Apokalipsa - Otkrovenie
1
Pisatel
Marvin Maksvel
Marvin Maksvel
Naslov na originalot
GOD CARES
The Message of Revelation For You and Your Family
Izdava
Adventisti~ka izdava~ka ku}a “Znaci na vremeto”
Po{tenski fah 215, Skopje
Prevel
prof. Nikola Tasevski
Dizajn na koricata i likovno ureduvawe
Lazar Tomovski
APOKALIPSA - OTKROVENIE
Za izdava~ot
\or|i Trajkovski
Pa~ati
Pe~atnica “Goce Del~ev” - Skopje
2
3
SODR`INA
Predgovor: Bog e zainteresiran za nas ............................... 11
Prv del: Besedata na Maslinskata gora ............................. 15
Matej 24. i 25. glava, uvod: Isus ja pretka`uva
idninata ......................................................................... 15
Poraka od tekstot na Evangelieto spored
Matej 24. i 25. glava .................................................. 27
I. Hristos predupreduva na “znacite” ....................... 27
II. Svetogrdie koe predizvikuva pustewe ................. 34
III. Svetogrdieto i hristijanskata crkva ................... 40
IV. Pretka`anite nevolji - i vie ................................. 46
V. Paraboli (sporedbi) za podgotovka ....................... 51
Odgovori na pra{awa .......................................................... 61
Vtor del: Otkrovenie ............................................................... 67
Koj bil Jovan? ........................................................................ 67
Struktura na knigata Otkrovenie ................................... 75
Odgovori na pra{awa .......................................................... 87
Otkrovenie 1. glava. Uvod: Otkrovenie
na Isusa Hrista .......................................................... 91
Otkrovenie 1. glava ................................................... 97
Poraka od Otkrovenieto 1. glava .................................... 99
I. Toj gi ima “klu~evite od smrtta” .......................... 99
II. Isus i negovoto svedo{tvo .................................... 105
4
5
III. Obzemen od Duhot vo Gospodov den ..................... 112
Odgovori na pra{awa ........................................................ 117
Otkrovenie 2. i 3. glava. Uvod: Hristos
im pi{uva na angelite na sedumte crkvi.......... 119
Otkrovenie 2. i 3. glava ......................................... 129
Poraka od Otkrovenieto 2. i 3. glava .......................... 133
I. Hristos se gri`i za tainstvenite crkvi .......... 133
II. Hrabrost za li~no napreduvawe vo verata ....... 158
III. Sedumte crkvi kako proro{tvo ........................... 166
IV. Dve otvoreni vrati ................................................... 186
Odgovori na pra{awa ........................................................ 195
Otkrovenie 4. i 5. glava. Uvod: Bog go otkriva
svojot prestol ............................................................ 201
Otkrovenie 4. i 5. glava ......................................... 206
Poraka od Otkrovenieto 4. i 5. glava .......................... 209
I. Nekoj upravuva ........................................................... 209
II. Bog koj doa|a .............................................................. 217
III. Svetili{teto e vozvi{eno mesto ....................... 223
Odgovori na pra{awa ........................................................ 231
Otkrovenie 6,1 do 8,1. Uvod: Hristos go {titi
svojot progonuvan narod ......................................... 239
Otkrovenie 6,1 do 8,1 .............................................. 243
Poraka od Otkrovenieto 6,1 do 8,1 ............................... 246
I. Eden od java~ite imal bel kow ............................ 246
II. Dali Bog navistina e zainteresiran za nas? ... 256
III. Znacite na poslednoto vreme ................................ 266
IV. Zo{to samo Jagneto mo`elo da gi
otvori pe~atite? ...................................................... 280
Odgovori na pra{awa ........................................................ 290
Otkrovenie 8,2 do 9,21. Uvod: Trubite
predupreduvaat na sud.............................................. 303
Otkrovenie 8,2 do 9,21 ............................................ 309
6
Poraka od Otkrovenieto 8,2 do 9,21 ............................. 312
I. Qubovta ponekoga{ mora da vika i da kaznuva .............................................................. 312
II. Bukvalen ili simboli~en? ..................................... 320
III. Prvite ~etiri trubi ............................................... 324
IV. Islamot vo bibliskoto proro{tvo ..................... 333
Odgovori na pra{awa ........................................................ 358
Otkrovenie 10,1 do 11,18. Uvod: Angel go najavuva
poslednoto vreme ...................................................... 365
Otkrovenie 10,1 do 11,18 ........................................ 370
Poraka od Otkrovenieto 10,1 do 11,18 ......................... 373
I. Poslednoto vreme po~nalo .................................... 373
II. Reformacijata otfrlena, `etva - revolucija! 382
III. Nepobedliv `ivot .................................................... 398
Odgovori na pra{awa ........................................................ 407
Otkrovenie 11,19 do 14,20. Uvod: Vistinskata
majka i nejzinite deca ............................................. 416
Otkrovenie 11,19 do 14,20 ...................................... 422
Poraka od Otkrovenieto 11,19 do 14,20 ....................... 428
I. Prvoto semejstvo postavuva kulisi ..................... 428
II. Golemiot sudir me|u Hrista i satanata ............ 433
III. Zo{to Bog ne go uni{til satanata? .................. 451
IV. Soedinetite Amerikanski Dr`avi
vo proro{tvoto ......................................................... 464
V. Vesta na prviot angel: ^asot na sudot ............... 475
VI. Budewe vo Severna Amerika ................................. 486
VII. Vesta na vtoriot angel: Pad na Vavilon .......... 497
VIII. Vesta na tretiot angel: Po~ituva~i na
Bo`jite zapovedi ...................................................... 502
IX. @ig na yverot i Bo`ji pe~at ................................ 514
X. Zavr{nata kriza i tvoeto semejstvo ................... 527
XI. Kolku Toj vredi? ...................................................... 538
Odgovori na pra{awa ........................................................ 546
7
Otkrovenie 15. i 16. glava. Uvod: Sedum
posledni zla ............................................................... 569
Otkrovenie 15. i 16. glava ..................................... 576
Poraka od Otkrovenieto 15. i 16. glava ...................... 579
I. Sedum posledni zla .................................................. 579
II. Armagedonska bitka ................................................. 587
III. Hram ispolnet so dim ............................................. 605
Otkrovenie 17,1 do 19,10. Uvod: Padot na
Vavilon ........................................................................ 613
Otkrovenie 17,1 do 19,10 ........................................ 616
Poraka od Otkrovenieto 17,1 do 19,10 ......................... 621
I. Bludnicata i nejzinite }erki ............................... 621
II. Izlezete od Vavilon - i pejte! ............................. 627
Odgovori na pra{awa ........................................................ 640
Otkrovenie 19,11 do 21,8. Uvod: Milenium ................. 653
Otkrovenie 19,11 do 21,8 ........................................ 658
Poraka od Otkrovenieto 19,11 do 21,8 ......................... 663
I. Vtoroto doa|awe na Isusa Hrista ...................... 663
II. Golemata Bo`ja ve~era (gozba) ............................. 669
III. Sudeweto i prvoto voskresenie ........................... 676
IV. Vtoroto voskresenie i ognenoto ezero .............. 681
V. Nova zemja i ve~na radost ...................................... 689
Odgovori na pra{awa ........................................................ 700
Otkrovenie 21,9 do 22,21. Uvod: Nevestata na Jagneto 711
Otkrovenie 21,9 do 22,21 ........................................ 719
Poraka od Otkrovenieto 21,9 do 22,21 ......................... 723
I. Nevestata, `enata na Jagneto ............................... 723
II. Dojdi! Dojdi! Dojdi! ................................................. 730
8
GEOGRAFSKI KARTI
Mala Azija vo prviot vek po Hrista so prikaz na sedumte
crkvi
Podra~je na pustinski skakulci i sporedba so {ireweto na
islamot do 750-tata godina po Hrista
Lokacija na Josafatovata dolina i nizinata Megido
SKICI
Tri zna~ajni nevolji pretka`ani vo Biblijata
Prolog, epilog
Sedum crkvi, Nov Erusalim, sedum pe~ati, milenium
Sedum trubi, sedum posledni zla
Golem sudir, pad na Vavilon
Simetri~na struktura na knigata Otkrovenie
Tokot na nastanite vo dvete polovini na knigata Otkrovenie
Sporeduvawe na sedumte crkvi
Sedum pe~ati: Hristos go {titi svojot narod sred nevoljite
Pet uvodni sceni vo Svetili{teto
Lokacija na uvodnite sceni vo Svetili{teto
Paralela me|u besedata na Maslinskata gora i sedumte
pe~ati
Dvanaeset Izraelovi plemiwa
Sedum trubi: Svetot go predupreduvaat ostri kazni
Su{tina na terminologijata za trubite
Pouki {to mo`at da se nau~at od sedumte trubi
Golem sudir: nevoljite na vistinskata majka i na nejzinite
deca
Sedum tekstovi koi zboruvaat za period od 1260 denovi
Male~ok rog sporeden so yver sli~en na leopard
Razgovor za sabotata - bibliska skica
Vo poslednite denovi - dve grupi - Desette zapovedi
Sedum posledni zla: svetot go poga|aat mo{ne ostri kazni
Vtora polovina na Otkrovenieto
Egipetskite zla sporedeni so sedumte posledni zla
^etiri yverovi od Otkrovenie 12., 13. i 17. glava
Sedum glavi i deset rogovi
Skapocenite kamewa od temelite na noviot Erusalim i od
gradnikot (vrzgradnikot) na prvosve{tenikot
9
Predgovor
BOG E ZAINTERESIRAN ZA NAS
Apostol Jovan: “Vidov novo nebo i nova zemja, za{to
prvoto nebo i prvata zemja pominaa” (Otkrovenie 21,1).
10
“Duhot i nevestata velat: Dojdi!’”
“I koj slu{a neka re~e: Dojdi!’”
“I koj e `eden... neka zeme darum od vodata na `ivotot!”
Mo`eme li da zamislime povelikodu{en povik? Ovie
srde~ni zborovi vo zavr{niot del od Otkrovenieto u{te
edna{ ni ja otkrivaat Bo`jata dlaboka `elba da ni pravi
dobro i so nas da vospostavi bliski, prijatelski odnosi.
Starozavetnata kniga na prorokot Daniel na mnogu
na~ini ja prika`uva taa Bo`ja zainteresiranost. Bog na
vreme mu dal na Daniel videnie za kipot za da go spasi
negoviot `ivot i `ivotite na mudrecite, da mu gi otkrie
na Navuhodonosora, a i nam, va`nite nastani i procesi {to
}e se odigruvaat vo idnina. Toj gi so~uval prijatelite na
Daniel vo ognena pe~ka. Pratil svoj angel da pomine no}
so Daniel vo jama so lavovi. Vetil deka }e im stavi kraj na
site nezaslu`eni maki, }e proglasi kone~en sud i seta zemja }e mu ja predade vo vladenie na svojot veren narod. Vetil
deka vo posledniot den }e gi voskresne svoite verni sledbenici za ve~en `ivot.
Otkrovenieto ja prodol`uva temata za Bo`jata gri`a
za nas, za negovata za{tita nad svojot narod. ]e ima nevolji i stradawa, mo`ebi i pote{ki od onie niz koi pominal
Daniel, no vo Otkrovenieto se sre}avame so silni dokazi
deka Bog nastojuva da gi zadovoli na{ite potrebi i da gi
ispolni planovite {to se odnesuvaat na na{ata idnina.
Isus so qubov pominuva me|u svetilnicite, {to ja pretstavuvaat negovata nesovr{ena crkva. Toj vetuva deka }e n#
nahrani so “skriena mana” - nebesna hrana. Vetuva deka }e
se pogri`i za nas vo tekot na golemite nevolji pri krajot
na svetskata istorija. Toj prezel s# za da n# zape~ati, da n#
11
postavi na prestoli i da ni dade od vodata na `ivotot. “I
Duhot i nevestata velat: Dojdi!’”
Otkrovenieto e otvorena kniga. Vo Biblijata taa kniga ne e zatvorena. Poinaku e so knigata na prorok Daniel,
koja e opi{ana kako zatvorena kniga (vidi Daniel 12,4).
Sepak, toa ne zna~i deka site delovi na Otkrovenieto vedna{ se razbirlivi. Ni drugite bibliski knigi ne se zatvoreni, bez ogled na toa {to treba da se vlo`i napor pri tolkuvaweto na nekoi tekstovi. Duri i vo o~igledno ednostavnite
bibliski tekstovi, sekojpat koga se navra}ame na niv, pod
povr{inata otkrivame novi skrieni bogatstva.
Eden od klu~evite za razbirawe na Otkrovenieto e knigata na prorok Daniel. Dvete knigi paralelno go naso~uvaat
pogledot kon bibliskata panorama {to se prostira od vremeto na prorokot, pa s# do krajot na svetot. Obete spomenuvaat
`ivotni kako simboli, proro~ki period od 1260 denovi-godini, nekolku `alni proro{tva za otpad i progonstva i mnogu
radosni proro{tva za pobedi i sre}a. Obete knigi se zanimavaat so sudot, so Svetili{teto i so vernosta kon Bo`jiot
zakon. Obete go najavuvaat zavr{noto pojavuvawe na Sinot
~ove~ki na oblaci. Obete n# hrabrat da ostaneme prostum
pred nezdraviot pritisok na na{ite sovremenici i da razvieme besprekoren karakter. Obete go otkrivaat Boga kako
mo{ne aktiven pomo{nik za vreme na nevoljite.
Poradi mnogubrojnite vrski {to postojat me|u ovie dve
knigi, nie ~esto }e bideme zadovolni {to mo`ebi ve}e sme
ja prou~uvale knigata na prorok Daniel.
