VOVED
Konceptot na „Dobra zemjodelska praktika” vo poslednive godini
se razviva kako rezultat na rapidni promeni i globalizacija na
zemjodelskoto proizvodstvoto so cel da se zgolemi proizvodstvoto
na hrana, nejzinata bezbednost i kvalitet, no vo isto vreme da nema
naru{uvawe na kvalitetot na `ivotnata sredina, tuku naprotiv,
istata da se za~uva i ako mo`e da se podobri.
Preporakite i informaciite koi gi nudi GAP se odnesuvaat na
`ivotnata sredina, ekonomskata i socijalnata sigurnost na
proizvodstvoto na farma, kako i po berbenite procesi, so cel da
rezultiraat so zgolemena bezbednost na hranata i ostanatite
zemjodelski proizvodi.
Koristeweto na {iroko prifatenite principi na GAP, op{tite
indikatori i prakti~nata primena i pomagaat na nacionalnata
politika vo podgotovka na strategii za da se osigura deka site
proizvoditeli, prerabotuva~i, potro{uva~i, trgovci itn.
u~estvuvaat i gi koristat beneficiite od nejzinata primena, vo
celiot sinxir na ishrana.
GAP vsu{nost e del od sistemot za bezbednost na hrana koj se
primenuva vo zemjodelskoto proizvodstvo i ima za cel
prerabotuva~ite/trgovcite da mo`at ednostavno da ja proverat
tehnologijata {to e primeneta vo proizvodstvoto na nekoj
zemjodelski proizvod i da se sigurni deka na pazarot }e izlezat so
proizvod koj e bezbeden.
Klu~ni elementi pri implementacija na GAP se vodeweto na
evidencijata i dokumentacijata so koja mo`e da se doka`e
primenata na standardite na dobrata zemjodelska praksa vo tekot na
site fazi od proizvodstvoto. Pri toa se opfa}a:
__________________________________________________________________________________
1
• Op{tata dokumentacija (informacii za farmata, politikata za
obezbeduvawe na kvalitet na farmata, grafi~ki prikazi na
parcelata, celata farma i parcelite na koi se aplicraat
za{titni sredstva, podelbata na zada~ite i odgovornostite vo
ramkite na farmata i potekloto na semenskiot, odnosno
posado~niot materijal).
• Podatoci za navodnuvaweto i |ubreweto. Za |ubreweto se vodi
evidencija za sekja aplikacija na |ubre (koj apliciral, koja
koli~ina i so koja oprema/mehanizacija). Pokraj toa se vodi
evidencija i za sostojbata i odr`uvaweto na opremata za
|ubrewe. Posebna evidencija se vodi i za zalihite na mineralni
|ubriva i osobeno za primena na standardite za nivno ~uvawe.
Dokolku se primenuva organsko |ubre se zapazuvaat niza na
principi koi {e spre~at pojava na bilo koj tip na zagaduvawe na
finalniot proizvod preku primena na organsko |ubre.
Principiute na dobrata zemjodelska praksa insistirtaat na
pravilna primena na agrotehni~kata merka |ubrewe spored
potrebite na kulturata (po koli~ina i vreme na aplikacija) za
{to e posveteno posebno vnimanie vo bro{urata.
Vodata za navodnuvawe e eden od potencijalnite zagaduva~i na
finalniot proizvod i osobeno vnimanie treba da se posveti na
nejziniot kvalitet, odnosno istata treba da e hemiski i
bakteriolo{ki pogodna za navodnuvawe i proverena od soodvetna
institucija. Pokraj toa se vodi evidencija za sekoe zalevawe po
vreme i koli~ina na upotrebena voda. Principite na dobrata
zemjodelska praksa insistiraat na pravilna upotreba na vodata
spored potrebite na kulturata po vreme i koli~ina na
upotrebena voda, pri {to treba da se minimizra nepotrebnoto
tro{ewe na voda vo procesot na navodnuvawe. Za ova e posveteno
posebno vnimanie vo ovaa bro{ura.
• Opremata koja se koristi vo procesot na proizvodstvo e mo`en
izvor na zagaduvawe na finalniot proizvod i se vodi evidencija
za sekoja oprema koja se koristi i nejzinoto odr`uvawe, so
poseben osvrt na sredstvata za podma~kuvawe koi mo`e da se
prenesat na finalniot proizvod. Doklku sredstvata za
podma~kuvawe se ~uvaat na farmata, se vodi evidencija i za
nivnoto skladirawe.
• Berbata i posleberbenite operacii se eden od najva`nite
segmenti za bezbednosta na zemjodelskite proizvodi, poradi toa
{to vo ovaa faza postojat golemi rizici za kontaminacija, (vo
samiot proces na berba poradi nehigiena na rabotnicite ili
2
__________________________________________________________________________________
•
•
•
•
•
okolinata, preku zagadena ili nesoodvetna ambala`a, vo
procesot na ~uvawe, pri posleberbenite operacii ili pri
transportot). Vo zavisnost od manipulacijata so proizvodot se
vr{i analiza na rizikot. Vo materijalot se dadeni i op{tite
principi za prira~nikot za berba i manipulacija so proizvodot.
Za{titata na rastenijata e eden od najgolemite faktori na rizik
za hemisko zagaduvawe na proizvodot. Osobeno vnimanie se
posvetuva na vodewe na evidencija za primenetite za{titni
sredstva, evidencija za sekoja izvr{ena aplikacija, primenetite
dozi i koj ja izvel aplikacijata. Pokraj toa se posvetuva osobeno
vnimanie na za{titnite sredstva i nivnoto skladirawe spored
va`e~kata regulativa. Treba da se doka`e deka na farmata se
primenuvaat principite na integralnoto proizvodstvo i deka
primenata na hemiskate tretmani e svedena na minimum. Pokraj
se potrebno e i da se doka`e deka sodr`inata na reziduite od
sredstvata za za{tita na rastenijata vo proizvodot se pod
maksimalnite dozvoleni koncentracii (preku analiza na
reziduite) Za seto ova vo bro{urata e posveteno osobeno
vnimanie.
Bezbednosta na rabotnicite i posetitelite e osobeno zna~aen
segment na dobrata zemjodelska praksa. Se posvetuva vnimanie na
obukata na rabotnicite, pravilata za za{tita pri rabota, se
odr`uvaat redovni rabotni sostanoci, jasno se ozna~uva kade se
nao|a priborot za prva pomo{ i dr. Pokraj toa se voveduvaat
pravila za poseta na farmata i odnesuvawe na rabotnicite so
cel da se odr`i potrebnoto nivo na higiena i bezbednost na
farmata.
Na evidencijata se posvetuva osobeno vnimanie i pri toa se
vodat niza na zapisi za site procesi koi se izveduvaat na
farmata (formularite se del od ovaa bro{ura).
Odnosot na zemjodelskoto proizvodstvo kon `ivotnata sredina e
eden od osnovnite postulati na dobrata zemjodelska praktika.
Posebno vnimanie od aspekt na bezbednosta na proizvodot se
posvetuva na otpadot i tretmanot na otpadot na farmata i se
prevzemaat merki za spre~uvawe na bilo kakva kontaminacija na
proizvodot preku otpadnite materii od farmata.
Pravilata se eden od elementite koj treba da se vospostavat na
sekoja farma koja raboti po principite na dobrata zemjodelska
praksa. Ovie pravila treba da se istaknati na javno mesto i so
niv da se zapoznaeni site vraboteni i posetiteli. Osnovni se
nekolku grupi na pravila kako {to se pravila za higiena na
__________________________________________________________________________________
3
rabotnicite, pravila za posetitelite, pravila za postapka pri
kr{ewe staklo i pravila za ~uvawe na sredstvata za za{tita na
rastenijata i drugi.
• Instrukciite se del od GAP standardite i se izrabotuvaat za
fazite od proizvodstvoto za koi se oceni deka ima potreba. Tuka
se obraboteni instrukciite za hemiski tretman na rastenijata i
instrukcii vo slu~aj na naezgoda..
• Poplakite i predupreduvawata se posleden del od rabotnata
kniga za GAP. Vo ovoj del se obraboteni formularot za `alba i
predupreduvawa koi treba jasno da se istaknat na farmata.
Bidej}i postoi golema raznovidnost vo praktikata na
zemjodelskoto proizvodstvo, vo ovaa bro{ura se opi{ani
generalnite koncepti koi se koristat so cel da se minimizira
nepo`elnoto zagaduvawe na proizvodot i osnovnite tehnologii za
pravilno izveduvawe na najva`nite agrotehni~ki operacii.
4
__________________________________________________________________________________
SADEN MATERIJAL ZA PODIGAWE NASADI OD JABOLKA
Zakonski odredbi
Vo R. Makedonija proizvodstvoto i prometot so ovo{en saden
materijal e regulirano so Zakon za semenski i saden materijal od
2006 godina, Sl. vesnik 39/2006.
Spored odredbite na ovoj zakon proizvodstvo, podgotovka za
trgovija, uvoz-izvoz i trgovija na golemo i malo, mo`e da vr{at
doma{ni i stranski pravni i fizi~ki lica koi se zapi{ani vo
registarot na snabduva~i na saden materijal.
Sadniot materijal se proizveduva pod kontrola na Upravata
za seme i saden materijal na MZ[V i za{to Upravata izdava
sertifikat so {to se potvrduva deka sadniot materijal gi
ispolnuva uslovite za trgovija.
Sadniot materijal mo`e da se stavi vo promet samo ako gi
ispolnuva uslovite za proizvodstvo, kvalitet i drugi uslovi
utvrdeni so ovoj zakon i so zakon za zdravje na rastenijata.
Sadniot materijal mo`e da se stavi vo trgovija samo ako e
soodvetno spakuvan, deklariran i etiketiran.
Vo odnos na kvalitetot na sadniot materijal se bara:
- avtenti~nost na sortata i podlogata i
- vegetativnata razvienost na sadnicite.
Kaj nas ova e regulirano so posebni pravilnici i toa: Pravilnik za kvalitetnite normi na sadniot materijal i Pravilnik za
sortna ~istota na zemjodelski saden materijal.
Vo Pravilnik za kvalitetnite normi na sadniot materijal se
izneseni minimalnite kvalitetni normi koi treba da bidat
ispolneti za oddelnite vidovi i kategorii saden materijal. Sadnicite koi ne gi ispolnuvaat ovie normi ne mo`at da bidat pu{teni
vo promet. Spored ovoj Pravilnik za oddelnite vidovi i kategorii
saden materijal se baraat slednive kvalitetni normi:
Sadnicite mo`at da bidat 1 i 2-godi{ni, a vo isklu~itelni
slu~ai za posebni nameni 3-godi{ni.
Korenoviot sistem treba da ima minimum 5 skeletni `ili,
zdravi, neo{teteni, dolgi nad 20 cm, dobro obrasteni so apsorpciski koren~iwa.
Korenoviot vrat treba da bide prav, neo{teten.
__________________________________________________________________________________
5
Dijametarot na sadnicata na 10 cm nad spojnoto mesto treba da
iznesuva nad 10 mm. Spojnoto mesto treba da bide srasteno preku
50%. Minimalnata viso~ina na sadnicata treba da iznesuva m.
Za podigawe intenzivni nasadi sadnicite od jabolka na 50-70
cm od zemjata treba da imaat 7-8 predvremeni letorasti, dolgi nad
30-50 cm. Na 10 cm nad spojnoto mesto sadnicite od ekstra klasa
treba da se debeli nad 13 mm, a I klasa nad 11 mm.
Za dvegodi{ni sadnici se bara da imaat formirana kruna so
minimum 3-4 skeletni gran~iwa, a dijametarot na 10 cm nad spojnoto
mesto da iznesuva nad 14 mm. Spojnoto mesto da e srasteno nad 75%.
Slika 1. Sadnici so predvremeni gran~iwa, pogodni za podigawe intenzivni
nasadi od jabolka
Slika 2. Klasirawe na sadnicite od jabolka spored brojot na diferenciranite
cvetni papki na predvremenite gran~iwa
Sadniot materijal mo`e da se stavi vo trgovija samo ako
sortata i podlogata se zapi{ani vo nacionalnata sortna lista.
6
__________________________________________________________________________________
Vo Slu`ben vesnik na RM br. 41/2006 godina, objavena e lista
na doma{ni i stranski priznaeni ili odobreni sorti i podlogi od
ovo{ni kulturi.
Vo ovaa lista se zapi{ani 82 sorti jabolka i 16 tipa podlogi.
Spored Zakonot za seme i saden materijal vo trgovija mo`e da se
pu{tat samo sadnici od sorti kalemeni na soodvetna podloga koi se
zapi{ani vo nacionalnata sortna lista.
Osven za kvalitetnite normi na sadniot materijal, posebno
treba da se obrne vnimanie na negovata zdravstvena sostojba.
Zdraviot saden materijal treba da bide sloboden od gabni i
bakteriski
bolesti,
virusi,
mikoplazmi
i
nematodi.
Proizvodstvoto na vakov saden materijal pretstavuva eden povisok
stepen na kvalitetno podobruvawe na sadniot materijal so daleku
pogolemi potencijalni mo`nosti za dobivawe povisoki i
pokvalitetni prinosi, so pomali tro{oci za za{tita i drugi
merki, so {to se zgolemuva i rentabilnosta na ovo{tarskoto proizvodstvo.
Proizvodstvoto na vakov zdrav ovo{en saden materijal bara
zna~itelni vlo`uvawa vo objekti, oprema, laboratorii, obuka na
kadar od pove}e profili. Potrebni se i povr{ini za izolirano
odgleduvawe na zdravite mati~ni ovo{ki, za da ne dojde do
reinfekcija.
Vo mnogu zemji e dobro organizirano proizvodstvoto na zdrav
ovo{en saden materijal, sloboden od ekonomski {tetnite patogeni,
kako i so visok genetski potencijal. Kaj nas sè u{te proizvodstvoto
se odviva po tradicionalen na~in. Za organizirawe na edno vakvo
proizvodstvo potrebna e pomo{ i od po{irokata op{testvena
zaednica za odreduvawe na instituciite koi }e ja vr{at ovaa
rabota, nivno opremuvawe, a po toa zakonsko regulirawe na upotreba na vakov zdrav, visokokvaliteten saden materijal.
Potrebni dokumenti na sadniot materijal
Pri nabavkata na sadniot materijal zadol`itelno treba da se
pobaraat slednive dokumenti:
- Uverenie za sortnata ~istota na sortata i podlogata i
kvalitetot na sadniot materijal;
- Uverenie za zdravstvena ispravnost na sadniot materijal;
- Sertifikat so koj se potvrduva deka sadniot materijal mo`e da se
stavi vo trgovija;
- Deklaracija na sadniot materijal.
__________________________________________________________________________________
7
Ovie dokumenti odat zaedno so ispratnicata.
Deklaracijata na sadniot materijal treba da gi sodr`i
slednive podatoci:
proizvoditel, rastitelen vid, sorta, podloga, kategorija, starost na
sadnicite, broj na uverenie za kvalitet i rok na va`ewe,
Za implementacija na EUREPGAP standardite potrebno e da se
poseduvaat ovie dokumenti i istite da se za~uvat vo
dokumentacijata na nasadot i po potreba da se prilo`at na
sertifikacioskoto telo.
Koristewe sopstven saden materijal
Za implementacija na EUREPGAP standardite e dozvoleno i
koristewe saden materijal koj{to e proizveden vo sopstvena
re`ija, no samo ako proizvodstvoto e vr{eno vo soglasnost so
zakonskite odredbi i za toa postoi soodvetna dokumentacija.
Izbor na sorti i podlogi
Pri podigaweto na novi nasadi od jabolka izborot na sortata
pretstavuva eden od najva`nite elementi na koi treba posebno da se
obrne vnimanie. Sortata pretstavuva klu~en element za sozdavawe
pogolem profit na pazarot bidej}i razli~nite sorti na pazarite se
prodavaat po razli~ni ceni. Ottuka proizleguva deka sortata ima
golemo vlijanie i vrz rentabilnosta na odgleduvawe na nasadot. Od
ovoj aspekt proizvoditelite treba da gi poznavaat:
- proizvodni osobini na sortite i podlogite;
- nivnite barawa od po~venite i klimatski uslovi
- stepenot na osetlivost sprema bolestite i {tetnicite
Poznavaweto na ovie svojstva na sortata i podlogata od strana
na proizvoditelot e potrebno zaradi pravilna primena na agro i
pomotehni~ki merki i za{tita od bolesti i {tetnici vo nasadot.
Spored prognozite na svetskite stru~waci sortimentot na
jabolkavo svetski ramki, vo naredniot period }e se smenuva vo
pravec na namaluvawe na proizvodstvo na zlaten i crven deli{es, za
smetka na proizvodstvoto na novite sorti, a pred sè na gala,
breburn, fuxi, pink ledi, pinova i drugi novi, selektirani, visoko
kvalitetni sorti. Spored istite prognozi, idniot sortiment }e
mora da ima visoka sposobnost za ~uvawe, ne gubej}i gi pritoa
nadvore{niot izgled i vnatre{nite kvaliteti sè do momentot na
8
__________________________________________________________________________________
proda`bata. No poradi globalizacijata na me|unarodniot pazar,
sposobnosta za ~uvawe na sortite treba da bide samo do 6 meseci,
poradi faktot {to po ovoj period doa|aat plodovi od ju`nata
hemisfera. Spored toa, za podolg period na ~uvawe nema mnogu da se
vodi smetka bidej}i za toa nema potreba. Ottuka, pri odreduvaweto
na idniot sortiment kako dominanten faktor }e preovladuva
kvalitetot na plodovite {to gi obezbeduvaat soodvetnite sorti.
Terminot kvalitet na sorta e mnogu te{ko da se definira.
Postojat pove}e kriteriumi za kvalitet na sorta jabolka i toa:
golemina, forma, boja, sjaj, konzistencija, so~nost, odnos {e}eri :
kiselini, i dr.. Poimot kvalitet na jabolka ne e nepromenliva
vrednost. Naprotiv, toa e koncept {to se menuva dinami~no so
tekot na vremeto bidej}i potro{uva~ite o~ekuvaat promeni sprema
novi produkti i razvoj na postberbenata tehnologija na plodovite.
Spored istra`uvawata trendot na vkusot na potro{uva~ite na
jabolka }e se dvi`i vo nasoka kon sorti so povisoka sodr`ina na
{e}eri, osve`itelen vkus i pogolema so~nost na plodovite.
Za pogolema grupa potro{uva~i, na~inot na proizvodstvoto na
jabolkata postanuva va`en kriterium pri odreduvaweto na
kvalitetot na plodovite. Tie ne treba da sodr`at rezidui od
za{titnte sredstva, odnosno sè pove}e potro{uva~i pove}e go cenat
ekolo{koto proizvodstvo. Za ovaa namena idnite sorti mora da
poseduvaat otpornost sprema bolestite i {tetnicite, no i
arhitekturata na krunata da bide adaptirana na nehemiski
tretmani za suzbivawe na bolestite i {tetnicite. Vakvite sorti
mora da bidat so rano proroduvawe, produktivni, no istovremeno da
poseduvaat i krupni i kvalitetni plodovi. Za vakov koncept
popogodni novata generacija na sorti otporni na bolesti, kako {to
se goldru`, enterprajs, delbard jubile, harmoni, topaz, revena i
drugi koi{to imaat daleku podobar kvalitet od porano sozdadenite
sorti, a koi se karakteriziraat so otpornost na pova`nite bolesti.
Dokolku sakame na{eto proizvodstvo na jabolka da se razviva
vo ist pravec so svetskite trendovi i aktivno da se vklu~ime na
globalniot svetski pazar na jabolka, potrebno e da proizveduvame
sorti koi se baraat na pazarot.
Osnovni karakteristiki na nekoi pova`ni sorti jabolka
Jonagold- Sozdadena e vo SAD, so hibridizacija pome|u zlaten
deli{es i jonatan. Vo proizvodstvo e od 1968 godina. Sozreva vo
prvata polovina na septemvri, odnosno 10-15 dena pred zlaten
__________________________________________________________________________________
9
deli{es, ili 130-135 dena po polnoto cvetawe. Se ~uva vo ladilnici
do mart, a vo CA do april-maj, no sepak podobro e da se potro{i vo
poranata sezona. Plodovite se dosta osetlivi na udari. Na
pokrupnite plodovi u{te pred berba mo`e da se pojavat gorki
damki, a vo ladilcnici da dojde do potemnuvawe na poko`icata.
Plodot e krupen do mnogu krupen (150-300 g) top~esto
izdol`en i so privle~en izgled. Poko`icata e debela, mazna, sjajna,
pri berba ima zelenkasta, a podocna doviva zlatno `olta boja.
Dopolnitelnata rigesto crvena boja pokriva 30-60 % od povr{inata
na plodot. So ~uvawe plodovite dobivaat voso~na navlaka na
poko`icata. Mesoto e `oltenikavo, cvrsto, mnogu so~no,
aromati~no, slatko-nakiselo i mnogu kvalitetno. Cveta sredno
rano, polenot ima slaba ’rtlivost i ne mo`e da slu`i kako
opra{uva~ na drugi sorti, a nea dobro ja opra{uvaat gala, crven
deli{es, ajdared, greni smit. Ra|a rano, umereno i redovno.
Taa e triploidna sorta, bujna i treba da se kalemi na slabo
bujni podlogi. Umereno e osetliva na krastavost, a osetliva na
pepelnica i ervinija.
Sortata jonagold e mnogu nakloneta na mutirawe. Pogolem
broj nejzini mutanti se odlikuvaat so pointenzivno crveno oboeni
plodovi. Tokmu poradi toa ovie mutanti denes pove}e se
odgleduvaat od standardnata sorta. Takvi mutanti se: wilmuta,
jonagored, jonica, new jonagold, rubinstar i dr.
Zlaten deli{es- Poteknuva od SAD, najdena e kako slu~en
semenec 1905 godina. Vo proizvodstvo e od 1914 godina. Sortata
zlaten deli{es e vistinskikosmopolit, se odgleduva vo golem broj
zemji vo Amerika, Evropa, Avstralija, Azija. Vo golem broj zemji e
standardna sorta. Se bere vo vtorata polovina na septemvri ili
135-150 dena po polnoto cvetawe. Vo ladilnici so CA se ~uva do maj.
Plodovite se sredno krupni do krupni (120-200 g) so konusna
forma so blago nazna~eni rebra pri odgleduvawe vo poladni
podra~ja. Poko`icata e tenka, mazna, svetlo zelena do zeleno`olta,
a vo polna zrelost zlatno `olta. Pri jaka insolacija za vreme na
berba na povr{inata na plodot mo`e da se pojavi blago rumenilo.
Mesoto e bledo `olto, cvrsto, so~no, slatko-nakiselo, blago
aromati~no so odli~en kvalitet.
Cveta sredno docna, diploidna sorta e i e odli~en opra{uva~
za pogolem broj sorti. Rano proroduva i ra|a obilno.
Preroduvaweto i alternativnoto ra|awe mu se karakteristi~ni
10
__________________________________________________________________________________
crti. Poradi toa potrebno e zadol`itelno proreduvawe na
plodovite.
Sortata zlaten deli{es e osetliva na krastavost, a vo pomala
mera na pepelnica. Golem nedostatok na ovaa sorta e pojavata na
,
r|estata navlaka na poko`icata na plodot. Ovaa pojava posebno
doa|a do izraz pri niski temperaturi, obilni vrne`i pri
cvetaweto i 4-5 nedeli potoa, pri koristewe pesticidi na baza na
bakar i sulfur i pri obilno |ubrewe so azot.
Poradi ovoj nedostatok na standardnata sorta zlaten deli{es
denes se pove}e se koristat mutantite so mazna kora na poko`icata,
odnosno bez r|esta navlaka na plodovite. Takvi mutanti ima pove}e,
a najmnogu se koristat smoothee, reinders, klon B i dr..
Ajdared- Poteknuva od SAD, sozdadena e so hibridizacija na
sortite jonatan x vagener, a vo proizvodstvo e od 1942 godina. Vo
pomala mera se odgleduva vo poedini zemji, dodeka kaj nas e vode~ka
sorta so preku 60 % od vkupnoto proizvodstvo na jabolka.
Se bere pri krajot na septemvri i po~etok na oktomvri, a
odli~no se ~uva vo obi~ni plodo~uvali{ta do april, a vo ladilnici
i CA do juni mesec.
Plodovite se mnogu krupni so trkalezno kola~esta forma.
Poko`icata e mazna i sjajna, i na najgolem del pokriena so
intenzivno crvenilo. Mesoto e bel~esto, cvrsto, so~no, kiselkastoslatko, so sreden kvalitet. Ako se zadocni so berba na plodovite se
javuvaat jonatanvi damki.
Stebloto e slabo bujno, diploidna sorta. Rano proroduva, ra|a
obilno i redovno. Cveta sredno rano, dobar e opra{uva~ na
pogolem broj sorti. Cvetovite se dosta osetlivi na docni proletni
mrazevi.
Sortata ajdared e osetliva na pepelnica i ervinija, a vo
pogodni godini i na krastavost.
Crven deli{es- Poteknuva od SAD, a nastanala kako slu~aen
semenec od nepoznati roditeli. Ova e edna od najra{irenite sorti
vo svetot. Sozreva od vtorata dekada na septemvri do prva dekada na
oktomvri. Plodot e krupen do mnogu krupen so yvonesto konusna
forma, i so izrazeni rebra. Poko`icata e debela, cvrsta, suva
mazna i polusjajna. Osnovna boja vo polnata zrelost e zasiteno
`olta, prekriena so dopolnitelno svetlo do temno crvenilo vo vid
na rigi. Mesoto e svetlo `oltenikavo so vpe~atlivi zeleni
sprovodni snop~iwa okolu semenata obvivka. Vo po~etokot e cvrsto
__________________________________________________________________________________
11
i so~no, a podocna bra{nesto. Vkusot e izrazito sladok so
karakteristi~na aroma.
Stebloto e bujno, diploidna sorta. Cveta sredno docna i mnogu
kratko. Osetliva e na niski temperaturi. Rodnosta dosta varira.
Treba da se kalemi na slabo bujni podlogi. Relativno e otporna na
pepeplnica, a osetliva na krastavost.
Sortata crven deli{es e so mnogu labilen genotip, {to
uslovuva pojava na mnogu mutanti. Dosega se otkrieni nad 400
mutanti, a nekoi od niv se mnogu podobri od standardnata sorta. Od
mutantite sega najmnogu se forsira sortata red~if.
Red~if- Sinonimi: Campbell Spur, Redchief Campbell Strain.
Poteknuva od Washington State, SAD, mutacija na papka na sortata
starkrimson. Plodot e sreden do golem, dolgnavesto konusen, so
sredna dolga dr{ka. Poko`icata e atraktivno crvena, se obojuva
rano so izrazeni rigi koi so zreeweto se me{aat vo izrazito crvena
boja. Mesoto e zelenkasto belo, sredno teksturno, ,rskavo. Vkusot e
sreden, se podobruva posle dolgo ~uvawe vo ladilnici. Cveta sredno
vo sezonata. Rodnosta e mnogu rana i golema. Zree 5-10 dena pred
zlaten deli{es, odnosno 130-140 dena po polno cvetawe. ^uvawe e
odli~no, mo`e da bide osetliv na gniewe na srcevinata na plodot.
Stebloto e zakr`laveno, spur-tip, bara pobujni podlogi so bujnost
me|u podlogite M26 i MM106. Rezidbata e najzna~ajna vo prvite
godini so cel da se pottikne stebloto da go ispolni svojot prostor
pred plodonoseweto. Se sadi na pomalo rastojanie, ne pogolemo od
3.5-4 x 1 m. Osetliv e na krastavost, prakti~no otporno na
pepelnica i sredno otporno na ervinija.
Greni smit
- Stara avstraliska sorta koja e otkriena 1868
godina. Se bere vo vtorata polovina na oktomvri, odnosno 180 dena
po polnoto cvetawe. Poradi toa najdobro uspeva vo potopli
regioni. Plodovite se ~uvaat do juni. Poradi svojata bujnost
podobro i odgovaraat poslabo bujnite podlogi. Ovaa sorta e
diploidna, cveta sredno docna i dolgo. Relativno e otporna na
mrazevi. Sredno rano po~nuva da ra|a, a potoa ra|a umereno i
redovno.
Plodot e krupen do 200 g, top~est do zarabeno konusest.
Poko`icata e debela, cvrsta, zelena so krupni bel~esti enticeli.
Na son~evata strana mo`e da se javi crvena boja {to se smeta kako
nedostatok. Mesoto e bel~esto, cvrsto, so~no, kiselo, slabo
aromati~no i so sreden kvalitet.
12
__________________________________________________________________________________
Sortata greni smit e umereno osetliva na krastavost i
pepelnica, a relativno otporna na ervinija.
Iako ne e mnogu kvalitetna sorta, vo posledno vreme se
~uvstvuva zgolemena pobaruva~ka na ovaa sorta i poradi toa treba
da se odgleduva vo na{ite potopli regioni.
Mucu- Sozdadena e vo Japonija so hibridizacija me|u sortite
zlaten deli{es i indo. Vo proizvodstvo e od 1948 godina. Se bere
pri krajot na septemvri, a vo ladilnik se ~uva do maj. Ovaa sorta e
bujna i triploidna. Poradi toa podobri rezultati dava na slabo
bujni podlogi. Plodot e krupen, do mnogu krupen i te`i nad 300 g,
zarabeno konusest i sli~en na zlaten deli{es. Poko`icata e zeleno
`olta do `olta bez ,r|esta navlaka, so mo`na pojava na crvenilo od
son~evata strana. Mesoto e `olto, slatko-nakiselo, cvrsto, so~no.
Ovaa sorta e osetliva na krastavost i plamenicata, a e dosta
otporna na pepelnica. Osetliva e na mrazevi.
^adel- Sozdadena vo ^a~ak so hibridizacija na sortite zlaten
deli{es i jonatan. Kako sorta e priznaena vo 1985 godina. Se bere
pri krajot na septemvri, a plodovite se ~uvaat do april. Taa e
sredno bujna sorta, so dobra rodnost. Plodovite se sredno krupni
top~esto konusesti. Osnovnata boja na poko`icata e zeleno `olta,
a podocna `olta, a pokrivnata boja e rigesto crvena. Poko`icata e
tenka i elasti~na. Mesoto e svetlo `olto, vinesto nakiselo,
aromati~no strukturno i kvalitetno. Umereno e osetliva na
krastavost i pepelnica.
Novi visoko kvalitetni sorti jabolka
Gala- Poteknuva od Nov Zeland, sozdadena so vkrstuvawe na
sortite Kids orange x zlaten deli{es. Golemina na plodot e sredna,
bara soodvetna rezidba i proreduvawe na plodovite za da se
postignat pokrupni plodovi. Forma na plodot e trkalezno
dolgnavesta. Poko`icata e izrazito jasno crvena so istaknati
poedine~ni rigi. Mesoto e `olto do kremasto, so fina struktura,
cvrsto, ,rskavo, so~no, aromati~no, slatko, so odli~en kvalitet za
jadewe. Cveta sredno do docno vo sezona. Ra|a sekoja godina.
Potrebno e da se ostavaat {to pove}e pupki pri rezidbata. Zree 25
dena pred zlaten deli{es, odnosno 110-120 dena po polnoto cvetawe.
Plodovite se ~uvaat
3-4 meseci pri optimalni uslovi na
__________________________________________________________________________________
13
skladirawe. Na plodovite ne se javuvaat gor~livi damki i skald.
Mo`e da se ~uva i podolgo, me|utoa go gubi kvalitetot
Stebloto raste sli~no kako zlaten deli{es. Sozdava granki
so dobri, jaki i {iroki agli. Osetliva e na krastavost, pepelnica i
ervinija.
Ovaa sorta vo svetot e {iroko rasprostraneta. Ima
izvonreden vkus koj mnogu dobro e prifaten od potro{uva~ite.
Ovaa sorta ima izrazen trend na porast kako vo proizvodstvoto,
taka i vo pobaruva~kata. Najdobro komercijalizirana sorta od ovaa
grupa na zreewe. Vode~ka sorta vo site porazvieni ovo{tarski
zemji. Poradi slabata oboenost na standardnata sorta pove}e se
koristat crveno oboenite mutanti kako {to se mondijal gala, rojal
gala, galaksi i dr..
Breburn- Poteknuva od Nov Zeland, najverojatno semenec od
vkrstosuvawe me|u Lady hamilton x greni smit, 1952. Plodot e sreden
do golem, trkalest do konusen. Poko`ica e rigesto crvena so crveno
rumenilo vrz `oltenikavata osnovna boja. Lenticelite se mali i
pobrojni kaj osnovata na plodot. Osetliva e na izgorenici.
Plodovite se mnogu osetlivi od nedostatok na kalcium pri {to se
pojavuvaat gor~livi damki osobeno, ako se zadocni so berbata.
Mesoto e kremesto `olto, ,rskavo, cvrsto i mnogu so~no, so fina
struktura, a po~etokot e kiselkest, no podocna preovladuva
prijaten slatko kiselkest vkus. Mnogu dobra kombinacija na
{e}eri i kiselini. Najdobar vkus se dobiva po nekolku meseci
~uvawe.
Cveta rano do sredno vo sezona. Dobri opra{uva~i se gala,
zlaten deli{es, pink ledi, fuxi. Rano proroduva i ima dobra
rodnost. Mo`e da ima slabo zavrzuvawe. Bara primena na soodvetna
pomotehnika. Ima tendencija na alternativnost ako se dozvoli da
prerodi. Zree 10-15 dena po zlaten deli{es, a se ~uva izvonredno
ako plodovite se od dobro odgleduvani stebla. Naklonet e sprema
gorki damki i sprema potemnuvawe na srcevinata na plodot osobeno
ako plodovite se docna sobereni.
Stebloto e slabo bujno. Krunata e otvorena i ra{irena, no
mo`e da bide i ispravena, ako ne ra|a dovolno. Toj e standarden tip
ako raste pobujno. Osetliva e na pepelnica i ervinija, sredno
osetliva na krastavost. Osetliva na {teti od crven pajak, a sredno
osetliva na mineri.
14
__________________________________________________________________________________
Fuxi- Sozdadena e so hibridizacija me|u Delicious x Rals Janet,
vo Hotikulturnata nau~na stanica vo Tohoku, Marioka vo Japonija.
Prvpat selektirana vo 1939 godina kako Tohoku 7, a pod imeto fuxi
e introducirana vo 1962 godina. Oboeni klonovi poteknuvaat od
standardniot tip. Plodot e sreden do krupen, spleskesto-trkalezen
do spleskesto konusen, ~esto so neregularna forma na jabolka.
Poko`icata e svetlo bel~est pra{ec {to ja osvetluva matno
rozevo-crvenata boja preku zeleno-`oltata osnovna boja. Podobra
boja se dobiva pri poniski temperaturi pred samata berba.
Oboenite mutanti dobivaat mnogu podobra boja. Nadostatok e
uniformnosta na bojata. Podobra boja se dobiva so kontrolirawe
na bujnosta. Osetliv e na izgorenici. Lenticelite se sjajni,
nepravilni i malku izrasteni. Mo`e da se pojavi ,r|esta navlaka na
poko`icata, no taa e voop{to slabo izrazena.
Mesoto e kremesto `olto, cvrsto, ,rskavo i mnogu so~no,
slatko, so mnogu malku kiselini. Na po~etokot pri berbata vkusot
mo`e da bide nedovolno izrazen, no so ~uvaweto dobiva izvonredn
sladok vkus i aroma. Vkusot zavisi od klimatski uslovi, bujnost na
stebloto i vremeto na berba. Cveta sredno do docno vo sezonata,
mnogu dolgo, a dobro ja opra{uvaat: crven deli{es, zlaten deli{es,
greni smit, gala.
Mladite stebla se so poslaba rodnost, a postari plodonosat
odli~no. Eden od nedostatocite na ovaa sorta e naklonetosta na
alternativno plodonosewe. Ova se slu~uva dokloku se dozvoli
preroduvawe. Poradi toa potrebno e proreduvawe na plodovite, za
da ima redovna rodnost i dobar kvalitet na plodovite.
Zree 20- 25 dena po zlaten deli{es, odnosno 170-180 dena po
polnoto cvetawe. Docna sobranite plodovi imaat pove}e
staklavost, no toa ne vlijae na nivnata sposobnost za ~uvawe.
Plodovite se otporni na predberbeno opa|awe.
Se ~uva odli~no, najmalku 6 meseci, no i mnogu podolgo. Mo`e
da se javi skald na plodovite ako se sobrani porano.
Ovaa sorta ima dobra otpornost na pepelnica, a osetliva e na
fuzikladium i plamenica. Mnogu e osetliva na jabolkov crv i lisni
mineri
Stebloto e bujno, dobro razgranato, so ra{irena i gusta kruna. Za
dobivawe na podobra boja na plodovite treba da s ekontroloira
bujnosta na stebloto.
Postojat golem broj na crveno oboeni klonovi na
standardniot tip. Oboenite klonovi se podeleni vo 3 grupi i toa:
__________________________________________________________________________________
15
·Grupa A – lento~no oboeni klonovi kade {to spa|aat Kiku 8,
Fu 3A, Fuji Irradiated Strain, Fuji Standard, Moriho-fu 3A, Kiku 4, Yataka i
dr. tie poka`uvaat optimalno lento~no obojuvawe i odli~no
pokrivawe na osnovnata boja. Od ovaa grupa najpoznat e Kiku 8, koj
masovno se sadi vo razvienite ovo{tarski zemji.
·Grupa B – vklu~uva klonovi so istovremeno crveno lento~no
obojuvawe. Ovie klonovi zavisno od klimatskite uslovi dobivaat
obojuvawe vo ~isti lenti vo kombinacija so dobra pokrivna boja.
Tuka spa|aat klonovite: Naga-fu 12, Naga-fu 6, Kiku 7, Aki-fu 1, BC2,
Fuji 1/1. Od ovaa grupa pogolemo {irewe imaat klonovite Naga-fu 6,
Naga-fu-12 i BC 2.
·Grupa C gi vklu~uva celosno crveno oboenite klonovi. Tuka
spa|aat Fuji spur, Naga-fu 1, Naga-fu 2, Kiku 2, Kiku 3, Kiku 6, Kobayashi i
Ho-fu. Ovaa grupa na klonovi nema zna~ewe za ponatamo{no {irewe
vo ovo{nite nasadi.
Poradi nizata pozitivni osobini, a osobeno izvonredniot
kvalitet na plodovite, potrebno e obrnuvawe na pogolemo vnimanie
na ovaa sorta, a osobeno na oboenite klonovi. Gi imame
introducirano klonovite Naga-fu 6, Kiku 8 i BC-2. Potrebno e nivno
razmno`uvawe i pomasovno sadewe vo na{ite proizvodni regioni.
Pinova- poteknuva od Drezden, Germanija, sozdadena e vo 1986
godina so hibridizacija me|u sortite Clivia x zlaten deli{es. Ima
sredno krupni, trkalezno-konusovidni plodovi, so dolga dr{ka.
Poko`icata i e intenzivno crvena, mnogu atraktivna, so osnovna
`olta boja. Vo na{i uslovi e osetliva na ,r|esta prevlaka, iako od
strana na avtorot na ovaa sorta se potencira deka e otporna na ovaa
pojava. Vo ranata zrelost mesoto e mnogu tvrdo i bez vkus, no vo
optimalnata zrelost mnogu so~no, cvrsto, krckavo, so prijaten
slatko-nakisel vkus, odli~na izbalansiranost me|u {e}eri i
kiselini.
Cveta sredno docna, redovno i obilno, diploidna i dobar
opra{uva~. Ima mana {to se pojavuvaat cvetovi vo tekot na celiot
leten period. Za nea dobri opra{uva~i se crven deli{es, zlaten
deli{es, melroze, {ampion, gala. Rano proroduva, redovno ra|a, (90160 % vo odnos na zlaten deli{es) bara proreduvawe na plodovi.
Zree istovremeno so zlaten deli{es ili okolu 140 dena po polnoto
cvetawe. Plodovite ne pa|aat pred berba, vo ladilnik se ~uva do
april-maj, vo CA do juni.
16
__________________________________________________________________________________
Stebloto e slabo do sredno bujno. Osetliva e na krastavost i
bakteriska plamenica. Ima izdvoeno eden klon evelina koj
zapo~nuva pomasovno da se {iri vo nekoi zapadno evropski zemji.
Pink Lady- Sinonim: Cripps Pink. Poteklo: Stonevile Research
Station, Zapadna Avstralija, 1973 godina. Roditeli: Lady Wiliams x
zlaten deli{es. Golemina na plodot: sredno do golemi, uniformni,
trkalesto-izdol`eni do konusni, poko`icata e mnogu privle~na
roze do crvenkasto roze boja preku osnovna `olta boja, ne`na i
tenka. Intenzitet na boja zavisi od osvetlenosta na krunata. Nema
,
r|esta prevlaka. Ne e osetliva na son~evi izgorenici i gor~livi
damki. Ako plodovite se sobrani zeleni mo`e da se pojavi
parcijalen scald-potemnuvawe na poko`icata.
Mesoto e krem belo, so~no, cvrsto, a dokolku plodot ostane
podolgo na ovo{kata so cel dobivawe na boja, toga{ mesoto ja gubi
so~nosta i cvrstinata.
Vkusot e slatko-nakisel, harmoni~en, so odli~na aroma,
visoka sodr`ina na {e}eri i odli~na izbalansiranost me|u
{e}erite i kiselinite.
Cveta rano do sredno, zree 40 dena po zlaten deli{es, 1-2
nedeli po greni smit ili 190-200 dena od polnoto cvetawe. Rano
proroduva, redovno ra|a, bara minimalno proreduvawe, ne e
nakloneta na alternativnost.
