Ministerstvo za
zemjodelstvo, {umarstvo i
vodostopanstvo na
Republika Makedonija
COOPERAZIONE
I T A L I A N A
Ministry of Foreign Affairs
Italy
PRIRA^NIK ZA INTEGRALNO PROIZVODSTVO NA
VINOVA LOZA
Proekt:
UNAPREDUVAWE NA PROIZVODSTVOTO NA ZELEN^UK,
OVO[JE I VINOVA LOZA PREKU SISTEM NA [email protected]
ZEMJODELSKO PROIZVODSTVO VO 5 BALKANSKI ZEMJI
(Italijanski Zakon 84/2001)
2005
CIHEAM - IAM Bari
SOSTAVENO OD EKSPERTSKATA GRUPA
Ime i prezime
1
2.
3.
4.
5.
INSTITUCIJA
Prof. d-r Stanislava Lazarevska Fakultet za zemjodelski nauki
i hrana - Skopje
Doc. d-r Rade Rusevski,
Zemjodelski institut -Skopje
D-r Du{ko Mukaetov
JNU Zemjodelski institut Skopje
Doc. d-r Marina Stojanova
Fakultet za zemjodelski nauki
i hrana - Skopje
D-r Klime Beleski
JNU Zemjodelski institut Skopje
Tikve{ko vinogorje - vinova loza
371
[email protected]
1.
2.
2.1.
2.1.1.
2.1.2.
2.2.
3.
4.
4.1.
5.
5.1.
6.
6.1.
6.2.
6.3.
6.4.
6.5.
6.6.
6.7.
6.8.
6.9.
7.
8.
9.
10.
11.
Voved
Preduslovi
Pedoklimatski barawa
Po~veni parametri
Klimatski parametri
Odr`uvawe na prirodniot agroekosistem
Izbor na saden materijal
Izbor na podlogi
Opis na nekoi podlogi
Izbor na sorti
Opis na sortite
Tehniki na odgleduvawe
Odmor na po~va i predkulturi
Odr`uvawe na po~vata
Podignuvawe na nasad
Obrabotka na po~vata
Rastojanie i gustina na sadewe
Sistemi na odgleduvawe
Rezidba
\ubrewe
Navodnuvawe
Regulatori na rast
Berba
Generalni principi na integralna za{tita
Integralna za{tita na vinovata loza
Za{tita od pleveli
373
373
373
373
374
374
375
375
376
376
378
380
380
381
381
381
382
382
382
383
384
385
385
386
388
395
Tikve{ko vinogorje - vinova loza
373
1. VOVED
Ovoj dokument e namenet za proizvoditelite na grozje i za drugite
stru~ni lica koi rabotat vo ovoj sektor. Kriteriumite koi treba da se
zemat predvid i da se primenat se dadeni podolu so cel da se obezbedi
"integralno proizvodstvo" na grozje.
Integralnoto proizvodstvo e visoko-kvaliteten proizvodstven metod vo
koj se dava prioritet na ekolo{ko-pobezbedni tehnologii na odgleduvawe i
na minimaliziraweto na upotrebata na sinteti~ki hemikalii za da se
zgolemi bezbednosta vo pogled na zdravjeto na ~ovekot i na okolinata.
Ova prooizvodstvo se bazira na (biolo{ki, genetski, agrotehni~ki,
fitopatolo{ki i dr.) merki koi go podobruvaat prirodniot balans na
nasadot i go zgolemuvaat kvalitetot na proizvodstvoto.
Poradi ovie pri~ini implementacijata na ovoj protokol bara
involvirawe na stru~ni lica koi }e prepora~aat primena na najpogodni
na~ini i tehniki na odgleduvawe. Protokolot e dinami~en instrument {to
mora godi{no da se a`urira, da se osovremenuva vrz baza na iskustvoto i na
novinite vo sortite, da se kontroliraat fiziolo{kite naru{uvawa
(dvete vo pogled na proizvodite i proizvodnite strategii) i da se sledat
potrebite na pazarot.
2. PREDUSLOVI
Najdobrite uslovi za odgleduvawe na vinovata loza odgovaraat na
slednive pedoklimatski karakteristiki:
2.1. Pedoklimatski barawa
2.1.1. Po~veni parametri
Dlabo~ina na po~va:
Dreniranost:
Mehani~ki sostav:
najmalku od 70 cm
dobra, so brzo istekuvawe na povr{inskite vodi
da se izbegnuvaat te{ki i vla`ni po~vi so slaba
vodopropustlivost
374
Tikve{ko vinogorje - vinova loza
pH:
pome|u 6.0-7.5
Elektri~na sprovodlivost: pod 2.2 mS/cm
Solenost
pod 2 g/l
Nasadite od vinova loza treba da se oddale~eni minimum 500 m od
deponiite.