Mnogu komentatori sfatile deka i Isus ni nudi apokalipsa, otkrovenie, smaleno ili koncizno otkrovenie ili
svoja kniga, sli~na na knigata na prorok Daniel. Taa se
nao|a vo negovata beseda na Maslinskata gora {to ja odr`al
pred ~etvorica svoi u~enici vo ~etvrtokot, no}ta pred svojata smrt na krst.
Vo besedata na Maslinskata gora Isus posebno go spomenuva Daniela i naveduva eden od negovite naj~uvstvitelni
simboli “merzosta (odvratnosta) na zapustuvaweto”. Isus
pred nas iznesuva proro~ka panorama koja se prostira od
negovoto vreme, pa s# do krajot na svetot. Isus, kako i knigata na prorok Daniel i Otkrovenieto, zboruvaat za otpad
12
i za progonstva, po koi }e se pojavi Sinot ~ove~ki vo slava, na nebesni oblaci. Toj gi povikuva svoite sledbenici da
mu se protivstavat na nezdraviot pritisok na svoite sovremenici i da izgradat cvrst karakter.
Besedata na Maslinskata gora nosi obilni blagoslovi
koga se prou~uva izdeleno. Taa e dodatno polezna koga se
razgleduva kako uvod vo Otkrovenieto i kako most me|u
knigata na prorok Daniel i Otkrovenieto.
“Ona {to e tajno (skrieno) mu pripa|a na na{iot Gospod Bog, a objavenoto e na{e i na na{ite sinovi doveka” (5.
Mojseeva 29,29).
Interesnite simboli i likovi, koi tolku ~esto se pojavuvaat vo Otkrovenieto, se mo{ne privle~ni za decata;
tie kaj niv budat qubopitstvo i na roditelite im davaat
mo`nost da gi objasnuvaat.
Nekoi delovi od besedata na Maslinskata gora i Otkrovenieto posebno se prilagodeni za mladite. Pro~uenata
sporedba (parabola) za desette zaspani devojki se zanimava
so mladite koi se nao|aat na pragot na `ivotot. Isus se
zanimava so mladite vo nivniot mlade{ki period za da objasni edna od svoite najva`ni poraki za podgotovka za negovoto vtoro doa|awe.
Mo`ebi toa }e stane u{te pojasno ako uka`eme na faktot deka vo Otkrovenieto na dvaeset i devet mesta se zboruva
za Isusa kako Bo`je Jagne. Jagneto vo bibliskite vremiwa
potsetuvalo na prvata pashalna no} koga Izraelcite na
dramati~en na~in se oslobodile od egipetskoto ropstvo.
Taa nezaboravna pashalna no} pretstavuvala posebna zakana za sekoe najstaro dete vo semejstvoto. Toa mo`elo da
bide ubieno zaedno so egipetskite prvenci vo poslednoto
zlo {to ja sna{lo taa zemja. Vsu{nost, najstarite sinovi
na site egipetski semejstva navistina i zaginale taa no}.
Me|utoa, sekoe izraelsko semejstvo `rtvuvalo jagne, i tatkoto na sekoe semejstvo so krv gi prskal dovratnicite i
nadvratnikot na svojot dom (v. 2. Mojseeva 12,7).
Prskaweto so krv ja poka`uvalo verata na semejstvoto
vo Boga i doa|aweto na Mesija, Otkupitelot. Toa i denes
n# potsetuva - Isus umrel da gi spasi decata. Toj umrel da
go so~uva edinstvoto na semejstvoto.
13
Osven toa, Isus `ivee za decata i za semejstvoto. Vo
tekot na nekolku ma~ni godini, pred dvaeset vekovi, Toj
odel me|u nas lu|eto, trudej}i se na mnogu razli~ni na~ini
da n# uveri deka Bog e zainteresiran za nas. Od toa vreme,
pa do denes, Toj sedi od desnata strana na Bo`estvoto na
nebesata, posreduvaj}i za nas vo nebesnoto Svetili{te (v.
Evreite 7,25; Rimjanite 8,34).
Koga nie i na{ite semejstva }e nau~ime da veruvame vo
Boga sred na{ite sekojdnevni `ivotni te{kotii, koga zaedno so nego }e pomineme niz zavr{nite nevolji pri krajot
na vremeto, koga so svoi o~i }e go vidime vtoroto Hristovo doa|awe na oblaci, koga }e bideme zemeni na neboto da
`iveeme so nego, koga }e pieme od vodata na `ivotot i
koga, zaedno so pripadnicite na na{eto semejstvo, }e go
gledame Bo`jeto milno, qubezno lice, toga{ }e sfatime i
}e bideme napolno sigurni deka Bog navistina e zainteresiran za nas!
14
Prv del: Besedata na Maslinskata gora
Isus ja pretka`uva idninata
Matej 24. i 25. glava
Uvod
Edna{ vo na{iot dom dojde grupa devoj~iwa od {kolska
vozrast so `elba da gi u~at od mojata sopruga osnovnite ve{tini za gotvewe. Koga go zavr{ija kursot, tie sami zamislija
i prigotvija obrok za svoite roditeli. Kako nabli`uva{e
vremeto za obrokot, zad vratata na mojata rabotna soba jas gi
slu{av nivnite s# povozbudlivi glasovi.
Vratata na mojata rabotna soba se nao|a{e vo neposredna blizina do glavnata vlezna vrata na na{iot dom. Sakav
malku da se po{eguvam pa, koga nabli`i vremeto da pristignat roditelite, silno zatropav na nea za da pomislat
deka prvite roditeli ve}e pristignaa. Devoj~iwata re~isi
se onesvestija od vozbuda. Brgu po~naa da gi simnuvaat prestilkite, da ja popravaat kosata, da gi doteruvaat poslednite sitnici na postavenata masa, a potoa otr~aa do vleznata
vrata i {irum ja otvorija.
Ne dozvoliv dolgo da bidat razo~arani! Ja otvoriv vratata na mojata rabotna soba i, koga vidoa kako se smejam, so
radost mi se pridru`ija. Vsu{nost, i po pristignuvaweto
na roditelite, za vreme na ru~ekot, tie se smeeja na svojata
zabluda.
Vozbudata na na{ite male~ki gotva~ki potsetuva na vozbudata {to se javuva vo `ivotot na site iskreni hristijani
dodeka mislat za vtoroto Hristovo doa|awe. Kolkava radost sozdava zamisluvaweto na migot koga Isus }e se vrati
da im stavi kraj na nepravdite, na bolestite i na siroma{tijata, da donese izobilstvo i beskone~en mir!
Sekako, ovaa radosna vest bila tema za koja i sam Isus so
zadovolstvo zboruval; zboruval za toa vo razni prigodi, a
najpoznata e onaa neposredno pred negovata smrt. Vo vtornikot ve~er, vo tekot na pashalnata sedmica koja zavr{ila vo
15
petokot so negovoto raspnuvawe, Isus zboruval za svoeto
slavno doa|awe. Toa negovo izlagawe e poznato kako beseda
na Maslinskata gora.* Analizata na toj tekst na ova mesto
}e ni pomogne podobro da go razbereme Otkrovenieto.
Mislata deka Hristos povtorno }e dojde vnesuva tolku
radost vo `ivotot na sekoj hristijanin, {to Isus mo`el da
bide napolno siguren deka tie nestrplivo }e go o~ekuvaat
negovoto doa|awe. No, vo takva du{evna sostojba tie (kako
i na{ite male~ki gotva~ki) lesno bi mo`ele da potpadnat
pod vlijanie na la`ni znaci (kako {to be{e tropaweto na
vratata na mojata rabotna soba) ili da stanat plen na la`ni
u~iteli koi bi mo`ele napolno da ja uni{tat nivnata podgotovka. Zatoa Toj svojot govor go po~nal so predupreduvawe
da ne dozvolime da bideme izmameni.
Bidej}i “dolgoto o~ekuvawe e ma~no za srceto” (Mudri
izreki 13,12), Isus jasno, no takti~no, na u~enicite im obrnal vnimanie na faktot deka negovoto doa|awe }e bide
odlo`uvano. Toj nema vedna{ da se vrati! Raska`al storija
za dvajca slugi, stavaj}i gi vo ustata na eden od niv zborovite: “Mojot gospodar }e se zabavi dolgo” (Matej 24,48). Vo
poznatata sporedba za talantite, za gospodarot e ka`ano
deka se vratil “po dolgo vreme” (Matej 25,19). Vo isto tolku
poznatata sporedba za desette devojki, Isus sebesi se sporedil so mlado`enecot i otvoreno rekol: “Bidej}i mlado`enecot se zabavi, site gi fati dremka i zaspaa” (Matej 25,5).
Navestuvawa za odlo`uvawe na negovoto doa|awe se
nao|aat i vo drugi tekstovi: “]e ~uete za vojni i glasovi za
vojni... no toa u{te ne e krajot” (Matej 24,6). “Mnozina }e
se soblaznat” (Matej 24,10). “A koj }e izdr`i do kraj, }e
bide spasen” (Matej 24,13). “I ova evangelie za carstvoto
*Besedata na Maslinskata gora glavno e zabele`ana vo Evangelieto
spored Matej vo 24. i 25. glava. Sporedni izve{tai se nao|aat vo Evangelieto spored Marko vo 13. glava i vo Evangelieto spored Luka vo 21.
glava. Vo Evangelieto spored Luka nao|ame i ne{to {to na prv pogled
li~i na delovi od ovoj govor odr`an vo napolno poinakvi okolnosti.
Sporedete go tekstot vo Evangelieto spored Luka 17,22-37 so tekstot vo
Evangelieto spored Matej 24,23-28! Toa sporeduvawe poka`uva deka Isus
za svoeto vtoro doa|awe zboruval i vo mnogu drugi prigodi i okolnosti.
16
U~enicite se pribli`ile podobro da slu{nat kako Isus
}e odgovori na nivnoto pra{awe: “Koj e znakot na tvoeto
doa|awe i na krajot na vekot?”
17
}e se propoveda po celiot svet za svedo{tvo na site narodi
i toga{ }e dojde krajot” (Matej 24,14).
Me|utoa, dodeka vesta za odlo`uvaweto e dovolno jasna, upatstvata za na{a podgotovka se u{te pojasni i se nao|aat na u{te nekolku mesta vo drugi Hristovi sporedbi.
Okolnostite vo koi e odr`ana besedata na Maslinskata gora. - Ovaa beseda e odr`ana vo vtornikot ve~er. Toj
bil naporen den. Isus so ~asovi raspraval so lu|eto vo
tremovite na hramot. Neprijatelite vo pove}e navrati go
isku{uvale so lukavi pra{awa. Iako se ~inelo deka nekoi
go prifatile ona {to go zboruval, Isus znael deka mnozinstvoto go smetaat za Car-borec, a ne za Knez na mirot. Site
sakale Toj da gi sovlada Rimjanite. Me|utoa, ne sakale so
qubovta da gi sovlada i nivnite srca. Za nastanite vo toj
den mo`eme da ~itame vo Evangelieto spored Matej vo 22.
i 23. glava.
Kako denot izminuval, stanuvalo s# poo~igledno deka
Hristovite tri i pol godini nesebi~na slu`ba uspeale da
preobratat mo{ne malku negovi slu{ateli. Za nekolku dena
istite lu|e glasno }e ja baraat negovata krv, kako nivnite
tatkovci {to barale smrt za prorocite. I nivnite potomci nitu malku ne }e bidat podobri. I tie }e gi progonuvaat
propovednicite na vistinata koi }e se obiduvaat da im
pomognat.
Taa predve~er Isus se umoril. Znael deka evrejskiot
narod, ako ne se pokae, }e bide pogoden so stra{na kazna.
Na kraj nivnata tvrdoglavost vo tolkava mera }e gi
razbesni Rimjanite, {to 70-tata godina od n.e. tie }e pratat
carska vojska da go zbri{e Erusalim i negoviot hram. A
seto toa bilo nepotrebno.
“O Erusalime, Erusalime”, pla~el Isus, “ti {to gi
ubiva{ prorocite i {to gi kamenuva{ pratenite kaj tebe!
Kolku pati sakav da gi soberam tvoite deca, kako kva~kata
{to gi sobira svoite piliwa pod kriljata, no vie ne
sakavte!” (Matej 23,37).
“Ne mi dozvolivte!” (NEB)
“Mi se sprotivivte!” (NASB)
Potoa ja ~itame re~enicata polna so bolka: “Eve, pust
vi ostanuva va{iot dom!” (Matej 23,38).
18
Duri i Hristovite u~enici bile iznenadeni. Bo`jiot
hram, gordosta na nacijata, Gospodoviot dom, da bide
napu{ten i razurnat! Dlaboko obespokoeno, mno{tvoto se
razoti{lo da go prigotvi ve~erniot obrok. Voznemireni,
u~enicite se obidele Hristovoto vnimanie da go prenaso~at
kon isklu~itelnata arihtektonska vrednost na pro~ueniot
hram (Matej 24,1). Vo tekot na re~isi pedeset godini carot
Irod i negovite naslednici go obnovuvale so ogromni
tro{oci (Jovan 2,20). Sne`no beliot mermer na negovite
yidovi bleskotel od zracite na sonceto pri zalez. Pozlatenite povr{ini okolu glavniot vlez so svojot sjaj gi zaslepuvale o~ite na posmatra~ite. Nekoi kameni blokovi vo yidovite na hramot, sovr{eno prese~eni i izmazneti, bile
neverojatno golemi.*
“Go gledate li sevo ova” - pra{al Isus, kako da ne gi
~ul u~enicite - “vistina vi velam: nema da ostane tuka nitu
kamen na kamen {to ne }e bide urnat” (Matej 24,2).
U~enicite bile v~udovideni. Kako bi mo`el Bog da
dozvoli takva katastrofa? Dali toa zna~i deka se pribli`il krajot na svetot?
