Sozdavawe
PRVA KNIGA MOJSEEVA
(SOZDAVAWE)
Voved
Naslovot na prvata bibliska kniga Sozdavawe ja navestuva
nejzinata sodr`ina. Taa zboruva za sozdavaweto na svetot, na
prvite lu|e i za istorijata na evrejskiot narod.
Sozdavawe: sozdavaweto na ma`ot i `enata (1-2); nivnoto
progonuvawe od rajot (3); Kain i Avel (4); Noe i golemiot potop (69); Vavilonskata kula (11). Nastanite za koi se raska`uva vo ovie
tekstovi, ne mo`at precizno da se smestat vo kalendarot na
~ovekovata istorija.
Vo ponatamo{niot tekst, od 12-50 se raska`uva kako Bog mu nosi
spasenie na ~ove{tvoto, i kako Toj gi povikuva vo Svoja slu`ba
starozavetnite patrijarsi. Prviot e Avraam (12,1-25,18), poznat po
svojata vera i poslu{nost kon Boga, koja i do denes im slu`i kako
obrazec na vernite. Potoa sledat Isak, Avraamoviot sin i sinot
na Isak, Jakov (25,19-37,1), koj go dobiva imeto Izrael. Ponatamu,
Josif (37,2-50,26), eden od sinovite na Jakov, rodona~alnik na dve
izraelski plemiwa, e vo centarot na nastanite {to }e gi odvedat
Jakov i ostanatite negovi sinovi, zaedno so nivnite semejstva vo
Egipet.
Knigata Sozdavawe, pred se, pretstavuva zapoznavawe so Bo`jite
dela. Taa zapo~nuva so tvrdeweto deka Bog go sozdal svetot, koj e
ogromen, no sepak Mu e celosno pot~inet na Boga. Knigata zavr{uva
so vetuvaweto deka Bog }e prodol`i da se gri`i za Svojot narod. Od
po~etokot pa do krajot na knigata glavna li~nost e Bog: Toj im se
otkriva na lu|eto, Toj im sudi, Toj gi vodi i go pomaga Svojot narod.
Kone~no, Toj ja sozdava negovata istorija.
Vo zamena za toa Bog bara od Svojot narod da veruva vo Nego i vo
Negovite vetuvawa, da se pot~inuva na Negovite naredbi i zakoni.
Vo knigava e pretstavena drevnata evrejska tradicija, koja mu
pomognala na ovoj narod da ja osoznae svojata vera i da ja za~uva, a
preku nea i samiot da opstane.
VO PO^ETOKOT
Bog go sozdava svetot i ~ovekot
1
Vo po~etokot Bog gi sozdade neboto i zemjata.
2 Zemjata be{e neoformena i pusta; ima{e temnina nad bezdnata i
Bo`jiot Duh lebde{e nad vodata.
3 I Bog re~e: “Neka bide svetlina!” I nastana svetlina.
4 I Bog vide deka svetlinata e ne{to dobro; i ja oddeli Bog
svetlinata od temninata.
Sozdavawe
Sozdavawe
5 Bog svetlinata ja nare~e den, a temninata ja nare~e no}. I nastapi
ve~er, i nastapi utro - prv den.
6 Potoa Bog re~e: “Neka ima svod srede vodata i toj da razdeluva voda
od voda!”
7 I sozdade Bog svod; i ja odvoi vodata {to e pod svodot od vodata
{to e nad svodot. Taka i stana.
8 I svodot Bog go nare~e nebo. I nastapi ve~er i nastapi utro - vtor
den.
9 I Bog re~e: “Neka se sobere vodata {to e pod neboto na edno mesto,
i neka se pojavi kopno!” I stana taka.
10 Kopnoto Bog go nare~e zemja, a sobranite vodi gi nare~e - moriwa;
i vide Bog deka toa e dobro.
11 I Bog re~e: “Neka izraste od zemjata zelenilo - treva {to dava
seme, plodonosni drvja koi vo sebe imaat seme!” I stana taka.
12 3emjata pu{ti od sebe zelenilo: treva {to dava seme spored svojot
rod, a i drvja {to ra|aat plod, ~ie seme e spored nivniot rod. I Bog
vide deka toa e dobro.
13 I nastapi ve~er, i nastapi utro - tret den.
14 Potoa Bog re~e: “Neka se pojavat svetila na nebeskiot svod, za da
go delat denot od no}ta i da bidat znaci, i za vremiwata, i za
denovite, i za godinite;
15 i neka bidat tie svetilnici na nebeskiot svod, za da ja osvetluvaat
zemjata!” I stana taka.
16 Bog sozdade dve golemi svetila: pogolemo svetilo da upravuva so
denot, i pomalo svetilo da upravuva so no}ta; gi sozdade i yvezdite;
17 i gi postavi Bog na nebeskiot svod da ja osvetluvaat zemjata,
18 i da upravuvaat so denot i no}ta, i da ja oddeluvaat svetlinata od
temninata. I Bog vide deka toa e dobro.
19 I nastapi ve~er, i nastapi utro - ~etvrti den.
20 Potoa re~e Bog: “Vodata neka se ispolni so `ivi su{testva, a niz
nebeskiot svod nad zemjata neka poletaat ptici!”
21 I Bog sozdade golemi ribi i sekakov vid `ivotni vleka~i {to
`iveat vo vodata, spored nivniot rod, kako i sekakov vid krilati
ptici, spored nivniot rod. I vide Bog deka toa e dobro.
22 I gi blagoslovi Bog, velej}i: “Plodete se i mno`ete se, i
napolnete ja vodata vo moriwata, i pticite neka se namno`at na
zemjata!”
23 I nastapi ve~er, i nastapi utro - petti den.
24 Pak re~e Bog: “Neka izvede zemjata od sebe razni su{testva
spored rodot nivni: dobitok, laza~i i yverovi zemni spored nivniot
rod!” I stana taka.
25 I Bog sozdade yverovi zemni, spored rodot niven, i dobitok spored
rodot negov, i sekakvi gadinki zemni, spored rodot niven. I Bog vide
deka toa e dobro.
26 Potoa Bog re~e: “Da sozdademe ~ovek spored Na{iot obraz, spored
Na{eto podobie kako {to sme Nie, koj }e bide gospodar nad morskite
ribi, nad nebeskite ptici, i nad dobitokot - nad celata zemja i nad
site gadinki {to lazat po zemjata!”
Sozdavawe
Sozdavawe
27 I Bog go sozdade ~ovekot spored obrazot Svoj, spored obrazot
Bo`ji go sozdade; ma{ko i `ensko gi sozdade.
28 I gi blagoslovi Bog, i im re~e: “Plodete se, i mno`ete se, i
napolnete ja zemjata, i gospodarete nad nea, i ovladajte gi morskite
ribi, i nebeskite ptici, i site `ivotni {to lazat po zemjata!”
29 I Bog re~e: “Eve, vi dadov sekakvi bilki {to davaat seme po
celata zemja, i sekakvi drvja {to vo sebe imaat seme spored svojot rod
i vid; toa da vi bide za hrana!
30 A na site zemni yverovi, i na site nebeski ptici, i na sè {to se
dvi`i po zemjata, vo koe ima `iva du{a, im gi dadov site trevni
rastenija za hrana.” Taka i stana.
31 I Bog vide deka seto ona {to go sozdade e mnogu dobro. I nastapi
ve~er, i nastapi utro - {esti den.
2
Taka se dovr{ija neboto i zemjata i seto nivno voinstvo.
2 Sedmiot den Bog gi zavr{i delata Svoi, {to gi napravi; i si
otpo~ina vo sedmiot den od site dela Svoi, {to gi sozdade.
3 I Bog go blagoslovi sedmiot den, i go osveti, za{to vo toj den si
otpo~ina od site dela Svoi, {to gi napravi i sozdade.
4 Ete taka nastanaa neboto i zemjata, vo ona vreme koga Gospod Bog gi
sozdade zemjata i neboto.
5 A u{te ne bea niknale polski grmu{ki i zemni trevki, za{to
Gospod Bog u{te ne pra}a{e do`d na zemjata, nitu, pak, ima{e ~ovek
koj }e ja obrabotuva zemjata,
6 no se kreva{e para od zemjata i ja orosuva{e povr{inata na celata
zemja.
7 I Gospod Bog go sozdade ~ovekot od zemen prav i mu duvna vo liceto
duh `ivoten; i ~ovekot stana `iva du{a.
Gradinata vo Edem
8 I Gospod Bog nasadi rajska gradina na istok; i tamu go naseli
~ovekot {to go sozdade.
9 I Gospod Bog napravi da izrastat od zemjata sekakvi drvja, ubavi za
gledawe i dobri za jadewe, i drvoto na `ivotot srede rajot, i drvoto
za poznavawe na dobroto i zloto.
10 Od Edem izvira{e reka za da go navodnuva rajot, a potoa taa se
razdvojuva{e na drugi ~etiri reki.
11 Imeto na ednata e Pi{on; taa te~e okolu celata Hevilska zemja,
kade {to ima zlato.
12 Zlatoto na taa zemja e dobro; tamu ima i bdelium i kamen oniks.
13 A na vtorata reka imeto i e Gion; taa te~e okolu celata zemja
Ku{.
14 Imeto, pak, na tretata reka e Tigar; taa te~e na istok od Asirija.
^etvrtata reka e Eufrat.
15 I go zede Gospod Bog ~ovekot, go naseli vo Edemskata gradina, za
da ja obrabotuva i da ja ~uva.
16 I mu zapoveda Gospod Bog na ~ovekot, velej}i: “Od sekoe drvo vo
gradinata mo`e{ da jade{,
Sozdavawe
Sozdavawe
17 osven od drvoto za poznavawe na dobroto i na zloto; od nego ne
jadi; za{to vo onoj den koga }e vkusi{ od nego, }e umre{.”
18 I Gospod Bog re~e: “Ne e dobro za ~ovekot da bide sam; da mu
sozdademe pomo{nik, sli~en na nego!”
19 Toga{ Gospod Bog gi sozdade od zemjata site polski `ivotni, i
site nebeski ptici, i gi dovede kaj ~ovekot za da vidi kako }e gi
nare~e toj, pa, kako {to ~ovekot }e go nare~e sekoe `ivo su{testvo,
taka da mu bide i imeto.
20 I im dade ~ovekot imiwa na siot dobitok, i na nebeskite ptici, i
na site polski yverovi; no za ~ovekot ne se najde pomo{nik, sli~en na
nego.
21 Zatoa Gospod mu prati na ~ovekot dlabok son; pa koga zaspa, mu
izvadi edno rebro, i mestoto go popolni so meso.
22 Od rebroto, {to go zede od ~ovekot, Gospod Bog sozdade `ena i ja
dovede kaj ~ovekot.
23 A ~ovekot re~e: “Eve toa e koska od moite koski, i plot od mojata
plot. Neka i bide imeto `ena, za{to e zemena od ma`ot!”
24 Zatoa ~ovekot }e gi ostavi tatko si i majka si i }e se prilepi kon
`enata svoja; i }e bidat edno telo.
25 I bea obajcata goli, Adam i `enata negova, i ne se sramea.
Proteruvawe na ma`ot i `enata od rajot
3
No zmijata be{e polukava od site yverovi polski, {to gi sozdade
Gospod Bog; pa ì re~e na `enata: “Vistina li e deka Bog rekol da ne
jadete od niedno drvo vo rajot?”
2 A `enata ì re~e na zmijata: “Nie jademe rod od sekoe drvo vo rajot;
3 - samo od rodot na ona drvo srede rajot, - re~e Bog, - ne jadete od
nego i ne dopirajte sè do nego, za da ne umrete!”
4 Toga{ zmijata ì re~e na `enata: “Ne, nema da umrete!
5 No Bog znae deka onoj den koga }e vkusite od nego, }e vi se otvorat
o~ite, pa }e stanete kako bogovi i }e znaete {to e dobro, a {to zlo.”
6 Koga `enata, vide deka rodot na drvoto e dobar za jadewe, i ubav na
izgled, i deka drvoto e po`elno poradi toa {to dava znaewe, nabra rod
od nego i go izede, pa mu dade i na ma`ot svoj, ta i toj jade{e.
7 Toga{ im se otvorija o~ite na obajcata, i razbraa deka se goli; pa
ispletoa lisja od smokvi i si napravija opa{ala.
8 Toga{ go ~uja glasot na Gospod Bog, koga Toj ode{e niz rajot vo
vremeto na dnevniot vetrec; i se sokrija Adam i negovata `ena me|u
rajskite drvja.
9 No Gospod Bog go povika Adam i mu re~e: “Kade si?”
10 A toj odgovori: “Go ~uv odeweto Tvoe niz rajot, pa se upla{iv,
bidej}i sum gol, i se sokriv.”
11 I Toj re~e: “Koj ti ka`a deka si gol? Da ne si jal od ona drvo, od
koe ti zabraniv da jade{?”
12 Adam, pak, re~e: [email protected], koja mi ja dade Ti, taa mi dade plod od
drvoto, i jas jadev.”
13 Toga{ Gospod Bog ì re~e na `enata: “Zo{to go napravi toa?”
@enata odgovori: “Zmijata me izmami, i jas jadev.”
Sozdavawe
Sozdavawe
14 Na zmijata, pak, ì re~e Gospod Bog: “Zatoa {to si go napravila
toa, prokleta da si me|u site `ivotni i site polski yverovi;
pome{e~ki }e se vle~e{ i prav }e jade{ sè do krajot na svojot `ivot!
15 I stavam neprijatelstvo me|u tebe i `enata i me|u rodot tvoj i
porodot nejzin. Toj }e ti ja sma~kuva glavata, a ti }e go kasnuva{ vo
petata.”
16 A na `enata i re~e: “Koga }e bide{ bremena, }e ti gi umno`am i
preumno`am makite; so bolki }e ra|a{ deca, i }e se prikloni{ kon
ma`ot svoj, i toj }e ti bide gospodar!”
17 Pa potoa mu re~e na Adam: “Bidej}i ja poslu{a `enata tvoja i
vkusi od drvoto, od koe ti zabraniv i rekov: - ne jadi od nego - zatoa
zemjata neka bide prokleta za tebe; so maka }e se hrani{ od nea sè do
krajot na svojot `ivot;
18 trwe i bodliki }e ti ra|a; i ti }e jade{ treva polska.
19 So pot na liceto svoe }e jade{ leb, sè duri ne se vrati{ vo
zemjata, od koja si zemen; za{to si zemja, i vo zemja }e se vrati{!”
20 Adam ja nare~e svojata `ena Eva, bidej}i taa stana majka na site
`ivi.
21 A Gospod Bog im napravi na Adam i na negovata `ena obleki od
ko`a, i gi oble~e vo niv.
22 I Gospod Bog re~e: “Ete, Adam stana kako eden od Nas, znaej}i {to
e dobro i {to e zlo; no sega, da ne ja ispru`i rakata svoja i da zeme pak
od drvoto na `ivotot, i da vkusi, pa da za`ivee ve~no!”
23 Toga{ Gospod Bog go izgoni od Edemskata gradina, za da ja
obrabotuva zemjata, od koja be{e zemen.
24 Otkako, pak, go izgoni Adam, postavi na istok pred gradinata
Edem heruvim i ognen me~, koj se vrte{e i natamu i navamu, za da go
pazat patot kon drvoto na `ivotot.
Kain i Avel
4
Potoa Adam legna so `enata svoja Eva, koja za~na i go rodi Kain, i
re~e: “Pridobiv ~ovek od Gospod!”
2 Go rodi u{te i bratot negov Avel. I Avel stana ov~ar, a Kain
be{e zemjodelec.
3 Po nekoe vreme Kain Mu prinese na Gospod dar od zemnite plodovi;
4 a i Avel isto taka prinese od prvinata na stadoto svoe i od nivnata
mast. I Gospod pogledna blagonaklono na Avel i na negovite darovi;
5 a na Kain i na negovite darovi ne pogledna blagonaklono. Zatoa
Kain mnogu se razluti, i liceto mu se namr{ti.
6 Toga{ Gospod mu re~e na Kain: “Zo{to se luti{? Zo{to se
pomra~i liceto tvoe?
7 3arem, koga pravi{ dobro, ne si vedar vo liceto? A ako ne pravi{
dobro, toga{ grevot e pred vratata; toj te vle~e kon sebe, no ti
nadvladaj go!”
8 I mu re~e Kain na svojot brat Avel: “Da pojdeme v pole!” A koga
bea vo poleto, Kain skokna na svojot brat Avel, i go ubi.
9 Toga{ Gospod mu re~e na Kain: “Kade e bratot tvoj, Avel?” A toj
odgovori: “Ne znam; zarem jas sum ~uvar na brat mi?”
Sozdavawe
Sozdavawe
10 A Gospod re~e: “{to napravi? ^uj! Krvta na bratot tvoj vika od
zemjata kon Mene.
11 Zatoa da si proklet na zemjata, {to ja otvori ustata svoja da ja
primi krvta na bratot od rakata tvoja.
12 Koga }e ja obrabotuva{ zemjata, taa nema pove}e da ti dava
izobilen rod; ti }e bide{ izgnanik i skitnik po zemjata!”
13 A Kain mu re~e na Gospod: “Kaznata moja e tolku golema, {to ne
mo`e da se nosi.
14 Ete, denes me isteruva{ od plodnata zemja, i od liceto Tvoe }e se
krijam i }e bidam progonet i skitnik po zemjata: zna~i, sekoj {to }e
me sretne, mo`e da me ubie.”
15 A Gospod mu re~e: “Toa nema da se slu~i; za{to koj }e go ubie
Kaina, sedumpati }e se kazni!” I mu stavi Gospod znak na Kain, za da
ne go ubie nikoj, koj }e go sretne.
16 I si otide Kain od pred liceto na Gospod, i se naseli kako
progonet vo zemjata Nod, isto~no od Edem.
Potomcite na Kain
17 I legna Kain so `enata svoja, i taa zabremeni i go rodi Enoha
Potoa soyida grad i go nare~e spored imeto na svojot sin - Enoh.
18 Na Enoh mu se rodi Irad; a Irad go rodi Mehujael; Mehujael, pak,
go rodi Matusal, a Matusal go rodi Lameh.
19 Lameh zede dve `eni: na ednata i be{e imeto Ada, a na drugata
Cila.
20 Ada go rodi Javal, toj e tatko na onie {to `iveat vo {atori so
stada.
21 A na bratot negov imeto mu be{e Juval; toj be{e tatko na site {to
svirea na gusli i {upelki.
22 Cila, pak, go rodi Tuval-Kain, koj be{e kova~ na sekakvi raboti
od bakar i `elezo; a sestra na Tuval-Kain mu be{e Noema.
23 I im re~e Lameh na `enite svoi, Ada i Cila: “~ujte go glasot moj,
`eni Lamehovi; poslu{ajte gi zborovite moi: ubiv ~ovek poradi rana
i mom~e zaradi modrica.
24 Ako za Kain treba da se odmazdi sedumpati, za Lameh }e se odmazdi
sedumdeset i sedumpati!”
25 Adam pak legna so `enata svoja, i taa mu rodi sin, i mu dade ime
Sit. Za{to re~e: “Gospod mi dade sin mesto Avel, kogo go ubi Kain.”
26 I na Sit mu se rodi sin, kogo go nare~e Enoh. Toga{ po~na da se
povikuva imeto Gospodovo.
Rodoslovot na patrijarsite od Adam do Noe
5
Ova e rodoslov na Adam: Koga Bog go sozdade ~ovekot, go sozdade
spored obrazot Bo`ji.
2 Ma` i `ena gi sozdade, i gi blagoslovi, i gi nare~e - ~ove~ki
su{testva - vo denot koga bea sozdadeni.
3 Adam po`ivea sto i trieset godini, koga mu se rodi sin spored
podobieto negovo i spored obrazot negov, i mu dade ime Sit.
Sozdavawe
Sozdavawe
4 A otkako go rodi Sit, Adam po`ivea u{te osumstotini godini,
ra|aj}i sinovi i }erki.
5 I site denovi, {to gi po`ivea Adam, iznesuvaa devetstotini i
trieset godini; potoa toj umre.
6 Sit, pak, po`ivea sto i pet godini i mu se rodi Enoh.
7 Po ra|aweto na Enoh, Sit `ivee{e u{te osumstotini i sedum
godini, ra|aj}i sinovi i }erki;
8 taka po`ivea Sit vkupno devetstotini i dvanaeset godini i potoa
umre.
9 Enoh, pak, ima{e devedeset godini, koga mu se rodi Kainan.
10 A otkako go rodi Kainan, Enoh `ivee{e u{te osumstotini i
petnaeset godini, ra|aj}i sinovi i }erki;
11 i taka site denovi na Enoh iznesuvaa devetstotini i pet godini;
potoa toj umre.
12 Kainan, pak, po`ivea sedumdeset godini i go rodi Mahalaleil;
13 a po ra|aweto na Mahalaleil Kainan `ivee{e u{te sedumstotini
i ~etirieset godini, ra|aj}i sinovi i }erki.
14 I taka Kainan po`ivea vkupno devetstotini i deset godini; i
umre.
15 A Mahalaleil po`ivea {eeset i pet godini, i go rodi Jared.
16 Po Jaredovoto ra|awe Mahalaleil `ivee{e u{te osumstotini i
trieset godini, ra|aj}i sinovi i }erki.
17 A site denovi od `ivotot na Mahalaleil bea osumstotini
devedeset i pet godini; potoa toj umre.
18 Jared, pak, po`ivea sto {eeset i dve godini i go rodi Enoh;
19 a otkako go rodi Enoh, Jared `ivee{e u{te osumstotini godini,
ra|aj}i sinovi i }erki.
20 Site denovi, pak, od `ivotot na Jared iznesuvaa devetstotini
{eeset i dve godini; i umre.
21 Enoh, otkako po`ivea {eeset i pet godini, go rodi Metu{elah;
22 a po ra|aweto na Metu{elah, Enoh `ivee{e spored voljata Bo`ja
trista godini, ra|aj}i sinovi i }erki.
23 A site denovi na Enoh iznesuvaa trista {eeset i pet godini.
24 I Enoh, `iveej}i spored voljata Bo`ja, is~ezna, bidej}i Bog go
zede.
25 Matusal, pak, po`ivea sto osumdeset i osum godini, i go rodi
Lameh;
26 pa, otkako go rodi Lameh, Metu{elah `ivee{e u{te sedumstotini
osumdeset i dve godini, ra|aj}i sinovi i }erki;
27 a site denovi od `ivotot na Metu{elah bea devetstotini {eeset i
devet godini; potoa umre.
28 Lameh, pak, otkako po`ivea sto osumdeset i dve godini, dobi sin.
29 i go nare~e Noe, velej}i: “Ovoj }e nè ute{i vo rabotite na{i i vo
trudot na racete na{i na zemjata, {to Gospod ja prokolna.”
30 A otkako se rodi Noe, Lameh po`ivea u{te petstotini devedeset i
pet godini, ra|aj}i sinovi i }erki.
31 Taka po`ivea Lameh vkupno sedumstotini sedumdeset i sedum
godini; i umre.
32 Noe ima{e petstotini godini, koga gi rodi: Sim, Ham i Jafet.
Sozdavawe
Sozdavawe
Bog re{ava da gi pogubi lu|eto
6
A koga lu|eto po~naa da se mno`at na zemjata, i }erki im se narodija,
2 toga{ sinovite Bo`ji vidoa deka }erkite ~ove~ki se ubavi i gi
zemaa, koi gi sakaa, za `eni.
3 I re~e Gospod: “Duhot Moj nema ve~no da gi odr`uva vo `ivot
lu|eto, za{to tie se plot; denovite nivni neka im bidat sto i dvaeset
godini.”
4 A vo toa vreme ima{e xinovi na zemjata, osobeno koga sinovite
Bo`ji po~naa da vleguvaat pri }erkite ~ove~ki i tie po~naa da im
ra|aat; toa se silnite lu|e, pro~ueni od staroto vreme.
5 I Gospod vide deka lo{otiite me|u lu|eto na zemjata se umno`uvaa,
i deka site misli i pomisli vo srcata nivni bea zli vo sekoe vreme.
6 I se pokaja Gospod {to go be{e sozdal ~ovekot na zemjata, pa se
nata`i vo srceto Svoe.
7 I re~e Gospod: “}e gi istrebam od zemjata lu|eto {to sum gi sozdal
- od ~ovekot do dobitokot, malite gadinki i nebeskite ptici - bidej}i
se kaam {to gi sozdadov.”
8 No Noe najde milost vo o~ite na Gospod.
Bog re{ava da go po{tedi Noe
9 Eve go `ivotot na Noe: Noe be{e ~ovek praveden i neporo~en vo
svojot rod; Noe `ivee{e spored Bo`jata volja.
10 I mu se rodija na Noe tri sina: Sim, Ham i Jafet.
11 A zemjata se izrasipa pred liceto na Boga, i se ispolni so
nepravda.
12 I pogledna Bog na zemjata, i ete - taa be{e rasipana: bidej}i sekoe
su{testvo be{e se otklonilo od svojot pat na zemjata.
13 I mu re~e Bog na Noe: “Krajot na sekoe su{testvo dojde pred o~ite
Moi, za{to zemjata se ispolni so nivnite zlodela; i, eve, Jas }e gi
istrebam od zemjata.
14 Izgradi si za sebe kov~eg od drvoto gofer, i napravi pregradi vo
kov~egot; potoa nama~kaj go so smola odnatre i odnadvor.
15 A izgradi go vaka: dol`inata na kov~egot da bide trista lakti,
{irinata negova pedeset lakti, a vo visina da e trieset lakti.
16 Napravi otvor na kov~egot, i zasvodi go na eden lakot odozgora;
stavi mu i vrata na kov~egot otstrana i neka ima tri kata vo nego:
dolen, sreden i goren.
17 Jas }e pu{tam potop, voda, na zemjata, za da go istrebam pod neboto
sekoe su{testvo, vo koe ima `ivoten duh; se, {to e na zemjata, }e
izgine.
18 No so tebe Jas }e napravam Svoj zavet, a vo kov~egot }e vleze{ ti,
i so tebe i sinovite tvoi, i `enata tvoja, i `enite na sinovite tvoi.
19 I vnesi vo nego isto taka od site `ivotni, od sekoe su{testvo da
ima po dve, za da ostanat so tebe vo `ivot; od ma{ki i od `enski pol
da bidat.
20 Od pticite spored rodot nivni, i od dobitokot spored rodot
negov, i od site vleka~i spored nivniot rod - od site po dve }e vlezat
pri tebe, za da ostanat `ivi.
Sozdavawe
Sozdavawe
21 I zemi so sebe sekakva hrana, so kakva {to se hranat, i ~uvaj ja kaj
sebe; toa }e bide hranata za tebe i za niv!”
22 I napravi Noe se kako {to mu zapoveda Bog; taka napravi.
Noe vleguva vo kov~egot
7
I mu re~e Gospod na Noe: “Vlezete vo kov~egot ti i celoto tvoe
semejstvo, bidej}i ti si edinstveniot praveden pred Mene vo ovoj rod,
2 i zemi so sebe od sekoe ~isto `ivotno po sedum od ma{ki i `enski
pol, a od ne~istite `ivotni - po dve, ma{ki pol i `enski pol;
Z isto taka i od nebeskite ptici po sedum, od ma{ki i od `enski pol,
za da im se za~uva rodot nivni po celata zemja.
4 3a{to po sedum dena }e pu{tam do`d na zemjata, {to }e se izliva
~etirieset dena i ~etirieset no}i, i }e go istrebam od zemjata sekoe
su{testvo, {to sum go sozdal.”
5 I Noe napravi sè {to mu zapoveda Gospod.
Golemiot potop
6 A Noe ima{e {estotini godini koga se slu~i potopot na zemjata.
7 I vleze Noe vo kov~egot, i sinovite negovi, i `enata negova, i
`enite na sinovite negovi so nego, zaradi vodeniot potop.
8 I od ~istite i od ne~istite `ivotni, i od pticite i od sè {to se
vle~e{e po zemjata,
9 vlegoa kaj Noe vo kov~egot po dve, ma{ko i `ensko, kako {to Bog
mu zapoveda na Noe.
10 A po sedmiot den dojdoa vodite od potopot na zemjata.
11 Vo {estotata godina od `ivotot na Noe, vo vtoriot mesec od taa
godina, sedumnaesettiot den od mesecot, vo toj den bliknaa site izvori
na golemata bezdna i se otvorija oknata nebeski;
12 i se lie{e do`d na zemjata ~etirieset dena i ~etirieset no}i.
13 Vo istiot den vo kov~egot vlegoa Noe, negovite sinovi Sim, Ham i
Jafet, i `enata Noeva, i trite `eni na sinovite negovi so niv.
14 Tie, i site yverovi spored rodot nivni, i dobitokot spored
negoviot rod, i site gadinki, {to se vle~ea po zemjata, spored nivniot
rod, i sè {to leta, spored rodot negov, site ptici i sè {to ima krilja,
15 vlegoa vo kov~egot kaj Noe po dve od sekoe su{testvo, vo koe
ima{e `ivoten duh;
16 i tie {to vlegoa, ma{ki i `enski pol vlegoa od sekoe su{testvo,
kako {to mu be{e zapovedal Bog. Potoa Gospod go zatvori kov~egot
odnadvor.
17 Natopuvaweto na zemjata potraja ~etirieset dena; vodata nadojde i
go podzede kov~egot; i toj se krena od zemjata;
18 vodata se zasiluva{e mnogu i se umno`uva{e na zemjata, a
kov~egot plove{e po povr{inata na vodata.
19 I narasna vodata na zemjata tolku mnogu, {to gi pokri site visoki
planini, kakvi {to ima pod celoto nebo;
20 petnaeset lakti se izdiga{e vodata nad planinite, otkako gi
pokri.
Sozdavawe
Sozdavawe
21 Toga{ go izgubi `ivotot sekoe su{testvo {to se dvi`e{e po
zemjata: i pticite, i dobitokot, i yverovite, i site laza~i, {to se
vle~at po zemjata, i site lu|e;
22 se, {to na kopnoto ima{e zdiv vo nozdrite svoi, izumre.
23 I se istrebi sekoe su{testvo, {to `ivee{e na zemjata: od ~ovekot
do dobitokot, i laza~ite, i pticite nebeski - sè be{e istrebeno od
zemjata; ostanaa samo Noe, i onie, koi bea so nego vo kov~egot.
24 A vodata be{e nad zemjata sto i pedeset dena.
Noe izleguva od kov~egot
8
I si spomna Bog za Noe, i za site yverovi i za siot dobitok, {to bea
so nego vo kov~egot; i navea Bog vetar na zemjata, i vodite zaprea.
2 Izvorite na bezdnata i oknata nebeski se zatvorija, i do`dot od
neboto prestana.
3 Vodata po~na postepeno da opa|a na zemjata, i po sto i pedeset dena
namali.
4 I se zapre kov~egot vo sedmiot mesec na sedumnaesettiot den na
ridovite od planinata Ararat.
5 Vodata, pak, opa|a{e postepeno do desettiot mesec; i vo prviot den
od desettiot mesec se poka`aa vrvovite na planinite.
6 A po ~etirieset dena go otvori Noe prozorecot na kov~egot, {to go
be{e napravil;
7 I pu{ti gavran, koj otkako odleta, poletuva{e i doletuva{e
dodeka ne se isu{i zemjata od vodata.
8 Potoa pu{ti gulab, za da vidi dali is~eznala vodata od povr{inata
na zemjata;
9 no gulabot, bidej}i ne najde kade da zastane so svoite noze, se vrati
kaj nego vo kov~egot, za{to u{te ima{e voda po celata zemja; i Noe ja
spru`i rakata, go fati i go zede kaj sebe vo kov~egot.
10 Po~eka u{te drugi sedum dena, i povtorno go pu{ti gulabot od
kov~egot.
11 Gulabot se vrati kaj nego prikve~er; i ete, vo klunot svoj toj
ima{e sve` maslinov list; i Noe razbra deka se povlekla vodata od
zemjata.
12 Potoa po~eka u{te sedum dena, i go pu{ti gulabot, a toj pove}e ne
mu se vrati.
13 Vo {estotini i prvata godina, vo prviot den od prviot mesec, ja
snema vodata od zemjata; i Noe go otvori pokrivot na kov~egot,
pogledna i vide deka povr{inata na zemjata be{e poisu{ena.
14 A na dvaeset i sedmiot den od vtoriot mesec, zemjata be{e suva.
15 Toga{ mu re~e Bog na Noe:
16 “Izlezete od kov~egot, ti, `enata tvoja, sinovite tvoi, i `enite
na sinovite tvoi;
17 izvedi gi so sebe i site `ivotni, {to se so tebe, od sekoe
su{testvo, od pticite, dobitokot i site vleka~i {to lazat po zemjata;
neka se rasturat po zemjata, i neka se plodat i mno`at na zemjata!”
18 I izlegoa Noe, sinovite negovi, `enata negova, i `enite na
sinovite negovi;
Sozdavawe
Sozdavawe
19 site `ivotni i site laza~i, site ptici - sè {to se dvi`i po
zemjata, spored rodot nivni, izlegoa od kov~egot.
20 I Mu napravi Noe `rtvenik na Gospod; i zede od sekoj ~ist
dobitok i od site ~isti ptici, i gi prinese na `rtvenikot kako `rtvi
sepalenici.
21 I Gospod go po~uvstvuva prijatniot miris, pa re~e vo srceto Svoe:
“Nema pove}e da ja prokolnuvam zemjata poradi ~ovekot, za{to
pomislite na srceto ~ove~ko se zli u{te od mladini i nema pove}e da
gi uni{tuvam `ivite su{testva, kako {to napraviv.
22 Otsega, pa sè duri postoi zemjata, nema da prestanat seeweto i
`neeweto, studot i gore{tinata, letoto i zimata, denovite i no}ite.”
Bo`joto vetuvawe na Noe
9
Toga{ Bog go blagoslovi Noe i sinovite negovi, i im re~e: “Plodete
se i mno`ete se, i polnete ja zemjata!
2 A site zemni `ivotni i site nebeski ptici, i sè {to lazi po
zemjata, i site morski ribi da se pla{at od vas: vo va{i race se
predadeni.
3 Sè {to se dvi`i i `ivee, }e vi bide hrana; sè vi davam, kako {to vi
gi bev dal zelenite bilki.
4 Samo ne smeete da gi jadete `ivite su{testva dodeka vo niv ima
du{a, odnosno krv!
5 A za va{ata krv, vo koja e va{iot `ivot, }e baram smetka; od sekoj
yver }e ja baram; }e ja baram, isto taka, du{ata ~ove~ka od rakata na
~ovek, od rakata na bratot negov;
6 koj }e prolee ~ove~ka krv, i negovata krv }e se prolee od ~ove~ka
raka; za{to ~ovekot e sozdaden spored obrazot Bo`ji.
7 Vie, pak, plodete se i mno`ete se; {irete se na zemjata i napolnete
ja!”
8 I mu re~e Gospod na Noe i sinovite negovi so nego, velej}i:
9 “A Jas, eve, go postavuvam zavetot Moj so vas i so va{eto potomstvo
po vas,
10 i so sekoja `iva du{a, koja e so vas, so pticite, i so dobitokot, i
so site zemni yverovi, {to se so vas, so sè ona {to izleglo od
kov~egot, so site zemni `ivotni;
11 go postavuvam zavetot Moj so vas deka otsega nema ve}e niedna
plot da zagine od potop i deka pove}e ne }e ima potop da ja zapustuva
zemjata!”
12 I re~e Bog: “Eve go znakot na zavetot, {to go postavuvam me|u
Mene i vas i me|u sekoja `iva du{a, koja e so vas, za site idni
pokolenija:
13 bo`ilak Svoj postavuvam vo oblakot, za da bide znak na zavetot
me|u Mene i zemjata.
14 Pa koga oblak }e naveam na zemjata, }e se pojavi bo`ilakot vo
oblakot,
15 i }e si spomnam za zavetot Moj, koj e me|u Mene i vas i me|u sekoja
du{a, {to `ivee vo plot; i nema ve}e da ima potop za da ja uni{ti
sekoja plot.
Sozdavawe
Sozdavawe
16 Bo`ilakot }e bide vo oblakot, i Jas }e go vidam i }e si spomnam
za ve~niot zavet me|u Boga i me|u sekoja `iva du{a vo sekoja plot, {to
e na zemjata.”
17 I mu re~e Bog na Noe: “Toa e znakot na zavetot, {to go postaviv
me|u Mene i me|u sekoja plot, {to e na zemjata!”
Trojcata sinovi na Noe
18 Sinovite Noevi, koi izlegoa od kov~egot, bea: Sim, Ham i Jafet.
Ham e tatko na Hanan.
19 Toa se trite sina Noevi, i od niv se naseli celata zemja.
20 A Noe po~na da ja obrabotuva zemjata, i nasadi lozje.
21 I se napi od vinoto, pa se opi, i legna gol srede {atorot svoj.
22 A Ham, tatkoto na Hanan, ja vide golotijata na tatkoto svoj, i
izleze, ta im go ka`a toa na obajcata bra}a svoi.
23 No Sim i Jafet zedoa obleka, i, nametnuva}i ja na ramenata svoi,
pojdoa nazade{kum i ja pokrija so nea golotijata na tatkoto svoj;
licata im bea svrteni nanazad, i tie ne ja vidoa golotijata na svojot
tatko.
24 A koga se istrezni Noe od vinoto, dozna {to mu be{e napravil
pomladiot negov sin,
25 pa re~e, “Proklet da e Hanan; toj }e bide sluga na slugite od
bra}ata svoi!”
26 I u{te re~e: “Blagosloven da e Gospod Bog Simov; a Hanan }e mu
bide sluga!
27 Neka go ra{iri Bog Jafet, i toj neka `ivee vo {atorite na Sim; a
Hanan }e mu bide sluga!”
28 I po`ivea Noe po potopot trista i pedeset godini.
29 A sè na sè po`ivea Noe devetstotini i pedeset godini; potoa umre.
Narodite na zemjata
10
A ova e rodoslovieto na Noevite sinovi: Sim, Ham i Jafet, na koi
po potopot im se rodija sinovi.
2 Sinovite na Jafet se: Gomer, Magog, Madaj, Javan, Tuval, Me{eh i
Tiras.
3 A sinovite Gomerovi se: A{kenaz, Rifat i Togarma.
4 Sinovite, pak, Javanovi se: Elisej, Tarsis, Kitim i Rodanim.
5 Od niv se razgranaa oddelni narodi vo zemjite nivni, sekoj spored
jazikot svoj, spored rodot svoj, i narodot svoj.
6 Hamovite sinovi se: Ku{, Micraim, Put i Hanan.
7 A sinovite Ku{ovi: Seva, Evila, Safta, Rama i Safteha.
Sinovite, pak, Ramaovi se: Seva i Dedan.
8 Ku{ go rodi Nimrod; toj zapo~na da stanuva silen na zemjata;
9 toj be{e dobar lovec pred Gospod; zatoa se veli: - dobar lovec pred
Gospod, kako Nimrod.
10 Vo po~etokot negovi carstva bea: Vavilon, Ereh, Akad i Kalne,
site vo zemjata Senaar.
11 Od taa zemja izleze A{ur, i gi soyida Ninevija, Revot, Kalah,
12 i Resen me|u Ninevija i Kalah; toj e golem grad.
Sozdavawe
Sozdavawe
13 Od Micraim proizlegoa potomcite na Lud, Enam, Laav i Naftuh,
14 kako i potomcite na Patru i Kasluh, od koi vodat poteklo
Filistejcite i Kaftorimite.
15 A Hanan go rodi svojot prvenec Sidon, i Het,
16 potoa Jevusij, Amorij, Gergesej,
17 Evej, Arkij, Sinij,
18 Arvadij, Camarij i Amatij. A potoa plemiwata hananski se
raselija.
19 Predelite, pak, hananski bea od Sidon kon Gerar sè do Gaza, i
potoa do Sodom, Gomora, Adma i Cevoim, pa sè do La{a.
20 Toa se sinovite Hamovi, spored semejstvata nivni, spored jazicite
nivni, vo nivnite zemji i vo narodite svoi.
21 I na Sim mu se rodija sinovi, na postariot brat Jafetov, tatko na
site sinovi Everovi.
22 A sinovite Simovi bea: Elam, A{ur, Arfaksad, Lud i Aram.
23 Sinovite, pak, Aramovi se: Uc, Ul, Geter i Ma{.
24Arfaksad go rodi Sala, a Sala go rodi Ever.
25 Na Ever mu se rodija dvajca sinovi: na edniot mu be{e ime Falek,
za{to vo negovoto vreme se razdeli zemjata, a imeto na brat mu be{e
Joktan.
26 Joktan go rodi Almodad, {alef, Hacarmavet i Jerah,
27 Hadoram , Uzal i Dikla,
28 pa Oval, Avimael i Seva,
29 potoa Ofir, Avila i Jovav - site tie bea sinovi Joktanovi.
30 @iveali{tata im bea od Me{a do isto~nata gora Sefar.
31 Toa se Simovite sinovi spored rodovite nivni, spored jazicite
nivni, vo nivnite zemji i spored nivnite narodi.
32 Toa se rodovite na sinovite Noevi spored nivnite rodoslovija, i
spored narodite nivni. Od niv se ra{irija narodi po zemjata posle
potopot.
Vavilonskata kula
11
Po celata zemja ima{e eden jazik i isti zborovi.
2 A koga lu|eto se selele od istok, najdoa ramnina vo zemjata Senaar
i se naselija tamu.
3 I si rekoa me|u sebe: “Ajde da pravime tuli i na ogan da gi pe~eme!”
I koristea tuli namesto kamen i zemjana smola namesto var.
4 Potoa rekoa: “Ajde da si soyidame grad i kula, visoka do neboto; i
da se zdobieme so ime, pred da se rasturime po celata zemja!”
5 Toga{ Gospod se spu{ti da go vidi gradot i kulata, {to gi yidaa
sinovite ~ove~ki.
6 I re~e Gospod: “Ete, eden narod se i site imaat eden jazik; ova e
samo po~etok na nivnite nastojuvawa. Naskoro }e pravat sè {to }e
naumat!
7 Ajde da slezeme i da im go zbrkame nivniot jazik za da ne se
razbiraat eden so drug {to zboruvaat!”
8 I taka Gospod gi rasturi ottamu po celata zemja, i prestanaa da go
yidaat gradot.
Sozdavawe
Sozdavawe
9 Zatoa toj se nare~e Vavilon*, za{to tamu go zbrka Gospod jazikot
na celata zemja i ottamu gi rasturi Gospod po celata zemja.
Rodoslovie na patrijarsite od Sim do Avraam
10 Ova e rodoslovieto na Sim: Sim ima{e sto godini koga go rodi
Arfaksad, dve godini po potopot.
11 I otkako go rodi Arfaksad, po`ivea Sim petstotini godini,
ra|aj}i sinovi i }erki.
12 A Arfaksad po`ivea trieset i pet godini i go rodi Sala.
13 Po ra|aweto na Sala, Arfaksad po`ivea ~etiristotini i tri
godini, ra|aj}i sinovi i }erki.
14 Sala po`ivea trieset godini i go rodi Ever.
15 A, otkako go rodi Ever, Sala po`ivea ~etiristotini i tri godini,
ra|aj}i sinovi i }erki.
16 Ever po`ivea trieset i ~etiri godini, i go rodi Falek.
17 Po ra|aweto na Falek, Ever po`ivea ~etiristotini i trieset
godini, ra|aj}i sinovi i }erki.
18 A Falek po`ivea trieset godini i go rodi Ragav.
19 A, otkako go rodi Ragav, Falek po`ivea dveste i devet godini,
ra|aj}i sinovi i }erki.
20 Ragav po`ivea trieset i dve godini i go rodi Seruh;
21 a otkako go rodi Seruh, Ragav po`ivea dveste i sedum godini,
ra|aj}i sinovi i }erki.
22 Seruh po`ivea trieset godini i go rodi Nahor;
23 Po ra|aweto na Nahor, Seruh po`ivea dveste godini, ra|aj}i
sinovi i }erki.
24 Nahor, pak, po`ivea dvaeset i devet godini i go rodi Tara;
25 po ra|aweto na Tara, Nahor po`ivea sto i devetnaeset godini,
ra|aj}i sinovi i }erki.
26 Tara po`ivea sedumdeset godini i gi rodi Avram, Nahor i Aran.
27 A eve go rodoslovieto na Tara: Tara gi rodi Avram, Nahor i Aran;
a Aran go rodi Lot.
28 Aran umre kaj tatkoto svoj Tara vo rodnata zemja, vo Ur Haldejski.
29 A Avram i Nahor se o`enija; imeto na `enata Avramova be{e
Saraja, a na `enata Nahorova imeto i be{e Milka, }erka na Aran,
tatko na Milka i Iska.
30 Saraja be{e neplodna i nema{e porod.
31 I go zede Tara sinot svoj, i vnukot od sinot svoj, Lot, sin Aranov,
i Saraja, snaata svoja, `enata na negoviot sin Avram; pa izlegoa
zaedno od Ur Haldejski za da pojdat vo zemjata hananska; i dojdoa do
Haran, kade {to i se naselija.
32 I po`ivea Tara dveste i pet godini; i umre Tara vo Haran.
* 11,9. Vavilon, ili poto~no “Bavel”, na evrejski jazik zna~i izme{an.
AVRAM
Bog go povikuva Avram da ja napu{ti svojata zemja
12
Sozdavawe
Sozdavawe
I mu re~e Gospod na Avram: “Izlezi od svojata zemja, i od rodot svoj,
i od domot na tatko si, pa pojdi vo zemjata {to }e ti ja poka`am Jas!
2 A od tebe }e napravam golem narod, i }e te blagoslovam, i imeto
tvoe }e go proslavam i ti }e bide{ blagosloven.
3 }e gi blagoslovam onie, {to tebe }e te blagoslovuvaat, i }e gi
prokolnam onie, {to tebe }e te prokolnuvaat i preku tebe }e bidat
blagosloveni site narodi na zemjata.”
4 Toga{ trgna Avram, kako {to mu ka`a Gospod, a so nego pojde i Lot.
Avram ima{e sedumdeset i pet godini koga izleze od Haran.
5 I gi zede Avram Saraja, `enata svoja, i Lot, bratanecot svoj, so
celiot imot {to go bea spe~alile, i slugite {to gi bea pridobile vo
Haran, pa izlegoa za da otidat vo zemjata hananska.
Avram vo zemjata Hanan, a potoa vo Egipet
6 I Avram ja pomina taa zemja do mestoto Sihem, kaj svetoto drvo vo
Mamre; a toga{ vo taa zemja `iveeja Hananci.
7 I mu se javi Gospod na Avram i mu re~e: “Ovaa zemja }e mu ja dadam
na tvoeto potomstvo.” I mu podigna tamu `rtvenik na Gospod, Koj mu
se javi.
8 Potoa ottamu toj zamina kon planinata, na istok od Vetil, i tamu
go raspna {atorot svoj; i Vetil mu be{e od zapad, a Gaj od istok; i
tamu Mu podigna na Gospod `rtvenik, i go prizva imeto Gospodovo.
9 A ottamu se krena Avram i se upati kon jug.
10 No ima{e glad vo taa zemja i Avram sleze vo Egipet da po`ivee
tamu; za{to gladot prodol`i vo ovaa zemja.
11 I koga se dobli`uva{e do Egipet, ì re~e na `enata svoja Saraja:
“Eve, jas znam deka si ubava `ena;
12 zatoa, koga }e te vidat Egip}anite, }e re~at - ovaa mu e `ena - pa
}e me ubijat, a tebe }e te ostavat `iva.
13 Tuku, ka`i deka si mi sestra, za da mi bide dobro pokraj tebe i da
me ostavat `iv poradi tebe.”
14 I koga dojde Avram vo Egipet, Egip}anite vidoa deka taa e mnogu
ubava `ena.
15 Ja vidoa i dvorjanite faraonovi, pa ja pofalija pred faraonot. I
`enata be{e odvedena vo domot faraonov.
16 I poradi nea Avram `ivee{e dobro; ima{e siten i krupen
dobitok, magariwa, slugi, sluginki, maski i kamili.
17 No Bog pu{ti golemo zlo na faraonot i na negoviot dom poradi
Saraja, `enata Avramova.
18 Toga{ faraonot go povika Avram i mu re~e: “Zo{to mi go napravi
toa? Zo{to ne mi ka`a deka ti e `ena?
19 3o{to re~e ,sestra mi eÄ, pa jas sakav da ja zemam za `ena?! Sega,
pak, ete ti ja `enata, zemi si ja i odi si!”
20 I faraonot opredeli lu|e, koi go ispratija Avram i `enata
negova, so sè {to ima{e.
13
Avram i Lot se razdeluvaat
I trgna Avram od Egipet kon jug, so sè {to ima{e, toj, `enata
negova, a i Lot so niv.
Sozdavawe
Sozdavawe
2 A Avram be{e mnogu bogat so dobitok, so srebro i so zlato.
3 I gi prodol`i toj patuvawata svoi od Negev do Vetil, do mestoto,
kade {to porano mu be{e postaven {atorot, me|u Vetil i Gaj;
4 do mestoto, kade {to najnapred be{e podignal `rtvenik; i tamu go
prizva Avram imeto Gospodovo.
5 A i Lot, koj ode{e so Avram, ima{e siten i krupen dobitok i
{atori.
6 I zemjata be{e tesna, za da `iveat zaedno, bidej}i imotot nivni
be{e tolku golem, {to ne mo`ea da `iveat zaedno.
7 I stana karanica me|u pastirite na Avramoviot dobitok i
pastirite na Lotoviot dobitok. A vo taa zemja `iveeja toga{ Hananci
i Perizijci.
8 3atoa Avram mu re~e na Lot: “Ne treba da se karame jas i ti, ni
moite pastiri so tvoite pastiri, za{to sme rodnini.
9 Ne e li pred tebe celata zemja? Oddeli se od mene. Ako trgne{ ti
na levo, jas }e trgnam na desno; ako ti pojde{ na desno, jas, pak, na
levo.”
10 Toga{ Lot gi krena o~ite svoi i ja vide celata okolina jordanska,
koja, pred Bog da gi uni{ti Sodom i Gomora, celata, sè do Sigor se
napojuva{e so voda, kako rajot Bo`ji i kako zemjata egipetska.
11 I Lot ja izbra za sebe celata okolina jordanska; pa pojde Lot kon
istok; i se razdelija eden od drug.
12 Avram se naseli vo zemjata hananska, a Lot se nastani vo okolnite
gradovi, postavuvaj}i gi {atorite svoi duri do Sodom.
13 Lu|eto, pak, vo Sodom bea lo{i, i mnogu gre{ni pred Gospod.
14 I mu re~e Bog na Avram, otkako Lot se oddeli od nego: “Kreni gi
o~ite svoi, pa pogledni od mestoto, kade {to si sega, na sever i na jug,
na istok i na zapad,
15 za{to celata zemja {to ja gleda{, }e ti ja dadam tebe i na
potomstvoto tvoe doveka;
16 }e go umno`am potomstvoto tvoe da bide kolku {to e pesokot na
zemjata; ako nekoj mo`e da go izbroi pesokot na zemjata, }e mo`e da go
izbroi i potomstvoto tvoe.
17 Stani i izodi ja ovaa zemja vo dol`ina i vo {iro~ina, za{to }e ti
ja dadam tebe.”
18 I Avram gi krena {atorite svoi, i otide da se naseli kaj dabovite
vo Mamre, {to be{e kaj Hevron, i tamu Mu podigna `rtvenik na
Gospod.
Avram, carevite i Melhisedek
14
Koga Amrafel be{e {inarski car, elasarski car Arjoh, elamski car
Kedorlaomer i goimski car Tidal,
2 site tie carevi zapo~naa vojna protiv sodomskiot car Bera, protiv
carot na Gomora Bir{a, protiv carot na Adma {inav, cevoimskot car
{emever i so carot na Bela, odnosno Sigor.
3 Site tie se sobraa vo dolinata Sidim, koja sega e Soleno More.
4 Dvanaeset godini mu slu`ea na Kedorlaomer, a vo trinaesettata se
pobunija.
Sozdavawe
Sozdavawe
5 Vo ~etirinaesettata dojde Kedorlaomer i carevite, koi bea so
nego, pa gi porazija Refaimcite vo A{terot-Karnaim, Zuzimcite vo
Ham, Emimcite vo {ave-Kirjataim,
6 Horijcite vo gorata nivna Seir, duri do ramninata Faran, {to e
kraj pustinata.
7 A koga se vratija ottamu, dojdoa do izvorot Mi{pat, odnosno Kadis,
i ja opusto{ija celata oblast amalikiska, kako i Amorejcite, koi
`iveeja vo Hacacon-Tamar.
8 Toga{ izlegoa carot sodomski i carot na Gomora, carot na Adma,
carot cevoimski i carot od Bela, odnosno Sigor, i pojdoa vo borba
protiv onie vo dolinata Sidim:
9 protiv Kedorlaomer, carot elamski, i Tidal, carot goimski, i
Amrafel, carot {inarski, i Arjoh, carot elasarski; ~etiri cara
protiv pet.
10 Vo dolinata Sidim ima{e, pak, mnogu jami, od koi se vade{e
asfalt. I pobegnaa carot sodomski i carot na Gomora, i padnaa vo niv;
a drugite izbegaa vo planinite.
11 Pobednicite go zedoa siot imot na Sodom i Gomora i seta hrana
nivna, pa si otidoa.
12 Go zedoa i Lot, bratanecot Avramov, koj `ivee{e vo Sodom, i
imotot negov, i si otidoa.
13 A eden od onie, {to se bea izbavile, dojde i mu javi na Evreinot
Avram, koj toga{ `ivee{e kaj svetite drvja. Mamre, Amoreecot, so
bra}ata E{kol i Aner bea Avramovi sojuznici.
14 A koga Avram ~u deka mu e zaroben bratanecot, gi vooru`a slugite
svoi, trista i osumnaeset, koi se rodija vo negovata ku}a, i trgnaa vo
potera do Dan.
15 Tuka gi rasporedi svoite slugi i udri na niv no}e, i gi razbi, i gi
gone{e do Hova, koj e severno od Damask.
16 I go povrati siot imot i Lot, bratanecot svoj, so imotot negov, i
`enite i narodot.
17 A carot sodomski mu izleze vo presret, koga se vra}a{e, otkako go
razbi Kedorlaomer i carevite, {to bea so nego, vo dolinata {ave, koja
e sega Dolina na carevite.
18 I Melhisedek, carot {alemski, iznese leb i vino; a toj be{e
sve{tenik na Sevi{niot Bog,
19 pa go blagoslovi, velej}i: “Blagosloven da e Avram od Sevi{niot
Bog, Sozdatelot na neboto i zemjata!
20 Blagosloven da e i Sevi{niot Bog, Koj gi predade neprijatelite
tvoi vo racete tvoi!” I mu dade Avram desetti del od se.
21 A sodomskiot car mu re~e na Avram: “Daj mi gi mene lu|eto, a
imotot zemi si go za sebe!”
22 No Avram mu re~e na carot sodomski: “Ja krevam rakata svoja kon
Sevi{niot Gospod Bog, Sozdatel na neboto i na zemjata,
23 deka ni konec, nitu, pak, remen od obuvki, nema da zemam od sè ona,
{to e tvoe, da ne re~e{ - jas go zbogativ Avram,
24 osven, ona {to izedoa momcite, i osven delot na lu|eto {to odea
so mene: Aner, E{kol i Mamre; tie neka go zemat svojot del.”
Sozdavawe
Sozdavawe
Bog vospostavuva zavet so Avram
15
Po onie nastani be{e upateno slovo Gospodovo kon Avram vo
videnie: “Ne pla{i se, Avrame! Jas sum ti zakrila, i nagradata tvoja
}e bide mnogu golema.”
2 A Avram re~e: “Gospodi, zo{to mi se Tvoite darovi koga sum bez
porod, a naslednik vo mojata ku}a e Eliezer od Damask?”
3 I pak re~e Avram: “Bidej}i, Ti ne mi dade potomstvo, ete, zatoa
eden od slugite rodeni vo ku}ata moja, }e bide moj naslednik.”
4 No Gospod pak progovori: “Nema toj da ti bide naslednik, tuku
onoj, koj }e proizleze od tebe, toj }e ti bide naslednik.”
5 Pa go izvede nadvor i mu re~e: “Pogledni na neboto i izbroj gi
yvezdite, ako mo`e{ da gi izbroi{.” I mu re~e: “Tolkavo }e bide
potomstvoto tvoe.”
6 I Mu poveruva Avram na Gospod, i toa mu se zasmeta za pravednost.
7 I mu re~e: “Jas sum Gospod, Koj te izvede od Ur Haldejski za da ti ja
dadam ovaa zemja, da ja vladee{.”
8 A toj re~e: “Gospodi, Gospodi, po {to }e poznaam deka }e ja
nasledam?”
9 I mu re~e: “Prinesi Mi junica od tri godini, i koza trigodi{na, i
oven od tri godini, a i grlica i mlad gulab!”
10 I toj go zede seto toa, i gi prese~e na polovina i gi stavi site
polovini edna sproti druga; samo pticite ne gi prepolovi.
11 A ptici grablivki sletuvaa na le{evite; no Avram gi brka{e.
12 A koga sonceto be{e na zalez, go sovlada Avram dlabok son, i ete,
go opfati golem mrak - i go obzede u`as.
13 I Gospod mu re~e na Avram: “Znaj deka potomcite tvoi }e bidat
pridojdeni vo tu|a zemja, }e robuvaat i }e gi ma~at ~etiristotini
godini.
14 No jas }e go sudam narodot kaj kogo tie }e bidat vo ropstvo; potoa
tie }e izlezat ottamu so golemo bogatstvo.
15 A ti }e otide{ kaj tatkovcite svoi vo mir, i }e bide{ pogreban vo
sre}na starost.
16 Tie, pak, vo ~etvrtoto koleno }e se vratat vamu; za{to
bezzakonijata na Amorejcite u{te ne go dostignale svojot vrv.”
17 A koga sonceto zajde i padna mrak, ete, dim kako od pe~ka i ognen
plamen, pomina me|u onie delovi.
18 Vo toj den Gospod napravi zavet so Avram, velej}i: “Na
potomstvoto tvoe mu ja davam ovaa zemja od rekata vo Egipet do
golemata reka Eufrat:
19 Kenijcite, Kenizijcite, Kadmonijcite,
20 Hitijcite, Perizijcite, Refaimcite,
21 Amorejcite, Hanancite, Gergesejcite i Jevusijcite!”
Ragaweto na Ismail
16
No Saraja, `enata na Avram, ne mu ra|a{e. A ima{e taa sluginka
Egip}anka, po ime Agara.
Sozdavawe
Sozdavawe
2 I mu re~e Saraja na Avram: “Ete, Gospod mi ja zatvori utrobata za
da ne ra|am; tuku vlezi kaj sluginkata moja, mo`ebi }e dobijam deca od
nea.” I Avram gi poslu{a zborovite Sarajini.
3 I taka, otkako Avram presede deset godini vo zemjata hananska,
Saraja, `enata Avramova, ja zede sluginkata svoja, Egip}ankata Agara,
i mu ja dade na ma`ot svoj Avram za `ena.
4 I toj vleze kaj Agara, i taa za~na; a koga vide deka za~na, ja prezre
gospodarkata svoja.
5 A Saraja mu re~e na Avram: “Navredata moja e vina tvoja; jas ti ja
prepu{tiv vo pregratki sluginkata moja, a taa, otkako razbra deka
za~na, zapo~na da me prezira. Gospod neka sudi me|u mene i tebe!”
6 Toga{ Avram ì re~e na Saraja: “Ete, sluginkata tvoja e vo tvoi
race, pravi so nea {to saka{!” I Saraja po~na da ja ugnetuva, i taa
izbega od nea.
7 No angel Gospodov ja najde kaj izvorot vo pustinata, kaj izvorot na
patot za Sur.
8 I ì re~e: “Agaro, sluginko Sarajina, od kade doa|a{ i kade odi{?”
A taa re~e: “Begam Od Saraja, gospodarkata moja.”
9 Angelot Gospodov pak i re~e: “Vrati se kaj gospodarkata tvoja i
pokori i se!”
10 I angelot Gospodov u{te re~e: “}e go umno`am mnogu potomstvoto
tvoe, taka {to ne }e mo`e da se izbroi.”
11I pak ì re~e angelot Gospodov: “Ete, ti si bremena i }e rodi{ sin,
i }e go nare~e{ so imeto Ismail; bidej}i Gospod ja ~u makata tvoja.
12 Toj }e bide silen kako divo magare: rakata negova }e se kreva
protiv sekogo, i se~ija raka }e se kreva protiv nego; i }e `ivee pred
liceto na site bra}a svoi.”
13 Toga{ taa Go nare~e Gospoda, Koj i zboruva{e: “Ti si El-Roi Bog {to gleda se”, za{to re~e: “Pred sebe Go vidov Boga i ostanav
`iva!”
14 Zaradi toa toj izvor se nare~e Beer Lahaj Roi - “Izvor na `iviot
Koj me gleda”, a se nao|a me|u Kadis i Bered.
15 I mu rodi Agara na Avram sin; i mu stavi Avram na sinot svoj,
kogo go rodi Agara, ime Ismail.
16 A Avram ima{e osumdeset i {est godini koga Agara mu go rodi
Ismail.
Avram stanuva Avraam
17
Avram ima{e devedeset i devet godini koga mu se javi Gospod i mu
re~e: “Jas sum El-{adaj - Bog semo}en, ~ekori po Mojot pat i bidi
neporo~en!
2 I }e sklu~am zavet me|u Mene i tebe, i mnogu, premnogu }e te
razmno`am.”
3 Avram padna ni~kum. A Bog prodol`i da mu govori i mu re~e:
4 “A ova e zavetot Moj so tebe: }e stane{ tatko na mnogu narodi.
5 3atoa pove}e nema da se vika{ Avram, tuku imeto }e ti bide
Avraam*, bidej}i }e te napravam tatko na mnogu narodi;
Sozdavawe
Sozdavawe
6 i mnogu, premnogu }e te umno`am, i }e izdignam od tebe mnogu
narodi, i carevi }e proizlezat od tebe.
7 I }e go postavam zavetot Moj me|u Mene i tebe i me|u tvoite
potomci po tebe vo nivnite rodovi; }e napravam zavet ve~en, i }e ti
bidam Bog tebe i na potomcite tvoi po tebe.
8 I }e ti ja dadam tebe i na potomstvoto tvoe po tebe zemjata, vo koja
sega si doselenik, celata zemja hananska vo ve~no vladeewe; i }e im
bidam Bog.”
9 I mu re~e Bog na Avraam: “Ti, pak, ~uvaj go zavetot Moj, ti i
potomstvoto tvoe po tebe vo nivnite rodovi!
10 Ova e zavetot Moj me|u Mene i vas i potomcite tvoi, {to }e go
~uvate: sekoe ma{ko od vas neka bide obrezano.
11 A }e obrezuvate kraj~e od teloto svoe; toa }e bide znak na zavetot
me|u Mene i vas.
12 Sekoe ma{ko dete koga }e napolni osum dena po ra|aweto, niz
celoto va{e potomstvo, da bide obrezano: i rob roden vo va{iot dom,
i onoj {to }e bide kupen od stranec, a ne e od semeto tvoe, so
obrezanie }e se obreze robot od tvojot dom i kupeniot.
13 Da, i robot roden vo domot tvoj, i kupeniot moraat da bidat
obrezani, i taka Mojot zavet na va{eto telo }e ostane ve~en.
14 A neobrezanoto ma{ko, na koe ne }e mu se obreze kraj~e od teloto
negovo, da se istrebi od rodot svoj; takviot go naru{il zavetot Moj.”
15 I mu re~e u{te Bog na Avraam: “A Saraja, `enata tvoja, ne ja vikaj
pove}e Saraja, tuku imeto neka i bide Sara**.
16 Jas }e ja blagoslovam, i }e ti dadam sin od nea; }e ja blagoslovam, i
narodi }e poteknuvaat od nea, i carevi na narodi }e izlezat od nea.”
17 Toga{ padna Avraam ni~kum i se nasmea, velej}i vo sebe: “Kako
mo`e na ~ovek od sto godini da mu se rodi sin? Zarem Sara na
devedeset godini }e rodi?”
18 I Avraam Mu re~e na Boga: “O, barem Ismail da bide `iv pred
liceto Tvoe!”
19 A Bog re~e: “Navistina, Sara, `enata tvoja, }e ti rodi sin i }e go
nare~e{ so imeto Isak; i }e napravam zavetot Moj so nego da bide
zavet ve~en, i na potomstvoto negovo po nego.
20 A i za Ismail te poslu{av; eve, go blagoslovuvam, i }e go
napravam ploden, i mnogu }e go umno`am, mnogu; i }e rodi dvanaeset
knezovi, i od nego }e proizleze golem narod.
21 A zavetot Moj so Isak }e go napravam koga }e ti go rodi Sara,
dogodina vo ova vreme.”
22 Pa, otkako Bog go izgovori toa, se izdigna Bog od Avraam.
23 Avraam, pak, go zede Ismail, sinot svoj, i site rodeni vo domot
negov, i site kupeni, i site ma{ki doma{ni, im obreza kraj~e od
teloto nivno vo istiot den, kako {to mu re~e Bog.
24 Avraam ima{e devedeset i devet godini koga mu be{e obrezano
kraj~e od teloto negovo.
25 A Ismail, sinot negov, ima{e trinaeset godini koga mu be{e
obrezano kraj~e od teloto negovo.
26 Vo istiot den bea obrezani Avraam i sin mu Ismail,
Sozdavawe
Sozdavawe
27 a so nego zaedno bea obrezani i site doma{ni ma{ki, kako
robovite, rodeni vo negoviot dom, taka i kupenite od tu|inci.
*17,5. Na evrejski Avraam zna~i predok na mnogu narodi.
**17,15. Na evrejski Sara zna~i princeza.
Bog objavuva deka Sara }e ima sin
18
Potoa na Avraam mu se javi Gospod kaj svetite drvja vo Mamre, koga
sede{e pred vratata od {atorot svoj, na pladnina.
2 Otkako gi krena o~ite svoi, vide Trojca ma`i kako stojat sproti
nego. Otkako gi vide, im pritr~a vo presret pred vratata na {atorot,
i im se pokloni dozemi.
3 I re~e: “Gospodi, ako sum na{ol milost pred Tebe, nemoj da go
odmine{ slugata Svoj!
4 }e vi donesat malku voda i }e gi izmijat nozete va{i, pa odmorete
se malku pod ova drvo!
5 I }e Vi donesam malku leb za da se potkrepite {tom ve}e
navrativte kaj slugata Va{, pa toga{ prodol`ete go svojot pat.” Tie
rekoa: “Napravi, kako {to veli{!”
6 I Avraam otr~a vo {atorot kaj Sara, i re~e: “Zamesi brzo tri meri
od najdobroto bra{no i ispe~i poga~i!”
7 Pa otr~a kaj govedata i fati mlado i zgoeno tele, i mu go dade na
momokot, i toj pobrza da go zgotvi.
8 Pa potoa iznese maslo i mleko i teleto, {to be{e zgotveno, i im
prinese; i Tie jadea, a toj samiot stoe{e pred niv pod drvoto.
9 Toga{ Tie go pra{aa: “Kade e Sara, `enata tvoja?” A toj odgovori:
“Ene ja vo {atorot.”
10 Eden, pak, od niv mu re~e: “Dogodina vo ova vreme, Jas pak }e
dojdam kaj tebe, i Sara, `enata tvoja }e ima sin.” A Sara slu{a{e na
vratata od {atorot, zad nego.
11 Avraam i Sara bea stari - vo poodminati godini, i kaj Sara be{e
prestanalo redovnoto kaj `enite.
12 3atoa Sara se nasmea vo sebe, velej}i: “Sega li, koga sum ostarena,
}e ja imam ovaa uteha? A i gospodarot mi e star.”
13 Toga{ Gospod mu re~e na Avraam: “Zo{to se nasmea Sara, velej}i Vistina li e deka }e rodam, koga sum ostarena?
14 Ima li ne{to nemo`no za Gospod? Vo opredelenoto vreme Jas pak
}e dojdam kaj tebe, i Sara }e ima sin.”
15 No Sara ne prizna i re~e: “Ne se nasmeav”, bidej}i se be{e
upla{ila. A Toj re~e: “Ne, ti se nasmea!”
16 Potoa lu|eto stanaa i trgnaa kon Sodom, a i Avraam pojde so niv
da gi isprati.
17 A Gospod re~e: “}e krijam li od Avraam {to sakam da napravam?
18 Ta od Avraam }e izleze golem i silen narod, i preku nego }e bidat
blagosloveni site narodi na zemjata.
19 Zatoa {to go izbrav za da im zapoveda na sinovite svoi, i na domot
svoj po sebe, da odat po patot Gospodov i da izvr{uvaat pravda i sud, i
Gospod }e go ispolni ona, {to mu go veti na Avraam.”
Sozdavawe
Sozdavawe
20 I Gospod re~e: “Golem vikot e protiv Sodom i Gomora, za{to
grevovite nivni se prete{ki.
21 Zatoa }e slezam da vidam dali e toa tokmu taka, kako {to doa|a
vikot do Mene, ili ne.”
22 Ottamu lu|eto trgnaa kon Sodom, dodeka Avraam u{te stoe{e pred
liceto na Gospod.
23 Toga{ Avraam se pribli`i i re~e: “Zarem }e go uni{ti{ i
pravedniot so nepravedniot?
24 Mo`ebi vo gradot ima pedesetmina pravednici; zarem }e go
pogubi{ i nema da mu prosti{ na toa mesto zaradi onie pedeset
pravednici, {to se vo nego?
25 Ne e mo`no taka da postapi{ Ti, da pogubi{ pravedni so
nepravedni zaedno, ta isto da se slu~i so pravednikot kako i so
nepravednikot; ne mo`e da bide toa od Tebe; zarem Sudijata na celata
zemja nema da sudi pravo?”
26 I Gospod re~e: “Ako vo gradot Sodom najdam pedesetmina
pravednici, }e go po{tedam gradot i celoto mesto zaradi niv.”
27 A Avraam odgovori i re~e: “Eve, se osmeliv da Mu progovoram na
Gospod, iako sum zemja i pepel.
28 Mo`ebi ima pravednici za pet pomalku od pedeset; zarem zaradi
tie pet }e go sotre{ celiot grad?” Toj odgovori: “Nema toa da go
napravam, ako najdam ~etirieset i pet.”
29 I go prodol`i razgovorot so Nego i re~e: “Mo`ebi }e se najdat
tamu ~etirieset?” Toj, pak, odgovori: “Nema da go napravam ni poradi
tie ~etirieset.”
30 Potoa re~e: “Neka ne se naluti Gospod, ako re~am - mo`ebi }e se
najdat trieset?” - Toj re~e: “Nema da go napravam, ako najdam trieset.”
31 I pak re~e: “Eve, se osmeluvam odnovo da Mu progovoram na
Gospod - mo`ebi }e se najdat dvaeset?” “Nema da go uni{tam - re~e - ni
zaradi tie dvaeset.”
32 Najposle re~e: “Neka ne se naluti, Gospod, ako u{te edna{
progovoram - mo`ebi }e se najdat deset?” - Toj re~e: “Nema da go
uni{tam ni zaradi onie deset.”
33 I Gospod zamina, otkako prestana da zboruva so Avraam; a Avraam
se vrati vo svoeto mesto.
Lot se izbavuva od Sodom
19
Onie dva angela stignaa ve~erta vo Sodom, koga Lot sede{e kaj
portata sodomska. A koga gi vide Lot, stana da gi presretne, i se
pokloni dozemi.
2 I re~e: “Gospodari moi, vlezete vo ku}ata na slugata Va{, da
preno}evate, i izmijte si gi nozete Svoi; pa utre rano, koga }e
stanete, odete si po Svojot pat.” A tie rekoa: “Ne, tuka }e no}evame,
na ulica.”
3 No toj nastojuva{e, i Tie pojdoa po nego i vlegoa vo domot negov. I
toj gi nagosti, im ispe~e poga~i, i jadea.
4 I u{te ne bea legnale, a gra|anite sodomski se nasobraa okolu
ku}ata, stari i mladi, celiot narod od site krai{ta na gradot.
Sozdavawe
Sozdavawe
5 I go povikaa Lot i mu rekoa: “Kade se lu|eto, koi dojdoa da
no}evaat kaj tebe? Izvedi gi kaj nas za da gi poznaeme”*
6 Lot izleze pred niv do vlezot, i ja zatvori vratata zad sebe.
7 I re~e: “Bra}a moi, nemojte da pravite zlo!
8 Eve, imam dve }erki, koi u{te ne bile so ma`; }e gi izvedam kaj vas,
pa pravete so niv {to vi e ugodno; samo na ovie lu|e ne pravete im
ni{to, bidej}i se dojdeni pod pokrivot na mojot dom.”
9 A tie mu rekoa: “Mavni se ottuka! Si do{ol vamu da `ivee{ kako
pridojden, pa, i }e ni sudi{ li? Sega so tebe }e postapime u{te
polo{o otkolku so niv!” Pa navalija silno na ~ovekot, na Lot, i se
dobli`ija za da ja skr{at vratata.
10 Toga{ onie ma`i gi protegnaa racete svoi nadvor i go vovlekoa
Lot kaj sebe, vo ku}ata, i ja zatvorija vratata.
11 A lu|eto, koi bea pred ku}nata porta, oslepea, od mal do golem, i
ne mo`ea da ja najdat vratata.
12 Toga{ onie ma`i mu rekoa na Lot: “Ako ima{ zetovi, sinovi ili
}erki, ili koj i da bilo svoj vo ovoj grad site niv izvedi gi od ova
mesto!
13 Za{to nie }e go sotreme ova mesto, bidej}i vikot protiv niv e
golem pred Gospod, pa zatoa nè isprati Gospod da go uni{time.”
14 I izleze Lot, i im ka`a na zetovite svoi, koi treba{e da se
o`enat za }erkite negovi, i im re~e: “Stanete, odete si od ova mesto,
za{to Gospod }e go sotre ovoj grad!” No na zetovite negovi im se
pri~ini deka se {eguva.
15 A koga zorata zazori, navalija angelite na Lot da pobrza i mu
rekoa: “Stani, zemi ja `enata svoja, i dvete }erki tvoi, {to gi ima{,
za da ne zaginete poradi bezzakonieto na ovoj grad!”
16 No bidej}i toj se dvoume{e, zatoa ma`ite, poradi milosta Bo`ja
kon nego, go fatija za raka nego, `enata negova, i dvete }erki negovi, i
gi izvedoa, pa gi ostavija nadvor od gradot.
17 A koga gi izvedoa nadvor, eden od niv re~e: “Spasuvaj ja du{ata
svoja i ne obyrnuvaj se nazad, ne zapiraj nikade vo ovaa dolina! Pobaraj
spas vo planinata, za da ne zagine{.”
18 A Lot re~e: “Nemoj, Gospodi!
19 Eve, slugata Tvoj najde milost pred Tebe, i milosta Tvoja e golema
{to ja napravi kon mene, za{to mi go spasi `ivotot; no jas ne mo`am
da begam vo planinata, bidej}i }e me stigne zloto i }e zaginam.
20 Ene, vo onoj grad; dosta e blizu, da pobegnam tamu, a mestoto e
malo; tamu }e pobegnam i }e ostanam `iv, blagodarej}i na Tebe.”
21 A Toj mu re~e: “Eve, za tvoe dobro }e go storam i toa: nema da go
uni{tam gradot, za koj mi zboruva{.
22 Begaj pobrzo tamu, bidej}i ne mo`am da napravam ni{to, dodeka ne
stigne{ onamu.” Zaradi ova onoj grad se nare~e Sigor.
23 I koga sonceto izgrea nad zemjata, Lot pristigna vo Sigor.
24 Toga{ izlea Gospod vrz Sodom i vrz Gomora do`d od sulfur i ogan
od neboto.
25 i gi sosipa onie gradovi i celata okolina, i site `iteli vo tie
gradovi, i site rastenija.
Sozdavawe
Sozdavawe
26 No `enata Lotova, odej}i po nego, pogledna nazad i se pretvori vo
solen stolb.
27 A utredenta rano, otkako stana, Avraam otide na mestoto, kade
{to be{e stoel pred Gospod;
28 i pogledna kon Sodom i Gomora i na celata dolina i vide: i, ete, se
kreva{e dim od zemjata kako ~ad od silen ogan.
29 No dodeka Bog gi uni{tuva{e gradovite vo onaa oblast, se seti
Bog na Avraam, pa go izvede Lot od mestoto na pogubuvaweto, koga gi
sosipuva{e Gospod gradovite, kade {to `ivee{e Lot.
Lot i negovite }erki
30 A Lot izleze od Sigor, i se nastani vo planinata so dvete }erki
svoi; za{to se pla{e{e da `ivee vo Sigor. I `ivee{e vo pe{tera so
dvete }erki svoi.
31 A postarata ì re~e na pomladata: “Na{iot tatko e star, a nema
ma` vo zemjava za nas, kako {to e obi~aj po celata zemja.
32 Ajde da mu dademe na tatkoto na{ vino, za da se opie; pa da legneme
so nego, za da go za~uvame potomstvoto na na{iot tatko!”
33 I mu dadoa vino na tatko si vo onaa no}; i vleze postarata i legna
so tatkoto svoj; a toj ne seti ni koga legnala taa, ni koga stanala.
34 A utredenta ì re~e postarata na pomladata: “Ete, no}eska bev so
svojot tatko. Da go opieme so vino i ve~erva: pa vlezi i ti legni so
nego, i }e so~uvame potomstvo od tatkoto na{!”
35 I taa no} mu dadoa na tatko si vino; i vleze pomladata i spie{e so
nego; a toj ne razbra ni koga taa legnala, ni koga stanala.
36 I obete }erki Lotovi za~naa od tatkoto nivni.
37 I postarata rodi sin, i go nare~e Moav. Toj e pratatko na
Moavcite do denes.
38 A i pomladata isto rodi sin, i go nare~e Ben-Ami. Toj e pratatko
na Amoncite do denes.
*19,5. Smislata e da imaat seksualni odnosi so gostite!
Avraam i Avimeleh
20
Avraam ottamu trgna na jug, i se nastani me|u Kadis i Sur; i
`ivee{e nekoe vreme vo Gerar.
2 Toga{ vele{e Avraam za `enata svoja Sara deka mu e sestra. A
carot gerarski Avimeleh isprati, da ja zemat Sara.
3 No Bog dojde kaj Avimeleh no}e vo son, i mu re~e: “Ete, }e umre{
zaradi `enata, koja si ja zel, za{to taa ima ma`.”
4 A Avimeleh ne be{e se doprel do nea, pa re~e: “Gospodi, zar }e
pogubi{ praveden narod?
5 Neli samiot toj mi re~e - ,Sestra mi eÄ - a i taa samata re~e ,Brat
mi eÄ - a jas toa go napraviv prostosrde~no i so ~isti race.”
6 Toga{ mu re~e Bog vo sonot: “I jas znam deka toa go stori so ~isto
srce, zatoa te zadr`av da ne gre{i{ pred Mene i ne ti dopu{tiv da se
dopre{ do nea.
Sozdavawe
Sozdavawe
7 A sega vrati mu ja na ~ovekot `enata negova, za{to e prorok, i }e se
pomoli za tebe, i }e ostane{ `iv. Ako ne ja vrati{, znaj deka }e
umre{ i ti i site tvoi.”
8 Utredenta rano stana Avimeleh, i gi povika site slugi svoi, i im
go ka`a seto toa da go ~ujat. I tie mnogu se upla{ija.
9 Toga{ Avimeleh go povika Avraam i mu re~e: “{to napravi ti so
nas? {to ti zgre{iv, pa saka{e da navle~e{ na mene i na carstvoto
moe golem grev? Mi go napravi ona, {to nikoj ne go pravi.”
10 I u{te mu re~e Avimeleh na Avraam: “{to ima{e na um, koga go
napravi toa?”
11 A Avraam odgovori: “Si pomisliv deka vo ova mesto nema strav
Bo`ji, pa }e me ubijat poradi `enata moja.
12 A vsu{nost i mi e sestra: po tatko, no ne i po majka: i se oma`i za
mene.
13 A koga me izvede Gospod od domot na mojot tatko, jas i rekov:
napravi mi dobro i ka`uvaj za mene vo sekoe mesto kade {to }e
dojdeme: ,Brat mi e.”
14 Toga{ Avimeleh zede siten i krupen dobitok, i slugi, i sluginki,
i mu gi dade na Avraam, i mu ja vrati Sara, `enata negova.
15 I re~e Avimeleh: “Eve, zemjata moja e pred tebe; i kade {to ti e
ugodno, naseli se!”
16 A na Sara i re~e: “Eve, mu dadov na tvojot brat iljada {ekeli
srebro: toa neka bide dokaz deka si vinovna, i pred site si opravdana.”
17 Avraam, pak, Mu se pomoli na Boga, i Bog gi isceli Avimeleha, i
`enata negova, i sluginkite negovi, i tie po~naa da ra|aat;
18 za{to Gospod gi be{e zatvoril site utrobi vo domot na Avimeleh
poradi Sara, `enata Avraamova.
Ragaweto na Isak
21
I Gospod milostivo pogledna na Sara, kako {to be{e rekol, i
postapi Gospod so Sara spored zborovite Svoi.
2 Sara za~na i mu rodi na Avraam sin vo starosta negova, vo vremeto
{to Gospod mu go be{e objavil.
3 I Avraam go nare~e sinot {to mu se rodi, {to mu go rodi Sara, so
imeto Isak.
4 I go obreza Avraam sinot svoj Isak vo osmiot den, kako {to mu
be{e zapovedal Gospod.
5 Avraam ima{e sto godini koga mu se rodi sinot Isak.
6 Sara, pak, re~e: “Gospod mi nanese smea; koj }e ~ue za mene, }e mi se
smee.”
7 I re~e: “Koj bi rekol deka Sara na Avraam }e mu doi deca? Za{to
mu rodiv sin vo starosta negova.”
Avraam gi isteruva Agara i Ismail
8 Deteto porasna i be{e odbieno od cicawe. A Avraam priredi
golema gozba vo onoj den koga go odbija Isak.
9 Vide Sara deka sinot na Agara Egip}ankata, {to mu go rodi taa na
Avraam, se potsmeva,
Sozdavawe
Sozdavawe
10 pa mu re~e na Avraam: “Isteraj ja ovaa robinka so sinot nejzin,
za{to sinot na ovaa robinka ne biva da stane naslednik so mojot sin
Isak!”
11 A toa na Avraam mu pri~ini golema maka, poradi sinot negov.
12 No Bog mu re~e na Avraam: “Neka ne ti e krivo zaradi deteto i
robinkata! Sè {to }e ti re~e Sara, poslu{aj go glasot nejzin, za{to
po Isak }e proizleze potomstvoto tvoe.
13 A i od sinot na robinkata }e izdignam narod, za{to toj e seme
tvoe.”
14 I Avraam stana utredenta rano, zede leb i mev so voda, i ì dade na
Agara, stavaj}i i go toa na grb, i deteto, pa ja otpu{ti. I taa trgna i
se zaskita po pustinata kaj Virsavija.
15 A koga snema voda vo mevot, taa go ostavi deteto pod edna grmu{ka,
16 a samata otide daleku, kolku {to so strela mo`e da se dofrli, i
sedna sproti nego; za{to vele{e: “Ne mo`am da ja gledam smrtta na
moeto dete!” I sedej}i sproti nego, po~na glasno da pla~e.
17 No Bog go ~u glasot na deteto i angel Bo`ji i vikna na Agara od
neboto i ì re~e: “{to ti e, Agaro? Ne pla{i se, bidej}i Bog go ~u
glasot na deteto ottamu, kade {to e.
18 Stani, kreni go deteto i fati go za raka; za{to od nego }e
napravam golem narod.”
19 I Bog i gi otvori o~ite, i taa vide izvor so voda; i otide, pa go
napolni mevot so voda, i go napoi deteto.
20 A Bog be{e so deteto, i toa porasna, i za`ivea vo pustinata, i
stana strelec so lak.
21 Toa `ivee{e vo pustinata Faran. I majka mu negova mu zede `ena
od zemjata egipetska.
Avraam sklu~uva sojuz so Avimeleh
22 Vo toa vreme Avimeleh, vo pridru`ba na Pihol, vojvodata negov,
mu re~e na Avraam: “Bog e so tebe vo sè {to pravi{.
23 A sega zakolni mi se ovde vo Boga deka nema da mi napakosti{ ni
mene, ni na sinot moj, nitu na vnukot moj; tuku deka }e postapuva{
dobro so mene i so zemjata, vo koja si gostin, kako {to postapuvav jas
so tebe.”
24 I re~e Avraam: “Se zakolnuvam!”
25 Toga{ Avraam go prekori Avimeleh za izvorot {to go bea
prisvoile
slugite Avimelehovi.
26 A Avimeleh re~e: “Ne znam koj go napravi toa; nitu ti mi ka`a,
nitu, pak, ~uv za toa do denes.”
27 A Avraam zede siten i krupen dobitok, i mu gi podari na
Avimeleh, i tie dvajca sklopija sojuz.
28 Potoa Avraam odvoi sedum jagniwa od stadoto.
29 A Avimeleh mu re~e na Avraam: “Zo{to se ovie sedum jagniwa {to
gi odvoi?”
30 Avraam, pak, odgovori: “Primi gi od moja raka ovie sedum jagniwa,
za da mi bidat svedo{tvo deka jas sum go iskopal onoj kladenec.”
Sozdavawe
Sozdavawe
31 Zatoa ona mesto se nare~e Virsavija, bidej}i tuka se zakolnaa
obajcata.
32 Otkako sklopija sojuz vo Virsavija, Avimeleh i Pihol, vojvodata
negov, se krenaa i se vratija vo zemjata filistejska.
33 I Avraam nasadi {umi~ka vo Virsavija, i tamu go prizva imeto na
Gospod, Ve~niot Bog.
34 Avraam `ivee{e vo zemjata filistejska kako pridojden dolgo
vreme.
Avraam e gotov da go `rtvuva Isaka
22
Po tie nastani Bog, isku{uvaj}i go Avraam, re~e: “Avraame!” A toj
odgovori: “Eve me!”
2 Bog prodol`i: “Zemi go sinot tvoj edinec Isak, kogo {to mnogu go
saka{, pa odi vo zemjata Morija, i prinesi go tamu kako `rtva
sepalenica na edna gori~ka {to }e ti ja poka`am!”
3 I utredenta rano, otkako stana, Avraam go osedla magareto svoe,
zede so sebe dvajca od slugite svoi i Isak, sinot svoj; pa, otkako
nacepi drva za `rtvata, se krena, i pojde na mestoto, za koe mu re~e
Bog.
4 Na tretiot den, krevaj}i gi o~ite svoi, Avraam go zdogleda mestoto
oddaleku.
5 I im re~e Avraam na slugite svoi: “Ostanete vie ovde so magareto,
a jas i deteto }e odime onamu, pa otkoga }e se pomolime, }e se vratime
kaj vas.”
6 I zede Avraam drva za `rtvata, mu gi natovari na Isak, sinot svoj,
a samiot toj zede vo svoi race ogan i no`; pa otidoa obajcata zaedno.
7 Toga{ mu re~e Isak na Avraam, tatkoto svoj: “Tatko!” A toj
odgovori: “{to e, sinko!” A toj re~e: “Ete ogan i drva, a kade e jagneto
za `rtva?”
8 A Avraam odgovori: “Bog }e si pribavi, sinko, jagne za `rtva.” I
obajcata go prodol`ija patot zaedno.
9 I stignaa do mestoto, za koe mu be{e rekol Bog. Tuka Avraam
napravi `rtvenik, i klade drva na nego, a otkako go vrza Isak, sinot
svoj, go stavi na `rtvenikot vrz drvata.
10 Toga{ Avraam ja pru`i rakata svoja i go zede no`ot da go zakole
sinot svoj,
11 no angel Gospodov vikna od neboto, i re~e: “Avraame! Avraame!” A
toj odgovori: “Eve me!”
12 I angelot prodol`i: “Ne krevaj ja rakata svoja na deteto, i ne
pravi mu ni{to! Eve, sega znam deka se pla{i{ od Boga {tom ne go
po`ali ni sinot svoj edinec zaradi Mene.”
13 I Avraam gi krena o~ite svoi i pogleda: a toa - zad nego oven, koj
se be{e spletkal so rogovite vo gastalakot. I Avraam otide, go zede
ovenot i go prinese kako `rtva sepalenica mesto sinot svoj.
14 I go nare~e Avraam ova mesto: “Jahve Jerae”*. Zatoa i denes se
veli: “Na gori~kata Gospod se javi.”
15 A angelot Gospodov povtorno go vikna od neboto Avraam,
Sozdavawe
Sozdavawe
16 i re~e: “Se kolnam vo Sebe - veli Gospod - koga taka napravi, i ne
go po`ali sinot svoj edinec, zaradi Mene,
17 Jas }e te blagoslovam i preblagoslovam, i potomstvoto tvoe }e go
umno`am i preumno`am kako yvezdite na neboto i kako pesokot na
morskiot breg! A potomcite tvoi }e gi zavladeat gradovite na
neprijatelite svoi.
18 I }e bidat blagosloveni preku potomstvoto tvoe site narodi na
zemjata, za{to go poslu{a Mojot glas.”
19 Toga{ Avraam se vrati kaj slugite svoi, i se krenaa, pa se vratija
zaedno vo Virsavija. I `ivee{e Avraam vo Virsavija.
20 Po tie nastani mu javija na Avraam: Ete, i Milka mu rodi sinovi
na bratot tvoj Nahor:
21 Uc, negoviot prvenec, brat mu Buz, i }emuel, tatkoto na Aram,
22 Hazo, Pilda{, Idlaf i Vetuil.
23 Od Vetuil se rodi Reveka. Ovie mu gi rodi Milka na Nahor,
bratot na Avraam.
24 A negovata nalo`nica, po ime Reuma, gi rodi ovie: Tevah, Gaham,
Taha{ i Maaha.
*22,14. t.e. Gospod }e predvidi!
Avraam kupuva grob za Sara
23
Sara po`ivea sto dvaeset i sedum godini; toa se godinite na
Sariniot `ivot.
2 I umre Sara vo gradot Kirjat-Arba, a toa e Hevron, vo zemjata
hananska. I dojde Avraam da ja iz`ali i da ja ispla~e.
3 A koga se oddeli Avraam od pokojnicata svoja, im re~e na sinovite
Heteovi, velej}i:
4 “Stranec sum i pridojden kaj vas; dajte mi da imam grob kaj vas, za da
ja pogrebam pokojnicata svoja.”
5 A sinovite Heteovi mu odgovorija na Avraam, velej}i:
6 “~uj ne, gospodare na{; ti si knez Bo`ji me|u nas; pogrebi ja
pokojnicata svoja vo najdobroto od na{ite mesta za pogreb; nikoj me|u
nas nema da ti odbie pogrebno mesto za da mo`e{ da ja pogrebe{
pokojnicata svoja tamu!”
7 Toga{ stana Avraam i mu se pokloni na narodot od zemjata na
sinovite Heteovi,
8 i im re~e, velej}i: “Ako sakate da ja pogrebam pokojnicata svoja,
poslu{ajte me - re~ete mu za mene na Efron, sinot Coharov.
9 Neka mi ja dade pe{terata Mahpela, koja e na krajot od nivata
negova; za pari neka mi ja dade, kolku {to ~ini, za da imam grobnica
me|u vas!”
10 A Efron sede{e me|u sinovite Heteovi. I mu odgovori Efron
Hitiecot na Avraam, pred sinovite Heteovi, i toa glasno, da ~ujat
site, koi vleguvaa niz gradskite porti, velej}i:
11 “Ne, gospodare; poslu{aj me: nivata, i pe{terata vo nea, ti ja
davam; pred sinovite na narodot moj ti ja podaruvam, pogrebi ja
pokojnicata tvoja.”
12 A Avraam mu se pokloni na narodot od taa zemja,
Sozdavawe
Sozdavawe
13 i mu re~e na Efron glasno, pred siot narod, velej}i: “Ako saka{,
po~uj me: }e ti dadam kolku {to ~ini nivata, zemi od mene, pa toga{ }e
ja pogrebam pokojnicata svoja tamu.”
14 A Efron mu odgovori na Avraam i re~e:
15 “Gospodare moj, ~uj me; zemjata ~ini ~etiristotini {ekeli srebro;
{to e toa za mene i za tebe? Zatoa pogrebi ja pokojnicata tvoja!”
16 I Avraam, otkako go islu{a Efron, mu go izmeri srebroto, {to go
ka`a toj pred sinovite Heteovi, ~etiristotini {ekeli srebro, kako
{to vrve{e toga{ me|u trgovcite.
17 I kaj nivata Efronova kaj Mahpela sproti Mamre, nivata i
pe{terata {to e vo nea i site drvja vo nivata i vo nejzinite predeli
naokolu,
18 stanaa sopstvenost na Avraam pred sinovite Heteovi, pred site
koi vleguvaa vo toj grad.
19 Potoa ja pogreba Avraam Sara, `enata svoja, vo pe{terata
Mahpela na nivata sproti Mamre; a toa e Hevron, vo zemjata hananska.
20 Taka Avraam ja pridobi od sinovite Heteovi nivata i pe{terata
vo nea, za da ima sopstvena grobnica.
@enidbata na Isak i Reveka
24
A Avraam be{e ve}e star i vo godini. Gospod go be{e blagoslovil vo
se.
2 I mu re~e Avraam na slugata svoj, na najstariot vo domot negov, koj
upravuva{e so celiot negov imot: “Stavi ja rakata svoja pod bedroto
moe
Z i zakolni mi se vo Gospod Bog na neboto i Bog na zemjata deka nema
da zeme{ `ena za sinot moj od }erkite hananski, me|u koi `iveam,
4 tuku }e otide{ vo zemjata moja, kade {to se rodiv, i }e mu dovede{
`ena na sinot moj Isak ottamu.”
5 A slugata mu re~e: “Mo`no e devojkata da ne saka da pojde so mene
vo ovaa zemja; da go odvedam li sinot tvoj vo zemjata, od koja si se
iselil?”
6 A Avraam mu re~e: “Gledaj da ne go odvede{ sinot moj tamu.
7 Gospod, Bog na nebesata, Koj me zede od domot na tatkoto moj i od
zemjata, kade {to sum roden, i Koj mi re~e i mi se zakolna, velej}i: ,na
potomstvoto tvoe }e mu ja dadam ovaa zemjaÄ, Toj }e isprati angel svoj
pred tebe, i ti }e dovede{ `ena za sinot moj ottamu.
8 Ako, pak, devojkata ne saka da pojde so tebe, toga{ neka ti e
prostena kletvata moja; samo sinot moj ne vra}aj go tamu!”
9 I ja stavi slugata rakata svoja pod bedroto na Avraam, gospodarot
negov, i mu se zakolna vo toa.
10 Potoa slugata zede deset kamili od kamilite na gospodarot svoj i
trgna; so sebe zede i od dragocenostite na gospodarot svoj. Toga{
stana i otide vo Mesopotamija, vo gradot Nahorov.
11 I gi ostavi kamilite nadvor od gradot, pokraj izvorot, prikve~er
koga `enite izleguvaat da polnat voda.
Sozdavawe
Sozdavawe
12 I re~e: “Gospodi, Bo`e na gospodarot moj Avraam, isprati mi ja
denes vo presret onaa, koja ja baram, i napravi mu milost na
gospodarot moj Avraam.
13 Eve, jas }e stojam kraj ovoj izvor, i }erkite na gradskite `iteli }e
dojdat da naleat voda.
14 I na koja devojka }e i re~am - ,Navedni ja stomnata svoja da pijamÄ a koja }e re~e - ,Na, pij, i kamilite tvoi }e gi napojamÄ, nea si ja
opredelil za slugata Tvoj Isak; i po toa }e razberam deka mu pravi{
milost na gospodarot moj.”
15 I dodeka toj u{te zboruva{e vo sebe, a ete Reveka, }erkata na
Vetuil, sinot na Milka, `enata na Nahor, ~ij brat e Avraam, dojde so
stomnata na ramo.
16 A be{e mnogu ubava devojka, koja ma` u{te ne ja be{e poznal. Taa
sleze pri izvorot, ja napolni stomnata, pa pojde ugore.
17Toga{ slugata izleze pred nea i re~e: “Daj mi da se napijam malku
voda od stomnata tvoja!”
18 A taa odgovori: “Eve, pij, gospodare.” I brzo ja spu{ti stomnata
na rakata svoja, i mu dade da pie, ~ekaj}i dodeka ne se napie.
19 A koga se napoi, mu re~e: “I na kamilite tvoi }e im nalevam
dodeka ne se napijat.”
20 I vedna{ ja isturi stomnata svoja vo poiloto, i pak otr~a do
izvorot da ja napolni, i im nalea na site kamili negovi.
21 A ~ovekot ja gleda{e so voshit i molkum, sakaj}i da uznae dali go
blagoslovil Gospod patot negov ili ne.
22 A otkako kamilite se napoija, ~ovekot izvadi zlatna obetka,
te{ka edna beka, i dve grivni za nejzinite race, od deset {ekeli
zlato.
23 I re~e: “~ija }erka si? Ka`i mi: ima li vo ku}ata na tatkoto tvoj
mesto za preno}evawe?”
24 A taa mu odgovori: “Jas sum }erka na Vetuil, sinot na Milka, koja
mu go rodi na Nahor.”
25 I u{te mu re~e: “Ima kaj nas mnogu slama i krma; a i mesto za
no}evawe.”
26 Toga{ ~ovekot se navedna i Mu se pokloni na Gospod,
27 pa re~e: “Neka e blagosloven Gospod Bog na gospodarot moj
Avraam, Koj ne go ostavi gospodarot moj bez Svoja milost i Svojata
vernost. Gospod me dovede po prav pat vo domot na bratot od
gospodarot moj.”
28 Devojkata, pak, otr~a doma i seto ova go ka`a na svojata majka.
29 A Reveka ima{e brat, po ime Lavan. Lavan pobrza kon ~ovekot
kraj izvorot.
30 Otkako gi vide obetkata i grivnite na racete od sestrata svoja i
~u koga sestra mu Reveka re~e - vaka mi zboruva{e ~ovekot - toga{
pojde kaj ~ovekot; a toj stoe{e so kamilite kaj izvorot.
31 I re~e: “Dojdi ti, koj si blagosloven od Gospod; zo{to da stoi{
nadvor? Jas ja prigotviv ku}ata; a ima mesto i za kamilite.”
32 Toga{ ~ovekot dojde vo ku}ata; i gi rastovari kamilite; i im
dadoa slama i krma na kamilite, a mu donesoa i voda za nozete negovi i
za lu|eto, koi bea so nego, za da gi izmijat.
Sozdavawe
Sozdavawe
33 I im postavija hrana da jadat. No toj re~e: “Nema da jadam dodeka
ne ka`am za {to sum dojden.” I mu rekoa: “Zboruvaj!”
34 Toga{ re~e: “Jas sum sluga Avraamov.
35 Gospod go blagoslovi gospodarot moj mnogu, ta stana bogat; i mu
dade ovci i goveda, srebro i zlato, i slugi i sluginki, i kamili i
magariwa.
36 A Sara, `enata na gospodarot moj, vo starost mu rodi sin na
gospodarot moj, i toj mu go dade celiot svoj imot.
37 Mene, pak, me zakolna gospodarot moj, velej}i: ,Nemoj da mu
dovede{ na sinot moj `ena od }erkite na Hanancite, vo ~ija zemja
`iveam;
zy tuku pojdi vo domot na tatkoto moj, kaj rodninite moi, i ottamu
zemi `ena za sinot moj.Ä
39 A jas mu rekov na gospodarot moj: ,Mo`ebi devojkata ne }e saka da
pojde so mene!?Ä
40 A toj mi re~e: ,Gospod, vo ~ie prisustvo }e odi{, }e isprati angel
Svoj so tebe, i }e ti go poka`e patot tvoj do celta i ti }e zeme{ `ena
za sinot moj od rodot moj, od domot na tatkoto moj.
41 Toga{ }e ti bide prostena kletvata moja, koga }e otide{ kaj
rodninite moi; a i ako ne ti ja dadat, }e bide{ osloboden od kletvata
moja.Ä
42 I koga dojdov denes na izvorot, rekov: Gospodi, Bo`e na
gospodarot moj Avraam, ako si me upatil na prav pat, po koj odam,
43 eve, jas }e zastanam kraj izvorot, i na devojkata, koja }e dojde da
nalee voda, }e i re~am - Daj mi da se napijam malku voda od stomnata
tvoja, 44 i ako taa mi odgovori - Eve, i ti pij, i na kamilite tvoi }e im
naleam - taa neka bide `enata, koja Gospod ja opredelil za sinot na
gospodarot moj.
45 Jas u{te ne go izrekov toa vo srceto svoe, a Reveka dojde so
stomnata na ramo, i sleguvaj}i na izvorot, nalea; a jas i rekov - ,Daj mi
da se napijam.Ä
46 I taa vedna{ ja spu{ti stomnata i re~e - ,Eve, pij ti; i kamilite
tvoi }e gi napojam. - Se napiv, i kamilite moi gi napoi.
47 Toga{ ja pra{av i rekov: - ,~ija }erka si?Ä A taa odgovori: - ,Jas
sum }erka na Vetuil, sinot na Nahor, kogo mu go rodi MilkaÄ. Toga{ i
gi staviv obetkite i grivnite na racete nejzini.
48 Pa Mu se pokloniv na Gospod; i Go blagosloviv Gospod Bog na
gospodarot moj Avraam, Koj me povede po praviot pat da ja zemam
}erkata od bratot na gospodarot moj za negoviot sin.
49 A sega ka`ete mi: }e mu napravite li milost i pravda na
gospodarot moj, ili ne? Ako, pak, ne sakate, ka`ete mi, i jas }e trgnam
nadesno ili nalevo.”
50 A Lavan i Vetuil odgovorija: “Od Gospod dojde ova; nie ne mo`eme
da ti ka`eme ni lo{o, ni dobro.
51 Ete, Reveka e pred tebe, zemi ja, pa odi, i neka mu bide `ena na
sinot od tvojot gospodar, kako {to rekol Gospod.”
52 A koga gi ~u slugata Avraamov zborovite nivni, Mu se pokloni na
Gospod dozemi.
Sozdavawe
Sozdavawe
53 Potoa slugata izvadi zlatni i srebreni raboti, i obleka, i ì gi
dade na Reveka; a i na bratot nejzin i na majkata nejzina im dade skapi
podaroci.
54 Pa jadea i pieja, toj i lu|eto {to bea so nego, i no}evaa. A
utredenta koga stanaa, toj re~e: “Pu{tete me da se vratam kaj
gospodarot moj!”
55 A bratot nejzin i majka i rekoa: “Neka ostane devojkata kaj nas
makar u{te deset dena, pa toga{ odete.”
56 No toj im re~e: “Ne zadr`uvajte me, za{to Gospod go blagoslovi
mojot pat; pu{tete me da si odam kaj gospodarot moj!”
57 A tie rekoa: “Da ja vikneme devojkata, i da ja pra{ame, {to }e
re~e taa.”
58 I ja povikaa Reveka, pa i rekoa: “Saka{ li da odi{ so ovoj
~ovek?” A taa odgovori: “Sakam.”
59 I ja pu{tija Reveka, sestrata svoja, i doilkata nejzina, so slugata
Avraamov i lu|eto negovi.
60 Ja blagoslovija Reveka i ì rekoa: “Sestro na{a, da se narodat od
tebe iljadi i iljadi, i potomstvoto tvoe da gi zavladee domovite na
neprijatelite tvoi!”
61 I stana Reveka so sluginkite, i se ka~ija na kamilite, i trgnaa so
~ovekot. Taka slugata ja zede Reveka i si otide.
62 A Isak be{e do{ol od Beer Lahaj Roi, za{to `ivee{e vo ju`niot
kraj.
63 Prikve~er izleze Isak vo poleto da se pro{eta, pa gi krena
o~ite: a toa - ete, kamilite idat.
64 Reveka, otkako gi podigna o~ite svoi i go vide Isak, sleze od
kamilata
65 i go pra{a slugata: “Koj e onoj ~ovek, {to preku poleto ni doa|a
vo presret?” A slugata odgovori: “Toa e gospodarot moj.” - Toga{ taa
zede prevez, pa se pokri.
66 I mu raska`a slugata na Isak sè {to be{e napravil.
67 Toga{ Isak ja odvede vo {atorot na Sara, majkata svoja, i ja zede
Reveka i taa mu stana `ena, i mu omile. I Isak se ute{i za Sara,
majkata svoja.
Smrtta na Avraam. Drugite negovi potomci
25
A Avraam zede vtora `ena, po ime Ketura.
2 I taa mu gi rodi Zimran, Jok{an, Medan, Midjan, Ji{bak i {uah.
3 Jok{an gi rodi Seva i Dedan. A Dedanovi sinovi bea A{urim,
Letu{im i Leumim.
4 A sinovi Midjanovi: Efa, Efer, Hanoh, Avida i Eldaa. Site tie
bea potomci Keturini.
5 A Avraam siot svoj imot mu go dade na Isak.
6 Na sinovite, pak, od svoite nalo`nici im dade Avraam podaroci, i,
u{te dodeka be{e `iv, gi isprati na istok, vo isto~nata zemja - daleku
od sinot negov Isak.
7 A denovite na Avraamoviot `ivot, {to go po`ivea, bea sto
sedumdeset i pet godini.
Sozdavawe
Sozdavawe
8 I otkako izdivna, umre Avraam vo sre}na starost, prestar i sit od
`ivotot, i se pribra kaj narodot svoj.
9 A go pogrebaa negovite sinovi, Isak i Ismail, vo pe{terata
Mahpela, vo nivata na Efron, sinot na Hitiecot Cohar, {to se
nao|a{e sproti Mamre;
10 na nivata, {to ja be{e kupil Avraam od sinovite Heteovi, tamu
be{e pogreban Avraam so `ena mu Sara.
11 A po smrtta Avraamova go blagoslovi Bog Isak, sinot negov. Isak
`ivee{e, pak, vo Beer Lahaj Roi.
12 Eve go rodoslovieto na Ismail, sinot Avraamov, kogo mu go rodi
na Avraam Agara Egip}ankata, sluginkata na Sara.
13 Ova se imiwata na sinovite Ji{maelovi, kako {to gi imenuvaa vo
rodovite nivni: prvenecot Ji{maelov e Navajot, pa Kedar, Adbeel i
Mivsam,
14 potoa Mi{ma, Duma i Masa,
15 Adad, Tema, Jetur, Nafi{ i Kedma.
16 Toa se sinovite Ji{maelovi, i toa se imiwata nivni spored selata
i gradovite nivni. Toa se plemiwata nivni.
17 A denovite na `ivotot Ji{maelov se sto trieset i sedum godini.
Potoa izdivna i umre, i se pribra pri svojot rod.
18 Tie `iveeja od Havila duri do Sur, {to e pred Egipet, na patot
kon Asirija. Tie se naselija sproti site bra}a svoi.
JAKOV
Isav i Jakov
19 A ova e rodoslovieto na Isak, sinot Avraamov: Avraam go rodi
Isaka.
20 A Isak ima{e ~etirieset godini koga se o`eni so Reveka, }erkata
na Arameecot Vetuil od Mesopotamija, sestra na Arameecot Lavan.
21 I Isak Mu se pomoli na Gospod za `enata svoja, bidej}i taa be{e
neplodna; i Gospod go ~u, pa Reveka, `enata negova, za~na.
22 No decata se udiraa edno so drugo vo utrobata nejzina, i taa re~e:
“Ako bide taka, zo{to mi e ova?” I otide da Go pra{a Gospoda.
23 A Gospod i re~e: “Dve plemiwa ima vo utrobata tvoja, i dva naroda
}e izlezat od tebe; edniot narod }e bide posilen od drugiot i
pogolemiot }e mu slu`i na pomaliot.”
24 I dojde vremeto da rodi, a ete - bliznaci vo utrobata nejzina.
25 Izleze sinot prvenec crven, celiot runtav kako runo; i mu dadoa
ime Isav.
26 A potoa izleze brat mu, dr`ej}i go Isav so raka za petata; nemu mu
stavija ime Jakov. A Isak ima{e {eeset godini, koga tie se rodija.
27 I decata porasnaa: Isav stana ve{t lovec i ~ovek na poleto, a
Jakov ~ovek krotok koj `ivee{e vo {atori.
28 Isak go saka{e Isav, za{to mu se dopa|a{e dive~ot negov; a
Reveka go saka{e Jakov.
29 Edna{ Jakov zgotvi jadewe, i Isav dojde od poleto umoren.
30 I mu re~e Isav na Jakov: “Daj mi da jadam od crvenoto varivo,
za{to sum umoren.” Zatoa mu go dadoa prekarot Edom*.
Sozdavawe
Sozdavawe
31 No Jakov mu re~e: “Prodaj mi go denes prvorodstvoto tvoe!”
32 A Isav odgovori: “Eve, jas umiram, pa {to }e mi e toa
prvorodstvo?”
33 No Jakov mu re~e: “Zakolni mi se u{te sega!” I toj mu se zakolna.
I mu go prodade svoeto prvorodstvo na Jakov.
34 I Jakov mu dade na Isav leb i varena le}a, i toj jade{e i pie{e, pa
stana i si otide. Taka Isav go prezre prvorodstvoto svoe.
*25,30. Na evrejski crven.
Isak i Avimeleh
26
No nastana glad vo zemjata pokraj onoj {to be{e vo Avraamovoto
vreme; i Isak otide kaj Avimeleh, carot filistejski, vo Gerar.
2 I mu se javi Gospod i re~e: “Ne odi vo Egipet, tuku `ivej vo
zemjata, koja }e ti ja poka`am.
3 Naseli se vo taa zemja i Jas }e bidam so tebe, i }e te blagoslovam;
za{to tebe i na potomstvoto tvoe }e vi ja dadam seta taa zemja, i }e ja
potvrdam zakletvata, so koja mu se zakolnav na Avraam, tatkoto tvoj;
4 i }e go umno`am potomstvoto tvoe kako yvezdite na neboto, i }e mu
ja dadam na potomstvoto tvoe seta taa zemja i }e se blagoslovat preku
potomstvoto tvoe site zemni narodi.
5 Bidej}i Avraam go poslu{a glasot Moj i se pokoruva{e na
zapovedite Moi, na naredbite Moi i na zakonite Moi.”
6 I se naseli Isak vo Gerar.
7 A lu|eto vo toa mesto pra{uvaa za `enata negova, a toj vele{e sestra mi e - za{to se pla{e{e da ka`e - `ena mi e - za da ne go ubijat
lu|eto od toa mesto zaradi Reveka, bidej}i taa be{e ubava.
8 No otkako mina mnogu vreme, Avimeleh, carot filistejski,
pogledna niz prozorec, i vide kako Isak se zabavuva so Reveka, `enata
svoja.
9 I go vikna Avimeleh Isak i mu re~e: “Pa, taa ti bila `ena; a
zo{to re~e - sestra mi e?” - A Isak mu odgovori: “Za{to pomisliv
deka }e zaginam poradi nea.”
10 Avimeleh toga{ mu re~e: “{to ni napravi? Lesno mo`e{e da se
slu~i nekoj od nadvor da legne so tvojata `ena, i }e ne vovede{e vo
grev.”
11 I mu zapoveda Avimeleh na siot narod svoj, velej}i: “Koj }e se
dopre do ovoj ~ovek ili do `enata negova, }e zagine!”
12 I Isak po~na da see vo taa zemja, i taa godina dobi stopati pove}e
ja~men. Gospod go blagoslovi.
13 I ~ovekot se izdigna i stanuva{e se pogolem, dodeka ne stana
mnogu bogat.
14 I se zdobi so stada siten i krupen dobitok i so mnogu slugi, taka
{to Filistejcite po~naa da mu zaviduvaat.
Isak sklu~uva sojuz so Avimeleh
15 Pa site izvori {to gi bea iskopale tatkovite mu slugi pri
`ivotot na negoviot tatko Avraam, Filistejcite gi zatrupaa so zemja.
Sozdavawe
Sozdavawe
16 I Avimeleh mu re~e na Isak: “Odi si otkaj nas, za{to stana mnogu
posilen od nas!”
17 Toga{ Isak si otide ottamu, i gi raspna {atorite svoi vo
Gerarskata dolina, i se naseli tamu.
18 I odnovo gi otkopa izvorite {to bea iskopani vo vremeto na
Avraam, tatkoto negov, a koi gi bea zatrupale Filistejcite po smrtta
na Avraam; i gi nare~e so istite imiwa, {to im gi be{e dal negoviot
tatko.
19 I, kopaj}i vo dolinata, slugite Isakovi najdoa izvor so `iva
voda.
20 Pa se skaraa pastirite gerarski so pastirite na Isak, velej}i:
“Vodata e na{a.” I mu klade ime na toj izvor Esek*.
21 Iskopaa drug izvor, i okolu nego se skaraa. Zatoa nego go nare~e
Sitna*.
22 Toga{ se krena ottamu, i iskopa nov izvor, a okolu nego nema{e
karanica; zatoa go nare~e Rehovot*, velej}i: “Za{to Gospod ni dade
prostori za da se razmno`ime vo ovaa zemja.”
23 A ottamu toj zamina vo Virsavija.
24 I istata no} mu se javi Bog, i mu re~e: “Jas sum Bog na Avraam,
tatkoto tvoj. Ne pla{i se, za{to Jas sum so tebe; }e te blagoslovam i
}e go umno`am potomstvoto tvoe zaradi Avraam slugata moj.”
25 I napravi toj tamu `rtvenik, i Go prizva imeto Gospodovo. I
tamu go raspna {atorot svoj, a slugite na Isak iskopaa izvor tamu.
26 Toga{ dojde kaj nego Avimeleh od Gerar, so Ahuzat, prijatelot
svoj, i so Pihol, vojskovodecot svoj.
27 A Isak im re~e: “Zo{to dojdovte kaj mene koga me mrazite i me
isteravte otkaj vas?”
28 A tie odgovorija: “Vidovme deka Gospod e navistina so tebe, pa
rekovme - da polo`ime me|u tebe i nas kletva i da sklu~ime so tebe
sojuz 29 da ne ni pravi{ zlo, bidej}i i nie tebe ne te doprevme i ti
pravevme samo dobro, i te pu{tivme da zamine{ spokojno; i ete, sega
si blagosloven od Gospod.”
30 Toga{ toj im priredi gozba; pa jadea i pieja.
31 A utredenta, otkako stanaa rano, se zakolnaa eden na drug, i gi
otpu{ti Isak, i tie otidoa od nego so mir.
32 Istiot den dojdoa slugite na Isak i mu ka`aa za izvorot, {to go
iskopaa, i mu rekoa: “Najdovme voda.”
33 I toj go nare~e {iva. Poradi ova i se vika onoj grad Virsavija* i
do den dene{en.
@enidbata na Isav
34 A koga Isav ima{e ~etirieset godini, se o`eni so Judita, }erka
na Hitiecot Beeri, i so Vasemata, }erka na Hitiecot Elon.
35 A tie stanaa tegoba za Isak i Reveka.
*26,20. Na evrejski spor, karanica.
* 26,21. Na evrejski pre~ka, sopka, sprotivstavuvawe.
*26,22. Na evrejski prostori.
*26,33. Nejasno na evrejski: Izvor na sedumte ili Izvor na kletvata.
Sozdavawe
Sozdavawe
Jakov go prisvojuva blagoslovot veten na Isav
27
Koga Isak ostare i mu oslabe vidot na o~ite, go povika postariot
svoj sin Isav, i mu re~e: “Sine moj!” A toj odgovori: “Eve me.”
2 Isak re~e: “Eve ostarev i ne go znam denot na mojata smrt.
3 Zemi go sega oru`jeto svoe, lakot i strelite, i izlezi v pole, i
ulovi mi dive~!
4 Pa zgotvi mi jadewe kakvo {to sakam, i donesi mi da jadam, za da te
blagoslovi du{ata moja, pred da umram.”
5 A Reveka ~u {to mu re~e Isak na sinot svoj Isav; i Isav otide v
pole da ulovi i donese dive~.
6 Reveka, pak, mu re~e na sinot svoj Jakov, velej}i: “Ete, go ~uv tatko
ti, kako mu vele{e na bratot tvoj Isav:
7 ,Donesi mi dive~ i zgotvi mi jadewe, da jadam, pa da te blagoslovam
pred Gospod, pred da umramÄ
8 Tuku sega, sinko moj, poslu{aj me {to }e ti re~am:
9 Odi pri stadoto i donesi ottamu dve dobri (mladi) jariwa; i jas }e
zgotvam za tatkoto tvoj jadewe od niv, kakvo {to saka;
10 a ti }e mu odnese{ na tatko si, i toj }e jade, pa }e te blagoslovi
duri e u{te `iv.”
11 A Jakov ì re~e na Reveka, majkata svoja: “No Isav, bratot moj, e
runtav, a jas sum ~ovek gladok.
12 Mo`e tatko mi da me dopre, pa pred o~ite negovi }e stanam
izmamnik, i mesto blagoslov }e navle~am vrz sebe prokletstvo.”
13 A majka mu odgovori: “Prokletstvoto tvoe, sinko, neka padne na
mene; samo poslu{aj me, i odi, pa donesi mi!”
14 Toga{ toj otide, zede i ì donese na majka si; a majka mu zgotvi
jadewe, kakvo {to saka{e tatko mu.
15 Pa potoa ja zede Reveka najubavata obleka na postariot sin Isav,
{to be{e kaj nea doma, i go oble~e Jakov, pomladiot nejzin sin,
16 a racete negovi i goliot vrat mu go oblo`i so jare{ki ko`i~ki.
17 I mu go dade na Jakov, sinot svoj, v race jadeweto i lebot, {to go
be{e zgotvila.
18 A toj vleze pri tatko si i mu re~e: “Tatko!” A toj odgovori: “Eve
me! Koj si ti, sinko?”
19 Jakov, pak, mu re~e na tatko si: “Jas sum Isav, tvojot prvoroden
sin; napraviv, kako {to mi re~e; stani, sedni i jadi od lovot moj, pa da
me blagoslovi du{ata tvoja.”
20 A Isak mu re~e na sinot svoj: “Koga tolku brgu najde, sinko moj?”
A toj odgovori: “Gospod, tvojot Bog, mi donese sre}a.”
21 Toga{ mu re~e Isak na Jakov: “Dojdi poblizu, sinko moj, da te
dopram i da vidam dali si ti, sinot moj Isav, ili ne!”
22 I pristapi Jakov do Isak, tatkoto svoj, a toj go dopre, pa re~e:
“Glasot e glas na Jakov, no racete se race Isavovi.”
23 I ne go pozna, za{to racete mu bea kako racete na Isav, bratot
negov, runtavi. I go blagoslovi.
24 I mu re~e: “Ti li si sinot moj Isav?” A toj odgovori: “Jas sum.”
Sozdavawe
Sozdavawe
25 Toga{ re~e: “Daj mi sega, sinko, da jadam od lovot tvoj, pa da te
blagoslovi du{ata moja.” I mu dade i toj jade{e; pa mu donese i vino, i
pie{e.
26 Potoa Isak, tatkoto negov, mu re~e: “Pribli`i sè do mene i
celivaj me, sinko!”
27 I toj pristapi i go celiva; Isak go po~uvstvuva mirisot od
oblekata negova, i go blagoslovi, velej}i: “Eve, mirisot na sinot moj e
kako miris od poleto, {to go blagoslovil Gospod.
28 Bog neka ti dade rosa nebeska i rodna zemja: mnogu `ito i vino vo
izobilie!
29 Narodi da ti sluguvaat i plemiwa da ti se poklonuvaat! Da bide{
gospodar nad bratot svoj i da ti se poklonuvaat sinovite na majka ti!
Proklet da bide onoj, {to tebe te prokolnuva, a blagosloven - onoj
{to tebe }e te blagoslovuva!”
30 Pa otkako Isak go blagoslovi Jakov, i Jakov otide od Isak,
tatkoto svoj; vo toj ~as dojde od lov Isav, bratot negov.
31 I toj mu zgotvi jadewe i mu odnese na tatko si, i mu re~e: “Stani,
tatko, i jadi od ona {to sinot tvoj ulovi, za da me blagoslovi du{ata
tvoja!”
32 I Isak, tatkoto negov, mu re~e: “Koj si ti?” A toj re~e: “Jas sum
sinot tvoj, prvorodeniot Isav.”
33 Toga{ Isak mnogu se vozbudi i re~e: “A koj be{e onoj, koj ulovil
lov i mi donese od se, i jas jadev, pred da dojde{ ti, i go blagosloviv?
Toj i }e ostane blagosloven.”
34 A koga gi ~u Isav zborovite na tatkoto negov, izvika na siot glas
i mnogu se na`ali, pa mu re~e na tatko si: “Blagoslovi me i mene,
tatko!”
35 A toj mu odgovori: “Dojde bratot tvoj so itrina, i go zede tvojot
blagoslov.”
36 (Isav), pak, re~e: “Sigurno zatoa mu e imeto Jakov, eve ve}e
dvapati me istisna. Prvorodstvoto mi go zede, a sega i blagoslovot mi
go zede.” Potoa re~e: “Ne ostavi li blagoslov i za mene?”
37 I Isak odgovori i mu re~e na Isav: “Nego ve}e go postaviv za
gospodar nad tebe; i site bra}a negovi gi opredeliv da mu bidat slugi;
so `ito i vino go obdariv; a {to da napravam sega, sinko, za tebe?”
38 No Isav mu re~e na tatko si: “Zar samo eden blagoslov ima kaj
tebe, tatko? Blagoslovi me i mene, tatko!” I (bidej}i Isak mol~e{e)
izvika Isav na siot glas i zaplaka.
39 Toga{ Isak, tatkoto negov, odgovaraj}i mu, re~e: “Ete, domot tvoj
}e bide od plodna zemja i od rosa nebeska odozgora.
40 Od me~ot svoj }e `ivee{ i na bratot tvoj }e mu slu`i{; no edna{,
koga }e se pobuni{, }e go otfrli{ jaremot negov od vratot svoj.”
Jakov bega kaj vujko si Lavan
41 Toga{ Isav go namrazi Jakova poradi blagoslovot, so koj go be{e
blagoslovil tatko mu; i si re~e Isav vo srceto svoe: “Se nabli`uvaat
denovite na oplakuvaweto za tatkoto moj; toga{ }e go ubijam Jakov,
bratot moj.”
Sozdavawe
Sozdavawe
42 I ì gi ka`aa na Reveka zborovite od Isav, postariot nejzin sin, a
taa isprati, pa go povika Jakov, pomladiot sin nejzin, i mu re~e:
“Bratot Tvoj Isav se zakanuva deka }e te ubie.
43 3atoa, sinko, poslu{aj me sega: - Stani i begaj (vo Mesopotamija)
kaj Lavan, bratot moj, vo Haran,
44 i `ivej kaj nego nekoe vreme, dodeka mu pomine gnevot na bratot
tvoj;
45 i dodeka ne se smiri lutinata na bratot tvoj i podzaboravi {to si
mu napravil. A toga{, jas }e pratam, da te dovedat ottamu. Zo{to da
ostanam bez vas dvajcata vo eden den?”
46 A na Isak Reveka mu re~e: “Mi omrzna `ivotot poradi }erkite
hitiski. A ako zeme Jakov `ena od }erkite hitiski, kakvi {to se ovie,
od }erkite na ovaa zemja, toga{ zo{to mi e `ivotot?”
28
Zatoa Isak go povika Jakov, go blagoslovi, i mu zapoveda, velej}i:
“Nemoj da zeme{ `ena od }erkite hananski!
2 Stani, pa odi vo ramninata Aram, vo domot na Vetuil, tatkoto na
tvojata majka, i ottamu zemi si `ena, od }erkite na Lavan, bratot na
majka ti.
3 I semo}niot Bog neka te blagoslovi, i neka te izdigne i neka te
umno`i, ta od tebe da nastanat mnogu narodi.
4 Da ti go dade blagoslovot na Avraam, mojot tatko, tebe i na
potomstvoto tvoe po tebe, za da ja nasledi{ zemjata, vo koja si
pridojden, a koja Bog mu ja dade na Avraam!”
5 Taka Isak go isprati Jakov, i toj otide vo ramninata Aram kaj
Lavan, sinot na Vetuil Arameecot, kaj bratot na Reveka, majkata na
Jakov i Isav.
6 Koga Isav vide kako Isak go blagoslovi Jakov i go isprati vo
ramninata Aram ottamu da si zeme `ena, i kako blagoslovuvaj}i go, mu
zapoveda: “Ne zemaj `ena od }erkite hananski”,
7 i deka Jakov go poslu{a tatkoto svoj i majka si, i zamina za
ramninata Aram;
8 Isav razbra deka }erkite hananski ne mu se po volja na Isak,
tatkoto negov,
9 I otide Isav kaj Ismail, i ja zede za `ena Mahalata, }erkata na
Ismail, sinot Avraamov, sestra Navajotova.
Sonot na Jakov
10 Jakov, pak, ja napu{ti Virsavija i otide vo Haran,
11 pa najde edno mesto, i tamu preno}eva, bidej}i sonceto be{e
za{lo. I zede eden kamen od toa mesto, i si go klade pod glavata, pa
zaspa na toa mesto.
12 I vide son: ete, skala stoi na zemjata, a so vrvot dopira do neboto,
i angeli Bo`ji se ka~uvaa po nea i sleguvaa.
13 A ete, Gospod stoe{e na nea, Koj mu re~e : “Jas sum Gospod Bog na
tatkoto tvoj Avraam i Bog Isakov. Ovaa zemja, na koja le`i{, }e ti ja
dadam tebe i na potomstvoto tvoe;
Sozdavawe
Sozdavawe
14 a potomstvoto tvoe }e bide kolku pesokot na zemjata; ti }e se
ra{iri{ na zapad i na istok, i na sever i na jug, i site plemiwa na
zemjata }e bidat blagosloveni poradi tebe i poradi potomstvoto tvoe.
15 I eve, Jas sum so tebe, i }e te ~uvam nasekade kade i da pojde{, i }e
te vratam vo ovaa zemja, i nema da te ostavam se dodeka ne go izvr{am
ona {to sum ti rekol.”
16 A koga se razbudi Jakov od sonot, si re~e : “Sigurno e Gospod na
ova mesto; a jas ne znaev!”
17 Se upla{i i re~e: “Kolku e stra{no ova mesto! Ova e dom Bo`ji,
ova e vratata nebeska!”
18 I stana Jakov utredenta rano, go zede kamenot, {to go be{e stavil
pod glava, i go postavi kako spomen, pa go prelea so maslo.
19 I toa mesto go nare~e Vetil; a porano imeto na ovoj grad mu be{e
Luz.
20 I se zare~e Jakov, velej}i: “Ako Bog bide so mene i me za~uva na
ovoj pat, po koj odam, i ako mi dade leb da jadam i obleka da se
oblekuvam,
21 i se vratam mirno vo domot na tatkoto moj, i mi bide Gospod moj
Bog,
22toga{ ovoj kamen {to go postaviv kako spomenik }e bide dom
Bo`ji. I od se, {to }e mi dade{, Tebe }e Ti davam edna desetina.”
Sredbata na Jakov so Rahila
29
Toga{ se krena Jakov i otide vo zemjata na sinovite na istok.
2 Odedna{ vo poleto zabele`a izvor; i ete tri stada ovci le`ea
okolu nego, bidej}i na toj izvor se poeja stada. No golem kamen ima{e
nad otvorot od izvorot.
3 I koga se sobiraa tamu site stada, go istavaa kamenot od otvorot na
izvorot i gi napojuvaa ovcite, a potoa pak go stavaa kamenot nad
otvorot od izvorot na negovoto mesto.
4 Jakov im re~e: “Od kade ste vie, bra}a?” Tie odgovorija: “Od Haran
sme.”
5 A toj im re~e: “Go poznavate li Lavan, sinot Nahorov?” Tie rekoa:
“Go poznavame.”
6 Toj pak gi pra{a: “Zdrav Li e?” Rekoa: “Zdrav e, i eve Rahila,
}erkata negova, ide so stadoto.”
7 I toj re~e: “Ete, u{te e rano i ne e vreme dobitokot da se pribira.
Napojte gi ovcite, pa odete i pasete gi!”
8 A tie rekoa: “Ne mo`eme, dodeka ne se soberat site stada, za da se
istavi kamenot od otvorot nad izvorot, pa toga{ }e gi napoime
ovcite.”
9 Dodeka toj u{te zboruva{e so niv, dojde Rahila so sitniot dobitok
od tatkoto nejzin, bidej}i taa niv gi pase{e.
10 A koga ja vide Jakov Rahila, }erkata Lavanova i stadoto na Lavan,
bratot na majka si, pristapi Jakov i go istavi kamenot od otvorot na
izvorot, i go napoi stadoto na Lavan, bratot na svojata majka.
11 I ja bakna Jakov Rahila, pa izvika i zaplaka.
Sozdavawe
Sozdavawe
12 Potoa i ka`a na Rahila deka toj mu e rod na tatkoto nejzin i deka
e sin na Reveka. A taa otr~a, pa go izvesti tatkoto svoj.
13 A koga ~u Lavan za Jakov, sinot na negovata sestra, mu izleze vo
presret, go pregrna i bakna, i go vovede vo svojot dom. A toj mu
raska`a na Lavan se.
14 Lavan, pak, mu re~e: “Ti si navistina moja koska i moja plot!” I
toj ostana kaj nego cel mesec.
Dvojnata `enidba na Jakov
15 Toga{ mu re~e Lavan na Jakov: “Zarem besplatno }e mi slu`i{
za{to si mi rod? Ka`i mi, koja da ti bide platata?”
16 A Lavan ima{e dve }erki: na postarata i be{e imeto Lija, a na
pomladata Rahila.
17 Na Lija o~ite i bea bolnikavi, a Rahila ima{e ubava stava i
ubavo lice.
18 Jakov ja zasaka Rahila, pa re~e: “Ke ti slu`am sedum godini za
Rahila, tvojata pomala }erka.”
19 Toga{ Lavan re~e : “Podobro tebe da ti ja dadam, otkolku na drug;
ostani kaj mene!”
20 I otslu`i Jakov za Rahila sedum godini, i tie mu se pri~inija
kako nekolku dena, za{to ja saka{e.
21 I mu re~e Jakov na Lavan: “Daj mi ja `enata, za{to dojde vremeto
da vlezam kaj nea!”
22 I gi povika Lavan site lu|e od toa mesto i napravi svadbena gozba.
23 A ve~erta ja zede Lija, }erkata svoja, i ja vovede kaj Jakov, i toj
vleze kaj nea.
24 I Lavan i ja dade Zelfa, sluginkata svoja, na Lija, }erkata svoja,
za da i bide sluginka.
25 A koga nastana utroto, se vide deka toa bila Lija, pa mu re~e Jakov
na Lavan: “{to mi napravi? Neli za Rahila ti sluguvav? Zo{to me
izmami?”
26 A Lavan mu re~e : “Ne biva vo na{eto mesto da se oma`i pomalata
pred postarata.
27 Pomini ovaa sedmica so nea, pa }e ti ja dadam i drugata, za koja }e
mi sluguva{ drugi sedum godini.”
28 I Jakov napravi taka, i pomina so nea edna sedmica. Potoa mu ja
dade Lavan za `ena Rahila, }erkata svoja.
29 I ì ja dade Lavan sluginkata svoja Bilha na Rahila, }erkata svoja,
za da i bide sluginka.
30 Toga{ Jakov vleze kaj Rahila. I Rahila pove}e ja zasaka otkolku
Lija. I taka mu slu`e{e na Lavan u{te drugi sedum godini.
Decata na Jakov
31 Koga vide Gospod deka Lija ne e sakana, i ja otvori utrobata
nejzina, a Rahila ostana neplodna.
32 Lija za~na i rodi sin i go nare~e Ruvim, velej}i: “Gospod
milostivno pogledna na mojata nesre}a; sega }e me zasaka ma`ot moj.”
33 I pak za~na, i rodi sin, pa re~e: “Gospod ~u deka ne sum sakana, pa
mi go dade i ovoj.” I go nare~e Simeon.
Sozdavawe
Sozdavawe
34 I odnovo za~na, pak rodi sin i re~e : “Sega ve}e }e mi se nakloni
ma`ot moj, oti mu rodiv tri sina!” Zatoa mu stavi ime Levij.
35 A koga pak za~na, i rodi sin, re~e: “Sega }e Go slavam Gospoda!”
Zatoa go nare~e Juda. I prestana da ra|a.
30
Rahila, gledaj}i deka ne mu ra|a deca na Jakov, i pozavide na sestrata
svoja, pa mu re~e na Jakov: “Daj mi deca, ako ne - jas }e umram!”
2 A Jakov i se naluti na Rahila, i ì re~e: “Zar jas sum toj, a ne Bog,
{to ne ti dal plod na utrobata?”
3 A taa re~e: “Ene ja sluginkata moja Bilha; vlezi kaj nea; neka mi
rodi taa v skut, pa jas }e imam deca od nea.”
4 I mu ja dade Bilha, sluginkata svoja, za `ena, i Jakov vleze kaj nea.
5 I Bilha za~na, i mu rodi na Jakov sin.
6 A Rahila re~e: “Bog Mi presudi i go ~u glasot moj, ta mi dade sin.”
Zatoa mu stavi ime Dan.
7 I Bilha, sluginkata na Rahila, pak za~na, i mu rodi vtor sin na
Jakov.
8 A Rahila re~e: “So Bo`ja pomo{ `estoko se borev so sestrata moja,
no pobediv.” I mu klade ime Neftalim.
9 A Lija, gledaj}i deka prestana da ra|a, ja zede sluginkata svoja
Zelfa i mu ja dade na Jakov za `ena.
10 I za~na Zelfa, sluginkata na Lija, i mu rodi na Jakov sin;
11 Toga{ Lija re~e: “Dojde sre}ata moja.” Pa go nare~e Gad.
12 Mu rodi Zelfa, sluginkata na Lija, na Jakov i vtor sin.
13 I Lija re~e: “Blaze mene, za{to bla`ena }e me narekuvaat
`enite!” Zatoa mu stavi ime Asir.
14 A koga se `nee{e p~enicata, izleze Ruvim vo poleto i najde
mandragori, pa i gi donese na majka si Lija. A Rahila ì re~e na Lija,
sestrata svoja: “Daj mi od mandragorite na sinot tvoj!”
15 Taa, pak, re~e: “Malku li ti be{e {to mi go zede ma`ot? Saka{ da
mi zeme{ i od mandragorite na sinot moj?” Rahila i odgovori: “Toga{
neka legne no}eska so tebe za mandragorite od sinot tvoj.”
16 I ve~erta, koga Jakov se vra}a{e od poleto, mu izleze Lija vo
presret i re~e: “Vlezi kaj mene, za{to te otkupiv za mandragorite od
sinot moj!” I legna toj so nea taa no}.
17 A Bog ja slu{na Lija, i taa za~na, pa mu go rodi na Jakov pettiot
sin.
18 I Lija re~e: “Bog Mi dade nagrada, za{to mu ja dadov sluginkata
svoja na ma`ot moj.” I mu dade ime Isahar.
19 I pak za~na Lija, i mu go rodi na Jakov {estiot sin.
20 I re~e Lija: “Bog Me nagradi so ubav dar, pa sega }e `ivee so mene
ma`ot moj, bidej}i mu rodiv {est sinovi.” Zatoa go nare~e Zavulon.
21 Potoa rodi }erka i ì stavi ime Dina.
22 No Bog si spomna i za Rahila. I ja poslu{a Bog, pa ja otvori
utrobata nejzina.
23 Taa za~na i rodi sin, pa re~e: “Bog go otstrani od mene sramot
moj.”
24 I mu dade ime Josif, velej}i: “Bog }e mi dade i drug sin.”
Sozdavawe
Sozdavawe
Jakov stanuva bogat
25 A koga Rahila go rodi Josif, mu re~e Jakov na Lavan: “Pu{ti me i
}e si odam vo moeto mesto i vo svojata zemja.
26 Daj mi gi `enite moi, i decata moi, za koi ti slu`ev, i da si odam;
a ti znae{ kako ti slu`ev.”
27 Lavan mu re~e: “Nemoj, ako sum na{ol milost pred tebe. Gledam
deka Bog me blagoslovi poradi tebe.”
28 I u{te re~e: “Baraj plata, kolku {to saka{, i jas }e ti dadam.”
29 A Jakov mu odgovori: “Ti znae{ kako ti slu`ev i kolku mnogu ti
se zgolemi dobitokot so mene;
30 bidej}i ona {to go ima{e, be{e malku dodeka ne dojdov jas; no
mnogu se namno`i, bidej}i Gospod te blagoslovi koga dojdov jas. Pa
koga jas }e rabotam za mojot dom?”
31 I toj mu re~e: “{to bara{ da ti dadam?” A Jakov odgovori: “Ne
treba ni{to da mi dade{. No napravi onaka kako {to }e ti ka`am, a
jas, pak, }e go pazam stadoto tvoe i ponatamu.
32 }e go obikolam denes celoto stado tvoe i oddeli sekoe dam~esto i
{areno jagne i sekoja crna ovca pome|u niv i sekoja {arena i dam~esta
koza - toa }e mi bide nagradata!
33 Taka potoa }e mi posvedo~i spravedlivosta moja pred tebe koga }e
dojde{ da ja proveri{ nagradata moja: ako se najde toga{ me|u moite
kozi koja ne e dam~esta ili {arena, i megu ovcite moi, koja ne e crna,
zna~i kradena e.”
34 Lavan mu re~e: “Neka bide, kako {to re~e!”
35 i gi oddeli Lavan istiot den jarcite rigesti i {areni i site kozi
dam~esti i {areni; sekoja na koja ima{e ne{to belo i site crni ovci,
pa im gi predade na sinovite svoi.
36 I opredeli rastojanie od tri dena odewe me|u sebe i Jakov. A
Jakov go pase{e drugiot siten dobitok na Lavan.
37 I zede Jakov zeleni pra~ki topolovi, bademovi i javorovi, pa
izre`a Jakov prugi, otkako ja izvadi korata do belikata,
38 i gi stavi taka izrezanite pra~ki vo koritata od poilata, kade
{to doa|a{e dobitokot da pie, a bidej}i stokata za~nuva{e, koga
doa|a{e na voda,
39 dobitokot se pare{e pred pra~kite, pa se ra|a{e rigesta i {arena
stoka.
40 I Jakov gi oddeluva{e i ovcite, i im gi svrtuva{e glavite kon
{arenoto i seto crno stado na Lavana; a svoeto stado go oddeluva{e i
ne go me{a{e so stadoto Lavanovo.
41 I sekoga{ koga za~nuva{e silniot dobitok, Jakov gi stava{e
pra~kite vo poilata pred o~ite na dobitokot, za da se pari gledaj}i vo
pra~kite.
42 A koga se pare{e slabiot dobitok, toga{ ne gi stava{e. I
ostanuva{e slabiot za Lavan, a silniot, za Jakov.
Jakov pobegnuva otkaj Lavan
43 I taka toj ~ovek se zbogati mnogu, premnogu, ta ima{e mnogu
dobitok, sluginki i slugi, kamili i magariwa.
Sozdavawe
Sozdavawe
31
Vo toa vreme ~u Jakov deka sinovite Lavanovi zboruvaat: “Jakov zede
sè {to be{e na na{iot tatko, i od ona {to be{e na na{iot tatko, go
dobi toa celo bogatstvo.”
2 I vide Jakov deka liceto na Lavan ne e sprema nego kako porano.
3 I Gospod mu re~e na Jakov: “Vrati se vo zemjata na tatkoto svoj i vo
rodot svoj; i Jas }e bidam so tebe!”
4Toga{ isprati Jakov, i gi povikaa Rahila i Lija od poleto, kade
{to bea so stadoto,
5 i im re~e: “Gledam deka liceto na va{iot tatko sprema mene ne e
kako porano; no Bog na tatkoto moj be{e so mene.
6 Vie samite znaete deka na va{iot tatko mu slu`ev so seta svoja
sila,
7 a tatkoto va{ me mame{e i desetpati mi ja promeni platata, no Bog
ne mu dozvoli da mi napravi zlo.
8 Koga toj }e re~e{e - sekoja {arena neka bide tvoja nagrada, - toga{
siot dobitok ra|a{e {areni. A koga }e re~e{e - sekoja rigesta da ti
bide plata - toga{ site se ra|aa rigesti.
9 Taka Bog go odzede dobitokot od va{iot tatko i mi go dade mene.
10 Edna{, koga se pare{e dobitokot, gi krenav o~ite moi i vidov son,
a toa: ovnite i jarcite {to skokaa na ovcite i kozite bea rigesti,
dam~esti i {areni.
11 I angel Bo`ji mi re~e vo sonot: Dakove!Ä A jas odgovoriv: ,Eve
me!Ä
12 A toj re~e: Dreni gi o~ite tvoi i pogledaj, ma{kite {to so
sitniot dobitok se parat, se rigesti, so beli damki i {areni; za{to
gledam sè {to ti pravi Lavan.
13 Jas sum Bog, za Koj vo Vetil go polea spomenikot so maslo i mi
dade vetuvawe; stani sega i odi si od ovaa zemja, i vrati se vo rodniot
kraj.”
14 Toga{ odgovorija Rahila i Lija, i mu rekoa: “Dali imame u{te
nekakov del nasledstvo vo domot od tatkoto na{?
15 Zarem ne nè smeta{e kako tu|inki? Toj nè prodade i go potro{i
duri i na{eto srebro.
16 Zatoa seto ova bogatstvo, {to mu go zede Bog na tatkoto na{, e
na{e i na na{ite deca. Zatoa sega pravi onaka kako {to ti rekol
Bog.”
17 I se krena Jakov, pa gi ka~i decata svoi i `enite svoi na kamili;
18 i go zede so sebe siot svoj dobitok, i celoto svoe bogatstvo, {to go
be{e pridobil vo ramninata Aram, za da pojde kaj Isak, tatkoto negov,
vo zemjata hananska.
19 A koga Lavan be{e oti{ol da go stri`e dobitokot svoj, toga{
Rahila mu gi ukrade idolite na tatkoto svoj.
20 I Jakov zatai od Lavan Arameecot, ne javuvaj}i mu deka }e si odi.
21 I si zamina so siot svoj imot, i se krena, premina preku Rekata, i
se upati kon gorata Galaad.
22 Na tretiot den mu javija na Lavan deka Jakov si zaminal.
23 I gi zede so sebe rodninite svoi, pa trgna po nego vo potera, i po
sedum dena go stigna vo gorata Galaad.
Sozdavawe
Sozdavawe
24 No Bog mu dojde na Lavan Arameecot no}e vo son, i mu re~e:
“Vnimavaj, ne zboruvaj mu na Jakov ni dobro, ni lo{o!”
25 I go stasa Lavan Jakov; a Jakov gi be{e raspnal svoite {atori vo
gorata. A i Lavan isto taka gi raspna svoite {atori vo gorata Galaad.
26 I Lavan mu re~e na Jakov: “{to napravi? Zo{to me izlaga i gi
odvede }erkite moi, kako da se zarobenici?
27 Zo{to tajno izbega i skri{um otide od mene? Ako mi ka`e{e, jas
}e te ispratev so veselba i so pesni, so timpani i gusli.
28 Ti ne me udostoi duri ni da gi baknam vnucite moi i }erkite moi!
Postapi navistina nerazumno.
29 Sega mo`am da postapam lo{o so tebe. No Bog na va{iot tatko mi
re~e no}eska, velej}i: ,Vnimavaj, ne zboruvaj mu na Jakov ni dobro, ni
lo{oÄ
30 Odi si, koga tolku si se za`elel da se najde{ vo domot na tatko si,
no zo{to gi ukrade bogovite moi?”
31 A Jakov mu odgovori na Lavan i re~e: “Se pla{ev, bidej}i mislev
deka nasila }e mi gi grabne{ }erkite svoi od mene.
32Kaj kogo }e gi najde{ bogovite tvoi, toj nema da ostane `iv; me|u
na{ite lu|e baraj go ona, {to e tvoe kaj mene.” No toj ni{to ne najde
kaj nego, a Jakov, pak, ne znae{e deka Rahila gi be{e ukrala.
33 I vleze Lavan vo {atorot na Jakov i vo {atorot Liin i vo
{atorot na dvete sluginki, i ne gi najde. Pa, otkako izleze od {atorot
na Lija, vleze vo {atorot na Rahila.
34 A Rahila be{e gi zela idolite i gi be{e sokrila pod sedloto na
edna od kamilite i be{e sednala na niv. I go prebara Lavan celiot
{ator, no ne gi najde.
35 A taa mu re~e na tatkoto svoj: “Nemoj da se naluti{, gospodare
moj, {to ne mo`am da stanam pred tebe, bidej}i go imam ona {to e
redovno kaj `enite.” I gi bara{e idolite svoi, no ne gi najde.
36 I Jakov se naluti, pa se skara so Lavan i, velej}i, mu re~e: “{to
sum napravil, {to sum zgre{il, pa tolku `estoko me goni{?
37 Gi prebara site raboti moi, i {to najde od ku}ata tvoja? Poka`i
ovde pred moite i pred tvoite lu|e, i tie neka presudat me|u nas
dvajcata.
38 Eve, dvaeset godini bev kaj tebe: ovcite tvoi i kozite tvoi ne
pometnuvaa; a ovni od tvoeto stado ne jadev.
39 {to }e rastrgnea yverovite, ne ti go nosev, sam go nadomestuvav; od
mene go bara{e ona, {to }e be{e zagubeno dewe ili no}e.
40 Dewe me isto{tuva{e gore{tinata, a no}e mrznev; i sonot mi
bega{e od o~ite.
41 Takvi mi bea dvaesette godini vo tvojata ku}a. Ti slu`ev
~etirinaeset godini za dvete }erki tvoi i {est godini za dobitokot
tvoj, i platata mi ja izmeni desetpati.
42 Da ne be{e so mene Bog na mojot tatko, Bog Avraamov, i
strahopo~itta Isakova so mene, ti sekako bi me otpu{til prazen. No
Bog ja vide mojata nevolja i trudot na racete moi, pa te prekori
sno{ti.”
43 A Lavan mu odgovori na Jakov i re~e: “}erkite se moi }erki;
decata se moi deca, dobitokot e moj dobitok i, sè {to gleda{, sè e moe;
Sozdavawe
Sozdavawe
pa mo`am li ne{to da im napravam na }erkite moi i na decata {to gi
rodija tie?
44 Tuku ajde da sklu~ime sojuz jas i ti, i toa neka bide svedo{tvo me|u
mene i tebe!”
45 Toga{ Jakov zede kamen i go postavi za spomen.
46 I im re~e Jakov na svoite lu|e: “Soberete kamewa!” I nasobraa
kamewa i gi nafrlija na kup, i jadea tamu na kupot.
47 Lavan go nare~e kupot Jegar-Sahaduta*, a Jakov go nare~e Galed.
48 Lavan re~e: “Denes ovoj kup e svedok me|u mene i tebe i zatoa se
nare~e so imeto Galed.”
49 A se nare~e i Micpa, za{to Lavan re~e: “Neka gleda Bog na mene i
na tebe, otkako }e se razdelime eden od drug.
50 Ako postapuva{ so }erkite moi lo{o ili ako zema{ drugi `eni
pokraj }erkite moi, iako nema ~ovek da bide me|u nas da gleda, znaj
deka Bog e svedok me|u mene i tebe.”
51 I u{te mu re~e Lavan na Jakov: “Eve go ovoj kup, eve go ovoj
spomenik, {to go postaviv me|u tebe i mene;
52 ovoj kup i ovoj spomenik neka bidat svedoci deka nitu jas nema da
minam preku ovoj kup kaj tebe, nitu ti kaj mene }e mine{ preku ovoj
kup i preku ovoj spomenik za lo{o.
53 Bog Avraamov i Bog Nahorov, Bog na tatkoto niven neka sudi me|u
nas!” I Jakov se zakolna vo Boga; strahopo~itta na negoviot tatko
Isak.
54 Toga{ Jakov zakla `rtva vo gorata, i gi povika svoite lu|e da
jadat; i tie jadea i no}evaa vo gorata.
*31,47. Na aramejski: Kupi{ta na svedo{tvoto. Isto zna~ewe ima i evrejskiot
zbor Galed.
Jakov se podgotvuva za sredbata so Isav
32
A rano nautro stana Lavan, i gi bakna vnu~iwata i }erkite svoi, i gi
blagoslovi; pa trgna Lavan i se vrati vo svoeto mesto.
2 I Jakov trgna po svojot pat i vide vojska Bo`ja sproti nego; i go
sretnaa angeli Bo`ji.
3 A koga gi vide, Jakov re~e: “Ova e Bo`ja vojska.” I zatoa mestoto go
nare~e Mahanaim.
4 I prati Jakov pred sebe glasnici kaj Isav, bratot svoj, vo zemjata
Seir, vo oblasta Edom.
5 Pa im zapoveda i re~e: “Vaka re~ete mu na gospodarot moj Isav:
,Eve {to veli slugata tvoj Jakov: bev kaj Lavan i dosega se zadr`av
tamu;
6 a imam volovi, magariwa i siten dobitok, slugi i sluginki; zatoa
isprativ da go izvestat gospodarot moj, za da pridobijam milost pred
tebe.”
7 I se vratija glasnicite kaj Jakov i mu rekoa: “Otidovme kaj bratot
tvoj Isav, i ete toj ti doa|a vo presret so ~etiristotini du{i.”
8 A Jakov se upla{i mnogu i se zagri`i; pa gi razdeli vo dve grupi
svoite lu|e {to bea so nego, i sitniot, i krupniot dobitok, i
kamilite.
Sozdavawe
Sozdavawe
9 I re~e: “Ako Isav udri na ednata grupa i ja razbie, mo`ebi vtorata
}e se spasi.”
10 I pak re~e Jakov: “Bo`e na tatkoto moj Avraam, Bo`e na tatkoto
moj Isak, Gospodi, Ti, Koj mi re~e - ,Vrati Se vo zemjata kade {to si
roden, i Jas }e ti bidam dobrotvor!Ä 11 Ne sum dostoen za site milosti i dobrini {to mu gi napravi na
slugata Tvoj; za{to samo so stap go minav ovoj Jordan, a sega sum
gospodar na dva tabora.
12 Spasi me od racete na bratot moj, od racete Isavovi, za{to se
pla{am od nego da ne bi, koga }e dojde, da me ubie mene, i majkite i
decata.
13 A Ti re~e: ,Navistina Jas }e ti bidam dobrotvor, i }e napravam
potomstvoto tvoe da bide kako pesokot morski, koe od mno`estvo ne }e
mo`e da se izbroi.”
14 I preno}eva tamu taa no}, i zede od sè {to ima{e pri raka, pa mu
isprati darovi na svojot brat Isav:
15 dveste kozi so dvaeset jarci, dveste ovci so dvaeset ovni,
16 trieset kamili molznici so nivnite kamil~iwa, ~etirieset kravi
i deset volovi, dvaeset magarici i deset magariwa.
17 I im gi predade na slugite svoi, sekoe stado posebno. Pa im re~e
na slugite svoi: “Vrvete pred mene i ostavajte dovolno rastojanie
me|u ednoto stado i drugoto!”
18 I mu zapoveda na prviot, velej}i: “Koga }e te sretne Isav, bratot
moj, i te pra{a, velej}i - ~ij si? - i - Kade odi{? - i - ~ie e toa {to go
tera{ pred tebe?
19 A ti ka`i - Na slugata tvoj Jakov, a ova mu go ispra}a kako dar na
gospodarot svoj Isav, i ete, i samiot doa|a po nas.”
20 Istoto im zapoveda i na vtoriot i na tretiot, i na site {to odea
po stadata, velej}i: “Taka ka`ete mu na Isav, koga }e go sretnete.”
21 I u{te re~ete: “Ete, Jakov slugata tvoj, doa|a po nas.” Za{to si
vele{e: “Ke go smiram so darovite {to odat pred mene, pa }e mu go
vidam toga{ liceto; mo`ebi, i }e me primi.”
22 Taka darovite trgnaa pred nego, a toj preno}eva taa no} kaj
taborot svoj.
Jakov se bori so Boga
23 I no}ta stana, pa otkako gi zede obete `eni svoi i obete sluginki
i edinaesette sinovi svoi, go premina potokot Javok na edno plitko
mesto.
24 A otkako niv gi zede i gi prevede preku potokot, prenese i sè
drugo {to ima{e.
25 A koga ostana Jakov sam, toga{ Nekoj se bore{e so nego do zori.
26 I koga vide deka ne mo`e da go sovlada, mu go stegna zglobot na
bedroto negovo, taka {to na Jakov mu se izmesti kolkot od zglobot
dodeka se bore{e so Nego.
27 Pa toga{ re~e: “Pu{ti Me ve}e, zora e!” No Jakov odgovori:
“Nema da Te pu{tam, dodeka ne me blagoslovi{!”
28 I mu re~e: “Kako se vika{?” A toj odgovori: “Jakov”.
29 Toga{ mu re~e: “Otsega imeto nema da ti bide Jakov, tuku Izrael;
za{to se bore{e so Boga, i so lu|eto i gi pobedi.”
Sozdavawe
Sozdavawe
30 A Jakov pra{a i re~e: “Ka`i mi go imeto Tvoe!” A Toj odgovori:
“Zo{to pra{uva{ za imeto Moe?” I go blagoslovi tamu.
31 I Jakov go nare~e ona mesto so imeto Peniel, za{to re~e: “Boga
Go vidov lice v lice, i ostanav `iv.”
32 A sonceto be{e izgrealo koga go pomina Peniel, i nakrivnuva{e
poradi povredeniot kolk.
33 Zatoa sinovite na Izrael ne ja jadat `ilata kaj zglobot od
bedroto sè do dene{en den, bidej}i Jakov be{e povreden vo zglobnata
`ila od bedroto.
Sredbata na Jakov so Isav
33
I pogleda Jakov so svoite o~i, pa vide, ete Isav, doa|a, i so nego
~etiristotini lu|e. I gi razdeli decata na Lija i na Rahila i na dvete
sluginki.
2 I gi postavi sluginkite so nivnite deca napred, a Lija i nejzinite
deca zad niv; dodeka Rahila so Josif bea posledni.
3 A samiot toj izleze prv pred niv i sedumpati se pokloni dozemi,
dodeka ne dojde do bratot svoj.
4 Isav istr~a pred nego i go pregrna, pa mu se obesi okolu vratot i go
bakna, i zaplakaa.
5 Isav, pak, krevaj}i gi o~ite, gi vide `enite i decata, pa re~e: “Koi
ti se ovie?” A Jakov odgovori: “Deca, so koi Bog go daruva slugata
tvoj.”
6 Toga{ pristapija sluginkite so decata svoi, i se poklonija.
7 Potoa pristapija Lija i decata nejzini, i se poklonija; a najposle
pristapija Josif i Rahila, i se poklonija.
8 A Isav re~e: “Zo{to ti se site onie lu|e, {to gi sretnav?” Jakov
odgovori: “Za da najdam milost pred o~ite na gospodarot moj.”
9 Isav, pak, re~e: “Ima, brate, kaj mene dosta; neka ti ostane tebe ona
{to e tvoe.”
10 No Jakov re~e: “Ako najdov milost pred o~ite tvoi, primi go
darot od mojata raka, za{to koga go vidov liceto tvoe deka ubavo me
pre~ekuva, kako da go bev videl Bo`joto lice.
11 Primi go darot moj, {to go donesov; bidej}i izobilno me obdari
Bog, i imam se.” I nastojuva{e na nego i toj go primi.
12 Potoa Isav re~e: “Ajde da odime, }e pojdam i jas so tebe.”
13 No Jakov mu re~e: “Znae gospodarot moj deka ovie deca se mali, a
imam ovci i kravi doilki, pa, ako gi podgonam samo eden den pobrzo,
}e mi izgine siot dobitok.
14 Tuku neka trgne gospodarot moj pred slugata negov, a jas }e odam
poleka, kolku {to mo`at decata i dobitokot pred mene, i }e dojdam kaj
gospodarot moj vo Seir.”
15 Isav re~e: “}e ti ostavam nekolku lu|e, {to se so mene.” Jakov
odgovori: “Zo{to? Dovolno e samo da najdam milost pred gospodarot
moj.”
16 I taka Isav go prodol`i istiot den svojot pat kon Seir.
17 A Jakov otide vo Sukot* i si napravi dom, a za dobitokot svoj
napravi trla. Zatoa toa mesto go nare~e Sukot.
Sozdavawe
Sozdavawe
Jakov se naseluva vo blizina na Sihem
18 Potoa Jakov dojde vo Sihem, vo zemjata hananska, otkako se vrati
od ramninata Aram, i se naseli sproti gradot.
19 I kupi par~e zemja, kade {to go raspna {atorot svoj, od sinovite
na Emor, tatkoto Sihemov, za sto par~iwa srebro.
20 I tamu podigna `rtvenik, i Go prizva Bog Izraelov.
*33,17. na evrejski sukkot zna~i kolibi, trla.
Simeon i Levij se odmazduvaat za nivnata obes~estena sestra
34
Dina, }erkata na Lija, koja mu ja rodi na Jakov, izleze za da gi vidi
devojkite vo toj kraj.
2 No ja vide Sihem, sinot na Emor Eveecot, knez na taa zemja, ja zede i
legna so nea, i ja osramoti.
3 I mu se privrza du{ata negova kon Dina, }erkata na Jakov, i toj ja
zasaka devojkata, i gleda{e da ja pridobie.
4 I mu re~e Sihem na Emor, tatkoto svoj, velej}i: “O`eni me so onaa
devojka!”
5 A Jakov ~u deka Sihem ja osramotil Dina, }erkata negova; no,
bidej}i sinovite negovi bea v pole so dobitokot negov, Jakov zamol~a
dodeka ne dojdat tie.
6 Toga{ Emor, tatkoto na Sihem, otide kaj Jakov da porazgovara so
nego.
7 A koga dojdoa sinovite na Jakov od poleto i slu{naa {to stanalo,
se ogor~ija tie ma`i i plamnaa od gnev, za{to toj mu nanel sram na
Izrael, prespivaj}i so }erkata na Jakov, {to ne treba{e da go
napravi.
8 A Emor im re~e, velej}i: “Sinot moj Sihem od srce ja zasaka va{ata
}erka. Dajte mu ja za `ena!
9 I posvatete se so nas; }erkite va{i ma`ete gi za nas i so }erkite
na{i `enete se.
10 Pa `ivejte so nas, i zemjata e pred vas; naseluvajte ja, dvi`ete se
slobodno i sozdavajte svoi imoti.”
11 A Sihem mu re~e na tatkoto na devojkata i na bra}ata nejzini:
“Samo da najdam milost pred o~ite va{i, i }e vi dadam sè {to }e mi
ka`ete.
12 Pobarajte najgolem otkup i darovi: jas }e vi dadam se, {to i da mi
ka`ete; samo dajte mi ja momata za `ena.”
13 A sinovite na Jakov im odgovorija na Sihem i na Emor, tatkoto
negov, neiskreno. A taka odgovorija, bidej}i be{e ja osramotil Dina,
sestrata nivna.
14 I im rekoa: “Ne mo`eme toa da go napravime, da ja dademe sestrata
na{a za ~ovek neobrezan, za{to toa e sramno za nas.
15 Samo pod takov uslov }e se soglasime so vas, samo ako sakate da se
izedna~ite so nas i da gi obrezete site va{i ma{ki.
16 Toga{ }e gi ma`ime na{ite }erki za vas i }e se `enime so va{ite
}erki, }e se naselime kaj vas i }e staneme eden narod.
17 A ako ne nè poslu{ate da se obrezete, nie }e ja zememe na{ata
}erka i }e si otideme.”
Sozdavawe
Sozdavawe
18 I im se dopadnaa zborovite nivni na Emor i na Sihem, negoviot
sin.
19 I mom~eto, ne dvoumej}i se, go napravi toa vedna{, bidej}i mnogu
ja zasaka }erkata na Jakov. A toj be{e najpo~ituvan me|u svoite vo
domot na negoviot tatko.
20 I dojdoa Emor i sin mu Sihem pred portite od nivniot grad, i im
rekoa na `itelite od svojot grad, velej}i:
21 “Ovie lu|e se mirni, neka se naseluvaat vo ovaa zemja i slobodno
da se dvi`at po nea; a eve - zemja ima i za niv. Pa neka gi zemame
nivnite }erki za `eni, a i na{ite da im gi davame nim.
22 Pritoa se soglasuvaat so nas taka da `iveat i da staneme eden
narod, samo ako site ma{ki me|u nas se obrezat, kako {to se tie
obrezani.
23 Nivnite stada i nivniot imot i siot nivni dobitok nema li da
bidat i na{i? Samo da se soglasime so niv, i tie }e ostanat so nas.”
24 I site {to izleguvaa od portite na gradot nivni gi poslu{aa
Emor i Sihem, sinot negov; i se obrezaa site ma{ki - site koi
pominuvaa niz portite na gradot.
25 A na tretiot den, dodeka tie u{te bea vo bolki, dvajcata sinovi
Jakovovi, Simeon i Levij, bra}ata na Dina, go zedoa sekoj svojot me~ i
nepre~eno vlegoa vo gradot i gi ubija site ma{ki.
26 Go pogubija i Emor, i sinot negov Sihem, so ostar me~, i, otkako ja
zedoa Dina od domot na Sihem, si otidoa.
27 Toga{ dojdoa sinovite na Jakov kaj ubienite, i go ograbija gradot,
za{to vo nego be{e osramotena sestrata nivna.
28 I go zedoa nivniot siten i krupen dobitok, i nivnite magariwa, sè
{to be{e vo gradot i sè {to ima{e vo poleto.
29 I seto bogatstvo nivno, i decata i `enite nivni gi plenija, i
ograbija se, {to ima{e vo ku}ite.
30 Toga{ Jakov im re~e na Simeon i na Levij: “Mi sozdadovte
nepriliki i me omrazivte kaj narodot od ovaa zemja, kaj Hanancite i
Perizijcite. Jas imam malku lu|e; tie }e se soberat protiv mene, }e me
ubijat, ta }e bidam istreben jas i domot moj.”
31 A tie rekoa: “Zar so sestrata na{a da postapuvaat kako so
bludnica?”
Jakov go napu{ta Sihem i zaminuva za Vetil
35
I mu re~e Bog na Jakov: “Stani, odi gore vo Vetil i `ivej tamu; i
napravi tamu `rtvenik na Boga, Koj ti se javi, koga bega{e od liceto
na Isav, bratot tvoj.”
2 Toga{ Jakov im re~e na svoite doma{ni i na site, koi bea so nego:
“Isfrlete gi tu|ite bogovi, {to se kaj vas, pa is~istete se i
preoble~ete se.
3 Da se kreneme i da otideme vo Vetil; tamu }e napravam `rtvenik na
Boga, Koj me ~u vo denot na nevoljata moja, i be{e so mene na patot, po
koj odev.”
4 I mu gi dadoa na Jakov site tu|i bogovi, {to bea vo nivni race, i
obetkite, {to gi imaa na u{ite; i gi zakopa Jakov pod dabot kaj Sihem.
Sozdavawe
Sozdavawe
5 Potoa trgnaa. A strav Bo`ji gi be{e spopadnal okolnite gradovi,
ta ne se krenaa vo potera po sinovite na Jakov.
6 I Jakov dojde vo Luz, vo zemjata hananska, a toa e Vetil, samiot toj
i lu|eto {to bea so nego,
7 i podigna tamu `rtvenik, i go nare~e toa mesto: El-Vetil, za{to
tamu mu se be{e javil Bog, koga bega{e od liceto na svojot brat.
8 Toga{ umre Devora, doilkata na Reveka, i ja pogrebaa podolu od
Vetil, pod dabot, kogo Jakov go nare~e Pla~niot dab.
9 I mu se javi Bog na Jakov, otkako se vrati od ramninata Aram, i go
blagoslovi.
10 I Bog mu re~e: “Imeto ti e Jakov, no otsega nema da se imenuva{
Jakov; imeto }e ti bide Izrael.” I go nare~e Izrael.
11 I u{te mu re~e Bog: “Jas sum El-{adaj - Semo}niot Bog; plodi se i
mno`i se; narod i mnogu narodi }e nastanat od tebe i carevi }e
izlezat od tvoeto koleno.
12 I ti ja davam zemjata, {to mu ja dadov na Avraam i na Isak, tvoja
da bide, a i na potomstvoto tvoe }e mu ja dadam ovaa zemja.”
13 Potoa Bog se voznese od mestoto, kade {to mu zboruva{e.
14 A Jakov podigna spomenik na istoto mesto, kade {to mu zboruva{e
Bog; spomenik od kamen, pa izvr{i prelivawe i go prelea so maslo.
15 I Jakov go nare~e toa mesto, kade {to mu zboruva{e Bog, Vetil.
Ragaweto na Venijamin i smrtta na Rahila
16 Zaminaa od Vetil. A koga im preostana u{te malku pat do Efrat,
Rahila rodi, i poroduvaweto i be{e te{ko.
17 A koga taa se ma~e{e pri ra|aweto, babicata i re~e: “Ne pla{i
se, za{to i ova }e ti bide sin.”
18 A koga du{ata ja napu{ta{e, bidej}i umira{e, Rahila go nare~e
Benoni. No tatkoto mu dade ime Venijamin.
19 I umre Rahila, i ja pogrebaa kraj patot {to vodi kon Efrat, vo
Vitleem.
20 I podigna Jakov spomenik nad grobot nejzin. Toa e spomenikot na
grobot Rahilin do dene{en den.
21 A koga zamina ottamu, Izrael go raspna {atorot svoj zad kulata
Eder.
22 I koga Izrael `ivee{e vo taa zemja, otide Ruvim, ta legna so
Bilha, nalo`nicata na negoviot tatko. I toa go do~u Izrael. A Jakov
ima{e dvanaeset sinovi.
23 Sinovite na Lija bea: Ruvim, prvenecot Jakovov, Simeon, Levij,
Juda, Isahar i Zavulon.
24 A sinovite na Rahila bea: Josif i Venijamin.
25 Sinovi, pak, na Bilha, sluginkata na Rahila, bea Dan i Neftalim.
26 A sinovi na Zelfa, sluginkata na Lija, se: Gad i Asir. Toa se
sinovi Jakovovi, koi mu se rodija vo ramninata Aram.
27 I dojde Jakov kaj Isak, tatkoto svoj, vo Mamre, vo Kirjat-Arba,
odnosno vo Hevron, kade {to Avraam i Isak bea doselenici.
28 A Isak ima{e sto i osumdeset godini.
29 I izdivna Isak i umre, se pribra kaj rodot svoj, star i sit od
`ivotot. I go pogrebaa sinovite negovi Isav i Jakov.
Sozdavawe
Sozdavawe
Isav se naseluva vo Edom
36
A ova e rodoslovieto na Isav, koj se vika i Edom.
2 Isav si zede `eni od }erkite hananski: Ada, }erka na Elon
Hitiecot, i Oholivama, }erkata na Ana, sinot na Civeon Eveecot.
3 I so Vasemata, }erkata Ji{maelova, sestrata na Navajot.
4Ada mu go rodi na Isav Elifaz, a Vasemata go rodi Raguil.
5 Oholivama, pak gi rodi Jeus, Jalam i Korej. Toa se sinovite
Isavovi, koi mu se rodija vo zemjata hananska.
6 I Isav gi zema `enite svoi, i sinovite svoi, i }erkite svoi i site
doma{ni svoi, i stadata svoi, i siot dobitok svoj, i siot imot svoj {to
go be{e spe~alil vo zemjata hananska, pa otide Isav od zemjata
hananska vo druga zemja, daleku od Jakov, bratot svoj.
7 Za{to imotot im be{e mnogu golem, pa ne mo`ea da `iveat zaedno;
nitu zemjata, vo koja bea doseleni, mo`e{e da gi sobere, poradi
mnogute stada.
8 I se naseli Isav, nare~en Edom, na gorata Seir.
9 Ete, toa e rodoslovieto Isavovo, tatko na Edomcite na gorata
Seir.
10 Eve gi imiwata na sinovite Isavovi: Elifaz, sin na Ada, `ena
Isavova, i Raguil, sin na Vasemata, `ena Isavova.
11 A Elifazovi sinovi bea: Teman, Omar, Cefo, Gatam i Kenaz.
12 Timna be{e nalo`nica na Elifaz, sinot Isavov, i mu go rodi na
Elifaz Amalik. Toa se sinovite na Ada, `enata Isavova.
13 A ova se sinovite na Raguil: Nahat, Zerah, {ama i Miza. Toa bea
vnucite na Vasemata, `enata Isavova.
14 Sinovite, pak, na Oholivama, }erkata na Ana, sinot na Civeon,
`ena Isavova se: Jeus, Jalam i Korej.
15 A ova se stare{inite od sinovite Isavovi: sinovi na Elifaz,
prvenecot Isavov: stare{inata Teman, stare{inata Omar,
stare{inata Cefo, stare{inata Kenaz,
16 stare{inata Korej, stare{inata Gatam, stare{inata Amalik. Toa
se stare{inite od Elifaz vo zemjata edomska; toa se sinovi na Ada.
17Ova se, pak, sinovite na Raguil, sinot Isavov: stare{inata Nahat,
stare{inata Zerah, stare{inata {ama, i stare{inata Miza. Toa se
stare{inite Raguilovi vo zemjata edomska; tie se vnuci na Vasemata,
`enata Isavova.
18 A potomci na Oholivama, `enata Isavova se: stare{inata Jeus,
stare{inata Jalam, stare{inata Korej. Toa se stare{inite od
Oholivama, }erkata na Ana, `ena Isavova.
19 Toa se sinovite Isavovi i stare{inite nivni. Toa e Edom.
20 Eve gi sinovite na Horiecot Seir, koi `iveeja vo onaa zemja:
Lotan, {oval, Civeon i Ana.
21 Di{on, Ecer i Di{an. Tie se stare{ini Horievi, sinovi na Seir
vo zemjata edomska.
22 A sinovi Lotanovi bea: Horij i Eman; sestra, pak, Lotanova be{e
Timna.
Sozdavawe
Sozdavawe
23 Ova se, pak, sinovite na {oval: Alvan, Manahat, Eval, {efro i
Onam.
