri`ej}i se, da mu pridodade na
svojot rast eden lakot?
28 Zo{to ste zagri`eni i za oblekata? Poglednete gi polskite
krinovi kako rastat: ne se trudat, nitu predat; 29 a Jas vi velam deka
ni Solomon, vo seta svoja slava, ne se oble~e kako eden od niv. 30 I,
ako Bog ja oblekuva taka polskata treva, {to denes e tuka, a utre ja
frlaat v pe~ka, nema li mnogu pove}e da stori za vas, o maloverni? 31
I taka, ne bidete zagri`eni, velej}i: ,[to }e jademe?' ili: ,[to }e
pieme?' ili: ,[to }e oble~eme?' 32 Za{to seto toa go baraat i drugite
narodi, a va{iot nebesen Tatko znae deka seto ova vi e potrebno. 33
Tuku, barajte go najprvin Bo`joto carstvo i Negovata pravednost, a
seto drugo }e vi se dodade. 34 I taka, ne bidete zagri`eni za
utre{niot den, za{to utre{niot den }e se gri`i za sebesi. Na sekoj
den dovolno mu e negovoto zlo.”
Osuduvawe drugi
(Lk. 6:37,38,41,42)
7
"Ne sudete, za da ne bidete sudeni! 2 Za{to so kakov sud sudite, so
takov }e vi se sudi; i so kakva mera merite, so takva }e vi se meri.
3 Zo{to ja gleda{ raskata vo okoto na tvojot brat, a ne ja
zabele`uva{ gredata vo tvoeto oko? 4 Ili, kako }e mu re~e{ na svojot
brat: ,Dozvoli mi da ti ja izvadam raskata od tvoeto oko', a, ete, vo
tvoeto oko ima greda? 5 Licemeru, izvadi ja prvin gredata od tvoeto
oko, pa toga{ }e mo`e{ da gleda{ jasno, za da ja izvadi{ raskata od
okoto na svojot brat.
6 Ne davajte im go na ku~iwata ona {to e sveto; nitu frlajte gi
svoite biseri pred sviwite, za da ne gi izgazat pod svoite noze, i da ne
vi se svrtat i da ve raskinat.”
Matej
Matej
Barawe Bo`ja pomo{
(Lk. 11:9-13)
7 “Posakajte i }e vi se dade; pobarajte i }e najdete; po~ukajte i }e
vi se otvori. 8 Za{to sekoj koj posakuva dobiva; koj bara nao|a i na
onoj koj ~uka, }e mu bide otvoreno.
9 Ili, koj e toj ~ovek me|u vas, {to na svojot sin, ako mu pobara leb,
}e mu dade kamen? 10 Ili, ako mu pobara riba, }e mu dade zmija? 11 I
taka, ako vie koi ste zli znaete kako da im davate dobri darovi na
svoite ~eda, kolku pove}e dobri ne{ta }e im dade va{iot Tatko, Koj e
na nebesata, na onie {to Go molat? 12 Sledstveno, sè {to sakate da vi
pravat lu|eto, pravete im i vie; za{to toa e Zakonot i prorocite.”
Tesniot pat
(Lk. 13:24)
13 “Vlezete niz tesnata porta! Za{to {iroka e portata i prostran
e patot {to vodat kon propast i mnozina se onie koi vleguvaat niz
nea. 14 Dodeka tesna e portata i tesen e patot {to vodat vo `ivot i
malkumina se onie {to go nao|aat.”
Povedenie i veruvawe
(Lk. 6:43,44)
15 “^uvajte se od la`nite proroci koi vi doa|aat vo ov~a obleka, a
vnatre se nenasitni volci. 16 ]e gi prepoznaete po nivnite plodovi.
Se bere li grozje od trwe, ili smokvi od ~i~ka? 17 Pa taka, sekoe
dobro drvo ra|a dobri plodovi, a lo{oto drvo ra|a lo{i plodovi. 18
Ne mo`e dobro drvo da dava lo{i plodovi, nitu lo{o drvo da dava
dobri plodovi. 19 Sekoe drvo ako ne ra|a dobri plodovi se se~e i se
frla v ogan. 20 Zna~i, }e gi prepoznaete po nivnite plodovi.”
"Nikoga{ ne ve poznavav"
(Lk. 6:47-49)
21 “Sekoj {to Mi veli: ,Gospodi, Gospodi!' nema da vleze vo
nebesnoto carstvo, tuku onoj koj ja vr{i voljata na Mojot Tatko Koj e
na nebesata. 22 Vo onoj den mnozina }e Mi re~at: ,Gospodi, Gospodi, ne
prorokuvavme li vo Tvoe ime, ne izgonuvavme li demoni vo Tvoe ime i
ne pravevme li mo}ni ~uda vo Tvoe ime?' 23 A toga{ Jas }e im izjavam:
,Nikoga{ ne sum ve poznaval. Odete si od Mene, vie, koi vr{ite
bezzakonie!'
24 I taka, sekoj koj gi slu{a ovie Moi zborovi i gi primenuva, }e
bide sporeden so razumen ~ovek koj ja izgradil svojata ku}a vrz karpa.
25 I zavrna do`d, nadojdoa reki, duvnaa vetrovi i nagrvalija na
ku}ata, no taa ne se razurna, za{to be{e vtemelena vrz karpata. 26
Sekoj, koj gi slu{a ovie Moi zborovi, a ne gi ispolnuva, }e bide
sporeden so bezumen ~ovek, koj ja izgradil svojata ku}a vrz pesok. 27 A
Matej
Matej
koga zavrna do`d, nadojdoa reki, duvnaa vetrovi i nagrvalija na taa
ku}a, taa se urna, a nejzinoto urivawe be{e stravotno.”
28 Koga Isus gi zavr{i ovie zborovi, tolpata be{e voshitena od
Negovoto u~ewe; 29 za{to gi pou~uva{e kako Onoj Koj ima vlast, a ne
kako nivnite zakonici.
Isus isceluva lepra
(Mk. 1:40-45; Lk. 5:12-16)
8
Koga sleze od gorata, Go slede{e edno~udo narod. 2 I ete, eden
leprozen Mu pristapi i padna pred Nego ni~kum, velej}i: “Gospodi,
ako saka{, mo`e{ da me is~isti{.”
3 Toga{ Isus ja ispru`i rakata i go dopre, velej}i: “Sakam! Bidi
is~isten!” I vedna{ od nego se is~isti leprata. 4 A Isus mu re~e:
“Gledaj, nikomu ne ka`uvaj, tuku odi, pojavi mu se na sve{tenikot i
prinesi go darot {to go zapovedal Mojsej, nim za svedo{tvo.”
Isceluvawe na slugata na stotnikot
(Lk. 7:1-10; Jvn. 4:43-54)
5 A koga Isus vleze vo Kapernaum, Mu pristapi eden stotnik i Go
prekolnuva{e, velej}i: 6 “Gospodi, mojot sluga le`i paraliziran
doma i mnogu se ma~i.”
7 Isus mu re~e: “]e dojdam i }e go iscelam.”
8 A stotnikot kako odgovor mu re~e: “Gospodi, ne sum dostoen da
vleze{ pod mojot pokriv, tuku, ka`i samo zbor i mojot sluga }e bide
iscelen. 9 Za{to i jas sum ~ovek pot~inet, a imam i vojnici pod sebe.
I koga mu velam na edniot: ,Odi!' toj odi; i na drugiot: ,Dojdi!' - i toj
doa|a; a na svojot sluga: ,Napravi go toa!' - i toj go pravi toa.”
10 A koga Isus go ~u toa, se voshiti i im re~e na onie {to Go
sledea: “Vistina vi velam, ni vo Izrael ne najdov tolkava vera. 11 Vi
velam deka mnozina }e dojdat od istok i od zapad, i }e prilegnat kraj
trpezata so Avraam, Isak i Jakov vo nebesnoto carstvo; 12 a sinovite
na carstvoto }e bidat frleni vo krajnata temnina, kade {to }e ima
pla~ i ~krtawe so zabi.”
13 Toga{ Isus mu re~e na stotnikot: “Odi si, neka bide spored
tvojata vera.” I negoviot sluga ozdrave vo istiot ~as.
Petrovata te{ta e iscelena
(Mk. 1:29-34; Lk. 4:38-41)
14 Koga dojde Isus vo Petroviot dom, ja vide negovata te{ta kako
le`i bolna od treska. 15 Ja dopre nejzinata raka i treskata ja ostavi, a
taa stana i Go poslu`uva{e.
Matej
Matej
16 A koga nastapi ve~erta, Mu dovedoa mnogu opsednati od demoni.
Toj so zbor gi izgoni duhovite i gi isceli site bolni, 17 za da se
ispolni ka`anoto preku prorokot Isaija, koj veli:
"Toj gi zede na{ite nemo{ti
i gi ponese na{ite bolesti.”
Sledewe na Isus
(Lk. 9:57-62)
18 A koga Isus vide golema tolpa okolu Sebe, zapoveda da otplovat
na drugata strana. 19 A eden zakonik, pristapuvaj}i Mu re~e:
“U~itele, jas }e Te sledam kade i da odi{.”
20 A Isus mu re~e: “Lisicite imaat duvla, a nebesnite ptici gnezda,
dodeka Sinot ^ovekov nema kade da stavi glava.”
21 Eden drug od Negovite u~enici Mu, re~e: “Gospodi, dozvoli mi
najnapred da otidam i da go pogrebam tatko mi.”
22 A Isus mu re~e: “Sledi Me i ostavi gi mrtvite da gi pogrebuvaat
svoite mrtovci.”
Stivnuvawe na burata
(Mk. 4:35-41; Lk. 8:22-25)
23 Koga vleze vo korabot, Negovite u~enici trgnaa so Nego. 24 I
ete, golema bura se podigna na moreto, taka {to branovite go
pokrivaa korabot; a Toj spie{e. 25 I Mu pristapija i Go razbudija,
velej}i: “Gospodi, spasi nè! Zaginuvame!”
26 A Toj im re~e: “Zo{to se pla{ite, maloverni?” Toga{ stana, gi
prekori vetrovite i moreto, i sè stivna.
27 A lu|eto se voshitija i rekoa:” Kakov e Ovoj ~ovek, ta i
vetrovite i moreto Mu se pokoruvaat!?”
Isceluvawe na opsednatiot od Gadara
(Mk. 5:1-20; Lk. 8:26-39)
28 I koga dojde na drugata strana, vo gadarinskata zemja, Go sretnaa
dvajca opsednati od demoni, koi izlegoa od grobovite, krajno opasni,
taka {to nikoj ne mo`e{e da pomine po patot. 29 I ete, izvikaa,
velej}i: “[to imame nie so Tebe, Bo`ji Sine! Dali dojde za da nè
izma~uva{ predvreme?”
30 Nedaleku od niv pase{e golem krdar sviwi. 31 A demonite Go
prekolnuvaa, velej}i: “Ako nè izgoni{, isprati nè da otideme vo
krdarot sviwi.”
32 Toj im re~e: “Odete!” A tie izlegoa i otidoa vo sviwite; i ete,
celiot krdar se surna po karpata vo moreto i is~ezna vo vodite. 33 A
sviwarite pobegnaa i {tom dojdoa vo gradot, razglasija za sè i za ona
{to im se slu~i na opsednatite. 34 I ete, celiot grad izleze da se
Matej
Matej
sretne so Isus, i koga Go vidoa Go prekolnuvaa da si otide od nivniot
kraj.
Isus isceluva sakat ~ovek
(Mk. 2:1-12; Lk. 5:17-26)
9
Otkako vleze vo korabot, premina i dojde vo Svojot grad. Toga{ Mu
donesoa paraliziran ~ovek, koj le`e{e na postela. 2 A koga Isus ja
vide nivnata vera, mu re~e na paraliziraniot: “Ohrabri se, sinko.
Grevovite ti se prosteni.”
3 I ete, nekoi od zakonicite si rekoa vo sebesi: “Ovoj huli na
Boga.”
4 A Isus, znaej}i gi nivnite misli, re~e: “Zo{to imate zli misli
vo va{ite srca? 5 Pa {to e polesno da se re~e: ,Ti se prostuvaat
grevovite', ili da se re~e: ,Stani i odi?' 6 No, da znaete deka Sinot
^ovekov ima vlast na zemjata da prostuva grevovi!” Potoa mu re~e na
paraliziraniot: “Stani, zemi si ja postelata i odi si doma.” 7 I toj
stana i si otide doma. 8 A narodot, koga go vide toa, se voshiti i Go
proslavi Bog Koj im dava takva vlast na lu|eto.
Isus go povikuva Matej
(Mk. 2:13-17; Lk. 5:27-32)
9 A koga Isus si ode{e ottamu vide eden ~ovek, po ime Matej, kako
sedi na mesto kade {to se sobira danok, i mu re~e: “Sledi Me!” Toj
stana i trgna po Nego.
10 I dodeka Toj be{e prilegnat kraj trpezata vo ku}ata, ete, mnogu
dano~nici i gre{nici dojdoa i jadea so Isus i so Negovite u~enici. 11
[tom fariseite go vidoa toa, im rekoa na u~enicite: “Zo{to va{iot
u~itel jade so dano~nicite i gre{nicite?”
12 A Toj, koga go ~u toa, re~e: “Na zdravite ne im treba lekar, tuku
na bolnite! 13 Odete i nau~ete {to zna~i: ,Milost sakam, a ne `rtvi';
za{to ne dojdov da gi povikam pravednicite, tuku gre{nicite.”
Post
(Mk. 2:18-22; Lk. 5:33-39)
14 Toga{ Jovanovite u~enici dojdoa kaj Nego i rekoa: “Zo{to nie i
fariseite mnogu postime, a Tvoite u~enici ne postat?”
15 A Isus im re~e: “Mo`at li svatovite da ta`at, dodeka
mlado`enecot e so niv? No, }e dojdat dni koga }e im se otme
mlado`enecot i toga{ }e postat.
16 Nikoj ne stava altica od novo platno na stara obleka, za{to
alticata ja cepi oblekata i dupkata stanuva pogolema. 17 Nitu pak
novo vino se stava vo stari me{ini; za{to me{inite se kinat, vinoto
Matej
Matej
istekuva i me{inite propa|aat. Tuku novo vino se naleva vo novi
me{ini, pa se zapazuvaat i dvete.”
Voskresnuvaweto na Jairovata }erka
(Mk. 5:21-43; Lk. 8:40-56)
18 Dodeka im zboruva{e za toa, ete, eden stare{ina na sinagogata
dojde, padna pred Nego ni~kum i re~e: “Mojata }erka pred malku umre,
no dojdi i stavi ja Svojata raka na nea i taa }e o`ivee.” 19 Isus stana
i zaedno so u~enicite trgna so nego.
20 I ete, `ena, koja boleduva{e dvanaeset godini od krvavewe, Mu
se pribli`i odzadi i se dopre do rabot na Negovata nametka, 21 za{to
si vele{e vo sebesi: “Samo ako se dopram do Negovata obleka, }e
ozdravam.”
22 A Isus se svrte, ja vide i ì re~e: “Ohrabri se, }erko. Tvojata vera
te isceli.” I `enata be{e iscelena vo toj ~as.
23 Koga Isus dojde vo ku}ata na stare{inata, gi vide svira~ite i
razvrevenata tolpa, 24 i re~e: “Otstapete, za{to devoj~eto ne e
umreno, tuku spie.” A tie Mu se potsmevaa. 25 Otkako narodot be{e
isteran, vleze i go fati devoj~eto za raka i toa stana. 26 I glasot za
toa se ra{iri po seta zemja.
Isus isceluva dvajca slepi
27 Koga Isus si ode{e ottamu, dvajca slepi Go sledea, vikaj}i i
zboruvaj}i: “Smiluvaj ni se, Sine Davidov!”
28 A koga dojde vo ku}ata, slepite Mu pristapija, a Isus im re~e:
“Veruvate li deka mo`am da go storam toa?”
Tie Mu rekoa: “Da, Gospodi!”
29 Toga{ gi dopre nivnite o~i, velej}i: “Neka bide spored va{ata
vera.” 30 I o~ite im se otvorija. A Isus im zapoveda strogo: “Gledajte
nikoj da ne doznae za ova!” 31 A tie, {tom izlegoa, go razglasija toa po
seta zemja.
Isus isceluva nem ~ovek
32 Dodeka izleguvaa, Mu dovedoa ~ovek nem i opsednat od demon. 33
Otkako demonot be{e izgonet, nemiot prozboruva. I narodot
voshiteno zboruva{e: “Nikoga{ ne bilo videno ne{to vakvo vo
Izrael!”
34 Fariseite velea: “Toj gi izgonuva demonite preku princot na
demonite.”
Isusovoto so~uvstvo
35 Isus ode{e po site gradovi i sela, pou~uvaj}i vo nivnite
sinagogi, navestuvaj}i go Evangelieto za carstvoto, isceluvaj}i
sekakva bolest i sekakva nemo{ me|u lu|eto. 36 A koga go vide
Matej
Matej
narodot, be{e trognat od so`alenie za nego, za{to be{e izmoren i
ra{trkan kako ovci koi nemaat pastir. 37 Toga{ im re~e na Svoite
u~enici: [email protected] navistina e golema, a rabotnici ima malku, 38
zatoa molete Go Gospodarot na `etvata da isprati rabotnici za
Svojata `etva.”
Isus odbira dvanaeset apostoli
(Mk. 3:13-19, 6:7-13; Lk. 6:12-16; 9:1-6)
10
Gi povika Svoite dvanaeset u~enici kaj Sebe i im dade vlast nad
ne~istite duhovi, da gi izgonuvaat i da isceluvaat sekakva bolest i
sekakva nemo{.
2 A ova se imiwata na dvanaesette apostoli: prviot Simon, nare~en
Petar i negoviot brat Andrej, pa Jakov, sinot na Zebedej i brat mu
Jovan, 3 Filip i Bartolomej, Toma i Matej dano~nikot, Jakov sinot na
Alfej i Tadej, 4 Simon Kananeecot i Juda Iskariot, koj i Go predade.
5 Isus gi isprati ovie dvanaesetmina i im nalo`i, velej}i im: “Ne
odete kaj neevreite, i ne vleguvajte vo samarijanski grad; 6 tuku,
podobro odete kaj izgubenite ovci na izraeloviot dom. 7 I dodeka
odite propovedajte deka se pribli`i nebesnoto carstvo. 8
Isceluvajte bolni, voskresnuvajte mrtvi, is~istuvajte leprozni,
izgonuvajte demoni; besplatno dobivte, besplatno davajte. 9 Ne nosete
ni zlato, ni srebro, nitu bakar vo va{ite pojasi; 10 nitu torba za pat,
ni dve obleki, ni obuvki, ni stap, za{to rabotnikot ja zaslu`uva
svojata izdr{ka.
11 A koga }e vlezete vo koj i da bilo grad ili selo, raspra{ajte koj
e dostoen vo nego i ostanete tamu dodeka ne zaminete ottamu. 12 Koga
}e vlezete vo domot, pozdravete go. 13 I ako navistina ku}ata e
dostojna, va{iot mir neka se spu{ti na nea, a ako ne e dostojna,
va{iot mir neka vi se vrati vam. 14 I ako nekoj ne ve primi, nitu gi
poslu{a va{ite zborovi, koga }e izleguvate od taa ku}a ili grad,
istresete go pravot od va{ite noze. 15 Vistina vi velam, polesno }e
im bide na Sodom i Gomora vo sudniot den, otkolku na toj grad.”
Treba da se o~ekuva progonstvo
(Mk. 13:9-13; Lk. 21:12-17)
16 “Ete, Jas ve ispra}am kako ovci me|u volci. Zatoa bidete mudri
kako zmii i bezopasni kako gulabi.
17 ^uvajte se od lu|eto, za{to }e ve predavaat na sudovite i }e ve
kam{ikuvaat vo nivnite sinagogi. 18 ]e bidete izveduvani pred
upraviteli i carevi, zaradi Mene, za svedo{tvo na niv i na narodite.
19 A koga }e ve predavaat, ne gri`ete se kako ili {to }e zboruvate,
bidej}i vo onoj ~as }e vi bide dadeno {to treba da ka`ete; 20 za{to ne
ste vie tie koi zboruvate, tuku Duhot na va{iot Tatko, Koj zboruva vo
vas.
Matej
Matej
21 I brat }e predava brata na smrt, i tatko - deteto, i decata }e
stanat protiv roditelite i }e gi ubivaat. 22 I }e bidete namrazeni od
site zaradi Moeto ime; no, koj }e istrae dokraj, }e bide spasen. 23
Koga }e ve progonuvaat vo toj grad, begajte vo drug; za{to vistina vi
velam, nema da pominete niz site izraelski gradovi dodeka ne dojde
Sinot ^ovekov.”
24 “U~enikot ne e nad u~itelot, nitu robot nad svojot gospodar. 25
Dosta mu e na u~enikot da stane kako negoviot u~itel i na robot kako
negoviot gospodar. Ako stopanot na ku}ata go narekoa Belzebul,
kolku pove}e negovite doma{ni?”
Ohrabruvawe protiv stravot
(Lk. 12:2-7)
26 “Zatoa, ne pla{ete se od niv, za{to nema ni{to pokrieno {to ne
}e se otkrie, nitu skrieno {to ne }e se doznae. 27 Ona {to vi go
govoram vo temnina, ka`ete go vo svetlina; i ona {to }e go ~uete na
uvo, razglasete go od pokrivite. 28 I ne pla{ete se od onie {to go
ubivaat teloto, a du{ata ne mo`at da ja ubijat. Tuku pla{ete se
pove}e od Onoj Koj mo`e da gi pogubi i du{ata i teloto vo pekolot. 29
Ne se prodavaat li dve vrap~iwa za edna para? Sepak niedno od niv ne
pa|a na zemjata bez va{iot Tatko. 30 A vam vi se izbroeni duri i
vlaknata na glavata. 31 I taka, ne pla{ete se. Vie ste poskapi od
mnogu vrap~iwa.”
Javno ispoveduvawe na Isus
(Lk. 12:8,9)
32 “I taka, sekoj koj Me priznava Mene pred lu|eto, }e go priznaam
i Jas nego pred Mojot Tatko, Koj e na nebesata. 33 A koj }e se otka`e
od Mene pred lu|eto, i Jas }e se otka`am od nego pred Mojot Tatko,
Koj e na nebesata.”
Promenata nosi sudir
(Lk. 12:51-53; 14:26,27)
34 “Ne mislete deka dojdov da donesam mir na zemjata. Ne dojdov da
donesam mir, tuku me~. 35 Za{to dojdov da donesam neprijatelstvo
me|u ~ovekot i negoviot tatko, }erkata i nejzinata majka, snaata i
nejzinata svekrva, 36 a neprijateli na ~ovekot }e bidat negovite
doma{ni.
37 Koj qubi tatko ili majka pove}e od Mene, ne e dostoen za Mene, i
koj qubi sin ili }erka pove}e od Mene, ne e dostoen za Mene; 38 i koj
ne go zema svojot krst i ne odi po Mene, ne e dostoen za Mene. 39 Koj }e
ja najde svojata du{a, }e ja zagubi; i koj }e ja zagubi svojata du{a zaradi
Mene, }e ja najde.”
Matej
Matej
Nagrada za slu`ewe
(Mk. 9:41)
40 “Koj ve prima vas, Me prima Mene, a koj Me prima Mene, Go
prima Onoj Koj Me prati. 41 Koj prima prorok vo ime na prorok, }e
primi proro~ka nagrada; i koj prima pravednik vo ime na pravednik,
}e primi pravedni~ka nagrada. 42 Koj }e napoi eden od ovie male~kive
samo so ~a{a studena voda, vo ime na u~enik, vistina vi velam, nikako
nema da ja zagubi svojata nagrada.”
Jovan Krstitelot pra}a glasnici
(Lk. 7:18-23)
11
A koga Isus zavr{i so pou~uvaweto na Svoite dvanaeset u~enici,
zamina ottamu da pou~uva i da propoveda vo nivnite gradovi.
2 Koga Jovan ~u vo zandanata za delata na Hristos, isprati dvajca od
svoite u~enici, 3 da Go pra{aat: “Ti li si Onoj Koj treba da dojde ili
da o~ekuvame drug?”
4 Isus im odgovori, velej}i: “Odete i javete mu na Jovan za ona {to
go slu{ate i gledate: 5 slepi progleduvaat i sakati odat, leprozni se
is~istuvaat i gluvi proslu{uvaat, mrtvi voskresnuvaat, i na
siroma{nite im se propoveda Evangelieto. 6 Bla`en e onoj koj ne se
soblaznuva zaradi Mene.”
Isus mu zapoveda na Jovan
(Lk. 7:24-35)
7 Koga tie si otidoa, Isus po~na da mu zboruva na narodot za Jovan:
“[to izlegovte da vidite vo pustinata? Trska {to vetrot ja lulee? 8
[to izlegovte da vidite? ^ovek oble~en vo meka obleka? Ete, tie
{to nosat meki obleki se vo carskite dvorci. 9 Pa zo{to izlegovte?
Prorok li da vidite? Da, vi velam, i pove}e od prorok. 10 Ovoj e onoj
za kogo e pi{ano:
'Eve, go pra}am Mojot glasnik
pred Tvoeto lice,
koj }e go podgotvi
Tvojot pat pred Tebe.'
11 Vistina vi velam, me|u rodenite od `ena ne se izdignal pogolem
od Jovan Krstitelot; no, najmaliot vo nebesnoto carstvo e pogolem od
nego. 12 A od dnite na Jovan Krstitelot dosega nebesnoto carstvo
trpi nasilstvo i nasilnicite go otimaat nasila; 13 za{to site
proroci i Zakonot prorokuvaa do Jovan; 14 i ako sakate da prifatite,
toj e Ilija koj treba{e da dojde. 15 Koj ima u{i neka ~ue!
Matej
Matej
16 A so {to da go sporedam ova pokolenie? Prilega na deca koi
sedat po pazarite i im dovikuvaat na drugarite, 17 velej}i:
'Vi svirevme na svirka i ne igravte,
vi peevme tagovni pesni i ne taguvavte.'
18 Za{to dojde Jovan, koj nitu jade, nitu pie, a tie velat: ,Ima
demon!' 19 Dojde Sinot ^ovekov, koj jade i pie, pa velat: ,Eve, ~ovek
lakom i pijanica, prijatel na dano~nicite i na gre{nicite!' Sepak
mudrosta se opravda preku svoite dela.”
Osuda nad nekoi gradovi
(Lk. 10:13-15)
20 Toga{ po~na da gi prekoruva gradovite, vo koi se slu~ija
najmnogu Negovi mo}ni dela, bidej}i ne se pokajaa. 21 “Te{ko tebe,
Horazine! Te{ko tebe, Betsaido! Za{to ako vo Tir i Sidon se slu~ea
mo}nite dela, {to se slu~ija kaj vas, odamna bi se pokajale vo struneni
vre}i i pepel. 22 No, vi velam: polesno }e im bide na Tir i Sidon vo
sudniot den, otkolku vam. 23 A ti, Kapernaume, koj se vozdigna do
neboto, }e sleze{ do Adot. Za{to ako vo Sodom se slu~ea mo}nite
dela {to se slu~ija vo tebe, }e ostane{e do den dene{en. 24 No vi
velam, na zemjata Sodomska }e ì bide polesno na sudniot den, otkolku
tebe.”
Po~inka vo Isus
(Lk. 10:21,22)
25 Toga{ Isus prodol`i, velej}i: “Ti blagodaram, Tatko, Gospodar
na neboto i na zemjata, za{to go skri toa od mudrite i razumnite, a im
go otkri na prostodu{nite. 26 Da, Tatko, za{to taka Tebe ti gode{e.
27 Sè Mi e predadeno od Mojot Tatko, i nikoj ne Go poznava Sinot,
osven Tatkoto; nitu nekoj Go poznava Tatkoto, osven Sinot, i onoj
komu Sinot saka da mu otkrie.
28 Dojdete kaj Mene site {to ste onemo{teni i obremeneti, a Jas }e
vi dadam po~inka. 29 Zemete go Mojot jarem na sebe i nau~ete se od
Mene, za{to Jas sum krotok i ponizen po srce; a vie }e najdete
po~inka za svoite du{i, 30 za{to Mojot jarem e podnosliv i Mojot
tovar e lesen.”
Isus e Gospodar nad sabotniot den
(Mk. 2:23-28; Lk. 6:1-5)
12
Vo toa vreme, Isus minuva{e niz posevite vo saboten den; a
Negovite u~enici ogladnea i po~naa da kinat klasje i da jadat. 2 A
fariseite {tom go vidoa toa, Mu rekoa: “Gledaj, Tvoite u~enici go
pravat ona {to ne e dozvoleno da se pravi vo saboten den.”
Matej
Matej
3 A Toj im re~e: “Zar ne ste ~itale {to stori David, koga ogladne
toj i onie koi bea so nego? 4 Kako vleze vo Bo`jiot dom i go izede
izlo`eniot leb, {to ne smeeja da go jadat ni toj, ni negovite drugari,
tuku samo sve{tenicite? 5 Ili, zar ne ste ~itale vo Zakonot deka
sve{tenicite, vo sabotnite denovi vo Hramot ja oskvernuvaat
sabotata i ne se vinovni? 6 No Jas vi velam deka eden Pogolem od
Hramot e tuka. 7 Ako znaevte {to zna~i: ,Milost sakam, a ne `rtva',
nema{e da gi osudite nevinite, 8 za{to Sinot ^ovekov e Gospodar na
sabotniot den.”
Isus isceluva ~ovek so isu{ena raka
(Mk. 3:1-6; Lk. 6:6-11)
9 A koga si zamina ottamu, dojde vo nivnata sinagoga. 10 I ete, tamu
ima{e eden ~ovek so isu{ena raka i, za da Go obvinat, go pra{aa
velej}i mu: “Dozvoleno li e da se isceluva vo saboten den?”
11 A Toj im re~e: “Koj od vas, ako ima edna ovca, i taa padne vo
saboten den vo jama, ne }e ja fati i izvadi? 12 A kolku poskap e
~ovekot od ovcata. Zatoa, dozvoleno e da se pravi dobro vo saboten
den.”
13 Toga{ mu re~e na ~ovekot: “Protegni ja rakata!” Toj ja protegna
i taa stana zdrava kako i drugata. 14 A fariseite izlegoa nadvor i se
sovetuvaa protiv Nego kako da Go pogubat.
Bo`ji sluga
15 No znaej}i go toa, Isus si zamina ottamu; a mnozina Go sledea i
gi isceli site, 16 no gi predupredi da ne razglasuvaat za Nego, 17 za da
se ispolni ka`anoto preku prorokot Isaija, koj re~e:
18 “Eve Go Mojot sluga,
Kogo Go izbrav; Mojot vozquben,
vo Kogo mojata du{a e zadovolna.
]e Go polo`am Mojot Duh na Nego,
a Toj }e im objavi sud na narodite.
19 Nema da se prepira,
nitu }e vika, nitu nekoj }e go ~ue
Negoviot glas po ulicite.
20 Nema da dokr{i potkr{ena trska,
nitu }e ugasne fitil {to tlee,
dodeka ne go izvede sudot do pobeda.
21 A narodite }e se nadevaat
vo Negovoto ime.”
Bo`jata sila nad |avolot
(Mk. 3:20-30; Lk. 11:14-23; 12:10)
22 Toga{ dovedoa kaj Nego eden opsednat od demon, koj be{e slep i
nem, a Toj go isceli, taka {to nemiot prozboruva i progleda. 23 I
Matej
Matej
siot nasobran narod se voshituva{e i zboruva{e: “Zar ne e Ovoj
Sinot Davidov?”
24 A fariseite, koga go slu{naa toa, rekoa: “Ovoj gi izgonuva
demonite samo preku Belzebub, princot na demonite.”
25 Znaej}i gi nivnite misli, Isus im re~e: “Sekoe carstvo,
podeleno vo sebesi, zapustuva, i sekoj grad ili dom, koj e podelen vo
sebesi, nema da opstane. 26 I ako satanata izgonuva satana, toj se
podelil vo sebesi, i kako }e opstane negovoto carstvo? 27 I ako Jas gi
izgonuvam demonite preku Belzebub, toga{ preku kogo gi izgonuvaat
va{ite sinovi? Zatoa tie }e vi bidat sudii; 28 no, ako Jas gi
izgonuvam demonite preku Bo`jiot Duh, toga{ Bo`joto carstvo do{lo
vrz vas.
29 Ili, kako mo`e nekoj da vleze vo ku}ata na silen ~ovek i da mu ja
obere poku}ninata, ako najnapred ne go vrze silniot, pa toga{ da mu ja
ograbi ku}ata?
30 Koj ne e so Mene, toj e protiv Mene; i koj ne sobira so Mene,
rastura. 31 Zatoa vi velam: sekoj grev i hula }e im se prostat na
lu|eto, no hulata protiv Duhot nema da bide prostena. 32 I ako nekoj
re~e zbor protiv Sinot ^ovekov, }e mu se prosti; no ako nekoj re~e
protiv Svetiot Duh, nema da mu se prosti nitu sega, nitu vo idnina.”
Drvoto se poznava po svoite plodovi
(Lk. 6:43-45)
33 “Ili napravete go drvoto dobro i negoviot plod dobar; ili
napravete go drvoto rasipano, i negoviot plod rasipan; za{to drvoto
se poznava po plodot. 34 Zmiska porodo! Kako mo`ete da zboruvate
dobro koga ste zli? Za{to od izobilstvoto na srceto zboruva ustata.
35 Dobriot ~ovek, od dobrata riznica iznesuva dobri ne{ta; a zliot
~ovek od zlata riznica iznesuva zli ne{ta. 36 I vi velam deka za sekoj
prazen zbor {to }e go izgovorat lu|eto, }e odgovaraat na sudniot den;
37 za{to po va{ite zborovi }e bidete opravdani, i po va{ite zborovi
}e bidete osudeni.”
Prekor poradi `elba za ~udotvorni znaci
(Mk. 8:11,12; Lk. 11:29-32)
38 Toga{ nekoi od zakonicite i fariseite Mu odgovorija, velej}i:
“U~itele, sakame da vidime znak od Tebe.”
39 A Toj im odgovori, velej}i: “Zloto i prequbni~koto pokolenie
bara znak, no nema da mu se dade nikakov znak, osven znakot na
prorokot Jona. 40 Za{to, kako {to Jona be{e vo utrobata na golemata
riba tri dni i tri no}i, taka i Sinot ^ovekov }e bide vo srceto na
zemjata tri dni i tri no}i. 41 Ninevjanite }e se dignat na sud so ova
pokolenie i }e go osudat, za{to se pokajaa od propovedta na Jona, a
eve, tuka e eden pogolem od Jona. 42 Caricata na jugot }e se krene na
sud so ova pokolenie i }e go osudi, za{to taa dojde od daleku, za da ja
~ue mudrosta na Solomon, a eve, tuka e eden pogolem od Solomon.”
Matej
Matej
Ne~istiot duh se vra}a
(Lk. 11:24-26)
43 Koga ne~istiot duh izleguva od ~ovek, minuva niz bezvodni mesta
baraj}i odmor, ama ne go nao|a. 44 Toga{ veli: ,]e se vratam vo svojot
dom od kade {to izlegov.' I koga }e dojde, go nao|a prazen, izmeten i
sureden. 45 Toga{ odi i zema so sebe sedum drugi duhovi, polo{i od
sebe i tie vleguvaat i `iveat tamu, a poslednata sostojba na toj ~ovek
stanuva polo{a od prvata. Taka }e bide i so ova zlo pokolenie.”
Vistinskoto Isusovo semejstvo
(Mk. 3:31-35; Lk. 8:19-21)
46 Dodeka Toj sè u{te mu zboruva{e na narodot, ete, majka Mu i
Negovite bra}a stoeja nadvor i sakaa da zboruvaat so Nego. 47 A nekoj
Mu re~e: “Eve, majka Ti i Tvoite bra}a stojat nadvor i sakaat da
zboruvaat so Tebe.
48 A Toj vo odgovor mu re~e na onoj koj mu go ka`a toa: “Koja e
Mojata majka i koi se Moite bra}a?” 49 I ja protegna rakata kon
Svoite u~enici i re~e: “Eve ja Mojata majka i Moite bra}a; 50 za{to,
onoj {to ja vr{i voljata na Mojot Tatko, Koj e na nebesata, toj Mi e
brat i sestra i majka.”
Sporedbata za seja~ot
(Mk. 4:1-9; Lk. 8:4-8)
13
Toj den Isus izleze od ku}ata i sedna kraj moreto. 2 I mnogu narod
se sobra okolu Nego, taka {to Toj vleze vo korab i sedna, a lu|eto
stoeja na bregot. 3 Im govore{e za mnogu ne{ta vo sporedbi, velej}i:
“Ete, seja~ izleze da see, 4 i koga see{e, nekoi zrna padnaa kraj patot,
ptici dojdoa i gi iskolvaa. 5 Drugi padnaa na karpesti mesta, kade {to
nema{e mnogu zemja i nabrgu niknaa, za{to nema{e dlaboka zemja. 6 A
koga izgrea sonceto izgorea, i bidej}i nemaa koren se isu{ija. 7 Drugi
padnaa me|u trwe, a trweto izrasna i gi zadu{i. 8 Nekoi padnaa na
dobra zemja i dadoa plodovi: edno stokraten, drugo {eeset, a treto
trieset. 9 Koj ima u{i neka ~ue!”
Pri~inata za sporedbite
(Mk. 4:10-12; Lk. 8:9,10)
10 U~enicite Mu se pribli`ija i Mu rekoa: “Zo{to im zboruva{
vo sporedbi?”
Matej
Matej
11 A Toj im odgovori, velej}i: “Zatoa {to vam vi e dadeno da gi
znaete tajnite na nebesnoto carstvo, a nim ne im e dadeno. 12 Za{to
koj ima, }e mu se dade i }e ima izobilstvo; a koj nema, }e mu se odzeme i
ona {to go ima. 13 Zatoa im zboruvam vo sporedbi, za{to gledaat, a ne
mo`at da vidat i slu{aat, a ne mo`at da ~ujat, nitu pak razbiraat. 14
I vrz niv se ispolnuva proro{tvoto na Isaija, koe veli:
']e slu{ate i nema da razberete;
}e gledate i nema da raspoznaete.
15 Za{to srceto na ovie lu|e otapelo;
i so u{ite odvaj slu{aat,
gi zatvorile o~ite;
za da ne gledaat so niv,
nitu da slu{aat so u{ite,
i da razberat so srceto i da se obratat,
za Jas da gi iscelam.'
16 No bla`eni se va{ite o~i, bidej}i gledaat i va{ite u{i,
bidej}i slu{aat. 17 Za{to vistina vi velam deka mnogu proroci i
pravednici posakuvaa da go vidat ova {to go gledate vie, a ne go vidoa;
i da go slu{nat ona {to go slu{ate vie, a ne go slu{naa.”
Tolkuvawe na sporedbata za seja~ot
(Mk. 4:13-20; Lk. 8:11-15)
18 “Zatoa, ~ujte ja sporedbata za seja~ot. 19 Koga nekoj go slu{a
slovoto za carstvoto, a ne go razbira, toga{ doa|a lukaviot i go graba
toa {to e poseano vo negovoto srce; toa e ona {to e poseano kraj
patot. 20 A poseanoto na karpesti mesta e onoj {to go slu{a slovoto i
vedna{ go prima so radost, 21 no nema koren vo sebe i privremen e, a
koga }e nastane nevola ili progonstvo zaradi slovoto, vedna{ se
otka`uva. 22 A poseanoto me|u trwe e onoj koj go slu{a slovoto, no
gri`ite za svetov i izmamlivoto bogatstvo go zadu{uvaat slovoto i
stanuva neploden. 23 Dodeka poseanoto na dobra zemja e onoj koj go
slu{a slovoto i go razbira; toj koj navistina ra|a plod i donesuva:
eden - sto, drug - {eeset, a tret - trieset.”
@itoto i kakolot
24 Im pretstavi i druga sporedba, velej}i: “Nebesnoto carstvo
prilega na ~ovek koj poseal dobro seme na svojata niva. 25 No, koga
lu|eto spiele, do{ol negoviot neprijatel i poseal kakol me|u
p~enicata i si oti{ol. 26 A koga posevot porasna i donese plod,
toga{ se poka`a i kakolot.
27 Slugite na doma}inot pristapija i mu rekoa: ,Gospodaru, zar ne
posea dobro seme na svojata niva? Toga{, od kade e kakolot?'
28 A toj im re~e: ,^ovek neprijatel go napravi toa.'
Slugite pak mu rekoa: ,Saka{ li toga{ da odime i da go isplevime?'
Matej
Matej
29 A toj re~e: ,Ne, da ne bi sobiraj}i go kakolot da ja otkornete so
nego i p~enicata. 30 Ostavete gi neka rastat dvete zaedno do `etvata.
A za vreme na `etvata }e im ka`am na `etvarite: ,Soberete go
najnapred kakolot i vrzete go vo snopovi, za gorewe, a `itoto
priberete go vo mojot ambar'.”
Sinapovo zrno
(Mk. 4:30-32; Lk. 13:18-19)
31 I druga sporedba im pretstavi, velej}i: “Nebesnoto carstvo
prilega na sinapovo zrno, koe ~ovek go zema i go see na svojata niva; 32
toa e navistina najmalo od site semiwa, no koga }e porasne, pogolemo
e od site gradinarski rastenija i stanuva drvo, pa nebesnite ptici
doa|aat i si pravat gnezda na negovite granki.”
Za kvasecot
(Lk. 13:20,21)
33 Druga sporedba im ka`a: “Nebesnoto carstvo e sli~no na kvas
{to go zema `ena i go stava vo tri meri bra{no, sè dodeka ne skisne
seto.”
Objasnuvawe za sporedbata
(Mk. 4:33,34)
34 Seto ova Isus mu go ka`a na narodot vo sporedbi i bez sporedbi
ni{to ne govore{e; 35 za da se ispolni re~enoto preku prorokot, koj
veli:
"]e im zboruvam vo sporedbi;
}e go objavam skrienoto
od nastanuvaweto na svetot.”
Objasnuvawe na sporedbata za `itoto i kakolot
36 Toga{ go otpu{ti narodot i vleze vo ku}ata. A Negovite
u~enici dojdoa kaj Nego i rekoa: “Objasni ni ja sporedbata za kakolot
na nivata.”
37 A Toj im odgovori, velej}i: “Seja~ot na dobroto seme e Sinot
^ovekov. 38 Nivata e svetot, dobroto seme, toa se sinovite na
Carstvoto, a kakolot se sinovite na zliot, 39 a neprijatelot {to go
posea, e |avolot. @etvata e krajot na vremeto, a `etvarite se angeli.
40 Kako {to kakolot se sobira i se gori v ogan, taka }e bide i pri
krajot na vremeto. 41 Sinot ^ovekov }e gi isprati Svoite angeli. Tie
}e go soberat od Negovoto carstvo seto ona {to naveduva na grev i
onie koi vr{at bezzakonie 42 i }e gi frlat vo ognenata pe~ka; tamu }e
ima lelek i ~krtawe so zabi. 43 Toga{ pravednicite }e bolskotat
kako sonce vo carstvoto na svojot Tatko. Koj ima u{i, neka ~ue!”
Matej
Matej
Zakopanoto bogatstvo
44 “Nebesnoto carstvo prilega na bogatstvo skrieno vo niva, koe
~ovekot go na{ol i go skril, pa od pregolema radost odi i prodava sè
{to ima, i ja kupuva nivata.”
Skapoceniot biser
45 “Nebesnoto carstvo prilega i na trgovec koj bara ubavi biseri.
46 A koga }e najde eden skapocen biser, odi i prodava sè {to ima, i go
kupuva.”
Golemata mre`a
47 “Nebesnoto carstvo prilega u{te i na mre`a frlena vo moreto,
koja sobira ribi od sekakov vid. 48 Koga }e se napolni, ja izvlekuvaat
na bregot i sednuvaat, pa gi sobiraat dobrite vo sadovi, a lo{ite gi
frlaat. 49 Taka }e bide i na krajot na vremeto; angelite }e izlezat i
}e gi izdvojat zlite od pravednite, 50 i }e gi frlat vo ognena pe~ka;
tamu }e ima lelek i ~krtawe so zabi.”
Bogatstvoto na doma}inot
51 Isus im re~e: “Dali go razbravte seto ova?”
A tie Mu rekoa: “Da, Gospodi!”
52 A Toj im re~e: “Zatoa sekoj zakonik, koj stanal u~enik na
nebesnoto carstvo, prilega na doma}in koj od svojata riznica go
iznesuva novoto i staroto.”
Isus ne e prifaten vo Nazaret
(Mk. 6:1-6; Lk. 4:16-30)
53 A koga Isus zavr{i so sporedbite, zamina ottamu. 54 I otkako
dojde vo svoeto rodno mesto, gi pou~uva{e vo nivnite sinagogi, a tie
se ~udea i zboruvaa: “Od kade Mu se na Ovoj ovaa mudrost i mo}ni
dela? 55 Ne e li ovoj sinot na drvodelecot? Majka Mu ne li se vika
Marija, a Negovite bra}a: Jakov, Josif, Simon i Juda? 56 I site
Negovi sestri ne se li kaj nas? Od kade Mu e toga{ na Ovoj seto toa?”
57 I se soblaznija od Nego.
A Isus im re~e: “Prorokot ne e bez ~est, osven vo svojot roden kraj
i vo svojot dom.”
58 I ne napravi tamu mnogu mo}ni dela, poradi nivnoto neveruvawe.
Matej
Matej
Smrtta na Jovan Krstitelot
(Mk. 6:14-29; Lk. 9:7-9)
14
Vo ona vreme tetrarhot Irod ja ~u vesta za Isus 2 i im re~e na
svoite slugi: “Toa e Jovan Krstitelot. Voskresnal od mrtvite, i zatoa
mo}nite dela dejstvuvaat vo nego.”
3 Koga Irod go fati Jovana, go vrza i go stavi v zandana zaradi
Irodijada, `enata na svojot brat Filip, 4 bidej}i Jovan mu vele{e:
“Ne e spored zakonot da ja ima{", 5 i iako saka{e da go ubie, se
pla{e{e od narodot, za{to go smeta{e za prorok.
6 A koga se praznuva{e Irodoviot rodenden, }erkata na Irodijada
igra{e pred niv i mu ugodi na Irod. 7 Zatoa, toj so zakletva ì veti
deka }e ì dade {to i da mu pobara. 8 A taa, nagovorena od svojata majka,
re~e: “Daj mi ja tuka na ~inija glavata na Jovan Krstitelot.” 9 Na
carot mu be{e `al, no zaradi zakletvite i zaradi onie {to sedea so
nego, zapoveda da ì ja dadat, 10 i isprati, pa go obezglavija Jovan vo
zandanata. 11 Negovata glava be{e donesena na ~inija i ì be{e dadena
na devojkata, a taa ì ja odnese na majka si. 12 A negovite u~enici
dojdoa, go zedoa teloto i go pogrebaa, pa otidoa i Mu javija na Isus.
Isus nahranuva pet iljadi lu|e
(Mk. 6:30-44; Lk. 9:10-17; Jvn. 6:1-14)
13 A koga go ~u toa Isus, zamina ottamu so korab, vo pusto mesto,
nasamo. No narodot ~u i Go slede{e pe{ od gradovite. 14 I koga
izleze na bregot vide edno~udo lu|e, se so`ali na niv i gi isceli
nivnite bolni.
15 A koga se sve~eri, Negovite u~enici dojdoa kaj Nego i Mu rekoa:
“Mestovo e pusto i vremeto e ve}e poodminato. Pu{ti gi lu|eto da
otidat po selata za da si kupat hrana.”
16 No Isus im re~e: “Nema potreba da odat, dajte im vie da jadat!”
17 A tie Mu rekoa: “Ovde nemame ni{to, osven pet lebovi i dve
ribi.”
18 A Toj im re~e: “Donesete Mi gi tuka.” 19 I zapoveda lu|eto da
posednat po trevata; gi zede pette lebovi i dvete ribi, pogledna kon
neboto, gi blagoslovi, gi raskr{i lebovite i im gi dade na u~enicite,
a u~enicite na lu|eto. 20 I site jadoa i se nasitija, i gi dignaa
preostanatite par~iwa, dvanaeset polni ko{evi. 21 A onie {to jadea,
bea okolu pet iljadi ma`i, pokraj `enite i decata.
Isus odi po voda
(Mk. 6:45-52; Jvn. 6:16-21)
22 I vedna{ potoa Isus gi natera Svoite u~enici da vlezat vo
korabot i da otidat pred Nego na drugata strana, dodeka Toj da go
raspu{ti narodot. 23 I {tom go raspu{ti, se iska~i na gorata za da se
Matej
Matej
moli nasamo. Koga se sve~eri, tamu be{e sam. 24 Korabot ve}e be{e
mnogu daleku od bregot i go udiraa branovite, za{to vetrot be{e
sprotiven.
25 Vo ~etvrtata no}na stra`a Toj dojde kaj niv, odej}i po moreto. 26
Koga Go vidoa kako odi po moreto, u~enicite se ispla{ija i rekoa:
“Toa e prividenie!” i izvikaa od strav.
27 A Isus vedna{ im progovori, velej}i: “Ohrabrete se! Jas Sum!
Ne bojte se.”
28 A Petar Mu odgovori i re~e: “Gospodi, ako si Ti, zapovedaj da
dojdam kaj Tebe po vodava.”
29 Ovoj mu re~e: “Dojdi!”
Petar sleze od korabot i trgna po vodata kon Isus. 30 No koga go
vide silniot vetar, se ispla{i, po~na da tone i izvika, velej}i:
“Gospodi, spasi me!”
31 A Isus vedna{ ja ispru`i rakata, go fati i mu re~e:
“Maloverniku, zo{to se posomneva?”
32 I koga vlegoa vo korabot, vetrot prestana. 33 A onie {to bea vo
korabot, dojdoa i Mu se poklonija, velej}i: “Navistina, Ti si Bo`jiot
Sin.”
Isus go isceluva bolniot od Genisaret
(Mk. 6:53-56)
34 I koga preminaa na drugata strana, dojdoa vo genisaretskata
zemja. 35 I koga Go prepoznaa ma`ite od toa mesto, razglasija po
celata okolina, pa Mu gi donesoa site {to bea bolni, 36 i Go molea da
se doprat samo do rabot od Negovata nametka; i koj kako }e se dopre{e,
ozdravuva{e.
Bo`ja zapoved ili ~ove~ki tradicii?
(Mk. 7:1-23)
15
Toga{ fariseite i zakonicite od Erusalim, Mu pristapija na Isus
i rekoa: 2 “Zo{to Tvoite u~enici ja prestapuvaat tradicijata na
starite? Bidej}i ne si gi mijat racete, koga jadat leb.”
3 A Toj odgovaraj}i im re~e: “Zo{to i vie ja prestapuvate Bo`jata
zapoved, zaradi va{ite tradicii? 4 Za{to Bog zapoveda: ,Po~ituvaj gi
tatkoto i majkata' i ,Koj zboruva lo{o za svojot tatko ili majka, neka
bide kaznet so smrt'. 5 A vie velite: koj }e mu re~e na tatko si ili na
majka si: ,Ona so {to bi mo`el da te pomognam, Mu e podareno na Boga,
6 toj nema obvrska sprema tatka si ili majka si'. Taka go ukinavte
Bo`joto slovo zaradi va{ite tradicii. 7 Licemeri! Isaija dobro
prorokuva{e za vas, velej}i:
8 ,Ovoj narod Me po~ituva so usnite,
a nivnoto srce e daleku od Mene.
Matej
Matej
9 Popusto Mi se poklonuvaat,
pou~uvaj}i u~ewa koi se
~ove~ki povelbi.'"
10 I go povika narodot i mu re~e: “Slu{ajte i razberete! 11 Ona
{to vleguva vo ustata ne go pogani ~ovekot, tuku ona {to izleguva od
ustata, toa go pogani ~ovekot.”
12 Toga{ u~enicite Mu se pribli`ija i rekoa: “Znae{ li deka
fariseite se navredija koga go ~uja toa?”
13 A Toj im odgovori i re~e: “Sekoe rastenie {to ne go nasadil
Mojot nebesen Tatko, }e bide iskornato. 14 Ostavete gi. Tie se slepi
voda~i na slepite, a ako slep vodi slep, obajcata }e padnat v jama.”
15 A Petar izusti i Mu re~e: “Objasni ni ja sporedbata.”
16 Na toa Isus im re~e: “Zar vie sè u{te ne razbirate? 17 Ne
sfa}ate li deka sè {to vleguva vo ustata minuva niz stomakot i se
isfrla nadvor? 18 A ona {to izleguva od ustata, proizleguva od
srceto i toa go pogani ~ovekot. 19 Za{to od srceto proizleguvaat zli
misli, ubistva, prequbi, bludstva, kra`bi, la`ni svedo{tva, huli. 20
Tie se ne{tata koi go poganat ~ovekot. A jadeweto so neizmieni race
ne go pogani ~ovekot.”
Verata na edna neevrejka
(Mk. 7:24-30)
21 Otkako izleze ottamu, Isus se povle~e vo predelite na Tir i
Sidon. 22 I ete, edna `ena, hananejka, se pojavi od tie krai{ta i
izvika kon Nego velej}i: “Smiluvaj mi se, Gospodi, Sine Davidov!
Mojata }erka e te{ko opsednata od demon.”
23 A Toj ne ì odgovori so nieden zbor. No Mu se pribli`ija
Negovite u~enici i Go molea, velej}i Mu: “Izbrkaj ja, za{to vika po
nas.”
24 No Toj odgovori i re~e: “Jas Sum ispraten samo kaj zagubenite
ovci na izraeloviot dom.”
25 Taa povtorno Mu se pribli`i i poklonuvaj}i Mu se re~e:
“Gospodi, pomogni mi!”
26 A Toj, odgovaraj}i ì re~e: “Ne e ubavo da se zeme lebot od decata
i da im se frli na ku~iwata.”
27 No taa re~e: “Da, Gospodi, no duri i ku~iwata jadat od tro{kite
{to pa|aat od trpezata na nivnite Gospodari.”
28 Toga{ Isus ì odgovori, velej}i: “O, `eno, golema e tvojata vera.
Neka ti bide kako {to posakuva{.” I nejzinata }erka be{e iscelena
vo toj ~as.
Isus isceluva mnozina
29 Otkako zamina ottamu, Isus dojde pokraj Galilejskoto More, se
iska~i na gorata i sedna tamu. 30 I nagrvalija na Nego edno~udo lu|e,
koi nosea so sebe: kuci, sakati, slepi, nemi i mnogu drugi, pa gi
polo`uvaa pri Negovite noze, a Toj gi isceluva{e, 31 pa gledaj}i gi
Matej
Matej
nemite kako prozboruvaat, sakatite kako ozdravuvaat, kucite kako
odat i slepite kako gledaat lu|eto se voshituvaa; i Go proslavuvaa
Bogot na Izrael.
Isus nahranuva ~etiri iljadi lu|e
(Mk. 8:1-10)
32 A Isus gi povika Svoite u~enici kaj Sebe, i re~e: “Ispolnet
Sum so so`alenie sprema lu|evo, za{to ve}e tri dni ostanaa so Mene
i nemaat {to da jadat, a ne sakam da gi otpu{tam gladni, za da ne
premalat po patot.”
33 U~enicite Mu rekoa: “Kaj }e najdeme vo pustinava tolku leb, za
da nasitime olku mnogu lu|e?”
34 Isus im re~e: “Kolku lebovi imate?”
Tie rekoa: “Sedum i nekolku rip~iwa.”
35 I im zapoveda na lu|eto da isposednat nazemi; 36 gi zede sedumte
lebovi i ribite, blagodari, gi raskr{i i im gi dade na u~enicite, a
u~enicite pak na lu|eto. 37 I site jadoa i se nasitija, i go sobraa
preostanatoto od par~iwata, sedum polni ko{evi. 38 A onie {to
jadea, bea ~etiri iljadi ma`i, pokraj `enite i decata. 39 I {tom gi
raspu{ti lu|eto, vleze vo korabot i dojde vo predelite na Magadan.
Razbirawe na vremiwata
(Mk. 8:11-13; Lk. 12:54-56)
16
Dojdoa fariseite i sadukeite i, isku{uvaj}i Go, pobaraa da im
poka`e znak od neboto.
2 No Toj odgovori, velej}i im: “Koga se sve~eruva, velite: ,]e bide
vedro, za{to neboto e crveno', 3 a nautro: ,Denes }e ima nevreme,
za{to neboto e crveno i stu{eno.' Navistina znaete da go razlikuvate
izgledot na neboto, a znacite na vremiwata ne mo`ete! 4 Zloto i
prequbni~koto pokolenie bara znak, no nema da mu bide daden drug
znak, osven znakot na prorokot Jona.” Ta gi ostavi i si zamina.
Vlijanieto na fariseite i sadukeite
(Mk. 8:14-21)
5 Negovite u~enici preminaa na drugata strana i zaboravija da
zemat leb. 6 A Isus im re~e: “Vnimavajte i ~uvajte se od farisejskiot
i sadukejskiot kvas!”
7 A tie raspravaa me|u sebe, velej}i: “Ova go veli za{to ne zedovme
leb.”
8 A Isus znaej}i go toa, im re~e: “Maloverni, zo{to raspravate
me|u sebe oti ne zedovte leb? 9 U{te li ne sfativte i ne pomnite li
za pette lebovi na pet iljadi du{i i kolku ko{evi sobravte? 10 Ni za
sedumte lebovi na ~etiri iljadi du{i i kolku ko{evi sobravte? 11
Matej
Matej
Kako ne mo`ete da razberete deka ne vi zboruvam za leb? Tuku ~uvajte
se od farisejskiot i sadukejskiot kvas!” 12 Toga{ sfatija deka ne im
re~e da se ~uvaat od lebniot kvas, tuku od farisejskoto i sadukejskoto
u~ewe.
Isus e Mesijata
(Mk. 8:27-30; Lk. 9:18-21)
13 A koga Isus dojde vo okolinata na Cezareja Filipova, gi pra{a
u~enicite i re~e: “[to velat lu|eto za Mene, Koj e Sinot ^ovekov?”
14 A tie rekoa: “Edni velat deka si Jovan Krstitelot, drugi deka si
Ilija, a treti pak deka si Eremija ili eden od prorocite.”
15 Toj im re~e: “A vie {to velite, Koj Sum Jas?”
16 Odgovori Simon Petar i re~e: “Ti si Hristos, Sinot na `iviot
Bog.”
17 Isus odgovori, velej}i: “Bla`en si Simone, sine Jonin, za{to
toa ne ti go otkrija teloto i krvta, tuku Mojot Tatko, Koj e na
nebesata. 18 A Jas pak ti velam deka si Petar, i na taa karpa }e ja
izgradam Mojata crkva i portite na Adot nema da ja nadvladeat. 19 I
}e ti gi dadam klu~evite na nebesnoto carstvo, pa sè {to }e svrze{ na
zemjata, }e bide svrzano na neboto, i {to }e razvrze{ na zemjata, }e
bide razvrzano na neboto.” 20 Toga{ gi predupredi Svoite u~enici da
ne ka`uvaat nikomu deka Toj e Hristos.
Isus mora da umre
(Mk. 8:31-9:1; Lk. 9:22-27)
21 Ottoga{ Isus po~na da im ka`uva na Svoite u~enici deka mora
da zamine za Erusalim i mnogu da postrada od stare{inite,
prvosve{tenicite i zakonicite, da bide ubien i na tretiot den da
voskresne.
22 A Petar Go trgna nastrana i po~na da Go prekoruva, velej}i: “Ne
daj Bo`e, Gospodi; toa nikoga{ nema da Ti se slu~i!”
23 A Toj se obyrna i mu re~e na Petar: “Trgni se zad Mene, satano!
Ti si Mi soblazniv, za{to ne ti e na um ona {to e Bo`jo, tuku ona {to
e ~ove~ko.”
24 Toga{ Isus im re~e na Svoite u~enici: “Ako nekoj saka da trgne
po Mene, neka se otka`e od sebesi, neka go zeme svojot krst i neka Me
sledi. 25 Za{to, koj saka da ja spasi svojata du{a, }e ja zagubi, a koj }e
ja zagubi svojata du{a zaradi Mene, }e ja najde. 26 Za{to, kakva polza
}e ima ~ovekot ako go pridobie celiot svet, a ja zagubi svojata du{a?
Ili {to }e dade ~ovek vo zamena za svojata du{a? 27 Za{to Sinot
^ovekov }e dojde vo slavata na Svojot Tatko, so Svoite angeli i toga{
sekomu }e mu vozvrati spored negovite dela. 28 Vistina vi velam deka
me|u ovie {to stojat tuka, ima nekoi koi nema da vkusat smrt dodeka
ne Go vidat Sinot ^ovekov kako doa|a vo Svoeto carstvo.”
Matej
Matej
Preobra`enie
(Mk. 9:2-13; Lk. 9:28-36)
17
Po {est dni Isus gi zede so Sebe Petar, Jakov i negoviot brat
Jovan i gi izvede na visoka gora, nasamo. 2 I se preobrazi pred niv,
liceto Mu bolsna kako sonceto, a Negovata obleka stana bela kako
svetlina. 3 I ete, im se javija Mojsej i Ilija, i razgovaraa so Nego.
4 A Petar odgovori i Mu re~e na Isus: “Gospodi, ubavo ni e tuka;
ako saka{ }e napravam tri senici: edna za Tebe, edna za Mojsej i edna
za Ilija.”
5 Dodeka toj u{te zboruva{e, ete, gi zaseni svetol oblak, a glas od
oblakot vele{e: “Ovoj e Mojot vozquben Sin, Koj e po Mojata volja;
slu{ajte Go Nego!”
6 A koga u~enicite go ~uja toa, padnaa ni~kum i mnogu se ispla{ija.
7 Isus se pribli`i do niv, gi dopre i im re~e: “Stanete i ne bojte se!”
8 A koga gi podignaa svoite o~i, ne vidoa nikogo, tuku samo Isusa.
9 Dodeka sleguvaa od gorata, Isus im zapoveda, velej}i: “Ne
ka`uvajte mu nikomu za ova videnie, dodeka Sinot ^ovekov ne
voskresne od mrtvite.”
10 A u~enicite Go pra{aa, govorej}i: “Zo{to toga{ zakonicite
velat deka najnapred mora da dojde Ilija?”
11 A Toj im odgovori, velej}i: “Navistina prvo treba da dojde Ilija
i sè da vozobnovi. 12 No, vi velam, deka Ilija ve}e dojde i ne go
prepoznaa, tuku so nego napravija sè {to sakaa. Taka i Sinot ^ovekov
}e postrada od niv.” 13 Toga{ u~enicite razbraa deka im zboruva{e za
Jovan Krstitelot.
Isus isceluva opsednato mom~e
(Mk. 9:14-29; Lk. 9:37-43)
14 Koga dojdoa kaj narodot, eden ~ovek Mu pristapi, padna na kolena
pred Nego i re~e: 15 “Gospodi, smiluvaj mu se na mojot sin, za{to e
mese~ar i se ma~i mnogu, ~estopati pa|a vo ognot i ~esto vo vodata. 16
Go dovedov kaj Tvoite u~enici, a tie ne mo`ea da go iscelat.”
17 Isus mu odgovori i re~e: “O, neveren i opak rode! Do koga }e
bidam so vas? Do koga }e ve trpam? Dovedete Mi go tuka.” 18 I Isus go
prekori, a demonot izleze od nego, i mom~eto v~asum be{e isceleno.
19 Toga{ u~enicite dojdoa kaj Isus nasamo i rekoa: “Zo{to nie ne
mo`evme da go isterame?”
20 A Toj im re~e: “Zaradi va{eto neverie; za{to, vistina vi velam,
ako imate vera kolku sinapovo zrno, }e ì re~ete na ovaa gora:
,Premesti se ottuka tamu!', i }e se premesti. Ni{to ne }e vi bide
nevozmo`no. 21 A ovoj vid ne izleguva inaku tuku preku molitva i
post.”
Matej
Matej
Isus gi pretska`uva Svojata smrt i voskresenieto
(Mk. 9:30-32; Lk. 9:43-45)
22 Dodeka bea sobrani zaedno vo Galileja, Isus im re~e: “Sinot
^ovekov }e bide predaden vo ~ove~ki race, 23 }e Go ubijat i na
tretiot den }e voskresne.” A tie mnogu se na`alija.
Pari~ka vo ustata na riba
24 Koga dojdoa vo Kapernaum, sobira~ite na dvodrahmi, Hramoviot
danok, mu pristapija na Petar i mu rekoa: “Zarem va{iot U~itel ne
dava dvodrahmi?”
25 Toj re~e: “Dava.”
I koga vleze vo ku}ata, Isus go isprevari, velej}i: “[to misli{,
Simone, zemnite carevi od kogo zemaat carina ili danok, od svoite
sinovi ili od tu|ite?”
26 Otkako Petar Mu re~e: “Od tu|ite,” Isus mu re~e: “Zna~i,
sinovite se slobodni. 27 No za da ne gi navredime, odi do moreto,
frli jadica i zemi ja prvata riba {to }e ja fati{, a koga }e ì ja
otvori{ ustata }e najde{ statir. Zemi go i daj im go za tebe i za
Mene.”
Ponizete se kako mali deca
(Mk. 9:33-37; Lk. 9:46-48)
18
Vo toj ~as u~enicite dojdoa kaj Isus i go pra{aa: “Koj e, vsu{nost,
najgolem vo nebesnoto carstvo?”
2 A Toj vikna edno dete kaj Sebe, go postavi sred niv 3 i re~e:
“Vistina vi velam, ako ne se preobratite i stanete kako deca, nema da
vlezete vo nebesnoto carstvo. 4 I zatoa, sekoj {to }e se ponizi sebesi
kako ova dete, }e bide pogolem vo nebesnoto carstvo.
5 I sekoj koj prima takvo dete vo Moe ime, Mene Me prima.”
Soblazni
(Mk. 9:42-49; Lk. 17:1,2)
6 “A koj }e navede na grev edno od ovie mali koi veruvaat vo Mene,
za nego poarno e da mu se obesi vodeni~ki kamen na vratot i da potone
vo morskata dlabo~ina.
7 Te{ko mu na svetot od soblazni! Za{to neizbe`no e soblaznite da
dojdat, no te{ko mu na onoj ~ovek, preku kogo }e dojdat soblaznite! 8
Ako tvojata raka ili tvojata noga te naveduva na grev, otse~i ja i frli
ja od sebe; podobro e za tebe da vleze{ vo `ivotot osakaten i kuc,
otkolku imaj}i dve race ili dve noze da bide{ frlen vo ve~niot ogan.
9 I ako te naveduva na grev tvoeto oko, izvadi go i frli go; podobro e
Matej
Matej
za tebe da vleze{ vo `ivotot so edno oko, otkolku imaj}i dve o~i da
bide{ frlen vo ogneniot pekol.”
Sporedba za zagubenata ovca
(Lk. 15:3-7)
10 “Gledajte da ne prezrete nekoe od male~kive; za{to vi velam
deka nivnite angeli na nebesata postojano Go gledaat liceto na Mojot
Tatko, Koj e na nebesata. 11 Za{to Sinot ^ovekov dojde da go spasi
ona {to e izgubeno.
12 [to mislite? Ako nekoj ~ovek ima sto ovci i ednata od niv
skitne, ne }e gi ostavi li devedeset i devette vo planinite i ne }e li
ja bara zaskitanata? 13 I ako se slu~i da ja najde, vistina vi velam
deka }e ì se raduva pove}e otkolku na devedeset i devette {to ne
skitnale. 14 Pa taka, ne e voljata na va{iot Tatko Koj e na nebesata da
zagine ni edno od male~kive.”
Koga brat protiv brat gre{i
(Lk. 17:3)
15 “Ako ti zgre{i brat ti, pojdi i iskaraj go nasamo. Ako te
poslu{a, si go pridobil brata si. 16 Ako pak ne te poslu{a, zemi so
sebe u{te eden ili dvajca, pa od ustata na dvajca ili trojca svedoci
neka se potvrdi sekoj zbor. 17 A ako ne gi poslu{a niv, ka`i ì na
crkvata; pa ako ne ja poslu{a i crkvata, neka ti bide kako nevernik i
kako dano~nik.
18 Vistina vi velam, sè {to }e svrzete na zemjata, }e bide svrzano
na neboto i sè {to }e razvrzete na zemjata, }e bide razvrzano na
neboto.
19 Pak, vi velam: ako dvajca od vas slo`no pobaraat {to-gode na
zemjata, }e im bide dadeno od Mojot Tatko, Koj e na nebesata. 20 Za{to
kade {to se dvajca ili trojca sobrani vo Moe ime, tamu Sum i Jas me|u
niv.”
Pro{ka sprema drugite
21 Toga{ Petar pristapi i Mu re~e: “Gospodi, kolku pati da mu
prostam na brata si koj gre{i protiv mene? Dali do sedumpati?”
22 Isus mu re~e: “Ne ti velam do sedumpati, tuku do sedumdeset pati
po sedum.”
23 Zatoa nebesnoto carstvo prilega na nekojsi car, koj sakal da si
gi ras~isti smetkite so svoite slugi, 24 a koga po~na da gi ras~istuva,
kaj nego be{e doveden eden, koj mu dol`e{e deset iljadi talanti. 25 I
bidej}i nema{e kako da gi vrati, gospodarot zapoveda da go prodadat
nego, negovata `ena i decata, i sè {to ima{e, za da naplati.
26 Toga{ slugata klekna i mu se poklonuva{e, velej}i: ,Gospodaru,
imaj trpenie sprema mene i sè }e ti isplatam.' 27 I pottiknat od
Matej
Matej
so`alenie, gospodarot se smiluva na slugata, go pu{ti, i mu go prosti
dolgot.
28 No {tom slugata izleze, i najde eden od svoite soslu`iteli, koj
mu dol`e{e sto denarii, fati da go davi, velej}i mu: ,Vrati mi go
dolgot.'
29 Toga{ soslu`itelot padna pred negovite nozete i go mole{e,
velej}i: ,Imaj trpenie sprema mene, i sè }e ti isplatam.'
30 No toj ne saka{e, tuku otide i go frli v zandana, dodeka ne mu go
isplati dolgot. 31 A koga negovite soslu`iteli vidoa {to se slu~i,
mo{ne mnogu se na`alija i otidoa ta mu ka`aa na svojot gospodar sè
{to se slu~i.
32 Toga{ gospodarot go povika i mu re~e: ,Pakosen slugo! Ti go
prostiv siot dolg, za{to me prekolnuva{e. 33 Ne treba{e li i ti da
mu se smiluva{ na tvojot soslu`itel, kako {to i jas ti se smiluvav
tebe?” 34 I negoviot gospodar se razgnevi i im go predade na
ma~itelite, sè dodeka ne mu isplati sè {to mu dol`e{e.
35 Taka i Mojot nebesen Tatko }e vi stori vam, ako sekoj od vas ne
mu prosti od srce na svojot brat.”
Razvod
(Mt. 5:27-32; Mk. 10:1-12; Lk. 16:18; Rim. 7:1-3)
19
A koga Isus gi zavr{i tie zborovi, zamina od Galileja i dojde do
predelite na Judeja otade Jordan. 2 I mnogu narod Go slede{e, a Toj gi
isceli tamu.
3 Mu pristapija fariseite, Go isku{uvaa, velej}i: “Dali e spored
zakonot ~ovek da ja ostavi svojata `ena za kakva-gode pri~ina?”
4 A Toj odgovori, velej}i: “Zar ne ste ~itale: Tvorecot vo
po~etokot gi sozdade kako ma{ko i `ensko, 5 i re~e: ,Zatoa ma`ot }e
gi ostavi tatkoto i majkata i }e se prilepi do svojata `ena, ta
obajcata }e stanat edno telo?' 6 Taka tie pove}e ne se dvajca, tuku edno
telo. I taka, toa {to Bog go soedinil, ~ovek da ne go razdvojuva!”
7 I Mu rekoa: “Zo{to toga{ Mojsej zapoveda da ì se dade razvodna
kniga i da se ostavi?”
8 Toj im re~e: “Poradi va{eto zakoraveno srce Mojsej vi dozvoli da
gi ostavate va{ite `eni, no vo po~etokot ne be{e taka. 9 Tuku vi
velam: ,Koj }e ja ostavi svojata `ena - osven za prequba i se o`eni za
druga, pravi prequba; i koj }e se o`eni so napu{tena, pravi prequba.”
10 U~enicite Mu rekoa: “Ako e takva rabotata me|u ma`ot i
`enata, podobro e da ne se zemaat.”
11 A Toj im re~e: “Site ne mo`at da gi sfatat ovie zborovi, tuku
samo onie na koi im e dadeno. 12 Za{to ima evnusi, koi se rodeni taka
od maj~inata utroba, i ima evnusi, koi se skopeni od lu|e, i ima
evnusi, koi samite se odrekle od brak zaradi nebesnoto carstvo. Koj
mo`e da go sfati ova, neka sfati!”
Matej
Matej
Koj }e vleze vo Bo`joto carstvo
(Mk. 10:13-16; Lk. 18:15-17)
13 Toga{ dovedoa de~iwa kaj Nego, za da gi stavi vrz niv racete i da
se pomoli, no u~enicite gi spre~uvaa.
14 A Isus im re~e: “Ostavete gi decata i ne branete im da dojdat kaj
Mene, za{to na takvite im pripa|a nebesnoto carstvo.” 15 I otkako gi
stavi racete vrz niv, si zamina.
Bogatoto mom~e
(Mk. 10:17-31; Lk. 18:18-20)
16 I ete, eden mlad ~ovek Mu pristapi i re~e: “U~itele, kakvo
dobro da storam, za da dobijam ve~en `ivot?”
17 A Toj mu re~e: “Zo{to Me pra{uva{ za dobroto? Samo Eden e
dobar! No ako saka{ da vleze{ vo `ivotot, po~ituvaj gi zapovedite!”
18 Toj go pra{a: “Koi?”
A Isus re~e: “Ne ubivaj, ne vr{i prequba, ne kradi, ne svedo~i
la`no, 19 po~ituvaj gi tatka si i majka si i qubi go svojot bli`en
kako sebesi!”
20 Mom~eto Mu re~e: “Seto toa go po~ituvam. [to treba u{te?”
21 Isus mu re~e: “Ako saka{ da bide{ sovr{en, odi, prodaj go svojot
imot, daj im na siroma{nite i }e ima{ bogatstvo na neboto, pa potoa
dojdi i sledi Me!”
22 A koga mom~eto go ~u toj zbor, si otide na`aleno, za{to ima{e
mnogu imot.
23 A Isus im re~e na u~enicite: “Vistina vi velam: bogat te{ko }e
vleze vo nebesnoto carstvo! 24 I pak vi velam: Polesno ì e na
kamilata da pomine niz igleni u{i, otkolku na bogatiot da vleze vo
Bo`joto carstvo.”
25 Koga u~enicite go slu{naa toa mnogu se za~udija i rekoa: “Ako e
taka, koj mo`e da se spasi?”
26 Isus gi pogledna i im re~e: “Za lu|eto toa e nevozmo`no, no za
Bog sè e vozmo`no.”
27 Toga{ Petar odgovori, velej}i Mu: “Eve, nie ostavivme sè i
trgnavme po Tebe. A {to }e dobieme za vozvrat?”
28 A Isus im re~e: “Vistina vi velam deka vie koi trgnavte po
Mene, pri obnovuvaweto, koga Sinot ^ovekov }e sedne na prestolot na
Svojata slava, i samite }e sednete na dvanaeset prestoli i }e im
sudite na dvanaesette plemiwa na Izrael. 29 I sekoj, koj zaradi Moeto
ime }e ostavi ku}a, ili bra}a, ili sestri, ili tatko, ili majka, ili
deca, ili nivi, }e primi mnogukratno i }e nasledi ve~en `ivot. 30 I
mnozina prvi }e bidat posledni, a poslednite prvi.”
Matej
Matej
Sporedbata za lozarite
20
"Za{to nebesnoto carstvo prilega na ~ovek, doma}in, koj izleze
rano nautro da fati argati za na lozje. 2 I otkako se pogodi so
rabotnicite po denarij na den, gi isprati vo svoeto lozje.
3 A koga izleze pak okolu tretiot ~as, vide drugi kako stojat na
pazarot, bez rabota, 4 i im re~e: “Pojdete i vie vo moeto lozje, pa
kolku }e ~ini }e vi dadam!” 5 I tie otidoa.
A koga pak izleze okolu {estiot i devettiot ~as go napravi istoto.
6 A okolu edinaesettiot ~as pak izleze i najde drugi, kako stojat, i im
re~e: “Zo{to stoite tuka cel den bez rabota?”
7 Mu rekoa: “Nikoj ne nè zede na rabota.”
Toj im re~e: “Pojdete i vie vo moeto lozje.”
8 Koga se sve~eri, gospodarot na lozjeto mu re~e na svojot
upravitel: “Povikaj gi rabotnicite i plati im, po~nuvaj}i od
poslednite, pa do prvite!”
9 I taka, dojdenite okolu edinaesettiot ~as primija po denarij. 10
Koga dojdoa prvite, pomislija deka }e primat pove}e, no i tie primija
po denarij. 11 [tom go primija, mrmorea protiv doma}inot, velej}i:
12 “Poslednive rabotea eden ~as, a ti gi sporedi so nas, koi gi
pretrpevme ma~notiite na denot i `egata.”
13 A toj mu odgovori na eden od niv, velej}i: “Prijatele, ne ti
~inam nepravda; zar ne se pogodi so mene za denarij? 14 Zemi si go
svoeto i odi si; a jas sakam na posledniov da mu dadam kolku i na tebe.
15 Zar nemam pravo so svoeto da pravam {to sakam? Ili tvoeto oko e
zlo, za{to sum dobar?”
16 Taka, poslednite }e bidat prvi, a prvite - posledni.”
Isus }e voskresne od mrtvite
(Mk. 10:32-34; Lk. 18:31-34)
17 Koga Isus se iska~uva{e kon Erusalim, gi zede dvanaesettemina
nasamo i po pat im re~e: 18 “Eve, se iska~uvame kon Erusalim, a Sinot
^ovekov }e im bide predaden na prvosve{tenicite i zakonicite, koi
}e Go osudat na smrt, 19 i }e im Go predadat na neevreite, za da Mu se
rugaat, da Go kam{ikuvaat i da Go raspnat. No na tretiot den }e
voskresne.”
Baraweto na majkata na Jakov i Jovan
(Mk. 10:35-45)
20 Toga{ majkata na sinovite Zebedeevi Mu pristapi zaedno so
svoite sinovi, poklonuvaj}i Mu se, za da izmoli ne{to od Nego.
21 A Toj ì re~e: “[to saka{?”
Mu odgovori: “Zapovedaj dvajcava moi sinovi da sednat, edniot od
Tvojata desna, a drugiot od Tvojata leva strana, vo Tvoeto carstvo!”
Matej
Matej
22 A Isus odgovori, velej}i: “Ne znaete {to barate! Mo`ete li da
ja ispiete ~a{ata {to }e ja ispijam Jas.”
Tie Mu rekoa: “Mo`eme.”
23 Im re~e: “Mojata ~a{a }e ja ispiete; no da Mi sednete oddesno
ili odlevo, za toa ne re{avam Jas, tuku }e im pripadne na onie, za koi
Mojot Tatko go prigotvil.”
24 I koga go ~uja toa desettemina, im se nalutija na dvajcata bra}a.
25 A Isus gi povika i re~e: “Znaete deka vladetelite gospodarat nad
svoite narodi i deka golemcite vladeat so niv. 26 Me|u vas neka ne
bide taka! Tuku, onoj {to saka da bide najgolem me|u vas, neka vi
slu`i! 27 I koj saka da bide prv me|u vas, neka vi bide sluga, 28 taka
kako {to Sinot ^ovekov ne dojde da Mu slu`at, tuku da slu`i, i da ja
dade Svojata du{a za otkup na mnozina.”
Isus isceluva dvajca slepi
(Mk. 10:46-52; Lk. 18:35-43)
29 A dodeka izleguvaa od Erihon, mnogu narod trgna po Nego. 30 I
ete, dvajca slepi, sedej}i kraj patot, ~uja deka Isus minuva, i vikaa
velej}i: “Gospodi, Sine Davidov, smiluvaj ni se!”
31 Narodot gi prekori da molknat, a tie vikaa u{te poglasno:
“Gospodi, Sine Davidov, smiluvaj ni se!”
32 I Isus zastana, gi povika i re~e: “[to sakate da storam za vas?”
33 Tie Mu rekoa: “Gospodi, da ni se otvorat o~ive!”
34 Isus se so`ali, im gi dopre o~ite i vedna{ progledaa i trgnaa
po Nego.
Isus vleguva vo Erusalim
(Mk. 11:1-11; Lk. 19:28-38; Jvn. 12:12-19)
21
I koga nabli`ija do Erusalim i dojdoa vo Betfaga, kaj
Maslinovata Gora, Isus isprati dvajca u~enici, velej}i im: 2
“Pojdete vo seloto {to e pred vas i tamu }e najdete vrzana magarica i
magarence so nea. Odvrzete gi i dovedete Mi gi! 3 A ako nekoj vi re~e
ne{to, ka`ete mu: ,Potrebni Mu se na Gospod', i vedna{ }e gi pu{ti.”
4 A toa stana, za da se ispolni ka`anoto preku prorokot koj veli:
5 “Ka`ete ì na Sionskata }erka:
'Eve, tvojot Car doa|a kaj tebe,
krotok, javaj}i na magarence,
mlado od magarica!”
6 U~enicite otidoa i storija kako {to im zapoveda Isus. 7 Gi
doteraa magaricata i magarenceto, gi stavija vrz niv svoite nametki,
i Toj sedna nad niv. 8 Mnozinstvoto od narodot gi postilaa svoite
obleki po patot, a drugi se~ea granki od drvjata i gi postilaa po
patot. 9 A vrvolicata, koja ode{e pred Nego i po Nego izvikuva{e,
Matej
Matej
velej}i: “Osana na Davidoviot Sin! Blagosloven e Toj koj doa|a vo
Gospodovo ime! Osana vo visinite!”
10 I koga vleze vo Erusalim, celiot grad se razdvi`i, govorej}i:
“Koj e Ovoj?”
11 A narodot odgovara{e: “Ovoj e Prorokot Isus, od Nazaret vo
Galileja.”
Isus go ~isti Hramot
(Mk. 11:15-19; Lk. 19:45-48; Jvn. 2:13-22)
12 Toga{ Isus vleze vo Hramot i gi istera site {to kupuvaa i
prodavaa vo Hramot, pa im gi prevrte masite na menuva~ite na pari i
tezgite na prodava~ite na gulabi, 13 i im re~e: “Napi{ano e: ,Mojot
Dom }e bide nare~en Dom na molitva', a vie go napravivte razbojni~ko
duvlo.”
14 I Mu pristapija slepi i sakati, vo Hramot, i Toj gi isceli. 15 A
koga prvosve{tenicite i zakonicite gi vidoa ~udata {to gi napravi,
i decata koi vikaa vo Hramot: “Osana na Davidoviot Sin!", se
nalutija 16 i Mu rekoa: “Slu{a{ li {to zboruvaat ovie?”
A Isus im re~e: “Da, zar ne ste pro~itale nikoga{: ,Od ustata na
decata i doen~iwata Si prigotvi pofalba?'", 17 pa gi ostavi i zamina
od gradot vo Betanija i tamu preno}i.
Isus i neplodnata smokva
(Mk. 11:12-14, 20-24)
18 Utredenta koga se vra}a{e vo gradot ogladne. 19 I koga vide
smokva kraj patot, otide do nea, no ne najde ni{to na nea, osven
lisjata, i ì re~e: “Otsega da nema{ plod doveka!” I smokvata vedna{
se isu{i.
20 A koga u~enicite go vidoa toa, se za~udija i rekoa: “Kako se
isu{i smokvata vedna{?”
21 Isus odgovori, velej}i: “Vistina vi velam, ako imate vera i ne se
posomnevate, }e go pravite ne samo toa {to ì se slu~i na smokvata,
tuku ako ì re~ete na ovaa gora: ,Digni se ottuka i frli se vo moreto!'
}e stane taka, 22 i sè {to }e pobarate vo molitva, so vera, }e dobiete.”
Hristovata vlast
(Mk. 11:27-33; Lk. 20:1-8)
23 Koga dojde Isus vo Hramot, dodeka pou~uva{e Mu pristapija
prvosve{tenicite i narodnite stare{ini, velej}i: “So kakva vlast go
pravi{ toa? I koj Ti ja dade taa vlast?”
24 A Isus vo odgovor im re~e: “I Jas }e ve pra{am ne{to, pa ako mi
ka`ete, i Jas }e vi ka`am so kakva vlast go pravam ova. 25 Od kade
be{e Jovanovoto kr{tavawe? Od neboto ili od lu|eto?”
Matej
Matej
A tie razmisluvaa vo sebe, velej}i: “Ako re~eme ,od neboto', }e ni
re~e: ,Zo{to toga{ ne mu poveruvavte?' 26 A ako re~eme: ,od lu|eto’
se pla{ime od narodot, za{to site go smetaat Jovan za prorok.”
27 I vo odgovor Mu rekoa: “Ne znaeme!” I Toj im re~e: “Ni Jas nema
da vi ka`am so kakva vlast go vr{am ova.”
Sporedbata za dvata sina
28 “I, {to mislite za ova? Eden ~ovek ima{e dva sina, pa otide kaj
prviot i mu re~e: ,Sinko, pojdi na lozje i raboti denes tamu!'
29 Toj odgovori, velej}i: ,]e pojdam gospodaru', no ne otide. 30
Potoa dojde kaj vtoriot i mu go re~e istoto.
A toj odgovori i re~e: ,Ne odam!', no potoa se pokaja i otide. 31 Koj
od dvajcata ja ispolni tatkovata volja?”
Tie rekoa: “Vtoriot!”
Isus im re~e: “Vistina vi velam, dano~nicite i bludnicite pred
vas }e vlezat vo Bo`joto carstvo. 32 Za{to, Jovan dojde kaj vas po
patot na pravednosta - i ne mu poveruvavte, a dano~nicite i
bludnicite mu poveruvaa; vie vidovte, no podocna ne se pokajavte, za
da mu poveruvate.”
Zlite lozari
(Mk. 12:1-12; Lk. 20:9-19)
33 “^ujte edna druga sporedba! Be{e eden doma}in koj nasadi lozje,
go zagradi so plot, i iskopa vo nego gme~alo za grozje; izgradi kula, im
go dade pod naem na lozarite i si zamina na pat. 34 A koga nabli`i
vremeto za grozjebrawe, gi prati svoite slugi kaj lozarite, za da go
priberat rodot.
35 A lozarite gi fatija negovite slugi i edniot go natepaa, drugiot
go ubija, a tretiot go kamenuvaa. 36 Toj pak isprati drugi slugi,
pove}e od prvite, no i so niv postapija isto. 37 Najposle kaj niv go
isprati svojot sin, velej}i: “]e se zasramat od mojot sin!”
38 No koga lozarite go vidoa sinot, si rekoa me|u sebe: “Ovoj e
naslednikot! Ajde da go ubieme i da go prisvoime negovoto
nasledstvo!” 39 I go fatija, go isfrlija od lozjeto i go ubija.
40 Koga }e dojde gospodarot na lozjeto, {to }e im stori na
lozarite?”
41 Tie Mu odgovorija: “Tie zlostornici stra{no }e zavr{at, a
lozjeto }e im go dade pod naem na drugi lozari, koi }e mu gi davaat
plodovite navreme.”
42 Isus im re~e: “Zar ne ste pro~itale nikoga{ vo Pismata:
'Kamenot {to go otfrlija yidarite,
stana temelen kamen.
Od Gospod e toa,
i ~udesno e vo na{ite o~i?”
Matej
Matej
43 Zatoa vi velam deka }e vi bide odzemeno Bo`joto carstvo i }e mu
bide dadeno na narod, koj }e gi donesuva plodovite na Carstvoto! 44 I
koj }e padne vrz toj kamen - }e se raspar~i, a vrz kogo }e padne toj - }e
go sma~ka. “
45 Koga prvosve{tenicite i fariseite gi ~uja ovie Negovi
sporedbi, sfatija deka zboruva za niv, 46 i gledaa da Go fatat, no se
pla{ea od narodot, za{to narodot Go smeta{e za prorok.
Svadbenata proslava
(Lk. 14:15-24)
22
Isus po~na pak da im zboruva vo sporedbi i im re~e, velej}i: 2
“Nebesnoto carstvo prilega na car, koj be{e podgotvil svadbena gozba
za sina si, 3 pa gi isprati svoite slugi da gi povikaat pokanetite na
go{tavka, no tie ne sakaa da dojdat.
4 Povtorno prati drugi slugi, velej}i im: ,Ka`ete im na
pokanetite: Eve, gozbata e gotova, moite junci i zgoeniot dobitok se
zaklani, i sè e gotovo. Povelete na svadba!'
5 A tie ne im obrnaa vnimanie i se razotidoa: koj na svojot imot,
koj po svoja trgovija; 6 a edni gi fatija negovite slugi, im se narugaa i
gi ubija. 7 Carot, pak, se razgnevi, ja isprati svojata vojska i gi pogubi
ubijcite i im go zapali gradot.
8 Toga{ im re~e na ostanatite slugi: ,Gozbata e gotova! - ama
pokanetite ne bea dostojni. 9 Zatoa izlezete po raskrsnicite i site
{to }e gi najdete, pokanete gi na go{tavka.' 10 Slugite izlegoa po
pati{tata i gi dovedoa site {to gi najdoa, i lo{ite i dobrite, i
svadbenata sala se napolni so gosti.
11 A koga carot vleze da gi vidi gostite, vide tamu eden ~ovek koj ne
be{e oble~en vo svadbeno ruvo. 12 I mu re~e: ,Prijatele, kako vleze
tuka bez svadbena obleka?' A toj zaneme.
13 Toga{ carot im zapoveda na slu`itelite: ,Vrzete mu gi nozete i
racete, i frlete go vo krajnata temnina. Tamu }e ima lelek i ~krtawe
so zabi!'
14 Vsu{nost, mnozina se pokaneti, no malkumina se izbrani!”
Isus i danokot
(Mk. 12:13-17; Lk. 20:20-26)
15 Toga{ fariseite zaminaa i se dogovorija kako da Go fatat za
zbor. 16 I Mu gi ispratija svoite u~enici, zaedno so Irodovcite, za da
Mu re~at: “U~itele, znaeme deka si vistinit i deka vo vistina gi
pou~uva{ lu|eto za Bo`jiot pat, i ne te zasega nikoj, za{to ne si
pristrasten. 17 Pa, ka`i ni, {to misli{ Ti! Dali e spored zakonot da
mu se dava danok na cezarot ili ne?”
18 A Isus go razbra nivnoto lukavstvo i re~e: “Zo{to Me
isku{uvate, licemeri? 19 Poka`ete mi para so koja go pla}ate
Matej
Matej
danokot!” Tie Mu donesoa denarij. 20 I im re~e: “^ij e ovoj lik i
natpisot?”
21 Tie Mu rekoa: “Na cezarot!”
Toga{ Toj im re~e: “Dajte mu go cezarovoto na cezarot, a Bo`joto
na Bog!” 22 I {tom go ~uja toa, se voshitija, pa Go ostavija, i si
otidoa.
Pra{awa vo vrska so voskresenieto
(Mk. 12:18-27; Lk. 20:27-40)
23 Toj den kaj Nego dojdoa sadukeite, koi velat deka nema
voskresenie, i Go pra{aa: 24 “U~itele, Mojsej re~e: ,Ako nekoj umre
bez deca, negoviot brat neka ja zeme `ena mu i neka mu podigne
potomstvo na brata si.' 25 Kaj nas ima{e sedummina bra}a: prviot se
o`eni i umre, a bidej}i nema{e potomstvo, mu ja ostavi svojata `ena
na brata si. 26 Taka napravi i vtoriot i tretiot, sè do sedmiot, 27 A
po site niv, umre i `enata. 28 Pa taka, pri voskresenieto, komu od
sedumtemina taa }e mu bide `ena? Za{to site ja imaa!”
29 A Isus im odgovori i im re~e: “Gre{ite, i ne gi razbirate
Pismata, nitu Bo`jata sila. 30 Za{to po voskresenieto nitu }e se
`enat nitu }e se ma`at, tuku }e bidat kako angelite na neboto. 31 A za
voskresenieto na mrtvite, ne ste ~itale li za ona {to vi ka`a Bog,
Koj veli: 32 ,Jas Sum Bogot na Avraam, Bogot na Isak i Bogot na
Jakov"? A Bog ne e Bog na mrtvite, tuku na `ivite!”
33 I koga narodot go ~u toa, mu se voshituva{e na Negovoto u~ewe.
Golemata zapoved
(Mk. 12:28-34; Lk. 10:25-28)
34 A koga fariseite slu{naa deka im ja zatvori ustata na
sadukeite, se sobraa zaedno, 35 i eden od niv, zakonik, Go pra{a,
isku{uvaj}i Go: 36 “U~itele, koja e golemata zapoved vo Zakonot?”
37 A Toj mu re~e: ,Qubi Go Gospod tvojot Bog so seto svoe srce, i so
seta svoja du{a i so siot svoj razum!' 38 Toa e prvata i golemata
zapoved; 39 a vtorata e sli~na: ,Qubi go tvojot bli`en kako sebesi!' 40
Na tie dve zapovedi se potpiraat celiot Zakon i prorocite.”
Davidoviot Gospod
(Mk. 12:35-37; Lk. 20:41-44)
41 A koga fariseite bea sobrani, Isus gi pra{a: 42 “[to mislite
za Hristos? ^ij Sin e Toj?”
Mu rekoa: “Davidov.”
43 A Toj im re~e: “Kako toga{ David, preku Duhot, Go narekuva
Gospod, velej}i:
44 ,Mu re~e Gospod na mojot Gospod:
- Sedni od Mojata desna strana,
Matej
Matej
dodeka ne gi soboram
Tvoite neprijateli pod nozete Tvoi.'
45 I taka, ako David Go narekuva ,Gospod', kako mo`e Toj da mu bide
Sin?” 46 I nikoj ne mo`e{e da Mu odgovori nitu zbor, nitu pak nekoj
se osmeli od toj den ve}e da Go pra{a ne{to.
Isus gi osuduva zakonicite i fariseite
(Mk. 12:38-40; Lk. 11:37-52; 20:45-47)
23
Toga{ Isus mu se obrna na narodot i na Svoite u~enici, 2 velej}i:
“Na Mojseevoto mesto sednaa zakonicite i fariseite, 3 zatoa sè {to
}e vi re~at izvr{uvajte i vnimavajte, no ne postapuvajte spored
nivnite dela, za{to zboruvaat, a ne izvr{uvaat! 4 I vrzuvaat te{ki i
nepodnoslivi bremiwa, i gi stavaat vrz ple}ite na lu|eto, a samite ne
sakaat ni so prst da gi pomrdnat.
5 A site svoi dela gi pravat za da gi zabele`at lu|eto; zatoa gi
ra{iruvaat svoite molitvenici i gi izdol`uvaat resite na
nametkite; 6 gi sakaat ~elnite mesta po go{tavkite, prvite mesta vo
sinagogite, 7 pozdravite na javnite mesta i miluvaat lu|eto da gi
narekuvaat ,rabi'.
8 A vie ne narekuvajte se u~iteli, za{to Eden e va{iot U~itel, a
vie site ste bra}a. 9 I nikogo na zemjata ne narekuvajte go ,otec',
za{to Eden e va{iot Tatko Koj e na nebesata. 10 Ne narekuvajte se
voda~i, za{to Eden e va{iot Voda~, Hristos. 11 A najgolemiot me|u
vas neka vi bide sluga. 12 Koj se vozdiga sebesi, }e bide ponizen, a koj
se ponizuva sebesi, }e bide vozvi{en.
13 Te{ko vam, zakonici i farisei, licemeri, koi go zatvorate
nebesnoto carstvo pred lu|eto, za{to samite ne vleguvate, nitu gi
pu{tate vnatre onie koi sakaat da vlezat. 14 (Te{ko vam, zakonici i
farisei, licemeri, za{to gi progoltuvate domovite na vdovicite, i se
prestoruvate deka se molite dolgo. Zatoa }e dobiete pogolema osuda!)
15 Te{ko vam, zakonici i farisei, licemeri, koi obikoluvate more
i kopno, za da sozdadete eden prozelit, i koga }e stane takov, go
pravite sin na pekolot, dvapati polo{ od vas!
16 Te{ko vam, slepi voda~i, koi velite: ,Ako nekoj se zakolne vo
Hramot, ne e ni{to; ako pak se zakolne vo hramskoto zlato, toga{ go
obvrzuva zakletvata!' 17 Bezumni i slepi! [to e pova`no: zlatoto ili
Hramot {to go osvetuva zlatoto? 18 I: ,Ako nekoj se zakolne vo
`rtvenikot, ne e ni{to; a ako se zakolne vo darot {to e vrz nego,
toga{ go obvrzuva zakletvata.' 19 Slepci! [to e pova`no: darot ili
`rtvenikot {to go osvetuva darot? 20 I taka, koj se kolne vo
`rtvenikot, se kolne vo nego i vo sè {to e vrz nego. 21 I koj se kolne
vo Hramot, se kolne vo nego i vo Onoj Koj `ivee vo nego. 22 I koj se
kolne vo neboto, se kolne vo Bo`jiot prestol i vo Onoj Koj sedi na
nego.”
Matej
Matej
23 Te{ko vam, zakonici i farisei, licemeri, koi davate desetok od
nane, kopar i kim, a go zapostavuvate pova`noto vo Zakonot: pravdata,
milosta i vernosta. Ova treba{e da go pravite, a ona da ne go
zapostavuvate! 24 Slepi voda~i, koi ja cedite vo{kata, a ja
progoltuvate kamilata.
25 Te{ko vam, zakonici i farisei, licemeri, koi ja ~istite
nadvore{nosta na ~a{ata i sadot, a vnatre ste polni so grabe` i
lakomost! 26 Slep fariseju! Is~isti ja najprvin vnatre{nosta na
~a{ata i sadot, za da im bide ~ista i nadvore{nosta!
27 Te{ko vam, zakonici i farisei, licemeri, za{to prilegate na
varosani grobovi, {to odnadvor izgledaat ubavo, a vnatre se polni so
mrtove~ki koski i sekakva ne~istotija! 28 Taka i vie odnadvor im se
poka`uvate pravedni na lu|eto, a vnatre ste polni so licemerstvo i
bezzakonie.
29 Te{ko vam, zakonici i farisei, licemeri, koi im gradite
grobovi na prorocite i im gi ukrasuvate spomenicite na pravednite,
30 i velite: ,Ako `iveevme vo denovite na na{ite tatkovci, ne }e
bevme nivni sou~esnici vo krvta na prorocite.' 31 Taka svedo~ite za
sebe, deka ste sinovi na onie koi gi ubija prorocite. 32 I vie ja
dopolnivte merata na va{ite tatkovci!
33 Zmii, zmiski porodi! Kako }e ì izbegnete na presudata na
pekolot? 34 Zatoa, eve, Jas vi pra}am proroci, mudreci i zakonici. Od
niv ednite }e gi ubiete i raspnete, a drugite }e gi kam{ikuvate vo
va{ite sinagogi i }e gi progonuvate od grad do grad, 35 ta vrz vas da
dojde seta pravedna krv, proleana na zemjata, od krvta na pravedniot
Avel do krvta na Zaharij, sinot na Barah, kogo go ubivte me|u Hramot
i `rtvenikot. 36 Vistina vi velam, seto toa }e padne vrz ova
pokolenie.”
Isus pla~e nad Erusalim
(Lk. 13:34,35)
37 “O, Erusalime! Erusalime, ti {to gi ubiva{ prorocite i {to gi
kamenuva{ ispratenite kaj tebe! Kolkupati sakav da gi soberam
tvoite deca, kako {to kva~kata gi sobira svoite piliwa pod krilata,
no ne sakavte! 38 Eve, pust vi ostanuva va{iot dom! 39 Za{to vi velam:
otsega nema da Me vidite dodeka ne re~ete: ,Blagosloven e Onoj Koj
doa|a vo Gospodovoto ime!'“
Razurnuvaweto na Hramot i poslednite denovi
(Mk. 13:1,2; Lk. 21:5,6)
24
Koga Isus izleze od Hramot, Negovite u~enici Mu se pribli`ija za
da Mu gi poka`at zgradite na Hramot. 2 A Toj im odgovori: “Go
Matej
Matej
gledate li sevo ova? Vistina vi velam: nema da ostane tuka nitu kamen
na kamen {to ne }e bide urnat.”
Idnite stradawa
(Mk. 13:3-13; Lk. 21:7-19)
3 Koga sede{e pak na Maslinovata Gora, Negovite u~enici dojdoa
kaj Nego nasamo i Mu rekoa: “Ka`i ni koga }e bide toa i koj e znakot
na Tvoeto doa|awe i na krajot na vremeto?”
4 A Isus odgovori, velej}i im: “Gledajte da ne ve zavede nekoj, 5
za{to mnozina }e dojdat vo Moe ime, govorej}i: ,Jas Sum Hristos' i }e
zavedat mnozina. 6 I }e ~uete za vojni i glasovi za vojni. Vnimavajte
da ne se upla{ite; za{to toa treba da se slu~i, no toa u{te ne e
krajot. 7 Za{to }e se digne narod protiv narod i carstvo protiv
carstvo, i }e ima glad, pomor i zemjotresi na razni mesta. 8 No seto
toa e samo po~etok na rodilnite maki.
9 Toga{ }e ve predadat na maki i }e ve ubivaat, i site narodi }e ve
zamrazat zaradi Moeto ime. 10 Toga{ mnozina }e se soblaznat, sekoj }e
predava sekogo i sekoj }e gi mrazi drugite; 11 i }e se javat mnogu
la`ni proroci koi }e zavedat mnozina. 12 I zaradi mnogute
bezzakonija, qubovta }e oladi kaj mnozina. 13 A koj }e izdr`i dokraj,
}e bide spasen. 14 I ova Evangelie za Carstvoto }e bide propovedano
po celiot svet za svedo{tvo na site narodi, i toga{ }e dojde krajot.”
Golemite maki
(Mk. 13:14-23; Lk. 21:20-24)
15 “I taka, koga }e go vidite gnasnoto opusto{uvawe, za koe
zboruva{e prorokot Daniel, kako vladee na svetoto mesto (koj ~ita neka razbere!), 16 toga{ `itelite na Judeja neka begaat po gorite; 17 a
onoj {to }e bide na pokriv, neka ne sleguva da zeme ne{to od svojata
ku}a; 18 i koj }e bide v pole, neka ne se vra}a za da ja zeme nametkata!
19 No te{ko im na bremenite i na doilkite vo tie denovi! 20 Molete
se va{eto begstvo da ne bide vo zima ili vo saboten den, 21 za{to
toga{ }e ima golemo stradawe, kakvo {to ne bilo od sozdavaweto na
svetot dosega, nitu pak }e bide. 22 I ako ne se skratat tie dni, ne }e se
spasi nitu eden. No zaradi izbranite, tie dni }e bidat skrateni.
23 Ako nekoj vi re~e toga{: ,Eve, Hristos e tuka' ili ,tamu e'- ne
veruvajte, 24 za{to }e se pojavat la`ni hristosi i la`ni proroci, i
}e pravat golemi znaci i ~uda, za da gi zavedat, ako e mo`no, i
izbranite. 25 Ete, vi ka`av odnapred!
26 I taka, ako vi re~at: ,Ene Go vo pustinata!' - ne izleguvajte! ,Ene
Go vo edna od vnatre{nite sobi!' - ne veruvajte. 27 Za{to, kako {to
molwata izleguva od istok i sveti do zapad, takvo }e bide i doa|aweto
na Sinot ^ovekov. 28 Za{to kade {to ima mr{a, tamu }e se sobiraat
mr{ojadcite!”
Matej
Matej
Vtoroto Hristovo doa|awe
(Mk. 13:24-27; Lk. 21:25-28)
29 “Vedna{ po stradawata vo tie denovi, sonceto }e potemni,
mese~inata nema pove}e da sveti, yvezdite }e pa|aat od neboto i
nebesnite sili }e se rastresat.
30 E toga{ na neboto }e se javi znakot na Sinot ^ovekov. Toga{ }e
propla~at site plemiwa na zemjata i }e Go vidat Sinot ^ovekov kako
doa|a na nebesnite oblaci, so sila i so golema slava. 31 I Toj }e gi
isprati Svoite angeli so silen glas od truba, a tie }e gi soberat
Negovite izbranici od ~etirite vetra, od edniot kraj na neboto do
drugiot.”
Poukata od smokvata
(Mk. 13:28-31; Lk. 21:29-33)
32 “A od smokvata nau~ete ja poukata! Koga nejzinata granka }e
smekne i }e poteraat lisja, znaete deka letoto e blizu. 33 Taka i vie,
koga }e go vidite seto toa, znajte deka e blizu, na pragot e! 34 Vistina
vi velam, ova pokolenie nema da mine dodeka ne se zbidne seto toa. 35
Neboto i zemjata }e pominat, no Moite zborovi nema da pominat.”
Vremeto na Hristovoto doa|awe e nepoznato
(Mk. 13:32-37; Lk. 17:26-30,34-36)
36 “A za toj den i ~as, nikoj ne znae, ni nebesnite angeli, ni Sinot,
tuku samo Tatkoto. 37 Kako {to be{e vo Noevite denovi, taka }e bide
i pri doa|aweto na Sinot ^ovekov. 38 Za{to, kako {to vo denovite
pred potopot jadea i pieja, se `enea i ma`ea do denot koga Noe vleze
vo kov~egot, 39 i ne sfatija dodeka ne dojde potopot i odnese sè, taka
}e bide i pri doa|aweto na Sinot ^ovekov. 40 Toga{ dvajca }e bidat
na pole - eden }e bide odnesen, a drugiot ostaven. 41 Dve `eni }e melat
na melnica - ednata }e bide odnesena, a drugata ostavena.
42 Zatoa, bdejte za{to ne znaete koga }e dojde va{iot Gospod! 43 A
znajte go ova: ako doma}inot bi znael za vreme na koja no}na stra`a }e
dojde kradecot, bi bdeel i ne bi dozvolil da mu se provali vo ku}ata.
44 Zatoa i vie bidete podgotveni, za{to Sinot ^ovekov }e dojde vo ~as
koga ne se nadevate.”
Vernite i nevernite slugi
(Lk. 12:41-48)
45 “I taka, koj veren i mudar sluga, gospodarot ne go postavil nad
slugite svoi, za da im dava hrana navreme? 46 Bla`en e toj sluga, kogo
negoviot gospodar, koga }e dojde, }e go najde da pravi taka. 47 Vistina
vi velam: }e go postavi nad siot svoj imot. 48 Ako pak zliot sluga re~e
vo svoeto srce: ,Mojot gospodar }e se zabavi dolgo', 49 pa po~ne da gi
tepa svoite soslu`iteli, i da jade i da pie so pijanicite, 50
Matej
Matej
gospodarot na toj sluga }e dojde vo den koga ne o~ekuva, i vo ~as {to ne
go znae, 51 pa }e go ras~ere~i i }e go stavi me|u licemerite. Tamu }e
ima lelek i ~krtawe so zabi.”
Sporedbata za desette devici
25
"Toga{ Nebesnoto carstvo }e bide kako desette devici koi gi zedoa
svoite svetilki i trgnaa da go pre~ekaat mlado`enecot. 2 Pet od niv
bea nerazumni, a pet mudri. 3 Za{to nerazumnite zedoa so sebe
svetilki, no ne zedoa maslo; 4 a mudrite zedoa maslo vo sadovi, zaedno
so svoite svetilki. 5 Bidej}i mlado`enecot se zabavi, site gi fati
dremka i zaspaa.
6 A na polno} se ~u vikawe: ,Eve go mlado`enecot, pre~ekajte go!'
7 Toga{ site devici stanaa i gi prigotvija svoite svetilki. 8 A
nerazumnite im rekoa na mudrite: ,Dajte ni od va{eto maslo, za{to
na{ite svetilki gasnat.'
9 No mudrite im odgovorija, velej}i im: ,Da ne bide malku i za nas i
za vas, pojdete kaj trgovcite i kupete si!'
10 Koga otidoa da kupat, mlado`enecot dojde i podgotvenite vlegoa
so nego na svadbata, a vratata se zatvori.
11 Potoa dojdoa i drugite devici i rekoa: ,Gospodaru, Gospodaru,
otvori ni!'
12 No toj im odgovori, velej}i im: ,Vistina vi velam - ne ve
poznavam!'
13 A sega, bdejte, za{to ne go znaete ni denot ni ~asot!”
Talantite
(Lk. 19:11-27)
14 “Toa e kako ~ovekot, koj trgnuvaj}i na pat, gi povika svoite slugi
i im go predade svojot imot, 15 i na edniot mu dade pet talanti, na
drugiot dva, na tretiot eden, sekomu spored negovata sposobnost, i
otpatuva. 16 Onoj {to gi primi pette talanti, vedna{ zamina i
trguva{e so niv ta spe~ali drugi pet. 17 Isto taka, i onoj so dvata
talanta, spe~ali drugi dva. 18 A onoj koj primi eden, otide, iskopa
dupka vo zemjata i go skri srebroto na svojot gospodar.
19 Po dolgo vreme, dojde gospodarot na slugite i saka{e da si ja
vidi smetkata so niv. 20 Taka, koga pristapi onoj koj primi pet
talanti, donese drugi pet talanti i re~e: ,Gospodaru, mi dade pet
talanti, a eve, jas spe~aliv i drugi pet.'
21 Toga{ negoviot gospodar mu re~e: ,Arno storeno, dobar i veren
slugo! Nad malku be{e veren, }e te postavam nad mnogu; vlezi vo
radosta na svojot gospodar!'
22 A koga pristapi onoj koj primi dva talanta, re~e: ,Gospodaru, mi
dade dva talanta, a eve, jas spe~aliv drugi dva.'
Matej
Matej
23 Toga{ negoviot gospodar mu re~e: ,Arno storeno, dobar i veren
slugo! Nad malku be{e veren, }e te postavam nad mnogu; vlezi vo
radosta na svojot gospodar!'
24 A koga pristapi onoj, koj primi eden talant, re~e: ,Gospodaru,
znaev deka si strog ~ovek, `nee{ kade {to ne si seel i sobira{ kade
{to ne si veel; 25 se ispla{iv, pa otidov i go skriv tvojot talant
vzemi. Eve, ti go tvoeto!'
26 A negoviot gospodar odgovori, velej}i mu: ,Zol i mrzliv slugo,
znae{e deka `neam, kade {to ne sum seel i deka sobiram kade {to ne
sum veel; 27 zatoa treba{e da im go dade{ moeto srebro na menuva~ite
i jas, po vra}aweto, }e go zemev moeto so dobivka.
28 Zatoa, odzemete mu go talantot i dajte mu go na onoj koj ima deset
talanti! 29 Za{to sekomu koj ima, }e mu se dade u{te i }e ima vo
izobilstvo, a onoj koj nema, }e mu se odzeme i ona {to go ima. 30 A
bezvredniot sluga frlete go vo krajnata temnina, kade {to }e ima
lelek i ~krtawe so zabi.'“
Za idniot sud
31 “Koga Sinot ^ovekov }e dojde vo Svojata slava i site angeli so
Nego, toga{ }e sedne na prestolot na slavata; 32 i }e se soberat pred
Nego site narodi, a Toj }e gi oddeli edni od drugi, kako {to pastirot
gi odla~uva ovcite od kozite. 33 I }e gi postavi ovcite od svojata
desna strana, a kozite od levata.
34 Toga{ Carot }e im re~e na onie od desnata strana: ,Dojdete,
blagosloveni od Mojot Tatko, nasledete go Carstvoto koe vi e
podgotveno u{te od sozdavaweto na svetot! 35 Za{to ogladnev i Mi
dadovte da jadam; o`ednev i Me napoivte; bev tu|inec i Me primivte;
36 bev gol i Me oblekovte; bev bolen i Me posetivte; bev vo zandana i
dojdovte kaj Mene.'
37 Toga{ pravednicite }e Mu odgovorat i re~at: ,Gospodi, koga Te
vidovme gladen i Te nahranivme; ili `eden i Te napoivme? 38 Koga Te
vidovme kako tu|inec i Te primivme? Ili gol i Te oblekovme? 39
Koga te vidovme bolen ili v zandana i dojdovme kaj Tebe?'
40 A Carot }e im odgovori:'Vistina vi velam, dokolku mu
napravivte taka na eden od ovie Moi najmali bra}a, Mene Mi
napravivte.'
41 Toga{ }e im re~e i na onie od levata strana: ,Odete si od Mene,
prokleti, vo ve~niot ogan, podgotven za |avolot i za negovite angeli!
42 Za{to ogladnev i ne mi dadovte da jadam; o`ednev i ne Mi dadovte
da pijam, 43 bev tu|inec i ne Me primivte; bev gol i ne Me oblekovte;
bev bolen i v zandana i ne Me posetivte.'
44 Toga{ tie }e odgovorat, velej}i: ,Gospodi, koga Te vidovme
gladen, ili `eden ili kako tu|inec, ili gol, ili bolen ili v zandana,
i ne Te poslu`ivme?'
45 Toga{ }e im odgovori: ,Vistina vi velam, dokolku ne ste mu
napravile taka na eden od ovie najmalive, ni Mene ne ste Mi
napravile!'
Matej
Matej
46 I ovie }e otidat vo ve~na kazna, a pravednicite vo ve~en
`ivot.'”
Zavera protiv Isus
(Mk. 14:1,2; Lk. 22:1,2; Jvn. 11:45-53)
26
A koga Isus gi zavr{i site tie govori, im re~e na Svoite u~enici:
2 “Znaete deka Pashata e po dva dni, i deka }e Go predadat Sinot
^ovekov, za da Go raspnat.”
3 Toga{ prvosve{tenicite i narodnite stare{ini se sobraa vo
dvorot na vrhovniot sve{tenik, koj se vika{e Kajafa, 4 i se
dogovorija da Go fatat Isus na izmama i da Go ubijat. 5 No velea: “Ne
na praznikot, za da ne se pobuni narodot.”
Pomazanie vo Betanija
(Mk. 14:3-9; Jvn. 12:1-8)
6 A koga Isus be{e vo Betanija, vo ku}ata na Simon leprozniot, 7
Mu se pribli`i `ena, so sad od alabaster so skapocen miris, pa go
izlea vrz Negovata glava, dodeka be{e prilegnat kraj trpezata.
8 [tom u~enicite go vidoa toa, negoduvaa i rekoa: “Zo{to vakvo
rasturawe? 9 Toj miris mo`e{e da bide prodaden skapo, a
srebrenicite da im se dadat na siromasite!”
10 No Isus, znaej}i go toa, im re~e: “Zo{to ì dodevate na `enata?
Taa Mi napravi dobro delo, 11 bidej}i siroma{nite gi imate sekoga{
so sebe, a Mene Me nemate sekoga{; 12 za{to koga taa go izlea mirisot
vrz Moeto telo, go stori toa za Mojot pogreb. 13 Vistina vi velam,
kaj-gode da se propoveda Evangelieto po celiot svet, }e se raska`uva i
toa {to go stori taa, za nejzin spomen.”
Judinoto predavstvo
(Mk. 14:10,11; Lk. 22:3-6)
14 Toga{ eden od dvanaesettemina, po ime Juda Iskariot, otide kaj
prvosve{tenicite i im re~e: 15 “[to }e mi dadete, za da vi Go
predadam?” A tie mu izbroija trieset srebrenici. 16 I ottoga{
bara{e zgodna mo`nost za da Go predade.
Pashalnata ve~era
(Mk. 14:12-21; Lk. 22:7-14,21-24; Jvn. 13:21-30)
17 A vo prviot den na Beskvasnite lebovi, u~enicite pristapija kaj
Isus i Go pra{aa: “Kaj saka{ da Ti prigotvime da ja jade{ Pashata?”
18 Toj re~e. “Pojdete v grad kaj toj i toj ~ovek i re~ete mu: U~itelot
veli: Moeto vreme e blizu; kaj tebe }e ja praznuvam Pashata so Svoite
Matej
Matej
u~enici.” 19 I u~enicite storija kako {to im zapoveda Isus, i ja
prigotvija Pashata.
20 A koga se stemni, Toj prilegna so dvanaesettemina u~enici kraj
trpezata. 21 I dodeka jadea, im re~e: “Vistina vi velam deka eden od
vas }e Me predade.”
22 A tie mnogu se nata`ija i po~naa da zboruvaat eden po drug: “Da
ne sum jas toj, Gospodi?”
23 A Toj odgovori: “Onoj {to }e ja natopi so Mene rakata vo
~inijata, toj }e Me predade! 24 Vpro~em, Sinot ^ovekov si odi kako
{to e napi{ano za Nego, no te{ko mu na onoj ~ovek, preku kogo }e
bide predaden Sinot ^ovekov; dobro }e be{e za toj ~ovek, ako ne be{e
se rodil!”
25 A Juda, koj Go predade, vo odgovor re~e: “Da ne sum jas, Rabi?”
A Toj mu re~e: “Ti ka`a!”
Gospodovata ve~era
(Mk. 14:22-26; Lk. 22:15-20; 1.Kor. 11:23-25)
26 A koga jadea, Isus zede leb, go blagoslovi, go raskr{i, im go
razdade na u~enicite, i re~e: “Zemete, jadete, ova e Moeto telo.”
27 Potoa ja zede ~a{ata, zablagodari, im ja dade i re~e: “Pijte site
od nea, 28 za{to ova e Mojata krv na Zavetot, koja se proleva za
mnozina, za pro{tavawe na grevovite. 29 No, vi velam, otsega nema da
pijam od ovoj lozov plod sè do onoj den koga so vas }e pijam nov vo
Carstvoto na Mojot Tatko.”
Pretska`uvawe na Petrovoto otka`uvawe
(Mk. 14:27-31; Lk. 22:31-34; Jvn. 13:36-38)
30 I otkako ispeaja pesna, se iska~ija na Maslinovata Gora.
31 Toga{ Isus im re~e: “Site vie, ovaa no} }e se soblaznite zaradi
Mene, za{to e pi{ano:
']e go ubijam pastirot,
a ovcite od stadoto }e se razbegaat!'
32 No po Moeto voskresenie pred vas }e otidam vo Galileja.”
33 Toga{ Petar odgovori, i re~e: “Ako site se soblaznat zaradi
Tebe, jas nikoga{ nema da se soblaznam.”
34 Isus mu re~e: “Vistina ti velam, u{te no}eska tripati }e se
otka`e{ od Mene pred da propee petel.”
35 Petar Mu re~e: “Ako treba i da umram so Tebe, nema da se
otka`am od Tebe.” I site u~enici go rekoa istoto.
Matej
Matej
Isus se moli vo Getsemanija
(Mk. 14:32-42; Lk. 22:39-46)
36 Toga{ Isus dojde so niv na mestoto {to se vika Getsemanija, i im
re~e na u~enicite: “Sedete tuka dodeka Jas otidam onamu da se
pomolam.” 37 Gi povede so sebe Petar i dvajcata Zebedeevi sinovi, go
obzede taga i se voznemiri. 38 Toga{ im re~e: “Mojata du{a e dlaboko
nata`ena, do smrt; ostanete tuka i bdejte so Mene!”
39 I otide malku potamu i padna ni~kum i se pomoli, velej}i:
“Tatko Moj! Ako e mo`no, neka Me odmine ovaa ~a{a, no ne kako {to
sakam Jas, tuku kako {to saka{ Ti!”
40 I dojde kaj u~enicite, pa gi najde kako spijat, i mu re~e na Petar:
“Zna~i taka! Ne mo`evte li ni eden ~as da bdeete so Mene? 41 Bdejte i
molete se, za da ne padnete vo isku{enie! Duhot e bodar, no teloto e
nemo}no!”
42 I povtorno otide i se pomoli, velej}i: “Tatko Moj! Ako ne mo`e
da Me odmine ovaa ~a{a, da ne ja pijam, neka bide Tvojata volja.”
43 I koga dojde, pak gi najde kako spijat, za{to o~ite im bea
nate`nale. 44 I pak gi ostavi i otide da se pomoli, po tretpat, i gi
izgovori istite zborovi.
45 Toga{ dojde kaj u~enicite i im re~e: “Sè u{te li spiete i
po~ivate. Eve, nabli`i ~asot koga Sinot ^ovekov }e bide predaden vo
racete na gre{nicite. 46 Stanete, da si odime! Ete, nabli`i Mojot
predavnik.”
Isus e faten
(Mk. 14:43-50; Lk. 22:47-53; Jvn. 18:3-12)
47 I dodeka Toj u{te zboruva{e, ete, Juda, eden od dvanaesettemina,
dojde so golema tolpa, so me~ovi i tojagi, isprateni od
prvosve{tenicite i narodnite stare{ini. 48 A Negoviot predavnik
se be{e dogovoril za znakot, velej}i: “Onoj Kogo }e Go baknam - Toj e,
Nego fatete Go!” 49 I vedna{ se pribli`i do Isus, re~e: “Bidi
pozdraven, U~itele!” i srde~no Go bakna.
50 A Isus mu re~e: “Prijatele, stori go toa za koe si dojden!”
Toga{ pristapija, stavija race na Isus i Go fatija. 51 I ete, eden
od onie koi bea so Isus, izvadi me~ i go udri slugata na vrhovniot
sve{tenik i mu go otse~e uvoto.
52 Toga{ Isus mu re~e: “Vrati go me~ot na svoeto mesto, za{to site
{to se fa}aat za me~ - od me~ }e zaginat. 53 Ili misli{ deka ne
mo`am da Go pomolam Mojot Tatko da Mi isprati vedna{ pove}e od
dvanaeset legii angeli? 54 No, kako inaku bi se ispolnile Pismata,
koi velat deka vaka treba da bide?”
55 Toga{ Isus ì se obrati na tolpata: “Nagrvalivte kako na
razbojnik, so me~ovi i stapovi, za da Me fatite. Sekoj den sedev vo
Hramot i pou~uvav i ne Me fativte. 56 A ova sè se zbidna za da se
ispolnat proro~kite Pisma.” Toga{ site u~enici Go ostavija i se
razbegaa.
Matej
Matej
Isus pred Kajafa
(Mk. 14:53-65; Lk. 22:54,55,63-71; Jvn. 18:12-14,19-24)
57 Onie {to Go fatija Isusa, Go odvedoa kaj vrhovniot sve{tenik
Kajafa, kade {to bea sobrani zakonicite i stare{inite. 58 A Petar
ode{e po Nego na rastojanie, sè do dvorot na vrhovniot sve{tenik, i
otkako vleze vnatre sedna so prisutnite za da go vidi krajot.
59 A prvosve{tenicite i celiot Sovet baraa la`no svedo{tvo
protiv Isus, za da Go ubijat, no ne najdoa, 60 iako dojdoa mnogu la`ni
svedoci.
61 Najposle dojdoa dvajca i rekoa: “Ovoj re~e: ,Mo`am da go
razurnam Bo`jiot Hram i da go izyidam za tri dni.'“
62 Toga{ vrhovniot sve{tenik stana i Mu re~e: “Ni{to li ne
odgovara{? [to svedo~at ovie protiv Tebe?” 63 A Isus mol~e{e.
Vrhovniot sve{tenik Mu re~e: “Te zakolnuvam vo `iviot Bog da ni
ka`e{ dali si Ti Hristos, Bo`jiot Sin?”
64 Isus izusti: “Ti re~e! No, Jas vi velam: otsega }e Go gledate
Sinot ^ovekov, kako sedi oddesno na Silata i kako doa|a na nebesnite
oblaci.”
65 Toga{ vrhovniot sve{tenik ja raskina svojata obleka i re~e:
“Ovoj bogohuli! Zo{to ni se potrebni u{te svedoci? Ete, sega ja
~uvte hulata. 66 [to mislite?”
A tie odgovorija, velej}i: “Zaslu`uva smrt!”
67 Toga{ Mu plukaa v lice i nasilni~ki Go tepaa, 68 a drugi mu
udiraa {lakanici, govorej}i: “Prore~i ni, Hriste, koj Te udri?”
Petar se otka`uva od Isus
(Mk. 14:66-72; Lk. 22:56-62; Jvn. 18:15-18,25-27)
69 A Petar sede{e nadvor, vo dvorot, i edna sluginka dojde kaj nego
i mu re~e: “I ti be{e so Galileecot Isus!”
70 A toj se otka`a pred site, velej}i: “Ne znam za {to zboruva{!”
71 A koga izleze pred glavnata porta, go vide druga i im re~e na
onie {to bea tamu: “I ovoj be{e so Isus od Nazaret.”
72 Toj povtorno se zakolna i otka`a: “Ne go znam ^ovekot.”
73 Malku potoa mu se pribli`ija onie {to stoeja, i mu rekoa na
Petar: “Navistina, i ti si od niv, za{to i tvojot govor te izdava.”
74 Toga{ po~na da gi kolne i da se zakolnuva: “Ne go znam ^ovekot.”
75 I vedna{ zapea petel. Petar se seti na zborovite na Isus Koj mu gi
re~e: “Pred da propee petel, tripati }e se otka`e{ od Mene.” Potoa
izleze nadvor i zaplaka gorko.
Matej
Matej
Isus pred Pilat
(Mk. 15:1; Lk. 23:1,2; Jvn. 18:28-32)
27
A koga se razdeni, site prvosve{tenici i narodnite stare{ini se
sovetuvaa protiv Isus, za da Go ubijat. 2 Go vrzaa, Go odvedoa i mu Go
predadoa na upravitelot Pilat.
Smrtta na Juda
(Dela 1:18,19)
3 Toga{ Juda, koj Go predade, otkako vide deka Go osudija, se pokaja
i im gi vrati triesette srebrenici na prvosve{tenicite i na
stare{inite, 4 velej}i: “Zgre{iv, za{to predadov nevina krv.”
A tie mu rekoa: “[to nè zasega nas toa? Tvoja rabota!”
5 Toga{ gi frli srebrenicite vo Hramot, izleze i otide, pa se
obesi.
6 A prvosve{tenicite gi zedoa srebrenicite i rekoa: “Ne ~ini da
se ostavat vo hramskata blagajna, za{to se cena za krv.” 7 Tuku, otkako
se posovetuvaa, ja kupija so niv grn~arevata niva za grobi{ta za
tu|inci. 8 Zatoa taa niva do denes se vika Krvna Niva. 9 Toga{ se
ispolni re~enoto preku prorokot Eremija, koj veli: “I gi zedoa
triesette srebrenici, cena za Neprocenliviot Kogo Go procenija
izraelovite sinovi, 10 i gi dadoa za grn~arevata niva, kako {to mi
naredi Gospod.”
Isus povtorno pred Pilat
(Mk. 15:2-5; Lk. 23:3-5; Jvn. 18:33-38)
11 Isus zastana pred upravitelot, a upravitelot Go pra{a: “Ti li
si carot na Evreite?”
A Isus re~e: “Ti veli{".
12 I koga Go obvinuvaa prvosve{tenicite i stare{inite, ne
odgovara{e ni{to. 13 Toga{ Pilat Mu re~e: “Ne slu{a{ li kolku
raboti izlo`ija protiv Tebe?” 14 I ne mu odgovori nitu na eden zbor,
ta upravitelot se najde vo ~udo.
Isus osuden na smrt
(Mk. 15:6-15; Lk. 23:13-25; Jvn. 18:39-19:16)
15 A na sekoj praznik upravitelot ima{e obi~aj da mu pu{ti na
narodot eden zatvorenik, i toa onoj {to }e go pobara{e. 16 Ima{e
toga{ pro~uen zatvorenik, koj se vika{e Baraba. 17 I koga se sobraa
lu|eto, Pilat im re~e: “Kogo sakate da vi go pu{tam? Baraba ili
Isus, nare~en Hristos?", 18 za{to znae{e deka Go predadoa od zavist.
Matej
Matej
19 I dodeka sede{e na sudskiot stol, `ena mu javi do nego da mu
ka`at: “Ne pravi Mu ni{to na Toj Pravednik, za{to denes nason
mnogu nastradav zaradi Nego!”
20 No prvosve{tenicite i stare{inite go nagovorija narodot da go
pobara Baraba, a Isus da bide poguben.
21 Toga{ upravitelot vo odgovor re~e: “Kogo od dvajcata sakate da
go pu{tam?”
A tie rekoa: Baraba!”
22 Pilat im re~e: “A {to da storam toga{ so Isus, nare~en
Hristos?”
Site rekoa: “Da bide raspnat!”
23 A toj re~e: “Zo{to, kakvo zlo storil?”
A tie sè posilno vikaa: “Da bide raspnat!”
24 A Pilat {tom vide deka ni{to ne pomaga, tuku vikotnicata
stanuva sè pogolema, zede voda i si gi izmi racete pred narodot i re~e:
“Nevin sum za krvta na Ovoj Pravednik! Mislete mu vie!”
25 Celiot narod odgovori, izvikuvaj}i: “Negovata krv neka bide na
nas i na na{ite deca!”
26 Toga{ im go pu{ti Baraba, a Isusa, otkako Go kam{ikuva{e, im
Go predade da Go raspnat.
Vojnicite mu se rugaat na Isus
(Mk. 15:16-20; Jvn. 19:2,3)
27 Toga{ vojnicite na upravitelot Go odvedoa Isus vo pretorijata
i ja sobraa celata ~eta okolu Nego. 28 Go soblekoa i Mu nametnaa
crveno nametalo; 29 ispletoa trnov venec, Mu go stavija na glavata i
trska vo Negovata desnica, pa koleni~ea pred Nego i Mu se potsmevaa,
velej}i: “Bidi pozdraven, evrejski Caru!” 30 I plukaa po Nego, ja
zedoa trskata i Go udiraa po glavata. 31 Otkako Go ismejaa, go simnaa
od Nego nametaloto, pa Go oblekoa vo Negovata obleka ta Go odvedoa
da Go raspnat.
Isusovoto raspnuvawe
(Mk. 15:21-32; Lk. 23:26-43; Jvn. 19:17-27)
32 A na izleguvawe sretnaa ~ovek Kirineec, po ime Simon, i go
prinudija da Mu go nosi krstot. 33 A koga stignaa na mestoto nare~eno
Golgota, {to zna~i mesto na ~erep, 34 Mu dadoa da pie vino, izme{ano
so `ol~ka, no koga vkusi, ne saka{e da pie. 35 A otkako Go raspnaa,
frlaj}i `repka, ja razdelija Negovata obleka. 36 Potoa sednaa i Go
~uvaa. 37 I nad glavata Mu stavija natpis za Negovata vina: “OVOJ E
ISUS, CAROT NA EVREITE.” 38 Toga{ raspnaa so Nego dvajca
razbojnici: edniot oddesno, a drugiot odlevo. 39 A minuva~ite Go
hulea, vrtej}i so glavite 40 i velej}i: “Ti {to go razurnuva{ Hramot
i {to za tri dni go izyiduva{, spasi se Sebesi. Ako si Bo`ji Sin,
simni se od krstot!”
41 Isto zboruvaa i prvosve{tenicite, zaedno so zakonicite i
stare{inite, potsmevaj}i Mu se: 42 “Drugite gi spasi, a Samiot
Matej
Matej
Sebesi ne mo`e da se spasi. Toj e Carot na Izrael! Neka sleze sega od
krstot ta }e Mu poveruvame! 43 Toj se nadeva{e na Bog, neka Go izbavi
sega, {tom tolku Go qubi, za{to re~e: ,Bo`ji Sin Sum!'“ 44 Isto taka
Go navreduvaa i razbojnicite koi bea raspnati so Nego.
Isusovata smrt
(Mk. 15:33-41; Lk. 23:44-49; Jvn. 19:28-30)
45 A od {estiot ~as se stemni nad celata zemja do devettiot ~as. 46
Okolu devettiot ~as Isus izvika so silen glas, velej}i: “Eli! Eli!
Lema Sabahtani! - {to zna~i: “Bo`e Moj, Bo`e Moj! Zo{to Me
napu{ti?”
47 A nekoi od onie {to stoeja tamu, koga go ~uja toa, rekoa: “Ovoj go
vika Ilija!”
48 I vedna{ eden od niv otr~a, zede sun|er, go natopi vo ocet, go
nadena na trska, i Mu dade da pie. 49 A drugite velea: “Ostavi Go! Da
vidime dali }e dojde Ilija da Go spasi!”
50 A Isus povtorno izvika so silen glas i go predade duhot.
51 I ete, zavesata vo Hramot se rascepi nadve, ozgora dodolu,
zemjata se strese i karpite raspukaa, 52 a grobovite se otvorija i
voskresnaa mnogu tela na upokoeni svetii; 53 i izlegoa od grobovite
po Negovoto voskresenie, vlegoa vo svetiot grad i na mnozina im se
javija.
54 A stotnikot i onie koi so nego Go ~uvaa Isus, otkako go vidoa
zemjotresot i sè {to stana, mnogu se ispla{ija i rekoa: “Navistina,
Ovoj be{e Bo`jiot Sin!”
55 A tamu se nao|aa i oddaleku gledaa mnogu `eni, koi Go sledea
Isus od Galileja i Mu slu`ea. 56 Me|u niv bea: Marija od Magdala i
Marija, majkata na Jakov i Josif, i majkata na Zebedeevite sinovi.
Isusoviot pogreb
(Mk. 15:42-47; Lk. 23:50-56; Jvn. 19:38-42)
57 A koga se stemni, dojde bogat ~ovek od Arimateja, po ime Josif,
koj i samiot be{e Isusov u~enik. 58 Toj otide kaj Pilat i go pobara
Isusovoto telo. Toga{ Pilat zapoveda da mu bide dadeno. 59 Josif go
zede teloto, go zavitka vo ~isto platno 60 i go polo`i vo svojot nov
grob, {to be{e go izdlabil vo karpa. I vrz vlezot navali golem kamen
na grobot i si otide. 61 A Marija od Magdala i drugata Marija ostanaa
da sedat sproti grobot.
62 Sledniot den, po denot za podgotovka, prvosve{tenicite i
fariseite se sobraa kaj Pilat 63 i mu rekoa: “Gospodaru, se setivme
deka onoj izmamnik, u{te dodeka be{e `iv, re~e: “]e voskresnam po
tri dni.” 64 Zatoa, zapovedaj da bide ~uvan grobot do tretiot den, za da
ne dojdat Negovite u~enici da Go ukradat i da mu ka`at na narodot:
,Voskresna od mrtvite', ta poslednata izmama da bide polo{a od
prvata.”
Matej
Matej
65 Pilat im re~e: “Eve vi stra`a. Pojdete i ~uvajte go kako {to
znaete!” 66 Tie otidoa i go obezbedija grobot, go zape~atija kamenot i
postavija stra`a.
Isus e voskresnat
(Mk. 16:1-8; Lk. 24:1-12; Jvn. 20:1-10)
28
A po sabotniot den, na osamnuvawe na prviot den od sedmicata,
dojdoa Marija od Magdala i drugata Marija da go vidat grobot.
2 I ete, stana golem zemjotres, za{to Gospodov angel sleze od
neboto, pristapi i go pomesti kamenot i sedna na nego. 3 Liceto mu
svete{e kako molwa, a negovata obleka be{e bela kako sneg. 4 Od
strav pred nego, stra`arite se prepla{ija i padnaa kako mrtvi.
5 Toga{ angelot progovori i im re~e na `enite: “Ne pla{ete se,
za{to znam deka Go barate raspnatiot Isus. 6 Ne e tuka, za{to e
voskresnat, kako {to re~e! Dojdete i videte go mestoto kade {to
le`e{e, 7 i otidete brgu i ka`ete im na Negovite u~enici deka
voskresna od mrtvite. Eve, Toj odi pred vas vo Galileja. Tamu }e Go
vidite! Ete, vi ka`av!”
8 I tie vedna{ zaminaa od grobot, so strav i so golema radost, i
otr~aa da im soop{tat na Negovite u~enici. 9 A Isus gi presretna i
gi pozdravi: “Bidete pozdraveni!” A tie se pribli`ija do Nego, Go
fatija za nozete i Mu se poklonija. 10 Toga{ Isus im re~e: “Ne
pla{ete se! Odete i soop{tete im na Moite bra}a da pojdat vo
Galileja. Tamu }e Me vidat.”
Golemoto ispra}awe
(Mk. 16:14-18; Lk. 24:36-49; Jvn. 20:19-23; Dela 1:9-11)
11 A koga odea, ete, nekoi od stra`arite dojdoa vo gradot i im
soop{tija na prvosve{tenicite za sè {to be{e stanalo. 12 Potoa se
sostanaa so stare{inite, se sovetuvaa i im dadoa na vojnicite mnogu
pari 13 i im rekoa: “Ka`ete deka Negovite u~enici dojdoa no}e i Go
ukradoa, dodeka nie spievme. 14 A ako za ova ~ue upravitelot, nie }e
go ubedime i vie nema za {to da se gri`ite.” 15 A tie gi zedoa
srebrenicite i postapija kako {to gi nau~ija. I toa se razglasi me|u
Evreite do den dene{en.
16 A edinaesettemina u~enici otidoa vo Galileja, na gorata, kade
{to im be{e opredelil Isus. 17 I {tom Go vidoa, Mu se poklonija, a
nekoi se somnevaa. 18 Toga{ Isus im se pribli`i i im re~e: “Dadena
Mi e seta vlast na neboto i na zemjata. 19 Zatoa odete i napravete od
site narodi Moi u~enici, kr{tavaj}i gi vo imeto na Tatkoto i Sinot
i Svetiot Duh, u~ej}i gi da go ~uvaat seto ona {to vi go zapovedav! 20
I eve, Jas Sum so vas vo site dni do krajot na svetot."
Matej
57
Marko
Evangelie spored Marko
Propovedta na Jovan Krstitelot
(Mt. 3:1-12; Lk. 3:1-9, 15-17; Jvn. 1:19-28)
1
Po~etokot na Evangelieto za Isus Hristos, Bo`jiot Sin.
2 Kako {to e zapi{ano kaj prorokot Isaija:
"Ete, Jas go ispra}am Svojot glasnik
pred Tvoeto lice,
koj }e go podgotvi Tvojot pat;
3 glasot na onoj, koj vika vo pustinata:
'Podgotvete go patot na Gospod,
ispravete gi Negovite vrvici'.”
4 Se javi Jovan, kr{tavaj}i vo pustinata i propovedaj}i pokajno
kr{tavawe za pro{tavawe na grevovite. 5 I doa|aa kaj nego od cela
Judeja i od Erusalim, i od nego bea kr{tavani vo rekata Jordan, pri
{to gi ispoveduvaa svoite grevovi. 6 A Jovan be{e oble~en vo ruba od
kamilski vlakna i ima{e ko`en pojas okolu svojata polovina, i
jade{e skakulci i div med. 7 Toj propoveda{e, velej}i: “Po mene ide
posilen od mene, pred Kogo ne sum dostoen da se navednam i da gi
odvrzam remewata na Negovite sandali. 8 Jas ve krstiv so voda, a Toj
}e ve kr{tava so Svetiot Duh.”
Isusovoto kr{tavawe
(Mt. 3:13-17; Lk. 3:21-22)
9 Vo toa vreme, Isus od Nazaret dojde vo Galileja, i be{e krsten od
Jovan vo Jordan. 10 I vedna{, dodeka izleguva{e od vodata, vide kako
nebesata se otvorija i kako Duhot sleguva nad Nego kako gulab. 11 I se
~u glas od neboto: “Ti si Mojot vozquben Sin, Koj e po Mojata volja!”
Isusovoto isku{enie
(Mt. 4:1-11; Lk. 4:1-13)
12 Vedna{ potoa Duhot Go odvede vo pustinata. 13 I be{e vo
pustinata ~etirieset dni, isku{uvan od satanata. A be{e me|u divi
yverovi i angeli Mu slu`ea.
Isusovata slu`ba vo Galileja
(Mt. 4:12-17; Lk. 4:14,15)
14 A otkako Jovan be{e predaden, Isus dojde vo Galileja,
propovedaj}i go Bo`joto Evangelie. 15 I zboruva{e: “Vremeto se
Marko
58
Marko
ispolni, i nabli`i Bo`joto carstvo; pokajte se i veruvajte vo
Evangelieto!”
Isus povikuva ~etvorica ribari
(Mt. 4:18-22; Lk. 5:1-11)
16 I odej}i kraj Galilejskoto More gi vide Simon i Andrej, bratot
na Simon, kako frlaat mre`a vo moreto - za{to bea ribari. 17 A Isus
im re~e: “Trgnete po Mene i Jas }e napravam da stanete ribari na
lu|e!” 18 Tie vedna{ gi ostavija mre`ite i trgnaa po Nego.
19 I koga odmina malku ponatamu gi vide Jakov, Zebedeeviot sin, i
brat mu Jovan kako vo korab gi krpat mre`ite; 20 i vedna{ gi povika.
A tie, ostavaj}i go tatka si Zebedej so naemnicite vo korabot, trgnaa
po Nego.
^ovekot so ne~ist duh
(Lk. 4:31-37)
21 I dojdoa vo Kapernaum; i vedna{ vo saboten den Toj vleze vo
sinagogata i pou~uva{e. 22 A tie Mu se voshituvaa na Negovoto u~ewe,
za{to gi pou~uva{e kako nekoj koj ima vlast, a ne kako zakonicite. 23
Toga{ vo nivnata sinagoga be{e eden ~ovek so ne~ist duh, pa izvika 24
velej}i: “Ah! [to imame nie so Tebe, Isuse Nazare}anecu? Dali dojde
da nè pogubi{? Znam koj si Ti, Bo`ji svetec!”
25 A Isus mu se zakani: “Molkni i izlezi od nego!” 26 I ne~istiot
duh go strese, izvika so silen glas i izleze od nego.
27 I site se v~udovidoa, pa se pra{uvaa eden so drug, velej}i: “[to
e ova? Novo u~ewe - polno so vlast! Toj im zapoveduva duri i na
ne~istite duhovi i tie Mu se pokoruvaat!” 28 I vedna{ se raznese glas
za Nego na site strani, po celata galilejska oblast.
Isus isceluva mnozina
(Mt. 8:14-17; Lk. 4:38-41)
29 I {tom izlegoa od sinagogata, so Jakov i Jovan dojdoa vo ku}ata
na Simon i Andrej. 30 A Simonovata te{ta le`e{e od treska, i
vedna{ Mu ka`aa za nea. 31 Toj ì pristapi, ja fati za raka i ja
potkrena. Toga{ treskata ja napu{ti, pa taa im slu`e{e.
32 A prikve~er, po zajdisonce, Mu gi dovedoa site bolni i
opsednati, 33 pa celiot grad se sobra pred vratata. 34 I isceli
mnozina, koi stradaa od razni bolesti, istera mnogu demoni i ne im
dozvoli na demonite da zboruvaat, za{to Go znaeja.
Marko
59
Marko
Isusovata slu`ba vo Galileja
(Lk. 4:42-44)
35 A izutrinata, dodeka u{te be{e temno, stana, izleze i otide na
pusto mesto, i tamu se mole{e. 36 A Simon i onie {to Go pridru`uvaa
poitaa po Nego, 37 i koga Go najdoa, Mu rekoa: “Site Te baraat!”
38 Toj im odgovori: “Da odime vo sosednite sela, da navestuvam i
tamu, za{to za toa i dojdov.” 39 I dojde navestuvaj}i vo nivnite
sinagogi po cela Galileja, i izgonuvaj}i gi demonite.
Is~istuvawe na leprozen
(Mt. 8:1-4; Lk. 5:12-16)
40 I dojde kaj Nego eden leprozen, i na kolena molej}i Go, Mu
zboruva{e: “Ako saka{, mo`e{ da me is~isti{.”
41 I Toj se so`ali, ja protegna rakata, go dopre i mu re~e: “Sakam!
Bidi ~ist!” 42 I vedna{ leprata go napu{ti i toj stana ~ist.
43 I predupreduvaj}i go strogo, vedna{ go pu{ti 44 i mu re~e:
“Gledaj, nikomu ni{to da ne si ka`al! Tuku odi, poka`i mu se na
sve{tenikot i prinesi go za svoeto is~istuvawe ona {to go zapoveda
Mojsej, nim za svedo{tvo.” 45 A toj, {tom izleze, po~na da razglasuva
mnogu i da raska`uva za nastanot, pa Isus ne mo`e{e ve}e javno da
vleze v grad; tuku ostanuva{e nadvor, po nenaseleni mesta; a kaj Nego
doa|aa od site strani.
Isceluvawe na paraliziran ~ovek
(Mt. 9:1-8; Lk. 5:17-26)
2
I koga po nekolku dena pak dojde vo Kapernaum se ~u deka e vo edna
ku}a. 2 I se sobraa mnozina, taka {to nema{e ve}e mesto pred vratata;
i im go govore{e Slovoto. 3 I dojdoa nosej}i kaj Nego paraliziran,
kogo go nosea ~etvorica. 4 I bidej}i ne mo`ea da go donesat do Nego,
zaradi navalot od lu|e, go otkrija pokrivot nad mestoto kade {to
be{e Toj, go probija i go spu{tija legloto, na koe le`e{e
paraliziraniot. 5 A Isus, koga ja vide nivnata vera, mu re~e na
paraliziraniot: “Sinko, ti se pro{tavaat grevovite.”
6 A nekoi od zakonicite sedea tamu i razmisluvaa vo svoite srca: 7
“[to zboruva Ovoj vaka? Toj huli! Koj mo`e da pro{tava grevovi,
osven Samiot Bog?”
8 I Isus vedna{ {tom sozna so Svojot Duh deka tie razmisluvaat
taka vo sebe, im re~e: “Zo{to razmisluvate taka vo svoite srca? 9
[to e polesno da mu se re~e na paraliziraniot: ,Ti se prostuvaat
grevovite', ili da mu se re~e: ,Stani i zemi ja svojata postela, i odi!'
10 Tuku da znaete Sinot ^ovekov ima vlast da pro{tava grevovi na
zemjata!” Pa mu se obrna na paraliziraniot: 11 ,Tebe ti velam - stani,
kreni go svoeto leglo i odi si doma!' 12 I toj stana, v~as, go krena
Marko
60
Marko
legloto, i izleze pred site, a tie se voshituvaa i Go slavea Bog,
velej}i: “Vakvo ne{to u{te nikoga{ ne sme videle!”
Isus go povikuva Levij
(Mt. 9:9-13; Lk. 5:27-32)
13 Izleze pak kraj bregot, i mnogu narod doa|a{e kaj Nego, i Toj go
pou~uva{e. 14 I minuvaj}i, go vide Levij, sinot na Alfej, kako sedi vo
dano~nicata, i mu re~e: “Odi po Mene!” A toj stana i trgna po Nego.
15 I koga prilegna kraj trpezata vo negovata ku}a, mnogu dano~nici
i gre{nici bea kraj trpezata so Isus i so Negovite u~enici, za{to gi
ima{e mnozina, i tie odea po Nego. 16 A koga farisejskite zakonici
Go vidoa kako jade so gre{nici i dano~nici, im rekoa na Negovite
u~enici: “Zo{to jade i pie zaedno so dano~nici i gre{nici?”
17 A Isus, koga go ~u toa, im re~e: “Ne im treba lekar na zdravite,
tuku na bolnite. Ne dojdov da gi vikam pravednite na pokajanie, tuku
gre{nicite.”
Isusovata pouka za postot
(Mt. 9:14:17; Lk. 5:33-39)
18 Jovanovite u~enici i fariseite postea. I dojdoa, pa Mu rekoa:
“Zo{to Jovanovite u~enici i u~enicite na fariseite postat, a
Tvoite u~enici ne postat?”
19 Isus im re~e: “Mo`at li svatovite da postat dodeka e
mlado`enecot so niv? Dodeka go imaat so sebe mlado`enecot, ne
mo`at da postat. 20 No, }e dojdat dni koga }e bide otmen
mlado`enecot od niv; i toga{, vo toj den, }e postat.
21 Nikoj ne pri{iva altica od novo platno vrz stara obleka, za{to
novata altica }e ja raskina starata obleka, i dupkata }e bide
pogolema. 22 I nikoj ne naleva novo vino vo stari me{ini; za{to
novoto vino }e gi raskine me{inite, pa }e propadnat i vinoto i
me{inite; tuku, novo vino vo novi me{ini!”
Isus e Gospodar na sabotata
(Mt. 12:1-8; Lk. 6:1-5)
23 A koga vo saboten den ode{e niz posevite, Negovite u~enici
pominuvaj}i po~naa da kinat klasje. 24 I fariseite Mu rekoa:
“Gledaj! Zo{to go pravat toa {to vo saboten den ne e dozvoleno?”