2.1.2. Klimatski parametri
Minimalni temperaturi:
Prose~na temperaturna
suma za vreme na vegetacija:
Relativna vla`nost:
Vrne`i:
-21.7°C (da se izbegnuvaat lokacii na koi
ima opasnost od izmrznuvawe)
4200°C
prose~no 68% (da se izbegnuvaat lokacii
so visoka relativna vla`nost)
276 mm za vreme na vegetacija (da se
izbegnuvaat reoni so silni do`dovi za
vreme na cvetawe i na zreewe).
Prepora~livo e da se postavat agrometeorolo{ki stanici za
registrirawe i za bele`ewe na podatocite {to se odnesuvaat na vrne`ite,
temperaturata i na relativnata vla`nost i/ili da se konsultiraat
meteorolo{ki izve{tai.
2.2. Odr`uvawe na prirodniot agroekosistem
Se prepora~uva da se primenuvaat merki bezbedni za prirodnata sredina
i najmalku eden parametar od slednive:
!
Upotreba na korisni insekti (direktna biolo{ka kontrola);
 Odr`uvawe na nekultivirani povr{ini (najmalku 3% od povr{inata
na nasadot) kako zasolni{te na korisnite insekti;
 Zasaduvawe na `iva ograda;
 Postavuvawe na gnezda ili na drugi zasolni{ta za korisnite insekti.
Tikve{ko vinogorje - vinova loza
375
3. IZBOR NA SADEN MATERIJAL
[email protected] MERKI
Pri podignuvaweto na lozov nasad neophodno e da se koristi
sertificiran saden materijal - podlogi, kalem-granki ili okca. Vo slu~aj
na kalemewe na postojano mesto, isto taka, da se koristat sertificirani
podlogi i kalem-granki (ili okca). Za Vitis vinifera sortite za koi
materijalot za razmno`uvawe e nedostapen (kalem-granki i okca), treba da
se upotrebi materijal od rastenija (lozi) koi ne poka`uvaat simptomi na
virusi (fanleaf, leafroll, eska, GFLV, GLRaV1, GLRaV3 i GVA i GVB).
Upotrebata na saden materijal dobien so genetski-in`enering e
zabraneta (genetski modificirani organizmi).
4. IZBOR NA PODLOGI
[email protected] MERKI
Podlogite koi se koristat treba da zadovoluvaat odredeni tehni~ki i
ekonomski barawa:
! Adaptabilnost na specifi~ni po~veni uslovi;
! Bujnost i dobra uramnote`enost me|u vegetativniot porast i
prinosot;
! Kompatibilnost so sortata.
Prepora~anite podlogi se vklu~eni vo grupite Berlandieri x Rupestris i
Berlandieri x Riparia
Dozvoleni podlogi se:
Rupestris du lot
Berlandieri x Riparia Teleki 8B
Berlandieri x Riparia Kober 5BB
Berlandieri x Riparia SO4
Berlandieri x Riparia 41B
Podlogata Riparia portalis e zabraneta.
376
Tikve{ko vinogorje - vinova loza
4.1. Opis na nekoi podlogi
Berlandieri x Riparia SO4
Bujna podloga mnogu popularna me|u lozarite, posebno za neutralni do
srednoalkalni po~vi. Na filoksera i nematodi ima dobra otpornost.
Pove}eto od sortite se kalemat na ovaa podloga.
Berlandieri x Rupestris Rihter 99
Mnogu bujna podloga. Korenoviot sistem e silno razvien i prodira
dlaboko vo po~vata. Uspeva na razli~ni tipovi na po~vi no, vla`ni i slabo
drenirani po~vi treba da se izbegnuvaat. Otporna e na su{a a dobro
podnesuva i kiseli po~vi. Soleni po~vi ne i odgovaraat a podnesuva visoka
sodr`ina na var vo po~vata. Ima visoka optornost na filoksera i nematodi.
Berlandieri x Rupestris Rihter 110
Bujna podloga koja go odlo`uva zreeweto. Otporna e na su{a, a tolerira
nad 17% fiziolo{ki aktivna var vo po~vata. Ne e mnogu ra{irena no ima
dobar potencijal na po~vi so sredno visoka pH.
Berlandieri x Rupestris 1103 Paulsen
Bujna podloga (sli~na so R110) koja uspeva na varoviti po~vi. Do denes ne
mnogu ra{irena.
Salsa x Berlandieri 41B
Sredno bujna podloga koja mo`e da provocira porano zreewe. Glavna
karakteristika e toa {to e isklu~itelno otporna na karbonatni po~vi.