24 Sinovi na Civeon bea: Aja i Ana. Toj e onoj Ana, koj gi pronajde
toplite izvori vo pustinata, koga gi pase{e magariwata na Civeon,
tatkoto svoj.
25 Deca, pak, na Ana bea: Di{on i Oholivama, }erkata na Ana.
26 A ova se sinovite Di{onovi: Hemdan, E{ban, Jutran i Keran.
27 Ecerovi sinovi bea: Bilhan, Zaavan i Akan.
28 Sinovi, pak, na Di{an bea: Uc i Aran.
29 Eve gi stare{inite na Horijcite: stare{inata Lotan,
stare{inata {oval, stare{inata Civeon, stare{inata Ana,
30 stare{inata Di{on, stare{inata Ecer, stare{inata Di{an. Toa
se stare{inite na Horijcite, spored stare{instvata nivni vo zemjata
Seir.
31 A ova se carevite, koi caruvaa vo Edom, pred da stanuvaat carevi
sinovite na Izrael:
32 vo Edom caruva{e Bela, sinot Beorov, a gradot se vika{e
Dinhava.
33 A koga umre Bela, po nego se zacari Jovav, sinot na Zerah od
Vosor.
34 Po smrtta na Jovav, se zacari Hu{am od zemjata Temaniska.
35 A koga umre Hu{am, na negovo mesto se zacari Adad, sinot
Bedadov, koj gi porazi Midjanite vo poleto Moavsko, a gradot se
vika{e Avit.
36 Umre i Adad, a na negovo mesto se zacari Samla od Masreka.
37 Po smrtta na Samla se zacari Saul od Rehovot, {to se nao|a kraj
rekata.
38 A koga umre Saul, na negovo mesto se zacari Vaal-Hanan, sinot
Ahborov.
39 Umre i Vaal-Hanan, sinot na Ahbor, a na negovo mesto se zacari
Adar, a gradot mu se vika{e Pau. Imeto na `enata negova i be{e
Mehetavel, }erka na Matred, sin na Mezahav.
40 Eve gi imiwata na stare{inite Isavovi, spored plemiwata nivni,
po mestata nivni: stare{inata Timna, stare{inata Alva,
stare{inata Jetem,
41 stare{inata Oholivama, stare{inata Ila, stare{inata Pinon,
42 stare{inata Kenaz, stare{inata Teman, stare{inata Mivcar,
43 stare{inata Magdiel, stare{inata Iram. Toa sè edomski
stare{ini spored naselbite vo nivnata zemja. Isav im be{e tatko na
Edomcite.
JOSIF
Soni{tata na Josif
37
Jakov `ivee{e vo zemjata, vo koja be{e doselen negoviot tatko Isak,
vo zemjata hananska.
2 Eve go `ivotot na sinovite na Jakov: koga be{e na
sedumnaesetgodi{na vozrast Josif go pase{e dobitokot so bra}ata
Sozdavawe
Sozdavawe
svoi, so sinovite na Bilha i so sinovite na Zelfa, `enite na negoviot
tatko. Josif mu nose{e lo{i glasovi na svojot tatko za niv.
3 A Izrael go saka{e Josif pove}e od site svoi sinovi, za{to mu se
rodi na stari godini; i mu napravi {arena obleka.
4A bra}ata, gledaj}i deka tatkoto nivni go saka mnogu pove}e od site
svoi sinovi, go zamrazija, taka {to ne mo`ea so nego da zboruvaat
qubezno.
5 Pritoa Josif soni son i im go raska`a na svoite bra}a, a tie go
zamrazija u{te pove}e.
6 I im re~e: “~ujte go sonot {to go soniv:
7 vrzuvame snopje vo poleto, i odedna{ mojot snop se ispravi, i
zastana prav, a va{ite snopovi se rasporedija naokolu i mu se
poklonija na mojot snop.”
8 Toga{ bra}ata mu rekoa: “Zarem ti }e caruva{ nad nas? Zarem ti
}e vladee{ nad nas?” Zatoa u{te pove}e go zamrazija, poradi negovite
soni{ta i poradi negovite zborovi.
9 Potoa toj soni i vtor son, i im go raska`a i na bra}ata svoi,
velej}i: “Soniv u{te eden son, a toa - sonceto i mese~inata i
edinaeset yvezdi mi se poklonuvaa.”
10 I mu go raska`a na svojot tatko kako i na bra}ata svoi, no tatko
mu go prekori i re~e: “Kakov e toj son {to si go sonil? Zar jas i majka
ti, i bra}ata tvoi, }e dojdeme tebe da ti se poklonime dozemi?”
11 I mu pozavidoa bra}ata negovi; no tatko mu gi zapomni tie
zborovi.
Josif e prodaden od svoite bra}a
12 Edna{ negovite bra}a otidoa da go pasat dobitokot na svojot
tatko kaj Sihem.
13 Toga{ Izrael mu re~e na Josif: “Bra}ata tvoi go pasat dobitokot
kaj Sihem. Ajde da te ispratam kaj niv.” A toj re~e: “Dobro, odam!”
14 I u{te mu re~e: “Odi i vidi kako se bra}ata tvoi i kako e
dobitokot, pa javi mi.” I go isprati po dolinata hevronska; i toj
otide vo Sihem.
15 I eden ~ovek go najde kako skita po poleto, pa go zapra{a, velej}i
mu: “{to bara{?”
16 A toj odgovori: “Gi baram bra}ata moi; ka`i mi, te molam, kade go
pasat dobitokot?”
17 A ~ovekot re~e: “Tie si zaminaa odovde, za{to ~uv kako velat ajde da odime vo Dotan.” I otide Josif po bra}ata svoi, i gi najde vo
Dotan.
18 A tie go vidoa oddaleku; i, pred da im se pribli`i, po~naa da se
dogovaraat za da go ubijat.
19 I si rekoa pome|u sebe: “Ene go doa|a, onoj {to sonuva!
20 Ajde sega da go ubieme i da go frlime vo nekoja od ovie jami, pa }e
re~eme: krvo`eden yver go izede. Toga{ }e vidime {to }e stane od
negovite soni{ta!”
21 No, koga go ~u toa Ruvim, posaka da go spasi od racete nivni, pa
re~e: “Da ne go ubivame!”
Sozdavawe
Sozdavawe
22 I u{te im re~e Ruvim: “Krv da ne prolevate; frlete go vo edna od
jamite vo pustinata, no ne krevajte raka na nego.” A toj saka{e da go
spasi od racete nivni i da go vrati kaj tatko mu.
23 I koga Josif dojde kaj svoite bra}a, tie mu ja soblekoa {arenata
obleka, {to ja ima{e na sebe.
24 I go fatija, pa go frlija vo edna jama; a jamata be{e prazna;
nema{e voda vo nea.
25 Potoa sednaa da jadat leb. I krevaj}i gi o~ite, vidoa Ji{maelci
kako doa|aat od Galaad so kamilite svoi, natovareni so mirizlivi
smoli, balsam i temjan; go prenesuvaa toa vo Egipet.
26 Juda im re~e na svoite bra}a: “Kakva polza }e imame, ako go
ubieme bratot na{ i ja sokrieme krvta negova?
27Ajde da im go prodademe na ovie Ji{maelci, pa da ne klavame raka
na nego, za{to brat ni e, na{a krv e.” I go poslu{aa bra}ata negovi.
28 Pa koga midjanskite trgovci minuvaa pokraj niv, tie go izvadija
Josif od jamata i im go prodadoa na Ji{maelcite za dvaeset par~iwa
srebro; a ovie go odvedoa Josif vo Egipet.
29 A koga se vrati Ruvim kaj jamata, Josif go nema{e vo nea. Toga{
toj ja raskina* oblekata svoja.
30 i otide kaj bra}ata svoi i re~e: “Go nema mom~eto: a sega, kade da
se denam jas?”
31 Toga{ ja zedoa Josifovata obleka, i zaklaa jare, pa ja natopija
oblekata so krv.
32 I ja ispratija {arenata obleka da se odnese na nivniot tatko i da
se re~e: “Go najdovme ova, pa vidi dali e toa oblekata na sinot tvoj,
ili ne?”
33 A toj ja pozna i re~e: “Oblekata e na mojot sin, krvo`eden yver go
izel; Josif e, navistina, rastrgnat!”
34 I ja raskina Jakov oblekata svoja, pa se prepa{a so vre}i{te
okolu sebe; i go oplakuva{e sinot svoj mnogu denovi.
35 I se sobraa site negovi sinovi i }erki da go te{at; no toj ne
mo`e{e da se ute{i, tuku vele{e: “So taga }e pojdam po sinot moj vo
svetot na mrtvite.” Taka go oplakuva{e.
36 A Midjanite go prodadoa Josif vo Egipet na Potifar, dvorjanin
na faraonot, zapovednik na stra`ata.
*37,29. Znak na `alost ili kaewe. Sli~no i vo stih 34.
Juda i Tamara
38
A vo toa vreme Juda se oddeli od bra}ata svoi, i se naseli vo blizina
na nekoj ~ovek Adulamiec, po ime Hira.
2 Tamu Juda ja vide }erkata na nekoj Hananec, ~ie ime be{e {ua, i ja
zede i legna so nea.
3 Taa zabremeni, i rodi sin; i toj go nare~e Er.
4 Odnovo za~na, i pak rodi sin, i nemu mu stavi ime Onan.
5 I pak rodi sin, i go imenuva {ela. A Juda be{e vo Keziv, koga taa
go rodi nego.
6 I Juda go o`eni prvorodeniot sin svoj Er so devojkata po ime
Tamara.
Sozdavawe
Sozdavawe
7 No Er, prvenecot Judin, be{e lo{ pred Gospod, i Gospod go pogubi.
8 Toga{ Juda mu re~e na Onan: “Vlezi kaj vdovicata od bratot tvoj, i
o`eni se so nea kako dever, za da go zapazi{ potomstvoto na bratot
tvoj.”
9 A Onan, znaej}i deka porodot nema da bide negov, koga legnuva{e so
`enata na bratot svoj, go izleva{e semeto nazemi, za da ne mu dade
potomstvo na bratot svoj.
10 No toa {to go prave{e, be{e zlo pred o~ite na Boga, pa zatoa i
nego go pogubi.
11 Toga{ Juda ì re~e na svojata snaa Tamara: “`ivej kako vdovica vo
ku}ata na tatkoto tvoj dodeka porasne {ela, sinot moj.” Za{to, si
vele{e, da ne umre i toj kako bra}ata negovi. I otide Tamara, i
`ivee{e vo ku}ata na svojot tatko.
12 Izmina mnogu vreme i umre }erkata na {ua, `enata na Juda. A koga
Juda se ute{i, pojde vo Timna kaj lu|eto {to mu go stri`ea stadoto,
toj sam i negoviot prijatel Hira, Adulamiecot.
13 I ì javija na Tamara: “Ete, svekorot tvoj odi vo Timna da go
stri`e stadoto svoe.”
14 A taa ja soble~e od sebe vdovi~kata obleka, si stavi prevez, pa
sedna pred portata na Enaim, {to e na patot za Timna. Taa vide deka
{ela be{e porasnal, a nea u{te ne mu ja davaa za `ena.
15 Koga ja vide Juda, pomisli deka e bludnica, za{to taa go be{e
pokrila liceto svoe.
16 I toj otide kaj nea i ì re~e: “Dozvoli mi da legnam so tebe!”
Za{to ne znae{e deka e negovata snaa. A taa re~e: “{to }e mi dade{,
za da legne{ so mene?”
17 A toj odgovori: “Ke ti ispratam jare od stadoto.” A taa mu re~e:
“Ke mi dade{ li zalog, dodeka ne go isprati{?”
18 A toj re~e: “Kakov zalog da ti dadam?” A taa mu odgovori: “Svojot
prsten, pojasot i stapot {to ti e vo rakata.” I toj i gi dade, pa legna
so nea; i taa za~na od nego.
19 Potoa taa stana i si otide; go simna prevezot od sebe i ja oble~e
vdovi~kata obleka.
20 A Juda isprati jare po drugarot svoj, Adulamiecot, za da si go
povrati zalogot od `enata, no toj ne ja najde.
21 Pa gi pra{a lu|eto od ona mesto, velej}i: “Kade e bludnicata {to
be{e na raspa}eto vo Enaim?” A tie odgovorija: “Ovde nema{e
bludnica.”
22 I toj se vrati kaj Juda i re~e: “Ne ja najdov. Duri me{tanite mi
rekoa deka tamu nemalo bludnica.”
23 A Juda re~e: “Neka si gi zadr`i, samo da ne mi se smeat; jas i go
isprativ i jareto, no ti ne ja najde.”
24 A koga izminaa okolu tri meseci, mu javija na Juda, velej}i:
“Tamara, snaata tvoja se oddala na blud i, ete, bremena e od blud.” A
Juda re~e: “Izvedete ja za da se zapali!”
25 A koga ja povedoa, taa prati na svekorot nejzin da mu ka`at: “Sum
za~nala od ~ovek, na koj mu pripa|aat ovie ne{ta!” I re~e: “Poznaj,
~ij e prstenov, pojasov i stapov!”
Sozdavawe
Sozdavawe
26 A Juda gi prepozna, pa re~e: “Taa e popravedna od mene, bidej}i ne
ja dadov na sinot svoj {ela.” I pove}e ne legna so nea.
27 I koga dojde vremeto da rodi, a toa - bliznaci vo utrobata nejzina.
28 I koga se poroduva{e, ednoto dete ja poka`a rakata, a babicata
zede i mu vrza crven konec okolu rakata, velej}i: “Ovoj e prvenec.”
29 No toa ja povle~e rakata, i ete izleze negovoto brat~e, a taa re~e kako ja probi obvivkata? I mu stavija ime Fares.
30 A potoa izleze negovoto brat~e so crven konec na rakata. Nemu mu
stavija ime Zerah.
Josif kaj Egip}anecot Potifar
39
A Josif go odvedoa vo Egipet. I Potifar, dvorjaninot faraonov,
zapovednik na stra`ata, Egip}anec, go kupi od Ji{maelcite, koi go
dovedoa tamu.
2 I Gospod be{e so Josif, ta zatoa be{e sre}en, i `ivee{e vo ku}ata
od gospodarot svoj, Egip}anecot.
3 I gospodarot negov vide deka e Gospod so nego i deka sè {to
rabote{e toj, Gospod prave{e da uspeva vo racete negovi.
4 I Josif se zdobi so milost kaj nego, i mu slu`e{e. Toj go postavi
nad celiot svoj dom, i sè {to ima{e, go predade vo racete negovi.
5 A koga go postavi nad domot svoj i nad sè {to ima{e, ottoga{
Gospod go blagoslovi domot na Egip}anecot zaradi Josif; i
blagoslovot Gospodov be{e nad se, {to ima{e vo domot svoj i vo
poleto.
6 I ostavi vo Josifovite race sè {to ima{e, i ne se gri`e{e ve}e za
drugo, osven za lebot {to go jade{e. A Josif be{e so strojna stava i
so ubavo lice.
7 I se slu~i, po nekoe vreme, `enata na gospodarot negov da se
zagleda vo Josif, i mu re~e: “Legni so mene!”
8 A toj odbi i ì re~e na `enata od gospodarot svoj: “Ete, gospodarot
moj ne se gri`i ve}e za ni{to {to ima vo ku}ata, tuku sè {to ima, mi
go predade mene vo racete.
9 Ni samiot ne e pogolem od mene vo svojot dom; i toj ni{to ne mi
zabranil, osven tebe, za{to si mu `ena; pa kako jas da napravam tolku
golemo zlo i da zgre{am pred Boga?”
10 I taka taa mu zboruva{e na Josif za toa sekoj den, no toj ne ja
poslu{a da legne so nea, nitu se zadr`uva{e kaj nea.
11 Se slu~i eden den toj da dojde vo ku}ata po svoja rabota, a tamu
doma da nema nikoj od doma{nite.
12 Toga{ taa go fati za oblekata i mu re~e: “Legni so mene!” No toj,
ostavaj}i ja oblekata svoja vo racete nejzini, izbega i si otide.
13 A taa, koga vide deka toj ja ostavi vo racete nejzini oblekata svoja
i izbega,
14 gi vikna svoite doma{ni, pa im re~e, velej}i: “Gledajte, ni dovel
~ovek
Evrein za da ne sramoti! Dojde kaj mene za da legne so mene, no jas
izvikav na siot glas.
Sozdavawe
Sozdavawe
15 A toj, koga ~u deka go podignav glasot i izvikav, ja ostavi oblekata
svoja kaj mene i izbega, pa si otide.”
16 I taa ja zadr`a oblekata negova kaj sebe, dodeka si dojde
gospodarot vo domot svoj.
17 A toga{ i nemu mu ja ka`a istata rabota, velej}i: “Slugata,
Evreinot, {to go dovede kaj nas, dojde kaj mene da me sramoti.
18 No koga ~u deka podignav glas i izvikav, toj ja ostavi oblekata
svoja kaj mene i izbega.”
19 Koga gi ~u gospodarot negov zborovite na `enata svoja, koja mu
re~e: “Ova mi go napravi slugata tvoj” - se razgnevi mnogu.
20 I go fati gospodarot Josif, pa go frli v zatvor, kade {to le`ea
carskite zatvorenici.
Josif vo zatvorot
21 I toj ostana tamu, vo zatvorot. No Gospod be{e so Josif i ja izlea
milosta Svoja nad nego i napravi da mu omili na upravnikot na
zatvorot.
22 I na~alnikot na zatvorot mu gi doveri na Josif site zatvorenici
vo zatvorot; i nad sè {to tamu se rabote{e, toj be{e naredbodavec.
23 I stare{inata na zatvorot ne nadgleduva{e ni{to {to be{e vo
Josifovite race, za{to Gospod be{e so nego; i sè {to rabote{e toj,
Gospod prave{e da uspeva.
40
Potoa se slu~i, vinarot na carot egipetski i pekarot da mu zgre{at
na gospodarot svoj, carot egipetski.
2 I faraonot se razgnevi nad tie dvajca dvorjani, na glavniot vinar i
na glavniot pekar,
3 pa gi stavi pod stra`a vo ku}ata na zapovednikot na stra`ata, vo
zatvorot, vo mestoto kade {to be{e zatvoren Josif.
4 A zapovednikot na stra`ata mu gi predade na Josif, toj da se gri`i
za niv. I tie ostanaa tamu nekoe vreme.
Josif im gi tolkuva soni{tata na dvajca zatvorenici
5 I obajcata sonija son vo ista no}, sekoj so osobeno zna~ewe, i
vinarot i pekarot na carot egipetski, koi bea zatvoreni vo
temnicata.
6 A utredenta, koga dojde Josif kaj niv, gi vide.
7 Pa gi zapra{a dvorjanite faraonovi, koi bea pod stra`a zaedno so
nego vo ku}ata na gospodarot negov, i re~e: “{to vi se denes licata
tolku na`aleni?”
8 A tie mu odgovorija: “Obajcata sonivme son, a nema koj da ni go
protolkuva.” Josif im re~e: “Zar tolkuvaweto ne e preku Boga?
Raska`ete mi gi!”
Sozdavawe
Sozdavawe
9 I glavniot vinar mu go raska`a sonot svoj na Josif, velej}i: “Jas
sonuvav edna loza pred mene;
10 na lozata ima{e tri pra~ki; i taa zapupi i rascuti, vrza grozje,
koe uzrea;
11 a vo rakata mi be{e ~a{ata faraonova; zedov eden grozd, go
istiskav vo faraonovata ~a{a i mu ja dadov ~a{ata na faraonot v
raka.”
12 Josif mu re~e: “Eve go zna~eweto: trite pra~ki se tri dena.
13 Po tri dena faraonot }e te pomiluva i pak }e te postavi na
porane{nata slu`ba; i odnovo }e mu ja podava{ ~a{ata vo rakata
negova kako i porano, koga mu be{e vinar.
14 No, koga }e ti bide dobro, seti se na mene i napravi mi dobro;
spomni mu na faraonot za mene i izvedi me od ovaa tvrdina;
15 za{to me ukradoa od zemjata evrejska; a i ovde ni{to lo{o ne sum
napravil, za da bidam frlen vo zatvor.”
16 A koga vide glavniot pekar kolku dobro mu go protolkuva sonot,
mu re~e na Josif: “I jas soniv: i toa - na glavata moja tri ko{nici so
peciva;
17 vo najgornata ko{nica ima{e sè {to jade faraonot, {to go pravat
pekarite; i ptici kolvaa od ko{nicata nad mojata glava.”
18 A Josif odgovori i re~e: “Eve go zna~eweto: tri ko{nici - toa se
tri dena.
19 Po tri dena faraonot }e ti ja zeme glavata i }e te obesi na drvo, a
pticite }e kolvaat od teloto tvoe.”
20 I koga dojde tretiot den, a toa be{e denot vo koj se rodil
faraonot, toj im priredi gozba na svoite slugi, pa se seti na glavniot
vinar i na glavniot pekar pome|u slugite svoi;
21 I go vrati glavniot vinar na porane{nata slu`ba, za da mu ja
podava ~a{ata na faraonot,
22 dodeka glavniot pekar go obesi, kako {to be{e rekol Josif.
23 No glavniot vinar ne si spomna za Josif, tuku go zaboravi.
Dvata sona na faraonot
41
A po dve godini soni son faraonot - kako stoi kraj edna reka.
2 I odedna{ - od rekata izlegoa sedum ubavi i debeli kravi, pa
po~naa da pasat vo mo~uri{teto;
Z a po niv, potoa, od rekata izlegoa drugi sedum kravi, grdi i slabi i
zastanaa kaj drugite kravi na bregot.
4 I grdite i slabi kravi gi izedoa onie sedum ubavi i debeli kravi.
Toga{ se razbudi faraonot.
5 Potoa pak zaspa i soni vtor son, a toa - sedum klasja izrasnaa od
edno steblo, jadri i ubavi;
6 a po niv izrasnaa sedum prazni, isu{eni od vetar.
7 Potoa praznite i isu{enite klasja gi izedoa sedumte golemi i
jadri klasja. Toga{ faraonot se razbudi, no toa be{e son.
8 Utredenta se voznemiri du{ata negova, ta naredi, i bea povikani
site gatalci egipetski i site mudreci. I faraonot im raska`a {to
sonil, no nikoj ne se najde da go protolkuva sonot na faraonot.
Sozdavawe
Sozdavawe
9oga{ mu progovori na faraonot glavniot vinar i re~e: “Denes se
setiv za grevot moj.
10 Koga faraonot se naluti na slugite svoi i nè frli v zatvor vo
ku}ata na stra`arskiot zapovednik, mene i glavniot pekar,
11 sonuvavme vo ista no} jas i toj, no sekoj od nas svoj son vidovme so
svoe zna~ewe.
12 A tamu so nas be{e eden mlad Evrein, sluga na zapovednikot na
stra`ata; nie mu gi raska`avme soni{tata na{i, a toj na sekogo od nas
mu go protolkuva sonot.
13 I kako {to ni ka`a, taka i stana: jas bev vraten na mojata slu`ba,
a onoj drugiot be{e obesen.”
Josif gi tolkuva soni{tata na faraonot
14 Toga{ faraonot naredi, ta go povikaa Josif, i brzo go izvedoa od
zatvorot, a toj se potstri`a i se preoble~e, pa izleze pred faraonot.
15 A faraonot mu re~e na Josif: “Soniv son, a nikoj ne mo`e da mi
ka`e {to zna~i: a za tebe slu{am deka umee{ da tolkuva{ soni{ta.”
16 Josif mu odgovori na faraonot i re~e: “Toa ne e od mene, tuku Bog
}e mu dade odgovor na faraonot za negovo dobro.”
17 I mu re~e faraonot na Josif, velej}i: “Soniv, kako stojam kraj
bregot na rekata*;
18 i odedna{ - od rekata izlegoa sedum debeli i ubavi kravi, pa
po~naa da pasat vo mo~uri{teto;
19 i ete, po niv drugi sedum kravi izlegoa, mnogu grdi i slabi vo
teloto, ne sum videl tolku grdi vo celata zemja egipetska.
20 I onie kravi, slabi i grdi, gi izedoa onie sedum debeli.
21 A koga im bea vo stomakot, ne se poznava{e deka im se vo
stomakot, tuku pak bea taka grdi kako porano. Toga{ se razbudiv.
22 Pa pak soniv, a toa - sedum klasja izrasnaa od edno steblo, jadri i
ubavi;
23 a po niv izrasnaa sedum tenki i prazni klasja, isu{eni od vetar.
24 I praznite klasja gi progoltaa sedumte ubavi klasja. I sevo ova im
go raska`av na gatalcite, no nieden ne znae{e da mi objasni.”
25 A Josif mu re~e na faraonot: “Sonot faraonov e eden: Gospod mu
javuva na faraonot, {to }e napravi.
26 Sedumte ubavi kravi se sedum godini, i sedumte ubavi klasja se pak
sedum godini; obata sona sè eden son.
27 Sedumte slabi i grdi kravi, koi izlegoa po onie, se sedum godini;
i sedumte klasja prazni i isu{eni od vetar se sedum godini glad.
28 Toa e ona {to ve}e mu go rekov na faraonot: Bog mu ka`uva na
faraonot {to }e pravi.
29 Ete, }e dojdat sedum godini mnogu rodni po celata zemja egipetska;
30 a po niv }e nastapat sedum gladni godini; }e se zaboravi seto ona
izobilstvo vo zemjata egipetska, i glad }e nastapi vo zemjata.
31 I nema da se znae deka vo zemjata porano imalo izobilie - poradi
gladot - {to }e dojde, za{to }e bide mnogu golem.
32 A toa, {to faraonot sonil dvapati ednopodrugo, zna~i deka
Bo`jiot zbor e vistinski i deka Bog naskoro }e go napravi toa.
Sozdavawe
Sozdavawe
33 A sega faraonot neka pobara ~ovek mudar i razumen, pa da go
postavi nad egipetskata zemja.
34 I neka zapoveda faraonot da bidat postaveni stare{ini po
zemjata, pa da sobiraat petina od site `etvi po zemjata egipetska vo
tekot na sedumte rodni godini;
35 neka sobiraat tie sekakva zrnena hrana vo sedumte rodni godini
{to doa|aat; `itoto da go sobiraat vo gradovite so ovlastuvawe od
faraonot i hranata vo gradovite da se ~uva.
36 I taa hrana da bide zapazena za sedumte gladni godini {to }e
nastapat vo egipetskata zemja, za da ne propadne zemjata od glad.”
Josif - visok slu`benik kaj faraonot
37 Ova mu se dopadna na faraonot i na site slugi negovi.
38 Pa im re~e faraonot na slugite svoi: “Zar mo`eme da najdeme
~ovek, kako {to e ovoj, vo kogo ima Bo`ji Duh?”
39 I mu re~e faraonot na Josif: “Bidej}i Bog tebe ti go otkri sevo
ova, zna~i deka nema ~ovek tolku mudar i razumen kako {to si ti.
40 Ti }e bide{ nad domot moj, i celiot narod moj }e go slu{a tvojot
zbor; samo so prestolot }e bidam pogolem od tebe.”
41 I u{te mu re~e faraonot na Josif: “Eve, te postavuvam denes tebe
nad celata egipetska zemja.”
42 I go izvadi faraonot prstenot od rakata svoja i mu go stavi na
Josif na raka, i go oble~e vo obleka od najfina tkaenina, i mu stavi
zlatna veri{ka okolu vratot.
43 I zapoveda da go vozat vo negovata vtora kola, a glasnik pred nego
da izvikuva: “Avreh.!”* I go postavi nad celata zemja egipetska.
44 I faraonot mu re~e na Josif: “Jas sum faraon, no bez tebe nikoj
nema da krene raka, ni noga vo celata zemja egipetska.”
45 I go nare~e faraonot Josif Cafenat-Paneah; i go o`eni so
Asenata, }erkata na Potifera, sve{tenik od On.
46 A Josif ima{e trieset godini, koga se pretstavi pred faraonot,
carot egipetski. I, otkako otide od faraonot, toj ja obikoli celata
zemja egipetska.
47 I za sedum rodni godini zemjata rodi vo izobilstvo.
48 I sobira{e Josif za tie sedum godini sekakov vid `ito, {to go
dava{e egipetskata zemja, i go nose{e `itoto vo gradovite; vo sekoj
grad go nose{e `itoto od okolnite nivi.
49 Taka nasobra Josif mnogu `ito, kolku {to e pesokot morski, taka
{to prestanaa da go merat, za{to nema{e broj.
50 A pred da nastanat gladnite godini, mu se rodija na Josif dva sina,
koi mu gi rodi Asenata, }erkata na Potifera, sve{tenik od On.
51 I na prvorodeniot Josif mu stavi ime Manasija, velej}i: “Za{to
Bog mi ovozmo`i da gi zaboravam nesre}ite moi i celiot dom na mojot
tatko.”
52 A vtoriot go nare~e Efrem, velej}i: “Bidej}i Bog me napravi
ploden vo zemjata na makite moi.”
53 No izminaa sedumte rodni godini vo egipetskata zemja,
54 i nastapija sedumte gladni godini, kako {to be{e rekol Josif. I
nastana glad po site zemji, a vo celata egipetska zemja ima{e leb.
Sozdavawe
Sozdavawe
55 No, koga po~na da gladuva i egipetskata zemja, narodot mu bara{e
na faraonot leb. A faraonot im re~e na site Egip}ani: “Odete kaj
Josif, pa kako {to }e ka`e toj, taka pravete.”
56 A koga gladot se pro{iri vo celata zemja, gi otvori Josif site
`itnici i po~na da im prodava na Egip}anite `ito, bidej}i nastana
golem glad vo egipetskata zemja.
57 I od site zemji doa|aa vo Egipet da kupuvaat `ito od Josif, za{to
nastana golem glad po celata zemja.
*41,17. t.e. Nil.
*41,43. t.e. Koleni~ete, na kolena!
Jakov gi ispra}a svoite sinovi vo Egipet
42
Koga Jakov ~u deka vo Egipet ima `ito, im re~e na svoite sinovi:
“{to ~ekate?”
2 “Ete, slu{am deka vo Egipet ima `ito; odete tamu i kupete ni
`ito, za da ostaneme `ivi i da ne umreme!”
3 I desetminata bra}a Josifovi otidoa vo Egipet da kupat `ito.
4 A Venijamin, bratot Josifov, Jakov ne go pu{ti so bra}ata negovi,
velej}i: “Za da ne go snajde po patot nekoja nesre}a.”
5 I dojdoa sinovite Izraelovi da kupat `ito zaedno so drugite {to
doa|aa, bidej}i i vo hananskata zemja vladee{e glad.
Josif se odnesuva bezobyirno kon svoite bra}a
6 A Josif be{e upravitel vo zemjata; toj i mu prodava{e `ito na
siot narod od taa zemja. I bra}ata Josifovi, koga dojdoa, mu se
poklonija so liceto dozemi.
7 A Josif, {tom gi vide bra}ata svoi, gi pozna; no se prave{e kako da
ne gi poznava, i ostro im progovori i re~e: “Od kade ste dojdeni?” A
tie odgovorija: “Od hananskata zemja, da kupime hrana.”
8 Josif, pak, gi pozna bra}ata svoi, no tie nego ne go poznaa.
9 I se seti Josif za soni{tata {to gi be{e sonil za niv, pa im re~e:
“Vie ste razuznava~i. Ste do{le da gi izvidite slabite mesta na ovaa
zemja!”
10 A tie mu rekoa: “Ne sme, gospodare, tuku slugi tvoi, {to do{le da
kupat hrana;
11 site sme sinovi na eden ~ovek, ~esni lu|e sme; slugite tvoi
nikoga{ ne bile razuznava~i.”
12 Toj, pak, im re~e: “Ne, tuku ste do{le da izvidite kade e slabosta
na ovaa zemja.”
13 A tie rekoa: “Nie slugite tvoi, bevme dvanaeset bra}a, sinovi na
eden ~ovek vo hananskata zemja; i, ene, najmaliot denes e so tatkoto
na{, a edniot go nema ve}e.”
14 Toga{ Josif im dofrli: “Vi rekov jas - vie ste razuznava~i.
15 Tuku vaka sakam da se uveram: se kolnam vo `ivotot na faraonot
deka vie nema da izlezete odovde, ako ne dojde vamu najmaliot va{
brat.
Sozdavawe
Sozdavawe
16 Ispratete eden od vas, i toj neka go dovede va{iot brat; a vie }e
bidete zadr`ani ovde dodeka ne vidam dali e vistina toa {to go
velite; inaku ste razuznava~i, `imi `ivotot na faraonot!”
17 I gi stavi pod stra`a za tri dena.
18 A na tretiot den Josif im re~e: “Ako sakate da ostanete `ivi, eve
{to }e napravite, za{to jas se pla{am od Boga:
19 ako ste ~esni lu|e, eden brat od vas neka ostane ovde pod stra`a,
vo domot kade {to ste zatvoreni, a vie ostanatite otidete i odnesete
`ito na va{ite izgladneti semejstva.
20 A potoa dovedete go kaj mene najmaliot va{ brat, za da se potvrdat
zborovite va{i. Ako li ne, }e zaginete.” I tie postapija taka.
21 I si rekoa eden na drug: “Te{ko nam! Ova e kaznata poradi bratot
na{; ne ja po~uvstvuvavme makata na du{ata negova, koga ni se mole{e,
no nie se oglu{ivme. Zatoa i ne snajde ova zlo.”
22 A Ruvim im odgovori, velej}i: “Zar ne vi rekov jas - ne gre{ete
protiv deteto? No vie ne me poslu{avte; i, eve, sega od nas se bara
krvta negova.”
23 A tie ne znaeja deka Josif gi razbira, za{to so nego razgovaraa
preku preveduva~.
24 Toga{ Josif se oddeli od niv i zaplaka. Potoa pak se vrati kaj
niv, i razgovara{e so niv, pa zemaj}i go od niv Simeon, go vrza pred
o~ite nivni.
25 I Josif zapoveda da im gi napolnat vre}ite so `ito, a parite, koj
kolku {to dal, da im gi vratat sekomu vo vre}ata, i da im dadat hrana
za po pat. I taka be{e napraveno.
Sinovite na Jakov se vra}aat vo Hanan
26 Pa, otkako go natovarija `itoto na svoite magariwa, si zaminaa
ottamu.
27 A eden od niv, koga no}evaa, ja otvori vre}ata, za da go nahrani
svoeto magare, i gi vide parite svoi odozgora vo vre}ata;
28 i im re~e na bra}ata svoi: “Jas gi dobiv parite moi nazad, eve gi vo
mojava vre}a.” I zatreperi srceto vo niv. Se upla{ija i si rekoa:
“Zo{to ni go napravi Bog ova?”
29 I, otkako dojdoa kaj Jakov, tatkoto nivni, vo zemjata hananska, mu
raska`aa za se, {to im se slu~i, velej}i:
30 “Ostro zboruva{e so nas ~ovekot, koj zapoveda vo taa zemja, i
postapi so nas kako so razuznava~i.
31 A nie mu rekovme deka sme ~esni lu|e, i deka nikoga{ ne sme bile
razuznava~i.
32 Dvanaeset bra}a sme, sinovi na na{iot tatko; edniot ve}e go nema,
a najmaliot e denes so tatkoto na{, vo zemjata hananska.
33 No ~ovekot {to zapoveda vo taa zemja, ni re~e: ,Vaka }e doznaam
dali ste ~esni lu|e. Eden od bra}ata neka ostane ovde kaj mene, a vie
`itoto zemete go i odete si kaj va{ite gladni semejstva.
34 A potoa dovedete go kaj mene va{iot najmal brat, za da se doka`e
deka ne ste razuznava~i, tuku ~esni lu|e. Toga{ bratot va{ }e vi go
pu{tam, i }e mo`ete da trguvate vo ovaa zemja.”
Sozdavawe
Sozdavawe
35 I praznej}i gi vre}ite svoi, za ~udo, sekoj si go najde vo vre}ata
svoeto }ese so parite negovi. Koga gi vidoa }esiwata so parite nivni,
tie i tatkoto nivni se upla{ija.
36 I im re~e Jakov, nivniot tatko: “Decata mi gi zapustivte; Josif
go nema, go nema i Simeon, pa i Venijamin li }e mi go zemete? Seto
ova na mene se strupa!”
37 Toga{ progovori Ruvim i mu re~e na tatkoto svoj: “Dvata moi sina
ubij gi, ako ne ti go dovedam; daj go vo moi race, i jas }e ti go vratam.”
38 A toj re~e: “Nema da pojde sin mi so vas, za{to brat mu negov umre
i toj ostana sam; pa, ako se slu~i nekoja nesre}a na patot po koj }e
odite, star }e me turnete so taga v grob!”
Jakov go pu{ta Venijamin
43
No gladot se zgolemuva{e vo taa zemja.
2 A koga go izedoa `itoto, {to go bea donele od Egipet, tatkoto
nivni im re~e: “Odete pak i kupete ni malku hrana.”
3 Juda mu progovori i re~e: “Onoj ~ovek jasno ni re~e: ,Da ne se
javuvate pred liceto moe, ako va{iot pomal brat ne dojde so vasÄ
4 Ako go pu{ti{ so nas bratot na{, }e odime i }e ti kupime hrana.
5 Ako, pak, ne go pu{ti{, toga{ nema da odime, za{to onoj ~ovek ni
re~e: ,Da ne se pojavuvate pred liceto moe, ako va{iot brat ne bide so
vas!”
6 No Izrael re~e: “Zo{to mi napravivte takvo zlo i mu rekovte na
~ovekot deka imate u{te eden brat?”
7 A tie odgovorija: “~ovekot se raspra{uva{e za nas i za rodot na{,
velej}i: ,Dali e u{te `iv tatkoto va{? Imate li drug brat?Ä I nie mu
odgovorivme kako {to ne pra{uva{e. Mo`evme li da znaeme deka }e
re~e: ,Dovedete go bratot va{!?Ä“
8 A Juda mu re~e na Izrael, tatkoto svoj: “Pu{ti go maliot so mene,
pa }e se kreneme i }e otideme za da ostaneme `ivi, i da ne izumreme ni
nie, nitu ti, ni na{ite deca.
9 Jas }e odgovaram za nego, od moja raka }e go bara{. Ako ne ti go
dovedam i ne go pretstavam pred tebe, }e bidam vinoven pred tebe do
krajot na mojot `ivot.
10 Da ne se bavevme tolku, dosega mo`ebi dvapati }e se vratevme!”
11 Toga{ Izrael, tatkoto nivni, re~e: “Ako e taka, eve {to }e
napravite - zemete plodovi od ovaa zemja, pa odnesete mu gi kako
podarok na onoj ~ovek; malku balsam, malku med, mirizliva smola,
temjan, kikiritki i bademi.
12 A pari, so sebe zemete dvojno pove}e, bidej}i }e treba da gi
vratite parite, {to gi najdovte pod grlata na va{ite vre}i; mo`ebi e
gre{ka.
13 Zemete go i bratot va{, pa stanete i odete pak kaj onoj ~ovek.
14 A semo}niot Bog El-{adaj da vi pomogne da najdete milost kaj onoj
~ovek, pa da vi go pu{ti i drugiot va{ brat, i Venijamin. A jas, pak,
ako treba ve}e da ostanam bez deca, neka ostanam.”
Sozdavawe
Sozdavawe
Povtorna sredba na bra}ata so Josif
15 Toga{ tie gi zedoa podarocite i dvojno pove}e srebrenici, go
zedoa i Venijamin, pa stanaa i otidoa vo Egipet i izlegoa pred Josif.
16 A Josif koga go vide so niv i Venijamin, mu re~e na ~ovekot {to
upravuva{e so negovata ku}a: “Odvedi gi ovie lu|e doma, pa zakoli
ne{to od dobitokot i zgotvi go, za{to tie na pladne so mene }e
ru~aat.”
17 I napravi ~ovekot taka kako {to mu re~e Josif, i gi odvede
lu|eto vo domot Josifov.
18 d tie Lu|e se upla{ija, koga ~ovekot gi vode{e vo domot Josifov,
i rekoa: “Zaradi srebroto, {to se najde porano vo vre}ite na{i, nè
vodat, dodeka ne smislat ne{to, pa da nè obvinat, za da nè zarobat nas
i na{ite magariwa!”
19 I mu pristapija na ~ovekot, {to upravuva{e so domot Josifov, i
mu progovorija pred vratata na ku}ata
20 i rekoa: “~uj ne, gospodare! Nie i porano bevme ovde, za da kupime
hrana.
21 No koga bevme na no}evawe, gi otvorivme vre}ite, a toa - srebroto
na sekogo od nas be{e odozgora vo vre}ite na{i; i eve vo ista
koli~ina go vra}ame so svoi race,
22 a i drugo srebro donesovme, da kupime hrana; nie ne znaeme koj ni
go stavi srebroto na{e vo vre}ite.”
23 A toj odgovori: “Bidete spokojni, ne pla{ete se, va{iot Bog i Bog
na tatkoto va{ go stavil toa blago vo vre}ite va{i; srebroto va{e
stigna kaj mene.” I im go izvede Simeon.
24 I gi vovede ~ovekot vo domot Josifov i im donese voda, za da gi
izmijat nozete; a im dade i hrana za nivnite magariwa.
25 i gi prigotvija podarocite, ~ekaj}i duri da dojde Josif na pladne,
za{to ~uja deka tuka }e ru~aat.
26 A koga dojde Josif doma, mu gi dadoa podarocite, {to gi imaa v
racete svoi, i mu se poklonija dozemi.
27 Potoa toj gi pra{a za zdravjeto i re~e: “Dobar li e va{iot star
tatko, za kogo mi zboruvavte? `iv li e u{te?”
28 d tie odgovorija: “`iv e slugata tvoj, na{iot tatko, i zdrav e.” Pa
se navednaa i mu se poklonija.
29 A koga gi podigna o~ite svoi, go vide bratot svoj, Venijamin, i
re~e: “Ovoj li e najmaliot brat va{, za kogo mi zboruvavte?” I dodade:
“Bog Neka ti bide blagonaklonet, sinko!”
30 Toga{ Josif pobrza nadvor, za{to srceto mu se be{e vozbudilo
poradi bratot negov. Mu dojde da zapla~e, pa vleze vo vnatre{nata
soba i tamu pla~e{e.
31 Potoa se izmi i izleze, i vozdr`uvaj}i se re~e: “Prinesete
jadewe!”
32 I mu donesoa, nemu posebno, nim oddelno, i na Egip}anite {to
ru~aa kaj nego posebno, za{to Egip}anite ne mo`at da jadat so
Evreite, bidej}i toa bi im bilo neugodno na Egip}anite.
33 I sednaa tie pred nego, postarite spored vozrasta nivna, a
pomladite spored mladosta nivna, pa se pogledaa, ~udej}i se.
Sozdavawe
Sozdavawe
34 I naredi del od jadewata {to bea pred nego, da gi nosat pred niv, a
delot na Venijamin be{e petpati pogolem od delot na sekogo od niv. I
pieja i se nagostija so nego.
Josif gi stava na ispit svoite bra}a
44
Potoa mu zapoveda Josif na upravitelot na domot, velej}i: “Napolni
im gi na ovie lu|e vre}ite so `ito, kolku {to mo`at da nosat, i na
sekogo vo otvorot na vre}ata stavi im go srebroto nivno;
2 a ~a{ata moja srebrena stavi mu ja na najmaliot vo vre}ata, zaedno
so srebroto negovo za kupenoto `ito!” I toj napravi taka, kako {to
mu re~e Josif.
3 A utredenta, na osamnuvawe, gi ispratija lu|eto so nivnite
magariwa.
4 U{te ne bea izminale mnogu pat od gradot, mu re~e Josif na
~ovekot, koj upravuva{e so domot negov: “Stani, odi brzo po onie lu|e,
a, koga }e gi stigne{, ka`i im: ,3o{to vra}ate zlo za dobroÄ.
5 Ne e li toa ~a{ata, so koja pie mojot gospodar? A toj na nea gi ~ita
i pretska`uvawata! Toa {to go napravivte e lo{o.”
6 I toj gi stigna, i im gi re~e ovie zborovi.
7 A tie mu odgovorija: “Zo{to zboruva{, gospodare, takvi zborovi?
Ne, slugite tvoi takvo ne{to ne bi napravile.
8 Duri i srebroto, {to go najdovme pri otvorot na vre}ite, go
vrativme od hananskata zemja, pa kako mo`eme da ukrademe od ku}ata
na gospodarot tvoj srebro ili zlato?
9 A pri kogo od slugite tvoi }e se najde ~a{ata, toj neka zagine; a
nie, pak, }e mu bideme robovi na gospodarot na{.”
10 A toj, pak, re~e: “Dobro, neka bide taka, kako {to rekovte; no vo
kogo }e se najde ~a{ata, toj neka mi bide rob, a vie drugite nema da
bidete vinovni.”
11 I tie brzo gi simnaa vre}ite svoi, i gi odvrzaa sekoj svojata
vre}a.
12 A toj po~na da bara, po~nuvaj}i od najstariot, i zavr{uvaj}i so
najmaliot; i se najde ~a{ata vo vre}ata Venijaminova.
13 Toga{ ja raskinaa oblekata svoja, pa go natovarija sekoj tovarot
na svoeto magare, i se vratija vo gradot.
Juda intervenira vo polza na Venijamin
14 I dojdoa Juda i bra}ata negovi vo domot na Josif, koj be{e se u{te
doma, i padnaa pred nego na zemja.
15 A Josif im re~e: “{to napravivte? Zar ne znaevte deka ~ovek,
kakov {to sum jas, se zanimava so prorokuvawe i sekako }e mo`e da
razbere?”
16 Toga{ re~e Juda: “{to da odgovorime na gospodarot na{? {to da
ka`eme ili so {to da se opravdame? Bog ja otkri nepravdata na tvoite
slugi. Eve, nie sme site robovi tvoi, gospodare, i nie i ovoj, vo kogo se
najde ~a{ata!”
Sozdavawe
Sozdavawe
17 No Josif odgovori: “Ne, jas ne go sakam toa; kaj kogo se najde
~a{ata, toj neka mi bide rob, a vie odete si so zdravje kaj tatkoto
va{.”
18 No Juda pristapi do nego i re~e: “Gospodare, dozvoli da progovori
slugata tvoj pred tebe i gnevot tvoj neka ne se isturi na slugata tvoj,
za{to ti si kako i faraonot.
19 Gospodarot moj gi pra{a slugite svoi velej}i: ,Imate li tatko ili
brat?Ä
20 A nie mu rekovme na gospodarot na{: ,Imame star tatko i najmal
brat, koj mu se rodi vo starosta; a negoviot brat umre, i toj ostana sam
od majkata svoja, i tatkoto mnogu go saka!Ä
21 A ti im re~e na slugite tvoi: ,Dovedete go kaj mene da go vidat
moite o~i'
22 I nie mu rekovme na gospodarot na{: ,Ne }e mo`e deteto da go
ostavi tatkoto svoj; ako go ostavi svojot tatko, toj }e umreÄ.
23 A ti im re~e na slugite tvoi: , Ako ne dojde so vas najmaliot va{
brat, nema pove}e da go vidite liceto moeÄ.
24 Pa, koga se vrativme kaj slugata tvoj, tatkoto na{, mu gi ka`avme
zborovite na gospodarot na{.
25 Potoa ni re~e tatkoto na{: ,Odete pak, kupete ni malku hranaÄ.
26 A nie rekovme: ,Ne mo`eme da odime; no, ako dojde so nas bratot
na{ najmal, toga{ }e odime, za{to ne mo`eme da go vidime liceto na
onoj ~ovek, ako so nas ne bide na{iot najmal brat.
27 A slugata tvoj, tatkoto na{, ni re~e: ,3naete deka `enata moja mi
rodi dva sina.
28 A eden od niv otide od mene, i jas rekov: Sigurno e rastrgnat, i jas
dosega ne go vidov.
29 Ako i ovoj go zemete od mene, pa go snajde nekoja nevolja po patot,
}e me turnete vaka star so taga v grob.
30 I sega, ako otidam kaj slugata tvoj, tatkoto na{, i da ne bide so
nas deteto, so ~ija du{a e privrzana negovata du{a
31 i koga }e vidi deka go nema deteto, }e umre; i slugite tvoi }e go
turnat stariot sluga tvoj, tatkoto na{, so taga v grob.
32 A tvojot sluga ja zede odgovornosta za deteto pred tatkoto na{,
velej}i: ,Ako ne ti go dovedam, neka bidam vinoven pred tatkoto svoj
doveka.Ä
33 3atoa jas, slugata tvoj, neka ostanam mesto deteto, da mu bidam rob
na gospodarot moj, a deteto neka si odi so bra}ata svoi.
34 Za{to, kako }e se vratam kaj tatkoto svoj, deteto da ne e so mene?
Bi go videl zloto, {to }e go snajde mojot tatko.”
Josif im se otkriva na svoite bra}a
45
Toga{ Josif, ne mo`ej}i pove}e da se vozdr`i pred onie {to stoeja
okolu nego, izvika: “Otstranete gi site od mene.” I taka nikoj ne
ostana pri Josif koga im se otkri na bra}ata svoi.
2 Pa zaplaka silno, taka {to ~uja Egip}anite, a se ~u i vo domot na
faraonot.
Sozdavawe
Sozdavawe
3 I im re~e Josif na bra}ata svoi: “Jas sum Josif! Dali e u{te `iv
tatko mi?” No bra}ata ne mo`ea da mu odgovorat, bidej}i se upla{ija
pred nego.
4 No Josif im re~e na bra}ata svoi: “Dojdete poblizu do mene!” I
tie pristapija; a toj im re~e: “Jas sum Josif, bratot va{, kogo go
prodadovte vo Egipet.
5 A sega, pak, ne `alostete se, nitu da `alite {to me prodadovte
vamu, bidej}i Bog me prati mene pred vas, za da go zapazi `ivotot va{.
6 Za{to ima ve}e dve godini, otkako nastapi glad na zemjata, a u{te
pet godini ostanuvaat, vo koi }e nema ni orawe, nitu `etva.
7 Zatoa Bog me prati pred vas, za da ve za~uva na zemjata, a i da vi go
zapazi `ivotot so golemo izbavuvawe.
8 I taka, ne me prativte vie vamu, tuku Bog, Koj me postavi kako
tatko na faraonot i gospodar na celiot dom negov i knez nad celata
egipetska zemja.
9 Vratete se brzo kaj tatkoto moj i ka`ete mu: ,Vaka veli sinot tvoj
Josif - Bog me postavi za gospodar nad celiot Egipet; dojdi kaj mene,
ne odlagaj.
10 }e `ivee{ vo zemjata Gesem, }e bide{ blizu do mene, ti i sinovite
tvoi, i vnucite tvoi, i sitniot i krupniot tvoj dobitok, i sè {to e
tvoe.
11 A jas }e se gri`am vamu za prehranata tvoja, za{to glad }e ima
u{te pet godini, ta da ne zagine{ ti, i sinovite tvoi, i se, {to e tvoeÄ
12 I ete, gledate so o~ite va{i, i bratot moj Venijamin so svoi o~i
gleda deka mojata usta ova vi go zboruva.
13 Raska`ete mu na tatkoto moj za seta moja slava vo Egipet i za sè
{to vidovte, pa poskoro dovedete go vamu tatkoto moj.”
14 Potoa go pregrna bratot svoj Venijamin i pla~e{e vo pregratkata
negova. A i Venijamin pla~e{e za bratot svoj.
15 I gi baknuva{e site bra}a svoi i, pregrnuvaj}i gi, pla~e{e.
Potoa negovite bra}a razgovaraa so nego.
Faraonot pra}a pokana do Jakov da dojde vo Egipet
16 Toga{ se slu{na vo domot na faraonot deka pristignale bra}ata
na Josif. I se zaraduvaa faraonot i slugite negovi.
17 I mu re~e faraonot na Josif: “Ka`i im na bra}ata tvoi - eve {to
}e napravite: ,Natovarete go dobitokot va{, i vratete se vo
hananskata zemja.
18 Pa zemete go tatkoto va{ i va{ite semejstva i dojdete kaj mene, i
}e vi ja dadam najubavata zemja {to ja ima vo Egipet, i taka vie }e
`iveete vo izobilie vo ovaa zemjaÄ.
19 A tebe, pak, ti zapovedam da im ka`e{ - Vaka napravete: ,3emete so
sebe od egipetskata zemja koli za decata va{i i za `enite va{i, i
povedete go tatkoto va{, i dojdete vamu.
20 I nemojte da `alite za poku}ninata va{a, za{to sè {to e najubavo
vo egipetskata zemja, }e bide va{e.Ä“
21 I sinovite Izraelovi taka postapija. A Josif im dade koli, po
naredba na faraonot; im dade i hrana za po pat.
Sozdavawe
Sozdavawe
22 I na site im dade obleka za preoblekuvawe, a na Venijamin mu
dade trista srebrenici i pet novi obleki.
23 A i na tatko si mu isprati deset magariwa, natovareni so najubavi
raboti, {to ima{e vo Egipet, i deset magarici, natovareni so `ito i
hrana na tatko mu za po pat.
24 Toga{ gi isprati bra}ata svoi, i tie trgnaa; a im pora~a:
“Nemojte da se karate po patot!”
25 I taka tie izlegoa od Egipet, i stignaa vo zemjata hananska kaj
Jakov, nivniot tatko.
26 I mu raska`aa sè, velej}i: “Josif e `iv, i toj e gospodar nad
celata egi
petska zemja!” A negovoto srce se voznemiri, za{to ne im veruva{e.
27 No, koga mu raska`aa za se, {to im be{e rekol Josif, i koga gi
vide kolite, {to mu gi be{e ispratil Josif, za da go zemat, toga{
`ivna duhot na Jakov, nivniot tatko.
28 I re~e Izrael: “Dovolno e {to u{te e `iv sinot moj Josif; }e
pojdam da go vidam, pred da umram.”
Patuvaweto na Jakov kon Egipet
46
I trgna Izrael so sè {to ima{e, pa, otkako dojde vo Virsavija, Mu
prinese `rtva na Boga od tatkoto svoj Isak. 2 I mu re~e Bog na
Izrael no}e vo videnie: “Jakove! Jakove!” A toj odgovori: “Eve me!”
3 Toga{ Toj mu re~e: “Jas sum Bog, Bog na tvojot tatko. Ne pla{i se
da sleze{ vo Egipet, bidej}i tamu }e napravam od tebe golem narod.
4 Jas }e dojdam so tebe vo Egipet, i Jas pak }e te vratam vamu; i Josif
}e gi zaklopi o~ite tvoi.”
5 I trgna Jakov od Virsavija; i sinovite na Izrael go smestija Jakov,
tatkoto svoj, i decata svoi, i `enite svoi vo kolite, {to im gi be{e
pratil faraonot, za da go dovedat.
6 I go zedoa dobitokot svoj i imotot svoj, {to go bea spe~alile vo
hananskata zemja, i dojdoa vo Egipet - Jakov i siot negov rod zaedno so
nego.
7 Sinovite negovi i vnucite negovi, i }erkite negovi i vnukite
negovi, i celoto negovo potomstvo.
Semejstvoto na Jakov
8 A ova se imiwata na decata Izraelovi, koi dojdoa vo Egipet: Jakov
i sinovite negovi. Prvenecot na Jakov, Ruvim.
9 Sinovite Ruvimovi: Hanoh i Palu, Esrom i Karmi.
10 Sinovite Simeonovi: Jemuel, Jamin, Oad, Jahin, Sigor i Saul, sin
na Hanankata.
11 Sinovite Levievi: Girson, Kaat i Merarij.
12 Sinovite Judini: Er, Onan, {ela, Fares i Zerah; no Er i Onan
umrea vo hananskata zemja. Sinovi na Fares bea Esrom i Hamul.
13 Sinovi Isaharovi: Tola, Pua, Jov i {imron.
14 Sinovi Zavulonovi: Sered, Elon i Jahleel.
Sozdavawe
Sozdavawe
15 Toa se sinovite na Lija, {to mu gi rodi na Jakov vo ramninata
Aram, zaedno so Dina, }erkata negova. Site sinovi i }erki negovi bea
trieset i tri du{i.
16 Sinovi Gadovi: Cifon, Hagij, {unij, Ecbon, Erij, Arodij i
Arelij.
17 Sinovi Asirovi: Jimna, Ji{va, Ji{vij i Berija - i sestrata nivna
Zara. A sinovi na Berija bea: Hever i Melhiil.
18 Toa se sinovite na Zelfa, koja i ja dade Lavan na Lija, }erkata
svoja; taa mu rodi na Jakov {esnaeset du{i.
19 Sinovi, pak, na Rahila, `enata na Jakov, bea: Josif i Venijamin.
20 A na Josif vo Egipet mu se rodija od Asenata, }erkata na
Potifera, sve{tenikot od On: Manasija i Efrem.
21 A sinovi Venijaminovi bea: Bela, Beher i A{bel; Gera, Naman,
Ehij, Ro{, Mupim, Hupim i Ard.
22 Toa se sinovite na Jakov, {to mu gi rodi Rahila, - vkupno
~etirinaeset du{i.
23 A sin Danov: Hu{im.
24 Sinovi na Neftalim: Jahceel, Gul, Jecer i {ilem.
25 Toa bea sinovi na Bilha, koja i ja dade Lavan na }erkata svoja
Rahila; taa mu rodi na Jakov vkupno sedum du{i.
26 Site, koi dojdoa so Jakov vo Egipet i koi bea izlegle od bedrata
negovi, osven `enite na sinovite Jakovovi, bea vkupno {eeset i {est
du{i.
27 I dvajcata sinovi Josifovi, {to mu se rodija vo Egipet; zna~i,
site lu|e od domot na Jakov, koi dojdoa vo Egipet, bea sedumdeset.
Jakov vo Egipet
28 Toj go prati Juda kaj Josif pred sebe, za da im go poka`e patot za
Gesem. I dojdoa vo zemjata Gesem.
29 Toga{ Josif ja vpregna kolata svoja, i mu izleze vo presret na
Izrael, tatkoto svoj, vo Gesem; i koga go vide, mu se obesi okolu
vratot, i pla~e{e dolgo na vratot negov.
30 Potoa Izrael mu re~e na Josif: “Sega, bidej}i so svoi o~i vidov
deka si `iv, mo`am da umram.”
31 A Josif im re~e na bra}ata svoi i na celata familija Jakovova “Odam da mu soop{tam na faraonot i }e mu re~am: ,Bra}ata moi i
semejstvoto na tatkoto moj, koi bea vo hananskata zemja, dojdoa kaj
mene.
32 Tie se lu|e ov~ari; otsekoga{ se zanimavale so sto~arstvo; i go
dovedoa so sebe sitniot i krupniot dobitok svoj i sè {to imaa.Ä
33 Ako, pak, faraonot ve povika i ve pra{a: ,Kakva rabota
rabotite?Ä
34 vie ka`ete: ,Sto~ari se slugite tvoi u{te od mladini pa dosega, i
nie i tatkovcite na{iÄ - za da ostanete vo zemjata Gesem. Za{to
Egip}anite site ov~ari gi smetaat za ne~isti.”
47
Sozdavawe
Sozdavawe
I otide Josif, pa mu javi na faraonot, velej}i: “Tatkoto moj i
bra}ata moi, so svojot siten i krupen dobitok, i so sè {to imaat,
dojdoa od hananskata zemja; i, ete, tie se sega vo zemjata Gesem.”
2 I zemaj}i od bra}ata svoi pet du{i - gi pretstavi pred faraonot.
3 A faraonot im re~e na bra}ata negovi: “Kakva rabota rabotite?”
Tie mu odgovorija na faraonot: “Ov~ari se slugite tvoi, i nie i
na{ite tatkovci.”
4 I u{te mu rekoa na faraonot: “Dojdovme da po`iveeme vo ovaa
zemja, za{to nema pasi{ta za dobitokot na slugite tvoi, bidej}i golem
glad zavladea vo hananskata zemja; zatoa dozvoli im na slugite tvoi da
se naselat vo zemjata Gesem.”
5 A faraonot mu re~e na Josif: “Tatkoto tvoj i bra}ata tvoi dojdoa
kaj tebe;
6 zemjata egipetska e pod tvoja vlast; naseli gi na najdobro mesto:
tatkoto tvoj i bra}ata tvoi; neka `iveat vo zemjata Gesem; i, ako
znae{ deka me|u niv ima sposobni lu|e, postavi gi za nadglednici nad
mojot dobitok.”
7 Potoa go dovede Josif Jakova, tatkoto svoj i go pretstavi pred
faraonot: Jakov go blagoslovi faraonot.
8 A faraonot go pra{a Jakov: “Kolku godini ima{?”
9 Mu odgovori Jakov na faraonot: “Denovite na mojot `ivot na
zemjata se sto i trieset godini; Malku se, a bea i nesre}ni i ne gi
dostignaa dnite na tatkovcite moi, kolku {to tie `iveeja”.
10 Potoa Jakov go blagoslovi faraonot i si otide od nego.
11 A Josif gi naseli i tatkoto svoj i bra}ata svoi i im dade najdobro
mesto vo sopstvenost vo zemjata egipetska vo oblasta Rameses, kako
{to be{e zapovedal faraonot.
12 I mu dava{e Josif `ito na tatkoto svoj i na bra}ata svoi, i na
celiot tatkov dom, spored brojot na ~lenovite.
Snaodlivosta na Josif za vreme na gladot
13 No `ito nema{e po celata zemja, za{to gladot stana mnogu golem:
se isto{tija egipetskata i hananskata zemja od glad.
14 I go sobra Josif seto srebro {to se nao|a{e vo zemjata egipetska
i vo zemjata hananska, za `itoto, {to go kupuvaa, i go odnese Josif
srebroto vo domot faraonov.
15 I snema srebro vo zemjata egipetska i vo zemjata hananska. Toga{
site Egip}ani po~naa da doa|aat kaj Josif i vikaa: “Daj ni leb! Zo{to
da umirame pred tebe? Srebroto ve}e zavr{i.”
16 A Josif im vele{e: “Dajte go dobitokot svoj, pa }e vi dadam hrana
za dobitokot, {tom srebroto ste go potro{ile.”
17 I go doveduvaa dobitokot svoj kaj Josif, a Josif im dava{e `ito
za kowite, za sitniot i krupniot dobitok i za magariwata. Taka gi
ishrani taa godina so `ito vo zamena za siot dobitok nivni.
18 A koga pomina taa godina, po~naa pak da doa|aat kaj nego i vtorata
godina, velej}i: “Nema da krieme od gospodarot na{ deka srebroto
na{e svr{i, a i stadata dobitok se kaj gospodarot na{, pa ne ni ostana
ve}e ni{to da mu doneseme na gospodarot na{, osven telata na{i i
nivite na{i.
Sozdavawe
Sozdavawe
19 3a da ne propadneme pred o~ite tvoi, kupi nè nas i nivite na{i za
`ito, pa nie i zemjata na{a da mu staneme robovi na faraonot. A ti
daj ni seme, da seeme i da ostaneme `ivi i da ne umreme, ta i zemjata da
ne zapusti.”
20 I taka Josif ja kupi za faraonot seta zemja vo Egipet, bidej}i
site Egip}ani ja prodadoa svojata zemja na faraonot, za{to gladot gi
pritisna. I zemjata stana faraonova.
21 A narodot go porobi od edniot kraj na Egipet do drugiot.
22 Samo ne gi kupi imotite na sve{tenicite, bidej}i faraonot
imotite im gi podaril, i tie se hranea od dava~ki, {to im gi
opredelil faraonot. Zatoa tie ne ja prodadoa svojata zemja.
23 Josif, pak, mu re~e na narodot: “Ete, ve kupiv denes vas i nivite
va{i za faraonot. Pa, eve vi seme, i posejte gi nivite.
24 No od rodot edna petina }e mu davate na faraonot, a ~etirite dela
neka ostanat za vas: za seewe na nivite i za prehrana va{a i na onie,
koi se po domovite va{i, kako i za prehrana na va{ite deca.”
25 d tie rekoa: Hi ni go zapazi `ivotot; neka najdeme milost pred
gospodarot na{ i da mu bideme robovi na faraonot.”
26 I donese Josif zakon, koj e i denes vo sila vo zemjata egipetska:
petina mu pripa|a na faraonot, osven od zemjata na sve{tenicite, {to
ne stana faraonova.
Poslednata `elba na Jakov
27 A Izrael se naseli vo egipetskata zemja, vo oblasta Gesem, i ja
vladeeja, i se iznarodija i namno`ija mnogu.
28 I po`ivea Jakov vo egipetskata zemja sedumnaeset godini; Jakov
`ivee{e vkupno sto ~etirieset i sedum godini.
29 A koga se nabli`i vremeto Izrael da umre, go povika svojot sin
Josif i mu re~e: “Ako sum na{ol milost pred tebe, stavi ja rakata
tvoja pod bedroto moe, i napravi mi milost i veti mi deka nema da me
pogrebe{ vo Egipet.
30 No za da po~ivam kaj tatkovcite moi, }e me prenese{ nadvor od
Egipet i }e me pogrebe{ vo grobot nivni.” A toj re~e: “Ke napravam
kako {to veli{.”
31 I mu re~e: “Zakolni mi se!” I toj mu se zakolna. Toga{ Izrael mu
se pokloni vrz pernicata od svojata postela.
Jakov gi blagoslovuva sinovite na Josif
48
Potoa mu javija na Josif: “Ene, tatko ti e bolen.” A toj gi povede so
sebe dvajcata sinovi svoi, Manasija i Efrem.
2 I go izvestija Jakov, velej}i mu: “Ete, sinot tvoj Josif doa|a kaj
tebe.” A Izrael sobra sili i sedna na postelata svoja.
3 I mu re~e Jakov na Josif: “Sesilniot moj Bog El-{adaj mi se javi
vo Luz, vo zemjata Hanan, me blagoslovi,
4 i mi re~e: ,}e te napravam ploden i mnogubroen; i }e napravam od
tebe da proizlezat mnogu narodi, }e ja dadam ovaa zemja i na tvoeto
potomstvo po tebe vo ve~na sopstvenost.Ä
Sozdavawe
Sozdavawe
5 A sega, dvajcata sinovi tvoi, Efrem i Manasija, koi ti se rodija vo
egipetskata zemja, pred da dojdam vo Egipet, neka bidat moi, kako {to
mi se Ruvim i Simeon.
6 Decata, pak, koi ti se rodija po niv, neka ostanat tvoi; a vo
nasledstvoto svoe neka se vikaat spored imiwata na bra}ata nivni.
7 A koga se vra}av od ramninata Aram, mi umre Rahila vo hananskata
zemja, po pat, blizu do Efrat, i jas ja pogrebav tamu na patot za Efrat,
sega nare~en Vitleem.”
8 A, otkoga gi vide Izrael sinovite Josifovi, pra{a: “Koi se ovie?”
9 A Josif mu re~e na svojot tatko: “Toa se moite sinovi, koi mi gi
dade Bog ovde.” I re~e Jakov: “Dovedi gi kaj mene, da gi blagoslovam.”
10 3a{to o~ite na Izrael mu bea oslabele od starosta, pa ne mo`e{e
dobro da gleda. A koga mu gi dovede, gi pregrna i gi bakna.
11 I mu re~e Izrael na Josif: “Ne se nadevav deka }e go vidam liceto
tvoe; no, ete, Bog mi gi poka`a i tvoite deca.”
12 Toga{ Josif gi istavi od kolenata negovi i se pokloni so liceto
dozemi.
13 Pa gi zede Josif obajcata, Efrem vo svojata desna raka, sproti
levata na Izrael, a Manasija vo svojata leva raka, sproti desnata na
Izrael, i gi pribli`i do nego.
14 A Izrael ja pru`i desnata raka svoja i ja stavi vrz glavata na
Efrem, iako toj be{e pomal, a levata vrz glavata na Manasija. Taka gi
stavi racete namerno, makar {to Manasija be{e prvoroden.
15 I go blagoslovi Josifa, velej}i: “Bog, po ~ij pat sekoga{ odea
pred nego tatkovcite moi Avraam i Isak, Bog, Koj mi be{e Pastir,
otkako sum nastanal pa sè do dene{en den,
16 angelot, Koj me izbavuva{e od sekoe zlo, neka gi blagoslovi ovie
deca; so imeto moe i imeto na tatkovcite moi, Avraam i Isak, po niv
da se spomnuva, i vo mnogubrojni mno{tva na zemjata da se namno`at.”
17 A na Josif mu be{e te{ko koga vide deka tatko mu svojata desna
raka ja stavi vrz glavata na Efrem. Pa ja zede tatkovata desna raka za
da ja premesti od glavata Efremova na glavata Manasieva,
18 i mu re~e Josif na tatko si: “Ne taka, tatko, za{to onoj e prvenec;
stavi ja svojata desna raka vrz negovata glava.”
19 No tatkoto negov ne saka{e, tuku re~e: “Znam, sinko, znam, i od
nego }e izleze narod, i toj }e bide golem; no pomaliot brat }e bide
pogolem od nego, i od negovoto seme }e proizleze mnogubroen narod.”
20 I gi blagoslovi vo onoj den i re~e: ,Preku vas }e se blagoslovuva
Izrael i }e se veli: “Bog neka ti napravi, kako {to im napravi na
Efrem i na Manasija.ĔTaka go postavi Efrem nad Manasija.
21 A potoa Izrael mu re~e na Josif: “Eve, jas umiram; no Bog }e bide
so vas i }e ve vrati vo zemjata na va{ite tatkovci.
22 I jas ti davam eden del pove}e otkolku na bra}ata tvoi; ona {to go
zedov od Amorejcite, so svojot me~ i so svojot lak.”
Jakov go dava svojot blagoslov na dvanaesette svoi sinovi
49
Potoa Jakov gi povika svoite sinovi i im re~e: “Soberete se, za da vi
soop{tam odnapred, {to }e se slu~i so vas vo idnite vremiwa.
Sozdavawe
Sozdavawe
2 Soberete se i poslu{ajte me, vie sinovi na Jakov, poslu{ajte go
Izrael, tatkoto va{:
3 Ruvime, sine moj prvoroden, ti si tvrdina moja i po~etok na mojata
sila; prv po dostoinstvo i prv po mo}.
4 Ti blika{ kako voda; nema da se izdigne{, za{to se ka~i na
tatkovoto leglo, i ja oskverni postelata moja, na koja se ka~i.
5 Simeon i Levij se vistinski bra}a, oru`je na nasilstvo se
me~ovite nivni.
6 Vo dogovarawata nivni da ne u~estvuva du{ata moja, nitu vo
sobirot nivni slavata moja; bidej}i tie vo gnevot svoj lu|e ubivaa, a za
svoe zadovolstvo bikovi sakatea.
7 Proklet da e gnevot nivni, za{to e `estok; i lutinata nivna,
bidej}i e svirepa; }e gi razdelam po Jakova, i }e gi rasturam niz
Izrael.
8 Judo! Tebe }e te slavat bra}ata tvoi, i racete sekoga{ }e ti bidat
vrz ple}ite na neprijatelite tvoi; i tebe }e ti se poklonuvaat
sinovite na tatkoto tvoj.
9 Judo, lav~e moe malo! Od grabe` se izdiga{, sine moj. Se
navednuva{ i legnuva{ kako lav i lavica. Koj smee da te
predizvikuva?
10 Nema da se odzeme `ezolot od Juda, nitu od bedrata negovi, sè duri
ne dojde Mirotvorecot, Komu }e Mu se pokoruvaat narodite.
11 Toj go vrzuva za loza svoeto magare, a mladoto magare na negovata
magarica za debela pra~ka; vo vino ja pere oblekata svoja, a vo krv od
grozje oblekloto svoe;
12 o~ite mu se potemni od vino, a zabite mu se pobeli od mleko.
13 3avulon }e `ivee pokraj more, do morsko pristani{te, a granicata
}e mu bide do Sidon;
14 Isahar e kako cvrsto magare, legnat me|u ogradite;
15 pa, otkako vide deka po~inkata e dobra, zemjata prijatna, gi svi
ramewata svoi pod trudot i stana rob na zemjata.
16 Dan }e mu sudi na svojot narod, kako edno od plemiwata izraelski.
17 Dan }e bide kako zmija na pat, kako usojnica na pateka, koja go
kasnuva kowot za noga, i java~ot negov pa|a nazad.
18 Od Gospod o~ekuvam spasenie!
19 A Gad, }e go napadnat razbojnici, no toj, odej}i im po tragite, }e
gi sovlada.
20 Kaj Asir }e ima hrana vo izobilie; toj }e im dava hrana na
knezovite.
21 Neftalim e kako ko{uta na sloboda, koja dava ubav podmladok.
22 Josif e plodna granka, plodorodna granka pokraj izvor, ~ii
fidanki pominuvaat nad yidot.
23 I go ogor~uvaa, i strelaa po nego, i go progonuvaa silnite
strelci,
24 no lakot negov ostana jak, i muskulite na negovite race ostanaa
cvrsti preku racete na Mo}niot (Bog) Jakovov, na pastirot i
tvrdinata Izraelova.
Sozdavawe
Sozdavawe
25 Od Boga na tatkoto tvoj, Koj }e ti pomaga, i od Semo}niot Koj }e
te blagoslovi so blagoslovi odozgora od neboto, so blagoslovi od
bezdnata podzemna, so blagoslovi od gradite i od utrobite.
26 Blagoslovite na tatkoto tvoj gi nadminaa blagoslovite na starite
planini i ubavinite na ve~nite ridovi; tie neka se spu{taat i neka
bidat nad
glavata Josifova, i nad temeto na izbraniot me|u bra}ata svoi.
27 Venijamin e grabliv volk, nautro }e jade lov, a nave~er plenot }e
go deli.”
28 Toa se dvanaesette kolena izraelski, i toa im go izgovori tatkoto
nivni gi blagoslovi: sekogo so poseben blagoslov gi blagoslovi.
29 Potoa im zapoveda, velej}i: “Jas se pribiram kaj svojot rod,
pogrebete me pri tatkovcite moi, vo pe{terata {to e vo nivata na
Hitiecot Efron.
30 Vo pe{terata, {to e vo nivata mahpelska, sproti Mamre, vo
zemjata hananska, koja ja be{e kupil Avraam od Hitiecot Efron, za da
ima svoja grobnica.
31 Tamu gi pogrebaa Avraam i `enata negova Sara, tamu gi pogrebaa i
Isak i Reveka, `enata negova, a tamu jas ja pogrebav i Lija;
32 Ovaa niva i pe{terata, {to e vo nea, e kupena od sinovite
Heteovi.”
33 I prestana Jakov da im govori na sinovite svoi, gi povle~e nozete
vo postelata, pa umre - i se pribra kaj predcite svoi.
Pogrebuvaweto na Jakov
50
Toga{ Josif padna vrz liceto na svojot tatko, zaplaka nad nego, i
go bakna.
2 I im zapoveda Josif na lekarite, koi bea vo negova slu`ba, da go
balsamiraat tatkoto negov; i lekarite go balsamiraa Izrael.
3 I izminaa ~etirieset dena, za{to tolku dni se potrebni za
balsamirawe, i go oplakuvaa Egip}anite sedumdeset dena.
4 {tom izminaa denovite na `alosta, im re~e Josif na golemcite
faraonovi, velej}i: “Ako sum na{ol milost pred va{ite o~i,
zboruvajte so faraonot i re~ete mu:
5 ,Tatkoto moj me zakolna, velej}i: “Eve, jas umiram. Vo grobot moj,
{to go iskopav vo zemjata hananska, tamu da me pogrebe{ - Pa sega bi
sakal da odam i da go pogrebam tatkoto moj, a potoa }e se vratam.”
6 A faraonot re~e: “Odi i pogrebi go tatkoto tvoj, kako {to te
zakolnal.”
7 Potoa otide Josif da go pogrebe tatkoto svoj. A so nego pojdoa i
site slugi faraonovi, stare{inite na domot negov i site stare{ini
na zemjata egipetska,
8 i celiot dom Josifov i bra}ata negovi, i celiot dom na tatkoto
negov. Samo decata svoi i sitniot i krupniot dobitok svoj gi ostavija
vo zemjata Gesem.
9 So nego trgnaa, isto taka, koli i kowanici, taka {to pogrebnata
povorka be{e mnogu golema.
Sozdavawe
Sozdavawe
10 A koga dojdoa vo Goren Hatad, koj e od onaa strana na Jordan,
zaplakaa tamu mnogu silno i `alno. I Josif go oplakuva{e svojot
tatko sedum dena.
11 A lu|eto od onaa zemja, Hanancite, koga slu{naa pla~ewe vo Goren
Hatad, rekoa: “Golema `alost imaat Egip}anite.” Zatoa toa mesto go
narekoa “Avel Micraim”*, {to e otade Jordan.
12 I napravija sinovite negovi onaka, kako {to im be{e zapovedal;
13 go odnesoa sinovite negovi vo zemjata hananska, i go pogrebaa vo
pe{terata na nivata Mahpela, {to ja be{e kupil Avraam od Hitiecot
Efron, sproti Mamre, za da ima grobnica.
14 A Josif se vrati vo Egipet, - toj i bra}ata negovi, i site, koi bea
na pogrebot na negoviot tatko.
Po smrtta na Jakov
15 Koga vidoa bra}ata Josifovi deka nivniot tatko umre, si rekoa
eden na drug: “Da ne bi da si spomne Josif za na{ata omraza, pa da ni
se odmazdi za seto zlo, {to mu go napravivme!”
16 Zatoa rekoa da mu ka`at na Josif: “Tatko ti ostavi kletva pred da
umre i re~e 17 ,Vaka ka`ete mu na Josif: Prosti im gi na bra}ata tvoi
nepravdata i grevot nivni, {to ti gi napravija.Ä I ete, sega prosti im
go grevot na slugite na tatkoviot ti Bog.” A Josif zaplaka, koga mu go
rekoa toa.
18 Potoa dojdoa pred nego i rekoa: “Eve, nie sme slugi tvoi.”
19 Josif im re~e: “Ne pla{ete se, zar sum jas namesto Bog?
20 Vie smislivte zlo za mene, no Bog toa go svrte na dobro, za da se
izvr{i ona, {to denes se slu~uva: da se za~uva `ivotot na mnogu lu|e.”
21 I im re~e: “Ne pla{ete se, jas }e ve prehranam vas i va{ite deca.”
Taka gi ute{i, zboruvaj}i im od srce.
22 I prodol`i da `ivee Josif vo Egipet, toj i bra}ata negovi i
celiot dom na tatkoto negov: po`ivea Josif sto i deset godini.
23 I gi vide Josif sinovite Efremovi do tretoto koleno; a i
sinovite na Mahir, sinot Manasiev, se rodija na kolenata Josifovi.
24 Toga{ im re~e na bra}ata svoi, velej}i: “Jas }e umram; no Bog }e
ve poseti i }e ve izvede od ovaa zemja vo zemjata, za koja im se zakolnal
na Avraam, na Isak i na Jakov.”
25 Pa gi zakolna Josif sinovite na Izrael i im re~e: “Koga Bog }e
ve poseti vas, vie toga{ ponesete gi koskite moi odovde so vas!”
26 Josif umre na sto i deset godini. Go balsamiraa i go polo`ija vo
kov~eg vo Egipet.
*50,11.t.e. Pla~ egipetski.
Sozdavawe
Izlez
VTORA KNIGA MO JSEEVA
(IZLEZ)
Voved
“Jas sum Gospod, Bog tvoj, Koj te izvede od zemjata egipetska, od
domot na ropstvoto.” Ovoj centralen stih od knigata Izlez (20,2),
ja otkriva smislata na naslovot na vtorata bibliska kniga, a
upatuva i na nejzinata sodr`ina: Bog e izbavitel na Svojot narod.
Istovremeno ovoj stih pretstavuva osnova na Desette Bo`ji
zapovedi. Bog Koj od qubov gi spasi Izraelcite, im nudi mo`nost i
tie da ja poka`at nivnata qubov kon Nego, pridr`uvaj}i se kon
Negovite zapovedi.
Izraelcite, koi vo minatoto najdoa spas vo Egipet (2 Mojs. 45,1720; 47,11), so tekot na vremeto stanaa mnogubroen narod, no i robovi
na egipetskite faraoni. Bog megutoa, ne ostanuva ramnodu{en kon
stradawata na Izraelcite; Toj izbira eden megu niv, Mojsej, za da im
bide voda~ i preku brojni kazni i ~uda gi prinuduva Egip}anite da go
oslobodat izraelskiot narod i da go ostavat nepre~eno da ja
napu{ti zemjata (1,1-15,21). Potoa Bog gi vodi i im pomaga na
Izraelcite za vreme na celoto patuvawe niz Sinajskata Pustina
(15,22-18,27). Toj pravi od Izrael Svoj narod, sklu~uvaj}i so nego sojuz
na planinata Sinaj i soop{tuvaj}i mu gi istovremeno Bo`jite
zapovedi (19,1-24,18). Mojsej gi dobiva neophodnite upatstva za
gradbata na skinijata (25-31). Narodot na Izrael zapaga vo
idolopoklonstvo, pravej}i si bo`estvo vo vid na zlatno tele, po
{to sleduva ostrata Bo`ja intervencija (32-34). Knigata zavr{uva
so raskazot za gradbata na skinijata, vo koja se manifestira
postojanoto Bo`jo prisustvo (35-40).
Vo imeto na `rtvite od site vidovi ropstvo, vo site vremiwa,
ovaa kniga poka`uva {to pretstavuva vistinskata sloboda: toa e
slobodata {to ja dava Samiot Bog, za da mu ovozmo`i na ~ovekot da
bide vo op{tewe so Nego i so drugite lu|e.
Izraelcite - robovi vo Egipet
1
A ovie se imiwata na sinovite Izraelovi, koi dojdoa vo Egipet so
Jakov; sekoj so svoeto semejstvo dojde.
2 Ruvim, Simeon, Levij i Juda,
3 Isahar, Zavulon i Venijamin,
4 Dan i Neftalim, Gad i Asir.
5 I site, koi proizlegoa od Jakov, bea sedumdeset du{i, a Josif, pak,
be{e vo Egipet.
6 Potoa umre Josif i site bra}a negovi, i siot nivni rod;
7 a sinovite izraelski se narodija i se namno`ija, stanaa mnogu, i se
zasilija mnogu, taka {to zemjata se napolni so niv.
Izlez
Izlez
8 Toga{ vo Egipet se zacari nov car, koj ne znae{e za Josif,
9 i mu re~e na svojot narod: “Eve, narodot na sinovite izraelski e
mnogubroen i posilen od nas.
10 Pa ajde da gi nadmudrime za da ne se razmno`uvaat; i, ako nastane
vojna, da ne se zdru`at so neprijatelite na{i i da udrat na nas, pa da
si otidat od na{ata zemja.”
11 I postavija nad niv nadzornici nad rabotite za da gi ma~at so
te{ka rabota. I tie mu gi izgradija na faraonot Pitom i Ramzes,
gradovi - skladi{ta.
12 No, kolku pove}e gi ma~ea, tolku pove}e se mno`ea i se zasiluvaa
taka {to Egip}anite zapo~naa da se pla{at od sinovite na Izrael.
13 Zatoa Egip}anite gi ugnetuvaa sinovite na Izrael so `estokost,
14 i im go zagor~uvaa `ivotot so te{ki raboti so kal i so pravewe
tuli, i so razni polski raboti, i so sekakva druga rabota, gi izma~uvaa
nemilosrdno.
Faraonot gi progonuva Izraelcite
15 Osven toa, carot egipetski im zapoveda na evrejskite babici, od
koi na ednata i be{e imeto {ifra, a na drugata Pua;
16 i im re~e: “Koga }e babuvate kaj Evrejkite, i pri poroduvaweto,
ako vidite deka e ma{ko, ubijte go, a ako bide `ensko, neka `ivee!”
17 No babicite se pla{ea od Boga i ne pravea taka, kako {to im
zapoveda egipetskiot car, tuku gi ostavaa ma{kite deca `ivi.
18 A egipetskiot car gi povika babicite i im re~e: “Zo{to pravite
taka i gi ostavate ma{kite deca vo `ivot?”
19 A babicite mu odgovorija na faraonot: “Evrejkite ne se kako
egipetskite `eni: za{to tie se jaki i pred da dojde babicata, ve}e
rodile.”
20 Bog be{e dobar kon babicite i narodot se mno`e{e i mnogu se
zasiluva{e.
21 I bidej}i babicite se pla{ea od Boga, Bog gi umno`i nivnite
semejstva.
22 Toga{ faraonot mu zapoveda na celiot svoj narod, velej}i: “Sekoe
ma{ko koe }e se rodi kaj Evreite, frlajte go v reka: samo `enskite
deca ostavajte gi vo `ivot.”
Ragaweto i detstvoto na Mojsej
2
Eden ~ovek od plemeto Levievo otide i si zede `ena od }erkite
Levievi.
2 `enata za~na i rodi ma{ko dete; pa koga vide deka e mnogu ubavo, go
krie{e tri meseci.
3 No, koga ne mo`e{e pove}e da go krie, zede ko{ni~e od trski go
oblepi so asfalt i smola; i, otkako go stavi deteto vo nego, go odnese
vo trskata kraj rekata.
4 A sestrata negova zastana podaleku, za da gleda {to }e stane so
nego.
Izlez
Izlez
5 }erkata, pak, faraonova sleze do rekata, za da se kape, a i nejzinite
sluginki odea pokraj rekata. Taa go zabele`a ko{ni~eto vo trskata,
pa isprati edna od sluginkite svoi, da go donese.
6 A koga go otvori, vide dete; i toga{ deteto zaplaka. Taa se smili
nad nego i re~e: “Ova e evrejsko dete.”
7 Toga{ sestrata negova ì re~e na faraonovata }erka: “Saka{ li da
odam da viknam doilka Evrejka, da ti go doi deteto?”
8 A faraonovata }erka i re~e: “Odi!” I devoj~eto otide, i ja vikna
majkata na deteto.
9 Faraonovata }erka i re~e: “~uvaj go ova dete, i doj mi go; a jas }e ti
platam.” I go zede `enata deteto i go doe{e.
10 A koga deteto porasna, go odvede kaj }erkata faraonova, i taa go
posini. I mu stavi ime Mojsej, velej}i: “Za{to od voda go izvadiv.”
Mojsej bega vo midjanskata zemja
11 Po mnogu vreme, koga Mojsej porasna, otide me|u bra}ata svoi, i ja
vide makata nivna. I zabele`a kako eden Egip}anec bie Evrein - eden
od bra}ata negovi.
12 Se obyrna na site strani, i, koga vide deka nema nikoj, go ubi
Egip}anecot i go zakopa vo pesokot.
13 Utredenta izleze pak i vide dvajca ma`i Evrei kako se tepaat i mu
re~e na onoj, koj be{e vinoven: “Zo{to go bie{ bli`niot svoj?”
14 A toj odgovori: “Koj te postavi tebe za stare{ina i sudija nad nas?
Da ne saka{ i mene da me ubie{, kako {to go ubi Egip}anecot?”
Toga{ Mojsej se upla{i i re~e: “Zna~i, se razbralo za ova!”
15 I faraonot ~u za ova, pa saka{e da go pogubi Mojsej. No Mojsej
izbega od faraonot i otide vo midjanskata zemja, i sedna kraj eden
izvor.
16 A sve{tenikot midjanski, pak, ima{e sedum }erki. I tie dojdoa i
crpea voda i gi napolnija poilata, za da go napojat stadoto na svojot
tatko.
17 No dojdoa ov~ari, i gi isteraa, a Mojsej stana i gi odbrani, im
nalea voda i im go napoi stadoto.
18 Tie se vratija kaj tatkoto svoj Raguil*, a toj gi pra{a: “Zo{to
tolku brgu se vrativte denes?”
19 Tie odgovorija: “Eden Egip}anec ne odbrani od ov~arite, duri ni
izvadi voda i ni gi napoi ovcite.”
20 A toj im re~e na svoite }erki: “Pa, kade e toj? Zo{to ste go
ostavile taka toj ~ovek? Pokanete go da jade so nas!”
21 I Mojsej re{i da `ivee kaj toj ~ovek, a toj mu ja dade na Mojsej za
`ena svojata }erka Cipora.
22 I taa rodi sin, i mu stavi ime Gere{om: “Bidej}i sum - re~e doselenik vo tu|a zemja.”
Bog go opredeluva Mojsej da go vodi izraelskiot narod
23 A po mnogu vreme, umre egipetskiot car. A sinovite izraelski
u{te ofkaa od makite i vikaa; i piskotot nivni od te{kite maki
dojde do Boga.
Izlez
Izlez
24 I Bog go ~u ofkaweto nivno, i se seti Bog na zavetot Svoj so
Avraam, Isak i Jakov.
25 I Bog pogledna na sinovite izraelski, i se smili nad niv.
*2,18. Raguil ponatamu se imenuva kako Jotor.
Z
Mojsej go pase{e stadoto na Jotor, testot svoj, sve{tenikot
midjanski. Edna{ go odvede stadoto daleku vo pustinata i dojde do
Bo`jata planina Horiv.
2 I mu se javi angel Gospodov vo ognen plamen od sredinata na edna
grmu{ka. I vide toj, a toa grmu{kata gori so ogan, a ne izgoruva.
3 I Mojsej re~e: “Da pojdam da go vidam ova ~udo, zo{to grmu{kata ne
izgoruva?”
4 A koga Gospod vide deka toj doa|a da vidi, izvika Gospod od
grmu{kata i re~e: “Mojsej, Mojsej!” A toj odgovori: “Eve me, Gospodi!”
5 A Toj re~e: “Ne prio|aj vamu. Sobuj si gi obuvkite od nozete, za{to
ova mesto, na koe stoi{, e sveta zemja.”
6 I mu re~e: “Jas sum Bog na tatkoto tvoj, Bog Avraamov, Bog Isakov
i Bog Jakovov.” A Mojsej go zakri liceto svoe, za{to se pla{e{e da
pogledne vo Boga.
7 I Gospod re~e: “Gi vidov stradawata na narodot Moj vo Egipet, i go
~uv piskotot negov od nadzornicite. Poznata mi e makata negova.
8 Pa slegov da go izbavam od racete egipetski, i da go izvedam od taa
zemja i da go vovedam vo zemja dobra i prostrana, vo zemja, kade {to
te~e med i mleko, vo zemjata na Hanancite, Hitijcite, Amorejcite,
Perizijcite, Evejcite i Jevusijcite.
9 I eve, sega vikotot na izraelskite sinovi stigna do Mene, i Jas go
vidov gnetot, so koj gi ma~at Egip}anite.
10 A sega pojdi - Jas te ispra}am kaj faraonot, za da go izvede{ od
Egipet narodot Moj, sinovite izraelski.”
Bog mu go otkriva Svoeto ime na Mojsej
11 Mojsej, pak, Mu progovori na Boga: “Koj sum jas, ta da odam kaj
faraonot, i da gi izvedam sinovite na Izrael od zemjata egipetska?”
12 A Toj re~e: “Jas }e bidam so tebe, i eve ti znak deka Jas sum te
ispratil: Koga }e go izvede{ narodot od Egipet, }e Mu slu`ite na
Boga na ovaa planina.”
13 A Mojsej Mu re~e na Boga: “Eve, }e pojdam kaj sinovite izraelski i
}e im re~am: ,Bog na tatkovcite va{i me ispra}a kaj vas” I ako tie me
pra{aat: ,kako Mu e imetoÄ, {to }e im re~am toga{?”
14 Bog mu odgovori na Mojsej, velej}i: “Jas sum Onoj, Koj ve~no
postoi!” Pa prodol`i: “Taka }e im ka`e{ na sinovite izraelski:
,Onoj, Koj ve~no postoi, me isprati kaj vas.”
15 I pak mu re~e Bog na Mojsej: “Vaka ka`i im na sinovite
izraelski: ,Gospod Bog na tatkovcite na{i, Bog Avraamov, Bog Isakov
i Bog Jakovov me isprati kaj vas. Ete toa e imeto Moe ve~no, i toa e
spomenot za Mene od koleno na koleno.Ä
Izlez
Izlez
16 Odi i soberi gi izraelskite stare{ini, i ka`i im: Gospod, Bog na
tatkovcite va{i, mi se javi, Bog Avraamov, Isakov i Jakovov, i mi
re~e: ,Ve posetiv i vidov {to vi se pravi vo Egipet”
17 I rekov: ,}e ve izvedam od makite egipetski vo zemjata na
Hanancite, Hitijcite, Amorejcite, Perizijcite, Evejcite, i
Jevusijcite, vo zemja kade {to te~e med i mleko!Ä
18 i tie }e go poslu{aat glasot tvoj; a }e otide{ ti i izraelskite
stare{ini kaj carot egipetski, i }e mu re~ete: ,Gospod, Bog na
Evreite, nè povika da pojdeme na tri dena pat vo pustinata, za da Mu
prineseme `rtva na Gospod, na{iot Bog”
19 A Jas znam deka carot egipetski nema da vi dozvoli da izlezete,
ako ne go natera silna raka.
20 No }e ja pru`am rakata Svoja, i }e go pritisnam Egipet so site
Moi ~udesa, {to }e gi napravam tamu; potoa }e ve pu{ti.
21 I }e mu dadam milost na ovoj narod kaj Egip}anite, taka {to, koga
}e pojdete, nema da pojdete so prazni race.
22 Tuku sekoja `ena neka pobara od sosetkata svoja i od onaa {to
`ivee vo domot nejzin srebreni i zlatni predmeti i obleka; i }e gi
ukrasite so niv sinovite va{i i }erkite va{i, i taka }e go ograbite
Egipet.”
Bog mu ja otkriva Svojata mo} na Mojsej
4
Toga{ Mojsej odgovori i re~e: “A ako ne mi poveruvaat i ne go
poslu{aat glasot moj, tuku mi re~at - ,Ne ti se javil Gospod?Ä“
2 A Gospod mu re~e: “{to ti e toa vo rakata?” A toj odgovori: “Stap.”
3 I mu re~e: “Frli go na zemja!” I go frli na zemja, a toj stana zmija.
I Mojsej izbega od nea.
4 A Gospod mu re~e na Mojsej: “Ispru`i ja rakata svoja, pa fati ja za
opa{kata.” I ja ispru`i rakata i ja fati, i pak stana stap vo rakata
negova.
5 “Taka }e poveruvaat deka ti se javil Gospod, Bog na tatkovcite
nivni, Bog Avraamov, Bog Isakov i Bog Jakovov.”
6 I pak mu re~e Gospod: “Stavi ja sega rakata svoja vo pazuvata svoja!”
I toj ja stavi rakata svoja vo pazuvata svoja; a koga ja izvadi, a toa
rakata mu pobelela od lepra, kako sneg.
7 I mu re~e: “Stavi ja pak rakata svoja vo pazuvata svoja!” I pak ja
stavi rakata svoja vo pazuvata svoja; a koga ja izvadi od pazuvata, taa
pak stanala, kako {to mu be{e celoto telo negovo.
8 “Pa, ako ne ti poveruvaat i ne go poslu{aat glasot tvoj pri prviot
znak, }e ti poveruvaat pri vtoriot znak.
9 A ako ne poveruvaat ni na dvata znaka i ne go poslu{aat glasot
tvoj, a ti toga{ zemi voda od rekata, i isturi ja na kopnoto; i vodata,
zemena od rekata, }e se pretvori vo krv na zemjata.”
Bog go opredeluva Aron za pomo{nik na Mojsej
10 A Mojsej Mu re~e na Gospod: “O, Gospodi, Te molam, ne sum
dobrore~iv ~ovek; ni porano sum bil, nitu v~era, ni zav~era, pa ni
Izlez
Izlez
sega, otkako progovori Ti so slugata Tvoj; jas te{ko zboruvam i
tepkam.”
11 A Gospod re~e: “Koj mu dal usta na ~ovekot? Koj go pravi nem, ili
gluv, da gleda, ili da e slep? Zar ne sum toa Jas, Gospod?
12 Pa sega, odi, i Jas }e ti ja otvoram ustata, i }e te nau~am, {to da
zboruva{.”
13 No toj pak re~e: “Te molam, Gospodi, izberi drug, {to }e go
isprati{.”
14 I se razgnevi Gospod na Mojsej, i re~e: “Neli ti e brat Aron
levitot? Znam deka e sposoben da zboruva; i eve toj }e te sretne, i,
koga }e te vidi, }e se zaraduva vo srceto svoe.
15 Nemu }e mu govori{ i }e gi stava{ zborovite vo ustata negova; a
Jas }e bidam so ustata tvoja i so ustata negova i }e vi poka`am {to da
pravite.
16 I toj mesto tebe }e mu zboruva na narodot; i taka toj }e ti bide
tebe usta, a ti }e mu bide{ nemu mesto Boga.
17 A toj stap {to be{e pretvoren vo zmija, zemi go vo svojata raka.
So nego }e pravi{ ~uda.”
Mojsej se vra}a kaj svojot narod
18 Toga{ otide Mojsej i se vrati kaj svojot test Jotor i mu re~e: “Ke
pojdam i }e se vratam kaj bra}ata moi vo Egipet, da vidam dali se u{te
`ivi.” Jotor mu re~e na Mojsej: “Odi so zdravje!”
19 I Gospod mu re~e na Mojsej vo Midjan: “Odi, vrati se vo Egipet,
za{to izumrea site, {to ja baraa du{ata tvoja.”
20 Toga{ ja zede Mojsej `enata svoja i sinovite svoi, i gi ka~i na
magariwa, i zamina za Egipet. A stapot Bo`ji go zede Mojsej vo rakata
svoja.
21 I mu re~e Gospod na Mojsej: “Koga }e otide{ i se vrati{ vo
Egipet, gledaj da gi napravi{ pred faraonot site ~uda, za koi ti dadov
mo} vo racete tvoi. A Jas, pak, }e go o`esto~am srceto negovo, da ne go
pu{ti narodot.
22 A ti ka`i mu na faraonot: Vaka veli Gospod: Izrael e Mojot
prvoroden sin.
23 Jas ti velam: pu{ti go sinot Moj da Mi slu`i. Ako ne go pu{ti{,
Jas }e go ubijam tvojot prvoroden sin.”
24 I koga patem no}eva{e, go sretna Gospod i saka{e da go ubie.
25 Toga{ Cipora zede ostar kamen, i ja obreza krajnata plot na
svojot sin, i frlaj}i ja pred nozete negovi, re~e: “Ti si mojot krvav
mlado`enec.”
26 Toga{ Toj otide od nego; a taa re~e: “Poradi obrezanieto si krvav
mlado`enec.”
27 A Gospod mu re~e na Aron: “Izlezi vo pustinata i odi da go
sretne{ Mojsej!” I toj otide i go sretna na planinata Bo`ja, i go
bakna.
28 Mojsej, pak, mu gi ka`a na Aron site zborovi Gospodovi: Koj go
isprati, i site ~uda, {to mu zapoveda da gi izvr{i.
29 I otidoa Mojsej i Aron i gi sobraa site stare{ini na sinovite
izraelski.
Izlez
Izlez
30 A Aron gi ka`a site zborovi, {to mu gi be{e ka`al Gospod na
Mojsej, a Mojsej gi izvr{i site ~uda pred o~ite na narodot.
31 Narodot poveruva. I otkako slu{naa deka Gospod gi posetil
sinovite izraelski i poglednal na makata nivna, padnaa na kolena i se
poklonija.
Mojsej i Aron kaj faraonot
5
A potoa Mojsej i Aron dojdoa kaj faraonot, pa mu rekoa: “Vaka veli
Gospod, Bog Izraelov - ,Pu{ti go narodot Moj, da praznuva praznik vo
Moja ~est vo pustinata.”
2 No faraonot re~e: “Koj e toj Gospod, za da go poslu{am glasot
Negov, i da gi pu{tam sinovite izraelski? Ne Go poznavam toj Gospod,
nitu }e go pu{tam narodot izraelski.”
3 A tie rekoa: “Bog na Evreite nè povika nas tri dena pat da odime
vo pustinata, za da Mu prineseme `rtva na Gospod, na{iot Bog, ta da
ne ni isprati pomor ili ubistvo.”
4 Toga{ carot egipetski im re~e: “Zo{to vie, Mojsej i Aron, go
odvlekuvate narodot od negovata rabota? Odete da rabotite!”
5 I faraonot u{te dodade: “Ete, sega koga narodot se namno`i vo
zemjata, vie sakate da go naterate da ne raboti!”
Faraonot im ja nagolemuva rabotata na Evreite
6 I vedna{ im zapoveda faraonot na nadzornicite nad narodot i na
nastojnicite negovi, i re~e:
7 “Otsega na narodot nema da mu davate pleva za pravewe tuli, kako
dosega, tuku sami neka odat da si sobiraat pleva.
8 A kolku tuli dosega pravele, nastojuvajte tolku da pravat i otsega:
ni{to ne namaluvajte; bidej}i se bez rabota, pa zatoa vikaat i velat ,Da odime i da Mu prineseme `rtva na na{iot Bog.Ä
9 Neka im se zgolemi rabotata na tie lu|e, za da rabotat pove}e i da
ne se zanimavaat so prazni zborovi.”
10 I izlegoa nadzornicite i nastojnicite, i mu rekoa na narodot:
“Vaka veli faraonot: nema da vi davam ve}e pleva;
11 odete sami i sobirajte si pleva, kade {to }e najdete; a od rabotata
nema ni{to da vi se namali.”
12 I se razotide narodot po celata zemja egipetska za da sobira
strnika namesto pleva.
13 A nadzornicite navaluvaa, velej}i: “Vr{ete gi va{ite
opredeleni raboti sekoj den, kako i porano koga imavte pleva.”
14 A nastojnicite od rodot na sinovite izraelski, koi gi postavija
nad niv nadzornicite na faraonot, bea bieni i im se vele{e: “Zo{to
ni v~era, ni denes ne izrabotivte tolku tuli, kolku {to vi e
opredeleno, kako {to pravevte porano?”
15 i otidoa nastojnicite na sinovite izraelski pred faraonot, pa
izvikaa i rekoa: “Zo{to postapuva{ taka so slugite tvoi?
16 Pleva ne im se dava na slugite tvoi, a pak ni se veli: pravete tuli.
I ete, gi bijat slugite tvoi. Go onepravduvaat tvojot narod.”
Izlez
Izlez
17 No toj im odgovori: “Sedite bez rabota, ne rabotite, pa zatoa
velite: ,Da odime da Mu prineseme `rtva na Gospod.Ä
18 Zatoa sega odete, rabotete; pleva nema da vi se dava, a vie
opredeleniot broj tuli }e go predavate.”
19 I nastojnicite na sinovite izraelski se vidoa vo zlo, bidej}i im
be{e re~eno: “Dnevnata koli~ina na tulite ne smeete da ja namalite.”
20 A koga izlegoa otkaj faraonot, gi sretnaa Mojsej i Aron, koi
stoeja i gi o~ekuvaa.
21 Pa im rekoa: “Bog neka vidi i neka vi sudi {to ne napravivte
omrazeni kaj faraonot i kaj slu`benicite negovi, i im dadovte me~ vo
racete, za da nè ubivaat!”
22 Toga{ Mojsej se obrna kon Gospod i re~e: “Gospodi, zo{to go
vovede vo nevolja ovoj narod? Zo{to me isprati mene?
23 3a{to, otkako izlegov pred faraonot i progovoriv vo Tvoe ime,
toj u{te polo{o postapuva so ovoj narod? Ti ne go izbavi narodot
Svoj!”
Bog mu vetuva na Mojsej deka }e go oslobodi narodot na Izrael
6
A Gospod mu re~e na Mojsej: “Eve, }e vidi{ {to }e mu napravam sega
na faraonot; pod dejstvo na silna raka }e gi pu{ti; pod dejstvo na
cvrsta raka duri }e gi istera od zemjata svoja.”
2 I u{te mu zboruva{e Bog na Mojsej, pa mu re~e: “Jas sum Gospod.
3 Jas im se javuvav na Avraam i Isak i Jakov kako El-{adaj*, a so
imeto Moe JahveÄ ne sum im se otkril.
4 I napraviv zavet Svoj so niv deka }e im ja dadam zemjata hananska:
zemja, vo koja bea tie doselenici, i vo koja `iveeja kako tu|inci.
5 Gi ~uv vozdi{kite na izraelskite sinovi, koi Egip}anite gi
izma~uvaat, i se setiv na zavetot Moj.
6 Zatoa, pojdi i ka`i im na sinovite na Izrael, velej}i: ,Jas sum
Gospod, }e ve izvedam od egipetskoto ropstvo, }e ve izbavam od
nasilstvoto nivno, }e ve spasam so silna raka i so stroga kazna.
7 }e ve zemam za svoj narod i }e vi bidam Bog, pa }e poznaete deka Jas
sum Gospod, Bog va{, Koj }e ve izvede od egipetskoto ropstvo.
8 I }e ve vovedam vo onaa zemja, za koja krenav raka i se zakolnav
deka }e mu ja dadam na Avraam, na Isak i na Jakov; i }e vi ja dadam vam
vo nasledstvo. Jas sum Gospod!”
9 Mojsej im go ka`a toa na sinovite na Izrael, no tie ne go poslu{aa
Mojsej od malodu{nost, poradi te{koto ropstvo.
10 Toga{ Gospod pak mu re~e na Mojsej, velej}i:
11 “Vlezi, ka`i mu na faraonot, carot egipetski, da gi pu{ti
izraelskite sinovi od zemjata svoja.”
12 A Mojsej progovori pred Gospod i re~e: “Ete, sinovite na Izrael
ne me poslu{aa, a kako }e me poslu{a faraonot? A osven toa, jas sum
spor vo zboruvaweto.”
13 No Gospod im zboruva{e na Mojsej i na Aron, i im gi ka`uva{e
Svoite zapovedi kon sinovite na Izrael i kon faraonot, carot
egipetski, za da gi pu{ti sinovite izraelski od zemjata egipetska.
Izlez
Izlez
Rodoslovieto na Mojsej i Aron
14 Ova se stare{inite na nivnite pokolenija: sinovite na Ruvim,
prvorodeniot sin Izraelov: Hanoh i Palu, Esrom i Karmi; toa se
semejstvata Ruvimovi.
15 A sinovite Simeonovi se: Jemuel, Jamin, Oad, Jahin, Sigor i Saul,
sin na edna Hananka;
16 A eve gi imiwata na sinovite Levievi, spored rodovite nivni:
Girson, Kaat i Merarij. A Levij po`ivea sto trieset i sedum godini.
17 Sinovi, pak, Girsonovi bea: Livnij i Semej so semejstvata nivni.
18 Sinovi Kaatovi: Amram i Jichar, Hevron i Uziil. A godinite na
Kaatoviot `ivot bea sto trieset i tri.
19 A sinovite Merarievi se: Mahlij i Mu{ij. Toa se semejstvata na
Levij spored rodovite nivni.
20 Amram se o`eni so Joheveda, tetkata svoja, i taa mu gi rodi Aron i
Mojsej. Amram po`ivea sto trieset i sedum godini.
21 Sinovi, pak, Jicharovi bea: Korej, Nefeg i Zihrij.
22 Sinovite Uziilovi se: Misail, Elcafan i Sitrij.
23 A Aron ja zede za `ena Eli{eva, }erkata Aminadavova, sestra
Naasonova; i taa mu gi rodi Nadav i Aviu, Eleazar i Itamar.
24 Sinovi Koreovi bea: Asir, Elkana i Avijasaf. Toa e potomstvoto
Koreovo.
25 I Eleazar, sinot Aronov, se o`eni so edna od }erkite Putielovi,
i taa mu go rodi Fines. Toa se stare{inite na Levievoto pleme,
spored nivnite semejstva.
26 A Aron i Mojsej, toa se onie, na koi Gospod im re~e da gi izvedat
sinovite izraelski od zemjata egipetska, podredeni vo dru`ini.
27Ovie se onie, koi mu zboruvaa na faraonot, carot egipetski, za da
gi pu{ti sinovite na Izrael od zemjata egipetska; toa se Mojsej i
Aron.
Bog go obnovuva Svoeto vetuvawe kon Mojsej
28 Vo onoj den, koga Gospod mu govore{e na Mojsej vo zemjata
egipetska,
29 mu re~e Gospod na Mojsej, velej}i: “Jas sum Gospod. Ka`i mu go na
faraonot, carot egipetski, se ona {to Jas ti go velam!”
30 A Mojsej re~e pred Gospod: “Eve, nedobrore~iv sum, pa kako }e me
poslu{a faraonot?”
*6,3. Semo}en Bog.
7
I Gospod mu re~e na Mojsej: “Ete, Jas te postaviv da mu bide{ Bog na
faraonot; a Aron, bratot tvoj, }e ti bide prorok.
2 Ti }e zboruva{ se, {to }e ti zapovedam, a Aron, pak, bratot tvoj, }e
mu zboruva na faraonot da gi pu{ti sinovite na Izrael od zemjata
svoja.
3 No Jas }e go o`esto~am srceto na faraonot, i }e gi umno`am
znacite Moi i ~udata Moi vo egipetskata zemja.
4 faraonot sepak nema da ve poslu{a. No Jas }e ja stavam rakata
Svoja nad Egipet i so silata Moja }e go izvedam voinstvoto Moe,
Izlez
Izlez
narodot Moj, sinovite na Izrael, od zemjata egipetska so stra{ni
osudi.
5 I }e poznaat site Egip}ani deka Jas sum Gospod, koga }e ja
protegnam rakata Svoja nad Egipet i koga }e gi izvedam sinovite na
Izrael od nivnata sredina.”
6 I napravija taka Mojsej i Aron: kako {to im zapoveda Gospod, taka
napravija.
7 Mojsej ima{e osumdeset godini, a Aron - osumdeset i tri godini
koga zboruvaa so faraonot.
Faraonot odbiva da gi poslu{a Mojsej i Aron
8 I Gospod im re~e na Mojsej i na Aron, velej}i:
9 “Ako faraonot vi ka`e: ,Napravete nekakvo ~udoÄ, toga{ ka`i mu
na Aron: ,3emi go stapot tvoj i frli go pred faraonot i toj }e stane
zmija.”
10 Potoa Mojsej i Aron dojdoa kaj faraonot i napravija taka, kako
{to im zapoveda Gospod. I go frli Aron stapot svoj pred faraonot i
pred slugite negovi, i toj stana zmija.
11 Toga{ faraonot gi povika mudrecite i vol{ebnicite; i tie go
napravija istoto so svoite vol{ebni{tva.
12 I sekoj od niv go frli svojot stap i tie stanaa zmii; me|utoa
stapot Aronov gi progolta nivnite stapovi.
13 No srceto faraonovo se stvrdna i ne gi poslu{a niv, kako {to im
be{e rekol Gospod.
Prva kazna: vodata se pretvora vo krv
14 I Gospod mu re~e na Mojsej: “Tvrdo e srceto faraonovo; i nema da
go pu{ti narodot.
15 Pojdi utre kaj faraonot. I ete, toj }e izleze do vodata, i
presretni go na re~niot breg; stapot, pak, {to se pretvori vo zmija,
zemi go vo rakata svoja.
16 I re~i mu: Gospod, Bog na Evreite, me isprati kaj tebe da ti
ka`am: ,Pu{ti go narodot Moj za da mi izvr{i slu`ba vo pustinata!Ä
No ti, ete, dosega ne Go poslu{a.
17 Zatoa Gospod veli: ,Po ova }e poznae{ deka Jas sum Gospod” Eve,
so stapov, {to mi e vo rakata; }e udram po vodata, {to e vo rekata, i
taa }e stane krv.
18 I ribite {to se vo rekata }e izumrat, i rekata }e se usmrdi, a
Egip}anite ne }e mo`at da pijat voda od rekata.”
19 Mu re~e Gospod na Mojsej - “Ka`i mu na Aron: ,3emi go stapot svoj
i pru`i ja rakata svoja nad vodite egipetski: nad rekite nivni, nad
potocite nivni, i nad ezerata nivni, i nad site nivni sobirali{ta na
vodi; i tie }e se pretvorat vo krv. I se }e stane krv po celata
egipetska zemja, i vo drvenite i vo kamenite sadovi.Ä“
20 I napravija Mojsej i Aron taka, kako {to zapoveda Gospod. I go
zede Aron stapot svoj, pa udri po re~nata voda pred o~ite na faraonot
i slugite negovi. I seta re~na voda se pretvori vo krv.
21 I izumrea ribite, {to bea vo rekata, i se usmrdi rekata, taka {to
Egip}anite ne mo`ea da pijat voda od rekata; i krv ima{e po celata
egipetska zemja.
Izlez
Izlez
22 No i vra~evite egipetski go napravija istoto so svoeto vra`awe.
I srceto na faraonot se o`esto~i i toj ne gi poslu{a niv, kako {to
im be{e rekol Gospod.
23 Potoa se svrte faraonot i si otide doma; i ni od toa ne se pou~i
toj.
24 A Egip}anite, site, po~naa da kopaat okolu rekata, baraj}i voda
za piewe; za{to ne mo`ea da pijat voda od rekata.
25 I taka izminaa sedum dena, otkako Gospod ja kazni rekata.
Vtora kazna: stradawe od `abi
26 Potoa Gospod pak mu re~e na Mojsej: “Odi kaj faraonot, i re~i mu
- vaka veli Gospod: ,Pu{ti go narodot Moj, da Mi izvr{i slu`ba.Ä
27 A ako ne se soglasi{ da go pu{ti{, eve, Jas }e ja kaznam celata
zemja tvoja so `abi;
28 i rekata }e se ispolni so mnogu `abi, i tie }e izlezat i }e vlezat
kaj tebe doma, i vo tvojata spalna, i vo postelata tvoja, i vo ku}ite na
slugite tvoi i narodot tvoj, i vo pe~kite tvoi, i vo no}vite tvoi;
29 Vrz tebe }e skokaat `abi i vrz narodot tvoj i vrz slugite tvoi.”
8
I mu re~e Gospod na Mojsej: “Ka`i mu na Aron: Pru`i ja rakata tvoja
so stapot svoj vrz rekite, vrz potocite i vrz ezerata, i napravi
`abi da izlezat po zemjata egipetska.”
2 I ja pru`i Aron rakata svoja vrz vodite egipetski, i proizlegoa
`abi; i ja pokrija zemjata egipetska;
3 No i vra~evite go napravija istoto so svoeto vra`awe, pa izvedoa
`abi po zemjata egipetska.
4 Toga{ faraonot gi povika Mojsej i Aron i im re~e: “Pomolete Mu
se na Gospod, da gi otstrani `abite od mene i od narodot moj, i jas }e
go pu{tam narodot da Mu prinese `rtva na Gospod.”
5 A Mojsej mu re~e na faraonot: “Opredeli koga saka{ da Mu se
pomolam za tebe, za slugite tvoi i za tvojot narod, za da se otstranat
`abite od tebe i od ku}ite va{i, a samo vo rekata da ostanat.”
6 I re~e: “Utre.” A Mojsej re~e: “Neka bide kako {to re~e ti, za da
poznae{ deka nema drug kako Gospod, na{iot Bog.
7 }e otidat `abite od tebe, od ku}ite tvoi, od slugite tvoi i od
narodot tvoj; samo vo rekata }e ostanat.”
8 Potoa Mojsej i Aron izlegoa otkaj faraonot. I Mojsej Mu se
pomoli na Gospod za `abite, {to Toj gi be{e ispratil vrz faraonot.
9 I Gospod napravi kako {to izmoli Mojsej: `abite izginaa po
ku}ite, po dvorovite i po nivite.
10 I gi sobraa na kupi{ta, taka {to zemjata zasmrde.
11 A koga faraonot vide deka zloto pomina, mu otvrdna srceto, i ne
gi poslu{a niv, kako {to be{e rekol Gospod.
Treta kazna: stradawa od mu{i~ki
12 Toga{ Gospod mu re~e na Mojsej: “Ka`i mu na Aron: ,Pru`i go
stapot svoj, i udri po zemjataÄ - i }e se pojavat mu{i~ki po celata
zemja egipetska.”
Izlez
Izlez
13 Taka i napravija: Aron go pru`i so rakata stapot svoj, i udri po
pravot na zemjata, i se pojavija mu{i~ki po lu|eto i po dobitokot;
siot pesok na zemjata se pretvori vo mu{i~ki, po celata zemja
egipetska.
14 Se obidoa i vra`a~ite so vra`aweto svoe da proizvedat mu{i~ki,
no ne mo`ea. I ima{e mu{i~ki po lu|eto i po dobitokot.
15 I mu rekoa vra`a~ite na faraonot: “Ova e znak Bo`ji!” No
srceto na faraonot pak se stvrdna, i ne gi poslu{a, kako {to be{e
rekol Gospod.
^etvrta kazna: stradawa od buba~ki
16 I Gospod mu re~e na Mojsej: “Stani utre rano i pojdi kaj
faraonot. Toga{ toj }e izleze kaj rekata, a ti ka`i mu: ,Vaka veli
Gospod: pu{ti go narodot Moj, da Mi izvr{i slu`ba.Ä
17 A ako ne saka{ da go pu{ti{ narodot Moj, eve, Jas }e pu{tam vrz
tebe i vrz slugite tvoi, i vrz narodot tvoj i vo domovite tvoi buba~ki,
i }e se ispolnat so buba~ki ku}ite egipetski, i zemjata na koja stojat.
18 A vo onoj den }e ja oddelam zemjata Gesem, kade {to `ivee Mojot
narod, i tamu nema da ima buba~ki, za da poznae{ deka Jas sum Gospod
na zemjata.
19 I }e napravam razlika me|u narodot Moj i narodot tvoj. Utre }e
go ima toj znak.”
20 I napravi Gospod taka: i se pojavija mnogu buba~ki vo ku}ata
faraonova, vo ku}ite na slugite negovi i vo celata zemja egipetska;
zemjata nastrada od buba~kite.
21 Faraonot gi povika Mojsej i Aron, i im re~e: “Otidete, prinesete
Mu `rtva na va{iot Bog vo ovaa zemja!”
22 No Mojsej re~e: “Ne e mo`no taka da bide, za{to prinesuvaweto
`rtva na Gospod, na{iot Bog, e ne~isto za Egip}anite; ako nie
prineseme ne~ista za Egip}anite `rtva pred nivnite o~i, nema li tie
da ne ubijat so kamewa?
23 Tri dena pat }e odime vo pustinata, za da Mu prineseme `rtva na
Gospod, na{iot Bog, kako {to Toj }e ni ka`e.”
24 I faraonot re~e: “Ke ve pu{tam da Mu prinesete `rtva na
Gospod, va{iot Bog, vo pustinata; no ne odete podaleku, i pomolete se
i za mene!”
25 A Mojsej re~e: “Eve, jas odam od tebe i }e Mu se pomolam na
Gospod, i buba~kite utre }e is~eznat od tebe i od slugite tvoi, a i od
narodot tvoj. No prestani, faraone, da nè mami{, ne pu{taj}i go
narodot da Mu prinese `rtva na Gospod!”
26 I otide Mojsej od faraonot, i Mu se pomoli na Gospod.
27 I Gospod napravi kako {to izmoli Mojsej, i si otidoa buba~kite
od faraonot, i od slugite negovi, i od narodot negov; ne ostana niedna.
28 No pak se o`esto~i srceto faraonovo, i pak ne go pu{ti narodot.
Petta kazna: pomor vrz dobitokot
9
Izlez
Izlez
Toga{ Gospod mu re~e na Mojsej: “Pojdi kaj faraonot i ka`i mu:
,Vaka veli Gospod, Bog na Evreite: pu{ti go narodot Moj, za da mi
izvr{i slu`baÄ
2 3a{to, ako ne go pu{ti{, pa i ponatamu go zadr`uva{,
Z eve, rakata Gospodova }e dojde vrz dobitokot tvoj vo poleto, vrz
kowite, vrz magariwata, vrz kamilite, vrz govedata i vrz sitniot
dobitok i mnogu golem pomor }e nastane.
4 I }e go razdeli Gospod izraelskiot od egipetskiot dobitok; i od
siot dobitok na sinovite izraelski nema ni{to da zagine.”
5 I opredeli Gospod vreme, velej}i: “Utre }e go napravi toa Gospod
vo ovaa zemja.”
6 I go izvr{i toa Gospod utredenta, i siot dobitok egipetski
pcovisa; a od dobitokot na sinovite izraelski ni{to ne zagina.
7 I vide faraonot deka od dobitokot izraelski ne be{e zaginato
nitu edno grlo. No faraonovoto srce odnovo se o`esto~i, i toj pak ne
go pu{ti narodot.
[esta kazna: stradawe od strupje
8 Toga{ Gospod im re~e na Mojsej i na Aron, velej}i: “Zemete polni
race pepel od pe~kata, i Mojsej neka ja frli pred faraonot sprema
neboto;
9 i }e se digne prav po celata egipetska zemja; a od nea }e se pojavat
strupje i na lu|eto, i na dobitokot po celata egipetska zemja.”
10 I zedoa pepel od pe~kata, i zastanaa pred faraonot; pa ja frli
Mojsej sprema neboto, i se pojavija gnojni strupje po lu|eto i po
dobitokot.
11 I vra`a~ite ne mo`ea da stojat pred Mojsej poradi strupjeto,
za{to strupje ima{e i na vra`a~ite i na site Egip}ani.
12 I go o`esto~i Gospod srceto na faraonot i toj ne gi poslu{a,
kako {to mu be{e rekol Gospod na Mojsej.
Sedma kazna: stradawe od grad
13 Potoa mu re~e Gospod na Mojsej: “Stani utre rano i izlezi pred
faraonot i re~i mu: ,Eve {to veli Gospod, Bog na Evreite: pu{ti go
narodot Moj, za da Mi izvr{i slu`ba,
14 bidej}i ovoj pat }e gi pu{tam site moi zla, protiv tebe, protiv
tvoite slugi i protiv tvojot narod, za da poznae{ deka nema drug kakov
{to sum Jas na celata zemja.
15 Za{to sega, ako ja pru`am Svojata raka, }e te kaznam tebe i
narodot tvoj so pomor, taka {to }e se istrebite od zemjata.
16 A te ostaviv dosega samo za da ja poka`am nad tebe silata Svoja, za
da bide propovedano imeto Moe po celata zemja.
17 U{te li }e se kreva{ protiv Mojot narod, i u{te li nema da go
pu{ta{?
18 Pa, eve, utre, tokmu vo ovoj ~as, Jas }e pratam grad mnogu golem,
kakov {to nemalo vo Egipet, otkako nastanal pa dosega.
19 3atoa, sega naredi da se pribere dobitokot tvoj, i sè {to ima{ po
poleto; bidej}i vrz site lu|e i vrz siot dobitok {to }e se zate~at vo
poleto i ne bidat pribrani doma, }e padne grad i }e izginat.”
Izlez
Izlez
20 Onie faraonovi slugi, koi se upla{ija od zborovite Gospodovi,
brzo gi pribraa slugite svoi i dobitokot svoj po ku}ite.
21 A onoj, pak, koj ne im poveruva na zborovite Gospodovi, toj gi
ostavi slugite svoi i dobitokot svoj vo poleto.
22 I mu re~e Gospod na Mojsej: “Pru`i ja rakata svoja kon neboto, i
}e udri grad po celata egipetska zemja - vrz lu|eto, vrz dobotokot i
vrz trevata zemna.”
23 I Mojsej go krena stapot kon neboto i Gospod pu{ti gromovi i
grad, i molwite gi sostavi so zemjata. I prati Gospod grad vrz
egipetskata zemja.
24 Pa|a{e grad, a i molwi ima{e me|u gradot mnogu silni, kakvi {to
nemalo vo egipetskata zemja, otkako bile naseleni lu|e vo nea.
25 A gradot uni{ti vo celata zemja egipetska sè {to be{e nadvor od ~ovek do `ivotno; i gradot gi uni{ti site rastenija po poleto, i
site drvja vo poleto gi ispokr{i.
26 Samo vo zemjata Gesem, kade {to bea sinovite na Izrael, nema{e
grad.
27 Toga{ prati faraonot, i gi povikaa Mojsej i Aron, i im re~e:
“Sega zgre{iv; Gospod e praveden, a jas i mojot narod sme vinovni.
28 Pomolete Mu se na Gospod; neka prestanat gromovite Bo`ji i
gradot, pa }e ve pu{tam, i pove}e nikoj nema da ve zadr`uva.”
29 A Mojsej mu re~e: “{tom }e izlezam od gradot, }e gi krenam racete
moi kon Gospod, i gromovite }e prestanat i grad pove}e nema da ima,
za da poznae{ deka zemjata e Gospodova.
30 No jas znam deka ti i slugite tvoi u{te nema da se upla{ite od
Gospod Bog.”
31 I taka propadnaa lenot i ja~menot, za{to ja~menot be{e
isklasil, a lenot fa}a{e seme.
32 A p~enicata i rÄ`ta ne propadnaa, bidej}i bea docni `ita.
33 I Mojsej izleze otkaj faraonot nadvor od gradot, gi izdigna
racete svoi kon Gospod; i prestanaa gromovite i gradot, i ne pa|a{e
ve}e do`d na zemjata.
34 No faraonot, otkako vide deka prestanaa do`dot, gradot i
gromovite, prodol`i pak da gre{i, i zakoravi srceto negovo i na
slugite negovi.
35 I se o`esto~i srceto faraonovo, i toj pak ne gi pu{ti sinovite
na Izrael, kako {to be{e rekol Gospod preku Mojsej.
Osma kazna: stradawe od skakulci
10
Toga{ Gospod mu re~e na Mojsej: “Odi kaj faraonot, za{to Jas mu go
o`esto~iv srceto negovo i srceto na slugite negovi, za da gi poka`am
ovie moi znaci vrz niv;
2 pa da mu raska`uvam na sinot tvoj i na vnukot tvoj {to storiv vo
Egipet, kako i za znacite Moi, {to gi poka`av vo nego, za da znaete
deka Jas sum Gospod.”
3 I otidoa Mojsej i Aron kaj faraonot i mu rekoa: “Eve {to veli
Gospod, Bog na Evreite: ,Do koga }e odbiva{ da Mi se pokori{?
Pu{ti go narodot Moj da Mi izvr{i slu`ba!
Izlez
Izlez
4 3a{to, ako ne go pu{ti{ narodot Moj, eve, utre Jas }e pratam
skakulci vo zemjata tvoja.
5 I tie }e ja pokrijat povr{inata na zemjata, taka {to ne }e se gleda
kopno; i }e go izedat ostatokot, {to ne go uni{ti gradot; }e gi izedat
i site drvja, {to vi rastat po poleto.
6 I }e gi napolnat ku}ite tvoi, ku}ite na slugite tvoi i ku}ite na
site Egip}ani - takvo ne{to ne videle tatkovcite tvoi, ni
pradedovcite nivni, otkako `iveat na zemjata pa sè do denes.” I
svrtuvaj}i se, si otide Mojsej od faraonot.
7 Toga{ slugite mu rekoa na faraonot: “Do koga ovoj }e ne izma~uva?
Pu{ti gi lu|eto i neka Mu izvr{at slu`ba na Gospod, nivniot Bog.
Ne gleda{ li deka Egipet propa|a?”
8 I gi vratija Mojsej i Aron pred faraonot, i im re~e faraonot:
“Odete, poslu`ete Mu na Gospod, va{iot Bog. A koi se tie {to }e
odat?”
9 Mojsej odgovori: “}e odime i mladi i stari, so sinovite svoi i so
}erkite svoi, so ovcite svoi i volovite svoi }e odime, za{to toa }e
bide praznik vo ~est na Gospod.”
10 I im re~e faraonot: “Taka neka bide; neka e Gospod so vas. ]e ve
pu{tam, no zo{to so decata va{i? Ete, lo{a zamisla imate!
11 Ne taka, tuku odete samo ma`ite i izvr{ete Mu slu`ba na Gospod,
za{to toa samite go baravte.” I gi isteraa otkaj faraonot.
12 Toga{ Gospod mu re~e na Mojsej: “Protegni ja rakata svoja nad
zemjata egipetska i }e izlezat skakulci po zemjata egipetska, i }e ja
izedat seta treva po zemjata, i sè {to ostanalo neudreno od gradot.”
13 I go krena Mojsej stapot svoj nad egipetskata zemja i navede
Gospod isto~en vetar, koj duva{e cel den i cela no}; a koga se razdeni,
isto~niot vetar dovea skakulci.
14 I gi navea niv nad celata egipetska zemja, i napadnaa po site
krai{ta egipetski vo golem broj: takvi skakulci nikoga{ nemalo,
nitu takvi }e ima nekoga{.
15 I ja pokrija povr{inata na zemjata, taka {to zemjata ne se
gleda{e, i ja izedoa seta treva na zemjata i siot rod po drvjata,
neudren od gradot, a ne ostana ni{to zeleno nitu po drvjata, nitu po
trevata polska vo celata egipetska zemja.
16 Toga{ faraonot brzo gi povika Mojsej i Aron i re~e: “Zgre{iv
pred Gospod, va{iot Bog, i pred vas.
17 No u{te ovojpat prostete mi go grevot moj, i pomolete Mu se na
svojot Gospod Bog da ja otstrani od mene samo ovaa smrt.”
18 I izleze Mojsej otkaj faraonot i Mu se pomoli na Gospod.
19 I svrte Gospod mnogu silen vetar od zapad i toj gi krena
skakulcite i gi frli vo Crvenoto More; i ne ostana nitu eden
skakulec vo celata egipetska zemja.
20 No Gospod go o`esto~i srceto na faraonot i toj ne gi pu{ti
sinovite na Izrael.
Izlez
Izlez
Devetta kazna: mrak
21 I Gospod mu re~e na Mojsej: “Kreni ja sega rakata svoja kon
neboto, i }e nastane temnina po egipetskata zemja, tolku gusta {to ne
}e mo`e da se dopira.”
22 I Mojsej ja podigna rakata svoja kon neboto, i nastana gusta
temnina po celata egipetska zemja, koja potraja celi tri dena.
23 Lu|eto ne se gledaa eden so drug i nikoj ne se pomestuva{e od
mestoto svoe tri dena. No po mestata, kade {to `iveeja sinovite
izraelski, ima{e videlina.
24 Toga{ faraonot go povika Mojsej, i mu re~e: “Odete, izvr{ete Mu
slu`ba na Gospod; samo ovcite va{i i volovite va{i neka ostanat, a
decata va{i neka odat so vas.”
25 No Mojsej re~e: “Ne, za{to ti treba da nè snabdi{ so prinosi i
`rtvi sepalenici, {to }e gi prineseme na Gospod, na{iot Bog.
26 Zatoa i dobitokot na{ neka odi so nas, da ne ostane nitu edno
grlo; za{to od nego }e zememe `rtva za Gospod, na{iot Bog; no, dodeka
ne pristigneme tamu, ne znaeme kakva `rtva }e Mu prineseme na
Gospod.”
27 I Gospod pak go otvrdna srceto na faraonot i toj ne saka{e da gi
pu{ti.
28 I faraonot mu re~e: “Istavi se od pred mene, pove}e da ne mi
izleguva{ pred o~i! I onoj den koga }e mi dojde{ pred o~i, }e
zagine{.”
29 A Mojsej re~e: “Kako {to re~e, taka i }e bide; nema pove}e da ti
go vidam liceto.”
Objavuvawe na poslednata kazna
11
Pak mu re~e Gospod na Mojsej: “U{te edno zlo }e pratam nad
faraonot i nad Egipet, pa toga{ }e ve pu{ti ottuka; i koga }e ve
pu{ti, prosto }e ve istera ottuka.
2 A sega ka`i mu na narodot: sekoj ~ovek neka pobara od sosedot svoj
i sekoja `ena od sosetkata svoja srebreni i zlatni predmeti.”
3 I dade Gospod narodot da najde blagonaklonost kaj Egip}anite; a i
samiot Mojsej be{e mnogu golem ~ovek vo egipetskata zemja, vo o~ite
na slugite faraonovi i pred narodot.
4 I re~e Mojsej: “Vaka veli Gospod: ,Na polno} }e pominam niz
Egipet,
5 i }e umre sekoj prvoroden vo zemjata egipetska, od prvorodeniot
sin faraonov, koj treba da sedne na prestolot negov, do prvorodeniot
sin na sluginkata, koja se nao|a vo vodenicata, i prvorodeniot
dobitok.
6 I }e nastane golem piskot po celata egipetska zemja, kakov {to
dosega nemalo, nitu nekoga{ }e go ima.
7A kaj sinovite na Izrael nigde nema ni ku~e da zalae so svojot jazik,
nitu protiv ~ovek, nitu protiv `ivotno, za da se vidi kakva razlika
pravi Gospod me|u Izraelcite i Egip}anite.Ä
Izlez
Izlez
8 Pa }e dojdat site tie slugi tvoi kaj mene, i }e mi se poklonat,
velej}i: ,Odi si i ti i celiot tvoj narod, {to go vodi{ so tebe” I
toga{ }e izlezam.” I si izleze Mojsej razgneven.
9 A Gospod mu re~e na Mojsej: “Nema da ve poslu{a faraonot, za da se
umno`at ~udata Moi vo zemjata egipetska.”
10 Mojsej i Aron gi napravija site ovie ~uda pred faraonot, no
Gospod mu go o`esto~i srceto na faraonot, i toj ne gi pu{ti sinovite
izraelski od svojata zemja.
Praznikot Pasha
12
I Gospod im re~e na Mojsej i na Aron vo zemjata egipetska, velej}i:
2 “Ovoj mesec da vi bide po~etok na mesecite, da vi bide prv mesec
me|u mesecite vo godinata.
3 Ka`ete mu na celiot sobor na sinovite izraelski: ,Na desettiot
den od ovoj mesec, sekoj neka zeme jagne {ile`e spored brojot na
~eladta: zna~i, po edno na semejstvo.
4 Ako se pomalku vo domot za edno jagne, neka go zeme kaj sebe
sosedot, koj mu e najblizok, so onolku du{i, kolku {to treba, za da
mo`at da go izedat jagneto.
5 A jagneto ili jareto da vi bide zdravo, ma{ko, bez nedostatok, od
edna godina; zemete go od ovcite ili od kozite.
6 I ~uvajte go do ~etirinaesettiot den od ovoj mesec, a toga{
op{tiot sobor izraelski neka go zakole, vo prikve~erina.
7 I neka zemat krv od nego i neka gi poprskaat obata dovratnika i
gornite pragovi na ku}ata, vo koja }e go jadat.
8 I neka jadat meso istata no}, na ogan pe~eno, so presen leb i so
gor~livi trevki, neka go jadat.
9 Nemojte da jadete od nego surovo, nitu vo voda vareno, tuku samo na
ogan pe~eno: so glavata, so nozete i so vnatre{ninata.
10 I ni{to od nego nemojte da ostavate do utrinata; ako, pak, ne{to
od nego ostane do utrinata, izgorete go na ogan.
11 A vaka jadete go: opa{ani okolu polovinata, obuvkite da vi se na
nozete i stapovite va{i vo racete va{i, i jadete brzo: toa e Pasha
Gospodova.
12 Za{to }e pominam niz zemjata egipetska taa no}, i }e go ubijam
sekoj prvoroden vo zemjata egipetska, od ~ovek do dobitok, i }e im se
odmazdam na site egipetski bogovi, za{to Jas sum Gospod.
13 A krvta }e vi bide znak na ku}ite, vo koi }e bidete: i koga }e
vidam krv, }e ve odminam, pa nema da ima me|u vas pomor, koga }e ja
kaznam egipetskata zemja.
14 I toj den }e vi bide den na se}avawe i praznuvajte go toj praznik,
posveten na Gospod; praznuvajte go od koleno na koleno; kako trajna
uredba.
Praznikot Beskvasnici
15 Sedum denovi jadete lebovi bez kvas; u{te od prviot den
otstranete go kvasot od ku}ite va{i; za{to onoj, koj }e jade ne{to so
Izlez
Izlez
kvas od prviot do sedmiot den, toj }e bide istreben od narodot
izraelski.
16 Vo prviot den da se soberete na svet sobor; a i vo sedmiot den
napravete go istoto; nikakva rabota da ne vr{ite vo tie denovi. Osven
za jadeweto, za kogo kolku {to treba, samo toa mo`ete da go pravite.
17 I slavete go praznikot Beskvasnici, za{to vo toj den ja izvedov
vojskata va{a od zemjata egipetska; praznuvajte go toj den od koleno na
koleno kako trajna uredba.
18 Beskvasni lebovi po~nete da jadete od prviot mesec vo
~etirinaesettiot den ve~erta, pa sè do dvaeset i prviot den od istiot
mesec, do ve~erta.
19 Sedum denovi ne smee da ima kvas vo va{ite ku}i. Bidej}i, ako
nekoj jade ne{to so kvas, }e bide istrebena taa du{a od sobranieto na
Izrael, bilo da e stranec ili domorodec.
20 Ni{to so kvas nemojte da jadete: nasekade kade {to prestojuvate,
jadete samo beskvasen leb!”
Prigotvuvawe na pashalnoto jagne
21 I gi svika Mojsej site stare{ini izraelski i im re~e: “Odete i
prigotvete jagne, za semejstvata svoi, i zakolete Pasha.
22 Potoa zemete kitka isop i natopete ja vo krvta, {to e vo sadot, i
poprskajte gi gornite pragovi i obata dovratnika so krvta od sadot i
nieden od vas da ne izleguva niz vratata ku}na do izutrina.
23 I koga }e pomine Gospod da go kaznuva Egipet, {tom }e ja vidi
krvta na gorniot prag i na obata dovratnika, }e ja odmine Gospod taa
vrata, i nema da mu dozvoli na istrebitelot da vleze vo ku}ite va{i i
da ubiva.
24 Pazete go ova kako zakon za sebe i za sinovite svoi doveka.
25 I koga, pak, }e vlezete vo zemjata, {to }e vi ja dade Gospod, kako
{to re~e, izvr{uvajte ja ovaa slu`ba.
26 I koga }e ve pra{aat sinovite va{i: ,Kakva vi e taa slu`ba?Ä
27 Odgovorete: ,Toa e Pashalna `rtva na Gospod, Koj gi odmina
ku}ite na sinovite izraelski vo Egipet, ubivaj}i gi Egip}anite, a
domovite na{i gi za~uva.” - Toga{ narodot, se navedna i se pokloni.
28 I otidoa sinovite izraelski i napravija taka: kako {to im
zapoveda Gospod preku Mojsej i Aron, taka napravija.
Posledna kazna: pogubuvawe na site prvorodeni vo Egipet
29 A na polno} gi ubi Gospod site prvorodeni vo zemjata egipetska,
od prvorodeniot sin faraonov, koj treba{e da sedi na prestolot
negov, do prvorodeniot sin na zatvorenikot vo zatvorot, i sè {to
be{e prvorodeno kaj dobitokot.
30 I stana faraonot vo taa no}, toj i site negovi slugi, i site
Egip}ani; i nastana golem piskot vo celata zemja egipetska, za{to
nema{e ku}a, vo koja nema{e mrtovec.
31 Toga{ gi povika faraonot Mojsej i Aron, no}ta, i im re~e:
“Stanete, odete si od narodot moj, kako vie taka i sinovite izraelski,
i izvr{ete Mu slu`ba na Gospod, kako {to velevte.
Izlez
Izlez
32 Zemete go va{iot siten i krupen dobitok, kako {to velevte, i
odete si, pa i mene blagoslovete me!”
33 I Egip}anite navaluvaa na narodot, {to pobrzo da si odi od
zemjata, za{to velea: “Site }e izgineme!”
34 I narodot si go zede testoto svoe, u{te neiskisnato; no}vite gi
zavitkaa vo oblekite svoi, i gi stavija na ramewata svoi.
35 I postapija sinovite izraelski spored zapovedta Mojseeva, i
pobaraa od Egip}anite srebreni i zlatni predmeti, a i obleka.
36 I Gospod napravi, ta narodot najde blagonaklonost kaj
Egip}anite, i tie im dadoa; taka gi obraa Egip}anite.
37 I trgnaa sinovite na Izrael od Ramzes za Sukot, okolu {estotini
iljadi pe{aci ma`i, ne smetaj}i gi tuka decata.
38 I mnogu drugi pridojdeni otidoa so niv, kako i siten i krupen
dobitok; mo{ne golemo stado.
39 A od testoto, {to go iznesoa od Egipet, ispekoa beskvasni
lep~iwa, za{to toa u{te ne be{e skisnato koga gi isteraa
Egip}anite, i ne mo`ea da se zadr`uvaat, taka {to duri ni hrana za
popat ne si prigotvija.
40 Vremeto, pak, {to go pominaa sinovite izraelski vo Egipet
iznesuva{e ~etiristotini i trieset godini.
41 A koga se navr{ija ~etiristotini i triesette godini, no}e, vo
istiot den, izleze seta Gospodova vojska od zemjata egipetska.
42 Taa no}, koja Gospod ja probdea, za da gi izvede od egipetskata
zemja, toa e no} Bdenie vo ~est na Gospod, koe treba da go praznuvaat
sinovite izraelski od koleno na koleno.
Zakon za Pashata
43 I Gospod im re~e na Mojsej i na Aron: “Zakon za Pashata e: nieden
tu|inec da ne jade od nea!
44 A sekoj va{ rob, kupen za pari, otkako }e go obrezete, toga{ mo`e
da jade od nea.
45 Pridojden ili naemnik da ne jade od nea!
46 Vo edna ku}a treba da ja jadete; i ne iznesuvajte meso nadvor od
ku}ata, i koskite od `rtvata da ne gi kr{ite.
47Celoto izraelsko op{testvo neka pravi taka.
48 Ako se naseli kaj vas nekoj tu|inec i posaka da ja praznuva Pashata
Gospodova, neka mu se obrezat site od ma{ki pol, pa potoa neka po~ne
da ja praznuva, i }e bide kako roden vo taa zemja; inaku, nikoj
neobrezan da ne jade od nea.
49 Eden zakon neka ima za rodeniot vo taa zemja i za pridojdeniot
{to do{ol me|u vas!”
50 I napravija sinovite na Izrael taka kako {to im zapoveda Gospod
na Mojsej i na Aron.
51I vo toj den gi izvede Gospod sinovite izraelski od zemjata
egipetska, podeleni na dru`ini.
Drugi zapovedi vo vrska so Pashata
13
Mu re~e Gospod na Mojsej, velej}i:
Izlez
Izlez
2 “Posveti mi go sekoe prvorodeno, koe ja otvora sekoja utroba me|u
sinovite izraelski: i od lu|eto, i od dobitokot. Tie Mene mi
pripa|aat!”
3 I Mojsej mu re~e na narodot: “Pomnete go ovoj den, vo koj izlegovte
od Egipet, od domot na ropstvoto, za{to so raka silna ve izvede
Gospod ottamu; i ne jadete ni{to so kvas.
4 Denes izleguvate, vo mesecot aviv.
5 3atoa, koga Gospod }e te vovede vo zemjata na Hanancite, Hitijcite,
Amorejcite, Evejcite i Jevusijcite, za koja im se zakolnal na
tatkovcite tvoi deka }e ti ja dade - zemjata vo koja te~e med i mleko toga{ slu`i ja ovaa slu`ba vo ovoj mesec!
6 Sedum dena jadete beskvasen leb, a sedmiot den neka bide praznik
Gospodov.
7 Beskvasen leb da jadete sedum dena, i da ne se najde kaj tebe kvasen
leb, nitu da se najde ne{to kvasno vo site tvoi kraevi.
8 I vo toj den ka`i mu na sinot tvoj, velej}i: Ova e za ona, {to mi go
napravi Gospod, koga izleguvav od Egipet!
9 I toa neka ti bide znak na rakata tvoja i spomenik pred o~ite tvoi,
ta zakonot Gospodov da ti bide vo ustata; za{to so silna raka Gospod
te izvede od Egipet.
10 Zatoa ovoj zakon zapazuvaj go sekoja godina vo opredeleno vreme!
11 A koga }e te vovede Gospod, vo zemjata Hananska, kako {to ti se
zakolna tebe i na tvoite tatkovci, i }e ti ja predade;
12 na Gospod }e Mu go oddeluva{ sekoe prvorodeno od ma{ki pol,
{to otvora utroba i sekoe prvorodeno od stadata ili dobitokot, {to
go ima{, a e od ma{ki rod, posveti Mu go na Gospod!
13 A sekoe prvorodeno magare zameni go so jagne; ako, pak, ne go
zameni{, otkupi go. I sekoe prvoroden~e od ~ovek me|u sinovite tvoi
otkupuvaj go!
14 A koga }e te zapra{a sinot tvoj toga{ i ti re~e: ,{to e toa?Ä Ka`i
mu: ,3a{to so silna raka Gospod nè izvede od Egipet, od domot na
ropstvoto.Ä
15 Za{to, koga uporstvuva{e faraonot da ne nè pu{ti, go ubi Gospod
sekoj prvoroden vo zemjata egipetska, od prvenec ~ove~ki do
prvorodeno vo dobitokot; zatoa Mu go prinesuvam na Gospod kako
`rtva sekoe ma{ko, koe otvora utroba, a sekoj prvoroden me|u
sinovite moi go otkupuvam.
16 I toa neka ti bide znak na rakata tvoja i namesto zavoj nad o~ite
tvoi, bidej}i so silna raka Gospod nè izvede od Egipet.”
Bog go predvodi Svojot narod
17 A koga faraonot go pu{ti narodot, Bog ne go povede po patot
preku filistejskata zemja, iako e pokratok; za{to Bog re~e: “Za da ne
bi da se pokae narodot, koga }e vidi vojna, pa da se vrati vo Egipet.”
18 Bog go povede narodot po patot preku pustinata kon Crvenoto
More. A sinovite izraelski izlegoa od egipetskata zemja vooru`eni.
19 I gi zede Mojsej koskite Josifovi so sebe; za{to toj gi be{e
zakolnal sinovite na Izrael, velej}i: “Gospod navistina }e ve poseti,
a vie toga{ ponesete gi koskite moi odovde so sebe.”
Izlez
Izlez
20 A otkako pojdoa od Sukot, se nastanija vo Etam, pri krajot na
pustinata.
21 A Gospod ode{e pred niv, dewe kako stolb od oblak, a no}e vo vid
na ognen stolb, za da im sveti; taka tie mo`ea da odat dewe i no}e.
22 I ne se istava{e pred narodot stolbot oblak - dewe, ni stolbot od
ogan - no}e.
Faraonot go progonuva narodot na Izrael
14
I Gospod mu re~e na Mojsej, velej}i:
2 “Ka`i im na sinovite izraelski da svrtat i da se ulogorat pred PiHahirot i me|u Migdol i moreto, pred Vaal-Cefon. Sproti nego
ulogorete se kraj moreto.
3 I taka faraonot }e re~e za sinovite izraelski: ,3askitale vo taa
zemja, pustinata gi zatvorila”
4 A Jas }e napravam da se o`esto~i srceto na faraonot, i toj da pojde
vo potera po niv. No Jas }e se proslavam nad faraonot i nad seta
negova vojska. I Egip}anite }e poznaat deka Jas sum Gospod.” Tie taka
i napravija.
5 A koga mu soop{tija na egipetskiot car deka narodot izbegal, se
izmeni srceto na faraonot i slugite negovi sprema narodot, pa rekoa:
“{to napravivme, pa gi pu{tivme sinovite izraelski, ta da ne ni
rabotat pove}e?”
6 I ja vpregna faraonot kolata svoja, i siot narod go povede so sebe;
7 zede {estotini koli po izbor i kolku {to u{te ima{e egipetski
koli, so nivnite na~alnici.
8 A Gospod napravi, ta se o`esto~i srceto na faraonot, carot
egipetski, i trgna vo potera po sinovite izraelski; no sinovite na
Izrael vrvea pod silna raka.
9 I se vpu{tija po niv Egip}anite, i site kowi faraonovi so kolite,
i kowanicite i seta vojska negova, i gi najdoa kraj moreto, vo blizina
na PiHahirot, sproti Vaal-Cefon.
10 A koga nabli`i faraonot, se obyrnaa sinovite izraelski, i {to
}e vidat: ete, Egip}anite idat po niv! I sinovite izraelski se
upla{ija mnogu, pa izvikaa kon Gospod,
11 i mu rekoa na Mojsej: “Zar nema{e grobovi vo Egipet, tuku nè
izvede ovde da izgineme vo pustinata? {to ni napravi? Zo{to nè
izvede od Egipet?
12 Neli ti go ka`avme ova i vo Egipet, koga ti rekovme: ,Ostavi ne,
da im slu`ime na Egip}anite?Ä Za{to podobro }e ni be{e da im
robuvame na Egip}anite, otkolku da izgineme vo pustinava.”
13 A Mojsej mu re~e na narodot: “Ne pla{ete se, zastanete i }e
vidite kako Gospod }e ve spasi denes: Egip}anite, kako {to gi gledate
denes, nema pove}e nikoga{ da gi vidite doveka.
14 Gospod }e se bori za vas, a vie bidete spokojni.”
Bog pravi pat niz moreto
15 I Gospod mu re~e na Mojsej: “Zo {to vika{ kon Mene? Ka`i im na
sinovite na Izrael neka vrvat.
Izlez
Izlez
16 A ti zemi go stapot svoj i protegni ja rakata svoja vrz moreto, i
razdeli go, i neka minat sinovite izraelski, srede more po suvo.
17 No, ete, Jas }e go o`esto~am srceto na site Egip}ani, i tie }e
trgnat po niv. A Jas }e ja poka`am slavata Svoja nad faraonot i nad
seta vojska negova, nad kolite negovi i nad kowanicite negovi.
18 I Egip}anite }e poznaat deka Jas sum Gospod, koga }e se proslavam
nad faraonot, nad kolite negovi, i nad kowanicite negovi.”
19 I se krena angel Gospodov, koj ode{e pred vojskata izraelska, i
zastana zad niv; se krena i stolbot od oblak pred niv, i zastana zad
niv.
20 A koga vleze me|u vojskata egipetska i vojskata izraelska, zastana;
na onie im be{e temnina i mrak, a na ovie im be{e svetlina, taka {to
preku cela no} ne se dobli`ija ednite do drugite.
21 I ja podigna Mojsej rakata svoja nad moreto, a Gospod go
razbranuva moreto so isto~en vetar, koj duva{e silno cela no}, pa se
napravi vo moreto suvo i vodata se razdeli.
22 I pojdoa sinovite izraelski srede more po suvo, a vodata im
stoe{e kako yid od desnata strana i od levata strana.
23 A Egip}anite, gonej}i gi, pojdoa po niv srede more, site kowi
faraonovi, kolite i kowanicite negovi.
24 A vo utrinskata stra`a pogledna Gospod na vojskata egipetska od
ogneniot stolb i od oblakot i ja dovede vo zabuna vojskata egipetska,
25 pa im gi vrza trkalata na kolite nivni, ta odvaj gi vle~ea. Toga{
Egip}anite rekoa: “Da begame od Izraelcite, za{to Gospod se bori za
niv protiv Egip}anite!”
26 Toga{ Gospod mu re~e na Mojsej: “Pru`i ja rakata nad moreto, i
neka se sobere vodata vrz Egip}anite, vrz kolite nivni i vrz
kowanicite nivni.”
27 I Mojsej ja ispru`i rakata svoja nad moreto, i pred zori vodata
pak se povrati na svoeto mesto, a Egip}anite trgnaa da begaat
nasproti vodata; i Gospod gi potopi Egip}anite srede more.
28 Koga se povrati vodata, gi potopi kolite i kowanicite so seta
vojska faraonova, {to be{e trgnala po niv vo moreto; i ne ostana
nieden od niv.
29 Sinovite, pak, izraelski minaa srede more po suvo; vodata stoe{e
kako yid od desnata strana i od levata strana.
30 I gi izbavi Gospod Izraelcite vo toj den od racete na
Egip}anite. I gi vidoa sinovite izraelski Egip}anite {to izumrea
na morskiot breg.
31 Ja vide Izrael golemata sila, {to Gospod ja poka`a nad
Egip}anite, i narodot se upla{i od Gospod, i poveruva vo Boga i na
slugata negov Mojsej.
Pesnata na Mojsej i sinovite izraelski
15
Toga{, Mojsej i sinovite izraelski ja zapeaja ovaa pesna na Gospod,
velej}i: “Da Go vospeam Gospoda, za{to slavno se proslavi: kowot i
kowanikot negov gi frli v more.
Izlez
Izlez
2 Gospod e moja sila i moja slava; Toj e spasenie moe; Toj e Bog moj, i
}e Go proslavuvam; Bog na tatkoto moj, i }e Go prevoznesuvam.
3 Gospod e voin; Jahve e imeto Negovo.
4 Kolite faraonovi i vojskata negova gi frli v more; izbranite
vojvodi negovi se udavija vo Crveno More.
5 Bezdnite gi pokrija; tie potonaa vo dlabo~inite, kako kamewa.
6 Desnicata Tvoja, Gospodi, se proslavi so sila; desnata raka Tvoja,
Gospodi, go uni{ti neprijatelot.
7 I so veli~ieto na slavata Tvoja Ti gi sobori onie, koi stanaa
protiv Tebe; Ti go izlea gnevot Svoj, i toj gi izgore kako slama.
8 Od zdivot na nozdrite Tvoi vodite se rascepija, branovite se
izdignaa kako yid; bezdnite morski stanaa tvrdi.
9 Neprijatelot re~e: ,}e gonam, }e stignam, plen }e razdelam, }e se
nasiti so niv du{ata Moja, }e go izvadam me~ot Svoj, }e gi uni{ti
rakata Moja”
10 Ti duvna so zdivot Tvoj, i moreto gi pokri; i tie potonaa kako
olovo vo silnite vodi.
11 Koj e kako Tebe me|u bogovite, Gospodi? Koj e kako Tebe
proslaven vo svetosta Svoja, prekrasen vo slavata Svoja i Tvorec na
~uda?
12 Ti ja pru`i desnicata Svoja i zemjata gi goltna.
13 Spored milosta Tvoja go vodi{ ovoj narod, kogo Ti go izbavi, i go
sproveduva{ so silata Svoja vo `iveali{teto na Svetosta Tvoja.
14 Narodite slu{naa i zatoa treperat: u`as gi opfati `itelite na
zemjata filistejska.
15 Toga{ se zbunija poglavarite edomski, strav i trepet gi obzede
knezovite moavski, se upla{ija site `iteli hananski.
16 Neka gi opfati strav i u`as; od silata na rakata Tvoja neka
onemeat kako kamen, dodeka ne pomine narodot Tvoj, Gospodi, dodeka
ne pomine ovoj narod {to si go pridobil.
17 Odvedi go i smesti go vo planinata na Tvoeto nasledstvo, vo
mesto, koe Ti Gospodi, si go prigotvil za `iveali{te Svoe, vo
svetili{teto sozdadeno so racete Tvoi, Gospodi!
18 Gospod }e caruva sekoga{ i vo ve~nost.
19 Koga kowite faraonovi so kolite negovi i so kowanicite negovi
vlegoa vo moreto, Gospod gi povrati vrz niv vodite morski: a sinovite
na Izrael pominaa po suvo srede more.”
20 I proro~icata Mirjam, sestrata Aronova, zede timpan vo rakata
svoja, a po nea izlegoa site `eni so timpani i so igra.
21 I zapea Mirjam pred niv: “Pejte Mu na Gospod, za{to slavno se
proslavi: kowot i kowanikot v more gi frli.”
PATUVAWETO NA IZRAELSKIOT NAROD NIZ PUSTINATA
Gor~livata voda
22 Potoa gi povede Mojsej sinovite izraelski od Crvenoto More, i
tie navlegoa vo pustinata Sur; i odej}i niz pustinata tri dena, ne
najdoa voda za piewe.
Izlez
Izlez
23 Dojdoa vo Mara, no ne mo`ea da pijat voda vo Mara, za{to be{e
gor~liva; zatoa i go narekle toa mesto Mara.
24 Toga{ narodot po~na da vika protiv Mojsej, velej}i: “{to }e
pieme?”
25 Izvika Mojsej kon Gospod, i Gospod mu poka`a drvo. Toj go frli
drvoto vo voda, i vodata stana slatka. Tamu mu dade naredbi i zakoni, i
tamu go podlo`i na proverka.
26 I mu re~e: “Ako go poslu{a{ dobro glasot na Gospod tvojot Bog,
ako pravi{ {to e ugodno pred o~ite Negovi, ako gi slu{a{
zapovedite Negovi i ako gi pazi{ site naredbi Negovi, nema da ti
pratam niedna od bolestite, {to gi prativ nad Egipet. Za{to Jas sum
Gospod, tvojot iscelitel.”
27 Potoa stignaa vo Elim; tamu ima{e dvanaeset izvori i sedumdeset
palmi; i se ulogorija tamu kraj vodite.
Potpolo{ki i mana
16
Od Elim se krenaa i celata zaednica na sinovite izraelski dojde vo
pustinata Sin, koja se nao|a me|u Elim i Sinaj, vo petnaesettiot den
od vtoriot mesec, otkako izlegoa od egipetskata zemja.
2 I po~na da se buni celata zaednica na sinovite izraelski protiv
Mojsej i protiv Aron vo pustinata.
3 I im rekoa sinovite na Izrael: “O, da bevme umrele od rakata
Gospodova vo zemjata egipetska, koga sedevme pokraj kotlite so meso i
jadevme leb do nasit! nè izvedovte ovde vo ovaa pustina, za da go umrete
celovo ova mno`estvo so glad!”
4 A Gospod mu re~e na Mojsej: “Eve, }e pu{tam da pa|a leb od neboto,
i narodot neka izleguva sekoj den i neka sobira kolku {to e potrebno
za toj den, za da go proveram }e postapuva li spored zakonot Moj ili
ne;
5 a vo {estiot den neka go zgotvat ona, {to go sobrale, i toa }e stane
dvojno od ona, {to go sobiraat sekoj den.”
6 Toga{ Mojsej i Aron mu rekoa na celiot narod izraelski: “Ve~erva
}e poznaete deka Gospod ve izvede od zemjata egipetska,
7 a utre }e ja vidite slavata Gospodova; za{to Toj go ~u negoduvaweto
va{e protiv Gospod. {to sme nie, ta da se bunite protiv nas?”
8 Potoa Mojsej re~e: “Ve~erva Gospod }e vi dade meso da jadete, a utre
izutrina leb do nasitka; za{to go ~u Gospod negoduvaweto va{e, {to
go storivte protiv Nego. Koi sme nie? Va{eto negoduvawe ne e protiv
nas, tuku protiv Gospod.”
9 I mu re~e Mojsej na Aron: “Ka`i mu na celoto op{testvo na
sinovite izraelski - ,zastanete pred Gospod, za{to Toj go ~u va{eto
nezadovolstvo.Ä“
10 I koga Aron mu zboruva{e na narodot, tie poglednaa kon
pustinata, i ete - slavata Gospodova se pojavi vo oblak.
11 I mu re~e Gospod na Mojsej, velej}i:
12 “Go ~uv negoduvaweto na sinovite izraelski. Ka`i im i re~i:
,Ve~erva }e jadete meso, a utre }e se nasitite so leb, i }e poznaete
deka jas sum Gospod, va{iot Bog.Ä“
Izlez
Izlez
13 Ve~erta doletaa potpolo{ki i go prekrija logorot; a utrinata
be{e padnala rosa okolu logorot.
14 I, ete, koga se krena rosata, a toa: po pustinata le`i val~est prav,
ne{to kako bel siwak po zemjata.
15 I koga vidoa sinovite izraelski, si velea eden na drug: “{to e
toa?” Za{to ne znaeja, {to be{e toa. A Mojsej im re~e: “Toa e lebot,
{to vi go dade Gospod da go jadete.”
16 Eve kako zapoveda Gospod: “Sobirajte od nego, sekoj kolku {to mu
treba za jadewe - po eden omer na lice, spored brojot na ~lenovite
va{i; sekoj spored brojot na doma{nite {to gi ima vo {atorot,
sobirajte.”
17 I napravija taka sinovite izraelski: i sobraa, koj pove}e, koj
pomalku.
18 Pa merea so omer; i koj be{e sobral pove}e, izli{ok nema{e, a
onoj pomalku, - nema{e nedostig; sekoj ima{e onolku, kolku {to
mo`e{e da izede.
Zapoved vo vrska so manata
19 I im re~e Mojsej: “Nikoj da ne ostava od toa za utre!”
20 No tie ne go poslu{aa Mojsej, tuku nekoi ostavija od toa za utre, a
toa crvosa i se usmrde. I se naluti Mojsej na niv.
21 I taka tie go sobiraa sekoe utro rano, sekoj kolku {to mo`e da
izede; a koga sonceto }e izgree{e, toa se tope{e.
22 A vo {estiot den sobraa od toj leb dvojno pove}e - po dva omera za
sekogo. I dojdoa stare{inite narodni, pa mu javija na Mojsej.
23 A toj im re~e: “Eve {to ka`a Gospod - utre e sabota, den za odmor
posveten na Gospod; {to }e pe~ete - pe~ete, i {to treba da varite varete denes; a {to }e preostane, soberete go i ~uvajte go za utre!”
24 I ostavija od nego za utre, kako {to zapoveda Mojsej, i toa ne se
usmrde, nitu ima{e crvje vo nego.
25 I Mojsej re~e: “Jadete go toa denes, bidej}i denes e sabota
Gospodova; denes nema da najdete od nego vo poleto.
26 {est dena }e sobirate, a sedmiot den e sabota, toga{ }e go nema.”
27 I na sedmiot den izlegoa nekoi od narodot da sobiraat, no ne
najdoa.
28 A Gospod mu re~e na Mojsej: “Do koga }e se protivite na
zapovedite Moi i na zakonot Moj?
29 Ete, Gospod vi dal denes sabota, zatoa vo {estiot den i vi dava leb
za dva dena. Ostanete sekoj vo svojot dom, i vo sedmiot den nikoj da ne
go napu{ta mestoto svoe.”
30 I se odmara{e narodot sedmiot den.
31 I sinovite izraelski toj leb go narekoa mana*. Toj be{e bel kako
korijandrovo seme, a po vkus - kako medeno kola~e.
32Toga{ Mojsej im re~e: “Eve {to zapoveda Gospod: ,3emete eden omer
mana, za da se zapazi vo rodovite va{i, za da go vidat lebot {to go
jadevte i so koj ve hranev vo pustinata, koga ve izvedov od zemjata
egipetska.Ä“
Izlez
Izlez
33 I mu re~e Mojsej na Aron: “Zemi eden sad i stavi vo nego eden
omer mana, i postavi go pred Gospod, za da se ~uva vo va{eto
potomstvo.”
34 I go postavi Aron pred kov~egot na zavetot, za da se ~uva, kako
{to mu be{e zapovedal Gospod na Mojsej.
35 A sinovite na Izrael jadea mana ~etirieset godini, dodeka ne
dojdoa vo naselena zemja; jadea mana se dodeka ne stignaa do granicata
na hananskata zemja.
36 A omerot e desetti del od efa.
*16,31- Zborot mana na evrejski zna~i “{to e toa”.
Vodata kaj Masa i Meriva
17
I se krena celoto op{testvo na sinovite izraelski, od pustinata
Sin, prodol`uvaj}i go svojot pat po zapoved na Gospod, i se zadr`aa vo
Refidim; a tamu nema{e voda da pie narodot.
2 I narodot go ukori Mojsej, velej}i: “Daj ni voda da pieme!” A
Mojsej im re~e: “Zo{to me ukoruvate mene? Zo{to Go isku{uvate
Gospoda?”
3 I `eden be{e za voda narodot tamu, pa negoduva{e protiv Mojsej i
vele{e: “Zo{to n izvede od Egipet i nas, i sinovite na{i, i
dobitokot na{, za da nè pomori{ so `ed?”
4 A Mojsej vikna kon Gospod i re~e: “[to da pravam so ovoj narod?
U{te malku, pa }e me kamenuvaat?”
5 No Gospod mu re~e na Mojsej: “Izlezi pred narodot, i povedi so
sebe nekoi od stare{inite narodni, zemi go vo rakata i stapot svoj, so
koj go razdvoi moreto, pa pojdi.
6 A Jas }e stojam onamu kaj karpata na Horiv pred doa|aweto tvoe; a
ti toga{ udri vo karpata, i od nea }e pote~e voda i narodot }e pie.” I
napravi Mojsej taka pred sinovite na Izrael.
7 I toa mesto go nare~e Masa i Meriva*, poradi kavgata pome|u
sinovite izraelski {to Go isku{uvaa Gospoda, velej}i: “Dali e
Gospod me|u nas, ili ne e?”
Amalikijcite gi napagaat Izraelcite
8 No toga{ dojdoa Amalikijcite vo vojna protiv Izraelcite vo
Refidim.
9 A Mojsej, pak, mu re~e na Isus: “Izberi si ma`i, pa izlezi i bori
se utre protiv Amalikijcite; a jas }e zastanam na vrvot od gorata i
stapot Bo`ji }e mi bide v raka.”
10 I napravi Isus, kako {to mu re~e Mojsej, i izleze protiv
Amalikijcite; A Mojsej, Aron i Or se iska~ija na vrvot od planinata.
11 I koga Mojsej gi kreva{e racete svoi - nadvladuvaa Izraelcite, a
koga gi spu{ta{e racete - nadvladuvaa Amalikijcite.
12 No racete na Mojsej mu ote`naa; zatoa zedoa kamen i go stavija pod
nego, pa sedna na nego: a Aron i Or mu gi potpiraa racete: eden od edna
strana, a drugiot - od drugata. Taka stoeja racete Mojseevi krenati do
zajdisonce.
13 I go pobedi Isus Amalik i negoviot narod so se~iloto na me~ot.
Izlez
Izlez
14 Potoa Gospod mu re~e na Mojsej: “Zapi{i go toa za spomen vo
knigata, i objasni mu na Isus da pomni deka sosema }e go izbri{am
spomenot za Amalikijcite od pod neboto.”
15 Toga{ Mojsej podigna `rtvenik, i go nare~e “Jahve Nisi” - Gospod
mi e zname!
16 “Bidej}i, re~e toj, raka se krenala na prestolot Gospodov; Gospod
}e vojuva protiv Amalik od pokolenie na pokolenie.”
*17,7. Zborovite masa i meriva na evrejski zna~at proverka, isku{enie i kavga.
Mojsej i negoviot test Jotor
18
A Jotor, sve{tenikot midjanski, testot Mojseev, ~u za sè {to
napravi Bog za Mojsej i za Izrael, narodot Svoj, kako go izvede Gospod
narodot izraelski od Egipet.
2 I ja zede Jotor, testot Mojseev, Cipora, `enata Mojseeva, koja pred
toa se be{e vratila,
3 i dvata sina nejzini: na edniot imeto mu be{e Gere{om, bidej}i
Mojsej vele{e: “Doselenik sum vo tu|a zemja”,
4 a na vtoriot imeto mu be{e Eliezer, bidej}i re~e: “Bog Na tatkoto
moj mi se najde na pomo{ i me izbavi od me~ot na faraonot.”
5 I Jotor, testot Mojseev, dojde so sinovite negovi i so `enata
negova kaj Mojsej vo pustinata, kade {to toj se be{e ulogoril na
planinata Bo`ja,
6 pa go izvesti Mojsej, velej}i: “Ete, jas, testot tvoj Jotor, doa|am kaj
tebe, i `enata tvoja, i obata sina nejzini so nea.”
7 I Mojsej mu izleze vo presret na testot svoj i mu se pokloni, i go
bakna; pa otkako se pozdravija eden so drug, vlegoa vo {atorot.
8 I mu raska`a Mojsej na testot svoj za sè {to napravi Gospod so
faraonot i so Egip}anite poradi Izraelcite, i za site te{kotii {to
gi snajduvaa patem, i kako Gospod gi izbavi.
9 I se zaraduva Jotor za site dobrini {to mu gi napravi Gospod na
Izrael, spasuvaj}i go od racete na Egip}anite.
10 Toga{ Jotor re~e: “Neka e blagosloven Gospod, Koj ve izbavi od
racete egipetski i od racete faraonovi i Koj go izbavi narodot od
vlasta na Egip}anite!
11 Sega znam deka Gospod e pogolem od site bogovi, bidej}i go izbavi
narodot od egipetskoto ropstvo, koga tie postapuvaa mnogu surovo so
nego.”
12 Potoa Jotor, testot Mojseev, Mu prinese na Boga sepalenica i
drugi `rtvi. Toga{ dojde i Aron, i site stare{ini izraelski da jadat
leb so testot Mojseev pred Boga.
Mojsej nazna~uva na~alnici
13 A utredenta sedna Mojsej da mu sudi na narodot; i siot narod
stoe{e pred Mojsej od utroto do ve~erta.
14 I testot Mojseev, gledaj}i sè {to toj pravi so narodot, re~e: “{to
pravi{ taka so narodot? Zo{to samo ti sedi{, a siot narod stoi pred
tebe od utro do ve~er?”
Izlez
Izlez
15 A Mojsej mu odgovori na testot svoj: “Narodot doa|a kaj mene za da
bara sovet od Boga.
16 Koga }e im se slu~i nekoja rabota, tie doa|aat pri mene, i jas
presuduvam pome|u niv i im gi ka`uvam naredbite Bo`ji i zakonot
Negov.”
17 No testot Mojseev mu re~e: “Ne go pravi{ toa dobro.
18 }e se izmori{ i ti i siot narod, koj e so tebe; bidej}i taa rabota e
mnogu te{ka za tebe; ti sam ne mo`e{ da ja izvr{uva{.
19 Tuku poslu{aj me sega i }e te posovetuvam, i Bog }e bide so tebe;
ti bidi posrednik pred Boga za narodot, i rabotite nivni soop{tuvaj
Mu gi na Boga:
20 U~i gi na naredbite Bo`ji i na zakonot Negov, i poka`uvaj im go
patot Negov, po koj treba da odat i delata {to treba da gi vr{at.
21 A ti od siot narod odberi sposobni lu|e, koi imaat strahopo~it
kon Boga; lu|e spravedlivi, koi mrazat koristoqubie, pa postavi gi
nad niv kako iljadnici, stotnici, pedesetnici, i desetari.
22 Tie neka mu sudat na narodot vo sekoe vreme i da te izvestuvaat za
sekoe pote{ko delo; a za site mali raboti tie samite neka presudat.
Taka }e ti bide polesno i tie tebe }e ti pomagaat.
23 Ako go napravi{ toa, i Bog ti go odobri toa, toga{ }e mo`e{ da
istrae{, i siot toj narod }e si odi mirno vo svoeto mesto.”