Taa no} Isus izlegol na Maslinskata gora. So nego bile
Petar i negoviot brat Andrej, Jakov i negoviot brat Jovan,
~etvorica nekoga{ni ribari koi go pridru`uvale vo tekot
na celokupnata negova rabota (Marko 13,3). Vo tekot na
*Dobro poznatiot evrejski istori~ar Josif Flavie, koj prisustvuval
pri razurnuvaweto na Erusalim, pi{uva deka “nadvore{nosta na hramot nema{e nikakov nedostig {to bi mo`el da go zasen~i okoto ili
umot. Bidej}i od site strani be{e prekrien so masivni zlatni plo~i,
hramot pri izgrejsonce tolku bleskotno ja odbiva{e svetlinata, {to za
nabquduva~ite toa be{e isto kako da gledaa direktno vo sonceto. Na
strancite, koi se pribli`uvaa kon gradot, hramot u{te od daleku im se
uka`uva{e kako planina pokriena so sneg, za{to s# {to ne be{e
pokrieno so zlato, be{e belo kako sneg. Od negoviot vrv se izdignuvaa
zlatni {ilci koi ne im dozvoluvaa na pticite da se gnezdat tuka i da
go valkaat pokrivot. Nekoi od kamenite blokovi, vgradeni vo ovaa gradba, se prostiraa vo dol`ina od ~etirieset i pet lakti, pet lakti vo
visina i {est vo {irina” (Judejskata vojna, 5.222). Toga{niot lakot
odgovara na dol`ina od pribli`no polovina metar.
19
kve~erinata nad nivnite glavi plovela mese~inata. Pod nejzinite tainstveni zraci, re~isi stotina metri podolu od
mestoto na koe se nao|ale, od drugata strana na Kedronskata dolina, se nayiral gradot Erusalim. Svetlinata od svetilnicite proniknuvala niz bezbrojnite prozorci. Atmosferata bila polna so nekakvo radosno is~ekuvawe, za{to
se pribli`uval najgolemiot evrejski praznik Pasha. Lu|eto
{to doa|ale od blizu i od daleku se sobirale so prijatelite
po domovite ili logoruvale nadvor od gradot pod {atori.
Do niv dopirale lae`i na ku~iwa i rikawe na magariwa,
kako i zvuci od ku}ite ~ii{to `iteli se prigotvuvale za
po~inka.
Se ~inelo deka hramot e tolku blizu, {to mo`e da se
dopre so raka. Mese~inata go istaknuvala negoviot sjaj i
golemina. U~enicite razmisluvale za negovite izmazneti,
masivni kameni blokovi. Niv dlaboko gi obespokoilo Hristovoto pretka`uvawe od pred samo nekolku ~asa deka eden
den vo taa gradba nema da ostane ni kamen na kamen.
No dali toj stra{en den na razurnuvawe ednovremeno e
i slavniot den na negovoto vra}awe? Toa ne mo`ele da go
sfatat!
“Ka`i ni”, go pra{ale zbuneti, “koga }e bide toa i koj e
znakot na tvoeto doa|awe i na krajot na vekot?” (Matej 24,3).
Hristoviot odgovor mo`ete da go ~itate vo Evangelieto spored Matej vo 24. i 25. glava. Tie zborovi se objaveni
na slednite tri stranici, a naslovite se dodadeni za tekstot polesno da se razbere. Koga }e go pro~itame ona {to
go ka`al Isus, }e se potrudime da go sfatime i zna~eweto
na negovite zborovi!
EVANGELIETO SPORED MATEJ 24. glava
“Koga Isus izleze od hramot, negovite u~enici mu se
pribli`ija za da mu gi poka`at zgradite na hramot. A Toj
im odgovori: Go gledate li sevo ova? Vistina vi velam:
Nema da ostane tuka nitu kamen na kamen {to ne }e bide
urnat.’
Koga sede{e pak na Maslinskata gora, negovite u~enici
dojdoa kaj nego nasamo i mu rekoa: Ka`i ni koga }e bide
toa i koj e znakot na tvoeto doa|awe i na krajot na vekot?’”
OP[T PREGLED NA PRORO[TVATA
Idni nevolji {to ne se znaci. - “A Isus odgovori, velej}i im: Gledajte da ne ve zavede nekoj, za{to mnozina }e
dojdat vo moe ime, govorej}i: Jas sum Hristos’, i }e zavedat
mnozina. I }e ~uete za vojni i glasovi za vojni. Vnimavajte
da ne se upla{ite, za{to toa treba da se slu~i, no toa u{te
ne e krajot. Za{to }e se digne narod protiv narod i carstvo
protiv carstvo, i }e ima glad, pomor i zemjotresi na mnogu
mesta. No seto toa e samo po~etok na rodilnite maki.”
Stradawa i otpad vo idnina. - “Toga{ }e ve predadat na
maki i }e ve ubivaat, i site narodi }e ve zamrazat zaradi
moeto ime. Toga{ mnozina }e se soblaznat, sekoj }e predava
sekogo i sekoj }e gi mrazi drugite; i }e se javat mnogu la`ni
proroci, koi }e zavedat mnozina. I zaradi mnogute bezzakonija, qubovta }e oladi kaj mnozina. A koj }e izdr`i do
kraj, }e bide spasen.”
Uspeh na evangelieto. - “I ova evangelie za carstvoto
}e bide propovedano po celiot svet za svedo{tvo na site
narodi, i toga{ }e dojde krajot.”
OSNOVEN ZNAK ZA PADOT NA ERUSALIM
“I taka, koga }e go vidite gnasnoto opusto{uvawe za
koe zboruva prorok Daniel, kako vladee na svetoto mesto
(koj ~ita - neka razbere!), [“Koga }e vidite deka Erusalim
e opkolen od vojski, znajte oti e blizu negovoto zapustuvawe” (Luka 21,20)] - toga{ `itelite na Judeja neka begaat
20
21
vo gorite; a onoj {to }e bide na pokriv, neka ne sleguva da
zeme ne{to od svojata ku}a; i koj }e bide v pole, neka ne se
vra}a za da ja zeme nametkata! No te{ko im na bremenite
i na doilkite vo tie denovi! Molete se va{eto begstvo da
ne bide vo zima ili vo saboten den.”
PERIOD NA GOLEMA NEVOLJA
“Za{to toga{ }e ima golemo stradawe, kakvo {to ne
bilo od sozdavaweto na svetot do sega, nitu pak }e bide. I
ako ne se skratat tie dni, ne }e se spasi nitu eden. No
zaradi izbranite, tie dni }e bidat skrateni.” [“Erusalim
}e go gazat neznabo{ci dodeka ne se ispolnat vremiwata na
neznabo{cite” (Luka 21,24)]. “Ako nekoj vi re~e toga{: Eve,
Hristos e tuka’ ili tamu e’ - ne veruvajte, za{to }e se
pojavat la`ni hristosi i la`ni proroci i }e pravat golemi znaci i ~uda za da gi zavedat, ako e mo`no, i izbranite. Ete, vi ka`av odnapred!
I taka, ako vi re~at: Ene go vo pustinata!’ - ne izleguvajte! Ene go vo edna od vnatre{nite sobi!’ - ne veruvajte.
Za{to, kako molwata {to izleguva od istok i sveti do zapad,
takvo }e bide i doa|aweto na Sinot ~ove~ki. Za{to kade
{to ima mr{a, tamu }e se sobiraat mr{ojadcite” (Matej
24,23-28).
NEBESNI ZNACI ZA VTOROTO DOA\AWE
“Vedna{ po stradawata vo tie denovi sonceto }e potemni, mese~inata nema pove}e da sveti, od neboto }e pa|aat
yvezdi i nebesnite sili }e se rastresat.”
DOA\AWETO NA SINOT ^OVE^KI
“I toga{ na neboto }e se javi znakot na Sinot ~ove~ki.
Toga{ }e propla~at site plemiwa na zemjata i }e go vidat
Sinot ~ove~ki kako doa|a na nebesnite oblaci so sila i
golema slava. I Toj }e gi prati svoite angeli so silen glas
na truba, a tie }e gi soberat negovite izbranici od ~etirite vetra, od edniot kraj na neboto do drugiot.”
22
NABRGU, PO ISPOLNUVAWETO NA ZNACITE,
]E DOJDE SINOT ^OVE^KI
“A od smokvata nau~ete ja poukata! Koga nejzinata granka }e smekne i }e poteraat lisja, znaete deka letoto e blizu. Taka i vie, koga }e go vidite seto toa, znajte deka e
blizu - na pragot e! Vistina vi velam, ova pokolenie nema
da mine dodeka ne se zbidne seto toa. Neboto i zemjata }e
pominat, no moite zborovi nema da pominat.”
TO^NOTO VREME NE E POZNATO
“A za toj den i ~as nikoj ne znae, ni nebesnite angeli,
ni Sinot, tuku samo Otecot. Kako {to be{e vo Neovite
denovi, taka }e bide i pri doa|aweto na Sinot ~ove~ki.
Za{to, kako vo denovite pred potopot {to jadea i pieja, se
`enea i ma`ea do denot koga Noe vleze vo kov~egot i ne
sfatija dodeka ne dojde potopot i odnese s# - taka }e bide
i pri doa|aweto na Sinot ~ove~ki. Toga{ dvajca }e bidat
na pole - eden }e bide odnesen, a drugiot ostaven. Dve `eni
}e melat na melnica - ednata }e bide odnesena, a drugata
ostavena.”
BDEEWE I PODGOTOVKA
“Zatoa, bdejte, za{to ne znaete koga }e dojde va{iot
Gospod. A znajte go ova: ako doma}inot bi znael za vreme na
koja no}na stra`a }e dojde kradecot, bi bdeel i ne bi dozvolil da mu se provali vo ku}ata. Zatoa i vie bidete podgotveni, za{to Sinot ~ove~ki }e dojde vo ~as koga ne se
nadevate.”
^ETIRI PARABOLI (SPOREDBI)
POVIKUVAAT NA PODGOTOVKA
Dvajca nadglednici. - “I taka, koj veren i mudar sluga
gospodarot ne go postavil nad svoite slugi za da im dava
hrana navreme? Bla`en e toj sluga, kogo negoviot gospodar,
koga }e dojde, }e go najde da pravi taka. Vistina vi velam: }e
23
go postavi nad siot svoj imot. Ako pak lo{iot sluga si re~e
vo svoeto srce: Mojot gospodar }e se zabavi dolgo’, pa po~ne
da gi tepa svoite soslu`iteli, i da jade i da pie so pijanicite, gospodarot na toj sluga }e dojde vo den koga ne o~ekuva, i
vo ~as {to ne go znae, pa }e go ras~ere~i i }e go stavi me|u
licemerite. Tamu }e ima lelek i ~krtawe so zabi.”
EVANGELIETO SPORED MATEJ 25. glava
Desette devojki. - “Toga{ nebesnoto carstvo }e bide
kako desette devojki koi gi zedoa svoite svetilki i trgnaa
da go pre~ekaat mlado`enecot. Pet od niv bea nerazumni,
a pet mudri. Za{to nerazumnite zedoa so sebe svetilki, no
ne zedoa maslo; a mudrite zedoa maslo vo sadovi, zaedno so
svoite svetilki. Bidej}i malodo`enecot se zabavi, site gi
fati dremka i zaspaa.
A na polno} se ~u vikawe: Eve go mlado`enecot, pre~ekajte go!’ Toga{ site devojki stanaa i gi prigotvija svoite
svetilki. A nerazumnite im rekoa na mudrite: Dajte ni od
va{eto maslo, za{to na{ite svetilki gasnat.’ No mudrite
im odgovorija, velej}i im: Da ne bide malku i za nas i za
vas, pojdete kaj trgovcite i kupete si!’
Koga otidoa da kupat, mlado`enecot dojde i podgotvenite vlegoa so nego na svadbata, a vratata se zatvori.
Potoa dojdoa i drugite devojki i rekoa: Gospodaru,
gospodaru, otvori ni!’ No toj im odgovori, velej}i im: Vistina vi velam - ne ve poznavam!’
A sega, bdejte za{to ne go znaete ni denot ni ~asot koga
}e dojde Sinot ~ove~ki!”
Slugite i talantite. - “Toa e kako ~ovekot koj, trgnuvaj}i na pat, gi povika svoite slugi i im go predade svojot
imot, i na edniot mu dade pet talanti, na drugiot dva, na
tretiot eden, sekomu spored negovata sposobnost, i otpatuva. Onoj {to primi pet talanti, vedna{ zamina i trguva{e
so niv, pa spe~ali drugi pet. Isto taka, i onoj so dva talanta, spe~ali drugi dva. A onoj {to primi eden, otide, iskopa
dupka vo zemjata i go skri srebroto na svojot gospodar.
Po dolgo vreme dojde gospodarot na slugite i saka{e da
si ja vidi smetkata so niv. Taka, koga pristapi onoj {to
24
primi pet talanti, donese drugi pet talanti i re~e: Gospodaru, mi dade pet talanti, a eve, jas spe~aliv i drugi pet.’
Toga{ negoviot gospodar mu re~e: Arno storeno, dobar
i veren slugo. Nad malku be{e veren, }e te postavam nad
mnogu; vlezi vo radosta na svojot gospodar!’
A koga pristapi onoj {to primi dva talanta, re~e:
Gospodaru, mi dade dva talanta, a eve, jas spe~aliv drugi
dva.’ Toga{ negoviot gospodar mu re~e: Arno storeno, dobar
i veren slugo. Nad malku be{e veren, }e te postavam nad
mnogu; vlezi vo radosta na svojot gospodar!’
A koga pristapi onoj {to primi eden talant, re~e:
Gospodaru, znaev deka si strog ~ovek, `nee{ kade {to ne
si seel i sobira{ kade {to ne si veel; se ispla{iv, pa
otidov i go skriv tvojot talant vzemi. Eve ti go tvoeto!’