5. IZBOR NA SORTI
[email protected] MERKI
Izborot na sortite e klu~en za dobivawe dobar i kvaliteten
standardiziran prinos.
Za vinskite sorti treba da se zemat predvid slednive karakteristiki:
! Period na zreewe;
! Prinos;
! Transportabilnost;
377
Tikve{ko vinogorje - vinova loza
!
!
!
!
!
Otpornost na bolesti;
Organolepti~ki karakteristiki;
Golemina na grozdot, morfologija i cvrstina;
Ednakva golemina na zrnata;
Kompatibilnost so podlogite pri kalemewe.
Lista na prepora~ani sorti za proizvodstvo na beli vina
Sorta
Smederevka
Belan
@ilavka
Juni blan
Rkaciteli
Temjanika
Sodr`ina na {e}er vo
{ira (g/dm3)
180-200
200-220
190-210
180-220
180-220
200-240
Sodr`ina na vkupni
kiselini vo {ira (g/dm3)
6-7
6-7
6-7
9-10
7-10
6-8
Lista na prepora~ani sorti za proizvodstvo na crveni vina
Vranec
Game
Prokupec
Teran
Kadarka
Krato{ija
Sodr`ina na {e}er vo
{ira (g/dm3)
210-230
190-210
180-210
180-210
190-210
170-210
Sodr`ina na vkupni
kiselini vo {ira (g/dm3)
6-6.5
7.5-8
6-7
9-10
6-7
7-7.5
Stanu{ina
Plavec mal
170-190
200-240
6-7
5-6
Sorta
378
Tikve{ko vinogorje - vinova loza
Lista na prepora~ani sorti za proizvodstvo na trpezno grozje
Sorta
Afus ali
Kralica na lozjata
Julski muskat
[asla
Muskat hamburg
Kardinal
Sodr`ina na {e}er
vo {ira (g/dm3)
170-180
150-170
160-180
180-200
170-190
160-170
Sodr`ina na vkupni
kiselini vo {ira (g/dm3)
300-500
200-300
140-180
150-200
280-320
250-280
160-180
140-160
170-190
180-200
180-190
360-450
300-350
280-350
350-400
300-350
Italija
Alfons lavale
Belo zimsko
Beogradska besemena
Sultanina
5.1. Opis na nekoi sorti
Vranec
Vranec e vode~ka sorta za proizvodstvo na crveni vina i go
karakterizira tipot na makedonskite crveni vina. Listot e golem, cvetot e
hermafroditen, normalno i redovno se oploduva. Grozdot e sredno golem so
1-2 krilca, sredno zbien. Zrnoto e sredno golemo, izdol`eno so temno sina
boja. Zree vo III epoha (vtora polovina na septemvri). Sredno e otporna na
plamenica, a pootporna e na pepelnica i sivo gniewe. Na niski zimski
temperaturi e mnogu ~uvstvitelna. Obezbeduva surovina za kvalitetni i
vrvni crveni vina.
Merlo
Francuska sorta od oblasta Bordeaux. Listot e golem, cvetot e
hermafroditen, ima sklonost kon reulavost. Grozdot e sredno golem so 1-2
krilca, sredno zbien ili rastresit. Zrnoto e malo, val~esto so temno sina
boja. Zree vo III epoha (vtora polovina na septemvri). Sredno e otporna na
plamenica, dosta dobro na pepelnica i sivo gniewe. Na niski zimski
temperaturi e sredno otporna. Obezbeduva surovina za proizvodstvo na
vrvni crveni vina.
Tikve{ko vinogorje - vinova loza
379
Kaberne soviwon
Francuska sorta od oblasta Bordeaux. Listot e sredno golem, cvetot e
hermafroditen, redovno i dobro se oploduva. Grozdot e sredno golem, zbien
ili malku rastresit. Zrnoto e malo so okrugla forma so temno sina boja.
Zree vo III epoha. Sredno e otporna na plamenica i pepelnica a, visoko
otporna na sivo gniewe. Na niski zimski temperaturi ima visoka
otpornost. Obezbeduva surovina za proizvodstvo na vrvni crveni vina.
Prokupec
Poteknuva od Srbija. Listot e golem, cvetot e hermafroditen, redovno i
dobro se oploduva. Grozdot e sredno golem i sredno zbien. Zrnoto e sredno
golemo so okrugla forma ili malku izdol`eno, so temno sina boja. Zree pri
krajot na III epoha. ^uvstvitelna e na plamenica, sredno e otporna na
pepelnica a, visoko otporna na sivo gniewe. Na niski zimski temperaturi e
sredno otporna. Obezbeduva surovina za proizvodstvo na kvalitetni crveni
vina.