24 I go poslu{a Mojsej testot svoj, i napravi se, kako {to mu re~e.
25 I izbra Mojsej od siot Izrael sposobni lu|e, pa gi postavi za
na~alnici pred narodot: iljadnici, stotnici, pedesetnici i desetari.
26 i tie mu sudea na narodot vo sekoe vreme, a za te{kite dela mu
ka`uvaa na Mojsej; za site mali raboti, pak, sudea sami.
27 Potoa go pu{ti Mojsej testot svoj, i toj si otide vo svojata zemja.
BOG VOSPOSTAVUVA ZAVET SO IZRAEL
Bog mu nudi sojuz na Izrael
19
Vo prviot den od tretiot mesec, otkako izlegoa sinovite izraelski
od egipetskata zemja, vo den na mlada mese~ina, stignaa vo Sinajskata
Pustina.
2 Poa|aj}i od Refidim, dojdoa vo Sinajskata Pustina, i se ulogori
Izrael tamu sproti gorata.
3 I Mojsej se iska~i kaj Boga, i mu se javi Gospod, velej}i: “Ka`i mu
na domot Jakovov, i izvesti gi sinovite na Izrael:
4 ,Sami vidovte {to im napraviv na Egip}anite i kako ve iznesov na
krilja orlovi, ve pribrav kaj Sebe.
5 Pa sega, ako go slu{ate glasot Moj i go pazite zavetot Moj, }e Mi
bidete izbran narod me|u site narodi, za{to Moja e celata zemja.
6 I vie }e Mi bidete carstvo na sve{tenici i svet narod; Toa se
zborovite, {to }e im gi ka`e{ na sinovite izraelski.”
7 Potoa Mojsej dojde i gi povika narodnite stare{ini; i im gi
izlo`i site ovie zborovi, {to mu gi zapoveda Gospod.
Izlez
Izlez
8 I siot narod odgovori ednodu{no i re~e: “Se {to rekol Gospod }e
napravime.” Toga{ Mojsej Mu gi soop{ti na Gospod zborovite na
narodot.
9 A Gospod mu re~e na Mojsej: “Eve, Jas }e dojdam kaj tebe vo gust
oblak, za da ~ue narodot, kako }e zboruvam so tebe, pa da ti poveruva
zasekoga{.” Za{to Mojsej Mu gi be{e soop{til na Gospod zborovite
narodni.
Bog mu sejavuva na Mojsej na planinata Sinaj
10 I mu re~e Gospod na Mojsej: “Pojdi kaj narodot i osveti go denes i
utre; i neka gi isperat oblekite svoi;
11 i neka se prigotvat za tretiot den, za{to vo tretiot den }e sleze
Gospod na Sinajskata Gora pred siot narod,
12 a }e postavi{ granici za siot narod od site strani i }e im ka`e{:
,Pazete da ne se ka~uvate na planinata i da ne se dopirate do
podno`jeto nejzino; sekoj, koj }e se dopre do planinata, }e zagine.
13 Nikakva raka da ne se dopre do nego, tuku so kamewa da bide ubien
ili so strela da bide zastrelan; dobitok }e e ili ~ovek, `iv da ne
ostane. A koga trubata }e zatrubi otegnato, toga{ }e mo`at da se
ka~at na planinata.”
14 I Mojsej sleze od planinata kaj narodot i go osveti narodot; i tie
gi ispraa oblekite svoi.
15 I mu re~e na narodot: “Bidete gotovi za tretiot den; i ne
pribli`uvajte sè do `ena!”
16 A tretiot den, na osamnuvawe, zagrme i molwi zasvetkaa, i nastana
gust oblak nad planinata, i zatrubi truba so mnogu silen glas, taka
{to zatreperi siot narod, koj be{e vo logorot.
17 Toga{ Mojsej go izvede narodot od logorot, za da Go presretne
Boga; i zastanaa vo podno`jeto na planinata.
18 A Sinajskata Planina celata be{e vo dim, za{to Gospod be{e
slegol na nea vo ogan; i dim se kreva{e od nea, kako dim od pe~ka; i
celata planina silno se trese{e;
19 i glasot na trubata stanuva{e se posilen. Mojsej zboruva{e, a
Gospod mu odgovara{e glasno.
20 I Gospod sleze na planinata Sinaj, na vrvot od planinata, i go
povika Gospod Mojsej na vrvot od planinata. Mojsej se iska~i.
21 Toga{ Bog mu re~e na Mojsej: “Slezi i ka`i mu na narodot da ne
navaluva za da Go vidi Gospoda, ta da ne izginat mnozina od niv;
22 a sve{tenicite, koi pristapuvaat kon Gospod, neka se osvetat, za
da ne gi pogubi Gospod.”
23 Toga{ Mojsej Mu re~e na Gospod: “Ne }e mo`e narodot da se ka~i
na Sinajskata Planina, bidej}i Ti izri~no nè opomena, velej}i ome|i ja gorata i osveti ja.”
24 No Gospod mu re~e: “Odi, slezi, pa toga{ ka~ete se ti i Aron so
tebe; a sve{tenicite, pak, i narodot neka ne navaluvaat da se ka~at
pri Gospod, za da ne zaginat.”
25 I sleze Mojsej kaj narodot i mu objasni.
Izlez
Izlez
Desette Bo`ji zapovedi
20
Toga{ Bog gi ka`a site ovie zborovi, velej}i:
2 “Jas sum Gospod, Bog tvoj, Koj te izvede od zemjata egipetska, od
domot na ropstvoto.
3Nemoj da ima{ drugi bogovi osven Mene!
4 Ne pravi za sebe idol, nitu nekakva slika na ona, {to e gore na
neboto, {to e dolu na zemjata i {to e vo vodata pod zemjata;
5 nemoj da im se poklonuva{, nitu da im slu`i{, bidej}i Jas sum
Gospod, Bog tvoj; Bog revnitel, Koj za grevovite na tatkovcite gi
kaznuva decata do tretoto i ~etvrtoto koleno, ako tie Me mrazat;
6 Koj poka`uva milost na iljadnici pokolenija, {to Me sakaat i gi
~uvaat Moite zapovedi.
7 Ne izgovaraj go naprazno imeto na Gospod, tvojot Bog, bidej}i
Gospod nema da go ostavi nekaznet onoj, koj naprazno }e go izgovori
Negovoto ime.
8 Pomni go sabotniot den, za da go praznuva{.
9 {est dena raboti, i vr{i gi vo niv site svoi raboti;
10 a sedmiot den e sabota Gospodova, den na tvojot Bog; toga{ nemoj da
vr{i{ nikakva rabota, ni ti, ni sinot tvoj, ni }erkata tvoja, ni
slugata tvoj, ni sluginkata tvoja, ni dobitokot tvoj, nitu
pridojdeniot, koj se nao|a kaj tebe.
11 za{to za {est dena gi sozdade Gospod neboto i zemjata, moreto i sè
{to e vo niv; a vo sedmiot den si otpo~ina: zaradi toa Gospod go
blagoslovi sedmiot den i go osveti.
12 Po~ituvaj gi tatkoto svoj i majkata svoja, za da po`ivee{ podolgo
na zemjata, {to ti ja dava Gospod, tvojot Bog.
13 Ne ubivaj!
14 Ne vr{i prequba!
15 Ne kradi!
16 Ne svedo~i la`no protiv svojot bli`en!
17 Ne po`eluvaj go domot na bli`niot svoj, ne po`eluvaj ja `enata na
bli`niot svoj, ni slugata negov, ni sluginkata negova, ni volot negov,
ni magareto negovo, nitu ne{to drugo, {to mu pripa|a na bli`niot
tvoj!”
18 I siot narod gi gleda{e molwite i plamenot, i glasot na trubata
{to trube{e i ja gleda{e gorata {to se dime{e; i otkako go vide toa,
narodot se upla{i i se oddale~i.
19 Pa mu rekoa na Mojsej: “Zboruvaj ni ti, a nie }e slu{ame; no da ne
ni zboruva nam Bog, za da ne umreme.”
20 A Mojsej mu re~e na narodot: “Ne pla{ete se: Bog dojde za da ve
ispita i stravot Negov da bide vo vas, za da ne gre{ite.”
21 I narodot stoe{e podaleku, a Mojsej pojde kon mrakot, kade {to
be{e Bog.
Naredba vo vrska so `rtvenikot
22 I Gospod mu re~e na Mojsej: “Vaka ka`i im na sinovite izraelski:
,Vie vidovte kako Jas zboruvav so vas od neboto.Ä
Izlez
Izlez
23 Ne pravete si sami srebreni bogovi, nitu zlatni bogovi ne
pravete sami za sebe.
24 Napravete mi `rtvenik od zemja i na nego prinesuvajte mi `rtvi
sepalenici i `rtvi spasitelni; ovci i junci va{i, na sekoe mesto,
kade {to }e opredelam da se spomnuva imeto Moe, }e dojdam kaj tebe i
}e te blagoslovam.
25 Ako mi napravi{ `rtvenik od kamen, nemoj da go yida{ so delkan
kamen; za{to, {tom }e povle~e{ po nego so se~ivo, }e go oskverni{.
26 I da ne se ka~uva{ po skali do `rtvenikot Moj, za da ne se otkrie
golotijata tvoja.”
Zakon za robovite Evrei
21
A ova se zakonite, {to }e im gi objavi{:
2 “Ako kupi{ rob Evrein, {est godini neka slu`i, a sedmata neka si
odi sloboden, bez otkup;
3 ako do{ol sam, sam neka si odi; a ako ima `ena, neka odi i `enata
so nego;
4 ako, pak, negoviot gospodar mu dal `ena, i taa mu rodila sinovi ili
}erki, `enata i decata neka ostanat na gospodarot negov, a toj neka si
odi sam;
5 no, ako robot odgovaraj}i, re~e: ,Go sakam gospodarot moj, `enata
moja, i decata moi; ne sakam da odam i da bidam sloboden”
6 toga{ takviot negoviot gospodar neka go dovede pred sudot Bo`ji i
neka go postavi pred vratata ili na pragot i tamu negoviot gospodar
da mu go produp~i uvoto so {ilo, ta da mu ostane ve~en rob.
7 Ako nekoj ja prodade }erkata svoja za robinka, taa da ne si odi kako
{to si odat robovite;
8 ako ne mu se svidi na gospodarot nejzin, koj vetil deka }e ja zeme za
`ena, neka ja otpu{ti. No nema pravo da ja prodade na tu| narod, koga
sam ja otfrlil;
9 ako, pak, ja svr{il za sinot svoj, neka i go dade pravoto, {to go
imaat }erkite;
10 ako zeme druga za sebe, prvata ne smee da ja li{i od hrana, obleka i
sopru`ni~ko so`itelstvo.
11 Ne i gi napravi li ovie tri raboti, toga{ neka si odi od nego
slobodno, bez otkup.
Prestapi {to zaslu`uvaat smrtna kazna
12 Koj }e udri ~ovek i toj umre, so smrt da se kazni.
13 No, ako toa ne go napravil namerno, a Bog dopu{til da padne pod
negovi race, toga{ }e ti opredelam mesto, kade {to mo`e da pobegne
ubiecot.
14 Ako nekoj, pak, namerno go napadne svojot bli`en, so cel da go
ubie na izmama, odvle~i go i od `rtvenikot Moj, za da umre.
15 Koj }e go udri tatkoto svoj ili majkata svoja, da se pogubi.
16 Ako nekoj ukrade ~ovek i go prodade ili se najde vo negovi race, so
smrt da zavr{i.
Izlez
Izlez
17 Koj go prokolnuva tatkoto svoj ili majkata svoja, so smrt da se
kazni.
Udari i rani
18 Koga nekoi ma`i se skaraat, pa eden od niv udri drug so kamen ili
so tupanica, no toj ne umre, tuku legne vo postela,
19 pa, koga }e stane, makar i so stap da se potpira, na onoj {to udril
neka mu e prosto; samo dengubata da mu ja nadomesti i za lekuvaweto da
plati.
20 A koj }e udri rob svoj ili robinka svoja so stap, i tie umrat od
negovata raka, neka bide vinoven pred sudot;
21 no, ako tie pre`iveat den ili dva, da ne e vinoven, bidej}i tie se
negov imot.
22 Koga nekoi lu|e se stepaat, pa nekoj od niv udri bremena `ena,
taka {to taa pometne, no ne dojde do smrt, da plati globa, kolku {to
}e opredeli ma`ot na `enata; a da i plati pred sudii;
23 ako, pak, se slu~i povreda, toga{ neka se dade `ivot za `ivot;
24 oko za oko, zab za zab, raka za raka, noga za noga,
25 izgoretina za izgoretina, rana za rana, povreda za povreda.
26 Ako nekoj go udri robot svoj vo okoto, ili robinkata svoja vo
okoto, i gi oslepi, da gi pu{ti na sloboda zaradi okoto;
27 ili, ako mu skr{i zab na robot svoj, ili na robinkata svoja, da gi
pu{ti na sloboda zaradi zabot.
28 Ako vol ubode ma` ili `ena, pa umre, volot da se otepa so kamewa
i mesoto od nego da ne se jade; no gospodarot na volot nema da bide
vinoven;
29 No, ako volot bil i porano bodliv, a gospodarot negov znael za toa
i ne go pazel, pa ubie ma` ili `ena, volot da se ubie so kamewa, a i
gospodarot negov da se predade na smrt.
30 Ako, pak, mu se nalo`i otkup za `ivotot svoj, neka plati otkup,
kolku {to }e mu se opredeli.
31 Sin li probode ili }erka, so nego da se postapi spored istiot
zakon.
32 Probode li, pak, volot rob, ili robinka, toga{ na gospodarot
nivni da mu se platat trieset {ekeli srebro, a volot da se ubie so
kamewa.
33 Ako nekoj otkrie jama, ili pak iskopa jama i ne ja pokrie, i padne
vo nea junec ili magare,
34 sopstvenikot na jamata treba da gi plati; na gospodarot }e mu dade
srebro, a trupot }e bide negov.
35 Koga ne~ij vol smrtno ubode vol na drug ~ovek, i toj umre, toga{
da go prodadat `iviot vol i parite da gi podelat, a isto taka da go
podelat i ubieniot vol;
36 ako, pak, se znaelo od porano deka volot bil bodliv, a stopaninot
negov ne go pazel, da dade vol za vol, a ubieniot neka mu ostane nemu.”
Kra`bi na dobitok
22
Izlez
Izlez
“Ako nekoj ukrade vol ili ovca i ja zakole, ili ja prodade, da dade
pet vola za eden vol i ~etiri ovci za edna ovca.” “Ako se fati kradec,
kako probiva yid i go udrat taka, {to toj umre, toa ne se smeta za
ubistvo.
2 No, ako sonceto ve}e se pojavilo nad nego, toga{ da se bara
krvnina. A kradecot {tetata mora da ja nadomesti. A, ako nema ni{to,
toga{ toj da bide prodaden i da se nadomesti ukradenoto.
3 Ako kaj fateniot se najde ona, {to go ukral, `ivo, bilo vol, magare
ili ovca, da go vrati dvojno.
Prestapi protiv sopstvenosta
4 Ako nekoj uni{ti niva, ili lozje, pu{taj}i go dobitokot svoj da
pase vo tu|a niva, da nadomesti so najdobroto od svojata niva i
najdobroto od svoeto lozje.
5 Ako se pojavi ogan, pa toj go zafati trweto, i se zapalat snopjeto,
ili o`nienoto, ili nivata, onoj, koj go predizvikal po`arot, da plati.
6 Koga nekoj mu dade na bli`niot svoj srebro ili predmeti na
~uvawe, i tie bidat ukradeni od negoviot dom, kradecot, ako se fati,
neka plati dvojno;
7 ako, pak, kradecot ne se fati, toga{ sopstvenikot na ku}ata neka se
javi pred Boga, pa neka se zakolne deka toj ne posegnal vrz imotot na
svojot bli`en.
8 Za sekoj sporen predmet: za vol, magare, ovca, obleka, za sekoj
izguben predmet, za koj nekoj tvrdi deka e negov, nivniot spor treba da
dojde pred Boga: pa kogo }e go osudi Bog, toj neka mu plati na
bli`niot dvojno.
9 Ako nekoj mu dade na ~uvawe na bli`niot svoj magare, ili vol, ili
ovca, ili nekoj drug dobitok, i toj dobitok pcovisa, ili se povredi,
ili, pak, bide otkradnat, a nikoj toa ne go vidi,
10 toga{ me|u niv neka odlu~i kletvata pred Gospod deka onoj ne
posegnal vrz imotot na svojot bli`en, i ako sopstvenikot taka go
primi, ne se nadomestuva;
11 ako, pak, mu bide ukraden, toga{ neka mu plati na sopstvenikot
negov.
12 A ako e izeden od yverka, da donese dokaz za toa i da ne pla}a
ni{to.
13 Ako nekoj od bli`niot svoj dobie na usluga dobitok, pa toj bide
povreden ili pcovisa, a sopstvenikot ne bil so nego, }e mora da se
plati;
14 no, ako sopstvenikot bil so nego, da ne se pla}a. Ako, pak, bil
zemen pod naem, da se plati samo naemot.
Razni moralni i religiozni zakoni
15 Koj izmamil nesvr{ena devojka, i bide so nea, da ja daruva i da ja
zeme za `ena;
16 a ako tatkoto nejzin odbie da mu ja dade, da odmeri srebro na tatko
i kolku {to sleduva za miraz na devojkata.
17 Vra`arka da ne ostavate `iva.
18 Koj }e legne so dobitok, so smrt da se kazni.
Izlez
Izlez
19 Koj prinesuva `rtva na drugi bogovi, osven na Ediniot Gospod, so
smrt da se istrebi.
20 Doselenik nemoj da pritesnuva{, nitu da go ugnetuva{, za{to i
vie bevte doselenici vo zemjata egipetska.
21 Ne pritesnuvajte, ni vdovici, ni siraci;
22 ako gi pritesni{ i tie povikaat kon Mene, }e go ~ujam nivniot
lelek,
23 i }e se raspali gnevot Moj, pa so me~ }e ve ubijam, i va{ite `eni
}e ostanat vdovici, a va{ite deca - siraci.
24 Koga na zaem }e dade{ pari na nekoj siroma{en od narodot Moj, ne
prisiluvaj go i ne nalo`uvaj mu lihva.
25 Ako ja zeme{ vo zalog oblekata od bli`niot tvoj, vrati mu ja do
zajdisonce;
26 bidej}i taa mu e edinstvena pokrivka, obleka {to go ~uva teloto
negovo: so {to }e spie toj? I koga }e povika kon Mene, Jas }e go ~ujam,
bidej}i sum milostiv.
27 Ne prokolnuvaj Go Gospoda, ni za stare{inata na tvojot narod ne
zboruvaj lo{o.
28 Ne vozdr`uvaj se da gi prinese{ prvite plodovi od `etvata i
lozjeto; davaj Mi go prvorodeniot od sinovite tvoi.
29 Taka pravi, i so krupniot, i so sitniot tvoj dobitok; sedum dena
neka bidat kaj svojata majka, a vo osmiot den daj Mi gi Mene.
30 I }e Mi bidete svet narod. Zatoa i meso od rastrgnato `ivotno da
ne jadete; frlaj im go na ku~iwata.”
Po~it kon slabite
23
“Ne primaj la`ni izjavi; ne me{aj se so bezbo`nik, ta da bide{
svedok na nasilstvo.
2 Ne poveduvaj se po mnozinstvoto da pravi{ zlo i ne soglasuvaj se so
mnozinstvoto protiv pravdata.
3 Kon siromaviot ne bidi pristrasen koga vodi spor.
4 Ako sretne{ vol na neprijatelot, ili negovo magare zaskitano,
odvedi go kaj nego.
5 Ako vidi{ deka na tvojot neprijatel mu padnalo magareto pod
negoviot tovar, nemoj da go odminuva{, no da mu pomogne{ da se krene
so nego.
6 Nemoj da ja izvrtuva{ pravdata na siromaviot tvoj koga vodi sudski
spor.
7 Begaj od nepravdata i ne ubivaj nevin i praveden, bidej}i Jas nema
da go opravdam bezzakonikot.
8 Ne primaj mito, za{to mitoto gi zaslepuva o~ite na onie {to
gledaat i gi izvrtuva delata na pravednite.
9 Tu|inec ne pritesnuvaj; vie znaete kakva mu e du{ata na tu|inecot,
bidej}i i samite bevte tu|inci vo zemjata egipetska.
Godina za odmor i den za odmor
10 {est godini sej ja zemjata svoja i sobiraj gi plodovite nejzini,
Izlez
Izlez
11 a sedmata - ostavi ja neka otpo~ine, za da se hranat siromasite na
tvojot narod; a so ona, {to }e ostane po niv, neka se hranat polskite
yverovi; taka pravi i so lozjeto tvoe i so maslinarnikot tvoj.
12 {est dena vr{i gi rabotite svoi, a vo sedmiot den otpo~ini, za da
zdivne volot tvoj i magareto tvoe, i da se odmori sinot na robinkata
tvoja, kako i pridojdeniot.
13 Pazete go seto ona, {to vi go ka`av. Ne spomnuvajte gi imiwata na
tu|ite bogovi; ova da ne se ~ue od ustata va{a.
Trite godi{ni praznici
14 Tripati godi{no proslavuvaj Me so praznik:
15 pazi go praznikot Beskvasnici; sedum dena jadi beskvasni lebovi,
kako {to ti zapovedav, vo opredelenoto vreme vo mesecot aviv, za{to
vo toj mesec si izlegol od Egipet; da ne se javuva{ pred Mene prazen;
16 i praznikot na `etvata od prvite plodovi od tvojot trud, {to si
gi poseal na nivata tvoja, i praznikot na bereweto plodovi na krajot
od sekoja godina koga go sobira{ rodot od tvoite nivi.
17 Tripati godi{no site tvoi od ma{ki pol treba da se javuvaat pred
Gospod.
18 Krvta od `rtvata Moja da ne se izliva vrz kvasen leb, i od Mojata
prazni~na `rtva da ne se ostava do izutrina.
19 Prvite plodovi od zemjata tvoja prinesuvaj gi vo domot na Gospod,
tvojot Bog. Nemoj da vari{ jare vo mleko od negovata majka.
Vetuvawe i upatstva pred zaminuvaweto
20 Eve, Jas pra}am pred tebe angel, za da te ~uva po patot, i da te
vovede vo zemjata {to sum ti ja prigotvil.
21 Po~ituvaj go i slu{aj go negoviot glas; i ne protivi mu se, za{to i
toj nema da vi go prosti grevot, bidej}i imeto Moe e vo nego.
22 Ako go poslu{a{ glasot negov, i ako go izvr{uva{ sè ona {to }e
ti re~am, }e im bidam neprijatel na neprijatelite tvoi i protivnik
na protivnicite tvoi.
23 Koga angelot Moj }e pojde pred tebe i te odvede kaj Amorejcite,
Hitijcite, Perizijcite, Hanancite, Evejcite i Jevusijcite, i koga }e
gi istrebam:
24 nemoj da im se poklonuva{ na bogovite nivni, ni da im slu`i{,
nitu da pravi{ {to tie pravat, tuku skr{i gi i spomenicite nivni
uni{ti gi.
25 Slu`ete Mu na Gospod, va{iot Bog, i Toj }e go blagoslovi lebot
tvoj, i vodata tvoja; i }e te ~uvam od sekakva bolest.
26 `eni {to pometnuvaat i `eni bezdetni nema da ima vo zemjata
tvoja; i }e napravam brojot na denovite tvoi da bide poln.
27 I }e go pu{tam u`asot Moj pred tebe, i }e go upla{am sekoj narod,
na koj }e naide{, i }e gi svrtam kon tebe grbovite na site neprijateli
tvoi.
28 }e pratam pred tebe i str{eni, i }e gi izgonat Evejcite,
Hanancite i Hitijcite.
Izlez
Izlez
29 Nema da gi isteram pred tebe za edna godina, za da ne se zapusti
zemjata i yverovite polski da ne se razmno`at protiv tebe.
30 Malku po malku }e gi izgonuvam pred tebe, dodeka ne se namno`i{
i ne zavladee{ so zemjata.
31 I }e ti ja postavam granicata tvoja od Crvenoto More do
Filistejskoto More, i od pustinata do rekata, i }e vi gi predadam vo
racete onie, koi `iveat vo taa zemja, i }e gi istera{ pred tebe.
32 So niv, i so bogovite nivni da ne svrzuva{ zavet.
33 Da ne ostanat vo zemjata tvoja, za da ne te navedat na grev protiv
Mene; za{to, ako im slu`i{ na bogovite nivni, toa }e bide za tebe
stapica.”
Bog vospostavuva zavet so Izrael
24
I Bog mu re~e na Mojsej: “Ka~ete se kaj Gospod ti i Aron, Nadav i
Aviu i sedumdeset stare{ini izraelski i poklonete Mu se oddaleku;
2 i da pristapi Mojsej sam do Gospod, no tie, da ne pristapuvaat, i
narodot so niv da ne se iska~uva.”
3 Dojde Mojsej i mu gi povtori na narodot site zborovi Bo`ji i site
zapovedi. I siot narod odgovori vo eden glas, i re~e: “Site naredbi
{to gi ka`al Gospod, }e gi izvr{uvame.”
4 I gi napi{a Mojsej site zborovi Gospodovi, pa stanuvaj}i
utredenta rano, podigna `rtvenik pod gorata, i dvanaeset stolbovi za
dvanaesette izraelski kolena,
5 i prati mom~iwa od sinovite izraelski, i tie prinesoa `rtvi
sepalenici i zaklaa teliwa za `rtva za mir na Gospod.
6 Potoa Mojsej zede polovina od krvta i ja nalea vo ~a{a, a drugata
polovina od krvta ja izli na `rtvenikot;
7 pa ja zede knigata na zavetot i mu ja pro~ita glasno na narodot, a
tie rekoa: “Se, {to rekol Gospod, }e pravime i }e bideme poslu{ni.”
8 Toga{ Mojsej ja zede krvta, i go poprska so nea narodot, velej}i:
“Ova e krvta na zavetot, koj go vospostavi Gospod so vas za site ovie
zborovi.”
9 Potoa Mojsej i Aron, Nadav i Aviu, i sedumdesette stare{ini
izraelski se iska~ija gore
10 i Go vidoa Boga izraelski; a podno`jeto Negovo kako da be{e od
kamen safir, so sjaj kako svodot nebeski po ~istota.
11 I Toj ne povredi nikoj od izbranite me|u sinovite na Izrael: tie
Go vidoa Boga, pa jadea i pieja.
Bog mu se javuva na Mojsej na planinata
12 I Gospod mu re~e na Mojsej: “Ka~i se kaj Mene na planinata i
ostani tuka; }e ti dadam kameni plo~i so zakon i zapovedi, {to gi
napi{av za da im bidat zakon.”
13 Toga{ stana Mojsej so Isus, negoviot pomo{nik, i se iska~i
Mojsej na planinata Bo`ja,
14 a na stare{inite im re~e: “Po~ekajte tuka dodeka se vratime kaj
vas; a, ete, Aron i Or se so vas, pa, ako ima nekoj ne{to za sudewe, neka
odi kaj niv.”
Izlez
Izlez
15 I se iska~i Mojsej na planinata, i oblak ja pokri planinata,
16 i be{e slavata Gospodova na Sinajskata Planina; i oblak ja
pokriva{e {est dena; a vo sedmiot den go povika Mojsej od oblakot.
17 A slavata Gospodova se gleda{e kako ogan {to gori na vrvot od
planinata pred sinovite izraelski.
18 I Mojsej vleze srede oblakot i se ka~i na planinata; i ostana tamu
Mojsej ~etirieset dena i ~etirieset no}i.
PLANOT ZA SKINIJATA
Prilozite na Izraelcite
25
I Gospod mu re~e na Mojsej, velej}i:
2 “Ka`i im na sinovite na Izrael da Mi soberat prilozi: zemete
prilog koj od drago srce Mi dava.
3 A prilogot {to }e go zemete od niv da bide: zlato, srebro i bakar;
4 volna sina, crvena i svetlocrvena, len i kozina;
5 i crveni ovne{ki ko`i, fini ko`i i drvja od {itim;
6 maslo za svetewe, i mirisi za masloto za pomazanie i za mirisno
kadilo;
7 kamewa oniks i kamewa za ukrasuvawe na efodot i nagradnikot.
8 Da Mi napravite svetili{te, od kade {to }e vi se javuvam vam.
9 Se, kako {to }e ti poka`am Jas na planinata: i obrazecot na
skinijata, i obrazecot na site predmeti vo nea - taka da napravite.
Kov~egot na zavetot
10 Napravete kov~eg od drvoto {itim, vo dol`ina od dva i pol lakta,
a vo {irina eden i pol lakot, i vo visina eden i pol lakot;
11 i opkovi go so ~isto zlato: opkovi go odnatre i odnadvor; napravi
mu zlaten venec okolu vrvot;
12 i izlij za nego ~etiri alki od zlato, i postavi gi na ~etirite
negovi dolni agli: dve alki od ednata strana i dve alki od drugata
strana.
13 Napravi od drvoto {itim lostovi, i opkovi gi so zlato,
14 i provle~i gi lostovite niz alkite od obete strani na kov~egot, za
da se nosi na niv kov~egot;
15 lostovite vo alkite na kov~egot neka stojat, da ne se vadat od niv.
16 A vo kov~egot polo`i go zavetot, {to }e ti go dadam.
17 Napravi isto taka i ~istili{te: kapak od ~isto zlato, dolgo dva i
pol lakta, a {iroko eden i pol lakot.
18 I napravi dva heruvima od zlato, kovani napravi gi i postavi gi
na dvata kraja od kapakot;
19 napravi heruvimi: eden od ednata strana, a drug od drugata strana
na kapakot; napravi gi heruvimite na obete strani od ~istili{teto.
20 heruvimite da bidat so krilata ugore, ta so krilata da go
zasolnuvaat kapakot, a so licata svrteni eden sproti drug; licata na
heruvimite neka bidat svrteni kon ~istili{teto.
21 I stavi go kapakot odozgora vrz kov~egot, a vo kov~egot polo`i go
zavetot, {to }e ti go dadam Jas:
Izlez
Izlez
22 i tuka, nad kapakot, me|u dvata heruvima, koi }e bidat nad
kov~egot na zavetot, }e ti se javuvam tebe i ottamu }e ti zboruvam tebe
i za se }e im zapovedam preku tebe na sinovite izraelski.
Masata so prinesenite pred Boga lebovi
23 Napravi i masa od drvoto {itim: dolga dva lakta, a {iroka eden
lakot, visinata da i e lakot i polovina.
24 I opkovi ja so ~isto zlato, a napravi i zlaten venec okolu nea;
25 i napravi i naokolu stranici edna dlanka {iroki so venec
naokolu;
26 a napravi za nea i ~etiri alki od zlato, i pricvrsti gi alkite na
~etirite agli od nejzinite ~etiri noze;
27 na stranicite neka ima alki, za da mo`at vo niv da se stavat
lostovi, pa trpezata so niv da se podignuva;
28 napravi gi lostovite od drvoto {itim i opkovi gi so zlato; i so
niv }e se kreva trpezata.
29 Napravi za nea ~inii, kadilnici, ~a{i i crpki, so koi }e se vr{i
prelivawe; a }e gi napravi{ od ~isto zlato.
30 Na trpezata postavuvaj gi sekoga{ lebovite prineseni pred Mene.
Svetilnik so sedum granki
31 I napravi svetilnik od ~isto zlato; svetilnikot neka bide kovan;
negoviot stolb, negovite granki i ~a{ki so jabolkca i negovite
cvetovi - site tie od nego da izleguvaat;
32 {est granki neka izleguvaat od stranite: tri granki od ednata
strana na svetilnikot, a tri granki od drugata strana na svetilnikot;
33 Tri ~a{ki vo oblik na bademov cvet, so jabol~e i cvetovi neka
ima ednata granka, i tri ~a{ki kako bademov cvet, so jabol~e i
cvetovi na drugata granka; i taka neka ima na {este granki, {to
izleguvaat od svetilnikot,
34 a na samiot svetilnik neka ima ~etiri ~a{ki vo vid na bademov
cvet, so jabolkca i cvetovi;
35 edno jabol~e pod dve granki, od nego, i edno jabol~e pod drugite
dve granki, od nego, i edno jabol~e pod drugite dve granki - taka pod
{este granki {to izleguvaat od svetilnikot.
36 Jabol~iwata i grankite nivni od nego treba da izleguvaat; celiot
da bide kovan od ~isto zlato.
37 I napravi mu sedum kandila, i stavi gi kandilata negovi da svetat
od prednata negova strana;
38 a i {tipkite i pepelarkite za niv neka bidat od ~isto zlato;
39 od eden kikar ~isto zlato da napravi{ sve}nik, so siot negov
pribor.
40 I gledaj da gi napravi{ spored obrazecot, {to ti be{e poka`an
na planinata.”
Skinijata
26
Izlez
Izlez
“Napravi i skinija od deset platni{ta: od presukan len, od sina,
crvena i svetlocrvena volna; vrz niv da napravi{ i heruvimi umetni~ka izrabotka.
2 Dol`inata na sekoe platni{te neka e dvaeset i osum lakti, dodeka
{irinata na sekoe platni{te - ~etiri lakti; taa merka da bide za site
platni{ta.
3 Pette platni{ta neka se povrzani edno so drugo, a i pette drugi
platni{ta neka se povrzani edno so drugo.
4 I napravi sini kotelci po rabot na prvoto platni{te, od ednata
strana za soedinuvawe; taka napravi i po rabot na poslednoto
platni{te: kade {to }e se soedinuvaat dvete polovini;
5 pedeset kotelci napravi na edno platni{te, i pedeset kotelci
napravi po rabot na drugoto platni{te, kade {to }e se soedinuvaat so
slednoto; da bidat eden sproti drug.
6 Napravi i pedeset kuki~ki od zlato i so kuki~kite soedini go
ednoto platni{te so drugoto; i taka skinijata }e pretstavuva edna
celina.
7 Potoa napravi platni{ta od kozina za pokrivawe na skinijata;
edinaeset takvi platni{ta napravi.
8 Ednoto platni{te da e dolgo trieset lakti, a {iroko - ~etiri
lakti; taa merka da bide za site edinaeset platni{ta.
9 I soedini gi pette platni{ta oddelno, i {estte platni{ta
oddelno; {estoto platni{te otkaj vlezot vo skinijata svitkaj go na
dve.
10 Napravi i pedeset kotelci po rabot od ednoto krajno platni{te, i
pedeset kotelci po rabot od vtoroto krajno platni{te, kade {to }e se
soedinuvaat.
11 I napravi pedeset kuki~ki od bakar i sostavi gi kuki~kite so
kotelcite, pa soedini gi platni{tata, za da bidat edna celina.
12 A ostatokot od platni{tata na skinijata previtkaj go, neka bide
taa polovina spu{tena nad skinijata od zadnata strana;
13 ostatokot, pak, od dol`inata na platni{tata na skinijata - lakot
od ednata strana i lakot od drugata strana - neka bidat spu{teni od
stranite na skinijata - od ednata i od drugata strana, za da ja
pokrivaat.
14 I napravi pokriv nad skinijata od ovne{ki ko`i, crveno oboeni,
kako i pokriv od sini ko`i - odozgora.
15 Napravi i {tici za skinijata od drvoto {itim {to }e stojat
ispraveni;
16 deset lakti neka bide dolga edna {tica, a lakot i pol {iroka
sekoja {tica;
17 na sekoja {tica neka ima po dva klina - eden sproti drug; taka
napravi na sekoja {tica za skinijata.
18 Taka napravi {tici za skinijata: dvaeset {tici od stranata otkaj
Negev {to e na jug,
19 a pod dvaesette {tici napravi ~etirieset podno`ja od srebro: dve
podno`ja na edna {tica za obata klina nejzini, i dve podno`ja pod
drugata {tica za obata klina nejzini;
20 i dvaeset {tici za drugata strana na skinijata, od sever,
Izlez
Izlez
21 so ~etirieset podno`ja srebreni: dve podno`ja pod ednata {tica i
dve podno`ja pod drugata {tica.
22 A od zadnata strana na skinijata - {to e otkaj zapad, napravi {est
{tici.
23 I napravi dve {tici za aglite na skinijata od zadnata strana;
24 tie da bidat odozdola i odozgora povrzani so alka; taka neka bide
so dvete; tie neka bidat za obata agla;
25 i taka }e ima osum {tici so {esnaeset podno`ja srebreni: po dve
podno`ja pod edna {tica, i po dve podno`ja pod druga {tica - za obata
klina nejzini.
26 Ponatamu napravi napre~nici od drvoto {itim, pet za {ticite od
ednata strana na skinijata,
27 i pet napre~nici za {ticite od drugata strana na skinijata, i pet
napre~nici za {ticite od zadnata strana na skinijata, {to e kon
zapad;
28 a vnatre{niot napre~nik da minuva preku sredinata na {ticite,
od edniot kraj do drugiot.
29 {ticite opkovi gi so zlato, a i alkite za napre~nicite napravi gi
od zlato; napre~nicite isto taka, opkovi gi so zlato.
30 Taka }e ja napravi{ skinijata spored obrazecot, {to ti be{e
poka`an na planinata.
31 I napravi zavesa od sina, purpurna i crvena volna i presukan len;
i na nea neka ima umetni~ki izvezeni heruvimi.
32 I zaka~i ja na ~etiri stolba od {itim, opkovani so zlato, so
zlatni kuki~ki, a nivnite podno`ja - srebreni.
33 Potoa obesi ja zavesata na kuki~kite, i vnesi go tamu zad zavesata
kov~egot na zavetot; i zavesata }e go oddeluva svetili{teto od
Svetiwata nad svetiwite.
34 I so kapakot - ~istili{te pokrij go kov~egot na zavetot vo
Svetiwata nad svetiwite.
35 Namesti i trpeza pred zavesata i svetilnik sprema trpezata, od
ju`nata strana na skinijata, a trpezata postavi ja na severnata strana.
36 I napravi zavesa za vlezot vo skinijata od sina, purpurna i crvena
volna i od presukan len - vezena rabota.
37 Za taa zavesa }e napravi{ pet stolbovi od {itim, opkovani so
zlato i so zlatni kuki~ki; pa }e im izlie{ za niv i pet podno`ja od
bronza.”
@rtvenikot
27
“Napravi i `rtvenik od drvoto {itim - pet lakti dolg i pet lakti
{irok; ~etiriagolen da bide `rtvenikot i tri lakti visok.
2 A na negovite ~etiri agli napravi im rogovi, taka {to rogovite da
izleguvaat od nego; i opkovi go so bronza.
3 Potoa napravi za nego kotli za isipuvawe vo niv na pepelta, i
lopat~iwa, i potiri, i vilu{ki, i kadilnici; siot ovoj pribor
napravi go od bakar.
4 I napravi mu re{etka od bakar vo vid na mre`a, a na re{etkata od
~etirite nejzini agli, napravi i ~etiri alki od bakar;
Izlez
Izlez
5 i stavi gi pod ramkata na `rtvenikot, dolu, taka {to re{etkata da
zafa}a do sredinata na `rtvenikot.
6 Napravi za `rtvenikot lostovi, lostovi od drvoto {itim, i
opkovi gi so bakar;
7 lostovite da se provle~at niz alkite, taka {to lostovite da
izleguvaat od dvete strani na `rtvenikot, za da se nosi.
8 ]e go napravi{ od {tici, odnatre da bide prazen; kako {to ti
be{e poka`ano na gorata, taka da se napravi.
Zavesite na dvorot
9 Napravi i dvor na skinijata. Na ju`nata strana, otkaj Negev,
zavesite za dvorot treba da bidat od presukan len, sto lakti vo
dol`ina od ednata strana;
10 stolbovi za niv da ima dvaeset, a podno`ja od bakar - dvaeset;
kuki~kite za nivnite stolbovi i obra~ite nivni da bidat srebreni.
11 Isto taka i od severnata strana zavesite da bidat sto lakti dolgi;
i dvaeset stolbovi za niv so dvaeset podno`ja od bakar; kuki~kite
nivni i obra~ite na stolbovite da bidat od srebro.
12 A i po {irina na dvorot, otkaj zapadnata strana, da ima zavesi,
dolgi pedeset lakti; so deset stolbovi i deset podno`ja za niv.
13 A i od prednata strana, kon istok, dvorot treba da ima pedeset
lakti {irina.
14 Od petnaeset lakti neka bidat zavesite od ednata strana, i za niv
tri stolba i tri podno`ja pod niv;
15 i od drugata strana zavesi, od petnaeset lakti, so tri stolba za niv
i tri podno`ja pod niv;
16 A za vratata na dvorot zavesata da e dvaeset lakti, od sina,
purpurna i crvena volna i so presukan len - umetni~ka rabota; i
~etiri stolba za nea, so ~etiri podno`ja pod niv.
17 Site stolbovi okolu dvorot treba da bidat povrzani so obra~i od
srebro; i kuki~kite nivni da im se srebreni, a podno`jata od bakar.
18 Vo dol`ina dvorot da ima sto lakti, vo {irina po pedeset
nasekade, dodeka vo visina pet lakti - od presukan len, a podno`jeto
od bakar.
19 Siot pribor vo skinijata za op{ta upotreba i site nejzini
kolovi, i site kolovi na dvorot da se od bakar.
Maslo za svetilnikot
20 I zapovedaj im na sinovite izraelski da ti nosat ~isto maslo,
iscedeno od maslinka, za svetewe, za da gori svetilnikot sekoga{.
21 Vo skinijata na sobranieto pred zavesata, koja }e go zakriva
kov~egot na zavetot, Aron i negovite sinovi neka go palat, da gori
pred Gospod od ve~er do utrina. Toa neka e ve~en zakon za
pokolenijata na sinovite izraelski.”
Sve{teni~kite ode`di
28
Izlez
Izlez
A ti zemi go kaj sebe Aron, braot tvoj, so sinovite negovi, za da Mi
bidat sve{tenici: Aron, Nadav, Aviu, Eleazar i Itamar, sinovi
Aronovi.
2 I napravi mu sveti ode`di na Aron, bratot tvoj, za ~est i slava.
3 I ka`i im na site nadareni so um, koi sum gi ispolnil so duh na
mudrost, da mu napravat na Aron ode`di, za negovo posvetuvawe, za da
Mi bide sve{tenik.
4 A ova se ode`dite {to treba da gi napravat: nagradnik, efod*,
nametka, vezen hiton**, kidar*** i pojas. Neka napravat sveti ode`di
za Aron, i za sinovite negovi, za da Mi bidat sve{tenici.
5 Zatoa neka zemat zlato i sina, purpurna i crvena volna i ~ist len.
Efodot
6 Pa neka napravat efod od zlato i od sina, purpurna i crvena volna
i od presukan ~ist len - umetni~ka izrabotka.
7 Na nego dva naramnika neka ima, koi se vrzuvaat na dvata kraja, za
da se dr`at zaedno.
8 I pojasot na efodot, {to e odozgora, neka bide ista izrabotka: od
zlato, od sina, purpurna i crvena volna i od presukan len.
9 I zemi dva kamena oniks, i izre`i gi na niv imiwata na sinovite
Izraelovi:
10 {est imiwa nivni - na edniot kamen, a drugite {est imiwa - na
vtoriot kamen, spored redosledot na nivnoto ra|awe;
11 so pomo{ na kamenorezec, kako gravura vrz pe~at, }e gi izre`e{
na tie dva kamena imiwata na sinovite Izraelovi.
12 Tie dva kamena potoa stavi gi na naramnicite od efodot, kako
kamewa za spomen na sinovite Izraelovi: i Aron }e gi nosi imiwata
na sinovite na Izrael pred Gospod na obete ramewa za nivni spomen.
13 Napravi i dve kop~iwa od zlato,
14 potoa dve veri{ki od ~isto zlato; napravi gi kako usukani vrvci,
pa zaka~i gi pletenite veri{ki za kop~iwata.
Gradnikot
15 I gradnik sudiski napravi - umetni~ka rabota; napravi go kako po
sostavot na efodot: od zlato, od purpurna, sina i crvena volna i od
presukan len napravi go;
16 ~etiriagolen da bide, dvoen, peda dolg i peda {irok;
17 naredi po nego vo ~etiri reda skapoceni kamewa. Vo prviot red:
rubin, topaz i smaragd,
18 vo vtoriot red: antraks, safir i elmaz;
19 vo tretiot red: opal, ahat i ametist;
20 vo ~etvrtiot red: hrizolit, oniks i jaspis. Tie treba da bidat
postaveni vo zlatni ramki.
21 Tie kamewa so imiwata na sinovite Izraelovi treba da bidat
dvanaeset, spored imiwata nivni: neka bidat vre`ani kako pe~at, so
po edno ime od brojot na dvanaesette plemiwa.
22 I na nagradnikot stavi vieni veri{ki, ispleteni od ~isto zlato.
23 Napravi i dve zlatni al~iwa za nagradnikot, i dvete al~iwa
pricvrsti gi za dvata kraja na nagradnikot,
Izlez
Izlez
24 pa provle~i gi dvete zlatni veri{ki niz dvete al~iwa za kraevite
od nagradnikot,
25 a drugite dva kraja od dvete veri{ki zaka~i gi za dvete kop~iwa i
stavi gi na naramnicite od efodot, od prednata strana.
26 Napravi i u{te drugi dve al~iwa zlatni, pa stavi gi na drugite
dva kraja od nagradnikot, od vnatre{nata strana na efodot;
27 a napravi i dve zlatni al~iwa, i pricvrsti gi za dvata naramnika
na efodot, odozdola, od negovata predna strana, kade {to se soedinuva,
nad pojasot.
28 Potoa al~iwata na nagradnikot neka se vrzat za al~iwata na
efodot so sina vrvka pletena od volna, ta da ne se oddeluva
nagradnikot od efodot, tuku da stoi na pojasot od efodot,
29 A Aron }e gi nosi imiwata na sinovite Izraelovi preku
nagradnikot sudiski, nad srceto svoe, koga }e vleguva vo
svetili{teto, za spomen pred Boga.
30 A vo nagradnikot sudiski stavi gi urim i tumim; i tie }e bidat
nad srceto Aronovo, koga vleguva pred Gospod; a Aron sekoga{ }e go
nosi nad srceto svoe sudot na sinovite Izraelovi pred Gospod.
Drugite sve{teni ode`di
31 Napravi i nametka kon efodot, celata sina;
32 odozgora vo sredinata neka ima prorez za glavata; i neka bide
rabot na prorezot naokolu op{ien so tkaen {irit, kako {to se
op{iva otvorot na oklop, taka {to nametkata da ne se resi;
33 i po polite nejzini napravi top~enca od sina, purpurna i crvena
volna, a naokolu, me|u niv, i zlatni yvon~iwa:
34 zlatno yvon~e pa top~e, zlatno yvon~e pa top~e po polite na
nametkata nasekade naokolu.
35 Nea }e ja nosi Aron, koga }e slu`i, za da se slu{a glasot od nea
koga }e vleguva vo svetili{teto pred liceto na Gospod, a i koga
izleguva, ta da ne umre.
36 A napravi i plo~ka od ~isto zlato, i na nea izre`i kako na pe~at
,Svetiwa GospodovaÄ,
37 i da ja vrze{ so sina vrvca za kidarot, taka {to da stoi od
prednata strana na kidarot.
38 I }e bide na ~eloto Aronovo, ta Aron na sebe da gi prezema
grevovite na prinosite, {to gi posvetuvaat sinovite izraelski, i na
site darovi, {to mu gi prinesuvaat tie; i taka, taa neka bide sekoga{
na negovoto ~elo, za da bidat tie sekoga{ primeni od Gospod.
39 Napravi i hiton od len, i kidar od len; a pojasot napravi go vezen.
40 I na sinovite Aronovi napravi im hitoni, napravi i pojasi, i
previvki za glavata napravi im, za ~est i slava.
41 Vo toa oble~i go Aron, bratot tvoj, i sinovite negovi so nego;
poma`i gi, ispolni im gi racete, i osveti gi, za da mi bidat
sve{tenici.
42 A napravi im i dolna obleka od len, da se pokrie golotijata od
teloto nivno, od krstot do bedrata;
Izlez
Izlez
43 i da gi nosi Aron, i sinovite negovi, koga vleguvaat vo skinijata,
ili koga pristapuvaat kon `rtvenikot za slu`ba vo svetili{teto, za
da ne navle~at grev i ne umrat. Toa neka bide ve~en zakon za nego i za
potomstvoto negovo po nego.”
*28,4. Gorna kratka obleka.
**28,4. Dolna dolga obleka.
***28,4. Ukras za glava.
Osvetuvawe na sve{tenicite
29
“A eve {to da napravi{ nad niv, za da gi posveti{ za Moi
sve{tenici: zemi tele od govedata i dva ovna zdravi,
2 i beskvasni lebovi, beskvasni poga~ki zameseni so maslo, i pitki
beskvasni nama~kani so maslo; od p~eni~no belo bra{no napravi gi.
3 Stavi gi vo edna ko{nica, i prinesi gi so ko{nicata, zaedno so
teleto i dvata ovna.
4 Dovedi go Aron i sinovite negovi pred vlezot na skinijata, i izmij
gi so voda.
5 A otkako }e gi zeme{ ode`dite, oble~i go Aron, vo hiton i vo
nametka, vo efod i vo nagradnik i opa{i go preku efodot;
6 stavi mu go na glava kidarot, a na kidarot pricvrsti go venecot na
svetosta.
7 I zemi maslo za pomazanie, izlej na glavata negova i poma`i go.
8 Potoa dovedi gi sinovite negovi i oble~i gi vo hitonite.
9 I opa{i gi so pojasi, Aron i negovite sinovi, i stavi im gi
previvkite na glavata, pa sve{tenstvoto neka im pripa|a ve~no. Taka
}e gi posveti{ racete na Aron i na negovite sinovi.
10 Potoa dovedi go teleto pred vratata na skinijata, i Aron i
sinovite negovi neka gi polo`at racete svoi vrz glavata na teleto.
11 I zakoli go teleto pred Gospod, pred vlezot vo skinijata,
12 i zemi krv od teleto i so tvojot prst poma`i gi rogovite na
`rtvenikot, a ostatokot od krvta, seta izlij ja vo podno`jeto na
`rtvenikot.
13 Potoa zemi go siot loj {to ja obviva vnatre{nosta, ko{ulkata na
crniot drob i obata bubrega so lojot okolu niv, i zapali gi na
`rtvenikot.
14 A mesoto od teleto, ko`ata negova i ne~istotiite izgori gi na
ogan nadvor od logorot. Toa e `rtva za grev.
15 Potoa zemi go edniot oven, i Aron i sinovite negovi neka gi
polo`at racete svoi vrz glavata na ovenot;
16 pa zakoli go ovenot, zemi krv od nego i so nea polij go `rtvenikot
od site strani;
17 ovenot, pak, ise~i go na delovi, izmij ja vnatre{nosta i nozete
negovi, i stavi gi vrz rase~enite delovi so glavata,
18 i izgori go celiot oven na `rtvenikot. Toa e `rtva sepalenica
pred Gospod, miris blagoprijaten, `rtva na Gospod.
19 3emi go potoa i drugiot oven, ta Aron i sinovite negovi neka gi
polo`at racete svoi na glavata na ovenot;
Izlez
Izlez
20 zakoli go ovenot i zemi od negovata krv, pa poma`i go so nea
kraj~eto od desnoto uvo na Aron, i kraj~eto od desnoto uvo na negovite
sinovi, a i palecot na desnata raka nivna, i palecot od desnata noga
nivna; a so krvta, {to }e preostane, poprskaj go `rtvenikot od site
strani.
21 Potoa zemi od krvta, {to e na `rtvenikot i maslo za pomazanie, i
poprskaj go Aron i ode`dite negovi, i sinovite negovi i ode`dite
nivni - pa }e bidat osveteni toj i ode`dite negovi, i sinovite negovi
i ode`dite na sinovite negovi so nego;
22 Osven toa, zemi loj od ovenot i opa{kata negova, i lojot {to ja
obviva vnatre{nosta negova, kako i ko{ulkata od crniot drob i obata
bubrega i lojot {to e na niv, i desnata ple{ka;
23 i eden leb i edna poga~ka so maslo, i edna pitka od ko{nicata so
beskvasni lebovi, prilo`ena pred Gospod.
24 Seto toa stavi go vrz racete na Aron i vrz racete na sinovite
negovi, i prinesi go toa so ni{awe pred Gospod.
25 Potoa zemi im go toa od racete nivni, i izgori go na `rtvenikot,
so `rtvata sepalenica, za da bide mirisot blagoprijaten pred Gospod:
toa e prinos pred Gospod.
26 I zemi gi gradite od ovenot za Aronovoto posvetuvawe i prinesi
gi so ni{awe pred Gospod - i toa }e bide tvoj del.
27 I osveti gi gradite od prinosot, {to bea ni{ani, i ple{kata na
voznesenieto {to be{e voznesena, od ovenot za posvetuvawe na Aron i
na sinovite negovi;
28 i toa neka bide za Aron i za sinovite negovi ve~en del od sinovite
na Izrael, bidej}i toa e voznesenie; toa voznesenie treba da go pravat
pri blagodarstvenite `rtvi; nivnoto voznesenie e dar za Gospod.
29 A svetite ode`di Aronovi po nego neka preminat na sinovite
negovi, za da bidat vo niv pomazuvani i vo niv da se posvetuvaat za
sve{tenici.
30 Sedum dena neka se oblekuva vo niv sve{tenik od sinovite negovi,
onoj, koj na negovoto mesto }e bide sve{tenik, koj }e vleguva vo
skinijata za da slu`i vo svetili{teto.
31 A ovenot za posvetuvawe zemi go i mesoto negovo svari go na sveto
mesto;
32 i Aron i sinovite negovi neka go izedat mesoto od toj oven so
lebovite od ko{nicata pri vlezot vo skinijata.
33 Za{to preku toa e izvr{eno o~istuvawe i poslu`ilo za nivnoto
posvetuvawe vo sve{tenstvo; ~ovek drug da ne jade, za{to toa e sveta
rabota;
34 a i ako ostane ne{to od mesoto na `rtvata za posvetuvawe, ili od
lebovite do izutrina, ostatokot izgori go na ogan; toa ne treba da se
jade, za{to e svetiwa.
35 I napravi taka so Aron i so sinovite negovi se onaka kako {to ti
zapovedav. Sedum dena posvetuvaj gi racete nivni.
36 Tele zaradi grevovite da prinesuva{ sekoj den za o~istuvawe; i
`rtva za grev da prinesuva{ vrz `rtvenikot za da go o~isti{; i
poma`i go za da bide osveten.
Izlez
Izlez
37 Sedum dena }e go o~istuva{ `rtvenikot i }e go osvetuva{, i
`rtvenikot }e bide golema svetiwa; sekoj koj }e se dopre do
`rtvenikot, }e se osveti.
Sekojdnevnite `rtvi
38 A eve {to }e prinesuva{ na `rtvenikot: dve jagniwa stari edna
godina, sekoj den bez prekin.
39 Ednoto jagne prinesuvaj go nautro, a drugoto prinesuvaj go
nave~er;
40 i u{te po edna desetina efa p~eni~no bra{no izme{ano so
~etvrtin iscedeno maslo, a za prelivawe - ~etvrtin vino, za edno
jagne;
41 a drugoto jagne prinesuvaj go nave~er: so prinos od bra{no kako
utrinskiot i so isto takvo prelivawe prinesuvaj go, kako
blagoprijaten miris, `rtva na Gospod.
42 Toa neka bide postojana `rtva sepalenica vo pokolenijata va{i
pred vratata od skinijata, pred Gospod, kade {to }e ti se javuvam, za da
zboruvam so tebe.
43 I tamu }e im se javuvam na sinovite izraelski, i }e se osveti toa
mesto so slavata Moja.
44 A }e gi osvetam skinijata i `rtvenikot; i Aron i sinovite negovi
}e gi osvetam, za da Mi sve{tenodejstvuvaat.
45 }e prebivam me|u sinovite izraelski i }e im bidam Bog,
46 i }e poznaat deka Jas sum Gospod, Bog nivni, Koj gi izvede od
zemjata egipetska za da prebiva me|u niv. Jas sum Gospod, nivniot Bog.”
Kadilniot `rtvenik
30
“Napravi i `rtvenik za kadewe, od drvoto {itim napravi go:
2 dol`inata neka mu bide lakot, a {irinata lakot, ~etvoroagolen da
bide, i dva lakta visok; od nego neka izleguvaat rogovite negovi;
3 pozlati go so ~isto zlato odozgora, od stranite naokolu, i rogovite
negovi; napravi mu zlaten venec naokolu;
4 pod venecot na dvata agli negovi napravi i dve alki od zlato; od
dvete strani napravi gi; niz niv provri lostovi, za da mo`e da se nosi
`rtvenikot;
5 lostovite napravi gi od drvoto {itim, i opkovi gi so zlato.
6 Pa stavi go pred zavesata, koja visi pred kov~egot na zavetot,
sprema kapakot {to e vrz kov~egot na zavetot, od kade {to }e ti se
javuvam tebe.
7 A Aron neka kadi na nego so kadivo so prijatna mirizba; neka kadi
nad nego, sekoe utro, koga gi prigotvuva kandilata;
8 I koga }e gi pali Aron kandilata nave~er, neka kadi nad nego; neka
ima postojano kadewe pred Gospod vo pokolenijata va{i.
9 Ne prinesuvaj nad nego nikakvo drugo kadivo, ni sepalenici, nitu
prinos od leb, ni prelivawe ne izlivajte nad nego.
10 Aron edna{ vo godinata neka vr{i o~istuvawe nad rogovite
negovi; so krv od `rtva za o~istuvawe na grevovite neka se vr{i
Izlez
Izlez
o~istuvawe edna{ godi{no vo pokolenijata va{i, za{to toa e golema
svetiwa pred Gospod.”
Prinos za skinijata
11 I u{te mu re~e Gospod na Mojsej, velej}i:
12 “Koga }e gi prebrojuva{ sinovite na Izrael, pri vr{ewe pregled,
sekoj neka dade na Gospod otkup za du{ata svoja, pri nivnoto
prebrojuvawe, i nema da ima me|u niv pogubno uni{tuvawe za vreme na
prebrojuvaweto;
13 onie {to }e doa|aat za prebrojuvawe neka davaat po polovina
{ekel, sve{ten {ekel: vo toj {ekel ima dvaeset geri; a polovinata
{ekel e prinos na Gospod.
14 Site {to doa|aaat na prebrojuvawe, a imaat po dvaeset godini i
nagore, treba da davaat prinos na Gospod.
15 bogatiot da ne dava pove}e, a siromaviot da ne dava pomalku od
polovina {ekel, koga davate prinos na Gospod za otkup na du{ite
va{i.
16 A, otkako }e go sobere{ otkupenoto srebro od sinovite na Izrael,
upotrebuvaj go za slu`ewe vo skinijata. Toa }e im bide na sinovite na
Izrael spomen pred Gospod, za otkup na du{ite va{i!”
Mijalnikot od bakar
17 I u{te mu re~e Gospod na Mojsej, velej}i:
18 “Napravi i mijalnik od bakar za miewe i podno`jeto negovo neka
e od bakar; postavi go me|u skinijata i `rtvenikot i nalej voda vo
nego;
19 i Aron i sinovite negovi od nego neka gi mijat racete svoi i
nozete svoi;
20 koga vleguvaat vo skinijata, neka se mijat so voda, za da ne umrat;
ili koga pristapuvaat kon `rtvenikot, da Mu slu`at i da Mu
prinesuvaat na Gospod `rtva;
21 toga{ neka gi mijat racete svoi i nozete svoi, za da ne umrat. Toa
neka im bide naredba ve~na, nemu i na potomstvoto negovo po nego.”
Sveto maslo
22 Mu re~e Gospod u{te na Mojsej, velej}i:
23 “Zemi mirisi najubavi: smirna ~ista - petstotini {ekeli,
mirizliv cimet polovina od toa - dveste i pedeset, i trstika
mirizliva - isto taka dveste i pedeset,
24 kasija - petstotini {ekeli, spored sve{teniot {ekel, i
maslinovo maslo eden in;
25 i od toa napravi maslo - miro za sveto pomazanie; miroto za sveto
pomazanie da bide napraveno so ume{nosta na mirovarec; toa neka
bide miro za sveto pomazanie.
26 So nego poma`i ja skinijata na sobranieto i kov~egot na zavetot
27 i trpezata i siot nejzin pribor, i svetilnikot i site delovi
negovi, i `rtvenikot za kadewe;
28 i `rtvenikot, na koj se prinesuva `rtva sepalenica, i siot negov
pribor, i mijalnikot i podno`jeto negovo.
Izlez
Izlez
29 Taka }e gi osveti{, pa }e stanat golema svetiwa i sè {to }e se
dopre do niv, }e se osveti.
30 Poma`i go i Aron i sinovite negovi, i posveti gi, za da Mi bidat
sve{tenici.
31 A na sinovite izraelski ka`i im: ova maslo za pomazanie neka Mi
bide miro za sveto pomazanie za site pokolenija va{i.
32 Teloto na obi~en ~ovek neka ne se poma`uva so nego, i ne pravete
za sebe takvo miro kakvo {to e ova. Toa e svetiwa i neka ostane
svetiwa za vas.
33 Ako nekoj napravi takvo miro, ili poma`e drug so nego, neka bide
istreben od narodot svoj.”
Pravewe na sveto kadivo
34 I mu re~e Gospod na Mojsej: “Zemi blagoprijatni mirisi: stakta,
oniks, halvan mirizliv, i ~ist temjan, od site raboti vo ednakvi
delovi,
35 i od niv napravi kadivo, miro vareno, so ume{nosta na mirovarec,
~isto i sveto.
36 Pa, otkako }e go istol~i{ sitno, stavaj od nego vo skinijata pred
kov~egot na zavetot, kade {to }e ti se javuvam; toa neka vi bide golema
svetost.
37 A takvo kadivo, kakvo {to }e go napravi{, nemojte da pravite za
sebe; toa neka vi bide svetost pred Gospod.
38 A, ako nekoj go napravi toa, za da kadi so nego, neka bide istreben
od narodot svoj.”
Graditelite na skinijata
31
I mu re~e Gospod na Mojsej, velej}i:
2 “Ete, go opredeliv po ime Veseleil, sin na Urij, sinot na Or, od
plemeto Judino;
Z i go ispolniv so Duhot Bo`ji, so mudrost, razum, znaewe i sekakva
ume{nost;
4 da raboti so zlato, srebro i bakar;
5 da re`e kamewa, da pravi drveni izrabotki, za sekakvi potrebi.
6 I, ete, mu go dadov za pomo{nik Oholijav, sinot na Ahisamah, od
plemeto Danovo; i na site sposobni lu|e im dadov razum da se potrudat
da napravat se kako {to ti zapovedav:
7 skinijata, i kov~egot na zavetot, i ~istili{teto nad nego, i siot
pribor vo skinijata;
8 i trpezata so site nejzini prinadle`nosti, i svetilnikot od ~isto
zlato so site delovi negovi, i kadilniot `rtvenik;
9 `rtvenikot za `rtvi sepalenici so siot negov pribor, i
mijalnikot i podno`jeto negovo;
10 i ode`dite na Aron za slu`ewe i ode`dite na sinovite Aronovi,
so koi }e mi sve{tenodejstvuvaat;
11 i masloto za pomazanie, i kadivoto blagoprijatno za
svetili{teto - se neka napravat taka, kako {to ti zapovedav.”
Izlez
Izlez
Praznuvawe na sabotata
12 I pak mu re~e Gospod na Mojsej, velej}i:
13 “Ka`i im na sinovite na Izrael taka: pazete gi sabotite Moi,
za{to toa e znak me|u Mene i vas od koleno do koleno, za da znaete
deka Jas sum Gospod, Koj ve osvetuva.
14 Pazete ja sabotata, bidej}i taa e sveta za vas: koj }e ja oskverni, da
se pogubi. Sekoj, koj }e vr{i nekakva rabota vo toj den, taa du{a neka
se istrebi od narodot svoj.
15 {est dena neka se raboti; a sedmiot den e sabota, den za odmor,
posveten na Gospod: sekoj, koj }e raboti vo saboten den, neka se predade
na smrt.
16 3atoa sinovite izraelski neka gi pazat sabotite, praznuvaj}i gi vo
rodovite svoi kako ve~en zavet.
17 Toa e znak me|u Mene i sinovite na Izrael doveka; za{to vo {est
dena gi sozdade Gospod neboto i zemjata, a vo sedmiot den si otpo~ina
i se odmori.”
18 I koga Bog prestana da zboruva so Mojsej na Planinata Sinajska,
mu gi dade dvete plo~i na zavetot - kameni plo~i, napi{ani so prst
Bo`ji.
IZRAEL GO NARU[UVA ZAVETOT SO BOGA
Zlatnoto tele
32
A narodot, koga vide deka Mojsej dolgo vreme ne sleguva od
planinata, se sobra pred Aron, i mu re~e: “Stani i napravi ni bog {to
}e odi pred nas, za{to ne znaeme {to se slu~i so onoj ~ovek - so Mojsej,
koj nè izvede od zemjata egipetska.”
2 Aron im re~e: “Izvadete gi zlatnite obetki od u{ite na va{ite
`eni, sinovite va{i i }erkite va{i, i donesete mi gi!”
3 I siot narod gi izvadi zlatnite obetki, {to im bea na u{ite, i mu
gi donesoa na Aron.
4 A toj, otkako gi zede od racete nivni, gi rastopi vo kalapi i od niv
izlea tele. I rekoa: “Eve go, Izraele, tvojot bog, koj te izvede od
zemjata egipetska.”
5 A koga go vide toa Aron, napravi `rtvenik sproti nego, i izjavi i
re~e: “Utre e praznik na Gospod.”
6 Utredenta, stanuvaj}i rano, prinesoa `rtvi sepalenici i `rtvi za
spasenie; i isposedna narodot, ta jadea i pieja, i potoa stanaa da
igraat.
7 I mu re~e Gospod na Mojsej: “Odi poskoro i slezi dolu, za{to
narodot tvoj, kogo go izvede od zemjata egipetska, pojde po pat na
bezzakonie.
8 Brzo se otklonija od patot, {to im go opredeliv; si napravija tele,
i mu se poklonija, pa mu prinesoa `rtvi, i rekoa: ,Eve go, Izraele,
tvojot bog {to te izvede od zemjata egipetska.Ä“
9 I mu re~e Gospod na Mojsej: “Gledam deka onoj narod e tvrdoglav,
10 no sega ostavi da se razgori gnevot Moj protiv niv i da gi
istrebam, a od tebe }e napravam golem narod.”
Izlez
Izlez
11 A Mojsej, se pomoli pred Gospod Bog, i re~e: “Zo{to se razgoruva,
Gospodi, gnevot Tvoj protiv narodot Tvoj, kogo go izvede od zemjata
egipetska so sila golema i raka cvrsta?
123o{to Egip}anite da zboruvaat i da re~at: ,3a zlo gi izvede, za da
gi ubie po planinite i da gi istrebi od zemjata?Ä Neka se smiri Tvojot
silen gnev i nemoj da go pogubuva{ narodot Tvoj.
13 Seti se na Avraam, Isak i Izrael, slugite Tvoi, na koi im se
kolne{e, velej}i: ,}e go umno`am i preumno`am potomstvoto va{e
kako yvezdite na neboto, i seta ovaa zemja, za koja vi zboruvav, }e mu ja
dadam na potomstvoto va{e; ve~no }e ja vladeat.”
14 I Gospod se smiluva i ne mu napravi zlo na narodot Svoj, kako {to
be{e rekol.
15 Toga{ se vrati Mojsej, sleguvaj}i od planinite; vo racete mu bea
dvete plo~i na zavetot, ispi{ani od dvete strani: i na ednata strana i
na drugata strana be{e napi{ano.
16 Plo~ite bea Bo`jo delo, i pismoto - Bo`jo pismo, vre`ano na
plo~ite.
17 A Isus, koga go ~u glasot na narodot {to vika{e, mu re~e na
Mojsej: “Borben povik e vo logorot.”
18 No toj odgovori: “Ne e toa vik na pobednici, nitu, pak, piskot na
pobedeni; tuku slu{am glas na lu|e koi peat.”
19 A koga se pribli`i do logorot i go vide teleto i igrite, se
razgnevi Mojsej: pa gi frli od racete svoi obete plo~i, i gi skr{i vo
podno`jeto na planinata.
20 Potoa go zede teleto, {to go bea napravile, i go izgori vo ogan i
go pretvori vo prav, a pravta ja isturi vo vodata, i im dade od nea da
pijat sinovite na Izrael.
21 I mu re~e Mojsej na Aron: “{to ti napravi ovoj narod, ta go navede
na tolku golem grev?”
22 A Aron mu re~e: “Ne gnevi se, gospodare moj; ti samiot znae{ deka
ovoj narod mu e naklonet na zloto.
23 Tie mi rekoa: ,Napravi ni bog {to }e odi pred nas; bidej}i ne
znaeme {to stana so Mojsej, so ~ovekot koj nè izvede od zemjata
egipetska”.
24 A jas im rekov: ,Koj ima zlato, neka go izvadi od sebe”. I go
izvadija i go donesoa, a jas go frliv vo ogan, i go izleav ova tele.”
Kaznata
25 Koga vide Mojsej deka toj narod stanal neobuzdan - bidej}i Aron
be{e dopu{til da padne vo neobuzdanost, pred o~ite na nivnite
neprijateli,
26 zastana Mojsej na vratata od logorot, i re~e: “Koj e Gospodov, neka
dojde kaj mene!” I se sobraa kaj nego site sinovi Levievi.
27 I toj im re~e: “Eve {to veli Gospod, Bog na Izrael: opa{ete go
sekoj svojot me~ na bedroto svoe, i pojdete po logorot, pa trgnete od
vrata na vrata i obratno, i sekoj neka go ubie bratot svoj, bli`niot
svoj i sosedot svoj.”
28 I postapija sinovite Levievi spored zapovedta Mojseeva: i vo toj
den izgina narod do tri iljadi du{i.
Izlez
Izlez
29 I Mojsej im re~e: “Denes Mu gi posvetivte racete svoi na Gospod
za slu`ba: koj na sinot svoj, koj na bratot svoj, za da vi dade denes
blagoslov.”
Mojsej Go moli Boga da mu prosti na Izrael
30 A utredenta Mojsej mu re~e na narodot: “Napravivte golem grev; i
sega }e pojdam gore kaj Boga, za da molam da vi se prosti va{iot grev.”
31 I se vrati Mojsej kaj Gospod, i re~e: “Ovoj narod napravi golem
grev, bidej}i si napravi bog od zlato.
32 I sega prosti im go grevot nivni; ako li, pak, ne, toga{ izbri{i
me i mene od knigata Tvoja, vo koja si me zapi{al.”
33 A Gospod mu re~e na Mojsej: “Onoj, {to zgre{il pred Mene, nego
}e go izbri{am od knigata Moja.
34 No sega odi, i povedi go toj narod vo mestoto, kade {to ti rekov.
Eve, Mojot angel }e odi pred tebe, a koga }e gi posetam, na niv }e go
navrtam grevot niven.”
35 I go kazni Gospod narodot, za napravenoto tele {to go izlea
Aron.
Bog mu zapoveda na Mojsej da trgnat
33
Gospod mu re~e na Mojsej: “Kreni se ottuka ti i narodot, kogo go
izvede od zemjata egipetska i odi vo zemjata, za koja im se zakolnav na
Avraam, Isak i Jakov, velej}i: na potomstvoto va{e }e mu ja dadam;
2 i }e ispratam pred tebe angel, i }e gi izgonam Hanancite,
Amorejcite, Hitijcite, Perizijcite, Evejcite i Jevusijcite:
3 i }e te vovedam vo zemjata, kade {to te~e med i mleko; Samiot nema
da odam so vas, za da ne ve pogubam po patot, bidej}i vie ste tvrdoglav
narod.”
4 A narodot koga go ~u toj stra{en zbor, se rasplaka, i nikoj ne go
klade na sebe nakitot svoj.
5 3a{to Gospod mu be{e rekol na Mojsej: “Ka`i im na sinovite
izraelski: vie ste tvrdoglav narod; samo za mig da se simnam pome|u
vas, }e ve istrebam; a sega simnete go od sebe nakitot svoj, a Jas }e vi
poka`am {to }e napravam so vas.”
6 I gi izvadija nakitite od sebe sinovite izraelski na planinata
Horiv.
Skinijata na sobranieto
7 A Mojsej go zede {atorot svoj, i go raspna nadvor od logorot, i se
nare~e skinija na sobranieto; i sekoj {to Go bara{e Gospoda, doa|a{e
vo skinijata na sobranieto, koja se nao|a{e nadvor od logorot.
8 I koga Mojsej trgnuva{e kon skinijata, siot narod stoe{e na
vratata od svojot {ator, i gleda{e po Mojsej, dodeka ne vleze vo
skinijata.
9 A koga Mojsej vleguva{e vo skinijata, se spu{ta{e stolb od oblak
i se zadr`uva{e pred vratata na skinijata, dodeka Gospod zboruva{e
so Mojsej.
Izlez
Izlez
10 I siot narod go gleda{e stolbot od oblak, koj stoe{e pred vratata
na skinijata; i siot narod stanuva{e, i sekoj se poklonuva{e pred
vlezot na svojot {ator.
11 I toga{ Gospod zboruva{e so Mojsej lice v lice, kako {to ~ovek
zboruva so prijatelot svoj. Potoa Mojsej se vra}a{e vo logorot,
dodeka negoviot pomo{nik, mladiot Isus, sinot Navinov, ne
izleguva{e od skinijata.
Gospod razgovara so Mojsej
12 I Mojsej mu re~e na Gospod: “Ete, Ti mi veli{: ,vodi go toj narodÄ,
i ne mi javi kogo }e prati{ so mene, iako mi re~e: ,Jas te znam po ime i
ti najde milost pred Mene”.
13 Pa, ako, sum na{ol milost pred Tebe otkrij mi se da Te razberam,
ta i ponatamu da najdam milost pred Tebe, i da vidam deka ovie lu|e se
Tvoj narod.”
14 I mu re~e: “Jas Samiot }e vrvam pred tebe, i }e te uspokojam.”
15 A toj mu re~e: “Ako Ti Samiot ne pojde{ so nas, toga{ ne
izveduvaj nè odovde,
16 za{to, po {to }e poznaeme deka jas i narodot Tvoj sme na{le
milost pred Tebe, osven po toa {to Ti odi{ so nas? I po toa }e se
razlikuvame i narodot Tvoj od site drugi narodi {to se na zemjata.”
17 I Gospod mu re~e na Mojsej: “Ke go napravam i toa, {to go ka`a,
za{to ti najde milost pred Mene, i te poznavam mnogu dobro.”
18 Pak re~e: “Poka`i mi ja slavata Svoja.”
19 Mu odgovori: “}e ja poka`am pred tebe seta Moja slava, i }e Go
izgovoram imeto Gospodovo pred tebe, i koj e za pomiluvawe, }e go
pomiluvam, i koj e za ute{enie - }e go ute{am.”
20 I potoa re~e: “No liceto Moe ne }e mo`e{ da go vidi{, za{to ne
mo`e ~ovek da Go vidi liceto Moe i da ostane `iv.”
21 I pak re~e Gospod: “Ene mesto kaj Mene, zastani na onaa karpa!
22 A koga }e pomine slavata Moja, }e te stavam vo puknatinata na
karpata, i }e te zasolnam so rakata Svoja, dodeka ne pominam;
23 a koga }e ja krenam rakata Svoja, ti }e me vidi{ otkaj grbot, no
liceto Moe ne }e mo`e{ da go vidi{.”
Novi plo~i na zakonot
34
I Gospod mu re~e na Mojsej: “Izdelkaj za sebe dve plo~i od kamen,
kako {to bea prvite, a Jas }e gi napi{am na plo~ite zborovite, koi
bea na prvite plo~i, {to ti gi skr{i.
2 I bidi gotov za utre, i ka~i se gore na planinata Sinaj, i zastani
pred Mene, na vrvot od planinata.
3 No nikoj neka ne se iska~uva so tebe, nitu da se pojavuva po celata
planina; duri ni dobitok, siten ili krupen, da ne pase blizu
planinava.”
4 I Mojsej izdelka dve plo~i od kamen, kako {to bea prvite, i stana
utredenta rano, pa se iska~i na planinata Sinaj, kako {to mu zapoveda
Gospod, i gi zede so sebe dvete kameni plo~i.
5 A Gospod sleze vo oblak, a Mojsej zastana pred Nego, i go izvika
imeto Gospodovo.
Izlez
Izlez
6 Potoa Gospod pomina pokraj liceto na Mojsej i izvika: “Gospod,
Gospod, Bog ~ovekoqubiv i milostiv, dolgotrpeliv, mnogumilostiv i
veren!
7 Koj ja ~uva pravdata i poka`uva milost na iljadnici, Koj pro{tava
bezzakonija, nepravdi i grevovi, no Koj vinovni ne ostava nekazneti,
Koj za grevovite na tatkovcite gi kaznuva decata, duri i vnucite do
tretoto i ~etvrtoto koleno.”
8 A Mojsej vedna{, padna nazemi i se pokloni;
9 i re~e: “Ako sum na{ol milost pred Tebe, Gospodi, neka odi Gospod
moj so nas, bidej}i ovoj narod e tvrdoglav; prosti ni gi grevovite na{i
i bezzakonijata na{i i }e bideme Tvoi.”
Obnovuvawe na zavetot
10 Toj odgovori: “Eve, vospostavuvam zavet so tebe: pred celiot narod
tvoj }e izvr{am ~uda kakvi {to ne bile napraveni po celata zemja i
kaj nieden narod; i }e gi vidat site lu|e, me|u koi si i ti, delata
Gospodovi, bidej}i stra{no }e bide ona {to }e go napravam za tebe.
11 Pazi go se ona, {to sega ti go zapovedam; eve, Jas }e gi izgonam
pred liceto tvoe Amorejcite, i Hanancite, i Hitijcite, i
Perizijcite, i Evejcite i Jevusijcite;
12 vnimavaj da ne vleguva{ vo sojuz so onie, koi `iveat vo zemjata, vo
koja }e vleze{, da ne stanat soblazna za vas,
13 tuku `rtvenicite nivni urnete gi, i spomenicite nivni skr{ete
gi; i svetite drvja nivni ise~ete gi.
14 3a{to ti ne treba da se poklonuva{ na drugi bogovi osven na
Gospod, bidej}i imeto Negovo e revnivo; Toj e Bog revnitel.
15 Ne stapuvaj vo sojuz so `itelite na taa zemja, ta koga }e se
oddavaat na blud za svoite bogovi i im prinesuvaat `rtva, da ne te
pokanat i tebe da jade{ od nivnite `rtvi.
16 I ne zemaj od }erkite nivni `eni za svoite sinovi, ta da ne bi i
}erkite nivni, vr{ej}i blud za bogovite svoi, da gi nateraat i
sinovite tvoi na blud za bogovite nivni.
17 Ne pravi za sebe lieni bogovi!
18 Pazi go praznikot Beskvasnici: sedum dena jadi beskvasen leb,
kako {to ti zapovedav, vo opredelenoto vreme vo mesecot aviv, za{to
vo mesec aviv izleze od Egipet.
19 Sè {to otvora utroba, Moe e, kako i sekoe prvorodeno od govedata
tvoi, i sekoe prvorodeno od ovcite.
20 No prvorodenoto od magariwata zameni go so jagne; ako ne go
zameni{, toga{ otkupi go; a sekoe prvorodeno me|u sinovite tvoi,
otkupi go; da ne se pojavuva nikoj pred Mene so prazni race.
21 {est dena raboti, a vo sedmiot den odmori se: duri i ako e vreme
na seidba i `etva;
22 praznuvaj go praznikot na sedmicite, praznikot na po~etokot na
`etvata na p~enicata i praznikot na berbata na krajot od godinata;
23 tripati vo godinata sekoe ma{ko me|u vas da se javuva pred Gospod
Bog Izraelov,
Izlez
Izlez
24 za{to Jas }e gi isteram narodite od pred tebe, i }e gi pro{iram
granicite tvoi, i nikoj nema da se polakomi po zemjata tvoja, ako se
javuva{ pred liceto na Gospod, tvojot Bog, tripati vo godinata.
25 Nemoj da ja me{a{ krvta od `rtvite Moi so kvasen leb, i `rtvata
za praznikot Pasha da ne preno}eva do izutrina.
26 Prvite plodovi od prviot rod na zemjata tvoja prinesuvaj gi vo
domot na Gospod, tvojot Bog; nemoj da vari{ jare vo mlekoto od
negovata majka!”
27 A mu re~e u{te Gospod na Mojsej: “Zapi{i si gi ovie zborovi,
za{to so tie zborovi sklu~uvam zavet so tebe i so Izrael.”
28 I ostana Mojsej tamu pred Gospod ~etirieset dena i ~etirieset
no}i, ne jadej}i leb i ne piej}i voda; i gi napi{a vrz plo~ite
zborovite na zavetot,
Desette zapovedi.
Vra}awe na Mojsej vo logorot
29 Koga Mojsej se simnuva{e od Planinata Sinajska, gi dr`e{e vo
racete svoi dvete plo~i; no sleguvaj}i od planinata, Mojsej ne znae{e
deka ko`ata na liceto mu zra~i za{to Bog razgovara{e so Nego.
30 I bidej}i Aron i site izraelski sinovi go vidoa Mojsej, kako i
toa deka liceto mu zra~i, se pla{ea da se pribli`at do nego.
31 No Mojsej gi povika, i tie pristapija kon nego, Aron i site
poglavari na narodot, i Mojsej govore{e so niv.
32 Potoa dojdoa site sinovi izraelski, i toj im zapoveda sè {to mu
re~e Gospod na planinata Sinaj.
33 A koga Mojsej prestana da zboruva so niv, go pokri liceto svoe so
pokrivalo.
34 No koga Mojsej izleguva{e pred Gospod, za da zboruva so nego, go
kreva{e pokrivaloto, dodeka ne izleze{e; a {tom }e izleze{e, im
ka`uva{e na sinovite izraelski sè {to mu be{e zapovedal.
35 Toga{ sinovite izraelski go gledaa liceto Mojseevo kako zra~i;
Mojsej, pak, go pokriva{e liceto svoe so pokrivalo dodeka pak ne
vleze{e da zboruva so Nego.
GRADEWE NA SKINIJATA
Sabotata - den za odmor
35
Potoa go sobra Mojsej celoto op{testvo na sinovite izraelski, i im
re~e: “Eve {to zapoveda Gospod da pravite:
2 {est dena da se raboti, a sedmiot den da vi bide odmor, za{to e
sveta sabota, po~inka na Gospod; sekoj {to }e raboti vo toj den, so
smrt da se kazni;
3 vo saboten den da ne palite ogan nigde vo `iveali{tata va{i.”
Izraelcite gi prilo`uvaat svoite prinosi
4 I u{te mu re~e Mojsej na celoto op{testvo na narodot izraelski:
“Eve {to zapoveda Gospod:
Izlez
Izlez
5 soberete pome|u vas prinos na Gospod, sekoj {to od srce dava, neka
donese prinos, dobrovolno neka prinese prinos na Gospod: zlato,
srebro i bakar,
6 sina, purpurna i crvena volna, len i kozina;
7 i ovne{ki ko`i, crveni, sini ko`i i drvo {itim;
8 maslo za svetilnikot, i mirisi za masloto za pomazanie i
mirisnoto kadivo;
9 i kamewa od oniks, i kamewa za ukrasuvawe na efodot i za
nagradnikot.
10 I site, koi se me|u vas mudri po razum, neka dojdat da napravat sè
{to zapovedal Gospod:
11 Skinijata, platni{tata i pokrivot nejzin, kuki~kite nejzini i
{ticite, napre~nicite nejzini, stolbovite nejzini i podno`jata
nejzini;
12 i kov~egot na zavetot, so svoite lostovi, i ~istili{teto, i
zavesata za pregrada.
13 Trpezata i lostovite nejzini, i siot pribor nejzin i lebovite za
prinos;
14 svetilnikot za osvetlenie so priborot negov i kadilata negovi, i
masloto za osvetlenie;
15 i kadilniot `rtvenik, i lostovite negovi, i masloto za
pomazanie, i mirizbite za kadewe, i zavesata na vratata od skinijata;
16 `rtvenikot za sepalenici, i negovite bakarni re{etki, lostovite
negovi i siot negov pribor, i mijalnikot i podno`jeto negovo.
17 Zavesite za dvorot, stolbovite negovi i podno`jata nivni, i
zavesata od vratata na dvorot;
18 kolovite za skinijata, i kolovite za dvorot so ja`iwata nivni;
19 ode`dite slu`beni za slu`ba vo svetili{teto, i svetite ode`di
na sve{tenikot Aron, i ode`dite na sinovite negovi za sve{teni~ka
slu`ba.”
20 Potoa celoto op{testvo na sinovite izraelski se povle~e od
Mojsej.
21I doa|aa site koi srceto gi vle~e{e i du{ata gi pottiknuva{e;
doa|aa, nosej}i prinos na Gospod - prinosi za ureduvawe na skinijata,
za site nejzini potrebi i za svetite ode`di;
22 doa|aa ma`i i `eni; site, {to srceto gi vle~e{e, i prinesuvaa
veri{ki, obetki, prsteni i grivni i sekakvi zlatni raboti; sekoj, koj
saka{e, prinesuva{e zlato na Gospod;
23 i sekoj, koj ima{e sina, purpurna i crvena volna i len, ovne{ki
ko`i, crveni, i sini ko`i, gi prinesuvaa;
24 i sekoj, koj donesuva{e srebro ili bakar, Mu Go prinesuva{e kako
dar na Gospod; i koj ima{e drvo {itim, go prinesuva{e za sekoja
potreba.
25 A sekoja `ena, mudra i ve{ta, prede{e so svoite race i
prinesuva{e sè {to }e isprede - pre|a sina, purpurna i crvena i len;
26 sekoja pak, `ena, koja saka{e, a i mo`e{e da prede, prede{e
kozina.
27 A stare{inite prinesuvaa kamen oniks i kamewa za ukrasuvawe na
efodot i na nagradnikot;
Izlez
Izlez
28 isto taka i aromati, maslo za osvetlenie i maslo za masloto za
pomazanie i mirizbi za kadewe!
29 I taka sinovite izraelski - site ma`i i site `eni, koi sakaa da
prinesat {to i da e za deloto, {to zapoveda Gospod preku Mojsej da se
napravi, prinesoa dobrovolen dar na Gospod.
Veseleil i Oholijav zapo~nuvaat so rabota
30 Toga{ im re~e Mojsej na sinovite izraelski: “Ete, Bog go povika
po ime Veseleil, sin na Urij, sinot Orov, od plemeto Judino.”
31I go ispolni so Bo`ji Duh, so mudrost i so razum, so znaewe i so
sekoja ume{nost;
32 da izrabotuva planovi, i da pravi raboti od zlato, srebro i bakar;
33 da re`e kamewa, da re`e i obrabotuva drvo, i da pravi sekakvi
umetni~ki raboti;
34 a vlo`i vo negovoto srce i vo srceto na Oholijav, sinot
Ahisamahov, od plemeto Danovo, i sposobnost da mo`at da u~at i
drugi.
35 Gi obdari so ume{nost da vr{at sekakva rabota, na kova~, umetnik
i veza~ na sina, purupurna i crvena i lenena tkaenina i tkaja~i, koi
pravat sekakvi raboti i izrabotuvaat umetni~ki planovi.
36
I zapo~naa da rabotat Veseleil i Oholijav i site sposobni lu|e, na
koi Gospod im be{e dal mudrost i znaewe da razbiraat i da rabotat
sekakvi raboti, potrebni za svetili{teto, se kako {to be{e
zapovedal Gospod.
2 I gi povika Mojsej Veseleil i Oholijav i site mudri lu|e, na koi
Bog im dal razum vo srceto, i site, koi od srce sakaa da se zafatat za
dela {to treba da se svr{at.
3 I tie gi zedoa od Mojsej site darovi {to gi bea prinele sinovite
izraelski za potrebite na svetili{teto za da se raboti. A tie gi
primaa u{te i prinesuvanite darovi od onie {to nosea sekoe utro.
4 Toga{ dojdoa site ve{ti lu|e, {to vr{ea raboti za svetili{teto,
sekoj spored svojata rabota, koj kakva {to rabotel,
5 pa mu rekoa na Mojsej: “Narodot prinesuva pove}e otkolku {to e
potrebno za da se napravi, ona {to zapoveda Gospod.”
6 I Mojsej razglasi vo taborot, velej}i: “Ni ma` ni `ena da ne
prinesuva ni{to pove}e kako dar za svetili{teto.” I narodot
prestana da prinesuva,
7 za{to ima{e dosta prineseno za sekakvi raboti {to treba{e da se
napravat, duri i preostanuva{e.
Skinijata
8 Toga{ site ve{ti lu|e, koi se obvrzaa da ja napravat skinijata,
prigotvija deset platni{ta od presukan len i od sina, purpurna i
crvena volna i na niv napravija umetni~ki izvezeni heruvimi.
9 Dol`inata na sekoe platni{te iznesuva{e dvaeset i osum lakti, a
{irinata ~etiri lakti; site platni{ta bea so ista merka.
Izlez
Izlez
10 I Veseleil gi sostavi pette platni{ta edno so drugo, i drugite
pet platni{ta gi sostavi edno so drugo.
11 I napravi sini petlici po rabovite na ednoto platni{te, kade
{to }e se soedinuva so drugoto; takvi napravi toj i na rabot od
poslednoto platni{te, za da go soedini so drugoto.
12 Pedeset petlici napravi na ednoto platni{te, kade {to se
soedinuva so drugoto; petlicite bea edna sprema druga.
13 I napravi pedeset zlatni kuki~ki i so kuki~kite sostavi edno
platni{te so drugo. Taka skinijata stana edna celina.
14 Potoa napravi platni{ta od kozina za pokrivawe na skinijata;
edinaeset takvi platni{ta napravi:
15 edno platni{te be{e dolgo trieset lakti, a {iroko ~etiri lakti;
edna merka bea site edinaeset platni{ta.
16 Pa gi sostavi pette platni{ta oddelno, a {este platni{ta
oddelno.
17 I napravi pedeset petlici po rabot od krajnoto platni{te, kade
{to se soedinuva so drugoto, i pedeset petlici napravi po rabot na
drugoto platni{te, za da se soedinuva so drugoto;
18 a napravi i pedeset kuki~ki od bakar, za da se sostavi pokrivot, ta
da stane celina.
19 Potoa napravi pokriv za skinijata od ovne{ki ko`i, crveni, a nad
nea druga - od sini ko`i.
20 I napravi {tici za skinijata od drvoto {itim, {to }e stojat
ispraveni;
21 sekoja {tica od po deset lakti dolga, a lakot i polovina {iroka;
22 sekoja {tica ima{e po dva klina, eden sproti drug; taka napravi
toj na sekoja {tica od skinijata.
23 A vakvi {tici za skinijata napravi dvaeset za ju`nata strana:
24 i napravi ~etirieset podno`ja srebreni za pod dvaesette {tici,
po dve podno`ja pod sekoja {tica za dvata klina nejzini, i po dve
podno`ja pod drugata {tica za dvata nejzini klina.
25 I za drugata strana na skinijata, sprema sever, napravi dvaeset
{tici,
26 i ~etirieset srebreni podno`ja: dve podno`ja pod ednata {tica i
dve podno`ja pod drugata {tica.
27 A za zadnata strana na skinijata, kon zapad, napravi {est direci;
28 napravi u{te dve {tici za aglite na skinijata od zadnata strana;
29 tie bea sostaveni odozdola i odozgora so edna alka; taka napravi
toj so obete strani na dvata agla;
30 i taka ima{e osum {tici i {esnaeset podno`ja srebreni, po dve
podno`ja pod sekoja {tica.
31 Potoa napravi napre~nici od drvoto {itim: pet za {ticite od
ednata strana na skinijata,
32 i pet napre~nici za {ticite od drugata strana na skinijata, i pet
napre~nici za {ticite od zadnata strana na skinijata.
33 A napravi i vnatre{na napre~nica {to }e ide preku sredinata na
{ticite od edniot do drugiot kraj;
Izlez
Izlez
34 direcite gi opkova so zlato, a i alkite, niz koi bea provle~eni
napre~nicite, gi napravi od zlato, pa i napre~nicite gi opkova so
zlato.
35 Potoa napravi zavesa od sina, purpurna i crvena volna i od
presukan len i na nea napravi heruvimi, umetni~ki izvezeni;
36 za nea napravi i ~etiri stolba od drvoto {itim, i gi opkova so
zlato; i zlatni kuki~ki za stolbovite i im izlea ~etiri podno`ja od
srebro.
37 Napravi potoa zavesa za vlezot vo skinijata od sina, purpurna i
crvena volna i od presukan len, umetni~ka izrabotka,
38 i pet stolbovi za nea so kuki~kite nivni; vrvovite na stolbovite
i nivnite prsteni gi oblo`i so zlato, i napravi pet podno`ja od
bakar.
Kov~egot na zavetot
37
I napravi Veseleil od drvoto {itim kov~eg, dva i pol lakti dolg,
eden i pol lakot {irok i lakot i pol visok;
2 go opkova odnatre i odnadvor so ~isto zlato i mu napravi zlaten
venec naokolu;
3 izlea za nego ~etiri alki od zlato za ~etirite negovi agli: dve
alki za ednata negova strana, i dve za drugata;
4 napravi lostovi od drvoto {itim i gi opkova so zlato;
5 i gi sprovre lostovite niz alkite od obete strani na kov~egot, za
da mo`e kov~egot da se nosi.
6 Potoa napravi kapak od ~isto zlato: vo dol`ina - dva i pol lakti;
vo {irina - lakot i polovina.
7 Napravi i dva heruvima od zlato; gi napravi iskovani na dvata
kraja od kapakot;
8 edniot heruvim na edniot kraj, a drugiot heruvim na drugiot kraj;
heruvimite gi napravi da se izdavaat od obata kraja na kapakot.
9 I heruvimite bea so ra{ireni krilja, odozgora, i so kriljata svoi
go pokrivaa poklopecot - ~istili{te, a so licata svrteni eden sprema
drug, i naso~eni kon ~istili{teto.
Trpezata so prinesenite pred Boga lebovi
10 Napravi i trpeza od drvoto {itim, so dol`ina od dva lakti i
{irina od lakot, a lakot i polovina vo viso~ina.
11 I ja opkova so ~isto zlato, i naokolu i napravi zlaten venec;
12 potoa i napravi stranici naokolu, kolku dlanka {iroki, a po
stranicite i napravi zlaten venec.
13 Izlea za nea ~etiri alki od zlato, i alkite gi pricvrsti na
~etirite agli pri ~etirite noze,
14 na stranicite ima{e alki, niz koi bea provreni lostovi, za da
mo`e trpezata da se nosi.
15 A lostovite gi napravi od drvoto {itim, za nosewe na trpezata, i
gi pokri so zlato.
16 Potoa napravi sadovi od ~isto zlato, opredeleni za trpezata:
~inii, kadilnici, ~a{i i crpki, so koi }e se preliva.
Izlez
Izlez
Svetilnikot so sedum stebla
17 Napravi i svetilnik od ~isto zlato, kovan go napravi: steblata i
grankite, ~a{kite, jabol~iwata i cvetovite mu izleguvaa od nego.
18 {est granki mu izleguvaa od stranite: tri granki od ednata strana
na svetilnikot, a tri granki na drugata strana od svetilnikot;
19 tri ~a{ki kako bademov cvet so jabol~e i cvetovi ima{e na
ednata granka, a tri ~a{ki kako bademov cvet so jabol~e i cvetovi na
drugata granka; taka be{e na site {est granki {to izleguvaa od
svetilnikot.
20 A na samiot svetilnik ima{e steblo so ~etiri ~a{ki kako
bademov cvet so jabol~iwa i cvetovi:
21 edno jabol~e be{e pod dvete granki od nego, i edno jabol~e pod
drugite dve granki od nego; taka i pod tretite dve granki od {est
granki {to izleguvaa od nego.
22 Jabol~iwata nivni i grankite nivni izleguvaa od nego; celiot
be{e iskovan od ~isto zlato.
23 I mu napravi sedum kandilca, a i {tipki i pepelarki od ~isto
zlato;
24 od kikar ~isto zlato go napravi so siot negov pribor.
`rtvenik za kadewe
25 I napravi `rtvenik za kadewe od drvoto {itim: lakot dolg i
lakot {irok, ~etiriagolen, dva lakti visok; i od nego mu izleguvaa
rogovite;
26 pa go opkova so ~isto zlato odozgora i stranite naokolu, a i
negovite rogovi; mu napravi i zlaten venec naokolu;
27 i dve alki od zlato mu napravi pod venecot na dvata agli negovi, gi
napravi od dvete negovi strani, za da se sprovrat niz niv lostovite, za
da mo`e da se nosi.
28Lostovite gi napravi od drvoto {itim, i gi opkova so zlato.
29 I napravi maslo za sveto pomazanie i mirisno kadivo, ~isto, so
ve{tina na mirovarec.
38
I napravi od drvoto {itim `rtvenik za `rtvi sepalenici; pet
lakti dolg i pet lakti {irok, ~etiriagolen, tri lakti visok;
2 a napravi i rogovi na negovite ~etiri agli, taka {to rogovite da
izleguvaat od nego, i go opkova so bakar.
3 I go napravi siot pribor za `rtvenikot: kotlite, lopat~iwata,
potirite, vilu{kite i kadilnicite; siot pribor go napravi od bakar.
4 a na `rtvenikot mu napravi re{etka od bakar kako mre`a, od dnoto
pa do sredinata, naokolu;
5 i izlea ~etiri alki za ~etirite agli na re{etkata od bakar, za da
se provle~at niz niv lostovi za nosewe.
6 A lostovite gi napravi od drvoto {itim i gi opkova so bakar.
7 Pa gi provle~e lostovite niz alkite od obete strani na
`rtvenikot, za da mo`e da se nosi; od {tici go napravi, prazen
odnatre.
Izlez
Izlez
8 Napravi i mijalnik od bakar i podno`je od bakar so ubavi {arki,
koi go krasea vlezot na skinijata.
Zavesite na dvorot
9 I dvor napravi od ju`nata strana, a zavesite mu bea od presukan
len, po sto lakti dolgi;
10 dvaeset stolbovi za niv, i dvaeset podno`ja pod niv od bakar; a
kuki~kite za stolbovite i obra~ite nivni bea od srebro.
11 Taka i od severnata strana - zavesi od sto lakti; stolbovi za niv
dvaeset i podno`ja pod niv od bakar dvaeset; a i kuki~kite za
stolbovite i obra~ite nivni od srebro.
12 A od zapadnata strana zavesi od pedeset lakti: deset stolbovi za
niv, i podno`ja - deset; kuki~kite za stolbovite i obra~ite nivni od
srebro;
13 i od isto~nata strana, zavesi od pedeset lakti.
14 Za ednata strana na vratata zavesi od petnaeset lakti, tri
stolbovi za niv i tri podno`ja pod niv;
15 i za drugata strana zavesi od petnaeset lakti, tri stolba za niv, i
podno`ja pod niv - tri.
16 Site zavesi na dvorot naokolu bea od presukan len,
17 a podno`jata na stolbovite - od bakar, kuki~kite za stolbovite i
obra~ite na niv - od srebro; i vrvovite nivni bea so srebro oblo`eni;
i site stolbovi na dvorot bea so srebreni obra~i povrzani.
18 A zavesata na vratata od dvorot - vezena - od sina, purpurna i
crvena volna i od presukan len, dolga dvaeset lakti, a vo visina po
celata {irina pet lakti, kako i drugite zavesi vo dvorot;
19 i ~etiri stolba za nea, i ~etiri podno`ja pod niv od bakar;
kuki~kite im bea od srebro, vrvovite nivni posrebreni, a i obra~ite
nivni bea od srebro.
20 Site kol~iwa okolu skinijata i dvorot bea od bakar.
Izrabotkite za skinijata
21 Ete, toa se izrabotkite za skinijata na sobranieto, napraveni po
zapovedta na Mojsej od levitite, a pod nadzor na sve{tenikot Itamar,
sin na Aron.
22 A sè ona kako {to mu zapoveda Gospod na Mojsej, go napravi
Veseleil, sin na Urij, sinot Orov, od plemeto Judino.
23 I so nego Oholijav, sinot Ahisamahov, od plemeto Danovo, rezbar,
ve{t tkaja~ i veza~ na sina, purpurna i crvena i lenena tkaenina.
24 Seto zlato, {to be{e upotrebeno za siot pribor na svetili{teto,
zlato, prineseno na dar, be{e dvaeset i devet kikari i sedumstotini i
trieset {ekeli, sve{teni {ekeli;
25 a srebroto prebroeno od darodavcite - sto kikari i iljada
sedumstotini sedumdeset i pet {ekeli, sve{teni {ekeli.
26 Po polovina {ekel od ~ovek, presmetano spored sve{teniot
{ekel, od sekoj {to doa|a na prebrojuvawe, od dvaeset godini i nagore,
od {estotini i tri iljadi petstotini i pedeset du{i.
27 Sto kikari srebro bea upotrebeni za liewe na podno`jata za
svetili{teto i podno`jata za zavesite; sto podno`ja od sto kikari, po
kikar na podno`je;
Izlez
Izlez
28 a od iljada sedumstotini sedumdeset i pette {ekeli toj napravi
kuki~ki za stolbovite i opkov za vrvovite nivni, a napravi i obra~i
za niv.
29 A od prineseniot dar vo bakar ima{e sedumdeset kikari, i dve
iljadi i ~etiristotini {ekeli;
30 i od nego gi napravi toj podno`jata za vlezot vo skinijata, i
`rtvenikot od bakar kako i re{etkata od bakar za nego, i siot pribor
za `rtvenikot;
31 podno`jata za celiot dvor naokolu, podno`jata za vratata na
dvorot, i site kol~iwa za skinijata i site kol~iwa za dvorot naokolu.
Ode`di za sve{tenicite: efodot
39
A od sina, purpurna i crvena volna napravija ode`di za slu`ba vo
svetili{teto; mu napravija i sve{teni ode`di na Aron, kako {to mu
be{e zapovedal Gospod na Mojsej.
2 Napravija efod od zlato, od sina, purpurna i crvena volna i od
presukan len;
Z iskovaa listovi od zlato, i isekoa ni{ki, za da gi vtkaat ve{to
me|u sinite, purpurnite, crvenite i vo lenenite ni{ki;
4 mu napravija i naramnici {to se vrzuvaat: tie se vrzuvaat so nego
na dvata negovi kraja.
5 I pojasot na efodot, od negovata gorna strana, be{e ist kako i toj:
od zlato, od sina, purpurna i crvena volna i od presukan len, kako {to
mu be{e zapovedal Gospod na Mojsej.
6 I izrezaa i kamewa od oniks, i gi obrabija so zlato, i gi vpi{aa na
niv imiwata na sinovite Izraelovi, kako {to se pravat pe~ati;
7pa gi stavija na naramnicite od efodot, za spomen na sinovite
Izraelovi, kako {to mu be{e zapovedal Gospod na Mojsej.
Nagradnikot
8 Napravija i nagradnik, ve{to izraboten, od ista materija kako i
efodot: od zlato, od sina, purpurna i crvena volna i od presukan len;
9 toj be{e: ~etiriagolen, dvoen, peda dolg, i peda {irok; dvoen go
napravija nagradnikot.
10 I naredija na nego ~etiri reda kamewa: vo prviot red: rubin,
topaz i smaragd;
11 vo vtoriot red: antraks, safir i elmaz;
12 vo tretiot red: opal, ahat i ametist;
13 vo ~etvrtiot red: hrizolit, oniks i jaspis; i tie bea opkovani i
obvieni vo zlato.
14 Kamewata bea spored brojot na imiwata na sinovite Izraelovi:
tie bea dvanaeset, spored brojot na nivnite imiwa, i na sekoj od niv
be{e izre`ano kako na pe~at po edno ime, za dvanaesette plemiwa.
15 I napravija za nagradnikot veri{ki vieni, pleteni od ~isto
zlato;
16 napravija i dve kop~enca zlatni i dve al~iwa zlatni, i gi stavija
dvete al~iwa na dvata kraja od nagradnikot;
Izlez
Izlez
17 pa gi zaka~ija dvete zlatni veri{ki za dvete al~iwa na kraevite
od nagradnikot,
18 a drugite dva kraja od dvete veri{ki gi zaka~ija za dvete kop~enca
i gi pricvrstija na naramnicite od efodot od prednata strana.
19 Napravija u{te dve zlatni al~iwa, i gi stavija na dvata kraja od
nagradnikot, na vnatre{niot rab, svrten sprema efodot:
20 napravija u{te dve zlatni al~iwa, gi stavija na dvata naramnika
od efodot, na negoviot preden kraj odozdola, kade {to se sostavuva
efodot nad pojasot;
21 i taka go vrzaa nagradnikot so al~iwata negovi za al~iwata od
efodot so sina vrvka, pletena, za da stoi odozgora nad pojasot od
efodot i da ne se oddeluva nagradnikot od efodot, kako {to mu be{e
zapovedal Gospod na Mojsej.
Drugite sve{teni ode`di
22 A za efodot napravija i nametka, od sina tkaenina,
23 i prorez po sredinata na nametkata, kako otvor na oklop, a okolu
prorezot {irit {ien, za da ne se resi.
24 Po polite na nametkata odozdola napravija top~enca od sina,
purpurna i crvena volna i presukan len.
25 A napravija i yvon~iwa od ~isto zlato, i gi zaka~ija yvon~iwata
na polite od nametkata naokolu, megu top~iwata:
26 yvon~e i top~ence, yvon~e i top~ence naokolu po polite na
nametkata, za slu`ba, kako {to mu be{e zapovedal Gospod na Mojsej.
27 Potoa napravija hitoni od tkaen len za Aron i za sinovite negovi;
28 i kidar od len i mitra od len, i dolna obleka od presukan len,
29 i pojas od presukan len od sina, purpurna i crvena volna - vezena
rabota, kako {to mu be{e zapovedal Gospod na Mojsej.
30 I napravija plo~ka, dijadema na svetosta, od ~isto zlato, i
izdlabija na nea pismo, kako {to se re`e pe~at “Svetiwa Gospodova.”
31 I vrzaa za nea sina vrvka, za da se vrzuva na kidarot odozgora, kako
{to mu be{e zapovedal Gospod na Mojsej.
Predavawe na zavr{enite raboti na Mojsej
32 I taka se svr{i celata rabota okolu skinijata. I napravija
sinovite izraelski se kako {to mu be{e zapovedal Gospod na Mojsej,
taka napravija.
33 I ja donesoa kaj Mojsej skinijata, pokrivkata i siot nejzin pribor:
kuki~kite, {ticite, lostovite, stolbovite i podno`jata.
34 I pokrivkata od crveni, ovne{ki ko`i, i pokrivkata od sini
ko`i i zavesata za zasolnuvawe,
35 kov~egot na zavetot so lostovite, i ~istili{teto,
36 trpezata so site nejzini prinadle`nosti, i lebot za prinos,
37 svetilnikot od ~isto zlato so negovite kandilca, kandilcata ve}e
naredeni, i siot pribor negov, i maslo za svetewe,
38 zlatniot `rtvenik, i masloto za pomazanie, kadivo mirisno, i
zavesata za vlezot vo skinijata,
Izlez
Izlez
39 `rtvenikot od bakar i re{etkata od bakar za nego, lostovite
negovi i site prinadle`nosti negovi, mijalnikot i podno`jeto
negovo,
40 zavesite za dvorot, stolbovite za niv i podno`jata nivni, i
zavesata za vlezot vo dvorot, Ja`iwata i kol~iwata, i site raboti
potrebni za slu`ba vo skinijata.
41 Ode`dite bogoslu`beni za slu`ewe vo svetili{teto, sve{tenite
ode`di za sve{tenikot Aron i ode`dite za sinovite negovi, za
sve{teni~ka slu`ba.
42 Kako {to mu be{e zapovedal Gospod na Mojsej, taka gi napravija
sinovite na Izrael site tie raboti.
43 I gi pogleda Mojsej site tie raboti, i ete, tie gi bea napravile:
kako {to be{e zapovedal Gospod, taka gi bea napravile. I gi
blagoslovi Mojsej.
Podigawe i osvetuvawe na skinijata
40
Gospod mu re~e na Mojsej velej}i:
2 “Vo prviot den od prviot mesec podigni ja skinijata na sobranieto,
3 potoa postavi go tamu kov~egot na zavetot i zasolni go so zavesata;
4 vnesi ja trpezata, i postavi sè {to treba da se namesti na nea; vnesi
go i svetilnikot, a stavi gi i kandilcata na nego;
5 postavi go zlatniot `rtvenik za kadewe pred kov~egot na zavetot; i
zaka~i zavesa pred vlezot vo skinijata.
6 Postavi go i `rtvenikot za `rtvi sepalenici pred vlezot vo
skinijata;
7 stavi go mijalnikot me|u skinijata i `rtvenikot, i nalej voda vo
nego;
8 ogradi go dvorot naokolu, i zaka~i ja zavesata na vratata od dvorot;
9 pa zemi maslo za pomazanie, i poma`i ja skinijata i sè {to ima vo
nea: i osveti ja nea i site prinadle`nosti nejzini, pa }e bide sveta.
10 Poma`i go i `rtvenikot za `rtvi sepalenici i siot pribor
negov, pa osveti go `rtvenikot, i `rtvenikot }e stane presvet.
11 Poma`i go i mijalnikot, i podno`jeto negovo, i osveti go.
12Potoa dovedi go pred vlezot od skinijata Aron i sinovite negovi i
izmij gi so voda;
13 oble~i go Aron vo svetite ode`di i poma`i go i osveti go, za da
Mi bide sve{tenik.
14 Dovedi gi i sinovite negovi, i oble~i gi vo hitoni,
15 i poma`i gi, kako {to go pomaza tatkoto nivni, za da Mi bidat
sve{tenici; i pomazanieto nivno }e gi osveti za ve~no sve{tenstvo vo
nivnite pokolenija.”
Mojsej ja postavuva skinijata
16 I napravi Mojsej se; kako {to mu zapoveda Gospod, taka napravi.
17 Vo prviot mesec od vtorata godina, vo prviot den vo mesecot se
podigna skinijata.
18 Mojsej ja podigna skinijata: gi postavi podno`jata nejzini, gi
ispravi {ticite, gi postavi napre~nicite, i gi ispravi stolbovite;
Izlez
Izlez
19 pa gi raspna platni{tata nad skinijata, a nad niv go stavija
pokrivot odozgora, kako {to mu be{e zapovedal Gospod na Mojsej.
20 I, otkako go zede otkrovenieto, go stavi vo kov~egot, i stavi
nogalki pod kov~egot, pa go stavi ~istili{teto odozgora nad
kov~egot.
21 Potoa go vnese kov~egot vo skinijata, i ja zaka~i zavesata, ta go
zasolni kov~egot na zavetot, kako {to mu be{e zapovedal Gospod na
Mojsej.
22 I ja postavi trpezata vo skinijata na sobranieto od severnata
strana na skinijata, pred zavesata;
23 potoa postavi na nea lebovi za prinos pred Gospod, kako {to mu
be{e zapovedal Gospod na Mojsej.
24 Go namesti svetilnikot vo skinijata, sprema trpezata, od ju`nata
strana na skinijata,
25 a gi postavi i kandilcata pred Gospod, kako {to mu be{e
zapovedal Gospod na Mojsej.
26 Go postavi zlatniot `rtvenik vo skinijata, pred zavesata,
27 i stavi na nego da gori mirisno kadivo, kako {to mu be{e
zapovedal Gospod na Mojsej.
28 Ja zaka~i zavesata pred vlezot vo skinijata;
29 potoa go postavi i `rtvenikot za `rtvi sepalenici pri vlezot vo
skinijata, i prinese na nego `rtva sepalenica, i leben prinos, kako
{to mu be{e zapovedal Gospod na Mojsej.
30 Go namesti i mijalnikot me|u skinijata i `rtvenikot, i nalea vo
nego voda za miewe;
31 i od nego Mojsej i Aron i sinovite negovi si gi mieja racete svoi
i nozete svoi;
32 a gi mieja koga vleguvaa vo skinijata na sobranieto i koga
pristapuvaa kon `rtvenikot, kako {to mu be{e zapovedal Gospod na
Mojsej.
33 Go ogradi i dvorot okolu skinijata i `rtvenikot, i ja stavi
zavesata na vleznata vrata od dvorot. Taka ja dovr{i Mojsej seta
rabota.
Slavata Gospodova ja ispolnuva skinijata
34 Toga{ oblak ja pokri skinijata na sobranieto i se ispolni
skinijata so slava Gospodova;
35 i Mojsej ne mo`e{e da vleze vo skinijata, za{to oblakot go
zasenuva{e, i slavata Gospodova ja ispolnuva{e skinijata.
36 I sekoga{ koga se kreva{e oblakot od skinijata, toga{ sinovite
izraelski poa|aa na pat;
37 a koga ne se kreva{e oblakot, toga{ ni tie ne poa|aa sè do denot,
koga }e se krene{e,
38 za{to oblakot Gospodov stoe{e nad skinijata dewe, a no}e vo
oblakot se pojavuva{e ogan pred o~ite na celiot dom Izraelov, pri
site nivni patuvawa.
Izlez
Levitska
TRETA KNIGA MOJSEEVA
(LEVITSKA)
Voved
U{te vo prviot stih od knigata Levitska, bibliskiot pisatel
ni soop{tuva kako Bog go povikuva Mojsej od skinijata na
sobranieto. I natamu, niz tekstot na celata kniga, Bog mu
soop{tuva na Mojsej golem broj zakoni i naredbi za narodot na
Izrael, so vetuvawe deka sekoj, koj }e gi izvr{uva “`iv }e bide” (18,5;
Rim. 10,5). So eden zbor, Bog im objasnuva na Evreite kako da gi
nadminat pre~kite vo op{teweto so Nego. Za da bide skinijata
navistina mesto za “sredbi”, potrebno e onie {to gi prinesuvaat
`rtvite toa da go pravat spored zakonite (1-7); sve{tenicite da
bidat po~ituvani i da imaat dostoinstveno odnesuvawe (8-10), no
isto taka i sekoj ~len na op{testvoto. Kolku {to e toa
vozmo`no, da se izbegnuva telesnata ne~istota (11-16), kako i
moralnite ireligiozni zastranuvawa (17-27). Bog na svetosta, Bog
na `ivotot, Bog na qubovta, saka Negoviot narod da se dobli`i do
Negovata svetost (19,2), za da mo`e i toj samiot da stane nositel
na `ivot i qubov. Imeno, vo taa smisla Toj im ja dava na Izraelcite
onaa zapoved, ~ij osnoven karakter se istaknuva i od samiot
Spasitel Isus Hristos: “Sakaj go bli`niot svoj kako samiot sebe”
(19,18; Mt. 22,39).
Ovie zakoni, koi ~esto mu izgledaat neobi~ni na sovremeniot
~itatel, pretstavuvaat ve~no potsetuvawe za vernite deka
op{teweto so Boga e `ivotna potreba za ~ovekot.
ZAKON ZA @RTVITE
@rtva sepalenica
1
I go povika Gospod Mojseja, i mu re~e od skinijata na sobranieto,
velej}i:
2 “Soop{ti im na sinovite izraelski, i ka`i im: koga nekoj od vas
saka da Mu prinese `rtva na Gospod od dobitokot: od krupniot i od
sitniot dobitok prinesuvajte `rtva.
3 Ako prinesuva `rtva sepalenica od krupen dobitok, neka prinese
ma{ko, zdravo; neka ja dovede pred vlezot od skinijata na sobranieto
neka ja dovede, za da pridobie milost pred Gospod.
4 I neka ja stavi rakata svoja vrz glavata na `rtvata, i }e pridobie
milost za o~istuvawe;
5 neka se zakole tele pred Gospod, a sinovite Aronovi,
sve{tenicite, neka prinesat krv, i so nea neka go poprskaat
`rtvenikot, {to e pred vlezot od skinijata na sobranieto, od site
strani;
6 potoa `rtvata sepalenica neka se odere i neka se ise~e na delovi.
Levitska
Levitska
7 A sinovite Aronovi, sve{tenicite, neka zapalat ogan na
`rtvenikot, i neka stavat drva na ognot.
8 Pa potoa sinovite Aronovi, sve{tenicite, neka gi naredat
delovite, glavata i lojot vrz drvata na ognot, {to e na `rtvenikot.
9 A vnatre{ninata i nozete neka se izmijat so voda; sve{tenikot
neka go izgori seto toa na `rtvenikot; toa e `rtva sepalenica, `rtva
ognena, so blagoprijaten miris pred Gospod.
10 A ako prinesuva `rtva sepalenica od sitniot dobitok, od ovci
ili od kozi, neka prinese ma{ko - zdravo, bez mana.
11 Da se zakole na severnata strana od `rtvenikot pred Gospod, a
sinovite Aronovi, sve{tenicite, neka go poprskaat `rtvenikot so
krvta od site strani.
12 I neka se rase~e na delovi, a sve{tenikot neka gi stavi, so
glavata i lojot, sve{tenikot neka gi stavi vrz drvata, {to se na ognot
vrz `rtvenikot;
13 a vnatre{ninata i nozete sve{tenikot neka gi izmie so voda i
seto toa neka go donese i neka go izgori na `rtvenikot; toa e `rtva sepalenica, `rtva ognena so blagoprijaten miris pred Gospod.
14 Ako Mu prinesuva na Gospod `rtva sepalenica od pticite, toga{
neka prinese grlica ili mlad gulab;
15 sve{tenikot neka ja prinese na `rtvenikot, i izvivaj}i i ja
glavata, neka ja otkine i neka ja izgori na `rtvenikot, krvta da ja
iscedi vo podno`jeto na `rtvenikot;
16 neka i gi izvadi gu{ata i perjata i neka gi frli do `rtvenikot od
isto~nata strana, kade {to e pepelta,
17 pa neka ja prekr{i me|u kriljata, no da ne gi razdeluva od nea; i
sve{tenikot potoa neka ja postavi na `rtvenikot, vrz drvjata {to se
na ognot; toa e prinos `rtva, `rtva ognena so blagoprijaten miris
pred Gospod.”
Leben prinos
2
“Ako nekoj saka da Mu prinese na Gospod lebna `rtva, neka prinese
p~eni~no bra{no, i neka go prelie so maslo, pa na nego neka stavi
temjan;
2 neka ja donese kaj sinovite Aronovi, sve{tenicite, a sve{tenikot
da zeme polna raka od bra{noto sose maslo i so siot temjan, pa neka ja
izgori sve{tenikot na `rtvenikot za spomen; toa e `rtva so prijaten
miris na Gospod,
3 a ona {to }e ostane od lebnata `rtva, neka bide za Aron i za
negovite sinovi: toa e najgolema svetiwa me|u `rtvite na Gospod.
4 Ako, pak, se prinesuva kako `rtva leben prinos pe~en vo pe~ka, toa
neka bidat beskvasni lebovi, zameseni so maslo, i beskvasni pitki,
nama~kani so maslo.
5 Ako ti e `rtvata dar pe~en vo tava, neka bide od p~eni~no bra{no,
zameseno so maslo, bez kvas;
6 raskr{i ja na par~iwa i polej ja so maslo: toa e leben prinos.
7 Ako ti e lebniot prinos `rtva pe~ena vo podnica, taa treba da
bide napravena od p~eni~no bra{no so maslo.
Levitska
Levitska
8 I prinesi ja `rtvata, {to si ja prigotvil od toa, na Gospod:
pretstavi ja pred sve{tenikot, a toj neka ja polo`i na `rtvenikot;
9 i sve{tenikot neka zeme del od taa `rtva za spomen i neka ja
izgori na `rtvenikot: toa e `rtva so blagoprijaten miris pred
Gospod;
10 ostatokot, pak, od lebniot prinos neka bide za Aron i sinovite
negovi; toa e najgolema svetiwa me|u `rtvite na Gospod.
11 Nieden leben prinos, {to Mu go prinesuvate na Gospod, ne
pravete go so kvas, za{to ni kvas nitu med ne treba da se prinesuva
kako `rtva na Gospod.
12 Prinesuvajte Mu gi niv na Gospod kako prvini od plodovite; no na
`rtvenikot da ne se polagaat kako prijaten miris pred Gospod.
13 Sekoj leben prinos so sol zasoli go, i ne ostavaj ja svojata `rtva
na zavetot na tvojot Bog bez sol: pri sekoja tvoja `rtva prinesi sol.
14 Ako Mu prinesuva{ na Gospod leben prinos od prvite `itni
plodovi, prinesuvaj go kako dar od svoite prvi plodovi vo zrna od
is~ukani presni klasja, isu{eni na ogan,
15 polej gi so maslo i stavi vrz niv temjan: toa e leben prinos,
16 a sve{tenikot da izgori del od zrnata i masloto so siot temjan za
spomen: toa e `rtva na Gospod.”
@rtva za mir
3
“No, koga nekoj prinesuva `rtva za mir, a ja prinesuva od krupniot
dobitok, bilo ma{ko ili `ensko, neka ja prinese pred Gospod bez
nedostatok;
2 i neka ja stavi rakata svoja vrz glavata na `rtvata, i neka ja zakole
kaj vlezot vo skinijata na sobranieto, a sve{tenicite, sinovite
Aronovi, neka go poprskaat so krvta `rtvenikot od site strani.
3 Od `rtvata za mir neka Mu prinese na Gospod prinos - lojot {to ja
obviva vnatre{ninata i siot loj po vnatre{ninata.
4 I obata bubrega i lojot {to e na niv i na slabinite, i ko{ulkata
{to e na crniot drob: neka ja izvadi so bubrezite;
5 sinovite Aronovi neka go izgorat toa na `rtvenikot zaedno so
`rtvata sepalenica, {to e vrz drvata, na ognot. Toa e `rtva so
blagoprijaten miris pred Gospod.
6 Ako, pak, Mu prinesuva na Gospod `rtva za mir od sitniot dobitok,
ma{ko ili `ensko, neka prinese takva {to e bez nedostatok.
7 Ako jagne prinesuva kako svoja `rtva, neka go privede pred Gospod;
8 i neka ja stavi rakata svoja vrz glavata na svojata `rtva, i neka ja
zakole pred vratata od skinijata na sobranieto, a sinovite Aronovi
neka go poprskaat `rtvenikot so krvta nejzina naokolu.
9 Potoa od `rtvata za mir neka go prinese kako `rtva na Gospod i
lojot, celata opa{ka do grbot, siot loj {to ja obviva vnatre{ninata i
seta mast vo vnatre{ninata,
10 i obata bubrega i lojot {to e na niv i na slabinite, i ko{ulkata
okolu crniot drob: seto toa zaedno so bubrezite neka go oddeli;
11 sve{tenikot neka go izgori toa na `rtvenikot; toa e hrana na
ognot - prinos na Gospod.
Levitska
Levitska
12 Ako, pak, prinesuva `rtva na Gospod od kozite, neka ja pretstavi
pred Gospod,
13 i neka ja stavi rakata svoja vrz glavata nejzina, pa neka ja zakole
pred skinijata na sobranieto, a sinovite Aronovi neka go poprskaat
so krvta `rtvenikot od site strani.
14 Od nea neka Mu go prinese na Gospod kako prinos i lojot, {to ja
obviva utrobata i siot loj vo nea,
15 i obata bubrega, i siot loj {to e okolu niv, {to e po slabinite, i
ko{ulkata na crniot drob: seto toa zaedno so bubrezite neka go
oddeli.
16 A sve{tenikot neka go izgori vrz `rtvenikot; toa e hrana na
ognot - blagoprijaten miris na Gospod; siot loj e za Gospod.
17 Toa neka e ve~en zakon za site va{i pokolenija, vo site va{i
`iveali{ta: nikakov loj i nikakva krv da ne jadete.”
@rtva za prvosve{tenik
4
I u{te mu re~e Gospod na Mojsej, velej}i:
2 “Ka`i im na sinovite izraelski: ako nekoj zgre{i pred Gospod ne
sakaj}i, protiv koja i da bilo zapoved Gospodova i izvr{i ne{to, {to
ne treba da pravi, 3 ako pomazaniot sve{tenik zgre{il i go obvinil narodot, toa za
grevot svoj, {to go napravil, neka Mu prinese na Gospod za grevot od
krupniot dobitok - tele bez nedostatok,
4 pa otkako }e go dovede teleto pred vlezot od skinijata na
sobranieto pred Gospod, neka ja polo`i rakata svoja vrz glavata na
teleto i da go zakole teleto pred Gospod.
5 A pomazaniot sve{tenik neka zeme od krvta od teleto, i neka ja
vnese vo skinijata na sobranieto.
6 I sve{tenikot neka go nakvasi prstot svoj vo krvta, i so krvta
sedumpati neka poprska pred Gospod sprema zavesata na svetili{teto.
7 A potoa sve{tenikot so taa krv neka gi poma`e rogovite na
`rtvenikot, na koj se kadi so blagoprijaten miris pred Gospod, Koj e
vo skinijata na sobranieto, a ostatokot od krvta na teleto neka go
izlee vo podno`jeto na `rtvenikot za `rtvi sepalenici, koj e kaj
vlezot od skinijata na sobranieto.
8 I neka go izvadi siot loj od teleto za grev, lojot {to ja pokriva
utrobata i siot loj {to e na utrobata;
9 i obata bubrega, i lojot {to e na niv i na slabinite, i ko{ulkata
na crniot drob so bubrezite neka gi izvadi,
10 onaka kako {to se vadi toa od tele za `rtva za mir; i neka gi
izgori sve{tenikot na `rtvenikot za `rtvi sepalenici.
11 A ko`ata od teleto so seto meso, so glavata i so krajnicite,
utrobata i ne~istotijata,
12 celoto tele neka go iznesat nadvor od logorot na ~isto mesto, kade
{to se istura pepelta, i neka go izgorat so ogan na drva; na mestoto,
kade {to se istura pepelta, neka se izgori.
Levitska
Levitska
@rtva za celata zaednica
13 A ako celata zaednica na sinovite izraelski zgre{i, ne sakaj}i, a
toa se sokrie od sobirot, pa napravat ne{to {to Gospod zabranil da
se pravi, i bidat vinovni;
14 koga }e se uznae grevot nivni, vo {to zgre{ile, toga{ zaednicata
neka prinese zdravo tele kako `rtva za grevot, i neka go dovedat pred
skinijata na sobranieto.
15 A stare{inite na zaednicata neka polo`at race vrz glavata na
teleto pred Gospod, i da go zakolat teleto pred Gospod.
16 A pomazaniot sve{tenik neka vnese krv od teleto vo skinijata na
sobranieto.
17 Potoa neka go natopi sve{tenikot prstot svoj vo krvta, i
sedumpati neka poprska pred zavesata na svetili{teto,
18 a od taa krv neka stavi i na rogovite od `rtvenikot za kadewe {to
e pred Gospod vo skinijata na sobranieto, dodeka seta druga krv neka ja
izlee vo podno`jeto na `rtvenikot za prinosi, {to e kaj vlezot od
skinijata na sobranieto.
19 Siot, pak, loj, otkako }e go izvadi od nego, neka go izgori na
`rtvenikot.
20 I so toa tele da napravi onaka kako {to pravi so teleto za grev taka neka napravi so nego; i taka sve{tenikot }e gi o~isti, i grevot
}e im se prosti.
21 A teleto celo neka go iznesat od logorot, i neka go izgorat kako i
prvoto tele; toa e `rtva za grevot na celiot narod.
@rtva za glavatar
22 Ako zgre{i glavatar i napravi, ne sakaj}i, ne{to {to Gospod Bog
zabranil da se pravi, vinoven }e bide.
23 A koga }e uznae vo sebesi za grevot svoj {to go napravil, toga{
neka prinese za `rtva kozel, bez nedostatok.
24 I neka ja stavi rakata svoja vrz glavata na kozelot i neka go
zakole na ona mesto, kade {to se kolat `rtvite sepalenici pred
Gospod; toa e `rtva za grev.
25 I neka zeme sve{tenikot krv od `rtvata za grev i so prstot svoj
neka gi nama~ka rogovite na `rtvenikot za sepalenici; a seta druga
krv negova neka ja izlee vo podno`jeto na `rtvenikot za sepalenici.
26 A siot loj neka go izgori na `rtvenikot kako i lojot od `rtvata
za mir; i taka }e go o~isti sve{tenikot od grevot negov, i }e mu se
prosti.
@rtva za obi~en pripadnik na zaednicata
27 I ako nekoj od narodot zgre{i i ne sakaj}i napravi ne{to {to
Gospod zabranil da se pravi, vinoven e.
28 Koga }e uznae, pak, za grevot svoj {to go napravil, toga{ neka
prinese dar svoj - koza od kozite svoi, bez nedostatok, poradi grevot
{to go napravil;
29 i neka ja stavi rakata svoja vrz glavata od `rtvata za grev, i neka
se zakole kozata kako `rtva za grev na mestoto, kade {to se kolat
`rtvite sepalenici.
Levitska
Levitska
30 Potoa neka zeme sve{tenikot krv od nea na prstot svoj i neka gi
poma`e rogovite na `rtvenikot za sepalenici: a seta druga krv neka ja
izlee vo podno`jeto na `rtvenikot.
31 I siot loj od nea neka go izvadi kako {to se vadi lojot od `rtvata
za mir, i neka go izgori sve{tenikot na `rtvenikot za prijaten miris
pred Gospod; i taka }e go o~isti sve{tenikot, pa }e mu bide prosteno.
32 Ako prinesuva `rtva za grev jagne, neka donese `ensko i bez
nedostatok.
33 I neka ja stavi rakata svoja vrz glavata od `rtvata za grev, pa neka
ja zakole poradi grevot na ona mesto, kade {to se kolat `rtvite
sepalenici.
34 I sve{tenikot neka zeme krv od `rtvata za grev i so prstot svoj so
nea neka gi nama~ka rogovite na `rtvenikot, na koj se gori `rtvata; a
seta druga krv neka ja izlee vo podno`jeto na `rtvenikot za
sepalenici.
35 I siot loj neka go izvadi, kako {to se vadi lojot od jagne za `rtva
za mir; i neka go izgori sve{tenikot vrz `rtvenikot kako `rtva
Gospodova; i taka sve{tenikot }e go o~isti od grevot negov, {to go
napravil, i }e mu se prosti.”
Nekoi konkretni primeri
5
“A koga nekoj zgre{i so toa {to slu{nal kletva i taka stanal
svedok, ili videl ili znael, pa ne ka`al, toj go nosi svojot grev.
2 Ili, ako nekoj se dopre do ne{to ne~isto, ili do trup na ne~isto
divo `ivotno, ili do trup na ne~ist dobitok, ili do umrena ne~ista
vle~uga, bez da znae za toa, toj e ne~ist i vinoven;
Z ili ako se dopre do nekoja ne~istotija ~ove~ka, koja bilo
ne~istotija negova, so koja se oskvernuva, i ne znael za toa, no potoa
doznae - vinoven e.
4 A ako nekoj nerazumno se zakolne so ustata svoja deka }e napravi
ne{to lo{o, ili dobro, a za koja i da bilo rabota, kako {to go pravat
toa lu|eto bez razmisluvawe, a ne e svesen za toa, no potoa koga doznae,
vinoven }e bide.
5 Koga, pak, nekoj e vinoven za nekoja od ovie raboti i }e go priznae
grevot svoj,
6 neka Mu prinese na Gospod za grevot, {to go napravil - `ensko od
sitniot dobitok: ovca ili koza od stadoto svoe za grevot; i
sve{tenikot }e go oslobodi od grevot negov.
@rtva za siroma{ni
7 Ako ne mo`e da prinese ovca, toga{ neka Mu prinese na Gospod za
grevot svoj: dve grlici ili dve gulap~iwa - edno kako `rtva za grev, a
drugoto kako `rtva sepalenica.
8 Neka mu gi donese na sve{tenikot, a toj neka go pretstavi prvo ona
{to e za grev, i neka mu go prekr{i vratot, no glavata da ne ja
otkinuva.
Levitska
Levitska
9 I so krvta od `rtvata za grev neka go poprska yidot na `rtvenikot;
a krvta {to }e ostane, neka ja iscedi vo podno`jeto na `rtvenikot,
bidej}i e toa `rtva za grev.
10 A od drugoto neka napravi `rtva sepalenica, kako {to treba; i
taka sve{tenikot }e go oslobodi od grevot negov, {to go napravil, i
}e mu bide prosteno.
11 A ako ne mo`e da prinese ni dve grlici ili gulap~iwa poradi toa
{to zgre{il, toga{ neka prinesè edna desetina efa p~eni~no bra{no
kako `rtva za grev, i neka ne dodava kon nea maslo, nitu da stava
temjan, za{to `rtvata e za grev.
12 I koga }e go donese kaj sve{tenikot, sve{tenikot neka zeme poln
grst od nego za spomen, i neka go izgori na `rtvenikot kako `rtva na
Gospod, bidej}i e `rtva za grev.
13 I taka }e go oslobodi sve{tenikot od grevot negov, so koj zgre{il
vo ne{to od ova, i }e mu bide prosteno; a ostatokot }e bide za
sve{tenikot kako prinos od p~eni~no bra{no.”
@rtva za prestap
14 Pak mu re~e Gospod na Mojsej, velej}i:
15 “Ako nekoj napravi prestap, pa zgre{i ne sakaj}i vo rabotite
posveteni na Gospod, neka Mu prinese dar na Gospod za prestapot svoj
oven bez nedostatok od stadoto, po tvoja procenka, so opredelena
vrednost vo srebreni {ekeli, spored sve{teniot {ekel, kako `rtva
za vina.
16 I taka, kolku zgre{il sprema svetata rabota, tolku neka
nadomesti; i na toa neka dodade u{te edna petina, i neka mu go dade na
sve{tenikot; a sve{tenikot }e se pomoli nad prineseniot oven za
prestapot, i }e mu se prosti.
17 Koj zgre{i i napravi ne{to {to Gospod zabranil da se pravi, i
ako ne znael, sepak e vinoven i go nosi svojot grev.
18 Neka mu dovede na sve{tenikot kako `rtva za vina zdrav oven od
stadoto, spored tvoja procenka, a sve{tenikot neka se pomoli za
prestapot, {to go napravil poradi neznaewe, i }e mu se prosti.
19 Toa e `rtva za vina: vinoven e pred Gospod.”
20 Pak mu re~e Gospod na Mojsej, velej}i:
21 “Ako nekoj zgre{i i napravi prestap protiv zapovedite na Gospod
i go otka`e na bli`niot svoj ona, {to mu go dal na ~uvawe, ili od nego
ukradeno, ili pak, go izmami svojot blizok,
22 ili na{ol ne{to zagubeno i toa go odre~e, ili la`no se zakolne
za koja i da bilo rabota, kako {to lu|eto obi~no pravat i so toa
gre{at,
23 pa koga taka zgre{i i napravi prestap, toj treba da go vrati ona
{to go ukral, ili sosila go prisvoil, ili poverenoto {to mu bilo
dadeno na ~uvawe, ili {to go na{ol kako zagubeno.
24 Za sekoja rabota, za koja se zakolnal krivo, neka go vrati ona
istoto, i na toa neka mu dodade u{te edna petina na onoj ~ie e; toa da
mu go dade vo onoj den koga }e ja prinesuva `rtvata za vina.
25 A za svojata vina neka Mu prinese na Gospod kaj sve{tenikot oven
od stadoto svoe, zdrav, spored tvoja procenka;
Levitska
Levitska
26 i sve{tenikot }e go napravi ~ist pred Gospod, i }e mu se prosti
sekoja rabota, so koja zgre{il ili napravil prestap.”
PROPISI ZA SVE[TENICITE
@rtva sepalenica
6
I pak mu re~e Gospod na Mojsej, velej}i:
2 “Zapovedaj mu na Aron i na sinovite negovi, i ka`i im: ova e
zakonot za `rtvi sepalenici - `rtvata sepalenica neka gori vrz
`rtvenikot cela no} do izutrina; i ognot neka gori na `rtvenikot.
3 Sve{tenikot neka ja oble~e lenenata ode`da, a i lenenata dolna
obleka neka ja oble~e na teloto svoe, pa potoa neka ja sobere pepelta
od `rtvata {to ognot ja izgorel i neka ja stavi pokraj `rtvenikot.
4 A otkako }e gi soble~e ode`dite svoi i oble~e drugi, neka ja iznese
pepelta nadvor od logorot na ~isto mesto.
5 A ognot {to e na `rtvenikot, neka gori na nego, da ne se gasne.
Sve{tenikot neka potpaluva vrz nego drva sekoe utro, i neka ja
postavuva na nego `rtvata sepalenica, neka go gori na nego lojot od
`rtvata za mir.
6 Ognot da gori postojano na `rtvenikot, neka ne se gasne.
Leben prinos
7 Ova e zakonot za lebniot prinos, {to }e go prinesuvaat sinovite
Aronovi pred Gospod pri `rtvenikot.
8 Sve{tenikot neka zeme grst od lebniot prinos i od p~eni~noto
bra{no i od masloto i siot temjan, {to e vrz `rtvata, i neka go izgori
toa na `rtvenikot kako spomen za blagoprijaten miris pred Gospod.
9 A ona {to }e preostane od nea, mu pripa|a za jadewe na Aron i na
sinovite negovi; neka go jadat presno, na sveto mesto; vo dvorot od
skinijata na sobranieto neka go jadat.
10 Da ne se pe~e so kvas: toa e del {to im go davam kako dar od
prinosite Gospodovi; toa e najgolema svetiwa kako `rtvata za grev i
`rtvata za prestap.
11 Sekoe ma{ko me|u sinovite Aronovi neka jade od nea. Toa e ve~en
del za potomstvoto nivno od prinosite na Gospod; sekoj, {to }e se
dopre do nego, }e bide osveten.”
12 I u{te mu re~e Gospod na Mojsej, velej}i:
13 “Toa e darot od Aron i sinovite negovi {to }e Mu go prinesuvaat
na Gospod vo onoj den koga }e bide pomazan: edna desetina od efa
p~eni~no bra{no kako postojana `rtva, polovina za nautro, a drugata
polovina za nave~er.
14 `rtvata treba da se prigotvuva vo tava, so maslo; natopena vo
maslo i na par~iwa prinesuvaj ja, onaka kako {to se deli na par~iwa
lebniot prinos; prinesuvaj ja kako blagoprijaten miris pred Gospod.
15 I sve{tenikot me|u sinovite negovi, {to }e bide pomazan po nego,
neka go pravi toa; toa e ve~en zakon na Gospod. Seta `rtva treba da se
izgori.
Levitska
Levitska
16 I sekoj sve{teni~ki leben prinos treba celiot da se gori, i da ne
se jade.”
@rtva poradi grev
17 I pak mu re~e Gospod na Mojsej, velej}i:
18 “Ka`i mu na Aron i na sinovite negovi, i re~i im: ova e zakon za
`rtvata poradi grev - na mestoto kade {to se kole `rtvata
sepalenica, na toa mesto neka se kole i `rtvata za grev pred Gospod,
bidej}i toa e najgolema svetiwa.
19 Sve{tenikot {to }e ja prinesuva, neka jade; na sveto mesto neka ja
jade, vo dvorot od skinijata na sobranieto.
20 Sè {to }e se dopre do mesoto nejzino }e se osveti; a ako nekoj ja
isprska oblekata svoja so krvta nejzina, onoj del {to }e bide isprskan
neka go ispere na sveto mesto.
21 I sadot zemjen, vo koj se varela, neka se skr{i; ako e, pak, gotvena
vo bakaren sad, neka se istrie i so voda neka se izmie.
22 Sekoe ma{ko od sve{teni~ki rod neka go jade toa; toa e najgolema
svetiwa.
23 A sekoja `rtva za grev, od koja se vnesuva krv vo skinijata na
sobranieto, za da se izvr{i o~istuvawe vo svetili{teto, da ne se jade;
taa treba da se izgori.”
@rtva za prestap
7
“Ova e zakonot za `rtvata poradi vina - toa e najgolema svetiwa.
2 Na ona mesto, na koe se kole `rtvata sepalenica, na toa mesto neka
se kole i `rtvata za vina; a so krvta da se poprska `rtvenikot od site
strani.
3 A siot loj nejzin da se prinese; opa{kata i lojot {to ja pokriva
utrobata,
4 i dvata bubrega, i lojot {to e na niv i na slabinite, i ko{ulkata na
crniot drob neka gi izvadi zaedno so bubrezite,
5 neka gi izgori sve{tenikot vrz `rtvenikot kako `rtva za Gospod;
toa e `rtva poradi vina.
6 Sekoe ma{ko od sve{teni~kiot rod neka ja jade; na sveto mesto da
se jade; toa e najgolema svetiwa.
7 `rtvata za vina e kako `rtvata za prestap, eden zakon e i za dvete;
taa mu pripa|a na sve{tenikot, koj osloboduva od grevot so pomo{ na
nea.
8 A koga sve{tenikot prinesuva ne~ija `rtva sepalenica, ko`ata od
`rtvata {to ja prinesuva negova neka bide.
9 I sekoj leben prinos pe~en vo pe~ka ili prigotven vo podnica ili
vo tava, mu pripa|a na onoj sve{tenik {to go prinesuva.
10 A sekoj leben prinos prigotven so maslo ili bez maslo, im
pripa|a na site Aronovi sinovi, podednakvo.
@rtva za mir
11 Toa e zakon za `rtvata za mir, {to Mu se prinesuva na Gospod.
Levitska
Levitska
12 Koga nekoj ja prinesuva od blagodarnost, zaedno so `rtvata treba
da prinesat i beskvasni lebovi, zameseni so maslo, i beskvasni pitki
nama~kani so maslo, kako i p~eni~no bra{no izme{ano so maslo i
lebovi, meseni so maslo.
13 Osven pitki, da prinesuva `rtva i leb mesen so kvas, kako `rtvata
za mir od blagodarnost.
14 I od seto ona {to se prinesuva, neka prinesuva edno kako `rtva
{to se voznesuva pred Gospod; toa neka mu pripa|a na onoj sve{tenik
{to poprskuva so krvta na `rtvata za mir.
15 A mesoto na `rtvata za mir od blagodarnost neka bide negovo i
neka se izede vo onoj den koga se prinesuva; neka ne se ostava ni{to do
izutrinata.
16 Ako se prinesuva `rtva poradi zavet ili od usrdnost, taa neka se
jade vo istiot den, a ako ostane ne{to, neka se izede drugiot den.
17 Ako ne{to od mesoto na taa `rtva ostane tretiot den, toga{ neka
se izgori so ogan.
18 Ako nekoj na tretiot den jade od mesoto na `rtvata za mir, taa
nema da mu bide primena, bidej}i toa e oskvernuvawe; i sekoj {to }e
jade od nea, }e zgre{i.
19 Ako toa meso se dopre do ne{to ne~isto, da ne se jade, tuku da se
izgori so ogan; a ~istoto meso mo`e da go jade sekoj {to e ~ist.
20 A ako nekoj ima na sebesi ne~istotija, pa jade meso od `rtvata za
mir {to e na Gospod, toj treba da se istrebi od svojot narod.
21 I ako nekoj, otkako se dopre do ne{to ne~isto ili do ne~istotija
~ove~ka, ili do ne~ist dobitok, ili do nekoja ne~ista gadinka, pa jade
meso od `rtvata za mir {to e na Gospod, toj da se istrebi od narodot
svoj!”
Propisi za narodot
22 I pak mu re~e Gospod na Mojsej, velej}i:
23 “Ka`i im na sinovite na Izrael, i re~i im: ne jadete loj ni od vol,
ni od ovca, niti od koza.
24 Lojot od dobitok {to pcovisal ili e rastrgnat od yver mo`e da se
upotrebuva za sekoja rabota; no toj loj da ne se jade.
25 Onoj, {to }e jade loj od dobitok, {to se prinesuva kako `rtva
pred Gospod, neka se istrebi od narodot svoj.
26 Nikakva krv da ne jadete vo site `iveali{ta svoi, od niedno
`ivotno, nitu, pak, od ptici.
27 A koj }e jade kakva i da bilo krv, }e bide istreben od narodot
svoj!”
28 Pak mu re~e Gospod na Mojsej, velej}i:
29 “Ka`i im na sinovite izraelski, i re~i im: koj prinesuva `rtva
za mir pred Gospod, neka prinesuva del od `rtvata kako prinos na
Gospod.
30 So svoi race da prinesuva prinos pred Gospod; lojot so gradite
neka go prinesuva, ni{aj}i gi gradite pred liceto Gospodovo.
31 A sve{tenikot neka go izgori lojot vrz `rtvenikot, dodeka, pak,
gradite da mu pripadnat na Aron i sinovite negovi.
Levitska
Levitska
32 A desnata ple{ka od `rtvata za mir, davajte mu ja na sve{tenikot,
za da mu bide kako del.
33 Na sve{tenikot, pak, od sinovite Aronovi, {to gi prinesuva
krvta i lojot od `rtvata za mir, neka bide negova desnata ple{ka.
34 Za{to gradite od `rtvata za mir i ple{kite {to se voznesuvaat,
gi zemam od sinovite izraelski i mu gi davam na sve{tenikot Aron i
na sinovite negovi kako ve~no ozakonet del od sinovite izraelski.
35Toa }e bide del na Aron i na sinovite negovi od prinosite pred
Gospod, od onoj den koga }e zastanat pred Gospod kako
`rtvoprinositeli,
36kako {to im zapoveda Gospod na sinovite izraelski da im se dava
od denot koga gi pomaza. Toa e ve~en zakon za pokolenijata nivni.
37 Toa e zakonot za `rtvata sepalenica, za `rtvata za prestap, za
`rtvata za vina, za `rtvata za posvetuvawe i `rtvata za mir,
38 {to mu go dade Gospod na Mojsej vo Gorata Sinajska, vo denot koga
im zapoveda na sinovite izraelski vo Pustinata Sinajska da Mu gi
prinesuvaat na Gospod svoite `rtvi.”
POSTAVUVAWE NA SVE[TENICI
Obredot na posvetuvaweto
8
I mu re~e Gospod na Mojsej, velej}i
2 “Zemi go Aron i sinovite negovi i ode`dite, i maslo za pomazanie,
i tele kako `rtva za grev, i dva ovna, i ko{nica presni lebovi,
3 pa soberi go celiot narod pred vratata od skinijata na
sobranieto.”
4 I napravi Mojsej kako {to mu zapoveda Gospod, i se sobra narodot
pred vratata od skinijata na sobranieto.
5 Potoa mu re~e Mojsej na narodot: “Eve {to zapoveda Gospod da se
napravi.”
6 Pa go dovede Mojsej Arona i sinovite negovi i gi izmi so voda.
7 I mu oble~e hiton, i go opa{a so pojas, go oble~e so gorna ode`da,
pa mu stavi zgora na toa efod, i go opa{a pojasot od efodot naokolu, i
go stegna so nego,
8 a na gradite odozgora mu stavi nagradnik, i na nagradnikot postavi
i “urim” i “tumim”*.
9 Mu stavi u{te na glavata i kidar, a na kapata sproti liceto mu
stavi zlatna plo~ka, znak na svetosta, kako {to mu zapoveda Gospod na
Mojsej.
10 I go zede Mojsej masloto za pomazanie i ja pomaza skinijata i sè
{to e vo nea, i ja osveti.
11 I go poprska so nego `rtvenikot sedumpati, i go pomaza
`rtvenikot, i site raboti na nego, i mijalnikot, i podno`jeto negovo,
i gi osveti.
12 I izlea od masloto za pomazanie vrz glavata Aronova, i go pomaza
i go osveti;
Levitska
Levitska
13 potoa Mojsej gi dovede sinovite Aronovi, im oble~e hitoni, gi
opa{a so pojasi, im stavi kapi na glavite, kako {to mu be{e zapovedal
Gospod.
14 Potoa go dovede teleto kako `rtva za grev, a Aron i sinovite
negovi gi stavija racete svoi vrz glavata na teleto za grev.
15 Potoa Mojsej go zakla teleto i zede od krvta negova i so prstot
svoj stavi od nea na rogovite od `rtvenikot od site strani, i go
o~isti `rtvenikot, a drugata krv ja izlea vo podno`jeto na
`rtvenikot, i go osveti za da se izvr{uva obredot o~istuvawe na
grevovite pred nego.
16 Potoa go izvadi siot loj {to be{e na utrobata, i ko{ulkata od
crniot drob, kako i dvata bubrega, i lojot okolu niv, i seto toa go
izgore vrz `rtvenikot.
17 A teleto, so ko`ata negova i mesoto negovo i ne~istotijata gi
izgore so ogan nadvor od logorot kako {to mu be{e zapovedal Gospod
na Mojsej.
18 Potoa go dovede ovenot kako `rtva sepalenica, a Aron i sinovite
negovi gi stavija racete svoi vrz glavata na ovenot;
19 i Mojsej go zakla i go poprska so krvta negova `rtvenikot od site
strani,
20 pa go ise~e ovenot na delovi, i gi izgori Mojsej glavata, i
delovite, i lojot;
21 a utrobata i nozete gi izmi so voda, i go izgore Mojsej celiot oven
na `rtvenikot: toa e `rtva sepalenica so prijaten miris; toa e prinos
pred Gospod, kako {to mu be{e zapovedal Gospod na Mojsej.
22 Potoa go dovede vtoriot oven - ovenot za posvetuvawe; i Aron i
sinovite negovi gi stavija racete svoi vrz glavata na ovenot.
23 Pa, otkako go zakla, zede Mojsej od krvta negova i go pomaza so nea
kraj~eto od desnoto uvo na Aron i palecot na desnata raka negova, i
palecot na desnata noga negova.
24 Gi dovede Mojsej i sinovite Aronovi, pa i nim im go pomaza so krv
krajot od desnoto uvo, palecot na desnata raka i palecot na desnata
noga; a so drugata krv Mojsej go poprska `rtvenikot naokolu.
25 Potoa gi zede lojot, opa{kata i lojot {to be{e na utrobata,
ko{ulkata od crniot drob, kako i dvata bubrega i lojot okolu niv, i
desnata ple{ka,
26 a od ko{nicata so beskvasni lebovi {to e pred Gospod zede eden
beskvasen leb, eden leb so maslo, kako i edna pitka, pa gi stavi vrz
lojot i vrz desnata ple{ka.
27 I seto toa mu go predade na Aron v race i vo racete na sinovite
negovi i go prinese kako `rtva pred Gospod.
28 Potoa go zede toa Mojsej od racete nivni i go izgore na
`rtvenikot zaedno so `rtvata sepalenica; toa e `rtva za posvetuvawe
so prijaten miris, prinos pred Gospod.
29 Pa gi zede Mojsej gradite i gi prinese pred Gospod; toa e Mojseev
del od ovenot za posvetuvawe, kako {to mu be{e zapovedal Gospod na
Mojsej.
30 Potoa zede Mojsej od masloto za pomazanie i od krvta, {to be{e
na `rtvenikot, pa go poprska Aron i ode`dite negovi, i sinovite
Levitska
Levitska
negovi, i ode`dite nivni; i taka go osveti Aron i ode`dite negovi,
sinovite negovi i ode`dite nivni.
31 I mu re~e Mojsej na Aron i na sinovite negovi: “Svarete go ova
meso pred vlezot vo skinijata na sobranieto, i jadete go tamu so lebot
{to e vo ko{nicata za posvetuvawe, kako {to mi se zapoveda i re~e,
Aron i sinovite negovi neka go jadat toa.
32 A ona, {to }e ostane od mesoto i od lebot, izgorete go so ogan.
33 I ne oddale~uvajte se od vratata na skinijata na sobranieto sedum
dena, dodeka ne se zavr{at denovite na posvetuvaweto va{e, za{to za
sedum dena }e se izvr{i posvetuvaweto va{e.
34 Kako {to se napravi denes, taka da se pravi sekoga{ spored
Gospodovata zapoved, za da se o~istite od grevot.
35 3atoa pred vlezot od skinijata na sobranieto stojte dewe i no}e
sedum dena i taka zapazite gi zapovedite Gospodovi, za da ne umrete,
za{to taka mi e zapovedano.”
36 A Aron i sinovite negovi napravija se onaka, kako {to im be{e
zapovedal Gospod preku Mojsej.
8,8 Tainstveni predmeti preku koi na poseben na~in bila doznavana Bo`jata volja.
Stapuvawe na dol`nost na Aron i na negovite sinovi
9
A vo osmiot den gi povika Mojsej Arona i sinovite negovi i
stare{inite izraelski,
2 pa mu re~e na Aron: “Zemi od govedata svoi tele poradi grev, i oven
za sepalenica, obete bez nedostatok, i prinesi gi pred Gospod.
3 I na stare{inite izraelski ka`i im: zemete kozel za `rtva za
grev, i tele i jagne, ednogodi{ni, bez nedostatok, za `rtva sepalenica,
4 a i tele, i oven za prinesuvawe `rtva za mir pred Gospod, i leben
prinos izme{an so maslo, bidej}i denes }e vi se javi Gospod vam.”
5 Zedoa se kako {to im zapoveda Mojsej, i seto toa go donesoa pred
skinijata na sobranieto; se sobra celiot narod, pa zastana pred
Gospod.
6 Im re~e Mojsej: “Eve {to zapoveda Gospod da napravite, i }e vi se
poka`e slavata Gospodova.”
7 Mu re~e Mojsej na Aron: “Pristapi do `rtvenikot i prinesi `rtva
za grevot tvoj i tvojata `rtva sepalenica, o~isti se sebesi i narodot i
prinesi `rtva za narodot i o~isti gi, kako {to zapoveda Gospod.”
8 Toga{ pristapi Aron do `rtvenikot i zakla tele za nego, kako
`rtva za grev,
9 i prinesoa sinovite Aronovi krv do nego, i toj go natopi prstot
svoj vo krvta i stavi od nea na rogovite od `rtvenikot, a ostatokot od
krvta go izlea vo podno`jeto na `rtvenikot;
10 lojot i obata bubrega, i ko{ulkata na crniot drob, gi izgore vrz
`rtvenikot, kako {to mu be{e zapovedal Gospod na Mojsej;
11 mesoto, pak, i ko`ata gi izgore nadvor od logorot.
12 Potoa zakla `rtva sepalenica, i sinovite Aronovi mu podnesoa
od krvta nejzina, a toj go poprska `rtvenikot od site strani;
13 mu ja donesoa i `rtvata sepalenica vo delovi; seto toa, i glavata,
gi izgore na `rtvenikot,
Levitska
Levitska
14 a utrobata i nozete gi izmi, i gi izgore vrz `rtvenikot zaedno so
`rtvata sepalenica.
15 Potoa toj prinese dar od narodot; zede kozel poradi grevot na
narodot, go zakla, i go prinese kako `rtva za grev kako i prviot.
16 I prinese `rtva sepalenica, i go izvr{i toa spored zapovedite
kako {to treba.
17 A prinese i leben prinos i gi napolni racete so nego, i go izgore
na `rtvenikot, vrz utrinskata `rtva sepalenica.
18 Gi zakla i volot i ovenot {to bea od narodot, kako `rtva za mir; i
sinovite Aronovi mu ja prinesoa krvta nivna, i toj go polea so nea
`rtvenikot od site strani;
19 mu go dadoa i lojot od volot i opa{kata od ovenot, i lojot {to ja
pokriva utrobata, i obata bubrega, kako i ko{ulkata od crniot drob,
20 pa go stavija lojot vrz gradite, i toj go izgore lojot vrz
`rtvenikot;
21 gradite, pak, i desnata ple{ka gi prinese Aron ni{aj}i gi pred
Gospod, kako {to mu zapoveda Gospod na Mojsej.
22 Potoa gi podigna Aron racete kon narodot i go blagoslovi, pa
potoa sleze, otkako prinese `rtva za grev, `rtva sepalenica i `rtva
za mir.
23 A Mojsej i Aron vlegoa vo skinijata na sobranieto, pa izlegoa i go
blagoslovija narodot i im se javi slavata Gospodova na site lu|e:
24 i se javi ogan od Gospod i gi izgore na `rtvenikot `rtvata
sepalenica, i lojot; a narodot, koga go vide toa, vikna od radost i
padna ni~kum na zemjata.
Propisi vo vrska so `alost
10
Dvajcata sinovi Aronovi, Nadav i Aviu, zemaj}i ja sekoj svojata
kadilnica, stavija ogan vo niv, pa stavija vo niv i kadivo, i prinesoa
pred Gospod tu| ogan, iako toa ne im be{e zapovedal Gospod.
2 Toga{ izleze ogan od Gospod, i gi izgore, i umrea pred Gospod.
3 I mu re~e Mojsej na Aron: “Toa e ona {to go re~e Gospod, velej}i,
preku onie {to }e pristapuvaat kon Mene }e se osvetam i pred celiot
narod }e se proslavam.” Aron, pak, mol~e{e.
4 Potoa Mojsej gi povika Misail i Elcafan, sinovite na Uziil,
~i~koto na Aron, i im re~e: “Pojdete i iznesete gi bra}ata va{i od
svetili{tevo nadvor od logorov.”
5 I tie pristapija i gi iznesoa vo hitonite nivni nadvor od logorot,
kako {to re~e Mojsej.
6 Pa mu re~e Mojsej na Aron i na Eleazar i na Itamar, drugite
negovi sinovi: “Ne otkrivajte gi va{ite glavi, a i ode`dite va{i da
ne gi raskinuvate, za da ne umrete i Gospod da ne se razgnevi na celiot
narod; tuku bra}ata va{i, celiot dom Izraelov neka pla~e za
izgorenite, koi Gospod gi izgore;
7 i ne izleguvajte od dverite na skinijata na sobranieto, za da ne
zaginete, za{to masloto za pomazanie na vas e od Gospod.” I napravija
spored zborovite na Mojsej.
Levitska
Levitska
Propisi vo vrska so alkoholni pijalaci
8 I Gospod mu re~e na Aron, velej}i:
9 “Vino i drugi alkoholni pijalaci da ne piete, ti i sinovite tvoi,
koga }e vleguvate vo skinijata na sobranieto, za da ne zaginete, toa
neka vi bide ve~en zakon vo pokolenijata va{i:
10 za da mo`ete da raspoznavate {to e sveto, a {to ne e; i {to e
~isto, a {to ne;
11 u~ete gi sinovite Izraelovi na site zapovedi, {to im gi ka`a
Gospod preku Mojsej.”
Propisi vo vrska so mesoto od `rtvite
12 Potoa Mojsej mu re~e na Aron, i na Eleazar i na Itamar, drugite
negovi sinovi: “Zemajte od lebniot prinos {to }e preostane od
prinosite pred Gospod i jadete go toa kaj `rtvenikot, za{to toa e
najgolema svetiwa.
13 I jadete go toa na sveto mesto, bidej}i toa e zakonski del tvoj i
zakonski del na sinovite tvoi od prinosite pred Gospod; za{to taka
mi e zapovedano.
14 A gradite od `rtvata {to se ni{aat i ple{kata {to se prinesuva
da gi jadete na ~isto mesto, ti i }erkite tvoi, i domot tvoj so tebe,
za{to so zakon ti se dade tebe i na sinovite tvoi del od `rtvite za
mir, {to gi prinesuvaat sinovite na Izrael.
15 Ple{kata {to se prinesuva i gradite {to se ni{aat da se
donesuvaat zaedno so lojot {to se prinesuva, ni{aj}i gi pred Gospod, i
toa da bide tvoe, i na decata tvoi, so tebe kako ve~en del kako {to
zapoveda Gospod.”
16 Potoa Mojsej go pobara kozelot za `rtva poradi grev; no, toj ve}e
be{e izgoren; zatoa toj se razgnevi na Eleazar i na Itamar, sinovite
Aronovi i re~e:
17 “Zo{to ne jadevte na sveto mesto? Bidej}i toa e `rtva poradi grev
{to e najgolema svetiwa; nea vi ja dava Gospod vam da ja jadete, za da go
oslobodi celiot narod od grev i da stane ~ist pred Gospod;
18 i ete krvta nejzina ne e vnesena vo svetili{teto; a treba{e da ja
jadete na sveto mesto, kako {to vi zapovedav.”
19 Toga{ mu re~e Aron na Mojsej: “Eve, tie denes prinesoa `rtva
poradi svojot grev i `rtva sepalenica pred Gospod; i mi se slu~i ova.
Ako jadam denes od `rtvata za grev, }e Mu bide li toa ugodno na
Gospod?”
20 Go ~u toa Mojsej i go odobri.
ZA ^ISTOTO I NE^ISTOTO
^isti i ne~isti `ivotni
11
I im re~e Gospod na Mojsej i na Aron, velej}i:
2 “Ka`ete im na sinovite na Izrael i re~ete im: ova se `ivotnite
{to gi ima na zemjata, koi mo`ete da gi jadete 3 sekoe `ivotno {to ima razdvoeni kopita i dlabok rez me|u
kopitata, i koe pre`iva, toa da go jadete.
Levitska
Levitska
4 Od onie {to pre`ivaat ili imaat razdvoeni kopita, ne jadete gi
samo ovie: kamilata, bidej}i taa pre`iva, no nema i razdvoeni kopita;
taa e za vas ne~ista.
5 I pitom zajak, bidej}i pre`iva, no nema razdvoeni kopita, ne~ist e
za vas,
6 i div zajak koj pre`iva, a nema razdvoeni kopita, ne~ist da bide za
vas,
7 i sviwata, bidej}i ima razdvoeni kopita i dlabok rez me|u
kopitata, no ne pre`iva - ne~ista e taa za vas.
8 Od mesoto nivno da ne jadete, nitu, pak, mr{ite nivni da gi
dopirate - tie se za vas ne~isti.
9 A od se ona, pak, {to e vo voda ova jadete go: - sè {to ima perki i
lu{pi vo vodata, vo moriwata i vo rekite, jadete go.
10 Ona, pak, {to nema perki i lu{pi vo vodata, vo moriwata i vo
rekite, megu ona {to pliva po voda i `ivee vo voda, odvratno da bide
za vas.
11 Tie treba da bidat za vas odvratni: od mesoto nivno da ne jadete i
od trupovite nivni da se gnasite.
12 Sè {to nema perki i lu{pi vo vodata, toa da vi e ne~isto.
13 A me|u pticite gnasete se od ovie: orelot, grifot, galebot;
odvratni da bidat za vas, ne jadete gi;
14 i jastrebot, i sokolot od koj bilo vid,
15 i sekakov gavran od koj bilo vid;
16 nojot, lastovicata, kukavicata so nivnite vidovi;
17 buvot, kormoranot i ibisot;
18 i lebedot, i ~avkata, i pelikanot,
19 i {trkot, i ~apjata i sli~ni na niv, i pupunecot i liljakot;
20 i site krilesti gadinki {to odat na ~etiri noze, da vi se
odvratni.
21 No od sè ona {to ima krilja i odi na ~etiri noze, a ima i kolena
na nozete svoi, za da skoka po zemjata, jadete.
22 Od niv jadete gi samo ovie: skakulcite i sli~nite na niv, solamot
so site negovi vidovi, argolata i sli~nite na nea, i agavata od koj
bilo vid.
23 Sè drugo {to ima krilja i odi na ~etiri noze odvratno da vi e; so
toa da ne se oskvernuvate.
Dopir {to pravi ne~ist
24 Od niv }e stanuvate ne~isti: sekoj koj }e se dopre do nivno
pcovisano telo, ne~ist }e bide do ve~erta.
25 I sekoj koj }e nosi nivno pcovisano telo da ja ispere svojata
obleka i ne~ist }e bide do ve~erta.
26 Sekoe `ivotno {to ima nerazdvoeni kopita, no nema dlabok rez
me|u kopitata ili ne pre`iva, ne~isto da bide za vas; sekoj koj }e se
dopre do takvo, ne~ist }e bide.
27 I sè {to odi na lapite svoi, me|u site ~etvorono`ni `ivotni,
ne~isto da vi e; koj }e se dopre do trupot nivni, ne~ist }e bide do
ve~erta.
Levitska
Levitska
28 I koj }e ponese trup nivni pcovisan, neka ja ispere oblekata svoja
i ne~ist e do ve~erta; tie da vi bidat odvratni.
29 A me|u `ivotnite {to lazat po zemja da vi bidat ne~isti:
nevestulkata, glu{ecot i `elkata so nejzinite vidovi
30 i e`ot i krokodilot, i gu{terot, i pol`avot, i krtot.
31 Tie da vi se ne~isti me|u `ivotnite {to lazat po zemjata, i koj }e
se dopre do niv pcovisani, ne~ist da e do ve~erta.
32 I sekoj predmet na koj }e padne ne{to od niv pcovisano, }e bide
ne~ist, bilo da e sad drven ili obleka ili ko`a ili vre}a, i sekoj
predmet {to e potreben za nekoja upotreba, da se stavi vo voda i }e
bide ne~ist do ve~erta; potoa }e bide ~ist.
33 A i sekoj sad zemjen, vo koj }e padne ne{to od toa, i sè {to }e e vo
nego, }e bide ne~isto, a sadot skr{ete go.
34 I sekoe jadewe {to go jadete, ako na nego se izlee voda od takov
sad, }e bide ne~isto; i sekoe pitie {to se pie vo sekoj takov sad, }e vi
bide ne~isto.
35 I se na {to }e padne ne{to od nivnite pcovisani tela ne~isto }e
e; i pe~kata i ogni{teto neka se rasturat, za{to se ne~isti, i ne~isti
}e vi bidat.
36 Samo izvorot, bunarot, kade {to se sobira vodata, }e bidat ~isti;
no koj se dopre do pcovisan trup, }e bide ne~ist.
37Ako ne{to, pak, od pcovisan trup padne na seme, {to se see, toa }e
vi bide ~isto.
38 No ako na semeto se izlee voda, pa toga{ padne ne{to od pcovisan
trup na semeto, toa da vi bide ne~isto.
39 I koga }e pcovisa kakov i da e dobitok od onoj {to go jadete, ako
nekoj se dopre do negoviot trup, ne~ist }e bide do ve~erta.
40 A onoj {to }e jade od trupot negov, neka ja ispere oblekata svoja i
ne~ist }e bide do ve~erta; i koj }e nosi nivni pcovisan trup, neka ja
ispere oblekata svoja i ne~ist }e bide do ve~erta.
41 I sekakva gadinka {to lazi po zemjata, da vi e odvratna i da ne se
jade.
42 Sè {to se vle~e na mev i sè {to odi na ~etiri noze ili {to e so
mnogu noze me|u sè ona {to se vle~e po zemjata, toa da ne go jadete,
bidej}i e ne~isto.
43 Ne poganete gi du{ite va{i so niedno od `ivotnite {to lazat i
ne oskvernuvajte se od niv, za da ne stanete ne~isti preku niv,
44 za{to Jas sum Gospod, va{iot Bog, osvetuvajte se i bidete sveti,
bidej}i Jas sum svet; i nemojte da gi oskvernuvate du{ite va{i so
kakvo i da e `ivotno {to lazi po zemjata.
45Bidej}i Jas sum Gospod {to ve izvede od zemjata egipetska, za da vi
bidam Bog; i taka - bidete sveti, za{to Jas sum svet.
46 Toa e zakon za dobitokot i za pticite, i za sekoja `iva du{a {to
se dvi`i vo voda, i za sekoe `ivotno {to lazi po zemja,
47 za da se raspoznava ne~istoto od ~istoto i `ivotnite {to mo`at
da se jadat od `ivotnite {to ne treba da se jadat.”
O~istuvawe na `enata po poroduvaweto
12
Levitska
Levitska
I mu re~e Gospod na Mojsej, velej}i:
2 “Ka`i im na sinovite Izraelovi i re~i im: koga `enata }e
zabremeni i rodi ma{ko dete, ne~ista }e bide sedum dena, kako vo
denovite na prirodnoto o~istuvawe svoe, taka }e bide ne~ista.
3 A vo osmiot den neka mu se obreze na deteto krajniot del.
4 A taa neka ostane u{te trieset i tri dena ~istej}i se od krvta; do
ni{to sveto da ne se dopira i da ne vleguva vo svetili{teto se dodeka
ne izminat denovite na nejzinoto ~istewe.
5 A ako rodi `ensko dete, toga{ vo vremeto na svoeto ~istewe
ne~ista }e bide ~etirinaeset dena, i {eeset i {est dena neka ostane,
~istej}i se od krvta svoja.
6 I koga }e se navr{at denovite na ~isteweto nejzino, zaradi sinot
ili zaradi }erkata, neka donese kaj sve{tenikot pred skinijata na
sobranieto ednogodi{no jagne za `rtva sepalenica ili mlad gulab ili
grlica kako `rtva poradi grev.
7 I toj neka ja prinese pred Gospod i taka }e ja o~isti od te~eweto na
krvta nejzina. Toa e zakon za `enata koja }e rodi ma{ko ili `ensko
dete.
8 Ako ne e vo mo`nost da donese jagne, toga{ neka zeme dve grlici
ili dve gulap~iwa, ednoto kako `rtva sepalenica, a drugoto poradi
`rtva za grev; i }e ja o~isti od grevot nejzin sve{tenikot, i taa }e
bide ~ista.”
Bolesti na ko`ata kaj lu|eto
13
I im re~e Gospod na Mojsej i na Aron, velej}i:
2 “~ovek kaj kogo na ko`ata od teloto negovo se pojavi otok, ili
li{aj, ili svetla damka, ili, pak, po ko`ata na teloto negovo se
pojavi znak na lepra, neka se dovede kaj sve{tenikot Aron, ili kaj
nekoj od sinovite negovi, sve{tenicite.
3 I neka ja vidi sve{tenikot ranata od ko`ata na teloto negovo; pa,
ako vlaknata na ranata pobelele i ranata na pogled e poniska od
drugata ko`a na teloto negovo, toga{ toa e lepra; i koga }e go vidi
toa sve{tenikot, }e go proglasi za ne~ist.
4 Ako, pak, damkata na ko`ata od teloto negovo e bela, i ne e
vdlabnata vo ko`ata, a i vlaknata na ko`ata se temni, ne pobelele,
toga{ sve{tenikot neka go zatvori ~ovekot so ranata za sedum dena.
5 A vo sedmiot den neka ja vidi sve{tenikot ranata; ako zabele`i
deka ranata ostanala takva kakva {to bila i ne se ra{irila po
ko`ata, pak neka go odvoi za sedum dena.