A negoviot gospodar odgovori, velej}i mu: Zol i mrzliv slugo, znae{e deka `neam kade {to ne sum seel i deka
sobiram kade {to ne sum veel; zatoa terba{e da im go dade{
moeto srebro na menuva~ite i jas, po vra}aweto, }e go zemev
moeto so dobivka. Zatoa, odzemete mu go talantot i dajte mu
go na onoj {to ima deset talanti! Za{to sekomu koj ima, }e
mu se dade u{te i }e ima vo izobilstvo, a onoj koj nema, }e
mu se odzeme i ona {to go ima. A bezvredniot sluga frlete
go vo krajnata temnina, kade {to }e ima lelek i ~krtawe so
zabi.’”
Izdeluvawe na ovcite od jarcite. - “Koga Sinot ~ove~ki
}e dojde vo svojata slava i site angeli so nego, toga{ }e
sedne na prestolot na slavata; i }e se soberat pred nego
site narodi, a toj }e gi oddeli edni od drugi, kako pastirot
{to gi oddeluva ovcite od kozite. I }e gi postavi ovcite
od svojata desna strana, a kozite od levata.
Toga{ Carot }e im re~e na onie od desnata strana:
Dojdete, blagosloveni od mojot Otec, nasledete go carstvoto {to vi e prigotveno u{te od sozdavaweto na svetot!
Za{to ogladnev i mi dadovte da jadam; o`ednev i me napoivte; bev tu|inec i me primivte; bev gol i me oblekovte;
bev bolen i me posetivme; bev vo zandana i dojdovte kaj
mene.’
Toga{ pravednicite }e mu odgovorat i }e re~at: Gospode, koga te vidovme gladen i te nahranivme; ili `eden i
25
te napoivme? Koga te vidovme kako tu|inec i te primivme?
Ili gol i te oblekovme? Koga te vidovme bolen ili v zandana i dojdovme kaj tebe?’
A Carot }e im odgovori: Vistina vi velam, dokolku mu
napravivte taka na eden od ovie moi najmali bra}a, mene mi
napravivte.’
Toga{ }e im re~e i na onie od levata strana: Odete si
od mene, prokleti, vo ve~en ogan, podgotven za |avolot i za
negovite angeli! Za{to ogladnev i ne mi dadovte da jadam;
o`ednev i ne mi dadovte da pijam, bev tu|inec i ne me primivte; bev gol i ne me oblekovte; bev bolen i v zandana i
ne me posetivte.’
Toga{ tie }e odgovorat, velej}i: Gospode, koga te vidovme gladen, ili `eden ili kako tu|inec, ili gol, ili bolen
ili v zandana - ne te poslu`ivme?’
Toga{ Toj }e im odgovori: Vistina vi velam, dokolku
ne ste mu napravile taka na eden od ovie najmalive, ni mene
ne ste mi napravile!’ I ovie }e otidat vo ve~na kazna, a
pravednicite vo ve~en `ivot.”
26
Poraka od tekstot na Evangelieto
spored Matej 24. i 25. glava
I. Hristos predupreduva na “znacite”
Kolku mnogu zavisime od znacite! Osobeno od soobra}ajnite. ^esto na{ite obidi da gi najdeme se naprazni - obi~no
niv gi nema tokmu na va`nite krstopati na nekoj, za nas
nepoznat grad. Zatoa mnogu gi cenime prepoznatlivite znaci na glavnite soobra}ajnici.
Si spomenuvam u{te od detstvoto za niza znaci koi
predupreduvaa na edna ostra krivina vo Salisberi Plejn
vo Anglija. Posledniot vo taa niza be{e najgolem i kako
da vika{e: “PREDUPREDENI STE!”
Nabrgu otkako se rodi na{iot sin, dobiv izvestie da
platam kazna za soobra}aen prekr{ok, za{to vo ^ikago ne
sum zastanal po znakot za zapirawe. Se pra{uvav kako mo`elo toa da mi se slu~i. Koga se vrativ na mestoto za da go
utvrdam prekr{okot, vedna{ zad znakot “STOP” zabele`av mnogu reklami za kafe i pijalaci. Da be{e ovoj znak
so ista golemina kako onoj vo Salisberi Plejn, se somnevam deka bi go previdel, iako bev premnogu voshiten od
sinot {to ni se rodi.
“Ka`i ni”, molele u~enicite, “koga }e bide toa i koj e
znakot na tvoeto doa|awe i na krajot na vekot?” (Matej 24,3).
Dvojno pra{awe. - Pra{aweto {to go postavile u~enicite ja otkriva nivnata zbunetost. Povrzale dva razli~ni
nastana. “Koga }e bide toa?” - pra{ale, mislej}i na razurnuvaweto na hramot, i “koj e znakot na tvoeto doa|awe i na
krajot na vekot?” - mislej}i na krajot na svetot. Na ~etvoricata u~enici im izgledalo deka razurnuvaweto na hramot i
krajot na svetot pri vtoroto Hristovo doa|we e eden ist
nastan. Smetale deka edinstveno krajot na svetot mo`e da
predizvika uni{tuvawe na najva`noto mesto za bogoslu`enie na vistinskiot Bog.
Povrzuvaj}i gi ovie dva nastana vo eden, barale samo
edna informacija: “Koga }e bide toa?”, vsu{nost - spored
koj znak }e prepoznaeme deka toa vreme e blizu?
27
Komentatorite smetaat deka i sam Isus, oblikuvaj}i go
svojot odgovor, na nekoj na~in gi povrzal informaciite za
ovie dva nastana. Nema somnevawe deka toa vo izvesna mera
e to~no; no, naslovite na bibliskiot tekst na prethodnite
stranici ni pomagaat ovie Hristovi izjavi prili~no lesno
da gi razdelime. Vo sekoj slu~aj, Isus dal posebni i razli~ni
znaci koi gi najavuvaat ovie dva va`ni nastana.
Posebni i sigurni znaci. - Isus spomenal eden nastan
kako nepogre{en znak za uni{tuvawe na hramot: “Gnasnoto
opusto{uvawe... kako vladee na svetoto mesto” (Matej 24,15).
Ova simboli~no proro{tvo e objasneto so tekstot vo Evangelieto spored Luka 21,20: “Erusalim }e bide opkolen od
vojski”. Znacite koi uka`uvaat na krajot na svetot Isus gi
stavil na edinstvena i mo{ne kusa lista na koja se nabele`ani nastanite: propovedawe na evangelieto po cel svet
(Matej 24,14), niza nebesni pojavi (Matej 24,29) i svojata
doslovna pojava pri vtoroto doa|awe - na oblaci i vidlivo
kako molwa (Matej 24,27.30).
Na~in na Hristovoto doa|awe. - Na prv pogled se ~ini
deka Isus odbegnal da odgovori na pra{aweto na svoite
u~enici. Spored nego, najvpe~atliv znak za razurnuvawe na
Erusalim bilo nabli`uvaweto na neprijatelite, a najvpe~atliv znak za krajot na svetot bil na~inot na negovoto
sopstveno doa|awe. Me|utoa, Isus e mo{ne seriozen dodeka
zboruva za ovaa tema.
Kako {to predvidel Isus, a toa go potvrdile podocne`nite nastani, prisustvoto na neprijatelskata vojska pred
Erusalim vo 66-tata godina od n.e. navistina se poka`alo
kako edinstven znak potreben za erusalimskite hristijani.
Imeno, rimskite vojnici odnenade` ja povlekle opsadata
od okolinata na gradot, pa site {to sakale da begaat, mo`ele
da pobegnat, pred rimskite vojnici da se vratat.
Zboruvaj}i za znacite na svoeto vtoro doa|awe, Isus
mo{ne seriozno naglasil kako }e se slu~i toa. “Toga{ na
neboto }e se javi znakot na Sinot ~ove~ki”, rekol i dodal:
“Toga{ }e propla~at site plemiwa na zemjata i }e go vidat
Sinot ~ove~ki kako doa|a na nebesnite oblaci so sila i so
golema slava” (Matej 24,30).
“Znak na Sinot ~ove~ki” e negovoto pojavuvawe “na
nebesnite oblaci”. Sli~no na pripadnicite na britanska28
ta kralska ku}a pri va`nite dr`avni prigodi {to se vozat
na poznatite zlatni ko~ii, i na amerikanskite pretsedateli koi letaat so specijalen avion koj ja nosi oznakata “Air
Force One” - i Sinot ~ove~ki vo osobeno zna~ajni prigodi
patuva na natprirodni oblaci.
Biblijata spomenuva tri takvi prigodi: Prvo, Hristovoto voznesenie od zemjata na neboto koga “se voznese... i
oblak go zede od pred nivnite o~i” (Dela 1,9); vtoro, po~etokot na predadventniot sud, koga Sinot ~ove~ki doa|a na
oblaci do Bo`jiot prestol (Daniel 7,9-14; Otkrovenie 1214); treto, vtoroto Hristovo doa|awe koga tekstot vo Otkrovenie 1,7 najavuva: “Eve, doa|a na oblaci i }e go vidi sekoe
oko.” Vidlivoto doa|awe na Isusa Hrista na oblaci e najva`en “znak na Sinot ~ove~ki”.
Opomeni i predupreduvawa. - Raspra{uvaj}i se za znakot na vtoroto Hristovo doa|awe, u~enicite vsu{nost sakale da doznaat koga Bog }e po~ne da gi odbrojuva poslednite
migovi od istorijata i koi nastani }e gi predupredat na
toa. Sekako, i nie denes bi sakale da gi dobieme istite
podatoci. Sosem e prirodno {to }e se zapra{ame: kolku ni
koristi nekoj znak na Hristovoto doa|awe ako informacijata se odnesuva samo na na~inot na negovoto doa|awe?
So ova pra{awe }e se zanimavame malku podocna. Vo
me|uvreme se pra{uvame zo{to Isus ne ostavil kakov i da
e vremenski redosled na nastanite povrzani so poslednoto
vreme. [est sedmici po ovoj razgovor, neposredno pred da
se voznese, koga u~enicite go pra{ale: “Sega li }e go vospostavi{ carstvoto na Izrael?”, Isus odgovoril: “Ne e va{e
da go znaete vremeto i prigodata {to Otecot gi odredi so
svojata vlast” (Dela 1,6.7).
Prvata re~enica {to ja izgovoril Isus vo besedata na
Maslinskata gora, odgovaraj}i na baraweto na u~enicite
da im go otkrie znakot, glasela: “Gledajte da ne ve zavede
nekoj” (Matej 24,4). Ne dozvolete da bidete prelagani! Ne
dozvolete da ve zavedat la`ni hristosi i la`ni znaci! Ne
dozvolete da ve izmamat prikaski deka razurnuvaweto na
Erusalim ili krajot na svetot }e se slu~i porano otkolku
{to e predvideno (Matej 24,5-8). Sli~no na soobra}ajniot
znak, i Isus glasno ni objavuva: “Predupredeni ste!” Ne
dozvolete da ve zbuni nekoe mno{tvo znaci koi ne se znaci!
29
Znaci koi ne se znaci. - Vo besedata na Maslinskata
gora se pojavuva onoj pro~uen izraz za “vojni i glasovi za
vojni” (Matej 24,6). Bibliskite hristijani ve}e so vekovi
go naveduvaat toj izraz koga gi prou~uvaat me|unarodnite
nastani na svoeto vreme. Tie postojano se ubeduvaat sebesi,
barem za izvesno vreme, deka Isus naskoro doa|a. No Isus
otvoreno i jasno predupreduva deka vojnite i glasovite za
vojni ne mora vo sekoj slu~aj da pretstavuvaat znaci za krajot. “No toa u{te ne e krajot”, objasnuva Toj.
“Vnimavajte da ne se upla{ite, za{to toa treba da se
slu~i. No u{te ne e krajot. Za{to }e se digne narod protiv
narod i carstvo protiv carstvo, i }e ima glad, pomor i
zemjotresi na mnogu mesta. No seto toa e samo po~etok na
rodilnite maki” (Matej 24,6-8).
Vo sekoj slu~aj, mestoto {to go zazemaat ovie vojni,
gladot i zemjotresite vo besedata na Maslinskata gora poka`uva deka Isus misli na nastanite {to }e se slu~uvaat vo
tekot na onie trieset i devet godini {to preostanale do
padot na Erusalim 70-tata godina od n.e. Samo za vreme na
kusoto vladeewe na rimskiot car Klavdij (41-54 godina po
Hrista) zabele`ani se ~etiri golemi gladovi. Za eden od
niv zboruva izve{tajot vo Delata na apostolite 11,28. Poznato e deka silni zemjotresi go potresle Krit (46 ili 47
godina po Hrista) i Rim (51 godina po Hrista). Rim vodel
zna~ajni vojni vo Severna Afrika (41-42 godina po Hrista), Britanija (43-61 godina po Hrista) i Ermenija (vo
po~etokot na 60-tite godini po Hrista). Vo 62 godina po
Hrista rimskata vojska do`iveala te`ok poraz vo Ermenija, {to verojatno gi ohrabrila evrejskite revolucioneri
vo Palestina.
Vo tekot na tie godini vo Palestina se ~uvstvuvala
silna gerilska i teroristi~ka aktivnost. “Galileja”, pi{uva vo svojot izve{taj Josif Flavie, naveduvaj}i samo edna
palestinska oblast, “e izlo`ena na ogan i krv”.
Hristos naglasuva deka katastrofite, porazite, vojnite
i gladot ne se “znaci” povrzani so krajot {to se pribli`uva,
nitu so krajot na Erusalim, a nitu so krajot na svetot! Na
na{ata, so grev zaplusnata planeta, toa se samo voobi~aeni
nastani, o~ekuvani pojavi!