Se ~uva sredno dolgo, a odli~no do 4 meseci. Prezreani
plodovi poslabo se ~uvaat. Na plodovite pri ~uvaweto ne se
pojavuva potemnuvawe na poko`icata. Osetliva e na fuzikladium i
ervinija, a sredno osetliva na pepelnica.
Stebloto e bujno, pravo, dosta razgranato, potrebno e vo
periodot na formirawe da se navednuvaat grankite.
Poradi dolgata vegetacija ne e prepora~liva za povisokite i
poladnite regioni. Vo prespanskiot region za berba stasuva 10-15
noemvri. Za na{ata zemja e interesna, osobeno za potoplite reoni.
Vo tikve{kiot region za berba e podgotvena okolu 20-25 oktomvri.
So sadewe na ovaa sorta proizvodstvoto na jabolka mo`e zna~ajno da
se pro{iri na celata teritorija na na{ata zemja, bez pritoa da se
snosat posledici od ranata berba na jabolkata {to se slu~uva so
dosega{niot standarden sortiment.
__________________________________________________________________________________
17
Sorti jabolka otporni na pova`nite bolesti
Retina- Poteklo: Drezden, Germanija, 1991 godina so
hibridizacija pome|u (apolo h koks oran`) h malus floribunda.
Plodot e sredno krupen, so sredno dolga dr{ka. Poko`icata e 70-90
% crveno oboena na `olto zelena osnova, okolu cvetnata lo`a
poko`icata ostanuva `olta {to e tipi~en znak za sortata. Lu{pata
e mazna, bez ,r|esta navlaka. Mesoto e fino, so~no, so prijaten
kiselkast vkus. Cveta rano do sredno rano, diploidna sorta i e
dobar opra{uva~, pogodni opra{uva~i se sortite remo, revena,
prima, zlaten deli{es, ajdared, pinova.
Zreeweto e okolu 40 dena pred zlaten deli{es. Stebloto e
bujno so sredno razgranuvawe, so kosi granki. Pogodni podlogi: M9
i M26.
Vo odnos na bolesti ova sorta e otporna na krastavost,
pepelnica, a poslabo osetliva na plamenica.
Ova e odli~na rana sorta, so krupni plodovi za ovaa sezona,
pogodna za ekolo{ko proizvodstvo na jabolka.
Remo- Poteklo: Drezden, Germanija, 1990 godina so
hibridizacija na xems griv h malus floribunda. Plodot e sredno
krupen do krupen so izdol`eno konusovidna forma, sredno dolga
dr{ka. Poko`icata e vinesto crvena na zelena osnovna boja, so
tipi~na mre`esta navlaka. Mesoto e so~no, kiselkasto, aromati~no,
osobeno pogodna za prerabotka.
Cveta sredno rano, obilno i redovno, diploidna, odli~en
opra{uva~. Pogodni opra{uva~i se prima, revena, ajdared, zlaten
deli{es, pinova.
Rodnost: rano proroduva, ra|a redovno i obilno (100-150 % vo
odnos na zlaten deli{es), plodovite ne pa|aat pred berbata.
Zreewe: 20-25 dena pred zlaten deli{es. Stebloto e slabo bujno,
pogodno za vitko vreteno, prepora~livo e odgleduvawe na sredno
bujni podlogi M26, M7, MM106)
Otporna e na krastavost, pepelnica i sredno otporna na
plamenica.
Ova e odli~na sorta pogodna za proizvodstvo na sokovi,
otporna i pogodna za ekolo{ko i integralno proizvodstvo
Revena- Poteklo: Drezden, Germanija, 1991 godina so pove}e
kratna hibridizacija (koks oran` h oldenburg) h malus floribunda.
Plodot e sredno krupen do krupen, dolgnavest do konusoviden,
sli~en na crven deli{es, no bez rebra i so mnogu dolgadr{ka.
18
__________________________________________________________________________________
Poko`icata e so crvena boja, mazna lu{pa. Mesoto e
so~no,
kiselkesto-slatko, aromati~no. Cveta sredno docna do docna,
obilno i redovno. Diploidna e, dobar opra{uva~, a za nea pogodni
opra{uva~i se prima, remo, ajdared, zl. deli{es, pinova. Rano
proroduva,
ra|a
obilno i redovno, ne e nakloneta na
alternativnost. Zree 10 dena pred zlaten deli{es. Pogodna za
konsumacija od noemvri do mart. Taa e va`na zimska sorta od
grupata na otporni sorti. Stebloto e slabo bujno, krunata e slabo
razgraneta, so kosi i ispraveni granki. Pogodni podlogi M26 i
MM106.
Otporna e na krastavost, pepelnica, i plamenica, i mo`e da se
odgleduva bez upotreba na fungicidi pri ekolo{koto proizvodstvo.
Revena e dobra zimska sorta,
pogodna za ekolo{ko i
integralno proizvodstvo.
[ampion- Poteknuva od ^e{ka, 1976 godina, sozdadena e so
pove}e kratna hibridizacija (Lauda, zlaten deli{es, Lord
Lambourne). Plodot e sredno krupen do krupen, trkalesto spleskan,
no so neizedna~ena forma, so dolga dr{ka. Poko`ica: mazna, suva
so `oltenikava osnovna boja, so svetlo do temno crvena pokrivna
boja, ~esto so rigi, i so temni sektorski himeri. Mesoto e so~no,
slatko kiselkesto i blago aromati~no.
Cvetawe: sredno docna, trae dolgo i obilno, osetliva e na
docni proletni mrazevi. Rano proroduva, ra|a obilno i redovno.
Zree pri kraj septemvri i po~etok na oktomvri. Pogodna za
konsumacija od oktomvri do mart. Stebloto e sredno bujno, so
razredena kruna, so kosi do horizontalni granki. Pogodni podlogi
M9, M26 i MM106.
Otporna e na krastavost, sredno otporna na pepelnica, a
osetliva na plamenica. Ova e dobra esenska sorta, za sve`a
upotreba i za prerabotka, dobra e za nadopolnuvawe na sortimentot.
Florina- Sinonim: Querina. Poteknuva od Francija, Angers,
1977 godina, so pove}ekratna hibridizacija na malus floribunda h
(rombjuti h zlaten deli{es) h (starking h jonatan). Plodot e sredno
krupen do krupen, top~esto konusest, so dolga dr{ka. Poko`icata e
mazna, zeleno`olta osnovna boja so temno crvena pokrivna boja.
Mesoto e so kremesto bela boja, cvrsto, so~no, slatko kiselkesto,
aromati~no, so sreden kvalitet. Vkusot e slatko-kisel, aromati~en.
Stebloto e sredno bujno, so razredena kruna, so kosi do
horizontalni granki. Pogodni podlogi M9, M26 i MM106. Cveta
__________________________________________________________________________________
19
sredno docna, diploidna e i e dobar opra{uva~. Rano proroduva, so
sredno visok prinos, nakloneta na alternativnost. Zree vo po~etok
na oktomvri, 5 dena po zlaten deli{es. Pogodna za konsumacija do
mart. Izgled na steblo: bujno, slabo razgraneto so prazna kruna,
pogodna za potopli reoni i poplodni po~vi. Otporna e na
krastavost, osetliva na plamenica i pepelnica.
Florina e kvalitetna otporna sorta, za sve`a upotreba. Dobr
e za nadopolnuvawe na sortimentot
Goldrush- Sinonim: Co-op 38. Poteknuva od SAD, od 1993
godina, od roditeli zlaten deli{es h Co-op 17, otpornosta ja dobila
od malus floribunda. Plodot e sredno krupen ako se proreduva se
dobivaat i pokrupni plodovi, trkalezni do slabo konusovidni. Taa
e pravilno oformena jabolka. Dr{kata e sredno dolga i tenka,
dr{inata vdlabnatina e mala i plitka. ^a{kata e sredno do
golema, obi~no zelena, vpe~atlivo otvorena, ~esto ima mal prsten
od ,r|a vo osnovata {to ja opkru`uva ~a{kata. Poko`icata e mazna,
zelena pri berba, podocna dobiva temno `olta boja, osvetleni
plodovi dobivaat roze-portokolovo crvenilo. Lenticelite se
vpe~atlivi, brojni, golemi, malku izrasteni i grubi na dopir.
Mesoto e svetlo `olto, mnogu cvrsto, krckesto, so~no do mnogu
so~no, vkusot e kiselkest do mnogu kisel, so neizrazeni {e}eri pri
berbata. So ~uvawe stanuva malku slatko kiselo i malku pikantno
vo podocne`nata sezona. Sodr`inata na kiselini e prili~no
visoka.
Cveta sredno docna, diploidna e i e dobar opra{uva~. Rano
proroduva, ra|a obilno, so sredna golemina na plodovi, potrebno e
proreduvawe bidej}i e nakloneta na alternativnost
Zree 25-35 dena po zlaten deli{es, odnosno 165-175 dena po
polno cvetawe. Za konsumacija e pogodna do april-maj. Plodovite se
~uvaat dolg period , do 7 meseci. Stebloto e : slabo bujno so dobro
razgranuvawe, pogodni podlogi M9, M26 i MM106.
Otporna e na krastavost, osetliva na pepelnica, sredno
osetliva na plamenica
Ovaa sorta rano proroduva, mnogu e rodna i kvalitetna,
otporna na fuzikladium, za sve`a upotreba, dobro se ~uva i vo
obi~ni plodo~uvali{ta, pogodna za odgleduvawe vo sovremeni
intenzivni nasadi. Mana i e {to e nakloneta na alternativno
plodonosewe ako se dozvoli da prerodi.
20
__________________________________________________________________________________
Enterprajs- Sinonim: Co-op 30. Poteknuva od SAD, 1993
godina, sozdadena e so pove}e kratna hibridizacija, (PRI 1661-2 h
PRI 1661-1). Plodot e sredno krupen do krupen, top~est, malku
izdol`en, kratka do sredno dolga dr{ka, ~esto zelena. ^a{kata e
sredno golema i malku otvorena. Poko`icata e mazna, zeleno `olta
osnovna boja, so temno crvenilo na 80-90 % od povr{inata na
plodot, so beli sitni mali lenticeli. Povr{inata e malku
pokriena so bel~esta navlaka i e malku voso~na. Poko`icata e
prili~no `ilava {to ja namaluva nejzinata prifatlivost za jadewe.
Mesoto e kremesto belo, cvrsto i so~no, sredno krckesto vo
polna zrelost. Vkusot e kiselkest vo po~etokot, no podocna stanuva
sredno do slabo kisel i malku sladok vo podocnata sezona.
Plodovite imaa visoka sodr`ina na suvi materii (okolu 14 %).
Cveta sredno docno, diploidna e i e dobar opra{uva~, rano
proroduva, ra|a redovno i obilno.
Zree 15-25 dena po zlateniot deli{es, a se ~uva odli~no
najmalku 4 meseci. Pogodna za konsumacija do april-maj. Plodovite
se osetlivi na nedostatok na kalcium pri {to se pojavuvaat
gor~livi damki. Steblo: bujno so dobro razgranuvawe, pogodna
podloga M9 i sli~ni na nea..
Enterprajs e otporna na krastavost i ervinija, a sredno
osetliva na pepelnica.
Ovaa sorta e mnogu rodna i kvalitetno otporna sorta, za sve`a
upotreba, pogodna za odgleduvawe vo sovremeni intenzivni nasadi.
Delbard Jubilee- Poteklo: Francija, od roditeli: zlaten
deli{es h Lambytrop. Plodot e krupen, top~esto-konusoviden, so
sredno dolga dr{ka. Poko`icata e rapava so zelena osnovna boja, so
crvenilo na povr{inata na plodot, so beli krupni i gusti
lenticeli. Mesoto e so~no, kiselkesto, krckesto so idealen odnos
na {e}eri i kiselini i emnogu vkusno. Cveta docna, diploidna e i e
dobar opra{uva~. Rano proroduva, ra|a redovno i umereno. Zreewe:
se bere 5-10 dena po zlaten deli{es, pogodna za konsumacija do
april. Stebloto e bujno so dobro razgranuvawe, pogodni podlogi M9
i M26.
Ovaa sorta e otporna na krastavost, a sredno otporna na
pepelnica
Umereno e rodna, taa e kvalitetna sorta, za sve`a upotreba,
pogodna za odgleduvawe vo sovremeni intenzivni nasadi.
__________________________________________________________________________________
21
Ajdared
^adel
22
Zlaten deli{es
Mucu
__________________________________________________________________________________
Crven deli{es
Greni smit
Jonagored (levo), jonagold (desno)
Jonagold rubinstar
Mondial gala
Breburn
__________________________________________________________________________________
23
Fuxi ki-ku 8
Pink Ledi
Remo
24
Fuxi naga-fu 6
Pinova
[ampion
__________________________________________________________________________________
Rewena
Delbard jubile
Enterprise
Goldrush
Podlogi za jabolka
1. Divo {umsko jabolko - kisela~ka (Malus silvestris Mill) se
proizveduva generativno, so seme od avtohtoni doma{ni tipovi, koi
se dovolno bujni i otporni na mraz. Na takvi podlogi pitomenite
sorti stanuvaat mnogu bujni i so golem proizvoden potencijal, a se
dosta skromni na ekolo{kite barawa. Poradi pregolemata bujnost
ovaa podloga ne se prepora~uva za koristewe pri podigawe na
intenzivni nasadi od jabolka. No mo`e da se koristi za klasi~ni
nasadi koi }e se odgleduvaat vo posiroma{ni uslovi i za nasadi za
ekolo{ko proizvodstvo.
2. Od vegetativnit podlogi prvenstveno se koristat onie {to
poteknuvaat od niskoto rano jabolko (Malus pumila Mill.).
Niskorasnoto jabolko e brzoraste~ka grmu{ka ili drvo, so {iroka
kruna. Se sretnuva vo pove}e varieteti, od koi najva`ni se:
- Malus pumila var. paradisiaca L. (paradiz)- poteknuva od
Sredna Azija, Turkestan, Sibir, a go ima i na Balkanot. Kaj nas
__________________________________________________________________________________
25
mnogu jabolka-petrovki poteknuvaat od ovoj varietet. Se
razmno`uvaat so izdanoci, izbojci, nagrnuvawe.
- Malus pumila var. praecox Pall. (dusen, holandsko jabolko)- ovoj
varijatet e pobuen od paradisot. Rodona~alnik e na pove}e sorti, a
slu`i i kako podloga.
Hatton od opitnata stanica East Maling, Anglija, vo period 1912
- 1920 godina pribral golem broj tipovi niskorasno jabolko od
pove}e zemji, gi prou~il i odbral 16 tipa vegetativni podlogi za
jabolkata.
Opitnata stanica East Maling prodol`ila i natamu so
selekcija na vegetativnite podlogi i dosega se sozdadeni 27 tipa
koi se obele`ani so bukvata M i arapskite broevi. Od 1928 godina
vo selekcijata na vegetativnite podlogi se vklu~uva i institutot
John Innes koj vo sorabotka so East Maling sozdava nova serija
vegetativni podlogi koi gi ozna~uvaat so bukvite MM (Maling Merton) i arapskite broevi nad 100, kako MM101, MM106, MM109
itn. Ovaa serija vegetativni podlogi se odlikuva so otpornosta na
krvavata vo{ka (Eriosoma lanigera).
Klasifikacija spore bujnost na pova`nite vegetativni
podlogi:
1. xuxesti podlogi: M27,M 8,M 9 i M26,
2. poluxuxesti: M7 i MM106,
3. srednobujni: M2, MM111 i MM104;
4. bujni podlogi: M16, MM109 i M25.
Slika 3. Sporedba na bujnosta na nekoi podlogi za jabolka
26
__________________________________________________________________________________
Bujnosta na podlogite vo izvesen stepen varira i vo zavisnost
od ekolo{kite uslovi, nekoi podlogi se pove}e tolerantni na suvi
uslovi, drugi na vla`ni itn.
Osnovni karakteristiki na nekoi pova`ni vegetativni podlogi
M9- `olt paradis od Mec, poteknuva od Francija. Vo
sovremenite gusti intenzivni nasadi ima najgolema primena. Od
odamna va`i za simbol na intenzivnoto ovo{tarstvo. Se odlikuva
so mala bujnost, ovo{kite se formiraat nisko 2 - 2,5 metri i mo`at
da se berat od zemja. Ima plitok, krt, `ili~est korenov sistem.
Slabo se zakrepnuva vo zemjata i bara zadol`itelno potporna
konstrukcija. Inducira golema rodnost, rano proroduva, dava
krupni i kvalitetni plodovi, {to e i celta na sovremenoto
ovo{tarstvo. Otporna e na fitoftora, a osetliva na bakteriski
rak i bakeriska plamenica. Najdobri rezultati postiga na plodni,
umereno vla`ni po~vi. Me|utoa, praktikata poka`a i deka e dosta
otporna na su{a. Kolesnikov na{ol korewa i do 5,5 m dlabo~ina.
Spored Budagovski, vo vegetativni podlogi M9 poka`ala najgolema
otpornost na su{a, a vo nasad samo podlogata M2 bila pootporna.
Na blagite padini na Fru{ka Gora i okolu Smederevo dava dobri
rezultati i bez navodnuvawe. Vo Makedonija ne mo`e da se
odgleduva bez navodnuvawe kako i site drugi podlogi. Spored
Tra~ev (1975) nasadite na M9 mo`at da se koristat 15 - 20 godini,
dodeka nekoi ruski avtori naveduvaat i odgleduvawe 20 - 30 godini,
a nekoi sorti i do 40 godini. Vo Polska i Rusija se sozdadeni
selekcii na M9 otporni na niski temperaturi koi vo sovremenite
gusti nasadi se koristat kako podloga za standardnite sorti.
Vo mati~nicite za vegetativni podlogi ovaa podloga dava
malku izdanoci, so istaknati nodii i trnesti izrastoci.
Kako osnovna i najva`na podloga vo sovremenoto intenzivno
ovo{tarstvo, vo mnogu instituti se raboti na selekcija na M9. So
klonska selekcija i osloboduvawe od virusi vo posledno vreme
dobieni se nad 20 klona na M9. ]e navedeme nekoi od niv:
- Pajam 1 (Lancep) i Pajam 2 (Cepiland) sozdadeni vo INRA Francija.
- M9/19 i M9/29 dobieni vo Gorsem, Belgija.
- M9 T337, T338, T339, T340 dobieni vo opitnata stanica
Wilhelminadorp - Holandija.
- M9a i M9 EMLA selekcionirani vo East Malling i Long Ashton
vo Anglija i dr.
__________________________________________________________________________________
27
Ovie selekcii se odlikuvaat so ne{to pomala ili pogolema
bujnost od standardnata M9, so podobro o`iluvawe, podobra rodnost
i dr.
Od semenci so slobodno opra{uvawe na M9 dobieni se pove}e
novi podlogi so sli~na bujnost na M9, no so podobreni rasadni~ki i
proizvodni svojstva. Vo {irokata praktika prifateni se slednive
podlogi: B9, Jork 9, Mark 9 i dr..
M26- dobiena so vkrstuvawe na M16 i M9, malku pobujna od M9,
a pomalku od MM106. Malku podobro se zakrepnuva od M9, no sepak
treba konstrukcija. Ima sli~en habitus i osobini na M9. Korata na
letorastite e potemna, ~okoladna, dava malku izbojci vo
mati~nikot koi obi~no se prerasteni, so mnogu trnesti izrastoci,
zaradi {to vo rasadnicite mnogu ne se prifa}a. Vo sovremenite
gusti nasadi se koristi za poslabobujnite sorti.
Tabela 1. Otpornost sprema bolesti na pova`nite podlogi za jabolka
Podloga
M9
M26
M7
MM106
MM111
M2
M4
A2
Bud.9
Mark 9
M27
Phytophtora cactorum
Otporna
sr. osetliva
sr. otporna
sr. osetliva
sr. otporna
sr. otporna
otporna
sr. osetliva
otporna
otporna
otporna
Erwinia
amylowora
osetliva
osetliva
otporna
sr. otporna
sr. otporna
sr. otporna
sr. otporna
mn. osetliva
osetliva
sr. osetliva
osetliva
Latentni
virusi
tolerantna
sr. osetliva
tolerantna
tolerantna
tolerantna
tolerantna
tolerantna
tolerantna
Krvava vo{ka
osetliva
osetliva
osetliva
otporna
otporna
osetliva
osetliva
osetliva
osetliva
sr. osetliva
osetliva
MM106- dobiena so vkrstuvawe na M2 h severen razuznava~.
Napolu e poslabobujna od diva~kata, no malku pobujna od M7. Vo
mati~nik dobro se vkorenuva, no dava pomalku izbojci koi ~esto
prerastuvaat i davaat trnesti gran~iwa. Vo po~vata dobro se
zakrepnuva i ne bara konstrukcija, osven vo sosem lesni, pesoklivi
po~vi. Naesen docna vegetira. Vo nasadot ne dava izbojci. Porodna e
od M7 i plodovite se povkusni. Na su{a e sredno otporna, no ne
trpi ni mnogu vla`ni po~vi, kade {to strada od asfikacija Ph.
cactorum i drugi zaboluvawa. Vo Evropa, pa i vo drugi zemji i kaj nas
masovno se koristi kako podloga za podigawe gusti i polugusti
nasadi. Za gusti nasadi se kombinira so slabobujnite sorti (spurovi
i drugi), a za polugusti nasadi so standardnite sorti.
28
__________________________________________________________________________________
M7- e tipi~na poluxuxesta podloga, koja dobro podnesuva
vla`ni i te{ki po~vi. Vo po~etokot poslabo se zakrepnuva vo
po~vata i treba potpora do 5 godini. Nekoi avtori zabele`ale
fiziolo{ka inkompatibilnost so zlatniot deli{es, koja se
menifestira preku nekroza na floemot. Nekoi istaknuvaat i
osetlivost na rak. Rodnosta i e dosta visoka, no pomala od MM106.
Ovaa podloga treba da se koristi vo uslovi na vla`ni po~vi kade
{to podlogata MM106 strada od fitoftora.
POMOTEHNI^KI MERKI VO JABOLKOVI NASADI
Vo po{iroka smisla na zborot pomotehnika zna~i primena na
celokupnata tehnologija na odgleduvawe na ovo{nite nasadi. Vo
potesna smisla poimot pomotehnika gi ozna~uva merkite koi
individualno se prezemaat vrz sekoja ovo{ka posebno. Tuka spa|aat
site merki koi se primenuvaat direktno na ovo{kata, a imaat za cel
da vlijaat na porastot, razvojot i plodonoseweto. Za pravilno
izveduvawe na pomotehni~kite merki vo sovremenite intenzivni
nasadi, neophodno e poznavawe na biologijata i fiziologijata na
ovo{nite rastenija, no i genotipskite specifi~nosti na sekoja
sorta i kombinacija sorta/podloga. Pritoa ne treba da se
pridr`uvame kon nekakvi {abloni, tuku na sekoja ovo{ka se prio|a
kako na poseben slu~aj, a pritoa se vodi smetka na osnovnite
principi na rezidbata.
Vo nasadite od jabolka treba da se sproveduva golema
tehnolo{ka disciplina vo celiot `ivoten vek na ovo{kite.
Napravenite gre{ki vo tekot na formiraweto na ovo{kite te{ko
mo`e da se nadopolnat vo podocne`niot period. Ovie propusti
uslovuvaat zadocnuvawe vo formirawe na krunata, poslab razvoj na
ovo{kite, poniski prinosi i plodovi so ponizok kvalitet vo tekot
na celiot eksploataciski period na ovo{kite.
Celi na formirawe i rezidba na ovo{kite
__________________________________________________________________________________
29
Formiraweto i rezidbata se dve nerazdelni operacii kaj
ovo{kite. Formiraweto na mladite ovo{ki go odreduva vo golem
del tipot na rezidbata {to podocna ja baraat rodnite ovo{ki. Ovie
merki vlijaat zaedno na koli~estvoto i tipot na porastot i
gre{kite vo dvata slu~aja mo`at negativno da se odrazat vrz
razvojot i plodonoseweto na ovo{kite. Pravilnoto formirawe i
re`ewe se zna~ajni za rano plodonosewe, odr`uvawe na visoki
prinosi, optimalen kvalitet i rentabilno odgleduvawe na
nasadite.
Vo mlade{kiot period kaj ovo{kite e potrebno akcent da se
dade na formiraweto, a pomalku na re`eweto. Vo ovoj period
porastot na ovo{kite treba da e naso~en vo grankite {to }e bidat
del od ovo{kata, permanentno vo tekot na `ivotot, a se izbegnuva
forsirawe na porastot na grankite {to }e se otstranat pred tie da
po~nat da plodonosat. Formiraweto na ovo{kite treba da go
pottikne ranoto plodonosewe, no i sozdavaweto na jaki strukturni
ramki na ovo{kata-osposobeni za visoki prinosi vo narednite
godini. Programata za formirawe mora da bide naso~ena na
sozdavawe na ovo{ki za lesno odr`uvawe vo podocne`niot period
bidej}i idnata rezidba na rodnite ovo{ki najmnogu e zavisna od
formiraweto na mladite ovo{ki.
Dobrata osvetlenost na krunata e mnogu zna~aen faktor za
formirawe rodno drvo kaj ovo{kite. Limitira~ki faktor za
visoka rodnost pretstavuva zasen~uvaweto na ovo{kite {to go
pravat samite na sebe, no i na sosednite ovo{ki.
Pove}e
prou~uvawa poka`uvaat deka vo krunata na golemite ovo{ki ima
razli~ni svetlosni zoni.
Zonata {to dobiva pomalku od 30 % od polnoto osvetluvawe
dava sitni plodovi so nedovolna oboenost. Porano re{enie za ovoj
problem be{e otstranuvawe na rodnot drvo vo ovaa zona. So ovaa
merka se forsira porast na rodno drvo na periferijata na krunata
so {to se pottiknuva razvoj na ovo{ki so golemi razmeri. Na
pogolemi rastojanija pome|u ovo{kite ova mo`e da se tolerira
iako nema pogolema efikasnost za prinosot na celiot nasad. Na
pomali rastojanija ovoj priod brzo doveduva do zgusnuvawe na
nasadot {to vodi do zasen~uvawe na dolniot del od ovo{kite, no i
vrz sosednite ovo{ki.
Goleminata na ovo{kite i formata na krunata se dva fa`ni
faktora koi go determiniraat procentot na lisnata masa {to
dobiva nedovolno osvetluvawe.
30
__________________________________________________________________________________
1
2
3
Slika 4. Golemite kruni (1) ima tri zoni na osvetluvawe:
a) periferijata na krunata e dobro osvetlena, b) poslabo osvetlena zona, v)
najslabo osvetlena zona. Niskite ovo{ki (3) celata kruna e dobro osvetlena
Goleminata na ovo{kite e zavisna od interakcijata pome|u
pove}e faktori kako {to se sorta, podloga, po~va, |ubrewe, rodnost
i rezidbata. Precizna kontrola na goleminata na ovo{kite bara
prethodna kombinacija na site navedeni faktori. Ova zna~i deka
rezidbata e samo eden od faktorite {to vlijaat na goleminata na
ovo{kite, a so rezidbata goleminata na ovo{kite mo`e da bide
kontrolirana samo do odredeni granici. Goleminata i formata na
krunata, osven na osvetluvaweto, vlijaat i vrz distribucijata na
asimilatite sozdadeni od listovite. Golemite ovo{ki imaat
pove}e skeletno drvo vo odnos na rodnite gran~iwa vo sporedba so
malite ovo{ki. Kako rezultat na toa pogolemiot del od
asimilatite se tro{at za porast na skeletnoto drvo. Poradi toa
zasen~enite vnatre{ni zoni, vnatre{niot del od skeletot, kaj
golemite ovo{ki e golem potro{uva~ na asimilati i e
neproduktiven. Malite ovo{ki so konusna forma imaat zna~itelno
pomalku skeletno drvo i pogolemiot del od asimilatite e dostapen
za rodnite gran~iwa i plodovite. Gustite nasadi so mali kruni
imaat minimalno koli~estvo skeletno drvo i maksimalen procent
na rodno drvo. Vo neguvaweto na krunata na ovo{kite spa|aat
mnogubrojni i raznovrsni operacii koi imaat za cel regulirawe na
vegetativniot porast i reproduktiven razvoj na ovo{kata, a
osobeno regulirawe na nivnata rodnost i podobruvawe na
kvalitetot na plodovite.
Za uspe{no izvr{uvawe na operaciite koi se prezemaat pri
rezidbata e potrebno da se poznavaat pove}e vnatre{ni i
nadvore{ni faktori koi vlijaat vrz vegetativniot potencijal na
ovo{kite.
__________________________________________________________________________________
31
Od vnatre{nite faktori potrebno e da se poznavaat:
-osnovni fiziolo{ki principi so koi se regulira ishranata
na ovo{kata,
-osobinite na sortata i nivnoto odnesuvawe sprema rezidbata,
-koi tipovi rodni granki prete`no formiraat oddelnite
sorti,
-na~in na reagirawe na ovo{kata sprema razli~nite operacii
pri rezidbata,
-formata na krunata koja sortata prirodno ja formira.
So poznavaweto na ovie faktori se ovozmo`uva da se
predvidat posledicite od razli~nite operacii bilo za vreme na
formiraweto na krunata, bilo za rezidbata za vreme na
plodonoseweto.
Za uspe{no izveduvawe na rezidbata potrebno e da se
poznavaat i nadvore{nite faktori kako {to se:
-vlijanie na razli~ni meteorolo{ki faktori na ovo{kite,
-fizi~ko-hemiski svojstva na po~vata i nejzinata plodnost,
-na~inot na |ubrewe i koli~estvoto na upotrebenite |ubriva,
-raspolo`ivost so voda za navodnuvawe i
-faktori od ekonomska priroda kako {to se posakuvaniot
kvalitetot na plodovite i tro{kovite za izvr{uvaweto na
operaciite pri rezidbata.
Od seto gore spomenato jasno proizleguva celta na
formiraweto i rezidbata na ovo{kite, a toa e razvoj i odr`uvawe
mali, kompaktni, efektivni ovo{ki {to mo`e maksimalno da ja
koristat son~evata svetlina koja e dostapna za niv. No za uspe{no
ostvaruvawe na ovaa cel potrebno e razbirawe na fiziologijata na
porastot na ovo{kite, odnesuvaweto na ovo{kite na razli~nite
tipovi rezovi, tipot na porastot i plodonoseweto na sortite,
principite na formiraweto i rezidbata, kako i vlijanieto na
drugi faktori.
Rezidba za formirawe na kruni
So formiraweto na dobra i soodvetna kruna se pridonesuva za
brza po~etna rodnost, prinos, kvalitet na plodovite, uedna~enost i
redovna rodnost, izdr`livost i simetrija na kruna i dolgove~nosta
na ovo{kata. Osven toa, dobro formirana kruna ima i drugi
prednosti kako {to se: olesnuvawe na dvi`eweto i primena na
32
__________________________________________________________________________________
mehanizacijata vo nasadot, obezbeduvawe produktivnost na rabota
pri obrabotkata, za{titata i berbata na plodovite itn..
Vo ovo{tarskata praktika postojat golem broj sistemi na
formirawe i odgleduvawe na ovo{kite koi postojano se
usovr{uvaat i voveduvaat novi.
Sistemot na formirawe i odgleduvawe ovo{ni nasadi e
definiran od nekolku komponenti kako {to se: podlogata, gustina
na sadeweto,
{emata na sadeweto, kvalitetot na sadnicite,
potpornata konstrukcija, tehnikata na re`eweto, metodite na
formiraweto i dr..
U{te pred samoto podigaweto na nasadite mora da se znae
formata na krunata i da se opredeli sistemot na odgleduvawe na
ovo{kite. Ova e so cel pravilen izbor na podlogata i
kombinacijata sorta/podloga kako i pravilno opredeluvawe na
rastojanieto na sadeweto. Pri formiraweto na krunite mora da se
imat predvid nekolku pravila:
• krunata da bide osvetlena i provetrena,
• skeletnite granki treba da zafa}aat pogolem agol vo odnos
na vodilkata,
• grankite podobro zarastuvaat koga me|u niv ima rastojanie
10-15 cm,
• krunata treba da bide stabilna i cvrsta,
• visinata i {irinata na krunata treba da bide soobrazena so
rastojanieto na sadeweto, visinata na ovo{kata treba da bide 75-80
% od me|uredovoto rastojanie.
• me|u grankite vo krunata da ima pot~inetost, vodilkata
treba da e najmalku 50 % podebela od skeletnite granki,
• krunite treba da imaat {to pomalku skeletno drvo,
• formiraweto na krunite treba da zavr{i {to pobrzo i
ovo{kata da stapi vo polno plodonosewe za pokratok period.
Sekoj od svetski regioni koi se pogolemi poizvoditeli na
jabolka imaat vospostaveno soodveten sistem za odgleduvawe na
nasadite koj e adaptiran na adekvatnite klimatski i po~veni
uslovi, pojava na bolesti i {tetnici, barawe na sortite, potrebite
za kvalitet na plodovite, standardite, potrebite na pazarot,
obezbedenost so rabotna raka i dr..
Pri odgleduvaweto na nasadite od jabolkata pra{aweto za
goleminata i formata na ovo{kite se nametnuva kako dosta
zna~ajno vo celokupniot proces na intenzivirawe na
proizvodstvoto. Vo sovremenoto intenzivno proizvodstvo
zgolemuvaweto na prinosot na edinica povr{ina, kako i
__________________________________________________________________________________
33
namaluvawe na tro{ocite na proizvodstvoto se realizira preku
slednive elementi:
- formirawe na niski kruni na ovo{kite odnosno, krunite na
ovo{kite se formiraat na visina na dofat na rakata
- optimalna gustina na ovo{kite, pri {to se vodi smetka za
maksimalno iskoristuvawe na prostorot,
- postojana kontrola pri formiraweto i odr`uaweto na
krunite i po~esta zamena na rodnoto drvo.
Vo sovremenite intenzivni nasadi od jabolka poznati se
pogolem broj formi na kruni, no najzna~ajni se vretenestite kruni
so pove}e modifikacii.
Osnovnata karakteristika na ovie kruni e {to imaat samo
edna skeletna granka koja e vsu{nost vodilka, a po nejzinata
dol`ina se rasporedeni pove}e skeletni, poluskeletni,
obrastuva~ki, rodni i nerodni gran~iwa. Od ovie kruni vo
praktikata se primenuvaat:
Vretenest `bun- pretstavuva otvorena i namalena
modifikacija na piramidalnata kruna. Dolnite granki se najdolgi,
a pogornite konusovidno se skratuvaat. Rastojanie na sadewe
iznesuva 3.5-4.5 h 1.5-2.5 m vo zavisnost od bujnosta na sortata i
podlogata. Visinata na krunata e 2.5-3.5 m. Vo na{i uslovi kako
pogodni podlogi za ovoj vid na kruna se MM 106, M7. Mo`e da se
koristi i M26 vo kombinacija so pobujni sorti. Vodilkata niz
celata dol`ina e obrastena so spiralno rasporedeni poluskeletni
i obrastuva~ki granki. Niz dol`inata na ovie granki e rasporedeno
rodnoto drvo. Vo osnovata na krunata se formiraat 3- 4 skeletni
granki pod agol od 600, a kaj pogornite granki agolot se zgolemuva.
Za polesna penetracija na svetlinata vo vnatre{nosta na
ovo{kata krunata treba da se odr`uva vo konusna forma. Ova se
postiga preku odr`uvawe na tesen vrv na ovo{kata preku
otstranuvawe na bujnite granki vo vtorata polovina od visinata na
ovo{kata. Grankite so dijametar polovina od debelinata na
stebloto na mestoto na spojuvaweto se otstranuvaat so re`ewe na
agol, odnosno se ostava mal del od grankata so goren kos rez. Od
papkite pod otse~eniot del }e se razvijat letorasti so {irok agol
ili pak se {irat za da se proizvedat novi skeletni granki. So ovoj
tip na rotacija na grankite se pomaga za odr`uvawe tesen vrv na
ovo{kata.
34
__________________________________________________________________________________
Slika 5. Vretenest `bun
Vo dolniot del od krunata nekolku skeletni granki se
postojani za celiot `ivot na ovo{kata. Ovie granki pod te`inata
na rodot ~esto se navednuvaat. Ova pak rezultira so pro{iruvawe
na krunata vo redot onevozmo`uvaj}i go pritoa preminot na
mehanizacijata. Zaradi ova vakvite granki se re`at na poispraveni
gran~iwa so cel za nivno skratuvawe i zajaknuvawe.
Vitko vreteno- vo poslednive 2-3 decenii, vo porazvienite
ovo{tarski zemji, nasadite od jabolka se sadat se pogusto i
pointenzivno. Pri gustoto sadewe na nasadite postojat pove}e
sistemi na formirawe na krunite, no preovladuva sistemot vitko
vreteno so pove}e negovi modifikacii.
Pri~inite za sè pogolemoto koristewe na ovie sistemi se
mnogubrojni:
• ran po~etok na plodonosewe, {to e osobeno va`no za brzo
vra}awe na vlo`enite investicii,
• potencijalno zgolemuvawe na prinosite na edinica
povr{ina,
• formirawe, re`ewe i berba se vr{at od zemja,
• ekonomi~nost vo raboteweto,
• zgolemuvawe na kvalitetot na plodovite,
• golema efikasnost na pesticidnite tretirawa.
Za uspe{no odgleduvawe na ovie nasadi mora da bidat
ispolneti nekolku uslovi:
1. Osvetluvaweto na krunata i distribucijata na svetlinata
vo krunata mora da bidat na visoko nivo. Proizvodstvoto na
__________________________________________________________________________________
35
plodovi e zavisno od pristapnosta i prifa}aweto na svetlinata
koja vlijae na produkcijata na organskite materii i nivna
distribucija vo razli~nite organi na rastenieto. Za uspe{no gusto
odgleduvawe na jabolkata golemo vlijanie ima i pravilnata
kombinacija sorta/podloga. Za gustoto sadewe na jabolkata naj~esto
se upotrebuva podlogata M9, no pogodni se i podlogite so bujnost
pome|u podlogite M27 i M26. Pri izborot na podlogata treba da se
vodi smetka i za bujnosta na sortata.
2. Koristewe visoko kvaliteten saden materijal. Za pravilno
formirawe na vitkoto vreteno, po`elna e upotreba na sadnici so
predvremeni gran~iwa. Tro{ocite za kvaliteten saden materijal
imaat minorna va`nost za ekonomi~nosta na nasadot i poradi toa
ovo{tarite ne treba mnogu da vodat smetka za cenata na
kvalitetniot saden materijal. Za ranoto vra}awe na sredstvata
plodonoseweto treba da zapo~ne vo vtorata vegetacija. Raniot
po~etok na plodonoseweto go obezbeduvaat samo sadnicite so
predvremenite gran~iwa ili pak dvegodi{nite sadnici koi imaat
formirano i cvetni papki u{te vo rasadnikot. Poradi prednosta
na kvalitetnite sadnici pri gustoto sadewe na jabolkata,
rasadnicite treba da bidat naso~eni kon proizvodstvo na ovoj tip
na saden materijal.
3. Navremena i kvalitetna primena na soodvetni
pomotehni~ki merki osobeno vo periodot na formiraweto na
krunite. Pri gustoto sadewe i formirawe na vitko vreteno se
o~ekuva prinos u{te vo prvite godini poradi {to site merki treba
da bidat naso~eni kon toj pravec. Pri formiraweto na krunata se
vodi smetka za agolot na strani~nite gran~iwa koj treba da bide
sekoga{ ispod 450. Vodilkata mora da ima dominantniot porast vo
krunata. Za da se obezbedi ova vo nasadot mora da se prezemaat
soodvetni pomotehni~ki merki vo tekot na celata vegetacija.
4. Po~vata treba postojano da bide obezbedena so voda i
hranlivi materii za normalno snabduvawe na ovo{kite so site
potrebni mikro i makro elementi. So ova se ovozmo`uva pravilno
odvivawe na site fiziolo{ki procesi kaj rastenijata, odnosno
umeren, normalen porast i plodonosewe na ovo{kite.
5. Za uspe{no odgleduvawe na gustite sistemi formirani po
sistemot vitko veteno, potrebno e pravilno povrzuvawe na site
komponenti na sistemot.
Osnovnite karakteristiki na vitkoto vreteno se:
- dominanten porast na vodilkata na koja i se podredeni site
granki i gran~iwa {to ja so~inuvaat krunata,
36
__________________________________________________________________________________
- slab porast na strani~nite gran~iwa {to se postiga so
zgolemuvaweto na agolot vo odnos na vodilkata,
- postojano odr`uvawe na pot~inetost na grankite (debelinata
na grankite ne smee da bide pogolema od edna polovinata od
debelinata na vodilkata),
- brza amortizacija na nasadite,
Za siguren uspeh na sistemot vitko vreteno mora da se imaat
predvid nekolku komponenti:
1. Ovo{kite mora da imaat postojano potpora na visina od
celata kruna za osiguruvawe na vertikalniot porast i pomo{ na
ovo{kata da go dr`i golemiot prinos.
2. Ovo{kite mora da bidat adekvatno i postojano obezbedeni
so voda za vreme na vegetacijata zaradi odr`uvawe na porastot.
Poradi toa zadol`itelno e obezbeduvawe na nasadot so voda za
navodnuvawe.
3. Prostorot vo redovite mora da bide postojano ~ist od
pleveli. Plevelite se golemi konkurenti na voda i hranlivite
materii na plitkiot korenov sistem od slabo bujnite podlogi, pa
poradi toa tie mora da se eliminiraat so herbicidi vo {irina na
lentata od 1-1.2 m.