6 Sve{tenikot odnovo neka ja vidi ranata vo sedmiot den, pa ako
zabele`i deka ranata stanala pomala, a ne se ra{irila po ko`ata,
toga{ sve{tenikot neka go proglasi za ~ist; toa e li{aj; neka ja
ispere oblekata svoja i }e bide ~ist.
7 Ako, pak, li{aite zapo~nat da se {irat po ko`ata negova, otkako
sve{tenikot gi videl i go proglasil za ~ist, odnovo neka mu se poka`e
na sve{tenikot;
8 i ako sve{tenikot vidi deka li{aite se {irat po ko`ata, toga{
neka go proglasi za ne~ist; toa e lepra.
Levitska
Levitska
9 Koga ~ovek ima lepra, neka go dovedat kaj sve{tenikot.
10 I sve{tenikot neka go vidi; ako strupot na ko`ata stanal bel, a i
vlaknata se pobeleni, a i `ivo meso ima vo strupot,
11 toa e zastarena lepra na ko`ata negova; zatoa sve{tenikot neka go
proglasi za ne~ist, i da go odvoi, bidej}i e ne~ist.
12 Koga leprata }e se pojavi na ko`ata i }e ja prekrie celata ko`a
na ~ovekot, od glavata do nozete, kolku {to mo`e da vidi
sve{tenikot,
13pa koga }e vidi deka leprata ja pokrila celata ko`a na nego, }e go
proglasi ~ovekot deka e ~ist, bidej}i se pobelelo, pa e ~ist.
14 A koga }e se pojavi na nego `ivo meso, toj e ne~ist.
15 Pa, {tom vidi sve{tenikot `ivo meso, }e go proglasi deka e
ne~ist; `ivoto meso e ne~isto, toa e lepra.
16 Ako `ivoto meso se izmeni i pobeli, toga{ neka dojde kaj
sve{tenikot.
17 Koga }e vidi sve{tenikot deka ranata pobelela, }e go proglasi za
~ist; ~ist e.
18Ako kaj nekogo na ko`ata imalo ~ir, pa pominal,
19 a potoa na mestoto kade {to bil ~irot se pojavi bel otok, bela ili
crvena damka, neka se poka`e pred sve{tenikot.
20 Ako sve{tenikot zabele`i deka taa e poniska od drugata ko`a i
vlaknata na nea se pobeleni, toga{ }e go proglasi za ne~ist; toa e
lepra {to izlegla od ~irot.
21 Ako sve{tenikot zabele`i deka vlaknata na nea ne pobelele nitu
e taa poniska od ko`ata, tuku stanala pomala, toga{ sve{tenikot }e
go odvoi za sedum dena.
22 Ako mu se pro{iri po ko`ata, toga{ sve{tenikot }e objavi deka e
ne~ist; toa e bolest.
23 A ako ~irot ostane na svoeto mesto i ne se pro{iruva, toga{ toa e
vospalena rana; zatoa sve{tenikot }e go proglasi za ~ist.
24 Ako nekoj na ko`ata se izgorel so ogan, pa otkako mestoto }e
zazdravi, se pojavi bela ili crvenikava ili probelena damka,
25 i vidi sve{tenikot deka vlaknata od ko`ata na toa mesto
pobelele i ako na pogled toa mesto e ponisko od ko`ata, toa e lepra
{to se pojavila od izgorenoto; zatoa nego sve{tenikot }e go proglasi
za ne~ist; toa e rana od lepra.
26 Ako, pak, sve{tenikot zabele`i deka na toa mesto nema beli
vlakna i deka toa ne e ponisko od drugata ko`a, i stanalo pomalo, }e
go odvoi za sedum dena.
27 Vo sedmiot den }e go pregleda sve{tenikot, pa, ako taa po ko`ata
se pro{irila, neka go proglasi za ne~ist; toa e rana od lepra.
28 Ako, pak, damkata ostanala na svoeto mesto i ne se pro{irila po
ko`ata, a i temna e, toga{ toa e rana od izgoretina. Nego sve{tenikot
neka go proglasi za ~ist; toa e luzna od izgoreno.
29 Koga kaj ma` ili kaj `ena se pojavi rana na glavata ili na
bradata,
30 a sve{tenikot ja vidi ranata, i utvrdi deka e taa podlaboka od
ko`ata i deka vlaknata na toa mesto se isten~ile i po`oltele, neka
Levitska
Levitska
gi proglasi za ne~isti: toa e }ela; toa e lepra na glavata ili na
bradata.
31 No koga sve{tenikot }e ja pregleda ranata od }elata i }e utvrdi
deka taa ne e podlaboka od ko`ata i deka vlaknata na toa mesto ne se
crni, toga{ bolniot {to ima rana neka go odvoi za sedum dena.
32 Vo sedmiot den sve{tenikot pak neka ja pregleda ranata. I ako
}elata ne se pro{irila nitu vlaknata po`oltele i se vidi deka taa ne
navlegla podlaboko od ko`ata,
33 toj treba da gi istri`e vlaknata na ko`ata, no na bolnoto mesto
da ne se stri`e i toga{ sve{tenikot povtorno da go oddeli za u{te
sedum dena.
34 Vo sedmiot den sve{tenikot odnovo da ja pregleda }elata. Pa, ako
uvidi deka taa ne se pro{irila po ko`ata i deka ne navlegla
podlaboko vo ko`ata, bolniot neka go proglasi za ~ist; a toj neka ja
ispere oblekata svoja i }e bide ~ist.
35 No, ako }elata se pro{irila po ko`ata, otkako e ve}e proglasen
za ~ist,
36 sve{tenikot pak neka go pregleda i ako utvrdi deka taa se
pro{irila po ko`ata - toga{ neka ne bara `oltenikavi vlakna,
bidej}i toj e ne~ist.
37 Ako, pak, }elata ostane neizmeneta i vo nea izniknale crni
vlakna, toa zna~i deka }elata e izlekuvana: toj e ~ist. Sve{tenikot
neka go proglasi za ~ist.
38 Ako po ko`ata na teloto na ma` ili `ena se pojavat svetli, beli
damki,
39 i sve{tenikot vidi i utvrdi deka po ko`ata imaat beli svetli
damki, toga{ toa e li{aj, koj se pojavil na ko`ata od nivnoto telo.
Toj e ~ist.
40 Ako nekomu mu padnala kosata od glavata, toj e }elav - no ~ist e;
41 ako, pak, nekomu mu padnala kosata samo od prednata strana na
glavata, toj e }elav - ~ist e.
42 Ako po }elavoto ili pro}elavoto mesto se pojavile beluzlavi ili
crvenikavi damki, toa e lepra na kelavoto, odnosno pro}elavoto
mesto.
43 Sve{tenikot da go pregleda, i ako vidi deka otokot na ranata e
beluzlav ili crvenikav po }elavoto ili pro}elavoto mesto i izgleda
kako lepra po ko`ata na teloto negovo,
44 toj e leprozen, ne~ist; sve{tenikot da go proglasi za ne~ist:
za{to na glavata ima rana.
45 Na leprozniot, koj ima takva rana, oblekata da mu se raskine, i
glavata da mu bide otkriena, da bide zabraden okolu ustata i da
izvikuva: ,ne~ist, ne~ist!Ä
46 Se dodeka ja ima ranata treba da se smeta za ne~ist; toj e ne~ist i
treba da `ivee odvoen; negovoto `iveali{te da bide nadvor od
naselbata.
Damki vrz oblekite
47Ako se javi zaraza od lepra i na oblekata - volnena ili lenena
Levitska
Levitska
48 ili vrz osnovata ili jatokot lenen ili volnen, ili na ko`a, ili
na ne{to {to e napraveno od ko`a,
49 i ako damkata e zelenikava ili crvenikava na oblekata ili na
ko`ata, ili na osnovata ili jatokot, ili na kakov i da bilo predmet od
ko`a - toa e zaraza od lepra; taa treba da mu se poka`e na
sve{tenikot,
50 a sve{tenikot neka ja pregleda zarazata i zarazenoto da go oddeli
za sedum dena.
51 Na sedmiot den sve{tenikot neka go pregleda zarazenoto: pa, ako
zarazata se pro{irila po oblekata, ili po osnovata, ili po jatokot,
ili po ko`ata, ili po kakov i da bilo predmet od ko`a, toa e lo{a
lepra, ne~ista rana.
52 Toj treba da ja izgori oblekata, bilo osnovata, bilo volneniot
ili leneniot jatok, ili kakov i da bilo predmet od ko`a, na koj se
pojavila zarazata, bidej}i toa e vistinska lepra - na ogan da se izgori.
53 Ako sve{tenikot vidi deka zarazata ne se pro{irila po oblekata
ili po osnovata ili po jatokot, ili po kakov i da bilo predmet od
ko`a,
54 neka naredi da se ispere ona na {to ima zaraza, i povtorno da go
otstrani za u{te sedum dena.
55 A ako po mieweto sve{tenikot vidi deka zarazenoto ne go
izmenilo svojot izgled, pa duri i ako ne se ra{irilo, toa e ne~isto:
treba da se izgori na ogan; toa e izedeno od lepra od opa~inata ili od
prednata strana.
56 Ako, pak, sve{tenikot vidi deka po pereweto zarazenoto mesto
stanalo pomalo, toga{ toj neka go istrgne toa mesto od oblekata, ili
od ko`ata, ili od osnovata, ili od jatokot.
57 Ako se pojavi pak beleg od zarazata {to se pro{irila na
oblekata, ili na osnovata, ili na jatokot, ili na kakov i da bilo
predmet od ko`a, toa e zaraza: da se izgori na ogan ona na {to se
pojavila zarazata.
58 Ako, pak, otkako }e se ispere oblekata ili osnovata, ili jatokot
ili kakov i da bilo predmet od ko`a, zarazata se zagubi od niv, treba
povtorno da se isperat, i }e bidat ~isti.
59 Toa e zakonot za zaraza od lepra vrz oblekata volnena ili lenena,
vrz osnova ili jatok, ili vrz kakov i da bilo ko`en predmet - kako da
se proglasuva toj za ~ist ili za ne~ist.”
^istewe na leprata od lu|eto
14
I mu re~e Gospod na Mojsej, velej}i:
2 “Eve go zakonot za leprozen, koga se izvr{uva negovoto
o~istuvawe: neka go dovedat kaj sve{tenikot.
3 Sve{tenikot treba da izleze nadvor od naselbata, pa ako uvidi
deka toj se izlekuval od leprata,
4 da naredi za onoj {to se o~istil da se zemat dve ~isti `ivi ptici,
kedrovo drvo, crven jatok i isop.
5 Potoa sve{tenikot da zapoveda da se zakole edna od pticite nad
glinen sad, nad izvorska voda;
Levitska
Levitska
6 i da ja zeme `ivata ptica, kedrovoto drvo, crveniot jatok i isopot,
i da gi natopi niv i `ivata ptica vo krvta na pticata zaklana nad
`ivata voda,
7 i poprskuvaj}i go sedumpati onoj, koj se o~istil od leprata, da go
proglasi za ~ist, a `ivata ptica da Ja pu{ti v pole na sloboda.
8 Onoj, koj se o~istil, da gi ispere ali{tata svoi, da ja istri`e seta
kosa, da se izmie so voda, i }e bide ~ist; potoa da vleze vo naselbata i
da prestoi sedum dena nadvor od domot svoj.
9 Na sedmiot den da se izbri~at site vlakna na glavata, na bradata, na
ve|ite - site vlakna da gi izbri~i i da gi ispere ali{tata, potoa da go
izmie teloto svoe so voda, i }e bide ~ist;
10 na osmiot den da zeme dve ma{ki jagniwa, bez nedostatok, i edna
ovca ednogodi{na bez mana kako i tri desetini od efa p~eni~no
bra{no, pome{ano so maslo, so leben prinos, i eden log maslo.
11 Sve{tenikot, koj }e go vr{i o~istuvaweto, da go pretstavi onoj
{to se o~istuva zaedno so prinosot pred Gospod pri vlezot od
skinijata na sobranieto.
12 I }e go zeme sve{tenikot ednoto jagne i }e go privede kako `rtva
za vina, i logot so maslo, i neka go prinese toa, ni{aj}i gi pred
Gospod;
13 i }e go zakole jagneto na ona mesto, kade {to se kolat `rtvite
sepalenici poradi grev, na sveto mesto, za{to `rtvata za vina kako i
`rtvata za grev mu pripa|a na sve{tenikot: toa e golema svetiwa.
14 I sve{tenikot }e zeme od krvta na `rtvata za vina i }e go nama`e
kraj~eto od desnoto uvo na onoj koj se o~istuva, i palecot na desnata
negova raka, i palecot na desnata negova noga.
15 Potoa sve{tenikot neka go zeme logot so masloto i neka izlee od
masloto vo svojata leva dlanka,
16 pa }e go natopi svojot desen pokazalec vo masloto {to mu e vo
levata dlanka, i so prstot }e poprska od masloto sedumpati pred
Gospod,
17 a so ostatokot od masloto, {to mu e vo dlankata, }e go nama~ka
kraj~eto od desnoto uvo na onoj {to se o~istuva, i palecot na desnata
noga, i palecot na desnata raka, na onie mesta kade {to e krvta od
`rtvata poradi vina.
18 Preostanatoto, pak, maslo, {to mu e vo dlankata na sve{tenikot,
toj }e go izlee vrz glavata na onoj {to se o~istuva; i }e go o~isti
sve{tenikot pred Gospod.
19 Potoa sve{tenikot }e ja prinese `rtvata za grev i }e go o~isti
onoj {to se o~istuva od negovata ne~istota, a potoa }e ja zakole
`rtvata sepalenica.
20 I }e gi prinese `rtvata sepalenica i lebniot prinos na
`rtvenikot; i }e go o~isti sve{tenikot i toj }e bide ~ist.
O~istuvawe na siroma{en ~ovek bolen od lepra
21 Ako e, pak, siromav i ne e vo mo`nost, toj neka zeme edno jagne
kako `rtva za vina za svoeto o~istuvawe, i eden desetti del od efa
p~eni~no bra{no, pome{ano so maslo, kako leben prinos, kako i eden
log maslo,
Levitska
Levitska
22 i dve grlici ili dva mladi gulaba, {to }e najde, - ednata od tie
ptici da e `rtva za grev, a drugata - `rtva sepalenica.
23 Na osmiot den od svoeto o~istuvawe, da mu gi donese toj na
sve{tenikot kraj vratata od skinijata na sobranieto, pred liceto
Gospodovo.
24 Sve{tenikot }e go zeme jagneto {to e `rtva za vina i logot so
maslo, i }e go prinese toa, ni{aj}i go pred Gospod.
25 I, {tom }e go zakole jagneto kako `rtva za vina, sve{tenikot }e
zeme od krvta na `rtvata za vina i }e go nama`e kraj~eto od desnoto
uvo na onoj, koj se o~istuva, i palecot na desnata raka, i palecot na
desnata noga.
26 A od masloto sve{tenikot }e izlee vo svojata leva dlanka;
27 i so desniot pokazalec, od masloto {to mu e vo levata dlanka, da
poprska sedumpati pred Gospod.
28 I da go nama`e sve{tenikot so maslo, od ona {to mu e vo
dlankata, kraj~eto na desnoto uvo na onoj {to se o~istuva, i palecot
na desnata raka, i palecot na desnata noga, na ona mesto kade {to e
krvta od `rtvata za vina.
29 Ostatokot, pak, od masloto {to mu e vo dlankata, da go izlee vrz
glavata na onoj {to se o~istuva, za da go napravi ~ist pred Gospod.
30 Potoa neka ja prinese sve{tenikot ednata grlica, ili edniot
mlad gulab, kakov {to }e najde, onoj, koj se o~istuva;
31 ednata ptica - `rtva za grev, a drugata - `rtva sepalenica, zaedno
so lebniot prinos; i sve{tenikot }e go napravi onoj {to se o~istuva
~ist pred Gospod.
32 Toa e zakonot za onoj {to dobil lepra, a pri ~isteweto nemal
dovolno sredstva.”
33 I im re~e Gospod na Mojsej i na Aron, velej}i:
Damki po yidovite od ku}ite
34 “Koga }e vlezete vo zemjata hananska, {to vi ja davam da ja
vladeete, i }e ispratam lepra vo ku}ite {to }e bidat va{i,
35 toga{ onoj, ~ija e ku}ata, treba da otide kaj sve{tenikot i da
ka`e: ,po se izgleda vo mojata ku}a se pojavi zaraza.Ä
36 A sve{tenikot }e naredi ku}ata da se isprazni pred toj da vleze da
ja pregleda zarazata, za da ne stane ne~isto sè {to e vo ku}ata; potoa
sve{tenikot }e dojde i }e ja pregleda ku}ata.
37 I toj, koga }e ja pregleda ranata i }e vidi deka zarazata po
yidovite na ku}ata se sostoi od zelenikavi ili crvenikavi
dlabnatinki i po svojot izgled se vsadila vo yidovite,
38 }e izleze od ku}ata niz vratata, a ku}ata }e ja zatvori za sedum
dena.
39 A koga vo sedmiot den }e se vrati, i }e vidi deka zarazata se
pro{irila po yidovite na ku}ata,
40 }e naredi da se izvadat kamewata na koi ima zaraza, i da se frlat
nadvor od naselbata, na ne~isto mesto;
41 a ku}ata odvnatre celata da ja istru`at i struganicite da gi
isfrlat nadvor od gradot, na ne~isto mesto.
42 I da zemat drugi kamewa i da gi stavat na mestoto na izvadenite i
so drug malter da ja izma~kaat ku}ata.
Levitska
Levitska
43 Ako zarazata pak se pojavi i po~ne da se {iri po ku}ata, otkako se
izvadeni kamewata i ku}ata e istrugana i prema~kana,
44 sve{tenikot, {tom }e vleze i vidi deka zarazata se ra{irila po
ku}ata, vo taa ku}a ima lo{a lepra - ne~ista e.
45 Taa ku}a da se urne, a kamewata i drvata i siot malter od ku}ata
da se iznesat nadvor od gradot, na ne~isto mesto.
46 Onoj {to }e vleguva vo taa ku}a, dodeka e taa zatvorena, ne~ist }e
bide do ve~erta;
47 a onoj {to }e spie vo taa ku}a, da ja ispere oblekata svoja; i koj }e
jade vo takva ku}a, i toj treba da ja ispere oblekata svoja.
48 Ako, pak, sve{tenikot dojde i vidi deka zarazata vo ku}ata ne se
ra{irila, otkako e ku}ata prema~kana, neka ja proglasi ku}ata za
~ista, bidej}i zarazata pominala.
49 A za da ja o~isti ku}ata, }e zeme dve `ivi ptici, kedrovo drvo,
crven jatok i isop,
50 i }e ja zakole ednata ptica nad glinen sad, nad izvorska voda.
51 Potoa toj }e go zeme kedrovoto drvo i isopot, crveniot jatok i
`ivata ptica i }e gi natopi vo krvta od zaklanata ptica i vo
izvorskata voda, i }e ja poprska ku}ata sedumpati,
52 i }e ja o~isti ku}ata so krvta od pticata i so `ivata voda, so
`ivata ptica i kedrovoto drvo, so isopot i so crveniot jatok;
53 potoa `ivata ptica da ja pu{ti vo poleto, nadvor od gradot, i }e
go o~isti domot i domot }e bide ~ist.
54 Toa e zakonot za sekoja zaraza od lepra i za }elata,
55 i za lepra po oblekata i po ku}ite,
56 i za otok, i za li{ai, i za damki, 57 za da se znae koga se tie ne~isti, a koga - ~isti: ova e zakonot za
leprata.”
Za telesnata ne~istota kaj ma`ot
15
I im re~e Gospod na Mojsej i na Aron, velej}i:
2 “Izvestete gi sinovite izraelski i ka`ete im: ako nekoj ma` ima
te~ewe od krajnata svoja plot, ne~ist e poradi toa te~ewe.
3 A ova e za negovata ne~istota: koga te~eweto iste~uva od negovoto
telo, i koga izlivot se zadr`uva vo negovoto telo, toa e negova
ne~istota vo nego samiot.
4 Sekoja postela, na koja }e legne onoj koj ima iste~uvawe, ne~ista e;
i sekoj predmet, na koj }e sedne, ne~ist e.
5 I koj }e se dopre do negovata postela, da ja ispere oblekata svoja i
da go izmie teloto svoe so voda i }e bide ne~ist do ve~erta.
6 A i koj }e sedne na nekoj predmet, na koj sedel onoj koj ima
iste~uvawe, da gi ispere ali{tata svoi i da se izmie so voda i }e bide
ne~ist do ve~erta.
7 I koj se dopre do teloto na onoj koj ima iste~uvawe, da ja ispere
oblekata svoja i da se izmie so voda i }e bide ne~ist do ve~erta.
8 Ako onoj, koj ima iste~uvawe, plukne na ~ist, toga{ toj da gi ispere
ali{tata svoi i da se izmie so voda i }e bide ne~ist do ve~erta;
9 i sekoe sedlo, na koe sedel onoj koj ima iste~uvawe, ne~isto e;
Levitska
Levitska
10 i sekoj koj }e se dopre do {to i da bilo, {to bilo pod nego, ne~ist
}e bide do ve~erta; i onoj koj }e go krene toa, da ja ispere oblekata
svoja i da se izmie so voda i }e bide ne~ist do ve~erta.
11 I sekoj, do kogo {to }e se dopre onoj koj ima iste~uvawe, bez da si
gi izmie racete svoi, da gi ispere ali{tata svoi i da se izmie so voda
i ne~ist }e bide do ve~erta.
12 Glinen, pak, sad do koj }e se dopre onoj koj ima iste~uvawe, da se
skr{i; a sekoj drven sad da se izmie so voda.
13 A koga onoj, koj ima iste~uvawe se izlekuva od svoeto te~ewe, neka
si opredeli sedum dena za o~istuvawe svoe, da ja ispere oblekata svoja
i da go izmie teloto svoe so izvorska voda, pa }e bide ~ist;
14 a na osmiot den da zeme dve grlici ili dva mladi gulaba, i da gi
donese pred Gospod kaj vlezot od skinijata na sobranieto, i da mu gi
dade na sve{tenikot.
15 A sve{tenikot ednata od tie ptici }e ja prinese kako `rtva za
grev, a drugata - za sepalenica; i }e go o~isti sve{tenikot od
te~eweto negovo pred liceto Gospodovo.
16 Ako na nekoj ma` mu se slu~i iste~uvawe na seme, toga{ toj treba
da go izmie so voda celoto svoe telo i }e bide ne~ist do ve~erta;
17 sekoja obleka ili ko`a, na koja }e se izlee seme, treba da se ispere
so voda i }e bide ne~ista do ve~erta.
18 Ako `ena legne so ma`, i na ma`ot mu se slu~i iste~uvawe na
seme, tie i obajcata treba da se izmijat so voda i }e bidat ne~isti do
ve~erta.
Telesna ne~istota kaj `enata
19 Koga `ena ima iste~uvawe na krv, {to te~e od nejzinoto telo,
treba da bide oddelena sedum dena dodeka se o~isti, i sekoj {to }e se
dopre do nea, }e bide ne~ist do ve~erta.
20 I se, na {to }e legne taa, dodeka trae o~istuvaweto nejzino,
ne~isto e; i se, na {to }e sedne taa, pak e ne~isto.
21 I sekoj {to }e se dopre do postelata nejzina, treba da ja ispere
oblekata svoja i da go izmie so voda teloto svoe, i }e bide ne~ist do
ve~erta.
22 A i sekoj, {to }e se dopre do kakov i da bilo predmet na koj taa
sedela, treba da ja ispere oblekata svoja i da go izmie so voda teloto
svoe, i }e bide ne~ist do ve~erta.
23 I ako nekoj se dopre do {to i da bilo {to e na postelata nejzina,
ili na {to i da e, na {to sedela taa, ne~ist da bide do ve~erta.
24 A ako so nea legne nekoj ma`, ne~istotata nejzina }e mine na nego:
}e bide ne~ist sedum dena, i sekoja postela na koja }e legne toj, }e bide
ne~ista.
25 Ako nekoja `ena ima iste~uvawe na krv pove}e denovi, no ne vo
vremeto na nejzinoto prirodno o~istuvawe, i ako taa ima iste~uvawe
podolgo od nejzinoto obi~no ~istewe, se dodeka trae ne~istotata
nejzina, ne~ista e kako za vreme na ~isteweto svoe.
26 Sekoja postela, na koja }e legne taa vo denovite na te~eweto
nejzino, da bide ne~ista kako i postelata za vreme na nejzinoto
Levitska
Levitska
~istewe; i se ona, na {to }e sedne taa, da bide ne~isto, kako {to e
ne~isto toa vo vremeto na nejzinoto ~istewe.
27 I sekoj koj }e se dopre do nea, da bide ne~ist, da gi ispere
ali{tata svoi i da go izmie teloto svoe i ne~ist }e bide do ve~erta.
28 A koga `ena }e se is~isti od te~eweto svoe, da izbroi sedum dena i
potoa }e bide ~ista.
29 Vo osmiot den da zeme dve grlici ili dva mladi gulaba i da mu gi
odnese na sve{tenikot kaj vlezot od skinijata na sobranieto;
30 a sve{tenikot da prinesè edna od pticite kako `rtva za grev, a
drugata - za sepalenica, i }e ja napravi ~ista sve{tenikot pred Gospod
poradi iste~uvaweto na ne~istotijata nejzina.
31 Taka pazete gi sinovite na Izrael od nivnata ne~istota, za da ne
umrat vo ne~istotijata svoja, i da go oskvernat Moeto `iveali{te,
{to e me|u niv.
32 Toa e zakonot za onoj {to ima te~ewe, i za onoj {to }e mu se slu~i
da ima iste~uvawe na seme, bidej}i toa go pravi ne~ist;
33 a i za onaa {to strada poradi ~isteweto svoe, i za onie koi imaat
iste~uvawe, ma` ili `ena, i za ma` {to }e prespie so ne~ista.”
Golemiot den na o~istuvaweto
16
I mu zboruva{e Gospod na Mojsej po smrtta na dvajcata Aronovi
sinovi, koga tie, otkako prinesoa pred Gospod, umrea;
2i mu re~e Gospod na Mojsej: “Ka`i mu na bratot tvoj Aron da ne
vleguva vo svetili{teto zad zavesata vo sekoe vreme pred
o~istili{teto, {to e vrz kov~egot, za da ne umre, bidej}i Jas }e se
javuvam nad o~istili{teto vo oblak.
3 Eve so {to da vleguva Aron vo svetili{teto: so tele kako `rtva za
grev i so oven - za sepalenica.
4 Toj treba da go oblekuva osveteniot lenen hiton, na dolnata
polovina od teloto svoe da ima lenena obleka i da se opa{uva so lenen
pojas, i lenen kidar da stava - toa se sveti obleki; prvo treba da go
izmie celoto svoe telo so voda i potoa da gi oblekuva.
5 I od zaednicata na sinovite izraelski da zeme Aron dva kozela
kako `rtva za grev i eden oven - za sepalenica.
6 Potoa Aron da privede tele kako `rtva za grev za sebe, i taka }e se
napravi ~ist - sebesi i domot svoj,
7 pa }e gi zeme dvata kozela i }e gi postavi kaj vratata od skinijata
na sobranieto, pred liceto Gospodovo.
8 I toga{ Aron }e frli `drepka za dvata kozela: edna `drepka za
Gospod, a drugata za otpu{tawe.
9 I da go dovede Aron kozelot na koj padnala `drepkata za Gospod, i
da go prinese kako `rtva za grev;
10 a kozelot na koj padnala `drepkata za otpu{tawe, da go postavi
`iv pred Gospod, za da izvr{i nad nego obred za o~istuvawe i da go
pu{ti vo pustinata za otpu{tawe.
11 Potoa Aron da go privede teleto kako `rtva za grev za sebe, i }e
se o~isti samiot i domot negov; i da go prinese kako `rtva poradi
grevot svoj.
Levitska
Levitska
12 A potoa da zeme kadilnica, polna so razgoren jaglen od
`rtvenikot, {to e pred Gospod, i da gi napolni racete so isitneto
mirizlivo kadivo, i toa da go vnese zad zavesata;
13 i da go stavi kadivoto vrz ognot pred Gospod; i dimot od kadivoto
}e go pokrie o~istili{teto, {to e nad kov~egot na zavetot, za da ne
umre.
14 I }e zeme od krvta na teleto i so prst }e go poprska odnapred
o~istili{teto i pred nego; sedumpati da poprska od krvta so prstot
svoj pred o~istili{teto.
15 Toga{ da go zakole kozelot kako `rtva poradi grev za narodot, i
da vnese od krvta negova zad zavesata, i so nea da napravi isto kako
{to napravi so krvta od teleto, i da poprska vrz o~istili{teto i
sprema o~istili{teto,
16 i da go o~isti svetili{teto od ne~istotiite na sinovite
izraelski i nivnite prestapi vo site nivni grevovi. Taka treba da
postapi toj i so skinijata na sobranieto, koja e me|u niv, srede
ne~istotiite nivni.
17 Koga }e vleze toj za da go o~isti svetili{teto, i se dodeka ne
izleze, nikoj da nema vo skinijata. I taka }e se o~isti samiot sebe,
svojot dom i siot izraelski narod.
18 Potoa }e pristapi pred `rtvenikot, {to e pred Gospod, i }e go
o~isti i }e zeme od krvta na teleto i od krvta na kozelot, i }e gi
poma`e rogovite na `rtvenikot od site strani,
19 i }e go poprska so prstot svoj od krvta sedumpati, za da go o~isti i
osveti od ne~istotiite na sinovite izraelski.
20 Pa, otkako }e gi o~isti svetili{teto, skinijata na sobranieto i
`rtvenikot, }e go privede `iviot kozel.
21 Potoa da gi polo`i Aron dvete svoi race vrz glavata na `iviot
kozel, da gi ispoveda nad nego site bezzakonija na sinovite izraelski,
i site nivni prestapi, i site nivni grevovi, i da gi stavi vrz glavata
na `iviot kozel, i da go pu{ti preku rakata na opredelen ~ovek vo
pustinata;
22 i kozelot }e gi ponese vrz sebe site nivni bezzakonija vo
neproodna zemja; i da go pu{ti kozelot vo pustinata.
23 Toga{ Aron da vleze vo skinijata na sobranieto, da gi soble~e
lenenite ode`di, vo koi be{e oble~en pri vleguvaweto vo
svetili{teto, i tamu da gi ostavi,
24 i da go izmie teloto svoe so voda na sveto mesto, da gi oble~e
svoite ali{ta, pa, {tom }e izleze, da prinesè edna sepalenica za
sebesi i edna za siot narod, i }e se o~isti sebesi i siot narod.
25 Lojot pak od `rtvata za grev da go zapali vrz `rtvenikot.
26 A onoj, koj }e go odvede kozelot za otpu{tawe, da ja ispere
oblekata svoja, da go izmie teloto svoe so voda, i potoa mo`e da vleze
vo naselbata.
27 A teleto za grev i kozelot za grev, ~ija krv se vnesuva vo
svetili{teto za o~istuvawe, da gi iznesat nadvor od naselbata, i da gi
izgorat na ogan ko`ite nivni, mesoto nivno i ne~istotiite nivni;
28 onoj, pak, {to }e gi pali, da gi ispere ali{tata svoi i da go izmie
teloto svoe so voda, i toga{ }e mo`e da vleze vo naselbata.
Levitska
Levitska
29 i toa da vi bide ve~en zakon: vo sedmiot mesec, na desetiot den od
mesecot, smiruvajte gi du{ite va{i*, i nikakava rabota da ne vr{ite,
ni vie, niti pridojdenite, naseleni me|u vas,
30 za{to vo toj den ve o~istuvaat, za da ve o~istat od site va{i
grevovi, i da bidete ~isti pred liceto Gospodovo;
31 toa da bide sabota nad sabotite; smiruvajte gi du{ite va{i - toa
}e bide ve~en zakon.
32 O~istuvaweto da go izvr{uva onoj sve{tenik koj }e bide pomazan
i posveten da sve{tenodejstvuva mesto tatko si: neka oblekuva lenena
obleka, obleka sveta;
33 i da gi o~isti Svetiwata nad svetiwite i skinijata na
sobranieto, i `rtvenikot da go o~isti, i sve{tenicite, i siot sobran
narod.
34 Ova da bide za vas ve~en zakon: da se izvr{uva obredot o~istuvawe
nad sinovite izraelski edna{ godi{no poradi site nivni grevovi.” I
toj napravi taka, kako {to mu zapoveda Gospod na Mojsej.
*16,29. t.e. postete.
SVETOSTA NA IZRAEL
Propisi vo vrska so krvta
17
I mu re~e Gospod na Mojsej, velej}i:
2 “Ka`i mu na Aron i na sinovite negovi i na site sinovi izraelski
i re~i im: eve {to zapoveda Gospod:
3 ako nekoj od domot Izraelov zakole vol ili ovca, ili koza vo
naselbata, ili nadvor od naselbata,
4 a ne go dovede kaj vlezot od skinijata na sobranieto, za da Mu
prinese dar na Gospod pred `iveali{teto Negovo, toga{ toj ~ovek da
se obvini za krv: toj proleal krv, da se istrebi od narodot negov.
5 Taka da gi prinesuvaat sinovite izraelski `rtvite svoi, {to gi
kolat v pole i da gi donesuvaat pred Gospod kraj vlezot od skinijata na
sobranieto, kaj sve{tenikot, i da gi kolat pred Gospod kako `rtvi za
mir,
6 i da poprska sve{tenikot so krv okolu `rtvenikot Gospodov kraj
vlezot od skinijata na sobranieto i da go zapali lojot za
blagoprijaten miris pred Gospod.
7 I da ne prinesuvaat vo idnina `rtvi svoi na idoli, vo koi samite
bludstvuvaat. Ova neka bide ve~na naredba i za pokolenijata va{i.
8 Ka`i im u{te: ako nekoj od domot Izraelov ili od pridojdenite,
{to `iveat me|u vas, prinesuva sepalenica ili `rtva
9 i ne ja donese kraj vlezot od skinijata na sobranieto, za da ja
prinese pred Gospod, taa du{a da se istrebi od narodot svoj.
10 Ako, pak, nekoj od domot Izraelov ili od pridojdenite, {to
`iveat me|u vas, jade kakva i da bilo krv, toga{ Jas }e go svrtam
liceto Moe protiv du{ata na onoj, {to }e jade krv, i }e go istrebam od
narodot,
11 za{to du{ata na sekoe telo e vo negovata krv, i Jas vi ja dadov za
`rtvenikot za da gi o~istuvate du{ite va{i, bidej}i taa krv ja
o~istuva du{ata.
Levitska
Levitska
12 Poradi toa i im rekov na sinovite izraelski: niedna du{a megu
vas ne smee da jade krv, pa ni pridojdeniot, koj `ivee me|u vas, ne smee
da jade krv.
13 A, ako nekoj od sinovite izraelski i od pridojdenite, koi `iveat
me|u vas, fati vo lov divo `ivotno ili ptica, {to se jade, da ja pu{ti
krvta da iste~e i da ja pokrie so zemja,
14 za{to du{ata na sekoe telo e vo krvta negova i zatoa im rekov na
sinovite na Izrael: ne jadete krv od nikakvo telo, bidej}i du{ata na
sekoe telo e vo krvta negova; sekoj {to }e ja jade, }e bide istreben.
15 I sekoj koj jade mr{a ili yverojadina, va{ ili pridojden, neka ja
ispere oblekata svoja, i da go izmie teloto svoe so voda i }e bide
ne~ist do ve~erta, a potoa }e bide ~ist.
16 Ako, pak, ne ja ispere, i ne go izmie teloto svoe so voda, }e go
primi svoeto bezzakonie vrz sebe.”
Zakon za brakot i bra~nite odnosi
18
I mu re~e Gospod na Mojsej, velej}i:
2 “Ka`i im na sinovite Izraelovi i re~i im: Jas sum Gospod Bog
va{.
3 Ne postapuvajte kako {to se postapuva vo egipetskata zemja, vo koja
`iveevte, ne postapuvajte ni taka kako {to postapuvaat vo zemjata
hananska, vo koja ve vodam, i ne upravuvajte se spored nivnite zakoni.
4 Izvr{uvajte gi site Moi naredbi i pazete gi site Moi zapovedi,
postapuvaj}i spored niv. Jas sum Gospod, Bog va{.
5 Pazete gi site Moi zapovedi i site Moi zakoni i izvr{uvajte gi, i
sekoj {to gi izvr{uva `iv }e bide. Jas sum Gospod.
6 Nikoj ne smee da se dobli`uva do srodnica po telo, za da ja otkrie
golotijata nejzina. Jas sum Gospod.
7 I golotijata na tatkoto svoj i golotijata na majkata svoja da ne ja
otkriva{; taa ti e majka, ne otkrivaj ja golotijata nejzina.
8 Golotijata na tatkovata `ena ne otkrivaj ja; toa e golotija na
tvojot tatko.
9 Golotijata na sestrata tvoja, koja e od tatko ti ili od majka ti,
rodena vo ku}ata ili nadvor od ku}ata, da ne ja otkriva{ golotijata
nejzina.
10 Golotijata od }erkata na sinot tvoj ili od }erkata na }erkata
tvoja; ne otkrivaj ja golotijata nivna, za{to tie se tvoja golotija.
11 Golotijata na }erkata od `enata na tvojot tatko, ne otkrivaj ja;
taa ti e sestra po tatko.
12 Golotijata na tatkovata sestra ne ja otkrivaj; taa e od ista krv so
tatkoto tvoj.
13 Golotijata na majkinata sestra ne ja otkrivaj; taa e od ista krv so
tvojata majka.
14 Golotijata na tatkoviot brat ne ja otkrivaj i do negovata `ena ne
se dobli`uvaj; taa ti e strina.
15 Golotijata na snaata svoja ne ja otkrivaj, taa e `ena na tvojot sin zatoa ne ja otkrivaj golotijata nejzina.
Levitska
Levitska
16 Golotijata na bratovata `ena ne otkrivaj ja; toa e golotija na
bratot tvoj.
17 Golotijata na `ena i na }erka i ne ja otkrivaj; }erkata na sinot
nejzin i }erkata na }erkata nejzina ne gi zemaj, za da ja otkriva{
golotijata nivna: tie se od ista krv; toa e bezzakonie.
18 Ne zemaj ja za `ena sestrata na tvojata `ena za da ja otkrie{
golotijata nejzina pred nea, se u{te dodeka e `iva taa, za{to }e
sozdade{ me|u niv soperni{tvo.
19 I do `ena, se dodeka trae ~isteweto od ne~istotijata nejzina, ne
dobli`uvaj se za da ja otkrie{ golotijata nejzina.
20 I so `enata na bli`niot tvoj ne legnuvaj, za da izlee{ seme i da
se oskverni{ so nea.
21 Od decata svoi ne mu prinesuvaj `rtva na Moloh i ne go
obes~estuvaj imeto na tvojot Bog. Jas sum Gospod.
22 Ne legnuvaj so ma`, kako so `ena: toa e odvratnost.
23 I so niedno ~etvorono`no `ivotno ne legnuvaj za da izlee{ seme,
pa da se oskverni{ so nego; i `ena ne smee da legnuva pod niedno
~etvorono`no `ivotno, za da se spoi so nego: toa e gnasotija.
24 Ne oskvernuvajte se so sevo ova, zatoa {to so seto toa se
oskvernile narodite, koi Jas sakam da gi otfrlam od vas;
25 i zemjata se oskverni, i Jas gi kazniv poradi nivnite bezzakonija,
i taka zemjata gi isfrli svoite `iteli.
26 A vie pazete gi site Moi zakoni i site Moi povelbi i ne vr{ete
niedno od site ovie gnasotii, nitu vie ovde{nite, nitu pridojdenite
{to `iveat me|u vas,
27 za{to site tie gnasotii gi pravea lu|eto na taa zemja, {to bea
pred vas, i zemjata se oskverni;
28 za da ne ve isfrli zemjata i vas, koga }e ja oskvernite, kako {to gi
isfrli narodite {to bea pred vas.
29 Za{to site, {to gi vr{at ovie gnasotii, }e bidat istrebeni od
narodot svoj.
30 I taka, pazete gi site Moi povelbi za da ne postapuvate spored
nieden od nivnite gnasni obi~ai, kako {to pravea onie {to bea pred
vas, i da ne se oskvernite so niv. Jas sum Gospod, Bog va{.”
Kako treba da Mu se slu`i na Boga
19
I mu re~e Gospod na Mojsej, velej}i:
2 “Ka`i mu na celoto op{testvo na sinovite na Izrael i re~i im:
bidete sveti, zatoa {to sum svet Jas, Gospod, va{iot Bog.
3 Sekoj da gi po~ituva tatkoto svoj i majkata svoja i da gi zapazuva
Moite saboti. Jas sum Gospod, va{iot Bog.
4 Ne odete po idoli, i izleani bogovi ne pravete si. Jas sum Gospod,
va{iot Bog.
5 Koga Mu prinesuvate na Gospod `rtva za mir, prinesuvajte ja za da
bide primena.
6 Taa treba da se jade vo denot, koga ja prinesuvate, i vtoriot den, a
ona {to }e ostane vo tretiot den, da se izgori na ogan.
Levitska
Levitska
7 Ako nekoj ja jade vo tretiot den, toa e odvratno i `rtvata nema da
se primi.
8 Onoj {to }e ja jade, }e navle~e vrz sebe grev, bidej}i go oskvernil
ona {to Mu e sveto na Gospod; sekoj takov ~ovek }e bide istreben od
narodot svoj.
9 Koga ja sobirate `etvata od zemjata svoja, ne ja `nej nivata svoja
dokraj, i padnatite klasja od `etvata svoja ne sobiraj gi.
10 A i lozjeto svoe ne sobiraj go do zrno, i padnatite zrna od braweto
ne sobiraj gi; ostavi go toa za siromaviot i pridojdeniot. Jas sum
Gospod, va{iot Bog.
11 Ne kradete, ne la`ete i ne mamete go bli`niot svoj.
12 Ne kolnete se la`no vo Moeto ime, ne oskvernuvajte go imeto na
va{iot Bog; Jas sum Gospod.
13 Ne pritesnuvaj go i ne ograbuvaj go bli`niot svoj. Nadnicata na
naemnikot tvoj ne smee da ostane kaj tebe do utredenta.
14 Ne navreduvaj gluv ~ovek i pred slep ne stavaj ni{to, od koe mo`e
da se sopne; imaj strav od tvojot Bog. Jas sum Gospod.
15 Ne pravi nepravda koga sudi{: ne bidi pristrasen sprema
siromaviot i ne ugoduvaj mu na golemecot; sudi mu na bli`niot svoj po
pravda.
16 Ne {iri laga me|u narodot svoj i ne posegnuvaj vrz `ivotot na
bli`niot svoj. Jas sum Gospod.
17 Vo srceto svoe ne mrazi go bratot tvoj; izobli~i go bli`niot svoj
i nema da ti se primi za grev poradi toa.
18 Da ne se odmazduva rakata tvoja i ne bidi im neprijatel na
sinovite od narodot tvoj, tuku sakaj go bli`niot svoj kako samiot
sebe. Jas sum Gospod.
19 ~uvajte gi Moite zakoni: ne sparuvaj go dobitokot svoj so dobitok
od drug rod; ne sej na nivata svoja dva vida seme; obleka tkaena od dve
razli~ni pre|i ne oblekuvaj.
20 Ako nekoj prespie so `ena, a taa e robinka, svr{ena za ma`, no
u{te neotkupena, ili u{te ne i e dadena sloboda, da se kaznat i
obajcata, no ne so smrt, za{to taa ne e slobodna;
21 toj neka donese pred Gospod kraj vlezot od skinijata na sobranieto
`rtva za vina: eden oven,
22 i }e go o~isti sve{tenikot pred Gospod, preku ovenot za vina, za
grevot {to go napravil, i izvr{eniot grev }e mu bide prosten.
23 Koga }e dojdete vo zemjata i }e posadite kakvo i da bilo plodno
drvo, smetajte gi plodovite negovi za ne~isti; tri godini negoviot
plod treba da e za vas ne~ist i da ne se jade;
24 a vo ~etvrtata godina sekoj negov plod e svet, posveten na Gospod
za blagodarnost.
25 Vo pettata, pak, godina, mo`ete da gi jadete plodovite negovi i da
go sobirate celiot negov rod. Jas sum Gospod, va{iot Bog.
26 Ne jadete ni{to so krv; ne vra`ajte i ne gatajte.
27 Ne stri`ete ja glavata svoja naokolu i ne rasipuvajte go krajot od
bradata svoja.
28 Zaradi umren ne pravete recki po snagata svoja i ne crtajte bukvi
po teloto svoe. Jas sum Gospod.
Levitska
Levitska
29 Ne oskvernuvaj ja }erkata svoja, so toa {to }e i dozvoli{ da vr{i
blud, za da ne se najde zemjata vo bludstvo i da se ispolni so razvrat.
30 Sabotite Moi pazete gi i po~ituvajte go ona {to Mi e sveto. Jas
sum Gospod.
31 Ne odete po onie {to povikuvaat duhovi na mrtvi, i do ma|esnici
ne dobli`uvajte se, i ne dozvoluvajte da ve oskvernat. Jas sum Gospod,
Bog va{.
32 Pred beli kosi stanuvaj, po~ituvaj go liceto na starec i imaj
strav od tvojot Bog. Jas sum Gospod.
33 Koga pridojden }e se naseli vo zemjata va{a, ne pritesnuvajte go;
34 pridojdeniot me|u vas neka vi bide isto kako tuka{en; sakajte go
kako sebesi, zatoa {to i vie bevte pridojdeni vo egipetskata zemja. Jas
sum Gospod, Bog va{.
35 Ne pravete nepravda koga sudite, koga merite so metar ili so
tegovi i koga izmeruvate zafatnina;
36merkite va{i da vi bidat to~ni, tegovite to~ni, efata verna i
hinot veren. Jas sum Gospod, Bog va{, Koj ve izvede od egipetskata
zemja.
37 Pazete go celiot Moj zakon i site Moi povelbi, i izvr{uvajte gi.
Jas sum Gospod.”
Zabraneti rituali
20
I mu re~e Gospod na Mojsej, velej}i:
2 “Ka`i im go na sinovite izraelski ova: ako nekoj od sinovite
izraelski ili od pridojdenite, koi `iveat me|u Izraelcite, mu
prinese `rtva na Moloh od decata svoi, da umre; narodot od zemjata so
kamewa da go ubie.
3 I Jas }e go svrtam liceto Moe protiv toj ~ovek i }e go istrebam od
narodot negov, zatoa {to mu prinel na Moloh `rtva od decata svoi, za
da go oskverni Moeto svetili{te, i da se obes~esti Moeto sveto ime.
4 I ako narodot od zemjata gi zatvori o~ite pred toj ~ovek, koga }e
mu prinese na Moloh `rtva od svoite deca, i ne go ubie,
5 toga{ Jas }e go svrtam liceto Moe protiv toj ~ovek i protiv
negoviot rod, i }e go istrebam nego i site negovi ednomislenici, {to
}e go sledat vo bludstvoto negovo, odej}i bludno po Moloh.
6 I ako nekoj ~ovek trgne po onie {to povikuvaat mrtvi, i po
ma|esnici, za da go sledat nivnoto bludstvo, Jas }e go svrtam liceto
Moe protiv toj ~ovek i }e go istrebam od narodot negov.
7 Osvetuvajte se i bidete sveti, za{to Jas sum Gospod, va{iot Bog.
Zabraneti seksualni odnosi
8 Pazete gi Moite povelbi i izvr{uvajte gi, za{to Jas sum Gospod,
Koj ve osvetuva.
9 ~ovek, koj go navreduva tatkoto svoj ili majkata svoja da bide ubien;
toj {to go zloslovuva tatkoto svoj ili majkata svoja: vinoven e.
10 Ako nekoj izvr{i prequba so ma`ena `ena ili so `enata na
bli`niot svoj; da bidat ubieni i prequbodeecot i prequbodejkata.
11 Koj }e legne so `enata na tatkoto svoj, toj ja otkril golotijata na
tatko si; obajcata da bidat ubieni; vinovni se.
Levitska
Levitska
12 Ako nekoj legne so snaata svoja, i obajcata da bidat ubieni, tie
izvr{ile ne~isto delo; vinovni se.
13 Ako nekoj legne so ma` kako so `ena, i obajcata izvr{ile gnasno
delo: da bidat ubieni, vinovni se.
14 Ako nekoj se o`eni so }erka i so majkata nejzina, toa e bezzakonie:
so ogan da bidat izgoreni i toj i tie, za da nema bezzakonie me|u vas.
15 A, ako nekoj pristapi kaj nekoe `ivotno, za da se soedini so nego,
ubij go nego i `ivotnoto: tie treba da bidat ubieni - vinovni se.
16 I `ena ako pristapi do `ivotno, da se soedini so nego, da gi
ubiete i `enata i `ivotnoto - da umrat; vinovni se.
17 Ako nekoj ja zeme sestrata svoja, ili tatkovata }erka, ili
majkinata }erka, i ja vidi golotijata nejzina, i taa ja vidi golotijata
negova: toa e sram; da bidat istrebeni od svojot narod: toj ja otkril
golotijata na sestrata svoja - zatoa }e go primi grevot svoj vrz sebe.
18 Ako nekoj legne so `ena koga e ne~ista od iste~uvawe na krv, i ja
otkrie golotijata nejzina, iste~uvaweto na nejzinata krv, i taa go
otkrie iste~uvaweto na svojata krv: i obajcata da bidat istrebeni od
narodot svoj.
19 Golotijata od majkinata sestra i golotijata od sestrata na tvojot
tatko ne otkrivaj ja, za{to takov ~ovek otkriva rodninska golotija;
tie grevot svoj }e go nosat vrz sebe.
20 I ako nekoj legne so svojata strina, toj ja otkril golotijata na
svojot striko: grevot svoj neka go primat vrz sebe - neka umrat bez
deca.
21 Ako nekoj ja zeme bratovata `ena: toa e gnasno delo; toj ja otkril
golotijata na bratot svoj, i obajcata }e umrat bez deca.
22 3apazete gi site Moi povelbi i site Moi zapovedi i izvr{uvajte
gi - i nema protiv vas da negoduva zemjata, vo koja ve vodam da `iveete
vo nea.
23 Ne postapuvajte spored zakonite na neznabo{cite {to }e gi
izgonam pred vas; zatoa {to tie seto toa go pravea i Jas negoduvav
protiv niv,
24 i vi rekov; vie }e ja nasledite zemjata nivna i vam }e vi ja dadam vo
vladenie zemjata, kade {to te~e med i mleko. Jas sum Gospod, Bog va{,
Koj ve oddeli od site narodi.
25 Pravete razlika me|u ~ist i ne~ist dobitok, i me|u ~ista i
ne~ista ptica, i ne oskvernuvajte gi du{ite svoi so dobitok i so ptica
i so ona {to lazi po zemjata, ona {to vi go odvoiv kako ne~isto.
26 Bidete sveti pred Mene, zatoa {to Jas sum svet Gospod; Jas ve
oddeliv od site narodi za da bidete Moi.
27 Ma` ili `ena, ako izvikuva duhovi na mrtvi, ili vra`a, da bidat
ubieni; so kamewa da gi ubiete, vinovni se.”
PROPISI VO VRSKA SO SVE[TENICITE
Za privatniot `ivot na sve{tenicite
21
Levitska
Levitska
I pak mu re~e Gospod na Mojsej, velej}i: “Ka`i im na sve{tenicite,
sinovite Aronovi, i re~i im da ne se dopiraat do mrtovec od narodot
svoj.
2 Samo do svoj blizok rodnina: do majka, do tatko, do sin i do }erka,
do brat,
3 do sestra, koja e moma {to `ivee kaj nego, nema`ena, mo`e da se
dopira, i so toa da ne se oskvernuva;
4 inaku, ne smee da se oskverni so dopir do kogo i da bilo od narodot
svoj, za da ne stane ne~ist.
5 Ne smeat da ja bri~at glavata svoja, nitu da go potstri`uvaat krajot
od bradata svoja, ni da pravat zarezi po teloto svoe.
6 Tie treba da bidat sveti pred svojot Bog i da ne go oskvernuvaat
imeto na svojot Bog, bidej}i tie Mu prinesuvaat `rtvi na Boga, leb na
svojot Bog, i zatoa treba da bidat sveti.
7 Tie ne smeat da zemaat `eni bludnici i poro~ni, ne smeat da se
`enat ni so `ena isterana od svojot ma`, zatoa {to se tie sveti pred
svojot Bog.
8 I svet neka ti bide, bidej}i toj Mu prinesuva hrana na Gospod,
va{iot Bog; toj treba da ti bide svet, zatoa {to sum svet Jas, Gospod
Bog va{, Koj ve osvetuva.
9 Ako sve{teni~ka }erka se oskverni so bludstvo, taa go oskvernila
tatkoto svoj: so ogan da bide izgorena.
10 A golemiot sve{tenik me|u bra}ata svoi, vrz ~ija glava e izleano
maslo za pomazanie, i koj e osveten za da se oblekuva vo sveti ode`di,
da ne ja otkriva glavata svoja i oblekata svoja da ne ja kine;
11 i do nikakov mrtovec da ne prio|a; da ne se oskvernuva so dopir ni
do umreniot tatko svoj, ni do majkata svoja.
12 Toj od svetili{teto da ne se oddale~uva za da ne go oskverni
svetoto na svojot Bog, za{to svetoto maslo na Bo`joto pomazanie e
vrz nego. Jas sum Gospod.
13 Za `ena toj treba da zema devica;
14 ne smee da zema vdovica ili ostavena ili oskverneta ili bludnica,
tuku samo devica od rodot svoj toj treba da zema za `ena.
15 I da ne go oskvernuva svoeto potomstvo vo narodot svoj: zatoa {to
sum Jas Gospod, Koj go osvetuva.”
Pre~ki za vr{ewe na sve{teni~ka slu`ba
16 I mu re~e Gospod na Mojsej, velej}i:
17 “Ka`i mu na Aron: nikoj od tvoeto seme vo site rodovi, koj ima
telesen nedostatok, da ne pristapuva da Mu prinesuva dar na svojot
Bog.
18 Nikoj, koj ima telesen nedostatok, da ne pristapuva; ni slep ~ovek,
nitu kuc, nitu, pak, so ~prtav nos, ili so deformirani krajnici,
19 nitu takov komu mu e rakata skr{ena ili nogata skr{ena,
20 nitu grbav, nitu slabuwav, nitu so perde na o~ite, ni krastav ili
so li{aj, nitu skopec.
21 Nikoj ~ovek od rodot na sve{tenikot Aron, koj e so telesen
nedostatok, ne smee da pristapuva za da Mu prinesuva `rtva na Gospod;
Levitska
Levitska
bidej}i ima nedostatok, neka ne pristapuva da prinesuva darovi
Bo`ji,
22 no od hranata na svojot Bog, od osvetenite `rtvi, toj mo`e da jade;
23 samo do zavesata da ne se dobli`uva i do `rtvenikot da ne
pristapuva, zatoa {to ima nedostatok: da ne go oskverni svetili{teto
Moe, bidej}i Jas sum Gospod, Koj gi osvetuva.”
24 I Mojsej im go soop{ti toa na Aron i na sinovite negovi i na site
sinovi izraelski.
Koj smee da jade od svetite `rtveni prinosi
22
I mu re~e Gospod na Mojsej, velej}i:
2 “Ka`i mu na Aron i na sinovite negovi da postapuvaat vnimatelno
so svetite prinosi od sinovite izraelski i da ne go oskvernuvaat
Moeto sveto ime vo toa, {to Mi go posvetuvaat. Jas sum Gospod.
3 Ka`i im: ako nekoj vo celoto va{e potomstvo vo va{ite rodovi,
imaj}i na sebe nekakava ne~istotija, pristapi kon svetite darovi, {to
sinovite Izraelovi Mu gi posvetuvaat na Gospod, da se istrebi taa
du{a od pred Mene. Jas sum Gospod.
4 Onoj ~ovek od semeto Aronovo, koj e leprozen, ili ima gonoreja, da
ne jade od svetite darovi se dodeka ne se is~isti, i koj se dopre do
ne{to ne~isto: do mrtovec, ili komu mu se slu~i iste~uvawe na seme,
5 ili koj }e se dopre do nekoj gad, pa se oskverni, ili do ~ovek od kogo
se oskverni od kakva i da bilo ne~istotija,
6 toj {to se doprel do toa da bide ne~ist do ve~erta i da ne jade od
svetite prinosi, pred da go izmie celoto svoe telo so voda;
7 no, {tom zajde sonceto, i bide ~ist, toga{ da jade od osvetenite
darovi, bidej}i toa e negova hrana.
8 Mr{a ili yverojadina toj da ne jade, za da ne se oskverni od niv. Jas
sum Gospod.
9 Neka gi pazat zapovedite Moi, za da ne navle~at poradi niv grev
vrz sebe i da ne umrat poradi niv, ako se oskvernat. Jas sum Gospod, Koj
gi osvetuva.
10 Nikoj od drug rod da ne jade od svetite prinosi: koj se naselil kaj
sve{tenik, ni naemnikot negov, ne smee da jade od svetite prinosi.
11 Ako sve{tenikot si kupi ~ovek so pari, toj neka jade od lebovite
negovi; isto taka i doma{nite negovi mo`at da jadat od negovite
lebovi.
12 Ako sve{teni~ka }erka se oma`i za ~ovek od drug rod, taa ne smee
da jade od prinesenite sveti darovi,
13 a ako taa ostane vdovica ili bide razvedena, a nema deca, i se
vrati vo tatkovata ku}a, kako {to bila na mladi godini, toga{ taa
mo`e da jade od lebovite na tatko si; no nikoj od drug rod ne smee da
jade od niv.
14 Koj poradi neznaewe jade ne{to od osvetenite prinosi, toj del
treba da mu go vrati na sve{tenikot i da dodade kon nego u{te edna
petina od toa.
15 I da ne gi oskvernuvaat svetiwite na sinovite izraelski,
prinesuvani na Gospod;
Levitska
Levitska
16 i da ne navlekuvaat vrz sebe vina poradi prestap, so toa {to }e
jadat od nivnite darovi, za{to Jas sum Gospod, Koj gi osvetuva.”
Propisi za izbor na `rtvenite `ivotni
17 I mu re~e Gospod na Mojsej, velej}i:
18 “Ka`i im na Aron i na sinovite negovi i na site sinovi izraelski
i re~i im: ako nekoj od sinovite izraelski, ili od pridojdenite me|u
narodot izraelski, bilo poradi nekakvo vetuvawe ili od blagodarnost
prinesuva `rtvi kakvi {to Mu se prinesuvaat na Gospod, za
sepalenica,
19 za da mu se primi `rtvata milostivo, taa treba da bide od ma{ki
pol od stadata volovi, od ovcite, ili od kozite, bez nedostatok;
20 a sè {to ima nedostatok, da ne se prinesuva, bidej}i toa }e Mu
bide neprijatno.
21 I ako nekoj Mu prinesuva na Gospod `rtva za mir, ispolnuvaj}i
zavet ili po svoja volja, toga{ toa treba da bide od krupniot ili od
sitniot dobitok i da bide bez nedostatok, za da mu bide primena;
nikakov nedostatok ne treba da ima na nea.
22 `ivotno slepo ili so skr{eni krajnici, ili sakato, ili krastavo,
ili so egzema - takvi ne prinesuvajte Mu na Gospod i od niv ne davajte
na Gospod `rtva na `rtvenikot.
23 `ivotno od krupniot ili od sitniot dobitok so predolgi ili so
preterano kusi noze mo`e{ da prinese{ kako `rtva po svoja volja: no
ako e za zavet, nema da se primi.
24 `ivotno so sma~kani, zgme~eni, izvadeni ili ise~eni testisi ne
prinesuvaj Mu na Gospod; vo zemjata va{a ne pravete go toa.
25 I od racete na tu|inec ne primajte takvi `ivotni za da gi
prinesuvate kako darovi na va{iot Bog, zatoa {to tie se povreda,
imaat nedostatok: tie nema da vi se primat.”
26 I mu re~e Gospod na Mojsej, velej}i:
27 “Koga }e se rodi tele, ili jagne, ili kozle, da ostane kaj majka si
sedum dena, a od osmiot den i natamu }e mo`e da se prinesuva kako dar
na Gospod,
28 no ne kolete ni krava, nitu ovca, nitu koza vo ist den zaedno so
nivnata ro`ba.
29 Ako Mu prinesuvate na Gospod `rtva od blagodarnost, so radost
prinesuvajte ja.
30 Taa da se izede istiot den; ne ostavajte od mesoto za drugiot den.
Jas sum Gospod.
31 Pazete gi zapovedite Moi i izvr{uvajte gi. Jas sum Gospod.
32 Ne oskvernuvajte go Moeto sveto ime, za da bidam svet me|u
sinovite na Izrael. Jas sum Gospod, Koj ve osvetuva,
33 Koj ve izvedov od egipetskata zemja, za da bidam va{ Bog. Jas sum
Gospod.”
ZA GLAVNITE GOSPODOVI PRAZNICI:
Sabotata
23
Levitska
Levitska
I mu re~e Gospod na Mojsej, velej}i:
2 “Ka`i im na sinovite izraelski i objasni im za praznicite
Gospodovi, vo koi treba da se svikuvaat sve{teni sobranija. Ova se
praznicite Moi:
3 vo {este denovi da rabotite, a sedmiot den e sabota - den za odmor,
sveto sobranie; nikakva rabota da ne vr{ite, toa e sabota Gospodova
vo site va{i `iveali{ta.
4 A ova se praznicite Gospodovi, za sve{teni sobranija, {to treba
da gi svikuvate vo nivnite opredeleni vremiwa:
Pasha i Beskvasnici
5 vo prviot mesec, na ~etirinaesettiot den od mesecot ve~erta e
Pasha Gospodova,
6 a na petnaesettiot den od istiot mesec e Gospodoviot praznik
Beskvasnici; sedum dena jadete beskvasen leb;
7 vo prviot den pravete sveto sobranie; ne vr{ete nikakva rabota;
8 a vo sedumte dena prinesuvajte Mu na Gospod `rtvi ogneni, i vo
sedmiot den pak pravete sveto sobranie; ne vr{ete nikakva rabota.”
Praznik na Prviot snop
9 I mu re~e Gospod na Mojsej, velej}i:
10 “Javi im na sinovite izraelski i ka`i im: koga }e dojdete vo
zemjata, {to vi Ja davam, i po~nete tamu da `neete `etva, prviot snop
od `etvata va{a donesete go kaj sve{tenikot;
11 toj }e go prinese toj snop pred Gospod, za da dobiete
blagonaklonost; na vtoriot den od praznikot sve{tenikot }e go
prinese;
12 a vo onoj den koga go prinesuvate snopot, prinesete Mu na Gospod i
`rtva sepalenica - ednogodi{no jagne bez nedostatok,
13 a zaedno so nego i leben prinos - dve desetini efa p~eni~no
bra{no, izme{ano so maslo kako `rtva na Gospod so blagoprijaten
miris i so nego preliv od edna ~etvrtina in vino;
14 nikakov nov leb, nitu pe~eni klasje, ni surovi zrna ne jadete do
denot, vo koj }e prinesete prinos na va{iot Bog: toa neka vi bide
ve~na naredba vo rodovite va{i po site va{i `iveali{ta.
Praznik na `etvata
15 Izbrojte od prviot den po praznikot, od denot vo koj go
prinesuvate snopot kako voznesuvawe - sedum polni sedmici,
16 do prviot den od poslednata sedmica izbrojte pedeset dena, i
toga{ prinesete Mu na Gospod nov leben prinos.
17 Od svoite domovi prinesuvajte dva leba za voznesuvawe, koi treba
da bidat meseni od dve desetini efa p~eni~no bra{no so kvas,
ispe~eni i prineseni kako prvini za Gospod.
18 Zaedno so lebovite prinesete i sedum jagniwa bez nedostatok,
ednogodi{ni i od krupniot dobitok edno tele i dva ovna; toa neka
bide `rtva sepalenica za Gospod, leben prinos, i preliv kon nego
kako `rtva za blagoprijaten miris pred Gospod.
Levitska
Levitska
19 Prinesete isto taka od kozjite stada eden kozel - `rtva za grev, i
dve ednogodi{ni jagniwa kako `rtva za mir.
20 I sve{tenikot neka go prinese toa so lebovite od prvoto `ito,
voznesuvaj}i go pred Gospod, zaedno so dvete jagniwa: toa }e bide
svetiwa Gospodova; toa e za sve{tenikot {to gi prinesuva.
21 I toj den sobirajte go narodot i pravete sveto sobranie; nikakva
rabota ne vr{ete vo nego - toa neka vi bide ve~na zapoved za rodovite
va{i po site va{i `iveali{ta.
22 I koga `neete `etva na va{ata niva, ne do`nevajte ja nivata svoja
do kraj, i ona {to }e padne od tvojata `etva ne sobiraj go: ostavi go za
siromaviot i pridojdeniot. Jas sum Gospod, va{iot Bog.”
Praznik na trubite
23 I mu re~e Gospod na Mojsej, velej}i:
24 “Ka`i im na sinovite izraelski i re~i im: vo sedmiot mesec, vo
prviot den od mesecot, odmarajte, za{to e Praznik na trubite; vo toj
den pravete i sveto sobranie.
25 Nikakva rabota ne vr{ete vo nego, i prinesuvajte Mu na Gospod
`rtva.”
Den na o~istuvaweto
26 I pak mu re~e Gospod na Mojsej, velej}i:
27 “I desettiot den od sedmiot mesec, Denot na o~istuvaweto, neka
vi bide den za sveto sobranie: smiruvajte gi du{ite va{i i
prinesuvajte Mu `rtva na Gospod.
28 Nikakva rabota ne vr{ete vo toj den, za{to toa e den za
o~istuvawe va{e, za da se o~istite pred liceto na Gospod, va{iot Bog.
29 A sekoja du{a, {to ne }e go po~ituva toj den, }e bide istrebena od
narodot svoj.
30 I sekoja du{a {to }e vr{i kakva i da bilo rabota vo toj den, }e ja
istrebam od narodot nejzin.
31 Nikakva rabota ne vr{ete: toa vi e ve~na naredba i za rodovite
va{i po site va{i `iveali{ta.
32 Toa e za vas sabota - den za po~inka, pa zatoa smirete gi du{ite
va{i od ve~erta na devettiot den od mesecot; od ednata do drugata
ve~er praznuvajte ja va{ata sabota.”
Praznik na senicite (kolibite)
33 I mu re~e Gospod na Mojsej, velej}i:
34 “Ka`i im na sinovite izraelski i re~i im: vo petnaesettiot den
od istiot mesec, sedmiot mesec, e Praznikot na senicite, Gospodov
praznik {to trae sedum dena.
35 Vo prviot den pravete sveto sobranie, nikakva rabota ne vr{ete;
36 sedum dena prinesuvajte Mu na Gospod `rtva; a vo osmiot den
pravete sveto sobranie, i toga{ prinesuvajte Mu na Gospod `rtva; toa e oddanie na praznikot, i nikakva rabota ne vr{ete.
37 Toa se Gospodovite praznici, vo koi treba da svikuvate sveti
sobranija, za da Mu prinesuvate na Gospod `rtvi: sepalenici, krvni i
beskrvni `rtvi, kako i prelivi - sekoja vo svojot den,
Levitska
Levitska
38 osven vo sabotite Gospodovi, osven darovite va{i, zavetite va{i,
{to }e Mu gi davate od blagodarnost na Gospod.
39 A na petnaesettiot den od sedmiot mesec, koga gi sobirate
plodovite na zemjata, praznuvajte praznik Gospodov sedum dena: prviot
i osmiot den neka vi bidat za po~inka.
40 Vo prviot den zemete plodovi od ubavi drvja, i granki od palmi, i
granki od {irokolisni drvja kako i od vrbi, i veselete se pred
Gospod, va{iot Bog sedum dena.
41 Praznuvajte go ovoj praznik Gospodov sedum denovi vo godinata:
toa e naredba za vas i za rodovite va{i. Vo sedmiot mesec praznuvajte
go.
42 Sedum dena prestojuvajte vo kolibi: sekoj Izraelec po rod treba
da prestojuva vo koliba,
43 za da znaat pokolenijata va{i deka Jas vo kolibi gi vseliv
sinovite izraelski, koga gi izvedov od egipetskata zemja. Jas sum
Gospod, va{iot Bog.”
44 I Mojsej im soop{ti na sinovite izraelski za praznicite
Gospodovi.
Svetilata na svetilnikot
24
I mu re~e Gospod na Mojsej, velej}i:
2 “Zapovedaj im na sinovite izraelski da zemat ~isto maslinovo
maslo, iscedeno za svetewe, ta svetloto da gori sekoga{
3 pred zavesata vo skinijata na sobranieto, a }e go pali Aron
postojano pred Gospod od ve~erta, duri do utrinata; i toa neka vi bide
ve~na naredba vo rodovite va{i.
4 Na ~ist svetilnik rasporedete gi svetilata koi }e gorat postojano
pred Gospod;
Lebovi na predlo`enieto
5 i zemete p~eni~no bra{no i izmesete od nego dvanaeset lebovi sekoj leb da te`i po dve desetini od efa;
6 postavete gi vo dva reda, po {est vo red, na ~istata trpeza pred
Gospod.
7 I vo sekoj red stavete i ~ist temjan; i toa neka bide kraj lebovite
kako spomen - `rtva za Gospod.
8 Sekoj saboten den postojano da se prinesuvaat lebovi pred Gospod
od sinovite izraelski: toa e ve~en zavet.
9 Tie da mu pripa|aat na Aron i na sinovite negovi za da gi jadat na
sveto mesto; toa e golema svetiwa za niv od `rtvite Gospodovi,
ovekove~ena so zakon.”
Kazna za bogohulnik
10 Toga{ izleze sinot na edna `ena Izraelka, {to go be{e rodila so
Egip}anec, me|u sinovite Izraelovi i se skara so eden Izraelec vo
naselbata;
11 i sinot na Izraelkata pohuli na Imeto. I go dovedoa kaj Mojsej;
imeto na majka mu be{e {elomit, Divrieva }erka od plemeto Danovo;
Levitska
Levitska
12 pa go stavija v zatvor dodeka ne se donese za nego presuda spored
zapovedta Gospodova.
13 I mu re~e Gospod na Mojsej, velej}i:
14 “Izvedi go onoj {to hule{e nadvor od logorot, a site {to ~uja,
neka gi stavat racete svoi vrz glavata negova i celiot narod neka go
ubie so kamewa,
15 i ka`i im na sinovite izraelski: sekoj {to }e pohuli na svojot
Bog, }e go primi svojot grev;
16 i onoj {to }e go navredi imeto Gospodovo, treba da umre, so
kamewa da go ubie siot narod; bilo da e toj pridojden ili tuka{en, ako
pohuli na imeto Gospodovo, da umre.
17 Koj }e ubie ~ovek, da bide umrtven.
18 Koj }e udri dobitok i toj umre, da go plati; dobitok za dobitok.
19 Na onoj, {to }e mu nanese povreda na bli`en, da mu se napravi i
nemu ona {to go napravil toj;
20 prelom za prelom, oko za oko, zab za zab; kako {to mu nanel
povreda na ~ovek, taka i nemu da mu se napravi.
21 Koj }e ubie dobitok, neka go plati, no koj udri ~ovek i umre, da
bide umrtven.
22 Edna pravda da ima kako za pridojden taka i za tuka{en, zatoa {to
Jas sum Gospod, va{iot Bog.”
23 Taka Mojsej im zboruva{e na sinovite izraelski. I go izvedoa
onoj {to be{e pohulil nadvor od naselbata i go ubija so kamewa;
sinovite na Izrael napravija taka, kako {to mu be{e zapovedal
Gospod na Mojsej.
Odmor za zemjata
25
I mu re~e u{te Gospod na Mojsej, na planinata Sinaj, velej}i:
2 “Javi im na sinovite na Izrael i ka`i im: koga }e dojdete vo
zemjata, {to vi ja davam Jas, zemjata {to vi ja davam neka ja praznuva
sabotata Gospodova;
3 {est godini zasejuvaj ja nivata svoja i {est godini re`i go lozjeto
svoe i pribiraj gi plodovite nivni,
4 a vo sedmata godina e sabota za zemjata - neka ima odmor zemjata; toa
e sabota Gospodova: ne ja sej nivata svoja i ne go re`i lozjeto svoe.
5 Ona {to samo }e izrasne na nivata tvoja, ne go `nej, i grozjeto od
nere`anite lozi tvoi ne sobiraj go: neka bide toa godina za po~inka
na zemjata.
6 I za vreme na po~inkata na zemjata toa neka bide hrana za site vas za tebe i za tvojot rob, za robinkata tvoja, za naemnikot tvoj i za
pridojdeniot, naselen kaj tebe;
7 a za dobitokot tvoj i za divite `ivotni {to se na zemjata tvoja, tie
plodovi neka im bidat hrana.
Pro{talna godina
8 I izbroj sedum sabotni godini, sedumpati po sedum, za da ti izlezat
vo sedumte sabotni godini ~etirieset i devet godini;
Levitska
Levitska
9 i zatrubete go so truben glas po celata zemja va{a sedmiot mesec,
vo desettiot den od mesecot; vo Denot na o~istuvaweto zatrubete so
truba po celata va{a zemja;
10 i osvetete ja pedesettata godina i objavete sloboda po zemjata za
site `iteli; toa da vi bide jubilej; i sekoj da se vrati na svojot imot, i
sekoj da se vrati pri rodot svoj.
11 Pedesettata godina da vi bide jubilej; vo taa godina ne sejte i ne
`nejte go ona {to }e izrasne samo od zemjata, nitu da go sobirate
grozjeto od nere`anite lozi,
12 za{to toa e jubilej: svet da bide toj za vas - od nivite jadete go ona
{to samo }e izrasne.
13 Vo taa jubilejna godina sekoj neka se vrati na imotot svoj.
14 Ako mu prodava{ ne{to na bli`niot svoj, ili ako kupuva{ ne{to
od bli`niot svoj, ne nanesuvajte si nepravda eden na drug;
15 ti Treba da kupuva{ od bli`niot svoj spored brojot na godinite
po jubilejot, i spored brojot na godinite na prihodot toj treba da ti
prodava;
16 ako ostanuvaat mnogu godini, zgolemi ja cenata; ako ostanuvaat
malku godini, namali ja cenata; za{to opredelen broj godi{ni `etvi
ti prodava toj.
17 Ne nanesuvajte si nepravda eden na drug; imaj strav od tvojot Bog,
za{to Jas sum Gospod, va{iot Bog.
18 Izvr{uvajte gi zapovedite Moi, pazete i ispolnuvajte gi zakonite
Moi, i spokojno }e `iveete na zemjata;
19 i zemjata }e gi dava svoite plodovi, i }e jadete do nasitka i
spokojno }e `iveete na nea.
20 Ako ka`ete: {to }e jademe vo sedmata godina, koga ne sme poseale
ni{to, ne sme sobrale proizvodi na{i,
21 Jas }e ispratam blagoslov Moj vo {estata godina, i taa }e dade
plod za tri godini;
22 a vo osmata godina }e seete, no }e jadete od starite proizvodi do
devettata godina; i dodeka ne uzreat plodovite nejzini, }e jadete od
staroto.
Pravo na otkup na zemji{te
23 Zemjata ne smee da se prodava zasekoga{, za{to zemjata e Moja; vie
ste kaj Mene pridojdeni i doselenici;
24 po celata zemja na va{ite imoti dozvoluvajte zemjata da se
otkupuva.
25 Ako brat ti, koj e kaj tebe, osiroma{i i go prodade svojot imot,
toga{ da dojde negoviot najblizok rodnina i neka go otkupi
prodadenoto od bratot negov.
26 No, ako nema svoj, koj da go otkupi, no toj samiot uspee i najde
kolku {to treba za otkup,
27 toga{ da gi presmeta godinite od proda`bata svoja i da go vrati
drugoto na onoj komu mu go prodal, i povtorno da vleze vo vladenieto
svoe.
28 Ako, pak, ne najde kolku {to treba, za da vrati, prodadenoto neka
ostane vo racete na kupuva~ot sè do godinata na jubilejot, a vo
Levitska
Levitska
jubilejnata godina da stane slobodno i povtorno da vleze vo imotot
svoj.
29 Ako nekoj prodade ku}a za `iveewe vo grad ograden, taa mo`e da se
otkupi se dodeka ne izmine godinata na proda`bata nejzina - vo tekot
na godinata taa mo`e da se otkupi.
30 Ako, pak, ne se otkupi dodeka ne izmine godinata od proda`bata
nejzina, ku}ata {to e vo gradot, ograden so yidovi, zasekoga{ }e ostane
vo racete na kupuva~ot i rodot negov, i vo godinata na jubilejot nema
da mu se odzeme.
31 A ku}ite po selata, okolu koi nema yidovi, treba da se smetaat za
nivi; tie mo`at da se otkupuvaat, a vo jubilejnata godina }e se vratat.
32 A {to se odnesuva do gradovite na levitite, ku}ite vo gradovite
na vladenieto nivno, sekoga{ mo`at da gi otkupuvaat levitite;
33 ako nekoj od levitite ne ja otkupi, toga{ prodadenata ku}a vo
gradot {to e opredelen za levitite, }e bide vratena vo vremeto na
jubilejnata godina, za{to ku}ite vo gradovite na levitite se nivno
vladenie me|u sinovite na Izrael.
34 I zemjata okolu nivnite gradovi ne smee da se prodava, za{to taa e
nivno ve~no vladenie.
Pozajmuvawe na siromav
35 Ako bratot tvoj osiroma{i i iznemogne, potkrepi go, bilo toj da e
tu|inec ili preselenik, neka `ivee kaj tebe.
36 Ne zemaj mu ni lihva, ni pe~alba, i imaj strav od tvojot Bog;
bratot tvoj neka `ivee kaj tebe.
37 Ne davaj mu pari so kamata, a i hranata tvoja ne davaj mu ja so
dobivka.
38 Jas sum Gospod, Bog va{, Koj ve izvede od egipetskata zemja za da vi
ja dadam zemjata hananska i da bidam va{ Bog.
Pravo na otkup na lica
39 Koga }e osiroma{i kaj tebe bratot tvoj, i ti se prodade, ne tovari
go so ropska rabota;
40 toj treba da ti bide kako naemnik, kako preselnik; neka ti raboti
do jubilejnata godina,
41 a toga{ neka si otide otkaj tebe, toj samiot i decata negovi so
nego, i neka se vrati me|u rodot svoj i pak da vleze vo imotot na
tatkovcite svoi,
42 bidej}i tie se Moi slugi, koi Jas gi izvedov od egipetskata zemja:
tie ne smeat da se prodavaat kako {to se prodavaat robovite.
43 Ne gospodari nad niv so `estokost i imaj strav od tvojot Bog.
44 Ako saka{ da ima{ svoj rob i svoja robinka, kupuvajte si rob i
robinka od narodite {to se okolu vas; od niv da si zemate robovi i
robinki.
45 Isto taka i od decata na preselnicite, naseleni me|u vas, mo`ete
da kupuvate; i od nivnite rodnini, rodeni vo zemjata va{a, ako gi ima,
i tie mo`at da vi bidat sopstvenost.
Levitska
Levitska
46 Mo`ete da gi predavate vo nasledstvo i na sinovite va{i po vas
kako ve~en imot; a bra}ata va{i, sinovite izraelski, ne
obremenuvajte gi so mnogu rabota.
47 Ako tvojot pridojden ili tvojot preselnik se zbogati, a bratot
tvoj pred nego osiroma{i i mu se prodade na pridojdeniot, naselen kaj
tebe, ili na nekoj drug od rodot na pridojdenite,
48 toga{ po proda`bata toj mo`e da bide otkupen; nekoj od bra}ata
negovi treba da go otkupi,
49 ili bratot na negoviot tatko, ili sinot na strikoto negov treba
da go otkupi, ili koj i da bilo od rodot negov vo plemeto, da go otkupi,
ili samiot toj, ako se snajde da se otkupi.
50 I da se rasplati so kupuva~ot svoj, smetaj}i od godinite, koga se
prodal, pa sè do godinata na jubilejot, i da gi vrati parite za koi se
prodal spored brojot na godinite, pri {to da se smeta deka kaj nego
bil kako naemnik;
51 i ako ostanuvaat u{te mnogu godini, toga{ srazmerno na niv da go
vrati svojot otkup vo pari, za koi bil kupen;
52 ako, pak, ostanuvaat u{te malku godini do jubilejnata godina, da
presmeta i srazmerno na godinite da plati za sebe otkup.
53 Vo tekot na site godini toj da bide kaj nego kako naemnik, no toj
ne treba da bide preoptovaruvan so rabota pred tvoite o~i.
54 Ako, pak, ne se otkupi na toj na~in, toga{ vo jubilejnata godina da
zamine samiot toj i decata negovi so nego,
55 zatoa {to sinovite na Izrael se Moi slugi; tie se Moi slugi, koi
gi izvedov od egipetskata zemja. Jas sum Gospod, va{iot Bog.”
26
Ne pravete rakotvorni obrazi, delkani; i ne izdigajte stolb i ne
postavuvajte vo zemjata kamewa so znaci, za da im se poklonuvate,
za{to Jas sum Gospod, va{iot Bog.
2Pazete gi Moite saboti i po~ituvajte go Moeto svetili{te; Jas sum
Gospod.
Blagoslovi
3 Ako postapuvate spored Moite povelbi i gi zapazuvate Moite
naredbi, i gi ispolnuvate,
4 }e vi davam do`d navreme, i zemjata }e go dade rodot svoj, i drvjata
polski }e go dadat svojot plod,
5 i vr{idbata }e trae kaj vas do grozdoberot, grozdoberot }e trae do
seidbata, i }e jadete svoj leb do nasitka i }e `iveete bezbedno vo
va{ata zemja.
6 }e i dadam mir na zemjata; }e spiete i nikoj nema da ve obespokojuva;
}e gi istrebam lutite yverovi od zemjata i me~ nema da pomine po
celata va{a zemja.
7 Pa }e gi gonite neprijatelite va{i, i tie od me~ }e padnat ubieni
pred vas;
8 petmina od vas }e progonuvaat sto du{i, i sto od vas }e progonuvaat
deset iljadi, i neprijatelite va{i }e padnat od me~ pred vas.
Levitska
Levitska
9 }e poglednam blagonaklono na vas i }e ve napravam plodni, }e ve
umno`am i }e go zacvrstam zavetot Moj so vas.
10 I }e jadete od staroto - lanskoto i staroto }e go isfrlite poradi
novoto.
11 }e go postavam `iveali{teto Moe me|u vas, i du{ata Moja nema da
se gnasi od vas.
12 }e se dvi`am me|u vas i }e bidam va{ Bog, a vie }e bidete Moj
narod.
13 Jas sum Gospod, Bog va{, Koj ve izvede od egipetskata zemja, za da
ne bidete nivni robovi, i gi skr{iv stegite na jaremot va{ i ve
izvedov ohrabreni.
Kletvi
14 Ako, pak, ne Me slu{ate i ne gi ispolnuvate ovie Moi povelbi,
15 i ne im se pokoruvate, i ako du{ata va{a negoduva od Moite
zakoni, taka {to nema da gi ispolnuvate site Moi zapovedi, i go
naru{ite zavetot Moj, 16 toga{ i Jas }e postapam so vas vaka - }e vi pratam oftika i vrela
treska, od koi }e oslabat o~ite va{i i }e se izma~uva du{ata va{a, i
}e seete seme zaludo, za{to neprijatelite va{i }e go jadat.
17 ]e go svrtam liceto Moe protiv vas i }e padnete pred
neprijatelite va{i; nad vas }e vladeat neprijatelite va{i, i }e
begate duri i koga nikoj ne ve goni.
18 Ako i pokraj seto ova ne Me poslu{ate, sedumpati }e ja zgolemam
kaznata za grevovite va{i;
19 }e ja skr{am va{ata tvrdoglavost, }e go napravam neboto va{e
kako `elezo, i zemjata va{a kako bakar;
20 pa zaludo }e se isto{tuva silata va{a, i zemjata va{a nema da go
dava svojot plod, i drvjata zemni nema da gi ra|aat plodovite svoi.
21 Ako, pak, i potoa trgnete nastrana i ne sakate da Me slu{ate, }e
vi nanesam sedumkratni udari poradi grevovite va{i;
22 }e ispratam protiv vas divi yverovi, koi }e vi gi odzemat decata
va{i, }e go uni{tat dobitokot va{ i }e ve namalat, taka {to }e se
zapustat pati{tata va{i.
23 Ako i potoa ne se popravite i trgnete protiv Mene,
24 toga{ i Jas }e trgnam protiv vas so jarost i }e ve porazam
sedumkratno za grevovite va{i.
25 I }e ispratam protiv vas odmazduva~ki me~ za odmazda poradi
zavetot; ako, pak, izbegate po gradovite va{i, }e ispratam na vas
pomor i }e bidete predadeni vo racete na neprijatelot.
26 ]e oskudevate za leb; deset `eni }e go pe~at lebot va{ vo edna
pe~ka i }e vi davaat leb so merka; }e jadete i nema da se nasitite.
27 Ako i pokraj sevo ova ne Me poslu{ate i trgnete protiv Mene,
28 i Jas }e trgnam protiv vas so gnev i sedumkratno }e ve kaznam za
grevovite va{i,
29 i }e gi jadete telata na sinovite svoi, i telata na }erkite va{i }e
gi jadete.
Levitska
Levitska
30 }e gi razru{am `rtvenicite va{i, }e gi razru{am rakotvornite
stolbovi va{i i }e gi frlam trupovite va{i vrz urnatinite od
idolite va{i, i du{ata Moja }e se odvrati od vas.
31 Gradovite va{i }e gi pretvoram vo pustina i }e gi opusto{am
svetili{tata va{i, i nema da primam blagoprijaten miris od `rtvite
va{i.
32 ]e ja zapustam zemjata va{a, taka {to }e se ~udat nad nea
neprijatelite va{i, {to }e `iveat vo nea;
33 vas, pak, }e ve rasturam me|u narodite i }e napravam da ve gonat so
izvaden me~; zemjata va{a }e bide pusta, i gradovite va{i - razru{eni.
34 Toga{ zemjata }e nadomesti za svoite saboti preku site denovi,
dodeka bide pusta; dodeka vie bidete vo zemjata na neprijatelite va{i,
zemjata }e si po~iva i }e nadomesti za svoite saboti;
35 taa }e po~iva za seto vreme dodeka bide pusta, {to ne po~iva{e za
site saboti va{i koga `iveevte vo nea.
36 A na onie od vas {to }e ostanat, }e im vsadam strav vo srcata vo
zemjata na neprijatelite nivni, pa i {umot od razvean list }e gi
pla{i; }e begaat kako od me~, i }e pa|aat koga i nikoj ne gi goni.
37 I }e se sopnuvaat eden od drug kako da begaat od me~, iako nikoj ne
gi progonuva; ne }e imate sila da im se protivstavuvate na
neprijatelite va{i;
38 }e zaginete me|u narodite, i }e ve progolta zemjata na
neprijatelite va{i;
39 a drugite od vas }e istleat poradi bezzakonijata svoi vo zemjite na
neprijatelite va{i i poradi bezzakonijata na tatkovcite va{i }e
is~eznat.
Bog }e si spomne za Svojot zavet
40 Toga{ }e gi ispovedaat bezzakonijata svoi i bezzakonijata na
tatkovcite svoi, priznavaj}i deka vr{ea prestapi protiv Mene i deka
se dignaa protiv Mene;
41 poradi {to i Jas stanav protiv niv i gi odvedov vo zemjata na
neprijatelite nivni; toga{ }e bide poni`eno nivnoto neobrezano
srce, i toga{ }e ja iskupat svojata nepravednost.
42 I Jas }e si spomnam za zavetot Moj so Jakov, i na zavetot Moj so
Isak, i na zavetot Moj so Avraam, i na zemjata }e se setam
43 i zemjata, napu{tena od niv, }e nadomesti za svoite saboti, otkako
}e bide isprazneta od niv, i tie }e ja dobijat svojata kazna za
bezzakonijata svoi, za{to gi prezrea zakonite Moi i du{ata nivna se
odvrati od naredbite Moi.
44 No koga tie }e bidat vo zemjata na neprijatelite svoi, - Jas nema
da gi prezram, i nema da se nalutam na niv tolku, za da gi istrebam i da
go raskinam Mojot zavet so niv, za{to Jas sum Gosprd, nivniot Bog.
45 }e se setam, zaradi niv, na zavetot so nivnite predci, koi gi
izvedov od egipetskata zemja pred o~ite na narodite, za da im bidam
Bog. Jas sum Gospod.”
46 Toa se naredbite, zapovedite i zakonot koi Gospod gi vospostavi
me|u Sebe i sinovite na Izrael preku Mojsej na planinata Sinaj.
Levitska
Levitska
[to smee da se zavetuva i da se otkupuva
27
I mu re~e Gospod na Mojsej, velej}i:
2 “Ka`i im na sinovite izraelski i re~i im: ako nekoj se zavetuva da
ja posveti du{ata svoja na Gospod so cena,
3 cenata za ma` od dvaeset do {eeset godini da bide pedeset srebreni
{ekeli, spored sve{teniot {ekel.
4 Ako e, pak, za `ena, cenata da bide trieset {ekeli.
5 Za ma{ko od pet do dvaeset godini cenata da bide dvaeset {ekeli, a
za `ensko - deset {ekeli.
6 Za ma{ko, pak, od eden mesec do pet godini cenata treba da iznesuva
pet srebreni {ekeli, a za `ensko - tri srebreni {ekeli.
7 Za ma` od {eeset godini i nagore cenata }e bide petnaeset
srebreni {ekeli, a za `ena - deset {ekeli.
8 Ako e siromav i nema da plati spored cenata svoja, toga{ toj neka
se pretstavi pred sve{tenikot, i sve{tenikot neka go proceni: spored
sostojbata na onoj, {to se zavetuval, taka neka go proceni
sve{tenikot.
9 Ako e, pak, dobi~e od onie {to Mu se prinesuvaat kako `rtva na
Gospod, - se {to Mu se prinesuva na Gospod, e sveto;
10 da ne se zamenuva dobroto so lo{o, ili lo{oto so dobro; ako nekoj
zameni dobi~e so dobi~e toga{ i dobi~eto i negovata zamena }e bidat
svetiwa.
11 Ako e toa ne~ist dobitok, {to ne se prinesuva kako `rtva na
Gospod, toj neka mu bide pretstaven na sve{tenikot,
12 i sve{tenikot da proceni, dali e toj dobar, ili lo{; kako }e go
oceni sve{tenikot, taka i neka bide;
13 ako nekoj saka da go otkupi, neka dodade kon cenata u{te edna
petina.
14 Ako nekoj Mu ja posvetuva na Gospod ku}ata svoja za svetiwa,
sve{tenikot da ja proceni, dali e taa dobra, ili lo{a; kako {to }e ja
oceni sve{tenikot, taka i da bide.
15 Ako onoj {to ja posvetil, pobara da ja otkupi ku}ata svoja, neka
prilo`i u{te edna petina vo srebro kon cenata nejzina, i toga{ taa
neka bide negova.
16 Ako nekoj Mu posveti na Gospod od imotot svoj niva, procenata
treba da bide srazmerno so poseanoto: za eden gomer posean ja~men pedeset srebreni {ekeli.
17 Ako nekoj ja posvetuva nivata svoja od jubilejnata godina, toa
treba da bide spored nejzinata procenka.
18 Ako nekoj ja posvetuva nivata svoja po jubilejnata godina,
sve{tenikot neka ja opredeli cenata vo srebro spored godinite {to
ostanuvaat do idnata jubilejna godina, i za tolku da ja namali cenata.
19 Ako onoj, {to ja posvetil nivata svoja, pobara da ja otkupi, neka
dodade u{te edna petina vo srebro kon cenata nejzina, i taa neka bide
negova.
20 Ako, pak, toj ne ja otkupi nivata svoja i nivata bide prodadena na
drug ~ovek, toj ve}e ne mo`e da ja otkupi;
Levitska
Levitska
21 taa niva, otkako }e bide oslobodena vo jubilejnata godina, neka
Mu bide posvetena na Gospod kako bogovetena zemja i da bide za
sve{tenikot.
22 Ako nekoj Mu posveti na Gospod kupena niva, koja ne e pod nivite
na imotot negov,
23 sve{tenikot neka ja opredeli cenata nejzina do jubilejnata
godina, i toj da ja dade, spored ona kako {to e presmetano, vo istiot
den, kako svetiwa Gospodova;
24 a nivata vo jubilejnata godina pak neka mu se vrati na onoj, od kogo
bila kupena i koj vladeel so taa zemja.
25 Sekoja procenka da se vr{i spored sve{teniot {ekel - dvaeset
geri da ima vo eden {ekel.
Razni prinosi
26 A sekoe prvorodeno {to }e se rodi me|u dobitokot tvoj, nikoj ne
mo`e da go zavetuva: bilo od krupniot, bilo od sitniot dobitok - tie
se Gospodovi.
27 Ako, pak, dobitokot e ne~ist, da se otkupuva spored cenata negova
i da se dodade kon nea u{te edna petina; ako ne se otkupi, toga{ neka
se prodade spored negovata procenka.
28 A sè {to ~ovek Mu vetuva na Gospod so kletva od ona {to go ima od ~ovek do dobitok ili niva od imotot svoj, da ne se prodava nitu da
se otkupuva: sekoj zavet so kletva e najsveta svetiwa Gospodova.
29 I sekoe ~ove~ko su{testvo, so herem* prokolnato, ne mo`e da se
otkupi: toa treba da se predade na smrt.
30 I sekoja desetina od zemjata: od zemnite semiwa i od plodovite na
drvjata, Mu pripa|aat na Gospod: toa e svetiwa Gospodova;
31 ako nekoj posaka da ja otkupi desetinata svoja, da dodade kon
cenata nejzina u{te edna petina.
32 I sekoj desetok od krupniot i od sitniot dobitok - se deseto {to
}e pomine pod pastirski stap, treba da Mu se posveti na Gospod;
33 i da ne se gleda dali e dobro ili lo{o, nitu da se zamenuva; ako
nekoj go zameni, toga{ toa samoto i negovata zamena da bidat svetiwa da ne se otkupuvaat.”
34Toa se zapovedite, {to Gospod im gi dade na sinovite izraelski
preku Mojsej na planinata Sinaj.
*27,29. Anatema kaj drevnite Evrei. sè {to potpa|alo pod takva anatema, bilo
bezmilosno uni{tuvano.
Levitska
Broevi
^ETVRTA KNIGA MOJSEEVA
(BROEVI)
Voved
Knigata Broevi go dobila imeto spored eden od nastanite {to se
spomnuva vo nea, odnosno spored prebrojuvaweto na Evreite vo
Sinajskata Pustina.
Narodot na Izrael, otkako gi dobil preku Mojsej site Bo`ji
zakoni, se podgotvuva da trgne kon vetenata zemja (1,1-10,10). Patot
prvin gi vodi vo Kadis-Barnea, na vlezot od ovaa zemja, no tie ne se
re{ile da vlezat vo nea. Osudeni da talkaat celi ~etirieset
godini niz pustinskite oblasti, tie se otpravile na jug i po
izvesno vreme do{le vo moavskata zemja, na isto~nata strana od
Mrtvoto More (10,11-21,35). Vo poslednite glavi od knigava se
opi{uvaat razni nastani {to se slu~ile vo Moav. Ottuka podocna
narodot na Izrael }e vleze vo hananskata zemja (22,1-36,13).
Ovaa kniga doaga po knigite Izlez i Levitska i ni go pretstavuva
Bo`jiot narod vo negovata realna ~ove~ka dimenzija, koga po
verbata doa|aat somne`i, po energi~nosta - o~ajuvawe, po veli~ieto
- pagawe. Sprotivno na ova, jasno mo`e da se vidi postojanata
vernost od strana na Boga, koja ne se poni{tuva so Negovata
strogost i spravedlivost.
Tuka Mojsej go zazema ~uvstvitelnoto mesto pomegu Gospod i
narodot: toj gi prenesuva Negovite zapovedi i istovremeno se
zastapuva pred Nego za narodot koga toj sogre{uva pred Boga i ne se
pridr`uva kon Negoviot zakon.
NARODOT NA IZRAEL VO SINAJSKATA PUSTINA
Prvo prebrojuvawe na izraelskite plemiwa
1
I mu re~e Gospod na Mojsej vo Sinajskata Pustina, vo skinijata na
sobranieto, vo prviot den od vtoriot mesec, na vtorata godina, otkako
bea izlegle od egipetskata zemja, velej}i:
2 “Prebrojte ja celata zaednica na sinovite izraelski spored
rodovite nivni, spored semejstvata nivni, spored brojot na imiwata
nivni, site od ma{ki pol do eden;
3 od dvaeset godini nagore, site sposobni za vojna vo Izrael; spored
legiite nivni prebrojte gi ti i Aron;
4 zaedno so vas treba da ima od sekoe koleno po eden pretstavnik, koj
e stare{ina na rodot svoj.
5 I eve gi imiwata na ma`ite, koi }e bidat so vas: od Ruvim - Elicur,
sinot na {edeur;
6 od Simeon - {elumiel, sinot na Curi{adaj;
Broevi
Broevi
7 od Juda - Naason, sinot Aminadavov;
8 od Isahar - Natanail, sinot na Cuar;
9 od Zavulon - Elijav, sinot Helonov;
10 od sinovite na Josif: od Efrem - Eli{ama, sinot Amiudov; od
Manasija - Gamaliil, sinot na Pedacur;
11 od Venijamin - Avidan, sinot Gidoniev;
12 od Dan - Ahiezer, sinot na Ami{a
daj;
13 od Asir - Pagiil, sinot na Ohran;
14 od Gad - Eljasaf, sinot na Deuel;
15 od Neftalim - Ahira, sinot Enanov.
16 Toa se izbranite ma`i od narodot, stare{inite na tatkovskite
plemiwa, na~alnici na izraelskite legioni.”
17 Toga{ Mojsej i Aron gi zedoa tie imenuvani ma`i
18 i go sobraa siot narod na prviot den od vtoriot mesec; i tie gi
objavija svoite rodoslovija, spored rodovite svoi, spored semejstvata
svoi, spored brojot na imiwata, od dvaeset godini i nagore, site do
eden,
19 kako {to mu be{e zapovedal Gospod na Mojsej. I toj go izvr{i
prebrojuvaweto nivno vo Sinajskata Pustina.
20 Od Ruvim, prvorodeniot Izraelov sin, spored rodovite nivni,
spored semejstvata nivni, spored domovite na predcite nivni, spored
brojot na imiwata, site do eden, od ma{ki pol, od dvaeset godini
nagore, sposobni za vojna,
21 se izbroija od plemeto Ruvimovo ~etirieset i {est iljadi i
petstotini.
22 Od potomcite Simeonovi spored rodovite nivni, spored
semejstvata nivni, spored domovite na predcite nivni, spored brojot
na imiwata, site do eden, site od ma{ki pol, od dvaeset godini nagore,
site sposobni za vojna,
23 se izbroija od plemeto Simeonovo pedeset i devet iljadi i trista.
24 Od potomcite Gadovi spored rodovite nivni, spored semejstvata
nivni, spored domovite na predcite nivni, spored brojot na imiwata,
od dvaeset godini nagore, site sposobni za vojna,
25 izbroija od plemeto Gadovo ~etirieset i pet iljadi {estotini i
pedeset.
26 Od potomcite Judini spored rodovite nivni, spored semejstvata
nivni, spored domovite na predcite nivni, spored brojot na imiwata,
od dvaeset godini nagore, site sposobni za vojna,
27 izbroija od kolenoto Judino sedumdeset i ~etiri iljadi i
{estotini.
28 Od potomcite Isaharovi spored rodovite nivni, spored
semejstvata nivni, spored domovite na predcite nivni, spored brojot
na imiwata, od dvaeset godini nagore, site sposobni za vojna,
29 se izbroija od plemeto Isaharovo pedeset i ~etiri iljadi i
~etiristotini.
30 Od potomcite Zavulonovi spored rodovite nivni, spored
semejstvata nivni, spored domovite na predcite nivni, spored brojot
na imiwata, od dvaeset godini nagore, site sposobni za vojna,
Broevi
Broevi
31 se izbroija od plemeto Zavulonovo pedeset i sedum iljadi i
~etiristotini.
32 Od potomcite na Josif, sinovite Efremovi, spored rodovite
nivni, spored semejstvata nivni, spored domovite na predcite nivni,
spored brojot na imiwata, od dvaeset godini nagore, site sposobni za
vojna,
33 se izbroija od plemeto Efremovo ~etirieset iljadi i petstotini.
34 Od potomcite Manasievi spored rodovite nivni, spored
semejstvata nivni, spored domovite na predcite nivni, spored brojot
na imiwata, od dvaeset godini nagore, site sposobni za vojna,
35 se izbroija od plemeto Manasievo trieset i dve iljadi i dveste.
36 Od potomcite Venijaminovi spored rodovite nivni, spored
semejstvata nivni, spored domovite na predcite nivni, spored brojot
na imiwata, od dvaeset godini nagore, site sposobni za vojna,
37 se izbroija od plemeto Venijaminovo trieset i pet iljadi i
~etiristotini.
38 Od potomcite Danovi spored rodovite nivni, spored semejstvata
nivni, spored domovite na predcite nivni, spored brojot na imiwata,
od dvaeset godini nagore, site sposobni za vojna,
39 se izbroija od plemeto Danovo, {eeset i dve iljadi i
sedumstotini.
40 Od potomcite Asirovi spored rodovite nivni, spored semejstvata
nivni, spored domovite na predcite nivni, spored brojot na imiwata,
od dvaeset godini nagore, site sposobni za vojna,
41 se izbroija od plemeto Asirovo ~etirieset i edna iljada i
petstotini.
42 Od potomcite na Neftalim spored rodovite nivni, spored
semejstvata nivni, spored domovite na predcite nivni, spored brojot
na imiwata, od dvaeset godini nagore, site sposobni za vojna,
43 se izbroija od plemeto Neftalimovo pedeset i tri iljadi i
~etiristotini;
44 toa se onie {to vlegoa vo prebrojuvaweto i {to gi prebroija
Mojsej i Aron i na~alnicite izraelski - dvanaesetmina lu|e, po eden
~ovek od sekoe pleme.
45 Site, vlezeni vo prebrojuvaweto, potomci Izraelovi, od dvaeset
godini i nagore - site od Izrael sposobni za vojna,
46 izbroeni bea {estotini i tri iljadi petstotini i pedeset.
Posebnata uloga na Levievoto koleno
47 A levitite me|u niv ne bea broeni spored tatkovite im plemiwa.
48 I mu re~e Gospod na Mojsej, velej}i:
49 “Samo Levievoto koleno ne prebrojuvajte go i ne me{ajte go so
sinovite na Izrael;
50 no na levitite doveri im ja skinijata na sobranieto, site nejzini
prinadle`nosti i sè {to e vo nea: tie neka ja nosat skinijata i site
nejzini prinadle`nosti i da slu`at vo nea, i okolu skinijata da bidat
rasporedeni;
Broevi
Broevi
51 a koga }e treba da se prenesuva skinijata, levitite da ja krevaat, i
koga }e treba da se zastane, levitite da ja simnat; ako, pak, do nea
pristapi nekoj od drugo pleme, da bide ubien.
52 Sinovite izraelski treba da bidat rasporedeni sekoj vo svojot
logor, sekoj kaj svoeto zname, vo svojata ~eta.
53 A levitite da se smestat okolu skinijata na sobranieto, za da ne
padne gnev vrz op{testvoto na sinovite izraelski; levitite da stojat
na stra`a pri skinijata na sobranieto.”
54 I napravija sinovite na Izrael se: onaka kako {to mu zapoveda
Gospod na Mojsej, taka napravija.
Raspored na plemiwata vo logorot
2
I im re~e Gospod na Mojsej i na Aron, velej}i:
2 “Sinovite izraelski treba da logoruvaat sekoj kaj svoeto zname so
oznakite na predcite svoi; i da se nastanat okolu skinijata na
sobranieto na pristojna oddale~enost.
3 Najnapred, na istok, }e se nastanat legionite Judini so vojnicite
svoi, i na~alnikot na Judinite potomci Naason, sinot na Aminadav.
4 Silata na negovata vojska iznesuva sedumdeset i ~etiri iljadi i
{estotini vojnici.
5 Po nego da se rasporedi plemeto Isaharovo, i na~alnikot na
Isaharovite potomci Natanail, sinot na Cuar,
6 ~ija sila e izbroena na pedeset i ~etiri ~etiristotini vojnici.
7 Ponatamu plemeto Zavulonovo, i na~alnikot na potomcite
Zavulonovi Elijav, sinot Helonov;
8 brojot na negovata vojska iznesuva pedeset i sedum iljadi i
~etiristotini vojnici.
9 Site izbroeni vo Judiniot tabor se sto osumdeset i {est iljadi i
~etiristotini vojnici; tie prvi da trgnat.
10 Kon jug da bidat rasporedeni Ruvimovite legioni so vojnicite
svoi i na~alnikot na potomcite na Ruvim Elicur, sinot na {edeur;
11 brojot na negovite vojnici, vlezeni vo prebrojuvaweto negovo, e
~etirieset i {est iljadi i petstotini.
12 Do nego da se nastani plemeto Simeonovo, i na~alnikot na
potomcite na Simeon {elumiel, sinot na Curi{adaj;
13 a negovite vojnici izbroeni bea pedeset i devet iljadi i trista.
14 Potoa da se nastani plemeto Gadovo, i na~alnikot na potomcite
Gadovi Eljasaf, sinot na Raguil;
15 negovata vojska be{e na broj ~etirieset i pet iljadi {estotini i
pedeset vojnici.
16 Seta sila vlezena vo prebrojuvaweto na Ruvimoviot tabor
iznesuva sto pedeset i edna iljada ~etiristotini i pedeset vojnici;
tie vtori da pojdat.
17 Koga }e se krene skinijata na sobranieto, taborot na levitite da
bide vo sredinata na drugite tabori. Kako {to se razmesteni, taka i
da odat, sekoj na svoeto mesto i kaj svoeto zname.
18 Otkaj zapad da bide vojskata na Efremoviot tabor, i na~alnikot
na potomcite Efremovi Eli{ama, sinot Amiudov;
Broevi
Broevi
19 vo negovata vojska izbroeni bea ~etirieset iljadi i petstotini
vojnici.
20 Do nego da se smesti plemeto Manasievo, i na~alnikot na
potomcite Manasievi Gamaliil, sinot na Fadasur.
21 So negovata vojska koja broi trieset i dve iljadi i dveste vojnici.
22 Potoa da se smesti plemeto Venijaminovo, i na~alnikot na
potomcite Venijaminovi Avidan, sinot Gidoniev,
23 zaedno so negovite vojnici, ~ij broj e trieset i pet iljadi i
~etiristotini.
24 Site izbroeni vojnici od Efremoviot tabor se sto osum iljadi i
sto; tie treti da poa|aat.
25 Otkaj sever da bide taborot na Danovata vojska, i na~alnikot na
potomcite Danovi Ahiezer, sinot na Ami{adaj;
26 negovata vojska, spored prebrojuvaweto iznesuva {eeset i dve
iljadi i sedumstotini vojnici.
27 A do nego da se smesti plemeto Asirovo, i na~alnikot na
potomcite Asirovi Pagiil, sinot Ohranov,
28 zaedno so negovite vojnici na broj, ~etirieset i edna iljada i
petstotini.
29 Potamu plemeto Neftalimovo, i na~alnikot na potomcite
Neftalimovi Ahira, sinot Enanov,
30 i negovite pedeset i tri iljadi i ~etiristotini vojnici.”
31 Site, vlezeni vo prebrojuvaweto na Danoviot tabor, se sto pedeset
i sedum iljadi i {estotini; tie posledni da se krevaat so znamiwata
svoi.
32 Toa se izbroenite sinovi izraelski spored familiite nivni.
Site izbroeni vo taborite, spored ~etite im, se {estotini i tri
iljadi petstotini i pedeset.
33 A levitite ne se broeni so drugite sinovi na Izrael, kako {to mu
be{e zapovedal Gospod na Mojsej.
34 I napravija sinovite izraelski s {to mu be{e zapovedal Gospod
na Mojsej; taka se rasporeduvaa pri znamiwata svoi, i taka odea sekoj
spored plemeto svoe i spored semejstvata svoi.
Zadol`enijata na Levievoto koleno
Z
Ova e rodoslovot Aronov i Mojseev, vo onoj den koga mu govore{e
Gospod na Mojsej na planinata Sinaj.
2 Eve gi imiwata na sinovite Aronovi: prvenecot Nadav, Aviu,
Eleazar i Itamar.
3 Toa se imiwata na Aronovite sinovi, pomazani za sve{tenici, koi
toj gi posveti za da sve{tenodejstvuvaat.
4 No Nadav i Aviu umrea pred Gospod, koga donesoa tu| ogan pred
Gospod vo Sinajskata Pustina, a nemaa deca; Eleazar, pak, i Itamar
ostanaa kako sve{tenici kaj tatko si Aron.
5 I mu re~e Gospod na Mojsej, velej}i:
6 “Dovedi go Levievoto pleme i postavi go pri sve{tenikot Aron, za
da mu slu`at;
Broevi
Broevi
7 i tie neka mu slu`at na nego i na celoto op{testvo izraelsko pri
skinijata na sobranieto, izvr{uvaj}i gi slu`bite pri skinijata;
8 i da gi pazat site sosudi vo skinijata na sobranieto i da bidat na
slu`ba za sinovite izraelski vo vrska so site raboti {to se vr{at
okolu skinijata.
9 I daj mu gi levitite na Aron, i na sinovite negovi; neka im bidat
tie dadeni kako dar od sinovite izraelski.
10 A na Aron i sinovite negovi pora~aj im da se gri`at za
sve{teni~kata dol`nost; a ako nekoj nadvore{en se dobli`i, da bide
ubien.”
11 I mu re~e Gospod na Mojsej, velej}i:
12 “Ete, Jas gi zedov levitite me|u sinovite izraelski namesto site
prvorodeni od sinovite na Izrael, {to otvoraat utroba; levitite }e
bidat Moi,
13 bidej}i site prvorodeni se Moi; vo denot, koga gi ubiv site
prvorodeni vo egipetskata zemja, Jas gi osvetiv za Sebe site
provorodeni vo Izrael - od ~ovek do dobitok: tie treba da bidat Moi.
Jas sum Gospod.”
Prvo prebrojuvawe na Levievoto koleno
14 I mu re~e Gospod na Mojsej vo Sinajskata Pustina, velej}i:
15 “Prebroj gi Levievite sinovi spored semejstvata nivni i spored
rodovite nivni; prebroj se od ma{ki pol od eden mesec, i nagore!”
16 I gi prebroi Mojsej spored zborovite Gospodovi, kako {to be{e
zapovedano.
17 Eve gi Levievite sinovi spored imiwata nivni: Girson, Kaat i
Merarij.
18 A ova se imiwata na Girsonovite sinovi spored rodovite nivni:
Livnij i Semej.
19 I sinovite na Kaat spored rodovite nivni: Amram i Jichar,
Hevron i Uziil.
20 I sinovite na Merarij spored rodovite nivni: Mahlij i Mu{ij.
Toa se Levievite rodovi spored semejstvata nivni:
21 Od Girson proizleguva rodot Livniev i rodot Semeiev: toa se
Girsonovci.
22 Site, izbroeni od ma{ki pol, od eden mesec i nagore, bea sedum
iljadi i petstotini.
23 Rodovite na Girsonovci bea smesteni zad skinijata, otkaj zapad.
24 Na~alnik na pokolenieto od Girsonovite sinovi be{e Eljasaf,
sin Laelov;
25 na Girsonovite potomci pri skinijata na sobranieto im e
dovereno da gi pazat: skinijata i pokrivot nejzin, zavesata pri vlezot
vo skinijata na sobranieto,
26 platni{tata okolu dvorot, zavesata od vlezot vo dvorot {to se
okolu skinijata i `rtvenikot, so ja`iwata i drugite nivni
prinadle`nosti.
27 Od Kaat proizleguva rodot Amramov i rodot Jicharov, i rodot
Hevronov i rodot Uziilov: toa se Kaatovcite;
Broevi
Broevi
28 Spored prebrojuvaweto site od ma{ki pol, od eden mesec i nagore,
bea osum iljadi i {estotini, koi go ~uvaa svetili{teto.
29 Rodovite na Kaatovci da se smestat na ju`nata strana od
skinijata;
30 a na~alnikot na plemeto Kaatovci be{e Elicafan, sinot
Uziilov;
31 tie go ~uvaa kov~egot, trpezata, svetilnikot, `rtvenicite,
sve{tenite sadovi {to se upotrebuvaat pri slu`bata, i zavesata so
site nejzini raboti.
32 Glaven na~alnik na levitite be{e Eleazar, sin na sve{tenikot
Aron; pod negov nadzor bea onie koi bea zadol`eni da go ~uvaat
svetili{teto.
33 Od Merarij proizleguva rodot Mahliev i rodot Mu{iev; toa se
rodovi Merarievi;
34 site prebroeni od ma{ki pol, od eden mesec i nagore, bea na broj
{est iljadi i dveste;
35 na~alnik na potomcite na rodot Merarievci be{e Curiel, sin na
Avihail; tie da se rasporedat na severnata strana od skinijata;
36 na Merarievite sinovi im be{e dovereno da gi ~uvaat {ticite od
skinijata i pre~nicite nivni, stolbovite i podno`jata nivni, siot
pribor, i site drugi nejzini prinadle`nosti,
37 stolbovite od dvorot naokolu i podno`jata nivni, kolcite nivni
i ja`iwata nivni.
38 A od prednata strana na skinijata, otkaj istok, pred skinijata na
sobranieto smesteni bea Mojsej i Aron, i sinovite negovi, koi
namesto sinovite Izraelovi, go pazea svetili{teto; ako, pak, nekoj
drug se dobli`e{e, be{e ubivan.
39 Site izbroeni leviti {to gi prebroija Mojsej i Aron po zapoved
na Gospod, spored rodovite nivni, site od ma{ki pol, od eden mesec
nagore, bea dvaeset i dve iljadi.
Otkupot na prvorodenite
40 I mu re~e Gospod na Mojsej: “Prebroj gi site prvorodeni sinovi
izraelski od ma{ki pol, od eden mesec i nagore, i prebroj gi
poimeni~no;
41 i zemi gi levitite za Mene, kako zamena za site prvorodeni od
sinovite na Izrael, - Jas sum Gospod - a dobitokot na levitite mesto
siot prvoroden dobitok na sinovite izraelski.”
42 I gi prebroi Mojsej, site prvorodeni od sinovite izraelski kako
{to mu zapoveda Gospod;
43 i site prvorodeni od ma{ki pol, spored brojot na imiwata, od
eden mesec i nagore, bea dvaeset i dve iljadi dveste sedumdeset i tri.
44 I mu re~e Gospod na Mojsej, velej}i:
45 “Zemi gi levitite mesto site prvorodeni od sinovite na Izrael, i
dobitokot na levitite, mesto nivniot dobitok; levitite neka bidat
Moi. Jas sum Gospod.
46 A za otkup na dveste sedumdeset i trite prvorodeni sinovi
izraelski, so koi se nadminuva brojot na levitite,
Broevi
Broevi
47 zemi po pet {ekeli za ~ovek, spored sve{teniot {ekel zemi; po
dvaeset geri vo {ekel;
48 i daj mu go toa srebro na Aron i na sinovite negovi, za otkup na
onie {to go nadminuvaat nivniot broj.”
49 I go zede Mojsej srebroto od otkupot za onie {to go nadminuvaat
brojot na zamenetite so leviti.
50 Od prvorodenite izraelski sinovi zede srebro iljada trista
{eeset i pet {ekeli, spored sve{teniot {ekel;
51 i srebroto od otkupot Mojsej mu go dade na Aron i na sinovite
negovi spored zborovite na Gospod, kako {to mu be{e zapovedal
Gospod na Mojsej.
OBVRSKITE NA ODDELNI LEVITSKI RODOVI
Potomcite na Kaat
4
I im re~e Gospod na Mojsej i na Aron, velej}i:
2 “Prebrojte gi Kaatovite sinovi me|u sinovite Levievi spored
rodovite nivni i spored semejstvata nivni,
3 od trieset godini i nagore do pedeset godini, sposobni za slu`ba,
za da gi vr{at site raboti vo skinijata na sobranieto.
4 A ova e slu`bata na Kaatovite sinovi vo skinijata na sobranieto:
da ja nosat Najsvetata Svetiwa.
5 Koga }e treba da se krene na pat, Aron i sinovite negovi da vlezat
i da ja simnat pokrivnata zavesa i da go pokrijat so nea kov~egot na
zavetot
6 i da go pokrijat so pokrovot od skapoceni ko`i, i nad nego da ja
stavat pokrivkata cela od sinkavo leneno platno, i da gi postavat
nosilata.
7 I trpezata za prinosnite lebovi da ja pokrijat so sinkavo leneno
platno i da gi naredat odozgora ~iniite, i la`icite, i ~a{ite, i
potirite; a na nea sekoga{ da ima lebovi;
8 da stavat vrz niv crvena pokrivka, da ja pokrijat so pokrivalo od
skapocena ko`a i da i gi postavat lostovite za nosewe.
9 Da zemat isto taka sina pokrivka, i da go pokrijat sve}nikot za
osvetluvawe, i kandilcata negovi, i podlo{kite negovi, i site sadovi
za maslo, so koi se slu`at,
10 da go obvijat nego i site negovi pribori so pokrivka od skapoceni
ko`i i da go stavat na negovata nosilka.
11 A na zlatniot `rtvenik da stavat pokrivka od sinkavo platno, da
go pokrijat so pokrivka od skapoceni ko`i, i da gi postavat negovite
lostovi za nosewe.
12 Da go zemat siot pribor za slu`ewe, so koj slu`at vo
svetili{teto, da go obvijat vo sinkavo platno, da go pokrijat so
pokrivka od skapoceni ko`i, i da go postavat na negovata nosilka.
13 Da go o~istat `rtvenikot od pepelta i da go obvijat so purpurno
platno;
14 da go stavat odozgora siot pribor negov, so koj se slu`at pri nego mangalite, viqu{kite, lopatkite i ~a{ite - siot pribor na
Broevi
Broevi
`rtvenikot, i da go pokrijat so pokrivka od skapoceni ko`i i da go
postavat na negovite lostovi za nosewe.
15 I koga }e napravat taka, Aron i sinovite negovi, pokrivaj}i go
celoto svetili{te i site negovi raboti, pa koga }e se kreva
naselbata, toga{ Kaatovite sinovi da vlezat i da nosat; no tie ne
smeat da se dopiraat do svetite raboti, za da ne umrat. Tie raboti od
skinijata na sobranieto da gi nosat Kaatovite sinovi.
16 Na Eleazar, sinot na sve{tenikot Aron, mu se doveruva masloto za
svetilnikot, blagomirizlivata smesa za kadewe, postojaniot leben
prinos i masloto za pomazanie - mu se doveruva celata skinija i sè
{to e vo nea, svetili{teto i ona {to mu pripa|a nemu.”
17 I im re~e Gospod na Mojsej i na Aron, velej}i:
18 “Ne pogubuvajte go rodot na Kaatovcite me|u levitite,
19 Tuku eve {to }e napravite za niv, za da bidat `ivi i da ne umrat,
koga }e pristapat kon Svetiwata nad svetiwite: Aron i sinovite
negovi neka dojdat i neka mu opredelat na sekogo od niv koj {to }e
raboti i {to }e nosi:
20 no tie ne smeat da se dobli`uvaat i da ja vidat svetiwata koga ja
pokrivaat, za da ne umrat.”
Potomcite na Girson
21 I mu re~e Gospod na Mojsej, velej}i:
22 “Prebroj gi i Girsonovite sinovi spored semejstvata nivni i
spored rodovite nivni,
23 od trieset godini nagore do pedeset godini, prebrojte gi site
sposobni za slu`ba i za rabota vo skinijata na sobranieto.
24 Eve ja rabotata na Girsonoviot rod, koga }e slu`at i koga }e
nosat:
25 da gi nosat platni{tata na skinijata, i skinijata na sobranieto so
pokrivot nejzin, i pokrivkata od skapoceni ko`i {to e na nea, i
zavesata od vlezot vo skinijata na sobranieto,
26 platni{tata okolu dvorot i zavesata od vlezot vo dvorot {to se
okolu skinijata i `rtvenikot, so ja`iwata i drugite nivni
prinadle`nosti; i se okolu ova {to treba da se raboti, neka go
rabotat.
27 Site slu`bi na Girsonovite sinovi, koga nosat tovari i koga
vr{at rabota, treba da se izvr{uvaat po zapoved na Aron i na
sinovite negovi; nim doverete im go i ~uvaweto na ona {to }e go
nosat.
28 Toa se slu`bite na rodovite na Girsonovite sinovi vo skinijata
na sobranieto i toa e ona {to treba da go ~uvaat pod nadzor na
Itamar, sinot na sve{tenikot Aron.
Potomcite na Merarij
29 Prebroj gi Merarievite sinovi spored rodovite nivni i spored
semejstvata nivni;
30 od trieset godini nagore do pedeset godini, prebroj gi site
sposobni za slu`ba, za da rabotat vo skinijata na sobranieto.
Broevi
Broevi
31 Eve {to treba da nosat tie spored slu`bata svoja vo skinijata na
sobranieto: {ticite od skinijata i napre~nite gredi nejzini,
stolbovite nejzini i podno`jata nivni,
32 i stolbovite od site strani na dvorot i podno`jata nivni, i
klinovite nivni i ja`iwata nivni, i siot pribor {to im pripa|a; i
imenuvajte gi rabotite {to treba da gi nosat.
33 Toa e rabotata na rodovite na Merarievite sinovi spored
slu`bata nivna pri skinijata na sobranieto, a pod nadzor na Itamar,
sinot na sve{tenikot Aron.”
Popis na levitite sposobni za slu`ba
34 I gi prebroija Mojsej i Aron i na~alnicite narodni Kaatovite
sinovi spored rodovite nivni i spored semejstvata nivni,
35 od trieset godini nagore do pedeset godini, site sposobni za
slu`ba, za da rabotat vo skinijata na sobranieto.
36 I izlegoa na broj spored rodovite nivni, dve iljadi sedumstotini
i pedeset.
37 Toa se prebroenite od rodovite Kaatovi, site {to }e slu`at pri
skinijata na sobranieto, i {to gi izbroija Mojsej i Aron po zapoved
Gospodova, dadena preku Mojsej.
38 I Girsonovite sinovi bea prebroeni spored rodovite nivni, i
spored semejstvata nivni,
39 od trieset godini i nagore do pedeset godini, site sposobni za
slu`ba, za da rabotat vo skinijata na sobranieto;
40 i izlegoa na broj, spored rodovite nivni, spored semejstvata
nivni, dve iljadi {estotini i trieset.
41 Toa se izbroenite od rodovite na Girsonovite sinovi, site {to }e
slu`at vo skinijata na sobranieto, a koi gi izbroija Mojsej i Aron, po
zapovedta Gospodova, dadena preku Mojsej.
42 Rodovite na Merarievite sinovi bea izbroeni spored rodovite
nivni, spored semejstvata nivni,
43 od trieset godini i nagore, do pedeset godini, site sposobni za
slu`ba, da rabotat pri skinijata na sobranieto;
44 i izlegoa na broj, spored rodovite nivni, tri iljadi i dveste.
45 Toa se prebroenite od rodovite na Merarievite sinovi {to gi
prebroija Mojsej i Aron po zapovedta Gospodova, dadeni preku Mojsej.
46 I bea izbroeni site leviti {to gi izbroija Mojsej i Aron i
na~alnicite izraelski spored rodovite nivni i spored semejstvata
nivni,
47 od trieset godini i nagore do pedeset godini, site sposobni da
rabotat i da nosat vo skinijata na sobranieto,
48 i izlegoa na broj osum iljadi petstotini i osumdeset.
49 Po zapoved na Gospod gi rasporedi Mojsej, sekoj na svojata rabota
{to }e ja vr{i, i bea izbroeni, kako {to mu zapoveda Gospod na
Mojsej.
Otstranuvawe na ne~istite
5
I mu re~e Gospod na Mojsej, velej}i:
Broevi
Broevi
2 “Zapovedaj im na sinovite izraelski da gi isteraat nadvor od
naselbata site leprozni, i site {to imaat kapavica, i site {to se
oskvernile od mrtovec;
3 i ma`ite i `enite isterajte gi, nadvor od naselbata isterajte gi, za
da ne gi oskvernuvaat domovite svoi, me|u koi i Jas `iveam.”
4 Taka i napravija sinovite na Izrael - gi isteraa nadvor od
naselbata: kako {to mu re~e Gospod na Mojsej, taka i napravija
sinovite izraelski.
Ot{teta vo slu~aj na prestap
5 I mu re~e Gospod na Mojsej, velej}i:
6 “Ka`i im na sinovite izraelski: ako ma` ili `ena napravi koj i da
bilo grev protiv ~ovek i so toa izvr{i prestap protiv Gospod,
vinovna e taa du{a.
7 Neka go ispoveda napraveniot grev i da go vrati ona, za {to e
vinoven, i da dodade kon toa u{te edna petina i da mu go dade na onoj,
protiv kogo zgre{il.
8 Ako toj ~ovek nema naslednik, komu bi trebalo da mu se vrati za
vinata, toga{ da mu go posveti toa na Gospod: neka bide toa za
sve{tenikot, osven ovenot za o~istuvawe, preku koj }e go o~isti.
9 I sekoj prinos od sè {to }e se osvetuva za sinovite izraelski, a }e
go donesuvaat za Gospod pri sve{tenikot, nemu mu pripa|a;
10 i posvetenoto, od kogo i da e, nemu mu pripa|a; i, ako nekoj mu dade
ne{to na sve{tenikot, nemu mu pripa|a.”
Zakon za `ena osomni~ena vo neverstvo
11 I mu re~e Gospod na Mojsej, velej}i:
12 “Zboruvaj so sinovite na Izrael i ka`i im: ako nekogo go
izneveri `enata i ja prezre vernosta kon nego,
13 ili ako nekoj prespie so nea i izlee seme, i toa se prikrie od
o~ite na ma`ot nejzin, ili ako skrie deka se oskvernila tajno, a
protiv nea nema svedok, taa nema da bide razobli~ena;
14 a nego go obzeme qubomoren duh, i po~ne da qubomori na `ena si,
koga taa e oskverneta, ili go obzeme qubomoren duh, i toj po~ne da
qubomori na `ena si, koga taa ne e oskverneta,15 toga{ ma`ot neka ja dovede `enata kaj sve{tenikot i da prinese
dar za nea edna desetina od efa ja~meno bra{no, no da ne go poliva so
maslo i da ne stava na nego temjan, za{to toa e `rtva za qubomora,
`rtva za spomen {to naspomnuva za bezzakonie.
16 A sve{tenikot neka ja dovede `enata i neka ja ispravi pred
Gospod;
17 i da zeme toj sveta voda vo glinen sad i prav od suvata zemja vo
skinijata, i da go stavi vo vodata.
18 Potoa sve{tenikot da ja ispravi `enata pred Gospod, i da i ja
otkrie glavata i da go stavi vrz racete nejzini prinosot za spomen, - a
toa e prinos za qubomora, a sve{tenikot da ja dr`i vo rakata
gor~livata voda, koja nosi prokletstvo.
Broevi
Broevi
19 I sve{tenikot da ja zakolne i da ì re~e na `enata: ako nikoj ne
bil so tebe, i ti ne si se oskvernila i ne si go izneverila svojot ma`,
nema da ti na{teti ovaa gor~liva voda, koja nosi prokletstvo.
20 No, ako si go izneverila svojot ma` i si se oskvernila, i ako
nekoj, osven tvojot ma`, spiel so tebe,21 toga{ sve{tenikot neka ja zakolne `enata so kletvata za
prokletstvo i neka i re~e: - Da te predade Gospod na prokletstvoto i
na kletva vo tvojot narod, i da dade Gospod utrobata tvoja da se isu{i,
i stomakot tvoj da se nadue;
22 i da mine vnatre vo tebe taa voda {to nosi prokletstvo, pa
stomakot tvoj da se nadue i utrobata tvoja da se isu{i. - A `enata da
ka`e: Amin, amin.
23 I sve{tenikot da gi napi{e tie kletvi na hartija, a potoa da gi
izbri{e vo gor~livata voda;
24 i da i dade na `enata da se napie od gor~livata voda {to nosi
prokletstvo, i da vleze vo nea vodata, i da ja napolni so gor~evina.
25 I da go zeme sve{tenikot od racete na `enata lebniot prinos za
qubomora, i da go izdigne toj prinos pred Gospod, i da go odnese kaj
`rtvenikot.
26 I sve{tenikot da zeme toga{ so raka malku od lebniot prinos za
spomen, da go izgori na `rtvenikot i potoa da i dade na `enata da ja
ispie vodata;
27 i otkoga }e ja napoi so vodata, ako e taa ne~ista i ako napravila
prestap sprema svojot ma`, gor~livata voda {to nosi prokletstvo, }e
navleze vo nea, pravej}i i {teta i stomakot }e i se nadue, i utrobata
nejzina }e se isu{i, i taa `ena }e bide prokleta me|u svojot narod.
28 Ako, pak, `enata ne e oskverneta i ostanala ~ista, }e ostane bez
povreda i }e se oploduva od seme.
29 Toa e zakonot za qubomora: koga `enata }e go izneveri svojot ma`
i }e se oskverni,
30 ili koga qubomoren duh }e go obzeme ma`ot, i toj po~ne da
qubomori na `ena si, toga{ toj neka ja ispravi `ena si pred Gospod, i
neka go izvr{i sve{tenikot nad nea sè ona spored ovoj zakon,31 i ma`ot }e bide ~ist od grev, a `enata }e go primi vrz sebe svojot
grev.”
Zakon za nazirstvoto
6
I mu re~e Gospod na Mojsej, velej}i:
2 “Ka`i im na sinovite izraelski i re~i im: ako ma` ili `ena dade
zavet za nazirstvo i Mu se posveti na Gospod kako nazir,
3 toj treba da se vozdr`uva od vino i od sekakov drug alkoholen
pijalak, i od vinski ocet, i od ocet od drug alkohol, i ne smee da pie
ni{to prigotveno od grozje, a ne smee da jade ni sve`o, nitu suvo
grozje;
4 vo site denovi na svojot zavet toj ne smee da jade ni{to {to e
prigotveno od grozje, - od semkite do lu{pite.
5 Vo site denovi na negoviot zavet za nazirstvo bri~ ne smee da ja
dopira glavata negova; dodeka da minat denovite, vo koi Mu se
Broevi
Broevi
posvetil na Gospod kako nazir, toj e svet; treba da ostavi slobodna da
raste kosata na negovata glava.
6 Vo site denovi, vo koi Mu se posvetil na Gospod, toj ne smee da se
dobli`uva do mrtvo telo;
7 toj ne smee da se oskvernuva ni so dopir do tatkoto svoj i majkata
svoja, do bratot svoj i sestrata svoja, koga }e umrat, za{to zavetot na
Boga e vrz glavata negova;
8 vo site denovi na negoviot zavet neka bide svet pred Gospod.
9 Ako nekoj kaj nego umre nenadejno, i so toa se oskverni negovata
posveta vo nazirstvo, da ja istri`e glavata svoja vo denot na svoeto
o~istuvawe, na sedmiot den da ja istri`e,
10 a vo osmiot den da mu odnese na sve{tenikot pri vlezot od
skinijata na sobranieto dve grlici ili dva mladi gulaba.
11 Sve{tenikot da prinesè edna od pticite kako `rtva za grev, a
drugata za sepalenica, i }e go o~isti od oskvernuvaweto so mrtvoto
telo, i }e ja osveti glavata negova vo toj den,
12 i toj odnovo treba da gi po~ne na Gospod posvetenite denovi na
svoeto nazirstvo i da prinesè ednogodi{no jagne kako `rtva za vina;
porane{nite, pak, denovi da ne se smetaat, za{to nazirstvoto negovo
bilo oskverneto.
13 Ova e zakonot za nazirot: vo onoj den koga }e zavr{at denovite na
negovoto nazirstvo, neka go dovedat pred vlezot od skinijata na
sobranieto,
14 i toj da prinese `rtva na Gospod edno ednogodi{no ma{ko jagne
bez nedostatok za sepalenica, i edno `ensko jagne bez nedostatok kako
`rtva za grev i eden oven bez nedostatok kako `rtva za mir,
15 i ko{nica so lebovi bez kvas od p~eni~no bra{no, i lebovi
meseni so maslo, i beskvasni pitki pomazani so maslo i leben prinos
so niv i preliv.
16 I sve{tenikot da go donese toa pred Gospod i da ja prinese
`rtvata negova za grev i sepalenicata negova;
17 ovenot da Mu go prinese na Gospod kako `rtva za mir zaedno so
ko{nicata beskvasni lebovi; isto taka sve{tenikot da go prinese
lebot i prelivot za nego.
18 A pri vlezot od skinijata na sobranieto nazirot da ja istri`e
svojata posvetena glava, i da ja stavi kosata od svojata posvetena glava
na ognot {to e pod `rtvata za mir.
19 I da zeme sve{tenikot edna svarena ple{ka od ovenot, edna
beskvasna pitka od ko{nicata i eden leb i da gi stavi vo racete na
nazirot, otkako toj }e ja istri`e svojata glava;
20 i da go izdigne toa sve{tenikot, ni{aj}i go pred Gospod; toa e
svetiwa za sve{tenikot zaedno so ni{kanite gradi i izdignatata
ple{ka. Potoa nazirot mo`e da pie vino.
21 Toa e zakonot za nazirot, koj Mu se posvetil na Gospod, i `rtvata
{to Mu ja prinesuva na Gospod za negoviot zavet, bez da se smeta ona
{to mo`e pove}e da dade: spored zavetot svoj {to go dal, taka treba i
da napravi, zaedno so ozakonetoto za negovoto nazirstvo.”
Na~inot na blagoslovuvawe
Broevi
Broevi
22 I mu re~e Gospod na Mojsej, velej}i:
23 “Ka`i mu na Aron i na sinovite negovi: taka da gi blagoslovuvate
sinovite izraelski i da im govorite:
24 da te blagoslovi Gospod i da te ~uva!
25 da pogledne kon tebe Gospod so svetloto Svoe lice i da te
pomiluva;
26 da go svrti Gospod kon tebe liceto Svoe i da ti dade mir!
27 Taka da go povikuvate imeto Moe nad sinovite Izraelovi, i Jas }e
gi blagoslovam.”
Koli nameneti za skinijata
7
Vo onoj den koga Mojsej ja izgradi skinijata i ja pomaza, koga ja
osveti nea i site nejzini delovi, i `rtvenikot i site negovi pribori,
i gi pomaza i gi osveti, 2 toga{ dojdoa kaj nego na~alnicite izraelski, glavi na domovite
nivni, stare{ini na plemiwata koi rakovodea so prebrojuvaweto,
3 i donesoa prinos svoj pred Gospod - {est pokrieni koli i dvanaeset
volovi, po edna kola od dvajca na~alnici i po eden vol od sekogo, i go
donesoa toa pred skinijata.
4 I mu re~e Gospod na Mojsej, velej}i:
5 “Zemi go toa od niv; toa }e poslu`i za izvr{uvawe na slu`bite vo
skinijata na sobranieto; i daj im go toa na levitite, sekomu spored
slu`bata negova!”
6 I gi zede Mojsej kolite i volovite i im gi predade na levitite:
7 dve koli i ~etiri vola im dade na Girsonovite sinovi, spored
slu`bata nivna;
8 i ~etiri koli i osum volovi im dade na Merarievite sinovi, spored
slu`bata nivna, pod nadzor na Itamar, sinot na sve{tenikot Aron;
9 a na Kaatovite sinovi ne im dade, za{to nivnata rabota be{e da go
nosat svetili{teto: na ramo treba da go nosat.
Prinosi za osvetuvawe na skinijata
10 I donesoa na~alnicite `rtvi za osvetuvawe na `rtvenikot vo
onoj den koga go pomazaa, i gi prinesoa na~alnicite darovite svoi
pred `rtvenikot.
11 Pa mu re~e Gospod na Mojsej: “Na den po eden na~alnik da donesuva
svoj prinos za osvetuvawe na `rtvenikot.”
12 Vo prviot den go donese svojot dar Naason, Aminadavoviot sin, od
plemeto na Juda;
13 darot negov be{e: edna srebrena ~inija, te{ka sto i trieset
{ekeli i edna srebrena ~a{a, te{ka sedumdeset {ekeli, spored
sve{teniot {ekel, obete polni so p~eni~no bra{no, sme{ano so
maslo za leben prinos;
14 edna zlatna kadilnica, te{ka deset {ekeli, polna so temjan;
15 eden junec, eden oven, edno ednogodi{no ma{ko jagne za
sepalenica;
16eden kozel od kozite - `rtva za grev;
Broevi
Broevi
17 i za `rtva za mir, dva vola, pet ovni, pet kozli, pet ednogodi{ni
jagniwa. Toa be{e dar od Naason, Aminadavoviot sin.
18 Vo vtoriot den dar svoj donese Natanail, Cuaroviot sin, na~alnik
na plemeto Isaharovo;
19 toj donese svoj prinos: edna srebrena ~inija, te{ka sto i trieset
{ekeli, edna srebrena ~a{a te{ka - sedumdeset {ekeli, spored
sve{teniot {ekel, polni so p~eni~no bra{no, izme{ano so maslo za
leben prinos;
20 edna zlatna kadilnica - deset {ekeli, polna so temjan,
21 eden junec, eden oven, edno ednogodi{no ma{ko jagne za
sepalenica,
22 eden kozel kako `rtva za grev,
23 i `rtva za mir - dva vola, pet ovni, pet kozli, pet ednogodi{ni
jagniwa. Toa be{e darot od Natanail, Cuaroviot sin.
24 Vo tretiot den na~alnikot na potomcite Zavulonovi Elijav,
Helonoviot sin;
25 darot mu be{e: edna srebrena ~inija, te{ka sto i trieset {ekeli,
edna srebrena ~a{a - sedumdeset {ekeli, spored sve{teniot {ekel,
polni so p~eni~no bra{no, izme{ano so maslo za leben prinos;
26 edna zlatna kadilnica - deset {ekeli, polna so temjan,
27 eden junec, eden oven, edno ednogodi{no ma{ko jagne za
sepalenica,
28 eden kozel - `rtva za grev,
29 i za `rtva za mir dva vola, pet ovni, pet kozli, pet ednogodi{ni
jagniwa. Toa be{e dar od Elijav, Helonoviot sin.
30 Vo ~etvrtiot den na~alnikot na Ruvimovite potomci Elicur,
{edeuroviot sin;
31 darot negov be{e: edna srebrena ~inija, te{ka sto i trieset
{ekeli, edna srebrena ~a{a - sedumdeset {ekeli, spored sve{teniot
{ekel, polni so p~eni~no bra{no izme{ano so maslo za leben prinos;
32 edna zlatna kadilnica - deset {ekeli, polna so temjan,
33 eden junec, eden oven, edno ednogodi{no ma{ko jagne za
sepalenica,
34 eden kozel - `rtva za grev,
35 i `rtva za mir dva vola, pet ovni, pet kozli i pet ednogodi{ni
jagniwa. Toa e darot od Elicur, {edeuroviot sin.
36 Vo pettiot den na~alnikot na Simeonovite potomci {elumiel,
Curi{adaeviot sin;
37 prinosot negov be{e: edna srebrena ~inija, te{ka sto i trieset
{ekeli, edna srebrena ~a{a - sedumdeset {ekeli, spored sve{teniot
{ekel, obete polni so p~eni~no bra{no, izme{ano so maslo kako
leben prinos;
38 edna zlatna kadilnica - deset {ekeli, polna so temjan,
39 eden junec, eden oven, edno ednogodi{no ma{ko jagne za
sepalenica,
40 eden kozel - `rtva za grev,
41 i `rtva za mir - dva vola, pet ovni, pet kozli i pet ednogodi{ni
jagniwa. Toa e darot od {elumiel, Curi{adaeviot sin.
Broevi
Broevi
42 Vo {estiot den na~alnikot na Gadovite potomci Elijasaf,
Deueloviot sin;
43 prinosot negov be{e: edna srebrena ~inija, te{ka sto i trieset
{ekeli, edna srebrena ~a{a - sedumdeset {ekeli, spored sve{teniot
{ekel, polni so p~eni~no bra{no, izme{ano so maslo kako leben
prinos;
44 edna zlatna kadilnica - deset {ekeli, polna so temjan,
45 eden junec, eden oven, edno ednogodi{no ma{ko jagne za
sepalenica,
46 eden kozel - `rtva za grev,
47 i `rtva za mir - dva vola, pet ovni, pet kozli i pet ednogodi{ni
jagniwa. Toa e darot od Elijasaf, Deueloviot sin.
48 Vo sedmiot den na~alnikot na Efremovite potomci Eli{ama,
Amiudoviot sin;
49 prinosot negov be{e: edna srebrena ~inija, te{ka sto i trieset
{ekeli, edna srebrena ~a{a - sedumdeset {ekeli, spored sve{teniot
{ekel, polni so p~eni~no bra{no, izme{ano so maslo kako leben
prinos;
50 edna zlatna kadilnica - deset {ekeli, polna so temjan,
51 eden junec, eden oven, edno ednogodi{no ma{ko jagne za
sepalenica,
52 eden kozel - `rtva za grev,
53 i `rtva za mir - dva vola, pet ovni, pet kozli, pet ednogodi{ni
jagniwa. Toa e darot od Eli{ama, Amiudoviot sin.
54 Vo osmiot den na~alnikot na Manasievite potomci Gamaliil,
Pedacuroviot sin;
55 prinosot negov be{e: edna srebrena ~inija, te{ka sto i trieset
{ekeli, edna srebrena ~a{a - sedumdeset {ekeli, spored sve{teniot
{ekel, polni so p~eni~no bra{no, izme{ano so maslo kako leben
prinos;
56 edna zlatna kadilnica - deset {ekeli, polna so temjan,
57 eden junec, eden oven, edno ednogodi{no ma{ko jagne za
sepalenica,
58 eden kozel - `rtva za grev,
59 i `rtva za mir, dva vola, pet ovni, pet kozli, pet ednogodi{ni
jagniwa. Toa e darot od Gamaliil, Pedacuroviot sin.
60 Vo devettiot den na~alnikot na Venijaminovite potomci Avidan,
Gidonieviot sin;
61 prinosot negov be{e: edna srebrena ~inija, te{ka sto i trieset
{ekeli, edna srebrena ~a{a - sedumdeset {ekeli, spored sve{teniot
{ekel, polni so p~eni~no bra{no izme{ano so maslo kako leben
prinos;
62 edna zlatna kadilnica - deset {ekeli, polna so temjan,
63 eden junec, eden oven, edno ednogodi{no ma{ko jagne za
sepalenica,
64 eden kozel - `rtva za grev,
65 i `rtva za mir - dva vola, pet ovni, pet kozli, pet ednogodi{ni
jagniwa. Toa e dar od Avidan, Gidonieviot sin.
Broevi
Broevi
66 Vo desettiot den na~alnikot na Danovite potomci Ahiezer,
Ami{adaeviot sin;
67 prinosot negov be{e edna srebrena ~inija, te{ka sto i trieset
{ekeli, edna srebrena ~a{a - sedumdeset {ekeli, spored sve{teniot
{ekel, polni so p~eni~no bra{no, izme{ano so maslo kako leben
prinos;
68 edna zlatna kadilnica - deset {ekeli, polna so temjan,
69 eden junec, eden oven, edno ednogodi{no ma{ko jagne za
sepalenica,
70 eden kozel - `rtva za grev,
71 i `rtva za mir - dva vola, pet ovni, pet kozli, pet ednogodi{ni
jagniwa. Toa e darot na Ahiezer, Ami{adaeviot sin.
72 Vo edinaesettiot den na~alnikot na Asirovite potomci Pagiil,
Ohranoviot sin;
73 prinosot negov be{e: edna srebrena ~inija, te{ka sto i trieset
{ekeli, edna srebrena ~a{a - sedumdeset {ekeli, spored sve{teniot
{ekel, polni so p~eni~no bra{no, izme{ano so maslo kako leben
prinos;
74 edna zlatna kadilnica - deset {ekeli, polna so temjan,
75 eden junec, eden oven, edno ednogodi{no ma{ko jagne za
sepalenica,
76 eden kozel - `rtva za grev,
77 i `rtva za mir - dva vola, pet ovni, pet kozli, pet ednogodi{ni
jagniwa. Toa e darot od Pagiil, Ohranoviot sin.
78 Vo dvanaesettiot den na~alnikot na Neftalimovite sinovi
Ahira, Enanoviot sin;
79 prinosot negov be{e: edna srebrena ~inija, te{ka sto i trieset
{ekeli, edna srebrena ~a{a - sedumdeset {ekeli, spored sve{teniot
{ekel, polni so p~eni~no bra{no, izme{ano so maslo kako leben
prinos.
80 edna zlatna kadilnica - deset {ekeli, polna so temjan,
81 eden junec, eden oven, edno ednogodi{no ma{ko jagne za
sepalenica,
82 eden kozel - `rtva za grev,
83 i `rtva za mir - dva vola, pet ovni, pet kozli, pet ednogodi{ni
jagniwa. Toa e darot od Ahira, Enanoviot sin.
84 Toa bea darovite od na~alnicite Izraelovi pri osvetuvaweto na
`rtvenikot vo denot na pomazuvaweto negovo: dvanaeset srebreni
~inii, dvanaeset srebreni ~a{i, dvanaeset zlatni kadilnici.
85 Vo sekoja ~inija ima{e po sto i trieset {ekeli srebro i vo sekoja
~a{a po sedumdeset; i taka seto srebro vo tie sadovi be{e - dve iljadi
i ~etiristotini {ekeli, spored sve{teniot {ekel;
86 a dvanaesette zlatni kadilnici polni so temjan, sekoja ima{e po
deset {ekeli, spored sve{teniot {ekel: zlato vo kadilnicite sè na sè
- sto i dvaeset {ekeli.
87 Za sepalenici ima{e vkupno: dvanaeset junci od krupniot
dobitok, dvanaeset ovni, dvanaeset ednogodi{ni ma{ki jagniwa, i so
niv leben prinos, kako i `rtvite za grev - dvanaeset kozli;
Broevi
Broevi
88 a za `rtvi za mir ima{e se na se: dvaeset i ~etiri vola krupen
dobitok, {eeset ovni, {eeset kozli, {eeset ednogodi{ni ma{ki
jagniwa. Toa bea darovite pri osvetuvaweto na `rtvenikot otkako
be{e pomazan.
89 Koga Mojsej vleguva{e vo skinijata na sobranieto da zboruva so
Gospod, slu{a{e glas, koj mu govore{e od poklopecot {to e nad
kov~egot na zavetot me|u dvata heruvima; i mu govore{e.
Zlatniot svetilnik
8
I mu re~e Gospod na Mojsej, velej}i:
2 “Javi mu na Aron i ka`i mu: ,koga gi pali{ kandilcata, otspredi na
svetilnikot treba da gorat sedum kandilca.”
3 Aron taka i napravi: otspredi na svetilnikot gi zapali kandilcata
negovi, kako {to mu zapoveda Gospod na Mojsej.
4 I eve kako e napraven svetilnikot: iskovan e od zlato - od stebloto
negovo do cvetovite negovi sè e od kovano zlato; spored obrazecot {to
Gospod mu go be{e poka`al na Mojsej.
Posvetuvawe na levitite
5 I mu re~e Gospod na Mojsej, velej}i:
6 “Zemi gi levitite me|u sinovite izraelski i o~isti gi.
7 A za da gi o~isti{, postapi so niv vaka: porosi gi so voda za
o~istuvawe, i neka go izbri~at so bri~ celoto telo svoe i da gi
isperat ali{tata svoi, pa }e bidat ~isti.
8 I da zemat eden junec i zaedno so nego i leben prinos od p~eni~no
bra{no, izme{ano so maslo, i drug junec - `rtva za grev.
9 I dovedi gi levitite pred skinijata na sobranieto i soberi go
celoto op{testvo na sinovite izraelski;
10 dovedi gi levitite nivni pred Gospod, a sinovite na Izrael neka
gi stavat racete svoi vrz levitite.
11 Aron, pak, da go izvr{i nad levitite posvetuvaweto nivno pred
Gospod vo ime na sinovite izraelski za da Mu slu`at na Gospod;
12 a levitite da gi stavaat racete svoi vrz glavite na juncite, i
edniot da go prinesat kako `rtva za grev, a drugiot za sepalenica na
Gospod, za da im se prostat grevovite na levitite.
13 Potoa postavi gi levitite pred Aron i pred sinovite negovi i
izvr{i go nad niv posvetuvaweto vo Gospod;
14 taka oddeli gi levitite od sinovite izraelski, pa levitite da
bidat Moi.
15 Potoa levitite, otkako }e gi o~isti{ i }e go izvr{i{ nad niv
posvetuvaweto nivno, da vlezat da slu`at vo skinijata na sobranieto;
za{to tie Mi se dadeni me|u sinovite izraelski;
16 bidej}i mesto site prvorodeni od sinovite izraelski, koi
otvoraat utroba, Jas gi zedov za Sebe.
17 Za{to Moi se site prvorodeni kaj sinovite izraelski, od ~ovek do
dobitok: vo onoj den, koga Jas gi ubiv site prvorodeni vo egipetskata
zemja, Jas gi osvetiv za Sebe,
18 i gi zedov levitite mesto site prvorodeni kaj sinovite na Izrael.
Broevi
Broevi
19 Me|u sinovite izraelski levitite mu gi predadov na Aron a na
sinovite negovi, za da slu`at mesto sinovite izraelski pri skinijata
na sobranieto i da vnimavaat na sinovite na Izrael da ne im se slu~i
zlo, ako se dobli`at do svetili{teto.”
20 Taka i postapija so levitite Mojsej i Aron i celoto op{testvo na
sinovite izraelski; kako {to mu zapoveda Gospod na Mojsej za
levitite, taka i postapija so niv sinovite na Izrael.
21 I levitite otkako se o~istija i gi ispraa oblekite svoi, Aron
izvr{i nad niv posvetuvawe pred Gospod i gi o~isti, i se pomoli za
niv za da bidat ~isti.
22 Potoa levitite vlegoa da slu`at vo skinijata na sobranieto pred
Aron i pred sinovite negovi. Kako {to mu zapoveda Gospod na Mojsej
za levitite, taka i postapija so niv.
23 I mu re~e Gospod na Mojsej, velej}i:
24 “Eve go zakonot za levitite: od dvaeset i pet godini nagore da
stapuvaat na slu`ba pri skinijata na sobranieto,
25 a od pedeset godini natamu da prestanat da slu`at i pove}e da ne
rabotat;
26 a toga{ tie neka im pomagaat na bra}ata svoi da ~uvaat stra`a pri
skinijata na sobranieto, no slu`ba da ne slu`at. Taka postapuvaj so
levitite {to se odnesuva do slu`bata nivna.”
Denot za proslava na Pashata
9
I mu re~e Gospod na Mojsej vo Sinajskata Pustina vo prviot
mesec od vtorata godina, otkako bea izlegle od egipetskata zemja,
velej}i:
2 “Neka napravat sinovite izraelski Pasha vo opredelenoto za nea
vreme:
3 na ~etirinaesettiot den od toj mesec ve~erta napravete ja vo
opredelenoto vreme za nea; spored site propisi propi{ani i so site
obredi propi{ani za nea napravete ja!”
4 I im re~e Mojsej na sinovite izraelski da napravat Pasha.
5 I napravija Pasha vo prviot mesec, na ~etirinaesettiot den od
mesecot ve~erta, vo Sinajskata Pustina: kako {to mu zapoveda Gospod
na Mojsej, taka i postapija vo se sinovite na Izrael.
6 A ima{e lu|e, koi bea ne~isti od dopir do mrtvi ~ove~ki tela, pa
ne mo`ea da napravat Pasha vo onoj den; i dojdoa tie lu|e vo onoj den
kaj Mojsej i Aron,
7 i mu rekoa na Mojsej: “Nie sme ne~isti od dopir do mrtvi ~ove~ki
tela; zo{to ne ni dozvoluvaat i nie da mu prineseme prinos na Gospod
vo opredelenoto vreme me|u sinovite izraelski?”
8 I im re~e Mojsej: “Po~ekajte da ~ujam, kako }e zapoveda Gospod za
vas.”
9 I mu re~e Gospod na Mojsej, velej}i:
10 “Ka`i im na sinovite na Izrael: ako nekoj od vas ili od
potomcite va{i bide ne~ist poradi dopir do mrtvo telo, ili bide na
dolg pat, i toj neka napravi Pasha Gospodova.
Broevi
Broevi
11 Takvite neka ja napravat vo ~etirinaesettiot den od vtoriot
mesec ve~erta i neka ja jadat so beskvasen leb i so gor~livi trevki;
12 i da ne ostavaat od nea za utre{niot den i koskite nejzini da ne se
kr{at; neka ja napravat spored site propisi za Pasha.
13 A onoj {to e ~ist, a ne bil na pat i ne napravi Pasha, da se
istrebi taa du{a od narodot svoj, za{to toj ne Mu prinesol dar na
Gospod vo opredeleno-to vreme: grev }e primi vrz sebe toj ~ovek.
14 Ako pri vas `ivee pridojden i toj treba da napravi Pasha
Gospodova; spored naredbata za Pasha i spored obredot za nea toj
treba da ja napravi; eden zakon neka postoi za vas - i za pridojden, i za
tuka{en.”
Oblak vrz svetata skinija
15 Vo onoj den koga be{e postavena skinijata, oblak ja pokri
skinijata na sobranieto, i od ve~erta pa do izutrina se gleda{e ne{to
kako ogan nad skinijata.
16 Taka stanuva{e sekoga{: oblak ja pokriva{e dewe i ne{to kako
ogan - no}e.
17 I {tom oblakot }e se krene{e od skinijata, sinovite izraelski
trgnuvaa na pat, i na mestoto, kade {to oblakot zapira{e, tamu se
smestuvaa sinovite izraelski.
18 Po zapoved na Gospod sinovite na Izrael trgnuvaa na pat i po
zapoved na Gospod zastanuvaa: za seto vreme, dodeka oblakot stoe{e
nad skinijata, stoeja i tie;
19 i ako oblakot dolgo vreme ostanuva{e nad skinijata, sinovite
izraelski go nabquduvaa toj Gospodov znak i ne trgnuvaa.
20 Ponekoga{, pak, oblakot malku vreme ostanuva{e nad skinijata:
spored znakot Gospodov tie se zapiraa i spored znakot Gospodov
trgnuvaa na pat.
21 Ponekoga{ oblakot stoe{e samo od ve~erta do utrinata, i nautro
oblakot se kreva{e, toga{ i tie trgnuvaa; ili oblakot stoe{e i dewe
i no}e, i koga }e se krene{e, toga{ i tie trgnuvaa;
22 ili ako dva dena, ili cel mesec, ili podolgo vreme oblakot
ostanuva{e nad skinijata, toga{ i sinovite izraelski stoeja i ne
trgnuvaa na pat; a koga }e se izdigne{e, toga{ trgnuvaa.
23 Na znakot Gospodov se zapiraa i spored znakot Gospodov trgnuvaa
na pat; go sledea znakot Gospodov spored zapovedta na Gospod, dadena
preku Mojsej.
Srebrenite trubi
10
I mu re~e Gospod na Mojsej, velej}i:
2 “Napravi si dve srebreni trubi, kovani napravi gi, za da ti slu`at
da go sobira{ narodot i da gi kreva{ logorite.
3 A koga }e zatrubat so niv, da se sobere kaj tebe celoto op{testvo
pred vlezot od skinijata na sobranieto.
4 Koga }e se zatrubi so ednata truba, da dojdat kaj tebe knezovite i
vojvodite izraelski.
Broevi
Broevi
5 Koga }e zatrubite za poa|awe, da se krenat onie logori {to se
smesteni kon istok.
6 Koga }e zatrubite po vtorpat za poa|awe, toga{ da se krenat
logorite {to se smesteni kon jug; vaka da se trubi koga se trgnuva na
pat.
7 Koga, pak, se svikuva sobranieto, trubete, no ne na toj na~in.
8 So trubite da trubat Aronovite sinovi, sve{tenicite: toa da vi
bide ve~en zakon vo rodovite va{i.
9 I koga }e se krenete da ja branite zemjata va{a od neprijatelot, koj
odi protiv vas, trubete so trubite, i Gospod, Bog va{, }e si spomni za
vas, i vie }e se izbavite od neprijatelite va{i.
10 I vo denovite koga }e se veselite, i na praznicite va{i, i na
novomese~ijata va{i trubete so trubi koga prinesuvate sepalenica,
ili `rtva za mir; toa }e bide za vas se}avawe pred va{iot Bog: Jas sum
Gospod, Bog va{.”
OD SINAJ DO GRANICITE NA MOAV
Izraelcite poagaat na pat
11 Na vtorata godina, vo vtoriot mesec, na dvaesettiot den od
mesecot, oblakot se krena od skinijata na sobranieto.
12 Toga{ sinovite izraelski pojdoa od Sinajskata Pustina tabor po
tabor, i oblakot zastana vo pustinata Faran.
13 I se krenaa tie za prvpat, po zapoved na Gospod, dadena preku
Mojsej.
14 Prvo be{e krenato znameto {to be{e vo logorot na potomcite
Judini, spored polkovite nivni; so vojskata Judina rakovode{e
Naason, Aminadavoviot sin;
15 so vojskata od plemeto na potomcite Isaharovi rakovode{e
Natanail, Cuaroviot sin;
16 nad vojskata od plemeto na potomcite Zavulonovi be{e Elijav,
Helonoviot sin;
17 I se krenaa sinovite Girsonovi i sinovite Merarievi, koi ja
nosea skinijata.
18 Potoa be{e krenato znameto vo logorot na potomcite Ruvimovi
spored polkovite nivni; i nad vojskata Ruvimova be{e Elicur,
{edeuroviot sin;
19 a nad vojskata od plemeto na potomcite Simeonovi be{e
{elumiel, Curi{adaeviot sin;
20 nad vojskata, pak, od plemeto na potomcite Gadovi be{e Elijasaf,
Deuelov sin.
21 Potoa trgnaa Kaatovcite, nosej}i go svetili{teto; a skinijata ja
postavuvaa pred tie da pristignat.
22 I se krena znameto vo logorot na potomcite Efremovi so vojskata
negova; i nad vojskata Efremova be{e Eli{ama, Amiudoviot sin;
23 a nad vojskata od plemeto na potomcite Manasievi be{e Gamaliil,
Pedacuroviot sin;
24 nad vojskata pak, od plemeto na potomcite Venijaminovi be{e
Avidan, Gidonieviot sin.
Broevi
Broevi
25 Posledno me|u site logori be{e krenato znameto vo taborot na
potomcite Danovi so vojskata nivna; i nad vojskata Danova be{e
Ahiezer, Ami{adaeviot sin;
26 a nad vojskata od plemeto na potomcite Asirovi be{e Pagiil,
Ohranoviot sin.
27 nad vojskata pak, od plemeto na potomcite Neftalimovi be{e
Ahira, Enanoviot sin.
28 Toa e redosledot na trgnuvaweto na sinovite izraelski so
vojskite nivni. I trgnaa.
Mojsej bara predvodnik za patuvaweto
29 I mu re~e Mojsej na Hovav, sinot na Raguil, Midjanecot,
Mojseeviot test: “Nie odime vo ona mesto, za koe Gospod re~e: ,vam }e
vi go dadam.Ä Dojdi so nas, }e ti napravime dobro, za{to Gospod veti
mnogu dobrini za Izrael.”
30 No toj mu odgovori: “Nema da dojdam; }e otidam vo svojata zemja,
pri rodot svoj.”
31 A Mojsej mu re~e: “Ne ostavaj ne, za{to ti gi znae{ mestata vo
pustinata, i }e ni bide{ kako predvodnik.
32 Ako pojde{ so nas, onie dobra {to Gospod nam }e ni gi napravi, }e
ti gi napravime i nie tebe.”
33 I izminaa od planinata Gospodova tri dena pat, a kov~egot na
zavetot Gospodov ode{e pred niv na tri dena pat, za da im odbere
mesto, kade da se smestat.
34 I oblakot Gospodov gi osenuva{e dewe, koga trgnuvaa od logorot.
35 Koga kov~egot se kreva{e za pat, Mojsej vele{e: “Stani, Gospodi,
i }e gi snema Tvoite neprijateli, i }e izbegaat od Tvoeto lice onie
{to Te mrazat!”
36 A koga kov~egot se zapira{e, toj vele{e: “Vrati se, Gospodi, kaj
iljadite i deseticite iljadi Izraelci!”
Izraelcite vo Tavera
11
Narodot po~na glasno da mrmori protiv Gospod; i Gospod ~u, pa Mu
se razgore gnevot, i me|u niv plamna ogan Gospodov i zapo~na da go
uni{tuva krajniot del od logorot.
2 I povika narodot kon Mojsej; Mojsej Mu se pomoli na Gospod i
ognot prestana.
3 I go narekoa toa mesto Tavera, za{to me|u niv be{e plamnal ogan
Gospodov.
Narodot bara meso
4 Pridojdenite me|u niv po~naa da negoduvaat, a zaedno so niv i
sinovite izraelski sednaa, pla~ea i velea: “Koj }e nè nahrani so meso?
5 Ja pomnime ribata {to ja jadevme kako podarok vo egipetskata
zemja, krastavicite i diwite, i kromidot, i prazot, i lukot;
Broevi
Broevi
6 a sega du{ata na{a se isu{ila: osven mana, ni{to drugo pred o~ite
na{i.”
7 A manata prilega{e na korijandrovo seme i izgleda{e kako
bdelium.
8 Narodot ode{e da ja sobira i ja mele{e so ra~ni melnici ili ja
tol~e{e vo vagani, i ja vare{e vo kotli, pa prave{e od nea pitki; po
vkus tie li~ea na pitulici, prigotveni so maslo.
9 Koga no}e pa|a{e rosa vrz logorot, toga{ pa|a{e i mana vrz nego.
10 I ~u Mojsej deka narodot pla~e po domovite svoi, sekoj pred
vratata od kolibata svoja; i gnevot Gospodov silno se razgore, i na
Mojsej mu stana te{ko.
11 I Mu re~e Mojsej na Gospod: “Zo{to go izma~uva{ Tvojot sluga i
zo{to ne najdov Jas milost pred o~ite Tvoi, pa go stavi vrz mene
celoto breme na ovoj narod?
12 Zar jas go nosev vo utrobata svoja siot ovoj narod, i zar jas go
rodiv, pa mi veli{: nosi go na race, kako {to doilkata go nosi deteto,
do zemjata, {to Ti so kletva im ja veti na predcite negovi?
13 Od kade kaj mene meso, pa da im dadam na site ovie lu|e, za{to tie
pla~at pred mene i velat: daj ni meso da jademe.
14 Jas sam ne mo`am da go nosam siot ovoj narod, za{to toj e
prete`ok za mene.
15 {tom taka postapuva{ so mene, podobro ubij me ako sum dobil
milost pred Tvoite o~i, pa da ne ja gledam nevoljata svoja.”
16 I mu re~e Gospod na Mojsej: “Soberi mi sedumdeset ma`i od
stare{inite izraelski, za koi znae{ deka se negovi glavatari i
nadzornici, pa dovedi gi kaj skinijata na sobranieto, za da zastanat
tamu zaedno so tebe.
17 Jas }e slezam i }e zboruvam tamu so tebe, }e zemam od Duhot, Koj e
vrz tebe, i }e im naredam nim, da go nosat zaedno so tebe bremeto na
narodot, a ne ti sam da go nosi{.
18 A na narodot ka`i mu: o~istete se za utre{niot den, i }e jadete
meso; za{to pla~ete pred Gospod velej}i: - koj }e nè nahrani so meso;
dobro ni be{e vo Egipet, - zatoa Gospod }e vi dade meso, i }e jadete
meso;
19 }e jadete ne den, ne dva, ne pet, ne deset i ne dvaeset dena,
20 no cel mesec }e jadete, dodeka ne vi izleze od nozdrite i ne vi
omrzne, zatoa {to Go prezrevte Gospoda, Koj e me|u vas, i pla~ete pred
Nego, velej}i: - {to ni treba{e da izleguvame od Egipet?”
21 I re~e Mojsej: “{estotini iljadi pe{aci ima vo toj narod, srede
koj sum jas, a Ti veli{: Jas }e im dadam meso, i }e jadat cel mesec!
22 zar treba da se zakolat site ovci i volovi, pa da im bide dovolno?
Ili }e se sobere seta morska riba, pa da gi zadovoli?”
23 I mu re~e Gospod na Mojsej: “Zar e rakata Gospodova kratka? Sega
}e vidi{, }e se ostvari li zborot Moj kon tebe, ili ne!”
Bog im dava od Svojot Duh na sedumdesette stare{ini
24 Mojsej izleze i mu gi ka`a na narodot zborovite Gospodovi, i
sobra sedumdeset postari ma`i me|u stare{inite narodni i gi
postavi okolu skinijata.
Broevi
Broevi
25 I Gospod sleze vo oblak i govore{e so nego, i zede od Duhot, Koj
be{e nad nego, i im dade na sedumdesette ma`i stare{ini. I koga
sleze nad niv Duhot, tie po~naa da prorokuvaat, no potoa prestanaa.
26 Dvajca od ma`ite bea ostanale vo logorot; imeto na edniot mu
be{e Eldad, a na drugiot - Medad; no i nad niv be{e slegol Duhot, i
tie prorokuvaa vo logorot.
27 Dotr~a edno mom~e i mu javi na Mojsej, i re~e: “Eldad i Medad
prorokuvaat vo logorot.”
28 Vo odgovor na toa Isus, sin Navinov, slu`itel na Mojsej u{te od
negovite mladi godini, re~e: “Gospodare moj, Mojseje, zabrani im!”
29 No Mojsej mu re~e: “Zar zaviduva{ poradi mene? O, da bea site od
narodot Gospodov proroci, i da im go isprate{e Gospod Svojot Duh!”
30 Toga{ Mojsej se vrati vo logorot, toj i stare{inite izraelski.
Kivrot-Taava: potpolo{ki
31 Potoa duvna vetar od Gospod, i donese otkaj moreto potpolo{ki i
gi natrupa okolu logorot na eden den pat od ednata strana i na eden
den pat od drugata strana okolu logorot, re~isi do dva lakta od
zemjata.
32 Se krena narodot, i celiot onoj den i cela no} i celiot iden den
se sobiraa potpolo{ki; i onoj, koj malku sobira{e, i toj sobra deset
gomeri: i gi naredija okolu logorot.
33 Mesoto be{e u{te vo nivnite zabi i u{te ne be{e izedeno, koga
se razgore gnevot Gospodov protiv narodot, i Gospod go porazi
narodot so mo{ne golem poraz.
34 I go narekoa toa mesto: Kivrot-Taava (grobi{ta na al~nosta),
za{to tamu go pogrebaa narodot, koj se poka`a al~en.
35 I se krenaa lu|eto od Kivrot-Taava, pa pojdoa za Hacerot, i vo
Hacerot se smestija.
Mirjam e kazneta so bolesta lepra
12
Toga{ Mirjam i Aron go prekoruvaa Mojsej poradi `enata
Etiopjanka {to ja be{e zel, za{to toj se be{e o`enil so Etiopjanka;
2 i rekoa: “Samo na Mojsej li mu zboruva Gospod? Ne ni govore{e li
Toj i nam?” I Gospod go ~u toa.
3 A Mojsej be{e najkrotkiot ~ovek me|u site lu|e na zemjata.
4 I im re~e Gospod nenadejno na Mojsej, na Aron i na Mirjam:
“Izlezete vie trojca pred skinijata na sobranieto!” Tie izlegoa i
trojcata.
5 I sleze Gospod vo oblakov stolb, zastana pri vlezot od skinijata na
sobranieto, pa gi povika Aron i Mirjam, i tie izlegoa i dvajcata.
6 I re~e: “~ujte gi Moive zborovi: ako me|u vas ima prorok Gospodov,
Jas mu se otkrivam vo videnie, na son govoram so nego;
7 ne e taka, me|utoa, so Mojot sluga Mojsej, - toj e najverniot vo
celiot Moj dom:
Broevi
Broevi
8 Jas mu govoram nemu direktno, i javno, a ne preku skrieni zborovi,
i toj ja gleda slavata Gospodova; a vie kako ne se ispla{ivte da go
prekoruvate Mojot sluga Mojsej?”
9 I se razgore gnevot Gospodov protiv niv, i Toj si otide.
10 Se povle~e i oblakot od skinijata, i ete, Mirjam be{e proka`ena
so lepra, bela kako sneg. Aron ja pogledna Mirjam, i, ete, taa be{e
leprozna.
11I mu re~e Aron na Mojsej: “Gospodare moj, ne ni go smetaj za grev,
toa {to postapivme nerazumno i zgre{ivme,
12 ne ostavaj taa da ostane kako mrtvorodeno mladen~e, ~ie telo, koga
izleguva od majkinata utroba, do polovina ve}e e gnilo.”
13 I se obrati Mojsej kon Gospod, velej}i: “Bo`e, Ti se molam,
isceli ja.”
14 I Mu re~e Gospod na Mojsej: “Ako tatko i ja be{e plukal vo lice,
ne }e treba{e li taa da se sramuva sedum dena?! I taka, neka bide
progoneta sedum dena nadvor od naselbata, a potoa pak da se vrati.”
15 I prestojuva{e Mirjam nadvor od logorot sedum dena, i narodot
ne trgna na pat, dodeka taa ne se vrati.
Izvidnici vo zemjata hananska
13
Potoa narodot trgna od Hacerot i se ulogori vo pustinata Faran.
2 I mu re~e Gospod na Mojsej, velej}i:
3 “Isprati od sebe lu|e da ja razgledaat hananskata zemja {to Jas im
ja davam na sinovite izraelski vo vladenie: po eden ~ovek od sekoe
koleno na predcite nivni ispratete - prvencite me|u niv!”