30
La`ni hristosi i la`ni proroci. - Isus isto taka najavuva pojava na la`ni mesii i la`ni proroci (Matej
24,4.5.23.24; sporedi so Marko 13,6.21-23).
Vo tekot na tie trieset i devet godini {to pominale
me|u besedata na Maslinskata gora (31-ta godina po Hrista) i padot na Erusalim (70-tata godina po Hrista) navistina se pojavile mnogu la`ni voda~i. Josif Flavie ka`uva
deka Palestina vo toa vreme bila polna so “zavodnici i
izmamnici” koi, zloupotrebuvaj}i gi o~ekuvawata i stravuvawata na narodot, pottiknuvale vostanie protiv Rim i
tvrdele deka dejstvuvaat “pod bo`estveno vdahnovenie”.
Eden od tie izmamnici, nekojsi “la`en prorok” od Egipet,
gi povikal Evreite `elni za avantura da se pridru`at na
negovoto pustinsko gnezdo. Se oyvale iljadnici lu|e, veruvaj}i deka toj e mesija koj }e go izbavi Erusalim od racete
na Rimjanite. Me|utoa, Rimjanite po~uvstvuvale deka ne{to
se slu~uva pa se prigotvile. Koga nastanal sudir, re~isi
site Evrei {to go sledele ovoj la`en hristos gi zagubile
`ivotite. Samo Egip}anecot, so u{te nekolku najbliski
sorabotnici, uspeal da pobegne. Nabrgu potoa eden rimski
voen zapovednik go poistovetil apostol Pavle so toj
Egip}anec (Dela 21,38).
Vo besedata na Maslinskata gora Isus uka`uva na la`ni
hristosi i la`ni proroci i toga{ koga zboruva za svoeto
vtoro doa|awe, a ne samo koga stanuva zbor za razurnuvaweto na Erusalim (Matej 24,23.24). I ovoj vtor del od proro{tvoto se ispolnil. Vo najnovo vreme go imavme Xim Xons
(Jim Jones) i krvoprolevaweto vo Xonstaun. Ako vo mislite
se vratime malku podaleku vo minatoto, }e si spomeneme za
Adolf Hitler, za kogo milioni obrazovani lu|e na Zapad
pobo`no veruvale deka eden den }e mu podari na ~ove{tvoto
iljadagodi{en mir. Vo 19 vek Napoleon povel vo smrt mnogu
pove}e svoi privrzanici otkolku Xim Xons denes. Potoa,
si spomenuvame za bo`estveniot otec koj sebesi se proglasi za bog vo Filadelfija; pa na kvekerite, na majkata En
Li koja tvrde{e deka Hristos e vo `ensko telo. Listata
prodol`uva.
Na~in na Hristovoto doa|awe. - Da go razgledame pak
na~inot na Hristovoto doa|awe.
31
Isus predupredil deka nekoi izmamnici }e tvrdat: “Ene
go vo pustinata!” ili: “Ene go vo edna od vnatre{nite sobi!”
“Ne veruvajte!”- gi povikal svoite sledbenici. “Ete, vi
ka`av odnapred!” Predupredeni ste! (Matej 24,25.26).
Dali Isus }e dojde nezabele`ano? Ne. Toj ka`uva ne!
Dali }e se vrati skri{no? Ne!
Kako }e dojde? “Kako molwata {to izleguva od istok i
sveti do zapad, takvo }e bide i dao|aweto na Sinot ~ove~ki.”
“Toga{ na neboto }e se javi znakot na Sinot ~ove~ki. Toga{
}e propla~at site plemiwa na zemjata i }e go vidat Sinot
~ove~ki kako doa|a na nebesnite oblaci so sila i so golema
slava. I Toj }e gi prati svoite angeli so silen glas na truba,
a tie }e gi soberat negovite izbranici od ~etirite vetra, od
edniot do drugiot kraj na neboto” (Matej 24,27. 30.31).
Za da gi po{tedi svoite dragoceni sledbenici od razo~aruvawe i da gi spasi od propast, Isus mu posvetil tolku
golemo vnimanie na na~inot na svoeto doa|awe. O~igledno
e deka izmamnik e sekoj u~itel koj tvrdi deka Hristos }e
dojde na koj bilo drug na~in osven na nebesni oblaci!
Svetiot Duh go inspiriral apostol Pavle da go opi{e
“Gospodovoto doa|awe” na ist na~in kako {to go storil
toa Hristos. Toj ka`uva: “Za{to sam Gospod }e sleze od
neboto, na zapoved, so glas na arhangel i so Bo`ja truba, i
mrtvite vo Hrista }e voskresnat prvi. Potoa nie `ivite
koi ostanavme, }e bideme zemeni zaedno so niv na oblaci za
da go sretneme Gospoda vo vozduhot; i taka zasekoga{ }e
bideme so Gospoda” (1. Soluwanite 4,15-17).
Dva zbora vo Pavloviot opis stanale poznati me|u hristijanite. Eden od niv e “parusia”, gr~ki zbor koj se preveduva kako “doa|awe”. Zborot “parusia” e upotrebuvan vo staro
vreme da gi ozna~i dr`avnite poseti na va`nite li~nosti.
Imav mo`nost ovoj zbor da go pro~itam na edno par~e o{tetena grn~arija na koe be{e opi{ano doa|aweto na nekoj
pretstavnik na vlasta vo edna stara egipetska zaednica.
Zborot “parusia” e upotreben vo Evangelieto spored Matej
24,3 i na u{te nekoi mesta vo Noviot zavet, a se odnesuva
na Isusovoto doa|awe.
Drug va`en zbor {to go nao|ame vo nekoi prevodi na
tekstot vo 1. Soluwanite 4,15-17 e “rapiemur”. Toa e oblik
32
na latinskiot glagol “rapere”, koj se pojavuva vo prevodot
na Vulgata na mestoto {to nie go preveduvame kako “}e
bideme zemeni”. Zborot vo sebe nosi zna~ewe “da se bide
odnesen” ili “odvede”. Vo sovremeniot angliski jazik zborot
“rapture” ima pozitivno zna~ewe. Se upotrebuva koga se
opi{uva deka nekoj bil “zanesen”, “obzemen”, “proniknat”
so radost ili so sli~ni pozitivni ~uvstva. Vo staro vreme
so toj zbor vo sekojdnevniot govor se ozna~uvalo deko nekoj
ne{to “dignal” ili “zel”.
Pri svoeto doa|awe (parusia) Isus }e go zeme ili }e go
spasi svojot narod. Pod kakvi okolnosti? ]e se slu{ne glas
na zapoved, povik na arhangel, prodoren zvuk na truba i }e
se vidi na{iot Gospod na oblaci.
Sekoj “hristos” koj }e dojde, ili koj tvrdi deka do{ol
na koj bilo drug na~in, sigurno e la`en hristos. Zatoa e
o~igledno deka i sekoj u~itel, koj tvrdi deka Hristos }e
dojde na koj bilo drug na~in, e la`en u~itel.
Hristovoto predupreduvawe e mo{ne zna~ajno. Vo besedata na Maslinskata gora Isus objasnil deka otfrlaweto
na la`nite u~iteli e mnogu pova`no otkolku to~noto poznavawe na vremenskiot redosled na nastanite.
“Ete, vi ka`av odnapred” (Matej 24,25). Nikoj neka ne
ve izmami! Predupredeni ste!
Drugi vistinski znaci. - Iako precizno opi{aniot
na~in na negovoto doa|awe pretstavuva “znak”, Isus ni dal
u{te nekoi znaci za svoeto doa|awe. Vo Evangelieto spored
Matej 24,29.30, rekol: “Vedna{ po stradawata vo tie denovi
sonceto }e potemni, mese~inata nema ve}e da sveti, od
neboto }e pa|aat yvezdi i nebesnite sili }e se rastresat. I
toga{ na neboto }e se javi znakot na Sinot ~ove~ki.” Vo
Evangelieto spored Luka 21,25-27 gi nao|ame i ovie negovi
zborovi: “]e ima znaci na sonceto, na mese~inata i na
yvezdite, a na zemjata narodite }e bidat opfateni od strav
i zbunetost od bu~avata na moreto i na branovite. Lu|eto
}e iznemo{tuvaat (primiraat) od strav i od is~ekuvaweto
na ona {to }e go snajde svetot, za{to nebesnite sili }e se
razni{aat. I toga{ }e go vidat Sinot ~ove~ki kako doa|a
na oblak so golema sila i slava.”
Vo Evangelieto spored Matej 24,33 Isus ka`uva: “Taka
i vie, koga }e go vidite seto toa, znajte deka e blizu, na
33
pragot e.” Vo Evangelieto spored Luka 21,28 dodava: “A koga
}e po~ne da se slu~uva toa, ispravete se i podignete gi
glavite, za{to nabli`uva va{eto izbavuvawe.”
Mnogu hristijani veruvaat deka ovie znaci na sonceto,
na mese~inata i yvezdite ve}e se ispolnile. Ovaa vozbudliva mo`nost zaslu`uva na{e posebno vnimanie. Za dokazite
raspravame vo delot na tekstot pod naslov “Znacite na poslednoto vreme”.
Spored Isusovoto proro{tvo, me|u nastanite koi }e gi
vidime neposredno pred negovoto vtoro doa|awe spa|a i eden
mo{ne interesen i poseben znak: “I ova evangelie za carstvoto }e bide propovedano po celiot svet za svedo{tvo na
site narodi i toga{ }e dojde krajot” (Matej 24,14). Za ova
zna~ajno proro{tvo }e zboruvame malku podocna, otkako }e
razgledame nekoi va`ni pra{awa.
II. Svetogrdie koe predizvikuva pustewe
Koga go pra{ale Isusa: “Ka`i ni koga }e bide toa”,
u~enicite razurnuvaweto na Erusalim go identifikuvale
so vtoroto Hristovo doa|awe. Toa ve}e nekolkupati go naglasivme.
Odgovaraj}i na ova pra{awe, Isus go spomenal “gnasnoto opusto{uvawe, za koe zboruva prorok Daniel” (Matej
24,15). Toa “stra{no pustewe”, ili “pusto{no svetogrdie”,
ili “svetogrdie koe predizvikuva pusto{ewe”, obi~no vo
bibliskite prevodi na makedonski jazik se narekuva “gnasno opusto{uvawe”, “merzost na zapustenieto”, “odvratnost
na zapustuvaweto”. Na{a cel }e bide na nekolku od slednite stranici da razmisluvame za toa “gnasno” i za “opusto{uvaweto” {to go predizvikuva toa. Koga }e vidime kako
bukvalno se ispolnile Hristovite proro{tva za razurnuvaweto na Erusalim okolu 70-tata godina po Hrista, toga{
}e se zacvrsti i na{ata doverba vo negovite proro{tva
{to treba da se ispolnat vo na{eto vreme. Toa e osobeno
va`no za{to poimot “gnasno opusto{uvawe” mo`e da se
primeni i na na{ite denovi vo ista mera kako i na vremeto
na razurnuvaweto na Erusalim.
“I taka, koga }e go vidite gnasnoto opusto{uvawe, za koe
zboruva prorokot Daniel, kako vladee na svetoto mesto (koj
34
~ita - neka razbere!), toga{ `itelite na Judeja neka begaat
po gorite; a onoj {to }e bide na pokriv, neka ne sleguva da
zeme ne{to od svojata ku}a; i koj }e bide v pole, neka ne se
vra}a za da ja zeme nametkata! No te{ko im na bremenite i
na doilkite vo tie denovi. Molete se va{eto begstvo da ne
bide vo zima ili vo saboten den” (Matej 24,15-20).
Uvod vo razurnuvaweto. - Dodeka ~ita za ispolnuvaweto na ova proro{tvo, ~itatelot mo`e da se rasta`i, no tie
nastani pretstavuvaat vpe~atliva ilustracija za sigurnosta na bibliskoto proro{tvo.
Za podobro da gi sogledame nastanite, da se vratime
malku podaleku vo minatoto. Male~kata dr`ava Judeja,
~ija{to prestolnina bil Erusalim, e pripoena kon Rimskoto carstvo vo 63-ta godina pred Hrista, koga Pompej go
osvoil gradot. Iako golem del od porazenite narodi podocna se gordeele so toa {to $ pripa|ale na Rimskata imperija, mnogu Evrei vo Judeja i Galileja bile proniknati so
buntoven duh i stanale poznati po svoeto borbeno opirawe
kon rimskata prevlast.
Rimjanite obi~no, iako ne sekoga{, se obiduvale so Palestina da upravuvaat miroqubivo. No, kako vremeto odminuvalo, krvavite sudiri za~estile, taka {to kon sredinata na
{eesettite godini, barem taka se misli, brojot na palestinskite Evrei koi go zagubile `ivotot vo eden edinstven sudir
iznesuval 20 iljadi! Maksimumot e postignat koga sve{tenicite vo hramot re{ile da ne prinesuvaat ve}e `rtvi nitu da
upatuvaat molitvi za rimskiot car. Vo toa vreme site etni~ki
grupi vo carstvoto prinesuvale `rtvi i se molele za imperatorot. Pove}eto od niv duri mu prinesuvale `rtvi na samiot car, molej}i mu se kako na bog.
Odlukata na Evreite da ne se molat za imperatorot e
smetana za predavstvo. Kaznata bila neizbe`na. Cestij Gal,
guverner na rimskata provincija Sirija, vo ~ij{to sostav
vleguvala i Judeja, se upatil od Antiohija kon jug so vojska
od dve legii i so mnogubrojni pomo{ni trupi (Legija bila
elitna edinica so okolu {est iljadi lu|e). Vo oktomvri 66ta godina po Hrista, koga Cestij Gal pristignal pred Erusalim, nai{ol na ostar otpor. Odnenade` go napadnala
gerilska grupa i ubila 515 Rimjani, gubej}i pri toa samo 22
35
vojnika. No tokmu toj sjaen uspeh vnel me|u gerilcite strav
od svirepa odmazda, pa se pokolebale i se povlekle zad debelite yidi{ta na hramskiot kompleks.