25 Im re~e: “Zar nikoga{ ne ste ~itale {to napravi David koga
be{e vo nu`da i koga ogladne toj i tie {to bea so nego? 26 Kako vleze
vo Bo`jiot dom, vo vremeto na vrhovniot sve{tenik Avijatar, i gi
izede postavenite lebovi, koi nikoj ne smee{e da gi jade, osven
sve{tenicite; i im dade na onie, koi bea so nego!”
27 I im re~e: “Sabotata e vospostavena zaradi ~ovekot, a ne
~ovekot zaradi sabotata. 28 I taka, Sinot ^ovekov e Gospodar i na
sabotata.”
Marko
61
Marko
Isus isceluva ~ovek vo saboten den
(Mt. 12:9-14; Lk. 6:6-11)
3
I Toj vleze pak vo sinagogata, a tamu ima{e ~ovek so isu{ena raka.
2 I Go debnea, dali }e go isceli vo saboten den, za da Go obvinat. 3 A
Toj mu re~e na ~ovekot koj ima{e suva raka: “Zastani nasrede!”
4 I im re~e: “Dali e dozvoleno vo saboten den da se pravi dobro ili
zlo? Da se spasi du{a, ili da se pogubi?” A tie mol~ea.
5 Toga{ so srdba gi pogledna, i nata`en zaradi zakoravenosta na
nivnite srca, mu re~e na ~ovekot: “Ispru`i ja rakata!” I toj ja
ispru`i i taa be{e zdrava kako drugata. 6 A fariseite, koga izlegoa,
vedna{ se sovetuvaa so irodovcite protiv Nego, za da Go uni{tat.
Narodot doa|a kaj Isus
7 Isus se povle~e so Svoite u~enici kon moreto, i golema vrvolica
od Galileja i od Judeja trgna po Nego, 8 a od Erusalim, od Idumeja i od
drugata strana na Jordan, od okolinata na Tir i Sidon, edno~udo lu|e
dojdoa kaj Nego, otkako ~uja {to pravel. 9 I Toj im re~e na Svoite
u~enici da Mu se podgotvi eden korab, zaradi narodot, za da ne Go
pritiskaat, 10 bidej}i mnozina isceli, ta nagrvaluvaa na Nego site
onie {to stradaa, za da Go doprat. 11 I ne~istite duhovi, {tom }e Go
zdogledaa, pa|aa ni~kum pred Nego i vikaa, velej}i: “Ti si Bo`jiot
Sin!” 12 A Toj strogo im brane{e da ne go razglasuvaat toa.
Izbor na dvanaesetmina apostoli
(Mt. 10:1-4; Lk. 6:12-16)
13 I se iska~i na gorata i gi vikna kaj Sebe onie, koi gi saka{e i
tie otidoa kaj Nego. 14 I opredeli dvanaesetmina da bidat so Nego, da
gi pra}a da navestuvaat 15 i da imaat vlast da gi izgonuvaat demonite.
16 I gi opredeli dvanaesettemina: Simon (na kogo mu go dade imeto
Petar), 17 pa Jakov, sinot na Zebedej i Jovan, bratot na Jakov (na koi
im go dade imeto Boanerges - {to zna~i: ,Sinovi na Gromot'), 18
Andrej, Filip, Bartolomej, Matej, Toma, Jakov, sinot na Alfej, Tadej,
Simon Hananecot 19 i Juda Iskariot, koj i Go predade.
Hula protiv Svetiot Duh
(Mt. 12:22-32; Lk. 11:14-23)
20 I dojdoa vo edna ku}a, i pak se sobra mnogu narod, pa tie ne
mo`ea nitu leb da kasnat. 21 A koga Negovite ~uja za toa, trgnaa da si
Go priberat, za{to se zboruva{e: ,Toj ne e pri Sebesi.”
Marko
62
Marko
22 Zakonicite, pak, koi dojdoa od Erusalim, zboruvaa: ,Toj e
opsednat so Belzebub” i deka so pomo{ na demonskiot princ gi
isteruva demonite.
23 I otkako gi povika pri Sebesi, im zboruva{e vo sporedbi: “Kako
mo`e satanata da izgonuva satana? 24 Ako vo edno carstvo se slu~i
raskol, toa ne mo`e da se odr`i. 25 I ako dom se razdeli protiv
sebesi, toj dom ne mo`e da opstane. 26 I ako satanata stanal protiv
sebesi i se razdvoil, ne }e mo`e da opstane, tuku mu do{ol krajot. 27
No nikoj ne mo`e da vleze vo ku}ata na silen i da mu ja ograbi
poku}ninata, ako prvin ne go vrze silniot i potem da mu ja obere
ku}ata. 28 Vistina vi velam deka na ~ovekovite sinovi }e im bidat
prosteni site grevovi i huli kako-gode izgovoreni; 29 no koj }e pohuli
na Svetiot Duh, za nego nema pro{ka doveka, 30 tuku }e bide vinoven
za ve~en grev.
Za{to velea: “Ima ne~ist duh!”
Isusovata majka i bra}ata Negovi
(Mt. 12:46-50; Lk. 8:19-21)
31 I toga{ dojdoa Negovata majka i Negovite bra}a i, stoej}i
nadvor, ispratija poraka da Go viknat. 32 A okolu Nego sedea mnogu
lu|e i Mu rekoa: “Ete, majka Ti i Tvoite bra}a nadvor Te baraat!”
33 A Toj, odgovaraj}i im re~e: “Koi Mi se majka i bra}a?", 34 pa gi
pogledna naokolu onie {to sedea okolu Nego i re~e: “Eve gi Mojata
majka i Moite bra}a; 35 za{to, koj ja ispolnuva Bo`jata volja, toj Mi
e brat, i sestra, i majka.”
Sporedbata za seja~ot
(Mt. 13:1-9; Lk. 8:4-8)
4
I pak po~na da pou~uva kraj moreto. I okolu Nego se nasobra mnogu
narod, a Toj vleze vo korab i se najde vo moreto, a celiot vrie` be{e
na kopnoto, kraj moreto. 2 A Toj so sporedbi gi pou~uva{e za mnogu
raboti i im re~e vo Svojata pouka: 3 “Slu{ajte! Ete, izleze seja~ da
see. 4 I koga see{e, edno seme padna pokraj patot, i dojdoa ptici i go
iskolvaa. 5 Drugo padna na kamenliva po~va, kade nema{e mnogu zemja;
i nikna brzo, za{to po~vata ne be{e dlaboka. 6 A koga sonceto izgrea,
ovena i bidej}i nema{e koren, se isu{i. 7 I drugo padna vo trwe, i
trweto izrasna i go zadu{i, pa ne donese plod. 8 A drugo padna na
dobra zemja i donese plod, koj napreduva{e i raste{e, i prinese: edno
trieset, drugo {eeset, a treto sto.”
9 I re~e: “Koj ima u{i da slu{a, neka ~ue! “
Marko
63
Marko
Zo{to Isus pou~uva vo sporedbi
(Mt. 13:10-17; Lk. 8:9,10)
10 I {tom ostana Sam, onie koi bea okolu Nego, zaedno so
dvanaesettemina, Go pra{aa za sporedbata. 11 I im re~e: “Vam vi e
dadena tajnata na Bo`joto carstvo, a onie koi se nadvor dobivaat sè vo
sporedbi, 12 pa
' gledaj}i da gledaat, a da ne vidat;
i slu{aj}i da slu{aat,
a da ne razbiraat,
da ne se pokajat
i prosteno da im bide'!”
Objasnuvawe na sporedbata za seja~ot
(Mt. 13:18-23; Lk. 8:11-15)
13 I im re~e: “Ne ja razbirate li ovaa sporedba? Pa kako }e gi
razberete site sporedbi! 14 Seja~ot go see slovoto. 15 Tie, pokraj
patot, kade se see slovoto, se onie kaj koi, koga }e go ~ujat, vedna{
doa|a satanata i go grabnuva slovoto poseano vo niv. 16 Sli~no e i so
poseanite vrz kamenliva po~va, koi, {tom go ~ujat slovoto, go primaat
so radost, 17 no nemaat vo sebe koren, tuku se nepostojani, i koga }e
dojde nevola ili gonewe zaradi slovoto, vedna{ otpa|aat. 18 A
drugite, {to se poseani vo trwe, toa se onie, koi go ~ule slovoto, 19
no svetovnite gri`i, izmamlivosta na bogatstvoto, i kopne`ot po
drugi raboti, koga }e vlezat, go zadu{uvaat slovoto, i toa ostanuva bez
plod. 20 A poseanite na dobra zemja se onie koi go slu{aat slovoto, go
primaat i donesuvaat plod: trieset, {eeset, i stokratno.
Svetilka pod vr{nik
(Lk. 8:16-18)
21 I im re~e: “Se vnesuva li svetilka za da se stavi pod vr{nik ili
pod leglo? Ili da se stavi na visoko? 22 Za{to nema skrieno, {to ne
}e bide otkrieno, ili {to e tajno, a da ne izleze javno. 23 Koj ima u{i
da slu{a, neka ~ue!”
24 I im re~e: “Vnimavajte {to slu{ate! So kakva mera merite, so
takva }e vi se meri, i u{te }e vi se pridade. 25 Za{to koj ima, }e mu se
dade, a koj nema, }e mu se zeme i toa {to go ima.”
Sporedbata za rasteweto na semeto
26 I vele{e: “Taka, Bo`joto carstvo prilega na ~ovek koj frla
seme vo zemja; 27 legnuva no}e i stanuva dewe, a semeto niknuva i
raste, i samiot ne znae kako. 28 Zemjata sama od sebe donesuva plod,
najprvin steblence, potoa klas i najposle klas poln so zrna. 29 A koga
plodot uzree, vedna{ pra}a srp, za{to do{lo vremeto za `etva.”
Marko
64
Marko
Sporedbata za sinapovoto zrno
(Mt. 13:31,32; Lk. 13:18,19)
30 I vele{e: “Kako da go prika`eme Bo`joto carstvo? So kakva
sporedba da go pretstavime? 31 Toa e kako sinapovo zrno, koe, koga se
see vo zemjata, pomalo e od site semiwa na svetot; 32 no koga e poseano,
izrasnuva i stanuva pogolemo od site rastenija vo gradinata i pu{ta
golemi granki, ta nebesnite ptici mo`at da se gnezdat pod negovata
senka.”
Isusovoto koristewe na sporedbite
(Mt. 13:34,35)
33 So mnogu takvi sporedbi im go ka`uva{e slovoto, sè dodeka
mo`ea da slu{aat. 34 A bez sporedbi ni{to ne im govore{e, tuku
nasamo im objasnuva{e sè na Svoite u~enici.
Stivnuvaweto na burata
(Mt. 8:23-27; Lk. 8:22-25)
35 Ve~erta, na istiot den, im re~e na Svoite u~enici: “Da
premineme na drugana strana!” 36 I napu{taj}i go narodot, Go povedoa
Isusa so sebe, koj be{e vo korabot; a i drugi korabi bea so Nego. 37
Potoa se digna silna bura, a branovite se prefrluvaa preku korabot,
pa toj ve}e tone{e. 38 A Toj spie{e kaj kormiloto na pernica. Tie Go
razbudija i Mu rekoa: “U~itele, zar ne Si zagri`en {to gineme?”
39 I stana, mu se zakani na vetrot i mu re~e na moreto: “Stivni!
Molkni!” I vetrot stivna i nastana dlaboka ti{ina.
40 Toga{ im re~e: “Zo{to se pla{ite tolku? Zarem nemate vera?”
41 I gi opfati golem strav, i govorea eden na drug: “Koj e Ovoj {to
i vetrot i moreto Mu se pokoruvaat?”
Isceluvawe na opsednatiot od Gerasin
(Mt. 8:28-34; Lk. 8:26-39)
5
I minaa od drugata strana na moreto, vo Gerasinskiot kraj. 2 A koga
Toj izleze od korabot, vedna{ mu dojde vo presret, od grobovite, eden
~ovek so ne~ist duh. 3 Toj `ivee{e vo grobovite i nikoj ne mo`e{e
ve}e ni so okovi da go vrze, 4 za{to mnogupati go stavaa vo okovi i
verigi, no toj gi kine{e verigite i gi kr{e{e okovite, i nikoj ne
mo`e{e da go skroti. 5 I postojano, no}e i dewe, be{e vo grobovite i
po ridovite, vikaj}i i udiraj}i se samiot so kamewa.
6 I koga go vide Isusa oddaleku, dotr~a, padna ni~kum pred Nego; 7
i izvika so silen glas: “[to ima{ Ti so mene, Isuse, Sine na
Sevi{niot Bog? Te zakolnuvam vo Boga, ne ma~i me!” 8 Za{to mu re~e:
“Izlezi od ~ovekov, ne~ist duhu!”
Marko
65
Marko
9 A Toj pra{a: “Kako ti e imeto?” Toj Mu re~e: “Imeto mi e
Legion, za{to mnogu nè ima.” 10 I mnogu go molea da ne gi istera od
toj kraj.
11 A tamu, po ridot, pase{e golem krdar sviwi. 12 I Go zamolija,
velej}i: “Prati nè kaj sviwine, da vlezeme vo niv.” 13 I Toj im
dozvoli i ne~istite duhovi izlegoa i vlegoa vo sviwite, a krdarot se
surna po strmninata v more, bea okolu dve iljadi, i se udavija vo
moreto.
14 A tie {to gi pasea pobegnaa i razglasija vo gradot i po selata, i
dotr~aa da vidat {to stanalo. 15 I koga dojdoa kaj Isus i go vidoa
opsednatiot, vo kogo be{e “legionot", kako sedi oble~en i priseben,
se upla{ija. 16 A tie, koi go vidoa toa, raska`uvaa {to se slu~i so
opsednatiot i so sviwite. 17 I po~naa da Go molat da si zamine od
nivniot kraj.
18 A koga vleguva{e vo korabot, onoj {to be{e opsednat od
demonite Go mole{e da bide so Nego. 19 No Toj ne mu odobri, tuku mu
re~e: “Odi doma kaj svoite i raska`i im {to ti napravi Gospod i kako
ti se smiluva!” 20 I toj otide i po~na da raska`uva po Dekapol, {to
mu napravi Isus i site se voshituvaa.
Isus ja voskresnuva Jairovata }erka
(Mt. 9:18-26; Lk. 8:40-56)
21 Koga Isus pak premina so korabot na drugata strana, edno~udo
narod se sobra okolu Nego, a Toj be{e pokraj moreto. 22 Toga{ dojde
eden od na~alnicite na sinagogata, po ime Jair i koga Go vide, padna
pred Negovite noze. 23 Go mole{e mnogu, velej}i: “Mojata }erka e na
umirawe. Dojdi i polo`i gi racete nad nea, za da bide iscelena i da
`ivee!” 24 I Toj trgna so nego, a golema vrvolica ode{e po Nego koja
Go pritiska{e.
25 Ima{e edna `ena, koja strada{e od krvavewe dvanaeset godini,
26 i mnogu pretrpe od mnozina lekari, pa go potro{i celiot svoj
imot, a od toa nema{e nikakva polza, tuku ì be{e u{te polo{o. 27
Otkako ~u za Isus, se mu{na vo tolpata, odnazad, i se dopre do
Negovata obleka, 28 za{to si vele{e: “Ako se dopram makar i do
Negovata obleka, }e ozdravam!” 29 I vedna{ prekina krvaveweto i taa
po~uvstvuva vo teloto deka e iscelena od bolesta.
30 A Isus po~uvstvuva vedna{ vo Sebe deka sila izleze od Nego, se
svrte sred narodot i re~e: “Koj se dopre do Mojava obleka?”
31 Negovite u~enici, pak, rekoa: “Gleda{ deka narodot Te pritiska,
a u{te pra{uva{: ,Koj se dopre do Mene?'“
32 Toj se obyrnuva{e naokolu za da vidi koj go napravi toa. 33 A
`enata, upla{ena i vxa{ena, za{to znae{e {to stana so nea, dojde i
padna pred Nego i Mu ja ka`a seta vistina. 34 A Toj ì re~e: “]erko,
tvojata vera te izbavi! Odi si so mir i bidi iscelena od svojata
bolest!”
35 Dodeka Toj u{te zboruva{e, dojdoa od domot na na~alnikot na
sinagogata komu mu rekoa: “]erka ti ve}e umre! Zo{to u{te Mu
dodeva{ na U~itelot!”
Marko
66
Marko
36 A Isus, koga ja ~u vesta {to ja ka`aa, mu re~e na na~alnikot na
sinagogata: “Ne pla{i se! Samo ti veruvaj!”
37 I nikomu ne mu dozvoli da odi so Nego, osven na Petar, Jakov i
Jovan, bratot na Jakov. 38 Koga dojdoa vo ku}ata na na~alnikot, vide
vrie`, lelek i piskotewe, 39 i koga vleze, im re~e: “Zo{to piskate i
pla~ete? Devoj~eto ne e umreno, tuku si spie!” 40 A tie Mu se
potsmevaa.
A Toj, otkako gi istera site nadvor, gi zede tatkoto, majkata i onie
{to Go pridru`uvaa, i vleze tamu kade {to be{e devoj~eto. 41 I koga
go fati za raka mu re~e: “Talita kum!” ({to zna~i: “Devoj~e, ti velam
stani!") 42 I devoj~eto stana vedna{ i ode{e, za{to ima{e dvanaeset
godini. I vedna{ se v~udovidoa. 43 A Toj strogo im zapoveda nikoj da
ne doznae za toa, i im re~e da mu dadat da jade na devoj~eto.
Isus e otfrlen vo Svojot kraj
(Mt. 13:53-58; Lk. 4:16-30)
6
I zamina ottamu i dojde vo Svojot roden kraj, a Negovite u~enici
odea po Nego. 2 A koga dojde sabotniot den, po~na da pou~uva vo
sinagogata, i mnozina koi slu{aa se za~udija i rekoa:
"Od kade Mu e ova Nemu? I kakva e ovaa mudrost {to Mu e dadena?
I kakvi ~uda pravat Negovite race? 3 Ne e li ovoj drvodelecot, Sinot
na Marija, i bratot na Jakov, Josij, Juda i Simon? I ne se li Negovite
sestri tuka me|u nas?” I se navredija od Nego.
4 A Isus im re~e: “Prorokot nikade ne e bez po~esti, osven vo
svojot roden kraj, me|u svoite rodnini i vo svojot dom.” 5 I ne mo`e{e
tamu da napravi niedno ~udo, osven {to isceli nekolku bolni,
polagaj}i gi racete vrz niv. 6 I se ~ude{e na nivnoto neverie.
Apostolskata misija
(Mt. 10:1, 5-15; Lk. 9:1-6)
Toj ode{e po okolnite sela i pou~uva{e. 7 I otkako gi povika
dvanaesettemina, po~na da gi pra}a po dvajca, davaj}i im vlast nad
ne~istite duhovi.
8 I Toj im zapoveda da ne nosat ni{to za po pat osven stap: ni leb,
ni torba, nitu pari vo pojasot, 9 tuku da se obueni vo sandali i da ne
oblekuvaat po dve obleki. 10 I im re~e: “Ako vlezete vo nekoj dom,
ostanete tamu dodeka ne izlezete ottamu. 11 A ako ne ve primat i ne ve
poslu{aat, izlezete ottamu a potoa istresete go pravot od svoite
noze, za da se osvedo~at!”
12 I trgnaa propovedaj}i pokajanie. 13 I izgonuvaa mnogu demoni, i
mnogu bolni pomazuvaa so miro i gi isceluvaa.
Marko
67
Marko
Irod e zbunet poradi Isus
(Mt. 14:1-12; Lk. 9:7-9)
14 Slu{na i carot Irod (za{to Negovoto ime be{e pro~ueno), i
zboruva{e: “Jovan Krstitelot stanal od mrtvite i zatoa vo nego
dejstvuvaat mo}ni sili!”
15 Edni pak velea deka e Ilija, a drugi deka e prorok, nebare eden
od prorocite.
16 No koga Irod ~u, re~e: “Jovan, komu jas mu ja otsekov glavata,
stanal od mrtvite.”
17 Imeno, Irod isprati po Jovan, go fati i go zatvori v zandana,
zaradi Irodijada, `enata na brat mu Filip, so koja se o`eni, 18 za{to
Jovan mu vele{e na Irod: “Ne ti e dozvoleno da ja ima{ `enata na
tvojot brat.” 19 A Irodijada be{e ozlobena na nego i saka{e da go
ubie, no ne mo`e{e, 20 za{to Irod se pla{e{e od Jovan, znaej}i deka
e ~ovek praveden i svet, i go paze{e, a koga go slu{a{e, se zbunuva{e
mnogu, no sepak go slu{a{e so zadovolstvo.
21 I koga dojde zgoden den, otkako Irod na svojot rodenden im dade
ve~era na svoite golemci, vojvodi i galilejski prvenci, 22 vleze
}erkata na Irodijada, poigra i im ugodi na Irod i na negovite gosti, a
carot ì re~e na devojkata:
"Pobaraj od mene {to saka{ i }e ti dadam,” 23 i ì se zakolna: “[to
i da pobara{ od mene, }e ti dadam - do polovina od moeto carstvo.”
24 A taa izleze i ja pra{a majka si: “[to da pobaram?” Taa re~e:
“Glavata na Jovan Krstitelot.”
25 I vedna{, otkako vleze brzo kaj carot, pobara, velej}i: “Sakam
da mi ja dade{, sega vedna{, na ~inija, glavata na Jovan Krstitelot.”
26 E, toga{, carot mnogu se nata`i, ama poradi zakletvata i
gostite, ne saka{e da ja odbie, 27 pa vedna{ isprati xelat i mu naredi
da ja donese negovata glava. I toj otide, mu ja otse~e glavata vo
zandanata, 28 ja donese na ~inija i ì ja dade na devojkata, a devojkata ì
ja predade na majka si. 29 Koga negovite u~enici ~uja, dojdoa i go zedoa
negovoto telo i go polo`ija v grob.
Isus nahranuva pet iljadi lu|e
(Mt. 14; 13-21; Lk. 9:10-17; Jvn. 6:1-14)
30 Apostolite se sobraa okolu Isus i Go izvestija za sè {to
napravile i kako pou~uvale. 31 A Toj im re~e: “Dojdete na osameno
mesto i sami odmorete se malku!” Za{to, mnozina doa|aa i si
zaminuvaa, a nemaa vreme ni da jadat.
32 I sami trgnaa so korab na osameno mesto. 33 Arno ama narodot gi
vide koga zaminuvaa i mnozina gi poznaa i se upatija pe{, od site
gradovi, i stignaa pred niv.
34 A koga izleze od korabot, Toj vide edno~udo lu|e i se so`ali nad
niv, za{to prilegaa na ovci bez pastir, i po~na da gi pou~uva za mnogu
ne{ta.
Marko
68
Marko
35 I bidej}i vremeto poodmina, Negovite u~enici Mu pristapija i
Mu rekoa: “Mestovo e pusto, a ve}e e docna. 36 Raspu{ti gi, neka
otidat po okolnite sela i naselbi, i neka si kupat ne{to za jadewe!”
37 A Toj odgovori, velej}i: “Vie dajte im da jadat!”
Tie Mu rekoa: “Da odime da kupime leb za dveste denarii i da im
dademe da jadat?”
38 A Toj izusti: “Kolku lebovi imate? Pojdete, videte!”
I otkako se vratija, rekoa: “Pet leba i dve ribi.”
39 I im zapoveda da gi rasporedat site po grupi, na zelenata treva.
40 I isposednaa vo grupi po sto i pedeset. 41 A Toj gi zede pette leba i
dvete ribi, pogledna kon neboto, blagoslovi i gi raskr{i lebovite,
pa im dava{e na u~enicite da gi stavaat pred niv; i dvete ribi im gi
razdeli na site. 42 I site jadea i se nasitija. 43 I krenaa dvanaeset
ko{nici polni so par~iwa leb i ribi. 44 A onie {to go jadea lebot,
bea pet iljadi ma`i.
Isus odi po voda
(Mt. 14; 22-33; Jvn. 6:16-21)
45 Vedna{ potoa gi natera Svoite u~enici da vlezat vo korabot i
pobrgu od Nego da otidat na sprotivnata strana, kon Betsaida, dodeka
Toj da go raspu{ti narodot. 46 I otkako se razdeli od niv, otide na
gorata da se pomoli.
47 Prikve~er korabot be{e sred more, a Toj ostana sam na kopnoto.
48 I koga gi vide kako se ma~at veslaj}i, za{to vetrot im doa|a{e
otsprotiva, okolu ~etvrtata no}na stra`a, dojde do niv odej}i po
moreto, so namera da gi odmine. 49 A tie, koga Go vidoa kako odi po
moreto, pomislija deka e prividenie i izvikaa, 50 za{to site Go vidoa
i se ispla{ija.
No, Toj vedna{ im progovori, velej}i: “Bidete hrabri! Jas Sum! Ne
pla{ete se!” 51 Toga{ vleze kaj niv vo korabot, a vetrot stivna. Tie
se v~udovidoa, 52 za{to ne go sfatija ni ~udoto so lebovite, bidej}i
srceto im be{e zakoraveno.
Isus isceluva vo Genesaret
(Mt. 14:34-36)
53 I koga preminaa, dojdoa na kopno vo Genesaret, kade slegoa. 54
Koga izlegoa od korabot, lu|eto vedna{ Go prepoznaa, 55 se rastr~aa
po celata okolina i po~naa da nosat bolni na posteli, kade {to }e
~ueja deka e Toj. 56 I kade i da vleguva{e, vo sela ili vo gradovi, ili
po poliwata, na pazari{tata gi stavaa bolnite i Go molea da se
doprat barem do resite na Negovata obleka. I site {to Go doprea bea
isceleni.
Marko
69
Marko
Bo`ja zapoved ili ~ove~ki tradicii?
(Mt. 15:1-20)
7
Okolu Nego se sobraa fariseite i nekoi od zakonicite, koi bea
do{le od Erusalim, 2 i vidoa deka nekoi od Negovite u~enici jadat
leb so ne~isti, odnosno neizmieni race. 3 (Za{to fariseite i site
Evrei, dr`ej}i se do tradicijata na starite, ne jadat ako ne gi izmijat
racete do lakti; 4 i koga }e se vratat od pazar, ne jadat ako ne se
izmijat. A ima u{te mnogu ne{ta {to gi prifatile i gi za~uvale:
miewe na ~a{i, stomni i bakarni sadovi.)
5 I taka, fariseite i zakonicite Go pra{aa: “Zo{to Tvoite
u~enici ne `iveat spored tradicijata na starite, tuku jadat leb so
neizmieni race?”
6 A Toj im re~e: “Dobro prorokuva{e Isaija za vas licemerite,
kako {to e zapi{ano:
'Ovoj narod so usta Me po~ituva,
a negovoto srce e daleku od Mene;
7 zaludno Me po~ituva,
koga propoveda u~ewa
koi vsu{nost se ~ove~ki zapovedi.'
8 Vie ja ostavate Bo`jata zapoved, a se dr`ite za ~ove~kata
tradicija.
9 Na ubav na~in ja ukinuvate” - prodol`i Toj - “Bo`jata zapoved, za
da ja za~uvate va{ata tradicija! 10 Imeno, Mojsej re~e: ,Po~ituvaj gi
tatka si i majka si!' i ,Koj }e go navredi tatkoto i majkata, da bide
kaznet so smrt!' 11 A vie velite: ,Ako nekoj im re~e na svojot tatko
ili na svojata majka: ,Toa so {to treba{e da ti pomognam go dadov
kurban (`rtva, nameneta za Bog),' 12 ve}e ne go ostavate da napravi
ni{to za svojot tatko i za svojata majka. 13 I taka pravite prestap
sprema Bo`joto slovo so svojata tradicija, koja vie ja vospostavivte, i
pravite mnogu drugi raboti sli~ni na ova.”
Zloto proizleguva od srceto
14 Otkako povtorno go povika narodot kaj Sebe, mu re~e: “Slu{ajte
me site i razberete! 15 Nema ni{to odnadvor {to bi mo`elo da go
napravi ~ovekot ne~ist koga }e vleze vo nego; tuku ona {to izleguva
od ~ovekot, toa go pravi ne~ist. 16 Koj ima u{i, neka slu{a!"
17 Koga se oddale~i od narodot, vleze vo edna ku}a, a Negovite
u~enici Go pra{aa za smislata na sporedbata. 18 Toj im re~e: “Taka!
Zar i vie ne razbirate? Ne sfa}ate li deka ni{to {to vleguva
odnadvor vo nego, ne mo`e da go napravi ~ovekot ne~ist, 19 za{to ne
Marko
70
Marko
vleguva vo negovoto srce, tuku vo `eludnikot i izleguva od nego?”
(Taka Toj ja proglasi seta hrana za ~ista.)
20 Isto taka im vele{e: “Ona {to izleguva od ~ovekot, toa go pravi
ne~ist, 21 za{to od vnatre{nosta, od ~ovekovoto srce, izleguvaat zli
misli, bludstva, kra`bi, ubistva, 22 prequbi, lakomstva, pakosti,
lukavstva, razuzdanost, zavist, bogohulstvo, bezobyirnost, gordost,
bezumnost. 23 Site tie zla izleguvaat odnatre i go pravat ~ovekot
ne~ist.”
Isus ja po~ituva verata na sirofeni~ankata
(Mt. 15:21-28)
24 Ottamu Toj stana i otide vo oblasta Tir i Sidon. Vleze vo edna
ku}a, a saka{e nikoj da ne doznae. No ne mo`e{e da ostane
nezabele`an. 25 Koga pak ~u za nego edna `ena, ~ija }erka ima{e
ne~ist duh, dojde i padna pred Negovite noze. 26 A taa `ena be{e
Grkinka, rodum sirofeni~anka. I Go mole{e da go istera demonot od
}erka ì .
27 A Toj ì re~e: “Ostavi gi prvo da se nasitat decata, za{to ne e
dobro da im se zeme lebot na decata i da im se frli na ku~iwata.”
28 Taa pak odgovori: “Dobro, Gospodi! No i ku~iwata pod trpezata
jadat od tro{kite na decata.”
29 I Toj ì re~e: “Zaradi toj zbor, odi si, demonot izleze od }erka
ti.”
30 I koga se vrati doma go najde devoj~eto kako le`i na postelata, a
demonot be{e izlegol.
Isceluvawe na gluvonem
31 I koga izleze pak od predelite na Tir, dojde, preku Sidon, do
Galilejskoto More, sred predelite na Dekapol. 32 Ete Mu dovedoa
~ovek gluv, koj te{ko zboruva{e i Go molea da polo`i raka vrz nego.
33 I go ottrgna nasamo od narodot, gi stavi Svoite prsti vo
negovite u{i, i otkako plukna, go dopre negoviot jazik, 34 pogledna
kon neboto, vozdivna i mu re~e: “Efata!” - {to zna~i: “Otvori se!” 35
I vedna{ mu se otvorija u{ite i mu se razvrza vrvcata na negoviot
jazik, i pravilno zboruva{e.
36 I im se zakani nikomu da ne ka`uvaat. No kolku {to pove}e Toj
im zapoveduva{e, tolku pove}e tie razglasuvaa. 37 I prekumerno se
~udea i velea: “Samo dobrini ~ini! I gluvite gi pravi da slu{aat i
nemite da zboruvaat!”
Marko
71
Marko
Isus nahranuva ~etiri iljadi lu|e
(Mt. 15:32-39)
8
Vo tie dni, koga pak se sobraa edno~udo lu|e i nemaa {to da jadat, gi
povika Svoite u~enici i im re~e: 2 [email protected] mi e za lu|eto, za{to ve}e
tri dni postojano se so Mene a nema {to da jadat. 3 Ako gi raspu{tam
gladni po nivnite ku}i, }e premalat po patot, za{to nekoi od niv se
dojdeni oddaleku.”
4 A u~enicite Mu odgovorija: “Kako mo`e nekoj da gi nahrani so
leb vo ovaa pustina?”
5 A Toj gi pra{a: “Kolku leba imate?”
Tie rekoa: “Sedum".
6 Toga{ im zapoveda na lu|eto da isposednat nazemi. I gi zede
sedumte leba, zablagodari i gi raskr{i, i im dava{e na Svoite
u~enici da gi delat, a tie im gi razdadoa na lu|eto. 7 Imaa i malku
ribi. I otkako gi blagoslovi, zapoveda da gi podelat i niv. 8 I jadea
do nasitka, i dignaa sedum ko{evi so preostanati par~iwa. 9 A bea
okolu ~etiri iljadi; i Toj gi raspu{ti. 10 I vedna{ vleze vo korabot
so u~enicite, i dojde vo okolinata na Dalmanuta.
Fariseite baraat znak
(Mt. 16:1-14)
11 Fariseite izlegoa i po~naa da se prepiraat so Nego, baraj}i od
Nego znak od neboto za da Go isku{aat. 12 A Toj vozdivna dlaboko vo
duhot i re~e: “Zo{to ova pokolenie bara znak? Vistina vi velam, na
ova pokolenie nema da mu se dade znak.” 13 I gi ostavi, povtorno vleze
vo korabot i premina na drugata strana.
Farisejskiot i Irodoviot kvasec
(Mt. 16:5-12)
14 I zaboravija da zemat leb, a imaa samo eden leb so sebe vo
korabot. 15 Toga{ Toj im zapoveda, velej}i im: “Vnimavajte! ^uvajte
se od farisejskiot i od Irodoviot kvasec!”
16 Tie pak razmisluvaa me|u sebe: “Pa nie nemame leb!”
17 A Isus koga go razbra toa, im re~e: “Zo{to mislite deka nemate
leb? U{te li ne razbirate i ne sfa}ate? Zakoraveno li e va{eto
srce? 18 O~i imate, a ne gledate? U{i imate, a ne slu{ate? I ne si
spomnuvate li, 19 koga gi raskr{iv pette leba na pet iljadi, kolku
ko{evi polni so par~iwa krenavte?”
Mu rekoa: “Dvanaeset.”
20 “Koga raskr{iv sedum leba na ~etiri iljadi, kolku ko{evi
polni so par~iwa krenavte?”
Rekoa: “Sedum".
21 I im re~e; “U{te li ne razbirate?”
Marko
72
Marko
Isceluvawe na slepiot vo Betsaida
22 I dojdoa vo Betsaida, pa Mu dovedoa eden slep i Go molea da go
dopre. 23 Toj go fati slepiot za raka, go izvede nadvor od seloto i
otkako mu plukna vo o~ite, gi polo`i racete na nego i go pra{a:
“Gleda{ li ne{to?”
24 Toj gi potkrena o~ite i re~e: “Gledam lu|e, nebare se drvja {to
odat.”
25 Potoa pak gi polo`i racete na negovite o~i, i toj progleda i
ozdrave, i gleda{e sè jasno. 26 I go isprati vo negoviot dom, velej}i
mu: “Ne navra}aj vo seloto, i nikomu ne ka`uvaj mu!”
Petrovata izjava deka Isus e Mesijata
(Mt. 16:13-20; Lk. 9:18-21)
27 Izleze Isus so Svoite u~enici po selata na Cezareja Filipova;
a po pat gi pra{uva{e, velej}i im: “[to velat lu|eto, koj sum Jas?”
28 Tie Mu rekoa: “Jovan Krstitelot, drugi velat Ilija, a treti deka si eden od prorocite.”
29 No Toj gi pra{a: “A vie, za kogo Me smetate?” Petar Mu
odgovori i re~e: “Ti si Hristos".
30 I im zabrani nikomu da ne zboruvaat za Nego.
Isus gi pretska`uva Svojata smrt i voskresenieto
(Mt. 16:21-28; Lk. 9:22-27)
31 I po~na da gi pou~uva deka Sinot ^ovekov treba mnogu da strada
i da bide otfrlen od stare{inite, prvosve{tenicite i zakonicite;
deka }e Go ubijat i deka po tri dni }e voskresne. 32 I toa go
zboruva{e otvoreno. A Petar Go povle~e nastrana i po~na da Go
prekoruva.
33 No Toj se zavrte i otkako gi pogledna Svoite u~enici, go
prekori Petar i re~e: “Begaj zad Mene, satano, za{to ti ne misli{ za
ona {to e Bo`jo, tuku za ona {to e ~ove~ko.”
34 I go povika narodot, zaedno so Svoite u~enici, i im re~e: “Onoj
{to saka da trgne po Mene, neka se otka`e od sebesi i neka go zeme
svojot krst, pa neka odi po Mene. 35 Za{to, koj saka da ja spasi svojata
du{a, }e ja zagubi, a onoj {to }e ja zagubi svojata du{a zaradi Mene i
Evangelieto, }e ja spasi. 36 Za{to, kakva polza ima ~ovekot, ako go
dobie celiot svet, a ì napakosti na svojata du{a! 37 I {to mo`e
~ovekot da dade vo zamena za svojata du{a? 38 Za{to, koj se srami od
Mene i od Moite zborovi vo ova prequbni~ko i gre{no pokolenie, i
Sinot ^ovekov }e se zasrami od nego, koga }e dojde vo slavata na
Svojot Tatko, zaedno so svetite angeli. “
Marko
73
Marko
9
I im re~e: “Vistina vi velam - ima nekoi me|u vas, koi stojat tuka, a
koi nema da vkusat smrt, dodeka ne go vidat Bo`joto carstvo kako
stapuva vo sila.”
Preobrazuvaweto
(Mt. 17:1-13; Lk. 9:28-36)
2 I po {est dni, Isus gi zede Petar, Jakov i Jovan i so Sebe gi
povede samo niv na edna visoka gora, nasamo, i se preobrazi pred niv; 3
negovata obleka stana bleskava i mnogu bela, kako {to niedno belilo
na zemjata ne mo`e da ja izbeli. 4 I im se javi Ilija so Mojsej, pa
razgovaraa so Isus.
5 A Petar progovori i Mu re~e na Isus: “Rabi, dobro e da sme tuka.
Da napravime tri senici: edna za Tebe, edna za Mojsej i edna za Ilija.”
6 Vsu{nost, ne znae{e {to da re~e, za{to bea mnogu upla{eni.
7 I naide oblak i gi zaseni, a od oblakot se ~u glas: “Ovoj e Mojot
vozquben Sin! Slu{ajte Go!”
8 I odedna{ koga se obyrnaa, ve}e nikogo ne vidoa kraj sebe, osven
Isus.
9 A koga sleguvaa od gorata, im zapoveda nikomu da ne mu ka`uvaat
{to vidoa, dodeka Sinot ^ovekov ne voskresne od mrtvite.” 10 I tie
go dr`ea cvrsto toj zbor, me|usebno raspravaj}i: {to zna~i voskresnuvawe od mrtvite?
11 I Go pra{aa: “Zo{to zakonicite velat deka najprvin treba da
dojde Ilija?”
12 A Toj im re~e: “Prvo }e dojde Ilija, i sè }e vospostavi. A kako
{to e napi{ano za Sinot ^ovekov: Toj treba mnogu da pretrpi i da
bide prezren? 13 No, Jas vi velam deka Ilija dojde, i deka postapija so
nego kako {to sakaa, kako {to e napi{ano za nego.”
Isceluvawe na pripadni~avoto mom~e
(Mt. 17;14-20; Lk. 9:37-43)
14 I koga dojdoa kaj Isusovite u~enici, vidoa edno~udo lu|e okolu
niv, i zakonici koi se prepiraa so niv. 15 [tom celiot narod Go
zdogleda, se v~udovide, a lu|eto se str~aa i Go pozdravuvaa.
16 A Toj gi pra{a: “Za {to se prepirate so niv?”
17 A eden od narodot mu odgovori: “U~itele, Ti go dovedov svojot
sin, vo kogo ima duh koj go onemuva; 18 i koga go fa}a, go kutnuva, mu
te~e pena na usta, ~krta so zabite i se vko~anuva. Im rekov na Tvoite
u~enici da go isteraat, no ne mo`ea.”
19 A Toj odgovori, velej}i: “O neverno pokolenie, do koga }e bidam
so vas? Do koga }e ve trpam? Dovedete go kaj Mene!”
20 I Mu go dovedoa. A {tom duhot Go vide Nego, vedna{ go strese
mom~eto i toa padna nazemi, trkalaj}i se so pena na ustata.
Marko
74
Marko
21 Toga{ go pra{a tatka mu: “Kolku vreme ima otkako mu se slu~uva
ova?”
A toj re~e: “Od detstvoto, 22 a ~esto go frla vo ogan i vo voda, za da
go pogubi. No, ako mo`e{ ne{to da stori{, smiluvaj ni se i pomogni
ni!”
23 Isus pak mu re~e: “Ako mo`e{! Sè e mo`no za onoj {to veruva!”
24 Tatkoto na mom~eto vedna{ izvika, velej}i: “Veruvam! Pomogni
mu na moeto neverie!”
25 A Isus, {tom vide deka se sobira narod, mu se zakani na
ne~istiot duh i mu re~e: “Duhu, koj predizvikuva{ nemost i gluvost,
Jas ti zapovedam, izlezi od nego i pove}e ne vleguvaj vo nego!”
26 I otkako izvika, silno go strese deteto i toj izleze. A toa be{e
nebare mrtvo, taka {to mnozina velea deka umrelo. 27 Isus, pak, go
fati za raka, go potkrena i toa stana.
28 A koga dojde vo ku}ata, Negovite u~enici Go pra{aa nasamo:
“Zo{to nie ne mo`evme da go isterame?”
29 Toj im odgovori: “Ovaa poroda so ni{to ne mo`e da se istera,
osven so molitva.”
Isus povtorno gi pretska`uva Svojata smrt i voskresenieto
(Mt. 17:22,23; Lk. 9:43-45)
30 Koga zaminaa ottamu, minuvaa niz Galileja, i ne saka{e nikoj da
doznae za toa; 31 imeno, Toj gi pou~uva{e Svoite u~enici, velej}i:
“Sinot ^ovekov }e bide predaden vo ~ove~ki race, i }e Go ubijat, i
otkako }e Go ubijat, Toj }e voskresne na tretiot den. 32 No tie ne ja
razbraa taa izjava, a se pla{ea da Go pra{aat.”
Goleminata na poniznosta
(Mt. 18:1-5; Lk. 9:46-48)
33 I dojdoa vo Kapernaum, i koga be{e vo ku}ata, Toj gi pra{a: “Za
{to se raspravavte po pat?” 34 A tie mol~ea, za{to po pat se
raspravaa me|usebno za toa koj e najgolem.
35 Toj, pak, sedna, gi povika dvanaesettemina i im re~e: “Koj saka da
bide prv, neka bide posleden i sluga na site!”
36 Toga{ zede edno dete, go postavi me|u niv, go pregrna i im re~e:
37 “Koj prima edno vakvo dete vo Moe ime, Mene Me prima, a koj Me
prima Mene, ne Me prima Mene, tuku Onoj Koj Me isprati.”
Drugi koi dejstvuvaat vo Hristovoto ime
(Lk. 9:49,50)
38 Jovan Mu re~e: “U~itele, vidovme eden koj vo Tvoe ime
izgonuva{e demoni, a ne nè sledi, ta mu zabranivme, za{to ne odi po
nas.”
39 A Isus re~e: “Ne branete mu! Za{to nema nikoj koj bi pravel
~udo vo Moe ime, a da mo`e vedna{ potoa lo{o da zboruva za Mene. 40
Marko
75
Marko
Oti, onoj koj ne e protiv nas, toj e so nas. 41 I koj }e vi dade ~a{a
studena voda vo Moe ime, bidej}i ste Hristovi, vistina vi velam, nema
da ja zagubi svojata nagrada.”
Zamki
(Mt. 18:6-9; Lk. 17:1,2)
42 A koj }e navede na grev edno od ovie male~kive koi veruvaat vo
Mene, za nego podobro }e bide da mu obesat na vratot vodeni~ki kamen
i da go frlat v more. 43 I ako tvojata raka te naveduva na grev, otse~i
ja. Podobro e da vleze{ bez raka vo `ivotot, otkolku so dvete race da
otide{ vo pekolot, vo neugasliv ogan, 44 kade {to nivniot crv ne
umira, i ognot ne zgasnuva. 45 Ako tvojata noga te naveduva na grev,
otse~i ja! Podobro e za tebe da vleze{ vo `ivotot sakat, otkolku so
dvete noze da bide{ frlen vo pekolot, 46 kade {to nivniot crv ne
umira, i ognot ne zgasnuva. 47 I ako i tvoeto oko te naveduva na grev,
izvadi go! Podobro e za tebe da vleze{ vo Bo`joto carstvo so edno
oko, otkolku da bide{ so dvete o~i frlen vo pekolot, 48 kade {to
nivniot crv ne umira, i ognot ne zgasnuva. 49 Za{to sekoj }e bide
posolen so ogan.
50 Solta e dobra, no ako solta stane nesolena, so {to }e ja osolite?
Imajte sol vo sebe i imajte mir me|u sebe.”
Brak i razvod
(Mt. 5:27-32; Lk. 16:18; Rim. 7:1-3; 1.Kor. 7:10-17)
10
I stana ottamu i dojde vo predelite na Judeja, od onaa strana na
Jordan; i pak narodot Mu se pridru`i, a Toj povtorno gi pou~uva{e,
spored Svojot obi~aj.
2 Mu pristapija fariseite i Go pra{aa, za da Go isku{uvaat: “Dali
e dozvoleno ma`ot da ja ostavi `enata?”
3 A Toj im odgovori, velej}i: “[to vi zapoveda Mojsej?”
4 Tie rekoa: “Mojsej dozvoli da ì se napi{e razvodna kniga i da se
otpu{ti.”
5 No Isus im re~e: “Zaradi va{eto zakoraveno srce toj vi ja napi{a
taa zapoved. 6 No, vo po~etokot na sozdavaweto, Bog gi sozdade kako
ma{ko i `ensko. 7 Zatoa ~ovekot }e gi ostavi tatka si i majka si 8 i
dvajcata }e stanat edno telo. I taka, ne se ve}e dve, tuku edno telo. 9
Zatoa, ona {to Bog go soedinil, ~ovekot da ne go razdvojuva.”
10 I vo ku}ata, u~enicite pak go pra{aa za toa. 11 A Toj im re~e:
“Koj }e ja napu{ti svojata `ena i se o`eni so druga, ~ini prequba
sproti nea. 12 I ako taa go napu{ti ma`ot i se oma`i za drug, pravi
prequba.”
Marko
76
Marko
Koj }e vleze vo Bo`joto carstvo
(Mt. 19:13-15; Lk. 18:15-17)
13 I Mu nosea deca, za da gi dopre, a u~enicite gi prekoruvaa. 14
Koga, pak, Isus go vide toa, negoduva{e i im re~e: “Ostavete gi decata
da dojdat kaj Mene. Ne branete im, za{to na takvite im pripa|a
Bo`joto carstvo! 15 Vistina vi velam, koj ne go prima Bo`joto
carstvo kako malo dete, nema da vleze vo nego.” 16 I gi gu{na i gi
blagoslovi, polo`uvaj}i gi racete vrz niv.
Bogatoto mom~e
(Mt. 19:16-30; Lk. 18:18-30)
17 Koga izleguva{e na pat, pritr~a eden, klekna pred Nego i Go
pra{a: “Dobar U~itele, {to da pravam za da nasledam ve~en `ivot?”
18 A Isus mu re~e: “Zo{to Me narekuva{ dobar! Nikoj ne e dobar
osven samiot Bog. 19 Gi znae{ zapovedite: Ne ubivaj! Ne ~ini
prequba! Ne kradi! Ne svedo~i la`no! Ne mami! Po~ituvaj go tatkoto
svoj i majkata svoja!”
20 No toj Mu odgovori: “U~itele, za seto toa se zastapuvav od
svojata mladost.”
21 A Isus go pogledna, mu stana milo i mu re~e: “Edno ti
nedovtasuva: odi, prodaj sè {to ima{, i razdaj im go na siromasite, pa
}e ima{ bogatstvo na neboto! I dojdi, sledi Me!”
22 A toj se nata`i od ovie zborovi i si zamina na`alen, za{to
ima{e mnogu imot.
23 Isus pogledna naokolu i im re~e na u~enicite: “Kolku e te{ko
bogatite da vlezat vo Bo`joto carstvo!”
24 A tie se v~udovidoa od Negovite zborovi. No Isus pak progovori
i im re~e: “^eda, kolku e te{ko da se vleze vo Bo`joto carstvo! 25
Polesno ì e na kamilata da se protne niz igleni u{i, otkolku bogat
da vleze vo Bo`joto carstvo!”
26 A tie se za~udija u{te pove}e, velej}i si eden na drug: “Toga{,
koj mo`e da bide spasen?”
27 Isus gi pogledna i im re~e: “Za lu|eto toa e nevozmo`no, no ne i
za Bog, za{to so Bog sè e mo`no!”
28 Petar po~na da Mu zboruva: “Gledaj, nie ostavivme sè i trgnavme
po Tebe!”
29 No Isus, pak, odgovori, velej}i: “Vistina vi velam: nema nikoj,
koj }e ostavi ku}a ili bra}a, ili sestri, ili majka ili tatko, ili deca,
ili nivi, zaradi Mene i zaradi Evangelieto, 30 a da ne primi, sega
stokratno, vo ova vreme: ku}i, i bra}a, i sestri, i majki, i deca i nivi so progonstva - a vo idniot vek, ve~en `ivot. 31 No mnozina prvi }e
bidat posledni, a poslednite - prvi.”
Marko
77
Marko
Isus }e voskresne od mrtvite
(Mt. 20:17-19; Lk. 18:31-34)
32 Koga odea po patot, iska~uvaj}i se kon Erusalim, Isus ode{e
pred niv, a tie bea vxa{eni, dodeka onie koi Go sledea bea ispla{eni.
I pak gi odvoi dvanaesettemina i po~na da im raska`uva {to }e Mu se
slu~i: 33 “Eve, odime gore vo Erusalim i Sinot ^ovekov }e im bide
predaden na prvosve{tenicite i na zakonicite i tie }e Go osudat na
smrt i }e Go predadat na neevreite; 34 i }e Mu se rugaat, }e Go
plukaat, }e Go kam{ikuvaat i }e Go ubijat, a Toj po tri dena }e
voskresne.”
Jakov i Jovan baraat posebni mesta
(Mt. 20:20-28)
35 I Mu pristapija Jakov i Jovan, Zebedeevite sinovi, i Mu rekoa:
“U~itele, sakame da napravi{ za nas sè {to }e pobarame od Tebe.”
36 A Toj gi pra{a: “[to sakate da napravam za vas?”
37 Tie pak Mu rekoa: “Dozvoli ni da sedneme eden oddesno, a drug
odlevo do Tebe vo Tvojata slava!”
38 A Isus im re~e: “Ne znaete {to barate! Mo`ete li da ja piete
~a{ata {to Jas ja pijam ili da bidete kr{tavani so kr{tavaweto so
koe Jas sum kr{tavan?”
39 Tie Mu odgovorija: “Mo`eme!”
No Isus im re~e: “]e ja piete ~a{ata {to Jas ja pijam i }e bidete
kr{tavani so kr{tavaweto so koe Jas se kr{tavam; 40 no da se sedne
oddesno ili odlevo do Mene, toa ne go dozvoluvam Jas, a }e im se
dozvoli na onie za koi e prigotveno.”
41 A desettemina koga ~uja, po~naa da negoduvaat protiv Jakov i
Jovan. 42 No Isus gi povika kaj Sebe i im re~e: “Znaete deka onie {to
se smetaat za vladeteli na narodite - gospodarat nad niv; i deka
nivnite golemci imaat vlast nad niv. 43 No me|u vas ne e taka. Koj
saka da bide golem me|u vas neka vi bide sluga! 44 A koj saka da bide
prv me|u vas, neka vi bide sluga na site, 45 za{to i Sinot ^ovekov ne
dojde da Mu slu`at, tuku da slu`i i da ja dade Svojata du{a za otkup na
mnozina!”
Isceluvaweto na slepiot Bartimej
(Mt. 20:29-34; Lk. 18:35-43)
46 I dojdoa vo Erihon. A koga izleguva{e od Erihon so Svoite
u~enici i so edno~udo lu|e, Bartimej, Timeeviot sin, slep pita~,
sede{e kraj patot. 47 I {tom ~u deka toa e Isus Nazare}anecot po~na
da vika, velej}i: “Isuse, sine Davidov, smiluvaj mi se!”
48 A mnozina mu se zakanuvaa da mol~i, no toj vika{e u{te posilno:
“Sine Davidov, smiluvaj mi se!”
49 Isus zastana i re~e: “Viknete go!”
Marko
78
Marko
I go viknaa slepiot i mu rekoa: “Ne pla{i se! Stani, te vika!” 50 A
toj ja frli svojata nametka, skokna i dojde kaj Isus.
51 Isus pak progovori: “[to saka{ da napravam za tebe?”
A slepiot Mu odgovori: “U~itele, da progledam!”
52 Toga{ Isus mu re~e: “Odi si - tvojata vera te isceli!” I vedna{
progleda i trgna po Nego, sledej}i Go Negoviot pat.
Isus vleguva vo Erusalim
(Mt. 21:1-11; Lk. 19:28-40; Jvn. 12:12-19)
11
Koga se pribli`ija do Erusalim, vo Betfagija i Betanija, kaj
Maslinovata Gora, Isus isprati dvajca Svoi u~enici, 2 i im re~e:
“Pojdete vo selono {to e pred vas i {tom }e vlezete vo nego, }e
najdete vrzano magarence, na koe u{te nikoj ne javal. Odvrzete go i
dovedete go! 3 I ako nekoj ve pra{a: ,Zo{to go pravite toa?', re~ete:
,Mu treba na Gospod', i toj vedna{ }e go prati tuka.”
4 I otidoa i go najdoa magarenceto vrzano do vratata, nadvor kraj
patot, i go odvrzaa. 5 A nekoi od onie {to stoeja tamu im rekoa: “[to
pravite? Zo{to go odvrzuvate magarenceto?” 6 A ovie im odgovorija
kako {to im re~e Isus, i tie gi pu{tija. 7 Go dovedoa magarenceto kaj
Isus, gi stavija svoite obleki vrz nego, i Toj sedna nad niv. 8 A
mnozina gi postilaa svoite obleki po patot, a drugi, pak, frlaa
gran~iwa, {to gi se~ea po nivite. 9 A tie koi odea pred Nego i po
Nego, izvikuvaa:
"Osana!”
"Blagosloven e Onoj
Koj doa|a vo Gospodovoto ime!”
10 “Blagosloveno e carstvoto
na na{iot tatko David, koe doa|a!”
"Osana vo visinite!”
11 I vleze vo Erusalim, vo Hramot, i {tom razgleda sè, bidej}i ve}e
be{e docna, otide so dvanaesettemina vo Betanija.
Neplodnata smokva
(Mt. 21:18,19)
12 A utredenta, koga izlegoa od Betanija, Toj ogladne 13 i oddaleku
vide edna smokva, razlistena, pa trgna kon nea, ne }e najde li ne{to, a
koga vtasa, ne najde ni{to osven lisja, za{to u{te ne be{e vreme za
smokvi. 14 Toga{ progovori i ì re~e: “Otsega doveka nikoj da ne kasne
plod od tebe!” A Negovite u~enici slu{aa.
Marko
79
Marko
Isus go ~isti Hramot
(Mt. 21:12-17; Lk. 19:45-48; Jvn. 2:13-22)
15 Potoa pak dojdoa vo Erusalim, i koga vleze vo Hramot po~na da
gi brka site {to kupuvaa i prodavaa vo Hramot. I im gi prevrte
masite na menuva~ite na pari i tezgite na prodava~ite na gulabi. 16 I
ne dozvoluva{e nekoj da nosi kakov-gode sad niz Hramot. 17 Potoa gi
pou~uva{e, velej}i im: “Ne e li napi{ano:
'Mojot dom }e se nare~e
Dom na molitva za site narodi?'
A vie napravivte od nego razbojni~ko duvlo!”
18 A prvosve{tenicite i zakonicite go ~uja toa, i baraa na~in da
Go pogubat, za{to se pla{ea od Nego, dodeka siot narod be{e voshiten
od Negovoto u~ewe.
19 A koga se stemni, Toj izleze od gradot.
"Imajte vera vo Bog"
(Mt. 21:20-22)
20 Utroto koga pominuvaa, ja vidoa smokvata isu{ena od koren. 21
Petar se seti i Mu re~e: “U~itele, pogledni! Se isu{ila smokvava
{to ja prokolna!”
22 Isus odgovori, velej}i: “Imajte vera vo Bog! 23 Vistina vi
velam, ako nekoj ì re~e na ovaa gora: ,Digni se i frli se vo moreto', a
ne se posomneva vo svoeto srce, tuku veruva deka }e se zbidne ona {to
go rekol, taka i }e bide. 24 Zatoa vi velam: sè {to }e pobarate vo
molitva, veruvajte deka go primivte, i }e vi se zbide. 25 I koga ste na
molitva, prostete ako imate ne{to protiv nekogo, pa i va{iot Tatko,
Koj e na nebesata, da vi gi prosti va{ite grevovi. 26 Ako pak ne
pro{tavate, i va{iot Tatko, Koj e na nebesata, nema da vi gi prosti
va{ite grevovi.”
Isusovata vlast
(Mt. 21:23-27; Lk. 20:1-8)
27 Potoa pak dojdoa vo Erusalim, i koga ode{e niz Hramot, dojdoa
kaj Nego prvosve{tenicite, zakonicite i stare{inite, 28 i Mu rekoa:
“So kakva vlast go pravi{ ova i Koj Ti ja dade taa vlast da go pravi{
toa?”
29 A Isus im re~e: “]e ve pra{am ne{to, a vie odgovorete Mi, pa }e
vi ka`am so kakva vlast go pravam ova. 30 Jovanovoto kr{tavawe, od
neboto li be{e ili od lu|eto? Odgovorete Mi!”
31 A tie raspravaa me|u sebe: “Ako ka`eme od neboto, }e ni re~e:
,Zo{to toga{ ne mu poveruvavte?' 32 A {to ako re~eme, ,od lu|eto'?”
Se pla{ea od narodot, za{to site smetaa deka Jovan be{e navistina
prorok.
Marko
80
Marko
33 Mu odgovorija na Isus, velej}i: “Ne znaeme!”
A Isus im re~e: “Ni Jas ne vi ka`uvam so kakva vlast go pravam
ova.”
Sporedbata za lozjeto i lozarite
(Mt. 21:33-46; Lk. 20:9-19)
12
I po~na da im govori vo sporedbi: “Eden ~ovek nasadi lozje, go
zagradi so plet, iskopa mesto za gme~alo, izgradi kula i go dade pod
naem na lozarite, pa zamina. 2 A koga dojde vreme, isprati sluga kaj
lozarite da primi od niv del od plodot na lozjeto. 3 No tie go fatija,
go pretepaa i go pu{tija so prazni race. 4 I pak im isprati drug sluga,
a ovega go ranija vo glavata i go navreduvaa. 5 Toj isprati i tret, a
nego go ubija; taka se slu~i i so mnozina drugi: edni pretepaa, a drugi
ubija.
6 Ima{e toj i sin koj mu be{e mnogu milen. Nego go isprati
posleden kaj niv, velej}i: ,]e imaat po~it sprema mojot sin!'
7 No, lozarite si rekoa me|u sebe: ,Ovoj e naslednikot! Ajde da go
ubieme i nasledstvoto }e bide na{e.' 8 I go fatija, go ubija i go
isfrlija nadvor od lozjeto.
9 I taka, {to }e napravi sega gospodarot na lozjeto? ]e dojde i }e
gi pogubi lozarite, a lozjeto }e go dade na drugi.
10 Zar ne ste gi pro~itale ovie zborovi vo Pismoto:
'Kamenot {to go otfrlija yidarite,
stana temelen kamen;
11 toa e od Gospod
i prekrasno e vo na{ite o~i!”
12 A tie demnea da Go fatat, no se pla{ea od narodot, za{to
razbraa deka za niv ja ka`a taa sporedba. I taka, Go ostavija i si
otidoa.
Isus i danokot
(Mt. 22:15-22; Lk. 20:20-26)
13 Toga{ ispratija nekoi od fariseite i irodovcite, za da Go
fatat za zbor. 14 Tie dojdoa i Mu rekoa: “U~itele, znaeme deka ja
zboruva{ vistinata i deka ne se pla{i{ od nikogo, za{to ne gleda{
koj e koj, tuku vistinito pou~uva{ za Bo`jiot pat. Treba li da mu se
dava danok na cezarot ili ne? Da davame ili da ne davame?”
15 A Toj, znaej}i go nivnoto licemerstvo, im re~e: “Zo{to Me
isku{uvate? Donesete mi da vidam eden denarij!” 16 A tie Mu donesoa.
I im re~e: “^ij e ovoj lik i natpis?”
Tie rekoa: “Na cezarot.”
Marko
81
Marko
17 Isus im re~e: “Dajte mu go cezarevoto na cezarot, a Bo`joto na
Bog.” I tie Mu se voshituvaa.
@ivotot po voskresnuvaweto
(Mt. 22:23-33; Lk. 20:27-40)
18 Dojdoa kaj Nego sadukeite, koi velat deka nema voskresenie, pa
Go pra{aa, velej}i: 19 “U~itele, Mojsej ni napi{a: ,Ako nekomu umre
brat i ostavi `ena, a ne ostavi potomok, negoviot brat da ja zeme `ena
mu i da mu vozdigne potomstvo na svojot brat.' 20 Bea sedummina bra}a.
Prviot ja zede `enata i umre, a ne ostavi potomok. 21 I vtoriot ja
zede i umre, a ne ostavi potomok. I tretiot isto taka. 22 Sedumtemina
ne ostavija potomstvo. A po site umre i `enata. 23 Po voskresenieto,
koga }e voskresnat, na kogo od niv }e mu pripadne `enata, za{to
sedumtemina ja imaa za `ena?”
24 Isus im re~e: “Zarem ne gre{ite, zatoa {to ne gi znaete ni
Pismata, nitu Bo`jata sila? 25 Koga }e voskresnat od mrtvite, nitu
}e se `enat, nitu }e se ma`at, tuku }e bidat kako angelite na neboto.
26 A za mrtvite, deka }e voskresnat, ne ~itavte li vo Mojseevata kniga
kako Bog mu re~e kaj kapinata: ,Jas Sum Bogot na Avraam, Bogot na
Isak i Bogot na Jakov'? 27 Toj ne e Bog na mrtvite, tuku na `ivite! Vo
zabluda ste!”
Najgolemata zapoved
(Mt. 22:34-40; Lk. 10:25-28)
28 Pristapi eden od zakonicite, koj ~u kako se prepiraat, a znaej}i
deka im odgovori dobro, Go pra{a: “Koja e prva od site zapovedi?”
29 Isus odgovori: ,Prvata e: ,Slu{aj, o Izraele: Gospod, na{iot
Bog, e edinstven Gospod, 30 i qubi Go Gospod svojot Bog so seto svoe
srce, so seta svoja du{a, so siot svoj razum i so seta svoja sila!' 31 A
ova e vtorata: ,Qubi go svojot bli`en kako sebesi!' Druga zapoved,
pogolema od ovie, nema.”
32 A zakonikot Mu re~e: “To~no, U~itele! Ja ka`a vistinata deka
Bog e eden, i nema drug osven Nego, 33 i da Go qubi{ Nego so seto srce,
so siot razum i so seta sila, i da go qubi{ bli`niot kako sebesi - toa
e mnogu pove}e od site `rtvi palenici i prinosi.”
34 A Isus koga vide deka odgovori razumno, mu re~e: “Ne si daleku
od Bo`joto carstvo.” I nikoj pove}e ne se osmeli da Go pra{a.
Davidoviot Gospod
(Mt. 22:41-46; Lk. 20:41-44)
35 Potoa Isus zboruva{e, pou~uvaj}i vo Hramot: “Zo{to velat
zakonicite deka Hristos e Davidov Sin? 36 Samiot David re~e preku
Svetiot Duh:
'Mu re~e Gospod na mojot Gospod:
- Sedni od Mojata desna strana,
dodeka ne gi soboram
Marko
82
Marko
Tvoite neprijateli pod nozete Tvoi.'
37 Samiot David Go narekuva Nego ,Gospod' - kako mo`e toga{ da mu
bide sin?” I mnogu narod Go slu{a{e so zadovolstvo.
Isus gi osuduva zakonicite
(Mt. 23:1-36; Lk. 10:45-47)
38 A vo Svojata pouka re~e: “^uvajte se od zakonicite, koi sakaat da
odat vo dolgi obleki; da bidat pozdravuvani po pazari{tata; 39 da
imaat prvi mesta vo sinagogite, i po~esni mesta na go{tavkite, 40 koi
gi podjaduvaat domovite na vdovicite, i navidum dolgo se molat - tie
}e bidat sudeni postrogo!”
Prilogot na vdovicata
(Lk. 21:1-4)
41 I Toj sedna sproti kov~e`eto za prilozi i gleda{e kako narodot
pu{ta pari vo nego, a mnozina bogati pu{taa mnogu. 42 Potoa dojde
edna bedna vdovica i pu{ti vnatre dve pari~ki, odnosno eden kodrant.
43 Toga{ gi povika Svoite u~enici i im re~e: “Vistina vi velam,
deka bednava vdovica dade pove}e od site {to pu{taa vo kov~e`eto. 44
Za{to site oddelija od toa {to im e premnogu, a taa od svojata
nema{tina - pu{ti sè {to ima{e za `ivea~ka.”
Razurnuvaweto na Hramot i poslednite denovi
(Mt. 24:1,2; Lk. 21:5-6)
13
I koga izleguva{e od Hramot, eden od Negovite u~enici Mu re~e:
“U~itele! Gledaj - kakvi prekrasni kamewa i kakvi zdanija!”
2 A Isus mu re~e: “Gi gleda{ li ovie golemi gradbi? Nema da
ostane kamen na kamen, {to ne }e bide razurnat.”
Pretstojnite stradawa
(Mt. 24:3-14; Lk. 21:7-19)
3 I koga sede{e na Maslinovata Gora, sproti Hramot, Petar, Jakov,
Jovan i Andrej Go pra{aa nasamo: 4 “Ka`i ni koga }e se slu~i toa, i
kakov }e bide znakot koga seto toa }e se ispolni?”
5 A Isus po~na da im zboruva: “Vnimavajte nekoj da ne ve izmami! 6
Mnozina }e dojdat vo Moe ime i }e re~at: ,Jas Sum' - i }e izmamat
mnogumina. 7 A koga }e ~uete za vojni i glasovi za vojni, ne pla{ete
se! Za{to taka treba da bide, no toa u{te ne e krajot; 8 za{to }e se
krene narod protiv narod i carstvo protiv carstvo, }e ima zemjotresi
na razni mesta, i }e ima glad. Toa e po~etokot na porodilnite bolki.
Marko
83
Marko
9 No vie, ~uvajte se! ]e ve predavaat na sudovite i }e ve tepaat vo
sinagogite, pred upravnici i carevi }e stoite poradi Mene, nim za
svedo{tvo. 10 Najnapred Evangelieto treba da im bide propovedano na
site narodi. 11 A koga }e ve povedat i ve predadat, ne gri`ete se
odnapred {to }e zboruvate; tuku ona {to }e vi bide dadeno vo toj ~as,
zboruvajte go toa, za{to nema da zboruvate vie, tuku Svetiot Duh.
12 I brat bratot svoj }e go predade na smrt, i tatko - svoeto ~edo. I
decata }e stanat protiv roditelite i }e gi ubivaat. 13 I site }e ve
mrazat zaradi Mene, a onoj {to }e istrae dokraj, }e bide spasen.
Golemite maki
(Mt. 24:15-28; Lk. 21:20-24)
14 A koga }e vidite deka gnasnoto opusto{uvawe stoi tamu kade {to
ne treba, koj ~ita, neka razbere, toga{ onie {to se vo Judeja neka
begaat po gorite! 15 Koj e na pokriv, neka ne sleguva i neka ne vleguva
da zeme ne{to od svojata ku}a; 16 a koj e v pole, neka ne se vra}a da go
zeme svoeto nametalo. 17 Te{ko im na bremenite `eni i na doilkite
vo tie dni! 18 Molete se, toa da ne bide zime! 19 Za{to vo tie dni }e
ima nevola kakva {to nemalo od po~etokot na Bo`joto sozdavawe,
nitu pak }e ima. 20 I ako Gospod ne gi skusi tie dni, ne }e se spasi
nitu eden ~ovek, no zaradi izbranite, {to Toj gi izbra, }e gi skrati
dnite. 21 I ako nekoj vi re~e toga{: ,Eve, tuka e Hristos! Ene, tamu e!',
ne veruvajte; 22 za{to }e se pojavat la`ni hristosi i la`ni proroci i
}e poka`at ~udotvorni znaci i ~uda, za da gi izmamat izbranite, ako e
mo`no. 23 A vie vnimavajte! Ete, odnapred vi ka`av sè!”
Isus povtorno doa|a
(Mt. 24:29-31; Lk. 21:25-28)
24 “Vo tie dni, po tie nevoli, sonceto }e potemni i mese~inata
nema da ja dava svojata svetlina, 25 yvezdite }e pa|aat od neboto i
nebesnite sili }e se razni{aat. 26 I toga{ }e Go vidat Sinot
^ovekov kako doa|a na oblaci, so golema sila i slava.
27 Toga{
Toj }e gi isprati angelite i }e gi sobere Svoite izbrani od ~etirite
vetra, od krajot na zemjata do krajot na neboto.”
Sporedbata za smokvata
(Mt. 24:32-35; Lk. 21:29-33)
28 “A od smokvata nau~ete ja ovaa sporedba: koga nejzinata granka }e
omekne i razlisti, znaete deka letoto e blizu. 29 Taka i vie, koga }e
vidite deka se slu~uva ova, znajte deka Toj e blizu, pred vrata. 30
Vistina vi velam, ova pokolenie nema da mine dodeka seto ova ne se
zbidne. 31 Neboto i zemjata }e pominat, no Moite zborovi nema da
pominat.”
Marko
84
Marko
Vremeto na Hristovoto doa|awe ne e poznato
(Mt. 24:36-44)
32 “A za onoj den i ~as, nikoj ne znae: ni angelite na neboto, nitu
Sinot, tuku samo Tatkoto.” 33 “Bdejte i molete se! Za{to ne znaete,
koga }e bide vremeto! 34 Toa e kako ~ovek, koj trgnuvaj}i na pat go
ostava svojot dom i gi ovlastuva svoite slugi, sekomu opredeluvaj}i mu
ja rabotata, a na vratarot mu nareduva da bdee.
35 I taka, bdejte, za{to ne znaete koga }e dojde gospodarot na domot:
prikve~er ili na polno}, koga petlite }e propeat ili nautro, 36 za da
ne dojde odnenade` i da ve najde zaspani. 37 A ona {to vi go zboruvam
vam, na site im go zboruvam: bdejte!”
Zagovor protiv Isus
(Mt. 26:1-5; Lk. 22:1,2; Jvn. 11:45-53)
14
Dva dni pred Pashata i praznikot na Beskvasnite lebovi,
prvosve{tenicite i zakonicite razmisluvaa kako da Go fatat na
izmama i da Go ubijat, 2 arno ama zboruvaa: “Ne na praznikot, za da ne
se pobuni narodot.”
Pomazanieto vo Betanija
(Mt. 26:6-13; Jvn. 12:1-8)
3 I koga be{e vo Betanija, vo ku}ata na Simon leprozniot, dodeka
be{e prilegnat kraj trpezata, dojde edna `ena, koja nose{e sad od
alabaster, so ~isto skapoceno nardovo miro. Taa go skr{i sadot od
alabaster i go izlea miroto vrz Negovata glava.
4 A nekoi negoduvaa, govorej}i me|u sebe: “Zo{to miroto vaka se
rastura! 5 Miroto mo`e{e da bide prodadeno za pove}e od trista
denarii i da im se dadat na siromasite!” Taka negoduvaa protiv nea.
6 No Isus re~e: “Ostavete ja! Zo{to ì dodevate? Taa Mi napravi
dobro delo. 7 Bidej}i siromasite gi imate sekoga{ so vas, mo`ete da
im pravite dobro koga }e posakate, a Mene Me nemate sekoga{. 8 Toa
{to mo`e{e, taa go stori: Go pomaza Moeto telo za pogrebuvawe. 9 I
vistina vi velam, kade i da bide propovedano Evangelieto, po celiot
svet, }e se raska`uva {to napravi taa, vo nejzin spomen.”
Judinoto predavstvo
(Mt. 26:14-16; Lk. 22:3-6)
10 A Juda Iskariot, eden od dvanaesettemina, otide kaj
prvosve{tenicite, za da im Go predade. 11 Tie, koga go ~uja toa, se
zaraduvaa i mu vetija da mu dadat srebrenici. A toj bara{e zgodna
mo`nost za da Go predade.
Marko
85
Marko
Pashalnata ve~era
(Mt. 26:17-25; Lk. 22:7-14, 21-23; Jvn. 13:21-30)
12 A vo prviot den na Beskvasnite lebovi, koga kolea za Pashata,
Negovite u~enici Mu rekoa: “Kaj saka{ da pojdeme i da prigotvime za
da ja jade{ Pashata?”
13 Toj isprati dvajca od Svoite u~enici i im re~e: “Pojdete vo
gradot i }e ve sretne ~ovek koj nosi voda vo stomna. Odete po nego, 14 i
kade {to }e vleze re~ete mu na doma}inot: ,U~itelot pra{a: “Kaj e
Mojata gostinska soba, kade {to }e ja jadam Pashata so Moite
u~enici?"' 15 I toj }e vi poka`e suredena golema gorna soba.
Prigotvete ni tamu!”
16 Negovite u~enici izlegoa i otidoa vo gradot, i najdoa kako {to
Toj im be{e rekol, pa ja prigotvija Pashata.
17 A koga se sve~eri, dojde so dvanaesettemina. 18 I koga bea
isposednati kraj trpezata i jadea, Isus im re~e: “Vistina vi velam,
eden od vas, koj{to jade so Mene, }e Me predade.”
19 Tie se na`alija i po~naa da Mu velat eden po eden: “Da ne sum
jas?”
20 A Toj im re~e: “Eden e od dvanaesettemina, koj makna od Mojava
~inija. 21 Sinot ^ovekov si odi, kako {to e napi{ano za Nego, no
te{ko mu na toj ~ovek, preku kogo Sinot ^ovekov }e bide predaden. Za
toj ~ovek podobro }e be{e da ne se rodil.”
Gospodovata ve~era
(Mt. 26:26-30; Lk. 22:15-20; 1.Kor. 11:23-25)
22 I koga jadea, zede leb, blagoslovi, go raskr{i, im go razdade i
re~e: “Zemete, ova e Moeto telo.”
23 Ja zede ~a{ata, zablagodari i im ja dade, i site pieja od nea.
24 I im re~e: “Ova e Mojata krv na Zavetot, koja e proleana za
mnozina. 25 Vistina vi velam: ne }e pijam ve}e od lozoviot plod sè do
onoj den koga }e pijam od noviot vo Bo`joto carstvo.”
26 I otkako ispeaja pesna, izlegoa na Maslinovata Gora.
Navestuvawe na Petrovoto otka`uvawe
(Mt. 26:31-35; Lk. 22:31-34; Jvn. 13:36-38)
27 Isus im re~e:
"Site }e se soblaznite,
za{to e napi{ano:
-,]e go udram pastirot,
i ovcite }e se razbegaat.'
28 A po Moeto voskresenie, pred vas }e otidam vo Galileja.”
29 Petar Mu re~e: “I ako site se soblaznat, jas ne }e go storam toa.”
30 Isus mu re~e: “Vistina ti velam deka denes, no}eska, pred
petelot da zapee dvapati, ti tripati }e se otka`e{ od Mene.”
Marko
86
Marko
31 No toj u{te pouporno zboruva{e: “Ako treba i da umram so Tebe,
nema da se otka`am od Tebe!” I site go velea istoto.
Isus vo Getsemanija
(Mt. 26:36-46; Lk. 22:39-46)
32 Potoa dojdoa do mestoto, po ime Getsemanija, pa im re~e na
Svoite u~enici: “Sedete tuka, dodeka se molam!” 33 I gi zede so Sebe:
Petar, Jakov i Jovan, i Go obzede taga i golema maka. 34 I im re~e:
“Mojata du{a e na`alena do smrt; ostanete tuka i bdejte!”
35 I otide malku podaleku, padna ni~kum nazemi i se mole{e, ako e
mo`no, da Go odmine toj ~as, 36 i vele{e: “Aba, Tatko! Za Tebe sè e
mo`no. Trgni ja od Mene ovaa ~a{a! No, ne kako Jas {to sakam, tuku
kako {to saka{ Ti!”
37 I dojde i gi najde kako spijat, i mu re~e na Petar: “Simone,
spie{ li? Ne mo`ete li da bdeete eden ~as? 38 Bdejte i molete se, za
da ne padnete vo isku{enie! Duhot e bodar, no teloto e nemo}no.”
39 I pak otide, i se pomoli, izgovaraj}i gi istite zborovi. 40 Koga
se vrati, pak gi najde kako spijat, za{to o~ite im bea nate`nale, i ne
znaeja {to da mu odgovorat.
41 Dojde i po tretpat i im re~e: “Sè u{te spiete i po~ivate? Dosta
e, dojde ~asot! Eve, Go predavaat Sinot ^ovekov vo race na gre{nici.
42 Stanete, da odime! Eve, nabli`uva Mojot predavnik!”
Isusovoto fa}awe
(Mt. 26:47-56; Lk. 22:47-53; Jvn. 18:2-12)
43 I vedna{, dodeka Toj u{te zboruva{e, dojde Juda - eden od
dvanaesettemina, i so nego mnozina, so me~ovi i so stapovi, prateni od
prvosve{tenicite, zakonicite i stare{inite.
44 A Negoviot predavnik im be{e dal znak, velej}i: “Onoj {to }e
Go celivam, Toj e, Nego fatete Go i odvedete Go pod stra`a.” 45 I
koga dojde, vedna{ Mu pristapi i re~e: “Rabi!” I zabele`livo Go
celiva. 46 A tie stavija race na Nego i Go fatija. 47 Eden od onie {to
stoeja tamu go izvle~e me~ot i go udri slugata na prvosve{tenikot,
otsekuvaj}i mu go uvoto.
48 Isus pak odgovori, velej}i im: “Izlegovte kako pred razbojnik,
so me~ovi i stapovi, za da Me fatite! 49 Sekoj den bev so vas vo
Hramot i pou~uvav, a ne Me fativte. No, ova se slu~i za da se ispolnat
Pismata!” 50 Toga{, site Go ostavija i se razbegaa.
51 A po Nego ode{e eden mlad ~ovek, nametnat so platno na goloto
telo, i go zgrap~ija; 52 no toj go ostavi platnoto i izbega gol od niv.
Isus pred Kajafa
(Mt. 26:57-68; Lk. 22:54,63-71; Jvn. 18:13,14,19-24)
53 Go odvedoa Isus kaj vrhovniot sve{tenik, i se sobraa site
prvosve{tenici, stare{ini i zakonici. 54 A Petar Go slede{e
Marko
87
Marko
oddaleku, sè do vleguvaweto vo dvorot na vrhovniot sve{tenik. Tuka
sedna so slugite i se gree{e kraj ognot.
55 A prvosve{tenicite i celiot sovet baraa svedo{tvo protiv
Isus, za da Go ubijat, no ne najdoa. 56 Za{to mnozina svedo~ea la`no
protiv Nego, no svedo{tvata ne im se sovpa|aa.
57 Nekoi stanaa i svedo~ea la`no protiv Nego, velej}i: 58 “Nie Go
~uvme kako zboruva: ,]e go urnam ovoj rakotvoren Hram i za tri dni }e
izgradam drug - nerakotvoren.'“ 59 No, ni taka nivnite svedo{tva ne se
sovpa|aa.
60 Toga{ vrhovniot sve{tenik stana na sredina i Go pra{a Isus,
velej}i Mu: “Ni{to li nema da odgovori{? [to svedo~at ovie protiv
Tebe?” 61 A Toj mol~e{e i ni{to ne odgovori.
Vrhovniot sve{tenik povtorno Go pra{a: “Ti li si Hristos, Sinot
na Blagosloveniot?”
62 A Isus re~e: “Jas Sum; i }e Go vidite Sinot ^ovekov kako sedi
oddesno na Silata i kako doa|a so nebesnite oblaci.”
63 Toga{ vrhovniot sve{tenik ja raskina svojata obleka i re~e:
“Zo{to ni se potrebni drugi svedoci? 64 Ja ~uvte hulata! Kako vi
izgleda?”
A site tie presudija deka zaslu`uva smrt. 65 I nekoi po~naa da Go
plukaat i da Mu go pokrivaat liceto, da Go udiraat so tupanici i da
Mu velat: “Prore~i!” A prisutnite Go udiraa po obrazite.
Petrovoto otka`uvawe
(Mt. 26:69-75; Lk. 22:54-62; Jvn. 18:15-18,25-27)
66 Koga Petar be{e dolu, vo dvorot, dojde edna od sluginkite na
vrhovniot sve{tenik; 67 i koga go vide Petar, kako se gree, go
pogledna i mu re~e: “I ti be{e so Isus Nazare}anecot!”
68 No toj odre~e, velej}i: “Nitu znam, nitu razbiram {to
zboruva{!” I izleze nadvor vo predvorjeto.
69 A sluginkata go vide i po~na pak da im zboruva na onie, koi
stoeja tamu: “I ovoj e eden od niv!” 70 A toj povtorno odre~e.
Podocna, onie, koi stoeja tamu, pak mu rekoa na Petar: “Navistina
si eden od niv, za{to i ti si Galileec.”
71 A toj po~na da prokolnuva i se zakolna: “Ne Go poznavam ~ovekot
za Kogo zboruvate.”
72 I vedna{ petelot zapea vtorpat. A Petar se seti na zborovite
{to mu gi re~e Isus: “Pred petelot da zapee dvapati, tripati }e se
otka`e{ od Mene.” I koga pomisli na toa, zaplaka.
Marko
88
Marko
Isus pred Pilat
(Mt. 27:1,2,11-14; Lk. 23:1-5; Jvn. 18:28-38)
15
A vo mugrite, prvosve{tenicite, stare{inite, zakonicite i celiot
Sovet Go vrzaa Isusa, Go odvedoa i mu Go predadoa na Pilat.
2 A Pilat Go pra{a: “Ti li si Carot na Evreite?”
A Toj mu odgovori, velej}i: “Taka e kako {to veli{!”
3 Prvosve{tenicite Go obvinuvaa za mnogu raboti. 4 Pilat pak Go
pra{a: “Ni{to li ne odgovara{? Gledaj za kolku mnogu raboti te
obvinuvaat!”
5 No Isus ve}e ni{to ne odgovara{e, pa Pilat se ~ude{e.
Isus osuden na smrt
(Mt. 27:15-26; Lk. 23:13-25; Jvn. 18:39-19:16)
6 A na sekoj praznik toj im osloboduva{e po eden zatvorenik, kogo
}e go pobaraa. 7 Tamu be{e i eden po ime Baraba, koj be{e okovan
zaedno so drugi buntovnici, koi vo eden bunt bea izvr{ile ubistvo. 8
I narodot izvika glasno i po~na da go moli da go napravi ona {to
sekoga{ go pravel.
9 A Pilat im odgovori, velej}i: “Sakate li da vi Go oslobodam
Carot na Evreite?", 10 za{to znae{e deka prvosve{tenicite Go
predadoa od zavist. 11 No prvosve{tenicite go nagovorija narodot
deka e podobro da im go pu{ti Baraba.
12 Pilat, pak, odgovori, velej}i: “Toga{, {to da napravam so Onoj,
Kogo Go vikate Car na Evreite?”
13 A tie povtorno izvikuvaa: “Raspni Go!”
14 Pilat pak im re~e: “Kakvo zlo storil?” No tie u{te pogromko
izvikuvaa: “Raspni Go!”
15 Toga{ Pilat, sakaj}i da ja zadovoli tolpata, go oslobodi Baraba,
a Isus, otkako Go kam{ikuvaa, Go predade da bide raspnat.
Vojnicite mu se potsmevaat na Isus
(Mt. 27:27-31; Jvn. 19:2,3)
16 Vojnicite Go odvedoa vo dvorot, odnosno vo pretorijata, i ja
sobraa celata ~eta. 17 Mu oblekoa purpurna nametka, spletoa i Mu
stavija venec od trwe, 18 i po~naa da Go pozdravuvaat: “Bidi
pozdraven, Caru evrejski!” 19 I Go udiraa so trska po glavata, Go
plukaa i pa|aj}i na kolena, Mu metanisuvaa. 20 A koga Mu se
iznarugaa, ja soblekoa od Nego purpurnata nametka i Mu ja oblekoa
Negovata obleka, i Go povedoa da Go raspnat.
Marko
89
Marko
Isus e raspnat
(Mt. 27:32-44; Lk. 23:26-43; Jvn. 19:17-27)
21 I nateraa eden minuva~, Simon od Kirineja, tatko na
Aleksandar i Ruf, koj se vra}a{e od poleto, da go nosi Negoviot krst.
22 I Go dovedoa na mestoto Golgota, {to zna~i Mesto na ~erepi. 23 I
Mu davaa vino so smirna, no Toj ne primi. 24 Potoa Go raspnaa i ja
podelija Negovata nametka, frlaj}i `repka za nea - koj {to da zeme.
25 A be{e tretiot ~as, koga Go raspnaa. 26 I ima{e napi{ano
natpis, {to ja ozna~uva{e Negovata vina: “CAROT NA EVREITE.”
27 I so Nego raspnaa dvajca razbojnici; eden oddesno, a eden odlevo. 28
I se ispolni Pismoto koe veli: “I Go vbroija me|u zlostornici.” 29
A minuva~ite Mu se rugaa, vrtej}i so svoite glavi, velej}i: “Ej! Ti
{to go uriva{ Hramot i go izgraduva{ za tri dni, 30 spasi Se Sebesi
i slezi od krstot!”
31 Sli~no se podbivaa prvosve{tenicite, zaedno so zakonicite,
govorej}i eden na drug: “Drugite gi spasi, a Sebesi ne mo`e da se
spasi! 32 Hristos - Carot na Izrael! Neka sleze sega od krstot, ta da
vidime i da poveruvame!” Go navreduvaa i tie {to bea raspnati so
Nego.
Isusovata smrt
(Mt. 27:45-56; Lk. 23:44-49; Jvn. 19:28-30)
33 A vo {estiot ~as, nastana temnina po seta zemja, sè do devettiot
~as. 34 A vo devettiot ~as, Isus izvika so silen glas: “Eloi, Eloi,
Lama Sabahtani!"- {to zna~i: “Bo`e moj, Bo`e moj, zo{to Me
napu{ti!”
35 [tom go ~uja toa, nekoi od tie {to stoeja tamu, rekoa: “Ete, go
vika Ilija!”
36 I eden otr~a i natopi sun|er vo ocet, go nadena na trska i Mu
dade da pie, velej}i: “Ostavete Go da vidime dali }e dojde Ilija da Go
simne!”
37 Isus izvika so silen glas i izdivna.
38 A zavesata vo svetili{teto se rascepi nadve, ozgora dodolu. 39 A
koga vide stotnikot, koj stoe{e sproti Nego deka izdivna, re~e:
“Navistina, Ovoj ~ovek be{e Bo`jiot Sin!”
40 A oddaleku gledaa i `eni, me|u koi be{e Marija od Magdala,
Marija majkata na Jakov maliot i na Josij, i Saloma, 41 koi odea po
Nego koga be{e vo Galileja, Go sledea i Mu slu`ea, i mnogu drugi, koi
dojdoa so Nego vo Erusalim.
Josif od Arimateja
(Mt. 27:57-61; Lk. 23:50-56; Jvn. 19:38-42)
42 A koga ve}e se sve~eri, bidej}i be{e vreme za podgotovka,
odnosno den sproti Sabat, 43 dojde Josif od Arimateja, po~ituvan
sovetnik, koj i samiot go ~eka{e Bo`joto carstvo, se osmeli i vleze
Marko
90
Marko
kaj Pilat i go pobara Isusovoto telo. 44 A Pilat se za~udi deka ve}e
po~inal, pa go povika stotnikot i go pra{a dali e odamna po~inat. 45
A {tom dozna od stotnikot, mu go dade mrtvoto telo na Josif. 46 Toj
kupi leneno platno, Go simna, Go zavitka vo platnoto i Go polo`i v
grob, {to be{e izdlaben vo karpa, i navali kamen pred vlezot na
grobot. 47 A Marija od Magdala i Marija majkata na Josij vidoa kade
Go polo`ija.
Isus voskresna
(Mt. 28:1-8; Lk. 24:1-12; Jvn. 20:1-10)
16
Koga pomina sabotniot den, Marija od Magdala, Marija majkata na
Jakov i Saloma, kupija mirisi za da otidat i da Mu izvr{at
pomazanie. 2 A vo mugrite, vo prviot den na sedmicata, dojdoa do
grobot na izgrejsonce, 3 i si zboruvaa me|u sebe: “Koj }e ni go pomesti
kamenot od vlezot na grobot?”
4 A koga poglednaa, vidoa deka kamenot e pomesten, iako be{e mnogu
golem. 5 A {tom vlegoa vo grobot, vidoa mlad ~ovek vo dolga bela
obleka, kako sedi oddesno i se v~udovidoa.
6 No toj im re~e: “Ne ~udete se! Vie Go barate Isus Nazare}anecot,
Koj be{e raspnat. Toj voskresna! Ne e tuka! Eve go mestoto kade {to
Go polo`ija. 7 Tuku, odete i ka`ete im na Negovite u~enici, i na
Petar, ,Toj odi pred vas vo Galileja. Tamu }e Go vidite, kako {to vi
re~e.'“
8 A tie izlegoa i pobegnaa od grobot, za{to gi opfati strav i
trepet. I nikomu ni{to ne rekoa, bidej}i se pla{ea.
Isus ì se javuva na Marija od Magdala
(Mt. 28:1-10; Jvn. 20:11-18)
9 A koga voskresna, rano vo prviot den na sedmicata, se javi prvo na
Marija od Magdala, od koja be{e isteral sedum demoni. 10 Taa otide i
im javi na onie {to bea so Nego, koi taguvaa i pla~ea. 11 A tie, koga
~uja deka e `iv i deka taa Go videla, ne poveruvaa.
Isus im se javuva na dvajca u~enici
(Lk. 24:13-35)
12 Potoa im se javi vo drug lik, na dvajca od niv, po patot, koga odea
nadvor od gradot. 13 I tie otidoa i im javija na drugite, no i nim ne
im poveruvaa.
Marko
91
Marko
Golemoto ispra}awe
(Mt. 28:16-20; Lk. 24:36-49; Jvn. 20:19-23; Dela 1:6-8)
14 Najposle im se javi i na edinaesettemina, dodeka sedea kraj
trpezata, i gi prekori zaradi nivnoto neverie i zakoravenosta na
srcata, bidej}i ne im poveruvaa na onie {to Go vidoa voskresnat.
15 I im re~e: “Odete po celiot svet i propovedajte go Evangelieto
na sekoe sozdanie! 16 Koj }e poveruva i bide krsten, }e bide spasen, a
koj ne }e poveruva, }e bide osuden. 17 A ovie ~udotvorni znaci }e gi
pridru`uvaat onie {to poveruvale: vo Moe ime }e isteruvaat demoni,
}e zboruvaat novi jazici, 18 }e fa}aat zmii, duri i ako ispijat ne{to
smrtonosno - nema da im na{teti; }e polagaat race na bolni, a tie }e
ozdravuvaat.”
Isusovoto voznesenie
(Lk. 24:50-53; Dela. 1:9-11)
19 A Gospod Isus, otkako im go re~e toa, se voznese na neboto i
sedna desno od Bog. 20 A tie izlegoa i navestuvaa nasekade; i Gospod go
pomaga{e i go potvrduva{e nivnoto slovo so ~udotvorni znaci, koi go
sledea.
Marko
92
Luka
Evangelie spored Luka
1
Otkako mnozina po~naa da gi opi{uvaat nastanite {to se slu~ija
me|u nas, 2 kako {to ni gi predadoa onie koi od po~etokot bea
o~evidci i slu`iteli na Slovoto, 3 mi se vide dobro, otkako ispitav
sè podrobno od po~etokot, da ti gi opi{am po red, ~estiti Teofile, 4
za da ja razbere{ verodostojnosta na ona vo koe{to si bil pou~uvan.
Ra|aweto na Jovan Krstitelot
5 Vo denovite na judejskiot car Irod, be{e eden sve{tenik, po ime
Zaharija, od Abieviot rod, a toj ima{e `ena od Aronovite }erki, po
ime Elisaveta. 6 Dvajcata bea pravedni pred Bog, sledej}i gi
neporo~no site Gospodovi zapovedi i povelbi. 7 Nemaa dete, za{to
Elisaveta be{e neplodna, a dvajcata bea vo godini.
8 Edna{, koga toj ja vr{e{e sve{teni~kata slu`ba pred Bog, spored
redosledot na negoviot ~in, 9 spored sve{teni~kiot obi~aj, mu se
padna so `repka da vleze vo Gospodoviot Hram i da pokadi. 10 Za
vreme na kadeweto siot nasobran narod se mole{e nadvor.
11 Toga{ mu se javi Gospodov angel, stoej}i oddesno na kadilniot
`rtvenik. 12 Koga go vide, Zaharija se zbuni i strav go obzede. 13 No,
angelot mu re~e: “Ne pla{i se, Zaharija! Molitvata }e ti se ispolni!
@ena ti, Elisaveta, }e rodi sin, komu treba da mu go dade{ imeto
Jovan. 14 ]e se raduva{ i }e se veseli{, i mnozina }e se zaraduvaat na
negovoto ra|awe, 15 za{to }e bide velik pred Gospod - ne }e pie ni
vino, nitu opojni pijalaci. ]e se ispolni so Svetiot Duh u{te vo
utrobata na svojata majka, 16 i mnogu izraelovi sinovi }e obrati kon
Gospod, nivniot Bog. 17 Toj }e vrvi pred Nego vo duhot i silata na
Ilija, za da gi obrati srcata na tatkovcite sprema decata, a
nepokornite sprema mudrosta na pravednicite, i da podgotvi lu|e koi
se spremni za Gospod.”
18 A Zaharija mu re~e na angelot: “Po {to }e go poznaam toa? Jas
sum star, a i `ena mi e vo poodminati godini!”
19 Angelot odgovori, velej}i: “Jas sum Gavril, koj stoi pred Bog, a
ispraten sum da zboruvam so tebe i da ti ja donesam ovaa radosna vest.
20 Ete, }e onemi{ i ne }e mo`e{ da zboruva{ do denot koga }e se
zbidne ova, zatoa {to ne im poveruva na moite zborovi, {to }e se
ispolnat koga }e dojde vremeto.”
21 A lu|eto go ~ekaa Zaharija i se ~udea zo{to tolku dolgo se
zadr`a vo Hramot. 22 Koga izleze, ne mo`e{e da im zboruva i tie
sfatija deka imal videnie vo Hramot. A toj im dava{e znaci i ostana
nem.
23 I koga zavr{ija denovite na negovata slu`ba, se vrati vo svojot
dom. 24 A po tie dni, `ena mu Elisaveta za~na ta se krie{e pet
Luka
93
Luka
meseci, velej}i: 25 “Ova go stori Gospod vo denovite koga pogledna na
mene, za da go otstrani mojot sram me|u lu|eto.”
Angel ì se javuva na Marija
26 A vo {estiot mesec, Bog go isprati angelot Gavril vo
galilejskiot grad {to se vika{e Nazaret, 27 kaj devica, svr{ena za
ma` po ime Josif, od Davidoviot dom. Imeto pak na devicata be{e
Marija. 28 I koga angelot dojde kaj nea, ì re~e: “Raduvaj se qubima!
Gospod e so tebe, blagoslovena si me|u `enite!
29 Taa se upla{i od ovie zborovi i razmisluva{e kakov pozdrav
mo`e da bide toa? 30 Toga{ angelot ì re~e: “Ne pla{i se Marijo,
za{to najde milost kaj Bog. 31 Ete, }e za~ne{ i }e rodi{ Sin, i }e Mu
go dade{ imeto Isus. 32 Toj }e bide velik i }e se nare~e Sin na
Sevi{niot. I Gospod Bog }e Mu go dade prestolot na David, Negoviot
tatko. 33 Toj }e caruva nad Jakovoviot dom doveka, i Negovoto carstvo
ne }e ima kraj.”
34 A Marija mu re~e na angelot: “Kako }e bide toa, koga ne znam za
ma`?”
35 Angelot odgovori, velej}i ì : “Svetiot Duh }e dojde na tebe i
silata na Sevi{niot }e te oseni; zatoa Svetoto dete koe }e bide
rodeno - }e se nare~e Bo`ji Sin. 36 Vidi, tvojata rodnina Elisaveta, i
taa za~na sin vo svojata starost. Taa koja ja narekuvaat neplodna, ve}e
e vo {estiot mesec. 37 Za{to, za Bog, ni{to ne e nevozmo`no.”
38 Marija mu re~e: “Eve ja Gospodovata sluginka, neka mi bide kako
{to re~e!” I angelot si otide otkaj nea.
Marija ja posetuva Elisaveta
39 Vo tie dni, Marija stana i brgu otide vo planinskiot kraj, vo
Judiniot grad. 40 Vleze vo ku}ata na Zaharija i ja pozdravi Elisaveta.
41 I {tom Elisaveta go ~u pozdravot od Marija, bebeto ì zaigra vo
utrobata, a Elisaveta se ispolni so Svetiot Duh. 42 Pa izvika glasno
i re~e: “Blagoslovena si ti me|u `enite! I blagosloven e plodot vo
tvojata utroba! 43 Kako toa, majkata na mojot Gospod da dojde kaj mene?
44 Za{to, ete, koga glasot na tvojot pozdrav dojde do moite u{i,
plodot zaigra od radost vo mojata utroba. 45 Bla`ena e taa koja
poveruva deka }e se ispolni ona {to Gospod ì go rekol.”
Himnata na Marija
46 A Marija re~e:
"Mojata du{a Go veli~a Gospod!
47 I mojot duh se zaraduva
vo Bog, mojot Spasitel,
48 za{to pogledna na poniznosta
na Svojata sluginka.
I ete, otsega site pokolenija
Luka
94
Luka
}e me smetaat za bla`ena,
49 za{to Silniot stori golemi dela
za mene. Negovoto ime e sveto,
50 i Negovata milost od pokolenie do pokolenie,
e za onie koi imaat strahopo~it kon Nego.
51 So Svojata raka napravi mo}ni dela,
gi rasprsna onie so gordelivi misli vo nivnite srca,
52 gi simna vladetelite od prestolite,
a gi vozdigna poniznite;
53 gladnite gi nasiti so dobra,
a bogatite gi ostavi so prazni race;
54 mu pomogna na Izrael, Svojot sluga,
kako spomen na Negovata milost,
55 kako {to im zboruva{e i na na{ite tatkovci
- na Avraam i negovoto seme, doveka.”
56 A Marija ostana so nea okolu tri meseci i se vrati vo svojot dom.
Ra|aweto na Jovan Krstitelot
57 Na Elisaveta ì dojde vreme za ra|awe, i rodi sin. 58 I koga
nejzinite sosedi i rodnini ~uja deka Gospod ì uka`a golema milost, se
raduvaa so nea.
59 A na osmiot den dojdoa da go obre`at deteto, i sakaa da go
nare~at Zaharija, po imeto na tatko mu. 60 No negovata majka re~e:
“Ne, tuku }e bide nare~en Jovan!”
61 A tie ì rekoa: “Nema nikoj vo tvojot rod koj se vika taka.”
62 I so znaci go pra{aa tatko mu, kako saka da se vika negovoto
dete. 63 A toj pobara {ti~ka i napi{a: “Imeto mu e Jovan.” I site se
za~udija. 64 A ustata i jazikot vedna{ mu se otvorija i toj prozbore pa
Go blagoslovuva{e Bog. 65 Pritoa strav gi obzede site nivni sosedi, a
za seto toa se prika`uva{e po celiot planinski kraj na Judeja, 66 i
site {to slu{naa, go primija toa vo svoite srca, velej}i: “[to }e
bide od ova dete?” Za{to Gospodovata raka be{e so nego.
Proro{tvoto na Zaharija
67 A tatko mu, Zaharija, se ispolni so Svetiot Duh i prorokuva{e,
velej}i:
68 “Blagosloven e Gospod, Bogot na Izrael,
za{to go poseti i go otkupi Svojot narod;
69 i ni izdigna rog na spasenie
vo domot na Svojot sluga David;
70 kako {to veti od damnina:
preku ustata na Svoite sveti proroci:
71 ,Spasenie od na{ite neprijateli
i od racete na site koi nè mrazat',
72 za da ja projavi milosta nad na{ite tatkovci
Luka
95
Luka
i da se seti na Svojot svet zavet,
73 za zakletvata so koja mu se zakolna
na na{iot tatko Avraam, deka }e ni dade
74 da Mu slu`ime bez strav,
izbaveni od racete na neprijatelite,
75 vo svetost i pravednost pred Nego,
vo site na{i dni.
76 A ti, ~edo, }e bide{ nare~eno
prorok na Sevi{niot,
za{to }e odi{ pred Gospod,
za da gi podgotvi{ Negovite pati{ta,
77 za da mu dade{ na Negoviot narod
da poznae spasenie preku pro{tavaweto
na nivnite grevovi,
78 zaradi milosrdnosta na na{iot Bog,
so koja }e nè poseti Zorata od visinite,
79 za da gi osvetli onie koi sedat
vo temninata i vo smrtnata senka,
i da gi upati na{ite noze po patot na mirot.”
80 A deteto raste{e i zakrepnuva{e so duhot, i `ivee{e vo
pustinite do denot koga javno istapi pred Izrael.
Isusovoto ra|awe
(Mt. 1:18-25)
2
Vo ona vreme cezarot Avgust izdade zapoved za popis na site
`iteli. 2 Toa be{e prv popis za vreme na upravuvaweto na Kvirinij
vo Sirija. 3 I site odea da bidat zapi{ani, sekoj vo svojot grad.
4 Taka, i Josif otide od Galileja, od gradot Nazaret, gore vo Judeja,
vo Davidoviot grad, nare~en Vitleem, zatoa {to be{e od domot i
rodot na David, 5 da se zapi{e so Marija, svojata svr{eni~ka, koja
be{e bremena. 6 A tokmu koga bea tamu, ì dojde vremeto za ra|awe, 7 i
go rodi svojot Sin, prvenec, pa go povi i Go legna v jasli, za{to za niv
nema{e mesto vo anot.
Pastirite i angelite
8 A vo toj ist kraj nekoi pastiri no}evaa na otvoreno, ~uvaj}i go
svoeto stado. 9 I odedna{ Gospodov angel zastana pred niv i
Gospodovata slava gi osvetli, pa mnogu se ispla{ija. 10 Angelot, pak,
im re~e: “Ne bojte se, za{to eve, vi nosam dobra vest, golema radost,
koja }e bide za site narodi: 11 za{to denes, vo Davidoviot grad, vi se
rodi Spasitel Koj e Hristos Gospod. 12 I ova }e vi bide znak: }e
najdete Bebe povieno, kako le`i v jasli!”
Luka
96
Luka
13 I odedna{ so angelot se pojavi mnogubrojno nebesno voinstvo
koe Go slave{e Bog, velej}i: 14 “Slava na Boga vo visinite i na
zemjata mir me|u lu|eto koi se po Negovata volja!”
15 A koga angelite si otidoa od kaj niv na neboto, pastirite si
zboruvaa eden na drug: “Da pojdeme do Vitleem i da go vidime toa {to
se slu~ilo tamu, za koe ni soop{ti Gospod!”
16 I na brzanica dojdoa i gi najdoa Marija i Josif, i Bebeto kako
le`i vo jasli. 17 A {tom gi vidoa, ka`aa sè {to im be{e re~eno za
Deteto. 18 I site {to slu{naa, se voshituvaa na toa {to im go rekoa
pastirite. 19 A Marija gi zapameti site tie zborovi i razmisluva{e
za niv vo svoeto srce. 20 Pastirite se vratija, slavej}i i falej}i go
Bog, za sè {to ~uja i vidoa, tokmu onaka kako {to im be{e re~eno.
21 I koga navr{ija osum dena, za Negovoto obre`uvawe, Mu go dadoa
imeto Isus, kako {to Go nare~e angelot, pred Negovoto za~nuvawe.
Isusa Go prinesuvaat vo Hramot
22 I koga se navr{ija denovite na nejzinoto is~istuvawe, spored
Mojseeviot Zakon, Go donesoa vo Erusalim za da Go prinesat pred
Gospod, 23 kako {to e napi{ano vo Gospodoviot Zakon: “Sekoe
prvorodeno ma{ko, da Mu se posveti na Gospod!", 24 i da se prinese
`rtva, kako {to e re~eno vo Gospodoviot Zakon - dve gugutki ili dva
gulaba.
25 I ete, vo Erusalim `ivee{e ~ovek po ime Simeon, i toa ~ovek
praveden i pobo`en, koj ja ~eka{e izraelovata uteha, a Svetiot Duh
be{e nad nego. 26 Nemu, preku Svetiot Duh, mu be{e ka`ano deka nema
da vidi smrt sè dodeka ne Go vidi Gospodoviot Pomazanik. 27 I, voden
od Duhot, dojde vo Hramot. I koga roditelite Go vnesoa deteto Isus,
za da go izvr{at vrz Nego obi~ajot na Zakonot, 28 Go zede vo svoite
race, Go blagoslovi Boga i re~e:
29 “Sega, Gospodaru, go otpu{ta{ Svojot sluga,
vo mir, spored Tvojot zbor,
30 za{to moite o~i go vidoa Tvoeto spasenie,
31 koe go podgotvi pred liceto na site lu|e,
32 svetlina za otkrovenie na narodite
i slava na Tvojot narod, Izrael.”
33 A Josif i majka Mu se ~udea na ona {to go zboruva{e za Nego. 34
Simeon gi blagoslovi, i ì re~e na majka Mu Marija: “Eve! Ovoj e
opredelen da sobori i da podigne mnozina vo Izrael i za znak na koj
}e mu se protivat, 35 a Tebe samata me~ }e ti ja probode du{ata, za da
se otkrijat mislite na mnogu srca.”
36 Tamu be{e i proro~icata Ana, }erkata na Fanuel, od A{erovoto
pleme; taa be{e vo mnogu naprednata vozrast; vo brakot be{e
pro`iveala so ma`a si sedum godini, 37 a kako vdovica do osumdeset i
~etvrtata godina, ne go napu{ta{e Hramot, slu`ej}i so postovi i
molitvi dewe i no}e. 38 I vo istiot ~as se pojavi taa, blagodarej}i Mu
Luka
97
Luka
na Boga i im zboruva{e za deteto na site {to go o~ekuvaa
izbavuvaweto na Erusalim.
Vra}aweto vo Nazaret
39 I koga izvr{ija sè spored Gospodoviot Zakon, se vratija vo
Galileja, vo svojot grad Nazaret. 40 A deteto raste{e i zakrepnuva{e,
napreduvaj}i vo mudrost, i Bo`jata blagodat be{e vrz Nego.
Isus zboruva so voda~ite vo Hramot
41 Sekoja godina Negovite roditeli odea vo Erusalim na praznikot
Pasha. 42 Koga ima{e dvanaeset godini, otidoa spored obi~ajot vo
Erusalim, na praznikot. 43 I otkako tamu gi pominaa denovite, na
vra}awe doma, mom~eto Isus ostana vo Erusalim, a Negovite roditeli
ne znaeja za toa, 44 tuku, mislej}i deka e me|u sopatnicite, izminaa pat
od eden den i po~naa da Go baraat me|u rodninite i poznatite. 45 I
koga ne Go najdoa, se vratija da Go baraat vo Erusalim. 46 I po tri dni
Go najdoa vo Hramot kako sedi me|u u~itelite, slu{aj}i gi i
pra{uvaj}i gi. 47 A site {to Go slu{aa im se voshituvaa na Negoviot
um i na odgovorite. 48 Koga Go vidoa, se za~udija, a majka Mu Mu re~e:
“^edo, zo{to ni napravi taka? Eve! Tatko Ti i jas se nama~ivme
baraj}i Te.”
49 Toj im re~e: “Zo{to Me baravte? Ne znaete li deka Jas treba da
bidam vo ona {to e od Tatko Mi?” 50 Ama tie ne gi razbraa Negovite
zborovi.
51 I sleze so niv ta dojde vo Nazaret, i im be{e poslu{en. Negovata
majka gi neguva{e site tie zborovi vo svoeto srce. 52 A Isus
napreduva{e vo mudrosta, vo rasteweto i vo blagonaklonosta pred
Boga i pred lu|eto.
Propovedta na Jovan Krstitelot
(Mt. 3:1-12; Mk. 1:1-8; Jvn. 1:19-28)
3
Vo petnaesettata godina od vladeeweto na cezarot Tiberij, koga
Pontij Pilat be{e upravitel na Judeja, i Irod tetrarh na Galileja, a
negoviot brat Filip tetrarh na Itureja i Trahonitida, a Lisanij tetrarh na Abilena, 2 koga Ana i Kajafa bea vrhovni sve{tenici,
Bo`jiot zbor dojde vo pustinata do Jovan, sinot na Zaharija. 3 I toj
ode{e po celata oblast okolu Jordan i propoveda{e pokajni~ko
kr{tavawe za pro{tavawe na grevovite, 4 kako {to e napi{ano vo
knigata so zborovite na prorokot Isaija: “Glas na onoj koj vika vo
pustinata:
Luka
98
Luka
'Podgotvete go patot za Gospod,
ispravete gi Negovite vrvici!
5 Neka se ispolni sekoja dolina,
i sekoja gora i rit~e neka se sni`at;
i {to e krivulesto neka se ispravi,
a neramnite pati{ta neka se izramnat!
6 I sekoj eden }e go vidi Bo`joto Spasenie!'
7 Na narodot, pak, koj doa|a{e da se krsti, mu vele{e: “Zmiska
porodo! Koj ve predupredi da begate od gnevot {to ide? 8 Zatoa,
donesete plodovi dostojni za pokajanie i ne zboruvajte sega vo sebesi:
,Go imame Avraam za tatko!' Za{to vi velam deka Bog mo`e i od ovie
kamewa da mu izdigne deca na Avraam. 9 A i sekirata ve}e le`i pri
korenot na drvjata. Zatoa, sekoe drvo {to ne dava dobar plod se se~e i
se frla v ogan.”
10 A narodot Go pra{uva{e, velej}i: “Toga{, {to da pravime?”
11 A toj im odgovara{e i vele{e: “Koj ima dve tuniki, neka gi
spodeli so onoj koj nema, i koj ima hrana neka go pravi istoto!”
12 Dojdoa i dano~nicite da gi krsti i mu rekoa: “U~itele, {to da
pravime nie?”
13 Toj im re~e: “Ne zemajte ni{to pove}e od ona {to vi e
naredeno!”
14 Go pra{aa i vojnicite: “[to da pravime nie?”
I im re~e: “Ne iznuduvajte pari od nikogo, ne obvinuvajte la`no, i
bidete zadovolni so svojata zarabotka!”
15 A bidej}i lu|eto bea vo o~ekuvawe i site razmisluvaa vo svoite
srca za Jovan, da ne e toj Hristos, 16 Jovan im odgovori na site: “Jas ve
kr{tavam so voda, no ide posilen od mene, Komu jas ne sum dostoen da
Mu gi odvrzam remenite na Negovite sandali. Toj }e ve krsti so
Svetiot Duh i ogan. 17 Vo Negovata raka e lopatata, za da go is~isti
Svoeto gumno i za da ja sobere p~enicata vo Svojot ambar, a plevata }e
ja izgori so neizgasliv ogan.” 18 I so mnogu drugi pouki mu go
propoveda{e Evangelieto na narodot.
19 A tetrarhot Irod, kogo toj go prekori zaradi Irodijada, `enata
na brata mu, i za site zli dela {to gi be{e napravil Irod, 20 kon site
niv go dodade u{te ova: go zatvori Jovana v zandana.
Jovan go kr{tava Isusa
(Mt. 3:13-17; Mk. 1:9-11)
21 Koga se krsti siot narod, se krsti i Isus i dodeka se mole{e neboto se otvori, 22 i Svetiot Duh sleze na Nego, vo telesen oblik,
kako gulab, i se ~u glas od neboto: “Ti si Mojot vozquben Sin, Koj e po
Mojata volja.”
Luka
99
Luka
Rodoslovjeto na Isus
(Mt. 1:1-17)
23 A Samiot Isus ima{e triesetina godini koga po~na da
propoveda i be{e, kako {to mislea, sin na Josif od Ili,
24 sin na Matat od Levi, sin na Melhi od Janaj, sin na Josif od
25 Matatij, sin na Amos od Naum, sin na Hesli od Nagaj,
26 sin na Maat od Matatij, sin na Semein od Josieh, sin na Joda od
27 Joanan, sin na Reza od Zorobabel, sin na Salatil od Neri,
28 sin na Melhi od Adi, sin na Kosam od Elmodam, sin na Ir od
29 Jo{ua, sin na Eliezer od Jorim, sin na Matat od Levi,
30 sin na Simeon od Juda, sin na Josif od Jonan, sin na Elijakim od
31 Melea, sin na Mena od Matatij, sin na Natan od David,
32 sin na Jesej od Obed, sin na Booz od Salmon, sin na Nason od
33 Aminadab, sin na Admin od Arni, sin na Hesrom od Fares, sin na
Juda od
34 Jakov, sin na Isak od Avraam, sin na Tara od Nahor,
35 sin na Seruh od Raga, sin na Falek od Eber, sin na Sala od
36 Kainam, sin na Arfaksad od Sem, sin na Noe od Lameh,
37 sin na Matusal od Enoh, sin na Jared od Malelel, sin na Kainam
od
38 Enos, sin na Set od Adam, Bo`ji.
\avolot go isku{uva Isusa
(Mt. 4:1-11; Mk. 1:12,13)
4
A Isus, ispolnet so Svetiot Duh, se vrati od Jordan, i Duhot Go
vode{e vo pustinata 2 ~etirieset dena, kade {to be{e isku{uvan od
|avolot. Tie dni ni{to ne jade{e, a koga pominaa, ogladne.
3 Toga{ |avolot Mu re~e: “Ako si Bo`ji Sin, ka`i mu na ovoj kamen
da stane leb.” 4 A Isus mu odgovori: “Napi{ano e deka ~ovekot ne }e
`ivee samo od leb.”
5 I go odvede na visoko i Mu gi poka`a, vo eden mig, site carstva na
svetot 6 i |avolot Mu re~e: “]e ti ja dadam seta vlast i seta nivna
slava, za{to mene mi e predadena i jas ja davam komu {to sakam. 7
Zatoa, ako mi se pokloni{, sè }e bide Tvoe.”
8 A Isus odgovori i mu re~e: “Pi{ano e: ,Poklonuvaj Mu se na
Gospod tvojot Bog, i samo Nemu slu`i Mu!'“
9 Potoa Go odvede vo Erusalim, Go postavi na vrvot na Hramot i Mu
re~e: “Ako si Bo`ji Sin, frli se ottuka dolu, 10 za{to e napi{ano:
']e im zapoveda na Svoite angeli, da Te ~uvaat 11 i }e Te nosat na
race, za da ne si ja sopne{ nogata na kamen.'“
12 Isus odgovori i mu re~e: “Ka`ano e: ,Ne isku{uvaj Go Gospod,
Svojot Bog.'“
Luka
100
Luka
13 I otkako |avolot zavr{i so site isku{enija, otstapi od Nego za
izvesno vreme.
Isus pou~uva od Pismata
(Mt. 4:12-17; Mk. 1:14,15)
14 Isus se vrati vo silata na Duhot vo Galileja, i glasot za Nego se
raznese po celata okolina. 15 A Toj pou~uva{e po nivnite sinagogi i
site Go proslavuvaa.
Isus e otfrlen vo Nazaret
(Mt. 13:53-58; Mk. 6:1-6)
16 Toj dojde vo Nazaret, kade {to be{e porasnal. I spored Svojot
obi~aj vleze vo saboten den vo sinagogata, i stana da ~ita. 17 Mu go
podadoa svitokot na prorokot Isaija, go odvitka i go najde mestoto
kade {to be{e napi{ano:
18 “Duhot na Gospod e vrz Mene,
za{to Me pomaza i Me prati
da im donesam radosna vest na bednite;
da im javam osloboduvawe na zarobenite,
progleduvawe na slepite,
pu{tawe na sloboda na napatenite
19 i da ja navestam
blagoprijatnata Gospodova godina.”
20 Go smota svitokot, mu go vrati na slu`itelot i sedna, a o~ite na
site vo sinagogata bea vpereni kon Nego. 21 I po~na da im zboruva:
“Denes se ispolni ova pismo {to go ~uvte so va{ite u{i.”
22 I site govorea dobro za Nego i im se voshituvaa na blagodatnite
zborovi {to izleguvaa od Negovata usta; i velea: “Ne e li Ovoj sinot
na Josif?”
23 I im re~e: “Bezdrugo, }e mi ja ka`ete pogovorkata: ,Lekaru,
isceli se sam!' Napravi i tuka, vo svojot roden kraj, sè {to ~uvme deka
si napravil vo Kapernaum.”
24 Toga{ im re~e: “Vistina vi velam deka nieden prorok ne e
dobredojden vo svojot roden kraj. 25 Vistina vi velam, ima{e mnogu
vdovici vo Izrael, vo vremeto na Ilija, koga neboto be{e zatvoreno
tri godini i {est meseci i nastana golem glad po celata zemja, 26 i kaj
niedna od niv ne be{e praten Ilija, tuku samo kaj `enata, vdovica, vo
Sidonska Sarepta. 27 Isto taka, ima{e mnogu leprozni vo Izrael vo
vremeto na prorokot Elisej, no nieden od niv ne be{e is~isten, osven
Siriecot Naaman.”
28 A koga go ~uja toa, site vo sinagogata se ispolnija so gnev 29 i
stanaa, Go isteraa od gradot, i Go odvedoa do rabot na strmninata na
koja be{e izgraden nivniot grad, za da Go frlat dolu. 30 No Toj se
mu{na me|u niv i si otide.
Luka
101
Luka
^ovekot so ne~ist duh
(Mk. 1:21-28)
31 I sleze vo Kapernaum, grad vo Galileja, i gi pou~uva{e vo
sabota, 32 a tie mu se voshituvaa na Negovoto u~ewe, za{to Negovata
poraka be{e so avtoritet.
33 A vo sinagogata ima{e ~ovek opsednat od demon, ne~ist duh, koj
izvika so silen glas: 34 “A {to imame nie so Tebe, Isuse
Nazare}anecu? Dali dojde da nè sotre{? Znam, Koj si Ti: Svetiot
Bo`ji.”
35 A Isus go prekori, velej}i: “Molkni i izlezi od nego!” Toga{
demonot go kutna ~ovekot nasrede i izleze od nego, bez da mu
napakosti.
36 A site se v~udovidoa i si velea eden na drug: “Kakvi se ovie
zborovi? So vlast i so sila im zapoveda na ne~istite duhovi i tie
izleguvaat!” 37 I se raznese glas za Nego po site okolni mesta.
Isus isceluva mnozina
(Mt. 8:14-17; Mk. 1:29-34)
38 I stana od sinagogata i vleze vo Simonoviot dom. A Simonovata
te{ta strada{e od silna treska i Go pomolija za nea. 39 I se navedna
nad nea, ja prekori treskata, i taa ja napu{ti, pa stana vedna{ i im
slu`e{e.
40 A na zajdisonce site {to imaa bolni od razni bolesti gi dovedoa
kaj Nego. Toj gi stava{e racete vrz sekoj od niv i gi isceluva{e. 41
Pritoa demoni izleguvaa od mnozina i vikaa, velej}i: “Ti si Bo`jiot
Sin.” A Toj gi prekori i ne im dozvoluva{e da zboruvaat, za{to znaeja
deka Toj e Hristos.
Isus propoveda po sinagogite na Galileja
(Mk. 1:35-39)
42 A koga se razdeni, Toj izleze i otide na pusto mesto, a narodot Go
bara{e i dojde do Nego, i saka{e da Go zadr`i za da ne si otide od niv.
43 A Toj im re~e: “I na drugite gradovi treba da im go propovedam
Evangelieto za Bo`joto carstvo, za{to zatoa sum ispraten.” 44 I
prodol`i da propoveda po sinagogite vo Judeja.
Isus gi povikuva Svoite prvi u~enici
(Mt. 4:18-22; Mk. 1:16-20)
5
Edna{, dodeka narodot se turka{e okolu Nego za da go slu{a
Bo`joto Slovo, a Toj stoe{e kraj Genisaretskoto Ezero, 2 kraj bregot
zabele`a dva koraba. Ribarite bea izlegle od niv i gi plavea
Luka
102
Luka
mre`ite. 3 Toj vleze vo eden od korabite, koj be{e na Simon i go
zamoli da go oddale~i malku od kopnoto. Potoa sedna i go pou~uva{e
narodot od korabot.
4 A koga prekrati da zboruva, mu re~e na Simon: “Navlezi kon
podlabokoto i frlete gi mre`ite za lov!”
5 Simon Mu odgovori, velej}i: “Gospodare, cela no} se trudevme i
ni{to ne ulovivme, no na Tvoj zbor, }e gi frlime mre`ite.”
6 A koga go storija toa, ulovija mnogu ribi, tiki po~naa da im se
kinat mre`ite. 7 I im dadoa znak na drugarite vo drugiot korab, za da
dojdat i da im pomognat. A tie dojdoa i gi napolnija dvata koraba, pa
po~naa da tonat.
8 Koga Simon Petar go vide toa, padna pred Isusovite noze i re~e:
“Begaj od mene, Gospodi, za{to sum gre{en ~ovek!” 9 Se v~udovidoa toj
i site {to bea so nego, zaradi mnogute ribi {to gi ulovija, 10 a isto
taka i Zabedeevite sinovi, Jovan i Jakov, koi mu bea drugari na
Simon.
A Isus mu re~e na Simon: “Ne pla{i se! Otsega }e lovi{ lu|e!” 11
I koga gi izvlekoa korabite na suvo, ostavija sè i trgnaa po Nego.
Isus isceluva leprozen
(Mt. 8:1-4; Mk. 1:40-45)
12 Koga be{e vo eden grad, ete, ~ovek, celiot leprozen, {tom Go
vide Isusa, padna ni~kum i Go prekolnuva{e, velej}i: “Gospodi, ako
saka{, mo`e{ da me is~isti{.”
13 Toga{ Toj ja protegna rakata, go dopre i re~e: “Sakam, bidi
~ist!” I vedna{ leprata go napu{ti.
14 I mu zapoveda nikomu da ne mu ka`uva, tuku mu re~e: “Odi,
poka`i mu se na sve{tenikot i prinesi `rtva za tvoeto is~istuvawe
kako {to zapoveda Mojsej, nim za svedo{tvo!”
15 A glasot za Nego, sè pove}e se raznesuva{e i edno~udo narod
doa|a{e da Go slu{a i da bide iscelen od nivnite bolesti. 16 A Toj
~estopati se povlekuva{e vo pustinata i se mole{e.
Isus isceluva paraliziran
(Mt. 9:1-8; Mk. 2:1-12)
17 I koga eden den pou~uva{e, sedea fariseite i zakonicite, koi
bea dojdeni od site galilejski i judejski sela i od Erusalim. A
Gospodovata sila be{e tamu so Nego za da isceluva. 18 I ete, lu|eto
donesoa na nosila paraliziran ~ovek i se obiduvaa da go vnesat i da go
polo`at pred Nego. 19 A bidej}i ne najdoa od kade da go vnesat, zaradi
tolpata, se iska~ija na pokrivot i go spu{tija niz otvor, sose nosila,
nasrede pred Isus.
20 Koga ja vide nivnata vera, Toj re~e: “^oveku, grevovite ti se
prosteni.”
21 Toga{ zakonicite i fariseite po~naa da se raspravaat, velej}i:
“Koj e Ovoj, {to bogohulstvuva ? Koj mo`e da prostuva grevovi osven
edinstveniot Bog?”
Luka
103
Luka
22 A Isus, znaej}i gi nivnite misli, vo odgovor im re~e: “Zo{to
razmisluvate taka vo svoite srca? 23 [to e polesno da se re~e:
,Grevovite ti se prosteni' ili ,Stani i odi'! 24 No, za da znaete deka
Sinot ^ovekov ima vlast na zemjata da prostuva grevovi, mu re~e na
paraliziraniot: “Tebe ti velam, stani, digni go nosiloto i odi si
doma!” 25 I vedna{ stana pred niv, go zede ona na koe le`e{e, i si
otide doma slavej}i Go Bog. 26 A tie site se v~udovidoa, Go slavea Bog
i ispolneti so strav, zboruvaa: “Denes vidovme ~udesni ne{ta!”
Isus go povikuva Levij
(Mt. 9:9-13; Mk. 2:13-17)
27 Potoa izleze i go zabele`a dano~nikot po ime Levij, kako sedi
na mestoto kade {to se sobira danok, i mu re~e: “Odi po Mene!” 28 Toj
ostavi sè, stana i trgna po Nego.
29 I Levij mu priredi golema gozba vo svojot dom, ima{e i mnogu
dano~nici i drugi prilegnati so niv kraj trpezata. 30 A fariseite i
nivnite zakonici negoduvaa pred Negovite u~enici, velej}i: “Zo{to
jadete i piete so dano~nici i gre{nici?”
31 Isus odgovori i im re~e: “Zdravite nemaat potreba od lekar,
tuku bolnite. 32 Ne dojdov da gi povikam pravednite na pokajanie,
tuku gre{nicite.”
Pra{aweto za postot
(Mt. 9:14-17; Mk. 2:18-22)
33 A tie toga{ Mu rekoa: “Jovanovite u~enici postat ~esto i se
molat, kako i farisejskite, a Tvoite jadat i pijat?” 34 Isus pak im
re~e: “Mo`ete li da gi naterate svatovite da postat dodeka e
mlado`enecot so niv? 35 No }e dojdat dni koga mlado`enecot }e bide
otmen od niv; vo tie dni }e postat.”
36 A im ja ka`a i ovaa sporedba: “Nikoj ne kine par~e od nova
obleka, za da ja zakrpi starata. Za{to novata ja kine, a na starata ne ì
prilega altica od novata. 37 I nikoj ne naleva novo vino vo stari
me{ini; inaku novoto vino }e gi skine me{inite i }e iste~e, a
me{inite }e propadnat. 38 Tuku novo vino treba da se naleva vo novi
me{ini. 39 I nikoj, otkako piel staro vino, ne saka novo, za{to veli:
,Staroto e podobro.'“
Isus e Gospodar na sabotata
(Mt. 12:1-8; Mk. 2:2328)
6
Eden saboten den se slu~i da minuva niz posevite, a Negovite
u~enici kinea klasje, gi trieja so racete i jadea. 2 A nekoi od
fariseite rekoa: “Zo{to go pravite toa {to ne e spored zakonot da se
pravi vo saboten den?”
Luka
104
Luka
3 Isus odgovori i im re~e: “Zar ne ste ~itale {to stori David koga
ogladne toj i onie koi bea so nego, 4 kako vleze vo Bo`jiot dom, gi zede
posvetenite lebovi i jade{e, koi nikomu ne e dozvoleno da gi jade
osven sve{tenicite, i im dade i na onie koi bea so nego. 5 Potoa im
re~e: “Sinot ^ovekov e Gospodar na sabotata.”
^ovekot so isu{ena raka
(Mt. 12:9-14; Mk. 3:1-6)
6 Vo edna druga sabota, vleze vo sinagogata i pou~uva{e, a tamu
ima{e i eden ~ovek ~ija desna raka be{e isu{ena. 7 A zakonicite i
fariseite Go nabquduvaa dali }e isceluva vo sabota, za da mo`at da
Go obvinat. 8 No, Toj gi znae{e nivnite misli i mu re~e na ~ovekot so
isu{ena raka: “Stani i dojdi napred!” Toj stana i se ispravi.
9 A Isus im re~e: “Ve pra{uvam: {to e dozvoleno da se pravi vo
sabota, dobro ili zlo? Da se spasi `ivot ili da se pogubi?”
10 I gi izgleda site naokolu, pa mu re~e: “Protegni ja rakata!” A
toj stori taka, i rakata mu ozdrave. 11 A tie se ispolnija so jarost i se
dogovaraa me|u sebe {to bi mo`ele da Mu napravat na Isus.
Isus gi odbira dvanaesette u~enici
(Mt. 10:1-4; Mk. 3:13-19)
12 Vo tie dni se iska~i na gorata, za da se moli i ja pomina no}ta
molej}i Mu se na Bog. 13 A koga se razdeni, gi povika Svoite u~enici
i od niv izbra dvanaesetmina, koi gi nare~e apostoli: 14 Simon, kogo
go nare~e Petar, i brat mu Andrej, Jakov i Jovan, Filip i Bartolomej,
15 Matej i Toma, Jakov Alfeev i Simon, nare~en Zilot; Juda Jakovov
16 i Juda Iskariot, koj stana predavnik.
Isus mu slu`i na mnogu narod
(Mt. 4:23-25)
17 I koga sleze zaedno so niv, zastana na edno ramno mesto, i ima{e
mnogu Negovi u~enici i edno~udo narod od cela Judeja i od Erusalim,
od Tirskoto i Sidonskoto krajbre`je, 18 koi dojdoa da Go ~ujat i da
bidat isceleni od nivnite bolesti, a ozdravuvaa i onie koi bea
izma~uvani od ne~isti duhovi. 19 I celiot narod saka{e da se dopre
do Nego, za{to od Nego izleguva{e sila i gi isceluva{e site.
Bla`enstva i predupreduvawa
(Mt. 5:1-12)
20 Toj gi potkrena o~ite kon Svoite u~enici i re~e:
"Bla`eni ste vie bednite,
za{to va{e e Bo`joto carstvo!
Luka
105
Luka
21 Bla`eni ste vie koi gladuvate sega,
za{to }e se nasitite!
Bla`eni ste vie koi pla~ete sega,
za{to }e se smeete!
22 Bla`eni ste koga lu|eto }e ve mrazat,
koga }e ve odbegnuvaat, navreduvaat
i zboruvaat lo{o za vas,
zaradi Sinot ^ovekov!
23 Raduvajte se vo toj den i likuvajte, za{to, ete, golema e va{ata
nagrada na neboto. Bidej}i nivnite tatkovci im go pravea istoto na
prorocite.
24 No, te{ko vam, bogati,
za{to napolno ja primivte va{ata uteha.
25 Te{ko vam koi ste siti sega,
za{to }e gladuvate.
Te{ko vam koi se smeete sega,
za{to }e `alite i }e pla~ete.
26 Te{ko vam koga site lu|e
}e zboruvaat dobro za vas,
za{to nivnite tatkovci
im pravea taka na la`nite proroci.
Qubete gi va{ite neprijateli
(Mt. 5:38-48; 7:12)
27 “No, vam, koi slu{ate, vi velam: Qubete gi svoite neprijateli,
pravete im dobro na onie koi ve mrazat. 28 Blagoslovuvajte gi onie
koi ve kolnat, molete se za onie koi ve navreduvaat. 29 Na onoj koj }e
te plesne po edniot obraz, zavrti mu go i drugiot, i na toj {to ti ja
zema nametkata, ne zadr`uvaj mu ja ni ko{ulata. 30 Daj mu na sekoj koj
bara od tebe. I ne baraj go nazad svoeto od onoj {to zemal od tebe. 31
I kako {to sakate da vi pravat lu|eto vam, taka pravete im i vie nim.
32 I ako gi qubite onie {to ve qubat vas, vo {to vi e pofalbata?
I gre{nicite gi qubat onie koi gi qubat niv. 33 I ako im pravite
dobro na onie {to vam vi pravat dobro, vo {to vi e pofalbata? I
gre{nicite go pravat istoto. 34 I ako im pozajmuvate na onie od koi
se nadevate deka }e dobiete, kakva vi e blagodarnosta? I gre{nicite
im pozajmuvaat na gre{nicite, za da si go vratat dadenoto. 35 Tuku,
qubete gi svoite neprijateli, pravete im dobro i pozajmuvajte im bez
da o~ekuvate ne{to da vi se vrati. A va{ata nagrada }e bide golema i
}e bidete sinovi na Sevi{niot, za{to Toj e blag kon neblagodarnite
i zlite. 36 Bidete milostivi kako {to i va{iot Tatko e milostiv.'
Luka
106
Luka
Sudewe drugi
(Mt. 7:1-5)
37 “Ne sudete i nema da bidete sudeni, i ne osuduvajte i nema da
bidete osuduvani. Pro{tavajte i }e vi bide prosteno! 38 Davajte i }e
vi se dade: dobra mera - nabiena, protresena, prepolneta, }e vi bide
dadena vo skutot, za{to so kakva mera merite, so takva }e vi se
odmeri. “
39 A im ka`a i sporedba: “Mo`e li slep ~ovek da vodi slep? Zar ne
}e padnat obajcata v jama? 40 Nema u~enik nad svojot u~itel, sekoj koj
}e se usovr{i }e bide kako Negoviot u~itel.
41 Zo{to ja gleda{ raskata vo okoto na svojot brat, a ne ja
zabele`uva{ gredata vo svoeto oko? 42 Kako mo`e{ da mu re~e{ na
brata si: ,Brate, dozvoli mi da ja izvadam raskata od tvoeto oko!', a
sam ne ja gleda{ gredata vo tvoeto oko? Licemeru, izvadi ja najnapred
gredata od tvoeto oko, pa toga{ }e gleda{ jasno kako da ja izvadi{
raskata od okoto na tvojot brat!”
Ra|awe plod
(Mt. 7:17-20; 12:34,35)
43 “Nema dobro drvo {to dava lo{ plod, nitu lo{o drvo {to dava
dobar plod. 44 Za{to sekoe drvo se poznava po svojot rod. Ne se berat
smokvi od trwe, nitu grozje od kapina. 45 Dobriot ~ovek, od dobrata
riznica na svoeto srce, iznesuva dobro, a zliot ~ovek, od lo{ata
riznica iznesuva zlo, za{to negovata usta zboruva od ona od {to
izobiluva negovoto srce.”
Dve osnovi
(Mt. 7:24-27)
46 “I zo{to Me narekuvate: ,Gospodi! Gospodi!', a ne go vr{ite ona
{to go velam?” 47 Sekoj koj doa|a kaj Mene, koj go slu{a Moeto slovo
i go ispolnuva, }e vi ka`am na kogo prilega. 48 Toj e kako ~ovek, koj
gradi ku}a: iskopal dlaboko i gi postavil temelite vrz karpa, a koga
doa|a poplava, porojot grgnuva kon ku}ata, no ne mo`e da ja pomrdne,
za{to e dobro izgradena. 49 A koj slu{a i ne ispolnuva, prilega na
~ovek, koj izyidal ku}a na po~va, bez temeli. Porojot grgnuva kon nea,
i taa se uriva vedna{, a urivaweto na taa ku}a e stra{no.”
Isus go isceluva slugata na stotnikot
(Mt. 8:5-13; Jvn. 4:43-54)
7
Koga zavr{i so govorot pred narodot koj Go slu{a{e, vleze vo
Kapernaum. 2 A slugata na eden stotnik, kogo toj go po~ituva{e, be{e
bolen na umira~ka. 3 I koga ~u za Isus, isprati kaj Nego judejski
Luka
107
Luka
stare{ini, za da Go zamolat da dojde i da mu go isceli slugata. 4 A
koga stignaa kaj Isus, qubezno Go molea, velej}i: “Zaslu`uva da go
stori{ toa za nego, 5 za{to go qubi na{iot narod i toj ni ja izgradi
sinagogata.” 6 Isus trgna so niv.
I koga ve}e ne be{e daleku od ku}ata, stotnikot isprati prijateli
da Mu ka`at: “Gospodi, ne trudi se, za{to ne sum dostoen da vleze{
pod mojot pokriv. 7 Zatoa i ne se smetav dostoen da Ti pristapam tuku ka`i samo zbor i mojot sluga }e ozdravee! 8 Za{to isto i jas sum
~ovek pot~inet, i imam pot~ineti vojnici; i na eden ako mu ka`am:
,Odi!' toj odi, a na drug: ,Dojdi!' doa|a; a na svojot sluga: ,Napravi go
toa!' go pravi.”
9 Koga go ~u toa, Isus se voshiti i se zavrte kon narodot {to ode{e
po Nego i re~e: “Vi velam, tolkava vera ne najdov ni vo Izrael.” 10 A
koga ispratenite se vratija doma, go najdoa slugata zdrav.
Voskresenie na mom~eto od Nain
11 Potoa Isus otide vo gradot nare~en Nain, a so Nego odea
Negovite u~enici i mnogu narod. 12 A koga se pribli`i do gradskata
porta, ete, iznesuvaa mrtovec, edinstven sin na majka mu, koja be{e
vdovica, i so nea ode{e golema vrvolica narod od gradot. 13 A koga
Gospod ja vide, se so`ali na nea i ì re~e: “Ne pla~i!”
14 Toga{ se pribli`i i go dopre nosiloto, a onie {to go nosea
zastanaa, a Toj re~e: “Mom~e, tebe ti zboruvam, stani!” 15 Mrtovecot
sedna i po~na da zboruva, a Toj ì go predade na majka mu.
16 Strav gi obzede site, pa Go slavea Bog i velea: “Golem prorok se
pojavi me|u nas” i “Bog go poseti Svojot narod.” 17 I se raznese ovoj
glas za Nego po cela Judeja i po celata okolina.
Jovan pra{uva za Isus
(Mt. 11:2-6)
18 A Jovanovite u~enici Mu soop{tija na Jovan sè {to se slu~i. 19
Jovan vikna dvajca svoi u~enici i gi isprati kaj Gospod da Go pra{aat:
“Ti li si Onoj Koj treba da dojde ili da ~ekame drug?”
20 Koga ispratenite dojdoa kaj Nego, rekoa: “Jovan Krstitelot nè
prati kaj Tebe, velej}i: Ti li si Onoj Koj treba da dojde, ili da ~ekame
drug?”
21 Vo toj ~as Toj isceli mnozina od bolesti, maki i zli duhovi, i na
mnozina slepi im podari vid. 22 Toga{ nim im odgovori: “Odete i
izvestete go Jovan {to vidovte i ~uvte: slepi progleduvaat, kuci
prooduvaat, leprozni se is~istuvaat, gluvi proslu{uvaat, mrtvi
stanuvaat, na bednite im se propoveda Evangelieto; 23 i bla`en e onoj
koj ne }e se soblazni od Mene!”
Luka
108
Luka
Isus zboruva za Jovan Krstitelot
(Mt. 11:7-19)
24 A koga ispratenite od Jovan si otidoa, po~na da mu zboruva na
narodot za Jovan: “[to izlegovte da vidite vo pustinata? Trska li,
{to vetrot ja lulee? 25 [to izlegovte da vidite? ^ovek oble~en vo
meka obleka? Ete, lu|eto, koi nosat sjajni obleki i `iveat rasko{no,
se vo carskite dvorci. 26 A vie, {to izlegovte da vidite? Prorok li?
Da, vi velam pove}e i od prorok! 27 Toj e onoj za kogo e pi{ano:
'Eve, go pra}am Mojot glasnik
pred Tvoeto lice,
koj }e go podgotvi Tvojot pat pred Tebe!'
28 Vi velam: me|u rodenite od `ena nema pogolem od Jovan; no
najmaliot vo Bo`joto carstvo e pogolem od nego.”
29 I siot narod i dano~nicite, koi go ~uja ova, ja priznaa Bo`jata
pravda, za{to bea krsteni so Jovanovoto kr{tavawe. 30 A fariseite i
zakonicite ja otfrlija Bo`jata namera za niv, i ne go primija
negovoto kr{tavawe.
31 A so kogo da gi sporedam lu|eto od ova pokolenie? Na kogo se
sli~ni? 32 Tie se kako decata koi sedat po pazari{tata i si vikaat
edni na drugi:
'Vi svirevme, a ne igravte!
Vi peevme `alni pesni,
a ne pla~evte!'
33 Za{to dojde Jovan Krstitelot, koj nitu jade leb, nitu pie vino, a
velite: “Demon ima!” 34 Dojde Sinot ^ovekov, Koj jade i pie, a velite:
“Ete, jada~ i pijanica, prijatel na dano~nicite i gre{nicite! 35 No
se opravda mudrosta pred site nejzini ~eda!”
Isus ì pro{tava na gre{nica
36 Eden od fariseite Go zamoli Isusa da jade so nego. Toj vleze vo
negoviot dom i prilegna kraj trpezata. 37 I ete, edna `ena od gradot,
koja be{e gre{nica, koga dozna deka Toj e prilegnat do trpezata vo
ku}ata na farisejot, donese so sebe sad od alabaster so miro, 38 i
zastana zad Nego do Negovite noze, pla~ej}i i po~na da Mu gi mie
nozete so solzi, da gi bri{e so svojata kosa, gi celiva{e Negovite
noze i gi pomazuva{e so miro.
39 I koga go vide toa farisejot koj Go pokani, si re~e vo sebesi:
“Da e Ovoj Prorokot, bi znael koja e i kakva e ovaa `ena {to se
dopira do Nego: deka e gre{nica.”
40 A Isus pak mu odgovori i re~e: “Simone, imam da ti ka`am
ne{to.”
A toj: “Ka`i, U~itele!”
Luka
109
Luka
41 Re~e: “Dvajca mu bea dol`ni na eden zaemodavec. Edniot mu
dol`e{e petstotini denarii, a drugiot pedeset. 42 Bidej}i nemaa da
mu vratat, toj velikodu{no im prosti na dvajcata. Koj od niv }e go
saka pove}e?” 43 Simon odgovori: “Mislam onoj komu pove}e mu
prostil.”
A Toj mu re~e: “Pravo presudi!”
44 I koga se zavrte kon `enata, mu re~e na Simon: “Ja gleda{ li
ovaa `ena? Vlegov vo tvojot dom, ti ne mi dade voda za nozete, a taa so
solzi mi gi oblea nozete i so svojata kosa gi izbri{a. 45 Ti ne mi dade
celiv, a taa, otkako vlegov, ne prestana da Mi gi celiva nozete. 46 Ti
ne mi ja pomaza glavata so maslo, a taa Mi gi pomaza nozete so miro. 47
Zatoa ti velam, prosteni ì se mnogu grevovi, za{to ima{e mnogu
qubov; komu malku se prostuva - toj malku qubi.”
48 A nejze ì re~e: “Prosteni ti se grevovite.”
49 Onie koi bea zaedno so Nego kraj trpezata, po~naa da si
zboruvaat vo sebe: “Koj e Ovoj {to i grevovi prostuva?”
50 A na `enata ì re~e: “Tvojata vera te spasi! Odi si so mir!”
8
Potoa, ode{e po gradovite i selata, navestuvaj}i i propovedaj}i go
Bo`joto carstvo. A so Nego bea dvanaesettemina 2 i nekoi `eni, koi
bea isceleni od zli duhovi i bolesti: Marija od Magdala, od koja bea
izlegle sedum demoni; 3 i Joana, `enata na Irodoviot upravitel Huza,
Suzana i mnogu drugi koi gi pomagaa so li~ni sredstva.
Sporedbata za seja~ot
(Mt. 13:1-9; Mk. 4:19)
4 Otkako se sobra edno~udo narod i koga lu|e od site gradovi dojdoa
kaj Nego, Im re~e vo sporedba: 5 “Izleze seja~ da see seme. I dodeka
see{e - edno padna kraj patot, go izgazija i nebesnite ptici go
iskolvaa. 6 Drugo pak padna na kamen, iznikna i se isu{i za{to
nema{e vlaga. 7 Treto padna sred trwe i trweto, rastej}i so nego, go
zadu{ija. 8 A ~etvrto padna na dobra zemja, iznikna i donese
stokraten plod.”
Koga go re~e toa, izvika: “Koj ima u{i da slu{a, neka slu{a!”
Pri~ina za sporedbite
(Mt. 13:10-17; Mk. 4:10-12)
9 A Negovite u~enici Go pra{aa {to zna~i ovaa sporedba? 10 Toj
im re~e: “Vam vi e dadeno da gi znaete tajnite na Bo`joto carstvo; a na
drugite im se davaat vo sporedbi, taka {to gledaj}i, da ne gledaat i
slu{aj}i da ne razbiraat.
Luka
110
Luka
Objasnuvawe na sporedbata za seja~ot
(Mt. 13:18-23; Mk. 4:13-20)
11 A ovaa sporedba zna~i: semeto e Bo`joto slovo. 12 Onie kraj
patot, tie go slu{nale, potoa doa|a |avolot i im go zema slovoto od
nivnite srca, za da ne poveruvaat i da ne se spasat. 13 Na kamen se onie
koi, {tom }e go slu{nat, so radost go primaat slovoto, no ni tie
nemaat koren; veruvaat nekoe vreme, no otpa|aat vo vremeto na
isku{enija. 14 Padnatoto me|u trwe, toa se onie koi slu{ale i koga
}e si otidat gi zadu{uvaat gri`ite, bogatstvoto i svetovnite nasladi,
i ne donesuvaat zrel plod. 15 A ona na dobrata po~va, toa se onie koi
}e go slu{nat slovoto, go ~uvaat vo dobro i ~isto srce i donesuvaat
plod so istrajnost.”
Skrieno svetalo
(Mt. 5:15; Mk. 4:21-25)
16 “Nikoj, koj zapalil svetilka, ne ja pokriva so poklopka, nitu ja
stava pod legloto, tuku ja stava na sve}nik, za da ja vidat svetlinata
onie koi vleguvaat. 17 Za{to nema ni{to tajno, {to ne }e stane javno,
nitu skrieno, {to ne }e se razbere i izleze na videlo. 18 I taka,
vnimavajte kako slu{ate! Za{to, koj ima, }e mu se dade, koj nema, }e mu
se odzeme i ona {to mu se ~ini deka go ima.”
Isusovata majka i bra}a
(Mt. 12:46-50; Mk. 3:31-35)
19 Majka Mu i Negovite bra}a dojdoa kaj Nego, no ne mo`ea da Mu se
pribli`at poradi mno`estvoto narod. 20 A nekoj Mu javi: “Majka Ti i
Tvoite bra}a stojat nadvor i sakaat da Te vidat.”
21 A Toj im odgovori i re~e: “Moja majka i Moi bra}a se onie koi go
slu{aat Bo`joto slovo i go izvr{uvaat.”
Isus ja stivnuva burata
(Mt. 8:23-27; Mk. 4:35-41)
22 A eden den, Toj vleze vo korab so Svoite u~enici i im re~e: “Da
mineme od drugana strana na ezerovo!” I otplovija. 23 A Toj zaspa
dodeka plovea. Toga{ nad ezeroto se spu{ti bura i korabot po~na da
se polni so voda, ta se najdoa vo opasnost.
24 Dojdoa i Go razbudija, velej}i: “Gospodare, Gospodare! Gineme!”
A Toj se razbudi, go prekori vetrot i golemite branovi i tie
prestanaa, pa sè stivna. 25 A nim im re~e: “Kade vi e verata?”
A tie, upla{eni, se ~udea i si rekoa eden na drug: “Koj e Ovoj {to
im zapoveda duri i na vetrovite i na vodata, a tie Go slu{aat?”
Luka
111
Luka
Isus go isceluva opsednatiot od Gadara
(Mt. 8:28-34; Mk. 5:1-20)
26 I doplovija do Gadarinskiot kraj, sproti Galileja. 27 A koga
izleze na kopno, Go sretna eden ~ovek od gradot, koj be{e opsednat so
demoni, i dolgo vreme ne nose{e obleka, nitu `ivee{e vo ku}a, tuku
vo grobovite. 28 Koga Go vide Isusa, izvika, padna pred Nego i re~e
glasno: “[to imam so Tebe, Isuse, Sine na Sèvi{niot Bog? Te molam,
ne ma~i me!” 29 Vsu{nost mu be{e zapovedal na ne~istiot duh da
izleze od ~ovekot, kogo ~estopati go napa|a{e, taka {to go vrzuvaa so
verigi i go dr`ea vo okovi, i go ~uvaa pod stra`a, no toj gi
raskinuva{e okovite i demonot go gone{e po pustinite.
30 Isus go pra{a: “Kako se vika{?”
Toj re~e: “Legion", za{to mnogu demoni bea vlegle vo nego. 31 I Go
zamolija da ne im nareduva da odat vo bezdnata.
32 A tamu po ridot ima{e golemo krdo sviwi {to pasea. Demonite
Go prekolnuvaa da im dozvoli da vlezat vo sviwite i Toj im dozvoli.