Vitko
vreteno
vsu{nost
pretstavuva
modificirana
minijaturna piramidalna kruna so vodilka i mnogu pogolem broj
slabi granki niz ovo{kata. Ovo{kite se sadat na rastojanie 3.5-4 h
1-1.5 m zavisno od bujnosta na podlogata i sortata. Ovo{kata se
odr`uva permanentno na visina do 2.5 m. Skeletot go so~inuva samo
vodilkata.
Poluskeletnite granki koi se vsu{nost rodni nosa~i se
postaveni direktno na vodilkata. Prvite granki se postaveni na
visina od 50 do 60 cm. Rodnite nosa~i na vodilkata se rasporedeni
bez odreden redosled, a nivniot broj e razli~en od ovo{ka do
ovo{ka zatoa {to za poluskeletna granka se ostava sekoj letorast
so poslab razvoj i pogolem agol na razgranuvawe. No pri
formiraweto treba da se nastojuva rodnite nosa~i da se rasporedat
pravilno vo spirala niz dol`inata na vodilkata na rastojanie od 15
do 25 cm.
Dol`inata na poluskeletnite granki vo osnovata na krunata
se dvi`i od 0.5 do 0.8 m, zavisno od rastojanieto me|u ovo{kite.
Pogornite poluskeletni granki i rodni nosa~i imaat pomala
dol`ina, za da nema rodni nosa~i vo gornata tretina na ovo{kata,
tuku rodnite gran~iwa se postaveni direktno na vodilkata.
__________________________________________________________________________________
37
Slika 6. Vitko vreteno
So ostavaweto na pogolem broj granki i zgolemuvawe na
nivniot agol se namaluva nivnata bujnost i se ovozmo`uva ran
po~etok na plodonosewe. Gran~iwata po dol`inata na vodilkata
zapo~nuvaat da se proreduvaat vo momentot koga }e zapo~ne nivno
zasen~uvawe, odnosno po 4-5 godina.
Pri formiraweto na krunite posebno treba da se vodi smetka
za vodilkata i za strani~nite granki.
Za formirawe na krunata po sistemot vitko vreteno potrebna
e postojana kontrola na ovo{kite na pribli`no 4-6 nedeli vo tekot
na vegetacijata. Ovoj sistem se razlikuva od formiraweto na
tradicionalnite sistemi kade {to formiraweto na ovo{kite se
vr{i na po~etokot na vegetacijata i propustite mo`e da se
koregiraat. Ako pri formirawe na vitko vreteno se napravat
propusti vo tekot na vegetacijata se naru{uva strukturata na
ovo{kata, se zadocnuva plodonoseweto i profitabilnosta na
nasadot e izgubena.
Zimska rezidba
Zimskata rezidba
se izveduva vedna{ po pa|aweto na
listovite i mo`e da trae vo tekot na celata zima se do
poteruvaweto na cvetnite pupki. Pritoa mora da se vodi smetka vo
denovite so negativni temperaturi da ne se vr{i rezidba, bidej}i
drvoto e smrznato, odnosno te{ko se se~e, ~esto napuknuva, a
presecite te{ko zarasnuvaat. Treba da se ima predvid deka
ore`anite ovo{ki se poosetlivi na zimski mrazevi. Vo reoni so
golema opasnost od zimsko izmrznuvawe, po`elno e rezidbata da se
38
__________________________________________________________________________________
vr{i naprolet po pominuvaweto na opasnosta od zimskite mrazevi.
Zimskata rezidba se smeta kako osnovna i redovno se izveduva.
Pri zimskata rezidba neproduktivnoto drvo treba da se
otstranuva. Ova podrazbira otstranuvawe na premnogu bujnite
granki, kako {to se vodopiite i vertikalnite granki, kako i
slabite gran~iwa {to pa|aat nadolu i sekoga{ se zasen~eni.
Ostanatoto drvo kaj ovo{kite e efektivna rodna povr{ina. No i
kaj nea se pravi detalna rezidba za odr`uvawe optimalna bujnost,
uniformno rastojanie na rodnoto drvo niz dol`inata na grankite i
maksimalno izlo`uvawe na svetlinata na plodovite. Ova rezidba gi
vklu~uva i proreduvaweto i zajaknuvaweto na slabo bujnite
gran~iwa.
Pri rezidbata ne smee da se zanemari ni tehnikata na
izveduvaweto na rezovite. Ednogodi{nite gran~iwa se skratuvaat
nad papkata, a presekot treba da bide kos na sprotivnata strana na
papkata .
Slika 7. Na~in na skratuvawe na ednogodi{ni gran~iwa: 1-pravilno,
2 i 3 nepravilno izveden rez
Pri otstranuvawe na postari granki rezovite treba da bidat
napraveni na prstenot, da bidat mazni i ramni.
__________________________________________________________________________________
39
Slika 8. Na~ini na re`ewe na podebeli granki. Pravilen e presekot pod broj 2 (levo)
Zarasnuvawe na pravilno (a) i nepravilno napraven presek na grankite (b) (desno)
Pri rezidbata se vodi smetka za starosta na rodnoto drvo.
Najproduktivni se mladite rodnite gran~iwa. Zaradi toa treba da
se vodi smetka za obnovuvawe na rodnoto drvo. Za taa cel se vr{i
prekratuvawe na poluskeletni granki ili rodni nosa~i zaradi
cikli~na smena na staroto so mlado rodno drvo. Za taa cel staroto
rodno drvo ne se otstranuva do osnovata, odnosno na prstenot, tuku
se re`e na kos rez na ~ep.
Slika 9. Prekratuvawe na rodni nosa~i i poluskeletni granki. So
otstranuvawe na gran~eto na prsten se gubat to~kite na porastot i grankata ogoluva
(A). Od ostaveniot ~ep (V) poteruva novo gran~e koe ponatamu so soodvetna
pomotehnika slu`i za obnova na starite rodni nosa~i ili poluskeletni granki
Od zaspanite pupki na ~epot vo narednata vegetacija poteruva
prirast koj so soodveten tretman vo vtorata godina se pretvara vo
rodno drvo. Na ovoj na~in rodnoto drvo se odr`uva vo blizina na
skeletnata granka ili pak na vodilkata. Ovaa merka e osobeno
pogodna za slabo bujnite podlogi i vo intenzivnite nasadi.
.
40
__________________________________________________________________________________
Staroto rodno drvo e slabo produktivno i dava sitni plodovi.
Zaradi toa potrebno e negovo obnovuvawe. Staroto rodno drvo ne se
otstranuva na prsten, tuku na ~ep. Od zaspanite papki na ~epot
poteruva nov prirast koj slu`i za obnova na rodnoto drvo. Ovaa
operacija se izveduva kaj gustite nasadi.
Rezidba na rodni ovo{ki- Rezidbata vo rod ozna~uva zbir
pomotehni~ki merki so koi se vospostavuva i odr`uva
fiziolo{kata ramnote`a pome|u prirastot i rodnosta na
ovo{kite. Pritoa se vodi smetka za odreden me|useben odnos
pome|u: brojot na vegetativnite i generativnite pupki, pome|u
letorastite i rodnite gran~iwa i pome|u brojot na listovite i
plodovite, so istovremeno zadr`uvawe na odredenata forma na
krunata i naso~uvawe sprema maksimalno osvetluvawe na istata.
Za pravilna rezidba na jabolkata, potrebno e poznavawe na
biolo{kite karakteristiki na sekoja sorta, odnosno treba da se
poznava:
•tipot na organogeneza na rodno drvo, {to podrazbira period
za koj vegetativnite pupki pri odredeni uslovi se transformiraat
vo rodni gran~iwa, kako i nivnoto ponatamo{no odnesuvawe.
•dominanten tip na rodni gran~iwa- pretstavuva sortna
karakteristika, odnosno tendencija na sekoja sorta da formira
odreden vid rodni gran~iwa vo dominantno koli~estvo. Ova
osobina na sortite upatuva na konstatacijata od neophodno
utvrduvawe na sekoja sorta koi rodni gran~iwa i pod koi uslovi
donesuvaat plodovi.
•roden potencijal na sekoja sorta, odnosno sposobnost na
sortite da diferenciraat cvetni pupki
i cvetovi koi se
potencijalni plodovi. Pritoa treba da se vodi smetka za
koeficientot na rodnosta {to pretstavuva odnos pome|u brojot na
rodnite pupki i brojot na fiziolo{ki zreli plodovi. Ovoj
__________________________________________________________________________________
41
koeficient e razli~en za sekoja sorta, a se razlikuva i kaj ista
sorta vo razli~ni ekolo{ki, agrotehni~ki i pomotehni~ki uslovi.
Poznavaj}i gi ovie karakteristiki na sortite i
zakonitostite vo porastot i plodonoseweto mo`e so pribli`na
to~nost da se odredi potrebniot broj cvetni pupki za da se dobie,
spored planiraniot prinos potreben broj na plodovi na ovo{ka.
Pri odreduvaweto na potrebniot broj rodni pupki po ovo{ka se
postapuva na sledniot na~in: prvo se utvrduva o~ekuvaniot prinos
na edinica povr{ina spored fiziolo{kata sostojba na nasadot i
planiranata agro i pomotehnika, potoa o~ekuvaniot prinos se deli
so brojot na ovo{kite na istata povr{ina so {to se dobiva
o~ekuvan prinos na edna ovo{ka. Ovoj prinos se deli so prose~nata
te`ina na plodovite od soodvetnata sorta i se dobiva potreben broj
na plodovi na ovo{ka. Brojot na plodovite se deli so koeficientot
na rodnosta na pupkite i se dobiva potrebniot broj cvetni pupki na
edna ovo{ka za da se dobie o~ekuvaniot prinos so kvalitetni
plodovi.
Letna rezidba
Pod letna rezidba se podrazbiraat niza operacii koi imaat za
cel pobrzo formirawe na krunite, porano zapo~nuvawe so
plodonosewe, zgolemuvawe na prinosot i podobruvawe na
kvalitetot na plodovite. Taa se izveduva vo tekot na vegetacijata.
Letnata rezidba opfa}a pove}e pomotehni~ki merki kako {to se:
filizewe na letorastite, pinsirawe, prekratuvawe na letorasti i
granki, vitkawe, otklonuvawe, rova{ewe i dr.. Postojat pove}e
pri~ini za izveduvawe na letnata rezidba.
1. Zabrzuvawe na formirawe na krunata i po~etok na
plodonosewe-Taa e osobeno va`na za mladite nasadi koga treba
barem edna{ mese~no da se kontrolira i po potreba da se
intervenira kaj ovo{kite.
2. Namaluvawe na bujnosta kaj nedovolno rodni i bujnite
ovo{ki- Bujnite ovo{ki imaat jak vegetativen porast i slabo
formirawe cvetni papki. So cel da se namali nivnata bujnost i da
se prinudat da formiraat cvetni papki, potrebno e izveduvawe
letna rezidba na ovo{kite. Za ovaa cel letnata rezidba se izveduva
vo vtorata polovina na juni i po~etokot na juli. Pritoa se vr{i
42
__________________________________________________________________________________
postroga rezidba na vrvnite i perifernite bujni letorasti, se
otstranuvaat vnatre{nite zasen~eni gran~iwa i vodopii. So
letnata rezidba se otstranuvaat listovite koi aktivno
proizveduvaat organska materija. So nivno otstranuvawe se
eliminiraat i resursite za sozdavawe na organska materija. Bidej}i
ima pomalo koli~estvo na organska materija, korenoviot sistem }e
dobiva pomalku hrana, kako rezultat na toa pomalku }e vle~e voda i
azotni materii od po~vata i kako kraen efekt e namaluvawe na
porastot na ovo{kite. So namaluvawe na vegetativnata bujnost se
sozdavaat mo`nosti za pogolemo diferencirawe na cvetnite papki
kaj ovo{kite. No kontrolata na bujnosta na ovo{kite preku letnata
rezidba treba da bide koordinirana i so zimskata rezidba i
programata za |ubrewe i navodnuvawe na nasadite.
3. Letnata
rezidba e po`elna i kaj rodnite nasadi. Taa e
zadol`itelna merka vo intenzivni jabolkovi nasadi. Pritoa se
otstranuvaat gustite zasen~eni letorasti, a i perifernite mnogu
bujni letorasti.
Razvojot na crvenata boja kaj jabolkata se dol`i na crveniot
pigment antocijan. Sintezata na ovoj pigment se odviva koga
svetlosnite zraci direktno gi osvetluvaat plodovite. So letnata
rezidba se osvetluva krunata, svetlinata podobro penetrira vo
vnatre{nosta na krunata, a so toa se zgolemuva bojata na plodovite
koi se nao|aat vo vnatre{nosta. So otstranuvaweto na bujnite
letorasti se namaluvaat potro{uva~ite na kalcium i istiot
pove}e se deponira vo plodovite, poradi {to opasnosta od
gor~livite damki e pomala.
So letnata rezidba celosno se otstranuvaat vodopiite i
perifernite bujni letorasti. Se otstranuvaat i letorastite koi
direktno gi zasen~uvaat plodovite. Rodnite gran~iwa {to imaat
buen porast mo`e da bidat skrateni nad poslednata rodna papka,
odnosno na onaa mesto kade {to treba da bide napraven rez pri
zimskata rezidba. Premnogu navalenite gran~iwa mo`e da se
skratat do nekoe strani~no gran~e.
Letnata rezidba za podobruvawe na kvalitetot na plodovite
se izveduva vo prvata polovina na avgust.
Letnata rezidba ne se izveduva kaj slabo bujnite ovo{ki.
So letnata rezidba se nadopolnuva i olesnuva zimskata rezidba.
Bidej}i postojat kompleks na interakcii pri letnata rezidba, taa
treba da se primenuva za specifi~ni celi i so odredeni
__________________________________________________________________________________
43
ograni~uvawa. So cel namaluvawe na {tetite {to proizleguvaat od
letnata rezidba, istata treba da se izveduva vnimatelno, i za edna
ovo{ka da ne se tro{i pove}e od 5 do10 minuti.
44
__________________________________________________________________________________
BERBA NA PLODOVITE
Vo nizata merki koi ja sledat sovremenata tehnologija na
odgleduvaweto na jabolktata sè do nivnata realizacija, od golemo
zna~ewe se i odreduvawe na optimalnoto vreme na berba,
klasiraweto, standardizacija, pakuvawe, transport i ~uvawe na
plodovite. Pravilnoto izveduvawe na operaciite vo site ovie
postapki predstavuva dobar preduslov plodovite da ja so~uvaat
nivnata hranliva i dietalna vrednost i da pristignat do
potro{uva~ite vo nepromeneta, kvalitetna sostojba.
Berbata pretstavuva prvata i mo`ebi najva`nata alka pri
realizacijata na plodovite od jabolkata i poradi toa ovoj proces ne
treba da se odviva kampawski i nestru~no.
Odreduvawe na momentot na berba- Pred samiot po~etok na
berbata treba da se odredi optimalen rok bidej}i sekoja proizvodna
godina po ne{to se razlikuva od prethodnata i za sekoja soodvetna
godina neophodno e da se utvrdi vistinskiot moment na berbata.
Pri utvrduvaweto na berbata treba da se vodi smetka i za faktot na
namenata na plodovite, odnosno dali plodovite }e se realiziraat
vedna{, dali }e se ~uvaat podolgo ili pokratko ili pak se nameneti
za nekoj vid prerabotka.
Posledici od nenavremena berba na plodovite mo`e da bidat
pove}ekratni, nezavisno dali berbata e izvr{ena rano ili docna.
Posledici od rana berba se:
- plodovite se sitni se gubi vo masa, bidej}i dvaesetina dena
pred sozrevaweto plodovite dobivaat na te`ina i do 15 %,
- plodovite se poslabo oboeni,
- poko`icata kaj nedozreanite plodovi lesno se zbr~kuva,
- plodovite imaat pomalku {e}er i aromati~ni materii,
- plodovite gubat sposobnost za ~uvawe.
Posledicite od docna berba mo`e da bidat isto taka
negativni, a se ogledaat vo:
- plodovite zapo~nuvaat da pa|aat i nastanuvaat direktni
{teti,
- vo tekot na ~uvaweto se javuvaat fiziolo{ki bolesti,
- se skratuva periodot na ~uvawe vo skladi{nite prostori.
Pri utvrduvaweto na momentot na berbata treba da se ima
predvid i toa deka svetskite pazari imaat jasno definirani
standardi vo odnos na kvalitetot na plodovite kako {to se:
- plodovite mora da imaat tipi~na boja na poko`icata,
- poko`icata treba da bide neo{tetena i bez defekti,
__________________________________________________________________________________
45
- da imaat soodveten pre~nik na popre~niot presek,
- plodovite da se soodvetno so~uvani vo skladi{tata,
- da imaat soodveten vkus, aroma, koli~estva na {e}eri i
kiselina i soodvetna skladnost me|u ovie komponenti i
- plodovite mora da se besprekorno higienski ~isti.
Zaradi dobivawe na {to pouedna~en i podobar kvalitet na
plodovite, berbata na jabolkata treba da se vr{i vo nekolku
navrati vo zavisnost od stepenot na zrelosta, a i od drugi faktori.
Pritoa treba da se ima predvid deka, po pravilo, najkrupnite
plodovi imaat poslaba skladi{na sposobnost i treba najrano da se
berat.
Postojat mnogubrojni metodi za utvrduvawe na fiziolo{kata
zrelost koi mo`e da se koristat vo praktikata. Me|u najzna~ajnite
se: vizuelna ocenka, sumata na temperatura od zavrzuvawe do zreewe,
odvojuvawe na plodot, spored brojot na denovi od cuteweto do
berbata, spored bojata na epidermisot, mesestiot del i semeto,
spored transformacijata na skrobot, cvrstinata i mesestiot del na
plodot, spored promenite na hemiskiot sostav, a osobeno
zgolemuvaweto na {e}erite i namaluvawe na kiselinite, spored
odnosot na sokot i mesestiot del, spored pojavata na aromati~ni
materii i drugi znaci.
Vo praktikata vremeto na berba na jabolkata se odreduva na
baza na:
- osnovna boja na poko`icata,
- intenzitet na dopolnitelna boja kaj nekoi sorti,
- jodno - skroben test spored skala od 1-5 ili od 1-10,
- cvrstina na mesoto na plodot, kg/cm2,
- refraktometriska vrednost na sokot vo plodot, odnosno
spored sodr`inata na rastvorlivi suvi materii vo plodot.
Razgraduvaweto na hlorofilot, promenata na osnovnata boja
na poko`icata i pojava na dopolnitelnata boja na plodovite
pretstavuva
zadol`itelen
preduslov
za
postignuvawe
zadovolitelen kvalitet na plodovite. Za to~no odreduvawe na
momentot na berbata spored ovoj parametar izraboteni se {abloni
koi se koristat kako standardi za sekoja sorta.
46
__________________________________________________________________________________
Jonatan
Jonagold
Ajdared
Zl.deli{es
Docna
Rano
Optimalen rok
Mucu
Slika 10. Opredeluvawe na vreme na berba spored stepenot na
razgraduvawe na hlorofilot vo poko`icata na plodot (Ferenc 1998)
Cvrstina na mesoto na plodovite se odreduva so penetrometar.
Penetrometar e ured so koj se meri silata koja e potrebna da
valjakot so dijametar od 11 mm se vtisnuva vo mezokarpot na plodot
bez poko`ica. Silata koja e potrebna za prodirawe na valjakot se
izrazuva vo kg/cm2.
Slika 11. Odreduvawe na cvrstinata na plodovite so penetrometar
So jodno - skroben test vo plodot se odreduva sodr`inata na
skrobot vo plodovite. Ovoj metod se zasnova na faktot {to skrobot
koj se sozdava pri porastot na plodovite, kako rezervna materija, vo
vremeto na zreewe na plodovite brzo se razgraduva. Za sledewe na
ovaa promena se koristi odnapred pripremen rastvor od jod i
kalium jodit koj se nanesuva na povr{inata na popre~en presek na
plodot. Po 3-5 minuti skrobot reagira so jodniot rastvor, a spored
__________________________________________________________________________________
47
sodr`inata na istiot povr{inata na popre~niot presek se obojuva
vo razli~ni stepeni. Vrz osnova na stepenot na obojuvawe se
odreduva dali plodovite se zreli za berba. Za opredeluvawe na
momentot na berba za poedini sorti se koristi razli~en stepen na
obojuvawe. Za priprema na rastvorot se zema 3 g jod i 10 g kalium
jodid koi se rastvaraat vo litar voda.
Refraktometriska vrednost na sokot vo plodot - so ovoj metod
se utvrduva sodr`inata na rastvorlivi suvi materii vo sokot od
plodot. Tehnika na koristewe na ovoj metod e slednata: se cedi sok
od pove}e plodovi od zemenata mostra, potoa nekolku kapki od
iscedeniot sok se nanesuvaat na senzorot na refraktometarot i se
vr{i ot~ituvawe na vrednosta koja se dobiva.
Vo praktikata nitu edna od ovie metodi samo po sebe ne
garantira uspeh i ne dava zadovolitelni rezultati vo preciznoto
utvrduvawe na momentot na berbata i poradi toa potrebno e da se
koristat kombinacii na pove}e metodi.
Slika 12. Ra~en refraktometar
Slika 13. Odreduvawe na stepenot na razgradenost na skrobot vo plodovite od
jabolka spored jodno - skroben test (Mi~i} i sor., 2005)
Stepen na razgraduvawe 1
48
Stepen na razgraduvawe 1.5
Stepen na razgraduvawe 2.0
__________________________________________________________________________________
Stepen na razgraduvawe 2.5
Stepen na razgraduvawe 4.0
Stepen na razgraduvawe 3.0
Stepen na razgraduvawe4.5
Stepen na razgraduvawe 3.5
Stepen na razgraduvawe 5.0
Tabela 2. Vrednosti na poedini parametri za zrelosta i po~etok na berba na
plodovite kaj nekoi sorti jabolka spored Werth (1995),
citat spored Gvozdenovi} (1998)
Sorta
Vrednosti na
Vkupni
Cvrstina na
Rf vrednost,
jodno-skroben
0
kiselini, g/l
meso, kg/m2
Brix
test (1-5)
Zlaten
2.8-3.5
6.6-7.0
11.5-13.0
3.8-5.1
deli{es
Gloster
2-2.5
6.3-6.8
11.0-11.5
4.7-6.0
Crven
2-2.5
6.6-7.5
11.0-12.0
2.6-3.8
deli{es
Jonagold
3.5-4-5
5.9-6.6
12.0-13.0
3.8-5.1
Ajdared
2.5-3.0
5.9-6.8
10.5-11.5
5.5-6.5
Greni
2.0-2.5
6.8-7.7
10.0-11.0
6.4-8.
smit
Gala
2.5-3.0
6.8-7.0
11.5-12.5
3.1-4.2
Breburn
2.6-2.8
7.8-9.5
11.5-12.5
5.3-6.5
Fuxi
3.5-5.0
7.2-7.6
12.0-15.0
3.5-4.3
Amabal`a za jabolka- Amabala`ata gi {titi plodovite od
jabolka pri berba, prevoz i ~uvawe, a ovozmo`uva nivna uspe{na
proda`ba. Ambala`ata za jabolka, mo`e da se podeli na: 1.
ambala`a za berba, prevoz i ~uvawe i 2. ambala`a za proda`ba
(komercijalna) i izlo`ba. Kvalitetot i privle~nosta na
ambala`ata mnogu se zna~ajni za za~uvuvawe i proda`ba na
__________________________________________________________________________________
49
plodovite. Ambala`ata treba da bide lesna, eftina, cvrsta,
otporna na vlaga, mazna, bez miris, provetrena i so takvi dimenzii
za da mo`e racionalno da se koristi vo paletniot sistem, koj e vo
sklad so me|unarodnite standardi, a kako posebna potreba taa treba
da bide izvonredno ~ista. Komercijalnata ambala`a pokraj ova
treba da ja istaknuva i ubavinata na plodovite i da ima deklaracija
od proizvoditelot, ovo{en vid, sorta i klasa na proizzvodot,
datumot na berba i pakuvawe i te`inata (bruto i neto) proizvodot.
Za izrabotka na ambala`a za plodovi na jabolka se koristat
slednive materijali: drvo, karton, plasti~na masa i tekstil. Za
pakuvawe na plodovite mo`e da se koristat i razni pomo{ni
marerijali.
Berba na jabolkata- procesot na berba mo`e da se podeli na
nekolku rabotni operacii: podgotovka na povr{inata, sobirawe na
padnatite plodovi, transport na ambala`a, rasporeduvawe na
ambala`ata, pomo{en materijal za berba (torbi, skali), sobirawe
na plodovite i nivno prenesuvawe do sobirniot centar, eventualno
klasirawe i za{tita na plodovite od zagrevawe i zgaduvawe. Pri
berbata na jabolkata treba da se vnimava da se so~uva voso~niot
pra{ec, da se za{titi od mehani~ki povredi i da se so~uva od
eventualno zagaduvawe. Sadovite {to se koristat za berewe treba
da imaat mazni rabovi, oblo`eni so meka hartija ili druga meka
materija, so cel da ne dojde do nivno o{tetuvawe. Za berba
najpogodni se kengur-torbite koi ovozmo`uvaat rabota so dvete
race, koi se nosat na ramenata i gradite. Dnoto na torbata so eden
zafat se otvora za da mo`e da se prefrlat sobranite plodovi vo
pogolema ambala`na edinica.
Transport na plodovite- Brzinata i pogodniot transport se
osnovni preduslovi za za~uvuvawe na kvalitetot na plodovite. Pri
tansportot treba da se nastojuva plodovite da go za~uvaat svojot
prvobiten kvalitet, so cel da stignat do skladi{tata ili do
potro{uva~ite vo najdobra sostojba.
Pri koristewe na transportnite sredstva treba
da se
rakovidime spored nekolku principi kako {to se: ekonomi~nost i
racionalnost na transportot so odredena brzina i pogodnost za
spre~uvawe od udari, mehani~ki o{tetuvawa i razli~na
kontaminacija na plodovite.
Zaradi za{tita na plodovite od zagaduvawe od razni primesi
vo procesot na berbata, a zaradi uspe{na implementacija na
eurepgap stadardite, potrebno e da se podgotvat soodvetni
pravilnici i strogo da se pridr`uvame na istite.
50
__________________________________________________________________________________
Pravila za odr`uvawe na higienata na vrabotenite
-Treba da se oble~at ~isti ali{ta na po~etokot na rabotniot den i
da se vodi gri`a za li~nata higiena,
-Ne smee da se pu{i, jade i pie blizu do plodovite,
-Ako ima
povreda na racete istata treba da se pokrie so
vodootporen flaster, so boja sprotivna na proizvodot,
-Za vreme na berbata i pakuvaweto nakitot treba da bide sveden na
minimum,
-Noktite treba da bidat skrateni, nelakirani ili da se nosat
rakavici,
-Dolgata kosa treba da bide pribrana,
-Racete treba da se izmijat so sapun posle sekoe odewe vo toalet i
pred po~etok na berbata ili pakuvaweto,
-Ako imate nekoja infektivna bolest treba da go izvestite
pretpostaveniot,
-Lica so vospalenija, otvoreni rani ili ko`ni bolesti ne smeat da
imaat dopir so proizvodot,
-Doma{ni `ivotni ne se dozvoleni vo blizina na proizvodot.
Pravila za odr`uvawe na opremata
- Ambala`ata koja se koristi pove}ekratno treba da bide ~ista i
dezinficirana edna{ godi{no,
- Spakuvanite plodovi vo ovo{tarnikot dodeka se odnesat vo
magacinot, za vreme na transportot treba da bidat pokrieni i da se
za{titat od zagaduvawe. Tie ne smeat da preno}at vo nasadot tuku
se smestuvaat vo soodveten skladi{en prostor,
- Vozilata za prevoz od nasadot do magacinot treba da bidat
is~isteni vo slu~aj koga imaat i druga namena,
- Toaletite treba da bidat vo dobra higienska sostojba so objekti za
miewe race so neparfemirani sapuni koi treba da bidat dostapni
za rabotnicite.
Prira~nik za ambala`a i ~uvawe na ambala`ata
- Ambala`ata mora da bide ~ista, bez strani primesi. Dokolku e
potrebno treba da se is~isti. Pritoa treba da se obezbedi
procedurata za ~istewe.
- Ambala`ata da se koristi samo za pakuvawe na plodovite,
__________________________________________________________________________________
51
- Ambala`ata da se skladira na mesto kade {to se izbegnati
mo`nostite za nejzino zagaduvawe,
- Kontrola na {tetnici mora da se sprovede na mestoto kade {to se
~uva ambala`ata. Karta i formular za ovaa aktivnost mora da
postoi,
- Ambala`ata da e soodvetno pokriena,
- Da postojat pravila na higiena za personalot pri rakuvaweto so
plodovite.
Pravilnici za spre~uvawe na kontaminacija od strani objekti
- Da se spre~i mo`nosta na kontakt na proizvodot so sredstva za
podma~kuvawe i masla preku ma{inite,
- Dokolku e neophodno da se koristat lubrikanti nameneti za
upotreba vo ishranata,
- Da se spre~i mo`nosta od strani objekti da se najdat vo
ambala`ata (staklo, drvo, no`evi i sl.),
- Pakuvaniot proizvod ne smee da preno}i na poleto
- Flasterite mora da bidat so razli~na boja od bojata na plodovite
i ambala`ata.
Zapoznavawe na vrabotenite
Vrabotenite mora da
se zapoznavaat so pravilnicite,
pravilata i postapkkite, istite gi potpi{uvaat i izjavuvaat deka
}e postapuvaat spored odredbite i ќе допринесаt за одржување на
чистотата и безбедноста на производот
Име и презиме_________________________
Потпис________________________________
Дата
Drugi pravila za odr`uvawe na higiena
Toaleti i mialnici na lokaciite za berba- Farmata mora da
poseduva ~isti toaleti i mesto za miewe na racete. Oddale~enosta
treba da bide okolu 500 m, odnosno da se stiga do istite ne podolgo
od 10 minuti.
52
__________________________________________________________________________________
Transport- motorite na ma{inite treba da rabotat {to e
mo`no pokratko na mestata kade {to e prisuten proizvodot.
Odr`uvawe na ~istota на ambala`ata i opremata za berbata^isteweto mora da bide registrirano vo formular za odr`uvawe na
~istotata. Ambala`ata koja povtorno se upotrebuva, opremata za
alatot za berba i vnatre{nite i nadvore{nite sredstva za
transport moraat da se vklu~at vo formularot za higiena.
^UVAWE NA PLODOVITE
^uvaweto na plodovite za podolg ili pokratok period
nesomneno ima isklu~itelno golemo i mnogukratno stopansko
zna~ewe. Za sproveduvawe na ovaa zada~a, potrebno e sestrano
poznavawe i primena na tehnikata za ladewe i toa vo neprekinatiot
sinxir na realizacija na plodovite. Pri toa ovaa tehnika treba da
se bazira vrz biolo{kite promeni na sobranite plodovi, kako i vrz
fiziolo{kite promeni na rastenijata i fizi~kite uslovi za dolgo
~uvawe na plodovite. Iskustvata poka`uvaat deka so pomo{ na
ladewe mo`e dolgo da se ~uva golemo koli~estvo sve`o ovo{je, so
dobar kvalitet, {to odgovara na se pogolemite i postrogite
kriteriumi. Pri ~uvaweto naj~esto se koristi niska temperatura,
so {to se namaluvaat fiziolo{kite procesi, kako i
mikrobiolo{kata aktivnost. Vo isti uslovi na ~uvawe, razli~ni
sorti neednakvo se odnesuvaat. Poradi toa postojat i razli~ni
plodo~uvali{ta vo koi se obezbeduvaat optimalni uslovi za ~uvawe
na opredelenata sorta. Postojat obi~ni plodo~uvali{ta i
ladilnici za ovo{je so normalna (NA) i kontrolirana atmosfera
(SA).
Uslovi za ~uvawe na jabolka- sve`ite plodovi jabolka mo`e
uspe{no da se ~uvaat vo razladni skladovi - ladilnici, ako se
obezbedeni optimalni uslovi za nivno odr`uvawe. Vrz trajnosta i
zagubite do koi doa|a vo tekot na ~uvaweto vlijaat isto taka i
uslovite pod koi plodovite se razvivale, potoa stepenot na
zrelosta, kako i na~inot na podgotovka i pakuvaweto. Od
biolo{kite osobini na plodovite vo golema mera zavisi dol`inata
na uspe{noto ~uvawe i poradi toa se javuvaat razliki vo trajnosta
__________________________________________________________________________________
53
na poedinite sorti. Za uspe{no ~uvawe na plodovite neophodno e po
berbata, klasiraweto i pakuvaweto, tie brzo da se razladat, bidej}i
do kolku sobranite plodovi se dr`at na povisoka temperatura, se
namaluva nivnata trajnost. Plodovite ~uvani na temperatura od
okolu 200S, 7 - 10 pati se ~uvaat pokratko otkolku onie {to se
odr`uvaat na temperatura od 00. Taka, na plodovite }e im se namali
trajnosta za okolu 30 dena ako po berbata se dr`at 4 dena na 20 0S, a
potoa se vnesat vo razladna komora i se ~uvaat na optimalno niska
temperatura.
Za pogolemiot broj sorti otimalna temperatura za ~uvawe e
pome|u 00 do -1 0S so 90% relativna vla`nost na vozduhot. Mnogu
sorti jabolka koi se ~uvaat na -10 (temperatura na plodot) imaat
zgolemena trajnost vo prosek od 25% vo odnos na plodovite ~uvani
na 0o C. Me|utoa, nekoi sorti odgleduvani vo izvesni proizvodni
reoni, podlo`ni se na fiziolo{ki o{tetuvawa ako se ~uvaat na
niska temperatura.
Obi~ni plodo~uvali{ta- vo niv se vgradeni uredi za
regulirawe na toplotniot i vla`niot re`im vo prostorijata. Vo
niv mo`at da se ~uvaat zimski sorti jabolka i podolgo od 3 do 5
meseci, a pri toa da ne se izgubi mnogu od kvalitetot na ~uvanoto
ovo{je. Vo doma}instvata za ~uvawe naj~esto se koristat vizbi ili
drugi pogodni prostorii koi treba da gi ispolnat slednive uslovi:
-da mo`e da se odr`uva postabilna temperatura so pomali
oscilacii i relativna vla`nost na vozduhot vo granici od 80 do
90%, odnosno temperaturata i vla`nosta da mo`e da se regulira so
pomo{ na vrati i prozorci i sl.;
-da se izgradeni od cvrst materijal koj obezbeduva pomalo
vlijanie na nadvore{nite toplotni uslovi. Prozorcite da imaat
dvojni drveni kapaci koi }e zatemnuvaat i za{tituvaat od golemi
temperaturni promeni;
-da bidat opremeni so stala`i i polici ili paleten sistem so
soodvetna ambala`a, za da mo`e da sobere pogolemo koli~estvo, a
pri toa plodovite da bidat lesno dostapni za povremena kontrola.
Dolgo ~uvawe mo`e da se ovozmo`i samo vo ladni skladi{ta
so optimalni i nepromenlivi uslovi so opredelen sostav na
vozduhot i negova navremena izmena, a vo soobraznost so osobinite
na proizvodot spored vidovite, sortite i potekloto.
Komori so normalna atmosfera (NA)- za kapacitet od 100 - 150
3
m obi~no se koristi kompakten agregat za ladewe, termi~ki
izoliran. Vo gorniot del nad vlezot e postavena grupa kondenzatori
i kompresori, a pod niv isparuva~ so ventilator. Kaj ponovo
54
__________________________________________________________________________________
izgradenite ladilnici se koristi edna centralna ma{inska hala, so
individualni decentralizirani instalacii vo komorite.
Rasporedot na studeniot vozduh vo komorite bara
vnimatelnost. Temeraturata treba da se namaluva postepeno, na po
polovina stepen i postepeno vnesuvawe na vla`en vozduh i do 95%.
Zasiteniot vozduh vo komorite so SO2, {to se sozdal kako rezultat
od biohemiskite procesi - di{eweto, isparuvaweto i dr. se
otstranuva so specijalni uredi za obnova na vozduhot. Ispu{taweto
na jagledioksid, etilen i drugi isparlivi materii od ovo{jeto gi
menuvaat uslovite na negovoto odr`uvawe, so zabavuvawe ili
zabrzuvawe na biohemiskite procesi (di{eweto, transpiracijata i
dr.). Ova posebno va`i za dolgo ~uvawe na jabol~estoto ovo{je.
Komori so kontrolirana atmosfera (CA)- mnogu sorti jabolka
uspe{no se ~uvaat vo obi~ni ladilnici so temperatura od 0 do 1 0S
i relativna vla`nost od 85 - 90%. No nekoi sorti ne mo`e vo takvi
uslovi da se ~uvaat dolgo i bez pogolemi zagubi, dodeka vo komorite
so kontrolirana atmosvera uspe{no se ~uvaat. Na primer sortata
zlaten deli{es vo obi~na komora brzo po~nuva da se zbr~kuva,
bidej}i ima mnogu izrazena transpiracija. So izrabotka na
komorite so SA atmosfera, postignat e zna~itelen napredok vo
tehnologijata na ~uvawe. Osven niskata temperatura, dodaden e
u{te eden faktor koj vlijae inhibitorno vrz procesot na
di{eweto. Izmenetiot sostav na kislorod (1-3%) i zgolemenata
sodr`ina na jaglen dioksid (3-6%), zna~itelno pridonesuva za
podolgo ~uvawe. Vo izmenetata atmosfera, se prodol`uva ~uvaweto
na ovo{jeto i so povisoki temperaturi, so {to se namaluva
intenzitetot na nekoi fiziolo{ki nepovolni promeni. Bez
opasnost i za pojava na gabni zaboluvawa mo`e da se zgolemi
koli~estvoto na relativnata vla`nost i preku 90%, so {to se
namaluvaat zagubite od transpiracijata i plodovite podolgo vreme
go zadr`uvaat sve`iot izgled. Poradi zabavenoto razlagawe na
pektinskite materii, {e}erite, kiselinite i dr. vo SA komorite,
jabolkata i drugoto ovo{je go zadr`uvaat dobriot vkus.
Kontroliranata atmosfera bara golemi izdatoci, zatoa se
prepora~uva vo niv da se ~uvaat samo prvoklasni plodovi, dobro
razvieni, sobrani vo optimalna zrelost i kalibrirani.
Uslovi za ~uvawe na plodovite od odredeni sorti jabolka
Plodovite od jabolka se pogodni za manipulirawe i ~uvawe. Vo
pogled na ~uvaweto plodovite od jabolka spa|aat vo pomalku
__________________________________________________________________________________
55
osetlivi ovo{ja, iako pome|u poedine~ni sorti postojat razliki vo
mo`nostite na ~uvawe, zavisno od karakteristikite na sortite,
lokacijata na odgleduvawe, klimata i agrotehnikata.
Za podolgo skladirawe doa|aat predvid samo plodovi od
ekstra i prva klasa so odli~ni osobini. Pregolemite plodovi treba
pred da se skladiraat vnimatelno, da se pregledaat i da se utvrdi
dali imaat fiziolo{ki bolesti (staklavost vo pogolema mera,
bra{navost, gorki damki, potemnuvawe okolu semenata lo`a i dr.).
Za ~uvawe na jabolkite vo ladilnicite se prepora~uvat od 0
0
S do 50S, vo zavisnost od sortata, reonot i dr.. Sortite koi ne se
osetlivi na niski temperaturi se ~uvaat na 00S, a osetlivite se
~uvaat na temperatura od 2 do 4 0S. Sostavot na vozduhot vo
komorite so CA atmosfera naj~esto se regulira taka {to
sodr`inata na CO2 da bide od 2 do 4% mnogu retko pove}e, a na O2 od
2 do 3 %.
Klasirawe i pakuvawe
So ogled na visokite ceni pri ~uvawe na jabolkata vo
ladilnici, pri berbata treba da se izvr{i grubo klasirawe na
plodovite. Definitivnata podgotovka na plodovite od jabolka za
pazar e pred samata realizacija. Pritoa treba da se izvr{i
klasirawe, miewe, su{ewe i pakuvawe. Klasirawe na plodovite
mo`e da se izvede ra~no i mehanizirano. Ra~noto klasirawe na
jabolkoto e bavno i subjektivno dodeka mehaniziranoto se izveduva
mnogu pobrzo. Za vreme na mehaniziranoto klasirawe jabolkata
doa|aat pod dejstvo na vodena struja vo sovremeni ma{ini za
klasirawe. Na podvi`ni traki plodovite se klasiraat po golemina,
masa i boja.
Slika 14. Sovremena linija za klasirawe jabolka
Poradi faktot {to pri procesot na ~uvaweto i
manipulacijata so plodovite pri nivnata realizacija, istite mo`e
56
__________________________________________________________________________________
mnogu lesno da dojdat do izvori na zagaduvawe, a zaradi
implementacija na eurepgap standardot, vo procesot na ~uvaweto i
manipulacijata na plodovite, potrebno e primena na soodvetni
standardi, merki, izrabotka na planovi, protokoli, prira~nici i
pravilnici i nivno strogo po~ituvawe.
Pravila za objekti i oprema za ~uvawe
- Gradba na podot zaradi odvodnuvawe (drenirawe);
- Odr`uvawe na ~istotata vo objektite i opremata (spored protokol
za ~istewe, zapoznavawe na rabotnicite, evidencija);
- Frlawe na otpadniot materijal (to~no odredeno mesto);
- ^uvawe na sredstvata za ~istewe (na odredeno mesto, nadvor od
magacinot);
- Koi sredstva se koristat - dali se odobreni za upotreba (~uvawe
na dokumenti za nabavka);
- Postavuvawe na svetilki (dali se za{iteni od kr{ewe) vo
prostorite za ~uvawe i kalibrirawe na plodovite;
- Postapka za rakuvawe so stakleni sredstva (protokol);
- Zabrana na pristap na `ivotni vo prostorot za plodovite
- Prezemawe merki za za{tita od vleguvawe na {tetnici ili nivno
uni{tuvawe (plan-protokol, znak).