Poumerenite Evrei im predlagale na Rimjanite vedna{ da go zazemat podra~jeto na hramot i taka da gi sovladaat buntovnicite pred tie povtorno da se soberat. I Cestij Gal navistina trgnal protiv hramot. Pri~ina za celiot
pohod bila da se obnovi molitvata za carot vo hramot. Me|utoa, od nekoja neobjasniva pri~ina, po pomalku od edna sedmica borba i na pragot na celosen uspeh, Cestij Gal se
povlekol i se upatil nazad kon Antiohija. Taa odluka negovite trupi gi izlo`ila na katastrofalni posledici. Borcite na evrejskoto dvi`ewe na otporot gi zaposednale planinskite grebeni nad patot {to vodel kon sever. So streli, so kopja i so kamewa uspeale da ubijat re~isi {est iljadi
Rimjani.
Vo vojnata {to toga{ izbuvnala, istori~arot Josif
Flavie izvesno vreme u~estvuval na strana na Evreite kako
general, a potoa preminal na rimska strana. Po mnogu godini, osvrnuvaj}i se na toga{nite nastani, toj neobjasnivoto
povlekuvawe na guvernerot go smeta za presvrtnica vo sudirot. Josif Flavie zaklu~uva deka Rimjanite bi go povratile mirot vo Erusalim so nezna~itelni zagubi vo `iva
sila i materijal koga Cestij Gal malku pore{itelno bi go
vodel napadot: “Samo malku podolgo da go dr`e{e hramot
pod opsada, }e go zazeme{e gradot.” I toga{ ne bi imalo
nitu evrejska vojna nitu razurnuvawe na gradot!
Me|utoa, te{ko pogoden od zagubata na svoite vojnici,
Rimjanite re{ile da se vratat. Imperatorot Neron go povikal od Britanija sposobniot general Vespazijan koj, so pomo{ na svojot sin Tit, vnimatelno go isplanirale pretstojniot voen pohod (i Vespazijan i Tit podocna stanale
carevi). Zaedno, tatkoto i sinot organizirale kampawa vo
koja, mo`ebi, edna ~etvrtina milion palestinski Evrei
izumrele od glad, ili se spaleni, ubieni so streli, raspnati, prese~eni so me~ ili odvedeni vo do`ivotno ropstvo.
Hramot i gradot sramneti so zemja. - Proletta, 70-ta
godina po Hrista, koga Tit, so ~etiri legii i so golem broj
pomo{ni ~eti ja po~nal opsadata okolu Erusalim, gradot
36
bil prepoln so Evrei koi se sobrale da go proslavat praznikot Pasha.
Dodeka traela opsadata, ne~istotijata i gladot go sobirale svojot morni~av danok. Srede s# posilnata panika, tri
organizirani bandi pridonesuvale za seop{tiot u`as,
teroriziraj}i gi svoite evrejski sonarodnici i ogor~eno
sudruvaj}i se okolu s# poskudnite rezervi na hrana. Edna
pregladneta majka go izela svoeto dete.
Tit se obidel da go spasi hramot za{to toj pretstavuval ukras za celoto carstvo. Na razli~ni na~ini nastojuval da go po{tedi i gradot i negovite `iteli. Me|utoa,
gradskite tatkovci gi odbivale site uslovi, veruvaj}i deka
Bog u{te gi priznava za svoj narod i deka }e go so~uva
hramot kako mesto za bogoslu`enie.
Kon krajot na avgust, nekoi Rimjani, naluteni so prividno nerazbirliviot fanatizam na evrejskiot otpor, podmetnale po`ar vo hramot, zapaluvaj}i gi so zlato presle~enite {tici na yidovite i tavanite na gradbata. I den-denes
Evreite sekoja godina, na devettiot den od evrejskiot mesec
Aba, si spomenuvaat za ovoj nastan. Me|utoa, i po spaluvaweto na hramot, pre`iveanite tvrdoglavo odbivale da se
predadat, pa Tit vo o~aj im prepu{til s# na volja na svoite
vojnici. Gradot i hramot bukvalno is~eznale. So isklu~ok
na mal del od yidovite, samo tri kuli, “gradot be{e tolku
temelno sramnet so zemjata”, ka`uva Josif Flavie, “{to
na idnite posetiteli na toa mesto ne }e im preostane ni{to
drugo osven da poveruvaat deka toj nikoga{ ne bil naselen”.
Od silnoto mno{tvo lu|e {to se na{le vo gradot na
po~etokot na opsadata, odvaj nekoj ostanal `iv, osven okolu
97.000 ma`i, `eni i deca {to bile sobrani vo Erusalim i
vo prethodnite kapmawi vo Judeja i Galileja i odvedeni vo
ropstvo. Mnozina od tie zarobenici bile prateni vo rimskite pokraini vo amfiteatrite da se soo~at so divi yverovi. Golem broj od niv bile naterani da go kopaat Korintskiot kanal vo Grcija. Drugi bile odvedeni vo Egipet
kako robovi da kulukuvaat i da umrat od premalenost. Nekoi
im bile ponudeni na pazarite kako robovi na neznabo{cite
koi `iveele vo Judeja, “i bile kupuvani pod sekoja cena
poradi prezasitenost na pazarot i poradi slab odyiv na
kupuva~ite”.
37
Ispolneto proro{tvo. - Razurnuvaweto na Erusalim
pretstavuvalo bukvalno ispolnuvawe na Hristovoto proro{tvo izgovoreno pred trieset i devet godini: “Nema da ostane tuka nitu kamen na kamen {to ne }e bide urnat” (Matej
24,2). Se ispolnile negovite zborovi za glad, za zemjotresi,
za glasovi za vojni i za vojskata {to go opkoluva svetoto
mesto.
@enata {to go izela svoeto dete, robovite prodadeni
pod sekoja cena i zarobenicite prefrleni so brodovi vo
Egipet - pretstavuvaat ispolnuvawe na drugi proro{tva
{to gi ka`al Mojsej okolu iljada i petstotini godini pred
toa: “No, ako ne go slu{a{ glasot na svojot Gospod Bog, ne
pazej}i i ne izvr{uvaj}i gi negovite zapovedi i site negovi zakoni... (tvoite neprijateli) }e te opsaduvaat vo site
gradovi niz celata tvoja zemja dodeka ne gi razurne visokite i utvrdenite yidovi na koi{to si se nadeval... pa }e go
Povlekuvaweto na rimskata armija 66-ta godina
erusalimskite hristijani go sfatile kako
ispolnuvawe na znakot {to im go dal Hristos i
zatoa vedna{ go napu{tile gradot.
38
jade{ plodot na svojata utroba... i Gospod }e te vrati so
korabi nazad vo Egipet... Tamu vie samite }e im se prodavate na va{ite neprijateli za robovi i robinki, no ne }e ima
kupuva~i” (5. Mojseeva 28,15.52.53.68).
Bog se pogri`il. - Padot na Erusalim vo rimski race
n# potsetuva na negoviot pad vo racete na Vaviloncite nekolku vekovi pred toa. ^itavme kako na Boga mu bilo te{ko
da se otka`e od Erusalim i da mu go prepu{ti na carot
Navuhodonosor i kako postojano pra}al proroci da ja spre~i
propasta.
Vo novozavetniot period Bog storil mnogu pove}e za da
gi po{tedi Evreite vo Erusalim od stra{nite stradawa
(porazii) {to gi o~ekuvale od rimskite race. Nad trieset
godini li~no Bo`jiot Sin odel po nivnite pati{ta i ulici,
poka`uvaj}i im go patot na mirot. Gi u~el da pro{tavaat, da
vra}aat dobro za zlo i da ja po~ituvaat na zakonit na~in
vospostavenata vlast. Koga eden rimski vojnik, koristej}i go
svoeto pravo, bi nateral Evrein da mu nosi nekakov tovar
eden kilometar, Isus na Evreinot mu velel tovarot dobrovolno da go nosi u{te eden kilometar (Matej 5,41).
Koga site Evrei od Judeja i od Galileja bi gi prifatile Hristovite u~ewa, ne bi se vklu~ile vo razbojni~kite
~eti nitu bi vr{ele sabota`i koi Rimjanite gi pottiknuvale na odmazda. Ne bi odbivale da platat danok. Ne bi
prestanale da se molat za carot - {to, kako predavni~ki
~in, i predizvikalo vojna. Ne bi `iveele uvereni deka Bog
}e pravi ~uda za da gi izbavi lu|eto koi tolku dolgo mu
bile neposlu{ni, ako prvo ne se pokaat! Ne bi se delele vo
ostro protivstaveni tabori, tuku velikodu{no bi si pomagale edni na drugi.
Me|utoa, site Evrei ne go otfrlile Isusa. Iljadnici
go prifatile (Dela 2,41). Imale doverba ne samo vo negovite verski u~ewa, tuku i vo negovite proro{tva. Si spomenuvale za negovite zborovi: “Koga }e go vidite gnasnoto
opusto{uvawe, za koe zboruva prorokot Daniel, kako vladee
na svetoto mesto!” - {to zna~i: “Koga }e vidite deka Erusalim e opkolen od vojski!” - “Toga{, `itelite na Judeja
neka begaat po gorite” (Matej 24,15.16; Luka 21,20).
Neo~ekuvanoto povlekuvawe na Cestij Gal vo noemvri
66-ta godina po Hrista, koga pobedata ve}e mu se nasmevnu39
vala, na hristijanite im dalo dragocena mo`nost da pobegnat. Vo svojot izve{taj Josif Flavie ka`uva deka vo toa
vreme “mnogu ugledni Evrei go napu{tile gradot sli~no na
ekipa`ot {to go napu{ta brodot koj tone”.
Se ~ini deka i hristijanite od evrejstvo vo toa vreme
go napu{tile gradot. Preseluvaj}i se na sever, osnovale
naselba kaj Pela, jugoisto~no od Galilejskoto ezero. Hristovite zborovi, prevedeni kaj nas so izrazot “neka begaat
po gorite!”, mo`at isto taka da se sfatat i kako “neka
begaat na visoramninata!”, ili “neka se zasolnat nadvor od
gradskite podra~ja!” Pela e smestena me|u branovidni
rit~iwa, daleku od gradot.
Hristijanite od evrejstvo go poslu{ale Hristoviot
sovet zatoa {to imale doverba vo negovite zborovi. I ne
ni e poznato deka i eden edinstven hristijanin od evrejstvo
- majka, tatko ili dete - zaginal vo tekot na stra{nata
gibel vo Erusalim.
III. Svetogrdieto i hristijanskata crkva
Kako {to zabele`avme ve}e porano, tekstot vo Evangelieto spored Matej 24,15 nekoi preveduva~i go preveduvaat
kako “svetogrdie koe predizvikuva pustewe”, ili kako “pusto{na stravotija”, ili kako “pusto{no svetogrdie”, dodeka
na{iot najrasprostranet prevod go upotrebuva poimot “merzosta na zapustenieto”.
Sfativme deka Isus ovde simboli~ki zboruva za rimskata vojska koja 66-ta i 70-ta godina od novata era }e go
opkoli Erusalim (sporedi so tekstot vo Evangelieto spored
Luka 21,20). Me|utoa, negovite zborovi zaslu`uvaat mnogu
pove}e vnimanie! Imeno, so poimot “merzosta na zapustuvaweto” (“gnasnoto opusto{uvawe”) e opfateno mnogu pove}e otkolku aktivnostite na rimskata vojska.
Isus ka`al deka prorokot Daniel pretka`al gnasno
zapustuvawe. Toa e to~no, za{to Daniel, slu`ej}i se so drugi
zborovi, no imaj}i ja predvid celosno istata misla, zboruva (Daniel 11,31) za “gnasno opusto{uvawe”. Na drugo mesto (Daniel 8,13) toj istata pojava ja narekuva “prestap koj
predizvikuva pustewe” ili “pusto{en otpad”. Daniel pret40
ka`uva deka toj “otpad” }e pridonese da se “gazi Svetili{teto i vojskata”. Zboruvaj}i za istata tema na u{te
eden na~in (Daniel 9,24-27), prorokot zboruva za “besramen
i lukav car” koj }e se pojavi na krilajata na bezzakonieto
da go razurne gradot Erusalim i negoviot hram.
Spored toa, prorokot Daniel, koristej}i i drugi izrazi,
navistina zboruva za gnasno opusto{uvawe.
Vo nekoi prevodi na Stariot zavet istiot ovoj poim
ponekoga{ se upotrebuva kako oznaka za idolopokloni~koto
bogoslu`enie (vidi gi tekstovite vo 2. Carevite 23,13 i
Isaija 44,19). Poimot “prestap” ozna~uva ne{to gre{no.
So poimot “svetogrdie” (Matej 24,15) e opi{ano odnesuvaweto so koe mu se nanesuva sram na Boga. Spored toa, site
ovie poimi - i “gnasnoto opusto{uvawe” i “pusto{niot otpad” i “svetogrdieto koe pusti (pusto{i)”, kako {to zboruvaat za niv Daniel i Isus, sekoga{ ozna~uvaat edno isto.
Stanuva zbor za gre{niot sistem na bogoslu`enie koj }e
proizvede svetogrdie - gazewe i pustewe na Bo`jiot grad,
na negovoto Svetili{te i na negoviot narod.