4 Toga{ Mojsej gi isprati od pustinata Faran, po zapoved Gospodova,
i tie site bea ma`i, stare{ini na sinovite izraelski.
5 Eve gi imiwata nivni: od Ruvimovoto koleno - {amua, Zakuroviot
sin;
6 od Simeonovoto - Safat, Horieviot sin;
7 od Judinoto koleno - Halev, Jefuneoviot sin;
8 od Isaharovoto koleno - Jigal, Josifoviot sin;
9 od Efremovoto koleno - Osija, Navinoviot sin;
10 od Venijaminovoto - Paltij, Rafuoviot sin;
11od Zavulonovoto koleno - Gadiel, Sodieviot sin;
12 od Josifovoto koleno na sinovite Manasiini - Gadij, Susieviot
sin;
13 od Danovoto koleno - Amiel, sinot na Gemalij;
14 od Asirovoto koleno - Setur, Mihailoviot sin;
15 od Neftalimovoto koleno Nahbij, Vafsieviot sin;
16 od Gadovoto koleno - Geuel, Mahieviot sin.
17 Toa se imiwata na ma`ite {to gi isprati Mojsej da ja razgledaat
zemjata. I go nare~e Mojsej Osija, Navinoviot sin, Isus.
18 Gi isprati Mojsej da ja razgledaat hananskata zemja i im re~e:
“Odete vo onaa pustina i ka~ete se na planinata,
19 i pogledajte ja zemjata kakva e, i narodot {to `ivee tamu: silen li
e ili e slab, malubroen li e ili e mnogubroen;
Broevi
Broevi
20 i kakva e zemjata, kade {to `ivee toj, dobra li e ili lo{a; i kakvi
se gradovite, vo koi `ivee, - ogradeni li se ili ne.
21 Kakva e zemjata, plodna li e ili ne, ima li na nea drvja ili nema?
Bidete hrabri, pa zemete od plodovite na zemjata.” A toa be{e vo
vremeto koga zree grozjeto.
22 Tie otidoa i ja razgledaa zemjata od pustinata Sin duri do Rehov,
blizu do Emat;
23 i odej}i po pustinata, tie stignaa do Hevron, kade {to `iveeja
Ahiman, {e{aj i Talmaj, od rodot na Anak; a Hevron be{e izgraden
sedum godini porano od egipetskiot grad Coan;
24 i dojdoa do dolinata E{kol, i tamu presekoa pra~ka so eden grozd,
i obajca ja ponesoa na stap; zedoa i kalinki i smokvi;
25 tie go narekoa toa mesto Lozova dolina (dolina E{kol), poradi
grozdot {to go presekoa tamu sinovite izraelski.
Odgovorot na Mojseevite izvidnici
26 I otkako ja razgledaa zemjata, se vratija po ~etirieset dena.
27 I koga pristignaa i dojdoa kaj Mojsej i Aron i kaj celoto
op{testvo na sinovite izraelski vo pustinata Faran, vo Kadis, tie mu
donesoa tamu i na celiot narod odgovor, i im gi poka`aa plodovite od
onaa zemja;
28 i mu raska`aa i rekoa: “Bevme Vo zemjata, vo koja nè isprati; vo
nea na vistina te~e med i mleko, i eve gi plodovite nejzini;
29 no narodot, koj `ivee vo taa zemja, e silen, i gradovite se
ukrepeni i mnogu golemi; tamu gi vidovme i potomcite na rodot
Anakov.
30 Amalik `ivee vo ju`niot del na zemjata, a Hitijcite, Jevusijcite
i Amorejcite `iveat po planinata; Hanancite, pak, `iveat kraj
moreto i po bregot na Jordan.”
31 No Halev go uspokojuva{e narodot pred Mojsej, velej}i: “Da
pojdeme i da ja prezememe, za{to mo`eme da ja pokorime!”
32 A onie {to bea odele zaedno so nego, rekoa: “Ne mo`eme da odime
protiv toj narod, za{to e posilen od nas.”
33 I proturija u`asni glasovi me|u sinovite izraelski za zemjata
{to ja bea razgledale i velea: “Zemjata {to ja izodivme, za da ja
razgledame, e zemja, koja gi golta svoite `iteli, i site {to gi vidovme
na nea, se mnogu pogolemi.
34 I tamu vidovme ogromni lu|e od potomcite na rodot Anakov; nie
izgledavme pred niv kako skakulci; takvi bevme i vo nivnite o~i.”
Narodot odbiva da vleze vo Hanan
14
Toga{ celiot narod po~na da vika i pla~e{e celata taa no};
2 i site sinovi izraelski negoduvaa protiv Mojsej i Aron, i celiot
narod im vele{e: “O, da bevme umrele vo egipetskata zemja, ili da
bevme izumrele vo ovaa pustina!
3 I zo{to Gospod nè vodi vo taa zemja, za da padneme vo borba!
`enite na{i i decata na{i }e stanat plen; ne e li podobro da se
vratime vo Egipet!”
Broevi
Broevi
4 Pa si velea edni na drugi: “Da si izbereme stare{ina, i da se
vratime vo Egipet.”
5 Toga{ Mojsej i Aron padnaa ni~kum pred celoto op{testvo na
sinovite izraelski.
6 Toga{ Isus, sinot Navinov, i Halev, Sinot Jefuneov, koi bea od
onie {to ja bea razgledale zemjata, gi raskinaa oblekite svoi
7 i im rekoa na site sobrani sinovi izraelski: “Zemjata {to ja
izodivme, za da ja razgledame, e mnogu, mnogu dobra.
8 Ako Gospod nè saka, }e nè vovede vo nea i }e ni ja dade - taa zemja,
kade {to te~e med i mleko;
9 samo ne buntuvajte se protiv Gospod i ne pla{ete se od narodot na
taa zemja: toj e mal zalak za nas; tie nemaat za{tita, a so nas e Gospod;
ne pla{ete se od niv.”
10 I siot narod re~e: “Da gi ubieme so kamewa!” No slavata
Gospodova se javi nad skinijata na sobranieto pred site sinovi
izraelski.
Mojsej bara pro{ka za narodot
11 I mu re~e Gospod na Mojsej: “Do koga }e Me ogor~uva ovoj narod, i
do koga nema da Mi veruva i pokraj site znaci {to gi izvr{iv Jas me|u
nego?
12 }e go kaznam so smrt, }e go uni{tam, i }e sozdadam od tebe narod
pomnogubroen i posilen od ovoj.”
13 No Mojsej Mu re~e na Gospod: “Ke ~ujat Egip}anite, od ~ija
sredina Ti so silata Svoja go izvede ovoj narod,
14 i }e im ka`at na `itelite na taa zemja, koi slu{nale deka Ti,
Gospodi, si me|u ovoj narod, i deka Ti, Gospodi, im se javuva{ kako
lice vo lice, i Tvojot oblak stoi nad niv, i Ti odi{ pred niv dewe vo
oblakov stolb, a no}e vo ognen stolb;
15 pa, ako Ti go uni{ti{ ovoj narod do posleden ~ovek, toga{ site
onie {to slu{nale za slavata Tvoja, }e re~at:
16 ,Gospod, ne mo`ej}i da go vovede ovoj narod vo zemjata {to so
kletva mu ja veti, go pogubi vo pustinata.Ä
17 I taka, neka se vozveli~i silata Tvoja, Gospodi, kako {to re~e,
velej}i:
18 ,Gospod e dolgotrpeliv i mnogumilostiv, Koj gi prostuva
bezzakonijata i prestapite, i ne ostava bez kazna, tuku za
bezzakonijata na predcite gi kaznuva potomcite duri do tretoto i
~etvrtoto koleno.Ä
19 Prosti im go grevot na ovie lu|e poradi Tvojata pregolema
milosrdnost, kako {to si mu prostuval na ovoj narod od Egipet do
tuka.”
20 I re~e Gospod: “Prostuvam spored zborot tvoj;
21 no `iv sum Jas, i celata zemja e polna so slavata Gospodova:
22 zatoa site onie {to ja vidoa slavata Moja i delata Moi {to gi
izvr{iv vo Egipet i vo pustinata, i Me isku{uvaa ve}e desetpati, i
ne go poslu{aa glasot Moj,
23 nema da ja vidat zemjata {to so kletva im ja vetiv na predcite
nivni; site onie {to Me ogor~uvaa, nema da ja vidat;
Broevi
Broevi
24 no Mojot sluga Halev, poradi toa {to vo nego ima{e drug duh, i
zatoa {to Mi be{e napolno veren, nego }e go vovedam vo zemjata, vo
koja toj otide, i negovoto potomstvo }e ja nasledi.
25 Amalikijcite i Hanancite `iveat vo dolinata; zatoa utre vratete
se i odete vo pustinata kon Crvenoto More!”
Gospod go kaznuva Svojot narod
26 I im re~e Gospod na Mojsej i na Aron, velej}i:
27 “Do koga ovoj lo{ narod }e negoduva protiv Mene? Jas go slu{am
negoduvaweto na sinovite izraelski {to go upatuvaat protiv Mene.
28 Ka`i im: `iv sum Jas, veli Gospod - kako {to vie Mi govorevte vo
u{ite Moi, taka }e vi napravam i Jas vam;
29 vo ovaa pustina }e padnat telata va{i, i site vie prebroeni,
kolku {to ste na broj, od dvaeset godini i nagore {to se bunite
protiv Mene,
30 nema da vlezete vo zemjata, vo koja Jas so krenata raka re{iv da ve
naselam, osven Halev, Jefuneoviot sin, i Isus, Navinoviot sin;
31 decata va{i, za koi velevte deka }e stanat plen, }e gi vovedam
tamu, i tie }e ja poznaat zemjata {to vie ja prezrevte;
32 a va{ite trupovi }e padnat vo ovaa pustina;
33 sinovite va{i, pak, }e skitaat po pustinata ~etirieset godini i
}e stradaat, nosej}i go va{iot grev se dodeka ne zaginat telata va{i
vo pustinava;
34 spored brojot na ~etiriesette dena, vo koi ja razgleduvavte
zemjata, vie }e stradate za grevovite va{i ~etirieset godini, godina
za den, pa da razberete {to zna~i da bidete napu{teni od Mene.
35 Jas, Gospod, vi velam deka taka i }e postapam so siov ovoj narod,
vostanat protiv Mene: vo ovaa pustina site }e izginat i }e izumrat.”
36 I onie, koi Mojsej gi isprati da ja razgledaat zemjata i, koi po
vra}aweto svoe, se pobunija pred siov ovoj narod protiv nego, {irej}i
lo{i glasovi za zemjata,
37 onie {to {irea lo{i glasovi za zemjata, umrea, kazneti pred
Gospod;
38 samo Isus, sinot Navinov, i Halev, sinot Jefuneov, ostanaa `ivi
od onie ma`i, koi bea oti{le da ja razgledaat zemjata.
39 I gi ka`a Mojsej tie zborovi pred site sinovi izraelski, a
narodot mnogu se raz`alosti.
Narodot odnovo e neposlu{en
40 I koga stanaa rano utredenta, se iska~ija na vrvot od planinata,
velej}i: “Ete, }e otideme na ona mesto, za koe Gospod re~e, bidej}i
zgre{ivme.”
41 No Mojsej re~e: “Zo{to ja prenebregnuvate zapovedta Gospodova?
Nema da uspeete:
42 ne odete gore, bidej}i Gospod ne e me|u vas; i }e padnete od
neprijatelite va{i,
43 za{to tamu pred nas se Amalikijcite i Hanancite, i }e padnete od
no`, za{to ne Mu se pokorivte na Gospod, i Gospod nema da bide so
vas.”
Broevi
Broevi
44 No tie re{ija i se iska~ija na vrvot od planinata; a kov~egot na
zavetot Gospodov i Mojsej ne se oddelija od logorot.
45 I slegoa Amalikijcite i Hanancite {to `iveeja na onaa planina,
gi razbija i gi gonea duri do Horma.
Prinosite od bra{no, maslo i vino
15
I mu re~e Gospod na Mojsej, velej}i:
2 “Ka`i im na sinovite izraelski i re~i im: koga }e vlezete vo
zemjata, vo koja }e `iveete i koja vi ja davam,
3 i po~nete da prinesuvate na Gospod `rtvi sepalenici, ili `rtvi
zaklani, poradi zavet, ili od sesrdnost, ili vo tekot na praznicite
va{i, za da napravite prijaten miris pred Gospod, od krupniot ili od
sitniot dobitok,
4 toga{ onoj, koj ja prinesuva `rtvata na Gospod, treba da prinese i
leben prinos na Gospod od edna desetina efa p~eni~no bra{no,
izme{ano so ~etvrt in maslinovo maslo;
5 i vino za preliv prinesuvaj po ~etvrt in za sepalenica, kako i za
druga `rtva, ako taa `rtva e edno jagne.
6 I oven koga prinesuvate, prinesuvajte i leben prinos dve desetini
od efa p~eni~no bra{no, izme{ano so edna tretina in maslinovo
maslo;
7 i vino za preliv prinesi edna tretina in za blagoprijaten miris
pred Gospod.
8 Ako prinesuvate sepalenica od govedata, ili kolena `rtva, poradi
zavet ili kako `rtva za mir,
9 toga{ zaedno so junecot prinesete i leben prinos tri desetini od
efa p~eni~no bra{no, izme{ano so polovina in maslinovo maslo,
10 i vino za preliv prinesete polovina in kako `rtva, za
blagoprijaten miris pred Gospod.
11 Taka pravi pri sekoj prinos na junec, na oven, i na jagne ili jare;
12spored brojot na `rtvite {to gi prinesuvate, taka pravete pri
sekoja od niv, spored brojot nivni.
13 Sekoj tuka{en taka treba da pravi, koga prinesuva `rtva za
blagoprijaten miris pred Gospod;
14 i koga me|u vas ima pridojden ili koj i da bilo me|u vas vo
pokolenijata va{i, i prinese `rtva za blagoprijaten miris pred
Gospod, i toj treba da pravi taka, kako {to pravite vie;
15 za vas, narodot Gospodov, i za pridojdeniot, koj `ivee me|u vas,
zakonot da bide eden, ve~niot zakon vo rodovite va{i: {to ste vie, toa
da bide i pridojdeniot pred Gospod;
16 eden zakon i ednakvi prava da ima, i za vas, i za pridojdeniot, koj
`ivee me|u vas.”
Prinos od prvite lebovi
17 Mu re~e u{te Gospod na Mojsej, velej}i:
18 “Ka`i im na sinovite izraelski i re~i im: koga }e vlezete vo
zemjata, vo koja ve vodam,
19 i }e po~nete da jadete leb od taa zemja, ostavete i del za Gospod;
Broevi
Broevi
20 od prvinite na testoto prinesete; leb prinesete od gumnoto.
21 Od prvinata na testoto va{e prinos prinesuvajte Mu na Gospod vo
rodovite va{i.”
@rtvi za nevolen grev
22 “Ako pogre{ite poradi neznaewe i ne gi ispolnite site tie
zapovedi, koi Gospod mu gi ka`a na Mojsej,
23 sè ona {to vi zapoveda Gospod preku Mojsej, od denot, koga Gospod
vi zapovedal, i za vo idninata vo rodovite va{i,
24 ako gre{kata e napravena nevolno od narodot, toga{ celoto
op{testvo neka prinesè eden junec za sepalenica, za blagoprijaten
miris na Gospod, zaedno so leben prinos i preliv, spored propisite, i
eden kozel - `rtva za grev.
25 I sve{tenikot }e go oslobodi od grev celoto op{testvo na
sinovite izraelski, i }e im se prosti, za{to toa bilo gre{ka, i tie
prinele svoj dar na Gospod i `rtva za grev pred Gospod, poradi svoeto
neznaewe.
26 I }e mu bide prosteno na celoto op{testvo na sinovite izraelski
i na pridojdeniot, koj `ivee me|u niv, za{to celiot narod go napravil
toa poradi neznaewe.
27 Ako nekoj sam zgre{i ne sakaj}i, neka prinesè ednogodi{na koza
zaradi svojot grev.
28 I sve{tenikot }e ja oslobodi od grev taa du{a, koja ne sakaj}i
napravila pred Gospod grev, i taa }e bide o~istena i }e i bide
prosteno.
29 Eden zakon da bide za site vas, kako za `itelite od sinovite
izraelski, taka i za pridojdeniot, koj `ivee megu vas, koga nekoj }e
pogre{i nesakaj}i.
30 Ako nekoj od tuka{nite ili od pridojdenite izvr{i ne{to so
drskost, toj Go huli Gospoda; da se istrebi taa du{a od narodot svoj;
31 za{to toj go prezrel zborot na Gospod i ja naru{il zapovedta
Negova; da bide istrebena taa du{a; grevot nejzin da bide vrz nea.”
Oskvernuvawe na sabotata
32 Koga sinovite izraelski bea vo pustinata, najdoa eden, kako
sobira drva vo saboten den;
33 i onie {to go najdoa, kako sobira drva, go privedoa kaj Mojsej i
Aron i kaj celoto op{testvo;
34 i go zatvorija, bidej}i u{te ne be{e re{eno {to da se pravi so
nego.
35 I mu re~e Gospod na Mojsej: “Toj ~ovek treba da umre; celoto
op{testvo da go ubie so kamewa nadvor od naselbata.”
36 Toga{ celoto op{testvo go izvede nadvor od naselbata, i go ubija
so kamewa, i toj umre, kako {to mu zapoveda Gospod na Mojsej.
Resi na oblekite
37 I mu re~e Gospod na Mojsej, velej}i:
Broevi
Broevi
38 “Objavi im na sinovite izraelski i ka`i im da si pravat resi po
polite na svoite obleki vo pokolenijata svoi, i vo resite {to se po
polite, da stavaat ni{ki od sina pre|a,
39 i tie da vi bidat na resite, pa, koga gi gledate, da se potsetuvate
na site zapovedi Gospodovi i da gi izvr{uvate i da ne se poveduvate po
srceto svoe i o~ite va{i, koi ve vodat vo zabluda.
40 Da gi pomnite i izvr{uvate site Moi zapovedi i da bidete sveti
pred va{iot Bog.
41 Jas sum Gospod, Bog va{, Koj ve izvede od egipetskata zemja, za da
vi bidam Bog. Jas sum Gospod, Bog va{.”
16
Pobuna na Koreovata dru`ina
Korej, sinot na Jichar, sinot na Kaat, sinot Leviev, kako i Datan i
Aviron, sinovite na Elijav, i Toj, sinot na Pelet, potomci Ruvimovi,
2 vostanaa protiv Mojsej zaedno so dveste i pedeset ma`i od sinovite
izraelski, na~alnici na narodot, pretstavnici vo sobranieto, ma`i
poznati.
3 I se sobraa protiv Mojsej i Aron i im rekoa: “Dosta vi e tolku;
celoto op{testvo, site se sveti, i me|u niv e Gospod! A vie zo{to se
postavuvate pogore od narodot Gospodov?”
4 Koga go ~u toa, Mojsej padna ni~kum
5 i mu ka`a na Korej i na site negovi sou~esnici, velej}i: “Utre }e
poka`e Gospod, koj e Negov, i koj e svet, za da go pribli`i kon Sebesi;
i kogo Toj }e go izbere, nego i }e go dobli`i do Sebesi.
6 Eve {to }e napravite: Korej i site negovi sou~esnici, zemete si gi
kadilnicite
7 i utre stavete vo niv ogan i sipete vo niv temjan pred Gospod; kogo
Gospod }e go izbere, toj i }e bide svet. Dosta vi e tolku Levievi
sinovi!”
8 I mu re~e Mojsej na Korej: “~ujte Levievi sinovi!
9 Malku li vi e toa {to Bog Izraelov ve oddeli od izraelskoto
op{testvo i ve pribli`i kon Sebesi, za da slu`ite pri skinijata
Gospodova i da stoite pred narodot, slu`ej}i za Nego?
10 Toj te pribli`i tebe i zaedno so tebe site tvoi bra}a, Levievi
sinovi, a vie barate u{te i da sve{tenodejstvuvate.
11 I taka, ti i celata tvoja dru`ina ste se sobrale protiv Gospod.
{to e Aron, pa negoduvate protiv nego?”
12 Mojsej isprati da gi povikaat Datan i Aviron, Elijavovite
sinovi. No tie rekoa: “Nema da odime!
13 Malku li ti be{e {to nè izvede od zemjata, kade {to te~e med i
mleko, za da nè pogubi{ vo pustinata, a saka{ u{te i da gospodari{
nad nas!
14 Nè vovede li vo zemjata, kade {to te~e med i mleko, i ni dade li da
vladeeme nivi i lozja? Ili saka{ da im gi izvadi{ o~ite na tie lu|e?
Nema da odime!”
15 Mojsej se jadosa mnogu, i Mu re~e na Gospod: “Ne svrtuvaj go
pogledot Svoj kon nivniot prinos; na nikogo od niv ne sum mu zel
magare, nikomu od niv ne sum mu napravil zlo.”
Broevi
Broevi
Kaznata vrz Korej i negovite privrzanici
16 I mu re~e Mojsej na Korej: “Utre ti i celiot tvoj narod zastanete
pred liceto Gospodovo, ti i Aron, i drugite,
17 pa sekoj neka ja zeme kadilnicata svoja, i stavete vo niv temjan, i
donesete ja pred liceto Gospodovo sekoj svojata kadilnica - dveste i
pedeset kadilnici; i ti i Aron, sekoj svojata kadilnica.”
18 I site gi zedoa svoite kadilnici, stavija vo niv ogan, stavija vo
niv temjan, i zastanaa pri vlezot od skinijata na sobranieto; isto taka
i Mojsej i Aron.
19 I Korej go sobra protiv niv celoto op{testvo pri vlezot od
skinijata na sobranieto. I slavata Gospodova se javi pred celoto
op{testvo.
20 I im re~e Gospod na Mojsej i na Aron, velej}i:
21 “Sekoj od vas neka se istavi od tie lu|e, i vo eden mig }e gi
istrebam.”
22 A tie padnaa ni~kum i rekoa: “Bo`e, Bo`e na duhovite vo site
tela! Eden ~ovek zgre{i, a Ti na celoto op{testvo li se gnevi{?”
23 I mu re~e Gospod na Mojsej, velej}i:
24 “Ka`i mu na narodot: ,otstapete naokolu od `iveali{tata na
Korej, Datan i Aviron!”
25 I stana Mojsej i otide kaj Datan i Aviron, i po nego otidoa i
stare{inite izraelski.
26 I mu re~e na narodot: “Trgnete se od {atorite na tie lu|e so
`estoko srce i ne se dopirajte do ni{to nivno, za da ne zaginete za
site nivni grevovi!”
27 Tie se trgnaa naokolu od `iveali{tata na Korej, Datan i Aviron;
a Datan i Aviron izlegoa i zastanaa pred vratite na {atorite svoi i
`enite nivni, i sinovite nivni, i malite deca nivni!
28 Toga{ Mojsej re~e: “Po ova }e poznaete deka Gospod me isprati da
gi izvr{am site ovie dela, a ne go pravam toa sam od sebesi.
29 Ako umrat tie, kako {to umiraat site lu|e, i gi stigne takva
kazna, kakva {to gi stignuva site lu|e, toga{ Gospod ne me pratil;
30 no, ako Gospod izvr{i ne{to neobi~no, i zemjata ja otvori ustata
i gi goltne - site niv so sè {to imaat, i tie slezat `ivi vo adot*,
toga{ uverete se deka ovie lu|e Go razgnevile Gospoda.”
31 {tom gi izgovori tie zborovi, zemjata se raspuka pod nivnite
noze,
32 i zemjata ja otvori ustata svoja i gi goltna niv i semejstvata
nivni, kako i site lu|e na Korej so siot niven imot,
33 i tie slegoa `ivi vo adot so sè {to be{e nivno, i zemjata gi
pokri, i niv gi snema od zaednicata izraelska.
34 Site Izraelci {to bea okolu niv, se razbegaa od nivnoto vikawe,
za{to si rekoa: “Begajte, za da ne nè goltne i nas zemjata.”
35 Ogan izleze od Gospod i gi izgori onie dveste i pedeset ma`i {to
bea prinele temjan.
*16,30. Vo originalot stoi “{eol”.
Kadilnicite na Koreovite privrzanici
Broevi
Broevi
17
I mu re~e Gospod na Mojsej, velej}i:
2 “Ka`i mu na Eleazar, sinot na sve{tenikot Aron, da gi sobere
kadilnicite na izgorenite i ognot da go isfrli, bidej}i tie se
osvetija,
Z kadilnicite na ovie gre{nici poradi nivnata smrt, da se
spleskaat na listovi za okovuvawe na `rtvenikot, za{to tie gi
donesoa pred liceto Gospodovo, i zatoa se osvetija; i tie }e bidat
opomena za sinovite na Izrael.”
4 Toga{ sve{tenikot Eleazar, gi zede bakarnite kadilnici {to gi
bea donele izgorenite, i gi spleskaa na listovi za okovuvawe na
`rtvenikot,
5 za da pomnat sinovite izraelski, pa nikoj nadvore{en, koj ne e od
Aronovoto seme, da ne prinesuva temjan pred Gospod, za da ne stane i
so nego ona {to stana so Korej i sou~esnicite negovi, kako {to mu
be{e rekol Gospod preku Mojsej.
Narodot se buni protiv Mojsej i Aron
6 Na vtoriot den celoto op{testvo na sinovite izraelski se pobuni
protiv Mojsej i Aron i re~e: “Vie go uni{tivte narodot Gospodov.”
7 I koga se sobra narodot, za da gi napadne Mojsej i Aron, tie se
svrtea kon skinijata na sobranieto, i ete, ja pokri oblak i slavata
Gospodova se javi.
8 I se pribli`ija Mojsej i Aron kon skinijata na sobranieto.
9 I mu re~e Gospod na Mojsej, velej}i:
10 “Otstranete se od tie lu|e i Jas vo eden mig }e gi pogubam!” No
tie padnaa na kolena.
11 I mu re~e Mojsej na Aron: “Zemi ja kadilnicata, stavi vo nea ogan
od `rtvenikot, sipi temjan i nosi go toa {to pobrzo kaj narodot i
pomoli se za niv, za{to gnev izleze od liceto na Gospod, i po~na da gi
pogubuva lu|eto.”
12 I napravi Aron, kako {to re~e Mojsej, i se najde kaj narodot, i ete
ve}e po~na pomor me|u narodot. I toj isipa temjan i se pomoli za
narodot:
13 zastana me|u mrtvite i `ivite, i pomorot prestana.
14 Izumrea od pomorot ~etirinaeset iljadi i sedumstotini du{i,
osven umrenite po deloto na Korej.
15 Toga{ Aron se vrati kaj Mojsej, pri vlezot od skinijata na
sobranieto, otkako prestana pomorot.
Aronoviot `ezol
16 I mu re~e Gospod na Mojsej, velej}i:
17 “Ka`i im na sinovite izraelski i zemi od niv po eden `ezol od
koleno, po eden `ezol od sekoj nivni knez, dvanaeset `ezla, i imeto na
sekoj napi{i go na `ezolot;
18 Aronovoto ime napi{i go na Levieviot `ezol, za{to tie treba da
dadat eden `ezol, spored plemeto na nivniot rod,
19 i stavi gi vo skinijata na sobranieto, pred kov~egot na zavetot,
kade {to vi se javuvam;
Broevi
Broevi
20 i kogo Jas }e go odberam, negoviot `ezol }e rascuti; i taka }e go
otstranam nezadovolstvoto na sinovite izraelski {to go krevaat
protiv vas.”
21 I im re~e Mojsej na sinovite na Izrael, i site na~alnici nivni
im dadoa, od sekoj na~alnik po eden `ezol, dvanaeset `ezla, spored
kne`estvata svoi i rodovite nivni; i Aronoviot `ezol be{e me|u
`ezlata nivni.
22 Toga{ Mojsej gi postavi `ezlata pred liceto Gospodovo vo
skinijata na sobranieto.
23 Na vtoriot den vleze Mojsej vo skinijata na sobranieto, i ete,
Aronoviot `ezol, od Levieviot dom, be{e napupil, rascvetal i rodil
bademi.
24 I gi iznese Mojsej site `ezla od liceto Gospodovo pred site
sinovi na Izrael; i tie go vidoa toa i sekoj si go zede svojot `ezol.
25 I mu re~e Gospod na Mojsej: “Postavi go pak Aronoviot `ezol
pred kov~egot na zavetot da se ~uva, kako opomena za nepokornite, pa
ropotot protiv Mene da prestane i tie da ne umiraat.”
26 I Mojsej go napravi toa; kako {to mu zapoveda Gospod, taka
napravi.
Slu`bata na sve{tenicite i na levitite
27 I mu rekoa sinovite izraelski na Mojsej: “Ete, nie umirame,
gineme, site }e izumreme;
28 sekoj, koj se pribli`uva kon skinijata Gospodova, umira: dali }e
izumreme taka site?”
18
I mu re~e Gospod na Aron: “Ti i sinovite tvoi i tatkoviot ti dom
zaedno so tebe, }e go ponesete vrz sebe grevot za nemarnosta vo
svetili{teto; i ti i sinovite tvoi zaedno so tebe }e go ponesete vrz
sebe grevot za neispravnosta na sve{tenodejstvieto svoe.
2 3emi gi kaj sebe bra}ata tvoi, od plemeto Levievo od rodot na
tatkoto tvoj; neka bidat tie kaj tebe i neka ti slu`at, a ti i sinovite
tvoi zaedno so tebe bidete pri skinijata na otkrovenieto;
Zi tie neka ti slu`at na tebe i na celata skinija; samo da ne se
dobli`uvaat do svetite sadovi i do `rtvenikot, za da ne umrete i vie,
i tie.
4 Neka bidat tie pri tebe i da slu`at vo skinijata na sobranieto,
vr{ej}i ja i seta rabota vo skinijata; a ~ovek nadvore{en da ne
pristapuva kon tebe.
5 Taka izvr{uvajte ja slu`bata vo svetili{teto i pri `rtvenikot,
za da nema vo idnina gnev protiv sinovite na Izrael;
6 za{to va{ite bra}a, levitite, Jas gi zedov od sinovite na Izrael i
vi gi dadov vam kako dar {to Mu e daden na Gospod, za da slu`at pri
skinijata na sobranieto;
Broevi
Broevi
7 a ti i sinovite tvoi zaedno so tebe pazete go sve{tenstvoto svoe so
sè {to mu pripa|a na `rtvenikot i {to e vnatre zad zavesata, i
slu`ete. Jas vi podaruvam slu`ba sve{tena, a nadvore{en koj }e se
dobli`i, da bide ubien.”
Prihodite na sve{tenicite
8 I mu re~e Gospod na Aron: “Ete, Jas ti gi poveruvam na tebe site
osveteni darovi {to za Mene gi prinesuvaat sinovite izraelski. Tebe
ti gi davam i na sinovite tvoi preku ve~na naredba.
9 Eve {to ti pripa|a na tebe od sve{tenite `rtvi, osven ona {to se
izgoruva: sekoj leben prinos, i sekoja `rtva za grev, i sekoja `rtva za
vina {to tie Mi ja prinesuvaat. Toa e golema svetiwa za tebe i za
sinovite tvoi.
10 Toa da go jadete na najsveto mesto. Sekoj od ma{ki pol mo`e da go
jade; toa da ti bide sveto.
11 I ova da bide va{e - od prvinite {to se prinesuvaat, od sè {to se
vozne suva od sinovite izraelski preku ve~en zakon ti go dadov tebe, i
na sinovite tvoi, i na }erkite tvoi zaedno so tebe; sekoj ~ist vo
ku}ata tvoja mo`e da jade od toa.
12 Najdobroto od masloto, najdobroto od vinoto i od `itoto - site
nivni prvini {to tie Mu gi prinesuvaat na Gospod, tvoi da se;
13 i site prvini od plodovite na zemjata nivna {to Mu gi
prinesuvaat na Gospod, tvoi neka bidat; sekoj ~ist od ku}ata tvoja
mo`e da go jade toa.
14 Sè {to e staveno pod kletva vo zemjata izraelska, da bide tvoe.
15 I sè ona {to ja otvora utrobata vo sekoja plot, a se prinesuva na
Gospod, od lu|e i od dobitok, da bide tvoe. Samo prvorodenite od
lu|eto i od ne~istiot dobitok da bidat otkupuvani.
16 Koga }e bidat na vozrast od eden mesec i nagore, mo`at da bidat
otkupuvani. Zemaj otkup po fiksna cena: pet {ekeli srebreni, spored
sve{teniot {ekel, koj ima dvaeset geri;
17 no za prvorodenoto tele, i za prvorodenoto od ovcite, i za
prvorodenoto od kozite ne zemaj otkup: tie se sveti; so krvta nivna
poprskaj go `rtvenikot, a lojot izgori go kako `rtva za blagoprijaten
miris na Gospod;
18 a mesoto nivno, pak, ti pripa|a tebe, kako {to ti pripa|aat
gradite za vozno{enie i desnata ple{ka.”
19 Site voznesuvani sveti darovi koi sinovite na Izrael Mu gi
prinesuvaat na Gospod, preku ve~no ozakonuvawe ti gi davam tebe i na
sinovite tvoi i na }erkite tvoi; toa e zavet postojan, ve~en pred
Gospod, daden za tebe i za potomstvoto tvoe zaedno so tebe.
20 I mu re~e Gospod na Aron: “Od zemjata nivna }e nema{ nasledstvo
i del nema da ima{ me|u niv, bidej}i Jas sum tvojot del i tvoeto
nasledstvo me|u sinovite na Izrael.”
Prihodite na levitite
21 “A na Levievite sinovi, ete, Jas im dadov kako del desetok od sè
{to ima Izrael, za slu`bata nivna {to ja vr{at vo skinijata na
sobranieto.
Broevi
Broevi
22 I po sevo ova sinovite izraelski da ne pristapuvaat do skinijata
na sobranieto, za da ne zgre{at i da ne umrat.
23 Levitite sami neka ja vr{at slu`bata vo skinijata na sobranieto
i da go nosat vrz sebe nivniot grev. Toa e ve~no ozakonuvawe vo
pokolenijata va{i; no me|u sinovite na Izrael tie nema da dobivaat
del;
24 bidej}i na levitite im go davam kako del desetokot od sinovite
izraelski {to tie go prinesuvaat za vozno{enie pred Gospod, zatoa i
im rekov: me|u sinovite izraelski tie nema da nasleduvaat del.”
25 I mu re~e Gospod na Mojsej, velej}i:
26 “Ka`i im na levitite i re~i im: koga go zemate od sinovite
izraelski desetokot {to vi go dadov od niv kako del, voznesuvajte Mu
od nego vozno{enie na Gospod: od desetokot - desetok.
27 I toa va{e vozno{enie }e vi se primi kako `ito od gumno i kako
sok od grozje;
28 taka i vie voznesuvajte Mu vozno{enie na Gospod, od site va{i
desetoci {to gi zemate od sinovite izraelski, i davajte go osveteniot
dar od niv za vozno{enie Gospodovo na sve{tenikot Aron.
29 Od sè {to vi se daruva, prinesuvajte Mu vozno{enie na Gospod, od
sè {to e najdobro i {to se osvetuva.
30 I ka`i im: koga }e prinesuvate najdobroto od toa, }e im se smeta
na levitite kako dobivka od gumno i kako dobivka od presa za grozje.
31 Mo`ete da go jadete toa na sekoe mesto, vie i va{ite semejstva,
za{to toa vi e nagrada za va{ata slu`ba vo skinijata na sobranieto;
32 i nema da se ogre{ite ako go prinesuvate najdobroto od toa; i nema
da gi oskvernite svetite prinosi na sinovite izraelski, i nema da
umrete.”
Za vodata od pepelta na crvenata junica
19
I im re~e Gospod na Mojsej i na Aron, velej}i:
2 “Eve ja naredbata na zakonot {to Gospod ja zapoveda, koga re~e: javi
im na sinovite izraelski da ti dovedat crvenikava junica, zdrava, bez
nedostatok, koja ne bila vpregnuvana;
3 dajte ja na sve{tenikot Eleazar, i da ja izvedat nadvor od
naselbata, i da ja zakolat pred nego.
4 I neka zeme sve{tenikot Eleazar od krvta nejzina i neka poprska
so nejzinata krv sedumpati pred skinijata na sobranieto.
5 I potoa da ja izgorat pred o~ite negovi: i ko`ata nejzina, i mesoto
nejzino, i krvta, a i ne~istotiite nejzini - da gi izgorat.
6 I sve{tenikot da zeme kedrovo drvo, i isop, i ni{ka od
temnocrvena volna i da gi frli vo sredinata na ognot kade {to gori
junicata.
7 A sve{tenikot da ja ispere oblekata svoja i da go izmie teloto svoe
so voda, a potoa da vleze vo naselbata, i sve{tenikot }e bide ne~ist do
ve~erta.
8 I onoj, koj ja izgorel, da ja ispere oblekata svoja so voda, i da go
izmie teloto svoe so voda, i da bide ne~ist do ve~erta.
Broevi
Broevi
9 A nekoj ~ist da ja sobere pepelta od junicata i da ja ostavi nadvor
od naselbata na ~isto mesto, i taa da se ~uva za op{testvoto na
sinovite izraelski, za prigotvuvawe o~istitelna voda. Toa e `rtva za
grev.
10 I onoj {to ja sobral pepelta od junicata, da ja ispere oblekata
svoja, i da bide ne~ist do ve~erta. Toa neka bide ve~no ozakonuvawe za
sinovite na Izrael i za pridojdenite {to `iveat me|u niv.”
Zakon za o~istuvaweto
11 “Onoj {to }e se dopre do mrtvo telo na koj i da bilo ~ovek, da bide
ne~ist sedum dena:
12 toj treba da se o~isti so taa voda na tretiot den i na sedmiot den,
i }e bide ~ist; ako, pak, ne se o~isti na tretiot i na sedmiot den, nema
da bide ~ist.
13 Sekoj {to se doprel do mrtvo telo na koj i da bilo umren ~ovek i
ne se o~istil, }e ja oskverni skinijata Gospodova; toj ~ovek da se
istrebi od narodot na Izrael, za{to ne e poprskan so voda za
o~istuvawe; toj e ne~ist: ne~istotata negova e se u{te na nego.
14 Eve go zakonot: ako ~ovek umre doma, toga{ sekoj {to }e vleze vo
domot, i sè {to e vo nego, da bide ne~isto sedum dena;
15 sekoj otkrien sad, nezavrzan i nepokrien, e ne~ist.
16 Sekoj {to }e se dopre v pole do ubien, ili do umren, ili do
~ove~ka koska, ili do grob, da bide ne~ist sedum dena.
17 3a ne~istiot da zemat pepel od onaa izgorena `rtva za grev i da ja
poleat so izvorska voda vo sad.
18 I nekoj ~ist neka zeme isop i neka go potopi vo voda i da go
poprska domot i site sadovi i lu|e {to }e se najdat tamu, i onoj {to se
doprel do ~ove~ka koska, ili do ubien, ili do umren, ili do grob;
19 i ~istiot da go poprska ne~istiot na tretiot i na sedmiot den i vo
sedmiot den toj }e se o~isti; i da ja ispere oblekata svoja, i da se
izmie so voda, i do ve~erta }e bide ~ist.
20 Ako nekoj se oskverni i ne se o~isti, toj ~ovek da se istrebi od
narodot, za{to toj go oskvernil svetili{teto Gospodovo: toj ne e
isprskan so voda za o~istuvawe: ne~ist e.
21 Toa neka vi bide ve~na naredba. I onoj, koj prska so voda za
o~istuvawe da ja ispere oblekata svoja; i onoj koj se doprel do voda za
o~istuvawe, da bide ne~ist do ve~erta.
22 I se, do {to }e se dopre ne~istiot, da bide ne~isto; i ~ovek koj se
doprel, }e bide ne~ist do ve~erta.”
Vodata Meriva
20
Toga{ sinovite na Izrael, celoto op{testvo, dojdoa vo pustinata
Sin vo prviot mesec, i narodot se ulogori vo Kadis; tamu umre
Mirjam, kade {to be{e i pogrebana.
2 3a narodot nema{e voda, i tie se pobunija protiv Mojsej i Aron;
Z i negoduvaa protiv Mojsej, velej}i: “O, da bevme umrele i nie
toga{, koga umrea na{ite bra}a pred Gospod!
Broevi
Broevi
4 Zo{to go dovedovte narodot Gospodov vo ovaa pustina, pa da
izumreme tuka - nie i dobitokot na{?
5 I zo{to ne izvedovte od Egipet, pa nè dovedovte na ova lo{o mesto,
kade {to ne mo`e da se see, kade {to nema ni smokvi, ni lozja, ni
kalini, duri ni voda za piewe?”
6 Toga{ Mojsej i Aron se povlekoa od narodot, kon vlezot od
skinijata na sobranieto, i padnaa ni~kum, i im se javi slavata
Gospodova.
7 I mu re~e Gospod na Mojsej, velej}i:
8 “Zemi go `ezolot svoj i soberi go narodot, ti i bratot tvoj Aron, i
pred o~ite nivni ka`ete i na karpata i taa }e pu{ti od sebe voda: i
taka, ti }e im dade{ voda od karpata i }e go napoi{ narodot i
dobitokot negov.”
9 Go zede Mojsej `ezolot {to e pred Gospod, kako {to mu zapoveda
Toj.
10 I go sobraa Mojsej i Aron narodot kaj karpata i toj im re~e:
“~ujte me, nepokornici, zar mo`e od ovaa karpa da vi izvadime voda?”
11 I ja krena Mojsej rakata svoja i udri dvapati na karpata so
`ezolot svoj, i pote~e mnogu voda, i narodot se napi, a i dobitokot
negov.
12 I im re~e Gospod na Mojsej i na Aron: “Poradi toa {to ne Mi
poveruvavte, i ne ja zasvedo~ivte Mojata svetost pred o~ite na
sinovite izraelski, vie nema da go vovedete toj narod vo zemjata, {to
Jas mu ja davam.”
13 Toa e vodata Meriva*, kaj koja sinovite izraelski vlegoa vo kavga
so Gospod, i Toj ja poka`a pred niv Svojata svetost.
Carot na Edom odbiva da im obezbedi premin na Izraelcite
14 I isprati Mojsej pratenici od Kadis do edomskiot car za da mu
ka`at: “Vaka veli bratot tvoj Izrael: ti gi znae{ site te{kotii {to
nè snajdoa;
15 tatkovcite na{i slegoa vo Egipet, i nie `iveevme vo Egipet
dolgo vreme, i Egip}anite lo{o postapuvaa so nas i so predcite na{i;
16 i povikavme kon Gospod, i Toj go ~u na{iot glas, pa isprati angel,
i nè izvede od Egipet; i ete, nie sme sega vo Kadis, grad do samite tvoi
predeli.
17 Dozvoli ni da mineme preku tvojata zemja: nema da odime preku
nivi, nitu preku lozja, i nema da pieme voda od kladencite tvoi: tuku
}e odime po glavniot pat, i nema da skr{nuvame ni desno, ni levo,
dodeka da gi mineme tvoite predeli.”
18 No Edom im re~e: “Ne minuvajte preku mojata zemja, za{to so
vojska }e izlezam protiv vas.”
19 I mu rekoa sinovite izraelski: “}e odime po patot, i ako pieme od
vodata tvoja, jas i dobitokot moj, }e platime za nea; ni{to drugo ne
barame - samo pe{ki da pomineme.”
20 No toj re~e: “Ne minuvajte!” I Edom izleze protiv niv so
mnogubroen narod i so golema sila.
Broevi
Broevi
21 I taka, Edom ne mu dozvoli na Izrael da mine preku negovite
predeli. I Izrael se povle~e od nego.
Smrtta na Aron
22 I se krenaa sinovite izraelski od Kadis, i celiot narod stigna do
planinata Or.
23 I im re~e Gospod na Mojsej i na Aron na planinata Or, blizu do
predelite na edomskata zemja, velej}i:
24 “Neka umre Aron pri narodot svoj, za{to toj nema da vleze vo
zemjata, koja Jas im ja davam na sinovite na Izrael, zatoa {to Me
ogor~ivte kaj vodata Meriva.
25 I zemi go Aron i sinot negov Eleazar, i iska~i gi na planinata
Or;
26 i soble~i ja od Aron oblekata negova i oble~i go so nea sinot
negov Eleazar, i neka zamine Aron i neka umre tamu!”
27 I napravi Mojsej taka, kako {to zapoveda Gospod. Tie se iska~ija
na planinata Or pred o~ite na celoto op{testvo,
28 i ja soble~e Mojsej oblekata od Aron i go oble~e so nea sinot
negov Eleazar. I umre tamu Aron na vrvot od planinata, a Mojsej i
Eleazar slegoa od planinata.
29 I celoto op{testvo vide deka Aron umre, i celiot izraelski
narod go oplakuva{e Aron trieset denovi.
*20,13. t.e. kavga.
Pobeda na Izraelcite nad Hanancite
21
Eden od hananskite carevi, - carot na Arad, koj `ivee{e na jug, koga
~u deka Izrael doa|a po patot otkaj Atarim, stapi vo borba protiv
Izraelcite i zarobi nekolkumina od niv.
2 i se zakolna Izrael pred Gospod, i re~e: “Ako go predade{ ovoj
narod vo racete moi, }e frlam prokletstvo vrz nego i }e gi istrebam
gradovite nivni, i }e gi uni{tam.”
3 Gospod go ~u glasot na Izrael i gi predade Hanancite vo racete
negovi, i padna prokletstvo vrz niv, i gradovite negovi gi opusti, a
mestoto go nare~e: Horma*.
Otrovni zmii
4 Od planinata Or tie trgnaa kon Crveno More, za da ja zaobikolat
zemjata Edom. I po patot narodot se obeshrabri;
5 i zboruvaa lu|eto protiv Boga i protiv Mojsej: “Zo{to nè izvede od
Egipet, pa da umreme vo pustinava: tuka nema ni leb, ni voda, a vo
du{ata ni omrzna taa lo{a hrana?”
6 I isprati Gospod protiv narodot otrovni zmii, koi go kasaa
narodot, i mnogu lu|e izumrea od sinovite izraelski.
Broevi
Broevi
7 I dojde narodot kaj Mojsej i re~e: “Zgre{ivme koga se pobunivme
protiv Gospod i protiv tebe; pomoli Mu se na Gospod da gi otstrani
od nas zmiite.” I Mojsej se pomoli za narodot.
8 I mu re~e Gospod na Mojsej: “Napravi zmija i zaka~i ja na stap,
kasnatiot {tom }e ja pogledne, }e ostane `iv.”
9 I napravi Mojsej bakarna zmija i ja zaka~i na stap, i koga nekoja
zmija }e kasne{e nekoj ~ovek, toj {tom }e ja pogledne{e bakarnata
zmija, ostanuva{e `iv.
Logorite na patot kon Fazga
10 I trgnaa sinovite izraelski i se ulogorija vo Ovot;
11 se krenaa i od Ovot, i zastanaa vo Ije-Avarim, vo pustinata
sproti Moav, koja e na istok.
12 Ottamu trgnaa i dojdoa vo dolinata Zered;
13 zaminuvaj}i ottuka, se nastanija od drugata strana na Arnon, koj
te~e niz pustinata, a doa|a od predelite na Amorejcite; bidej}i
Arnon e granicata na Moav, me|u Moav i zemjata na Amorejcite.
14 Zatoa e i re~eno vo Knigata za vojnite Gospodovi: “Vaev Vo Sufa
i pritokite na Arnon,
15 i bazenot na rekite {to se protega kon {evet-Ar i odi po
dol`inata na granicata so Moav.”
16 Ottuka trgnaa kon Beer, a toa e onoj kladenec, za koj Gospod mu
re~e na Mojsej: “Soberi go narodot i }e im dadam voda.”
17 Toga{ Izrael ja zapea pesnata: “Izviraj, kladen~e! Pejte za
kladenecot!
18 Za kladenecot {to go iskopaa knezovite {to narodnite voda~i go
otvorija so `ezlata svoi, so patericite svoi.” I od pustinata trgnaa
kon Matana.
19 Od Matana kon Nahaliel, od Nahaliel, kon Bamot;
20 a od Bamot za dolinata {to e vo moavskata zemja, kon vrvot na
Fazga koj dominira nad pustinata.
Pobeda nad carevite Sihon i Og
21 I prati Izrael pratenici kaj Sihon, carot na Amorejcite, za da
mu ka`at:
22 “Dozvoli ni da mineme preku tvojata zemja; nema da navleguvame vo
nivite i vo lozjata, i nema da pieme voda od tvoite kladenci, tuku }e
odime po glavniot pat, dodeka da gi mineme predelite tvoi.”
23 No Sihon ne mu dozvoli na Izrael da mine preku predelite
negovi; i go sobra Sihon celiot svoj narod i izleze protiv Izrael vo
pustinata, i stigna do Jahca i se sudri so Izrael.
24 I go pobedi Izrael so me~ i zavladea so zemjata negova od Arnon
do Javok, duri do Amonovite sinovi, bidej}i granicata na Amonovite
sinovi e silno utvrdena.
25 I gi zazede Izrael site tie gradovi, i se naseli Izrael vo site
gradovi na Amorejcite: vo Esevon i vo site nemu pot~ineti;
26 za{to Esevon be{e grad na carot na Amorejcite Sihon, koj
vojuva{e protiv porane{niot moavski car i ja be{e odzel od racete
negovi celata zemja negova duri do Arnon.
Broevi
Broevi
27 3atoa velat poetite: “Dojdete vo Esevon, neka se izgradi i utvrdi
gradot na Sihon;
28 bidej}i ogan izleze od Esevon, plamen od gradot Sihonov i gi
izgore neprijatelite na Moav, gospodarite na viso~inite arnonski.
29 Te{ko tebe, Moave! Propadna narode Hamosov! Sinovite tvoi
begalci stanaa, a }erkite - robinki na Sihon, carot amorejski.
30 Gi porazivme so streli: se zatre od Esevon duri do Divon, se
uni{tivme do Nofah {to e blizu do Medeva.”
31 I se naseli Izrael vo zemjata na Amorejcite.
32 I isprati Mojsej da go razgledaat Jazer, pa gi zazedoa naselbite
negovi, i gi izgonija Amorejcite {to `iveeja tamu.
33Toga{ se povratija i pojdoa kon Ba{an. I izleze protiv niv
ba{anskiot car Og, samiot toj i celiot narod negov, za da se sudri so
niv kaj Edrei.
34 I mu re~e Gospod na Mojsej: “Ne pla{i se od nego, za{to Jas }e ti
go predadam vo racete tvoi - nego i celiot narod negov i celata zemja
negova, i }e postapi{ so nego, onaka kako {to postapi so amorejskiot
car Sihon, koj `ivee{e vo Esevon.”
35 I go porazija nego i sinovite negovi i celiot narod negov, taka
{to nieden od niv ne ostana; i ja pokorija zemjata negova.
*21,3- t.e. kletva, prokletstvo.
NARODOT NA IZRAEL VO RAMNINITE MOAVSKI
Istorijata na Valaam: apelot na carot
22
Toga{ sinovite izraelski trgnaa i se nastanija vo zapadniot del na
Moav, od drugata strana na Jordan,sproti Erihon.
2 I Valak, sinot Ciporov, vide sè {to im be{e napravil Izrael na
Amorejcite.
3 I Moavcite mnogu se upla{ija od toj narod, bidej}i be{e
mnogubroen; zatoa tie mnogu se upla{ija od sinovite na Izrael.
4 Toga{ Moavcite im rekoa na midjanskite stare{ini: “Ovoj narod
sega istrebuva se okolu nas, kako {to volovite ja izeduvaat polskata
treva.” A Valak, sinot Ciporov, be{e moavski car vo toa vreme.
5 Toj isprati pratenici kaj Valaam, sinot Beorov vo Petor {to e
kraj Rekata vo zemjata na negovite predci, da go povikaat i da mu
ka`at: “Ete, narodot {to dojde od Egipet, go pokri liceto zemno, i
sega se smesti blizu do mene.
6 Zatoa dojdi i prokolni go toj narod, bidej}i se posilni od mene:
toga{ mo`ebi }e bidam vo sostojba da gi porazam i da gi izgonam od
zemjata moja; bidej}i znam deka kogo }e go blagoslovi{ ti, toj e
blagosloven, i kogo }e go prokolne{, toj e prokolnat.”
Broevi
Broevi
7 I otidoa moavskite stare{ini i stare{inite midjanski so
podaroci vo racete za vra~uvaweto i dojdoa pri Valaam i mu gi
soop{tija Valakovite zborovi.
8 I toj im re~e: “Prespijte no}eska ovde, i jas }e vi odgovoram {to
da pravite, onaka kako {to }e mi re~e Gospod.” I moavskite
stare{ini ostanaa kaj Valaam.
9 I dojde Bog kaj Valaam i mu re~e: “Koi se onie lu|e kaj tebe?”
10 Valaam Mu odgovori na Boga: “Moavskiot car Valak, sinot
Ciporov gi ispratil kaj mene da ka`at:
11 Ete, narodot {to dojde od Egipet, go pokri zemnoto lice; dojdi, pa,
prokolni go; toga{ mo`ebi }e mo`am da go porazam i da go izgonam.”
12 I mu re~e Bog na Valaam: “Ne odi so niv, ne prokolnuvaj go toj
narod, bidej}i e blagosloven.”
13 i utrinata stana Valaam i im re~e na knezovite Valakovi:
“Vratete se vo svojata zemja, za{to Bog ne mi dozvoluva da odam so
vas.”
14 Toga{ moavskite knezovi stanaa i se vratija pri Valak, i mu
rekoa: “Valaam ne saka{e da dojde so nas.”
15 I Valak pak isprati knezovi, pove}e i so pogolema ~est od prvite.
16 i tie dojdoa kaj Valaam i mu rekoa: “Vaka veli Valak, sinot
Ciporov: ,te molam, ne otka`uvaj da dojde{ kaj mene;
17 }e ti uka`am golemi po~esti i }e napravam sè {to }e mi ka`e{;
pa dojdi i prokolni go toj narod.”
18 Valaam odgovori i im ka`a na slugite Valakovi: “Da mi ja dade{e
Valak i ku}ata svoja, polna so zlato i srebro, ne mo`am da ja
prekr{am zapovedta na Gospod Bog, i da izvr{am ne{to malo ili
golemo;
19 no sepak, ostanete i vie tuka ovaa no}, i jas }e razberam {to u{te
}e mi ka`e Gospod.”
20 I dojde no}ta Bog kaj Valaam i mu re~e: “Ako ovie lu|e do{le da
te vikaat, stani, odi so niv; no pravi go samo ona {to }e ti go re~am
Jas.”
21 Utrinata Valaam stana, ja osedla magaricata svoja i trgna so
moavskite knezovi.
Magaricata na Valaam
22 I plamna jarosta Bo`ja, zatoa {to trgna toj, i zastana angel
Gospodov na patot, za da mu popre~i. Toj java{e na magaricata svoja, a
so nego i dvajca slugi negovi.
23 I magaricata go vide angelot Gospodov, zastanat na patot so
izvle~en me~ vo rakata, pa skr{na od patot i trgna po poleto; a
Valaam po~na da ja udira magaricata, za da se vrati na patot.
24 I zastana angelot Gospodov na eden tesen pat me|u lozjata,
ogradeni, i od ednata, i od drugata strana.
25 Magaricata koga go vide angelot Gospodov, se prilepi kon
ogradata i ja pritisna nogata na Valaam; i toj pak po~na da ja tepa.
26 No angelot Gospodov pak se trgna i zastana na tesno mesto, kade
{to nema{e kade da se skr{ne - nitu nadesno, nitu nalevo.
Broevi
Broevi
27 Magaricata, koga go vide angelot Gospodov, legna pod Valaam. I se
razgnevi Valaam i pak po~na da ja tepa magaricata so stapot.
28 Toga{ ja odvrza Bog ustata na magaricata i taa mu re~e na Valaam:
“{to ti napraviv, ta me tepa{ eve ve}e tretpat?”
29 Valaam ì re~e na magaricata: “Zatoa {to se podigra so mene; da
imav vo rakata me~, sega }e te probodev.”
30 A magaricata mu re~e na Valaam: “Neli sum jas tvojata magarica,
koja ti ja java{ od mladosta tvoja do denes? Sum ti pravela li vaka
dosega?” Toj odgovori: “Ne.”
31 I mu gi otvori Gospod o~ite na Valaam, i toj go vide angelot
Gospodov, zastanat na patot so izvle~en me~ vo rakata, se pokloni i
padna ni~kum.
32 I mu re~e angelot Gospodov: “Zo{to ja tepa{ magaricata eve ve}e
tripati? Jas izlegov da ti go popre~am patot, za{to patot tvoj ne Mi
e po volja!
33 I magaricata, koga }e me vide{e, skr{nuva{e od mene eve ve}e
tripati; ako ne skr{nuva{e od mene, }e te ubiev, a nea }e ja ostavev
`iva.”
34 I mu re~e Valaam na angelot Gospodov: “Zgre{iv, bidej}i ne znaev
deka Ti stoi{ na patot pred mene; i sega, ako toa Ti e neugodno, jas }e
se vratam.”
35 I mu re~e angelot Bo`ji na Valaam: “Odi so ovie lu|e; samo
zboruvaj go ona {to Jas }e ti go ka`uvam.” I otide Valaam so
Valakovite knezovi.
Sredba megu Valaam i Valak
36 Valak, koga ~u deka doa|a Valaam, izleze da go pre~eka vo
moavskiot grad, koj e vo Arnonskite predeli, pri samiot kraj.
37 I mu re~e Valak na Valaam: “Neli isprativ jas pri tebe da te
vikaat, zo{to ne dojde kaj mene? Ili zar ne mo`am da ti uka`am
po~esti?”
38 I mu re~e Valaam na Valak: “Ete, jas dojdov kaj tebe, no mo`am li
da ka`am ne{to od sebesi? Ona {to Bog }e go vlo`i vo ustata moja,
toa i }e go ka`uvam.”
39 i trgna Valaam so Valak, i vlegoa vo Kirjat-Hucot.
40 I zakla Valak volovi i ovci i mu isprati na Valaam i na
knezovite, koi bea so nego.
Valaam go blagoslovuva narodot na Izrael
41 A utrinata Valak go zede Valaam i go ka~i na Bamot-Vaal, za da
vidi ottamu eden del od narodot.
23
Toga{ Valaam mu re~e na Valak: “Izgradi mi ovde sedum `rtvenici i
prigotvi mi sedum teliwa i sedum ovni.”
2 Valak napravi taka, kako {to re~e Valaam; i prinesoa Valak i
Valaam po edno tele i po eden oven na sekoj `rtvenik.
Broevi
Broevi
3 I mu re~e Valaam na Valak: “Zastani pri svojata sepalenica, a jas
}e pojdam; mo`ebi }e se javi Gospod pred mene, i {to }e mi otkrie, }e
ti ka`am.” I zamina na osameno mesto.
4 I mu se javi Bog na Valaam, a Valaam Mu re~e: “Jas podignav sedum
`rtvenici i prinesov po edno tele i po eden oven na sekoj `rtvenik.”
5 I mu vlo`i Gospod zbor vo ustata na Valaam i re~e: “Vrati se pri
Valak i re~i vaka.”
6 I se vrati pri nego, a toj stoe{e pri svojata sepalenica, toj i site
moavski knezovi.
7 I ja izusti ovaa svoja pesna: “Od Aram me natera Valak da dojdam,
od isto~nite planini carot moavski me povika: dojdi, prokolni mi go
Jakov, i dojdi, prokolni mi go Izrael!
8 Kako da prokolnam nekogo koga Bog ne go prokolnuva? Kako da
proka`am nekogo koga Bog ne proka`uva?!
9 Od vrvot na karpite go gledam, od ridovite go nabquduvam: ete
narod koj `ivee osamen i ne se vbrojuva me|u narodite.
10 Koj }e go izbroi semeto na Jakov i koj }e go presmeta brojot na
narodot izraelski. Da umre du{ata moja, kako {to umiraat
pravednicite, i krajot moj da bide kako nivniot!”
11 I mu re~e Valak na Valaam: “{to mi napravi? Jas te povikav da gi
prokolne{ neprijatelite moi, a pak ti, ete, gi blagoslovuva{.”
12 Toj odgovori i re~e: “Ne treba{e li da go ka`am tokmu ona {to
Gospod go vlo`i vo ustata moja?”
Vtor blagoslov na Valaam
13 I Valak mu re~e: “Dojdi so mene na drugo mesto, od kade {to }e
vidi{, no samo del od nego }e vidi{, a nema celiot da go vidi{; i
prokolni mi go ottamu.”
14 I go odvede na edno stra`arsko mesto na vrvot od Fazga, i izgradi
tamu sedum `rtvenici, i prinese po edno tele i po eden oven na sekoj
`rtvenik.
15 I mu re~e Valaam na Valak: “Stoj tuka pri sepalenicata svoja, jas,
pak, }e odam ponatamu da ~ekam.”
16 I go sretna Bog Valaam, i mu vlo`i slovo vo ustata negova, pa
re~e: “Vrati se kaj Valak i ka`i mu taka.”
17 I se vrati kaj nego, a toj stoe{e pri svojata sepalenica, a zaedno
so nego i site moavski knezovi. I mu re~e Valak: “{to veli Gospod?”
18Toj go zapo~na svoeto ka`uvawe i re~e: “Stani Valak, slu{aj i
vnimavaj, sine Ciporov!
19 Bog ne e ~ovek, ta da se koleba, nitu e sin ~ove~ki, pa da se
izmenuva. {to }e ka`e, pa da ne go izvr{i, ili {to }e re~e, pa da ne se
zbidne?
20 Ete, doveden sum da blagoslovuvam: }e blagoslovuvam, i nikako
poinaku.
21 Ne se gleda maka kaj Jakov, i ne se gleda nesre}a vo Izrael; Gospod
Bog e so nego, i borbeniot carski povik e so nego.
22 Bog go izvede od Egipet: toj e brz kako ednorog:
Broevi
Broevi
23 nema magii kaj Jakov, nema vol{epstva vo Izrael; nekoga{ }e
re~at za Jakov i za Izrael: ete {to napravi Bog!
24 Ete, eden narod se podigna kako lavica i se ispravi kako lav; nema
da legne, dodeka ne go izede plenot svoj i dodeka ne se napie od krvta
na pobedenite.”
25 I mu re~e Valak na Valaam: “Ni so kletva ne go prokolnuvaj, ni so
blagoslov ne go blagoslovuvaj.”
Tret blagoslov na Valaam
26 I odgovori Valaam i mu re~e na Valak: “Neli ti rekov - {to }e
re~e Gospod, toa i }e go izvr{am.”
27 I mu re~e Valak na Valaam: “Dojdi, }e te odvedam na drugo mesto;
}e Mu bide sekako ugodno na Boga, i ottamu }e mi go prokolne{.”
28 I go povede Valak Valaama na vrvot od Fegor {to se protega
sprema pustinata.
29 I mu re~e Valaam na Valak: “Izgradi mi ovde sedum `rtvenici i
prigotvi mi sedum teliwa i sedum ovni.”
30 I Valak napravi, kako {to mu re~e Valaam, i prinese po edno tele
i po eden oven na sekoj `rtvenik.
24
Valaam vide deka na Gospod Mu e prijatno da go blagoslovuva Izrael
i ne go bara{e, kako porano, na Bo`joto otkrovenie, tuku samo go
svrte liceto kon pustinata,
2 i pogledna Valaam i go vide Izrael, kako se be{e smestil so
plemiwata svoi, a Duhot Bo`ji be{e na nego.
3 I zapo~nuvaj}i ja svojata beseda, re~e: “Govor na Valaam, sinot
Beorov, govor na toj {to ja gleda vistinata.
4 Proro{tvo na onoj, koj gi slu{a zborovite Bo`ji; onoj koj gi gleda
videnijata na Semo}niot, onoj koj pa|a vo ekstaza i o~ite mu se
otvoraat.
5 Kolku se ubavi domovite tvoi, Jakove, i `iveali{tata tvoi, o
Izraele!
6 Tie se rasprostiraat kako potoci, kako gradini kraj reka, kako
mirizlivi drvja nasadeni od Gospod, kako kedri kraj voda;
7 se izleva vodata od vedrata negovi, semeto negovo obilno e
natopeno, negoviot car e pogolem od Agag, carstvoto negovo se
vozdiga.
8 Bog go izvede od Egipet; brzinata na ednorogot e vo nego, gi
progoltuva narodite {to se protiv nego, gi kr{i koskite nivni i so
strelite svoi go porazuva.
9 Legnal toj kako lav i kako leopard; koj }e go razbudi? Blagosloven
da bide, onoj {to te blagoslovuva i proklet - onoj {to te
prokolnuva!”
10 Se razgnevi Valak protiv Valaam, i plesna toj so racete svoi, pa
mu re~e na Valaam: “Jas te povikav da gi prokolne{ neprijatelite
moi, a ti gi blagoslovuva{ eve ve}e po tretpat;
11 begaj, pak, vo zemjata svoja; jas sakav da ti iska`am po~it, no, ete,
Gospod te li{uva od po~estite.”
Broevi
Broevi
Valaam ja predviduva slavnata idnina na Izrael
12 I mu re~e Valaam na Valak: “Neli im rekov na tvoite pratenici
{to mi gi isprati:
13 ,Da mi ja dade{e Valak i ku}ata svoja, polna so srebro i zlato, ne
bi mo`el da ja prekr{am zapovedta Gospodova, za da napravam ne{to
dobro ili lo{o po svoja volja: ona {to }e mi re~e Gospod, toa i }e go
ka`uvam?Ä
14 I taka, ete, jas si odam vo svoeto mesto, no pribli`i se, za da ti
ka`am i da te posovetuvam {to }e napravi po izvesno vreme ovoj narod
so tvojot narod.”
15 I go raska`a videnieto svoe, velej}i: “Proro{tvo na Valaam,
sinot Beorov, proro{tvo na ~ovekot so otvoreno oko,
16 proro{tvo na onoj koj gi slu{a zborovite Bo`ji, koj gi znae
tajnite na Sevi{niot, gi gleda videnijata na Semo}niot, pa|a vo
ekstaza i o~ite mu se otvoraat.
17 Go gledam, no ne e toa sega, go posmatram, no ne odblisku. Yvezda od
Jakov se izdiga i `ezol od Izrael; toj }e gi porazuva knezovite
moavski i }e gi ni{ti site sinovi Sitovi.
18 I Edom }e stane negov posed, a Seir - negovo nasledstvo; Izrael }e
ja poka`e silata svoja.
19 Proizlezeniot od Jakov }e zavladee i }e gi pogubi pre`iveanite
od gradot.”
Valaam ja objavuva propasta na neprijatelite na Izrael
20 I pogledna kon Amalik, i go ka`a svoeto proro{tvo, velej}i:
“Amalik e prv me|u narodite, no semeto negovo }e se zatre.”
21 I pogledna kon Kenij, i prorokuva, velej}i: “Silno e tvoeto
`iveali{te, na kamen si go svil svoeto gnezdo,
22 no toa }e bide izgoreno, Asircite }e te zarobat.”
23 I pak go zapo~na svoeto proro{tvo, i re~e: “Te{ko, te{ko, koj }e
ostane `iv, koga Bog }e go napravi toa.
24 }e dojdat brodovi od bregot na Kitim; }e go potisne A{ur, }e go
pot~ini i Ever, no i nego gibel go ~eka.”
25 I stana Valaam i se vrati vo mestoto svoe, a isto taka i Valak
otide po patot svoj.
Izraelcite se oddavaat na idolopoklonstvo
25
Izrael `ivee{e vo Sitim i narodot po~na preku blud da se
oskvernuva so }erkite na Moav;
2 i tie go pokanuvaa narodot da prisustvuva na prinesuvaweto `rtvi
na idolite nivni, i narodot gi jade{e `rtvite nivni i im se
poklonuva{e na bogovite nivni.
3 I mu se prikloni Izrael na VaalFegor. I se razgore gnevot
Gospodov protiv Izrael.
4 I mu re~e Gospod na Mojsej: “Zemi gi site na~alnici narodni i
obesi gi pred Gospod sproti sonceto, i }e se odvrati jarosniot gnev
Gospodov od Izrael.”
Broevi
Broevi
5 Toga{ Mojsej im re~e na sudiite izraelski: “Sekoj neka gi ubie
svoite lu|e {to mu slu`at na Vaal-Fegor.”
6 I ete, eden od sinovite na Izrael dojde i dovede kaj eden od svoite
sobra}a edna Midjanka, pred o~ite na Mojsej, i pred o~ite na celoto
op{testvo na sinovite izraelski, koga tie pla~ea pri vlezot od
skinijata na sobranieto.
7 Fines, sinot na Eleazar, sin na sve{tenikot Aron, koga go vide
toa, stana srede op{testvoto i zede vo rakata kopje,
8 i vleze po Izraelecot vo bludili{teto i gi probode i obajcata:
Izraelecot i `enata vo utrobata nejzina; i prestana pomorot na
sinovite izraelski.
9 A umrenite od pomor bea dvaeset i ~etiri iljadi.
10 I mu re~e Gospod na Mojsej, velej}i:
11 “Fines, sinot na Eleazar, sin na sve{tenikot Aron, ja odvrati
jarosta Moja od sinovite izraelski, poka`uvaj}i me|u niv revnost za
Mene, i Jas ne gi istrebiv sinovite na Izrael vo revnosta Svoja.
12 Taka ka`i im: ete, Jas mu davam miren zavet;
13 i toj }e bide za nego i za potomstvoto negovo po nego zavet na
ve~no sve{tenstvo, zatoa {to poka`a revnost za svojot Bog i Go
omilostivi za sinovite izraelski.”
14 Imeto na ubieniot Izraelec, koj be{e ubien so Midjankata, e
Zamvrij, sin na Salu, na~alnik na rodot Simeonovci;
15 a imeto na ubienata Midjanka e Kozbi; taa be{e }erka na Cur,
na~alnik na edno od plemiwata na Midjanite.
16Pak mu re~e Gospod na Mojsej, velej}i:
17 “Smetajte gi za neprijateli Midjanite i porazuvajte gi,
18 za{to tie so podmolnosta svoja postapuvaa neprijatelski sprema
vas, soblaznuvaj}i ve so Fegor i so Kozbi, }erkata na midjanskiot
na~alnik, nivna sestra, ubiena vo denot koga ima{e pomor poradi
Fegor.”
Vtoro prebrojuvawe na izraelskite plemiwa
26
Po toj poraz Gospod mu re~e na Mojsej i na sve{tenikot Eleazar, sin
Aronov, velej}i:
2 “Prebroj go celoto op{testvo na sinovite izraelski od dvaeset
godini nagore, spored semejstvata nivni, site sposobni za vojuvawe vo
Izrael.”
3 I im rekoa Mojsej i sve{tenikot Eleazar vo ramninite moavski kaj
Jordan, sproti Erihon, velej}i:
4 “Prebrojte gi site od dvaeset godini i nagore, kako {to zapoveda
Gospod na Mojsej i na sinovite izraelski, koga izlegoa od egipetskata
zemja:
5 Ruvim, prvoroden sin Izraelov. Ruvimovi potomci: od Anoh - rodot
Anohovci, od Palu - rodot Paluovci,
6 od Esrom - rodot Esromovci, od Karmi - rodot Karmievci;
7 toa se Ruvimovite rodovi: na broj tie bea ~etirieset i tri iljadi
sedumstotini i trieset.
8 Paluovite potomci: Elijav,
Broevi
Broevi
9 i Elijavovite sinovi: Nemuel, Datan i Aviron. Toa se onie Datan i
Aviron, pretstavnici vo Soborot, koi predizvikaa smut protiv
Mojsej i Aron zaedno so grupata na Korej, koga tie predizvikaa bunt
protiv Gospod;
10 pa zemjata ja otvori ustata svoja i gi goltna zaedno so Korej:
zaedno so niv umrea i sou~esnicite nivni, koga ogan izgore dveste i
pedeset ~oveka, i tie stanaa za primer;
11 no sinovite na Korej ne umrea.
12 Simeonovite potomci spored pokolenijata nivni: od Nemuel Nemuelovoto pokolenie, od Jamin - Jaminovoto pokolenie, od Jahin Jahinovoto pokolenie,
13 od Zerah - Zerahovoto pokolenie, od Saul - Saulovoto pokolenie;
14 toa se Simeonovite rodovi: dvaeset i dve iljadi i dveste.
15 Gadovi potomci spored rodovite nivni: od Cefon - rodot
Cefonovci, od Hagij - rodot Hagievci, od {unij - rodot {unievci.
16 od Oznij - rodot Oznievci, od Erij - rodot Eriovci,
17 od Arod - rodot Arodovci, od Arelij - rodot Arelievci.
18 toa se rodovite na Gadovite potomci, spored prebrojuvaweto
nivno: ~etirieset iljadi i petstotini.
19 Judinite potomci: Er i Onan, Er i Onan umrea vo hananskata
zemja;
20 Judinite sinovi spored pokolenijata nivni bea: od Sala Salaovoto pokolenie, od Fares - Faresovoto pokolenie, od Zerah Zerahovoto pokolenie.
21 Faresovi sinovi bea: od Esrom - Esromovoto pokolenie, od Hamul
- Hamulovoto pokolenie;
22 toa se Judinite rodovi spored prebrojuvaweto nivno: sedumdeset i
{est iljadi i petstotini.
23 Isaharovi potomci spored pokolenijata nivni: od Tola Tolovoto pokolenie, od Pua - Puinoto pokolenie,
24 od Ja{uv - Ja{uvovoto pokolenie, od {imron - {imronovoto
pokolenie;
25 toa se Isaharovite rodovi, spored prebrojuvaweto nivno: {eeset i
~etiri iljadi i trista.
26 Zavulonovi potomci spored rodovite nivni: od Sered - rodot
Serediev, od Elon - rodot Elonov, od Jahleel - rodot Jahleelov.
27 Toa se Zavulonovite rodovi, spored prebrojuvaweto nivno: {eeset
iljadi i petstotini.
28Josifovi potomci spored pokolenijata nivni: Manasija i Efrem.
29 Manasievi potomci: od Mahir - Mahirovo pokolenie, od Mahir se
rodi Galaad, od Galaad - Galaadovo pokolenie.
30 Eve gi Galaadovite potomci: od Iezer - Iezerovoto pokolenie, od
Helek - Helekovoto pokolenie,
31 od Azriil - Azriilovoto pokolenie, od {ehem - {ehemovoto
pokolenie,
32 od {emida - {emidaovoto pokolenie, od Hefer - Heferovoto
pokolenie.
33 Salpaad, sin Heferov, nema{e sinovi, tuku samo }erki; imiwata
na Salpaadovite }erki bea: Mahla, Noa, Hogla, Milka i Tirca.
Broevi
Broevi
34 Toa se Manasievite pokolenija; a na broj tie bea pedeset i dve
iljadi i sedumstotini.
35 Eve gi Efremovite potomci spored rodovite nivni: od {utel {uteloviot rod, od Beher - Beheroviot rod, od Tahan - Tahanoviot rod.
36 A eve gi {utelovite potomci: od Eran - Eranoviot rod.
37 Toa se rodovite na Efremovite potomci, spored prebrojuvaweto
nivno: trieset i dve iljadi i petstotini. Toa se Josifovite potomci
spored pokolenijata nivni.
38 Venijaminovite potomci spored pokolenijata nivni: od Bela Belaovoto pokolenie, od A{bel - A{belovoto pokolenie, od Ahiram
- Ahiramovoto pokolenie;
39 od {efufam - {efufamovoto pokolenie; od Hufam - Hufamovoto
pokolenie.
40 Sinovi na Bela bea: Ardi i Naaman: od Ard - Ardovo pokolenie,
od Naaman - Naamanovoto pokolenie;
41 toa se Venijaminovite potomci spored pokolenijata nivni; a na
broj tie bea ~etirieset i pet iljadi i {estotini.
42 Eve gi Danovite potomci spored rodovite nivni: od {uham {uhamoviot rod; toa se rodovite Danovi spored pokolenijata nivni.
43 A site {uhamovi rodovi spored prebrojuvaweto nivno bea: {eeset
i ~etiri iljadi i ~etiristotini.
44 Asirovi potomci spored pokolenieto nivno: od Jimna Jimnaovoto pokolenie, od Ji{vi - Ji{vievoto pokolenie, od Berija Berievoto pokolenie.
45 Od Berievite sinovi, od Hever - Heverovoto pokolenie, od
Melhiil - Melhiilovoto pokolenie.
46 Imeto na Asirovata }erka be{e Zara;
47Toa se pokolenijata na Asirovite potomci spored prebrojuvaweto
nivno: pedeset i tri iljadi i ~etiristotini.
48 Neftalimovi potomci spored rodovite nivni: od Jahceel Jahceeloviot rod, od Gunij - Gunieviot rod;
49 od Jecer - Jeceroviot rod, od {ilem - {ilemoviot rod;
50 toa se Neftalimovite rodovi spored prebrojuvaweto nivno: a na
broj tie bea ~etirieset i pet iljadi i ~etiristotini.
51 Toa se vlezenite vo prebrojuvaweto sinovi izraelski: {estotini
i edna iljada sedumstotini i trieset.”
Upatstva za podelba na zemjata
52 I mu re~e Gospod na Mojsej, velej}i:
53 “Nim da im se podeli zemjata vo nasledstvo, spored brojot na
imiwata;
54 na pomnogubrojnite daj im pogolem del, a na pomalubrojnite daj im
pomal del: sekomu treba da mu se dade del srazmerno so brojot na
vlezenite vo prebrojuvaweto;
55 zemjata treba da se podeli so `drepka; tie treba da dobijat
nasledstvo spored imiwata na nivnite rodovi;
56 so `drepka da im se podelat nivnite delovi - kako na
mnogubrojnite, taka i na malubrojnite.”
Broevi
Broevi
Vtoro prebrojuvawe na Levievoto koleno
57 A toa se Levievite rodovi {to vlegoa vo prebrojuvaweto spored
pokolenijata svoi: od Girson - Girsonovoto pokolenie, od Kaat Kaatovoto pokolenie, od Merarij - Merarievoto pokolenie.
58 Ova se Levievite rodovi: rodot Livniev, rodot Hevroniev, rodot
Mahliev, rodot Mu{iev, rodot Koreov. Od Kaat se rodi Amram.
59 Imeto na Amramovata `ena be{e Joheved, }erka Levieva, koja e
rodena od Levievata `ena vo Egipet, a taa mu gi rodi na Amram Aron,
Mojsej i Mirjam, nivnata sestra.
60 Na Aron mu se rodija Nadav i Aviu, Eleazar i Itamar;
61 no Nadav i Aviu umrea, koga prinesoa tu| ogan pred Gospod.
62 Site od ma{ki pol, od eden mesec i nagore, bea prebroeni dvaeset
i tri iljadi; tie ne bea prebroeni zaedno so sinovite izraelski,
za{to ne im be{e daden del me|u sinovite na Izrael.
Zavr{uvawe na prebrojuvaweto
63 Toa se prebroenite od Mojsej i sve{tenikot Eleazar, koi gi
prebroija sinovite izraelski vo ramninite moavski kaj Jordan,
sproti Erihon;
64 me|u niv nema{e ni eden od onie, koi Mojsej i sve{tenikot Aron
gi prebroija, koga gi prebrojuvaa sinovite izraelski vo Sinajskata
Pustina;
65za{to Gospod im be{e rekol deka tie }e izumrat vo pustinata. I
nikoj od niv ne ostana, osven Jefuneoviot sin Halev i Navinoviot sin
Isus.
Naslednoto pravo na }erkite
27
I dojdoa }erkite na Salpaad, sin na Hefer, koj be{e sin na Galaad, a
toj - sin na Mahir, od pokolenieto na Manasija, sin Josifov; i eve gi
imiwata na }erkite negovi: Mahla, Noa, Hogla, Milka i Tirca;
2 i otkako zastanaa pred Mojsej, pred sve{tenikot Eleazar, pred
knezovite i pred celoto op{testvo, pri vlezot od skinijata na
sobranieto, rekoa:
3 “Tatkoto na{ umre vo pustinata, i toj ne be{e me|u sou~esnicite
{to stanaa protiv Gospod zaedno so lu|eto na Korej, tuku umre poradi
svoj grev, bez sinovi.
4 Zo{to da se zagubi imeto na tatkoto na{ me|u plemeto negovo
poradi toa {to nema sin? Dajte ni del me|u bra}ata na tatkoto na{!”
5 I Mojsej go iznese pra{aweto nivno pred Gospod.
6 A Gospod mu re~e na Mojsej:
7 “Pravo velat Salpaadovite }erki; daj im nasledstven del me|u
bra}ata na tatkoto nivni i predaj im go nim delot na nivniot tatko,
8 a na sinovite na Izrael javi im i ka`i: ako nekoj umre, i ne ostavi
sin, predavajte go nasledstvoto negovo na }erkite negovi;
9 ako, pak, toj nema }erki, davajte go negoviot del na bra}ata negovi;
10 ako nema bra}a, dajte go negoviot del na strikovcite negovi;
Broevi
Broevi
11 ako, pak, nema ni strikovci, dajte mu go negoviot del na
najbliskiot negov rodnina od negoviot rod; i neka bide toa zakon za
sinovite izraelski, kako {to mu zapovedal Gospod na Mojsej!”
Isus posveten za naslednik na Mojsej
12 I mu re~e Gospod na Mojsej: “Izlezi na planinata Avarim i
pogledaj ja zemjata {to im ja davam na sinovite izraelski;
13 i otkako }e ja pogleda{, priberi se i ti pri narodot svoj, kako
{to se pribra Aron, bratot tvoj;
14 za{to vie ne ja poslu{avte zapovedta Moja vo pustinata Sin, koga
me|u op{testvoto se pojavi raspravija, da ja poka`ete pred o~ite
nivni Mojata svetost pri vodata. Toa e vodata Meriva kaj Kadis, vo
pustinata Sin.”
15 I Mu re~e Mojsej na Gospod, velej}i:
16 “Gospod, Bog na duhovite vo site tela, neka odredi nad ovoj narod
~ovek,
17 koj }e gi upravuva, i koj }e gi predvodi vo site mo`ni okolnosti,
ta da ne ostane narodot Gospodov kako stado bez pastir.”
18 I mu re~e Gospod na Mojsej: “Zemi go Isus, Navinoviot sin, ~ovek,
vo kogo ima Duh, i polo`i ja vrz nego rakata svoja.
19 Pretstavi go pred sve{tenikot Eleazar i pred celoto op{testvo,
i daj mu naredbi pred celiot narod,
20 i daj mu od slavata tvoja za da go slu{a siot narod na sinovite
izraelski;
21 a toj da se obra}a do sve{tenikot Eleazar i da se dopra{uva do
nego za re{enija preku urim pred Gospod; i spored zborot negov
sekoga{ da postapuvaat: toj i site sinovi na Izrael so nego, i celoto
op{testvo.”
22 I napravi Mojsej kako {to mu zapoveda Gospod Bog, i go zede
Isusa, pa go pretstavi pred sve{tenikot Eleazar i pred celoto
op{testvo;
23 i gi polo`i vrz nego racete svoi i mu dade sovet, kako {to
zapoveda Gospod preku Mojsej.
POVTORNO ZA ZAKONITE PO ODNOS NA @RTVITE
Sekojdnevni `rtvi
28
I mu re~e Gospod na Mojsej, velej}i:
2 “Zapovedaj im na sinovite izraelski i ka`i im: darovite Moi,
lebnite prinosi, `rtvite Moi so blagoprijaten miris da Mi se
prinesuvaat vo svoe vreme.
3 I ka`i im: ete ja `rtvata, koja treba da Mu ja prinesuvate na
Gospod: jagniwa bez nedostatok - dve ednogodi{ni ma{ki jagniwa na
den, kako `rtva-sepalenica;
4 ednoto jagne prinesuvaj go nautro, a drugoto jagne nave~er;
5 i leben prinos da prinesete, edna desetina od efa p~eni~no
bra{no, pome{ano so ~etvrtina in bieno maslinovo maslo,
Broevi
Broevi
6 Toa e postojana `rtvasepalenica, kakva {to be{e prinesena na
planinata Sinaj, za blagoprijaten miris - `rtva Gospodova.
7 i kon nea da ima za preliv ~etvrt in za edno jagne; na sveto mesto
izvr{uvaj go so vino prelivot na Gospod.
8 Drugoto jagne prinesuvaj go nave~er, so takov leben prinos kako
utrinata, so takov preliv kon nego, prinesuvaj kako `rtva blagoprijaten miris pred Gospod.
Sabotni `rtvi
9 A vo saboten den po dve ednogodi{ni ma{ki jagniwa bez
nedostatok, i leben prinos dve desetini od efa p~eni~no bra{no,
pome{ano so maslo, i preliv kon nego.
10 Toa e sabotna sepalenica za sekoja sabota, osven postojanata
sepalenica i prelivot za nea.
@rtvi za prviot den od mesecot
11 i vo prviot den od mesecot prinesuvajte Mu na Gospod sepalenici:
dva junci, eden oven i sedum ednogodi{ni ma{ki jagniwa bez
nedostatok,
12 i tri desetini od efa p~eni~no bra{no, izme{ano so maslo, kako
leben prinos kon sekoj junec, i dve desetini od efa p~eni~no bra{no,
izme{ano so maslo, kako leben prinos so ovenot,
13 i po edna desetina od efa p~eni~no bra{no, pome{ano so maslo,
kako leben prinos za sekoe jagne, toa e sepalenica, blagoprijaten
miris, `rtva na Gospod;
14 a prelivot za niv treba da bide polovina in vino za junecot, edna
tretina od in za oven i edna ~etvrtina in za jagne; toa e sepalenica za
sekoe novomese~je vo tekot na site meseci na godinata.
15 Prinesuvajte Mu na Gospod sekoga{ i po eden kozel kako `rtva za
grev; nego treba da go prinesuvate pokraj sekojdnevnata sepalenica,
zaedno so prelivot za nego.
@rtvi za praznikot Pasha
16 Vo prviot mesec, na ~etirinaesettiot den od mesecot, e Pasha
Gospodova.
17 I na petnaesettiot den od toj mesec e praznik; sedum dena treba da
se jadat beskvasni lebovi.
18 Vo prviot den da imate sveto sobranie; nikakva rabota ne vr{ete;
19 i prinesete sepalenica, `rtva na Gospod: dva junci, eden oven i
sedum ednogodi{ni ma{ki jagniwa; tie da se bez nedostatok;
20 i kon niv leben prinos prinesuvajte p~eni~no bra{no, izme{ano
so maslo, tri desetini od efa za sekoj junec, i dve desetini od efa za
ovenot,
21 i po edna desetina efa prinesuvajte za sekoe od sedumte jagniwa,
22 i eden kozel - `rtva za grev, za da se oslobodite od grevot;
23 prinesuvajte go toa, osven utrinskata sepalenica, koja e postojana
`rtva.
Broevi
Broevi
24 Taka pravete sekoj den vo sedumte dena; toa e dar, prinos
blagoprijaten za Gospod; osven redovnata sepalenica i prelivot kon
nea treba da go prinesuvate toa.
25 I vo sedmiot den treba da imate sveto sobranie; nikakva rabota ne
vr{ete.
@rtvi za praznikot Pedesetnica
26 I vo denot na Prvite plodovi, koga Mu prinesuvate na Gospod nov
leben prinos na praznikot na Sedmicite, treba da imate sveto
sobranie, nikakva rabota ne vr{ete;
27 i prinesuvajte sepalenici - blagoprijaten miris na Gospod: dva
junca, eden oven i sedum ednogodi{ni ma{ki jagniwa,
28 a zaedno so niv i leben prinos od p~eni~no bra{no, izme{ano so
maslo, tri desetini od efa za sekoj junec, dve desetini od efa za oven,
29 i po edna desetina od efa za sekoe od sedumte jagniwa;
30 i eden kozel - za osloboduvawe od grev.
31 Prinesuvajte mi gi ovie `rtvi so nivniot preliv, osven
postojanite sepalenici so lebniot im prinos; tie treba da bidat bez
nadostatok.”
@rtvi za Denot na trubnite znaci
29
“Vo sedmiot mesec, vo prviot den od mesecot, treba da ima sveto
sobranie; nikakva rabota ne vr{ete; toa da vi bide Den na trubni
znaci;
2 i prinesuvajte sepalenica za blagoprijaten miris na Gospod: eden
junec, eden oven, sedum ednogodi{ni ma{ki jagniwa, bez nadostatok;
Z a zaedno so niv i leben prinos od p~eni~no bra{no, izme{ano so
maslo, tri desetini od efa za junecot, dve desetini od efa za ovenot,
4 i edna desetina od efa za sekoe od sedumte jagniwa,
5 i eden kozel kako `rtva za grev, za da se oslobodite od grevot.
6 Toa da go dodavate kon novomese~nite sepalenici i lebnite
prinosi za niv, i prelivite nivni, i sekojdnevnite sepalenici so
nivnite prinosi i prelivi, spored naredbite, kako blagoprijaten
miris za Gospod.
@rtvi za Denot na o~istuvaweto
7 I vo desettiot den od toj sedmi mesec treba da imate sveto
sobranie: smiruvajte gi du{ite svoi i nikakva rabota ne vr{ete;
8 i prinesuvajte sepalenici za blagoprijaten miris na Gospod: eden
junec, eden oven, sedum ednogodi{ni ma{ki jagniwa; tie treba da bidat
bez nedostatok;
9 i zaedno so niv i leben prinos od p~eni~no bra{no, pome{ano so
maslo tri desetini od efa za junec, dve desetini od efa za oven,
10 i po edna desetina od efa za sekoe od sedumte jagniwa,
11 kako i eden kozel - `rtva za grev, osven `rtvite za grev {to se
prinesuvaat vo Denot na o~istuvaweto, i osven postojanite
sepalenici i lebnite prinosi so niv i prelivite za niv.
Broevi
Broevi
@rtvi za praznikot Senici
12 I vo petnaesettiot den od sedmiot mesec treba da vi bide osobeno
svet, nikakva rabota ne vr{ete i praznuvajte go toj praznik Gospodov
sedum dena:
13 i prinesuvajte sepalenica, `rtva za blagoprijaten miris na
Gospod: trinaeset junci, dva ovna, i ~etirinaeset ednogodi{ni ma{ki
jagniwa; tie treba da bidat bez nedostatok;
14 i kon niv leben prinos od p~eni~no bra{no, izme{ano so maslo,
tri desetini od efa za sekoe od trinaesette junci, dve desetini od efa
za sekoj oven,
15 i po edna desetina od efa za sekoe od ~etirinaesette jagniwa,
16 i eden kozel - `rtva za grev, osven sekojdnevnata sepalenica so
nejziniot leben prinos, kako i prelivot za nea.
17 A na vtoriot den prinesuvajte: dvanaeset junci, dva ovna i
~etirinaeset ednogodi{ni ma{ki jagniwa, bez nedostatok,
18 i so niv u{te leben prinos i preliv za juncite, ovnite i
jagniwata, spored brojot nivni, spored naredbite;
19 isto taka i eden kozel - `rtva za grev, pokraj postojanata
sepalenica so prinosot i prelivot za nea.
20 Na tretiot den, pak, prinesuvajte: edinaeset junci, dva ovna,
~etirinaeset ednogodi{ni ma{ki jagniwa, bez nedostatok,
21 i so niv leben prinos i preliv za juncite, ovnite i jagniwata,
spored brojot nivni, spored propisite;
22 isto taka i eden kozel - `rtva za grev, pokraj postojanata
sepalenica so prinosot i prelivot za nea.
23 Na ~etvrtiot den prinesuvajte: deset junci, dva ovna, ~etirinaeset
ednogodi{ni ma{ki jagniwa, bez nedostatok,
24 so niv i leben prinos i preliv za juncite, ovnite i jagniwata,
spored brojot nivni, spored naredbite,
25 i pokraj toa i eden kozel - `rtva za grev, osven postojanata
sepalenica i prinosot i prelivot za nea.
26 I na pettiot den prinesuvajte `rtva: devet junci, dva ovna,
~etirinaeset ednogodi{ni ma{ki jagniwa, bez nedostatok,
27 i so niv prinesete u{te i leben prinos i preliv za juncite, ovnite
i jagniwata, spored brojot nivni, spored naredbite,
28 i eden kozel - `rtva za grev, pokraj postojanata sepalenica i
prinosot i prelivot za nea.
29 Na {estiot den, pak, prinesuvajte: osum junci, dva ovna,
~etirinaeset ednogodi{ni ma{ki jagniwa, bez nedostatok,
30 a so niv i leben prinos i preliv za juncite, ovnite i jagniwata,
spored brojot nivni, spored naredbite;
31 a isto taka i eden kozel - `rtva za grev, pokraj postojanata
sepalenica so prinosot i prelivot za nea.
32 Vo sedmiot den prinesuvajte: sedum junci, dva ovna, ~etirinaeset
ednogodi{ni ma{ki jagniwa, bez nedostatok,
33 i so niv prinos i preliv za juncite, ovnite i jagniwata, spored
brojot nivni, spored naredbite,
Broevi
Broevi
34 a i eden kozel kako `rtva za grev, osven postojanata sepalenica so
prinosot kako i prelivot za nea.
35 Vo osmiot den e kraj na praznikot: nikakva rabota ne vr{ete;
36 i prinesuvajte sepalenica, `rtva so prijaten miris na Gospod:
eden junec, eden oven, sedum ednogodi{ni ma{ki jagniwa bez
nedostatok,
37 i zaedno so niv leben prinos i preliv za junecot, za ovenot i za
jagniwata, spored brojot nivni spored propisite;
38 osven toa u{te i eden kozel - `rtva za grev, pokraj postojanata
sepalenica, prinosot i prelivot za nea.
39 Prinesuvajte go toa na Gospod na va{ite praznici, pokraj onie
{to gi prinesuvate poradi zavet ili poradi gri`a i pokraj
sepalenicite va{i, i lebnite prinosi i `rtvite za mir.”
Zakon za zavetite
30
I im ka`a Mojsej na sinovite izraelski sè {to mu be{e zapovedal
Gospod.
2 I im zboruva{e Mojsej na na~alnicite od plemiwata na sinovite
izraelski, velej}i: “Eve {to zapoveda Gospod:
3 ,ako nekoj Mu veti ne{to na Gospod, ili se zakolne so kletva, i
stavi zarekuvawe na du{ata svoja, da ne go oskverni zborot svoj, tuku
da izvr{i sè {to izleglo od ustata negova.
4 Ako `ena dade zavet na Gospod i se zare~e vo tatkovata si ku}a, vo
mladi godini,
5 a tatkoto nejzin go ~ue zavetot i zarekuvaweto nejzino {to go
nalo`ila na du{ata svoja, pa go premol~i tatkoto nejzin toa, toga{
site nejzini vetuvawa, i sekoe nejzino zarekuvawe {to si go nalo`ila
na du{ata svoja, da gi ispolni;
6 ako tatkoto nejzin, koga }e ~ue, pa i zabrani, toga{ site nejzini
zaveti {to si gi nalo`ila na du{ata svoja, da ne se ispolnuvaat, i
Gospod }e i prosti, bidej}i tatkoto i gi zabranil.
7 Ako se oma`i, a e obvrzana so zavet, ili se obvrzala so zbor,
izlezen od ustata nejzina,
8 i ~ue ma`ot nejzin, pa, otkako }e ~ue premol~i: zavetite nejzini da
se ispolnat, i zarecite nejzini, isto taka da se ispolnat;
9 ako ma`ot nejzin, koga }e gi ~ue, i zabrani i go otfrli zavetot
nejzin {to go dala, i zborot izlezen od ustata nejzina, so koj taa se
obvrzala, Gospod }e i prosti.
10 A zavetot na vdovica i razvedena, kakvo i da bilo zarekuvawe da si
nalo`ila na du{ata svoja, da se ispolni.
11 Ako `ena se zavetuvala vo ku}ata na ma`ot svoj, ili so kletva si
nalo`ila na du{ata svoja zarekuvawe,
12 i ma`ot nejzin ja ~ul, a premol~al i ne i go zabranil, toga{ site
zaveti nejzini da se ispolnat, i sekoe zarekuvawe {to go nalo`ila na
du{ata svoja, da se ispolni;
13 ako, pak, ma`ot nejzin, otkako gi ~ul, gi otfrlil, toga{ site
zaveti nejzini, izlezeni od ustata nejzina, i zarekuvawa na du{ata
Broevi
Broevi
nejzina, da ne se ispolnat; ma`ot nejzin gi uni{til, i Gospod }e i
prosti.
14 Sekoj nejzin zavet i sekoe kletveno zarekuvawe nejzino za
smiruvawe na du{ata svoja, ma`ot nejzin mo`e da go potvrdi, i ma`ot
nejzin mo`e da go otfrli.
15 Ako ma`ot nejzin mol~el od den na den, toj so toa gi potvrdil site
vetuvawa nejzini i site zarekuvawa nejzini, so koi se obvrzala; gi
potvrdil, za{to, otkako gi ~ul, mol~el za toa;
16 ako, pak, gi otfrlil, otkako gi ~ul, toj go primil vrz sebe grevot
nejzin.”
17 Toa se naredbite, koi Gospod mu gi zapoveda na Mojsej za odnosite
me|u ma`ot i `enata negova, me|u tatkoto i }erkata negova vo mladi
godini, vo ku}ata na nejziniot tatko.
Sveta vojna protiv Midjanite
31
I mu re~e Gospod na Mojsej, velej}i:
2 “Odmazdi im se na Midjanite poradi sinovite na Izrael, i potoa }e
se pribere{ pri narodot svoj.”
3 I mu re~e Mojsej na narodot, velej}i: “Vooru`ete me|u vas lu|e za
vojna, za da trgnat protiv Midjanite, da izvr{at odmazda Gospodova
nad niv;
4 ispratete vo vojna po iljada od koleno, od site kolena na sinovite
izraelski.”
5 I od iljadnicite izraelski bea oddeleni po iljada od sekoe koleno,
vkupno dvanaeset iljadi vooru`eni za vojna.
6 I gi isprati Mojsej vo vojna, po iljada od sekoe koleno, a so niv i
Fines, sinot na sve{tenikot Eleazar, so svetite utvari i so trubi za
trevoga v raka.
7 I otidoa vo vojna protiv Midjanite, kako {to mu zapoveda Gospod
na Mojsej, i gi ubija site od ma{ki pol;
8 a zaedno so ubienite od niv gi ubija i midjanskite carevi: Evij,
Rekem, Cur, Or i Reva - pet midjanski carevi; go ubija so me~ i Valaam,
Beoroviot sin.
9 Midjanskite, pak, `eni i decata nivni sinovite izraelski gi zedoa
vo plen; i siot nivni dobitok, i site stada nivni, i celiot imot nivni
go zagrabija;
10 site gradovi nivni vo nivno vladenie i site sela nivni so ogan gi
izgorea.
11 I go zedoa seto zagrabeno, od ~ovek do dobitok.
12 I zarobenite, i plenot, i zagrabenoto go donesoa pred Mojsej, pred
sve{tenikot Eleazar i pred op{testvoto na sinovite izraelski, vo
logorot na ramninite moavski, kaj Jordan, sproti Erihon.
13 Toga{ Mojsej i sve{tenikot Eleazar i site knezovi na
op{testvoto izlegoa nadvor od naselbata za da gi pre~ekaat.
14 I se razgnevi Mojsej na voenite na~alnici, iljadnicite i
stotnicite {to se bea vratile od vojnata,
15 pa im re~e: “Gi ostavivte `ivi site `eni?
Broevi
Broevi
16 Ete tie po sovetot na Valaam, bea stanale pri~ina sinovite
izraelski da otstapat i da gi prezrat naredbite od Gospod, zaradi
Fegor, zatoa i dojde onoj poraz vrz narodot Gospodov.
17 A sega, ubijte gi site deca od ma{ki pol, ubijte gi i site `eni {to
poznale ma` na ma{ko leglo;
18 a site deca od `enski pol, koi ne poznale ma{ko leglo, ostavete
gi `ivi za sebe.
19 I ostanete nadvor od naselbata sedum dena; site {to ubile ~ovek i
{to se doprele do ubien, da se o~istat na tretiot i na sedmiot den, vie
i va{ite zarobenici;
20 o~istete ja i seta obleka, site ko`ni predmeti, sè {to e
napraveno od kozina, i site drveni sadovi.”
21 Potoa im re~e sve{tenikot Eleazar na borcite {to bea oti{le
vo vojna: “Eve gi naredbite na zakonot, koi Gospod mu gi zapoveda na
Mojsej:
22 zlato, srebro, bakar, `elezo, kalaj i olovo,
23 i sè {to minuva niz ogan, pominete go niz ogan, za da se o~isti, a
osven toa, toa treba da se o~isti i so o~istitelna voda; a sè {to ne
minuva niz ogan, pominete go niz voda;
24 i oblekata isperete ja na sedmiot den, i o~istete se, i potoa
vlezete vo naselbata.”
Podelba na plenot
25 I mu re~e Gospod na Mojsej, velej}i:
26 “Prebroj go zagrabenoto, od ~ovek do dobitok, ti i sve{tenikot
Eleazar i na~alnicite od plemiwata na op{testvoto;
27 i razdeli go ograbenoto po polovina, me|u onie {to vojuvaa {to
odea vo borba, i celoto op{testvo.
28 A od borcite {to bea vo vojna, zemi danok za Gospod, po edna du{a
na petstotini, od lu|eto i od govedata, i od magariwata, i od sitniot
dobitok;
29 zemi go toa od nivnata polovina i daj mu go na sve{tenikot
Eleazar za voznesuvawe pred Gospod.
30 A od polovinata, opredelena za sinovite izraelski, zemi po edno
na pedeset: od lu|eto, od krupniot dobitok, od magariwata, i od
sitniot dobitok, i daj im go toa na levitite {to slu`at pri skinijata
Gospodova.”
31 I napravija Mojsej i sve{tenikot Eleazar, kako {to mu zapoveda
Gospod na Mojsej.
32 I plenot {to ostana od grabe`ot {to go zagrabija onie, koi bea
oti{le vo vojna, be{e: siten dobitok - {estotini sedumdeset i pet
iljadi,
33 krupen dobitok - sedumdeset i dve iljadi,
34 magariwa - {eeset i edna iljada,
35 lu|e - `eni, koi ne poznale ma{ko leglo, site bea trieset i dve
iljadi du{i.
36 Polovinata, delot na onie {to bea oti{le da se borat, spored
prebrojuvaweto, be{e: siten odbitok - trista trieset i sedum iljadi i
petstotini glavi.
Broevi
Broevi
37 Na Gospod od sitniot dobitok Mu se dadoa {estotini sedumdeset i
pet glavi;
38 krupen dobitok - trieset i {est iljadi, i od toa dar za Gospod sedumdeset i dve glavi;
39 magariwa - trieset iljadi i petstotini, a del od niv za Gospod {eeset i edna glava;
40 lu|e - {esnaeset iljadi, i danok od niv za Gospod be{e trieset i
dve du{i.
41 I mu go dade Mojsej darot za voznesuvawe pred Gospod, na
sve{tenikot Eleazar, kako {to mu zapoveda Gospod na Mojsej.
42 I od polovinata, opredelena za sinovite izraelski {to ja oddeli
Mojsej od onie koi bea oti{le vo vojnata,
43 a polovinata kako del na op{testvoto be{e: siten dobitok trista trieset i sedum iljadi i petstotini,
44krupen dobitok - trieset i {est iljadi glavi;
45 magariwa - trieset i pet iljadi i petstotini glavi;
46 lu|e - {esnaeset iljadi du{i.
47 Od taa polovina, opredelena za sinovite izraelski, Mojsej zede
pedesetti del od lu|eto i od dobitokot i im go dade toa na levitite
{to slu`ea pri skinijata Gospodova, kako {to mu zapoveda Gospod.
Dobrovolna `rtva za Gospod
48 I dojdoa kaj Mojsej na~alnicite nad iljadite od vojskata iljadnicite i stotnicite,
49 i mu rekoa na Mojsej: “Tvoite slugi gi prebroija borcite {to ni
se dovereni, i nieden od niv ne zaginal.
50 Eve, Mu donesovme prinos na Gospod koj {to na{ol - zlatni
predmeti, alki, grivni, prstewa, obetki i veri{ki, za da gi o~istime
svoite du{i pred Gospod.”
51 I go zedoa od niv Mojsej i sve{tenikot Eleazar zlatoto na site
tie izrabotki.
52 I seto zlato, doneseno od iljadnicite i stotnicite za voznesuvawe
pred Gospod, be{e {esnaeset iljadi sedumstotini i pedeset {ekeli.
53 Voinite bea grabale sekoj za sebesi.
54 I go zedoa Mojsej i sve{tenikot Eleazar zlatoto od iljadnicite i
stotnicite i go vnesoa vo skinijata na sobranieto za spomen na
sinovite izraelski pred Gospod.
Tri kolena se naseluvaat isto~no od Jordan
32
Ruvimovite potomci i potomcite na Gad imaa mnogu dobitok; i tie
vidoa deka zemjata Jazer i zemjata Galaad se pogodni mesta za stada.
2 I Gadovite potomci i Ruvimovite potomci dojdoa i im ka`aa na
Mojsej i na sve{tenikot Eleazar, i na knezovite narodni, velej}i:
3 “Atarot, Divon, Jazer, Nimra, Esevon, Elale, Sevam, Nevo i Beon,
4 zemjata, koja Gospod im ja predade na sinovite izraelski, e zemja za
odgleduvawe stada, a tvoite slugi imaat stada.”
5 I rekoa: “Ako sme na{le milost vo o~ite tvoi, daj im ja taa zemja
na tvoite slugi vo vladenie; ne nè preveduvaj preku Jordan.”
Broevi
Broevi
6 I im re~e Mojsej na potomcite na Gad i na Ruvimovite potomci:
“Bra}ata va{i }e otidat vo vojna, a vie tuka li }e ostanete?
7 Zo{to go odvra}ate srceto na sinovite izraelski da odat vo
zemjata {to Gospod im ja dava?
8 Ne napravija li taka tatkovcite va{i, koga gi ispra}av od KadisBarnea da ja vidat zemjata?
9 Tie otidoa do dolinata E{kol i ja vidoa zemjata, i go odvratija
srceto na sinovite izraelski, za da ne otidat vo zemjata, koja Gospod
im ja dava;
10 i vo onoj den se razgori gnevot na Gospod i Toj se zakolna, velej}i:
11 ,I tie lu|e {to izlegoa od Egipet, od dvaeset godini i nagore,
nema da ja vidat zemjata, za koja im se bev zakolnal na Avraam, Isak i
Jakov, za{to tie ne Me poslu{aa,Ä
12 osven Halev, sinot na Jefune, i Isus, sinot Navinov, za{to tie
Mu se pokoruvaa na Gospod.
13 I se razgore gnevot na Gospod protiv Izrael, i Toj gi vode{e po
pustinata ~etirieset godini; dodeka ne izgina celiot rod, koj be{e
napravil zlo pred Gospod.
14 I ete, namesto tatkovcite va{i, vostanavte vie, izrodi od
gre{nici, za da go zgolemite u{te pove}e gnevot na jarosta Gospodova
protiv Izrael.
15 Ako se odvratite od Nego, Toj pak }e go ostavi Izrael vo
pustinata, i vie }e go pogubite siot ovoj narod.”
16 I tie se pribli`ija do nego i rekoa: “Ke napravime tuka ko{ari
za na{ite stada i gradovi za na{ite deca;
17 a samite nie prvi }e se vooru`ime i }e odime pred sinovite
izraelski, dodeka ne gi odvedeme do mestata nivni; na{ite deca, pak,
neka ostanat vo utvrdeni gradovi, za da bidat vo bezopasnost od
mesnite `iteli;
18 nema da se vratime vo domovite na{i se dodeka ne stapat sinovite
izraelski - sekoj na svojot del;
19 za{to nema da zememe zaedno so niv del od onaa strana na Jordan i
ponatamu, ako ni se dade del od ovaa strana na Jordan, kon istok.”
20 Toga{ Mojsej im re~e: “Ako go napravite toa, ako otidete
vooru`eni vo vojna pred Gospod,
21 i sekoj od vas vooru`en go mine Jordan pred Gospod, dodeka ne gi
istrebi Toj pred Sebe Svoite neprijateli,
22 i koga zemjata }e bide pokorena pred Gospod, toga{ }e se vratite i
nema da bidete vinovni pred Gospod i pred Izrael, i }e ja vladeete
ovaa zemja pred Gospod.
23 No ako ne postapite taka, }e zgre{ite pred Gospod i za grevot svoj
}e pretrpite kazna {to }e ve stigne.
24 Izgradete gradovi za decata va{i i trla za dobitokot va{, i
izvr{ete go ona {to go ka`avte so ustata svoja!”
25 Toga{ potomcite na Gad i na Ruvim mu rekoa na Mojsej: “Slugite
tvoi }e napravat taka, kako {to zapoveda gospodarot na{;
26 decata, pak, na{i, `enite na{i, stadata na{i i siot na{ dobitok
neka ostanat tuka vo gradovite na Galaad,
Broevi
Broevi
27 a slugite tvoi, site vooru`eni i podgotveni kako vojnici, pred
Gospod }e pojdat vo vojna, kako {to veli na{iot gospodar.”
28 I Mojsej im zapoveda na sve{tenikot Eleazar i na Isus,
Navinoviot sin, i na na~alnicite nad kolenata od sinovite izraelski,
29 i im re~e: “Ako potomcite na Gad i na Ruvim go preminat zaedno
so vas Jordan, site vooru`eni i podgotveni za vojuvawe pred Gospod, i
ja pokorite zemjata pred vas, dajte im ja da ja vladeat zemjata Galaad.
30 Ako pak ne trgnat zaedno so vas vooru`eni, neka i tie dobijat del,
zaedno so vas, vo zemjata hananska.”
31 Toga{ potomcite na Gad i na Ruvim odgovorija i rekoa: “Kako {to
ni zapoveda Gospod na slugite tvoi, taka i }e napravime;
32 nie }e trgneme vooru`eni pred Gospod za hananskata zemja, a dajte
ni ja vo vladenie na{e ovaa strana na Jordan.”
33 I im go dade Mojsej - na potomcite na Gad i na Ruvim i na
polovinata od kolenoto na Manasija, sinot na Josif, − carstvoto na
Sihon, amorejski car, i carstvoto na Og, ba{anski car, zemjata so
gradovite nejzini i okoliite nivni, - gradovite so zemjata okolu niv.
34 I toga{ potomcite na Gad go izgradija Divon, Atarot, Aroer,
35 Atrot-{ofan, Jazer, Jogbeha,
36 Bet-Nimra i Bet-Haran, gradovi utvrdeni, i ogradi za ovci.
37 A potomcite na Ruvim gi izgradija Esevon, Elale, Kirjataim,
38 Nevo, Vaal-Meon, ~ii imiwa bea izmeneti, i Sivma; i im dadoa
imiwa na gradovite {to gi izgradija.
39 I otidoa potomcite na Mahir, Manasiev sin, vo Galaad, i go
prezedoa i gi proteraa Amorejcite {to `iveeja tamu.
40 I im go dade Mojsej Galaad na potomcite na Mahir, sin Manasiev,
i tie se naselija tamu.
41 Jair, pak, potomok Manasiev, otide i gi prezede selata nivni i gi
nare~e Jairovi sela.
42 A Novah otide i go zazede Kenat i okolnite mesta, i go nare~e
spored imeto svoe: Novah.
Spisok na mestata, kade {to bea smestuvani po logorite po
izleguvaweto od Egipet
33
Ete toa se patuvawata na sinovite izraelski, otkako izlegoa od
egipetskata zemja, grupirani vo legioni pod vodstvoto na Mojsej i na
Aron.
2 Po zapoved na Gospod Mojsej gi opi{a nivnite patuvawa i
prestojuvawata nivni, i eve gi prestoite na nivnoto patuvawe:
3 Od Ramzes tie trgnaa vo prviot mesec, na petnaesettiot den od
prviot mesec, - utrinata po Pasha izlegoa sinovite izraelski slobodno, pred o~ite na site Egip}ani;
4 a vo toa vreme Egip}anite gi pogrebuvaa site prvorodeni, koi gi
porazi Gospod me|u niv, izvr{uvaj}i, na toj na~in sud nad nivnite
bogovi.
5 Taka trgnaa sinovite izraelski od Ramzes i se smestija vo Sukot.
6 Potoa pojdoa od Sukot i se smestija vo Etam, koj e na krajot od
pustinata.
Broevi
Broevi
7 Se krenaa od Etam, i se upatija kon Pi-Hahirot, koj e sproti VaalCefon, i se smestija sproti Migdol.
8Otkako trgnaa od Pi−Hahirot, minaa preku moreto vo pustinata, i
patuvaa tri dena po pustinata Etam, i se ulogorija vo Mara.
9 I se krenaa od Mara, i pristignaa vo Elim; a vo Elim ima{e
dvanaeset vodni izvori i sedumdeset palmi; i se smestija tamu.
10 Potoa pojdoa od Elim i se smestija kraj Crvenoto More.
11 I trgnaa od Crvenoto More i se smestija vo pustinata Sin.
12 Pa se krenaa od pustinata Sin i se smestija vo Dofka.
13 Od Dofka zaminaa i dojdoa vo Alu{.
14 Trgnaa od Alu{ i se smestija vo Refidim, a tamu nema{e voda da
pie narodot.
15 Pojdoa od Refidim i se smestija vo Sinajskata Pustina.
16 3aminaa od Sinajskata Pustina i se smestija kraj Kivrot-Taava.
17 Trgnaa od Kivrot-Taava i se ulogorija vo Hacerot.
18 Od Hacerot pojdoa i se smestija vo Ritma.
19 Potoa se krenaa od Ritma i se smestija vo Rimon-Perec.
20 Pojdoa od Rimon-Perec i se smestija vo Livna.
21 Od Livna zaminaa i se smestija vo Risa.
22 Trgnaa od Risa i se smestija vo Kehelata.
23 Se krenaa od Kehelata i se smestija na gorata {efer.
24 Trgnaa od planinata {efer i se smestija vo Harada.
25 Trgnaa od Harada i se smestija vo Makhelot.
26 Od Makhelot se krenaa i se smestija vo Tahat.
27 Trgnaa od Tahat i se smestija vo Tara.
28 Pojdoa od Tara i se smestija vo Mitka.
29 Zaminaa od Mitka i se smestija vo Ha{mona.
30 Od Ha{mona trgnaa i se smestija vo Moserot.
31 Trgnaa od Moserot i se smestija vo Bene-Jaakan.
32 Zaminaa od Bene-Jaakan i se smestija vo Hor-Gidgad.
33 Se krenaa od Hor-Gidgad i se smestija vo Jatevata.
34 Pojdoa od Jatevata i se smestija vo Avrona.
35 Trgnaa od Avrona i se smestija vo Ecjon-Gever.
36 Od Ecjon-Gever trgnaa i se smestija na stan vo pustinata Sin, t.e.
vo Kadis.
37 Pojdoa od Kadis i se smestija vo planinata Or, blizu do zemjata
Edomska.
38 Toga{ po zapoved na Gospod sve{tenikot Aron se iska~i na
planinata Or i umre tamu na ~etiriesettata godina po izleguvaweto
na sinovite izraelski od egipetskata zemja, vo pettiot mesec, na
prviot den od mesecot;
39 Aron ima{e sto dvaeset i tri godini koga umre na planinata Or.
40 Toga{ carot na Arad, eden od hananskite carevi, koj `ivee{e na
jug vo hananskata zemja, ~u deka idat sinovite na Izrael.
41 I tie trgnaa od Or-Planina i se smestija vo Salmona.
42 Pojdoa od Salmona i se smestija vo Punon.
43 Se krenaa od Punon i se smestija vo Ovot.
44 Potoa zaminaa od Ovot i se smestija vo Ije-Avarim, od sprotiva
na predelite moavski.
Broevi
Broevi
45 Trgnaa od Ije-Avarim i se smestija vo Divon-Gad.
46 Pojdoa od Divon-Gad i se smestija vo Almon-Divlataim.
47 Se krenaa od Almon-Divlataim i se smestija na planinata
Avarim, sproti Nevo.
48Trgnaa od Avarimskata planina i se smestija vo ramninite
moavski, kraj Jordan, sproti Erihon;
49 tie bea smesteni na bregot od Jordan, vo Moavskata Ramnina, od
Bet-Je{imot do Avel-Sitim.
50 Toga{ mu re~e Gospod na Mojsej vo Ramninata Moavska, kaj Jordan,
sproti Erihon, velej}i:
51 “Ka`i im na sinovite izraelski i re~i im: koga }e minete od onaa
strana na Jordan, vo hananskata zemja,
52 proterajte gi od pred sebe site `iteli na ovaa zemja, razru{ete gi
site nivni kameni idoli i site nivni izleani idoli, i site nivni
`rtvenici, razorete gi
53 i zavladejte ja taa zemja, i naselete se vo nea, za{to Jas vi ja davam
vo nasledstvo;
54 i podelete ja zemjata so `drepka na delovi me|u va{ite plemiwa:
na mnogubrojnite dajte im pogolem del, a na malubrojnite dajte im
pomal del; kako komu }e mu se padne `drepkata, tamu da mu bide i
delot; zemete si delovi spored rodovite na predcite va{i.
55 Ako, pak, ne gi proterate od pred sebe `itelite na taa zemja,
toga{ onie {to }e ostanat, }e bidat trn vo o~ite va{i i bodila vo
slabinite va{i i }e ve pritesnuvaat vo zemjata kade {to }e `iveete,
56 i toga{, ona {to mislev da im go napravam nim, }e vi go napravam
vam.”
Granicite na zemjata hananska
34
Mu re~e Gospod na Mojsej, velej}i:
2 “Zapovedaj im na sinovite na Izrael i ka`i im: koga }e vlezete vo
hananskata zemja, taa e zemjata, koja }e vi se padne vo del - zemjata
hananska so predelite nejzini:
3 va{ata ju`na granica }e zapo~nuva od pustinata Sin, pokraj Edom;
}e zapo~nuva od krajot na Solenoto More otkaj istok;
4 potoa va{ata granica }e svrti na jug kon Akravimskite
vozvi{enija, minuva niz Sin, }e dojde ju`no od Kadis-Barnea, pa potoa
}e prodol`i kon Hacar-Adar i Acmon;
5 od Acmon granicata }e odi kon egipetskata reka i }e izleguva na
moreto.
6 A zapadna granica }e vi bide Golemoto More. Toa }e vi bide
granica otkaj zapad.
7 Otkaj sever, pak, da imate granica: od Golemoto More da odi kon
planinata Or,
8 od planinata Or da prodol`uva do Emat, i ottuka da svrtuva kon
Cedad;
9 ottamu granicata da prodol`i kon Zifron i da skr{nuva kon
Hacar-Enan: toa da vi bide severnata granica.
10 Isto~nata granica ozna~ete ja sami od Hacar-Enan do {efam,
Broevi
Broevi
11 od {efam }e prodol`i kon Rivla, potoa, sleguvaj}i u{te nadolu,
se dopira do isto~nite bregovi na Genisaretskoto Ezero; od isto~nata
strana na Ajin;
12 potoa granicata }e odi po rekata Jordan i }e zavr{i kaj Solenoto
More. Toa da vi bide zemjata so granicite nejzini naokolu.”
13 Toga{ im zapoveda Mojsej na sinovite na Izrael i im re~e: “Eve ja
zemjata {to }e ja podelite so `drepka, koja Gospod zapoveda da im se
dade na devette plemiwa i na polovinata od plemeto,
14 za{to plemeto na Ruvimovite potomci spored semejstvata nivni, i
plemeto na potomcite na Gad spored semejstvata nivni, i polovinata
od Manasievoto pleme, go dobija svojot del:
15 dvete plemiwa i polovinata pleme go dobija svojot del so `drepka
od ovaa strana na Jordan, sproti Erihon, na istok.”
Spisok na odgovornite za podelba na zemjata
16 I mu re~e Gospod na Mojsej, velej}i:
17 “Ova se imiwata na ma`ite {to }e ja podelat taa zemja me|u vas:
sve{tenikot Eleazar, i Isus, Navinoviot sin;
18 a za deleweto na zemjata zemete i po eden knez od sekoe pleme.
19 A eve gi imiwata na tie ma`i: za Judinoto pleme - Halev, sinot
Jefuneov;
20 za plemeto na Simeonovite potomci - Samoil, sinot Amiudov;
21 za Venijaminovoto pleme - Elidad, sinot Kislonov;
22 za plemeto na Danovite potomci - knezot Buki, Joglieviot sin;
23 za Josifovite potomci, za plemeto na Manasievite potomci knezot Haniil, Efodoviot sin;
24 za kolenoto na Efremovite potomci - knezot Kemuel, sinot
{iftanov;
25 za plemeto na Zavulonovite potomci - knezot Elicafan, sinot
Parnahov;
26 za plemeto na Isaharovite potomci - knezot Paltiel, sinot
Azanov;
27 za plemeto na Asirovite potomci - knezot Ahiud, sinot {elomiev;
28 za plemeto na Neftalimovite potomci - knezot Pedael, sinot
Amiudov.”
29Toa se onie, na koi Gospod im zapoveda da gi podelat delovite me|u
sinovite na Izrael vo hananskata zemja.
Za gradovite na levitite
35
I mu re~e Gospod na Mojsej vo Ramninata Moavska kaj Jordan, sproti
Erihon, velej}i:
2 “Zapovedaj im na sinovite na Izrael da im dadat na levitite od
dobienite delovi vo vladenie svoe gradovi za `iveewe; i pole okolu
gradovite dajte im na levitite;
3 vo gradovite }e `iveat tie, a poleto }e bide za dobitokot nivni, i
za site drugi nivni `ivotni.
4 Poleto okolu gradovite {to }e im go dadete na levitite, treba da
se prostira od gradskiot yid (dve) iljadi lakti naokolu.
Broevi
Broevi
5 I izmerete nadvor od gradot: otkaj istok - dve iljadi lakti, otkaj
stranata na jug - dve iljadi lakti, i stranata otkaj zapad - dve iljadi
lakti, otkaj sever - dve iljadi lakti, a vo sredinata da bide gradot;
takvo }e im bide poleto okolu gradovite.
6 Me|u gradovite {to }e im gi dadete na levitite, {est grada neka
ima za zasolni{te, kade {to }e dozvolite da izbegaat onie {to ubile;
i osven niv dajte im u{te ~etirieset i dva grada:
7 site gradovi {to }e im gi dadete na levitite, da bidat ~etirieset i
osum grada so pole okolu niv.
8 I koga gi davate gradovite od vladenieto na sinovite izraelski,
davajte od pogolemoto - pove}e, od pomaloto - pomalku; spored
nasledstvoto svoe {to }e go dobie, sekoe koleno neka im dade od
svoite gradovi na levitite.”
Gradovi pribe`i{ta
9 I mu re~e Gospod na Mojsej, velej}i:
10 “Ka`i im na sinovite na Izrael i re~i im: koga }e minete preku
Jordan vo hananskata zemja,
11 izberete si gradovi {to }e vi bidat gradovi pribe`i{ta, kade
{to bi mo`el da izbega ubiec, koj ubil nenamerno.
12 i tie gradovi neka vi bidat zasolni{te od odmazdnikot, ta da ne
bide poguben onoj {to go izvr{il ubistvoto, pred da izleze na sud
pred narodot.
13 A gradovite {to }e gi dadete, gradovite za zasolni{ta, treba da
bidat {est:
14 tri grada dajte od ovaa strana na Jordan i tri grada dajte vo
hananskata zemja; tie treba da bidat gradovi pribe`i{ta.
15Tie {est gradovi da bidat zasolni{ta za sinovite na Izrael, za
pridojdeniot i za preseleniot me|u vas, za da izbega vo niv sekoj, koj
ubil ~ovek ne sakaj}i.
16 Ako nekoj udri nekogo so `elezen predmet i toj umre, toj e ubiec:
ubiecot da bide ubien;
17 i ako nekoj udri nekogo, frlaj}i kamen so raka, i toj umre od
kamenot; toj e ubiec, ubiecot da bide ubien;
18 ili ako udri so drven predmet so raka, pa toj od toa umre, toj e
ubiec, ubiecot da bide predaden na smrt.
19 Odmazdnikot za krv sam mo`e da go ubie ubiecot: {tom }e go
sretne, mo`e sam da go umrtvi.
20 Ako nekoj turne nekogo od omraza, ili so umisla frli na nego
ne{to, taka {to toj da umre,
21 ili poradi zloba go udri so raka, pa toj umre, toga{ onoj {to
udril da bide ubien, toj e ubiec; odmazdnikot za krv mo`e da go umrtvi
ubiecot {tom }e se sretne so nego.
22 Ako go turne, ne sakaj}i, i bez neprijatelstvo, ili frli na nego
ne{to bez umisla,
23 ili, bez da vidi, otka~i nekoj kamen odozgora {to mo`e da
predizvika smrt, taka {to onoj umre, no toj ne mu bil neprijatel i ne
mu mislel zlo,
Broevi
Broevi
24 toga{ narodot da go re{i deloto me|u ubiecot i odmazdnikot za
krv spored ovaa naredba;
25 i narodot da go spasi ubiecot od rakata na odmazdnikot za krv, i da
go vrati vo gradot na negovoto zasolni{te, kade {to izbegal toj, za da
`iveee tamu do smrtta na golemiot sve{tenik, koj e pomazan so sveto
maslo.
26 Ako ubiecot izleze nadvor od gradot za zasolnuvawe, kade {to
izbegal,
27 pa odmazdnikot za krv go sretne nadvor od granicata na gradot
pribe`i{te i go ubie, nema da bide vinoven za krvnina,
28 za{to onoj treba da `ivee vo gradot na zasolni{teto svoe do
smrtta na golemiot sve{tenik, a po smrtta na golemiot sve{tenik
ubiecot }e mo`e da se vrati vo zemjata kade {to `iveel.
29 Toa da vi bide zakonska naredba vo pokolenijata va{i, po site
va{i `iveali{ta.
30 Sekoj koj }e ubie ~ovek, mo`e da bide kaznet so smrt, ako protiv
nego svedo~at svideteli; no eden svedok ne e dovolen za osuduvawe na
smrt.
31 I ne zemajte otkup za du{ata na ubiecot, koj e vinoven za smrtta nego predavajte go na smrt.
32 I ne zemajte otkup za izbegan vo grad za zasolnuvawe, za da mu
dozvolite da `ivee vo zemjata svoja, pred smrtta na velikiot
sve{tenik.
33 Ne oskvernuvajte ja zemjata, na koja `iveete; za{to krvta ja
oskvernuva zemjata, a zemjata ne se ~isti od proleanata krv poinaku,
osven so krvta na onoj, koj ja proleal.
34 Da ne ja oskvernuvate zemjata, na koja `iveete, vo koja pome|u vas
se naseliv i Jas; za{to Jas sum Gospod, Koj `ivee me|u sinovite na
Izrael.”
Naredbi vo vrska so ma`eweto na }erkite nasledni~ki
36
Dojdoa stare{inite na semejstvata od rodovite na sinovite na
Galaad, potomci na Mahir, sin Manasiev, od plemiwata na Josifoviot
narod, i govorea pred Mojsej i pred knezovite, stare{ini od rodovite
na sinovite izraelski,
2 pa rekoa: “Gospod mu zapoveda na gospodarot na{ da im dademe zemja
vo del na sinovite izraelski so `drepka, i na gospodarot na{ mu e
zapovedano od Gospod, delot na Salpaad, na{ brat, da im go dademe na
}erkite negovi;
3 ako, pak, tie se oma`at za sinovi od nekoe drugo izraelsko pleme,
toga{ nivniot del }e se odzeme od delot na tatkovcite na{i i }e se
dodade kon delot na ona pleme, vo koe tie }e bidat oma`eni; i taka }e
se odzeme nasledstvoto nivno od delot, koj ni se padna so `drepka nam;
4 a koga kaj sinovite na Izrael }e ima jubilejna godina, delot nivni
}e se dodade kon delot na ona pleme, vo koe tie }e bidat oma`eni delot nivni }e se odzeme od delot na tatkovoto ni pleme.”
5 Toga{ Mojsej im zapoveda na sinovite na Izrael, spored povelbata
Gospodova, i re~e: “Pravo govori plemeto na Josifovite potomci:
Broevi
Broevi
6 eve, kako zapoveda Gospod za Salpaadovite }erki: tie mo`at da
bidat `eni na onie {to }e im se dopadnat, no mo`at da se oma`at samo
so ~ovek od plemeto od tatkoviot im rod,
7 za da ne minuva delot na sinovite izraelski od edno pleme vo drugo
- za{to sekoj od sinovite na Izrael treba da bide privrzan kon delot
od plemeto na negovite predci;
8 i sekoja }erka, koja nasleduva del vo plemeto na sinovite
izraelski, treba da stane `ena na nekogo od plemeto na tatkoviot si
rod, ta sekoj od sinovite na Izrael da go nasleduva delot na svoite
predci;
9 i da ne minuva delot od edno pleme vo drugo; tuku sekoe izraelsko
pleme }e ostane privrzano kon delot od plemeto na negovite predci.”
10 Kako {to mu zapoveda Gospod na Mojsej, taka i napravija
Salpaadovite }erki.
11 Zatoa Salpaadovite }erki Mahla, Tirca, Hogla, Milka i Noa se
oma`ija so sinovite od svoite strikovci;
12 tie se oma`ija vo plemeto od potomcite na Manasija, Josifov sin,
i nivniot del ostana vo plemeto na nivniot tatko.
13 Toa se zapovedite {to Gospod im gi dade na sinovite izraelski
preku Mojsej vo Ramninite Moavski, kaj Jordan, sproti Erihon.
Broevi
Povtoreni zakoni
PETTA KNIGA MOJSEEVA
(POVTORENI ZAKONI)
Voved
Na krajot od knigata Broevi ni e pretstaveno doagaweto na
izraelskiot narod vo vetenata zemja. Knigata Povtoreni zakoni
pretstavuva nejzino prodol`enie vo sodr`inska smisla, skoro
celosno e posvetena na trite govori na Mojsej upateni kon Evreite
(1,1-4,43; 4,44-28,68; 28,69-30,20 ). Vo niv Mojsej nè potsetuva na delata
{to Bog vo Svojata beskrajna qubov gi izvr{il vo polza na Svojot
narod: Toj sklu~il so nego sojuz, go vodel ~etirieset godini niz
pustinata, go {titel od negovite neprijateli i mu gi soop{tuval
Svoite zapovedi i vetuvawa. Sepak ne stanuva zbor samo za obi~no
povtoruvawe na zakonite i preraska`uvawe na nastanite opi{ani
vo prethodnite knigi. Mojsej tuka zboruva kako revnosen
propovednik koj so `ar gi povikuva svoite slu{ateli da si spomnat
za vernosta na Boga i da `iveat vo postojano op{tewe so
vistinskiot Bog: “Poslu{aj, Izraele: Gospod, na{iot Bog, e
edinstven Gospod, sakaj Go Gospoda, tvojot Bog, od se srce, so seta
du{a tvoja i so site sili tvoi!” (6,4-5, cit. vo Mt. 22,37).
Poslednite ~etiri glavi od knigata sodr`at dve poetski tvorbi
i dva raskaza: od edna strana “Pesnata Mojseeva” (32) i posledniot
“Mojseev blagoslov” upaten kon dvanaesette izraelski kolena (33), i
od druga strana raskazot za postavuvaweto na Isus Navin za
naslednik na Mojsej (31) i raskazot za smrtta na Mojsej (34).
Vo knigata Povtoreni zakoni le`i, najverojatno, taa “Kniga na
zakonot”, koja e najdena vo erusalimskiot hram vo vremeto na car
Josija (2 Car. 22) i go pottiknala ovoj judejski car da ja izvr{i
poznatata religiozna reforma. Vo nea, se zabele`uvaat odglasi od
negovata poraka ne samo vo pove}e knigi na Stariot zavet
(Carstva, Eremija), tuku i vo novozavetniot bibliski tekst (na pr.
Mt. 4,4-10; Mr. 12,32 ).
Vo knigata Povtoreni zakoni se potsetuvaat ~itatelite deka
sre}ata kon koja se stremi sekoj ~ovek se naoga vo vernosta kon Boga Spasitelot i Izbavitelot, na sekoe mesto i vo site mo`ni
okolnosti.
PRV GOVOR NA MOJSEJ
1
Ova se zborovite {to im gi ka`a Mojsej na site Izraelci, u{te koga
bea isto~no od Jordan, vo pustinskata ramnina sprema Suf, me|u
Faran i Tofel, Lavan, Hacerot i Di-Zahav;
Povtoreni zakoni
Povtoreni zakoni
2 a od Horiv, preku planinata Seir, do Kadis-Barnea ima edinaeset
dena pat.
3 Na ~etiriesettata godina, na edinaesettiot mesec, vo prviot den od
mesecot, im ka`a Mojsej na sinovite izraelski se, {to mu be{e
zapovedal Gospod za niv.
4 Otkako go porazi amorejskiot car Sihon, koj `ivee{e vo Esevon, i
ba{anskiot car Og vo Edrei, koj `ivee{e vo A{tarot,
5 od onaa strana na Jordan, vo zemjata moavska, Mojsej po~na da go
objasnuva toj zakon i re~e:
Bog mu zapoveda na Izrael da trgne
6 Gospod, Bog na{, ni govore{e na Horiv i re~e: “Dosta `iveevte vo
taa planina;
7 svrtete se i krenete, pa odete vo planinskite predeli na
Amorejcite i kaj site nivni sosedi, vo ramninata, po planinite i po
dolinite, i vo ju`nite krai{ta i vo primorskata zemja hananska, i vo
Livan, duri do golemata reka, rekata Eufrat!
8 Ete, vi ja davam taa zemja, odete, zemete ja zemjata vo nasledstvo,
koja Gospod so kletva im veti deka }e im ja dade na predcite va{i - na
Avraam, Isak i Jakov, nim i na potomstvoto nivno.”
Mojsej postavuva sudii
9I jas vi rekov vo ona vreme: “Ne mo`am sam da ve vodam;
10 Gospod, va{iot Bog, ve umno`i, i eve, vie ste sega mnogubrojni
kako yvezdite nebeski:
11 Gospod, Bog na predcite va{i, neka dade da se namno`ite i
iljadapati pove}e, otkolku {to ste sega i neka ve blagoslovi, kako
{to vi govore{e!
12 Kako }e gi nosam sam stradawata va{i, te`inite va{i i
raspraviite va{i?
13 Izberete si od va{ite plemiwa lu|e mudri, razumni i iskusni, a
jas }e vi gi postavam za na~alnici.”
14 Vie mi odgovorivte toga{ i rekovte: “Toa {to go veli{ e dobro
da go napravime.”
15 I gi zedov prvencite na va{ite plemiwa, ma`i mudri i iskusni, i
gi postaviv za na~alnici nad vas: iljadana~alnici, stona~alnici,
pedesetna~alnici, desetna~alnici i za zapisni~ari vo plemiwata
va{i.
16 I im zapovedav na sudiite va{i vo toa vreme, i im rekov:
“Islu{uvajte gi bra}ata svoi i sudete spravedlivo kako brat sprema
brat, a taka postapuvajte i so pridojdeniot kaj nego;
17 Vo sudot ne pravete razlika me|u lu|eto, islu{uvajte go i maliot,
i golemiot: ne pla{ete se od nikogo, bidej}i sudot e Bo`ji; a ako
imate delo, koe e te{ko za vas, obratete sè do mene, i jas }e presudam.”
18 I vo toa vreme vi zapovedav za sè {to treba da pravite.
Neposlu{nosta na Izrael na vlezot od vetenata zemja
19 I otkako trgnavme od Horiv, odevme po celata taa golema i
stra{na pustina, {to ja vidovte, po patot kon Amorejskata planina,
Povtoreni zakoni
Povtoreni zakoni
kako {to be{e zapovedal Gospod, na{iot Bog; i stignavme vo KadisBarnea.
20 Toga{ jas vi rekov: “Vie stignavte na Amorejskata planina, koja
Gospod, Bog na{, vi ja dava;
21 ete, Gospod, Bog va{, vi ja predade ovaa zemja; odete i zemete ja vo
vladenie, kako {to im re~e Gospod, Bog na va{ite predci: ne bojte se
i ne pla{ete se!”
22 No vie site dojdovte pri mene i rekovte: “Da ispratime pred nas
lu|e, da ja razgledaat zemjata i da ni donesat izvestuvawe za patot po
koj }e odime, i za gradovite, vo koi }e vlezeme.”
23 Mi se svidoa tie zborovi, a jas zedov od vas dvanaeset du{i, po
eden ~ovek od sekoe pleme.
24 Tie trgnaa, se ka~ija na planinata, dojdoa do dolinata E{kol, i ja
razgledaa;
25 pa zedoa vo racete svoi plodovi od zemjata, ni donesoa, i nè
izvestija, velej}i: “Dobra e zemjata, {to Gospod, Bog na{, ni ja dava.”
26 No vie ne sakavte da odite i se oglu{ivte od zapovedta na Gospod,
va{iot Bog,
27 i negoduvavte vo {atorite svoi, velej}i: “Gospod, od omraza
sprema nas, nè izvede od zemjata egipetska, za da nè predade vo racete
na Amorejcite i da nè istrebi;
28 kade }e odime? Na{ite bra}a nè obeshrabrija, velej}i: onoj narod
e pogolem i posilen od nas; tamu gradovite se pogolemi i ogradeni so
yidovi do nebesa, pa i lu|e ispolini vidovme tamu.”
29 Toga{ jas vi rekov: “Ne u`asuvajte se i ne pla{ete se od niv;
30 Gospod, Bog va{, odi pred vas; Toj }e se bori za vas, isto onaka,
kako {to napravi so vas vo Egipet, pred o~ite va{i.
31 I vo ovaa pustina, kako {to vidovte, Gospod, Bog tvoj, te paze{e,
kako {to ~ovek go pazi sinot svoj, po celiot pat po koj minavte,
dodeka stignavte na ova mesto.”
32 No i pokraj toa vie ne Mu veruvavte na Gospod, va{iot Bog,
33 Koj ode{e pred vas po patot, za da vi odbere mesto, kade da zaprete,
no}e so ogan, za da vi go poso~uva patot po koj odite, a dewe so oblak.
34 I koga Gospod gi ~u zborovite va{i, se razgnevi, i se zakolna,
velej}i:
35 “Nikoj od ovie lu|e, od ovoj zol rod, nema da ja vidi dobrata zemja,
za koja im se zakolnav na predcite nivni deka }e im ja dadam;
36 samo Halev, Jefuneoviot sin, toj }e ja vidi; nemu }e mu ja dadam
zemjata, vo koja vleze, i na sinovite negovi, za{to Mu se pokoruva{e
na Gospod.”
37 Gospod se razgnevi i na mene zaradi vas, velej}i: “I ti nema da
vleze{ tamu;
38 Isus, sinot Navinov, koj e pri tebe, toj }e vleze tamu; nego
potkrepi go, bidej}i toj }e mu ja dade na Izrael vo nasledstvo;
39 i decata va{i, za koi govorevte deka }e stanat plen na
neprijatelite, i sinovite va{i, koi zasega ne znaat {to e dobro, i
{to zlo, tie }e vlezat tamu; nim }e im ja dadam, i tie }e ja nasledat.
40 A vie svrtete i trgnete kon pustinata, po patot kon Crvenoto
More.”
Povtoreni zakoni
Povtoreni zakoni
41 Vie odgovorivte toga{ i mi rekovte: “Zgre{ivme pred Gospod; }e
odime i }e se borime kako {to ni be{e zapovedal Gospod, Bog na{.” I
vie go opa{avte sekoj svoeto bojno oru`je, pa se sobravte i se
iska~ivte na planinata.
42 No Gospod mi re~e - ka`i im: “Ne odete i ne vojuvajte, za{to Jas
nema da bidam me|u vas, za da ne bidete razbieni od neprijatelite
va{i.”
43 I jas vi go ka`av toa, no vie ne me poslu{avte i ja prestapivte
Gospodovata zapoved i svoevolno se iska~ivte na planinata.
44 Toga{ izlegoa protiv vas Amorejcite, koi `iveeja po taa planina,
i ve prognaa, kako {to pravat p~elite, i ve razbivaa od Seir duri do
Horma.
45 Vie toga{ se vrativte i po~navte da pla~ete pred Gospod, no
Gospod ne go ~u pla~ot va{ i ne ve poslu{a.
46 i ostanavte vo Kadis mnogu vreme: kolku {to bevte tamu.
2
Potoa se vrativme i trgnavme po pustinata kon Crvenoto More, kako
{to mi be{e rekol Gospod, i mnogu vreme odevme okolu planinata
Seir.
Pominuvawe niz Edom, Moav i Amon
2 I Gospod mi re~e, velej}i:
3 “Dosta odevte okolu taa planina, svrtete se, pak, kon sever.
4 Zapovedaj mu na narodot i ka`i mu: }e pominete sega niz predelite
na va{ite bra}a, potomcite Isavovi, koi `iveat vo Seir; i tie }e se
ispla{at od vas, no vie }e bidete vnimatelni:
5 ne zapo~nuvajte so niv vojna. Jas nema da vi dadam od zemjata nivna
ni edna stapka, za{to planinata Seir im ja dadov na potomcite
Isavovi.
6 Hrana kupuvajte od niv so srebro i jadete; i voda kupuvajte od niv so
srebro i pijte;
7 za{to Gospod, Bog tvoj, te blagoslovi vo sekoe tvoe delo; te ~uva{e
dodeka patuva{e ti po taa golema pustina; ete, ~etirieset godini
Gospod, Bog tvoj, e so tebe; ti od ni{to ne se li{uva{e.”
8 I minavme pokraj na{ite bra}a, potomcite Isavovi, koi `iveat vo
Seir; po patot vo ramninata od Elat i Ecjon-Gever, pa svrtevme i go
izminavme patot vo pustinata Moav.
9 I mi re~e Gospod: “Ne se karajte so Moavcite, nitu po~nuvajte so
niv vojna; za{to Jas nema da vi dadam ni{to od zemjata nivna, bidej}i
Jas im go dadov Ar na Lotovite potomci.”
10 Porano tamu `iveeja Emijci, narod golem, mnogubroen i visok
kako Anakovite potomci,
11 i gi smetaat Refaimci* kako i Anakijcite; Moavcite, pak, gi
narekuvaa Emijci.
12 A vo Seir `iveeja porano Horijcite; no potomcite Isavovi gi
izgonija i gi istrebija od pred sebe i se naselija namesto niv - taka,
kako {to napravi Izrael so zemjata na svoeto nasledstvo, {to mu ja
be{e dal Gospod.
Povtoreni zakoni
Povtoreni zakoni
13 “I sega, stanete i preminete go potokot Zered.” I nie go minavme
potokot Zered.
14 Otkako otidovme vo Kadis-Barnea i go minavme potokot Zered,
pominaa trieset i osum godini, se dodeka vo taborot ne izginaa site
ma`i, pogodni za vojna, spored ona kako {to im se be{e zakolnal
Gospod;
15 pak i rakata Gospodova be{e protiv niv, istrebuvaj}i gi od
logorot, dodeka site ne izumrea.
16 i toga{, koga izginaa site ma`i, godni za vojna, i is~eznaa pome|u
narodot,
17 Gospod mi re~e, velej}i:
18 “Ti minuva{ sega niz predelite moavski, preku Ar,
19 i im se pribli`i na Amonovite potomci; ne sudruvaj se so niv,
nitu po~nuvaj so niv vojna, za{to Jas nema da ti dadam ni{to vo
nasledstvo od zemjata na Amonovite potomci, bidej}i im ja dadov na
potomcite na Lot.”
20 Taa se smeta{e za zemja na Refaimcite: porano `iveeja vo nea
Refaimci; Amoncite, pak, gi narekuvaa Zamzumijci;
21 tie bea narod golem, mnogubroen i visok kako Anakijcite, i
Gospod gi istrebi pred liceto nivno, i tie gi izgonija i se naselija na
nivnoto mesto,
22 kako {to napravi za sinovite Isavovi, koi `iveat vo Seir,
istrebuvaj}i gi pred niv Horijcite, i tie gi izgonija, i se naselija na
mestoto nivno i tamu `iveat do den denes.
23 I Avijcite, {to `iveeja vo selata kaj Gaza, Kaftorijcite, koi bea
izlegle od Kaftor, gi istrebija i se naselija na nivnoto mesto.
24 “Stanete, trgnete i minete go potokot Arnon; ete, go predavam vo
rakata tvoja Sihon, carot he{bonski, Amoreecot, i negovata zemja;
po~ni da ja pokoruva{ i vojuvaj protiv nego;
25 od denes Jas }e po~nam da seam strav i u`as pred tebe vrz narodite
pod celoto nebo; onie, {to }e ~ujat za tebe, }e se rastreperat i }e se
upla{at od tebe.”
Prezemawe na carstvoto na Sihon
26 I isprativ pratenici od pustinata Kedemot kaj he{bonskiot car
Sihon, so mirni zborovi, za da ka`at:
27 “Dozvoli mi da minam preku tvojata zemja; }e odam po patot, nema
da skr{nuvam, ni desno, ni levo;
28 hrana prodavaj mi za srebro, i jas }e jadam, i voda prodavaj mi za
srebro, i jas }e pijam; samo so nozete moi da minam.”
29 Taka, kako {to mi dozvolija potomcite Isavovi, koi `iveat vo
Seir, i Moavcite od Ar, dodeka ne minam preku Jordan vo zemjata, {to
Gospod, Bog na{, ni ja dava.
30 No he{bonskiot car Sihon ne se soglasi da mineme preku zemjata
negova, za{to Gospod, Bog na{, go o`esto~i duhot negov i srceto mu go
okoravi, za da go predade vo rakata tvoja, kako {to toa se vide sega.
31 I mi re~e Gospod: “Ete, Jas po~nav da ti go predavam Sihon, i
zemjata negova; po~ni da ja pokoruva{ zemjata negova.”
32 I Sihon, so celiot narod svoj, izleze protiv nas vo boj kaj Jahca;
Povtoreni zakoni
Povtoreni zakoni
33 i ni go predade Gospod, Bog na{, i nie go razbivme nego, sinovite
negovi i celiot narod negov.
34 Toga{ gi prezedovme site gradovi negovi, gi stavivme pod kletva i
gi razorivme, a i site ma`i, `eni i deca gi ubivme: nikoj ne ostana
`iv;
35 samo dobitokot im go zedovme i plenot od gradovite, {to gi
prezedovme.
36 Od Aroer, koj e na bregot od potokot Arnon, i od toj grad, {to e vo
dolinata, pa sè do Galaad, nema{e grad, nepristapen za nas: se ni
predade Gospod, Bog na{.
37 Samo kon zemjata na potomcite Amonovi ne pristapivme, nitu do
mestata, bliski do potokot Javok, nitu kon gradovite po planinata,
nitu do se, za koe ne ni zapoveda Gospod, Bog na{.
*2,11. t.e. xinovi, gorostasni lu|e.
Zazemawe na carstvoto na Og
Z
I se svrtevme ottamu i pojdovme kon Ba{an, i ba{anskiot car Og
izleze vo borba protiv nas so celiot svoj narod, kaj Edrei.
2 I mi re~e Gospod: “Ne pla{i se od nego, za{to Jas }e ti go
predadam vo rakata tvoja nego, i celiot narod negov, i celata zemja
negova; i ti }e napravi{ so nego taka, kako {to napravi so
amorejskiot car Sihon, koj `ivee{e vo Esevon.”
3 I Gospod, Bog na{, ni go predade vo racete na{i i Og, carot
ba{anski, i celiot narod negov; i go razbivme, taka {to od nego ne
ostana nikoj `iv.
4 Toga{ mu gi prezedovme site gradovi negovi, pa ne ostana grad, {to
ne bevme go prezele od niv: {eeset gradovi, celata oblast Argov vo
carstvoto na Og Ba{anski.
5 Site tie gradovi bea utvrdeni so visoki yidovi, porti i
dovratnici, bez da go smetame golemiot broj sela.
6 I nie gi stavivme pod kletva, kako {to napravivme so Sihon, carot
he{bonski, uni{tuvaj}i gi site gradovi zaedno so ma`ite, `enite i
decata;
7 a celiot dobitok i plenot od gradovite go razgrabavme.
Podelba na Galaad
8 I vo toa vreme ja prezedovme od racete na dvajcata carevi
amorejski zemjata od ovaa strana na Jordan, od potokot Arnon pa sè do
planinata Ermon;
9 Sidon~anite go vikaat Ermon Sirjon, a Amorejcite go narekuvaat
Senir.
10 Site gradovi vo ramninata, celiot Galaad i celiot Ba{an do
Saleha i Edrei, bea gradovi od carstvoto na Og Ba{anski;
11 za{to ba{anskiot car Og be{e edinstven pre`ivean od
Refaimcite. Ete, negoviot mrtove~ki sandak se u{te mo`e da se vidi
vo Rava, glaven grad na Amoncite: `elezen odar dolg devet lakti, a
{irok ~etiri lakti, ma{ki lakti.
Povtoreni zakoni
Povtoreni zakoni
12 I toga{ ja dobivme vo nasledstvo taa zemja, po~nuvaj}i od Aroer,
koj e kaj potokot Arnon; a polovinata od planinata Galaad so
nejzinite gradovi mu ja predadov na Ruvimovoto i na Gadovoto pleme.
13 Ostatokot, pak, od Galaad i celiot Ba{an, carstvoto na Og, mu go
predadovme na polovinata od Manasievoto pleme: celata oblast
Argov, so cel Ba{an. Taa zemja se nare~e Refaimska.
14 Jair, Manasieviot potomok, ja prezede celata oblast Argov, duri
do predelite Gesuriski, i Maahatski, i gi nare~e tie ba{anski mesta
Jairovi sela, spored svoeto ime, kako {to se vikaat tie i do den denes.
15 Na Mahir mu go dadov Galaad;
16 a na plemeto Ruvimovo i Gadovo im dadov od Galaad duri do
potokot Arnon, zemjata me|u potokot i predelot do potokot Javok,
granica na Amonovite potomci;
17 zapadnata, pak, granica odi po dolinata na Jordan, pome|u
Genisaretskoto Ezero i Mrtvoto More, do isto~noto podno`je na
Fazga.
18 Toga{ i vi zapovedav, velej}i: “Gospod, Bog va{, vi ja dade taa
zemja vo vladenie; site sposobni za vojna, otkako }e se vooru`ite,
pojdete pred bra}ata va{i, sinovite na Izrael;
19 samo `enite va{i, decata va{i i dobitokot va{, neka ostanat vo
gradovite va{i, {to vi gi dadov,
20 dodeka Gospod ne im dade spokojstvo na va{ite bra}a, kako i vam, i
dodeka tie ne ja nasledat taa zemja, koja Gospod, Bog va{, im ja dava od
onaa strana na Jordan; toga{ vratete se sekoj vo svoeto nasledstvo,
{to vi go dadov.”
21 A na Isus mu zapovedav vo ona vreme, velej}i: “O~ite tvoi vidoa
se, {to Gospod, Bog va{, im napravi na tie dvajca carevi; isto }e
napravi Gospod i so site carstva, preku koi }e minuva{.
22 Ne pla{ete se od niv, za{to Gospod, Bog na{, Sam se bori za nas.”
Mojsej nema da vleze vo Hanan
23 I Mu se pomoliv na Gospod vo ona vreme, velej}i:
24 “Gospodi, Bo`e, Ti po~na da go poka`uva{ na slugata Svoj
veli~ieto Svoe i silata Svoja; pa ima li nekoj bog na neboto ili na
zemjata, koj bi mo`el da pravi takvi dela, kako Tvoite, i so takva mo},
kakva {to e Tvojata?
25 Daj mi da minam i da ja vidam onaa prekrasna zemja preku Jordan,
tie ubavi planinski predeli i Livan.”
26 No Gospod me prezre zaradi vas i ne me poslu{a, i mi re~e Gospod:
“Dosta, vo idnina da ne mi govori{ pove}e za toa;
27 iska~i se na vrvot od Fazga i kreni gi o~ite kon moreto i kon
sever, kon jug i kon istok; pogledni so o~ite, za{to nema da go mine{
Jordan;
28 daj mu sovet na Isus, potkrepi go i ohrabri go; za{to toj }e go
predvodi ovoj narod i toj }e im go razdeli nasledstvoto vo taa zemja,
na koja ti }e pogledne{.”
29 I ostanavme vo dolinata sproti Bet-Peor.
Prakti~na primena na Bo`jite zakoni
Povtoreni zakoni
Povtoreni zakoni
4
I taka, Izraele, poslu{aj gi naredbite i zakonite, na koi jas ve u~am
da gi ispolnuvate, za da bidete `ivi i da otidete i da ja nasledite
onaa zemja, koja Gospod, Bog na va{ite predci, vi ja dava;
2 ne dodavajte ni zbor pove}e na ona {to vi go zapovedam, nitu da
odzemate od nego; ispolnuvajte gi zapovedite na Gospod, va{iot Bog,
koi jas vi gi predavam;
3 o~ite va{i vidoa se, {to Gospod, napravi so Vaal-Fegor; za{to
Gospod, Bog na{, go istrebi od sredinata tvoja sekoj, {to go slede{e
Vaal-Fegor;
4 a vie, koi ste Mu privrzani na Gospod, va{iot Bog, site ste `ivi do
den - denes.
5 Ete, vi gi iznesov naredbite i zakonite, {to mi gi predade Gospod,
Bog moj, za da postapuvate taka vo zemjata, vo koja vleguvate, za da ja
zavladeete.
6 I taka, pazete gi i ispolnuvajte gi, za{to vo toa e va{ata mudrost
i va{iot razum pred o~ite na site narodi, koi, otkako }e ~ujat za site
tie naredbi, }e re~at: ovoj golem narod e mudar i razumen narod.
7 3a{to ima li nekoj golem narod, komu negoviot bog mu se
pribli`il tolku, kako {to e blizok kon nas Gospod, na{iot Bog, koga
i da Go povikame?
8 I ima li nekoj golem narod so takvi pravedni naredbi i zakoni,
kako celiot ovoj zakon, {to vi go predavam denes?
Otkrovenieto na planinata Horiv
9 Samo pazi se i gri`livo ~uvaj ja du{ata svoja, za da ne gi zaboravi{
delata, {to gi vidoa tvoite o~i, i tie da ne izleguvaat od srceto tvoe,
vo site denovi na tvojot `ivot, i da prodol`at taka i sinovite tvoi, i
sinovite na tvoite sinovi.
10 Vo onoj den, koga stoevte pred Gospod, va{iot Bog, kaj Horiv, i
koga mi re~e Gospod: “Soberi go pri Mene narodot, za da mu gi ka`am
Moite zborovi, od koi }e nau~at da se pla{at od Mene vo site denovi
na svojot zemen `ivot i da gi nau~at sinovite svoi.”
11 Vie se dobli`ivte i zastanavte vo podno`jeto na planinata, a
planinata gore{e vo ogan do samoto nebo; i ima{e temnina, oblaci i
mrak.
12 I Gospod vi govore{e od sredinata na ognot; glasot na zborovite
go ~uvte, no obraz ne vidovte, tuku ~uvte samo glas.
13 I Toj vi go objavi Svojot zavet, i vi zapoveda da gi ispolnuvate
Desette zapovedi i gi napi{a na dve kameni plo~i.
14Toga{ Gospod mi zapoveda da ve nau~am na naredbite i zakonite, za
da gi ispolnuvate vo zemjata vo koja vleguvate, da ja zavladeete.
Predupreduvawe protiv idolite
15 Bidete cvrsto ubedeni vo du{ite svoi deka ne vidovte nikakov lik
vo onoj den, koga Gospod vi govore{e, na Horiv od sredinata na ognot.
16 Za da ne se ogre{ite, pravej}i si vajan lik, obraz na idol vo vid na
ma` ili `ena,
17 lik na nekoe `ivotno {to e na zemjata, lik na nekoja pernata
ptica, koja leta pod neboto,
Povtoreni zakoni
Povtoreni zakoni
18 lik na kakva bilo gadinka {to polzi po zemjata, lik na sekakov
vid riba, koja e vo vodata pod povr{inata na zemjata;
19 i da ne se soblazni{ ti, koga }e pogledne{ kon neboto i }e go
vidi{ sonceto, mese~inata i yvezdite i seto voinstvo nebesko, ta da
im se pokloni{ i da im poslu`i{, za{to Gospod, tvojot Bog, gi
opredelil za site narodi pod neboto.
20 A vas, pak, Gospod ve zede i ve izvede od `eleznata pe~ka, od
Egipet, ta da bidete narod Negov, kako {to ste toa denes.
21 I se razgnevi Gospod Bog na mene poradi vas i se zakolna deka
nema da go minam Jordan i nema da vlezam vo onaa ubava zemja, {to
Gospod, tvojot Bog, ti ja dava vo nasledstvo.
22 Jas }e umram vo ovaa zemja, i nema da go minam Jordan, dodeka vie
}e minete i }e ja zazemete taa ubava zemja.
23 Gledajte, da ne go zaboravite zavetot na Gospod, va{iot Bog, {to
Toj go sklu~i so vas, i da ne si pravite nikakvi idoli - obrazi na {to
i da bilo, kako {to ti zapoveda Gospod, tvojot Bog;
24 bidej}i Gospod tvojot Bog, e ogan, {to gori, Bog revnitel.
25 Ako, pak, ti se rodat sinovi i vnuci, i, otkako }e po`iveete dolgo
na zemjata, }e po~nete da vr{ite bezzakonija i napravite kakov-gode
rezan lik, so toa }e napravite zlo pred o~ite na Gospod, va{iot Bog, i
taka }e Go razgnevite.
26 Denes, eve, gi povikuvam za svedoci neboto i zemjata deka naskoro
}e ja izgubite ovaa zemja, vo koja odite da ja nasledite od onaa strana
na Jordan; nema da ostanete vo nea dolgo, ami }e zaginete.
27 I }e ve rasprsne Gospod me|u narodite, i }e stanete malubrojni
me|u narodite, kaj koi }e ve odvede Gospod;
28 i tamu }e im slu`ite na nivnite bogovi, {to raka ~ove~ka gi
napravila od drvo i od kamen, koi ne gledaat i ne slu{aat, ne jadat, i
ne mirisaat.
29 No tamu koga }e Go pobarate Gospoda, va{iot Bog, }e Go najdete,
ako Go pobarate od se srce i so celata svoja du{a.
30 Koga }e zapadne{ vo taga, i koga seto toa so vreme }e te snajde, ti
}e Mu se obrati{ na Gospod, tvojot Bog, i }e go ~ue{ Negoviot glas.
31 Gospod, tvojot Bog, e Bog milosrden; Toj nema da te ostavi, nema da
te pogubi i nema da go zaboravi zavetot so tvoite predci, koj so
zakletva im go potvrdil.
Prednosta na Izrael
32 Za{to, zapra{aj se za porane{nite vremiwa, {to bea pred tebe,
od onoj den, koga Bog go sozdade ~ovekot na zemjata, i od edniot kraj na
neboto do drugiot; imalo li ne{to takvo kako ova golemo delo, ili se
~ulo li za sli~no na nego?
33 Go ~ul li nekoj narod nekoga{ glasot na Boga, Koj govori od ogan,
kako {to ti ~u, i ostana `iv?
34 Zar se obidel nekoj bog da si zeme narod od drug narod preku
porazi, znamenija i ~uda, preku vojna, i so silna ispru`ena raka, so
golemi u`asi, kako {to napravi za vas Gospod, va{iot Bog, vo Egipet
pred tvoite o~i?
Povtoreni zakoni
Povtoreni zakoni
35 Tebe ti e dadeno da go vidi{ toa, za da razbere{ deka samo Gospod,
tvojot Bog e Bog i deka nema drug osven Nego.
36 Toj ti dozvoli od neboto da go ~ue{ glasot Negov, za da te nau~i, a
na zemjata ti go poka`a Svojot golem ogan, i ti gi slu{a{e zborovite
Negovi od ognot;
37 bidej}i Toj gi zasaka tvoite predci i ve izbra vas, potomcite
nivni po niv, i te izvede Sam so golemata sila Svoja od Egipet,
38 za da gi porazi od pred tebe narodite {to bea pogolemi i posilni
od tebe, pa da te vovede i da ti ja dade zemjata nivna vo nasledstvo, koja
sega ja ima{.
39 I taka, znaj sega i vrazumi se, za{to Gospod, tvojot Bog, e Bog na
neboto gore i na zemjata dolu, i nema drug osven Nego;
40 i pazi gi naredbite Negovi i zapovedite Negovi, koi denes ti gi
davam, za da bide dobro za tebe i za tvoite potomci po tebe i da
ostane{ dolgo vo taa zemja, koja Gospod, tvojot Bog, ti ja dava
zasekoga{.
Tri azilni gradovi vo Transjordanija
41 Toga{ Mojsej oddeli tri grada od onaa strana na Jordan, otkaj
izgrevot na sonceto,
42 za da izbega tamu ubiec, koj ne sakaj}i }e ubie svoj bli`en, a da ne
mu bil neprijatel ni v~era, nitu zav~era, i, otkako }e izbega vo eden
od tie gradovi, da ostane `iv.
43 Toa bea Becer vo pustinata, vo ramninata naselena od plemeto
Ruvimovo, i Ramot vo Galaad, nasledstvo Gadovo, i Golan vo Ba{an,
zemja na plemeto Manasievo.
VTOR GOVOR NA MOJSEJ
44 Ova e zakonot {to Mojsej im go predlo`i na sinovite izraelski;
45 ova se zapovedite, naredbite i zakonite, koi Mojsej im gi ka`a na
sinovite na Izrael otkako bea izlegle od Egipet,
46 od onaa strana na Jordan, vo dolinata sproti Bet-Peor, vo zemjata
na amorejskiot car Sihon, koj `ivee{e vo Esevon, i kogo Mojsej go
razbi so sinovite na Izrael, otkako bea izlezeni od Egipet.
47 I ja osvoija zemjata negova i zemjata na ba{anskiot car Og,
obajcata carevi na zemjata amorejska, koja e od onaa strana na Jordan,
otkaj izgrevot na sonceto:
48 od Aroer, koj e na bregot od potokot Arnon, do planinata Sion,
t.e. do Ermon;
49 i celata ramnina od onaa strana na Jordan kon istok, do Mrtvoto
More, vo podno`jeto na planinata Fazga.
Desette Bo`ji zapovedi
5
Toga{ Mojsej go svika siot izraelski narod i mu re~e: “Slu{aj gi,
izraelski narode, naredbite i zakonite {to ti gi ka`uvam denes vo
u{ite tvoi, nau~i gi i trudi se da gi ispolnuva{.
2 Gospod, na{iot Bog, sklu~i so nas zavet na Horiv.
Povtoreni zakoni
Povtoreni zakoni
3 Toj zavet Gospod ne go sklu~i so na{ite tatkovci, tuku so nas, koi
sme sega tuka site `ivi.
4 Lice v lice vi govore{e Gospod vam na planinata od ognot:
5 jas, pak, stoev me|u Gospod i me|u vas vo toa vreme, za da vi gi
prenesuvam zborovite Gospodovi, bidej}i vie se pla{evte od ognot i
ne izlegovte na planinata. Toj toga{ re~e:
6 ,Jas sum Gospod, tvojot Bog, Koj te izvedov od egipetskata zemja, od
domot na ropstvoto;
7 da nema{ drugi bogovi osven Mene!
8 Ne pravi idoli i nikakvi likovi na ona, {to e na neboto gore, i
{to e na zemjata dolu, i {to e vo vodite pod zemjata,
9 ne im se poklonuvaj i ne im slu`i; za{to Jas sum Gospod, Bog tvoj,
Bog revnitel, koj, za grevot na tatkovcite {to Me mrazat gi kaznuvam
decata, do tretoto i ~etvrtoto koleno,
10 i Koj poka`uva milost do iljadnici pokolenija kon onie, koi Me
sakaat i gi pazat zapovedite Moi.
11 Ne izgovaraj go naprazno imeto na Gospod, tvojot Bog; za{to
Gospod, tvojot Bog, nema da go ostavi nekaznet onoj, koj go upotrebuva
Negovoto ime naprazno!
12 Pazi go sabotniot den, za da ti bide svet, kako {to ti zapovedal
Gospod, tvojot Bog;
13 {est dena raboti i vr{i gi site raboti,
14 a sedmiot den e sabota na Gospod, tvojot Bog: ne vr{i nikakva
rabota, ni ti, ni sinot tvoj, ni }erkata tvoja, ni robot tvoj, ni
robinkata tvoja, ni volot tvoj, ni magareto tvoe, nitu drug tvoj
dobitok, nitu dojdenecot {to e kaj tebe, za da si po~ine robot tvoj i
robinkata tvoja, kako i ti.
15 I zapomni deka ti be{e rob vo egipetskata zemja, no Gospod,
tvojot Bog, te izvede ottamu so silna i dolga raka; zatoa i ti zapoveda
Gospod, tvojot Bog, da go po~ituva{ sabotniot den.
16 Po~ituvaj gi i tvojot tatko i tvojata majka, kako {to ti zapoveda
Gospod, tvojot Bog, za da `ivee{ dolgo i da ti bide dobro vo onaa
zemja, {to ti ja dava Gospod, tvojot Bog.
17 Ne ubivaj!
18 Ne vr{i prequba! 19Ne kradi!
20 Ne svedo~i la`no protiv bli`niot svoj!
21 Ne ja po`eluvaj `enata na bli`niot svoj i ne go po`eluvaj domot
na bli`niot svoj, nitu nivata negova, nitu robot negov, nitu
robinkata negova, nitu volot negov, nitu magareto negovo, nitu ne{to
drugo, koe mu pripa|a na bli`niot tvoj!Ä
22 Tie zborovi gi izre~e Gospod gromoglasno kon celoto va{e
sobranie na planinata od ognot, oblakot i mrakot, i pove}e ne
govore{e, i gi napi{a na dve kameni plo~i i mi gi predade.
Mojsej - glasnik Bo`ji
23 I koga go ~uvte glasot od mrakot, i planinata gore{e vo ogan, vie
se pribli`ivte do mene, site na~alnici na va{ite plemiwa i
stare{inite va{i,
Povtoreni zakoni
Povtoreni zakoni
24 govorej}i: ,Ete, ni ja poka`a Gospod, na{iot Bog, slavata Svoja i
veli~inata Svoja, i go ~uvme glasot Negov od ognot; denes vidovme
deka Gospod mu govore{e na ~ovek, i toj ostana `iv.
25 A zo{to sega da umreme? Bidej}i toj golem ogan }e ne izgori; ako
pak go ~ueme glasot na Gospod, na{iot Bog, }e umreme;
26 koe e toa ~ove~ko su{testvo {to go ~ulo, kako nie, glasot na
`iviot Bog, Koj govore{e od ognot, a da ostanalo `ivo?
27 Pristapi ti i slu{ni se, {to }e ti ka`e Gospod, na{iot Bog, i
raska`i ni se, {to }e ti govori Gospod, na{iot Bog, a nie }e
poslu{ame i taka }e pravimeÄ
28 I Gospod gi ~u va{ite zborovi, kako razgovaravte so mene, i mi
re~e Gospod: ,Gi ~uv zborovite na tvojot narod, koj ti govore{e; sè
{to rekoa, e dobro.
29 O, da imaa tie takvo srce, ta da se pla{ea od Mene i da gi slu{aa
site zapovedi Moi vo site denovi, toga{ }e im be{e dobro nim i na
sinovite nivni vo veki!Ä
30 Odi i ka`i im: ,Vratete se vo domovite va{i!Ä
31 a ti ostani tuka so Mene, i Jas }e ti gi ka`am site zapovedi,
naredbi i zakoni, na koi treba da gi nau~i{, za da postapuvaat taka vo
onaa zemja, {to im ja davam vo nasledstvo.”
32 Gledajte da postapuvate taka, kako {to vi zapoveda Gospod, va{iot
Bog, ne skr{nuvajte ni desno, ni levo;
33odete po patot, po koj vi zapoveda Gospod, va{iot Bog, za da bidete
`ivi i da vi bide dobro i da po`iveete dolgo vreme vo onaa zemja, {to
}e ja dobiete vo nasledstvo.
“Sakaj Go Gospoda, tvojot Bog”
6
Ova se zapovedite, naredbite i zakonite, na koi zapoveda Gospod,
Bog va{, da ve nau~am, kako da postapuvate vo onaa zemja, vo koja odite
da ja nasledite:
2 da se pla{i{ od Gospod, tvojot Bog, i site Negovi naredbi i
zapovedi Negovi, {to ti gi ka`uvam, da gi pazi{ ti i sinovite tvoi i
vnucite tvoi vo site denovi na `ivotot tvoj, za da `ivee{ dolgo.
3 I taka, ~uj Izraele, i potrudi se da go ispolnuva{ toa, za da ti
bide dobro, i da se namno`ite mnogu mnogu, kako {to Gospod, Bog na
tatkovcite va{i, im be{e rekol deka tebe }e ti dade zemja, kade {to
te~e med i mleko.
4 Poslu{aj, Izraele: Gospod, na{iot Bog, e edinstven Gospod,
5 sakaj Go Gospoda, tvojot Bog, od se srce, so seta du{a tvoja i so site
sili tvoi!
6 Ovie zborovi, {to ti gi zapovedam denes, da bidat vo tvoeto srce;
7 i prenesuvaj im gi na decata svoi i zboruvaj za niv, koga sedi{ doma
i koga si na pat, koga si legnuva{ i koga stanuva{;
8 i vrzi gi na rakata svoja kako znak, i neka ti bidat oznaka nad o~ite
tvoi,
9 i napi{ete gi vrz nadvratnikot od va{ite ku}i i na va{ite
gradski porti.
Povtoreni zakoni
Povtoreni zakoni
Izrael ne treba da Go zaboravi svojot Bog
10 Koga, pak, }e te vovede Gospod, tvojot Bog, vo onaa zemja, za koja Toj
im se zakolna na predcite tvoi - Avraam, Isak i Jakov, da ti ja dade so
golemi i ubavi gradovi, {to ti ne si gi gradel,
11 i so ku}i, polni so sekoe dobro, so koe ti ne si gi napolnil, i so
kladenci iskopani, {to ti ne si gi kopal, so lozja i maslini, koi ti ne
si gi sadel, pa }e jade{ i }e se nasituva{!
12 Toga{ pazi da ne Go zaboravi{ Gospoda, Koj te izvede od
egipetskata zemja, od domot na ropstvoto.