33 I otkako demonite izlegoa od ~ovekot, vlegoa vo sviwite, i tie se
urnaa niz strmninata vo ezeroto i se udavija.
34 A koga sviwarite vidoa {to se slu~i, izbegaa i javija za toa vo
gradot i po selata. 35 Lu|eto izlegoa da vidat {to se slu~i, pa dojdoa
kaj Isus i go najdoa ~ovekot od kogo izlegoa demonite kako sedi do
Isusovite noze, oble~en i razumen, i se ispla{ija. 36 A o~evidcite
im raska`aa kako be{e osloboden opsednatiot. 37 I siot narod od
Gadarinskata okolina Go zamoli da si zamine, za{to go opfati golem
strav. Toj pak vleze vo korabot i se vrati.
38 A ~ovekot od kogo izlegoa demonite Go mole{e da ostane so
Nego. No Toj go otpu{ti, velej}i: 39 “Odi si doma i raska`uvaj kakvo
golemo ne{to ti stori Bog!” I si otide razglasuvaj}i po celiot grad
{to mu napravi Isus.
Isus ja isceluva }erkata na Jair
(Mt. 9:18-26; Mk. 5:21-43)
40 A koga se vrati Isus, narodot Go pre~eka, za{to site Go
o~ekuvaa. 41 I ete, dojde ~ovek, po ime Jair, koj be{e nastojnik na
sinagogata, padna pred Isusovite noze i Go mole{e da dojde vo
negovata ku}a, 42 za{to ima{e }erka edinica, na okolu dvanaeset
godini, koja be{e na umira~ka.
Koga ode{e, narodot se turka{e okolu Nego. 43 Edna `ena koja
strada{e dvanaeset godini od krvavewe, a nikoj ne mo`e{e da ja
izlekuva, 44 Mu pristapi odzadi i se dopre do rabot od Negovata
nametka, i vedna{ prekrati krvaveweto.
45 A Isus re~e: “Koj me dopre?”
I dodeka site odrekuvaa, Petar re~e: “Gospodare, mnogu narod Te
turka i pritiska.”
46 Isus pak re~e: “Nekoj me dopre, za{to po~uvstvuvav deka sila
izleze od Mene.”
Luka
112
Luka
47 A {tom `enata vide deka ne mo`e da se skrie, pristapi
treperej}i, padna pred Nego i ka`a pred siot narod, zo{to se doprela
do Nego i kako ozdravela vedna{. 48 A Toj ì re~e: “]erko, tvojata vera
te isceli. Odi si so mir!”
49 Dodeka Toj u{te zboruva{e, dojde nekoj od ku}ata na nastojnikot
i re~e: “]erka ti umre, ne dodevaj Mu pove}e na U~itelot!”
50 [tom Isus ~u, mu re~e: “Ne pla{i se! Samo veruvaj i }e ì bide
dobro.”
51 A koga dojde vo ku}ata, ne dozvoli nikomu da vleze so Nego, osven
na Petar, Jovan i Jakov, i na tatkoto i majkata na devoj~eto. 52 Site
pla~ea i ta`ea po nea. Toj im re~e: “Ne pla~ete, za{to ne e mrtva,
tuku spie!”
53 Tie Mu se potsmevaa za{to znaeja deka e umrena. 54 A Toj ja fati
nejzinata raka i izvika: “^edo, stani!” 55 Duhot ì se vrati, i stana
vedna{, i Toj naredi da ì dadat da jade. 56 Nejzinite roditeli se
stapisaa, a Toj im zapoveda nikomu da ne ka`uvaat za toa {to se
slu~ilo.
Dvanaesettemina apostoli
(Mt. 10:5-15; Mk. 6:7-13)
9
Potoa gi povika dvanaesettemina i im dade sila i vlast nad site
demoni, kako i da isceluvaat bolesti. 2 I gi isprati da go navestuvaat
Bo`joto carstvo i da isceluvaat bolni. 3 Im re~e: “Ne zemajte ni{to
za pat: ni stap, ni torba, ni leb, ni pari! Nitu da imate po dve obleki.
4 I vo koja ku}a i da vlezete, ostanete tamu i ottamu trgnuvajte. 5 I
ako nekoi ne ve primat, izlezete od nivniot grad, istresete si go
pravot od nozete, za svedo{tvo protiv niv!” 6 Toga{ trgnaa i odea po
selata, propovedaj}i go Evangelieto i isceluvaj}i nasekade.
Irod e voznemiren
(Mt. 4:1-12; Mk. 6:14-29)
7 A tetrarhot Irod ~u za sè {to se slu~uva i be{e mnogu
voznemiren, za{to nekoi zboruvaa deka Jovan voskresnal od mrtvite; 8
drugi deka se pojavil Ilija; treti pak deka stanal eden od starite
proroci. 9 Irod re~e: “Na Jovan jas mu ja otsekov glavata, a Koj e Ovoj
za Kogo slu{am takvi raboti?” I bara{e da Go vidi.
Isus nahranuva pet iljadi lu|e
(Mt. 14:13-21; Mk. 6:30-44; Jvn. 6:1-14)
10 A koga se vratija apostolite, Mu raska`aa sè {to napravile. I
koga gi zede so Sebesi, se povle~e nasamo, sproti gradot nare~en
Betsaida. 11 No {tom narodot razbra za toa, trgna po Nego. A Toj gi
Luka
113
Luka
prifati i im zboruva{e za Bo`joto carstvo i gi isceluva{e onie koi
imaa potreba od isceluvawe.
12 A koga denot po~na da odminuva, dvanaesettemina Mu pristapija
i Mu rekoa: “Ispu{ti go narodot da odi po okolnite sela i naselbi,
za da najde preno}i{te i jadewe, za{to tuka sme na pusto mesto!”
13 Toj, pak, im re~e: “Dajte im vie jadewe!”
A tie rekoa: “Nemame ni{to pove}e od pet leba i dve ribi, osven da
otideme i da kupime hrana za siot ovoj narod!” 14 Za{to bea okolu pet
iljadi ma`i.
I im re~e na Svoite u~enici: “Neka isposednat vo grupi po
pedeset!” 15 I taka napravija i gi posednaa site. 16 Toj gi zede pette
lebovi i dvete ribi, pogledna kon neboto, gi blagoslovi, gi raskr{i i
im dava{e na u~enicite za da gi stavat pred narodot. 17 I site jadea i
se nasitija, i gi krenaa par~iwata {to ostanaa polni dvanaeset
ko{evi.
Petrovata izjava
(Mt. 16:13-19; Mk. 8:27-29)
18 Koga edna{ se mole{e sam, a u~enicite bea so Nego, gi pra{a:
“[to veli narodot, Koj Sum Jas?”
19 Tie Mu odgovorija: “Edni velat, Jovan Krstitelot, drugi Ilija, a
treti deka voskresnal nekoj od starite proroci.”
20 Toga{ im re~e: “A vie {to velite, Koj Sum Jas?”
Petar vo odgovor re~e: “Bo`jiot pomazanik!”
Isus ja pretska`uva Svojata smrt i voskresenieto
(Mt. 16:20-28; Mk. 8:30-9:1)
21 A Toj strogo im zapoveda nikomu da ne go ka`uvaat toa; 22
velej}i deka Sinot ^ovekov treba da propati mnogu, da bide otfrlen
od stare{inite, od prvosve{tenicite i od zakonicite, da bide ubien i
da voskresne na tretiot den.
23 I na site im zboruva{e: “Ako nekoj saka da odi po Mene, neka se
otka`e od sebesi i neka go zema svojot krst sekojdnevno, i neka Me
sledi! 24 Koj saka da ja spasi svojata du{a - }e ja zagubi, a koj }e ja
zagubi svojata du{a zaradi Mene, toj }e ja spasi. 25 Za{to, kakva polza
ima ~ovekot ako go dobie celiot svet, a samiot sebe se zagubi ili se
upropasti? 26 Za{to, od onoj koj se srami od Mene i od Moite zborovi,
i Sinot ^ovekov }e se srami od nego koga }e dojde vo Svojata slava i
vo slavata na Tatkoto i na svetite angeli. 27 I vistina vi velam, ima
nekoi me|u ovie {to stojat tuka, koi nema da vkusat smrt, dodeka ne go
vidat Bo`joto carstvo.”
Luka
114
Luka
Isusovoto preobrazuvawe
(Mt. 17:1-8; Mk. 9:2-8)
28 A na okolu osum dena po ovie zborovi, Toj gi zede so sebe Petar,
Jovan i Jakov i se iska~i na gorata da se moli. 29 I dodeka se mole{e,
Negovoto lice se izmeni, a oblekata Mu stana bela i sjae{e. 30 I ete,
dva ~oveka razgovaraa so Nego; toa bea Mojsej i Ilija, 31 koi se javija
vo slava i govorea za Negovoto zaminuvawe, {to treba{e da go izvr{i
vo Erusalim. 32 A son gi sovlada Petar i negovite drugari. I koga se
razbudija, ja vidoa Negovata slava i dvajcata ma`i koi stoeja so Nego.
33 I koga tie se razdeluvaa od Nego, Petar Mu re~e na Isus:
“Gospodare, ubavo ni e da ostaneme tuka. Da napravime tri {atori:
eden za Tebe, eden za Mojsej, eden za Ilija” - ne sfa}aj}i samiot {to
zboruva.
34 I dodeka toj u{te go zboruva{e toa, dojde oblak i gi zaseni i se
ispla{ija koga vlegoa vo oblakot. 35 A od oblakot dojde glas koj
vele{e: “Ovoj e Mojot Sin, Mojot Izbranik! Nego Slu{ajte Go!” 36
Koga glasot zavr{i, Isus se najde Sam. Tie pak mol~ea i nikomu
ni{to ne ka`uvaa vo tie dni za ona {to go vidoa.
Isus isceluva mom~e so ne~ist duh
(Mt. 17:14-18; Mk. 9:14-27)
37 A na drugiot den, koga sleguvaa od gorata, Go pre~eka mnogu
narod. 38 I ete, eden ~ovek od narodot izvika: “U~itele, Te molam, da
go vidi{ mojot sin, za{to mi e edinec! 39 Ete, duh go napa|a i po~nuva
odedna{ da vika, i go frla vo gr~ so pena na ustata i koga }e go
napadne, odvaj go napu{ta. 40 Gi molev Tvoite u~enici da go isteraat,
no ne mo`ea.”
41 Isus pak odgovori i re~e: “O, neverno i izopa~eno pokolenie, do
koga }e bidam so vas i do koga }e ve trpam? Dovedi go sin ti tuka!”
42 I dodeka mu prio|a{e, demonot go kutna nazemi i po~na da go
kr{i; no Isus go prekori ne~istiot duh i go isceli mom~eto i mu go
predade na tatko mu.
Isus povtorno ja pretska`uva Svojata smrt
(Mt. 17:22,23; Mk. 9:30-32)
43 I site se voshitija na Bo`joto veli~estvo. I dodeka site bea
v~udovideni od seto ona {to go napravi, Toj im re~e na Svoite
u~enici: 44 “^ujte gi ovie zborovi: neka vi odyvonuvaat vo u{ite:
,Sinot ^ovekov }e bide predaden vo ~ove~ki race!” 45 No tie ne ja
razbraa taa izjava, za{to be{e skriena od niv, za da ne ja razberat, a se
pla{ea da go pra{aat za nea.
Luka
115
Luka
Isus postavuva dete pred Svoite u~enici
(Mt. 18:1-5; Mk. 9:33-37)
46 I se javi raspravija - koj od niv }e bide najgolem? 47 A Isus,
znaej}i ja mislata na nivnite srca, zede edno dete i go postavi kraj
Sebesi, 48 i im re~e: “Toj {to go prima ova dete vo Moe ime, Mene Me
prima. A koj Me prima Mene, Go prima Onoj Koj Me prati; za{to, onoj
koj e najmal me|u site vas, toj e golem.”
Drugi koi dejstvuvaat vo Hristovoto ime
(Mk. 9:38-40)
49 A Jovan progovori i re~e: “Gospodare, vidovme eden koj isteruva
demoni vo Tvoe ime, i mu zabranivme, za{to ne odi po nas.”
50 Isus pak mu re~e: “Ne branete mu. Za{to, koj ne e protiv vas, toj
e za vas.”
Samarjansko selo go otfrla Isusa
51 A koga dojde vreme da se voznese, Toj cvrsto re{i da otide vo
Erusalim; 52 i isprati glasnici pred Sebe. Tie zaminaa i dojdoa vo
edno samarjansko selo - da podgotvat mesto za Nego. 53 No tamu ne Go
primija, za{to be{e trgnal kon Erusalim. 54 Koga go vidoa toa
u~enicite Jakov i Jovan, rekoa: “Gospodi, saka{ li da zapovedame da
sleze ogan od neboto i da gi istrebi?” 55 A Toj se zavrte i gi prekori,
velej}i: “Vie ne znaete so kakov duh ste; 56 za{to Sinot ^ovekov ne
dojde da pogubuva ~ove~ki du{i, tuku da gi spasi.” I otidoa vo drugo
selo.
Bo`joto carstvo pred sè
(Mt. 8:19-22)
57 I dodeka odea po patot, eden mu re~e: “]e Te sledam kade i da
odi{.”
58 Isus pak mu re~e: “Lisicite imaat duvla i nebesnite ptici gnezda, a Sinot ^ovekov nema kade da zasolne glava.”
59 A na drug mu re~e: “Odi po Mene!”
No toj re~e: “Gospodi, dozvoli mi najnapred da pojdam i da go
pogrebam tatko mi.”
60 No Toj re~e: “Ostavi gi mrtvite da gi pogrebuvaat svoite
mrtovci. A ti, odi i navestuvaj go Bo`joto carstvo! “
61 A tret re~e: “Jas }e Te sledam, Gospodi, no dozvoli mi prvo da se
zboguvam so doma{nite!”
62 Isus pak mu re~e: “Nikoj, koj ja stavil svojata raka na raloto, a
poglednuva nanazad, ne e dostoen za Bo`joto carstvo.”
Luka
116
Luka
Isus ispra}a sedumdeset u~enici
10
Potoa Gospod opredeli sedumdesetmina drugi i gi isprati, po
dvajca, pred Sebe vo sekoj grad i vo sekoe mesto, kade {to saka{e da
pojde. 2 I im re~e: [email protected] e golema, a rabotnicite se malku. Zatoa
molete Go Gospodarot na `etvata da isprati rabotnici na Svojata
`etva. 3 Odete! Ete, Jas ve pra}am kako jagniwa me|u volci. 4 Ne
nosete ni ~ekme`e, ni torba, nitu obuvki i po pat ne pozdravuvajte
nikogo!
5 I vo koja ku}a }e vlezete, najnapred re~ete: “Mir vo ovoj dom!” 6
I ako ima tamu ~ovek na mirot, va{iot mir }e ostane na nego; a ako
nema, }e se vrati kaj vas. 7 Ostanete vo taa ku}a, jadete i pijte {to }e
vi dadat, za{to rabotnikot ja zaslu`uva svojata zarabotka. Ne
minuvajte od ku}a vo ku}a.
8 I ako vlezete vo nekoj grad i ve primat, jadete {to }e iznesat
pred vas! 9 Isceluvajte gi bolnite vo nego i govorete im: “Bo`joto
carstvo se pribli`i do vas!” 10 Ako pak vlezete vo nekoj grad i ne ve
primat, izlezete na negovite ulici i re~ete: 11 “I pravot od va{iot
grad, {to se zalepil na na{ite noze, vi go istresuvame; no znajte go
ova - Bo`joto carstvo se pribli`i.” 12 Vi velam - polesno }e mu bide
na Sodom vo onoj den, otkolku na toj grad.”
Te{ko na nepokajanite gradovi
(Mt. 11:20-24)
13 “Te{ko tebe, Horazine! Te{ko tebe, Betsaido! Za{to ako vo Tir
i Sidon bea izvr{eni mo}nite dela {to se slu~ija kaj vas, ve}e odamna
bi se pokajale, oble~eni vo vre}i{ta i vo pepel. 14 No na Tir i Sidon
polesno }e im bide na Sudot, otkolku vam! 15 A ti Kapernaume, zar }e
se izdiga{ do nebo? Do adot }e bide{ spu{ten!
16 Koj ve slu{a vas, Mene Me slu{a, i koj ve otfrla vas, Mene Me
otfrla, a koj Me otfrla Mene, Go otfrla Onoj Koj Me prati.”
Vra}aweto na sedumdesettemina
17 A sedumdesettemina se vratija so radost i rekoa: “Gospodi, duri
i demonite ni se pokoruvaat vo Tvoe ime.”
18 A Toj im re~e: “Go gledav satanata kako pa|a od neboto, kako
molwa! 19 Ete, vi davam vlast da gazite na zmii i na skorpii i nad
sekoja neprijatelska sila, i ni{to nema da vi napakosti. 20 No ne
raduvajte se na toa deka duhovite vi se pokoruvaat, tuku raduvajte se
deka va{ite imiwa se zapi{ani na nebesata!”
Luka
117
Luka
Isus Go proslavuva Boga
(Mt. 11:25-27; 13:16,17)
21 Vo istiot ~as Toj mnogu se zaraduva vo Svetiot Duh i re~e: “Te
slavam, Tatko, Gospodar na neboto i na zemjata, {to go skri ova od
mudrite i umnite, a im go otkri na malite deca. Da, Tatko, za{to
takva Ti be{e Tvojata volja.
22 Mojot Tatko Mi predade sè! I nikoj ne znae Koj e Sinot, osven
Tatkoto; i Koj e Tatkoto - osven Sinot, i onoj na kogo Sinot saka da
mu otkrie.”
23 I koga se obrati kon u~enicite, im re~e nasamo: “Bla`eni se
o~ite koi go gledaat ova {to vie go gledate! 24 Za{to, vi velam deka
mnogu proroci i carevi sakaa da go vidat toa {to vie go gledate, a ne
go vidoa, i da go ~ujat ona {to vie go slu{ate, a ne go ~uja.”
Milosrdniot samarjanin
25 I ete, eden tolkuva~ na Zakonot stana da Go isku{uva i Go
pra{a: “U~itele, {to treba da pravam za da nasledam ve~en `ivot?”
26 Toj mu re~e: “[to e napi{ano vo Zakonot? [to ~ita{?”
27 A toj odgovori, velej}i: “Qubi Go Gospod, svojot Bog so seto svoe
srce, so seta svoja du{a, so seta svoja sila i so siot svoj um, i svojot
bli`en kako sebesi!”
28 Na toa Isus mu re~e: “To~no odgovori! Pravi go toa i }e
`ivee{!”
29 No toj, sakaj}i da se opravda, Go pra{a Isusa: “A koj e mojot
bli`en?”
30 Isus mu odgovori, velej}i mu: “Eden ~ovek, sleguvaj}i od
Erusalim vo Erihon, naleta na razbojnici koi go soblekoa i go ranija,
go ostavija polumrtov i si otidoa. 31 A slu~ajno po istiot pat
sleguva{e eden sve{tenik i koga go vide, go odmina. 32 Isto taka i
eden levit, koga dojde tamu i koga go vide - go odmina. 33 A eden
patnik, samarjanin, dojde do nego i koga go vide, se so`ali. 34 Mu se
pribli`i, mu gi polea ranite so maslo i vino i mu gi prevrza; potoa
go ka~i na svoeto dobi~e, go odnese vo gostilnicata i se pogri`i za
nego. 35 Utredenta izvadi dva denarii, mu gi dade na gostilni~arot i
mu re~e: ,Pogri`i se za nego, a ako potro{i{ ne{to pove}e, }e ti
platam na vra}awe.'
36 [to misli{, koj od tie trojca mu be{e bli`en na onoj koj padna
vo racete na razbojnicite?”
37 Toj odgovori: “Onoj {to mu uka`a milosrdnost.”
Isus mu re~e: “Odi i ti pravi taka.”
Poseta na Marta i Marija
38 Koga odea, vleze vo edno selo, a nekoja `ena, po ime Marta, Go
pokani vo svojot dom. 39 Taa ima{e sestra {to se vika{e Marija, koja
sedna kraj Gospodovite noze i go slu{a{e Negovoto slovo. 40 A Marta
Luka
118
Luka
se trude{e mnogu da Mu slu`i {to podobro. Taa pristapi i re~e:
“Gospodi! Zar ne Te zasega toa {to sestra mi me ostavi sama da Te
slu`am? Re~i ì da mi pomogne!”
41 A Gospod ì odgovori, velej}i: “Marta! Marta! Ti si zagri`ena i
voznemirena za mnogu ne{ta; 42 a samo nekoi raboti se potrebni,
vsu{nost samo edna. Marija go izbra dobriot del, {to nema da ì se
odzeme.”
Isus pou~uva za molitvata
(Mt. 6:9-15; 7:7-11)
11
A koga se mole{e na edno mesto i koga prestana, eden od Negovite
u~enici Mu re~e: “Gospodi, nau~i nè da se molime, kako {to i Jovan gi
nau~i svoite u~enici!”
2 A Toj im re~e: “Koga se molite, izgovarajte:
"Tatko, neka bide sveto Tvoeto ime!
Neka dojde Tvoeto Carstvo!
3 Na{iot nasu{en leb,
davaj ni go sekoj den!
4 Prosti ni gi na{ite grevovi,
za{to i nie samite
mu gi pro{tavame na sekoj dol`nik!
I ne voveduvaj nè vo isku{enie!”
5 I im re~e: “Ako nekoj od vas ima prijatel i pojde kaj nego na
polno}, i mu re~e: ,Prijatele, daj mi na zaem tri leba, 6 za{to mi dojde
prijatel od pat, a nemam {to da stavam pred nego', 7 a onoj odnatre mu
odgovori: ,Ne dodevaj mi, vratata e ve}e zatvorena, a decata mi se so
mene v postela, ne mo`am da stanam da ti dadam', 8 vi velam, ako i ne
bi stanal da mu dade zatoa {to mu e prijatel, }e stane zaradi negovoto
nastojuvawe i }e mu dade kolku {to mu treba.
9 A Jas vi velam: ,Molete i }e vi bide dadeno! Barajte i }e najdete!
^ukajte, i }e vi bide otvoreno! 10 Za{to sekoj koj moli, prima; i koj
bara, nao|a; a na onoj koj ~uka, }e mu bide otvoreno.
11 I koj e onoj tatko me|u vas, {to }e mu dade na svojot sin kamen,
ako pobara leb? Ili, ako pobara riba, da mu dade mesto riba, zmija? 12
Ili ako pobara jajce da mu dade skorpija? 13 I taka, ako vie koi ste
zli, mo`ete da im davate dobri darovi na svoite deca, kolku pove}e
nebesniot Tatko }e im go dade Svetiot Duh na onie koi Go molat?'
Isus i Belzebub
(Mt. 12:22-30; Mk. 3:22-27)
14 Edna{ isteruva{e demon, koj be{e nem. I koga demonot izleze,
nemiot progovori, a narodot se voshiti. 15 A nekoi od niv rekoa: “Toj
gi izgonuva demonite so pomo{ na Belzebub, princot na demonite. 16
Luka
119
Luka
Drugite pak go isku{uvaa i baraa od Nego znak od neboto. 17 A Toj gi
znae{e nivnite misli i im re~e: “]e se ispusti sekoe carstvo, ako se
razdeli vo sebesi, i domot razdelen odnatre - pa|a. 18 I ako satanata
se razdeli vo sebesi, kako }e se odr`i negovoto carstvo? A vie velite
deka izgonuvam demoni so pomo{ na Belzebub, 19 I ako Jas izgonuvam
demoni preku Belzebub, toga{ so ~ija pomo{ gi izgonuvaat va{ite
sinovi? Ete zatoa tie }e vi bidat sudii. 20 No ako izgonuvam demoni
so Bo`jiot prst, zna~i deka Bo`joto carstvo do{lo kaj vas.
21 Koga silen, vooru`en ~ovek, go ~uva svojot dom, nad negoviot
imot vladee mir. 22 No ako dojde posilen od nego i go napadne i
sovlada, }e mu go odzeme oru`jeto na koe se be{e nadeval, i }e go
razdeli ograbenoto.
23 Koj ne e so Mene, toj e protiv Mene, i koj ne sobira so Mene,
rastura!
Vra}awe na ne~istiot duh
(Mt. 12:43-45)
24 Koga ne~istiot duh }e izleze od ~ovekot, toj talka po bezvodni
mesta i bara spokojstvo. I koga nema da najde, veli: ,]e se vratam vo
svojot dom, od kade {to izlegov.' 25 I koga }e dojde, go nao|a izmeten i
sureden. 26 Toga{ odi i zema sedum drugi demoni, polo{i od sebe, a
koga }e vlezat `iveat tamu, pa poslednata sostojba na toj ~ovek
stanuva polo{a od prvata.”
Vistinski blagoslov
27 A koga go zboruva{e toa, edna `ena od narodot, izvika: “Bla`ena
e utrobata koja Te nosela i gradite koi te doele.”
28 A Toj re~e: “Naprotiv, bla`eni se onie koi go slu{aat Bo`joto
slovo i go pazat.”
Barawe ~udotvoren znak
(Mt. 12:38-42; Mk. 8:12)
29 A koga narodot se sobira{e, Toj po~na da zboruva: “Ova
pokolenie e zlo pokolenie; bara znak, no nema da mu bide daden, osven
znakot na Jona. 30 Imeno, kako {to Jona im be{e znak na Ninevijcite,
taka i Sinot ^ovekov }e bide za ova pokolenie. 31 Caricata na Jugot
}e se javi na sud so lu|eto od ova pokolenie i }e go osudi; za{to dojde
od krajot na zemjata, za da ja ~ue Solomonovata mudrost. A ete, tuka
ima ne{to pogolemo od Solomon! 32 Ninevijcite }e se javat na sud so
ova pokolenie i }e go osudat, za{to se pokajaa od propovedta na Jona, a
ete, tuka ima ne{to pogolemo od Jona!
Luka
120
Luka
Svetilkata ne e za kriewe
(Mt. 5:15; 6:22,23)
33 Nikoj ne stava zapalena svetilka na skrieno mesto ili pod
vr{nik, tuku na sve}nik, za da ja vidat svetlinata onie koi vleguvaat.
34 Svetilkata na teloto e tvoeto oko. Ako tvoeto oko e bistro celoto tvoe telo e osvetleno; ako pak e zlo, i tvoeto telo e ispolneto
so temnina. 35 Zatoa vnimavaj, svetlinata {to e vo tebe da ne bide
temnina! 36 Ako celoto tvoe telo e polno so svetlina, bez da ima
temen del, }e bide celosno osvetleno, kako koga svetilkata te
osvetluva so svoite zraci.”
Zakana sprema zakonicite i fariseite
(Mt. 23:1-36; Mk. 12:38-40; Lk. 20:45-47)
37 I dodeka Toj zboruva{e, eden farisej Go pokani na ru~ek kaj
nego; Toj vleze i sedna kraj trpezata. 38 A {tom farisejot go vide toa,
se za~udi za{to ne se izmi pred da jade.
39 A Gospod mu re~e: “To~no, vie fariseite ja ~istite
nadvore{nosta na ~a{ata i ~inijata, a va{ata vnatre{nost e polna so
grabe` i lukavstvo. 40 Bezumnici! Zar Onoj Koj ja sozdade
nadvore{nosta, ne ja sozdade i vnatre{nosta? 41 Tuku, dajte go kako
milostina toa {to e vnatre, i ete, sè }e vi bide ~isto.
42 No, te{ko vam, farisei, koi davate desetok od nane i od gor~liva
treva, i od sekakov zelen~uk, a gi zanemaruvate pravdata i Bo`jata
qubov! Ova treba{e da go pravite bez da gi zapostavite i drugite
raboti.
43 Te{ko vam, farisei, za{to gi sakate prvite mesta vo sinagogite
i pozdravite po pazarite.
44 Te{ko vam, za{to ste kako grobovi, {to ne se zabele`uvaat, pa
lu|eto {to gazat preku niv ne gi znaat.”
45 Toga{ eden od zakonicite Mu odgovori, velej}i Mu: “U~itele,
koga go zboruva{ toa, i nas nè navreduva{.”
46 Toj pak im re~e: “Gorko vi vam - zakonici, za{to gi tovarite
lu|eto so bremiwa {to te{ko se nosat, a vie samite ni so prst ne se
dopirate do bremiwata.
47 Te{ko vam, za{to im gradite nadgrobni spomenici na prorocite,
a tatkovcite va{i gi ubija! 48 Pa taka, vie ste svedoci za delata na
va{ite tatkovci i se soglasuvate so niv; za{to tie i gi ubija, a vie im
gradite grobnici. 49 Zatoa i Bo`jata mudrost veli: ,]e im ispratam
proroci i apostoli, i edni }e ubijat, a drugi }e progonat, 50 za da se
pobara od ova pokolenie krvta na site proroci proleana od
sozdavaweto na svetot: 51 od krvta na Avel, pa sè do krvta na Zaharija
koj zagina me|u `rtvenikot i svetili{teto. Da, vi velam, }e se bara od
ova pokolenie.
52 Te{ko vam, zakonici, za{to go zedovte klu~ot od znaeweto samite ne vlegovte, a im popre~ivte na onie koi sakaa da vlezat.”
Luka
121
Luka
53 A koga izleze ottamu, zakonicite i fariseite mnogu se
razgnevija na Nego i po~naa da Go ispituvaat za mnogu raboti, 54
debnej}i Go da Go fatat za nekoj zbor.
Licemerstvoto }e bide otkrieno
12
Vo me|uvreme se sobraa edno~udo lu|e, pa se gazea edni so drugi. Toj
po~na da im zboruva prvin na Svoite u~enici: “Pazete se od
farisejskiot kvas, {to e licemerstvo! 2 Nema ni{to skrieno, {to ne
}e se otkrie, nitu tajno, {to ne }e se doznae! 3 Zatoa, toa {to ste go
rekle vo temnina, }e se ~ue na videlo, i {to ste go {epotele vo
sobite, }e bide razglaseno od pokrivite.
Strahopo~it kon Bog
(Mt. 10:28-31)
4 A vam, prijateli, vi velam: ne pla{ete se od onie {to go ubivaat
teloto, a potoa ne mo`at ni{to pove}e da storat! 5 Tuku }e ve
predupredam od kogo da se pla{ite: pla{ete se od Onoj Koj otkako }e
ubie ima vlast da frli vo pekolot! Da, vi velam, pla{ete se od Nego!
6 Zar ne se prodavaat dve vrap~iwa za dve pari~ki? I niedno od niv ne
e zaboraveno pred Bog. 7 A vam vi se izbroeni i site vlakna na
glavata! Ne pla{ete se! Vie vredite pove}e od mnogu vrap~iwa.
Ispoved na Hristos pred drugite lu|e
(Mt. 10:19,20,32,33; 12:32)
8 I vi velam: sekoj {to }e Me priznae Mene pred lu|eto, i Sinot
^ovekov }e go priznae nego pred Bo`jite angeli; 9 a koj }e se otka`e
od Mene pred lu|eto, }e bide otka`an pred Bo`jite angeli. 10 Na
sekoj {to }e re~e zbor protiv Sinot ^ovekov, }e mu bide prosteno, no
na onoj koj }e pohuli protiv Svetiot Duh, nema da mu bide prosteno.
11 I koga }e ve odvedat vo sinagogite, pred upravitelite i vlastite,
ne gri`ete se za toa kako i {to }e ka`ete vo va{a odbrana, 12 za{to
Svetiot Duh }e ve nau~i vo istiot ~as {to treba da ka`ete!
Bogatiot bezumnik
13 Toga{ nekoj od tolpata Mu re~e: “U~itele, ka`i mu na brat mi da
go podeli nasledstvoto so mene!”
14 A Toj mu re~e: “^ove~e, koj Me postavil Mene za sudija ili za
delitel nad vas?” 15 I im re~e: “Vnimavajte i ~uvajte se od sekoj vid
na al~nost, za{to `ivotot na ~ovekot ne se sostoi vo izobilstvoto na
negoviot imot!”
Luka
122
Luka
16 I im ka`a i sporedba, velej}i: “Zemjata na eden bogat ~ovek
mnogu mu rodi. 17 I razmisluva{e vo sebesi: ,[to da napravam, }e
nemam kade da gi soberam plodovite?'
18 Potem re~e: ,]e storam vaka: }e gi urnam ambarite i }e izgradam
pogolemi i tamu }e go soberam seto `ito i celata letnina. 19 E, toga{
}e ì re~am na svojata du{a: du{o, ima{ jada~ka i pija~ka za mnogu
godini; po~ivaj, jadi, pij i veseli se!'
20 Ama Bog mu re~e: “Bezumen ~ove~e, ve~erva }e ti ja pobaram
du{ata! ^ie }e bide seto toa {to go natrupa?'
21 Taka pominuva sekoj {to sobira bogatstvo za sebe, a ne e bogat vo
Boga.”
Isus protiv zemnite gri`i
(Mt. 6:19-21; 24-34)
22 I u{te im re~e na u~enicite: “Zatoa vi velam: ne bidete
zagri`eni za svojot `ivot - {to }e jadete, nitu za svoeto telo - {to }e
oble~ete; 23 za{to `ivotot e pove}e od hranata, a teloto od oblekata.
24 Poglednete gi gavranite, nitu seat, nitu `neat; nemaat ni
skladovi, ni ambari, a sepak Bog gi hrani. A vie vredite mnogu pove}e
od pticite! 25 A koj od vas mo`e gri`ej}i se, da ì dodade eden lakot na
svojata stava? 26 I taka, ako ne mo`ete da go napravite ni najmaloto,
zo{to ste zagri`eni za drugoto?
27 Poglednete kako rastat krinovite. Tie ne se trudat i ne predat;
a Jas vi velam deka ni Solomon, vo seta svoja slava, ne se oble~e kako
eden od niv. 28 Ako Bog taka ja oblekuva trevata v pole, {to denes ja
ima, a utre se frla v ogan, kolku pove}e vas, maloverni? 29 I ne
gledajte {to }e jadete i {to }e piete, i ne bidete zagri`eni! 30 Seto
toa go baraat lu|eto od ovoj svet, a va{iot Tatko znae deka toa vi e
potrebno. 31 Tuku barajte go Negovoto carstvo, i toa }e vi se
pridodade!
32 Ne pla{i se, malo stado, za{to va{iot Tatko so radost re{i da
vi go dade Carstvoto. 33 Prodajte go svojot imot i dajte go kako
milostina! Napravete si torbi {to ne izlituvaat, neiscrpno
bogatstvo na nebesata, kade kradec ne se pribli`uva, nitu molec
izeduva, 34 za{to kade {to e va{eto bogatstvo tamu }e bide i va{eto
srce.”
Budni slugi
(Mt. 24:45-51)
35 Bidete podgotveni i zapalete gi svetilkite! 36 A vie bidete
kako lu|e koi go ~ekaat svojot gospodar koga se vra}a od svadba, za da
mu otvorat vedna{ {tom }e dojde i ~ukne. 37 Bla`eni se onie slugi
koi gospodarot }e gi najde budni koga }e si dojde! Vistina vi velam
deka }e im re~e da prilegnat kraj trpezata i }e dojde da im slu`i. 38 I
ako dojde vo vtorata ili tretata stra`a i gi najde taka, blaze si im. 39
No, znajte go ova: ako doma}inot znae vo koj ~as }e dojde kradecot,
Luka
123
Luka
nema da dozvoli da mu provali vo ku}ata. 40 I vie bidete podgotveni,
za{to Sinot ^ovekov }e dojde vo ~as koga ne Go o~ekuvate!”
Vr{i ja Bo`jata volja
41 Toga{ Petar re~e: “Gospodi, samo nam li ni ja ka`uva{ ovaa
sporedba ili na site?”
42 A Gospod re~e: “Koj e toj veren i razumen nastojnik, kogo
gospodarot }e go postavi nad svoite slugi, za da im dava hrana na
vreme? 43 Bla`en e onoj sluga, kogo gospodarot, koga }e se vrati, }e go
najde da pravi taka! 44 Vistina vi velam, }e go postavi nad celiot svoj
imot. 45 No ako toj sluga re~e vo svoeto srce: ,Mojot gospodar nema
skoro da dojde', pa po~ne da gi tepa slugite i sluginkite, da jade, da pie
i da se opiva; 46 gospodarot na toj sluga }e dojde vo den koga ne go
o~ekuva, i vo ~as {to ne go znae, i }e go raskine na par~iwa i }e go
prati kaj nevernite.
47 A onoj sluga, koj ja znael voljata na svojot gospodar, a ne
prigotvil i ne postapil spored negovata volja, }e bide mnogu tepan. 48
A onoj koj ne znael, a napravil ne{to {to zaslu`uva kam{ikuvawe, }e
bide malku tepan. Od sekoj, komu mu e dadeno mnogu, mnogu }e se bara, a
komu mu e dovereno mnogu, od nego }e se bara u{te pove}e.”
Nema soglasnost
49 “Dojdov da frlam ogan na zemjata, i kolku bi sakal ve}e da e
zapalen! 50 No treba da bidam krsten, i kolku mi e te{ko dodeka ne se
izvr{i toa. 51 Mislite li deka dojdov da donesam mir na zemjata? Ne,
vi velam, tuku razdor, 52 za{to otsega petmina vo edna ku}a }e bidat
razdeleni: trojca protiv dvajca, dvajca protiv trojca. 53 ]e se
razdelat tatko protiv sin, i sin protiv tatko; majka protiv }erka, i
}erka protiv majka; svekrva protiv snaa, i snaa protiv svekrva.”
Prepoznavawe na vremeto
(Mt. 16:2,3)
54 A na narodot mu re~e: “Koga gledate deka se diga oblak od zapad,
vedna{ velite: ,Doa|a bura' - i se zbidnuva. 55 I koga gledate deka duva
ju`en vetar, velite: ,]e bide `e{ko i se zbidnuva. 56 Licemeri!
Umeete da gi protolkuvate pojavite na neboto i zemjata, kako toga{ ne
go prepoznavate ova vreme?
Pomiruvawe so onoj {to obvinuva
(Mt. 5:25,26)
57 A zo{to sami za sebe ne procenite {to e pravo? 58 Za{to, koga
odi{ so svojot protivnik kaj upravnikot, pogri`i sè u{te po pat da se
spogodi{ so nego, za da ne te predade na sudijata, a sudijata da te
Luka
124
Luka
predade na izvr{itelot, a toj da te frli v zandana. 59 Ti velam, nema
da izleze{ ottamu, dodeka ne ja dade{ i poslednata para.”
Povik kon pokajanie
13
Tokmu vo toa vreme dojdoa nekoi i Go izvestija {to se slu~i so
Galilejcite, ~ija krv Pilat ja izme{a so krvta na nivnite `rtvi. 2
Toj odgovori, velej}i im: “Mislite deka tie Galilejci bea pove}e
gre{ni od ostanatite Galilejci, pa zatoa nastradaa taka? 3 Ne, vi
velam, no ako ne se pokaete, site taka }e zaginete. 4 Ili mislite deka
onie osumnaeset du{i, vrz koi padna Siloamskata kula i gi ubi, bea
povinovni od site lu|e koi `iveat vo Erusalim? 5 Ne, vi velam! No
ako ne se pokaete, site taka }e zaginete.”
Sporedbata za neplodnata smokva
6 Ja ka`a i ovaa sporedba: “Nekoj ~ovek be{e nasadil smokva vo
svoeto lozje, pa dojde da pobara plod na nea, no ne najde. 7 Toga{ mu
re~e na lozarot: “Eve, ve}e tri godini doa|am i baram plod na ovaa
smokva, no ne nao|am. Prese~i ja! Zo{to i natamu da ja ispostuva
zemjata?”
8 No toj mu odgovori, velej}i: “Gospodine, ostavi ja u{te ovaa
godina, dodeka raskopam okolu nea i ja na|ubram, 9 pa mo`ebi }e rodi
idnata godina, ako ne prese~i ja.
Isceluvawe na `ena vo sabota
10 A koga pou~uva{e vo sabota, vo edna sinagoga, 11 ete, tamu be{e
edna `ena, koja osumnaeset godini ima{e bolest predizvikana od duh,
i be{e svitkana vudve i ne mo`e{e da se ispravi. 12 [tom Isus ja
vide, ja povika i ì re~e: [email protected], izbavena si od svojata bolest, 13 pa gi
stavi racete vrz nea, a taa vedna{ se ispravi i Go slave{e Boga.
14 A nastojnikot na sinagogata Mu zabele`a deka Isus isceli vo
sabota, pa mu re~e na narodot: “Ima {est dena koga treba da se raboti!
Vo tie denovi doa|ajte i lekuvajte se! A ne vo saboten den!”
15 No Gospod mu odgovori, velej}i: “Licemeri! Dali sekoj od vas ne
go odvrzuva svojot vol ili magare od jaslite vo sabota i ne go vodi li
da go napoi? 16 A ovaa `ena, Avraamova }erka, koja satanata ja vrzal
ve}e osumnaeset godini, ne treba{e li da bide oslobodena od taa vrska
vo saboten den?”
17 I koga go re~e toa, se zasramija site Negovi protivnici, a
celiot narod im se raduva{e na site slavni dela {to gi izvr{i.
Luka
125
Luka
Sporedbata za sinapovoto zrno i kvasot
(Mt. 13:31-33; Mk. 4:30-32)
18 Potoa re~e: “Na {to prilega Bo`joto carstvo i so {to da go
sporedam? 19 Prilega na sinapovo zrno, {to ~ovek go zema i go
posejuva vo svojata gradina, kade izrasnuva i stanuva golemo drvo, a
nebesnite ptici pravat gnezda na negovite granki.”
20 I pak re~e: “So {to da go sporedam Bo`joto carstvo? 21 Toa
prilega na kvasot, {to se zema i se zamesuva vo tri meri bra{no,
dodeka seto toa ne skisne.”
Tesnata porta
22 I patuvaj}i kon Erusalim, minuva{e niz gradovi i sela i
pou~uva{e. 23 A nekoj mu re~e: “Gospodi, malku li se onie {to se
spasuvaat?”
Toj pak im re~e: 24 “Nastojuvajte da vlezete niz tesnata vrata,
za{to vi velam: mnozina }e posakaat da vlezat, no ne }e mo`at. 25
Koga doma}inot }e stane i }e ja zatvori vratata, ako vie ostanete
nadvor i po~nete da ~ukate i da vikate: “Gospodare, otvori ni!", Toj }e
vi odgovori: “Ne znam od kade ste!”
26 Toga{ }e po~nete da zboruvate: “Jadevme i pievme pred Tebe, a
Ti pou~uva{e po na{ite ulici.”
27 A Toj }e vi re~e: “Vi velam, ne znam od kade ste! Otstapete od
Mene site vie {to vr{ite nepravda!”
28 ]e ima lelek i ~krtawe so zabi, koga }e gi vidite Avraam, Isak,
Jakov i site proroci vo Bo`joto carstvo, a sebesi - isterani nadvor.
29 I }e dojdat od istok i zapad, od sever i jug, i }e sednat vo Bo`joto
carstvo. 30 I ete, ima posledni {to }e bidat prvi, i ima prvi {to }e
bidat posledni.”
Isus taguva nad Erusalim
(Mt. 23:37-39)
31 I vo istiot ~as pristapija nekoi farisei i Mu rekoa: “Izlezi i
odi si ottuka, za{to Irod saka da Te ubie!” 32 Toj im re~e: “Odete i
ka`ete ì na taa lisica: ,Eve izgonuvam demoni i isceluvam denes i
utre, a tretiot den }e zavr{am. 33 No denes, utre i zadutre treba da
patuvam, za{to ne ~ini prorok da zagine nadvor od Erusalim.'“
34 “Erusalime, Erusalime, ti {to gi ubiva{ prorocite i so kamewa
gi pogubuva{ onie {to se isprateni kaj tebe, kolkupati sakav da gi
soberam tvoite deca, kako kva~kata svoite piliwa pod kriljata, no ne
sakavte! 35 Eve, vi ostanuva pust va{iot dom. I vi velam: nema da Me
vidite dodeka ne dojde vreme da ka`ete: ,blagosloven e Onoj Koj doa|a
vo Gospodovo ime!'“
Luka
126
Luka
Isus isceluva bolen od vodena bolest vo sabota
14
Koga edna{ vo saboten den vleze vo ku}ata na nekoj farisejski
stare{ina za da jade leb, tie budno Go nabquduvaa. 2 I ete, pred Nego
be{e eden ~ovek koj strada{e od vodena bolest. 3 Isus progovori i im
re~e na zakonicite i fariseite: “Dali e dozvoleno ili ne e da se
lekuva vo sabota?” 4 Tie mol~ea. A Toj go dopre, go isceli i go pu{ti.
5 A nim im re~e: “Koj od vas, koga }e mu padne sinot ili volot v
bunar, ne }e go izvadi vedna{ vo saboten den?” 6 I ne mo`ea ni{to da
Mu odgovorat na toa.
Isus pou~uva na poniznost
7 A na gostite im ka`a sporedba, koga zabele`a kako tie gi izbraa
po~esnite mesta i im re~e: 8 “Koga }e te pokani nekoj na svadbena
go{tavka, ne sednuvaj na po~esno mesto da ne bi da e pokanet slu~ajno
nekoj koj e pougleden od tebe, 9 pa onoj {to te pokanil i tebe i nego da
ne dojde i da ti ka`e: ,Otstapi mu go mestoto na ovoj!' I toga{ }e
treba zasramen da go zazeme{ poslednoto mesto. 10 No, koga }e te
pokanat, odi i prilegni na poslednoto mesto, pa onoj {to te pokanil,
koga }e dojde, da ti ka`e: ,Prijatele, premesti se pogore!' Toga{ }e
ima{ ~est pred site {to se so tebe kraj trpezata. 11 Za{to, sekoj koj
se vozvi{uva, }e bide poni`en; a koj se ponizuva, }e bide vozvi{en.”
12 Mu re~e i na onoj {to Go pokani: “Koga dava{ ru~ek ili ve~era,
ne kani gi svoite prijateli, ni tvoite bra}a, rodninite, nitu bogatite
sosedi, za da ne te pokanat i tie i da ti bide vozvrateno. 13 Tuku koga
dava{ go{tavka, pokani gi bednite, sakatite, kucite i slepite! 14 I
}e bide{ bla`en, za{to nemaat so {to da ti vratat! ]e ti bide
vozvrateno pri voskresenieto na pravednicite.”
Sporedbata za golemata gozba
(Mt. 22:1-10)
15 Koga go ~u toa eden od gostite, Mu re~e: “Bla`en e onoj koj }e
jade leb vo Bo`joto carstvo! “
16 A Toj mu re~e: “Eden ~ovek prigotvi golema ve~era i pokani
mnozina. 17 A koga dojde vreme za ve~era, go isprati svojot sluga da im
re~e na pokanetite: ,Povelete, za{to trpezata e gotova!'
18 A tie, kako dogovoreni, po~naa da se izvinuvaat. Prviot re~e:
,Kupiv niva i treba da pojdam da ja vidam. Te molam, izvini me!'
19 Drugiot mu re~e: ,Kupiv pet yevgari volovi, pa }e odam da gi
isprobam, te molam, izvini me!'
20 I tretiot re~e: ,Se o`eniv, zatoa ne mo`am da dojdam!'
21 Slugata se vrati i mu go ka`a toa na svojot gospodar. Toga{
doma}inot se razgnevi i mu re~e na svojot sluga: ,Izlezi brgu po
Luka
127
Luka
krstosnicite i gradskite ulici i dovedi gi vamu bednite, sakatite,
slepite i kucite!'
22 A slugata mu re~e: ,Gospodare, napraveno e kako {to zapoveda, no
ima u{te mesto.'
23 I gospodarot mu re~e na slugata: ,Izlezi po pati{tata i po
ogradite i vikni gi da dojdat, za da mi se napolni domov. 24 Za{to vi
velam: nieden od tie {to bea pokaneti nema da vkusi od mojata
ve~era.'“
Qubi Go Isus pove}e od sebesi
25 Koga edno~udo narod ode{e po nego, Toj se obyrna i im re~e: 26
“Ako nekoj dojde kaj Mene, a ne gi zamrazi: tatkoto, majkata, `enata,
decata, bra}ata, sestrite, pa i svojata sopstvena du{a, ne mo`e da bide
Moj u~enik. 27 Koj ne go nosi svojot krst i ne odi po Mene, ne mo`e da
bide Moj u~enik.
28 Za{to, koj od vas, koga saka da izgradi kula, ne }e sedne prvo da
gi presmeta tro{ocite, dali ima so {to da ja zavr{i? 29 Inaku,
otkoga }e ja postavi osnovata, a ne mo`e da zavr{i, site {to gledaat
}e po~nat da se podbivaat, velej}i: 30 ,Ovoj ~ovek po~na da gradi, a ne
mo`e da zavr{i!'
31 Ili, koj car koga odi na vojna protiv drug car, prvo ne }e sedne
da se posovetuva, mo`e li so deset iljadi da izdr`i pred onoj koj ide
protiv nego so dvaeset iljadi? 32 Ako ne mo`e, ispra}a pratenici
dodeka e onoj u{te daleku i moli za mir. 33 I taka, ako nekoj od vas ne
se otka`e od sè {to ima, ne mo`e da bide Moj u~enik.”
Sol
(Mt. 5:13; Mk. 9:50)
34 Solta e dobra. No ako taa stane blutkava, so {to }e se osoli? 35
Ne e dobra ni za po~vata, ni za |ubreto, pa ja isfrlaat nadvor.
Koj ima u{i da slu{a - neka slu{ne.”
Zagubenata ovca
(Mt. 18:12-14)
15
Site dano~nici i gre{nici se sobiraa okolu Nego, za da Go
slu{aat. 2 A fariseite i zakonicite pak mrmorea, velej}i: “Ovoj
prima gre{nici i jade so niv.”
3 Toga{ im ja ka`a ovaa sporedba: 4 “Koj od vas, ako ima sto ovci, i
zagubi edna od niv, ne }e gi ostavi devedeset i devette vo pustinata i
ne }e trgne po zagubenata, dodeka ne ja najde. 5 A koga }e ja najde, }e ja
krene na svoite ramena raduvaj}i se 6 i koga }e dojde doma, }e gi vikne
prijatelite i sosedite i }e im re~e: ,Raduvajte se so mene, za{to ja
najdov svojata izgubena ovca!' 7 Vi velam: pogolema radost }e ima na
Luka
128
Luka
neboto, za eden gre{nik koj se kae, otkolku za devedeset i devet
pravednici, koi nemaat potreba od kaewe.”
Izgubenata pari~ka
8 “Ili, koja `ena, ako ima deset srebrenici i zagubi eden, nema da
zapali svetilka, i ne }e ja mete ku}ata, i ne }e go bara vnimatelno,
dodeka ne go najde? 9 A koga }e go najde, }e gi vikne prijatelite i
sosedite i }e im re~e: ,Raduvajte se so mene, za{to go najdov
srebrenikot {to go zagubiv!' 10 Na ist na~in, vi velam, se raduvaat
Bo`jite angeli, zaradi eden gre{nik, koj se kae.”
Zagubeniot sin
11 I re~e: “Eden ~ovek ima{e dva sina. 12 Pomladiot od niv mu
re~e na tatka si: ,Tatko, daj mi go delot od imotot, {to mi pripa|a!' I
toj im go razdeli imotot.
13 A po nekolku dena pomladiot sin sobra sè {to be{e negovo i
zamina vo dale~na zemja i tamu go potro{i svojot imot, `iveej}i
razvratno. 14 Koga potro{i sè, nastana golem glad vo taa zemja, i toj
se najde vo skudnost. 15 Toga{ otide i se zdru`i so eden tamo{en
~ovek, a toj go isprati na svoite poliwa, za da gi pase sviwite. 16 I
straden be{e da go napolni svojot `eludnik so roga~ki {to gi jadea
sviwite, no nikoj ne mu gi dava{e.
17 A koga dojde na sebesi, re~e: ,Kolku momoci kaj tatko mi imaat
leb vo izobilstvo, a jas ovde umiram od glad! 18 ]e stanam i }e si
pojdam kaj tatko mi, pa }e mu re~am: ,Tatko, zgre{iv sprema neboto i
pred tebe; 19 ne sum ve}e dostoen da se narekuvam tvoj sin. Primi me
kako eden od tvoite momoci!' 20 I stana i trgna kon tatka si.
I koga be{e u{te daleku, negoviot tatko go zdogleda i se so`ali,
pa se str~a kon nego, mu se frli na vratot i go celiva{e.
21 A sinot mu re~e: ,Tatko, zgre{iv sprema neboto i pred tebe. Ne
sum ve}e dostoen da se narekuvam tvoj sin!'
22 No tatkoto im re~e na svoite slugi: ,Brgu, donesete ja najubavata
obleka, oble~ete go i stavete mu prsten na rakata, i obuvki na nozete.
23 Doterajte go zgoenoto tele i zakolete go, da jademe i da se veselime,
24 za{to ovoj moj sin be{e mrtov i o`ive, be{e zaguben i se najde.' I
po~naa da se veselat.
25 A negoviot postar sin be{e v pole. Koga se vra}a{e i se
pribli`i do ku}ata, ~u pesna i igrawe; 26 pa povika eden od slugite i
go pra{a {to e toa. 27 A toj mu re~e: ,Brat ti si dojde i tvojot tatko
go zakla zgoenoto tele, bidej}i se vrati `iv i zdrav.'
28 Toj se naluti i ne saka{e da vleze, a negoviot tatko izleze i
po~na da go moli. 29 A toj mu odgovori na tatka si: ,Eve, ti slu`am
tolku godini i nikoga{ ne prekr{iv niedna tvoja zapoved, a ti
nikoga{ ne mi dade ni jare, za da se poveselam so svoite prijateli. 30
A koga dojde ovoj tvoj sin, koj go spliska tvojot imot so bludnici, mu
zakla zgoeno tele!'
Luka
129
Luka
31 Toj pak mu re~e: ,^edo, ti si sekoga{ so mene, i sè {to e moe tvoe e. 32 No treba da se veselime i da se raduvame, za{to ovoj tvoj
brat be{e mrtov i o`ive, be{e zaguben i se najde.'“
Sporedbata za nepravedniot sluga
16
A na u~enicite im zboruva{e: “Be{e eden Bogat ~ovek koj ima{e
nastojnik, kogo go naklevetija pred nego deka mu go rastura imotot. 2
I toj go povika i mu re~e: ,[to slu{am za tebe? Daj smetka za tvoeto
upravuvawe, za{to ve}e ne mo`e{ da bide{ nastojnik!'
3 A nastojnikot si re~e vo sebesi: ,[to da pravam, za{to
gospodarot }e mi go odzeme upravuvaweto? Da kopam? Ne sum
sposoben! Da pitam? Se sramam! 4 Znam {to }e napravam za da me
primat vo nivnite domovi, koga }e bidam otstranet od upravuvaweto.'
5 I gi vikna dol`nicite na svojot gospodar - sekogo oddelno. Na
prviot mu re~e: ,Kolku mu dol`i{ na mojot gospodar?'
6 A toj re~e: ,Sto meri maslo.'
Mu re~e: ,Zemi ja priznanicata, sedni brzo i napi{i - pedeset!'
7 Potoa mu re~e na vtoriot: ,A ti, kolku dol`i{?'
Toj re~e: ,Sto meri p~enica.'
I nemu mu re~e: ,Zemi ja priznanicata i napi{i - osumdeset!'
8 A gospodarot go pofali nespravedliviot nastojnik, bidej}i
postapi itro. Za{to sinovite na ovoj svet se poitri sprema svojot
rod, otkolku sinovite na svetlinata. 9 I Jas vi velam: pridobijte si
prijateli preku nepravedno bogatstvo, pa koga nego }e go nema da ve
pre~ekaat vo ve~ni `iveali{ta.
10 Onoj {to e veren vo najmaloto - veren e i vo mnogu, a onoj {to e
nespravedliv vo najmaloto, nespravedliv e i vo mnogu. 11 Vpro~em, ako
ne ste bile verni vo nespravedlivoto bogatstvo, koj }e vi go doveri
vistinskoto? 12 I ako ne ste bile verni vo tu|oto, koj }e vi go dade
ona {to e na{e?
13 Nieden sluga ne mo`e da im slu`i na dva gospodara, za{to, ili
edniot }e go mrazi, a drugiot }e go qubi; ili }e se privrze kon edniot,
a drugiot }e go prezre. Ne mo`ete da Mu slu`ite na Bog i na Mamon!”
14 Seto toa go slu{aa fariseite, koi bea srebroqupci i Mu se
potsmevaa. 15 A Toj im re~e: “Vie se pretstavuvate kako pravedni pred
lu|eto, no Bog gi znae va{ite srca, za{to ona {to me|u lu|eto se
smeta za vozvi{eno, pred Bog e gnasno.”
Zakonot i Bo`joto carstvo
16 “Zakonot i prorocite bea do Jovan. Ottoga{ se propoveda
Evangelieto za Bo`joto carstvo, i sekoj sosila se probiva da vleze vo
nego. 17 Polesno }e bide neboto i zemjata da pominat, otkolku da
propadne edna crti~ka od Zakonot.
Luka
130
Luka
Razvod
(Mt. 5:27-32; 19:1-12; Mk. 10:1-12; Rim. 7:1-3; 1.Kor. 7:10-17)
18 Prequba ~ini sekoj onoj {to ja ostava svojata `ena i se `eni so
druga. I onoj {to se `eni so ostavena vr{i prequba.”
Bogatiot ~ovek i Lazar
19 “Si be{e eden bogat ~ovek, koj redovno se oblekuva{e vo purpur
i vo leneno platno i se vesele{e rasko{no sekoj den. 20 A eden
siromav, po ime Lazar, celiot vo ~irovi, le`e{e pred negovata porta
21 i kopnee{e da go kasne ona {to pa|a{e od trpezata na bogatiot.
Ku~iwata doa|aa i mu gi li`ea ranite.
22 Taka siromaviot umre, i angelite go odnesoa vo Avraamoviot
skut. 23 Umre i bogatiot i go pogrebaa. A vo adot, vo makata, toj gi
potkrena svoite o~i i gi vide oddaleku Avraam i Lazar vo negoviot
skut, 24 i izvika: ,Tatko, Avraame, smiluvaj mi se i isprati go Lazar
da go natopi vrvot od svojot prst vo voda, ta da mi go razladi jazikov,
za{to stra{no se izma~uvam ovde vo plamenov!'
25 Avraam mu re~e: ,Sinko, seti se deka ti gi primi svoite
blagodati u{te dodeka be{e `iv, a Lazar lo{oto! Sega toj ovde najde
uteha, a ti se izma~uva{. 26 Osven toa, me|u nas i vas postavena e
golema bezdna, ta i onie {to bi sakale da preminat ottuka kaj vas, ne
mo`at, a nitu pak vie da preminete ottamu kaj nas.'
27 A toj re~e: ,Ako e taka, te molam, tatko, isprati go doma kaj
tatko mi, 28 tamu imam petmina bra}a, neka im posvedo~i, za da ne se
najdat i tie vo ova mesto na maki!'
29 A Avraam re~e: ,Gi imaat Mojsej i prorocite, neka gi slu{aat
niv!'
30 Toj pak mu re~e: ,Ne, tatko, Avraame! Samo ako nekoj od mrtvite
otide kaj niv, tie }e se pokajat.'
31 Mu re~e: ,Ako ne gi slu{aat Mojsej i prorocite, nema da mu
veruvaat ni na onoj koj voskresnal od mrtvite.'“
Postojano pro{tavaj
(Mt. 18:6,7,21,22; Mk. 9:42)
17
I im re~e na Svoite u~enici: “Neizbe`no e da dojdat soblazni, no
te{ko na onoj preku kogo doa|aat! 2 Podobro }e bide za nego da mu
obesat vodeni~ki kamen na vratot i da go frlat v more, otkolku da
navede na grev eden od ovie male~kive. 3 Vnimavajte!
Ako zgre{i tvojot brat, iskaraj go i ako se pokae prosti mu. 4 I ako
sedumpati na den zgre{i protiv tebe i sedumpati se obrati kon tebe i
re~e: ,Se kaam!' - prosti mu!”
5 Apostolite Mu rekoa na Gospod: “Zgolemi ni ja verata!”
Luka
131
Luka
6 A Gospod im re~e: “Ako imate vera kolku edno sinapovo zrno - pa
ì re~ete na crnicava: ,Otkorni se i presadi se v more", taa }e ve
poslu{a.
7 Koj od vas, ako ima sluga, {to mu ora ili mu go ~uva stadoto, }e mu
re~e koga }e se vrati od pole: ,Dojdi brgu i prilegni kraj trpezava!' 8
Ne }e mu re~e li: ,Prigotvi mi ne{to za ve~era i opa{i se za da mi
slu`i{ dodeka jadam i pijam, a potoa i ti jadi i pij!' 9 ]e mu
zablagodari li na slugata zatoa {to ja ispolnil zapovedta? 10 Taka i
vie, koga }e ispolnite sè {to vi e zapovedano, re~ete: ,Nie sme
bespolezni slugi, za{to go izvr{ivme ona {to bevme dol`ni da go
izvr{ime.'“
Isus isceluva desetmina leprozni
11 Koga ode{e za Erusalim, pominuva{e niz Samarija i Galileja. 12
I pri vleguvaweto vo edno selo, go sretnaa desetmina leprozni ma`i,
koi zastanaa podaleku 13 i go podignaa glasot, velej}i: “Isuse,
Gospodare, smiluvaj ni se!”
14 A Toj, koga gi vide, im re~e: “Odete i poka`ete im se na
sve{tenicite!” I dodeka odea, se is~istija.
15 A eden od niv, koga vide deka ozdravel, se vrati glasno
proslavuvaj}i Go Bog. 16 Padna ni~kum pred Negovite noze i Mu
blagodare{e. A toj be{e samarjanin.
17 Toga{ Isus odgovori, velej}i: “Zar ne se is~istija desettemina?
Kaj se drugite devetmina? 18 Ne se najde li u{te nekoj da se vrati i da
Go proslavi Bog, osven ovoj tu|inec!” 19 Pritoa mu re~e: “Stani i odi
si, tvojata vera te isceli!”
Bo`joto carstvo
(Mt. 24:23-28,37-41)
20 A koga fariseite Go pra{aa: “Koga }e dojde Bo`joto carstvo?”
Toj im odgovori, velej}i: “Bo`joto carstvo ne doa|a tukutaka, ta da
mo`e da se zabele`i; 21 nitu pak }e se ka`e: ,Eve go, tuka e, ili tamu!'
- za{to, ete, Bo`joto carstvo e vo vas.”
22 A na u~enicite im re~e: “]e dojdat denovi, koga }e posakate da
vidite eden od dnite na Sinot ^ovekov, ama ne }e go vidite. 23 I }e vi
zboruvaat: ,Eve Go tuka!' ili ,Ene Go onamu!' Ne odete tamu i ne
tr~ajte po niv!”
Koga Isus povtorno }e dojde
24 “Za{to, kako {to molskavicata koga seknuva od edniot kraj na
neboto i bolskoti do drugiot kraj, taka }e bide Sinot ^ovekov vo
Svojot Den. 25 Me|utoa, prvin Toj treba da nastrada mnogu i da bide
otfrlen od ova pokolenie.
Luka
132
Luka
26 I kako {to be{e vo denovite na Noe, taka }e bide i vo denovite
na Sinot ^ovekov: 27 jadea, pieja, se `enea i se ma`ea sè do denot koga
Noe vleze vo kov~egot; i dojde potopot i gi sotre site.
28 Isto taka, be{e vo denovite na Lot: jadea, pieja, kupuvaa,
prodavaa, sadea i yidaa; 29 a vo denot koga Lot izleze od Sodom, padna
od neboto ogan i sulfur pa gi sosipe site.
30 Isto taka }e bide vo Denot, koga }e se javi Sinot ^ovekov. 31 Vo
toj Den, koj }e bide na pokrivot, a negovata poku}nina vo domot, neka
ne sleguva da ja pribere! Isto taka onoj {to }e se najde v pole, neka ne
se vra}a po ostavenite raboti. 32 Spomnete si za Lotovata `ena. 33
Koj saka da si ja spasi du{ata, }e ja zagubi, a onoj {to }e ja zagubi, }e
ja spasi. 34 Vi velam, taa no} dvajca }e bidat vo edna postela; edniot
}e bide odnesen, a drugiot }e bide ostaven. 35 Dve `eni }e melat
zaedno; ednata }e bide odnesena, a drugata }e bide ostavena. 36 Dvajca
}e bidat na niva; edniot }e bide odnesen, a drugiot }e bide ostaven.”
37 Toga{ progovorija i Mu rekoa: “Kaj }e bide toa, Gospodi?” A Toj
im re~e: “Kaj {to e trupot, tamu }e se sobiraat i mr{ojadcite!”
Upornata vdovica: pouka za molitva
18
Im ka`a sporedba za da im poka`e kako treba sekoga{ da se molat i
da ne se obeshrabruvaat. 2 I re~e: “Vo eden grad ima{e nekoj sudija koj
ne se pla{e{e od Bog, i ne se gri`e{e za lu|eto. 3 A vo istiot grad
`ivee{e i edna vdovica, koja postojano doa|a{e kaj nego i go mole{e:
,Za{titi me od mojot sopernik!'
4 Izvesno vreme toj ne saka{e da ja slu{a, a potoa si re~e vo sebesi:
,Iako ne se pla{am od Bog, nitu lu|eto me zasegaat; 5 }e ja za{titam
vdovicava, za{to postojano mi dodeva'", 6 a Gospod re~e: “^ujte, {to
zboruva nepravedniot sudija! 7 Ta nema li Bog da gi za{titi Svoite
izbranici koi Go povikuvaat dewe i no}e, i }e gi ostavi li dolgo da
~ekaat? 8 Vi velam, brzo }e gi za{titi. Sepak, koga }e dojde Sinot
^ovekov, }e najde li vera na zemjata?”
Sporedbata za farisejot i dano~nikot
9 A na nekoi, koi bea uvereni vo sebe deka se pravedni, i koi so
prezir gledaa na drugite, im ja ka`a slednava sporedba: 10 “Dvajca
vlegoa vo Hramot da se pomolat: edniot farisej, a drugiot dano~nik.
11 Farisejot zastana i se mole{e vo sebesi vaka: ,Bo`e! Ti
blagodaram {to ne sum kako drugite lu|e: razbojnici, nepravednici,
prequbnici, ili kako ovoj dano~nik. 12 Postam dvapati vo sedmicata
i davam desetok od celiot svoj prihod.'
13 A dano~nikot stoe{e daleku i ne saka{e nitu o~ite da gi
potkrene kon neboto, tuku se udira{e v gradi i vele{e: ,Bo`e, bidi
milostiv sprema mene gre{nikot!'
Luka
133
Luka
14 Vi velam, ovoj se vrati doma opravdan, a drugiot ne. Za{to sekoj
koj se vozvi{uva sebesi, }e bide poni`en, a koj se ponizuva sebesi, }e
bide vozvi{en.”
Isus blagoslovuva mali deca
(Mt. 19:13-15; Mk. 10:13-16)
15 Mu nosea i mali deca, za da gi dopre, a koga u~enicite go vidoa
toa, im zabranuvaa. 16 No Isus gi povika i re~e: “Ostavete gi decata
da doa|aat kaj Mene i ne branete im, za{to na takvite im pripa|a
Bo`joto carstvo! 17 Vistina vi velam, koj ne go prima Bo`joto
carstvo kako dete, toj nikako nema da vleze vo nego.”
Kako da se dobie ve~en `ivot
(Mt. 19:16-30; Mk. 10:17-31)
18 A eden na~alnik go pra{a, velej}i: “U~itele dobar, {to treba da
storam za da nasledam ve~en `ivot?”
19 Isus mu re~e: “Zo{to Me narekuva{ dobar? Nikoj ne e dobar
osven Samiot Bog. 20 Gi znae{ zapovedite: ,Ne vr{i prequba, ne
ubivaj, ne kradi, ne svedo~i la`no i po~ituvaj gi tatka si i majka si!'
21 Toj pak re~e: “Seto toa sum go zapazil u{te od mojata mladost!”
22 A koga Isus go ~u toa, mu re~e: “U{te edno ti nedostiga: prodaj
sè {to ima{, i razdaj go na siromasite i }e ima{ bogatstvo na
nebesata! Potoa, dojdi i sledi Me!”
23 Koga go ~u toa, mnogu se na`ali, za{to be{e mnogu bogat. 24 A
koga Isus go pogledna, re~e: “Kolku te{ko im e da vlezat vo Bo`joto
carstvo na onie koi imaat bogatstvo! 25 Polesno ì e na kamilata da
mine niz igleni u{i, otkolku na bogat da vleze vo Bo`joto carstvo.”
26 A onie koi go ~uja toa, rekoa: “Toga{, koj mo`e da se spasi?”
27 Toj pak re~e: “Ona {to e nevozmo`no za lu|eto, mo`no e za Bog.”
28 A Petar re~e: “Eve, nie ostavivme sè i trgnavme po Tebe!”
29 Toj im re~e: “Vistina vi velam, nema takov koj{to ako zaradi
Bo`joto carstvo ostavil: ku}a, `ena, bra}a, roditeli ili deca, 30 a da
ne primi mnogu pove}e vo ova vreme, a vo idniot vek i ve~en `ivot.”
Isus go pretska`uva Svoeto voskresenie
(Mt. 20:17-19; Mk. 10:32-52)
31 Potoa gi zede so Sebe dvanaesettemina i im re~e: “Eve, odime
gore vo Erusalim i }e se ispolni sè {to pi{uvale prorocite za Sinot
^ovekov, 32 za{to }e bide predaden na nevernicite, i }e Mu se
potsmevaat, i }e bide izma~uvan i plukan; 33 i otkako }e bide
kam{ikuvan, }e Go ubijat, no Toj }e voskresne na tretiot den.”
34 No tie ne razbraa ni{to od toa, za{to toj zbor be{e skrien od
niv i ne go sfatija ka`anoto.
Luka
134
Luka
Isus isceluva slep od Erihon
(Mt. 20:29-34; Mk. 10:46-52)
35 A koga se pribli`i do Erihon, nekoj slep ~ovek sede{e kraj
patot i prose{e. 36 Koga ~u deka pominuva narod, pra{a {to e toa? 37
Mu rekoa deka minuva Isus od Nazaret,
38 a toj izvika, velej}i: “Isuse, Sine Davidov, smiluvaj mi se!”
39 A onie {to odea napred go prekoruvaa da mol~i. No toj vika{e
u{te posilno: “Isuse, Sine Davidov, smiluvaj mi se!”
40 Isus zastana i zapoveda da Mu go dovedat. I koga se pribli`i go
pra{a: 41 “[to saka{ za tebe da storam?”
A toj re~e: “Gospodi, da progledam!”
42 Toga{ Isus mu re~e: “Progledaj! Tvojata vera te isceli.” 43 I
toj progleda vedna{ i trgna po Nego, slavej}i Go Bog. I site lu|e, koi
go vidoa toa, Mu oddadoa slava na Bog.
Obra}aweto na Zakhej
19
I otkako vleze vo Erihon, minuva{e niz gradot. 2 I ete, nekoj
~ovek, po ime Zakhej, koj be{e na~alnik na dano~nicite i be{e bogat,
3 saka{e da vidi Koj e Isus, no ne mo`e{e od narodot za{to be{e
nizok po rast. 4 I istr~a napred, se ka~i na crnica za da Go vidi,
za{to treba{e da mine pokraj nea.
5 I koga Isus dojde na toa mesto, pogledna nagore i mu re~e: “Zakhej,
slezi brgu, denes treba da bidam vo tvojot dom!” 6 I sleze vedna{ i Go
primi na gosti so radost.
7 A site {to go vidoa toa po~naa da negoduvaat i da zboruvaat:
“Otide na gosti vo ku}a na gre{en ~ovek!”
8 Zakhej stana i Mu re~e na Gospod: “Eve, Gospodi, polovinata od
svojot imot }e ja dadam na siromasite, i ako sum zel od nekogo ne{to
nespravedlivo, }e vratam ~etirikratno.”
9 A Isus mu re~e: “Denes dojde spasenieto vo ovoj dom, za{to i toj e
sin na Avraam. 10 Bidej}i Sinot ^ovekov dojde da go bara i da go spasi
zagubenoto.”
Sporedbata za deset srebrenici
(Mt. 25:14-30)
11 I dodeka tie go slu{aa toa, im ka`a edna sporedba, za{to bea
blizu do Erusalim, a tie mislea deka Bo`joto carstvo }e se pojavi
vedna{. 12 I re~e: “Eden blagorodnik zamina vo dale~na zemja za da se
zacari i da se vrati. 13 Otkako gi povika svoite deset slugi, im dade
deset srebrenici i im re~e: “Trguvajte dodeka se vratam!”
14 No negovite podanici go mrazea i ispratija po nego pratenici da
ka`at: “Ne sakame toj da caruva nad nas.”
Luka
135
Luka
15 A koga se vrati, po primaweto na carstvoto, zapoveda da mu gi
povikaat onie slugi na koi im be{e dal srebrenici, za da vidi koj
kolku spe~alil.
16 I taka, prviot dojde i re~e: ,Gospodare, tvojot srebrenik donese
deset srebrenici.'
17 I mu re~e: ,Arno storeno, dobar slugo, zatoa {to be{e veren vo
ne{to sosem malo, imaj vlast nad deset gradovi.'
18 Dojde i vtoriot i re~e: ,Gospodare, tvojot srebrenik donese pet
srebrenici.'
19 Mu re~e i na ovoj: ,A ti bidi nad pet gradovi!'
20 Dojde i drug, i re~e: ,Gospodare, eve go tvojot srebrenik, {to go
~uvav vo {amiv~e, 21 za{to se pla{ev od tebe, bidej}i si strog ~ovek:
zema{ {to ne si ostavil i `nee{ {to ne si poseal!'
22 Mu re~e: ,Ne~esen slugo, }e ti sudam spored tvoite zborovi.
Znae{e deka sum strog ~ovek, deka zemam {to ne sum ostavil i deka
`neam {to ne sum poseal. 23 Zo{to toga{ ne gi vlo`i moite
srebrenici kaj trgovcite, a jas po doa|aweto }e gi zemev so interes?'
24 A na onie, koi bea prisutni, im re~e: ,Zemete mu go srebrenikot
i dajte mu go na onoj koj ima deset!'
25 Toga{ mu rekoa: ,Gospodare, ama toj ima deset!'
26 Vi velam, na onoj koj ima }e mu se dade u{te, a na onoj koj nema, }e
mu se odzeme i toa {to go ima. 27 A moite neprijateli koi ne sakaa da
caruvam nad niv, dovedete gi tuka i pogubete gi pred mene!”
Isus vleguva vo Erusalim
(Mt. 21:1-11; Mk. 11:1-11; Jvn. 12:12-19)
28 Otkako go re~e toa prodol`i natamu, ka~uvaj}i se nagore kon
Erusalim. 29 A koga se pribli`i do Betfaga i Betanija, do gorata
nare~ena Maslinova, isprati dvajca u~enici 30 i im re~e: “Pojdete vo
selono {to e otsprotiva! I koga }e vlezete vo nego, }e najdete vrzano
magarence, na koe nikoj nikoga{ ne javal. Odvrzete go i dovedete go. 31
I ako nekoj ve pra{a: ,Zo{to go odvrzavte?' - re~ete mu vaka:
,Potrebno Mu e na Gospod.'“
32 A ispratenite otidoa i najdoa kako {to im re~e. 33 Koga go
odvrzuvaa magarenceto, negovite sopstvenici im rekoa: “Zo{to go
odvrzuvate magarenceto?”
34 Tie rekoa: “Potrebno Mu e na Gospod!”
35 I go dovedoa magarenceto pred Isus, pa gi stavija vrz nego svoite
obleki, i Go ka~ija Isus. 36 A koga ode{e, gi postilaa svoite obleki
po patot.
37 Koga ve}e nabli`uva{e do strmninata na Maslinovata Gora,
celata vrvolica u~enici po~na radosno i glasno da Go proslavuva Bog
za site mo}ni dela {to gi vidoa, 38 velej}i:
"Blagosloven e Carot
Koj doa|a vo Gospodovo ime!
Mir na neboto i slava vo visinite!”
Luka
136
Luka
39 A nekoi od fariseite me|u narodot, Mu rekoa: “U~itele,
prekori gi Tvoite u~enici!”
40 Toj odgovori: “Vi velam, ako ovie zamol~at, kamewata }e
izvikuvaat.”
41 A koga se pribli`i i go vide gradot, zaplaka za nego i 42 re~e:
“E, da znae{ barem vo ovoj den za onie ne{ta koi nosat mir! No sega se
skrieni od tvoite o~i. 43 Za{to }e dojdat denovi za tebe, koga tvoite
neprijateli }e te opkru`at so rovovi, }e te opkolat i }e te pritesnat
od site strani. 44 I }e te sramnat so zemjata tebe, i tvoite deca vo
tebe; i ne }e ostane vo tebe ni kamen na kamen, za{to ne go prepozna
vremeto koga be{e poseten!”
^istewe na Hramot
(Mt. 21:12-17; Mk. 11:15-19; Jvn. 2:13-22)
45 Potoa vleze vo Hramot i po~na da gi brka nadvor prodava~ite, 46
velej}i im: “Napi{ano e: ,Mojot dom treba da e dom za molitva', a vie
go napravivte razbojni~ko duvlo.”
47 I pou~uva{e sekoj den vo Hramot. A prvosve{tenicite,
zakonicite i narodnite prvenci gledaa kako da Go pogubat. 48 No ne
mo`ea ni{to da storat, za{to siot narod Go slu{a{e sekoj Negov
zbor.
Pra{awe za Isusovata vlast
(Mt. 21:23-27; Mk. 11:27-33)
20
Eden den koga go pou~uva{e narodot vo Hramot i go propoveda{e
Evangelieto, pristapija prvosve{tenicite i zakonicite so
stare{inite, 2 i Mu rekoa: “Ka`i ni so kakva vlast go pravi{ toa?
Ili, Koj e toj {to Ti ja dade taa vlast?”
3 A Toj vo odgovor im re~e: “I Jas }e vi postavam edno pra{awe, pa
odgovorete mi: 4 Jovanovoto kr{tavawe od neboto li be{e ili od
lu|eto?”
5 A tie raspravaa me|u sebe, velej}i: “Ako re~eme: ,od neboto', }e ni
re~e: ,Zo{to toga{ ne mu veruvavte?' 6 Ako re~eme: ,od lu|eto', celiot
narod }e nè kamenuva, za{to e uveren deka Jovan be{e prorok", 7 pa
odgovorija deka ne znaat od kade e.
8 A Isus im re~e: “Ni Jas nema da vi ka`am so kakva vlast go vr{am
ova.”
Sporedbata za lo{ite lozari
(Mt. 21:33-46; Mk. 12:1-12)
9 I po~na da mu ja raska`uva na narodot ovaa sporedba: “Eden ~ovek
nasadi lozje i im go dade pod naem na lozari, pa si zamina na podolgo
vreme. 10 A koga dojde vreme isprati svoj sluga kaj lozarite za da mu
Luka
137
Luka
dadat od plodovite na lozjeto. Lozarite go natepaa i go ispratija
nazad so prazni race. 11 I pak isprati drug sluga, a tie go natepaa i
nego, go posramija i go ispratija so prazni race. 12 Isprati i tret, a
tie i nego go ranija i go isfrlija.
13 Toga{ gospodarot na lozjeto re~e: “[to da pravam? ]e go
ispratam svojot milen sin. Mo`ebi }e imaat po~it sprema nego.
14 A koga lozarite go vidoa po~naa da se dogovaraat me|u sebe:
“Ovoj e naslednikot! Ajde da go ubieme, za da bide nasledstvoto
na{e!” 15 I go isfrlija nadvor od lozejto i go ubija.
[to }e im napravi sopstvenikot na lozjeto za storenoto? 16 ]e
dojde i }e gi pogubi lozarite, a lozjeto }e im go dade na drugi.” A koga
tie go ~uja toa, rekoa: “Nikako!”
17 A Toj gi pogledna i re~e: “Toga{, {to zna~i ova {to e napi{ano:
"Kamenot {to go otfrlija yidarite,
stana temelen kamen?
18 Sekoj, koj }e padne na ovoj kamen, }e bide razbien na par~iwa, a
vrz kogo }e padne toj }e go sma~ka.”
19 I zakonicite i prvosve{tenicite gledaa vo istiot ~as da Go
fatat, no se pla{ea od narodot, za{to sfatija deka ovaa sporedba ja
raska`a za niv.
Pla}awe danok
(Mt. 22:15-22; Mk. 12:13-17)
20 I Go debnea, pa Mu ispratija du{kala koi se prepravaa pravedni,
za da Go fatat za zbor i da im go predadat na zakonot i na vlasta na
upravitelot. 21 I Go pra{aa, velej}i mu: “U~itele, znaeme deka pravo
zboruva{ i pou~uva{; i ne gleda{ koj e koj, tuku navistina pou~uva{
za Bo`jiot pat. 22 Dozvoleno li e da mu davame danok na cezarot ili
ne?”
23 Toj go sfati nivnoto lukavstvo i re~e: 24 “Poka`ete mi denarij!
^ij lik i natpis se na nego?”
Tie rekoa: “Na cezarot!”
25 A Toj im re~e: “Toga{, dajte mu go cezarovoto na cezarot, a
Bo`joto na Bog!”
26 I ne mo`ea da Go fatat za zbor pred narodot, pa molknaa,
v~udovideni od Negoviot odgovor.
Ima li voskresenie?
(Mt. 22:23-33; Mk. 12:18-27)
27 Toga{ se pribli`ija nekoi od sadukeite, koi tvrdea deka nema
voskresenie, i Go pra{aa, velej}i: 28 “U~itele, Mojsej ni napi{a: Ako
nekomu mu umre o`enet brat, a e bez deca, brat mu neka ja zeme `enata
i neka mu podigne potomstvo na brata si. 29 Bea sedummina bra}a.
Prviot se o`eni i umre bez deca. 30 Toga{ ja zede vtoriot, 31 pa
tretiot, i taka site sedummina. I site umrea i ne ostavija deca. 32
Luka
138
Luka
Najposle umre i `enata. 33 I taka: pri voskresenieto, ~ija `ena }e
bide taa, za{to site sedummina ja imale za `ena?”
34 A Isus im odgovori: “Decata na ovoj vek se `enat i ma`at, 35 a
onie koi }e bidat dostojni da go pridobijat onoj vek i voskresenieto
od mrtvite, nitu }e se `enat, nitu }e se ma`at. 36 Tie ne }e mo`at
ve}e ni da umrat, za{to se kako angelite, i Bo`ji sinovi se, za{to se
sinovi na voskresenieto. 37 A deka mrtvite }e stanat, toa i Mojsej go
ka`a na mestoto kaj grmu{kata, kade {to Go nare~e Gospod: ,Bog na
Avraam, Bog na Isak i Bog na Jakov.' 38 A Bog ne e Bog na mrtvite,
tuku na `ivite, za{to vo Nego site se `ivi.”
39 A nekoi od zakonicite kako odgovor rekoa: “Dobro re~e,
U~itele!” 40 I ne se osmelija ve}e da Go pra{aat za ni{to drugo.
Davidoviot Gospod
(Mt. 22:41-46; Mk. 12:35-37)
41 Toga{ im re~e: “Zo{to velat deka Hristos e Davidov Sin? 42
Za{to samiot David veli vo svitokot na psalmite:
"Mu re~e Gospod na mojot Gospod:
'Sedni od Mojata desna strana,
43 dodeka ne gi soboram
Tvoite neprijateli pod nozete Tvoi!'
44 Zna~i, David Go narekuva Gospod. Toga{ kako Toj mo`e da Mu
bide sin?”
Isus gi prekoruva zakonicite
(Mt. 23:1-36; Mk. 12:38-40; Lk. 11:37-54)
45 I dodeka celiot narod Go slu{a{e, Toj im re~e na Svoite
u~enici: 46 “^uvajte se od zakonicite, koi sakaat da odat vo dolgi
obleki, na koi im se mili pozdravite po pazarite, po~esnite mesta vo
sinagogite i ~elnite mesta na go{tavkite, 47 koi gi progoltuvaat
domovite na vdovicite, i se molat dolgo za da bidat videni. Tie }e
dobijat pogolema osuda! “
Prilogot na vdovicata
(Mk. 12:41-44)
21
A koga gi podigna o~ite, vide kako bogatite gi spu{taat svoite
darovi vo kov~egot za prilozi. 2 A vide i edna bedna vdovica kako
pu{ti tamu dve pari~ki, 3 i re~e: “Vistina vi velam, bednava vdovica
pu{ti pove}e od site, 4 za{to site ovie prilo`ija od toa {to im e
pove}e, a taa vo svojata nema{tija pu{ti sè {to ima{e za `ivea~ka.”
Luka
139
Luka
Proro{tvo za razurnuvaweto na Hramot
(Mt. 24:1,2; Mk. 13:1,2)
5 I koga nekoi zboruvaa za Hramot deka e ukrasen so ubavi kamewa i
so zavetni darovi, Toj im re~e: 6 “]e dojdat denovi koga od ova {to go
gledate ne }e ostane ni kamen na kamen koj ne }e bide urnat!”
Znaci i progonstva
(Mt. 24:3-14; Mk. 13:3-13)
7 A tie Go pra{aa, velej}i Mu: “U~itele, koga }e bide toa, i kakvi
}e bidat znacite koga }e se slu~at tie nastani?”
8 Toj pak im re~e: “Vnimavajte da ne ve zavedat, za{to mnozina }e
dojdat vo Moe ime i }e re~at: ,Jas sum' i ,Vremeto se pribli`i!' Ne
odete po niv! 9 Koga }e ~uete za vojni i nemiri, ne pla{ete se, za{to
prvo treba toa da nastane, no krajot ne doa|a vedna{!”
10 Toga{ im re~e: “]e stane narod protiv narod i carstvo protiv
carstvo, 11 }e ima golemi zemjotresi, a na razni mesta }e ima glad i
pomor; }e ima stravotii i golemi znaci na neboto.
12 No pred seto toa, }e stavaat race vrz vas i }e ve progonuvaat, }e
ve predavaat na sinagogite i v zandani i }e ve vodat pred carevi i
upraviteli, zaradi Moeto ime. 13 Toa }e vi dade mo`nost da
svedo~ite. 14 I taka, neka vi e pri srce mislata da ne se podgotvuvate
odnapred kako }e se branite, 15 za{to Jas }e vi dadam zborovi i
mudrost, na koja ne }e mo`e da ì se sprotivi i da ì protivre~i nikoj
od va{ite protivnici. 16 A }e ve predavaat i roditelite, i bra}ata, i
rodninite i prijatelite, i }e bidat ubieni nekoi od vas, 17 i site }e
ve mrazat zaradi Moeto ime. 18 No vam nema da vi padne ni vlakno od
glavata. 19 So trpenie }e gi spasite svoite du{i!”
Pretska`uvawe za razurnuvaweto na Erusalim
(Mt. 24:15-21; Mk. 13:14-19)
20 “A koga }e vidite deka Erusalim e opkolen od vojski, znajte oti e
blizu negovoto zapustuvawe. 21 Toga{, onie {to se vo Judeja neka
begaat vo gorite, onie {to se vo gradot neka izlezat nadvor, a onie
{to se vo poleto, neka ne vleguvaat vo gradot! 22 Za{to toa se dni na
odmazda, za da se ispolni sè {to e napi{ano! 23 Te{ko im na
bremenite i na doilkite vo tie dni, za{to }e ima golema nevola po
zemjata i gnev vrz ovoj narod. 24 ]e pa|aat od se~iloto na me~ot, i }e
gi odvedat vo ropstvo me|u site narodi; a neevreite }e go gazat
Erusalim dodeka ne se ispolnat vremiwata na neevreite.”
Isus }e se vrati pak
(Mt. 24:29-31; Mk. 13:24-27)
25 “]e ima znaci na sonceto, na mese~inata i na yvezdite, a na
zemjata narodite }e bidat opfateni od strav i zbunetost od bu~avata
Luka
140
Luka
na moreto i na branovite. 26 Lu|eto }e iznemo{tuvaat od strav i od
is~ekuvaweto na ona {to }e go snajde svetot, za{to nebesnite sili }e
se razni{aat. 27 I toga{ }e Go vidat Sinot ^ovekov kako doa|a na
oblak so golema sila i slava. 28 A koga }e po~ne da se slu~uva toa,
ispravete se i potkrenete gi glavite, za{to nabli`uva va{eto
otkupuvawe.”
Sporedbata za smokvata
(Mt. 24:32-35; Mk. 13:28-31)
29 Potoa im ka`a edna sporedba: “Poglednete ja smokvata, a i site
drvja. 30 Koga }e vidite kako razlistuvaat, sami znaete deka letoto e
ve}e blizu. 31 Taka i vie, koga }e vidite deka ova se zbidnuva, znajte
deka Bo`joto carstvo e blizu!
32 Vistina vi velam deka ova pokolenie nema da mine, dodeka seto
ova ne se zbidne. 33 Neboto i zemjata }e minat, no Moite zborovi nema
da pominat.”
Bidete budni
34 “Tuku, vardete se, va{ite srca da ne bidat obremeneti so
nenasitnost, so pijanstvo i so gri`i za `ivotot, za da ne vi dojde
nenadejno toj den, 35 za{to kako stapica }e dojde za site {to `iveat
na celata zemja. 36 Tuku, bdejte i molete se da imate sila da izbegnete
od seto toa {to }e nastane, i da zastanete pred Sinot ^ovekov.”
37 Dewe Toj pou~uva{e vo Hramot, a nave~er izleguva{e i no}ta ja
pominuva{e na gorata nare~ena Maslinova. 38 A celiot narod rano
nautro doa|a{e kaj Nego vo Hramot, za da Go slu{a.
Pashata e na pragot
(Mt. 26:1-5,14-16; Mk. 14:1,2,10,11; Jvn. 11:45-55)
22
Nabli`uva{e praznikot na Beskvasnite lebovi, koj se vika Pasha.
2 Prvosve{tenicite i zakonicite razmisluvaa kako da Go ubijat, no se
pla{ea od narodot. 3 Toga{ satanata vleze vo Juda, nare~en Iskariot,
eden od dvanaesettemina. 4 Toj otide i se dogovori so
prvosve{tenicite i so zapovednicite kako da im Go predade. 5 A tie
se zaraduvaa i se dogovorija da mu dadat srebrenici. 6 Toj se soglasi i
~eka{e zgodna mo`nost da im Go predade, koga }e bide odvoen od
tolpata.
Luka
141
Luka
Podgotovka za Pashata
(Mt. 26:17-25; Mk. 14:12-21)
7 Dojde denot na Beskvasnite lebovi, koga treba{e da se zakole
pashalnoto jagne. 8 Toga{ gi isprati Petar i Jovan, velej}i im:
“Odete i prigotvete ja Pashata za jadewe!”
9 A tie Mu rekoa: “Kaj saka{ da ja prigotvime?”
10 Toj im re~e: “Videte, koga }e vlezete vo gradot, }e ve sretne
~ovek koj nosi stomna so voda; odete po nego vo ku}ata vo koja }e vleze
11 i re~ete mu na doma}inot: ,U~itelot pra{uva: Kaj e gostinskata
soba, vo koja }e ja jade Pashata so Svoite u~enici?' 12 I toj }e vi
poka`e golema i namestena gorna odaja, tamu prigotvete!”
13 A tie otidoa i najdoa kako {to im re~e i ja prigotvija Pashata.
Vistinskoto zna~ewe na Pashata
(Mt. 26:26-30; Mk. 14:22-26; 1.Kor. 11:23-25)
14 A koga dojde ~asot, prilegna Toj kraj trpezata i apostolite so
Nego, 15 pa im re~e: “Imav `elba da ja jadam ovaa Pasha so vas, pred da
nastradam, 16 za{to vi velam: nema ve}e da ja jadam dodeka ne se
ispolni vo Bo`joto carstvo.”
17 I ja krena ~a{ata, se zablagodari i re~e: “Zemete ja i podelete ja
me|u sebe, 18 za{to vi velam, nema da pijam od lozoviot plod dodeka ne
dojde Bo`joto carstvo!”
19 Potoa go zede lebot, se zablagodari, go raskr{i i im go razdade,
velej}i: “Ova e Moeto telo koe se dava za vas; pravete go ova za spomen
na Mene!”
20 Isto taka, po ve~erata, ja krena i ~a{ata i re~e: “Ovaa ~a{a e
Noviot zavet vo Mojata krv, koja se proleva za vas. 21 No, ete, rakata
na onoj koj Me predava e so Mene, na trpezava. 22 Za{to Sinot
^ovekov odi, kako {to e opredeleno, no te{ko mu na onoj ~ovek koj }e
Go predade!” 23 I po~naa da se raspravaat me|u sebe: koj li }e e me|u
niv toj {to }e go stori toa.
Koj e glavniot?
24 Nastana i raspravija me|u niv za toa koj e od niv pogolem. 25 A
Toj im re~e: “Carevite na drugite narodi vladeat nad niv, a onie koi
gospodarat nad niv, se vikaat dobrotvori. 26 A vie, nemojte taka! Tuku,
najgolemiot me|u vas da bide kako najmaliot, a voda~ot kako slugata.
27 Za{to, koj e pogolem - onoj koj prilegnal kraj trpezata ili onoj koj
sluguva? Zar ne e pogolem onoj koj prilegnal kraj trpezata? A Jas sum
me|u vas kako sluga. 28 Vie ste onie koi ostanavte so Mene vo Moite
isku{enija. 29 I Jas vi go opredeluvam Carstvoto, kako {to Mojot
Tatko Mi go opredeli Mene, 30 za da jadete i da piete na Mojata
trpeza, vo Moeto Carstvo, i da sedite na prestoli i da im sudite na
dvanaesette plemiwa na Izrael.”
Luka
142
Luka
Pretska`uvawe na Petrovoto otka`uvawe
(Mt. 26:31-35; Mk. 14:27-31; Jvn. 13:36-38)
31 “Simone, Simone, ete, satanata pobara da ve prosee kako
p~enica, 32 no Jas za tebe barav, da ne se namali tvojata vera. A ti,
koga edna{ }e se obrati{, zacvrsti gi svoite bra}a!”
33 A toj Mu odgovori: “Gospodi, gotov sum da odam so Tebe i vo
zandana i vo smrt.”
34 A Toj re~e: “Ti velam, Petre, denes ne }e ni propee petel, dodeka
tripati ne otka`e{ deka Me poznava{!”
Hristovite slugi }e nemaat nu`da od ni{to
35 U{te im re~e: “Koga ve prativ bez }ese i bez torba i obuvki,
dali vi nedostasuva{e ne{to?”
A tie rekoa: “Ni{to!”
36 I im re~e: “No sega, koj ima }ese, neka go zeme, isto taka i torba,
a koj nema me~, neka ja prodade svojata nametka i neka si kupi me~. 37
Za{to vi velam deka treba da se izvr{i na Mene ona {to e napi{ano:
,I Go vbroija me|u bezzakonici', za{to ona {to e pi{ano za Mene se
ispolnuva.”
38 A tie Mu rekoa: “Gospodi, eve dva me~a!”
A Toj im re~e: “Dovolni se!”
Isusovata molitva na Maslinovata Gora
(Mt. 26:36-46; Mk. 14:32-42)
39 Potem izleze i otide, po navika, na Maslinovata Gora, a
u~enicite odea po Nego. 40 I koga dojde na toa mesto, im re~e:
“Molete se, za da ne padnete vo isku{enie “ 41 A Toj se oddeli od niv,
kolku {to mo`e da se frli kamen, i klekna na kolena pa se mole{e, 42
velej}i: “Tatko! Ako ti e po volja, trgni mi ja ovaa ~a{a! No neka ne
bide po Moja, tuku po Tvoja volja!” 43 I Mu se javi angel od neboto koj
Go potkrepuva{e. 44 A koga se najde vo pretsmrtni maki, se mole{e
u{te pousrdno, a potta Mu prilega{e na kapki krv {to pa|aa na
zemjata.
45 I koga stana od molitvata, dojde kaj u~enicite i gi najde zaspani
od `alba, 46 i im re~e: “Zo{to spiete! Stanete i molete se, za da ne
padnete vo isku{enie!”
Juda go predava Gospod
(Mt. 26:47-56; Mk. 14:43-50; Jvn. 18:3-11)
47 Dodeka u{te zboruva{e, dojde tolpa {to ja predvode{e eden od
dvanaesettemina koj se vika{e Juda, pa Mu se pribli`i na Isus za da
Go celiva. 48 No Isus mu re~e: “Juda, so celivka li Go predava{ Sinot
^ovekov!”
Luka
143
Luka
49 A koga onie {to bea okolu Nego vidoa {to }e stane, rekoa:
“Gospodi, da udrime li so me~?” 50 I eden od niv, go udri slugata na
vrhovniot sve{tenik ta mu go skastri desnoto uvo.
51 A Isus odgovori, velej}i: “Prestanete!” I se dopre do uvoto ta
go isceli.
52 Toga{ Isus im re~e na onie {to se krenaa protiv Nego - na
prvosve{tenicite, na na~alnicite na Hramot i na stare{inite:
“Nagrvalivte nebare sum razbojnik so me~ovi i stapovi! 53 Koga bev
sekoj den so vas vo Hramot, ne krenavte raka na Mene. No, ova e va{
~as i vlast na temninata!”
Petrovoto otka`uvawe
(Mt. 26:57,58,69-75; Mk. 14:53,54,66-72; Jvn. 18:12-18:25-27)
54 A koga Go fatija, Go odvedoa i Go vovedoa vo domot na vrhovniot
sve{tenik. Petar ode{e po Nego, oddaleku. 55 Koga zapalija ogan sred
dvorot i isposednaa naokolu, i Petar sede{e me|u niv. 56 I koga edna
sluginka go vide kako sedi do ognot, se zagleda vo nego i re~e: “I ovoj
be{e so Nego!”
57 No toj odre~e, velej}i: [email protected], ne Go poznavam!”
58 Malku podocna, go vide nekoj drug i re~e: “I ti si od niv!”
A Petar re~e: “^oveku, ne sum!”
59 I koga pomina u{te okolu eden ~as, eden drug tvrde{e:
“Navistina, i ovoj be{e so Nego, za{to e Galileec!”
60 A Petar re~e: “^oveku, ne znam {to zboruva{!” I vedna{ dodeka u{te zboruva{e, petel zapea. 61 Toga{ Gospod se obyrna i go
pogledna Petar, a Petar se seti na Gospodovite zborovi, {to mu gi
re~e: “Pred da propee petel, tripati }e se otka`e{ od Mene!” 62 I
Petar, {tom izleze nadvor, gorko zaplaka.
Mu se potsmevaat na Isus
(Mt. 26:67,68; Mk. 14:65)
63 A lu|eto, koi go ~uvaa Isus, Mu se podbivaa i Go tepaa. 64 Koga
Mu Go pokrija liceto, Go udiraa i Go pra{uvaa: “Prore~i koj Te
udri?” 65 I so mnogu drugi zborovi Go hulea.
Isus pred Sovetot
(Mt. 26:59-66; Mk. 14:55-64; Jvn. 18:19-24)
66 Koga se razdeni, se sobraa narodnite stare{ini,
prvosve{tenicite i zakonicite, i Go vovedoa vo Sovetot, 67 i Mu
rekoa: “Ako si Ti Hristos, ka`i ni!”
A Toj im re~e: “Ako vi ka`am, nema da poveruvate. 68 Ako ve
pra{am, nema da odgovorite. 69 No otsega Sinot ^ovekov }e sedi
oddesno na Bo`jata Sila.”
70 Toga{ site tie rekoa: “Zna~i, Ti si Bo`jiot Sin?”
Toj pak im re~e: “Jas sum.”
Luka
144
Luka
71 A tie rekoa: “Kakvo svedo{tvo u{te ni e potrebno. Samite
~uvme od Negovata usta.”
Isus pred Pilat
(Mt. 27:1,2,11-14; Mk. 15:1-5; Jvn. 18:28-38)
23
Toga{ site zaedno stanaa i Go odvedoa kaj Pilat. 2 I po~naa da Go
obvinuvaat, velej}i: “Go najdovme Ovoj kako go zaveduva na{iot narod
i zabranuva da se dava danok na cezarot, a za Sebe veli deka e Hristos,
car.”
3 A Pilat Go zapra{a, velej}i: “Ti li si carot na Evreite?”
A Toj kako odgovor mu re~e: “Ti toa go veli{.”
4 Toga{ Pilat im re~e na prvosve{tenicite i na tolpata: “Ne
nao|am nikakva vina kaj ovoj ~ovek.” 5 No, tie u{te pouporno
izvikuvaa: “Toj go buntuva narodot, za{to pou~uva po cela Judeja,
po~nuvaj}i od Galileja pa dovde.”
Isus pred Irod
6 A koga Pilat go ~u toa, pra{a dali e Toj Galileec. 7 I koga
razbra deka e pod nadle`nosta na Irod, Go isprati kaj nego, koj vo tie
denovi, isto taka, be{e vo Erusalim.
8 A koga Irod Go vide Isusa, se zaraduva mnogu, bidej}i odamna
ima{e `elba da Go vidi, za{to be{e ~ul za Nego i se nadeva{e deka
}e vidi nekoe ~udo {to }e go napravi Toj. 9 I Mu postavuva{e mnogu
pra{awa, no Toj ni{to ne mu odgovori. 10 A prvosve{tenicite i
zakonicite stoeja i neprestajno Go obvinuvaa. 11 Toga{ Irod, so
svoite vojnici, otkako poka`a prezir i Mu se iznaruga, Go oble~e vo
rasko{na obleka i Go isprati nazad kaj Pilat. 12 Vo istiot den Pilat
i Irod se sprijatelija, za{to porano bea neprijateli.
Isus osuden na smrt
(Mt. 27:15-26; Mk. 15:6-15; Jvn. 18:39-19:16)
13 A Pilat gi svika prvosve{tenicite, upravitelite i narodot, i
im re~e: 14 “Mi Go dovedovte ovoj ~ovek pod obvinenie deka go buntuva
narodot, a eve, jas Go ispitav pred vas i ne najdov vo Nego nikakva vina
za koja Go obvinuvate. 15 A nitu Irod, za{to Go prati nazad kaj nas.
Ovoj ne storil ni{to {to zaslu`uva smrt. 16 Zatoa, }e Go kaznam ama
potoa }e Go oslobodam.” 17 A treba{e za praznikot da im oslobodi
eden zatvorenik.
18 No site tie izvikaa ednoglasno: “Zemi Go Ovoj, a pu{ti ni go
Baraba!” 19 A toj be{e frlen v zandana, zaradi nekakov bunt vo gradot
i zaradi ubistvo.
20 A Pilat im se obrati povtorno, sakaj}i da Go oslobodi Isusa, 21
no tie vikaa, povtoruvaj}i: “Raspni Go! Raspni Go!”
Luka
145
Luka
22 A toj im re~e po tretpat: “Ta kakvo zlo storil? Jas ne najdov vo
Nego ni{to {to zaslu`uva smrt. Zatoa }e Go oslobodam otkako }e Go
kaznam.”
23 No tie navaluvaa so golema vikotnica i baraa da bide raspnat, i
nivnoto vikawe nadvladea. 24 Toga{ Pilat re{i da im go ispolni
baraweto. 25 I im go pu{ti onoj, kogo go baraa, a koj be{e frlen v
zandana zaradi bunt i ubistvo, a Isusa im Go predade na nivna volja.
Patot kon krstot
(Mt. 27:32-44; Mk. 15:21-32; Jvn. 19:17-27)
26 I koga Go povedoa, fatija nekojsi Simon Kirineec, koj se
vra}a{e od pole, pa vrz nego go stavija krstot, za da go nosi po Isusa.
27 Po Nego ode{e dolga vrvolica ma`i i `eni, koi pla~ea i lelekaa
za Nego. 28 No Isus im se obyrna i im re~e: “]erki erusalimski, ne
pla~ete za Mene, tuku pla~ete za sebesi i za svoite deca! 29 Za{to,
ete, doa|aat denovi koga }e se re~e: Bla`eni se neplodnite, i
utrobite {to ne rodile i gradite {to ne doele!' 30 Toga{ }e po~nat
da im zboruvaat na planinite:
'Padnete vrz nas!'
i na ridi{tata:
'Pokrijte nè!'
31 Za{to, ako se postapuva vaka so zelenoto drvo, {to }e bide so
suvoto?
32 A vodea i drugi dvajca razbojnici, za da gi pogubat zaedno so
Nego. 33 I koga dojdoa na mestoto nare~eno ^erepnica, tamu Go
raspnaa Nego, i zlostornicite: edniot oddesno, a drugiot odlevo. 34 A
Isus re~e: “Tatko, prosti im, bidej}i ne znaat {to pravat!” Koga si ja
delea Negovata obleka, frlija `repka.
35 Narodot stoe{e i gleda{e. A stare{inite se kle{tea, velej}i:
“Toj spasi drugi! Neka se spasi Samiot Sebesi, ako e Toj Hristos,
Bo`jiot Izbranik!”
36 Mu se potsmevaa i vojnicite, koi Mu prio|aa i Mu davaa ocet, 37
velej}i: “Ako si car na Evreite spasi se Samiot!”
38 A nad Nego ima{e natpis: “OVOJ E CAROT NA EVREITE.”
39 A eden od razbojnicite koj vise{e tamu Go hule{e: “Zar ne si Ti
Hristos? Spasi se Sebesi i nas!”
40 A drugiot odgovori i go prekori: “Zar nema{ strav od Bog, koga
i ti si isto taka osuden. 41 Nie sme pravedno osudeni, za{to go
primame zaslu`enoto za toa {to go imame storeno. No Ovoj ne storil
nikakvo zlo.”
42 I re~e: “Isuse, seti se na mene koga }e dojde{ vo Tvoeto
Carstvo!”
43 A Toj mu re~e: “Vistina ti velam, denes }e bide{ so Mene vo
rajot.”
Luka
146
Luka
Isusovata smrt
(Mt. 27:45,46; Mk. 15:33-41; Jvn. 19:28-30)
44 A be{e ve}e okolu {estiot ~as, koga nastana temnina po celata
zemja do devettiot ~as, 45 koga sonceto ja zagubi svojata svetlina, a
zavesata vo Hramot se rascepi nadve. 46 Toga{ Isus izvika so silen
glas: “Tatko, Go predavam Svojot Duh vo Tvoite race.” I otkako go
re~e ova, izdivna.
47 A koga stotnikot vide {to se slu~i, Go proslavi Boga, velej}i:
“Navistina, ovoj ~ovek be{e praveden!” 48 I seta tolpa {to se be{e
sobrala da go gleda ova, koga vide {to stana, se vra}a{e doma,
udiraj}i se v gradi. 49 A site Negovi poznati stoeja podaleku, i
`enite, koi bea do{le po Nego od Galileja, go gledaa toa.
Isusoviot pogreb
(Mt. 27:57-61; Mk. 15:42-47; Jvn. 19:38-42)
50 I ete, nekoj ~ovek po ime Josif, koj be{e ~len na Sovetot, dobar
i praveden ~ovek, 51 koj ne se soglasi so nivnata odluka i so nivnoto
delo, od judejskiot grad Arimateja, koj go o~ekuva{e Bo`joto carstvo,
52 otide kaj Pilat i go pobara Isusovoto telo. 53 I koga go simna, go
zamota vo leneno platno i go polo`i v grob, izdlaben vo karpa, vo koj
u{te nikoj ne be{e polo`en. 54 A be{e den na podgotovkata i
nastapuva{e sabotata.
55 A `enite koi dojdoa so Nego od Galileja, odea po nego, i go vidoa
grobot i kako be{e polo`eno Negovoto telo. 56 Potoa se vratija i
prigotvija mirisi i miro, a vo sabotata si se po~inuvaa, spored
zapovedta.
Isusovoto voskresenie
(Mt. 28:1-10; Mk. 16:1-8; Jn. 20:1-10)
24
Vo prviot den na sedmicata, mnogu rano, `enite dojdoa na grobot,
nosej}i gi mirisite {to gi bea prigotvile. 2 No go najdoa kamenot
trgnat od grobot. 3 A koga vlegoa, ne go najdoa teloto na Gospod Isus.
4 I dodeka stoeja zbuneti zaradi toa, ete, pred niv zastanaa dvajca
ma`i vo svetli obleki. 5 Bidej}i bea upla{eni, gi navednaa licata
kon zemjata, a tie im rekoa: “Zo{to Go barate @iviot me|u mrtvite? 6
Toj ne e tuka! Voskresna! Spomnete si kako vi zboruva{e, dodeka u{te
be{e vo Galileja, 7 govorej}i: ,deka Sinot ^ovekov treba da bide
predaden vo racete na gre{nicite i deka }e bide raspnat i deka }e
voskresne na tretiot den!' 8 I se setija na Negovite zborovi.
9 I koga se vratija od grobot, im go soop{tija seto toa na
edinaesettemina i na site drugi. 10 A tie bea: Marija od Magdala, i
Joana, i Marija, majkata na Jakov, i drugi `eni so niv ta im go ka`aa
toa na apostolite. 11 A nim ovie zborovi im se ~inea nevistina, i ne
Luka
147
Luka
sakaa da im poveruvaat. 12 No Petar stana i otr~a do grobot, se
navedna i gi vide samo lenenite zavoi, i otide nazad, v~udovideni od
ona {to se slu~ilo.
Na pat kon Emaus
(Mk. 16:12,13)
13 I ete, vo istiot den, dvajca od niv odea kon edno selo nare~eno
Emaus, oddale~eno okolu deset kilometri od Erusalim, 14 i
razgovaraa me|u sebe za site ovie nastani. 15 I dodeka tie razgovaraa
i se pra{uvaa, Samiot Isus im se pribli`i i ode{e so niv. 16 No na
nivnite o~i ne im be{e dadeno da Go prepoznaat.
17 I im re~e: “Kakvi se tie zborovi {to gi razmenuvate me|u sebe
odej}i po pat?”
A tie zastanaa gledaj}i na`aleno. 18 Edniot od niv, po ime Kleopa,
Mu odgovori i re~e: “Dali si Ti edinstveniot tu|inec vo Erusalim,
Koj ne znae, {to se slu~i vo nego ovie dni?”
19 I im re~e: “[to?”
A tie Mu rekoa: “Ona {to stana so Isus Nazare}anecot, Koj be{e
prorok, silen na delo i na zbor, pred Bog i pred celiot narod, 20 i
kako na{ite prvosve{tenici i stare{ini Go predadoa da bide osuden
na smrt i Go raspnaa. 21 A nie se nadevavme deka Toj e Onoj {to }e go
izbavi Izrael. I pokraj seto toa, ve}e e tret den otkako stana ova. 22
A nè zbunija i nekoi od na{ite `eni, koi bea oti{le mnogu rano na
grobot, 23 i ne go na{le Negovoto telo. Dojdoa i ka`aa deka videle i
javuvawe na angeli, koi im rekle deka Toj e `iv. 24 Nekoi od na{ite
otidoa do grobot i go na{le to~no kako {to rekoa `enite, no Nego ne
Go videle.”
25 Toj im re~e: “O nerazumni i bavni vo sfa}aweto na seto ona {to
go rekoa prorocite! 26 Ne treba{e li Hristos da go pretrpi toa, i da
vleze vo Svojata Slava?” 27 Ta koga po~na od Mojsej i od site proroci,
im objasni {to e pi{ano za Nego vo Pismoto.
28 Koga se pribli`ija do seloto vo koe odea, Toj se napravi nebare
saka da prodol`i ponatamu. 29 No tie Go zadr`uvaa, velej}i: “Ostani
so nas, za{to no}ta nabli`uva, a denot ve}e prevali!” I Toj vleze za
da ostane so niv.
30 I dodeka be{e prilegnat so niv kraj trpezata, zede leb,
blagoslovi, go raskr{i i im go dade. 31 Toga{ im se otvorija o~ite i
Go prepoznaa, no Toj stana nevidliv za niv. 32 I si rekoa eden na drug:
“Ne gorea li na{ite srca vo nas, koga ni zboruva{e po pat i ni gi
tolkuva{e Pismata?”
33 I vo istiot ~as stanaa i se vratija vo Erusalim, kade gi najdoa
sobrani edinaesettemina, i onie koi bea so niv, 34 koi zboruvaa:
“Gospod navistina voskresnal i mu se javil na Simon!” 35 A tie, pak,
raska`aa {to im se slu~i po pat i kako Go prepoznaa pri
raskr{uvaweto na lebot.
Luka
148
Luka
Isus im se javuva na u~enicite
(Mt. 28:16-20; Mk. 16:14-18; Jvn. 20:19-23; Dela 1:6-8)
36 I dodeka tie u{te zboruvaa za toa, Samiot Isus zastana sred niv
i im re~e: “Mir vam!”
37 A tie zbuneti i upla{eni mislea deka gledaat duh. 38 A Toj im
re~e: “Zo{to ste zbuneti? I zo{to se javuvaat somne`i vo va{ite
srca? 39 Poglednete gi Moite race i Moite noze - Jas sum ! Doprete
Me i videte, za{to duh nema meso i koski, a kako {to gledate, Jas
imam.”
40 I koga go re~e toa, im gi poka`a racete i stapalata. 41 A bidej}i
tie od radost u{te ne veruvaa, tuku se ~udea, im re~e: “Imate li tuka
ne{to za jadewe?” 42 I Mu dadoa par~e pe~ena riba. 43 Toj go zede i
jade{e pred niv.
44 I im re~e: “Toa se zborovite {to vi gi zboruvav dodeka u{te bev
so vas, deka treba da se ispolni sè {to e napi{ano za Mene vo
Mojseeviot Zakon, vo Prorocite i vo Psalmite.”
45 Toga{ im go otvori umot, za da gi razberat Pismata, 46 i im re~e:
“Napi{ano e deka Hristos treba da nastrada i da voskresne od
mrtvite na tretiot den, 47 i da bide navestuvano vo Negovo ime
pokajanie i pro{ka na grevovite na site narodi, po~nuvaj}i od
Erusalim. 48 Vie ste svedoci na toa, 49 a eve, Jas vi go pra}am
vetuvaweto na Mojot Tatko, a vie ostanete vo gradot, dodeka ne se
oble~ete vo sila ozgora!”
Isusovoto voznesenie
(Mk. 16:19,20; Dela 1:9-11)
50 Potoa gi izvede do Betanija, gi potkrena Svoite race i gi
blagoslovi. 51 I dodeka gi blagoslovuva{e, se oddeli od niv. 52 A tie
se vratija vo Erusalim so golema radost, 53 i bea postojano vo Hramot
blagoslovuvaj}i Go Bog.
Luka
149
Jovan
Evangelie spored Jovan
Otelotvoruvawe na ve~noto Bo`jo Slovo
1
Vo po~etokot be{e Slovoto, i Slovoto be{e so Bog, i Slovoto
be{e Bog. 2 Toa be{e vo po~etokot so Bog.
3 Sè stana preku Nego, i bez Nego ne stana ni{to od ona {to
nastana. 4 Vo Nego ima{e `ivot i `ivotot im be{e svetlina na
lu|eto. 5 A svetlinata sveti vo temnina, i temninata ne ja opfati.
6 Se javi ~ovek, ispraten od Bog, po ime Jovan. 7 Toj dojde za
svedo{tvo, da svedo~i za Svetlinata, ta site da poveruvaat preku nego.
8 Toj ne be{e Svetlinata, tuku dojde da svedo~i za Svetlinata. 9
Vistinskata svetlina, Koja go osvetluva sekoj ~ovek, doa|a{e na svet.
10 Toj be{e vo svetot, i svetot stana preku Nego, no svetot ne Go
pozna. 11 Dojde kaj Svoite, no Svoite ne Go primija. 12 A na site {to
Go primija, im dade pravo da stanat Bo`ji deca - na onie koi veruvaat
vo Negovoto ime, 13 koi ne se rodija nitu od krv, ni od telesna pohota,
nitu od volja na ma`, tuku od Bog.
14 I Slovoto stana telo koe se vseli me|u nas i ja vidovme Negovata
slava, slavata {to ja ima kako edinstven od Tatkoto - poln so blagodat
i vistina.
15 Jovan svedo~e{e za Nego i izvika, velej}i: “Eve Go Onoj za Kogo
rekov: Onoj Koj doa|a po mene, pogolem e od mene, za{to postoe{e
pred mene!” 16 I site nie primivme od Negovata polnota blagodat vrz
blagodat. 17 Za{to, Zakonot be{e daden preku Mojsej, a preku Isus
Hristos dojdoa blagodatta i vistinata. 18 Bog nikoj nikoga{ ne Go
videl; Edinorodniot Bog - Koj e vo pregratkata na Tatkoto, Toj Go
objavi.”
Svedo{tvoto na Jovan Krstitelot
(Mt. 3:1-12; Mk. 1:7,8; Lk. 3:15-17)
19 A ova e Jovanovoto svedo{tvo, koga Evreite od Erusalim mu
ispratija sve{tenici i leviti, za da go pra{aat: “Koj si ti?” 20 I toj
prizna i ne odre~e, tuku izjavi: “Jas ne sum Hristos.”
21 A tie go pra{aa: “Koj si toga{! Ilija li si?”
"Ne sum,” odgovori toj.
"Da ne si Prorokot?”
"Ne,” odgovori.
22 Toga{ mu rekoa: “Koj si?- za da mo`eme da im odgovorime na onie
{to nè ispratija! [to veli{ ti za sebesi?”
23 Toj re~e: “Jas sum glas na onoj koj vika vo pustinata: ,ispravete go
Gospodoviot pat', kako {to re~e prorokot Isaija.”
Jovan
150
Jovan
24 Ispratenite bea od fariseite. 25 Tie go pra{aa i mu rekoa:
“Toga{ zo{to kr{tava{, koga ne si Hristos, nitu Ilija, ni
Prorokot?”
26 “Jas kr{tavam so voda” - im odgovori Jovan - “no me|u vas stoi
eden, Kogo vie ne Go poznavate. 27 Toj e Onoj Koj doa|a po mene, na
Kogo jas ne sum dostoen da mu gi odvrzam remenite na Negovite
sandali.”
28 Toa se slu~i vo Betanija, od onaa strana na Jordan, kade {to
Jovan kr{tava{e.
Bo`joto Jagne
29 Utredenta, Jovan Go vide Isus kako doa|a kon nego i re~e: “Eve
Go Bo`joto Jagne, Koe go otstranuva grevot na svetot! 30 Ovoj e Onoj
za Kogo vi rekov: “Po mene doa|a ^ovek, Koj postoe{e pred mene,
za{to be{e pred mene.” 31 Jas ne Go prepoznav, no za da mu Go objavam
na Izrael, dojdov da kr{tavam so voda.”
32 Jovan svedo~e{e, govorej}i: “Go vidov Duhot kako sleguva od
neboto kako gulab, i ostana nad Nego. 33 Jas ne Go prepoznav, no Onoj
Koj me isprati da kr{tavam so voda, mi re~e: “Vrz Kogo }e vidi{ kako
sleguva Duhot i ostanuva nad Nego, Toj e Onoj Koj }e kr{tava so
Svetiot Duh.” 34 Jas vidov i svedo~am deka Ovoj e Bo`jiot Sin.”
Prvite u~enici
35 Sledniot den, Jovan povtorno stoe{e so dvajca svoi u~enici, 36 i
{tom Go vide Isusa kako pominuva, re~e: “Eve Go Bo`joto Jagne!”
37 Koga gi ~uja od nego tie zborovi, obajcata u~enici trgnaa po
Isusa. 38 Isus se zavrte i koga vide deka odat po Nego, gi pra{a: “[to
barate?”
Tie Mu odgovorija: “Rabi ({to zna~i u~itel) kade `ivee{?”
39 “Dojdete i videte!” im re~e. I taka, otidoa i vidoa kade `ivee, i
ostanaa so Nego onoj den, za{to be{e okolu desettiot ~as.
40 Eden od dvajcata koi trgnaa po Isus, otkako gi ~uja Jovanovite
zborovi, be{e Andrej, bratot na Simon Petar. 41 Toj go najde prvin
svojot brat Simon i mu re~e: “Go najdovme Mesijata ({to zna~i
Hristos).” 42 I go dovede kaj Isus.
A Isus, gledaj}i go, mu re~e: “Ti si Simon, sinot na Jovan; ti }e se
nare~e{ Kifa ({to zna~i kamen).”
Isus gi povikuva Filip i Natanail
43 Sledniot den Isus naumi da otide vo Galileja, pa go najde Filip
i mu re~e: “Sledi Me!”
44 Filip be{e od Betsaida, od gradot na Petar i Andrej. 45 Filip
go najde Natanail i mu re~e: “Go najdovme Onoj za Kogo pi{uvaa
Mojsej vo Zakonot i prorocite, Isus, sinot na Josif od Nazaret.”
46 “Mo`e li da izleze ne{to dobro od Nazaret?", mu re~e
Natanail.
Jovan
151
Jovan
"Dojdi i vidi", mu odgovori Filip.
47 Isus vide kako Mu se pribli`uva Natanail, i re~e za nego:"Eve,
vistinski Izraelec, vo kogo nema lukavstvo.”
48 “Od kade me poznava{?", go pra{a Natanail.
Isus mu odgovori: “U{te pred da te povika Filip te vidov koga
be{e pod smokvata.”
49 “Rabi! - mu odgovori Natanail - Ti si Bo`jiot Sin! Ti si Carot
na Izrael!”
50 Isus vo odgovor mu re~e: “Dali veruva{ poradi toa {to ti rekov
deka te vidov pod smokvata? ]e vidi{ i pogolemi ne{ta od toa!” 51 I
re~e: “Vistina, vistina vi velam: otsega }e gi gledate nebesata
otvoreni i Bo`jite angeli kako se iska~uvaat i sleguvaat po Sinot
^ovekov.”
Svadbata vo Kana i prvoto ~udo
2
A na tretiot den ima{e svadba vo galilejskiot grad Kana, i
Isusovata majka be{e tamu. 2 Na svadbata gi pokanija i Isus i
Negovite u~enici. 3 I koga snema vino, majka Mu mu re~e na Isus:
“Nemaat vino.”
4 Isus ì re~e: “[to imam Jas so tebe, `eno? U{te ne do{ol Mojot
~as.”
5 Toga{ majka mu im re~e na prislu`nicite: “Sè {to }e vi re~e,
napravete.”
6 Tamu ima{e {est kameni sadovi, spored judejskiot propis za
miewe, {to sobiraa po dve do tri meri.
7 Isus im re~e: “Napolnete gi sadovite so voda!” I gi napolnija so
ram.
8 Toga{ im re~e: “Sega nacrpete i odnesete mu na starosvatot! “
I mu odnesoa. 9 Koga starosvatot obide od vodata pretvorena vo
vino, a ne znae{e od kade e (no znaeja prislu`nicite, koi crpea od
vodata), go povika mlado`enecot 10 i mu re~e: “Sekoj ~ovek najprvin
go iznesuva dobroto vino, a koga }e se podnapijat - polo{oto. Ti
dosega si go ~uval dobroto vino.”
11 Ova go napravi Isus vo galilejskiot grad Kana kako po~etok na
~udata i ja objavi Svojata slava; i Negovite u~enici poveruvaa vo
Nego.
12 Potoa sleze vo Kapernaum, Toj i majka Mu, Negovite bra}a, i
Negovite u~enici, i ostanaa tamu nekolku dena.
Isus vleguva vo Hramot
(Mt. 12:12,13; Mk. 11:15-18; Lk. 19:45,46)
13 Nabli`uva{e judejskata Pasha koga Isus se iska~i vo Erusalim.
14 I vo Hramot gi najde kako sedat tamu prodava~ite na volovi, ovci,
gulabi i menuva~ite na pari. 15 Napravi kam{ik od ja`iwa i gi
Jovan
152
Jovan
istera site od Hramot, zaedno so ovcite i volovite. Na menuva~ite im
gi isturi parite i im gi prevrte masite. 16 A na onie {to prodavaa
gulabi, im re~e: “Ova iznesete go odovde! Ne pravete trgovski du}an
od Domot na Mojot Tatko!”
17 Negovite u~enici se setija deka e napi{ano: “]e Me izede
revnosta za Tvojot Dom .”
18 Toga{ Evreite Go pra{aa: “So kakov znak ni doka`uva{ deka
smee{ da go pravi{ ova?”
19 A Isus im odgovori, velej}i: “Razurnete go ovoj Hram, i }e go
podignam za tri dni!”
20 Toga{ Evreite rekoa: “Hramov e graden ~etirieset i {est
godini, a Ti za tri dni li }e go podigne{?” 21 Ama Toj zboruva{e za
Hramot na Svoeto telo. 22 Koga be{e voskresnat, pak, od mrtvite,
Negovite u~enici se setija deka go re~e toa, pa im poveruvaa na
Pismoto i na slovoto {to Isus im go re~e.
23 A koga be{e vo Erusalim, na praznikot Pasha, mnozina
poveruvaa vo Negovoto ime, gledaj}i gi ~udata {to gi prave{e. 24 No
Samiot Isus ne im se doveruva{e, za{to site gi poznava{e, 25 i
nema{e nu`da nekoj da Mu svedo~i za ~ovekot, za{to Samiot znae{e
{to ima vo ~ovekot.
Razgovor so Nikodim
3
A me|u fariseite ima{e eden ~ovek, po ime Nikodim, evrejski
upravitel. 2 Toj dojde no}e kaj Isus i Mu re~e: “Rabi! Znaeme deka Ti
si U~itel dojden od Bog; za{to nikoj ne mo`e da gi pravi
~udotvornite znaci, {to gi pravi{ Ti, ako Bog ne e so nego.”
3 Isus mu odgovori, velej}i: “Vistina, vistina, ti velam, ako nekoj
ne se rodi ozgora, toj ne mo`e da go vidi Bo`joto carstvo.”
4 Nikodim Mu re~e: “Kako mo`e da se rodi ~ovek, koga e star? Zar
mo`e po vtorpat da vleze vo utrobata na majka si i da se rodi?”
5 Isus mu odgovori: “Vistina, vistina, ti velam: ako nekoj ne se
rodi od voda i od Duh, toj ne mo`e da vleze vo Bo`joto carstvo. 6
Rodenoto od telo, telo e, a rodenoto od Duh, duh e. 7 Ne ~udi se {to ti
rekov: treba da se rodite ozgora. 8 Vetrot duva kade {to saka. Go
slu{a{ negoviot {um, a ne znae{ od kade doa|a i kade odi. Taka e so
sekoj {to e roden od Duh.”
9 Nikodim Mu odgovori, velej}i: “Kako mo`e da bide toa?”
10 Isus mu odgovori i re~e: “Ti si u~itel na Izrael, i ne go znae{
toa? 11 Vistina, vistina, ti velam: nie zboruvame za ona {to go znaeme
i svedo~ime za ona {to sme go videle, a vie sepak ne go primate
na{eto svedo{tvo. 12 Koga vi zboruvav za zemni raboti vie ne
veruvate, a kako }e veruvate ako vi zboruvam za nebesnite? 13 I nikoj
ne oti{ol na nebo, osven Onoj Koj sleze od neboto, Sinot ^ovekov.” 14
I kako {to Mojsej ja podigna zmijata vo pustinata, taka treba da bide
Jovan
153
Jovan
izdignat Sinot ^ovekov, 15 ta sekoj koj veruva vo Nego da ima ve~en
`ivot.
16 Za{to Bog tolku go zasaka svetot, {to Go dade Svojot
Edinoroden Sin, ta sekoj koj veruva vo Nego da ne zagine, tuku da ima
ve~en `ivot. 17 Za{to Bog ne Go isprati Svojot Sin vo svetot za da mu
sudi na svetot, tuku svetot da bide spasen preku Nego. 18 Koj veruva vo
Nego, nemu ne mu se sudi, a koj ne veruva ve}e e osuden, za{to ne
poveruval vo imeto na Edinorodniot Bo`ji Sin. 19 A sudot se sostoi
vo ova: Svetlinata dojde vo svetot, a lu|eto ja zasakaa temninata
pove}e od svetlinata, bidej}i delata im bea zli. 20 Za{to, sekoj koj
pravi zlo ja mrazi svetlinata i ne odi kon svetlinata za da ne bidat
otkrieni negovite dela; 21 a koj ja izvr{uva vistinata, odi kon
svetlinata, za da se vidat negovite dela, bidej}i se izvr{eni vo Boga.
Isus e pogolem od Jovan
22 Potoa dojde Isus so Svoite u~enici vo Judeja; tamu se zadr`a so
niv i kr{tava{e. 23 I Jovan isto taka kr{tava{e vo Enon, blizu do
Salim, bidej}i tamu ima{e mnogu voda, i lu|eto doa|aa i bea
kr{tavani; 24 za{to Jovan u{te ne be{e frlen vo zandana. 25 Toga{
tamu nastana prepirka okolu is~istuvaweto, me|u Jovanovite u~enici
i eden Evrein. 26 I tie dojdoa kaj Jovan i mu rekoa: “Rabi, ete, Onoj
Koj be{e so tebe od drugana strana na Jordan, za Kogo ti svedo~e{e,
Toj kr{tava i site odat kaj Nego.”
27 Jovan odgovori, velej}i mu: “Ne mo`e ~ovek ni{to da primi, ako
ne mu e dadeno od neboto. 28 Vie sami ste moi svedoci deka rekov: “Jas
ne sum Hristos, tuku sum ispraten pred Nego.” 29 Onoj koj ima nevesta,
toj e mlado`enec. A prijatelot na mlado`enecot, koj stoi i go slu{a,
mnogu se raduva {tom }e go ~ue glasot na mlado`enecot. I taka, ovaa
moja radost se ispolni. 30 Toj treba da raste, a jas da se smaluvam!”
31 Koj doa|a ozgora, Toj e nad site; onoj koj e od zemjata, toj e zemen i
zboruva zemno. Koj doa|a od neboto, Toj e nad site. 32 Toj svedo~i za
ona {to go videl i ~ul, no nikoj ne go prima Negovoto svedo{tvo. 33
Koj go primil Negovoto svedo{tvo, potvrduva deka Bog e vistinit. 34
Za{to Onoj Kogo Bog Go ispratil govori Bo`ji zborovi, bidej}i Bog
ne Go dava Duhot so mera. 35 Tatkoto Go qubi Sinot i predade sè vo
Negovata raka. 36 Koj veruva vo Sinot, ima ve~en `ivot, a koj ne
veruva vo Sinot, nema da vidi `ivot, tuku Bo`jiot gnev ostanuva vrz
nego.”
Isus i samarjankata
4
Koga Isus dozna deka fariseite ~ule oti Toj pridobiva i kr{tava
pove}e u~enici od Jovan 2 (iako samiot Isus ne kr{tava{e, tuku
Negovite u~enici), 3 ja napu{ti Judeja i se vrati pak vo Galileja.
Jovan
154
Jovan
4 Treba{e da pomine preku Samarija. 5 I taka dojde vo samariskiot
grad, nare~en Sihar, vo blizina na zemji{teto {to Jakov mu go dade na
svojot sin Josif. 6 Tamu be{e Jakovoviot kladenec. Isus, izmoren od
patot, sede{e taka kraj kladenecot, a be{e okolu {estiot ~as.
7 Dojde edna `ena od Samarija, za da nacrpi voda. Isus ì re~e: “Daj
da se napijam!", 8 a Negovite u~enici bea oti{le vo gradot da kupat
hrana.
9 Samarjankata Mu re~e: “Kako, Ti, Evrein, bara{ od mene,
samarjanka, da pie{?” (Imeno, Evreite ne op{tea so samarjanite.)
10 Isus ì odgovori, velej}i: “Ako znae{ za Bo`jiot dar i Koj e Onoj
{to ti veli: ,Daj da se napijam,' ti }e pobara{ od Nego i Toj }e ti dade
`iva voda.”
11 @enata Mu odgovori: “Nema so {to da nacrpi{, gospodine, a
kladenecov e dlabok! Toga{, od kade ima{ `iva voda? 12 Zar si Ti
pogolem od na{iot tatko Jakov, koj ni go dade kladenecov? Toj samiot
pie{e od nego, i negovite sinovi, i negoviot dobitok!”
13 Isus vo odgovor ì re~e: “Sekoj koj pie od ovaa voda, pak }e bide
`eden. 14 A koj pie od vodata {to Jas }e mu ja dadam, nema da bide
`eden doveka, tuku vodata {to }e mu ja dadam }e stane vo nego izvor na
voda koja izvira vo ve~en `ivot.”
15 @enata Mu re~e: “Gospodine, daj mi od taa voda za da ne
o`ednuvam i da ne doa|am ovde da crpam!”
16 Toj ì re~e: “Odi! Vikni go ma` ti i vrati se ovde!”
17 @enata mu odgovori, velej}i: “Jas nemam ma`.”
Isus ì re~e: “Pravo si ka`a deka nema{ ma`; 18 za{to si imala
petmina ma`i i toj {to go ima{ sega, ne ti e ma`; vistinata ja
zboruva{.”
19 @enata Mu re~e: “Gospodine, gledam deka si prorok. 20 Na{ite
tatkovci odea na poklonenie na ovaa gora, a vie velite deka Erusalim
e mestoto za poklonenie.”
21 Isus ì re~e: “Veruvaj Mi, `eno, doa|a ~asot koga ne }e Mu se
poklonuvate na Tatkoto nitu na ovaa gora, nitu vo Erusalim. 22 Vie
mu se poklonuvate na ona {to ne go znaete; nie mu se poklonuvame na
ona {to go znaeme, za{to spasenieto doa|a od Evreite. 23 No doa|a
~asot, i ve}e nastapi, koga vistinskite poklonici }e Mu se
poklonuvaat na Tatkoto vo duh i vistina, za{to Tatkoto saka takvi
poklonici. 24 Bog e Duh, i onie koi Mu se poklonuvaat, treba da Mu se
poklonuvaat vo duh i vistina.”
25 @enata Mu odgovori: “Znam deka }e dojde Mesija (nare~en
Hristos). Koga Toj }e dojde, sè }e ni objavi.”
26 Isus ì re~e: “Jas Sum Toj, Koj zboruva so tebe.”
27 Toga{ dojdoa Negovite u~enici i se ~udea deka razgovara so
`ena, no nieden ne re~e: “[to saka{?” ili: “Zo{to razgovara{ so
nea?”
28 Toga{ `enata ja ostavi svojata stomna i otide vo gradot, pa im
re~e na lu|eto: 29 “Dojdete da vidite eden ~ovek, Koj mi ka`a sè {to
sum storila! Ne e li Toj Hristos?” 30 Tie izlegoa od gradot i trgnaa
kon Nego.
31 Vo me|uvreme u~enicite Go molea Isus: “Rabi, jadi!”
Jovan
155
Jovan
32 No Toj im re~e: “Jas imam hrana za jadewe koja vie ne ja znaete.”
33 Toga{ u~enicite se pra{uvaa me|u sebe: “Da ne mu donesol nekoj
jadewe?”
34 Isus im re~e: “Mojata hrana e ispolnuvaweto na voljata na Onoj
Koj me prati i da go zavr{am Negovoto delo. 35 Zar vie ne velite:
,u{te ~etiri meseci i `etvata }e dojde!' Eve, vi velam: potkrenete gi
o~ite i videte gi poliwata kako pobelele za `etva! 36 @etvarot ve}e
si dobiva za svojot trud i sobira plod za ve~en `ivot, za da se raduvaat
zaedno i seja~ot i `etvarot. 37 Za{to za ova va`i izrekata: ,Eden see,
a drug `nee!' 38 Jas ve isprativ da `neete kade {to ne se trudevte.
Drugi se trudea, a vie vlegovte vo nivniot trud.”
39 I mnozina samarjani od gradot poveruvaa vo Nego zaradi
zborovite na `enata, koja svedo~e{e: “Toj mi ka`a sè {to sum
storila.” 40 Pa koga samarjanite dojdoa kaj Nego, Go zamolija da
ostane kaj niv; i ostana tamu dva dena.
41 I mnogu drugi od niv poveruvaa poradi Negovoto slovo, 42 a na
`enata ì velea: “Sega ne veruvame poradi tvoeto ka`uvawe, za{to
samite ~uvme i znaeme deka Ovoj e navistina Spasitelot na svetot.”
Isus go isceluva sinot na carskiot ~inovnik
43 Po dvata dena trgna ottamu za Galileja, 44 za{to Samiot Isus
izjavi deka prorokot nema ~est vo svojot roden kraj. 45 I taka, koga
dojde vo Galileja, galilejcite Go primija, za{to bea videle sè {to
stori vo Erusalim na praznikot, bidej}i i samite bea tamu na
praznikot.
46 I pak dojde vo galilejskiot grad Kana, kade {to ja pretvori
vodata vo vino. Ima{e eden carski ~inovnik, ~ij{to sin be{e bolen
vo Kapernaum. 47 Toj, {tom ~u deka Isus do{ol od Judeja vo Galileja,
otide kaj Nego i Go zamoli da sleze i da mu go isceli sinot, za{to
be{e na umirawe.
48 Toga{ Isus mu re~e: “Ako ne vidite ~udotvorni znaci i ~uda,
nema da poveruvate.”
49 Carskiot ~inovnik Mu re~e: “Gospodine, slezi pred da mi umre
deteto!”
50 Isus mu re~e: “Odi si, tvojot sin e `iv!”
^ovekot poveruva na zborot {to mu go ka`a Isus i si zamina. 51 I
dodeka u{te sleguva{e, negovite slugi go pre~ekaa i mu soop{tija
deka sin mu e `iv. 52 A toj gi pra{a za ~asot vo koj mu stanalo
podobro. Tie mu odgovorija: “V~era, vo sedmiot ~as, go napu{ti
treskata.”
53 Toga{ tatkoto sfati deka toa se slu~ilo vo ~asot koga Isus mu
re~e: “Tvojot sin e `iv!” I poveruva toj i celiot negov dom.
54 Ova, pak, e vtoriot ~udotvoren znak {to go napravi Isus, koga
dojde od Judeja vo Galileja.
Jovan
156
Jovan
Isus isceluva bolen ~ovek vo saboten den
5
Potoa be{e judejski praznik i Isus se iska~i vo Erusalim. 2 A vo
Erusalim, kaj Ov~ata Porta, ima bawa so pet tremovi, na evrejski
nare~ena Betezda. 3 Pod niv le`ea mnozina bolni, slepi, sakati i
isu{eni koi ~ekaa da se spodvi`i vodata, 4 za{to Gospodov angel,
odvreme navreme sleguva{e vo bawata i ja spodvi`uva{e vodata, a onoj
koj prv }e vleze{e, otkako }e se razbranuva{e vodata, ozdravuva{e od
kakva - gode bolest da strada{e. 5 Tamu ima{e eden ~ovek koj le`e{e
bolen trieset i osum godini. 6 Koga Isus go vide kako le`i, a znaej}i
deka ve}e dolgo boleduva, mu re~e: “Saka{ li da ozdravee{?”
7 Bolniot Mu odgovori: “Gospodine, nemam ~ovek da me spu{ti vo
bawata koga }e se razbranuva vodata, a dodeka jas vtasam, drug sleguva
pred mene.”
8 Isus mu re~e: “Stani, zemi si ja rogozinata i odi si!” 9 I ~ovekot
ozdrave vedna{, ja zede svojata rogozina i po~na da odi.
Toj den be{e saboten. 10 Zatoa Evreite mu rekoa na isceleniot
~ovek: “Saboten den e i ne smee{ da ja nosi{ rogozinata.”
11 No toj im odgovori: “Onoj Koj me isceli, mi re~e: ,Zemi si ja
rogozinata i odi si!'“
12 Toga{ go pra{aa: “Koj e ~ovekot {to ti re~e: ,Zemi si ja
rogozinata i odi si?'”
13 A isceleniot ne znae{e Koj e, za{to Isus si zamina u{te dodeka
ima{e mnogu narod na toa mesto.
14 Potoa Isus go najde vo Hramot i mu re~e: “Eve, sega si zdrav i ne
gre{i pove}e, za da ne te snajde ne{to polo{o.” 15 ^ovekot zamina i
im ka`a na Evreite deka Isus go isceli.
16 Zatoa Evreite Go progonuvaa Isusa, bidej}i ovie raboti gi
prave{e vo saboten den. 17 A Toj im odgovori: “Mojot Tatko dosega
raboti, pa i Jas rabotam.” 18 Zatoa Evreite u{te pove}e sakaa da Go
ubijat, ne samo zatoa {to go naru{uva{e sabotniot den, tuku i zatoa
{to Bog Go narekuva{e Svoj Tatko, izedna~uvaj}i se so Bog.
Tatkoto i Sinot
19 A Isus, pak, vo odgovor im re~e: “Vistina, vistina, vi velam,
Sinot ne mo`e ni{to da pravi Sam od Sebe, ako ne gleda {to pravi
Tatkoto, za{to ona {to go pravi Tatkoto go pravi i Sinot. 20
Tatkoto Go qubi Sinot i Mu poka`uva sè {to pravi Samiot i }e Mu
poka`e dela u{te pogolemi od ovie, za da se ~udite. 21 Za{to, kako
{to Tatkoto voskresnuva mrtvi i gi o`ivuva, taka i Sinot gi o`ivuva
onie koi saka. 22 Tatkoto ne sudi nikogo, tuku celiot sud Mu go
otstapi na Sinot, 23 za da Go po~ituvaat site Sinot, taka kako {to Go
po~ituvaat Tatkoto. Onoj {to ne Go po~ituva Sinot - ne Go po~ituva
ni Tatkoto, Koj Go prati.
Jovan
157
Jovan
24 Vistina, vistina, vi velam: koj go slu{a Moeto slovo i veruva vo
Onoj Koj Me prati, ima ve~en `ivot i ne doa|a na sud, tuku premina od
smrt vo `ivot. 25 Vistina, vistina, vi velam doa|a ~asot - i ve}e
nastapi - koga mrtvite }e go ~ujat glasot na Bo`jiot Sin, i onie {to
}e go ~ujat, }e `iveat. 26 Za{to, kako {to Tatkoto ima `ivot vo Sebe,
taka Mu dade i na Sinot da ima `ivot vo Sebe. 27 Mu dade i vlast da
sudi, za{to e Sin ^ovekov.
28 Ne ~udete se na toa, za{to doa|a ~asot vo koj site {to se vo
grobovite }e go ~ujat Negoviot glas 29 i }e izlezat od niv onie {to
pravele dobro, }e voskresnat za `ivot, a onie {to pravele zlo, }e
voskresnat za osuduvawe. 30 Jas ni{to ne mo`am da pravam Sam od
Sebe. Kako {to slu{am - taka sudam, i Mojot sud e praveden, za{to ne
ja baram Mojata volja, tuku voljata na Onoj Koj Me prati.
31 Ako Jas svedo~am Sam za Sebe, Moeto svedo{tvo ne e vistinito.
32 Ima drug Koj svedo~i za Mene i znam deka e vistinito svedo{tvoto
{to go dava za Mene.
33 Vie prativte kaj Jovan, i toj posvedo~i za vistinata, 34 no jas ne
primam svedo{tvo od ~ovek, tuku vi gi ka`uvam ovie raboti, za da
bidete vie spaseni. 35 Toj be{e svetilo, {to gore{e i svete{e, no vie
sakavte za kratko da ì se poraduvate na negovata svetlina.
36 Jas pak imam svedo{tvo pogolemo od Jovanovoto: delata {to
Tatkoto mi gi dade da gi zavr{am, tokmu tie dela {to gi pravam
svedo~at za Mene - deka Tatkoto Me prati. 37 I Tatkoto, Koj Me
prati, Samiot svedo~i za Mene. Vie nitu go ~uvte nekoga{ Negoviot
glas, nitu go vidovte Negoviot lik 38 i Negovite zborovi ne
ostanuvaat vo vas, za{to ne Mu veruvate na Onoj Kogo Toj Go prati. 39
Vie gi prou~uvate Pismata, za{to smetate deka imate ve~en `ivot vo
niv: i tie svedo~at za Mene. 40 No vie ne sakate da dojdete kaj Mene, za
da imate `ivot.
41 Slava ne primam od lu|e, 42 vpro~em, Jas znam deka vie nemate vo
sebesi Bo`ja qubov. 43 Jas dojdov vo imeto na Mojot Tatko, i ne Me
primate. Ako dojde drug vo svoe ime, nego }e go primite. 44 Kako
mo`ete da veruvate, koga primate slava eden od drug, a ne ja barate
slavata {to doa|a od edinstveniot Bog?
45 Nemojte da mislite deka Jas }e ve obvinam pred Tatkoto; ima
eden koj ve obvinuva, Mojsej, na kogo se nadevate. 46 Za{to, ako mu
veruvavte na Mojsej, }e Mi veruvavte i Mene; za{to toj pi{uva{e za
Mene. 47 No ako ne im veruvate na negovite Pisma, kako }e im
veruvate na Moite zborovi?”
Isus nahranuva pet iljadi lu|e
( Mt. 14:13-21; Mk. 6:30-44; Lk. 9:10-17)
6
Potoa Isus otide na drugata strana od Galilejskoto More
(nare~eno Tiberisko). 2 Mnogu narod ode{e po Nego, za{to gi
gleda{e ~udotvornite znaci, {to gi prave{e nad bolnite. 3 Isus se
Jovan
158
Jovan
iska~i na gorata i sede{e tamu so Svoite u~enici. 4 A nabli`uva{e
judejskiot praznik Pasha.
5 Toga{ Isus gi podigna o~ite i vide deka mnogu narod doa|a kon
Nego, pa mu re~e na Filip: “Kade da kupime leb, za da se nahranat
ovie?” 6 Toa go re~e samo za da go ispita, za{to Samiot znae{e {to }e
stori.
7 Filip Mu odgovori: “Nema da im vtasa leb za dveste denarii, tuku
sekoj od niv neka dobie po malku."
8 Eden od Negovite u~enici, Andrej, bratot na Simon Petar, Mu
re~e: 9 “Tuka ima edno mom~e, koe ima pet ja~menovi lebovi i dve
ribi, ama {to e toa za tolku narod?”
10 A Isus re~e: “Neka isposednat lu|eto! “Imeno, ima{e mnogu
treva na mestoto, pa lu|eto isposednaa, na broj okolu pet iljadi. 11
Toga{, Isus gi zede lebovite, i otkako zablagodari im gi razdade na
u~enicite, a u~enicite na onie {to isposednaa; isto taka i od ribite,
kolku {to sakaa.
12 Koga se nasitija, im re~e na Svoite u~enici: “Soberete gi
ostanatite par~iwa, za da ne propadne ni{to!” 13 I taka, gi sobraa i
napolnija dvanaeset ko{nici so par~iwata od pette ja~menovi lebovi,
{to im ostanaa na onie koi jadea.
14 Lu|eto, koga go vidoa ~udotvorniot znak {to go napravi, rekoa:
“Ovoj e navistina Prorokot Koj treba{e da dojde na svetot.” 15 Isus,
{tom razbra deka sakaat da dojdat i da go odvle~at nasila, za da Go
napravat car, pak se povle~e napolno Sam vo gorata.
Isus odi po voda
(Mt. 14:22-33; Mk. 6:45-52)
16 Koga se smra~i, Negovite u~enici slegoa do moreto, 17 vlegoa vo
korab i trgnaa preku moreto kon Kapernaum. Ve}e se stemni, a Isus
u{te ne be{e dojden kaj niv. 18 A moreto po~na da se branuva, za{to
duva{e silen vetar. 19 Otkako odveslaa okolu dvaeset i pet ili
trieset stadii, Go vidoa Isus kako odi po moreto i se pribli`uva kon
korabot, pa se ispla{ija.
20 No Toj im re~e: “Jas Sum, ne pla{ete se!” 21 Tie sakaa da Go
primat vo korabot, a korabot vedna{ se najde na bregot, kon koj odea.
22 Utredenta, narodot, {to stoe{e od drugata strana na moreto,
vide deka tamu nema drug korab, osven eden i deka Isus ne vleze vo
nego so Svoite u~enici, tuku deka Negovite u~enici otplovija sami.
23 Od Tiberija pristignaa drugi korabi, blizu do mestoto kade {to
bea jale leb, otkako Gospod zablagodari. 24 I koga lu|eto vidoa deka
tamu gi nema ni Isus nitu Negovite u~enici, vlegoa vo korabite i
pristignaa vo Kapernaum, za da Go baraat Isusa.
Ve~nata hrana: Isus e Leb na `ivotot
25 Koga Go najdoa na sprotivnata strana od moreto, Mu rekoa:
“Rabi, koga dojde tuka?”
Jovan
159
Jovan
26 Isus im odgovori, velej}i: “Vistina, vistina, vi velam, Me
barate ne zatoa {to vidovte ~udotvorni znaci, tuku zatoa {to jadevte
od lebovite i se nasitivte. 27 Rabotete ne za hrana {to se rasipuva,
tuku za hrana {to ostanuva za ve~en `ivot, koja }e vi ja dade Sinot
^ovekov, za{to Tatkoto Bog stavi pe~at vrz Nego!”
