број 66
април 2011
50 ден
www.ffrm.org.mk
Фрези во
земјоделството
Од еден Хектар, 125 тона
домати и краставици
Типови на
пластеници
Објекти за
сместување
Нов штетник
кај доматите
1 € месечно = информирани и едуцирани
Индивидуално членство во
Календар
за април
UREDNI^KI ZBOR
[email protected]
Gradinarstvo
Temperaturata i vlagata
- klu^ni za kvaliteteni
domati
Alisa vo zemjata
na ~udata
Dodeka kaj nas najpopularna tema e dali }e imame
par­lamentarni izbori i dali Gruevski e podobar od
Cr­venkovski i obratno, vo svetot glavna tema se ele­
men­tarnite nepogodi, poskapuvaweto na hranata i
eko­nomijata.
Kaj nas ovie temi se nekako zaboraveni, odnosno ak­
cen­tot e staven na politi~kite previrawa kako sè da
za­visi od na{ite politi~ari i nie, gra|anite, treba
da veruvame deka `iveeme vo vremeto na Alisa vo
zemja­ta na ~udata.
Analiza
So primena na
\ubriva - pouspe[no
proizvodstvo
Problemite, pokraj toa {to gi ~uvstvuvaat gra|anite,
gi ma~at i zemjodelcite zatoa {to nivnoto proiz­
vodstvo e direktno zavisno, pred sè, od prirodata,
a od druga strana, dodeka cenata na nekoi proizvodi
raste i e stabilna, na nekoi proizvodi i ponatamu }e
opa|a i }e bide neprofitabilna. Ova povtorno }e go
po~uvstvuvaat lozarite, a na toa uka`uvaat zemjodel­
skite analiti~ari.
Od druga strana, i ponatamu uvozot e pogolem od iz­
vozot na zemjodelski proizvodi, a toa uka`uva deka i
ponatamu }e nemame stabilni ceni vo zemjodelstvoto
i profitabilna dejnost. Tuka golemo vlijanie imaat i
otkupuva~ite, proizvodstvenite kapaciteti i samite
zemjodelci.
Poledelstvo
Suzbivawe na crniot
@itarec
Toa nekolku pati be{e potencirano od Federacijata
na farmerite vo RM, a voedno na toa pole se raboti
so cel sektorski, so involvirawe na site zasegnati
strani (zemjodelci, prerabotuva~i, involvirani in­
stitucii) da se najde soodvetno re{enie.
So po~it,
m-r Biljana Petrovska - Mitrevska
Moja zemja
April 2011
Spisanieto „Moja zemja” iz­­
le­guva mese~‌‌no i e vo sop­­
st­venost na Federacija­ta
na farmeri vo Repub­lika
Ma­kedonija. Prviot broj
iz­­­leze kako orga­ni­zaciski
bil­­ten na FFRM vo april
2003 godina, a od dekemvri
2006 se dis­tr
­ i­bu­ira kako
me­­­se~‌‌­no spe­cijalizirano
spi­­­sa­nie za zem­­­­­jodelstvo i
ru­­­ra­len raz­voj.
Izdava~‌‌:
FFRM Medija
Ul. Gigo Mihajlovski
Br. 3, 1000 Skopje
Tel/Faks: 02 3099042
e-mail: [email protected]
Broj na `‌‌iro smetka:
380-1-645333 001-46
Prokredit banka
Upravitel i marketing
Blagoj~e Najdovski 070/937132
[email protected]
17
23
Lozarstvo
So giberelinska
kiselina do pogolemi
zrna grozje
No, tuka e potrebna i golema anga`iranost i involvi­
ranost i od Ministerstvoto za zemjodelst­
vo, koe ovie nastani ne treba da gi koristi
samo za politi~ki marketing, tuku i vis­
tinski da dejstvuva na ova pole.
Ako toa vo najskoro vreme ne se napravi,
toga{ i ponatamu }e se serviraat samo
po­liti~ki informacii i }e se veruva de­
ka `iveeme vo vremeto na Alisa vo zemja­
ta na ~udata.
13
Sovet
Lukot - dohodovna
kultura
^uda se slu~uvaat i vo svetot, no katastrofalni, koi
uka`uvaat deka ne izleguvame od ekonomska kriza, de­
ka hranata i ponatamu }e poskapuva, a nie kako del od
toa globalno selo nema da bideme imuni na vakvite
po­sledici.
11
24
oqtwz
1 € mese~no =
informirani i educurani
o
Individualno ~lenstvo vo
Glaven i odgovoren urednik
Biljana Petrovska Mitrevska
[email protected]
Urednik
Marjan Kirovski
[email protected]
Foto vest - naslovna
Blagoj~‌‌e Najdovski
Lektor
Verica Nedelkoska
Novinari
Antoanela Dimitrievska
Sorabotnici
Marija \o{eva Kova~evi}
Qubinka Jovanova Divjakoska
Stru~‌‌ni sorabotnici
prof. d-r Krum Bo{kov,
dipl. in`. agr. Stojan Gligorov,
dipl. tehn. in`. Jordan Maxarov,
dipl. agr. Zoran Golubovski,
dipl. agr. in`. Valentin Zahariev,
dipl. zemjod. in`. Ilija Kocevski,
d-r Slobodan Banxo, dipl. zemjod.
in`. Igor Nastov, dipl. in`. agr.
Zoran Naletoski, m-r Nata{a
Mateva, prof. d-r Ordan ^ukaliev,
doc. d-r Vjekoslav Tanaskovi}, Rade
Karanfilovski, dipl. agr. Nikola
Trampevski
Dizajn: Brigada dizajn [brigada.mk]
Pe~‌‌ati: Propoint, Skopje
Po~‌‌ituvani ~‌‌itateli, site sugestii, zabele{‌‌ki, pra{‌‌awa i kritiki, Ve molime, da gi ispra}‌‌‌‌‌‌‌‌ate na mail adresite navedeni vo impresumot.
So toa }‌‌‌‌‌‌‌‌‌e vlijaete na kvalitetot na sodr`‌‌inata i }‌‌‌‌‌‌‌‌e dobiete informacii za Va{‌‌e podobro i pokvalitetno zemjodelsko proizvodstvo ili
razvoj na sredinata. Zatoa, redakcijata Ve ohrabruva da ni pi{‌‌uvate.
FFRM Aktuelnosti
Zapo~na noviot
proekt na FFRM
F
ederacijata na farmerite na RM zapo~na so sproveduvawe na dvegodi{niot proekt za za{tita na interesite na
zemjodelcite vo Makedonija, finansiran od SIDA – {vedskata agencija za razvoj.
Proektot }e im ovozmo`i na farmerite da razvijat organizacija koja }e odgovori na mnogubrojnite predizvici vo
sektorot, odnosno podobra organiziranost, demokratsko upravuvawe, informirawe i edukacija, kako i sledewe na
site trendovi vo zemjodelskiot sektor.
Fokusot na proektot }e bide naso~en kon razvojot na strategija za odr`livost na Federacijata, so cel da se podobrat
standardite na funkcionirawe na organizacijata, nejzin podobar status vo nacionalni i me|unarodni ramki, kako i zajaknuvawe na kapacitetite za podobro iskoristuvawe na raspolo`livite fondovi.
So proektot }e se prodol`i partnerskata sorabotka preku razmena na iskustva so [vedskata federacija na farmeri. Realizacijata na proektot }e bide pomognata od Me|unarodnata konsultantska ku}a GRM internacional.
Prezentacija vo Strumica
Promoviran prira~nikot
za postberbeni aktivnosti
za sve` zelen~uk i ovo{je
Pi{uva: Marjan Kirovski
P
oradi slabata informiranost na makedonskite
proizvoditeli za postberbenite aktivnosti za
podobruvawe na proizvodstvoto i prihodite, vo
Strumica be{e promoviran prira~nik koj }e im pomogne na farmerite vo podobruvaweto na berbata i skladiraweto na grozje, jabolka, domati, piperki, kompiri, cre{i,
krastavici, kromid, slivi i praski. Avtor na prira~nikot e
prof. d-r Krum Bo{kov od Fakultetot za zemjodelski nauki i
hrana – Skopje, a prezentacijata be{e organizirana od Fede­
racijata na farmerite na RM vo sorabotka so programata AgBiz na USAID.
„Za nas, gradinarite, ovoj prira~nik e posebno va`en
bidej}i od nego mo`e da se uvidi na koj na~in }e mo`eme da go
skladirame na{eto proizvodstvo za da bide poproduktivno i
da ne go izgubi kvalitetot, a sepak da imame zarabotuva~ka”,
4 | MOJA ZEMJA
veli Vasil Mitev, ~len na Upravniot odbor na FFRM.
Spored Mitev, postberbenite aktivnosti }e ovozmo`at
proda`ba na zemjodelskite proizvodi koga najmnogu odgovara
cenata na pazarot za izvoz, odnosno koga taa e najprofita­
bilna.
Vasko Haxievski, direktor na programata AgBiz na USAID,
podvle~e deka prira~nikot e rezultat na pove}egodi{na ra­
bo­ta vo koja bile involvirani nadvore{ni eksperti od Sad i
Ju`na Afrika, kako i vraboteni vo proektot.
„Moja zemja” vo sorabotka so AgBiz publikuvaat deset
prira~nici za berba i skladirawe na jabolka, domati, piperki, kompiri, cre{i, krastavici, kromid, slivi, praski, a
najgolem akcent e staven na grozjeto.
Najgolem del od proizvodite zastapeni vo prira~nikot se
odnesuvaat na strumi~kiot zemjodelski region, no i po{iroko.
Menaxirawe na farma FFRM
So planirawe na
sredstvata do
pogolem profit
Pi{uva: Marija \o{eva-Kova~evi}, analiti~ar na FFRM‌
Z
emjodelstvoto, kako i sekoj drug
biznis, treba da se menaxira.
Farmerite koi gi menaxiraat
farmite vo nasoka na efikasno i
profitabilno zemjodelsko proizvodstvo
i odgovoraat na pazarnite promeni se vo
podobra pozicija da gi iskoristat prednostite na postojnite mo`nosti za da
go zgolemat profitot. Klu~nata rabota
za rabotewe na edna farma e pravilnoto donesuvawe na odluki kako vo organizacijata, taka i vo planiraweto na aktivnostite.
Farmerot raspolaga so ograni~eni
resursi na zemjodelsko zemji{te, rabotna
sila i kapital. Od nego se bara da napravi najdobra mo`na kombinacija od ovie
resursi koi }‌e dadat dobri rezultati na
farmata. Glavnite te{kotii na farmerite naj~esto se vremeto i rabotata {to
treba da ja posvetat za menaxirawe na
farmata. Me|utoa, sekoe dobro planirawe
vodi kon podobruvawe na profitot, {to
zna~i deka „potro{enoto vreme” na krajot
ne e zaludno.
Treba da se izbegnuva planirawe od
tipot na „nasadiv nasad so cre{i zatoa
{to sosedot si kupi nov avtomobil od
cre{ite, {to zna~i deka dobro se zarabotuva”.
Federacijata na farmerite na
RM organizira{e tri rabotilnici
za vodewe na smetkovodstvena evidencija na farma koi se odr`aa vo
Resen so jabolkoproizvoditelite,
so farmerite od bitolskoto selo
Bistrica i so mladite farmeri od
strumi~kiot region. Na rabotilnicite 45 farmeri ve}‌e zapo~naa
so vnesuvaweto na podatocite vo
tetratkite za 2011 godina. Spored
planiranoto, na krajot na godinata
smetkovodstvenite tetratki }‌‌‌e bidat vneseni vo sistemot na FFRM.
Kako rezultat na obrabotkata na
podatocite farmerot dobiva go­di­
{en izve{taj za svoeto finansisko
rabotewe. So izve{tajot farmerot
}‌e mo`e pravilno da go oceni svoeto rabotewe i da donesuva odluki
za podobruvawe na profitabilnosta na farmata.
Mal broj farmeri si gi postavuvaat
pra{awata: koga i komu da mu se prodade
proizvodot, kako najdobro da se alociraat raspolo`livite resursi, kakvo e
opkru`uvaweto...
Vrz baza na subvenciite, farmerite
donesuvaat odluki za odgleduvawe na
edna zemjodelska granka, pa pri nivno
namaluvawe razo~aruvaweto e neminovno. Na subvenciite treba se gleda kako
na dopolnitelna finansiska poddr{ka
za farmata, a ne kako glaven motiv za zanimavawe so edna granka. Toa ni se slu~i
so tutunot, so organskoto proizvodstvo vo p~elarstvoto, a ovaa godina se
slu~uva i so organskoto proizvodstvo
vo ov~arstvoto, kade {to poddr{kata
be{e relativno visoka i farmerite se
orientiraa kon ovie na~ini na odgleduvawe, bez da se sogledaat mo`nite
scenarija kako i potencijalnite rizici
od namaluvawe ili zgolemuvawe na ponudata.
Za objektivno razgleduvawe i
re{avawe na problemot, najdobro e korenot na pri~inite za neuspeh na edna
farma da se locira vo samata farma, otkolku vo vladinite merki.
Farmerot mo`e da go kontrolira koristeweto na svoite resursi, no ne i
faktorite i uslovite okolu nego.
Pazarnite ceni na inputite i proiz­
vodstvoto se menuvaat. Ako imame povisoki tro{oci na pesticidite, |ubrivoto i semeto, bez povisoka pazarna cena
na proizvodstvoto, toa zna~i i pomal
profit za farmerot. Dokolku, pak,
tro{ocite za proizvodstvo se isti, a
cenata na krajniot proizvod e poniska,
toa povtorno zna~i pomal profit na
farmerot.
Ako novata tehnologija na proizvodstvo ovozmo`i pogolema produktivnost
na edinica povr{ina ili grlo zna~i
deka so pomalku tro{oci za inputi }‌e
ima pogolemo proizvodstvo.
Farmerot kako menaxer mora da bide
podgotven soodvetno da reagira na ovie
promeni, a osnoven preduslov za toa e
da vodi evidencija za svoeto rabotewe.
Toa e i osnovnata pri~ina poradi koja
Federacijata na farmerite na RM raboti intenzivno na teren, so cel da ja
vovede praktikata za smetkovodstvena
evidencija na farma. Bez ovaa tetratka,
farmerot ne }‌e mo`e da gi uvidi slabostite na farmata, nitu pak da gi potencira prednostite.
Планирање
(донесување
на одлуки)
Анализа на
фармата
Евалуација на
постигнатите
резултати
Спроведување
на одлуките
Мониторинг на
целиот процес
APRIL 2011 | 5
FFRM Stav na FFRM
Federacijata
bara izmeni
na subvenciite
Pi{uva: Marija \o{eva-Kova~evi}, analiti~ar na FFRM‌
F
armerite od Federacijata se nezadovolni od kriteriumite propi{ani
vo uredbata za direktnite pla}awa vo zemjodelstvoto, bidej}i, kako
{to velat tie, merkite vaka kreirani ne stimuliraat podobruvawe na
sektorot, a svoite stavovi i razmisluvawa gi dostavile do Ministerstvoto preku Federacijata – ~ador-organizacija na site farmeri.
OVO[TARSTVO
Spored sovremenite razmisluvawa, celite na sekoja zemjodelska politika e da se motiviraat onie zemjodelci koi{to imaat
intenzivni nasadi so pogolem broj sadnici na edinica povr{ina, a koi iskusuvaat pogolemi tro{oci i davaat pogolemi prinosi.