Pravila pri kalibrirawe i pakuvawe
- Analiza na rizikot za higiena pri kalibrirawe i pakuvawe;
- Voveduvawe postapka za higiena;
- Pristap do toaleti i objekti za miewe do mestoto na rabotata;
- Instrukcii za rabotnicite za higiena (obuka ili upatstva za
rabotnicite vo odnos na higiena na hrana);
- Kontrola na izvr{uvawe na instrukciite za higiena (nadzor i
postoewe na zapisi).
Miewe na plodovite po berbata
- So kakva voda se mijat plodovite (potrebna analiza - dokumenti);
- Zemawe mostri za analiza na vodata (dokumentacija za postapka);
- Rezultati od analizata se validni samo od akreditirana
laboratorija;
__________________________________________________________________________________
57
Tretmani na plodovite po berba
- Koristewe sredstva za za{tita na plodovite vo plodo~uvali{ta
(evidencija);
- Koristewe vosoci za prema~kuvawe na plodovite;
- Dali sredstvata se registrirani za taa namena;
- Dali sredstvata se registrirani vo EU;
- Sposobnost na odgovornoto lice za tretmani na plodovite
(dokumentacija za obuka);
- Evidencija za primena na tretmanite i mestoto na tretmanot;
- Evidencija na datumot na tretmanot;
- Na~inot na izveduvawe na postbebeniot tretman;
- Trgovsko ime na preparatot;
- Objasuvawe za pri~ini za postberbenite tretmani;
Pravila za izgled na magacinite
- Podot i yidovite mora da bidat mazni i da nemaat golemi
puknatini;
- Tavanot, podot i yidovite mora da se lesni za ~istewe;
- Tavanot, podot i yidovite mora da se ~isti;
- Yidovite mora da se lesno dostapni za ~istewe,
- Cevkite i svetilkite koi se i koi visat na mestoto kade {to se
manipulira so proizvodot da se temelno is~isteni;
- Vratite i prozorcite mora da se ~isti za lesni odr`uvawe.
Pravilnik za pristap do toaleti
- Mora da ima vo blizina toaleti;
- Vlezot na toaletite ne smee da e svrten kon mestoto na pakuvaweto
na plodovite;
- Mora da postoi mesto za miewe na racete blizku toaletot;
- Treba da se koristi te~en sapun;
- Mora da ima izvestuvawe vo koe }e bide navedeno deka racete
treba da se mijat po sekoe odewe vo toilet;
- Toaletite mora da se ~isti.
Pravilnik za za{titnici i svetilki
58
__________________________________________________________________________________
Mora da se koristat plasti~ni svetilki ili da ima
za{titnici na niv na mestata kade {to se klasiraat, merat ili
skladiraat plodovite.
Pravilnik za ~uvawe na opasni materijali
Opasnite materii treba da se ~uvaat odvoeno od plodovite
soglasno regulativite
Pravilnik za kontakni povr{ini
Povr{inite koi doa|aat vo dopir so plodovite mora da se
~isti
Pravilnik za sredstva za ~istewe
- Dodeka se izveduva ~istewe na mestata ne smee da bidat
postaveni plodovite;
- Sredstvata za ~istewe koi se koristat vo pri ~isteweto na
opremata i ma{inite koi doa|aat vo dopir so plodovite mora da se
so namena za prehranbena industrija.
Pravilnik za li~na higiena
Sekoj vraboten treba da se gri`i za svojata higiena so cel da
go spre~i rizikot od kontaminacija na plodovite. Sekoj vraboten
mora da potpi{e kopija od pravilata za higiena.
Pravilnik za kontrola na {tetnici vo skladi{tata
- Mora da se prezemat merki za kontrola na {tetnici na mestata
kade {to se ~uvaat plodovite;
- Puknatinite i otvorite na magacinite mora da se zatvorat;
- Mamki za glodari treba da se postavat na mestoto na pakuvaweto i
~uvaweto na plodovite i istite da se proveruvaat na odreden
period.
Pravilnik za otstranuvawe na doma{ni `ivotni
- Zabraneto e vnesuvawe `ivotni vo prostoriite kade {to se
prisutni plodovite;
- Vleznata vrata na magacinot mora pravilno da se zatvora.
__________________________________________________________________________________
59
Pravila za posetiteli na magacinite
Zaradi baraweto na za~uvuvawe na ~istota vo magacinot
zadol`itelno e da se napi{at pravila za odnesuvawe na
posetitelite i so istite da bidat zapoznaeni.
- Pred vlez na magacinot zadol`itelno da se prijavite na
odgovornoto lice;
- Vlezot e dozvolen dokolku nosite ~isti obleka i obuvki;
- Ne gi dopirajte plodovite;
- Ne se pribli`uvajte do ma{inite;
- Ne konsumirajte hrana i pijaloci vo magacinot.
60
__________________________________________________________________________________
\UBREWE, OP[TI UPATSTVA
\ubrewe spored potrebite na kulturata
Koli~estvoto na |ubrivata treba da se odredi vo zavisnost od
potrebite na rastenieto za hranlivi sostojki so cel da se postigne
presmetanoto nivo na prinos i da se prisposobat vo odnos na
sodr`inata na hranlivite sostojki vo po~vata, dostapni za
rastenieto.
• Koli~estvoto na |ubrivoto treba da bide dobro zemjodelski
osnovana. Dokolku e niska, te{ko }e bide da se postigne
planiraniot prinos. Ako e mnogu visoka, mo`e da dojde do
nesakani posledici (zagaduvawe na `ivotnata sredina,
nepotrebni tro{oci).
• Hranlivite sostojki vo |ubrivata treba da se dobro
izbalansirani. Nedostatokot ili vi{okot od odredeni hranlivi
sostojki za rastenieto mo`e da predizvikaat negativen efekt.
• Site posledovatelni aktivnosti treba da odat vo prilog na toa da
se olesni mobilizacijata na hranlivite sostojki za rastenieto vo
po~vata vo lesno dostapna forma vo koja rastenijata maksimalno
gi primaat. Ova e posebno va`no za azotot bidej}i toj e mnogu
zastapen vo po~vata. Vi{okot azot {to e nadvor od zonata na
korenoviot sistem mo`e lesno da se izmie. Zatoa, vo praktikata
mnogu ~esto potrebnite koli~estva na azot treba da se vnesat vo
nekolku povtoruvawa vo tekot na vegetacijata.
• \ubrivata nikoga{ ne mo`at da gi pokrijat gre{kite i
nepravilnostite napraveni vo drugi operacii za vreme na
odgleduvaweto na kulturite.
• Opredeluvaweto na hranlivite sostojki za rastenijata e poseben
na~in so koj mo`e da se opredelat fiksni koli~estva na |ubriva i
vreme na nivna primena vo zavisnost od snabduvaweto na
kulturite so dostapni koli~estva na hranlivi materii.
__________________________________________________________________________________
61
Na~ini za odreduvawe na potrebite od hranlivi materii
Proizvodstvoto na pogolem prinos so dobar kvalitet se
postignuva so upotreba na balansirano i dovolno |ubrewe, kako so
organski, taka i so mineralni |ubriva.
\ubreweto treba da odgovara na hranliite potrebi na
zemjodelskite kulturi i da ja odr`uva optimalna plodnost na
po~vata so minimalno zagaduvawe na okolinata.
Opredeluvaweto na potrebnite koli~estva od hranlivi
materii se opredeluva na dva na~ina i toa:
- So analiza na po~vata;
- So analiza na rastitelen materijal (folijarna analiza).
Analiza na po~vata
• So po~venata analiza se opredeluva sodr`inata na hranlivi
materii vo slojot na po~vata kade {to se nao|a najgolemiot del
od korenoviot sistem;
• Optimalnata sodr`ina na oddelni hranliv materii vo po~vata e
poznata (Tabela 3)
• Vrz baza na opredelenite koli~estva hranlivi materii vo
po~vata i vrz osnova na potrebite na rastenieto za negov
normalen rast i razvoj (Tabela 4) se opredeluva potrebnoto
koli~estvo na |ubriva koi treba da se dodadat vo tekot na
vegetacijata;
• Dokolku sodr`inata na oddelni
hranlivi materii e pod
normalnoto nivo vo toj slu~aj koli~estvata na hranlivi materii
koi kulturata gi iznesuva so prinosot, potrebno e da se nagolemat
so cel da se podigne sodr`inata na toj element vo po~vata;
• Ovi ekstra koli~estva na hranlivi materii se opredeluvaat
presmetkovno i se vnesuvaat pred podignuvawe na nasadot so
rigoluvawe na dlabo~ina do 60 cm;
•
62
__________________________________________________________________________________
Primer:
- na jabolkoto mu e potrebno koli~estvo od 36 kg fosfor (R2O5) za
40 t/ha prinos,
- so analiza se utvrdilo deka momentalnata sodr`ina na fosofor
vo po~vata iznesuva 18 ppm,
- optimalnata sodr`ina na fosfor vo po~vata iznesuva 24 ppm,
odnosno deficit od 6 ppm,
- za podignuvawe na nivoto na fosfor vo sloj od 30 cm za 1 ppm
potrebno e da se vnesat 45 kg R2O5, odnosno 270 kg fosofor za 6
ppm
- kaj povekegodi{nite nasadi ova koli~estvo }e se vnese so
rigoluvawe do dlabo~ina na plugot, zatoa {to posle podignuvawe
na nasadot, mo`e da se intervenira samo do sloj od 30 do 35 cm, so
dlaboko orawe.
• Vreme i na~in na zemawe po~veni probi
-Analizata na po~vata na edna parcela se vr{i edna{ sekoi 4-5
godini;
-Probite za analiza se zemaat naesen po berbata, a pred
dlabokoto esensko orawe;
-Po~venite probi kaj nasadite so jabolka se zemaat na dve
dlabo~ini i toa 0-30 i 30-60 cm, odnosno dve prose~ni probi od
dvete dlabo~ini;
-Dokolku e po~vata uniformna po svojot sostav, na~inot na
obrabotka, gubreweto i kulturata, edna prose~na proba se pravi na
maksimalna povr{ina od 10 ha. Vo sekoj drug slu~aj (neuedna~eni
po~veni svojstva, na~in na iskoristuvawe i sl.), od sekoja
specifi~na parcela se pravi po edna prose~na proba od sekoja
dlabo~ina, odnosno 2 prose~ni probi;
-Po~vata se zema od 20 do 25 mesta vo cik-cak oblik (za povr{ina
od 10 ha) i se pribira vo dve golemi plasti~ni }esiwa. Vo sekoe od
}esiwata se stava etiketa koja gi sodr`i slednite podatoci: ime na
lokalitetot, br. na katastarska parcela, datum na zemawe na
probite i dlabo~ina);
-Probite se zemaat od strana na ovlasteno stru~no lice ili od
farmer koj ima zavr{eno krator kurs za zemawe po~veni probi.
__________________________________________________________________________________
63
Analiza na rastitelen materijal (folijarna analiza)
• So folijarnata analiza se opredeluva sor`inata na oddelni
makro i mikroelementi vo listot na jabolkata vo tekot na
vegetacijata. Osnovna cel na ovaa analiza e da se utvrdi
nedostatokot od nekoj hranliv elemnt, kao i na balansot na
oddelni elemnti i da se intervenira brzo so pomo{ na folijarno
tretirawe na rastenijata so te~ni |ubriva;
• Optimalnite sodr`ini na oddelni hranlivi elementi vo listot
na jabolkata se prika`ani vo Tabela 5;
• Intervencii popat na folijarno |unrewe se vr{at vo slednite
slu~ai:
-nedostatok od `elezo so `olteewe na listovite (hlorza);
-nedostatok od kalcium so pojava na gorki i plutesti damki
-nedostatok od azot so stagnacija na razvojot na vegetaivniot del
na rasenieto i `olteewe na listovite;
-nedostatok na magnezium so karakteristi~no `olteewe na
listovite i nivno prerano otpa|awe;
-korekcija na odnosot N:K.
Tabela 3. Optimalni sodr`ini na oddelni hranlivi elementi vo po~vata
Element
64
Sodr`ina vo ppm
Niska Sredna
Visoka
Vi{ok
Fosfor
0-20
20-40
40-100
>100
Kalium
<150
150-250
250-800
>800
Kalcium
<1000
1000-2000
<2000
-
Magnezium
<60
60-120
<120
-
Bor
<0,5
0,5-2
<2
-
@elezo
<150
150-200
<200
-
Mangan
<40
40-120
<120
-
Cink
<6
6-20
<20
-
Bakar
<2
2-15
<15
-
__________________________________________________________________________________
Tabela 4. Koli~estvo na hranlivi makro i mikroelemnti vo kg/t i g/t
Element
Plodovi
Drvenesti
delovi
Vo kg/t prinos
0,5
0,5
Azot
0,3
0,3
Fosfor
1,5
0,5
Kalium
0,1
2,1
Kalcium
0,16
Magnezium 0,09
Vo gr/t prinos
0,5
0,5
Mangan
3,0
4,0
@elezo
1,2
0,5
Bakar
2,0
1,0
Bor
1,0
1,0
Cink
Listovi
Vkupno
1,2
0,3
1,5
2,6
0,60
2,2
0,9
3,5
4,8
0,85
2,0
12,0
1,0
2,5
4,0
3,0
19
2,7
5,5
6,0
Tabela 5. Optimalni sodr`ini na oddelni hranlivi elementi vo
normalen list na jabolko
Deficit Nisko
Azot
Fosofor
Kalium
Kalcium
Magnezium
<1.60
<0.11
<0.70
<0.31
<0.03
<1.80
<0.15
<1.20
<1.30
<0.20
Mangan
@elezo
Bakar
Bor
Cink
<5
<25
<4
<11
<6
<22
<40
<6
<35
<20
Normalno
% vo suva materija
1.80-2.80
0.15-0.30
1.20-2.00
1.30-3.00
0.20-0.40
ppm
22-140
40-100
6-25
35-80
20-200
Visoko
>2.80
>0.30
>2.00
>3.00
>0.40
>140
>100
>25
>80
>200
Plan za |ubrewe
Vrz osnova na izvr{enite po~veni analizi i potrebite na
rastenijata se izgotvuva plan za |ubrewe koi farmerot }e gi
primenuva vo naredniot period od 5 godini. Planot gi sodr`i
potrebnite koli~estva oddelni hranlivi elementi, vreme na nivna
aplikacija vo tekot na vegetacijata, kako i na~inot na nivnata
aplikacija. Vo zavisnost od pojava na odredeni simptomi, po`elna e
korekcija na planot so cel toj da se optimizira. Vo tekot na
vegetacijata mo`e da se izvr{at folijarni analizi i vrz baza na
__________________________________________________________________________________
65
dovienite podatoci da se izvr{i dopolnitelna korekcija na planot
za |ubrewe.
Koli~estva i vreme na aplikacija na oddelni hranlivi elementi
• Azot
-
Koli~estvata na azot variraat vo golema mera vo zavisnost od
pove}e faktori: sortata, klimatskite i po~veni uslovi,
gustinata na nasadot, intenzitet na kroewe, kako i sodr`inata
na drugi hraniva vo po~vata.
-
Za ton plodovi i izgradba na soodvetna vegetativna masa kaj
jabolkata, se potrebni 2,2 kg ~ist azot, {to za proektiran
prinos od 40 toni odgovara na vkupno kli~estvo od 88 kg/ha.
Poradi mo`ni zagubi na azotot so ispirawe i isparuvawe
potrebno e dozite da se zgolemat za 20-30 % (za 18-27 kg).
-
To~nite dozi na |ubivo, treba da se odredat so pomo{ na
hemiska analiza na po~vata za sekoj nasad posebno i vrz baza na
opredelenite dostapni koli~estva na azot vo po~vata, da se dade
preporaka za |ubrewe so azotno |ubre. Programata za |ubrewe so
azot treba da ovozmo`i porast na letorastite od 20 do 30 cm,
dobra boja na plodovite i sodr`ina na azot vo listot od 1,8 do
2,8 % suva materija. Navedenite koli~estva treba da se namalat
vo uslovi na stroga rezidba. Vo uslovi na zatrevuvawe
koli~estvata na azot potrebno e da se zgolemat za okolu 30 kg/ha
~ist azot.
-
Na esen se |ubri najmnogu so edna tretina od potrebnoto vkupno
koli~estvo na azot, a preostanatiot del vo dve povtoruvawa, vo
tek na vegetacijata. Prvata apikacija e na po~etokot na april.
Pred poslednoto |ubrewe, se prepora~uva da se napravi hemiska
analiza na listot so cel da se utvrdi ishranetosta na
rastenieto i da se korigiraat dozite.
-
Ne se prepora~uva |ubrewe so azot na jabolkata po juli, poradi
opasnost od prodol`ena vegetacija.
-
Vo nieden slu~aj dozite na azot ne smeat da nadminat 200 kg/ha
~ista materija. Kaj ovo{tarnicite koi se oraat azotnite
|ubriva se rasfrlaat pod drvata, dodeka kaj onie so me|u posev
|ubrivata se rasfrlaat vo lenta (naj~esto pod linijata za
ve{ta~ki do`d)
66
__________________________________________________________________________________
-
Folijarnata aplikacija na urea (46 % azot) poka`uva dobri
rezultati kaj jabolkite koga klimatskite uslovi ili sostojbata
na ovo{kite pobaruva brza interencija so azot.
-
Kaj jabolkite se koristat koncentracii od 2,7 kg N/1000 l voda (6
kg urea) pri {to se apliciraat maksimum do 2000 l/ha so po~etok
od 7-10 dena posle precvetuvawe i toa tri pati na rastojanie od
10 dena. Vo nieden slu~aj ne smee celoto potrebno koli~estvo
azot da se aplicira folijarno.
• Fosfor
-
Koli~estvata na dostapen fosofor vo ovo{tarnicite te{ko
mo`e da se opredeli. Ovo{kite imaat dlabok koren i mo`at da
crpat hranlivi materii od pogolema dlabo~ina, vo sporedba so
ednogodi{nite rastenija i na toj na~in go koristat fosoforot
koj ne mo`e da se opredeli so voobi~aena analiza na po~vata.
Ima golem broj faktori koi vlijaat vrz koli~estvata na
|ubriva i efikasnosta na nivnoto iskoristuvawe: reakcija na
po~vata (rN), temperaturata, vlagata, kompaktnosta na po~vata
i sl..
-
Vo sekoj slu~aj, utvrdeno e deka zdravite rastenija
iskoristuvaat pove}e fosfor od dobro obezbedeni, otkolku od
siroma{ni po~vi. Zatoa periodi~ni testirawa na po~vata se
neophodni.
-
Fosforot vo po~vata e re~isi nepodvi`en, pa zatoa povr{insko
vnesuvawe na fosforni |ubriva kaj ovo{ni nasadi ne se taka
efikasni kako kaj ednogodi{nite rastenija. Najgolem del od
povr{inski vneseniot fosfor nema da bide iskoristen vo
prvata godina. Korewata koi se nao|aat poplitko }e iskoristat
del od nego, dodeka drugite koli~estva }e se koristat vo
narednite godini.
-
Vo momentot koga se podiga jabolkov nasad, mnogu e va`no da se
izvr{i korekcija na nedostatok od koj bilo hranliv element
(posebno fosoforot) i korekcija na rN po~venata reakcija
(kalcizacija) vrz baza na prethodna detalna hemiska analiza na
po~vata.
-
Za proizvodstvo na ton jabolka i vegetativna masa potrebni se
okolu 0,9 kg fosfor. Za proizvodstvo na 40 t/ha jabolkata ima
potreba od 36 kg fosfor.
__________________________________________________________________________________
67
• Kalium
-
Obezbedenosta na rastenijata so kalium vlijae vrz goleminata
na plodovite, nivnata boja, otpornosta na rastenijata na niski
temperaturi i mrazevi, i napadite od bolesti. Povolnostite od
dobrata obezbedenost so kalium se gubat dokolku sodr`inata na
azot vo rastenieto e visoka. Odnosot na sodr`inata na azot i
kalium (N:K) ne smee da bide pogolema od 1 : 1 do 1,5 : 1. Vi{okot
na kalium doveduva do imobilizacija na magneziumot (Mg).
-
Najdobra slika za obezbedenosta so kalium dava analizata na
listot. Za proizvodstvo na t jabolka, zaedno so vegetativnata
masa, potrebni se 5.5-5.6 kg/ha kalium, odnosno za prinos od 30
tona potrebni se 165-170 kg/ha kalium. Dokolku analizata
poka`e dostapni formi od 120-150 ppm, se smeta deka ima
dovolno kalium. Ne smee da se vnesuva poveke od 3 kg K2O na
vozrasno drvo, bez razlika kolku e golem nedostatokot od
kalium. Vkupnoto koli~estvo na kalium ne smee da pomine 450
kg/ha bez razlika na brojot na stebla i na toa kolkav e
nedostatokot od kalium.
-
Rano naprolet kaliumot se vnesuva posebno ili vo kombinacija
so azotot. Vo nekoi slu~ai se vnesuva i naesen poradi
nedostatok od vreme naprolet. Dokolku se vnese na esen mo`no e
da dojde ispirawe na mali koli~estva, pa poradi toa podobro e
da se vnese naprolet.
• Kalcium
-
Dokolku koli~estvoto Sa vo po~vata se niski i dokolku vo
minatoto se javuvale problemi so pojava na plutasti to~ki i
dokolku sodr`inata na kalcium vo listot e pod 1.3 % (1.3-3%
Tabela 5), potrebno e da se vnesat dopolnitelni koli~estva na
Sa. Ednokratno |ubrewe so 20-30 kg gips/steblo bi trebalo da
bidat dovolni i da gi zadovolat potrebite vo narednite 6
godini.
-
Vakvoto |ubrewe mo`e zna~itelno da go namali dostapniot Mg
i K. Poradi toa, folijarnoto |ubrewe so rastvor od 0.5 kg/1000l
voda Sa-hlorid (koncentacijata e mnogu va`na), ~etiri pati
sekoja vtora nedela po~nuvaj}i od sredinata na juli se smeta za
popovolen na~in. Sa-hloridot e nepovolen za ajdared, pa zatoa
za ovaa sorta se prepora~uva Sa-nitrat so 9 kg/1000 l ili Sahelat (da se vidi vo upatstvoto na preparatot). Sa-nitratot e
68
__________________________________________________________________________________
dobar ako ima potreba od dopolnitelni koli~estva na azot, no
ne smee da se primenuva po sredinata na juli.
-
Folijarnata aplikacija na Sa mo`e da predizvika povredi na
listot ili plodovite ako aplikacijata se vr{i pri niski
temperaturi i vla`no vreme koe go oddol`uva su{eweto na
rastvorot. Povredi nastanuvaat i ako Sa se aplicira pri toplo
vreme nad 25oS. Optimalnite koli~estva Sa vo po~vata se
dadeni vo Tabela 3.
-
Rastvorot so Sa mora da stapi vo direkten kontakt so plodot za
da bide primen, poradi toa potrebni se koli~ini na voda koi
mo`at da go natopat celoto rastenie.
• Magnezium
-
Koli~estvata na magnezium koi treba da se vnesat zavisat od
testiraweto na po~vata i nejzinite svojstva kako i odnosot K :
Mg koj ne treba da nadmine 1,5. Koli~estvata od 100 do 250 ppm
vo po~vata se smetaat za dovolni koga se podiga ovo{tarnik.
Normalnata sodr`ina na magnezium vo listot iznesuva 0.2 - 0.4
% na suva materija.
-
Za podolgotrajna korekcija mo`e da se izvr{i aplikacija na Mg
vo po~vata, no rezultatite ne se momentalni. Za korekcii na
po~vata se koristi dolomit na po~vi so niska rN.
-
Dokolku ne e potrebna kalcifikacija, se prepora~uva 550 - 770 g
Mg kaj vozrasni stebla(pr 5-7. kg K2SO4+Mg so 11% Mg i 21%
K2O). Ova |ubrivo se aplicira rano naprolet.
-
Za folijarno |ubrewe se prepora~uva magnezium sulfat 20
kg/1000 l voda. Koncentracijata na rastvorot ne smee da bide
pogolema od 40 kg/1000 l voda. Tri aplikacii na vremensko
rastojanie od dve nedeli. Rastenijata se vla`at dodeka ne po~ne
da kape ratvor od niv. Po~etok na tretmanite e posle
formirawe na kalus.
-
Mo`ni se povredi na listot pri me{awe na magnezium sulfatot
so pesticidi.
Balans na hranlivite materii vo po~vata
Pokraj dobrata obezbedenost na po~vata so oddelni hranlivi
elementi, mnogu va`no e da postoi odreden balans pome|u niv zatoa
__________________________________________________________________________________
69
{to visokata ili niskata sodr`ina na odreden element vlijae vrz
dostapnosta na drugi hranlivi elementi, neophodni za rastenijata.
-
Azotot ima vlijanie vrz dostapnosta na kaliumot i borot.
-
Fosforot e anjon koj silno reagira i se vrzuva so kalciumot.
Poradi toa vo karbonatni po~vi i po~vi bogati so kalcium se
javuva nedostatok od fosfor. Visoki sodr`ini od fosfor
vlijaat vrz dostapnosta na mikroelementite i toa: `elezo,
bakar, cink.
-
Visoka sodr`ina na kalium vlijae vrz dostapnosta na kalcium,
magnezium i bor. Dokolku rN reakcijata na po~vata se ka~i nad
6.5, podvi`nosta na kaliumot se namaluva, dodeka pri rN
reakcija 7 i pove}e, podvi`nosta na kaliumot e silno namalena.
-
Vi{okot na kalcium vo po~vata mo`e da predizvika nedostatok
od magnezium, fosofor i mikroelementi.
-
Vi{okot od magnezium predizvikuva t.n. efekt na “slepuvawe na
po~vata” i predizvikuva nedostatok od fosfor, kalium, i azot.
Mnogu e va`en i odnosot Ca : Mg. Optimalen odnos na ovie dva
elementa e 7 : 1.
-
@elezoto i manganot treba da se vo odnos 1.5 : 1. Dokolku
sodr`inata na mangan ja nadmine sodr`inata na `elezo,
podvi`nosta na `elezoto opa|a, a so toa opa|a i fotosintezata.
Dostapnosta na `elezoto e namalena vo varovni~ki po~vi so
visoka sodr`ina na kalcium.
Lice odgovorno za |ubreweto
• Vo op{tata dokumentacija vo tabelata vo koja se vodi evidencija
za zada~ite i odgovornostite, se vodi evidencija za imeto na
rabotnikot koj e zadol`en da vodi evidencija za |ubreweto i koj
ja izvel operacijata (ili negovata zamena).
• Pokraj toa vo potrebno e da se vodi evidencija za sie treninzi i
rabotni iskustva koi ja odreduvaat kompetentnosta na liceto koe
e odgovorno za |ubreweto.
Oprema za |ubrewe
• \ubrivata se apliciraat so primena na soodvetna oprema.
• Opremata mora postojano da se odr`uva.
70
__________________________________________________________________________________
• Za sekoja operacija na odr`uvawe na opremata se vodi evidencija
vo poseben formular.
Skladirawe na neorganskite |ubriva
\ubrivata treba da se ~uvaat vo originalnite pakuvawa i vo uslovi
koi se potrebni za nivno skladirawe
Za da se namali opasnosta od {tetnoto vlijanie na |ubrivata
vrz `ivotnata sredina, postojat posebni propisi za ~uvawe i
rakuvawe na |ubrivata.Osnovnite principi {to treba da se imaat
previd se:
• Organizaciski propisi
-
Orientacija na skladi{tata za |ubrivo vo odnos na drugi zgradi
i konstrukcii;
-
Vo skladi{tata treba da postoi vozdu{na razdvoenost me|u
|ubrivata i sredstvata za za{tita na rastenijata, zaradi
spre~uvawe na nivnata kontaminacija;
-
\ubrivata ne se ~uvaat so primarni proizvodi i rasad;
-
Skladi{tata da se za{titeni od vlaga; da bidat dobro
provetreni i izolirani od do`dovnica ili kondenzacija;
Pokrieniot prostor da bide soodveten za za{tita na site
neorganski |ubriva, t.e. pra{iva, granuli ili te~nosti od
atmosferski vlijanija kako: son~eva svetlina, mraz i do`d. Ako
organskte |ubriva se ~uvaat na farmata, treba da se skladiraat
vo ozna~en prostor koj }e bide na najmalku 25 metri od direktni
izvori na voda i povr{inska voda;
• Tehni~ki propisi
-
Pravila za za{tita od po`ar;
Visina na redewe na |ubrivoto;
Proizvodna partija, identifikacija, ozna~uvawe;
Kapacitet za skladirawe na te~ni |ubriva;
Dozvoleno opteretuvawe i volumenot na sadovite;
Otpornost na pritisok i protekuvawe;
Bele`ewe na sadovite;
Mera~i za pritisok;
Zemjen nasip {to }e go opkru`uva skladi{teto, dozvolen period
za skladirawe;
__________________________________________________________________________________
71
- Spre~uvawe na korozija.
\ubrivata treba da se ~uvaat na mesta oddale~eni od sve`i
proizvodi, rasadnici, hrana za `ivotni i hrana za ~ove~ko
konzumirawe.
\ubrivata mo`at mnogu lesno da gi zagadat drugite proizvodi,
skladirani vo istite prostorii. \ubrivata, pesticidite,
mineralnite masla mo`e da se ~uvaat na isti mesta samo pod uslov
da bidat fizi~ki oddale~eni edni od drugi i da se pravilno
etiketirani.
• Upotreba na organski |ubriva
- Organskite |ubriva mora da se apliciraat najmalku tri meseci
pred berba;
- Organskite |ubriva ne smeeat da ja zagrozat sigurnosta na
zemjodelskiot proizvod;
- Organskite |ubriva mora da se skaldiraat vo soglasnost so
nacionalnata legislativa
Najmala oddale~enost od odredeni objekti treba da se zapazi pri
izgradbata na novi farmi, skladi{ta za arsko |ubre i silosi:
- 50 m oddale~enost od vodni tekovi i izvori (tuka spa|aat i
kanalite za navodnuvawe), no ne pomalku od ve}e propi{anata
{irina na za{titnite pojasi;
- 500 m oddale~enost od vodnite baseni koi se del od centralniot
sistem za snabduvawe so voda;
- 1000 m oddale~enost od zdrastveni objekti, osven ako ne e
navedeno poinaku;
- 200 m oddale~enost od hidro-meteorolo{ki stanici i stanici za
nabquduvawe od dr`aven interes.
• Organskite |ubriva ne smeat nikoga{ da dojadat vo kontakt so
obraniot proizvod;
• Upotrebata na organsko |ubrivo od ~ove~ko poteklo e
zabraneto;
• Elementite koi gi sodr`i organskoto |ubrivo mora da se
poznati;
• Organskite |ubriva mora da se registriraat;
• Pred upotrba na organskite |ubriva po`elno e istite da se
analiziraat od prisustvo na te{ki metali i drugi
potencijalni {tetni substancii.
72
__________________________________________________________________________________
NEGATIVNO VLIJANIE NA PREKUMERNOTO \UBREWE
VRZ @IVOTNATA SREDINA
So razvojot na hemiskata industrija, proizvodstvoto na
mineralnite |ubriva e vo postojan podem. Vo borbata za {to
povisoki prinosi, nivnata primena vo zemjodelieto e se pogolema.
Dobrata i izbalansirana obezbedenost so potrebnite hranlivi
materii e eden od osnovnite preduslovi za postignuvawe na visoki i
kvalitetni prinosi.
Za da se postigne potrebnoto nivo i balans na site hranlivi
materii potrebni za normalaen rast i razvo na rastenijata,
neophodni se redovni i periodi~ni testirawa na plodnosta na
po~vata i rastitelniot materijal. Vakvata redovna kontrola
ima za cel da gi obebedi rastenijata so potrebnite koli~ina na
hraniva i da spre~i nivna prekumerna upotreba. Prekumernata
upotreba na ve{ta~kite |ubriva ima dvoen negativen efekt:
negativen ekonomski efekt i zagaduvawe na ~ovekovata okolina.
Zgolemuvaweto na koli~inite na hranlivi materii po edinica
povr{ina, vo kombinacija so drugi merki, gi zgolemuvat prinosite
do odredeno nivo posle koe sekoe dodatno zgolemuvawe na
koli~inite na |ubriva ne se efektuira so soodvetno zgolemen
prinos. Vakvoto neumereno |ubrewe vodi kon proizvodstvo so
poslab kvalitet, zgolemuvawe na tro{ocite na proizvodstvo i
zagaduvawe na ~ovekovata okolina.
Visokite koli~ini na azot vo nitratna forma doveduvaat do
zgolemuvawe na sodr`inata na nitrati vo po~vata i nivno ispirawe
vo podzemnite vodi i vodata za piewe. Nitratite sami po sebe ne se
{tetni, no vo po~vata doa|a do nivna transformacija vo nitrite
koi se {tetni za ~ovekovoto zdravje. Dokolku dojde do redukcija na
nitratite vo organite za varewe doa|a do truewe. Ovo{kite vo
uslovi na visoka sodr`ina na nitrati manifestiraat hloroza, go
namaluvaat prinosot i vo ekstremni uslovi uginuvaat. Toksi~noto
dejstvo na nitritite se manifestira i preku nivno povrzuvawe so
amino-kieslinite pri {to se sozdavaat sodinenija od tipot na
nitrozamin koj imakancerogeno dejstvo. Spored FAO dnevnata
maksimalna dozvolena doza za nitrati iznesuva 5 mg/kg telesna
te`ina, dodeka za nitritite taa iznesuva 0.2 mg/kg telesna te`ina.
__________________________________________________________________________________
73
So razvojot na zemjodelieto, sostojbata so zagaduvawe na po~vata i
podzemnite vodi so nitrati i nitrite stanuva se poalarmantna so
{to se nametnuva potrebata od postojan monitoring na nivnata
sodr`ina.
Nema cvrsti dokazi deka zgolemenata sodr`ina na fosfor vo
po~vata ima negativno vlijanie vrz ~ovekovoto zdravje. Samo
dokolku fosforot od bilo koja pri~ina dojde vo povr{inskite vodi
(ezera i reki) toj stanuva zagaduva~ so toa {to go ovozmo`uva
razvojot na algi i drugi vodni rastenija i na toj na~in ja zabrzuva
eutrifikacijata na vodata. Pri koncentracija od 0.01 ppm
fosforot doveduva do eutrifikacija na vodite vo ezerata i
vodotecite {to vodi kon problemi na nivna upotreba vo
ribarstvoto, turizmot, industrijata i upotreba vo doma}instvata
kako voda za piewe. Vo poslednite nekolku dekadi to~kastite
izvori n azagaduvawe (industrijata, naseleni mesta) se namaleni
poradi razni pri~ini, taka {to zemjodleieto sega e glaven izvor na
fosfor vo povr{inskite vodi.
Osnoven mehanizam so koj foforot doa|a do vodnite tela e preku
erozija. Poradi toa, site merki za konzervacija na po~vata
(terasirawe, obrabotka po izohipsi, obrabotka pri optimalna
vla`nost) koi ja namaluvaat erozijata mora da se primenuvaat vo
praktika. Posebno vnimanie treba da se posveti na koli~inite i
na~inot na aplikacija na fosfornite |ubriva. Visoki dozi koi ne
se vneseni vo po~vata ja zgolemuvaat koli~inata na fosfor koja se
ispira od zemjodelskite povr{ini. Primenata na ovie merki ima
posebno zna~ewe na nakloneti tereni.
Negativnoto vlijanie na visokite dozi na kalium vo po~vata se
ogleduva vo blokirawe na dostapnosta na nekoi hranlivi materii
kako na primer: kalciumot, magneziumot i azotot.
74
__________________________________________________________________________________
NAVODNUVAWE SPORED GAP STANDARDI
Spored GAP standardite vodata e eden od faktorite koi
mo`at da predizvikaat zagaduvawe na proizvodstvoto i poradi toa
od osobeno zna~ewe e da se primenuva kvalitetna voda za
navodnuvawe. Pokraj toa dobrata zemjodelska praktika voveduva i
standardi za koristewe na vodata spored potrebite na rastenieto,
kako i postapki za optimizirawe na koristeweto na vodata za
navodnuvawe, odnosno postignuvawe maksimalni prinosi so {to e
mo`no pomalo koristewe na vodata.
Za da mo`e da se ima to~en uvid vo proizvodstvoto na
jabolkata, GAP predviduva proceduri i zadol`enija koi {to treba
da gi vr{i proizvoditelot i toa:
Kontrola na vodata
1. Vodata treba da se upotrebuva na takov na~in, taka {to
koli~estvoto na upotrebenata voda i koli~estvoto na
otpadnata voda da se svede na minimum.
2. Informaciite koi se odnesuvaat za upotrebata na voda za
navodnuvawe mora da se a`urirani (registrirani vo poseben
formular).
Tip i kvalitet na vodata
Izvorot na voda koja se koristi za navodnuvawe mora da se
navede (bunar, hidrosistem, povr{inska voda i sl.). Mora da se
imaat predvid mo`nite izvori na zagaduvawe na vodata za
navodnuvawe (pr. dokolku se upotrebuva povr{inska voda mora da se
znae dali ima kanalizacija vo blizina na istata). Potrebna e
dokumentacija za kvalitetot na vodata za navodnuvawe, osobeno od
mikrobiolo{ki aspekt.
Upotreba na voda
Da se registrira vo poseben formular koga e navodnuvano i
kolku voda e dadena pri sekoe navodnuvawe.
Registracija
__________________________________________________________________________________
75
1. Informacii koi se odnesuvaat za dozvola za upotreba na
vodata mora da se poseduvaat (kaj nas nema posebna
legislativa, nitu institucija zadol`ena za opredeluvawe na
kvalitetot na vodata za navodnuvawe, nitu izdavawe
odobrenie za koristewe vrz baza na kvalitetot, poradi toa
vodata treba da e od 1-3 klasa spored MDK klasifikacijata).
Inspekcija na vodata
Kvalitetot na vodata za navodnuvawe treba redovno da se
kontrolira, spored tipot na izvorot na voda i mo`nostite za
kontaminacija na vodata.
OPREDELUVAWE NA KVALITETOT NA VODATA ZA
NAVODNUVAWE
Kvalitetot na vodata e tesno povrzan i zavisen od nejzinata
namena. Ako vodata se upotrebuva za piewe, potrebno e taa da ima
odredeni karakteristiki i nejziniot kvalitet da se opredeluva
spored odredeni kriteriumi, a dokolku pak se koristi za ladewe vo
industrijata, toga{ se potrebni drugi kvalitetni karakteristiki,
pa i drugi kriteriumi za opredeluvawe na kvalitetot. Mo`e da se
ka`e deka kvalitetot na vodata e karakteristika na izvorot na
vodata. Kvalitetot na vodata kako karakteristika na izvorot ja
dava negovata upotreblivost za opredelena namena, odnosno vo koja
merka kvalitetot na vodata gi zadovoluva potrebite na
vodokorisnikot. Kvalitetot na vodata e definiran so opredeleni
hemiski, fizi~ki i biolo{ki karakteristiki. Duri i nekoi li~ni
stavovi, kako na primer vkusot, mo`e da se merilo za kvalitetot na
vodata. Me|utoa koga se zboruva za kvalitetot na vodata za
navodnuvawe poseben akcent se stava na hemiskite i fizi~kite
karakteristiki na vodata, a mnogu poretko se zemaat predvid i
nekoi drugi karakteristiki.
Hemiski svojstva na vodata za navodnuvawe
Sekako deka od site svojstva na vodata za navodnuvawe
najzna~ajni se hemiskite, poradi toa {to najgolemiot broj na
problemite {to se povrzani so kvalitetot na vodata za
76
__________________________________________________________________________________
navodnuvawe se vo tesna vrska so nejziniot hemiski sostav.
Problemite koi se javuvaat poradi hemiskiot sostav na vodata za
navodnuvawe se najte{ki za re{avawe i baraat dosta multivalentno
poznavawe na uslovite za proizvodstvo na kulturite. Hemiskiot
sostav na vodata e mnogu promenliv, osobeno za iste~nite vodi i ima
sezonski karakter, odnosno vodata e najmnogu optovarena so {tetni
materii toga{ koga e najmalo koli~estvoto na vodata {to te~e vo
vodotekot. Toa e vo letniot period, koga i najmnogu se primenuva
navodnuvaweto.
Rastvorenite soli vo vodata za navodnuvawe so sebe ja nosat
opasnosta od nivno natrupuvawe vo po~vata pri dolgogodi{noto
navodnuvawe. Poradi toa prvite klasifikacii na vodata za
navodnuvawe se bazirale vrz stepenot na mineralizacija na vodata
za navodnuvawe. Sodr`inata na soli vo vodata za navodnuvawe i
denes se sre}ava vo re~isi site klasifikacii, a vo poednostavnite
klasifikacii, duri i kako osnoven element i kriterium za ocenka
na kvalitetot na vodata. Vo mnogu slu~ai i vakviot ednostaven
kriterium mo`e da za{tedi mnogu trud koj treba da se vlo`i vo
kompletnata analiza na kvalitetot na vodata za navodnuvawe,
osobeno ako se raboti za vodi so mnogu mala sodr`ina na soli.