Burgundec crn
Stara francuska sorta od oblasta Burgundija. Listot e sredno golem,
cvetot e hermafroditen, redovno i dobro se oploduva. Grozdot e mal, zbien.
Zrnoto e malo so val~esta forma so temno sina boja. Zree vo II epoha (vo
po~etokot na septemvri). Sredno e otporna na kriptogamskite bolesti. Na
niski zimski temperaturi ima visoka otpornost. Obezbeduva surovina za
proizvodstvo na vrvni crveni, roze i beli, {ampawski i desertni vina.
Smederevka
Se pretpostavuva deka poteknuva od Srbija. Listot e sredno golem,
cvetot e hermafroditen, redovno i dobro se oploduva. Grozdot e sredno
golem ili golem, ~esto krilest, sredno zbien ili rastresit. Zrnoto e
golemo so malku elipsovidna forma, so zelenikavo-`olta boja. Zree vo IV
epoha. ^uvstvitelna e na plamenica, a sredno e otporna na pepelnica i sivo
gniewe. Na niski zimski temperaturi e slabo otporna. Obezbeduva
surovina za proizvodstvo na kvalitetni beli vina.
380
Tikve{ko vinogorje - vinova loza
[ardone
Poteknuva od Francija od oblastite [ampawa i Burgundija. Listot e
sredno golem, cvetot e hermafroditen, redovno i dobro se oploduva.
Grozdot e mal do sredno golem, sredno zbien ili zbien. Zrnoto e malo so
okrugla forma so zelenikavo-`olta boja. Zree vo II epoha. Sredno e otporna
na plamenica, a ~uvstvitelna na pepelnica i sivo gniewe. Na niski zimski
temperaturi ima visoka otpornost. Obezbeduva surovina za proizvodstvo
na vrvni beli, vina.
6. TEHNIKI NA ODGLEDUVAWE
6.1. Odmor na po~vata i pred kulturi
[email protected] MERKI
Pri otstranuvawe na korewata od prethodnata kultura treba da se obrne
vnimanie na celosno otstranuvawe na korenoviot sistem.
Periodot na odmor ovozmo`uva da se reducira opasnosta od: izmorenost
na po~vata, napad od nematodi i razvoj na pleveli, a se namaluva opasnosta i
od bolesti i {tetnici na korenot i bolesti i virozi kaj lozata.
Pred dlabokoto orawe (1m) e prepora~livo da se obraboti po~vata na
dlabo~ina od 50 cm za da se izvadat na povr{ina site ostatoci od
prethodnata kultura za da ne ostanat so dlabokata obrabotka.
Neophoden e petgodi{en odmor ako po~vata e zarazena so nematodi i
patogeni ili vektori na virusi (Xiphinema index) ili ima prisustvo na
korenovi gabni zaboluvawa. Vo dvata slu~ai treba da se odgleduvaat
leguminozi vo slednite 3 godini.
[email protected] MERKI
Pred otstranuvawe na prethodnata kultura, zadol`itelno e da se
napravi analiza za prisustvoto na nematodi i vo korelacija so toa da se
utvrdi periodot na odmor na po~vata. Pred podignuvawe na lozov nasad
zadol`itelna e analiza za prisustvoto na nematodi.
Tikve{ko vinogorje - vinova loza
381
6.2. Odr`uvawe na po~vata
[email protected] MERKI
Odr`uvaweto na po~vata treba da e vo soglasnost so pravilnoto
iskoristuvawe na vodnite resursi, so {to bi se spre~ilo zadr`uvaweto na
vodata, zadu{uvaweto na korenot i erozijata.
Pred podignuvawe na lozov nasad po~vata treba da se podgotvi, da se
is~isti od kamewa, da se drenira i nivelira, seto toa prosledeno so
dlaboka obrabotka, odnosno rigolovawe na maksimalna dlabo~ina od 1m.
6.3. Podignuvawe na nasadot
[email protected] MERKI
Primena na organski materii so osnovnoto |ubrewe.
Sadewe na lozite vo periodot esen-zima na dlabo~ina od okolu 40 cm.
Upotreba na lozovi kalemi ili podlogi koi }e bidat kalemeni na
postojano mesto.
Tip na kalemewe: so zaspani okca vo avgust-septemvri, kalemewe so
jazi~e (angliska spojka) vo fevruari-mart.
[email protected] MERKI
Pred podignuvawe na nasadot treba da se izvr{i analiza na po~vata za da
se utvrdat nejzinite fizi~ki i hemiski svojstva za da se napravi osnovno
|ubrewe i da se izbere soodvetna podloga.