28 Toga{ Mu rekoa: “[to da pravime, za da gi izvr{uvame Bo`jite
dela?”
29 Isus odgovori, velej}i im: “Bo`joto delo e ova: da veruvate vo
Onoj Kogo Toj Go prati.”
30 Tie pak Mu rekoa: “Kakov znak }e napravi{ za da vidime i da Ti
poveruvame? Kakvo delo }e izvr{i{? 31 Na{ite tatkovci jadea mana
vo pustinata, kako {to e napi{ano: ,Im dade da jadat leb od neboto.'“
32 Isus im re~e: “Vistina, vistina, vi velam, Mojsej ne vi dade leb
od neboto, tuku Mojot Tatko vi dava vistinski leb od neboto, 33 za{to
Bo`jiot leb e Onoj Koj sleguva od neboto i mu dava `ivot na svetot.”
34 Toga{ Mu rekoa: “Gospodi, davaj ni go sekoga{ toj leb.”
35 Isus im re~e: “Jas Sum Lebot na `ivotot. Koj doa|a kaj Mene
nema da ogladni i koj veruva vo Mene nema nikoga{ da o`edni. 36 Tuku
vi rekov deka - iako Me vidovte - ne veruvate. 37 Sè {to Mi dava
Tatkoto }e dojde kaj Mene, a onoj koj doa|a kaj Mene nema da go
isteram. 38 Za{to ne slegov od Neboto za da ja izvr{uvam Mojata
volja, tuku voljata na Onoj Koj Me prati. 39 A ova e voljata na Onoj
Koj Me prati: da ne zagubam nitu eden od site {to Mi gi dade, tuku da
gi voskresnam vo posledniot den. 40 Za{to voljata na Mojot Tatko e
sekoj {to }e Go vidi Sinot i poveruva vo Nego - da ima ve~en `ivot, i
Jas }e go voskresnam vo posledniot den.”
41 Toga{ Evreite negoduvaa protiv Nego, za{to re~e: “Jas Sum
lebot {to sleze od neboto", 42 i zboruvaa: “Ne e li ovoj Isus, sinot na
Josif, ~ii tatko i majka gi poznavame? Kako veli sega: ,Slegov od
neboto'?”
43 Isus odgovori, velej}i im: “Ne negoduvajte me|u sebe. 44 Nikoj ne
mo`e da dojde kaj Mene, ako ne go privle~e Tatkoto Koj me prati, i Jas
}e go voskresnam vo posledniot den. 45 Kaj prorocite e napi{ano:
,Site }e bidat nau~eni od Bog.' Sekoj, koj ~ul od Tatkoto i nau~il,
doa|a kaj Mene. 46 Nikoj ne Go videl Tatkoto, osven Onoj Koj e so Bog,
Toj Go ima videno Tatkoto. 47 Vistina, vistina, vi velam, koj }e
poveruva vo Mene ima ve~en `ivot.”
48 “Jas Sum Lebot na `ivotot. 49 Va{ite tatkovci jadea mana vo
pustinata i izumrea. 50 Ova e lebot {to sleguva od neboto, pa sekoj
mo`e da go jade i da ne umre. 51 Jas Sum `iviot leb {to sleze od
neboto. Ako nekoj jade od ovoj leb, }e `ivee doveka, a lebot, {to }e go
dadam Jas, e Moeto telo {to }e go predadam za `ivotot na svetot.”
52 Evreite povtorno po~naa da se prepiraat me|u sebe, velej}i:
“Kako mo`e Ovoj da ni go dade Svoeto telo da go jademe?”
53 Toga{ Isus im re~e: “Vistina, vistina, vi velam: ako ne go jadete
teloto na Sinot ^ovekov i ne ja piete Negovata krv, ne }e imate
`ivot vo sebe. 54 Koj go jade Moeto telo i ja pie Mojata krv ima ve~en
`ivot; i Jas }e go voskresnam vo posledniot den. 55 Za{to Moeto telo
e vistinska hrana, i Mojata krv - vistinska napivka. 56 Koj jade od
Jovan
160
Jovan
Moeto telo i pie od Mojata krv ostanuva vo Mene i Jas vo nego. 57
Kako {to Mene Me isprati `iviot Tatko, a Jas `iveam zaradi
Tatkoto, taka i onoj koj Me jade Mene }e `ivee zaradi Mene. 58 Ova e
lebot {to sleze od neboto, ne kakov {to tatkovcite jadea i izumrea.
Koj jade od ovoj leb, }e `ivee doveka.” 59 Ova go re~e koga pou~uva{e
vo sinagogata, vo Kapernaum.
Mnozina u~enici Go napu{taat Isus
60 Mnozina od Negovite u~enici, {tom go ~uja toa, rekoa: “Te{ka e
ovaa beseda! Koj mo`e da ja slu{a?”
61 Bidej}i Isus znae{e vo Sebe deka Negovite u~enici negoduvaat
zaradi toa, im re~e: “Zar ova ve soblaznuva? 62 A {to }e bide ako Go
vidite Sinot ^ovekov da se voznesuva gore, kade {to bil porano? 63
Duhot e onoj koj o`ivuva, teloto ne pomaga ni{to. Zborovite {to vi
gi rekov se duh i `ivot. 64 No ima nekoi od vas, koi ne veruvaat.”
Za{to Isus znae{e od po~etokot koi se tie {to ne veruvaat i koj }e
Go predade. 65 I re~e: “Zatoa vi rekov deka nikoj ne mo`e da dojde kaj
Mene, osven ako ne mu e dadeno od Tatkoto.”
66 Ottoga{ mnozina od Negovite u~enici se vratija i ne odea ve}e
so Nego.
67 A Isus im re~e na dvanaesettemina: “Da ne sakate i vie da si
otidete?”
68 Simon Petar Mu odgovori: “Gospodi, kaj kogo da otideme? Ti gi
ima{ zborovite na ve~en `ivot. 69 Nie poveruvavme i soznavme deka
Ti si Bo`jiot Svetec.”
70 Isus im odgovori: “Zar ne ve izbrav Jas dvanaesettemina, i sepak
eden od vas e |avol?” 71 A zboruva{e za Juda, sinot na Simon
Iskariot, za{to toj, koj be{e eden od dvanaesettemina, saka{e da Go
predade.
Isus na praznikot na Senicite
7
Potoa Isus ode{e po Galileja, bidej}i ne saka{e da odi niz Judeja,
za{to Evreite Go baraa za da Go ubijat. 2 A nabli`uva{e judejskiot
praznik na Senicite. 3 Toga{ Negovite bra}a Mu rekoa: “Zamini
ottuka i odi vo Judeja, za da gi vidat i Tvoite u~enici delata {to gi
vr{i{; 4 za{to nikoj ne pravi ne{to tajno, koga samiot saka da bide
poznat. [tom gi vr{i{ tie dela, objavi mu se na svetot.” 5 Za{to ni
Negovite bra}a ne veruvaa vo Nego.
6 Zatoa Isus im re~e: “Moeto vreme sè u{te ne e vtasano, a za vas
vremeto sekoga{ e zgodno. 7 Svetot vas ne mo`e da ve mrazi, a Mene
Me mrazi, za{to svedo~am za nego oti negovite dela se zli. 8 Vie
pojdete gore na praznikot. Jas nema da otidam, za{to Moeto vreme
u{te ne e ispolneto.” 9 Toa im go re~e i ostana vo Galileja.
Jovan
161
Jovan
10 A koga Negovite bra}a otidoa na praznikot, toga{ otide i
Samiot, ne javno, tuku tajno. 11 No Evreite Go baraa na praznikot i
zboruvaa: “Kade e Onoj?”
12 I mnogu se zboruva{e za Nego me|u narodot. Edni velea: “Dobar
e!", a drugi velea: “Ne e dobar, samo go zabluduva narodot.” 13
Me|utoa, nikoj ne zboruva{e slobodno za Nego, zaradi strav od
Evreite.
14 A na polovina od praznuvaweto, Isus vleze vo Hramot i
pou~uva{e. 15 Zatoa Evreite se ~udea i velea: “Od kade ima olku
golemo znaewe - koga nikoga{ ne u~el?”
16 Toga{ Isus im odgovori, velej}i: “Moeto u~ewe ne e Moe, tuku
na Onoj Koj Me prati. 17 Ako nekoj saka da ja ispolnuva Negovata
volja, }e znae dali e ova u~ewe od Bog, ili zboruvam Sam od Sebe. 18
Koj govori sam od sebe, ja bara svojata slava, a koj ja bara slavata za
Onoj Koj Go pratil, Toj e vistinit - vo Nego nema nepravednost. 19 Zar
Mojsej ne vi go dade Zakonot? No, nikoj od vas ne go ispolnuva
Zakonot. Zo{to sakate da Me ubiete?”
20 Narodot odgovori: “Demon ima vo Tebe! Koj saka da Te ubie?”
21 Isus vo odgovor im re~e: “Napraviv edno delo i site se ~udite. 22
Zatoa Mojsej vi go dade obre`uvaweto (ne zatoa {to e od Mojsej, tuku
od tatkovcite), a vie vo saboten den obre`uvate ~ovek!? 23 Ako ~ovek
se obre`uva vo saboten den za da ne se naru{i Mojseeviot Zakon,
zo{to se lutite na Mene deka napolno isceliv ~ovek vo saboten den?
24 Ne sudete po nadvore{niot izgled, tuku sudete pravedno!”
Podelbi zaradi Isusovata li~nost
25 Toga{ nekoi od `itelite na Erusalim rekoa: “Ne e li ovoj
^ovekot, Kogo baraat da Go ubijat? 26 A ete, zboruva slobodno i
ni{to ne Mu velat. Da ne se uverile stare{inite deka Toj e navistina
Hristos? 27 Ovoj Go znaeme od kade e, a koga }e dojde Hristos, nikoj ne
}e znae od kade e.”
28 Isus, pak, pou~uvaj}i vo Hramot, izvika i re~e: “I Mene Me
poznavate, a znaete i od kade Sum! Ne dojdov Sam od Sebe, tuku
vistinit e Onoj Koj Me prati, Kogo vie ne Go poznavate. 29 Jas Go
znam, zatoa {to Sum od Nego i Toj Me prati.”
30 Toga{ sakaa da Go fatat, no nikoj ne stavi raka vrz Nego, za{to
u{te ne be{e do{ol Negoviot ~as. 31 A mnozina od narodot poveruvaa
vo Nego i velea: “Koga }e dojde Hristos, zarem }e napravi pove}e
~udotvorni znaci, otkolku {to napravi Ovoj?”
Stra`ari go fa}aat Isusa
32 Fariseite ~uja deka narodot zboruva taka za Nego, pa
prvosve{tenicite i fariseite ispratija stra`ari da Go fatat.
33 Toga{ Isus re~e: “U{te malku vreme Sum so vas, potoa
zaminuvam kaj Onoj Koj Me prati. 34 ]e Me barate i nema da Me
najdete, i kade {to Sum Jas, vie ne mo`ete da dojdete.”
Jovan
162
Jovan
35 Toga{ Evreite si rekoa me|u sebe: “Kade }e odi Ovoj, ta da ne
mo`eme da Go najdeme? Da ne saka da odi kaj raseanite me|u Grcite i
da gi pou~uva Grcite? 36 [to zna~i zborot {to go re~e: ,]e Me barate
i nema da Me najdete,' i ,kade {to Sum Jas, vie ne mo`ete da dojdete'?”
"Reki na `iva voda"
37 A vo posledniot, golemiot den na praznikot Isus zastana i
izvika, velej}i: “Ako e nekoj `eden, neka dojde kaj Mene i neka pie. 38
Koj veruva vo Mene, kako {to e ka`ano vo Pismoto, ,od negovata
vnatre{nost }e pote~at reki na `iva voda.'“ 39 Toa go re~e za Svetiot
Duh, Kogo }e Go primat onie koi veruvaat vo Nego, za{to Svetiot Duh
u{te ne im be{e daden, bidej}i Isus u{te ne be{e proslaven.
Podelba me|u narodot
40 A nekoi od narodot, koi gi ~uja tie zborovi, rekoa: “Ovoj e
navistina Prorokot.”
41 Drugi velea: “Ovoj e Hristos.”
Treti, pak, pra{uvaa: “Zar Hristos }e dojde od Galileja? 42 Zar
Pismoto ne re~e deka Hristos }e dojde od Davidovoto potomstvo, i od
grat~eto Vitleem, od kade {to be{e David?” 43 I taka, nastana
razdor kaj narodot zaradi Nego. 44 A nekoi od niv sakaa da Go fatat,
no nikoj ne stavi raka vrz Nego.
Nevernite upraviteli
45 Koga stra`arite dojdoa kaj prvosve{tenicite i fariseite, tie
im rekoa: “Zo{to ne Go dovedovte?”
46 Stra`arite odgovorija: “Nikoj nikoga{ ne zboruval taka kako
{to zboruva Ovoj ~ovek.”
47 A fariseite im odgovorija: “Zar i vie ste zabludeni? 48 Dali
nekoj od prvencite ili od fariseite poveruva vo Nego? 49 Tuku,
proklet e ovoj narod, {to ne go znae Zakonot.”
50 Nikodim (koj porano otide kaj Isus, a koj be{e eden od niv) im
re~e: 51 “Osuduva li na{iot Zakon nekogo, ako najnapred ne go
soslu{a i ne doznae {to pravi?”
52 Tie vo odgovor mu rekoa: “Da ne si i ti od Galileja? Ispitaj i
vidi deka prorok ne se pojavil od Galileja.” 53 I sekoj si otide vo
svojot dom.
@enata fatena vo prequba
8
Isus otide na Maslinovata Gora. 2 A vo mugrite povtorno dojde vo
Hramot, i site lu|e doa|aa kaj Nego. Toj sedna i gi pou~uva{e. 3 Toga{
zakonicite i fariseite dovedoa edna `ena fatena vo prequba, i
Jovan
163
Jovan
otkako ja postavija nasrede, 4 Mu rekoa: “U~itele, `enava e fatena na
samoto delo vo prequba. 5 Mojsej ni naredi vo Zakonot da gi
kamenuvame takvite, a Ti {to veli{?” 6 Toa go rekoa za da Go
isku{aat, ta da imaat za {to da Go obvinat.
A Isus se navedna i po~na da pi{uva so prst po zemjata. 7 No
bidej}i i natamu Go pra{uvaa, se ispravi i im re~e: “Onoj koj od vas e
bezgre{en, prv neka frli kamen na nea!” 8 I pak se navedna i
pi{uva{e po zemjata.
9 A tie, koga go ~uja toa, po~naa da otstapuvaat eden po eden,
po~nuvaj}i od najstarite. A Isus ostana Sam so `enata, koja stoe{e
nasrede. 10 Isus se ispravi i ì re~e: [email protected], kade se drugite? Nieden
li ne te osudi?”
11 Taa odgovori: “Nieden, Gospodine.”
Isus ì re~e: “Ni Jas ne te osuduvam, odi si i otsega ne gre{i ve}e.”
Isus e vistinskata svetlina
12 Isus pak prodol`i da govori, velej}i: “Jas Sum svetlinata na
svetot. Koj Me sledi, nema da odi vo temnina, tuku }e ja ima
svetlinata na `ivotot.”
13 Zatoa fariseite Mu rekoa: “Ti svedo~i{ Sam za Sebe; Tvoeto
svedo{tvo ne e vistinito.”
14 Isus vo odgovor im re~e: “Iako svedo~am Sam za Sebe, Moeto
svedo{tvo e vistinito, za{to znam od kade dojdov i kade odam, a vie ne
znaete od kade dojdov i kade odam. 15 Vie sudite spored teloto, Jas ne
mu sudam nikomu. 16 A ako i sudam, Mojot sud e vistinit, zatoa {to ne
Sum Sam, tuku sme Jas i Onoj Koj Me prati. 17 Duri i vo va{iot zakon
pi{uva deka svedo{tvoto na dvajca lu|e e vistinito. 18 Jas svedo~am
za Sebe, i Tatkoto Koj Me prati, svedo~i za Mene.”
19 Toga{ Mu rekoa: “Kade e Tvojot Tatko?”
Isus odgovori: “Ne Me poznavate ni Mene ni Mojot Tatko. Ako Me
poznavavte Mene, }e Go poznavavte i Mojot Tatko.” 20 Ovie zborovi gi
ka`a, kaj riznicata, koga pou~uva{e vo Hramot, i nikoj ne Go fati,
za{to u{te ne be{e do{ol Negoviot ~as.
21 Isus povtorno im re~e: “Jas si odam, a vie }e Me barate i }e
umrete vo svojot grev. Kade {to odam Jas - vie ne mo`ete da dojdete.”
22 Zatoa Evreite rekoa: “Da ne se samoubie, za{to veli: ,Kade odam
Jas - vie ne mo`ete da dojdete?'“
23 Im re~e u{te: “Vie ste od dolu, Jas Sum od gore. Vie ste od ovoj
svet, a Jas ne Sum od ovoj svet. 24 Zatoa vi rekov deka }e umrete vo
svoite grevovi, za{to ako ne poveruvate deka Jas Sum Toj, }e umrete vo
svoite grevovi.”
25 Toga{ Go pra{aa: “Koj si Ti?”
Isus im re~e: “Pa {to vi zboruvam u{te od po~etokot? 26 Imam
mnogu da zboruvam i da sudam za vas, no vistinit e Onoj Koj Me
isprati, i Jas mu go ka`uvam na svetot ona {to go imam slu{nato od
Nego.”
27 Tie ne sfatija deka im zboruva za Tatkoto. 28 Zatoa Isus im
re~e: “Koga }e Go podignete Sinot ^ovekov, toga{ }e znaete deka Jas
Jovan
164
Jovan
Sum i deka ni{to ne pravam Sam od Sebe, tuku deka go zboruvam ona
{to Tatkoto Me nau~i. 29 Onoj Koj me prati, so Mene e, ne Me ostavi
Sam, za{to sekoga{ go pravam ona {to Mu godi.”
30 Koga go zboruva{e toa, mnozina poveruvaa vo Nego.
Vistinata osloboduva
31 Zatoa Isus im re~e na Evreite, koi Mu poveruvaa: “Ako
prodol`ite da go sledite Moeto slovo, navistina ste Moi u~enici, 32
i }e ja znaete vistinata, i vistinata }e ve oslobodi.
33 Mu odgovorija: “Nie sme Avraamovo potomstvo i nikoga{
nikomu ne sme mu robuvale. Kako veli{ Ti: ,]e bidete slobodni?'“
34 Isus im odgovori: “Vistina, vistina, vi velam deka sekoj {to
pravi grev, rob mu e na grevot. 35 A robot ne ostanuva doma doveka,
Sinot ostanuva doveka. 36 I taka, ako Sinot ve oslobodi, navistina }e
bidete slobodni. 37 Znam deka ste Avraamovo potomstvo, a sepak
sakate da Me ubiete, za{to Moeto slovo nema mesto vo vas. 38 Jas go
zboruvam toa {to sum go videl kaj Mojot Tatko; isto i vie go pravite
toa {to ste go ~ule od va{iot tatko.”
39 Mu odgovorija i rekoa: “Na{ tatko e Avraam.”
Isus im re~e: “Ako ste Avraamovi ~eda, vr{ete gi Avraamovite
dela. 40 A sega sakate da Me ubiete Mene, ^ovekot, Koj vi ja ka`a
vistinata, {to ja ~uv od Bog. Avraam ne postapi taka. 41 Vie gi
vr{ite delata na svojot tatko.”
Tie Mu rekoa: “Nie ne sme rodeni od bludstvo, imame eden Tatko Bog.”
42 Isus im re~e: “Ako Bog be{e va{ Tatko, }e Me qubevte Mene,
za{to Jas izlegov i dojdov od Bog, i ne dojdov Sam od Sebe, tuku Toj Me
prati. 43 Zo{to ne sfa}ate {to vi velam? Zatoa {to ne mo`ete da go
slu{ate Moeto slovo. 44 Vie poteknuvate od va{iot tatko - |avolot, i
sakate da gi ispolnuvate `elbite na va{iot tatko. Toj be{e
~ovekoubiec od po~etokot i ne ostana pri vistinata, za{to vo nego
nema vistina. Koga zboruva laga, zboruva od svoeto, za{to e la`livec
i tatko na lagata. 45 No Mene ne Mi veruvate, bidej}i vi ja zboruvam
vistinata. 46 Koj od vas Me obvinuva za grev? Ako ja zboruvam
vistinata, zo{to ne Mi veruvate? 47 Onoj koj e od Bog, gi slu{a
Bo`jite zborovi, a vie ne gi slu{ate, zatoa {to ne ste od Bog.”
48 Evreite Mu odgovorija, velej}i: “Ne zboruvame li nie pravo deka
Ti si samarjanin i deka si opsednat od demon?”
49 Isus odgovori: “Jas nemam demon, tuku Go po~ituvam Mojot
Tatko, a vie Me sramite. 50 Jas ne ja baram Mojata Slava, ima eden
drug Koj ja bara i sudi. 51 Vistina, vistina, vi velam, ako nekoj go
zapazi Moeto slovo, nema da vidi smrt doveka.”
52 Evreite Mu rekoa: “Sega znaeme deka ima demon vo Tebe. Avraam
umre, a i prorocite, a Ti veli{: ,Ako nekoj go zapazi Moeto slovo,
nema da vkusi smrt doveka.' 53 Zar si Ti pogolem od na{iot tatko
Avraam, koj umre? I prorocite umrea. Za kogo se pretstavuva{ Ti
Samiot?”
Jovan
165
Jovan
54 Isus odgovori: “Ako Jas se proslavuvam Samiot Sebe, Mojata
slava e ni{to`na. Mene Me proslavuva Mojot Tatko, za Kogo vie
velite: ,Toj e na{ Bog'. 55 Vie ne Go zapoznavte, a Jas Go poznavam. I
ako re~am deka ne Go poznavam, }e bidam la`livec kako i vie, no Jas
Go poznavam i go pazam Negovoto slovo. 56 Avraam, va{iot tatko, se
raduva{e da go vidi Mojot den; i go vide, i se zaraduva.”
57 Evreite Mu rekoa: “U{te nema{ pedeset godini, a si go videl
Avraam?”
58 Isus im re~e: “Vistina, vistina, vi velam: Jas Sum u{te od pred
Avraamovoto ra|awe.” 59 Toga{ grabnaa kamewa za da gi frlat na
Nego, no Isus se zasolni i izleze od Hramot.
Isceluvawe na sleporoden
9
I koga zaminuva{e, vide ~ovek, slep od ra|awe. 2 A u~enicite Go
pra{aa: “Rabi, koj zgre{il, toj ili negovite roditeli, ta se rodil
slep?”
3 Isus odgovori: “Ne zgre{il ni toj nitu negovite roditeli, tuku za
da se projavat Bo`jite dela vrz nego. 4 Nie treba da gi izvr{uvame
delata na Onoj Koj Me prati, dodeka e den. Doa|a no}, koga nikoj ne }e
mo`e da raboti. 5 Dodeka Sum vo svetot, Jas Sum Svetlinata na
svetot.”
6 [tom go re~e toa, plukna nazemi, napravi kal so plunkata i so nea
gi nama~ka negovite o~i, 7 pa mu re~e: “Odi, izmij se vo bawata
Siloam ({to zna~i: “Praten"). Toj otide, se izmi i dojde gledaj}i.
8 A sosedite i onie {to go gledaa porano kako pita~, velea: “Zar
ovoj ne e onoj, {to sede{e i pita{e?”
9 Edni velea: “Toj e", drugi velea: “Ne e, no prilega na nego.”
Toj re~e: “Jas sum!”
10 Toga{ mu rekoa: “Kako ti se otvorija o~ite?”
11 Toj odgovori: “^ovekot, Koj se vika Isus, napravi kal, mi gi
nama~ka o~ite i mi re~e: “Odi vo Siloam i izmij se. Jas otidov, se
izmiv i progledav."
12 Toga{ mu rekoa: “Kade e Toj?", a ~ovekot re~e: “Ne znam.”
13 Go odvedoa porane{niot slepec kaj fariseite. 14 A be{e
saboten den koga Isus napravi kal i mu gi otvori o~ite. 15 Toga{
povtorno fariseite go pra{aa kako progledal! Toj im re~e: “Mi stavi
kal na o~ite, se izmiv i gledam.”
16 Toga{ nekoi od niv rekoa: “Ovoj ^ovek ne e od Bog, ne ja
praznuva sabotata.”
Drugi govorea: “Kako mo`e gre{en ~ovek da pravi takvi
~udotvorni znaci?” I nastana razdor me|u niv.
17 Toga{ pak mu rekoa na slepiot: “[to veli{ ti za Onoj Koj ti gi
otvori o~ite?”
A toj re~e: “Prorok e!”
Jovan
166
Jovan
18 No Evreite ne poveruvaa deka bil slep i deka progledal, sè
dodeka ne gi povikaa negovite roditeli, 19 i gi pra{aa, velej}i:
“Dali e ovoj va{iot sin, za kogo velite deka se rodil slep? Kako
gleda sega?”
20 Negovite roditeli odgovorija: “Znaeme deka ovoj e na{iot sin i
deka se rodi slep, 21 a kako gleda sega, ne znaeme, i koj mu gi otvoril
o~ite, nie ne znaeme. Pra{ajte go nego, toj e vozrasen, samiot neka
zboruva za sebe.” 22 Negovite roditeli go rekoa ova, za{to se pla{ea
od Evreite, bidej}i Evreite se bea dogovorile da bide isklu~en od
sinagogata sekoj koj }e Go priznae Nego za Hristos. 23 Zaradi toa,
negovite roditeli rekoa: “Vozrasen e. Pra{ajte go nego.”
24 Toga{ povtorno go povikaa ~ovekot, koj pred toa be{e slep i mu
rekoa: “Proslavi Go Boga! Nie znaeme deka Toj ^ovek e gre{nik.”
25 A ~ovekot im odgovori: “Dali e gre{nik- ne znam, no edno znam:
bev slep, a sega gledam.”
26 Toga{ tie povtorno go pra{aa: “[to ti stori? Kako ti gi
otvori o~ite?”
27 Toj im odgovori: “Ve}e vi rekov, a vie ne slu{avte, zo{to sakate
da ~uete povtorno? Da ne sakate i vie da stanete Negovi u~enici?”
28 Tie go prekorija i rekoa: “Ti si Negov u~enik, a nie sme
Mojseevi u~enici. 29 Nie znaeme deka Bog mu govorel na Mojsej, a od
kade e Ovoj, ne znaeme.”
30 ^ovekot im odgovori, velej}i: “E toa e za ~udewe, {to vie ne
znaete od kade e, a Toj mi gi otvori o~ite. 31 Znaeme deka Bog ne slu{a
gre{nici, tuku onoj koj e bogobojazliv i ja vr{i Negovata volja, nego
go slu{a. 32 Otkako e vekov ne se ~ulo deka nekoj mu gi otvoril o~ite
na sleporoden. 33 Ako Toj ne be{e od Boga, ni{to ne }e mo`e{e da
napravi.”
34 A tie mu odgovorija so zborovite: “Ti si celiot roden vo
grevovi, ti li }e nè u~i{ nas?” I go isteraa nadvor.
Duhovno slepilo
35 Isus ~u deka go isterale nadvor, go najde i go pra{a: “Veruva{
li ti vo Bo`jiot Sin?”
36 Toj odgovori, velej}i: “A Koj e Toj, Gospodine, za da veruvam vo
Nego?”
37 Isus mu re~e: “Ti ve}e Go vide, Toj zboruva so tebe.”
38 A toj re~e: “Veruvam, Gospodine", i Mu se pokloni.
39 Toga{ Isus re~e: “Jas dojdov na ovoj svet za sud, za da progledaat
onie koi ne gledaat i za da oslepat onie koi gledaat.”
40 Nekoi od fariseite, koi bea so Nego, go ~uja toa i Mu rekoa: “Da
ne sme i nie slepi?”
41 Isus im re~e: “Da bevte slepi nema{e da imate grev, ama sega
velite: ,Gledame' - zatoa grevot vi ostanuva.”
Jovan
167
Jovan
Dobriot Pastir
10
"Vistina, vistina, vi velam, onoj {to ne vleguva vo trloto niz
vrata, tuku preskoknuva na drugo mesto, toj e kradec i razbojnik. 2 A
onoj {to vleguva niz vratata, toj e pastir na ovcite. 3 Nemu vratarot
mu otvora, a ovcite go slu{aat negoviot glas. Toj gi vika po ime i gi
izveduva. 4 Koga }e gi izvede, odi pred niv, a ovcite odat po nego,
za{to go poznavaat negoviot glas. 5 Po tu|inec nikako ne odat, tuku
begaat od nego, za{to ne go poznavaat glasot na tu|incite.” 6 Isus im
ja ka`a ovaa sporedba, no tie ne go sfatija zna~eweto na toa za koe im
zboruva{e.
7 Isus povtorno im re~e: “Vistina, vistina, vi velam: Jas Sum
vratata za ovcite. 8 Site koi dojdoa pred Mene, se kradci i
razbojnici, no ovcite ne gi poslu{aa. 9 Jas Sum vratata. Koj }e vleze
niz Mene, }e bide spasen, }e vleguva i }e izleguva i }e najde pasi{te.
10 Kradecot vleguva samo da obira, da zakole i da pogubi. Jas dojdov za
da imaat `ivot i da go imaat vo izobilie.
11 Jas Sum Dobriot Pastir. Dobriot pastir go dava svojot `ivot za
ovcite. 12 Glavenikot, koj ne e pastir, komu ovcite ne mu pripa|aat, go
gleda volkot kako doa|a, gi ostava ovcite i bega, a volkot gi
razgrabuva i gi ra{trkuva; 13 za{to e glavenik i ne se gri`i za
ovcite.
14 Jas Sum Dobriot Pastir i gi poznavam Moite i Moite Me
poznavaat Mene. 15 Kako {to Tatkoto Me poznava Mene, i Jas Go
poznavam Tatkoto; i Jas go davam Mojot `ivot za ovcite. 16 I drugi
ovci imam, {to ne se od ova trlo, i niv treba da gi dovedam. Tie }e go
slu{aat Mojot glas i }e bide edno stado i eden pastir. 17 Tatkoto Me
qubi zatoa {to Jas go davam Svojot `ivot, za povtorno da go zemam. 18
Nikoj ne Mi go odzede, tuku Jas go davam Sam od Sebe. Imam vlast da
go dadam, i imam vlast da go zemam pak. Ovaa zapoved ja primiv od
Mojot Tatko.”
19 Zaradi ovie zborovi pak nastana razdor me|u Evreite. 20
Mnozina od niv velea: “Opsednat e od demon i blada, zo{to Go
slu{ate?”
21 Drugi velea: “Toa ne se zborovi na opsednat od demon. Mo`e li
demon da otvora o~i na slepi?”
Uverenosta na vernicite
22 Toga{ vo Erusalim se praznuva{e praznikot Posvetuvawe; be{e
zima. 23 A Isus ode{e po Solomonoviot trem na Hramot. 24 Toga{
Evreite Go opkru`ija i Mu rekoa: “Do koga }e ni ja izma~uva{
du{ata? Ako si Ti Hristos, ka`i ni otvoreno!”
25 Isus im odgovori: “Vi rekov, i ne veruvate. Delata {to Jas gi
pravam vo imeto na Mojot Tatko svedo~at za Mene. 26 No, vie ne
veruvate, za{to ne ste od Moite ovci. 27 Moite ovci go slu{aat
Jovan
168
Jovan
Mojot glas, Jas gi poznavam, i tie odat po Mene. 28 Jas im davam ve~en
`ivot i nikoga{ nema da zaginat i nikoj nema da gi otme od Mojata
raka. 29 Mojot Tatko, Koj mi gi dade, pogolem e od site, i nikoj ne
mo`e da gi otme od rakata na Mojot Tatko. 30 Jas i Mojot Tatko sme
edno.”
31 Evreite, pak, zedoa kamewa za da Go kamenuvaat. 32 Isus im re~e:
“Vi poka`av mnogu dobri dela od Mojot Tatko. Za koe od tie dela }e
Me kamenuvate?”
33 Evreite Mu odgovorija: “Ne Te kamenuvame zaradi dobro delo,
tuku zaradi bogohulstvo, za{to Ti, iako si ~ovek, se pravi{ Bog.”
34 Isus im odgovori: “Ne e li napi{ano vo va{iot Zakon: ,Jas
rekov: bogovi ste?' 35 Ako gi nare~e bogovi onie na koi im be{e
upateno Bo`joto Slovo, a Pismoto ne mo`e da bide naru{eno, 36
zo{to vie velite deka huli na Boga Onoj Kogo Tatkoto Go posveti i
Go isprati vo svetot. Zatoa {to rekov: ,Jas Sum Bo`jiot Sin?' 37 Ako
ne gi izvr{uvam delata na Mojot Tatko, ne veruvajte Mi. 38 A ako gi
izvr{uvam, veruvajte im na delata, ako Mene ne Mi veruvate, za da
znaete i ostanete vo znaeweto deka Tatkoto e vo Mene i Jas sum vo
Tatkoto ! “ 39 Toga{ sakaa pak da Go fatat, no im se izmolkna od
racete.
40 I pak otide preku Jordan, kade {to otprvin kr{tava{e Jovan, i
ostana tamu. 41 I mnozina dojdoa kaj Nego i rekoa: “Jovan ne napravi
niedno ~udo, no sè {to re~e Jovan za Nego, be{e vistina.” 42 I tamu
mnozina poveruvaa vo Nego.
Lazar umira
11
Ima{e i eden bolen ~ovek, Lazar od Betanija, od seloto na Marija i
sestra ì Marta. 2 A Marija, ~ij brat Lazar be{e bolen, be{e onaa koja
Go pomaza Gospoda so miro i gi izbri{a Negovite noze so svojata kosa.
3 I taka, sestrite pratija vest do Nego, da Mu ka`at: “Gospodi, ete,
bolen e onoj kogo go qubi{.”
4 A {tom Isus go ~u toa, re~e: “Bolesta ne e za umira~ka, tuku za
Bo`ja slava, za preku nea da se proslavi Bo`jiot Sin.” 5 Isus gi
qube{e Marta, nejzinata sestra i Lazara. 6 I koga ~u deka e bolen,
ostana u{te dva dena vo mestoto kade se nao|a{e.
7 Potoa im re~e na u~enicite: “Da otideme pak vo Judeja.”
8 U~enicite Mu rekoa: “Rabi, Evreite sega sakaa da Te kamenuvaat,
a Ti pak odi{ onamu?”
9 Isus odgovori: “Zar denot nema dvanaeset ~asovi? Ako nekoj odi
dewe, ne se sopnuva, za{to ja gleda svetlinata na ovoj svet. 10 A ako
nekoj odi no}e, se sopnuva, za{to nema svetlina vo nego.”
11 Toa im go re~e, a potoa prodol`i: “Na{iot prijatel Lazar zaspa,
odam da go razbudam.”
Jovan
169
Jovan
12 Toga{ u~enicite Mu rekoa: “Gospodi, ako zaspal, }e ozdravee.”
13 Dodeka Isus zboruva{e za negovata smrt, tie mislea deka zboruva
za po~inka vo son.
14 Toga{ Isus im re~e jasno: “Lazar umre; 15 ama se raduvam zaradi
vas, oti ne bev tamu, za da poveruvate. Ajde da otideme kaj nego.”
16 Toga{ Toma, nare~en Bliznak, im re~e na sou~enicite: “Da
otideme i nie za da umreme so nego!”
17 I taka, koga Isus dojde dozna deka e ~etiri dena vo grobot. 18 A
Betanija be{e blizu do Erusalim, okolu petnaeset stadii, 19 i
mnozina Evrei bea do{le kaj Marta i Marija da gi ute{at za bratot.
20 [tom ~u Marta deka doa|a Isus, izleze da Go pre~eka, a Marija
ostana doma.
21 Pritoa Marta Mu re~e na Isus: “Gospodi, da be{e Ti tuka, brat
mi nema{e da umre. 22 A i sega znam deka Bog }e Ti dade sè za {to }e
Go zamoli{.”
23 Isus ì re~e: “Tvojot brat }e voskresne.”
24 Marta Mu re~e: “Znam deka }e voskresne pri voskresenieto, vo
posledniot den.”
25 Isus ì re~e: “Jas Sum Voskresenieto i @ivotot; onoj {to veruva
vo Mene, i da umre - }e `ivee. 26 I sekoj, koj `ivee i veruva vo Mene,
nema da umre doveka. Veruva{ li vo toa?
27 Mu re~e: “Da, Gospodi, jas veruvam deka Ti si Hristos, Bo`jiot
Sin, Koj treba da dojde na svetot.”
28 [tom go re~e toa, otide i ja povika sestra si Marija i ì re~e
skri{no: “U~itelot e tuka i te vika!” 29 A taa, {tom go ~u toa,
vedna{ stana i trgna kon Nego. 30 Imeno, Isus u{te ne be{e vtasal vo
seloto, tuku be{e na mestoto kade {to Go sretna Marta. 31 Evreite,
pak, koi bea so nea doma i ja te{ea, {tom vidoa deka Marija stana i
brgu izleze, trgnaa po nea, mislej}i deka odi na grobot, tamu da se
iznapla~e.
32 A koga Marija dojde tamu, kade {to be{e Isus, koga Go vide,
padna pred Negovite noze i Mu re~e: “Gospodi, da be{e Ti tuka,
nema{e brat mi da umre.”
33 Koga Isus ja vide rasplakana, i kako pla~at Evreite, koi dojdoa
so nea, se rasta`i vo duhot, i se potrese 34 i re~e: “Kade go
polo`ivte?”
Mu rekoa: “Gospodi, dojdi i vidi!”
35 Isus prosolzi.
36 Toga{ Evreite rekoa: “Gledaj, kolku go qubel!”
37 A nekoi od niv rekoa: “Ne mo`e{e li Ovoj Koj mu gi otvori
o~ite na slepiot, da napravi i ovoj da ne umre?”
Isus go vra}a Lazara vo `ivot
38 A Isus pak dlaboko trognat, dojde do grobot; a toa be{e pe{tera
so kamen navalen na vlezot. 39 Isus re~e: “Pomestete go kamenot!”
Marta, sestrata na pokojnikot, Mu re~e: “Gospodi, ve}e smrdi,
za{to ~etiri dena e vo grobot.”
Jovan
170
Jovan
40 Isus ì re~e: “Neli ti rekov, ako veruva{, }e ja vidi{ Bo`jata
slava?”
41 Toga{ go pomestija kamenot, a Isus gi potkrena o~ite i re~e:
“Tatko, Ti blagodaram {to Me poslu{a. 42 Jas znaev deka sekoga{ Me
slu{a{, no ova go rekov zaradi nasobranite lu|e, za da poveruvaat
deka Ti Me prati.”
43 Otkako go re~e toa, vikna so silen glas: “Lazare, izlezi nadvor!”
44 Umreniot izleze, zamotan so povoi po racete i nozete, a liceto mu
be{e zabradeno so krpa.
Isus im re~e: “Odmotajte go i pu{tete go da odi!”
45 Toga{ mnozina od Evreite, koi dojdoa so Marija i vidoa {to
napravi Toj, poveruvaa vo Nego, 46 a nekoi od niv otidoa kaj
fariseite i im raska`aa {to stori Isus.
Golemiot sovet protiv Isus
47 Zatoa prvosve{tenicite i fariseite go svikaa Sovetot i rekoa:
“[to da ~inime? Ovoj ~ovek pravi mnogu ~udotvorni znaci! 48 Ako Go
ostavime taka, site }e veruvaat vo Nego, a Rimjanite }e dojdat i }e ni
gi odzemat i zemjata i narodot!”
49 A eden od niv, Kajafa, koj be{e vrhoven sve{tenik vo taa godina,
im re~e: “Vie ne znaete ni{to, 50 nitu pomisluvate deka e podobro za
nas da umre eden ~ovek za narodot, otkolku siot narod da propadne.”
51 A ova ne go re~e sam od sebe, tuku, kako vrhoven sve{tenik vo taa
godina, prore~e deka Isus }e umre za narodot, 52 i ne samo za narodot,
tuku i za da gi sobere zaedno ra{trkanite Bo`ji deca. 53 Taka, po toj
den se dogovorija da Go ubijat.
54 Zatoa Isus ve}e ne se dvi`e{e javno me|u Evreite, tuku otide
ottamu vo eden kraj blizu do pustinata, vo gradot nare~en Efraim, i
tamu prestojuva{e so u~enicite.
55 A nabli`uva{e judejskata Pasha, pa mnozina od vnatre{nosta se
iska~uvaa kon Erusalim, pred Pashata, za da se is~istat. 56 Go baraa
Isus, i stoej}i vo Hramot zboruvaa me|u sebe: “[to mislite? Nema li
da dojde na praznikot?” 57 A prvosve{tenicite i fariseite ve}e bea
izdale zapoved, ako nekoj doznae kade e, da javi, za da Go fatat.
Marija Go pomazuva Isus vo Betanija
(Mt. 26:6-13; Mk. 14:3-9)
12
Na {est dni pred Pashata, Isus dojde vo Betanija, kade {to be{e
Lazar, kogo go voskresna od mrtvite. 2 Tamu Mu prigotvija ve~era.
Marta poslu`uva{e, a Lazar be{e eden od onie koi so Nego bea
prilegnati kraj trpezata. 3 Toga{ Marija zede litar miro od ~ist i
skapocen nard, gi pomaza Isusovite noze i gi izbri{a so svojata kosa;
a ku}ata se ispolni so miris od miroto.
4 A Juda Iskariot, eden od Negovite u~enici, koj saka{e da Go
predade, re~e: 5 “Zo{to mirovo ne se prodade za trista denarii, i da
Jovan
171
Jovan
im se razdade na siroma{nite?” 6 Toa ne go re~e za{to se gri`e{e za
siroma{nite, tuku zatoa {to be{e kradec; kaj nego be{e ~ekme`eto
so pari i potkraduva{e od ona {to go pu{taa vo nego.
7 No Isus re~e: “Ostavete ja! Neka go izvr{i toa za denot na Mojot
pogreb. 8 Za{to siroma{nite gi imate sekoga{ pokraj sebe, a Mene
Me nemate sekoga{.”
9 Mnogu Evrei doznaa deka e tamu, pa dojdoa ne samo zaradi Isus,
tuku da go vidat i Lazar, kogo {to go voskresna od mrtvite. 10
Prvosve{tenicite, pak, re{ija da go ubijat i Lazar, 11 za{to mnogu
Evrei gi napu{taa zaradi nego i veruvaa vo Isus.
Isus vleguva vo Erusalim
(Mt. 21:1-11; Mk. 11:1-11; Lk. 19:28-40)
12 Na sledniot den, golem broj lu|e, {to bea dojdeni na praznikot,
koga slu{naa deka Isus doa|a vo Erusalim, 13 zedoa palmovi granki,
izlegoa da go pre~ekaat, izvikuvaj}i:
"Osana!
Blagosloven e Onoj Koj
doa|a vo Gospodovoto ime,
Carot na Izrael!”
14 A Isus najde mlado od magare, odnosno magarence, i go javna, kako
{to e napi{ano:
15 “Ne pla{i se, Sionova }erko!
Eve, tvojot Car doa|a,
sedej}i na mlado magare.”
16 Negovite u~enici otprvin ne go razbraa toa, no koga Isus se
proslavi, toga{ se setija deka toa be{e napi{ano za Nego, i deka toa
Mu Go storija.
17 A narodot, koj be{e so Nego, svedo~e{e deka Toj go povika Lazar
od grobot i go voskresna od mrtvite. 18 Zaradi toa narodot i izleze da
Go pre~eka, za{to ~u deka Toj go napravi toj ~udotvoren znak. 19
Fariseite, pak, si rekoa me|u sebe: “Gledate deka sè e bespolezno, eve,
narodot trgna po Nego.”
Isusovite posledni zborovi upateni kon narodot
20 Me|u poklonicite, koi bea dojdeni na praznikot, ima{e i nekoi
Grci. 21 Tie mu pristapija na Filip, koj{to be{e od galilejska
Betsaida, i go zamolija, velej}i: “Gospodine, sakame da Go vidime
Isus. 22 Filip otide i mu ka`a na Andrej; potoa Andrej i Filip
otidoa i Mu ka`aa na Isus.
23 A Isus im odgovori: “Dojde ~asot da se proslavi Sinot ^ovekov.
24 Vistina, vistina, vi velam, ako p~eni~noto zrno ne padne vo zemjata
i ne umre, ostanuva samo, a ako umre, donesuva mnogu plod. 25 Koj go
Jovan
172
Jovan
qubi svojot `ivot, }e go zagubi, a koj go mrazi svojot `ivot na ovoj
svet - }e go zapazi za ve~en `ivot. 26 Ako nekoj Mi slu`i Mene, neka
Me sledi; tamu kade {to Sum Jas, tamu }e bide i Mojot sluga. Ako
nekoj Mi slu`i Mene, nego Tatkoto }e go po~ituva.
27 Eve, Mojata du{a e voznemirena, i {to da ka`am: Tatko, izbavi
Me od ovoj ~as? Pa, zaradi toa i dojdov do ovoj ~as! 28 Tatko, proslavi
go Tvoeto ime!”
Toga{ dojde glas od neboto: “Go proslaviv i pak }e go proslavam.”
29 A narodot, koj stoe{e i go ~u, re~e: “Zgrmi!"- a drugi rekoa: “Angel
Mu progovori!”
30 Isus vo odgovor re~e: “Ovoj glas ne dojde zaradi Mene, tuku
zaradi vas. 31 Sega e sudot na ovoj svet. Sega vladetelot na ovoj svet }e
bide izgonet! 32 A Jas, ako bidam vozdignat od zemjata, }e gi
privle~am site kon Sebe.” 33 Toa go re~e za da poka`e so kakva smrt
}e umre.
34 Toga{ narodot Mu odgovori: “Od Zakonot imame slu{nato deka
Hristos treba da ostane ve~no. Toga{, kako veli{ Ti: ,Sinot ^ovekov
treba da bide vozdignat?' Koj e toj Sin ^ovekov?”
35 Toga{ Isus im re~e: “U{te malku vreme Svetlinata e me|u vas!
Odete dodeka ja imate Svetlinata, za da ne ve zafati temninata! Koj
odi vo temnina, ne znae kade odi. 36 Dodeka ja imate Svetlinata,
veruvajte vo Svetlinata, za da bidete sinovi na Svetlinata.” Isus go
re~e toa, pa otide i se skri od niv.
Mnozina veruvaat, no se pla{at
37 Iako napravi tolku ~udotvorni znaci pred niv, ne veruvaa vo
Nego, 38 za da se ispolni slovoto, {to go re~e prorokot Isaija:
"Gospodi, koj ì poveruva
na na{ata poraka?
I na kogo mu se otkri Gospodovata raka?”
39 Zatoa ne mo`ea da veruvaat, za{to Isaija u{te re~e:
40 “Im gi zaslepi o~ite
i im gi skameni srcata,
za da ne gledaat so o~ite,
za da ne razbiraat so srceto
i da ne se obratat - za da ne gi iscelam.”
41 Isaija go re~e toa, za{to ja vide Negovata slava i zboruva{e za
Nego.
42 Sepak, mnozina od prvencite poveruvaa vo Nego, no zaradi
fariseite toa ne go priznavaa javno, za da ne bidat isklu~eni od
sinagogata; 43 za{to pove}e ja sakaa ~ove~kata slava, otkolku
Bo`jata.
44 A Isus go potkrena glasot i re~e: “Koj veruva vo Mene, ne veruva
vo Mene tuku vo Onoj Koj Me prati. 45 I koj Me gleda Mene, Go gleda
Jovan
173
Jovan
Onoj Koj Me prati. 46 Jas, Svetlinata, dojdov na svetot, za nitu eden
koj veruva vo Mene da ne ostane vo temnina.
47 I ako nekoj gi ~ue Moite zborovi, a ne gi po~ituva, Jas ne go
sudam: za{to ne dojdov da Mu sudam na svetot, tuku da go spasam svetot.
48 Koj Me otfrla Mene i ne gi prima Moite zborovi, ima svoj sudija:
Slovoto, {to go izgovoriv, toa }e mu sudi vo posledniot den. 49 Za{to
Jas ne zboruvav Sam od Sebe, tuku Tatkoto Koj Me prati, Toj Mi dade
zapoved {to da re~am i {to da zboruvam. 50 I znam deka Negovata
zapoved e ve~en `ivot. I taka, ona {to go zboruvam Jas, go zboruvam
onaka kako {to Mi ka`a Tatkoto.”
Isus im gi mie nozete na u~enicite
13
A pred praznikot Pasha, Isus, znaej}i deka Mu dojde ~asot za da
zamine od ovoj svet kon Tatkoto, otkako gi zasaka Svoite vo svetov, gi
qube{e dokraj.
2 Za vreme na ve~erata, |avolot ve}e be{e stavil misla vo srceto na
Juda, sinot na Simon Iskariot, da Go predade. 3 Isus, znaej}i deka
Tatkoto Mu predade sè vo racete, deka izleze od Bog i deka odi kaj
Bog, 4 stana od ve~erata, ja soble~e gornata obleka, zede krpa i se
opa{a. 5 Potoa nalea voda vo sadot za miewe i po~na da im gi mie
nozete na u~enicite i da gi bri{e so krpata so koja be{e opa{an.
6 Taka, dojde do Simon Petar, a ovoj Mu re~e: “Gospodi, Ti li }e mi
gi mie{ nozete?”
7 Isus odgovori, velej}i mu: “Ti sega ne znae{ {to pravam Jas, no
podocna }e razbere{.”
8 Petar Mu re~e: “Ti nikoga{ nema da mi gi izmie{ nozete!”
Isus mu odgovori: “Ako ne te izmijam, nema{ del so Mene.”
9 Simon Petar Mu re~e: “Gospodi, izmij mi gi ne samo nozete, tuku
i racete i glavata.”
10 Isus mu odgovori: “Na izmieniot treba da mu se izmijat samo
nozete, za{to celiot e ~ist, a vie ste ~isti, no ne ste site.” 11
Bidej}i znae{e koj }e Go predade, zatoa i re~e: “Ne ste site ~isti!”
12 A koga im gi izmi nozete, ja zede svojata gorna obleka i pak
prilegna kraj trpezata i im re~e: “Sfativte li {to vi storiv? 13 Vie
Me narekuvate Mene U~itel i Gospod, i pravo velite, za{to toa Sum.
14 I taka, ako Jas, Gospod i U~itel, vi gi izmiv nozete, i vie ste
dol`ni da si gi miete nozete eden na drug; 15 za{to vi dadov primer i
vie da pravite onaka kako {to vi napraviv Jas. 16 Vistina, vistina, vi
velam: slugata ne e pogolem od svojot gospodar, nitu pratenikot e
pogolem od onoj {to go pra}a. 17 Koga gi znaete ovie raboti, bla`eni
ste ako gi ispolnuvate.
18 Ne zboruvam za site vas. Gi znam onie {to gi izbrav; no treba da
se ispolni Pismoto: ,Onoj Koj go jade Mojot leb, ja kreva svojata
petica protiv Mene.'
Jovan
174
Jovan
19 Otsega }e vi ka`uvam pred da se zbidne, za da poveruvate, koga }e
se zbidne, deka Jas Sum. 20 Vistina, vistina, vi velam: koj go prima
onoj kogo Jas go pra}am, Mene Me prima, a koj Me prima Mene, Go
prima Onoj Koj Me prati Mene.”
Isus go pretska`uva Svoeto predavstvo
(Mt. 26:20-25; Mk. 14:17-21; Lk. 14:17-21)
21 [tom go re~e toa, Isus se voznemiri vo duhot, pa posvedo~i i
re~e: “Vistina, vistina, vi velam deka eden od vas }e Me predade.”
22 Toga{ u~enicite se poglednaa eden so drug, ne znaej}i za kogo
zboruva. 23 A eden od Negovite u~enici, kogo Isus go qube{e, be{e se
navalil na Isusoviot skut; 24 toga{ Simon Petar mu dade znak i mu
re~e: “Pra{aj go za kogo zboruva?”
25 Taka, toj se potpre na Isusovite gradi i mu re~e: “Gospodi, koj e
toj?”
26 Isus odgovori: “Toa e onoj komu }e mu natopam zalak i }e mu go
podadam.” I go natopi zalakot, go zede i mu go dade na Juda, sinot na
Simon Iskariot. 27 I otkako go primi zalakot, satanata vleze vo
nego.
Isus, pak, mu re~e: “[to }e pravi{, pravi pobrgu!” 28 Ama nikoj od
onie {to bea prilegnati kraj trpezata, ne razbra zo{to mu go re~e
toa. 29 No, bidej}i kaj Juda be{e ~ekme`eto, nekoi pomislija deka
Isus mu veli: “Kupi {to ni e potrebno za praznikot!” ili da im
razdade ne{to na siroma{nite. 30 [tom go primi zalakot, Juda
vedna{ izleze, a be{e no}.
"Imajte qubov me|u sebe"
31 I koga izleze, Isus re~e: “Sega se proslavi Sinot ^ovekov, i
Bog se proslavi vo Nego. 32 Ako Bog se proslavi vo Nego, i Bog }e Go
proslavi vo Sebe, a }e Go proslavi vedna{.
33 ^eda, u{te malku sum so vas; }e Me barate, i kako {to im rekov
na Evreite: tamu kade {to odam Jas, vie ne mo`ete da dojdete, i vam vi
velam:
34 Vi davam nova zapoved: da se qubite eden so drug; kako {to Jas ve
qubev vas, taka i vie da se qubite eden so drug. 35 Po ova site }e
poznaat deka ste Moi u~enici - ako imate qubov me|u sebe!”
Pretska`uvawe na Petrovoto otka`uvawe
36 Simon Petar Mu re~e: “Gospodi, kade odi{?”
Isus mu odgovori: “Tamu kade {to odam Jas, ti sega ne mo`e{ da
dojde{ so Mene, no podocna }e dojde{.”
37 Petar Mu re~e: “Gospodi, zo{to ne mo`am da dojdam po Tebe
sega? Svojot `ivot }e go dadam za Tebe.”
Jovan
175
Jovan
38 Isus odgovori: “Svojot `ivot }e go dade{ za Mene? Vistina,
vistina, ti velam, petel nema da propee, dodeka ti tripati ne se
otka`e{ od Mene.”
Isus e Patot, Vistinata i @ivotot
14
"Da ne se voznemiruva va{eto srce; veruvajte vo Bog, i veruvajte vo
Mene! 2 Vo Domot na Mojot Tatko ima mnogu mesta za `iveewe; ako ne
be{e taka, Jas }e vi ka`ev. Odam da vi prigotvam mesto. 3 A koga }e
otidam i vi prigotvam mesto, pak }e dojdam i }e ve zemam kaj Sebe, za
da bidete i vie tamu kade {to Sum Jas, 4 A patot za onamu kade {to
odam, go znaete.”
5 Toma Mu re~e: “Gospodi, ne znaeme kade odi{! Kako mo`eme da go
znaeme patot?”
6 Isus mu odgovori: “Jas Sum Patot, Vistinata i @ivotot. Nikoj ne
doa|a kaj Tatkoto, osven preku Mene. 7 Ako Mene Me poznavavte, }e Go
poznavavte i Mojot Tatko. A otsega Go poznavate i ste Go videle!”
8 Filip Mu re~e: “Gospodi, poka`i ni Go Tatkoto, i dovolno }e ni
bide.”
9 Isus mu re~e: “Tolku vreme Sum so vas i ne Me pozna li, Filipe?
Koj Me videl Mene, Go videl i Tatkoto; toga{ kako veli{ ti:
,Poka`i ni Go Tatkoto!?' 10 Ne veruva{ li deka Jas Sum vo Tatkoto i
deka Tatkoto e vo Mene? Zborovite {to vi gi ka`uvam ne gi zboruvam
od Sebe; Tatkoto, Koj e vo Mene, Toj gi vr{i delata. 11 Veruvajte Mi
deka Jas Sum vo Tatkoto i Tatkoto e vo Mene; ako pak ne - veruvajte
zaradi samite dela. 12 Vistina, vistina, vi velam: koj veruva vo Mene,
delata {to gi vr{am Jas, }e gi vr{i i toj. ]e pravi i pogolemi od niv,
za{to Jas odam kaj Tatkoto. 13 I {to i da pobarate vo Moe ime, }e
napravam, za da se proslavi Tatkoto vo Sinot. 14 I ako posakate
ne{to vo Moe ime, Jas }e go storam.”
Vetuvaweto na Svetiot Duh
15 “Ako Me qubite, }e gi pazite Moite zapovedi. 16 A Jas }e Go
molam Tatkoto, i Toj }e vi dade drug Ute{itel, za da bide so vas
doveka: 17 Duhot na Vistinata, Kogo svetot ne mo`e da Go primi,
za{to ne Go gleda, nitu Go poznava. Vie Go poznavate, za{to Toj
prestojuva so vas i }e bide vo vas. 18 Nema da ve ostavam siraci, }e
dojdam kaj vas. 19 U{te malku, i svetot ve}e nema da Me gleda, a vie }e
Me gledate; zatoa {to Jas `iveam i vie }e `iveete. 20 Vo onoj den }e
znaete deka Jas Sum vo Mojot Tatko, i vie vo Mene i Jas vo vas. 21 Koj
gi ima Moite zapovedi i gi pazi, toj Me qubi, a koj Me qubi Mene, }e
bide quben od Mojot Tatko, i Jas }e go qubam, a Jas Samiot }e mu se
objavam.”
22 Juda (ne Iskariot) mu re~e : “Gospodi, {to zna~i toa deka }e ni
se javi{ nam, a ne na svetot?”
Jovan
176
Jovan
23 Isus vo odgovor mu re~e: “Ako nekoj Me qubi, }e go pazi Moeto
Slovo, i Mojot Tatko }e go qubi: kaj nego }e dojdeme i vo nego }e se
vselime. 24 Koj ne Me qubi, ne gi dr`i Moite zborovi, a Slovoto {to
go slu{ate, ne e Moe, tuku e od Tatkoto Koj Me isprati.
25 Ova vi go zboruvav, dodeka bev kaj vas; 26 a Ute{itelot, Svetiot
Duh, Kogo Tatkoto }e Go isprati vo Moe ime, }e ve nau~i na sè i }e ve
potseti na sè {to vi rekov. 27 Vi ostavam mir, vi go davam Mojot mir.
Ne vi go davam kako {to go dava svetot. Neka ne se voznemiruva
va{eto srce i neka ne se pla{i.
28 ^uvte deka vi rekov: Si odam i }e se vratam. Ako Me qubite, }e
se zaraduvate deka odam kaj Tatkoto, za{to Tatkoto e pogolem od
Mene. 29 A sega vi rekov, pred da se slu~i toa, za da poveruvate koga }e
se slu~i. 30 Ne }e zboruvam u{te mnogu so vas, za{to doa|a princot na
ovoj svet. Toj nema ni{to so Mene; 31 tuku, za da znae svetot deka Jas
Go qubam Tatkoto i pravam taka kako {to Mi zapoveda Tatkoto!
Stanete, da si odime ottuka!”
Isus e vistinskata loza
15
Jas Sum vistinskata loza, a Mojot Tatko e lozarot. 2 Toj ja
otstranuva sekoja lozinka od Mene {to ne dava plod, a ja obre`uva
sekoja {to dava plod, za da dade pove}e rod. 3 Vie ste ve}e ~isti
zaradi Slovoto koe vi go zboruvav. 4 Ostanete vo Mene i Jas vo vas.
Kako {to lozinkata ne mo`e da rodi plod sama od sebe ako ne ostane
na lozata, taka ni vie, ako ne ostanete vo Mene.
5 Jas Sum lozata, a vie ste lozinkite. Koj ostanuva vo Mene i Jas vo
nego, toj dava mnogu plod; za{to bez Mene ne mo`ete da storite ni{to.
6 Ako nekoj ne ostane vo Mene, toj }e bide isfrlen kako lozinka i se
su{i, - lozinkite gi sobiraat, gi frlaat v ogan i gi gorat. 7 Ako
ostanete vo Mene i ako Moite zborovi ostanat vo vas, barajte {to i da
posakate, i }e vi bide dadeno. 8 Mojot Tatko se proslavuva so toa {to
davate mnogu plod i poka`uvate deka ste Moi u~enici.
9 Kako {to Tatkoto Me zasaka Mene, taka i Jas ve zasakav vas.
Ostanete vo Mojata qubov ! 10 ]e ostanete vo Mojata qubov, ako gi
zapazite Moite zapovedi, kako {to i Jas gi zapaziv zapovedite na
Mojot Tatko i ostanuvam vo Negovata qubov. 11 Ova vi go rekov za da
bide Mojata radost vo vas, a va{ata radost da bide celosna. 12 Ova e
Mojata zapoved: da se qubite eden so drug kako {to Jas ve zasakav vas.
13 Nikoj nema pogolema qubov od ovaa: da go polo`i sopstveniot
`ivot za svoite prijateli. 14 Vie ste Mi prijateli ako go vr{ite ona
{to Jas go zapovedam. 15 Ne ve narekuvam ve}e slugi, za{to slugata ne
znae {to pravi negoviot gospodar, tuku ve narekov prijateli, za{to
vi ka`av sè {to ~uv od Tatkoto. 16 Vie ne Me izbravte Mene, tuku Jas
ve izbrav vas i ve postaviv da odite i da prinesuvate plod, i va{iot
plod da ostane; za {to i da pobarate vo Moe ime, da vi dade. 17 Ova vi
go zapovedam: da se qubite eden so drug! “
Jovan
177
Jovan
U~enicite treba da o~ekuvaat progonstvo
18 “Ako svetot ve mrazi, da znaete deka Mene Me mraze{e u{te pred
vas! 19 Da bevte od ovoj svet, svetot bi gi qubel svoite; no bidej}i ne
ste od svetov, tuku Jas ve izbrav od svetot, zatoa svetot ve mrazi. 20
Pomnete go zborot {to vi go rekov: ,Slugata ne e pogolem od svojot
gospodar!' Ako Me progonuvaa Mene, }e ve progonuvaat i vas; ako go
pazea Moeto Slovo, }e go pazat i va{eto. 21 Tuku, seto ova }e vi go
pravat zaradi Moeto ime, zatoa {to ne Go poznavat Onoj Koj Me
prati. 22 Da ne dojdev i da ne im zboruvav, nema{e da imaat grev; no
sega nemaat izgovor za svojot grev. 23 Koj Me mrazi Mene, Go mrazi i
Mojot Tatko. 24 Da ne napravev me|u niv dela kakvi {to nikoj drug ne
napravil, nema{e da imaat grev; no sega vidoa i pak nè mrazat Mene i
Mojot Tatko. 25 Tuku, treba da se ispolni slovoto, zapi{ano vo
nivniot Zakon: ,Me zamrazija bez pri~ina!'
26 A koga }e dojde Ute{itelot, Kogo Jas }e vi Go ispratam od
Tatkoto, Duhot na Vistinata, Koj izleguva od Tatkoto, Toj }e svedo~i
za Mene; 27 a i vie }e svedo~ite, bidej}i bevte so Mene u{te od
po~etokot.”
16
"Ova vi go ka`av, za da ne se soblaznite. 2 ]e ve brkaat od
sinagogite, a }e dojde ~as koga sekoj {to }e ve ubie, }e misli deka so
toa Mu slu`i na Boga. 3 Toa }e go pravat, bidej}i ne Go znaat Tatkoto,
nitu Mene. 4 Ova vi go ka`av za da se setite koga }e dojde nivnoto
vreme deka sum vi go rekol. Ova ne vi go ka`av od po~etokot, bidej}i
bev so vas.”
Deloto na Svetiot Duh
5 “A sega odam kaj Onoj Koj Me prati, a nikoj od vas ne Me pra{a:
,Kade odi{?' 6 Tuku, va{eto srce se ispolni so taga, za{to vi go
ka`av toa. 7 Sepak, vi ja ka`uvam vistinata: podobro e za vas Jas da si
zaminam. Za{to ako ne si zaminam, Ute{itelot nema da dojde kaj vas;
ako pak zaminam, }e vi Go ispratam. 8 A koga }e dojde Toj, }e go uveri
svetot za grevot, za pravednosta i za sudot. 9 Za grevot - za{to ne
veruvaat vo Mene; 10 za pravednosta - za{to si odam kaj Tatkoto, i
ve}e nema da Me vidite; 11 za sudot - za{to princot na ovoj svet e
osuden.
12 Imam u{te mnogu da vi ka`am, no sega ne mo`ete da podnesete. 13
A koga }e dojde Toj, Duhot na Vistinata, }e ve upati vo seta vistina,
za{to nema da zboruva Sam od Sebe, tuku }e zboruva za ona {to go
slu{a, i }e vi navesti za ne{tata {to }e dojdat. 14 Toj }e Me proslavi
Mene, za{to }e zeme od Moeto i }e vi go objavi vam. 15 Sè {to ima
Tatkoto - Moe e; zatoa rekov deka }e zeme od Moeto i }e vi go objavi
vam.”
Jovan
178
Jovan
16 “U{te malku i ve}e ne }e Me gledate, ama za kratko i pak }e Me
vidite.”
17 A nekoi od Negovite u~enici si rekoa eden na drug: “[to e toa,
{to ni veli: ,U{te malku, i ne }e Me gledate, ama za kratko i pak }e
Me vidite?' i ,Si odam kaj Tatkoto?' 18 I si zboruvaa: “[to e toa ,za
kratko' za koe zboruva? Ne znaeme za {to zboruva!”
19 Isus sfati deka sakaat da go pra{aat, pa im re~e: “Zatoa li se
raspravate me|u sebe za ona {to vi rekov: ,U{te malku i ne }e Me
gledate, i pak po kratko }e Me vidite?' 20 Vistina, vistina, vi velam:
vie }e pla~ete i }e lelekate, a svetot }e se raduva; }e bidete ta`ni, no
va{ata taga }e se pretvori vo radost. 21 @enata e ta`na koga ra|a,
za{to do{ol nejziniot ~as; no {tom }e go rodi deteto, ne si spomnuva
ve}e za makata - zaradi radosta deka se rodil ~ovek na svetot. 22 Taka
i vie sega ste na`aleni, no pak }e ve vidam, pa }e se zaraduva va{eto
srce, i taa va{a radost nikoj ne }e mo`e da vi ja odzeme. 23 Vo onoj den
nema da Me pra{uvate za ni{to. Vistina, vistina, vi velam: {to i da
pobarate od Tatkoto vo Moe ime, }e vi dade. 24 Dosega ni{to ne
baravte vo Moe ime; barajte i }e dobiete, ta va{ata radost da bide
celosna.”
Isus }e se vrati na nebo
25 “Ova vi go zboruvav slikovito, no doa|a ~asot koga nema da vi
zboruvam ve}e slikovito, tuku }e vi zboruvam otvoreno za Tatkoto. 26
Vo toj den }e barate vo Moe ime; i ne vi velam deka Jas }e Go molam
Tatkoto za vas, 27 bidej}i samiot Tatko ve qubi, za{to vie Me
zasakavte Mene i veruvavte deka Jas Sum izlegol od Boga. 28 Izlegov
od Tatkoto i dojdov vo svetot. Sega povtorno go ostavam svetot i odam
kaj Tatkoto.”
29 Negovite u~enici rekoa: “Eve, sega zboruva{ otvoreno i ne
zboruva{ slikovito. 30 Sega znaeme deka znae{ sè i ne e nu`no nekoj
da Te ispra{uva; zatoa veruvame deka si izlegol od Boga.”
31 Isus im odgovori: “Sega veruvate li? 32 Eve, ide ~asot, i ve}e
nastapi, za da se ra{trkate sekoj na svoja strana i da Me ostavite Sam;
no sepak ne Sum Sam, za{to Tatkoto e so Mene.
33 Ova vi go rekov, za da imate mir vo Mene. Vo svetot imate
nevoli, no bidete hrabri - Jas go pobediv svetot.”
Isusovata zastapni~ka molitva
17
Koga Isus go izgovori toa, gi potkrena o~ite kon neboto i re~e:
“Tatko, dojde ~asot! Proslavi Go Svojot Sin, za da Te proslavi Sinot
Tebe, 2 i kako {to si Mu dal vlast nad sekoj eden, na site {to si Mu gi
dal, da im dade ve~en `ivot. 3 A ova e ve~en `ivot: da Te poznaat Tebe,
edinstveniot vistinit Bog, i Isus Hristos, Kogo Go isprati. 4 Jas Te
proslaviv na zemjata, go dovr{iv deloto {to Mi go dade da go
Jovan
179
Jovan
izvr{am; 5 a sega, Tatko, proslavi Me Ti, so Sebe Samiot, so slavata
{to ja imav kaj Tebe, u{te pred sozdavaweto na svetot.
6 Tvoeto Ime im go javiv na lu|eto, {to Mi gi dade od svetot. Tvoi
bea, Mi gi dade Mene, i go zapazija Tvoeto Slovo. 7 Sega doznaa deka sè
{to si mi dal e od Tebe, 8 za{to zborovite {to Mi gi dade im gi
predadov nim, a tie gi primija i navistina sfatija deka izlegov od
Tebe, i poveruvaa deka Ti Me isprati. 9 Jas baram za niv. Ne baram za
svetot, tuku za onie koi Mi gi dade, za{to se Tvoi. 10 I sè {to e Moe Tvoe e, i Tvoeto e Moe; a jas se proslaviv vo niv. 11 I ne Sum pove}e
vo svetot, tuku tie se vo svetot, a Jas odam kaj Tebe. Sveti Tatko,
zapazi gi onie koi Mi gi dade, za da bidat edno, kako {to Sme i Nie.
12 Dodeka bev so niv, Jas gi ~uvav vo Tvoe ime onie koi Mi gi dade i gi
zapaziv, pa nieden od niv ne zagina, osven sinot na gibelta, za da se
ispolni Pismoto.
13 Sega odam kaj Tebe, a ova go zboruvam vo svetot, za Mojata radost
da bide celosna vo niv. 14 Jas im go predadov Tvoeto Slovo, a svetot gi
zamrazi, za{to ne se od svetot, kako {to i Jas ne Sum od svetot. 15 Ne
baram od Tebe da gi zeme{ od svetot, tuku da gi zapazi{ od zliot. 16
Tie ne se od svetot, kako {to ni Jas ne sum od svetot. 17 Posveti gi vo
vistinata; Tvoeto slovo e vistinata. 18 Kako {to Ti Me isprati Mene
vo svetot, taka i Jas gi isprativ vo svetot; 19 zaradi niv se posvetuvam
Sebesi, za da bidat i tie posveteni vo vistinata.
20 No ne baram samo za niv, tuku i za onie koi preku nivnite
zborovi }e poveruvaat vo Mene, 21 za da bidat site edno kako {to si
Ti, Tatko, vo Mene, i Jas vo Tebe, taka i tie da bidat vo nas, za da
poveruva svetot deka Ti Me isprati. 22 A slavata {to Mi ja dade im ja
dadov nim, za da bidat edno, kako {to Sme Nie edno: 23 Jas vo niv, a Ti
vo Mene, za da se usovr{at vo edinstvo, ta svetot da znae deka Ti Me
isprati, i deka gi qube{e niv kako {to Me qube{e Mene.
24 Tatko, sakam onie {to Mi gi dade da bidat so Mene tamu kade
{to Sum Jas, za da ja gledaat Mojata slava {to Mi ja dade, za{to Ti
Me qube{e u{te pred sozdavaweto na svetot.
25 Praveden Tatko, iako svetot ne Te pozna, Jas Te poznavav, a ovie
spoznaa deka Ti Me prati. 26 Im go objaviv Tvoeto ime i }e go
objavuvam, pa qubovta, so koja Me zasaka, da bide vo niv i Jas vo niv.”
Isusa go fa}aat vo gradinata
(Mt. 26: 47-56; Mk. 14: 43-50; Lk. 22:47-53)
18
[tom go re~e toa, Isus izleze so Svoite u~enici preku potokot
Kedron, kade {to ima{e gradina vo koja vleze so Svoite u~enici.
2 A Juda, Negoviot predavnik, go znae{e toa mesto, za{to Isus
~esto se sostanuva{e so Svoite u~enici tamu. 3 Toga{ Juda i edna ~eta
vojnici i slu`iteli na prvosve{tenicite i fariseite, dojde tamu so
svetilki, fakli i oru`je.
Jovan
180
Jovan
4 A Isus, znaej}i sè {to }e se slu~i so Nego, istapi i im re~e:
“Kogo go barate?”
5 Mu odgovorija: “Isus Nazare}anecot.”
Isus im re~e: “Jas Sum.” A so niv stoe{e i Juda, Negoviot
predavnik. 6 A koga im re~e:"Jas Sum", se trgnaa nazad i padnaa
nazemi.
7 Toga{ pak gi pra{a: “Kogo go barate?”
A tie rekoa: “Isus Nazare}anecot!”
8 Isus im odgovori: “Vi rekov deka Jas Sum; i zatoa, ako Me barate
Mene, pu{tete gi ovie da si odat!", 9 za da se ispolni slovoto {to go
re~e: “Ne zagubiv nitu eden od tie, {to Mi gi dade.”
10 A Simon Petar ima{e me~, go izvle~e, go udri slugata na
vrhovniot sve{tenik i mu go otse~e desnoto uvo. Imeto na slugata mu
be{e Malh.
11 Toga{ Isus mu re~e na Petar: “Stavi go me~ot vo no`nicata!
Zar da ne ja ispijam ~a{ata, {to mi ja dade Tatkoto?”
Isus pred vrhovniot sve{tenik
(Mt. 26:57,58; Mk. 14: 53,54; Lk. 22:54)
12 Toga{ ~etata vojnici, zapovednikot i evrejskite slugi, Go fatija
Isusa, Go vrzaa 13 i Go odvedoa prvo kaj Ana; imeno, toj mu be{e test
na Kajafa, koj taa godina be{e vrhoven sve{tenik. 14 A Kajafa be{e
onoj koj gi posovetuva Evreite deka e podobro da umre eden ~ovek za
narodot.
Petar se otka`uva od Isus
(Mt. 26:69,70; Mk. 14:66-68; Lk. 22:55-57)
15 Po Isusa odea Simon Petar i eden drug u~enik. U~enikot mu
be{e poznat na vrhovniot sve{tenik, pa vleze so Isus vo dvorot na
vrhovniot sve{tenik. 16 A Petar stoe{e nadvor, pred vratata. Toga{
drugiot u~enik, koj mu be{e poznat na vrhovniot sve{tenik, izleze,
progovori so vratarkata i go vovede Petar.
17 Pritoa sluginkata vratarka mu re~e na Petar: “Da ne si i ti
eden od u~enicite na ovoj ^ovek?”
Toj re~e: “Ne sum.”
18 A slugite i prisutnite bea zapalile ogan, stoeja i se greeja,
za{to be{e studeno. I Petar stoe{e so niv i se gree{e.
Vrhovniot sve{tenik Go ispra{uva Isusa
(Mt. 26:59-66; Mk. 14:55-64; Lk. 22:66-71)
19 Vrhovniot sve{tenik, pak, Go pra{a Isus za Negovite u~enici i
za Negovoto u~ewe.
20 Isus mu odgovori: “Jas mu zboruvav na svetot javno, sekoga{
pou~uvav vo sinagogite i vo Hramot, kade {to se sobiraat site Evrei,
Jovan
181
Jovan
i ni{to ne govorev tajno. 21 Zo{to Me ispra{uva{ Mene? Pra{aj gi
onie koi slu{aa {to im zboruvav, tie znaat {to im zboruvav.”
22 Koga go re~e toa, eden od prisutnite Go udri Isusa po obrazot i
re~e: “Taka li mu odgovara{ na vrhovniot sve{tenik?”
23 Isus mu odgovori: “Ako rekov lo{o, doka`i deka e lo{o, a ako
rekov dobro, zo{to Me udira{?” 24 Toga{ Ana Go prati vrzan kaj
vrhovniot sve{tenik Kajafa.
Petar povtorno se otka`uva od Isus
(Mt. 26:71-75; Mk. 14:69-72; Lk. 22:58-62)
25 A Simon Petar stoe{e tamu i se gree{e. I mu rekoa: “Da ne si i
ti od Negovite u~enici?”
Toj odre~e: “Ne sum.”
26 Eden od slugite na vrhovniot sve{tenik, rodnina na onoj komu
Petar mu go otse~e uvoto, re~e: “Ne te vidov li jas vo gradinata so
Nego?” 27 No Petar odre~e pak i vedna{ zapea petel.
Isus pred Pilat
(Mt. 27:1,2,11-14; Mk. 15:1-5; Lk. 23: 1-5)
28 Toga{ go odvedoa Isus otkaj Kajafa vo pretorijata. Be{e rano
utro, i tie ne vlegoa vo pretorijata, za da ne se oskvernat, tuku da
mo`at da jadat na Pasha. 29 Zatoa Pilat izleze pred niv i re~e:
“Kakvo obvinenie podnesuvate protiv ~ovekov?”
30 Mu odgovorija: “Ako Ovoj ne be{e zlostornik, nema{e da ti Go
predademe.”
31 A Pilat im re~e: “Zemete Go i sudete Mu spored va{iot zakon.”
Evreite mu rekoa: “Nam ne ni e dozvoleno da ubieme nekogo,” 32 so
{to se ispolni Isusoviot zbor, so koj navesti so kakva smrt }e umre.
33 Potoa Pilat se vrati vo pretorijata, Go povika Isus i Mu re~e:
“Ti li si Carot na Evreite?”
34 Isus odgovori: “Go zboruva{ li toa sam od sebe, ili drugi ti
ka`aa za Mene?”
35 Pilat odgovori: “Jas Evrein li sum ? Tvojot narod i
prvosve{tenicite mene mi Te predadoa. [to si storil?”
36 Isus odgovori: “Moeto Carstvo ne e od ovoj svet, ako Moeto
Carstvo be{e od ovoj svet, Moite privrzanici }e se borea da ne im
bidam predaden na Evreite, no Moeto Carstvo ne e tuka{no.”
37 Pilat na toa mu re~e: “Zna~i, Car si!” Isus odgovori: “Ti veli{
deka Sum Car. Jas se rodiv za toa i za toa dojdov na svetot, za da
svedo~am za vistinata. Sekoj koj e od vistinata, go slu{a Mojot glas.”
Isus e osuden na smrt
(Mt. 27:15-31; Mk. 15:6-20; Lk. 23:13-25)
38 Pilat Mu re~e: “[to e vistina?” Otkako go izusti ova, izleze
pak pred Evreite i im re~e: “Jas ne nao|am nikakva vina vo Nego. 39 A
Jovan
182
Jovan
kaj vas e obi~aj da vi pu{tam po eden zatvorenik na Pasha. Pa, sakate
li da vi Go pu{tam Carot na Evreite?”
40 Toga{ tie povtorno se oglasija, izvikuvaj}i: “Ne Ovoj, tuku
Baraba!” A Baraba be{e razbojnik.
Isus e osuden na smrt so raspnuvawe na krst
19
Toga{ Pilat Go fati Isusa i Go dade da go kam{ikuvaat. 2 A
vojnicite ispletoa venec od trwe, Mu go stavija na glavata, Go
nametnaa so purpurna nametka, 3 se pribli`ija do Nego i izvikuvaa:
“Te pozdravuvame, evrejski caru!” I Mu udiraa {lakanici.
4 Potoa Pilat izleze pak i im re~e: “Eve, Go izveduvam pred vas, za
da znaete deka ne nao|am nikakva vina vo Nego.” 5 Toga{ Isus izleze
nadvor, nosej}i trnov venec i purpurna nametka, a Pilat im re~e: “Eve
Go ^ovekot!”
6 No, koga prvosve{tenicite i nivnite slugi Go vidoa, izvikaa,
velej}i: “Raspni Go! Raspni Go!”
Pilat im re~e: “Zemete Go vie i raspnete Go, za{to jas ne nao|am
vina vo Nego.”
7 Evreite Mu odgovorija: “Nie imame zakon i spored zakonot Toj
treba da umre, za{to Sam se stori Bo`ji Sin.”
8 A koga Pilat go ~u toa, u{te pove}e se upla{i. 9 I pak vleze vo
pretorijata i Mu re~e na Isus: “Od kaj si Ti?” No Isus ne mu
odgovori. 10 Zatoa Pilat Mu re~e: “Mene li ne mi zboruva{? Ne
znae{ li deka imam vlast da Te oslobodam i deka imam vlast da Te
raspnam?”
11 Isus odgovori: “Ti ne }e ima{e nikakva vlast nad Mene, ako ne
ti be{e dadena ozgora; zatoa pogolem grev ima onoj koj Me predade na
tebe.”
12 Od toj moment Pilat nastojuva{e da Go oslobodi, no Evreite
vikaa, velej}i: “Ako Go oslobodi{ Ovoj, ne si mu prijatel na cezarot.
Sekoj koj se pravi car, protivnik mu e na cezarot!”
13 [tom Pilat gi ~u tie zborovi, go izvede Isus nadvor i sedna na
sudskiot stol, na mestoto {to se vika Plo~nik, a na hebrejski Gabata.
14 Be{e den na podgotovkata za Pasha, okolu {estiot ~as, pa im re~e
na Evreite: “Eve vi Go carot!”
15 No tie vikaa: “Ubij Go, ubij Go! Raspni Go!”
Pilat im re~e: “Va{iot Car li da Go raspnam?”
Prvosve{tenicite odgovorija: “Nie nemame drug car, osven
cezarot!”
16 Toga{ im go predade za da bide raspnat.
Raspnuvaweto
(Mt. 27:32-44; Mk. 15:21-32; Lk. 23:26-43)
17 Tie go prezedoa Isusa, a Toj, nosej}i go Svojot krst, izleze na
mestoto nare~eno ^erepnica, a na hebrejski Golgota; 18 kade {to Go
Jovan
183
Jovan
raspnaa me|u drugi dvajca, od ednata i od drugata strana, a Isus vo
sredinata.
19 A Pilat napi{a natpis i go stavi na krstot. Na nego be{e
napi{ano: “ISUS OD NAZARET, CAROT NA EVREITE.” 20
Natpisot go pro~itaa mnozina Evrei, za{to mestoto, kade {to be{e
raspnat Isus, be{e blizu do gradot, a be{e napi{ano na hebrejski,
latinski i gr~ki. 21 Toga{ judejskite prvosve{tenici mu rekoa na
Pilat: “Ne pi{uvaj: ,Carot na Evreite,' tuku deka Toj rekol: ,Jas Sum
Carot na Evreite.'
22 Pilat odgovori: “Toa {to go napi{av, go napi{av!”
23 A vojnicite, otkako Go raspnaa Isus, ja zedoa Negovata obleka i
ja razdelija na ~etiri dela, po eden del na sekoj vojnik; isto taka i
tunikata, a tunikata ne be{e {iena, tuku celata istkaena ozgora
dodolu; 24 pa si rekoa me|u sebe: “Da ne ja kineme, tuku da frlime
`repka za nea komu da mu padne!", za da se ispolni Pismoto:
"Ja razdelija me|u sebe Mojata obleka,
i frlija `repka za Mojata tunika.”
Taka postapija vojnicite.
25 A kaj Isusoviot krst stoeja majka Mu i sestrata na Negovata
majka, Marija na Klopa i Marija od Magdala. 26 A Isus, {tom ja vide
Svojata majka, i pokraj nea u~enikot kogo go qube{e, ì re~e na majka
si: [email protected], ete ti sin!” 27 Potoa mu re~e na u~enikot: “Ete ti majka! “
I od toj ~as u~enikot ja zede kaj sebe.
Isusovata smrt
(Mt. 27:45-56; Mk. 15:33-41; Lk. 23:44-49)
28 Po ova Isus, znaej}i deka e svr{eno sè, za da se ispolni Pismoto,
re~e: [email protected] Sum!” 29 Tamu ima{e sad, poln so ocet, pa zaka~ija na
trska sun|er natopen vo ocet i Mu go podnesoa do ustata. 30 [tom
Isus go vkusi ocetot, re~e: “Zavr{i!", pa ja navedna glavata i go
predade duhot.
31 Bidej}i be{e denot na podgotovka, Evreite, za da ne ostanat
telata na krstot vo sabotniot den (za{to taa sabota be{e golem den),
go zamolija Pilat da im gi skr{at nozete i da gi simnat. 32 Taka,
vojnicite dojdoa i im gi skr{ija nozete na edniot i na drugiot, koi
bea raspnati so Nego. 33 A koga dojdoa do Isus i vidoa deka e ve}e
umren, ne Mu gi skr{ija nozete, 34 tuku eden od vojnicite go probode
so kopje me|u rebrata, i vedna{ pote~e krv i voda. 35 Onoj {to sè vide,
posvedo~i, a negovoto svedo{tvo e verodostojno i toj znae deka ja
zboruva vistinata, ta i vie da poveruvate. 36 Imeno, seto ova se slu~i
za da se ispolni Pismoto:
"Negova koska
nema da bide skr{ena.”
37 A na drugo mesto Pismoto veli:
Jovan
184
Jovan
"]e gledaat na Onoj
Kogo Go probodija!”
Isusoviot pogreb
(Mt. 27: 57-61; Mk. 15:42-47; Lk. 23:50-56)
38 Potoa Josif od Arimateja, koj be{e Isusov u~enik, no taen
poradi strav od Evreite, go zamoli Pilata da go zeme Isusovoto telo,
a Pilat mu dozvoli. Taka, toj dojde i go zede Negovoto telo. 39 A
stigna i Nikodim, koj prvpat dojde kaj Nego no}e i donese okolu
pedeset litri smesa od smirna i aloj. 40 Tie Go zedoa Isusovoto telo i
go zavitkaa, spored judejskiot pogreben obi~aj, vo leneno platno so
mirisi. 41 A na mestoto, kade {to be{e raspnat, ima{e gradina, a vo
gradinata nov grob vo koj u{te nikoj ne be{e polo`en. 42 Tamu Go
polo`ija Isus, zaradi judejskiot den na podgotovka, za{to grobot
be{e blizu.
Isusovoto voskresenie
(Mt. 28:1-10; Mk. 16:1-8; Lk. 24:1-12)
20
Vo prviot den na sedmicata, mnogu rano, dodeka u{te be{e temno,
Marija od Magdala dojde na grobot i vide deka kamenot od grobot e
pomesten. 2 Toga{ otr~a i dojde kaj Simon Petar i kaj drugiot u~enik,
kogo Isus go qube{e, i im re~e: “Go iznesle Gospod od grobot i ne
znaeme kade Go polo`ile.”
3 A Petar i drugiot u~enik izlegoa i trgnaa kon grobot. 4 I
dvajcata tr~aa zaedno, no drugiot u~enik tr~a{e pobrgu od Petar i
stigna prv do grobot. 5 Toj se navedna i vide leneni povoi, kako le`at,
no ne vleze vnatre. 6 Po nego stigna Simon Petar, pa vleze vo grobot i
gi vide povoite kako le`at, 7 a krpata, {to be{e na Negovata glava,
ne be{e zaedno so povoite, tuku be{e svitkana oddelno, na edno mesto.
8 Toga{ vleze i drugiot u~enik, koj stigna prv do grobot, i vide i
poveruva. 9 Za{to sè u{te ne go bea razbrale Pismoto, deka Toj treba
da voskresne od mrtvite.
10 Toga{ u~enicite povtorno se vratija doma.
Isus ì se javuva na Marija od Magdala
11 A Marija stoe{e nadvor, kaj grobot i pla~e{e. Dodeka pla~e{e,
taa se navedna i pogledna vo grobot 12 i vide dva angela vo belo, kako
sedat tamu kade {to le`e{e Isusovoto telo, edniot kaj glavata, a
drugiot kaj nozete.
13 Tie ì rekoa: [email protected], zo{to pla~e{?”
Im odgovori: “Go odnesle mojot Gospod i ne znam kade Go
polo`ile?” 14 Otkako go re~e toa, se svrte i Go vide Isusa kako stoi,
no ne znae{e deka e Isus.
Jovan
185
Jovan
15 Isus ì re~e:"@eno, zo{to pla~e{? Kogo bara{?”
Mislej}i deka e gradinarot, taa Mu re~e: “Gospodine, ako si Go
iznesol ti, ka`i mi kade si Go polo`il, i jas }e Go zemam!”
16 Isus ì re~e: “Marija!”
Taa se zavrti i na hebrejski Mu re~e: “Rabuni!” ({to zna~i U~itel).
17 Isus ì re~e: “Ostavi Me, za{to sè u{te ne sum pojden gore kaj
Tatkoto. Tuku odi kaj Moite bra}a i ka`i im: ,Se vra}am kaj Mojot
Tatko i va{iot Tatko, kaj Mojot Bog i va{iot Bog.'“
18 Marija od Magdala dojde i im javi na u~enicite deka Go videla
Gospod i deka Toj toa ì go rekol.
Isusovoto javuvawe na u~enicite
(Mt. 28:16-20; Mk. 16:14-18; Lk. 24:36-49)
19 A ve~erta, na istiot prv den od sedmicata, dodeka vratata kade
{to bea sobrani u~enicite be{e zatvorena poradi strav od Evreite,
Isus dojde, zastana nasrede i im re~e: “Mir vam!” 20 Otkako go re~e
toa, im gi poka`a racete i rebrata. U~enicite se zaraduvaa koga Go
vidoa Gospod.
21 Zatoa Isus pak im re~e: “Mir vam! Kako {to Me prati Tatkoto i
Jas ve pra}am!” 22 Koga im go ka`a ova, duvna na niv i im re~e:
“Primete Svet Duh! 23 Na onie na koi{to }e im gi prostite
grevovite, prosteni im se; na koi }e im gi zadr`ite, zadr`ani im se!”
Neverniot Toma
24 A Toma, nare~en Bliznak, eden od dvanaesettemina, ne be{e so
niv koga dojde Isus. 25 Zatoa drugite u~enici mu rekoa: “Go vidovme
Gospod!”
A toj im re~e: “Dodeka ne gi vidam ranite od klincite na Negovite
race i ne go stavam mojot prst vo ranite od klincite i ne ja stavam
mojata raka me|u Negovite rebra, nema da poveruvam.”
26 A po osum dni, Negovite u~enici pak bea vnatre, i Toma so niv.
Dodeka vratata be{e zatvorena, Isus dojde, zastana sred niv i im re~e:
“Mir vam!” 27 Potoa mu re~e na Toma: “Daj go tvojot prst vamu i vidi
mi gi racete, i daj ja tvojata raka i stavi ja vo Moite rebra, i ne bidi
neveren, tuku veren!”
28 Toma izusti, velej}i Mu: “Mojot Gospod i mojot Bog!”
29 Isus mu re~e: “Poveruva, bidej}i Me vide. Bla`eni se onie
koi{to ne videle, a poveruvale.”
Celta na ovaa kniga
30 I mnogu drugi ~udotvorni znaci napravi Isus pred u~enicite,
{to ne se zapi{ani vo ovaa kniga; 31 a ovie se zapi{ani, za da
veruvate deka Isus e Hristos, Bo`jiot Sin, i veruvaj}i da imate
`ivot vo Negovoto ime.
Jovan
186
Jovan
Isusovoto javuvawe vo Galileja
21
Potoa Isus im se javi pak na u~enicite, na Tiberiskoto More, i toa
stana vaka: 2 Simon Petar i Toma, nare~en Bliznak, Natanail od
galilejskiot grad Kana i Zebedeevite sinovi, i drugi dvajca od
Negovite u~enici, bea zaedno. 3 Simon Petar im re~e: “]e odam da
lovam ribi!” Tie mu rekoa: “]e dojdeme i nie so tebe.” I taka, izlegoa
i vlegoa vo korabot, no taa no} ne ulovija ni{to.
4 A koga se razdenuva{e, Isus zastana na bregot, no u~enicite ne
znaeja deka e Toj.
5 Isus im re~e: “^eda, nemate ne{to uloveno, neli?”
Mu odgovorija: “Nemame.”
6 A Toj im re~e: “Frlete ja mre`ata oddesno na korabot i }e
fatite.” I taka, ja frlija, i ve}e ne mo`ea da ja izvle~at od mnogute
ribi.
7 Toga{ u~enikot, kogo Isus go qube{e, mu re~e na Petar: “Toa e
Gospod.” [tom Simon Petar ~u deka e Gospod, si ja prepa{a oblekata
(za{to be{e neoble~en) i skokna vo moreto. 8 A drugite u~enici
dojdoa so korabot, vle~ej}i ja mre`ata so ribite, za{to ne bea daleku
od kopnoto - tuku okolu dvesta lakti. 9 Koga izlegoa na bregot, vidoa:
napraven `ar, ribi vrz nego i leb.
10 Isus im re~e: “Donesete od ribite {to gi ulovivte sega!”
11 Toga{ Simon Petar stana i ja izvle~e mre`ata na bregot polna
so golemi ribi, sto pedeset i tri. Iako bea tolku mnogu, mre`ata ne
se skina. 12 Isus im re~e: “Dojdete da jadete!” A nieden od u~enicite
ne se osmeli da Go pra{a: “Koj si Ti?", za{to znaeja deka e Gospod. 13
Isus dojde, zede leb i im dade, i ribi, isto taka. 14 Toa ve}e be{e
tretpat kako Isus im se javi na u~enicite otkako voskresna od
mrtvite.
Dali Me qubi{?
15 Otkako zavr{ija so pojadokot, Isus go pra{a Simon Petar:
“Simone, sine Jovanov, Me qubi{ li pove}e otkolku drugive?”
Toj Mu odgovori: “Da, Gospodi, Ti znae{ deka Te sakam.”
Toga{ Mu re~e: “Pasi gi Moite jagniwa!”
16 Potoa vtorpat go pra{a: “Simone, sine Jovanov, Me qubi{ li?”
Ovoj mu odgovori: “Da, Gospodi, Ti znae{ deka Te sakam.”
Isus Mu re~e: “Vodi gi Moite ovci na pasewe!”
17 I tretpat go pra{a: “Simone, sine Jovanov, Me saka{ li?”
Petar se na`ali deka po tretpat go pra{a: “Me saka{ li?", i Mu
odgovori: “Gospodi, Ti znae{ sè, Ti znae{ deka Te sakam.”
Isus mu re~e: “Pasi gi Moite ovci! 18 Vistina, vistina, ti velam:
koga be{e pomlad se opa{uva{e sam i ode{e kade {to saka{e, no koga
}e ostaree{, }e gi ra{iri{ svoite race i drug }e te opa{uva i }e te
Jovan
187
Jovan
vodi kade {to ne saka{.” 19 A ova go re~e, nazna~uvaj}i so kakva smrt
toj }e Go proslavi Bog. Otkako go ka`a toa, mu re~e: “Odi po Mene!”
Miliot u~enik
20 A Petar, koga se obyrna, vide deka po niv odi u~enikot kogo Isus
go miluva{e, koj na ve~erata se potpre na Isusovite gradi i re~e:
“Gospodi, koj }e Te predade?” 21 [tom Petar go vide, Go pra{a Isusa:
“Gospodi, a {to e so ovoj?”
22 Isus mu re~e: “Ako sakam toj da ostane dodeka ne dojdam, {to te
zasega toa tebe? Ti sledi Me!” 23 Taka se raznese ovoj zbor me|u
bra}ata, deka onoj u~enik, nema da umre. A Isus ne mu re~e deka nema
da umre, tuku: “Ako sakam toj da ostane dodeka ne dojdam, {to te zasega
toa tebe?”
24 Ovoj e u~enikot koj svedo~i za ova i koj go napi{a ova i znaeme
deka negovoto svedo{tvo e vistinito.
25 A ima i mnogu drugi raboti {to gi napravi Isus, tuku ako se
zapi{uva{e sekoja od niv, mislam deka napi{anite knigi ne }e mo`ea
da bidat smesteni vo celiot svet.
Jovan
188
Dela na Apostolite
Dela na apostolite
1
Prviot izve{taj, o Teofile, go sostaviv za seto ona {to Isus
po~na da go pravi i pou~uva, 2 do denot koga be{e voznesen, otkako
preku Svetiot Duh im dade zapovedi na apostolite {to gi be{e
izbral, 3 na koi im se pretstavi `iv po Svoeto stradawe, so mnogu
nesoborlivi dokazi: javuvaj}i im se ~etirieset dena i zboruvaj}i im za
Bo`joto carstvo. 4 Koga se sostanuva{e so niv, im zapoveda da ne se
oddale~uvaat od Erusalim, tuku da go ~ekaat vetuvaweto na Tatkoto,
“za koe ~uvte od Mene": 5 za{to navistina Jovan kr{tava{e so voda, a
vie, ne po mnogu dni, }e bidete krsteni so Svetiot Duh!”
Svetiot Duh }e dojde
6 A koga se sobraa, Go pra{aa, velej}i: “Gospodi, sega li }e go
vostanovi{ carstvoto na Izrael?”
7 A Toj im re~e: “Ne e va{e da gi znaete vremiwata i periodite,
{to Tatkoto gi odredi so Svojata vlast. 8 Tuku }e primite sila, koga
Svetiot Duh }e sleze na vas i }e Mi bidete svedoci kako vo Erusalim,
taka i vo cela Judeja, i Samarija, pa sè do krajot na zemjata.”
9 I velej}i go toa, se voznese pred nivnite o~i, i oblak Go zede od
pred nivnite pogledi.
10 I dodeka gledaa nastoj~ivo kon neboto, dodeka Toj si
zaminuva{e, ete dvajca ma`i vo bela obleka zastanaa kraj niv 11 i im
rekoa: “Ma`i, Galilejci, zo{to stoite i gledate vo neboto? Ovoj Isus
Koj od vas se voznese na neboto, }e dojde taka kako {to Go vidovte da
odi na neboto.”
Matij go zamenuva Juda
12 Toga{ se vratija vo Erusalim od gorata, koja se vika Maslinova,
{to e blizu do Erusalim, kolku eden saboten den odewe. 13 I koga
vlegoa vo ku}ata, se iska~ija vo gornata soba, kade {to ~ekaa: Petar i
Jovan, Jakov i Andrej, Filip i Toma, Bartolomej i Matej, Jakov
Alfeev i Simon Zilot, i Juda bratot na Jakov. 14 Site ovie
ednodu{no i ednostojno bea vo molitva, zaedno so nekoi `eni, so
Marija, majkata na Isus, i so Negovite bra}a.
15 A vo tie dni Petar zastana me|u bra}ata (a bea sobrani okolu
sto i dvaeset du{i), i re~e: 16 “Bra}a, treba{e da se ispolni Pismoto
{to Svetiot Duh go prore~e preku Davidovata usta za Juda, koj im
be{e predvodnik na onie koi Go fatija Isus; 17 toj be{e vbroen me|u
nas i ima{e dobieno del od slu`bata.
18 (Imeno, toj stekna niva so nezaslu`ena nagrada; i padna ni~kum,
se rastrbu{i po sredinata i se svle~ka celata negova utroba. 19 I toa
Dela na Apostolite
189
Dela na Apostolite
im stana poznato na site `iteli na Erusalim, pa nivata na nivniot
jazik be{e nare~ena Akeldama, {to zna~i “Krvna niva.")
20 Za{to, vo svitokot na Psalmite e napi{ano:
'Negoviot imot da bide ispusten
i nikoj da ne `ivee vo nego!'
i ,Negovata slu`ba da ja primi drug.'
21 I taka, treba eden od lu|eto, {to bea so nas za seto vreme,
otkako Gospod Isus dojde kaj nas i si otide od nas, 22 po~nuvaj}i od
Jovanovoto kr{tavawe do denot koga se voznese od nas, eden od niv
treba da bide zaedno so nas svedok na Negovoto voskresenie.”
23 I predlo`ija dvajca: Josif, nare~en Barnaba (so prekar i Just),
i Matij. 24 I se pomolija, velej}i: “Gospodi, Ti Koj gi poznava{
srcata na site, poka`i ni kogo go ima{ izbrano od ovie dvajca, 25 da
zeme del vo ovaa slu`ba i apostolstvo, od koe otpadna Juda, za da pojde
na svoeto mesto!” 26 I frlija `repka za niv, a `repkata padna za
Matij pa nego go vbroija vo edinaesette apostoli.
Kr{tavawe so Svetiot Duh
2
A koga dojde Pedesetnica, site bea sobrani na edno mesto. 2 I
odnenade` se ~u bu~ava od neboto, kako koga duva silen vetar i ja
ispolni celata ku}a vo koja sedea. 3 I im se pojavija jazici kako od
plamen, koi se razdelija i nad sekogo od niv zastana po eden. 4 I tie
site se ispolnija so Svetiot Duh i po~naa da zboruvaat na drugi
jazici, kako {to Duhot im dava{e da govorat.
5 A toga{ vo Erusalim `iveeja Evrei, pobo`ni lu|e, od site
narodi pod neboto. 6 I koga se ~u bu~avata, se sobra mnogu narod i se
zbuni, za{to sekoj slu{a{e kako zboruvaat na negoviot jazik. 7 Site
se voshituvaa i se ~udea, velej}i: “Ete, zar site ovie {to zboruvaat ne
se Galilejci? 8 Toga{, kako nie go slu{ame sekoj svojot maj~in jazik?
9 Par}anite, Midijcite, Elamitite, `itelite na Mesopotamija, na
Judeja i Kapadokija, na Pont i Azija, 10 na Frigija i Pamfilija, na
Egipet i od predelite na Libija, okolu Kirinija, i Rimjanite koi se
tuka privremeno, Evrei i prozeliti, 11 Kri}ani i Arabjani, gi
slu{ame kako zboruvaat na na{ite jazici za Bo`jite mo}ni dela?” 12
Site se voshituvaa i vo nedoumenie si velea eden na drug: “[to mo`e
da bide ova?”
13 Drugi pak se podbivaa i velea: “Se prepile slatko vino!”
Petrovata propoved
14 A Petar stana, so edinaesettemina, go potkrena glasot i im
re~e: “Lu|e, Evrei i site vie koi `iveete vo Erusalim! Znajte go ova i
poslu{ajte gi moite zborovi! 15 Ovie lu|e ne se pijani, kako {to
Dela na Apostolite
190
Dela na Apostolite
mislite vie, za{to e odvaj tretiot ~as na denot, 16 tuku toa e
ka`anoto preku prorokot Joil:
17 ,Vo poslednite denovi' - veli Gospod '}e izleam od Svojot Duh nad sekogo,
i va{ite sinovi i va{ite }erki }e prorokuvaat,
i va{ite mom~iwa }e gledaat videnija,
a va{ite starci }e sonuvaat soni{ta.
18 Isto taka, vo toa vreme,
nad Moite slugi i nad Moite sluginki
}e izleam od Mojot Duh i tie }e prorokuvaat.
19 ]e pravam ~uda gore na neboto
i znaci dolu na zemjata: krv, ogan i ~ad.
20 Sonceto }e se pretvori vo temnina,
i mese~inata vo krv, pred doa|aweto
na velikiot i slaven Gospodov den.
21 I sekoj koj }e go povika Gospodovoto ime,
}e bide spasen.'
22 Ma`i Izraelci! ^ujte gi ovie zborovi: Bog vo va{ata sredina
Go potvrdi Isus Nazare}anecot so sili, so ~uda i so znaci, {to Bog
preku Nego gi napravi me|u vas, kako {to znaete i samite. 23 Vie,
Nego, otkako be{e predaden spored predodredenata Bo`ja volja i
predznaewe, preku racete na bezzakonicite Go raspnavte i Go ubivte,
24 no Bog Go krena i Go oslobodi od smrtnata agonija, za{to ne
mo`e{e smrtta da Go zadr`i. 25 Za{to David veli za Nego:
'Postojano Go gledam Gospod pred sebe;
Toj mi e oddesno, za da ne se pomestam.
26 Zatoa se razveseli moeto srce
i se zaraduva mojot jazik,
a i moeto telo }e po~iva vo nade`;
27 za{to nema da ja ostavi{
mojata du{a vo Adot,
nitu }e dozvoli{ Tvojot Svetec
da vidi raspa|awe.
28 Ti mi gi poka`a pati{tata na `ivotot,
}e me ispolni{ so veselba so Svoeto prisustvo.'
29 Ma`i, bra}a! Mo`am slobodno da vi ka`am za patrijarhot
David deka umre i be{e pogreban i deka negoviot grob e me|u nas do
den dene{en. 30 No, bidej}i be{e prorok i bidej}i znae{e deka Bog mu
se zakolna oti od rodot na negovite bedra nekogo }e postavi na
negoviot prestol, 31 predviduvaj}i za voskresenieto na Hristos, re~e:
,Nitu be{e ostaven vo Adot, nitu teloto Mu vide raspa|awe.' 32 Bog
Go voskresna Ovoj Isus, za {to nie site sme svedoci. 33 I taka
podignat na Bo`jata desna strana, Toj Go primi od Tatkoto
vetuvaweto na Svetiot Duh, go izlea ova {to go gledate i slu{ate. 34
Za{to David ne se voznese na nebesata, no samiot izusti:
Dela na Apostolite
191
Dela na Apostolite
'Mu re~e Gospod na mojot Gospod:
sedni oddesno do Mene,
35 dodeka ne gi soboram
Tvoite neprijateli
kako podno{ka na Tvoite noze!'
36 I taka, celiot Izraelov dom sigurno neka znae deka Nego Bog Go
napravi Gospod i Hristos - Ovoj Isus, Kogo vie Go raspnavte!”
37 A koga go ~uja toa, gi zasegna vo srceto, i mu rekoa na Petar i na
drugite apostoli: “Ma`i, bra}a, {to da pravime?”
38 A Petar im re~e: “Pokajte se! I sekoj od vas neka se krsti vo
imeto na Isus Hristos za na pro{tavaweto na va{ite grevovi, i }e go
primite darot na Svetiot Duh. 39 Za{to, ova vetuvawe e za vas, za
va{ite deca i za site dale~ni, kolku {to Gospod, na{iot Bog, }e gi
povika kaj Sebe si.”
40 I u{te so mnogu drugi zborovi seriozno svedo~e{e i gi
predupreduva{e, velej}i: “Spasete se od ova rasipano pokolenie!” 41
I taka, se krstija onie koi go prifatija negovoto slovo, pa toj den se
priklu~ija okolu tri iljadi du{i.
@ivotot na prvite hristijani
42 I bea postojani vo apostolskoto u~ewe i vo op{teweto; vo
raskr{uvaweto na lebot i vo molitvite. 43 A strav i trepet vleze vo
sekoja du{a, za{to preku apostolite stanuvaa mnogu ~uda i znaci. 44 A
site onie koi poveruvaa, bea zaedno i sè im be{e op{to. 45 I gi
prodavaa svoite sopstvenosti i imoti i toa go spodeluvaa so site,
sekomu spored negovata potreba. 46 I sekoj den bea postojano i
ednodu{no vo Hramot; raskr{uvaa leb po domovite i jadea so radost i
so ~isto srce, 47 Go slavea Bog i bea mili kaj celiot narod. A sekoj
den Gospod gi pridodava{e onie koi se spasuvaa.
Isceluvawe na sakatiot
3
Petar i Jovan odea kon Hramot vo devettiot molitven ~as. 2 Toga{
donesoa eden ~ovek, sakat od ra|aweto. Nego go postavuvaa sekoj den
pred portata na Hramot, nare~ena Krasna, za da prosi milostina od
onie {to vleguvaa vo Hramot. 3 [tom gi vide Petar i Jovan koga sakaa
da vlezat vo Hramot, zaprosi da mu dadat milostina. 4 A Petar, kako i
Jovan, se zagleda vo nego i mu re~e: “Pogledaj nè!” 5 A toj obrna
vnimanie na niv, o~ekuvaj}i da dobie ne{to.
6 No Petar mu re~e: “Nemam ni srebro ni zlato, a {to imam, toa ti
davam: vo imeto na Isus Hristos Nazare}anecot, odi!” 7 Toga{ go
fati za desnata raka i go ispravi, a nemu vedna{ mu zacvrsnaa
stapalata i glu`dovite, pa 8 skokna, se ispravi i proode; i vleze so
Dela na Apostolite
192
Dela na Apostolite
niv vo Hramot, skokaj}i i falej}i Go Bog. 9 Taka, celiot narod go
vide kako odi i kako Go fali Bog. 10 I go prepoznaa deka toa e onoj
{to sede{e pred Krasnata Porta na Hramot zaradi milostina, tiki se
ispolnija so voshit i bea von sebesi poradi toa {to mu se slu~i.
Petar mu se obra}a na narodot
11 Bidej}i toj ne se oddeluva{e od Petar i Jovan, voshiteniot
narod se sobra okolu niv vo tremot nare~en Solomonov. 12 A koga
Petar go vide toa, mu se obrati na narodot: “Ma`i Izraelci, zo{to se
~udite na ova ili zo{to gledate na nas, nebare nie so svoja sila ili
pobo`nost napravivme ovoj da odi? 13 Bogot na Avraam, Isak i Jakov,
Bogot na na{ite tatkovci, Go proslavi svojot Sluga Isus, Kogo vie Go
predadovte i od Kogo se otka`avte pred Pilat, koga toj re{i da Go
oslobodi. 14 Vie se otka`avte od Svetecot i Pravednikot, i molevte
da vi bide osloboden eden ubiec, 15 a Go ubivte Tvorecot na `ivotot,
Kogo Bog Go voskresna od mrtvite, za {to nie sme svedoci. 16 I vrz
osnova na verata vo Negovoto ime, ovoj kogo go gledate i poznavate go
zacvrsti Negovoto ime. A verata do koja doa|ame preku Nego, mu dade
celosno zdravje pred site vas.
17 A sega, bra}a, znam deka vie kako i va{ite na~alnici, go
napravivte toa od neznaewe. 18 No, Bog na toj na~in go ispolni toa
{to go navestuva{e odnapred, preku ustata na site proroci: deka
Negoviot Hristos }e postrada. 19 Zatoa, pokajte se i obratete se, za da
vi bidat izbri{ani grevovite, ta od Gospodovoto prisustvo da dojdat
vremiwa na osve`uvawe, 20 i da Go isprati Isus, Pretska`aniot za
vas Hristos, 21 Kogo neboto treba da Go primi do vremeto koga }e
bide obnoveno sè, za koe Bog zboruva{e od damnina preku ustata na
Svoite sveti proroci. 22 Za{to Mojsej be{e rekol: ,Gospod Bog }e vi
izdigne od va{ite bra}a Prorok kako mene, bidete Mu poslu{ni vo sè
{to }e vi re~e! 23 A sekoja du{a, koja ne }e Go poslu{a toj Prorok, }e
bide istrebena od narodot.'
24 A i site proroci od Samoil pa natamu, koi zboruvaa, gi
navestuvaa ovie denovi. 25 Vie ste sinovi na prorocite i na Zavetot
{to Bog go sklu~i so va{ite tatkovci koga mu re~e na Avraam: ,Vo
tvoeto Seme }e bidat blagosloveni site plemiwa na zemjata.' 26 Bog
prvin vam vi Go podigna Svojot Sluga i vi Go isprati za da ve
blagoslovi, so toa {to sekogo od vas }e go odvrati od va{ite
bezzakonija.”
Apostolite pred evrejskite voda~i
4
Dodeka tie u{te mu zboruvaa na narodot, im pristapija
sve{tenicite, upravitelot na Hramot i sadukeite, 2 voznemireni
mnogu poradi toa {to go pou~uvaa narodot i navestuvaa voskresenie
na mrtvite vo Isus. 3 I stavija race vrz niv i gi frlija vo zandana, do
Dela na Apostolite
193
Dela na Apostolite
sledniot den, za{to ve}e be{e ve~er. 4 A mnozina od onie koi go ~uja
slovoto poveruvaa, taka {to brojot na ma`ite se zgolemi do pet
iljadi.
5 Utredenta se sobraa vo Erusalim nivnite na~alnici, stare{ini,
zakonici 6 i vrhovniot sve{tenik Ana, Kajafa, Jovan i Aleksandar, i
kolku {to gi ima{e od prvosve{teni~kiot rod. 7 I koga gi postavija
na sredina, gi pra{uvaa: “So kakva sila, ili vo ~ie ime go napravivte
toa?”
8 Toga{ Petar, ispolnet so Svetiot Duh, im re~e: “Narodni
upraviteli i stare{ini! 9 Ako denes nè ispituvate za dobroto delo
napraveno na eden bolen, od {to toj be{e iscelen, 10 toga{ da znaete
site vie i siot izraelski narod, deka vo imeto na Isus Hristos od
Nazaret, kogo vie Go raspnavte, a Kogo Bog Go voskresna od mrtvite,
preku Nego ovoj ~ovek stoi zdrav pred vas. 11 Toj e kamenot {to vie,
yidarite, go otfrlivte, a koj stana kamen temelnik. 12 Nema spasenie
vo nikoj drug, nitu ima drugo ime pod neboto dadeno na lu|eto, preku
koe mora da bideme spaseni.”
13 Koga ja vidoa smelosta na Petar i Jovan, i koga zabele`aa deka
se nepismeni i neuki lu|e, se ~udea; a gi prepoznaa deka bea so Isus, 14
no gledaj}i go isceleniot ~ovek, kako stoi so niv, nemaa {to da im
prigovorat. 15 No otkako im naredija da izlezat od Golemiot sovet,
po~naa da se sovetuvaat me|u sebe, velej}i: 16 “[to da pravime so ovie
lu|e? Za{to na site `iteli na Erusalim im e poznato deka zna~ajno
~udo se javi preku niv, a nie ne mo`eme da go porekneme! 17 No za da ne
se razglasuva ponatamu me|u narodot, da im se zakanime da ne mu
zboruvaat ve}e nikomu vo toa ime!”
18 Toga{ gi povikaa vnatre i im zapovedaa voop{to da ne
zboruvaat, nitu da pou~uvaat vo Isusovoto ime. 19 No, Petar i Jovan
odgovorija, velej}i im: “Spravedlivo li e pred Boga, da ve slu{ame
vas pove}e otkolku Nego? Sami presudete! 20 Za{to, nie ne mo`eme da
ne zboruvame za ona {to go vidovme i ~uvme.”
21 I bidej}i ne najdoa pat i na~in kako da gi kaznat, im se zakanija
u{te edna{ i gi pu{tija poradi narodot, za{to site Go slavea Bog za
ona {to se slu~i. 22 ^ovekot, nad kogo se slu~i ova ~udo na
isceluvawe, ima{e pove}e od ~etirieset godini.
Apostolite molat za smelost
23 [tom bea pu{teni na sloboda, dojdoa pri svoite i im ka`aa sè
{to im rekoa prvosve{tenicite i stare{inite. 24 A tie, koga go ~uja
toa, ednodu{no go podignaa glasot kon Bog i rekoa: “Gospodare, Ti si
Onoj Koj gi sozdade neboto i zemjata, moreto i sè {to se nao|a vo niv!
25 Ti, preku Svetiot Duh, so ustata na Svojot sluga David re~e:
'Zo{to se buntuvaat narodite,
i zo{to plemiwata
razmisluvaat za prazni ne{ta?
26 Se dignaa zemnite carevi,
a vladetelite se zdru`ija
Dela na Apostolite
194
Dela na Apostolite
protiv Gospod i protiv
Negoviot Hristos.'
27 Navistina se zdru`ija vo ovoj grad Irod i Pontij Pilat, zaedno
so narodite i so izraelskiot narod, protiv Tvojot svet Sluga Isus,
Kogo Go pomaza, 28 za da go napravat ona {to Tvojata raka i Tvojata
volja odnapred opredelile da se zbidne. 29 A sega, Gospodi, pogledni
na nivnite zakani, i daj im na Tvoite slugi da go navestuvaat Tvoeto
slovo sosema smelo, 30 protegnuvaj}i ja pri toa Tvojata raka, za da se
slu~uvaat isceluvawa, znaci i ~uda, preku imeto na Tvojot svet Sluga
Isus!”
31 A koga se pomolija, se zatrese mestoto kade {to bea sobrani. I
site se ispolnija so Svetiot Duh i smelo go navestuvaa Bo`joto slovo.
Na vernicite sè im be{e zaedni~ko
32 A narodot koj poveruva ima{e edno srce i edna du{a, i nikoj ne
vele{e deka ne{to od negoviot imot e negovo, tuku sè im be{e
zaedni~ko. 33 Apostolite svedo~ea so golema sila za voskresenieto na
Gospod Isus i izobilna blagodat ima{e nad site niv. 34 I nikoj me|u
niv ne be{e vo skudnost, za{to site koi imaa nivi i ku}i gi prodavaa,
a dobivkata od prodadenoto ja donesuvaa i ja stavaa pred nozete na
apostolite. 35 I sekomu mu se dava{e kolku {to mu be{e potrebno.
36 A Josif, kogo apostolite go narekoa Barnaba ({to zna~i sin na
utehata), levit, rodum od Kipar, 37 ima{e niva, {to ja prodade, a
dobienoto go donese i go stavi pred nozete na apostolite.
Ananij i Sapfira
5
A eden ~ovek po ime Ananij, so svojata `ena Sapfira, prodade eden
imot 2 i zadr`a od parite so znaewe na `enata, a donese eden del i go
stavi pred nozete na apostolite.
3 No, Petar mu re~e: “Ananij, zo{to satanata go ispolni tvoeto
srce da Go izmami{ Svetiot Duh i da zadr`i{ del od parite od
prodadenata niva? 4 Ne be{e li tvoja dodeka ne be{e prodadena? I
koga ja prodade, ne be{e li vo tvoja vlast? Zo{to go naumi toa delo vo
svoeto srce? Ti ne gi izmami lu|eto, tuku Bog! “
5 Koga Ananij gi ~u zborovite, padna i izdivna. I golem strav gi
obzede site, koi ~uja za toa. 6 A pomladite stanaa, go obvija, go iznesoa
i go pogrebaa.
7 A koga pominaa okolu tri ~asa, vleze i negovata `ena, ne znaej}i
{to stanalo. 8 I Petar ja pra{a: “Ka`i mi dali za tolku ja
prodadovte nivata?”
I taa re~e: “Da, za tolku.”
Dela na Apostolite
195
Dela na Apostolite
9 A Petar ì re~e: “Zo{to se soglasivte da Go isku{uvate
Gospodoviot Duh? Eve! Ve}e pred vrata se nozete na onie, koi go
pogrebaa tvojot ma`, tie }e te iznesat i tebe!”
10 I vedna{ padna do negovite noze i izdivna. A koga mom~iwata
vlegoa, ja najdoa mrtva; ja iznesoa i ja pogrebaa pokraj nejziniot ma`.
11 I golem strav ja opfati celata crkva i site koi go ~uja toa.
"Mnogu znaci i ~uda"
12 A preku racete na apostolite se slu~uvaa mnogu znaci i ~uda kaj
narodot, i site bea ednodu{ni vo Solomonoviot trem. 13 Od drugite
pak, nikoj ne se osmeluva{e da im se priklu~i, me|utoa narodot gi
po~ituva{e mnogu. 14 A sè pove}e vernici vo Gospod, ma`i i `eni, se
priklu~uvaa, 15 taka {to iznesuvaa bolni na ulicite i gi polagaa na
posteli i nosilki, za koga }e pomine Petar, barem negovata senka da
padne na nekogo od niv. 16 Se sobiraa vo Erusalim i mnozina od
okolnite gradovi i nosea bolni i izma~uvani od ne~isti duhovi. I
site se isceluvaa.
Apostolite vo zandana
17 Toga{ se podigna vrhovniot sve{tenik i site {to bea so nego,
vsu{nost sadukejskata sekta, se ispolnija so zavist, 18 gi fatija
apostolite i gi frlija vo javnata zandana. 19 No vo no}ta, Gospodov
angel gi otvori vratite na zandanata, gi izvede i im re~e: 20 “Odete,
zastanete vo Hramot i govorete mu ja na narodot celata poraka za ovoj
@ivot!”
21 [tom tie go slu{naa toa, apostolite vlegoa vo Hramot pred
razdenuvawe i pou~uvaa.
A koga dojdoa vrhovniot sve{tenik i onie {to bea so nego, go
svikaa Sovetot i site stare{ini na sinovite na Izrael, i javija vo
zandanata da gi dovedat. 22 A koga slu`itelite dojdoa, ne gi najdoa vo
zandanata, se vratija i izvestija: 23 “Ja najdovme zandanata zaklu~ena i
dobro obezbedena, i stra`arite kako stojat pred vratata; no koga ja
otvorivme - vnatre ne najdovme nikogo.” 24 Koga gi ~uja ovie zborovi,
prvosve{tenicite i zapovednikot na hramskata stra`a bea vo
nedoumenie, pra{uvaj}i se {to bi mo`elo toa da zna~i!
25 No nekoj dojde i im javi: “Ene gi ma`ite {to gi zatvorivte vo
zandanata, stojat vo Hramot i go pou~uvaat narodot.” 26 Toga{
zapovednikot i slu`itelite otidoa i gi dovedoa, no ne so sila (za{to
se pla{ea da ne gi kamenuva narodot).
27 I koga gi dovedoa, gi postavija pred Sovetot, a vrhovniot
sve{tenik gi pra{a: 28 “Zar ne vi zabranivme strogo da ne go
prodol`ite pou~uvaweto vo toa ime? A eve, vie go ispolnivte
Erusalim so svoeto u~ewe i sakate da ja frlite krvta na Toj ^ovek vrz
nas.”
29 A Petar i apostolite odgovorija i rekoa: “Treba da Go slu{ame
Bog, a ne lu|eto. 30 Bogot na na{ite tatkovci Go voskresna Isusa,
Kogo vie Go obesivte na drvo. 31 Bog Go vozvi{i Nego za Upravitel i
Spasitel na Svojata desna strana, za da mu dade pokajanie na Izrael i
Dela na Apostolite
196
Dela na Apostolite
pro{tavawe na grevovite. 32 Svedoci za toa sme nie i Svetiot Duh,
Kogo Bog im Go dade na onie, koi Mu se pokoruvaat.”
33 Koga go slu{naa toa, gi zasegna i se dogovorija da gi ubijat, 34
no toga{, vo Sovetot stana eden farisej po ime Gamaliel, u~itel po
Zakonot, po~ituvan od celiot narod, i zapoveda da gi izvedat lu|eto za
kratko nadvor; 35 pa im re~e: “Ma`i, Izraelci! Pomislete dobro {to
}e im napravite na ovie lu|e! 36 Za{to, pred nekoe vreme se krena
Tevda, koj tvrde{e za sebe deka e nekoj, i kon nego se priklu~ija okolu
~etiristotini lu|e. Toj be{e ubien, a site {to go slu{aa se ra{trkaa
i bea uni{teni. 37 Po nego, za vreme na popisot na naselenieto, se
krena Juda od Galileja i povle~e mnogu narod po sebe. I toj zagina, a
site {to go slu{aa se ra{trkaa. 38 A vo ovoj slu~aj vi velam: ostavete
gi ovie lu|e i pu{tete gi! Za{to, ako ovie zamisli ili ovie dela se od
lu|e - }e propadnat; 39 no, ako se od Bog, ne }e mo`ete da gi uni{tite;
vnimavajte, da ne stanete borci protiv Bog!”
40 Toga{ go poslu{aa i gi povikaa apostolite, gi tepaa, im
zabranija da zboruvaat za Isusovoto ime i gi pu{tija.
41 Tie, pak, si zaminaa od Sovetot so radost, za{to bea udostoeni
da pretrpat poni`uvawe zaradi Negovoto ime. 42 I taka, ne prestanaa
sekoj den da pou~uvaat i da propovedaat vo Hramot i po ku}ite deka
Isus e Hristos.
Sedummina se izbrani
6
Vo tie denovi, koga u~enicite se namno`ija, helenistite se
pobunija protiv Evreite, za{to nivnite vdovici bea zapostavuvani
pri sekojdnevnata podelba na hrana. 2 Toga{ dvanaesettemina gi
povikaa site u~enici i rekoa: “Ne e pravedno nie da go ostavime
Bo`joto slovo i da slu`ime okolu trpezite. 3 Zatoa, bra}a, izberete
me|u sebe sedum ma`i, so dobar ugled, polni so Svetiot Duh i mudrost,
na koi }e im ja doverime taa dol`nost, 4 a nie i natamu }e im se
oddademe na molitvata i na slu`bata na slovoto.”
5 I predlogot mu se dopadna na narodot, pa bea izbrani: Stefan,
ma` poln so vera i so Svetiot Duh, potoa: Filip, Prohor, Nikanor,
Timon, Parmen i Nikola, prozelit od Antioh. 6 Niv gi postavija pred
apostolite, a ovie, koga se pomolija, gi polo`ija racete na niv.
Stefan e zatvoren
7 A Bo`joto slovo raste{e i brojot na u~enicite vo Erusalim
zna~itelno se zgolemuva{e, a i mnozina sve{tenici ì se pot~inija na
verata.
8 A Stefan, poln so blagodat i sila, prave{e golemi ~uda i znaci
me|u narodot. 9 No stanaa nekoi od sinagogata, nare~eni Libertinci,
Kirinejci, Aleksandrijci i onie od Kilikija i Azija, i se prepiraa
Dela na Apostolite
197
Dela na Apostolite
so Stefan. 10 Me|utoa ne mo`ea da im se protivstavat na mudrosta i
na Duhot so koi toj zboruva{e.
11 Toga{ nagovorija lu|e, koi izjavija: “Go ~uvme kako huli protiv
Mojsej i Bog.”
12 Taka gi pobunija narodot, stare{inite i zakonicite, i
nagrvalija na nego, go fatija i go izvedoa pred Sovetot. 13 Donesoa i
la`ni svedoci, koi rekoa: “Ovoj ~ovek postojano huli protiv ova
sveto mesto i protiv Zakonot, 14 za{to ~uvme kako zboruva deka Ovoj
Isus od Nazaret, }e go razurne ova mesto i }e gi izmeni obi~aite, {to
ni gi predade Mojsej.”
15 A site, koi sedea vo Sovetot vtren~eno gledaa vo nego i vidoa
deka liceto mu be{e kako na angel.
Stefanovata propoved
7
Toga{ vrhovniot sve{tenik pra{a: “To~no li e toa?”
2 A toj re~e: “Lu|e, bra}a i tatkovci, ~ujte! Bog na slavata mu se
javi na na{iot tatko Avraam, koga prestojuva{e vo Mesopotamija,
pred da se naseli vo Haran, 3 i mu re~e: ,Izlezi od svojata zemja i
svojot rod i pojdi vo zemjata {to }e ti ja poka`am!'
4 Toga{ toj izleze od Haldejskata zemja i se naseli vo Haran.
Ottamu, po smrtta na tatko mu, Bog go preseli vo ovaa zemja, vo
koja{to `iveete sega. 5 No ne mu dade nasledstvo vo nea nitu edna peda
zemja, tuku mu veti, dodeka u{te nema{e dete, deka }e im dade
nasledstvo nemu i na negovoto pokolenie. 6 Imeno, Bog mu re~e deka
negovite potomci }e bidat doselenici vo tu|a zemja i }e bidat
porobeni i ma~eni ~etiristotini godini. 7 ,No, Jas }e mu sudam na
narodot na koj }e mu robuvaat', re~e Bog. ,A potoa }e izlezat i }e Mi
slu`at na ova mesto.' 8 I mu go dade Zavetot na obre`uvaweto; i taka
na Avraam mu se rodi Isak i go obre`a na osmiot den, a na Isak mu se
rodi Jakov; a na Jakov - dvanaesette patrijarsi.”
9 “A patrijarsite mu zavidoa na Josif i go prodadoa vo Egipet, no
Bog be{e so nego, 10 i go izbavi od site negovi nevoli i mu dade
blagonaklonost i mudrost pred faraonot, egipetskiot car, koj go
postavi za upravitel na Egipet i nad celiot svoj dom.
11 Toga{ nastana glad i golema beda vo celiot Egipet i Hanaan, ta
na{ite tatkovci ne mo`ea da najdat hrana. 12 A koga Jakov ~u deka ima
`ito vo Egipet, prvpat gi isprati tamu na{ite tatkovci. 13 Koga
dojdoa vtorpat, Josif im se otkri na svoite bra}a, a faraonot dozna za
Josifovoto poteklo. 14 Toga{ Josif isprati i go povika tatka si
Jakov i celiot rod - sedumdeset i pet du{i. 15 I taka Jakov sleze vo
Egipet, kade {to po~inaa toj i na{ite tatkovci. 16 I go prenesoa vo
Sihem i go polo`ija vo grobot {to Avraam go be{e kupil za srebro vo
Sihem, od Emorovite sinovi.”
17 “Kolku pove}e se pribli`uva{e vremeto na vetuvaweto, za koe
Bog mu se zakolna na Avraam, tolku pove}e narodot se zgolemuva{e i
Dela na Apostolite
198
Dela na Apostolite
se namno`i vo Egipet, 18 dodeka tamu ne zavladea nov car, koj ne
znae{e za Josif. 19 Toj lo{o postapuva{e so na{iot narod, gi
izma~uva{e na{ite tatkovci, prinuduvaj}i gi da gi napu{taat svoite
doen~iwa, za da ne ostanat `ivi.
20 Vo toa vreme se rodi Mojsej, koj mu be{e mil na Bog. Tri meseci
go odgleduvaa vo tatkoviot dom, 21 a koga go napu{tija, go zede
faraonovata }erka i si go odgleda kako sin. 22 I Mojsej ja izu~i
celata egipetska mudrost i be{e silen vo svoite zborovi i dela.
23 A koga napolni ~etirieset godini naumi da gi poseti svoite
bra}a - sinovite na Izrael. 24 I koga vide kako eden nepravedno
strada, go odbrani i go odmazdi ma~enikot, ubivaj}i go Egip}anecot;
25 mislej}i deka negovite bra}a }e sfatat deka Bog, preku negovata
raka, im dava izbavuvawe, no tie ne sfatija. 26 A idniot den dojde me|u
niv dodeka se tepaa i se obide da gi smiri, velej}i: ,Lu|e, vie ste
bra}a! Zo{to me|usebno se povreduvate?'
27 No onoj, koj go udira{e svojot bli`en, go turna i re~e: ,Koj te
postavi tebe za na~alnik i za sudija nad nas? 28 Saka{ li i mene da me
ubie{ kako {to go ubi Egip}anecot v~era?' 29 Poradi ovie zborovi,
Mojsej izbega i `ivee{e kako doselenik vo Mediskata zemja, kade {to
mu se rodija dva sina.
30 Koga pominaa ~etirieset godini, mu se javi angel vo pustinata
na Sinajskata Gora, vo plamenot od eden trnov xbun. 31 Koga Mojsej go
vide toa, se za~udi na gletkata, a dodeka se pribli`uva{e, za da vidi
odblizu, se ~u Gospodoviot glas 32 ,Jas Sum Bogot na tvoite tatkovci:
Bogot na Avraam, Isak i Jakov.' Mojsej se stapisa i ne se osmeli da
pogledne.
33 Toga{ Gospod mu re~e: ,Sobuj gi sandalite od nozete, za{to
mestoto na koe stoi{ e sveta zemja! 34 Navistina go vidov
izma~uvaweto na Mojot narod vo Egipet, go ~uv negovoto
vozdivnuvawe i slegov da go izbavam. A sega dojdi da te ispratam vo
Egipet!'
35 Toj Mojsej, od kogo se otka`aa so zborovite: ,Koj te postavi tebe
za na~alnik i za sudija?' - Bog go isprati, preku angelot, koj mu se javi
vo trnoviot xbun, za na~alnik i za izbavitel. 36 Toj gi izvede pravej}i
~uda i znaci vo Egipet, vo Crvenoto More i vo pustinata ~etirieset
godini.
37 Toa e Mojsej, koj im re~e na sinovite na Izrael: “Bog }e izdigne
me|u va{ite bra}a prorok kako mene.” 38 Toa e onoj, koj vo zaednicata
vo pustinata, be{e so angelot koj mu zboruva{e na Sinajskata Gora, i
so na{ite tatkovci; onoj koj gi primi `ivite zborovi, za da ni gi
predade nam.
39 Na{ite tatkovci ne sakaa da go poslu{aat, go otfrlija i se
svrtea so srceto kon Egipet, 40 zboruvaj}i mu na Aron: ,Sozdaj ni
bogovi koi }e odat pred nas, za{to ne znaeme {to stana so Mojsej, koj
nè izvede od Egipet!' 41 I vo tie denovi izrabotija tele i mu prinesoa
`rtva na idolot i se veselea pred deloto na svoite race. 42 Toga{ Bog
se svrte od niv i gi predade da Mu slu`at na nebesnoto voinstvo, kako
{to e napi{ano vo Knigata na Prorocite:
Dela na Apostolite
199
Dela na Apostolite
'Dome Izraelov,
Mene li Mi prinesuvavte
zaklani `ivotni i `rtvi
~etirieset godini vo pustinata?
43 Gi nosevte Molohoviot {ator
i yvezdata na bogot Romfa,
kipovi {to gi napravivte,
za da im se poklonuvate.
Zatoa }e ve preselam podaleku od Vavilon!'
44 Na{ite tatkovci go imaa so sebe [atorot na svedo{tvoto vo
pustinata, kako {to Onoj Koj mu zboruva{e na Mojsej mu zapoveda da
go napravi spored primerokot {to go videl. 45 Na{ite tatkovci go
primija i go vnesoa so Jo{ua, koga ja zazedoa zemjata na drugite
narodi, koi Bog gi protera pred na{ite tatkovci, i taka be{e sè do
vremeto na David. 46 Ovoj najde milost pred Bog, i zatoa izmoli da Mu
najde `iveali{te na Jakovoviot Bog. 47 A Solomon Mu izgradi Dom.
48 No Sevi{niot ne `ivee vo rakotvorni hramovi, kako {to veli
prorokot:
49 ,Neboto Mi e prestol,
a zemjata e podno{ka na Moite noze.
Kakov dom }e mi izgradite',
govori Gospod,
'ili kakvo }e bide mestoto za moja po~inka?
50 Ne go napravi li sèto toa Mojata raka?'
51 O, tvrdoglavi, so neobre`ani srca i u{i! Vie sekoga{ Mu se
protivite na Svetiot Duh, kako va{ite tatkovci taka i vie! 52 Kogo
od prorocite ne go gonea va{ite tatkovci? I gi ubija onie, koi
odnapred go navestuvaa doa|aweto na Pravednikot, ~ii predavnici i
ubijci sega stanavte vie, 53 vie, koi go primivte zakonot kako zapoved
od angeli - i ne go zapazivte.”
Stefanovata smrt
54 Koga go ~uja toa, gi zasegna vo srcata i ~krtaa so zabite na nego.
55 A toj, poln so Svetiot Duh, gledaj}i vtren~eno kon neboto, ja vide
Bo`jata Slava i Isus kako Mu stoi oddesno na Bog, 56 i re~e: “Eve, gi
gledam otvoreni nebesata i Sinot ^ove~ki kako Mu stoi oddesno na
Bog.” 57 Toga{ izvikaa so silen glas, si gi zatnaa u{ite i se nafrlija
ednodu{no vrz nego. 58 I koga go isfrlija od gradot, frlaa kamewa na
nego. A svedocite gi ostavija svoite obleki do nozete na edno mom~e,
koe se vika{e Savle. 59 I frlaa kamewa na Stefan, koj vika{e,
velej}i: “Gospodi Isuse, primi go mojot duh!” 60 Toga{ padna na
kolena i izvika so silen glas: “Gospodi, ne pi{uvaj im go ova za grev!”
I koga go re~e toa - po~ina.
Dela na Apostolite
200
Dela na Apostolite
Crkvata e progonuvana
8
A Savle se soglasuva{e so negovoto pogubuvawe.
Vo onoj den stana i golemo progonstvo protiv crkvata vo Erusalim;
i site, osven apostolite, se ra{trkaa po krai{tata na Judeja i
Samarija. 2 A pobo`ni lu|e go pogrebaa Stefan i glasno go oplakuvaa.
3 Savle, pak, ja pusto{e{e crkvata, vleguva{e od ku}a vo ku}a,
izvlekuva{e ma`i i `eni i gi predava{e v zandani.
Evangelieto navestuvano vo Samarija
4 Onie koi bea ra{trkani, odea propovedaj}i go Slovoto. 5 Taka,
Filip sleze vo gradot Samarija i go navestuva{e Hristos. 6 A
narodot ednodu{no vnimava{e na Filipovite zborovi, gi slu{a{e i
gi gleda{e ~udotvornite znaci {to gi prave{e. 7 Za{to od onie
koi{to imaa ne~isti duhovi, tie izleguvaa so golema vikotnica, a
mnozina paralizirani i sakati bea isceleni. 8 I nastana golema
radost vo toj grad.
9 A vo gradot se nao|a{e eden ~ovek, po ime Simon, koj od porano
izveduva{e magii i go v~udoviduva{e samariskiot narod, tvrdej}i za
sebe deka e toj i toj. 10 Nego go slu{aa site, od mal do golem, velej}i:
“Ova e golema Bo`ja sila.” 11 A go slu{aa zatoa {to dolgo vreme gi
voshituva{e so svoite magii. 12 Koga mu poveruvaa na Filip, koj go
propoveda{e Evangelieto za Bo`joto carstvo i za imeto na Isus
Hristos, se kr{tavaa i ma`i i `eni. 13 Samiot Simon poveruva, i
otkako be{e krsten, mu se pridru`i na Filip, i gledaj}i gi
~udotvornite znaci i mo}nite dela {to se zbidnuvaa, se voshituva{e.
14 A koga apostolite, koi bea vo Erusalim, ~uja deka Samarija go
primi Bo`joto slovo, im gi ispratija Petar i Jovan, 15 koi slegoa i se
pomolija za niv, za da Go primat Svetiot Duh, 16 za{to u{te ni na
eden od niv ne be{e slegol, a samo bea krsteni vo imeto na Gospod
Isus. 17 Toga{ gi polo`ija racete na niv i tie Go primija Svetiot
Duh.
18 A koga Simon vide deka Svetiot Duh se dava so polagawe na
racete na apostolite, im ponudi pari, 19 velej}i: “Dajte mi ja i mene
taa vlast, pa vrz kogo }e gi polo`am racete, da Go primi Svetiot
Duh!”
20 No Petar mu re~e: “Neka odat vo nevrat tvoite srebrenici
zaedno so tebe, za{to si naumil da go dobie{ Bo`jiot dar so pari! 21
Nema za tebe ni del ni u~estvo vo ovaa rabota, za{to tvoeto srce ne e
pravo pred Bog. 22 Zatoa, pokaj se od ovaa tvoja ne~esnost i moli Go
Gospod ako e mo`no da ti ja prosti mislata na tvoeto srce. 23 Za{to
gledam deka si poln so gor~ina i vo okovi na nepravdata.”
24 A Simon odgovori, velej}i: “Pomolete Mu se vie na Gospod za
mene, za da ne me snajde ni{to od ona {to go rekovte!”
Dela na Apostolite
201
Dela na Apostolite
25 Tie pak, otkako posvedo~ija i go ka`aa Gospodovoto slovo,
propovedaj}i im go Evangelieto na mnogu samariski sela, se vratija vo
Erusalim.
Kr{tavawe na evnuhot od Etiopija
26 I Gospodov angel mu re~e na Filip: “Stani i odi kon jug, po
patot {to se spu{ta od Erusalim sprema Gaza, koj e pust.” 27 Toj stana
i trgna. I ete, Etiopjanec- evnuh, dvorjanin na etiopskata carica
Kandakija, koj be{e zadol`en za celata nejzina riznica, a be{e do{ol
vo Erusalim na poklonenie, 28 i na vra}awe, sede{e vo svojata ko~ija
i go ~ita{e prorokot Isaija. 29 A Duhot mu re~e na Filip:
“Pribli`i se i pridru`i ì se na ko~ijata!”
30 Koga Filip pritr~a i ~u deka toj go ~ita prorokot Isaija, i
pra{a: “Go razbira{ li toa {to go ~ita{?”
31 Toj pak re~e: “Kako }e mo`am da razberam, ako nekoj ne me
upati!” I go pokani Filipa da se ka~i i da sedne do nego.
32 A tekstot od Pismoto, {to go ~ita{e, glase{e:
"Be{e odveden kako ovca na kolewe,
i kako {to jagneto e nemo pred onoj
koj go stri`e, taka toj
ne ja otvori Svojata usta.
33 Vo Negovoto poni`uvawe
ne dobi praveden sud.
Koj }e ja sfati Negovata generacija,
za{to Negoviot `ivot se zede od zemjata.”
34 Toga{ evnuhot odgovori, velej}i mu na Filip: “Te molam, za
kogo go veli ova prorokot? Za sebe ili za nekoj drug?” 35 A Filip ja
otvori ustata i po~nuvaj}i od toa mesto vo Pismoto, mu propoveda{e
za Isus.
36 A koga patuvaj}i dojdoa do nekoja voda, evnuhot re~e: “Eve voda!
[to me spre~uva da se krstam?” 37 A Filip re~e: “Ako veruva{ od sè
srce - smee{.” Toj odgovori, velej}i: “Veruvam deka Isus Hristos e
Bo`jiot Sin.” 38 I zapoveda da zastane ko~ijata, pa dvajcata, Filip i
evnuhot, slegoa vo vodata, i go krsti. 39 A koga izlegoa od vodata,
Gospodoviot Duh go grabna Filipa; evnuhot ve}e ne go vide. I
prodol`i radosno po svojot pat. 40 A Filip se najde vo Azot, a potoa,
pominuvaj}i propoveda{e po site gradovi dodeka ne dojde vo Cezareja.
Obra}aweto na Pavle
(Dela 22:6-16; 26:12-18)
9
A Savle, sè u{te ispolnet so zakani i ubistva protiv Gospodovite
u~enici, otide pri vrhovniot sve{tenik, 2 i izmoli od nego pisma do
Dela na Apostolite
202
Dela na Apostolite
sinagogite vo Damask; ako najde tamu nekoi sledbenici na ovoj Pat,
ma`i i `eni, da gi dovede vrzani vo Erusalim. 3 Koga patuvaj}i se
pribli`i do Damask, odnenade` go osvetli svetlina od neboto; 4
padna na zemjata i ~u glas, koj mu re~e: “Savle, Savle, zo{to Me
progonuva{?”
5 A toj pra{a: “Koj si Ti, Gospodine?”
A Toj re~e: “Jas Sum Isus, Kogo ti Go progonuva{!” 6 “Stani i
vlezi vo gradot, ta }e ti se ka`e {to treba da pravi{!”
7 A onie {to go pridru`uvaa stoeja nemi, za{to go ~uja glasot, a ne
vidoa nikogo. 8 Savle stana od zemjata. Iako o~ite mu bea otvoreni, ne
gleda{e ni{to. Toga{ go fatija za raka i go dovedoa vo Damask. 9 I
be{e slep tri dni; i ne jade{e, nitu pie{e.
10 A vo Damask postoe{e eden u~enik, po ime Ananij, i Gospod mu
se javi vo videnie: “Ananij!”
A toj izusti: “Eve me, Gospodi!”
11 A Gospod mu re~e: “Stani i odi vo ulicata {to se vika ,Prava',
vo ku}ata na Juda i pobaraj go ~ovekot od Tars, nare~en Savle, za{to,
ete, toj se moli.” 12 I vide vo videnie ~ovek po ime Ananij, kako
vleguva kaj nego i gi polaga racete na nego za da progleda.”
13 Ananij odgovori: “Gospodi, ~uv od mnozina za toj ~ovek, kolku
zlo im napravil na Tvoite svetii vo Erusalim. 14 A tuka ima vlast od
prvosve{tenicite da gi vrze site onie koi go povikuvaat Tvoeto ime.”
15 A Gospod mu re~e: “Odi, za{to toj ~ovek e Moj izbran sad, za da
go iznese Moeto ime pred neevrejskite narodi, pred carevi i pred
sinovite na Izrael. 16 Jas }e mu poka`am kolku treba da propati
poradi Moeto ime.”
17 Ananij otide, vleze vo ku}ata i otkako gi polo`i racete na
nego, re~e: “Brate Savle, Gospod Isus, Koj ti se javi na patot po koj
doa|a{e, me isprati za da progleda{ i da se ispolni{ so Svetiot
Duh.” 18 I vedna{ od negovite o~i padna ne{to kako lu{pi i toj
progleda; stana i be{e krsten; 19 i otkako se najade, zakrepna.
Nekolku dena Savle pomina so u~enicite {to bea vo Damask.
Pavle propoveda vo Damask
20 I vedna{ po~na da Go navestuva Hristos po sinagogite, velej}i
deka Toj e Bo`jiot Sin. 21 A site {to go slu{aa se voshituvaa i velea:
“Ne e li ovoj, onoj koj vo Erusalim gi istrebuva{e onie koi go
izgovaraa ova Ime, i zar ne dojde vamu za da gi povede vrzani pred
prvosve{tenicite?” 22 No Savle be{e sè posilen i gi zbunuva{e
Evreite, koi `iveeja vo Damask, doka`uvaj}i deka Ovoj e Hristos.
Begstvoto na Pavle
( 2. Kor. 11:32,33)
23 I otkako izminaa mnogu denovi, Evreite skovaa zagovor da go
ubijat. 24 No Pavle dozna za toj nivni zagovor. A tie gi demnea
gradskite porti i dewe i no}e, za da go ubijat. 25 No u~enicite go
zedoa i vo ko{nica go prefrlija no}e preku yidot.
Dela na Apostolite
203
Dela na Apostolite
Pavle odi vo Erusalim
(Gal. 1:18-24)
26 A koga dojde vo Erusalim, se obiduva{e da im se pridru`i na
u~enicite, no site se pla{ea od nego, za{to ne veruvaa deka e u~enik.
27 Toga{ Barnaba go zede i go odvede kaj apostolite, im raska`a deka
na patot Go videl Gospod, deka Mu zboruval i deka vo Damask
propovedal smelo vo Isusovoto ime. 28 I so niv slobodno se dvi`e{e
vo Erusalim, 29 govorej}i smelo vo imeto na Gospod. Toj zboruva{e i
se prepira{e so helenistite, a tie nastojuvaa da go ubijat. 30 A koga
bra}ata doznaa za toa, go odvedoa vo Cezareja, i ottamu go ispratija vo
Tars.
31 I taka, niz cela Judeja, Galileja i Samarija za crkvata nastapi
mir; se nadgraduva{e, `ivee{e vo strahopo~it sprema Gospoda i
prodol`uva{e da raste vo utehata na Svetiot Duh.
Enej e iscelen
32 A koga Petar gi obikoluva{e tie mesta, dojde i kaj svetiite,
koi `iveeja vo Lida. 33 Tamu najde eden ~ovek, po ime Enej, koj le`e{e
osum godini paraliziran v postela. 34 I Petar mu re~e: “Enej, Isus
Hristos te isceli; stani i opa{i se!” I toj vedna{ stana. 35 I go
vidoa site `iteli vo Lida i vo [aron, i Mu se obratija na Gospoda.
Petar ja voskresnuva Tabita
36 A vo Jopa ima{e edna u~eni~ka po ime Tabita ({to prevedeno
zna~i Srna). Taa be{e polna so dobri dela i so milostini, {to gi
prave{e. 37 Vo tie denovi se razbole i umre. Ja izbawaa i ja stavija vo
gornata soba. 38 A bidej}i Lida e blizu do Jopa, u~enicite ~uja deka
Petar e tamu i ispratija kaj nego dvajca ma`i, koi go molea: “Ne
zabavaj se so doa|aweto kaj nas!”
39 A Petar stana i trgna so niv. Koga dojde, go odvedoa vo gornata
soba i mu pristapija site vdovici lelekaj}i i poka`uvaj}i mu gi
tunikite i oblekite, {to gi prave{e Srna dodeka be{e so niv.
40 A Petar gi istera site nadvor, klekna na kolena, se pomoli i se
svrte kon mrtvoto telo, pa re~e: “Tabita, stani!” A taa gi otvori
o~ite, i koga go vide Petar sedna. 41 Toj, pak, ì ja podade rakata i ja
potkrena. Potoa gi vikna svetiite i vdovicite i im ja poka`a `iva.
42 Toa se razglasi po seta Jopa i mnozina poveruvaa vo Gospod. 43 Toj
pak ostana mnogu denovi vo Jopa, kaj nekojsi ko`ar Simon.
Obra}aweto na Kornelij
10
Vo Cezareja be{e nekoj ~ovek, po ime Kornelij, stotnik vo
takanare~eniot Italski polk. 2 Toj so siot svoj dom be{e posveten i
Dela na Apostolite
204
Dela na Apostolite
bogobojazliv, mu dava{e mnogu milostina na narodot i postojano Mu
se mole{e na Bog. 3 Okolu devettiot ~as na denot, vide jasno vo
videnie Bo`ji angel, kako doa|a pri nego i mu veli: “Kornelij!”