Od ovoj aspekt, Federacijata ne ja gleda logikata na Ministerstvoto vo kreirawe na merka za finansiska poddr{ka na jabolkovi
nasadi samo na onie koi imaat pomalku od 1.000 sadnici na 1 ha, a vo jabolkoproizvodstvoto imame nasadi i so pove}e od 2.500 sadnici/ha. Zarem ne treba da gi nagradime ovie farmeri koi se trudat da sprovedat novi tehnologii i se obiduvaat da go promenat
dosega{niot star na~in na proizvodstvo?
Farmerite imaat zabele{ka i vo vrska so podignuvaweto novi ovo{ni nasadi kade {to Ministerstvoto go ograni~uva maksimalniot broj na sadnici na edinica povr{ina za sekoja kultura. Vaka kreirana, merkata e destimulativna i ograni~uva~ka za onie
farmeri koi planiraat da ja podobrat produktivnosta i da finansiraat vo intenzivni nasadi so pogolema gustina na drva na 1 ha.
Od ovie pri~ini, baraweto na FFRM e da nema ograni~uvawe na gornata granica na broj na stebla na edinica povr{ina, kako za
postojnite nasadi, taka i za podignuvawe na novi ovo{ni nasadi.
OV^ARSTVOTO
Ministerstvoto za zemjodelstvo sekoja godina voveduva nekoi novo-stari merki i otkako }e uvidi deka napravile previd, gi
povlekuvaat ili namaluvaat, kako {to e slu~ajot i so ov~arstvoto. Vo 2008 godina imavme merka za ov~oto i kozjoto mleko koja se
ukina poradi malata efikasnost. Ovaa godina povtorno se vovede, a za pri~inata mo`eme samo da pogoduvame: da se uverime dali
navistina e efikasna ili ne; zo{to da ne eksperimentirame; a da go iznenadime farmerot – vo slu~aj da planiral da pravi sirewe
sega }e se zainteresira da go predava...?
Spored farmerite od Federacijata, vaka kreirana, merkata ne gi pokriva site farmeri i e neadekvatna so realnite sostojbi
zatoa {to najgolem broj od zemjodelcite proizveduvaat sirewe i ne go predavaat mlekoto vo prerabotuva~ki kapaciteti. Na{ata
strategija e da go podobrime izvozot na jagne{ko vo ov~arstvoto. Druga pri~ina e deka raspredelbata na subvenciite na litar
mleko ne go zema predvid kvalitetot na mlekoto, tuku tie se davaat i na farmerite koi proizveduvaat ekstra klasa i na onie {to
imaat poniska klasa, a pritoa istovremeno se stimuliraat farmerite da predavaat mleko i so ponizok kvalitet. Zatoa, Federacijata predlaga, osven osnovnata poddr{ka od 950 den/grlo, da se ukine merkata po litar mleko vo korist na dopolnitelna poddr{ka
za zaklano jagne vo klanica vo visina od 350 den/jagne.
Isto taka, na Farmerite ne im e razjasneta politikata so organskoto proizvodstvo vo ov~arstvoto, koe vo izminatata godina
be{e stimulirano so poddr{ka od 1.700 den/grlo bez skalest na~in, a ovaa godina so 1.425 den/ovca so skalest na~in na ispla}awe:
1 – 500 ovci = 100%, 501 – 1.000 = 60%, 1.001 – 2.000 = 30% i pove}e od 2.000 = 10%. Golem broj farmeri rakovodeni od poddr{kata se
orientiraa kon ova proizvodstvo i so ogled na pogolemite tro{oci vo finansiskite planirawa, minimum predvid ja zemaat sumata
za organsko proizvodstvo od minatata godina, a najmalku o~ekuvaa deka taa }e bide duri i namalena.
GOVEDARSTVO
FFRM na pove}e navrati go pojasnuva stavot deka ne go poddr`uva pla}aweto po litar ili kilogram koe kako merka vlijae na
kreirawe na cenata na otkupuva~ite, sozdava administrativni pote{kotii za nekolkukratnoto ispla}awe, kako i toa deka so ista
suma se nagraduva mlekoto koe ima ekstra klasa i ona {to ima pomal kvalitet. Fakti~kata sostojba vo govedarstvoto e alarmantna
poradi namaluvaweto na grlata goveda. FFRM vo svojot predlog sugerira na pogolema finansiska poddr{ka za site merki vo delot
za direktnite pla}awa za obele`ani grla goveda kade {to MZ[V predviduva 2.700 den/grlo kako i pla}awe 3,5 den/litar mleko.
Predlog na FFRM: Finansiska poddr{ka za obele`ani grla goveda: bu{a, montafonsko, oberintalsko, hereford, bivoli i drugi
gojni rasi i me{avina od razli~ni rasi vo iznos od 6.000 denari po grlo so toa {to se predlaga izmena na skalestiot na~in na
isplata na poddr{kata odnosno so reducirawe na poddr{kata spored brojot na grlata.
Kriterium:
a) od 5 do 50 – 100% isplata,
b) od 51 do 100 – 70%,
v) od 101 do 150 – 40% i
g) nad 150 – 30% isplata od predlo`enata visina na finansiska poddr{ka.
6 | MOJA ZEMJA
Ovaa suma na sredstva se predlaga poradi poniskite tro{oci za odgleduvawe na ovie rasi goveda.
Predlog na FFRM:
Finansiska poddr{ka za obele`ani visokomle~ni grla goveda od slednive rasi: hol{tajnfrizisko, simentalsko, montafonsko,
xerzej i crno-beli vo iznos od 25.000 denari po grlo so toa {to se predlaga izmena na skalestiot na~in na isplata na poddr{kata
odnosno so reducirawe na poddr{kata spored brojot na grlata i toa:
Kriterium:
a) od 3 do 30 – 100% isplata,
b) od 31 do 50 – 70%,
v) od 51 do 100 – 50% i
g) nad 101 – 30% isplata od predlo`enata visina na finansiska poddr{ka.
P^ELARSTVO
Pokraj zgolemuvaweto na vkupnite subvencii vo zemjodelstvoto, vo p~elarstvoto poslednite tri godini se ispla}a istata suma
od 500 den/p~elno semejstvo. Spored podatokot za realizacija na programata, za 2009 godina bila isplatena poddr{ka za 152.800
p~elni semejstva. Ovie podatoci se kontradiktorni na statistikata koja poka`uva negativen trend na brojot na p~elnite semejstva i toa za 2008 godina e 61.705, a za 2009 godina brojot e 53.439 p~elni semejstva. Brojnata sostojba e pojdovna to~ka za kreirawe
na merkata, a kvalitetnata statistika e vozmo`na samo so obele`uvawe na sandacite so p~elni semejstva. Federacijata smeta deka
so realni brojki za brojnata sostojba na p~elnite semejstva, od vkupnata suma odredena za ovaa merka, poddr{kata od 500 denari
mo`e da se zgolemi na 700 den/p~elno semejstvo.
POLEDELSTVO
Federacijata bara zgolemuvawe i na poddr{kata za poledelskite kulturi poradi toa {to imame namalena ponuda na pazarot
na `ito, golemite prirodni katastrofi u{te pove}e }e vlijaat na nedostigot na `itoto i na porastot na cenite, a Makedonija e
zavisna od uvozot na `ito. Spored analizite na FFRM, predlogot e poddr{kata da iznesuva 14.000 den/ha so skalesto namaluvawe
kako {to e prethodno dostaven do MZ[V i so pogolema poddr{ka na orizot.
Tribina za podobruvawe
na sostojbite vo
ov~arstvoto i kozarstvoto
P
retstojniot otkup na jagneto, finansiska poddr{ka
vo ov~arstvoto i kozarstvoto, veterinarni uslugi,
kako i sostojbata so pasi{tata bea glavnite temi na
tribinata {to se odr`a vo [tip vo organizacija na
Federacijata na farmerite na RM.
„Celta ni e preku razgovori i dogovori da se postigne optimalnoto za site {to se vklu~eni vo ovoj biznis i na{ata
celna grupa da bide zadovolna, a vo isto vreme da bide informirana i educirana”, izjavi Andrija Sekulovski, pretsedatel na Federacijata na farmeri na RM.
Vidoja Zafirovski, ~len na Upravniot odbor na FFRM i
dolgogodi{en odgleduva~ na ovci, veli deka so re{avawe na
aktuelnite problemi vo ov~arstvoto }e se zasili razvojot na
ovaa dejnost koja voedno pretstavuva i strate{ka granka vo
dr`avata.
Na tribinata prisustvuva{e i zamenik-ministerot za zemjodelstvo, {umarstvo i vodostopanstvo, g. Perica Ivanovski,
koj gi slu{na barawata na ~lenovite na FFRM, kako i na drugite prisutni u~esnici od sektorot ov~arstvo.
Farmerite poso~ija deka cenite na hranata se duri i dvojno poka~eni {to mnogu go poskapuva proizvodstvoto, a subvenciite po grlo ovca se malku zgolemeni {to ne go sledi trendot na zgolemuvawe na vkupniot buxet za subvencii i cenite
na inputite. Docni i isplatata na subvenciite, na {to pretstavnicite od Ministerstvoto vetija deka }e gi proverat
site problemi kaj individualnite slu~ai.
Drug golem problem koj go potenciraa farmerite
be{e i neinvestirawe vo pasi{tata, iako ovaa obvrska e
zadol`itelna za farmerite da ja reguliraat sprema JPSP,
kako i nea`urirawe na podatocite od strana na Katastarot
vo delot na vpi{uvawe na katastarska kultura vo imotnite
Pi{uva: Marjan Kirovski
listovi, odnosno potrebno e da se napravi nivna prenamena.
Kako problem poso~en od strana na veterinarnite stanici be{e i toa {to regionite [tip, Karbinci i Radovi{ ne
vleguvaat na listata za ispituvawe na bolesti koi gi finansira dr`avata i so toa ovcite ne mo`at da imaat ispitan
zdravstven status, a se isklu~uva i mo`nosta za nivno prodavawe (otu|uvawe).
Na tribinata, isto taka, be{e istaknat problemot na
mnogu farmeri koi{to ne se steknuvaat so subvencii poradi
razli~ni podatoci za brojot na stokata i toa na relacija
pome|u Veterinarnite stanici i oddelenieto za identifikacija.
april 2011 | 7
GRADINARSTVO APRZ
Pouspe{no
proizvodstvo so
soodveten tip na
plastenici
Pi{uva: dipl. in`. agr. Stojan Gligorov
P
lasteni~koto proizvodstvo e
eden od klu~nite fakto­ri za ra­
no­gradinarskoto pro­­iz­vod­­­­stvo
vo Makedonija. Odr`uvaweto na
temperaturata vo plastenicite, kako vo
letniot taka i vo zimskiot period, e eden
od najva`nite faktori za uspe{no proizvodstvo. Zgolemenata potro{uva~ka na
energija e zna~aen faktor vo zgolemenite
tro{oci vo tekot na proizvodstvoto.
Najgolem rezultat vo pravilnoto o­d­
gleduvawe e postignat vo plasteni~koto
proizvodstvo. Pri odgleduvawe na zemjodelski kulturi pod plastenici mo`e da
se izdvojat pove}e prednosti:
- podobar i podlabok razvoj na koreno­
viot sistem,
- podobar vodno-vozdu{en re`im,
- pobrzo zagrevawe na povr{inite,
- namaluvawe na problemite so bolesti i {tetnici poradi podobreniot vodno-vozdu{en re`im,
- pogolema tolerancija na gre{ki vo
tekot na celoto proizvodstvo.
Redovite vo plastenicite ili tu­
nelite mo`e da bidat razli~ni, po­edi­
ne~­ni i dvojni, zavisno od kulturata,
{i­rinata i visinata na plastenikot.
Brojot na rastenijata, isto taka, zavisi
od navedenite uslovi, me|utoa kaj nas od
prakti~na gledna to~ka se odgleduva­at
naj~esto so sistem na ednoredno odgle­
du­vawe. Od ova mo`e da se zaklu~i deka
rasporedot so pomal broj redovi vo prostorot e popogoden za odgleduvawe na
domati i krastavici, a rasporedot so
pove}e redovi vo plastenikot odgovara za
odgleduvawe na piperka.
Postojat pove}e tipovi na plastenici:
Niski tuneli – obi~no ne se zagrevaat,
a se koristat pove}e za rasadoproizvodstvo. Konstrukcijata im e ednostavna, bez
dodatni elementi. Ovoj tip na plastenik
postepeno }e bide zamenet so posovremeni tipovi na plastenici.
8 | MOJA ZEMJA
Visoki tuneli – ovoj tip na plastenici se pravi bidej}i se mnogu poevtini i
poednostavni, a se proizveduva na pomala
povr{ina, pretsezonski bez zagrevawe.
Ventilacijata obi~no se izveduva so otvorawe na bo~nite strani.
Vo plastenikot so eden kru`en krov
kako pokriva~ naj~esto se koristi polietilenska folija, {to zna~i deka imaat
krov vo vid na lak i koga ima mnogu snegovi ili do`dovi tie se spu{taat po
stranite i ne mo`e da se napravi nekoja
pogolema {teta. Ventilacijata mo`e da
se napravi preku otvori na vertikalnite
strani, a mo`e da se primeni i ventilator. Predviden e za vgraduvawe na sistem
za zagrevawe i proizvodstvo vo tekot na
celata godina.
Pogolemite tipovi na plastenici
slu`at za proizvodstvo vo tekot na celata godina ili vegetacija i vo niv mo`e
da se vgradat site tipovi na uredi i instalacii, ventilacii, sistemot kapka
po kapka, orosuvawe, zamagluvawe i tuka
imame iskoristuvawe na cela povr{ina
koja e celosno pokriena so polietilensko
platno kako osnovno, duplirano, krovno,
mikroklimatski, poblisku do povr{inata.
Za pogolemi povr{ini se koristat po­
ve­}‌e­‌krovni plastenici i na toj na~in
se namaluvaat zagubite, se za{teduva na
prostorot, kako na konstrukcijata, taka i
na pokrivkata – polietilenskoto platno.
Isto taka, poekonomi~en e sistemot za
kontrola i upravuvawe.
Pri izborot na plastenik, treba da se
ima predvid:
- predviduvawe na goleminata na
povr{inata za odgleduvawe na rastenijata,
- koi rastitelni vidovi }e se odgleduvaat (vlijatelnosta na visinata na plastenikot),
- investicionata sposobnost,
- tipot na podlogi i
Za pogolemi povr{ini
se koristat pove}­ekrovni plastenici
i na toj na~in se
namaluvaat zagubite,
se za{teduva
prostorot, kako na
konstrukcijata taka
i na pokrivkata –
polietilenskoto
platno. Isto taka,
poekonomi~en e i
sistemot za kontrola i
upravuvawe.
Ventilacija kaj visoki tuneli
- traeweto na proizvodstvenata sezona so ili bez greewe.