6.4. Obrabotka na po~vata
[email protected] MERKI
Obrabotkata na po~vata opfa}a:
! Edna glavna obrabotka na dlabo~ina od okolu 15/20 cm za da se
ovozmo`i zadr`uvawe na vlagata vo esen;
! Vtora obrabotka vo zima za inkorporirawe na |ubrivata;
! Obrabotki vo prolet-leto na dlabo~ina od okolu 10cm za da se namali
isparuvaweto od po~vata (evaporacijata) i za da se otstranat
prisutnite pleveli.
Za vreme na vegetacioniot period, obrabotkata treba da go za{titi
korenot od povredi i od oksidacija na organskite materii.
382
Tikve{ko vinogorje - vinova loza
6.5. Rastojanie i gusina na sadewe
[email protected] MERKI
Rastojanieto na sadewe e vo funkcija na:
! Bujnosta na podlogata;
! Bujnosta na sortata;
! Plodnosta na po~vata;
! Tehnikata na odgleduvawe.
Treba da se zeme predvid organizacijata na parcelata (nasadot) i vidot
(dostapnosta) na mehanizacijata.
Kaj {palirnite nasadi rastojanieto na sadewe zavisi od pove}e
faktori. Ako rastojanieto me|u redovite e 2.6 m a me|u lozite 1.0 m,
gustinata na sadewe }e bide 3864 lozi/ha, so ostaveni 92304 okca/ha (9b
2
okca/m ) so rezidba. Minimalnoto rastojanie me|u lozite vo redot e 0.9 m.
6.6. Sistem na odgleduvawe
[email protected] MERKI
Dvoen Giov sistem na odgleduvawe. Vo tikve{koto vinogorje
najrasprostranet sistem na odgleduvawe na vinovata loza e dvojniot giov
sistem. Se sostoi od dva laka so po 8-12 okca vo zavisnost od sortata i od dva
kondira so po dve okca za zamena.
Vo zavisnost od sortata i od celta na odgleduvaweto dozvoleni se i drugi
sistemi na odgleduvawe.
6.7. Rezidba
[email protected] MERKI
Rezidbata na vinovata loza treba da se izvr{i vo tekot na zimata i na
proletta. Zelenata rezidba ja nadopolnuva i kompletira zimskata rezidba
(na zrelo). Rezidbata treba da bide izvr{ena do pred cvetawe (pred
zadrvenuvawe na osnovata na lastarot) i e dizajnirana za da se napravi
ramnote`a me|u vegetativniot prirast i reproduktivnite fazi i
vklu~uva:
Tikve{ko vinogorje - vinova loza
383
!
Kroewe na lastari od lozata i od kordunicite;
! Kroewe na dvojnite lastari za da se ovozmo`i razvoj samo na edenostaven;
! Otstranuvawe na nerodnite lastari.
Paralelno so ovie operacii, a isto taka, i podocna, treba da se izvr{i
defolijacija za podobra efikasnost na tretmanite so pesticidi, a i za
polesna primena na tretmanite vrz grozdovite bez da se o{tetat zrnata.
6.8. \ubrewe
[email protected] MERKI
Upotrebata na hranlivi materii e dizajnirana da ovozmo`i kvalitetno
proizvodstvo.
Primenata na planot za |ubrewe bi bila neostvarliva bez pomo{ta na
stru~ni lica, poznavaweto na sortata i bez po~venata analiza.
Upotrebi:
! Azot- raspredelen vo tekot na celiot vegetacionen period;
! 100% fosforni i kaliumovi |ubriva pri glavnata obrabotka so
fertirigacija, 70% pred glavnata obrabotka i ostatokot od 30% vo
prolet.
Upotreba na organski materii vo zima za podobruvawe na strukturata i
zabavuvawe na fenomenot zamorenost na po~vata.
[email protected] MERKI
Zadol`itelno e da se napravi analiza na po~vata za soodvetno
planirawe na |ubreweto.
Za sekoja analiza treba da se iznesat slednive parametri:
! tekstura,
! organski materii,
! aktiven var,
! pH,
! propustlivost,
! makroelementi,
! natrium.
Po~venite analizi treba da bidat povtoreni najmalku edna{na pet
godini.
384
Tikve{ko vinogorje - vinova loza
Maksimalnite vrednosti na |ubrivata vo zavisnost od prinosot se:
! 50-80 kg/ha azot,
! 70-100 kg/ha P2O5,
! 50-100 kg/ha K2O.