Rimskata vojska, koja go opustela Erusalim, bila takvo
idolopokloni~ko, pusto{no svetogrdie. Namesto zname,
rimskite vojnici nosele stegovi. Stegovi se dolgi kopja na
~ij{to vrv se nao|ale prekrsteni race od koi viselo posebno obele`je na sekoja legija. (“Desettata Fretensiska” i
“Dvanaesettata Fulminatska” legija se borele vo palestinskata vojna kaj Erusalim). Dodeka sovremenite vojnici svoite znamiwa gi pozdravuvaat, Rimjanite svoite stegovi gi
obo`avale. Drevniot pisatel Tertulijan duri tvrdi deka
“celokupnata vojni~ka religija na Rimjanite se izvr{uva
preku obo`avawe na stegovite”.
Po razurnuvaweto na erusalimskiot hram, dodeka urnatinite s# u{te ~urele i dodeka porazenite Evrei u{te krvavele, prokolnuvale i umirale na site strani, Rimjanite,
ka`uva Josif Flavie, “gi vnele svoite stegovi vo tremovite na hramot, gi postavile sproti isto~nata vrata i im
prinele `rtvi”.
Rimskata vojska, koja stoela na toa sveto mesto i koja
go razurnala i opustela Erusalim, bila dlaboko idolopokloni~ka. Navistina bila “gnasota”, “svetogrdie” koe donelo “pustewe”.
41
“Gnasnosta” go ozna~uvala “Rim”. Izrazot “pusto{en
otpad”, koj go nao|ame vo knigata na prorok Daniel 8,13 se
odnesuva na simboli~niot “male~ok rog” od istata glava.
Nekoi komentatori na Biblijata smetaat deka toj male~ok
rog go pretstavuva Antioha Epifana. Koga stanuva zbor za
ovoj bezna~aen i nastran siriski vladetel (175-164 g. pred
Hrista), od istiot izvor doznavame deka go ukinal obredot
“prinesuvawe na `rtvi” vo hramot vo periodot me|u 168 i
165 godina pred Hrista. Isto taka doznavame deka toj vo
mnogu podrobnosti ne se vklopuva vo opisot na male~kiot
rog. Me|utoa, ve}e i samiot fakt deka Isus vo Evangelieto
spored Matej 24,15 i vo Evangelieto spored Luka 21,20 gnasnoto opustuvawe go povrzal so doa|aweto na rimskata vojska, zna~i so nastan vo idnina, jasno potvrduva deka ne e vo
pra{awe Antioh Epifan.
Isto taka utvrdivme deka “male~kiot rog”, za koj zboruva Daniel vo osmata glava od svojata kniga, go pretstavuva
“Rim”. I neznabo`e~kiot i hristijanskiot Rim! I Rimskoto carstvo i srednovekovnata Rimska crkva!
Proro{tvata zapi{ani vo knigata na prorok Daniel
vo 2-ta, 7-ta i 8-ta glava te~at paralelno. Sekoe proro{tvo
po~nuva vo vremeto na Daniel i prodol`uva s# do krajot na
svetot. Razli~nite simboli so koi vo sekoja glava e pretstaveno Vavilonskoto, Persiskoto i Gr~koto carstvo, isto
taka vo sekoja glava gi sledi i simbolot na Rim: `elezoto
(Daniel 2. glava), neobi~niot yver ( Daniel 7. glava) i
male~kiot rog (Daniel 8. glava). Vo site tie proro{tva
Bog namerno gi izostava golemite pozitivni dostigawa i
na Rimskata imperija i na Rimskata crkva. Vo sekoj pogled
Toj namerno gi istaknuva negativnite, odbivnite karakteristiki na Rim za da ni dade va`na pouka.
Sekako, sega sme podgotveni da pra{ame: Dali male~kiot rog (Daniel 8) - odnosno “pusto{niot otpad” (Daniel
8,13) - navistina go “gazi” Bo`jeto “Svetili{te” i negovata “vojska”, odnosno negoviot narod? Odgovorot glasi: DA!
Za vreme na paganskata imperija, Rim go razurnal erusalimskiot hram vo koj pove}e od iljada godini se nao|al
centarot na javnoto bogoslu`enie posveteno na vistinskiot Bog. Na site im e poznato deka Rimskata imperija gi
42
progonuvala lu|eto koi veruvale vo vistinskiot Bog. Rim
vo svojata hristijansko-crkovna faza isto taka gi progonuval Hristovite sledbenici. Potoa, srednovekovnite hristijanski u~ewa i odnesuvawe seriozno ja zagrozile “sekojdnevnata” (evrejski: tamid) Hristova posredni~ka slu`ba
vo nebesnoto Svetili{te. Me|u Hrista i negoviot narod,
srednovekovniot Rim postavil la`no sve{tenstvo, la`na
`rtva, la`en vrhoven poglavar na crkvata i la`en pat na
spasenie. Deka srednovekovnata crkva sramno se odnesuvala, iskreno priznavaat i istaknatite jezuitski avtori po
Vtoriot vatikanski koncil.
Posmatrano od taa gledna to~ka, “gnasnoto pustewe”
mora da se sfati kako la`en sistem na bogoslu`enie, kako
“Rim” i vo svojot paganski i vo svojot hristijanski oblik.
Paganskiot Rim go napa|al vidlivoto Bo`je Svetili{te,
erusalimskiot hram, i gi progonuval pripadnicite na vistinskoto hristijanstvo. I hristijanskiot Rim gi progonuval hristijanite i stanuval protiv nevidlivoto Svetili{te
na neboto, vo koe Isus ja vr{i svojata posredni~ka slu`ba
za nas.
Otpad i ~ovek bezzakonik. - Da se zboruva za toa deka
srednovekovnata crkva sramno se odnesuvala zna~i da se
yvoni za trevoga. Kako bi mo`ele hristijanite da se odnesuvaat taka ako prethodno ne otpadnale od Hrista i ne ja
otfrlile vistinskata vera? Tokmu toj otpad bil pretka`an
vo besedata na Maslinskata gora. “Toga{ mnozina }e se soblaznat” (Matej 24,10). Okolu dvaeset i pet godini po besedata, apostol Pavle zboruva za istata tragedija i na hristijanskite stare{ini vo Efes im ka`uva: “Jas znam deka po
moeto zaminuvawe, me|u vas }e navlezat svirepi volci koi
nema da go {tedat stadoto; a i od vas samite }e se podignat
lu|e koi }e zboruvaat izopa~eno za da gi odvle~kaat u~enicite po sebe” (Dela 20,29.30).
“Nikoj da ne ve izmami na nikakov na~in”, im ka`uva
apostol Pavle na nekoi novi hristijani vo Solun koi kopneele po Hristovoto doa|awe (negovite zborovi pretstavuvaat jasen odglas na edna Hristova opomena zapi{ana vo Evangelieto spored Matej 24. glava), i prodol`uva: “Za{to toa
nema da se slu~i dodeka prvin ne nastane otpad (gr~ki apos43
tasia), i ne se pojavi ~ovek na bezzakonieto, sin na pogibelta,
koj se protivi i se vozdiga nad s# {to se narekuva Bog ili
Svetiwa, taka {to }e sedne vo Bo`jata crkva i }e se pretstavuva sebesi deka toj e bog. Ne pomnete li deka za ova vi
zboruvav u{te koga bev kaj vas?” (2. Soluwanite 2,3-5).
“Tajnata na bezzakonieto” ve}e bila na delo. Pavle go
prodol`uva razgovorot, opi{uvaj}i ja sostojbata kon sredinata na prvoto stoletie. Potoa preminuva na objasnuvawe: “Za{to tajnata na bezzakonieto ve}e dejstvuva, dodeka ne se otstrani od sredinata onoj {to sega ja zadr`uva, i
potoa }e se javi bezzakonik kogo Gospod }e go ubie so zdivot na svojata usta i }e go uni{ti so pojavata na svoeto
doa|awe” (2. Soluwanite 2,7.8).
Apostol Pavle doka`uva deka ~ovekot na bezzakonieto
nema da se pojavi s# do vremeto koe za apostolot pretstavuva idnina, no, koga edna{ }e se pojavi, toj }e go prodol`i
svoeto delo s# do vtoroto Hristovo doa|awe.
Se ~ini premnogu surovo, duri i nehristijanski, da se
ka`e deka Rimskata crkva go ispolnila ova proro{tvo.
Me|utoa, Pavle zboruva za “otpad”, za “bunt”. I otpadot i
buntot se slu~uvaat vo redovite na organizacijata, a ne
nadvor od nea. Mnogu papi, zaedno so svoite sledbenici,
navistina barale bo`estven status za papstvoto, duri i
neodamna, vo devedesettite godini od devetnaesettiot vek,
i od tie barawa nikoga{ javno ne otstapile. Isto taka
vidovme deka Rimskata crkva stanuvala protiv nekoi odredbi na Bo`jiot zakon, i s# do denes ne go izmenila svoeto
gledi{te.
Hristijanite {to predvodat se zagri`eni. - Na zenitot
od sredniot vek, obrazovanite hristijani koi predvodele,
dlaboko se zagri`ile tokmu poradi otpadot vo crkvata.
Izlo`uvaj}i go na opasnost svojot `ivot, dlaboko se voznemirile, ubedeni deka “~ovekot na bezzakonieto”, “gnasnoto
opustuvawe”, se pojavilo vo nivno vreme. Zaklu~ile deka
crkvata - ili nejzinite dogmi ili, vo najmala raka, nejzinoto
zemno vodstvo - go pretstavuvaat “~ovekot na bezzakonieto”
(2. Soluwanite 2. glava) i “gnasotijata” (Matej 24. glava).
Jan Mili~ (umrel 1374) bil eden od tie ugledni hristijani. Kako sekretar na imperatorot Karlo IV i arhi|akon
44
na katedralata vo Praga, Mili~ go odbil unapreduvaweto
i se otka`al od svojata polo`ba za da se posveti na propovedawe. Za vreme na svoeto poklonenie toj zboruval vo Rim
pred golema grupa klerici i teolozi na tema: “Antihrist
do{ol!” Vedna{ go zatvorile, no toj od rimskiot zatvor
pi{uval: “Koga zboruva za gnasotijata vo hramot (Matej
24,15), Hristos n# povikuva da pogledneme okolu sebe i da
vidime kako crkvata opustela poradi negri`ata na svoite
pastiri.”
Xon Viklif (John Wycliffe, umrel 1384), poznat katoli~ki teolog, angliski dr`avnik, oksfordski profesor, go
prepoznal “gnasnoto opustuvawe” vo doktrinata za transupstancijacija, koja i na narodot i na biskupite im bila nametnata pod zakana na isklu~uvawe od crkvata.
Ser Xon Ouldkasl (John Oldcastle, umrel 1417), poznat
i pod imeto Lord Kobam (Lord Cobham), zaslu`uva pove}e da
se znae za nego. Po smrtta na Viklifa, Ser Xon im daval
stipendii na oksfordskite studenti koi ja prou~uvale
Vo 14 vek Viklif gi pratil
svoite sledbenici so rakopisite na svojot nov prevod na
Biblijata za da im poka`at na
lu|eto deka Hristos, bez posreduvawe na sve{tenicite, }e
im gi prosti grevovite.
45
Biblijata i gi pla}al “siroma{nite propovednici” ili
“lolardite” da pominuvaat niz celata zemja i da go u~at
narodot od Biblijata. Nadbiskupot od Kenterberij, Arundel, go nagovoril angliskiot kral da go ukori. Ser Xon
odgovoril deka e podgotven da go poslu{a kralot soobrazno
so tekstot od Rimjanite 13. glava, no deka ne mo`e da ja
poslu{a naredbata na crkvata da prestane da ja propoveda
Biblijata. Potoa dodal deka od Biblijata mu e poznato oti
papata e “sin na pogibelta” (~ovekot na bezzakonieto od 2.
Soluwanite 2,3) i “gnasnoto opustuvawe... koe stoi na svetoto mesto”. Ser Xon bil zatvoren, no uspeal da pobegne.
Po ~etiri godini povtorno bil faten i osuden - bil `iv
spalen na tivok ogan. Umrel peej}i mu himni na Boga.
Jan Hus (Jan Huss, umrel 1415), ^eh kako i Mili~, isto
taka papata go smeta za ~ovek na grevot. Hus na ~e{ki jazik
zna~i guska. Hus bil svesen deka guskata mo`e da bide ispe~ena. I navistina bila! Na 6 juli 1415 godina, na crkovniot koncil vo Konstanca biskupite go osudile Husa - bil
`iv spalen.
Martin Luter (Martin Luther, umrel 1546) bil monah.
Bil dlaboko zagri`en za sudbinata na crkvata. Do{ol do
zaklu~ok deka crkvata vo negovo vreme bila “gnasotijata...”
za koja zboruva Isus vo Evangelieto spored Matej 24,15 i
~ovekot na bezzakonieto od 2. Soluwanite 2. glava koj sedi
“vo Bo`jata crkva ({to zna~i sred hristijanstvoto) kako
bog, poka`uvaj}i se sebesi deka toj e bog”.
Tragi~no, no vistinito, gnasnoto pustewe, za koe zboruvaat Isus i prorok Daniel, navistina e neznabo`e~kiot i
hristijanskiot Rim.
IV. Pretka`anite nevolji - i ti
Razgovaraj}i za tragi~nata smrt na Jan Hus i na Xon
Ouldkasl, si spomenuvame deka vo svojata beseda na Maslinskata gora Isus pretka`al oti negovite sledbenici }e
pominuvaat niz te{ki nevolji. “Toga{ }e ve predadat na
maki i }e ve ubivaat, i site narodi }e ve zamrazat zaradi
moeto ime” (Matej 24,9).
Taa ve~er Isus nekolku pati zboruval za nevoljite.
Malku podocna (Matej 24,21.22) zboruva za “golema nevolja”
46
kakva {to ne postoela nitu pak }e postoi, tolku te{ka {to
“nikoj ne bi ostanal” koga denovite na progonstvoto ne bi
se skratile.