13 Pla{i se od Gospod, tvojot Bog, i samo Nemu slu`i Mu, i vo
Negovo ime kolni se!
14 Ne odete po drugi bogovi - bogovi na onie narodi, {to }e bidat
okolu vas;
15 za{to Gospod, tvojot Bog, Koj e pome|u vas, e Bog revnitel; za da ne
se razgori gnevot na Gospod, tvojot Bog, protiv tebe, i da ne te istrebi
Toj od liceto na zemjata.
16 Ne isku{uvajte Go Gospoda, va{iot Bog, kako {to Go isku{uvavte
vo Masa.
17 Pazete gi cvrsto zapovedite na Gospod, va{iot Bog, i zakonite
Negovi i naredbite, {to Toj ti gi zapoveda;
18 i vr{ete go ona {to e pravo i dobro pred o~ite na Gospod, za da ti
bide dobro i da vleze{ i da ja osvoi{ dobrata zemja, koja Gospod so
kletva im ja veti na predcite va{i,
19 i da gi izgoni site tvoi neprijateli od pred tebe, kako {to
vele{e Gospod.
20 Ako eden den sinot tvoj te zapra{a, velej}i: “{to zna~at tie
zapovedi, naredbi i zakoni, {to vi gi zapovedal Gospod, va{iot Bog?”
21 Ka`i mu toga{ na sinot tvoj: “Nie bevme robovi na faraonot vo
Egipet, no Gospod nè izvede od Egipet so nezapirliva sila,
22 i poka`a Gospod znamenija i golemi ~uda, i porazii protiv Egipet
- protiv faraonot i protiv celiot negov dom,
23 i nas nè izvede ottamu, za da nè vovede vo ovaa zemja, za koja im se
zakolnal na na{ite predci deka }e ni ja dade.
24 I ni zapoveda Gospod da gi ispolnuvame site tie naredbi, da se
pla{ime od Gospod, na{iot Bog, za da ni bide dobro vo site denovi, i
da ostaneme `ivi, kako {to sme denes.
25 I vo toa }e bide na{ata pravednost, ako se trudime da gi
izvr{uvame site tie zapovedi na zakonot pred Gospod, na{iot Bog,
kako {to ni zapoveda Toj.”
Izrael - narod posveten na Gospod
7
Koga Gospod, tvojot Bog, }e te vovede vo zemjata, vo koja ti odi{, za
da ja osvoi{, i }e gi izgoni od pred tebe mnogubrojnite narodi:
Hitijcite, Gergesejcite, Amorejcite, Hanancite, Perizijcite,
Evejcite i Jevusijcite, - sedum narodi, {to se pobrojni i posilni od
vas.
Povtoreni zakoni
Povtoreni zakoni
2 I koga }e ti gi predade Gospod, tvojot Bog, vo racete tvoi, i ti }e
gi razbie{, - toga{ predaj gi na prokletstvo: ne pravi so niv sojuz i
nemoj da gi po{teduva{;
Z i ne se oroduvaj so niv: }erkata svoja ne ja davaj na sinot negov, i
}erkata negova ne zemaj ja za sinot tvoj,
4 za{to tie }e gi odvratat sinovite tvoi od Mene, za da im slu`at na
drugi bogovi; toga{ }e se razgori vrz vas gnevot na Gospod i Toj }e ve
istrebi.
5 No postapete so niv vaka: `rtvenicite nivni razru{ete im gi,
stolbovite nivni razbijte gi, A{erite nivni ise~ete gi i idolite
nivni so ogan izgorete gi;
6 za{to ti si svet narod na Gospod, tvojot Bog; tebe te izbra Gospod,
tvojot Bog, za da bide{ negov sopstven narod me|u site narodi, {to se
na zemjata.
Vernosta na Gospod kon Svojot zavet
7 Ne zatoa, {to ste pobrojni od site narodi, ve primi Gospod i ve
izbra, - bidej}i vie ste pomalubrojni od site narodi, 8 tuku zatoa {to Gospod ve zasaka i ja odr`i kletvata, so koja Toj se
be{e zakolnal na predcite va{i; i ve izvede Gospod so nezapirliva
sila, ve oslobodi od domot na ropstvoto, od rakata na faraonot,
egipetskiot car.
9 I taka, znaj deka Gospod, tvojot Bog, e Bog veren, Koj go pazi
zavetot i ima milost kon onie {to Go sakaat i gi izvr{uvaat
zapovedite Negovi do iljada pokolenija;
10 a onie, koi Go mrazat, gi kaznuva i gi pogubuva; Toj ne zaborava da
go kazni tokmu onoj, koj Go mrazi.
11 I taka, pazi gi ovie zapovedi, naredbi i zakoni, {to denes ti gi
ka`uvam i da gi ispolnuva{.
12 I ako gi slu{ate site ovie zakoni i gi pazite i ispolnuvate,
Gospod, tvojot Bog, }e go pazi zavetot i milosta kon tebe, kako {to im
se zakolna Toj na va{ite predci;
13 }e te zasaka, }e te blagoslovi, }e te namno`i i }e go blagoslovi
plodot na tvojata utroba, i plodot na tvojata zemja: p~enicata tvoja, i
vinoto tvoe, i masloto tvoe, i stelnite kravi tvoi, i objagnetite ovci
tvoi, vo onaa zemja, za koja Toj im se zakolna na tatkovcite tvoi deka
}e ti ja dade;
14 blagosloven }e bide{ pove}e od site narodi: nema da ima ni
besploden, ni besplodna, kako me|u vas, taka i me|u dobitokot tvoj;
15 i }e ja otstrani od tebe Gospod, sekoja nemo}, i nikakvi luti
egipetski bolesti, {to gi znae{, nema da isprati vrz tebe, tuku }e gi
isprati na site {to te mrazat;
16 i }e gi uni{ti{ site narodi, {to Gospod, tvojot Bog, ti gi dava: i
da ne bidat po{tedeni pred okoto tvoe; i ne slu`i im na bogovite
nivni, bidej}i toa e jamka za tebe.
Gospod - za{titnik na Svojot narod
17 Ako ka`e{ vo svoeto srce: ,ovie narodi se pobrojni od mene, kako
mo`am da gi porazam?Ä
Povtoreni zakoni
Povtoreni zakoni
18 Ne pla{i se od niv; spomni si, {to napravi Gospod, tvojot Bog, so
faraonot i so celiot Egipet.
19 Seti se za onie golemi isku{enija {to gi vidoa o~ite tvoi, na
onie znamenija, i na golemite ~uda i na nezapirlivata sila, so koja te
izvede Gospod, tvojot Bog; toa istoto }e go napravi Gospod, tvojot Bog,
i so site narodi, od koi se pla{i{;
20 I str{eli }e isprati Gospod, tvojot Bog vrz niv, dodeka ne
zaginat onie {to ostanale i onie {to se sokrile pred tebe;
21 ne pla{i se od niv, bidej}i Gospod, tvojot Bog, e so tebe; Bog
golem i silen.
22 I Gospod, tvojot Bog, }e gi progonuva od pred tebe tie narodi
malku po malku; ti ne mo`e{ brzo da gi istrebi{, za da ne se
namno`at protiv tebe divite yverovi;
23 no }e ti gi predava Gospod, tvojot Bog, vo racete tvoi, i }e gi
upla{i i tie }e zaginat;
24 i }e gi predade vo tvoite race carevite nivni, i ti }e go istrebi{
imeto nivno od pod neboto: nikoj nema da izdr`i pred tebe dodeka ne
gi istrebi{.
25 Likovite na bogovite nivni so ogan izgorete gi; da ne ti se
prisaka da go zeme{ srebroto ili zlatoto, {to e na niv, za da ne bide
toa za tebe jamka, bidej}i e toa odvratnost pred Gospod, tvojot Bog;
26 i ne ja vnesuvaj gnasotijata vo domot svoj, za da ne bide{ osuden na
prokletstvo, kako niv; odvra}aj se od toa i gnasi se od nego, bidej}i
toa e prokletstvo.
Gospod go pou~uva Izrael vo pustinata
8
Site zapovedi, {to denes vi gi ka`uvam, nastojuvajte da gi
ispolnuvate, za da bidete `ivi i da se namno`ite, i da vlezete i da ja
nasledite zemjata, koja Gospod so zakletva im ja veti na va{ite
predci.
2 I pomni go celiot pat, po koj te vode{e Gospod, tvojot Bog, po
pustinata eve ve}e ~etirieset godini, za da te isku{a i da doznae {to
e vo srceto tvoe, dali gi po~ituva{ zapovedite Negovi, ili, pak, ne.
3 Toj te smiruva{e, te ma~e{e so glad i te hrane{e so mana, {to ti
ne ja znae{e, a ne ja znaeja ni tvoite predci, za da ti poka`e deka
~ovekot ne `ivee samo od leb, tuku od sekoj zbor {to izleguva od
ustata Gospodova;
4 oblekata tvoja ne izvetve na tebe, i nogata tvoja ne ote~e, eve ve}e
~etirieset godini.
5 I znaj vo srceto svoe deka Gospod, tvojot Bog, te pou~uva kako {to
tatkoto go pou~uva sinot svoj.
6 3atoa po~ituvaj gi zapovedite na Gospod, tvojot Bog, odi po
pati{tata Negovi i pla{i se od Nego.
Isku{enijata vo vetenata zemja
7 Za{to Gospod, tvojot Bog, te vodi vo dobra zemja; vo zemja kade {to
ima izvori i ezera, a od planinite i dolinite, te~at potoci;
Povtoreni zakoni
Povtoreni zakoni
8 vo zemja na p~enica, ja~men, lozja, smokvi i kalinki; vo zemja, kade
{to ima maslinovo maslo i med;
9 vo zemja, kade {to }e go jade{ lebot svoj bez nedostatok i od ni{to
nema da ima{ potreba, vo zemja, kade {to kamewata se `elezo, a od
planinite }e kopa{ bakar.
10 I koga }e jade{ i }e se nasituva{, blagoslovuvaj Go Gospoda,
tvojot Bog, za dobrata zemja, {to ti ja dade.
11 Gledaj da ne Go zaboravi{ Gospoda, tvojot Bog, ne po~ituvaj}i gi
zapovedite Negovi, zakonite Negovi i naredbite Negovi, {to denes ti
gi ka`uvam.
12 Koga }e jade{ i }e bide{ sit, i }e izgradi{ ubavi ku}i i }e se
vseli{ vo niv,
13 koga }e ti se namno`i krupniot i sitniot dobitok, i koga se
zbogati{ so mnogu srebro i zlato, i od se }e ima{ vo izobilie,
14 gledaj, da ne se vozgordee srceto tvoe, ta da zaboravi{ na Gospod,
tvojot Bog, Koj te izvede od egipetskata zemja, od domot na ropstvoto;
15 Koj te prevede preku golemata i stra{na pustina, kade {to ima
otrovni zmii i skorpii, i suvi mesta, vo koi nema voda; Koj ti izvadi
voda od granitna karpa;
16 te hrane{e vo pustinata so mana, koja tatkovcite tvoi ne ja znaeja,
za da te smiri i da te isku{a, pa da ti napravi potoa dobro,
17 i za da ne ka`e{ vo srceto svoe: “Mojata sila i cvrstinata na
mojata raka go zdobija ova bogatstvo.”
18 No da Go pomni{ Gospoda, tvojot Bog, za{to Toj ti dade sila za da
se zdobie{ so bogatstvo, za da go ispolni, kako denes, Svojot zavet, koj
so zakletva go be{e potvrdil na tvoite predci.
19 Ako pak Go zaboravi{ Gospoda, tvojot Bog, i trgne{ po drugi
bogovi, slu`ej}i im i poklonuvaj}i im se, vi svedo~am denes deka }e
izginete;
20 onaka kako narodite, koi Gospod gi uni{ti pred vas: taka }e
zaginete i vie, zatoa {to ne go poslu{avte glasot na Gospod, va{iot
Bog.
Pobedata i spasenieto se od Boga, a ne od ~ovekot
9
^uj, Izraele: ti denes }e go mine{ Jordan da zavladee{ narodi,
pogolemi i posilni od vas, gradovi golemi, so tvrdini do nebesa,
2 lu|e golemi, i mnogubrojni, i visoki, Anakovite potomci, za koi
znae{ i si slu{al: “Koj mo`e da im se protivstavi na Anakovite
potomci?”
3 No sega znaj deka Gospod, tvojot Bog, }e odi pred tebe kako ogan, koj
gori: Toj }e gi istrebi i }e gi kutne pred tebe i ti naskoro }e gi
izgoni{ i }e gi istrebi{, kako {to ti re~e Gospod.
4 Koga }e gi izgoni Gospod, tvojot Bog, pred tebe, nemoj da re~e{ vo
srceto svoe: “Zaradi mojata pravednost me dovede Gospod da ja
Povtoreni zakoni
Povtoreni zakoni
nasledam taa zemja. Zatoa {to poradi bezzakonijata na ovie narodi
Gospod gi progonuva od pred tebe.”
5 Ne zaradi pravednosta tvoja i ne zaradi pravinata na srceto tvoe
ti odi{ da ja nasledi{ zemjata nivna, tuku poradi bes~estieto na tie
narodi Gospod, tvojot Bog, gi izgoni od pred tebe, i za da go odr`i
zavetot, so koj im se zakolna Gospod na predcite tvoi: Avraam, Isak i
Jakov;
6 zatoa znaj sega deka ne zaradi pravednosta tvoja Gospod, tvojot Bog,
ti dava da ja nasledi{ taa dobra zemja, - bidej}i si tvrdoglav narod.
Zlatnoto tele: gre{kata na narodot
7 3apomni i ne zaboravaj, kolku Go razgnevivte Gospoda, va{iot Bog,
vo pustinata: od onoj den, koga izlegovte od egipetskata zemja, pa se
dodeka pristignavte na ova mesto, vie ne Mu se pokorivte na Gospod.
8 i kaj Horiv vie Go razdraznivte Gospoda, i se razgnevi Gospod na
vas, taka {to saka{e da ve istrebi.
9 Koga jas se iska~iv na planinata, za da gi primam kamenite plo~i,
plo~ite na zavetot, {to Gospod go be{e sklu~il so vas; toga{ ostanav
na planinata ~etirieset dena i ~etirieset no}i, leb ne jadev i voda ne
piev;
10 i mi gi dade Gospod dvete kameni plo~i, napi{ani so Bo`ji prst, a
na niv bea site zborovi, {to vi gi izre~e Gospod na planinata srede
ognot vo denot na sobranieto.
11 Otkako izminaa ~etirieset dena i ~etirieset no}i, Gospod mi gi
dade dvete kameni plo~i, plo~ite na zavetot,
12 i mi re~e Gospod: “Stani, odi si poskoro ottuka, za{to tvojot
narod, {to go izvede od Egipet, se razvrati; mnogu brzo tie otstapija
od patot, {to im go zapovedav; tie si napravija lean idol.”
13 I mi re~e Gospod: “Go gledam toj narod, ete, toa e tvrdoglav narod;
14 ostavi Me da gi uni{tam i da go izbri{am imeto nivno od pod
neboto, a od tebe }e napravam narod, posilen i pomnogubroen od niv.”
15 Jas se svrtev i slegov od planinata, a planinata gore{e vo ogan;
dvete plo~i na zavetot bea vo obete moi race;
16 i vidov deka vie bevte zgre{ile protiv Gospod, va{iot Bog, bevte
si napravile izleano tele, i naskoro bevte otstapile od patot, {to vi
go be{e zapovedal Gospod;
17 toga{ gi zedov dvete plo~i, gi frliv od racete svoi, pa gi skr{iv
pred vas.
Zlatnoto tele: zastapni{tvoto na Mojsej
18 I Mu se pomoliv na Gospod, kako i porano, i pak ~etirieset dena i
~etirieset no}i leb ne jadev i voda ne piev, za site va{i grevovi, so
koi zgre{ivte, za{to izvr{ivte zlo pred Gospod, i Go razgnevivte;
19 bidej}i jas se pla{ev od gnevot i jarosta, so koja Gospod se
razgnevi na vas i saka{e da ve istrebi. No Gospod me poslu{a i toga{.
20 A i na Aron silno se razgnevi Gospod i saka{e da go pogubi; no jas
toga{ se molev i za Aron.
Povtoreni zakoni
Povtoreni zakoni
21 A grevot va{, {to go napravivte - teleto, go zedov, go izgorev vo
ogan, go skr{iv, i go uni{tiv, otkako go zdrobiv, taka {to stana siten
prav, i jas go frliv toj prav vo potokot {to te~e{e od planinata.
22 I vo Tavera, i vo Masa, i vo Kivrot-Taava vie Go razgnevivte
Gospoda.
23 I koga Gospod ve prati od Kadis-Barnea, so zborovite: “Odete i
osvoete ja zemjata, {to vi ja davam,” - vie i se protivstavivte na
zapovedta na Gospod, va{iot Bog, i ne Mu poveruvavte i ne go
poslu{avte glasot Negov.
24 Vie Mu bevte nepokorni na Gospod u{te od onoj den, koga ve
zapoznav.
25 I Mu se molev na Gospod, Go molev ~etirieset dena i ~etirieset
no}i, bidej}i Gospod saka{e da ve istrebi;
26 Mu se molev na Gospod i rekov: “Gospodi, Gospodi, ne pogubuvaj go
Svojot narod i Svoeto nasledstvo, {to go izbavi so golemata Tvoja
sila, {to go izvede od Egipet so silna raka;
27 spomni Si za Tvoite slugi Avraam, Isak i Jakov; ne gledaj na
`estokosta na ovoj narod, nitu na ne~esnosta negova, nitu pak na
grevovite negovi,
28 za da re~e ovaa zemja, od kade {to nè izvede: - Gospod ne mo`e{e da
gi vovede vo zemjata, {to im ja be{e vetil, i od omraza sprema niv gi
izvede, za da gi istrebi vo pustinata, 29 a toa e Tvoj narod i Tvoe nasledstvo, {to Ti go izvede so Svojata
nezapirliva sila.”
Zlatnoto tele: pro{kata Bo`ja
10
Toga{ Gospod mi re~e: “Ise~i dve kameni plo~i, sli~ni na
porane{nite, i iska~i se kaj Mene na planinata, i napravi drven
kov~eg.
2 A Jas }e gi napi{am na plo~ite onie zborovi {to bea napi{ani na
porane{nite plo~i, a koi ti gi skr{i; i polo`i gi vo kov~egot.”
3 I napraviv kov~eg od drvoto {itim*, pa isekov dve kameni plo~i,
kako porane{nite, i otidov na planinata so dvete plo~i vo race.
4 I gi napi{a Toj na plo~ite, kako {to be{e napi{ano porano; onie
deset zapovedi, {to vi gi ka`a Gospod na planinata srede ognot vo
denot na sobranieto, i mi gi predade Gospod.
5 Jas se svrtev i slegov od planinata i gi polo`iv plo~ite vo
kov~egot, {to go bev napravil, za da bidat tie tamu, kako {to mi
zapoveda Gospod.
6 Potoa zaminaa sinovite izraelski od izvorot na sinovite Jakanovi
kon Mosera; i tamu umre Aron i be{e pogreban, a na mestoto negovo
sve{tenik stana sinot negov Eleazar.
7 Ottamu otidoa vo Gudgoda, a od Gudgoda vo Jatevata, vo zemjata so
vodni potoci.
8 Toga{ Gospod go oddeli Levievoto pleme, za da go nosi kov~egot na
zavetot Gospodov, za da stoi pred Gospod i da Mu slu`i, i da go veli~a
imeto Negovo, kako {to e toa i do den denes;
Povtoreni zakoni
Povtoreni zakoni
9 poradi toa levitite nemaat del i nasledstvo so bra}ata svoi:
Samiot Gospod e nivni del, kako {to im be{e govorel Gospod, tvojot
Bog.
10 I prestojuvav na planinata, kako i porano, ~etirieset dena i
~etirieset no}i; Gospod me poslu{a i ovoj pat, i ne posaka Gospod da
ve pogubi;
11 i Gospod mi re~e: “Stani, trgni na pat pred svojot narod; neka
otidat i neka ja naselat zemjata, za koja im se zakolnav na predcite
nivni deka }e im ja dadam.”
Zapovedta za qubov i poslu{nost
12 I sega, Izraele, {to bara od tebe Gospod, tvojot Bog? Samo da se
pla{i{ od Gospod, tvojot Bog, da odi{ po site Negovi pati{ta, da Go
saka{, i da Mu slu`i{ na Gospod, tvojot Bog, od se srce i so seta du{a;
13 da gi pazi{ zapovedite na Gospod, tvojot Bog, i naredbite Negovi,
koi denes ti gi zapovedam, za da ti bide dobro.
14 Ete, neboto i neboto nad nebesata, zemjata i sè {to e na nea, e na
Gospod, tvojot Bog;
15 no samo predcite va{i gi primi Gospod i gi zasaka, i ve izbra vas,
nivnoto seme po niv, od site narodi, kako {to gleda{ denes.
16 I taka, otstranete ja ne~istotijata na va{eto srce, i nemojte da
bidete vo idnina tvrdoglavi;
17 za{to Gospod, va{iot Bog, e Bog na bogovite i Gospodar na
gospodarite, Bog golem, silen i stra{en, Koj ne gleda na lice i ne
zema darovi,
18 Koj pravo sudi, na sirak i na vdovica, go saka pridojdeniot i mu
dava leb i obleka.
19 Sakajte go i vie pridojdeniot, bidej}i i vie samite bevte
pridojdeni vo egipetskata zemja.
20 Pla{i se od Gospod, tvojot Bog, i samo Nemu slu`i Mu, kon Nego
privrzi se i vo Negovo ime kolni se;
21 Toj e tvojata pofalba, Toj e tvojot Bog, Koj poradi tebe gi napravi
onie golemi i slavni dela, {to gi vidoa o~ite tvoi;
22 tvoite predci dojdoa vo Egipet sedumdeset du{i, a sega Gospod,
tvojot Bog, te napravi mnogubroen kako yvezdite nebeski.
*10,3. Drvoto {itim e sli~no na bagrem.
Potsetuvawe na toa {to Bog napravil za Izrael
11
I taka, sakaj Go Gospoda, tvojot Bog, i vnimavaj - ona {to go
zapovedal da go pazi{, - i naredbite Negovi, i zakonite Negovi,
i zapovedite Negovi vo site denovi.
2 Pa pot~inete se sega, - bidej}i jas ne zboruvam so sinovite va{i,
koi ne gi znaat i ne gi videle kaznite od Gospod, va{iot Bog, Negovoto veli~ie - Negovata nezapirliva sila;
3 ~udata Negovi i delata Negovi, {to gi napravi srede Egipet so
faraonot, carot egipetski, i so celata negova zemja,
Povtoreni zakoni
Povtoreni zakoni
4 i ona {to go napravi Toj so egipetskata vojska, so kowite i kolite,
{to gi potopi Toj vo vodite na Crvenoto More, koga tie ve gonea, i
Gospod gi uni{ti zasekoga{, 5 i {to napravi Toj za vas vo pustinata, dodeka ne dojdovte na ova
mesto,
6 i {to napravi Toj so Datan i Aviron, sinovite na Elijav, sin
Ruvimov, koga zemjata ja otvori ustata i pred celiot Izrael gi goltna
niv i domovite nivni, i ku}ite nivni i celiot imot {to go imaa;
7 za{to va{ite o~i gi vidoa site tie golemi dela na Gospod, {to Toj
gi napravi.
8 I taka, pazete gi site zapovedi, koi vi gi ka`uvam denes, za da
bidete hrabri, pa da otidete i da ja nasledite zemjata, site koi
preminuvate, za da ja osvoite;
9 i da `iveete dolgo vreme vo onaa zemja, za koja Gospod im se zakolna
na predcite va{i deka }e im ja dade nim, i na pokolenijata nivni,
zemjata, vo koja te~e med i mleko.
Zemjata za koja Gospod se gri`i
10 Za{to zemjata, vo koja odi{ da ja osvoi{, ne e kako egipetskata
zemja, od koja izlegovte, kade {to ti, otkako }e go posee{e semeto
svoe, ja napojuva{e so nozete svoi, kako zelen~ukova gradina.
11 Zemjata, pak, vo koja odite za da ja osvoite e zemja so planini i
dolini, i se napojuva so voda od nebeskiot do`d,
12 zemja, za koja Gospod, tvojot Bog, se gri`i: o~ite na Gospod, tvojot
Bog, neprestajno se vrz nea, od po~etokot pa sè do krajot na godinata.
13 Ako gi slu{ate zapovedite {to vi gi ka`uvam denes, ako Go saka{
Gospoda, tvojot Bog, i Mu slu`i{ od seto srce tvoe i od seta du{a
tvoja,
14 Toj }e i dade na zemjata tvoja do`d navreme, ran i docen, i ti }e go
sobere{ `itoto svoe, vinoto svoe i masloto svoe;
15 I }e mu dade treva na poleto tvoe za tvojot dobitok i ti }e jade{ i
}e bide{ sit.
16 No pazete, da ne se soblazni srceto va{e, pa da pristapite i da im
slu`ite na drugi bogovi i da im se poklonuvate;
17 za{to toga{ }e se razgori gnevot na Gospod protiv vas, i Toj }e go
zatvori neboto i nema da ima do`d, i zemjata nema da go dade svojot
plod; i vie brzo }e is~eznete od dobrata zemja, koja Gospod vi ja dava.
18 I taka, stavete gi ovie moi zborovi vo srceto svoe i vo du{ata
svoja, vrzete gi na rakata svoja kako znak, i neka bidat tie vrzulka
me|u o~ite va{i;
19 u~ete gi sinovite svoi na niv, ka`uvajte im za niv, koga sedi{
doma i koga si na pat, koga si legnuva{ i koga stanuva{;
20 i napi{ete gi vrz gredite od vratite na ku}ite va{i i na va{ite
gradski porti,
21 za da bidat va{ite denovi i denovite na va{ite deca vo onaa zemja,
za koja Gospod se zakolna deka }e im ja dade na predcite va{i, tolku
kolku {to neboto }e bide nad zemjata.
Povtoreni zakoni
Povtoreni zakoni
22 Za{to, ako gi pazite site tie zapovedi, {to vi gi ka`uvam i gi
ispolnuvate, ako Go sakate Gospoda, va{iot Bog, ako odite po site
Negovi pati{ta i se privrzete kon Nego,
23 toga{ Gospod }e gi izgoni site tie narodi od pred vas, i vie }e
vladeete so narodi, {to se pogolemi i posilni od vas;
24 sekoe mesto, na koe }e stapi nogata va{a, }e bide va{e: va{ite
predeli }e bidat od pustinata i Livan, i od rekata Eufrat, duri do
moreto, koe e na zapad.
25 Nikoj nema da vi se protivstavi vam: Gospod, va{iot Bog, }e
isprati strav i trepet pred vas vrz sekoja zemja, na koja }e stapnete,
kako {to vi govore{e Toj.
26 Ete, jas vi davam denes blagoslov i prokletstvo;
27 blagoslov - ako gi poslu{ate zapovedite na Gospod, va{iot Bog,
{to vi gi ka`uvam denes,
28 a prokletstvo - ako ne gi poslu{ate zapovedite na Gospod, va{iot
Bog, i se otstranite od patot, {to vi go poso~uvam denes, i trgnete po
drugi bogovi, {to ne gi znaete.
29 Koga }e te vovede Gospod, tvojot Bog, vo onaa zemja vo koja odi{ za
da ja osvoi{, toga{ iska`i blagoslov od planinata Garizim, a
prokletstvo od planinata Eval.
30 Tie se od onaa strana na Jordan, po patot kon zajdisonce, vo
zemjata na Hanancite, koi `iveat vo ramninata, sproti Gilgal, blizu
do dabjakot More.
31 Za{to vie go pominuvate Jordan, za da otidete da ja osvoite
zemjata, koja vi ja dava Gospod, va{iot Bog; osvojte ja i naselete se vo
nea.
32 I taka, nastojuvajte da gi pazite site naredbi i zakoni, {to vi gi
predavam denes.
ZAKONITE GOSPODOVI
12
Ova se naredbite i zakonite, {to ste dol`ni gri`livo da gi
ispolnuvate vo zemjata, koja Gospod, Bog na predcite va{i, vi ja dava
vo nasledstvo, za site denovi, vo koi }e `iveete vo nea.
Samo edno mesto za bogoslu`ba
2 Razru{ete gi site mesta, kade {to narodite, koi }e gi pokorite, im
slu`ele na bogovite svoi: po visokite planini i viso~ini i pod sekoe
razgraneto drvo;
3 razurnete gi `rtvenicite nivni i skr{ete gi stolbovite nivni,
izgorete gi so ogan A{erite nivni i zdrobete gi idolite na bogovite
nivni; sotrete go i imeto nivno od toa mesto.
4 Da ne Mu pravite takvo ne{to na Gospod, va{iot Bog;
Povtoreni zakoni
Povtoreni zakoni
5 no obra}ajte se kon ona mesto, koe Gospod, Bog va{, }e go izbere vo
predelite na plemiwata va{i, za prebivali{te na imeto Negovo; i
tamu odete:
6 tamu prinesuvajte gi svoite sepalenici, `rtvite va{i i desetinite
va{i, voznesenite darovi na va{ite race, zavetite va{i,
dobrovolnite prinosi va{i, i prvorodenite od krupniot i od sitniot
va{ dobitok:
7 i tamu jadete pred Gospod, va{iot Bog, i veselete se - vie i
semejstvata va{i za sekoja dobivka, so koja te blagoslovil Gospod,
tvojot Bog.
8 Tamu ne treba da pravite se onaka, kako {to sega ovde go pravime, sekoj, kako {to mu se ~ini deka e dobro;
9 za{to sega u{te ne ste vlegle vo mestoto na spokojot i vo
nasledstvoto, {to Gospod, va{iot Bog, vi go dava.
10 No koga }e go preminete Jordan i }e se naselite vo zemjata, koja
Gospod, va{iot Bog, vi ja dava vo nasledstvo, i koga }e ve uspokoi od
site neprijateli va{i, {to ve opkru`uvaat, i za`iveete bazbedno,
11 toga{, vo ona mesto, {to }e go odbere Gospod, va{iot Bog, za
prebivali{te na imeto Negovo, tamu prinesuvajte se, {to vi
zapovedam: sepalenicite va{i, `rtvite va{i, desetinite va{i, i
voznesenite darovi od racete va{i, i sekoj va{ izbran dar, {to }e Mu
go vetite na Gospod.
12 I veselete se pred Gospod, va{iot Bog, vie i sinovite va{i, i
}erkite va{i, i robovite va{i, i robinkite va{i i levitite, koi se
vo gradovite va{i, bidej}i tie nemaat del i nasledstvo so vas.
13 Gledaj da ne gi prinesuva{ sepalenicite svoi na sekoe mesto, {to
}e go vidi{,
14 tuku samo na ona mesto prinesuvaj gi sepalenicite svoi, koe
Gospod, }e go odbere vo edno od tvoite plemiwa, i pravi se onaka kako
{to ti zapovedam.
15 3a{to, koga i da posaka du{ata tvoja, mo`e{ da kole{ i da jade{,
po blagoslov od Gospod, tvojot Bog, meso, {to ti go dal Toj, vo site
tvoi `iveali{ta; ne~ist i ~ist mo`e da go jade toa kako {to se jade
srna i elen;
16 samo krv ne jadete; isturajte ja na zemjata kako voda.
17 Ne treba da go jade{ vo tvoeto `iveali{te desetokot od tvoeto
`ito, tvoeto vino i tvoeto maslo, i prvorodenite od krupniot i
sitniot dobitok, i od dobrovolnite prinosi i od voznesenite darovi
na racete va{i,
18 no jadi go pred Gospod, tvojot Bog, na ona mesto {to go odbral
Gospod, tvojot Bog: ti i sinot tvoj, i }erkata tvoja, i robot tvoj, i
robinkata tvoja, i levitot, koj e vo gradovite tvoi; i razveseli se pred
Gospod, tvojot Bog, za sekoja tvoja pridobivka.
19 Vnimavaj da ne go zaboravi{ levitot za seto vreme dodeka si `iv
na zemjata.
20 Koga }e gi ra{iri Gospod, tvojot Bog, predelite tvoi, kako {to ti
be{e vetil, i ti }e ka`e{: “Da jadam meso”, za{to du{ata tvoja }e
posaka da jade meso, - toga{ jadi meso, kolku {to ti saka du{ata tvoja.
Povtoreni zakoni
Povtoreni zakoni
21 Ako bide daleku od tebe mestoto, {to }e go izbere Gospod, tvojot
Bog, za prebivali{te na imeto Negovo, toga{ koli od krupniot i od
sitniot tvoj dobitok, {to ti go dal Gospod, kako {to ti zapovedav, i
jadi vo gradovite tvoi, kolku {to ti saka du{ata;
22 no jadi gi taka, kako {to se jade srna i elen; ne~ist, kako i ~ist
mo`at da go jadat toa.
23 Samo pazi dobro, da ne se jade krvta, za{to krvta e du{a: ne jadi ja
du{ata zaedno so mesoto;
24 ne jadi ja: isturaj ja na zemjata kako voda;
25 ne jadi ja! Taka }e ti bide dobro tebe i na sinovite tvoi po tebe,
za{to go pravi{ toa {to e ugodno pred o~ite na Gospod.
26 Samo svetite darovi tvoi, kakvi {to }e gi ima{ i zavetite tvoi
donesuvaj gi, i doa|aj na ona mesto, {to }e go odbere Gospod.
27 I prinesuvaj gi sepalenicite tvoi: meso i krv, vrz `rtvenikot na
Gospod, tvojot Bog; krvta, pak, od tvoite `rtvi treba da bide izlivana
pri `rtvenikot na Gospod, tvojot Bog, a mesoto jadi go.
28 Pazi i vnimavaj da gi izvr{uva{ site tie naredbi, {to ti gi
zapovedam, za da ti bide dobro na tebe i na tvoite sinovi po tebe
doveka, ako pravi{ dobro i ugodno pred Gospod, tvojot Bog.
Protiv bogovite hananski
29 Koga Gospod, tvojot Bog, }e gi istrebi od pred tebe narodite, kaj
koi odi{ za da ja nasledi{ nivnata zemja, i, otkako ja primi{ vo
nasledstvo i se naseli{ vo nea,
30 vnimavaj da ne vleze{ vo stapica, podra`avaj}i im na niv, otkako
}e bidat istrebeni pred tebe, i da ne gi bara{ bogovite nivni,
velej}i: “Kako {to slu`ele tie narodi na bogovite svoi, taka }e
pravam i jas.”
31 Da ne Mu pravi{ taka na Gospod, tvojot Bog; odvratno Mu e toa na
Gospod {to go pravat tie na bogovite svoi, bidej}i tie i sinovite
svoi, i }erkite svoi gi gorat na ogan za svoite bogovi. 32 Pogri`i se
da ispolnuva{ sè {to ti zapovedam denes; ne dodavaj kon toa i ne
odzemaj od nego.
Protiv idolopoklonstvoto
13
Ako se pojavi me|u vas prorok, ili ~ovek {to ima snovidenija, i ti
poka`e znamenie ili ~udo,
2 i ako se ostvari toa znamenie ili ~udo, za koe toj ti govorel, pa
potoa ti re~e: “Da odime da slu`ime na drugi bogovi, koi ti ne gi
poznava{,”
3 ti ne go slu{aj glasot na takov prorok, ili na takov ~ovek {to ima
snovidenija; bidej}i preku toa Gospod, va{iot Bog, ve isku{uva, za da
doznae, dali Go sakate Gospoda, va{iot Bog, so seto svoe srce i so seta
svoja du{a.
4 Gospoda, va{iot Bog, sledete Go, i pla{ete se od Nego; izvr{uvajte
gi Negovite zapovedi i slu{ajte go glasot Negov, i Nemu slu`ete Mu
i bidete privrzani kon Nego.
5 A onoj prorok, ili onoj ~ovek {to ima snovidenija da bide osuden
na smrt, poradi toa {to te ubeduval da se otka`e{ od Gospod, tvojot
Povtoreni zakoni
Povtoreni zakoni
Bog, Koj te izvede od egipetskata zemja i te izbavi od domot na
ropstvoto; za{to sakal da te odvrati od patot, po koj Gospod, tvojot
Bog, ti be{e zapovedal da odi{; taka istrebete go zloto od va{ata
sredina.
6 Ako tajno te nagovoruva bratot tvoj, sin na tvojata majka, ili
tvojot sin, ili }erkata tvoja, ili sakanata `ena tvoja, ili prijatelot
tvoj, koj e za tebe kako du{ata tvoja, pa ti re~e: “Da odime i da im
slu`ime na drugite bogovi”, {to ne gi poznava{e ti i tvoite predci,
7 na bogovite na onie narodi, {to se okolu tebe, od edniot kraj na
zemjata do drugiot, 8 ne se soglasuvaj so nego i ne slu{aj go; i da ne ti se smili okoto
tvoe nad nego, ne `ali go i ne sokrivaj go,
9 tuku ubij go; prvo tvojata raka neka bide vrz nego, za da go ubie, - a
potoa racete na celiot narod;
10 ubij go so kamewa, da umre; bidej}i toj sakal da te otstrani od
Gospod, tvojot Bog, Koj te izvede od egipetskata zemja, od domot na
ropstvoto.
11 Celiot Izrael }e go ~ue toa i }e se ispla{i, i nema vo idnina da
pravi srede vas takvo zlo.
12 Ako ~ue{ za nekoj od tvoite gradovi, {to Gospod, tvojot Bog, ti gi
dava za da se naseli{ vo niv,
13 deka vo nego se pojavile ne~esni lu|e od tvojata sredina, koi gi
soblaznile `itelite na toj grad, velej}i: “Ajde da im slu`ime na
drugi bogovi, koi vie ne gi poznavavte”, 14 ti ispitaj i doznaj dobro: i ako e toa ~ista vistina deka e
napravena takva odvratnost me|u vas,
15 pogubi gi `itelite na toj grad so se~iloto na me~ot, prokolni go
nego i sè {to e vo nego; i dobitokot negov so me~ pogubi go,
16 a site dobra od nego soberi gi srede plo{tadot negov i izgori gi
zaedno so gradot kako sepalenica pred Gospod, tvojot Bog; i da bide toj
ve~no pust - nikoga{ da ne se obnovi.
17 I do ni{to od prokolnatoto da ne se dopre rakata tvoja, za da go
skrati Gospod gnevot na Svojata jarost, pa da ti dade milost i da ti
prosti, i da te namno`i, kako {to se kolne{e na tvoite predci,
18 ako go slu{a{ glasot na Gospod, tvojot Bog, izvr{uvaj}i gi site
Negovi zapovedi, {to sega ti gi ka`uvam, i pravej}i dobro pred o~ite
na Gospod, tvojot Bog.
Zabrana na obi~aite vo vrska so mrtovec
14
Vie ste ~eda na Gospod, va{iot Bog; ne pravete zarezi na teloto svoe
i ne ja stri`ete kosata nad o~ite svoi za umreno;
2 za{to vie ste svet narod na Gospod, va{iot Bog, i Gospod vas ve
izbra od site narodi, {to se na zemjata, za da bidete Negov narod.
Dozvoleno i zabraneto meso
3 Ne jadi ni{to ne~isto.
4 Eve gi `ivotnite {to mo`ete da gi jadete: govedo, ovca, koza,
5 elen, srna, bivol, div vol i `irafa.
Povtoreni zakoni
Povtoreni zakoni
6 Sekoe `ivotno {to ima razdeleni kopita i na dvete kopita dlabok
zarez, i sekoe `ivotno {to pre`iva, jadete go.
7 Od onie, {to pre`ivaat i imaat razdeleni kopita so dlabok zarez,
ne jadete samo: kamila, pitom zajak i div zajak, za{to tie, iako
pre`ivaat, nivnite kopita ne se razdeleni: tie se ne~isti za vas;
8 i sviwata, bidej}i, iako kopitata i se razdeleni, no taa ne
pre`iva: taa e ne~ista za vas; mesoto nivno ne jadete go i do trupovite
nivni ne se dopirajte.
9 Od site vodni `ivotni jadete gi site onie, {to imaat perki i
lu{pi;
10 a drugite {to nemaa perki i lu{pi, ne jadete gi: tie se ne~isti za
vas.
11 Sekoja ~ista ptica jadete ja;
12 no od niv ne treba da gi jadete ovie: orelot, grifot, galebot,
13 jastrebot, sokolot, mr{ojadecot i sli~nite na niv;
14 i sekakov gavran od koj bilo vid;
15 nojot, lastovicata, kukavicata i sli~nite na niv;
16 buvot, ibisot, lebedot i sli~nite na niv;
17 ~avkata, pelikanot i kormoranot; 18{trkot, ~apjata, pupunecot i
liljakot.
19 Site ~etirino`ni krilesti gadinki se ne~isti za vas, da ne gi
jadete.
20 Sekoja ~ista ptica jadete ja.
21 Ne jadete ni{to umreno; daj mu go na pridojdeniot, {to e vo tvoite
gradovi; neka go jade toj, ili prodaj mu go na tu|inecot, za{to ti si
narod svet za Gospod, tvojot Bog. Ne vari jare vo mlekoto na negovata
majka.
Naredba vo vrska so desetokot
22 Oddeluvaj desetok od sekoj plod na semiwata svoi, rod od nivite
tvoi sekoja godina,
23 Pred Gospod, tvojot Bog, vo mesto, {to Toj }e go odbere, za da
prestojuva imeto Negovo; tamu jadi od desetokot od p~enicata tvoja, od
vinoto tvoe i od masloto tvoe, i prvorodenite od krupniot i od
sitniot tvoj dobitok, za da se nau~i{ da se pla{i{ od Gospod, tvojot
Bog, vo site denovi.
24 Ako, pak, patot tvoj e dolg, taka {to ne }e mo`e{ da go prinese{
toa, bidej}i daleku e od tebe mestoto, {to }e go odbere Gospod, tvojot
Bog, za prebivali{te na imeto Negovo, za da te blagoslovi Gospod,
tvojot Bog,
25 toga{ prodaj go toa spored cenata i zemi go srebroto vo raka i odi
na mestoto, {to }e go odbere Gospod, tvojot Bog;
26 i so toa srebro iznakupi tamu se, {to du{ata }e ti posaka: volovi,
ovci, vino ili drug alkoholen pijalak i sè drugo {to du{ata }e ti
posaka; i jadi tamu pred Gospod, tvojot Bog, i razveseli se ti i tvoite
doma{ni.
Povtoreni zakoni
Povtoreni zakoni
27 I levitot, koj e vo tvojot grad, ne go izostavaj, bidej}i toj nema ni
del ni nasledstvo so tebe.
28 Na krajot od sekoi tri godini oddeli gi desetocite od site tvoi
proizvodi vo tekot na poslednata godina i stavi go toa vo gradovite
svoi,
29 pa neka dojde levitot, bidej}i toj nema del i nasledstvo so tebe, i
pridojdeniot, i sirakot, i vdovicata, {to se vo tvoite gradovi, i neka
jadat i neka se nasitat za da te blagoslovi Gospod, tvojot Bog, vo
sekoja rabota, {to }e ja vr{at racete tvoi.
15
Za pro{talnata godina
Vo sedmata godina pro{tevaj!
2 I ovaa e zapoved za prostuvaweto: sekoj koj dal na zaem na bli`niot
svoj, neka mu go prosti; celiot dolg da ne go bara od bli`niot svoj, ili
od bratot svoj, bidej}i toa e prostuvawe zaradi Gospod;
3 od tu|inecot baraj go ona {to go ima{ kaj nego; a na bratot tvoj
prosti mu go dolgot,
4 za da nema kaj tebe siromav; za{to Gospod }e te blagoslovi vo onaa
zemja, koja Gospod, tvojot Bog, ti ja dava kako del, za da ja dobie{ vo
nasledstvo.
5 Dovolno e samo da go slu{a{ glasot na Gospod, tvojot Bog, i da gi
pazi{ i da gi ispolnuva{ site ovie zapovedi, koi denes ti gi
zapovedam;
6 za{to Gospod, tvojot Bog, }e te blagoslovi, kako {to ti govorel, i
ti }e dava{ zaem na mnogu narodi, a samiot nema da zema{ zaem; i }e
vladee{ so mnogu narodi, a nad tebe nikoj nema da vladee.
7 Ako, pak, ima{ nekoj brat siromav vo eden od gradovite tvoi, vo
zemjata tvoja, {to Gospod, tvojot Bog, ti ja dava, ne go odvra}aj srceto
svoe i ne ja stiskaj rakata svoja pred tvojot brat {to ima potreba,
8 tuku otvori ja rakata svoja i daj mu zaem, kolku {to mu treba i
kolku {to mu nedostasuva;
9 ~uvaj se, da ne vleze vo srceto tvoe lukava pomisla: pa da re~e{ “Nabli`uva sedmata godina, godinata na prostuvaweto” i da ne stane
okoto tvoe zlobno sprema tvojot siromav brat, {to ima potreba i da
mu otka`e{; za{to toj }e povika protiv tebe pred Gospod, i na tebe
grev }e padne;
10 podaj dragovolno zaem, a koga mu dava{, da ne ti se na`ali srceto
tvoe, bidej}i Gospod, tvojot Bog, }e te blagoslovi za toa vo site tvoi
raboti i vo se, {to vr{at racete tvoi;
11 za{to siromasi }e ima sekoga{ vo zemjata; zatoa i ti zapovedam,
velej}i ti: otvoraj ja rakata tvoja za tvojot brat, za siromaviot i za
nesre}niot vo zemjata tvoja;
Osloboduvawe na robovite
12 ako ti se prodade tvoj sonarodnik - Evrein ili Evrejka, toj treba
{est godini da ti raboti, a sedmata godina pu{ti go na sloboda;
13 koga, pak, go pu{ta{ na sloboda, ne otpu{taj go so prazni race,
Povtoreni zakoni
Povtoreni zakoni
14 tuku daruvaj go so ne{to od stadata tvoi, od p~enicata tvoja i od
vinoto tvoe: daj mu od ona, so koe te blagoslovil Gospod, tvojot Bog;
15 pomni deka ti be{e rob vo egipetskata zemja, i Gospod, tvojot Bog,
te oslobodi; ete zatoa i ti go zapovedam denes ova.
16 Ako, pak, ti ka`e: “Ne sakam da si odam otkaj tebe, za{to te
zasakav tebe i domot tvoj, bidej}i mi e dobro kaj tebe,”
17 zemi {ilo i produp~i mu go uvoto na kriloto od vratata tvoja; i
toj }e ti bide rob zasekoga{. Taka postapuvaj i so robinkata tvoja.
18 Za da ne ti bide te{ko, poradi toa {to si dol`en da go pu{ta{ na
sloboda, bidej}i toj ti izrabotil vo tekot na {este godini dvojno
pove}e - otkolku platen naemnik, zatoa Gospod, tvojot Bog, }e te
blagoslovi vo se, {to i da pravi{.
Prvorodenite od `ivotnite
19 Sekoe ma{ko prvorodeno, {to }e se rodi od krupniot i od sitniot
tvoj dobitok, posvetuvaj Mu go na Gospod, tvojot Bog: ne raboti so
prvorodeniot vol svoj i ne stri`i gi prvorodenite od sitniot tvoj
dobitok;
20 toa jadi go ti i ~eladta tvoja pred Gospod, tvojot Bog, sekoja
godina, na mestoto, {to }e go odbere Gospod;
21 ako, pak, toa bide so nedostatok, - kuco, ili slepo, ne prinesuvaj go
kako `rtva na Gospod, tvojot Bog,
22 no vo gradovite tvoi neka se jade; ne~isto i ~isto od nego kako {to
se jade srna i elen;
23 samo krvta ne jadi mu ja: isturaj ja na zemjata kako voda.
Praznikot Pasha
Vnimavaj na mesecot aviv, za da ja praznuva{ Pashata na Gospod,
tvojot Bog, za{to vo toj mesec si izlegol od Egipet, no}e.
2 I koli Pasha na Gospod, tvojot Bog, od sitniot i od krupniot tvoj
dobitok, na mestoto, {to }e go odbere Gospod, za da se proslavuva
imeto Negovo tamu.
3 Ne jadi so nea leb so kvas: sedum dena jadi so nea beskavasni lebovi,
lebovi na bedata, bidej}i nabrzina izlegovte od Egipet, za da go
pomnite denot na va{iot izlez od egipetskata zemja vo site godini na
svojot `ivot;
4 ni{to so kvas da nema kaj tebe vo site tvoi predeli vo tekot na
sedumte dena, i od mesoto, {to si go prinel kako `rtva ve~erta na
prviot den, ni{to ne smee da ostane do utrinata.
5 Ne smee{ da kole{ Pasha ni vo eden od gradovite tvoi, {to Gospod,
tvojot Bog }e ti gi dade:
6 tuku samo na ona mesto, {to }e go odbere Gospod, tvojot Bog, za
prebivali{te na imeto Negovo, tamu koli Pasha nave~er, pri
zajdisonce, vo ona isto vreme, vo koe si izlegol od egipetskata zemja;
7 pa ispe~i i jadi na ona mesto {to }e go odbere Gospod, tvojot Bog, a
na vtoriot den mo`e{ da se vrati{ vo domot tvoj.
16
Povtoreni zakoni
Povtoreni zakoni
8 {est dena jadi beskvasni lebovi, a sedmiot den e posleden den od
praznikot na Gospod, tvojot Bog; ne vr{i vo toj den nikakva rabota.
Praznikot Pedesetnica
9 Izbroj sedum sedmici; po~ni da gi broi{ sedumte sedmici, otkoga
}e go stavi{ srpot na `etvata;
10 toga{ praznuvaj go praznikot Pedesetnica vo ~est na Gospod,
tvojot Bog, spored ona kolku {to mo`e da dade rakata tvoja, vo
zavisnost od toa so {to te blagoslovil Gospod, tvojot Bog;
11 i razveseli se pred Gospod, tvojot Bog, ti, sinot tvoj i }erkata
tvoja, robot tvoj i robinkata tvoja, levitot koj e vo gradovite tvoi, i
dojdenecot, sirakot i vdovicata, {to se kaj tebe, na ona mesto, {to }e
go odbere Gospod, tvojot Bog, za prebivali{te na imeto Negovo;
12 pomni deka ti be{e rob vo egipetskata zemja, i pazi gi i
ispolnuvaj gi ovie naredbi.
Praznikot Senici
13 Sedum dena praznuvaj go praznikot Senici, otkako }e gi pribere{
plodovite od nivite tvoi i vinoto od presite tvoi.
14 Pa razveseli se ti na praznikot tvoj, sinot tvoj i }erkata tvoja,
robot tvoj i robinkata tvoja, levitot i dojdenecot, sirakot i
vdovicata, koi se vo gradovite tvoi;
15 sedum dena proslavuvaj Go Gospoda, tvojot Bog, na ona mesto, {to
}e go odbere Gospod, tvojot Bog, bidej}i }e te blagoslovuva Gospod,
tvojot Bog, vo site plodovi tvoi i vo sekoja rabota na racete tvoi i ti
samo }e se veseli{.
16 Tripati vo godinata sekoe ma{ko treba da se javuva pred Gospod,
tvojot Bog, na mestoto, {to }e go odbere Toj: na praznikot
Beskvasnici, na praznikot Pedesetnica i na praznikot Senici; i
nikoj ne smee da se javuva pred Gospod so prazni race,
17 no sekoj so dar vo rakata, spored blagoslovot od Gospod, tvojot
Bog, {to Toj ti go dal.
Naredba vo vrska so sudstvoto
18 Vo site tvoi gradovi, koi Gospod, tvojot Bog, }e ti gi dade, postavi
si sudii i nadzornici spored plemiwata svoi, za da mu sudat na
narodot so praveden sud;
19 ne iskrivuvaj go zakonot, ne gledaj na lice i ne zemaj darovi,
bidej}i podarocite gi zaslepuvaat o~ite na mudrite i gi izopa~uvaat
zborovite na pravednite;
20 pravdata i samo pravdata baraj ja, za da bide{ `iv i da otide{ da
ja nasledi{ zemjata, koja Gospod, tvojot Bog, ti ja dava.
Zabraneti religiozni obi~ai
21 Ne posaduvaj {umi~ka od kakvi i da e drvja pokraj `rtvenikot na
Gospod, tvojot Bog, {to }e go podigne{;
22 i ne podignuvaj statua vo tvoite mesta, bidej}i toa go mrazi
Gospod, tvojot Bog.
Povtoreni zakoni
Povtoreni zakoni
17
Ne prinesuvaj `rtva na Gospod, tvojot Bog, vol, ili ovca, koi se
povredeni, ili imaat nekakov nedostatok, bidej}i toa e gnasotija pred
Gospod, tvojot Bog.
2 Ako se najde kaj tebe vo eden od gradovite tvoi, {to Gospod, tvojot
Bog, ti gi dava, ma` ili `ena, {to }e napravi zlo pred Gospod, tvojot
Bog, i so toa go prestapi zavetot Negov,
Z pa trgne i po~ne da im slu`i na drugi bogovi, i im se poklonuva
nim, ili na sonceto, ili na mese~inata, ili na seto voinstvo nebesko,
{to e sprotivno na moite zapovedi,
4 i ti bide soop{teno, i ti proveri{ dobro; pa, ako toa e vistina,
ako e napravena takva gnasotija vo Izrael,
5 izvedete go toj ma`, ili taa `ena, {to go napravile toa zlo, pred
vratata i ubijte gi so kamewa, za da umrat.
6 Spored svedo~eweto na dvajca ili trojca svedoci osudeniot na smrt
treba da se pogubi: ne smee da se pogubuva po svedo~eweto na samo eden
svedok;
7 prvo rakata na svedocite treba da padne vrz nego, za da bide ubien, a
potoa racete na celiot narod; taka istrebete go zloto od va{ata
sredina.
Za te{kite dela da se presuduva vo svetili{teto
8 Ako po nekoe delo bide te{ko za tebe da presudi{ vo vrska so
nekoe ubistvo ili ranuvawe, i nastane nesoglasie vo tvojot sud, stani
i odi vo mestoto, {to }e go odbere Gospod, tvojot Bog, za
prebivali{te na imeto Negovo,
9 i prijdi kaj sve{tenicite - leviti i kaj sudijata, koj }e bide vo tie
denovi; pra{aj gi, i tie }e ti ka`at, kako da presudi{.
10 I postapi, onaka kako {to }e ti ka`at na mestoto {to }e go
odbere Gospod, i gledaj da izvr{i{ sè {to }e ti ka`at tie;
11 spored zakonot i spored presudata {to }e ja ka`at, postapi taka i
ne otstapuvaj ni desno ni levo od ona, {to }e ti go ka`at tie.
12 A koj }e postapi drsko, i ne }e go poslu{a sve{tenikot, {to e
tamu na slu`ba pred Gospod, tvojot Bog, ili sudijata, toj treba da
umre. Taka is~istete go zloto od Izrael;
13 pa celiot narod }e ~ue, i }e se upla{i, i vo idnina nema da
postapuva drsko.
Pravila vo vrska so knezot
14 Koga }e vleze{ vo zemjata, koja Gospod, tvojot Bog, ti ja dava, i ja
osvoi{, i se naseli{ vo nea, i re~e{: “}e si postavam knez, kako
drugite sosedni narodi” 15 postavi si knez, kogo Gospod, tvojot Bog, }e go izbere, postavi si
knez od bra}ata tvoi; ne smee{ da postavi{ tu|inec, koj ne e tvoj
sonarodnik.
16 No toj da ne gi umno`uva kowite svoi i da ne pra}a lu|e da
kupuvaat vo Egipet, za da gi umno`i kowite svoi, bidej}i Gospod vi
re~e: “Ne obiduvajte se da se vratite ve}e po toj pat”;
Povtoreni zakoni
Povtoreni zakoni
17 i da ne gi namno`uva `enite svoi, za da ne se razvrati srceto
negovo, i da ne natrupuva srebro i zlato prekumerno.
18 A koga }e sedne so vlast na prestolot, neka si napravi prepis na
ovoj zakon od knigata, {to se nao|a kaj sve{tenicite leviti,
19 i neka go dr`i kaj sebe i neka go ~ita vo site denovi na negoviot
`ivot, za da se nau~i da se pla{i od Gospod, svojot Bog, i da gi pazi i
da gi ispolnuva site ovie zapovedi i naredbi;
20 za da ne se vozgordee srceto negovo pred negovite bra}a, i da ne
otstapuva od zakonite ni desno, ni levo, za da caruva mnogu godini, toj
i sinovite negovi vo Izrael.
Pravata na potomcite Levievi
18
Da nema del i nasledstvo vo Izrael za sve{tenicite leviti, vo
celoto pleme Levievo; tie treba da se hranat od `rtvite za Gospod, i
od delot Negov,
2 za niv nema da ima del me|u bra}ata negovi: Samiot Gospod e negov
del, kako {to mu re~e Toj.
3 Eve, {to treba da bide opredeleno za sve{tenicite od narodot, od
onie, {to prinesuvaat `rtva vol ili ovca ili koza; na sve{tenikot
treba da mu se dava ple{kata, vilicite i utrobata;
4 davaj mu isto taka i prvina od p~enicata tvoja, od vinoto tvoe i od
masloto tvoe, i prvinata od strigot na ovcite tvoi,
5 bidej}i Gospod, tvojot Bog, nego go izbra od site tvoi plemiwa da
stoi i da slu`i vo imeto Gospodovo, toj i sinovite negovi vo site
denovi.
6 I ako levit nekoj dojde od nekoj od tvoite gradovi, niz celata zemja
na Izrael, kade {to `iveel toj, i po `elba na du{ata svoja dojde na
mestoto, {to }e go odbere Gospod,
7 i po~ne da slu`i vo imeto na Gospod, svojot Bog, kako i site negovi
bra}a leviti, koi stojat tamu pred Gospod,
8 kako hrana neka dobie ednakov del, osven dobienoto od proda`bata
na tatkoviot imot.
La`ni i vistinski proroci
9 Koga }e vleze{ vo zemjata, koja Gospod, tvojot Bog, ti ja dava, da ne
svikne{ da pravi{ gnasotii, kakvi {to vr{ele tie narodi;
10 da ne se najde me|u vas ~ovek koj go tera sinot svoj ili }erkata
svoja da pomine preku ogan, zaradi o~istuvawe, ili da pretska`uva, da
gata, ili, pak, ma|esnik,
11 baja~, ili {to povikuva duhovi, nitu, pak, vol{ebnik, ni takov
{to razgovara so mrtvi;
12 za{to, sekoj, koj go pravi toa, e gnasen pred Gospod, i tokmu poradi
tie gnasotii Gospod, tvojot Bog, gi izgonuva od pred tebe.
13 Bidi neporo~en pred Gospod, tvojot Bog;
14 za{to tie narodi, {to ti gi progonuva{, gi slu{aat gata~ite i
pretska`uva~ite, a toa Gospod, tvojot Bog, na tebe ti go zabranil.
15 Gospod, tvojot Bog, }e ti digne prorok od bra}ata tvoi, kako mene,
- Nego slu{ajte Go, -
Povtoreni zakoni
Povtoreni zakoni
16 bidej}i ti Go mole{e Gospoda, tvojot Bog, kaj Horiv vo denot na
sobranieto, velej}i: “Da ne go ~ujam vo idnina glasot na Gospod,
na{iot Bog, i da ne go vidam pove}e toj golem ogan, za da ne umram.”
17 I mi re~e Gospod: “Dobro e toa, {to go ka`ale;
18 Jas }e im izdignam prorok od bra}ata nivni, kakov {to si ti, }e gi
stavam zborovite Moi vo ustata Negova i Toj }e im ka`e se, {to Jas }e
mu zapovedam;
19 a koj ne }e gi poslu{a zborovite {to }e gi govori onoj Prorok od
Moe ime, Jas }e mu se odmazdam.
20 Koj, pak, prorok }e se osmeli da zboruva od Moe ime, ona {to ne
sum mu zapovedal da govori i onoj {to }e zboruva od imeto na drugi
bogovi, takviot prorok da bide poguben.”
21 No }e si re~e{ vo srceto svoe: “Kako }e razbereme koi zborovi ne
gi ka`al Gospod?”
22 Eve kako }e gi doznaete: ako prorokot govori od imeto na Gospod,
i zborovite ne se zbidnat i ne se ispolnat, toga{ Gospod ne gi ka`al
tie zborovi, tuku gi ka`al prorokot poradi svojata drskost, - ne
pla{i se od nego.
Gradovi zasolni{ta
19
Koga Gospod, tvojot Bog, }e gi uni{ti narodite, ~ija zemja ti ja dava
Gospod, tvojot Bog, i ja nasledi{ po niv, i se naseli{ vo gradovite
nivni, i so ku}ite nivni,
2 toga{ oddeli tri grada vo zemjata svoja, {to Gospod, tvojot Bog, ti
ja dava vo nasledstvo;
3 izgradi si pat i razdeli ja na tri dela seta zemja, {to Gospod,
tvojot Bog, ti ja dava vo nasledstvo; tie da slu`at za zasolni{te na
sekoj ubiec.
4 A eve koj ubiec mo`e da se zasolni tamu i da ostane `iv: onoj {to
}e ubie bli`en svoj bez umisla, i da ne mu bil neprijatel porano;
5 onoj {to }e otide so drugarot svoj vo {uma da sobira drva, pa ja
zamavne sekirata so raka, za da prese~e drvo, i ispadne se~iloto od
dr{kata, go pogodi drugarot negov, i toj umre, - takov neka se zasolni
vo eden od tie gradovi, za da ostane `iv,
6 za da ne go podgoni odmazdnikot za krv so razjareno srce ubiecot i
da go stigne, pa, ako patot bide dolg, i go ubie, iako toj ne smee da se
osudi na smrt, bidej}i ne mu bil neprijatel porano;
7 zatoa i ti zapovedav, velej}i ti: oddeli si tri grada.
8 Koga pak Gospod, tvojot Bog, }e gi pro{iri tvoite predeli, kako
{to se be{e zakolnal na predcite tvoi, i ti ja dade seta zemja, {to im
ja be{e vetil na predcite tvoi,
9 ako se trudi{ da gi ispolnuva{ site ovie zapovedi, {to denes ti gi
zapovedam: da Go saka{ Gospoda, tvojot Bog, i da odi{ po Negovite
pati{ta vo site denovi, - toga{ kon tie tri grada dodaj u{te tri
grada,
10 za da ne se proleva nevina krv vo zemjata tvoja, {to ti ja dava
Gospod, tvojot Bog vo nasledstvo i za da ne bide{ obvinet poradi krv.
Povtoreni zakoni
Povtoreni zakoni
11 No ako ima nekoj ~ovek koj e neprijatel na bli`niot svoj i go
na~eka, pa se nafrli na nego i go istepa taka, {to toj umre, i izbega vo
eden od onie gradovi,
12 stare{inite na toj grad da ispratat, da go zemat ottamu i da go
predadat vo racete na odmazdnikot za krv i da umre.
13 Da ne go po{tedi okoto tvoe: o~isti ja krvta na neviniot od
Izrael, i }e ti bide dobro.
Granicite na zemji{teto
14 Ne ja premestuvaj me|ata na bli`niot svoj, postavena od
pradedovcite tvoi vo tvoeto nasledstvo, {to si go dobil vo zemjata,
koja Gospod, tvojot Bog, ti ja dava vo vladenie.
Za svedocite
15 Ne e dovolen eden svedok protiv ~ovek za kakva i da bilo vina,
prestap ili nekoj grev, so koj zgre{il: pri svedo~eweto na dvajca ili
trojca svedoci se donesuva re{enie.
16 Ako protiv nekogo izleze nepraveden svedok, obvinuvaj}i go za
prestap,
17 i obajcata, koi se sudat, neka zastanat pred Gospod, pred
sve{tenicite i pred sudiite, {to }e se najdat vo tie denovi;
18 i sudiite neka gi ispitaat dobro, pa ako onoj svedok e la`liv
svedok i la`no svedo~i protiv bratot svoj,
19 napravete mu go ona {to go be{e namislil da mu go napravi na
bratot svoj: taka is~istete go zloto od va{ata sredina.
20 I drugite }e ~ujat, pa }e se upla{at, i nema vo idnina da pravat
takvo zlo kaj vas.
21 Da ne go po{tedi okoto tvoe: du{a za du{a, oko za oko, zab za zab,
raka za raka, noga za noga.
Zakoni vo vrska so vojnata
20
Koga }e izleze{ vo vojna protiv neprijatelite tvoi i }e vidi{ kowi
i bojni koli, i mnogu lu|e, pove}e od tebe, ne pla{i se od niv, bidej}i
Gospod, tvojot Bog, Koj te izvede od egipetskata zemja, e so tebe.
2 Koga, pak, pretstoi borba, sve{tenikot neka se pribli`i i neka mu
zboruva na narodot,
3 i da mu ka`e: “Slu{aj, Izraele, vie denes vleguvate vo boj protiv
va{ite neprijateli: da ne oslabuva srceto va{e, ne pla{ete se, ne
zbunuvajte se i neka ne ve fati panika od niv,
4 bidej}i Gospod, va{iot Bog, odi so vas, za da se bori za vas protiv
va{ite neprijateli i da ve spasi.”
5 Nadzornicite, pak, neka mu re~at na narodot, i neka mu ka`at: “Koj
izgradil nova ku}a i ne se vselil vo nea, neka si odi i da se vrati vo
domot svoj, za da ne umre vo bojot, pa drug da se vseli vo nea;
6 i koj nasadil lozje i ne go berel, neka si odi i neka se vrati vo
domot svoj, za da ne umre vo bojot, pa drug da sobere se;
7 i koj se svr{il i ne se o`enil, neka si odi i neka se vrati vo domot
svoj, za da ne umre vo bojot, pa drug da ja zeme svr{enicata negova.”
Povtoreni zakoni
Povtoreni zakoni
8 Nadzornicite neka mu ka`at u{te na narodot i neka mu re~at: “Koj
e pla{liv i malodu{en, neka si odi i neka se vrati vo domot svoj, za da
ne gi napravi pla{livi srcata na bra}ata svoi, kako negovoto srce.”
9 Otkako nadzornicite }e mu go ka`at toa na narodot, da izberat
voeni na~alnici za da go vodat narodot.
10 Koga }e se pribli`i{ do nekoj grad, za da go prezeme{, predlo`i
mu mir.
11 Ako se soglasi na mir so tebe i ti gi otvori portite, celiot narod
{to se nao|a vo nego, }e ti pla}a danok i }e ti raboti.
12 Ako, pak, ne se soglasi na mir so tebe, i po~ne da vojuva protiv
tebe, opkoli go;
13 i, koga Gospod, tvojot Bog, }e go predade vo racete tvoi, pogubi so
se~iloto na me~ot sè {to e ma{ko kaj nego;
14 samo `enite i decata, dobitokot i sè {to ima vo gradot, zaplenete
go za sebe i koristi se so plenot na neprijatelite svoi, koi Gospod,
tvojot Bog, ti gi predal.
15 Taka postapi so site gradovi, {to se mnogu daleku od tebe, a koi
ne se gradovi na tie narodi.
16 No vo gradovite na onie narodi, koi Gospod, tvojot Bog, ti dava da
ja nasledi{ zemjata nivna, ne ostavaj ni edna `iva du{a,
17 tuku predaj gi na prokletstvo: Hitijcite, Amorejcite, Hanancite,
Perizijcite, Evejcite i Jevusijcite, kako {to ti be{e zapovedal
Gospod, tvojot Bog,
18 za da ne ve nau~at da pravite takvi gnasotii, kakvi {to tie
pravele za svoite bogovi, za da ne gre{ite i vie pred Gospod, va{iot
Bog.
19 Koga opsaduva{ dolgo vreme nekoj grad, za da go prezeme{ i
zavladee{, ne se~i gi drvjata negovi, {to se vo {umata, tuku koristi
gi plodovite nivni za hrana, i ne opusto{uvaj ja okolinata, bidej}i
drvoto vo poleto ne e ~ovek, za da izbega od tebe vo tvrdinata;
20 samo onie drvja, za koi znae{ deka ne davaat nikakvi plodovi,
mo`e{ da gi se~e{ i od niv da pravi{ opsadni napravi za gradot, koj
vojuva so tebe, se dodeka ne go pokori{.
Ubistvo ~ij izvr{itel e nepoznat
21
Ako vo zemjata, {to Gospod, tvojot Bog, ti ja dava da ja nasledi{, se
najde ubien ~ovek vo poleto, i ne se znae, koj go ubil,
2 neka izlezat tvoite stare{ini i sudiite i neka go izmerat
rastojanieto od ubieniot do gradovite naokolu;
3 i stare{inite na gradot, {to e najblisku do ubieniot, neka zemat
juni~ka, so koja ne e raboteno koja ne nosela jarem,
4 i stare{inite od toj grad neka ja odvedat taa juni~ka vo pust,
neobraboten i nezasejuvan dol, i tamu - vo dolot, neka ja zakolat
junicata;
5 potoa neka pristapat sve{tenicite, sinovite Levievi, bidej}i
Gospod, tvojot Bog, niv gi izbra da Mu slu`at i da blagoslovuvaat od
imeto Negovo, i spored zborovite nivni da se presudi sekoja
raspravija i sekoja pri~ineta povreda,
Povtoreni zakoni
Povtoreni zakoni
6 i site stare{ini od toj grad, najbliskiot do ubieniot, neka si gi
izmijat racete nad glavata na zaklanata junica vo dolot,
7 pa da objavat i da ka`at: “Na{ite race ne ja proleaja ovaa krv i
na{ite o~i ne vidoa;
8 o~isti go od grev, Gospodi, narodot Svoj izraelski, koj si go
oslobodil i ne dopu{taj da ostane vrz nego nevina krv.” I tie }e se
o~istat od krvta.
9 Taka treba da ja otstranuva{ od sebesi krvta na neviniot, ako
saka{ da pravi{ dobro pred Gospod.
@enidba so zarobena `ena
10 Koga }e izleze{ vo boj protiv neprijatelite svoi, i Gospod, tvojot
Bog, ti gi predade vo racete tvoi, i ti gi zarobi{,
11 pa vidi{ me|u zarobenite `ena ubavica, i ja zasaka{, i }e
posaka{ da si ja zema{ za `ena,
12odvedi ja vo domot Tvoj, i neka ja istri`e taa glavata svoja i neka
gi ise~e noktite svoi,
13 neka ja soble~e ropskata obleka, neka `ivee vo domot tvoj, i da go
oplakuva tatkoto svoj i majkata svoja cel mesec; potoa mo`e{ da
vleze{ pri nea, i da i stane{ ma`, i taa da ti bide `ena.
14 Ako, pak, otposle taa ne ti e po volja, otpu{ti ja, no ne prodavaj ja
za srebro, nitu da ja ima{ za robinka, za{to ti si ja obes~estil.
Pravata na prvorodeniot sin
15 Ako nekoj ima dve `eni - ednata sakana, a vtorata nesakana, pa tie
i dvete mu rodat sinovi i ako prvorodeniot sin mu e od nesakanata
`ena,
16 toga{, pri podelbata na imotot me|u sinovite, toj ne mo`e da dade
prvenstvo na sinot od sakanata `ena, mesto na prvorodeniot od
nesakanata,
17 tuku e dol`en da go priznae za svoj prvenec sinot od nesakanata
`ena i nemu da mu dade dvoen del od siot imot, bidej}i toj e po~etok na
negovata sila; nemu mu pripa|a pravoto na prvorodstvo.
Za neposlu{niot sin
18 Ako nekoj ima buen i nepokoren sin, koj ne go slu{a glasot na
svojot tatko i glasot na svojata majka, pa iako go kaznuvale, toj pak e
neposlu{en;
19 toga{ tatko mu i majka mu neka go zemat i odvedat pri
stare{inite na gradot, pri vratite na svoeto mesto-`iveewe,
20 pa neka im ka`at na gradskite stare{ini: “Ovoj na{ sin e buen i
nepokoren, ne gi slu{a na{ite soveti, rasipnik e i pijanica.”
21 Toga{ site ma`i od gradot negov neka go kamenuvaat do smrt; taka
is~istete go zloto od samite sebe, i drugite }e ~ujat i }e se upla{at.
Teloto na obeseniot
22 Ako nekoj napravi grev, {to zaslu`uva smrt, pa bide umrtven, i ti
go obesi{ na drvo,
Povtoreni zakoni
Povtoreni zakoni
23 teloto negovo da ne preno}eva na drvoto, tuku pogrebi go istiot
den, za{to proklet e od Boga sekoj koj visi na drvo, i ne oskvernuvaj ja
zemjata, {to Gospod, tvojot Bog, ti ja dava vo nasledstvo.
Da se ceni imotot na bli`niot
22
Ako vidi{ vol od bli`niot tvoj ili ovca negova zaskitana na pat, ne
ostavaj gi, tuku poteraj gi kaj nego;
2 ako, pak, bli`niot tvoj, ne e blizu do tebe, ili, pak, ne go poznava{,
priberi gi vo domot tvoj, i neka ostanat kaj tebe, dodeka toj ne gi
pobara, i toga{ vrati mu gi;
3 taka postapuvaj so magareto negovo, taka postapuvaj so oblekata
negova, taka postapuvaj so sekoja zagubena rabota na bli`niot tvoj,
{to toj }e ja zagubi, a ti ja najde{: od toa ne smee{ da se otklonuva{.
4 Ako go vidi{ magareto na bli`niot tvoj ili volot negov, padnati
na patot, ne ostavaj gi, tuku kreni gi so nego zaedno.
Razni propisi
5 `ena ne treba da nosi ma{ka obleka, i ma` ne treba da se oblekuva
vo `enska obleka: sekoj, {to go pravi toa, odvraten e pred Gospod,
tvojot Bog.
6 Ako najde{ na patot pti~je gnezdo na nekoe drvo ili na zemja, so
pilci ili jajca, i majkata sedi nad piliwata ili na jajcata, ne ja zemaj
majkata zaedno so malite:
7 majkata pu{ti ja, a malite zemi gi, za da ti bide dobro, i da ti se
prodol`at denovite tvoi.
8 Ako gradi{ nova ku}a, napravi okolu pokrivot nejzin ograda, za da
ne padne nekoj od nego, ta da navle~e{ krv na svojata ku}a.
9 Da ne see{ vo lozjeto tvoe semiwa od drugi vidovi rastenija, za da
ne se oskvernat plodot i semiwata, so koi }e go posee{ i plodot na
lozjeto tvoe.
10 Da ne ora{ so vol i magare zaedno.
11 Da ne oblekuva{ obleka, tkaena me{ano od volna i od len zaedno.
12 Napravi si reski na ~etirite krai{ta od nametkata tvoja, so koja
se nametnuva{.
Sporni slu~ai vo vrska so `ena
13 Ako nekoj zeme `ena, i vleze pri nea, pa ja namrazi,
14 i ja obvini za poro~ni dela i pu{ti lo{i zborovi za nea, i ka`e:
“Ja zedov ovaa `ena, vlegov pri nea, i ne ja najdov devica”,
15 toga{ tatkoto na devojkata i majkata nejzina neka gi zemat i neka
gi iznesat devstvenite belezi na devojkata kaj stare{inite pred
portata;
16 i tatkoto na devojkata neka im ka`e na stare{inite: “Mu ja dadov
}erkata moja za `ena na ovoj ~ovek, a toj ja namrazi,
17 i ete, obvinuva za poro~ni dela, velej}i: ,ne ja najdov }erkata tvoja
devicaÄ; no eve gi devstvenite belezi na }erkata moja.” I da ja
rasprostre dolnata obleka nejzina pred stare{inite od toj grad.
18 Toga{ gradskite stare{ini da go fatat ma`ot i da go kaznat,
Povtoreni zakoni
Povtoreni zakoni
19 i da go globat so sto {ekeli srebro, i toa da mu go dadat na
tatkoto od devojkata, poradi toa {to nanel zlo na izraelska devica;
taa, pak, da si ostane negova `ena, i toj da ne mo`e da se razvede od nea
preku celiot `ivot.
20 Ako, pak, ka`anoto izleze vistina, i taa ne bide najdena kako
devica,
21 toga{ neka ja dovedat devojkata pred vratata na tatkovata i ku}a, i
gradskite ma`i neka ja kamenuvaat do smrt, bidej}i izvr{ila sramno
delo vo Izrael, go oskvernila tatkoviot dom; taka istrebuvajte go
zloto od sebe.
22 Ako nekoj bide faten da le`i so ma`ena `ena, toga{ i obajcata da
bidat predadeni na smrt: i ma`ot koj le`el so `enata, i `enata: taka
istrebuvajte go zloto od Izrael.
23 Ako nekoja devica, svr{ena za ma`, ja sretne nekoj vo gradot i
legne so nea,
24 toga{ i obajcata da gi dovedete pred portata na toj grad i da gi
pretepate so kamewa do smrt: devojkata poradi toa {to ne vikala vo
gradot, a ma`ot, poradi toa {to ja oskvernil svr{enicata na
bli`niot svoj: taka istrebuvajte go zloto od sebe.
25 Ako, pak, nekoj sretne vo poleto devojka svr{ena, pa ja siluva, da
bide poguben samo ma`ot, koj le`el so nea,
26 a na devojkata ne pravete i ni{to; kaj devojkata nema grev za smrt:
toa e isto, kako koga nekoj go napadne bli`niot svoj i go ubie;
27 bidej}i toj ja sretnal vo poleto, a svr{enata devojka i da vikala,
nemalo koj da ja spasi.
28 Ako nekoj sretne devica nesvr{ena, pa ja siluva, i gi zate~at,
29 toga{ onoj, {to le`el so nea, da mu dade na tatkoto od devojkata
pedeset {ekeli srebro, a taa da bide negova `ena, bidej}i toj ja
osramotil; preku celiot svoj `ivot toj ne mo`e da se razvede od nea.
30 Nikoj ne smee da ja zeme `enata na tatkoto svoj i da go otkriva
krajot od pokrivkata tatkova.
Lu|e koi ne se primaat vo zaednicata Gospodova
23
Onoj {to e skopen ili e so ise~en polov organ ne mo`e da vleze vo
op{testvoto Gospodovo:
2 nitu sin na bludnica ne mo`e da se primi vo Gospodovata zaednica ni toj, ni negovite potomci do desetto koleno.
3 Amonec i Moavec ne smee da vleguva vo zaednicata Gospodova; a
nivnite potomci da ne se primaat vo Gospodovata zaednica i po
desetoto koleno, doveka.
4 zatoa {to tie ne ve presretnaa so leb i voda po patot, koga bevte
izlegle od Egipet, i zatoa {to go nagovorija protiv tebe Valaam
Beoroviot sin, od Petor vo Gorni Aram, za da te prokolne.
5 No Gospod, tvojot Bog, ne saka{e da go ~ue Valaam i ja svrte Gospod,
tvojot Bog, kletvata negova vo blagoslov za tebe, bidej}i Gospod
tvojot Bog te zasaka;
6 ne po`eluvaj im ni mir, ni dobrina preku site tvoi denovi doveka.
Povtoreni zakoni
Povtoreni zakoni
7 Ne gnasi se od Edomec, bidej}i toj e tvoj brat; ne gnasi se od
Egip}anin, za{to ti be{e dojdenec vo zemjata negova;
8 Potomcite nivni, rodeni vo treto koleno, mo`at da bidat primeni
vo Gospodovata zaednica.
^istotata na logorot
9 Koga odi{ vo boj protiv neprijatelite svoi, pazi se od sè {to e
lo{o.
10 Ako kaj tebe ima nekoj ne~ist poradi no}na slu~ka, toj treba da
izleze nadvor od logorot i da ne vleguva vo nego;
11 a ve~erta da se izmie so voda, i po zajdisonce neka vleze vo
logorot.
12 Ti treba da ima{ mesto nadvor od logorot, kade {to }e odi{ da gi
izvr{uva{ svoite fiziolo{ki potrebi;
13 pokraj svoeto oru`je, ti treba da ima{ i lopatka; pa koga }e odi{
tamu nadvor, iskopaj so nea jama i potoa pokrij ja ne~istotijata svoja,
14 bidej}i Gospod, tvojot Bog, prestojuva vo logorot tvoj, za da te
izbavuva i da gi predava neprijatelite tvoi vo tvoi race; zatoa
logorot tvoj treba da bide svet, za da ne vidi Toj kaj tebe ne{to
ne~isto i da ne se ottrgne od tebe.
Rob vo begstvo
15 Ne predavaj go robot na negoviot gospodar, koga }e izbega kaj tebe
od gospodarot negov;
16 neka `ivee so tebe, me|u vas vo sekoe mesto, {to }e mu bide ugodno;
ne go pritesnuvaj.
Sakralnoto bludstvo
17 Bludnica od izraelskite }erki da nema, i bludnik da nema od
sinovite na Izrael.
18 Vo domot na Gospod, tvojot Bog, ne prinesuvaj bludni~ka nagrada,
za nikakov zavet, toa e odvratnost pred Gospod, tvojot Bog.
Za zaemot so lihva
19 Ne mu davaj na bratot svoj so lihva, nitu srebro, nitu hrana, nitu
ne{to drugo, {to se dava vo zaem so lihva;
20 na tu|inec davaj mu so lihva, a na bratot svoj ne mu davaj so lihva;
za da te blagoslovi Gospod, tvojot Bog, vo site tvoi raboti na zemjata,
vo koja odi{ da ja nasledi{.
Zavetite
21 Ako Mu dade{ zavet na Gospod, tvojot Bog, bezdrugo ispolni go,
za{to Gospod, tvojot Bog, }e go pobara od tebe i vrz tebe }e padne grev;
22 ako, pak, ne si vetil, nema da ima{ grev.
23 Ona {to }e izleze od ustata tvoja, zapazuvaj go i ispolnuvaj go,
bidej}i so obraz si Mu vetil dar na Gospod, tvojot Bog, i dobrovolno
si go ka`al so ustata svoja.
Pravoto da se skinat nekolku plodovi
Povtoreni zakoni
Povtoreni zakoni
24 Koga }e vleze{ vo lozjeto na bli`niot svoj, grozje mo`e{ da
jade{ kolku {to du{ata ti saka, no vo sadot svoj ne klavaj.
25 Ako vleze{ vo nivata na bli`niot svoj, skini klasja vo racete
svoi, no so srp da ne `nie{.”
Za isteranata `ena
24
Ako nekoj zeme `ena i po`ivee nea, no taa ne dobie milost vo o~ite
negovi, bidej}i na{ol kaj nea ne{to {to ne mu se dopa|a, pa i napi{e
pismo za razvod, i ì go dade vo racete nejzini, i ja isprati od ku}ata
svoja,
2 a taa otkako }e izleze od ku}ata negova, se oma`i za drug,
Z pa, ako i toj ma` ja namrazi i ì napi{e pismo za razvod, i ì go dade
vo racete nejzini, i ja isprati od ku}ata svoja, ili pak toj, vtoriot
ma`, {to ja zel za `ena, umre,
4 toga{ prviot nejzin ma`, otkako ja napu{til, ne mo`e pak da ja
zeme za `ena po nejzinoto oskvernuvawe, za{to toa e odvratno pred
Gospod: ne oskvernuvaj ja zemjata, {to vi ja dava Gospod, va{iot Bog, vo
nasledstvo.
Za mlado`enecot
5 Ako nekoj skoro se o`enil, neka ne odi vo vojska, i da ne mu se
nalo`uva nikakva rabota; neka ostane toj sloboden vo domot svoj cela
godina i neka ja veseli `enata svoja, {to ja zel.
Zalog
6 Nikoj da ne zema vo zalog vodenica, ni goren vodeni~ki kamen,
bidej}i takviot vo zalog zema du{a.
Grabnuvawe na lica
7 Ako bide faten nekoj deka ukral nekogo od bra}ata svoi, od
sinovite Izraelovi, i go zarobil i go prodal, takviot zlo~inec da
bide predaden na smrt: taka istrebuvajte go zloto od samite sebe.
Lepra
8 Pri bolesta lepra gledaj vnimatelno da pazi{ i da go ispolnuva{
celiot zakon, {to }e vi go ka`at sve{tenicite leviti; ispolnuvaj go
gri`livo, ona {to sum vi go zapovedal;
9 pomni, {to i napravi Gospod, tvojot Bog, na Mirjam po patot, koga
bevte izlegle od Egipet.
Povtorno za zalogot
10 Koga }e dade{ ne{to vo zaem na bli`niot svoj, ne odi doma kaj
nego, za da zema{ od nego zalog,
11 tuku po~ekaj nadvor, a ~ovekot, komu si mu dal zaem, }e ti go iznese
zalogot nadvor;
12 ako e, pak, ~ovekot siromav, da ne preno}eva zalogot negov kaj
tebe;
Povtoreni zakoni
Povtoreni zakoni
13 vrati mu go zalogot na zajdisonce, za da spie so oblekata svoja i da
te blagoslovi; toa }e ti se smeta za milost pred Gospod, tvojot Bog.
Po~it kon bednite
14 Ne ostavaj go bez nagrada bedniot i siromav naemnik od tvoite
bra}a ili od pridojdenite, koi se vo gradovite tvoi;
15 predaj mu ja dnevnicata vo istiot den, pred da zajde sonceto,
bidej}i toj e beden, i na nea se nadeva, za da ne povika protiv tebe kon
Gospod, za da ne padne gnev vrz tebe.
Li~na odgovornost
16 Tatkovcite da ne bidat osuduvani na smrt zaradi decata, i decata
da ne bidat kaznuvani so smrt poradi tatkovcite; sekoj da bide kaznet
so smrt za svojot grev.
Postapki vo polza na siroma{nite
17 Ne osuduvaj nepravedno dojdenec i sirak, i od vdovica ne zemaj
obleka vo zalog;
18 seti se deka i ti be{e rob vo Egipet, i Gospod, tvojot Bog, te
oslobodi ottamu: zatoa i ti zapovedam da gi ispolnuva{ ovie naredbi.
19 Koga `nee{ na nivata svoja ako zaboravi{ snop na nivata, ne
vra}aj se da go zeme{: toj neka ostane za pridojdeniot, za sirakot i
vdovicata, za da te blagoslovi Gospod, tvojot Bog, vo site raboti na
racete tvoi.
20 Koga gi bere{ maslinkite svoi, ne vra}aj se da gi dobere{
ostanatite: tie neka ostanat za pridojdeniot, sirakot i vdovicata.
21 Koga go bere{ lozjeto svoe, ne go beri dokraj ona {to }e ostane po
tebe: neka ostane toa za dojdenecot, sirakot i vdovicata;
22 ne zaboravaj deka i ti be{e rob vo egipetskata zemja: zatoa i ti
zapovedam da go pravi{ ova.
Pravila za pravedno sudewe
25
Koga ima raspravija me|u lu|e, neka gi dovedat vo sud i da gi sudat;
praviot da go opravdaat, a vinovniot da go osudat;
2 a ako vinovniot zaslu`uva biewe, da go legnat pred sudiite i da go
bijat poradi vinata negova.
3 Mo`at da mu se udrat ~etirieset stapa, no ne pove}e, za da ne bide
obezli~en i poni`en bratot tvoj pred tebe.
Za volot
4 Ne vrzuvaj usta na vol koga vr{i.
Vdovica bez porod
Povtoreni zakoni
Povtoreni zakoni
5 Koga bra}ata `iveat zaedno, i edniot od niv umre bez porod,
`enata na umreniot ne smee da se oma`i za nadvore{en ~ovek, no
deverot nejzin treba da vleze pri nea, da ja zeme za `ena i da `ivee so
nea,
6 i prvorodeniot, {to taa }e go rodi, da go nosi imeto na umreniot
brat, za da ne se uni{ti imeto negovo vo Izrael.
7 Ako, pak, toj ne posaka da ja zeme za `ena snaata svoja, toga{ snaata
negova da otide kaj portata pred stare{inite i da ka`e: “Bratot na
mojot ma` ne saka da go podigne imeto na bratot svoj vo Izrael, ne
saka da se o`eni so mene.”
8 I stare{inite na gradot negov da go povikaat i da mu zboruvaat, i
ako toj stane i ka`e: “Ne sakam da ja zemam”,
9 toga{ snaata negova neka dojde pri nego pred o~ite na stare{inite,
da sobue eden ~evel od negovata noga, da go plukne v lice i da ka`e:
“Taka se postapuva so ~ovek, koj ne go podiga domot na bratot svoj”;
10 i }e mu izvadat ime vo Izrael: “Dom na sobueniot.”
Zabranet udar pri tepa~ka
11 Koga se tepaat me|usebe dvajca ma`i, i `enata na edniot se
pribli`i za da go otrgne ma`ot svoj od onoj {to go tepa, i,
ispru`uvaj}i ja rakata svoja, go fati za sramnite delovi od teloto,
12 prese~i i ja rakata: da ne ja po`ali okoto tvoe.
Ispravna i neispravna merka
13 Vo torbata svoja ne smee{ da ima{ dve merila: golemo i malo;
14 vo ku}ata tvoja da nema{ dvojna merka: te{ka i lesna;
15 merilo da ima{ verno i pravedno, i merka da ima{ to~na i
pravedna, za da ti se prodol`at denovite vo zemjata, koja Gospod,
tvojot Bog, ti ja dava;
16 bidej}i odvraten e pred Gospod, tvojot Bog, sekoj koj pravi
nepravda.
Potomcite na Amalik - ve~ni neprijateli
17 Pomni, kako postapi so tebe Amalik, po patot, koga doa|avte od
Egipet;
18 kako toj ne se upla{i od Boga i kako gi pogubi po patot site koi
zaostanaa zad tebe od umor, koga ti be{e al~en i iznemo{ten, i ne se
upla{i od Boga.
19 I taka, koga Gospod, tvojot Bog, }e te uspokoi od site tvoi
neprijateli, {to se okolu tebe vo zemjata, koja Gospod, tvojot Bog, ti
ja dava kako nasledstvo da ja poseduva{, izbri{i go imeto na Amalik
pod neboto; da ne zaboravi{.
Prvinite od zemjata
26
Koga }e dojde{ vo zemjata {to ospod, tvojot Bog, ti ja dava kako
nasledstvo da ja zaposedne{,
Povtoreni zakoni
Povtoreni zakoni
2 zemi gi prvinite od plodovite na zemjata, koja Gospod, tvojot Bog,
ti ja dava, stavi gi vo ko{nica, i odi na ona mesto, koe Gospod, tvojot
Bog, }e go odbere, za `iveali{te na imeto Negovo;
3 potoa odi kaj sve{tenikot, koj e na slu`ba vo tie denovi i ka`i mu:
“Denes izjavuvam pred Gospod, tvojot Bog, deka vlegov vo zemjata, za
koja Gospod im se zakolna na predcite na{i deka }e ni ja dade.”
4 Sve{tenikot da ja zeme ko{nicata od rakata tvoja i da ja stavi pred
`rtvenikot na Gospod, tvojot Bog.
5 Ti, pak, odgovori i ka`i pred Gospod, tvojot Bog: “Mojot predok
be{e Arameec skitalec i otide vo Egipet i se naseli tamu so mal broj
lu|e, i od nego proizleze tamu golem narod - silen i mnogubroen.
6 I Egip}anite postapuvaa lo{o so nas, ne pritesnuvaa i ni
nalo`uvaa te{ka rabota;
7 toga{ nie zavikavme kon Gospod, Bog na na{ite predci, i Gospod go
~u na{iot povik, i ja vide bedata na{a, makite na{i i nevoljite
na{i;
8 i nè izvede Gospod od Egipet: so silna raka, so golem u`as, so
znamenija i ~uda,
9 pa nè dovede na ova mesto i ni ja dade ovaa zemja - zemja vo koja te~e
med i mleko.
10 I taka, ete, gi donesov prvinite od plodovite na zemjata, koja Ti,
Gospodi, mi ja dade, zemjata.” Stavi go toa pred Gospod, tvojot Bog,
pokloni se pred Gospod, tvojot Bog,
11 pa razveseli se potoa za site dobra, {to Gospod, tvojot Bog, ti gi
dade tebe i na domot tvoj - ti i levitot i pridojdeniot, {to e kaj tebe.
Godinata na desetocite
12 Koga }e gi oddeli{ site desetoci od plodovite vo tretata godina,
godinata na desetocite, i im dade{ na levitot, na dojdenecot, na
sirakot i na vdovicata, za da jadat vo gradovite tvoi i da se
nasituvaat,
13 toga{ ka`i pred Gospod, tvojot Bog: “Iznasobravme se, {to e
sveto vo domot, i go dadov na levitot, pridojdeniot, sirakot i
vdovicata, spored site Tvoi zapovedi, kako {to mi zapoveda: jas ne
napraviv prestap sprema Tvoite zapovedi i ne gi zaboraviv;
14 vo tagata ne jadev od niv, nitu oddeliv od niv za ne~ista potreba,
nitu dadov od niv za umreno; go poslu{av glasot na Gospod, mojot Bog ispolniv se kako {to mi zapoveda Ti.
15 Pogledni od neboto od Tvojot svet hram i blagoslovi go narodot
Svoj Izrael i zemjata {to ni ja dade, kako {to im se zakolna na
pradedovcite na{i, zemjata, vo koja te~e med i mleko.”
Izrael - narod Bo`ji
16 Denes Gospod, tvojot Bog, ti zapoveda da gi izvr{uva{ ovie
naredbi i zakoni: pazi gi i ispolnuvaj gi so seto svoe srce i so seta
svoja du{a.
17 Denes si Mu vetil na Gospod, deka }e bide tvoj Bog, deka }e odi{
po Negovite pati{ta i }e gi po~ituva{ naredbite Negovi i }e go
slu{a{ glasot Negov;
Povtoreni zakoni
Povtoreni zakoni
18 i Gospod ve izbra denes vie da Mu bidete Negov izbran narod, kako
{to ti re~e ako gi po~ituvate site zapovedi Negovi,
19 i deka Toj }e te postavi pogore od site narodi, {to gi sozdal:
pro~uen, falen, slaven, i deka vie }e Mu bidete svet narod na Gospod,
va{iot Bog, kako {to be{e vetil.
IZRAEL GO PROSLAVUVA ZAVETOT
Kamewata postaveni na planinata Eval
27
Toga{ Mojsej so stare{inite izraelski mu zapoveda na narodot,
velej}i: “Pazete gi site zapovedi, {to denes vi gi davam.
2 I koga vo onoj den }e go minete Jordan i dojdete vo zemjata, koja
Gospod, tvojot Bog, ti ja dava, kako del, postavi si golemi kamewa i
obeli gi so var;
3 i napi{i gi na niv site zborovi od tvojot zakon, {tom }e go
premine{, za da vleze{ vo zemjata, koja Gospod, tvojot Bog, ti ja dava,
vo zemjata, kade {to te~e med i mleko, kako {to im be{e govorel
Gospod, tvojot Bog, na tvoite predci.
4 Koga }e go preminete Jordan, postavete gi tie kamewa, kako {to vi
zapovedam denes, na planinata Eval i obelete gi so var;
5 i izgradi tamu `rtvenik na Gospod, tvojot Bog, `rtvenik od
kamewa; da ne stava{ na niv `elezo;
6 `rtvenikot na Gospod, tvojot Bog, izgradi go od celi kamewa i
prinesuvaj vrz nego sepalenici na Gospod, tvojot Bog;
7 prinesuvaj i `rtvi za mir, i jadi tamu, i veseli se pred Gospod,
tvojot Bog;
8 i vrz tie kamewa napi{i go mnogu jasno celiot ovoj zakon.”
9 Toga{ Mojsej so sve{tenicite leviti mu re~e na celiot Izrael,
velej}i: “Vnimavaj i slu{aj, Izraele: ti denes stana narod na Gospod,
tvojot Bog.
10 I taka, slu{aj go glasot na Gospod, tvojot Bog, i izvr{uvaj gi
Negovite zapovedi i naredbi, {to ti gi zapovedam denes.”
11 I vo toj den mu zapoveda Mojsej na narodot, velej}i:
12 “Koga }e go minete Jordan, ovie plemiwa treba da zastanat na
planinata Garizim, za da go blagoslovat narodot: Simeon, Levij, Juda,
Isahar, Josif i Venijamin;
13 a na planinata Eval da zastanat za da iska`at prokletstvo ovie:
Ruvim, Gad, Zavulon, Dan i Neftalim.
Dvanaesette prokletstva
14 Levitite da go izvestat narodot i da im ka`at na site Izraelci so
visok glas:
15 ,proklet da e onoj ~ovek, koj }e napravi izrezan ili izlien idol,
odvratnost pred Gospod, rabota na umetni~ki race, pa go stavi na
skri{no mesto! Celiot narod da izvika i da re~e: amin!
16 Proklet da e onoj, {to go navreduva tatkoto svoj ili majkata svoja!
I celiot narod da ka`e: amin!
Povtoreni zakoni
Povtoreni zakoni
17 Proklet da e onoj, koj ja pomestuva me|ata na bli`niot svoj! I
celiot narod neka re~e: amin!
18 Proklet da e onoj, koj otstranuva slep ~ovek od patot! I celiot
narod neka ka`e: amin!
19 Proklet da e onoj, koj krivo sudi dojdenec, sirak ili vdovica! I
celiot narod neka re~e: amin!
20 Proklet da e onoj, koj }e legne so `enata na svojot tatko, za{to
toj go otkril krajot od pokrivkata na tatkoto svoj! I celiot narod da
ka`e: amin!
21 Proklet da e onoj, koj }e legne so kakov i da bilo dobitok! I siot
narod neka re~e: amin!
22 Proklet da e onoj, koj }e legne so sestrata svoja, so tatkovata
}erka ili so majkinata }erka! I celiot narod da ka`e: amin!
23 Proklet da e onoj, koj }e legne so te{tata svoja! I celiot narod
neka re~e: amin!
24 Proklet da e onoj, koj }e go ubie tajno bli`niot svoj! I celiot
narod da ka`e: amin!
25 Proklet da e onoj, koj zema potkup, za da pogubi du{a i da prolee
nevina krv! I celiot narod neka re~e: amin!
26Proklet da e sekoj, koj ne }e gi ispolni naredbite od ovoj zakon i
ne }e postapi spored niv! I celiot narod da ka`e: amin!”
Vetuvawa za blagoslov
28
Ako go slu{a{ glasot na Gosod, tvojot Bog, gi pazi{ i gi izvr{uva{
site Negovi zapovedi, {to denes ti gi zapovedam, toga{ Gospod, tvojot
Bog, }e te postavi pogore od site narodi na zemjava;
2 i }e se prenesat na tebe site ovie blagoslovi i }e se ispolnat, ako
go slu{a{ glasot na Gospod, tvojot Bog.
3 Blagosloven }e bide{ vo gradot i blagosloven vo poleto.
4 Blagosloven }e bide plodot na tvojata utroba, i plodot na zemjata
tvoja, i plodot na dobitokot tvoj, i plodot na volovite tvoi, i plodot
na ovcite tvoi.
5 Blagosloveni }e bidat ko{nicite tvoi i no}vite tvoi.
6 Blagosloven }e bide{, koga vleguva{, i blagosloven - koga
izleguva{.
7 Gospod }e gi porazi pred tebe neprijatelite tvoi, koi se krevaat
protiv tebe; po eden pat }e navlezat tie protiv tebe, a po sedum
pati{ta }e izbegaat od pred tebe.
8 Gospod }e ti isprati blagoslovi na tvoite `itnici i na sekoja
rabota na tvoite race; i na zemjata, koja Gospod, tvojot Bog, ti ja dava.
9 Gospod, }e te postavi za Svoj svet narod, kako {to ti se be{e
zakolnal na tebe, ako gi izvr{uva{ zapovedite na Gospod, tvojot Bog,
i odi{ po pati{tata Negovi.
10 I toga{ }e vidat site narodi na zemjata deka imeto na Gospod, ti e
dadeno na tebe, i }e se upla{at od tebe.
11 I Gospod, }e ti dade izobilstvo vo site blaga, vo plodot na tvojata
utroba, vo plodot na dobitokot tvoj i vo plodot na nivite tvoi na
Povtoreni zakoni
Povtoreni zakoni
zemjata, za koja Gospod im se be{e zakolnal na tvoite predci deka }e
ti ja dade.
12 I Gospod }e ti go otvori dobroto Svoe sokrovi{te - neboto, za da
dava toa na vreme do`d na zemjata tvoja i da gi blagoslovuva site
raboti na racete tvoi: i }e im dava{ na zaem na mnogu narodi, a ti
samiot nema da zema{ na zaem.
13 Gospod, }e te napravi glava, a ne opa{ka, i da bide{ samo na
visoko, a ne na nisko, ako gi pazi{ zapovedite na Gospod, tvojot Bog,
{to ti gi zapovedam denes da gi po~ituva{ i ispolnuva{,
14 i ako ne otstapuva{ od site zborovi, {to ti gi zapovedam denes, ni
nadesno, ni nalevo, i ako ne trgne{ po drugi bogovi za da im slu`i{.
Zakani so prokletstva
15 Ako, pak, ne go slu{a{ glasot na Gospod, tvojot Bog, i ne gi pazi{
i ne gi ispolnuva{ site Negovi zapovedi i naredbi, {to ti gi
zapovedam denes, }e padnat vrz tebe i }e se zbidnat site ovie
prokletstva.
16 Proklet }e bide{ vo gradot i proklet }e bide{ vo poleto.
17 Prokleti }e bidat tvoite ko{nici i tvoite no}vi.
18 Proklet }e bide plodot na utrobata tvoja i plodot na zemjata
tvoja, plodot na govedata tvoi i plodot na ovcite tvoi.
19 Proklet }e bide{, koga vleguva{, i proklet koga izleguva{.
20 ]e ti isprati toga{ Gospod nevolja, u`as i zastra{uvawe vo
sekoja rabota na racete tvoi, kakva i da vr{i{, dodeka ne te istrebi i
dodeka naskoro ne te pogubi poradi tvoite lo{i dela, za{to si Me
ostavil.
21 Gospod }e isprati toga{ vrz tebe i pomor, dodeka ne te istrebi od
zemjata, vo koja odi{ da ja nasledi{.
22 ]e te porazi Gospod so isto{tuvawe, so treska, vospalenie, `ed i
`oltica, i tie }e te gonat dodeka ne zagine{.
23 I neboto nad glavata tvoja }e stane bakar, a zemjata pod tebe `elezo;
24 namesto do`d Gospod }e i dade na zemjata tvoja pepel, i prav od
neboto }e pa|a: }e pa|a vrz tebe, dodeka ne te istrebi.
25 }e te predade Gospod na neprijatelite tvoi, za da te porazat; po
eden pat }e izleze{ protiv niv, a po sedum pati{ta }e bega{ od niv; i
}e bide{ rasean po site zemni carstva.
26 Tvoite trupovi }e stanat hrana na site ptici nebeski i na
yverovite, i ne }e ima koj da gi istera.
27 ]e te porazi Gospod so egipetska lepra, gnoen ~ir, krasta i jade`,
od koi ne }e mo`e{ da se isceli{;
28 ]e te porazi Gospod so ludilo, slepilo i vrtoglavica.
29 I }e odi{ dewe so pipawe, kako {to odi slepiot so pipawe vo
temninata, i patot tvoj nema da bide prav, i toga{ }e bide{ sekoga{
navreduvan i ograbuvan, i ne }e ima koj da ti pomogne.
30 ]e zeme{ `ena, i drug }e spie so nea; ku}a }e izgradi{, i nema da
`ivee{ vo nea; lozje }e nasadi{ i nema da go bere{.
Povtoreni zakoni
Povtoreni zakoni
31 Tvojot vol pred tebe }e go zakolat, i nema da jade{ od nego,
magareto }e ti go grabnat, i nema da ti go vratat; ovcite tvoi }e bidat
dadeni na neprijatelite tvoi i }e nema koj da ti pomogne.
32 Sinovite tvoi i }erkite tvoi }e bidat predadeni na drug narod;
o~ite tvoi }e gledaat i }e ~ezneat po niv, i nema da ima{ sila vo
racete svoi.
33 Plodovite na zemjata tvoja i celiot trud tvoj }e go jade narod,
kogo ti ne go poznava{: i }e bide{ navreduvan i izma~uvan preku site
denovi.
34 ]e bide{ izbezumen od toa, {to }e go gledaat o~ite tvoi.
35 I }e te porazi Gospod so lo{a prokaza, vo kolenata i vo nozete, od
koja ne }e mo`e{ da se izlekuva{, od stapalata na nozete tvoi i duri
do temeto na glavata tvoja.
36 Gospod }e te odvede tebe i carot tvoj, koj si go izbral, kaj narod,
kogo ne si go poznaval nitu ti, nitu predcite tvoi, i tamu }e slu`i{
na drugi bogovi, napraveni od drvo i od kamen;
37 i }e stane{ tamu predmet na ozboruvawe i ismejuvawe kaj site
narodi, kaj koi Gospod }e te odvede.
38 Mnogu seme }e frla{ vo nivata, a malku }e sobira{, za{to }e go
jadat skakulci.
39 Lozja }e sadi{ i }e gi raboti{, no vino nema da pie{ i nema da go
bere{ plodot negov, za{to crv }e go jade.
40 Maslini }e ima{ vo site tvoi predeli, no so maslo nema da se
poma`e{, bidej}i maslinkite tvoi }e opa|aat.
41 Sinovi i }erki }e rodi{, no tie nema da ostanat kaj tebe, za{to
vo plen }e otidat.
42 Site tvoi drvja i site plodovi na zemjata tvoja glamja }e gi
uni{ti.
43 Dojdenecot, koj e kaj tebe, }e se izdiga nad tebe se povisoko, a ti }e
pa|a{ se ponisko;
44 toj }e ti dava na zaem, a ti nema da mu dava{ na zaem; toj }e bide
glavata, a ti }e bide{ opa{kata.
45 ]e dojdat vrz tebe site ovie kletvi, }e te gonat i }e te stignat,
dodeka ne te uni{tat, zatoa {to ne go poslu{a glasot na Gospod,
tvojot Bog, i ne gi poslu{a zapovedite i naredbite Negovi, {to ti gi
be{e zapovedal;
46 tie }e bidat vrz tebe i tvoeto potomstvo znak i znemenie doveka.
47 Za{to ti ne Mu slu`e{e na Gospod, tvojot Bog, so veselo i
radosno srce, poradi izobilstvoto vo se,
48 ti }e mu slu`i{ na neprijatelot svoj, {to }e ti go isprati
Gospod, vo glad i `ed, vo golotija i vo sekakva skudnost; toj }e ti stava
na vratot `elezen jarem, dodeka ne te uni{ti.
49 }e isprati Gospod protiv tebe narod oddaleku, od krajot na
zemjata; kako orel }e se spu{ti narodot ~ij jazik ti ne go razbira{.
50 narod bezdu{en, koj ne saka ni staro da po~ituva, nitu mlado da
pomiluva,
51 i }e go jade toj plodot od dobitokot tvoj i plodot od zemjata tvoja;
nema da ti ostavi ni `ito, ni vino, ni maslo, nitu od govedata tvoi,
nitu od ovcite tvoi, dodeka ne te pogubi;
Povtoreni zakoni
Povtoreni zakoni
52 i }e te pritesnuva vo site tvoi gradovi, dodeka ne gi razru{i vo
tvojata zemja tvoite visoki i jaki yidovi, na koi ti se nadeva{; i }e ti
nanese zlo vo site tvoi gradovi vo celata tvoja zemja, koja Gospod,
tvojot Bog, ti ja dade.
53 I ti }e go jade{ plodot na utrobata svoja, plotta na sinovite i
}erkite svoi, koi Gospod, tvojot Bog, ti gi dade, poradi opsadata i
tesnotijata, vo koja }e te stavi neprijatelot tvoj.
54 Meku{aviot ma` naviknat da `ivee vo rasko{, so bezmilosno oko
}e gleda na bratot svoj, na sakanata `ena i na drugite deca svoi {to }e
mu ostanat,
55 i nema da mu dade na nieden od niv plot od decata svoi, koi toj }e
gi jade, za{to nema da mu ostane ni{to drugo poradi opsadata i
pritesnetosta, vo koi }e te postavat neprijatelite tvoi vo site tvoi
gradovi.
56 `ena naj~uvstvitelna i najne`na me|u vas, koja poradi svojata
ne`nost nikoga{ so noga ne stapnala na zemja, so bezmilosno oko }e
gleda na sakaniot ma` svoj, na sinot svoj, na }erkata svoja,
57 i nema da im go dade posledokot, {to izleguva me|u bedrata
nejzini, ni decata, {to bi gi rodila; za{to, pri skudnosta vo se, taa }e
gi jade tajno, vo pritesnetosta vo koja }e te stavi neprijatelot tvoj vo
tvoite gradovi.
58 Ako ne gi pazi{ i ispolnuva{ site zborovi od zakonot, napi{ani
vo ovaa kniga, i ne se pla{i{ od slavnoto i stra{no ime na Gospod,
tvojot Bog,
59 Gospod }e te porazi tebe i tvoeto potomstvo so neobi~ni porazi,
so porazi golemi i trajni, i so bolesti lo{i i neizle~ivi;
60 i }e gi navle~e vrz tebe site lo{i bolesti egipetski, od koi se
pla{e{e, i tie }e se zalepat za tebe;
61 i sekakva bolest i sekakva prokaza, vo knigata na ovoj zakon,
Gospod }e isprati vrz tebe, dodeka ne te istrebi;
62 i }e ostanete na broj malkumina, a ne kako koga bevte mnogubrojni
kolku i yvezdite nebeski, bidej}i ne go slu{avte glasot na Gospod,
va{iot Bog.
63 I kako {to Gospod se raduva{e, koga vi prave{e dobro i ve
razmno`uva{e, taka }e se raduva Gospod, koga }e ve pogubuva i
istrebuva, i }e bidete izgoneti od zemjata, vo koja odi{ ti, za da ja
nasledi{.
64 I }e te rasee Gospod, po site narodi, od krajot na zemjata do krajot
na zemjata, i tamu }e im slu`i{ na drugi bogovi, {to ne si gi znael,
nitu ti, nitu predcite tvoi; na drvo i na kamen }e slu`i{.
65 No i me|u tie narodi nema da se uspokoi{, nitu }e ima mesto za
odmor na nozete tvoi; i tamu Gospod }e go ispla{i srceto tvoe, }e go
ni{ti vidot na o~ite tvoi i }e napravi da strada du{ata tvoja;
66 `ivotot tvoj }e visi pred tebe, i }e se pla{i{ i dewe i no}e, i
nema da bide{ siguren za `ivotot svoj;
67 od stravot vo srceto svoe }e se pla{i{, i od toa {to }e go vidat
o~ite tvoi, pa nautro }e ka`e{: “O, {to poskoro da se stemni!”, a
nave~er }e veli{: “O, {to poskoro da osamne!”
Povtoreni zakoni
Povtoreni zakoni
68 I Gospod }e te vrati vo Egipet na korabi po onoj pat, za koj ti
ka`av: “Ti nema pove}e da go vidi{“; i tamu }e bidete prodavani na
neprijatelite svoi kako robovi i robinki, no }e nema koj da ve kupi.
POSLEDEN GOVOR NA MOJSEJ
69 Toa se zborovite na zavetot, {to Gospod mu zapoveda na Mojsej da
go sklu~i so sinovite na Izrael vo moavskata zemja, pokraj zavetot
{to Gospod go sklu~i so niv na Horiv.
Sè {to Gospod napravi za Izrael
29
Toga{ Mojsej gi povika site sinovi izraelski i im ka`a: “Vie
vidovte sè, {to napravi Gospod pred o~ite va{i vo egipetskata zemja
so faraonot i so site negovi slugi i so celata negova zemja;
2 ima{e isku{enija golemi, {to gi vidoa o~ite tvoi, i golemi
znamenija i ~uda,
3 no i do den denes Gospod ne vi dade srce za da razberete, o~i da
vidite i u{i da ~uete.
4 ~etirieset godini ve vodev po pustinata, i oblekata ne izvetve na
vas, i obuvkite ne se iskinaa na nozete va{i;
5 leb ne jadevte, vino i drug alkoholen pijalak ne pievte, za da
poznaete deka Jas sum Gospod, va{iot Bog.
6 I koga dojdovte do ova mesto, izleze vo borba protiv vas
he{bonskiot car Sihon i ba{anskiot car Og, no nie gi porazivme
7 i im ja zedovme zemjata nivna i im ja dadovme vo del na Ruvimovoto
i Gadovoto koleno, i na polovinata od Manasievoto pleme.
8 Pazete gi zborovite na ovoj zavet i ispolnuvajte gi, za da imate
uspeh vo se, {to pravite.
Zna~eweto na zavetot so Gospod
9 Site vie stoite denes pred Gospod, va{iot Bog: na~alnicite na
plemiwata va{i, stare{inite va{i, nadzornicite va{i, site
Izraelci,
10 decata va{i, `enite va{i i dojdencite, koi se vo va{ata naselba,
od drvarot va{ do vodonosecot va{,
11 za da vlezete vo zavet so Gospod, va{iot Bog, i vo kletven dogovor
so Nego, kakov {to Gospod, tvojot Bog, denes sklu~uva so tebe,
12 za da te napravi denes Svoj narod, i da ti bide Bog, kako {to im se
zakolna na predcite tvoi Avraam, Isak i Jakov.
13 Ne samo so vas edinstveno go zavetuvam ovoj zavet i ovoj kletven
dogovor,
14 tuku, kako so onie {to denes se so nas, taka i so onie {to denes ne
stojat ovde so nas pred Gospod, na{iot Bog.
15 Za{to vie znaete, kako `iveevme vo egipetskata zemja i kako
odevme sred narodite, niz koi minavte,
16 i gi vidovte odvratnostite nivni i idolite nivni, drveni i
kameni, srebreni i zlatni, {to se kaj niv.
Povtoreni zakoni
Povtoreni zakoni
17 Da nema me|u vas ma` ili `ena, rod ili pleme, ~ie srce bi se
otstranilo od Gospod, va{iot Bog, ta da odi da im slu`i na bogovite
na onie narodi; da nema megu vas koren, {to }e dava pelin i otrov;
18 i ako nekoj, koj, otkako }e gi ~ue zborovite na ovaa kletva, se
pofali vo srceto svoe i ka`e: ,dobro }e mi bide, iako odam po
`elbite na srceto svoeÄ, i ako zavle~e so sebe i drugi vo
idolopoklonstvo,
19 na takov Gospod nema da mu prosti, no gnevot i revnosta na Gospod
}e se razgorat vedna{ protiv toj ~ovek, a vrz nego }e padne celata
kletva od ovoj zavet, napi{ana vo ovaa kniga, i Gospod }e go izbri{e
imeto negovo pod neboto;
20 i }e go oddeli Gospod od site plemiwa izraelski za pogubuvawe,
spored site kletvi na zavetot, napi{ani vo ovaa kniga na zakonot.
Gospod }e gi izvr{i Svoite zakani
21 Toga{ podocne`noto pokolenie, decata va{i {to }e nastanat po
vas, i tu|inecot, {to }e dojde od dale~na zemja, otkako }e gi vidat
poraziite na taa zemja i bolestite {to Gospod gi ispratil vrz nea, }e
re~at:
22 sulfur, sol i po`ari{te e celata zemja; na nea ne mo`e da se see,
nitu }e rodi, nitu }e nikne na nea nekakva treva, kako {to stana vo
Sodom, Gomora, Adma i Cevoim, koi Gospod gi uni{ti vo gnevot Svoj i
jarosta Svoja.
23 Toga{ }e ka`at site narodi: ,3o{to Gospod postapil taka so taa
zemja? Kolku e golema jarosta na gnevot Negov!Ä
24 I }e odgovorat: ,3atoa {to go ostavija zavetot na Gospod, Bog na
predcite svoi, {to go vospostavi so niv, koga gi izvede od egipetskata
zemja,
25 i otidoa da im slu`at na drugi bogovi i da im se poklonuvaat nim,
koi tie ne gi znaeja, i koi Toj ne im gi be{e opredelil.
26 Poradi toa se razgori gnevot na Gospod vrz taa zemja, i Toj gi
isprati vrz nea site kletvi, napi{ani vo ovaa kniga;
27 i gi sotre Gospod od zemjata nivna vo gnev, jarost i golema lutina,
i gi isfrli na druga zemja, kako {to denes gledameÄ
28 Ona {to e tajno, Mu pripa|a na Gospod, na{iot Bog, a ona {to e
javno - nam i na sinovite na{i doveka, za da gi izvr{uvame site
zborovi na ovoj zakon.”
Izrael }e Mu se vrati na Gospod
30
Koga }e se zbidnat vrz tebe site tie zborovi - blagoslovite i
kletvite, {to ti gi izlo`iv, i ti }e gi zeme{ pri srce kaj site
narodi, me|u koi }e te rasee Gospod, tvojot Bog,
2 i od seto srce i od seta du{a svoja }e se obrati{ kon Gospod, tvojot
Bog, i }e go poslu{a{ glasot Negov ti i sinovite tvoi, kako {to ti
zapovedam denes, 3 toga{ Gospod, tvojot Bog, }e ti gi vrati site tvoi izgnanici, }e se
smili nad tebe, i pak }e te sobere od site narodi, me|u koi te raseal
Gospod, tvojot Bog.
Povtoreni zakoni
Povtoreni zakoni
4 Makar i da bide{ rasturen od krajot na neboto pa sè do krajot na
neboto i ottamu }e te sobere Gospod, tvojot Bog, i ottamu }e te zeme,
5 i ottamu }e te dovede Gospod, tvojot Bog, vo zemjata, {to ja vladeele
tvoite predci, i }e ja nasledi{, i }e ti napravi Gospod dobro i }e te
umno`i pove}e od pradedovcite tvoi;
6 i }e go o~isti Gospod srceto tvoe i srceto na potomstvoto tvoe, za
da Go saka{ Gospoda, tvojot Bog, od se srce i so seta du{a svoja, za da
`ivee{;
7 toga{, Gospod, tvojot Bog, }e gi prefrli site ovie kletvi na
neprijatelite tvoi i na onie, {to te mrazea i {to te gonea;
8 i ti }e se obrati{ i }e go slu{a{ glasot na Gospod, i }e gi
ispolnuva{ site zapovedi Negovi, {to ti gi zapovedam denes;
9i }e te blagoslovi Gospod, tvojot Bog so izobilstvo vo sekoja rabota
na racete tvoi, vo plodot na utrobata tvoja, vo plodot na dobitokot
tvoj, vo rodot na zemjata tvoja; za{to Gospod, odnovo }e se svrti kon
tebe i }e ti se raduva, pravej}i ti dobro, kako {to se raduva{e na
predcite tvoi,
10 samo ako go slu{a{ glasot na Gospod, tvojot Bog, i gi izvr{uva{
site zapovedi i naredbi Negovi, napi{ani vo knigata na ovoj zakon, i
ako se svrti{ kon Gospod, tvojot Bog, so seto srce svoe i so seta du{a
svoja.
Zapovedta Bo`ja ne e daleku
11 Za{to ovaa zapoved, {to denes ti ja davam, ne e te{ka za tebe, nitu
e daleku od tebe.
12 Taa ne e na neboto, za da mo`e da se ka`e: “Koj od nas bi se
vozdignal na neboto i bi ni ja zemal i donel da ja ~ueme, ta da ja
ispolnime?”;
13 nitu e preku more, za da mo`e da se ka`e: “Koj od nas bi oti{ol
preku more i bi ni ja zemal i dal da ja ~ueme, ta da ja ispolnime?”
14 No ovaa zapoved e mnogu blisku do tebe: taa e vo ustata tvoja i vo
srceto tvoe, za da ja ispolnuva{.
Da se izbere `ivot
15 Ete, jas denes ti predlo`iv `ivot i dobro, smrt i zlo.
16 Ako gi slu{a{ zapovedite na Gospod, tvojot Bog, {to denes ti gi
davam, da Go saka{ Gospoda, tvojot Bog, da odi{ po site pati{ta
Negovi i da gi izvr{uva{ zapovedite i zakonite Negovi, toga{ }e
`ivee{ i }e se namno`i{, i Gospod, tvojot Bog, }e te blagoslovi vo
zemjata, vo koja odi{, za da ja nasledi{;
17 ako, pak, se odvrati srceto tvoe, i ne poslu{a{, i se zabludi{, pa
po~ne{ da im se poklonuva{ na drugi bogovi i da im slu`i{,
18 toga{, vi javuvam denes deka }e zaginete i nema dolgo da ostanete
na zemjata, poradi koja }e go minete Jordan, za da ja nasledite.
19 Svedoci mi se neboto i zemjata: `ivot i smrt ti predlo`iv jas,
blagoslov i prokletstvo. Izberi go `ivotot, za da `ivee{ ti i
potomstvoto tvoe:
20 da Go saka{ Gospoda, tvojot Bog, da go slu{a{ glasot Negov i da se
privrze{ kon Nego, za{to vo toa e tvojot `ivot i dolgove~nost; taka
Povtoreni zakoni
Povtoreni zakoni
ti }e `ivee{ na zemjata, za koja Gospod im se be{e zakolnal na
predcite tvoi - Av-raam, Isak i Jakov - deka }e im ja dade.
ZBOGUVAWATA I SMRTTA NA MOJSEJ
Isus opredelen za naslednik na Mojsej
31
U{te im ka`a Mojsej na site sinovi izraelski,
2 velej}i: “Sega sum na sto i dvaeset godini; ne mo`am ve}e da
izleguvam i da vleguvam, i Gospod mi re~e: ,ti nema da go mine{
Jordan,
3 Gospod, tvojot Bog, Sam }e trgne pred tebe; Toj }e gi istrebi tie
narodi pred tebe, i ti }e gi nasledi{; Isus }e trgne pred tebe, kako
{to re~e Gospod;Ä
4 i }e postapi Gospod so niv taka kako {to postapi so Sihon i so Og,
carevi amorejski, i so zemjite nivni, koi Toj gi uni{ti;
5 i }e vi gi predade Gospod, i vie }e postapite so niv spored
zapovedite, {to vi gi dadov.
6 Bidete cvrsti i hrabri, ne pla{ete se i ne u`asuvajte se od niv,
za{to Gospod, tvojot Bog, Samiot }e trgne pred vas, i nema da otstapi
od tebe i nema da te ostavi.”
7 Toga{ Mojsej go povika Isus i pred site Izraelci mu ka`a: “Bidi
cvrst i hrabar, za{to ti }e vleze{ so ovoj narod vo zemjata, za koja
Gospod im se zakolna na predcite va{i deka }e im ja dade; i ti }e im ja
razdeli{ na delovi.
8 I Gospod }e trgne Samiot so tebe, Samiot }e bide so tebe, nema da
otstapi od tebe i nema da te ostavi: ne pla{i se i ne u`asuvaj se.”
Javno ~itawe na zakonot
9 I gi napi{a Mojsej ovie zapovedi od zakonot i im gi predade na
sve{tenicite, potomci Levievi, koi go nosea kov~egot na zavetot
Gospodov, i na site stare{ini izraelski.
10 I im zave{ta Mojsej, velej}i: “Po sedum godini, vo pro{talnata
godina, na praznikot Senici,
11 koga celiot Izrael }e dojde da se javi pred Gospod, tvojot Bog, na
mesto {to }e go odbere Toj, pro~itajte go glasno ovoj zakon pred
celiot narod;
12 soberi go narodot - ma`ite, `enite, decata i dojdencite, {to se
nao|aat vo gradovite va{i, za da ~ujat i da se nau~at da se pla{at od
Gospod, va{iot Bog, i da se trudat da gi ispolnuvaat site zapovedi od
ovoj zakon;
13 i sinovite nivni, koi ne go znaat toa, }e ~ujat i }e se nau~at da se
pla{at od Gospod, va{iot Bog, preku site denovi, dodeka `iveete vo
zemjata, za koja }e go minete Jordan, za da ja nasledite.”
Izrael - neposlu{en kon Boga
14 I mu re~e Gospod na Mojsej: “Ete, tvoite denovi se pribli`ija do
smrtta; povikaj go Isus, i dojdete vo skinijata na sobranieto, i Jas }e
Povtoreni zakoni
Povtoreni zakoni
mu dadam zapoved!” I dojde Mojsej so Isus, i zastana vo skinijata na
sobranieto.
15 I se javi vo skinijata Gospod vo oblakov stolb, i zastana
oblakoviot stolb pri vlezot od skinijata.
16 I mu re~e Gospod na Mojsej: “Ete, ti }e se pribere{ kaj predcite
svoi, a ovoj narod }e po~ne da se zabluduva po tu|ite bogovi na onaa
zemja, vo koja odi, }e Me ostavi i }e go naru{i zavetot Moj, {to go
vospostaviv so niv;
17 i }e se razgori jarosta Moja protiv nego vo ovoj den, a Jas }e gi
ostavam i }e go sokrijam liceto Svoe od niv, i toj }e bide istreben, i
}e go snajdat mnogu nesre}i i `alosti, i }e re~at vo toj den: ,bidej}i
ne e Gospod Bog me|u nas, nè snajdoa ovie zla.Ä
18 A Jas }e go sokrijam liceto Moe vo onoj den poradi site negovi
bezzakonija, {to }e gi napravi, bidej}i }e se obrati kon tu|i bogovi.
19 A sega, napi{ete ja ovaa pesna, nau~ete gi sinovite izraelski na
nea i stavete im ja vo ustata nivna, za da Mi bide taa pesna svedo{tvo
me|u sinovite na Izrael;
20 za{to Jas }e gi vovedam vo zemja, kade {to te~e med i mleko, kako
{to im se zakolnav na predcite; tie }e jadat i }e se nasitat, }e se
zdebelat i }e se obratat kon tu|i bogovi i }e im slu`at, a Mene }e me
razgnevat i }e go naru{at zavetot Moj;
21 i koga }e gi snajdat mnogu nesre}i i `alosti, taa pesna }e bide
protiv niv kako svedo{tvo, bidej}i taa nema da izleze od ustata na
potomstvoto nivno. Jas gi znam mislite nivni, {to gi imaat, sega,
u{te pred da gi vovedam vo zemjata, za koja im se zakolnav.”
22 I vo onoj den ja napi{a Mojsej taa pesna i gi nau~i sinovite
izraelski na nea.
23 I mu zapoveda Gospod na Isus, sinot Navinov, i mu re~e: “Bidi
cvrst i hrabar, za{to ti }e gi vovede{ sinovite na Izrael vo zemjata,
za koja im se zakolnav. Jas }e bidam so tebe.”
24 A koga Mojsej gi napi{a vo kniga site zborovi od ovoj zakon sè do
krajot,
25 im zapoveda na levitite, koi go nosea kov~egot na zavetot
Gospodov, velej}i:
26 “Zemete ja ovaa kniga na zakonot i stavete ja pokraj kov~egot na
zavetot na Gospod, va{iot Bog; i taa }e bide tamu svedo{tvo protiv
tebe;
27 za{to jas ja znam tvojata upornost i tvojata tvrdoglavost; ete i
sega, koga `iveam so vas, vie ste uporni pred Gospod; a kolku pove}e po
smrtta moja?
28 Soberete gi kaj mene site va{i na~alnici na plemiwata, i
nadzornicite svoi, i jas }e im gi ka`am glasno ovie zborovi, a svedoci
}e mi bidat neboto i zemjata.
29 Za{to znam deka po smrtta moja vie }e vr{ite bezzakonija i }e
otstapite od patot, {to vi go zapovedav, i podocna }e ve snajdat
nezgodi, zatoa {to }e pravite zlo pred Gospod, razgnevuvaj}i Go so
delata na racete va{i.”
30 I Mojsej gi ka`a glasno pred celoto izraelsko op{testvo
zborovite na taa pesna do kraj.
Povtoreni zakoni
Povtoreni zakoni
Pesnata Mojseeva
32
Vnimavaj, nebo, jas }e govoram; i neka gi slu{a zemjata zborovite od
ustata moja.
2 Da se razlee kako do`d poukata moja, kako rosa da padne govorot
moj: kako siten do`d na zelenilo, kako poroen do`d na treva.
3 Imeto Gospodovo }e go proslavuvam; vozdajte Mu slava na na{iot
Bog!
4 Toj e tvrdina; sovr{eni se delata Negovi, a pati{tata Negovi pravedni; Bog e veren i nema nepravda vo Nego; Toj e praveden i
vistinit;
5 no tie stanaa i zgre{ija pred Nego; toa ne se Negovi ~eda poradi
porocite nivni; rod drzok i razvraten.
6 Toa li Mu go vozvra}ate na Gospod, narode glupav i bezumen? Neli
e Toj tvoj Otec, Koj te sozdade, te usvoi i te izdigna?
7 Seti se na starite denovi, pomisli za godinite na porane{nite
pokolenija; pra{aj go tatko si - i toj }e ti ka`e, starcite svoi - i tie
}e ti re~at.
8 Koga Sevi{niot go razdeluva{e nasledstvoto na narodite i gi
raseluva{e sinovite ~ove~ki, toga{ stavi granici me|u narodite
spored brojot na sinovite izraelski,
9 za{to delot na Gospod e Negoviot narod; Jakov e nasledstvoto
Negovo dobieno so `drepka.
10 Toj go najde vo pustinata, vo zemja diva i pusta, go za{tituva{e, se
gri`e{e za nego, go ~uva{e kako zenicata na okoto svoe;
11 kako {to orelot bdee nad gnezdoto svoe, letaj}i nad svoite
orliwa, gi ra{iruva kriljata svoi, gi zema i gi nosi na perjata svoi,
12 taka Gospod Samiot go vode{e, i nema{e so Nego tu| bog.
13 Toj go iska~i na viso~inite zemni, go zasituva{e so polski
plodovi i go hrane{e so med od kamen i maslo od tvrda karpa;
14 so kravjo maslo i ov~o mleko, i so loj od jagniwa, so ba{anski
ovni i kozli, so najdobro `ito i so najdobro vino.
15 I stana debel Je{urun*, debel i tvrdoglav: se zgoi, se zdebeli i
pro{iri, Go ostavi Boga, Koj go sozdade, otstapi od Boga, Spasitelot
svoj.
16 So tu|i bogovi Go razdraznija i so odvratnostite Go razgnevija:
17 im prinesuvaa `rtva na zlite duhovi, a ne na Boga; na bogovite,
{to ne gi poznavaa, na bogovite novi i nepoznati, koi predcite va{i
ne gi znaeja.
18 A pokrovitelot, koj te rodil, ti Go ostavi, i Boga, Koj te sozdal,
Go zaboravi.
19 I Gospod vide, pa se razgnevi i gi otfrli sinovite Svoi i
}erkite Svoi,
20 i re~e: “}e go svrtam liceto Svoe od niv i }e go vidam krajot
nivni: bidej}i tie se razvraten rod, sinovi, vo koi nema vernost;
21 so la`ni bogovi ja predizvikaa Mojata revnost, so idoli tie Me
razgnevija, i jas }e ja povredam nivnata gordost so bezvredni lu|e, so
ni{to i nikakov narod Jas }e gi razgnevam;
Povtoreni zakoni
Povtoreni zakoni
22 za{to ogan se razgori od jarosta Moja; prodira toj sè do pekolot
ve~en, ja jade zemjata i plodovite nejzini, osnovite planinski gi frla
vo ogan;
23 }e ispratam vrz niv golemi nesre}i, strelite Svoi protiv niv }e
gi naso~am:
24 od glad iscrpeni, molwi }e gi ni{tat i bolesti smrtonosni,
protiv niv }e ispratam yverski zabi i otrov od vleka~i zemni;
25 nadvor od me~ }e umiraat, a vo domovite nivni - od u`as. Smrt }e
porazuva mom~e i devojka, pobelen starec i doen~e malo.
26 Jas rekov: vo prav }e gi storam, spomenot za niv me|u lu|eto, Jas }e
go zbri{am;
27 samo se pla{ev od zlobata neprijatelska; da ne se izla`at
protivnicite negovi, pa da ka`at: ,Pobedata e na{a; ne e toa od
Gospodovata raka napraveno!Ä
28 Za{to se soj bezrasuden, narod bez um.
29 Samo malku um da imaa, lesno }e ja sfatea idninata svoja;
30 ,Kako bi mo`el eden da goni iljada i dvajca - deset iljadi, ako
nivniot Bog ne bi gi predal, i Gospod ne bi gi dal!
31 Za{to nivnite bogovi ne se kako na{iot Bog; neprijatelite na{i
se osudeniÄ
32 3a{to lozjeto im e od sodomska loza, i od poliwata gomorski;
grozjeto im e otrovno grozje, grozdovite im se gor~livi;
33 otrov zmiski e nivnoto vino, od aspida otrov poguben.
34 Ne e li seto toa sokrieno vo Mene? Ne e li zape~ateno vo Moite
sokrovi{ta?
35 Moja e odmazdata i moja nagradata, koga }e im se zatrese nogata
nivna, za{to denot na zaginuvaweto nivno e blisku, brzo }e nastapi
podgotvenoto za niv.
36 No Gospod }e go opravda Svojot narod, i }e se smili nad slugite
Svoi, koga }e gi vidi oslabeni, bespomo{ni i iznemo{teni.
37 I }e re~e toga{ Gospod: ,Kade se bogovite nivni, kade e karpata
zad koja se zasolnuvaa?
38 Kade se onie koi jadea loj od `rtvite nivni i koi pieja vino od
prelivite za niv? Kamo da voskresnat, pa da vi pomognat i da vi bidat
za{tita?
39 I ete, videte sega deka toa sum Jas; Jas sum i nema drug Bog, osven
Mene: Jas uni{tuvam i Jas o`ivuvam, Jas ranuvam i Jas lekuvam, i nema
takov koj mo`e da izbavi od rakata Moja.
40 Ja krenav kon neboto rakata Svoja i velam: - `iv sum doveka!
41 Koga }e go naostram Mojot bleskav me~, i rakata Moja go primi
sudot, }e im se odmazdam na neprijatelite Moi i }e im platam na onie
{to Me mrazat;
42 }e gi napojam strelite Svoi so krv, i me~ot Moj }e se nasiti so
meso, so krvta od ubienite i zarobenite, od glavite na
neprijatelskite knezoviÄ
43 Veli~ajte go, neznabo{ci narodot negov! Za{to Toj }e se odmazdi
za krvta na slugite Svoi, }e im se odmazdi na neprijatelite Svoi, i }e
ja o~isti zemjata Svoja i narodot Svoj!”
Povtoreni zakoni
Povtoreni zakoni
44 I se pribli`i Mojsej do narodot i gi ka`a glasno site zborovi od
ovaa pesna pred narodot, toj i Osija*, sinot Navinov.
45 Otkako Mojsej gi ka`a site tie zborovi pred celiot Izrael,
46 im re~e: “Vnesete gi vo srceto site zborovi, {to vi gi ka`av
denes, i pora~ajte im na decata va{i, da gi pazat i da gi ispolnuvaat
site zborovi od ovoj zakon;
47 za{to tie ne se za vas prazni zborovi, tuku va{ `ivot, i preku niv
}e `iveete dolgo vreme na zemjata, za koja odite preku Jordan da ja
osvoite.”
Objavuvawe na smrtta na Mojsej
48 I vo istiot toj den mu zboruva{e Gospod na Mojsej i mu re~e:
49 “Iska~i se na planinata Avarim, toa e planinata Nevo, vo
moavskata zemja, sproti Erihon, i pogledni ja hananskata zemja, {to
im ja davam na sinovite izraelski vo vladenie;
50 i umri na planinata, na koja }e se iska~i{ i priberi se pri
narodot svoj, kako {to umre bratot tvoj Aron, na planinata Or, i se
pribra pri narodot svoj,
51 zatoa {to zgre{ivte protiv Mene pred o~ite na sinovite
izraelski kaj vodite Meriva vo Kadis, vo pustinata Sin, za{to ne ja
po~itavte svetosta Moja me|u sinovite na Izrael;
52 ti samo }e ja vidi{ zemjata, no nema da vleze{ tamu, - vo zemjata,
{to im ja davam na sinovite izraelski.”
*32,15. Prekar na Izrael.
*32,44. Prvoto ime na Isus Navin.
Mojsej gi blagoslovuva dvanaesette izraelski kolena
33
Ova e blagoslovot, so koj Mojsej, ~ovekot Bo`ji, gi blagoslovi
sinovite na Izrael pred svojata smrt.
2 I re~e: “Gospod dojde od Sinaj, im se javi vo Seir, zableska od
planinata Faran i pristigna so iljadnici svetii; a vo desnicata
Negova ognen zakon za niv.
3 Sepak, Ti go saka{ Svojot narod i site svetii se vo rakata Tvoja, i
tie padnaa pred Tvoite noze, za da gi slu{nat zborovite Tvoi.
4 3akon ni dade Mojsej, nasledstvo na narodot od Jakov.
5 I toj be{e car na Je{urun koga se sobiraa narodnite knezovi,
zaedno se soedinija izraelskite plemiwa.
6 Da `ivee Ruvim i da ne umira, pa makar i da e malubroen!”
7 A za Juda go ka`a ova: “~uj go, Gospodi, glasot na Juda i dovedi go kaj
narodot negov; da se za{titi so racete svoi, a Ti bidi mu pomo{nik
protiv neprijatelite negovi.”
8 I za Levij re~e: “Tvojot ,tumimÄ i Tvojot ,urimÄ se na svetiot ma`
Tvoj, kogo {to Ti go isku{uva{e vo Masa,
9 koj re~e za tatko si i za majka si: ,jas ne gi vidovÄ, i bra}ata svoi ne
gi priznava, i sinovite svoi ne gi poznava, bidej}i tie, gi po~ituvaat
zborovite Tvoi i go pazat zavetot Tvoj,
10 go u~at Jakov na zakonite tvoi, i Izrael na Tvoite zapovedi,
stavaat temjan pred liceto Tvoe i sepalenici na `rtvenikot Tvoj;
Povtoreni zakoni
Povtoreni zakoni
11 blagoslovi ja, Gospodi, silata negova i primi gi delata na racete
negovi, porazi gi bedrata na neprijatelite negovi, {to stanuvaat
protiv nego i koi go mrazat, za da ne mo`at da se podignat.”
12 Za Venijamin re~e: “Kogo Gospod go saka, toj `ivee vo Nego so
radost, Bog go za{tituva sekoga{, i toj po~iva vrz ramenata Negovi.”
13 Za Josif re~e: “Neka ja blagoslovi Gospod zemjata negova so mnogu
sakani darovi nebeski, so rosa i so darovi od bezdnata, {to le`i dolu,
14 so najdobroto {to doa|a od sonceto i so najdobroto {to go
donesuva mese~inata,
15 so darovi od starite planini i so darovi od ve~nite ridovi,
16 i so najdobroto od toa {to ja ispolnuva zemjata, i blagoslovot na
Onoj {to se javi od kapinata da sleze vrz glavata na Josif, vrz temeto
na izbraniot me|u bra}ata;
17 cvrstinata mu e kako na prvorodeno tele, i rogovite mu se kako
rogovite na bivol; so niv }e gi izbode site narodi do krajot na
zemjata: toa se deseticite iljadi Efremovi, toa se iljadnicite
Manasievi.”
18 Na Zavulon mu re~e: “Veseli Se, Zavulone, vo svoite pati{ta, i ti
Isahare, pod {atorite tvoi;
19 vie go svikuvate narodot na planinata, tamu }e prinesete `rtvi
spored zakonot na pravdata, bidej}i bogatstvoto na moreto }e ve
hrani, i sokrovi{teto sokrieno vo pesokot.”
20 Za Gad re~e: “Blagosloven neka e koj }e go pro{iri Gad; toj po~iva
kako lav, gotov da ja raskine `rtvata svoja od peti do glava;
21 toj si gi prisvoi prvinite od osvoenoto, {to mu go dodeli
Zakonodavecot; toj odi vo prvite redovi na narodot, izvr{uvaj}i go
svetoto delo Gospodovo i svojot dolg kon Izrael.”
22 Za Dan re~e: “Dan e mlad lav, koj skokna od Ba{an.”
23 Za Neftalim re~e: “Neftalim e prezasiten so prijatnosti, pa
neka se zasiti i so blagoslov od Gospod; Zapadot i Jugot }e gi
nasledi.”
24 Za Asir re~e: “Blagosloven me|u sinovite }e bide Asir, toj }e
bide omilen me|u bra}ata svoi i vo maslo }e ja natopi nogata svoja.
25 Od `elezo i od bakar se tvoite reziwa;
26 Nema drug Bog kako tvojot Bog, Je{urune! Koj se pronesuva po
neboto, tebe na pomo{, i so velikolepie na oblacite.
27 Ediniot Bog e tvoe pribe`i{te, a ve~nite Negovi race se tvoja
potkrepa. Toj go progonuva neprijatelot pred tebe i ti veli:
,istrebuvaj!Ä
28 Izrael `ivee vo spokoj, potomcite na Jakov se smestija vo
zasolni{te, vo zemja izobilna so `ito i vino, kade neboto pra}a rosa.
29 Bla`en si ti, Izraele! Koj e kako tebe, narod pazen od Gospod, Koj
ti e {tit - zakrilnik i me~ na slavata tvoja? Tvoite neprijateli }e
baraat milost od tebe, a ti }e ja gazi{ gordosta nivna.”
Smrtta Mojseeva
34
Povtoreni zakoni
Povtoreni zakoni
Toga{ Mojsej se iska~i od ramninite moavski na planinata Nevo, na
vrvot Fazga, sproti Erihon, i Gospod mu ja poka`a celata zemja od
Galaad sè do Dan,
2 i celata zemja Neftalimova, i celata zemja Efremova i Manasieva,
i celata zemja Judina, duri do Zapadnoto More,
3 i regionot na Negev, i ramninata okolu Erihon, grad na palmi, duri
do Sigor.
4 I mu re~e Gospod: “Ete ja zemjata, za koja im se zakolnav na Avraam,
na Isak, i na Jakov, velej}i: ,Na va{eto seme }e im ja dadamÄ; dadov da
ja vidi{ so o~ite tvoi, no ti tamu nema da pojde{.”
5 I umre tamu Mojsej, slugata Gospodov, vo zemjata Moav, spored
zborot Gospodov;
6 i go pogrebaa vo dolinata, vo zemjata Moav, sproti Bet-Peor, no do
deneska nikoj to~no ne znae kade e pogreban.
7 Mojsej be{e na sto i dvaeset godini koga umre; no vidot ne mu be{e
oslabnat, i silata negova ne mu be{e opadnala.
8 I sinovite na Izrael go oplakuvaa Mojsej vo ramninite moavski
trieset dena. A potoa pominaa i denovite za pla~ewe i tagata po
Mojsej.
9 I Isus, sinot Navinov, se ispolni so duh na mudrost, za{to Mojsej
gi be{e polo`il racete svoi vrz nego, i mu se pokoruvaa sinovite na
Izrael i pravea taka, kako {to mu be{e zapovedal Gospod na Mojsej.
10 I ne se pojavi ve}e takov prorok vo Izrael, kako Mojsej, kogo
Gospod go poznava{e lice v lice,
11 na kogo Gospod go be{e ispratil da gi izvr{i vo egipetskata zemja
site tie znamenija i ~uda nad faraonot, nad site slugi negovi i nad
celata zemja negova.
12 ~udesni se i golemi tie dela {to Mojsej gi izvr{i so mo}na raka
pred o~ite na celiot Izrael.
Povtoreni zakoni
Isus Navin
ISUS NAVIN
Voved
Knigata Isus Navin go prika`uva osvojuvaweto na hananskata
zemja i naseluvaweto na izraelskite plemiwa vo nea, pod vodstvo na
Isus, naslednikot na Mojsej. Vo ovaa kniga bez pogolemi te{kotii
mo`e da se razgrani~at tri pozna~ajni celini:
Osvojuvawe na Hanan (1-12), podelba na zemjata (13-21) i kraj na
Isusoviot `ivot (22-24).
Dodeluvaweto na zemjata na Negoviot narod, zna~i istovremeno i
ostvaruvawe na vetuvawata {to Bog im gi be{e dal na predcite na
Izraelcite, a koi mu gi objavi i na Mojsej. Niz dolgovekovnata
istorija, vo koja se izrazeni odnosite pomegu Bog i Izrael,
osvojuvaweto na Hanan pretstavuva etapa, koja po svojata va`nost
bi mo`ela da se sporedi so onaa na izleguvaweto od Egipet. Tokmu
kako i pri zaminuvaweto od egipetskata zemja, periodot na
naseluvaweto vo hananskata zemja go odbele`uvaat brojni
posreduvawa na Boga, Koj se bori na stranata na Svojot narod,
obezbeduvaj}i mu sekoga{ uspeh i pobeda.
Dodeluvaweto i doveruvaweto na predelite koi se ve}e osvoeni,
ili, pak, koi preostanuva doprva da bidat osvoeni, iscrpno ja
poka`uvaat gri`ata na Boga, Koj im veti na site Izraelci deka }e
`iveat blagodatno na posedot na edna zemja. I tokmu od takva
gledna to~ka bi trebalo da se ~itaat nabrojuvawata na mestata
koi se sodr`ani vo odredeni glavi od knigata (13,15 i 16).
Za seto vreme na prika`uvaweto na sobitijata povrzani so
osvojuvaweto i dodeluvaweto na hananskata zemja, knigata Isus
Navin potsetuva deka vernosta na Boga kon Sopstvenite vetuvawa
bara za vozvrat i posebno zalagawe na narodot. Naseluvaweto na
Izraelcite vo sredina megu tuginci, koi ne znaat za Boga
predizvikuva novi opasnosti od pojava na neverie. Tokmu poradi toa
Isus }e prevzeme eden potfat vo forma na sve~eno obnovuvawe na
sojuzot odnosno zavetot, pri sobirot vo Sihem. So toj nastan
zavr{uva knigata za Isus Navin (24).
Narodot tamu po sopstven izbor odlu~uva da Mu slu`i na Boga.
Ottoga{ se otkriva dolgata istorija na Izraelcite i na nivnata
zemja, ~ie poseduvawe i vladeewe postojano }e bide doveduvano vo
pra{awe, a isto taka }e bide potrebno izraelskiot narod
postojano da se potsetuva i da bide opomenuvan za barawata, koi se
nametnuvaat od izborot {to toj samiot go napravil.
Isus go nasleduva Mojseja
1
Po smrtta na Mojsej, slugata Gospodov, Gospod mu re~e na
Navinoviot sin Isus, slu`itel na Mojsej, velej}i:
Isus Navin
Isus Navin
2 “Mojsej, slugata Moj umre; zatoa sega stani, mini preku rekata
Jordan, ti i siot ovoj narod, vo zemjata, {to Jas im ja davam, na
sinovite Izraelovi.
3 Sekoe mesto, na koe }e stapnat stapalata na va{ite noze, vam vi go
davam, kako {to mu rekov na Mojsej:
4 od pustinata i od Livan duri do golemata reka, rekata Eufrat,
celata zemja Hitiska, i do Golemoto More na zapad }e bidat va{i
predeli.
5 Nikoj nema da ti se sprotivstavi vo tekot na site denovi od tvojot
`ivot; i kako {to bev so Mojsej, taka }e bidam i so tebe: nema da te
ostavam, nitu }e te prezram.
6 Bidi cvrst i hrabar, za{to }e mu ja razdeli{ zemjata na ovoj narod,
vo nasledstvo za koja im se zakolnav na tatkovcite nivni deka }e im ja
dadam;
7 samo bidi mnogu cvrst i hrabar, i gri`livo pazi da go izvr{i{
seto ona {to ti go zapoveda slugata Moj Mojsej; ne se otstranuvaj od
seto toa ni nadesno ni nalevo, tuku postapuvaj razumno vo sè {to }e
prezema{.
8 Da ne se oddeluva od ustata tvoja ovaa kniga na zakonot; tuku
pou~uvaj se od nea dewe i no}e, za da razbere{ kako }e go izvr{uva{ se
ona, {to e napi{ano vo nea; za{to toga{ ti }e ima{ uspeh vo tvoite
pati{ta i umno }e postapuva{.
9 Eve, ova ti zapovedam Jas: bidi cvrst i hrabar, ne pla{i se i ne se
u`asuvaj, za{to Gospod, tvojot Bog, e zaedno so tebe, kade i da odi{.”
Isus go podgotvuva preminuvaweto na Jordan
10 Toga{ Isus im zapoveda na narodnite upraviteli i re~e:
11 “Vlezete me|u narodot i zapovedajte im na lu|eto i ka`ete im:
,prigotvete si hrana za pat, za{to po tri dena }e ja minete rekata
Jordan, i }e vlezete da ja prezemete zemjata, koja Gospod, Bog na
va{ite tatkovci, vi ja dava vo nasledstvo.Ä“
12 A na plemeto Ruvimovo, Gadovo i na polovinata od Manasievoto
pleme, Isus im re~e:
13 “Spomnete si, {to vi zapoveda Mojsej, slugata Gospodov, velej}i:
,Gospod, va{iot Bog ve uspokoi i vi ja dade ovaa zemja;
14 va{ite `eni, va{ite deca i va{iot dobitok neka ostanat vo
zemjata, {to Mojsej vi ja dade od ovaa strana* na Jordan; a vie
hrabrite, {to mo`ete da vojuvate, trgnete vooru`eni pred bra}ata
va{i i pomagajte im,
15 dodeka Gospod, ne gi uspokoi bra}ata va{i, kako i vas; dodeka i
tie ne ja nasledat taa zemja, koja Gospod, va{iot Bog, im ja dava; toga{
vratete se vo nasledstvoto svoe i zemete ja zemjata, koja Mojsej,
slugata Gospodov, vi ja dade od ovaa strana na Jordan, kade izgreva
sonceto.”
16 Tie mu odgovorija na Isus: “Se {to ni zapoveda{, }e napravime, i
kade i da nè pra}a{, }e odime;
17 kako {to go slu{avme Mojsej, taka }e te slu{ame i tebe; samo
Gospod, tvojot Bog, da bide so tebe, kako {to be{e so Mojsej;
Isus Navin
Isus Navin
18 sekoj, {to }e se protivi na tvojata zapoved i nema da gi poslu{a
tvoite zborovi za se, {to }e mu zapoveda{, }e bide poguben. Samo bidi
cvrst i hrabar!”
*4,14. t.e.na istok
Isus ispra}a dvajca izviduva~i vo Erihon
2
Isus, sinot Navinov, tajno isprati od Sitim dve mom~iwa i im re~e:
“Odete i tajno razgledajte ja zemjata i gradot Erihon!” I tie otidoa i
vlegoa vo ku}ata na edna bludnica, po ime Raav, i ostanaa da no}evaat
tamu.
2 Toga{ mu javija na Erihonskiot car: “Ete, nekoi lu|e od sinovite
Izraelovi dojdoa tuka no}eska, za da ja razgledaat zemjata skri{no.”
3 Erihonskiot car isprati lu|e da i ka`at na Raav: “Izvedi gi
lu|eto, {to vlegoa vo tvojot dom, bidej}i do{le skri{no da ja
razgledaat celata zemja.”
4 No `enata gi zede onie dve mom~iwa, gi sokri i re~e: “Dojdoa,
navistina, kaj mene lu|e, no jas ne znam od kade bea tie;
5 koga, pak, na stemnuvawe treba{e da se zatvorat portite, tie
izlegoa; ne znam kade otidoa; trgnete vedna{ po niv, }e gi stignete.”
6 A samata gi odvede na pokrivot i gi sokri vo ne~e{lan len, {to
be{e sprostren kaj nea na tavanot.
7 Ispratenite trgnaa potoa po patot kon Jordan sè do samiot premin
na rekata, a portite se zatvorija vedna{ koga trgna poterata.
8 Pred da legnat da spijat, Raav se ka~i kaj niv na pokrivot
9 i im re~e: “Znam deka Gospod vi ja dal vam ovaa zemja, bidej}i u`as
nè opfati od vas, i site `iteli na ovaa zemja se ispla{ija od vas;
10 za{to ~uvme deka Gospod ja isu{i pred vas vodata vo Crvenoto
More koga ste doa|ale od Egipet, i kako ste postapile so dvajca
amorejski carevi od onaa strana na Jordan, Sihon i Og, koi ste gi
pogubile.
11 Koga go ~uvme toa, srceto ni se stegna i vo nieden od nas du{a ne
ostana poradi vas; za{to Gospod, va{iot Bog, e Bog na neboto i na
zemjata dolu;
12 I taka, zakolnete mi se vo Gospod deka, kako {to jas vi poka`av
milost, taka i vie }e bidete milostivi kon domot na mojot tatko, i
dajte mi veren znak:
13 ostavete gi `ivi vo domot na tatko mi i majka mi, bra}ata moi i
sestrite moi, i site {to se vo nego, i spasete gi du{ite na{i od
smrt.”
14 A lu|eto i rekoa: “Na{ata du{a da bide predadena na smrt
namesto va{ata, samo da ne nè predade{. A koga Gospod ni ja predade
ovaa zemja, }e postapime so tebe so milost i dobrina.”
15 I taa gi spu{ti po ja`e niz prozorecot, bidej}i ku}ata i be{e vo
gradskite yidini i tamu taa `ivee{e;
16 i im re~e: “Odete sega vo planinata, za da ne ve sretnat
gonitelite, i krijte se tamu tri dena, dodeka da se vrati poterata {to
trgna po vas, a potoa odete si po va{iot pat.”
Isus Navin
Isus Navin
17 A lu|eto i rekoa: “Nie }e bideme oslobodeni od kletvata tvoja, so
koja nè zakolna ako ne postapi{ vaka:
18 ete, koga }e dojdeme vo ovoj del od gradot, ova crveno ja`e obesi go
na prozorecot, niz koj nè spu{ti, i priberi gi vo ku}ata kaj sebe
tvojot tatko, tvojata majka i tvoite bra}a i celiot tatkov dom;
19 i ako nekoj izleze nadvor od vratata na tvojata ku}a, samiot neka
si bide vinoven, a nie }e bideme oslobodeni od ovaa tvoja kletva; a za
site {to }e bidat so tebe vo ku}ata tvoja, krvta nivna neka bide vrz
glavite na{i, ako nekoja raka se dopre do niv;
20 ako, pak, nekoj gi otkrie ovie na{i zborovi, nie isto taka }e
bideme oslobodeni od tvojata kletva, so koja nè zakolna.”
21 Taa odgovori: “Neka bide spored zborovite va{i!” I gi pu{ti, i
tie si otidoa, a taa go vrza za prozorecot crvenoto ja`e.
22 Tie trgnaa i otidoa vo planinata i ostanaa tamu tri dena, dodeka
se vrati poterata. Gonitelite gi baraa po celiot pat i ne gi najdoa.
23 I se vratija dvete mom~iwa, slegoa od planinata, go minaa Jordan
i otidoa kaj Isus, sinot Navinov i mu ka`aa sè {to im se slu~i.
24 I mu rekoa na Isus: “Gospod, ja predade celata taa zemja vo na{i
race, i site `iteli na taa zemja se upla{eni od nas.”
Preminuvaweto na Jordan
Z
Toga{ Isus stana rano utredenta, i trgna od Sitim i dojde do Jordan,
toj i site sinovi Izraelovi, i no}evaa tamu pred da go preminat.
2 Po tri dena trgnaa upravitelite niz logorot,
3 i im zapovedaa na lu|eto, velej}i: “Koga }e go vidite kov~egot na
zavetot na Gospod, va{iot Bog, i sve{tenici, leviti, kako go nosat,
trgnete i vie od va{eto mesto i odete po niv.
4 No rastojanieto me|u vas i niv da bide okolu dve iljadi lakti; ne se
dobli`uvajte do nego; taka }e go znaete patot, po koj }e odite, za{to
vie ne ste odele po toj pat nikoga{ porano.”
5 I mu re~e Isus na narodot: “Osvetete se, bidej}i utre Gospod }e
izvr{i me|u vas ~udni dela.”
6 Na sve{tenicite, pak, im re~e Isus: “Zemete go kov~egot na
zavetot i odete pred narodot.” Sve{tenicite go zedoa kov~egot na
zavetot i trgnaa pred narodot.
7 Toga{ Gospod mu ka`a na Isus: “Od denes }e po~nam da te
vozvi{uvam pred o~ite na site sinovi Izraelovi, za da doznaat deka,
kako {to bev so Mojsej, taka }e bidam i so tebe.
8 A sega zapovedaj im na sve{tenicite, koi go nosat kov~egot na
zavetot, i ka`i im: ,{tom }e vlezete vo vodite na Jordan, zaprete vo
Jordan.”
9 Isus im ka`a na sinovite Izraelovi: “Dojdete vamu i ~ujte gi
zborovite na Gospod, va{iot Bog!”
10 U{te im re~e Isus: “Od toa }e doznaete deka me|u vas e `iviot
Bog, Koj }e gi izgoni od vas Hanancite i Hitijcite, Evejcite i
Perizijcite, Gergesejcite, Amorejcite i Jevusijcite;
11 ete, kov~egot na zavetot na Gospodarot nad celiot svet }e trgne
pred vas preku Jordan;
Isus Navin
Isus Navin
12 i zemete si dvanaesetmina lu|e od sinovite Izraelovi, po eden
~ovek od sekoe pleme;
13 i {tom nozete na sve{tenicite, koi go nosat kov~egot na
Gospodarot nad celiot svet, }e stapnat vo vodite na Jordan, vodata
jordanska }e se prekine, a vodata {to te~e odozgora, }e zapre.”
14 I taka, koga narodot trgna od {atorite svoi za da go mine Jordan,
i sve{tenicite go ponesoa kov~egot na zavetot pred narodot,
15 toga{, {tom onie, {to go nosea kov~egot vlegoa vo Jordan, i
nozete na sve{tenicite, koi go nosea kov~egot, se nakvasija vo vodite
na Jordan; a be{e vreme koga Jordan, vo tekot na celiot period na
`etvata na p~enicata se izleva od svoite bregovi,
16 vodata, {to te~e{e odozgora, zapre i se pretvori vo karpa
oddale~ena na mnogu golemo rastojanie, kaj gradot Adam, koj se nao|a
vo predelot Caretan; a vodata {to te~e{e nadolu, iste~uva{e kon
Arabiskoto, odnosno Solenoto More, se dodeka ne iste~e dokraj.
17 A narodot premina sprema Erihon. A, sve{tenicite {to go nosea
kov~egot na zavetot Gospodov, zastanaa na suvo srede Jordan. I site
sinovi Izraelovi preminuvaa na suvo, dodeka celiot narod ne go
premina Jordan.
Dvanaeset kamewa za spomen na ~udnoto preminuvawe preku
Jordan
4
Koga celiot narod go premina Jordan, Gospod mu re~e na Isus:
2 “Zemi od narodot dvanaeset lu|e, po eden ma` od sekoe pleme
3 i zapovedaj im i ka`i im: ,3emete ottuka, srede Jordan, kade {to
stoeja nepodvi`no nozete na sve{tenicite, dvanaeset kamewa,
ponesete gi so sebe i stavete gi na mestoto, kade {to }e no}evate ovaa
no}!”
4 Isus povika dvanaeset lu|e, {to gi izbra od sinovite Izraelovi,
po eden ma` od sekoe pleme
5 i im re~e: “Odete po mene pred liceto na Gospod, va{iot Bog, srede
Jordan i sekoj neka zeme ottamu po eden kamen, i neka go stavi na ramo
spored brojot na plemiwata na sinovite Izraelovi,
6 za da bidat kaj vas znak; koga }e te pra{a vo podocne`no vreme
sinot tvoj i }e re~e: ,zo{to se ovie kamewa kaj vas?Ä
7 a ti }e mu re~e{ na sinot tvoj: ,Vodata Vo rekata Jordan prestana
da te~e pred kov~egot na zavetot na Gospod; koga toj go preminuva{e
Jordan, toga{ vodata jordanska presu{iÄ; i taka tie kamewa }e bidat
kaj vas kako ve~en spomenik na sinovite Izraelovi.”
8 I sinovite Izraelovi napravija taka, kako {to zapoveda Isus:
zedoa dvanaeset kamewa od srede Jordan, kako {to mu re~e Gospod na
Isus, spored brojot na plemiwata na sinovite Izraelovi, i gi ponesoa
so sebe vo logorot, i gi stavija tamu.
9 I drugi dvanaeset kamewa postavi Isus srede Jordan na mestoto,
kade {to im stoeja nozete na sve{etnicite, koi go nosea kov~egot na
zavetot. Tie se tamu i do dendenes.
10 Sve{tenicite, pak, koi go nosea kov~egot, stoeja srede Jordan,
dodeka ne be{e svr{eno sè {to Gospod mu be{e zapovedal na Isus -
Isus Navin
Isus Navin
to~no taka, kako {to mu be{e zapovedal Mojsej na Isus; pa potoa
narodot brzo preminuva{e.
11 Koga celiot narod premina, toga{ premina i kov~egot Gospodov i
kamewata pred niv.
12 I Ruvimovite sinovi i Gadovite sinovi i polovinata od
Manasievoto pleme pominaa vooru`eni pred sinovite Izraelovi,
kako {to im be{e zapovedal Mojsej.
13 Okolu ~etirieset iljadi vooru`eni za borba preminaa pred
Gospod kon gradot Erihon za da se borat.
14 Vo toj den Gospod go vozveli~i Isus pred celiot Izrael i po~naa
da go po~ituvaat kako {to go po~ituvaa Mojsej, dodeka be{e `iv.
15 I mu re~e Gospod na Isus, velej}i:
16 “Zapovedaj im na sve{tenicite, {to go nosat kov~egot na zavetot,
da izlezat od Jordan.”
17 Isus im zapoveda na sve{tenicite i re~e: “Izlezete od Jordan!”
18 I koga sve{tenicite, {to go nosea kov~egot na zavetot Gospodov,
izlegoa od Jordan, i {tom nozete nivni stapija na suvo, vodata na
Jordan se spu{ti na svoeto mesto, pote~e, kako porano, po celoto
korito.
19 I narodot izleze od Jordan vo desettiot den na prviot mesec i se
smesti vo Gilgal, na istok od Erihon.
20 I dvanaesette kamewa, {to gi bea zele od Jordan, Isus gi postavi
vo Gilgal
21 i im re~e na sinovite Izraelovi: “Koga }e ve pra{aat va{ite
sinovi, velej}i: ,3o{to se ovie kamewa?Ä
22 ka`ete im na va{ite sinovi: Izrael go pomina Jordan po suvo.
23 Za{to Gospod, va{iot Bog, gi isu{i vodite na Jordan za vas,
dodeka da go preminete, isto onaka, kako {to Gospod, va{iot Bog, go
napravi so Crvenoto More, koe go isu{i pred nas, dodeka go
preminuvavme,
24 za da vidat site narodi na zemjata deka rakata Gospodova e silna, i
da Go po~ituvate Gospoda, va{iot Bog, sekoga{.”
5
Koga amorejskite carevi, {to `iveeja od onaa strana* na Jordan kon
zapad, i hananejskite carevi, {to se kraj moreto, ~uja deka Gospod gi
isu{il vodite na Jordan pred sinovite Izraelovi, dodeka tie
preminuvale, im se zaprea mislite, i du{a ve}e ne ostana vo niv
poradi sinovite Izraelovi.
Obrezuvawe na Izraelcite vo Gilgal
2 Vo toa vreme Gospod mu re~e na Isus: “Napravi si no`evi od ostar
kamen i obrezaj ja novata generacija na Izrael!”
3 Toga{ Isus napravi ostri no`evi od kamen, i gi obreza sinovite
Izraelovi vo mestoto nare~eno Givat Aralot*.
4 I taka gi obreza Isus, za{to siot narod od ma{ki pol {to be{e
izlegol od Egipet, site sposobni za vojna izumrea vo pustinata po
patot, otkako bea izlegle od Egipet;
Isus Navin
Isus Navin
5 i taka site izlezeni bea obrezani, a site, {to se rodija vo
pustinata po patot, po izleguvaweto od Egipet, ne bea obrezani;
6 za{to sinovite Izraelovi ~etirieset godini lutaa po pustinata;
dodeka izumrea site sposobni za vojna, {to bea izlegle od Egipet. Tie
{to ne go poslu{aa glasot Gospodov i na koi Gospod im se zakolna
deka nema da ja vidat zemjata, {to Gospod so zakletva be{e im ja vetil
na tatkovcite nivni, odnosno deka nam }e ni ja dade zemjata, kade {to
te~e med i mleko,
7 a namesto niv gi podigna nivnite sinovi. Niv gi obreza Isus, za{to
tie ne bea obrezani; bidej}i bea rodeni vo tekot na patuvaweto.
8 Siot narod, otkako be{e obrezan, si ostana na mestoto vo logorot,
dodeka ne ozdravi.
9 Toga{ Gospod mu re~e na Isus: “Sega Jas go simnav* od vas
egipetskiot sram!” I toa mesto se narekuva duri i do den-denes
“Gilgal”**.
Prva Pasha vo Hanan
10 I se zadr`aa sinovite Izraelovi vo logorot vo Gilgal i ve~erta
na ~etirinaesettiot den od mesecot napravija Pasha vo ramninite
Erihonski;
11 i na vtoriot den po Pasha po~naa da jadat od p~enicata na taa
zemja - beskvasni lebovi i pe~eni zrna vo istiot toj den;
12 i manata* prestana da pa|a vo toj den, otkako po~naa da jadat od
`itoto na taa zemja; i ve}e nema{e mana kaj sinovite Izraelovi: vo
taa godina tie jadea od plodovite na hananskata zemja.
Zapovednikot na Bo`jata vojska
13 Koga Isus se nao|a{e blizu do Erihon, pogledna i vide, i ete, pred
nego stoi ~ovek, so izvaden me~ vo rakata. Isus se pribli`i do nego i
mu re~e: “Na{ li si, ili si od na{ite neprijateli?”
14 Toj mu odgovori: “Ne; jas sum voda~ot na vojskata Gospodova, sega
dojdov ovde.” Isus padna ni~kum na zemja, se pokloni i mu re~e: “{to
}e mu zapoveda{ na svojot sluga?”
15 Voda~ot na vojskata Gospodova mu re~e na Isus: “Sobuj gi obuvkite
od nozete svoi, bidej}i mestoto, na koe stoi{, e sveto.” Isus taka i
napravi.
*5,1. t.e. na zapad od.
*5,3. t.e. Rid na obrezanieto.
*5,9. Na evrejski strkalav.
**5,9. Na evrejski strkaluvawe.
*5,12. Vidi 2 Mojs 16,4.
6
A Erihon be{e utvrden i zatvoren poradi strav od sinovite
Izraelovi; nikoj ne izleguva{e i ne vleguva{e vo nego.
Izraelcite se upatuvaat vo Erihon
2 Toga{ mu re~e Gospod na Isus: “Eve, Jas go predavam Erihon vo
tvoi race i carot negov i silnite lu|e;
Isus Navin
Isus Navin
3 obikoluvajte go gradot site vie, sposobni za vojna, po edna{, i taka
pravete {est dena;
4 i sedum sve{tenici neka nosat pred kov~egot sedum trubi od
rogovi; a sedmiot den obikolete go gradot sedumpati i sve{tenicite
neka trubat so trubite od rogovi.
5 I koga trubite od rog }e zatrubat silno, vedna{ {tom }e go ~uete
zvukot od trubite, celiot narod neka vosklikne, i gradskite yidi{ta
}e padnat sami do osnovata svoja pred onie {to vikaat; i toga{ celiot
narod da navleze sekoj od svoeto mesto.”
6 Toga{ dojde Isus, sinot Navinov, kaj sve{tenicite i im re~e:
“Zemete go kov~egot na zavetot Gospodov i sedum sve{tenici neka
nosat sedum rogovi trubi pred kov~egot Gospodov!”
7 I im re~e, velej}i: “Zapovedajte mu na narodot da go obikolat i da
go opkru`at gradot; a vooru`enite neka odat pred kov~egot Gospodov.”
8 {tom Isus mu go ka`a toa na narodot, re~e i sedumte sve{tenici,
{to gi imaa sedumte sve{teni trubi, da pojdat i da zatrubat so
trubite, i kov~egot na zavetot Gospodov da odi po niv.
9 Vooru`enite, pak, odea pred sve{tenicite, koi trubea so trubite;
i onie {to odea po niv, po ko~egot, trubea so trubite.
10 Na narodot, pak, Isus mu zapoveda i re~e: “Ne vikajte i da ne se
~ue glas od vas, i da ne izleguva zbor od ustata va{a do onoj den, dodeka
ne vi zapovedam: vikajte! - i toga{ }e viknete.”
11 Taka kov~egot Gospodov trgna okolu gradot i edna{ go obikoli; i
dojdoa vo logorot i no}evaa vo nego.
12 Isus stana utrinata rano, i sve{tenicite go ponesoa kov~egot
Gospodov;
13 i sedumte sve{tenici, {to gi nosea sedumte trubi pred kov~egot
Gospodov, odea i trubea so trubite; vooru`enite, pak, odea pred niv, a
drugite odea po kov~egot Gospodov i sve{tenicite zatrubija so
rogovite trubi.
14 I vtoriot den go obikolija gradot edna{ i se vratija vo logorot.
Taka pravea {est dena.
15 Na sedmiot den stanaa rano i go obikolija gradot sedumpati; samo
toj den go obikolija gradot sedumpati.
16 I pri sedmoto zaobikoluvawe sve{tenicite zatrubija vo trubite.
Toga{ Isus mu re~e na narodot: “Vikajte, bidej}i Gospod vi go predade
gradot!
17 I gradot, so sè {to e vo nego da padne vo prokletstvo, vo imeto
Gospodovo; samo bludnicata Raav po{tedete ja, nea i sekoj {to e vo
domot nejzin; za{to taa gi sokri izvidnicite {to gi prativme.
18 No i vie ~uvajte se od prokolnatoto, za da ne padnete i samite vo
prokletstvo, ako zemete ne{to od prokolnatoto, i so toa na logorot i
na sinovite Izraelovi da im donesete prokletstvo, i nas da ne
istrebite.
19 Zlatoto, pak, srebroto i bakarot i `elezoto se za Gospod i da se
vnesat vo riznicata Gospodova!”
20 I zatrubija sve{tenicite so trubite. {tom go ~u narodot glasot
na trubite, site izvikaa so visok glas, i site yidi{ta padnaa, i celiot
narod vleze vo gradot, sekoj od svoeto mesto, i go prezedoa gradot.
Isus Navin
Isus Navin
21 I frli vo prokletstvo Isus sè {to be{e vo gradot, - ma`ite i
`enite, mladite i starite, ovcite i magariwata; se se istrebi so me~.
22 A na dvete mom~iwa {to ja izviduvaa tajno zemjata, Isus im re~e:
,Vlezete vo domot na `enata bludnica i izvedete ja ottamu nea i site
{to se kaj nea, bidej}i vie i se zakolnavte.”