6.9. Navodnuvawe
[email protected] MERKI
3
Potrebite za voda kaj vinovata loza variraat me|u 1500 i 4000 m /ha vo
zavisnost od sortata, po~venite i klimatskite karakteristiki,
agrotehnikata i dostapnosta na vodnite resursi.
Brojot na navodnuvawata varira me|u 5 i 15 za vreme na celiot
vegetacionen period i e vo korelacija so traeweto na biolo{kiot ciklus
na sortata, klimatskite karakteristiki, prirodata na po~vata i traeweto
na intervalite na navodnuvawe.
Intervalite na navodnuvawe treba da bidat vo korelacija so
koli~estvoto na voda koja mo`e da bide primena i zadr`ana od po~vata
izbegnuvaj}i gi uslovite na voden stres za vinovata loza, {to mo`e {tetno
da vlijae za vreme na fazite rastewe na zrnoto (od zavrzuvawe na zrnata,
preku pro{arok do zreewe).
[email protected] MERKI
Obvrzuva~ki e da se izvedat hemiski i bakteriolo{ki analizi na vodata
za navodnuvawe na sekoi tri godini za da se determiniraat slednive
parametri:
PARAMETRI:
pH
Elektri~na sprovodlivost
Solenost
Bikarbonati
Sulfati
SAR
Nitrati
VREDNOSTI:
6,5-7,5
< 2,0 mS/cm
< 1,5 g/l
< 5 meq/l
< 2200 meq/l
< 10
< 120 ppm
Tikve{ko vinogorje - vinova loza
385
Prepora~an metod na navodnuvawe e kapka po kapka, kako metod so koj
ramnomerno se navodnuva lozoviot nasad i se za{teduva na
potro{uva~kata na voda.
7. REGULATORI NA RAST
[email protected] MERKI
Primenata na regulatori na rast e zabraneta
8. BERBA
[email protected] MERKI
Grozdovite se berat vo komercijalna (tehnolo{ka) zrelost, odnosno koga
}e ja dostignat tipi~nata boja za sortata i koga }e gi imaat najdobrite
organolepti~ki i morfolo{ki karakteristiki.
Berbata se izvr{uva so no`ici, so prekratuvawe na dr{kata od grozdot,
blizu do lastarot.
386
Tikve{ko vinogorje - vinova loza
9. GENERALNI PRINCIPI NA INTEGRALNATA ZA[TITA
PREPORA^ANI MERKI
Za{titata na kulturite od bolesti i od {tetnici treba da bide pod
nadzor na stru~no lice
[email protected] MERKI
Za{titata na rastenijata treba da bide vo soglasnost so Prira~nikot za
integralno proizvodstvo na vinovata loza:
Osnovni principi na integralna za{tita:
! odgleduvawe na sorti koi se otporni na bolesti i na {tetnici,
! koristewe na zdrav i na sertificiran saden material,
! primena na agrotehni~ki merki za sozdavawe nepovolni uslovi za
{tetnicite: plodored, izbalansirano |ubrewe, navodnuvawe kapka po
kapka,
! primena na mehani~ki i na fizi~ki merki,
! primena na biolo{ka borba (korisni vidovi insekti, pajaci,
mikroorganizmi),
! primena na supstancii od prirodno poteklo (sulfur, bakar).
Hemiski sredstva za za{tita mo`e da se koristat samo ako se preminat
“ekonomskite pragovi” ili ako okolnite uslovi se pogodni za razvoj na
bolesti.
Kriteriumi za izbor na pesticidi:
!
da ne se koristat sredstva koi nosat oznaki za kancerogeni,
teratogeni, mutageni efekti, (R40, R43, R63)
! da ne se koristat toksi~ni i mnogu toksi~ni sredstva,
! ograni~ena primena na {tetni sredstva,
! da se izberat sredstva spored standardite na za{tita na kulturata,
! mo`e da se koristat site sredstva koi se dozvoleni vo organskoto
proizvodstvo, duri i ako ne se spomenati vo aneksot na Prira~nikot
za integralno proizvodstvo.
Mo`e da se upotrebat fitosanitarni proizvodi koi sodr`at dve ili
pove}e aktivni materii koi se dadeni vo protokolot i vo strogata
soglasnost so upatstvata na etiketata.