Marinov (citira Vučić, 1976) naveduva deka dozvolena
sodr`ina na soli vo vodata za navodnuvawe e 1,1 - 1,7 g/l. Dokolku
vodata sodr`i od 1,7 do 3,0 g/l vkupni soli, potrebno e da se izvr{i
kvantitativna analiza na vodata za navodnuvawe, poradi toa {to
tolerantnata sodr`ina na Na2CO3 e do 1,0 g/l, na NaCl e do 2,0 g/l
i na Na2SO4 e do 5,0 g/l. Dokolku koncentracijata na solite vo
vodata za navodnuvawe e pogolema od 4,0 g/l, toga{ zapo~nuva
zasoluvawe na po~vite i tie vodi ne se pogodni za navodnuvawe.
Me|utoa vo praktikata na navodnuvaweto, posebno vo sredna Azija,
Arabija i severna Afrika za navodnuvawe se koristat vodi {to
sodr`at 3-6, pa duri i do 8 g/l vkupni soli. Vo uslovi na suva klima
i golem broj zalevawa, dokolku se upotrebuvaat vakvi vodi za
navodnuvawe, samo vo edna sezona vo po~vata mo`e da se vnesat i
preku 100 t/ha soli.
Kvalitetot na vodata ne se procenuva samo vrz baza na
vkupnata sodr`ina na soli, tuku i vrz baza na poedine~nite soli
koi se sodr`at vo nea. Naj~esti prisutni katjoni vo vodata za
navodnuvawe se kalciumot, magneziumot, natriumot i kaliumot, a
naj~esti anjoni se bikarbonatite, sulfatite i hloridite (Hofman
et al., 1983). Spored istite avtori od golemo zna~ewe za kvalitetot
na vodata, vo nekoi slu~ai mo`e da bidat i nitratite, karbonatite
__________________________________________________________________________________
77
i mikroelementite. Nitratite iako se korisni za rastenijata, vo
pregolemi
koli~estva
mo`e
da
predizvikaat
nesakano
intenzivirawe na vegetativniot porast, zadocnuvawe na zreeweto i
zagaduvawe na podzemnite vodi. Karbonatite imaat zna~ewe samo
ako pH e pogolemo od 8,5. Mikroelementite (kako {to se bor, selen,
litium) naj~esto ne se prisutni vo vodata za navodnuvawe, no
dokolku se pojavat i vo mnogu mali koncentracii, mo`e da
predizvikaat golemi o{tetuvawa na kulturite. Koli~estvoto i
vidot na solite koi se prisutni vo vodata za navodnuvawe mnogu
varira.
Pove}eto od avtorite koi davaat ednostavni klasifikacii za
opredeluvaweto na kvalitetot na vodata za navodnuvawe pokraj
vkupnite soli, kako zna~aen kriterium gi vnesuvaat i jonite na
natriumot i negoviot soodnos so sumata na joni na kalcium i
magnezium i nekoi drugu joni. Vnesuvaweto na natriumoviot jon vo
pove}eto klasifikacii e rezultat na negovite poznati negativni
dejstva vrz strukturata na po~vata. Porano se mislelo deka so
pomo{ na vakvite klasifikacii mo`e da se donese ne samo osnovna,
tuku i dopolnitelna ocenka za kvalitetot na vodata za navodnuvawe.
Ova nè upatuva na zaklu~ok deka za da se izvr{i pravilna procenka
na kvalitetot na vodata ne mo`e da se razmisluva ednostrano, samo
vrz baza na eden parametar ili pak samo vrz baza na nekolku
elementi. Isto taka nè upatuva na eden nov zaklu~ok deka pred da se
donese kone~en stav za kvalitetot na nekoja voda za navodnuvawe,
potrebno e kompleksno da se prou~at site okolnosti koi vlijaat na
nejzinata upotreblivost. Hemiskite analizi i klasifikaciite se
samo osnova koja slu`i kako pojdoven materijal, pri {to ne treba
da se potceni nitu edna klasifikacija.
Fizi~ki svojstva na vodata za navodnuvawe
Vodata kako materija se karakterizira so niza na fizi~ki
svojstva (bez boja, bez miris, temperatura, gustina...). Od fizi~kite
svojstva za zna~ewe vo navodnuvaweto na ovo{nite kulturi se
temperaturata na vodata i koli~estvoto na suspendirana materija.
Od aspekt na temperaturata na vodata, osobeno zna~ajno e
dokolku za navodnuvawe se upotrebuva mnogu ladna voda. Optimalna
temperatura na vodata za navodnuvawe e temperaturata na
ambientot. Dokolku vodata ima temperatura mnogu poniska od
ambientalnata, mo`no e da se javat posledici pri usvojuvaweto na
vodata od strana na rastenijata, nekoi izgorenici i sl.. Ovie
78
__________________________________________________________________________________
problemi se asociraat so upotreba na mnogu ladna bunarska ili
izvorska voda. Postojat pove}e tehniki za eliminirawe na
problemot na ladna voda za navodnuvawe (no}no zalevawe, zagrevawe
vo bazeni ili preku prodol`eni cevovodi so temna boja...).
Suspendiranite materii se vsu{nost cvtsti ~esti~ki koi se
nao|aat vo vodata za navodnuvawe. Suspendiranite materii po~esto
se sre}avaat vo vodata od otvoreni vodoteci, otkolku vo izvorskata
ili vodata od stabilizirani bunari. Dokolku vo vodata ima mnogu
suspendirani ~esti~ki mo`e da dojde do nivno talo`ewe vo
kanalskata mre`a, delumno zatnuvawe na cevovodite, zatnuvawe na
emiterite (kapalkite i t.n.).
Biolo{ki svojstva na vodata za navodnuvawe
Vodata za navodnuvawe se karakterizira i so niza na
biolo{ki karakteristiki. Od posebno zna~ewe se eventualnoto
prisustvo na plevelni semiwa i organizmi patogeni za
rastenijatal, koi mo`e da gi ima vo otvorenite vodoteci i vo
otvorenata kanalska mre`a. Pri koristewe na podzemni vodi ne
mo`e da se javat vakvite problemi.
Od druga strana pak mnogu zna~ajni se mikrobiolo{kite
svojstva na vodata za navodnuvawe, pred se sodr`inata na
mikrorganizmi koi se patogeni za ~ovekot. Prisustvoto na vakvi
mikrorganizmi vo golema mera ja namaluva bezbednosta na hranata.
Ova e osobeno zna~ajno za jabolkata (koja se konsumira sve`a) i
vodata za navodnuvawe treba da ne e zagadena so vakvi
mikroorganizmi. Osobeno rizi~ni se vodite na otvorenite
vodoteci vo koi se vlevaat fekalni vodi (kanalizacija) ili
podzemnite vodi koi se vo blizina na septi~ki jami, laguni i sli~ni
postrojki za sobirawe na otpadnite vodi. Za standardite na
EUREPGAP potrebno e da se doka`e deka vodata za navodnuvawe
nema vo sebe mikroorganizmi koi bi ja namalile bezbednosta na
hranata.
Vodata koja se koristi vo zemjodelstvoto mo`e da bide
kontaminirana so patogeni bakterii koi mo`e da go naru{at
zdravjeto kaj potro{uva~ite. Naj~esti patogeni mikroorganizmi
kako biolo{ki opasnosti se:
- Escherichia coli
__________________________________________________________________________________
79
-
Vibrio cholerae
Cryptosporidium parvum
Cyclospora cayetanensis
Norwalk virus
Salmonella spp.
Shigella spp.
Gardia lamblia
Toxisplasm gondii
Hepatitis A virus
Obi~no vodata koja se koristi vo zemjodelstvoto mo`e da
poteknuva od pove}e izvori i toa:
- reki, potoci i rezervoari;
- podzemna voda;
- voda od javen vodovod.
Brojot na mikroorganizmi vo nadzemnata i vodata od
rezervoarite
e
varijabilna
(nekolku
iljadi
mikrorganizmi/mililitar po do`d, do relativno namalen broj po
avto purifikacija {to e normalen proces koj se javuva vo te~nite
vodi. Zagaduvaweto na ovie vodi mo`e da bide od razli~ni izvori
(`ivotni, lu|e, otpadni vodi {to se vlevaat itn.). Delumno
eliminirawe na zagaduvaweto mo`e da se izvr{i so upotreba na
interventni metodi, kako {to se filtri. Isto taka za da se
za{titat izvorite na voda treba:
- da nema prisustvo na `ivotni i deca vo blizina na poleto
(zemjodelskoto zemji{te);
- konstrukcii na rabotnicite za odr`uvawe li~na higiena,
kako i higiena na rabotnite prostorii, sanitarii itn.;
- ispravno upravuvawe so sistemite za navodnuvawe i
distribucija na vodata.
Diviot svet, vklu~uvaj}i gi insektite, glodarite, vle~ugite i
pticite se mnogu ~esti prenesuva~i na bolesti. Me|utoa, apsolutna
za{tita na vodata od diviot svet e nevozmo`na, taka {to
minimizirawe na potencijalnoto zagaduvawe e uspeh. Podzemnata
voda mo`e da bide kontaminirana so varieteti na biolo{ki i
hemiski opasnosti, koi vklu~uvaat:
- bakterii, virusi, paraziti i protozoi;
- otpadoci;
- nitriti;
80
__________________________________________________________________________________
-
sinteti~ki organski hemikalii;
te{ki metali;
rezidui na nafta;
produkti sozdadeni pri procesot na oksidacija od razni
{tetni gasovi i dr..
Generalno se veruva deka podzemnata voda e pomalku podlo`na
na kontaminacija od nadzemnata voda bidej}i sodr`inata na
nejzinite bakteriski i organski komponenti drasti~no se namaluva
preku procesot na prirodna filtracija, preku karpite i glinenite
naslagi. Sodr`inata na bakterii vo podzemnata voda mo`e da
varira od nekolku do nekolku stotici organizmi na mililitar. Pod
odredeni uslovi potencijalot za zagaduvawe na podzemnata voda od
strana na nadzemnata voda mo`e da pretstavuva golem rizik.
Dobrata zemjodelska praktika isto taka vklu~uva i praktika
na konzervirawe na po~vata i vodata, kako {to e konstrukcija na
kanali, strukturi za kontrola na vodovodot (podzemni odvodni
cevki, kanalizacioni cevki itn.), odvoeni rezervoari, vegetativni
barieri, itn., {to vsu{nost predstavuvaat fizi~ki barieri vo
slu~aj na golemo i za~esteno zagaduvawe na vodata koja se koristi.
Periodi~no treba da se ispituva kvalitetot na vodata pri
{to se zemaat probi za mikrobiolo{ko ispituvawe na vodata.
Za da se odredi dali vodata koja se koristi vo zemjodelskoto
proizvodstvo e kontaminirana so fekalni materii, indikator e
prisustvo na fekalna koliformna bakterija, osobeno Escherichia
coli.
Navremenite i to~ni izve{tai za mikrobiolo{kiot kvalitet
na vodata se od golema va`nost za dobrata zemjodelska praktika.
Odreduvaweto na specifi~ni patogeni bakterii vo vodata mo`e
ponekoga{ da bide nekompatibilno. Tie mo`e da bidat prisutni vo
mnogu mali koli~estva i da
ne mo`e da se detektiraat.
Mikrobiolo{kite karakteristiki na vodata se varijabilni vo
zavisnost od odredeni faktori kako : izvorot na voda za koristewe,
sezonata i vremeto na zemawe proba.
Naj~est metod za pro~istuvawe na vodata predstavuva
dezinfekcija so hlor ili drug dezificient, ili pak upotreba na
filtri za pro~istuvawe odnosno filtracija.
Tabela 6. Generalni proceduri za dezinfekcija na kontaminirani vodni izvori
__________________________________________________________________________________
81
Izvor
Testirawe na vodata
Zatvoren sistem, podzemen ili pokrien Edna{ godi{no test na po~etok na sezonata
rezervoar
Nepokrien izvor, otvoren kanal, voden Sekoi tri meseci za vreme na sezonata
rezervoar, ribnik
Gradski/Podra~en voden sistem
Redovno sledewe na izve{taite od gradskiot /
podra~en sistem (mese~no, ~etvrtgodi{no ili
godi{no)
Dopolnitelni testirawa mo`e da dojdat predvid pri
pointenzivni incidentni slu~ai koi mo`e da predizvikaat
kontaminacija na vodata kako {to se golem do`d ili poplava.
Tehnika na zemawe mostri za analiza na vodata
Za da se dobijat sakanite informacii za nekoj vid voda za
navodnuvawe, potrebno e da se izvr{i analiza na nejzinite
fizi~ki, biolo{ki i hemiski svojstva. Zaradi dobivawe jasna slika
za sodr`inata na poodelnite materii vo vodata za navodnuvawe,
analizata treba da se izvr{i vrz reprezentativen primerok,
odnosno probata vrz koja }e se izvr{i analizata na vodata treba vo
potpolnost da ja pretstavuva vodata {to se ispituva. Na~inot na
zemawe na probite naj~esto e prika`an vo literaturata za
hemiskite analizi na probite, no sepak tvrdime deka agronomot
mora da bide zapoznaen so na~inot na zemawe na probite.
Tehnikata na zemawe na probite ne e sekoga{ ista, tuku zavisi
od toa {to treba da se analizira, koi podatoci ni se potrebni i
prirodata na izvorot na voda za navodnuvawe (dali se raboti za
bunar, reka, ezero). Zemaweto na probite na voda od bunari koi se vo
funkcija i normalno rabotat ne pretstavuva nekoj pogolem
problem, pred sè poradi toa {to kaj bunarite nema golemi promeni
vo sostavot na vodata, osobeno ako od bunarot ramnomerno se crpi
voda. Kaj bunarskata vodata mo`no e da doa|a do promena na
hemiskiot sostav vo slu~aj koga vodata se crpi so intenzitet koj e
pogolem od dotekot na voda vo bunarot, {to se primetuva posle
opa|aweto na nivoto na vodata vo bunarot, pa i nejzino potpolno
iscrpuvawe. Naj~esto ne mo`e da se predvidi dali }e dojde do vakva
situacija, a ako se pojavi treba da se izvr{i dopolnitelna analiza
na vodata.
82
__________________________________________________________________________________
Pote{ko e da se zemaat probi od povr{inskite vodoteci,
osobrno ako istite ne se regulirani i kontrolirani. Kvalitetot na
vodata vo golema merka e zavisen od koli~estvoto na vodata koe
protekuva vo momentot, pa e najdobro probite za kvalitetot na
vodata da se povrzani i so protokot na voda vo vodotekot. Dokolku
vo vodotekot ima pove}e voda, kvalitetot e podobar i obratno.
To~nata tehnika na zemawe probi spored vreme i prostor mo`e da
se razraboti, duri otkako }e se izvr{i analiza na protokot na voda
vo vodotekot.
Kontroliranite vodoteci (kako {to e kanalskata mre`a) koi
se snabduvaat so voda od nekoi akumulacii, naj~esto nemaat golemi
promeni vo hemiskata kompozicija na vodata vo vreme i prostor,
taka {to nema potreba od mnogu ~esti analizi na kvalitetot na
vodata.
Zemawe reprezentativni probi od golemi i dlaboki ve{ta~ki
i prirodni ezera mo`e da bide golem problem. Naj~esto vodata vo
ovie ezera ne e potpolno izedna~ena (izme{ana) i se javuva potreba
od zemawe probi od razli~ni dlabo~ini i razli~ni lokacii, za da se
dobie jasna slika za kvalitetot na vodata. Za razlika od golemite
ve{ta~ki i prirodni ezera, spored kvalitetot vodata vo malite
akumulacii e homogena i dovolno e probite da se zemaat na istekot
od kade {to vodata navleguva vo kanalskata mre`a.
Probite za analiza na vodata za navodnuvawe treba da se
zemaat vo stakleni ili polietilenski {i{iwa so volumen od 1 do 2
l. Ovie {i{iwa treba da se fizi~ki i hemiski ~isti. Pred da se
zeme probata, {i{iwata nekolku pati dobro se promivaat so vodata
od koja }e se zeme probata. Dokolku se zema proba od bunari, istata
treba da se zeme otkako pumpata porabotila izvesen period, a ne
vedna{ posle nejzinoto vklu~uvawe. Kaj vodotecite probite se
zemaat od mesto kade {to vodata te~e normalno i toa na nekolku
santimetri pod povr{inata na vodata. Toa go pravime za da se
izbegnat masnotiite i drugite materii koi se nao|aat na
povr{inata. Probite treba da se analiziraat kolku {to e mo`no
pobrzo, posle nivnoto kolekcionirawe. Brzinata so koja }e se
izvr{at hemiskite analizi e zna~ajna poradi mo`nosta za pojava na
nekoi hemiski promeni dodeka vodata stoi vo sadovite vo koi se
zemeni probite. Ovie promeni mo`e da go izmenat sostavot na
vodata i da dadat pogre{na slika za nejziniot kvalitet. Mnogu e
va`no probata da e prosledena so kompleten opis na mestoto i
na~inot na nejzinoto zemawe.
__________________________________________________________________________________
83
Probite za mikrobiolo{ka analiza na vodata za navodnuvawe
se zemaat vo sterilizirani sadovi, koi mo`e da se dobijat od
instituciite ovlasteni da vr{at mikrobiolo{ka analiza na
vodite, kade {to mo`e da se dobijat i instrukcii na koj na~in da se
zeme proba od vodata za mikrobiolo{ka analiza bez pritoa da se
izvr{i zagaduvawe na mostrata.
84
__________________________________________________________________________________
Potrebni hemiski analizi za opredeluvawe na kvalitetot
na vodata za navodnuvawe
Agronomot to~no mora da znae koi analizi treba da se
izvr{at za da se opredeli kvalitetot na vodata za navodnuvawe. Ova
sekako zavisi od pristapot vrz baza na koj }e se izvr{i
ocenuvaweto na kvalitetot na vodata za navodnuvawe, pa taka za
razli~en pristap, odnosno za razli~na klasifikacija e potrebno da
se analiziraat i razli~ni elementi. Spored preporakite na FAO
za opredeluvawe na kvalitetot na vodata za navodnuvawe e potrebno
da se izvr{i analiza na slednive hemiski parametri:
Tabela 7. Potrebni laboratoriski analizi za opredeluvawe na naj~estite problemi so
kvalitetot na vodata za navodnuvawe
Parametar
SALINITET
Sodr`ina na soli
Elektri~en konduktivitet
Vkupno rastvoreni suvi
materii
Katjoni i anjoni
Kalcium
Magnezium
Natrium
Karbonati
Bikarbonati
Hloridi
Sulfati
MAKROELEMENTI
Nitraten azot
Amonija~en azot
Fosfaten fosfor
Kalium
RAZNOVIDNI VLIJANIJA
Bor
Kiselost
Odnos na adsorbiran natrium
Oznaka
Edinica
merka
Naj~esti vrednosti vo
vodata za navodnuvawe
ECw
TDS
dS/m
mg/l
0 - 3 dS/m
0 - 2000 mg/l
Ca++
Mg++
Na+
CO3-HCO3-ClSO4--
meq/l
meq/l
meq/l
meq/l
meq/l
meq/l
meq/l
0-20 meq/l
0 - 5 meq/l
0 - 40 meq/l
0 - 0,1 meq/l
0 - 10 meq/l
0 - 30 meq/l
0 - 20 meq/l
NO3 - N
NH4 - N
PO4 - P
K+
mg/l
mg/l
mg/l
mg/l
0 - 10 mg/l
0 - 5 mg/l
0 - 2 mg/l
0 - 2 mg/l
B
pH
SAR
mg/l
meq/l
0 - 2 mg/l
6,0 - 8,5
0 - 15
dS/m - Decisimens na metar SI edinica merka za elektri~en
konduktivitet. Ovaa merka e potpolno ekvivalentna so starata
edinica merka milimho za santimetar (mmho/cm).
mg/l - miligrami na litar e pribli`no ekvivalentna edinica na
edinicata delovi od milion (ppm (parts per million)).
__________________________________________________________________________________
85
meq/l - miliekvivalenti na litar (mg/l : ekvivalentna masa = me/l;
ekvivalentna masa = molarna masa : valentnost). Za da se pretvori
vo SI edinica merka 1 me/l = 1mmol/l korigiran so vrednosta na
valencijata.
NO3 - N - zna~i deka laboratorijata }e ja opredeli sodr`inata na
nitrati vo vodata za navodnuvawe, no rezultatot }e go dade kako
~ist azot od nitratna forma. Sli~no na ova se vr{i i
opredeluvaweto za NH4 - N, pri laboratorisko opredeluvawe NH4,
a se vnesuva podatok za ~ist elementaren azot koj se nao|a vo ovaa
forma. Vkupno dostapniot azot za rastenijata od vodata za
navodnuvawe e zbirot na ~istiot azot od ovie dve formi. Istata
procedura se upotrebuva i za fosforot.
SAR - se presmetuva vrz baza na podatocite za Na, Mg i Ca vo meq/l,
podetalno objasneto kaj metodot na US Salinity Laboratory.
Sekoja od ovie analizi se izveduva spored metodika koja {to e
propi{ana so zakon, ili pak se dadeni preporaki za toa koi tehniki
da se primenat pri sekoja od analizite.
Pove}eto
od
rezultatite
{to
se
odnesuvaat
na
koncentracijata na jonite treba da se izrazat vo meq/l
(miliekvivalenti na litar). Ovaa edinica merka e prifatena za
upotreba od pove}eto avtori, iako ne e SI merka. Ovde ja
primenuvame ovaa edinica merka, zaradi kompatibilnosta so
originalnite klasifikacii i so svetskata literatura.
Laboratoriskite analizi na koncentracijata na poedinite joni
naj~esto se dadeni vo mg/l. Potrebno e ovaa edinica merka da se
pretvori vo meq/l za da mo`e ponatamu da se primenuva vo
klasifikaciite. Pretvoraweto na mg/l vo meq/l se izveduva na
sledniov na~in:
1. Se opredeluva ekvivalentnata masa na jonot i toa taka {to
molarnata masa se deli so valentnosta na istiot.
2. Masenata koncentracija izrazena vo mg/l se deli so
ekvivalentnata masa za dadeniot jon i se dobivaat meq/l.
Vo narednata tabela se dadeni molarnite masi, valentnostite
i ekvivalentnite masi za jonite koi naj~esto se sre}avaat vo vodata
za navodnuvawe.
86
__________________________________________________________________________________
Tabela 8. Molarna masa, valentnost i ekvivalentna masa
za nekoi katjoni i anjoni
Ime
Kalcium
Magnezium
Natrium
Kalium
Bikarbonati
Sulfati
Hloridi
Karbonati
Nitrati
Hemiski
znak
Ca
Mg
Na
K
HCO3
SO4
Cl
CO3
NO3
Molarna
masa
Katjoni
40,1
24,3
23,0
39,1
Anjoni
61,0
96,1
35,5
60
62
Valentnost
Ekvivalentna
masa
2
2
1
1
20,05
12,15
23,0
39,1
1
2
1
2
1
61,0
48,05
35,5
30
62
Primer za pretvorawe na mg/l vo meq/l:
Da se izrazi masenata koncentracija na kalciumot, koj{to vo
vodata za navodnuvawe se sodr`el so 340,85 mg/l vo meq/l.
1. ekvivalentna masa = molarna masa : 2
ekvivalentna masa = 40,1 : 2 = 20,05
2. meq/l = mg/l : ekvivalentna masa
meq/l = 340,85 : 20,05 = 17 meq/l
Odnosno, kalciumot vo vodata za navodnuvawe se sodr`i so 17 meq/l.
Zabele{ka: Ekvivalentnata masa mo`e direktno da se iskoristi od
tabelata, taka {to nema potreba od nejzino presmetuvawe.
Spored SI edinica merka vo koja treba da se izrazuvaat
vrednostite e mmol/l ili pak mol/m3. Ova se molarni koncentracii.
Dokolku vrednosta izrazena vo meq/l se podeli so valentnosta na
jonot toga{ se dobiva molarna koncentracija izrazena vo mmol/l ili
mol/m3. Zna~i deka molarnata koncentracija na kalciumot od
predhodniot primer e:
17 meq/l : 2 = 8,5 mmol/l
Direktnoto pretvorawe na mg/l vo mmol/l e koga vrednosta na
masenata koncentracija izrazena vo mg/l se podeli so molarnata
masa na elementot, odnosno:
molarna koncentracija = masena koncentracija : molarna masa
ako go iskoristime istiot primer za kalciumot, toga{:
molarna koncentracija = 340,85 : 40,1 = 8,5 mmol/l.
Elektri~niot konduktivitet e izrazen so edinica merka dS/m.
Ovaa edinica merka potpolno odgovara na edinicata merka koja
porano bila vo upotreba i e narekuvana milirecipro~niomi na
santimetar, ili pak milimho na santimetar i se ozna~uva kako
__________________________________________________________________________________
87
mmho/cm. Sosema e sèedno dali za opredeluvawe na kvalitetot na
vodata za navodnuvawe }e se upotrebuva elektri~niot
konduktivitet (ECw) ili pak vkupno rastvotenite suvi materii vo
edinica volumen na vodata (TDS). Pome|u ovie dva parametra postoi
tesna povrzanost koja spored Shainberg & Ostter (1978) e izrazena na
sledniov na~in:
TDS (mg/l) = 640 x ECw (dS/m)
ili dokolku se raspolaga so vkupno rastvorlivite soli vo vodata za
navodnuvawe konduktivitetot }e se opredeli kako:
ECw (dS/m) = TDS (mg/l) : 640.
Opredeluvaweto na koj bilo od ovie parametri vo hemiska
laboratorija e mnogu ednostavno, no dokolku se ispituvaat vkupnite
soli so isparuvawe na vodata vo platinski sad i dokolku vodata vo
sebe sodr`i bikarbonati, istite }e se izgubat vo tekot na
isparuvaweto. Pri isparuvaweto se gubat najmalku polovina od
prisutnite bikarbonati i ovoj metod e to~en samo za vodi koi vo
sebe ne sodr`at bikarbonati. Poradi toa mo`ebi e podobro da se
koristi elektri~niot konduktivitet, koj {to se meri kako
elektri~en otpor pome|u dve paralelni elektrodi potopeni vo
rastvorot. ^istata destilirana voda e dielektrik i so zgolemuvawe
na sodr`inata na soli vo vodata proporcionalno raste i
elektri~niot konduktivitet. Elektri~niot konduktivitet zavisi
od brojot na jonite vo vodata, a ne od nivnata masa. Poradi toa
goreiznesenata relacija mo`e da se upotrebuva samo dokolku vodata
ima konduktivitet do 10 dS/m. Dokolku vrednosta za
konduktivitetot e pogolema od ovaa, a se raboti za konduktivitet
koj e rezultat na me{avina na soli,toga{ ne }e mo`e ve}e da se
zboruva za linearna zavisnost.
Koga se zboruva za elektri~en konduktivitet, se misli na
elektri~en konduktivitet na vodata za navodnuvawe (ECw) ili pak
na po~veniot rastvor (ECs) meren na 25 oC. Se znae deka so
nagolemuvaweto na temperaturata na vodata za 1 oC elektri~niot
konduktivitet se zgolemuva za okolu 2%. Pri toa oznakata za
elektri~en konduktivitet bi trebalo so sebe da ja nosi i oznakata
koja se odnesuva na temperaturata na rastvorot pri koja e
opredeluvana, na primer vo na{iot slu~aj ECw25, me|utoa istoto ne
se pravi od prakti~na pri~ina i tuka toa posebno se istaknuva.
Dokolku temperaturata na rastvorot ne e to~no 25 oC pri mereweto,
toga{ treba da se izvr{i korekcija za temperaturata. Sovremenite
instrumenti za opredeluvawe na elektri~niot konduktivitet vo
88
__________________________________________________________________________________
sebe imaat vgradeno temperaturna kompenzacija, pa nema potreba od
korekcija.
Klasifikacii na vodata za navodnuvawe spored hemiskite svojstva
Irigaciski koeficient spored Stebler
Kako rezultat na dolgogodi{ni prou~uvawa na vlijanieto na
solite vrz razli~nite kulturni vidovi, Stebler go predlo`il
takanare~eniot „irigaciski koeficient“ kako kriterium za ocenka
na kvalitetot na vodata za navodnuvawe. Irigaciskiot koeficient
e empiriski opredelen, a negovata vrednost vsu{nost go
pretstavuva koli~estvoto na vodata koja treba da se ispari za da se
javi tolkava akumulacija na soli vo po~vata, za toa {tetno da vlijae
na kulturata i prinosot. Ovaa vrednost se odnesuva za dlabo~ina od
1,2 m i izrazena e vo in~i. Dokolku ovaa vrednost se pomno`i so 25,4
kolku {to ima milimetri vo eden in~, mo`e da se opredeli ova
koli~estvo voda vo mm. Od prilo`enoto se zaklu~uva deka
pogolemite vrednosti na irigaciskiot koeficient (koj se ozna~uva
so „k“) zna~at i pokvalitetna voda i obratno.
Vo zavisnost od hemiskiot sostav na vodata za navodnuvawe se
predlo`eni tri razli~ni formuli za opredeluvawe na
irigacioniot koeficient i toa:
1. Dokolku vodata sodr`i pomalo koli~estvo natriumovi joni
otkolku hloridni joni (izrazeno vo meq/l), toga{ se primenuva
slednava formula za presmetka na k.
288
k=
(uslov na primena rNa+<rCl-)
−
5rCl
2. Dokolku vodata sodr`i pomalku hloridni joni od joni na
natrium, me|utoa istovremeno sodr`inata na joni na natrum e
pomala od zbirnoto koli~estvo na hloridnite i sulfatnite joni
(izrazeno vo meq/l) se primenuva formulata:
288
k=
(uslov na primena rCl- < rNa+ < rCl- + rSO4--)
+
−
rNa + 4rCl
3. Na krajot, dokolku vodata sodr`i pove}e natriumovi joni od
zbirnata sodr`ina na hloridnite i sulfatnite joni (izrazeno vo
meq/l), se primenuva formulata:
288
k=
(uslov na primena rCl- + rSO4-- < rNa+)
−−
10rNa + − 5rCl − − 9 rSO4
__________________________________________________________________________________
89
Pri toa r e oznaka za sodr`ina na poedinite joni vo meq/l.
Ponatamu vrz baza na dobienite vrednosti za irigaciskiot
koeficient se vr{i ocenka na kvalitetot na vodata za
navodnuvawe.
Tabela 9. Klasifikacija na kvalitetot na vodata za navodnuvawe spored
irigaciskiot koeficient na Stebler
Irigaciski
Ocenka na vodata
Uslovi za koristewe na vodata
koeficient (k)
>18
Dobra
Mo`e da se upotrebuva bez primena na
posebni merki za spre~uvawe na
akumulacijata na {tetni soli vo po~vata
18 - 6
Zadovolitelna
Potrebno e da se prezemat merki za
spre~uvawe na zasoluvaweto na po~vata, so
isklu~ok na po~vi koi imaat povolna
prirodna drena`a
5,9 - 1,2
Nezadovolitelna Re~isi sekoga{ e potrebna primena na
ve{ta~ka drena`a
<1,2
Lo{a
Ne e pogodna za navodnuvawe
Irigaciskiot koeficient, kako klasifikacija ne gi tretira
vkupnite soli, tuku samo soodnosot pome|u sodr`inata na
poedine~nite joni vo vodata za navodnuvawe. Ve}e be{e spomnato
deka vakvite klasifikacii ne mo`e vo potpolnost da gi zadovolat
sovremenite kriteriumi za kvalitetot na vodata za navodnuvawe.
Klasifikacijata koja e dadena od Stebler se odnesuva samo na eden
mal del od problemite, koi pak se odnesuvaat na posledicite od
upotrebata na nekvalitetna voda za navodnuvawe i daleku od toa
deka samo so primena na edna vakva klasifikacija mo`e da se dade
kone~na ocenka za kvalitetot na vodata za navodnuvawe. Sepak, isto
taka ve}e be{e spomnato deka nitu edna klasifikacija ne treba
potpolno da se otfrli, taka {to i ovaa klasifikacija mo`e da
najde svoja primena vo praksata.
Primer: Da se opredeli kvalitetot na vodata za navodnuvawe ako so
hemiska analiza se dobieni masenite koncentracii na slednive
joni:
Element
Masena koncentracija
mg/l
Na+
49,5
Cl32,0
SO4-123,4
Za da se pristapi kon presmetkata e potrebno masenata
koncentracija izrazena vo mg/l da se pretvori vo koncentracija
izrazena vo meq/l. Postapkata na pretvorawe e slednava:
90
__________________________________________________________________________________
Prvo se opredeluva ekvivalentnata masa na sekoj od jonite na
takov na~in {to molarnata (atomskata) masa se deli so valentnosta
na jonot. Potoa, koncentracijata izrazena vo mg/l se deli so
ekvivalentnata masa i se dobiva koncentracija vo meq/l. Postapkata
e prika`ana vo slednava tabela:
Element
Masena koncentracija (mg/l)
Molarna
masa
Valentnost
Ekvivalentna
masa
Koncentracija vo
meq/l
1
Cl
SO4
Na
2
32,0
123,4
49,5
3
35,45
96,06
23,00
4
1
2
1
5=3:4
35,45
48,03
23,00
6=2:5
0,90
2,57
2,15
Otkako se opredeleni koncentraciite vo meq/l se vr{i izbor
od prilo`enite formuli i se zema edna so koja treba da se izvr{i
presmetkata. Vo slu~ajov izborot e vtorata formula, poradi toa
{to e ispolnet uslovot na primena:
rCl- < rNa+ < rCl- + rSO4-Presmetkata se izveduva na sledniov na~in:
k=
288
288
288
288
=
=
=
= 50,09
−
2,15 + 4 ⋅ 0,90 2,15 + 3,60 5,75
rNa + 4rCl
+
Spored dobienite rezultati se raboti za dobra voda za
navodnuvawe, poradi podatokot deka dobieniot rezultat e pogolem
od 18. Pokraj toa, ova zna~i i deka so dolgoro~na primena na ovaa
voda mo`e da se primenat vkupno 1272,3 mm, bez toa osetno da se
odrazi na po~vata.
Klasifikacija spored Nejgebauer
Klasifikacijata spored Nejgebauer e razrabotena za primena
vo uslovi na Vojvodina. Taa na{la golema primena na prostorite na
porane{na Jugoslavija, pa so toa i vo Makedonija. Ovaa
klasifikacija se bazira na sodr`inata na vkupni soli vo vodata za
navodnuvawe i na soodnosot na zemnoalkalnite katjoni kalcium i
magnezim (Ca++ + Mg++) sprema katjonite na alkalnite elementi
natrium i kalium (Na+ + K+), odnosno samo natrium. Pogolemiot
odnos zna~i podobar kvalitet pri ista sodr`ina na vkupni soli,
bidej}i vo takov slu~aj koli~estvoto na zemnoalkalnite joni e
pogolemo od sodr`inata na alkalnite.
Spored ovaa klasifikacija vodite se podeleni vo 4 klasi kako
{to e dadeno vo slednava tabela.
__________________________________________________________________________________
91
Tabela 10. Klasifikacija na vodata za navodnuvawe spored Nejgebauer
Kategorizacija
Klasa
odnos
vkupni soli mg/l
Besprekorni
<700
I
(Ca+Mg) : (Na+K) > 3
Vodi za navodnuvawe
<700
Ib
(Ca+Mg) : Na > 3
Dobri vodi za navodnuvawe
<700
II
(Ca+Mg) : Na > 1
Somnitelni
700-3000
IIIa
(Ca+Mg) : Na > 3
Vodi za navodnuvawe
700-3000
IIIb
(Ca+Mg) : Na > 1
<700
IVa
(Ca+Mg) : Na < 1
Lo{i
700-3000
IVb
(Ca+Mg) : Na < 1
Vodi za navodnuvawe
>3000
IVc
(Ca+Mg) : Na > 3
>3000
IVd
(Ca+Mg) : Na > 1
>3000
IVe
(Ca+Mg) : Na < 1
Spored ovaa klasifikacija vodite od prva klasa mo`e da se
koristat za navodnuvawe i rasoluvawe na soleni po~vi, vodite od
vtora klasa za navodnuvawe, no ne i rasoluvawe. Vodite od treta
klasa, pred da se primenat za navodnuvawe, treba da se proveri koi
soli gi sodr`at, pa dokolku gi zadovolat kriteriumite duri toga{
da se upotrebat za navodnuvawe. Vodite od ~etvrta klasa ne se
koristat za navodnuvawe.
Primer:
Da se opredeli kvalitetot na vodata za navodnuvawe spored
Nejgebauer ako se znae:
Vkupni soli: 1230 mg/l
Ca++ = 75 mg/l
Mg++ = 38 mg/l
Na+ = 102 mg/l
K+ = 28 mg/l
Prvo se opredeluva koncentracijata na poedine~nite joni vo
mili ekvivalenti na litar. Presmetkata e prika`ana vo narednava
tabela.
Element
Masena koncentracija (mg/l)
Molarna
masa
1
Ca
Mg
Na
K
2
75
38
102
28
3
40,08
24,32
23,00
39,10
92
Valentnost
4
2
2
1
1
Ekvivalentna
masa
5=3:4
20,04
12,16
23,00
39,10
Koncentracia vo
meq/l
6=2:5
3,74
3,13
4,43
0,72
__________________________________________________________________________________
Otkako se opredeleni koncentraciite za sekoj od elementite
vo meq/l, se vr{i zamena vo formulata za opredeluvawe na odnosot
na zemnoalkalnite so alkalnite elementi, i toa:
(Ca+Mg) : Na = (3,74 + 3,13) : 4,43 = 6,87 : 4,43 = 1,55
Zna~i ovaa voda sodr`i 1230 mg/l vkupni soli i odnosot e
pomal od 3, {to zna~i deka spa|a vo III b klasa - somnitelni vodi,
koi pred upotrebata treba da bidat provereni, a toa se odnesuva
osobeno za sod`inata na solite koi gi sodr`i.
Zabele{ka: Dokolku se utvrde{e deka vodata spa|a vo I b klasa,
toga{ treba da se proveri dali go ispolnuva uslovot za I a klasa, so
dodavawe na kaliumot vo presmetkata, odnosno so primena na
formulata:
(Ca+Mg) : (Na+K)
Dokolku povtorno se dobie rezultat pogolem od 3, vodata se
klasira kako I a klasa.
Klasifikacija na US Salinity Laboratory (1954)
Ovaa klasifikacije e razrabotena od personalot na
laboratorijata za salinitet na Soedinetite Amerikanski Dr`avi
(US Salinity Laboratory), vo Riversajd, Kalifornija. Vo nea se
opfateni dva mnogu zna~ajni parametra koi go determiniraat
kvalitetot na vodata za navodnuvawe. Toa se vkupnite soli, odnosno
elektri~niot konduktivitet i odnosot na absorbiran natrium SAR
(Sodium Adsorption Ratio), odnosno opasnosta od alkalizacija na
po~vata. I dvata osnovni parametra vo ovaa klasifikacija se
obrabotuvaat posebno, no kone~noto klasirawe na vodata se vr{i
diagramski, vrz baza na ovie dva elementa.
Vkupnata koncentracija na soli vo vodata za navodnuvawe e
mo`ebi najzna~ajniot parametar od site kriteriumi za kvalitetot
na vodata za navodnuvawe. Zna~eweto na ovoj parametar u{te pove}e
se zgolemuva od faktot deka i salinitetot na po~vata se doveduva vo
vrska i zavisen e od salinitetot na vodata za navodnuvawe. Vo
klasifikacijata predlo`ena od US Salinity Laboratory vkupnata
koncentracija na soli vo vodata za navodnuvawe e razrabotena
preku elektri~niot konduktivitet na vodata i dadeni se 4 klasi na
vodata za navodnuvawe i toa:
C1 - Spa|aat vodi ~ij konduktivitet e od 0 do 0,250 dS/m i se
narekuvaat slabo zasoleni vodi. Mo`e da se upotrebuvaat za
navodnuvawe na re~isi site kulturi i mo`nosta da se pojavi
problem povrzan so salinitetot na po~vata e svedena na minimum.
__________________________________________________________________________________
93
Ima potreba od nagolemuvawe na normata na zalivawe so cel da se
postigne malo promivawe na solite, no toa promivawe naj~esto se
javuva i pri normalnata primena na navodnuvaweto, osven kaj po~vi
so ekstremno mala vodopropustlivost.
C2 - Spa|aat vodi ~ii konduktivitet se dvi`i od 0,250 do 0,750 dS/m
i se narekuvaat sredno zasoleni vodi. Ovie vodi mo`e da se
upotrebuvaat za navodnuvawe dokolku se primenuvaat sredni
koli~estva voda za ispirawe na solite (neto-normata na
navodnuvawe se zgolemuva za izvesen procent, koj }e se procedi
nadsvor od zonata na rizosferata i so sebe promiva del od solite).
Ovie vodi mo`e da se upotrebuvaat za navodnuvawe na sredno
osetlivite kulturi na soli i toa vo najgolem broj slu~ai bez
prezemawe nikakvi merki za kontrola na solite.
C3 - Spa|aat vodi ~ii konduktivitet e od 0,750 do 2,250 dS/m. Se
narekuvaat zasoleni vodi. Ovie vodi ne smee da se upotrebuvaat za
navodnuvawe dokolku po~vata e slabo drenirana. Duri i kaj dobro
dreniranite po~vi, vo pogolem broj slu~ai, mo`e da ima potreba od
prezemawe specijalni merki za kontrola na salinitetot.
C4 - Spa|aat vodi ~ii konduktivitet e nad 2,250 dS/m i se narekuvaat
silno zasoleni vodi. Ne se pogodni za navodnuvawe vo normalni
uslovi. Mo`e da se primenat samo vo posebni priliki i toa so
prezemawe na niza merki za za{tita od salinitetot, kako {to se:
po~vata da e so dobra vodopropustlivost, da postoi dobra drena`a,
da se aplicira golemo koli~estvo voda za ispirawe na solite i da
se odgleduvaat kulturi koi imaat mnogu golema otpornost na soli.