Visinata na plastenikot se izbira sprema na~inot na odgleduvawe na kulturata ili proizvodstvoto. Pri izborot na mestoto kade {to }e bide postaven plastenikot treba da se vnimava da bidat ispolneti site optimalni preduslovi poradi
nepre~en razvoj na rastenijata. Pri izbor na mesto za za{titen prostor treba da
se vnimava toj da bide oddale~en od izvori na zagaduvawe. Treba da se vnimava na
konfiguracijata na terenot, nagibot, polo`bata, podzemnite vodi, za{titata od vetrovi, kako i dostapnosta na ~ista voda. Najdobra polo`ba na terenot za plastenik
e sever – jug. Plastenikot ovozmo`uva odgleduvawe i berba na kvaliteten zelen~uk
vo tekot na celata sezona, osiguruva pove}ekratna berba i prinos vo odnos na proizvodstvoto na otvoreno.
Izborot na polietilenskoto platno, isto taka, igra golema uloga vo
plasteni~koto proizvodstvo. Na primer, rotoslojnata folija UV-stabilizirana
ima svoj na~in na postavuvawe i pri nejzinata nabavka prodava~ite se dol`ni toa
da im go objasnat na zemjodelcite. Ima razli~ni tipovi na folija koi{to se razlikuvaat spored propuslivosta na svetlina, disperziranosta na svetlinata, po­
ve­}‌eslojnosta, vremenski garantiranot rok na eksploatacija, termofilnosta (vo
tekot na letniot period ne ja propu{ta toplinata tolku vo vnatre{nosta, a vo zimskiot period toplinata ja zadr`uva povisoka za 2-3ºS).
Folijata koja ne orosuva od vnatre{nata strana e, isto taka, prakti~na bidej}‌i
tuka uslovite za razvoj na gabi~ni zaboluvawa se minimalni. Kapkite formirani na
takvata folija pod dejstvo na gravitacijata lizgaat po vnatre{nosta na povr{inata
i kapkata ne treba da ima pre~ki (na primer, `ica, nosa~) bidej}i koga }e naide na
takva pre~ka, taa se izdvojuva od povr{inata i pa|a vrz rastenieto. Neupatenite
proizvoditeli na zelen~uk ~esto pati ja stavaat horizontalno i po formiraweto
na kapkata taa postepeno se zgolemuva i na krajot pa|a vrz rastenieto taka {to
pridonesuva za zgolemuvawe na pojavata na razni bolesti.
Svetlinata kako faktor vo plasteni~koto proizvodstvo ima golema uloga
i proizvoditelot treba da ovozmo`i vo plastenikot da prodira {to pogolema
svetlina. Treba da se koristat folii koi propu{taat dovolno svetlina bidej}‌i
koli~estvoto i goleminata na prinosot zavisat od svetlinata {to prodira vo plastenikot.
APRIL 2011 | 9
GRADINARSTVO Opasnost za gradinarskoto proizvodstvo vo Republika Makedonija
„Tuta absoluta”
se zakanuva na
makedonskiot domat
Pi{uva: d-r Slobodan Banxo
T
uta absoluta e mo{ne seriozen {tetnik (peperutka)
koj mo`e da bide fatalen
za edna kultura koja{to
pretstavuva neizbe`en dodatok
vo na{ata sekojdnevna ishrana –
domatot.
Stanuva zbor za molec koj gi
napa|a domatite i dokolku ne se
prezemat soodvetni merki za negovo spre~uvawe, mo`e da uni{ti
i do 100 procenti od godi{nata rekolta.
Molecot mo{ne brzo se rasprostranuva niz celiot Balkan i postojat golemi
{ansi Makedonija da ne bide isklu~ok.
Poteknuva od Ju`na Amerika, kade {to
od 80-tite godini na minatiot vek pretstavuva mnogu zna~aen {tetnik. Na pogolemi dale~ini mo`e da se prenese so
transport na plodovi za konsumacija, na
ambala`ata vo koja se prenesuvaat plodovite ili so saden materijal. Bez ogled
na toa {to e na listata na karantinski
{tetnici i {to se pravat rigorozni kontroli vo zemjite od Evropskata Unija, za
prv pat na evropsko nivo e zabele`an vo
[panija vo 2006 godina. Ottoga{, po samo
pet godini, se rasprostranuva vo celiot
bazen na Sredozemnoto More i pri~inuva
mo{ne zna~ajni {teti. Zabele`an e i vo
zemjite od regionov (Grcija, Albanija,
Hrvatska i Bosna i Hercegovina) taka {to
e samo pra{awe na vreme koga }e se pojavi
i kaj nas.
Tuta absoluta e listen miner od redot na peperutkite (red: Lepidoptera). Toa
e mala peperutka, so golemina na teloto
od 7 do 10 mm i raspon na kriljata 18-20 mm.
Po boja insektot e srebrenosiv so temni
damki na prednite krilja. Gasenicata, zavisno od razvojniot stadium, e dolga 0,5-9
mm, na po~etokot `oltenikava, podocna
stanuva zelenkasta za na kraj na grbot da
$ se pojavi crvenkasta nijansa. Ima temna
glava i izrazena crna linija na prviot
graden segment. Kuklata e dolga od 4 do 5
mm, na po~etokot e zelenkasta za podocna
da dobie kafeavi tonovi.
10 | MOJA ZEMJA
Zavisno od uslovite, Tuta absoluta
mo`e da ima od 8 do 12 generacii vo tekot
na edna godina. Taa e {tetnik od toplite klimatski podra~ja i poradi toa, vo
na{i uslovi bi bila seriozen {tetnik
vo za{titenite prostori (oran`erii i
plastenici), iako ne bi smeele da go zanemarime i nejziniot potencijal da predizvika golemi {teti i na otvoreno pole
kade {to vo na{i uslovi bi razvila 4-5
generacii godi{no. Prezimuva vo site razvojni stadiumi, no sè u{te ne e utvrdeno kako i dali bi prezimila na otvoreno
vo klimatskite uslovi na R. Makedonija.
Peperutkite se aktivni prikve~er ili
rano nautro, dodeka preku den se krijat
me|u listovite na rastenijata. Vo tekot
na `ivotot oplodenata `enka mo`e da
polo`i do 260 jajca. Jajcata naj~esto gi
polo`uva na listovite, steblenceto,
cvetnite dr{ki ili na mladite plodovi. Po izveduvaweto od jajceto, larvite
navleguvaat vo strukturata na listovite, stebloto ili plodovite, kade {to
so svojata ishrana pravat mini. Larvata
pominuva niz ~etiri larvini stadiumi
i nejziniot razvoj vo optimalni uslovi
trae od 12 do 15 dena, a celokupniot razvoj
na edna generacija, zavisno od uslovite,
trae od 23 do 76 dena. Se kukli naj~esto
vo po~vata, a poretko na rastenijata.
[tetite gi pri~inuva larvata miniraj}i gi listovite na domatot i vgnezduvaj}i se vo vnatre{nosta na plodovite.
Larvata, osven na domatot, mo`e da se razviva i da pri~inuva {teti i na kompirot,
modriot patlixan i gravot. Na listovite
od domatot Tuta absoluta pravi mini
so nepravilen oblik. Na eden list mo`e
da se javat pove}e mini, pri {to mo`e
da dojde do negovo celosno su{ewe. So
su{ewe na listovite indirektno se predizvikuva i namaluvawe na prinosot. Ekonomski najzna~ajni {teti Tuta absoluta
pri~inuva napa|aj}i gi direktno plodovite vo rana faza od razvojot, pri {to
pravi nepravilni mini vo povr{inskiot
sloj. Vo eden plod mo`at da se razvivaat
pove}e larvi.
Poradi skrieniot na~in na `ivot,
golemiot broj generacii vo tekot na vegetacijata i sposobnosta brzo da razviva otpornost kon hemiskite sredstva za
za{tita na rastenijata, uni{tuvaweto
na ovoj {tetnik e relativno te{ko. Vo zemjite kade {to za{titata od ovoj {tetnik
se sveduva samo na upotreba na hemiski
sredstva potrebni se od 20 do 30 tretirawa vo tekot na vegetacijata. Poradi
toa, za efikasna i ekolo{ki prifatliva za{tita od ovoj {tetnik neophodno e
kombinirawe na pove}e metodi za negovo
suzbivawe.
Najdobri rezultati vo za{titata
od ovoj {tetnik se postignati tokmu vo
[panija kade {to na inicijativa od Ministerstvoto za zemjodelstvo, nau~nite
ustanovi i golemite kompanii Koppert,
Du pont, Agrob i Russell IPM, napravena e
baza za kvalitetna integralna za{tita.
Pristapot se sostoi vo navremeno utvrduvawe na prisustvoto na {tetnikot
preku upotreba na feromonski lovni
mamci, namaluvawe na populacijata na
ma{ki edinki so metodot na lovewe so
pomo{ na feromonski i svetlosni mamci
kombinirani so vodeni zamki, primena na
predatori (Macrolophus caliginosus, M. pigmaeus, Nesidiocoris tenuis) i paraziti (Trichogramma brassicae, T. achaeae). Upotrebata na pesticidi e svedena na minimum
vo slu~ai na posilna pojava na {tetnikot, no i vo tie slu~ai se vodi smetka da
ne se upotrebuvaat pesticidi so {irok
spektar na dejstvo i da ne se tretira so
ist pesticid nekolku pati edno po drugo.
Odgleduvawe na domati GRADINARSTVO
Temperaturata
i vlagata –
klu~ni za
kvaliteten
proizvod
Kondev podvle~e deka najva`no vo tekot na niknuvaweto e da ima dovolno vlaga, dodeka temperaturata ne
smee da bide pod 25ºS. Toj veli deka po niknuvaweto na
rasadot temperaturata se namaluva na 18ºS. Vo toj period, za tretirawe na rasadot se upotrebuva preparatot „Previcur”, a celta e da go zadr`i korenot.
Pi{uva: Qubinka Jovanova-Divjakoska
S
trumica e najgolemiot proizvoden region za gradinarski kulturi vo Makedonija i po{iroko.
Domatot e najzastapena kultura vo ovoj region. Dan~o Kondev od strumi~koto selo Dobrejci
ima zasadeno 30 dekara proleten domat, a odgleduva i piperka i zelka. Toj se zanimava so zemjodelstvo u{te od ranoto detstvo koga im pomagal na svoite roditeli. Vo ovoj period od godinata Dan~o o~ekuva prinos od 8 do 10 tona od dekar. Lanskata prose~na cena na raniot proleten
domat bila okolu 35 denari, no se nadeva deka ovaa godina }e bide podobra. Kondev za ova prolet gi
zasadil sortite „bele” i „minere”, najodgleduvani vo Strumica.
Podgotovkata na leite za sadewe na domati zapo~nuva vo po~etokot na januari (po bo`i}nite
praznici). Spored Dan~o, najva`ni faktori vo podgotovkata na leite se soodvetno obezbedenite
uslovi za odgleduvawe i temperaturata. Semeto go sadi vo paleti pri {to vo sekoja posebna pregrada se stava semka.
Kondev podvle~e deka najva`no vo tekot na niknuvaweto e da ima dovolno vlaga, dodeka temperaturata ne smee da bide pod 25ºS. Toj veli deka po niknuvaweto na rasadot temperaturata se namaluva
na 18ºS. Vo toj period, za tretirawe na rasadot se upotrebuva preparatot „Previcur”, a celta e da go
zadr`i korenot. Spored ovoj vreden zemjodelec, bez dovolno vlaga i dobra temperatura semeto mo`e
i da ne nikne.
Vo po~etokot na fevruari rasadot se pikira, odnosno se rasaduva od paletite vo saksii. Po pikiraweto vedna{ mora da se zapo~ne so za{tita na rastenieto („Antrakol”, „Benomil” i folijarno
|ubrivo), a po eden mesec pikiraniot rasad se rasaduva vo oran`eriite.
Vo po~etokot na mart zapo~nuva rasaduvaweto na domatite vo oran`eriite, a dokolku vo
oran`erijata ima parno, rasaduvaweto zapo~nuva mnogu porano. Po~vata vo oran`eriite treba da
bide dobro obrabotena, odnosno da bide rovka.
Spored Kondev, za da ne se o{teti korenoviot sistem pri vadeweto na rastenieto od saksijata,
saksijata treba da bide vla`na. Oddale~enosta od koren do koren treba da bide 35-40 santimetri,
dodeka od red do red 50-70 santimetri. Rastojanieto e bitno za provetruvawe, dodeka zemjata se
prostira so crno polietilensko platno. Dan~o veli deka pred rasaduvaweto i pokrivaweto so polietilensko platno zemjata se zbogatuva so „Multikomtop” i „Frutore”, a se tretira so preparat
protiv treva – „Sinakor”.
U{te na samiot po~etok pred rasaduvaweto se postavuva sistem za navodnuvawe kapka po kapka.
Po rasaduvaweto, rasadot se tretira so za{titni sredstva od plamenica i damka po listot. Toa
naj~esto e „Akrobat” koj se prska vo intervali od 7 do 8 dena, a hrana se dodava preku sistemot kapka
po kapka (mineralno |ubrivo vo prav). Navodnuvaweto e vo zavisnost od vla`nosta na vozduhot i
mo`e da se navodnuvaat do tri dena.
Cvetaweto zapo~nuva deset dena po rasaduvaweto na rasadot vo oran`erijata. Denes oploduvaweto se vr{i so pomo{ na bumbari za oploduvawe, dodeka vo pomalite folii sè u{te se pravi so
pomo{ na hormonot „tomatin” so koj se poprskuva sekoj dobro otvoren cvet.
Dan~o pojasnuva deka po samoto zasaduvawe stebloto na domatot po~nuva da pu{ta filizi koi
treba da se otstranat koga imaat pet santimetri. Deset dena po rasaduvaweto stebloto se vrzuva
so manila, a mo`e da se vrze i po samoto zasaduvawe ako rasadot e pokrupen.
Bumbari za opra{uvawe
Kontrolirana mikroklima
APRIL 2011 | 11
Sovet GRADINARSTVO
Lukot –
O
dohodovna
kultura
voj period od godinata e vistinsko vreme za sadewe
na proletniot luk. Kira Stojanovska od vele{koto
selo Lozovo e edna od retkite prodava~i na luk i
edinstvena so pogolemi koli~estva za prodavawe.
Izminative meseci, poradi nedostig, lukot dr`i solidna
cena – 400 denari po kilogram, no se prodava i po glavica. Kira, 55 godini od `ivotot sadi luk, odnosno u{te od
dete, otkako se doselile so nejzinoto semejstvo vo Lozovo.
Ovaa vredna zemjodelka veli deka na dva dekara zemji{te
dobiva prose~no od dva do tri tona luk. Voobi~aeno Kira
sadi proleten luk na krajot na fevruari ili po~etokot na
mart, vo zavisnost od vremenskite uslovi. Lukot se sadi na
temperaturi nad 0ºS, a prethodno nivata dva - tri pati treba
da bide izorana i da se zavle~at brazdi.
Otkako glavicata }‌e se podeli na ~e{niwa, sekoe ~e{ne se
sadi vnimatelno so cel 'rkulecot da bide nagore, po {to se
kopa dupka od 2 do 3 santimetri i sekoe ~e{ne se zatrupuva
so zemja.
Lukot se sadi na rastojanie od 10-15 i 15-20 santimetri
me|u redovite. Proletniot luk bara sredna vlaga, no dokolku
proletta e vrne`liva treba da se navadi so voda edna{ do
dva pati sè do berbata vo juli, po Petrovden.
Spored Kira, optimalnata temperatura za odgleduvawe na
lukot e 18-22ºS, dodeka vo period na sozrevawe mora da bide
povisoka, 26ºS.