Tikve{ko vinogorje - vinova loza
387
Treba da se zapomni:
! Da se po~ituva karencata, vremenskiot interval od denot na
poslednoto tretirawe i berbata. Treba redovno da se vodi “Registar
na fitosanitarni tretmani”;
! Neophodno e registrirawe na site operacii na proizvodnata parcela
registrirani po dati, {tetnikot/bolesta {to se tretira,
upotrebenite preparati so nivnite koli~estva;
! Mo`e da se upotrebat me{avini (smesi) ili drugi fitosanitarni
preparati so razli~en mehanizam na dejstvuvawe za da se spre~i pojava
na otpornost sprema preparatot;
! Da se tretira ograni~eno, vo `ari{nite delovi na poleto bez
posledici za korisnite insekti;
! Da se tretira vo vistinsko vreme, koga {tetnicite se po~uvstvitelni
(larven stadium);
! Godi{no ba`darewe/kalibrirawe na ma{inite i proverka na
brenerite barem na sekoi 5 godini.Odr`uvaweto na ma{inite, isto
taka, treba da se zapi{e vo registar ;
! Potro{uva~ka na te~nost 800-1300 l/ha.
! Ma{inite za aplikacija na pesticidi treba da bidat ispravni (da
ne protekuvaat);
! Aplikacijata na sredstvata za za{tita treba da se odviva po mirni
vremenski uslovi (bez veter);
! Licata koi vr{at aplikacija na pesticidi treba da nosat
za{titna oprema;
! Ma{inite za aplikacija na pesticidi po upotrebata treba dobro
da se izmijat.
Ekskorioza
(Phomopsis viticola)
BOLESTI I
[TETNICI
AKTIVNI
MATERII
GABNI ZABOLUVAWA
Mancozeb (1)
AGROTEHNI^KI ERKI:
Metiram (1)
 Pri podignuvawe na lozov nasad
Folpet (1)
treba da se obrne vnimanie na
upotrebata na zdrav saden materijal;
 Dezinfekcija na alatot za rezidba;
 Otstranuvawe na site inficirani
organi so rezidba;
 Ako bolesta e prisutna, da ne se
sitnat i zakopuvaat lastarite tuku
da se sobiraat i da se zapali celiot
materijal otstranet so rezidba.
HEMISKI TRETMANI
Hemiski tretmani se primenuvaat
samo kaj nasadi so ~uvstvitelni sorti
po pojavata na bolesta.
 Specifi~ni tretmani se
primenuvaat na po~etokot od
lastareweto i pos 7-10 dena.
Podocna, mancozeb formulacii
treba da se upotrebat protiv
pojavata na plamenica.
PREPORA^ANI MERKI
10. INTEGRALNA ZA[TITA NA VINOVATA LOZA
(1)Koli~inite na preparati
protiv Phomompsis se povisoki so
po~ituvawe na onie koi se
prepora~ni za plamenica.
Kontrola se pravi samo kaj
osetlivite sorti.
Ne se primenuva posle zavrzuvawe
na zrnata.
ZABELE[KI I BROJ NA
DOZVOLENI TRETMANI
388
Tikve{ko vinogorje - vinova loza
formulacii so aktivno dejstvo od
10-12 dena.
 Isto taka, vo otsustvo na infekcii,
se prepora~uvaat dva preventivni
tretmana, eden na po~etokot i eden
na krajot na cvetaweto. Vo faza na
pro{arok dozvoleni se 1-2 tretmana
na baza na bakar.
PREPORA^ANI MERKI
AKTIVNI
MATERII
Preparati na baza
Plamenica
HEMISKI TRETMANI
na bakar
(Plasmopara viticola)  Vo periodot me|u lastareweto i
Mancozeb (1)
po~etokot na cvetaweto i po
Metiram (1)
zavrzuvaweto na zrnata, se tretira
Folpet (1) (6)
edinstveno ako se pojavat masleni
Fosetil Al
damki i toa so cymoxanil (3-5 dena
Dimetomorf (2)
aktivno dejstvo) do stopirawe na
infekcijata. Sleduvaat formulacii Azoxystrobin (3)
Famoxadon(3)
so podolgo aktivno dejstvo vo
Cymoxanil(4)
zavisnost od intenzitetot na
Iprovalicarb (2)
bolesta i meteorolo{kite uslovi
Fenamidone (3)
koi ja favoriziraat bolesta.
 Kaj pogolemite lozovi nasadi treba
da ima preventivni tretmani ako vo
Fenilamides
reonot se zabele`i prisustvo na
Benalaxil (5)
masleni damki i ako klimatskite
Metalaxil(5)
uslovi se povolni za razvoj na
Metalaxil-M (5)
bolesta, treba da se izberat
BOLESTI I
[TETNICI
ZABELE[KI I BROJ NA
DOZVOLENI TRETMANI
(1) Da se koristi do zavrzuvawe
na zrnata
(2) Maks. 3 tretmani vo godinata
(3) Zamena na ovie preparati
maks. 3 tretmani godi{no
nezavisno od bolesta
(4) Maks. 4 tretmani godi{no
(5) Maks. 3 tretmani godi{no so
fenilamid
(6) Upotrebata na ovie aktivni
materii e dozvolena
edinstveno ako istovremeno e
prisutno i sivoto gniewe i
toa maks. 1 tretman godi{no
Tikve{ko vinogorje - vinova loza
389
EKONOMSKI PRAG NA
[TETNOST
 Za vinsko grozje-nema tolerancija za
inficirani zrna koi go zagrozuvaat
proizvodot.