Pokraj vkupnite soli vo ovaa klasifikacija e obrabotena i
opasnosta od natriumovit jon vo vodite za navodnuvawe. Spored
svoeto dejstvo vrz po~vata, natriumot (Na+) se izdvojuva od site
ostanati katjoni. Prisutvoto na natriumot
vo po~vata vo
izmenliva forma, duri i vo dosta mala koncentracija vo sporedba
so ostanatite katjoni, prestavuva pri~ina za pojava na pove}e
hemiski i fizi~ki reakcii vo po~vta. Izmenliviot natrium ja
pravi vla`nata po~va lepliva i nepropustliva za vozduh i voda, a
suvata po~va tvrda, zbiena i te{ka za obrabotka. Se javuva cvrsta
kora koja negativno vlijae na niknuvaweto.
Poradi site ovie negativni svojstva koi{to se rezultat od
postoeweto na izmenliviot natrium vo po~vata, stru~wacite na US
Salinity Laboratory go vovele odnosot na adsorbiran natrium (Sodium
Adsorption Ratio - SAR), kako pokazatel za opasnosta od natrium, ili
opasnosta vodata za navodnuvawe da sozdade izmenliv natrium vo
po~vata. SAR se opredeluva spored slednava formula:
94
__________________________________________________________________________________
SAR =
Na +
Ca ++ + Mg ++
2
Koncentraciite na poedine~nite katjoni {to se koristat vo
gornata formula se izrazeni vo meq/l.
Klasifikacijata na US Salinity Laboratory gi zema predvid i
dvata kriteriuma (elektri~en konduktivitet i SAR) i vrz baza na
nivnoto sodejstvo se dava ocenkata za kvalitetot na vodata za
navodnuvawe.
Opredeluvawe na kvalitetot na vodata spored MDK
Pod
MDK
se
podrazbiraat
maksimalno
dozvoleni
koncentracii. Ovie maksimalno dozvoleni koncentracii se
naj~esto
zakonski
opredeleni.
Se
vr{i
sporedba
na
koncentracijata na poedinite elementi od mostrata so onie koi se
navedeni vo zakonskata regulativa.
Zakonskata ramka kaj nas (Уредбата за класификација на водите,
“Сл. весник на РМ” бр.18/99 година) spored namenata i stepenot na
~istotata , povr{inskite i podzemnite vodi gi rasporeduva vo 5
klasi i toa:
1. Klasa mnogu ~ista, oligotrofi~na voda , koja vo prirodna
sostojba so eventualna dezinfekcija mo`e da se upotrebuva za
piewe i za proizvodstvo i prerabotka na prehrambeni
proizvodi i pretstavuva podloga za mrestewe i odgleduvawe na
blagorodni vidovi ribi- salmonidi. Puferniot kapacitet na
vodata e mnogu dobar. Postojano e zasiten so kislorod, so
niska sodr`ina na nutrienti i bakterii, sodr`i mnogu malo
slu~ajno antropogeno zagaduvawe so organski materii(no ne i
neorganski materii).
2. Klasa malku zagadena , mezotrofi~na voda, koja vo prirodna
sostojba mo`e da se upotrebuva za kapewe i rekreacija, za
sportovi na voda, za odgleduvawe na drugi vidovi ribi, ili
koja so voobi~aeni metodi na obrabotka-kondicionirawe
mo`e da se upotrebuva za piewe i za proizvodstvo i
prerabotka na prehrambeni proizvodi. Puferniot kapacitet
i zasitenosta na vodata so kislorod, preku celata godina, se
dobri. Prisustnoto optovaruvawe mo`e da dovede do
nezna~itelno zgolemuvawe na primarnata produktivnost.
__________________________________________________________________________________
95
3. Umereno eutrofi~na voda, koja vo prirodna sostojba mo`e da
se upotrebuva za navodnuvawe, a po voobi~aenite metodi na
obrabotka i vo industrijata na koja ne i e potrebna voda so
kavalitet za piewe. Puferniot kapacitet e slab, no ja
zadr`uva kiselosta na vodata na nivo koe sè u{te e pogodno za
pove}eto ribi. Vo hipolimninot povremeno mo`e da se javi
nedostig od kislorod. Nivoto na primarnata produktivnost e
zna~ajno, i mo`e da se zabele`at nekoi promeni vo
strukturata na zaednicata, vklu~uvaj}i gi i vidovite na ribi.
Evidentno e optovaruvaweto od {tetni supstancii i
mikrobiolo{ko zagaduvawe. Koncentracijata na {tetnite
supstanci varira od prirodni nivoa do nivoa na hroni~na
toksi~nost za vodniot `ivot.
4. Klasa silno eutrofi~na zagadena voda, koja vo prirodna
sostojba mo`e da se upotrbuva za drugi nameni, samo po
odredena obrabotka. Puferniot kapacitet e pre~ekoren, {to
doveduva do pogolemi nivoa na kiselost, a {to se odrazuva na
razvojot na podmladokot. Vo epilimninot se javuva
prezasitenost so kislorod, a vo hipolimninot se javuva
kisloroden nedostig. Prisutno e cvetawe na algi.
Zgolemenoto razlo`uvawe na organski materii, istovremeno
se stratifikacijata na vodata, mo`e da povle~e anaerobni
uslovi i ubivawe na ribite. Masovni sedi{ta na tolerantni
vrsti, populacii na ribi i bentosni organizmi, mo`e da bidat
pogodeni. Mikrobiolo{koto zagaduvawe ne dozvoluva ovaa
voda da se koristi za rekreacija, a {tetnite supstancii
ispu{teni ili oslobodeni od talogot mo`e da vlijae na
kvalitetot na vodniot `ivot. Koncentracijata na {tetni
supstancii mo`e da varira od nivoa na hroni~na do akutna
toksi~nost za vodniot `ivot.
5. Klasa mnogu zagadena hipertrofi~na voda, koja vo prirodna
sostojba ne mo`e da se koristi za niedna namena. Vodata e bez
puferen kapacitet i nejzinata kiselost e mnogu {tetna za
pove}eto vidovi ribi. Golemi problemi se javuvaat vo
kislorodniot re`im, prezasitenost vo epiliminot i golemi
nedostatoci vo hipolaminot. Razlo`uva~ite se dominantno
zastapeni vo odnos na proizveduva~ite. Ribi ili bentosni
vidovi ne se javuvaat postojano. Koncentracijata na {tetni
supstanci gi nadminuva akutnite nivoa na toksi~nost za
vodniot `ivot.
96
__________________________________________________________________________________
Pristap kon opredeluvaweto na kvalitetot na vodata spored FAO
Od dosega izlo`enovo mo`e da se vidi deka mnogu avtori se
obidele da go re{at problemot za opredeluvawe na kvalitetot na
vodata za navodnuvawe. Pove}eto od tie klasifikacii se dobri i
mo`e da najdat primena vo praktikata, osobeno vo reonite za koi
istite se razvivani. Me|utoa, nitu edna od ovie klasifikacii ne
nudi kompleto re{enie za ocena na kvalitetot na vodata za
navodnuvawe. Ovie klasifikacii se ednostrani i naj~esto
zadovoluvaat za eden dva ili pak pove}e kriteriumi, no ne i za site
kriteriumi koi treba da se primenat zaradi kompleksno re{avawe
na problemot so kvalitetot na vodata za navodnuvawe.
Pristapot koj go nudi FAO vo svojata publikacija Water
Quality for Agriculture od 1976 godina i revidiranoto reizdanie na
istata publikacija od 1985 godina, nudi edno kompleksno re{enie,
koe e pove}e upatstvo za opredeluvawe na kvalitetot na vodata za
navodnuvawe i upatstvo za re{avawe na problemite koi
proizleguvaat od upotreba na nekvalitetna voda, otkolku
klasifikacija sama po sebe. Sepak, ova e do sega najkompleksen
pristap za re{avawe na problemot za opredeluvawe na kvalitetot
na vodata za navodnuvawe.
Ako se pretpostavi deka postoi mo`nost od pojava na
problemi povrzani so kvalitetot na vodata za navodnuvawe,
potrebno e da se izvr{i analiza na vodata koja se upotrebuva. So
toa }e se utvrdi dali istata ima potencijal da sozdade takvi
po~veni uslovi koi mo`e da ja ograni~at nejzinata upotreba ili pak
mo`e da se javi potreba od primena na posebni merki za da se dobie
sakaniot prinos od kulturata. Postojat golem broj proceduri za
ovaa namena, no bez razlika koja od niv se primenuva akcentot treba
da go stavime vrz postavuvaweto na problemite na nivo na
direktnite uslovi za odgleduvawe na kulturite, kako i za
re{avaweto za problemite so kvalitetot na vodata za navodnuvawe,
koe treba da se bara na nivo na farma, a ne na nivo na sistem. Zna~i,
procenkata na kvalitetot treba da se izvr{i vo soglasnost so
specifi~nite lokalni uslovi na sredinata, uslovite na upotreba na
vodata i mo`nosta za primena na opredeleni agrotehni~ki i
meliorativni merki od strana na farmerot. Ova pak zna~i deka
koga se govori za kvalitetot na vodata za navodnuvawe pristapot
treba da bide poseben sprema sekoj poedine~en slu~aj i ne treba da
se bara generalno re{enie.
__________________________________________________________________________________
97
^etirite
mo`ni
tipa
na
problemi
(salinitet,
vodopropustlivost, toksi~nost i drugi problemi) se baza vrz koja se
opredeluva kvalitetot na vodata za navodnuvawe. Problemite so
vodata za navodnuvawe ~esto se kompleksni i se javuvaat vo
kombinacija. Toa pak mo`e da predizvika golemo namaluvawe na
prinosite na kulturite, mnogu pogolemo otkolku koga se javuva samo
eden problem so izolirano dejstvo. Kolku e problemot
pokompleksen tolku e pote{ko da se definiraat ekonomski
prifatlivi merki za negovo re{avawe.
Dokolku problemite se javuvaat vo kombinacija, polesno mo`e
da se razberat i re{at ako sekoj od faktorite posebno se
razgleduva. Poradi toa upatstvata i diskusiite koi sledat go
tretiraat i davaat posebno re{enie za sekoj problem, taka {to za
sekoj problem se razgleduvaat pove}e faktori, kako {to se:
• vid i koncentracija na solite koi go predizvikuvaat problemot;
• interakcijata po~va-voda-rastenie, koja doveduva do zaguba na
prinosot;
• o~ekuvana ostrina na problemite vo dolgoro~na upotreba na
vodata za navodnuvawe;
• mo`ni agrotehni~ki i meliorativni re{enija koi mo`e da go
spre~at, popravat ili pak da go odlo`at problemot.
UPATSTVA ZA OPREDELUVAWE NA KVALITETOT NA
VODITE
Upatstvoto koe go dava FAO vo publikacijata od 1985 godina e
prika`ano vo Tabelata broj 11. Ova upatstvo posebno se odnesuva na
dolgogodi{noto vlijanie na kvalitetot na vodata vrz rastitelnoto
proizvodstvo, svojstvata na po~vata, primenetite agrotehni~ki i
meliorativni merki.
[irum svetot upatstvata se prakti~ni i uspe{no se
primenuvaat vo praktikata na navodnuvaweto za dobivawe op{ti
soznanija za upotreblivosta na povr{inskite, podzemnite,
drena`nite i otpadnite vodi vrz baza na sodr`inata na nekoi
pova`ni elementi, vo prose~ni uslovi. Ovie upatstva se baziraat
na nekoi pretpostavki koi se dadeni vedna{ po tabelata i gi
definiraat uslovite vo koi ovie preporaki se primenlivi. Ovie
pretpostavki mora dobro da se prou~at i razberat, no ne treba da se
svatat kako cvrsti pravila. Ako uslovite vo koi se primenuvaat
ovie preporaki za opredeluvawe na kvalitetot na vodata za
navodnuvawe, mnogu se razlikuvaat od onie koi se dadeni vo
98
__________________________________________________________________________________
pretpostavkite, mo`e da se podgotvat novi preporaki koi bi
odgovarale na dadenite uslovi.
Dokolku vodata koja se koristi za navodnuvawe se
karakterizira kako voda kaj koja nema nikakva opasnost od nejzina
upotreba, spored prilo`enite preporaki, naj~esto ne se javuvaat
nikakvi problemi so po~vata ili pak kulturata. No ako postoi
slaba do sredna opasnost od upotreba na vodata za navodnuvawe,
toga{ treba da se posveti golemo vnimanie pri izborot na
kulturata koja }e se odgleduva. Isto taka, treba da se prezemat i
niza agrotehni~ki merki so koi }e se stremime za postignuvawe
poln prinos od odgleduvanata kultura. Dokolku za navodnuvawe se
koristi voda koja gi nadminuva grani~nite vrednosti za golema
opasnost od nejzinata upotreba (ili e na samata granica),
vodokorisnikot treba ili da ja prisposobi agrotehnikata i da
prezeme nekoi meliorativni merki ili pak svesno da vleze vo
proizvodstvo od koe se o~ekuva namalen prinos. Me|utoa, duri i so
potpolno prisposobena agrotehnika i primena na neophodnite
meliorativni merki koi gi namaluvaat posledicite od upotrebata
na nekvalitetna voda za navodnuvawe, treba da se o~ekuva
namaluvawe na prinosot. Za da se dobie kolku-tolku prifatliv
prinos od kulturite, vo vakvi uslovi, potrebna e golema stru~nost i
iskustvo. Preporakite se prv ~ekor kon iznao|awe ograni~uvawa
na upotreba na izvorot na voda, vrz baza na negoviot kvalitet, no
samite po sebe ne se dovolni. Potrebna e primena i na drugi metodi
so koi ovie preporaki se nadminuvaat ili adaptiraat. Vo
preporakite ne se vneseni grani~ni vrednosti za nekoi
kontaminenti koi retko se sre}avaat vo vodite za navodnuvawe, a
ponekoga{ gi ima vo otpadnite vodi (na primer pesticidi i
organski materii). Me|utoa, dadeni se maksimalno dozvolenite
koncentracii za pove}eto mikroelementi koi mo`e da se sretnat vo
vodata za navodnuvawe.
Za da se koristat prilo`enite preporaki potrebno e da se
izvr{at nekoi laboratoriski analizi i dopolnitelni presmetki.
Potrebnite laboratoriski analizi i ostanati parametri {to se
potrebni za primena na preporakite na FAO se prika`ani vo
Tabelata 7. Analiti~kite proceduri za laboratoriskoto
opredeluvawe na opredelenite elementi se dadeni vo pove}e
publikacii, odnosno zakonski opredeleni. Pri toa treba da se
koristi onoj metod koj najmnogu odgovara na raspolo`ivata oprema,
brojot na probite {to se analiziraat i raspolo`ivite finansiski
__________________________________________________________________________________
99
sredstva. Konstatirano e deka to~nosta na laboratoriskoto
opredeluvawe od ± 5% e sosema zadovolitelna.
Tabela 11. Preporaki za opredeluvawe na kvalitetot na vodata za navodnuvawe
Stepen na opasnost od upotreba na vodata
Potencijalen problem i
Edinica
element koj go
merka
Nema
Slab do sreden
Golem
predizvikuva
Salinitet (vlijae vrz dostapnosta na vodata za rastenijata)
<0,7
0,7-3,0
>3,0
Ecw
dS/m
TDS
mg/l
<450
450-2000
>2000
Infiltracija (vlijae na vodopropustlivosta na po~vata)
>0,7
0,7-0,2
<0,2
SAR = 0-3 i ECw=
dS/m
>1,2
1,2-0,3
<0,3
SAR = 0-3 i ECw=
dS/m
>1,9
1,9-0,5
<0,5
SAR = 0-3 i ECw=
dS/m
>2,9
2,9-1,3
<1,3
SAR = 0-3 i ECw=
dS/m
>5,0
5,0-2,9
<2,9
SAR = 0-3 i ECw=
dS/m
Toksi~nost na poedine~i joni (vlijae na osetlivi kulturi)
Natrium (Na)
povr{insko navodnuvawe
<3
3-9
>9
SAR
ve{ta~ki do`d
<3
>3
me/l
Hloridi (Cl)
povr{insko navodnuvawe
<4
4-10
>10
SAR
ve{ta~ki do`d
<3
>3
me/l
<0,7
0,7-3,0
>3,0
mg/l
Bor (B)
Mikroelementi (vidi vo Tabela br. 12 )
Raznovidni efekti (vlijaat na osetlivite kulturi)
<5
5-30
>30
Azot (NO3 - N)
mg/l
Bikarbonati
<1,5
1,5-8,5
>8,5
me/l
Normalen opseg od 6,5-8,4
PH
-
SAR (Sodium Adsorption Ratio) zna~i odnos na adsorbiran
natrium. Ponekoga{ se sre}ava so oznakata RNa. Postoi posebna
procedura za presmetka na SAR, koja e prika`ana vo opisot na
klasifikacijata na US Salinity Laboratory . Pove}eto od drvenestite
rastitelni kulturni vidovi se osetlivi na natrium i hlor. Pri
primena na povr{insko navodnuvawe kaj drvenestite kulturi, za
opasnosta od toksi~noto dejstvo na hlorot i natriumot, se
primenuvaat podatocite prika`ani vo ovaa tabela. Pove}eto
ednogodi{ni vidovi ne se osetlivi na ovie elementi i za niv se
primenuvaat podatoci za specifi~nata tolerantnost sprema
salinitetot na vodata i po~vata. Pri navodnuvawe so ve{ta~ki
do`d i mala relativna vla`nost na vozduhot (pod 30%), natriumot i
hlorot mo`e da se apsorbiraat i preku listovite na kulturata.
100
__________________________________________________________________________________
Posebno se tretira senzitivnosta na rastitelnite vidovi sprema
ovaa adsorbcija.
NO3 - N se odnesuva na elementarniot azot vo nitraten oblik.
Dokolku se ispituvaat otpadnite vodi treba da se vnese i azotot koj
se nao|a vo amonija~na i organska forma.
Pretpostavki vrz koi se baziraat preporakite za opredeluvawe
na kvalitetot na vodata za navodnuvawe
Preporakite za opredeluvawe na kvalitetot na vodata za
navodnuvawe koi se dadeni vo predhodnata tabela se razraboteni so
cel da go pokrijat {irokiot opseg na uslovi koi se javuvaat vo
zemjodelskoto proizvodstvo so primena na navodnuvaweto. Me|utoa
ima nekolku osnovni pretpostavki koi go definiraat opsegot kade
{to mo`e da se primenuvaat ovie preporaki. Dokolku vodata se
koristi vo mnogu razli~ni uslovi, se javuva potreba od
prisposobuvawe na ovie pretpostavki. No ako
ima golemo
otstapuvawe na uslovite od uslovite dadeni so ovie pretpostavki,
mo`e da se javi pogre{na odluka za primena na vodata za
navodnuvawe, osobeno ako taa spored svojot kvalitet e blisku do
nekoi grani~ni vrednosti. Vo uslovi na dovolno iskustvo, postoewe
pove}e terenski i laboratoriski istra`uvawa i postoewe dobri
uslovi za izveduvawe nau~ni istra`uvawa i monitoring, ovie
pretpostavki mo`e da se promenat, so {to }e bidat prisposobeni na
lokalnite uslovi.
Osnovni pretpostavki se:
Potencijal na prinosot: Dokolku nema nikakva opasnost za
upotreba na ispituvanata voda se o~ekuva kulturata da go dade
svojot maksimalen prinos za dadenite uslovi i primeneta
agrotehnika. Ako se ustanovi opasnost od upotreba na vodata od koj
bilo stepen, zna~i deka treba vnimatelno da se izvr{i izborot na
kulturite ili pak vo agrotehnikata da se vnesat posebni merki so
koi bi mo`elo da se postigne maksimalniot prinos. Opasnosta od
upotreba na vodata ne zna~i deka taa voda e nepogodna za upotreba.
Pretpostaveni uslovi na lokacijata: Teksturata na po~vata varira
od pesokliva ilovica do glinesta ilovica so dobra vnatre{na
drena`a. Klimata varira od semiaridna do aridna, so mala suma na
__________________________________________________________________________________
101
vrne`i. Vrne`ite nemaat pozna~ajna uloga vo snabduvaweto na
kulturite so potrebnite koli~estva voda, nitu pak vo ispirawe na
solite. (Vo uslovi na monsunska klima ili pak oblasti kade {to
vrne`ite se visoki vo del ili pak za vreme na celata godina,
dadenite preporaki za upotreba na vodata se preostri. Vo uslovi na
pogolemi koli~estva vrne`i se javuva promivawe na del od solite).
Se pretpostavuva deka dreniranosta na po~vata e dobra i deka
podzemnite vodi se podlaboki od 2 m.
Na~ini na navodnuvawe i opredeluvawe na vremeto na zalivawe: Se
pretpostavuva upotreba na klasi~na tehnika na povr{insko
navodnuvawe ili pak klasi~na tehnika so ve{ta~ki do`d.
Zalivawata se izveduvaat vo porazdale~eni periodi (podolg turnus)
i pred da se izvede narednoto zalivawe, kulturata potro{ila
pogolem del od dostapnata voda (preku 50%). Najmalku 15% od
vodata {to se dava so navodnuvawe se proceduva nadvor od zonata na
rizosferata i vr{i delumna translokacija (promivawe) na solite.
Dadenite preporaki se prestrogi za nekoi specijalni sovremeni
tehniki na navodnuvawe, kako {to e tehnikata na lokalizirano
navodnuvawe (kapkovoto navodnuvawe), kade {to vodata se aplicira
mnogu ~esto, re~isi sekojdnevno. Preporakite mo`e da se
primenuvaat za podzemno navodnuvawe.
Potro{uva~ka na voda od kulturata: Razli~nite kulturni vidovi
razli~no ja koristat vodata spored dlabo~inata, no mo`e da se
generalizira deka 40% od vodata se apsorbira od prvata ~etvrtina
od dlabo~inata na korenovata zona, 30% od potro{enata voda se
apsorbira od vtorata ~etvrtina, spored nejzinata dlabo~ina, a od
tretata ~etvrtina se apsorbira 20% i 10% od najdlabokata
(~etvrtata) ~etvrtina. So sekoe zalivawe se promivaat solite od
pogornite po~veni sloevi i tie sloevi vo izvesna merka se
rasoluvaat. Salinitetot na po~vata se zgolemuva so dlabo~inata i
najgolem e vo najdlabokiot del od korenovata zona. Prose~niot
salinitet na po~veniot rastvor e 3 pati pogolem od salinitetot na
vodata za navodnuvawe. Ova e rezultat od redovnite zalevawa spored
potrebite na kulturata i proceduvawe na 15-20% od apliciranata
voda, nadvor od zonata na rizosferata.
Solite koi se ispiraat od pogornite po~veni sloevi, vo
izvesen stepen se akumuliraat vo dolniot del na korenovata zona,
no izvesen balans se vospostavuva so proceduvaweto na del od vodata
za navodnuvawe {to gi ispira ovie soli von korenovata zona.
102
__________________________________________________________________________________
Pogolemiot salinitet vo podolnite sloevi na korenovata zona gubi
na svoeto zna~ewe ako se odr`uva optimalen voden re`im vo
pogornite po~veni sloevi od koi se apsorbira i pogolemiot del od
potrebnata voda.
Opasnost za upotreba: Stepenot na opasnost za upotrba na vodata za
navodnuvawe {to e prika`an vo predhodnata tabela e podelen vo 3
kategorii i toa: nema opasnost, mala do sredna opasnost i golema
opasnost. Vakvata podelba e uslovna, poradi toa {to promenite se
izveduvaat postepeno i ne postoi nekoja jasno izrazena to~ka za
premin od edna vo druga klasa. Promeni od 10 do 20% pod ili nad
prepora~anite vrednosti naj~esto nemaat golemo zna~ewe i treba
da se razgleduvaat vo soodnos so ostanatite faktori koi vlijaat na
prinosot. Ovaa podelba e izvedena vrz baza na pove}e terenski
istra`uvawa, nau~ni proekti i niza nabquduvawa, no odredeni
iskustva na vodokorisnicite mo`e da se iskoristat za promena na
ovie preporaki. Vrednostite koi se dadeni se primenlivi za
normalni uslovi koi vladeat vo pogolemiot del na svetot, od
semiaridna do aridna klima, kade {to se praktikuva
navodnuvaweto.
Preporakite na FAO za opredeluvawe na kvalitetot na
vodata gi razrabotuvaat i taka nare~enite mikroelementi, koi se
vsu{nost te{ki metali, koi vo mali koli~estva mo`e da se najdat
vo vodata za navodnuvawe. Prepora~anite maksimalno dozvoleni
koncentracii na poedine~nite mikroelementi vo vodata za
navodnuvawe se prika`ani vo Tabelata 6.
__________________________________________________________________________________
103
Tabela 12. Prepora~ana maksimalna koncentarcija na mikroelementi
vo vodata za navodnuvawe
Element
Koncentracija
vo mg/l
5,0
Al
Aluminium
As
Arsen
0,10
Be
Cd
Berilium
Kadmium
0,10
0,01
Co
Kobalt
0,05
Cr
Hrom
0,10
Cu
Bakar
0,20
F
Fe
Fluor
@elezo
1,0
5,0
Li
Litium
2,5
Mn
Mangan
0,20
Mo
Molibden
0,01
Ni
Nikel
0,20
Pb
Olovo
5,0
Se
Selen
0,02
Sn
Ti
W
V
Kalaj
Titan
Volfram
Vanadium
0,10
Zn
Cink
2,0
-
Zabele{ka
Mo`e da ja namali produktivnosta kaj kiseli po~vi so pH < 5,5,
no kaj neutralnite i alkalnite po~vi so pH > 7 jonite }e se
natalo`at i se eliminira koja bilo toksi~nost.
Fitotoksi~nosta na ovoj element silno varira od 12 mg/l za
sudanskata treva do pomalku od 0,05 mg/l za orizot.
Fitotoksi~nosta varira od 5,0 mg/l za keq do 0,5 mg/l za grav.
Toksi~en za grav i repki pri koncentracija vo hranliviot
rastvor pomala od 0,1 mg/l. Prepora~aniot limit vo vodata za
navodnuvawe e vrz baza na negovata sposobnost da se akumulira
vo po~vata i rastenijata do koncentracija koja e opasna za
~ovekot.
Toksi~en za domatite pri koncentracija vo hranliviot rastvor
od 0,1 mg/l. Ima tendencija na neutralizacija na negovata
fitotoksi~nost kaj neutralnite i alkalnite po~vi.
Ne e op{to prifaten kako biogenski element. Prepora~anata
koncentracija se dol`i na nepoznavaweto na negovata
fitotoksi~nost.
Toksi~en za pove}e rastitelni vidovi pri koncentracija vo
hranliviot rastvot od 0,1 - 1,0 mg/l.
Se inaktivira kaj neutralni i alkalni po~vi.
Ne e toksi~en za rastenijata kaj aerirani po~vi, no mo`e da
pridonese za acidifikacijata na po~vata i zaguba na
esencijalniot fosfor i molibden. Pri primena na ve{ta~ki
do`d doa|a do talo`ewe na rastenijata, opremata i zgradite.
Pove}eto kulturi go izdr`uvaat bez posledici, do
koncentracija od 5,0 mg/l. Mobilenot e vo po~vata. Kaj
citrusite e toksi~en vo mnogu mali koncentracii pod 0,075
mg/l. Dejstvuva sli~no kako borot.
Toksi~en e za pove}eto rastitenija vo koncentracii od nekolku
desetici do nekolku mg/l, no naj~esto samo kaj kiselite po~vi.
Ne e toksi~en za rastenijata pri normalni koncentracii vo
po~vata i vo vodata za navodnuvawe. Mo`e da e toksi~en za
doma{nite `ivotni ako fura`nite kulturi se odgleduvaat na
po~vi so visoka koncentracija na dostapen molibden.
Toksi~en za pove}e rastenija vo koncentracii od 0,5 do 1,0 mg/l.
Toksi~nosta se reducira kaj neutralni i alkalni po~vi.
Mo`e da dovede do inhibirawe na porastot na rastitelnite
kletki pri mnogu visoki koncentracii.
Toksi~en za rastenijata i pri koncentracii pomali od 0,025
mg/l. Toksi~en za doma{nite `ivotni ako fura`ite se
odgleduvaat na po~vi so relativno visoka koncentracija na
dodaden selen. Inaku toa e esencijalen element za `ivotnite,
no vo mnogu mali koncentracii.
Efikasno se isklu~eni od rastenijata (rastenijata ne gi
primaat). Ne e poznata specifi~na tolerancija.
Toksi~en za mnogu rastitelni vidovi vo relativno niski
koncentracii.
Toksi~en za mnogu rastenija vo {irok opseg na koncentracii.
Pri pH pogolemo od 6,0 i pri dobri teksturni ili organski
po~vi, toksi~nosta se reducira.
Posebno vnimanie treba da se posveti na borot, koj iako e vo
grupata na elementi koi se neophodni za normalniot razvoj na
104
__________________________________________________________________________________
rastenijata, sepak mo`e da poka`e silna fitotoksi~nost, dokolku
se najde vo koncentracii pogolemi od pragot na tolerantnost kaj
poedine~ni kulturi. Preporakite na FAO gi delat kulturite vo
razli~ni grupi spored osetlivosta na bor, i za sekoja od ovie grupi
se dadeni maksimalno dozvolivi koncentracii na bor vo vodata za
navodnuvawe. Jabolkata e vo grupata na osetlivi kulturi i
maksimalno dozvolenata koncentracija na bor vo vodata za
navodnuvawe e 0,75 mg/l.
Pokraj fitotoksi~nosta na borot, koja e najizrazena kaj
pove}egodi{nite kulturi, pred sè poradi kumulativnoto dejstvo
(akumulacija na bor vo rastitelnoto tkivo vo tekot na pove}e
godini), preporakite na FAO razrabotuvaat i drugi slu~ai na
fitotoksi~nost na poedine~nite toksi~ni elementi. Posebno e
interesno o{tetuvaweto kaj listovite kaj nekoi kulturi. Toa se
javuva kako rezultat od prisustvoto na natrium ili hlor vo vodata
za navodnuvawe, pri primena na navodnuvawe so ve{ta~ki do`d
(natkrunsko navodnuvawe kaj ovo{nite vidovi).
Tabela 13. Osetlivost na nekoi kulturi na o{tetuvawe na lisnata masa, predizvikano
od solena voda aplicirana so ve{ta~ki do`d
+
Koncentracija na Na ili Cl- koja predizvikuva o{tetuvawa na listovite vo me/l
5-10
10-20
>20
<5
Badem
Loza
Lucerka
Karfiol
Amygdalus sp.
Vitis spp.
Medicago sativa
Brassica oleracea botrytis
Kajsija
Piperka
Ja~men
Pamuk
Armeniaca
Capsicum annuum
Hordeum vulgare
Gossypium hirsutum
vulgaris
Citrusi
Kompir
P~enka
[e}erna repka
Citrus sp.
Solanum tuberosum
Zea mays
Beta vulgaris
Sliva
Domat
Krastavica
Son~ogled
Prunus domestica Lycopersicon lycopersicum Cucumis sativus
Helianthus annuus
[afran
Carathamus tinctorius
Susam
Sesamum indicum
Sirak
Sorghum bicolor
Posebno e zna~ajno {to kaj ovie preporaki se sre}avaat i
kriteriumi za opredeluvawe na kvalitetot na vodata za primena na
mikronavodnuvaweto. Mikronavodnuvaweto, a pred sè kapkovoto
navodnuvawe se mnogu osetlivi na kvalitetot na vodata za
navodnuvawe. Pred sè, ovie kriteriumi se odnesuvaat na opasnosta
od zatnuvawe na emiterite kaj mikronavodnuvaweto, kade {to
__________________________________________________________________________________
105
postoi golema opasnost od kompromitirawe na celiot sistem za
navodnuvawe, dokolku se zatnat pogolem broj emiteri.
Tabela 14. Fizi~ki, hemiski i biolo{ki pri~initeli na zatnuvawe na sistemite za
lokalizirano (kapkovo) navodnuvawe, koi se odnesuvaat
na kvalitetot na vodata za navodnuvawe
FIZI^KI
(Suspendirani cvrsti
materii)
1. Pesok
2. Prav
3. Glina
4. Organska materija
HEMISKI
(Natalo`uvawa)
BIOLO[KI
(Bakterii i algi)
1. Kalcium ili magnezium
karbonat
2. Kalcium sulfat
3. Hidroksidi na te{ki metali,
oksidi, karbonati, silikati i
sulfidi
4. \ubriwa (hranlivi materii)
a. fosfati,
b. amonijak i
v. `elezo, cink, bakar, mangan
1. Konci
2. sluz
3. Mikrobiolo{ka
depozicija na
a. `elezo,
b. sulfur i
v. mangan
4. Bakterii
5. mali vodeni organizmi
a. jajca od pol`avi i
b. larvi
Tabela 15. Standardni analizi na vodata koi se potrebni za dizajnirawe i koristewe
lokalizirano (kapkovo) navodnuvawe
1. Pova`ni neorganski soli (klasi~na analiza)
2. Tvrdina (se presmetuva od klasi~na analiza)
3. Suspendirani cvrsti materii
4. Vkupno rastvoreni materii
5. Biolo{ka potro{uva~ka na kislorod (BPK)
6. Hemiska potro{uva~ka na kislorod (HPK)
7. Organski materii
106
8. Mikroorganizmi
9. @elezo
10. Rastvoren kislorod
11. Vodoroden sulfid
12. @elezni bakterii
13. Sulfat reducira~ki bakterii
__________________________________________________________________________________
Tabela 16. Vlijanie na kvalitetot na vodata za navodnuvawe vrz opasnosta od
zatnuvawe na sistemot za lokalizirano (kapkovo) navodnuvawe
Materii koi go
predizvikuvaat
zatnuvaweto
Fizi~ki
Suspendirani materii
Hemiski
PH
Rastvoreni materii
Mangan
@elezo
Vodorod sulfid
Biolo{ki
Populacija na bakterii
Edinica
merka
Nema
Stepen na rizik od zatnuvawe
Mal do sreden
Golem
mg/l
<50
50-100
>100
mg/l
mg/l
mg/l
mg/l
<7.0
<500
<0,1
<0,1
<0,5
7,0-8,0
500-2000
0,1-1,5
0,1-1,5
0,5-2,0
>8,0
>2000
>1,5
>1,5
>2,0
broj/ml
<10 000
10 000 - 50 000
>50 000
Podobruvawe na kvalitetot na vodata
Razbla`uvawe
Me{aweto na voda so poslab kvalitet so voda so povisok
kvalitet, gledano vo celost postapkata e mo{ne efektivna, no kako
i da e me{aweto ne ja eliminira vkupnoto koli~estvo na kalcium,
bikarbonati i drugi elementi, tuku samo ja namaluva nivnata
koncentracija.
Sulfurni sogoruva~i
Sulfurnite sogoruva~i isto taka se upotrebuvaat za
podobruvawe na kvalitetot na vodata, deluvaj}i isto kako i
tretirawe so kiselini so otstranuvawe na bikarbonatite od
izvorot na voda. Sulfurnite sogoruva~i deluvaat na toj na~in {to
go sogoruvaat elementarniot sulfur, formiraj}i kiselini koi
neutraliziraat del od bikarbonatite vo vodata.
Kiselinite koi se dodavaat vo po~vata so sulfurnite
sogoruva~i mo`at da imaat negativen efekt na kiseli po~vi ili na
po~vi so slab puferen sistem vo koi pH vrednosta mo`e nenadejno da
opadne.
Zakiseluvawe na vodata za navodnuvawe
__________________________________________________________________________________
107
Dodavaweto kiselini vo vodata za navodnuvawe so cel da se
odr`at pH vrednostite vo ramki od 6.5- 5.5 pri koi vrednosti
kalcium i magnezium karbonatite ostanuvaat vo rastvorot, naj~esto
go re{ava problemot povrzan so nivnoto talo`ewe vo sistemot za
navodnuvawe, razlo`uvaj}i gi talozite formirani vo sistemot kako
{to se karbonati, hidroksidi i fosfati.
Treba da se obrati posebno vnimanie pri rabota so kiselini i
da se prezemat soodvetni postapki so cel da se izbegne direkten
kontakt pome|u operatorot i kiselinata, upotrebata na rakavici e
zadol`itelna, a isto taka treba da se za{titi i liceto i da se
obezbedi pokrienost na celoto telo. Nikoga{ ne treba da se stava
prvo kiselinata direktno vo rezevoarot, najprvo se stava voda, a
potoa se dodava kiselinata.
Hemiski i biolo{ki tretman na vodata
Bakteriite koi go koristat `elezoto go talo`at istoto,
predizvikuvaj}i zapu{uvawe na kapalkite, a vakvata pojava uspe{no
se re{ava so upotreba na hlor. Hlorot se injektira vo pribli`no
koli~estvo od 0.64 pati vo odnos na `elezoto vo vodata za
navodnuvawe, talo`ej}i go `elezoto pred istoto da stigne vo
kapalkite. Pri toa treba da se vnimava injektiraweto da bide
izvedeno pred filterot.
Populacijata na algi i bakterii, koja formira `elatinozni
tvorbi vo sistemot za navodnuvawe, pretstavuva problem i za nivna
kontrola se prepora~uva istot taka dodavawe hlor.
Za podpo~veni vodi mo`no e da se javi potreba od poseben
tretman, vklu~uvaj}i i injektirawe kiselini za kontrola na pH,
oksidirawe so cel da se istalo`i `elezoto pred istoto da stigne do
kapalkite, injektirawe na biocidite za kontrola na bakterii i dr..
108
__________________________________________________________________________________
METODI ZA OPREDELUVAWE KOGA TREBA DA SE ZALIVA
I KOLKU VODA DA SE DADE SO SEKOE ZALEVAWE
Kako {to e poznato, vodata e sostaven del na rastenijata, gi
rastvora hranlivite materii vo po~vata i u~estvuva vo nivniot
transport niz rastenijata, go regulira toplotniot re`im,
u~estvuva vo procesot na sozdavawe na organski materii vo
rastenijata (fotosinteza), vlijae vrz hemiskite, fizi~kite i
biolo{kite procesi vo po~vata it.n.. Ottuka, obezbeduvaweto na
rastenijata so voda za navodnuvawe zna~i obezbeduvawe na
kulturata so eden od osnovnite faktori za `ivot. Me|utoa,
obezbeduvaweto na rastenijata so voda za navodnuvawe ne zna~i deka
kulturata }e dade visoki i stabilni prinosi, odnosno dokolku
sakame vodata za navodnuvawe da go dade svojot maksimalen efekt,
toga{ e potrebno istata da se dade vo optimalni koli~estva,
odnosno spored potrebite na kulturata i vo vistinski moment.
Denes, od sovremenoto zemjodelsko proizvodstvo se bara
visoki i stabilni prinosi i kvaliteten proizvod. Za `al, vo
na{ava zemja, naj~esto vo zemjodelskoto proizvodstvo se dobivaat
prinosi poslabi od realno mo`nite. Edna od pove}eto pri~ini {to
vlijae za vakvite rezultati, a so toa i na nekonkurentnata cena na
pazarot e nepravilnoto opredeluvawe na vremeto i potrebnoto
koli~estvo na voda za zalevawe i toa pri primenata kaj site
tehniki na navodnuvawe, pa duri i kaj najsovremenite tehniki
(kapka po kapka i mikrodo`dewe). Ottuka, treba da se istakne deka
opredeluvaweto na vremeto i potrebnoto koli~estvo na voda za
zalevawe e mo`ebi edno od najzna~ajnite pra{awa vo praktikata na
navodnuvaweto i op{to vo zemjodelskoto proizvodstvo.
Vlijanie na vi{okot ili nedostatokot od voda za navodnuvawe
vrz zemjodelskite kulturi
Za pravilno i uspe{no zalevawe se smeta ona zalevawe kade
{to to~noto koli~estvo voda se aplicira vo pravilen moment za
kulturata. Sekoe otstapuvawe vo odnos na potrebnoto koli~estvo
voda, kako i vremeto koga treba da se aplicira istoto, mo`e
negativno da se odrazi vrz prinosot i kvalitetot od zemjodelskite
__________________________________________________________________________________
109
kulturi, na cenata na proizvodot, a isto taka mo`e negativno da
vlijae i na `ivotnata sredina.
So mnogu retki i nenavremeni zalevawa, kako i zalevawa so
pomalo koli~estvo voda vo odnos na vistinskite potrebi na
kulturata, mo`e da se namali sodr`inata na lesno dostapnata vlaga
vo po~vata (a so toa i na dostapnite koli~estva na rastvoreni
hranlivi materii), {to direktno vlijae vrz rastot na rastenieto,
namaluvaweto na kvalitetot i prinosot na proizvodot. Taka, kaj
gradinarskite kulturi, doa|a do sozdavawe na drvenesti vlakna i se
namaluva nutritivnata (hranlivata) vrednost, dodeka kaj ovo{nite
kulturi se zabele`uva poslab porast na letorastite, poslabo
cvetawe, pogolemo opa|awe na plodovite, pomali plodovi so mnogu
poslab kvalitet i hranliva vrednost, kako i namaluvawe na
otpornosta na rastenijata, poradi {to istite se pove}e podlo`ni
na bolesti, {tetnici i mrazevi. Isto taka i ~estite i bezpotrebni
zalevawa i zalevawa so pregolemi koli~estva voda mo`e nepovolno
da deluvaat, i toa osobeno na razvojot na rastenijata, bidej}i
po~vata uslovno }e bide snabdena so pogolemo koli~estvo na voda,
koja kako rezultat od nedostatokot na vozduh za rastenijata (gu{ewe
na korenot poradi vi{ok voda) ne mo`e da bide iskoristena od
strana na rastenijata. Od druga strana vi{okot na voda vo po~vata
mo`e da sozdade povolni uslovi za nekoi gabni zaboluvawa. Mnogu
~esto, kako rezultat od visokata vla`nost se formiraat i plodovi
so mala sodr`ina na {e}er, vitamini i mineralni materii (poslaba
hranliva vrednost). Pokraj drugoto, vo praktikata na zemjodelskoto
proizvodstvo ne treba da se dozvoli periodi~na promena na niska i
visoka vla`nost vo po~vata, bidej}i pritoa mo`e da dojde do brzi
promeni i vo sodr`inata na hranlivite materii vo samite
rastenija, {to mo`e da predizvika pukawe na korisniot del na
rastenieto. Ovaa pojava e ~esta kaj korenestiot zelen~uk i nekoi
plodovi vidovi (osobeno domatot).