Vo tekot na vegetacijata negata na lukot se sostoi od plevewe, okopuvawe i soodvetno prihranuvawe na zemjata.
Kira koristi doma{no arsko |ubre koe e povolno i pridonesuva za dobar razvoj. Lani uslovite ne bile povolni za
odgleduvawe luk, pa u{te od esenta zemjata ja prihranila so
|ubre od koko{ki, so {to nejziniot luk uspeal da sozree bez
problem.
Kira sovetuva deka treba da se vnimava pri berba na lukot: pritoa steblenceto da bide sve`o, bidej}‌i mo`no e da se
isu{i i otkine od plodot koj }‌e ostane v zemja. Stojanovska
pojasnuva deka lukot treba da se nabere pozelen i sve` za da
mo`e da se splete vo ubav venec.
Na nekolku navrati ne go prskala lukot, no poradi pojavata
na {tetnik mora povremeno da go za{titi i isprska so preparati. Kira sovetuva deka lukot najdobro uspeva na nanosi so
glinesto-pesokliva po~va, dodeka vlagata ne e prepora~liva
bidej}‌i }‌e se razvijat sitni i nekvalitetni glavici.
Stojanovska za sadewe gi odbira najdobrite glavici, po
{to gi deli na ~e{niwa i sekoe posebno go zasaduva. Isto
taka, taa sovetuva odgleduvaweto na lukot da ne se planira
na zaseneti mesta, tuku na svetlina.
Kira podvlekuva deka najdobri pretkulturi na lukot se
kompirot i zelkata, bidej}‌i ostavaat rashraneta i nezakoravena po~va. Taa e gorda na rezultatot od svojot luk, koj e so
krupni glavici i ra|a od 8 do 12 ~e{niwa od glavica, a toa
najmnogu se dol`i na dobrata nega.
Kira sovetuva deka lukot
najdobro us­peva na nanosi so
glinesto-pesokliva po~va, do­
de­ka vlagata ne e prepora~liva
bidej}‌i }‌e se razvijat sitni i
nekvalitetni glavici na luk.
Pi{uva: Antoanela Dimitrievska
APRIL 2011 | 13
Fertirigacija POLEDELSTVO
Cvrsti
i te~ni
|ubriva
Pi{uvaat: prof. d-r Ordan ^ukaliev,
doc. d-r Vjekoslav Tanaskovi}
Cvrsto rastvorlivo |ubre
F
ertirigacijata e ve}e odoma­­­
}‌ineta kaj­ makedonskite zemjodelski proizvoditeli. So
primena na fertirigacijata
se ovozmo`uva |ubreto da se aplicira
spored potrebite na rastenieto po
vreme i koli~estvo. Pri klasi~noto
|ubrewe, |ubreto se aplicira odedna{
ili vo nekolku navrati, na po~etokot na
vegetacijata, koga se javuva golema koncentracija na |ubre, vo koli~estva koi
zna~itelno gi nadminuvaat potrebite
na rastenieto. So vegetacijata ovie
koli~estva se tro{at (gi koristi rastenieto ili se gubat vo razni procesi).
Koga na rastenieto mu trebaat pogolemi
koli~estva hrana ~esto se slu~uva da
nema dovolno rezervi vo po~vata. Seto
ova, normalno, vlijae vrz prinosite na
kulturite.
Tokmu zatoa mo`nosta za aplicirawe
na |ubriva preku sistemot za mikronavodnuvawe e edna od pri~inite za negova masovna upotreba od strana na zemjodelskite proizvoditeli. Pravilnata upotreba
na sistemot za fertirigacija e esencijalna za postignuvawe na vrvni rezultati
vo rastitelnoto proizvodstvo. Za pravilna upotreba na sistemot za fertirigacija e potrebno da se zapazat nekolku
kriteriumi. \ubrivata koi se upotrebuvaat vo procesot na fertirigacija se javuvaat vo cvrsta i te~na osnovna forma.
Najgolemata pre­
d­nost na ovaa forma
na |ubre e visokata
sodr`ina na hranlivi materii, poradi
{to tro{ocite za
transport i skladirawe se pomali.
Od druga strana,
neophodno e negovo rastvorawe pred
primenata
preku
sis­temot za navodnuvawe. Mo`at da se
sretnat kako granuli vo prav ili kako
kristali. Va`no e deka mora da bidat
celosno rastvorlivi. Postojat prosti
i kompleksni formi. Prostite |ubriva
sodr`at samo edno hemisko soedinenie,
na primer, amoniumsulfat. Kompleksnite |ubriva sodr`at dve ili pove}e
soedinenija i mo`at da bidat celosni
(da sodr`at azot, fosfor i kalium) i necelosni (da sodr`at samo eden ili dva
elementa od trite prethodnospomenati).
Najgolem nivni nedostatok se problemite so rastvorawe vo vodata za navodnuvawe, kako i rizikot od me{awe na nekompatibilni |ubriva koi me|u sebe reagiraat
i sozdavaat nerastvorlivi materii koi
eventualno mo`e da go zatnat sistemot za
mikronavodnuvawe.
primenuvaat i za folijarna aplikacija).
Edinstven nedostatok e pomalata
koncentracija na hranlivite materii,
poradi {to transportot i skladiraweto
~inat pove}e. Ovoj nedostatok mo`e da se
pretvori vo prednost. Poradi pomalata
koncentracija na hranlivi materii i golemata sodr`ina na voda, nivniot transport na pogolemi rastojanija e preskap,
{to vo golema mera vlijae vrz nivnata
cena. Ova, pak, ovozmo`uva supstitucija na skapite uvozni te~ni |ubriwa so
doma{en proizvod.
Rastvorlivost na |ubrivata
Rastvorlivosta na hemikaliite vo
voda e uslovena od temperaturata – povisokata temperatura voobi~aeno uslovuva
i pogolema rastvorlivost. \ubrivata koi
se koristat vo procesot na fertirigacija mora da bidat celosno rastvorlivi,
dodeka |ubrivata so nizok stepen na rastvorlivost ne bi trebalo da se upotrebuvaat.
Mnogu od te~nite |ubriva se talo`at
za vreme na zimskite meseci, {to zna~i
deka rastvorite stanuvaat prezasiteni i
vi{okot na soli se talo`i. So poka~uvawe
na temperaturata doa|a do povtorno celosno rastvorawe na te~noto |ubre. Iako
ovaa pojava ne vlijae na kvalitetot na
|ubreto, sepak prepora~uvame nabavka na
sve`o proizvedeno te~no |ubre i izbegnuvawe na ~uvawe na |ubreto preku zima.
Te~no |ubre
Interakcija na |ubrivata so vodata za navodnuvawe
Te~nite |ubriva se naj~esto stabilizirani rastvori od edna ili pove}e hemiski materii. Se sre}avaat kako edine~ni
ili kompleksni, a isto kako i cvrstite
rastvorlivi |ubriva, mo`at da bidat
celosni ili necelosni. Najgolema prednost e ednostavnosta na nivnata primena, namalniot rizik od gre{ki pri nivnoto rastvorawe i tie se vedna{ spremni za
koristewe so site na~ini na aplikacija
(razni tipovi na injektori, rezervoari
i pumpi za fertirigacija, razni sistemi
na mikronavodnuvawe, pa duri mo`e da se
Naj~esti problemi koi nastanuvaat
kako rezultat na interakcijata pome|u
|ubrivata i vodata za navodnuvawe se
slednite:
Najgolem del od azotnite |ubriva koi
se upotrebuvaat vo mikronavodnuvaweto
pretstavuvaat oksidira~ki agensi i rezultiraat so zgolemuvawe na pH na vodata, {to mo`e da dovede do talo`ewe na
kalcium i magnezium karbonat, `elezooksid (´r|osuvawe) i dr.
Visokoto nivo na kalciumovi i magneziumovi joni vo vodata za navodnuvawe
APRIL 2011 | 15
POLEDELSTVO
Fertirigacija
mo`e da predizvika talo`ewe na fosfornite |ubriva vo kalcium ili magnezium
fosfat, so {to tie stanuvaat nedostapni za rastenijata. Zakiseluvaweto mo`e
da go namali ovoj {teten efekt.
Vo voda bogata so kalcium, sulfatnite |ubriva se talo`at kako gips. Bidej}i
rasvorlivosta na gipsot se namaluva so
zgolemuvaweto na temperaturata, problemot e najakuten vo leto.
Alkalnite rastvori, kako urea,
istalo`uvaat kalcium karbonat vo voda
bogata so kalcium i bikarbonatni (HCO3)
joni. Vo ovoj slu~aj e prepora~livo dodavawe na kiselini za da se izbegne ili
minimizira talo`eweto koe bi mo`elo da
gi zatne kapalkite.
Vo nekoi humidni regioni, vodata
za navodnuvawe sodr`i te{ki metali
i organska materija koi reagiraat so
|ubrivata vo rastvorot predizvikuvaj}‌i
talo`ewa vo sistemot za navodnuvawe.
Primenata na te~no |ube gi eliminira
navedenite nesakani pojavi. Sepak, |ubreto, pa i drugite agrohemikalii {to treba
da se apliciraat preku vodata za navodnuvawe treba dobro da se poznavaat i
pred nivnata aplikacija po`elno e da se
izvr{i testirawe. Testiraweto obi~no
se izveduva vo pomal proyiren sad. \ub-
16 | MOJA ZEMJA
reto se me{a vo sadot so voda so koja se
planira da se vr{i navodnuvaweto. Vo
vremetraewe od dva ~asa se sledat site
pojavi vo sadot i pritoa se vr{at ~esti
protresuvawa na sadot. Sekoja promena
nesoodvetna na upatstvata za rabota (zamatuvawe, talo`ewe, sozdavawe na silna
reakcija so {u{tewe, sozdavawe na mali
obla~iwa nad sadot kako rezultat na reakcijata i dr.) mo`e da pretstavuva signal za eventualna nepo`elna reakcija vo
sistemot za navodnuvawe.
Kompatibilnost na |ubrivata
Mnogu te{ko mo`e da se dade generalen zaklu~ok za kompatibilnosta pome|u
|ubrivata koristeni so fertirigacijata,
bidej}i tie se vo tesna vrska so mnogu
faktori kako rastvorlivosta, pH-reakcijata, temperaturata, koncentracijata
na |ubrivata, vodata itn. Poradi toa, ona
{to od po~etok izgleda kako poevtino
re{enie (me{awe na razni formi na cvrsto |ubre) mo`e da rezultira so nesakani
efekti (talo`ewe, zapu{uvawe na kapalkite, korozija i sl.).
Poradi seto dosega ka`ano mo`e da
se zaklu~i deka optimalno re{enie, osobeno za onie {to zapo~nuvaat so fertirigacijata, se te~nite |ubriva. Nivniot
najgolem nedostatok – malata sodr`ina
na hranlivi materii i visokata cena na
transportot, uslovuva da se razvie lokalno proizvodstvo na te~no |ubre, koe
e prisposobeno za upotreba vo na{eto
zemjodelstvo. Ve}e izvesno vreme Fakultetot za zemjodelski nauki i hrana
sorabotuva so AD „Alkaloid” od Skopje
za razvoj na paleta na te~no |ubre. Ova
te~no |ubre e prisposobeno na po~venite
i agroekolo{kite uslovi kaj nas, kako i
na potrebite na kulturite. Ovie |ubriva se rezultat na rabotata na tim na
eksperti od hemiskata i zemjodelskata
struka i vo potpolnost se prisposobeni na na{ite uslovi, za primena kaj niza
pove}‌egodi{ni i ednogodi{ni kulturi.
Poradi determiranite problemi so nedostig/neaktivnost na odredeni mikroelementi vo celata paleta se vneseni mikroelementi, od koi pove}eto vo helatna
forma koi ne mo`e da bidat deaktivirani poradi nepovolnite po~veni uslovi.
Sostavot na |ubreto, soodnosot na mikro
i makroelementi, potpolnata iskoristlivost bez nikakvi rezidui vo po~vata,
prisposobenosta kon pove}eto izvori na
voda za navodnuvawe kaj nas gi pravi lokalno proizvedenite te~ni |ubriva prv
izbor na |ubre za fertirigacija.
Agrohemiska analiza na po~vata Poledelstvo
Primenata na
|ubriva – klu~ za
pouspe{no proizvodstvo
Pi{uva: dipl. tehn. in`. Jordan Maxarov
V
Locirawe na mestata so metodot „cik-cak"
Dlabo~ina
za zemawe
na probata
o agrarno razvienite zemji e nezamislivo da se apliciraat
|ubrivata bez da se ima osnova, odnosno bez agrohemiska analiza na po~vata. Golemiot spektar od kombinacii na kompleksni |ubriva so najrazli~en odnos na makro i mikroelementi e
rezultat na agrohemiskite analizi na odredeni po~vi, odnosno po~vi
so razli~na plodnost. Tuka se postavuva pra{aweto: dali znaeme koja
kombinacija na |ubriva da ja primenime ako ne ja znaeme plodnosta
na po~vata. Dokolku eden hemiski element e vo nedostig ili vi{ok,
toga{ toj go ograni~uva proizvodstvoto vo kvalitet i vo kvantitet.
Ovoj fakt mora da go znaat sovremenite zemjodelci dokolku sakaat
uspe{no da menaxiraat so sopstvenoto proizvodstvo.
Principot za zemawe na prose~na proba od edna parcela
e sleden (razlikata e vo brojot na sonda`ite):
- za 1 dekar - 3 sonda`i;
- 2-6 dekari - 4;
- 7-10 dekari - 5;
- 1-3 hektari - 6;
- 3-8 hektari - 7;
- 8-10 hektari - 9 sonda`i.
Mestata za sonda`a se lociraat po metodot „cik – cak”.
Vo edna prose~na proba vleguvaat poedine~nite sonda`i po soodvetna dlabo~ina.
Zavisno od kulturata {to }‌e se zasee slednata godina,
dlabo~inata za zemawe na probata e sledna:
- `ita 0-30 cm (edno nivo),
- trevnici i livadi 0-20 cm (edno nivo),
- industriski kulturi 0-20 i 20-40 cm (dve nivoa),
- domati, krastavici, piperki, zelka 0-20 i 20-40 cm (dve nivoa),
- ovo{ni nasadi i vinova loza 0-30 i 30-60 cm (dve nivoa).
Dokolku se potrebni dve nivoa, sonda`ite po soodvetna dlabo~ina
se sobiraat vo posebni, obele`ani kofi, edna kofa za prvoto nivo i
edna za vtoroto nivo. Na krajot, so racete dobro se me{a po~vata vo
sekoja kofa posebno. Od izme{anata po~va od sekoja kofa se zema po
1 kg i se stava vo razli~no }‌ese, dodeka vi{okot se otfrla. Vo }‌esiwata [email protected] se vmetnuva etiketa so podatoci za nivoto,
parcelata i kulturata.
Sredstvata plateni za agrohemiska analiza izvr{ena vo laboratorijata na MAKFERT DOO - Kavadarci podle`at na subvencionirawe spored programata za „Finansiska poddr{ka za izvr{eni agrohemiski analizi na po~va” od Vladata na RM.