4 Ovoj se zagleda vo nego i ispla{en izusti: “[to e, Gospodi?”
A toj mu re~e: “Tvoite molitvi i tvoite milostini se vozdignaa do
Bog i Toj si spomnuva za niv. 5 A sega, isprati lu|e vo Jopa i povikaj
go Simon, nare~en Petar. 6 Toj prestojuva kaj nekoj ko`ar, Simon, ~ija
ku}a e kraj moreto.”
7 I koga si otide angelot koj mu zboruva{e, vikna dvajca svoi slugi
i eden pobo`en vojnik, od onie koi bea postojano pokraj nego, 8 i
otkako im ka`a sè, gi isprati vo Jopa.
9 A utredenta, dodeka tie patuvaa i se pribli`uvaa do gradot,
Petar izleze okolu {estiot ~as i se ka~i na pokrivot od ku}ata za da
se pomoli. 10 Ogladne i posaka da jade; i dodeka mu prigotvuvaa jadewe,
toj padna vo zanes 11 i vide otvoreno nebo i ne{to kako golemo
platno, vrzano za ~etirite krai{ta kako se spu{ta na zemjata. 12 Vo
nego bea site ~etirono`ni `ivotni, divi yverovi, zemni laza~i i
nebesni ptici. 13 I eden glas mu re~e: “Stani, Petre, koli i jadi!”
14 A Petar re~e: “Nikako, Gospodi, za{to u{te nikoga{ ne sum jal
ne{to pogano i ne~isto!”
15 A glasot povtorno mu se javi: “Ona {to Bog go ima is~isteno, ne
narekuvaj go pogano!” 16 Toa se slu~i tripati, i platnoto pak se krena
na nebo.
17 I dodeka Petar be{e vo nedoumenie, {to bi mo`elo da zna~i
videnieto {to go vide, ete, lu|eto isprateni od Kornelij, stoeja pred
tremot, se raspra{uvaa za ku}ata na Simon, 18 pa pra{aa dali tuka
prestojuva Simon, nare~en Petar?”
19 I dodeka Petar u{te razmisluva{e za videnieto, Duhot mu re~e:
“Eve, te baraat trojca ma`i; 20 stani, slezi dolu i odi so niv bez
nikakvo somnenie, za{to Jas gi prativ!”
21 Toga{ Petar sleze kaj lu|eto i re~e: “Eve, jas sum onoj {to go
barate. Zo{to dojdovte?”
22 A tie rekoa: “Stotnikot Kornelij - ~ovek praveden i
bogobojazliv, posvedo~en od celiot evrejski narod, primi zapoved od
svet angel da te povika vo svojot dom i da ~ue zborovi od tebe.” 23
Toga{ gi povika vnatre i gi pribra.
Petar vo Cezareja
A utredenta stana i otide so niv, a nekoi bra}a od Jopa go
pridru`ija. 24 Na drugiot den vlegoa vo Cezareja, a Kornelij gi
o~ekuva{e, i gi be{e povikal svoite rodnini i bliski prijateli. 25 A
koga Petar vleguva{e, Kornelij go pre~eka, padna pred negovite noze
i se pokloni. 26 Petar go podigna, velej}i: “Stani! I jas sum samo
~ovek!”
27 Taka razgovaraj}i so nego, vleze i najde mnozina sobrani, 28 na
koi im re~e: “Vie znaete deka na Evrein ne mu e dozvoleno da se dru`i
so ~ovek tu|inec i da doa|a kaj nego. No, mene Bog mi ka`a nikogo da
Dela na Apostolite
205
Dela na Apostolite
ne narekuvam pogan ili ne~ist. 29 Zatoa dojdov bez protivewe koga me
povikavte, pa ve pra{uvam - koja e pri~inata {to me viknavte?”
30 I Kornelij re~e:"Ima ~etiri dena, pa do ovoj ~as, devettiot,
postev i se molev vo svojot dom; i ete, pred mene zastana ~ovek vo
svetla obleka 31 i re~e: ,Kornelij, islu{ana i prifatena e tvojata
molitva i Bog si spomna za tvoite milostini. 32 Zatoa, isprati
nekogo vo Jopa i povikaj go Simon, nare~en Petar! Toj prestojuva vo
ku}ata na Simon, ko`arot, kraj moreto.' 33 I vedna{ prativ da te
povikaat, a ti arno napravi {to dojde. Sega, tuka, site sme pred Bog, za
da ~ueme {to sè Gospod ti zapovedal.”
34 Toga{ Petar izusti, velej}i: “Navistina gledam deka Bog ne e
naklonet kon nikogo, 35 tuku kaj sekoj narod Nemu Mu e mil onoj, {to
ima strahopo~it sprema Nego i koj postapuva pravedno. 36 Vie go
znaete Slovoto {to im go isprati na sinovite na Izrael, navestuvaj}i
go Evangelieto na mirot preku Isus Hristos (Toj e Gospod na site). 37
Samite znaete {to se slu~i po seta Judeja, po~nuvaj}i od Galileja, po
kr{tavaweto {to go navestuva{e Jovan; 38 Go znaete Isus od Nazaret,
kako Bog Go pomaza so Svetiot Duh i so sila, Koj pro`ivea pravej}i
dobrini i isceluvaj}i gi site koi |avolot gi izma~uva{e, za{to Bog
be{e so Nego.
39 A nie sme svedoci za sè {to napravi vo zemjata na Evreite i vo
Erusalim; Go ubija obesuvaj}i Go na drvo. 40 Nego Bog Go voskresna na
tretiot den i Mu dade da se pojavi, 41 no ne na site lu|e, tuku na
odnapred od Bog izbranite svedoci - nam, koi{to jadevme i pievme so
Nego otkako voskresna od mrtvite. 42 Toj ni zapoveda da mu navestime
na narodot i smelo da svedo~ime deka Toj e od Bog opredeleniot
Sudija na `ivite i mrtvite. 43 Site proroci svedo~at za Nego deka
sekoj koj veruva vo Nego dobiva pro{tavawe na grevovite preku
Negovoto ime.”
Neevreite go primaat Svetiot Duh
44 Dodeka Petar sè u{te gi zboruva{e ovie zborovi, Svetiot Duh
sleze na site koi go slu{aa govorot 45 i se za~udija obre`anite
vernici koi dojdoa so Petar, deka i na neevreite se izlea darot na
Svetiot Duh; 46 za{to gi ~uja kako zboruvaat vo jazici i Go veli~aat
Bog.
Toga{ Petar re~e: 47 “Mo`e li nekoj da im zabrani da se krstat so
voda ovie {to Go primija Svetiot Duh kako i nie?” 48 I im zapoveda
da se krstat vo imeto na Isus Hristos. Toga{ go zamolija da ostane
u{te nekolku denovi.
Petroviot izve{taj do crkvata vo Erusalim
11
A apostolite i bra}ata vo Judeja ~uja deka i neevreite go primile
Bo`joto slovo, 2 i koga Petar dojde gore vo Erusalim, obre`anite se
Dela na Apostolite
206
Dela na Apostolite
prepiraa so nego, 3 velej}i: “Vleze pri neobre`ani lu|e i jade{e so
niv!”
4 Toga{ Petar po~na da im zboruva i da im izlaga redum: 5 “Bev vo
gradot Jopa, se molev i vo zanes vidov videnie, ne{to kako golemo
platno, {to vrzano na ~etirite krai{ta sleguva od neboto, i dojde do
mene. 6 Koga poglednav vo nego i razgledav, vidov vo nego ~etirono`ni
zemni `ivotni, yverovi, laza~i i nebesni ptici. 7 I ~uv glas, koj mi
re~e: ,Stani, Petre! Koli i jadi!'
8 A jas rekov: ,Nikako, Gospodi, za{to ni{to pogano ili ne~isto
nikoga{ ne vleglo vo mojata usta.'
9 Toga{ glasot od neboto mi re~e po vtorpat: ,Ona {to Bog go
is~istil, ne narekuvaj go ne~isto!' 10 Toa se slu~i tripati i pak sè
be{e povle~eno gore na nebo.
11 I ete, vo toj ~as, tri ~oveka isprateni od Cezareja kaj mene,
zastanaa pred ku}ata vo koja{to bev. 12 Toga{ Duhot mi re~e da odam
so niv bez nikakvo somnenie. I ovie {estmina bra}a dojdoa so mene i
vlegovme vo ku}ata na ~ovekot. 13 Toga{ toj ni raska`a kako vo
svojata ku}a videl angel, koj zastanal i mu rekol: ,Prati lu|e vo Jopa i
povikaj go Simon, nare~en Petar! 14 Toj }e ti ka`e zborovi, preku koi
}e bide{ spasen ti i celiot tvoj dom.'
15 I koga po~nav da zboruvam, Svetiot Duh sleze na niv, kako i na
nas vo po~etokot. 16 Toga{ se setiv na Gospodovite zborovi: ,Jovan
kr{tava{e so voda, a vie }e bidete krsteni so Svetiot Duh. 17 I taka,
ako Bog im dal ist dar, koga poveruvaa vo Gospod Isus Hristos, kako i
nam, koj sum jas da mo`am da Mu go zabranam toa na Bog?”
18 Koga go ~uja toa, se smirija i Go proslavija Bog, velej}i: “Zna~i,
Bog im dade i na neevreite pokajanie za `ivot!”
Novite vernici vo Antioh
19 A onie, koi bea ra{trkani poradi goneweto koe se podigna
zaradi Stefan, pominaa sè do Fenikija, Kipar i Antioh, ne govorej}i
nikomu za Slovoto, osven na Evreite. 20 A nekoi od niv bea Kiprani i
Kirijci, koi koga dojdoa vo Antioh im zboruvaa i na Grcite,
navestuvaj}i Go Gospod Isus. 21 A Gospodovata raka be{e so niv pa
golem broj koi poveruvaa se preobratija kon Gospod.
22 Koga vesta za niv dojde do u{ite na crkvata vo Erusalim, go
ispratija Barnaba vo Antioh. 23 Otkako dojde i posvedo~i za Bo`jata
blagodat, se zaraduva i so re{itelno srce gi ohrabruva{e site da
ostanat vo Gospod. 24 Imeno, toj be{e dobar ~ovek, ispolnet so
Svetiot Duh i so vera; i golemo mno`estvo se prisoedini kon Gospod.
25 Toga{ Barnaba otide vo Tars da go pobara Savle; i koga go najde,
go dovede vo Antioh. 26 I taka, cela godina se sobiraa so crkvata i
pou~ija mnogu narod. Prvpat vo Antioh u~enicite gi narekoa
hristijani.
27 Vo tie denovi proroci od Erusalim slegoa vo Antioh. 28 A eden
od niv, po ime Agab, stana i objavi preku Duhot deka }e ima golem glad
po celiot svet, kakov {to be{e vo vremeto na Klavdij. 29 Toga{
u~enicite re{ija, sekoj spored svoite mo`nosti, da im isprati pomo{
Dela na Apostolite
207
Dela na Apostolite
na bra}ata vo Judeja. 30 Taka i storija, ispra}aj}i im ja na
stare{inite preku Barnaba i Savle.
Petar vo zandana
12
Vo toa vreme carot Irod po~na da im napakostuva na onie koi ì
pripa|aa na crkvata. 2 I go pogubi so me~ Jovanoviot brat Jakov. 3 A
koga vide deka toa im se dopadna na Evreite, go fati i Petar. A bea
denovi na Beskvasnite lebovi. 4 Go fati i go frli v zandana,
predavaj}i im go na ~etiri stra`i od po ~etvorica vojnici da go
~uvaat, so namera da go izvede pred narodot po Pashata.
5 I taka, Petar go ~uvaa vo zandanata, a crkvata postojano Go
mole{e Boga za nego.
Petar osloboden od zandanata
6 I koga Irod saka{e da go izvede, istata no} Petar spie{e me|u
dvajca vojnici, okovan vo dvojni verigi, a ima{e i stra`ari pred
vratata koi ja ~uvaa zandanata. 7 I ete, Gospodov angel zastana i
svetlina bolsna vo }elijata. Toj go pot~ukna Petar otstrana, go
razbudi i mu re~e: “Brgu stanuvaj!” I verigite mu padnaa od racete.
8 Toga{ angelot mu re~e: “Prepa{i se i obuj si gi sandalite!”
Petar taka postapi. I u{te mu re~e: “Prefrli si ja nametkata i
trgni po mene!” 9 I toj izleze i trgna po nego, bez da znae deka toa {to
go stori angelot se slu~uva vistinski, ami misle{e deka gleda privid.
10 Otkako gi pominaa prvata i vtorata stra`a i dojdoa do `eleznata
porta, koja vodi vo gradot, taa im se otvori sama. I prodol`ija i
vtasaa na edna ulica, a angelot vedna{ is~ezna.
11 A koga Petar dojde na sebesi, re~e: “Sega navistina znam deka
Gospod go pratil Svojot angel, i me izbavi od Irodovata raka i od sè
{to o~ekuva{e evrejskiot narod.”
12 Sogleduvaj}i go toa, dojde do ku}ata na Marija, majkata na Jovan,
nare~en Marko, kade {to bea sobrani mnozina na molitva. 13 I koga
~ukna na vratata od tremot, dojde sluginkata, po ime Roda, da
naslu{ne. 14 I koga go prepozna Petroviot glas, od radost ne ja
otvori portata, tuku vtr~a i javi deka Petar stoi pred porta.
15 A tie ì rekoa: “Ti blada{!” No taa i natamu tvrde{e deka e
vistina. Tie pak rekoa: “Toa e negoviot angel.”
16 A Petar prodol`uva{e da ~uka. I koga ja otvorija portata, go
vidoa i se za~udija. 17 Toj im dade znak so rakata da mol~at i im
raska`a kako Gospod go izvede od zandanata i re~e: “Javete im za ova
na Jakov i na bra}ata!” Potoa izleze i otide na drugo mesto.
18 A koga se razdeni, nastana golema brkotija me|u vojnicite:
okolu toa {to se slu~i so Petar? 19 Koga Irod go pobara, i ne go
najde, gi soslu{a stra`arite i zapoveda da gi pogubat, pa sleze od
Judeja vo Cezareja, kade ostana da `ivee.
Dela na Apostolite
208
Dela na Apostolite
Irodovata smrt
20 Irod be{e gneven na tircite i sidoncite, no tie dojdoa
ednodu{no pri nego, i otkako go pridobija careviot sobar Blast,
zamolija za mir, za{to nivnata zemja se hrane{e od carskata zemja.
21 Vo opredeleniot den, Irod, oble~en vo carska ruba, sedna na
prestolot pred narodot i mu odr`a govor. 22 A narodot izvikuva{e:
“Toa e Bo`ji glas, a ne ~ove~ki!” 23 Vo toj ~as, Gospodov angel go udri,
za{to ne mu oddade slava na Bog, i izeden od crvi, umre.
24 Gospodovoto slovo raste{e i se rasprostranuva{e.
25 A Barnaba i Savle, otkako ja ispolnija slu`bata, se vratija od
Erusalim, zemaj}i go so sebe Jovan, nare~en Marko.
Pavle i Barnaba se izbrani
13
Vo crkvata vo Antioh ima{e proroci i u~iteli: Barnaba, Simeon
nare~en Niger, pa Lucij Kiriniecot, Manain, koj be{e izrasnat so
tetrarhot Irod, i Savle. 2 I dodeka Mu slu`ea na Gospod i postea,
Svetiot Duh im re~e: “Izdvojte mi gi Barnaba i Savle za deloto za
koe gi povikav!” 3 A tie, po postot i molitvata, gi polo`ija racete na
niv i gi ispratija.
Slu`bata na Kipar
4 I taka, tie, isprateni od Svetiot Duh, slegoa vo Selevkija i
ottamu otplovija za Kipar. 5 I koga dojdoa vo Salamis, go navestuvaa
Bo`joto slovo vo evrejskite sinagogi, a go imaa i Jovan za pomo{nik.
6 A otkako go pominaa celiot ostrov sè do Pafos, najdoa nekoj
ma|epsnik, la`en prorok, Evrein, po ime Bar-Isus, 7 koj be{e so
prokonzulot Sergij Pavle, umen ~ovek. Ovoj gi povika Barnaba i
Savle i pobara da go ~ue Bo`joto slovo. 8 No mu se sprotivi
ma|epsnikot Elim (za{to taka se preveduva negovoto ime),
nastojuvaj}i da go odvrati prokonzulot od verata. 9 Toga{ Savle,
poznat kako Pavle, ispolnet so Svetiot Duh, se vtren~i i re~e: 10 “O,
ti ispolnet so sekakvo lukavstvo i zloba, |avolski sinu, neprijatelu
na sekoja pravednost, ne }e prestane{ li da gi iskrivuva{ pravite
Gospodovi pati{ta. 11 I, eve, sega Gospodovata raka e vrz tebe: }e
bide{ slep i za nekoe vreme ne }e go gleda{ sonceto!”
I vo istiot ~as vrz nego se spu{ti magla i temnina; i toj xbara{e
naokolu i bara{e lu|e, koi }e go vodat za raka. 12 Toga{ prokonzulot,
otkako vide {to stana, poveruva, voshituvaj}i mu se na Gospodovoto
u~ewe.
Dela na Apostolite
209
Dela na Apostolite
Vo Antioh pisidiski
13 A Pavle i negovite pridru`nici otplovija od Pafos i dojdoa
do Perga, vo Pamfilija. Tuka Jovan se oddeli od niv i se vrati vo
Erusalim. 14 A tie zaminaa od Perga i dojdoa vo Antioh pisidiski,
vlegoa vo sinagogata vo saboten den i sednaa. 15 A po ~itaweto na
Zakonot i na prorocite, stare{inite na sinagogata ispratija do niv
da im ka`at: “Bra}a, ako imate nekakva ute{na poraka za narodot,
ka`uvajte!”
16 Toga{ Pavle stana, mavna so rakata i re~e: “Ma`i Izraelci i
vie drugi, koi imate strahopo~it sprema Bog, ~ujte! 17 Bogot na ovoj
izraelski narod gi izbra na{ite tatkovci i go izdigna narodot vo
tu|ina, vo egipetskata zemja, so vozdignata raka gi izvede od taa zemja,
18 i otkako ~etirieset godini gi trpe{e vo pustinata; 19 i uni{ti
sedum narodi vo Hanaanskata zemja, im ja dade vo nasledstvo nivnata
zemja 20 za okolu ~etiristotini i pedeset godini.
Potoa im dade sudii do prorokot Samoil. 21 Toga{ pobaraa car, i
Bog im go dade Saul, sinot na Ki{, ~ovek od Benjaminovoto pleme, za
~etirieset godini. 22 Koga go otfrli nego, im go izdigna za car David,
za kogo posvedo~i i re~e: ,Go najdov David, sinot Eseev, ~ovek spored
Moeto srce, koj }e ja ispolni seta Moja volja.'
23 Od negovoto potomstvo, Bog - spored vetuvaweto - mu izdigna na
Izrael Spasitel, Isus, 24 otkako Jovan, pred Negovoto doa|awe, mu
propoveda{e na celiot izraelski narod pokajno kr{tavawe. 25 A
dodeka Jovan ja ispolnuva{e svojata dol`nost, vezden vele{e: ,Za kogo
me smetate? Jas ne sum Toj, tuku, ete, po mene ide Eden, Komu ne sum
dostoen da Mu gi odvrzam sandalite na nozete.'
26 Lu|e, bra}a, sinovi na Avraamoviot rod, i vie, koi imate
strahopo~it kon Bog, nam ni e isprateno slovoto za ova spasenie. 27
Za{to `itelite na Erusalim i nivnite na~alnici ne Go poznaa Nego,
nitu proro~kite zborovi {to se ~itaat sekoj saboten den, tuku Go
osudija i taka gi ispolnija. 28 Iako ne najdoa nikakva vina, koja
zaslu`uva smrt, baraa od Pilat da Go pogubi. 29 I koga ispolnija sè
{to e napi{ano za Nego, Go simnaa od drvoto i Go polo`ija v grob. 30
No Bog Go voskresna od mrtvite. 31 I so denovi im se pojavuva{e na
onie, koi so Nego od Galileja odea gore vo Erusalim, a koi sega se
Negovi svedoci pred narodot.
32 Nie vi propovedame za vetuvaweto dadeno na tatkovcite, 33 deka
Bog go ispolni pred nas, nivnite deca, koga Go voskresna Isus, kako
{to e napi{ano vo vtoriot psalm:
'Ti si Moj Sin,
denes Te rodiv.'
34 A za toa deka Go voskresna od mrtvite i deka ve}e ne se vra}a vo
raspa|awe, go re~e ova:
']e vi gi ispolnam svetite ne{ta
na verniot David.'
Dela na Apostolite
210
Dela na Apostolite
35 Zatoa i vo drug psalm veli:
'Nema da dozvoli{
Tvojot Svetec da vidi raspa|awe.'
36 A David mu poslu`i na svoeto pokolenie spored Bo`jata volja,
pa po~ina i im se pridru`i na svoite tatkovci i vide raspa|awe. 37 A
Onoj, Kogo Bog Go voskresna, ne vide raspa|awe.
38 I taka, bra}a, znajte deka preku Nego vi se navestuva
pro{tavawe na grevovite; 39 i od seto ona od koe ne mo`evte da se
opravdate preku Mojseeviot Zakon, preku Nego se opravduva sekoj koj
veruva. 40 I taka, gledajte da ne dojde na vas ona {to e re~eno vo
Prorocite:
41 ,Videte, vie koi prezirate,
~udete se i zaginete!
Za{to Jas pravam delo,
vo va{ite denovi,
delo vo koe nema da poveruvate,
duri i ako nekoj bi vi raska`uval.'
42 A koga izleguvaa, lu|eto gi molea da im gi ka`uvaat ovie
zborovi i idnata sabota. 43 Koga sobirot se razotide, mnogu Evrei i
prozeliti, koi Go po~ituvaa Bog, trgnaa po Pavle i Barnaba, koi im
zboruvaa i gi uveruvaa da prodol`at vo Bo`jata blagodat.
44 Slednata sabota se sobra re~isi celiot grad da go ~ue Bo`joto
slovo. 45 A koga Evreite ja vidoa tolpata, se ispolnija so zavist, im
protivre~ea na Pavlovite zborovi i hulea.
46 Toga{ Pavle i Barnaba im rekoa re{itelno: “Treba{e
najnapred vam da vi se propoveda Bo`joto slovo, no bidej}i vie go
otfrlate od sebe i ne se smetate dostojni za ve~en `ivot, eve, nie im
se obra}ame na neevreite, 47 za{to Gospod ni zapoveda taka:
'Te postaviv
za svetlina na neevreite,
da im bide{ spasenie
do krajot na zemjata.'“
48 Koga neevreite go ~uja toa, se zaraduvaa i go slavea Gospodovoto
slovo i poveruvaa mnozina {to bea opredeleni za ve~en `ivot.
49 A Gospodovoto slovo se rasprostranuva{e po celata zemja. 50
Evreite gi pottiknaa uglednite, pobo`nite `eni i gradskite
prvenci, i pottiknaa gonewe protiv Pavle i Barnaba, ta gi izgonija
od nivnata oblast. 51 Ovie go istresoa pravot od svoite noze i dojdoa
vo Ikonija. 52 A u~enicite se ispolnuvaa so radost i so Svetiot Duh.
Dela na Apostolite
211
Dela na Apostolite
Pavle i Barnaba vo Ikonija
14
Vo Ikonija vlegoa zaedno vo evrejskata sinagoga i zboruvaa taka,
{to mnozina Evrei i Grci poveruvaa. 2 No onie Evrei {to ne gi
poslu{aa, gi pobunija i gi nastroija zlonamerno du{ite na neevreite
protiv bra}ata. 3 Tie sepak ostanaa tuka dolgo vreme, smelo
zboruvaj}i za Gospod, Koj svedo~e{e za Slovoto na Svojata blagodat i
ovozmo`uva{e nivnite race da pravat ~udotvorni znaci i ~uda. 4 No
lu|eto vo gradot se podelija: edni bea so Evreite, a drugi so
apostolite. 5 Koga neevreite i Evreite, so svoite stare{ini, se
obidoa da gi napadnat i da gi kamenuvaat, 6 tie go zabele`aa toa i
izbegaa vo likaonskite gradovi, Listra i Derba, kako i vo nivnata
okolina, 7 i tamu prodol`ija da propovedaat.
Vo Listra
8 Vo Listra sede{e nekoj ~ovek, so omrclaveni noze, sakat od
maj~inata utroba, koj nikoga{ ne odel. 9 Toj go slu{a{e Pavle koga
zboruva{e, a koga Pavle se zagleda vo nego i vide deka ima vera za
isceluvawe, 10 mu re~e so silen glas: “Ispravi se na nozete!” I toj
skokna i proode.
11 A tolpata, koga vide {to napravi Pavle, go podigna svojot glas,
velej}i na likaonski: “Bogovite stanaa kako lu|e i slegoa pri nas!” 12
I Barnaba go narekoa Zevs, a Pavle - Hermes, za{to toj be{e glavniot
govornik. 13 A sve{tenikot na Zevsovoto svetili{te, {to se nao|a{e
pred gradot, dovede bikovi i donese venci pred portite i saka{e,
zaedno so narodot, da prinese `rtva.
14 No koga go ~uja toa apostolite Barnaba i Pavle, gi raskinaa
svoite obleki, se vturnaa me|u narodot i izvikaj}i, velea: 15 “Ma`i,
zo{to go pravite toa? I nie sme lu|e kako vas! No vi go propovedame
Evangelieto za da se odvratite od tie suetni ne{ta, kon `iviot Bog,
Koj gi sozdade neboto i zemjata, moreto i sè {to e vo niv; 16 Koj vo
minatite pokolenija gi pu{ti site narodi da odat po svoite pati{ta,
17 i sepak nikoga{ ne gi ostavi bez svedo{tvo za Sebesi so svoite
dobrini, davaj}i vi od neboto do`dovi i plodni godini i nasituvaj}i
gi va{ite srca so hrana i veselba.” 18 I zboruvaj}i go toa, odvaj
uspeaja da go zaprat narodot da ne im prinese `rtva.
19 Pritoa stignaa Evrei od Antioh i Ikonija i otkako go
nagovorija narodot, go kamenuvaa Pavle i go izvle~kaa od gradot,
mislej}i deka e mrtov. 20 Me|utoa, koga u~enicite se sobraa okolu
nego, toj stana i povtorno vleze vo gradot. A utredenta otide so
Barnaba vo Derba.
Dela na Apostolite
212
Dela na Apostolite
Vra}awe vo siriski Antioh
21 Otkako propovedaa vo toj grad i pridobija mnogu u~enici, se
vratija vo Listra, Ikonija i Antioh; 22 gi zakrepnuvaa du{ite na
u~enicite i gi pottiknuvaa da bidat postojani vo verata, i deka preku
mnogu nevoli treba da vlezat vo Bo`joto carstvo. 23 I koga im
opredelija stare{ini vo oddelnite crkvi, se pomolija so post i Mu gi
predadoa na Gospod, vo Kogo poveruvaa. 24 Potoa pominuvaj}i niz
Pisidija, dojdoa vo Pamfilija; 25 i, otkako go propovedaa slovoto vo
Perga, slegoa vo Atalija;
26 a ottamu otplovija vo Antioh, otkade ì bea predadeni na
Bo`jata blagodat za deloto {to go zavr{ija. 27 I koga pristignaa i ja
sobraa crkvata, raska`aa, {to sè napravil Bog so niv, i kako im ja
otvoril vratata na verata na neevreite. 28 I ostanaa podolgo vreme so
u~enicite.
Dali e neophodno obre`uvaweto?
15
A nekoi dojdoa od Judeja, i bra}ata gi pou~uvaa: “Ako ne se
obre`ete spored Mojseeviot obi~aj, ne mo`ete da bidete spaseni.” 2 A
koga Pavle i Barnaba se vpu{tija vo ne mala prepirka i se raspravaa
so niv, Pavle i Barnaba, i u{te nekoi od niv, bea opredeleni da se
ka~at vo Erusalim, kaj apostolite i stare{inite zaradi ova pra{awe.
3 I taka, isprateni od crkvata, pominaa niz Fenikija i Samarija,
raska`uvaj}i podrobno za obra}aweto na neevrejskite narodi, so {to
predizvikuvaa golema radost me|u site bra}a. 4 Koga stignaa vo
Erusalim, bea primeni od crkvata, od apostolite i od stare{inite; i
raska`aa sè {to napravil Bog so niv.
5 Toga{ stanaa nekoi od farisejskata sekta, koi poveruvaa, i
rekoa: “Treba da bidat obre`ani i da im se naredi da go pazat
Mojseeviot Zakon.”
6 Apostolite i stare{inite se sobraa da ja razgledaat taa rabota 7
i bidej}i nastana golema raspravija, Petar stana i im re~e: “Ma`i,
bra}a! Vie znaete deka Bog u{te od prvite denovi me izbra me|u vas,
za da mo`at neevreite da go ~ujat od mojata usta slovoto na
Evangelieto i da poveruvaat. 8 I Bog, Koj gi poznava srcata, im
posvedo~i, koga im Go dade Svetiot Duh, kako i nam. 9 I ne napravi
nikakva razlika me|u nas i niv, za{to preku verata gi is~isti
nivnite srca. 10 Zo{to sega Go isku{uvate Bog, stavaj}i im na vratot
na u~enicite jarem, kogo nitu na{ite tatkovci, nitu nie ne mo`evme
da go nosime? 11 Vpro~em, veruvame deka sme spaseni isto kako i tie,
preku blagodatta na Gospod Isus.”
12 Toga{ molkna celiot narod, a lu|eto gi slu{aa Barnaba i
Pavle, koi raska`uvaa kolku ~udotvorni znaci i ~uda napravi Bog
preku niv, me|u neevreite.
Dela na Apostolite
213
Dela na Apostolite
13 Koga tie prestanaa da zboruvaat, progovori Jakov i re~e: “Ma`i
bra}a, poslu{ajte me! 14 Simeon vi ka`a kako Bog, najprvo, predvide
da si zeme lu|e od narodite za Svoeto ime. 15 I so toa se slagaat
proro~kite zborovi, kako {to e napi{ano:
16 ,Po ova }e se vratam
i pak }e go izgradam
Davidovoto svetili{te, koe padna;
i povtorno }e gi izgradam urnatinite,
i pak }e gi obnovam;
17 za drugite lu|e
da Go pobaraat Gospod
i site neevrei koi se narekuvaat
so Moeto ime, 18 govori Gospod,
Koj go objavil ova od damnina.'
19 Zatoa smetam deka ne treba da gi voznemiruvame onie od
neevrejskite narodi koi se obra}aat kon Bog; 20 tuku da im se napi{e
da se vozdr`uvaat od ona {to e oskvernato od idoli, od bludstvo, od
zadaveno i od krv. 21 Za{to Mojsej ima propovednici za sebe, od
damne{ni vremiwa, vo sekoj grad: go ~itaat vo sinagogite, sekoja
sabota.”
Pismoto do Antioh
22 Toga{ apostolite i stare{inite, zaedno so celata crkva, najdoa
za shodno da izberat me|u sebe lu|e i da gi ispratat so Pavle i
Barnaba vo Antioh: Juda, nare~en Barsaba, i Sila, vidni lu|e me|u
bra}ata, 23 i po niv go ispratija ova pismo:
"Apostolite i stare{inite, va{ite bra}a, gi pozdravuvaat
bra}ata od neevrejskite narodi vo Antioh, Sirija i Kilikija!
24 Bidej}i ~uvme deka nekoi od nas, na koi ni{to ne im
zapovedavme, ve zbunile so zborovi i gi voznemirile va{ite du{i, 25
ednodu{no najdovme za shodno da izbereme ma`i i da gi pratime kaj
vas so na{ite vozqubeni Pavle i Barnaba, 26 lu|e, koi gi predadoa
svoite du{i za na{iot Gospod Isus Hristos. 27 I taka, vi gi
ispra}ame Juda i Sila, koi li~no }e vi go soop{tat istovo. 28 Imeno,
Svetiot Duh i nie re{ivme da ne stavame vrz vas nikakvo drugo breme,
osven ovie neophodni raboti: 29 da se vozdr`uvate od ne{ta
`rtvuvani na idoli, od krv, od zadaveno i od bludstvo; ako se pazite od
toa, dobro }e napravite. Zbogum! “
30 I taka pratenite slegoa vo Antioh, go sobraa narodot i go
predadoa poslanieto. 31 A koga go pro~itaa, se zaraduvaa na utehata.
32 Juda, pak, i Sila, koi i samite bea proroci, gi hrabrea i gi
zakrepnuvaa bra}ata so mnogu zborovi. 33 I otkako pominaa tamu
nekoe vreme, gi ispratija bra}ata so mir kaj onie {to gi bea pratile.
34 Sila pak re{i da ostane tamu. 35 A Pavle i Barnaba ostanaa vo
Dela na Apostolite
214
Dela na Apostolite
Antioh, kade {to zaedno so mnogu drugi pou~uvaa i go propovedaa
Gospodovoto slovo.
Pavle i Barnaba se razdeluvaat
36 Po nekolku dena Pavle mu re~e na Barnaba: “Da se vratime
povtorno i da gi posetime bra}ata po gradovite, kade {to go
navestuvavme Gospodovoto slovo, za da vidime kako pominuvaat!” 37 A
Barnaba predlo`i da go povedat so sebe i Jovan, nare~en Marko. 38 No
Pavle smeta{e deka ne treba da go vodat onoj {to se oddeli od niv vo
Pamfilija i ne otide so niv da raboti. 39 I dojde do raspravija, tiki
se razdelija eden od drug. Barnaba go zede so sebe Marko i otplovi za
Kipar; 40 a Pavle, koj be{e predaden od bra}ata na Gospodovata
blagodat go izbra Sila i trgna.
41 I, pominuvaj}i niz Sirija i Kilikija, gi zakrepnuva{e crkvite.
Timotej mu se pridru`uva na Pavle
16
I taka pristigna vo Derba i Listra. I ete, tamu be{e eden u~enik
po ime Timotej, sin na Evrejka, koja veruva{e, i na tatko Grk. 2
Bra}ata vo Listra i Ikonija svedo~ea dobro za nego. 3 Pavle posaka
da go povede so sebe; go zede i go obre`a zaradi Evreite naseleni po
tie mesta, bidej}i site znaeja oti tatko mu e Grk. 4 I dodeka odea po
gradovite, im gi predavaa propisite {to bea opredeleni od
apostolite i stare{inite vo Erusalim, za da gi pazat.
Pavlovoto videnie na ~ovekot od Makedonija
5 Crkvite taka se zakrepnuvaa vo verata i sekoj den nivniot broj
be{e sè pogolem.
6 Tie pominaa niz Frigiskata i Galatskata zemja, za{to Svetiot
Duh im zabrani da go propovedaat slovoto vo Azija. 7 A koga dojdoa
sproti Misija, se obidoa da otidat vo Bitinija, no Isusoviot Duh ne
im dozvoli. 8 I taka, pominaa niz Misija i slegoa vo Troja. 9 I na
Pavle mu se javi vo no}ta videnie: eden Makedonec zastana pred nego i
go mole{e, velej}i: “Dojdi vo Makedonija i pomogni ni!” 10 Po toa
negovo videnie, vedna{ pobaravme da otideme vo Makedonija, smetaj}i
deka Bog nè povikuva tamu da go propovedame Evangelieto.
Vo Filipi
11 Potoa otplovivme od Troja i patuvavme pravo kon Samotraki, a
sledniot den vo Neapolis, 12 a ottamu vo Filipi, rimska kolonija i
prv grad vo toj del na Makedonija. Vo toj grad prestojuvavme nekolku
dena.
Dela na Apostolite
215
Dela na Apostolite
13 A vo sabotata izlegovme von gradskite porti, kraj rekata, kade e
mesto za molitva. Tuka sednavme i im zboruvavme na sobranite `eni.
14 Toa go slu{a{e edna bogobojazliva `ena po ime Lidija, prodava~ka
na purpurno platno od gradot Tijatir, a Gospod ì go otvori srceto da
vnimava na Pavlovite zborovi. 15 Koga pak be{e krstena taa i
nejzinite doma{ni, nè zamoli, velej}i: “Ako smetate deka veruvam vo
Gospod, vlezete vo mojot dom i ostanete.” I nè prinudi.
Pavle i Sila zatvoreni
16 A koga edna{ odevme na mestoto za molitva, nè sretna nekoja
devojka, robinka, koja ima{e zmiski duh, i koja so vra`awe im
donesuva{e golema pe~alba na svoite gospodari. 17 Taa ode{e po
Pavle i po nas, vikaj}i: “Ovie lu|e se slugi na Sèvi{niot Bog, koi ni
go navestuvaat patot na spasenieto.” 18 Toa go prave{e so denovi. A
koga mu zdodea na Pavle, se zavrti i mu re~e na duhot: “Ti zapovedam,
vo imeto na Isus Hristos, da izleze{ od nea!” I izleze vo istiot ~as.
19 Koga nejzinite gospodari vidoa deka izleze i nivnata nade` za
pe~alba, gi fatija i gi odvlekoa Pavle i Sila do pazarot, pred
upravitelite. 20 Koga gi privedoa pred sudiite, rekoa: “Ovie lu|e,
koi se Evrei, go buntuvaat na{iov grad 21 i navestuvaat obi~ai koi
nie, kako Rimjani, ne smeeme da gi prifatime nitu da gi vr{ime.”
22 I celiot narod nagrvali na niv, a sudiite im gi raskinaa
oblekite i zapovedaa da gi tepaat so stapovi. 23 I otkako im udrija
mnogu stapovi, gi frlija vo zandana i mu zapovedaa na ~uvarot na
zandanata dobro da gi ~uva. 24 Otkako primi takva zapoved, toj gi
frli vo vnatre{niot del na zandanata i nozete im gi stavi vo klada.
25 Na polno}, Pavle i Sila se molea i so pesna Go slavea Bog, a
zatvorenicite gi slu{aa. 26 Koga odedna{ nastana silen potres, taka
{to se pomestija temelite na zandanata: vo istiot ~as se otvorija site
vrati, i na site im padnaa okovite. 27 A ~uvarot na zandanata se
razbudi i koga gi vide otvorenite vrati na zandanata, go izvadi me~ot
i saka{e da se ubie, mislej}i deka zatvorenicite izbegale. 28 No
Pavle vikna so silen glas, velej}i: “Ne pravi si sebesi nikakvo zlo,
za{to site sme tuka!”
29 A toj pobara svetlina, vtr~a vnatre i treperej}i padna pred
Pavle i Sila; 30 pa otkako gi izvede nadvor, re~e: “Gospoda, {to
treba da pravam za da se spasam?”
31 Tie mu rekoa: “Veruvaj vo Gospod Isus i }e bidete spaseni ti i
tvojot dom.” 32 A potem im go govorea Gospodovoto slovo nemu i na
site {to bea vo negoviot dom. 33 I toj gi zede vo toj ~as na no}ta, im
gi izmi ranite od udarite i vedna{ se krsti zaedno so site doma{ni.
34 Toga{ gi odvede gore vo ku}ata, postavi trpeza, i mnogu se
izraduvaa so sè doma{nite, za{to poveruvaa vo Bog.
35 A koga se razdeni, glavnite sudii ispratija slu`benici i im
rekoa: “Oslobodete gi lu|eto!” 36 ^uvarot na zandanata mu gi ka`a
tie zborovi na Pavle, velej}i: “Sudiite pratija da ve pu{tam. Zatoa
sega izlezete i odete si so mir!”
Dela na Apostolite
216
Dela na Apostolite
37 No Pavle im re~e: “Otkako nas, rimski gra|ani, bez prethodno
sudewe, javno nè bieja i nè frlija vo zandana, zar sega sakaat tajno da
nè pu{tat? Nikako! Tuku samite neka dojdat i neka nè izvedat!”
38 Sudskite slu`benici im gi soop{tija ovie zborovi na sudiite, a
tie se ispla{ija koga ~uja deka ovie se rimski gra|ani. 39 I dojdoa, se
izvinija, gi izvedoa i gi zamolija da si zaminat od gradot. 40 I koga
izlegoa taka od zandanata, dojdoa kaj Lidija, gi vidoa bra}ata, gi
ohrabrija i si otidoa.
Vo Solun
17
I otkako pominaa preku Amfipol i Apolonija, pristignaa vo
Solun, kade ima{e evrejska sinagoga. 2 I po svojot obi~aj, Pavle vleze
kaj Evreite i, tri saboti redum, so niv rasprava{e okolu Pismoto, 3
tolkuvaj}i i doka`uvaj}i deka Hristos treba{e da nastrada i da
voskresne od mrtvite, velej}i: “Isus, Kogo jas vi Go navestuvam e
Hristos.” 4 I nekoi od niv se uverija i se dru`ea so Pavle i Sila; a
isto taka i golemo mnozinstvo pobo`ni Grci i ne mal broj vidni
`eni.
5 No Evreite, pottiknati od zavist, zedoa nekolkumina zlobni
dengubnici od pazarot i predizvikaa bezredie vo gradot. Ja napadnaa
Jasonovata ku}a i baraa da bidat izvedeni pred tolpata. 6 A koga ne gi
najdoa, gi odvlekoa Jason i nekoi od bra}ata pred gradskite vlasti,
vikaj}i: “Onie, {to go prevrtea naopaku celiot svet, dojdoa i tuka! 7
I Jason gi primi! A site tie rabotat protiv cezarovite zapovedi,
tvrdej}i deka ima drug car - Isus!” 8 Taka, koga narodot i gradskite
vlasti go ~uja toa se voznemirija, 9 no otkako dobija garancija od
Jason i od drugite, gi pu{tija.
Vo Berija
10 Bra}ata vedna{, u{te vo no}ta, gi ispratija Pavle i Sila vo
Berija; tie, pak, koga dojdoa tamu, otidoa vo evrejskata sinagoga. 11
Tuka berijcite bea poblagorodni od onie vo Solun, za{to go primija
Slovoto sosem podgotveno, i sekoj den go prou~uvaa Pismoto dali e
taka. 12 I mnozina od niv poveruvaa; a ne malku i od vidnite gr~ki
`eni i ma`i.
13 A koga solunskite Evrei doznaa deka Pavle i vo Berija go
propoveda Bo`joto slovo, dojdoa i tamu i go spotnaa i go rastrevo`ija
narodot. 14 Toga{ bra}ata vedna{ go ispratija Pavle kon moreto. A
Sila i Timotej ostanaa tamu. 15 Pridru`nicite pak go dovedoa Pavle
do Atina, i otkako primija zapoved za Sila i Timotej da dojdat {to
pobrgu kaj nego, zaminaa.
Dela na Apostolite
217
Dela na Apostolite
Vo Atina
16 Dodeka Pavle gi ~eka{e vo Atina, duhot mu se voznemiri,
gledaj}i go gradot poln so idoli. 17 I razgovara{e so Evreite vo
sinagogata i so pobo`nite; a i sekoj den na pazarot so kogo }e se
najde{e, 18 A nekoi od epikurejskite i stoi~kite filozofi po~naa da
se prepiraat so nego, pa edni velea: “[to saka da ka`e ovoj drdorko?”
A drugi: “Se gleda deka e predvesnik na tu|i bogovi,” za{to propoveda
za Isus i za voskresenieto. 19 Toga{ go zedoa, go odvedoa na
Areopagot i rekoa: “Mo`eme li da znaeme kakvo e toa novo u~ewe,
{to go propoveda{? 20 So ~udni tvrdewa ni gi polni{ u{ite; zatoa
sakame da znaeme {to e toa?” 21 (A site Atiwani i strancite me|u niv
si go minuvaa vremeto samo vo toa da ka`at ili da ~ujat nekakva
novost.)
22 Toga{ Pavle zastana sred Areopagot i re~e: “Atiwani! Gledam
po sè deka ste mnogu sueverni. 23 Imeno, minuvaj}i i nabquduvaj}i gi
va{ite svetili{ta, najdov i `rtvenik, na kogo be{e napi{ano: ,Na
nepoznat Bog'. I taka, toa {to vie go po~ituvate ne poznavaj}i go, jas
toa vi go navestuvam.
24 Bogot, Koj go sozdade svetot i sè {to e vo nego, kako Gospodar na
neboto i na zemjata, ne `ivee vo rakotvorni svetili{ta 25 nitu prima
slu`ba od ~ove~ki race kako da ima potreba od ne{to; za{to Toj,
Samiot, im dava na site `ivot, zdiv i sè. 26 I Toj od eden gi sozdade
site narodi za da se naselat po celata zemja, otkako im opredeli
odredeni vremiwa i granici na nivnite `iveali{ta, 27 za da Go
baraat Bog, ta nema li nekako da Go napipaat i najdat, bidej}i Toj ne e
daleku od nieden od nas. 28 Za{to vo Nego `iveeme, se dvi`ime i
postoime, kako {to i nekoi od va{ite poeti rekle: ,I nie sme Negovo
potomstvo.'
29 I bidej}i sme Bo`jo potomstvo, ne treba da mislime deka
Bo`estvoto prilega na zlato, srebro ili kamen; kako tvorba na
~ove~kata umetnost i zamisla. 30 I taka, ne gledaj}i na vremiwata na
neznaeweto, Bog sega im zapoveda na lu|eto da se pokajat site i
nasekade, 31 za{to go opredeli denot, koga }e mu sudi pravedno na
celiot svet - preku ^ovek Kogo Go opredelil za toa, davaj}i im na
site uveruvawe so toa {to Go voskresna od mrtvite.”
32 A koga ~uja za voskresenieto od mrtvite, edni se podbivaa, a
drugi rekoa: “]e te slu{ame drugpat za toa.” 33 I taka, Pavle si otide
od kaj niv. 34 Sepak, nekoi ma`i mu se pridru`ija i poveruvaa, me|u
koi bea i Dionisij Areopagit, `enata po ime Damara i drugi pokraj
niv.
Vo Korint
18
Potoa Pavle trgna od Atina i dojde vo Korint. 2 Tamu najde eden
Evrein po ime Akila, rodum od Pont, koj neodamna be{e do{ol od
Dela na Apostolite
218
Dela na Apostolite
Italija, zaedno so `ena si Priscila, za{to Klavdij zapoveda site
Evrei da go napu{tat Rim. Dojde kaj niv, 3 i bidej}i go znae{e istiot
zanaet, ostana kaj niv da raboti, za{to nivniot zanaet be{e izrabotka
na {atori. 4 A sekoja sabota vode{e rasprava vo sinagogata i gi
ubeduva{e Evreite i Grcite.
5 A koga Sila i Timotej slegoa od Makedonija, Pavle be{e
pottiknat vo duhot revnosno da im svedo~i na Evreite deka Isus e
Hristos. 6 No, bidej}i tie se protivea i hulea, toj si ja istrese
oblekata i im re~e: “Va{ata krv na va{ite glavi! Jas sum ~ist i
otsega }e odam kaj neevreite.”
7 I zamina ottamu pa dojde vo domot na nekojsi Titij Just,
bogobojazliv ~ovek, ~ija ku}a be{e do sinagogata. 8 I Krisp,
na~alnikot na sinagogata, so site svoi doma{ni, poveruva vo Gospod; i
mnozina Korin}ani, koi go slu{aa, poveruvaa i bea krsteni.
9 A Gospod mu re~e na Pavle, no}e, vo videnie: “Ne pla{i se! Tuku
zboruvaj i ne zamolknuvaj, 10 za{to Jas sum so tebe! I nikoj nema da te
napadne za da ti napravi nekakvo zlo, za{to imam mnogu svoi lu|e vo
ovoj grad. “ 11 I taka presede godina i {est meseci pou~uvaj}i gi vo
Bo`joto slovo.
12 A koga Galio be{e upravitel na Ahaja, Evreite ednodu{no
stanaa protiv Pavle i go dovedoa pred sudskiot stol, 13 velej}i: “Ovoj
~ovek gi nagovara lu|eto da Go po~ituvaat Bog sprotivno na zakonot.”
14 Koga Pavle saka{e da ja otvori ustata, Galio im re~e na
Evreite: “Ako be{e vo pra{awe nekakva nepravda ili zlo delo, o
Evrei, se razbira, }e ve istrpev. 15 No ako e toa pra{awe za zborovi,
za imiwa i za va{iot zakon, presudete sami; jas ne sakam da bidam
sudija vo tie raboti. “ 16 I gi istera od sudot. 17 Toga{ site go fatija
Sosten, na~alnikot na sinagogata, i go tepaa pred sudot, a Galio ne
saka{e ni da znae za toa.
Pavle plovi kon Sirija
18 Pavle ostana tamu u{te mnogu denovi, a patem se zboguva so
bra}ata i otplovi za Sirija, a so nego bea Priscila i Akila; vo
Kenhreja ja izbri~i glavata, za{to se be{e zavetuval. 19 A koga
stignaa vo Efes, gi ostavi dvajcata, a samiot vleze vo sinagogata da
rasprava so Evreite. 20 Koga go zamolija da ostane podolgo vreme, ne
se soglasi, 21 tuku se zboguva so niv i re~e: “Ako Bog dade, pak }e se
vratam kaj vas.” I otplovi od Efes. 22 Koga stigna vo Cezareja, se
iska~i vo Erusalim; ja pozdravi crkvata i sleze vo Antioh.
23 Otkako pomina tamu nekoe vreme, zamina i gi pomina redum
Galatskata oblast i Frigija, potkrepuvaj}i gi site u~enici.
Apolos propoveda vo Efes
24 A nekojsi Evrein, po ime Apolos, rodum aleksandriec, ~ovek
blagoglagoliv i mo{ne upaten vo Pismata, dojde vo Efes. 25 Toj be{e
pou~en vo Gospodoviot Pat, i so svojot raspalen duh zboruva{e i
pou~uva{e to~no za Isus, iako go znae{e samo Jovanovoto kr{tavawe.
Dela na Apostolite
219
Dela na Apostolite
26 Toj po~na smelo da govori vo sinagogata, a koga go ~uja Priscila i
Akila, go zedoa pri sebe, i mu objasnija podetalno za Bo`jiot Pat.
27 Koga saka{e da zamine za Ahaja, bra}ata go ohrabrija i im
napi{aa na u~enicite da go primat. [tom pristigna, mnogu im
pomogna na onie koi bea poveruvale preku blagodatta; 28 za{to toj
silno i javno gi pobiva{e Evreite, doka`uvaj}i preku Pismata deka
Isus e Hristos.
Vo Efes
19
A koga Apolos be{e vo Korint, Pavle, otkako gi pomina gornite
oblasti, dojde vo Efes, najde nekoi u~enici, 2 pa im re~e: “Dali Go
primivte Svetiot Duh otkako poveruvavte?”
Tie mu odgovorija: “Ne sme ni ~ule deka ima Svet Duh.”
3 Toj u{te im re~e: “A vo {to se krstivte?”
Tie rekoa: “Vo Jovanovoto kr{tavawe.”
4 A Pavle re~e: “Jovan kr{tava{e so kr{tavawe za pokajanie,
velej}i mu na narodot da veruva vo Onoj Koj }e dojde po nego, odnosno
vo Hristos Isus.” 5 Otkako go ~uja toa, bea kr{tavani vo imeto na
Gospod Isus. 6 A koga Pavle gi polo`i racete na niv, Svetiot Duh se
spu{ti vrz niv, a tie zboruvaa jazici i prorokuvaa. 7 A bea vkupno
okolu dvanaeset ma`i.
8 Toga{ toj vleze vo sinagogata i tamu vr{e{e besedi smelo tri
meseci za Bo`joto carstvo i se trude{e da gi ubedi. 9 No bidej}i
nekoi bea koravi i nepokorni, i pred narodot zboruvaa zlo za Patot,
toj otstapi od niv i gi oddeli u~enicite, i sekojdnevno pou~uva{e vo
u~ili{teto na Tiran. 10 Toa trae{e dve godini, taka {to site Evrei
i Grci, koi `iveeja vo Azija, go ~uja Gospodovoto slovo.
11 A Bog prave{e neobi~ni ~uda preku Pavlovite race, 12 taka
{to koga vrz bolnite stavaa {ami~iwa ili skutnici od negovoto
telo, bolestite gi napu{taa, a zlite duhovi izleguvaa od niv.
13 A nekoi od evrejskite isteruva~i na demoni, koi odea od mesto
vo mesto, po~naa nad onie koi imaa zli duhovi da go povikuvaat imeto
na Gospod Isus, velej}i im: “ Ve isteruvame preku Isus, Kogo Pavle
Go propoveda! “ 14 Toa go pravea sedumtemina sinovi na nekojsi Skeva,
evrejski prvosve{tenik. 15 No zliot duh odgovori, velej}i im: “Go
poznavam Isus, go znam i Pavle, a koi ste vie?” 16 Pritoa ~ovekot vo
kogo be{e zliot duh, skokna vrz niv, gi sovlada site i protiv niv
poka`a takva sila, {to goli i raneti izbegaa od ku}ata.
17 Toa go doznaa Evreite i Grcite, koi `iveeja vo Efes i site gi
obzede strav i trepet, dodeka imeto na Gospod Isus se veli~a{e. 18 A
mnozina od onie koi bea poveruvale, doa|aa i ispoveduvaj}i se gi
ka`uvaa svoite dela. 19 Onie, pak, koi se zanimavaa so magii, gi
donesuvaa svoite svitoci na kup i gi gorea pred site. I koga ja
presmetaa nivnata cena, najdoa deka vredat pedeset iljadi srebrenici.
Dela na Apostolite
220
Dela na Apostolite
20 I taka Slovoto, preku Bo`jata sila, raste{e i napreduva{e sè
posilno.
21 Koga se svr{i seto toa, Pavle naumi vo svojot duh, otkako }e
pomine niz Makedonija i Ahaja, da otide vo Erusalim, velej}i: “[tom
}e bidam tamu, treba da go vidam i Rim.” 22 I isprati vo Makedonija
dvajca svoi pomo{nici, Timotej i Erast, a samiot ostana u{te nekoe
vreme vo Azija.
Buntot vo Efes
23 Vo toa vreme se krena golema brkotija zaradi Patot; 24 imeno,
eden ~ovek, po ime Dimitrij, filigranist, izrabotuva{e srebreni
Artemidini svetili{ta i na zanaet~iite im donesuva{e zna~itelna
pe~alba; 25 otkako gi sobra niv i rabotnicite so sli~ni zanaeti im
re~e: “Ma`i, vie znaete deka na{ata blagosostojba doa|a od ovaa
rabota, 26 a gledate i slu{ate deka ovoj Pavle, ne samo vo Efes, tuku
re~isi vo cela Azija, ubedi i odvrati golemo mno`estvo lu|e, velej}i
deka bogovi napraveni so race - ne se bogovi. 27 Vpro~em, ne postoi
opasnost samo na{iov zanaet da bide prezren, tuku i hramot na
golemata bo`ica Artemida }e se smeta za ni{to`en, i }e mu se
na{teti na veli~ieto na onaa, koja ja po~ituva seta Azija i celiot
svet.
28 Koga go ~uja toa, polni so gnev, vreskaa, izvikuvaj}i: “Golema e
Artemida Efeska! “ 29 I celiot grad se pretvori vo bezredie, a
lu|eto ednodu{no navlegoa vo teatarot i gi odvlekoa Gaj i Aristarh,
Pavlovi sopatnici od Makedonija.
30 A koga Pavle saka{e da vleze vo tolpata, u~enicite go spre~ija.
31 Pritoa, nekoi od aziskite na~alnici, koi mu bea prijateli,
ispratija poraka do nego, molej}i go da ne se pojavuva vo teatarot.
32 Edni vikaa edno, a drugi drugo, za{to sobirot be{e zbunet i
mnozina ne znaeja zo{to se bea sobrale. 33 Toga{ go izvlekoa od
tolpata Aleksandar, kogo Evreite go turkaa napred. Aleksandar, pak,
mavna so rakata i saka{e da dade objasnuvawe pred tolpata. 34 No koga
doznaa deka e Evrein, site vikaa ednoglasno i izvikuvaa okolu dva
~asa: “Golema e Artemida Efeska!”
35 Najposle gradskiot pisar go smiri narodot i re~e: “Lu|e,
efe{ani! Koj e toj ~ovek, koj ne znae deka gradot Efes e ~uvar na
hramot na golemata Artemida i na nejziniot kip {to padna od neboto?
36 Bidej}i toa e nesporno, vie treba da bidete mirni i da ne prezemate
ni{to nepromisleno! 37 Gi dovedovte ovie lu|e, koi nitu go ograbija
hramot, nitu hulat na na{ata bo`ica. 38 Zatoa, ako Dimitrij i
zanaet~iite koi se so nego imaat tu`ba protiv nekogo, sudovite se za
toa, a postojat i prokonzuli, neka se tu`at edni so drugi. 39 No ako
barate ne{to drugo, toa }e bide re{eno zakonski vo sobranieto, 40
za{to ni se zakanuva opasnost da bideme obvineti zaradi dene{niot
nastan, bidej}i ne postoi nikakva pri~ina so koja mo`eme da go
opravdame sobirot.” 41 Koga go re~e toa, go raspu{ti sobirot.
Dela na Apostolite
221
Dela na Apostolite
Vo Makedonija i Grcija
20
Koga stivna vrevata, Pavle gi povika u~enicite, gi ohrabri, se
zboguva so niv i trgna na pat za Makedonija. 2 Otkako gi pomina onie
krai{ta i gi ohrabri so mnogu zborovi, dojde vo Grcija. 3 Tamu ostana
tri meseci, bidej}i Evreite napravija zagovor protiv nego, a koga
saka{e da otplovi za Sirija, re{i da se vrati preku Makedonija. 4 Go
pridru`uvaa Sopater, sinot na Pir, od Berija, soluncite Aristarh i
Sekund, Gaj od Derba i Timotej, kako i Tihik i Trofim od Azija. 5 Tie
otidoa napred i nè ~ekaa vo Troja. 6 A nie otplovivme od Filipi, po
denovite na Beskvasnite lebovi, i po pet dena dojdovme kaj niv vo
Troja, kade {to ostanavme sedum dena.
Pavlovata poseta na Troja
7 A koga vo prviot den na sedmicata se sostanavme da raskr{uvame
leb, Pavle im dr`e{e beseda, za{to utredenta saka{e da zamine. Toj
prodol`i so besedata do polno}, 8 a vo gornata soba, kade se bevme
sobrale, ima{e mnogu svetilki. 9 Edno mom~e, po ime Evtih, koe
sede{e na prozorecot, po~na da zapa|a vo dlabok son i toa, bidej}i
Pavle podolgo zboruva{e, sovladano od sonot, padna od tretiot kat
dolu i go dignaa mrtvo. 10 No Pavle sleze, mu se frli, go pregrna i
re~e: “Ne vozbuduvajte se, za{to negovata du{a sè u{te e vo nego!” 11
Potoa se ka~i gore, raskr{i leb, i potkasna, i im zboruva{e dolgo, sè
do mugrite, koga otpatuva. 12 A mom~eto go dovedoa `ivo i mnogu se
ute{ija.
Od Troja do Malta
13 Nie trgnavme porano so korabot i otplovivme vo Asos, otkade
treba{e da go zememe Pavle, za{to taka be{e pora~al, sakaj}i da odi
pe{. 14 A koga se sostana so nas vo Asos, go zedovme i dojdovme vo
Mitilin. 15 I ottamu otplovivme i utredenta dojdovme sproti Hios.
Na drugiot den stignavme vo Samos, a sledniot den dojdovme vo Malta.
16 Pavle re{i da pomine pokraj Efes, a da ne se zadr`i podolgo vreme
vo Azija, za{to mu se brza{e, ako e mo`no da bide za denot na
Pedesetnica vo Erusalim.
Pavlovata sredba so stare{inite vo Efes
17 Od Malta Pavle javi vo Efes da gi povikaat stare{inite na
crkvata. 18 A koga dojdoa kaj nego, im re~e: “Vie znaete kako go
pominav so vas celoto vreme, od prviot den koga stapiv vo Azija, 19
slu`ej}i Mu na Gospod so seta poniznost, so solzi i so isku{enija,
{to me snajdoa od evrejskite zagovori; 20 kako ne propu{tiv da vi
ka`am sè {to e polezno i da ve pou~am javno i po domovite; 21
Dela na Apostolite
222
Dela na Apostolite
svedo~ej}i im seriozno na Evreite i na Grcite za pokajanie kon Bog i
kon verata vo na{iot Gospod Isus.
22 A sega, eve, pottiknat od Duhot, odam vo Erusalim, ne znaej}i
{to }e mi se slu~i tamu, 23 osven {to Svetiot Duh mi svedo~i, vo
sekoj grad, velej}i deka me ~ekaat okovi i maki. 24 No mene ni
najmalku ne mi e do `ivotot, tuku samo da go zavr{am svojot pat i
slu`bata, {to ja primiv od Gospod Isus: seriozno da go posvedo~am
Evangelieto na Bo`jata blagodat.
25 I eve, sega znam deka site vie, me|u koi pominav propovedaj}i go
Bo`joto carstvo, ne }e go vidite ve}e moeto lice. 26 Zatoa vi
svedo~am vo ovoj den deka sum ~ist od krvta na site vas; 27 za{to ne
propu{tiv da vi ja ka`am celosnata Bo`ja namera. 28 Vnimavajte na
sebe i na celoto stado, vo koe Svetiot Duh ve postavi za nadgleduva~i,
za da bidete pastiri na Bo`jata crkva, koja Toj ja otkupi so Svojata
krv. 29 Jas znam deka po moeto zaminuvawe me|u vas }e navlezat
svirepi volci, koi nema da go {tedat stadoto; 30 a i od vas samite }e
se podignat ma`i, koi }e zboruvaat izopa~eno, za da gi odvle~kaat
u~enicite po sebe. 31 Zatoa, bdejte i pomnete deka tri godini, no}e i
dewe, ne prekrativ da go sovetuvam so solzi sekoj eden od vas!
32 I sega ve prepora~uvam na Bog i na Slovoto na Negovata
blagodat, koe e vo sostojba da izgraduva i da vi dade nasledstvo me|u
site osveteni. 33 Srebro, zlato ili obleka, ne posakav od nikogo. 34
Samite znaete deka ovie race im poslu`ija na moite potrebi i na
onie koi bea so mene. 35 Vo sè vi poka`av deka taka treba da se
trudite i da im pomagate na nemo}nite, i da si spomnuvate na
zborovite na Gospod Isus, kako {to re~e Samiot Toj: ,Pobla`eno e da
se dava, otkolku da se prima.'“
36 Koga go re~e toa, klekna na kolena i se pomoli so site niv. 37
Toga{ site zaplakaa glasno, i padnaa vo pregratkata na Pavle i toplo
go celivaa, 38 na`aleni najmnogu od zborot {to go re~e deka ve}e nema
da go vidat negovoto lice. I go ispratija do korabot.
Od Malta do Erusalim
21
Koga se oddelivme od niv i otplovivme, dojdovme pravo vo Kos, a
sledniot den na Rodos i ottamu vo Patara. 2 I koga najdovme korab,
{to trgnuva{e za Fenikija, vlegovme vo nego, i otplovivme. 3 A koga
go zdogledavme Kipar, go ostavivme odlevo i otplovivme kon Sirija; i
slegovme vo Tir, za{to tamu korabot treba{e da se rastovari. 4 I
koga gi najdovme u~enicite, ostanavme tamu sedum dena. Tie,
vdahnoveni od Duhot, mu zboruvaa na Pavle da ne odi gore vo
Erusalim. 5 I koga zavr{ija tie dni, zaminavme ottamu i go
prodol`ivme na{eto patuvawe, a tie site nè ispratija, so `enite i
decata nadvor od gradot; a otkako na bregot kleknavme i se pomolivme,
se zboguvavme edni so drugi. 6 Toga{ nie vlegovme vo korabot, a tie se
vratija vo svoite domovi.
Dela na Apostolite
223
Dela na Apostolite
7 Zavr{uvaj}i go ploveweto od Tir, stignavme vo Ptolemaida, kade
{to gi pozdravivme bra}ata i ostanavme so niv eden den. 8 A na
sledniot den otpatuvavme i dojdovme vo Cezareja i vlegovme vo ku}ata
na evangelistot Filip, koj be{e eden od sedumtemina, i ostanavme kaj
nego. 9 Toj ima{e ~etiri }erki devici, koi prorokuvaa.
10 Bidej}i prestojuvavme tamu mnogu dni, dojde od Judeja eden
prorok, po ime Agab. 11 I koga dojde kaj nas, go zede Pavloviot pojas,
si gi vrza racete i nozete, i re~e: “Svetiot Duh go veli ova: ,^ovekot,
~ij e ovoj pojas, Evreite vo Erusalim }e go vrzat vaka i }e go predadat
vo racete na neevreite'.”
12 Koga go ~uvme toa, i nie i tamo{nite `iteli go molevme da ne
odi gore vo Erusalim. 13 Toga{ Pavle odgovori: “[to pravite?
Zo{to pla~ete i mi go kinete srceto? Jas sum gotov ne samo da bidam
vrzan, tuku i da umram vo Erusalim za imeto na Gospod Isus.” 14 I
bidej}i ne mo`evme da go nagovorime, nie zamolknavme i rekovme:
“Neka bide Gospodovata volja!”
15 Po tie denovi se prigotvivme i trgnavme gore kon Erusalim. 16
So nas trgnaa i nekoi u~enici od Cezareja i nè odvedoa kaj nekojsi
Mnason, Kipranin, damne{en u~enik, za da bideme negovi gosti.
Pavle pristiga vo Erusalim
17 Koga stignavme vo Erusalim, bra}ata nè primija radosno. 18 Na
idniot den Pavle otide so nas kaj Jakov, a site stare{ini bea
prisutni. 19 I otkako gi pozdravi, im raska`a edno po edno sè {to
Bog, preku negovata slu`ba, napravi me|u neevreite.
20 A koga go ~uja toa, Go proslavija Bog i mu rekoa: “Gleda{, brate,
kolku iljadi vernici ima me|u Evreite, i site se gri`at za Zakonot;
21 a za tebe se izvesteni deka site Evrei, koi se me|u narodite, gi
pou~uva{ da otstapat od Mojsej, velej}i im da ne gi obre`uvaat svoite
deca, nitu da `iveat spored obi~aite. 22 I taka, {to sega!? Bezdrugo
}e ~ujat deka si do{ol. 23 Zatoa napravi kako {to }e ti ka`eme: me|u
nas ima ~etvorica ma`i koi se zavetuvale; 24 zemi gi i is~isti se
zaedno so niv i plati za niv da si gi izbri~at glavite. Taka site }e
doznaat deka nema ni{to od ona, {to ~ule za tebe, i deka i samiot go
ispolnuva{ Zakonot. 25 A za neevreite, koi poveruvale, re{ivme i im
pi{avme: da se vozdr`uvaat od ne{ta `rtvuvani na idoli, od krv, od
zadaveno i od bludstvo.”
26 Toga{ Pavle gi zede so sebe tie ma`i, i na sledniot den, otkako
se is~isti so niv zaedno, vleze vo Hramot i objavi zavr{uvawe na
denovite na is~istuvaweto, koga za sekoj od niv }e bide prinesena
`rtva.
Buntot i Pavlovoto fa}awe vo Hramot
27 A koga sedumte denovi re~isi zavr{ija, Evreite od Azija,
otkako go zabele`aa vo Hramot, go razbuntuvaa celiot narod i go
fatija, 28 vikaj}i: “Izraelci, pomagajte! Ovoj e ~ovekot koj nasekade
Dela na Apostolite
224
Dela na Apostolite
gi u~i site protiv na{iot narod, protiv Zakonot i protiv ova mesto!
Osven toa, vovede i Grci vo Hramot i taka go oskverni ova sveto
mesto!” 29 Imeno, tie porano vo gradot go imaa videno efe{anecot
Trofim so nego i mislea deka Pavle go vovel vo Hramot.
30 I celiot grad se razbranuva i narodot se sobra, go fatija Pavle
i go izvlekoa nadvor od Hramot, pa vedna{ gi zatvorija vratite. 31 A
koga sakaa da go ubijat, dojde glas do zapovednikot na ~etata deka
celiot Erusalim e razbuntuvan. 32 Ovoj, pak, vedna{ zede vojnici i
stotnici i dotr~a do niv. Koga gi vidoa zapovednikot i vojnicite, tie
prekratija da go tepaat Pavle.
33 Toga{ zapovednikot mu se pribli`i, go fati i zapoveda da go
vrzat vo dvojni verigi i raspra{uva{e koj e i {to storil. 34 Edni od
tolpata vikaa edno, a drugi drugo i bidej}i od vikotnicata ne mo`e{e
ni{to verodostojno da doznae, zapovednikot zapoveda da go odvedat vo
tvrdinata. 35 A koga be{e na skalite, vojnicite moraa da go krenat na
race poradi nasilni~kite postapki na tolpata; 36 za{to mnogu narod
ode{e po nego i vika{e: “Ubijte go!”
Pavlovata odbrana pred Evreite
37 I koga treba{e da go vovedat vo tvrdinata, Pavle mu re~e na
zapovednikot: “Smeam li da ti ka`am ne{to?”
Ovoj pak re~e: “Znae{ li gr~ki? 38 Da ne si ti onoj Egip}anec, koj
pred nekoe vreme pobuni i odvede vo pustinata ~etiri iljadi ma`i
ubijci?”
39 A Pavle odgovori: “Jas sum Evrein od Tars, od Kilikija,
gra|anin na poznatiot grad, i te molam da mi odobri{ da mu se
obratam na narodot!”
40 I koga mu dozvoli, Pavle zastana na skalite i mu mavna so raka
na narodot. A koga nastana golema ti{ina, progovori na evrejski
jazik i re~e:
22
"Ma`i, bra}a i tatkovci! ^ujte ja mojata odbrana”
2 Koga ~uja deka im govori na evrejski jazik, se smirija u{te
pove}e.
I re~e: 3 “Jas sum Evrein, roden vo Kilikiski Tars, izrasnat vo
ovoj grad, vospitan pri Gamalielovite noze, nau~en strogo spored
zakonot na na{ite tatkovci, oddaden na Bog, kako i site vie denes. 4
Go gonev ovoj Pat do smrt; i vrzuvav i predavav vo zandani ma`i i
`eni, 5 kako {to mo`e da posvedo~i za mene vrhovniot sve{tenik so
site stare{ini. Od niv primiv i pisma za bra}ata vo Damask, kade
odev za da gi privedam vrzani vo Erusalim i onie, koi bea tamu, za da
bidat kazneti.
Pavlovoto svedo{tvo za svoeto obra}awe
Dela na Apostolite
225
Dela na Apostolite
6 Koga odev i nabli`iv do Damask, odedna{, okolu pladne, me
osvetli golema svetlina od neboto. 7 Padnav ni~kum na zemjata i ~uv
glas kako mi zboruva: ,Savle, Savle, zo{to Me goni{?'
8 A jas odgovoriv: ,Koj si ti, Gospodine?'
I mi re~e: ,Jas sum Isus Nazare}anecot, Kogo ti Go progonuva{.' 9
A onie koi bea so mene, ja vidoa svetlinata, no ne go ~uja glasot {to
mi zboruva{e.
10 Toga{ rekov: ,[to da pravam, Gospodi?'
A Gospod mi re~e: ,Stani i odi vo Damask i tamu }e ti se ka`e sè
{to ti e opredeleno da pravi{!' 11 I bidej}i ne mo`ev da gledam od
bolskotot na svetlinata, onie {to bea so mene me povedoa za raka i
taka dojdovme vo Damask.
12 A nekojsi Ananij, blago~estiv ma` spored Zakonot, za kogo
svedo~ea dobro site tamo{ni Evrei, 13 dojde kaj mene, mi se dobli`i i
re~e: ,Brate Savle, progledaj!' I jas vo istiot mig pogledav vo nego.
14 A toj re~e: ,Bogot na na{ite tatkovci odnapred te opredelil da
ja poznae{ Negovata volja, da Go vidi{ Pravednikot i da go ~ue{
glasot od Negovata usta, 15 za{to }e Mu bide{ svedok pred site lu|e
za ona {to si videl i ~ul. 16 A {to se dvoumi{ sega? Stani, krsti se i
izmij se od svoite grevovi, povikuvaj}i go Gospodovoto ime.'
Pavle ispraten kaj neevreite
17 Koga pak se vrativ vo Erusalim i koga se molev vo Hramot, 18 Go
vidov kako mi veli: ,Pobrzaj i izlezi brgu od Erusalim, za{to nema da
go primat tvoeto svedo{tvo za Mene!'
19 A jas rekov: ,Gospodi, tie znaat deka jas gi zatvorav i gi tepav po
sinagogite onie koi veruvaa vo Tebe; 20 i koga se proleva{e krvta na
Tvojot svedok Stefan, i jas stoev tamu, odobruvav i gi ~uvav oblekite
na onie {to go ubivaa.'
21 A toj mi re~e: ,Odi, za{to }e te ispratam daleku, me|u
neevrejskite narodi!'
Pavle pred rimskiot sud
22 Tie go slu{aa do toj zbor, a toga{ izvikaa so silen glas:
“Trgnete go od zemjata takviot, za{to ne treba da `ivee!”
23 Dodeka tie vikaa taka, gi kinea svoite obleki i frlaa prav vo
vozduhot, 24 zapovednikot naredi da go odvedat vo tvrdinata, velej}i
da go ispitaat so kam{ik, za da doznae zo{to vikaat taka protiv nego.
25 A koga go ispru`ija i go vrzaa so remeni, Pavle mu re~e na
stotnikot koj stoe{e tamu: “Zar smeete da kam{ikuvate rimski
gra|anin, i toa neosuden?”
26 Koga stotnikot go ~u toa, otide i go izvesti zapovednikot,
velej}i: “[to }e stori{? Ovoj ~ovek e rimski gra|anin!”
27 Toga{ zapovednikot dojde kaj nego i mu re~e: “Ka`i mi,
navistina li si rimski gra|anin?”
A toj re~e: “Da!”
Dela na Apostolite
226
Dela na Apostolite
28 Zapovednikot odgovori: “Jas go dobiv toa gra|anstvo za golema
suma.”
Pavle re~e: “A jas se rodiv so nego.”
29 I vedna{ otstapija od nego tie {to sakaa da go ispituvaat.
Zapovednikot isto taka se upla{i koga dozna deka toj e rimski
gra|anin, za{to go be{e vrzal.
30 Utredenta, sakaj}i da znae to~no zo{to Evreite go obvinuvaat,
go oslobodi, i zapoveda da se soberat prvosve{tenicite i celiot
Sovet, pa go dovede dolu Pavle i go postavi pred niv.
Pavle pred Golemiot sovet
23
A Pavle pogledna vtren~eno kon Sovetot i re~e: “Ma`i, bra}a, jas
`iveev so napolno ~ista sovest pred Bog do ovoj den.” 2 Toga{
vrhovniot sve{tenik Ananij im naredi na onie {to stoeja do nego da
go udrat po ustata. 3 Pritoa Pavle mu re~e: “Bog }e te udri tebe,
varosan yidu! I ti sedi{ za da mi sudi{ spored Zakonot, a zapoveda{
da me tepaat sprotivno na Zakonot!”
4 A onie {to stoeja naokolu rekoa: “Bo`jiot vrhoven sve{tenik li
go navreduva{?”
5 A Pavle re~e: “Ne znaev, bra}a, deka e vrhoven sve{tenik; za{to
e napi{ano: ,Ne zboruvaj lo{o za na~alnikot na svojot narod!'
6 Koga Pavle sfati deka del od niv se sadukei, a drugite farisei,
izvika vo Sovetot: “Ma`i, bra}a, jas sum farisej, sin na farisej; me
sudat zaradi nade`ta i voskresenieto na mrtvite.” 7 Koga go re~e toa,
nastana rasprava me|u fariseite i sadukeite, i sobirot se podeli; 8
za{to sadukeite velat deka nema voskresenie, ni angel, ni duh, a
fariseite go priznavaat seto toa.
9 I taka, nastana golema vreva. A nekoi od zakonicite na
farisejskata grupa stanaa i se prepiraa, velej}i: “Ne nao|ame nikakvo
zlo kaj ovoj ~ovek, mo`ebi mu zboruval duh ili angel.” 10 I bidej}i
raspravijata stana `estoka, zapovednikot se ispla{i da ne go
rastrgnat Pavle, pa ì zapoveda na vojskata da sleze i da go grabne od
nivnata sredina, i da go odvede vo tvrdinata.
11 Slednata no} Gospod zastana pred nego i mu re~e: “Bidi hrabar!
Onaka kako {to svedo~e{e seriozno za Mene vo Erusalim, taka treba
da svedo~i{ i vo Rim.”
Zagovor protiv Pavle
12 A koga se razdeni, Evreite skovaa zagovor i se zakolnaa deka ne
}e jadat, nitu pijat, dodeka Pavle ne bide ubien. 13 Bea pove}e od
~etiriesetmina, koi u~estvuvaa vo zagovorot. 14 Tie dojdoa kaj
prvosve{tenicite i stare{inite i im rekoa: “Se obvrzavme so
sve~ena zakletva deka nema da vkusime ni{to dodeka ne go ubieme
Pavle. 15 Zatoa sega vie, zaedno so Sovetot, podnesete mu barawe na
Dela na Apostolite
227
Dela na Apostolite
zapovednikot da go dovede dolu kaj vas, bo`em sakate poto~no da go
ispitate negovoto delo, a nie sme gotovi da go ubieme pred da se
pribli`i.”
16 No sinot na Pavlovata sestra ~u za zasedata, otide i vleze vo
tvrdinata i mu javi na Pavle.
17 A Pavle povika eden od stotnicite i mu re~e: “Odvedi go
mom~evo kaj zapovednikot, za{to ima da mu soop{ti ne{to!”
18 Stotnikot go zede i go odvede kaj zapovednikot i re~e:
“Zatvorenikot Pavle me vikna i me zamoli da go dovedam kaj tebe ova
mom~e, za{to imalo ne{to da ti ka`e.”
19 Toga{ zapovednikot go zede za raka, se povle~e so nego nasamo i
go pra{a: “[to ima{ da mi soop{ti{?”
20 A mom~eto re~e: “Evreite se dogovorija da te zamolat da go
odvede{ utre Pavle dolu, vo Sovetot, bo`em sakaat poto~no da se
raspra{aat za nego. 21 No nemoj da gi poslu{a{, za{to go demnat
pove}e od ~etirieset nivni lu|e, koi se zakolnaa da ne jadat, nitu da
pijat, dodeka ne go ubijat. I sega se podgotveni, samo go ~ekaat tvoeto
vetuvawe.”
22 Toga{ zapovednikot go pu{ti mom~eto i mu naredi: “Ne ka`uvaj
nikomu, deka me izvesti za ova.”
23 I povika dvajca od stotnicite, i im re~e: “Prigotvete dveste
vojnici, sedumdeset kowanici i dveste strelci, za da trgnat za
Cezareja vo tretiot ~as na no}ta. 24 Prigotvete i dobitok, za da go
ka~at Pavle i da go odvedat bezbedno do upravitelot Feliks!”
25 I napi{a pismo so slednava sodr`ina:
26 “Klavdij Lisij, do ugledniot upravitel Feliks. Pozdrav!
27 Koga ovoj ~ovek go fatija Evreite i sakaa da go ubijat, jas dojdov
so vojskata i go izvlekov, bidej}i doznav deka e Rimjanin. 28 Sakaj}i
da ja ispitam pri~inata za koja go obvinuvaat, go dovedov dolu vo
nivniot Sovet. 29 I najdov deka go obvinuvaat zaradi sporni pra{awa
od nivniot Zakon, no deka nema nikakva vina koja zaslu`uva smrt ili
okovi. 30 A koga me izvestija deka se podgotvuva zagovor protiv ovoj
~ovek, vedna{ go isprativ kaj tebe, a obvinitelite gi upativ da ka`at,
pred tebe, {to imaat protiv nego.”
31 Toga{ vojnicite, spored dadenata im zapoved, go zedoa Pavle i
go odvedoa no}e vo Antipatris, 32 a utredenta gi ostavija kowanicite
da odat so nego, a tie se vratija vo tvrdinata. 33 I koga vlegoa vo
Cezareja, mu go vra~ija pismoto na upravitelot i mu go pretstavija i
Pavle. 34 A toj koga go pro~ita pismoto, go pra{a od koja oblast e, i
dozna deka e od Kilikija, 35 pa mu re~e: “]e te islu{am koga }e dojdat
i tvoite obviniteli.” I zapoveda da go ~uvaat vo Irodovata palata.
Dela na Apostolite
228
Dela na Apostolite
Vo Cezareja
24
A po pet dena vrhovniot sve{tenik Ananij, sleze so nekolku
stare{ini i so nekojsi govornik Tertul, pa istapija pred upravitelot
protiv Pavle. 2 I koga go povikaa, Tertul po~na da go obvinuva,
velej}i: “Golem mir u`ivame blagodarenie na tvoite reformi i so
tvojata promislenost mnogu ne{ta se popravija kaj narodov; 3 toa, nie,
~estiti Felikse, so sekakva blagodarnost go priznavame na sekoj
na~in i na sekoe mesto. 4 No, za da ne te zadr`uvam pove}e, te molam da
nè islu{a{ nakratko so tvoeto trpenie.
5 Eve, najdovme deka ovoj ~ovek e vistinska nevola, deka
predizvikuva prepirki me|u site Evrei po celiot svet i deka e voda~
na nazarejskata sekta. 6 Se obide da go oskverni i Hramot. Nie go
fativme i sakavme da mu sudime spored na{iot Zakon, 7 no dojde
zapovednikot Lisij, so golema sila, i go grabna od na{ite race, 8 i
zapoveda negovite obviniteli da dojdat kaj tebe. Ako go ispra{uva{
samiot, }e mo`e{ da go doznae{ od nego seto ona za koe nie go
obvinuvame.”
9 A Evreite potvrdija deka e taka.
10 A koga upravitelot mu dade znak da zboruva, Pavle odgovori:
“Bidej}i znam deka mnogu godini si mu sudija na narodov, jas, od sè
srce, }e zboruvam vo svoja odbrana. 11 Ti samiot mo`e{ da doznae{
deka nema pove}e od dvanaeset dena, otkako otidov gore vo Erusalim,
na poklonenie, 12 i ne me najdoa ni vo Hramot, ni vo sinagogite, nitu
vo gradot kako se raspravam so nekogo ili go buntuvam narodot, 13 a ne
mo`at ni tebe da ti go doka`at ona zaradi {to me obvinuvaat sega. 14
No tebe ti priznavam deka spored Patot, kogo tie go narekuvaat sekta,
taka Mu slu`am na Bogot na na{ite tatkovci, veruvaj}i vo sè {to e
spored Zakonot i Prorocite, 15 i deka se nadevam vo Bog, kako i
samite ovie deka }e ima voskresenie na pravednite i nepravednite. 16
Zatoa i samiot se trudam sekoga{ da imam ~ista sovest i pred Bog i
pred lu|eto.
17 Po mnogu godini dojdov da mu donesam milostina na svojot narod
i da prinesam `rtvi, 18 pri {to me najdoa, is~isten vo Hramot, bez
narod i bez vreva. No ima{e nekoi Evrei od Azija, 19 koi trebaa da
izlezat pred tebe i da me obvinat, ako imaa ne{to protiv mene. 20 Ili
ovie sami neka ka`at kakva nepravda najdoa vo mene, koga stoev pred
Sovetot, 21 osven ako se raboti za ovaa izjava {to ja izvikav glasno,
stoej}i me|u niv: ,zaradi voskresenieto na mrtvite me sudite denes!'“
22 Toga{ Feliks, koj mo{ne dobro go poznava{e Patot, go odlo`i
nivnoto delo, velej}i: “Koga }e dojde zapovednikot Lisij, }e go re{am
va{eto delo.” 23 A na stotnikot mu zapoveda da go ~uvaat Pavle, no da
mu davaat izvesna sloboda i da ne mu branat nikomu od negovite da mu
doa|aat i da mu slu`at.
Dela na Apostolite
229
Dela na Apostolite
Feliks i Druzila
24 A po nekolku denovi dojde Feliks so `ena si Druzila, koja be{e
Evrejka, go povika Pavle i gi slu{a{e negovite zborovi za verata vo
Hristos Isus. 25 A koga zboruva{e za pravednosta, za vozdr`uvaweto
i za idniot sud, Feliks se upla{i i odgovori: “Sega odi si! A koga }e
najdam vreme, pak }e te viknam.” 26 Me|utoa, istovremeno se nadeva{e
deka Pavle }e mu dade pari i zatoa po~esto go vika{e i razgovara{e
so nego.
27 A koga pominaa dve godini, Porcij Fest go nasledi Feliks.
Sakaj}i da im ugodi na Evreite, Feliks go ostavi Pavle vo okovi.
Pavle pred Fest
25
A koga Fest pristigna vo pokrainata, po tri dni, od Cezareja
otide gore vo Erusalim, 2 kade {to prvosve{tenicite i evrejskite
prvenci istapija pred nego protiv Pavle, i go molea, 3 baraj}i usluga
protiv nego, da go sprovede vo Erusalim (postavuvaj}i zaseda, da go
ubijat na patot). 4 No, Fest vo odgovor re~e deka Pavle }e bide
zadr`an vo Cezareja, kade {to i toj samiot nabrgu }e otide. 5 “Zatoa",
re~e toj, “vlijatelnite me|u vas neka slezat so mene, i ako e vinoven vo
ne{to toj ~ovek, neka go obvinat.”
6 Otkako sleze vo Cezareja, se zadr`a me|u niv osum do deset dena,
i ve}e sledniot den sedna vo sudot i zapoveda da go dovedat Pavle. 7 A
koga toj dojde, go opkru`ija Evreite, koi dojdoa od Erusalim, i
iznesoa protiv nego mnogu te{ki obvinenija, koi ne mo`ea da gi
doka`at; 8 a Pavle vo svoja odbrana vele{e: “So ni{to ne se ogre{iv
ni protiv judejskiot Zakon, ni protiv Hramot, nitu protiv cezarot.”
9 No Fest, sakaj}i da im ugodi na Evreite, mu odgovori na Pavle i
re~e: “Saka{ li da otide{ gore, vo Erusalim, i da ti se sudi tamu za
ova pred mene?”
10 A Pavle re~e: “Stojam pred cezareviot sud - kade {to treba da
bidam suden. Na Evreite ne im storiv nikakva nepravda, kako {to i ti
samiot mnogu dobro znae{. 11 Ako sum pak vinoven, ili ako napraviv
ne{to {to zaslu`uva smrt, ne odbivam da umram. No, ako nema ni{to
od ona za {to ovie me obvinuvaat, nikoj ne mo`e da me predade na niv.
Se povikuvam na cezarot.”
12 Toga{ Fest porazgovara so svojot sovet i odgovori: “Se povika
na cezarot, kaj cezarot i }e odi{.”
Pred Agripa i Bernis
13 Koga pominaa nekolku denovi, carot Agripa i Bernis dojdoa vo
Cezareja, za da go pozdravat Fest. 14 I bidej}i tamu se zadr`aa pove}e
denovi, Fest go iznese pred carot Pavlovoto delo: “Feliks ostavi
eden ~ovek vo zandanata, 15 protiv kogo, koga bev vo Erusalim,
Dela na Apostolite
230
Dela na Apostolite
istapija prvosve{tenicite i evrejskite stare{ini i baraa da go
osudam.
16 Jas im odgovoriv deka ne e voobi~aeno da pogubat nekogo, pred
obvinetiot da se soo~i so svoite obviniteli, i da dobie mo`nost da se
brani od obvinenieto. 17 I taka, koga tie dojdoa tuka zaedno, jas na
drugiot den, bez nikakvo odlagawe, sednav vo sudot i zapovedav da go
dovedat ~ovekot. 18 Obvinitelite, koi stoeja okolu nego, podignaa
protiv nego obvinenija, no ne takvi kakvi {to o~ekuvav, 19 tuku imaa
protiv nego nekoi prepirki za nivnata religija i za nekojsi Isus, Koj
umrel, a za kogo Pavle tvrde{e deka e `iv. 20 A jas, ne znaej}i {to da
pravam vo vrska so toa, go pra{av dali saka da odi vo Erusalim, za da
mu se sudi tamu za toa. 21 No, bidej}i Pavle se povika na Avgustovata
odluka, da bide zadr`an do negovoto re{enie, zapovedav da go dr`at
dodeka ne go ispratam kaj cezarot.”
22 Toga{ Agripa mu re~e na Fest: “I jas bi sakal da go islu{am toj
~ovek.”
A toj re~e: “]e go ~ue{ utre.”
23 I taka, utredenta, koga Agripa i Bernis dojdoa veli~estveno i
vlegoa vo sudnicata, zaedno so zapovednicite i so najuglednite lu|e vo
gradot; po zapoved na Fest go dovedoa Pavle, 24 i toga{ Fest re~e:
“Caru Agripa i site vie gospoda {to ste tuka! Poglednete go ovoj,
zaradi koj mnozina Evrei nagrvalija vrz mene vo Erusalim i tuka,
vikaj}i deka toj ne treba pove}e da `ivee. 25 No, jas najdov deka ne
napravil ni{to {to zaslu`uva smrt, i bidej}i toj samiot se povika na
Avgust, re{iv da go ispratam kaj nego. 26 Za ~ovekov, pak, nemam
ni{to vidlivo da mu napi{am na gospodarot i zatoa go izvedov pred
vas, a najmnogu pred tebe, caru Agripa, za da imam {to da napi{am po
ispituvaweto, 27 za{to mi se ~ini nerazumno da bide ispraten okovan
~ovek, a da ne bidat soop{teni obvinenijata protiv nego.”
Pavlovata odbrana pred Agripa
26
Toga{ Agripa mu re~e na Pavle: “Ti se dozvoluva da zboruva{ za
sebe.”
A Pavle ja ispru`i rakata i po~na da zboruva vo svoja odbrana: 2
“Caru Agripa, se ~uvstvuvam sre}en {to mo`am da se branam denes
pred tebe, od sè {to me obvinuvaat Evreite, 3 dotolku pove}e, {to ti
dobro gi poznava{ judejskite obi~ai i nivnite prepirki. Zatoa te
molam da me islu{a{ so trpenie.
4 Kakov be{e mojot `ivot od mladini, {to go pominav prvin me|u
svojot narod vo Erusalim, toa go znaat site Evrei, 5 za{to me
poznavaat od po~etokot, ako sakaat da posvedo~at, deka `iveev kako
farisej, spored najdoslednata sekta na na{ata religija. 6 Sega stojam
pred sudot zaradi nade`ta vo vetuvaweto {to Bog im go dade na
na{ite tatkovci, 7 a za koe na{ite dvanaeset plemiwa se nadevaat
deka }e go postignat, slu`ej}i postojano no}e i dewe. Zaradi taa
Dela na Apostolite
231
Dela na Apostolite
nade`, caru, Evreite me obvinuvaat. 8 Zo{to vie smetate deka e
neverojatno, ako Bog voskresnuva mrtvi?
9 I jas mislev deka treba da vr{am mnogu ne{ta protiv imeto na
Isus od Nazaret; 10 {to i go ~inev vo Erusalim; ne samo {to gi
zatvorav so ovlastuvawe od prvosve{tenicite, tuku i se soglasuvav
koga gi ubivaa. 11 I mnogupati gi ma~ev vo site sinagogi i gi
prinuduvav da hulat; i prekumerno razjaren protiv niv, gi gonev i po
dale~nite gradovi.”
Pavle mu propoveda na carot Agripa
(Dela 9:1-19; 22:6-16)
12 “Koga za toa patuvav vo Damask, so vlast i zada~a od
prvosve{tenicite, 13 na sred bel den, caru, na patot vidov svetlina od
neboto, posilna od son~eviot bolskot, koja nè osvetli mene i onie
{to patuvaa so mene; 14 i koga site padnavme nazemi, ~uv glas koj mi
zboruva{e na evrejski jazik: ,Savle, Savle, zo{to Me progonuva{?
Te{ko ti e da kloca{ protiv osten!'
15 A jas rekov: ,Koj si Ti Gospodine?'
Gospod re~e: ,Jas sum Isus, Kogo Ti go progonuva{. 16 No stani i
zastani na svoite noze, za{to zatoa ti se javiv, za da te nazna~am za
slu`itel i za svedok, kako za ova {to go vide, taka i za ona vo koe }e
ti se objavam; 17 izbavuvaj}i te od lu|eto i od narodite, kaj koi te
pra}am, 18 za da im gi otvori{ o~ite, da se odvratat od temninata kon
svetlinata, od satanskata vlast kon Bog, za da primat pro{tavawe na
grevovite i nasledstvo me|u osvetenite preku vera vo Mene.'
19 Zatoa, caru Agripa, ne mu se sprotiviv na nebesnoto videnie; 20
tuku im objaviv prvo vo Damask, potoa vo Erusalim i po celata Judeja,
a i na neevreite, deka treba da se pokajat i da se obrnat kon Bog,
vr{ej}i dela dostojni za pokajanie. 21 Zatoa Evreite me fatija vo
Hramot i se obidoa da me ubijat. 22 No so pomo{ta {to ja dobiv od Bog
tuka sum do dene{en den i im svedo~am i na malo i na golemo, ne
zboruvaj}i ni{to drugo osven ona {to prorocite i Mojsej rekoa deka
}e se zbidne: 23 deka Hristos }e nastrada i deka, kako prv voskresnat
od mrtvite, }e im navesti svetlina i na evreite i na neevreite.”
24 A koga go iznese toa vo svoja odbrana, Fest mu re~e so silen
glas: “Blada{, Pavle! Mnogubrojnite knigi te dovele do ludilo!”
25 A Pavle re~e: “Ne sum lud, ~estit Feste, tuku zboruvam
vistinski i razumni zborovi, 26 za{to i carot, komu mu zboruvam
slobodno, znae za toa. Imeno, ne veruvam deka mu e nepoznato ne{to od
ova, za{to ova ne se zbidna vo nekoj agol. 27 Im veruva{ li, care
Agripa, na prorocite? Znam deka im veruva{!”
28 A Agripa mu re~e na Pavle: “U{te malku, pa }e me ubedi{ da
stanam hristijanin!”
29 A Pavle re~e: “Bi Go molel Bog, porano ili podocna, ne samo
ti, tuku i site, koi me slu{aat denes, da stanete takvi kakov {to sum i
jas, samo bez ovie okovi.”
Dela na Apostolite
232
Dela na Apostolite
30 Toga{ stanaa carot i upravitelot, Bernis, kako i site {to
sedea so niv, 31 se povlekoa i zboruvaa me|u sebe, velej}i: “Ovoj ~ovek
ne pravi ni{to {to zaslu`uva smrt ili okovi.”
32 A Agripa mu re~e na Fest: “Ovoj ~ovek mo`e{e da bide
osloboden, ako ne se be{e povikal na cezarot.”
Plovidbata za Italija
27
A koga be{e re{eno da otplovime za Italija, mu gi predadoa
Pavle i nekoi drugi zatvorenici na eden stotnik od Avgustovata ~eta,
po ime Julij. 2 Vlegovme vo eden adramitski korab, koj treba{e da
plovi po aziski primorski mesta i isplovivme; so nas be{e Aristarh,
Makedonec od Solun.
3 Sledniot den pristignavme vo Sidon, a Julij, koj postapuva{e
qubezno so Pavle, mu dozvoli da otide kaj svoite prijateli, za da se
pogri`at za nego. 4 A koga trgnavme ottamu, plovevme blizu do Kipar,
za{to vetrovite bea sprotivni. 5 Otkako go preplovivme moreto
pokraj bregot na Kilikija i Pamfilija, stignavme vo Likiska Mira. 6
Tamu stotnikot najde eden aleksandriski korab {to plove{e za
Italija, i nè prefrli vo nego. 7 Pove}e denovi plovevme bavno i odvaj
stignavme sproti Knid; bidej}i vetrot ni pre~e{e da doplovime tamu,
plovevme pokraj Krit, sproti Salmona. 8 Plovej}i so maka pokraj
bregot, stignavme do edno mesto, nare~eno “Dobri Pristani{ta",
blizu koe be{e gradot Laseja.
9 No koga pomina mnogu vreme, a ploveweto ve}e be{e opasno,
za{to i postot ve}e be{e minal, Pavle gi sovetuva{e 10 velej}i im:
“Ma`i, gledam deka ploveweto }e bide opasno i za zdravjeto i za
`ivotot i so golema zaguba ne samo za tovarot i korabot, tuku i za
na{ite `ivoti.” 11 No stotnikot pove}e im veruva{e na kormilarot
i na sopstvenikot na korabot, otkolku na Pavlovite zborovi. 12
Bidej}i pristani{teto ne be{e zgodno za zimuvawe, mnozinstvoto
re{i da se otplovi ottamu, za da se stigne, ako e nekako mo`no, do
kritskoto pristani{te Feniks, koe gleda kon jug i severozapad, i
tamu da se prezimi.
Bura
13 A koga duvna blag ju`en vetar, pomislija deka mo`at da ja
ostvarat svojata namera, ja dignaa kotvata i zaplovija kraj Krit.
14 No nabrgu potoa, od Krit zaduva buren vetar, nare~en evrakilo;
15 i koga go zafati korabot, koj ne mo`e{e da mu se protivstavuva na
vetrot, im se predadovme na branovite koi nè nosea. 16 Koga
pominuvavme za{titeni od edno ostrov~e, koe se vika Klavda, odvaj
mo`evme da go zadr`ime ~unot, 17 a koga go podignaa na korabot,
upotrebija ja`iwa i go privrzaa za korabot. No, pla{ej}i se da ne
zarinkaat vo Sirt, ja spu{tija kotvata i taka bea noseni natamu. 18
Dela na Apostolite
233
Dela na Apostolite
Sledniot den dodeka bevme silno frlani od burata, po~naa da go
isfrlaat tovarot; 19 a na tretiot den so svoi race ja isfrlija
opremata od korabot. 20 Bidej}i pove}e denovi ne se poka`aa ni
sonceto nitu yvezdite, a silnata bura ne popu{ta{e, najposle is~ezna
sekoja nade` deka }e se spasime.
21 A po dolgo nejadewe, Pavle zastana sred niv i re~e: “Ma`i,
treba{e da me poslu{ate i da ne trgnuvame od Krit, i }e bevme
po{tedeni od ovaa maka i {teta. 22 A sega ve sovetuvam da bidete
bodri, za{to nieden `ivot od vas nema da bide izguben, osven korabot.
23 Za{to angel od Bog, Komu Mu pripa|am i Komu Mu slu`am, zastana
do mene no}eska, 24 i re~e: “Ne pla{i se, Pavle! Ti treba da izleze{
pred cezarot, i eve, Bog ti gi podari site, koi plovat so tebe.” 25
Zatoa, ma`i, bidete bodri! Za{to Mu veruvam na Bog, deka }e bide
taka kako {to mi e ka`ano. 26 No, treba da bideme isfrleni na nekoj
ostrov.”
27 A koga nastapi ~etirinaesettata no}, otkako bevme terani tamuvamu po Jadranskoto More, okolu polno}, mornarite ni navestija deka
se pribli`uvame do nekoe kopno. 28 I merea i najdoa dvaeset fati
dlabo~ina. Malku potamu go frlija pak i najdoa petnaeset fati. 29
Pla{ej}i se da ne udrat vo grebenite, spu{tija ~etiri kotvi od
zadniot del na korabot i ~ekaa da se razdeni. 30 A koga mornarite
sakaa da pobegnat od korabot i go spu{tija ~unot vo moreto, pod
izgovor deka sakaat da gi spu{tat kotvite od predniot del na korabot,
31 Pavle im re~e na stotnikot i na vojnicite: “Ako ovie ne ostanat na
korabot, vie ne mo`ete da se spasite!” 32 Toga{ vojnicite gi presekoa
ja`iwata na ~unot i go ostavija da padne.
33 A pred razdenuvawe, Pavle gi mole{e site da jadat i re~e:
“Denes e ~etirinaesettiot den kako ~ekate i pominuvate bez jadewe,
ne kasnuvaj}i ni{to. 34 Zatoa ve molam da jadete, za{to toa e za va{e
izbavuvawe. Nieden od vas nema da zagubi ni vlakno od glavata.” 35 I
koga go re~e toa zede leb i Mu zablagodari na Bog pred site, go
raskr{i i po~na da jade. 36 I site se ohrabrija, pa i samite jadea. 37 A
vo korabot bevme vkupno dveste sedumdeset i {est du{i. 38 Otkako se
nasitija, go olesnija korabot, isfrlaj}i go `itoto vo moreto.
Brodolom
39 A koga se razdeni, ne ja prepoznaa zemjata, no zabele`aa eden
zaliv so dostapen breg i re{ija tamu da go naso~at korabot, ako e toa
mo`no. 40 Gi odvrzaa kotvite i gi spu{tija vo moreto, gi razlabavija
i ja`iwata na kormilata i go krenaa prednoto edro sproti vetrot, i
plovea kon bregot. 41 A koga udrija vo eden greben, od dvete strani
zapliskuvan od moreto, zarinkaa, taka {to predniot del se vglavi
cvrsto i ostana nepodvi`en, a zadniot del se kr{e{e od silata na
branovite.
42 Vojnicite, pak, naumija da gi ubijat zatvorenicite, za da ne
ispliva nekoj i da pobegne. 43 No stotnikot, sakaj}i da go spasi Pavle,
ja spre~i nivnata namera, i zapoveda najnapred da skoknat onie {to
znaat da plivaat, i da izlezat na kopnoto, 44 a drugite, koj na {tici,
Dela na Apostolite
234
Dela na Apostolite
koj na kakov-gode predmet od korabot. I stana taka {to site izlegoa
na kopnoto.
Na Malta
28
A koga se spasivme, doznavme deka ostrovot se vika Malta. 2
Mesnite `iteli ni uka`aa neobi~na qubeznost; zapalija ogan i nè
primija site, poradi do`dot {to pa|a{e i poradi studot. 3 A koga
Pavle sobra kup granki i gi stavi vo ognot, izleze zmija, goneta od
`e{tinata, i mu se vpi vo rakata. 4 Mesnite `iteli, koga vidoa deka
zmijata mu visi na rakata, si velea eden na drug: “Ovoj ~ovek, bez
somnenie, e ubiec koj se spasil od moreto, no pravdata ne go ostava da
`ivee.” 5 No toj ja istrese zmijata vo ognot i ne mu stana ni{to lo{o.
6 A tie o~ekuvaa toj da ote~e ili odedna` da padne mrtov. Otkako
~ekaa dolgo, vidoa deka ne mu se slu~i nikakvo zlo, go smenija svoeto
mislewe i rekoa deka e bog.
7 A okolu toa mesto se nao|a{e imotot na upravitelot na ostrovot,
po ime Publij, koj nè primi i qubezno se gri`e{e za nas tri dena. 8 I
se slu~i tatkoto na Publij da le`i bolen od treska i dizenterija.
Pavle vleze kaj nego, se pomoli, gi polo`i racete na nego i go isceli.
9 Po toj nastan i drugi bolni od ostrovot doa|aa i bea isceluvani. 10
Tie ni iska`aa i mnogu po~esti, a pri zaminuvaweto nè snabdija so sè
{to ni be{e nu`no.
Od Malta do Rim
11 Po tri meseci otplovivme so eden aleksandriski korab, {to
be{e prezimil na ostrovot i nose{e znak “Bliznaci". 12 I koga
stignavme vo Sirakuza, ostanavme tamu tri dni, 13 a ottamu plovej}i
zaobikolivme i stignavme vo Regija. Po eden den duvna ju`en vetar, a
utredenta pristignavme vo Potioli, 14 kade {to najdovme bra}a, koi
nè zamolija da ostaneme kaj niv sedum dena. Potem trgnavme kon Rim.
15 Otkako bra}ata, ~uja za nas, ni izlegoa vo presret do Apieviot
forum i do Trite kr~mi. Koga Pavle gi vide, Mu zablagodari na Boga
i se ohrabri. 16 [tom vlegovme vo Rim, na Pavle mu be{e dozvoleno
da `ivee sam, so vojnik koj go ~uva{e.
Pavlovata propoved vo Rim
17 A po tri dni, Pavle gi povika evrejskite prvenci i koga se
sobraa, im re~e: “Bra}a ma`i, iako ne storiv ni{to protiv svojot
narod, nitu protiv tatkovskite obi~ai, mene sepak vo Erusalim me
predadoa kako zatvorenik vo racete na Rimjanite, 18 koi koga me
ispitaa, sakaa da me pu{tat, za{to vo mene nema{e nikakva vina {to
bi zaslu`uvala smrt. 19 No bidej}i Evreite se sprotivija na toa, bev
prinuden da se povikam na cezarot, no ne deka imav ne{to da go
Dela na Apostolite
235
Dela na Apostolite
obvinam svojot narod. 20 Ete, zatoa ve zamoliv da dojdete, da ve vidam i
da vi pozboruvam, za{to zaradi nade`ta na Izrael sum okovan vo ovie
verigi.”
21 A tie mu rekoa: “Nie ne primivme nikakvi pisma za tebe od
Judeja, nitu ni dojde nekoj od bra}ata da nè izvesti ili da re~e ne{to
lo{o za tebe. 22 No mislime deka bi bilo dobro da ~ueme od tebe {to
misli{, za{to ni e poznato deka nasekade zboruvaat protiv ovaa
sekta.”
23 I otkako go opredelija denot, mnozina od niv dojdoa tamu kade
{to toj prestojuva{e. I od utro do ve~er toj im izlaga{e za Bo`joto
carstvo so dokazi i gi uveruva{e za Isus od Mojseeviot Zakon i od
prorocite. 24 Edni bea uvereni vo toa {to zboruva{e, a drugite ne
veruvaa. 25 Bidej}i ne bea slo`ni me|u sebe, po~naa da se
razotiduvaat. Na zaminuvawe Pavle im gi ka`a u{te zborovite:
“Dobro im re~e Svetiot Duh na va{ite tatkovci, preku prorokot
Isaija, 26 velej}i:
'Odi kaj ovoj narod i ka`i mu:
}e slu{ate i ne }e razbirate;
}e gledate i nema da vidite;
27 za{to zakoravi srceto na ovie lu|e
i so u{ite te{ko slu{aat,
a svoite o~i gi zatvorija
za da ne gledaat so o~ite
i da ne slu{aat so u{ite,
da ne razbiraat so srceto,
za da ne se obratat i da ne gi iscelam.'
28 Zatoa, da znaete deka ova Bo`jo spasenie im e isprateno na
neevreite, i tie }e go ~ujat!” 29 Koga go re~e toa, Evreite si otidoa,
prepiraj}i se mnogu me|u sebe.
30 A toj ostana celi dve godini vo svojot stan pod naem, gi prima{e
site koi mu doa|aa; 31 navestuvaj}i go Bo`joto carstvo i pou~uvaj}i za
Gospod Isus Hristos napolno slobodno i nepre~eno.
Dela na Apostolite
236
Jakov
Poslanieto na Jakov
1
Jakov, sluga na Bog i na Gospod Isus Hristos, vi ispra}am pozdravi
na dvanaesette ra{trkani plemiwa.
Molitva so vera
2 Smetajte deka e vistinska radost, bra}a moi, koga }e se sretnete
so razni ispituvawa, 3 znaej}i deka od ispituvaweto na va{ata vera
proizleguva istrajnost! 4 A od istrajnosta - sovr{eno delo, za da
bidete sovr{eni i celosni, bez ne{to da vi nedostiga. 5 No ako
nekomu od vas mu nedostiga mudrost, neka ja bara od Boga, Koj im dava
na site izobilno i bez prekor - i }e mu bide dadena. 6 No neka bara so
vera, bez nikakvo somnenie, za{to onoj koj se somneva e sli~en na
morski bran kogo vetrot go kreva i go tera. 7 Takviot ~ovek neka ne
misli deka }e primi ne{to od Gospod, 8 za{to ~ovekot koj se dvoumi e
nepostojan na site svoi pati{ta.
9 Bedniot brat neka se fali so svojata vozvi{enost, 10 a bogatiot
so svojata poniznost, bidej}i }e pomine kako cvetot na trevata. 11
Za{to sonceto izgreva so pripek i ja ovenuva trevata, pa nejziniot
cvet okapuva i is~eznuva ubavinata na nejziniot izgled. Taka i
bogatiot }e ovene vo svoite streme`i.
Istrajnost vo ispituvawata
12 Bla`en e ~ovekot koj istrajuva vo ispituvawata, za{to otkako
}e bide doka`an, }e go primi venecot na `ivotot {to Bog im go veti
na onie {to Go qubat.
13 Nikoj, koj se nao|a vo isku{enie, da ne re~e: “Bog me isku{uva.”
Za{to, Bog ne mo`e da bide isku{uvan od zlo, i Toj Samiot nikogo ne
isku{uva. 14 Tuku, sekoj e isku{uvan koga go vle~e i go mami negovata
sopstvena pohota. 15 A otkako }e za~ne pohotata, taa ra|a grev, a
izvr{eniot grev ra|a smrt.
16 Ne mamete se, mili moi bra}a. 17 Sekoe dobieno dobro i sekoj
sovr{en dar, doa|aat ozgora, i sleguvaat od Tatkoto na svetlinite, kaj
Kogo nema promena, nitu traga od promena. 18 Toj nè rodi spored
Svojata volja, preku slovoto na vistinata, za da bideme prvnina me|u
Negovite sozdanija.
Izvr{uvajte go slovoto
19 Znajte go ova, mili moi bra}a: sekoj neka bide brz vo slu{aweto,
a baven vo zboruvaweto i baven za gnev, 20 za{to ~ovekoviot gnev ne ja
ispolnuva Bo`jata pravednost. 21 Zatoa otfrlete od sebe sekakva
Jakov
237
Jakov
ne~istota, i sè {to ostanalo od zlobata, i primete go so krotkost vo
vas vsadenoto Slovo koe mo`e da gi spasi va{ite du{i.
22 I bidete izvr{iteli na Slovoto, a ne samo slu{ateli koi se
mamat sebesi. 23 Za{to, koj go slu{a Slovoto, a ne go ispolnuva,
prilega na ~ovek, koj go gleda svoeto sopstveno lice vo ogledalo, 24 pa
otkako }e se pogledne i zamine, vedna{ zaborava kakov bil. 25 A koj }e
se zagleda vo sovr{eniot zakon, zakonot na slobodata i ostane vo nego,
ne kako zaboravliv slu{atel, tuku kako delotvoren izvr{itel, toj }e
bide bla`en vo ona {to go vr{i.
26 Ako nekoj misli deka e religiozen, a ne go zauzduva svojot jazik,
tuku go mami svoeto srce, negovata religija e bezvredna. 27 Ova e
~ista i neizvalkana religija pred Boga i Tatkoto: da se posetuvaat
siracite i vdovicite koga se vo nivnata nevola, i da se bide
neoskvernet od svetot.
Po~it kon drugite
2
Bra}a moi, imajte vera vo na{iot slaven Gospod Isus Hristos i ne
bidete pristrasni! 2 Za{to ako na va{iot sobir dojde ~ovek so zlaten
prsten i so ubava obleka, a vleze i siromav vo valkana obleka, 3 i mu
uka`ete posebno vnimanie na onoj vo ubavata obleka, i mu re~ete: “Ti
sedni tuka na ubavo mesto!” a na siromaviot mu re~ete: “Ti stoj tamu!”
ili “Sedni dolu do moite noze", 4 ne pravite li razliki me|u sebe i
taka stanuvate sudii so zli misli?
5 Poslu{ajte, mili moi bra}a, ne gi izbra li Bog onie koi se
siromasi vo o~ite na svetot, za da bidat bogati vo verata i naslednici
na Carstvoto koe im go vetil na onie koi Go qubat? 6 A vie go
prezrevte siromaviot! Ne se li bogatite tie {to ve ugnetuvaat i ve
vle~at po sudovi? 7 Ne go hulat li tie vozvi{enoto ime so koe ste
nare~eni?
8 Ako pak go ispolnuvate carskiot zakon, spored Pismoto: “Qubi
go svojot bli`en kako samiot sebe!"- dobro pravite. 9 No ako ste
pristrasni, pravite grev i zakonot ve osuduva kako prestapnici. 10
Bidej}i koj go zapazuva celiot zakon, a se sopne samo vo edno, stanuva
vinoven za sè. 11 Za{to Onoj Koj rekol: “Ne vr{i prequba!” rekol i :
“Ne ubivaj!” Ako ne vr{i{ prequba, a ubie{, stanuva{ prestapnik na
zakonot.
12 Taka zboruvajte i taka postapuvajte kako lu|e koi }e bidat
sudeni spored zakonot na slobodata. 13 Za{to osudata }e nema milost
sprema onoj koj ne poka`al milost. Milosta slavi pobeda nad osudata.
Vera bez dela e mrtva
14 Kakva e polzata, bra}a moi, ako nekoj re~e deka ima vera, a nema
dela? Mo`e li takvata vera da go spasi? 15 Ako nekoj brat ili sestra
se bez obleka i imaat potreba od sekojdnevna hrana, 16 pa nekoj od vas
Jakov
238
Jakov
im re~e: “Odete si vo mir, stoplete se i nasitete se!", a ne im go dade
ona {to im e potrebno za teloto, kakva e polzata od toa? 17 Taka e i so
verata: ako nema dela, mrtva e sama po sebe.
18 Vpro~em, nekoj }e re~e: ti ima{ vera, a jas imam dela; poka`i mi
ja svojata vera bez dela, a jas }e ti ja poka`am verata preku moite dela.
19 Ti veruva{ deka ima samo eden Bog. Dobro pravi{! I demonite
veruvaat i treperat.
20 Saka{ li da razbere{, o sueten ~oveku, deka verata bez dela e
besplodna? 21 Na{iot tatko Avraam ne be{e li opravdan preku
delata koga go prinese svojot sin Isak na `rtvenikot? 22 Gledate
deka verata sorabotuva{e so negovite dela, i preku delata verata
stana sovr{ena, 23 i taka se ispolni Pismoto, koe veli: “Avraam Mu
poveruva na Bog, i toa mu se pripi{a za pravednost, i be{e nare~en
Bo`ji prijatel.” 24 Ete ~ovekot se opravduva preku dela, a ne
edinstveno preku vera.
25 Isto taka i bludnicata Raab, ne se opravda li preku dela, koga
gi primi glasnicite i koga gi isprati po drug pat? 26 Za{to, kako
{to teloto bez duh e mrtvo, taka i verata bez dela e mrtva.
Vnimavaj na jazikot
3
Ne stanuvajte, bra}a moi, mnozina od vas u~iteli, bidej}i znaeme
deka }e bideme postrogo osudeni za toa. 2 Za{to site nie gre{ime na
razni na~ini. Ako nekoj ne gre{i vo zboruvaweto, toj e sovr{en
~ovek, sposoben da go zauzda i celoto svoe telo.
3 Na kowite im stavame uzda vo ustata za da ni se pokoruvaat, pa
mo`eme da upravuvame so celoto nivno telo. 4 Ete, i korabite, iako se
tolku golemi i gi gonat silni vetrovi, so niv upravuva kormilarot so
mnogu malo kormilo, kade {to }e posaka. 5 Taka i jazikot e mal organ
od teloto, no se fali so golemi raboti. Ete kako mal ogan zapaluva
golema {uma! 6 I jazikot e ogan, samiot svet na bezzakonieto; jazikot
se nao|a me|u na{ite organi kako takov koj go oskvernuva celoto telo
i, potpalen od pekolot, go zapaluva na{iot `ivoten tek.
7 Za{to, sekakov vid yverovi i ptici, laza~i i morski `ivotni se
skrotuva i bil skrotuvan od ~ove~kiot rod, 8 no nikoj ne mo`e da go
skroti jazikot, toa neskrotlivo zlo, polno so smrtonosen otrov.
9 So nego Go blagoslovuvame na{iot Gospod i Tatko, i so nego gi
prokolnuvame lu|eto koi se sozdadeni spored podobieto Bo`jo. 10 Od
ista usta izleguvaat blagoslovi i kletvi. Bra}a, toa ne smee da bide
taka. 11 Te~e li od izvor so ist otvor slatka i gor~liva voda? 12
Mo`e li, bra}a moi, smokvata da rodi maslinki, ili lozata smokvi?
Ni soleniot izvor ne mo`e da dade slatka voda.
Jakov
239
Jakov
Vistinskata mudrost doa|a od Bog
13 Koj e me|u vas mudar i razumen? So dobroto povedenie neka gi
poka`e svoite dela vo mudra krotkost. 14 Ako pak vo svoeto srce
imate gor~liva zavist i soperni{tvo, ne gordejte se so toa i ne
izvrtuvajte ja vistinata! 15 Toa ne e mudrost koja sleguva ozgora, tuku
e zemna, du{evna, demonska; 16 za{to kade {to ima zavist i
soperni{tvo, tamu vladee bezredie i sekakvo zlo.
17 A mudrosta koja doa|a ozgora, pred sè e ~ista, potoa miroqubiva,
blaga, razumna, polna so milost i dobri plodovi, nepokolebliva i
nelicemerna. 18 A semeto, ~ij plod e pravednost se see vo mir preku
mirotvorcite.
Predupreduvawa protiv qubov sprema svetot
4
Od kade se vojnite i od kade se karanicite me|u vas? Ne doa|aat li
od va{ite pohoti {to vojuvaat vo va{ite organi? 2 Posakuvate a
nemate, ta zatoa ubivate. Zavidlivi ste i ne mo`ete da dobiete; zatoa
se borite i vojuvate. Nemate zatoa {to ne barate. 3 Barate, no ne
dobivate, za{to barate so lo{i celi, za da go tro{ite na va{ite
pohoti.
4 Prequbnici, ne znaete li deka prijatelstvoto so svetot e
neprijatelstvo sprema Bog? I taka, koj saka da mu bide prijatel na
svetot, Mu stanuva neprijatel na Bog. 5 Ili, mislite li deka Pismoto
naprazno veli: “do revnost kopnee za duhot koj Go vseli vo nas?” 6 No
Toj dava pogolema blagodat. Zatoa veli:
"Bog im se protivi
na gordelivite,
a na poniznite
im dava blagodat.”
7 Zatoa pokorete Mu se na Bog, a protivstavete mu se na |avolot i
toj }e pobegne od vas. 8 Pribli`ete se kon Bog, i Toj }e se pribli`i
kon vas; is~istete gi racete, vie gre{nici, i o~istete gi srcata, vie
lu|eto {to se dvoumite! 9 Bidete na`aleni, taguvajte i pla~ete;
va{ata smea neka se pretvori vo taga, a radosta vo `alost! 10
Ponizete se pred Gospod, i Toj }e ve vozvi{i!
Vnimatelnost sprema kritikuvaweto
11 Ne zboruvajte eden protiv drug, bra}a; onoj koj zboruva protiv
svojot brat ili go sudi svojot brat, zboruva protiv zakonot i go sudi
zakonot. A ako go sudi{ zakonot, ne si izvr{itel na zakonot, tuku
negov sudija. 12 Ima samo eden Zakonodavec i Sudija, Onoj Koj mo`e da
spasi i da pogubi. A koj si ti {to go osuduva{ bli`niot?
Jakov
240
Jakov
"Ako Gospod dade"
13 ^ujte sega vie, koi velite: “Denes ili utre }e otideme vo toj i
toj grad i tamu }e ostaneme edna godina, }e trguvame i }e spe~alime",
14 vie, koi ne znaete {to }e bide utre. Vie ste parea koja se javuva za
kratko i potoa is~eznuva. 15 Namesto da velite: “Ako Gospod dade, }e
`iveeme i }e napravime ova ili ona", 16 vie se falite so svojata
gordelivost. Sekoja takva falba e zla. 17 I taka, koj znae da pravi
dobro, a ne go pravi, ~ini grev.
Predupreduvawe do bogatite
5
Ajde sega, vie bogatite, pla~ete i lelekajte za nevolite {to idat
na vas. 2 Va{eto bogatstvo izgni i molcite ja izedoa va{ata obleka. 3
Va{eto zlato i srebro ,r|osaa, a nivnata ,r|a }e bide svedo{tvo
protiv vas i kako ogan }e gi goltne va{ite tela. Va{eto bogatstvo go
natrupavte vo poslednite denovi. 4 Ete, zarabotkata na rabotnicite
koi gi o`naa va{ite nivi, {to vie im ja zadr`avte, i vikotnicite na
`etvarite dojdoa do u{ite na Gospod nad Vojskite. 5 Na zemjata
`iveevte rasko{no i razuzdano; gi zgoivte svoite srca kako za den na
klawe. 6 Go osudivte, go ubivte pravednikot, a toj ne vi se protivi.
Pottik za trpenie
7 I taka, imajte trpenie, bra}a, do Gospodovoto doa|awe! Ete,
zemjodelecot go ~eka skapoceniot rod od zemjata, ~eka trpelivo
dodeka ne gi dobie ranite i docnite do`dovi. 8 ^ekajte trpelivo i
vie, zacvrstete gi svoite srca, za{to blizu e Gospodovoto doa|awe. 9
Ne roptajte, bra}a, eden protiv drug, za da ne bidete osudeni; ete,
Sudijata stoi pred vrata.
10 Kako primer za stradawata i dolgata trpelivost zemete gi,
bra}a, prorocite koi zboruvaa vo Gospodovoto ime. 11 Ete, bla`eni gi
narekuvame onie koi istrajaa. ^uvte za trpenieto na Job, i vidovte
kako Gospod go zavr{i toa; za{to Gospod e poln so milost i so~uvstvo.
12 A pred sè, bra}a moi, ne zakolnuvajte se ni vo neboto, ni vo
zemjata, nitu so nekakva druga zakletva! Tuku va{eto “da", da bide
“da", a va{eto “ne” - “ne", za da ne padnete pod osuda.
13 Strada li nekoj me|u vas, neka se moli. Vesel li e nekoj, neka pee
psalmi. 14 Boleduva li nekoj me|u vas? Neka gi povika stare{inite na
crkvata, tie neka se pomolat nad nego i neka go pomazat so miro vo
imeto na Gospoda, 15 a molitvata so vera, }e go isceli bolniot i
Gospod }e go krene, i ako napravil grevovi, }e mu bidat prosteni. 16 I
taka, ispovedajte si gi grevovite eden na drug i molete se eden za drug,
za da ozdravite! Delotvornata molitva na pravednikot ima golema
sila.
17 Ilija be{e ~ovek ist kako i nie, i iskreno se pomoli da nema
do`d, i ne padna do`d na zemjata tri godini i {est meseci. 18 I pak se
Jakov
241
Jakov
pomoli, pa neboto isturi do`d i zemjata go dade svojot plod. 19 Bra}a
moi, ako nekoj me|u vas skr{ne od vistinata i ako nekoj go vrati, 20
neka znae deka onoj koj }e vrati gre{nik od negoviot pogre{en pat, }e
ja spasi negovata du{a od smrt i }e pokrie mnogu grevovi.
Jakov
242
1Petrovo
Prvoto poslanie na Petar
1
Petar, apostol na Isus Hristos, do izbranite koi `iveat kako
novodojdeni, ra{trkani po Pont, Galatija, Kapadokija, Azija i
Bitinija, 2 odbrani spored providenieto na Bog Tatkoto, preku
osvetuvaweto na Duhot, za poslu{nost i poprskuvawe so krvta na Isus
Hristos: da vi se mno`at blagodatta i mirot.
Vrednosta na stradawata za neboto
3 Blagosloven da e Bog, Tatkoto na na{iot Gospod Isus Hristos,
Koj po Svojata golema milost nè rodi odnovo za `iva nade`, preku
voskresenieto na Isus Hristos od mrtvite, 4 za neraspadlivo i
neizvalkano nasledstvo, koe ne venee, zapazeno na nebesata za vas, 5
koi ste za~uvani so Bo`jata sila, preku verata, za spasenie, gotovo da
se otkrie vo posledno vreme. 6 A za ova raduvajte se mnogu, iako sega za
kratko mo`ebi bevte na maka od razni ispituvawa, 7 ta vrednosta na
va{ata vera, koja e poskapocena od propadlivo zlato, koe se isprobuva
vo ogan, da se poka`e za pofalba, slava i ~est, pri otkrovenieto na
Isus Hristos, 8 Kogo Go qubite iako ne ste Go videle, vo Kogo
veruvate, iako sega ne Go gledate, i se raduvate so neiska`liva radost
polna so slava, 9 postignuvaj}i ja celta na svojata vera: spasenie na
du{ite.
10 Ova spasenie go istra`uvaa i go ispituvaa prorocite, koi
prorokuvaa za blagodatta {to treba{e da dojde. 11 Tie ispituvaa na
kogo i na kakvo vreme poso~uva{e Hristoviot Duh, Koj be{e vo niv,
koga odnapred navestuva{e za Hristovite stradawa i za idnata slava.
12 Nim im be{e otkrieno deka ne si slu`ea sebesi, tuku vam, so ovie
ne{ta {to sega vi gi objavija preku onie koi vi go propovedaa
Evangelieto preku Svetiot Duh koj be{e ispraten od neboto, ne{ta vo
koi angelite kopneat da nayrat.
Pottik kon svetost
13 Zatoa, soberete si go umot, bidete trezveni, utvrdete ja va{ata
nade` celosno vo blagodatta koja }e vi bide donesena pri
otkrovenieto na Isus Hristos. 14 Kako poslu{ni ~eda, ne
soobrazuvajte se spored nekoga{nite pohoti {to gi imavte za vreme
na neznaeweto, 15 tuku kako i Svetiot Koj ve povika, bidete i samite
sveti vo seto svoe povedenie, 16 za{to e napi{ano: “Bidete sveti,
bidej}i Jas sum svet.”
17 I ako Go narekuvate Tatko Onoj Koj nepristrasno go sudi sekoj
poedinec spored delata, pominete go so strahopo~it vremeto na svojot
`ivoten pat, 18 znaej}i deka ne ste otkupeni so raspadlivi ne{ta,
kako srebro ili zlato, od svojot sueten `ivot {to go imate nasledeno
1Petrovo
243
1Petrovo
od va{ite pretci, 19 tuku so skapocenata krv na Hristos kako nevino
i ~isto Jagne, 20 Koj navistina be{e predopredelen pred sozdavaweto
na svetot, a se javi vo ovie posledni vremiwa zaradi vas; 21 koi preku
Nego veruvate vo Bog Koj Go voskresna od mrtvite i Mu dade slava, ta
va{ata vera i va{ata nade` da bidat vo Boga.
22 Bidej}i gi is~istivte va{ite du{i vo poslu{nost sprema
vistinata, za nelicemerno bratoqubie, sakajte se iskreno eden drug od
sè srce, 23 za{to ste novorodeni ne od raspadlivo seme, tuku od
neraspadlivoto `ivo i ve~no Bo`jo slovo. 24 Za{to “sekoe telo e
kako treva i seta negova slava kako cvet od treva: trevata venee i
cvetot otpa|a, 25 a Gospodoviot zbor ostanuva vo ve~ni vekovi.” Toa e
zborot, koe vi be{e propovedano kako Evangelie.
Bo`jiot narod
2
I taka, ostavaj}i gi nastrana sekoja zloba i sekakva izmama,
licemerstvo, zavist i site kleveti, 2 kako novoroden~iwa, kopnejte
po duhovnoto, vistinsko mleko na slovoto, pa so nego da porasnete za
spasenieto, 3 ako ste vkusile deka Gospod e dobar.
4 Pristapuvaj}i Mu Nemu kako na `iv kamen, Kogo lu|eto Go
otfrlija, no Koj e od Bog izbran i skapocen, 5 i vie samite, kako `ivi
kamewa, izgraduvajte se kako duhoven dom, za sveto sve{tenstvo, za da
prinesuvate duhovni `rtvi, prifatlivi za Bog, preku Isus Hristos. 6
Za{to vaka stoi vo Pismoto:
"Eve, postavuvam na Sion
Kamen temelnik,
odbran i skapocen,
i koj veruva vo Nego,
nema da se zasrami.”
7 Ovaa skapocenost, zna~i, e za vas koi veruvate, a za onie koi ne
veruvaat:
"Kamenot,
{to go otfrlija yidarite,
stana kamen temelnik”
8 i "kamen za sopnuvawe
i karpa za soblaznuvawe",
tie se sopnuvaat, bidej}i mu se nepokorni na slovoto, za {to se i
opredeleni.
9 A vie ste izbran rod, carsko sve{tenstvo, svet narod, koj Mu
pripa|a na Bog, za da gi proglasite doblestite na Onoj Koj ve povika
1Petrovo
244
1Petrovo
od temninata vo Svojata ~udesna svetlina. 10 Vie koi nekoga{ ne
bevte narod, sega ste Bo`ji narod; vie koi nekoga{ ne dobivte milost,
sega ste pomiluvani.
11 Mili moi, ve molam, kako tu|inci i novodojdeni, da se
vozdr`uvate od telesnite pohoti, koi vojuvaat protiv du{ata. 12
Odnesuvajte se primerno me|u mnogubo{cite, tokmu vo ona za {to ve
klevetat kako zlostornici; taka {to vrz osnova na va{ite dobri dela,
koga }e gi vidat, da Go proslavat Bog vo denot na posetata.
13 Zaradi Gospod, pokoruvajte ì se na sekoja ~ove~ka vlast: bilo na
carot, kako vladetel, 14 bilo na upravitelite, kako negovi pratenici
prateni od Nego da gi kaznuvaat zlostornicite, a da gi pofaluvaat
onie koi pravat dobro! 15 Za{to ova e Bo`ja volja: pravej}i dobro, da
go zamolknete neznaeweto na nerazumnite lu|e. 16 Dejstvuvajte kako
slobodni i ne upotrebuvajte ja slobodata kako opravduvawe na zloto,
tuku koristete ja kako Bo`ji slugi! 17 Po~ituvajte gi site, neguvajte
bratoqubie, bojte se od Bog, po~ituvajte go carot!
Po~it sprema vlastite
18 Slugi, pokoruvajte im se na svoite gospodari so celosna po~it,
no ne samo na dobrite i krotkite, tuku i na surovite! 19 Za{to toa se
ceni, ako zaradi svojata sovest pred Bog, ~ovek trpi i taguva koga
nepravedno strada. 20 Inaku, kakva e pofalbata ako trpite koga ve
kaznuvaat za va{ite prestapi? No, ako stradate i trpite koga pravite
dobro, toa e blagodat pred Boga. 21 Za{to za toa ste povikani, bidej}i
i Hristos strada{e za vas i vi ostavi primer, ta i vie da vrvite po
Negovite stapki.
22 Toj ne napravi grev
i ne se najde izmama
vo Negovata usta.
23 Toj, Koj be{e navreduvan, ne vozvra}a{e so navreda; koga
strada{e - ne se zakanuva{e, tuku se predade Sebesi na Onoj Koj sudi
pravedno. 24 Toj Sam vo Svoeto telo gi ponese na{ite grevovi na
drvoto, ta nie, umiraj}i za grevot, da `iveeme za pravednosta; preku
Negovite rani se iscelivte. 25 Za{to talkavte kako ovci, no sega se
vrativte kaj Pastirot i ^uvarot na va{ite du{i.
Soveti za sopru`nicite
3
Taka i vie, `eni, bidete im pokorni na svoite ma`i, ta ako nekoi
ne mu bidat poslu{ni na slovoto, da bidat pridobieni bez zborovi,
preku povedenieto na svoite `eni, 2 koga }e go vidat va{eto
neporo~no i ~esno povedenie. 3 Va{eto ukrasuvawe da ne bide
nadvore{no: vo pletewe na kosata, vo kitewe so zlaten nakit ili vo
rasko{no oblekuvawe, 4 tuku vo skrienata li~nost vo srceto, vo
1Petrovo
245
1Petrovo
neraspadliviot ukras na krotkiot i tivok duh, {to e od golema
vrednost pred Boga. 5 Za{to taka nekoga{ se ukrasuvaa svetite `eni
koi se nadevaa vo Bog, i im se pokoruvaa na svoite ma`i, 6 kako {to
Sara mu be{e poslu{na na Avraam i go narekuva{e gospodar, a vie ste
nejzini }erki, koga pravite dobro, nemaj}i strav od ni{to.
7 A i vie, ma`i, `ivejte vo sloga so `enite kako so poslab sad i
iska`uvaj}i im po~it kako na sonasledni~ki na blagodatta na
`ivotot, za da ne bidat spre~uvani va{ite molitvi.
Blagoslovot od stradawe zaradi pravednost
8 Na krajot, bidete site ednomisleni, so~uvstvitelni,
bratoqubivi, qubezni i ponizni; 9 ne vra}ajte zlo za zlo ili navreda
za navreda, tuku, naprotiv, blagoslovuvajte, bidej}i povikani ste
tokmu za toa, za da nasledite blagoslov. 10 Za{to:
"koj saka da go qubi `ivotot
i da vidi dobri denovi,
neka si go vozdr`uva jazikot
od zlo i usnite od izmama;
11 neka e skraja od zloto
i neka pravi dobro,
neka bara mir
i neka se stremi kon nego;
12 za{to Gospodovite o~i
bdeat nad pravednicite
i Negovite u{i ja slu{aat
nivnata molitva,
a Gospodovoto lice
e protiv onie koi vr{at zlo.”
13 I koj }e vi napakosti, ako poka`uvate revnost za dobroto? 14 A
ako i stradate zaradi pravednosta, bla`eni ste! “Ne voznemiruvajte
se i ne pla{ete se od nivnite zakani,” 15 tuku proslavuvajte Go vo
svoite srca Hristos kako Gospod, sekoga{ gotovi da mu odgovorite na
sekoj {to bara odgovor za nade`ta koja e vo vas, no so krotkost i
strahopo~it, 16 imajte dobra sovest, ta onie koi go navreduvaat
va{eto dobro povedenie vo Hristos, da se posramat za ona za {to ve
klevetat. 17 Za{to podobro e, ako e po Bo`jata volja da stradate
pravej}i dobro, otkolku pravej}i zlo. 18 Za{to i Hristos umre za
grevovite edna{ zasekoga{, Pravedniot za nepravednite, za da mo`e
da nè odvede kaj Bog; ubien vo teloto, no o`ivean vo duhot; 19 vo koj
otide i im propoveda{e na duhovite, koi se sega zatvoreni, 20 koi
nekoga{ bea nepokorni, koga Bo`joto trpenie gi ~eka{e vo Noevoto
vreme, dodeka se grade{e kov~egot, vo koj samo nekolkumina, odnosno
osum du{i, se spasija preku vodata. 21 Vo soglasnost so ovoj prikaz,
sega kr{tavaweto ve spasuva, koe ne e otstranuvawe na telesnata
ne~istotija, tuku e poka`uvawe na dobra sovest sprema Bog, preku
1Petrovo
246
1Petrovo
voskresenieto na Isus Hristos, 22 Koj Mu e oddesno na Bog, otkako
otide na neboto kade Mu se pot~inija i angelite i vlastite i silite.
4
I taka, bidej}i Hristos nastrada za nas vo teloto, vooru`ete se i
vie so istata cel - za{to onoj koj nastradal vo telo prekinal so
grevot, 2 ta preostanatoto vreme na `ivotot, vo teloto, da ne go
pominete spored ~ove~kite pohoti, tuku spored Bo`jata volja, 3
bidej}i dovolno e toa {to vo minatoto gi sproveduvavte `elbite na
mnogubo{cite tr~aj}i po sladostrastie, pohoti, pijanstvo, gozbi,
pijanki i gnasno idolopoklonstvo. 4 Zatoa sega i se ~udat deka vie ne
tr~ate so niv vo istata krajnost na razvratot, i zatoa ve klevetat. 5
No tie }e Mu dadat smetka na Onoj Koj e gotov da im sudi na `ivite i
na mrtvite. 6 Za taa cel im be{e propovedano Evangelieto i na onie
koi se mrtvi, ta iako tie se sudeni vo telo kako lu|e da `iveat vo duh
spored Bog.
7 A nabli`i krajot na sè. Zatoa bidete razumni i so trezven duh vo
molitvite. 8 Pred sè, imajte sesrdna qubov me|u sebe, za{to qubovta
pokriva mnogu grevovi. 9 Bidete gostoqubivi eden sprema drug, bez
negoduvawe. 10 Bidej}i sekoj od vas dobil dar, koristete go vo slu`ba
eden na drug kako dobri upraviteli na mnogukratnata Bo`ja blagodat.
11 Ako nekoj govori, neka zboruva kako da se Bo`ji zborovi; ako nekoj
slu`i, neka slu`i kako so silata koja Bog ja dava, za vo site raboti da
se proslavi Bog preku Isus Hristos, Komu Mu pripa|aat slavata i
vlasta vo site vekovi. Amin.
Vernicite ne treba da se sramat
12 Mili moi, ne ~udete se na ognenoto ispituvawe {to se pojavi
me|u vas, za da ve ispita, nebare vi se slu~uva ne{to neobi~no, 13 tuku,
raduvajte se deka sou~estvuvate vo Hristovite stradawa, za da mo`ete
da se raduvate i veselite pri otkrovenieto na Negovata slava. 14
Bla`eni ste ako ve napa|aat zaradi Hristovoto ime, za{to toga{
Duhot na slavata i Bo`jiot Duh po~iva vrz vas. 15 Nikoj od vas da ne
strada kako ubiec, ili kradec, ili zlostornik ili kako onoj {to se
me{a vo tu|i raboti; 16 no, ako strada kako hristijanin, da ne se
srami, tuku da Go slavi Bog so toa ime, 17 za{to vreme e sudot da po~ne
od Bo`jiot dom, a ako po~nuva prvo od nas, kakov li }e im bide krajot
na onie koi ne mu se pokoruvaat na Bo`joto Evangelie? 18 I
"ako pravednikot
odvaj se spasuva, {to }e stane
so bezbo`nikot i gre{nikot?”
19 Zatoa i onie koi stradaat po Bo`ja volja, da Mu gi doverat
svoite du{i na verniot Sozdatel, pravej}i dobro.
1Petrovo
247
1Petrovo
Pottik za stare{inite
5
Zatoa stare{inite me|u vas gi pottiknuvam jas koj sum i samiot
stare{ina i svedok na Hristovite stradawa i u~esnik vo slavata koja
}e se otkrie: 2 pasete go Bo`joto stado, koe e me|u vas i nadgleduvajte
go, ne so prinuda, tuku dobrovolno, kako {to Bog saka; ne so `elba za
ne~esna pe~alba, tuku so iskreno srce; 3 i ne kako da gospodarite nad
takvi koi vi se dovereni, tuku bidete mu primer na stadoto. 4 A koga
}e se pojavi Vrhovniot Pastir, }e primite venec na slava, {to ne
venee.
Zavr{ni upatstva
5 Taka i vie pomladite, pokoruvajte im se na stare{inite. A site,
prepa{ete se so poniznost eden sprema drug, za{to
"Bog im se protivi na gordelivite,
a na poniznite im dava blagodat.”
6 I taka, ponizete se pod mo}nata Bo`ja raka, za da ve vozvi{i vo
pogodno vreme. 7 I sekoja svoja gri`a frlete ja na Nego, za{to Toj se
gri`i za vas.
8 Bidete so trezven duh i bdejte: va{iot protivnik, |avolot,
obikoluva kako lav {to rika, baraj}i nekogo da go progolta. 9
Sprotivete mu se, cvrsti vo verata, znaej}i deka istite stradawa im se
slu~uvaat i na va{ite bra}a po svetot.
10 A otkako }e pretrpite u{te malku, Bog na sekoja blagodat, Koj
ve povika vo Hristos kon Svojata ve~na slava, Samiot }e ve usovr{i,
}e ve potvrdi, zajakne i utvrdi. 11 Neka ima vlast vo site vekovi.
Amin!
12 Po Silvan, na{iot veren brat, kakov {to go smetam, vi go
napi{av ova nakratko, za da ve pottiknam i da vi posvedo~am deka ova
e vistinska Bo`ja blagodat, vo koja cvrsto stoite.
13 Pozdravi vi pra}a crkvata od Vavilon, koja e izbrana zaedno so
vas, kako i mojot sin Marko. 14 Pozdravete se eden so drug so celiv na
qubov. Mir vam koi ste vo Hristos.
1Petrovo
248
2Petrovo
Vtoroto poslanie na Petar
1
Simon Petar, sluga i apostol na Isus Hristos, do onie koi preku
pravednosta na na{iot Bog i Spasitel, Isus Hristos, ja primija
istata skapocena vera kako i nie: 2 da vi se mno`at blagodatta i
mirot vo poznavaweto na Bog i Isus, na{iot Gospod.
"Golemite i skapoceni vetuvawa"
3 Negovata bo`estvena sila ni podari sè {to ni e potrebno za
`ivotot i pobo`nosta, preku vistinskoto poznavawe na Onoj Koj nè
povika preku Svojata sopstvena slava i doblest, 4 so {to ni se
podareni Negovite skapoceni i veli~estveni vetuvawa, ta preku niv
da stanete sou~esnici vo bo`estvenata priroda, otkako se ottrgnavte
od rasipanosta, koja preku pohotata vladee vo svetot; 5 tokmu zaradi
ova, vlo`ete ja seta svoja sila, i ispolnete ja svojata vera so doblest, a
doblesta so znaewe; 6 a znaeweto so samokontrola; a samokontrolata
so trpenie; a trpenieto so pobo`nost; 7 a pobo`nosta so bratoqubie;
a bratoqubieto so qubov. 8 Za{to, ako go imate seto toa i ako toa se
umno`uva, ne ste beskorisni, nitu besplodni vo poznavaweto na
na{iot Gospod Isus Hristos, 9 no, onoj koj go nema toa, e slep ili
kusogled, za{to zaboravil deka e is~isten od svoite minati grevovi.
10 Zatoa, bra}a, trudete se u{te pove}e da go zacvrstite va{eto
prizvanie i izbor. Imeno, ako go pravite toa, nikoga{ nema da se
sopnete. 11 Za{to taka vo izobilstvo }e vi se dade vleguvaweto vo
ve~noto Carstvo na na{iot Gospod i Spasitel Isus Hristos.
12 Zatoa }e gledam sekoga{ da ve potsetuvam za ovie raboti, iako
vie gi znaete i ste zacvrsteni vo vistinata {to ja imate. 13 No smetam
deka imam pravo, dodeka sum vo ova telesno `iveali{te, da ve
pottiknuvam so potsetuvawe, 14 za{to znam deka naskoro }e go ostavam
moeto zemno `iveali{te, kako {to jasno mi stavi do znaewe na{iot
Gospod Isus Hristos. 15 A }e nastojuvam vie, i po moeto zaminuvawe,
sekoga{ da si spomnuvate za ova.
Cvrsto proro~ko slovo
16 Vpro~em, koga vi gi objavivme silata i doa|aweto na na{iot
Gospod Isus Hristos, nie ne odevme po lukavo izmisleni skazni, tuku
bevme o~evidci na Negovoto veli~estvo. 17 Za{to koga Toj primi od
Bog Tatkoto ~est i slava, od veli~estvenata slava Mu dojde ovoj glas:
“Ovoj e Mojot vozquben Sin, Koj e po Mojata volja", 18 a nie go ~uvme
toj glas koj dojde od neboto, koga bevme so Nego na svetata gora.
19 I taka, imame pocvrsto proro~ko slovo; a vie pravite dobro
{to vnimavate na nego, kako na svetilo {to sveti vo temno mesto,
dodeka ne osamne denot i yvezdata Denica ne bolsne vo va{ite srca. 20
2Petrovo
249
2Petrovo
No znajte go pred sè ova: niedno proro{tvo vo Pismoto ne e od ne~ie
sopstveno tolkuvawe, 21 za{to nikoga{ nitu edno proro{tvo ne
poteknuva od ~ove~ka volja, tuku lu|e pottiknati od Svetiot Duh
zboruvale od Boga.
Predupreduvawe protiv la`ni u~iteli
2
No se javija i la`ni proroci kaj narodot, kako {to }e ima i me|u
vas la`ni u~iteli, koi tajno }e vnesuvaat pogubni eresi i }e Go
poreknuvaat Gospodarot Koj gi otkupil, navlekuvaj}i vrz sebe brza
pogibel. 2 I mnozina }e trgnat po nivnata razuzdanost, zaradi koi }e
se zboruva lo{o za patot na vistinata. 3 I vo lakomstvo }e ve
iskoristuvaat so izmisleni zborovi, no nivnata osuda odamna e
izre~ena i nivnata gibel ne dreme.
4 Za{to ako Bog ne gi po{tedi angelite koi zgre{ija, tuku gi
frli vo mra~nite bezdni i gi predade da bidat ~uvani za sud; 5 i ako
ne go po{tedi stariot svet, tuku go za~uva Noe, propovednikot na
pravdata, so u{te sedum du{i, koga surna potop vrz bezbo`niot svet; 6
i ako gi osudi na propast gradovite Sodom i Gomora i gi pretvori vo
pepel, i gi postavi za primer na idnite bezbo`nici; 7 i ako go izbavi
pravedniot Lot, kogo go ma~e{e razvratniot `ivot na bezzakonicite
8 (za{to ovoj pravednik, `iveej}i me|u niv, ja izma~uva{e sekojdnevno
svojata pravedna du{a, gledaj}i gi i slu{aj}i gi nivnite bezzakonski
dela), 9 toa zna~i deka Gospod znae kako da gi izbavi pobo`nite od
isku{enija, i nepravednite da gi dr`i po kazna do denot na sudot; 10 a
osobeno onie koi odat po oskvernuva~kite pohoti na teloto i ja
preziraat vlasta.
Kako drski i svoevolni lu|e, tie ne treperat koga gi hulat
veli~ijata, 11 dodeka angelite, koi se pogolemi po sila i mo}, ne
izgovaraat hulna osuda protiv niv pred Gospod.
12 A ovie, kako nerazumni `ivotni, koi se po priroda opredeleni
da bidat loveni i istrebuvani, hulat na ona {to ne go znaat, i samite
}e zaginat kako {to ginat `ivotnite, 13 so {to }e im se plati za
nivnite nedela.
Tie go smetaat razvratniot `ivot dewe kako zadovolstvo; valkani
i sramni se tie, koi se ~estat i nasladuvaat vo svoite izmami koga se
gostat so vas, 14 a nivnite o~i se polni so prequba i ne prestanuvaat
da gre{at; gi zaveduvaat nezacvrstenite du{i; srceto im e naviknato
na lakomstvo; tie se prokolnati deca. 15 Ostavaj}i go vistinskiot pat
zabludija, i trgnaa po patot na Balaam, sinot na Beor, koj posaka
nepravedna plata, 16 no primi prekor za svojot prestap, za{to nemo
magare progovori so ~ove~ki glas i go spre~i bezumstvoto na
prorokot.
17 Tie se bezvodni izvori i oblaci terani od vetrot; na koi im e
nameneta crnata temnina. 18 Za{to so toa {to drdorat blagozvu~ni,
suetni zborovi, gi mamat preku telesnite nasladi onie koi odvaj se
ottrgnale od onie koi `iveat vo zabluda; 19 im vetuvaat sloboda, a
2Petrovo
250
2Petrovo
samite ì robuvaat na rasipanosta, bidej}i od ona so koe ~ovekot e
nadvladean, na toa i mu robuva. 20 Za{to ako se ottrgnaa od svetovnata
rasipanost onie so vistinskoto poznavawe na Gospod i Spasitelot
Isus Hristos i se zapletkuvaat vo nea i se nadvladeani, toga{ ova
poslednovo im e polo{o od prvoto. 21 Imeno, za niv bi bilo podobro
da ne go poznavaa patot na pravednosta, otkolku, otkako go poznaa, da
se odvratat od svetata zapoved koja im e predadena. 22 Nim im se
slu~uva ona {to go veli potvrdenata pogovorka: “Pesot se vra}a na
svojata blujavica” i “Izbawatata sviwa se vra}a da se valka vo kalta.”
Pottik kon nepokoleblivost
3
Mili moi, ova e ve}e vtoro pismo {to vi go pi{uvam, i go budam,
preku napomnuvawe, va{iot ~ist razum, 2 za da si gi spomnite
zborovite {to odnapred gi ka`aa svetite proroci, i za zapovedta na
Gospod i Spasitelot, koja vi ja predadoa va{ite apostoli.
3 Znajte go pred sè ova: vo poslednite dni }e se javat podbiva~i, koi
so svoeto podbivawe }e odat po sopstvenite pohoti i }e velat: 4 “Kade
e vetuvaweto za Negovoto doa|awe? Za{to otkako po~inaa tatkovcite
sè stoi taka kako {to e od po~etokot na sozdavaweto.” 5 Koga taka
smetaat, zaboravaat deka preku Bo`joto slovo nebesata odamna
postojat, i deka zemjata be{e sozdadena od vodata i preku vodata, 6
preku koja toga{niot svet be{e potopen so voda, i taka be{e uni{ten.
7 A sega{nite nebesa i zemjata, so istoto slovo se zapazeni i se ~uvaat
za ogan do denot na sudot i pogibelta na bezbo`nite lu|e.
8 No edno ne smee da vi bide nepoznato, mili moi: deka za Gospod
eden den e kako iljada godini, i iljada godini se kako eden den. 9
Gospod ne go zabavuva vetuvaweto, kako {to nekoi mislat za toa
bavewe, tuku e trpeliv sprema vas, za{to ne saka nekoj da zagine, tuku
site da dojdat do pokajanie.