“Nevolja” e prevod na gr~kiot zbor {to zna~i “maka,
stradawe, patila”. Osven Hristovata napomena vo besedata
na Maslinskata gora, Biblijata bele`i i mnogu drugi proro{tva za vremiwa na golemi nevolji. Za toa malku podocna.
Prvata nevolja, najavena vo besedata na Maslinskata
gora, trebalo da po~ne mnogu brgu, u{te dodeka bile `ivi
u~enicite. “Toga{ }e ve predadat na maki” - im objasnil
Isus na u~enicite. I taka moralo da prodol`i, re~isi bez
prestan. Koga napomenal: “I site narodi }e ve zamrazat
zaradi moeto ime”, Isus odnapred gledal s# do krajot na
vremeto, sledej}i go {ireweto na evangelieto od narod do
narod. Nekoi narodi }e go prifatat evangelieto i }e stanat
Hristovi sledbenici. Tragi~no, no Isus znael deka drugi
narodi ne samo {to }e go otfrlat nego, tuku i }e gi progonuvaat onie {to }e go prifatat nego.
Vtorata nevolja za koja zboruval Isus, onaa {to se
razlikuva od site vo minatoto i vo idnina, se slu~ila vo
tekot na 1260-te proro~ki denovi od knigata na prorok
Daniel 7,25 kako del na stra{niot ritual na progonstvoto,
patilata i makite so koi e obele`ana istorijata na rimskoto hristijanstvo.
U{te edna nevolja ili “vreme na nevolja”, i toa razli~no od onie pred i po nego, e pretka`no vo knigata na prorok
Daniel 12,1.2. Ova “vreme na nevolja” }e nastapi vo vremeto
koga }e se pojavi “golemiot Knez” Mihael. Angelot Gavril
mu objasnil na Daniel: “Vo toa vreme }e se izbavi tvojot
narod, sekoj {to }e se najde zapi{an vo knigata. I mnozina
od onie {to spijat vo zemniot prav }e se razbudat - edni vo
`ivot ve~en.”
Taa edinstvena nevolja }e se pojavi vo vrska so voskresenieto pri vtoroto Hristovo doa|awe. Taa }e nastane koga
sudot, {to e opi{an vo knigata na prorok Daniel 7,9-14, }e
go zavr{i istra`uvaweto na knigite. Taa }e im donese strav
samo na nepravednite. Bo`jiot narod, “sekoj” pripadnik na
Bo`jiot narod, }e bide sloboden od nea.
Taa stra{na nevolja na krajot od vremeto, iako relativno kusa, }e bide razli~na od site drugi po toa {to vo
47
nea }e bide vklu~eno i vremeto na sedumte posledni zla.
Golemata nevolja vo tekot na 1260-te proro~ki denovi bila
razli~na od drugite po toa {to taa traela mnogu vekovi.
Na nea bile izlo`eni i vernici i nevernici. Povremeno
taa odnesuvala edna ~etvrtina, pa i edna tretina od naselenieto.
Za razli~nite nevolji }e ka`eme pove}e koga }e raspravame za tekstovite od Otkrovenie 2,10; 3,10 i 6,9-11.
Nevoljite i ti. - Vo ti{inata na taa zna~ajna ve~er na
Maslinskata gora Isus im rekol na u~enicite: “Toga{ }e
ve predadat na maki i }e ve ubivaat!”
Nevoljata bila li~na i bolna. Na barawe od evrejskite
stare{ini carot Irod gi zatvoril vo Erusalim Jakova i
Petra, dvajca od ~etvoricata predani prijateli (Dela 12,119). Na Jakova mu bila prese~ena glavata, Petra go izbavil
angel - no mnogu godini podocna sepak ma~eni~ki go zagubil `ivotot vo Rim, verojatno raspnat naopaku, so glavata
svrtena nadolu. Sledniot pripadnik na grupata u~enici na
Maslinskata gora, Jovan, bil frlen vo vrieno maslo. No,
pre`ivuvaj}i na ~udesen na~in, toj bil proteran na ostrovot Patmos, vo Egejsko More, kade {to dobil otkrovenie.
Me|utoa, Isus mislel i na drugite stradalnici. Toj znael deka nevoljite }e bidat ograni~eni na odredeni vremenski periodi ili na odbrani poedinci. “Vo svetot }e imate
nevolji”, rekol Toj (Jovan 16,33). Negovite zborovi pretstavuvaat seop{to neoborlivo pravilo, aksiom, kako {to se:
“Vo u~ili{teto imate u~iteli!” ili: “Vo vojna se gine!”
Nevoljite se neizbe`en sostaven del na ~ove~kiot `ivot.
“^ovekot se ra|a za nevolja, kako orloviot let {to se stremi
kon visinite” (Knigata za Jov 5,7).
Sepak, ako e hristijanin, ~ovekot mo`e da odbegne
raznovidni nevolji i da ubla`i mnogu od niv. Odlukata da
`ivee spored zdravstvenite na~ela za da go proslavi Boga
(1. Korin}anite 10,31) mu pomaga na hristijaninot da odbegne mnogu stradawa i bolki. So svojata qubeznost toj mo`e
da go stivne gnevot na svoite bli`ni: “Qubezniot odgovor
jarost stivnuva!” (Mudri izreki 15,1). I molitvata mo`e
da donese mnogu promeni: “Povikaj me vo den na nevolja: jas
}e te izbavam, a ti da me proslavi{” (Psalm 50,15).
48
Me|utoa, nekoi nevolji se neizbe`ni. “Vo svetot }e imate nevolji!” Hristijanite od evrejstvo, koi go napu{tile
Erusalim soobrazno so Hristoviot nalog, na prekrasen na~in bile po{tedeni pri krvoprolevaweto {to gi sna{lo
nivnite sogra|ani, no ne mo`ele da gi odbegnat te{kotiite
i naporite od begaweto do Pela i od otpo~nuvaweto na nov
`ivot vo noviot kraj. A i hristijanskite ma~enici o~igledno pominale niz te{ki stradawa.
No, koga ka`al: “Vo svetot }e imate nevolji!”, Isus ne se
zapira, tuku prodol`uva: “No bidete hrabri - jas go pobediv
svetot” (Jovan 16,33). Hristos ima vlast vo svoite race i Toj
ima pravo da go ka`e posledniot zbor za na{ite nevolji.
“Toga{ }e ve predadat na maki!” - ka`uva Isus vo Evangelieto spored Matej 24,9. Vsu{nost, “i }e bidat ubieni
nekoi od vas!” No, ne bojte se! “Nema da vi padne ni vlakno
od glavata” (Luka 21,16-18).
TRI POSEBNI NEVOLJI [email protected] VO BIBLIJATA
“Vo svetot }e imate nevolji, no bidete hrabri!” (Jovan 16,33)
:
Proro{tvo:
Ispolnuvawe:
I. NEVOLJI VO VREMETO NA RIMSKATA IMPERIJA
Bo`jiot narod izlo`en na stradawa
“Toga{ }e ve predadat na maki i }e ve ubivaat”
(Matej 24,9).
Evreite po~nale da gi
progonuvaat hristijanite 31-ta godina po Hrista,
a Rimjanite 64-ta godina
po Hrista, koga Neron go
zapalil Rim.
“]e bidete vo nevolja deset dni. Bidi veren do
smrt i }e ti ja dadam krunata na `ivotot”
(Otkrovenie 2,10).
Poznatiot bran na progonstva od strana na Rimjanite vo tekot na “smirnanskiot” period e poznat kako Dioklecijanovo
progonstvo od 303 do 313
godina po Hrista.
49
II. GOLEMA NEVOLJA OD 1260 PRORO^KI DENOVI (538-1798)
Site lu|e se izlo`eni na stradawa
“Toj }e huli na Sevi{niot, }e gi sotira svetite
na Sevi{niot... i svetite }e bidat predadeni
vo negovi race za edno vreme i za dve vremiwa
i za polovina vreme (1260 denovi)” (Daniel
7,25).
“I koga go otvori pettiot pe~at, gi vidov pod
`rtvenikot du{ite na zaklanite zaradi Bo`jata
re~ i zaradi svedo{tvoto... i sekomu od niv mu
be{e dadena bela obleka i na site im be{e re~eno da se strpat u{te malku vreme... i vidov koga
go otvori {estiot pe~at... Sonceto pocrne.” “Potoa poglednav, i ete, golemo mno{tvo... oble~eni
vo beli obleki... koi doa|aat od golema nevolja”
(Otkrovenie 6,9-12; 7,9-14).
“Toga{ }e ima golemo stradawe, kakvo {to nemalo od sozdavaweto na svetot do sega, nitu pak }e
ima. I ako ne se skratat tie dni, ne }e se spasi
nitu eden. No zaradi izbranite, tie dni }e bidat
skrateni.” “Vedna{ po stradawata vo tie denovi,
sonceto }e potemni” (Matej 24,21.22.29).
“Eve, }e ja frlam (Tijatir) v postela, a onie koi
vr{at prequba so nea, vo golemi nevolji, ako ne
se pokaat za svoite dela” (Otkrovenie 2,22).
Progonstvoto protiv onie {to poka`uvale poinakvo mislewe stanalo izrazita karakteristika na
rimskoto hristijanstvo
vo tekot na periodot od
1260 proro~ki denovi. Toa
stanalo u{te poizrazito
otkako bila organizirana
papskata inkvizicija vo
1232 godina i povtorno po
reformacijata. Najlo{ite denovi pominale pred
zatemnuvaweto na sonceto
na 19 maj 1780 godina. V.
Otkrovenie 6. i 7. glava!
Soperni{tvoto me|u feudalcite, verskata netrpelivost i nacionalisti~kite vojni {irele strav
vo tekot na toj period. Imalo vreme koga grozomornata “crna smrt” i stra{nata triesetgodi{na
vojna odnele edna tretina
od naselenieto.
III. POSLEDNATA NEVOLJA VO POSLEDNITE DNI
Bo`jiot narod izbaven
“Vo toa vreme }e se krene Mihael, golemiot
knez, koj go brani tvojot narod. Toa }e bide
vreme na stradawe kakvo {to ne postoelo
otkako postojat lu|e pa do toga{.* Vo toa
vreme }e se spasi tvojot narod - site {to }e
se najdat zapi{ani vo Knigata. Toga{ }e se
razbudat mnozina koi spijat vo zemniot prav;
edni na ve~en `ivot” (Daniel 12,1.2).
“Bidej}i ti ja zapazi re~ta na moeto trpenie,
i jas }e te zapazam od ~asot na isku{enieto
{to }e dojde vrz celiot svet za da gi ispita
onie koi `iveat na zemjata. Eve }e dojdam
skoro!” (Otkrovenie 3,10.11).
50
Otkako }e zavr{i predadventniot sud, sedumte
posledni zla i drugite
nastani povrzani so poslednoto vreme, predizvikuvaat nezapamteni
stradawa, no Bo`jiot
narod e po{teden.
V~udoviduva~ki paradoks! ]e bidete ubieni, no nitu
edna edinstvena kletka od va{eto telo nema da bide zagubena! “Skapocena e vo Gospodovite o~i smrtta na negovite
verni sledbenici” (Psalm 116,15). Pri svoeto vtoro doa|awe
Hristos, koj ve}e go pobedil svetot, }e go vrati vo `ivot
sekoj od svoite umreni sledbenici (Matej 24,31; 1. Sol. 4,1518).
Bog e zainteresiran za nas! Toj saka i nie da neguvame
takvi ~uvstva kon na{ite bli`ni. “Ova e ~ista i neizvalkana religija pred Boga i Otecot: da se posetuvaat siracite i vdovicite koga se vo nevolja i da se bide neoskvernet
od svetot” (Jakov 1,27).
Zreliot hristijanin e sklon da gi zagubi od vid svoite
problemi dodeka im pomaga na bli`nite da gi re{at nivnite. Hristijaninot znae deka site lu|e, bez razlika, se
soo~uvaat so stradawa. Zatoa vistinskiot hristijanin nao|a
na~in da gi “poseti” vo nivnite nevolji.
Vistinskiot hristijanin e sposoben da se “raduva vo
svoite nevolji”. Kako e toa mo`no? Toj znae deka i vo nevoljite e dragocen vo Bo`jite o~i. Toj znae deka negovite li~ni
problemi mu davaat mo`nost vo tie uslovi da poka`e strplivost i so toa da im pomogne i na drugite da stanat hristijani (Rimjanite 5,3; Jakov 1,2-4). Vo vrska so nevoljite
{to gi do`ivuvaat drugite lu|e, hristijaninot e sekoga{
radosen koga mo`e da poka`e hristijansko so~uvstvo.
Sekoj ~len na semejstvoto, makar povremeno, go ma~i
nekoja nevolja. Blaze na semejstvoto koe nau~ilo zaedni~ki
da gi podnesuva nevoljite i zaedni~ki da se raduva vo niv!
V. Paraboli (sporedbi) za podgotovka
Vo besedata na Maslinskata gora Isus ne se trudel da
ni dade podroben raspored za zavr{nite nastani od zemnata
istorija. Negova osnovna namera so koja e proniknat najgolem del od tekstot vo 24. glava na Evangelieto spored Matej
*Nevoljata vo tekot na 1260-te proro~ki denovi bila najgolema vo istorijata
po toa {to traela mnogu vekovi i povremeno predizvikuvala mnogu golema
smrtnost. Poslednata nevolja vo poslednite denovi }e bide najgolema vo
istorijata po toa {to, iako isklu~itelno kratka, }e gi opfati i stra{nite
sedum posledni zla. Sekoja nevolja e te{ka na svoj poseben na~in.
51
Download

Apokalipsa - Otkrovenie