Isus i go po{teduva `ivotot na Raav
23 Toga{ vlegoa mom~iwata, {to go razgleduvaa gradot vo domot na
`enata i ja izvedoa bludnicata Raav i tatkoto nejzin, majkata nejzina,
bra}ata nejzini i site nejzini rodnini i site {to bea kaj nea, gi
izvedoa i gi stavija nadvor od logorot na Izrael.
24 A gradot i sè {to be{e vo nego, go izgorea so ogan; samo srebroto
i zlatoto, bakarot i `elezoto gi predadoa za da se vnesat vo riznicata
Gospodova.
25 Bludnicata, pak, Raav i celoto semejstvo na nejziniot tatko, Isus
gi ostavi `ivi, i taa `ivee me|u sinovite Izraelovi do denes, za{to
gi sokri izvidnicite {to gi isprati Isus za da go razgledaat Erihon.
26 Vo toj den Isus prokolna i re~e: “Proklet da bide pred Gospod
onoj {to }e go izdigne i izgradi ovoj grad Erihon; vrz prvorodeniot
sin svoj toj }e gi polo`i osnovite negovi i vrz najmaliot sin svoj }e
gi postavi portite negovi!”
27 I Gospod be{e so Isus, i slavata Negova se ra{iri po celata
zemja.
Prestapot i kaznuvaweto na Ahan
7
No sinovite Izraelovi napravija grev i zedoa od prokolnatoto.
Ahan, sinot na Karmi, sin na Zavdij, Zerahov sin od Judinoto pleme,
zede od prokolnatoto, i gnevot Gospodov se razgori protiv sinovite
Izraelovi.
2 Od Erihon Isus isprati lu|e vo Gaj, koj e nasproti Bet-Aven,
isto~no od Vetil, i im re~e: “Odete, razgledajte ja zemjata!” Tie
otidoa i go razgledaa Gaj.
3 I otkako se vratija kaj Isus, mu rekoa: “Neka ne odi celiot narod,
tuku neka otidat dve do tri iljadi lu|e i }e go razbijat Gaj; ne pra}aj
go tamu celiot narod, bidej}i tie se malku na broj.”
4 I taka, otidoa tamu od narodot okolu tri iljadi du{i, no tie
po~naa da begaat pred `itelite na Gaj;
5 `itelite na ovoj grad ubija od niv trieset i {est du{i, gi gonea od
portite na gradot do {evarim i gi razbija; od toa srcata na lu|eto se
rastopija i stanaa kako voda.
6 Isus ja raskina oblekata svoja i padna ni~kum na zemjata pred
kov~egot na Gospod i le`e{e duri do ve~erta, toj i stare{inite
Izraelovi, i gi posipaa so pepel glavite svoi.
7 I re~e Isus: “Ti se molam, Gospodi Bo`e, zo{to go prevede Tvojot
narod preku Jordan, za da go predade{ vo racete na Amorejcite na
pogubuvawe? Eh, da si ostanevme da `iveeme od onaa strana na Jordan!
8 O, Gospodi, {to da ka`am, bidej}i Izrael go svrte grbot pred
svoite neprijateli?
Isus Navin
Isus Navin
9 Hanancite i site `iteli na zemjata }e ~ujat, }e nè opkolat i }e nè
istrebat nas od zemjata. I {to }e napravi{ za Tvoeto golemo ime?”
10 Gospod mu odgovori na Isus: “Stani, zo{to padna ni~kum?
11 Zgre{ija lu|eto i ja prekr{ija Mojata zapoved, {to im ja dadov;
ukradoa od prokolnatoto, i go sokrija me|u svoite predmeti;
12 zatoa sinovite Izraelovi ne mo`at da izdr`at pred
neprijatelite svoi i im svrtea grb, bidej}i tie potpadnaa pod
kletvata; nema da bidam ve}e so vas, ako ne go otstranite od vas
prokolnatoto.
13 Stani, osveti go narodot i ka`i: Osvetete se za utre, bidej}i taka
veli Gospod, Bog Izraelov: Prokolnatoto e vo tebe, Izraele; zatoa ti
ne }e mo`e{ da izdr`i{ pred neprijatelite svoi, dodeka ne go
otstrani{ od sebe prokletstvoto.
14 Soberete se utre spored plemiwata svoi; plemeto, pak, {to }e go
poka`e Gospod, neka mine po rodovite; i rodot, {to }e go poka`e
Gospod, neka mine po domovite {to }e gi poka`e Gospod, i neka mine
~ovek po ~ovek;
15 koj }e bide faten deka ukral od prokolnatoto, so ogan neka se
izgori toj i sè {to e negovo, zatoa {to ja prekr{il zapovedta na
Gospod i napravil prestap srede Izrael.”
16 Otkako stana utredenta rano, Isus gi prevede lu|eto spored
plemiwata svoi, i be{e poso~eno na Judinoto pleme;
17 potoa zapoveda da minat rodovite na Juda, i be{e poso~en rodot na
Zerah; mu zapoveda na Zerahoviot rod da mine spored domovite, i be{e
poso~en domot na Zavdij;
18 Mu zapoveda na domot negov da mine ~ovek po ~ovek, i be{e
poka`an Ahan, sinot na Karmi, sin na Zavdij, Zerahov sin, od Judinoto
pleme.
19 Toga{ Isus mu re~e na Ahan: “Sinko, proslavi Go Gospod, Bog
Izraelov, ispovedaj se pred Nego i ka`i mi, {to si napravil; ne krij
od mene.”
20 Ahan mu odgovori na Isus i re~e: “Navistina, jas zgre{iv pred
Gospod, Bog Izraelov, i go napraviv ova:
21 me|u zaplenetite predmeti vidov edna ubava obleka od Senaar i
dveste {ekeli srebro i edna zlatna {ipka, so vrednost od pedeset
{ekeli; toa mi se dopadna i jas go zedov; i, ete, toa e zakopano vo
zemjata srede mojot {ator, a srebroto e pod nego.”
22 Isus isprati lu|e, i tie otidoa vo negoviot {ator; i ete, seto toa
be{e sokrieno vo negoviot {ator, i srebroto pod nego.
23 Tie go iznesoa toa od {atorot, go donesoa kaj Isus i kaj
stare{inite Izraelovi i go stavija pred Gospod.
24 Toga{ Isus i site Izraelci so nego, go zedoa Zerahoviot sin
Ahan, srebroto, oblekata, i zlatnata {ipka, negovite sinovi i
negovite }erki, negovite volovi i negovite magariwa, ovcite negovi i
negoviot {ator, i sè {to be{e negovo, i go odvedoa vo dolinata Ahor.
25 I re~e Isus: “Zatoa {to nekoi od nas istrebi, Gospod }e te
istrebi denes tebe.” I site Izraelci go ubija so kamewa - nego i site
negovi bliski, gi izgorea ne samo niv, tuku i sè {to imaa so ogan, i
nafrlaa vrz niv kamewa.
Isus Navin
Isus Navin
26 I nafrlaa vrz nego golema gramada kamewa, koja ostana sè do dendenes. Potoa stivna silata od gnevot na Gospod. Poradi toa, ona mesto
i denes se vika “Dolinata Ahor”*.
*7,26. Ahor na evrejski zna~i maka, nesre}a.
Osvojuvaweto na Gaj
8
I mu re~e Gospod na Isus: “Ne pla{i se i ne se u`asuvaj; zemi gi so
sebe site ma`i sposobni za vojna i odi vo Gaj; ete, Jas }e go predadam
vo tvoi race gajskiot car i negoviot narod, negoviot grad, i negovata
zemja.
2 Napravi mu na Gaj i na carot negov isto ona {to mu napravi na
Erihon i na carot negov; samo plenot i dobitokot negov podelete si
go; postavi zaseda zad gradot.”
3 Isus i site ma`i, sposobni za vojna, se podgotvija da odat vo Gaj; i
odbra Isus trieset iljadi hrabri ma`i i gi isprati vo tekot na no}ta,
4 im dade zapoved, velej}i: “Skrijte se zad gradot; ne se oddale~uvajte
od gradot i bidete site gotovi;
5 jas, pak, i site ma`i, {to se so mene, }e se dobli`ime do gradot i
{tom `itelite izlezat protiv nas, kako i porano, nie }e izbegame od
niv;
6 tie }e jurnat po nas, i taka nie }e gi odvle~eme od gradot, za{to tie
}e re~at: - begaat od nas, kako i porano; otkoga }e izbegame od niv,
7 vie stanete od zasedata i odete vo gradot, i Gospod, va{iot Bog, }e
vi go predade vo racete va{i.
8 Otkoga }e go prezemete gradot, zapalete go gradot so ogan,
postapete spored zapovedta moja; toa vi go zapovedam jas.”
9 Taka gi isprati Isus, i tie otidoa vo zaseda i zasednaa me|u Vetil
i Gaj, na zapad od Gaj; taa no} preno}eva Isus srede narodot.
10 Otkako stana utrinata rano, Isus go pregleda narodot i trgna - toj
i stare{inite Izraelovi, pred narodot, za Gaj;
11 i site ma`i, sposobni za vojna, {to bea so nego, trgnaa, se
pribli`ija i dojdoa do gradot od sprotiva.
12 I se smestija na sever od Gaj, a me|u niv i Gaj ima{e dolina. Potoa
Isus zede okolu pet iljadi du{i i gi postavi vo zaseda me|u Vetil i
Gaj, na zapad od gradot.
13 A narodot se smesti vo logorot, koj be{e na sever od gradot,
dodeka negovata zaseda be{e na zapad od gradot. A Isus otide taa no}
srede dolinata.
14 {tom carot na Gaj go vide toa, stana rano i izleze vedna{ so
`itelite na gradot protiv Izrael vo borba na opredelenoto mesto
pred ramninata; no toj ne znae{e deka protiv nego ima zaseda pozadi
gradot.
15 Isus i celiot Izrael, nebare, se razbieni od niv, izbegaa kon
pustinata;
16 a tie go povikaa celiot narod, {to be{e vo gradot, za da gi gonat,
i, gonej}i go Isus, se oddale~ija od gradot;
17 i ne ostana vo Gaj i vo Vetil nitu eden ~ovek, koj ne be{e trgnal
po Izrael; a gradot svoj go ostavija otvoren, gonej}i go Izrael.
Isus Navin
Isus Navin
18 Toga{ Gospod mu re~e na Isus: “Spru`i go kopjeto, {to e vo
rakata tvoja, kon Gaj, bidej}i Jas }e go predadam vo tvoite race i
zasedata vedna{ neka stane od svoeto mesto!” Isus go spru`i kon
gradot kopjeto, {to be{e vo rakata negova.
19 A onie {to bea vo zaseda stanaa vedna{ od mestoto svoe i jurnaa,
{tom ja ispru`i rakata svoja, vlegoa vo gradot, go prezedoa i za mig go
zapalija so ogan.
20 Gajskite `iteli, koga poglednaa nazad, vidoa deka od gradot se
kreva dim kon neboto. Nema{e kade da begaat - nitu natamu, nitu
navamu; za{to narodot, {to be{e vo pustinata, se svrte kon
gonitelite.
21 Isus i celiot Izrael, koga vidoa deka onie {to bea vo zaseda go
prezele gradot i deka od gradot se kreva dim, se vratija i po~naa da gi
ubivaat `itelite na Gaj.
22 A onie od gradot izlegoa protiv niv, taka {to tie se najdoa me|u
Izraelcite, od koi edni bea na ednata strana, a drugite na drugata;
taka gi razbija, {to nè ostavija od niv nitu eden `iv, nitu izbegan;
23 a carot na Gaj go fatija `iv i go dovedoa kaj Isus.
24 Otkako Izraelcite gi ubija site `iteli od Gaj vo poleto i vo
pustinata, kade {to gi gonea, i otkako tie site do eden padnaa od
se~iloto na me~ot, toga{ site Izraelci se vratija vo Gaj i go porazija
so se~iloto na me~ot.
25 Brojot na ma`ite i `enite zaginati vo toj den iznesuva{e
dvanaeset iljadi. Site bea `iteli na Gaj.
26 Isus ne ja trgna rakata svoja, {to ja be{e ispru`il so kopjeto,
dodeka ne gi frli vo prokletstvo site od Gaj;
27 samo dobitokot i plenot od toj grad sinovite Izraelovi go
podelija me|u sebe, spored Gospodoviot zbor, {to Gospod be{e mu go
ka`al na Isus.
28 Toga{ Isus go izgore Gaj i go pretvori vo ve~ni urnatini, koi
stojat do den-denes.
29 a gajskiot car go obesi na drvo do ve~erta; po zajdisonce Isus pak
im zapoveda, i go simnaa trupot negov od drvoto, go frlija pred
gradskite porti vo rov, i natrupaa vrz nego golem kup kamewa, koj
postoi do den-dene{en.
^itawe na zakonot pod gorata Eval
30 Toga{ Isus Mu izgradi `rtvenik na Gospod, Bog Izraelov, na
gorata Eval,
31 kako {to Mojsej, slugata Gospodov, im be{e zapovedal na sinovite
Izraelovi, za koe be{e napi{ano vo knigata na Mojseeviot zakon, `rtvenik od celi kamewa, do koi ne doprelo `elezo; i prinesoa vrz
nego sepalenici na Gospod i `rtvi za mir.
32 I tamu na kamewata Isus napi{a prepis od zakonot na Mojsej, {to
toj go be{e napi{al za sinovite Izraelovi.
33 Siot Izrael, stare{inite negovi i upravitelite negovi i sudiite
negovi, zastanaa od ednata i od drugata strana na kov~egot sproti
sve{tenicite - levitite, koi go nosea kov~egot na zavetot Gospodov, kako prirodenite, taka isto i pridojdenite `iteli, ednata polovina
Isus Navin
Isus Navin
od niv kaj planinata Garizim, a drugata polovina kaj planinata Eval,
kako {to porano Mojsej, slugata Gospodov, be{e zapovedal da se
blagoslovuva narodot Izraelov.
34 Potoa Isus gi pro~ita site zborovi od zakonot, blagoslovuvawata
i prokletstvata, kako {to e napi{ano vo knigata na zakonot;
35 od se, {to Mojsej mu be{e zapovedal na Isus, nema{e ni zbor {to
Isus ne go pro~ita pred celoto izraelsko sobranie, pred ma`ite i
`enite i decata i pridojdenite {to se najdoa me|u niv.
Sojuzni{tvo so Gavaoncite
9
Otkako slu{naa za toa carevite, koi bea od ovaa strana na Jordan, po
planinata i ramninata i po celiot breg na Golemoto More, pa sè do
Livan, - Hitijcite, Amorejcite, Hanancite, Perizijcite, Evejcite i
Jevusijcite,
2 se sobraa site, za da udrat zaedno protiv Isus i Izrael.
3 No `itelite Gavaonski, otkako ~uja, {to mu napravil Gospod na
Erihon i na Gaj,
4 upotrebija i tie itrina; otidoa i se snabdija so hrana za pat i
stavija vetvi vre}i na magariwata svoi i vetvi, ispokinati i
zakrpeni mevovi za vino;
5 i obuvkite na nozete im bea stari, zakrpeni, i oblekata nivna vetva; i siot leb nivni za pat be{e suv i muvlosan.
6 Tie dojdoa kaj Isus vo logorot vo Gilgal i mu rekoa nemu i na site
Izraelci: “Nie sme dojdeni od mnogu dale~na zemja i ve molime da
sklu~ite so nas sojuz.”
7 A Izraelcite im odgovorija na Evejcite: “Vie, mo`ebi, `iveete
blizu do nas; kako }e sklu~ime sojuz so vas?”
8 Tie mu rekoa na Isus: “Nie sme tvoi robovi.” A Isus gi pra{a:
“Koi ste vie i od kade ste do{le?”
9 Tie mu odgovorija: “Od mnogu dale~na zemja se dojdeni tvoite
robovi vo imeto na Gospod, tvojot Bog, za{to ja ~uvme slavata Negova
i za sè {to izvr{il Toj vo Egipet,
10 i za se ona, {to im napravi na dvajcata amorejski carevi, koi bea
od onaa strana na Jordan, na he{bonskiot car Sihon i na ba{anskiot
car Og, koj `ivee{e vo A{tarot.
11 Zatoa stare{inite na{i i site `iteli na na{ata zemja ni rekoa:
zemete vo racete svoi leb za pat, odete im vo presret i ka`ete im: Nie
sme va{i robovi; pa, ako sakate, sklu~ete sojuz so nas.
12 Ovoj na{ leb go zedovme od ku}ite na{i topol vo denot, koga
trgnavme kon vas, a sega ete, toj se isu{il i muvlosal;
13 i ovie mevovi so vino, koi koga gi napolnivme bea novi, ete se
ispokinaa; i ovie na{i obleki i obuvkite izvetvea poradi mnogu
dolgiot pat.”
14 I rodona~alnicite go zedoa nivniot leb, a Gospoda ne Go pra{aa.
15 Toga{ Isus sklu~i so niv mir i dade zavet deka }e im go za~uva
`ivotot; i rodona~alnicite na zaednicata im se zakolnaa.
16 A po tri dena, otkako sklu~ija so niv sojuz, slu{naa deka tie bile
nivni sosedi i deka `iveat blizu do niv;
Isus Navin
Isus Navin
17 za{to sinovite Izraelovi koga trgnaa na pat, dojdoa do gradovite
nivni na tretiot den; gradovite nivni, pak, bea: Gavaon, Kefira,
Beerot i Kirjat-Jarim.
18 No sinovite Izraelovi ne gi pogubija, za{to site knezovi
narodni im se zakolnaa vo Gospod, Izraeloviot Bog. Zatoa celata
zaednica Izraelova negoduva{e poradi rodona~alnicite.
19 Site rodona~alnici rekoa pred celata zaednica: “Im se
zakolnavme vo Gospod, Izraeloviot Bog, i zatoa ne smeeme da gi
dopreme niv;
20 a, eve, {to }e napravime so niv: }e gi ostavime `ivi, za da ne nè
stigne gnevot poradi zakletvata, so koja im se zakolnavme.”
21 I na rodona~alnicite u{te im rekoa: “Neka `iveat, no }e se~at
drva i }e nosat voda za celata zaednica.” I celiot narod go prifati
toa {to mu rekoa rodona~alnicite.
22 Isus gi povika i im re~e: “Zo{to ne izmamivte, koga rekovte: ,nie
sme mnogu daleku od vas, a vie ste `iveele blisku do nas?Ä
23 Otsega da ste prokleti! Ve~no }e bidete robovi, }e se~ete drva i
}e nosite voda za domot na mojot Bog!”
24 Tie mu odgovorija na Isus i rekoa: “Dojde do u{ite na tvoite
robovi deka Gospod, tvojot Bog, mu zapovedal na svojot sluga Mojsej
deka }e vi ja dade celata zemja, i deka }e gi pogubi site `iteli na ovaa
zemja pred va{i o~i; zatoa nie mnogu se upla{ivme da ne ni go zemete
`ivotot, pa taka postapivme;
25 sega, ete, nie sme vo tvoi race: kako ti se ~ini deka e podobro i
pospravedlivo da postapi{ so nas, taka i napravi.”
26 I Isus taka i postapi so niv: gi izbavi od racete na sinovite
Izraelovi, i tie ne gi pogubija.
27 I vo toj den Isus naredi tie da se~at drva i da nosat voda za
zaednicata i za `rtvenikot na Gospod duri i do denes, na ona mesto,
{to }e go izbere Gospod.
Pobeda nad amorejskite carevi
10
Koga erusalimskiot car Adoni-Sedek slu{na deka Isus go prezel Gaj
i go frlil vo prokletstvo, i deka postapil so Gaj i so carot negov
taka, kako {to postapil so Erihon i carot negov, i deka Gavaoncite
sklu~ile mir i so Izrael i `iveeja me|u niv,
2 toj mnogu se upla{i, bidej}i Gavaon be{e golem grad, kako eden od
carskite gradovi, i pogolem od Gaj, i site `iteli negovi bea hrabri
lu|e.
3 Poradi toa erusalimskiot car Adoni-Sedek isprati pratenici kaj
hevronskiot car Homam, i kaj Piram, carot jarmutski, i kaj Jafija,
carot lahi{ki, i kaj Davir, carot eglonski, da im ka`at:
4 “Dojdete kaj mene i pomognete mi da go napadneme Gavaon, zatoa {to
sklu~i mir so Isus i so sinovite Izraelovi.”
5 Tie se sobraa i otidoa petmina amorejski carevi: erusalimskiot
car, hevronskiot car, jarmutskiot car, lahi{kiot car, eglonskiot car,
tie i celiot niven narod, i go opsednaa Gavaon i po~naa da vojuvaat
protiv nego.
Isus Navin
Isus Navin
6 Gavaoncite ispratija do Isus vo logorot vo Gilgal, da ka`at: “Ne
krevaj race od tvoite slugi; dojdi poskoro kaj nas, izbavi nè i pomogni
ni; za{to protiv nas se sobrani site amorejski carevi, {to `iveat vo
planinite.”
7 Isus trgna od Gilgal, toj i so nego site sposobni za vojna, i site
hrabri ma`i.
8 Toga{ Gospod mu re~e na Isus: “Ne pla{i se od niv, za{to Jas gi
predadov vo tvoi race: nikoj od niv nema da ostane pred tebe.”
9 I gi napadna Isus nenadejno, otkako celata no} be{e odel od
Gilgal.
10 Gospod gi dovede vo zabuna od Izraelcite, i tie im zadadoa te`ok
udar vo Gavaon, gi gonea po patot kon Vetoron i gi napa|aa sè do Azeka
i do Makeda.
11 A koga begaa od Izraelcite po padinite na Vetoronskata planina,
Gospod frla{e vrz niv od neboto golemi kamewa do samiot grad
Azeka, i tie ginea: brojot na poginatite od kamewata be{e pogolem,
otkolku na onie, {to sinovite Izraelovi gi ubija so me~ vo borbata.
12 Toga{ Isus Mu re~e na Gospod pred Izraelcite vo onoj den, vo koj
Gospod Bog gi predade Amorejcite vo racete na Izrael: “Zapri se,
sonce, nad Gavaon, i ti, mese~ino, nad dolinata Ajalon!”
13 I sonceto zastana, i mese~inata stoe{e, dodeka Bog im se
odmazduva{e na nivnite neprijateli, kako {to e toa zapi{ano vo
Knigata na Pravedniot: “Sonceto zastana na neboto i ne brza{e da
zajde skoro cel den.”
14 Ni porano ni podocna nemalo takov den kako onoj, vo koj Gospod
taka poslu{al ~ove~ki glas. Za{to Gospod vojuva{e za Izrael.
15 Potoa Isus i celiot Izrael so nego se vratija vo logorot vo
Gilgal.
Isus gi pogubuva pette pobedeni carevi
16 A onie petmina carevi izbegaa i se sokrija vo pe{terata vo
Makeda.
17 Koga mu javija na Isus i mu rekoa: “Gi najdovme petminata carevi,
tie se krijat vo pe{terata vo Makeda”,
18 Isus re~e: “Navalete golemi kamewa pred vlezot na pe{terata i
postavete kaj nea lu|e da gi ~uvaat;
19 a vie ne se zadr`uvajte, tuku gonete gi neprijatelite va{i,
dostignete gi poslednite redovi od nivnata vojska i ne im
dozvoluvajte da otidat po nivnite gradovi, bidej}i Gospod, va{iot
Bog, gi predade vo va{ite race.”
20 Otkako Isus i sinovite Izraelovi im zadadoa mnogu te`ok udar,
pre`iveanite od niv izbegaa vo utvrdenite gradovi,
21 celiot narod se vrati mirno vo logorot kaj Isus vo Makeda, i
nikoj ne otvori usta protiv sinovite Izraelovi.
22 Toga{ Isus re~e: “Otvorete go vlezot na pe{terata i dovedete gi
kaj mene od pe{terata petminata carevi!”
23 Taka i napravija: gi dovedoa kaj nego od pe{terata petminata
carevi: erusalimskiot car, hevronskiot car, jarmutskiot car,
lahi{kiot car i eglonskiot car.
Isus Navin
Isus Navin
24 Koga gi izvedoa ovie carevi pred Isus, Isus gi povika site
Izraelci i im ka`a na voenite na~alnici, {to bea odele so nego:
“Pribli`ete se, stapnete so nozete svoi vrz vratovite na tie carevi!”
25 Isus im re~e: “Ne pla{ete se i ne se u`asuvajte, bidete cvrsti i
hrabri; za{to taka }e postapi Gospod so site va{i neprijateli, so koi
}e vojuvate.”
26 Potoa Isus gi ubi, i gi obesi na pet drvja; i visea na drvjata do
ve~erta.
27 Na zajdisonce Isus zapoveda, i gi simnaa od drvjata, gi frlija vo
pe{terata, vo koja se krieja, i na vlezot od pe{terata natrupaa
golemi kamewa, koi se i denes tamu.
Isus gi osvojuva gradovite na jug
28 Vo istiot den go prezedoa Makeda i go uni{tija so se~iloto na
me~ot carot negov, i se `ivo, {to se nao|a{e vo nego: ne ostavija
nikoj, a da ne bide pogoden; i so makedskiot car postapija taka, kako
{to postapija so erihonskiot car.
29 Potoa trgna Isus i site Izraelci so nego od Makeda za Livna i
vojuva{e protiv Livna.
30 I ja predade Gospod i nea vo racete na Izrael i ja prezedoa nea i
carot nejzin, i uni{ti Isus so me~ se `ivo, {to se nao|a{e vo nea; nè
ostavi vo nea nekoj da ne bide pogoden, a so carot postapi taka, kako
{to postapi so erihonskiot car.
31 Od Livna trgna Isus i site Izraelci so nego za Laki{, postavi
logor pred nego i po~na da vojuva protiv nego;
32 i go predade Gospod Laki{ vo racete na Izrael, i toj go prezede vo
vtoriot den, udri po nego so se~iloto na me~ot i po se `ivo, {to be{e
vo nego, i go uni{ti taka, kako {to ja uni{ti Livna.
33 Toga{ na pomo{ na Laki{ mu dojde gezerskiot car Horam; no Isus
udri po nego so se~iloto na me~ot i po negoviot narod taka, {to nè
ostavi od narodot nekoj, da izbega.
34 I trgna Isus i site Izraelci so nego od Laki{ za Eglon, postavi
logor pred nego i po~na da vojuva protiv nego;
35 i go prezedoa vo istiot den i udrija po nego so se~iloto na me~ot,
i so se `ivo, {to se nao|a{e vo nego vo toj den, postapi taka, kako {to
postapi so Laki{.
36 Potoa pojde Isus i site Izraelci so nego od Eglon za Hevron, go
opsednaa,
37 go prezede i udri po nego so se~iloto na me~ot i po carot negov, po
site gradovi negovi i po se `ivo {to se nao|a{e vo niv; ne ostavi
nekoj, {to ne be{e ubien; kako {to postapi so Eglon, taka go napadna
i nego i se `ivo, {to se nao|a{e vo nego.
38 Potoa se vrati Isus i celiot Izrael so nego vo Davir i go
opsedna;
39 go prezedoa nego, carot negov i site sela negovi, i go udrija so
se~iloto na me~ot, i istrebija se `ivo, {to se nao|a{e vo nego:
nikogo ne ostavi `iv; kako {to postapi so Hevron i negoviot car, so
Livna i nejziniot car, taka postapi i so Davir i carot negov.
Isus Navin
Isus Navin
40 I ja porazi Isus celata planinska zemja, i ju`nite predeli i
ramnicata i dolinite i site nivni carevi; ne ostavi nikogo da
pre`ivee, i se `ivo pogubi, kako {to be{e zapovedal Gospod, Bog
Izraelov.
41 Ja porazi Isus seta zemja od Kadis-Barnea do Gaza i od Gesem duri
do Gavaon;
42 i site tie carevi i zemjite nivni Isus gi prezede vedna{, bidej}i
Gospod, Bog Izraelov, mu pomaga{e na Izrael.
43 Potoa Isus i site Izraelci so nego se vratija vo logorot vo
Gilgal.
Borbata kaj Merom
11
Koga go ~u toa hacorskiot car Javin, prati lu|e kaj madonskiot car
Jovav i kaj {imronskiot car, i kaj ah{afskiot car,
2 i kaj carevite, {to `iveeja na planinata otkaj sever, i vo dolinata
ju`no od Genisaretskoto Ezero i vo ramninata i na viso~inite kaj
Dor na zapad.
3 I kaj primorskite Hananci, {to `iveeja na istok, i kaj
primorskite Amorejci, i kaj Hitijcite, i kaj Perizijcite i
Jevusijcite, koi `iveeja vo planinata, i kaj Evejcite, {to `iveeja vo
podno`jeto na Ermon, vo regionot Micpa.
4 I izlegoa site tie carevi, a so niv i mnogu lu|e, tolku mnogu kolku
pesokot vo Primorjeto, so kowi i mnogu koli.
5 I slegoa site tie carevi, pa se soedinija i se smestija kaj ezeroto
Merom, za da vojuvaat protiv Izrael.
6 No Gospod mu re~e na Isus: “Ne pla{i se od niv, za{to utre, vo ova
vreme, }e im gi predadam niv site na sinovite Izraelovi, za da gi
ubijat; a na kowite da im gi prese~at `ilite i kolite so ogan da gi
izgorat.”
7 Isus i so nego site sposobni za vojna izlegoa nenadejno protiv niv
kaj Meromskoto Ezero i gi napadnaa.
8 I Gospod gi predade vo racete Izraelovi, i tie gi razbija i gi
gonea duri do golemiot grad Sidon i do Misrefot-Maim i do dolinata
na Micpa na istok, i gi ubivaa se dodeka od niv ne ostana nikoj `iv.
9 I postapi Isus so niv taka, kako {to mu re~e Gospod: na kowite im
gi prese~e `ilite, a kolite im gi izgore so ogan.
Pusto{eweto na Asor
10 Vo isto vreme Isus, otkako se vrati, go prezede Asor i carot
negov go ubi so me~. Asor, pak, porano be{e glaven grad na site tie
carstva;
11 i pogubi so me~ se `ivo, {to be{e vo nego, i ne ostavi vo nego
niedna `iva du{a. A Asor, toj go izgore so ogan.
12 I site gradovi na tie carevi gi zazede Isus, i carevite so me~ gi
ubi, kako {to be{e zapovedal Mojsej, slugata Gospodov.
13 No, site tie utvrdeni gradovi, Izrael ne gi izgore, osven Asor,
koj go zapali Isus.
Isus Navin
Isus Navin
14 A seto bogatstvo od tie gradovi i dobitokot go zaplenija sinovite
Izraelovi; site lu|e, pak, gi ubija so me~, taka {to site bea
istrebeni; ne ostavija nitu edna `iva du{a.
15 Kako {to mu be{e zapovedal Gospod na Svojot sluga Mojsej, taka
Mojsej mu zapoveda na Isus, a Isus taka i napravi: ne otstapi nitu od
eden zbor vo sè {to mu be{e zapovedal Gospod na Mojsej.
Isus gi zavr{uva osvojuvawata na zemjite
16Taka ja prezede Isus celata onaa zemja: planinskata oblast i
celata zemja Negev i celata zemja Gesem, kako i ramninata na zapad, i
planinata Izraelova, i poliwata,
17 od planinata Halak, koja se protega kon Seir, i duri do Vaal-Gad,
vo dolinata na Livan, pod planinata Ermon, i site carevi nivni gi
fati i gi ubi.
18 Dolgo vreme Isus vojuva{e so tie carevi.
19 I nema{e nieden grad, koj Gospod ne mu go predade na Izrael,
osven Gavaon vo koj `iveeja Evejcite; site tie so borba gi zazedoa;
20 za{to od Gospod be{e toa, tie da go o`esto~at srceto svoe i da
zapo~nat borba protiv Izrael za da bidat frleni vo prokletstvo i za
niv da nema milost, tuku da bidat pogubeni taka, kako {to mu be{e
zapovedal Gospod na Mojsej.
21 Vo toa vreme pristigna Isus i gi napadna Anakijcite na
planinata, vo Hevron, vo Davir, vo Anav, po celata planina
Izraelova, i po celata planina Judina so gradovite nivni i gi frli
vo prokletstvo.
22 Od Anakijcite ne ostana nieden vo zemjata na sinovite Izraelovi;
ostanaa samo vo Gaza, vo i vo A{dod.
23 Taka ja prezede Isus celata zemja, kako {to mu be{e zapovedal
Gospod na Mojsej, i mu ja predade Isus vo nasledstvo na Izrael, otkako
ja razdeli na plemiwata nivni. I zemjata prestana da vojuva.
Spisok na carevite porazeni od Izraelcite
12
Eve gi carevite na onie zemji, koi sinovite Izraelovi gi ubija i ~ija
zemja ja nasledija od onaa strana na Jordan, od kade {to izgreva
sonceto, od Arnonskata dolina sè do planinata Ermon, i celata
ramnina na istok;
2 Sihon, amorejskiot car, so prestolnina vo Esevon, i so vlast {to se
protega od Aroer, {to se nao|a kraj bregovite na potokot Arnon, do
sredinata na potokot, i polovinata Galaad, do potokot Javok, koj e
granica so Amonovite sinovi;
3 potoa ramninata na istok od Genisaretskoto Ezero, sè do oblasta
isto~no od Mrtvoto More, vo nasoka na Bet-Je{imot i u{te na jug
regionot vo podno`jeto na planinata Fazga;
4 i Og, ba{anskiot car, posledniot od gigantite koj `ivee{e vo
A{tarot i vo Edrei,
5 i vladee{e vo planinata Ermon i Saleha, i so celiot Ba{an, do
Gesurskata i Maahatskata granica, i so polovinata od Galaad, do
predelite na he{bonskiot car Sihon.
Isus Navin
Isus Navin
6 Mojsej, slugata Gospodov, i sinovite Izraelovi gi ubija; i ja dade
Mojsej, slugata Gospodov, taa zemja vo nasledstvo na plemeto Ruvimovo
i Gadovo i na polovinata od plemeto Manasievo.
7 A ova se carevite, koi gi pobedi Isus i sinovite Izraelovi od
onaa strana na Jordan na zapad, od Vaal-Gad vo Livanskata dolina do
planinata Halak, koja se protega kon Seir, i ~ija zemja Isus im ja
podeli vo nasledstvo na plemiwata Izraelovi so `drepka;
8 toa se oblastite po planinata, po nizinite, vo ramninata i vo
ridovite, vo pustinata i vo ju`nite oblasti, kade {to `iveat
Hitijcite, Amorejcite, Hanancite, Perizijcite, Evejcite i
Jevusijcite; u carot erihonski - eden, i carot na Gaj, {to e blizu do
Vetil, eden
10 erusalimski car - eden, hevronski car - eden,
11 jarmutski car - eden, lahi{ki car
- eden,
12 eglonski car - eden, gezerski car - eden,
13 devirski car - eden, gederski car - eden,
14 car na Horma - eden, aradski car - eden,
15 car na Livna - eden, adulamski car
- eden,
16 makedski car - eden, vetilski car - eden,
17 car na Tapuah - eden, heferski car
- eden,
18 afekski car - eden, la{aronski car - eden,
19 madonski car - eden, hacorski car - eden,
20 car na {imron-Meron - eden, ah{afski car - eden,
21 taanahski car - eden, megidonski car - eden,
22 kede{ki car - eden, car na Jokneam Karmil - eden,
23 dorski car na visoramninata Dor - eden, goimski car vo Galil eden,
24 i carot na Tirca - eden. Vkupno trieset i eden car.
Preostanatite oblasti koi treba da bidat osvoeni
13
Koga Isus ostare i navleze vo poodminata vozrast, Gospod mu re~e:
“Ti ostare i ve}e si vo poodminati godini, a ostanuva u{te mnogu da
se zavladee.
2 Ostanuvaat u{te ovie zemji: site filistejski predeli i site
oblasti na Gesurijcite.
3 Od {ihor koj e kon Egipet do granicite na Ekron na sever, se smeta
kako podra~je na Hanancite. Toa se pet filistejski kne`estva so
glavni gradovi: Gaza, A{dod, A{kelon, Get i Ekron kako i
teritorijata na Avimcite.
4 Na jug, pak, celata hananska zemja i Meara Sidonska, do Afeka i do
amorejskite predeli.
5isto taka celata zemja Gevla i isto~en Livan od VaalGad, vo
podno`jeto na Ermon, do Emat.
Isus Navin
Isus Navin
6 Site planinski `iteli od Livan do MisrefotMaim, site sidonci,
Jas }e gi izbrkam pred sinovite Izraelovi. Pa razdeli mu ja taa zemja
so `drepka vo nasledstvo na Izrael, kako {to ti zapovedav;
7 razdeli ja ovaa zemja sega kako del od nasledstvoto na devette
plemiwa i na polovinata od Manasievoto pleme.”
Podelba na zemjata isto~no od Jordan
8 A plemeto Ruvimovo i Gadovo, so drugata polovina od Manasievoto
pleme, go dobija svojot del od Mojsej od onaa strana na Jordan, na
istok, kako {to im be{e dal Mojsej, slugata Gospodov,
9 od Aroer, koj e do ustieto na potokot Arnon, i od gradot, koj e
srede dolinata, celata visoramnina Medeva duri do Divon.
10 isto taka site gradovi na amorejskiot car Sihon, koj caruva{e vo
Esevon duri do predelite na Amonovite sinovi,
11 kako i Galaad i Gesurskata i Maahatskata oblast, i celata
planina Ermon i celiot Ba{an do Saleha,
12 celoto carstvo Ogovo vo Ba{an, koj caruva{e vo A{tarot i vo
Edrei. Samo toj ostana od gigantite, za{to Mojsej niv gi pobedi i gi
protera.
13 No Izraelovite sinovi ne gi izbrkaa `itelite na Gesur i Maahat
koi `iveat me|u Izraelcite i do den-dene{en.
14 Samo na Levievoto pleme ne mu dade nasledstvo; Gospod,
Izraeloviot Bog, e negovo nasledstvo, kako {to mu be{e rekol
Gospod;
15 na plemeto na Ruvimovite potomci spored rodovite nivni Mojsej
im dade del:
16 nivnite predeli bea od Aroer na ustieto od rekata Arnon, i
gradot, {to e vo dolinata Arnonska, kako i visoramninata okolu
Medeva,
17 Esevon so site gradovi na visoramninata: Divon, BamotVaal i
BetVaalMeon.
18 I Jahca i Kedemot, i Mefaat;
19 i Kirjataim, i Sivma i Ceret{ahor,
20 i BetPeor, i padinite na Fazga i BetJe{imot;
21 site gradovi na visoramninata i celoto carstvo na amorejskiot
car Sihon, koj caruva{e vo Esevon, i kogo go pobedi Mojsej, kako i
midjanskite stare{ini Evij, i Rekem, i Cur, Or i Reva, vazali na
Sihon, {to `iveeja vo taa zemja;
22 isto taka i vra~ot Valaam, Beoroviot sin, go ubija so me~
Izraelovite sinovi.
23 Granica na predelite na Ruvimovite sinovi be{e Jordan. Toa
be{e delot na Ruvimovite sinovi spored nivnite plemiwa nivnite
gradovi i selata.
24 Mojsej im dade nasledstvo i na Gadovite sinovi, spored nivnite
plemiwa:
25 nivni predeli bea Jazer i site galaadski gradovi i polovinata od
zemjata na Amonovite sinovi do Aroer, koj e nasproti Rava;
26 i zemjite od Esevon do RamatMicpa i Betonim i od Mahanaim do
granicata so Davir,
Isus Navin
Isus Navin
27 a i vo dolinata: BetHaram, i BetNimra, i Sukot, i Cafon, ostatok
od carstvoto na he{bonskiot car Sihon; negovata teritorija be{e od
Jordan do Genisaretskoto Ezero od onaa strana na Jordan, kon istok.
28 Toa e nasledstvoto na Gadovite sinovi spored nivnite plemiwa,
nivnite gradovi i nivnite sela.
29 Mojsej mu dade del i na polovinata od Manasievoto pleme, spored
rodovite nivni;
30 nivni predeli bea: od Mahanaim, i celoto carstvo Ba{ansko, i
celiot Ba{an na ba{anskiot car Og i site Jairovi naselbi vo Ba{an
{eeset gradovi;
31 a polovinata od Galaad, i A{tarot i vo Edrei, gradovi carski na
Og Ba{anski, tie im bea dadeni na sinovite od Mahir, Manasiev sin, a
toa zna~i na Mahirovite sinovi, spored rodovite nivni.
32 Toa e nasledstvoto {to im go dade Mojsej vo Ramninite Moavski
od onaa strana na Jordan, sproti Erihon, kon istok.
33 A na Levievoto pleme Mojsej ne im dade del: Samiot Gospod, Bog
Izraelov, e nivni del, kako {to im be{e rekol Toj.
Podelba na hananskata zemja
14
Eve {to nasledija sinovite Izraelovi vo hananskata zemja, {to im ja
razdeli sve{tenikot Eleazar i Isus sinot Navinov, i
rodona~alnicite od plemiwata na Izraelovite sinovi;
2 na devette plemiwa i na polovinata pleme, podelba izvr{ija so
`drepka, kako {to be{e zapovedal Gospod preku Mojsej,
3 za{to na dve i polovina plemiwa Mojsej im dade nasledstvo od onaa
strana na Jordan; a na levitite ne im dade del me|u niv,
4 bidej}i od Josifovite sinovi proizlegoa dve plemiwa:
Manasievoto i Efremovoto; poradi toa ne im se dade na levitite del
od zemjata, tuku gradovi za `iveewe i predgradija za nivniot dobitok
i za drugi nivni potrebi.
5 Kako {to mu be{e zapovedal Gospod na Mojsej, taka i napravija
sinovite Izraelovi, koga ja razdeluvaa zemjata.
6 Judinite sinovi dojdoa vo Gilgal kaj Isus. I mu re~e Halev, sinot
Jefuneov, od rodot na Kenaz: “Ti znae{, {to mu govore{e Gospod na
Mojsej, ~ovekot Bo`ji, za mene i za tebe vo KadisBarnea.
7 Jas bev na ~etirieset godini, koga Mojsej, slugata Gospodov, me
prati od KadisBarnea da ja razgledam zemjata i mu donesov odgovor,
ona {to mi be{e na srceto;
8 bra}ata moi, koi odea so mene, go obeshrabrija srceto na narodot,
no jas to~no Go sledev Gospoda, mojot Bog;
9 i se zakolna Mojsej vo onoj den, velej}i: ,zemjata, po koja ode{e, }e
bide nasledstvo za tebe i za decata tvoi za navek, bidej}i ti ode{e
to~no po Gospod, mojot Bog.Ä
10 I taka, ete, Gospod me zapazi `iv, kako {to govore{e; ~etirieset
i pet godini ve}e izminaa, otkoga Gospod mu gi be{e ka`al tie
zborovi na Mojsej, i Izrael ode{e po pustina; sega, eve, jas sum na
osumdeset i pet godini;
Isus Navin
Isus Navin
11 no i sega sum tolku cvrst, kako i toga{, koga me prati Mojsej:
kolku {to imav sila toga{, tolku imam i sega, da vleguvam, da
izleguvam i da vojuvam.
12 Zatoa, daj mi ja taa gora, za koja govore{e Gospod vo onoj den;
bidej}i ti ~u vo toj den deka tamu `iveat Anakovite sinovi, i tie
imaat gradovi golemi i utvrdeni; mo`ebi, Gospod }e bide so mene, i
jas }e gi isteram, kako {to mi re~e Gospod.”
13 Isus go blagoslovi i mu go dade vo nasledstvo Hevron na
Jefuneoviot sin Halev.
14 Zatoa Hevron ostana i do denes vo nasledstvo na Jefuneoviot sin
Halev, od Kenazieviot rod, bidej}i postojano se pokoruva{e na
zapovedite od Gospod, Izraeloviot Bog.
15 Imeto na Hevron porano be{e KirjatArba, ili grad na Arba, kako
{to se vika{e eden krupen ~ovek me|u sinovite Anakovi. Taka zemjata
se smiri od vojna.
Predelite dodeleni na Juda
15
Plemeto na Judinite sinovi, spored rodovite nivni, go dobi
predelot kon granicata so Edom i pustinata Sin i u{te na jug vo
nasoka kon Teman.
2 Nivnata ju`na granica dopira do krajniot ju`en del na Mrtvoto
More;
Z na jug taa se protega kon ridot Akravim, pominuva niz pustinata
Sin, vleguva od jug kon KadisBarnea, izleguva na Esrom i se protega do
Adar, pa potoa svrtuva kon Karka,
4 izleguvaj}i na Acmon, odi kon Egipetskiot Potok, taka {to krajot
na taa granica e moreto. Toa e nivnata ju`na granica.
5 Granica na istok be{e Solenoto More do ustieto na Jordan; a
granicata na sever po~nuva od Solenoto More od krajot na Jordan;
6 ottuka granicata odi kon BetHogla, minuva na sever kon BetArava
i odi ugore do Kamenot na Bohan, Ruvimoviot sin;
7 potoa granicata odi kon Davir i pominuvaj}i niz dolinata Ahor,
svrtuva na sever kon Gilgal, koj se nao|a nasproti ridot Adumim na jug
od potokot; potoa granicata preminuva kon izvorot En{eme{ i
zavr{uva kaj EnRogel;
8 ottuka granicata odi ugore kon dolinata BenHinom, na jug od Jevus,
odnosno Erusalim, a potoa prodol`uva po vrvot na gorata, {to e na
zapad od dolinata BenHinom, kon moreto, do krajot na Refaimskata
Dolina, na sever;
9 od vrvot na gorata granicata svrtuva kon izvorot na vodite
Neftoah i odi pokraj gradovite kaj gorata Efron; potoa granicata
svrtuva kon Vaala, a toa e Kirjat-Jarim;
10 potoa granicata svrtuva od Vaala kon moreto i odi kon planinata
Seir, i izleguva na padinite severno od Jearim, odnosno Kesalon,
sleguva kon Vetsamis i doa|a do Timna;
11 ottuka granicata odi na sever pozadi Ekron; svrtuva kon {ikeron,
minuva preku gorata Vaala i stignuva do Javnel; i granicata zavr{uva
kaj moreto. Zapadna granica e Golemoto More.
Isus Navin
Isus Navin
12 Toa se granicite na oblastite na Judinite sinovi spored nivnite
rodovi.
13 A na Jefuneoviot sin Halev, Isus mu dade eden del me|u Judinite
sinovi, kako {to mu be{e zapovedal Gospod na Isus; a i gradot KirjatArba (Arba mu be{e tatko na Anak) t.e. gradot Hevron.
14 Halev gi istera ottamu trite sinovi na Anak: {e{aj, Ahiman i
Talmaj.
15 Ottamu toj trgna protiv Davir~anite; porano Davir se
narekuva{e KirjatSefer.
16 I re~e Halev: “Koj }e go napadne Kirjat-Sefer i }e go pokori, }e
mu ja dadam }erkata moja Ahsa za `ena.”
17 I go prezede Gotoniil, sin na Kenaz, bratot na Halev, i toj mu ja
dade }erka si Ahsa za `ena.
18 Koga treba{e taa da zamine, ja posovetuvaa da pobara od tatkoto
svoj zemja, i taa sleze od magareto. Halev ja zapra{a: “{to saka{?”
19 Taa odgovori: “Blagoslovi Me; bidej}i mi dade ju`na zemja, koja e
suva, daj mi i izvori.” I toj i gi dade gornite i dolnite izvori.
20 Ete toa e nasledstvoto na plemeto na Judinite sinovi, spored
rodovite nivni.
21 A ova se pograni~nite gradovi na Judinite sinovi, dol` granicata
so Edom, na jug: Kavceel, Eder i Jagur,
22 Kina, Dimona, Adada,
23 Kedes, Asor i Jitnan,
24 Zif, Telem i Bealot,
25 Asor-Hadata i Keriot-Esrom, narekuvan i Asor,
26 Amam, {ema i Molada,
27 Hacar-Gada, He{mon i Bet-Pelet,
28 Hacar-{ual, Virsavija i okolnite mesta.
29 Vaala, Ijim i Ecem,
30 Eltolad, Kesil i Horma,
31 Ciklag, Madmana i Sansana,
32 Levaot, [ilhim, En-Rimon; site gradovi se dvaeset i devet so
selata nivni.
33 Vo ramninata: E{taol, Cora, A{na
34 Zanoah, En-Ganim, Tapuah i Enam,
35 Jarmut, Adulam, Soho i Azeka,
36 {aaraim, Aditaim, Gedera so Gederotaim; ~etirinaeset gradovi so
selata nivni.
37 Cenan, Hada{a, Migdal-Gad,
38 Dilan, Micpa, Joktel,
39 Laki{, Bockat i Eglon,
40 Kabon, Lahmas i Kitli{,
41 Gederot, Bet-Dagon, Noema i Makeda; {esnaeset gradovi so selata
nivni.
42 Livna, Eter i A{an,
43 Eftaj, A{na i Neciv,
44 Keila, Ahziv i Mare{a: devet gradovi so selata nivni.
45 Ekron i selata negovi, i predgradijata negovi,
46 i od Ekron, kon zapad i sè {to e do A{dod, so selata nivni.
Isus Navin
Isus Navin
47 A{dod, selata negovi i predgradijata negovi, Gaza, so selata
nejzini i predgradijata nejzini, do samiot Egipetski Potok i do
Golemoto More, koe e granica;
48 i na planinite: [amir, Jatir i Soho,
49 i Dana i Kirjat-Sana, narekuvan i Davir,
50 Anav, E{temoa i Anim,
51 Gesem, Holon i Gilo, edinaeset gradovi so selata nivni.
52 Arav, Duma i E{an,
53 Janum, Bet-Tapuah i Afeka,
54 Humta i Kirjat-Arba, a toa e Hevron, i Cior - gradovi devet i
selata nivni.
55 Maon, Karmil, Zif i Juta,
56 Jizreel, Jorkeam i Zanoah,
57 Kain, Giva i Timna - gradovi deset so selata nivni.
58 Halhul, Bet-Cur i Gedor,
59 Marat, Bet-Anot i Eltekon - {est gradovi so selata nivni;
60 Kirjat-Vaal, narekuvan i Kirjat-Jarim, i Rava: dva grada so selata
i predgradijata nivni;
61 vo pustinata: Bet-Arava, Midin i Sehaha,
62 Niv{an, Ir-Melah i En-Gedi - {est gradovi i selata nivni.
63 No Judinite sinovi ne mo`ea da gi izbrkaat Jevusijcite, `itelite
na Erusalim, i zatoa Jevusijcite `iveat so sinovite na Juda vo
Erusalim do denes.
Predelite dodeleni na Efrem i Manasija
16
Potoa `drepkata padna na Josifovite sinovi: od Jordan kaj Erihon,
na istok od Erihonskite izvori, niz pustinata {to po~nuva kaj
Erihon, preku planinata vo nasoka na Vetil;
2 od Vetil granicata odi kon Luz i minuva kon predelot Atarot,
naselen od Arkijcite;
Efrem
3 potoa se spu{ta na zapad, kon granicata so Jafletajcite duri do
predelot Vetoron dolni, pa i do Gezer i izleguva kaj moreto.
4 Toa go dobija kako del Josifovite sinovi Efrem i Manasija.
5 Granicata na Efremovite sinovi spored rodovite nivni be{e ovaa:
otkaj istok granicata na nivnoto nasledstvo be{e Atrot-Adar do
gorni Vetoron;
6 potoa granicata odi kon zapad, severno od Mihmetat, svrtuva na
istok kon Taanat-Silom i minuva isto~no od Janoah;
7 a od Janoah, otkako sleguva kon Atarot i Naarata, dopira do
Erihon, i izleguva na Jordan;
8 od Tapuah granicata odi kon zapad, nakaj potokot Kana, i zavr{uva
kaj moreto. Toa e delot na plemeto na sinovite Efremovi, spored
rodovite nivni.
9 Ima{e oddelni gradovi za Efremovite sinovi i srede nasledenata
zemja na Manasievite sinovi, - i site tie gradovi bea so selata nivni.
Isus Navin
Isus Navin
10 No Efremovite sinovi ne gi izgonija Hanancite, koi `iveeja vo
Gezer; zatoa Hanancite `iveat me|u Efremovcite do denes, i im
pla}aat danok.
Zapadnoto pleme na Manasija
17
Be{e frlena `drepka za nasledstvoto na plemeto na Manasija, koj
be{e Josifov prvoroden sin. Na Manasieviot prvoroden sin Mahir,
tatko na Galaad, koj be{e hrabar vo borba, mu se padna Galaad i
Ba{an.
2 Dobija nasledstvo i drugite Manasievi sinovi, spored nivnite
rodovi; i sinovite Aviezerovi, i sinovite Helekovi, i sinovite
Azriilovi, i sinovite {ehemovi, i sinovite Heferovi, i sinovite
{emidaevi. Toa se potomcite na Manasija, sinot na Josif, spored
rodovite nivni.
3 Salpaad, pak, sinot na Hefer, koj be{e sin na Galaad, a ovoj - sin na
Mahir, Manasiev sin, nema{e sinovi, tuku samo }erki. Eve gi imiwata
na }erkite negovi: Mahla, Noa, Hogla, Milka i Tirca.
4 Tie dojdoa kaj sve{tenikot Eleazar i kaj Isus, sinot Navinov, i kaj
rodona~alnicite, i rekoa: “Bog mu be{e zapovedal na Mojsej da ni
dade del me|u na{ite bra}a.” I im se dade nasledstvo, po zapoved na
Gospod, me|u bra}ata na nivniot tatko.
5 I Manasija dobi vo nasledstvo deset delovi pokraj zemjata vo
Galaad i Ba{an od onaa strana na Jordan;
6 za{to }erkite Manasievi dobija delovi me|u sinovite negovi, a
Galaadskata zemja im se padna na drugite Manasievi sinovi.
7 Granicata na sinovite Manasievi odi od Asir kon Mihmetat vo
nasoka na Sihem; ottuka granicata svrtuva nadesno kon `itelite na
En-Tapuah.
8 Zemjata Tapuah mu se padna na Manasija, a samiot grad Tapuah - na
Efremovite sinovi.
9 Ottuka granicata odi po ju`niot breg na potokot Kana. Gradovite
ju`no od potokot mu pripa|aat na Efrem, iako se na teritorijata na
Manasija. Manasievata granica prodol`uva na sever od potokot i
zavr{uva kaj moreto.
10 Ona {to e na jug, toa e Efremovo, a ona {to e na sever, toa e
Manasievo; a moreto im e nivna zapadna granica; so Asir se grani~i
otkaj sever, a so Isahar otkaj istok.
11 Na Manasija mu pripadnaa me|u Isahar i Asir, Bet-{an so selata
negovi, Jivleam i selata negovi, `itelite na Dor i negovite sela,
`itelite na En-Dor i negovite sela, `itelite na Taanah i negovite
sela, i `itelite na Megido, i negovite sela, tri visoramnini*.
12 Manasievite sinovi ne mo`ea da gi izgonat `itelite na tie
gradovi i Hanancite ostanaa da `iveat vo taa zemja.
13 Koga, pak, Izraelovite sinovi se zacvrstija, im nametnaa danok na
Hanancite, no ne gi izbrkaa.
Efrem i zapadnoto pleme na Manasija baraat pove}e zemja
Isus Navin
Isus Navin
14 Josifovite sinovi mu se protivstavija na Isus i rekoa: “Zo{to ni
dade nasledstvo samo so edno frlawe na `drepkata, odnosno samo eden
del, koga sme nie mnogubrojni, bidej}i taka nè blagoslovuval Gospod
dosega?”
15 Isus im odgovori: “Ako ste mnogubrojni, odete vo gorata i tamu,
vo zemjata na Perizijcite i Refaimcite, ras~istete si mesto, {tom
Gorata Efremova vi e tesna.”
16 Josifovite sinovi rekoa: “Gorata Efremova ne ni e dovolna; a
site Hananci, {to `iveat vo dolinata, imaat `elezni koli, kako
onie, {to se vo zemjata Bet{an i vo selata nivni, taka i onie, {to se
vo Jizreelskata dolina.”
17 No Isus mu re~e na Josifoviot dom, na Efrem i na Manasija:
“Koga si mnogubroen i ima{ golema sila, nema da ostane{ samo so
edna `drepka;
18 i gorata neka bide tvoja, i nea ti }e ja ras~isti{, i taa }e bide
tvoja do samiot kraj; bidej}i ti }e gi istera{ Hanancite, iako tie
imaat `elezni koli, iako se silni.”
*17,11. Evrejskiot original e nejasen, poradi {to prevodot e nesiguren.
Frlawe `drepka za preostanatite plemiwa
18
I celata zaednica na Izraelovite sinovi se sobraa vo Silom, ja
postavija tamu skinijata na sobranieto, bidej}i zemjata be{e
pokorena od niv.
2 A od sinovite Izraelovi ostanaa u{te sedum plemiwa, koi ne bea
dobile svoe nasledstvo.
3 I im re~e Isus na sinovite Izraelovi: “Do koga }e se kolebate da
odite da ja zavladeete zemjata, {to vi ja dade Gospod, Bog na va{ite
tatkovci?
4 Izberete si me|u sebe po trojca lu|e od sekoe pleme i jas }e gi
pratam, i tie }e stanat, }e ja obikolat zemjata i }e ja opi{at, spored
toa kako }e treba da im se razdeli na delovi, i }e dojdat kaj mene.
5 I neka ja razdelat na sedum delovi: Juda neka go zadr`i predelot
svoj na jug, a sinovite Josifovi da ostanat vo predelite svoi na sever.
6 A vie razdelete ja zemjata na sedum delovi i donesete mi go
predlogot ovde. Jas }e vi frlam `drepka pred Gospod, na{iot Bog.
7 A za levitite nema del me|u vas, bidej}i sve{tenstvoto Gospodovo
e nivni del; Gad, pak, i Ruvim i ednata polovina od plemeto na
Manasija dobija nasledstvo od onaa strana na Jordan, na istok, {to im
go dade Mojsej, slugata Gospodov.”
8 Tie lu|e stanaa i otidoa. A na lu|eto, koi otidoa za da ja opi{at
zemjata, Isus im dade zapoved: “Odete, obikolete ja zemjata, obele`ete
ja i vratete se kaj mene; jas, pak, ovde }e vi frlam `drepka pred
Gospod, vo Silom.”
9 Tie lu|e otidoa, ja obikolija zemjata, ja razgledaa i ja obele`ija,
spored gradovite nejzini, na sedum delovi, pa dojdoa kaj Isus vo
logorot, vo Silom.
10 Isus im frli `drepka vo Silom pred Gospod, i ja razdeli tamu
Isus zemjata me|u sinovite Izraelovi, spored toa kako {to se delea.
Isus Navin
Isus Navin
Predelite na Venijaminovoto pleme
11 I se frli `drepka za plemeto na Venijaminovite sinovi, spored
rodovite nivni. Spored `drepkata granicata im minuva me|u sinovite
Judini i me|u sinovite Josifovi;
12 granicata nivna na sever po~nuva od Jordan, minuva zad Erihon od
sever, se iska~uva po planinata kon zapad i zavr{uva vo pustinata kaj
Bet-Aven;
13 ottamu granicata odi kon Luz, na jug od Luz, inaku Vetil, i potoa
sleguva kon Atrot-Adar, kon gorata, {to e na jug od Dolni Vetoron;
14 potoa granicata svrtuva i se spu{ta kon zapad, ju`no od gorata,
{to e sproti Vetoron i zavr{uva kaj Kirjat-Vaal, inaku KirjatJarim, grad na Judinite sinovi. Toa e zapadnata strana.
15 Ju`nata, pak, granica odi od Kirjat-Jarim kon moreto i stignuva
do vodnite izvori na Neftoah;
16 potoa granicata sleguva kon krajot na gorata {to e pred dolinata
Ben-Hinom, severno od Refaimskata Dolina, odi po dolinata BenHinom do ju`nata strana na Jevus, stignuvaj}i kaj En-Rogel;
17 potoa svrtuva kon sever, minuva kaj En-{eme{, odi kon Gelilot,
koj e sproti ridot Adumin, i sleguva kon Kamenot na Ruvimoviot sin
Bohan;
18 potoa, minuva severno od ramninata, i sleguva kon nea;
19 ottuka taa pominuva od severnata strana na Bet-Hogla i zavr{uva
pri severniot kraj na Mrtvoto More, kaj ustieto na Jordan. Toa e
ju`nata granica. Od istok, pak, za granica slu`i Jordan.
20 Toa e nasledstvoto na Venijaminovite sinovi, so okolnite
granici negovi, spored rodovite nivni.
21 Na plemeto na Venijaminovite sinovi, spored rodovite nivni, im
pripadnaa ovie gradovi: Erihon, Bet-Hogla i Emek-Kecic,
22 Bet-Arava, Cemaraim i Vetil,
23 Avim, Para i Ofra,
24 Kefar-Amona, Ofni i Geva: dvanaeset gradovi so selata nivni;
25 Gavaon, Rama i Beerot,
26 Micpa, Kefira i Moca,
27 Rekem, Jirpeel i Tarala,
28 Cela, Elef i Jevus, inaku Erusalim, i Givat i Kirjat:
~etirinaeset gradovi so selata nivni. Toa e delot na Venijaminovite
sinovi, spored rodovite nivni.
Predelite na Simeon
19
Vtorata `drepka padna za Simeon, za plemeto na Simeonovite
sinovi, spored rodovite nivni; i nasledstvoto nivno be{e me|u delot
na Judinite sinovi.
2 Vo delot nivni bea: Virsavija, Seva i Molada,
3 Hacar-{ual, Bala i Ecem,
4 Eltolad, Betul i Horma,
5 Ciklag, Bet-Markavot i Hacar-Susa,
6 Bet-Levaot i {aruhen: trinaeset gradovi so selata nivni;
Isus Navin
Isus Navin
7 En-Rimon, Eter i A{an: ~etiri grada so selata nivni,
8 i site predgradija okolu tie gradovi duri do Vaalat-Beer i RamatNegev. Toa e delot na plemeto na Simeonovite sinovi, spored
rodovite nivni.
9 Od delot na Judinite sinovi se oddeli nasledstvo za plemeto na
Simeonovite sinovi; bidej}i delot na Judinite sinovi be{e mnogu
golem za niv, zatoa Simeonovite sinovi dobija nasledstvo me|u
nivniot del.
Predelite na Zavulon
10 Tretiot del im se padna na Zavulonovite sinovi, spored rodovite
nivni i granicata na nivniot del se prostira{e do Sarid;
11 granicata nivna izleguva kon moreto i Marala i dopira do
Dabe{et i potokot, {to e pred Jokneam;
12 od Sarid odi nazad kon istok, kade {to izgreva sonceto do
granicata na Kislot-Tavor; ottuka prodol`uva kon Daverat i
izleguva kaj Jafija;
13 ottamu minuva na istok kon Gat-Hefer i Et-Kacin, i odi kon
Rimon, svrtuvaj}i kon Nea;
14 od sever granicata svrtuva kon Hanaton i zavr{uva vo dolinata na
Jifta-El;
15 ponatamu taa gi opfa}a: Katat, Nahalal, [imron, Jidala i
Vitleem: dvanaeset gradovi so selata nivni.
16 Toa e nasledstvoto na Zavulonovite sinovi, spored rodovite
nivni - gradovite i selata nivni.
Predelot na Isahar
17 ~etvrtata `drepka padna na Isahar, za Isaharovite sinovi, spored
rodovite nivni;
18 nivnata granica be{e: Jizreel, Kesulot i Sunem,
19 Hafaraim, [ion, Anaharat,
20 Rabit, Ki{jon i Evec,
21 Remet, En-Ganim, En-Hada i Bet-Pacec;
22 granicata dopira do Tavor, {ahacima i Vetsamis i zavr{uva kaj
Jordan: {esnaeset gradovi so selata nivni.
23 Toa e nasledstvoto na plemeto na Isaharovite sinovi, spored
rodovite nivni - gradovite i selata nivni.
Predelot na Asir
24 Pettata `drepka padna za plemeto na Asirovite sinovi, spored
rodovite nivni;
25 nivna granica bea: Helkat, Hali, Beten i Ah{af,
26 Alameleh, Amad i Mi{al; granicata se bli`i do Karmil otkaj
zapad i do {ihor-Livnat.
27 Potoa odi nazad na istok kon Bet-Dagon, dopira do teritorijata
na Zavulon i do dolinata Jifta-El, potoa odi na sever kon Bet-Emek i
Neiel i prodol`uva kon Kavul,
28 Avdon, Rehov, Hamon i Kana, sè do golemiot Sidon;
Isus Navin
Isus Navin
29 potoa granicata se vra}a kon predelot na Rama do utvrdeniot grad
Tir, svrtuva kon predelot Hosa i zavr{uva kaj moreto, vo grat~eto
Ahziv;
30 ponatamu gi opfa}a: Ako, Afek i Rehov: dvaeset i dva grada so
selata nivni.
31 Toa e delot na plemeto na Asirovite sinovi, spored rodovite
nivni - gradovite so selata nivni.
Predelot na Neftalim
32 {estata `drepka se frli za Neftalim, za sinovite Neftalimovi,
spored rodovite nivni;
33 Granicata nivna odi od Helef od dabovata gora vo Caananim kon
AdamiNekev i Javnel, duri do Lakum i zavr{uva kaj Jordan;
34 ottuka granicata svrtuva na zapad kon Aznot-Tavor i ottamu odi
kon Hukok, i dopira do Zavulon od jug, dopira i do Asir, od zapad, i do
Juda kaj Jordan, otkaj isto~nata strana.
35 Utvrdeni gradovi bea: Cidim, Cer, Hamat, Rakat i Kineret,
36 Adama, Rama i Asor,
37 Kedes, Edrei i En-Asor,
38 Jiron, Migdal-El, Horem, Bet-Anat i Vetsamis: devetnaeset
gradovi so selata nivni.
39 Toa e nasledstvoto na plemeto na Neftalimovite sinovi, spored
rodovite nivni - gradovite i selata nivni.
Predelot na Dan
40 Za plemeto na Danovite sinovi, spored rodovite nivni, se frli
sedmata `drepka.
41 Granicite na nivniot del bea: Cora, E{taol i Ir-{eme{
42 i gradovite: {aalabin, Ajalon i Jitla,
43 Elon, Timnata, Ekron,
44 Elteke, Gibeton i Vaalat,
45 Jehud, Bene-Berak i Gat-Rimon,
46 Me-Jarkon i Rakon, so oblasta okolu Jafa.
47 No delot na Danovite sinovi be{e mal za niv i tie krenaa vojska
protiv Le{em, go prezedoa i site gi ubija so se~iloto na me~ot, go
zavladeaja gradot i se naselija vo nego, i Le{em go narekoa Dan,
spored imeto na predokot svoj Dan.
48 Toa e nasledstvoto na plemeto na Danovite sinovi, spored
rodovite nivni - gradovite i selata nivni.
49 Otkako zavr{i delbata na zemjata, spored granicite nejzini,
sinovite Izraelovi mu dadoa me|u niv nasledstvo i na Isus, sinot
Navinov:
50 po zapoved na Gospod mu go dadoa gradot {to go pobara: TimnatSerah, na Efremovata Gora; i toj go obnovi gradot i se vseli vo nego.
51 Toa se nasledstvata {to sve{tenikot Eleazar, Isus, sinot
Navinov, i rodona~alnicite na plemiwata im gi razdelija na
sinovite Izraelovi, so `drepka, vo Silom, pred Gospod, pred vlezot
vo skinijata na sobranieto. I zavr{ija so podelbata na zemjata.
Isus Navin
Isus Navin
20
Gradovite za pribe`i{te
I mu re~e Gospod na Isus, velej}i:
2 “Ka`i im na sinovite Izraelovi: odredete si gradovi pribe`i{ta, za koi vi govorev preku Mojsej,
3 za da mo`e da izbega tamu ubiec, koj ubil ~ovek po gre{ka, od
nebre`nost; neka vi bidat pribe`i{te od odmazdnikot za krv.
4 I koj }e izbega vo eden od tie gradovi, neka zastane pred portite od
gradot i glasno neka go raska`e deloto svoe na gradskite stare{ini;
tie da go primat kaj sebe vo gradot i da mu dadat mesto, za da `ivee kaj
niv;
5 a ako odmazdnikot za krv }e po~ne da go goni, tie ne treba da go
predadat ubiecot vo racete negovi, za{to toj ubil bli`en svoj od
nebre`nost i nemal prethodno sprema nego omraza.
6 I neka ostane vo toj grad, se dodeka ne izleze na sud pred narodot,
ili dodeka ne umre golemiot sve{tenik, {to }e bide vo tie denovi. A
potoa ubiecot neka se vrati i neka si odi vo gradot svoj i vo domot
svoj, od kade {to izbegal.”
7 I go odredija Kedes vo Galileja, vo Neftalimovata Gora, Sihem vo
Efremovata Gora, i Kirjat-Arba, odnosno Hevron, vo gorata Judina;
8 od onaa strana na Jordan, sproti Erihon, na istok, gi odredija:
Becer vo pustinata, vo ramninata, od Ruvimovoto pleme; Ramot vo
Galaad, od Gadovoto pleme, i Golan vo Ba{an, od Manasievoto pleme.
9 Tie gradovi bea odredeni za site Izraelovi sinovi i za
pridojdenite, koi `iveat me|u niv, za da izbega tamu sekoj, koj po
gre{ka ubil ~ovek, za da ne umre od rakata na odmazdnikot, pred da
izleze na sud pred narodot.
Gradovite na levitite
21
Levitskite rodona~alnici dojdoa kaj sve{tenikot Eleazar, kaj Isus,
sinot Navinov, i kaj plemenskite na~alnici na Izraelovite sinovi,
2 i im rekoa vo Silom, vo hananskata zemja, velej}i: “Gospod be{e
zapovedal preku Mojsej da ni dadete gradovi za `iveewe i so nivnite
okolni mesta za na{iot dobitok.”
3 I sinovite Izraelovi im gi dadoa na levitite od svoite delovi,
spored zapovedta na Gospod, ovie gradovi so nivnite okolni mesta.
4 I se frli `drepka za Kaatovite rodovi i spored `drepkata na
sinovite od sve{tenikot Aron, koi bea leviti, im se padnaa trinaeset
gradovi - od Judinoto pleme, od Simeonovoto pleme i od
Venijaminovoto pleme;
5 a na drugite Kaatovi potomci spored `drepkata za rodovite na
Efremovoto pleme, na Danovoto pleme i na polovinata od
Manasievoto pleme im se padnaa - deset gradovi;
6 na Girsonovite potomci od plemeto Isaharovo, od Asirovoto
pleme, od Neftalimovoto pleme i od polovinata Manasievo pleme vo
Ba{an so `drepka im pripadnaa - trinaeset gradovi;
Isus Navin
Isus Navin
7 na Merarievite potomci, spored rodovite nivni, od Ruvimovoto
pleme, od Gadovoto pleme i od Zavulonovoto pleme - dvanaeset
gradovi.
8 Sinovite Izraelovi im gi dadoa na levitite tie gradovi i nivnite
okolini so `drepka, kako {to be{e zapovedal Gospod preku Mojsej.
9 A na sinovite od plemeto Judino i od plemeto Simeonovo im gi
dadoa ovie gradovi {to se nabrojuvaat spored imiwata svoi:
10 na Aronovite potomci, od rodovite Kaatovi, me|u sinovite
Levievi, bidej}i nivnata `drepka be{e prva.
11 Im go dadoa Kirjat-Arba, odnosno gradot na Arba (Arba se
vika{e Anakoviot tatko), inaku gradot Hevron, vo Judinata Gora,
zaedno so predgradijata negovi;
12 a poleto na toj grad i selata negovi mu gi dadoa vo nasledstvo na
Jefuneoviot sin Halev.
13 I taka, na sinovite na sve{tenikot Aron im go dadoa gradot
Hevron, so predgradijata negovi, kako grad - pribe`i{te za ubijcite,
i Livna so okolinata nejzina,
14 Jatir so okolinata negova, E{temoa so okolinata negova,
15 Holon so okolinata negova, Davir so okolinata negova,
16 Ajin so okolinata negova, Juta so okolinata nejzina; Vetsamis so
okolinata negova - devet gradovi od tie dve plemiwa;
17 od Venijaminovoto koleno: Gavaon so okolinata negova, Geva so
okolinata nejzina,
18 Anatot so okolinata negova, Almon so okolinata negova - ~etiri
grada.
19 Site gradovi na sinovite Aronovi, sve{tenicite, se trinaeset
gradovi so okolinite nivni.
20 I na rodovite od Kaatovite potomci, levitite, - {to u{te bea
ostanale od Kaatovite sinovi, spored nivnata `drepka, im se padnaa
gradovite od predelite na plemeto Efremovo:
21 im go dadoa Sihem so okolinata negova, kako gradpribe`i{te za
ubijci, vo Efremovata Gora, i Gezer so okolinata negova.
22 Kivcaim so okolinata negova, Vetoron so okolinata negova ~etiri grada;
23 a od Danovoto pleme: Elteke so okolinata negova i Gibeton so
okolinata negova,
24 Ajalon so okolinata negova i Gat-Rimon so okolinata negova ~etiri grada;
25 od polovinata na Manasievoto pleme: Tanah so okolinata negova,
i Jivleam* so okolinata negova - dva grada.
26 Site gradovi {to im se padnaa na drugite Kaatovi potomci, se
deset grada so okolinite nivni.
27 A na Girsonovite potomci, srodnici na levitite, im gi dadoa: od
polovinata na Manasievoto pleme Golan vo Ba{an so okolinata
negova, gradpribe`i{te za ubijci, i Bee{tera so okolinata nejzina dva grada;
28 od Isaharovoto pleme: Ki{jon so okolinata negova, Daverat so
okolinata negova,
Isus Navin
Isus Navin
29 Jarmut so okolinata negova, En-Ganim so okolinata negova ~etiri grada;
30 od Asirovoto pleme: Mi{al so okolinata negova, Avdon so
okolinata negova;
31 Helkat so okolinata negova, Rehov so okolinata negova - ~etiri
grada;
32 od Neftalimovoto pleme: Kedes vo Galileja so okolinata negova, gradpribe`i{te za ubijci, Hamot-Dor so okolinata negova i Kartan
so okolinata negova - tri grada.
33 Site gradovi {to im se padnaa na Girsonovite sinovi, spored
plemiwata nivni, se trinaeset gradovi so okolinite nivni.
34 Na drugite leviti, od rodovite na Merarievite sinovi, im gi
dadoa od Zavulonovoto pleme: Jokneam so okolinata negova, Karta so
okolinata nejzina.
35 Dimna so okolinata nejzina, Nahalal so okolinata negova - ~etiri
grada;
36 od Ruvimovoto pleme im be{e daden gradot-pribe`i{te za ubijci
Becer, vo pustinskata ramnina, so okolinata negova, Jahca so
okolinata nejzina,
37 Kedemot so okolinata negova, Mefaat so okolinata negova ~etiri grada;*
38 od Gadovoto pleme: Ramot so okolinata negova - grad-pribe`i{te
za ubijci, vo Galaad, Mahanaim so okolinata negova.
39 Esevon so okolinata negova, Jazer so okolinata negova - ~etiri
grada.
40 Site gradovi {to im se padnaa so `drepka na drugite levitski
rodovi, od Merarievite sinovi, spored domovite nivni, se dvanaeset
grada.
41 Site levitski gradovi, {to bea vo nasledstvata na sinovite
Izraelovi, bea ~etirieset i osum grada so okolinite nivni.
42 Site tie gradovi im bea dadeni so nivnite okolini.
43 I taka Gospod mu ja predade na Izrael celata zemja, za koja im se
zakolna na nivnite takovci deka }e im ja dade; tie ja nasledija i se
naselija vo nea.
44 I Gospod im dade spokojstvo otsekade, kako {to im se be{e
zakolnal na tatkovcite nivni, i nikoj od neprijatelite nivni ne se
osmeli da stane protiv niv; site nivni neprijateli Gospod im gi
predade vo nivni race.
45 Ne ostana neispolnet nieden zbor od site dobri zborovi, koi
Gospod mu gi be{e rekol na domot Izraelov: se se ispolni.
*21,25. Jivleam: spored starata gr~ka verzija; vo evrejskiot original stoi
GatRimon, grad koj ve}e e spomnat vo prethodniot stih.
*21,37. Stihovite 36 i 37 gi nema vo najstarite evrejski rakopisi. Zasvedo~eni se
vo starata gr~ka i starata latinska verzija.
Plemiwata isto~no od Jordan
22
Toga{ Isus go povika Ruvimovoto i Gadovoto pleme i ednata
polovina od Manasievoto pleme i im re~e:
Isus Navin
Isus Navin
2 “Vie ~uvte se, {to vi be{e zapovedano od Mojsej, slugata Gospodov,
i gi poslu{avte site moi zborovi vo se, {to vi zapovedav;
Z vie ne gi napu{tavte bra}ata svoi vo tekot na mnogu denovi i gi
zapazivte zapovedite na Gospod, va{iot Bog.
4 Sega Gospod, va{iot Bog, gi uspokoi va{ite bra}a, kako {to im
be{e govorel; i taka, vratete se i odete vo domovite va{i, vo zemjata
na va{eto nasledstvo, {to vi ja dade Mojsej, slugata Gospodov, od onaa
strana na Jordan;
5 samo pazete gri`livo da gi ispolnuvate zapovedite i zakonot, {to
vi go dade Mojsej, slugata Gospodov: da Go sakate Gospoda, va{iot Bog,
da odite po site Negovi pati{ta, da gi pazite zapovedite Negovi, da se
privrzuvate kon Nego i da Mu slu`ite so seto srce va{e i so seta
du{a va{a.”
6 Potoa Isus gi blagoslovi i gi otpu{ti i tie se razotidoa po
svoite {atori.
7 Na ednata polovina od Manasievoto pleme Mojsej i dade del vo
Ba{an, a na drugata polovina Isus i dade del so bra}ata nivni na
zapad od Jordan. I koga Isus gi otpu{ti vo {atorite nivni i gi
blagoslovi,
8 toj im re~e: “Vratete se so golemoto bogatstvo vo svoite {atori, so
mnogubroen dobitok, so srebro, so zlato, so bakar i so `elezo, i so
mnogu obleka”; i go razdelija plenot, zemen od neprijatelite, so
bra}ata svoi.
@rtvenik kraj Jordan
9 Toga{ sinovite Ruvimovi i sinovite Gadovi i ednata polovina od
Manasievoto pleme se vratija i trgnaa od sinovite Izraelovi od
Silom, {to e vo hananskata zemja, za da si odat vo zemjata Galaad, vo
zemjata na nasledstvoto svoe {to go dobija po zapoved na Gospod,
dadena preku Mojsej.
10 Koga dojdoa vo okolinata na Jordan, vo hananskata zemja, sinovite
Ruvimovi i sinovite Gadovi, i ednata polovina od Manasievoto pleme
izgradija tamu, kraj Jordan, eden `rtvenik, `rtvenik golem na izgled.
11 I slu{naa Izraelovite sinovi deka se zboruva: “Ete, sinovite
Ruvimovi i sinovite Gadovi i polovina od Manasievoto pleme
izgradile `rtvenik vo hananskata zemja, kraj Jordan, od stranata na
Izraelovite sinovi.”
12 {tom go ~uja toa Izraelovite sinovi, se sobra celata zaednica na
sinovite Izraelovi vo Silom za da odat vo vojna protiv niv.
13 Najnapred sinovite Izraelovi go ispratija kaj sinovite Ruvimovi
i kaj sinovite Gadovi i kaj polovinata od Manasievoto pleme vo
Galaadskata zemja Fines, sinot na sve{tenikot Eleazar,
14 i so nego deset rodona~alnici, po eden od site Izraelovi
plemiwa; sekoj od niv be{e vojvoda vo iljadnicite Izraelovi.
15 i tie dojdoa kaj sinovite Ruvimovi i kaj sinovite Gadovi i kaj
polovinata od Manasievoto pleme vo zemjata Galaad i im rekoa,
velej}i:
16 “Eve {to veli celata zaednica Gospodova: kakov prestap ste
napravile pred Gospod, so toa {to Mu zavrtevte grb na Gospod,
Isus Navin
Isus Navin
Izraeloviot Bog, i si podignavte `rtvenik i otstapivte sega od
Gospod?
17 Zar mal vi be{e grevot Fegorov, od kogo ne sme se o~istile ni do
den-denes i zaradi nego dojde pomor vrz zaednicata Gospodova?
18 A vie denes otstapuvate od Gospod! Denes stanuvate protiv Nego, a
utre Toj }e se razgnevi na celata zaednica Izraelova.
19 Ako, pak, zemjata na va{eto nasledstvo vi e mala, pominete site vo
zemjata Gospodova, vo koja se nao|a skinijata Gospodova, zemete del
me|u nas, no ne stanuvajte protiv Gospod, niti protiv nas stanuvajte,
gradej}i si drug `rtvenik, osven `rtvenikot na Gospod, na{iot Bog;
20 zar Ahan, sinot Zerahov, ne izvr{i li samiot prestap, zemaj}i od
prokolnatoto, a gnevot padna vrz celoto op{testvo Izraelovo? Ne
umre samo toj poradi bezzakonieto svoe.”
21 I odgovorija na toa sinovite Ruvimovi i sinovite Gadovi i
polovinata od Manasievoto pleme i im rekoa na vojvodite Izraelovi:
22 “Gospod Bog e ve~en, Gospod Bog e ve~en, Toj znae, i Izrael neka
znae! Ako otstapuvame od Gospod, Gospod neka ne nè po{tedi vo ovoj
den!
23 Ako sme izgradile `rtvenik, za da otstapime od Gospod, ili za da
prinesuvame na nego sepalenici ili da prinesuvame na nego `rtvi za
mir, samiot Gospod neka sudi!
24 No za dobro go napravivme nie toa, za da ne im re~at utre va{ite
sinovi na na{ite sinovi: {to imate vie so Gospod, Izraeloviot Bog?
25 Gospod go opredeli Jordan za granica me|u nas i vas, sinovi
Ruvimovi i sinovi Gadovi, vie nemate del vo Gospod. Taka sinovite
va{i }e gi otu|at na{ite sinovi da ne Mu slu`at na Gospod.
26 3atoa rekovme: da si podigneme `rtvenik ne zaradi prinosi nitu
zaradi `rtvi,
27 tuku za da bide toj me|u vas i nas, me|u na{ite rodovi po nas,
svedok deka nie mo`eme da Mu slu`ime na Gospod pred niv so na{i
prinosi, i so na{i sepalenici i `rtvi za mir i za da ne im re~at utre
va{ite sinovi na na{ite sinovi: vie nemate del vo Gospod.
28 Pa si rekovme: ako taka ni ka`at nam i na na{ite rodovi po nas,
nie }e im re~eme: Videte ja sli~nosta na `rtvenikot Gospodov, {to go
napravile na{ite tatkovci, ne zaradi prinosi nitu zaradi `rtvi,
tuku za da bide svedok me|u vas i nas.
29 Daleku sme od mislata, da otstapime od Gospod, i da se odvratime
od Gospod, i da yidame `rtvenik za sepalenici, prinosi za `rtvi,
osven pred `rtvenikot na Gospod, na{iot Bog, koj e pred skinijata
Negova.”
30 Sve{tenikot Fines, site na~alnici na zaednicata i vojvodite na
iljadnicite Izraelovi, {to bea so niv, koga gi slu{naa zborovite,
{to gi rekoa Ruvimovite sinovi, Gadovite sinovi i Manasievite
sinovi, gi odobrija.
31 I Eleazaroviot sin, sve{tenikot Fines, im re~e na sinovite
Ruvimovi, na sinovite Gadovi, i na polovinata od Manasievoto pleme:
“Denes poznavme deka Gospod e me|u nas, deka vie so toa ne ste
izvr{ile pred Gospod prestap, tuku ste gi izbavile sinovite
Izraelovi od rakata Gospodova.”
Isus Navin
Isus Navin
32 Toga{ Eleazaroviot sin, sve{tenikot Fines, i rodona~alnicite
se vratija otkaj sinovite Ruvimovi i sinovite Gadovi vo hananskata
zemja kaj sinovite Izraelovi i im donesoa odgovor.
33 I na Izraelovite sinovi toa im gode{e, pa Go blagoslovija
sinovite Izraelovi Boga i rekoa deka nema da vojuvaat protiv niv, i
da ja razorat zemjata, vo koja `iveat sinovite Ruvimovi i sinovite
Gadovi.
34 I Ruvimovite sinovi i Gadovite sinovi go narekoa toj `rtvenik
Ed*, za{to, rekoa tie, toj e svedok me|u nas deka Gospod e Bog.
*22,34. t.e. svedok.
Poslednite poraki na Isus
23
Po mnogu vreme, otkako Gospod go uspokoi Izrael od site okolni
neprijateli, Isus ostare, dojde vo poodminata vozrast.
2 I gi svika Isus site sinovi Izraelovi, stare{inite nivni,
sudiite nivni i upravitelite nivni, i im re~e: “Jas ostarev, dojdov vo
poodminata vozrast.
3 Vie vidovte sè {to Gospod, va{iot Bog, napravi pred liceto va{e
so site tie narodi, bidej}i Gospod, va{iot Bog, Samiot se bori za vas.
4 Ete, vi gi podeliv so `drepka tie drugi narodi vo nasledstvo na
plemiwata va{i, site narodi {to gi pobediv od Jordan do Golemoto
More, na zapad.
5 Samiot Gospod, va{iot Bog, }e gi progoni od vas; }e gi istrebi
pred vas, za da ja dobiete vo nasledstvo nivnata zemja, kako {to
Gospod, va{iot Bog, vi govore{e.
6 Zatoa trudete se revnosno da ~uvate i da ispolnuvate sè {to e
napi{ano vo knigata na Mojseeviot zakon, ne otstapuvaj}i od nego
nitu nadesno, nitu nalevo.
7 Ne se zbli`uvajte so narodite {to ostanaa me|u vas, ne gi
spomnuvajte imiwata na nivnite bogovi, ne kolnete se vo niv, ne
slu`ete im i ne im se poklonuvajte,
8 no privrzete se kon Gospod, va{iot Bog, kako {to pravevte do
denes.
9 Gospod protera pred va{i o~i golemi i silni narodi, i nikoj ne se
osmeli da stane protiv vas do denes;
10 eden od vas gone{e pred sebe iljada, bidej}i Samiot Gospod,
va{iot Bog, se bore{e za vas, kako {to vi govore{e.
11 Zatoa bidete mnogu vnimatelni i sakajte Go Gospoda, va{iot Bog.
12 Ako, pak, se vratite i se priklu~ite kon ostatocite na tie narodi,
{to ostanaa me|u vas, i se srodite so niv, i odite kaj niv, i tie kaj vas,
13 znajte deka Gospod, va{iot Bog, nema pove}e da gi progonuva od vas
tie narodi, tuku }e bidat za vas stapica i mre`a, kam{ik za rebrata
va{i i trn za va{ite o~i, dodeka ne bidete istrebeni od taa dobra
zemja, {to Gospod, va{iot Bog, vi ja dade.
14 Eve, jas sega zaminuvam na pat kade {to celiot svet zaminuva. A
vie poznavte so seto svoe srce i so seta svoja du{a deka ne be{e
naprazen nieden zbor od site dobri zborovi, {to gi govore{e za vas
Isus Navin
Isus Navin
Gospod, va{iot Bog: se se izvr{i na vas, ni eden zbor ne ostana
neispolnet.
15 No kako {to se izvr{i na vas sekoj dobar zbor, {to vi go
ka`uva{e Gospod, va{iot Bog, taka Gospod }e go ispolni nad vas sekoj
lo{ zbor, dodeka ne ve istrebi od ovaa dobra zemja, {to vi ja dade
Gospod, va{iot Bog.
16 Ako go prekr{ite zavetot na Gospod, va{iot Bog, {to Toj vi go
zapoveda, i otidete da im slu`ite na drugi bogovi i da im se
poklonuvate, toga{ gnevot Gospodov }e plamne vrz vas, i brzo }e
is~eznete od ovaa dobra zemja, koja Toj vi ja dade.”
Izrael odlu~uva da Mu slu`i na Boga
24
Toga{ Isus gi sobra site emiwa Izraelovi vo Sihem i gi svika
stare{inite na Izrael i knezovite negovi, sudiite negovi i
upravitelite negovi, i tie se pretstavija pred Boga.
2 I mu re~e Isus na celiot narod: “Vaka veli Gospod, Bog na Izrael:
va{ite tatkovci, Tara, tatkoto Avraamov i tatkoto Nahorov, vo staro
vreme `iveeja od onaa strana na Rekata* i im slu`ea na drugi bogovi.
3 No jas go zedov tatkoto va{ Avraam od onaa strana na Rekata, go
vodev do zemjata hananska, mu go umno`iv semeto negovo i mu go dadov
Isak.
4 Na Isak mu gi dadov Jakov i Isav. Na Isav mu ja dadov vo
nasledstvo gorata Seir; a Jakov i sinovite negovi vlegoa vo Egipet.
5 Toga{ gi isprativ Mojsej i Aron i go sovladaa Egipet so ona {to
go izvr{iv tamu, a potoa ve izvedov.
6 Gi izvedov tatkovcite va{i od Egipet, i vie dojdovte kaj Crvenoto
More. Toga{ Egip}anite se spu{tija po tatkovcite va{i so koli i
kowanici do Crvenoto More;
7 no tie povikaa kon Gospod, i Toj spu{ti gusta magla me|u nas i
Egip}anite i go navede na niv moreto, koe i gi pokri. O~ite va{i
vidoa {to napravi Gospod vo egipetskata zemja i vie ostanavte vo
pustinata mnogu denovi.
8 I ve vovede vo zemjata na Amorejcite, koi `iveeja od onaa strana na
Jordan; tie stanaa protiv vas, no Gospod gi predade vo va{i race, i vie
ja dobivte kako nasledstvo zemjata nivna i gi istrebivte od pred
liceto va{e.
9 Se krena Valak, sinot na Cipor, moavskiot car, i otide so vojska
protiv Izrael, i isprati da go povikaat Beoroviot sin Valaam, za da
ve frli vo prokletstvo;
10 no Gospod ne saka{e da go poslu{a Valaam, - toj ve blagoslovi, i
jas ve izbaviv od racete negovi.
11 Vie go preminavte Jordan i dojdovte vo Erihon. I po~naa da
vojuvaat protiv vas `itelite na Erihon: Amorejcite i Perizijcite,
Hanancite i Hitijcite, Gergesejcite, Evejcite i Jevusijcite, no
Gospod gi predade vo va{ite race.
12 I isprati pred vas str{eli, koi gi izgonija od pred vas dvajcata
amorejski carevi; bez tvojot me~ i bez tvojot lak.
Isus Navin
Isus Navin
13 I vi dade zemja, za koja vie ne ste se trudele, i gradovi {to ne ste
gi gradele, i vie `iveete vo niv; i lozja i maslini, koi ne ste gi
sadele, a jadete plodovi.
14 I taka, imajte strahopo~it kon Gospod i slu`ete Mu so ~istota i
iskrenost; i otfrlete gi bogovite na koi im slu`ea predcite va{i od
onaa strana na Rekata i vo Egipet, i slu`ete Mu na Gospod.
15 Ako, pak, ne vi e milo da Mu slu`ite na Gospod, odberete si sega,
komu da mu slu`ite: na bogovite li, na koi im slu`ea predcite va{i,
koga bea od onaa strana na Rekata, ili na bogovite na Amorejcite, vo
~ija zemja `iveete, a, pak, jas i domot moj }e Mu slu`ime na Gospod.”
16 Odgovori narodot i re~e: “Ne, toa nikako! Nema da Go ostavime
Gospoda i nema da im slu`ime na drugi bogovi!
17 3a{to Gospod e na{ Bog; Toj nè izvede nas i takovcite na{i od
egipetskata zemja, od domot na ropstvoto, i prave{e pred o~ite na{i
golemi ~uda i nè ~uva{e po celiot pat, po koj odevme, i me|u site
narodi, niz koi minuvavme.
18 Gospod gi izgoni otkaj nas site narodi i Amorejcite, {to `iveeja
vo ovaa zemja. Zatoa i nie }e Mu slu`ime na Gospod, bidej}i Toj e na{
Bog.”
19 Isus mu re~e na narodot: “Ne }e mo`e da Mu slu`ite na Gospod,
za{to Toj e svet Bog, Bog revnitel; Toj nema da go istrpi bezzakonieto
va{e i grevovite va{i.
20 Ako Go ostavite Boga i im slu`ite na tu|i bogovi, Toj }e isprati
na vas zlo i }e ve istrebi, mesto da vi napravi dobro.”
21 I narodot mu odgovori na Isus: “Ne, nie }e Mu slu`ime na
Gospod.”
22 Isus mu re~e na narodot: “Svedoci li ste vie za sebe deka Go
izbravte Gospoda da Mu slu`ite?” Tie odgovorija: “Svedoci sme.”
23 “A sega, otfrlete gi tu|ite bogovi {to se me|u vas i svrtete go
srceto svoe kon Gospod, Izraeloviot Bog.”
24 Narodot mu re~e na Isus: “Na Gospoda, na{iot Bog, }e Mu
slu`ime i glasot Negov }e go slu{ame.”
25 I toj den Isus napravi so narodot zavet i mu dade naredbi i
zakoni vo Sihem pred skinijata na Gospod, Bog Izraelov.
26 i gi zapi{a Isus tie zborovi vo knigata na zakonot Bo`ji, pa zede
golem kamen i go postavi tamu pod dabot, {to e pred svetili{teto
Gospodovo.
27 I mu ka`a Isus na celiot narod: “Ete, ovoj kamen }e ni bide
svedok, bidej}i toj gi slu{na site zborovi na Gospod {to Toj vi gi
ka`a denes; toj neka bide svedok protiv vas, ako nekoga{ la`ete pred
Gospod, Va{iot Bog.”
28 I potoa Isus go isprati narodot, sekoj vo mestoto svoe.
Smrtta na Isus
29 I po seto toa umre Isus, sinot Navinov, slugata Gospodov, na sto i
deset godini.
30 I go pogrebaa vo predelite na delot negov vo Timnat-Serah, vo
Efremovata Gora, na sever od planinata Gaa{.
Isus Navin
Isus Navin
31 I Mu slu`e{e Izrael na Gospod vo site denovi Isusovi, i vo site
denovi na stare{inite, koi go pominaa vremeto so Isus i koi gi vidoa
site dela {to mu gi napravi na Izrael.
32 I koskite na Josif, koi Izraelovite sinovi gi iznesoa od Egipet,
gi pogrebaa vo Sihem, vo onoj del na poleto, {to Jakov go be{e kupil
od sinovite amorejski, koi `iveeja vo Sihem, za sto srebrenici i mu
gi dade kako del na Josif.
33 Potoa umre i Aronoviot sin Eleazar, i go pogrebaa na ridot
Fines, koj mu be{e daden na Efremovata Gora.
*24,2. t.e. Eufrat.
Isus Navin
Sudii Izraelovi
SUDII IZRAELOVI
Voved
Sobitijata od knigata Sudii Izraelovi se odnesuvaat na eden
period poln so nemiri, koj trae od vseluvaweto na Izraelcite vo
Hanan, pa do vospostavuvaweto na carstvoto i carskata vlast.
Centralniot del na ovaa kniga gi prika`uva podvizite na eden
odreden broj sudii, ili, pak, samo nakratko go prika`uva nivniot
`ivot. Ottuka proizleguva i samiot naslov na knigata; sudiite se
lu|e, koi pravoto na vladeewe go dobile li~no od Boga, a nivnite
ovlastuvawa se protegaat ne samo vo oblasta na pravoto, tuku i
mnogu po{iroko. Takvite lu|e imaat dol`nost da upravuvaat so
narodot, ili pak da go izbavat plemeto ili pove}e plemiwa koga tie
se vo nevolja. Knigata Sudii Izraelovi e sostavena od tri osnovni
dela:
Prviot se odnesuva na nastanite koi go odbele`uvaat
doseluvaweto na Izraelcite vo Hanan, sè do smrtta na Isus Navin
(1,1-2,10).
Vtoriot del su{tinski poka`uva kako Bog go osloboduva Svojot
narod, odbiraj}i i ispra}aj}i lu|e koi konkretno go ostvaruvaat
toa osloboduvawe (2,11-16,31).
Tretiot del donesuva dve epizodi so koi se istaknuva bezzakonieto
koe vladee megu izraelskite plemiwa vo preodniot period pred da
zapo~ne vremeto na carevite (17-21).
Spored ovaa kniga, ona {to mu se slu~uva na Izrael zavisi od
negoviot odnos kon Boga. Se dodeka toj Mu e neveren, Bog dopu{ta
ugnetuvawe od sosedite i od pripadnici na lokalnite plemiwa, no
koga Mu se obra}a i Go povikuva na pomo{, Bog go izbavuva.
Izrael se vseluva vo Hanan
1
Po smrtta na Isus, sinovite na Izrael Go pra{aa Gospoda, velej}i:
“Koj od nas prv }e trgne protiv Hanancite - da vojuva protiv niv?”
2 Gospod odgovori: “Juda }e trgne; ete, Jas ja predavam zemjata vo
negovi race.”
3 Juda, pak, mu ka`a na bratot svoj Simeon: “Dojdi so mene vo mojot
del za da vojuvame protiv Hanancite; a potoa jas }e vlezam so tebe vo
tvojot del.” I Simeon otide so nego.
4 Toga{ Juda trgna, i gi predade Gospod Hanancite i Perizijcite vo
racete nivni, i tie ubija od niv vo Bezek deset iljadi du{i.
5 Vo Bezek naidoa na Adoni-Vezek, zapo~naa bitka so nego i gi
razbija Hanancite i Perizijcite.
6 Adoni-Vezek izbega, no tie se spu{tija, trgnaa po nego, go fatija i
mu gi isekoa palcite na racete negovi i na nozete negovi.
Sudii Izraelovi
Sudii Izraelovi
7 Toga{ Adoni-Vezek re~e: “Sedumdeset carevi so prese~eni palci
na racete i nozete sobiraa tro{ki pod trpezata moja; kako {to pravev
jas, taka mi vozdade Bog.” I go dovedoa vo Erusalim, kade {to i umre.
8 I vojuvaa Judinite sinovi protiv Erusalim, go prezedoa i go
porazija so me~ i gradot go izgorea so ogan.
9 Potoa Judinite sinovi trgnaa da vojuvaat protiv Hanancite, koi
`iveeja vo planinskata zemja, vo ju`nata oblast i vo ramninata.
10 I trgna Juda protiv Hanancite, koi `iveeja vo Hevron, (porano
Hevron se narekuva{e Kirjat-Arba), i gi razbija {e{aj, Ahiman i
Talmaj.
11 Ottuka trgnaa protiv `itelite na Davir; porano Davir se vika{e
KirjatSefer.
12 Toga{ Halev re~e: “Koj }e go napadne Kirjat-Sefer i }e go
prezeme, }e mu ja dadam }erkata svoja Ahsa za `ena.”
13 Go prezede Gotoniil, sinot na Kenaz, pomladiot brat na Halev; i
toj mu ja dade }erkata svoja Ahsa za `ena.
14 Pred da zamine taa, Gotoniil ja podu~i da bara od tatko si zemja, i
taa sleze od magareto. Halev ja pra{a: “{to bara{?”
15 A taa mu re~e: “Daj mi blagoslov; ti mi dade suva zemja, daj mi i
vodni izvori.” I ì gi dade Halev gornite izvori i dolnite izvori.
16 Kenijcite, pak, koi vodat poteklo od Mojseeviot test, pojdoa od
gradot na palmite* so Judinite sinovi vo Judinata pustina, koja e na
jug od Arad. I dojdoa i se naselija me|u narodot.
17 Potoa trgna Juda so svojot brat Simeon i gi sovladaa Hanancite,
koi `iveeja vo Cefat, go prokolnaa gradot so prokletstvo i go
narekoa toj grad Horma.
18 Juda isto taka gi prezede Gaza so nejzinata okolina, A{kelon i
negovata okolina, i Ekron i negovata okolina,
19 Gospod be{e so Juda, i toj ja dobi vo nasledstvo planinata; no ne
mo`e{e da gi istera `itelite na dolinata, bidej}i tie imaa `elezni
dvokolki.
20 A na Halev mu go predadoa Hevron, kako {to be{e rekol Mojsej, i
gi istera ottamu trite sina na Anak.
21 No Venijaminovite sinovi ne gi isteraa Jevusijcite, koi `iveeja
vo Erusalim; Jevusijcite `iveat so potomcite na Venijamin vo
Erusalim i do dendenes.
22 I sinovite Josifovi isto taka trgnaa protiv Vetil, i Gospod
be{e so niv.
23 Josifovite sinovi go razgledaa Vetil, a porano gradot se
narekuva{e Luz.
24 I stra`arite vidoa eden ~ovek, koj doa|a{e od gradot i mu rekoa:
“Poka`i ni go vlezot vo gradot, i }e poka`eme milost kon tebe.”
25 Toj im go poka`a vlezot vo gradot, i tie go sovladaa gradot so
se~iloto na me~ot, a toj ~ovek i site negovi rodnini gi pu{tija.
26 Toj ~ovek otide vo zemjata na Hitijcite i izgradi grad i go nare~e
so imeto Luz. Toa mu e imeto i do den-denes.
27 I Manasija ne gi izbrka `itelite na Bet-{an i negovite sela,
nitu `itelite na Taanah i negovite sela, nitu `itelite na Dor i
negovite sela, nitu `itelite na Jivleam i negovite sela, nitu pak na
Sudii Izraelovi
Sudii Izraelovi
Megido i negovite sela. No, Hanancite i ponatamu ostanaa da `iveat
vo ovaa zemja.
28 Koga Izrael stana silen, im nametna danok na Hanancite, no ne gi
izbrka.
29 I Efrem ne gi istera Hanancite koi `iveeja vo Gezer; i
Hanancite `iveeja me|u niv vo Gezer.
30 I Zavulon ne gi izbrka `itelite na Kitron, nitu `itelite na
Nahalol, i Hanancite `iveeja me|u niv i im pla}aa danok.
31 I Asir ne gi izbrka `itelite na Ako, i ni `itelite na Sidon i
Ahlav, ni od Ahziv, Helba, Afik nitu, pak, od Rehov.
32 Se naseli Asir me|u Hanancite, `itelite na taa zemja, bidej}i ne
mo`e{e da gi izbrka.
33 I Neftalim ne gi izbrka `itelite na Vetsamis kako ni `itelite
na Bet-Anat i `ivee{e me|u Hanancite, `itelite na taa zemja; a
`itelite na Vetsamis i na Bet-Anat bea negovi podanici.
34 Amorejcite gi potisnaa sinovite Danovi vo gorite, bidej}i ne im
davaa da slezat vo dolinata.
35 I Amorejcite ostanaa da `iveat vo Har-Heres, vo Ajalon i
{aalevim; no rakata na Josifoviot dom gi prisili i tie im stanaa
podanici.
36 Predelite na Amorejcite se protegaa od ugorninata Akravim, od
Karpata se ugore.
*1,16. Erihon.
Gospod go ukoruva Svojot narod
2
Dojde angel Gospodov od Gilgal vo Bohim i re~e: “Jas ve izvedov od
Egipet i ve vovedov vo zemjata, za koja im se zakolnav na tatkovcite
va{i; i rekov: - nema da go naru{am Mojot zavet so vas nikoga{;
2 vie, pak, ne vleguvajte vo sojuz so `itelite na ovaa zemja; na
bogovite nivni ne im se poklonuvajte, idolite nivni skr{ete gi,
`rtvenicite nivni urnete gi. No vie ne go poslu{avte glasot Moj.
Zo{to postapivte taka?
3 Zatoa velam: nema da gi isteram od vas, i tie }e bidat trwe za vas, a
bogovite nivni }e vi bidat soblazna.”
4 Koga angelot Gospodov gi ka`a tie zborovi pred site sinovi
Izraelovi, narodot krena golem piskot i zaplaka.
5 Poradi toa i go narekuvaat toa mesto Bohim. Tamu tie Mu prinesoa
`rtva na Gospod.
Smrtta na Isus
6 Otkako Isus go raspu{ti narodot, sinovite Izraelovi zaminaa
sekoj vo svojot del za da dobie vo nasledstvo zemja.
7 Narodot Mu slu`e{e na Gospod vo tekot na site denovi na Isus i
vo tekot na site denovi na stare{inite, koi go nad`iveaja Isus, i koi
go bea videle seto golemo delo na Gospod {to Toj go napravi za
Izrael.
Sudii Izraelovi
Sudii Izraelovi
8 A koga umre Isus, sinot Navinov, sluga Gospodov, na sto i deset
godini,
9 go pogrebaa vo predelite na negoviot del {to go nasledi vo
Timnat-Heres, vo Efremovata Gora, na sever od planinata Gaa{;
10 i koga celoto pokolenie im se pridru`i na svoite predci, i
nastana po niv drug rod, koj ne Go znae{e Gospoda i delata Negovi,
kakvi {to mu be{e napravil na Izrael, Narodot otstapuva od Gospod
11 toga{ Izraelovite sinovi po~naa da pravat zlo pred Gospod i da
mu slu`at na Vaal;
12 Go ostavija Gospoda, Bog na tatkovcite nivni, Koj gi be{e izvel
od zemjata egipetska, i se svrtea kon drugi bogovi, kon bogovite na
tamo{nite mesta, i po~naa da im se poklonuvaat, i Go razgnevija
Gospoda;
13 Go ostavija Gospoda i po~naa da im slu`at na Vaalovci i na razni
Astarti.
14 Toga{ Gospod silno se razgnevi protiv Izraelcite i gi predade
vo racete na graba~i, koi gi ograbuvaa; i gi predade vo racete na
okolnite narodi, i ne mo`ea pove}e da odoleat pred neprijatelite
svoi.
15 Nasekade, kade i da otidea tie, rakata Gospodova be{e protiv niv
na zlo, kako {to im be{e govorel Gospod i kako {to im se be{e
zakolnal Gospod. I tie bea na golema maka.
16 Toga{ Gospod postavi sudii, koi gi spasuvaa od racete na onie
{to gi plenea.
17 No tie i niv ne gi slu{aa, tuku bludstvuvaa so drugi bogovi i nim
im se poklonuvaa, a potoa skr{naa od patot, po koj odea nivnite
predci, koi im se pokoruvaa na zapovedite od Gospod. Tie ne pravea
taka.
18 No koga Gospod im postavuva{e sudii, Sam Gospod be{e so
sudijata i gi spasuva{e od neprijatelite nivni vo tekot na celiot vek
na sudijata, za{to Gospod gi so`aluva{e, slu{aj}i gi ofkawata nivni
od onie {to gi ugnetuvaa i potiskaa.
19 No {tom }e umre{e sudijata, tie odnovo po~nuvaa da `iveat vo
u{te pogolem razvrat od svoite predci, odej}i po drugi bogovi, da im
slu`at i da im se poklonuvaat. I ne otstapuvaa od delata svoi
`estoki i od lo{iot pat svoj.
Gospod go isku{uva Izrael
20 Toga{ Gospod silno se razgnevi protiv Izrael i re~e: “Poradi
toa {to ovoj narod otstapi od zavetot Moj {to go postaviv so nivnite
predci, i ne go poslu{aa glasot Moj,
21 ni Jas nema pove}e da proteruvam pred niv nieden od narodite {to
gi ostavi Isus, koga umira{e,
22 za da go ispitam Izrael; }e po~nat li da se dr`at do patot
Gospodov i da odat po nego, kako {to se dr`ea tatkovcite nivni, ili
ne?”
Sudii Izraelovi
Sudii Izraelovi
23 I Gospod gi ostavi tie narodi i ne gi protera vedna{ i ne gi
predade vo racete na Isus.
Z
A ova se narodite, koi Gospod gi ostavi za da gi isku{uva so niv
sinovite na Izrael, site onie koi ne znaeja za site bitki hananski.
2 Samo za da znaat i da se nau~at na vojuvawe podocne`nite
pokolenija na Izrael, koi porano ne znaeja za vojna:
Z pet filistejski vojvodstva, site Hananci, Sidonci i Evejci, koi
`iveeja na planinata Livan od planinata Vaal-Ermon do Emat.
4 Tie bea ostaveni za da bide preku niv isku{uvan Izrael, i da se
doznae, dali se pokoruvaat na zapovedite Gospodovi, koi Toj gi be{e
zapovedal na nivnite predci preku Mojsej.
5 I `iveeja Izraelovite sinovi me|u Hanancite, Hitijcite,
Amorejcite, Perizijcite, Evejcite i Jevusijcite,
6 i gi zemaa }erkite nivni za `eni, i im gi davaa }erkite svoi na
sinovite nivni, i im slu`ea na nivnite bogovi.
SUDIITE NA IZRAEL
Gotoniil
7 Sinovite Izraelovi izvr{ija zlo pred o~ite na Gospod, i Go
zaboravija svojot Gospod Bog, i im slu`ea na Vaalovci i na A{eri*.
8 Toga{ Gospod se razgnevi silno protiv Izrael, i gi predade vo
racete na Ku{an-Ri{ataim, carot na Gorni Aram, i sinovite
Izraelovi mu robuvaa na Ku{an-Ri{ataim osum godini.
9 Potoa sinovite Izraelovi povikaa kon Gospod, i Toj podigna za
sinovite Izraelovi spasitel - Kenazoviot sin Gotoniil, pomaliot
brat na Halev.
10 Vrz nego be{e Duhot Gospodov, i toj be{e sudija na Izrael. Toj
objavi vojna protiv Ku{an-Ri{ataim, i Gospod go predade vo racete
negovi aramejskiot car Ku{an-Ri{ataim i rakata negova se zacvrsti
nad Ku{an-Ri{ataim.
11 I zemjata be{e spokojna ~etirieset godini, Potoa umre Gotoniil,
sinot na Kenaz.
Aod
12 Sinovite Izraelovi po~naa pak da pravat zlo pred Gospod, i
Gospod mu dade sila na moavskiot car Eglon protiv Izrael, poradi
toa {to tie pravea zlo pred Gospod.
13 Toj gi sobra kaj sebe sinovite Amonovi i Amalikovi, pa trgna i go
sobori Izrael, i go zavladea gradot na palmite3.
14 I sinovite Izraelovi mu robuvaa na moavskiot car Eglon
osumnaeset godini.
15 Toga{ sinovite Izraelovi pak povikaa kon Gospod, i Gospod im go
izbra za spasitel Aod, sinot na Gera, od Venijaminovoto pleme, koj
be{e levak. I sinovite Izraelovi ispratija po nego darovi do
moavskiot car Eglon.
Sudii Izraelovi
Sudii Izraelovi
16 Aod si napravi me~ so dve se~ila, dolg eden lakot, i go prepa{a
pod oblekata svoja na desnoto bedro,
17 i odnese darovi na moavskiot car Eglon, a Eglon be{e mnogu debel
~ovek.
18 Koga Aod gi prinese site darovi i gi isprati lu|eto {to gi
donesoa darovite,
19 sam se vrati otkaj idolite {to se vo Gilgal, i re~e: “Care, imam
tajna poraka za tebe.” Toj re~e: “Potivko!” I izlegoa site {to stoeja
pokraj nego.
20 Aod vleze kaj nego: toj sede{e sam vo letnata gorna soba. Toga{
Aod re~e: “Imam Bo`ja poraka za tebe.” Eglon stana od prestolot.
21 Toga{ Aod ja podade svojata leva raka, i go zede me~ot od desnoto
bedro i go zabi vo negoviot stomak,
22 taka {to se~iloto vleze zaedno so dr{kata, a saloto go pokri
se~iloto; bidej}i Aod ne mo`e{e da go izvadi me~ot, od negoviot mev
izleguva{e ne~istotija.
23 Aod potoa izleze od sobata, ja zatvori vratata i ja zaklu~i.
24 Otkako izleze, slugite na Eglon dojdoa i vidoa: ete, vratata na
sobata e zaklu~ena, i si rekoa: sigurno toj e otiden po potreba do
letnata soba.
25 ~ekaa dosta dolgo, no otkako vidoa deka nikoj ne ja otvora vratata
od sobata, zedoa klu~ i otklu~ija, a tamu nivniot gospodar le`i na
zemjata mrtov.
26 Dodeka se ~udea, Aod izbega, mina pokraj idolite i se zasolni vo
Seira.
27 A {tom pristigna Aod zatrubi so truba vo Efremovata Planina,
i slegoa so nego sinovite Izraelovi od gorata, i toj trgna pred niv.
28 I im re~e: “Odete po mene, za{to Gospod gi predade neprijatelite
va{i, Moavcite, vo va{i race.” I trgnaa po nego, gi prezedoa
moavskite premini na Jordan, i ne pu{tija nikoj da premine.
29 Toga{ ubija okolu deset iljadi Moavci, se zdravi i silni, i nikoj
ne izbega.
30 Taka se smirija vo onoj den Moavcite pred Izrael, i zemjata be{e
spokojna osumdeset godini.
Samegar
31 Po nego dojde Samegar, sin Anatov, koj ubi {estotini Filistejci
so volovski osten; i toj isto taka go izbavi Izrael.
*3,7. A{era e hananska bo`ica.
Devora i Varak
4
Koga umre Aod, Izraelovite sinovi pak po~naa da pravat zlo pred
Gospod.
2 I Gospod gi predade vo racete na hananskiot car Javin, koj
caruva{e vo Asor, i na negoviot vojskovoda~ Sisera, koj `ivee{e vo
Haro{et-Gojim.
3 I povikaa Izraelovite sinovi kon Gospod; za{to Javin ima{e
devetstotini `elezni koli i gi potiska{e Izraelovite sinovi
dvaeset godini.
Sudii Izraelovi
Sudii Izraelovi
4 Vo toa vreme sudija vo Izrael be{e proro~icata Devora, `enata na
Lapidot;
5 taa obi~no sede{e pod Devorinata palma, me|u Rama i Vetil, vo
Efremovata Planina i odea kaj nea Izraelovite sinovi za sudewe.
6 Devora isprati da go povikaat Varak, sinot na Avinoam od Kedes
Neftalimov, i mu re~e: “Zar ne zapoveda Gospod, Bog Izraelov: - odi,
soberi narod na gorata Tavor i zemi so sebe deset iljadi ma`i od
Neftalimovite sinovi i od Zavulonovite sinovi;
7 Jas, pak, }e go dovedam kaj tebe, kaj potokot Ki{on, Javinoviot
vojskovoda~ Sisera, i kolite negovi i mnoguiljadnata vojska negova, i
}e ti gi predadam vo tvoi race.”
8 Varak i odgovori: “Ako dojde{ so mene, }e odam; ako ne dojde{ so
mene, nema da odam.”
9 Taa re~e: “Dobro, }e dojdam so tebe; samo nema da bide slavata tvoja
po patot, po koj }e odi{; za{to vo `enska raka }e go predade Gospod
Sisera.” I Devora stana i trgna so Varak za Kedes.
10 A Varak gi povika potomcite na Zavulon i potomcite na
Neftalim vo Kedes, i po nego trgnaa deset iljadi du{i, i Devora pojde
so nego.
11 Toga{ Keniecot Hever se oddeli od Kenijcite, odnosno potomcite
na Hovav, {urata na Mojsej, i go postavi {atorot svoj kaj dabot, blizu
do Kedes.
12 I mu javija na Sisera deka Avinoamoviot sin Varak izlegol na
gorata Tavor.
13 Sisera gi sobra site koli, devetstotini `elezni koli, i siot
narod {to be{e so nego, i od Haro{et-Gojim zamina kaj potokot
Ki{on.
14 I Devora mu re~e na Varak: “Stani, bidej}i denes e denot, vo koj
Gospod }e go predade Sisera vo racete tvoi; Sam Gospod }e trgne pred
Tebe.” I Varak sleze od gorata Tavor, i po nego - deset iljadi ma`i.
15 Toga{ Gospod go dovede vo zabuna Sisera i site negovi koli i
celiot narod negov pred Varakoviot me~, i Sisera sleze od kolata i
izbega pe{.
16 Varak trgna da gi goni negovite koli i narodot do Haro{et-Gojim
i celata vojska na Sisera padna od ostar me~, ta ne ostana nieden.
17 A Sisera pobegna pe{ do {atorot na Jael, `enata na Keniecot
Hever, za{to me|u hacorskiot car Javin i domot na Keniecot Hever
ima{e mir.
18 Toga{ izleze Jael i mu re~e na Sisera: “Vlezi gospodare moj,
vlezi kaj mene, ne pla{i se!” Toj vleze kaj nea vo {atorot, i taa go
pokri so nametkata.
19 Sisera i re~e: “Daj mi malku voda da pijam, `eden sum.” Taa odvrza
mev so mleko, mu dade da pie i pak go pokri.
20 Sisera povtorno i re~e: “Stoj pred vlezot na {atorot i ako nekoj
dojde i te pra{a: ,ima li nekoj tuka?Ä a ti odgovori - ,nema.Ä“
21 Jael, Heverovata `ena, zede eden kolec od {atorot, zede i ~ekan vo
rakata svoja, i otide tivko kaj nego, ta mu go zabi kolecot vo
slepoo~nicite negovi, taka {to toj dopre do zemjata; a toj umoren
spie{e, - i umre.
Sudii Izraelovi
Sudii Izraelovi
22 I ete, Varak, tr~a{e po Sisera. Jael go pre~eka i mu re~e: “Vlezi,
jas }e ti go poka`am ~ovekot {to go bara{.” Toj vleze kaj nea, i ete,
Sisera le`i mrtov, so kolecot vo slepoo~nicite negovi.
23 Taka go pokori Bog vo toj den hananskiot car Javin pred sinovite
Izraelovi.
24 Rakata na sinovite Izraelovi se zasiluva{e se pove}e i pove}e
nad hananskiot car Javin, dodeka tie najposle ne go uni{tija.
Devorinata blagodarstvena pesna
5
Vo toj den zapeaja Devora i Varak, sinot Avinoamov so ovie zborovi:
2 “Blagoslovuvajte Go Gospoda za{to se odmazdi za Izrael, narodot
poka`a sesrdnost.
3 Slu{ajte, carevi, vnimavajte, knezovi; jas }e Mu peam i }e Mu
sviram na Gospod, na Gospod, Bog Izraelov!
4 Koga izleguva{e Ti, Gospodi, od Seir, koga doa|a{e od poleto
Edom, zemjata se trese{e, neboto kape{e i oblacite voda prolevaa;
5 gorite se topea od liceto na Gospod, duri i Sinaj zatreperi pred
Gospod, Bog Izraelov.
6 Vo dnite na Samegar, sinot Anatov, vo dnite na Jael, pati{tata
opustea i koi porano odea po pravite pati{ta, toga{ odea po
okolnite pateki.
7 Vo Izrael nema{e `itel vo selata, nema{e, dodeka jas, Devora, ne
stanav, dodeka ne vostanav jas, majkata Izraelova.
8 Izbraa novi bogovi, zatoa vojnata be{e pred vratata. Se vide li
{tit i kopje me|u ~etirieset iljadi od Izrael?
9 Srceto mi e kon vas, na~alnici Izraelovi, kon revnitelite vo
narodot; proslavuvajte Go Gospoda!
10 Vie, koi javate na beli magariwa {to sedite vo sudovite i odite
po patot, razglasuvajte!
11 Srede glasovite na onie {to pleskaat, tamu neka poka`at pravda,
Gospodi, zacvrsti ja pravdata vo Izrael! Toga{ narodot Gospodov se
razotide po svoite gradovi.
12 Razbudi se, razbudi se, Devora, razbudi se, pa zapej pesna! Stani,
Varak i vodi gi svoite platenici, sine Avinoamov!
13 Toga{ se vozveli~i silata negova; Gospod mene mi gi pot~ini
hrabrite.
14 Od Efrem dojdoa onie, koi bea fatile koren vo dolinite; po tebe
e bratot tvoj Venijamin, spored narodot tvoj; od Mahir doa|aa
na~alnici, a od Zavulon onie {to se zanimavaat so pi{uvawe.
15 I knezovite Isaharovi se so Devora, i Isahar isto taka kako
Varak, se spu{tija pe{ vo dolinata. Vo Ruvimovite plemiwa - golemo
raznoglasie.
16 Zo{to si mi sednal me|u ko{arite i go slu{a{ bleeweto na
stadata? Vo Ruvimovite plemiwa - golemo nesoglasie.
17 Galaad si `ivee spokojno od onaa strana na Jordan, i zo{to Dan da
se zanimava so korabite, a Asir da sedi na morskiot breg i se veseli
kraj svoite pristani{ta.
Sudii Izraelovi
Sudii Izraelovi
18 Zavulon e narod, koj ja dade du{ata svoja na smrtta, i Neftalim na polskite viso~ini.
19 Dojdoa carevi, toga{ se sudrija carevite hananski vo Taanah, kraj
vodite Megidonski, no ni par~e srebro ne dobija.
20 Od neboto se vojuva{e, se bieja yvezdite od svoite pati{ta protiv
Sisera.
21 Potokot Ki{on gi odvle~e; starodrevniot potok - potokot
Ki{on. Gazi gi, du{o moja, silnite!
22 Toga{ otpa|aa kopitata na kowite od topotewe, od terawe na
java~ite nivni.
23 Prokolnete go Meroz, re~e angelot Gospodov, prokolnete gi
`itelite negovi, zatoa {to ne dojdoa na pomo{ na Gospod so hrabrite.
24 Neka e blagoslovena me|u `enite Jael, `enata na Keniecot Hever,
me|u `enite vo {atorite neka e blagoslovena!
25 Toj pobara voda: taa mleko mu dade, vo vojvodska ~a{a mu donese
mrsno mleko.
26 Levata raka svoja taa ja protegna kon kolecot, a desnata - kon
~ekanot kova~ki; go udri Sisera, mu ja zdrobi glavata, go probode i mu
gi probi slepoo~nicite negovi.
27 Me|u nozete nejzini padna, isto{ten se ispru`i i umre, me|u
nozete nejzini padna vedna{.
28 Pogledna niz prozorecot Siserovata majka, niz re{etkata i si
pomisli: zo{to ne doa|a u{te kolata negova, zo{to se zabavuvaat
trkalata na kolite negovi?
29 Mudrite nejzini dvorjani i odgovaraat, a i samata taa si odgovara
na zborovite svoi:
30 mo`ebi na{le plen, pa go delat: komu po edna moma, komu po dve na
vojnik. Plen {aren za Sisera, plen {aren, vezen; {aren i vezen od
obete strani, simnat od ramenicite na plenikot.
31 Taka da zaginat site Tvoi neprijateli, Gospodi! A onie, koi Go
sakaat, da bidat kako sonce koga izgreva vo seta svoja sila!” - I mirna
be{e zemjata ~etirieset godini.
Midjanite go ugnetuvaat Izrael
6
A sinovite Izraelovi storija zlo pred Gospod, i Gospod gi predade
vo rakata na Midjanite za sedum godini.
2 Rakata na Midjanite nadvladea nad Izrael, i Izraelovite sinovi
poradi Midjanite si pravea pribe`i{ta vo pe{teri i tvrdini po
gorite.
3 I koga }e posee{e ne{to Izrael, }e dojde{e Midjanec ili
Amalikiec ili `itel od istok, }e napadne{e na nego;
4 i stoe{e kaj niv vo {atorite, i gi uni{tuva{e zemnite plodovi
duri do Gaza, i ne mu ostava{e za ishrana na Izrael ni ovca, ni vol, ni
magare.
5 Za{to tie doa|aa so dobitokot svoj i so {atorite svoi, doa|aa vo
golemo mno`estvo - kako skakulci; tie i kamilite nivni broj nemaa, i
odea po zemjata na Izrael za da ja opusto{uvaat.
Sudii Izraelovi
Sudii Izraelovi
6 Mnogu osiroma{i toga{ Izrael od Midjanite, i povikaa sinovite
Izraelovi kon Gospod.
7 A koga sinovite Izraelovi povikaa kon Gospod protiv Midjanite,
8 Gospod isprati prorok kaj Izraelovite sinovi i Toj im re~e: “Vaka
veli Gospod, Bog Izraelov - Jas ve izvedov od Egipet, ve izvedov od
domot na ropstvoto;
9 ve izbaviv od rakata na Egip}anite i od rakata na site va{i
ugnetuva~i; gi isterav od pred vas, i vi ja dadov zemjata nivna,
10 i vi rekov: Jas sum Gospod, Bog va{; ne gi po~ituvajte bogovite na
Amorejcite, vo ~ija zemja `iveete.”
Bog go zadol`uva Gedeon da go izbavi Izrael
11 Toga{ dojde angelot Gospodov i sedna vo Ofra pod dabot, koj mu
pripa|a{e na Joas od rodot na Aviezer; a sinot negov Gedeon ~uka{e
`ito na gumnoto, za da go sokrie od Midjanite.
12 I mu se javi angelot Gospodov i mu re~e: “So tebe e Gospod, ma`u
silen!”
13 Gedeon mu odgovori: “Gospodare moj, ako e Gospod so nas, zo{to nè
snajde seta ovaa maka? I kade se site Negovi ~udesa, za koi ni
raska`uvaa na{ite tatkovci, velej}i: ,Gospod nè izvede od Egipet?Ä
Sega Gospod nè ostavi i nè predade vo racete na Midjanite.”
14 Toga{ Gospod go pogledna i re~e: “Odi so taa svoja sila i spasi go
Izrael od rakata na Midjanite. Jas te ispra}am.”
15 Gedeon Mu odgovori: “Gospodi, kako }e go spasam Izrael: ete, i
plemeto mi e najbedno vo kolenoto Manasievo i jas sum najmal vo
domot na mojot tatko?”
16 Gospod mu re~e: “Jas }e bidam so tebe, i ti }e gi porazi{
Midjanite kako eden ~ovek.”
17 Gedeon Mu re~e: “Ako sum se zdobil so milost pred Tebe, daj mi
dokaz deka Ti govori{ so mene.
18 Ne odi si ottuka, dodeka ne dojdam kaj Tebe, da ti donesam dar svoj
i da Ti go predadam.” Toj re~e: “Jas }e ostanam, dodeka se vrati{.”
19 Gedeon otide i prigotvi kozle i lebovi presni od edna efa
bra{no; mesoto go stavi vo ko{nica, ~orbata ja nalea vo grne, gi
donese kaj Nego pod dabot i Mu gi prinese.
20 I angelot Bo`ji mu re~e: “Zemi go mesoto i poga~ata, i stavi gi
na onoj kamen, a ~orbata isturi ja.” Toj taka i napravi.
21 Angelot Gospodov go protegna krajot na `ezolot {to be{e vo
rakata negova, i go dopre mesoto i lebovite; i vivna ogan od kamenot i
izgorea mesoto i lebovite. A angelot Gospodov se sokri od o~ite
negovi.
22 I vide Gedeon deka toa be{e angel Gospodov i re~e Gedeon:
“Pomogni, Gospodi Bo`e, za{to vidov lice na angel Gospodov.”
23 Gospod mu re~e: “Mir na tebe, ne pla{i se, nema da umre{!”
24 I Gedeon Mu izgradi tamu `rtvenik na Gospod i go nare~e: Jahve
{alom*. Toj stoi i do denes vo Ofra koja im pripa|a na Aviezercite.
Gedeon go razoruva `rtvenikot na Vaal
Sudii Izraelovi
Sudii Izraelovi
25 Vo taa no} Gospod mu re~e: “Zemi go bikot od stadoto na tatko ti i
vtoriot bik, sedumgodi{niot i razru{i go `rtvenikot na Vaal {to e
kaj tatko ti, i ise~i gi drvata {to se kaj nego,
26 i izgradi Mu kako {to treba `rtvenik na tvojot Gospod Bog, na
vrvot od karpata, pa zemi go vtoriot bik i prinesi go kako `rtva
sepalenica vrz drvata {to }e gi ise~e{.”
27 Gedeon zede deset slugi svoi i napravi kako {to mu re~e Gospod;
no bidej}i se pla{e{e od doma{nite na svojot tatko i od gradskite
`iteli, namesto dewe, go napravi toa no}e.
28 Koga utredenta gradskite `iteli stanaa, ete, `rtvenikot na Vaal
be{e razru{en, stolbot do nego ise~en i vtoriot junec prinesen kako
`rtva vrz novoizgradeniot `rtvenik.
29 I si govorea eden na drug: “Koj go napravi toa?” Baraa,
raspra{uvaa i rekoa: “Joasoviot sin Gedeon go napravi toa.”
30 I gradskite `iteli mu rekoa na Joas: “Izvedi go sinot svoj; toj
treba da umre, za{to go razru{i Vaaloviot `rtvenik i go ise~e
svetiot stolb {to be{e do nego.”
31 Joas im ka`a na site {to dojdoa kaj nego: “Vie di }e se zastapuvate
za Vaal, vie li }e go za{tituvate? Koj }e se zastapi za nego, }e bide
predaden na smrt u{te ova utro; ako e toj bog, sam neka se odmazdi na
toj {to mu go sru{il `rtvenikot negov.”
32 Zatoa od toj den Gedeon po~naa da go vikaat Jerovaal, bidej}i bilo
re~eno: sam neka se odmazdi Vaal na nego, poradi toa {to mu go sru{il
`rtvenikot negov.
Gedeon bara znak za dokaz od Boga
33 I site Midjani i Amalikijci i `itelite od istok se sobraa
zaedno, ja preminaa rekata i se smestija vo dolinata Jizreel.
34 I Duhot Gospodov go potkrepi Gedeon; toj zatrubi so truba, i
plemeto na Aviezer se sobra da odi po nego.
35 I isprati glasnici niz celoto pleme Manasievo, i toa se odzva da
odi po nego; toj isto taka isprati glasnici do Asir, Zavulon i
Neftalim, i tie dojdoa tamu da se sretnat.
36 A Gedeon Mu re~e na Boga: “Ako go spasi{ Izrael preku mojata
raka, kako {to govore{e Ti,
37 toga{ eve, }e polo`am ovde na gumnoto edno runo - ako ima rosa
samo na runoto, a po celata zemja bide suvo, }e znam deka Ti preku
mojata raka }e go spasi{ Izrael, kako {to mi re~e.”
38 Taka i stana: utredenta, otkako stana rano, fati da go cedi runoto
i iscedi rosa od runoto cela ~a{a voda.
39 I Gedeon Mu re~e na Boga: “Ne mi se gnevi, ako pak ka`am i ako
samo u{te edna{ se obidam so runoto - neka bide suvo samo na runoto,
a po celata zemja da ima rosa.”
40 Taka i napravi Bog vo taa no}: samo na runoto be{e suvo, a po
celata zemja ima{e rosa.
*6,24. t.e. Gospod e mir.
Trista ma`i za Gedeon
7
Sudii Izraelovi
Sudii Izraelovi
Jerovaal, odnosno Gedeon, i siot narod {to be{e so nego, trgnaa
rano utrinata i se smestija kaj En-Harod; midjanskiot, pak, logor
be{e na sever od nego, kaj ridot More, vo dolinata.
2 I Gospod mu re~e na Gedeon: “So tebe ima mnogu narod, ne mo`am da
gi predadam Midjanite vo negovi race za da ne se vozgordee Izrael
pred Mene i da ka`e: ,mojata raka me spasiÄ.
3 3atoa razglasi da ~ue narodot, i ka`i: ,Koj strahuva i e pla{liv,
neka se vrati i vedna{ neka odi na gorata Galaad.” I se vratija od
narodot dvaeset i dve iljadi ma`i, a deset iljadi ostanaa.
4 I mu re~e Gospod na Gedeon: “Narod se u{te ima mnogu; odvedi gi
kaj vodata, tamu }e ti gi odberam; za kogo }e re~am: ,da odi so tebeÄ,
neka odi so tebe; a za kogo }e ti ka`am: ,ne treba da odi so tebeÄ, neka
ne odi.”
5 Toj go odvede narodot kaj vodata. I mu re~e Gospod na Gedeon: “Koj
loka voda so jazikot svoj, kako {to loka ku~e, nego stavi go nastrana,
isto taka i site onie {to kleknuvaat za da pijat voda.”
6 I brojot na onie {to lokaa so usta od raka, iznesuva{e trista
ma`i; a siot drug narod kleknuva{e na kolenici, za da pie voda.
7 I mu re~e Gospod na Gedeon: “So tie trista {to lokaa, }e ve spasam
i }e vi gi predadam Midjanite vo racete va{i, a site drugi neka si
odat sekoj vo svoeto mesto.”
8 I tie ja zedoa hranata od narodot za sebe i trubite nivni, i Gedeon
gi pu{ti site Izraelci da se vratat doma, a zadr`a kaj sebe trista
du{i. Midjanskiot logor, pak, be{e podolu od nego - vo dolinata.
Pretska`uvawe pobeda
9 Vo onaa no} Gospod mu re~e: “Stani, slezi vo logorot, za{to ti go
predadov vo tvoi race.
10 Ako, pak, se pla{i{ da sleze{ sam, odi vo logorot so Pura,
slugata svoj;
11 i }e slu{ne{ {to zboruvaat, i toga{ }e se zacvrstat racete tvoi,
i }e sleze{ vo logorot.” I slegoa toj i Pura, slugata negov, do
vojnicite, {to bea vo logorot.
12 A Midjanite i Amalikijcite i site `iteli od istok se bea
smestile po dolinata vo golemo mno`estvo, kako skakulci; kamilite
nivni bea bezbroj, bea mnogu - kako pesokot na morskiot breg.
13 Gedeon dojde. I ete, eden mu go raska`uva sonot na drug i veli:
“Soniv deka eden trkalezen ja~menov leb se trkala po midjanskiot
logor i otkako se otrkala do {atorot, udri vo nego taka {to toj padna,
go sobori, i {atorot se rasturi.”
14 Drugiot mu odgovori: “Toa ne e ni{to drugo, tuku me~ot na Gedeon,
sinot na Joas, Izraelecot; Bog gi predal vo racete negovi Midjanite i
celiot logor.”
15 Otkako go slu{na prika`uvaweto za sonot i tolkuvaweto negovo,
Gedeon se pokloni, se vrati vo izraelskiot logor i re~e: “Stanuvajte!
Gospod go predade vo racete va{i midjanskiot logor.”
Midjanite begaat
Sudii Izraelovi
Sudii Izraelovi
16 I gi rasporedi tristote ma`i vo tri ~eti i na site im dade po
edna truba i prazni stomni i vo stomnite sve}i.
17 I im re~e: “Gledajte me mene i pravete go istoto; ete, }e se
dobli`am do logorot, i {to }e pravam jas, toa pravete go i vie.
18 Koga jas i tie {to se so mene }e zatrubime so truba, trubete i vie
so va{ite trubi okolu celiot logor i vikajte: ,3a Gospod i za Gedeon!”
19 I dojde Gedeon so stote ma`i koi bea so nego do krajot od logorot,
okolu po~etokot na srednata stra`a, gi razbudija stra`arite,
zatrubija so trubite i gi skr{ija stomnite {to bea vo racete nivni.
20 I zatrubija site tri ~eti so trubi, i gi skr{ija stomnite, i gi
dr`ea vo levata raka sve}ite, a vo desnata raka trubite, trubea i
vikaa: “Me~ Gospodov i Gedeonov!”
21 I sekoj stoe{e na mestoto svoe okolu logorot; toga{ vo celiot
logor se rastr~aa, razvikaa i po~naa da begaat.
22 Dodeka tie trista ma`i trubea so trubi, Gospod go svrte me~ot na
sekogo protiv drugarot negov po celiot logor, i vojskata bega{e do
Bet-{ita kaj Cerera, sè do predelite na Avel-Mehola, blizu do Tabat.
23 Toga{ Izraelcite od plemeto Neftalimovo, Asirovo i od celoto
pleme Manasievo bea povikani i se vpu{tija po Midjanite.
24 A Gedeon isprati glasnici po celata Gora Efremova da ka`at:
“Izlezete im vo presret na Midjanite i zazemete im gi preminite vo
vodite na Jordan do Bet-Bara.” I bea povikani site Efremci, i gi
zazedoa preminite vo vodite na Jordan do Bet-Bara;
25 i gi fatija dvajcata midjanski knezovi: Orev i Zev; Orev go ubija
kaj Karpata na Orev, a Zev - kaj Zevova Presa, i gi gonea Midjanite;
glavite, pak, na Orev i Zev mu gi odnesoa na Gedeon od onaa strana na
Jordan.
Narodot od Efremovoto pleme negoduva
8
I mu rekoa Efremcite: “Zo{to napravi taka, ta ne nè povika, koga
zamina da vojuva{ protiv Midjanite?” I mnogu se karaa so nego.
2 Gedeon im odgovori: “Pa {to, napraviv taka kako {to i vie? Neli
se pabirkite na Efrem podobri od grozdoberot na Aviezer?
3 Vo va{i race Bog gi predade midjanskite knezovi Orev i Zev, i
kako mo`ev jas da storam takvo ne{to, vo sporedba so vas?” Toga{
nivniot gnev sprema nego se smiri {tom toj im gi ka`a tie zborovi.
Gedeon na istok od Jordan
4 A koga dojde Gedeon kaj Jordan, go premina toj i tristote ma`i {to
bea so nego. Tie bea umorni poradi goneweto na neprijatelot.
5 I im re~e toj na `itelite na Sukot: “Dajte im leb na ovie ma`i
{to se so mene, za{to se gladni; jas gi gonam midjanskite carevi
Zeveja i Salmana.”
6 Sukotskite na~alnici rekoa: “Zar rakata na Zeveja i Salmana e
ve}e vo tvoi race, ta da i davame leb na vojskata tvoja?”
7 Gedeon odgovori: “Ne taka, tuku koga Gospod }e gi predade Zeveja i
Salmana vo racete moi, jas }e gi uni{tam telata va{i so trwe od
pustinata i so bocki.”
Sudii Izraelovi
Sudii Izraelovi
8 Ottuka otide vo Peniel i im go re~e istoto na negovite `iteli, i
penuelskite `iteli mu odgovorija, kako {to odgovorija `itelite na
Sukot.
9 Toj im ka`a i na penuelskite `iteli: “Koga }e se vratam vo mir, }e
ja rasturam taa kula.”
10 A Zeveja i Salmana bea vo Karkor i vojskite nivni so niv do
petnaeset iljadi, sè {to be{e ostanalo od seta vojska na `itelite od
istok; a padnaa sto i dvaeset iljadi ma`i me~onosci.
11 I trgna Gedeon po patot na nomadite, na istok od Novah i Jogbeha
i ja razbi vojskata dodeka taa stoe{e bezgri`no.
12 3eveja i Salmana izbegaa; toj se spu{ti po niv i gi fati dvajcata
carevi - Zeveja i Salmana, i go dovede vo zbrka celiot logor.
13 Toga{ Gedeon, sinot na Joas, se vrati od vojnata preku preminot
Heres{*.
14 I fati edno mom~e od `itelite na Sukot i go raspra{a; i toj mu
gi napi{a imiwata na na~alnicite i stare{inite sukotski sedumdeset i sedum ma`i.
15 Potoa dojde kaj `itelite sukotski i re~e: “Eve gi Zeveja i
Salmana, za koi mi se potsmevavte, velej}i: ,3ar rakata na Zeveja i
Salmana e ve}e vo tvoi race, ta da im davame leb na tvoite izmoreni
du|e?Ä“
16 I gi zede gradskite stare{ini i zede trwe od pustinata i bocki,
pa gi kazni so niv `itelite na Sukot.
17 i ja sru{i kulata na Peniel i gi ubi `itelite na gradot.
18 I im re~e na Zeveja i na Salmana: “Kakvi bea onie {to gi ubivte
na Tavor?” Tie odgovorija: “Bea kako tebe - sekoj prilega{e na carski
sin.”
19 Gedeon re~e: “Tie bea moi bra}a, sinovi na majka mi! Gospod neka
mi e svedok: da bevte gi ostavile `ivi, ne bi ve ubil ni jas.”
20 I mu re~e na Jeter, svojot prvoroden sin: “Stani, ubij gi!” No
mom~eto ne go izvadi me~ot svoj; se pla{e{e, bidej}i be{e u{te mlad.
21 Toga{ Zeveja i Salmana rekoa: “Stani sam i ubij ne, za{to spored
~ovekot e i silata negova.” I stana Gedeon, i gi ubi Zeveja i Salmana,
i gi zede veri{kite {to bea okolu vratovite na kamilite nivni.
Gedeon umira
22 I mu rekoa Izraelcite na Gedeon: “Vladej so nas ti i sin ti i vnuk
ti, bidej}i ti nè spasi od racete na Midjanite.”
23 Gedeon im odgovori: “Nitu jas }e vladeam so vas, nitu mojot sin }e
vladee so vas; Gospod neka vladee so vas.”
24 I im re~e u{te Gedeon: “Ve molam za edno, dajte mi sekoj po edna
obetka od plenot svoj. Za{to neprijatelite, bidej}i bea Ji{maelci,
nosea zlatni obetki.”
25 Tie odgovorija: “}e dademe.” I poslaa edna obleka i frla{e tamu
sekoj po edna obetka od plenot svoj.
26 Zlatnite obetki {to toj gi pobara, te`ea iljada i sedumstotini
{ekeli, bez veri{kite, kop~iwata i purpurnite ode`di {to gi nosea
midjanskite carevi, i bez zlatnite veri{ki {to bea na vratovite od
kamilite nivni.
Sudii Izraelovi
Sudii Izraelovi
27 Od toa Gedeon napravi efod i go stavi vo svojot grad, vo Ofra; i
po~naa site Izraelci bludno da odat tamu, po efodot, koj be{e zamka
za Gedeon i celiot dom negov.
28 Taka se smirija Midjanite pred sinovite Izraelovi i pove}e ne
krenaa glava, i zemjata be{e spokojna ~etirieset godini vo denovite
na Gedeon.
29 Toga{ Jerovaal, sinot na Joas, otide da `ivee vo svojot dom.
30 Gedeon ima{e sedumdeset sina, proizlezeni od bedrata negovi,
bidej}i ima{e mnogu `eni.
31 A i nalo`nicata negova, koja `ivee{e vo Sihem, mu rodi sin, i
nemu mu dade ime Avimeleh.
32 I umre Gedeon, sinot Joasov, vo dlaboka starost, i be{e pogreban
vo grobot na tatkoto svoj, Joas, vo Ofra Aviezerova.
33 Otkako umre Gedeon, Izraelovite sinovi pak po~naa da `iveat vo
bezbo`ie i da im se poklonuvaat na Vaalovci, postavuvaj}i go za svoj
bog Vaal-Berit.
34 Izraelovite sinovi ne se setija na Gospod, svojot Bog, Koj gi
spasuva{e od racete na site okolni neprijateli,
35 i kon domot na Jerovaal, odnosno na Gedeon, ne poka`aa
blagodarnost za site dobrini {to mu gi napravi toj na Izrael.
*8,13. Vo nekoi prevodi namesto “preku preminot Heres” stoi “pred izgrevot na
sonceto”.
Avimeleh car na Sihem
9
Avimeleh, Jerovaaloviot sin, otide vo Sihem kaj vujkovcite svoi, i
im re~e nim i na celoto pleme od maj~iniot rod:
2 “Ka`ete im na site sihemski `iteli: {to e podobro za vas, da
vladeat so vas site sedumdeset sinovi Jerovaalovi ili da vladee so vas
eden? I spomnete si deka jas sum va{a koska i va{e telo.”
3 Vujkovcite im gi ka`aa na `itelite sihemski site tie zborovi za
nego; i srceto na tie `iteli se nakloni kon Avimeleh, bidej}i si
govorea: “Toj e na{ brat.”
4 I mu dadoa sedumdeset {ekeli srebro od svetili{teto na VaalBerit, za koi Avimeleh najde bezdelnici i skitnici, koi trgnaa po
nego.
5 I dojde vo domot na tatkoto svoj vo Ofra i gi ubi bra}ata svoi,
sedumdesette Jerovaalovi sinovi, vrz eden kamen. Ostana samo Jotam,
najmaliot Jerovaalov sin, za{to se be{e sokril.
6 Toga{ se sobraa site sihemski `iteli i site `iteli na Bet-Milo,
i otidoa, pa go postavija Avimeleh za car kaj dabot blizu do Sihem.
Jotamovata prikazna
7 Otkako mu raska`aa za toa na Jotam, toj otide i zastana na vrvot od
gorata Garizim i, otkako go krena glasot svoj, pa vikna i im re~e:
“~ujte me, `iteli sihemski, i Bog }e ve ~ue!
8 Edno vreme trgnale drvjata da pomazaat car koj }e vladee so niv i ì
rekle na maslinkata: ,Stani ni car!Ä
Sudii Izraelovi
Sudii Izraelovi
9 Maslinkata im rekla: ,3ar da ja ostavam masnotijata svoja, so koja se
poslu`uva Bog i lu|eto, pa da trgnam da skitam po drvjata?Ä
10 Toga{ drvjata i rekle na smokvata: ,Dojdi ti, da ni stane{ car!Ä
11 Smokvata im odgovorila: ,3ar da si ja ostavam sladosta svoja i
ubaviot plod i da trgnam da skitam po drvjata?Ä
12 I ka`ale drvjata na lozata: ,Dojdi ti, da ni stane{ car!Ä
13 Lozata im rekla: ,3ar da go ostavam sokot svoj {to gi veseli Boga i
lu|eto, i da trgnam da skitam po drvjata?Ä
14 Najposle site drvja mu rekle na trnot: ,Dojdi ti, da ni stane{ car!Ä
15 Trnot im rekol na drvjata: ,Ako, navistina, me postavite za car
nad sebesi, toga{ dojdete da si po~inete pod senkata moja; ako ne, }e
izleze ogan od trnot i }e gi izgori kedrite levanonski”.
16 I, ete, gledate, po vistina i po pravda li postapile koga go
postavile za car Avimeleh? I dobro li postapile so Jerovaal i domot
negov, i spored negovite dobrini li napravile taka?
17 Za vas site vojuva{e tatko mi, ne go `ale{e ni `ivotot svoj i ve
spasi od racete na Midjanite;
18 a vie sega se krevate protiv domot na mojot tatko i gi ubivte
sedumdesette sinovi na tatko mi vrz eden kamen i go postavivte za car
nad `itelite sihemski Avimeleh, sinot na robinkata negova, za{to e
va{ brat.
19 Ako denes ste postapile spored vistinata i spored pravdata so
Jerovaal i so domot negov, toga{ odete i raduvajte se na Avimeleh, i
toj da se raduva na vas;
20 ako, pak, ne - neka izleze ogan od Avimeleh i neka gi izgori
`itelite na Sihem i na Bet-Milo, i neka izleze ogan od `itelite na
Sihem i na Bet-Milo i da go izgori Avimeleh!”
21 I izbega Jotam, izbega i otide vo Beer, i `ivee{e tamu skri{no
od bratot svoj Avimeleh.
Buntot na Sihem protiv Avimeleh
22 Avimeleh, pak, caruva{e nad Izrael tri godini.
23 I isprati Bog lo{ duh me|u Avimeleh i `itelite na Sihem, i
po~naa `itelite sihemski da ne mu se pokoruvaat na Avimeleh.
24 Za da se odmazdi za sedumdesette sinovi Jerovaalovi, i krvta
nivna da se svrti protiv nivniot brat Avimeleh, koj gi ubi, i protiv
`itelite sihemski, koi ja poddr`aa rakata negova, za da go ubie
bratot svoj,
25 `itelite sihemski postavija po gorskite vrvovi protiv nego
zasedi, koi go ograbuvaa sekogo {to minuva{e pokraj niv po patot. Za
toa mu be{e javeno na Avimeleh.
26 Vo Sihem pristigna i Gal, Evedoviot sin, so bra}ata svoi, i odea
vo Sihem, i `itelite sihemski se potprea vrz nego.
27 I izlegoa vo poleto, i go berea grozjeto svoe, go gazea i se veselea,
pa otidoa vo domot na svojot bog, jadea i pieja, i go prokolnuvaa
Avimeleh.
28 A Gal, Evedoviot sin, re~e: “Koj e Avimeleh i {to e Sihem, ta da
mu slu`ime? Ne e li toj Jerovaalov sin, i ne e li Zevul negoviot
Sudii Izraelovi
Sudii Izraelovi
glaven sluga? Podobro slu`ete im na potomcite od Emor, tatko
Sihemov, a nemu zo{to da mu slu`ime?
29 Ako nekoj mi go dade{e toj narod vo racete moi, jas }e go izgonev
Avimeleh.” I mu be{e re~eno na Avimeleh: “Zgolemi ja vojskata svoja
i izleguvaj.”
30 3evul, upravitelot na gradot, gi slu{na zborovite na Gal,
Evedoviot sin, i silno se razgnevi.
31 Toj isprati tajno pratenici kaj Avimeleh da mu ka`at: “Ete, Gal,
Evedoviot sin, i bra}ata negovi dojdoa vo Sihem, i go buntuvaat
gradot protiv tebe;
32 zatoa stani no}eska, ti i narodot {to se nao|a so tebe, i postavi
zaseda vo poleto;
33 a izutrina, po izgrevawe na sonceto, stani i pristapi kon gradot;
i koga toj i narodot, koj e so nego, }e izlezat protiv tebe, toga{ pravi
go so niv ona {to rakata tvoja mo`e.”
34 Avimeleh stana no}ta, i siot narod {to se nao|a{e so nego, i
postavija vo zaseda kaj Sihem ~etiri dru`ini.
35 Gal, Evedoviot sin, izleze i zastana kaj gradskite porti; a izleze
i Avimeleh i narodot {to be{e so nego, od zasedata.
36 Gal, otkako go vide narodot mu re~e na Zevul: “Eve, narodot
sleguva od vrvot na gorata.” Zevul mu odgovori: “Senkite od drvjata ti
se pri~inuvaat lu|e.”
37 Gal pak progovori i re~e: “Ene, narodot se spu{ta od viso~inite,
i edna dru`ina doa|a otkaj patot na dubravata Meonim.”
38 I mu re~e Zevul: “Kade ti e ustata, koja vele{e: ,koj e Avimeleh,
ta da mu slu`ime?Ä Ova e narod {to ti go prezira{e; izleguvaj sega i
bori se so nego.”
39 i trgna Gal pred `itelite sihemski i se sudri so Avimeleh.
40 No Avimeleh se spu{ti po nego, i toj izbega od nego; a padnaa
mnogu ubieni do samite gradski porti.
41 I Avimeleh ostana vo Aruma, a Zevul go izbrka Gal i bra}ata
negovi, za da ne `ivee vo Sihem.
42 Na drugiot den narodot izleze vo poleto, i mu javija za toa na
Avimeleh.
43 Toj go zede narodot svoj i go razdeli na tri dru`ini i gi postavi
vo zaseda po poleto. I, otkako vide deka narodot izleze od gradot, se
krena protiv niv i gi ubi.
44 Dodeka Avimeleh i dru`inite {to bea so nego, pristapija i
zastanaa kaj gradskite porti, drugite dve dru`ini gi napadnaa site
{to bea vo poleto, i gi ispotepaa.
45 I Avimeleh vode{e borba so gradot, celiot toj den; go prezede
gradot, gi ubi `itelite {to bea vo nego, go razru{i gradot i go
posipa so sol.
46 Otkako go slu{naa toa site `iteli na Migdal-Sihem, vlegoa vo
skrivnicata na hramot na Vaal-Berit.
47 Mu javija na Avimeleh deka tamu se sobrale site `iteli na
Migdal-Sihem.
48 Toga{ Avimeleh otide na gorata Selmun, so seta vojska, koja be{e
so nego, i zede Avimeleh sekira so sebesi, otse~e granka od drvjata, ja
Sudii Izraelovi
Sudii Izraelovi
stavi na ramoto svoe i ì re~e na vojskata {to be{e so nego: “Vie
vidovte {to napraviv; poskoro napravete go i vie ona {to go napraviv
jas.”
49 I sekoj od vojskata prese~e granka, pa trgnaa po Avimeleh, gi
natrupaa grankite okolu skrivnicata i zapalija ogan so niv, i izginaa
site `iteli na Migdal-Sihem, okolu iljada du{i ma`i i `eni.
Avimeleh umira
50 Potoa Avimeleh otide vo Tevec, go opsadi i go prezede.
51 Srede gradot ima{e cvrsta kula; tamu izbegaa site ma`i i `eni i
site gradski `iteli, se zatvorija i se ka~ija na pokrivot od kulata.
52 Avimeleh dojde do kulata, udri na nea i se pribli`i do vratata od
kulata za da ja izgori so ogan.
53 Toga{ edna `ena frli par~e od vodeni~en kamen vrz glavata na
Avimeleh i mu go skr{i ~erepot.
54 Avimeleh vedna{ go povika slugata, oru`enosecot svoj, i mu re~e:
“Izvadi go me~ot svoj i ubij me za da ne se re~e za mene: go ubi `ena.”
I slugata go probode i toj umre.
55 Izraelcite, otkako vidoa deka Avimeleh umre, se razotidoa sekoj
vo svoeto mesto.
56 Taka mu vrati Bog na Avimeleh za zlo~inot {to go napravi protiv
svojot tatko, ubivaj}i gi sedumdesette svoi bra}a.
57 I site zlodela na sihemskite `iteli Bog gi svrte protiv glavite
nivni; i gi stigna kletva od Jotam, sinot na Jerovaal.
Sudiite Tola i Jair
10
Po Avimeleh se krena da go spasi Izrael Tola, sinot na Pua, sin
na Dodo, ma` od Isaharovoto pleme. Toj `ivee{e vo {amir, na
Efremovata Planina.
2 Toj be{e sudija nad Izrael dvaeset i tri godini, i umre, i be{e
pogreban vo {amir.
3 Po nego dojde Jair od Galaad, koj be{e sudija nad Izrael dvaeset i
dve godini.
4 Toj ima{e trieset sina, koi javaa na trieset magariwa, i imaa
trieset grada, koi i do denes se narekuvaat Jairovi seli{ta, a se vo
Galaadskata zemja.
5 Jair umre i be{e pogreban vo Kamon.
Amoncite go napagaat Izrael
6 A Izraelovite sinovi pak po~naa da pravat zlo pred Gospod i im
slu`ea na razni Vaali i Astarti, na bogovite aramejski, na bogovite
sidonski, na bogovite moavski, na bogovite od sinovite Amonovi i na
bogovite filistejski, a Gospoda Go ostavija i ne Mu slu`ea.
7 I se razgori gnevot na Gospod protiv Izrael, i Toj gi predade vo
racete na Amonovite sinovi.
8 Ottoga{ tie gi ugnetuvaa i gi ma~ea Izraelovite sinovi
osumnaeset godini po red, site Izraelovi sinovi od onaa strana na
Jordan vo amorejskata zemja, koja e vo Galaad.
Sudii Izraelovi
Sudii Izraelovi
9 Najposle Amoncite go preminaa Jordan za da vojuvaat protiv Juda i
Venijamin i protiv domot Efremov. I sinovite Izraelovi bea na
golemi maki.
10 Pa povikaa sinovite Izraelovi kon Gospod i rekoa: “Zgre{ivme
pred Tebe, za{to go ostavivme na{iot Bog i im slu`ime na
Vaalovci.”
11 I Gospod im re~e na Izraelovite sinovi: “Ne ve ugnetuvaa li
Egip}anite i Amorejcite, Amoncite i Filistejcite,
12 Sidoncite, Amalikijcite i Maoncite i koga povikavte kon Mene,
ne ve spasiv li od racete nivni?
13 A vie Me ostavivte i po~navte da im slu`ite na drugi bogovi;
zatoa nema pove}e da ve spasuvam;
14 odete, povikajte gi bogovite {to ste gi izbrale, neka ve spasat tie
vo ova za vas te{ko vreme.”
15 Toga{ sinovite Izraelovi Mu rekoa na Gospod: “Zgre{ivme;
pravi so nas sè {to Ti e milo, samo spasi nè sega.”
16 I gi otfrlija od sebe tu|ite bogovi i po~naa da Mu slu`at na
Gospod. I ne gi istrpe du{ata Negova stradawata Izraelovi.
17 Amoncite, pak, se sobraa i se smestija, postavija logor vo Galaad;
isto taka se sobraa i Izraelovite sinovi i postavija logor vo Micpa.
18 Narodot i na~alnicite galaadski si rekoa eden na drug: “Koj }e
po~ne vojna protiv Amoncite, toj neka bide na~alnik na site
galaadski `iteli.”
Eftaj stanuva vojskovoda~ na Izrael
11
A Eftaj be{e od Galaad, ~ovek hrabar; Toj be{e sin na edna
bludnica, so koja Galaad go rodi Eftaj.
2 No `enata na Galaad mu rodi sinovi. Koga porasnaa sinovite od
`enata, taa go istera Eftaj, velej}i mu: “Ti ne si naslednik na domot
na na{iot tatko, za{to si sin na druga `ena.”
3 I Eftaj izbega od bra}ata svoi vo zemjata Tov. Kaj Eftaj se sobraa
toga{ bezdelnici i odea so nego.
4 Po izvesno vreme Amoncite vlegoa vo vojna protiv Izrael.
5 Vo vremeto na vojnata na Amoncite protiv Izrael otidoa
galaadskite stare{ini da go dovedat Eftaj od zemjata Tov,
6 i mu rekoa na Eftaj: “Dojdi, stani ni vojvoda i }e vojuvame protiv
Amoncite.”
7 Eftaj im re~e toga{ na galaadskite stare{ini: “Neli me
namrazivte i me isteravte od domot na tatko mi? Zo{to dojdovte sega
kaj mene, koga ste vo nevolja?”
8Galaadskite stare{ini mu odgovorija na Eftaj: “Za toa dojdovme kaj
tebe sega, za da dojde{ so nas i da vojuva{ protiv Amoncite i da bide{
kaj nas knez na site `iteli galaadski.”
9 A Eftaj im odgovori na galaadskite stare{ini: “Ako me vratite za
da se boram protiv Amoncite, i Gospod mi gi predade, }e stanam li kaj
vas knez?”
10 Galaadskite stare{ini mu rekoa na Eftaj: “Gospod neka bide
svedok me|u nas deka }e postapime spored zborot tvoj!”
Sudii Izraelovi
Sudii Izraelovi
11 Potoa Eftaj otide so galaadskite stare{ini, i narodot go
postavi za svoj poglavar i vojvoda. I Eftaj gi iska`a site svoi
zborovi pred Gospod {to gi be{e rekol vo Micpa.
Porakite na Eftaj do Amoncite
12 I Eftaj isprati toga{ glasnici kaj amonskiot car da ka`e: “{to
bara{ od mene, ta si do{ol kaj mene da vojuva{ vo zemjata moja?”
13 A amonskiot car im re~e na Eftaievite glasnici: “Koga Izrael
dojde od Egipet, ja zazede mojata zemja od Arnon do Javok i Jordan;
zatoa vrati mi ja na miren na~in.”
14 No Eftaj pak isprati glasnici kaj amonskiot car
15 za da mu ka`at: “Vaka veli Eftaj: Izrael ne ja zazede zemjata
moavska i zemjata amonska;
16 za{to, koga doa|a{e od Egipet, Izrael otide vo pustinata kaj
Crvenoto More i dojde vo Kadis;
17 ottamu Izrael isprati glasnici kaj edomskiot car za da ka`at:
,dozvoli mi da minam niz zemjata tvojaÄ. No edomskiot car ne se
soglasi; isprati i kaj moavskiot car, no i toj ne se soglasi. Zatoa
Izrael ostana vo Kadis.
18 I trgna preku pustinata, ja zaobikoli zemjata edomska i zemjata
moavska, i dojde do isto~nata granica na moavskata zemja, i se smesti
od onaa strana na Arnon; no ne vleze vo predelite moavski, bidej}i
Arnon e granica na Moav.
19 No Izrael isprati pratenici i kaj Sihon, carot amorejski, carot
od Esevon, i mu re~e: ,dozvoli ni da mineme preku tvojata zemja do
na{eto mesto.Ä
20 No Sihon ne mu dozvoli na Izrael da mine preku negovite
predeli, i go sobra Sihon siot narod svoj, pa postavi logor vo Jahca i
se sudri so Izrael.
21 I Gospod, Bog Izraelov, go predade Sihon i siot negov narod vo
racete na Izrael, i toj gi ispotepa; i zavladea Izrael so celata zemja
na Amorejcite, koi `iveeja vo taa zemja,
22 i tie zavladeaja nad site predeli amorejski, od Arnon do Javok i
od pustinata do Jordan.
23 I taka, Gospod, Bog Izraelov, gi izgoni Amorejcite pred narodot
Svoj Izrael, a ti saka{ da go zavladee{?
24 Zarem ti ne vladee{e so toa {to ti go dal vo nasledstvo Hamos,
tvojot bog? I nie vladeeme so seto ona {to ni go dade kako nasledstvo
Gospod, na{iot Bog.
25 Zar si ti podobar od Valak, sinot na Cipor, carot moavski? Se
karal li toj so Izrael ili vojuval li protiv nego?
26 Izrael `ivee ve}e trista godini vo Esevon i vo negovite sela, vo
Aroer i vo negovite sela, i vo site gradovi {to se blisku do Arnon;
zo{to za toa vreme ne gi odzedovte?
27 Jas ne sum vinoven pred tebe, a ti mi pravi{ zlo, trgnuva{ vo
vojna protiv mene. Gospod neka bide sudija me|u sinovite Izraelovi i
Amoncite.”
28 No amonskiot car ne gi poslu{a zborovite na Eftaj, {to toj mu gi
isprati.
Sudii Izraelovi
Sudii Izraelovi
Vetuvaweto na Eftaj
29 I sleze vrz Eftaj Duhot Gospodov, i toj go premina Galaad i
teritorijata na Manasija, se vrati vo Micpa vo Galaad, i od Micpa
otide kaj Amoncite.
30 I Eftaj dade zavet pred Gospod, velej}i: “Ako gi predade{
Amoncite vo racete moi,
31 toga{, koga }e se vratam so mir od Amoncite, sè {to }e mi izleze
vo presret od vratata na domot moj, neka bide za Gospod, i }e go
prinesam kako `rtva sepalenica.”
32 Pa otide Eftaj kaj Amoncite da se bori protiv niv, i Gospod mu gi
predade vo racete negovi;
33 i im nanese mnogu golem poraz, i osvoi dvaeset gradovi,
raspolo`eni pome|u Aroer, Minit i Avel-Keramim, i se smirija
Amoncite pred sinovite Izraelovi.
34 Potoa dojde Eftaj vo Micpa, vo domot svoj, i ete, }erka mu
izleguva vo presret so timpani i oro: taa mu be{e edinica; osven nea
nema{e drug sin ili }erka.
35 {tom ja vide, ja raskina oblekata svoja i re~e: “Ah, dete moe! Ti
me frla{ vo golemi jadovi: i ti si me|u onie {to go naru{ija
spokojstvoto moe! Jas ja otvoriv ustata svoja pred Gospod i ne mo`am
da ja odre~am mojata zakletva.”
36 Taa mu odgovori: “Tatko! Ti ja otvori ustata svoja pred Gospod i
pravi go ona so mene {to si go ka`al so ustata svoja {tom Gospod se
odmazdi preku tebe na tvoite neprijateli, Amoncite.”
37 I mu re~e na svojot tatko: “No dopu{ti mi go samo u{te ova:
pu{ti me za dva meseca da otidam da se iska~am na gorata i da go
ispla~am mominstvoto svoe so drugarkite moi!”
38 Toj i re~e: “Odi!” I ja pu{ti za dva meseca. Taa otide so
drugarkite svoi i go oplakuva{e mominstvoto svoe vo gorata.
39 Po dva meseca taa se vrati kaj svojot tatko, i toj go izvr{i nad nea
zavetot svoj {to go dade, i taa ne pozna ma`. Ottoga{ stana obi~aj vo
Izrael,
40 sekoja godina }erkite Izraelovi da odat i da ja oplakuvaat
}erkata na galaad~aninot Eftaj, po ~etiri dena vo godinata.
Eftaj i Efremcite
12
Lu|eto od Efremovoto pleme se sobraa, dojdoa vo Cafon i mu rekoa
na Eftaj: “Zo{to otide da vojuva{ protiv Amoncite, a nas ne nè
povika so sebe? Nie }e go izgorime so ogan domot tvoj so tebe.”
2 Eftaj im re~e: “Jas i narodot moj imavme so Amoncite silni
karanici; Jas ve povikav, no vie ne me spasivte od racete nivni.
3 Otkako uvidov deka vie nema da me spasite, go izlo`iv `ivotot na
opasnost i trgnav protiv Amoncite, i Gospod gi predade vo moite
race; zo{to dojdovte sega da vojuvate protiv mene?”
4 Toga{ Eftaj gi sobra site galaadski `iteli i udri na Efremcite,
i `itelite galaadski gi ispotepaa Efremcite, velej}i: “Vie ste
begalci Efremovi, a Galaad e pome|u Efrem i Manasija.”
Sudii Izraelovi
Sudii Izraelovi
5 I galaad~anite gi zazedoa jordanskite premini od Efremcite, i
koga nekoj od unesre}enite Efremci }e re~e{e: “Dozvolete mi da
preminam”, `itelite galaadski mu velea: “Neli si ti od Efremovoto
pleme?” Toj }e odgovore{e: “Ne.”
6 Tie }e mu re~ea: “Ka`i {ibolet”, a toj }e re~e: “Sibolet”, i ne
mo`e{e nikako pravilno da go izgovori. Toga{ tie go zemaa i go
zakoluvaa kaj preminite na Jordan. I vo toa vreme padnaa ~etirieset i
dve iljadi lu|e od Efremovoto pleme.
7 Eftaj be{e sudija nad Izrael {est godini, i umre Eftaj, i be{e
pogreban vo eden od galaadskite gradovi.
Esevon, Elon i Avdon
8 Po nego sudija nad Izrael be{e Esevon od Vitleem.
9 Toj ima{e trieset sinovi, a trieset }erki od domot svoj oma`i,
dodeka trieset }erki zede odnadvor za sinovite svoi, i be{e sudija nad
Izrael sedum godini.
10 Esevon umre i be{e pogreban vo Vitleem.
11 Po nego sudija nad Izrael stana Elon od plemeto Zavulonovo; toj
upravuva{e so Izrael deset godini.
12 Umre i Zavulonecot Elon i go pogrebaa vo Ajalon, vo zemjata
Zavulonova.
13 Po nego be{e sudija nad Izrael Avdon, sin na Hilel od Piraton.
14 Toj ima{e ~etirieset sinovi i trieset vnuci, koi javaa na
sedumdeset magariwa; toj mu sude{e na Izrael osum godini.
15 I umre Avdon, sinot na Hilel od Piraton, i be{e pogreban vo
rodniot grad, vo zemjata Efremova, vo gorata Amalikova.
Objavuvawe na Samsonovoto ragawe
13
Izraelovite sinovi pak pravea zlo pred Gospod, i Gospod gi predade
vo racete na Filistejcite za vreme od ~etirieset godini.
2 Vo toa vreme ima{e eden ~ovek od Cora, od Danovoto pleme, po ime
Manoj; `ena mu be{e neplodna i nema{e deca.
3 I angel Gospodov i se javi na `enata i ì re~e: “Ete, ti si neplodna
i nema{ deca; no }e za~ne{ i }e rodi{ sin;
4 zatoa pazi se, ne pij vino i drug alkoholen pijalak i ne jadi ni{to
ne~isto;
5 za{to, ete, }e za~ne{ i }e rodi{ sin, i bri~ nema da ja dopre
glavata negova, za{to od samata maj~ina utroba toa mladen~e }e bide
nazir Bo`ji, i }e po~ne da go spasuva Izrael od racete na
Filistejcite.”
6 `enata dojde i mu ka`a na ma`ot svoj, velej}i: “~ovek Bo`ji dojde
kaj mene, i liceto mu be{e kako lice na angel Bo`ji, mnogu stra{no;
jas ne go pra{av od kade e, i toj ne mi go ka`a imeto svoe;
7 toj mi re~e: ,ete, }e za~ne{ i }e rodi{ sin; zatoa ne pij vino i drug
alkoholen pijalak i ne jadi ni{to ne~isto, bidej}i deteto od samata
maj~ina utroba pa do smrtta svoja }e bide posveteno na Boga.”
Sudii Izraelovi
Sudii Izraelovi
8 I Manoj Mu se pomoli na Gospod i re~e: “Gospodi! Neka dojde pak
kaj nas ~ovekot Bo`ji {to si go ispratil, i neka nè nau~i kako da
postapime so deteto {to }e se rodi.”
9 Bog ja slu{na molitvata na Manoj, i angelot Bo`ji pak dojde kaj
`enata, koga taa be{e vo poleto, a Manoj, ma`ot nejzin, ne be{e so
nea.
10 `enata vo toj moment potr~a i mu javi na ma`ot svoj i mu re~e:
“Ete, mi se javi ~ovekot, koj porano dojde kaj mene.”
11 Manoj stana i trgna so `ena si, i dojde kaj onoj ~ovek i mu re~e:
“Ti li si ~ovekot {to govorel so ovaa `ena?” I toj re~e: “Jas.”
12 I re~e Manoj: “I taka, neka se ispolni zborot tvoj, no kako da
postapuvame so toa dete, i {to da pravime so nego?”
13 Angelot Gospodov mu ka`a na Manoj: “Neka se ~uva toj od se ona, za
koe i govorev na `enata;
14 neka ne jade ni{to od ona {to lozata go ra|a; neka ne pie vino i
drug alkoholen pijalak, da ne jade ni{to ne~isto i da vnimava na sè
{to i zapovedav.”
15 A Manoj mu re~e na angelot Gospodov: “Dozvoli mi da te zadr`am,
dodeka da zgotvime jare.”
16 Angelot Gospodov mu re~e na Manoj: “I da me zadr`i{, jas nema da
jadam tvoj leb; ako, pak, saka{ da Mu prinese{ `rtva na Gospod,
prinesi Mu.” Manoj ne znae{e deka e toa angel Gospodov.
17 Manoj pak go pra{a angelot Gospodov: “Kako ti e imeto, za da te
proslavam, koga }e se ispolni zborot tvoj.”
18 Angelot Gospodov mu odgovori: “Zo{to pra{uva{ za imeto moe?
Toa e ~udno.”
19 I go zede Manoj jareto i lebniot prinos i Mu gi prinese na
Gospod vrz kamen. I Toj izvr{i ~udo, koe go vidoa Manoj i negovata
`ena.