Koga se zboruva za {tetnoto vlijanie na vi{okot ili
nedostatokot na voda vo po~vata nastanata kako rezultat od
nepravilno zalevawe, osobeno treba da se potencira faktot deka,
pregolemite i bezpotrebni koli~estva voda dadeni so zalevawata,
osven {to vlijaat na cenata na krajniot proizvod (preku cenata na
vodata, energijata i trudot vlo`en so sekoe zalevawe), istite
negativno se odrazuvaat i na `ivotnata sredina promivaj}i mnogu
{tetni materii (nitrati, pesticidi i dr.) vo podzemnite vodi, koi
{to ponatamu mo`at da dojdat vo kontakt so lu|eto preku
doma}instvata, industrijata, rekreacija it.n.. Poseben problem
110
__________________________________________________________________________________
pretstavuva toa {to del od ovie materii koi se promivaat so
prekumernoto
navodnuvawe
se
neophodni
za
pravilno
funkcionirawe na kulturata, a treba da se istakne i toa deka
farmerite platile zna~itelni sumi za nivna nabavka i aplikacija.
Ottuka, treba da se istakne deka opredeluvaweto na vremeto i
potrebnoto koli~estvo voda na zalevawe e od golemo zna~ewe za
dobivawe visoki, stabilni i kvalitetni prinosi od zemjodelskite
kulturi i istoto ne treba da se sfati {ablonski, bidej}i e vo
golema korelacija so klimatsko-po~venite uslovi, agrotehnikata,
biologijata na kulturata i drugo.
Na~ini za opredeluvawe na vremeto i potrebnoto koli~estvo na
voda za zalevawe kaj zemjodelskite kulturi
Vo Republika Makedonija, mnogu retka praktika e koristewe
metodi za utvrduvawe na vremeto i potrebnoto koli~estvo na voda
za zalevawe, a i dokolku istite se koristat, naj~esto se ednostavni
i delumno se primenuvaat. Zatoa, podolu vo tekstot }e bidat
izlo`eni nekoi od metodite koi mo`at da bidat mnogu prakti~ni
pri utvrduvawe na vremeto i na to~noto koli~estvo na voda za
zalevawe. Inaku, najbitni osobini koi treba da gi poseduva eden
metod za opredeluvawe na vremeto i za potrebnoto koli~estvo voda
za zalevawe se: prakti~nost, ednostavnost, brzo i to~no
opredeluvawe.
Opredeluvaweto na vremeto i potrebnoto koli~estvo voda za
zalevawe kaj zemjodelskite kulturi mo`e da se izvr{i so slednive
metodi: so sledewe na vlagata vo po~vata, spored kriti~nite fazi
na razvoj na kulturata, spored nadvore{nite (morfolo{ki)
promeni kaj kulturata, spored vnatre{ni (fiziolo{ki) pokazateli
na kulturata, zaliven re`im spored turnusi i spored dnevnata
potro{uva~ka na voda (dneven bilans) itn..
Opredeluvawe na vremeto na zalevawe so sledewe na
vla`nosta vo po~vata
Postojat razli~ni na~ini za opredeluvawe na vlagata vo
po~vata, po~nuvaj}i od najednostavnite, no pomalku to~ni, koi ne
baraat nikakva aparatura ili oprema (metod so dopir so raka), pa do
najsovremeni metodi, koi baraat skapi aparati i oprema.
Sledeweto na vlagata vo po~vata treba da se odviva na dlabo~ina do
kade {to se nao|a glavnata korenova masa, za gradinarski i
__________________________________________________________________________________
111
poledelski kulturi do 60 cm, a za ovo{ni nasadi i loza od 80 do 100
cm.
Vo praktikata na navodnuvaweto, metodite za opredeluvawe na
vremeto na zalevawe so pratewe na vla`nosta vo po~vata se delat vo
dve grupi:
- Metodi koi se baziraat na zemawe po~veni probi (metod so
dopir so raka, metod na su{ewe na probite od po~va vo su{nica
na 105oS, su{ewe so infracrveni zraci, so parafin i drugo);
- Metodi za direktno merewe i o~ituvawe na vla`nosta vo
po~vata (elektrometriski, neutronski, tenziometriski metod).
Metodi koi se baziraat na zemawe po~veni probi
a) Opredeluvawe na vlagata vo po~vata so pomo{ na dopir so
raka
Iskusnite zemjodelski proizvoditeli mo`at da steknat
izvesno soznanie za sostojbata so vlagata vo po~vata preku dopirot
na po~vata so svojata raka. Taka, dokolku po~vata e vla`na, toga{
primerokot od po~va pri stiskawe so rakata }e se modelira vo
odredena forma, dodeka pri stiskawe na suv primerok, pod vlijanie
na pritisokot na rakata taa se raspa|a. Ovaa osobina najmnogu
zavisi od tipot na po~vata, odnosno od nejziniot mehani~ki sostav,
poradi {to za nejzina polesna prakti~na primena, dodeka da se
dobie potrebnoto iskustvo, se koristi Tabelata 17.
Tabela 17. Prakti~no opredeluvawe na vlagata vo po~vata so pomo{ na raka
(metod spored Criddle, citiraat ^ukaliev i Tanaskovi}, 2006)
% od
PVK
Mnogu lesni po~vi
0
Suvo, rastresito, ~esti~kite
od po~vata pominuvaat
pome|u prstite
50 ili
< od 50%
od PVK
Sè u{te suvo na izgled, ne se
obrazuva top~e pod pritisok
50-70%
od PVK
Sè u{te suvo na izgled, ne se
obrazuva
top~e pri pritisok
70-90%
od PVK
Ima tendencija za poslabo
lepewe, a ponekoga{ mo`e da
se napravi i top~e
Pri PVK
> PVK
Pri cedewe na primerok
po~va, nema slobodna voda, no
na rakata se ~uvstvuva
vla`na obvivka okolu
top~eto
Pri protresuvawe na
primerok od po~va, se
pojavuva slobodna voda
Lesni po~vi
Sredni po~vi
Te{ki i mnogu
te{ki po~vi
Suvo, rastresito,
~esti~kite od po~vata
pominuvaat pome|u
prstite
Sè u{te suvo na izgled, ne
se obrazuva top~e pod
pritisok
Pod pritisok ima
tendencija da se formira
grutka, no obi~no se
raspa|a
Pra{kesto, suvo, lesno
se raspa|a vo prav
Tvrdo, zbieno, so mnogu
puknatini
Pomalku tro{kesto, ne
se raspa|a pod pritisok
Malku plasti~no, pod
pritisok formira grutka
Formira grutka pod
pritisok, grutkata e
plasti~na
Formira grutka, so
trlawe pome|u palecot i
pokazalecot ostava traga
Formira labavo top~e,
koe lesno se drobi i ne e
leplivo
Formira grutka, mnogu
plasti~na i svivliva,
pri visok % na glina
lesno se lepi
Lesno ostava tragi pod
prstite i lesno se
razma~kuva
Isto kako levo
Isto kako levo
Isto kako levo
So gme~ewe se osloboduva
slobodna voda
Slobodna voda mo`e da
se iscedi samo so
stiskawe
Na povr{inata od
primerok po~va se
pojavuva slobodna voda
*PVK (polski voden kapacitet) e gorna granica na lesno dostapna voda i ne e po`elno sodr`inata na voda vo po~vata da se ka~i nad ovaa vrednost, poradi
formirawe na slobodna voda koja se isceduva vo podlabokite sloevi i so sebe gi nosi |ubrivata i pesticidite.
112
__________________________________________________________________________________
Koli~estvoto na voda koja treba da se aplicira so ovoj metod
mo`ebi ne e najto~no, no, sepak, dobri rezultati mo`e da se dobijat
dokolku prethodno se utvrdi za kakov tip po~va stanuva zbor, a
potoa da se opredeli i gornata granica na lesnodostapnata voda
(PVK) za istiot tip po~va. Postapkata ponatamu e mnogu lesna,
imeno, koga vlagata vo po~vata }e se spu{ti do 70% od PVK
(protolkuvano spored rezultatite od tabelata), toga{ za da go
vratime koli~estvoto voda vo ramki na 100% od PVK, treba da
zaleeme so razlikata 100%PVK - 70% od PVK, odnosno dokolku
PVK e 2000 m3/ha, toga{ spored prosto trojno pravilo 70% od PVK
= 70h2000/100=1400 ili 2000-1400=600 m3/ha.
b) Metod so su{ewe na po~venite probi vo su{nica na 105oS
Ovoj metod e mnogu to~en, pa pokraj toa {to se koristi za
opredeluvawe na vlagata vo po~vata, istiot slu`i i za kalibrirawe
na mnogu aparati (omometri, tenziometri itn.). Inaku e mnogu baven
metod, bidej}i treba da se zemat mnogu probi: od sekoja dlabo~ina,
po~ven tip, kultura.
Potreben pribor za izveduvawe na ovoj metod: pedolo{ki
svrdel za zemawe po~veni probi od sekoja dlabo~ina, aluminiumski
kutiv~iwa so kapa~iwa, gumeni prsteni (za spre~uvawe na
isparuvaweto na vlagata pri transportot do laboratorijata),
tehni~ka vaga, elektri~na su{nica so termostat i eksikator.
Postapkata se sostoi vo zemawe po~veni probi od sekoi 10 ili
20 cm dlabo~ina, vo pove}e povtoruvawa (naj~esto 3-5), do dlabo~ina
na aktivnata korenova masa na kulturata. Po~venite probi kaj
kapkovoto navodnuvawe i kaj mikrodo`deweto se zemaat od krugot
na vla`newe, kaj brazdite od sredinata na brazdata, dodeka pri
ve{ta~ki do`d po slu~aen izbor. Posle zemeweto na probite,
po~vata se vadi, se pro~istuva od pokrupnite kam~iwa i organskite
primesi (koren~iwa it.n.) se stava vo aluminiumski kutiv~iwa i se
nosi na merewe i su{ewe. Su{eweto se izveduva vo su{nica na
temperatura od 105oS. Po~venite probi se su{at najmalku 4-5 ~asa
kaj polesni (pesoklivi po~vi) i 6-8 ~asa kaj pote{ki (glinesti
po~vi), no naj~esto se praktikuva vremetraewe od momentot na
nivnoto stavawe na su{ewe do narednoto utro (Bo{wak, 1999;
Iqovski i ^ukaliev, 2002) .
__________________________________________________________________________________
113
Slika 15. Sledewe na vlagata vo po~vata so zemawe po~veni probi i su{ewe
Posle su{eweto probite se ladat vo eksikator (okolu 30
minuti), a otkako }e se oladat, se pristapuva kon vtoroto merewe na
vagata. Na krajot se pristapuva na presmetka na sodr`inata na vlaga
vo po~vata vo gramovi, a potoa vo te`inski (maseni) procenti.
Spored Iqovski i ^ukaliev (2002) procentot na vlaga vo
po~vata, za sekoja dlabo~ina oddelno, izrazena vo maseni procenti,
se presmetuva spored slednava formula:
b=
isparena vlaga (g)
⎯⎯⎯⎯⎯⎯⎯⎯⎯⎯⎯⎯⎯⎯⎯ ·h 100
apsolutno suva po~va (g)
b - vla`nost na po~vata izrazena vo maseni procenti
Isparenata vlaga i apsolutno suvata po~va se opredeluvaat kako:
isparena vlaga = (sad+vla`na po~va) - (sad+suva po~va)
apsolutno suva po~va = (sad+suva po~va) - sad
Pri toa sad+vla`na po~va go pretstavuva prvoto merewe na
po~venata proba pred su{eweto i u{te se narekuva vla`na mostra,
a sad + suva po~va go pretstavuva vtoroto merewe na probata (po
su{ewe) i se narekuva suva mostra.
Primer 1: So primena na ovoj metod, se dobieni slednite
rezultati za momentalnata vlaga (MV) vo po~vata na dlabo~ina od
60 cm:
Apsolut.
Vlaga
Vlaga
suva
W
ρp
(%)
(%)
po~va
m3/ha
(g/cm3)
vol.
mas.
(g)
0-20
100,3
264,7
246,8
17,9
146,5
12.22
1,50
18,33
366,6
20-40
100,6
266,0
251,6
14,4
151,0
9,54
1,60
15,26
305,3
40-60
100,5
270,3
248,5
21,8
148,0
14,73
1,55
22,83
456,6
ρp – se dobiva koga primerok po~va za istata dlabo~ina za koja se vr{i ispituvaweto se zeme so sad so prethodno poznat
volumen od 100 cm3 i se isu{i na 105oS, pa potoa se podelat rezultatite od masata na suvata po~va i volumenot od 100
cm3
Dlabo~.
(cm)
Masa na
sad
(g)
Masa na
vl.p.+sad
(g)
Masa na
suva p.+sad
(g)
Isparena
vlaga
(g)
Zna~i presmetkite se odvivaat vaka (za prviot sloj od 0 do 20 cm):
114
__________________________________________________________________________________
b=
17,90
⋅ 100 = 12,22%
146,50
Potoa ovie maseni procenti se mno`at so prividna gustina na
po~vata ρp (koja se opredeluva samo na po~etokot na vegetacijata i
toa za ista dlabo~ina za koja se vr{i ispituvaweto) za da se dobie
vla`nosta na po~vata vo volumenski procenti:
c = b · ρp = 12,22 x 1,50 = 18,33 %
Koli~estvoto na voda za istiot sloj od 20 cm iznesuva:
W= c x h = 18,33 x 20 = 366,6 m3/ha
Vkupnoto koli~estvo voda do predvidenata dlabo~ina od 60 cm e:
W = W0-20 cm+W20-40 cm+W40-60 cm = 366,6+305,3+456,6= 1128,5 m3/ha
Koristej}i go ovaoj metod, za da se opredeli vremeto i
koli~estvoto na voda so koe treba da se zaleva, treba da se ima
poznavawe i za vodnite konstanti (PVK, VV, TM) koi se ispituvaat
samo na po~etokot na vegetacijata i toa na po~vata na koja se nao|a
kulturata. Vodata e neednakvo dostapna od PVK (polski voden
kapacitet ili gorna granca na lesnodostapna voda) do VV (vla`nost
na trajno venewe ili granica pod koja te{ko se nao|a dostapna
voda), poradi {to vo praktikata na navodnuvaweto se primenuva
dolna granica na lesnodostapna voda, do koja granica mo`e da se
dozvoli da se spu{ti vlagata vo po~vata, a pri toa da ne se vlijae
negativno na rastot i razvitokot na kulturata. Nekade vo
praktikata, kako dolna granica se primenuva tehni~ki minimum
(TM), a nekade se zema kako % od PVK.
Primer 2: Dokolku PVK do 60 cm e 2400 m3/ha, a VV e 1400
m3/ha. So zgolemuvawe na VV za 20%, se dobiva TM ili 1680 m3/ha. So
sledewe na momentalnata vlaga vo po~vata (zemawe probi na 2-3
dena, su{ewe i presmetka spored gorniot metod) mo`eme da go
opredelime momentot i to~noto koli~estvo voda za zalevawe.
Imeno, koga momentalnata vlaga (MV) vo po~vata }e se dobli`i
blisku do TM, primer 1800 m3/ha, toga{ mo`eme da izvr{ime
zalevawe i toa so razlikata pome|u PVK i MV, ili 2400 - 1800 e 600
m3/ha voda, koja treba da se dade za da se vrati vlagata vo ramkite na
gornata granica na lesnodostapna voda (PVK). Ne e pravilo MV da
__________________________________________________________________________________
115
bide blisku TM za da se izvr{i zalevawe, dovolno e MV da bide pod
PVK i da se izvr{i intervencija so voda so razlikata pome|u PVK
i MV. Ova osobeno va`i za navodnuvaweto so kapka po kapka, kade
{to ne se prepora~uva intervenciite so voda da se izvr{at koga
vlagata vo po~vata }e se spu{ti do TM. Toga{ bidej}i rastenijata
trpat golemi stresovi i {okovi, {to na krajot vlijae so
namaluvawe na prinosot, a vaka dobieniot deficit na vlaga vo
po~vata mnogu te{ko se nadomestuva so primena na kapkovo
navodnuvawe.
Primer 3: Drug na~in za opredeluvawe na momentot na
zalevawe i koli~estvoto na voda e dokolku e poznat samo PVK
(primer, do 60 cm e 2400 m3/ha). Spored mnogu avtori, kaj
gradinarskite i ovo{nite kulturi do faza na cvetawe, dolnata
granica do koja mo`e da se dozvoli da se spu{ti vlagata vo po~vata
e 70 % od PVK, a kaj poledelskite, do faza cvetawe granicata e 65%
od PVK, dodeka po fazata na cvetawe vlagata vo po~vata kaj
gradinarskite i ovo{nite kulturi treba da e nad 80% od PVK,
dodeka kaj poledelskite nad 75%. Imeno, koga pred fazata na
cvetawe, primer kaj gradinarskite kulturi so sledewe na MV se
uvide deka vlagata vo po~vata e blisku 70% od PVK (70% od
PVK=70h2400/100= 1680 m3/ha) toga{ mo`e da se izvr{i zalevawe so
norma, dobiena kako razlika od PVK - % od PVK ili 2400-1680=720
m3/ha.
Dokolku povr{inata na koja se odgleduvaat gradinarskite
kulturi e so golemina od 0.3 ha, toga{ koli~estvoto na voda e
0.3h720=216 m3 ili 216000 litri voda (1m3=1000 litri voda).
Koli~ina na voda vo litri, podelena so zbirot od brojot na
kapalkite na 0.3 ha, pomno`en so nivniot protok, }e go dade vremeto
za zalevawe so sistem kapka po kapka ili 216000 l : (2000 kapalki h 8
l/h = 16 000 l/h) = 13 ~asa i 30 minuti.
Metodi za direktno ~itawe na vlagata vo po~vata
a) Elektrometriski metod
Principot
na
rabota
se
sostoi
vo
merewe
na
elektrosprovodlivosta na po~vata, koja se menuva zavisno od
sodr`inata na voda vo nea. Elektrospovodlivosta se meri so pomo{
na mali gipsani blokovi vo koi se vgradeni 2 elektrodi povrzani
preku kabel so merniot instrument. Osobeno va`en moment na koj
treba da se vnimava e dlabo~inata do koja se vr{i mereweto i
116
__________________________________________________________________________________
postavuvaweto na gipsanite blokovi (zavisno od dlabo~inata na
korenovata sistema na kulturata), kako i vospostavuvaweto na
dobar kontakt so po~vata (naj~esto so kal od po~va, od istata
dlabo~ina na koja se vr{i mereweto).
Slika 16. Merewe na vla`nosta so gipsani blokovi
^itawata se vr{at na merniot instrument (Bouyoucos, Ac
Ohmeter, it.n.) kade {to sekoe namaluvawe na vlagata vo po~vata
ozna~uva zgolemuvawe na elektri~niot otpor i obratno. Za polesna
rabota so ovoj metod se pravi tabela so vrednosti so paralelno
~itawe i bele`ewe na merniot instrument i na klasi~niot metod
so su{ewe, odnosno na tolku omi ili kiloomi odgovaraat tolku %
vlaga. So sekoe sledno merewe mnogu ednostavno se sledi
momentalnata vlaga vo po~vata, a mnogu lesno mo`e da se opredeli
vremeto i koli~estvoto na voda za zalevawe, dovolno e samo da se
ima podatok za PVK (vidi primer 2 i 3).
v) Neutronski metod
Se karakterizira za mnogu precizen i brz metod. Negativna
strana e eventualnoto kontaminirawe so radioaktivni materii
(pri nepravilna upotreba) koi se koristat za merewe so ovoj metod,
visokata cena na ~inewe, poradi {to kaj nas go koristime samo vo
istra`uva~ki celi, no vo razvienite zemji kako Avstralija se
koristi i vo farmerskoto proizvodstvo (pove}e farmeri imaat
eden meren instrument). Naj~esto mereweto na vlagata vo po~vata
na edna dlabo~ina trae okolu 1 minuta. So eden neutronski
vlagomer mo`e da se sledi vla`nosta na ogromen broj punktovi.
__________________________________________________________________________________
117
Isto kako i kaj elektrometriskiot metod, potrebno e da se izvede
kalibracija. Za taa cel se pravi tabela so vrednosti dobieni so
paralelno ~itawe na neutronskiot valagomer i so klasi~niot
metod so su{ewe. So dobienite vrednosti ponatamu mo`e mnogu
ednostavno da se sledi momentalnata vlaga vo po~vata so sekoe
sledno merewe, a so toa da se opredeli i vremeto i koli~estvoto na
voda za zalevawe. Za sevo ova dovolno e da se ima podatok za PVK, a
presmetkite mo`e da se izvr{at kako vo primer 2 i 3.
Slika 17. Neutronski vlagomer
v) Tenziomteriski metod
Kako edno od najprakti~nite re{enija za opredeluvawe na
vremeto i koli~estvoto na voda za zalevawe se vbrojuva
tenziometriskiot metod. Merewata se vr{at mnogu brzo, a mo`no e
i avtomatizirawe na procesot na zalevawe. Kako negativna strana
se zema toa {to merat mnogu mal opseg na vlaga vo po~vata (do 1
bar), pa zatoa se koristat samo vo praktikata na
mikronavodnuvaweto (kaj kapka po kapka i mikrodo`dewe).
Inaku, tenziometrite rabotat na principot na silata na
dr`ewe na vodata vo po~vata. Toa e sila koja mo`e da se izmeri i da
slu`i kako pokazatel za stepenot na vla`nost na po~vata. Silata
na dr`ewe pred sè zavisi od koli~estvoto na voda, odnosno kolku e
pogolemo koli~estvoto na voda vo po~vata, tolku e pomala silata so
koja se dr`i istata, i obratno. Tenziometarot se sostoi od cevka
(metalna, vo posledno vreme od proyirna plastika) so razli~na
dol`ina, od 15-150 cm (za merewe na razni dlabo~ini). Na edniot
kraj ima porozen kerami~ki vrv, na drugiot kraj e otvoren, a vedna{
do krajot e vgraden vakuummetar (Iqovski i ^ukaliev 2002).
118
__________________________________________________________________________________
Pred da se postavat tenziometrite na postojano mesto,
potrebno e da se vnimava na slednive postapki (Slika 18). Najprvo,
tenziometrite se polnat do polovina so obezvozdu{ena (provriena)
destilirana voda, a potoa se ostavaat svrteni vertikalno nadolu, sè
dodeka od kerami~kiot vrv ne po~ne da prokapnuva voda. Ovaa
postapka e neophodna, so cel da se istisne vozduhot od kerami~kiot
vrv na tenziometrite. Potoa tenziometrite se dopolnuvaat so
destilirana voda do dozvolenata crta ozna~ena na plastikata od
tenziometrite. Taka pripremenite tenziometri se postavuvaat so
kerami~kiot vrv vo sad so destilirana voda. So vakuumpumpa se
povlekuva od destiliranata voda vo tenziometarot za da se otstrani
preostanatiot vozduh vo poroznata keramika. Potoa tenziometrite
hermeti~ki se zatvoraat so zatvora~. Do postavuvaweto,
tenziometrite se ~uvaat so vrvot potopen vo destilirana voda, za da
ne navleze vozduh vo poroznata keramika.
Slika 18. Priprema na tenziometri pred postavuvawe
Inaku, postavuvaweto na tenziometrite vo po~vata treba da
bide blisku korenot na kulturata i do krugot na vla`newe od
kapalkata ili mikrosprinklerot. Za poefikasno postavuvawe na
tenziometrite treba da se napravi dobar kontakt na kerami~kiot
vrv so po~vata (so kalliva smesa od istata po~va).
Slika 19. Postavuvawe na tenziometar na postojano mesto (na pole)
__________________________________________________________________________________
119
Najednostavno i najprakti~no opredeluvawe na vremeto i
koli~estvoto na voda za zalevawe kaj zemjodelskite kulturi mo`e
da se izvr{i so dva tenziometra, postaveni eden do drug na
oddale~enost od 30 do 50 cm. Prviot se postavuva na dlabo~ina od 20
cm i istiot }e ima uloga da poka`e koga da se zapo~ne so
zalevaweto, dodeka vtoriot tenziometar se postavuva na dlabo~ina
od 60-100 cm (zavisno od korenoviot sistem na kulturata), a negovata
funkcija }e bide da poka`e koga da se prekine so zalevaweto. Za
poednostavna primena na ovoj na~in na merewe avtorite ja
predlagat slednata tabela:
Tabela 18. Opredeluvawe na po~etok i kraj na zalevawe na razli~ni tipovi po~va so
pomo{ na tenziometri (izvor, ^ukaliev i Tanaskovi}, 2006)
Re`im na zalevawe
Tip na po~va
Tenzija vo po~vata (cb)
Lesni (pesoklivi) po~vi
20-40
Po~etok na zalevaweto
Sredni (ilesti) po~vi
40-60
(prv tenziometar, 20 cm)
Te{ki (glinesti) po~vi
60-90
Kraj na zalevaweto
(vtor tenziometar, 60 cm)
Lesni (pesoklivi) po~vi
5-10
Sredni (ilesti) po~vi
10-20
Te{ki (glinesti) po~vi
20-30
* 1 centibar e ednakov na 10 milibari
U{te poprakti~no merewe so tenziometrite mo`e da se
izvr{i dokolku kako za po~etok na zalevaweto se zemaat
vrednostite dadeni vo Tabela 18, dodeka za kraj na zalevaweto se
zeme momentot koga }e dojde do mala promena na vrednosta na
vtoriot tenziometar, {to zna~i vlagata prodrela do predvidenata
dlabo~inata (aktivniot korenov sistem na kulturata), istaknuvaat
^ukaliev i Tanaskovi} (2006). Dokolku i vo dvata slu~aja dokolku
ne se pridr`uvame kon gorenavedenoto, efektot od navodnuvaweto
se namaluva bidej}i se vr{i proceduvawe na vodata, a so toa i na
hranlivite materii nadvor od korenoviot sistem.
Opredeluvawe na vremeto na zalevawe spored kriti~nite fazi
na razvoj na kulturata
Ovoj metod se bazira na faktot deka sekoja kultura i pokraj
toa {to ima potreba od lesnodostapna voda vo tekot na celata
vegetacija, sepak vo kriti~nite fazi za rast i razvitok na
kulturata eventualniot nedostatok na lesnodostapna voda mo`e
mnogu silno da se odrazi na prinosot od kulturata. Taka, kaj
120
__________________________________________________________________________________
gradinarskite kulturi kako najkriti~ni se izdvojuvaat po~etnite
fazi na rast (period na rasad), pri {to prepora~uva redovno
zalevawe, ne ~esto (za da ne se izdol`i rasadot), podobro poretko,
no so dovolno koli~estvo voda, so cel da se navla`ni celiot sloj vo
koj se razviva korenoviot sistem. Naj~esto se prepora~uva zalevawe
so koli~estvo od 5 do 20 l/m2 (na 2 do 7 dena, zavisno od starosta na
rasadot, goleminata i gustinata na rasadot, nadvore{nite uslovi
it.n.). [to se odnesuva do gradinarskite kulturi posle nivnoto
rasaduvawe, kako kriti~ni periodi se izdvojuvaat periodot vedna{
posle rasaduvaweto, so dolna granica od 70% od PVK. Sledni
kriti~ni fazi se: faza na po~etno cvetawe, masovno cvetawe,
po~etno zreewe i masovno zreewe. Vo ovie fazi potrebite na voda
se nad 80% od PVK.
Mnogu avtori gi istaknuvaat slednite kriti~ni fazi kaj
ovo{kite: pred cvetawe, posle cvetawe i intenzivno obrazuvawe
listovi, obrazuvawe letorasti, obrazuvawe na plodovi i intenziven
porast na plodovite.
Me|utoa treba da se ima predvid deka ne treba {ablonski da se
pristapuva kon kriti~nite fazi na kulturata, odnosno ovie
periodi treba da se prisposobeni sprema klimatskite uslovi
(temperatura i vrne`i, vidi Tabela 20) i po~vata (osobeno PVK i
MV, vidi primer 2 i 3).
Opredeluvawe na vremeto na zalevawe spored nadvore{nite
(morfolo{ki) promeni
Opredeluvaweto na vremeto na zalevawe preku ovoj na~in se
vr{i na baza na sledewe na promenata na bojata na listovite i
turgorot na listovite. Kaj ednogodi{nite kulturi ovoj metod e
ne{to poprakti~en vo sporedba so pove}egodi{nite kulturi. Kako
{to e poznato listovite od ovo{kite pri nedostatok od vlaga vo
po~vata crpat vlaga od plodovite i drugite delovi od rastenieto,
taka {to mnogu te{ko i docna se uo~uvaat nadvore{nite promeni
na nedostatok od vlaga vo po~vata. Ottuka, nadvore{nite
morfolo{ki promeni kaj ovo{kite ne mo`e da bidat osnova za
primena na pravilen i racionalen re`im na zalevawe, bidej}i
znacite za nepravilen voden re`im se manifestiraat so
zadocnuvawe. Isto taka, pri mnogu visoki temperaturi vo tekot na
najtoplite ~asovi od denot, listovite kaj golem broj zemjodelski
kulturi mo`at da poka`at znaci na venewe, no ne kako rezultat na
nedostatok od voda vo po~vata, tuku kako rezultat na biolo{kata
__________________________________________________________________________________
121
sposobnost na rastenieto da se {titi od pregolemo isparuvawe
(transpiracija). Ovie nedostatoci uka`uvaat deka ovoj metod ne e
efikasen i ne treba da se primenuva pri navodnuvaweto na
pove}egodi{nite kulturi. Sepak, dokolku ovoj metod se koristi vo
praktikata, toga{ za negova najefikasna primena, predlagame vo
me|uredovoto rastojanie da se postavat rastenija indikatori
(p~enka, piperka, krastavica, domat), koi vedna{ }e go
manifestiraat nedostatokot na vlaga. Manifestiraweto na
nedostatok od voda kaj ovie kulturi se izrazuva preku silno
intenzivna zelena boja, {to uka`uva deka rastenijata gi crpat
poslednite rezervi od voda.
Opredeluvawe na vremeto na zalevawe spored vnatre{ni
fiziolo{ki pokazateli
Nekoi avtori istaknuvaat deka ova e eden od poto~nite
metodi, bidej}i na nekoj na~in se pra{uva i rastenieto kolku mu se
potrebite za voda, no sepak treba da se imaat predvid i drugi
faktori: klima, po~va, it.n.. Kaj ovoj metod, rastenieto ili del od
rastenieto slu`i kako indikator za opredeluvawe na vremeto na
zalevawe. Imeno, se zema del od rastenieto, naj~esto listot i se
vr{i analiza na koncentracijata na kleto~niot sok (% na voda i na
suva materija) ili se sledi smukatelnata sila na listovite.
Koncentracijata na kleto~niot sok se odreduva so pomo{ na
refraktometar, i toa naj~esto ra~en, so koj opredeluvaweto se vr{i
direktno na pole, kolku {to e mo`no po~esto (na sekoi 5-6 dena). Za
merewe so refraktometar se prepora~uva zemawe listovi od
sredinata na rastenieto, dodeka merewata treba da se vr{at vo
tekot na ranite utrinski ~asovi. Za da mo`e metodot da se koristi
poednostavno, se prepora~uva paralelno sporeduvawe na
rezultatite so nekoj metod so koja mo`e da se opredeli
koli~estvata na vlagata vo po~vata.
Smukatelnata sila na listot (vodniot potencijal na listot) i
na drugi delovi od rastenieto mo`e da se sledi so instumentot
pre{ern bomba. Za pravilno rabotewe so ovoj instrument potrebno
e da se opredeli pri koja smukatelna sila na listot kolku vlaga ima
vo po~vata, a so cel da se poednostavi rabotata.
Negativna strana kaj dvata na~ina na merewe e toa {to
rezultatite {to }e se dobijat ne mo`at da se koristat kaj druga
kultura, sorta, po~va it.n.. Sepak, kako pozitivna strana se zema
122
__________________________________________________________________________________
faktot deka, edna{ opredelenite vrednosti za ista kultura i na
ista po~va mo`e da poslu`at za pove}e godini.
Opredeluvawe na vremeto na zalevawe spored turnusi
Turnusot vo praktikata na navodnuvaweto pretstavuva
vremenski period pome|u dve zalevawa, a istiot zavisi od
kulturata, po~venite i klimatski uslovi itn.. Ovoj metod e osobeno
prifatliv vo za{titeni prostori (staklenici, plastenici) kako i
vo aridni (suvi) kraevi, bidej}i vrne`ite se mnogu mali ili
voop{to gi nema, pri {to istite ne vlijaat na prethodno
napravenata {ema na zalevawe. Vo kontekst na ova, LaziÊ i
sorabotnicite (2001) davaat podatoci za brojot na zalevawata i
zalevnata norma kaj krastavicata i domatot odgleduvani vo
za{titeni prostori.
Tabela 19. Broj na zalevawa i norma na zalevawe kaj krastavica i domat
vo oran`erii (LaziÊ i sorabotnicite, 2001)
Broj na zalevawa
Norma na zalevawe (l/m2)
Mesec
Krastavica
Domat
Krastavica
Domat
8-10
/
2-3
/
I
10-12
4-6
4-5
6-8
II
14-16
8-10
4-5
8-10
III
18-22
10-12
5-6
8-10
IV
24-28
10-12
5-6
10-12
V
26-30
13-15
5-6
10-12
VI
26-30
13-15
5-6
10-12
VII
Vo podra~ja so promenlivi klimatski uslovi vo koi vleguva i
na{ava zemja, ovoj na~in za opredeluvawe na vremeto na zalevawe ne
e mnogu prakti~en, no sepak istiot mo`e da se izvede uspe{no
dokolku bideme malku pofleksibilni vo pogled na utvrdenite
termini za zalevawe. Imeno, za vakvi podra~ja ovoj re`im se
predlaga vo modificirana forma i e najprakti~en za primena
dokolku kulturite se odgleduvaat vo letniot period koga vrne`ite
se mnogu mali. Turnusite naj~esto mo`e da se pomestat ili da se
izostavat, zavisno od klimatskite uslovi (vrne`ite, temperaturata
na vozduhot). Spored Bo{wak (1999), site vrne`i vo tekot na eden
den koi se pomali od 5 mm pri uslovi na visoka evapotranspiracija
ili pomali od 3 mm pri uslovi na niska evapotranspiracija ne go
naru{uvaat turnusot, {to zna~i zalevaweto se sproveduva isto kako
da ne imalo vrne`i. Dokolku vrne`ite se pogolemi za sekoi 5
odnosno 3 mm, narednoto zalevawe se odlaga za eden den. Vo slu~aj
__________________________________________________________________________________
123
dokolku padnat vrne`i od do`d pove}e od polovina od normata na
zalevawe, slednoto zalevawe se odlo`uva za eden turnus, smetaj}i gi
tie vrne`i, kako deka toga{ e izvr{eno zalevawe. Kako dobra
solucija za koristewe na ovoj metod se predlaga i Tabela 20.
Tabela 20. Odlagawe na zalevaweto vo zavisnost od vrne`ite i temperaturata
(po Federenko i ^i~asov, citiraat ^ukaliev i Tanaskovi}, 2006)
Srednodnevna
Koli~estvo na vrne`i vo mm
temperatura na
10
15
20
25
30
vozduhot vo oC
Odlagawe na zalevaweto vo denovi
10-15
3
3
7
9
11
15-20
2
2
4-5
6
7-8
20-30
1
2
3
4
5
Primer 4: Dokolku zalevaweto trebalo da se izvr{i na 1 juli,
a den prethodno padnalo do`d od 20 mm, pri srednodnevna
temperatura na vozduhot od 20 oC , toga{ zalevaweto se odlaga za 4-5
dena.
Opredeluvawe na vremeto i potrebnoto koli~estvo na voda spored
sekojdnevnata potro{uva~ka na voda (bioklimatski metod)
Bioklimatskiot metod e eden od poednostavnite indirektni
metodi upotrebuvani vo praktikata se bazira vrz odnosot na
potro{uva~kata na voda (ETP) za daden period i sumata na
srednodnevnata temperatura za istiot toj period, pri {to se dobiva
hidrofitotermi~kiot koeficient (Vu~i}, 1976; Bo{wak, 1999;
Iqovski i ^ukaliev, 2002).
Dokolku go znaeme hidrofitotermi~kiot koeficient (k),
kako i srednodnevata temperatura, toga{ mo`e mnogu lesno da se
presmeta potro{uva~kata na voda, a dokolku nema vrne`i i normata
na zalevawe (m):
Primer 5: Pri prose~na dnevna temperatura od 20oC i
zalevawe so kapka po kapka, kade {to k = 2,20, dnevnata
potro{uva~ka }e iznesuva:
3
ETP = k xt = 2,20 x 20 = 44 m /ha (za eden den),
dodeka za period od 5 dena
3
ETP = k ∑ xt = 2,20 x 5 x 20 = 220 m /ha,
dokolku nema vrne`i toga{ normata na zalevawe (m)
m = ETP = 220 m3/ha,
dokolku vo periodot od 5 dena imalo vrne`i od 15 mm (150 m3/ha)
ili 7,5 mm efektivni (bidej}i samo polovina od vrne`ite se
iskoristuvaat od kulturata), toga{
124
__________________________________________________________________________________
m = (k ∑ xt ) − p
m= 220-75 = 145 m3/ha
k - koeficient na potro{uva~ka na voda (hidrofitotermi~ki
koeficient) za sekoj 1oC sredno dnevna temperatura na
vozduhot vo m3 ili mm;
ETP - potencijalna evapotranspiracija, dnevna ili za period
(vo m3/ha ili mm/ha);
xt - srednodnevna temperatura na vozduhot (oC).
Σ - suma (zbir)
m - norma na zalevawe
Bilansiraweto mo`e da se objasni na sledniov na~in: Najprvo
na po~etotkot na vegetacijata po~vata se obezbeduva so lesno
dostapna voda do nivo na PVK (gorna granica na lesnodostapna
voda). So sekojdnevno sledewe na temperaturata i so
hidrofitotermi~kiot koeficient, ja sledime potro{uva~kata na
lesnodostapnata voda vo po~vata. Koga taa }e se potro{i, odnosno
}e dostigne do nivoto na odnapred opredelenata predzalevna
vla`nost (najmnogu do 80% od PVK, kako dolna granica za
lesnodostapna voda za pove}eto kulturi vo faza na intenzivna
vegetacija), povtorno se zaleva. Koga i da se zaleva normata na
zalevawe e ednakva na zbirot od dnevnata potro{uva~ka na voda (m=
Σ ETP dnevna). Vrne`ite (soodvetno na koli~estvoto) go odlo`uvaat
vremeto na zalevawe.
Metod na empiriska evapotranspiracija
Ovoj
metod
se
bazira
vrz
empirija-iskustvo
i
hidrofitotermi~kiot koeficient. Metodot e prakti~en i mnogu
ednostaven za primena. Za polesno da se pretstavi ovoj metod }e
dademe eden primer so jabolka.
Tabela 21. Dnevnata, periodi~nata i vegetaciskata ET za jabolkov nasad
vo periodot na navodnuvawe
meseci
Vkupno
IV
V
VI
VII
VIII
IX
2
3
4
5
4
3
mm/den
denovi
15
31
30
31
31
15
30
93
120
155
124
45
567
ET (mm)
Vkupna ET kaj jabolkata e 567 mm = 5670 m3/ha
Primer 7: Pri prose~ni efektivni vrne`i vo vegetacija 250
mm, koeficient na iskoristenost 50%, 250 h 0,5 = 125 mm = 1250
m3/ha
__________________________________________________________________________________
125
M (norma na navodnuvawe)= 5670-1250 = 4420 m3/ha
Kolku voda da se dade vo juli, ako ima 20 mm efektivni
vrne`i?
ET za juli 155 mm=1550 m3/ha -200 m3/ha = 1350 m3/ha . So kolku
zalevawa da se dade ova koli~estvo? Ako se zaleva so brazdi so 2
zalevawa 1350:2=675 m3/ha so sekoe zalevawe, so klasi~no do`dewe
so 3 zalevawa, 1350:3=450 m3/ha, so mikrosprinkleri so 4 zalevawa,
1350:4=337 m3/ha, so kapka po kapka so 5 zalevawa, 1350:5=270 m3/ha.
Se razbira, brojot na zalevawa mo`e da bide i pogolem, a zalivnite
normi pomali, vo zavisnost od vodopropustlivosta na po~vata,
sortata, podlogata, reljefot, klimatskite uslovi i drugo.
126
__________________________________________________________________________________
GAP STANDARDI ZA INTEGRALNA ZA[TITA
NA JABOLKATA (IZR, IPM)
Osnova za voveduvawe na GAP standardite vo zemjodelskoto
proizvodstvo, se nao|aat vo pove}e zakoni i toa:
1. Zakon za proizvodi za za{tita na rastenijata (Sl. vesnik
br. 110/2007)
2. Zakon za hemikalii ( Sl. vesnik br. 113/2007).
3. Zakon za bezbednost na hranata i na proizvodite i
materijalite {to doa|aat vo kontakt so hranata (Sl. vesnik
br. 54/2002).