10 A Gospodoviot den }e dojde kako kradec. Vo toj den nebesata }e
pominat so golema bu~ava, a sostojkite }e bidat uni{teni i zemjata }e
izgori so site nejzini dela.
11 Bidej}i seto ova }e se uni{ti taka, kakvi treba da bidete vo
svetoto povedenie i pobo`nosta 12 vie koi go o~ekuvate i zabrzuvate
doa|aweto na Bo`jiot den, koga zapalenite nebesa }e se raspadnat,
sostojkite }e se stopat so ogromna `e{tina? 13 A nie, spored
Negovoto vetuvawe, o~ekuvame novi nebesa i nova zemja, kade
su{testvuva pravednosta.
14 Zatoa, mili moi, bidej}i go o~ekuvate ova, pogri`ete se Toj da
ve najde vo mir, neopoganeti i neporo~ni. 15 A dolgata trpelivost na
na{iot Gospod smetajte ja kako spasenie, kako {to i na{iot sakan
brat Pavle vi napi{a, spored dadenata mu mudrost; 16 kako {to i vo
site negovi poslanija zboruva za ova; vo niv ima nekoi te{ko
razbirlivi ne{ta, koi neukite i nezacvrstenite gi izopa~uvaat, kako,
vpro~em, i drugite Pisma, za svoja pogibel.
2Petrovo
251
2Petrovo
17 I taka, vie, mili moi, koga go znaete ova odnapred, pazete se da
ne ve povle~e so sebe zabludata na bezzakonicite i da ne otpadnete od
svojata nepokoleblivost, 18 tuku rastete vo blagodatta i vo
poznavaweto na na{iot Gospod i Spasitel Isus Hristos. Slava Mu
sega i do denot na ve~nosta!
2Petrovo
252
1Jovanovo
Prvoto poslanie na Jovan
1
Ona {to be{e od po~etokot, {to go ~uvme, {to go vidovme so
svoite o~i, {to go gledavme i {to go opipaa na{ite race, za Slovoto
na @ivotot - 2 toj `ivot se javi, a nie Go vidovme i svedo~ime i vi go
objavuvame ve~niot `ivot, Koj be{e so Tatkoto i ni se javi nam; 3 ona
{to go vidovme i ~uvme, toa vi go navestuvame i vam, ta i vie da imate
op{tewe so nas. A na{eto op{tewe e so Tatkoto i so Negoviot Sin
Isus Hristos. 4 Nie vi go pi{uvame ova, za da bide na{ata radost
celosna.
@ivot vo svetlina
5 Ova e porakata {to ja ~uvme od Nego i {to vi ja objavuvame vam:
Bog e svetlina i vo Nego nema nikakva temnina. 6 Ako re~eme deka
imame op{tewe so Nego, a odime vo temnina, la`eme i ne ja vr{ime
vistinata. 7 Ako pak odime vo svetlina, kako {to e Toj Samiot vo
svetlina, imame op{tewe eden so drug, i krvta na Negoviot Sin Isus
Hristos nè is~istuva od sekoj grev.
8 Ako re~eme deka nemame grev, se mamime samite sebesi, i
vistinata ne e vo nas. 9 Ako gi ispovedame svoite grevovi, Toj e veren
i praveden da ni gi prosti grevovite i da nè is~isti od sekakva
nepravednost. 10 Ako re~eme deka ne sme zgre{ile, Nego Go pravime
la`livec, i Negovoto slovo ne e vo nas.
2
^eda moi, ova vi go pi{uvam za da ne gre{ite, a ako nekoj zgre{i,
imame Zastapnik pred Tatkoto - Isus Hristos, Pravednikot. 2 Toj e
`rtva za pomiruvawe na na{ite grevovi, i ne samo na na{ite, tuku i
na grevovite na celiot svet.
Sigurnosta na vernicite
3 I po toa znaeme deka Go poznavame, ako gi vr{ime Negovite
zapovedi. 4 Onoj koj veli: “Go znam", a ne gi vr{i Negovite zapovedi,
la`livec e i vistinata ne e vo nego. 5 A koj go vr{i Negovoto slovo,
vo nego Bo`jata qubov navistina stignala do sovr{enstvo. Spored ova
znaeme deka sme vo Nego: 6 onoj koj veli deka ostanuva vo Nego, treba
da `ivee, kako {to `ivee{e Toj.
1Jovanovo
253
1Jovanovo
Pottik kon bratska qubov
7 Mili moi, ne vi pi{uvam nova zapoved, tuku stara zapoved {to ja
primivte od po~etokot. Starata zapoved e slovoto {to go ~uvte. 8 No
sepak, vi pi{uvam nova zapoved koja e vistinita i vo Nego i vo vas,
za{to temninata pominuva, a vistinskata svetlina ve}e sveti.
9 Onoj {to veli deka e vo svetlinata, a go mrazi svojot brat, toj sè
u{te e vo temninata. 10 Onoj koj go qubi svojot brat ostanuva vo
svetlinata i kaj nego nema soblazna. 11 A onoj koj go mrazi svojot brat
e vo temninata i vo temninata `ivee i ne znae kade odi, za{to
temninata mu gi zaslepila o~ite.
12 Vi pi{uvam vam, ~eda, bidej}i grevovite vi se prosteni zaradi
Negovoto ime.
13 Vi pi{uvam vam, tatkovci, bidej}i Go poznavte Onoj Koj be{e
od po~etokot.
Vi pi{uvam vam, mom~iwa, bidej}i go pobedivte zliot.
Vi napi{av vam, deca, bidej}i Go poznavte Tatkoto.
14 Vi napi{av vam, tatkovci, bidej}i Go poznavte Onoj Koj be{e od
po~etokot.
Vi napi{av vam, mom~iwa, bidej}i ste silni i Bo`joto slovo e vo
vas i bidej}i go pobedivte zliot.
Ne qubete go svetot
15 Ne qubete go svetot, nitu svetovnite raboti. Ako nekoj go qubi
svetot, qubovta na Tatkoto ne e vo nego, 16 za{to sè {to e vo svetot:
pohotata na teloto, pohotata na o~ite i suetnata gordost na `ivotot,
ne e od Tatkoto, tuku od svetot. 17 Svetot zaminuva, i negovata pohota,
a onoj koj ja izvr{uva Bo`jata volja ostanuva vo ve~ni vekovi.
Vetuvaweto na ve~niot `ivot
18 ^eda, nastapi posleden ~as, i kako {to imate slu{nato deka
antihristot }e dojde, eve u{te sega se javija mnogu antihristi; po toa
znaeme deka e posledniot ~as. 19 Tie izlegoa od nas, no ne bea od nas,
za{to ako bea od nas, }e ostanea so nas, tuku izlegoa zatoa {to
treba{e da se poka`e deka nitu eden od niv ne e od nas.
20 A vie imate pomazanie od Svetiot i znaete sè. 21 Ne vi pi{av
kako da ne ja znaete vistinata, tuku zatoa {to ja znaete i za{to niedna
laga ne e od vistinata. 22 Koj e la`livec, ako ne onoj koj odrekuva
deka Isus e Hristos? Antihrist e onoj koj gi odrekuva Tatkoto i
Sinot! 23 A sekoj {to Go odrekuva Sinot, Go nema ni Tatkoto; koj Go
priznava Sinot, Go ima i Tatkoto.
24 Toa {to go ~uvte od po~etokot neka ostane vo vas. Ako ostane vo
vas toa {to go ~uvte od po~etokot, i vie }e ostanete vo Sinot i vo
Tatkoto. 25 A ova e vetuvaweto {to Toj Samiot ni go veti: ve~niot
`ivot.
1Jovanovo
254
1Jovanovo
26 Ova vi go pi{av zaradi onie koi se obiduvaat da ve izmamat. 27
A {to se odnesuva do vas, vo vas ostanuva pomazanieto {to go
primivte od Nego i nemate potreba nekoj da ve pou~uva, tuku kako {to
Negovoto pomazanie ve pou~uva za sè, i e vistinito i ne e laga, i kako
{to Toj ve nau~i, taka ostanete vo Nego.
28 A sega, ~eda, ostanete vo Nego, za da imame doverba koga }e se
javi Toj i za da ne se posramotime pred Nego pri Negovoto doa|awe.
29 Ako znaete deka Toj e praveden, znajte deka sekoj koj vr{i
pravednost, e roden od Nego.
Dokazi za vistinski vernik
3
Gledajte kakva qubov ni daruval Tatkoto: da se narekuvame Bo`ji
deca. A toa i sme! Svetot zatoa i ne nè poznava nas, bidej}i ne Go
pozna Nego. 2 Mili moi, sega sme Bo`ji deca, i u{te ne se otkri {to
}e bideme. No znaeme deka koga Toj }e se pojavi }e Mu bideme sli~ni,
za{to }e Go gledame onakov kakov {to e. 3 I sekoj {to ja ima ovaa
nade` vo Nego, se is~istuva samiot, taka kako {to e i Toj ~ist.
4 Sekoj {to vr{i grev, vr{i i bezzakonie, a grevot e bezzakonie. 5
I znaete deka Toj se javi za da gi otstrani grevovite, a vo Nego nema
grev. 6 Nitu eden koj ostanuva vo Nego, ne gre{i. Nitu eden koj gre{i,
ne Go videl Nego, nitu Go poznal.
7 ^eda, nikoj da ne ve mami. Koj ~ini pravednost, praveden e taka
kako {to e i Toj praveden. 8 Koj ~ini grev, od |avolot e, za{to |avolot
gre{i od po~etokot. Zatoa se javi Bo`jiot Sin, za da gi razurne
delata na |avolot. 9 Nitu eden koj e roden od Bog ne ~ini grev, za{to
Negovoto seme e vo nego, i ne mo`e da gre{i, bidej}i e roden od Bog.
10 Po ova se prepoznavaat Bo`jite ~eda i |avolskite ~eda: sekoj {to
ne ~ini pravednost ne e od Bog, nitu pak onoj {to ne go qubi svojot
brat.
Vistinska qubov na delo
11 Za{to ova e vesta {to ja ~uvte od po~etokot: da se qubime eden
so drug! 12 Ne kako Kain koj{to be{e od zliot i go ubi brata si. I
zo{to go ubi? Zatoa {to negovite dela bea zli, a na brat mu pravedni.
13 Ne ~udete se, bra}a, ako svetot ve mrazi. 14 Nie znaeme deka
preminavme od smrt vo `ivot, bidej}i gi qubime bra}ata. Onoj koj ne
qubi, toj ostanuva vo smrtta. 15 Sekoj {to go mrazi svojot brat, e
ubiec, a znaete deka vo nieden ubiec nema ve~en `ivot.
16 Qubovta ja poznavame po toa {to Toj go polo`i svojot `ivot za
nas; i nie sme dol`ni da gi polo`ime svoite `ivoti za bra}ata. 17 A
koj ima svetovni blaga i go vidi bratot svoj vo nu`da, pa go zatvori
svoeto srce pred nego, kako mo`e Bo`jata qubov da ostane vo nego? 18
^eda, da ne qubime so zbor ili so jazik, tuku so delo i vistina. 19 Po
toa }e poznaeme deka sme od vistinata, i }e gi uverime svoite srca
1Jovanovo
255
1Jovanovo
pred Nego, 20 za{to koga na{eto srce nè osuduva, Bog e pogolem od
na{eto srce i znae sè.
21 Mili moi, ako srceto ne nè osuduva, imame doverba pred Bog, 22
i {to i da pobarame od Nego, dobivame zatoa {to gi pazime Negovite
zapovedi i go pravime toa {to Mu e Nemu po volja. 23 A Negovata
zapoved e ovaa: da veruvame vo imeto na Negoviot Sin, Isus Hristos, i
da se qubime eden so drug, kako {to Toj ni zapoveda. 24 Onoj koj gi
pazi Negovite zapovedi, ostanuva vo Nego, a i Toj vo nego. A po ova
znaeme deka Toj e vo nas: po Duhot {to ni Go dal.
Proveruvajte gi duhovite
4
Mili moi, ne veruvajte mu na sekoj duh, tuku proveruvajte gi
duhovite za da vidite dali se od Boga, za{to mnogu la`ni proroci
izlegoa vo svetot. 2 Po ova prepoznajte go Bo`jiot Duh: sekoj duh koj
ispoveduva deka Isus Hristos dojde vo telo, e od Bog; 3 a sekoj duh koj
ne Go priznava Isusa, ne e od Bog; toa e duhot na antihristot, za kogo
ste ~ule deka }e dojde, i sega e ve}e vo svetot.
4 ^eda, vie ste od Boga i niv gi pobedivte, za{to Onoj Koj e vo vas,
pogolem e od onoj koj e vo svetot. 5 Tie se od svetot i zatoa zboruvaat
svetovno i svetot gi slu{a. 6 Nie sme od Bog. Onoj koj Go poznava
Boga, nè slu{a nas, a onoj koj ne e od Bog, ne nè slu{a nas. Po toa go
poznavame duhot na vistinata i duhot na zabludata.
Bog e qubov
7 Mili moi, da se qubime eden so drug, za{to qubovta e od Bog i
sekoj koj qubi od Boga e roden i Go poznava Bog. 8 A koj ne qubi, ne Go
poznava Bog, za{to Bog e qubov. 9 Bo`jata qubov sprema nas se
poka`a so toa {to Bog Go isprati vo svetot Svojot Edinoroden Sin za
da `iveeme preku Nego. 10 Qubovta e vo ova, ne deka nie Go zasakavme
Bog, tuku Toj nè zasaka nas i Go isprati Svojot Sin kako `rtva za
pomiruvawe za na{ite grevovi. 11 Mili moi, ako Bog nè zasaka taka, i
nie treba da se qubime eden so drug. 12 Nikoj nikoga{ ne Go videl
Boga; ako se qubime eden so drug, Bog e vo nas i Negovata qubov
stanuva sovr{ena vo nas.
13 Deka sme nie vo Nego i Toj vo nas, poznavame po toa {to ni dade
od Svojot Duh. 14 A nie vidovme i svedo~ime deka Tatkoto Go isprati
Sinot da bide Spasitel na svetot. 15 Sekoj koj priznava deka Isus e
Bo`jiot Sin, Bog e vo nego i toj e vo Bog. 16 I nie ja zapoznavme i
poveruvavme vo qubovta koja Bog ja ima sprema nas.
Bog e qubov, i onoj koj ostanuva vo qubovta, ostanuva vo Boga i Bog
ostanuva vo nego. 17 Taka qubovta vo nas stanuva sovr{ena, za da
imame uverenost na Sudniot den, za{to kakov {to e Toj, takvi sme i
nie vo svetov. 18 Vo qubovta nema strav, tuku sovr{enata qubov go
1Jovanovo
256
1Jovanovo
izgonuva stravot, za{to stravot podrazbira kazna, a koj se pla{i, ne e
sovr{en vo qubovta.
19 Nie qubime, za{to prvin Toj nè zasaka nas. 20 Ako nekoj re~e:
“Go qubam Boga", a go mrazi svojot brat, la`livec e, za{to koj ne go
qubi svojot brat kogo go videl, ne mo`e da Go qubi Bog, Kogo ne Go
videl. 21 Od Nego ja imame ovaa zapoved: koj Go qubi Bog, da go qubi i
svojot brat.
Pobedata na vernicite
5
Sekoj koj veruva deka Isus e Hristos, roden e od Bog; sekoj koj go
qubi tatkoto, go qubi i negovoto ~edo. 2 Po ova poznavame deka gi
qubime Bo`jite deca: koga Go qubime Bog i gi izvr{uvame Negovite
zapovedi. 3 Ova e Bo`jata qubov: da gi izvr{uvame Negovite zapovedi,
a Negovite zapovedi ne se te{ki, 4 za{to sè {to e rodeno od Bog, go
nadvladuva svetot; i ova e pobedata koja go pobedi svetot - na{ata
vera. 5 Koj e toj {to go pobeduva svetot, ako ne onoj koj veruva deka
Isus e Bo`jiot Sin?
6 Toj e Onoj Koj dojde preku voda i krv - Isus Hristos; i ne samo
preku vodata, tuku preku vodata i preku krvta; 7 a Duhot e Onoj Koj
svedo~i, za{to Duhot e vistinata. 8 Za{to trojca se koi svedo~at:
Duhot i vodata i krvta, i ovie tri se vo soglasnost. 9 Ako primame
svedo{tvo od lu|e, Bo`joto svedo{tvo e pogolemo. A Bo`joto
svedo{tvo e {to Toj svedo~e{e za Svojot Sin. 10 Koj veruva vo
Bo`jiot Sin, go ima svedo{tvoto vo sebe; koj ne Mu veruva na Bog, Go
pravi la`livec, za{to ne mu veruva na svedo{tvoto {to Bog go dade
za Svojot Sin. 11 A eve go svedo{tvoto: Bog ni dade ve~en `ivot, i toj
`ivot e vo Negoviot Sin. 12 Koj Go ima Sinot, go ima toj `ivot; koj
Go nema Bo`jiot Sin, go nema toj `ivot.
Bog odgovara na molitva
13 Ova vi go napi{av vam koi veruvate vo imeto na Bo`jiot Sin, za
da znaete deka imate ve~en `ivot. 14 I ova e uverenosta koja ja imame
vo Nego: deka nè slu{a ako barame ne{to spored Negovata volja. 15 I
koga znaeme deka nè slu{a {to i da barame, znaeme deka }e go dobieme
ona {to sme go pobarale od Nego.
16 Ako nekoj go vidi svojot brat da ~ini grev {to ne e za smrt, neka
moli, i Bog }e mu dade `ivot na onoj koj ne ~ini grev za smrt. Ima grev
za smrt i za toj grev ne velam da moli. 17 Sekoja nepravednost e grev, a
postoi grev {to ne e za smrt.
18 Znaeme deka sekoj koj e roden od Boga ne gre{i, tuku rodeniot od
Boga se ~uva sebesi i zliot ne se dopira do nego. 19 Znaeme deka nie
sme od Boga, a celiot svet e pod vlasta na zliot. 20 Isto taka znaeme
deka Bo`jiot Sin dojde i ni dade razbirawe, za da Go poznaeme
1Jovanovo
257
1Jovanovo
Vistinskiot, a nie sme vo Vistinskiot, vo Negoviot Sin Isus
Hristos. Toj e vistinskiot Bog i ve~en `ivot.
21 ^eda, ~uvajte se od idolite.
1Jovanovo
258
2Jovanovo
Vtoroto poslanie na Jovan
1
Od stare{inata, do izbranata gospo|a i nejzinite deca, koi gi
qubam vo vistinata, i ne samo jas, tuku i site koi ja poznavaat
vistinata, 2 zaradi vistinata {to e vo nas i {to }e bide so nas vo
ve~ni vekovi.
3 Blagodatta, milosta i mirot od Bog Tatkoto i od Isus Hristos,
Sinot na Tatkoto, neka bidat so nas vo vistina i qubov.
Qubete se eden so drug
4 Mnogu se zaraduvav za{to me|u tvoite deca najdov takvi koi odat
vo vistinata, taka kako {to primivme zapoved od Tatkoto. 5 I sega,
gospo|o, te molam, ne kako da ti pi{uvam nova zapoved, tuku onaa {to
ja imavme od po~etokot - da se qubime eden so drug. 6 A eve ja taa
qubov: da `iveeme spored Negovite zapovedi. Ova e zapovedta vo koja
treba da `iveete, kako {to ~uvte od po~etokot.
Pottik kon nepokoleblivost
7 Za{to mnogu izmamnici izlegoa vo svetot, koi ne priznavaat
deka Isus Hristos dojde vo telo; toa e izmamnikot i antihristot. 8
Vardete se da ne go izgubite ona {to nie go postignavme, tuku da ja
primite celosnata nagrada. 9 Sekoj onoj koj odi predaleku i ne
ostanuva vo Hristovoto u~ewe, Go nema Boga. Onoj koj ostanuva vo
u~eweto, toj gi ima i Tatkoto i Sinot. 10 Ako nekoj dojde kaj vas i ne
go nosi ova u~ewe, ne primajte go vo va{iot dom i ne pozdravuvajte go,
11 za{to onoj koj go pozdravuva, u~estvuva vo negovite zli dela.
12 Imam mnogu da vi pi{uvam, ama ne sakam na hartija i so mastilo,
tuku se nadevam deka }e dojdam i li~no }e zboruvam so vas, ta na{ata
radost da bide celosna.
13 Te pozdravuvaat decata na tvojata izbrana sestra.
2Jovanovo
259
3Jovanovo
Tretoto poslanie na Jovan
1
Stare{inata do miliot Gaj, kogo go qubam vo vistinata.
2 Mil moj, se molam da napreduva{ vo sè i vo dobro zdravje, kako
{to napreduva i tvojata du{a. 3 Mnogu se zaraduvav koga dojdoa
bra}ata i posvedo~ija za tvojata vistina, imeno kako `ivee{ vo
vistinata. 4 Za mene nema pogolema radost od toa da ~ujam deka moite
deca odat vo vistinata.
Za pomagawe na drugi
5 Mil moj, postapuva{ verno vo sè {to pravi{ za bra}ata, a
osobeno za tu|incite, 6 koi pred crkvata svedo~at za tvojata qubov. ]e
napravi{ dobro, ako gi ispra}a{ taka kako {to e dostojno pred Boga,
7 za{to trgnaa zaradi Imeto, ne primaj}i ni{to od mnogubo{cite. 8
Zatoa takvite treba da gi poddr`uvame, za da staneme sorabotnici vo
vistinata.
9 Jas ì pi{av ne{to na crkvata, no Diotref, koj saka da bide prv
me|u niv, ne go prifa}a ona {to go velime. 10 Zatoa, ako dojdam, }e
potsetam za negovite dela {to gi vr{i, napa|aj}i nè nepravedno so
lo{i zborovi; i ne se zadovoluva so toa, tuku samiot ne gi prima
bra}ata, a na onie koi sakaat da gi primat, im zabranuva i gi goni od
crkvata.
11 Mil moj, ne zemaj go za primer lo{oto, tuku dobroto. Onoj koj
pravi dobro, od Boga e, a koj pravi lo{o, ne Go videl Boga. 12 Za
Dimitrij site svedo~at dobro, a i samata vistina. Nie isto taka
svedo~ime i znae{ deka na{eto svedo{tvo e vistinito.
Pozdravi
13 Imav da ti pi{uvam mnogu, tuku ne sakam da ti pi{uvam so
mastilo i pero, 14 no se nadevam deka }e te vidam naskoro, i }e
razgovarame lice v lice.
Mir so tebe! Te pozdravuvaat prijatelite! A i ti pozdravi gi
prijatelite poimeni~no.
3Jovanovo
260
Juda
Poslanieto na Juda
1
Juda, sluga na Isus Hristos i brat na Jakov, do onie koi se
povikani, qubeni od Bog Tatkoto i za~uvani za Isus Hristos.
2 Da vi se mno`at milosta, mirot i qubovta!
Pouki od minatoto
3 Mili moi, dodeka pravev napori da vi napi{am za na{eto
zaedni~ko spasenie, po~uvstvuvav potreba so pismo da ve pottiknam da
se borite sesrdno za verata koja im e predadena na svetiite edna{ za
sekoga{. 4 Za{to, tajno se vovlekoa nekoi lu|e, koi se odamna
odnapred nazna~eni za ovaa osuda: bezbo`nici, koi blagodatta na
na{iot Bog ja izvrtuvaat vo razuzdanost i Go odrekuvaat na{iot
edinstven Gospodar i Gospod, Isus Hristos.
5 Sega sakam da vi napomnam, edna{ za sekoga{, iako znaete sè, deka
Gospod, otkako go izbavi narodot od Egipet, gi pogubi onie {to ne
poveruvaa, 6 pa i angelite, koi ne go za~uvaa svoeto mesto, tuku go
ostavija svoeto opredeleno mesto, gi ~uva vo ve~ni okovi pod mrak, za
sudot na velikiot den. 7 Tokmu taka kako Sodom i Gomora i nivnite
okolni gradovi, koi na ist na~in kako i ovie se oddadoa na bludstvo i
trgnaa po tu|i tela, tie stojat kako primer, podnesuvaj}i ja kaznata na
ve~niot ogan.
8 Ovie me~tateli, na ist na~in go oskvernuvaat teloto, ja
preziraat vlasta i hulat na angelskoto veli~ie. 9 A arhangelot
Mihail, koga se rasprava{e i prepira{e so |avolot za teloto na
Mojsej, ne se osmeli da izre~e navredliva presuda, tuku re~e: “Gospod
da te prekori!” 10 A ovie pak hulat na ona {to ne go znaat; a ona {to
go znaat po instinkt kako nerazumnite `ivotni, vo toa propa|aat.
11 Te{ko nim, za{to trgnaa po Kainoviot pat, i za pe~alba
nagrvalija vo zabludata na Balaam i izginaa vo Koreeviot bunt.
12 Tie se podvodni grebeni na va{ite trpezi na qubovta, koi se
gostat so vas bez strav, gri`ej}i se samo za sebesi; bezvodni oblaci
noseni od vetrovite, esenski neplodni drvja, dvojno mrtvi i
otkornati; 13 besni morski branovi {to se penat so svoite sramoti;
yvezdi skitni~ki, za koi mra~na temnina za ve~ni vekovi se ~uva.
14 A za ovie prorokuva{e Enoh, sedmiot po Adam, velej}i: “Ete,
Gospod dojde so iljadnici Svoi svetii, 15 za da im sudi na site i za da
gi izobli~i site bezbo`nici za site nivni bezbo`ni dela {to
bezbo`no gi napravile, i za site navredlivi zborovi {to bezbo`nite
gre{nici gi izgovorile protiv Nego.” 16 Tie lu|e se mrmorkovci, koi
postojano se poplakuvaat na svojata sudbina, koi `iveat spored svoite
pohoti; nivnata usta zboruva nadmeno, im se umilkuvaat na lu|eto
zaradi steknuvawe polza.
Juda
261
Juda
Ostanete vo Bo`jata qubov
17 A vie, mili moi, treba da si spomnete na zborovite ka`ani
porano od apostolite na na{iot Gospod Isus Hristos; 18 za{to tie vi
rekoa: “Vo poslednoto vreme }e se javat podbiva~i, koi }e `iveat
spored svoite bezbo`ni pohoti.” 19 Toa se seja~i na razdor, du{evno
nastroeni lu|e - koi Go nemaat Duhot.
20 A vie, mili moi, izgraduvajte se sebesi vrz va{ata presveta
vera, molej}i se vo Svetiot Duh, 21 odr`ete se sebesi vo Bo`jata
qubov, nestrplivo o~ekuvaj}i ja milosta na na{iot Gospod Isus
Hristos za ve~en `ivot.
22 Bidete milostivi kon onie koi se somnevaat, 23 spasuvajte gi
drugite, izvlekuvaj}i gi od ogan. Sprema nekoi pak poka`ete milost,
so strav, mrazej}i ja duri i oblekata od teloto oskverneta.
24 A Onoj Koj mo`e da ve do~uva od sliznuvawe i da ve postavi
neporo~ni pred Negovata slava so golema radost, 25 Edinstveniot
Bog, na{iot Spasitel, preku Isus Hristos na{iot Gospod, neka ima
slava, veli~ie, sila i vlast pred vekovite, sega i vo site vekovi.
Amin.
Juda
262
Rimjanite
Poslanieto na Pavle do
Rimjanite
Voved
1
Pavle, sluga na Isus Hristos, povikan za apostol, izdvoen za
Evangelieto od Bog, 2 koe Toj odnapred go veti preku Svoite proroci
vo Svetite pisma, 3 a koe zboruva za Negoviot Sin, po telo roden od
Davidovoto seme, 4 koj spored Duhot na svetosta be{e mo}no
posvedo~en za Bo`ji Sin, preku voskresenieto od mrtvite, Isus
Hristos, na{iot Gospod; 5 preku Kogo dobivme blagodat i
apostolstvo, za da gi privedeme site narodi kon poslu{nost na verata,
zaradi Negovoto Ime, 6 me|u koi ste i vie povikanite od Isus
Hristos.
7 Do site mili na Boga, povikanite svetii, koi se vo Rim: blagodat
vam i mir od Bog, na{iot Tatko i od Gospod Isus Hristos.
I drugite narodi imaat potreba od pravednost
8 Pred sè, Mu blagodaram na mojot Bog, preku Isus Hristos, za site
vas, bidej}i za va{ata vera se zboruva po celiot svet. 9 Za{to Bog,
Komu Mu slu`am vo svojot duh vo objavuvaweto na Evangelieto za
Negoviot Sin, mi e svedok oti vezden si spomnuvam za vas, 10 sekoga{
baraj}i vo moite molitvi da uspeam barem edna{, ako saka Bog, da
dojdam kaj vas. 11 Za{to kopneam da ve vidam, za da vi prenesam
duhoven dar za va{e zacvrstuvawe, 12 vsu{nost, me|u vas, zaedno so vas
da najdam uteha preku zaedni~kata vera, va{ata i mojata. 13 Ne sakam,
bra}a, da vi ostane nepoznato deka mnogupati imav namera da dojdam
kaj vas, a dosega bev spre~uvan, za da imam nekoj plod i me|u vas, kako i
me|u ostanatite narodi.
14 Dol`en sum im na Grcite i varvarite, i na mudrite i
nerazumnite. 15 I taka, dokolku e do mene, gotov sum da vi go
propovedam Evangelieto i vam {to ste vo Rim.
16 Za{to, jas ne se sramam od Evangelieto, bidej}i toa e Bo`ja sila
za spasenie na sekoj koj veruva, prvin za Evreinot, a i za Grkot. 17
Bidej}i vo nego se otkriva Bo`jata pravednost, od vera vo vera, kako
{to e napi{ano: “Pravednikot }e `ivee po vera.”
Grevot }e se kazni
18 Vpro~em, Bo`jiot gnev se otkriva od neboto protiv sekoja
bezbo`nost i nepravednost na lu|eto, koi so nepravednost ja
potisnuvaat vistinata; 19 za{to ona {to mo`e da se znae za Bog nim
im e otkrieno; bidej}i Bog im go otkri toa. 20 Negovite nevidlivi
Rimjanite
263
Rimjanite
osobini, Negovata ve~na sila i bo`estvenata priroda, jasno se gledaat
u{te od sozdavaweto na svetot, i mo`at da se razberat preku
sozdadenoto, pa nemaat opravdanie.
21 Za{to, iako Go poznaa Boga, ne Mu oddadoa po~it kako na Bog,
nitu Mu blagodarija; tuku stanaa suetni vo svoite mudruvawa i
nivnoto nerazumno srce se pomra~i. 22 Narekuvaj}i se mudri, stanaa
bezumni, 23 i ja zamenija slavata na besmrtniot Bog so oblik na
smrten ~ovek, na ptici, na ~etirono`ni `ivotni i na laza~i.
24 Zatoa Bog, so pohotta na nivnite srca, gi predade na
ne~istotija, za samite da si gi obes~estuvaat svoite tela, 25 bidej}i
Bo`jata vistina ja zamenija so laga, i mu se poklonuvaa i slu`ea na
sozdadenoto namesto na Sozdatelot, Koj e blagosloven vo ve~ni
vekovi, Amin!
26 Zatoa Bog gi predade na niski strasti: nivnite `eni go zamenija
prirodniot odnos so nepriroden. 27 Ma`ite, isto taka, go napu{tija
prirodniot odnos so `ena i se raspalija so `elba eden sprema drug,
pravej}i sramni dela ma`i so ma`i i dobivaj}i ja zaslu`enata kazna
vo sebe za svojata izopa~enost.
28 I bidej}i smetaa deka ne im godi da Go soznavaat Boga, Bog gi
predade na nivniot izopa~en um, za da go pravat ona {to ne prilega, 29
ispolneti so sekakov vid nepravednost, pakost, al~nost, zlobnost;
polni so zavist, ubistva, raspravii, lukavstva, podmolnost;
ozboruva~i, 30 klevetnici, bogomrasci, drski, nadmeni, faleni~ari,
izmisluva~i na zla, nepokorni na roditelite, 31 bez razbirawe,
verolomci, bez qubov i nemilosrdni. 32 Iako gi znaat Bo`jite
odredbi: deka onie koi pravat taka zaslu`uvaat smrt, sepak, ne samo
{to pravat taka, tuku sesrdno gi odobruvaat i drugite, koi go pravat
istoto.
Bo`jiot Zakon
2
Zatoa nema{ opravdanie ~oveku, ti koj sudi{, koj i da si, za{to
sudej}i go drugiot, samiot se osuduva{, bidej}i ti koj sudi{, go vr{i{
istoto. 2 A znaeme deka Bo`jiot sud pravedno se izleva vrz onie koi
pravat takvi raboti. 3 Misli{ li, o ~oveku, ti koj im sudi{ na onie
koi pravat takvi raboti, a istoto go pravi{ i samiot, deka }e go
izbegne{ Bo`jiot sud? 4 Gi prezira{ li bogatstvoto na Negovata
dobrina, vozdr`livosta i dolgata trpelivost, ne znaej}i deka Bo`jata
dobrina te vodi kon pokajanie?
5 No poradi tvojata zakoravenost i nepokajanoto srce, samiot
sobira{ gnev vrz sebe za denot na gnevot koga }e se otkrie Bo`jiot
praveden sud, 6 koj{to }e mu dade sekomu spored negovite dela: 7 na
onie koi so istrajnost pravat dobro i baraat slava, ~est i
neraspadlivost - ve~en `ivot, 8 a na onie koi mislat samo na sebe i ne
ì se pokoruvaat na vistinata, tuku ì se pokoruvaat na nepravednosta gnev i jarost. 9 Nevola i maka }e ja snajde sekoja ~ove~ka du{a koja
Rimjanite
264
Rimjanite
pravi zlo; najprvin na Evrein, a potoa i na Grk, 10 a slava, ~est i mir
na sekoj onoj koj pravi dobro; najprvin na Evrein, a potoa i na Grk! 11
Bidej}i Bog ne gleda koj e koj.
12 Za{to site koi zgre{ile bez Zakon, bez Zakon i }e zaginat, a
site koi zgre{ile pod Zakon, spored Zakonot }e bidat osudeni. 13
Bidej}i pred Bog ne se pravedni onie koi samo go slu{aat Zakonot,
tuku }e bidat opravdani onie koi se izvr{iteli na Zakonot. 14 Za{to
koga neevreite, koi nemaat Zakon, go ispolnuvaat po priroda ona {to
go bara Zakonot; toga{ onie koi nemaat Zakon, sami za sebe se zakon.
15 So toa poka`uvaat deka deloto na Zakonot e napi{ano vo nivnite
srca, za {to svedo~i nivnata sovest, a vo niv mislite gi osuduvaat ili
opravduvaat, 16 za denot, koga spored moeto Evangelie, Bog preku Isus
Hristos, }e gi sudi ~ovekovite tajni.
Poslu{nost sprema Bo`jiot Zakon
17 Ako ti, koj se narekuva{ Evrein koj se potpira{ na zakonot i se
fali{ so Bog, 18 koj ja znae{ Negovata volja i, pou~en od zakonot,
znae{ da go izbere{ podobroto 19 i si uveren deka si samiot voda~ na
slepi, svetlina za onie koi se vo temnina, 20 vospituva~ na
nerazumnite, u~itel na nezrelite, zatoa {to ima{ vo zakonot
otelotvoruvawe na znaeweto i vistinata; 21 ti, koj pou~uva{ drug,
zarem ne se pou~uva{ samiot sebe? Ti, koj propoveda{ da ne se krade,
zarem ne krade{? 22 Ti, koj zboruva{ da ne se pravi prequba, zarem ne
vr{i{ prequba? Ti, koj se gnasi{ od idolite, zarem ne ograbuva{
hramovi? 23 Ti, koj se fali{ so Zakonot, zarem ne Go sramoti{ Boga
so prestapuvawe na Zakonot? 24 “Zatoa zaradi vas se huli Bo`joto ime
me|u drugite narodi” - tokmu kako {to e napi{ano.
25 Navistina, obre`uvaweto ima svoja vrednost ako go ispolnuva{
Zakonot, no ako si prestapnik na Zakonot, tvoeto obre`uvawe stanuva
neobre`uvawe. 26 I taka, ako neobre`aniot gi ispolnuva barawata na
Zakonot, nema li negovoto neobre`uvawe da mu se smeta za
obre`uvawe? 27 I taka, nema li onoj koj ne e telesno obre`an, a go
ispolnuva Zakonot da ti sudi tebe, koj si prestapnik na Zakonot i
pokraj toa {to go ima{ slovoto na Zakonot i obre`uvaweto?
28 Za{to ne e Evrein onoj koj e toa nadvore{no, nitu e vistinsko
obre`uvawe ona {to e nadvore{no, na teloto. 29 Evrein e onoj koj e
toa odnatre, a vistinskoto obre`uvawe e vo srceto, vo Duhot, a ne vo
bukvata. Pofalba ne mu doa|a od lu|eto, tuku od Bog.
3
I taka, kakva prednost ima Evreinot? Ili, kakva e polzata od
obre`uvaweto? 2 Golema, vo sekoj pogled. Pred sè, nim im se dovereni
Bo`jite zborovi!
3 Pa {to! Ako nekoi ne poveruvaa, zar nivnoto neveruvawe }e ja
uni{ti Bo`jata vernost? 4 Nikako! No, Bog neka bide vistinit, a
sekoj ~ovek la`livec, kako {to e napi{ano:
Rimjanite
265
Rimjanite
"Da bide{ opravdan
vo zborovite svoi
i da pobedi{
koga }e bide{ suden.”
5 Ako na{ata nepravednost ja istaknuva Bo`jata pravednost, {to
da re~eme? Dali e Bog nepraveden koga izrazuva gnev? (~ove~ki
zboruvam). 6 Nikako! Inaku, kako bi mo`el Bog toga{ da mu sudi na
svetot? 7 Za{to, ako preku mojata laga se poka`e u{te povozvi{ena
Bo`jata vistina za Negovata slava, zo{to mi se sudi u{te kako na
gre{nik? 8 “Zo{to da ne pravime zlo, za da proizleze dobro?” (kako
{to nè klevetat nekoi i velat za nas deka nie zboruvame taka?)
Nivnata osuda e pravedna.
Site zgre{ija
9 [to toga{? Dali sme podobri od niv? Sekako ne, za{to ve}e gi
obvinivme i Evreite i Grcite, deka site se pod grev, 10 kako {to e
napi{ano:
"Nema nikoj praveden,
nema nitu eden;
11 Nema razumen,
nema nitu eden koj Go bara Boga;
12 Site skr{naa,
site zaedno stanaa beskorisni,
nikoj ne pravi dobro,
nema nitu eden.”
13 Nivnoto grlo e otvoren grob,
mamat so jazicite;
zmiski otrov ima pod nivnite usni.
14 Ustata im e polna
so kleveta i gor~ina.
15 Nozete im se brzi
za prolevawe krv;
16 Pusto{ewe i beda ima
po nivnite pati{ta;
17 Tie ne go poznavaat patot na mirot.
18 Nema pred nivnite
o~i stravopo~it kon Boga.”
19 A znaeme deka sè {to veli Zakonot, im go zboruva na onie koi se
pod Zakonot, za da zanemi sekoja usta i za siot svet da bide pod osuda,
20 bidej}i so delata na Zakonot nitu eden nema da se opravda pred
Nego, za{to preku Zakonot doa|a poznavaweto na grevot.
Rimjanite
266
Rimjanite
Edinstveniot pat za spasenie
21 A sega, nezavisno od Zakonot, se javi Bo`jata pravednost, za koja
svedo~at Zakonot i prorocite, 22 i toa Bo`jata pravednost, preku
vera vo Isus Hristos, za site koi veruvaat, za{to nema razlika. 23
Za{to site zgre{ija i li{eni se od Bo`jata slava, 24 a se opravdani
darum od Negovata blagodat, preku otkupot koj e vo Hristos Isus, 25
Kogo Bog javno Go izlo`i kako `rtva na izmiruvawe vo Negovata krv
preku vera, za da se poka`e Negovata pravednost, bidej}i zaradi
Bo`joto trpenie Toj preminuva preku porane{nite grevovi, 26 za da ja
poka`e Svojata pravednost vo sega{nosta, za Samiot da bide praveden
i za da go opravda onoj koj veruva vo Isus.
27 I taka, kade e toga{ pofalbata? Isklu~ena e. Spored koj zakon?
Dali spored zakonot na delata ? Ne, tuku spored zakonot na verata. 28
Zatoa, nie smetame deka ~ovekot e opravdan preku verata, bez delata
na Zakonot. 29 Dali Bog e Bog samo na Evreite? Ne e li i na
neevreite? Da, i na neevreite, 30 za{to istiot Bog e Toj koj }e gi
opravda obre`anite po vera i neobre`anite preku vera. 31 Spored
toa, go ukinuvame li Zakonot preku verata? Nikako! Naprotiv, so toa
go utvrduvame Zakonot.
4
I taka, {to da re~eme, {to dobil po telo na{iot pratatko
Avraam? 2 Za{to, ako e Avraam opravdan po dela, ima za {to da se
fali, no ne pred Boga! 3 No, {to veli Pismoto: “Avraam Mu poveruva
na Bog i toa mu se pripi{a za pravednost.” 4 A na onoj {to raboti,
zarabotkata ne mu se smeta kako milost, tuku kako dolg; 5 dodeka na
onoj koj ne raboti, a veruva vo Onoj Koj go opravduva bezbo`nikot,
negovata vera mu se smeta kako pravednost, 6 isto kako {to i David go
narekuva blagosloven ~ovekot komu Bog bez dela mu pripi{uva
pravednost:
7 “Bla`eni se onie
~ii bezzakonija se prosteni
i ~ii grevovi se pokrieni!
8 Bla`en e ~ovekot,
kogo Gospod za grev ne go obvinuva!”
9 Dali blagoslovot se odnesuva samo na obre`anite, ili i na
neobre`anite? Za{to nie velime: “Na Avraam verata mu se pripi{a
za pravednost.” 10 A koga mu se pripi{a? Koga be{e obre`an ili koga
be{e neobre`an? Ne koga be{e obre`an, tuku koga be{e neobre`an.
11 I go primi znakot na obre`uvaweto kako pe~at na pravednosta {to
ja dobi preku verata {to ja ima{e kako neobre`an, za da im bide tatko
na site koi veruvaat, a ne se obre`ani; ta i nim toa da im se pripi{e
kako pravednost, 12 i da im bide tatko na obre`anite, no ne na onie
Rimjanite
267
Rimjanite
koi samo se obre`ani, tuku koi odat i po stapkite na verata na
na{iot tatko Avraam, {to ja ima{e dodeka u{te be{e neobre`an.
Bo`joto vetuvawe do Avraam
13 Vpro~em, vetuvaweto na Avraam ili na negovoto potomstvo deka
}e bide naslednik na svetot, ne dojde preku Zakonot, tuku preku
pravednosta na verata. 14 Imeno, ako se naslednici samo onie od
Zakonot, toga{ nema potreba od vera, a vetuvaweto e poni{teno, 15
za{to zakonot donesuva gnev; a kade {to nema zakon, nema ni prestap!
16 Zatoa opravdanieto e od vera, za da bide po blagodat, za
vetuvaweto da mu bide sigurno na seto potomstvo, ne samo na onie od
Zakonot, tuku i na onie od verata na Avraam, koj e tatko na site nas 17
(kako {to e napi{ano: “Te napraviv tatko na mnogu narodi") pred Bog,
Komu Mu poveruva, Koj gi o`ivuva mrtvite i ona {to ne postoi go
povikuva vo postoewe.
18 Iako ne postoe{e nade`, toj se nadeva{e i poveruva deka }e
stane tatko na mnogu narodi, spored ona {to e re~eno: “Takvo }e bide
tvoeto potomstvo.” 19 I ne oslabuvaj}i vo verata koga go ima{e
predvid svoeto ve}e bez`ivotno telo, za{to be{e na okolu sto
godini, i bez`ivotnosta na Sarinata utroba, 20 a po~ituvaj}i go
Bo`joto vetuvawe, ne skr{na vo nevera, tuku zakrepna vo verata i Mu
oddade slava na Bog, 21 napolno uveren deka ona {to Toj go vetil,
mo`e da go ispolni. 22 Zatoa toa mu se pripi{a za pravednost. 23 No
ne e napi{ano samo zaradi nego “deka mu se pripi{a” 24 tuku i zaradi
nas, na koi }e ni se pripi{e, zatoa {to veruvame vo Onoj Koj Go
voskresna od mrtvite Isusa, na{iot Gospod, 25 Koj be{e predaden za
na{ite prestapi i be{e voskresnat za na{e opravduvawe.
Pridobivka od opravduvaweto
5
I taka, bidej}i sme opravdani preku vera, imame mir so Bog, preku
na{iot Gospod Isus Hristos, 2 preku Kogo - po vera - imame pristap
vo ovaa blagodat vo koja stoime, i se falime so nade`ta na Bo`jata
slava. 3 No ne samo toa, tuku se falime i so nevolite, znaej}i deka
nevolata ra|a trpenie; 4 trpenieto - proveren karakter, a
provereniot karakter - nade`; 5 a nade`ta pak ne razo~aruva, za{to
Bo`jata qubov ve}e e izleana vo na{ite srca preku Svetiot Duh, Koj
ni be{e daden.
6 Za{to, dodeka u{te bevme bespomo{ni, vo opredeleno vreme,
Hristos umre, za bezbo`nicite. 7 Za pravednik odvaj nekoj }e umre, a
za dobar ~ovek mo`ebi nekoj i }e se osmeli da umre. 8 No Bog ja
poka`uva Svojata qubov sprema nas, so toa {to Hristos umre za nas
dodeka u{te bevme gre{nici.
9 A sega, otkako sme opravdani vo Negovata krv, preku Nego mnogu
pove}e }e bideme spaseni od Bo`jiot gnev. 10 Za{to ako bevme
Rimjanite
268
Rimjanite
pomireni so Bog preku smrtta na Negoviot Sin, dodeka bevme u{te
neprijateli, kolku pove}e, sega pomireni, }e bideme spaseni preku
Negoviot `ivot. 11 I ne samo toa, tuku i se falime vo Boga preku
na{iot Gospod Isus Hristos, preku Kogo sega dobivme pomiruvawe.
Razlikata me|u Hristos i Adam
12 I, kako {to grevot vleze vo svetot preku eden ~ovek, a preku
grevot - smrtta, taka smrtta premina na site lu|e, bidej}i site
zgre{ija. 13 Za{to, grevot be{e vo svetot u{te pred Zakonot; no grev
ne se pripi{uva koga nema Zakon. 14 Smrtta, pak, caruva{e od Adam
do Mojsej, duri i nad onie koi ne zgre{ija so sli~en prestap kako
Adam, koj e pretslika na Onoj {to treba{e da dojde.
15 No besplatniot dar ne e kako prestapot; za{to ako preku
prestapot na eden izumrea mnozina, mnogu poizobilno se izlea na
mnozina Bo`jata blagodat i darot preku blagodatta na eden ~ovek,
Isus Hristos. 16 A darot ne e kako ona {to se slu~i koga zgre{i eden;
za{to presudata proizleze od eden prestap koj dovede do osuda, a
besplatniot dar proizleze od mnogu prestapi i vodi do opravduvawe.
17 Za{to, ako smrtta zacari zaradi prestapot na eden, toga{ mnogu
pove}e onie koi go primaat izobilstvoto na blagodatta i darot na
pravednosta }e caruvaat vo `ivotot preku Edinstveniot, Isus
Hristos.
18 I taka, kako {to preku eden prestap dojde osuduvawe na site
lu|e, taka i preku edno delo na pravednost za site lu|e dojde
opravduvaweto koe donesuva `ivot. 19 Za{to, kako {to so
neposlu{nosta na eden ~ovek mnozina stanaa gre{nici, taka i so
poslu{nosta na Eden, mnozina }e stanat pravedni.
20 A Zakonot dojde za da se zgolemi prestapot, no kade {to grevot
se zgolemi, tamu blagodatta stana u{te poizobilna, 21 ta kako {to
grevot caruva{e vo smrtta, taka i blagodatta da caruva preku
pravednost za ve~en `ivot, preku na{iot Gospod Isus Hristos!
Mrtvi za grevot
6
I taka, {to da re~eme? Da prodol`ime li i natamu vo grevot, za da
mo`e da se umno`i blagodatta? 2 Nikako! Nie, koi umrevme za grevot,
kako }e `iveeme u{te vo nego? 3 Ili zar ne znaete deka site nie koi
sme krsteni vo Hristos Isus, krsteni sme vo Negovata smrt? 4 I taka,
preku kr{tavaweto vo smrtta, pogrebani sme zaedno so Nego, ta kako
{to Hristos voskresna od mrtvite preku slavata na Tatkoto, taka i
nie da odime vo nov `ivot.
5 Za{to ako se splotivme so Nego vo smrtta sli~na na Negovata,
sekako }e bideme - i vo Negovoto voskresenie. 6 Znaeme deka na{iot
star ~ovek be{e raspnat so Nego, za da bide onemo{teno gre{noto
Rimjanite
269
Rimjanite
telo, ta da ne mu robuvame ve}e na grevot, 7 za{to onoj {to e umren,
osloboden e od grevot.
8 A ako umrevme so Hristos, veruvame deka i }e `iveeme so Nego, 9
za{to znaeme deka Hristos Koj voskresna od mrtvite, nikoga{ nema
povtorno da umre; smrtta nema ve}e vlast nad Nego. 10 Za{to, smrtta
so koja umre - umre za grevot, edna{ zasekoga{, a `ivotot {to go
`ivee - go `ivee za Bog.
11 Taka i vie, smetajte se sebesi mrtvi za grevot, no `ivi za Bog vo
Hristos Isus! 12 Zatoa ne dozvoluvajte grevot da caruva vo va{eto
smrtno telo, za da ne im se pokoruvate na negovite pohoti! 13 I ne
davajte mu gi organite na va{eto telo na grevot kako oru`je na
nepravednosta, tuku predavajte Mu se sebesi na Bog, kako o`iveani od
mrtvite, a va{ite organi na Bog kako oru`je na pravednosta! 14 A
grevot ne }e ima ve}e vlast nad vas, za{to ne ste pod zakonot, tuku pod
blagodatta.
@ivi za Bog
15 I {to sega? Da gre{ime li, zatoa {to ne sme pod zakonot, tuku
pod blagodatta? Nikako! 16 Ne znaete li deka ako nekomu mu se
predadete kako robovi za poslu{nost, robovi ste mu na onoj komu mu se
pokoruvate; ili na grevot - za smrt, ili na poslu{nosta - za
pravednost? 17 No Mu blagodaram na Bog, za{to vie, iako mu bevte
robovi na grevot, mu stanavte poslu{ni od sè srce na u~eweto na koe
mu se predadovte, 18 i otkako bevte oslobodeni od grevot, ì stanavte
rabovi na pravednosta.
19 Zboruvam so ~ove~ki izrazi zaradi nemo}ta na va{eto telo. I
kako {to nekoga{ gi predadovte va{ite organi da im robuvaat na
ne~istotata i na bezzakonieto, za bezzakonie, taka sega predadete gi
va{ite organi da ì robuvaat na pravednosta, za osvetuvawe! 20 Za{to,
koga bevte robovi na grevot, bevte slobodni od pravednosta. 21 I
kakva polza imavte toga{ od onie raboti zaradi koi se sramite denes,
za{to nivniot ishod e smrtta! 22 No sega, otkako ste oslobodeni od
grevot i stanavte robovi na Bog - go imate va{iot plod osvetuvaweto, i krajniot ishod ve~en `ivot. 23 Za{to zaslu`enoto za
grevot e smrt, no besplatniot dar od Boga e ve~en `ivot vo Hristos
Isus, na{iot Gospod.
Oslobodeni od Zakonot
7
Ili ne znaete li, bra}a (im zboruvam na onie, koi go poznavaat
zakonot), deka zakonot ima vlast nad ~ovekot dodeka e `iv? 2 Za{to,
oma`enata `ena, preku zakon e vrzana za ma`ot, dodeka e toj `iv, no
ako ma`ot umre, slobodna e od zakonot {to se odnesuva do ma`ot. 3
Spored toa, ako mu stane `ena na drug dodeka nejziniot ma` e `iv, }e
Rimjanite
270
Rimjanite
bide prequbnica; no ako ma`ot ì umre, slobodna e od zakonot i ne e
prequbnica duri i da se oma`i za drug.
4 Taka i vie, bra}a moi, umrtveni ste za Zakonot preku Hristovoto
telo, za da Mu pripadnete na Drug, na Onoj Koj voskresna od mrtvite,
za da Mu doneseme plod na Bog. 5 Za{to, dodeka bevme vo teloto, vo
na{ite organi dejstvuvaa gre{ni strasti koi Zakonot gi pobuduva{e,
pa taka donesuvavme plodovi na smrtta. 6 A sega, se oslobodivme od
Zakonot, otkako umrevme za ona {to nè pot~inuva{e, za da slu`ime vo
novosta na Duhot, a ne vo starosta na bukvata.
7 I taka, {to da re~eme? Dali e Zakonot grev? Nikako! Naprotiv,
nema{e da dojdam do zapoznavawe na grevot osven preku Zakonot,
za{to ne }e znaev da posakam tu|o, ako Zakonot ne re~e{e: “Ne
posakuvaj tu|o!” 8 A grevot, otkako najde mo`nost vo zapovedta,
predizvika vo mene pohota od sekakov vid, za{to bez Zakonot - grevot
e mrtov. 9 I jas `iveev nekoga{ bez Zakonot; no koga dojde zapovedta,
grevot o`ive, a jas umrev, 10 i se poka`a deka zapovedta, {to be{e
dadena za `ivot, me vodela vo smrt. 11 Imeno, grevot, otkako dobi
mo`nost vo zapovedta, me izmami i me ubi preku nea. 12 Zatoa Zakonot
e svet i zapovedta e sveta, pravedna i dobra.
13 Dali toa zna~i deka dobroto stana smrt za mene? Nikako! Tuku
grevot, za da se poka`e kako grev, se poslu`i so dobroto i ja
predizvika mojata smrt, pa taka grevot stana, so posredstvo na
zapovedta, prekumerno gre{en.
Gre{nata priroda u{te postoi
14 Za{to znaeme deka Zakonot e duhoven, a jas sum telesen,
prodaden na grevot. 15 Ona {to go pravam, ne go razbiram, bidej}i ne
go pravam ona {to go sakam, tuku go pravam tokmu ona {to go mrazam.
16 Ako pak go pravam ona {to ne go sakam, se soglasuvam so Zakonot
deka toj e dobar. 17 Zna~i, ne sum jas onoj {to go pravi toa, tuku
grevot, koj `ivee vo mene. 18 Imeno, znam deka nikakvo dobro ne `ivee
vo mene, odnosno vo moeto telo, za{to `elba za dobro ima vo mene, no
ne i sila za da go pravam toa. 19 Dobroto {to go sakam ne go pravam,
tuku go pravam zloto, {to ne go sakam. 20 A ako go pravam ona {to ne
go sakam, ne go pravam ve}e jas, tuku grevot koj `ivee vo mene.
21 I taka, otkrivam eden zakon koj e vo mene, koj koga sakam da
pravam dobro - zloto e prisutno. 22 Vistina, se slo`uvam so mojot
vnatre{en ~ovek deka nao|am naslada vo Bo`jiot Zakon, 23 no, gledam
drug zakon vo moite organi, koj vojuva protiv zakonot na mojot um i me
zarobuva pod zakonot na grevot {to e vo moite organi. 24 Beden ~ovek
sum jas! Koj }e me spasi od ova smrtno telo! 25 Mu blagodaram na Bog,
preku Isus Hristos, na{iot Gospod!
I taka, jas samiot so umot mu slu`am na Bo`jiot zakon, a so teloto
na zakonot na grevot.
Rimjanite
271
Rimjanite
Sega nema ve}e osuda
8
Zatoa, sega nema osuda za onie koi se vo Hristos Isus. 2 Za{to
zakonot na Duhot na `ivotot vo Hristos Isus ve oslobodi od zakonot
na grevot i na smrtta, 3 za{to ona {to ne mo`e{e da go stori zakonot,
bidej}i be{e slab zaradi teloto, go izvr{i Bog! Ispra}aj}i Go Svojot
Sin vo oblik sli~en na gre{noto telo i poradi grev, go osudi grevot
vo teloto, 4 za da se ispolni baraweto na Zakonot vo nas koi ne odime
po teloto, tuku po Duhot.
5 Taka, onie {to se telesni, se stremat kon telesnoto, dodeka onie
{to se duhovni, kon ona {to e na Duhot, 6 bidej}i mudruvaweto na
teloto e smrt, a mudruvaweto na Duhot e `ivot i mir; 7 za{to
mudruvaweto na teloto e neprijatelstvo protiv Bog, bidej}i ne mu se
pokoruva na Bo`jiot zakon, nitu pak mo`e, 8 a onie koi se po telo, ne
mo`at da Mu ugodat na Bog.
9 No vie ne ste telesni, tuku duhovni, ako Bo`jiot Duh navistina
`ivee vo vas. No, ako nekoj Go nema Hristoviot Duh, ne e Negov. 10 A
ako e Hristos vo vas, toga{ teloto e mrtvo zaradi grevot, a duhot e
`iv zaradi pravednosta. 11 Ako vo vas `ivee Duhot na Onoj Koj Go
voskresna Isusa od mrtvite; toga{ Onoj Koj Go voskresna Hristos
Isus, }e gi o`ivee i va{ite smrtni tela preku Svojot Duh Koj `ivee
vo vas.
12 Spored toa, bra}a, ne sme mu dol`nici na teloto, za da `iveeme
po teloto, 13 za{to, ako `iveete po teloto, }e umrete; no ako preku
Duhot gi umrtvuvate delata na teloto, }e `iveete. 14 A site onie koi
gi vodi Bo`jiot Duh, se Bo`ji sinovi. 15 Vpro~em, ne primivte duh na
ropstvo za da bidete pak vo strav, tuku go primivte Duhot na
posinuvaweto, preku koj vikame: “Aba! Tatko!” 16 Samiot Duh svedo~i
zaedno so na{iot duh deka sme Bo`ji ~eda. 17 A ako sme ~eda, toga{
sme i naslednici, Bo`ji naslednici, i Hristovi sonaslednici - ako
stradame so Nego, so Nego i da bideme proslaveni.
Otkrovenieto na Bo`jata slava preku vernicite
18 Smetam deka stradawata na sega{noto vreme ne se ni{to vo
sporedba so slavata koja }e ni se otkrie nam. 19 Za{to sozdanieto so
nestrpliv kopne` go o~ekuva otkrivaweto na Bo`jite sinovi. 20
Imeno, sozdanieto ì be{e pot~ineto na suetata, ne dobrovolno, tuku
poradi Onoj koj go pot~ini, vo nade` 21 deka i samoto sozdanie }e
bide oslobodeno od ropstvoto na raspa|aweto, vo slobodata na slavata
na Bo`jite deca.
22 A, znaeme deka celoto sozdanie sè dosega stenka i strada vo
porodilni maki. 23 I ne samo toa, tuku i nie samite, imaj}i gi prvite
plodovi na Duhot, nie samite stenkame vo sebe, ~ekaj}i go `elno
posinuvaweto, izbavuvaweto na na{eto telo. 24 Za{to nie, vo nade`
sme spaseni, a nade`ta koja se gleda ne e nade`; zo{to ~ovek da se
Rimjanite
272
Rimjanite
nadeva na ona {to go gleda? 25 No ako se nadevame na ona {to ne go
gledame, toga{ go ~ekame so netrpenie.
26 Isto taka i Duhot im pomaga na na{ite slabosti, za{to nie ne
znaeme da se molime, kako {to treba; samiot Duh posreduva za nas so
neiska`livi vozdi{ki. 27 A Onoj Koj gi ispituva srcata, znae {to
misli Duhot, bidej}i Toj posreduva za svetiite spored Bo`jata volja.
28 I znaeme deka sè sodejstvuva za dobroto na onie koi Go qubat
Boga, na onie koi se povikani po Negovata namera. 29 Za{to onie koi
gi poznava{e odnapred, niv i gi predopredeli da se preobrazat spored
likot na Negoviot Sin, za Toj da bide prvoroden me|u mnogute bra}a.
30 Onie koi gi predopredeli, niv i gi povika, a onie koi gi povika,
niv i gi opravda, a onie koi gi opravda, niv i gi proslavi.
Ni{to ne go odvojuva vernikot od Bo`jata qubov
31 I taka, {to da re~eme na ova? Ako e Bog so nas, koj }e bide
protiv nas? 32 Onoj Koj ne Go po{tedi ni sopstveniot Sin, tuku Go
predade za site nas, kako ne }e ni podari i sè drugo zaedno so Nego? 33
Koj }e gi obvini Bo`jite izbranici? Bog e Toj {to gi opravduva! 34
Koj e toj {to }e gi osudi? Dali Hristos Isus, Koj umre, i zgora na toa
voskresna, Koj e od desnata strana na Bog i Koj se zazema za nas? 35 Koj
}e nè odvoi od Hristovata qubov? Nevola li, ili maka, ili
progonstvo, ili glad, ili golotija, ili gibel ili me~? 36 Tokmu kako
{to e napi{ano:
"Zaradi Tebe vezden nè ubivaat,
nè smetaat kako ovci za klawe.”
37 No vo seto ova pobeduvame nadmo}no preku Onoj Koj nè zasaka. 38
Za{to uveren sum deka ni smrtta, ni `ivotot, ni angelite, ni
vlastite, ni sega{nosta, ni idninata, ni silite, 39 ni viso~inata, ni
dlabo~inata, nitu koe-gode drugo sozdanie, ne }e mo`e da nè odvoi od
Bo`jata qubov, koja e vo Hristos Isus, na{iot Gospod.
Izraelskiot narod
9
Ja zboruvam vistinata vo Hristos, ne la`am, mojata sovest mi
svedo~i vo Svetiot Duh, 2 deka mi e mnogu `al i deka imam neprestajna
bolka vo srceto. 3 Bi sakal da bidam samiot kako prokolnat, odvoen od
Hristos, poradi moite bra}a, srodni po telo, 4 koi se Izraelci, na
koi im pripa|aat posinuvaweto, slavata, zavetite, na koi im be{e
daden Zakonot, slu`bata i vetuvawata; 5 ~ii se i tatkovcite od koi
poteknuva i Hristos po telo, Koj e Bog nad site, blagosloven vo ve~ni
vekovi! Amin.
6 No ne treba da se misli deka izneverilo Bo`joto slovo, za{to ne
site {to vodat poteklo od Izrael, se vistinski Izraelci, 7 nitu site
Rimjanite
273
Rimjanite
se Avraamovi deca, so toa {to se negovo potomstvo, tuku “Tvoeto
potomstvo }e se nare~e po Isak". 8 Toa zna~i deka site deca po telo ne
se Bo`ji deca, tuku decata na vetuvaweto se smetaat za potomstvo. 9 A
slovoto na vetuvaweto e ova: “]e dojdam vo toa vreme, a Sara }e ima
sin.”
10 No ne samo toa, tuku i na Rebeka, koja za~na od eden, od na{iot
tatko Isak, 11 iako u{te bliznacite ne bea ni rodeni, i ne bea
napravile ni{to dobro ili zlo, za da ostane onaka kako {to Bog be{e
opredelil po svoj izbor, da ne zavisi od delata, tuku od Onoj Koj
povikuva, 12 ì be{e re~eno: “Postariot }e mu slu`i na pomladiot"; 13
tokmu kako {to e napi{ano: “Jakov go zasakav, a Isav go zamraziv.”
14 I taka, {to da re~eme? Ima li nepravda kaj Boga? Nikako! 15
Za{to Toj mu veli na Mojsej:
"]e mu se smiluvam na onoj
sprema kogo imam milost
i }e go so`alam onoj
sprema kogo imam so`alenie.”
16 Spored toa, ne zavisi od onoj {to saka, nitu od onoj {to tr~a,
tuku od milostiviot Bog. 17 Za{to Pismoto mu veli na faraonot: “Te
izdignav za da ja poka`am Mojata sila vo tebe i za da se razglasi
Moeto ime po celata zemja.” 18 Zna~i, Toj ima milost sprema kogo
saka, i go zakoravuva kogo saka.
19 A sega, ti }e Mi re~e{: “Toga{, zo{to sè u{te bara gre{ki?
Za{to, koj mo`e da ì se protivi na Negovata volja?” 20 Ta koj si ti,
~ove~e, da se rasprava{ so Bog? Zar rakotvorbata }e mu re~e na svojot
tvorec: “Zo{to vaka si me napravil?” 21 Ili zar grn~arot nema pravo
nad glinata, od istata smesa da napravi eden sad za po~esna, a drug za
sekojdnevna upotreba?
22 A {to ako Bog, iako saka da go poka`e Svojot gnev i da ja
projavi Svojata mo}, so golemo trpenie, gi trpi sadovite na gnevot,
prigotveni za pogibel, 23 za da gi projavi istovremeno bogatstvata na
Svojata slava nad sadovite na milosta, {to odnapred gi prigotvil za
slava, 24 pa kako takvi, nè povika i nas, ne samo od Evreite, tuku i od
neevreite? 25 Kako {to veli preku Osija:
"Narod koj ne e Moj narod,
}e go nare~am Svoj;
i onaa koja ne e sakana,
}e ja nare~am sakana.”
26 Taka }e se slu~i tamu kade {to im be{e re~eno:
"'Vie ne ste Moj narod',
tamu }e bidat nare~eni
sinovi na `iviot Bog.”
Rimjanite
274
Rimjanite
27 A Isaija izvikuva za Izrael:
"Iako brojot na izraelovite sinovi
e kolku morskiot pesok,
samo Ostatokot }e bide spasen,
28 za{to Gospod }e go sprovede
Svojot zbor na zemjata,
i brzo }e go ispolni.”
29 I kako {to prore~e Isaija:
"Ako Gospod nad vojskite
ne ni ostave{e potomstvo,
}e bevme kako Sodom
i }e zaprilegavme na Gomora.”
Neevreite se povikani
30 I taka, {to da ka`eme? Ostanatite narodite koi ne se stremea
kon pravednost, dobija pravednost, i toa pravednost koja e po vera; 31 a
Izrael, iako se streme{e kon zakonot na pravednosta, ne stigna do
zakonot. 32 Zo{to? Zatoa {to ne nastojuva{e da go postigne so vera,
tuku so dela. Tie se prepnaa od kamenot za sopnuvaweto, 33 tokmu kako
{to e napi{ano:
"Eve, na Sion postavuvam kamen
za sopnuvawe i karpa na soblazna;
i koj veruva vo Nego,
nema da se posrami.”
10
Bra}a, `elbata na moeto srce i mojata molitva kon Bog za niv e da
bidat spaseni. 2 Za{to svedo~am za niv deka imaat revnost za Bog, no
ne spored soznanieto. 3 Imeno, ne znaej}i ja Bo`jata pravednost i
sakaj}i da ja vospostavat svojata sopstvena, ne ì se pokorija na
Bo`jata pravednost. 4 Za{to Hristos e zavr{okot na zakonot za
pravednosta na sekoj {to veruva.
Metodot na opravdanie
5 Za{to, Mojsej pi{uva: “~ovekot koj vr{i pravednost vtemelena
vrz zakon, }e `ivee od nea.” 6 A pravednosta, koja e od vera, zboruva
vaka: “Da ne re~e{ vo svoeto srce: ,Koj }e se iska~i na neboto?' {to
zna~i, da Go simne Hristos; 7 ili: ,Koj }e sleze vo bezdnata?' {to
zna~i, da Go krene Hristos od mrtvite!” 8 No {to zboruva taa:
“Slovoto e blizu do tebe, vo tvojata usta i vo tvoeto srce,” {to zna~i,
slovoto na verata koja nie ja propovedame. 9 Za{to, ako so tvojata usta
ispoveda{ deka Isus e Gospod i ako vo tvoeto srce poveruva{ deka
Rimjanite
275
Rimjanite
Bog Go voskresnal od mrtvite, }e bide{ spasen. 10 Za{to so srceto se
veruva za pravednost, a so ustata se ispoveduva za spasenie, 11 bidej}i
Pismoto veli: “Sekoj koj veruva vo Nego, nema da se zasrami.” 12 I
nema razlika me|u Evrein i Grk, za{to eden ist e Gospod na site,
bogat za site koi Go povikuvaat, 13 za{to: “Sekoj, koj }e go povika
Gospodovoto ime, }e bide spasen.”
14 No, kako }e Go povikaat Onoj vo Kogo ne poveruvale? A kako }e
poveruvaat vo Onoj za Kogo ne ~ule? A kako }e ~ujat bez propovednik?
15 I kako }e navestuvaat, ako ne se isprateni, kako {to e napi{ano:
“Kolku se prekrasni nozete na onie {to nosat radosni vesti za dobri
ne{ta!”
16 No site ne ja poslu{aa Radosnata Vest, za{to Isaija veli:
“Gospodi, koj ì poveruva na na{ata vest?” 17 I taka, verata doa|a od
slu{awe, i toa od slu{awe na Hristovoto slovo, 18 pa velam: Zar ne
~ule? Sekako:
"Glasot im odekna po celata zemja,
a nivnite zborovi do krajot na svetot.”
19 I si velam: Zar Izrael ne razbra? Mojsej prv veli:
"]e predizvikam qubomora
kaj vas sprema onie {to ne se narod
i }e ve razgnevam so narod
koj e nerazumen.”
20 A Isaija pak se osmeluva da re~e:
"Me najdoa onie koi ne Me baraa,
i im se javiv na onie
koi ne pra{uvaa za Mene.”
21 A za Izrael zboruva:
"Cel den gi protegav Svoite race
kon narod nepokoren i inaetliv.”
Bo`jiot izbran narod
11
I taka, pra{uvam: “Dali Bog go otfrli Svojot narod? Nikako!
Za{to i jas sum Izraelec, od potomstvoto na Avraam, od plemeto na
Benjamin. 2 Bog ne go otfrli Svojot narod kogo go znae{e odnapred.
Ili ne znaete {to veli Pismoto za Ilija, koga Go moli Boga protiv
Izrael: 3 “Gospodi, gi pogubija Tvoite proroci, gi razurnaa Tvoite
`rtvenici, a jas ostanav sam, pa i mojot `ivot go baraat.” 4 A kakov
be{e Bo`jiot odgovor: “Si ostaviv za sebe sedum iljadi lu|e koi ne se
Rimjanite
276
Rimjanite
poklonija pred Baal.” 5 Taka i sega, su{testvuva eden ostatok, izbran
po blagodatta. 6 No, ako e po blagodat, toga{ ne e po dela, inaku
blagodatta ne bi bila ve}e blagodat.
7 Zna~i {to? Izrael ne go dobi ona {to go bara{e, tuku izbranite
go dobija, a ostanatite bea zakoraveni, 8 kako {to e napi{ano:
"Bog im dade duh na mrtvilo,
o~i da ne gledaat i
u{i da ne slu{aat,
sè do den dene{en.”
9 I David zboruva:
"Nivnata trpeza da im bide stapica,
mre`a, kamen za sopnuvawe i odmazda!
10 O~ite neka im se pomra~at,
za da ne gledaat!
A ple}ite svitkaj im gi zasekoga{!”
11 Zna~i, velam: zarem se prepnaa za da padnat? Nikako! Tuku preku
nivniot prestap im dojde spasenie na drugite narodi, za da bidat
samite pottiknati na revnost. 12 Ako nivniot prestap zna~i
bogatstvo za svetot i nivniot neuspeh bogatstvo za drugite narodi,
kolku pove}e }e zna~i nivnata celosnost!
Dva vida granki
13 No vi zboruvam vam, neevreite; bidej}i sum apostol na
neevreite, jas ja proslavuvam mojata slu`ba, 14 ta na nekoj na~in da gi
pottiknam na revnost moite po telo i da spasam nekoi od niv. 15
Za{to, ako nivnoto otfrlawe e pomiruvawe za svetot, {to li }e bide
nivnoto prifa}awe, ako ne o`ivuvawe od mrtvite? 16 Ako eden del e
svet, sveto e i celoto testo; ako e korenot svet - i grankite se sveti.
17 No ako se otkr{eni nekoi granki, a ti, diva maslinka, si
nakalemen me|u niv i zaedno go koristite so~niot koren na
maslinkata, 18 ne fali se pred grankite! Ako se fali{, znaj deka ti
ne go odr`uva{ korenot, tuku korenot tebe! 19 Ama }e re~e{:
“Grankite se otkr{eni, za da bidam jas nakalemen!” 20 Tokmu taka!
Poradi neverieto se otkr{ija, a ti stoi{ preku tvojata vera. 21 Ne
gordej se, tuku imaj strav! Za{to, ako Bog ne gi po{tedil prirodnite
granki, ne }e te po{tedi ni tebe.
22 Sledstveno, pogledaj gi Bo`jata dobrina i strogost: strogosta
se izrazuva sprema padnatite, a Bo`jata dobrina sprema tebe, ako
istrae{ vo dobrinata, za{to inaku i ti }e bide{ otse~en. 23 A i tie,
ako ne ostanat vo neverieto, }e bidat nakalemeni, za{to Bog mo`e pak
da gi nakalemi. 24 Za{to, ako ti koj{to be{e otse~en od prirodnata
diva maslinka i protiv prirodata be{e nakalemen na pitomata
maslinka, kolku polesno }e bidat nakalemeni vrz sopstvenata
maslinka onie koi ì se prirodni.
Rimjanite
277
Rimjanite
"Celiot Izrael }e bide spasen"
25 Ne sakam, bra}a, da vi ostane nepoznata ovaa tajna, za da ne
mudruvate po svoja mudrost: eden del na Izrael zakorave, dodeka ne se
ispolni brojot na neevreite. 26 I taka, celiot Izrael }e bide spasen,
kako {to e napi{ano:
"Izbavitelot }e dojde od Sion;
Toj }e ja otstrani bezbo`nosta od Jakov,
27 a toa e Mojot zavet so niv,
koga }e im gi otstranam grevovite.”
28 Spored Evangelieto, tie se neprijateli zaradi vas, no spored
Bo`jiot izbor, tie se sakani zaradi tatkovcite; 29 za{to Bo`jite
darovi i Negovoto priznanie se neotpoviklivi. 30 I vie Mu bevte
nekoga{ nepokorni na Bog, no sega dobivte milost poradi nivnata
nepokornost, 31 pa taka, zna~i, i tie stanaa sega nepokorni, i zaradi
milosta koja vi se uka`a vam i nim isto taka mo`e sega da im se uka`e
milost. 32 Za{to Bog gi stavi site vo nepokornost, za da poka`e
milost sprema site.
33 O dlabo~ino na bogatstva
i na mudrost, i na Bo`joto znaewe!
Kolku se nedostapni
Negovite sudovi i neispitlivi
pati{tata Negovi!
34 Za{to i koj ja zapoznal
Gospodovata misla?
Ili koj Mu bil sovetnik?
35 Ili koj Mu dal ne{to odnapred,
za da mu bide vrateno?”
36 Za{to sè e od Nego,
preku Nego i za Nego.
Nemu neka Mu e slava
vo ve~ni vekovi.
Amin!
Soveti za prakti~en `ivot
12
Zatoa, bra}a, ve molam, zaradi Bo`jite milosti, da gi prinesete
va{ite tela kako `iva i sveta bogougodna `rtva. Toa neka bide va{a
razumna slu`ba. 2 Nemojte da se soobrazuvate so ovoj svet, tuku
preobrazuvajte se preku obnovuvaweto na va{iot um, za da mo`ete da
sfatite {to e Bo`ja volja, {to e dobro, ugodno i sovr{eno!
3 Za{to, preku blagodatta {to mi e dadena, mu velam na sekoj eden
me|u vas da ne misli za sebe pove}e otkolku {to treba da misli, tuku
Rimjanite
278
Rimjanite
mislite neka vi bidat naso~eni kon razumno rasuduvawe, spored
merata na verata koja Bog mu ja dodelil sekomu. 4 Imeno, kako {to vo
edno telo imame mnogu organi, a site organi nemaat ista funkcija, 5
taka i nie, koi sme mnogu, edno telo sme vo Hristos, a kako poedinci organi sme eden na drug. 6 Bidej}i imame razni darovi, spored
dadenata ni blagodat: ako e proro{tvo, neka e srazmerno so verata; 7
ako e slu`ewe, neka se sostoi vo slu`ewe; ako e nekoj u~itel, neka
pou~uva; 8 ako ima dar na uteha, neka ute{uva! Koj dava, neka dava
{tedro; koj upravuva, neka bide revnosen i koj poka`uva milost, neka
go pravi toa so radost!
9 Qubovta neka vi bide nelicemerna; begajte od zloto, dr`ete se za
dobroto; 10 qubete se eden drug srde~no so bratska qubov;
natprevaruvajte se vo po~it eden sprema drug; 11 Ne zaostanuvajte vo
revnosta; bidete gorlivi vo duhot, slu`ej}i Mu na Gospod; 12 raduvajte
se vo nade`ta, bidete istrajni vo nevola; postojani vo molitva! 13
Pomagajte im na svetiite spored nivnite potrebi; bidete
gostoqubivi!
14 Blagoslovuvajte gi onie koi ve progonuvaat; blagoslovuvajte, i
ne kolnete! 15 Raduvajte se so onie {to se raduvaat i pla~ete so onie
{to pla~at. 16 Bidete istomislenici edni so drugi; ne bidete
nadmeni, tuku dru`ete se so poniznite. Ne smetajte se sami sebesi
mudri.
17 Nikomu ne vra}ajte zlo za zlo; stremete se kon ona {to e dobro
pred site lu|e. 18 Ako e mo`no, dokolku zavisi od vas, bidete vo mir
so site lu|e; 19 ne odmazduvajte se vie, mili moi, tuku ostavete mu
mo`nost na Bo`jiot gnev, za{to e napi{ano: “Odmazdata e Moja, Jas
}e vozvratam!- govori Gospod.” 20 “Tuku, ako tvojot neprijatel e
gladen, nahrani go, ako e `eden daj mu da pie! Ako napravi{ taka, so
v`areni glamni }e mu ja posipe{ glavata.”
21 Ne dozvoluvaj da te nadvladee zloto; tuku nadvladej go zloto so
dobro!
Vernikot i vlasta
13
Sekoja du{a neka im se pokoruva na pretpostavenite vlasti, za{to
nema vlast, a da ne e od Boga, a onie koi se postaveni, od Bog se
postaveni. 2 Zatoa, onoj koj ì se protivstavuva na vlasta, ì se
protivstavuva na Bo`jata uredba; a onie {to se protivstavuvaat, }e ja
primat svojata osuda. 3 Za{to vladetelite ne se strav i trepet za
dobri dela, tuku za zli. Ako saka{ da ne strahuva{ od vlasta, pravi
dobro, pa }e bide{ pofalen od nea. 4 Taa e vo slu`ba na Bog za tvoe
dobro. No, ako pravi{ zlo, strahuvaj, za{to taa ne nosi naprazno me~,
bidej}i e vo slu`ba na Bog i gnevno se odmazduva na onoj {to pravi
zlo. 5 Zatoa treba da ì bide{ pokoren, ne samo poradi gnevot, tuku i
poradi sovesta.
Rimjanite
279
Rimjanite
6 Zatoa pla}ate i danoci, za{to upravitelite se Bo`ji
slu`benici koi se zanimavaat so toa. 7 Dajte mu go sekomu ona {to ste
dol`ni: komu danok - danokot; komu carina- carinata; komu stravstravot; komu ~est- ~esta!
8 Ne dol`ete nikomu ni{to, osven da se qubite eden drug, za{to
koj go qubi bli`niot, go ispolnuva zakonot. 9 Za{to zapovedite: “Ne
vr{i prequba! Ne ubivaj! Ne kradi! Ne posakuvaj!” - i ako ima u{te
nekoja druga zapoved, site se sodr`ani vo ovie zborovi: “Qubi go
svojot bli`en kako sebesi!” 10 Qubovta ne mu pravi zlo na bli`niot;
zatoa, qubovta e ispolnuvawe na zakonot.
11 Pravete go toa, znaej}i go vremeto, bidej}i e dojden ~asot da se
razbudite od sonot; za{to sega spasenieto ni e poblizu otkolku koga
poveruvavme. 12 No}ta re~isi pomina, a denot nabli`i. Zatoa da gi
otfrlime delata na temninata i da se oble~eme vo oru`jeto na
svetlinata! 13 Da `iveeme pristojno kako dewe, ne vo gozbi i
pijanstvo, ne vo blud i prequba, ne vo prepirki i qubomora, 14 tuku
zagrnete se so na{iot Gospod Isus Hristos, i ne zadovoluvajte gi
pohotite na teloto.
Zo{to go sudi{ brata si?
14
Primajte go slabiot vo verata, no ne za da go sudite negovoto
mislewe! 2 Eden veruva deka smee da jade sè, a onoj koj e slab, jade samo
zelen~uk. 3 Onoj {to jade, neka ne go prezira onoj {to ne jade; a onoj
{to ne jade, neka ne go osuduva onoj {to jade, za{to Bog go prifatil
takov. 4 Koj si ti, {to sudi{ tu| sluga? Toj stoi ili pa|a pred svojot
gospodar, a }e stoi za{to Gospod e silen da go potkrepi.
5 Eden gi razlikuva denovite, a drug site denovi gi smeta ednakvi.
Sekoj neka bide napolno uveren vo svoeto mnenie! 6 Koj go po~ituva
denot, toa go pravi za Gospod; koj jade, jade za Gospod, bidej}i Mu
blagodari na Bog; i koj ne jade, za Gospod ne jade i Mu blagodari na
Bog. 7 Nikoj od nas ne `ivee za sebesi i nikoj ne umira za sebesi, 8
za{to ako `iveeme, `iveeme za Gospod; ako umirame - umirame za
Gospod. Zatoa, `iveeme li ili umirame, Gospodovi sme.
9 Hristos, vsu{nost, i zatoa umre i o`ivea, za da bide Gospodar i
nad mrtvite i nad `ivite. 10 A ti, zo{to go osuduva{ svojot brat?
Ili ti, zo{to go prezira{ svojot brat? Za{to, site }e zastaneme pred
Bo`jiot sudski prestol, 11 bidej}i e napi{ano:
"Zatoa {to Sum `iv - veli Gospod pred Mene }e klekne sekoe koleno;
i sekoj jazik }e Go priznae Boga.”
12 I taka, sekoj od nas za sebe }e odgovara pred Bog.
Rimjanite
280
Rimjanite
Slobodata na hristijanite
13 Zatoa, da ne se osuduvame ve}e eden so drug, tuku podobro da
mislime za toa nikoj da ne postavuva pred bratot pre~ki ili soblazni!
14 Znam, i uveren sum vo Gospod Isus, deka ni{to ne e ne~isto samo po
sebe, tuku samo za onoj koj smeta deka ne{to e ne~isto, za nego e
ne~isto. 15 Za{to, ako e na`alen tvojot brat zaradi jadewe, ti ve}e ne
postapuva{ spored qubovta. Ne sotiraj go so tvoeto jadewe onoj za
kogo Hristos umre. 16 I taka, ne dozvoluvajte da se huli na va{eto
dobro! 17 Za{to Bo`joto carstvo ne se sostoi od jadewe i piewe, tuku
od pravednost, mir i radost vo Svetiot Duh. 18 Onoj koj so ova Mu
slu`i na Hristos, e po volja na Bog i e cenet od lu|eto.
19 I taka, da se stremime kon ona {to e za mir i za zaemno
nadgraduvawe! 20 Ne urnisuvaj go Bo`joto delo zaradi jadewe! Sè e
~isto, no e zlo za ~ovekot, koj jadej}i naveduva na grev. 21 Dobro e da
ne se jade meso, nitu da se pie vino, ni da se pravi ne{to poradi {to
tvojot brat se soblaznuva.
22 Verata {to ja ima{, imaj si ja za sebe pred Bog! Bla`en e onoj
koj ne se osuduva sebesi za ona {to go smeta za dobro. 23 A onoj koj se
somneva koga jade, se osuduva, za{to ne jade od vera; a sè {to ne e od
vera, grev e.
Izgraduvajte se eden so drug
15
Nie, silnite, dol`ni sme da gi nosime slabostite na slabite, a ne
da se odnesuvame kako {to nam ni godi. 2 Sekoj od nas neka se gri`i da
mu ugodi na bli`niot, za negovo nadgraduvawe, 3 za{to ni Hristos ne
Si ugoduva{e Sam na Sebesi, tuku kako {to e napi{ano: “Hulite na
onie koi Te hulea, padnaa na Mene.” 4 I sè {to bilo napi{ano
nekoga{, napi{ano ni e nam za pouka, za da imame nade` preku
trpenieto i preku utehata od Pismata.
5 A Bog na trpenieto i utehata neka vi dade ednomislenost me|u
vas spored Isus Hristos, 6 za da Go slavite ednodu{no i ednoglasno,
Bog, Tatkoto na na{iot Gospod Isus Hristos.
7 Zatoa prifatete se eden so drug, kako {to i Hristos ve prifati
za Bo`ja slava! 8 Za{to jas velam deka Hristos stana sluga na
obre`uvaweto poradi Bo`jata vistina, za da gi potvrdi vetuvawata
dadeni na tatkovcite; 9 a i za narodite da Go proslavuvaat Bog poradi
Negovata milosrdnost, kako {to e napi{ano:
"Zatoa }e Te priznaam me|u narodite
i }e Mu peam na Tvoeto ime.”
10 I pak re~e:
Rimjanite
281
Rimjanite
“ Veselete se, o narodi,
so Negoviot narod!”
11 I pak:
"Slavete Go Gospoda site narodi!
Neka Go proslavuvaat site lu|e!”
12 I pak Isaija veli:
"]e se javi podnik
od Jeseeviot koren,
i Onoj Koj stanuva
za da vladee nad narodite,
vo Nego }e se nadevaat narodite!”
13 A Bog na nade`ta da ve ispolni so seta radost i mir vo verata,
ta preku silata na Svetiot Duh da izobiluvate vo nade`ta.
Pavlovata vernost na Evangelieto
14 I jas samiot, bra}a moi, uveren sum za vas, deka ste i samite
polni so dobrina, ispolneti so sekakvo znaewe i deka mo`ete da se
pou~uvate eden so drug. 15 No, za nekoi raboti vi pi{av malku
poslobodno, za da ve potsetam deka poradi blagodatta koja mi be{e
dadena od Bog, 16 za da Mu bidam slu`itel na Isus Hristos me|u
neevreite, vr{ej}i sveta slu`ba za Bo`joto Evangelie, ta neevreite
kako moj prinos da bidat ugodni, i osveteni preku Svetiot Duh.
17 I taka, vo Hristos Isus najdov pri~ina za pofalba vo ne{tata
koi se odnesuvaat na Bog, 18 za{to ne se osmeluvam da zboruvam za
ne{to drugo osven za ona {to Hristos go izvr{i preku mene, od koe
proizleze poslu{nosta na narodite preku zbor i delo, 19 so silata na
znaci i ~uda, so silata na Duhot, taka {to od Erusalim i naokolu, sè
do Ilirik, napolno go propovedav Hristovoto Evangelie. 20 No, pri
toa ne se stremev da go propovedam Evangelieto tamu kade {to
Hristovoto ime ve}e be{e poznato, za da ne yidam vrz tu| temel, 21
tuku kako {to e napi{ano:
"]e Go vidat onie na koi ni{to
ne im be{e navesteno za Nego,
i }e razberat onie koi ne bea ~ule.”
22 Zaradi toa mnogupati bev spre~en da dojdam kaj vas.
23 No sega, bidej}i ve}e nemam pole za rabota vo ovie krai{ta i
zatoa {to kopneam ve}e mnogu godini da dojdam kaj vas 24 koga }e odam
za [panija, se nadevam deka }e ve vidam na minuvawe i deka vie }e me
ispratite ottamu, otkako najnapred }e se poraduvam malku so vas. 25 A
sega odam za Erusalim za da im poslu`am na svetiite, 26 za{to
Makedonija i Ahaja od sè srce sobraa pomo{ za bednite me|u svetiite
Rimjanite
282
Rimjanite
vo Erusalim. 27 Navistina, im be{e milo da go storat toa, a i dol`ni
im se; za{to kako {to neevreite stanaa sou~esnici vo nivnite
duhovni bogatstva, taka tie se dol`ni da im poslu`at vo
materijalnite potrebi. 28 Koga }e go zavr{am ova i koga }e im go
dostavam ovoj nivni plod, }e trgnam za [panija minuvaj}i otkaj vas. 29
A znam deka doa|aj}i kaj vas, }e dojdam so celosen Hristov blagoslov.
30 Pokraj toa, ve molam, bra}a, preku na{iot Gospod Isus Hristos
i preku qubovta na Duhot, da se borite zaedno so mene, molej}i Mu se
na Bog za mene, 31 za da se izbavam od nepokornite vo Judeja i za da im
bide po volja mojata slu`ba na svetiite vo Erusalim, 32 ta da mo`am,
po Bo`ja volja, radosno da dojdam kaj vas i da se osve`am zaedno so vas.
33 A Bog na mirot neka e so site vas, Amin!
Pozdravi
16
Vi ja prepora~uvam na{ata sestra Fiba, koja e na slu`ba vo
crkvata vo Kenhrea: 2 da ja primite vo Gospod, kako {to im prilega na
svetii, i pomognete ì vo sè {to }e ima potreba od vas; za{to i taa im
pomaga{e na mnozina, a i mene samiot.
3 Pozdravete gi Priskila i Akila, moite sorabotnici vo Hristos
Isus, 4 koi gi rizikuvaa svoite glavi za mojot `ivot i na koi ne im
blagodaram samo jas, tuku i site crkvi na neevreite.
5 Pozdravete ja i crkvata vo nivniot dom.
Pozdravete go mojot mil Epenet, koj e prviot obratenik na Azija
vo Hristos!
6 Pozdravete ja Marija, koja mnogu se trude{e za vas!
7 Pozdravete gi Andronik i Junij, moite sonarodnici i drugari vo
zato~eni{tvoto; koi imaat ugled me|u apostolite i koi poveruvaa vo
Hristos pred mene.
8 Pozdravete go Ampliat, mojot mil vo Gospod!
9 Pozdravete gi Urban, na{iot sorabotnik vo Hristos, i mojot mil
Stahij!
10 Pozdravete go Apelij, provereniot vo Hristos! Pozdravete gi
onie od domot na Aristobul!
11 Pozdravete go mojot sonarodnik Irodion! Pozdravete gi i onie
od Narcisoviot dom, koi se vo Gospod!
12 Pozdravete gi Trifena i Trifosa, koi se trudat vo Gospod!
Pozdravete ja milata Persida, koja mnogu se trude{e vo Gospod!
13 Pozdravete go Ruf, izbraniot vo Gospod, i negovata majka i
moja!
14 Pozdravete gi Asinkrit, Flegont, Erma, Patrob, Ermija i
bra}ata koi se so niv!
15 Pozdravete gi Filolog i Julija, Nirej i negovata sestra, potoa
Olimp i site svetii, koi se so niv!
16 Pozdravete se eden so drug so svet celiv! Ve pozdravuvaat site
Hristovi crkvi.
Rimjanite
283
Rimjanite
Pottik kon edinstvo
17 Ve molam, bra}a, ~uvajte se od onie koi pravat razdori i
prepirki protiv u~eweto koe go nau~ivte, i begajte skraja od niv! 18
Za{to, takvite ne Mu slu`at na na{iot Gospod Hristos, tuku na
svojot stomak, i so blagi i laskavi zborovi gi zaveduvaat srcata na
prostodu{nite. 19 Va{ata poslu{nost im e poznata na site. Zatoa se
raduvam za vas, no sakam da bidete mudri za dobroto, a neupateni vo
zloto!
20 A Bog na mirot naskoro }e go sotre satanata pod va{ite noze.
Blagodatta na na{iot Gospod Isus neka bide so vas!
21 Ve pozdravuvaat mojot sorabotnik Timotej i moite sonarodnici
Lucij, Jason i Sosipatar.
22 Ve pozdravuvam vo Gospod i jas, Tertij, koj go napi{a ova pismo.
23 Ve pozdravuva Gaj, doma}inot moj i na celata crkva. Ve
pozdravuvaat gradskiot blagajnik Erast i bratot Kvart. 24 Blagodatta
na na{iot Gospod Isus Hristos da bide so site vas!
Slavopoj
25 A na Onoj koj mo`e da ve utvrdi - spored moeto Evangelie i
spored propovedta za Isus Hristos, soglasno so otkrovenieto na
tajnata za koja se mol~e{e od damnina, 26 a sega se javi preku
proro~kite spisi i po zapoved na ve~niot Bog im be{e soop{tena na
site narodi, priveduvaj}i gi kon poslu{nost na verata, 27 - na
edinstveniot mudar Bog, neka bide slava preku Isus Hristos vo site
vekovi. Amin!
Rimjanite
284
1Korin}ani
Prvoto poslanie na Pavle do
Korin}anite
1
Pavle, preku Bo`jata volja povikan apostol na Isus Hristos, i
bratot Sosten, 2 do Bo`jata crkva vo Korint, do osvetenite vo
Hristos Isus, povikanite svetii, zaedno so site koi na sekoe mesto go
povikuvaat imeto na Isus Hristos, nivni i na{ Gospod.
3 Blagodat vam i mir od Bog, na{iot Tatko, i od Gospod Isus
Hristos.
4 Sekoga{ Mu blagodaram na svojot Bog za vas, za Bo`jata blagodat
{to vi e dadena vo Hristos Isus, 5 za{to vo Nego se zbogativte vo sè,
vo sekoj govor i sekoe znaewe, 6 kako {to i Hristovoto svedo{tvo se
utvrdi vo vas, 7 taka {to da ne vi nedostiga nieden dar, ~ekaj}i go
nestrplivo otkrovenieto na na{iot Gospod Isus Hristos; 8 Koj }e ve
utvrduva dokraj, za da bidete besprekorni vo denot na na{iot Gospod
Isus Hristos. 9 Veren e Bog, preku Kogo ste povikani vo zaedni{tvo
so Negoviot Sin, Isus Hristos, na{iot Gospod.
Pottik kon edinstvo
10 Bra}a, ve molam vo imeto na na{iot Gospod Isus Hristos, site
da zboruvate isto i da nema razdori me|u vas, tuku da bidete sovr{eno
soedineti vo eden um i vo edna misla. 11 Imeno, bra}a moi, doma{nite
na Hloe mi javija deka me|u vas ima prepirki. 12 So ova sakam da
ka`am deka sekoj od vas zboruva: ,Jas sum Pavlov', ,Jas sum Apolosov',
,Jas pak Kifin', a ,Jas Hristov'.
13 Dali Hristos se razdeli? Dali Pavle be{e raspnat za vas? Vo
Pavlovo li ime bevte krsteni? 14 Mu blagodaram na Bog, {to nikogo
od vas ne krstiv, osven Krisp i Gaj, 15 za da ne re~e nekoj deka ste
krsteni vo moeto ime. 16 Go krstiv u{te i Stefanoviot dom; natamu
ne znam dali sum krstil nekoj drug. 17 Za{to Hristos ne me isprati da
kr{tavam, tuku da go propovedam Evangelieto, ne so govorni~ka
mudrost - za Hristoviot krst da ne go izgubi svoeto zna~ewe.
Vistinita i la`na mudrost
18 Za{to, slovoto za krstot e bezumstvo za onie koi ginat, a za nas
koi se spasuvame, Bo`ja sila, 19 za{to e napi{ano:
"]e ja uni{tam mudrosta na mudrite
i }e go otfrlam razumot na umnite.”
20 Kade e mudrecot? Kade e zakonikot? Kade e tolkuva~ot na ovoj
vek? Ne ja pretvori li Bog mudrosta na svetov vo bezumie. 21 Za{to,
1Korin}ani
285
1Korin}ani
otkako pri Bo`jata mudrost svetot ne Go pozna Bog, Negova volja
be{e preku bezumstvoto na propovedaweto da gi spasi onie koi
veruvaat. 22 Za{to Evreite baraat znaci, a Grcite se stremat kon
mudrost, 23 no nie Go propovedame raspnatiot Hristos, Koj e kamen na
sopnuvawe za Evreite i bezumstvo za narodite, 24 a za povikanite,
kako Evrei taka i Grci, Hristos, Bo`jata sila i Bo`jata mudrost. 25
Za{to bezumnoto od Bog, pomudro e od lu|eto, i nemo}noto od Bog,
pomo}no e od lu|eto.
26 Bra}a, zemete go predvid va{eto prizvanie, deka nema{e
mnogumina mudri po telo, nema{e mnogumina silni, nitu mnogumina
od blagoroden rod, 27 no, Bog go izbra ona {to e bezumno vo svetot, za
da gi posrami mudrite; ona {to e nemo}no vo svetot, Bog go izbra za da
gi posrami silnite; 28 i ona {to e ni{to`no, {to e prezreno vo
svetot i ona {to se smeta za ni{to, Bog go izbra za da go poni{ti ona
{to e ne{to, 29 za da ne mo`e nitu eden da se fali pred Bog. 30 Preku
Nego ste i vie vo Hristos Isus, Koj ni stana mudrost od Bog,
pravednost, osvetuvawe i otkup, 31 tokmu kako {to e napi{ano: “Koj
se fali, vo Gospod da se fali!”
Bo`jata sila
2
A jas, koga dojdov kaj vas, bra}a, ne dojdov so nadmo}en govor ili
mudrost, navestuvaj}i vi go Bo`joto svedo{tvo; 2 za{to re{iv da ne
znam me|u vas ni{to drugo, osven Isus Hristos, i toa raspnatiot. 3 I
jas bev so vas vo nemo}, vo strav i vo mnogu trepet, 4 i mojata poraka i
mojata propoved ne se sostoeja vo ubedlivi zborovi na mudrosta, tuku
vo projava na Duhot i silata, 5 ta va{ata vera da ne po~iva vrz
~ove~ka mudrost, tuku vrz Bo`ja sila.
Vistinita mudrost
6 Pa sepak, govorime za mudrost me|u onie koi se zreli; no ne
mudrosta na ova vreme ni na vladetelite na dene{nicata, koi se
minlivi, 7 tuku govorime za Bo`jata mudrost, vo tajna, skriena, koja
Bog od damnina ja predopredelil za na{a slava; 8 mudrost koja ne ja
razbral nitu eden od vladetelite na dene{nicata, za{to ako ja bea
razbrale, nema{e da Go raspnat Gospod na slavata; 9 tuku, kako {to e
napi{ano:
"[to oko ne videlo,
{to uvo ne ~ulo
i {to vo ~ove~ko srce ne do{lo,
toa Bog go podgotvi
za onie koi Go qubat.”
1Korin}ani
286
1Korin}ani
10 A Bog ni go otkri toa nam preku Duhot, za{to Duhot ispituva sè,
pa duri i Bo`jite dlabo~ini. 11 Za{to, koj od lu|eto znae {to e vo
~ovekot, osven ~ove~kiot duh {to e vo nego? Pa taka, nikoj ne znae
{to ima vo Bog, osven Bo`jiot Duh. 12 A nie ne go primivme duhot na
ovoj svet, tuku Duhot Koj e od Bog, za da gi znaeme ne{tata {to Bog
darum ni gi dal. 13 Ne{ta koi ne gi zboruvame so zborovi nau~eni od
~ove~ka mudrost, tuku nau~eni od Duhot, izrazuvaj}i go duhovnoto so
duhovni zborovi. 14 A du{evniot ~ovek ne go prima ona {to e od
Bo`jiot Duh, za{to toa e bezumstvo za nego, i ne mo`e da go razbere,
za{to za toa treba da rasuduva na duhoven na~in. 15 Duhovniot ~ovek
pak, ispituva sè, a nego nikoj ne go ispituva, 16 za{to:
"Koj go zapozna Gospodoviot um,
za da Go pou~i?”
A nie go imame Hristoviot um.
Isus e temelot
3
Jas, bra}a, ne mo`ev da vi zboruvam kako na duhovni, tuku kako na
telesni, kako na deca vo Hristos. 2 So mleko ve napoiv, a ne so tvrda
hrana, za{to u{te ne ste sposobni da ja primite. A ni sega ne ste
sposobni, 3 za{to sè u{te ste telesni. Ne ste li telesni i ne `iveete
li kako obi~nite lu|e, {tom me|u vas ima zavist i prepirki? 4 Ne ste
li telesni koga eden zboruva: “Jas sum Pavlov", a drug: “Jas sum
Apolosov?”
5 Pa {to e Apolos? [to e Pavle? Slu`iteli preku koi vie
poveruvavte i toa spored ona, kolku komu Gospod mu dal. 6 Jas posadiv,
Apolos navadi, no Bog napravi da raste. 7 Zatoa, nitu onoj koj sadi e
ne{to, nitu onoj koj poleva, tuku Bog Koj pravi da raste. 8 A onoj koj
sadi i onoj koj poleva, edno se, no sekoj }e ja primi svojata nagrada
spored svojot trud. 9 Nie sme Bo`ji sorabotnici, a vie ste Bo`ja niva,
Bo`ja gradba.
10 Spored Bo`jata blagodat, koja mi be{e dadena, jas, kako mudar
yidar, postaviv osnova, a drug gradi vrz nea. No sekoj da vnimava kako
gradi vrz nea. 11 Za{to, nikoj ne mo`e da postavi druga osnova, osven
onaa {to e postavena, koja e Isus Hristos. 12 Ako nekoj vrz ovaa
osnova yida so zlato, srebro, skapoceni kamewa, drvo, seno, slama, 13
se~ie delo }e izleze na videlo; denot }e go poka`e, za{to }e se otkrie
preku ogan; a ognot }e ja ispita vrednosta na se~ie delo. 14 Onoj, komu
}e mu ostane toa {to go gradel, }e primi nagrada; 15 a onoj ~ie delo }e
izgori, toj }e pretrpi zaguba, a samiot }e se spasi, no taka kako niz
ogan.
16 Ne znaete li deka ste Bo`ji hram i deka Bo`jiot Duh `ivee vo
vas? 17 Ako nekoj go uriva Bo`jiot hram, Bog }e go urne nego, za{to
Bo`jiot hram e svet, a toa ste vie.
1Korin}ani
287
1Korin}ani
18 Nikoj neka ne se mami. Ako nekoj me|u vas misli deka e mudar vo
ovoj svet, neka stane bezumen, za da mo`e da stane mudar, 19 za{to
mudrosta na ovoj svet e bezumstvo pred Bog! Za{to napi{ano e: “Toj gi
razotkriva mudrite vo nivnoto lukavstvo.” 20 I pak: “Gospod gi znae
mislite na mudrite, znae deka se suetni.” 21 Zatoa nikoj da ne se fali
so lu|e! Za{to sè e va{e, 22 bilo da e Pavle, ili Apolos, ili Kifa,
ili svetot, ili `ivotot, ili smrtta, ili sega{nosta, ili idninata, sè
vi pripa|a vam, 23 a vie Mu pripa|ate na Hristos, a Hristos na Bog.
4
I taka, sekoj ~ovek, vo taa smisla, neka nè smeta za Hristovi
slu`iteli i za upraviteli na Bo`jite tajni! 2 A od upravitelite
natamu se bara sekoj da se poka`e doverliv. 3 Za mene sosem malku mi
zna~i {to me osuduvate vie ili drug ~ove~ki sud, vsu{nost ni samiot
jas ne se sudam sebesi. 4 Za{to sum svesen deka vo ni{to ne sum
vinoven, no so toa ne sum opravdan. Tuku, Gospod e Toj Koj }e me sudi. 5
Zatoa ne sudete ni{to predvreme, pred da dojde Gospod, Koj }e go
iznese na videlo skrienoto vo temnina i }e gi otkrie namerite na
srcata, i toga{ se~ija pofalba }e dojde od Bog.
6 A vrz sebe i vrz Apolos poka`av primer, bra}a, zaradi vas, za da
nau~ite od nas da ne mudruvate pove}e od ona {to e napi{ano, za da ne
se voobrazi nitu eden za smetka na drug. 7 Za{to, koj te smeta za
poinakov? Ima li ne{to, {to ne si primil? I taka, ako si primil,
zo{to se fali{ kako da ne si primil?
8 Ve}e se nasitivte, se obogativte, bez nas se zacarivte. I kamo da
se bevte zacarile, ta i nie da vladeeme so vas! 9 Za{to, mi se ~ini, Bog
nè postavi nas apostolite posledni, kako osudeni na smrt; za{to
stanavme javen prikaz pred svetot, kako na angelite taka i na lu|eto.
10 Nie sme bezumni zaradi Hristos, a vie ste mudri vo Hristos! Nie
sme nemo}ni, a vie ste silni; vie ste so ~est, a nie bez ~est. 11 Do ovoj
~as gladuvame i `edneeme, i neoble~eni sme, i nè bijat, i talkame, 12 i
se trudime rabotej}i so svoite race. Koga nè navreduvaat, nie
blagoslovuvame; koga nè progonuvaat, nie podnesuvame; 13 koga nè
klevetat, nie im se obra}ame blago. Stanavme kako otpadok za svetot,
kako smet isfrlen od site, sè dosega.
14 Ne go pi{uvam ova za da ve zasramam, tuku za da ve predupredam
kako moi mili ~eda, 15 za{to, ako imate bezbrojni vospituva~i vo
Hristos, sepak nemate mnogu tatkovci, za{to jas vi stanav tatko vo
Hristos Isus preku Evangelieto. 16 Zatoa, ve molam ugledajte se na
mene. 17 Zatoa i go isprativ kaj vas Timotej, moeto milo i verno ~edo
vo Gospod. Toj }e vi napomne za moite pati{ta vo Hristos, kako {to
pou~uvam nasekade i vo sekoja crkva.
18 Nekoi se voobrazija, kako da nema da dojdam kaj vas. 19 No
naskoro }e dojdam kaj vas, ako saka Gospod, i toga{ }e gi doznaam ne
zborovite na onie voobrazenite, tuku nivnata sila, 20 za{to Bo`joto
carstvo ne se sostoi vo zborovi, tuku vo sila. 21 [to sakate? Da
dojdam kaj vas so pra~ka ili so qubov i so krotok duh?
1Korin}ani
288
1Korin}ani
Za redot i disciplinata vo crkvata
5
Vsu{nost, se zboruva deka me|u vas ima bludstvo, i toa takvo kakvo
{to nema ni me|u bezbo`nicite, deka nekoj ja ima tatkovata `ena. 2 A
vie u{te se voobrazivte i ne `alite; neka bide otstranet od va{ata
sredina onoj {to go napravil toa delo! 3 Za{to, iako vo teloto sum
otsuten, prisuten sum vo duhot, i jas ve}e go osudiv onoj koj go
napravil toa kako da sum prisuten. 4 Koga vo imeto na na{iot Gospod
Isus }e se soberete vie i jas so mojot duh, so silata na na{iot Gospod
Isus, 5 da go predadete takviot na satanata, za propast na negovoto
telo, za da bide spasen negoviot duh vo denot na Gospod Isus.
6 Va{eto falewe ne e dobro. Ne znaete li deka malku kvas go
potkvasuva celoto testo? 7 Is~istete se od stariot kvas, za da bidete
novo testo, kako {to ste bezdrugo beskvasni. Za{to i Hristos, na{eto
pashalno jagne, be{e `rtvuvano za nas. 8 Zatoa treba da praznuvame ne
so stariot kvas, nitu so kvasot na zlobata i pakosta, tuku so
beskvasniot leb na iskrenosta i vistinata.
9 Vo moeto pismo vi napi{av, da ne stanuvate bliski so bludnici,
10 no voop{to ne mislev na bludnicite od ovoj svet, ili so al~nite,
ili so izmamnicite, ili so idolopokloncite, za{to toga{ bi trebalo
da izlezete od svetot. 11 No sega vi napi{av da ne stanuvate bliski so
onoj koj se narekuva brat, a bludnik e ili al~en, ili idolopoklonik,
ili pcuja~, ili pijanica ili izmamnik. So takov i da ne jadete!
12 Za{to, moja rabota li e da gi sudam onie koi se nadvor? Zar vie
ne im sudite na onie koi se vnatre? 13 A Bog }e im sudi na onie koi se
nadvor. “Otstranete go zliot od va{ata sredina!”
Za sporovite me|u vernicite
6
Se osmeluva li nekoj od vas, ako ima spor so drug, da odi na sud pred
nepravednite, a ne pred svetiite? 2 Ili ne znaete li deka svetiite }e
mu sudat na svetot? I ako vie }e mu sudite na svetot, ne ste li dostojni
da sudite vo malite sporovi? 3 Ne znaete li deka nie }e im sudime na
angelite! A kamo li na delata od ovoj `ivot! 4 I taka, ako imate
postaveno sudovi za rabotite od ovoj `ivot, dali gi postavuvate za
sudii onie koi se malku ceneti vo crkvata! 5 Zboruvam za va{ sram.
Vistina li e deka me|u vas nema nieden mudar, koj bi mo`el da presudi
me|u svoite bra}a, 6 tuku brat se sudi so brat, i toa pred nevernici?
7 Bez somnenie, toa e ve}e za site vas poraz, {tom imate parnici
pome|u sebe. Zo{to poarno ne pretrpite nepravda? Zo{to poarno ne
pretrpite {teta? 8 Vpro~em, vie samite gi onepravduvate i
o{tetuvate, i toa bra}ata!
1Korin}ani
289
1Korin}ani
9 Ili ne znaete deka nepravednite nema da go nasledat Bo`joto
carstvo? Ne mamete se! Ni bludnicite, ni idolopoklonicite, ni
prequbnicite, ni polovo izopa~enite, ni homoseksualcite, 10 ni
kradcite, ni al~nite, ni pijanicite, ni klevetnicite, ni
izmamnicite, nema da go nasledat Bo`joto carstvo. 11 A nekoi od vas
bea takvi. No, bevte izmieni, i bevte osveteni, i bevte opravdani vo
imeto na na{iot Gospod Isus Hristos i vo Duhot na na{iot Bog.
Zloupotreba na hristijanskata sloboda
12 Sè mi e dozvoleno, no ne e sè polezno. Sè mi e dozvoleno, no ne
sakam ni{to da zavladee nad mene. 13 Hranata e za stomakot, a
stomakot za hranata, no Bog }e gi uni{ti i ednoto i drugoto. Teloto
ne e za bludstvo, tuku za Gospod, a Gospod e za teloto; 14 Bog, Koj Go
voskresna Gospod, }e nè voskresne i nas so Svojata mo}. 15 Ne znaete
li deka va{ite tela se Hristovi organi? I taka, da gi zemam li
Hristovite organi i da gi napravam organi na bludnica? Nikako! 16
Ili ne znaete deka onoj koj }e se soedini so bludnica stanuva edno
telo so nea? Za{to Toj re~e: “Obata }e stanat edno telo.” 17 A koj se
soedinuva so Gospod, eden duh e so Nego.
18 Begajte od bludstvo! Sekoj grev {to ~ovekot go pravi, e nadvor
od teloto, a bludnikot gre{i protiv svoeto sopstveno telo. 19 Ili ne
znaete deka va{eto telo e hram na Svetiot Duh Koj e vo vas, Kogo go
imate od Bog, pa deka ne si pripa|ate na sebesi? 20 Za{to skapo ste
plateni. Zatoa, proslavete Go Bog vo svoeto telo.
Za brakot
7
A {to se odnesuva do ona za {to mi pi{avte, dobro e za ~ovekot da
ne se dopira do `ena, 2 no zaradi bludstvoto sekoj ma` neka si ima
svoja `ena i sekoja `ena svoj ma`. 3 Ma`ot neka ja ispolnuva svojata
dol`nost sprema svojata `ena, a isto taka i `enata sprema svojot
ma`! 4 @enata nema vlast nad svoeto telo, tuku ma`ot. Isto taka i
ma`ot nema vlast nad svoeto telo, tuku `enata. 5 Ne li{uvajte se eden
od drug, osven po dogovor, za nekoe vreme, za da se posvetite na
molitva. Potoa sostanete se pak, za da ne ve isku{uva satanata zaradi
nedostig na vozdr`livost. 6 Ova vi go velam kako otstapka, a ne kako
zapoved. 7 Jas bi sakal site lu|e da bidat isti kako mene. No sekoj ima
od Bog svoj dar, eden vakov, a drug onakov.
8 Na ne`enetite i na vdovicite im velam deka e dobro za niv da
ostanat isto kako mene. 9 No, ako ne mo`at da se vozdr`uvaat, neka se
`enat i ma`at, za{to e podobro da stapat vo brak otkolku da se
raspaluvaat.
10 A na sopru`nicite im nalo`uvam ne jas, tuku Gospod: `enata da
ne go napu{ta ma`ot 11 (ako go napu{ti, neka ostane nema`ena ili
neka se pomiri so svojot ma`); i ma`ot da ne ja ostava svojata `ena.
1Korin}ani
290
1Korin}ani
12 A na drugite im velam jas, a ne Gospod: ako nekoj brat ima `ena
koja ne veruva, a koja se soglasuva da `ivee so nego, da ne ja napu{ta! 13
A `enata koja ima ma`, koj ne veruva, a koj se soglasuva da `ivee so
nea, da ne go napu{ta ma`ot, 14 za{to ma`ot koj ne veruva, se osvetuva
preku `enata, a `enata koja ne veruva, se osvetuva preku ma`ot. Inaku
va{ite deca bi bile ne~isti, a sega se sveti.
15 No, ako onoj koj ne veruva zamine - neka zamine! Vo takov slu~aj,
bratot ili sestrata ne se obvrzani, bidej}i Bog nè povikal da
`iveeme vo mir. 16 Za{to, otkade znae{ ti, `eno, dali ne }e go
spasi{ ma`ot? Ili otkade znae{ ti, ma`u, deka ne }e ja spasi{
`enata?
17 Vpro~em, sekoj neka odi onaka, kako {to Gospod mu dodelil,
kako {to Bog go povikal! Taka nareduvam po site crkvi. 18 Ako
povikaniot e ve}e obre`an, da ne stane neobre`an; ako li e
neobre`an, da ne se obre`uva! 19 Obre`uvaweto e ni{to, i
neobre`uvaweto e ni{to, a ona {to e va`no e izvr{uvaweto na
Bo`jite zapovedi. 20 Sekoj neka ostane onakov kakov {to e povikan!
21 Ako si povikan kako rob? Ne gri`i se! No, ako mo`e{ da stane{
sloboden, podobro iskoristi go toa, 22 za{to onoj koj e povikan vo
Gospod kako rob, sloboden e vo Gospod; isto taka, i onoj koj e povikan
kako sloboden, Hristov rob e. 23 Skapo ste plateni! Ne stanuvajte im
robovi na lu|eto! 24 Bra}a, sekoj neka ostane pred Bog vo ona vo {to
bil, koga bil povikan.
Za devicite
25 Za devicite nemam zapoved od Gospod, no go ka`uvam svoeto
mnenie kako takov, koj po Gospodovata blagodat, e dostoen za doverba.
26 Spored toa, smetam deka ova e dobro zaradi sega{nata potreba: deka
e dobro za ~ovekot da ostane takov, kako {to si e. 27 Svrzan li si so
`ena, ne baraj razvod! Razvrzan li si od `ena, ne baraj `ena! 28 No, i
da se o`eni{, ne gre{i{; a ni devicata ne gre{i ako se oma`i. No,
takvite }e imaat telesni nevoli vo `ivotot, a jas pak se obiduvam da
ve po{tedam.
29 Bra}a, vi go velam ova: vremeto e kratko, pa zatoa onie koi
imaat `eni, da bidat kako da gi nemaat, 30 i onie koi pla~at, kako da
ne pla~at; i onie koi se raduvaat, kako da ne se raduvaat; i onie koi
kupuvaat, kako da ne poseduvaat; 31 i onie koi go polzuvaat ovoj svet,
kako da ne go polzuvaat potpolno, za{to pominuva oblikot na ovoj
svet.
32 No bi sakal da ne bidete zagri`eni. Onoj koj ne e vo brak, se
gri`i za ona {to e Gospodovo: kako da Mu ugodi na Gospod. 33 A
`enetiot se gri`i za zemnoto: kako da ì ugodi na `enata, 34 ta
vnimanieto mu e podeleno. Nema`enata `ena, devicata, se gri`i za
Gospodovoto, za da bide sveta vo teloto i vo duhot; a ma`enata se
gri`i za svetovnoto, kako da mu ugodi na svojot ma`. 35 Ova go
zboruvam za va{a sopstvena polza. Ne za da ve ograni~am, tuku za da se
istakne prigodnoto i da nemate nepopre~ena posvetenost sprema
Gospoda.
1Korin}ani
291
1Korin}ani
36 Misli li nekoj deka postapuva neprili~no so svojata devica,
koja navlegla vo godini, i deka taka treba da bide, neka pravi kako
{to saka: ne gre{i, neka se ma`i! 37 A onoj, koj stoi cvrsto vo svoeto
srce i nema potreba, tuku vladee so svojata volja, i re{il vo svoeto
srce da ja zapazi svojata devica, dobro pravi. 38 Zna~i, onoj {to }e ja
oma`i svojata devica dobro pravi, a onoj {to }e ja oma`i, pravi
podobro.
39 @enata e vrzana dodeka ma`ot ì e `iv. Ako ì umre ma`ot,
slobodna e da se prema`i za kogo saka, no samo vo Gospod! 40 A, spored
moeto mislewe, }e bide posre}na ako si ostane taka; a mislam deka i
jas Go imam Bo`jiot Duh.
Za ne{ta `rtvuvani na idoli
8
[to se odnesuva do idolskite `rtvi, znaeme deka site nie imame
znaewe. Znaeweto voobrazuva, a qubovta nadgraduva. 2 Ako nekoj
misli deka znae ne{to, toj sè u{te ne znae kako {to treba da znae! 3
No, ako nekoj Go qubi Boga, nego Bog go poznava.
4 I taka, vo odnos na jadeweto na idolski `rtvi, znaeme deka
idolot ne e ni{to vo svetot i deka nema drug Bog osven Ediniot. 5
Za{to, duri i da ima takanare~eni bogovi, bilo na neboto, bilo na
zemjata - kako {to ima mnogu bogovi i mnogu gospodari - 6 sepak, nie
imame eden Bog, Tatkoto, od Kogo e sè i za Kogo postoime nie, i eden
Gospod Isus Hristos, preku Kogo e sè, i preku Kogo su{testvuvame i
nie.
7 No, site go nemaat ova znaewe. Imeno, nekoi {to se dosega
naviknati na idolite - ja jadat hranata kako idolska `rtva, i taka se
oskvernuva nivnata slaba sovest. 8 Me|utoa hranata ne nè pravi ugodni
na Bog: nitu gubime ne{to, ako ne jademe, nitu dobivame ne{to, ako
jademe.
9 No vnimavajte ovaa va{a sloboda da ne im stane kamen za
sopnuvawe na slabite! 10 Za{to ako nekoj te vidi tebe, koj ima{
poznavawe, kako sedi{ na trpeza vo idolski hram, nema li negovata
sovest, bidej}i e slaba, da bide pottiknata da jade od `rtvuvanoto na
idolite? 11 I zaradi tvoeto poznavawe zaginuva slabiot, bratot za
kogo Hristos umre. 12 Zna~i, gre{ej}i protiv bra}ata i ranuvaj}i ja
nivnata slaba sovest, gre{ite protiv Hristos. 13 Zatoa, ako hranata
go naveduva na grev mojot brat, nema voop{to da jadam meso doveka, za
da ne go naveduvam na grev svojot brat.
1Korin}ani
292
1Korin}ani
Neophodnosta od samoodrekuvawe
9
Ne sum li sloboden? Ne sum li apostol? Ne go vidov li Isus,
na{iot Gospod? Ne ste li vie moe delo vo Gospod? 2 Ako na drugite ne
sum im apostol, vam sum vi: za{to vie ste pe~at na moeto apostolstvo
vo Gospod.
3 Ova e mojata odbrana pred onie koi me ispituvaat. 4 Nemame li
pravo da jademe i pieme? 5 Nemame li pravo da vodime sestra, verna
`ena, kako i drugite apostoli, Gospodovite bra}a i Kifa? 6 Ili samo
jas i Varnava nemame pravo na izdr{ka?
7 Koj vojnik slu`el nekoga{ na svoja smetka? Koj sadi lozje, a ne
jade od negoviot plod? Ili koj pase stado, a ne go polzuva mlekoto od
stadoto? 8 Go zboruvam li ova samo kako ~ovek? Ne go veli li ova i
Zakonot? 9 Za{to, vo Mojseeviot Zakon e napi{ano: “Ne vrzuvaj mu ja
ustata na volot dodeka vr{i!” - Zar Bog se gri`i za volovite? 10 Ili
go veli toa glavno poradi nas? Da, toa e napi{ano poradi nas, za{to
onoj {to ora, treba da ora vo nade` i koj vr{i, da vr{i vo nade` deka
}e dobie ne{to. 11 Ako nie poseavme vo vas duhovni ne{ta, dali e
premnogu ako o`neeme od va{ite zemni ne{ta? 12 Ako drugi go imaat
toa pravo nad vas, nemame li nie pogolemo?
No nie ne se slu`ime so toa pravo, tuku podnesuvame sè, za da ne mu
postavime nekakva pre~ka na Hristovoto Evangelie. 13 Ne znaete li
deka od hramot se hranat onie koi ispolnuvaat sveta slu`ba i deka
slu`itelite na `rtvenikot dobivaat del od `rtvenikot? 14 Taka,
Gospod im naredi na onie {to go propovedaat Evangelieto, da `iveat
od Evangelieto.
15 A jas ne se polzuvav so ni{to od seto toa. A i ova ne go napi{av
za da se postapuva taka vo mojot slu~aj, za{to za mene e podobro da
umram, otkolku nekoj da mi ja uni{ti pofalbata. 16 Ako pak go
propovedam Evangelieto nema za {to da se falam, za{to toa mi e
obvrska. I te{ko mene, ako ne go propovedam Evangelieto! 17 Ako go
pravam toa dobrovolno, imam nagrada; no, ako ne go pravam po svoja
volja, toga{ mi e dovereno na upravuvawe. 18 Koja e toga{ mojata
nagrada? Propovedaj}i, besplatno da go davam Evangelieto i da ne go
ispolzuvam napolno svoeto pravo od Evangelieto.
19 Navistina, iako sum sloboden od site, im stanav rob na site, za
da gi pridobijam {to pove}e. 20 Na Evreite im stanav kako Evrein, za
da gi pridobijam; na onie koi se pod Zakonot im stanav kako pod
Zakonot, iako ne sum pod Zakonot, za da gi pridobijam onie {to se pod
Zakonot. 21 Na onie {to se bez zakon, kako bez zakon, iako ne sum bez
Bo`jiot Zakon, tuku sum pod Hristoviot Zakon, za da gi pridobijam
onie {to se bez zakon. 22 Za nemo}nite stanav nemo}en, za da gi
pridobijam nemo}nite; na site im stanav sè, ta po sekakov na~in da
spasam nekoi. 23 A seto toa go pravam zaradi Evangelieto, za da imam
del vo nego.
1Korin}ani
293
1Korin}ani
24 Ne znaete li deka na trkata tr~aat site natprevaruva~i, no samo
eden ja dobiva nagradata! Tr~ajte taka i vie, za da dobiete! 25 Sekoj
natprevaruva~ se vozdr`uva od sè: tie, za da dobijat raspadliv venec, a
nie neraspadliv. 26 Zatoa jas tr~am taka, ne bescelno; i udiram, ne
kako vo prazno, 27 tuku go sovladuvam svoeto telo i go pravam svoj rob,
ta jas koj im propovedav na drugite, da ne bidam samiot isklu~en.
Pouka od istorijata na Izrael
10
Ne sakam da vi bide nepoznato, bra}a, deka site na{i tatkovci bea
pod oblakot i site minaa niz moreto 2 i site se krstija vo Mojsej, vo
oblakot i vo moreto; 3 i site jadea ista duhovna hrana; 4 i site pieja
ista duhovna napivka; za{to pieja od duhovnata Karpa, koja gi
pridru`uva{e, a Karpata be{e Hristos. 5 No Bog ne be{e zadovolen
so pove}eto od niv, i bea pogubeni vo pustinata.
6 A tie ne{ta stanaa primeri za nas, za da nemame zli `elbi, kako
{to gi imaa tie. 7 I ne bidete idolopoklonici kako nekoi od niv,
kako {to e pi{ano: “Narodot sedna da jade i pie, a potoa stana da
igra!” 8 Nitu bludstvuvajte, kako {to bludstvuvaa nekoi od niv, i vo
eden den padnaa dvaeset i tri iljadi! 9 Nitu da Go isku{uvame Gospod,
kako {to Go isku{uvaa nekoi od niv, i zaginaa od zmii. 10 Nitu da
negoduvate, kako {to negoduvaa nekoi od niv, i zaginaa od sotira~ot!
11 A seto toa im se slu~i za primer nim i e zapi{ano za pouka nam,
na koi im nabli`uvaat poslednite vremiwa. 12 I taka, sekoj koj misli
deka stoi, neka vnimava da ne padne! 13 Nikakvo isku{enie ne ve
navasa, osven ~ove~koto. A Bog e veren i ne }e dozvoli da bidete
isku{uvani nad va{ite sili, tuku zaedno so isku{enieto }e vi dade i
izlez, za da mo`ete da go izdr`ite.
14 Zatoa, mili moi, begajte od idolopoklonstvo! 15 Vi zboruvam
kako na mudri; presudete sami za ona {to vi go zboruvam. 16 ^a{ata na
blagoslovot, {to ja blagoslovuvame, ne e li zaedni{tvo vo Hristovata
krv? Lebot, {to go raskr{uvame, ne e li zaedni{tvo vo Hristovoto
telo? 17 Bidej}i lebot e eden, iako nie sme mnogu, samo edno telo sme,
za{to site u~estvuvame vo eden leb.
18 Poglednete go Izrael po telo! Onie, {to gi jadat `rtvite, ne
li u~estvuvaat vo `rtvenikot? 19 [to sakam da re~am? Dali deka
`rtvuvanoto na idolite e ne{to; ili deka idolot pretstavuva ne{to?
20 Ne, tuku deka ona {to mnogubo{cite go `rtvuvaat, im go `rtvuvaat
na demoni, a ne na Bog; a jas ne sakam vie da op{tite so demoni. 21 Ne
mo`ete da ja piete Gospodovata ~a{a i demonskata ~a{a. Ne mo`ete
da u~estvuvate na Gospodovata trpeza i na demonskata trpeza. 22
Sakame li da predizvikame qubomora kaj Gospod? Da ne sme nie
posilni od Nego?
23 Sè e dozvoleno, no ne e sè polezno. Sè e dozvoleno, no ne e sè
pou~no. 24 Nikoj da ne ja bara svojata polza, tuku polzata na drugiot!
1Korin}ani
294
1Korin}ani
25 Jadete sè {to se prodava vo mesarnica, ne ispituvaj}i ni{to
zaradi sovesta, 26 za{to “Gospodova e zemjata i sè {to ja ispolnuva.”
27 Ako nekoj od nevernicite te pokani, a ti saka{ da otide{, jadi
od sè {to }e stavat pred tebe, ne ispituvaj}i ni{to zaradi sovesta. 28
No, ako nekoj ti re~e: “Ova meso bilo `rtvuvano na idoli,” ne jadi
zaradi onoj koj te izvestil i zaradi sovesta; 29 ne mislam na tvojata
sovest, tuku na onoj drugiot. Zo{to mojata sloboda da bide sudena od
tu|a sovest? 30 Ako u~estvuvam so blagodarnost, zo{to me klevetat za
ona za koe blagodaram?
31 Spored toa, jadete li, piete li, ili {to i da pravite, pravete sè
za Bo`ja slava! 32 Ne bidete im soblazna na Evreite, ni na Grcite, ni
na Bo`jata crkva, 33 kako {to i jas im ugoduvam na site vo sè i ne ja
baram svojata sopstvena polza, tuku na mnogumina, za da se spasat.”
11
Bog postavil red
Ugledajte se na mene, kako i jas na Hristos.
2 Ve pofaluvam deka me pomnite vo sè i deka gi dr`ite predanijata
kako {to vi gi predadov.
3 No sakam da znaete deka Hristos e glava na sekoj ma`, a ma`ot e
glava na `enata; a pak Bog e glava na Hristos. 4 Sekoj ma`, koj se moli
ili prorokuva imaj}i ne{to na negovata glava, ja sramoti svojata
glava. 5 A sekoja `ena, koja se moli ili prorokuva gologlava, ja srami
svojata glava, za{to e sosem ednakva so onaa {to si ja izbri~ila
glavata. 6 Imeno, ako `enata nema pokrivalo, toga{ neka se istri`e!
No ako e sramno za `enata da se stri`e ili da si ja bri~i glavata,
neka ja pokriva! 7 Ma`ot pak, ne treba da ja pokriva glavata, za{to e
lik i slava Bo`ja, a `enata e slava na ma`ot. 8 Ma`ot ne e od `enata,
tuku `enata od ma`ot, 9 bidej}i ma`ot ne e sozdaden zaradi `enata,
tuku `enata zaradi ma`ot. 10 Zatoa `enata treba da ima vlast nad
glavata, zaradi angelite.
11 No vo Gospod nitu ma`ot e nezavisen od `ena, nitu `enata e
nezavisna od ma`, 12 za{to kako {to `enata ima poteklo od ma`ot,
taka i ma`ot se ra|a preku `enata, a sè poteknuva od Bog. 13
Presudete sami vo sebe dali ì prilega na `ena da Mu se moli na Bog
bez pokrivalo? 14 Ne ve u~i li samata priroda deka e nepristojno
ma`ot da nosi dolga kosa, 15 ako pak `enata ima dolga kosa, zarem ne e
toa slava za nea, za{to dolgata kosa ì e dadena mesto pokrivalo. 16 No
ako nekoj misli da se prepira - nie nemame takov obi~aj, nitu Bo`jite
crkvi.
Gospodovata ve~era
17 Davaj}i vi gi ovie upatstva, jas ne ve falam, za{to se sobirate
ne za podobro, tuku za polo{o. 18 Za{to, pred sè, koga se sobirate v
crkva, slu{am deka postojat razdori me|u vas, i donekade veruvam vo
1Korin}ani
295
1Korin}ani
toa, 19 za{to me|u vas treba da ima i razliki, za da se poka`at
proverenite me|u vas. 20 I taka, koga se sobirate, ne e toa za da se jade
Gospodovata ve~era, 21 za{to na va{ite ve~eri, sekoj prvin si go zema
svoeto jadewe, pa eden ostanuva gladen, a drugiot se opijanuva. 22
Zarem si nemate ku}i za da jadete i piete? Ili ja prezirate Bo`jata
crkva i gi sramite onie {to nemaat? [to da vi re~am? Da ve pofalam
li? Za ova ne ve falam.
23 Za{to, jas go primiv od Gospod ona {to i vi go predadov: deka
Gospod Isus onaa no} vo koja be{e predaden, zede leb, 24 i otkako
blagodari, go raskr{i i re~e: “Ova e Moeto telo, koe e za vas, pravete
go ova za Moj spomen!” 25 Isto taka, po ve~erata ja zede i ~a{ata i
re~e: “Ovaa ~a{a e noviot zavet vo Mojata krv; pravete go ova sekojpat
koga piete, za Moj spomen!” 26 Za{to, sekojpat koga }e go jadete ovoj
leb i }e piete od ovaa ~a{a, ja objavuvate Gospodovata smrt - dodeka
dojde Toj.
27 Zatoa, sekoj {to jade od lebot ili pie od Gospodovata ~a{a na
nedostoen na~in, }e bide vinoven za teloto i krvta na Gospod. 28 No,
sekoj neka se ispita sebesi, ta taka da jade od lebot i da pie od ~a{ata,
29 za{to onoj {to jade i pie, a pravilno ne Go razlikuva Gospodovoto
telo, jade i pie za svoja osuda. 30 Zatoa mnogumina me|u vas se nemo}ni
i bolni, a mnozina - po~inaa. 31 Ako se osuduvame sami sebesi, nema da
ni se sudi; 32 a koga sme sudeni, Gospod nè kara, za da ne bideme
osudeni zaedno so svetot.
33 Zatoa , bra}a moi, koga se sobirate da jadete, ~ekajte se eden so
drug! 34 Ako e nekoj gladen, neka jade doma, za da ne se sobirate za
osuda. A drugite raboti }e gi sredam koga }e dojdam.
Duhovni darovi
12
A {to se odnesuva do duhovnite darovi, bra}a, ne sakam da ostanete
vo neznaewe. 2 Znaete deka koga bevte mnogubo{ci, dozvoluvavte da
bidete terani kon nemite idoli. 3 Zatoa ve izvestuvam deka nikoj koj
zboruva so Bo`jiot Duh, ne veli: “Proklet da e Isus,” i nikoj ne mo`e
da ka`e: “Isus e Gospod,” osven preku Svetiot Duh.
4 Ima razli~ni darovi, no Duhot e ist. 5 Razli~ni se i slu`bite,
no Gospod e ist. 6 Ima razliki vo dejstvuvaweto, no Bog e ist, Koj
vr{i sè vo site.
7 No na sekomu mu e dadena projavata na Duhot za op{ta polza. 8 Na
eden preku Duhot mu se dava slovo na mudrost, na drug slovo na znaewe
spored istiot Duh; 9 na drug vera preku istiot Duh, a na drug pak
darovi na isceluvawe preku istiot Duh, 10 na drug da pravi ~uda, na
drug proro{tvo, na drug da razlikuva duhovi, na drug razni jazici, a na
drug da tolkuva jazici. 11 A seto toa go pravi eden i ist Duh, Koj mu
razdeluva sekomu kako {to saka.
Edno telo, mnogu organi
1Korin}ani
296
1Korin}ani
12 Za{to, kako {to e teloto edno, a ima mnogu organi, i site
organi na teloto, iako se mnogu, edno telo se, taka e i Hristos. 13
Za{to nie site sme krsteni preku eden Duh, vo edno telo - bilo Evrei,
ili Grci, bilo robovi, ili slobodni, i site sme napoeni od eden Duh.
14 Za{to teloto ne se sostoi od eden organ, tuku od mnogu. 15 Ako
nogata re~e: “Bidej}i ne sum raka, ne mu pripa|am na teloto", toa ne ja
pravi da ne bide od teloto. 16 I ako uvoto re~e: “Bidej}i ne sum oko,
ne mu pripa|am na teloto", toa ne go pravi da ne bide od teloto. 17
Ako celoto telo be{e oko, kade }e be{e sluhot? Ako celoto be{e
sluh, kade }e be{e setiloto za miris? 18 No Bog gi postavil organite
vo teloto, sekoj eden od niv kako {to Mu bilo po volja. 19 Ako pak se
be{e eden organ, kade }e be{e teloto? 20 A sega ima mnogu organi, a
teloto e edno.
21 Ne mo`e okoto da ì re~e na rakata: “Ne si mi potrebna", ili pak
glavata na nozete: “Ne ste mi potrebni!” 22 Naprotiv, mnogu e
poneophodni se onie organi na teloto {to izgledaat nemo}ni 23 i
pogolema po~it im davame na onie organi na teloto za koi smetame
deka se za pomala po~it. Na{ite poneugledni organi imaat pogolem
ugled, 24 uglednite, pak, nemaat potreba od toa. No Bog taka go
sostavil teloto, {to mu dal pogolema ~est na onoj organ, {to ja nema,
25 za da nema razdor vo teloto, tuku organite ednakvo da se gri`at
eden za drug. 26 I ako strada eden organ, so nego stradaat site organi;
ili ako se slavi eden organ, site organi se raduvaat so nego.
27 Vie ste Hristovo telo, a pooddelno, negovi organi. 28 A Bog
postavil vo crkvata, prvo apostoli, vtoro proroci, treto u~iteli,
potoa ~udotvorni sili, pa darovi za isceluvawe, za pomagawe, za
upravuvawe, i razni jazici. 29 Site li se apostoli? Site li se
proroci? Site li se u~iteli? Site li se ~udotvorci? 30 Site li
imaat darovi za isceluvawe? Site li zboruvaat razni jazici? Site li
tolkuvaat?
Qubov
31 Tuku kopnejte za pogolemite darovi! A jas }e vi poka`am u{te
posovr{en pat.
13
Ako zboruvam na ~ove~ki
i angelski jazici,
a qubov nemam toga{ sum bronza {to yvoni
ili cimbal {to yve~i.
2 I ako imam dar na proro{tvo,
i gi znam site tajni
i celoto znaewe,
i ako ja imam seta vera,
taka {to i gori da premestuvam,
a qubov nemam - ni{to ne sum.
1Korin}ani
297
1Korin}ani
3 I ako go razdadam celiot svoj imot
za da gi nahranam siroma{nite,
i ako go predadam svoeto telo
da bide izgoreno,
a qubov nemam,
ni{to ne mi koristi.
4 Qubovta dolgo trpi,
qubovta e qubezna,
ne qubomori,
qubovta ne se fali,
ne se voobrazuva;
5 ne se odnesuva nepristojno,
ne go bara svoeto,
ne se razdraznuva,
ne pameti zlo;
6 ne ì se raduva na nepravdata,
tuku se raduva so vistinata;
7 premol~uva sè, na sè veruva,
na sè se nadeva, sè podnesuva.
8 Qubovta nikoga{ ne prestanuva,
dodeka ako se proro{tva - }e prestanat;
ako se jazici - }e zamolknat;
ako e znaewe - }e is~ezne.
9 Za{to, delumno znaeme
i delumno prorokuvame,
10 no koga }e dojde sovr{enoto,
}e is~ezne delumnoto.
11 Koga bev dete,
zboruvav kako dete,
mislev kako dete
i rasuduvav kako dete.
A koga stanav ma`,
go prekinav detinskoto.
12 Za{to sega gledame
kako vo ogledalo, zagado~no,
a toga{ lice v lice.
Sega soznavam delumno,
a toga{ }e soznaam celosno,
kako {to sum i samiot
celosno poznat.
13 Taka, sega ostanuvaat trive:
verata, nade`ta i qubovta,
no najgolema od niv e qubovta.
1Korin}ani
298
1Korin}ani
Za govorot na nepoznati jazici
14
Stremete se kon qubovta! Kopnejte za duhovni darovi, a osobeno da
mo`ete da prorokuvate! 2 Za{to, onoj {to zboruva na jazik, ne im
zboruva na lu|eto, tuku na Bog, bidej}i nikoj ne go razbira, no vo duhot
zboruva tajni. 3 A onoj {to prorokuva, im zboruva na lu|eto za pouka,
za opomena i uteha. 4 Koj zboruva na jazik, se nadgraduva sebesi, a onoj
{to prorokuva ja nadgraduva crkvata. 5 Bi sakal site da zboruvate na
jazici, a u{te pove}e da prorokuvate. Za{to, onoj {to prorokuva e
pogolem od onoj {to zboruva na jazici, osven ako gi tolkuva, ta
zaednicata da dobie pouka.
6 A sega, bra}a, ako dojdam kaj vas zboruvaj}i na jazici, kakva polza
}e imate od mene, osven ako ne vi zboruvam po pat na otkrovenie, ili
znaewe, ili proro{tvo ili pouka? 7 I bezdu{nite ne{ta {to davaat
zvuk, kako kavalot ili harfata, ako ne davaat razli~ni zvuci, kako }e
se znae {to sviri kavalot ili harfata? 8 Ako trubata dava
neopredelen zvuk, koj }e se podgotvuva za boj? 9 Taka i vie: ako so
jazikot ne izgovarate razbirlivi zborovi, kako }e se razbere {to
zboruvate? ]e zboruvate vo vetar. 10 Vo svetot ima kojznae kolku
razni zvuci, i nieden ne e bez zna~ewe, 11 ili, ako ne go poznavam
zna~eweto na jazikot, }e mu bidam tu|inec na onoj {to zboruva, a onoj
{to zboruva, }e mi bide tu|inec mene. 12 Taka i vie, bidej}i kopneete
za duhovni darovi, nastojuvajte da gi imate vo izobilstvo za nadgradba
na crkvata!
13 Zatoa onoj {to zboruva na jazik, neka se moli za da mo`e da go
tolkuva. 14 Za{to, ako se molam na jazik, mojot duh se moli, no mojot
um e besploden. 15 [to zna~i toa? ]e se molam so duhot, no }e se
molam i so umot; }e peam so duhot, no }e peam i so umot. 16 Za{to ako
blagoslovuva{ samo so duhot, kako neupateniot posetitel }e re~e
“Amin” na tvoeto blagodarewe, koga ne znae {to zboruva{? 17 Za{to,
ti navistina blagodari{, no drugiot ne se nadgraduva.
18 Mu blagodaram na Bog deka zboruvam na jazici pove}e od site
vas; 19 no vo crkva pove}e sakam da ka`am pet zbora so mojot um, za da
gi pou~am i drugite, otkolku deset iljadi zborovi na nepoznat jazik.
20 Bra}a, nemojte da ste deca vo umot, tuku bidete detinesti vo zloto,
a zreli vo umot! 21 Vo Zakonot e napi{ano:
"Preku lu|e
koi govorat na tu|i jazici
i preku usnite na tu|inci,
}e mu zboruvam na ovoj narod,
no i toga{ nema da Me poslu{aat
- govori Gospod-.”
22 Zatoa jazicite ne se znak za onie {to veruvaat, tuku za
nevernicite; proro{tvoto pak, ne e za nevernicite, tuku za onie {to
veruvaat. 23 Ako pak celata crkva se sobere na edno mesto, i ako site
1Korin}ani
299
1Korin}ani
zboruvaat na jazici, i ako vlezat neupateni ili nevernici, nema li da
re~at deka ste poludele? 24 No, ako site prorokuvaat, a vleze nekoj
nevernik ili neupaten, site go razobli~uvaat, i site go osuduvaat; 25
tajnite na negovoto srce se otkrivaat i taka toj }e padne ni~kum, }e
Go proslavi Boga i }e izjavi deka Bog e navistina me|u vas.
Ispravno postapuvawe
26 [to toga{, bra}a? Koga se sobirate, sekoj od vas ima psalm, ima
pouka, ima otkrovenie, ima jazik, ima tolkuvawe. Sè neka bide za
pouka! 27 Ako nekoj zboruva na jazik, neka zboruvaat po dvajca, ili
najmnogu po trojca, i toa eden po drug, a eden neka tolkuva! 28 Ako
nema tolkuva~, neka mol~i vo crkvata; i neka si zboruva sam na sebe i
na Bog!
29 Prorocite pak, neka zboruvaat po dvajca ili trojca, a drugite da
rasuduvaat. 30 Ako nekomu od sednatite mu dojde otkrovenie, prviot
neka zamol~i! 31 Za{to site mo`ete da prorokuvate eden po eden, za
da se pou~at site i za da se ohrabrat site. 32 I proro~kite duhovi im
se pokoruvaat na prorocite, 33 za{to Bog ne e Bog na bezredie, tuku na
mir, kako {to e vo site crkvi na svetiite.
34 @enite da mol~at vo crkvite; nim ne im e dozvoleno da
zboruvaat, tuku da se pot~inuvaat, kako {to veli zakonot. 35 Ako
sakaat da nau~at ne{to, neka gi pra{aat svoite ma`i doma, za{to e
nepristojno `ena da zboruva v crkva.
36 Od vas li izleze Bo`joto slovo? Ili samo do vas stigna? 37 Ako
nekoj misli deka e prorok ili duhoven, neka razbere deka ova {to vi
go pi{uvam e Gospodova zapoved! 38 Ako nekoj ne razbira, neka ne
razbira!
39 Zatoa, bra}a moi, posakuvajte da prorokuvate i ne zabranuvajte
da se zboruva na jazici! 40 No site raboti neka se vr{at pristojno i
uredno!
Su{tinata na Evangelieto
15
Vi napomnuvam, bra}a, za Evangelieto, koe vi go propovedav, {to
vie go primivte i vo koe stoite, 2 preku koe i ste spaseni, ako cvrsto
go dr`ite kako {to vi go navestvuvav, osven ako ne ste poveruvale
naprazno.
3 Za{to, najprvin vi go predadov ona {to go bev i primil: deka
Hristos umre za na{ite grevovi, spored Pismata, 4 i deka be{e
pogreban i deka voskresna na tretiot den, spored Pismata; 5 deka mu se
javi na Kifa, a potoa i na dvanaesettemina. 6 Potoa im se javi
ednovremeno na pove}e od petstotini bra}a, od koi pove}eto se `ivi
do denes, a nekoi po~inaa. 7 Potoa mu se javi na Jakov, i potem na site
apostoli. 8 A najposle mi se javi i mene kako na nedonos~e.
1Korin}ani
300
1Korin}ani
9 Za{to jas sum najmal me|u apostolite i ne sum dostoen da se
nare~am apostol, bidej}i ja gonev Bo`jata crkva, 10 no po Bo`ja
blagodat sum ona {to sum. A Negovata blagodat sprema mene ne se
poka`a zaludna, tuku se potrudiv pove}e od site niv, no ne jas - tuku
Bo`jata blagodat, koja e so mene. 11 I taka bilo jas ili tie, taka
propovedame, a taka i poveruvavte.
12 No, ako se propoveda deka Hristos voskresna od mrtvite, kako
nekoi me|u vas velat deka nema voskresenie na mrtvite? 13 Ako nema
voskresenie na mrtvite, toga{ ni Hristos ne voskresnal, 14 a ako
Hristos ne voskresnal, toga{ zaludna e na{ata propoved, zaludna e i
va{ata vera. 15 Ako navistina mrtvite ne voskresnuvaat se nao|ame
kako la`ni Bo`ji svedoci, bidej}i svedo~evme za Bog deka Go
voskresna Hrista, Kogo ne Go voskresnal. 16 Za{to, ako mrtvite ne
voskresnuvaat, ni Hristos ne voskresnal. 17 A ako Hristos ne
voskresnal, suetna e va{ata vera - vie sè u{te ste vo va{ite grevovi.
18 Toga{ i onie koi po~inale vo Hristos, zaginale. 19 Ako samo vo
ovoj `ivot se nadevame na Hristos, }e bevme za `alewe, pove}e od site
drugi lu|e.
20 No sega, Hristos voskresna od mrtvite, kako prvina na onie koi
po~inale. 21 Bidej}i smrtta dojde preku ~ovek, taka preku ~ovek dojde
i voskresenieto od mrtvite. 22 Za{to, kako {to site umiraat vo
Adam, taka i vo Hristos site }e o`iveat. 23 No sekoj po svojot red:
Hristos kako prvina, a potoa onie koi se Hristovi, vo vremeto na
Negovoto doa|awe. 24 Toga{ doa|a krajot, koga Toj }e Mu go predade
carstvoto na Bog i Tatkoto; otkako }e go uni{ti sekoe na~alstvo i
sekoja vlast i sila. 25 Za{to, Toj treba da vladee “dodeka ne gi sobori
site Svoi neprijateli pod nozete Negovi.” 26 Posledniot neprijatel
koj }e bide uni{ten e Smrtta. 27 Za{to “Sè pot~inil pod Negovite
noze.” A koga veli, “sè e pot~ineto", jasno e deka e pot~ineto sè, osven
Onoj Koj Mu pot~inil sè. 28 Koga }e Mu bide pot~ineto sè, toga{ i
Samiot Sin }e Mu se pot~ini na Onoj Koj Nemu Mu pot~inil sè, za
Bog da bide sè vo sè.
29 Inaku, {to }e pravat onie {to se kr{tavaat za mrtvite? Ako
mrtvite voop{to ne voskresnuvaat, zo{to se kr{tavaat za niv? 30
Zo{to sme nie vo opasnosti sekoj ~as? 31 So pofalba zaradi vas,
bra}a, koja ja imam vo Hristos Isus, na{iot Gospod, jas umiram sekoj
den. 32 Ako od ~ove~ki pobudi se borev so yverovi vo Efes, kakva mi e
polzata? Ako mrtvite ne voskresnuvaat,
"da jademe i da pieme,
za{to utre }e umreme!”
33 Ne mamete se - “lo{oto dru{tvo gi rasipuva dobrite naviki!”
34 Otreznete se kako {to treba i prestanete da gre{ite, za{to nekoi
ne znaat za Bog. Za va{ sram go velam ova.
1Korin}ani
301
1Korin}ani
Vetenoto voskresenie
35 Tuku, nekoj }e pra{a: “Kako voskresnuvaat mrtvite? I vo kakvo
telo }e dojdat?” 36 Nerazumen ~oveku, toa {to go see{ ne o`ivuva, ako
ne umre. 37 I koga go see{, ne go see{ teloto {to }e bide, tuku golo
zrno, bilo p~eni~no ili od ne{to drugo. 38 A Bog mu dava telo kakvo
{to saka, i na sekoe seme negovo telo. 39 Site tela ne se ednakvi; tuku
drugo e ~ove~koto, i drugo e `ivotinskoto telo, drugo e teloto na
pticite, i drugo na ribite. 40 Ima i nebesni tela i zemni tela, no
edna e slavata na nebesnite tela, a druga na zemnite. 41 Poinakov e
sjajot na sonceto, a poinakov e sjajot na mese~inata, i drug e sjajot na
yvezdite, a i yvezda od yvezda se razlikuva spored sjajot.