Pravila pri sonda`a na probi:
- Mestata za sonda`a da ne se vo blizina na pat, kanal, {tala,
magacin za |ubriva, kupi{ta {talsko |ubrivo i sl.; - Mestoto da
ne e lokva ili tumba; - Pred zemawe proba da se o~isti od treva i
lisja; - Da izminalo edna vegetacija po poslednoto |ubrewe; - Sekoja dlabo~ina se stava vo posebna, obele`ana kofa, za da ne se
izme{aat dlabo~inite. - - Dokolku se pogre{i, se povtoruva zemaweto
(bu{eweto); - Da se izbegne kontakt so ambala`a od mineralni |ubriva; - Da se ~isti sondata od ostatokot na po~va pred sondirawe na
nova proba;
APRIL 2011 | 17
Hromos Pesticidi D.O.O. – Skopje OVO[TARSTVO
Za{tita na
jabolkoto od
bolesti i {tetnici
Sekoja sezona za za{tita na jabolkoto treba da zapo~ne so „zimsko tretirawe” protiv prezimuva~kite formi na bolesti i {tetnici. Na{a preporaka e toa da se napravi so kombinacijata od bakarniot fungicid NORDOX 75 WG i insekticidot BELO
MASLO 98,5 EC. Zna~ajno e da se napomene deka ovaa aplikacija treba da se izvr{i
so dovolno koli~estvo voda za rastenijata da bidat bukvalno iskapeni so rastvorot.
Pi{uva: dipl. agr. Zoran Golubovski
P
roletniot period („roze pupka” do precvetuvawe) od godinata e najva`en za za{titata
na jabolkoto. Vo ovoj period
najgolem pritisok vo nasadite ima od
primarnite zarazi na ~adlivata damkavost na listot (Venturia inaequalis), koja
vo podocne`nite fazi (precvetuvawe,
formirawe i porast na plodovi) sozdava
sekundarni zarazi – krastavost na plodot
(Fusicladium dendriticum i Spilocaea pomi),
koi se seriozna zakana za jabolkata.
Dokolku vo ovoj period nemame optimalna fungicidna za{tita, opasnosta od
sekundarni zarazi se zgolemuva progresivno, a {ansite za popravawe na propustite se mnogu mali. Samo so sproveduvawe na
strate{ki pozicionirana i preventivna
programa za za{tita mo`eme da o~ekuvame
zdravi nasadi i siguren i kvaliteten rod.
Vo prodol`enie sleduvaat naj­va`nite
informacii i preporaki za izbor na preparati i tajming za aplikacija koi vodat
kon uspe{no suzbivawe na pri~initelite
na ova zaboluvawe.
^adlivata damkavost (Venturia inaequalis) prezimuva na mrtvoto tkivo od
opadnatite listovi vo ovo{tarnikot, a
mo`e da se slu~i konidiite ili askosporite da ostanat i na samoto drvo (pod
korata, vo mumificirani plodovi ili zaostanati listovi po grankite).
U{te vo ranata prolet (mart), so
pojavata na prvite topli denovi i povremeni vrne`i od do`d, uslovite za
prodol`uvawe na razvojot na bolesta se
zadovoleni. Gabata formira plodonosni tela, askusi, koi koga }e ja dostignat
zrelosta, pukaat i osloboduvaat ogromen
broj askospori koi noseni od vetrot so
brza progresija ja {irat zarazata niz celiot ovo{tarnik.
Zatoa, sekoja sezona za za{tita na
jabolkoto treba da zapo~ne so „zimsko
tretirawe” protiv prezimuva~kite formi na bolesti i {tetnici. Na{a prepo-
raka e toa da se napravi so kombinacijata od bakarniot fungicid NORDOX 75
WG i insekticidot BELO MASLO 98,5
EC. Zna~ajno e da se napomene deka ovaa
aplikacija treba da se izvr{i so dovolno
koli~estvo voda za rastenijata da bidat
bukvalno iskapeni so rastvorot.
Za razvoj na bolesta neophodna e visoka vla`nost (odnosno prisustvo na
kapka voda na rastitelnite povr{ini
– do`d ili rosa), a vo zavisnost od temperaturata, se razlikuva vremetraeweto
do po~etokot na infekcijata. Pri temperaturi od 0 do 10ºS se potrebni od 14 do
48 ~asa do pojava na infekcijata, no ako
temperaturite se od 10 do 24ºS, vremeto
se skratuva na samo devet ~asa.
Prvite
vidlivi
simptomi
gi
zabele`uvame na krajot od inkubaciskiot
period koj mo`e da trae i samo osum dena
ako temperaturite se okolu 18ºS.
Zimskoto tretirawe e odli~na osnova
za po~etok na sezonata, a so zavr{uvawe
na fenofazata „gluv~evi u{i” i po~etok
na „roze pupka” vreme e da se zapo~ne so
sproveduvawe na preventivnata programa
i „redovnite” aplikacii.
Promenlivite vremenski uslovi ne dozvoluvaat golem prostor za improvizacii
i izmeni vo redosledot i intervalite
pome|u tretirawata. Za sekoj proizvod
koj se koristi za za{tita na rastenijta
postoi mesto vo programata koga toj mo`e
maksimalno da gi doka`e svoite kvaliteti.
Fungicidot CHORUS 75 WG e sistemski proizvod koj idealno se vklopuva vo
programata tokmu vo ovoj period (se upotrebuva vo periodot od roze pupka do
precvetuvawe).
Go za{tituva rastenieto „odvnatre”
na toj na~in {to po navleguvaweto vo
tkivoto go spre~uva prodiraweto na gabata vo vnatre{nosta (spre~uva pojava i
{irewe na infekcija). Karakteristi~no
za fungicidot CHORUS 75 WG e toa {to
odli~no dejstvuva i pri poniski sredni
dnevni temperaturi (okolu 10ºS) {to e
mnogu ~est slu~aj vo proletniot period.
CHORUS 75 WG go re{ava problemot
i na ve}e zapo~nata infekcija vo nasadot, so kurativno dejstvo (48 do 72 ~asa
od po~etokot na infekcijata). Za da se
obezbedi i povr{inska za{tita na rastenieto, pri podgotovka na rastvorot za
aplikacija mu se dodava kontakten „partner” (HROMOZEB 80 VP) koj dava za{tita
na povr{inata na listot pri eventualni
povolni uslovi za infekcii vo prvite
nekolku denovi po aplikacijata (vrne`i).
Intervalite me|u aplikaciite vo ovoj
period se 7-10 dena, {to zna~i deka vo periodot do krajot na cvetaweto treba da
se izvr{at dve do tri aplikacii so kombinacijata CHORUS 75 WG + HROMOZEB
80 VP. (zavisno od vremetraeweto na periodot od roze pupka do krajot na cvetaweto).
So toa obezbeduvame kontinuirana
fungicidna pokrienost na rastitelnoto tkivo vo najkriti~niot period od
za{titata na jabolkovite nasadi od ~adlivata damkavost (krastavosta na plodot
na jabolkoto).
Vo tekot na ovoj period e potrebno
da se upotrebi i proizvod za suzbivawe
na {tetnicite na jabolkoto, koi ve}e aktivno se hranat i pri~inuvaat {teti na
mladite delovi od rastenijata. Od paletata na proizvodi za ovaa namena vo ovoj
period go prepora~uvame insekticidot
KARATE ZEON 5 SC (kontakten proizvod
so izvonredno brzo „knock down” dejstvo
i {irok spektar na {tetnici {to gi suzbiva).
Podocna, vo fenofaza na formirawe
na mladite plodovi, se soo~uvame so drugi specifi~nosti vo nasadite so jabolka,
pa zatoa vo preventivnata programa se
vklu~uvaat drugi proizvodi, no za toa
poop{irno vo nekoja druga prigoda.
APRIL 2011 | 19
GRADINARSTVO Sovremen na~in na odgleduvawe
Od eden
hektar,
Spored Kole, najsoodveten preparat
za za{tita na korenoviot sistem
e „Armicil”, visokokvalitetno
sredstvo koe se stava vo korenoviot
sistem obi~no pred procesot kapka
po kapka ili zaedno so polevaweto.
Vo vrska so za{titata na listot,
treba da se obrne posebno vnimanie
na negovata za{tita od trips,
zaboluvawe koe mo`e da se detektira
so lupa.
Pi{uva: Marjan Kirovski
Stru~ni soveti od APRZ:
Stojan Gligorov
20 | MOJA ZEMJA
K
rastavicata e vid na kultura
koj bara specifi~ni uslovi na
odgleduvawe kako rezultat na
nejziniot zna~itelno brz porast. Bara mnogu svetlina, 10-12 ~asa na
den, a vo april mora da se posveti mnogu
vnimanie na za{tita od bolesti me|u
koi naj~esti se bakteriskata aglesta
damkavost i plamenica.
Kole Vu~kov e zemjodelec od
strumi~koto selo Prosenikovo koj aktivno se zanimava so zemjodelstvo pove}‌e
od 20 godini. Na povr{ina od 10 dekari toj odgleduva domati i krastavici
koi mu nosat prose~en prinos od 125
tona po rekolta. Otkako gi napravil
oran`eriite so parno greewe, toga{ i
po~nal da se zanimava so zemjodelstvo.
Vo parnoto greewe so mo}‌nost od 1 megavat ima vlo`eno 16.000 evra. Godi{no
vo prosek tro{i od 300 do 350 kubika
drva. Prete`no odgleduva kalunga, holandska sorta na krastavici, no imal
obidi i so sortata nevada, koja e malku
poskapa. Iako i dvete se so odli~en kvalitet, kalungata e poekonomi~na, a i ja
sadi ve}‌e podolgo vreme i ima iskustvo
vo nejzinoto odgleduvawe. Spored Kole,
procesot na rasaduvawe zapo~nuva so
polnewe na me{avina od zemja i humus
vo mali ~a{i vo koi se stava rasadot zatoa {to ne e prepora~livo vedna{ da se
stavaat na golemi sadni povr{ini. Potoa se presaduvaat tamu kade {to treba
da se odgleduvaat.
[to se odnesuva do |ubreweto i navodnuvaweto, Kole sovetuva deka prvo
treba da se napravi analiza na po~vata
i dokolku ima nekoi nedostatoci, treba
da se intervenira navreme, po {to se
navodnuva. \ubreweto se po~nuva so pomalku |ubrivo vo po~etnata faza i kako
{to raste krastavicata, se zgolemuva i
koli~estvoto na |ubrivo.
Za odgleduvawe na krastavici vo
zimskiot period, parnoto greewe e
neophodno za da im ja obezbedi potrebnata temperatura za pravilen rast.
Na~inot na navodnuvawe e so sistemot
kapka po kapka. Se obezbeduva vla`nost
onolku kolku {to nalagaat vremenskite uslovi (relativnata vla`nost na
vozduhot za odgleduvawe na krastavicata treba da iznesuva 60-70%, dodeka onaa na po~vata 70-80%). Sleduva
vrzuvawe na manila {to im ovozmo`uva
ispraven rast na krastavicite, a potoa
se voobi~aenite proceduri, prskawe,
navodnuvawe i provetruvawe. Kole naglasuva deka e od golema va`nost ~uvaweto na korenoviot sistem i negovata
za{tita.
Spored Kole, najsoodveten preparat za za{tita na korenoviot sistem
125 tona domati i
krastavici
e „Armicil”, visokokvalitetno sredstvo koe se stava vo korenoviot sistem
obi~no pred procesot kapka po kapka
ili zaedno so polevaweto. Vo vrska
so za{titata na listot, treba da se
obrne posebno vnimanie na negovata
za{tita od trips, {tetnik koj mo`e da
se detektira so lupa.
[to se odnesuva do o~ekuvawata vo
odnos na cenata i isplatlivosta, Kole
ne o~ekuva golemi promeni vo odnos na
standardnata otkupna cena od 50 denari po kilogram. Negoviot prinos na
krastavici se dvi`i okolu 15 tona od
dekar od prvata rekolta. Za podobruvawe na prinosot - opra{uvawe koristi bumbari. Mnogumina vo strumi~ko
koristat bumbari za opra{uvawe, koi
~inat 100 evra za dva i pol meseca,
kolku {to trae `ivotot na bumbarot.
Dr`a~ot se prema~kuva so mast za
za{tita od mravki
Sistem za greewe (rebrasta
cevka) i sistem kapka po kapka
Kotel za topla voda na
drva so mo}nost od 1 MW
Sistem za greewe so
rebrasti creva
APRIL 2011 | 21
POLEDELSTVO Za{tita na `itnite kulturi
Suzbivawe na
crniot `itarec
Mnogu va`na merka za namaluvawe na {tetite od ovoj {tetnik e primenata na plodoredot. Niskite zimski temperaturi (pod -10ºS) ne mu odgovaraat i se dobra prirodna
za{tita. Od hemiska za{tita se prepora~uva Actara 25 WG
150-200g/ha odnosno 1,5-2 g/100 m2, Basudin 600 EW i nekoi
drugi soodvetni insekticidi
Pi{uva: dipl. agr. in`. Valentin Zahariev
E
Crn `itarec, Zabrus tenebrioides
Parewe na crn `itarec
22 | MOJA ZEMJA
den od najprisutnite {tetnici na `itnite kulturi e crniot `itarec (Zabrus tenebrioides). Dokolku ne se tretira navreme, toj mo`e da napravi golemi
{teti. Najmnogu trpat ozimite sorti na p~enica, ja~menot, r´`ta, tritikaleto, a ponekoga{ i p~enkata. Pome|u divite `itarki ovoj insekt gi preferira
Poa spp., Eremopyrum spp., Phleum pretense, Alopecurus pratensis i Elytrigia repens.
Vo ovoj period {tetnikot se nao|a vo vtoriot larvin stadium, a so po~etokot na
proletta }e vleze vo tretiot stadium, so {to zapo~nuva i so intenzivno hranewe. Vo
maj preminuva vo fazata na kukla.
Ova e insekt od redot Coleoptera, od familijata Carabidae. Imagoto (vozrasniot
insekt) e so izdol`en oblik, dolg okolu 18 mm, so sjajno crna boja na teloto, a nozete
i antenite se kafeavi. Larvata e beluzlava so kafena glava i graden del, a dostignuva dol`ina do 30 mm.
[tetite {to gi pravat larvite se karakteristi~ni i lesno se zabele`uvaat. Se
hranat so listovite koi{to gi vovlekuvaat vo kanal~iwata {to gi pravat, kade {to
celosno gi jadat (osven nervite) i potoa gi otpu{taat so {to se dobiva vpe~atok
deka {tetite se od izmrznuvawe.
Kon krajot na maj se pojavuva imagoto, koga `itata ja dostignuvaat mle~nata zrelost. Na po~etokot e fotofoben, a podocna fotofilen, koga se son~a na klasjeto
povremeno preletuvaj}i pogolemi rastenija. Ovoj period trae do 15 dena. Insektot e
najaktiven na temperatura od 20 do 26ºC, dodeka nad 36ºC uginuva. Koga }e prestane
so letaweto, zapo~nuva so ishrana od zrnata. Po kratko vreme prestanuva so ishranata i vleguva vo dijapauza sokrien vo po~vata (osobeno pri su{ni uslovi) vo traewe
od 20 do 90 dena. Za vreme na letniot period toj se zakopuva vo zemjata na dlabo~ina
do 40 cm. Vo tekot na avgust izleguva i povtorno e fotofoben, hranej}i se so rastureni zrna i klasje po zavr{enata `etva. Toga{ zapo~nuva polo`uvaweto na jajcata,
na dlabo~ina od 10 do 20cm. Edna `enka mo`e da polo`i 120-270 jajca so golemina do
2 mm, ovalni, odnosno sjajnobeli. Jajcata se razvivaat od 9 do 25 dena, vo zavisnost
od srednata dnevna temperatura. Larvite se izveduvaat so prvite esenski do`dovi i
pravat kanal~iwa vertikalno okolu rastenijata.