20 Koga po~na plamenot da se izdiga od `rtvenikot kon neboto,
angelot Gospodov se izdigna vo `rtveniot plamen. Otkako go vidoa
toa, Manoj i `enata negova padnaa ni~kum na zemjata.
21 I angelot Gospodov stana nevidliv za Manoj i `enata negova.
Toga{ Manoj dozna deka toa be{e angel Gospodov.
22 I ì re~e Manoj na `enata svoja: “Bezdrugo }e umreme, bidej}i Go
vidovme Boga.”
23 `enata mu re~e: “Ako Gospod saka{e da nè umrtvi, ne bi primil od
racete na{i `rtva sepalenica i leben prinos, i ne bi ni go poka`al
seto ona, a sega ne bi ni go otkril ova.”
24 I `enata rodi sin i go nare~e so imeto Samson. I deteto raste{e,
i Gospod go blagoslovuva{e.
25 I Duhot Gospodov po~na da dejstvuva vo nego vo Danoviot logor,
me|u Cora i E{taol.
Prvite juna~ki podvizi na Samson
14
I otide Samson vo Timna i tamu vide moma od filistejskite }erki.
2 Toga{ toj otide i im javi na tatko si i na majka si i re~e: “Vidov vo
Timna devojka od filistejskite }erki; zemete mi ja za `ena.”
Sudii Izraelovi
Sudii Izraelovi
3 Tatko mu i majka mu rekoa: “Zar nema moma me|u }erkite na bra}ata
tvoi i vo siot narod, pa odi{ da zeme{ `ena od neobrezanite
Filistejci?” A Samson mu odgovori na tatko si: “Nea zemi mi ja za
`ena, bidej}i taa mi se svide.”
4 Tatko mu i majka mu ne znaeja deka toa e od Gospod, i deka toj bara
izgovor da im se odmazdi na Filistejcite; vo toa vreme Filistejcite
vladeeja nad Izrael.
5 I otide Samson so tatko si i majka si vo Timna, i koga se
pribli`uvaa do lozjata na Timna, ete eden mlad lav, rikaj}i mu
doa|a{e vo presret.
6 I Duhot Gospodov sleze vrz nego, i toj go raskina lavot kako jare; a
vo rakata negova nema{e ni{to. I ne im ka`a na tatko si i na majka si
{to napravi.
7 I dojde i porazgovara so devojkata, i taa mu se dopadna na Samson.
8 Po nekolku dena, toj pak otide, za da ja zeme, i navrati da go vidi
trupot na lavot, i ete, roj p~eli na trupot od lavot i med.
9Toj zede od medot vo racete svoi, trgna i jade{e po patot; i koga
dojde kaj tatko si i majka si, im dade i nim, i tie jadea; no ne im ka`a
deka toj med go zel od trupot na lavot.
Samson im postavuva gatanka na Filistejcite
10Dojde i tatko mu kaj devojkata, i tamu Samson priredi gozba, kako
{to obi~no pravat mlado`encite.
11 I {tom go vidoa tamu, izbraa trieset svadbeni drugari, koi }e
bidat kaj nego.
12 I im re~e Samson: “Ke vi postavam edna gatanka: ako mi ja
odgatnete vo tekot na sedum dena dodeka trae gozbava i ja pogodite
to~no, }e vi dadam trieset ko{uli i trieset promeni;
13 ako, pak, ne mo`ete da ja odgatnete, vie }e mi dadete trieset
ko{uli i trieset promeni.” Tie mu rekoa: “Postavi ja gatankata, da ja
~ueme.”
14 I im re~e: “Od jada~ot izleze jadewe, i od silniot izleze slatko.”
I tri dena ne mo`ea da ja odgatnat gatankata.
15 Na sedmiot den tie i rekoa na Samsonovata `ena: “Premisli go
ma`ot tvoj, da ni ja odgatne gatankata; inaku }e te izgorime so ogan
tebe i domot na tatkoto tvoj; zar ne pokanivte da nè ograbite.”
16 I pla~e{e pred Samson `enata negova, velej}i: “Ti me mrazi{ i
ne me saka{; ti im zadade gatanka na sinovite na mojot narod, a mene
ne mi ja odgatnuva{.” Toj i re~e: “Na tatko mi i na majka mi jas ne im
ja odgatnav, na tebe li da ti ja ka`am?”
17 I pla~e{e taa pred nego sedum dena, dodeka trae{e go{tevaweto
nivno. Najposle na sedmiot den toj i ja odgatna, bidej}i taa uporno go
mole{e. A taa im ja ka`a gatankata na sinovite na nejziniot narod.
18 I na sedmiot den pred zajdisonce mu rekoa gra|anite: “{to e
poslatko od med, i {to e posilno od lav?” Toj im re~e: “Da ne bevte
orale so mojata june~ka, nema{e da ja odgatnete gatankata moja.”
19 I Duhot Gospodov sleze vrz nego, i toj otide vo A{kelon, kade
{to ubi trieset ma`i, gi soble~e od niv ali{tata, im gi dade
Sudii Izraelovi
Sudii Izraelovi
promenite na onie {to ja bea odgatnale gatankata; i se rasrdi mnogu,
pa otide vo ku}ata na tatkoto svoj.
20 A `enata na Samson mu ja dadoa na negoviot svadben drugar, koj mu
be{e prijatel.
Samsonovata osveta
15
Po nekolku dena, po `etvata na p~enicata, dojde Samson da se vidi so
`ena si, donesuvaj}i so sebe edno jare; i koga re~e: “}e vlezam kaj `ena
mi vo spalnata”, tatko i ne mu dozvoli da vleze.
2 I re~e tatko ì: “Jas pomisliv deka ti si ja namrazil, pa ja dadov na
prijatelot tvoj; ete, pomalata sestra e poubava od nea; taa neka bide
tvoja namesto nea.”
3 Toga{ Samson re~e: “Sega }e bidam nevin pred Filistejcite, ako
im storam zlo.”
4 I otide Samson i ulovi trista lisici i, otkako zede fakli, gi vrza
opa{ka za opa{ka i vrza po eden fakel me|u dve opa{ki;
5 gi zapali faklite, i gi pu{ti lisicite vo posevite filistejski, ta
gi izgore krsticite od snopje i neo`neanoto `ito, i lozjata i
maslinovite gradini.
6 I se pra{uvaa Filistejcite: “Koj go napravi toa?” I rekoa:
“Samson, zetot na timnateecot, bidej}i toj mu ja odzede `enata i ja
dade na drugarot negov.” Toga{ Filistejcite otidoa i ja izgorea so
ogan nea i tatko i.
7 Samson im re~e: “Iako go storivte toa, jas pak }e vi se odmazdam i
samo toga{ }e se uspokojam.”
8 I toj im gi skr{i kolenata do bedrata, i otide pa zasedna vo
pe{terata kaj karpata Etam.
Samson i magare{kata ~elust
9 Toga{ trgnaa Filistejcite i postavija logor vo Judeja, i se
ra{irija duri do Lehi.
10 A `itelite na Judeja zapra{aa: “Zo{to izlegovte protiv nas?”
Tie odgovorija: “Dojdovme da go vrzeme Samson za da postapime so nego
onaka kako {to toj postapi so nas.”
11 I tri iljadi ma`i Judejci otidoa do pe{terata kaj karpata Etam i
mu rekoa na Samson: “Zar ne znae{ deka Filistejcite vladeat nad nas?
{to ni napravi?” Toj im odgovori: “Kako {to postapija tie so mene,
taka postapiv i jas so niv.”
12 Tie mu rekoa: “Dojdovme da te vrzeme, za da te predademe vo racete
na Filistejcite.” A Samson im re~e: “Zakolnete se deka nema da me
ubiete.”
13 Tie mu odgovorija: “Ne, nie samo }e te vrzeme i }e te predademe vo
racete nivni, a {to se odnesuva do ubivaweto, nema da te ubieme.” I go
vrzaa so dve novi ja`iwa i go odvedoa od pe{terata.
14 Koga se pribli`i do Lehi, Filistejcite go presretnaa so radosno
vikawe. I Duhot Gospodov sleze vrz nego, i ja`iwata na racete negovi
stanaa kako izgoren len, i vrskite padnaa od racete negovi.
Sudii Izraelovi
Sudii Izraelovi
15 Pa najde se u{te presna magare{ka ~elust, ja protegna rakata, ja
zede i ubi so nea iljada ma`i.
16 I re~e Samson: “So magare{ka ~elust ubiv kupi{ta, so magare{ka
~elust ubiv iljada ma`i.”
17 Otkako go re~e toa, ja frli ~elusta od rakata svoja i go nare~e toa
mesto: “Ramat-Lehi”*.
18 Toga{ po~uvstvuva silna `ed; vikna kon Gospod i re~e: “Ti go
izvr{i so rakata na Tvojot sluga ova golemo izbavuvawe; no sega }e
umram li od `ed ili }e padnam vo racete na neobrezanite.”
19 I Bog ja rascepi karpata vo Lehi, i pote~e voda od nea. Toj se
napi, duhot mu se povrati i o`ive; zatoa be{e nare~eno toa mesto:
“En-Kore”* {to e vo Lehi i do den-denes.
20 I toj be{e dvaeset godini sudija nad Izrael za vreme na
vladeeweto na Filistejcite.
*15,17. t.e. Rid na ~elusta.
*15,19. t.e. Izvor na onoj {to se moli.
Samson i portite na Gaza
16
Potoa Samson dojde vo Gaza, tamu vide edna bludnica i vleze kaj
nea.
2 Im javija na `itelite od Gaza: “Samson dojde ovde.” I obikoluvaa,
go ~ekaa cela no} kaj gradskite porti i se krieja cela no}, velej}i:
“Do osamnuvawe }e ~ekame i }e go ubieme.”
3 A Samson spie{e do polno}; potoa na polno} toj stana i gradskite
porti so dvata dovratnika, gi krena zaedno so direcite, gi stavi na grb
i gi odnese na vrvot od gorata, koja e na patot za Hevron.
Dalila go izneveruva Samson
4 Potoa toj zasaka edna `ena, koja `ivee{e vo dolinata Sorek; imeto
i be{e Dalila.
5 Dojdoa kaj nea filistejskite knezovi i ì rekoa: “Zapra{aj go i
doznaj vo {to mu e golemata sila, i kako da go nadmudrime za da go
vrzeme i da go smirime; nie, pak, }e ti dademe za toa sekoj po iljada i
sto {ekeli srebro.”
6 Toga{ Dalila go pra{a Samson: “Ka`i mi, vo {to ti e golemata
sila, i so {to bi mo`ele da te vrzat, za da te smirat?”
7 Samson i odgovori: “Ako me vrzat so sedum surovi `ili, u{te
neisu{eni, jas }e stanam bessilen i }e bidam kako drugite lu|e.”
8 I ì donesoa filistejskite knezovi sedum surovi `ili, u{te
neisu{eni, i taa go vrza so niv.
9 Vo toa vreme eden od niv sede{e sokrien vo spalnata nejzina; i taa
re~e: “Samsone, Filistejcite idat protiv tebe.” Toj gi raskina
`ilite, kako {to se raskinuva konop koga }e go gori ogan. I ne se
dozna za silata negova.
10 I Dalila mu re~e na Samson: “Ete, ti me izmami i mi ka`a laga;
ka`i mi sega, so {to mo`at da te vrzat?”
11 Toj i odgovori: “Koga bi me vrzale so novi ja`iwa, koi ne bile
upotrebeni, jas bi stanal bessilen i }e bidam kako drugite lu|e.”
Sudii Izraelovi
Sudii Izraelovi
12 Dalila zede novi ja`iwa, go vrza i mu re~e: “Samsone,
Filistejcite doa|aat protiv tebe.” Vo toa vreme eden od niv sede{e
sokrien vo spalnata. I toj gi skina ja`iwata od racete svoi kako
konci.
13 I Dalila pak mu re~e na Samson: “Ti se me mami{ i mi govori{
laga; ka`i mi, so {to mo`at da te vrzat?” Toj odgovori: “Ako privie{
sedum per~iwa od kosata na glavata moja, na vratilo i gi zabie{ so
kolec na kamen jas }e bidam bessilen kako drugite lu|e.”
14 I koga toj zaspa, Dalila zede sedum per~iwa od kosata na glavata
negova, gi privi na vratiloto i so kolec gi pritegna na kamen i mu
re~e: “Filistejcite odat protiv tebe, Samsone!” Toj se razbudi od
sonot i go izvle~e krosnoto spletkano od osnovata i vratiloto.
15 I Dalila toga{ mu re~e: “Zo{to zboruva{ ,te sakamÄ, a srceto
tvoe ne e so mene? Ete, me izmami tripati i ne mi ka`a, vo {to e
tvojata golema sila.”
16 I bidej}i taa go voznemiruva{e so zborovite svoi sekoj den i go
ma~e{e, du{ata negova mu se nata`i do smrt.
17 I toj i go otkri celoto svoe srce, velej}i i: “Berber ne se doprel
do glavata moja, za{to jas sum nazir Bo`ji od maj~inata si utroba: ako
me istri`e nekoj, }e me napu{ti silata moja; jas }e oslabam i }e bidam
kako drugite lu|e.”
18 Dalila, otkako vide deka toj i go otkri celoto srce svoe, isprati
i gi povika filistejskite knezovi, velej}i im: “Dojdete sega; toj mi go
otkri celoto srce svoe.” I tie dojdoa kaj nea i donesoa srebro vo
racete svoi.
19 I Dalila go uspa na kolenata svoi, pa povika eden ~ovek, ta mu
zapoveda da gi istri`e sedumte pletenki na glavata negova. I toj
po~na da oslabuva, i silata negova go napu{ti.
20 Taa toga{ re~e: “Filistejcite doa|aat protiv tebe, Samsone!” Toj
se razbudi od sonot svoj i re~e: “}e odam, kako i porano, i }e se
oslobodam.” No ne znae{e deka Gospod otstapil od nego.
21 Filistejcite go fatija i mu gi izvadija o~ite, go dovedoa vo Gaza,
go okovaa so dve bakarni verigi i go teraa da mele `ito vo zatvorot.
22 Me|utoa, kosata na glavata negova, otkako be{e istri`en, po~na
pak da raste.
Samsonoviot posleden podvig i negovata smrt
23 Filistejskite knezovi se sobraa, za da prinesat golema `rtva na
Dagon, svojot bog, i da se proveselat, pa rekoa: “Na{iot bog go predade
vo racete na{i na{iot neprijatel Samson.”
24 Isto taka i narodot, otkako vide, go proslavuva{e svojot bog,
velej}i: “Na{iot bog ni go predade vo racete na{i neprijatelot na{
i pusto{nikot na zemjata na{a, koj porazi mnogumina od nas.”
25 A koga se razveseli srceto nivno, rekoa: “Povikajte go Samson za
da nè razveseli.” I go povikaa Samson od zatvorot, i toj gi vesele{e i
go stavija me|u dva stolba.
26 I Samson mu re~e na mom~eto {to go vode{e za raka: “Dozvoli mi
da gi napipam stolbovite, vrz koi se krepi domot, i da se potpram na
niv.”
Sudii Izraelovi
Sudii Izraelovi
27 A domot be{e poln so ma`i i `eni: tamu bea site filistejski
knezovi, i na pokrivot ima{e do tri iljadi ma`i i `eni, koi gledaa
vo Samson kako gi vesele{e.
28 Povika Samson kon Gospod i re~e: “Gospodi Bo`e, spomni si za
mene i poddr`i me samo sega, o Bo`e, za da im se odmazdam vedna{ na
Filistejcite za dvete o~i moi.”
29 I gi pomesti Samson od mestoto dvata sredni stolba, vrz koi se
krepe{e domot, otkako nalegna vrz niv, na edniot so desnata raka, a na
drugiot so levata.
30 I Samson re~e: “Umri, du{o moja, so Filistejcite!” I pritisna
so seta sila, i domot se urna vrz knezovite i vrz siot narod {to be{e
so nego. I umrenite {to toj gi ubi pri smrtta svoja, bea pove}e,
otkolku {to be{e umrtvil vo tekot na celiot svoj `ivot.
31 I dojdoa bra}ata negovi i celiot negov tatkov dom, go zedoa, pa
otidoa i go pogrebaa me|u Cora i E{taol, vo grobot na tatko mu
Manoj. Toj be{e sudija nad Izrael dvaeset godini.
Idolopoklonikot Miha
17
Ima{e eden ~ovek od Efremovata Gora, po ime Miha.
2 Toj ì re~e na majka si: “Iljada i sto {ekeli {to ti bea ukradeni i
za koi ti izre~e pred mene prokletstvo, toa srebro e kaj mene, jas go
zedov.” Majka mu re~e: “Blagosloven neka bide sinot moj pred Gospod!”
3 I toj gi vrati na majka si iljadata i sto {ekeli srebro. I majka mu
re~e: “Toa srebro go posvetiv od sebe na Gospod za mojot sin za da
napravi od nego idol i izleana statua, i taka, ti go davam.”
4 No toj i go vrati srebroto na majka si. Majka mu zede dvesta {ekeli
srebro i gi dade na learot. Toj napravi od niv idol i izlea statua, koja
stoe{e vo domot na Miha.
5 I taka, Miha ima{e dom Bo`ji. I napravi toj efod i serafim i
posveti eden od sinovite svoi za da mu bide sve{tenik.
6 Vo tie denovi Izrael nema{e car; zatoa sekoj go prave{e ona {to
go smeta{e za pravo.
7 Toga{ `ivee{e tamu eden mlad ~ovek, levit, od Vitleem Judejski,
od Judinoto koleno;
8 toj ~ovek izleze od gradot Vitleem Judejski, od Judinoto koleno za
da se naseli kako pridojden kade {to }e najde pogodno mesto, i, kako
{to ode{e po patot, dojde do Efremovata Gora, do domot na Miha.
9 I Miha go zapra{a: “Od kade doa|a{?” A toj mu odgovori: “Jas sum
levit od Vitleem Judejski i odam da se naselam, kade {to }e najdam
pogodno mesto.”
10 A Miha mu re~e: “Ostani kaj mene i bidi mi tatko i sve{tenik; }e
ti davam godi{no po deset {ekeli srebro, potrebnata obleka i
ishrana.”
11 Levitot se soglasi da ostane kaj onoj ~ovek, i toa mom~e mu be{e
kako sin.
12 Miha go posveti levitot, i toj momok mu be{e sve{tenik i
`ivee{e vo domot na Miha.
Sudii Izraelovi
Sudii Izraelovi
13 I Miha si re~e: “Sega znam deka Gospod }e mi pravi dobro, za{to
imam levit sve{tenik.”
Danovoto pleme go osvojuva Lais
18
Vo tie denovi Izrael nema{e car; i vo toa vreme, pak, Danovoto
pleme si bara{e del, kade da se naseli, za{to dotoga{ ne mu be{e
padnal poln del me|u izraelskite plemiwa.
2 I Danovite sinovi ispratija od plemeto svoe petmina hrabri
ma`i, od Cora i od E{taol, za da ja pregledaat zemjata i da ja
ispitaat, i im rekoa: “Odete, prou~ete ja zemjata!” Tie dojdoa vo
Efremovata Planina, blizu do domot na Miha, i tamu no}evaa.
3 Otkako vlegoa vo domot na Miha, tie go poznaa glasot na mladiot
levit, vlegoa tamu i go pra{aa: “Koj te dovede ovde? {to pravi{ tuka?
Zo{to si ovde?”
4 Toj im odgovori: “Taka i taka napravi za mene Miha, me najmi, i jas
sum mu sve{tenik.”
5 Tie toga{ mu rekoa: “Pra{aj Go Gospod Bog za da znaeme, uspe{en
li }e bide patot na{, po koj sme trgnale.”
6 Sve{tenikot im re~e: “Odete so mir; pred Gospod e patot va{, po
koj ste trgnale.”
7 I petminata ma`i trgnaa, i dojdoa vo Lais, i vidoa deka tamo{niot
narod `ivee spokojno, spored obi~ajot na sidoncite, deka e tih i
bezgri`en, i deka nema vo ovaa zemja, koj da onepravda vo ne{to, ili da
ima vlast: toj narod `ivee{e daleku od sidoncite i so nikogo nemaa
nikakva rabota.
8 I koga se vratija kaj bra}ata svoi vo Cora i E{taol, i bra}ata
nivni gi zapra{aa: “{to napravivte?”
9 Tie odgovorija: “Stanete da odime protiv niv; nie ja vidovme
zemjata, taa e mnogu ubava. {to, vie se dvoumite? Ne zadr`uvajte se i
trgnete da ja zavladeeme taa zemja;
10 a koga }e trgnete, }e dojdete kaj eden narod bezgri`en, i taa zemja e
{iroka; Bog ja predava vo va{i race; mestoto e takvo {to nema
skudnosti vo ne{to {to dava zemjata.”
11 I trgnaa ottamu, od Cora i od E{taol, {estotini ma`i od
Danovoto pleme vooru`eni.
12 Tie trgnaa i postavija logor vo Kirjat-Jarim, vo Judeja. Zatoa i do
denes ona mesto go narekuvaat Danov logor. Toj e od onaa strana na
Kirjat-Jarim.
13 Ottuka tie trgnaa kon Efremovata Planina i dojdoa kaj domot na
Miha.
14 I petminata ma`i {to bea odele da ja pregledaat zemjata dokaj
Lais, im rekoa na bra}ata svoi: “I dali znaete deka vo eden od tie
domovi ima efod, serafim, idol i izleana statua? I taka, pomislete
{to da se pravi.”
15 I navratija tamu i vlegoa vo domot na mladiot levit, vo domot na
Miha, i go pozdravija.
16 A {estotinite Danovi sinovi, vooru`eni, stoeja kaj vratata.
Sudii Izraelovi
Sudii Izraelovi
17 Petminata, pak, ma`i {to bea odele da ja obikolat zemjata,
otidoa, vlegoa tamu, go zedoa idolot i efodot, serafimot i izleanata
statua. A sve{tenikot stoe{e kaj vratite so {estotinite du{i,
vooru`eni.
18 Koga vlegoa vo domot na Miha i go zedoa idolot, efodot,
serafimot i izleanata statua, sve{tenikot im re~e: “{to pravite?”
19 Tie mu odgovorija: “Mol~i, stavi ja rakata na ustata svoja i odi so
nas i bidi ni tatko i sve{tenik; podobro li ti e da bide{ sve{tenik
vo domot na eden ~ovek, otkolku da bide{ sve{tenik vo Izraelovo
pleme i rod?”
20 Sve{tenikot se zaraduva, go zede efodot, serafimot i idolot, i
trgna so narodot.
21 Tie svrtea i trgnaa, i gi ispratija napred decata, dobitokot i
te{kite predmeti.
22 Koga se oddale~ija od domot na Miha, `itelite, sosedi na
Mihoviot dom, se sobraa i se vturnaa po Danovite sinovi
23 i vikaa po Danovite sinovi. Danovite sinovi se svrtea i mu rekoa
na Miha: “{to ti e, {to vika{ tolku?”
24 Miha odgovori: “Mi gi zedovte bogovite {to bev gi napravil, i
sve{ tenikot, i si zaminavte. {to mi ostana u{te, pa velite: {to ti
e?”
25 A Danovite sinovi mu rekoa: “Da ne se ~ue glasot tvoj pove}e,
inaku, nekoj od nas, ako se naluti, }e te napadne, i ti }e si ja zagubi{
du{ata svoja i ~eladta svoja.”
26 I Danovite sinovi trgnaa po patot; a Miha, otkako vide deka se
tie posilni od nego, si trgna nazad i se vrati vo domot svoj.
Gradot Dan i negovoto svetili{te
27 A tie otkako go zedoa ona {to go be{e napravil Miha, i
sve{tenikot, koj be{e so nego, otidoa vo Lais protiv spokojniot i
bezgri`en narod, i go porazija so me~, a gradot go izgorea so ogan.
28 Nema{e koj da pomogne, za{to toj be{e oddale~en od Sidon i so
nikogo nema{e rabota. Toj grad se nao|a{e vo dolinata {to e blizu do
Bet-Rehov. I izgradija odnovo grad i se naselija vo nego.
29 Tie go narekoa gradot so imeto Dan, spored imeto na nivniot
predok Dan, Izraeloviot sin; a porano toj grad se vika{e Lais.
30 I Danovite sinovi si postavija idol; Jonatan, pak, sinot na
Ger{om, Manasiev sin, toj i sinovite negovi, bea sve{tenici vo
Danovoto pleme sè do denot, koga `itelite na onaa zemja se preselija;
31 i si imaa idol {to be{e napraven od Miha, za seto vreme, dodeka
domot Bo`ji se nao|a{e vo Silom.
Prestapot na Venijamincite od Giva
19
Izrael nema{e car, ima{e eden levit, koj kako pridojden `ivee{e
vo Efremovata Planina. Toj si zede nalo`nica od Vitleem Judejski.
2 No nalo`nicata negova se skara so nego i si otide vo domot na
tatko i, vo Vitleem Judejski, i ostana tamu ~etiri meseci.
Sudii Izraelovi
Sudii Izraelovi
3 Ma`ot i trgna da odi kaj nea za da ja zamoli i da ja vrati nazad. So
nego be{e slugata negov i dve magariwa. Taa go vovede vo tatkoviot
dom.
4 Testot negov, tatkoto na taa mlada `ena, otkako go vide, go
presretna radosno i go zadr`a. I toj prestojuva{e kaj nego tri dni:
jadea, pieja i no}evaa tamu.
5 Na ~etvrtiot den stanaa rano, stana i toj za da si odi. I tatkoto na
mladata `ena mu re~e na zetot svoj: “Potkrepi go srceto svoe so zalak
leb, i potoa }e trgnete.”
6 Tie ostanaa, i dvajcata zaedno jadea i pieja. I tatkoto na taa mlada
`ena mu re~e na toj ~ovek: “Ostani u{te edna no}, i razveseli se!”
7 ~ovekot be{e stanal za da si odi, no testot go nagovori i toj pak
no}eva{e tamu.
8 Na pettiot den izutrinata toj stana za da si odi. A tatkoto na
mladata `ena re~e: “Potkrepi si go srceto svoe, i po~ekajte, dodeka da
izmine denot.” I jadea dvajcata.
9 I stana ~ovekot da si odi, so nalo`nicata negova i negoviot sluga.
I testot negov, tatkoto na mladata `ena, mu re~e: “Eve, po~na da se
stemnuva, no}evajte, ve molam, denot e na svr{uvawe, no}evaj tuka,
razveseli se; utre rano }e trgnete na pat, i }e si odi{ vo domot svoj!”
10 No ma`ot ne se soglasi da no}eva, stana i trgna; i nabli`i do
Jevus, koj e sega Erusalim, so dvete natovareni magariwa i
nalo`nicata so nego.
11 Koga bea blizu do Jevus, denot ve}e be{e izminal. I slugata mu
re~e na gospodarot svoj: “Da navratime vo ovoj jevusiski grad i da
no}evame vo nego.”
12 Gospodarot mu odgovori: “Ne, nema da odime vo grad na tu|inci,
koi ne se od sinovite Izraelovi, a }e pojdeme vo Giva.”
13 I mu re~e na slugata svoj: “Odi da stigneme do edno od mestata na
Giva i }e no}evame vo Giva ili vo Rama.”
14 Pa trgnaa, i odea, a sonceto zajde blizu do Giva Venijaminova.
15 I tie navratija tamu, za da odat da no}evaat vo Giva. Otkako vleze,
toj sedna na gradskiot plo{tad, no nikoj ne gi pokani vo domot svoj da
no}evaat.
16 I ete, eden starec se vra}a{e ve~erta od polska rabota; toj be{e
rodum od Efremovata Planina i `ivee{e kako pridojden vo Giva.
@itelite, pak, od toa mesto bea Venijaminovi sinovi.
17 Koga gi krena o~ite, toj vide na gradskiot plo{tad patnik. I
starecot zapra{a: “Kade odi{ i od kade doa|a{?”
18 Toj mu odgovori: “Od Vitleem Judejski odime vo Efremovata
Planina, od kade {to sum jas; otidov vo Vitleem Judejski, a sega odam
kon domot svoj; i nikoj ne me pokanuva vo svojot dom;
19 si imame i slama i hrana za svoite magariwa; isto taka ima i leb i
vino za mene i za mojata `ena i za ovoj ~ovek, koj me pridru`uva mene,
tvojot sluga; od ni{to nemame potreba.”
20 Starecot mu re~e: “Bidi spokoen; kakva potreba i da ima{, jas }e
se pogri`am, samo na ulica ne no}evaj.”
21 I go odvede vo domot svoj i im dade hrana na magariwata negovi, a
samite tie si gi izmija nozete, jadea i pieja.
Sudii Izraelovi
Sudii Izraelovi
22 Dodeka se veselea, ete, gradskite `iteli, razvratnici, ja opkolija
ku}ata, za~ukaa na vratata i mu govorea na starecot, stopanot na
ku}ata: “Izvedi go ~ovekot, koj vleze vo ku}ata tvoja za da imame odnos
so nego.”
23 Stopanot na ku}ata izleze pred niv i im re~e: “Ne, bra}a moi, ne
pravete zlo, koga toj ~ovek vlegol vo ku}ata moja, ne pravete go toa
bezumie;
24 eve, jas imam }erka devica, a toj ima nalo`nica, }e gi izvedam,
osramete gi i pravete so niv, sè {to vi e milo; a so toj ~ovek ne
pravete go toa bezumie.”
25 No tie ne sakaa da go slu{aat. Toga{ ma`ot ja zede svojata
nalo`nica i ja izvede kaj niv na ulica. Tie ja poznaa i ja zlostavuvaa
cela no} do utrinata. I ja pu{tija vo zorata.
26 I vo zorata dojde `enata, padna pred ku}nata vrata na ~ovekot, kaj
kogo be{e gospodarot nejzin, i le`e{e do osamnuvawe.
27 Gospodarot nejzin stana utrinata, ja otvori ku}nata vrata i izleze
za da trgne na pat; i ete, nalo`nicata negova le`i pred ku}nata vrata,
so racete na pragot.
28 Toj i re~e: “Stani, }e odime!” No odgovor nema{e. Toj ja stavi na
magareto, stana i zamina za mestoto svoe.
29 Koga dojde vo domot svoj, zede no`, ja fati svojata nalo`nica, ja
prese~e po delovite na teloto nejzino na dvanaeset delovi i gi
isprati po site kraevi na Izrael.
30 I im re~e na lu|eto {to gi isprati: “Taka zboruvajte po siot
Izrael: Dali se slu~ilo ili ste videle vakvo ne{to dosega od denot
koga Izraelovite sinovi izlegoa od egipetskata zemja? Zatoa
razmislete za toa, posovetuvajte se i ka`ete!”
Vo odmazduva~ka vojna protiv Venijamincite
20
Toga{ izlegoa site sinovi Izraelovi, i se sobra celata zaednica
kako eden ~ovek od Dan do Virsavija i od Galaadskata zemja pred
Gospod vo Micpa.
2Se sobraa stare{inite na siot narod, site plemiwa Izraelovi, vo
sobranieto na narodot Bo`ji, - ~etiristotini iljadi pe{aci
me~onosci.
3 A Venijaminovite sinovi slu{naa deka sinovite Izraelovi do{le
vo Micpa. I Izraelovite sinovi zapra{aa: “Ka`ete, kako stanalo toa
zlo?”
4 Levitot, ma`ot na ubienata `ena, odgovori i re~e: “Dojdov so
svojata nalo`nica da no}evam vo Giva Venijaminova;
5 i se krenaa protiv mene `itelite na Giva i preku no}ta ja opkolija
zaradi mene ku}ata; mene sakaa da me ubijat, a mojata nalo`nica ja
siluvaa, taka {to taa umre;
6 jas ja zedov nalo`nicata svoja, na par~iwa ja isekov i ja isprativ vo
site kraevi na nasledstvoto Izraelovo, bidej}i tie izvr{ija
nezakonito i sramno delo vo Izrael;
7 ete, site vie, sinovi Izraelovi, razgledajte go toa delo i re{ete
tuka.”
Sudii Izraelovi
Sudii Izraelovi
8 I se krena siot narod kako eden ~ovek i re~e: “Nikoj nema da otide
vo {atorot svoj i nikoj nema da se vrati vo domot svoj.
9 A eve {to }e napravime sega so Giva: da frlime `drepka
10 i }e izbereme po deset ma`i na sto od site Izraelovi plemiwa, po
sto na iljada i po iljada na deset iljadi za da donesat hrana za narodot,
koj }e trgne protiv Giva Venijaminova, za da ja kazni za sramot {to go
izvr{i protiv Izrael.”
11 I site Izraelci se sobraa protiv gradot ednodu{no, kako eden
~ovek.
12 I Izraelovite plemiwa ispratija lu|e da mu ka`at po celoto
Venijaminovo pleme: “Kakva gnasotija e izvr{ena kaj vas!
13 A sega, predajte gi tie razvratnici {to se vo Giva; nie }e gi
ubieme i }e go iskorenime zloto od Izrael.” No sinovite
Venijaminovi ne sakaa da go poslu{aat glasot na bra}ata svoi,
sinovite Izraelovi.
14 I sinovite Venijaminovi od gradovite se sobraa vo Giva, za da
trgnat vo vojna protiv sinovite Izraelovi.
15 A vo onoj den Venijaminovite sinovi {to se bea sobrale od
gradovite svoi, se izbroija dvaeset i {est iljadi ma`i me~onosci;
osven toa od `itelite na Giva ima{e odbrani na broj sedumstotini.
16 Vo siot toj narod ima{e sedumstotini me|u odbranite ma`i, koi
bea levaci, i site tie frlaa kamewa so pra}i, bez da pogre{at.
17 A Izraelcite, bez Venijaminovite sinovi, broeja ~etiristotini
iljadi du{i me~onosci; site tie bea sposobni za vojna.
18 Toga{ Izraelovite sinovi stanaa i otidoa vo Bo`jiot dom i Go
zapra{aa Boga: “Koj od nas prv }e trgne vo boj protiv sinovite
Venijaminovi?” I Gospod odgovori: “Juda prv neka odi.”
19 Utrinata stanaa sinovite Izraelovi i se rasporedija na tabori
pred Giva;
20 i izlegoa Izraelcite za borba protiv Venijamin i se naredija
sinovite Izraelovi vo bojni redovi blizu do Giva.
21 Toga{ izlegoa od Giva i sinovite Venijaminovi i vo toj den ubija
dvaeset i dve iljadi Izraelci.
22 No, narodot izraelski se sozede i pak se naredi za borba na istoto
mesto, kade {to be{e prethodniot den.
23 I otidoa sinovite Izraelovi pred Gospod i pla~ea do ve~erta, pa
Go pra{aa Gospoda: “Da vlezeme li pak vo borba so sinovite na
na{iot brat Venijamin?” Gospod im re~e: “Odete protiv nego!”
24 I vtoriot den Izraelovite sinovi pak nastapija protiv sinovite
na Venijamin.
25 Vo toj den izleze i Venijamin od Giva i bea ubieni od sinovite
Izraelovi u{te osumnaeset iljadi du{i me~onosci.
26 Toga{ site Izraelovi sinovi i siot narod trgnaa i dojdoa vo
Bo`jiot dom, pa sedea tamu i pla~ea pred Gospod, postea celiot den do
ve~erta i Mu prinesoa na Boga sepalenici i `rtvi za mir.
27 I Go pra{aa sinovite Izraelovi Gospoda, - vo toa vreme kov~egot
na zavetot be{e tamu, -
Sudii Izraelovi
Sudii Izraelovi
28 i fines, sinot Eleazarov, sin Aronov, stoe{e pred nego: “Dali da
izlezeme pak protiv na{iot brat Venijamin ili ne?” Gospod im re~e:
“Odete! Utre }e go predadam vo va{ite race.”
29 Toga{ Izrael postavi zaseda okolu Giva.
30 Na tretiot den izlegoa sinovite Izraelovi protiv sinovite na
Venijamin, pa, kako i porano, se naredija za borba protiv Giva.
31 Venijaminovite sinovi izlegoa protiv narodot i se oddale~ija od
gradot, i po~naa, kako porano, da ubivaat od narodot po pati{tata, od
koi eden vodi za Vetil, a drug vo Giva, preku poleto, i ubija do trieset
du{i Izraelci.
32 I Venijaminovite sinovi si rekoa: “Tie pa|aat pred nas kako
porano.” A Izraelovite sinovi si rekoa: “Da begame od niv i da gi
odvle~eme od gradot na patot.”
33 Toga{ site Izraelci stanaa od mestoto svoe i se naredija vo VaalTamar. A Izraelovata zaseda se spu{ti od mestoto svoe od zapadnata
strana na Giva.
34 I se sobraa protiv Giva deset iljadi du{i odbrani od siot
Izrael, i po~na `estoka borba. No Venijaminovite sinovi ne znaeja
deka }e gi snajde zlo,
35 i Gospod go razbi Venijamin pred Izrael, i Izraelcite kutnaa vo
toj den od sinovite Venijaminovi dvaeset i pet iljadi i sto du{i
vooru`eni so me~evi.
36 Koga Venijaminovite sinovi pomislija deka se sovladani od
Izraelcite, koi im napravija mesto, bidej}i Izraelcite se nadevaa na
zasedata, {to ja bea postavile blizu do Giva,
37 zasedata pobrza i se spu{ti kon Giva, - vleze i go porazi so me~
celiot grad.
38 Izraelcite si bea dogovorile znak so zasedata, da napadnat, koga
}e se krene dim od gradot.
39 I taka, koga Izraelcite otstapija od mestoto na borbata, i
Venijamin po~na da porazuva i kutna do trieset du{i Izraelci,
velej}i: “Pak pa|aat pred nas, kako i vo porane{nite sudiri”,
40 toga{ po~na da se izdiga od gradot dim kako stolb. Venijamin
pogledna nazad, i ete, od celiot grad izleguva dim kon neboto.
41 I Izraelcite se vratija, a Venijamin se upla{i, bidej}i vide deka
go sna{lo zlo.
42 I izbegaa sinovite Venijaminovi od Izraelcite po patot kon
pustinata, no bea sledeni so kole`, i onie {to izleguvaa od
gradovite, tamu gi ubivaa;
43 go opkolija Venijamin i go gonea bez po~ivka i go porazuvaa do
samata isto~na strana na Geva.
44 I od sinovite Venijaminovi padnaa osumnaeset iljadi du{i, silni
ma`i.
45 A od drugite {to se svrtea i se spu{tija sprema pustinata, kon
karpata Rimon, nasobraa pet iljadi i gi gonea duri do Gidom, i od niv
ubija dve iljadi du{i.
46 Site, pak, Venijaminovi sinovi, padnati toj den, bea dvaeset i pet
iljadi du{i, vooru`eni so me~evi, site bea silni ma`i.
Sudii Izraelovi
Sudii Izraelovi
47Drugite se svrtea i izbegaa vo pustinata, nakaj karpata Rimon,
{estotini du{i i tamu ostanaa ~etiri meseci.
48 A Izraelcite se vratija kaj sinovite Venijaminovi i gi porazija
so me~, i lu|eto od gradot, i dobitokot, i sè {to ima{e ostanato, i so
ogan gi izgorea site gradovi {to se nao|aa po patot.
Venijaminovoto pleme povtorno se izdiga
21
I se zakolnaa Izraelcite vo Micpa, velej}i: “Nikoj od nas da ne ja
dava }erka si na Venijaminovite sinovi za `ena!”
2 I narodot dojde vo Bo`jiot dom, sedea tamu do ve~erta pred Boga,
krenaa golem pisok, silno pla~ea
Z i velea: “Gospodi, Bo`e Izraelov, zo{to se slu~i ova vo Izrael,
pa sega iz~ezna edno pleme vo Izrael.”
4 Na drugiot den narodot porani, i podigna tamu `rtvenik i
prinesoa `rtvi sepalenici, i `rtvi za mir.
5 I rekoa sinovite Izraelovi: “Koj u{te od site Izraelovi
plemiwa ne do{ol na sobranieto pred Gospod?” Za{to golema kletva
be{e izre~ena pred onie {to ne bea do{le pred Gospod vo Micpa, i
be{e re~eno, deka tie }e bidat predadeni na smrt.
6 I sinovite Izraelovi se smilija nad bratot svoj Venijamin i
rekoa: “Denes se istrebi edno pleme od Izrael;
7 {to da napravime za `eni na ostanatite od niv, koga se zakolnavme
vo Gospod deka nema da im gi davame }erkite svoi za `eni?”
8 rekoa: “Ima li nekoe od plemiwata Izraelovi, koe ne e dojdeno
pred Gospod vo Micpa?” I se poka`a deka od Jave{ Galaadski nikoj ne
do{ol na sobranieto pred Gospod.
9 Go pregledaa narodot, i ete, nema{e ni eden od `itelite na Jave{
Galaadski.
10 I op{testvoto isprati tamu dvanaeset iljadi du{i, i im dadoa
zapoved, velej}i: “Odete i porazete gi so me~ `itelite na Jave{
Galaadski, i `enite i decata;
11 i eve {to }e napravite: ,Sekoj ma` i sekoja `ena {to poznava
ma{ko leglo, ubijte gi.”
12 I najdoa me|u `itelite na Jave{ Galaadski ~etiristotini momi
{to ne poznale ma{ko leglo, i gi dovedoa vo logorot kaj Silom, koj e
vo hananskata zemja.
13 Toga{ celoto op{testvo isprati lu|e da razgovaraat so sinovite
Venijaminovi, koi bea kaj karpata Rimon, i im objavija mir.
14 I taka Venijaminovite sinovi se vratija i im dadoa `eni {to bea
ostanale `ivi od `enite na Jave{ Galaadski; no izleze deka tie ne
stasuvaat.
15 A na narodot, pak, mu be{e `al za Venijamin, poradi toa {to
Gospod ne ja za~uva celinata na Izraelovite plemiwa.
16 I si rekoa stare{inite narodni: “{to da napravime za `eni na
drugite sinovi, bidej}i `enite kaj Venijamin se ubieni?”
17 I rekoa: “Nasledstvoto na Venijamin neka ostane, za da ne se
sotre edno pleme od Izrael.
Sudii Izraelovi
Sudii Izraelovi
18 No nie ne mo`eme da im dademe `eni od na{ite }erki, za{to
sinovite Izraelovi se zakolnaa, velej}i: ,Proklet da bide onoj {to }e
mu dade `ena na Venijamin!”
19 I rekoa: “Ete, sekoja godina e praznik Gospodov vo Silom, na
sever od Vetol i na istok od patot, koj vodi od Vetil za Sihem, i na jug
od Levona.”
20 I im zapovedaa na sinovite Venijaminovi, velej}i: “Odete i
sokrijte se vo lozjata,
21 i gledajte, koga }e izlezat momite od Silom da igraat oro,
izlezete od lozjata i grabnete si sekoj `ena za sebe od tie momi, pa
odete si vo zemjata Venijaminova;
22 a koga }e dojdat tatkovcite, ili bra}ata nivni da se popla~at kaj
nas, nie }e im re~eme: ,Prostete ni za niv, bidej}i nie ne zedovme za
sekogo od niv `ena vo vreme na vojnata, i vie ne im dadovte; sega vie
ste vinovni.Ä“
23 Taka i napravija sinovite Venijaminovi, i zedoa spored brojot
svoj `eni od onie {to bea vo oroto i koi gi odzedoa, pa trgnaa i se
vratija vo delot svoj, i izgradija gradovi i za`ivea vo niv.
24 Vo isto vreme Izraelcite se razotidoa ottamu, sekoj spored rodot
svoj i spored plemeto svoe, otide vo delot svoj.
25 Vo tie denovi Izrael nema{e car: sekoj go prave{e ona {to mu se
~ine{e deka e dobro.
Sudii Izraelovi
Ruta
RUTA
Voved
Knigata Ruta so svojata sodr`ina nè vra}a vo vremeto koga
sudiite upravuvaa so narodot na Izrael. Sostavena e podocna, no e
osobeno te{ko precizno da se opredeli koga to~no nastanala.
Osnovnata cel na ova delo e da se poka`e kako edna `ena tuginka
vlegla megu Bo`jiot narod. Glavniot akcent e staven na primerot
na privrzanosta na Moavkata Ruta kon semejstvoto na nejziniot
ma`, no i kon Izraeloviot Bog, kako i na~inot na koj Bog ja
nagraduva taa privrzanost. Nevoljata vo koja zapagaat dvete `eni,
Ruta i nejzinata svekrva Noemina, postepeno se pretvora vo
blagosostojba. Deloto e napi{ano so mnogu sve`ina i pretstavuva
trogatelen primer za iskrenata privrzanost megu lu|eto, od edna
strana, i postojanosta vo verata kon Boga, od druga.
Ragaweto na sinot na Ruta e kulminaciska to~ka na deloto; se
raboti za idniot dedo na car David. Pripagaj}i megu predcite na
David, istovremeno Ruta se vbrojuva i vo Isusovoto rodoslovie
(Mt. 1,5).
Nevolji na semejstvoto na Elimeleh
1
Vo ona vreme, koga upravuvaa sudiite, nastana glad vo zemjata. I eden
~ovek od Vitleem Judejski otide da `ivee vo moavskite poliwa,
zaedno so `ena si i dvajcata sina.
2 Imeto na toj ~ovek mu be{e Elimeleh, imeto na `ena mu Noemina,
a dvajcata sinovi negovi se vikaa Malon i Kilion: tie bea od rodot na
Efrat, od Vitleem Judejski. I dojdoa vo moavskite poliwa i ostanaa
tamu.
3 Elimeleh, ma`ot na Noemina, umre, i taa ostana so dvajcata sinovi
svoi.
4 Tie si zedoa za `eni Moavki - na ednata imeto i be{e Orpa, a na
drugata - Ruta; i `iveeja tamu okolu deset godini.
5 No podocna i obajcata sinovi nejzini, Malon i Kilion, umrea, i
ostana taa `ena bez dvajcata sinovi svoi i bez ma`ot svoj.
Ruta ja pridru`uva Noemina vo Vitleem
6 Toga{ taa se krena so snaite svoi za da zamine od moavskite
poliwa, bidej}i be{e ~ula vo moavskite poliwa deka Bog go posetil
Svojot narod i mu dal leb.
7 I taa trgna od ona mesto, kade {to `ivee{e, i dvete snai nejzini so
nea. Koga odea po patot, vra}aj}i se vo judejskata zemja,
8 Noemina im re~e na dvete svoi snai: “Odete i vratete se sekoja vo
ku}ata na svojot tatko; Gospod neka vi napravi milost, spored toa kako
postapuvavte so pokojnite i so mene!
Ruta
Ruta
9 Neka vi dade Gospod da najdete pribe`i{te sekoja vo ku}ata na
svojot ma`!” I gi bakna. No tie povikaa, i zaplakaa, pa
10 i rekoa: “Ne, nie }e se vratime so tebe kaj tvojot narod.”
11 A Noemina re~e: “Vratete se, }erki moi; zo{to }e doa|ate so
mene? Zarem u{te imam vo utrobata svoja sinovi, koi bi vi stanale
ma`i?
12 Vratete se, }erki moi, odete si, bidej}i sum ve}e stara i ne mo`am
da se oma`am; pa i da re~ev: ,u{te imam nade`Ä, i duri ovaa no} da se
oma`am i podocna da rodam sinovi,
13 }e mo`ete li da ~ekate dodeka da porasnat? Mo`ete li da se
vozdr`ite da ne se oma`ite? Ne, }erki moi, mnogu mi e `al za vas,
za{to rakata Gospodova se svrte protiv mene.”
14 Tie povikaa i pak zaplakaa. I Orpa se prosti so svekrvata svoja, a
Ruta ostana so nea.
15 Noemina i re~e: “Ete, tvojata jatrva se vrati kaj svojot narod i kaj
svoite bogovi; vrati se i ti po jatrvata svoja.”
16 No Ruta odgovori: “Ne me prinuduvaj da te ostavam i da se oddelam
od tebe; kade {to }e odi{ ti, tamu }e dojdam i jas, i kade }e `ivee{ ti,
tamu }e `iveam i jas; tvojot narod }e bide moj narod, i tvojot Bog - moj
Bog;
17 i kade {to }e umre{ ti, tamu i jas }e umram i }e bidam pogrebana;
Gospod neka me kazni i u{te polo{o neka mi dodade, ako ne{to drugo
osven smrtta me razdeli od tebe.”
18 Noemina, otkako vide deka taa cvrsto e re{ena da odi so nea,
prestana da i zboruva.
19 I odea tie dvete dodeka stignaa do Vitleem; celiot grad se
vozbudi poradi niv, i pra{uvaa: “Ovaa li e Noemina?”
20 Taa im re~e: “Ne me vikajte Noemina*, vikajte me Mara**, za{to
Semo}niot me ispolni so premnogu gor~ina.
21 Jas izlegov odovde polna, a Gospod me vrati prazna: zo{to da me
vikate Noemina, koga Gospod me prinudi da stradam, Semo}niot mi
isprati nesre}a?”
22 I Noemina se vrati, a zaedno so nea i snaata nejzina, Moavkata
Ruta, koja dojde od moavskite poliwa; tie pristignaa vo Vitleem, koga
be{e po~nala `etvata na ja~menot.
*1,20. t.e. Prijatna, mila.
**1,20. t.e. Gor~liva.
Ruta sobira klasje na nivite na Vooz
2
Noemina ima{e rodnina po ma`ot, ~ovek mnogu imoten, od rodot na
Elimeleh, po ime Vooz.
2 I Moavkata Ruta ì re~e na Noemina: “Ke trgnam po nivjeto i }e
sobiram klasje po onoj vo ~ii o~i }e najdam milost.” Taa i odgovori:
“Odi, }erko.”
3 Taa otide i po~na da sobira na edna niva klasje po `etvarite. I se
poka`a deka taa niva mu pripa|a na Vooz, koj be{e od rodot
Elimelehov.
Ruta
Ruta
4 I ete, Vooz dojde od Vitleem i im re~e na `etvarite: “Gospod so
vas.” Tie mu odgovorija: “Neka te blagoslovi Gospod!”
5 I Vooz go zapra{a slugata svoj, nadgleduva~ot na `etvarite: “~ija e
onaa mlada `ena?”
6 Slugata nadzornik nad `etvarite, odgovori i re~e: “Taa mlada
`ena e Moavka, do{la so Noemina od moavskite poliwa;
7 taa ni re~e: ,Ostavete me da beram i da sobiram me|u snopjata po
`etvariteÄ; dojde i ostana tuka od utrinata dosega; taa malku ostanuva
doma.”
8 I Vooz ì re~e na Ruta: “Slu{aj, }erko moja, ne odi da sobira{ na
druga niva i ne si odi ottuka, tuku ostani so moite sluginki;
9 gledaj na koja niva tie `neat, i odi so niv; ete jas im zapovedav na
slugite svoi da ne ti pre~at; koga }e o`edni{, odi kaj sadovite i pij,
od kade {to crpat slugite moi.”
10 Taa padna ni~kum, se pokloni do zemja i mu re~e: “So {to zaslu`iv
tolkava milost vo tvoite o~i, pa me prima{, iako sum tu|inka?”
11 Vooz i odgovori i ì re~e: “Mi rekoa za sè {to si napravila za
svekrvata svoja po smrtta na ma`ot tvoj, deka si ostavila tatko, majka
i tatkovina i si do{la me|u narod koj ne si go poznavala do v~era i
zav~era;
12 Gospod neka ti vozvrati za tvoeto delo, i da dobie{ polna nagrada
od Gospod, Bog Izraelov, kaj Kogo si do{la za da se zasolni{ pod
Negovite krilja!”
13 Taa odgovori: “Mo`ebi }e najdam milost pred o~ite tvoi,
gospodare moj! Ti me ute{i i ì zboruva{e od srce na robinkata svoja,
makar i da ne vredam ni kolku edna sluginka tvoja.”
14 I ì re~e Vooz: “Koga }e pribli`i vremeto za jadewe, dojdi tuka i
jadi leb i topi go zalakot svoj vo ocet.” I taa sedna pokraj `etvarite.
Toj i dade leb; taa jade{e, se najade, i u{te i ostana.
15 I stana da sobira klasje. Vooz im zapoveda na slugite i re~e:
“Neka sobira i me|u snopjata, i ne ja navreduvajte;
16 duri i od snopjata potfrluvajte i ostavajte; neka sobira i nemojte
da ja prekoruvate.”
17 Taka sobira{e taa na nivata do ve~erta i go is~uka sobranoto i
toa dade blizu edna efa ja~men.
18 Otkako go zede toa, otide vo gradot, i svekrva i vide, kolku be{e
sobrala taa. I ì go dade ona, {to i be{e ostanalo, otkako se be{e
najala.
19 I ì re~e svekrvata: “Kade bere{e denes i kade rabote{e? Da bide
blagosloven onoj {to te primil!” Ruta i ka`a na svekrvata svoja, kaj
kogo rabotela, i re~e: “~ovekot, kaj kogo denes rabotev, se vika Vooz.”
20 I ì re~e Noemina na snaata svoja: “Neka e blagosloven od Gospod,
poradi toa {to ne gi li{i od milosta svoja nitu `ivite, nitu
umrenite!” I ì re~e Noemina: “Toj ~ovek ni e blizok; toj e na{
rodnina.”
21 Moavkata Ruta odgovori: “Toj duri mi re~e - ostani kaj moite
sluginki, dodeka da ja zavr{at celata `etva.”
Ruta
Ruta
22 I ì re~e Noemina na snaata Ruta: “Dobro e, }erko, toa {to si
odela so negovite sluginki, i taka barem nema da te zadevaat na druga
niva.”
23 Taka se priklu~i taa kon Voozovite sluginki i sobira{e klasje
dodeka zavr{i ja~menovata `etva i p~eni~nata `etva, i `ivee{e so
svojata svekrva.
Ruta ja minuva no}ta pokraj nozete na Vooz
Z
Noemina, nejzinata svekrva, i re~e: “}erko moja, ajde da ti pobaram
spokojno mesto za da ti bide podobro.
2 Ete, Vooz, so ~ii sluginki be{e ti, e na{ rodnina, ovaa no} toj go
vee ja~menot na gumnoto;
3 zatoa izmij se, nama~kaj se, promeni se i odi na gumnoto, no ne mu se
poka`uvaj dodeka ne zavr{i so jadeweto i pieweto;
4 a koga }e legne da spie, doznaj go mestoto, kade }e legne; toga{ odi,
otkrij go otkaj nozete negovi i legni; toj }e ti ka`e {to da pravi{.”
5 Ruta i re~e: “Ke napravam se, kako {to mi ka`a.”
6 I otide na gumnoto i napravi se onaka, kako {to i pora~a
svekrvata nejzina.
7 Vooz se najade i se napi, i go razveseli srceto svoe, i otide, pa
legna da spie do stogot. I taa otide poleka, go otkri otkaj nozete
negovi i legna.
8 Na polno} toj se trgna, se obyrna, i eve pokraj nozete negovi le`i
`ena.
9 I toj re~e: “Koja si ti?” Taa odgovori: “Jas sum Ruta, tvoja robinka,
ra{iri go kriloto od svojata nametka nad svojata robinka, za{to si
mi blizok rodnina.”
10 Vooz i re~e: “Blagoslovena da si od Gospod, }erko! Ovoj tvoj ~in
na milosrdie e podobar od prviot, za{to ne otide da bara{ momci,
bedni ili bogati;
11 zatoa ne pla{i se, }erko! Jas }e napravam za tebe se, {to ka`a ti;
za{to na sekoja porta kaj mojot narod znaat deka ti si ~esna `ena;
12 iako e to~no deka sum ti rodnina, no ima drug rodnina, poblizok
od mene.
13 Ostani ovaa no}; a utre, ako toj te zeme, dobro, neka te zeme, ako,
pak, ne te zeme, jas }e te zemam; se kolnam vo `iviot Gospod! Spij do
utre!”
14 I prespa taa pokraj nozete negovi do utrinata i stana, pred da
mo`at da se raspoznaat eden so drug, za{to Vooz re~e: “Da ne se znae
deka doa|ala `ena na gumnoto.”
15 I ì re~e: “Daj ja nametkata {to e na tebe, podr`i ja.” Taa ja
dr`e{e, i toj i izmeri {est meri ja~men, ja natovari i si otide vo
gradot.
16 A Ruta dojde kaj svekrva i. Taa ja zapra{a: “{to napravi, }erko?”
Taa i raska`a sè, {to be{e napravil onoj ~ovek za nea.
17 Taa re~e: “Toj mi gi dade ovie {est meri ja~men i mi re~e: ,Ne odi
so prazni race kaj svekrvata svoja!”
Ruta
Ruta
18 Taa i re~e: “Po~ekaj, }erko, dodeka da doznae{, kako }e se svr{i
rabotata; za{to toj ~ovek nema da se uspokoi dodeka ne ja svr{i denes
taa rabota.”
Vooz se zazema za nasledstvoto na Elimeleh
4
Vooz izleze pred gradskite porti i tamu sedna. I ete, minuva onoj
rodnina, za kogo govore{e toj. I mu re~e: “Dojdi i sedni tuka!” Toj
dojde i sedna.
2 Vooz povika deset ma`i od gradskite stare{ini i re~e: “Sednete
tuka!” I tie sednaa.
3 I Vooz mu re~e na rodninata: “Noemina, koja se vrati od moavskite
poliwa, go prodava delot od nivata, {to mu pripa|a na bratot na{
Elimeleh;
4 jas re{iv da ti javam i da ti ka`am: ,Kupi go pred sednative tuka stare{inite na mojot narod. Ako saka{ da go otkupi{, otkupi go; ako,
pak, re{i{ da ne go otkupi{, ka`i mi, za da znam, za{to, osven tebe,
nema koj da go otkupi, a po tebe sum jas.Ä”Toj odgovori: “Jas }e go
otkupam.”
5 Vooz re~e: “{tom ja otkupuva{ nivata od Noemina, treba da ja
zeme{ za sopruga i Moavkata Ruta, `ena na umreniot, za da ostane
nivata vo nasledstvoto na nejziniot po~inat ma`.”
6 A onoj rodnina odgovori: “Jas ne mo`am da ja otkupam, za{to }e go
rasturam moeto nasledstvo; prezemi go ti moeto pravo na otkupuvawe,
bidej}i jas ne mo`am da ja zemam.”
7 Porano vo Izrael, koga se otkupuva{e i razmenuva{e ne{to,
zaradi potvrduvawe na razmenata postoe{e vakov obi~aj: edniot ja
sobuva{e obuvkata svoja i mu ja dava{e na drugiot, i toa slu`e{e kako
svedo{tvo vo Izrael.
8 I onoj rodnina mu re~e na Vooz: “Otkupi go ti!” I ja sobu obuvkata
svoja, i mu ja dade.
9 I Vooz im ka`a na stare{inite i na celiot narod: “Vie ste sega
svedoci deka jas go kupuvam od Noemina seto Elimelehovo i seto
Kilionovo i Malonovo nasledstvo;
10 isto taka ja zemam za `ena i Moavkata Ruta, Malonovata `ena za
da go vostanovam imeto na umreniot vo negovoto nasledstvo za da ne
is~ezne imeto na umreniot me|u bra}ata negovi i od negoviot roden
grad; vie ste mi denes svedoci za toa.”
11 I siot narod {to be{e pri gradskite porti, i stare{inite rekoa:
“Nie sme svedoci. Neka dade Gospod, `enata, koja vleguva vo ku}ata
tvoja, da bide kako Rahila i Lija, koi i obete go izgradija domot
Izraelov; zbogatuvaj se vo rodot Efratov, i neka se slavi imeto tvoe
vo Vitleem;
12 I so potomstvoto, koe Gospod }e ti go dade od ovaa mlada `ena,
neka stane tvojot dom kako domot na Fares, kogo Tamara mu go rodi na
Juda.”
Vooz se `eni so Ruta; ragaweto na Ovid
Ruta
Ruta
13 I Vooz ja zede Ruta, i taa mu stana `ena. I toj vleze kaj nea, i
Gospod i dade, ta za~na i rodi sin.
14 I ì velea `enite na Noemina: “Neka e blagosloven Gospod, za{to
ne te ostavi denes bez naslednik! I neka bide slavno imeto negovo vo
Izrael.
15 Toj }e ti bide obnova na `ivotot i prehrana vo starite denovi
tvoi, za{to e ro`ba na snaata tvoja, koja te saka i koja ti vredi pove}e
od sedum sinovi.”
16 I Noemina go zede deteto i go nose{e vo pregratkite svoi i se
gri`e{e za nego.
17 Sosetkite mu dadoa ime, velej}i: “Na Noemina i se rodi sin”, i go
narekoa Ovid. Toj e tatko na Jesej, tatkoto Davidov.
Spisok na Davidovite predci
18 A ova se potomcite na Fares: Fares go rodi Esrom;
19 Esrom go rodi Aram; Aram go rodi Aminadav;
20Aminadav go rodi Naason; Naason go rodi Salmon;
21 Salmon go rodi Vooz; Vooz go rodi Ovid;
22 Ovid go rodi Jesej; Jesej go rodi David.
Ruta
1Samoilova
PRVA KNIGA SAMOILOVA
Voved
Prorokot Samoil, spored kogo se nare~eni ovaa i slednata kniga, e
posledniot sudija, od redot na onie koi Bog gi be{e postavil da
vladeat so Negoviot narod vo edno vreme polno so opasnosti. Vo toj
preoden period na vladeewe Samoil izvr{uva dvojna slu`ba,
politi~ka i verska (1-7). Izraelskiot narod ne e pove}e zadovolen od
povremenite posreduvawa, odnosno intervencii na sudiite i te`nee
kon institucija so mnogu poredovna politi~ka vlast. Makar {to
projavuva izvesna vozdr`anost, na barawe na narodot i po Bo`ja
zapoved, Samoil mora da go izvr{i ona {to se bara od nego, da go
proglasi Saul za car (8-10). So nego zapo~nuva periodot na
carstvata. No ne pominuva mnogu vreme, a Saul se vpu{ta vo
bezzakonie i otstapuva od Boga, i Bog mu ja otka`uva poddr{kata
(11-15). Bog go odbira mladiot David, koj najnapred stapuva vo
slu`ba kaj Saul i taka od poblizu se zapoznava so `ivotot na
carskiot dvor. No nabrgu potoa e prinuden da bega i da se krie od
Saul koj saka da go ubie. Razvojot na sobitijata od 16 do 30 glava go
razotkriva postepenoto propagawe na Saul, nasproti mo}ta na
David koja e vo porast. Knigata zavr{uva so smrtta na Saul i
negovite sinovi vo tekot na edna bitka protiv Filistejcite (31).
Ovaa kniga opomenuva deka edinstveno Bog mo`e da bide
vistinskiot car nad lu|eto. Zakonskata vlast nad narodot mo`e
da ja izvr{uva samo onoj, koj napolno prifatil da bide pot~inet na
edinstvenata vlast koja Mu pripaga na Boga.
Ana vo svetili{teto vo Silom
1
Ima{e eden ~ovek od Ramataim-Cofim, od Efremovata Gora, imeto
mu be{e Elkana, sin na Jeroham, sin na Elijuj, sin na Tohu, sin na
Cuf, efratec.
2 Toj ima{e dve `eni: ednata se vika{e Ana, a drugata Penina.
Penina ima{e deca, Ana, pak, nema{e deca.
3 I sekoja godina na opredeleni denovi toj ~ovek ode{e od gradot
svoj za da Mu se pokloni i da Mu prinese `rtva na Gospod Savaot vo
Silom; tamu bea dvajcata sinovi na Ilij: Ofni i Fines, sve{tenici
na Gospod.
4 A vo denot, koga Elkana prinesuva{e `rtva, i dava{e na `enata
svoja Penina i na site nejzini sinovi i }erki, delovi od `rtvata,
5 a na Ana, pak, i dava{e dvoen del, za{to taa nema{e deca, a i ja
saka{e Ana pove}e od Penina, iako Gospod i ja be{e zatvoril
utrobata nejzina.
6 Soperni~kata nejzina mnogu `estoko ja razdraznuva{e za da ja
nata`i, poradi toa {to Gospod i ja be{e zatvoril utrobata nejzina.
7 Taka stanuva{e sekoja godina, koga Elkana ode{e vo domot
Gospodov: onaa ja razdraznuva{e, a ovaa pla~e{e i ne jade{e.
1Samoilova
1Samoilova
8I ì re~e Elkana, ma`ot nejzin: “Ano!” Taa mu odgovori: “Eve, me
gospodare.” I ì re~e: “Zo{to pla~e{ i zo{to ne jade{, i poradi {to e
na`aleno srceto tvoe? Ne sum li jas za tebe povreden otkolku deset
sinovi?”
9 Otkako jadea i pieja vo Silom, Ana stana i zastana pred Gospod. A
sve{tenikot Ilij sede{e na stol pred vlezot vo hramot Gospodov.
10 Taa ta`e{e vo du{ata svoja i Mu se mole{e na Gospod i gorko
pla~e{e,
11 i dade zakletva, velej}i: “Gospodi, semo}ni Bo`e Savaote! Ako
pogledne{ milostivo kon poniznosta na sluginkata Tvoja i se seti{
za mene, i ne ja zaboravi{ sluginkata Svoja i ì dade{ na sluginkata
Svoja ma{ko dete, jas }e Mu go posvetam na Gospod do denot na
negovata smrt; i vino i `estok pijalok nema da pie i bri~ nema da ja
dopre negovata glava.”
12 Dodeka taa se mole{e dolgo pred Gospod, Ilij ja gleda{e vo
ustata;
13 i bidej}i Ana govore{e vo srceto svoe, ustata nejzina samo se
mrda{e, glasot nejzin ne se slu{a{e, Ilij pomisli deka e pijana.
14 I ì re~e: “Do koga }e bide{ pijana? Istrezni se od vinoto svoe i
istavi se od liceto Gospodovo.”
15 Ana odgovori i re~e: “Ne, gospodare moj; jas sum `ena, so dlaboka
taga vo du{ata; vino i `estok pijalok ne sum pila, a ja izlivam du{ata
svoja pred Gospod.
16 Ne ja smetaj sluginkata svoja za lo{a `ena, za{to poradi golemata
`alost i poradi tagata svoja jas govorev dosega.”
17 Ilij odgovori i re~e: “Odi si so mir, i Bog Izraelov neka ja
ispolni molbata tvoja, za {to Go mole{e.”
18 A taa odgovori: “Mo`ebi sluginkata tvoja }e najde milost vo
tvoite o~i.” I taa trgna po patot svoj, i jade{e, i liceto nejzino ve}e
ne be{e ta`no, kako pred toa.
Ragaweto i detstvoto na Samoil
19 I utredenta tie stanaa rano, se poklonija pred Gospod i se
vratija, pa otidoa vo domot svoj vo Rama. I Elkana be{e blizok so
Ana, `enata svoja, a Gospod si spomna za nea.
20 Po izvesno vreme Ana za~na, rodi sin i mu dade ime Samoil,
bidej}i vele{e taa: “Od Gospod go pobarav.”
21 I otide ma`ot nejzin Elkana i celata ~elad negova vo Silom za da
Mu ja prinese godi{nata `rtva na Gospod i zavetite svoi.
22 No Ana ne otide so nego, velej}i mu na ma`ot svoj: “Koga }e go
odbijam deteto i koga }e porasne, toga{ }e go odvedam, i toj }e se javi
pred Gospod i }e ostane tamu zasekoga{.”
23 I ì re~e Elkana, ma`ot nejzin: “Pravi {to misli{ deka e dobro.
Ostani dodeka go odbie{. Samo Gospod neka go pretvori vo vistina
zborot {to izlegol od tvojata usta.” I ostana doma `ena mu i go doe{e
sinot dodeka ne go odbi od gradite.
24 A koga go odbi, otide so nego vo Silom, zemaj}i so sebe
trigodi{en junec i edna efa bra{no i mev so vino, pa dojde vo domot
Gospodov vo Silom, i deteto so niv. A deteto u{te be{e male~ko.
1Samoilova
1Samoilova
25 I go zaklaa junecot, a deteto go dovedoa kaj Ilij;
26 i re~e: “O, gospodare moj, se kolnam vo tvojata du{a, gospodare
moj! Jas sum onaa `ena, koja stoe{e tuka pred tebe i Mu se mole{e na
Gospod;
27 za ova dete se molev, i Gospod ja slu{na molbata moja, za {to Mu se
molev;
28 i jas go predavam sega na Gospod za site denovi na `ivotot negov neka Mu slu`i na Gospod.” I taa Mu se pokloni tamu na Gospod.
Ana Mu blagodari na Gospod
2
I se mole{e Ana i vele{e: “Mi se zaraduva srceto moe vo Gospod; se
vozvi{i silata moja preku mojot Bog; {iroko se otvori ustata moja
protiv moite neprijateli, za{to se raduvam poradi spasenieto od
Tebe.
2 Nikoj ne e taka svet kako Gospod; za{to nema drug, osven Tebe; i
nema tvrdina kako na{iot Bog.
3 Ne zboruvajte pove}e tolku gordelivo! Zborovi drski neka ne
izleguvaat od va{ata usta; za{to Gospod e Bog na znaeweto, i
postapkite Negovi se odmereni.
4 Lakot na silnite se prekr{uva, a slabite so sila se zdobivaat.
5Sitite rabotat za leb, a gladnite po~ivaat. Duri i neplodnata ra|a
sedumpati, a mnogudetnata iznemo{tuva.
6 Gospod umrtvuva i o`ivuva, odveduva vo pekolot, i povtorno ottamu
doveduva nazad.
7 Gospod go pravi ~ovekot siromav i bogat, go poni`uva i go vozdiga.
8 Od prav go podiga bedniot, od kal go kreva siromaviot, stavaj}i go
da sedne so golemcite, i im go dava vo nasledstvo prestolot na slavata;
za{to vo Gospod se stolbovite na zemjava, i Toj vrz niv ja utvrdi
vselenata.
9 Gi usli{uva molitvite na molitelot i gi blagoslovuva denovite na
pravedniot, za{to ne e spored silata ~ovekot jak.
10 Gospod }e gi iznemo{ti onie {to se prepiraat so Nego. Od
nebesata }e zgrmi na niv. Gospod }e gi sudi krai{tata na zemjata, }e
mu dade sila na Svojot car i }e ja vozvi{i mo}ta na pomazanikot
Svoj.”
11 Elkana zamina za Rama vo svojot dom, a mom~eto ostana da Mu
slu`i na Gospod pokraj sve{tenikot Ilij.
Sinovite na Ilij
12 A sinovite na Ilij bea lo{i lu|e. Tie ne Go poznavaa Gospoda
13 i dolgot na sve{tenikot kon narodot. Koga nekoj prinesuva{e
`rtva, slugata na sve{tenikot doa|a{e so vilu{ka vo rakata, dodeka
se vare{e mesoto,
14 i ja spu{ta{e vo kotelot, ili vo kotleto, ili vo tavata, ili vo
grneto, i {to }e izvadi vilu{kata, toa go zema{e za sebe
sve{tenikot. Taka postapuvaa tie so site Izraelci {to doa|aa tamu
vo Silom.
1Samoilova
1Samoilova
15 Duri i pred da izgori lojot, slugata na sve{tenikot doa|a{e i mu
vele{e na onoj {to prinesuva{e `rtva: “Daj meso za pe~ewe na
sve{tenikot; toj nema da zeme od tebe vareno meso, ami daj surovo.”
16 I ako nekoj mu re~e{e: “Prvo neka izgori lojot, kako {to e redot,
i posle zemi si, kolu {to ti saka du{ata”, toj }e re~e{e: “Ne, daj sega,
ako ne, nasila }e zemam.”
17 I grevot na tie mladi lu|e be{e mnogu golem pred Gospod, za{to
tie vr{ea nepravda protiv `rtvite Gospodovi.
18 A mom~eto Samoil slu`e{e pred Gospod, oble~eno vo lenen efod.
Semejstvoto na Samoil
19 Gornata obleka negova mu ja prave{e majka mu i mu ja donesuva{e
sekoja godina, koga doa|a{e so ma`ot svoj za da prinese godi{na
`rtva.
20 Ilij gi blagoslovi Elkana i `ena mu i re~e: “Da ti dade Gospod
deca od ovaa `ena kako zamena za ona, koe ti Mu go podari na Gospod!”
I zaminaa vo svoeto mesto.
21 I ja poseti Gospod Ana, i taa za~na i rodi u{te tri sina i dve
}erki. A mom~eto Samoil raste{e pred liceto na Gospod.
Ilij gi ukoruva svoite sinovi
22 Ilij, pak, be{e mnogu star i slu{a{e sè {to pravea sinovite
negovi so site Izraelci, i deka tie spijat so `enite koi slu`ea
pokraj vlezot vo skinijata na sobranieto.
23 I im re~e: “Zo{to pravite takvi raboti, za{to slu{am lo{i
zborovi za vas od siot narod.
24 Ne, deca moi, ne se dobri glasovite {to gi slu{am za vas. Nemojte
da pravite taka, bidej}i glasovite {to gi slu{am deka vie ne mu
slu`ite dobro na narodot Gospodov, ne se dobri.
25 Ako ~ovek zgre{i protiv ~ovek, }e se pomolat na Boga za nego; no
ako ~ovek zgre{i protiv Gospod, koj }e bide toj {to }e moli za nego?”
No tie ne go poslu{aa glasot na tatkoto svoj, bidej}i Gospod ve}e
be{e re{il da gi pogubi.
26 A deteto Samoil se pove}e i pove}e raste{e i se zdobiva{e so
blagonaklonost pred Gospod i me|u lu|eto.
Kaznata objavena do Ilij i negovoto semejstvo
27 I dojde eden Bo`ji ~ovek kaj Ilij i mu re~e: “Vaka veli Gospod:
Neli im se otkriv na tvoite predci, koga tie u{te bea robovi vo
Egipet, vo domot na faraonot?
28 I me|u site plemiwa Izraelovi neli gi izbrav niv za sve{tenici,
za da pristapuvaat pred Mojot `rtvenik, da kadat temjan, da nosat
efod pred Mene? Neli mu doveriv Jas na tatkoviot ti dom eden del od
`rtvite paleni za Mene od sinovite Izraelovi?
29 A ti zo{to gi prezre palenite `rtvi Moi i gleda{ so nenasitno
oko na Moite prinosi, koi gi odrediv da se prinesuvaat pred Mene? I
zo{to gi pretpo~ita{ sinovite svoi pove}e od Mene, goej}i gi so
najdobrite delovi od site prinosi od Mojot narod Izrael?
30 3atoa Gospod Bog Izraelov veli vaka: Jas bev rekol toga{ - domot
tvoj i domot na tatko ti }e odat pred liceto Moe zasekoga{, no sega
1Samoilova
1Samoilova
Gospod veli - Skraja da e od Mene, za{to Jas }e gi proslavam onie, koi
Mene Me proslavuvaat, a onie {to Me preziraat }e bidat prezreni.
31 Ete, nastapuvaat dni, vo koi }e go sotram semeto tvoe i semeto na
tatkoviot ti dom, taka {to nikoga{ da nema starec vo domot tvoj!
32 Pa ti so negoduvawe }e ja vidi{ Mojata sila, i pokraj site
dobrini {to Gospod mu gi napravil na Izrael, i za navek nema da ima
starec vo domot tvoj.
33 Sepak, Jas nema da gi otstranam site tvoi od `rtenikot Svoj, no }e
ostavam barem eden za da ti presu{at o~ite tvoi i da ti ja ogor~am
du{ata, a celoto potomstvo na domot tvoj }e umira od se~iloto na
me~ot.
34 I eve ti znak {to }e stane so dvajcata sinovi tvoi Ofni i Fines:
i obajcata }e umrat vo eden den.
35 I }e Si postavam veren sve{tenik. Toj }e postapuva po srceto
Moe i spored du{ata Moja, i negoviot dom }e go napravam cvrst, i toj
}e odi pred Mojot pomazanik zasekoga{.
36 I sekoj {to }e ostane od domot tvoj, }e dojde da mu se poklonuva za
srebrena pari~ka i par~e leb i }e re~e: ,Primi me na nekoja
sve{teni~ka dol`nost za da imam par~e leb.Ä
Bog go potvrduva Samoil za prorok
Z
Mom~eto Samoil Mu slu`e{e na Gospod pod nadzor na Ilij. Slovoto
Gospodovo be{e retko vo tie denovi i nema{e videnija.
2 I se slu~i vo ona vreme, koga Ilij le`e{e na mestoto svoe, a o~ite
negovi bea po~nale da mu slabeat, i toj ne mo`e{e da gleda,
3 i svetilnikot Bo`ji u{te ne be{e ugasnal, a Samoil le`e{e vo
hramot Gospodov, kade {to be{e kov~egot Bo`ji;
4 Gospod povika kon Samoil. Toj odgovori: “Eve me!”
5 I dotr~a kaj Ilij i re~e: “Eve me! Zo{to me vika{e?” No toj
odgovori: “Jas ne sum te vikal; odi legni si!” I toj otide i si legna.
6 No Gospod povika po vtorpat kon Samoil. Toj stana i pak otide kaj
Ilij i re~e: “Eve me! Ti li me povika?” No toj re~e: “Jas ne sum te
vikal, sinko; odi legni si!”
7 Samoil dotoga{ ne go poznava{e glasot na Gospod, za{to u{te ne
mu se be{e otkrilo slovoto Gospodovo.
8 Vikna Gospod kon Samoil i tretpat. Toj stana i otide kaj Ilij i
re~e: “Eve me! Ti li me povika?” Toga{ Ilij razbra deka Gospod go
vika mom~eto.
9 I mu re~e Ilij na Samoil: “Odi legni si, i koga Onoj {to vika, }e
te povika, ti ka`i: ,Govori, bidej}i Tvojot sluga slu{a.Ä” I otide
Samoil i legna na mestoto svoe.
10 I Gospod dojde, zastana i vikna, kako i prethodno: “Samoile!
Samoile!” I Samoil re~e: “Govori, Gospodi, bidej}i Tvojot sluga
slu{a.”
11 I mu re~e Gospod na Samoil: “Eve, }e napravam ne{to vo Izrael,
taka {to na sekoj {to }e slu{ne za toa, }e mu zayujat i dvete u{i.
12 Vo toj den Jas }e go ispolnam nad Ilij sè ona {to sum zboruval za
domot negov, od po~etok do kraj.
1Samoilova
1Samoilova
13 Jas mu javiv deka }e go kaznam domot negov zasekoga{ zaradi onaa
vina, {to toj ja znae{e, bidej}i sinovite negovi hulea na Boga, i toj ne
gi zapira{e.
14 I poradi toa se kolnam pred domot na Ilij deka vinata na
Elioviot dom nema da se izbri{e doveka nitu so `rtvi, nitu so
prinosi.”
15 Samoil spie{e do utrinata. Potoa stana rano i ja otvori vratata
na domot Gospodov. Samoil se pla{e{e da mu soop{ti na Ilij za toa
videnie.
16 No Ilij go povika Samoil i re~e: “Sinko Samoile!” Toj odgovori:
“Eve me!”
17 I re~e Ilij: “{to ti be{e re~eno? Ne krij od mene; Lo{o }e ti
napravi Gospod, i u{te pove}e }e ti dodade, ako sokrie{ od mene bilo
ne{to od sè {to ti be{e ka`ano!”
18 I Samoil mu soop{ti se i ne sokri od nego ni{to. Toga{ Ilij
re~e: “Toj e Gospod; neka napravi ona {to e dobro vo Negovite o~i!”
19 Dodeka Samoil raste{e, Gospod be{e postojano so nego, i ne
ostana nitu eden Negov zbor neispolnet.
20 I siot Izrael od Dan do Virsavija dozna deka Samoil e udostoen
da bide prorok Gospodov.
21 I Gospod prodol`uva{e da se javuva vo Silom, otkako mu se be{e
otkril na Samoil vo Silom preku slovoto Gospodovo.
Svetiot kov~eg vo racete na neprijatelite
4
Vo toa vreme Filistejcite se sobraa da vojuvaat protiv Izrael. I
izlegoa vo vojna Izraelcite protiv Filistejcite i postavija logor
kaj Even-Ezer, a Filistejcite postavija logor kaj Afek.
2 I Filistejcite se naredija za borba protiv Izraelcite; po~na
borbata, i Filistejcite gi razbija Izraelcite, i zaginaa od niv na
bojnoto pole okolu ~etiri iljadi du{i.
3 Toga{ narodot dojde vo logorot; i stare{inite Izraelovi rekoa:
“Zo{to Gospod nè porazi denes pred Filistejcite. Da si go zememe od
Silom kov~egot na zavetot Gospodov, i toj }e odi srede nas i }e nè
spasi od rakata na neprijatelite na{i.”
4 I narodot isprati lu|e vo Silom, pa go donesoa ottamu kov~egot na
zavetot na Gospod Savaot, Koj sedi na heruvimi; a pokraj kov~egot na
zavetot Bo`ji bea dvajcata sinovi na Ilij: Ofni i Fines.
5 I koga pristigna vo logorot kov~egot na zavetot Gospodov, siot
Izrael vosklikna tolku glasno {to zemjata trepere{e.
6 I Filistejcite gi slu{naa radosnite izvici i rekoa: “Zo{to li se
tie radosni izvici vo logorot na Evreite?” I doznaa deka vo logorot
pristignal kov~egot Gospodov.
7 I se upla{ija Filistejcite, bidej}i si rekoa: “Bog do{ol kaj niv
vo logorot.” I rekoa: “Te{ko nam, za{to takvo ne{to ne se slu~ilo
nikoga{ porano.
8 Te{ko nam! Koj }e nè spasi od rakata na Onoj silen Bog? Toa e Onoj
Bog {to udri po Egip}anite so sekakvi nevolji vo pustinata.
1Samoilova
1Samoilova
9 Stegnete se, o Filistejci, i bidete hrabri za da ne stanete robovi
na Evreite, kako {to se tie vo ropstvo pod vas! Bidete ma`i i borete
se so niv!”
10 i Filistejcite udrija, Izraelcite bea razbieni, i sekoj izbega vo
{atorot svoj. Porazot be{e mnogu golem; od Izraelcite padnaa
trieset iljadi pe{aci.
11 Kov~egot Bo`ji be{e zemen, a obajcata Iliovi sinovi, Ofni i
Fines, zaginaa.
Smrtta na sve{tenikot Ilij i na negovata snaa
12 A eden od Venijaminovite potomci pobegna od mestoto na bitkata
i dojde vo Silom istiot den. Oblekata mu be{e ispokinata i glavata
vo prav.
13 Koga toj pristigna, Ilij sede{e na stol do vratata i gleda{e kon
patot, bidej}i srceto mu trepere{e za kov~egot Bo`ji. I koga toj
~ovek pristigna i javi vo gradot, celiot grad visoko povika.
14 Ilij go slu{na pla~eweto i re~e: “Kakva vreva e toa?” I ~ovekot
vedna{ se pribli`i i mu soop{ti na Ilij.
15 Ilij toga{ be{e na devedeset i osum godini; i o~ite mu bea
oslabele, i toj ne mo`e{e da gleda.
16 I ~ovekot mu re~e na Ilij: “Jas dojdov od logorot, denes izbegav od
mestoto na bitkata.” I re~e Ilij: “{to stana, sinko?”
17 I izvestitelot odgovori i re~e: “Izrael izbega pred
Filistejcite, golem poraz pretrpe, i dvajcata tvoi sinovi, Ofni i
Fines, zaginaa, a kov~egot Bo`ji e zaplenet.”
18 Koga toj spomna za kov~egot Bo`ji, Ilij padna od stolot kraj
vratata na grb, si go skr{i vratot i umre; bidej}i toj be{e star i
te`ok. Toj be{e sudija na Izrael ~etirieset godini.
19 Snaata negova, `enata na Fines, be{e bremena, ve}e pred ra|awe.
Koga ja slu{na vesta deka kov~egot Bo`ji e zaplenet i deka svekorot
nejzin i ma`ot nejzin umrele, se svitka na kolena i rodi, bidej}i i
dojdoa bolkite.
20 I koga taa umira{e, `enite okolu nea i govorea: “Ne pla{i se, ti
rodi sin.” No taa ne odgovara{e i ne obrnuva{e vnimanie.
21 I go nare~e novoroden~eto Ihavod, mislej}i: “Si otide slavata od
Izrael” - so zaplenuvaweto na kov~egot Bo`ji, a i so smrtta na
svekorot nejzin i ma`ot nejzin.
22 Taa zatoa re~e: “Otide slavata od Izrael, bidej}i kov~egot Bo`ji
e zaplenet.”
Svetiot kov~eg kaj Filistejcite
5
A Filistejcite go zedoa kov~egot Bo`ji i go prenesoa od Even-Ezer
vo A{dod.
2 Go zedoa Filistejcite kov~egot Bo`ji, go vnesoa vo hramot na
Dagon i go postavija do ovoj idol.
3 Na drugiot den, otkako `itelite na A{dod dojdoa rano nautro vo
hramot na Dagon, ete, Dagon le`i ni~kum na zemja pred kov~egot
Gospodov. I go zedoa Dagon i go postavija pak na mestoto negovo.
1Samoilova
1Samoilova
4 Na sledniot den, otkako stanaa utrinata, ete, Dagon pak le`i
ni~kum na zemja pred kov~egot Gospodov; glavata na Dagon i obete
dlanki na racete negovi bea prese~eni, sekoja oddelno, i le`ea na
pragot; samo trupot na Dagon be{e ostanal.
5 Poradi toa `recite Dagonovi i site drugi, koi doa|aa vo domot na
Dagon vo A{dod, ne stapnuvaat na pragot Dagonov do den - dene{en.
6 I rakata Gospodova se protegna vrz `itelite na A{dod, i Bog gi
udri i gi kazni so gnasni ~irovi vo A{dod i okolnite mesta negovi.
7 Otkako go vidoa toa a{dodcite, rekoa: “Da ne ostane kov~egot na
Bog Izraelov kaj nas, za{to te{ka Mu e rakata i za nas i za na{iot
bog Dagon.”
8 I ispratija, ta gi sobraa kaj sebe site filistejski knezovi i rekoa:
“{to da pravime so kov~egot na Bog Izraelov?” A tie rekoa: “Neka se
prenese kov~egot na Bog Izraelov vo Get.” I go ispratija kov~egot na
Bog Izraelov vo Get.
9 Otkako go prenesoa, rakata Gospodova dojde vrz gradot i napravi
u`as mo{ne golem, i gi udri Gospod gradskite `iteli od mal do golem,
i se pojavija na niv izrastoci.
10 3atoa tie go ispratija kov~egot Bo`ji vo Ekron. I koga kov~egot
Bo`ji dojde vo Ekron, ekroncite izvikaa i rekoa: “Go donesoa kaj nas
kov~egot na Bog Izraelov za da nè pomori nas i narodot na{.”
11 I ispratija, ta gi sobraa site filistejski knezovi i rekoa:
“Ispratete go kov~egot na Bog Izraelov; neka se vrati na mestoto
svoe za da ne nè pomori nas i narodot na{.” Za{to se pojavi smrten
strav: po celiot grad rakata Bo`ja silno se protegna vrz niv.
12 I onie {to ne umrea, bea zarazeni so gnasni ~irovi, taka {to
piskotot od gradot se izdiga{e do neboto.
Filistejcite go vra}aat svetiot kov~eg vo Izrael
6
A kov~egot Gospodov ostana vo oblasta filistejska sedum meseci.
2 I Filistejcite povikaa `reci - gata~i, pa rekoa: “{to da pravime
so kov~egot Gospodov? Pou~ete ne, kako da go ispratime do mestoto
negovo?”
3 Tie, pak, rekoa: “Ako sakate da go ispratite kov~egot na Bog
Izraelov, ne ispra}ajte go bez ni{to, tuku prinesete Mu `rtva za
vina; toga{ }e se izlekuvate i }e doznaete, za{to ne otstapuva od vas
rakata Negova.”
4 I tie zapra{aa: “Kakva `rtva za vina treba da Mu prineseme?” Tie
odgovorija: “Spored brojot na filistejskite knezovi - pet zlatni
predmeti vo forma na izrastoci i pet zlatni gluvci; za{to ednakov e
porazot vrz site vas i vrz knezovite va{i;
5 i taka, oblikuvajte izrastoci isti kako va{ite izrastoci i gluvci
kako va{ite gluvci {to ja opusto{ija zemjata, i vozdajte Mu slava na
Bog Izraelov; mo`ebi Toj }e ja napravi i polesna rakata Svoja nad
vas, nad bogovite va{i i nad zemjata va{a;
6 i zo{to da go o`esto~uvate srceto svoe, kako {to go o`esto~ija
srceto svoe Egip}anite i faraonot? Neli, koga Gospod ja poka`a
silata Svoja nad niv, onie gi pu{tija i ovie zaminaa.
1Samoilova
1Samoilova
7 Pa taka, zemete, napravete edna nova kola i zemete dve kravi
doilki na koi jarem u{te ne e stavan, i vpregnete gi kravite vo
kolata, i teliwata nivni odvedete gi od niv doma!
8 Potoa zemete go kov~egot Gospodov i stavete go na kolata, a
zlatnite raboti {to }e Mu gi prinesete kako `rtva za vina, stavete
gi vo kov~e`e otstrana, pa pu{tete go i neka odi!
9 No gledajte, ako trgne kon predelite svoi, kon Vetsamis, Toj ni go
napravil toa golemo zlo. Ako pak ne, }e znaeme deka ne nè porazila
Negovata raka, tuku toa stanalo so nas slu~ajno.”
10 Taka i napravija: zedoa dve kravi doilki, gi vpregnaa vo kola, a
teliwata nivni gi zadr`aa doma.
11 I go stavija na kolata kov~egot Gospodov, kov~e`eto so zlatnite
gluvci i zlatnite izrastoci.
12 I trgnaa kravite pravo po patot kon Vetsamis, odea se po eden pat,
odea i mukaa, no ne skr{nuvaa ni desno, ni levo. Filistejskite
knezovi odea po niv do predelite na Vetsamis.
13 `itelite na Vetsamis tokmu go `neeja `itoto vo dolinata i,
otkako poglednaa, go vidoa kov~egot Gospodov i se zaraduvaa, poradi
toa {to go sretnaa.
14 A kolata dojde vo nivata na bet{eme{anecot Jeho{ua i tamu
zapre. Ima{e tamu eden golem kamen, i iscepija drva od kolata, a
kravite gi prinesoa na Gospod kako `rtva.
15 Levitite go simnaa kov~egot Gospodov i kov~e`eto {to be{e do
nego, vo koe se nao|aa zlatnite raboti, i gi stavija na golemiot kamen;
a `itelite na Vetsamis Mu prinesoa toj den `rtvi sepalenici i
`rtvi za blagodarnost na Gospod.
16 I pette filistejski knezovi go vidoa toa i se vratija istiot den
vo Ekron.
17 Zlatnite izrastoci {to Filistejcite Mu gi prinesoa na Gospod
kako `rtva za vina, bea: eden za A{dod, eden za Gaza, eden za A{kelon,
eden za Get, eden za Ekron;
18 a zlatnite gluvci bea spored brojot na site filistejski gradovi na pette knezovi, od ukrepenite gradovi i otvorenite sela do
golemiot kamen, vrz koj go stavija kov~egot Gospodov i koj i do den denes se nao|a vo nivata na bet{eme{anecot Jeho{ua.
19 Gospod gi kazni `itelite na Vetsamis, zatoa {to tie go vidoa
kov~egot na zavetot. I Bog ubi od niv sedumdeset du{i. I narodot
taguva{e, bidej}i Gospod gi udri so mnogu silen udar.
20 I `itelite na Vetsamis rekoa: “Koj mo`e da stoi pred Gospod,
pred Ovoj svet Bog i kaj kogo od nas }e otide Toj?”
21 I ispratija pratenici kaj `itelite na Kirjat-Jarim da ka`at:
“Filistejcite go vratija kov~egot Gospodov; dojdete i zemete go kaj
vas!”
7
I dojdoa ma`i od Kirjat-Jarim, go zedoa kov~egot na zavetot
Gospodov i go odnesoa vo ku}ata na Avinadav, na ridot, a sinot negov
Eleazar go posvetija da go ~uva kov~egot na zavetot Gospodov.
1Samoilova
1Samoilova
Filistejcite se pobedeni. Samoil, voda~ na Izrael
2 Od onoj den, koga kov~egot ostana vo Kirjat-Jarim, izmina mnogu
vreme, re~isi dvaeset godini. I siot Izraelov dom gleda{e so po~it
kon Gospod.
3 I mu re~e Samoil na siot Izraelov dom, velej}i: “Ako od se srce
Mu se vra}ate na Gospod, otstranete gi od sredinata svoja tu|ite
bogovi i statuite na A{tarta, podgotvete gi srcata svoi za Gospod i
Nemu edinstveno slu`ete Mu, i Toj }e ve izbavi od filistejskite
race.”
4 I Izraelovite sinovi gi otstranija raznite Vaalovci i A{tarti i
po~naa da Mu slu`at samo na Gospod.
5 I re~e Samoil: “Soberete gi site Izraelci vo Micpa, i jas }e Mu
se pomolam na Gospod za vas.”
6 I se sobraa vo Micpa, i crpea voda, ja isturaa pred Gospod, i postea
toj den, velej}i: “Zgre{ivme pred Gospod.” A Samoil im sude{e na
sinovite Izraelovi vo Micpa.
7 Koga Filistejcite slu{naa deka sinovite Izraelovi se sobrale vo
Micpa, knezovite nivni izlegoa protiv Izrael; Izraelcite, otkako
go slu{naa toa, se upla{ija od Filistejcite.
8 Toga{ Izraelovite sinovi mu rekoa na Samoil: “Ne prestanuvaj da
Go moli{ Gospoda, na{iot Bog za nas, ta nekako da nè spasi od
filistejskite race.”
9 I Samoil zede edno jagne cical~e i go prinese kako `rtva
sepalenica na Gospod; povika Samoil kon Gospod za Izrael i Gospod
go slu{na.
10 I koga Samoil ja prinesuva{e sepalenicata, Filistejcite dojdoa
da se borat protiv Izrael. No toj den Gospod zagrme so silen tatne`
nad Filistejcite i isprati protiv niv silen u`as, i tie taka se
zbrkaa {to padnaa pred Izrael.
11 Izraelcite izlegoa od Micpa, gi gonea Filistejcite i gi
razbivaa sè do pod Bet-Kar.
12 I Samoil zede eden kamen i go stavi me|u Micpa i {en, i go
nare~e Even-Ezer {to zna~i “Do ovde ni pomogna Gospod”.
13Taka bea skroteni Filistejcite i ne se osmeluvaa pove}e da dojdat
vo predelite Izraelovi. I rakata Gospodova be{e vrz Filistejcite
vo tekot na site denovi na Samoiloviot `ivot.
14 A mu bea vrateni na Izrael gradovite {to Filistejcite gi bea
prezele od Izrael, od Ekron duri do Get, i Izrael gi oslobodi
predelite nivni od filistejskite race, i nastana mir me|u Izrael i
Amorejcite.
15 I Samoil be{e sudija nad Izrael za site denovi na svojot `ivot.
16 I sekoja godina ode{e i go obikoluva{e Vetil, Gilgal i Micpa, i
mu sude{e na Izrael po site tie mesta.
17 Potoa se vra}a{e vo Rama, bidej}i tamu be{e ku}ata negova, tamu
`ivee{e i tamu mu sude{e na Izrael, a tamu izgradi i `rtvenik na
Gospod.
Izraelcite baraat car
8
1Samoilova
1Samoilova
A koga Samoil ostare, gi postavi svoite sinovi za sudii nad Izrael.
2 Imeto na negoviot prvoroden sin be{e Joil, a imeto na vtoriot
sin negov - Avija; tie bea sudii vo Virsavija.
3 No sinovite negovi ne odea po negovite pati{ta, tuku se vpu{tija
vo koristoqubie, zemaa podaroci i sudea krivo.
4 Toga{ se sobraa site stare{ini Izraelovi, dojdoa kaj Samoil vo
Rama
5 i mu rekoa: “Ete, ti ostare, a sinovite tvoi ne odat po tvoite
pati{ta. Zatoa postavi ni car, koj }e ni sudi, kako {to e kaj drugite
narodi.”
6 Ovie zborovi ne mu bea prijatni na Samoil, koga rekoa: “Daj ni
car, koj }e ni sudi.” I Samoil Mu se pomoli na Gospod.
7 A Gospod mu re~e na Samoil: “Poslu{aj go glasot na narodot za sè
{to ti govorat. Za{to tie ne te otfrlija tebe, tuku Me otfrlija
Mene za da ne caruvam nad niv.
8 Kako {to postapuvaa so Mene, od onoj den koga gi izvedov od
Egipet, do denes koga Me ostavija i po~naa da im slu`at na drugi
bogovi, taka postapuvaat i so tebe.
9 Zatoa, sega poslu{aj go glasot nivni! Samo sve~eno opomeni gi i
objavi im gi pravata na carot {to }e caruva nad niv.”
Pravata na carot
10 I Samoil im gi soop{ti site tie zborovi Gospodovi na narodot,
koj bara{e od nego car,
11 i re~e: “Eve, kakvi }e bidat pravata na carot {to }e caruva nad
vas: toj }e gi zema sinovite va{i i }e gi pravi svoi kolari i svoi
kowanici i tie }e odat pred kolite negovi;
12 i }e si gi nazna~uva za zapovednici nad iljada, i zapovednici nad
pedesetmina, }e gi postavi da mu gi obrabotuvaat nivite, da go `neat
`itoto i da mu pravat vojni~ko oru`je i sè {to e potrebno za kolite
negovi.
13 }e gi zema }erkite va{i za da pravat mirizlivi masla, da gotvat
jadewa i da pe~at leb.
14 }e vi gi zema najdobrite va{i nivi, lozja i maslinovi gradini i }e
im gi dava na slugite svoi.
15 }e zema desetok od posevite va{i i od lozjata va{i i }e im go dava
na evnusite svoi i na slugite svoi.
16 ]e gi zema robovite va{i i robinkite va{i, najdobrite momci
va{i i magariwata va{i i }e gi upotrebuva za svoja rabota.
17 }e zema desetok od va{iot siten dobitok, a vie sami }e mu bidete
robovi;
18 A eden den koga }e zaofkate od carot svoj {to samite ste si go
izbrale, Gospod nema da vi odgovori toga{.”
19 No narodot ne saka{e da go poslu{a glasot na Samoil i re~e: “Ne,
neka ima car nad nas,
20 i nie }e bideme kako drugite narodi - }e ni sudi na{iot car i }e
odi pred nas, i }e gi vodi na{ite vojni.”
21 I Samoil, otkako gi islu{a site tie zborovi na narodot, Mu gi
ka`a na Gospod.
1Samoilova
1Samoilova
22 I Gospod mu re~e na Samoil: “Poslu{aj go glasot nivni i postavi
im car.” I Samoil im re~e na Izraelcite: “Neka si odi sekoj vo
svojot grad!”
Saul i izgubenite magarici
9
Ima{e eden viden ~ovek od Venijaminovite sinovi, po ime Kis, sin
na Aviel, sin na Ceror, sin na Behorat, sin na Afijah, sin na nekojsi
Venijaminovec.
2 Toj ima{e sin, po ime Saul, mlad i ubav. Nikoj od Izraelcite ne
be{e poubav od nego, a i za glava toj be{e povisok od site lu|e.
3 I na Sauloviot tatko Kis mu se zagubija magaricite, pa mu re~e
Kis na sinot svoj Saul: “Zemi so sebe eden od slugite i stani, ta odi i
pobaraj gi magaricite.”
4 I toj ja mina Efremovata Gora, ja minaa i zemjata {ali{a, no ne gi
najdoa; ja minaa i zemjata {aalim, i tamu gi nema{e; potoa ja minaa i
Venijaminovata zemja, no ne gi najdoa.
5 A koga dojdoa vo zemjata Cuf, Saul mu re~e na slugata svoj {to
be{e so nego: “Da se vratime, za{to tatko mi nema ve}e da se gri`i za
magariwata, tuku pove}e }e bide zagri`en za nas.”
6 No slugata mu re~e: “Eve, vo ovoj grad ima eden Bo`ji ~ovek. Toj e
mnogu po~ituvan ~ovek. Sè {to }e ka`e toj, se ispolnuva. Da otideme
sega tamu; mo`ebi, }e ni go poka`e na{iot pat, po koj da odime.”
7 I mu re~e Saul na slugata svoj: “Dobro, da odime, no {to }e mu
odneseme na toj ~ovek? Za{to leb ne ostana vo torbite na{i, a i
podaroci nema za da mu odneseme na Bo`jiot ~ovek. {to imame?”
8 Slugata, pak, mu odgovori na Saul i re~e: “Ete, vo rakata moja ima
~etvrt {ekel srebro. }e mu go dadam na Bo`jiot ~ovek, i toj }e ni go
poka`e patot na{.”
9 Porano kaj Izraelcite, koga nekoj odel da Go pra{a Boga, velel
vaka: “Da odime kaj gleda~ot.” Za{to toj, kogo denes go narekuvaat
prorok, porano se vikal gleda~.
10 I mu re~e Saul na slugata svoj: “Dobro veli{, da odime!” I otidoa
vo gradot, kade {to be{e ~ovekot Bo`ji.
11 Koga vleguvaa vo gradot, sretnaa devojki, koi bea izlegle da si
napolnat voda, i gi zapra{aa: “Ima li tuka gleda~?”
12Tie im odgovorija i rekoa: “Ima, ete, toj e pred vas; samo pobrzajte;
toj denes dojde vo gradot, bidej}i narodot denes prinesuva `rtva na
ridot.
13Koga }e dojdete vo gradot, }e go zate~ete, pred da se iska~i na
ridon za da ru~a, za{to narodot nema da po~ne da jade, dodeka toj ne
dojde; bidej}i toj }e ja blagoslovi `rtvata, i potoa pokanetite }e
po~nat da jadat; i taka, odete, tokmu sega }e go zate~ete.”
Saul go sretnuva Samoil
14 I otidoa vo gradot. A koga dojdoa srede grad, ete, i Samoil im
izleguva vo presret za da odi na ridot.
15 A den pred Saulovoto doa|awe, Gospod mu otkri na Samoil i re~e:
1Samoilova
1Samoilova
16 “Utre vo ova vreme }e ti ispratam eden ~ovek od Venijaminovata
zemja, i ti pomazaj go za vladetel na Mojot narod Izrael. Toj }e go
spasi narodot Moj od filistejskite race; za{to Jas poglednav
milostivo na Mojot narod, bidej}i povikot negov stigna do Mene.”
17 Koga Samoil go vide Saul, Gospod mu re~e: “Ete go ~ovekot, za
kogo ti govorev. Toj }e vladee nad Mojot narod.”
18 Saul se pribli`i do Samoil kaj vratata i go zapra{a: “Ka`i mi,
kade e ku}ata na gleda~ot?”
19 Samoil mu odgovori na Saul i re~e: “Jas sum gleda~ot, odi pred
mene na ridon; i vie }e ru~ate denes so mene; jas }e te pu{tam
izutrina, i }e ti ka`am sè {to ima{ na srceto.
20 A za magaricite {to se zagubija pred tri dena, ne gri`i se, tie se
najdeni. Ta za kogo e sè ona {to e najsakano vo Izrael? Neli e za tebe
i za celiot dom na tvojot tatko?”
21 Saul odgovori i re~e: “Ne sum li jas sin od Venijaminovoto pleme,
edno od najmalite Izraelovi plemiwa? I domot moj neli e najmal
me|u domovite od Venijaminovoto pleme? Toga{, zo{to mi go govori{
toa?”
22 Samoil go zede Saul i slugata negov, gi vovede vo sobata, i im dade
prvo mesto me|u pokanetite, koi bea triesetina du{i.
23 I mu re~e Samoil na gotva~ot: “Donesi go onoj del {to ti go bev
dal i za koj ti bev rekol: ,za~uvaj go kaj sebe.Ä“
24 I gotva~ot ja zede ple{kata i sè {to be{e na nea, i go stavi toa
pred Saul. I re~e Samoil: “Ete, toa e prineseno, stavi go pred sebe i
jadi, bidej}i toa e za~uvano zaradi tebe koga go svikav narodot.” I toj
den Saul ru~a{e so Samoil.
25 Potoa tie slegoa od ridot vo gradot, i Samoil razgovara{e so
Saul na pokrivot.
26 Utrinata tie stanaa tokmu koga zazori zorata. Samoil go povika
Saul na pokrivot i re~e: “Stani, jas }e te ispratam.” Saul stana, i
obajcata, toj i Samoil, izlegoa od ku}ata.
27 Koga nabli`uvaa kon krajot na gradot, Samoil mu re~e na Saul:
“Ka`i mu na slugata da odi pred nas,” - i toj otide napred, - “A ti sega
zastani, i jas }e ti otkrijam {to re~e Bog.”
Samoil go posvetuva Saul za car na Izrael
10
I zede Samoil sad so maslo, go izlea vrz glavata negova, go bakna i
re~e: “Eve, Gospod te pomaza za vladetel na Svoeto nasledstvo.
2 I, koga }e trgne{ sega od mene, }e sretne{ dva ~oveka blizu do
Rahiliniot grob, vo Venijaminovite predeli, vo Celcah, i tie so
radost }e ti ka`at: ,Se najdoa magaricite {to ode{e da gi bara{, i
ete, tatko ti, zaboravaj}i gi magaricite, se obespokoi za vas, velej}i:
{to stana so sinot moj?Ä
3 Otkako }e otide{ ponatamu i }e dojde{ kaj Tavorskiot dab, i tamu
}e te sretnat trojca lu|e, koi odat kaj Boga vo Vetil: edniot nosi tri
jariwa, drugiot nosi tri leba, a tretiot nosi mev so vino.
4 I tie }e te pozdravat i }e ti gi dadat dvata leba, i ti }e gi zeme{
od racete nivni.
1Samoilova
1Samoilova
5 Potoa }e dojde{ na Bo`jiot rid, kade {to e filistejskata stra`a;
i koga }e vleze{ tamu vo gradot, }e sretne{ grupa proroci, koi
sleguvaat od ridot, i pred niv psaltir i timpani, svirki i harfi, i }e
prorokuvaat;
6 i Duhot Gospodov }e sleze vrz tebe, i ti }e prorokuva{ zaedno so
niv i }e stane{ drug ~ovek.
7 Koga }e gi prepoznae{ ovie znaci, toga{ pravi ona {to mo`e
rakata tvoja, za{to so tebe e Bog.
8 Odi pred mene vo Gilgal, kade {to i jas }e dojdam kaj tebe za da
prinesam `rtva sepalenica i `rtvi za blagodarnost. Sedum dena
~ekaj, dodeka da dojdam kaj tebe, i toga{ }e ti ka`am {to da pravi{.”
9 I {tom Saul se svrte za da si odi od Samoil, Bog mu dade drugo
srce, i site onie znaci se zbidnaa vo istiot den.
10 Koga dojde do ridot, ete, go presretna grupata proroci, i Duhot
Bo`ji sleze vrz nego, i toj prorokuva{e me|u niv.
11 Site {to go poznavaa do v~era i zav~era, otkako vidoa deka toj
prorokuva so prorocite, si velea eden na drug: “{to se slu~ilo so
Kisoviot sin? Zar i Saul e me|u prorocite?”
12 I eden od onie {to bea tamu, odgovori i re~e: “Pa koj e nivniot
tatko?” Zatoa izleze izreka: “Zar i Saul e me|u prorocite?”
13 i toj prestana da prorokuva i otide na ridot.
14 A Sauloviot ~i~ko go pra{a nego i slugata negov: “Kade odevte?”
Toj odgovori: “Pa gi baravme magaricite, no, otkako vidovme deka gi
nema, navrativme kaj Samoil.”
15 I Sauloviot ~i~ko re~e: “Raska`i mi {to vi re~e Samoil.”
16 I Saul mu ka`a na ~i~ko si: “Toj ni javi deka magaricite se
najdeni.” A ona {to Samoil mu go ka`a za caruvaweto, ne mu go ka`a.
Saul izbran za car so frlawe `drepka
17 I Samoil go svika narodot kaj Gospod vo Micpa,
18 i im re~e na sinovite Izraelovi: “Taka govore{e Gospod, Bog
Izraelov: ,Jas go izvedov Izrael od Egipet i ve spasiv od racete na
Egip}anite, od racete na site carstva {to ve pritiskaaÄ
19 A vie sega Go otfrlivte va{iot Bog, Koj ve spasi od site va{i
maki i nevolji, i Mu rekovte: postavi ni car. I zatoa zastanete sega
pred Gospod, spored va{ite plemiwa i spored svoite rodovi!”
20 I zapoveda Samoil da minuvaat site plemiwa Izraelovi, i so
`drepka be{e poso~eno Venijaminovoto pleme.
21 I mu zapoveda na Venijaminovoto pleme da minuva spored
domovite nivni, i be{e poso~en Matrieviot rod; i go dovedoa
Matrieviot rod ~ovek po ~ovek, i be{e poso~en Saul, Kisoviot sin; i
go baraa, no ne go najdoa.
22 I pak Go zapra{aa Gospoda: “}e dojde li toj ~ovek tuka?” I Gospod
odgovori: “Ene go, toj se krie me|u zapregata.”
23 Go najdoa tamu i go izvadija ottamu; toj zastana srede narodot: a od
ramenicite svoi ugore be{e povisok od site.
24 I Samoil mu re~e na siot narod: “Gledate li, kogo go izbra
Gospod? Kako nego nema me|u siot narod.” Toga{ siot narod izvika i
re~e: “Da `ivee carot!”
1Samoilova
1Samoilova
25 I Samoil mu gi izlo`i na narodot pravilata na caruvaweto, gi
napi{a vo kniga, i ja stavi pred Gospod. I go raspu{ti siot narod,
sekoj vo domot svoj.
26 Isto taka i Saul si otide doma, vo Giva; a so nego otide i grupa
lu|e, ~ii srca gi trogna Gospod.
27 A lo{ite lu|e rekoa: “Ta toj li }e nè spasi?” I go prezrea i ne mu
prinesoa darovi.
Saul izvojuva pobeda nad Amoncite
11
I dojde Amonecot Nahas i go opkoli Jave{ Galaadski. I site `iteli
na Jave{ mu rekoa na Nahas: “Sklu~i so nas sojuz, i nie }e ti
slu`ime!”
2No Amonecot Nahas im re~e: “}e sklu~am sojuz so vas, no pod uslov,
na sekogo od vas da mu go izvadam desnoto oko i so toa da nanesam sram
vrz celiot Izrael.”
3 Stare{inite na Jave{ mu rekoa: “Daj ni rok od sedum dena da
ispratime pratenici po site izraelski oblasti, i, ako nikoj ne ni
pomogne, }e ti se predademe.”
4 I pratenicite dojdoa vo Giva Saulova i mu gi raska`aa na narodot
glasno tie zborovi; i siot narod izvika i zaplaka.
5 A ete, Saul doa|a{e od niva po volovite svoi i re~e: “{to stanalo
so narodot, ta pla~e?” I mu gi ka`aa zborovite na `itelite na Jave{.
6 I sleze Duhot Bo`ji vrz Saul, otkako gi ~u tie zborovi, i silno se
razgnevi;
7 pa zede dva vola, gi ise~e na par~iwa i gi isprati po site izraelski
predeli preku tie pratenici, objavuvaj}i deka taka }e bide postapeno
so volovite na sekogo {to nema da trgne po Saul i po Samoil. I strav
Gospodov padna vrz narodot, i trgnaa site kako eden ~ovek.
8 Saul gi prebroi vo Bezek, i se najdoa sinovite Izraelovi trista
iljadi i ma`i Judini - trieset iljadi.
9 I im re~e na dojdenite pratenici: “Vaka ka`ete im na `itelite na
Jave{ Galaadski: utre }e imate pomo{ {tom }e pripe~e sonceto.” I
pratenicite otidoa i im javija na jave{kite `iteli, i tie se
zaraduvaa.
10 I `itelite na Jave{ mu rekoa na Nahas: “Utre }e vi se predademe,
i pravete so nas {to sakate.”
11 Sledniot den Saul go razdeli narodot vo tri grupi, i tie se
provlekoa srede logorot po utrinskata stra`a i do dnevniot pripek
gi porazija Amoncite; drugite Amonci se rasprsnaa taka {to od niv
ne ostanaa ni dvajca zaedno.
12 Toga{ narodot mu re~e na Samoil: “Koi bea tie {to rekoa - ,Ta
Saul li }e caruva nad nas?Ä - Dajte gi tie lu|e, i nie }e gi ubieme.”
13 No Saul re~e: “Denes ne treba nikoj da se ubie, za{to denes
Gospod izvr{i spasenie vo Izrael.”
14 I Samoil mu re~e na narodot: “Da odime vo Gilgal i tamu odnovo
da go osvetime caruvaweto.”
1Samoilova
1Samoilova
15 I siot narod otide vo Gilgal i go postavija tamu Saul za car pred
Gospod, vo Gilgal, i prinesoa tamu `rtvi za blagodarnost pred Gospod.
I se proveselija tamu mnogu, Saul i site Izraelci.
Govorot na Samoil pred Izraelcite
12
I Samoil mu re~e na siot Izrael: “Ete, jas go poslu{av va{iot glas
vo sè {to mi rekovte, i vi ostaviv car,
2 i eve, carot odi pred vas: a jas ostarev i pobelev; i sinovite moi se
so vas. Jas, pak, odev pred vas od mojata rana mladost do denes.
3 Pa eve me, svedo~ete protiv mene pred Gospod, i pred Negoviot
pomazanik: komu sum zel vol, komu sum zel magare, kogo sum izmamil i
kogo sum potiskal, od kogo sum zel dar i sum gi zatvoril o~ite pred
deloto negovo, jas }e vi go vratam.”
4 I odgovorija: “Ti ne si nè izmamuval, nitu si nè izma~uval i od
nikogo ni{to ne si zel.”
5 I toj im re~e: “Svedok protiv vas e Gospod, svedok e i pomazanikot
Negov vo ovoj den deka ne najdovte ni{to protiv mene.” I tie
odgovorija: “Svedok e.”
6 Toga{ Samoil mu re~e na narodot: “Svedok e Gospod, Koj gi postavi
Mojsej i Aron i Koj gi izvede va{ite predci od egipetskata zemja.
7 A sega zastanete, i jas }e se sudam so vas pred Gospod za site dobri
dela {to Toj vi gi napravi vam i na predcite va{i.
8 Koga Jakov dojde vo Egipet, i predcite va{i po~naa da povikuvaat
kon Gospod, Gospod gi isprati Mojsej i Aron, i tie gi izvedoa
predcite va{i od Egipet i gi naselija na ova mesto.
9 No tie Go zaboravija Gospoda, svojot Bog, i Toj gi predade vo racete
na Sisera, asirskiot vojvoda, i vo racete na Filistejcite i vo racete
na moavskiot car, koi vojuvaa protiv niv.
10 A koga povikaa pak kon Gospod i rekoa: ,3gre{ivme {to Go
ostavivme Gospoda i po~navme da im slu`ime na Vaalovci i na
A{tarti, spasi nè sega od racete na neprijatelite na{i, i nie }e Ti
slu`ime TebeÄ
11 Toga{ Gospod gi isprati Jerovaal i Bedan, Eftaj i Samoil i ve
spasi od racete na okolnite neprijateli va{i, i vie `iveevte vo mir.
12 No koga vidovte deka amonskiot car Nahas odi protiv vas, vie mi
rekovte: Ne, neka vladee car nad nas, iako Gospod, va{iot Bog, e va{
Car.
13 I taka, eve go carot {to go izbravte, kogo go sakavte; ete, Gospod
vi postavi car.
14 Ako se odnesuvate so po~it kon Gospod i Mu slu`ite, ako go
slu{ate glasot Negov i ne se protivite na zapovedite Gospodovi, vie
i carot va{, koj vladee nad vas, }e odite po Gospod, va{iot Bog;
15 ako, pak, ne go slu{ate glasot Gospodov i po~nete da se protivite
na zapovedite Gospodovi, rakata na Gospod }e bide protiv vas, i
protiv va{iot car.
16 A sega stanete i poglednete go golemoto delo, {to Gospod go
izvr{i pred o~ite va{i:
1Samoilova
1Samoilova
17 neli e sega p~eni~na `etva? No jas }e Go povikam Gospoda, i Toj }e
isprati grom i do`d, i vie }e doznaete i }e vidite, kolku e golemo
zloto {to go napravivte pred o~ite na Gospod, baraj}i za sebe car.”
18 I Samoil Go povika Gospoda, i Gospod isprati grom i do`d vo toj
den; i siot narod mnogu se ispla{i od Gospod i od Samoil.
19 I siot narod mu re~e na Samoil: “Pomoli se za slugite svoi pred
Gospod, tvojot Bog, za da ne umreme; za{to kon site grevovi na{i
dodadovme u{te edno zlo, koga baravme za sebe car.”
20 A Samoil mu odgovori na narodot i re~e: “Ne pla{ete se, vie go
napravivte, vistina, toa zlo, no samo ne otstapuvajte od Gospod, i
slu`ete Mu na Gospod od se srce,
21 i ne odete po ni{to`ni bogovi, koi nema da vi donesat korist i
nema da ve spasat, bidej}i se bespolezni.
22 A Gospod nema da go ostavi narodot Svoj zaradi Svoeto golemo
ime, bidej}i na Gospod Mu be{e milo da ve izbere za Svoj narod;
23 isto taka i jas nema da si dozvolam grev pred Gospod da prestanam
da se molam za vas, i }e vi go poka`uvam dobriot i praviot pat.
24 Samo odnesuvajte se so strahopo~it kon Gospod i slu`ete Mu
vistinski od seto svoe srce, za{to vidovte kakvi golemi dela izvr{i
Toj so vas;
25 ako pak pravite zlo, toga{ i vie i carot va{ }e zaginete.”
Gnevot protiv Filistejcite. Grevot na Saul
13
Saul ima{e trieset godini koga po~na da caruva; i caruva{e nad
Izrael dve godini*.
2 Saul si odbra tri iljadi Izraelci: dve iljadi bea zaedno so Saul vo
Mihmas i vo gorata vetilska, i iljada bea so Jonatan vo Giva
Venijaminova: a ostanatiot narod toj go isprati vo nivnite {atori.
3 Jonatan ja razbi filistejskata stra`a {to be{e vo Geva;
Filistejcite slu{naa za toa, a Saul zatrubi so truba po celata zemja,
vikaj}i: “Neka slu{nat Evreite!”
4 Koga siot Izrael slu{na deka Saul ja razbil filistejskata stra`a
i deka Izrael stanal omrazen za Filistejcite, - narodot se sobra kaj
Saul vo Gilgal.
5 A Filistejcite se sobraa za vojna protiv Izrael: trieset iljadi
koli i {est iljadi kowica, i mno{tvo narod, kako pesokot na
morskiot breg; i dojdoa, ta postavija logor vo Mihmas, na istok od
Bet-Aven.
6 Izraelcite, otkako vidoa deka se vo opasnost, bidej}i narodot
be{e pritesnet, se krieja vo pe{teri i dupki, vo kameni mesta, vo
puknatini i rovovi;
7 a nekoi od Evreite minaa od onaa strana na Jordan, vo zemjata
Gadova i Galaadska; Saul, pak, be{e u{te vo Gilgal, i siot narod {to
be{e so nego, se be{e upla{il.
8 I toj ~eka{e sedum dena do rokot, ozna~en od Samoil, no Samoil ne
doa|a{e vo Gilgal. I narodot po~na da se razbeguva od nego.
9 I Saul re~e: “Donesete go kaj mene odredenoto za sepalenici i za
`rtvi za blagodarnost.” I prinese `rtva.
1Samoilova
1Samoilova
10 A {tom zavr{i so prinesuvaweto na `rtvata, ete dojde Samoil, i
Saul mu izleze vo presret da go pozdravi.
11 A Samoil zapra{a: “{to si napravil?” Saul odgovori: “Vidov
deka narodot se razbega od mene, a ti ne dojde vo zaka`anoto vreme.
Filistejcite pak se bea sobrale vo Mihmas,
12 toga{ si pomisliv: ,Sega }e se spu{tat vrz mene Filistejcite vo
Gilgal, a jas, pak, se u{te ne sum Go pra{al Gospoda, pa zatoa re{iv da
prinesam `rtva.
13 I Samoil mu re~e na Saul: “Lo{o si postapil {to ne si ja
ispolnil zapovedta na Gospod, tvojot Bog, koja ti be{e dadena, za{to
denes Gospod saka{e da go zacvrsti caruvaweto tvoe nad Izrael
zasekoga{.
14 A sega tvoeto caruvawe ne }e mo`e da opstane: Gospod }e si najde
ma` spored srceto Svoe i }e go nazna~i za vladetel nad narodot
Negov, za{to ti ne go ispolni ona {to ti be{e zapovedal Gospod.”
15 I stana Samoil, ta otide od Gilgal vo Giva Venijaminova; a Saul
gi prebroi lu|eto {to bea so nego. Tie bea okolu {estotini ma`i.
16 Saul so sinot svoj Jonatan i lu|eto {to se nao|aa pokraj niv,
postavija logor vo Geva Venijaminova, a Filistejcite bea vo logorot
vo Mihmas.
17 I od filistejskiot logor izlegoa tri ~eti za da ja opusto{uvaat
zemjata: ednata trgna po patot za Ofra, vo zemjata {ual,
18 drugata ~eta trgna po patot za Vetoron, dodeka tretata pojde po
patot kon granicata na dolinata Cevoim, kon pustinata.
19 Vo seta izraelska zemja nema{e kova~i, bidej}i Filistejcite se
pla{ea da ne napravat Evreite me~evi ili kopja.
20 I site Izraelci treba{e da odat kaj Filistejcite za da gi
naostrat svoite rala, motikite, sekirite i kopa~ite,
21 koga }e otape{e se~iloto na ralata, motikite, vilite i sekirite,
ili pak treba{e da se naostrat ostenite.
22 Zatoa vo tekot na vojnata nema{e nitu me~, nitu kopje vo siot
narod {to be{e so Saul i Jonatan, a imaa samo Saul i negoviot sin
Jonatan.
23 I filistejskata stra`a izleze vo tesnecot kaj Mihmas.
*13,1. Smislata vo originalot e nejasna. Vo razli~ni prevodi se
preveduva na razli~en na~in.
Jonatan napa|a grupa Filistejci
14
Eden den Sauloviot sin Jonatan mu re~e na svojot sluga oru`enosec:
“Dojdi da mineme kon filistejskata stra`a, od onaa strana.” A na
tatko si toj ne mu ka`a za toa.
2 Saul, pak, se nao|a{e kraj Giva, pod kalinkovoto drvo, koe e vo
Migron. So nego bea okolu {estotini ma`i.
3 i Ahija, sinot na Ahituv, bratot na Ihavod, sin na Fines, sin
Iliov, sve{tenik Gospodov vo Silom, koj nose{e efod. A narodot ne
znae{e deka Jonatan zaminal.
1Samoilova
1Samoilova
4 Me|u preminite, niz koi Jonatan saka{e da se probie do
filistejskata stra`a, ima{e ostra karpa od ednata strana i ostra
karpa od drugata: ednata ja narekuvaa Bocec, a drugata Sene.
5 Ednata karpa se izdiga{e na sever kon Mihmas, drugata - na jug kon
Geva.
6 I mu re~e Jonatan na svojot sluga oru`enosec: “Dojdi da premineme
kon stra`ata na neobrezanite; mo`ebi, Gospod }e ni pomogne, bidej}i
za Gospod ne e te{ko da spasi bilo mnozina ili malkumina.”
7 I oru`enosecot odgovori: “Pravi sè {to ti e po srceto; ete, jas
sum so tebe, odi, kade {to saka{.”
8 Jonatan re~e: “Eve, }e premineme kaj onie lu|e i }e zastaneme da ne
vidat;
9 ako ni re~at: - zastanete, dodeka da dojdeme do vas, - nie }e
zastaneme na mestata svoi i nema da odime kaj niv;
10 ako, pak, ka`at: - dojdete kaj nas, - nie }e izlezeme, za{to Gospod
gi predal vo racete na{i; i toa }e bide znak za nas.”
11 Koga i dvajcata zastanaa za da gi vidi filistejskata stra`a,
Filistejcite rekoa: “Ete, Evreite izleguvaat od dupkite, vo koi se
bea sokrile.”
12 I izvika stra`ata kon Jonatan i oru`enosecot negov, velej}i:
“Dojdete kaj nas, i nie }e vi ka`eme ne{to.” Toga{ Jonatan mu re~e na
oru`enosecot: “Odi po mene, za{to Gospod gi predava vo racete na
Izrael.”
13 Toga{ Jonatan po~na da se ka~uva so race i noze, a oru`enosecot
negov po nego. I Filistejcite pa|aa pod udarite na Jonatan, a
oru`enosecot gi doubiva{e po nego.
14 I vo toj prv poraz, nanesen od Jonatan i oru`enosecot negov,
padnaa okolu dvaeset du{i, na prostor od okolu polovina hektar zemja.
15 Pa nastana u`as vo logorot vo poleto i me|u siot narod: stra`ata
i onie {to ja opusto{ija zemjata, mnogu se upla{ija. Se zatrese celata
zemja, i nastana golem u`as od Gospod.
16 I Saulovata stra`a vo Giva Venijaminova vide deka narodot se
rasprsnuva i tr~a navamu-natamu.
17 I Saul mu re~e na narodot {to be{e so nego: “Pogledajte i
doznajte, koi od na{ite se izlezeni.” I otkako pregledaa, se otkri
deka gi nema Jonatan i negoviot oru`enosec.
18 I Saul mu re~e na Ahija: “Donesi go kov~egot Bo`ji” - za{to vo
toa vreme kov~egot Bo`ji be{e so sinovite Izraelovi.
19 Saul u{te mu govore{e na sve{tenikot, dodeka zbrkata vo
filistejskiot logor se pove}e i pove}e se zgolemuva{e. Toga{ Saul
mu re~e na sve{tenikot: “Soberi gi racete svoi!”
20 Izvika Saul i siot narod {to be{e so nego, i dojdoa do mestoto na
bitkata, i ete, tamu me~ot na sekogo be{e naso~en protiv bli`niot
negov, taka {to ima{e mnogu golema brkotnica.
21 Toga{ i Evreite, koi do v~era i zav~era bea so Filistejcite i koi
zaedno odea so niv vo logorot, se prisoedinija kon Izraelcite {to
bea so Saul i Jonatan.
1Samoilova
1Samoilova
22 A site Izraelci {to se krieja vo Efremovata Gora, otkako
slu{naa deka Filistejcite se razbegale, i tie se prisoedinija kon
svoite vo bitkata.
23 Toj den Gospod go spasi Izrael; a bitkata se pro{iri duri do BetAven.
Izraelskite vojnici go spasuvaat Jonatan
24 Izraelcite bea izmoreni toj den; a Saul, go zakolna narodot,
velej}i: “Proklet da e onoj {to }e vkusi leb do ve~erva, dodeka ne im
se odmazdam na moite neprijateli!” I nikoj od narodot ne vkusi hrana.
25 I siot narod otide vo gorata, a tamu na ledinkata ima{e med.
26 I narodot otide tamu, velej}i: “Eve, te~e med.” No nikoj ne ja
dobli`i rakata kon ustata svoja, bidej}i narodot se pla{e{e od
kletvata.
27 Jonatan, pak, ne slu{na, koga tatko mu go zakolnuva{e narodot, i
otkako go protegna krajot na stapot {to be{e vo rakata negova, ja
bucna medenata pita i ja svrti so rakata kon ustata svoja i o~ite mu
svetnaa.
28 A eden od narodot mu re~e, velej}i: “Tatko ti go zakolna narodot,
i re~e: - ,Proklet da e onoj {to denes }e vkusi hrana; i zatoa lu|eto se
iznemo{teni.”
29 No Jonatan re~e: “Tatko mi ja voznemiruva zemjava; gledate, kako
mi svetnaa o~ite {tom vkusiv malku od medov;
30 ako, pak, narodot denes si kasne{e od plenot {to go najde kaj
neprijatelite svoi, nema{e li porazot na Filistejcite da bide
pogolem?”
31 I Izraelcite gi razbija Filistejcite onoj den od Mihmas do
Ajalon, i narodot mnogu be{e izmoren.
32 Toga{ narodot se nafrli na plenot, i zemaa ovci, volovi i
teliwa, i gi kolea nazemi, i narodot jade{e zaedno so krvta.
33 Mu javija na Saul, velej}i: “Ete, narodot gre{i pred Gospod, jade
so krvta.” I re~e Saul: “Vie zgre{ivte: donesete sega kaj mene eden
golem kamen.”
34 Potoa Saul re~e: “Odete me|u narodot i re~ete mu: sekoj neka go
dotera kaj mene volot svoj i sekoj ovcata svoja, i kolete tuka i jadete, i
ne gre{ete pred Gospod, ne jadete so krvta.” I site od narodot
doteruvaa, sekoj so svoja raka, volot svoj i ovcata svoja vo tekot na
no}ta i gi kolea tamu.
35 Toga{ Saul Mu izgradi `rtvenik na Gospod: toa be{e `rtvenikot
na Gospod podignat od nego.
36 I Saul re~e: “Da trgneme po Filistejcite ovaa no} i da gi
ograbime do razdenuvawe i da ne ostavime nitu eden od niv.” I rekoa:
“Pravi sè {to smeta{ deka e dobro.” A sve{tenikot re~e: “Da
pristapime ovde kon Boga.”
37 Saul Go zapra{a Boga: “Da trgnam li protiv Filistejcite? ]e gi
predade{ li vo racete na Izrael?” No Toj ne mu odgovori toj den.
38Toga{ Saul re~e: “Neka se pribli`at ovde site na~alnici
narodni, da raspra{aat i doznaat, vrz kogo e denes grevot?
1Samoilova
1Samoilova
39 Za{to, - se kolnam vo Gospod, Koj go spasi Izrael - ako bide i vrz
sinot moj Jonatan, i toj neka umre bezdrugo.” No nikoj od narodot ne
mu odgovori.
40 Toga{ Saul im re~e na site Izraelci: “Zastanete vie na ednata
strana, a jas i sin mi Jonatan }e zastaneme na drugata strana.” A
narodot mu odgovori na Saul: “Pravi go ona {to misli{ deka e
dobro.”
41 I re~e Saul: “Gospodi, Bo`e Izraelov, ka`i ni ja vistinata!”
Izobli~enite so `drepka bea Jonatan i Saul, a narodot izleze prav.
42 Toga{ Saul re~e: “Frlete `drepka me|u mene i me|u sinot moj
Jonatan.” I `drepkata padna vrz Jonatan.
43 I Saul mu re~e na Jonatan: “Ka`i mi {to si napravil?” I
Jonatan mu raska`a, velej}i: “Vkusiv so stapot {to e vo rakata moja,
malku med; i ete, jas treba da umram.”
44 I Saul re~e: “Neka Gospod mi isprati najlo{a kazna i u{te
pove}e neka mi dade, ako ti, Jonatane, denes ne umre{.”
45 No narodot mu re~e na Saul: “Jonatan li da umre, koj izvr{i takvo
golemo spasenie na Izrael? Toa nema da bide! Se kolneme vo Gospod
deka ni vlakno nema da padne od glavata negova na zemjata, za{to denes
toj dejstvuva{e so Boga.” I narodot go oslobodi Jonatan, i toj ne umre.
46 Toga{ Saul prestana da gi goni Filistejcite; i Filistejcite se
vratija vo nivnite mesta.
Pobedite na Saul. Negovoto semejstvo
47 Saul go zacvrsti caruvaweto svoe nad Izrael, i vojuva{e protiv
site svoi okolni neprijateli, protiv Moav, protiv Amoncite, protiv
Edom, protiv carevite na Cova, protiv Filistejcite, a protiv kogo i
da se svrte{e, po red ima{e uspeh.
48 Toj ja sredi vojskata, go razbi Amalik i go oslobodi Izrael od
racete na onie {to go grabea.
49 Saulovi sinovi bea: Jonatan, Ji{vij i Melhisuj, a dvete }erki
negovi se vikaa: prvorodenata - Merava, a pomladata - Mihala.
50 A Saulovata `ena se vika{e Ahinoam, }erka na Ahimaac;
na~alnikot na vojskata negova se vika{e Aviner, sin na Nir, strikoto
Saulov.
51 Kis, Sauloviot tatko, i Nir, Aveniroviot tatko, bea sinovi
Avielovi.
52 I za seto Saulovo vreme se vode{e uporna borba protiv
Filistejcite. I koga Saul }e vide{e nekoj ~ovek silen i hrabar, go
zema{e kaj sebesi.
Bog go otfrla Saul
15
Potoa Samoil mu re~e na Saul: “Gospod me isprati da te pomazam za
car nad Negoviot narod, nad Izrael; a sega ~uj go glasot Gospodov.
2 Taka govore{e Gospod Savaot: ,}e go kaznam Amalik za ona {to mu
go napravi na Izrael, koga mu se ispre~i na patot dodeka ovoj
izleguva{e od EgipetÄ
1Samoilova
1Samoilova
3 Odi sega i napadni go Amalik i istrebi se negovo, no ne zemaj za
sebe ni{to od niv, tuku uni{ti go i prokolni sè {to e negovo; ne
{tedi go, tuku predaj na smrt od ma` do `ena, od mom~e do doen~e, od
vol do ovca, od kamila do magare.”
4 Go sobra toga{ Saul narodot i go prebroi vo Telaim. Tie bea
dveste iljadi Izraelci pe{aci i deset iljadi od Judinoto pleme.
5 I dojde Saul do gradot na Amalikijcite i postavi zaseda vo
dolinata.
6 Pa im re~e Saul na Kenijcite: “Odete, oddelete se, izlezete od
sredinata na Amalikijcite za da ne ve pogubam so niv, bidej}i vie
poka`avte blagonaklonost sprema site Izraelci koga doa|aa od
Egipet.” I Kenijcite se oddelija od Amalikijcite.
7 I Saul go razbi Amalik od Havila sè do predelite na Sur, koj se
nao|a pred Egipet,
8i go zarobi `iv amalikiskiot car Agag, i siot narod go istrebi so
me~.
9 No Saul i narodot go po{tedija Agag i najdobrite ovci, volovi i
zgoenite jagniwa, i sè {to e vredno, ne go uni{tija, a go uni{tija samo
ona {to e lo{o i bezvredno.
10 I dojde slovo od Gospod kon Samoil:
11 “`alam {to go postaviv Saul za car, bidej}i toj se odvrati od
Mene i ne go ispolni zborot Moj.” Se nata`i Samoil mnogu, Go
povikuva{e Gospoda cela no}.
12 A izutrinata rano Samoil stana i otide da go presretne Saul. I
mu javija na Samoil deka Saul oti{ol na Karmil i tamu si podignal
spomenik, no ottamu se vratil so kolata i slegol vo Gilgal.
13 Koga Samoil dojde kaj Saul, Saul mu re~e: “Blagosloven da si od
Gospod! Jas go ispolniv zborot Gospodov.”
14 No Samoil re~e: “A kakvo e ova bleewe na ovci vo u{ite moi i
mukawe na volovi {to go slu{am?”
15 Saul odgovori: “Gi doteraa od Amalik, za{to narodot gi po{tedi
najdobrite ovci i volovi za prinesuvawe `rtvi na Gospod, tvojot Bog;
a drugoto go istrebivme.”
16 Samoil mu re~e na Saul: “Po~ekaj da ti javam {to mi ka`a Gospod
no}eska.” A Saul mu re~e: “Ka`uvaj.”
17 Toga{ Samoil mu re~e na Saul: “Zarem ne be{e ti mal pred Nego
i zar ne te postavi glava nad Izraelovite plemiwa, i Gospod te
pomaza za car nad Izrael?
18 I Gospod te isprati na pat i re~e: ,Odi i napadni gi
Amalikijcite i vojuvaj protiv niv, se dodeka gi istrebi{.Ä
19 3o{to toga{ ti ne go poslu{a glasot Gospodov, a se vturna po
grabe` i napravi zlo pred o~ite na Gospod?”
20 Saul mu odgovori na Samoil: “Jas go poslu{av glasot Gospodov i
otidov na pat, kade {to me isprati Gospod, i go dovedov amalikiskiot
car Agag, a Amalikijcite gi istrebiv,
21 a od plenot: ovcite i volovite, narodot go zede najdobroto od
ograbenoto za da Mu prinese `rtva na Gospod, tvojot Bog, vo Gilgal.”
22 Samoil odgovori: “Zar sepalenicite i prinosite pove}e Mu se
prijatni na Gospod, otkolku poslu{nosta na glasot Gospodov?
1Samoilova
1Samoilova
Poslu{nosta e podobra od `rtvata, i pokoruvaweto - podobro otkolku
ovne{koto meso;
23 za{to nepokornosta e isto takov grev, kakvo {to e vra`aweto, a
tvrdoglavosta e isto kako i idolopoklonstvoto. Poradi toa {to go
otfrli zborot na Gospod, zatoa i Toj te otfrli za da ne bide{ car nad
Izrael.”
24 I Saul mu ka`a na Samoil: “Zgre{iv, bidej}i ja prestapiv
zapovedta na Gospod i tvojot zbor; no jas se ispla{iv od narodot i go
poslu{av glasot nivni.
25 A sega simni go od mene mojot grev i vrati se so mene za da Mu se
poklonam na Gospod.”
26 A Samoil mu odgovori na Saul: “Nema da se vratam so tebe, za{to
ti go otfrli zborot Gospodov, i Gospod tebe te otfrli za da ne bide{
car nad Izrael.”
27 Samoil se svrti da si odi. No Saul se fati za krajot od oblekata
negova i ja raskina.
28 Toga{ Samoil re~e: “Denes Gospod go odzede carstvoto Izraelovo
od tebe i mu go dade na tvojot bli`en, koj e podobar od tebe.
29 Svetecot Izraelov ne la`e i ne se predomisluva, bidej}i Toj ne e
~ovek, ta da se predomisli.”
30 I re~e Saul: “Zgre{iv; no napravi mi sega ~est pred stare{inite
na mojot narod i pred Izrael, i vrati se so mene, i jas }e Mu se
poklonam na Gospod, tvojot Bog.”
31 Samoil se vrati po Saul, i Saul Mu se pokloni na Gospod.
32 Potoa Samoil re~e: “Dovedete mi go amalikiskiot car Agag.”
Agag, rastreperen, se pribli`i do nego, i re~e Agag: “Dali e ova
gor~inata na smrtta?”
33 No Samoil re~e: “Kako {to me~ot tvoj gi li{uva{e `enite od
decata, taka i majka ti me|u `enite neka bide li{ena od sin.” I go
ise~e Samoil Agag pred Gospod vo Gilgal.
34 Samoil otide vo Rama, a Saul otide vo domot svoj vo Giva Saulova.
35 I Samoil ve}e ne se vide so Saul do denot na svojata smrt; no
Samoil pate{e po Saul. A Gospod za`ali {to go postavi Saul za car
nad Izrael.
Bog go izbira David za nov car
16
Gospod na Samoil: “Do koga }e pati{ po Saul, kogo Jas go otfrliv da
ne bide car na Izrael? Ponesi so sebe maslo i odi; Jas }e te ispratam
kaj vitleemecot Jesej, za{to me|u negovite sinovi si sogledav car.”
2 Toga{ Samoil re~e: “Kako da odam? Saul }e ~ue i }e me ubie.”
Gospod re~e: “Poteraj od stadoto svoe edna juni~ka i ka`i: - dojdov da
mu prinesam `rtva na Gospod;
3 pokani go i Jesej na `rtvata; Jas }e ti ka`am {to da pravi{, i ti }e
Mi go pomaza{ onoj, kogo }e ti go poso~am.”
4 I Samoil napravi, kako {to mu ka`a Gospod. Koga dojde vo
Vitleem, stare{inite gradski se upla{ija i izlegoa da go presretnat
i zapra{aa: “So mir li doa|a{?”
1Samoilova
1Samoilova
5 Toj odgovori: “So mir; dojdov da Mu prinesam `rtva na Gospod;
osvetete se i dojdete so mene na prinesuvawe `rtva.” I go osveti toj
Jesej i sinovite negovi i gi pokani na `rtvata.
6 I koga dojdoa tie, toj {tom go vide Elijav, re~e: “Sekako, ovoj e
pred Gospod pomazanikot Negov!”
7 No Gospod mu re~e na Samoil: “Ne gledaj na liceto negovo i
visokiot negov rast; Jas go otfrliv. Jas ne gledam taka, kako {to
gleda ~ovek, za{to ~ovek gleda na liceto, a Gospod gleda na srceto.”
8 I go povika Jesej Avinadav i go dovede kaj Samoil, pa re~e Samoil:
“I ovoj Gospod ne go izbral.”
9 Jesej go dovede {ama, i Samoil re~e: “I ovoj ne e izbran od Gospod.”
10 Taka Jesej gi dovede pred Samoil sedumte sinovi svoi, no Samoil
mu re~e na Jesej: “Ni eden od niv Gospod ne izbral.”
11 Samoil go zapra{a Jesej: “Site deca tvoi li se ovie?” Jesej
odgovori: “Ostana u{te najmaliot; toj gi pase ovcite.” I mu re~e
Samoil na Jesej: “Isprati, i dovedi go, za{to nema da sedneme da
jademe, dodeka toj ne dojde ovde.”
12 Toga{ Jesej isprati, i go dovedoa. Toj be{e rus, so ubavi o~i i
prijatno lice. I Gospod re~e: “Stani, pomazaj go, za{to toa e toj.”
13 Samoil go zede rogot so maslo i go pomaza srede bra}ata negovi, i
Duhot Gospodov po~iva{e vrz David od toj den i podocna. Potoa
Samoil stana i otide vo Rama.
14 A od Saul otstapi Duhot Gospodov, i zol duh ispraten od Gospod,
go ma~e{e.
15 I mu rekoa na Saul negovite slugi: “Ete, zol duh od Boga te ma~i.
16 Na{iot gospodar neka zapoveda na slugite svoi {to se pred tebe
da pobaraat ~ovek {to znae da sviri na harfa i koga lo{iot duh od
Boga }e dojde vrz tebe, toj, svirej}i so raka, }e te uspokojuva.”
17 Saul im odgovori na slugite svoi: “Najdete mi ~ovek {to ubavo
sviri, i dovedete mi go.”
18 Toga{ eden od slugite negovi re~e: “Ete, jas vidov kaj vitleemecot
Jesej deka eden od negovite sinovi znae da sviri. Toj e ~ovek hrabar i
borben, umno govori i e mo{ne ubav, i Gospod e so nego.”
19 Saul prati izvestitel kaj Jesej i re~e: “Isprati mi go sinot svoj
David, koj e so stadoto.”
20 Jesej zede magare natovareno so leb i eden mev vino i edno jare, pa
gi isprati so sinot svoj David kaj Saul.
21 David dojde kaj Saul, i se pretstavi pred nego; toj mnogu mu se
dopadna na Saul i mu stana oru`enosec.
22 I Saul isprati da mu ka`at na Jesej: “Neka slu`i David kaj mene,
bidej}i stekna blagonaklonost vo moite o~i.”
23 I sekoga{, koga zliot duh doa|a{e vrz Saul, David ja zema{e
harfata, svire{e, i na Saul mu stanuva{e podobro i poveselo, i
lo{iot duh toga{ se istava{e od nego.
David i Golijat
17
Filistejcite gi sobraa vojskite svoi za vojna, se smestija vo Soho,
grad judejski, i postavija logor me|u Soho i Azeka, vo Efes-Damim.
1Samoilova
1Samoilova
2 A Saul i Izraelcite se sobraa i si postavija logor vo
Terevintskata Dolina i se podgotvija za vojna protiv Filistejcite.
3 I zastanaa Filistejcite od ednata strana na planinata, i
Izraelcite od drugata strana na planinata, a me|u niv be{e dolinata.
4 A od Filistejskiot logor izleze eden junak, po ime Golijat, od Get.
Be{e visok {est lakti i peda.
5 Na glavata ima{e bakaren {lem; a be{e oble~en vo lu{pest oklop,
i oklopot te`e{e pet iljadi {ekeli bakar.
6 Na nozete ima{e bakarni nogavici do nad kolenata i na ple}ite
svoi - bakaren {tit.
7 Dr{kata na kopjeto negovo be{e kako tkae~ko krosno, a samoto
kopje - be{e od {estotini {ekeli `elezo; pred nego ode{e
oru`enosec.
8 I zastana toj i vikna kon izraelskite vojski, velej}i im: “Zo{to
ste izlegle da vojuvate? Neli sum jas Filisteec, a vie robovi
Saulovi? Izberete si eden ~ovek i neka sleze kaj mene!
9 Ako toj mo`e da se bie so mene i da me ubie, nie }e vi bideme
robovi; ako, pak, jas go pobedam i go ubijam, vie }e ni bidete robovi i
}e ni slu`ite.”
10 Re~e u{te Filisteecot: “Denes }e ja zasramam vojskata Izraelova;
dajte mi ~ovek, i nie dvajca }e se bieme.”
11 I Saul i site Izraelci koga gi slu{naa tie zborovi od
Filisteecot, mnogu se upla{ija i u`asija.
12 David be{e sin na eden ~ovek od rodot na Efrata od Vitleem
Judejski, po ime Jesej, koj ima{e osum sinovi; vo dnite na Saul toj
~ovek be{e ve}e star - na poodminati godini.
13 Trojcata najstari sinovi na Jesej otidoa so Saul vo vojna.
Imiwata na trojcata sinovi {to otidoa vo vojna, bea: najgolemiot se
vika{e Elijav, vtoriot po nego - Avinadav, i tretiot - {ama;
14 David, pak, be{e najmal. Trojcata pogolemi otidoa so Saul,
15 a David se be{e vratil od Saul za da gi pase ovcite na tatkoto svoj
vo Vitleem.
16 A onoj Filisteec izleguva{e nautro i nave~er i se poka`uva{e
taka ~etirieset dena po red.
17 I Jesej mu re~e na sinot svoj David: “Zemi za bra}ata svoi efa
pe~eno `ito i ovie deset leba i odnesi gi {to poskoro vo logorot kaj
bra}ata tvoi.
18 A ovie deset piti sirewe odnesi mu gi na iljadana~alnikot i
raspra{aj se za zdravjeto na bra}ata tvoi i doznaj za potrebite
nivni.”
19 Saul i site tie Izraelci se nao|aa vo Terevintskata Dolina i se
gotvea za borba so Filistejcite.
20 David izutrinata stana rano, gi ostavi ovcite na ~uvar, i otkako
go zede tovarot, trgna, kako {to mu be{e zapovedal Jesej; i dojde vo
logorot, koga vojskata be{e naredena i so izvici se gotve{e za borba.
21 Toga{ Izraelcite i Filistejcite se rasporedija vojska sproti
vojska.
22 David go ostavi tovarot kaj ~uvarot na logorot i potr~a kon
bojniot red, dojde i gi zapra{a bra}ata svoi za zdravje.
1Samoilova
1Samoilova
23 I ete, dodeka toj razgovara{e so niv, silniot ~ovek, komu mu be{e
imeto Golijat, Filisteec od Get, izleguva{e od filistejskite redovi
i gi ka`uva{e istite onie zborovi i David gi slu{na.
24 I site Izraelci, otkako }e go videa toj ~ovek, begaa od nego i
mnogu se pla{ea.
25 Izraelcite velea: “Go gledate li onoj ~ovek {to izleguva? Toj
izleguva za da go navreduva Izrael; a koga bi go ubil nekoj, carot bi go
nagradil so golemo bogatstvo, i bi mu ja dal }erkata svoja za `ena, a
domot na tatko mu bi mu go napravil sloboden vo Izrael.”
26 I David im re~e na onie {to stoeja so nego: “{to }e mu napravat
na onoj {to }e go ubie onoj Filisteec i }e go simne sramot od Izrael?
Za{to, koj e toj neobrezan Filisteec {to ja navreduva vojskata na
`iviot Bog?”
27 i tie mu gi rekoa istite zborovi, dodavaj}i: “Ete, toa }e mu
napravat na onoj ~ovek {to }e go ubie.”
28 Elijav, najgolemiot brat na David, slu{na {to govore{e toj so
lu|eto, i mu se naluti Elijav na David, pa mu re~e: “Zo{to si do{ol
tuka i na kogo im gi ostavi onie malku ovci vo pustinata? Ja poznavam
tvojata drskost i tvoeto lo{o srce. Ti si do{ol da ja gleda{
borbata.”
29 A David re~e: “Pa {to sum napravil? Neli se toa samo zborovi?”
30 Pa se svrte od nego kon drug i gi govore{e istite zborovi, a
lu|eto mu odgovaraa kako i porano.
31 Se slu{naa zborovite {to David gi govore{e, i mu gi soop{tija
na Saul, i toj go povika.
32 I mu re~e David na Saul: “Nikoj neka ne pa|a so duhot pred ovoj;
tvojot rob }e otide i }e se bori protiv toj Filisteec.”
33 A Saul mu re~e na David: “Ne mo`e{ da odi{ protiv
Filisteecot, da se bori{ protiv nego, za{to ti si u{te mom~e, a toj e
vojnik u{te od ranata mladost.”
34 Toga{ David mu re~e na Saul: “Sekoga{ koga tvojot sluga gi
pase{e tatkovite si ovci, ako slu~ajno dojde{e nekoj lav, ili me~ka, i
}e odvle~e{e ovca od stadoto,
35 jas se spu{tav po niv, gi napa|av i im ja odzemav od ustata nivna.
Ako, pak, tie se nafrlea vrz mene, jas gi fa}av za grivata, gi udirav i
gi ubivav.
36 Lav i me~ka ubival tvojot sluga, a i so ovoj neobrezan Filisteec
}e stane istoto kako so niv, bidej}i ja navreduva vojskata na `iviot
Bog.”
37 David re~e u{te: “Gospod, Koj me spasuva{e od kanxite na lavot i
me~kata, }e me spasi i od racete na ovoj Filisteec.”
38Saul go oble~e David so oblekata svoja, mu stavi na glavata
bakaren {lem, i mu navle~e `elezen oklop.
39 David go opa{a me~ot negov vrz oblekata i se obide da odi,
bidej}i nikoga{ ne odel so takvo vooru`uvawe. I David mu re~e na
Saul: “Ne mo`am da odam so ova, ne sum naviknat.” I go simna David
seto toa od sebe.
1Samoilova
1Samoilova
40 Pa go zede v raka stapot svoj, si odbra pet mazni kam~iwa od
potokot, gi stavi vo ov~arskata torbi~ka {to be{e so nego; i so
torbi~kata i pra}ata v raka izleze protiv Filisteecot.
41 Izleze i Filisteecot, odej}i i pribli`uvaj}i se kon David, i
pred nego ode{e oru`enosecot.
42 Pogledna Filisteecot, i otkako go vide David, so potsmev go
izgleda, bidej}i be{e mlad, rus i ubav.
43 Filisteecot mu re~e na David: “Zo{to si trgnal protiv mene so
stap? Da ne sum ku~e?” Filisteecot go prokolna David so bogovite
svoi.
44 I Filisteecot mu re~e na David: “Pribli`i sè do mene, i }e im
go dadam teloto tvoe na pticite nebeski i na yverovite polski.”
45 David mu odgovori na Filisteecot: “Ti odi{ protiv mene so me~,
kopje i {tit, jas, pak, odam protiv tebe vo imeto na Gospod Savaot,
Bog na izraelskata vojska {to ti ja navreduva{.
46 Sega }e te predade Gospod vo rakata moja, i jas }e te ubijam, }e ja
simnam od tebe glavata tvoja, i }e im gi dadam i trupovite na
filistejskata vojska na pticite nebeski i yverovite zemni, i celata
zemja }e doznae deka ima Bog vo Izrael;
47 i site ovie lu|e }e razberat deka Gospod nè spasuva so me~ i kopje,
za{to toa e vojna na Gospod, i Toj }e ve predade vo racete na{i.”
48 Koga Filisteecot se ispravi i po~na da pristapuva i da se
pribli`uva kon David, David brzo se str~a kon mestoto na borbata
protiv Filisteecot,
49 i brkna so rakata vo torbata, izvadi ottamu eden kamen i frli so
pra}ata, ta go udri Filisteecot v ~elo, taka {to kamenot se zabi vo
~eloto negovo, i toj padna ni~kum na zemjata.
50 Taka, so pra}a i kamen, go pobedi David Filisteecot; go udri
Filisteecot i go ubi; a David nema{e me~ vo racete.
51 Toga{ David se str~a, i otkako stapna vrz Filisteecot, zede ta go
izvle~e me~ot negov od no`nicata, go udri i ja prese~e so nego glavata
negova. Filistejcite, koga vidoa deka nivniot junak umre, po~naa da
begaat.
52 I se krenaa ma`ite izraelski i judejski, viknaa i gi gonea
Filistejcite do vlezot vo dolinata i do portite na Ekron. I
ubienite Filistejci pa|aa po patot {aaraim do Get i do Ekron.
53 Otkako gi progonija Filistejcite, Izraelovite sinovi se vratija
i go razgrabija nivniot logor.
54 David ja zede glavata na Filisteecot i ja odnese vo Erusalim, a
oru`jeto go stavi vo {atorot svoj.
Jonatan sklu~uva dogovor za prijatelstvo so David
55 Koga Saul go vide David kako izleguva protiv Filisteecot, toga{
go zapra{a Avenir, na~alnikot na vojskata: “Avenir, ~ij sin e toa
mom~e?” Avenir mu odgovori: “Se kolnam vo tvojata du{a, care, ne
znam.”
56 I carot toga{ re~e: “Ajde pra{aj, ~ij sin e toa mom~e?”
1Samoilova
1Samoilova
57 A koga David se vra}a{e, otkako go ubi Filisteecot, Avenir go
zede i go dovede kaj Saul, i glavata na Filisteecot be{e vo rakata
negova.
58 I Saul go zapra{a: “~ij sin si, mom~e?” David odgovori: “Sin na
tvojot sluga Jesej od Vitleem.”
18
Koga David go zavr{i razgovorot so Saul, du{ata na Jonatan se
privrza do du{ata negova, i Jonatan go zasaka kako svoja du{a.
2 I toj den Saul go zadr`a i ne mu dozvoli da se vrati vo domot na
tatko mu.
3 A Jonatan sklu~i sojuz so David, bidej}i go zasaka kako du{ata
svoja.
4 Jonatan ja soble~e gornata obleka svoja {to be{e na nego, i mu ja
dade na David, isto taka i drugata obleka svoja, i me~ot svoj, i lakot
svoj, i pojasot svoj.
5 A David postapuva{e razumno nasekade, kade i da go isprate{e
Saul, i Saul go napravi na~alnik nad vojskite; i toa mu se dopadna na
siot narod i na slugite Saulovi.
Saul se obiduva da go ubie David
6 Koga odea, pri vra}aweto na David od pobedata nad Filisteecot,
`enite od site izraelski gradovi izleguvaa da go presretnat carot
Saul so pesni, igri i radosni izvici, so timpani i kimvali.
7 I `enite {to igraa i peeja, govorea: “Saul pobedi iljadi, a David desetici iljadi!”
8 Toga{ Saul mnogu se ogor~i, neprijatni mu bea tie zborovi, pa
re~e: “Na David mu dadoa desetici iljadi, a mene - iljadi; mu nedostiga
samo carstvo.”
9 I od toj den Saul gleda{e na David so zavidlivi o~i.
10 I se slu~i na drugiot den, lo{iot duh {to mu go ispra}a{e Bog, da
go napadne Saul, i toj besnee{e vo ku}ata svoja, a David svire{e so
rakata po strunite, kako i vo drugite denovi. A Saul vo rakata
dr`e{e kopje.
11 I go frli Saul kopjeto, pomisluvaj}i si: }e go prikovam David za
yidot. No David dvapati se istrgna od nego.
12 I Saul po~na da se pla{i od David, za{to Gospod be{e so nego, a
od Saul otstapi.
13 I Saul go trgna od sebe i go postavi za svoj iljadana~alnik;
ottoga{ toj ode{e i se vra}a{e na ~elo na svojata vojska.
14 Vo site raboti David postapuva{e razumno, i Gospod be{e so nego.
15 I Saul vide deka e toj mnogu razumen, i se pla{e{e od nego.
16 A celiot Izrael i Juda go zasakaa David, za{to toj izleguva{e i
vleguva{e pred niv.
David se `eni so Mihala, }erkata na Saul
17 Saul mu re~e na David: “Ete, mojata pogolema }erka Merava }e ti
ja dadam za `ena, samo bidi mi junak i vodi gi vojnite Gospodovi.”
1Samoilova
1Samoilova
Za{to Saul si misle{e: neka ne bide mojata raka vrz nego, tuku rakata
na Filistejcite neka bide vrz nego.
18 No David mu re~e na Saul: “Koj sum jas, i kakov e `ivotot moj i
rodot na tatko mi vo Izrael, ta da stanam carski zet?”
19 I koga dojde vreme Saulovata }erka Merava da se oma`i za David,
mu ja dadoa za `ena na Adriel od Meho.
20 No Davida go be{e zasakala drugata Saulova }erka, Mihala, i koga
mu soop{tija na Saul za toa, mu stana prijatno.
21 Saul si misle{e: “Ke ja oma`am za nego, i taa }e mu bide stapica,
i rakata na Filistejcite }e bide vrz nego.” I mu re~e Saul na David:
“Denes }e se srodi{ so mene preku drugata.”
22 Toga{ Saul im zapoveda na slugite svoi, velej}i: “Ka`ete mu tajno
na David: - ete, carot e blagonaklonet kon tebe, i site slugi negovi te
sakaat. Zatoa stani mu zet na carot.”
23 I slugite Saulovi mu gi soop{tija na David site tie zborovi. A
David re~e: “Zar vi se ~ini deka e lesno da bide{ zet na carot? Jas
sum ~ovek beden i mal.”
24 I mu soop{tija na Saul slugite negovi i rekoa: “Eve {to re~e
David.”
25 Toga{ Saul re~e: “Vaka ka`ete mu na David: carot ne saka miraz,
tuku samo sto filistejski obrezoci za odmazda na carskite
neprijateli.” Za{to Saul be{e na misla da go pogubi David so racete
na Filistejcite.
26 Slugite mu gi soop{tija na David tie zborovi i na David mu se
svide da mu stane zet na carot.
27 U{te ne bea izminale opredelenite denovi, David stana, trgna toj
i lu|eto so nego, i ubi dveste filistejski ma`i; pa gi donese David
nivnite obrezoci, i mu gi predade na carot vo poln broj za da stane
carev zet. I Saul mu ja dade za `ena }erka si Mihala.
28 Saul vide i dozna deka Gospod e so David, a i deka Mihala,
Saulovata }erka, go saka David.
29 I Saul po~na u{te pove}e da se pla{i od David i stana negov
neprijatel do krajot na `ivotot.
30 A koga filistejskite vojvodi izlegoa vo vojna, David u{te od
samoto izleguvawe nivno dejstvuva{e porazumno od site Saulovi
slugi, i mnogu se proslavi imeto negovo.
Jonatan podgotvuva za{tita za David
19
Saul mu govore{e na sinot svoj A Jonatan i na site slugi svoi da go
ubijat David. No Sauloviot sin Jonatan mnogu go saka{e David.
2 Jonatan mu ka`a na David i re~e: “Tatko mi Saul saka da te ubie.
Zatoa pazi se utre. Sokrij se i bidi na tajno mesto.
3 Jas, pak, }e izlezam i }e zastanam do tatko mi na nivata, kade {to
}e bide{ ti, i }e mu pozboruvam na tatko mi za tebe; {to }e razberam,
}e ti soop{tam.”
4 Jonatan mu govore{e na tatko si Saul dobro za David, velej}i mu:
“Da ne gre{i carot protiv svojot sluga David, za{to toj vo ni{to ne
zgre{il protiv tebe, i delata negovi se mnogu korisni za tebe.
1Samoilova
1Samoilova
5 Toj ja izlo`i du{ata svoja na opasnost za da go porazi Filisteecot;
i Gospod izvr{i golemo spasenie za siot Izrael; ti go vide toa i se
raduva{e; za{to sega saka{ da zgre{i{ protiv nevina krv i da go
ubie{ David bez pri~ina?”
6 I Saul go poslu{a glasot na Jonatan, i se zakolna Saul: “Se
kolnam vo Gospod! David nema da umre.”
7 Toga{ Jonatan go povika David; mu gi soop{ti Jonatan site tie
zborovi i go dovede Jonatan David kaj Saul, i toj be{e kaj nego, kako i
porano.
Mihala go spasuva David
8 Po~na pak vojna, i izleze David, pak se bie{e protiv Filistejcite,
i im nanese golem poraz, i tie begaa od nego.
9 I lo{ duh od Boga go napadna Saul, i toj sede{e doma so kopje vo
rakata, a David svire{e so raka po strunite.
10 Saul saka{e da go prikove David so kopjeto za yidot, no David
otskokna od Saul, i kopjeto se zabode vo yidot; a David izbega i se
spasi taa no}.
11 I isprati Saul slugi vo ku}ata na David da go pre~ekaat i da go
ubijat do izutrinata. Toga{ mu re~e na David `ena mu Mihala: “Ako
ne ja spasi{ du{ata svoja ovaa no}, utre }e bide{ ubien.”
12 Toga{ Mihala go spu{ti David niz prozorecot, i toj otide, izbega
i se spasi.
13 A Mihala zede edna statua, ja stavi vo legloto, a na pernicata
stavi kozja ko`a, i ja pokri so obleka.
14 I Saul isprati slugi da go fatat David; no Mihala re~e: “Bolen
e.”
15 A Saul isprati slugi da go vidat David, velej}i: “Donesete mi go
na leglo za da go ubijam.”
16 Dojdoa slugite, i ete, vo legloto statua, a na pernicata kozja ko`a.
17 Toga{ Saul ì re~e na Mihala: “Zo{to me izlaga taka i dozvoli
mojot neprijatel da izbega?” A Mihala mu odgovori na Saul: “Toj mi
re~e: pu{ti me, inaku }e te ubijam.”
David i Saul vo Nava{
18 David izbega, se spasi; dojde kaj Samoil vo Rama i mu raska`a sè
{to pravi so nego Saul. I trgna so Samoil, i se zaprea vo Navat, vo
blizina na Rama.
19 I mu javija na Saul, velej}i: “Ete, David e vo Navat, kaj Rama.”
20 Toga{ Saul isprati slugi da go fatat David, i koga tie vidoa
grupa proroci, koi prorokuvaa, i Samoil, nivniot na~alnik, duhot
Bo`ji sleze vrz Saulovite slugi, i tie po~naa da prorokuvaat.
21 Mu javija za toa na Saul, i toj isprati drugi slugi, no i tie po~naa
da prorokuvaat. Potoa Saul isprati i treti slugi, no i tie po~naa da
prorokuvaat.
22 Saul otide sam vo Rama, i dojde do golemiot bunar vo Sehu, i
zapra{a, velej}i: “Kade se Samoil i David?” I rekoa: “Ete, vo Navat,
kaj Rama.”
1Samoilova
1Samoilova
23 Toj otide tamu vo Navat, vo blizina na Rama, i vrz nego sleze
Duhot Bo`ji, i toj ode{e i prorokuva{e, dodeka stigna do Navat, kaj
Rama.
24 Ja soble~e i toj oblekata svoja, i prorokuva{e pred Samoil, i
celiot toj den i celata taa no} le`e{e neoble~en; zatoa velat:
“Zarem i Saul stanal prorok?”
Jonatan go za{tituva David
20
David izbega od Navat, koj e kaj Rama, i dojde, pa mu re~e na Jonatan:
“{to napraviv jas, vo {to sum vinoven, so {to zgre{iv pred tatko ti,
ta ja bara du{ata moja?”
2 Mu odgovori Jonatan: “Ne, ti nema da umre{. Ete, tatko mi ne pravi
ni{to, bilo golemo, bilo malo, bez da im javi na u{ite moi. Zo{to
tatko mi }e go krie toa od mene? Toa nema da bide.”
3 David se kolne{e i govore{e: “Tatko ti dobro znae deka jas steknav
blagonaklonost vo tvoite o~i, zatoa si veli: ,neka ne znae za toa
Jonatan za da ne se ogor~iÄ No, ti se kolnam vo Gospod i vo tvojata
du{a deka samo eden ~ekor ima me|u mene i smrtta.”
4 Jonatan mu re~e na David: “{to saka du{ata tvoja, jas }e go storam
toa za tebe.”
5 Toga{ David mu re~e na Jonatan: “Ete, utre e mlada mese~ina, i jas
treba da sedam so carot na trpezata; no pu{ti me, i jas }e se krijam vo
poleto do ve~erta na tretiot den.
6 Ako tatko ti zapra{a za mene, ti ka`i: ,David me zamoli da odi vo
svojot grad Vitleem, za{to tamu se vr{i godi{no prinesuvawe na
`rtva za siot negov rodÄ
7 Ako na toa toj ka`e: ,dobroÄ, tvojot sluga }e ima mir; ako, pak, se
razgnevi, toga{ znaj deka toj namislil ne{to lo{o.
8 A ti stori mu milost na tvojot sluga, - za{to ti go vovede slugata
svoj vo zavet Gospodov so tebe, - i ako ima nekoja vina vo mene, ubij me
ti! Zo{to da me vodi{ kaj tatko ti?”
9 Jonatan odgovori: “Toa nema da stane so tebe; za{to, ako navistina
doznaam deka tatko mi re{il da ti napravi ne{to lo{o, zar nema da
ti javam za toa?”
10 Toga{ David mu re~e na Jonatan: “Koj }e mi soop{ti, ako tatko ti
odgovori naluteno?”
11 Jonatan mu re~e na David: “Ajde da odime vo poleto.” I obajcata
izlegoa vo poleto.
12 Jonatan mu re~e na David: “Se kolnam vo Gospod, Bog Izraelov!
Utre vo ova vreme, ili drugiot den, }e razberam od tatko mi; i ako e
toj blagonaklonet kon David, i ako jas u{te toga{ ne ispratam
glasnici kaj tebe i ne im javam na tvoite u{i,
13 neka Gospod mi isprati najgolema kazna i u{te pogolemo zlo da mi
dodade! Ako, pak, tatko mi re{il da ti nanese zlo, i toa }e go
soop{tam do u{ite tvoi, i }e te pu{tam; toga{ odi si so mir, i
Gospod neka bide so tebe, kako {to be{e so tatko mi!
14 No i ti, ako bide{ u{te `iv, napravi mi milost Gospodova.
1Samoilova
1Samoilova
15 Ako, pak, umram, ne ja odzemaj milosta svoja od domot moj nikoga{,
duri ni toga{, koga Gospod }e gi istrebi od liceto na zemjata site
neprijateli Davidovi.”
16 Taka sklu~i Jonatan zavet so domot Davidov i re~e: “Gospod neka
im vrati na neprijatelite Davidovi!”
17 Jonatan mu se zakolna na David vo qubovta svoja kon nego, bidej}i
go saka{e kako du{ata svoja.
18 I mu re~e Jonatan: “Utre e mlada mese~ina, i }e zapra{aat za
tebe, bidej}i mestoto tvoe nema da bide zafateno;
19 zatoa na tretiot den slezi i odi brzo na mestoto, kade {to se
krie{e porano, i sedni kaj kamenot Ezel;
20 jas, pak, }e pu{tam kon taa strana tri streli, nebare }e strelam vo
cel.
21 Potoa }e ispratam edno mom~e, na kogo }e mu ka`am: ,Odi, najdi gi
streliteÄ, i ako mu ka`am na mom~eto: ,Eve, strelite se zad tebe, zemi
giÄ, dojdi kaj mene, toga{ ima mir za tebe, i, se kolnam vo Gospod, nema
ni{to da ti stane.
22 Ako, pak, mu ka`am vaka na mom~eto: ,Ete, strelite se pred tebeÄ
toga{ odi si, bidej}i Gospod te pu{ta.
23 A za toa, za koe govorevme jas i ti, Gospod e svedok me|u mene i
tebe zasekoga{.”
24 David se sokri vo poleto. Koga nastapi mlada mese~ina, carot
sedna na trpezata da jade.
25 Carot sedna na mestoto svoe, kako sekoga{, na sedi{teto do yidot.
Jonatan stana, a Avenir sedna do Saul; mestoto, pak, na David ostana
prazno.
26 Toj den Saul ne ka`a ni{to, za{to si pomisli deka toa e slu~ajno
deka David e ne~ist, ne se is~istil.
27 Nastapi i vtoriot den po mladata mese~ina, a mestoto na David
ostanuva{e prazno. Toga{ Saul mu re~e na sinot svoj Jonatan: “Zo{to
sinot Jeseev ne dojde na ru~ek nitu v~era, nitu denes?”
28 Jonatan mu odgovori na Saul: “David izmoli od mene da otide vo
Vitleem,
29 velej}i: ,Pu{ti me, bidej}i imame vo gradot rodbinsko
prinesuvawe `rtva, i brat mi me pokani; zatoa, ako sum steknal
blagonaklonost vo o~ite tvoi, pu{ti me da odam i da se vidam so
bra}ata svoi; zatoa toj i ne dojde na carskiov ru~ek.”
30 Toga{ Saul mnogu se razgnevi na Jonatan i mu re~e: “Razvraten i
nepokoren sine! Zar ne znam deka si se zdru`il so Jeseeviot sin za
sram, na sebe i za sram na majka si!
31 Za{to vo site denovi, dodeka Jeseeviot sin `ivee na zemjata, nema
da opstane{ ni ti, ni carstvoto tvoe; a sega isprati i dovedi go kaj
mene, bidej}i e osuden na smrt.”
32 Jonatan mu odgovori na tatko si Saul i mu re~e: “Zo{to da se
ubiva? {to napravil?”
33 Toga{ Saul frli kopje vrz nego za da go ubie. Toga{ Jonatan
razbra deka tatko mu re{il da go ubie David.
1Samoilova
1Samoilova
34 Jonatan stana od trpezata mnogu razgneven i ne ru~a{e na drugiot
den po mladata mese~ina, za{to taguva{e za David, a i zatoa {to tatko
mu go navredi.
35 Na drugiot den izutrina Jonatan izleze vo poleto, vo vremeto {to
mu go be{e opredelil na David, i edno malo mom~e so nego.
36 I toj mu re~e na mom~eto: “Tr~aj, baraj gi strelite {to gi
pu{tam.” Mom~eto se zatr~a, a toj gi pu{ta{e strelite taka {to tie
letaa podaleku od mom~eto.
37 I mom~eto se zatr~a natamu, na kade {to Jonatan gi pu{ta{e
strelite,