4. Pravilnik za op{ti barawa za bezbednost na hranata (Sl.
vesnik br. 118/2005).
5. Zakona za zdravje na rastenijata ( Sl. vesnik br. 29/2005 ).
So donesuvaweto na ovie zakoni e obezbedena ramkata za
voveduvawe na GAP standardite vo zemjodelskoto proizvodstvo.
Implementacijata na zakonite vo praktikata e podolg proces i e
potrebno vreme da se donesat site podzakonski akti. Tie re{enija
treba da se vovedat i da se prifatat od zemjodelskite
proizvoditeli.
Osnovni principi na integralnata za{tita vo jabolkovite nasadi
- odgleduvawe sorti koi se otporni na bolesti i {tetnici;
- koristewe na zdrav i sertificiran saden materijal;
- primena na agrotehni~ki merki za sozdavawe nepovolni uslovi za
{tetnicite: plodored, izbalansirano |ubrewe, navodnuvawe
kapka po kapka;
- primena na mehani~ki i na fizi~ki merki;
__________________________________________________________________________________
127
-
primena na biolo{ka borba (za~uvuvawe na korisnite vidovi
insekti, pajaci, mikroorganizmi);
- primena na supstancii od prirodno poteklo ( sulfur, bakar,
mineralni i rastitelni masla, kalium permanganat, ekstrakti od
rastenija, feromoni i drugi stapici, metod na zbunuvawe i dr.).
Hemiskite sredstva za za{tita mo`e da se koristat samo ako
se preminat “ekonomskite pragovi” ili ako klimatskite uslovi se
pogodni za razvoj na bolesti.
Centar za prognoza i signalizacija na najva`nite bolesti,
{tetnici i pleveli pri Sojuzot na zdru`enijata na
jabolkoproizvoditeli od Resen
Centarot za prognoza pri Sojuzot tehni~ki e opremen za
vodewe prognoza i signalizacija na najva`nite bolesti, {tetnici i
pleveli na jabolkata vo Resen. Raspolaga so pet avtomatski
meteorolo{ki stanici (AMS) koi direktno se povrzani so
Centarot i veb-stranicata vo Viena i vrz osnova na sovtverot za
fuzikladium, bakteriska plamenica, pepelnica i dr. se vr{i to~no
predviduvawe na posteweto na rizik od pojava na ovie zaboluvawa.
Stru~nite lica pri sojuzot gi izvestuvaat farmerite za dobienite
rezultati od AMS. Drugi metodi se: feromonskite stapici za
jabolkoviot crv, lisnite mineri, crvite na poko`icata na
plodovite i vizuelen pregled vo vegetacijata na pet razli~ni
punkta vo Resen. Za dobienite rezultati farmerite se iformiraat
i gi prezemaat potrebnite merki vo za{titata na nasadite.
Osnoven uslov za voveduvawe integralna za{tita na
jabolkovite nasadi i GAP standardite e postoeweto i
funkcioniraweto na takov sovremen centar za prognoza i
signalizacija.
Koristeweto na podatocite od centarot za voveduvawe na IZR
od strana na farmerite e uslov bez koj ne mo`at da go
serticifiraat sopstvenoto proizvodstvo za primena na GAP
standardite.
GAP standardite se obvrska na farmerite od EU kako i za
farmerite koi sakaat da izvezuvaat jabolka na toj zaedni~ki pazar.
128
__________________________________________________________________________________
Kriteriumi za izbor na pesticidi
- Sredstvata za za{tita na jabolkata treba da se spored
standardite na inegralnata za{tita na jabolkata (EU lista). Vo
R.Makedonija sè u{te ne postoi nacionalna lista na sredstva za
za{tita na rastenijata, pa zatoa vo sledniot tekst }e bidat
koristeni aktivnite materii i preparatite koi se na listata na
EU.
- Mo`e da se koristat site sredstva koi se dozvoleni vo
organskoto proizvodstvo, duri i ako ne se spomenati i vo aneksot na
prira~nikot za integralno proizvodstvo.
Obvrski za jabolkoproizvoditelite:
- Da se po~ituva karencata, vremenski interval od denot na
poslednato tretirawe do berbata. Treba redovno da se vodi
“Registar na fitosanitarni tretmani”(vidi obrazec);
- Neophodno e registrirawe na site operacii na proizvodnata
parcela registrirani spored dati, {tetnikot/bolesta {to se
tretira, upotrebenite preparati so nivnite koli~estva (obrazec);
- Mo`e da se koristat smesi so razli~ni ili drugi sredstva
za za{tita so razli~en mehanizam na dejstvuvawe za da se spre~i
rezistentnosta na patogenot/{tetnikot kon preparatot;
- Da se tretira ograni~eno, vo `ari{tata na pojavata na
patogenot/{tetnikot, vo nasadot bez posledici za korisnite
insekti.
- Da se tretira vo vistinsko vreme-koga {tetnicite se
po~uvstvitelni (po~etni larveni stadiumi), po~etokot na pojava na
{tetnikot, pri po~etokot na let na peperutki, aktivirawe od
mestoto na zimuvawe i sl.; pri po~etokot na zarazite, na
infestaciite, po~etokot na prvite simptomi, pri preventivnite
tretirawa i dr.; pred poteruvawe na plevelite, pri intenziven
porast na plevelite i dr., vo zavisnot od karakterot i na~inot na
deluvaweto na herbicidite (odnosno celosna sorabotka so Centarot
za prognoza i signalizacija, obvrska e sorabotkata da bide
dokumentirana so pismeni izve{tai, preporaki, soop{tenija i dr.
koi se prilagaat pri popolnuvaweto na obrazcite).
- Godi{no ba`darewe/kalibrirawe na ma{inite i proverka
na brenerite barem na 5 godini.
Odr`uvaweto na ma{inite, isto taka, treba da se zapi{e vo
registarot za evidencija na site popravki i promeni na opremata.
__________________________________________________________________________________
129
Ma{inite za aplikacija na pesticidite treba da se
ispravni (da ne protekuvaat, da ne ostanuva rastvor od prethodnata
aplikacija, dobro da se zatvoraat “dihtuvaat” otvorite i dr.)
- Aplikacijata na sredstvata za za{tita treba da se odviva po
mirni vremenski uslovi (bez vetar, bez do`d i vo ranite utrinski
~asovi ili pak docnite popladnevni ~asovi pri toplo vreme);
- Licata koi vr{at aplikacija na pesticidi treba da nosat
za{titna oprema;
- Ma{inite za aplikacija na pesticidite po upotreba treba
dobro da se izmijat;
- Potro{uva~ka te~nost od 800 – 1800 l/ha.
130
__________________________________________________________________________________
[email protected] BOLESTI, [TETNICI I PLEVELI KOI SE
JAVUVAAT VO INTEGRALNATA ZA[TITA NA JABOLKATA
VO RESEN
^adliva krastavost
(Venturia inaequalis)
Hemiski tretmani
Da se izveduvaat ~esti tretmani vo utvrdeni datumi bazirani
na klimatskite uslovi opredeleni so AMS i prisustvo na
patogenot. Se koristat preporakite od Centarot za prognoza i
signalizacija pri Sojuzot.
Hemiskite tretmani protiv ova zaboluvawe da prestanat vo
momentot koga plodovite }e dostignat golemina na orev dokolku
nema prisustvo na bolesta.
Pri ostvareni infekcii na lisjata i plodovite suzbivaweto na
bolesta prodol`uva i vo tekot na vegetacijata.
Aktivni materii i preparati spored listata na EU
Preparati na baza na bakar (Kuprablau, Champion), Kaptan
(Merpan) , Dithianon (Delan), Kresoxim Methyl (Ardent, Stroby),(1),
Tifloxystrobin (1), EBI- (Score, Eminent, Indar, Topaz) vidi zabele{ka (2),
Fluazinam (Shirlan), Pyrimethanil (Mythos) (3), Cyprodinil (Chorus) (3),
Mancozeb (Dithane) (4), Metiram (Polyram) (4).
Zabele{ka i broj na dozvoleni tretmani
nezavisno
od
__________________________________________________________________________________
131
(1)
Maksimum tri tretmani godi{no,
intenzitetot na pojavata na bolesta
(2)
(3)
(4)
Maksimum ~etiri tretmani godipno so EBI, nezavisno od
intenzitetot na pojavata na bolesta. Da se koristat EBI
proizvodite vo me{avina so drugite fungicidi.
Maksimum ~etiri tretmani godi{no, nezavisno od
intenzitetot na pojavata na bolesta.
Ditiokarbamatite ne smeat da se koristat po 15 juni.
Pepelnica
(Podosphera leucotricha)
Agrotehni~ki merki
• Rezidba na grankite ~ii pupki se napadnati od ovaa bolest, vo
tekot na zimata.
• Otstranuvawe na napadnatite gran~iwa vo periodot proletleto.
Hemiski tretmani
Za ~uvstvitelnite sorti i vo podra~ja pogodni za razvoj na
ovaa bolest tretmanite da po~nat {to e mo`no porano (pred
cvetaweto). Vo sekoj slu~aj da se pri~eka do pojavata na prvite
simptomi na bolesta.
Aktivni materii i preparati spored listata na EU
Sulfur (Cosan, Kumulus, Thiovit Gold), EBI – (Score, Eminent, Indar,
Topaz), vidi zabele{ka (1), Trifloxystrobin (Zato) (2), Kresoxim methyl
(Ardent, Stroby),Bupirimate (Nimrod).
132
__________________________________________________________________________________
Zabele{ki i broj na dozvolenite tretmani
(1)
(2)
Maksimum ~etiri tretmani godi{no so EBI nezavisno od
pojavata na bolesta.
Me|u Trifloxystrobin i Kresoxim methyl maksimum tri tretmani
godi{no, nezavisno od pojavata na bolesta.
Zabele{ka: odobreni EBI: Esaconazol, Penconazol, Fenbuconazol,
Tetraconazol, Difenconazol.
Bakteriska plamenica
(Erwinia amylovora)
Agrotehni~ki merki
• Rezidba na napadnatite organi, najmalku 50 cm pod pojavata na
prvite simptomi;
• Dezinfekcija na alatot za rezidba;
• Palewe na ostatocite od rezidba;
• Vremeno otstranuvawe na sekundarnite cvetovi;
• Periodi~no nadgleduvawe na nasadot;
• Suzbivawe na {tetnicite {to v{mukuvaat od lisjata,
plodovite, letorastite.
Rak na osnovata na stebloto
(Phytophthora spp.)
Hemiski tretmani
Lokalizirani tretmani samo na napadnatite ovo{ki.
__________________________________________________________________________________
133
Aktivni materii i preparati spored listata na EU
Phosetil Al (Aliet), Metalaxyl (Ridomil), preparati na baza na bakar
(Kuprablau, Champion).
[tetnici na jabolkata
Kaliforniska {titesta vo{ka san `oze
(Quadraspidiotus = Comstockaspis perniciosa)
Hemiski tretmani
Da se tretira kon krajot na zimata, ili po~etokot na
proletta, dokolku se pojavat o{tetuvawa vo tekot na berbata
prethodnata godina, ili e zabele`ano prisustvo na insektot na
ovo{kite ili na ostatocite od rezidbata. Na dvogodi{ni granki 40
do 50 {tita na dol`inski metar. Za da se kompletira zimskiot
tretman treba da se tretira otkako }e se zabele`i migrirawe na
larvite.
Aktivni materii i preparati spored listata na EU
Kalcium polisulfid, Buprofezin
Chlorpiriphos methyl,(Reldan) (2).
(Aplaud),
Belo
maslo
(1),
Zabele{ki i broj na dozvolenite tretmani
Kalcium polisulfid e isto taka efikasen i za Venturia inaequalis i
Nectria galligena
(1) Dozvoleni se tretmani i vo periodot prolet-leto
(2) Maksimum dva tretmana godi{no nezavisno od pojavata na
{tetnikot. Da se upotrebuva koga }e po~ne da migrira
larvata.
134
__________________________________________________________________________________
Krvava jabolkova vo{ka
(Eriosoma lanigerum)
Ekonomski prag na {tetnost
• 8 kolonii na 100 letorasti
Aktivni materii i preparati spored listata na EU
Byprofezin (Aplaud), Belo maslo (1), Chlorpiriphos methyl (Reldan) (2)
Zabele{ki i broj na dozvolenite tretmani
(1)
(2)
Dozvoleni se tretmani i vo periodot prolet-leto
Maksimum dva tretmana godi{no, nezavisno od pojavata na
{tetnikot.
Jabolkova vo{ka pri~initel na crveni gali
(Dysaphis plantaginea)
__________________________________________________________________________________
135
(Aphididae ) Zeleni lisni vo{ki
Ekonomski prag na {tetnost
• Pred cvetaweto: prisustvo;
• Po cvetaweto: infestacii koga plodovite se so golemina na
orev
Aktivni materii i preparati spored EU lista
Fluvalinate (Mavrik)
(1), Imidacloprid (Kohinor, Confidor) (2),
Thiamethoxan (Actara) (2), Pirimicarb (Pirimor).
Zabele{ki i broj na dozvolenite tretmani
(1)
(2)
Maksimum eden tretman godi{no, pred cvetaweto ili vo
slu~aj ako ne e upotreben akaricid.
Maksimum eden tretman godi{no, nezavisno od pojavata na
{tetnikot.
Jabolkov cutojad
(Antonomus pomorum)
Ekonomski prag na {tetnost
• 4-6 adulti na steblo ili
• 15% napadnati cutni pupki
Aktivni materii i preparati spored listata na EU
Pirimicarb (Pirimor)
Svitkuva~i na poko`icata na plodot
(Pandemis heparana
136
__________________________________________________________________________________
Archips podana)
Ekonomski prag na {tetnost
• Za prezimenite generacii: 20% napadnati pupki;
• Za narednite generacii: fateni 15 imaga od Pandemis heparana
na mamka za vreme od dve nedeli, ili 30 imaga od dvata vida
ili 5% infestacii na grankite;
• 2% napadnati plodovi.
Hemiski tretmani
Tretmanite se vremenski usoglaseni so rezultatite od
metodite na prognoza.
Aktivni materii i preparati spored listata na EU
Bacillus thuringiensis, Tebufenozide , Flufenoxuron (Cascade) (1) (3),
Lufenuron (Match) (2) (3), Diflorbenzuron (Minerin), Teflubenzuron (Nomolt),
Nuvaluron (Rimon), Clorpiriphos methyl (Reldan) (4) (5), Spinosad (Laser)
(6), Diazinon (Diazol), Tiacloprid (Calipso).
Zabele{ki i broj na dozvolenite tretmani
Da se postavat najmalku dve mamki na nasad vo poslednata
dekada na maj.
(1)
(2)
(3)
Maksimum eden tretman godi{no, nezavisno od pojavata na
{tetnikot, kraj na maj.
Maksimum dva tretmana godi{no, nezavisno od pojavata na
{tetnikot.
Me|u Truflimuron, Diflubenzuron, Teflubenzuron, Esaflumuron,
Lufenuron, Flufenoxuron i Tebufenozid maksimum 3
tretmani/godi{no, nezavisno od pojavata na {tetnikot.
__________________________________________________________________________________
137
(4)
(5)
(6)
Maksimum dva tretmana godi{no, nezavisno od pojavata na
{tetnikot.
Me|u Chlorpiriphos ethyl, Fosmet, Diazinon, Azinphos methyl,
Vamidotion Fenitrotion, Clorpiriphos methyl, Oxidemetom methyl i
Thiacloprid maksimum sedum tretmani godi{no, nezavisno od
pojavata na {tetnikot.
Maksimum dva tretmana godi{no
Jabolkov crv
(Cydia pomonella)
Ekonomski prag na {tetnost
• 3 uloveni imaga so feromonski trap za period od 1 nedela;
• 1-2% rano vbu{uvawe na plodovite (proverka na 100 ploda na
ha).
Da se postavat feromoni za polovo zbunuvawe pred po~etokot
na letot na peperutkite.
Preporaki
• Vo nasadi so silen napad od {tetnikot da ne se koristi
Azinphos methyl;
• Dokolku edna ili pove}e aktivni materii ja izgubat
efikasnosta, da se koristat feromoni za zbunuvawe.
• Za edna generacija da se upotrebi granulozen virus;
• Da ne se me{a granulozniot virus so drugi pesticidi;
• Da ne se me{a granulozniot virus so proizvodite na baza na
bakar poradi problemot na inkompatibilnost;
• Da ne se upotrebuva Azinphos methyl za prva generacija;
• Naizmeni~no koristewe na razli~ni aktivni materii.
Aktivni materii i preparati spored listata na EU
138
__________________________________________________________________________________
Mamki za polovo zbunuvawe (Exosekt); Diflubenzuron (Minerin) (1),
Teflubenzuron (Nomolt) (1), Triflumuron (1), Lufenuron (Match) (1) (2),
Flufenoxuron (Cascade) (1) (3), Spinosad Laser) (4), Etofenprox (Trebon) (5)
(7), Diazinone (Diazol)(6) (7) (13), Clorpirifos etile (Pyrinex) (8) (13), Azinfos
metile (Cotnion) (9) (13), Fosmet (10) (13), Fenitrotion (11) (13), Thiacloprid
(Calipso) (12) (13)
Zabele{ki i broj na dozvolenite tretmani
Da se postavat najmalku 2 mamki na nasad vo april.
(1)
(2)
(3)
(4)
(5)
(6)
(7)
(8)
(9)
(10)
(11)
(12)
(13)
Vklu~uvaj}i go i Tebufenozid maksimum 3 tretmana godi{no,
nezavisno od pojavata na {tetnikot.
Maksimum 2 tretmana godi{no, nezavisno od pojavata na
{tetnikot.
Maksimum 1 tretman godi{no, nezavisno od pojavata na
{tetnikot.
Maksimum 2 tretmana godi{no, nezavisno od pojavata na
{tetnikot.
Maksimum 1 tretman godi{no, nezavisno od pojavata na
{tetnikot.
Maksimum 1 tretman godi{no, nezavisno od pojavata na
{tetnikot.
Pred berbata.
Maksimum 3 tretmana godi{no, nezavisno od pojavata na
{tetnikot, 2 ako se koristi Azinfos methyl.
Maksimum 1 tretman godi{no.
Maksimum 3 tretmana godi{no, nezavisno od pojavata na
{tetnikot.
Maksimum 2 tretmana godi{no, nezavisno od pojavata na
{tetnikot.
Maksimum 1 tretman godi{no, nezavisno od pojavata na
{tetnikot, ne e dozvoleno za 1 generacija.
Me|u Chlorpiriphos ethyl, Etofenoprox, Diazinon, Azinphos methyl,
Fenitrotion i Thiacloprid maksimum sedum tretmana godi{no,
nezavisno od pojavata na {tetnikot.
Lisni mineri
(Lithocoletis spp)
__________________________________________________________________________________
139
Ekonomski prag na {tetnost
• 2 mini so `ivi larvi na list, znak za tretmani protiv
narednite generacii.
Aktivni materii i preparati spored listata na EU
Imidacloprid (Kohinor, Confidor) (1), Cartap (2), Spinosad ( Laser) (3)
Zabele{ki i broj na dozvolenite tretmani
Dozvoleni se tretmani samo na II i III generacija.
(1)
Maksimum 1 tretman godi{no, nezavisno od pojavata na
{tetnikot.
(2)
Maksimum 2 tretmana godi{no, nezavisno od pojavata na
{tetnikot. Maksimalnata doza e 150/200 gr/ha.
(3)
Maksimum 2 tretmana godi{no, nezavisno od pojavata na
{tetnikot.
Miner so trkalezni mini ([umski miner)
(Leucoptera scitella)
Ekonomski prag na {tetnost
140
__________________________________________________________________________________
•
•
•
•
•
1 generacija:
Polo`uvawe jajca na najmalku 20% od listovite, na cvetnite
granki, ili na najniskite gran~iwa.
10% minirani lisja
Naredni generacii:
400 imaga na mamka, po~nuvaj}i od prviot let na I generacija,
go opravduva tretmanot na II generacija;
20 mini od `iva larva na 100 lista vo I generacija go
opravduva tretmanot na II generacija;
10 mini od `iva larva na 100 listovi vo II generacija, go
opravduva tretmanot na III generacija (so upotreba na ovicid
ili larvicid).
Aktivni materii i preparati spored listata na EU
Imidacloprid (Kohinor, Confidor) (1), Cartap (2) i Spinosad (Laser) (3).
Zabele{ki i broj na dozvolenite tretmani
(1)
(2)
(3)
Maksimum eden tretman godi{no, nezavisno od pojavata na
{tetnikot.
Maksimum 2 tretmana godi{no, nezavisno od pojavata na
{tetnikot. Maksimalnata doza e 150/200 gr/ha.
Maksimum 2 tretmana godi{no, nezavisno od pojavata na
{tetnikot.
Crven ovo{en pajak
(Panonychus ulmi)
Koprivin pajak (dvoto~kasto paja~e)
(Tetranychus uticae)
__________________________________________________________________________________
141
Hemiski tretman (Panonychus ulmi)
• 1000 jajca na metar dol`inski, na 1,2,3 godi{ni gran~iwa,
tretirawe pred cutewe;
• 60 % infestiranost na listovite so podvi`ni formi;
• 6-10 podvi`ni formi na list na 100 pregledani;
• reakcijata na prirodnite neprijateli obi~no e dovolna.
Hemiski tretman (Tetranychus uticae)
• Obi~no hemiskite tretmani se potrebni. Vo slu~aj na nivna
upotreba da se respektira ekonomskiot prag na {tetnosta i da
se vnimava na periodot na berbata.
•
Aktivni materii i preparati spored listata na EU
Heksitiazoks (Nissorun), Fenazaquin (Demitan), Fenpiroximate (Ortus).
Zabele{ki i broj na dozvolenite tretmani
Da ne se tretira pove}e od edna{ godi{no.
142
__________________________________________________________________________________
ZA[TITA OD PLEVELI
Prepora~ani merki
• Plitko obrabotuvawe na po~vata.
• Permanentna pokrivka so tesnolisni rastenija, povremeno
kosewe.
• Upotreba na herbicidi.
Zadol`itelni merki
Slednive indikacii se nalo`bi za za{tita od plevelite.
Dikotiledoni i graminei
Aktivni materii i preparati spored listata na EU
Glyphosate (Glyfogan, Roundap) (30,4%), na stari nasadi nad
~etirigodi{na vozrast na ovo{kite so upotreba na sitesti
prskalki.
Glyphosate (30,4%) + Oxifluorfen (Galigan, Goal) (23,6
Oxifluorfen (Galigan, Goal) (23,6%)
Doza na komercijalni formulacii (l, kg/ha)
2-2,5/godi{no na lokalizirani mesta vo redot
Aktivni sostojki i koncentracija
Amonium Glifosat (Basta) (11,33%)
Doza na komercijalni formulacii (l, kg/ha) 12
Zabele{ki i restrikcii za upotreba
(1)
(2)
(3)
(4)
Dozvoleni se samo lokalizirani tretmani.
Ne e dozvoleno da se premine maksimalnata propi{ana
doza, nezavisno od brojot na tretirawata.
Tretirawata me|u redovite se zabraneti.
Reduciranite dozi (0,3-0,5 l od tretman) treba da se
lokaliziraat vo redot.
__________________________________________________________________________________
143
Analiza na ostatoci od sredstvata za za{tita vo proizvodite
Vo R. Makedonija sè u{te ne postoi akreditirana
labaratorija za utvrduvawe na ostatocite na sredstvata za za{tita
na rastenijata vo proizvodite.
Dali zemjodelecot ili korisnikot e vo mo`nost da obezbedi
dokaz za godi{nata analiza na ostatoci ili od u~estvoto vo
sistemot za monitoring na ostatocite, a koi se sledat do farmata i
koi gi opfa}aat sredstvata za za{tita naneseni na
posevot/zemjodelskata kultura?
Farmerite od Resen ne mo`at da obezbedat dokumentiran
dokaz ili evidencija od rezultatite na izvr{enite godi{ni
analizi na ostatoci od sredstvata za za{tita na jabolkata, soglasno
EUREPGAP, ili od u~estvoto vo sistemot za nadgleduvawe na
ostatoci od sredstvata za za{tita , napraveni od treti lica, a koi
se sledlivi od farmata.
Rakuvawe i skladirawe na sredstvata za za{tita na jabolkata
Objektite za skladirawe na sredstvata za za{tita
soodvestvuvaat so tekovnoto nacionalno, lokalno i regionalno
zakonodavstvo i pravilnici (Uslovite za objektite za skladirawe
na sredstvata za za{tita kaj pravnite lica, vklu~eni vo promet so
sredstva za za{tita se opi{ani vo Pravilnikot za uslovite {to
treba da gi ispolnuvaat pravnite lica vo pogled na opremata,
uredite i prostoriite za vr{ewe dejnost...- Sl. vesnik 65/2001)
Uslovite za ~uvawe na sredstvata za za{tita od strana na
korisnicite vo RM se propi~ani na ambala`ata na sekoj proizvod
vrz osnova na Pravilnikot za na~inot na deklarirawe na sredstvata
za za{tita na rastenijata (Sl.vesnik 65/2001).
Podzakonskite akti za uslovite za ~uvawe na sredstvata za
za{tita, treba da se uredat so nov pravilnik usoglaseni so noviot
zakon za proizvodi za za{tita na rastenijata (Sl. vesnik 110/2007)
Objektite za skladirawe na sredstvata za za{tita treba da
soodvestvuvaat so tekovnoto nacionalno, lokalno i regionalno
zakonodavstvo i pravilnici.
Objektite za skladirawe na sredstvata za za{tita se ~uvaat
zaklu~eni i pod katanec.
(Dvata kriteriuma se odnesuvaat na bezbednosta na sredstvata za
za{tita, odnosno na ograni~uvaweto na pristapot do niv.
Izberete objekt, odnosno prostor do koj ne mo`e ednostavno da se
vleze (doma{ni `ivotni, deca itn) i koj ima mo`nost postojano da
bide zaklu~en.
144
__________________________________________________________________________________
Objektite za skladirawe na sredstvata za za{tita
se
izgradeni od materijali, ili se nao|aat na mesta kade {to se
za{titeni od visoki temperaturni razliki.
Objektite za sladirawe na sredstvata za za{tita se izgradeni
od materijali koi se ognootporni (minimum barawe RF 30:30 mim.
otpornost)
Trieset minuti otpornost na po`ar (30:30) pretstavuva standard koj
se odnesuva na izdr`livosta, odnosno otpornosta na stakloto i
drvenite delovi, kako {to se ramki od prozorite, vratite i sl. vo
slu~aj na po`ar. Drvenite konstrukcii treba da bidat so dovolna
{iro~ina i dlabo~ina, za{titeni so ognootporna boja ili so nekoja
poizdr`liva (metalna) obloga.
Standardot nalo`uva to~kata na topewe ili raspa|awe na
materijalite da bide nad 900 C, so {to }e se zadovoli baraweto od
30 minuti otpornost na po`ar (30:30)
Primer: edine~na strana od vrata, sostavena od meko drvo i
tri metalni pra~ki, dve stakla vo `lebovi od tvrdo drvo so
vrzuva~ki materijal pome|u ramkite i stakloto, mo`at da izdr`at
po`ar zadr`uvaj}i ja stabilnosta 37 min.
Objektite za skladirawe na sredstvata za za{tita da imaat
dovolen i postojan provev na sve` vozduh koj{to spre~uva
rasprostranuvawe na {tetnite isparuvawa.
Objektite za skladirawe na sredstva za za{tita na jabolkata
da se nao|aat vo mesta so dovolna osvetlenost, kako prirodna, taka i
ve{ta~ka, {to bi ovozmo`ilo lesno ~itawe na etiketite od
proizvodite.
So ogled na mo{ne {tetnite, zapalivi, a ponekoga{ i
eksplozivni isparuvawa koi mo`at da proizlezat od sredstvata za
za{tita na rastenijata, potrebno e da se obezbedi dovolna
ventilacija za nivno isparuvawe.
Edna od prifatlivite varijanti za magacinski prostor za sredstva
za za{tita e ograduvawe na eden del od pogolem magacinski
prostor, so {to }e se ispolnat pove}e kriteriumi bez pogolemi
intervencii.
Osvetluvaweto e kriterium koj treba da pridonese za
namaluvaweto na rizikot od pogre{no ~itawe na upatstvoto, a
ottamu i pogre{no dozirawe na sredstvata za za{tita na
rastenijata.
Objektite za skladirawe na sredstva za za{tita da se odvoeni
so vozdu{en prostor od koi bilo drugi materijali.
__________________________________________________________________________________
145
Objektite za skladirawe na sredstvata za za{tita da imaat
konstrukcija koja ne e apsorbira~ka (vo slu~ai na istekuvawe) na
pr. metal ili pak, kruta plastika.
Sredstvata za za{tita na rastenijata treba da bidat postaveni
na posebni polici, oddelno od site drugi vidovi na sredstva,
|ubriva itn. za da se spre~i upotreba na pogre{no sredstvo.
Konstrukcijata na policite, plakarite ili sl. na koi se
~uvaat sredstvata za za{tita, treba da bide otporna na vpivawe
(vodootporna) za da ne dojde do apsorbirawe na sredstvoto, vo slu~aj
na negovo izlevawe.
Drvenite polici oblo`ete gi so najlon ili drug sli~en
materijal, ili pak prema~kajte gi so debel sloj na lak ili mrsna
boja koi ne dozvoluvaat vpivawe. Istiot kriterium se odnesuva i na
podot vo magacinot vo koj se ~uvaat sredstvata za za{tita.
Objektite za skladirawe na sredstvata za za{tita ili
prostorot za polnewe/me{awe, poseduvaat oprema za merewe, a
graduiraweto i ba`dareweto na mernite instrumenti se proveruva
godi{no od strana na zemjodelecot.
Obezbedete merna oprema (menzura, kolba, erlermaer, {pric,
vaga) gravirani spored metri~kiot sistem so koja to~no mo`ete da
gi opredelite slednive golemini: litar, decilitar, mililitar,
odnosno kuben santimetar, kilogram i gram.
Zemjodelecot treba da doka`e deka e vo sostojba to~no da ja
opredeli dozata na sredstvata za za{tita na rastenijata.
Objektite za skladirawe na sredstvata za za{tita ili
prostorot za pol.newe/me{awe, se opremeni so alat/pribor (na pr.
kofi, pristap do voda itn), potrebni za bezbedno i efikasno
rakuvawe so sredstvata za za{tita na kade {to se nanesuvaat.
Zemjodelecot treba da demonstrira deka e vo sostojba
adekvatno da gi me{a sredstvata za za{tita, odnosno deka
objektot/mestoto koe se koristi za me{awe e soodvetno opremeno i
gi ispolnuva potrebnite uslovi, vklu~uvaj}i i dostapnost do voda za
miewe i dopolnuvawe.
Ovoj kriterium e uslov dokolku me{aweto na sredstvata se
vr{i vo specijalni bazeni poradi golemiot volumen i koga se
koristat prskalki/atomizeri so vgradeni me{alki.
Baraweto za dostapnost na voda do mestoto, odnosno objektot e
va`e~ko vo site slu~ai koga se vr{i me{awe, odnosno rastvarawe
na sredstvata za za{tita.
Objektite za skladirawe na sredstvata za za{tita na i site
fiksni lokacii za polnewe/me{awe se opremeni so soodvetna
146
__________________________________________________________________________________
oprema, kontejner so apsorbira~ki inerten materijal(na pr. pesok,
~etka za pod, |ubralnik i plasti~ni kesi), se ozna~eni i se nao|aat
na to~no odredeno mesto, kako bi bile upotrebeni vo slu~aj na
izlevawe na sredstvoto za za{tita.
Objektite za skladirawe na sredstvata za za{tita treba da se
~uvaat zaklu~eni, a vlezot da e dozvolen samo vo fizi~ko prisustvo
na stru~no obu~eno lice za upotreba i rakuvawe so sredstvata za
za{tita.
Prostorijata, odnosno kabinetot kade {to se ~uvaat
sredstvata za za{tita sekoga{ treba da bide zaklu~en, a pristap da
imaat samo ovlasteni lica.
Zemjodelecot treba da demonstrira deka sredstvata za za{tita
se daleku od dofat na decata ili doma{nite vo uslovi na
doma}instvo, odnosno nestru~ni vraboteni lica vo pretprijatijata.
Popisot na sredstvata koj uka`uva na sodr`inata na zalihata
e dostapen i a`uriran najmalku na 3 meseci.
Site sredstva za za{tita, koi momentalno se nao|aat vo
magacinot se ~uvaat vo originalnata ambala`a i pakuvawa, a samo
vo slu~aj na kr{ewe, novoto pakuvawe mora da gi sodr`i site
informacii od originalnoto pakuvawe.
Vo slu~aj na o{tetuvawe na originalnata ambala`a ili vo
slu~aj na skladiraweto na ostatoci od hemiskite sredstva (pr. vo
vre}a od 25kg ostanati se 2kg) dozvoleno e da se koristat drugi
soodvetni sadovi i pakuvawa.
Vo toj slu~aj upatstvoto za upotreba, kako i drugite va`ni
informacii moraat da bidat preneseni na noviot sad, odnosno
pakuvawe. Nezavisno dali }e bidat prepi{ani na istata ili druga
etiketa }e bide zalepena vrz novoto pakuvawe, va`no e
zemjodelecot da gi eliminira site mo`nosti za zamena na toa
sredstvo so drugo poradi lo{o ozna~uvawe.
Site sredstva za za{tita, koi momentalno se ~uvaat vo
skladi{teto, ili koi se navedeni vo evidencijata i proizvodite za
za{tita upotrebeni za drugi celi, jasno se odvoeni i se ~uvaat
odvoeno vo magacinot namenet za sredstva za za{tita, soglasno
EUREPGAP.
Kriteriumot nalo`uva sredstvata za za{tita na rastenijata
koi se ~uvaat za tretman na razli~ni kulturi, odnosno za kulturi
koi ne se pod sertifikacija na EUREPGAP, da se ~uvaat odvoeno.
Sredstvata za za{tita vo te~na sostojba koi se skladirani na
polici nikoga{ ne se postavuvaat nad proizvodite vo pra{kesta
ili zrnesta sostojba.
__________________________________________________________________________________
147
Istiot kriterium se odnesuva i na |ubrivata.
Prazna ambala`a od sredstva za za{tita
Sè u{te ne e donesen podzakonski akt koj }e go regulira
postapuvaweto so praznata ambala`a od sredstavata za za{tita, a
vrz osnova na odredbite na Zakonot za hemikalii (Sl. vesnik br.
113/2007).
Sistemot koj se upotrebuva za otstranuvawe na praznata
ambala`a od sredstvoto za za{tita obezbeduva sigurnost deka nema
da dojde do fizi~ki kontakt so lu|eto, pri {to ima obezbedeno
prostor za skladirawe, bezbeden sistem za rakuvawe, koj se odnesuva
na isfrlaweto i na~inot na isfrlawe, so koj se izbegnuva
izlo`enost na lu|eto.
Sistemot koj se upotrebuva za otstranuvawe na praznata
ambala`a od sredstvata za za{tita go minimizira rizikot od
zagaduvawe na sredinata, vodnite tekovi i rastitelniot i
`ivotinskiot svet, imaj}i obezbeden prostor za skladirawe i
bezbeden sistem za rakuvawe na odgovoren na~in sprema sredinata.
Farmata ne treba da ima otpadoci od ambala`ata od sredstvata za
za{ita.
Praznata ambala`a se skladira na ozna~eno mesto kade {to
nema mo`nost da dojde vo dopir so lu|e, `ivotni i `ivotnata
sredina, sè do nejzinoto otstranuvawe. Otkako }e se sobere dovolno
koli~estvo na otpad, praznata ambala`a od sredstvata za za{tita e
dozvoleno da se otstrani samo vo specijalizirani deponii.
Farmerot treba da sklu~i dogovor za otstranuvawe na otpadot
so komunalnoto pretprijatie i toa prilo`ete go kako dokument vo
evidencijata. Vo evidencijata vklu~ete gi site priemnici koi gi
dobivate pri isporaka na prazna ambala`a.
Onamu kade {to postoi oficijalen sistem za pribirawe i
isfrlawe, ima dokumentirana evidencija deka zemjodelecot
u~estvuva vo nego.
Site prazni ambala`i od proizvodite za za{tita koi edna{
bile upotrebeni, ne se upotrebuvaat povtorno i tie se soodvetno
skladirani, ozna~eni i so niv se postapuva soglasno so barawata na
oficijalnite {emi za pribirawe i isfrlawe na ambala`ata, kade
{to toa e primenlivo.
Vo razvienite zemji i kaj dobro organiziranite zdru`enija se
vospostaveni servisi za ne{tetno otstranuvawe na ambala`ata od
148
__________________________________________________________________________________
sredstvata za za{tita na rastenijata, koi vklu~uvaat informirawe
na zemjodelcite, sobirawe, klasificirawe spored vidovite i koga e
vozmo`no-reciklirawe i uni{tuvawe.
Servisite vospostavuvaat pravilnici za ozna~uvawe i
sobirawe na otpadot vo koi se poblisku opi{ani pravilata na
rabota i zadol`enijata na zemjodelcite.
Vo RM zemjodelskite pretprijatija i zemjodelskite
zdru`enija mo`at da organiziraat sistemi za sobirawe na
otpadocite i da se obratat do pretprijatijata koi recikliraat
plasti~na i hartiena ambala`a, kako i do pretprijatijata koi
proizveduvaat sredstva za za{tita. Tie, spored Pravilnikot za
uslovite {to treba da gi ispolnuvaat pravnite lica vo pogled na
opremata, uredite i prostoriite za vr{ewe dejnost...(Sl. vesnik
65/2001), treba da obezbedat na~in za ne{tetno otstranuvawe.
Na mehanizacijata za nanesuvawe na sredstvata za za{tita e
postavena oprema za miewe pod pritisok, nameneta za ambala`ata
od sredstvata za za{tita ili ima jasno pi{ani upatstva da se odmie
3 pati pred da se otstrani i da se stavi na opredelenoto mesto.
Preku upatstvoto za korisnicite na opremata, odmivokot od
ambala`ata na sredstvata za za{tita, sekoga{ se vra}a nazad vo
rezervoarot od opremata za nanesuvawe kade {to se me{a.
Promivaweto na ambala`ata od sredstvata za za{tita se
primenuva so cel da se zadr`i koncentracijata na aktivnata
materija vo dadeniot rastvor, odnosno od ekonomski aspekt, kako i
da se namali mo`nosta od istekuvawe na sredstvata za za{tita (pr.
dokolku rastvorite 100 ml pesticid vo 100 l voda }e dobiete 1%
rastvor, no dokolku so nepromivawe na pakuvaweto vi ostanat 5 ml
pesticid, vsu{nost }e dobiete 0,95% rastvor).
Treba da postoi ozna~eno mesto kade {to se skladira celata
prazna ambala`a od sredstvata za za{tita, sè do nejzinoto
otstranuvawe. Taa e odvoena od rekoltata i materijalite za
pakuvawe, t.e. trajno obele`ana i so ograni~en fizi~ki pristap za
lica i `ivotni.
Mestoto za skladirawe na praznata ambala`a treba da
onevozmo`i dopir na ostatocite od sredstvata za za{tita so
`ivotnata sredina i da spre~i eventualna kontaminacija.
Samata lokacija treba da bide soodvetna i vo slu~aj na
istekuvawe na ostatoci od sredstvata za za{tita od ambala`ata da
go ograni~i zagaduvaweto vo predvideniot prostor.
Pomalite proizvoditeli mo`at da upotrebat metalno ili
plasti~no bure, odnosno buriwa vo blizinata na proizvodnite
__________________________________________________________________________________
149
parceli koi lesno se postavuvaat/otstranuvaat, dodeka pogolemite
proizvoditeli naj~esto koristat fiksni lokacii, kontejneri itn..
Lokacijata treba da ovozmo`uva lesno ~istewe posle
zavr{uvaweto na rabotata.
Site va`e~ki nacionalni, regionalni i lokalni pravilnici,
kako i zakonski regulativi (koga }e se donesat) koi se odnesuvaat na
otstranuvaweto na praznata ambala`a od sredstvata za za{tita,
mora da bidat ispo~ituvani.
Vo RM regulativi koi se odnesuvaat na ne{tetno
otstranuvawe na ambala`ata od sredstvata za za{tita se:
• Pravilnikot za uslovite {to treba da gi ispolnuvaat pravnite
lica vo pogled na opremata, uredite i prostoriite za vr{ewe
dejnost..(~len2), (Sl.vesnik na R.M. 65/2001) spored koj
pretprijatijata koi vr{at proizvodstvo na sredstva za za{tita na
rastenijata treba da obezbedat na~in za nivno ne{tetno
otstranuvawe.
• Pravilnikot za na~in na deklarirawe na sredstvata za za{tita na
rastenijata(Sl. vesnik na R.M. 65/2001) gi zadol`uva
proizvoditelite na pakuvaweto da go deklariraat na~inot za
ne{tetno otstranuvawe na sredstvata za za{tita i ambala`ata.
Zastareni sredstva za za{tita
Treba, da postoi dokumentirana evidencija koja uka`uva deka
zastarenite sredstva za za{tita se isfrlaat preku ovlasteni ili
odobreni na~ini. Koga ova ne e vozmo`no, zastarenite sredstva za
za{tita se jasno obele`ani i zabele`livi i se ~uvaat na bezbedno.
Vo evidencijata vklu~ete gi site dokumenti (ispratnici,
priemnici itn.) koi gi dobivate pri isporakata na zastarenite
sredstva za za{tita.
150
__________________________________________________________________________________
Download

Untitled