Zemjodelcite vo ovoj period treba da ja zgolemat kontrolata na svoite posevi
pri {to ako zabele`at pojava na ovoj {tetnik vedna{ treba da reagiraat za negovo
suzbivawe. Mnogu va`na merka za namaluvawe na {tetite od ovoj {tetnik e primenata
na plodoredot. Niskite zimski temperaturi (pod -10ºC) ne mu odgovaraat i se dobra
prirodna za{tita. Od hemiska za{tita se prepora~uva Actara 25 WG 150-200g/ha odnosno 1,5-2 g/100 m2, Basudin 600 EW i nekoi drugi soodvetni insekticidi. n
LOZARSTVO
Iskustva od stranstvo
So giberelinska
kiselina do
pogolemi zrna grozje
Rezultatite poka`aa izvonredno dejstvo na GA3 vrz sortata „~au{“, zna~ajno dejstvo vrz sortata „muskat italija” i nezna~itelno dejstvo vrz sortata „smederevka”.
Vlijanieto na GA3 kaj site sorti predizvika izedna~uvawe na zrnata po golemina i
zabrzuvawe na zreeweto za 7-10 dena vo odnos na kontrolnata varijanta.
Pi{uva: prof. d-r Krum Bo{kov
G
iberelinskata kiselina e rastitelen hormon koj
se nao|a vo rastenijata. Se javuva kako regulator
na rastot. Upotrebata na giberelinskata kiselina
mnogu zna~ajno vlijae na kvalitetot na grozjeto. Vo
zavisnost od momentot na upotreba i od koncentracijata, se
predizvikuva porast na krilcata na grozdot, proret~uvawe
na zrnata i zgolemuvawe na zrnata. Se dobiva grozd, razgranet i razreden, lesen za ureduvawe vo nasadot i centarot
za pakuvawe, mnogu privle~en za potro{uva~ot. Naj~esto se
primenuva kaj bessemenite sorti, no se upotrebuva i kaj semenite sorti. Koncentracijata i na~inot na aplicirawe zavisat od sortata, fenofazata, odnosno razvojot na grozdot.
Se aplicira pred cvetawe, za vreme na cvetawe i vo momentot na razli~na dimenzija na zrnoto, 2-3 mm ili 7-8 mm. Aplikacijata mo`e da se izvede so atomizeri ili so kofi~ki.
Site ovie faktori ja opredeluvaat koncentracijata na giberelinskata kiselina.
Upotrebata na giberelinskata kiselina, utvrduvaweto
na koncentracijata i momentot na aplicirawe vo zavisnost
od sortata i prinosot e slo`en proces koj trae so godini.
Potrebni se slo`eni i koordinirani ispituvawa, pred sè,
za utvrduvawe na pogodnosta na odredena sorta za upotreba
na giberelinska kiselina. Pogre{nata upotreba na giberelinskata kiselina mo`e da dovede do gubewe na prinosot kaj
semenite sorti.
„Sultanina”
netretirana so GA3
„Sultanina”
tretirana so GA3
„Muskat italija”
tretirana so GA3
„Muskat italija”
netretirana so GA3
Eksperimenti so giberelinska kiselina
Najo~igleden primer za pravilna upotreba na giberelinskata kiselina i nejzinoto izvonredno dejstvo e sortata
„sultanina”. Od sorta so golem i dolg grozd so mali zrna,
so upotreba na giberelinskata kiselina se dobiva kratok i
ra{iren grozd, rastresit, so golemi zrna.
So na{ite ispituvawa gi opfativme sortite „muskat
italija” kako perspektivna sorta, „~au{“ kako lokalna sorta, no so izvonreden kvalitet, i sortata „smederevka” kako
vinska sorta so kombinirani svojstva kako vinska i trpezna
sorta. So ispituvawata opfativme samo edna faza vo razvojot na ovie sorti, po cvetawe, koga goleminata na zrnoto
e 2-3 mm i sedum dena podocna so ista doza na giberelinska
kiselina vo dvata slu~aja.
Rezultatite poka`aa izvonredno dejstvo na GA3 vrz sortata „~au{“, zna~ajno dejstvo vrz sortata „muskat italija” i
nezna~itelno dejstvo vrz sortata „smederevka”. Vlijanieto
na GA3 kaj site sorti predizvika izedna~uvawe na zrnata po
golemina i zabrzuvawe na zreeweto za 7-10 dena vo odnos na
kontrolnata varijanta.
Kaj sortata „muskat italija”, giberelinskata kiselina predizvika zgolemuvawe na masata na zrnoto od 8,1 gram
kaj kontrolata do 9,1 gram kaj tretmanot. Vo grozdot na
24 | MOJA ZEMJA
„^au{“: sporedba na grozdovi GA3
(desno) so kontrola (levo)
„^au{“: sporedba na zrna
tretirani so GA3 (levo) vo
odnos na netretirani - kontrola (desno)
Dejstvo na GA3 vrz sortata
„smederevka”
„^au{“: tretiran so GA3 na loza
„muskat italija” tretirana so GA3, vizuelno se zabele`uva
izedna~enost na zrnata po golemina. Najzna~ajna promena se
zabele`uva vo vremeto na zreewe, tretiranoto grozje pobrzo
zree vo odnos na kontrolnoto, vo isto vreme sodr`inata na
{e}‌er iznesuva 183 g/l so 5,7 g/l vkupni kiselini vo odnos na
kontrolata, kade {to sodr`inata na {e}‌er iznesuva 140 g/l
so 7,1 g/l vkupni kiselini.
Dejstvo na GA3 vrz sortata „~au{“
Giberelinskata kiselina poka`a izvonredno dejstvo kaj
sortata „~au{“, predizikuvaj}‌i zgolemuvawe na masata na zrnoto do 7,5 grama kaj tretmanot vo odnos na 4,9 grama kaj kontrolata, zabrzuvawe na zreeweto od 148 g/l {e}‌er i 4,4 g/l
vkupni kiselini kaj tretmanot vo odnos na 122 g/l {e}‌er i 5,6
g/l vkupni kiselini kaj kontrolata.
Kaj sortata „smederevka” tretmanot so giberelinska kiselina predizvika sli~en efekt kako kaj sortata „muskat italija”: zgolemuvawe na te`inata na zrnata za eden gram, {to
pove}‌e se dol`i na izedna~uvaweto na te`inata na malite so
te`inata na golemite zrna.
Tretmanite so giberelinska kiselina poka`aa deka efektite zavisat od mnogu faktori. Vo odnos na primenetite
tretmani, dva pati po cvetawe, so visoki dozi, najsilno dejstvo se izrazi kaj sortata „~au{“ so duplirawe na masata
na zrnoto. Kaj sortite „smederevka” i „muskat italija” ovie
tretmani predizikaa nezna~itelno zgolemuvawe na masata
na zrnoto, no zatoa poka`aa izvonredno zna~ajno dejstvo vo
izedna~uvaweto na zrnata po golemina i zabrzuvaweto na zreeweto.
Sorta
Muskat italija
Kontrola
Kontrolna
vrednost
GA3
800,5
909,4
815,7
911,1
Procent na grozdinka
1,7
1,5
Procent na lu{pa
5,0
4,9
Procent na semki
Procent na meso
Skelet
2,2
91,1
6,6
1,4
92,2
6,4
Tvrd ostatok
8,9
7,8
Strukturen pokazatel
Sodr`ina na {e}‌er:
g/dm3
Sodr`ina na vkupni
kiselini:g/dm3
Indeks na sladost
10,3
11,9
140
183
7,1
5,7
20
32
Masa na grozdot
– vo gramovi
Masa na 100 zrna
Hronometrisko ispituvawe na normite za pred­
lo`enite merki
Za hronometrisko ispituvawe na odredeni ampelotehni~ki
merki se koristeni sezonski rabotnici. Mereno e vremeto potrebno za izveduvawe na tretiraweto so giberelinska kiselina
i ampelotehni~kite merki.
Za izveduvawe na merkata defolijacija, la~ewe na lastarite i proret~uvawe na grozdovite i zrnata eden rabotnik za
osum ~asa rabotno vreme mo`e da gi izvede ovie operacii na tri
reda. Za 1 ha se potrebni okolu 13 rabotni denovi. Za dva hektara, kolku {to predlagame da bidat anga`irani, potrebni se 26
dena, po~nuvaj}‌i nekolku dena po zavr{uvaweto na cvetaweto.
Za izvr{uvawe na merkata tretirawe so giberelinska kiselina
eden rabotnik pominuva eden red za 15 minuti pri {to tro{i 3,3
litri rastvor dokolku tretira so prekin od loza do loza i pet
litri dokolku tretira bez prekin. So edna pumpa mo`e da tretira 2-3 reda. Za 40 reda potrebni se 200 litri rastvor aplicirani so grbna pumpa i 20 tableti so giberelinska kiselina. Za
osum ~asa rabotno vreme, odnosno {est ~asa efektivna rabota,
mo`e da ja izvede ovaa operacija na 24 reda ili 2 ha gi pominuva
za ~etiri dena. Za anga`irawe na ovie rabotnici pred i za vreme na berba se potrebni dopolnitelni deset dena.
Vkupnoto anga`irawe na rabotna raka za izveduvawe na
ampelotehni~ki merki iznesuva 40 dena. So dnevnica od 600
denari rabotnicite ~inat 24.000 denari na dva hektara ili
12.000 denari na eden hektar. Istovremeno go zgolemuvaat procentot na pakuvano grozje za 20-30%. Ova grozje ima cena od
18 den/kg za razlika od ostatokot na nepakuvanoto grozje koe
ima cena od 6 den/kg.
^au{
Sorta
Pokazatel
Masa na grozdot
– vo gramovi
Masa na edno zrno
Procent na
grozdinka
Procent na lu{pa
Pokazatel
Rastvorawe
na GA3 vo voda
Tableta od GA3
Pakuvawe na GA3
Sorta
Kontrola
GA3
294,4
575,0
4,9
7,5
Smederevka
Kontrola
GA3
491
564
345,3
425,0
3,0
3,5
7,3
10,5
3,0
1,3
5,7
4,2
Pokazatel
Masa na grozdot
– vo gramovi
Masa na 100 zrna
Procent na
grozdinka
Procent na lu{pa
Procent na semki
1,7
0,8
Procent na semki
3,3
2,7
Procent na meso
89,6
93,8
Procent na meso
86,4
83,3
Skelet
8,8
5,4
Skelet
10,2
14,0
Tvrd ostatok
Strukturen
pokazatel
Sodr`ina na {e}‌er:
g/dm3
Sodr`ina na vkupni
kiselini: g/dm3
Indeks na sladost
10,4
6,2
13,6
16,7
8,6
15,1
6,4
5,0
122
148
156
167
5,6
4,4
7,3
6,8
22
34
Tvrd ostatok
Strukturen
pokazatel
Sodr`ina na {e}‌er:
g/dm3
Sodr`ina na vkupni
kiselini: g/dm3
Indeks na sladost
21
25
APRIL 2011 | 25
LOZARSTVO Eskorioza na vinova loza
Prevencija
na vinovata
loza od
eskorioza
Pi{uvaat: dipl. zemjod. in`. Ilija Kocevski,
dipl. zemjod. in`. Igor Nastov
E
skoriozata e mnogu opasna bolest na vinovata loza,
bidej}‌­i pri~initelot navleguva dlaboko vo drvoto
od lastarite, poradi {to pri~inuva pukawe na korata, izumirawe na lastarite i kracite, pa i celi
lozi, od kade {to doa|a i imeto „mrtva raka” („dead arm”).
Dolgotrajnata upotreba na bakarnite fungicidi protiv
plamenicata na vinovata loza go spre~uvale razvojot na
eskoriozata, me|utoa so voveduvaweto na organskite fungicidi vo za{titata na vinovata loza od plamenica povtorno
se reaktiviral razvojot na eskoriozata. Gabata {to ja predizvikuva eskoriozata (crna damkavost) na vinovata loza
`ivee vo korata i drvoto, a pokraj piknidiite, prezimuva i
kako micelium. Fruktificira na lakovi i lastari pred i po
rezidba, a bidej}‌i brzo se prenesuva , gi zafa}‌a i zdravite lastari vo osnovata, pri {to te{ko se suzbiva. O{tetuvaweto
na lastarite, posebno vo osnovata, pridonesuva da dojde do
izumirawe na bazalnite papki i izdol`uvawe na lakovite,
so {to zna~itelno se naru{uva sistemot na kroewe (rezidba). Zna~itelni {teti ima koga se zgolemeni vrne`ite vo
kriti~nite fenofazi (faza nababruvawe na papkite i faza
2-3 lista). Infekciite se ostvaruvaat ako lastarite bidat
navla`neti, a toa se vrne`i od 10 mm po odreden su{en period. Bolesta vo lozjata se javuva vo vid na `ari{ta, dodeka
parazitot na pogolemi rastojanija se prenesuva so zarazen
saden materijal.
Za{tita na vinovata loza od eskorioza
(Phomopsis viticola)
Za spre~uvawe na eskoriozata neophodno e da se prezemaat pove}‌e preventivni higienski i hemiski merki. Pri
kroeweto da se izre`at, vnimatelno da se soberat i zapalat
site zarazeni delovi od lozata, kako i starata kora. Da se
izvr{i zadol`itelno zimsko prskawe po kroeweto, a pred
nababruvaweto na papkite so Funguran-OH koj pretstavuva
kontakten fungicid so 77% bakaren hidroksid. Se primenuva doza od 3 do 4 kg/ha.
Vo faza na nababruvawe na papkite i do 4-5 lista, treba da se upotrebuva preventivniot fungicid so kontaktno
dejstvo Delan 700 WG od programata na BASF – Germanija,
koj sodr`i aktivna materija ditianon 70 %, vo koncentracija od 0,05 %, odnosno 0,5 kg/ha, koj pokraj crnata damkavost
uspe{no ja spre~uva i plamenicata na vinovata loza.
26 | MOJA ZEMJA
ПРЕТХОДНА НАЈАВА
за објавување на јавен оглас за избор на демонстративни пилот фарми за финансиска поддршка за
искористување на обновливи извори на енергија и подобрување на енергетската ефикасност
Проектот „Промоција на одржливи земјоделски практики, енергетска ефикасност и искористување на обновливи
извори на енергија во руралните заедници на Република Македонија” – Агронергија спроведуван од Здружението
на граѓани Центар за промоција на одржливи земјоделски практики и рурален развој - ЦеПроСАРД со финансиска
поддршка на Шведската агенција за соработка и развој – Sida, ги известува сите заинтересирани правни и физички
лица дека во средината на април 2011 година, ќе се објави Јавен оглас за доставување на барања за финансиска
поддршка за искористување на обновливи извори на енергија и подобрување на енергетската ефикасност.
Проектот Агронергија ги поврзува земјоделството и руралните средини со обновливите извори на енергија и
енергетската ефикасност, на начин кој е достапен и применлив за фармерите.
1. Предмет на огласот ќе биде избор на демонстративни пилот фарми за добивање на финансииска поддршка за
искористување на обновливи извори на енергија и подобрување на енергетската ефикасност.