42 Taka e i so voskresenieto na mrtvite; se see vo raspadlivost, a
voskresnuva vo neraspadlivost; 43 se see vo bes~estie, a se voskresnuva
vo slava; se see vo nemo}, a se voskresnuva vo sila; 44 se see prirodno
telo, a voskresnuva duhovno telo.
Ako ima prirodno telo, ima i duhovno telo. 45 Isto napi{ano e:
“Prviot ~ovek, Adam, stana `iva du{a"; a posledniot Adam `ivotvoren Duh. 46 No ne e prvo ona {to e duhovno, tuku prvo e
prirodnoto, a potoa duhovnoto. 47 Prviot ~ovek e od zemjata, zemjen;
vtoriot ~ovek e od neboto. 48 Kakov e zemjeniot, takvi se i zemjenite;
kakov e nebesniot, takvi se i nebesnite. 49 I kako {to go nosevme
likot na zemjeniot, taka }e go nosime i likot na nebesniot.
50 Ova vi go velam, bra}a: telo i krv ne mo`at da go nasledat
Bo`joto carstvo; nitu raspadlivoto mo`e da go nasledi
neraspadlivoto. 51 Eve! Vi ka`uvam tajna: ne }e umreme site, tuku
site }e se izmenime, 52 vo eden moment, za mig na okoto, pri
poslednata truba: imeno trubata }e zatrubi i mrtvite }e voskresnat
neraspadlivi, a nie }e se izmenime, 53 za{to treba ova raspadlivoto
da se oble~e vo neraspadlivo i ova smrtnoto da se oble~e vo
besmrtnost. 54 A koga ova, raspadlivoto, }e se oble~e vo
neraspadlivost i, ova, smrtnoto }e se oble~e vo besmrtnost, toga{ }e
se zbidne napi{anoto:
"Pobedata ja progolta smrtta.
55 O, smrt, kade ti e pobedata?
O, smrt, kade ti e osiloto?”
56 Osiloto na smrtta e grevot, a silata na grevot e zakonot. 57 No,
fala Mu na Boga, Koj ni dade pobeda preku Na{iot Gospod Isus
Hristos.
58 Zatoa, moi mili bra}a, bidete cvrsti, nepokoleblivi, sekoga{
prebogati vo Gospodovoto delo, znaej}i deka va{iot trud vo Gospod ne
e zaluden.
1Korin}ani
302
1Korin}ani
Za sobiraweto pomo{ od crkvite
16
A {to se odnesuva do sobiraweto pomo{ za svetiite, pravete i vie
kako {to im narediv na crkvite vo Galatija. 2 Vo sekoj prv den od
nedelata, sekoj od vas neka oddeli i ostavi pri sebesi kolku {to
mo`e, za da ne sobirate koga }e dojdam. 3 A koga }e pristignam, }e gi
ispratam, so pisma, onie koi vie }e gi najdete za dostojni da go odnesat
darot na va{ata qubov vo Erusalim. 4 A ako bide mo`no da pojdam i
jas, tie }e trgnat so mene.
5 Kaj vas }e dojdam, otkako }e minam niz Makedonija, za{to
pominuvam niz Makedonija, 6 a mo`ebi }e se zadr`am kaj vas, i da
prezimam, za da me ispratite kade i da odam. 7 Za{to ne sakam sega da
ve vidam samo na minuvawe, no, se nadevam da ostanam nekoe vreme kaj
vas, ako Gospod dozvoli. 8 Vo Efes }e ostanam do Pedesetnicata, 9
za{to mi se otvori golema vrata za delotvorna rabota, a protivnici
ima mnogu.
10 Ako dojde Timotej, gledajte da bide bez strav me|u vas, za{to i
toj raboti na Gospodovoto delo, kako i jas. 11 Zatoa nikoj da ne go
prezira! Ispratete go vo mir da dojde kaj mene, za{to so bra}ata go
o~ekuvame.
12 [to se odnesuva pak do bratot Apolos, mnogu go hrabrev da dojde
kaj vas so bra}ata, no ne saka{e da dojde sega, a }e dojde koga }e ima
mo`nost.
13 Bdejte! Stojte cvrsto vo verata, bidete ma`estveni, bidete
silni! 14 Sè {to pravite pravete so qubov!
15 Ve molam bra}a (znaete za Stefanoviot dom, deka toj e prvina od
Ahaja i deka tie se posvetija da im slu`at na svetiite); 16 pokoruvajte
im se i vie na takvite, i na sekoj {to pomaga vo deloto i {to raboti!
17 Se raduvam na doa|aweto na Stefan, na Fortunat i na Ahaik,
bidej}i tie go nadomestija va{eto otsustvo 18 i zatoa {to go osve`ija
i mojot i va{iot duh. Zatoa po~ituvajte gi takvite!
19 Ve pozdravuvaat crkvite od Azija. Mnogu pozdravi vo Gospod vi
ispra}aat, Akila i Priskila so crkvata {to e vo nivniot dom. 20 Ve
pozdravuvaat site bra}a! Pozdravete se eden so drug so svet celiv!
21 Ve pozdravuvam svoera~no, jas Pavle. 22 Koj ne Go qubi Gospod
neka bide proklet! Maranata!
23 Blagodatta na Gospod Isus neka bide so vas. 24 Mojata qubov
neka bide so site vas vo Hristos Isus.
1Korin}ani
303
2Korin}ani
Vtoroto poslanie na Pavle do
Korin}anite
1
Pavle, apostol na Isus Hristos, preku Bo`jata volja, i bratot
Timotej, do Bo`jata crkva vo Korint, so site svetii, koi se po cela
Ahaja.
2 Blagodat vam i mir od Bog, na{iot Tatko, i od Gospod Isus
Hristos!
Bog na sekoja uteha
3 Blagosloven da e Bog i Tatkoto na na{iot Gospod Isus Hristos,
Tatkoto na milosrdnosta i Bog na sekoja uteha, 4 Koj nè ute{uva vo
sekoja na{a nevola, za da mo`eme i nie da gi ute{uvame onie {to se
nao|aat vo kakva i da e nevola, so utehata so koja Bog nè ute{uva nas
samite. 5 Za{to, kako {to Hristovite stradawa izobiluvaat vo nas,
taka preizobiluva i na{ata uteha preku Hristos. 6 Ako sme
izma~uvani, toa e za va{a uteha i spasenie. Ako nie se ute{uvame, toa
e za va{a uteha, koja e delotvorna vo trpelivoto podnesuvawe na
istite stradawa, {to gi trpime i nie. 7 Na{ata nade` za vas e cvrsta,
znaej}i deka vie u~estvuvate kako vo na{ite stradawa taka i vo
na{ata uteha.
8 Bra}a, vsu{nost, sakame da znaete kakva nevola nè snajde vo
Azija, deka bevme optovareni preku sekoja mera i nad na{ite sili,
taka {to ne se nadevavme ni da go zapazime svojot `ivot. 9 Navistina,
vo sebe ja nosime smrtnata presuda, za da ne se nadevame sami na sebesi,
tuku na Bog, Koj gi voskresnuva mrtvite. 10 Toj nè izbavi od tolku
bliska smrt i u{te }e nè izbavuva Onoj, vo Kogo se nadevame. Toj u{te
}e nè izbavuva 11 so pomo{ na va{ite molitvi za nas, za mnozina da
Mu zablagodarat za daruvanata blagonaklonost {to ja dobivme preku
mnogumina.
Pavlovata iskrenost
12 Za{to na{ata pofalba e ovaa: svedo{tvoto na na{ata sovest,
deka vo svetot, a osobeno sprema vas, se odnesuvavme vo svetost i
pobo`na iskrenost, ne vo telesna mudrost, tuku vo Bo`ja blagodat. 13
Za{to, ne vi pi{uvame ni{to drugo, osven ona {to go ~itate i
razbirate, a se nadevam deka }e razberete dokraj, 14 kako {to ve}e nè
razbravte delumno, deka nie sme va{a pofalba, a vie na{a, vo denot na
na{iot Gospod Isus.
15 So taa uverenost sakav da dojdam najprvin kaj vas, za da primite
dvoen blagoslov; 16 i preku vas da pominam vo Makedonija, a od
Makedonija pak da dojdam kaj vas, i vie da mi pomognete vo moeto
2Korin}ani
304
2Korin}ani
patuvawe za Judeja. 17 Da ne postapiv lekomisleno koga go posakav
toa? Ili pak da ne se moite nameri telesni, taka {to istovremeno da
velam i “da” i “ne"?
18 Bog e veren deka na{eto slovo kon vas ne e i “da” i “ne.” 19
Za{to Bo`jiot Sin, Hristos Isus, Kogo Go propovedavme me|u vas,
jas, Siluan i Timotej, ne be{e “da” i “ne", tuku vo Nego be{e “da", 20
bidej}i Bo`jite vetuvawa, kolku mnogu i da se, vo Nego se “da.” Zatoa
preku Nego i nie samite velime “Amin", za slava na Bog. 21 A Bog e
Toj koj nè utvrduva zaedno so vas vo Hristos i nè pomaza, 22 i nè
zape~ati i ni go dade Duhot vo na{ite srca, kako zalog.
23 A jas Go povikuvam Bog za svedok na mojata du{a, deka za da ve
po{tedam, ne dojdov pove}e vo Korint; 24 ne oti nie gospodarime so
va{ata vera, tuku sme sorabotnici za va{a radost, za{to vo verata vie
stoite cvrsto.
2
No vo sebesi re{iv da ne doa|am kaj vas pak so `al. 2 Za{to, ako jas
ve `alostam, toga{ koj }e me razveseluva mene, ako ne onoj kogo jas go
o`alostuvam? 3 I to~no toa vi go napi{av, koga }e dojdam da ne bidam
o`alosten od onie koi bi trebalo da me zaraduvaat; i uveren sum vo
site vas deka mojata radost }e bide radost i na site vas. 4 Za{to, vi
pi{uvav vo golema maka, so te{kotija na srceto i so mnogu solzi, ne za
da ve o`alostam, tuku za da ja poznaete golemata qubov {to ja imam
osobeno sprema vas.
Pro{ka za pokaen ~ovek
5 Ako nekoj me o`alostil, ne me o`alostil mene, tuku, vo izvesna
smisla, da ne preteruvam, site vas. 6 Na takviot mu e dosta kaznata od
mnozinstvoto, 7 taka {to nasproti toa, vie treba pobrgu da mu
prostite i da go ute{ite, za da ne go obzeme pregolema `alost. 8
Zatoa, ve molam, povtorno da poka`ete qubov sprema nego. 9 Tokmu
zatoa i vi napi{av, za da ve ispitam dali ste poslu{ni vo sè. 10 A
komu vie }e mu prostite ne{to, nemu mu pro{tavam i jas. Za{to, ona
{to sum go prostil, dokolku sum prostil, sum go prostil zaradi vas
pred Hristos; 11 za da ne nè iskoristi satanata; bidej}i ne ni se
nepoznati negovite nameri.
12 Koga dojdov vo Troja zaradi Hristovoto Evangelie, i koga vrata
mi se otvori vo Gospod, 13 nemav mir vo svojot duh, za{to ne go najdov
bratot Tit, i zatoa, otkako se prostiv od niv, otidov vo Makedonija.
Pobeda vo Hristos
14 No, fala Mu na Boga, Koj sekoga{ nè vodi vo Negovata pobeda vo
Hristos, i na sekoe mesto, preku nas, go {iri blagiot miris na
Negovoto poznavawe, 15 za{to, nie sme Hristov blag miris pred Bog
me|u onie koi se spasuvaat, i me|u onie koi zaginuvaat; 16 na ednite
2Korin}ani
305
2Korin}ani
smrten miris za smrt, a na drugite `ivoten miris za `ivot. A koj e
podoben za seto ova? 17 Za{to, nie ne go izopa~uvame Bo`joto slovo,
kako {to mnozina go pravat toa, tuku zboruvame iskreno kako od Bog,
zboruvame vo Hristos pred Bog.
Nova slu`ba
3
Po~nuvame li pak da se prepora~uvame sami sebesi? Ili, mo`ebi
ni se potrebni, kako na nekoi, pismeni preporaki za vas ili od vas? 2
Vie ste na{eto pismo napi{ano vo srcata na{i, koe go poznavaat i go
~itaat site lu|e. 3 Za{to e o~igledno deka ste Hristovo pismo,
sostaveno preku na{ata slu`ba; napi{ano ne so mastilo, tuku so
Duhot na `iviot Bog; ne na kameni plo~i, tuku na telesni plo~i ~ove~kite srca.
4 A takvo uveruvawe sprema Bog imame preku Hristos. 5 Ne deka
sme podobni sami od sebe da pomislime za ne{to, tuku, na{ata
podobnost doa|a od Bog, 6 Koj i nè napravi podobni za slu`iteli na
eden nov zavet ; ne na bukvata, tuku na Duhot, za{to bukvata ubiva, a
Duhot o`ivuva.
7 Ako pak slu`eweto na smrtta, so bukvi vre`ano vo kamewa, be{e
tolku slavno, taka {to izraelovite sinovi ne mo`ea da poglednat vo
Mojseevoto lice, poradi sjajot na negovoto lice, koj pominuva{e, 8
kako toga{ slu`eweto na Duhot ne }e bide u{te poslavno? 9 Za{to,
ako e slavno slu`eweto {to donesuva osuda, mnogu e poslavno
slu`eweto {to donesuva pravednost. 10 Za{to i ona {to ima{e slava,
vo ovoj slu~aj nema{e, zaradi slavata koja nadminuva. 11 Za{to, ako
be{e so slava ona {to pominuva, mnogu pove}e e slavno ona {to e
trajno.
12 I taka, imaj}i vakva nade`, zboruvame so golema smelost, 13 i ne
sme kako Mojsej, koj stava{e prevez na svoeto lice, ta izraelovite
sinovi da ne go gledaat krajot na ona {to is~eznuva. 14 No nivnite
umovi bea zakoraveni. Za{to, do den dene{en ostanuva istiot prevez
nesimnat pri ~itaweto na Stariot Zavet, bidej}i se simnuva samo vo
Hristos. 15 I taka, do denes, koga go ~itaat Mojsej, prevez gi prekriva
na nivnite srca. 16 No, koga nekoj se obrati kon Gospod, prevezot se
otstranuva. 17 Za{to Gospod e Duhot, a kade {to e Gospodoviot Duh,
tamu ima sloboda. 18 A nie site, so otkrieno lice, gledaj}i ja kako vo
ogledalo Gospodovata slava, i se preobrazuvame vo istiot lik od slava
vo slava, taka kako {to go pravi toa Gospod, Duhot.
2Korin}ani
306
2Korin}ani
Nikoga{ ne predavaj se
4
Zatoa, koga go imame ova slu`ewe, otkako dobivme milost, nie ne
se obeshrabruvame, 2 tuku se odrekovme od tajnite, sramni raboti; ne
`iveeme vo lukavstvo, nitu go izopa~uvame Bo`joto slovo, tuku preku
otkrivaweto na vistinata se prepora~uvame sebesi na sekoja ~ove~ka
sovest, pred Bog. 3 Ako pak e skrieno na{eto Evangelie, skrieno e za
onie koi ginat; 4 na koi bogot na ovoj svet im go zaslepil razumot, za
da ne ja vidat svetlinata na Evangelieto na slavata na Hristos, Koj e
Bo`ji lik. 5 Za{to, nie ne se propovedame sebesi, tuku Hristos Isus
kako Gospod; a sebesi kako va{i slugi zaradi Isus. 6 Za{to, Bog, Koj
re~e svetlina da svetne od temninata, e Toj Koj zasveti vo na{ite
srca, za da gi osvetli so poznavaweto na Bo`jata slava pred
Hristovoto lice.
7 A ova bogatstvo go imame vo zemjeni sadovi, ta nenadminlivoto
veli~ie na mo}ta da bide od Boga, a ne od nas. 8 Na maka sme od site
strani, no ne sme skr{eni; pritesneti sme, no ne o~ajuvame; 9 nè
progonuvaat, no ne sme napu{teni; kutnati sme, no ne sme pogubeni, 10
sekoga{ nosej}i ja vo teloto Isusovata smrt, za Isusoviot `ivot da se
poka`e vo na{eto telo. 11 Za{to nie `ivite postojano sme predavani
na smrt zaradi Isus, za Isusoviot `ivot da se poka`e vo na{eto
smrtno telo. 12 I taka, smrtta dejstvuva vo nas, a `ivotot vo vas.
13 A bidej}i go imame istiot duh na verata, kako {to e napi{ano:
“Jas poveruvav i zatoa zboruvav,” i nie veruvame i zatoa zboruvame, 14
znaej}i deka Onoj Koj Go voskresna Gospod Isus, }e nè voskresne i nas
so Isusa i zaedno so vas }e nè pretstavi pred Sebesi. 15 Za{to seto
ova e zaradi vas, ta blagodatta, koja se rasprostranuva preku mnozina,
da predizvika izobilno blagodarewe za slava na Bog.
16 Zatoa, ne papsuvame, pa i ako se raspa|a na{iot nadvore{en
~ovek, vnatre{niot se obnovuva od den na den. 17 Za{to, na{ata
sega{na lesna nevola ni donesuva prekumerno, i neizmerno, ve~no
izobilstvo na slava, 18 bidej}i nie ne gledame na ona {to e vidlivo,
tuku na ona {to e nevidlivo; za{to vidlivite raboti se privremeni, a
nevidlivite se ve~ni.
5
Imeno, znaeme deka ako se razurne na{iot zemen dom {to e kako
{ator, imame od Bog ve~na gradba na nebesata, koja ne e izgradena od
~ove~ka raka. 2 Pa zatoa ovde ofkame i kopneeme da se oble~eme vo
svoeto nebesno `iveali{te; 3 samo taka oble~eni, nema da bideme
zateknati goli. 4 Za{to, dodeka sme vo ovoj {ator, vozdivnuvame
obremeneti, bidej}i ne sakame da bideme neoble~eni, tuku da bideme
oble~eni, ta `ivotot da go progolta ona {to e smrtno. 5 A Bog nè
prigotvi tokmu za ova, so toa {to ni Go dade Duhot kako zalog.
2Korin}ani
307
2Korin}ani
6 I taka, sekoga{ sme bodri i znaeme deka sè dodeka `iveeme vo
teloto, daleku sme od Gospod, 7 bidej}i `iveeme spored vera, a ne
spored gledawe. 8 Bodri sme, velam, i pove}e sakame da go napu{time
telovo i da pojdeme doma kaj Gospod. 9 Zatoa i se stremine da Mu
ugodime Nemu, bilo da sme doma ili daleku, 10 za{to site nie treba da
se pojavime pred Hristoviot sud, i sekoj da si go dobie ona {to go
pravel vo teloto, bilo dobro ili lo{o.
Pavlovata odbrana
11 Sledstveno, znaej}i go stravot od Gospod, gi uveruvame lu|eto,
dodeka na Bog sme Mu poznati, a se nadevam deka sme im poznati i na
va{ite sovesti. 12 Ne vi se prepora~uvame povtorno, tuku vi davame
povod i vie da se falite so nas, za da imate {to da im odgovorite na
onie {to se falat so nadvore{nosta, a ne so srceto. 13 Vpro~em, ako
ne bevme zdravi vi umot, toa e zaradi Boga; ako sme so zdrav um, toa e
zaradi vas. 14 Za{to, Hristovata qubov nè obzema otkako dojdovme do
zaklu~okot deka {tom eden umrel za site, zna~i site umrele. 15 A Toj
umre za site, ta `ivite da ne `iveat pove}e sami za sebe, tuku za Onoj
Koj umre i voskresna za niv.
16 Zatoa otsega nie ne poznavame nikogo po telo; iako Hristos Go
poznavme i po telo; sega ve}e ne Go poznavame kako takov. 17 I taka,
ako nekoj e vo Hristos, toj e novo sozdanie; staroto pomina, eve sè
stana novo. 18 A seto ova e od Bog, Koj nè izmiri so Sebe preku
Hristos i ni ja dade slu`bata na izmiruvaweto, 19 imeno, Bog go
mire{e svetot so Sebe vo Hristos, ne zemaj}i gi predvid negovite
prestapi i ni go doveri nam slovoto na izmiruvaweto. 20 Zna~i, nie
sme Hristovi pratenici, pa Bog ve moli preku nas. Ve molime vo
imeto na Hristos, pomirete se so Bog! 21 Onoj Koj ne znae{e za grev,
Bog Go napravi grev zaradi nas, za da staneme Bo`ja pravednost vo
Nego.
Vernosta i qubovta na apostolot
6
A kako Negovi sorabotnici nie ve molime da ne ja primate zaludno
Bo`jata blagodat, 2 za{to Toj veli: “Vo pogodno vreme te poslu{av i
vo denot na spasenieto ti pomognav.” Eve, sega e “pogodnoto vreme",
eve, sega e “denot na spasenieto"!
3 Vo ni{to ne davame nikakvi povodi za soblazna, za da ne ì se
prigovori na na{ata slu`ba; 4 tuku vo sè se poka`uvame kako Bo`ji
slu`iteli: vo golemo trpenie, vo nevoli, vo te{kotii, vo maki, 5 pri
tepawa, vo zandani, vo nemiri, vo napori, vo bdeewa, vo posti; 6 vo
~istota, vo znaewe, vo trpelivost, vo qubeznost, vo Svetiot Duh, vo
vistinska qubov; 7 vo slovoto na vistinata, vo Bo`jata sila, so oru`je
na pravednosta vo desnata i vo levata raka, 8 vo slava i vo sram, pri
lo{ glas i pri dobar glas, smetani za izmamnici, a sepak ~esni, 9 kako
2Korin}ani
308
2Korin}ani
nepoznati, a sepak dobro poznati, kako na umira~ka - a ete, `iveeme;
kako kaznuvani, no ne ubivani, 10 kako ta`ni, no sepak sekoga{
radosni; kako siroma{ni, a zbogatuvame drugi, kako da nemame ni{to,
a imame sè.
11 Korin}ani, na{ata usta vi zboruva javno, na{eto srce e {iroko
otvoreno. 12 Vam ne vi e tesno zaradi nas, tuku zaradi va{ite srca; 13
vi zboruvam kako na deca, bidete {iroki i vie, za da ni vozvratite na
ist na~in.
14 Ne vpregnuvajte se vo neednakov jarem so nevernicite! Vpro~em,
{to ima zaedni~ko pravednosta so bezzakonieto? Ili kakvo
zaedni{tvo ima svetlinata so temninata? 15 Vo {to se slo`uva
Hristos so Belijar, ili {to ima zaedni~ko vernik so nevernik? 16
Ili kakvo edinstvo ima Bo`jiot hram so idolite? Za{to, nie sme
hramot na `iviot Bog, tokmu kako {to rekol Bog: “]e `iveam vo niv i
}e odam sred niv, i }e im bidam Bog, a tie }e bidat Moj narod.”
17 “Zatoa, izlezete od sred niv
i odvojte se” - veli Gospod,
"ne dopirajte se do ne~isto",
i “Jas }e ve primam.
18 ]e vi bidam Tatko,
a vie }e bidete Moi sinovi i }erki",
veli Gospod Semo}niot.
7
I taka, mili moi, koga gi imame ovie vetuvawa, da se is~istime od
sekoja duhovna i telesna ne~istotija, usovr{uvaj}i ja svojata svetost
vo strav od Bog.
Za predhodnoto pismo
2 Primete nè vo va{ite srca! Nikomu ne zgre{ivme, nikogo ne
rasipavme, nikogo ne izmamivme. 3 Ne vi go velam ova za da ve osudam,
za{to, pred malku rekov deka ste vo na{ite srca za da umreme i za da
`iveeme zaedno. 4 Imam golema doverba vo vas i mnogu se falam so vas;
ispolnet sum so uteha; preplaven sum so radost vo site na{i nevoli.
5 Za{to, i koga dojdovme vo Makedonija, na{eto telo nema{e
spokoj, tuku otsekade bevme vo nevola: odnadvor borbi, odnatre
stravovi. 6 No, Onoj Koj gi ute{uva poniznite, nè ute{i so doa|aweto
na Tit; 7 i ne samo so negovoto doa|awe, tuku i so utehata so koja toj se
ute{i zaradi vas, izvestuvaj}i nè za va{iot kopne`, za va{ata taga, za
va{ata revnost za mene, taka {to se zaraduvav u{te pove}e.
8 Za{to, duri i da ve na`aliv so ova poslanie, ne se kaam. Pa iako
se pokajav, oti navistina gledam deka poslanieto ve nata`i, makar i
za kratko, - 9 sega se raduvam, ne zaradi toa {to se na`alivte, no zatoa
{to se na`alivte za pokajanie; bidej}i se na`alivte spored Boga, za
da ne bidete vo ne{to o{teteni od nas. 10 Za{to, tagata koja e po
2Korin}ani
309
2Korin}ani
Bo`ja volja donesuva pokajanie za spasenie, za koe ne se `ali; no
tagata na svetot donesuva smrt. 11 Za{to, videte, kolkava iskrena
sesrdnost proizleze tokmu od ova, od va{ata pobo`na taga: kakva
odbrana, kakvo negoduvawe, kakov strav, kakov kopne`, kakva revnost
i kaznuvawe. Poka`avte vo sè deka ste ~isti vo toa delo. 12 Vpro~em,
ako i vi pi{av, ne go napi{av toa zaradi prestapnikot, ni zaradi onoj
{to pretrpel zlo, tuku za da se poka`e pred Boga va{ata gri`a za nas.
13 Zatoa i se ute{ivme.
No pokraj ovaa na{a uteha, mnogu pove}e se izraduvavme zaradi
radosta na Tit, za{to site vie go osve`ivte negoviot duh. 14 Ako mu se
pofaliv so ne{to za vas, ne se posramiv, tuku kako {to sè vi
zboruvavme vistinito, taka i na{eto falewe pred Tit se poka`a
vistina. 15 A negovoto srce u{te pove}e ~uvstvuva za vas, koga }e se
seti na va{ata poslu{nost, kako go primivte so strav i trepet. 16 Se
raduvam {to mo`am vo sè da imam doverba vo vas.
Svetiite od Makedonija
8
Ve izvestuvam, bra}a, za Bo`jata blagodat dadena na crkvite vo
Makedonija; 2 deka, iako vo prekumerni nevoli, nivnata izobilna
radost i dlabokata beda poka`aa preizobilno bogatstvo na nivnata
{tedrost. 3 Za{to svedo~am, deka spored svoite mo`nosti, a i preku
niv, dadoa dobrovolno 4 i nè molea mnogu da im uka`eme mo`nost da
u~estvuvaat vo izdr{kata na svetiite, 5 i toa, ne kako {to se
nadevavme, tuku prvin samite sebe Mu se predadoa na Gospod, a potoa i
nam, spored Bo`jata volja. 6 Zatoa go zamolivme Tit, kako {to porano
zapo~na taka i da go zavr{i me|u vas i ova delo na blagodat. 7 I kako
{to izobiluvate vo sè, vo vera, vo govor, vo znaewe, vo sekakva
usrdnost i vo qubovta sprema nas, trudete se da izobiluvate i vo ova
delo na blagodat.
8 Ne go velam ova kako zapoved, tuku ja ispituvam iskrenosta na
va{ata qubov preku usrdnosta na drugite. 9 Za{to poznata vi e
blagodatta na na{iot Gospod Isus Hristos, kako, zaradi vas, od bogat
stana siromav, za da se zbogatite vie preku Negovata siroma{tija.
10 So ova vi davam samo sovet, za{to toa e polezno za vas, koi od
minatata godina po~navte ne samo da go pravite toa, tuku i da imate
`elba da go pravite. 11 A sega dovr{ete go i toa delo, pa kako {to
imavte gotovnost vo nastojuvaweto, taka da imate i vo dovr{uvaweto,
spored va{ite mo`nosti. 12 Za{to, ako ima dobra volja, taa e
prifatliva spored ona {to se ima, a ne spored ona {to se nema.
13 Bezdrugo, ne sakam so olesnuvaweto na drugite, da vi donese
nevolja vam, tuku da ima ramnopravnost - 14 va{evo sega{no izobilie
da ja pokrie nivnata skudnost, ta i nivnoto izobilie da ì poslu`i na
va{ata skudnost, za da ima ramnopravnost, 15 spored ona {to e
napi{ano: “Koj sobra mnogu, nema{e izli{no, a koj sobra malku,
nema{e skudnost.”
2Korin}ani
310
2Korin}ani
Pavle prima izve{taj od Tit i od eden drug brat
16 No, Mu blagodaram na Boga, Koj istata gri`a za vas mu ja stavi
vo srceto na Tit! 17 Za{to toj ne samo {to ja prifati na{ata molba,
tuku, bidej}i be{e mnogu usrden, dobrovolno otide kaj vas. 18 So nego
go prativme i bratot koj stana poznat po site crkvi zaradi negovata
rabota za Evangelieto. 19 I ne samo toa, tuku crkvite go odredija da
patuva so nas za ova delo na milosrdnost, na koe mu slu`ime za slava
na Samiot Gospod i da ja poka`eme svojata podgotvenost. 20 So toa
sakame da izbegneme da ne ni se prefrli zaradi ovoj {tedar dar so koj
raspolagame. 21 Za{to, nie se gri`ime za ona {to e ~esno ne samo
pred Gospod, tuku i pred lu|eto.
22 A so niv go isprativme i na{iot brat, ~ija revnost ja ispitavme
pove}epati vo mnogu raboti, a koj e u{te porevnosen sega, zaradi
golemata doverba vo vas. 23 [to se odnesuva do Tit, toj e moj drugar i
sorabotnik me|u vas. A {to se odnesuva do na{ite bra}a, tie se
pratenici na crkvite, Hristova slava. 24 I taka, poka`ete go pred
crkvite dokazot na va{ata qubov i na na{ite pofalbi za vas.
Slobodno i radosno davawe
9
A vo vrska so sobiraweto pomo{ za svetiite, izli{no e da vi
pi{uvam, 2 za{to poznata mi e va{ata gotvnost, za koja se falam pred
Makedoncite deka Ahaja u{te od lani e prigotvena i deka va{ata
revnost pottiknala mnozina od niv. 3 Sepak gi isprativ bra}ata, za da
ne se poka`e, vo ovoj slu~aj, prazno na{eto falewe so vas i za da
bidete, kako {to rekov, podgotveni, 4 ta ako dojdat so mene
Makedoncite i ve najdat nepodgotveni, da ne se usramime nie, da ne
re~am vie. 5 I taka, smetav za nu`no da gi molam bra}ata pred nas da
dojdat kaj vas i da go prigotvat odnapred va{iot otporano veten
izobilen dar, taka {to da bide podgotven kako dare`livost, a ne kako
ne{to iznudeno.
6 A ova vi go velam: koj see skudno, skudno i }e `nee; koj see
{tedro, {tedro i }e `nee! 7 Sekoj neka dade kako {to re{il vo
srceto, a ne bezvolno i ne sosila, za{to Bog go qubi radosniot
daritel. 8 A Bog e sposoben izobilno da ja izlee seta blagodat vrz vas,
pa imaj}i sekoga{ dovolno sè {to e potrebno, da imate izobilno za
sekoe dobro delo, 9 kako {to e napi{ano:
"Razdava{e na{iroko,
im dava{e na siroma{nite,
Negovata pravednost
ostanuva vo ve~ni vekovi.”
10 Onoj Koj mu dava seme na seja~ot i leb za hrana, }e go umno`i i
va{eto seme i }e ja zgolemi `etvata na va{ata pravednost; 11 i }e
2Korin}ani
311
2Korin}ani
bidete zbogateni vo sè za sekakva {tedrost, koja preku nas
predizvikuva blagodarnost kon Boga.
12 Za{to izvr{uvaweto na ovaa slu`ba, ne samo {to im gi
nadopolnuva potrebite na svetiite, tuku i preizobiluva so mnogu
blagodarewe na Boga. 13 Poradi dokazot na ovaa slu`ba tie }e Go
proslavat Bog, zaradi va{ata poslu{nost kon Hristovoto Evangelie
koe go ispovedate i za {tedrosta na va{iot pridones za niv i za site,
14 a tie so svojata molitva za vas, poka`uvaat deka kopneat po vas
zaradi preizobilnata Bo`ja blagodat vo vas. 15 Fala Mu na Boga za
Negoviot neiska`liv dar!
Pavlovata odbrana
10
A jas samiot, Pavle, ve prekolnuvam preku Hristovata krotkost i
blagost; jas, koj sum ponizen koga sum me|u vas, no sum smel kon vas koga
sum daleku od vas! 2 Sakam, koga }e bidam kaj vas, da ne treba da
istapam so onaa smelost so koja mislam da istapam protiv nekoi, koi
mislat deka postapuvame spored teloto. 3 Nie, navistina, `iveeme vo
teloto, no ne vojuvame spored teloto, 4 za{to oru`jeto na na{eto
vojuvawe ne e telesno, tuku e so bo`estvena mo} za razurnuvawe na
upori{tata. 5 Nie gi ru{ime mudruvawata i sè {to se kreva protiv
poznavaweto na Bog, ja plenime sekoja misla za poslu{nost na Hristos
6 i gotovi sme da kaznime sekakva neposlu{nost, otkako }e se ispolni
va{ata poslu{nost.
7 Gledate povr{no na ne{tata! Ako nekoj e uveren vo sebe deka e
Hristov, u{te edna{ vo sebe neka pomisli na ova: kako {to e toj
Hristov, taka sme i nie! 8 Za{to, ako se pofalam i malku pove}e so
na{ata vlast {to Gospod ni ja dade za va{e nadgraduvawe, a ne za va{a
propast, nema da se zasramam; 9 no neka ne izgleda deka sakam da ve
zapla{uvam so moite poslanija, 10 za{to, “poslanijata mu se", nekoi
velat, “te{ki i silni; no koga e li~no prisuten, toj e nemo}en, a
zborovite mu se za prezir.” 11 Takviot neka znae deka ona {to sme na
zbor preku poslanijata koga sme otsutni, toa sme i na delo koga sme
prisutni.
12 Imeno, ne se osmeluvame da se vbrojuvame ili da se sporeduvame
so nekoi koi se prepora~uvaat sami sebesi; no ne postapuvaat razumno,
koga se merat sami so sebe i se sporeduvaat sami so sebe. 13 A nie ne
sakame prekumerno da se falime, tuku samo vo ramkite na dosegot, {to
Bog ni go opredeli kako mera, za da dostigneme duri do vas. 14 Nie ne
se protegame prekumerno, kako {to }e be{e ako ne dostignevme do vas;
za{to nie prvi stignavme do vas so Hristovoto Evangelie; 15 i ne se
falime prekumerno so tu|i napori, tuku se nadevame, koga }e porasne
va{ata vera, deka nie, i nadvor od na{iot doseg, u{te pove}e }e
bideme veli~eni me|u vas; 16 i deka }e go propovedame Evangelieto i
podaleku od vas, a da ne se falime so toa {to e napraveno vo tu|
delokrug. 17 “Koj se fali, vo Gospod da se fali.” 18 Za{to, ne e
2Korin}ani
312
2Korin}ani
dostoen onoj koj samiot se prepora~uva, tuku onoj kogo Gospod go
prepora~uva.
11
Oh, da mo`ete u{te malku da go istrpite moeto bezumie! No, vie,
bezdrugo, me trpite! 2 Za{to, qubomoram za vas so Bo`ja qubomora;
bidej}i ve svr{iv so eden ma`, za da ve privedam kako ~ista devica
pred Hristos. 3 No se pla{am, kako {to zmijata ja izmami Eva so
svoeto lukavstvo, taka i va{ite misli da ne se odvratat od
ednostavnosta i od ~istotata na predanosta vo Hristos. 4 Za{to, ako
nekoj dojde da vi propoveda drug Isus kogo nie ne go propovedavme, ili
ako primate drug duh kogo ne go primivte, ili drugo Evangelie, koe ne
ste go prifatile, vie seto toa lesno go trpite. 5 A, mislam deka vo
ni{to ne sum pomal od poznatite apostoli. 6 Duri i da sum neve{t vo
govorot, ne sum vo znaeweto; toa bezdrugo vi go poka`avme vo site
ne{ta.
7 Grev li storiv poni`uvaj}i se samiot za da ve izdignam vas, koga
besplatno vi go propovedav Bo`joto Evangelie? 8 Ograbiv drugi
crkvi, primaj}i od niv plata, za vam da vi slu`am. 9 A koga bev kaj vas
i bev vo nu`da, nikomu ne mu bev na tovar; za{to za moite potrebi se
pogri`ija bra}ata koi dojdoa od Makedonija. I se pazev vo sè, i }e se
pazam, da ne vi bidam na tovar. 10 Hristovata vistina e vo mene, i ovaa
moja pofalba nema da bide ograni~ena vo ahajskite krai{ta! 11
Zo{to? Zatoa li {to ne ve qubam? Bog znae! 12 A toa {to go pravam,
}e go pravam i vo idnina, za da ne im dadam mo`nost na onie koi
baraat povod da bidat smetani kako nas vo ona vo {to se falat.
13 Za{to takvite lu|e se la`ni apostoli, izmamlivi rabotnici,
koi se prepravaat vo Hristovi apostoli. 14 I ne e ~udno, za{to i
samiot satana se preprava vo angel na svetlinata. 15 Toga{, ne e
golema rabota, ako i negovite slugi se prepravaat vo slugi na
pravednosta, ~ij kraj }e im bide spored nivnite dela.
Pavloviot apostolski trud i stradawe
16 Pak velam, nikoj neka ne me smeta za bezumen; ako pak me smeta
kako takov, primete me kako bezumen, za da imam barem malku da se
pofalam. 17 A ona {to go ka`uvam sega, ne go ka`uvam kako {to bi go
ka`al Gospod, tuku kako vo bezumstvo, vo smelosta na faleweto. 18 I
koga ve}e mnozina se falat po teloto, i jas }e se falam; 19 za{to vie,
koi ste mudri, so zadovolstvo gi trpite bezumnite! 20 Imeno,
podnesuvate ako nekoj ve zarobuva, ako nekoj ve progoltuva, ako nekoj
vi odzima, ako nekoj se vozvi{uva sebesi, ako nekoj ve udira po lice.
21 Za sram velam, kako da bevme nemo}ni.
No ako e nekoj smel vo ne{to (zboruvam vo bezumstvo) i jas sum
smel. 22 Evrei li se? I jas sum. Izraelci li se? I jas sum. Avraamovo
potomstvo li se? I jas sum. 23 Hristovi slu`iteli li se? (zboruvam vo
bezumstvo), jas sum u{te pove}e. Pove}e se trudev, pove}epati bev vo
2Korin}ani
313
2Korin}ani
zandani, tepan bezbroj pati; mnogupati vo smrtna opasnost. 24 Od
Evreite primiv petpati po ~etirieset udari bez eden. 25 Tripati bev
tepan so stapovi, edna{ kamenuvan, tripati do`iveav brodolom i no}
i den pominav na otvoreno more. 26 ^esto patuvav, bev vo opasnosti od
reki, vo opasnosti od razbojnici, vo opasnosti od sonarodnici, vo
opasnosti od neevrei; vo opasnosti vo grad, vo opasnosti vo pustina,
vo opasnosti na more, vo opasnosti me|u la`ni bra}a; 27 vo trud i
te{kotija, mnogupati vo nespiewe, vo glad i `ed, vo mnogu postewe, na
stud i vo golotija; 28 pokraj tie nadvore{ni ne{ta, me pritiskaat
gri`ata za site crkvi. 29 Koj iznemo{tuva, ta da ne iznemo{tam i jas?
Koj se soblaznuva, a jas da ne sogoruvam?
30 Ako treba da se falam, }e se falam so svojata nemo}. 31 Bog i
Tatkoto na na{iot Gospod Isus, Koj e blagosloven vo ve~ni vekovi,
znae deka ne la`am. 32 Vo Damask, namesnikot na carot Areta, go
~uva{e damaskoviot grad, sakaj}i da me fati, 33 a jas bev spu{ten niz
prozorec, vo ko{, preku yidot i izbegav od negovite race.
Pavlovite videnija
12
Faleweto e potrebno, iako ne e polezno, no sepak }e pominam na
Gospodovite videnija i otkrovenija. 2 Poznavam eden ~ovek vo
Hristos, koj pred ~etirinaeset godini, ne znam dali vo teloto ili
nadvor teloto, Bog znae, be{e grabnat i izdignat do tretoto nebo. 3 I
za takviot ~ovek, ne znam dali vo teloto ili nadvor od teloto, Bog
znae, 4 znam deka be{e grabnat i izdignat do rajot i deka ~ul
neiska`livi zborovi, {to ~ovek ne mo`e da gi ka`e. 5 ]e se falam so
takov ~ovek, a so sebesi nema da se falam, osven so svoite nemo}i. 6
Za{to, duri i da sakam da se falam, nema da bidam nerazumen, bidej}i
}e ja zboruvam vistinata. No se vozdr`uvam, za da ne pomisli nekoj za
mene pove}e, otkolku {to vo mene gleda ili od mene slu{a.
7 A za da ne se vozvi{am poradi mnogute otkrovenija, daden mi e
trn vo teloto, satanin angel, za da me udira, za da ne se vozvi{am! 8
Tripati go prekolnuvav Gospod toa da go otstrani od mene. 9 A Toj mi
re~e: “Dosta ti e Mojata blagodat, za{to Mojata sila se poka`uva
sovr{ena vo nemo}ta.” Zatoa, so pogolema radost }e se falam vo
svoite nemo}i, za da me oseni Hristovata sila. 10 Zatoa nao|am
zadovolstvo vo nemo}ite, navredite, makite, progonuvawata,
te{kotiite zaradi Hristos, za{to koga sum nemo}en, toga{ sum silen.
11 Stanav bezumen; vie me prinudivte. A treba{e vie da me
prepora~uvate, za{to vo ni{to ne sum pomal od poznatite apostoli,
iako ne sum nikoj i ni{to. 12 Znacite na vistinskite apostoli bea
izvr{eni me|u vas vo sekakvo trpenie, vo ~udotvorni znaci, ~uda i
sili. 13 Vo {to bevte pomalku od drugite crkvi, osven {to jas ne vi
bev tovar? Prostete mi ja taa gre{ka!
14 Eve, gotov sum da dojdam kaj vas i po tretpat, i nema da vi bidam
tovar, za{to ne go baram va{eto, tuku vas. Za{to, decata ne se dol`ni
2Korin}ani
314
2Korin}ani
da pe~alat za roditelite, tuku roditelite za decata. 15 A jas so
najgolemo zadovolstvo }e potro{am sè i samiot }e se potro{am za
va{ite du{i. Koga jas ve qubam tolku mnogu, treba li da bidam
pomalku quben? 16 Pa neka bide taka! Ne vi bev tovar, no sepak, kako
itar ~ovek, ve dobiv so izmama. 17 Dali ve iskoristiv preku nekoj od
onie {to vi gi isprativ? 18 Go zamoliv Tit i so nego go isprativ onoj
brat. Zar Tit ve iskoristi? Zar ne `iveevme po istiot duh? Ne
odevme li po istite stapki?
19 Vie ve}e mislite deka se branime pred vas! Pred Bog, vo
Hristos, zboruvame, a sè e toa, mili moi, za va{a nadgradba. 20 Za{to
se pla{am, koga }e dojdam, da ne ve najdam takvi kakvi {to ve sakam, i
da ne se najdam i jas pred vas takov kakov {to vie ne me sakate; da ne
zateknam me|u vas: kavgi, zavist, gnev, soperni{tvo, kleveti,
{u{ukawa, voobrazenost, voznemiruvawa; 21 i koga }e dojdam pak, da
ne me ponizi mojot Bog pred vas i da ne treba da pla~am za mnozina,
koi zgre{ile porano, a ne se pokajale za ne~istotata, bludstvoto i
sramnite ne{ta {to gi napravile.
Pavloviot kopne` za poseta na Korin}anite
13
Ova e tretpat kako doa|am kaj vas. “Od ustata na dvajca ili trojca
svedoci }e bide potvrdena sekoja rabota.” 2 Kako {to ve preduprediv
koga bev kaj vas vtoriot pat, taka i sega ve predupreduvam, koga ne sum
kaj vas, deka tie {to zgre{ile pred toa, i site drugi, ako dojdam
povtorno, nema da ve po{tedam, 3 {tom barate dokaz dali zboruva vo
mene Hristos, Koj ne e nemo}en sprema vas, tuku e silen vo vas. 4
Za{to, iako be{e raspnat vo nemo}, sepak `ivee preku Bo`jata mo}.
I nie isto taka sme nemo}ni vo Nego, no }e `iveeme preku Nego od
Bo`jata mo} sprema vas.
5 Ispituvajte se sami sebesi dali ste vo verata, proverete se sami
sebe! Ili ne go znaete ova za sebesi, deka Isus Hristos e vo vas, osven
ako ne ste la`ni. 6 No se nadevam deka }e poznaete oti nie ne sme
la`ni. 7 Go molime Boga da ne napravite nikakvo zlo, ne za da se
potvrdime nie, tuku za da pravite vie dobro, a nie da prilegame na
la`ni. 8 Zatoa nie ne mo`eme ni{to protiv vistinata, tuku samo za
vistinata. 9 Imeno, se raduvame koga sme nie slabi, a vie jaki; zatoa i
se molime za va{eto obnovuvawe. 10 Zatoa vi go pi{uvam ova, vo
otsustvo, za da ne postapam strogo, koga }e bidam kaj vas, spored vlasta
{to Gospod mi ja dade za nadgraduvawe, a ne za razurnuvawe.
11 Na krajot, bra}a, raduvajte se, usovr{uvajte se, ute{uvajte se,
bidete ednomislenici, `ivejte vo mir; i Bog na qubovta i na mirot }e
bide so vas!
12 Pozdravete se eden drug so svet celiv ! 13 Ve pozdravuvaat site
svetii!
14 Blagodatta na na{iot Gospod Isus Hristos, qubovta na Bog i
zaedni{tvoto na Svetiot Duh da bidat so site vas!
2Korin}ani
315
Galatite
Poslanieto na Pavle do
Galatite
1
Pavle, apostol (ispraten ne od lu|e, nitu so posredstvo na ~ovek,
tuku preku Isus Hristos i Bog Tatkoto, Koj Go voskresna od mrtvite),
2 i site bra}a koi se so mene, do crkvite vo Galatija. 3 Blagodat i mir
vam od Bog, na{iot Tatko i od Gospod Isus Hristos, 4 Koj se dade
Sebesi za na{ite grevovi, za da nè izbavi od sega{niot zol svet, po
voljata na na{iot Bog i Tatko, 5 Komu neka e slava za ve~ni vekovi.
Amin!
Edinstveno vistinito Evangelie
6 Se ~udam deka taka brzo se odvra}ate od Onoj Koj ve povika preku
Hristovata blagodat, i preminuvate kon drugo evangelie, 7 koe ne e
drugo, samo ima nekoi koi ve zbunuvaat i sakaat da go izopa~at
Hristovoto Evangelie. 8 No ako duri i nie ili angel od neboto vi
propoveda drugo evangelie, sprotivno od ona {to vi go propovedavme,
neka bide proklet! 9 Kako {to rekovme porano i sega pak velam: ako
nekoj vi propoveda evangelie, pokraj ona {to go primivte, neka bide
proklet! 10 Dali sega jas baram naklonetost od lu|eto ili od Bog?
Ili, pak, nastojuvam da im ugodam na lu|eto? Ako u{te bi im ugoduval
na lu|eto, nema{e da bidam Hristov sluga.
Pavlovata pokana vo slu`ba
11 No jas ve izvestuvam, bra}a, deka Evangelieto koe go propovedav
ne e ~ove~ko, 12 bidej}i nitu go primiv od ~ovek nitu go nau~iv, tuku e
preku otkrovenie od Isus Hristos.
13 Vie sekako ste ~ule za moeto nekoga{no povedenie vo judaizmot:
kolku prekumerno ja gonev Bo`jata crkva i se obiduvav da ja uni{tam;
14 i vo judaizmot nadminav mnogu svoi vrsnici sred svojot narod,
imaj}i krajna revnost za predanijata na moite pretci. 15 A koga Mu
be{e po volja na Bog, Koj me izdvoi u{te od utrobata na mojata majka i
me povika preku Svojata blagodat, 16 da Go otkrie vo mene Svojot Sin
za da Go propovedam me|u neevreite, ne se posovetuvav vedna{ so
teloto i krvta, 17 nitu otidov gore vo Erusalim kaj onie koi pred
mene bea apostoli, tuku otidov ponatamu vo Arabija i pak se vrativ vo
Damask.
18 A tri godini podocna otidov gore vo Erusalim za da go vidam
Petar, i ostanav kaj nego petnaeset dena. 19 No ne vidov nekoj drug od
apostolite, osven Jakov, Gospodoviot brat. 20 (A ova {to vi go
pi{uvam, eve pred Bog velam deka ne la`am.) 21 Potoa dojdov vo
krai{tata na Sirija i Kilikija. 22 A na crkvite vo Judeja, koi se vo
Galatite
316
Galatite
Hristos, li~no u{te im bev nepoznat; 23 tie bea samo slu{ale: “Onoj
koj nekoga{ nè progonuva{e, sega ja propoveda verata koja nekoga{ ja
razurnuva{e.” 24 I go slavea Bog zaradi mene.
Vo Erusalim
2
Po ~etirinaeset godini pak otidov gore vo Erusalim so Barnaba,
zemaj}i go so sebe i Tit. 2 A otidov gore po otkrovenie i im go
izlo`iv Evangelieto koe go navestuvam me|u neevreite, no nasamo na
vidnite, od strav da ne tr~am ili da ne sum tr~al naprazno. 3 No ni
Tit, koj be{e so mene, iako Grk, ne be{e prinuden da se obre`e, 4 i
toa zaradi la`nite bra}a, koi se bea vovlekle za da ja du{kaat na{ata
sloboda koja ja imame vo Hristos Isus, za da nè porobat. 5 No ne im se
pot~inivme ni za ~as, za da ostane so vas vistinata na Evangelieto.
6 A {to se odnesuva do onie koi bea smetani za vidni (kakvi i da
bile nekoga{, mene mi e seedno; Bog ne gleda koj e koj), tie vidnite
ni{to ne mi pridadoa. 7 Tuku, naprotiv, koga vidoa deka mene mi be{e
dovereno Evangelieto me|u neobre`anite, kako {to mu be{e na Petar
me|u obre`anite 8 (za{to Onoj {to dejstvuva{e vo Petar za
apostolstvo me|u obre`anite, me osposobi i mene za neobre`anite) 9
i koga ja poznaa blagodatta {to mi e dadena, Jakov, Kifa i Jovan, koi
bea smetani za stolbovi, mi ja podadoa mene i na Barnaba desnata raka
vo znak na zaedni{tvo; za da odime nie kaj neevreite, a tie kaj
obre`anite; 10 samo da si spomnuvame za bednite, {to i bez toa sakav
da go pravam.
Pavle se soo~uva so Petar
11 A koga Kifa dojde vo Antioh, mu se protivstaviv v lice, za{to
treba{e da bide osuden. 12 Imeno, pred da dojdat nekoi lu|e od Jakov,
toj jade{e so neevreite, no koga dojdoa ovie toj se povle~e i se trgna
nastrana, zaradi strav od obre`anite. 13 So nego se dvoeja i drugite
Evrei, taka {to nivnoto licemerstvo go zavede i Barnaba.
14 Koga vidov deka ne odat pravo spored vistinata na Evangelieto,
mu rekov na Kifa pred site: “Ako ti, koj si Evrein, `ivee{ kako
neevrein, a ne judejski, kako mo`e{ da gi prinuduva{ neevreite da
`iveat judejski?
15 Nie po ra|awe sme Evrei, a ne gre{nici od neevreite, 16 no
bidej}i znaeme deka ~ovekot ne se opravduva preku delata na Zakonot,
tuku samo preku vera vo Hristos Isus, i nie poveruvavme vo Hristos
Isus, za da bideme opravdani preku vera vo Hristos, a ne preku delata
na Zakonot; za{to od delata na Zakonot nema da se opravda nitu eden.
17 No ako i nie samite, sakaj}i da se opravdame vo Hristos, se
najdovme gre{nici, dali toga{ Hristos mu slu`i na grevot? Nikako!
18 Za{to, ako povtorno go yidam ona {to sum go razurnal, poka`uvam
deka sum prestapnik; 19 bidej}i preku Zakonot umrev za Zakonot, za da
Galatite
317
Galatite
`iveam za Bog. 20 So Hristos bev raspnat; i jas ve}e ne `iveam, tuku
Hristos `ivee vo mene, a `ivotot {to sega go `iveam vo teloto, go
`iveam preku vera vo Bo`jiot Sin, Koj me zasaka i Se predade Sebesi
za mene . 21 Ne ja poni{tuvam Bo`jata blagodat, za{to ako
pravednosta doa|a preku Zakonot, toga{ Hristos umre zaludno.
Iskustvoto na Galatite
3
O nerazumni Galati! Koj ve ma|epsa vas, pred ~ii o~i Isus Hristos
be{e prika`an kako raspnat? 2 Sakam samo ova da go doznam od vas:
dali Go primivte Duhot vrz osnova na delata na Zakonot ili preku
slu{aweto so vera? 3 Tolku li ste nerazumni? Po~navte so Duhot, i
zarem sega sovr{eni stanavte preku teloto? 4 Dali tolku mnogu
stradavte zaludno, ako navistina be{e zaludno! 5 A Onoj Koj vi go
dava Duhot i pravi mo}ni dela me|u vas, dali go pravi toa vrz osnova
na delata na Zakonot ili preku slu{aweto so vera?
6 Kako {to i Avraam “mu poveruva na Bog i toa mu se pripi{a za
pravednost.” 7 Zatoa, bidete sigurni, deka Avraamovi sinovi se onie
koi se od verata. 8 A i Pismoto predvide deka Bog preku vera }e gi
opravda drugite narodi, i odnapred mu go navesti Evangelieto na
Avraam, velej}i: “Vo tebe }e bidat blagosloveni site narodi.” 9 I
taka, onie koi se od verata, blagosloveni se so Avraam koj veruva{e.
10 Vsu{nost, onie {to gi pravat delata na Zakonot, prokolnati se,
bidej}i e pi{ano: “Proklet da e sekoj, koj ne e postojan vo sè {to e
napi{ano vo knigata na Zakonot i ne go ispolnuva toa.” 11 A deka
nikoj ne e opravdan pred Boga preku Zakonot, jasno e, za{to
“Pravednikot }e `ivee preku vera.” 12 A Zakonot ne dejstvuva preku
verata, tuku veli: “Koj gi ispolnuva, }e `ivee preku niv.” 13 Hristos
nè otkupi od prokletstvoto na Zakonot, otkako stana prokletstvo za
nas, za{to e pi{ano: “Proklet da e sekoj {to visi na drvo!", 14 ta vo
Hristos Isus Avraamoviot blagoslov da dojde na narodite i preku
vera da Go primime vetuvaweto na Duhot.
15 Bra}a, zboruvam kako ~ovek, zavetot {to ~ovek go potvrdil,
nikoj ne go otfrla, nitu mu dodava ne{to. 16 A vetuvawata im bea
dadeni na Avraam i na negovoto potomstvo. I ne veli: “I na
potomcite", kako za mnozina, tuku kako za eden: “I na tvoeto
potomstvo", Koe e Hristos. 17 Go velam i ova: Zakonot {to nastapi po
~etiristotini i trieset godini, ne go poni{tuva zavetot, {to Bog go
potvrdil porano, nitu go poni{tuva vetuvaweto. 18 Za{to, ako
nasledstvoto doa|a od zakonot, toa ve}e ne e od vetuvaweto; no Bog mu
go podari na Avraam preku vetuvawe.
Celta na Zakonot
19 Toga{, zo{to e Zakonot? Toj be{e daden zaradi prestapite,
otkako be{e voveden so angeli so pomo{ na posrednik, dodeka ne dojde
Galatite
318
Galatite
potomokot, komu Mu be{e dadeno vetuvaweto. 20 Posrednik, pak, nema
tamu kade {to e samo eden, a Bog e Eden.
21 Spored toa, dali e Zakonot protiven na Bo`jite vetuvawa?
Nikako! Za{to, ako be{e daden zakon, {to mo`e da dade `ivot, toga{
navistina pravednosta bi bila od zakonot. 22 No Pismoto site gi
stava pod grev, ta vrz osnova na verata vo Isus Hristos vetuvaweto da
im bide dadeno na onie {to veruvaat.
23 A pred da dojde verata, bevme dr`ani pod staratelstvo na
zakonot, ~uvani za verata koja treba{e da se otkrie. 24 Taka, Zakonot
ni stana na{ vospituva~ do Hristos, za da bideme opravdani preku
verata. 25 A sega dojde verata, i ne sme pove}e pod vospituva~.
26 Za{to, site ste Bo`ji sinovi preku vera vo Hristos Isus, 27
bidej}i site koi se krstivte vo Hristos, se oblekovte so Hristos. 28
Nema ve}e ni Evrein ni Grk, nema ve}e ni rob ni sloboden, nema ve}e
ni ma{ko ni `ensko, za{to vie site ste edno vo Hristos Isus. 29 A
ako ste pak vie Hristovi, toga{ ste Avraamovo potomstvo, naslednici
spored vetuvaweto.
Nasledstvoto na vernicite
4
Vi velam, pak, dodeka naslednikot e dete, so ni{to ne se razlikuva
od robot, iako e gospodar na sè, 2 tuku e pod starateli i upraviteli do
rokot opredelen od tatkoto. 3 Taka i nie, dodeka bevme maloletni,
bevme zarobeni pod prvobitnite principi na svetot, 4 a koga se
ispolni vremeto, Bog Go isprati Svojot Sin, roden od `ena, roden pod
Zakonot, 5 za da gi otkupi onie {to bea pod Zakonot, za da go primime
posinuvaweto. 6 A bidej}i ste sinovi, Bog Go isprati vo na{ite srca
Duhot na Svojot Sin, Koj vika: “Aba, Tatko!” 7 Zatoa ne si pove}e rob,
tuku sin, a ako si sin, toga{ si i naslednik preku Bog.
8 No vie porano, ne poznavaj}i Go Bog, im bevte robovi na onie koi
po priroda ne se bogovi. 9 A sega, otkoga Go poznavate Bog, ili u{te
podobro, otkako Bog ve pozna vas, kako mo`ete pak da im se vra}ate na
slabite i bedni principi, na koi sakate pak odnovo da im robuvate? 10
Vnimavate na denovite, mesecite, vremiwata i godinite. 11 Se
pla{am za vas, da ne se trudev naprazno za vas.
12 Ve molam, bra}a, bidete kakov {to sum jas, za{to i jas sum kako
vas! Vie so ni{to ne mi zgre{ivte. 13 A znaete deka prviot pat,
zaradi telesna nemo}, vi go propovedav Evangelieto; 14 i
ispituvaweto koe be{e za vas vo moeto telo, ne go otfrlivte, nitu se
zgnasivte od nego, tuku me primivte kako Bo`ji angel, kako da bev
Hristos Isus. 15 Sega, kade e ona va{e bla`enstvo? Za{to vi
svedo~am, deka ako be{e mo`no, }e gi izvadevte i svoite o~i i }e mi
gi dadevte mene. 16 Dali vi stanav neprijatel zatoa {to vi ja zboruvam
vistinata?
17 Tie se revnosni, no ne za va{e dobro, tuku sakaat da ve odvojat,
za da odite po niv. 18 Me|utoa, dobro e sekoga{ da se stremite kon
Galatite
319
Galatite
dobroto, a ne samo koga sum jas kaj vas. 19 ^eda moi, koi povtorno so
maka ve ra|am dodeka Hristos se oblikuva vo vas, 20 bi sakal da sum
sega kaj vas, i da vi se obratam so poinakov ton, za{to sum vo
nedoumica za vas.
Isak i Ismail
21 Ka`ete mi, vie koi sakate da bidete pod zakonot, ne go slu{ate
li zakonot? 22 Za{to e napi{ano deka Avraam ima{e dva sina, edniot
od robinka, a drugiot od slobodna. 23 No onoj od robinkata roden e po
telo, a onoj od slobodnata preku vetuvawe.
24 Ova e re~eno slikovito: tie `eni se dvata zaveta; edniot od
gorata Sinaj, koj ra|a za ropstvo; toj e Agara, 25 a Agara e Sinajskata
Gora vo Arabija i odgovara na sega{niot Erusalim, koj robuva so
svoite deca. 26 No gorniot Erusalim e sloboden, toj e na{ata majka, 27
za{to e napi{ano:
"Veseli se nerotko,
ti koja ne si rodila;
vosklikni radosno, ti,
koja ne si videla porodilni maki;
za{to pove}e deca ima ostavenata,
otkolku onaa {to ima ma`. “
28 A vie ste, bra}a, deca na vetuvaweto kako Isak. 29 I kako {to
vo toa vreme onoj {to se rodi po telo, go progonuva{e onoj {to se
rodi po duh, taka e i sega. 30 A {to veli Pismoto? “Isteraj ja
robinkata i nejziniot sin, za{to sinot na robinkata nema da bide
naslednik so sinot na slobodnata!” 31 Zatoa, bra}a, nie ne sme deca na
robinkata, tuku na slobodnata.
Prednosta na hristijanskata sloboda
5
Hristos nè oslobodi za da bideme slobodni. Spored toa, stojte
cvrsto i ne pot~inuvajte mu se pak na ropskiot jarem.
2 Eve, jas, Pavle, vi velam: ako se obre`ete, Hristos nikako nema
da vi koristi. 3 I pak mu svedo~am na sekoj ~ovek {to se obre`uva,
deka e dol`en da go ispolni celiot zakon. 4 Od Hristos se odvoivte
vie koi sakate da bidete opravdani preku zakonot; otpadnavte od
blagodatta. 5 Za{to nie, preku Duhot, po vera, ja o~ekuvame nade`ta
na pravednosta, 6 a vo Hristos Isus nitu obrezanieto ima vrednost,
nitu neobrezanieto, tuku verata koja dejstvuva preku qubovta.
7 Tr~avte dobro! Koj vi popre~i da ne se pokoruvate na vistinata?
8 Toa ubeduvawe ne e od Onoj Koj ve povika. 9 Malku kvas go
potkvasuva celoto testo. 10 Jas sum uveren za vas vo Gospoda, deka nema
da mislite inaku. A koj ve zbunuva }e pretrpi osuda, koj i da e! 11 Ako
Galatite
320
Galatite
pak jas, bra}a, u{te go propovedam obrezanieto, zo{to u{te me
progonuvaat? Vo toj slu~aj se ukinuva soblaznata od krstot! 12 O, da se
otse~ea onie {to ve kolebat!
13 Za{to vie, bra}a, bevte povikani kon sloboda. Samo slobodata
da ne vi bide povod za telesnost, tuku so qubov slu`ete si eden na
drug. 14 Za{to celiot Zakon e ispolnet vo eden zbor: “Qubi go svojot
bli`en kako samiot sebe!” 15 Ako pak se grizete i jadete eden so drug,
gledajte da ne se istrebite me|usebe.
16 A velam: `ivejte po Duhot i nema da ja ispolnuvate pohotata na
teloto, 17 za{to teloto silno go posakuva sprotivnoto na Duhot, a
Duhot sprotivnoto na teloto, za{to tie se protivat eden na drug, za da
ne go pravite ona {to sakate. 18 No, ako ve vodi Duhot ne ste pod
Zakonot.
19 A delata na teloto se poznati; toa se: bludstvo, ne~istota,
besramnost, 20 idolopoklonstvo, vra`awe, neprijatelstva, prepirki,
qubomora, izliv na lutina, raspravii, nesoglasuvawa, delbi; 21
zavist, pijanstvo, sramni gozbi i sli~ni na ovie, za koi odnapred ve
preduprediv, kako {to vi rekov i porano, deka onie {to pravat takvi
raboti nema da go nasledat Bo`joto carstvo.
22 A plodot na Duhot e: qubov, radost, mir, dolgotrpelivost,
qubeznost, dobrina, vernost, krotkost, vozdr`livost; 23 protiv ovie
ne{ta nema zakon. 24 A onie koi se Hristovi go raspnaa svoeto telo
so negovite strasti i pohoti. 25 Ako `iveeme po Duhot, i da odime
spored Duhot! 26 Da ne bideme polni so suetno slavoqubie, da ne se
predizvikuvame eden so drug i da ne si zaviduvame eden na drug!
Qubovta na delo
6
Bra}a, i da padne nekoj vo nekakov prestap, vie, koi ste duhovni,
popravajte go takviot so duh na krotkost, ~uvaj}i se sebesi i vie da ne
bidete isku{ani. 2 Nosete gi bremiwata eden na drug, i so toa }e go
ispolnite Hristoviot zakon! 3 Za{to, ako nekoj misli deka e ne{to, a
e ni{to, samiot se mami. 4 A sekoj da go ispita svoeto delo, i toga{ }e
ima pofalba samo pred sebesi, a ne pred drug. 5 Za{to sekoj treba da
go nosi svojot tovar.
6 A onoj koj se u~i na slovoto, neka gi deli site svoi dobra so onoj
koj go pou~uva.
Zakonot na `etva i seidba
7 Ne la`ete se: Bog ne dozvoluva da bide ismevan! Bidej}i ~ovekot
{to }e posee, toa i }e `nee: 8 koj see vo svoeto telo, od teloto }e
po`nee pogibel; a koj see vo Duhot, od Duhot }e po`nee ve~en `ivot. 9
Da ne vi stane ma~no pravej}i dobro, za{to ako ne se umorime }e
`neeme vo pravo vreme. 10 Zatoa, dodeka imame vreme, da im pravime
Galatite
321
Galatite
dobro na site, a najmnogu na onie koi pripa|aat na na{eto semejstvo
po vera.
Pavlovite zavr{ni zabele{ki
11 Videte, so kolku golemi bukvi vi pi{uvam svoera~no!
12 Site onie koi sakaat da se poka`at dobri spored teloto, tie ve
prinuduvaat da se obre`uvate, samo za da ne bidat goneti zaradi
Hristoviot krst. 13 Za{to ni samite tie, koi se obre`uvaat ne go
pazat Zakonot, a sakaat vie da se obre`uvate, za da se falat so va{eto
telo. 14 Nikako da ne se falam so ne{to drugo, osven vo krstot na
na{iot Gospod Isus Hristos, preku Kogo svetot e raspnat za mene i
jas za svetot! 15 Za{to nitu obrezanieto e ne{to, nitu neobrezanieto,
tuku novoto sozdanie. 16 A na site koi }e go sledat ova pravilo - mir i
milost, nim i na Bo`jiot Izrael.
17 Vo idnina nikoj da ne mi dodeva pove}e, za{to na svoeto telo gi
nosam Isusovite belezi.
18 Bra}a, blagodatta na na{iot Gospod Isus Hristos da bide so
va{iot duh. Amin!
Galatite
322
Efe{anite
Poslanieto na Pavle do
Efe{anite
1
Pavle, preku Bo`ja volja apostol na Isus Hristos, do svetiite vo
Efes i vernite vo Hristos Isus: 2 blagodat vam i mir od Bog, na{iot
Tatko i od Gospod Isus Hristos!
Blagoslovot na otkupuvaweto
3 Da bide blagosloven Bog i Tatkoto na na{iot Gospod Isus
Hristos, Koj nè blagoslovi vo Hristos, so sekakov duhoven blagoslov
na nebesata; 4 za{to nè izbra vo Nego u{te pred sozdavaweto na
svetot, za da bideme sveti i neporo~ni pred Nego vo qubov: 5 Toj
odnapred nè opredeli za da nè posini preku Isus Hristos, spored
blagonaklonosta na Svojata volja, 6 za da bide veli~ana slavata na
Negovata blagodat, so koja nè daruva vo Vozqubeniot; 7 vo Kogo imame
otkup preku Negovata krv, pro{ka na prestapite, spored bogatstvata
na Negovata blagodat, 8 koja izobilno ja izlea na nas. Vo sekoja
mudrost i razumnost 9 ni ja soop{ti tajnata na Svojata volja, spored
Svojata blagonaklonost, {to ja odredi vo Nego, 10 za da ja sprovede
koga }e se ispolnat vremiwata; za da soedini povtorno vo Hristos sè
{to e na nebesata i {to e na zemjata.
Vo Nego, 11 vo Kogo i nie bevme izbrani za naslednici, za{to
bevme odnapred opredeleni spored namerata na Onoj Koj pravi sè po
sovetot na Svojata volja, 12 za da bideme za veli~awe na Negovata
slava, nie, koi ve}e otporano se nadevavme vo Hristos. 13 Vo Nego ste
i vie, otkako ja ~uvte porakata na vistinata - Evangelieto na va{eto
spasenie - i otkako poveruvavte, zape~ateni so Svetiot Duh na
vetuvaweto, 14 koj e zalog za na{eto nasledstvo, za otkupuvawe na onie
koi stanaa Bo`ja sopstvenost - za veli~awe na Negovata slava.
15 Zatoa i jas, otkako ~uv za va{ata vera vo Gospod Isus i za
va{ata qubov kon site svetii, 16 ne prestanuvam da blagodaram za vas,
koga ve spomnuvam vo svoite molitvi, 17 ta Bog na na{iot Gospod Isus
Hristos, Tatkoto na slavata, da vi dade duh na mudrost i otkrovenie vo
celosnoto poznavawe na Nego. 18 Molam i da vi se prosvetlat o~ite na
va{eto srce, za da znaete kakva e nade`ta na Negovoto prizvanie,
kakvo e bogatstvoto na slavata na Negovoto nasledstvo vo svetiite, 19
i kolku e nenadminliva Negovata sila kon nas koi veruvame - spored
dejstvuvaweto na silata na Negovata mo}, 20 ~ie dejstvo go poka`a vo
Hristos, koga Go voskresna od mrtvite i go postavi oddesno na Sebesi
na nebesata, 21 daleku nad sekoe na~alstvo, vlast, sila, gospodstvo i
nad sekoe ime koe se spomnuva, ne samo vo ovoj vek, tuku i vo idniot. 22
I sè Mu pokori pod Negovite noze, a Nego Go postavi za glava nad sè,
Efe{anite
323
Efe{anite
za crkvata, 23 koja e Negovo telo - polnotata na Onoj Koj ispolnuva sè
vo sè.
Spasenie od grev
2
I vie, koi bevte mrtvi poradi va{ite prestapi i grevovi, 2 vo koi
`iveevte nekoga{ spored obrazecot na ovoj svet, spored princot na
silite na vozduhot - duhot koj dejstvuva sega vo sinovite na
nepokornosta, 3 me|u koi i nie `iveevme nekoga{ vo svoite telesni
strasti, izvr{uvaj}i gi `elbite na teloto i na umot, i bevme po
priroda ~eda na gnevot kako i ostanatite. 4 No Bog, Koj e bogat so
milost, poradi Svojata golema qubov so koja nè zasaka, 5 nè o`ivea
zaedno so Hristos i nas, koi iako bevme mrtvi poradi na{ite grevovi
(po blagodat ste spaseni) - 6 i so Nego nè voskresna i nè postavi na
nebesata, vo Hristos Isus, 7 ta, vo idnite vekovi da go poka`e
nenadminlivoto bogatstvo na Svojata blagodat, vo qubeznost sprema
nas vo Hristos Isus. 8 Za{to po blagodat ste spaseni, preku vera, i
toa ne e od vas samite - toa e Bo`ji dar! 9 Ne e od delata, za da ne se
fali nekoj, 10 za{to Negovo delo sme, sozdadeni vo Hristos Isus za
dobri dela, koi Bog odnapred gi podgotvi, za da `iveeme vo niv.
Ne pove}e tu|inci
11 Zatoa spomnete si, deka vie koi nekoga{ bevte neevrei po telo,
narekuvani neobre`ani od onie koi se narekuvaa obre`ani po teloto,
so ~ove~ki race; 12 vo ona vreme bevte bez Hristos, isklu~eni od
izraelskoto op{testvo i tu|inci na zavetite na vetuvaweto, bez
nade` i bez Bog vo svetot. 13 A sega vo Hristos Isus, vie koi nekoga{
bevte daleku, dovedeni ste blizu preku Hristovata krv.
14 Za{to Toj e na{iot mir, Koj od dvete napravi edno i go razurna
pregradniot yid, {to gi dele{e, 15 i vo Svoeto telo go ukina
neprijatelstvoto, odnosno zakonot so negovite zapovedi i odredbi, i
sozdavaj}i mir, za vo Sebe da sozdade od dvata eden nov ~ovek, 16 i
obata vo edno telo da gi izmiri so Bog preku krstot, so {to vo Sebe go
ubi neprijatelstvoto. 17 Toj dojde i vi propoveda{e mir na vas koi
bevte daleku i mir na onie koi bea blizu: 18 za{to preku Nego, i
ednite i drugite, imame pristap kaj Tatkoto vo eden Duh.
19 Zatoa, vie ne ste ve}e tu|inci i pridojdeni, tuku ste sogra|ani
na svetiite i Bo`jo semejstvo, 20 nadyidani vrz osnovata na
apostolite i prorocite, a temelniot kamen e Samiot Hristos Isus, 21
vo Kogo celata strojno sostavena zgrada raste vo svet hram vo Gospod,
22 vrz kogo i vie vo Duhot zaedno se soyiduvate vo Bo`jo `iveali{te.
Efe{anite
324
Efe{anite
Bo`jiot plan
3
Zatoa jas, Pavle, zatvorenik sum na Hristos Isus zaradi vas
neevreite, 2 ako navistina ste ~ule za upravitelstvoto na Bo`jata
blagodat koja mi e dadena za vas, 3 deka po otkrovenie mi be{e
soop{tena tajnata, kako {to porano pi{av nakratko. 4 ^itaj}i
ottamu mo`ete da go razberete moeto sfa}awe na Hristovata tajna 5
{to vo drugite pokolenija ne im be{e objavena na ~ove~kite sinovi,
kako {to sega preku Duhot im e otkriena na Negovite sveti apostoli
i proroci: 6 deka neevreite se sonaslednici i organi na teloto, i
sou~esnici na vetuvaweto vo Hristos Isus, preku Evangelieto, 7 na
koe mu stanav slu`itel soglasno darot na Bo`jata blagodat, koja mi
be{e dadena spored deluvaweto na Negovata mo}. 8 Mene, najmaliot od
site svetii, mi e dadena ovaa blagodat za da im go navestuvam na
neevreite Evangelieto na Hristovoto bogatstvo koe ne mo`e celosno
da se sfati 9 i na site da im rasvetlam vo {to se sostoi
raspolagaweto so tajnata, koja od ve~nosta be{e skriena vo Bog - Koj
sozdade sè; 10 ta mnogustranata Bo`ja mudrost da im se soop{ti sega
preku crkvata na na~alstvata i na vlastite na nebesata. 11 Ova be{e
spored ve~nata cel, koja ja ostvari vo Hristos Isus, na{iot Gospod, 12
vo Kogo imame smelost i pristap so uverenost preku verata vo Nego.
13 Zatoa ve molam da ne se obeshrabruvate zaradi moite nevoli, {to
me snajdoa zaradi vas; za{to tie se va{a slava.
Pavlovata molitva za Efe{anite
14 Zaradi toa gi preklonuvam svoite kolena pred Tatkoto na
na{iot Gospod Isus Hristos, 15 od Kogo sekoj rod na nebesata i na
zemjata go dobiva svoeto ime; 16 da vi dade, spored bogatstvoto na
Svojata slava, da zajaknete so sila vo vnatre{niot ~ovek preku
Negoviot Duh, 17 ta preku va{ata vera Hristos da `ivee vo va{ite
srca; da bidete vkoreneti i vtemeleni vo qubovta za 18 da mo`ete da
sfatite so site svetii kolkava e {irinata, dol`inata, viso~inata i
dlabo~inata, 19 i da ja poznaete Hristovata qubov, koja go nadminuva
znaeweto, za da bidete ispolnuvani vo celata Bo`ja polnota.
20 A na Onoj, Koj mo`e da napravi nesporedlivo pove}e, otkolku
{to mo`eme da barame ili zamislime, spored silata {to dejstvuva vo
nas - 21 Nemu neka Mu bide slava vo crkvata i vo Hristos Isus vo site
pokolenija zasekoga{. Amin!
Efe{anite
325
Efe{anite
Za edinstvoto
4
Zatoa, ve molam, jas, zatvorenik na Gospod, da `iveete dostojno za
prizvanieto vo koe ste povikani, 2 so seta poniznost, krotkost i so
trpelivost, podnesuvaj}i se edni so drugi vo qubov! 3 Nastojuvajte da
go zapazite edinstvoto na Duhot vo vrskata na mirot. 4 Postoi edno
telo i eden Duh, kako {to bevte i vie povikani vo edna nade` na
va{eto prizvanie; 5 eden Gospod, edna vera, edno kr{tavawe, 6 eden
Bog i Tatko na site, Koj e nad site, preku site i vo site.
7 A sekomu od nas mu e dadena blagodat spored merata na
Hristoviot dar. 8 Zatoa se veli:
"Koga se voznese,
povede robje;
a na lu|eto im dade darovi.”
9 (A “se voznese” - {to zna~i drugo, osven deka isto taka slegol vo
dolnite predeli na zemjata? 10 Toj {to sleze, toa e Onoj istiot Koj se
voznese nad site nebesa, za da ispolni sè.) 11 I Toj dade edni za
apostoli, a drugi za proroci; edni za evangelisti, a drugi za pastiri i
u~iteli, 12 za da se usovr{at svetiite za deloto na slu`bata, za
izgraduvawe na Hristovoto telo, 13 sè dodeka site ne dojdeme do
edinstvo vo verata i poznavaweto na Bo`jiot Sin, do zreliot ~ovek,
do merata na rastot na Hristovata polnota.
14 Zatoa da ne bideme ve}e deca, frlani natamu-navamu od branovi
i noseni od vetrovite na nekoe u~ewe, so ~ove~ka izmama i lukavstvo,
so itro izmisleni zabludi; 15 tuku, govorej}i ja vistinata vo qubov,
nie treba da rasteme vo sè - kon Onoj Koj e glavata, Hristos. 16 Od
Nego, celoto telo e povrzano i soedineto vo edno, na toj na~in {to
sekoja vrska dava potkrepa spored soodvetno dejstvuvawe na sekoj
oddelen del; toa pravi teloto da raste za svojata sopstvena nadgradba
vo qubov.
Nov na~in na razmisluvawe
17 Zatoa ova go velam i svedo~am vo Gospod, da ne `iveete ve}e
kako {to `iveat neevreite vo suetata na svojot um, 18 pomra~eni vo
svojot razum, isklu~eni od Bo`jiot `ivot, zaradi neznaeweto koe e vo
niv, zaradi zakoravenosta na nivnoto srce. 19 Otkako stanaa
bes~uvstveni, se predadoa sebesi na sladostrastie, za nenasitno da
vr{at sekakva ne~istota.
20 A vie ne Go poznavte taka Hristos, 21 ako navistina ste Go ~ule
i ako ste vo Nego pou~eni onaka kako {to e vistinata vo Isus, 22 ta vo
odnos na svoeto porane{no povedenie da go soble~ete od sebe stariot
~ovek, koj propa|a spored izmamlivite pohoti, 23 i da se obnovuvate
vo duhot na svojot um, 24 i bidete oble~eni vo noviot ~ovek, koj spored
Bog e sozdaden vo vistinska pravednost i svetost.
Efe{anite
326
Efe{anite
25 Zatoa otfrlete ja lagata i zboruvajte vistina sekoj so svojot
bli`en, za{to sme organi edni na drugi! 26 Gnevete se, no ne gre{ete!
Sonceto da ne zajde vo va{iot gnev, 27 i ne davajte mu mesto na
|avolot! 28 Koj kradel, da ne krade ve}e, tuku podobro da se trudi i da
go raboti so svoite race ona {to e dobro, za da mo`e da mu dava na onoj
{to ima potreba!
29 Nikakov lo{ zbor da ne izleguva od va{ata usta, tuku samo
polezen za izgraduvawe, kade {to e potrebno, za da im dade blagodat na
slu{atelite. 30 I ne `alostete Go Svetiot Duh, so Koj ste zape~ateni
za denot na izbavuvaweto! 31 Sekoja gor~ina, gnev, jarost, vikawe i
hulewe da bidat otstraneti od vas, zaedno so sekakva zloba. 32 Bidete
qubezni eden kon drug, ~uvstvitelni, pro{tavaj}i si eden na drug,
kako {to i Bog vi prosti vam vo Hristos.
Bo`ji sledbenici
5
I taka, ugledajte se na Bog, kako mili ~eda, 2 i `ivejte vo qubov,
kako {to i Hristos ve zasaka vas i Se predade Sebesi za nas, kako
prinos i `rtva na Bog, za blagoprijaten miris.
3 A bludstvo i sekakva ne~istotija ili lakomost, da ne se
spomnuvaat me|u vas, kako {to im prilega na svetiite! 4 Nitu sramni
i prazni zborovi, nitu nepristojni {egi, tuku podobro blagodarnosti!
5 Za{to, znajte go ova: nieden bludnik, nieden ne~ist, nieden al~nik koj e idolopoklonik - nema nasledstvo vo carstvoto na Hristos i Bog!
6 Nikoj da ne ve mami so prazni zborovi, za{to zaradi tie ne{ta doa|a
Bo`jiot gnev vrz sinovite na nepokornosta. 7 I taka, ne stanuvajte
nivni sou~esnici!
8 Za{to nekoga{ bevte temnina, no sega ste svetlina vo Gospod;
`ivejte kako deca na svetlinata 9 (za{to plodot na svetlinata se
sostoi vo sekakva dobrina, pravednost i vistina!) 10 i ispituvajte
{to Mu e po volja na Gospod! 11 I ne bidete sou~esnici vo
besplodnite dela na temninata, tuku izobli~uvajte gi, 12 za{to
sramno e i da se zboruva za ona {to tie go vr{at skri{no. 13 A sè
stanuva javno preku svetlinata, za{to sè {to stanuva javno, svetlina
e. 14 Zatoa se veli:
"Stani ti {to spie{,
voskresni od mrtvite
i Hristos }e te osvetli!”
15 I zatoa, vnimavajte gri`livo kako `iveete! Ne kako nemudri,
tuku kako mudri, 16 ispolzuvaj}i go vremeto, za{to dnite se zli! 17 Pa
taka, ne bidete nerazumni, tuku razberete kakva e Gospodovata volja!
18 I ne opivajte se so vino vo koe e razuzdanosta, tuku ispolnuvajte se
so Duhot, 19 zboruvaj}i si so psalmi, himni i duhovni pesni, peej}i Mu
na Gospod i vospevaj}i Go vo svoeto srce! 20 Blagodarete Mu sekoga{
Efe{anite
327
Efe{anite
za sè na Bog Tatkoto, vo imeto na na{iot Gospod Isus Hristos! 21
Pokoruvajte se eden na drug so strahopo~it kon Hristos!
Bra~ni odnosi
22 @enite da im se pokoruvaat na svoite ma`i, kako na Gospod, 23
za{to ma`ot e glava na `enata, kako {to e i Hristos glava na
crkvata, a Toj e Spasitelot na teloto! 24 I kako {to crkvata Mu se
pokoruva na Hristos, taka da im bidat i `enite pokorni vo sè na
svoite ma`i.
25 Ma`i, qubete gi svoite `eni, kako {to i Hristos ja zasaka
crkvata i se predade Sam Sebesi za nea, 26 za da ja osveti, is~istuvaj}i
ja preku vodno kapewe so slovoto, 27 i da ja pretstavi pred Sebe
crkvata vo seta nejzina slava, bez damka, nitu br~ka, ili ne{to
sli~no, za da bide sveta i neporo~na. 28 Taka i ma`ite se dol`ni da gi
qubat svoite `eni kako svoite sopstveni tela. Koj ja qubi svojata
`ena, se qubi sebesi. 29 Za{to nikoj nikoga{ ne go namrazil svoeto
telo, tuku go hrani i neguva kako i Hristos crkvata, 30 za{to nie sme
organi na Negovoto telo. 31 “Zatoa ~ovekot }e gi ostavi tatka si i
majka si, i }e se prilepi kon svojata `ena, i dvajcata }e stanat edno
telo.” 32 Ovaa tajna e golema, a jas zboruvam za Hristos i crkvata. 33
I taka, sekoj od vas da ja qubi svojata `ena kako sebesi, a `enata da go
po~ituva svojot ma`.
Deca i roditeli
6
Deca, bidete im poslu{ni na svoite roditeli vo Gospod, za{to
taka e ispravno. 2 “Po~ituvaj gi svojot tatko i majka (toa e prvata
zapoved so vetuvawe) 3 za da ti bide dobro i za da `ivee{ dolgo na
zemjata!”
4 A vie, tatkovci, ne draznete gi va{ite deca, tuku vospituvajte gi
vo Gospodoviot red i u~ewe.
Robovi i gospodari
5 Robovi, pokoruvajte im se na va{ite gospodari po telo so strav i
trepet, vo prostota na svoeto srce, kako na Hristos! 6 Ne slu`ete im
samo pred o~ite, kako onie koi im ugoduvaat na lu|eto, tuku kako
Hristovi slugi, koi od seta du{a ja izvr{uvaat Bo`jata volja! 7
Slu`ete dobrovolno kako na Gospod, a ne na lu|e, 8 znaej}i deka sekoj,
bilo rob ili sloboden, ako napravi ne{to dobro, }e go dobie istoto
od Gospod!
9 A vie, gospodari, pravete im go istoto nim, bez zakani, znaej}i
deka nivniot i va{iot Gospodar e na nebesata i deka Toj ne e
pristrasen!
Efe{anite
328
Efe{anite
Hristijanskoto oru`je
10 Najposle, bidete silni vo Gospod i vo silata na Negovata mo}!
11 Oble~ete se vo seto Bo`jo oru`je, za da mo`ete da ustoite na
lukavstvata na |avolot. 12 Za{to na{ata borba ne e protiv krv i meso,
tuku protiv upravitelite, protiv vlastite, protiv svetovnite mra~ni
sili na ovoj svet, protiv duhovnite sili na zloto na nebesata. 13 Zatoa
zemete go seto Bo`jo oru`je, za da mo`ete da se protivstavite vo lo{
den i otkako }e svr{ite sè, da se odr`ite! 14 Zatoa, stojte cvrsto,
prepa{ani so vistinata preku polovinata, oble~eni vo oklopot na
pravednosta 15 i so noze obueni so podgotvenost za Evangelieto na
mirot! 16 A osven toa zemete go {titot na verata, so koj }e mo`ete da
gi ugasnete site ogneni streli na zliot, 17 zemete go i {lemot na
spasenieto i me~ot na Duhot - koj e Bo`joto slovo, 18 so sekakva
prosba i molitva, molete se vo Duhot vo sekoe vreme, i zaradi toa
bdejte so seta istrajnost i so molba za site svetii 19 i za mene, za da
mi se dade poraka koga }e ja otvoram ustata, za da mo`am smelo da ja
soop{tuvam tajnata na Evangelieto, 20 za koe sum pratenik vo okovi,
za da zboruvam smelo kako {to i treba da zboruvam.
Blagoslov
21 A za da znaete sè za mene i za sè {to rabotam, }e ve izvesti
Tihik, miliot brat i veren slu`itel vo Gospod, 22 kogo go pra}am kaj
vas tokmu zatoa, za da doznaete kako sme nie i za da gi ute{i va{ite
srca.
23 Mir na bra}ata i qubov so vera od Bog Tatkoto i od Gospod Isus
Hristos! 24 Blagodat so site, koi besprekorno Go qubat na{iot
Gospod Isus Hristos!
Efe{anite
329
Filipjanite
Poslanieto na Pavle do
Filipjanite
1
Pavle i Timotej, slugi na Hristos Isus, do site svetii vo Hristos
Isus, koi se vo Filipi, zaedno so nadzornicite i |akonite: 2 blagodat
vam i mir od Bog na{iot Tatko i od Gospod Isus Hristos.
3 Mu blagodaram na svojot Bog sekoga{ koga si spomnuvam za vas; 4
sekoga{ vo sekoja svoja molitva se molam za site vas so radost, 5
zaradi va{eto u~estvo vo Evangelieto od prviot den dosega. 6 Uveren
sum vo toa, deka Onoj Koj go zapo~na dobroto delo vo vas, }e go dovr{i
do Denot na Hristos Isus.
7 A i ispravno e da go mislam toa za site vas, za{to ve imam vo
srceto site vas koi ste sou~esnici so mene vo blagodatta - kako vo
moite okovi, taka i vo odbranata i utvrduvaweto na Evangelieto. 8
Za{to Bog mi e svedok kolku kopneam po site vas so srde~nata qubov
na Hristos Isus.
9 I zatoa se molam va{ata qubov da izobiluva sè pove}e i pove}e
vo celosno poznavawe i vo sekakvo rasuduvawe, 10 za da mo`ete da go
raspoznavate ona {to e podobro; za da bidete iskreni i besprekorni
za Hristoviot den, 11 ispolneti so plodot na pravednosta, koj e preku
Isus Hristos, za slava i pofalba na Bog.
Pavlovata pofalba vo svoite stradawa
12 A sakam da znaete, bra}a, deka ova {to se slu~uva so mene
pomogna za pogolem napredok na Evangelieto, 13 taka {to im stana
jasno na celata carska stra`a i na site drugi, deka sum vo okovi
zaradi Hristos, 14 i deka pove}eto od bra}ata vo Gospod, ohrabreni od
moite okovi, se osmeluvaat sè pove}e bez strav da go propovedaat
Bo`joto slovo.
15 Navistina, edni Go propovedaat Hristos od zavist i
soperni{tvo, a drugi od dobra volja; 16 edni od qubov, znaej}i deka
sum postaven za odbrana na Evangelieto, 17 a drugi Go navestuvaat
Hristos od sebi~ni porivi, ne so ~ista namera, mislej}i da mi nanesat
taga vo moite okovi. 18 No {to toga{? Samo toa: deka na sekakov
na~in, bilo dvoli~no ili iskreno, Hristos se navestuva.
Na toa mu se raduvam i }e se raduvam, 19 za{to znam deka ova preku va{ata molitva i pomo{ta na Duhot na Isus Hristos - }e mi
bide za izbavuvawe, 20 shodno so moeto cvrsto o~ekuvawe i nade`, deka
vo ni{to nema da se zasramam, tuku kako i sekoga{ vo seta smelost,
taka i sega, Hristos }e e vozvi{en vo moeto telo, bilo preku `ivot
ili preku smrt. 21 Za{to za mene da `iveam e Hristos, a da umram pridobivka. 22 No ako i natamu `iveam vo teloto, toa za mene zna~i
plodna rabota - i ne znam {to da izberam. 23 Pritisnat sum od dve
Filipjanite
330
Filipjanite
strani, imam `elba da si zaminam i da bidam so Hristos, {to e daleku
podobro, 24 no zaradi vas e popotrebno da ostanam vo teloto. 25 I
napolno uveren vo toa, znam deka }e ostanam i }e prodol`am so site
vas, za va{ napredok i za radost vo verata. 26 A va{ata pofalba preku
mene da bide u{te poizobilna vo Hristos Isus, zaradi moeto
povtorno doa|awe kaj vas.
27 Samo odnesuvajte se dostojno na Hristovoto Evangelie, za da
mo`am jas - bilo da dojdam i da ve vidam, bilo da sum otsuten - da ~ujam
za vas deka stoite cvrsto vo eden duh, deka ednodu{no se borite za
evangelskata vera, 28 i deka voop{to ne se voznemiruvate od
protivnicite, {to e znak za nivna pogibel, a spasenie za vas, i toa od
Bog. 29 Za{to vam vi be{e dadeno zaradi Hristos ne samo da veruvate
vo Nego, tuku i da stradate zaradi Nego, 30 imaj}i ja istata borba,
kakva {to vidovte vo mene, a i sega slu{ate za mene.
Pottik da se bide kako Hristos
2
I taka, ako ima nekakva uteha vo Hristos, ako ima nekakvo
ohrabruvawe od qubov, ako ima nekakva zaednica na Duhot, ako ima
nekakvo so~uvstvo i so`aluvawe, 2 napravete ja mojata radost celosna,
imaj}i isti misli i ista qubov, obedineti vo duhot i so edna cel. 3 Ne
pravete ni{to od rivalstvo ili od suetno ~estoqubie, tuku vo
poniznost smetajte se eden drug za pogolem od sebesi! 4 Ne gledajte
samo na svoite li~ni interesi, tuku i na interesite na drugite.
5 Imajte takvi misli vo sebe, kakvi {to gi ima{e i Isus Hristos:
6 Koj, iako be{e vo likot Bo`ji,
ne go smeta{e kako ne{to prigrabeno
- toa {to e ednakov so Bog,
7 tuku se li{i Samiot Sebesi,
zemaj}i lik na sluga,
stanuvaj}i sli~en so lu|eto.
8 I otkako stana sli~en na ~ovek,
Toj se ponizi Samiot Sebesi
i stana poslu{en do smrt,
duri do smrt na krst.
9 Zatoa i Bog Go vozvi{i
i Mu podari ime {to e nad sekoe ime,
10 ta vo imeto Isus
da se pokloni sekoe koleno
na onie koi se na neboto,
na zemjata i pod zemjata;
11 i sekoj jazik da priznae
deka Isus Hristos e Gospod,
za slava na Bog Tatkoto.
Filipjanite
331
Filipjanite
"Gradete go va{eto spasenie”
12 Zatoa, mili moi, kako {to sekoga{ bevte poslu{ni, ne samo
koga bev kaj vas, tuku u{te pove}e sega, koga ne sum kaj vas, gradete go
svoeto spasenie so strav i trepet. 13 Za{to Bog e Onoj Koj ve
pottiknuva da sakate i da dejstvuvate spored Negovata volja.
14 Pravete sè bez ropot i rasprava, 15 za da bidete besprekorni i
nezlobni Bo`ji ~eda, neporo~ni sred izopa~eno i rasipano
pokolenie, me|u koe ste kako svetila vo svetot, 16 dr`ej}i go cvrsto
slovoto na `ivotot, za da imam so {to da se falam vo Hristoviot den,
deka ne tr~av zaludno i deka zaludno ne se trudev. 17 No, makar {to
sum izlean vrz `rtvata i slu`bata na va{ata vera, se raduvam i ja
spodeluvam svojata radost so site vas. 18 A isto taka raduvajte se i vie
i spodelete ja va{ata radost so mene.
19 No se nadevam vo Gospod Isus naskoro da vi go ispratam
Timotej, ta i jas da se ohrabram koga }e doznaam kako ste vie. 20 Za{to
nemam drug istomislenik, koj tolku iskreno }e se gri`i za vas, 21
bidej}i site drugi go baraat svoeto, a ne ona {to e na Hristos Isus. 22
Vie go znaete negoviot doka`an karakter, deka so mene slu`e{e vo
{ireweto na Evangelieto kako dete na tatkoto. 23 Zatoa, se nadevam
deka }e go ispratam nego vedna{ {tom }e razberam {to }e stane so
mene. 24 A se nadevam vo Gospod deka i jas samiot naskoro }e dojdam.
25 Sepak, smetav deka e za potrebno da vi go ispratam Epafrodit,
svojot brat, sorabotnik i soborec, a va{ pratenik i slu`itel na
moite potrebi; 26 bidej}i kopnee{e po site vas i be{e na`alen za{to
ste ~ule deka bil bolen. 27 Navistina, be{e smrtno bolen, no Bog mu
se smiluva, i ne samo nemu, tuku i mene, za da ne mi dojde taga vrz taga.
28 Zatoa go isprativ poskoro, pa povtorno da se zaraduvate koga }e go
vidite, i jas da bidam pomalku zagri`en. 29 Zatoa, primete go vo
Gospod, so sekakva radost i po~ituvajte gi takvite, 30 za{to zaradi
Hristovoto delo se najde blizu do smrtta, izlagaj}i go svojot `ivot na
opasnost, za da go nadomesti toa {to vie ne mo`evte da go napravite
za mene.
Seta pridobivka smetajte ja za zaguba
3
Na kraj, bra}a moi, raduvajte se vo Gospod! Mene ne mi e zdodevno
da vi go pi{uvam toa pa toa, a vam vi slu`i kako za{tita.
2 Pazete se od ku~iwata, pazete se od zlite rabotnici, pazete se od
la`noto obre`uvawe! 3 Za{to, vistinskoto obre`uvawe sme nie koi
slu`ime so Bo`jiot Duh i se falime vo Hristos Isus i ne se nadevame
na teloto, 4 iako i jas mo`am da imam doverba vo teloto.
Ako nekoj drug misli deka mo`e da ima doverba vo teloto, jas u{te
pove}e: 5 obre`an sum vo osmiot den, od izraeleviot rod sum, od
Benjaminovoto pleme, Evrein od Evreite, po Zakon - farisej, 6 po
revnost - gonitel na crkvata, a spored pravednosta na Zakonot bev
Filipjanite
332
Filipjanite
besprekoren. 7 No toa {to mi be{e nekoga{ pridobivka, go smetav za
zaguba poradi Hristos. 8 I u{te pove}e, smetam deka sè e zaguba vo
odnos na prevoshodnoto poznavawe na Hristos Isus, mojot Gospod,
zaradi Kogo zagubiv sè i sè smetam za smet, za da Go pridobijam
Hristos 9 i da se najdam vo Nego, bez svoja pravednost, koja doa|a od
Zakonot, tuku po pravednosta koja doa|a preku verata vo Hristos,
pravednosta koja e od Bog vrz osnova na vera, 10 za da Go poznavam Nego
i silata na Negovoto voskresenie, i u~estvoto vo Negovite stradawa,
stanuvaj}i sli~en na Nego vo Negovata smrt, 11 ta nekako da dostignam
do voskresenieto od mrtvite.
Bo`joto prizvanie
12 Ne velam deka ve}e go dostignav ili deka ve}e stanav sovr{en,
tuku se stremam da go dostignam ona za koe i samiot bev dostignat od
Hristos Isus. 13 Bra}a, jas u{te ne mislam deka go dostignav toa, no
sepak pravam edno: go zaboravam ona {to e zad mene, a se stremam kon
ona {to e pred mene; 14 tr~am kon celta, za nagradata na gornoto
prizvanie od Bog vo Hristos Isus.
15 I taka, nie koi sme sovr{eni neka mislime vaka, a ako vie
mislite i malku poinaku, Bog }e vi go otkrie i toa. 16 Sepak, da
`iveeme spored dostignatoto!
17 Bra}a, imajte me za primer i gledajte na onie {to `iveat spored
primerot {to go imate vo nas! 18 Za{to mnozina, za koi vi zboruvav
mnogupati, a sega zboruvam i so solzi, `iveat kako neprijateli na
Hristoviot krst. 19 Nivniot kraj e pogibel; nivniot bog im e
stomakot; nivnata slava e vo nivniot sram; tie mislat samo na
zemnoto. 20 A na{eto gra|anstvo e na nebesata, od kade i Go o~ekuvame
Spasitelot Gospod Isus Hristos, 21 Koj }e go preobrazi na{eto
poni`eno telo - da se soobrazi so Negovoto slavno telo, spored
dejstvoto na Negovata sila, so koja mo`e da pokori sè pod Sebe.
"Raduvajte se vo Gospod"
4
Zatoa, mili i mnogu sakani moi bra}a za koi kopneam, moja radost i
moj venec, stojte taka cvrsto vo Gospod, mili moi!
2 Ja prekolnuvam Evodija i ja prekolnuvam Sintihija da bidat
ednomisleni vo Gospod. 3 Sepak, te molam i tebe, veren drugaru,
pomagaj im, za{to so mene se trudea za Evangelieto, zaedno so Kliment
i so drugite moi sorabotnici, ~ii imiwa se vo Knigata na `ivotot.
4 Raduvajte se sekoga{ vo Gospod i pak }e ka`am, raduvajte se! 5
Va{ata trpelivost neka im bide poznata na site lu|e! Gospod e blizu.
6 Ne gri`ete se za ni{to, tuku vo sè, preku molitva i blagodarnost,
iska`uvajte gi svoite barawa pred Bog! 7 A Bo`jiot mir, {to go
nadminuva sekoe razbirawe, }e gi {titi va{ite srca i va{ite misli
vo Hristos Isus.
Filipjanite
333
Filipjanite
8 Najposle, bra}a, sè {to e vistinito, {to e ~esno, {to e pravedno,
{to e ~isto, {to e qubezno, {to e na dobar glas - ako e nekakva
doblest, ako e nekakva pofalba - razmisluvajte za toa! 9 Ona {to go
nau~ivte, primivte, ~uvte i vidovte vo mene - toa pravete go, i Bog na
mirot }e bide so vas!
Bidete zadovolni
10 Se zaraduvav mnogu vo Gospod, za{to sega najposle ja o`iveavte
svojata gri`a za mene. Vie i inaku se gri`evte, no nemavte mo`nost.
11 Ne go zboruvam toa zaradi skudnost, za{to nau~iv da bidam
zadovolen vo sekakvi okolnosti. 12 Znam da `iveam i vo skudnost,
znam i vo izobilstvo. Ja nau~iv tajnata da bidam sit i da gladuvam vo
sekakvi okolnosti; da sum vo izobilstvo i vo skudnost. 13 Sè mo`am
preku Hristos, Koj mi dava sila.
14 Tuku dobro napravivte {to zedovte u~estvo vo moite nevoli. 15
A znaete i vie, Filipjani, deka vo po~etokot na propovedaweto na
Evangelieto, koga zaminav od Makedonija, niedna crkva ne be{e so
mene vo davaweto i primaweto, osven edinstveno vie, 16 za{to mi
isprativte vo Solun, edna{ i po vtorpat, za moite potrebi. 17 Jas ne
baram podarok, tuku go baram plodot {to se umno`uva vo va{a polza.
18 Primiv sè i imam izobilno. Celosno sum podmiren otkako go
primiv od Epafrodit ona {to mi isprativte - blagoprijaten miris,
`rtva prifatliva i po voljata na Bog. 19 A mojot Bog }e gi ispolni
site va{i potrebi, spored Svoeto bogatstvo vo slavata - vo Hristos
Isus.
20 A na na{iot Bog i Tatko, slava vo site vekovi. Amin!
21 Pozdravete go sekoj svetija vo Hristos Isus! Ve pozdravuvaat
bra}ata koi se so mene. 22 Ve pozdravuvaat site svetii, a osobeno onie
od Cezaroviot dom.
23 Blagodatta na Gospod Isus Hristos da bide so va{iot duh!
Filipjanite
334
Kolo{anite
Poslanieto na apostol Pavle
do Kolo{anite
1
Pavle, apostol na Isus Hristos preku Bo`jata volja i bratot
Timotej, 2 do svetiite i vernite bra}a vo Hristos, vo Kolos. Blagodat
vam i mir od Bog na{iot Tatko.
Napredokot na Evangelieto
3 Mu blagodarime na Bog, Tatkoto na na{iot Gospod Isus Hristos,
molej}i se sekoga{ za vas; 4 za{to ~uvme za va{ata vera vo Hristos
Isus i za qubovta {to ja imate sprema site svetii i 5 zaradi nade`ta
koja se ~uva za vas na nebesata, za koja ~uvte porano od slovoto na
vistinata, Evangelieto, 6 koe dojde kaj vas, kako i vo celiot svet, i
plodonosno raste kako i vo vas od onoj den koga go ~uvte i ja
zapoznavte Bo`jata blagodat vo vistinata, 7 kako {to go nau~ivte od
Epafras, na{iot mil soslu`itel, koj e veren Hristov slu`itel za
vas, 8 koj i nè izvesti za va{ata qubov vo Duhot.
9 Zatoa i nie od onoj den koga go ~uvme toa, ne prestanuvame da se
molime za vas i da barame da se ispolnite so poznavaweto na Negovata
volja so sekakva mudrost i duhovno razbirawe, 10 za da `iveete
dostojno za Gospod i da Mu bidete po volja vo sè; prinesuvaj}i plodovi
vo sekoe dobro delo i rastej}i vo poznavaweto na Bog; 11 zajaknati so
seta sila, soglasno so Negovata slavna mo}, za sekakva
nepokoleblivost i trpenie; so radost 12 blagodarej}i Mu na Tatkoto,
Koj nè osposobi za u~estvo vo nasledstvoto na svetiite vo svetlinata.
13 Za{to Toj nè izbavi od vlasta na temninata i nè prenese vo
carstvoto na Svojot sakan Sin, 14 vo Kogo imame otkup, prostuvawe na
grevovite.
Hristovata nadmo}
15 Toj e lik na nevidliviot Bog, Prvoroden na seto sozdanie, 16
za{to preku Nego e sozdadeno sè {to e na nebesata i na zemjata;
vidlivo i nevidlivo, prestoli, gospodstva, na~alstva ili vlasti - sè e
sozdadeno preku Nego i za Nego. 17 I Toj e pred sè i sè su{testvuva vo
Nego. 18 Toj e i glava na teloto, Crkvata; Toj e Po~etokot,
Prvorodeniot od mrtvite, za da bide prv vo sè, 19 za{to na Tatkoto mu
be{e po volja vo Nego da `ivee seta polnota, 20 i preku Nego da
izmiri so Sebe sè {to e na zemjata ili na neboto, tvorej}i mir preku
krvta na Negoviot krst.
21 I, iako nekoga{ bevte otu|eni i neprijateli vo svoeto mislewe
i vo zlite dela, 22 sega ve izmiri preku smrtta na Negovoto telo, za da
ve pretstavi pred Sebe sveti, neporo~ni i besprekorni, 23 samo ako
Kolo{anite
335
Kolo{anite
ostanete vo verata cvrsto vtemeleni i nepokoleblivi vo nade`ta na
Evangelieto {to go ~uvte, koe mu be{e propovedano na celoto
sozdanie pod neboto i na koe jas, Pavle, mu stanav slu`itel.
Pottik kon nepokoleblivost
24 Sega se raduvam vo moite stradawa zaradi vas - i vo moeto telo
go dopolnuvam toa {to im nedostiga na Hristovite maki za Negovoto
telo, Koe e Crkvata, 25 na koja ì stanav slu`itel spored Bo`joto
ustrojstvo, {to mi e dadeno za va{a polza, za da go ispolnam Bo`joto
slovo, 26 tajnata {to be{e skriena za vekovi i pokolenija, a koja im e
otkriena sega na Negovite svetii, 27 na koi Bog saka{e da im objavi
{to e bogatstvoto na slavata na ovaa tajna me|u neevreite, koja e
Hristos vo vas, nade`ta na slavata. 28 Nie Go navestuvame Nego,
opomenuvaj}i i pou~uvaj}i sekoj ~ovek vo seta mudrost, za da go
pretstavime sekoj ~ovek zrel vo Hristos. 29 Zatoa se trudam i se
boram shodno so Negovata delotvorna sila, koja silno dejstvuva vo
mene.
Predupreduvawe protiv eres
2
Imeno, sakam da znaete kolkava borba imam zaradi vas, zaradi onie
vo Laodikeja i zaradi site {to ne me videle li~no, 2 za da se ute{at
nivnite srca, i sploteni vo qubovta da dojdat do seto bogatstvo koe
doa|a od sevkupnata uverenost vo razbiraweto i celosnoto poznavawe
na Bo`jata tajna - Hristos, 3 vo Kogo se skrieni site bogatstva na
mudrosta i na znaeweto. 4 A ova go velam za da ne ve izmami nekoj so
ubedlivi zborovi, 5 za{to, iako sum otsuten po telo, vo duhot sum so
vas i se raduvam gledaj}i gi va{iot red i cvrstinata na va{ata vera vo
Hristos.
6 I taka, kako {to Go primivte Hristos Isus, Gospod, taka i da
`iveete vo Nego, 7 cvrsto vkoreneti i nadyidani vo Nego i zacvrsteni
vo verata, kako {to i bevte pou~eni, izobiluvaj}i so blagodarnosta.
8 Vnimavajte nekoj da ne ve pleni so filosofija i so prazna
izmama spored ~ove~kite predanija, spored prvobitnite principi na
svetot, a ne spored Hristos.
9 Za{to vo Nego, vo telesen oblik, `ivee seta polnota na
Bo`estvoto, 10 i vie stanavte celosni vo Nego, Koj e glava na sekoe
poglavarstvo i vlast. 11 Vo Nego ste i obre`ani so obrezanie koe ne e
so raka, so otstranuvawe na telesnosta preku Hristovoto obrezanie:
12 otkako bevte pogrebani so Nego vo kr{tavawe, vo koe i bevte
voskresnati so Nego preku verata vo dejstvuvaweto na Bog, Koj Go
voskresna od mrtvite.
13 Vas, koi bevte mrtvi vo prestapite i neobrezanieto na va{eto
telo, ve o`ivea zaedno so Nego, prostuvaj}i ni gi site na{i prestapi
14 i bri{ej}i ja obvrskata od na{iot dolg, koja so svoite odredbi
Kolo{anite
336
Kolo{anite
be{e protiv nas; Toj ja otstrani koga ja prikova na krstot; 15 i gi
razoru`a poglavarstvata i vlastite i javno gi izlo`i, likuvaj}i nad
niv preku nego.
16 Zatoa, nikoj da ne ve osuduva za hrana, ili pijalak, za nekakov
praznik ili za mlada mese~ina, ili za saboti 17 - ne{ta koi se samo
senka na ona {to }e dojde, a su{tinata e Hristos. 18 Nikoj so izmama
da ne vi ja odzeme nagradata, preku la`na poniznost i poklonenie na
angelite, tvrde}i deka imal videnija, duej}i se naprazno so svojot
telesen um, 19 a ne dr`ej}i se za Glavata, od Koja celoto Telo,
pomognato i povrzano so zglobovite i vrskite, raste so raste`ot {to
go dava Bog.
Legalizam
20 Ako ve}e umrevte so Hristos za prvobitnite principi na
svetot, zo{to im se pot~inuvate na propisite, kako u{te da `iveete
vo ovoj svet: 21 “Ne fa}aj ! Ne vkusuvaj ! Ne dopiraj!” 22 - sè {to
propa|a so upotreba - spored ~ove~kite zapovedi i u~ewa? 23 Ovie
ne{ta navistina izgledaat kako mudrost koja se sostoi vo samovolna
nabo`nost, la`na poniznost i nepo{tedna strogost kon teloto, a
nemaat nikakva vrednost, tuku se samo za ugoduvawe na teloto.
"Obnoveni vo poznavawe”
3
I taka, ako ste voskresnati so Hristos, barajte go ona {to e gore kade {to e Hristos, sednat oddesno na Bog. 2 Mislete na ona {to e
gore, a ne na ona {to e na zemjata, 3 za{to umrevte i va{iot `ivot e
skrien so Hristos vo Bog! 4 A koga }e se javi Hristos, na{iot `ivot,
toga{ i vie }e se javite so Nego vo slava.
5 Zatoa, umrtvete gi zemnite organi na va{eto telo za: blud,
ne~istota, strast, zla `elba i al~nost koja e idolopoklonstvo, 6
zaradi koi doa|a Bo`jiot gnev, 7 a vo koi i vie nekoga{ odevte, koga
`iveevte vo niv.
8 No sega, otfrlete gi i vie site ovie ne{ta: gnevot, jarosta,
zlobata, huleweto i zloupotrebata na govorot.
9 Ne la`ete se eden drug, za{to ve}e go soblekovte stariot ~ovek
so negovite dela 10 i se oblekovte so noviot ~ovek, koj se obnovuva vo
celosnoto poznavawe spored likot na Onoj Koj go sozdal, 11 kade nema
ve}e Grk ni Evrein, obre`an i neobre`an, varvarin, Skit, rob i
sloboden, tuku Hristos e sè i vo sè.
12 I taka, kako Bo`ji sveti i mili izbranici, oble~ete se so
milosrdno srce, qubeznost, poniznost, krotkost i trpelivost!
13 Podnesuvajte se eden so drug i pro{tavajte si eden na drug, ako
nekoj ima poplaka protiv nekogo; kako {to Gospod vi prosti vam, taka
pro{tavajte i vie! 14 A nad seto toa oble~ete se vo qubov, koja
sovr{eno svrzuva sè!
Kolo{anite
337
Kolo{anite
15 A Hristoviot mir neka vladee vo va{ite srca, za kogo ste i
povikani vo edno telo; i bidete blagodarni! 16 Hristovoto slovo da
`ivee izobilno vo vas vo seta mudrost, pou~uvajte se i opomenuvajte se
eden drug so psalmi, himni i duhovni pesni, peej}i Mu na Bog so
blagodat vo va{ite srca. 17 I {to i da pravite so zbor ili delo,
pravete sè vo imeto na Gospod Isus, blagodarej}i Mu preku Nego na
Bog Tatkoto.
Doma{ni obvrski
18 @eni, pokoruvajte im se na svoite ma`i, kako {to prilega vo
Gospoda!
19 Ma`i, qubete gi svoite `eni i ne bidete ogor~eni sprema niv.
20 Deca, bidete im poslu{ni na va{ite roditeli vo sè, za{to toa
Mu e po volja na Gospod!
21 Tatkovci, ne draznete gi svoite deca, za da ne stanat malodu{ni!
22 Robovi, slu{ajte gi vo sè svoite zemni gospodari, ne navidum
kako onie koi samo im ugoduvaat na lu|eto, tuku so iskreno srce,
boej}i se od Gospod! 23 [to i da pravite, pravete go od sè srce kako za
Gospod, a ne za lu|e, 24 znaej}i deka od Gospod kako nagrada }e primite
nasledstvo. Vie mu slu`ite na Gospod Hristos! 25 Za{to, koj pravi
lo{o, }e gi ponese posledicite od storenoto, i toa nepristrasno.
Raznovidni predupreduvawa
4
Gospodari, pravete im na robovite {to e pravedno i spravedlivo,
znaej}i deka i vie imate Gospodar na neboto.
2 Bidete postojani vo molitva so budnost i blagodarnost! 3 Molete
se ednovremeno i za nas, za Bog da ni otvori vrata za slovoto za da ja
navestime Hristovata tajna, zaradi koja sum i vo okovi, 4 i da ja
otkrijam jasno, onaka kako {to treba da zboruvam. 5 Postapuvajte
mudro sprema nadvore{nite, polzuvaj}i ja sekoja mo`nost. 6 Va{iot
govor sekoga{ da e so blagost, za~inet so sol, za da znaete kako treba
da mu odgovorite sekomu.
7 A za mene }e ve izvesti Tihik, mil brat i veren slu`itel i sluga
vo Gospod, 8 kogo go ispra}am kaj vas tokmu zatoa, za da doznaete kako
sme nie i da gi ute{i va{ite srca, 9 zaedno so verniot i mil brat
Onisim, koj e kaj vas. Tie }e vi soop{tat kako e tuka.
10 Ve pozdravuva Aristarh, mojot drugar vo zandanata, Marko,
rodninata na Barnaba (za kogo primivte upatstva: ako dojde kaj vas,
primete go) 11 i Isus, nare~en Just. Od obre`anite ovie se edinstveni
koi mi pomagaat za Bo`joto carstvo i koi mi bea uteha. 12 Ve
pozdravuva va{iot sonarodnik Epafras, sluga na Hristos Isus, koj
sekoga{ se bori za vas vo molitvi, za da stoite sovr{eni i napolno
uvereni vo celata Bo`ja volja. 13 Svedo~am za nego deka ima golema
revnost za vas, za onie vo Laodikeja i za onie vo Hierapolis. 14 Ve
Kolo{anite
338
Kolo{anite
pozdravuvaat sakaniot lekar Luka i Dimas. 15 Pozdravete gi bra}ata
vo Laodikeja, i Nimfana i crkvata vo nejziniot dom.
16 Koga }e se pro~ita ova pismo kaj vas, pogri`ete se da bide
pro~itano i vo Laodikejskata crkva! A ona od Laodikeja, pro~itajte
go i vie!
17 Re~ete mu na Arhip: “Vnimavaj na slu`bata koja si ja primil vo
Gospod, da ja ispolni{!”
18 Svoera~en pozdrav od mene, Pavle. Spomnuvajte si za moite
okovi. Blagodat so vas!
Kolo{anite
339
1Solunci
Prvoto poslanie na Pavle do
Soluncite
Voved
1
Pavle i Silvan i Timotej do crkvata na Soluncite, vo Bog,
Tatkoto i Gospod Isus Hristos, blagodat vam i mir.
Mo}ta na Evangelieto
2 Sekoga{ koga ve spomnuvame vo na{ite molitvi, Mu blagodarime
na Bog za site vas, 3 za{to postojano gi spomnuvame delata na va{ata
vera, trudot na va{ata qubov i va{ata trpeliva nade` vo na{iot
Gospod Isus Hristos, pred Bog na{iot Tatko.
4 Znaej}i, bra}a od Bog sakani, deka vie ste izbrani; 5 za{to
na{eto propovedawe na Evangelieto me|u vas ne be{e samo so slovo,
tuku i vo sila, i vo Svetiot Duh, i vo polna uverenost; kako {to
znaete kakvi bevme me|u vas zaradi vas. 6 I vie nè imavte za primer
nas i Gospod, primaj}i go slovoto sred golema nevola, so radosta na
Svetiot Duh, 7 taka {to im stanavte primer na site vernici vo
Makedonija i Ahaja. 8 Za{to, od vas Gospodovoto slovo se razglasi ne
samo vo Makedonija i Ahaja, tuku za va{ata vera vo Bog se ras~u
nasekade, taka {to nema potreba nie da zboruvame ne{to. 9 Imeno,
samite zboruvaat za nas, kako nè primivte i kako se obrativte od
idolite kon Bog, za da Mu slu`ite na `iviot i vistinit Bog 10 i da Go
o~ekuvate Negoviot Sin Isus od nebesata, Kogo Go voskresna od
mrtvite i Koj nè izbavuva od gnevot {to doa|a.
2
Za{to samite znaete, bra}a, deka na{eto doa|awe kaj vas ne be{e
zaludno. 2 Naprotiv, iako porano postradavme i bevme huleni vo
Filipi, kako {to ve}e znaete, bevme smeli vo na{iot Bog, da vi go
govorime Bo`joto Evangelie sred golemo protivewe. 3 Za{to na{eto
pottiknuvawe ne e od zabluda ni od ne~istotija, nitu so izmama, 4 tuku
kako {to Bog nè ispita i ni go doveri Evangelieto, taka zboruvame,
ne ugoduvaj}i im na lu|eto, tuku na Bog, Koj gi ispituva na{ite srca. 5
Za{to, kako {to znaete, nikoga{ ne nastapivme so laskavi zborovi,
nitu so pritaena al~nost - Bog e svedok za toa, 6 nitu, pak, baravme
slava od lu|eto, nitu od vas, nitu od drugite, iako mo`evme da se
nametneme kako Hristovi apostoli.
7 Naprotiv, bevme blagi me|u vas, kako doilka, koja ne`no se gri`i
za svoite deca, 8 pa taka, polni so qubov sprema vas sakavme da vi go
1Solunci
340
1Solunci
predademe ne samo Bo`joto Evangelie, tuku i svoite du{i, za{to ni
stanavte mnogu mili. 9 Vpro~em, bra}a, vie gi pomnite na{iot trud i
maka, kako rabotevme no}e i dewe za da ne obremenime nekoj od vas,
dodeka go propovedavme Bo`joto Evangelie.
10 Vie ste svedoci, a i Bog, deka sveto, pravedno i besprekorno se
odnesuvavme sprema vas, vernite. 11 Kako {to znaete, nie sekogo od vas
poedine~no, kako tatko svoite deca, go bodrevme i ohrabruvavme, i vi
svedo~evme 12 da `iveete dostojno za Bog, Koj ve povikuva vo Svoeto
Carstvo i slava.
13 Zatoa i nie postojano Mu blagodarime na Bog, za{to koga go
primivte od nas Bo`joto slovo, go primivte ne kako ~ove~ko slovo,
tuku kako Bo`jo slovo ({to vsu{nost i e) koe i dejstvuva vo vas koi
veruvate. 14 Za{to, vie bra}a, gi zedovte za primer Bo`jite crkvi vo
Hristos Isus, koi se vo Judeja, bidej}i i vie go pretrpevte istoto od
svoite sonarodnici, kako i tie od Evreite, 15 koi Go ubija Gospod
Isus i prorocite, a nas nè isteraa. Tie ne Mu ugoduvaat na Bog, i
neprijateli im se na site lu|e, 16 i ni zabranuvaat da im zboruvame na
neevreite, za da ne se spasat, so {to sekoga{ ja dopolnuvaat merata na
svoite grevovi. No najposle gnevot gi stigna niv!
17 A nie, bra}a, koga za kratko ostanavme bez vas, nastojuvavme
u{te pove}e - li~no, a ne vo duhot - so golem kopne`, da go vidime
va{eto lice, 18 za{to sakavme da dojdeme kaj vas - barem jas, Pavle,
pove}e od edna{ no satanata nè spre~i. 19 Za{to, koj e na{ata nade`,
radost ili venec za pofalba? Ta ne ste li vie pred na{iot Gospod
Isus pri Negovoto doa|awe? 20 Za{to vie ste na{ata slava i na{ata
radost.
"Ostanete cvrsti vo Gospod"
3
Zatoa koga ne mo`evme ve}e da go izdr`ime toa, smetavme deka bi
bilo dobro da ostaneme sami vo Atina, 2 a Timotej, na{iot brat i
Bo`ji sorabotnik vo Evangelieto na Hristos, go isprativme za da ve
zacvrsti i ohrabri vo va{ata vera, 3 za da ne se pokoleba nikoj poradi
ovie maki; za{to sami znaete deka za toa sme opredeleni, 4 za{to koga
bevme kaj vas, odnapred vi zboruvavme deka }e trpime maki, i kako {to
znaete, taka i se slu~i. 5 Zatoa, jas, ne mo`ej}i ve}e da izdr`am,
prativ da doznaam za va{ata vera, da ne bi ve isku{al isku{uva~ot i
da ne bide zaluden na{iot trud.
6 A sega, otkako dojde Timotej od kaj vas i ni donese dobra vest za
va{ata vera i qubov, i deka imate sekoga{ dobar spomen za nas i deka
kopneete da nè vidite, kako i nie vas, 7 toga{, bra}a, i pokraj seta
na{a maka i nevola se ute{ivme za vas preku va{ata vera; 8 za{to sega
navistina `iveeme, koga vie stoite cvrsto vo Gospod. 9 Za{to, kakva
blagodarnost mo`eme da Mu oddademe na Bog za vas, za seta radost so
koja se zaraduvavme poradi vas pred na{iot Bog? 10 No}e i dewe
1Solunci
341
1Solunci
najsesrdno se molime da go vidime va{eto lice i da go dopolnime toa
{to ì nedostiga na va{ata vera.
11 A Samiot Bog, na{iot Tatko, i Isus Hristos, na{iot Gospod, da
go naso~i na{iot pat kon vas! 12 A Gospod da napravi vie da rastete i
da izobiluvate vo qubov eden sprema drug i sprema site lu|e, kako {to
i nie ja imame sprema vas, 13 za da gi utvrdi va{ite srca da bidat
neporo~ni vo svetost pred na{iot Bog i Tatko, pri doa|aweto na
na{iot Gospod Isus so site Svoi svetii.
Pottik kon svetost
4
Najposle, bra}a, barame i ve molime vo Gospod Isus, taka kako {to
primivte od nas upatstva kako treba da `iveete i da Mu ugoduvate na
Bog (kako {to i odite), u{te pove}e da izobiluvate vo toa. 2 Imeno,
znaete kakvi upatstva vi dadovme vo imeto na Gospod Isus.
3 Za{to Bo`jata volja e va{eto osvetuvawe: da se vozdr`uvate od
bludstvo, 4 sekoj od vas da znae da go dr`i svojot sad vo svetost i ~est,
5 ne vo pohotna strast, kako ostanatite narodi koi ne Go poznavaat
Boga; 6 nikoj da ne go izmamuva i da ne go o{tetuva svojot brat vo toa,
za{to Gospod e odmazdnik za takvite raboti, kako {to vi rekovme i
seriozno ve predupredivme. 7 Imeno, Bog ne nè povika kon
ne~istotija, tuku kon osvetuvawe. 8 Zatoa, koj go otfrla toa, ne
otfrla ~ovek, tuku Boga, Koj vi Go dava i Svojot Svet Duh.
9 A za bratoqubieto nema potreba da vi pi{uvam, za{to samiot
Bog ve nau~i da se qubite eden so drug, 10 a vie go pravite toa sprema
site bra}a vo cela Makedonija. No, ve molime pak, bra}a, da go
pravite toa u{te pove}e 11 i sesrdno da nastojuvate da `iveete miren
`ivot, da si gi gledate svoite raboti i da rabotite so svoite race,
taka kako {to vi zapovedavme, 12 za da se odnesuvate taka kako {to
prilega kon nadvore{nite i da nemate nikakva nu`da.
Za Hristovoto doa|awe
13 Ne sakame, bra}a, da ostanete vo neznaewe za po~inatite, za da
ne `alite kako drugite koi nemaat nade`. 14 Za{to ako veruvame deka
Isus umre i voskresna, taka i onie koi se upokoile vo Isus, Bog }e gi
zeme so Nego. 15 Za{to ova vi go ka`uvame preku Gospodovoto slovo,
deka nie koi `iveeme i ostanuvame do doa|aweto na Gospod, nema da
otideme pred onie koi se upokoile; 16 za{to Samiot Gospod }e sleze
od neboto, na zapoved, so glas na arhangel i so Bo`ja truba, i mrtvite
vo Hristos }e voskresnat prvi. 17 Potoa nie `ivite koi ostanavme, }e
bideme grabnati zaedno so niv na oblacite, za da Go sretneme Gospod
vo vozduhot; i taka zasekoga{ }e bideme so Gospod. 18 Zatoa,
ute{uvajte se eden drug so ovie zborovi.
1Solunci
342
1Solunci
"Kradec vo no}"
5
A za vremiwata i periodite, bra}a, nema potreba da vi se pi{uva; 2
za{to samite vie dobro znaete deka Gospodoviot Den }e dojde kako
kradec vo no}. 3 Koga }e velat: “mir i bezbednost", toga{ nenadejno }e
padne pogibel vrz niv, kako porodilni maki vrz bremena `ena, i ne }e
mo`at da izbegaat.
4 No vie, bra}a, ne ste vo temnina, ta Denot da ve zate~e kako
kradec, 5 za{to vie site ste sinovi na svetlinata i sinovi na denot i
ne ì pripa|ame na no}ta, nitu na temninata. 6 I taka, da ne spieme
kako drugite, tuku da bdeeme i da bideme trezveni. 7 Za{to onie koi
spijat, spijat no}e i onie koi se opivaat, no}e se opivaat. 8 A nie koi
mu pripa|ame na denot, da bideme trezveni, oble~eni vo oklopot na
verata i qubovta, a kako {lem, nade`ta na spasenieto, 9 za{to Bog ne
nè opredelil za gnev, tuku da pridobieme spasenie preku na{iot
Gospod Isus Hristos, 10 Koj umre za nas za da `iveeme zaedno so Nego,
bilo da sme budni ili da spieme. 11 Zatoa ute{uvajte se me|usebno i
nadgraduvajte se eden drug, tokmu taka kako {to i pravite!
Zavr{ni upatstva
12 Ve molime, bra}a, da im davate priznanie na onie koi vredno
rabotat me|u vas, koi se odgovorni za vas vo Gospod i na onie koi ve
pou~uvaat. 13 Cenete gi nad sè so qubov, zaradi nivnoto delo. @ivejte
vo mir eden so drug. 14 Ve molam u{te, bra}a, pou~uvajte gi
neurednite, ohrabruvajte gi malodu{nite, pomagajte im na nemo}nite
i bidete trpelivi so site lu|e. 15 Gledajte nikoj nikomu da ne vra}a
zlo za zlo, tuku sekoga{ barajte go dobroto me|u vas i za site lu|e!
16 Raduvajte se sekoga{, 17 molete se postojano i 18 blagodarete za
sè, za{to toa e Bo`ja volja za vas vo Hristos Isus!
19 Ne gasnete go Duhot, 20 ne prezirajte gi proro{tvata, 21 tuku
ispituvajte sè, a dr`ete se za dobroto. 22 Vozdr`uvajte se od sekoj vid
na zlo!
23 A Samiot Bog na mirot da ve osveti napolno! I va{iot duh,
du{ata i teloto da bidat zapazeni celosni i besprekorni pri
doa|aweto na na{iot Gospod Isus Hristos! 24 Veren e Onoj Koj ve
povikuva, Koj i }e go stori toa.
25 Bra}a, molete se za nas! 26 Pozdravete gi site bra}a so svet
celiv! 27 Ve zakolnuvam vo Gospod, ova poslanie da im go pro~itate na
site bra}a. 28 Blagodatta na na{iot Gospod Isus Hristos da bide so
vas!
1Solunci
343
2Solunci
Vtoroto poslanie na Pavle do
Soluncite
1
Pavle, Silvan i Timotej do crkvata na Soluncite, vo Bog na{iot
Tatko, i Gospod Isus Hristos: 2 Blagodat vam i mir od Bog na{iot
Tatko i Gospod Isus Hristos.
Znaeme deka stradate
3 Dol`ni sme sekoga{ da Mu blagodarime na Bog za vas, bra}a, kako
{to prilega, za{to va{ata vera raste mnogu; i se umno`uva
me|usebnata qubov na sekoj od vas, 4 taka {to nie samite se falime so
vas me|u Bo`jite crkvi zaradi va{ata istrajnost i vera sred
progonstvata i makite, {to gi podnesuvate.
5 Toa e znak na Bo`jiot praveden sud, za da se smetate dostojni za
Bo`joto carstvo, za koe i stradate. 6 Za{to pravedno e Bog da im
vozvrati so maka na onie koi ve izma~uvaat, 7 a vam, na izma~uvanite,
olesnuvawe zaedno so nas, koga }e se javi Gospod Isus od neboto, so
Svoite silni angeli, 8 vo plamenen ogan, za da im se odmazdi celosno
na onie koi ne Go poznavaat Bog i koi ne mu se pokoruvaat na
Evangelieto na na{iot Gospod Isus. 9 Takvite }e bidat kazneti so
ve~na pogibel daleku od liceto na Gospod i od slavata na Negovata
sila, 10 koga }e dojde vo onoj den, da se proslavi vo Svoite svetii i da
Mu se voshituvaat site koi poveruvale, za{to vie mu poveruvavte na
na{eto svedo{tvo.
11 Zatoa i nie sekoga{ se molime za vas, na{iot Bog da ve udostoi
da vepovika i da ispolni so mo} sekoja dobra volja vo dobrina i deloto
na va{ata vera, 12 za da se proslavi imeto na na{iot Gospod Isus vo
vas i vie vo Nego, spored blagodatta na na{iot Bog i Gospod Isus
Hristos.
Gospodoviot den
2
A sega, ve molime, bra}a, vo odnos na doa|aweto na na{iot Gospod
Isus Hristos i za na{eto zaedni~ko sobirawe kaj Nego, 2 ne
dozvoluvajte brzo da se pokolebate vo razumnosta, nitu da se
ispla{ite od nekoj duh ili slovo, ni od nekoe poslanie, kako da e od
nas isprateno, kako ve}e da nastapil Gospodoviot Den! 3 Nikoj da ne
ve izmami na nikakov na~in, za{to toa nema da se slu~i dodeka prvin
ne dojde otpadni{tvoto i ne se pojavi ~ovekot na bezakonieto, sinot
na pogibelta, 4 koj se protivi i se vozdiga nad sè {to se narekuva Bog
2Solunci
344
2Solunci
ili svetiwa, taka {to }e sedne vo Bo`jiot hram i }e se pretstavuva
sebesi deka toj e Bog.
5 Ne pomnite li deka za ova vi zboruvav u{te koga bev kaj vas? 6 I
sega znaete {to go zadr`uva za da se otkrie vo svoeto vreme. 7 Za{to,
tajnata na bezzakonieto ve}e dejstvuva, dodeka ne se otstrani od
sredinata Onoj {to sega ja zadr`uva, 8 i potoa }e se javi bezzakonikot
kogo Gospod }e go ubie so zdivot na Svojata usta i }e go uni{ti so
pojavata na Svoeto doa|awe. 9 Toa e onoj, ~ie doa|awe e vo soglasnost
so satanskoto dejstvuvawe, so sekakva sila, so ~udotvorni znaci, so
la`ni ~uda 10 i so sekakva nepravedna izmama za onie koi zaginuvaat,
za{to ne ja primija qubovta na vistinata za da se spasat. 11 I zatoa
Bog im pra}a zabluda da dejstvuva me|u niv za da ì veruvaat na lagata,
12 ta da bidat osudeni site, koi ne ì poveruvaa na vistinata, a imaa
zadovolstvo vo nepravednosta.
Nepokoleblivost
13 A nie sme dol`ni sekoga{ da Mu blagodarime na Bog za vas,
bra}a, mili na Gospod, za{to Bog ve izbra za spasenie u{te od
po~etokot, preku osvetuvaweto na Duhot i vera vo vistinata. 14 I
zatoa ve povika preku na{eto Evangelie, za da ja dobiete slavata na
na{iot Gospod Isus Hristos. 15 Zatoa, bra}a, stojte cvrsto i dr`ete
gi predanijata {to gi nau~ivte od nas, bilo preku slovo ili preku
na{e poslanie.
16 A Samiot na{ Gospod Isus Hristos i Bog, na{iot Tatko, Koj nè
zasaka i ni dade ve~na uteha i dobra nade` preku blagodatta 17 neka gi
ute{i va{ite srca i neka ve utvrdi vo sekoe dobro delo i slovo!
3
Najposle, bra}a, molete se za nas, ta Gospodovoto slovo brzo da
napreduva i da se proslavuva kako i kaj vas, 2 a da bideme izbaveni od
lo{i i zli lu|e, za{to site nemaat vera. 3 No veren e Gospod Koj }e ve
utvrdi i }e ve zapazi od zliot. 4 Uvereni sme vo Gospod, za vas, deka go
vr{ite i deka }e go vr{ite ona {to vi go zapovedame. 5 A Gospod da gi
naso~i va{ite srca kon Bo`jata qubov i kon Hristovoto trpenie!
"Ne umoruvajte se vo pravewe dobro"
6 A vam vi nalo`uvame, bra}a, vo imeto na na{iot Gospod Isus
Hristos, da se dvoite od sekoj brat, koj vodi neureden `ivot, a ne po
predanieto {to go primivte od nas. 7 Navistina, sami znaete kako
treba da nè imate za primer, za{to nie ne se odnesuvame neuredno me|u
vas, 8 nitu jadevme darum ne~ij leb, tuku rabotevme vo trud i napor,
no}e i dewe, za da ne mu bideme na tovar nekomu od vas. 9 Ne zatoa {to
nemavme pravo na toa, tuku za nie samite da bideme primer {to }e go
sledite. 10 Za{to i koga bevme so vas, vi go zapovedavme ova: ako nekoj
ne saka da raboti, neka i ne jade!
2Solunci
345
2Solunci
11 Imeno, slu{ame deka nekoi me|u vas `iveat neuredno, ni{to ne
rabotat, tuku se zanimavaat so prazni raboti. 12 Na takvite im
zapovedame i gi molime vo Gospod Isus Hristos: da rabotat so
smirenost i da si go jadat svojot sopstven leb. 13 A vie, bra}a, da ne se
umoruvate pravej}i dobro!
14 Ako pak nekoj ne go poslu{a na{iot sovet preku pismovo,
obele`ete go i ne me{ajte se so nego, za da se zasrami. 15 No ne
smetajte go za neprijatel, tuku predupreduvajte go kako brat.
16 A Samiot Gospod na mirot sekoga{ da vi dava mir vo sekakvi
okolnosti. Gospod da bide so site vas!
17 Jas, Pavle, svoera~no ve pozdravuvam; toa e beleg vo sekoe pismo,
jas taka pi{uvam.
18 Blagodatta na na{iot Gospod Isus Hristos da bide so site vas.
2Solunci
346
1Timotej
Prvoto poslanie na Pavle do
Timotej
1
Pavle, apostol na Hristos Isus po zapovedta na Bog, na{iot
Spasitel, i na Hristos Isus, na{ata nade`, 2 do Timotej, vistinskoto
~edo vo verata. Blagodat, milost i mir od Bog Tatkoto i Hristos
Isus, na{iot Gospod.
La`no u~ewe
3 Kako {to te molev, koga zaminav za Makedonija, da ostane{ vo
Efes za da im zapoveda{ na nekoi da ne pou~uvaat poinaku 4 i da ne se
zanimavaat so skazni i so beskone~ni rodoslovja koi pove}e
pottiknuvaat raspravii, otkolku {to vodat kon pretstavuvawe na
Bo`joto ustrojstvo, koe e po vera. 5 A celta na na{eto uka`uvawe e:
qubov od ~isto srce, dobra sovest i nelicemerna vera, 6 od {to nekoi
skr{naa vo prazni razgovori, 7 sakaj}i da bidat u~iteli na zakonot,
iako ne go razbiraat ni ona {to go zboruvaat, ni ona {to uporno go
tvrdat.
8 Nie, pak, znaeme deka zakonot e dobar, ako nekoj go primenuva
zakonski, 9 znaej}i go ova deka zakonot ne e vospostaven za
pravednikot, tuku za bezzakonicite i nepokornite, za bezbo`nicite i
gre{nicite, za nesvetite i ne~istite, za onie koi gi ubivaat svoite
tatkovci ili majki, za ubijcite; 10 za bludnicite i za polovo
izopa~enite, za otima~ite na lu|e, za la`livcite, za krivokletnicite
i za sè drugo {to mu e protivno na zdravoto u~ewe, 11 spored slavnoto
Evangelie na blagosloveniot Bog, koe mi be{e dovereno.
Pavloviot li~en izraz na blagodarnost sprema Boga
12 Mu blagodaram na Hristos Isus, na{iot Gospod, Koj mi dade sila
za toa, za{to me smeta{e veren i me postavi vo slu`bata, 13 mene, koj
porano bev hulitel, i gonitel, i nasilnik. No mi se uka`a milost,
za{to go pravev toa od neznaewe i neveruvawe. 14 A blagodatta na
na{iot Gospod, preizobiluva{e so verata i qubovta vo Hristos Isus.
15 Verodostojno e slovoto i dostojno za celosno primawe deka
Hristos Isus dojde vo svetot da gi spasi gre{nicite, od koi prv sum
jas. 16 I tokmu zatoa dobiv milost, za da ja poka`e Hristos Isus, prvo
vo mene, seta svoja trpelivost, za primer na onie koi }e poveruvaat vo
Nego za ve~en `ivot. 17 Na Carot koj e ve~en, besmrten, nevidliv, na
edinstveniot Bog - ~est i slava vo site vekovi. Amin!
18 Ovaa zapoved ti ja predavam, ~edo Timotee, spored porane{nite
proro{tva za tebe: za preku niv da ja vojuva{ dobrata bitka, 19 imaj}i
vera i dobra sovest, koi nekoi gi otfrlija i pretrpea brodolom vo
1Timotej
347
1Timotej
verata. 20 Me|u niv se Himenej i Aleksandar, koi gi predadov na
satanata za da nau~at da ne hulat.
Molete se za onie na vlast
2
Zatoa, molam, pred sè da se upatuvaat molbi, molitvi, zastapuvawa,
blagodarnosti za site lu|e, 2 za carevite i za site koi se na vlast, za
da mo`eme da vodime spokoen i miren `ivot vo seta pobo`nost i
serioznost. 3 Ova e dobro i ugodno pred Bog, na{iot Spasitel, 4 Koj
saka site lu|e da bidat spaseni i da dojdat do celosnoto poznavawe na
vistinata. 5 Za{to eden e Bog, i eden e Posrednikot me|u Bog i lu|eto
- ~ovekot Hristos Isus, 6 Koj se dade Sebesi kako otkup za site, za
svedo{tvo vo vistinsko vreme. 7 Poradi toa jas bev postaven za
glasnik, apostol (vistina velam, ne la`am) i za u~itel na neevreite
vo verata i vistinata.
8 Zatoa, sakam ma`ite da se molat na sekoe mesto, podigaj}i gi
svetite race, bez gnev i dvoumewe.
9 Isto taka i `enite da se ukrasuvaat so pristojna obleka, skromno
i nevpe~atlivo, ne so pletenki i zlato, so biseri ili so skapoceni
obleki, 10 tuku so dobri dela, kako {to im prilega na `enite koi
tvrdat deka se pobo`ni.
11 @enata neka se pou~uva vo smirenost i vo celosna pokornost ! 12
A na `enata ne ì dozvoluvam da pou~uva, nitu da gospodari nad ma`ot,
tuku da bide smirena. 13 Za{to, prvo be{e sozdaden Adam, a potoa Eva.
14 I Adam ne be{e izmamen, tuku `enata otkako be{e izmamena, padna
vo prestap. 15 No taa }e bide spasena preku ra|awe deca, ako ostanat
vo verata, qubovta i vo svetosta so trezvenost.
Kvalifikacii za nadzornik
3
Verodostojno e slovoto: koj saka nadzorni{tvo, dobra rabota
posakuva. 2 Spored toa, nadzornikot treba da bide: neporo~en, ma` na
edna `ena, umeren, razumen, ureden, gostoqubiv, sposoben da pou~uva; 3
ne pijanica ili `estok, tuku trpeliv, ne naklonet kon raspravii, ne
srebroqubec, 4 koj upravuva dobro so svojot dom i ima pokorni deca so
seta serioznost 5 (za{to ako ne znae da upravuva so svojot dom, kako }e
se gri`i za Bo`jata crkva?), 6 da ne e novoobraten za da ne se
vozgordee i da padne vo osudata kako |avolot! 7 A treba da ima i dobar
ugled pred nadvore{nite, za da ne bide prekoruvan i da padne vo
stapicata na |avolot.
1Timotej
348
1Timotej
Kvalifikacii za |akoni
8 Isto taka, |akonite treba da bidat seriozni , ne dvojazi~ni, da ne
sakaat mnogu vino ili da se skloni kon ne~esna pe~alba, 9 tuku takvi
koi so ~ista sovest ja pazat tajnata na verata. 10 I prvin da bidat
provereni, a posle da ja vr{at slu`bata ako se neporo~ni.
11 Isto taka `enite treba da bidat seriozni, da ne klevetat,
trezveni i verni vo sè.
12 \akonite da bidat ma`i na edna `ena i da upravuvaat dobro so
svoite deca i so svoite domovi, 13 za{to onie |akoni koi ja izvr{ile
dobro svojata slu`ba, dobivaat po~esno mesto i golema smelost vo
verata vo Hristos Isus.
14 Ova ti go pi{uvam nadevaj}i se deka nabrgu, }e dojdam kaj tebe; 15
no vo slu~aj da se podzabavam, znaj kakvo treba da bide povedenieto vo
Bo`jiot Dom, koj e crkvata na `iviot Bog, stolb i potpora na
vistinata. 16 A spored op{toto priznanie, golema e tajnata na
pobo`nosta:
Onoj Koj se javi vo telo,
be{e opravdan vo Duhot,
viden od angelite,
be{e navestuvan me|u narodite,
poveruvan vo svetot
i voznesen vo slava.
Otpa|awe
4
A Duhot jasno veli deka vo podocne`nite vremiwa nekoi }e
otpadnat od verata i }e slu{aat izmamlivi duhovi i demonski u~ewa,
2 preku licemerstvoto na la`livci koi se `egosani vo svojata sovest,
3 koi zabranuvaat stapuvawe vo brak i baraat vozdr`uvawe od hrana,
{to Bog ja sozdal za da ja zemaat so blagodarnost onie koi veruvaat,
koi ja znaat vistinata. 4 Za{to sè {to e sozdadeno od Bog dobro e, i
ni{to ne treba da se otfrla ako se prima so blagodarnost, 5 za{to se
osvetuva preku Bo`joto slovo i molitva.
Bidi primer
6 Ako im uka`uva{ za ova na bra}ata, }e bide{ dobar slu`itel na
Hristos Isus, i hranet so zborovite na verata i na zdravoto u~ewe
{to go sledi{. 7 Izbegnuvaj od ne~isti i bapski prikazni i obu~uvaj
se vo pobo`nost, 8 za{to telesnata obuka e malku polezna, a
pobo`nosta e polezna za sè, za{to ima vetuvawe za sega{niot i
idniot `ivot.
1Timotej
349
1Timotej
9 Toa e verodostojno slovo i dostojno za celosno primawe. 10 Zatoa
nie se trudime i se borime, za{to na{ata nade` sme ja ustremile kon
`iviot Bog, Koj e Spasitelot na site lu|e, a osobeno na vernite.
11 Pora~uvaj go i pou~uvaj go ova! 12 Nikoj da ne te prezira zaradi
tvojata mladost, tuku, bidi im primer na vernite vo govorot, vo
povedenieto, vo qubovta, vo verata i vo ~istotata! 13 Dodeka dojdam
vnimavaj na ~itaweto na slovoto, na opomenuvaweto i na pou~uvaweto!
14 Ne zanemaruvaj go duhovniot dar koj e vo tebe, koj ti e daden preku
proro{tvo, so rakopolagawe od stare{inite.
15 Razmisluvaj za toa i bidi vo toa, ta tvojot napredok da im bide
vidliv na site! 16 Vnimavaj na sebesi i na u~eweto! Istraj vo nego,
za{to pravej}i go ova }e se spasi{ i sebesi i onie koi te slu{aat.
Prakti~ni soveti
5
Ne prekoruvaj strogo postar ~ovek, tuku opomenuvaj go kako tatko, a
pomladite kako bra}a, 2 starite `eni kako majki, a pomladite kako
sestri, so celosna ~istota.
3 Po~ituvaj gi vdovicite - onie koi se navistina vdovici. 4 Ako
nekoja vdovica ima deca ili vnuci, tie prvo neka nau~at da poka`at
pobo`nost sprema svoeto semejstvo, i da im go vozvra}aat nu`noto
po~ituvawe na svoite roditeli, za{to toa e dobro i ugodno pred Bog. 5
A vistinska vdovica e onaa koja ostanala sosema sama, se nadeva vo
Boga i e postojana denono}no vo molbi i molitvi. 6 A onaa koja `ivee
raspu{teno, u{te `iva, e mrtva. 7 Prenesi go i ova: da bidat
neporo~ni. 8 Ako nekoj ne se gri`i za svoite, osobeno za doma{nite,
toj se otka`al od verata i e polo{ od nevernik.
9 Vo spisokot na vdovicite da se zapi{uva samo takva vdovica koja
ne e pomlada od {eeset godini, koja bila `ena na eden ma`, 10 koja ima
svedo{tvo za dobri dela, ako odgledala deca, ako bila gostoqubiva
sprema tu|inci, ako im miela noze na svetii, ako im pomagala na
stradalnici i ako se posvetila na sekoe dobro delo.
11 A pomladi vdovici ne primaj, za{to koga }e gi privle~e
nasladata, sprotivno na Hristos, sakaat da se ma`at, 12 so {to
navlekuvaat vrz sebe osuda, za{to otstapile od prviot zavet. 13 A
osven toa, bidej}i se bez rabota, sviknuvaat da odat po ku}ite. I ne
samo bez rabota, tuku se i zborlesti i qubopitni, i zboruvaat {to ne
treba. 14 Zatoa, sakam mladite vdovici da se ma`at, da ra|aat deca, da
bidat doma}inki, za da ne mu davaat na protivnikot nikakov povod za
prekoruvawe. 15 Imeno, nekoi ve}e skr{nale i trgnale po satanata.
16 Ako nekoja verna `ena ima rodnini vdovici, neka gi pomaga, za
da ne bide optovarena crkvata, ta da mo`e da im pomaga na onie koi se
vistinski vdovici.
17 Na stare{inite koi dobro upravuvaat, treba da im se uka`uva
dvojna ~est, osobeno na onie koi se trudat vo propovedawe i
pou~uvawe. 18 Za{to Pismoto veli: “Ne vrzuvaj mu ja ustata na volot
1Timotej
350
1Timotej
{to vr{i;” i: “Rabotnikot ja zaslu`uva svojata zarabotka.” 19 Ne
primaj obvinenie protiv stare{ina, osven po izjava na dvajca ili
trojca svedoci. 20 Onie koi gre{at ukori gi pred site, za ostanatite
da imaat strav.
21 Te zakolnuvam pred Bog, pred Hristos Isus i pred izbranite
angeli, da go ~uva{ ova bez predrasudi i da ne pravi{ ni{to so
pristrasnost !