2. Финансиски средства на избраните демонстративни пилот фарми се доделуваат како неповратна финансиска
поддршка (грант) во износ од 50% од вредноста на прифатливите трошоци по мерка, од минимум 1000 евра до
максумум 10000 евра.
3. На огласот ќе може да аплицираат сите заинтересирани физички и правни лица од Република Македонија за
следните мерки/ технологии:
1. Користење на арско ѓубре од сточарски фарми за добивање на биогас;
2. Користење на сончева енергија во производство на млеко;
3. Користење на зелена биомаса за производство на биогас;
4. Користење на сончева енергија за сушење на зеленчук и овошје;
5. Користење на земјоделски отпад за брикетирање;
6. Користење на шумски/дрвен отпад за производство на брикети и пелети;
7. Користење на ветерна енергија на фарма;
8. Користење на фотоволтаични системи на фарма.
4. Право на учество на Огласот имаат:
• Индивидуален земјоделец – вршител на земјоделска дејност регистриран согласно Законот за вршење на
земјоделска дејност;
• Индивидуален земјоделец – носител на семејно земјоделско стопанство кој се стекнал со статус на осигуреник
согласно Закон за пензиско и инвалидско осигурување;
• Носител на семејно земјоделско стопанство кој се занимава со земјоделството како дополнителна дејност;
• Трговец поединец или трговско друштво – регистрирани согласно Закон за трговски друштва;
• Задруги регистрирани согласно Законот за задруги;
• Сопственици на шуми за подобро користење на економската вредност на природните ресурси во согласност со
Законот за шуми, само за мерката 6.
5. Прифатливите трошоци, условите за прифатливост на апликациите, критериумите за вреднување на понудите,
придружната потребна документација и постапката за избор ќе бидат детално специфицирани во Тендерската
документација која ќе биде составен дел од Јавниот оглас на денот на неговото издавање. Рокот за доставување на
документите ќе биде 30 дена од денот на негово објавување.
Сите документи и обрасци кои ќе бидат потребни за аплицирање, вклучувајќи ја Пријавата и Тендерската
документација во кои се содржани сите информации за критериумите, условите за прифатливост на апликациите
и условите за финансирање и останатите информации кои се неопходни за изготвување на Пријавата за учество на
огласот во електронска форма ќе бидат објавени на веб-страната на ЦеПроСАРД - www.ceprosard.org.mk.
Јавниот оглас ќе биде објавен и во неколку дневни весници и ќе биде промовиран на информативна кампања.
Кампањата за Јавниот оглас, условите и начинот за аплицирање вклучува организирање на промотивни сесии во пет
градови во Македонија во текот на првата половина на месец април 2011 година.
OVO[TARSTVO Iskustva od stranstvo
Demonstrirani sovremenite
dostignuvawa vo ovo{tarstvoto
F
Prakti~na demonstracija na
pomotehni~ki merki na teren
Prezentacija vo Resen
ederacijata na farmerite na RM, vo sorabotka so eden od najdobrite
ovo{tarski konsultanti od Slovenija, Franc Kotar, vo Resen organizira{e
prezentacija za tehni~ko-tehnolo{kite dostignuvawa vo ovo{tarstvoto
preku animacija, edukacija i prakti~ni soveti spored modelot na integra­
tivno-integralen konsalting za ovo{tarstvo kakov {to se praktikuva vo Hrvatska i
Federacijata BiH- Republika Srpska so kompanijata “Inventivni re{enija D.O.O. Ve­
lika Gorica” i “InveR Gradi{ka” i nivniot nadvore{en sorabotnik Franc Kotar.
Spored Kotar, integralniot pristap kon ovo{tarstvoto se temeli na pravilnata
upotreba na najsovremenite integralni znaewa od oblasta na ovo{tarstvoto i nivna
optimalna organizacija vo vistinsko vreme i so pomali tro{oci, so {to se ovozmo`uva
maksimalen efekt, a so toa i maksimalno iskoristuvawe na prirodnite resursi na
sonce, voda, po~va i CO2.
Na prezentacijata be{e objasnet na~inot koj na ovo{tarite }e im pomogne vo
sanacija i standardizacija na postojnite tehnologii so integralen pristap kon
ovo{tarstvoto, voveduvawe na onlajn meteo-bio monitoring, blagovremeno izvestu­
vawe za neophodnosta od preventivni merki za za{tita preku SMS poraki, kako i per­
manentno educirawe preku portalot za ovo{tarstvo.
Isto taka, se naglasija i pozitivnite rezultati od namaluvaweto na tro{ocite
pri primena na novi tehni~ko-tehnolo{ki dostignuvawa i ostvaruvaweto pogolemi
prinosi na ista edinica povr{ina.
Seto ova se izvr{uva preku primena na prakti~ni iskustva na ovo{tarite od najna­
prednite zemji vo ovaa granka (J. Tirol, Avstrija, Holandija, Belgija i Slovenija).
Na nastanot prisustvuvaa okolu 50 ovo{tari od Resen, Bitola i Ohrid, a be{e
prezentirano iskustvoto vo tehnologijata na proizvodstvo, so poseben akcent na:
- Kvalitetno osnovawe na novi ovo{tarnici so pravilno pedoklimatsko bonitirawe
na prostorot i izbor na optimalna tehnologija na proizvodstvoto;
- Pravilen izbor na sadniot materijal i pravilen sistem na odgleduvawe i gustina
na sadnicite so koja se postignuva proizvodstvo od 40 do 60 tona jabolka od prva
klasa po hektar, sekoja godina od po~etokot na poln prinos vo tretata ili naj­
docna ~etvrtata godina po podigaweto na nasadot;
- Izbor na najsovremena mehanizacija, oprema i mre`a so primena na najsovremeni
tehnolo{ki dostignuvawa vo pomotehnikata, prihranata, navodnuvaweto, za{titata
na rastenijata, a osobeno vo berbata na ovo{jeto i negovoto skladirawe;
- dru`uvawe na ovo{tarite vo kooperativi – zadrugi;
- Kontinuirana promocija na gotovi proizvodi i {irewe na ovo{tarski kulturi kaj
site celni grupi na naselenieto;
- Voveduvawe na privatna sovetodavna praktika.
Pokraj prezentacijata, Kotar vo blizina na resenskoto selo Carev Dvor
demonstrira{e sovremeni pomotehni~ki merki na ovo{tarite od ovoj kraj, koi imaa
mo`nost da vidat kako stranskite eksperti prakti~no rabotat na ova pole.
Na krajot, ~lenovite na inicijativniot tim (Aleksandar Tomoski – „InveR” – Tetovo
vo osnovawe, Franc Kotar – nadvore{en sorabotnik na „InveR” – Tetovo vo osnovawe i
Blagoj~e Najdovski – „Moja zemja”) za izrabotka na idejna vizija i strategija za razvoj
na ovo{tarstvoto vo RM so liderot na proektot, Andrija Sekulovski, se dogovorija:
Vo najskoro vreme (vo rok od 30 dena) da se napravi zaedni~ki proekt za izrabot­
ka na idejna vizija i strategija za razvoj na makedonskoto ovo{tarstvo so pokana do
klu~nite lu|e vo postojnite institucii zainteresirani za integralen razvoj na make­
donskoto ovo{tarstvo;
- Da se formiraat potproektni timovi zadol`eni za izrabotka na parcijalni
strategii – najdocna za 90 dena;
- Preku spisanieto „Moja zemja” i ostanatite informativni sistemi da se raboti na
kontinuirana promocija na ovo{tarskata kultura vo Makedonija i po{iroko;
- Preku spisanieto „Moja zemja” i internet-portalot da se zapo~ne so {kola za
ovo{tarstvo na nivo na hobi, na animacisko i na profesionalno nivo.
- Vo najmalku dva ovo{tarski regiona vo 2011 godina da se izraboti proektno im­
plementaciski integraciski integralno ovo{tarski konsalting, vo sorabotka so
Franc Kotar, proekten konsultant za ovo{tarstvo od R. Slovenija.
Preku spisanieto „Moja zemja” da se izraboti animaciska ovo{tarska ekskurzija vo
Slovenija, Hrvatska i Republika Srpska za podobro zapoznavawe na sovremenite razvo­
jni trendovi vo ovo{tarstvoto vo regionot.
(Franc Kotar, Blagoj~e Najdovski, Andrija Sekuloski, Aleksandar Tomoski)
28 | MOJA ZEMJA
Компјутеризација на сточарското стопанство –
Софтверски пакет за матична евиденција во
свињарството
Техниката и технологиите денес се силно развиени и даваат можности за нивно искористување во сите сегменти
од работењето, меѓу кои и во свињарството. Нашиот тим со својата работа и искуство дизајнираше беспрекорен
софтверски пакет за матично книговодство во свињарството кој ќе ви овозможи следење на развојот на свињарската
фарма и голем број анализи и пресметки кои ќе ја зголемат ефикасноста во вашето работење.
Софтверскиот пакет содржи:
yy
Матични картони за маторици
yy
Матични картони за нерези
yy
Регистар на подмладокот
yy
Модул за следење на гоењето
yy
Модул за вештачко осеменување
yy
Комерција
yy
Статистичка обработка
yy
Посебен дел за евиденција по одделенија и сл.
Апликацијата е изработена со користење на најновите
технологии што во моментот ги нуди Microsoft SQL
Server 2008, развојните алатки Microsoft Visual
Studio.NET 2008, Reporting Services. Корисничкиот интерфејс овозможува прегледност во работата, олеснување на
работата и зголемена ефикасност.
Користејќи ги новите современи технологии и алатки, апликацијата овозможува и веб-ориентиран пристап при што
корисникот, каде и да се наоѓа и во кое било време, може да пристапи до податоците и да го дознае она што му е
потребно во моментот.
Технички предуслови потребни за функционирање на
софтверот:
Оперативен систем:
yyWindows XP или
yyWindows Vista или
yyWindows 7
Презентациско ниво:
yy Microsoft .NET Framework 3.5
База на податоци:
yySQL Server 2008
Софтверот ги исполнува следниве барања:
yyМултитаскинг: систем кој е способен да извршува повеќе од една задача истовремено;
yyГрафички кориснички интерфејс;
yyОперации кои се едноставни за користење и транспарентни.
Софтверот е едноставен за користење, вклучува менија, маски на екранот со логички воден дијалог. Повторниот
внес на податоци е минимизиран.
Сакаме да укажеме дека за подигање на нивото на компјутеризација во свињарските фарми е неминовна помошта
од пошироката општествена заедница (Министерството за земјоделство на Р. Македонија, Агенцијата за финансиска
поддршка за развој на земјоделството и руралниот развој, програмата ИПАРД, ФФРМ, разни фондови и сл.) и тоа
во однос на набавката на одреден број компјутери и апликативни програми и нивно дистрибуирање на сточарските
фарми. Нашиот придонес може да биде во делот за техничка поддршка околу аплицирање за добивање средства
преку програмата ИПАРД.
На овој начин веруваме дека мошне брзо ќе се афирмира компјутеризацијата во аграрното стопанство и компјутерите
ќе станат најголеми консултанти на нашите сточарски производители.
За какви било информации, тимот на „Еликософт“ им стои на располагање на сите заинтересирани субјекти.
Повеќе информации може да најдете на следниов линк: http://elikosoft.com.mk/mes.html.
STO^ARSTVO Objekti za smestuvawe
[tali za slobodno
dr`ewe na molzni kravi
Pi{uvaat: dipl. in`. agr. Zoran Naletoski, m-r Nata{a Mateva
Vakviot sistem na odgleduvawe na kravite mo`e da bide na dlaboka prostirka i odgleduvawe vo poedine~ni boksovi. Dvata sistema imaat po dve oddelenija: za molzewe
(molzili{te), del za odmor, kako i za ishrana na grlata.
E
ksponiraweto na genetskiot potencijal na molznite
kravi e mo`no samo vo uslovi na dobra nega, ishrana
i, pred sè, so obezbeduvawe na optimalni uslovi vo
objektite kade {to prestojuvaat. Pri planiraweto
na izgradbata na ovoj tip {tali treba da se vodi smetka za
goleminata na stadoto, odnosno kategoriite na goveda {to
}‌e se odgleduvaat.
Tabela 1. Tipi~ni kategorii na goveda na farmata vo tekot
na godinata so 13 meseci me|utelidben period, 50% dobieni
`enski teliwa i proda`ba na ma{kite teliwa neposredno po
odbivaweto, 5% smrtnost i obezbeduvawe na 25 junici na 100
kravi za remont na stadoto.
Vkupen broj na grla
40
80
150
Kravi vo laktacija
16
33
62
Presu{eni kravi
4
7
13
20
40
75
Vkupno kravi
Teliwa i junici
0 – 2 meseci
1
3
6
3 – 4 meseci
1
3
6
5 - 8 meseci
4
7
13
9 - 12 meseci
4
7
13
13 - 15 meseci
2
5
9
16 - 24 meseci
8
15
28
20
40
75
Vkupno mladi grla
Kaj ovoj sistem na odgleduvawe, {talite mo`e da bidat ednoredni, dvoredni i pove}‌eredni.
Vakviot sistem na odgleduvawe na kravite mo`e da bide na
dlaboka prostirka i odgleduvawe vo poedine~ni boksovi. Dvata
sistema imaat po dve oddelenija: za molzewe (molzili{te), del
za odmor, kako i za ishrana na grlata.
Pri odgleduvawe na dlaboka prostirka potrebno e da se
obezbedi prostor od 5,8–7,4 m2 po krava. Kaj ovoj sistem prostirkata (slamata) se nadopolnuva sekojdnevno vo koli~estva od 1 kg/
den/grlo, a ~isteweto e po potreba (3–4 pati godi{no). ^isteweto se vr{i ra~no ili so traktorska daska.
Vtoriot na~in e re{etkast pod, kade {to iz|ubruvaweto e po
gravitacija, vo septi~ki kanali i jami koi se nao|aat pod samata
{tala ili na betonski pod kade {to iz|ubruvaweto e so skreper.
30 | MOJA ZEMJA
Dimenziite vo objektot (po {irina).
Boksovi za le`ewe
2,10 m
Manipulativen hodnik
3,00 m
Boksovi za le`ewe
2,10 m
Prostor za ishrana na grlata so
pregradi
3,00 m
Hranidben hodnik
4,00 m
Prostor za ishrana na grlata so
pregradi
3,00 m
Boksovi za le`ewe
2,10 m
Manipulativen hodnik
3,00 m
Boksovi za le`ewe
2,00 m
Povr{ina po grla
9,82 m2
Dimenzii na boksovi za le`ewe
Te`ina na
kravite
[irina (m)
Dol`ina
(m)
Visina na
pregradi (m)
450
1,10
2,10
1,02
550
1,15
2,15
1,07
630
1,20
2,20
1,14
730
1,20
2,30
1,20
Pri odgleduvawe na govedata na dlaboka prostirka, organizacijata na {talata e sli~na, so toa {to ne postojat boksovite
za le`ewe.
Va`en faktor e voveduvaweto kompjuterska ishrana na govedata. Kaj slobodniot sistem na dr`ewe na govedata, potrebno e
da se predvidat nekolku prostorii i koridori za ovozmo`uvawe
lesen pristap od {talata do molzili{teto.
Molzili{teto se sostoi od ~ekali{te, prostorija za skladirawe, ladewe na mlekoto i uredi za miewe na sistemot za molzewe. Vo ovoj del neophodno e da se instalira oprema.
• ogradi i vrata vo ~ekali{te,
• ured za terawe na kravite (goni~),
Legenda:
Kapacitet
72 molzni kravi
14 presu{eni kravi
8 stelni junici
1. ^ekali{te;
2. Molzili{te
3. Prostorija za
skladirawe na mlekoto
4. Kompjuterska soba
5. Magacin
6. Vakuum pumpi
7. Sanitaren jazol
8. Sklad za koncentrat
9. Hranilki za koncentrat
LIGE BOKSOVI
MANIPULATIVEN HODNIK
LIGE BOKSOVI
HRANILI[TE MANIPULATIVEN HODNIK
HRANIDBEN HODNIK
I Molzni kravi
II Presu{eni kravi i stelni junici
HRANILI[TE MANIPULATIVEN HODNIK
LIGE BOKSOVI
MANIPULATIVEN HODNIK
•
•
•
•
•
•
•
•
•
boksovi za molzewe,
mlekovodi i vakuum,
molzni edinici,
ured za identifikacija na kravite,
edinici za kontrola na mle~nosta,
prostorija za vakuum-pumpite,
stacionar za tretman na problemati~nite grla,
magacin za hrana,
ostanati pridru`ni prostorii (laboratorija, kompjuterska
soba, sanitarni jazli).
O~evidni se prednostite na ovoj sistem:
• grupirawe na kravite spored mle~nost, faza na laktacija i
starost,
• koristewe na celosen obrok,
• preku transponderi ili pedometri, ovozmo`eno e programirana i individualna ishrana vo zavisnost od mle~nosta,
• molzewe na grlata vo posebna prostorija odvoena od mestoto
kade {to grlata se hranat (se izbegnuva digawe na pra{ina),
so {to se dobiva pokvalitetno mleko,
• podobro zdravje na grlata,
• mehanizirano iz|ubruvawe,
• namalen anga`man na rabotna sila, porentabilno rabotewe.
Le`i{ta so dlaboka prostirka
7,50 m
Grani~nik sprema stojali{teto za
ishrana
0,10 m
Stojali{te za ishrana
3,00 m
Pregrada
0,10 m
Hranidben hodnik
4,00 m
Pregrada
0,10 m
Stojali{te za ishrana
3,00 m
Grani~nik sprema stojali{teto za
ishrana
0,10 m
Le`i{ta so dlaboka prostirka
7,50 m
Povr{ina po krava
10,26 m2
april 2011 | 31
P^ELARSTVO Rabota vo p~elarnikot
April
–
najintenziven mesec
na p~elnite dru{tva
Pi{uva: Rade Karanfilovski, sovetnik za p~elarstvo pri APICENTAR - BITOLA
B
urniot razvoj vo mesec april se
odnesuva na p~elnite dru{tva.
Potrebno e hrana, toplina i
prostor za razvivawe. Sekoj­
dnevno se izveduvaat mladi p~eli i
novi cvetovi od medonosni rastenija.
Prinosite od med i cveten prav se
mnogu obilni. Ovoj mesec mo`e da se
nare~e mesec na GLAVNA POLENOVA
PA[A, vo koj rabotata na p~elarot e
naj­intenzivna.
34 | MOJA ZEMJA
Podgotovka na p~elarnikot vo april
Temperaturite se poka~eni i ve}‌e e
izvr{ena kompletna smena na zimskite
p~eli so letni, a dru{tvata imaat 5-7
ramki so leglo. Ovoj mesec ~esto potfrluva so temperaturite (mo`no e da bidat
niski), a razvieno e legloto za koe treba mnogu hrana (4-5 kg) za da ne dojde do
ginewe na dru{tvoto i bez problem da
se odr`i proletniot razvoj. Vo april
cutat skoro site ovo{ki
– kru{a, jabolko, vi{na,
cre{a, praska, orev, ribizla; od {umskite – javor,
jasen, buka i div kosten;
od trevite – gluvar~e
i mrtva kopriva. ^esto
pati se slu~uva razvojot
na prirodata da bide
mnogu ponapred od razvojot na p~elnite dru{tva.
Kako dobri p~elari treba da se pridr`uvame kon
edno nepi{ano pravilo
– DA NAPRAVIME SÈ [TO
E [email protected] ZA DA DOBIEME [TO POVE]E LEGLO.
Pova`ni raboti na koi
p~elarot treba da obrne
vnimanie vo ovoj period
od godinata se:
Da obezbedi dovolno
prostor vo ko{nicata
za nesewe na maticata i p~elite – ~esto
se slu~uva doneseniot
cveten prav i med da go
blokiraat prostorot za
nesewe na maticata. Vo
vakov slu~aj potrebno e
da se odzeme del od polenot koj e vi{ok, so fa}‌a~
za polen ili odzemawe na
cela ramka so perga, a na
nejzino mesto da se dodade prazna ili se dodava
nov prazen prodol`etok
so ramki. Da ne zaboravime deka so intenzivnoto
odgleduvawe na leglo pa-
ralelno se la~i i vosok, pa mo`eme da go
iskoristime za gradewe na satni osnovi i
vi{ok na vosok.
Vo ova vreme se otstranuvaat od upotreba site temni, stari i deformirani
ramki za pretopuvawe, a se zamenuvaat so
novi ramki so vgradena satna osnova. Za
ova e potrebno dru{tvata da imaat mnogu
mladi p~eli i dobar prinos na nektar i
polen. Novite dodadeni ramki p~elite gi
gradat za 3-4 dena i maticata gi zanesuva
od dvete strani. Vo ova vreme maticata
pove}‌e nese na novoizgradenite ramki.
Sobirawe na polen: polenot e nezamenliva proteinska hrana za p~elite i
lu|eto, pa negovoto sobirawe vo ovoj period kako rezervna hrana e potrebno za da
ne dojde do blokirawe na p~eliniot raz­­
voj. Treba da se odzeme samo vi{okot na
polen, a toa se pravi so „poleno-fa}‌a~i”
ili celi ramki so perga vedna{ da se konzerviraat so nekoj od poznatite na~ini
na konzervirawe. Vakvite ramki so perga
mo`at da se dodavaat vo semejstvata kade
{to ima potreba, pri nedostig na polen
vo prirodata od avgust do septemvri.
Proletniot polen e posebno bogat so nezamenlivi i va`ni materii za `ivotot so
koi podocne{niot polen e posiroma{en.
Najkvaliteten e {areniot polen (od po­ve­
}‌e rastenija). Ovoj polen gi sodr`i site
deset aminokiselini za celosno i kvalitetno odgleduvawe na legloto.
P~elarot vo mesec april te`nee
kon sozdavawe na jaki dru{tva. Slabite
dru{tva, namesto da gi poja~uvame, treba da gi soedinime i toa pove}‌e (od 2 do
4 dru{tva) vo edno dru{tvo. Maticite
da se uni{tat, a po 3-6 ~asa da se dodade nova pokvalitetna matica (vo kafez).
Drug na~in e slabite dru{tva da se rasturat, a so p~elite i legloto da se
poja~aat srednite dru{tva, pritoa treba
da se vnimava nekoe dru{tvo da ne e zaboleno. Od jakite dru{tva ne treba da se
odzema ni{to, tuku da se trudime tie da
stanat u{te po­jaki.
Kon krajot na ovoj mesec mo`at da se
pojavat i znaci na roeva raspolo`enost
– ROEV NAGON. Otvorenoto leglo e mi-
VID NA PA[A
PODGOTOVKA I VREMETRAEWE NA PA[ITE
fevruari
Pa{a na
maslena repa
Bagremova
pa{a
mart
26.II
16.III
April
maj
5.IV
18.IV
5.V
24.III
6.V
23.V
Son~ogledova
pa{a
nimalno, a so toa hranitelkite se bezrabotni i se vi{ok, so
{to se pojavuva roev nagon. Potrebno e da se prezemat protivrojni merki – ra{iruvawe na prostorot vo ko{nicata, zgolemuvawe na ventilacijata pri toplo vreme, dodavawe na novi
prodol`etoci ili potkrevawe na poklopnata daska od zadnata
strana so kibritni stap~iwa.
Gi opredeluvame tatkovskite semejstva (nekolku), koi }‌e
odgleduvaat trutovi, a }‌e ni poslu`at za oploduvawe na maticite proizvedeni vo tekot na proletta.
Kaj nas pove}‌e se obrnuva vnimanie na kvalitetot na maticata, no ne i na kvalitetot na trutovite – maticite se
oploduvaat od trutovi so nepoznat kvalitet (od slabi dru{tva), a so toa se dobivaat i neproduktivni
dru{tva. Va`no e deka 75% od kvalitetot na novoizvedenite p~eli se so osobini po tatkova linija, odnosno
po linija na trutovite. Ne postojat gotovi recepti za
razvivawe na p~elnite dru{tva, no p~elite imaat instinkti koi p~elarot treba dobro da gi poznava. Nekoi
od instinktite treba da gi pobuduva (zasiluva), a drugi da gi potisnuva (zabavuva). Vremenskite uslovi vo
april sekoja godina se razli~ni. Mo`at da bidat dobri,
sredni, a ponekoga{ ne samo lo{i, tuku ekstremno lo{i.
Mo`no e da ima mnogu vetrovi, do`dovi, pa i temperaturi pod 0°S. Posledicite od vakvite lo{i klimatski uslovi treba da bidat amortizirani od strana na
p~elarot, vo osnova so obezbeduvawe na hrana, dopolnitelno zatopluvawe, poilo vo zavet i mlaka voda i mir vo
p~elarnikot. Seto ova se pravi so cel maticata da ne
namali ili prestane so nesewe. Drasti~noto namaluvawe na neseweto od strana na maticata negativno }‌e se
odrazi na bagremovata pa{a (}‌e se naru{i starosniot
sostav i brojnosta na p~elite vo dru{tvoto). Zlatno
pravilo vo p~elarstvoto – DRU[TVATA TREBA DA SE
RAZVIVAAT I PRI LO[I VREMENSKI USLOVI. Za da
se ovozmo`i ova, dru{tvoto treba da bide obvitkano
so hrana od tri strani (bo~no, gore, bo~no). Za visoki
prinosi treba da se trudime da se sozdade zape~ateno
leglo edna sedmica pred glavnata pa{a, a toa }‌e se po-
15.V
juni
25.VI
juli
4.VII
25.VII
Period na odgleduvawe i podgotov­ka
na p~elite za soodvetnata pa{a
Vremetraewe na pa{ata
stigne so regulirawe na neseweto na maticata, kako i dovolno
mladi p~eli za ishrana na otvorenoto leglo. P~elarot treba da
se trudi da gi dobli`i ili preklopi – BOTANI^KOTO IZOBILSTVO NA MEDONOSNITE CVETOVI so BIOLO[KIOT MAKSIMUM NA DRU[TVATA. Za da se postigne toa, treba da se spremi
dru{tvoto za 51 den pred po~etokot na glavnata pa{a, a na 13 dena
do pa{ata da se prestane so stimulacija, pa maticata naglo }‌e namali so nesewe. Namalenoto nesewe vo ovie 13 dena }‌e pridonese
za namaleno otvoreno leglo, a pogolemo anga`irawe vo medosobirot. Treba da se obrne pogolemo vnimanie i da se prezemat site
mo`ni merki dru{tvata da vlezat vo roev nagon.
APRIL 2011 | 35
Lesni i te{ki frezi Mehanizacija
Frezata –
sekundaren element
vo zemjodelstvoto
Pi{uva: dipl. agr. Nikola Trampevski
F
rezata e zemjodelska ma{ina koja slu`i naj~esto
za dopolnitelna obrabotka
na zemjata i toa na povr{inskiot sloj na
po~vata. Po oraweto, izoranata povr{ina
e gruba, nedovolno isitneta, {to kaj
odredeni kulturi onevozmo`uva dobivawe
maksimalni prinosi, dodeka po freziraweto
povr{inata e idealno podgotvena, zemjata e
isitneta i izdrobena taka {to nema grutki koi
bi go spre~ile pokrivaweto i niknuvaweto na
semeto.
Frezata, isto taka, slu`i vo lozarstvoto i ovo{tarstvoto za otstranuvawe na nesakanata vegetacija ili za homogenizirawe (po
frlawe na |ubrivo ili pesticidi). Po freziraweto se sozdava idealen sloj na zemja, koj za `al, bidej}i e sozdaden po ve{ta~ki pat,
ne e stabilen i e podlo`en na nalegnuvawe. Me|utoa, vo eden prood e otstraneta nesakanata vegetacija, zatnati se puknatinite, a
so toa e namaleno ispravuvaweto i zemjata e idealno ramna i rovka.
Vo zavisnost od namenata, frezite se delat na lesni i te{ki. Lesnite se upotrebuvat vo lozarstvoto i ovo{tarstvoto, a baraat
pomala mo}nost od traktorot. Ovie frezi se nagoduvaat bo~no so cel da mo`e da se dobli`at do steblata na ovo{kite ili lozite.
Na primer, „Gramip” – Hrvatska za vakva namena ima frezi so oznaka AT-20 so rabotna {irina od 185 cm koi bez problem rabotat
so najzastapeniot IMT 539 so 39 KS ili Tafe 42 KS so dlabo~ina od 7 do 15 cm. Na vakov na~in mo`e da se izbegne oraweto kako
operacija (ili da se ora plitko sekoja treta godina) i da se odi so freza blisku do steblata i so mul~er po sredinata kako idealna
kombinacija. Efektot pri vakviot na~in na obrabotka e mnogu pogolem otkolku pri klasi~niot na~in na obrabotka so orawe.
Te{kite frezi se porobusni, poja~ani i nao|aat primena vo Makedonija prete`no vo ko~anskiot region pri podgotovka na
po~vata za oriz. Na primer, „Gramip” – Hrvatska
za vakva namena ima frezi so oznaka AT-30 so rabotna {irina od 140 cm i dlabo~ina od 15 do 25
cm koi mo`e da rabotat so IMT 539 so 39 KS ili
Tafe 42 KS.
Cenite na frezite od evropskite proizvoditeli se dvi`at od 1.100 do 1.600 evra, vo zavisnost od tipot i {irinata.
• Tehni~ki podatoci:
• Bo~no pomestuvawe
• Strani~ni sanki
• Spiralno nagodeni no`evi na rotorot za mirna rabota
• Balansiran rotor
• Lanec za pogon bez da se odr`uva potopen vo maslo
• Avtomatski zategnuva~ na lanecot
• ^etiri no`a po flan{a
• Broj na vrte`i na rotorot: 238 vrt/
min
• Dlabo~ina na rabota {to mo`e da se
nagoduva
• Rabotna brzina na kardanot: 540
vrt/min
APRIL 2011 | 37
PAZAREN INFORMATOR
Ministerstvoto za zemjodelstvo,
{umarstvo i vodostopanstvo.
Cenite se zemeni od svetskite zemjodelski berzi, a pazarniot informator „FFRM medija” go
izrabotuva vo sorabotka so Sektorot za analitika pri Ministerstvoto za zemjodelstvo, {umarstvo i vodostopanstvo.
Dobito~ni pazari | 11 nedela | Od 14-03 do 20-03.2011
38 | MOJA ZEMJA
Download

дОмаТи и КрасТавици - Федерација на фармерите на Република