22 Ne polagaj race prebrzo na nikogo i ne u~estvuvaj vo tu|i
grevovi! ^uvaj se sebesi ~ist!
23 Ne pij ve}e samo voda, tuku zemaj po malku vino, zaradi tvojot
`eludnik i ~estite boleduvawa.
24 Grevovite na nekoi lu|e se vidlivi odnapred i pred niv odat na
sud, a na nekoi odat po niv. 25 Isto taka i dobrite dela se vidlivi, a i
onie {to ne se, ne mo`at da se skrijat.
6
Site {to se pod jarem, robovite, svoite gospodari neka gi smetaat
dostojni za sekakva po~est, za da ne se huli Bo`joto ime i u~eweto. 2
A onie {to imaat verni gospodari, neka ne gi preziraat, za{to se
bra}a, tuku neka im slu`at podobro, za{to onie koi se polzuvaat od
nivnite uslugi se verni i vozqubeni bra}a! Taka pou~uvaj i
pottiknuvaj!
Zdravo u~ewe
3 Ako nekoj pou~uva inaku i ne gi sledi zdravite zborovi na na{iot
Gospod Isus Hristos i na u~eweto na pobo`nosta, 4 toj e nadmen i ne
znae ni{to, i boleduva za raspra{uvawa i prepirki okolu zborovi od
koi proizleguvaat: zavist, kavgi, hulewa, zli somnevawa, 5 postojani
karanici me|u lu|eto so izopa~en um i li{eni od vistinata, koi
mislat deka pobo`nosta e sredstvo za dobivka.
6 Vsu{nost, pobo`nosta e golema dobivka, koga e spoena so
~uvstvoto na dovolnost. 7 Za{to ni{to ne donesovme na ovoj svet, nitu
mo`eme da odneseme ne{to. 8 A koga imame hrana i obleka, da bideme
zadovolni so toa! 9 A onie koi sakaat da se bogatat, pa|aat vo
isku{enie i vo stapica i vo mnogu nerazumni `elbi i pohoti {to gi
turkaat lu|eto vo propast i pogibel, 10 za{to qubovta sprema parite
e korenot na site zla; nekoi mu se predadoa, skr{naa od verata i si
nanesoa mnogu bolki.
"Vojuvaj ja dobrata bitka"
11 A ti, Bo`ji ~oveku, begaj od seto toa! I stremi se kon
pravednost, pobo`nost, vera, qubov, trpelivost i krotkost! 12 Vojuvaj
ja dobrata borba na verata, zgrabi go ve~niot `ivot za koj si povikan
i za kogo si dal dobra ispoved pred mnogu svedoci! 13 Ti zapovedam
pred Boga, Koj o`ivuva sè i pred Hristos Isus, Koj pred Pontij Pilat
1Timotej
351
1Timotej
posvedo~i so dobra ispoved, 14 da ja ~uva{ zapovedta ~ista i
neporo~na do javuvaweto na na{iot Gospod Isus Hristos, 15 koe, vo
svoe vreme, }e Go otkrie blagosloveniot i edinstveniot Vladetel,
Carot na carevite i Gospodar na gospodarite; 16 Koj edinstveno ima
besmrtnost i `ivee vo nepristapna svetlina, Kogo nikoj od lu|eto ne
Go videl nitu mo`e da Go vidi. Nemu ~est i ve~na sila. Amin!
17 Zapovedaj im na bogatite na ovoj svet da ne bidat gordelivi i da
ne se nadevaat na nepostojanoto bogatstvo, tuku vo Bog, Koj ni dava
izobilno sè, za naslada, 18 da pravat dobro, da bidat bogati vo dobri
dela, da bidat dare`livi i {tedri; 19 da sobiraat za sebe blago kako
dobra osnova za idninata, za da zgrabat vistinski `ivot.
20 O, Timotee, ~uvaj go toa {to ti e dovereno, i odbegnuvaj ne~isti
i prazni razgovori i protivre~nosta na takanare~enoto “poznavawe",
21 za koe nekoi se dr`at i taka skr{naa od verata.
Blagodat so vas.
1Timotej
352
2Timotej
Vtoroto poslanie na Pavle do
Timotej
1
Pavle, apostol na Hristos Isus po Bo`ja volja, spored veteniot
`ivot vo Hristos Isus, 2 do Timotej, moeto milo ~edo: blagodat,
milost i mir od Bog Tatkoto i Hristos Isus, na{iot Gospod.
"Razgoruvaj go Bo`jiot dar"
3 Mu blagodaram na Bog Komu so ~ista sovest Mu slu`am u{te od
moite praroditeli, spomnuvaj}i te postojano, no}e i dewe, vo svoite
molitvi; 4 a koga }e si spomnam za tvoite solzi, kopneam da te vidam,
da se ispolnam so radost; 5 za{to si spomnuvam za nelicemernata vera
{to e vo tebe, koja otprvin se nao|a{e vo tvojata baba Loida i vo
majka ti Evnikija, a uveren sum deka e i vo tebe. 6 Zatoa ti
napomnuvam da go razgoruva{ Bo`jiot dar, koj e vo tebe preku moeto
rakopolagawe. 7 Za{to Bog ne ni dade duh na stra{livost, tuku duh na
sila, qubov i vozdr`livost.
8 Zatoa, ne srami se od svedo{tvoto za na{iot Gospod i od mene,
zatvorenikot za Nego, tuku stradaj i ti so mene za Evangelieto, spored
silata na Bog, 9 Koj nè spasi i nè povika so sveto prizvanie, ne spored
na{ite dela, tuku po sopstvenata cel i blagodat, koja ni be{e dadena
vo Hristos Isus u{te pred ve~ni vremiwa, 10 a koja sega se otkri
preku javuvaweto na na{iot Spasitel Hristos Isus, Koj ja ukina
smrtta i na videlina donese `ivot i besmrtnost preku Evangelieto,
11 za koe jas sum postaven kako glasnik, apostol i u~itel. 12 Zaradi
toa i go podnesuvam seto ova, no ne se sramam, za{to znam vo Kogo sum
poveruval i uveren sum deka Toj mo`e da go zapazi ona {to Mu go
doveriv, sè do onoj Den.
13 Dr`i se za primerot na zdravoto slovo {to go ima{ ~ueno od
mene vo verata i qubovta koja e vo Hristos Isus! 14 Zapazi go dobroto
{to ti e dovereno preku Svetiot Duh Koj `ivee vo nas.
15 Ti go znae{ toa, deka vo Azija site se odvratija od mene, me|u
koi se i Figel i Ermogen.
16 Gospod da mu dade milost na domot na Onisofor, za{to
pove}epati me osve`i i ne se zasrami od moite okovi, 17 tuku, koga
dojde vo Rim, gri`livo me pobara i me najde. 18 (da mu dade Gospod da
najde milost pred Gospoda vo onoj Den!) A ti, mnogu dobro znae{ kakva
slu`ba vr{e{e toj vo Efes.
2Timotej
353
2Timotej
Hristijansko vojuvawe
2
Zatoa, ti ~edo moe, zajaknuvaj vo blagodatta, koja e vo Hristos
Isus! 2 I ona {to go ima{ slu{nato od mene pred mnogu svedoci,
doveri im go na doverlivi lu|e, koi isto taka }e bidat sposobni da
pou~uvaat i drugi! 3 Podnesuvaj gi so mene stradawata, kako dobar
voin na Hristos Isus! 4 Nikoj, koj e vo voena slu`ba, ne se pletka vo
rabotite od sekojdnevieto, za da mu ugodi na onoj koj go povikal da
bide vojnik. 5 Isto taka, ako nekoj se natprevaruva, ne dobiva venec
ako ne se natprevaruva spored pravilata. 6 Zemjodelecot koj se trudi
treba prv da vkusi od plodovite. 7 Razberi {to zboruvam, a Gospod }e
ti dade razbirawe za sè.
8 Pomni Go Isus Hristos, Koj voskresna od mrtvite, Koj e od
Davidovoto potomstvo, spored moeto Evangelie, 9 za koe stradam sè do
okovi, kako nekakov zlostornik. No Bo`joto slovo ne e okovano. 10
Zaradi toa podnesuvam sè zaradi izbranite, ta i tie da go dobijat
spasenieto vo Hristos Isus, a zaedno so nego i ve~na slava.
11 Verodostojno e ka`anoto:
"Ako umrevme so Nego,
so Nego i }e `iveeme;
12 ako izdr`ime,
so Nego i }e caruvame;
ako se otka`eme od Nego,
i Toj }e se otka`e od nas;
13 ako sme neverni,
Toj ostanuva veren!
Za{to Sam Sebe
ne mo`e da se otka`e.”
Bidi dobar primer
14 Napomnuvaj im gi ovie raboti i nalo`i im seriozno pred Bog, da
ne se prepiraat okolu zborovi, {to e nepolezno i {to vodi kon
propast na slu{atelite. 15 Trudi se da se poka`e{ sebesi proveren
pred Boga kako rabotnik, koj ne treba da se srami, koj pravilno go
obrazlo`uva slovoto na vistinata! 16 A odbegnuvaj nepristojni i
prazni razgovori, za{to toa vodi kon pogolema bezbo`nost, 17 a
nivnite zborovi }e se {irat kako rak-rana. Me|u takvite se Imenej i
Filet, 18 koi skr{naa od vistinata, tvrdej}i deka voskresenieto ve}e
nastapilo i so toa ja ru{at verata na nekoi. 19 Sepak, cvrsto stoi
Bo`jata osnova, koja go ima ovoj pe~at: “Gospod gi poznava Svoite” i
“Sekoj {to Go izgovara Gospodovoto ime neka otstapi od nepravdata!”
20 A vo golem dom ima ne samo zlatni i srebreni sadovi, tuku i
drveni i zemjeni. Ednite se za po~esna, a drugite za sramna namena. 21
Pa taka, ako nekoj se is~isti od ovie raboti, }e bide sad za po~esna
2Timotej
354
2Timotej
namena, osveten, polezen na gospodarot i podgotven za sekoe dobro
delo.
22 Begaj od strastite na mladosta! Stremi se kon pravednost, vera,
qubov i mir so onie koi Go povikuvaat Gospoda od ~isto srce. 23
Otfrli gi bezumnite i nerazumnite raspra{uvawa, znaej}i deka
ra|aat raspravii! 24 A Gospodoviot sluga ne smee da se rasprava, tuku
treba da bide blag sprema site, sposoben da pou~uva i da e trpeliv; 25
da gi vospituva so krotkost onie koi se protivat, za da im dade Bog
pokajanie, koe vodi kon celosno poznavawe na vistinata, 26 za da si
dojdat na sebesi i da izbegaat od stapicata na |avolot koj gi ima
zarobeno za da ja vr{at negovata volja.
Posledni denovi
3
I znaj go ova: vo poslednite denovi }e nastapat te{ki vremiwa, 2
za{to lu|eto }e bidat sebi~ni, srebroqupci, faleni~ari, gordelivi,
pcuja~i; nepokorni na roditelite, neblagodarni, nesveti; 3 bez qubov,
nepomirlivi, zlobni klevetnici, nevozdr`ani, svirepi, neprijateli
na dobroto, 4 predavnici, bezobyirni, nadueni, pove}e slastoqubivi
otkolku bogoqubivi, 5 koi imaat izgled na pobo`nost, a se otka`ale
od nejzinata sila; a takvite odbegnuvaj gi!
6 Za{to me|u niv ima takvi koi se vovlekuvaat vo domovite i gi
mamat nerazumnite `eni obremeneti so grevovi, koi se vodeni od
razli~ni strasti, 7 koi postojano u~at, a nikoga{ da dojdat do
poznavaweto na vistinata. 8 I kako {to Janij i Jamvrij mu se
sprotivija na Mojsej, taka i ovie ì se protivat na vistinata, lu|e so
izopa~en um, otfrleni vo odnos na verata. 9 No nema da napreduvaat
ve}e, za{to nivnoto bezumie }e se otkrie pred site, kako {to se otkri
i na onie dvajca.
@ivej po voljata na Bog
10 A ti vnimatelno go slede{e moeto u~ewe, povedenieto,
zamislata, verata, dolgotrpenieto, qubovta, istrajnosta, 11
progonstvata, stradawata {to mi se slu~ija vo Antioh, vo Ikonija i
vo Listra. Kakvi progonstva pretrpev, a Gospod me izbavi od site! 12
A i site koi }e `iveat pobo`no vo Hristos Isus, }e bidat
progonuvani, 13 dodeka zlite lu|e i izmamnicite }e napreduvaat vo
zloto, mamej}i i biduvaj}i mameni. 14 A ti ostani vo ona {to si go
nau~il i vo {to si ubeden, za{to znae{ od kogo si go nau~il i 15
za{to u{te od detstvoto gi poznava{ Svetite Pisma, koi mo`at da ti
ja dadat mudrosta koja vodi kon spasenie preku verata vo Hristos
Isus.
16 Celoto Pismo e od Bog vdahnoveno i e polezno za pou~uvawe, za
prekoruvawe, za popravawe i za vospituvawe vo pravednost, 17 za da
bide Bo`jiot ~ovek sovr{en i podgotven za sekoe dobro delo.
2Timotej
355
2Timotej
4
Te zakolnuvam pred Bog i Hristos Isus, Koj }e im sudi na `ivite i
na mrtvite so Negovoto javuvawe i Negovoto carstvo: 2 propovedaj go
slovoto, nastojuvaj vo vreme i vo nevreme, ukoruvaj, predupreduvaj,
ohrabruvaj so seta trpelivost i so pouka. 3 Za{to }e dojde vreme koga
ne }e go trpat zdravoto u~ewe, tuku spored svoite pohoti }e si
nasoberat u~iteli kakvi {to sakaat, pa tie da im gi skokotkaat
u{ite, 4 i }e gi odvratat u{ite od vistinata, a }e se svrtat kon
prikazni. 5 A ti bidi trezven vo sè, istrpi zlo, vr{i ja rabotata na
evangelist i ispolnuvaj ja svojata slu`ba dokraj.
6 Za{to jas ve}e se izleav i vremeto na moeto zaminuvawe nastapi.
7 Izvojuvav dobra borba, go zavr{iv patot, ja zapaziv verata. 8 A sega
natamu mi e podgotven venecot na pravednosta, {to }e mi go dade vo
onoj Den Gospod, Pravedniot Sudija, i ne samo mene, tuku i na site koi
go zasakaa Negovoto javuvawe.
Pavlovite li~ni zavr{ni zborovi
9 Pogri`i se nabrgu da dojde{ kaj mene, 10 za{to Dimas me ostavi,
bidej}i go zasaka sega{niov svet i otide vo Solun. Kriskent otide vo
Galatija, a Tit vo Dalmacija. 11 Samo Luka e so mene. Zemi go Marko i
dovedi go so sebe, za{to mi e polezen za slu`bata. 12 Tihik go prativ
vo Efes. 13 Koga }e dojde{, donesi mi ja nametkata {to ja ostaviv vo
Troja kaj Karp i svitocite, osobeno pergamentnite!
14 Bakarxijata Aleksandar mi napravi golema pakost; Gospod }e mu
plati spored negovite dela. 15 I ti pazi se od nego, za{to im se
protive{e mnogu na na{ite zborovi.
16 Pri mojata prva odbrana nikoj ne be{e so mene, tuku site me
ostavija; neka ne im se pripi{e za zlo! 17 No Gospod be{e so mene i
mi dade sila, za preku mene da se izvr{i navestuvaweto, i za da go
~ujat site narodi; a jas bev izbaven od lavovska usta. 18 Gospod }e me
izbavi od sekoe zlo delo i sigurno }e me vovede vo Svoeto nebesno
carstvo, na koe slava Mu za ve~ni vekovi. Amin!
19 Pozdravi gi Priskila i Akila i domot na Onisifor! 20 Erast
ostana vo Korint, a Trofim go ostaviv bolen na Malta. 21 Pogri`i se
da dojde{ pred zimata! Te pozdravuvaat Eubul, Puden, Lin, Klaudija i
site bra}a.
22 Gospod da bide so tvojot duh! Blagodatta da bide so vas.
2Timotej
356
Tit
Poslanieto na Pavle do Tit
1
Pavle, Bo`ji sluga i apostol na Isus Hristos, spored verata na
onie koi se izbrani od Bog i poznavaweto na vistinata koja e spored
pobo`nosta, 2 so nade` za ve~en `ivot {to pred ve~ni vremiwa go
veti Bog, Koj ne mo`e da la`e, 3 a vo svoe vreme go objavi Svoeto
Slovo preku navestuvaweto, {to mi e dovereno mene spored zapovedta
na Bog, na{iot Spasitel - do Tit, moeto vistinsko ~edo po
zaedni~kata vera: 4 blagodat, milost i mir od Bog Tatkoto i Gospod
Isus Hristos, na{iot Spasitel.
Kvalifikaciite na stare{ina
5 Zatoa te ostaviv na Krit, za da go sredi{ nedovr{enoto i za da
postavi{ stare{ini po site gradovi, kako {to ti nalo`iv: 6 ako
nekoj e neporo~en, ma` na edna `ena, ako ima deca koi veruvaat, koi
ne se obvineti zaradi razuzdanost ili nepokornost; 7 za{to
nadzornikot kako Bo`ji upravitel treba da bide neporo~en, ne
samovolen, ne gnevliv, ne pijanica, ne tepa~, ne al~en za ne~ista
dobivka, 8 tuku gostoqubiv, qubitel na dobroto, razumen, praveden,
svet, vozdr`liv, 9 koj se dr`i cvrsto za verodostojnoto slovo, koe e
shodno so u~eweto, za da mo`e i da pottiknuva vo zdravoto u~ewe i da
gi izobli~uva onie koi se protivat.
10 Imeno, ima mnogu nepokorni lu|e, praznore~ivi i izmamnici,
osobeno od obre`anite, 11 na koi treba da im se zatvori ustata, za{to
tie zaradi ne~ista pe~alba rasturaat celi semejstva, pou~uvaj}i go
ona {to ne treba. 12 Eden od niv, nivni sopstven prorok, re~e:
“Kri}anite sekoga{ se la`livci, zli yverovi i mrzlivi lapa~i!” 13
Ova svedo{tvo e vistinito. Zatoa iskaraj gi strogo, za da bidat zdravi
vo verata, 14 za da ne im obrnuvaat vnimanie na evrejskite skazni i
zapovedite na lu|eto koi ja izopa~uvaat vistinata. 15 Za ~istite sè e
~isto; a za onie koi se oskverneti i koi ne veruvaat, ni{to ne e ~isto,
tuku oskverneti im se i razumot i sovesta. 16 Ispovedaat deka Go
poznavaat Bog, no Go odrekuvaat so delata, i se odvratni, neposlu{ni
i nepodobni za kakvo da bilo dobro delo.
Pou~uvaj zdravo u~ewe
2
A ti govori za ona {to se sovpa|a so zdravata nauka. 2 Postarite
ma`i da bidat trezveni, seriozni, razumni, zdravi vo verata, vo
qubovta i vo trpenieto. 3 Isto taka, postarite `eni da se odnesuvaat
dostojno, da ne klevetat i da ne se oddavaat na mnogu vino, tuku da
Tit
357
Tit
bidat u~itelki za dobroto, 4 za da gi u~at mladite `eni da gi qubat
svoite ma`i i svoite deca, 5 da bidat razumni, ~isti, vredni
doma}inki, qubezni i pokorni na svoite ma`i, za da ne se huli
Bo`joto slovo.
6 Isto taka, opomenuvaj gi i mladite da bidat razumni. 7 Vo sè
poka`i se kako primer za dobri dela, vo ~istota na u~eweto,
serioznost, 8 so zdrav i besprekoren govor, za da se zasrami sekoj
protivnik, nemaj}i {to da ka`e lo{o za nas.
9 Robovite neka im se pokoruvaat vo sè na svoite gospodari, da
nastojuvaat da im ugoduvaat, da ne im protivre~at 10 i da ne
potkraduvaat, tuku da ja poka`at svojata dobra vera, ta da go
ukrasuvaat vo sekoj pogled u~eweto na Bog na{iot Spasitel.
11 Za{to se javi Bo`jata blagodat, koja nosi spasenie za site lu|e,
12 koja nè pou~uva da se otka`eme od bezbo`nosta i od svetovni
pohoti; da `iveeme razumno, pravedno i pobo`no vo sega{niov vek, 13
o~ekuvaj}i ja bla`enata nade` i javuvaweto na slavata na na{iot
velik Bog i Spasitel, Isus Hristos, 14 Koj se dade Sebesi za nas, za da
nè izbavi od sekakvo bezzakonie i da si is~isti za Sebe sopstven
narod, revnosen za dobri dela.
15 Zboruvaj go ova, i opomenuvaj, i ukoruvaj so celosna vlast. Nikoj
da ne te prezira!
Pripomni si za Bo`jata milost
3
Napomnuvaj im da im se pokoruvaat na upravitelite i vlastite, da
bidat pokorni i podgotveni za sekoe dobro delo; 2 nikogo da ne hulat,
da bidat blagorodni, da ne se prepiraat, poka`uvaj}i sekakva
krotkost kon site lu|e.
3 Za{to i nie bevme nekoga{ nerazumni, nepokorni, izmameni,
robovi na razni strasti i zadovolstva, minuvaj}i go `ivotot vo zloba
i zavist, ispolneti so omraza i mrazej}i se eden so drug. 4 No koga se
pojavi dobrinata na Bog, na{iot Spasitel, i Negovata qubov za
celoto ~ove{tvo, 5 nè spasi ne vrz osnova na pravednite dela {to sme
gi napravile nie, tuku po Svojata milost, preku kapeweto na
novora|aweto i obnovuvaweto preku Svetiot Duh, 6 Kogo bogato Go
izlea na nas preku Isus Hristos, na{iot Spasitel, 7 ta opravdani
preku Negovata blagodat, da staneme naslednici spored nade`ta na
ve~niot `ivot. 8 Ova e verodostojno slovo, i sakam ova da go govori{
so uverenost, ta onie {to poveruvale vo Bog da se stremat da vr{at
dobri dela. Toa e dobro i polezno za lu|eto.
9 A izbegnuvaj gi glupavite raspra{uvawa, rodoslovijata,
raspraviite i prepirkite vo odnos na Zakonot, za{to se nepolezni i
bezvredni. 10 Izbegnuvaj ~ovek eretik, po prvoto i vtoroto
predupreduvawe, 11 znaej}i deka takviot ~ovek se izopa~il i deka
gre{i, i se osudil samiot sebesi.
Tit
358
Tit
Zaklu~ok
12 Koga }e go pratam kaj tebe Artema ili Tihik, nastojuvaj da
dojde{ kaj mene vo Nikopol, za{to re{iv zimata da ja pominam tamu!
13 Gri`livo snabdi gi za pat zakonikot Zena i Apolos, za da imaat sè
{to im treba! 14 I na{ite neka se u~at da se zafa}aat so dobri dela,
za da gi zadovolat neophodnite potrebi, za da ne bidat besplodni.
15 Te pozdravuvaat site {to se so mene. Pozdravi gi onie koi nè
qubat vo verata. Blagodat so site vas!
Tit
359
Filemon
Poslanieto na Pavle do
Filemon
1
Pavle, zatvorenik za Hristos Isus i bratot Timotej, do na{iot
mil brat i sorabotnik Filemon, 2 do na{ata sestra Apfija, do
na{iot soborec Arhip i do crkvata vo tvojot dom.
3 Blagodat vam i mir od Bog, na{iot Tatko, i od Gospod Isus
Hristos.
Pavloviot izraz na blagodarnost
4 Mu blagodaram na mojot Bog, sekoga{ spomnuvaj}i te vo moite
molitvi, 5 bidej}i slu{am za tvojata qubov i za verata {to ja ima{
sprema Gospod Isus i sprema site svetii; 6 tvoeto u~estvo vo verata
neka bide delotvorno preku poznavaweto na sekoe dobro {to e vo tebe
preku Hristos. 7 Za{to imav golema radost i uteha vo tvojata qubov,
bidej}i ti gi osve`i srcata na svetiite.
Onisim
8 Zatoa, iako imam golema smelost vo Hristos da ti zapovedam da
go pravi{ ona {to e ispravno, 9 zaradi qubovta pove}e sakam da te
molam, jas, vakov kakov {to sum, Pavle, starec, a sega i zatvorenik za
Hristos Isus; 10 te molam za moeto ~edo Onisim, kogo go rodiv vo
okovi, 11 koj nekoga{ ti be{e nekorisen, a sega ni e mo{ne korisen i
tebe i mene.
12 Ti go pra}am nazad, nego, srceto moe. 13 Sakav da go zadr`am kaj
sebe, za da mi slu`i mesto tebe vo okovite poradi Evangelieto, 14 no
ne sakav ni{to da storam bez tvoja soglasnost, za da ne bide tvojata
dobrina od prinuda, tuku dobrovolno. 15 Mo`ebi zatoa be{e oddelen
od tebe za malku vreme, za da go primi{ nazad zasekoga{, 16 no ne ve}e
kako rob, tuku pove}e od rob - kako mil brat, osobeno za mene, a u{te
pove}e za tebe, i vo teloto i vo Gospoda.
17 I taka, ako mene me smeta{ za blizok, primi go kako mene! 18 A
ako ti napravil nekakva {teta ili ti dol`i ne{to, stavi go toa na
moja smetka. 19 Jas, Pavle, koj go pi{uvam ova svoera~no, }e platam; a
da ne ti spomnuvam deka toa {to si, mi go dol`i{ mene. 20 Da, brate,
dozvoli da vidam nekakva polza od tebe vo Gospod; zakrepni mi go
srceto vo Hristos. 21 Ti go pi{uvam ova, imaj}i doverba vo tvojata
poslu{nost, za{to znam deka }e napravi{ i pove}e otkolku {to ti
baram.
22 A ednovremeno so toa prigotvi mi i smestuvawe, za{to se
nadevam deka, preku va{ite molitvi, }e vi bidam daruvan.
Filemon
360
Filemon
23 Te pozdravuvaat: Epafras, koj e so mene zatvorenik za Hristos
Isus, 24 kako i moite sorabotnici Marko, Aristarh, Dima i Luka.
25 Blagodatta na Gospod Isus Hristos neka bide so tvojot duh.
Filemon
361
Evreite
Poslanieto do Evreite
Bog progovori preku Svojot Sin
1
Bog, Koj od damnina, mnogupati i na mnogu na~ini im zboruva{e na
na{ite tatkovci preku prorocite, 2 vo poslednive denovi ni
zboruva{e preku Sinot Kogo Go postavi za naslednik na sè i preku
Kogo go sozdade i svetot. 3 Toj e odblesok na Negovata slava i odraz na
Negovoto bitie, Koj sè odr`uva preku mo}ta na Svojot zbor. Otkako
izvr{i is~istuvawe na grevovite, sedna oddesno na Veli~estvoto vo
visinite;
Hristos gi nadminuva angelite
4 i stana tolku povozvi{en od angelite, kolku {to nasledi
povozvi{eno ime od niv. Hristos e povozvi{en od angelite. 5 Za{to,
komu od angelite nekoga{ mu be{e rekol:
"Ti si Mojot Sin;
denes Te rodiv”
i pak:
"Jas }e Mu bidam Tatko,
a Toj }e mi bide Sin"?
6 I pak, koga Prvorodeniot Go vovede vo svetot, re~e:
"I da Mu se poklonat
site Bo`ji angeli!”
7 A za angelite veli:
"Svoite angeli
gi pravi vetrovi
a Svoite slugi ogneni plameni.”
8 A za Sinot veli:
"Tvojot prestol, Bo`e, e ve~en
i skiptarot na pravdata
e skiptar na Tvoeto Carstvo.
9 Ja zasaka pravednosta,
a go zamrazi bezzakonieto,
zatoa Bog, Tvojot Bog
Evreite
362
Evreite
Te pomaza so maslo na radost,
kako nikoj od Tvoite drugari";
10 i:
"Ti, Gospodi, vo po~etokot
gi polo`i temelite na zemjata,
i nebesata se delo na Tvoite race.
11 Tie }e bidat uni{teni,
a Ti ostanuva{.
I }e ostarat kako obleka,
12 i }e gi svitka{ kako nametka,
kako obleka }e se promenat.
A Ti sekoga{ si istiot
i Tvoite godini nemaat kraj.”
13 A komu od angelite nekoga{ mu ima re~eno:
"Sedni od Mojata dena strana
dodeka ne gi napravam
Tvoite neprijateli
podno{ka na Tvoite noze"?
14 Ne se li site tie prislu`ni~ki duhovi isprateni da im slu`at
na onie koi }e nasledat spasenie?
2
Zatoa treba u{te pove}e da vnimavame na ona {to go ~uvme, za da ne
bideme odvle~eni. 2 Za{to, ako slovoto izgovoreno preku angelite
be{e cvrsto, i ako sekoj prestap i sekoja neposlu{nost bea soodvetno
naplateni, 3 kako }e se izvle~eme, ako zanemarime tolku golemo
spasenie, za koe prvin zboruva{e Gospod, i nam ni be{e potvrdeno od
onie koi go bea ~ule, 4 otkako Bog go posvedo~i so znaci, so ~uda i so
razni mo}ni dela, i so razdavawe darovi na Svetiot Duh, spored
Negovata volja.
Hristos e nad sè
5 Vpro~em, ne im go pot~ini na angeli idniot svet, za kogo
zboruvame. 6 No nekoj nekade posvedo~i, velej}i:
"[to e ~ovekot,
ta si spomnuva{ za nego?
Ili ~ovekoviot sin,
ta da ti zna~i ne{to?
7 Go napravi samo malku
pomal od angelite,
so slava i ~est go oven~a;
Evreite
363
Evreite
8 sè pot~ini pod negovite noze.”
A koga mu pot~ini sè, toj ni{to ne ostavi nepot~ineto na sebesi.
No sega u{te ne gledame deka mu e pot~ineto sè . 9 No Go gledame Isus,
Koj be{e za kratko vreme pomal od angelite, oven~an so slava i ~est
zaradi pretrpenata smrt, Koj po Bo`jata blagodat ja vkusi smrtta za
site.
10 Za{to Mu prilega{e Nemu, zaradi Kogo e sè i preku Kogo e sè,
otkako privede mnogu sinovi vo slava, preku stradawe da stane
sovr{en Avtor na nivnoto spasenie. 11 Za{to i Onoj Koj osvetuva i
onie koi se osveteni, site se od eden Tatko, ta zatoa ne se srami da gi
nare~e bra}a, 12 koga veli:
"]e im go navestam
Tvoeto ime na Moite bra}a,
}e Te vospeam sred soborot";
13 i pak:
"Jas }e se nadevam na Nego";
i pak:
"Eve me mene i moite deca,
koi Bog mi gi dade.”
14 Bidej}i, pak, decata imaat u~estvo vo teloto i krvta, taka i
Samiot Toj zede u~estvo vo toa, ta so smrtta da go obessili onoj koj ja
ima{e vlasta nad smrtta, odnosno |avolot, 15 i da mo`e da gi izbavi
onie koi zaradi stravot od smrtta, cel `ivot bea vo ropstvo. 16
Za{to, navistina, Toj ne im pomaga na angelite, tuku mu pomaga na
Avraamovoto potomstvo. 17 Zatoa treba{e vo sè da stane kako Svoite
bra}a, za da stane milostiv i veren Vrhoven sve{tenik za ne{tata koi
se odnesuvaat na Bog, za da bide `rtva za pomiruvawe za grevovite na
lu|eto. 18 Bidej}i, i Samiot strada{e koga be{e isku{uvan, zatoa
mo`e da im pomogne na onie koi se isku{uvani.
Hristos go nadminuva Mojsej
3
Zatoa, sveti bra}a, vie koi u~estvuvate vo nebesnoto prizvanie,
naso~ete gi va{ite misli kon Isus, Apostolot i Vrhovniot
sve{tenik na na{eto ispoveduvawe, 2 Koj Mu be{e veren na Onoj Koj
Go postavi, kako {to be{e i Mojsej vo celiot Negov dom. 3 Bidej}i Toj
be{e udostoen so pogolema slava od Mojsej, kako {to pogolema ~est od
ku}ata ima onoj koj ja izgradil. 4 Za{to, sekoja ku}a e izgradena od
nekogo, a Bog e graditel na sè. 5 Navistina, i Mojsej mu be{e veren na
Evreite
364
Evreite
celiot Negov dom, kako sluga, za svedo{tvo na onie ne{ta {to
treba{e da se soop{tat podocna. 6 A Hristos be{e veren kako Sin
nad Svojot dom; a Negov dom sme nie, ako dokraj gi do~uvame smelosta i
radosta na na{ata nade`.
7 Vpro~em, kako {to veli Svetiot Duh:
"Denes ako go ~uete Negoviot glas,
8 ne zakoravuvajte gi va{ite srca,
kako toga{ koga Me predizvikuvaa,
kako vo denot na isku{uvaweto vo pustinata,
9 kade {to va{ite tatkovci
se buntuvaa protiv Mene,
predizvikuvaj}i Me, i bea o~evidci
na Moite dela ~etirieset godini.
10 Zatoa se razlutiv
na toa pokolenie i rekov:
- sekoga{ zabluduvaat vo svoite srca
i ne gi zapoznaa Moite pati{ta -,
11 ta vo Svojot gnev se zakolnav:
- nema da vlezat vo Mojot spokoj -.”
12 Gledajte, bra}a, da ne bi vo nekogo od vas da ima zlo srce, {to ne
veruva, ta da otpadne od `iviot Bog. 13 Tuku bodrete se eden so drug,
sekojdnevno, dodeka se veli “denes", da ne bi nekoj od vas da zakoravi
od izmamlivosta na grevot. 14 Vpro~em, nie stanavme Hristovi
sou~esnici, samo ako po~etnata uverenost ja zapazime cvrsto dokraj,
15 taka {to se veli:
"Denes ako go ~uete Negoviot glas,
ne zakoravuvajte gi va{ite srca,
kako toga{ koga Me predizvikuvaa.”
16 Imeno, koi se tie koi otkako ~uja Go predizvikaa? Zar ne bea toa
site onie koi izlegoa od Egipet vodeni od Mojsej? 17 A komu mu be{e
gneven ~etirieset godini? Zar ne na onie koi zgre{ija i ~ii tela
padnaa vo pustinata? 18 A na koi im se zakolna deka nema da vlezat vo
Negoviot spokoj, ako ne na onie koi bea nepokorni? 19 I gledame deka
ne mo`ea da vlezat poradi neverie.
Ve~nata po~inka na svetiite
4
I taka, da strahuvame da ne bide izostanat nekoi od vas, dodeka e sè
u{te ostaveno vetuvaweto za vleguvaweto vo Negoviot spokoj. 2
Za{to i nam ni be{e propovedana Dobrata Vest kako i nim. No nemaa
polza od slovoto {to go ~uja, za{to ne be{e prosledeno so vera kaj
onie koi go bea ~ule. 3 Imeno, nie koi poveruvavme vleguvame vo
spokojot, tokmu kako {to re~e Toj:
Evreite
365
Evreite
"taka {to vo Svojot gnev se zakolnav:
nema da vlezat vo Mojot spokoj";
iako Negovite dela bea zavr{eni u{te od osnovaweto na svetot. 4
Za{to Samiot za sedmiot den ima nekade ka`ano vaka: “I Bog vo
sedmiot den se odmori od site Svoi dela.” 5 I pak na toa mesto: “Nema
da vlezat vo Mojot spokoj.”
6 I taka, bidej}i ostanuva nekoi da vlezat vo nego, a onie na koi
porano im be{e propovedano Evangelieto ne vlegoa zaradi
neposlu{nosta, 7 Toj povtorno opredeli eden den, edno “denes",
zboruvaj}i preku David po dolgo vreme, tokmu kako {to ima ka`ano
porano:
"Denes ako go ~uete Negoviot glas,
ne zakoravuvajte gi va{ite srca.”
8 Za{to, ako Jo{ua im dade{e spokoj, ne bi zboruval potoa za drug
den. 9 Zna~i, na Bo`jiot narod mu ostanuva sabotnata po~inka. 10
Imeno, onoj koj vlegol vo Negoviot spokoj, toj se odmoril od svoite
dela, kako i Bog od Svoite. 11 I taka, da se pogri`ime da vlezeme vo
toj spokoj, za da ne padne nekoj sledej}i go istiot primer na
neposlu{nost!
12 Za{to Bo`joto Slovo e `ivo, delotvorno i poostro od sekoj me~
so dve se~ila, i probiva do razdeluvaweto na du{ata i duhot, na
zglobovite i srcevinata, i e sposobno da gi sudi mislite i namerite
na srceto, 13 i nema sozdanie koe e skrieno pred Negovite o~i; tuku sè
e golo i otkrieno pred o~ite na Onoj pred Kogo }e dademe smetka.
Isus, Golemiot Vrhoven Sve{tenik
14 I taka, bidej}i imame Vrhoven sve{tenik, Koj pomina niz
nebesata - Isus, Bo`jiot Sin, da se dr`ime cvrsto za verata koja ja
ispovedame! 15 Za{to, nemame vrhoven sve{tenik koj ne mo`e da
so~uvstvuva so na{ite slabosti, tuku takov Koj bil isku{uvan vo sè,
kako nas, no bez grev. 16 I taka da pristapuvame smelo kon prestolot
na blagodatta, za da primime milost i za da najdeme blagodat, koja }e
ni pomogne vo vreme na nu`da.
5
Za{to, sekoj vrhoven sve{tenik, koj e izbran od lu|eto, se
postavuva za lu|eto, za da slu`i pred Bog, za da prinesuva darovi i
`rtvi za grevovi; 2 koj mo`e da bide blag kon onie koi se vo neznaewe
i se zabludeni, za{to i samiot e podlo`en na slabosti. 3 I zaradi toa,
dol`en e da prinesuva `rtvi za grevovite, kako za narodot, taka i za
sebesi.
Evreite
366
Evreite
4 I nikoj ne ja zema ~esta za sebe, tuku ja prima koga Bog go
povikuva, kako i Aron. 5 Taka i Hristos ne se proslavi Sam Sebesi za
da stane Vrhoven sve{tenik, tuku Onoj Koj Mu re~e:
"Ti si Mojot Sin;
denes Te rodiv";
6 kako {to Toj i na drugo mesto veli:
"Ti Si Sve{tenik
vo ve~ni vekovi,
po redot Melhisedekov.”
7 Toj, vo denovite na Svojot `ivot vo telo, Mu prinese molitvi i
molbi so silno vikawe i solzi, na Onoj Koj mo`e{e da Go spasi od
smrt, i be{e islu{an zaradi Svojata poslu{nost. 8 Iako be{e Sin, se
nau~i na poslu{nost od ona {to go pretrpe 9 i otkako se usovr{i, na
site koi Mu se poslu{ni im stana Izvor na ve~no spasenie, 10 odreden
od Bog za Vrhoven Sve{tenik po redot Melhisedekov.
11 Za nego imame da zboruvame mnogu, no e te{ko da se protolkuva,
za{to stanavte tapi za slu{awe. 12 Imeno, spored vremeto, dosega
treba{e da bidete ve}e u~iteli, me|utoa vam vi e sè u{te potrebno da
ve pou~uva nekoj na osnovnite principi na Bo`jite otkrovenija, i
potrebno vi e mleko, a ne tvrda hrana. 13 Za{to sekoj {to se hrani so
mleko, ne e naviknat vo slovoto na pravednosta, za{to e bebe. 14 A
tvrdata hrana e za zrelite, koi preku opitnosta gi imaat izve`bano
setilata da razlikuvaat dobro i zlo.
6
Zatoa da go ostavime po~etnoto u~ewe za Hristos a da se stremime
kon zrelost i da ne postavuvame povtorno osnova za pokajanie od
mrtvi dela i za vera vo Bog, 2 za u~eweto za kr{tavawata, za
polagaweto na race, za voskresenieto na mrtvite i za ve~niot sud. 3 I
toa }e go storime ako dozvoli Bog.
4 Za{to za onie koi edna{ bile prosvetleni, koi go vkusile
nebesniot dar, stanale sou~esnici na Svetiot Duh 5 i koi gi vkusile
dobroto Bo`jo slovo i silite na idniot vek, 6 a sepak otpadnale,
nevozmo`no e povtorno da bidat obnoveni za pokajanie, za{to tie
povtorno za sebesi Go raspnuvaat Bo`jiot Sin i Go izlo`uvaat na
javen sram.
7 Za{to zemjata koja go vpiva do`dot {to ~esto pa|a na nea, i koja
im ra|a polezni rastenija na onie za koi i se obrabotuva, dobiva
blagoslov od Bog; 8 no ako dava trwe i bocki, ne ~ini i e blizu da bide
prokolnata; nejziniot kraj zavr{uva vo ognot.
9 Iako zboruvame vaka, mili moi, uvereni sme vo podobri ne{ta za
vas - takvi koi go pridru`uvaat spasenieto. 10 Za{to Bog ne e
nepraveden, pa da go zaboravi va{eto delo i qubovta {to ja poka`avte
sprema Negovoto ime, otkako im poslu`ivte i sè u{te im slu`ite na
Evreite
367
Evreite
svetiite. 11 No nie sakame sekoj od vas da ja poka`e istata revnost, za
da ima celosna sigurnost na nade` do krajot, 12 i da ne bidete
mrzlivi, tuku da se ugledate na onie koi preku vera i trpenie gi
nasleduvaat vetuvawata.
Bog gi ispolnuva Svoite vetuvawa
13 Navistina, koga Bog mu dade vetuvawe na Avraam, nemaj}i nikoj
pogolem za da se zakolne vo nego, se zakolna vo Samiot Sebe, 14
velej}i: “Navistina }e te blagoslovam i }e te preumno`am.” 15 I
taka, ~ekaj}i trpelivo go dobi vetenoto.
16 Lu|eto, vsu{nost, se kolnat vo ona {to e pogolemo od niv, i koga
}e se zakolnat, zavr{uva sekakva natamo{na raspravija me|u niv. 17
Taka i Bog, sakaj}i na naslednicite na vetuvaweto posebno da im ja
poka`e nepromenlivosta na Svojata cel, se poslu`i so zakletva, 18
taka {to preku tie dve nepromenlivi raboti, so koi ne e mo`no Bog
da la`e, neka imame cvrst pottik da ja dosegneme nade`ta {to e
postavena pred nas. 19 Nea ja imame kako sigurna i cvrsta kotva na
du{ata, koja navleguva i zad zavesata, 20 kade {to Isus vleze za nas
kako prethodnik, otkako stana ve~en Vrhoven sve{tenik spored redot
Melhisedekov.
Hristos go nadminuva Melhisedeka
7
Melhisedek, salimskiot car, sve{tenik na Sevi{niot Bog, koj mu
izleze vo presret na Avraam koga se vra}a{e po kole`ot nad
carevite, i go blagoslovi, 2 komu Avraam mu oddeli desetok od sè, ~ie
ime prevedeno prvin zna~i “Car na pravednosta", potoa i “Car na
Salim” odnosno “Car na mirot", 3 bez tatko, bez majka, bez rodoslovje,
koj nema nitu po~etok na denovite, nitu kraj na `ivotot, sli~en na
Bo`jiot Sin, ve~no ostanuva sve{tenik.
4 Gledate li kolku e golem onoj komu patrijarhot Avraam mu dade
desetok od najdobriot plen! 5 Navistina i onie od Levievite sinovi,
koi ja primaat sve{teni~kata slu`ba, imaat zapoved spored Zakonot
da zemaat desetok od narodot, odnosno od svoite bra}a, iako i tie se
Avraamovi potomci. 6 No onoj, ~ie rodoslovje ne proizleguva od niv,
zede desetok od Avraam i go blagoslovi onoj koj gi ima{e vetuvawata.
7 A bez somnenie pomaliot e blagosloven od pogolemiot. 8 Zgora na
toa, ovde smrtni lu|e zemaat desetoci, a onde, onoj za kogo se svedo~i
deka `ivee. 9 Sledstveno, Levi koj zema desetok, dade desetok preku
Avraam, 10 za{to u{te be{e vo bedroto na svojot tatko, koga go sretna
Melhisedeka.
11 I taka, ako sovr{enstvoto be{e preku levitskoto sve{tenstvo
(za{to narodot go primi Zakonot pod nego), kakva potreba ima{e
u{te da se izdigne drug sve{tenik po redot Melhisedekov i da ne bide
nazna~en po redot Aronov? 12 Imeno, koga se promenuva
Evreite
368
Evreite
sve{tenstvoto, neophodno se promenuva i Zakonot. 13 Bidej}i onoj za
kogo ova se zboruva mu pripa|a na drugo pleme, od koe nikoj ne slu`el
pri `rtvenikot. 14 Za{to sosema e jasno deka na{iot Gospod
proizleze od Judinoto pleme, a za sve{tenstvo od ova pleme Mojsej ne
re~e ni{to. 15 I stanuva u{te pojasno, deka ako se javil drug
sve{tenik, sli~en na Melhisedek, 16 toj ne stanal toa spored nekoj
zakon na telesnite propisi, tuku spored silata na neuni{tliviot
`ivot. 17 Za{to za nego se svedo~i:
"Ti si sve{tenik
vo ve~ni vekovi,
spored redot Melhisedekov.”
18 Imeno, od edna strana se ukinuva porane{nata zapoved, zaradi
nejzinata nemo} i bespoleznost 19 (za{to Zakonot ne napravi ni{to
sovr{eno), a od druga strana se voveduva podobra nade`, preku koja se
dobli`uvame do Bog.
20 I pokraj toa {to ne be{e bez zakletva 21 (imeno, drugite stanaa
sve{tenici bez zakletva, a Toj stana so zakletva preku Onoj Koj Mu
re~e:
"Gospod se zakolna
i nema da se predomisli,
- Ti si sve{tenik
vo ve~ni vekovi- “);
22 u{te pove}e i Isus stana zalog na podobar zavet.
23 I tie vo golem broj stanaa sve{tenici za{to smrtta gi
spre~uva{e da prodol`at, 24 a Toj, pak, ima postojano sve{tenstvo,
za{to ostanuva vo ve~ni vekovi. 25 Zatoa i mo`e da gi spasuva za
ve~ni vekovi onie koi preku Nego doa|aat kaj Bog, za{to Toj sekoga{
`ivee, za da se zastapuva za niv.
26 Za{to takov Vrhoven sve{tenik ni treba{e i nam: svet, nevin,
neporo~en, odvoen od gre{nici i povozvi{en od nebesata, 27 Koj nema
sekojdnevna potreba, kako vrhovnite sve{tenici, da prinesuva `rtvi
prvo za svoite grevovi, a potoa za grevovite na narodot, bidej}i toa go
napravi edna{ za sekoga{ prinesuvaj}i se Samiot Sebe. 28 Za{to,
Zakonot postavuva nemo}ni lu|e za vrhovni sve{tenici, a zborot na
zakletvata, koj dojde po Zakonot, postavuva Sin Koj e usovr{en vo
ve~ni vekovi.
Hristos go zamenuva levitskiot sistem
8
Glavnoto od ona {to be{e ka`ano, e ova: imame takov Vrhoven
sve{tenik, Koj sedna oddesno na prestolot na Veli~estvoto na
Evreite
369
Evreite
nebesata 2 kako slu`itel vo Svetili{teto i vo vistinskiot [ator,
{to go podigna Gospod, a ne ~ovek.
3 Vpro~em, sekoj vrhoven sve{tenik se postavuva za da prinesuva i
darovi i `rtvi. Zatoa e potrebno i toj da ima {to da prinese. 4
Za{to, ako Toj be{e na zemjata, ne }e be{e ni sve{tenik, bidej}i ve}e
ima takvi koi gi prinesuvaat darovite spored Zakonot; 5 tie im
slu`at na slikata i na senkata na nebesnite ne{ta, kako {to mu be{e
re~eno na Mojsej, koga treba{e da go napravi [atorot: “Gledaj", mu
re~e Toj, “da napravi{ sè spored obrazecot, {to ti be{e poka`an na
gorata!” 6 No sega Toj dobi mnogu povozvi{ena slu`ba, bidej}i e
posrednik na podobar zavet, {to e zasnovan vrz podobri vetuvawa.
Podobri vetuvawa
7 Ako onoj prviot zavet nema{e nedostatok, ne }e se bara{e mesto
za vtor, 8 za{to nao|aj}i nedostatok, im veli:
"Eve, idat denovi - veli Gospod -,
i }e sklu~am nov zavet
so domot na Izrael i so domot na Juda;
9 ne onakov kakov {to sklu~iv
so nivnite tatkovci
onoj den koga gi povedov za raka
za da gi izvedam od egipetskata zemja,
za{to tie ne mu ostanaa
verni na Mojot zavet,
pa Jas gi zanemariv - veli Gospod -;
10 za{to ova e zavetot koj
}e go sklu~am so domot na Izrael
po onie denovi - veli Gospod-.
]e gi vlo`am Moite zakoni
vo nivniot um,
i }e gi vtisnam na nivnite srca.
Jas }e im bidam Bog,
a tie }e bidat Moj narod.
11 I nieden ve}e nema
da go pou~uva svojot sonarodnik
i nieden svojot brat, velej}i:
- Poznaj Go Gospoda - ,
za{to }e Me poznavaat site,
od najmaliot do najgolemiot me|u niv,
12 bidej}i }e bidam milostiv
sprema nivnite nepravdi,
i nema ve}e da si spomnuvam
za nivnite grevovi!”
13 A koga veli “nov", so toa go proglasil prviot za zastaren. A ona
{to zastaruva i stanuva izli{no ne e daleku od is~eznuvawe.
Evreite
370
Evreite
Nov zavet
9
Bezdrugo, i prviot zavet ima{e uredbi za bogoslu`ba i za zemnoto
svetili{te, 2 za{to be{e prigotven [atorot, vo ~ij nadvore{en del
bea svetilnikot, trpezata i obrednite lebovi, {to se vika Sveto
mesto. 3 A zad vtorata zavesa, be{e drugiot del, nare~en Najsveto
mesto 4 so zlaten oltar za kadewe i kov~egot na zavetot, opkovan so
zlato od site strani, vo koj ima{e zlaten sad so mana, rascuteniot
Aaronov `ezol i plo~ite na zavetot, 5 a nad nego heruvimite na
slavata, koi go zasenuvaa prestolot na milosta; no za seto ova sega ne
mo`eme da zboruvame podetalno.
6 Pri takviot raspored, vo prviot del na [atorot sekoga{
vleguvaat sve{tenicite koga vr{at bogoslu`ba, 7 a vo vtoriot del
samo vrhovniot sve{tenik, edna{ vo godinata, i toa ne bez krv, {to ja
prinesuva za svoite i za grevovite na narodot, napraveni vo neznaewe.
8 So toa Svetiot Duh poka`uva deka patot kon Svetoto mesto sè u{te
ne be{e otkrien; dodeka sè u{te postoe{e prviot del na [atorot, 9
koj e simboli~en prikaz za sega{noto vreme, spored koj se prinesuvaat
darovi i `rtvi, koi ne mo`at sovr{eno da mu ja is~istat sovesta na
onoj koj gi prinesuva, 10 za{to se odnesuvaat samo na hrana i pijalak, i
razni miewa - kako propisi za teloto, nalo`eni do vremeto na
promenata.
Hristovata krv
11 A koga Hristos se javi kako Vrhoven sve{tenik na idnite dobri
ne{ta, preku posovr{en [ator, nerakotvoren, odnosno, koj ne e od ova
sozdavawe, 12 vleze edna{ za sekoga{ vo Svetoto mesto, i toa ne so
krvta na jarci i junci, tuku preku Svojata krv, i ni pribavi ve~en
otkup. 13 Za{to, ako krvta na jarcite, bikovite i pepelta od junica, so
koja se poprskuvaat oskvernetite, osvetuva za ~istewe na teloto, 14
kolku li pove}e krvta na Hristos, Koj preku ve~niot Duh Mu se
prinese Sam Sebesi na Bog, bez nedostatok, }e ja is~isti va{ata
sovest od mrtvite dela, za da Mu slu`ite na `iviot Bog!
15 Zatoa Toj e Posrednikot na eden nov zavet; za povikanite da go
primat vetuvaweto za ve~noto nasledstvo, otkako podnese smrt za
otkup na prestapite napraveni vo prviot zavet.
16 Za{to, kade {to ima zavet potrebno e da se doka`e i smrtta na
zavetuva~ot. 17 Imeno, zavetot stanuva polnova`en po smrtta, a
nikoga{ ne va`i dodeka `ivee zavetuva~ot. 18 Zatoa ni prviot zavet
ne be{e voveden bez krv. 19 Imeno, koga Mojsej na celiot narod mu ja
prenesuva{e sekoja zapoved spored Zakonot, zema{e krv od junci i
jarci so voda i so crvena volna i so isop gi poprskuva{e svitokot i
celiot narod, 20 velej}i: “Ova e krvta na zavetot {to Bog go sklu~i so
vas.” 21 A isto taka so krvta gi poprskuva{e [atorot i site
Evreite
371
Evreite
bogoslu`beni sadovi. 22 I po Zakonot mo`e da se ka`e deka re~isi sè
se ~isti so krv, i bez prolevawe krv nema pro{tavawe.
Podobra `rtva
23 I taka, neophodno be{e simbolite na nebesnite ne{ta da se
is~istat so ovie ne{ta, a samite nebesni ne{ta so `rtvi podobri od
ovie. 24 Za{to Hristos ne vleze vo rakotvoreno Sveto mesto, koe e
samo odraz na vistinskoto, tuku vo samoto nebo, za da se javi sega pred
Bo`joto lice za nas. 25 I ne za da se prinese mnogupati Sebesi, kako
{to vrhovniot sve{tenik vleguva vo Svetoto mesto sekoja godina so
tu|a krv, 26 za{to inaku }e treba{e da strada mnogupati od
sozdavaweto na svetot. No sega, kon krajot na vekovite, Toj se javi
edna{, za da go otstrani grevot so `rtvuvawe Sebesi. 27 I kako {to
na ~ovekot mu e opredeleno da umre edna{, a potoa na sud, 28 taka i
Hristos, otkako be{e prinesen edna{ za da gi zeme grevovite na
mnozina, }e se javi vtorpat ne zaradi grev, tuku za spasenie na onie
koi nestrplivo go o~ekuvaat.
Hristovata `rtva - edna{ za site
10
Bidej}i Zakonot e samo senka na idnite dobri ne{ta, a ne i samata
su{tina na ne{tata, ne mo`e nikoga{ so istite `rtvi, {to sekoja
godina postojano se prinesuvaat, da gi napravi sovr{eni onie koi
pristapuvaat. 2 Inaku, zar ne bi prestanale da gi prinesuvaat, za{to
onie koi gi prinesuvaat, otkako edna{ bile is~isteni, ve}e ne bi
bile svesni za grev? 3 No so tie `rtvi, tie sekoja godina potsetuvaat
na grevovite 4 za{to nevozmo`no e krvta na bikovite i jarcite da
otstranuva grevovi.
5 Zatoa, koga Toj vleze vo svetot, re~e:
"@rtvi i prinosi Ti ne posaka,
no teloto mi go podgotvi.
6 Sepalenici i `rtvi
za grev ne Ti se po volja.”
7 Toga{ rekov: “Eve, doa|am
(vo svitokot e napi{ano za Mene)
da ja ispolnam Tvojata volja, O Bo`e.”
8 Dodeka pogore pi{uva: [email protected] i prinosi, sepalenici i `rtvi za
grev ne posaka, nitu Ti se po volja” (a se prinesuvaat spored Zakonot),
9 potoa re~e: “Eve, doa|am da ja ispolnam Tvojata volja.” Go otstranuva
prvoto, za da go vospostavi vtoroto. 10 Spored taa volja osveteni sme
preku prinosot na teloto na Isus Hristos edna{ zasekoga{.
11 I sekoj sve{tenik sekojdnevno slu`i prinesuvaj}i gi mnogupati
istite `rtvi, koi nikoga{ ne mo`at da otstranat grevovi. 12 No Toj
Evreite
372
Evreite
otkako prinese samo edna `rtva za grevovite, edna{ za zasekoga{,
sedna oddesno na Bog, 13 i ~eka sè u{te dodeka Negovite neprijateli
bidat napraveni podno{ka za Negovite noze. 14 Za{to Toj so edno
prinesuvawe gi napravi sovr{eni zasekoga{ onie koi se osveteni.
15 A i Svetiot Duh ni svedo~i za toa, otkako re~e:
16 “Ova e zavetot,
{to }e go sklu~am
so niv po onie denovi
- veli Gospod}e gi vtisnam Moite zakoni
na nivnite srca
i }e gi napi{am na nivniot um,
17 i za nivnite grevovi
i za nivnite bezzakonija
nema ve}e da si spomnuvam.”
18 A kade {to ima pro{tavawe za ovie ne{ta, tamu nema ve}e
prinosi za grev.
Pristap na vernicite do Bog
19 I taka, bra}a, imame sloboda da vleguvame vo Svetoto mesto
preku Isusovata krv, 20 Koj niz zavesata ni otvori nov i `iv pat, koj e
Negovoto telo, 21 i bidej}i imame Vrhoven sve{tenik nad Bo`jiot
dom, 22 da pristapime so iskreno srce vo celosna sloboda na verata, so
srca koi preku poprskuvawe se is~isteni od zla sovest i so telo
izmieno so ~ista voda. 23 Cvrsto da go dr`ime ispoveduvaweto na
na{ata nade`, nepokoleblivo, za{to veren e Onoj Koj vetil 24 i da
vnimavame na toa da se pottiknuvame eden so drug kon qubov i dobri
dela, 25 ne napu{taj}i gi zaedni~kite sobirawa, kako {to nekoi
imaat obi~aj, tuku da se bodrime eden so drug, i toa tolku pove}e,
kolku {to gledate deka nabli`uva Denot!
26 Za{to, ako prodol`ime da gre{ime svesno otkako go primivme
poznavaweto na vistinata, nema ve}e `rtva za grevovi, 27 tuku samo
stra{no o~ekuvawe na sudot i `estinata na ognot, {to }e gi progolta
protivnicite. 28 Koga nekoj go prekr{uva Mojseeviot Zakon umira
bez milost, pri svedo{tvo na dvajca ili trojca svedoci. 29 Kolku
postroga kazna, mislite, }e zaslu`i onoj koj Go pogazil Bo`jiot Sin i
ja smeta ne~ista krvta na zavetot, so koja bil osveten, i Go navredil
Duhot na blagodatta? 30 Za{to nie Go znaeme Onoj Koj re~e:
“Odmazdata e Moja, Jas }e vozvratam!” I pak: “Gospod }e mu sudi na
Svojot narod.” 31 Stra{no e da se padne vo racete na `iviot Bog.
32 No spomnete si za porane{nite denovi, koga otkako bevte
prosvetleni, pretrpevte golemi stradawa, 33 so toa {to bevte
ponekoga{ javno izlo`eni na hulewa i nevoli, a ponekoga{ stanuvate
sou~esnici na onie koi taka stradaat. 34 Za{to poka`avte so~uvstvo
sprema onie koi bea vo okovi i so radost go podnesovte
Evreite
373
Evreite
razgrabuvaweto na va{iot imot, znaej}i deka imate podobar i traen
imot.
35 I taka, ne otfrlajte ja va{ata doverba, koja ima golema nagrada.
36 Imeno, vam vi e potrebno trpenie, pa otkako }e ja ispolnite
Bo`jata volja, da go dobiete vetenoto. 37 Za{to u{te malku, mo{ne
malku, i:
"Onoj Koj doa|a, }e dojde,
i nema da se zabavi.
38 A Mojot pravednik
}e `ivee po vera;
a ako se povle~e,
na Mojata du{a
nema da ì bide po volja.”
39 No nie ne sme od onie koi se povlekuvaat za pogibel, tuku od
onie koi imaat vera za za~uvuvawe na du{ata.
Za verata
11
A verata e tvrda uverenost vo ona na koe se nadevame i
osvedo~uvawe za ne{tata {to ne se gledaat. 2 Za{to preku nea
pretcite dobija svedo{tvo.
3 So vera razbirame deka svetovite se sozdadeni so Bo`jiot zbor,
taka {to vidlivoto proizleglo od nevidlivoto.
4 So vera Avel Mu prinese na Bog podobra `rtva od Kainovata,
preku koja primi svedo{tvo deka e praveden, za{to Bog posvedo~i za
negovite darovi, i preku vera toj sè u{te zboruva, iako e umren.
5 Preku vera Enoh be{e grabnat, za da ne vidi smrt, i ne mo`e{e da
bide najden, za{to Bog go zede, bidej}i pred negovoto zemawe, toj dobi
svedo{tvo deka Mu ugodil na Bog. 6 A bez vera ne e mo`no da Mu se
ugodi, za{to onoj koj Mu pristapuva na Bog mora da veruva deka Toj
postoi i deka gi nagraduva onie koi Go baraat.
7 So vera Noe, otkako be{e izvesten za ona {to u{te ne se gleda{e,
so strahopo~it, prigotvi kov~eg za spasenie na svojot dom, so {to go
osudi svetot i stana naslednik na pravednosta, koja e spored vera.
8 So vera Avraam poslu{a, koga be{e povikan da izleze na mestoto
{to treba{e da go primi vo nasledstvo, i trgna ne znaej}i kade odi. 9
Preku vera `ivee{e kako novodojden vo vetenata zemja, kako vo tu|a,
`ivej}i vo {atori zaedno so Isak i Jakov, sonaslednici na istoto
vetuvawe, 10 za{to go o~ekuva{e gradot koj ima temeli, komu Bog mu e
Graditel i Tvorec.
11 Preku vera i samata Sara stana sposobna da za~ne, iako be{e vo
naprednata vozrast, za{to Go smeta{e za veren Onoj Koj ì be{e vetil.
12 Zatoa od eden, i toa re~isi mrtov, se rodi mnogu narod “kolku
Evreite
374
Evreite
yvezdite na neboto i kako pesokta na morskiot breg, {to ne mo`e da se
izbroi.”
13 Site ovie umrea veruvaj}i, ne dobivaj}i gi vetuvawata, tuku samo
oddaleku gi vidoa i gi pozdravija, i ispovedaa deka se tu|inci i
novodojdeni na zemjata. 14 Za{to, tie koi zboruvaat taka poka`uvaat
deka baraat tatkovina. 15 I ako navistina mislea na onaa od koja
izlegoa, }e imaa mo`nost da se vratat, 16 no sega, kopneat po podobra,
odnosno nebesnata. Zatoa Bog ne se srami da bide nare~en nivni Bog,
za{to im prigotvi grad.
17 So vera Avraam, koga be{e ispituvan, go prinese Isaka, i onoj
koj gi primi vetuvawata, go prinese svojot edinoroden sin. 18 Nemu mu
be{e re~eno: “Po Isak }e bide nare~eno tvoeto potomstvo.” Toj
smeta{e deka Bog mo`e i od mrtvite da voskresnuva, 19 zatoa go primi
kako pretslika na voskresenieto.
20 So vera Isak gi blagoslovi Jakov i Esav, i vo odnos na idnite
ne{ta.
21 So vera Jakov, dodeka umira{e, gi blagoslovi site Josifovi
sinovi, i im se pokloni, potpiraj}i se na vrvot od ov~arskiot stap.
22 So vera Josif, na umirawe, spomna za izleguvaweto na
izraelovite sinovi i dade upatstva za svoite koski.
23 Preku vera Mojsej, koga se rodi, be{e krien tri meseci od
negovite roditeli, za{to vidoa deka deteto e ubavo i ne se upla{ija
od carskata zapoved.
24 Preku vera Mojsej, koga porasna, odbi da go narekuvaat sin na
faraonovata }erka, 25 i pove}e saka{e da strada zaedno so Bo`jiot
narod, otkolku da u`iva vo minlivite grevovni nasladi. 26 Za{to
Hristoviot sram go smeta{e za pogolemo bogatstvo od egipetskite
riznici, bidej}i ja ima{e predvid nagradata. 27 Preku vera go
napu{ti Egipet, ne pla{ej}i se od careviot gnev, za{to izdr`a kako
da Go gleda Nevidliviot. 28 Preku vera ja proslavi Pashata i izvr{i
poprskuvawe so krv, za da ne go dopre onoj koj gi sotruva{e
prvorodenite.
29 So vera pominaa preku Crvenoto More kako po suvo, a
Egip}anite, koga se obidoa, se izdavija.
30 Preku vera padnaa erihonskite yidini, po sedumdnevnoto
obikoluvawe okolu niv.
31 Preku vera bludnicata Raab ne zagina so nepokornite, otkako so
mir gi primi izvidnicite.
32 I {to da re~am u{te? Za{to nema da imam dovolno vreme koga
bi po~nal da raska`uvam za Gideon, Barak, Samson, Jeftaj, za David i
Samoil, i za prorocite 33 koi preku vera pobedija carstva, izvr{ija
dela na pravednost, dobija vetuvawa, im zatvorija usti na lavovi, 34 ja
ugasnaa mo}ta na ognot, go izbegnaa se~iloto na me~ot, od nemo}ni
stanaa silni; stanaa silni vo boj i nateraa vo begstvo tu|i vojski. 35
@eni gi primija nazad svoite umreni preku voskresenie, a drugi bea
ma~eni i ne bea izbaveni, za da dobijat podobro voskresenie. 36 Drugi
do`iveaja podbivi i udari, a pokraj toa i okovi i zandana. 37 Bea
kamenuvani, so pila se~eni nadve, isku{uvani, umiraa od me~, talkaa
vo ov~i i kozji ko`i; vo nema{tija, vo nevoli i ma~eni 38 (onie za koi
Evreite
375
Evreite
svetot ne be{e dostoen), talkaa po pustini, po gori, po pe{teri i po
jami vzemi.
39 I site tie, iako se doka`aa preku verata, ne go primija vetenoto,
40 za{to Bog predvide ne{to podobro za nas, za da ne dojdat do
sovr{enstvo bez nas.
Pottik da se sledi Isus
12
Zatoa i nie, koi imame okolu sebe tolkav oblak svedoci, da gi
otfrlime nastrana sekoe breme i grev koj lesno nè spletkuva, i da ja
tr~ame so trpenie trkata {to ni pretstoi, 2 gledaj}i vo Isus,
Avtorot i Dovr{itelot na na{ata vera, Koj poradi radosta {to be{e
pred Nego, go pretrpe krstot, preziraj}i go sramot i sedna oddesno na
Bo`jiot prestol. 3 Razmislete za Nego, Koj pretrpe od gre{nicite
takvi protivewa protiv Sebesi, za da ne premalite i se obeshrabrite.
4 Sè u{te ne ste se protivstavile do krv vo borbata protiv grevot,
5 i go zaboravivte predupreduvaweto koe vi e nameneto vam kako na
sinovi:
"Sine moj! Ne preziraj gi
Gospodovite prekori,
ni duh gubi koga te prekoruva,
6 za{to kogo Gospod go qubi,
nego i go kara, a go bie sekoj sin,
kogo {to go prima.”
7 Ako trpite kazni, Bog postapuva so vas kako so sinovi. Za{to koj
e toj sin, kogo tatkoto ne go kaznuva? 8 A ako ste pak bez kazna, od koja
site dobile del, toga{ ste nezakonski deca, a ne sinovi. 9 Osven toa,
na{ite telesni tatkovci nè kaznuvaa, i nie gi po~ituvavme. Zar nema
da Mu se pokorime na Tatkoto na duhovite, i taka da `iveeme? 10
Imeno, tie nè kaznuvaa za kratko, kako {to smetaa deka e najdobro, a
Toj nè kaznuva za na{a polza, za da staneme u~esnici vo Negovata
svetost. 11 Navistina, sekoja kazna vo sega{nosta ne izgleda deka e za
radost, tuku za `alost. No, podocna im donesuva miren plod na
pravednosta na onie koi se obu~uvale preku nea.
Pottik kon svetost
12 Zatoa zakrepnete gi premalenite race i nemo{nite kolena, 13 i
izramnete gi patekite za va{ite noze, za da ne se {ine sakatiot, tuku,
naprotiv, da se isceli.
14 Stremete se kon mir so site, i kon svetosta bez koja nikoj ne
mo`e da Go vidi Gospod, 15 gledajte nikoj da ne ostane bez Bo`jata
blagodat, za da ne iznikne nekoj koren na gor~ina i za da ne ve
voznemiri, za da ne se oskvernat so nego mnozina; 16 da ne bide nekoj
Evreite
376
Evreite
bludnik ili bezbo`nik kako Esav, koj za edno jadewe go prodade
svoeto prvorodstvo, 17 za{to znaete deka podocna koga posaka da go
nasledi blagoslovot, be{e otfrlen, oti ne najde mesto za pokajanie,
iako go bara{e so solzi.
18 Za{to, vie ne pristapivte kon gora {to mo`e da se dopre i ognen
plamen; ni kon temnina, ni kon mrak, ni kon luwa, 19 ni kon zvuk na
truba, ni kon glas na zborovi koi zvu~ea taka, {to slu{atelite molea
da ne im se zboruva ve}e, 20 za{to ne mo`ea da ja podnesat zapovedta:
“Ako i `ivotno ja dopre gorata, }e bide kamenuvano.” 21 A gletkata
be{e tolku stra{na, {to i Mojsej re~e: “Ispla{en sum i treperam.”
22 Tuku, vie pristapivte do gorata Sion, do gradot na `iviot Bog,
nebesniot Erusalim, do desetici iljadi angeli, 23 do seop{tiot sobor
i crkvata na prvorodenite, koi se zapi{ani na nebesata, i do Bog,
Sudijata na site, i do duhovite na usovr{enite pravednici; 24 do Isus,
posrednikot na eden nov zavet i do krvta za poprskuvawe, koja zboruva
podobro od Abelovata.
25 Gledajte da ne Go odbiete Onoj Koj zboruva! Za{to, ako ne
izbegaa onie koi Go odbija Onoj Koj predupreduva{e na zemjata, u{te
pomalku }e izbegame nie, ako se otstranime od Onoj Koj predupreduva
od nebesata! 26 Negoviot glas ja potrese toga{ zemjata, a sega vetuva,
velej}i: “ Jas }e ja potresam u{te edna{ ne samo zemjata, tuku i
neboto.” 27 A toa ,u{te edna{', uka`uva na otstranuvawe na onie
ne{ta {to mo`e da bidat potreseni, kako {to se sozdadenite ne{ta,
za da ostanat onie ne{ta {to ne mo`at da bidat potreseni.
28 Zatoa, bidej}i primivme Carstvo koe ne mo`e da se rasklati, da
imame blagodat, i taka da Mu slu`ime ugodno na Boga kakva {to
miluva so strahopo~it, 29 za{to na{iot Bog e ogan {to progoltuva.
Op{ti i verski dol`nosti
13
Bidete postojani vo bratskata qubov! 2 Ne zapostavuvajte ja
gostoqubivosta, za{to nekoi preku nea, bez da znaat, primija angeli
na gosti! 3 Imajte gi na um zatvorenicite, nebare ste i vie vo prangi,
kako i izma~uvanite, za{to i samite ste vo telo!
4 Site da go po~ituvaat brakot i bra~noto leglo neoskverneto,
za{to Bog }e im sudi na bludnicite i prequbnicite. 5 Va{iot na~in
na `iveewe neka bide osloboden od srebroqubie, bidete zadovolni so
ona {to go imate, za{to Toj re~e:
"Nikoga{ nema da te napu{tam ,
nitu }e te zaboravam!”
6 Zatoa mo`eme smelo da re~eme:
"Gospod mi e pomo{nik,
nema da se pla{am.
Evreite
377
Evreite
[to mo`e da mi napravi ~ovekot?”
7 Se}avajte se na onie {to ve vodea, koi vi go govorea Bo`joto
slovo. Gledajte na rezultatot od nivniot na~in na `iveewe, imajte ja
za primer nivnata vera! 8 Isus Hristos e istiot v~era, denes i vo
ve~ni vekovi.
9 Ne dozvoluvajte da ve zavedat so razni i tu|i u~ewa, za{to dobro e
srceto da bide zacvrsteno so blagodat, a ne so jadewa, od koi nemaa
polza onie koi `iveeja taka ! 10 Nie imame `rtvenik, od kogo nemaat
pravo da jadat slu`itelite na [atorot.
11 Za{to telata na `ivotnite ~ija {to krv vrhovniot sve{tenik ja
vnesuva vo Svetili{teto kako `rtva za grevovite, se palat nadvor od
naselbata. 12 Zatoa i Isus, za da go osveti narodot preku Svojata krv,
nastrada nadvor od gradskata porta. 13 I taka, da pojdeme kon Nego,
nadvor od naselbata, nosej}i ja Negovata poruga, 14 za{to tuka nemame
traen grad, tuku go barame idniot.
15 I taka preku Nego postojano da Mu prinesuvame na Bog
blagodarstvena `rtva, odnosno plod od usnite koi mu blagodarat na
Negovoto ime. 16 A ne zaboravajte da vr{ite dobri dela i da
spodeluvate so drugite, za{to takvite `rtvi Mu se po volja na Bog!
17 Bidete im poslu{ni na va{ite voda~i i pokoruvajte im se, za{to
tie bdeat nad va{ite du{i kako takvi koi za toa }e odgovaraat. Neka
go pravat toa so radost, a ne so negoduvawe, za{to toa ne bi bilo
polezno za vas.
18 Molete se za nas, za{to sme uvereni deka imame dobra sovest i
sakame da se odnesuvame dobro vo sè. 19 Zgora na toa, ve molam da go
pravite toa za da vi bidam vraten pobrgu.
Isus, Velikiot Pastir
20 A Bog na mirot, Koj preku krvta na ve~niot zavet Go izvede od
mrtvite Velikiot Pastir na ovcite, na{iot Gospod Isus, 21 neka ve
usovr{i vo sekoe dobro za da ja izvr{uvate Negovata volja, vr{ej}i go
vo nas ona {to mu e milo Nemu, preku Isus Hristos, ~ija slava neka e
vo ve~ni vekovi. Amin!
22 Ve molam, bra}a, da go primite ova slovo na ohrabruvawe, za{to
vi go napi{av nakratko.
23 Znajte deka na{iot brat Timotej e osloboden, i ako dojde
naskoro, so nego }e ve posetime.
24 Pozdravete gi site va{i voda~i i site svetii. Ve pozdravuvaat
onie od Italija.
25 Blagodat so site vas.
Evreite
378
Otkrovenieto
Otkrovenieto na Jovan
1
Otkrovenieto na Isus Hristos, {to Mu go dade Bog za da im gi
poka`e na Svoite slugi, nastanite {to treba naskoro da se slu~at;
Toj, preku Svojot angel, mu go prenese i mu go objavi toa na Svojot
sluga Jovan, 2 koj preku Bo`joto slovo posvedo~i za sè {to vide preku
svedo{tvoto na Isus Hristos. 3 Bla`en e onoj {to ~ita i bla`eni se
onie {to gi slu{aat zborovite na proro{tvoto i go pazat
napi{anoto vo nego, za{to vremeto e blizu.
Sedumte crkvi
4 Jovan do sedumte crkvi vo Azija: blagodat vam i mir od Onoj Koj
e, Koj be{e i Koj doa|a; i od sedumte Duhovi koi se pred Negoviot
prestol, 5 i od Isus Hristos, verniot Svedok, Prvorodeniot od
mrtvite i Vladetelot na zemnite carevi, Nemu, Koj nè qubi i Koj nè
oslobodi od na{ite grevovi preku Svojata krv, 6 i nè napravi carstvo,
sve{tenici na Svojot Bog i Tatko - Nemu slava i vlast vo ve~ni
vekovi! Amin.
7 Eve, doa|a so oblacite
i }e Go vidi sekoe oko,
duri i onie koi Go probodoa,
a site zemni plemiwa
}e taguvaat zaradi Nego.
Da, amin!
8 “Jas sum Alfa i Omega", veli Gospod Bog, “Koj e, Koj be{e i Koj
doa|a - Sèmo}niot".
Jovan na ostrovot Patmos
9 Jas, Jovan, va{ brat i sou~esnik vo nevolata i vo carstvoto, i vo
trpenieto vo Isus, bev na ostrovot nare~en Patmos, zaradi Bo`joto
slovo i svedo{tvoto za Isus. 10 Vo Gospodoviot den bev vo Duhot i zad
sebe ~uv silen glas, kako od truba, 11 koj vele{e: “Zapi{i go na
svitok ona {to go gleda{, i isprati go do sedumte crkvi: vo Efes, vo
Smirna, vo Pergam, vo Tiatir, vo Sard, vo Filadelfija i vo
Laodikeja.”
12 Se obyrnav za da go vidam glasot {to mi zboruva{e. I koga se
svrtev, vidov sedum zlatni svetilnici, 13 a sred sedumte svetilnici,
Eden, sli~en na Sinot ^ovekov, oble~en vo obleka dolga do nozete i
prepa{an so zlaten pojas preku gradite. 14 Negovata glava i kosata
bea beli kako bela volna, kako sneg, a Negovite o~i kako ognen
plamen; 15 Negovite stapala kako bronza v`arena vo pe~ka; a
Otkrovenieto
379
Otkrovenieto
Negoviot glas, kako {um od mnogu vodi. 16 Vo Svojata desna raka
dr`e{e sedum yvezdi, od Negovata usta izleguva{e me~ so dve se~ila, a
Negovoto lice be{e kako {to sonceto sveti vo svojata sila.
17 I koga Go vidov, padnav kako mrtov pred Negovite noze, a Toj ja
polo`i Svojata desnica vrz mene i mi re~e: “Ne pla{i se! Jas Sum
Prviot i Posledniot, 18 i @iviot; bev mrtov, i eve, @iv Sum vo site
vekovi i gi imam klu~evite na Adot i smrtta.
19 Zatoa, napi{i go ova {to go vide, i toa {to e i ona {to }e bide
potoa. 20 Tajnata na sedumte yvezdi {to gi vide vo Mojata desnica i na
sedumte zlatni svetilnici e: sedumte yvezdi se angelite na sedumte
crkvi, a sedumte svetilnici se sedumte crkvi.
Efes
2
"Na angelot na crkvata vo Efes, napi{i mu: ova go zboruva Onoj
Koj gi dr`i sedumte yvezdi vo Svojata desnica, Koj odi sred sedumte
zlatni svetilnici. 2 Gi znam tvoite dela, tvojot trud i tvoeto trpenie
i deka ne mo`e{ da gi podnesuva{ lo{ite, tuku gi ispita onie {to
tvrdat deka se apostoli, a ne se, i otkri deka se la`livci; 3 i ima{
trpenie, si pretrpel zaradi Moeto ime i ne se umori.
4 No imam ne{to protiv tebe, za{to ja ostavi svojata prva qubov. 5
Spomni si od kade padna, pokaj se i vr{i gi delata {to gi vr{e{e na
po~etokot; ako, pak, ne, }e dojdam kaj tebe i ako ne se pokae{ }e go
otstranam tvojot svetilnik od negovoto mesto. 6 Sepak, ova go ima{:
gi mrazi{ nikolaitskite dela, koi i Jas gi mrazam.
7 Koj ima uvo, neka ~ue {to im govori Duhot na crkvite: na onoj
{to nadvladuva, }e mu dadam da jade od drvoto na `ivotot, {to e vo
Bo`jiot raj!”
Smirna
8 “Na angelot na crkvata vo Smirna, napi{i mu: Prviot i
Posledniot, Koj umre i o`ive, go zboruva ova: 9 gi znam tvoite nevoli
i tvojata siroma{tija, no ti si bogat, i hulite na onie koi zboruvaat
deka se Evrei, a ne se, tuku se satanska sinagoga. 10 Ne pla{i se od ona
{to }e go pretrpi{. Ete, |avolot }e frli nekoi od vas v zandana, za da
bidete ispitani, i }e bidete vo nevola deset dni. Bidi veren do smrt i
}e ti ja dadam krunata na `ivotot.
11 Koj ima uvo, neka ~ue {to im govori Duhot na crkvite: na Onoj
koj pobeduva, vtorata smrt nema da mu na{teti.”
Pergam
12 “Na angelot na crkvata vo Pergam, napi{i mu: ova go veli Onoj
Koj go ima me~ot so dve se~ila: 13 znam kade `ivee{, tamu kade {to e
prestolot na satanata, no ti go dr`i{ Moeto ime i ne se otka`a od
Otkrovenieto
380
Otkrovenieto
verata vo Mene, duri ni vo denovite na Mojot veren svedok Antipa
kogo go ubija kaj vas, kade {to `ivee satanata.
14 No imam nekolku raboti protiv tebe, za{to ima{ tamu nekoi
koi go dr`at u~eweto na Balaam, koj go u~e{e Balak da gi navede na
grev izraelovite sinovi, za da jadat idolski `rtvi i da bludstvuvaat.
15 Taka i ti ima{ nekoi koi na ist na~in go dr`at u~eweto na
nikolaitite. 16 Zatoa, pokaj se! Ako pak ne, }e dojdam brgu kaj tebe i
}e zavojuvam protiv niv so me~ot na Mojata usta.
17 Koj ima uvo, neka ~ue {to im zboruva Duhot na crkvite: na onoj
koj pobeduva, }e mu dadam od skrienata mana, }e mu dadam i bel kamen, i
na kamenot napi{ano novo ime {to nikoj ne go znae, osven onoj koj go
dobiva.”
Tiatir
18 “I na angelot na crkvata vo Tiatir napi{i mu: ova go zboruva
Bo`jiot Sin, Koj ima o~i kako ognen plamen, a stapalata mu se kako
sjajna bronza: 19 gi znam tvoite dela, tvojata qubov, verata i slu`bata,
tvojata istrajnost i tvoite posledni dela koi se pogolemi od onie na
po~etokot.
20 No imam ne{to protiv tebe, {to ja trpi{ `enata Jezavela, koja
sebesi se narekuva proro~ica i koja gi u~i i gi zabluduva Moite slugi
da bludstvuvaat i da jadat idolski `rtvi. 21 ì dadov vreme da se pokae,
no ne saka da se pokae za svoeto bludstvo. 22 Eve, }e ja frlam v
postela, a onie koi vr{at prequba so nea, vo golemi nevoli, ako ne se
pokajat za svoite dela. 23 I }e ì gi pogubam decata so pomor, i site
crkvi }e znaat deka Jas Sum Toj Koj gi ispituva bubrezite i srcata, i
}e mu dadam sekomu od vas spored negovite dela. 24 A vam i na drugite
vo Tiatir, koi ne go dr`at ova u~ewe, koi - kako {to velat - ne gi
zapoznaa satanskite dlabo~ini, vi velam: ne vi nalo`uvam drugo
breme. 25 Sepak dr`ete go ona {to go imate, dodeka dojdam.
26 A na onoj koj pobeduva i gi pazi Moite dela dokraj, nemu }e mu
dadam vlast nad narodite, 27 i }e gi pase so `elezna palka, i }e se
skr{at kako glineni sadovi, kako {to i Jas toa go primiv od Mojot
Tatko. 28 I }e mu ja dadam yvezdata Denica. 29 Koj ima uvo, neka ~ue
{to im zboruva Duhot na crkvite!”
Sard
3
"I na angelot na crkvata vo Sard, napi{i mu: ova go zboruva Onoj
Koj gi ima sedumte Bo`ji Duhovi i sedumte yvezdi: gi znam tvoite
dela, ima{ ime deka si `iv, no si mrtov. 2 Bdej i zacvrsti go ona {to e
na umirawe, za{to ne gi najdov tvoite dela sovr{eni pred mojot Bog. 3
Zatoa, seti se {to primil i ~ul, ~uvaj go i pokaj se. I taka, ako ne se
razbudi{, }e dojdam kako kradec i nema da znae{ vo koj ~as }e ti
dojdam.
Otkrovenieto
381
Otkrovenieto
4 No vo Sard ima{ nekolkumina {to ne gi oskvernija svoite
obleki; tie }e odat vo beli obleki so Mene, za{to se dostojni. 5 Zatoa
onoj koj pobeduva, }e bide oble~en vo beli obleki i nema da go
izbri{am negovoto ime od knigata na `ivotot, tuku }e go priznaam
negovoto ime pred Mojot Tatko i pred Negovite angeli. 6 Koj ima uvo,
neka ~ue {to im zboruva Duhot na crkvite!”
Filadelfija
7 I na angelot na crkvata vo Filadelfija napi{i mu: ova go
zboruva Svetiot i Vistinitiot, Koj go ima Davidoviot klu~; Koj
otvora i nikoj ne zatvora, Koj zatvora i nikoj ne otvora: 8 gi znam
tvoite dela. Eve, postaviv pred tebe otvorena vrata {to nikoj ne
mo`e da ja zatvori, zatoa {to ti ima{ mala sila, a sepak go zapazi
Moeto slovo i ne se otka`a od Moeto ime. 9 Eve, ti davam nekoi od
satanskata sinagoga, koi tvrdat deka se Evrei, a ne se, tuku la`at; ete,
}e napravam da dojdat i da se poklonat pred tvoite noze i da razberat
deka Jas te zasakav. 10 Bidej}i ti go zapazi slovoto na Moeto trpenie,
i Jas }e te zapazam od ~asot na ispituvaweto {to }e dojde vrz celiot
svet, za da gi ispita onie koi `iveat na zemjata.
11 ]e dojdam skoro! Dr`i go cvrsto ona {to go ima{, za nikoj da ne
ja zeme tvojata kruna. 12 Onoj koj pobeduva }e go napravam stolb vo
hramot na Mojot Bog i nema ve}e da izleze nadvor i na nego }e go
napi{am imeto na Mojot Bog i imeto na gradot na Mojot Bog, noviot
Erusalim koj sleguva od neboto, od Mojot Bog, i Moeto novo ime. 13
Koj ima uvo, neka ~ue {to im zboruva Duhot na crkvite.
Laodikeja
14 I na angelot na crkvata vo Laodikeja napi{i mu: ova go zboruva
Amin, verniot i vistinitiot Svedok, Po~etokot na Bo`joto sozdanie:
15 gi znam tvoite dela, ne si ni studen ni `e`ok. O, koga bi bil studen
ili `e`ok! 16 Vaka, bidej}i si mlak i ne si nitu `e`ok nitu studen,
}e te izblujam od Mojata usta. 17 Bidej}i veli{: bogat sum i se
zbogativ, i ni{to ne mi treba, a ne znae{ deka si beden, nesre}en,
siromav, slep i gol; 18 te sovetuvam da si kupi{ od Mene zlato,
pre~isteno so ogan, za da se zbogati{; beli obleki, za da se oble~e{ i
da ne se otkrie sramot na tvojata golotija; i o~na mast, za da gi
nama~ka{ svoite o~i, ta da mo`e{ da gleda{.
19 Jas gi ukoruvam i gi kaznuvam onie {to gi qubam; zatoa bidi
revnosen i pokaj se! 20 Eve, stojam pred vratata i ~ukam; ako nekoj go
~ue Mojot glas i ja otvori vratata, }e vlezam kaj nego i }e ve~eram so
nego i toj so Mene.
21 Na onoj {to pobeduva, }e mu dadam da sedne so Mene na Mojot
prestol, kako {to i Jas pobediv i sednav so Mojot Tatko na Negoviot
prestol. 22 Koj ima uvo, neka ~ue {to im zboruva Duhot na crkvite!
Otkrovenieto
382
Otkrovenieto
Prestolot na nebo
4
Potoa poglednav i vidov: na neboto ima{e otvorena vrata, a
pre|e{niot glas, {to go ~uv kako truba da zboruva so mene, re~e: dojdi
vamu, gore, i }e ti poka`am {to }e se slu~i po ova! 2 Vedna{ se najdov
vo duhot i ete, na neboto ima{e prestol, a na prestolot sede{e Eden; 3
a Onoj Koj sede{e, izgleda{e kako kamen jaspis i sard, a okolu
prestolot ima{e bo`ilak koj prilega{e na smaragd.
4 I okolu prestolot ima{e dvaeset i ~etiri prestoli, a na
prestolite vidov dvaeset i ~etiri stare{ini sednati i oble~eni vo
beli obleki, a na glavite imaa zlatni kruni. 5 Od prestolot izleguvaa
molskavici i glasovi i grme`i, a pred prestolot gorea sedum svetala,
koi se sedumte Bo`ji Duhovi. 6 Pred prestolot ima{e ne{to kako
stakleno more, sli~no na kristal, a sred prestolot i okolu nego,
~etiri `ivi su{testva polni so o~i i odnapred i odnazad. 7 Prvoto
`ivo su{testvo li~e{e na lav, vtoroto `ivo su{testvo na junec,
tretoto `ivo su{testvo ima{e lice kako na ~ovek, a ~etvrtoto `ivo
su{testvo li~e{e na orel vo let. 8 I sekoe od ~etirite `ivi
su{testva ima{e po {est krilja, polni so o~i naokolu i odnatre; i
dewe i no}e ne prestanuvaat da velat:
"Svet, svet, svet
e Gospod Bog Semo}niot,
Koj be{e, Koj e i Koj doa|a.”
9 A koga `ivite su{testva mu oddavaa slava, ~est i blagodarnost
na Onoj Koj sedi na prestolot, Koj `ivee vo ve~ni vekovi, 10 dvaeset i
~etirite stare{ini padnaa pred Onoj Koj sedi na prestolot i Mu se
poklonija na Onoj Koj `ivee vo ve~ni vekovi, i gi polo`ija svoite
kruni pred prestolot, velej}i:
11 “Dostoen si,
Gospodi, Bo`e na{,
da primi{ slava i ~est i mo},
za{to Ti sozdade sè,
i poradi Tvojata volja
su{testvuva i e sozdadeno sè.”
Kniga so sedum pe~ati
5
I vidov svitok vo desnicata na Onoj Koj sede{e na prestolot
ispi{an odnatre i odnadvor i zape~aten so sedum pe~ati. 2 I vidov
mo}en angel kako objavuva so silen glas: “Koj e dostoen da go otvori
svitokot i da gi skr{i negovite pe~ati?” 3 I nikoj, nitu na neboto,
Otkrovenieto
383
Otkrovenieto
nitu na zemjata, nitu pod zemjata, ne mo`e{e da go otvori svitokot,
nitu da pogledne vo nego. 4 A jas po~nav da pla~am mnogu, za{to ne se
najde nikoj dostoen da go otvori i da go pro~ita svitokot, nitu da
pogledne vo nego. 5 Toga{ eden od stare{inite mi re~e: “Ne pla~i,
ete, nadvladea Lavot od judinoto pleme, davidoviot koren, pa mo`e da
go otvori svitokot i negovite sedum pe~ati.
6 I ete, vidov, me|u prestolot (so ~etirite `ivi su{testva) i
stare{inite, Jagne {to be{e kako zaklano, so sedum rogovi i sedum
o~i; toa se sedumte Bo`ji Duhovi, prateni po celata zemja. 7 I dojde i
go zede svitokot od desnicata na Onoj Koj sede{e na prestolot. 8 I
koga go zede svitokot, ~etirite `ivi su{testva i dvaeset i ~etirite
stare{ini padnaa pred Jagneto, a sekoj od niv ima{e harfa i zlatni
sadovi, polni so temjan, imeno molitvite na svetiite. 9 I peeja nova
pesna, velej}i:
"Dostoen si da go zeme{ svitokot
i da gi otvori{ negovite pe~ati,
za{to be{e zaklan i za{to so Svojata krv
gi otkupi za Boga, od sekoe pleme
i jazik, rod i narod,
10 i gi napravi da bidat carstvo
i sve{tenici na na{iot Bog,
i tie }e vladeat na zemjata.”
11 I vidov i ~uv glas od mnogu angeli okolu prestolot, i od `ivite
su{testva i stare{inite, ~ij broj be{e desetici iljadi po desetici
iljadi i iljadnici iljadi, 12 koi zboruvaa so silen glas:
"Dostojno e Jagneto
Koe be{e zaklano, da primi mo},
bogatstvo, mudrost, sila,
~est, slava i blagoslov.”
13 I go ~uv sekoe sozdanie koe e na neboto, na zemjata, pod zemjata,
vo moreto i sè {to e vo niv, kako zboruva:
"Na Onoj Koj sedi na prestolot
i na Jagneto, blagoslov, ~est,
slava i vlast za ve~ni vekovi!”
14 ^etirite `ivi su{testva rekoa: “Amin!", a dvaeset i ~etirite
stare{ini padnaa ni~kum i se poklonija.
Otvorawe na sedumte pe~ati
6
I vidov koga Jagneto otvori eden od sedumte pe~ati i ~uv edno od
`ivite su{testva kako gromoglasno vika: “Dojdi!” 2 A jas poglednav, i
Otkrovenieto
384
Otkrovenieto
ete, bel kow, a kowanikot ima{e lak; i mu be{e dadena kruna, pa kako
pobednik trgna da pobeduva.
3 I koga go otvori vtoriot pe~at, go ~uv drugoto `ivo su{testvo
kako zboruva: “Dojdi!” 4 I izleze drug, crven kow, a na kowanikot mu
be{e dadeno da go krene mirot od zemjata, ta lu|eto me|usebno da se
ubivaat; i mu be{e daden golem me~.
5 I koga go otvori tretiot pe~at, go ~uv tretoto `ivo su{testvo
kako zboruva: “Dojdi!” A jas poglednav, i ete, crn kow, a kowanikot
ima{e terezija vo svojata raka. 6 I ~uv kako zboruva glas me|u
~etirite `ivi su{testva: “Eden {inik p~enica za denarij! Tri
{inika ja~men za denarij! A na masloto i na vinoto ne pakosti im!”
7 I koga go otvori ~etvrtiot pe~at, go ~uv glasot na ~etvrtoto
`ivo su{testvo koe zboruva{e: “Dojdi!” 8 A jas poglednav, i ete, sivozelen kow, a na kowanikot imeto mu be{e Smrt, i Adot ode{e po nego.
N nim im be{e dadena vlast nad ~etvrtina od zemjata, da ubivaat so
me~, so glad, so pomor i so divite yverovi na zemjata.
9 I koga go otvori pettiot pe~at, gi vidov pod `rtvenikot du{ite
na zaklanite zaradi Bo`joto slovo i zaradi svedo{tvoto {to go
odr`aa. 10 I izvikaa so silen glas, velej}i: “Do koga, svet i vistinit
Gospodaru, nema da sudi{ i da ja odmazdi{ na{ata krv nad onie koi
`iveat na zemjata?” 11 I sekomu od niv mu be{e dadena bela obleka i
na site im be{e re~eno da se strpat u{te malku vreme, dodeka ne bide
ispolnet brojot na nivnite soslu`iteli i bra}a, koi }e bidat ubieni
kako i tie.
12 I vidov koga go otvori {estiot pe~at, i se slu~i golem
zemjotres; sonceto pocrne kako strunena vre}a, a celata mese~ina se
stori kako krv, 13 i nebesnite yvezdi ispopa|aa na zemjata, kako {to
smokvata gi isfrla svoite nezreli plodovi, koga }e ja zatrese silen
vetar. 14 A neboto go snema kako svitok koga se smotuva; i site gori i
site ostrovi se pomestija od svoite mesta.
15 Zemnite carevi, golemcite, vojskovodcite, bogatite, silnite,
sekoj rob i sekoj sloboden ~ovek se zasolnija vo pe{terite i po
gorskite kamewari, 16 velej}i im na gorite i na karpite: “Padnete vrz
nas i skrijte nè od liceto na Onoj Koj sedi na prestolot i od gnevot na
Jagneto, 17 za{to dojde velikiot Den na nivniot gnev, i koj mo`e da se
odr`i?”
Sto ~etirieset i ~etiri iljadi izraelci
7
Potoa vidov ~etiri angela kako stojat na ~etirite krai{ta na
zemjata, dr`ej}i gi ~etirite zemni vetrovi, za da ne duva vetar nitu na
zemjata, nitu po moreto, nitu niz nekoe drvo. 2 I vidov drug angel, koj
se izdiga{e od istok i koj go ima{e pe~atot na `iviot Bog, pa po~na
da im vika so silen glas na ~etirite angeli, na koi im be{e dadeno da
im napakostat na zemjata i na moreto, 3 velej}i: “Ne pakostete ì na
zemjata, ni na moreto, nitu na drvjata, dodeka ne im stavime pe~at na
Otkrovenieto
385
Otkrovenieto
~elata na slugite na na{iot Bog!” 4 I go ~uv brojot na zape~atenite:
sto ~etirieset i ~etiri iljadi zape~ateni od site plemiwa na
izraelovite sinovi:
5 dvanaeset iljadi zape~ateni od plemeto Juda,
dvanaeset iljadi zape~ateni od plemeto Ruben,
dvanaeset iljadi zape~ateni od plemeto Gad;
6 dvanaeset iljadi zape~ateni od plemeto Aser,
dvanaeset iljadi zape~ateni od plemeto Neftalim,
dvanaeset iljadi zape~ateni od plemeto Manase;
7 dvanaeset iljadi zape~ateni od plemeto Simeon,
dvanaeset iljadi zape~ateni od plemeto Levi,
dvanaeset iljadi zape~ateni od plemeto Isahar;
8 dvanaeset iljadi zape~ateni od plemeto Zabulon,
dvanaeset iljadi zape~ateni od plemeto Josif,
dvanaeset iljadi zape~ateni od plemeto Venjamin.
Crkvata na neboto
9 Potoa poglednav, i ete, golemo mno{tvo, {to nikoj ne mo`e{e da
go izbroi, od site rodovi, plemiwa, narodi i jazici, kako stojat pred
prestolot i pred Jagneto, oble~eni vo beli obleki, so palmini
gran~iwa vo svoite race, 10 i gromoglasno izvikuvaa:
"Spasenie od na{iot Bog
Koj sedi na prestolot,
i od Jagneto!”
11 A site angeli stoeja okolu prestolot, stare{inite i ~etirite
`ivi su{testva; i padnaa ni~kum pred prestolot i Go proslavija Bog,
12 velej}i:
"Amin! Blagoslov, slava,
mudrost, blagodarnost,
~est, mo} i sila
na na{iot Bog vo site vekovi.
Amin!”
13 A eden od stare{inite progovori, velej}i mi: “Koi se i od kade
dojdoa ovie {to se oble~eni vo beli obleki?”
14 A jas mu rekov : “Gospodine moj, ti znae{!” I mi re~e: “Toa se
onie koi doa|aat od golemite maki, koi gi ispraa svoite obleki i gi
izbelija vo krvta na Jagneto.”
15 Zatoa se pred Bo`jiot prestol i Mu slu`at dewe i no}e vo
Negoviot hram; a Onoj Koj sedi na prestolot, }e go raspne Svojot
[ator nad niv.
16 Nema ve}e da ogladnat, nitu da o`ednat, nitu sonceto }e gi pe~e,
nitu, pak, nekakva `ega, 17 za{to Jagneto, Koe e sred prestolot, }e gi
Otkrovenieto
386
Otkrovenieto
pase i }e gi vodi na izvori na `iva voda, a Bog }e ja izbri{e sekoja
solza od nivnite o~i.
Molk na neboto
8
I koga go otvori sedmiot pe~at, nastana ti{ina na neboto, okolu
polovina ~as.
2 I gi vidov sedumte angeli, koi stoeja pred Boga, na koi im bea
dadeni sedum trubi.
3 Dojde i drug angel, so zlatna kadilnica, i zastana do `rtvenikot,
dr`ej}i zlatna kadilnica, i mu be{e daden mnogu temjan, za da go
prinese zaedno so molitvite na site svetii, vrz zlatniot `rtvenik
pred prestolot. 4 A od racete na angelot se izdigna pred Bog dimot od
temjanot, zaedno so molitvite na svetiite. 5 I angelot ja zede
kadilnicata, ja napolni so ogan od `rtvenikot i ja frli na zemjata,
pri {to nastanaa gromovi i grme`i i molskavici i zemjotres.
Sedumte trubi
6 A sedumte angeli, koi gi imaa sedumte trubi, se podgotvija da
zatrubat.
7 Prviot zatrubi, i se pojavija grad i ogan, pome{ani so krv, i toa
be{e frleno na zemjata, i izgore tretina od zemjata, tretina od
drvjata i seta zelena treva.
8 Zatrubi i vtoriot angel, i ne{to kako golema gora, plamnata vo
ogan, be{e frlena vo moreto, i tretina od moreto stana krv, 9 izumre
tretina od `ivite su{testva vo moreto i be{e uni{tena edna tretina
od korabite.
10 I tretiot angel zatrubi, a od neboto padna golema yvezda koja
gore{e kako fakel i padna vrz tretinata od rekite i vodnite izvori.
11 Imeto na yvezdata e Pelin. I tretina od vodite stana pelin i
mnogu lu|e izumrea od vodite, bidej}i bea zagor~eni.
12 I ~etvrtiot angel zatrubi, i bea udreni tretina od sonceto,
tretina od mese~inata i tretina od yvezdite, za da potemni tretiot
del od niv, i tretina od denot da ne sveti, a isto taka i od no}ta.
13 I vidov i ~uv eden orel kako leta sred neboto, izvikuvaj}i so
silen glas: “Te{ko, te{ko, te{ko im na onie koi `iveat na zemjata,
zaradi preostanatite trubini glasovi na trojcata angeli, koi }e
zatrubat.”
9
Zatrubi i pettiot angel, i vidov yvezda {to padna od neboto na
zemjata, na koja ì be{e daden klu~ot od jamata na bezdnata. 2 I ja
otvori jamata na bezdnata, i od nea se izdigna dim, kako dim od golema
Otkrovenieto
387
Otkrovenieto
pe~ka, a sonceto i vozduhot potemnea od dimot na jamata. 3 Od dimot
izlegoa skakulci po zemjata, pa im be{e dadena sila kakva {to imaat
zemnite skorpii, 4 i im be{e re~eno da ne ì na{tetuvaat na zemnata
treva, nitu na koe da bilo zelenilo, nitu na bilo koe drvo, tuku samo
na onie lu|e koi nemaat Bo`ji pe~at na svoite ~ela. 5 I ne im be{e
dozvoleno da gi ubivaat, tuku da gi ma~at pet meseci, a nivnoto
ma~ewe be{e kako izma~uvawe od skorpija koga kasnuva ~ovek. 6 Vo
tie dni lu|eto }e ja baraat smrtta, no nema da ja najdat; }e sakaat da
umrat, no smrtta }e bega od niv.
7 A skakulcite po svojot oblik prilegaa na kowi, prigotveni za
boj, a na svoite glavi imaa kruni sli~ni na zlato, a licata im bea kako
~ove~ki lica. 8 I imaa kosi kako `eni, a zabite im bea kako na
lavovi. 9 Imaa oklopi kako od `elezo, a {umot na nivnite krila be{e
tatne` na voeni ko~ii so mnogu kowi koi itaat vo boj. 10 I imaa
opa{ki i osila kako skorpii; a vo nivnite opa{ki e nivnata mo} da gi
izma~uvaat lu|eto pet meseci. 11 Nad sebe, kako car, go imaa angelot
na Bezdnata, komu imeto na hebrejski jazik mu e Abadon, a na gr~ki
Apolion.
12 Prvoto zlo pomina, i eve, po nego doa|aat u{te dve zla.
13 I {estiot angel zatrubi, i ~uv glas od ~etirite roga na
zlatniot `rtvenik pred Bog 14 kako mu zboruva na {estiot angel, koj
ja ima{e trubata: “Odvrzi gi ~etirite angeli koi se vrzani kaj
golemata reka Eufrat!” 15 I bea odvrzani ~etirite angeli,
prigotveni za ~asot, denot, mesecot i godinata, da ja ubijat tretinata
od ~ove{tvoto. 16 A brojot na vojuva~kite kowanici be{e dveste
milioni - go ~uv nivniot broj.
17 I vo prividenie vaka gi vidov kowite i onie {to gi javaa: imaa
ogneni oklopi od hijacint i sulfur, a glavite na kowite li~ea na
glavi od lavovi, a od nivnite usti izleguvaa ogan, dim i sulfur. 18 Od
ovie tri zla, od ognot, od dimot i od sulfurot, {to izbivaa od ustite
na kowite, se sotre tretina od ~ove{tvoto. 19 Za{to mo}ta na kowite
be{e vo nivnite usti i vo nivnite opa{ki; imeno, opa{kite im se
sli~ni na zmii i imaat glavi so koi pakostat.
20 A ostatokot od lu|eto {to ne bea sotreni od ovie zla, ne se
pokaja za delata na svoite race: poklonuvawe na demoni, na zlatni,
srebreni, bronzeni, kameni i drveni idoli, koi ne mo`at nitu da
gledaat, nitu da slu{aat, nitu da odat. 21 I ne se pokajaa za svoite
ubistva, nitu za svoite gatawa, nitu za svoite bludstva, nitu za svoite
kra`bi.
Mo}niot angel
10
I vidov drug silen angel kako sleguva od neboto, nametnat so
oblak, koj ima{e bo`ilak na glavata. Liceto mu be{e kako sonce, a
nozete kako ogneni stolbovi, 2 vo svojata raka dr`e{e mal svitok koj
be{e otvoren. I ja postavi svojata desna noga na moreto, a levata na
Otkrovenieto
388
Otkrovenieto
kopnoto, 3 pa izvika so silen glas, kako lav {to rika. A koga izvika,
sedum gromovi zatatnea so svoite glasovi. 4 Tokmu koga sedumte
gromovi zatatnea, sakav da pi{uvam; toga{ ~uv glas od neboto, koj
vele{e: “Zape~ati go toa {to go rekoa sedumte gromovi, i ne pi{uvaj
go!”
5 A angelot, kogo go vidov kako stoi na moreto i na kopnoto, ja
krena svojata desnica kon neboto 6 i se zakolna vo Onoj Koj `ivee vo
ve~ni vekovi, Koj go sozdade neboto i ona {to e vo nego, zemjata i ona
{to e na nea, i moreto so ona {to e vo nego, deka ne }e ima ve}e
odlagawe; 7 tuku vo denovite na glasot na sedmiot angel, koga toj }e
zatrubi, }e se ispolni Bo`jata tajna, kako {to Toj im propoveda{e na
svoite slugi, prorocite.
8 Glasot {to go ~uv od neboto, pak mi progovori i re~e: “Odi, zemi
go svitokot {to e otvoren vo rakata na angelot koj stoi na moreto i
na kopnoto!”
9 Jas otidov kaj angelot i mu rekov da mi go dade maliot svitok. A
toj mi re~e: “Zemi go i izedi go! Vo stomakot }e ti gor~i, no vo ustata
}e ti bide blag kako med.” 10 I go zedov maliot svitok od rakata na
angelot i go izedov: vo ustata mi be{e sladok kako med, no koga go
izedov, vo stomakot mi stana gor~livo.” 11 I mi be{e re~eno: “Treba
povtorno da prorokuva{ pred mnogu narodi, plemiwa, jazici i
carevi.”
Dva Bo`ji svedoka
11
I mi be{e dadena trska za merewe, sli~na na stap, pri {to mi
be{e re~eno: “Stani i izmeri go Bo`jiot hram, `rtvenikot i onie
{to Mu se poklonuvaat na Bog. 2 A nadvore{niot dvor na hramot
ostavi go i ne meri go, za{to im e daden na narodite, i tie }e go gazat
svetiot grad ~etirieset i dva meseca. 3 I }e im dadam na dvajca Moi
svedoci, oble~eni vo struneni vre}i, da prorokuvaat iljada dveste i
{eeset dni. 4 Tie se dvete maslinovi drvja i dvata svetilnika koi
stojat pred Gospodarot na zemjata. 5 Ako nekoj saka da im napakosti,
ogan }e izleze od nivnata usta i }e gi progolta nivnite neprijateli. I
ako nekoj saka da im napakosti, }e mora taka da bide ubien. 6 Tie
imaat vlast da go zatvorat neboto za da ne pa|a do`d vo denovite na
nivnoto prorokuvawe, i imaat vlast nad vodite da gi pretvoraat vo
krv i da ja udrat zemjata so sekakva nevola, onolkupati kolku {to }e
posakaat.
7 I koga }e go zavr{at svoeto svedo{tvo, yverot koj }e izleze od
bezdnata, }e zavojuva protiv niv, }e gi pobedi i }e gi ubie. 8 Nivnite
mrtvi tela }e le`at na ulicata na golemiot grad koj duhovno se
narekuva Sodom i Egipet, kade {to i nivniot Gospod be{e raspnat. 9
A lu|e od site narodi, plemiwa, jazici i rodovi }e gi gledaat nivnite
trupovi tri i pol dena i ne }e dozvolat mrtvite tela da bidat
polo`eni v grob. 10 Pritoa `itelite na zemjata }e se raduvaat i }e se
Otkrovenieto
389
Otkrovenieto
veselat poradi nivnata smrt, i }e si pra}aat darovi eden na drug,
za{to tie dvajca proroci gi izma~uvaa `itelite na zemjata.
11 I po tri i pol dena, vo niv vleze `ivotvoren duh od Boga, pa
zastanaa na svoite noze, a golem strav gi obzede onie {to gi gledaa. 12
I se ~u silen glas od neboto, koj im vele{e: “Dojdete vamu gore!” I
otidoa gore na nebo, vo oblak, a nivnite neprijateli gi gledaa.
13 Vo toj ~as nastana golem zemjotres, pa padna edna desettina od
gradot; i od zemjotresot zaginaa sedum iljadi lu|e, a drugite se
upla{ija i Mu oddadoa slava na nebesniot Bog.
14 Vtoroto zlo pomina, i ete, tretoto zlo brzo doa|a.
Hristos }e vladee ve~no
15 Zatrubi i sedmiot angel i odeknaa silni glasovi na neboto,
velej}i:
"Carstvoto na ovoj svet
Mu pripadna na na{iot Gospod
i na Negoviot Hristos,
a Toj }e caruva vo ve~ni vekovi.”
16 A dvaeset i ~etirite stare{ini koi sedea na svoite prestoli
pred Bog, padnaa ni~kum i Mu se poklonija na Bog, 17 velej}i:
"Ti blagodarime Sèmo}en Gospodi Bo`e,
Koj si i Koj be{e, za{to ja zede
Svojata golema sila i po~na da vladee{.
18 Narodite se razgnevija,
no dojde Tvojot gnev i dojde vreme
da im bide sudeno na mrtvite,
i da im se dade nagrada na Tvoite slugi,
na prorocite, na svetiite i na onie
{to se bojat od Tvoeto ime,
mali i golemi, i da gi uni{ti{ onie
{to ja uni{tuvaa zemjata.”
19 Pritoa se otvori Bo`jiot hram na neboto i se poka`a kov~egot
na Negoviot zavet vo Negoviot hram, i se javija molskavici, glasovi,
grme`i, zemjotres i golem grad.
@enata ra|a sin
12
I se poka`a golem znak na neboto: `ena, oble~ena so sonceto i so
mese~inata pod nejzinite noze, a na glavata ima{e kruna od dvanaeset
yvezdi; 2 be{e bremena i vika{e, bidej}i ra|a{e, pa ima{e porodilni
maki. 3 Se poka`a i drug znak na neboto, i vidov golem crven zmev so
Otkrovenieto
390
Otkrovenieto
sedum glavi i so deset rogovi, a na negovite glavi sedum kruni; 4
negovata opa{ka zbri{a tretina od nebesnite yvezdi i gi frli na
zemjata. A zmevot stoe{e pred `enata koja treba{e da rodi, za da ì go
progolta deteto koga }e go rodi. 5 Taa rodi ma{ko dete, sin, koj }e gi
vodi site narodi so `elezen `ezol. I nejzinoto dete be{e odneseno
kaj Bog i kaj Negoviot prestol. 6 A `enata izbega vo pustinata kade
{to ima{e mesto prigotveno od Bog, za da ja hranat tamu iljada dvesta
i {eeset denovi.
7 I nastana vojna na neboto; Mihail so svoite angeli zavojuva
protiv zmevot. Zmevot, pak, i negovite angeli zavojuvaa, 8 no ne
odoleaja i ne se najde ve}e mesto za niv na neboto. 9 Taka golemiot
zmev, starata zmija, nare~en |avol i satana, koj go zaveduva siot svet,
be{e isfrlen; be{e frlen dolu na zemjata, zaedno so negovite angeli.
10 I ~uv silen glas na neboto kako zboruva:
"Sega dojde spasenieto, silata
i carstvoto na na{iot Bog
i vlasta na Negoviot Hristos,
zatoa {to e frlen dolu
obvinitelot na na{ite bra}a,
koj gi obvinuva pred na{iot Bog,
dewe i no}e.
11 A tie go pobedija zaradi krvta na Jagneto
i zaradi slovoto na svoeto svedo{tvo,
i ne za`alija da go dadat i svojot `ivot.
12 Zatoa, veselete se nebesa
i vie koi `iveete na niv.
Te{ko vam, na zemjata i moreto,
za{to |avolot sleze kaj vas so golem gnev,
znaej}i deka ima malku vreme.”
13 A koga zmevot vide deka e frlen na zemjata, po~na da ja goni
`enata koja go rodi ma{koto. 14 Na `enata, pak, ì dadoa dve krila od
golem orel, za da letne vo pustinata, na svoeto mesto, kade {to se
hrane{e edno vreme, i dve vremiwa, i polovina vreme, daleku od
liceto na zmijata. 15 A zmijata ispu{ti po `enata od svojata usta voda
kako reka, za da bide odnesena od vodata. 16 No zemjata ì pomogna na
`enata i ja otvori ustata i ja ispi rekata {to ja ispu{ti zmevot od
svojata usta. 17 Zmevot, pak, se razgnevi na `enata i otide da vojuva
protiv ostanatite od nejzinoto potomstvo, protiv onie koi gi pazat
Bo`jite zapovedi i go dr`at Isusovoto svedo{tvo.
Yverot
13
A jas zastanav na pesokta od morskiot breg. I vidov yver kako
izleguva od moreto, koj ima{e deset rogovi i sedum glavi, a na
negovite rogovi deset kruni i na negovite glavi bogohulni imiwa. 2
Otkrovenieto
391
Otkrovenieto
Yverot {to go vidov be{e kako leopard, nozete mu bea kako na me~ka, a
ustata kako na lav. A zmevot mu ja dade svojata sila, svojot prestol i
golema vlast. 3 I vidov edna od negovite glavi nebare e smrtno raneta,
no negovata smrtonosna rana be{e iscelena. I seta zemja se voshiti i
trgna po yverot; 4 i mu se poklonija na zmevot, bidej}i mu dade vlast na
yverot; mu se poklonija i na yverot, velej}i: “Koj e kako yverot i koj
mo`e da vojuva protiv nego?”
5 I mu be{e dadena usta koja zboruva golemi ne{ta i bogohulstva, i
mu se dade vlast da pravi taka ~etirieset i dva meseci. 6 I ja otvori
svojata usta da huli protiv Boga, da go huli Negovoto ime i Negoviot
[ator, i onie koi `iveat na neboto. 7 Mu be{e dadeno da zavojuva
protiv svetiite i da gi sovlada i mu se dade vlast nad sekoe pleme,
narod, jazik i rod. 8 A site koi `iveat na zemjata, ~ie ime ne e
zapi{ano vo knigata na `ivotot na Jagneto koe be{e zaklano u{te od
sozdavaweto na svetot, }e mu se poklonat .
9 Koj ima uvo, neka ~ue.
10 Koj e odreden za ropstvo,
}e bide odveden vo ropstvo;
koj ubiva so me~
i samiot treba da zagine od me~.
Ova e trpenieto i verata na svetiite.
11 Vidov i drug yver kako izleguva od zemjata i ima{e dva roga kako
kaj jagne, a zboruva{e kako zmev. 12 Toj ja sproveduva vlasta na prviot
yver, vo negovo prisustvo, pa napravi zemjata i nejzinite `iteli da mu
se poklonuvaat na prviot yver ~ija smrtonosna rana be{e zacelena. 13
I pravi golemi ~udotvorni znaci, taka {to pravi i ogan da pa|a od
neboto na zemjata pred lu|eto. 14 Toj gi zaveduva `itelite na zemjata
so ~udotvornite znaci {to mu bea dadeni da gi pravi pred yverot,
velej}i im na `itelite na zemjata da napravat ikona na yverot koj
ima{e rana od me~ i o`ive. 15 I mu be{e dadeno da vdahne duh vo
ikonata na yverot, za ikonata na yverot da prozboruva i da napravi da
bidat ubieni onie koi nema da se poklonat pred ikonata na yverot. 16
I toj napravi na site - mali i golemi, bogati i bedni, slobodni i
robovi - da im se dade beleg na desnata raka ili na ~eloto, 17 i nikoj
da ne mo`e nitu da kupi nitu da prodade, osven onoj {to go ima
belegot, imeto na yverot ili brojot na negovoto ime.
18 Za ova e potrebna mudrost. Koj ima razbirawe neka go presmeta
brojot na yverot, za{to toa e broj na ~ovek, a negoviot broj e
{estotini {eeset i {est.
Isus i Negoviot narod
14
Poglednav i, ete, vidov kako Jagneto stoi na gorata Sion, a so nego
sto ~etirieset i ~etiri iljadi, koi na svoite ~ela go imaa napi{ano
Negovoto ime i imeto na Negoviot Tatko. 2 I ~uv glas od neboto, kako
Otkrovenieto
392
Otkrovenieto
{um na mnogu vodi i kako tatne` od silen grom, a zvukot {to go ~uv
be{e kako od harfisti koi svirat na svoite harfi. 3 Tie peeja nova
pesna pred prestolot, pred ~etirite `ivi su{testva i pred
stare{inite, i nikoj ne mo`e{e da ja nau~i pesnata, osven onie sto
~etirieset i ~etirite iljadi koi bea otkupeni od zemjata. 4 Toa se
onie koi ne se oskvernija so `eni; imeno, toa se devstvenici. Tie odat
po Jagneto, kade i da odi. Tie se otkupeni me|u lu|eto, kako prvina na
Bog i na Jagneto, 5 i laga ne se najde vo nivnata usta; tie se neporo~ni.
6 Vidov i drug angel kako leta sred neboto, koj ima{e ve~no
Evangelie, za da im go propoveda na `itelite na zemjata, na sekoj
narod, pleme, jazik i rod. 7 Toj izgovori so silen glas: “Bojte se od Bog
i podajte Mu slava, za{to dojde ~asot na Negoviot sud, i poklonete Mu
se na Onoj Koj gi sozdade neboto i zemjata, moreto i vodnite izvori.
8 Dojde i vtor angel po nego, velej}i: “Padna, padna golemiot
Vavilon, koj gi napoi site narodi so strasnoto vino na svoeto
bludstvo.”
9 I tret angel dojde po nego, velej}i so silen glas: “Ako nekoj mu se
pokloni na yverot i na negovata ikona, i primi beleg na svoeto ~elo
ili na svojata raka, 10 i samiot }e pie od vinoto na Bo`jiot gnev, {to
e nerazredeno vo ~a{ata na Negovata jarost, i }e bide ma~en so ogan i
sulfur pred svetite angeli i pred Jagneto. 11 A dimot od nivnoto
ma~ewe }e se izdiga vo ve~ni vekovi; i onie koi mu se poklonuvaat na
yverot i na negovata ikona, i onoj koj go prima belegot na negovoto
ime ne }e imaat spokojstvo ni dewe ni no}e.” 12 Vo toa e trpenieto na
svetiite, koi gi pazat Bo`jite zapovedi i verata vo Isusa.
13 Potoa ~uv glas od neboto, {to mi vele{e: “Napi{i: Bla`eni se
mrtvite koi otsega umiraat vo Gospod!
'Da, - veli Duhot -, za da po~inat od svoite trudovi, za{to nivnite
dela odat po niv.'
Vremeto na sudot
14 Potoa poglednav i vidov bel oblak, a na oblakot sede{e Eden,
sli~en na Sinot ^ovekov, so zlatna kruna na glavata i so ostar srp vo
rakata. 15 I eden drug angel izleze od hramot i mu vikna so silen glas
na Onoj Koj sede{e na oblakot: “Isprati go svojot srp i `nej, za{to
dojde tvojot ~as za `neewe i za{to zrela e `etvata na zemjata.” 16 A
onoj koj sede{e na oblakot, zamavna so srpot na zemjata, i zemjata be{e
po`neana.
17 Izleze i drug angel od hramot {to e na neboto, i ima{e ostar
srp. 18 I tret angel, koj ima{e vlast nad ognot, dojde od kaj
`rtvenikot, i izvika so silen glas kon onoj koj ima{e ostar srp:
,Isprati go svojot ostar srp i oberi gi grozdovite od zemnoto lozje,
za{to grozjeto e ve}e zrelo.' 19 I angelot zamavna so svojot srp na
zemjata, i go obra zemnoto lozje, pa obranoto go frli vo golemoto
gme~alo na Bo`jiot gnev. 20 Gme~eweto se izvr{i nadvor od gradot, a
od gme~aloto pote~e krv do uzdite na kowite, vo dol`ina od iljadi i
{estotini stadii.
Otkrovenieto
393
Otkrovenieto
Sedumte zla
15
I vidov drug, golem i ~udesen znak na neboto: sedum angeli {to gi
dr`ea sedumte posledni zla, za{to so niv zavr{uva Bo`jiot gnev. 2 I
vidov ne{to kako stakleno more izme{ano so ogan, a pobednicite nad
yverot i nad negovata ikona i na brojot na negovoto ime, stoeja na
staklenoto more i imaa Bo`ji harfi, 3 i ja peeja pesnata na Mojsej,
Bo`jiot slu`itel, i pesnata na Jagneto, velej}i:
"Golemi se i prekrasni
Tvoite dela, Semo}en Gospodi Bo`e!
Pravedni i vistiniti se
Tvoite pati{ta, Caru na narodite.
4 Koj ne }e se boi od Tebe, Gospodi,
i ne }e go proslavi Tvoeto ime?
Za{to samo Ti si svet;
site narodi }e dojdat
i }e se poklonat pred Tebe,
za{to se poka`aa Tvoite pravedni sudovi!”
5 Potoa vidov kako na neboto se otvori hramot na [atorot na
svedo{tvoto, 6 a od hramot izlegoa sedumte angeli koi gi imaa
sedumte zla, oble~eni vo ~isti i svetli leneni obleki i prepa{ani so
zlatni pojasi preku gradite. 7 A edno od ~etirite `ivi su{testva im
dade na sedumte angeli sedum zlatni sadovi polni so gnevot na `iviot
Bog, Koj `ivee vo ve~ni vekovi. 8 I hramot se napolni so dim od
Bo`jata slava i od Negovata sila, i nikoj ne mo`e{e da vleze vo
hramot dodeka ne zavr{ija sedumte zla na sedumte angeli.
Sedumte ~a{i na gnevot
16
Potoa ~uv silen glas od hramot kako im zboruva na sedumte angeli:
“Odete i izlejte gi sedumte sadovi na Bo`jiot gnev vrz zemjata!”
2 Prviot otide i go izlea svojot sad vrz zemjata i se pojavi lo{a i
luta rana na lu|eto koi go imaa belegot na yverot i koi mu se
poklonuvaa na negovata ikona.
3 A vtoriot go izlea svojot sad vo moreto i toa stana kako krv od
mrtovec i umre sekoe `ivo su{testvo vo moreto.
4 Tretiot go izlea svojot sad vo rekite i vo vodnite izvori, i tie
stanaa krv. 5 I go ~uv angelot na vodite kako veli:
"Praveden si, Svetecu,
Koj si i Koj be{e,
zatoa {to im presudi taka;
Otkrovenieto
394
Otkrovenieto
6 za{to tie ja proleaja krvta
na svetiite i na prorocite,
a ti krv im dade da pijat;
toa i go zaslu`uvaat!”
7 I ~uv kako `rtvenikot veli:
"Da, Semo}en Gospodi Bo`e,
Tvoite presudi
se vistiniti i pravedni!”
8 ^etvrtiot ja izlea svojata ~a{a vrz sonceto, i mu be{e dadeno da
gi pe~e lu|eto so ogan. 9 I lu|eto, gorej}i od golemata `ega, pohulija
na imeto na Bog, Koj ima vlast nad ovie zla, i ne se pokajaa da Mu
oddadat slava. 10 A pettiot go izlea svojot sad vrz prestolot na yverot
i carstvoto mu se pomra~i, ta si gi grizea svoite jazici od bolka. 11 I
pohulija na nebesniot Bog zaradi svoite bolki i rani, i ne se pokajaa
za svoite dela.
12 [estiot go izlea svojot sad vrz golemata reka Eufrat: nejzinata
voda presu{i za da im se prigotvi patot na carevite od istok. 13 I
vidov kako od ustata na zmevot, od ustata na yverot i od ustata na
la`niot prorok izleguvaat tri ne~isti duha kako `abi; 14 imeno, toa
se demonski duhovi, koi pravat ~uda i odat kaj carevite na celiot svet
za da gi soberat za vojna vo velikiot den na Semo}niot Bog.
15 (Ete, doa|am kako kradec. Bla`en e onoj koj bdee i gi pazi svoite
obleki za da ne odi gol i da ne se gleda negoviot sram.)
16 I gi sobraa na mestoto na hebrejski nare~eno Armagedon. 17 A
sedmiot angel go izlea svojot sad vo vozduhot, i izleze silen glas od
hramot, od prestolot, velej}i: “Se zbidna!” 18 I nastapija
molskavici, tatne`i, gromovi, i nastana golem zemjotres, kakov {to
nikoga{ ne bil otkako se lu|eto na zemjata; takov golem i tolku silen
zemjotres. 19 Golemiot grad se razdeli na tri dela, a gradovite na
narodite padnaa. Golemiot Vavilon be{e spomnat pred Bog, za da mu
bide dadena ~a{ata so vinoto na Negoviot jarosen gnev. 20 I site
ostrovi is~eznaa, i gorite ve}e ne se najdoa. 21 A golem grad, te`ok
okolu eden talant, padna od neboto vrz lu|eto, a lu|eto Go hulea Boga
zaradi pakosta od gradot, za{to negovoto zlo be{e mnogu golemo.
Golemata tajna
17
I dojde eden od sedumte angeli, koi gi imaa sedumte sadovi,
progovori i re~e: “Dojdi da ti ja poka`am presudata na golemata
bludnica koja sedi na mnogu vodi, 2 so koja bludstvuvaa zemnite
carevi, a `itelite na zemjata se opija od vinoto na nejzinoto
bludstvuvawe.”
Otkrovenieto
395
Otkrovenieto
3 I me odvede, vo duhot, vo pustinata: i vidov `ena kako sedi vrz
crven yver koj be{e poln so bogohulni imiwa i ima{e sedum glavi i
deset rogovi. 4 A `enata be{e oble~ena vo purpurno i vo crveno, i
ukrasena so zlato, so skapoceni kamewa i so biseri, i dr`e{e vo
svojata raka zlatna ~a{a polna so gnasotijata i ne~istotijata od
nejzinoto bludstvo, 5 a na ~eloto, pak, ì be{e napi{ano ime, tajna:
"GOLEMIOT VAVILON, MAJKATA NA BLUDNICITE I NA
ZEMNITE GNASOTII.”
6 Ja vidov `enata pijana od krvta na svetiite i od krvta na
Isusovite svedoci, i se za~udiv mnogu koga ja vidov. 7 A angelot mi
re~e: “Zo{to se ~udi{? Jas }e ti ja ka`am tajnata na `enava i na
yverot {to ja nosi i koj ima sedum glavi i deset rogovi. 8 Yverot {to
go vide, be{e i go nema, treba da izleze od bezdnata za da otide vo
propast. A zemnite `iteli ~ie {to ime ne e zapi{ano vo knigata na
`ivotot, od sozdavaweto na svetot, }e se za~udat, koga }e vidat deka
yverot be{e, i deka go nema, i pak e.
9 Za ova e potreben um so mudrost! Sedumte glavi se sedumte gori
vrz koi sedi `enata. 10 Toa se sedum carevi, od koi petmina padnaa,
edniot postoi, a drugiot u{te ne e dojden, a koga }e dojde, treba da
ostane malku. 11 Yverot, pak, koj be{e i kogo go nema, e osmi, a e od
sedumte i odi vo propast.
12 A desette rogovi {to gi vide, toa se deset carevi koi u{te ne se
zacareni, no }e primat carska vlast zaedno so yverot, za eden ~as. 13
Tie se istomislenici, i }e mu ja predadat svojata sila i vlast na
yverot. 14 Tie }e vojuvaat protiv Jagneto, no Jagneto }e gi pobedi
za{to e Gospodar na gospodarite i Car na carevite, a so Nego se
povikanite, izbranite i vernite.”
15 I mi re~e: “Vodite {to gi vide, kade {to sedi bludnicata, toa
se lu|e, tolpi, narodi i jazici. 16 A desette rogovi {to gi vide, i
yverot, }e ja zamrazat bludnicata i }e ja zapustat i sogolat, }e ì go
jadat mesoto i }e ja izgorat so ogan, 17 za{to Bog im dade vo nivnite
srca da ja ispolnat Negovata zamisla, da dejstvuvaat ednomisleno i da
mu go dadat svoeto carstvo na yverot, dodeka ne se ispolni Bo`joto
slovo. 18 @enata, pak, {to ja vide e golemiot grad koj vladee nad
zemnite carevi.”
Padot na Vavilon
18
Potoa vidov drug angel kako sleguva od neboto; toj ima{e golema
vlast, i zemjata se osvetli od negovata slava. 2 I izvika so silen glas,
velej}i:
"Padna, padna golemiot Vavilon,
i stana demonsko `iveali{te
i zasolni{te na site ne~isti duhovi
i zasolni{te na site ne~isti
Otkrovenieto
396
Otkrovenieto
i omrazeni ptici,
3 za{to site narodi pieja od vinoto
na nejzinoto raspaleno bludstvo,
zemnite carevi bludstvuvaa so nea,
a zemnite trgovci se zbogatija
od nejziniot izobilen rasko{!”
4 I ~uv drug glas od neboto kako veli:
"Izlezi od nea, narode Moj,
za da ne bide{ sou~esnik
vo nejzinite grevovi
i da ne gi primi{ nejzinite zla;
5 za{to nejzinite grevovi
se natrupaa do neboto
i Bog si spomna
za nejzinite bezzakonija.
6 Vozvratete ì kako {to
i taa vi vozvrati vam,
i vratete ì dvojno,
spored nejzinite dela;
vo ~a{ata, vo koja taa naleva{e,
nalejte ì dvojno!
7 Kolku {to se proslavi sebesi
i `ivee{e rasko{no,
dajte ì tolku maki i taga,
za{to vo svoeto srce veli:
"Sedam kako carica i ne sum vdovica
i nema nikoga{ da vidam taga.”
8 Zatoa vo eden den
}e dojdat nejzinite maki:
pomor, taga i glad,
i }e bide izgorena so ogan;
za{to silen e Gospod Bog
Koj {to ja sudi.
9 I koga }e go vidat dimot
od nejzinoto gorewe,
}e zapla~at i }e zalelekaat
po nea zemnite carevi,
koi bludstvuvaa
i `iveeja rasko{no so nea.”
10 Stoej}i daleku, zaradi stravot od nejzinite maki, }e zboruvaat:
"Te{ko, te{ko, golem gradu Vavilonu,
silen gradu, za{to vo eden ~as dojde tvojata presuda”!
11 I zemnite trgovci }e pla~at i }e lelekaat po nea, za{to nikoj
ve}e ne gi kupuva nivnite stoki, 12 stoki od zlato, srebro, skapoceni
kamewa i biseri, od len, purpur i svila, od crvena tkaenina i od
Otkrovenieto
397
Otkrovenieto
sekakvo mirislivo drvo; od razni predmeti od slonova koska i razni
predmeti od najskapoceno drvo, od bronza, `elezo i mermer, 13 cimet,
balzam, mirisi, masti, temjan, vino, maslo, belo bra{no i p~enica,
goveda, ovci, kowi i ko~ii, tela i ~ove~ki du{i.
14 A plodovite po koe kopnee{e tvojata du{a, si otide od tebe, i
sekoe izobilstvo i sekoj sjaj ti propadna, i nema ve}e da go najde{. 15
Trgovcite so ovie ne{ta, koi preku nea se zbogatija, }e stojat daleku
zaradi strav od nejzinite maki i }e pla~at i lelekaat, 16 velej}i:
"Te{ko, te{ko! Golem gradu,
ti koj be{e oble~en vo len,
purpur i vo crvena tkaenina,
i ukrasen so zlato,
skapoceni kamewa
i so biseri,
17 za{to vo eden mig
propadna tolkavo golemo bogatstvo!"
I sekoj brodosopstvenik, sekoj patnik, mornar i site koi trguvaat
na more, zastanaa daleku 18 i vikaa koga go gledaa dimot od negoviot
po`ar, velej}i: “Koj be{e kako ovoj golem grad?” 19 I si gi posipuvaa
glavite so prav i vikaa so pla~ i taga, velej}i:
"Te{ko, te{ko, golem gradu,
vo kogo site koi imaa korabi
po moreto, se zbogatija
od negovite skapocenosti,
za{to zapuste vo eden ~as!
20 Veselete se nad nego,
nebo i vie svetii, vie apostoli
i vie proroci, za{to Bog
go izre~e va{iot sud nad nego.”
21 A eden silen angel podigna kamen, golem kako vodeni~ki kamen
i go frli vo moreto, velej}i:
"Vaka nasilno }e bide frlen
golemiot grad Vavilon
i nema ve}e da se najde!
22 I zvuk na harfisti,
svira~i, flejtisti i truba~i
nema ve}e da se ~ue vo tebe;
i nikakov zanaet~ija od nieden zanaet
nema ve}e da se najde vo tebe;
i {um od vodenica
nema ve}e da se ~ue vo tebe;
23 svetlina na svetalo
nema ve}e da sveti vo tebe;
i glas na mlado`enec i nevesta
nema ve}e da se ~ue vo tebe;
Otkrovenieto
398
Otkrovenieto
za{to tvoite trgovci
bea golemcite na zemjata;
za{to so tvoite gatawa
bea izmameni site narodi.
24 I vo nea se najde krvta
na prorocite, na svetite i na site
koi bea zaklani na zemjata.”
Isusovoto svedo{tvo
19
Potoa ~uv ne{to kako silen glas od golemo mno`estvo na neboto,
kako zboruva:
"Aleluja! Spasenieto, slavata,
~esta i silata Mu pripa|aat
na Gospod na{iot Bog,
2 za{to vistiniti i pravedni se
Negovite presudi!
Za{to ja osudi golemata bludnica
koja ja rasipa zemjata
so svoeto bludstvo,
i vrz nea ja odmazdi krvta
na svoite slugi!”.
3 I po vtorpat rekoa:
"Aleluja!
Nejziniot dom se izdiga
vo ve~ni vekovi!”
4 A dvaeset i ~etirite stare{ini i ~etirite `ivi su{testva
padnaa i Mu se poklonija na Bog Koj sedi na prestolot, velej}i:
"Amin! Aleluja!”
5 A od prestolot izleze glas, koj vele{e:
"Falete Go na{iot Bog
site Negovi slugi i vie
koi se boite od Nego,
mali i golemi.”
6 I ~uv, kako glas od golemo mno`estvo, i kako {um od golemi
vodi, i kako tatne` na silni grmotevici, koj vele{e:
"Aleluja, za{to vladee na{iot
Semo}en Gospod Bog!
Otkrovenieto
399
Otkrovenieto
7 Da se raduvame, da se veselime
i da Mu oddademe slava,
za{to dojde svadbata na Jagneto
i Negovata nevesta se podgotvi.
8 Nejze ì be{e dadeno da se oble~e
vo svetlo i ~isto leneno platno,
a platnoto, toa se pravednite dela
na svetiite.
9 I mi re~e: “Napi{i: Bla`eni se onie koi se povikani na
svadbata na Jagneto.” I u{te mi re~e: “Ova se vistiniti Bo`ji
zborovi!”
10 Jas padnav pred negovite noze da mu se poklonam, a toj mi re~e:
“Ne pravi go toa! Jas sum sluga kako i ti i tvoite bra}a, koi go imaat
Isusovoto svedo{tvo; pokloni Mu se na Bog, za{to Isusovoto
svedo{tvo e duhot na proro{tvoto.”
Pravedniot Sudija
11 Potoa vidov otvoreno nebo, i ete, bel kow, a Onoj Koj sede{e na
nego se vika Veren i Vistinit, i sudi i vojuva vo pravednost. 12 O~ite
Mu se ognen plamen, a na glavata mnogu kruni i ima napi{ano ime koe
nikoj ne go znae osven Nego. 13 Oble~en e vo obleka natopena vo krv, a
imeto Mu e Bo`jo Slovo. 14 A go sledea nebesnite vojski na beli
kowi, oble~eni vo bel i ~ist len. 15 Od Negovata usta izleze ostar
me~, za da gi udira so nego narodite, i }e im bide Pastir so `elezna
palka; i Toj }e ja gazi kacata na vinoto na lutiot gnev na Sèmo}niot
Bog. 16 A na Negovata nametka i na Negovoto bedro ima napi{ano ime:
“CAR NA CAREVITE I GOSPODAR NA GOSPODARITE.”
17 Potoa vidov eden angel kako stoi na sonce i izvika so silen
glas, zboruvaj}i im na site ptici {to letaat sred neboto: “Dojdete i
soberete se na golemata Bo`ja gozba, 18 da jadete meso od carevi, meso
od vojvodi, meso od mo}nici, meso od kowi i od onie koi gi javaat i
meso od site lu|e slobodni, robovi, mali i golemi.”
19 Potoa go vidov yverot i zemnite carevi i nivnite vojski sobrani za da vojuvaat protiv Onoj Koj sedi na kowot i protiv
Negovata vojska. 20 A yverot be{e faten, zaedno so la`niot prorok
koj prave{e ~udotvorni znaci pred nego, so koi gi zavede onie koi go
primija belegot na yverot i koi se klawaa na negovata ikona; i
obajcata bea frleni `ivi vo ognenoto ezero {to gori so sulfur. 21
Drugite, pak, bea ubieni so me~ot {to izleguva{e od ustata na Onoj
Koj sede{e na kowot, i site ptici se nasitija so nivnoto meso.
Otkrovenieto
400
Otkrovenieto
Iljadagodi{noto carstvo
20
I vidov angel koj sleguva{e od neboto i go ima{e vo svojata raka
klu~ot od Bezdnata i golema veriga. 2 Toj go fati zmevot, starata
zmija, koj e |avolot i satanata, go vrza za iljada godini, 3 pa go frli
vo bezdnata i ja zaklu~i i zape~ati nad nego, za da ne gi mami narodite
dodeka ne se navr{at iljada godini; potoa treba da bide odvrzan za
kratko vreme.
4 I vidov prestoli, a na onie koi sedea na niv im be{e dadeno da
sudat; i gi vidov i du{ite na onie {to bea obezglaveni poradi
svedo{tvoto za Isus i poradi Bo`joto slovo, koi ne mu se poklonija
na yverot nitu na negovata ikona, i koi ne ja primija beleg na svoeto
~elo i na svojata raka; tie o`iveaja i caruvaa so Hristos iljada
godini. 5 A drugite mrtovci ne o`iveaja dodeka ne se navr{ija iljada
godini. Toa e prvoto voskresenie. 6 Bla`en i svet e onoj koj ima del
vo prvoto voskresenie; nad ovie vtorata smrt nema vlast, tuku }e
bidat Bo`ji i Hristovi sve{tenici i }e caruvaat so Nego iljada
godini.
7 A koga }e se navr{at iljadata godini, satanata }e bide pu{ten od
svojot zatvor, 8 i }e izleze da gi mami narodite po ~etirite krai{ta
na zemjata, Gog i Magog, za da gi sobere za vojna, ~ij broj e kako
morskiot pesok. 9 I izlegoa na zemnata {irina i go opkru`ija
logorot na svetiite i omileniot grad; i padna ogan od neboto i gi
progolta. 10 A |avolot, koj gi zabluduva{e, be{e frlen vo ezeroto od
ogan i sulfur, kade {to se i yverot i la`niot prorok; tie ve~no }e
bidat ma~eni dewe i no}e.
Denot na sudot
11 I vidov golem bel prestol i Onoj Koj sede{e na nego, od ^ie
lice pobegnaa zemjata i neboto, i ne se najde mesto za niv. 12 Gi vidov
mrtvite, golemi i mali, kako stojat pred prestolot, i se otvorija
svitoci; i drug svitok se otvori - knigata na `ivotot, a na mrtvite im
be{e sudeno spored ona {to e zapi{ano vo svitocite, spored nivnite
dela. 13 I moreto gi predade mrtvite koi bea vo nego; i smrtta i Adot
gi predadoa mrtvite koi bea vo niv, i sekoj be{e suden spored svoite
dela. 14 A smrtta i Adot bea frleni vo ognenoto ezero. Toa e vtorata
smrt, ognenoto ezero. 15 I koj ne be{e zapi{an vo knigata na `ivotot,
be{e frlen vo ognenoto ezero.
Otkrovenieto
401
Otkrovenieto
Noviot Erusalim
21
I vidov novo nebo i nova zemja, za{to prvoto nebo i prvata zemja
pominaa i more nema{e ve}e. 2 Toga{ go vidov Svetiot Grad, Noviot
Erusalim, kako sleguva od neboto, od Bog, stokmen kako nevesta,
ukrasena za svojot ma`. 3 I ~uv kako eden silen glas od prestolot
veli: “Eve go Bo`jiot [ator me|u lu|eto i Toj }e `ivee so niv; i tie
}e bidat Negov narod, a Samiot Bog }e bide so niv, 4 i }e ja izbri{e
sekoja solza od nivnite o~i, i smrt nema da ima ve}e, ni taga, ni pla~,
nitu bolka, za{to prvoto pomina.
5 A Onoj Koj sedi na prestolot, re~e: “Ete, pravam sè novo.” I
u{te re~e: “Pi{uvaj, za{to ovie zborovi se verodostojni i
vistiniti!”
6 I mi re~e: “Se svr{i! Jas Sum Alfa i Omega, Po~etokot i
Zavr{okot. Jas }e mu dadam na `edniot, darum, od izvorot na vodata na
`ivotot. 7 Koj pobeduva }e go nasledi ova, i Jas }e mu bidam Bog, a toj
}e mi bide sin. 8 A na stra{livcite i na nevernite, i na gnasnite i na
ubijcite, i na bludnicite i na gata~ite, na idolopoklonicite i na
site la`livci, delot im e vo ezeroto {to gori so ogan i sulfur; toa e
vtorata smrt.
Gradskite yidini
9 I dojde eden od sedumte angeli koi gi imaa sedumte sadovi polni
so poslednite sedum zla, progovori so mene i mi re~e: “Dojdi da ti ja
poka`am nevestata, `enata na Jagneto!” 10 I me odvede vo duhot na
golema i visoka gora i mi go poka`a svetiot grad, Erusalim, kako
sleguva od neboto, od Bog, 11 koj ja ima{e Bo`jata slava, a negovata
svetlina be{e sli~na na mnogu skapocen kamen, na kristalno
proyirniot kamen jaspis. 12 Ima{e golem i visok yid so dvanaeset
porti i na portite - dvanaeset angeli i napi{ani imiwa, a toa se
imiwata na dvanaesette plemiwa na izraelovite sinovi. 13 Od istok
ima{e tri porti, od sever tri porti, od jug tri porti i od zapad tri
porti. 14 A gradskiot yid ima{e dvanaeset temeli i na niv dvanaeset
imiwa na dvanaesette apostoli na Jagneto.
15 A onoj koj zboruva{e so mene ima{e zlatna trska za da go izmeri
gradot i negovite porti i negoviot yid. 16 Gradot, pak, e postaven
~etriagolno, a dol`inata mu e kolku i {iro~inata. I go izmeri
gradot so trskata: dvanaeset iljadi stadii; negovata dol`ina,
{iro~ina i viso~ina se ednakvi. 17 I go izmeri negoviot yid: sto
~etirieset i ~etiri lakti po ~ove~ka merka, koja e i angelska. 18
Negoviot yid be{e izgraden od jaspis, a gradot od ~isto zlato, kako
~isto staklo. 19 Temelite na gradskiot yid bea ukraseni so sekakov
vid skapoceni kamewa: prviot temel e od jaspis, vtoriot - od safir,
tretiot - od halkidon, ~etvrtiot - od smaragd; 20 pettiot - od
sardoniks, {estiot - od sard, sedmiot - od hrisolit, osmiot - od viril,
Otkrovenieto
402
Otkrovenieto
devettiot - od topaz, desettiot - od hrisopras, edinaesettiot - od
hijacint; dvanaesettiot - od ametist. 21 A dvanaesette porti bea
dvanaeset biseri; sekoja porta be{e od eden biser. Gradskata ulica
be{e od ~isto zlato kako proyirno staklo.
22 A hram ne vidov vo nego, za{to negov hram se Semo}niot Gospod
Bog i Jagneto. 23 I na gradot ne mu e potrebno sonce, nitu mese~ina, za
da mu svetat, za{to Bo`jata slava go osvetluva{e, a Jagneto mu e
svetilnik. 24 Narodite, pak, }e odat vo negovata svetlina, a zemnite
carevi }e ja donesat svojata slava vo nego. 25 Negovite porti nema da
se zatvoraat dewe, za{to tamu ne }e ima no}. 26 Slavata i ~esta na
narodite }e bidat doneseni vo nego. 27 I vo nego nema da vleze ni{to
ne~isto, ni onoj koj pravi ne{to gnasno i la`e, tuku samo onie koi se
zapi{ani vo knigata na `ivotot na Jagneto.
22
I mi poka`a reka so voda na `ivotot, bistra kako kristal, koja
istekuva od prestolot na Bog i na Jagneto. 2 Sred negovata ulica i od
dvete strani na rekata be{e drvoto na `ivotot, koe ra|a dvanaeset
pati, koe sekoj mesec go dava svojot plod, a lisjata na drvoto se za
isceluvawe na narodite. 3 Tamu nema ve}e da ima nikakvo
prokletstvo. Prestolot na Bog i na Jagneto }e bide vo nego, a
Negovite slugi }e Mu slu`at 4 i }e go gledaat Negovoto lice, a
Negovoto ime }e im bide na nivnite ~ela. 5 No} ve}e nema da ima i ne
}e im bide nu`na svetlina od svetilka, ni svetlina od sonceto, za{to
Gospod Bog }e gi osvetluva, i }e vladeat ve~no.
Hristos doa|a skoro
6 I mi re~e: “Zborovive se verodostojni i vistiniti; i Gospod Bog
na proro~kite duhovi go isprati Svojot angel za da im gi poka`e na
Svoite slugi ne{tata {to naskoro }e se slu~at.
7 Eve, doa|am skoro. Bla`en e onoj koj gi pazi proro~kite zborovi
na ovaa kniga!
8 Jas, Jovan, sum toj koj gi ~u i gi vide ovie ne{ta. I koga ~uv i
vidov, padnav da se poklonam pred nozete na angelot koj mi gi poka`a
ovie ne{ta. 9 A toj mi re~e: “Ne pravi go toa! Jas sum sluga kako i ti i
tvoite bra}a, prorocite i site onie koi gi pazat zborovite na ovaa
kniga. Na Bog pokloni Mu se!”
10 I mi re~e:” Ne zape~atuvaj gi proro~kite zborovi na knigava,
za{to vremeto e blizu! 11 Onoj Koj vr{i nepravda, neka vr{i u{te
nepravda; i koj e oskvernet, neka se oskvernuva u{te; i koj e praveden
neka vr{i u{te pravednost; i koj e svet, neka stanuva u{te posvet!”
12 Ete, doa|am skoro, i nagradata Moja e so Mene, za da mu dadam
sekomu spored negovoto delo! 13 Jas Sum Alfa i Omega, Prviot i
Posledniot, Po~etokot i Zavr{okot.
14 Bla`eni se onie koi gi perat svoite obleki, za da imaat pravo
na drvoto na `ivotot i za da mo`at da vlezat vo gradot niz portite! 15
Otkrovenieto
403
Otkrovenieto
Nadvor
se
ku~iwata,
gata~ite,
bludnicite,
ubijcite,
idolopoklonicite i sekoj koj ja saka lagata i koj la`e.”
16 “Jas, Isus, go isprativ Svojot angel za da vi go posvedo~i ova na
crkvite. Jas Sum Davidoviot koren i sjajnata yvezda Denica!”
17 Duhot i nevestata velat: “Dojdi!” I koj slu{a neka re~e:
“Dojdi!” I koj e `eden - neka dojde, i koj saka - neka zeme darum od
vodata na `ivotot!
18 Jas mu svedo~am sekomu koj gi slu{a proro~kite zborovi na ovaa
kniga. Ako nekoj im dodade ne{to, Bog }e mu dodade od makite
opi{ani vo ovaa kniga. 19 A ako nekoj odzeme ne{to od zborovite na
knigava na ova proro{tvo, Bog }e mu go odzeme negoviot del od drvoto
na `ivotot i od svetiot grad, koi se opi{ani vo ovaa kniga.
20 Onoj Koj go svedo~i ova, govori: “Da, doa|am skoro!” Amin! Da, dojdi Gospodi Isuse!
21 Blagodatta na Gospod Isus neka bide so site vas.
Otkrovenieto
Download

Нов Завет