AGROTEHNI^KI MERKI:
Izbegnuvawe na golema bujnost so
planirawe na |ubreweto i na
navodnuvaweto.
HEMISKI TRETMAN
Upotreba na sulfur ili Dinocap vo
slu~ai koga se potrebni tretmani
me|u intenzivniot porast na
lastarite i cvetaweto.
PREVENTIVNI TRETMANI
 neposredno pred cvetaweto
 na kraj od cvetaweto
Me|u zavrzuvaweto na zrnata i
pro{arokot aplikacijata zavisi od
dejstvoto na preparatite i od
intenzitetot na bolesta, a dokolku e
potrebno mo`e da se skrati periodot
na tretmani. Treba da se ima
alternativa na preparati so razli~en
mehanizam na dejstvuvawe.
Pepelnica
(Uncinula necator =
Oidium tuckeri)
EBI (3)
*(vidi zabele{ka)
Sulphur
Quinoxifen
Dinocap (1)
Azoxystrobin (2)
Kresoxim methyl (2)
Trifloxystrobin (2)
Ampelomyces
quisqualis
AKTIVNI
MATERII
(1) Maks. 2 tretmana godi{no.
(2) Zamena na ovie preparati
maks. 3 tretmani godi{no
nezavisno od bolesta.
(3) Maks. 4 tretmani so EBI.
ZABELE[KI I BROJ NA
DOZVOLENI TRETMANI
*EBI- dozvoleni: Esaconazol, Fenarimol, Fenbuconazil, Miclobutanil, Nuarimol, Penconazol, Tebuconazol, Tetraconazol, Triadimenol
PREPORA^ANI MERKI
BOLESTI I
[TETNICI
390
Tikve{ko vinogorje - vinova loza
Sour rot
BOLESTI I
[TETNICI
Eska
(Stereum hirsutum)
(Phellinus igniarius)
AGROTEHNI^KI MERKI:
 Balansirano |ubrewe i navodnuvawe;
 Izbegnuvawe na pregolema bujnost i
optovaruvawe so rod;
 Proreduvawe na grozdovite;
 Zelena rezidba;
 Za{tita od pepelnica, molci i od
vo{ki.
AGROTEHNI^KI MERKI:
Upotreba na zdrav saden materijal i
materijal za razmno`uvawe.
Treba da se izvadat seriozno
inficiranite lozi. Da se izbegnuva
praveweto na golemi rani pri
rezidbata, da se koristi vosok na baza
na fungicidi za za{tita na ranite i
da se vr{i dezinfekcija na alatot za
rezidba.
Da se detektiraat i markiraat
simptomati~nite lozi vo letniot
period (juli-avgust).
Vo zima da se otstrani nadzemniot
inficiran del, a podocna da se
odgleda nov lastar od koj }e se obnovi
lozata. Vakvoto otstranuvawe e
efektivno samo pri pojavata na
prvite simptomi. Ako se inficira i
korenot, treba da se otstrani celata
loza.
PREPORA^ANI MERKI
AKTIVNI
MATERII
ZABELE[KI I BROJ NA
DOZVOLENI TRETMANI
Alatot da se dezinficira so
natrium hipohlorit.
Tikve{ko vinogorje - vinova loza
391
 Proreduvawe na grozdovite;
 Zelena rezidba;
 Za{tita od pepelnica, molci i od
vo{ki.
HEMISKI TRETMANI
 Za sorti koi rano zreat: nema
hemiski tretmani;
 Sredno stasni sorti: dva tretmana vo
slednite fenolo{ki tretmani: pred
zatvorawe na grozdot i vo pro{arok;
 Docni sorti i za pokrieni odrini za
odlo`uvawe na berbata, mo`no e da
ima potreba od prodol`uvawe na
tretmanite izneseni za
srednostasnite sorti bazirani na
klimatskite uslovi i na dejstvoto
na fungicidite.
PREPORA^ANI MERKI
AKTIVNI
MATERII
Procimidon (1)(3)
Sivo gniewe
EKONOMSKI PRAG NA
Iprodion (1)
(Botryotinia fuckeliana [TETNOST
Pyrimethanil (2)
=
 Inficirani zrna ne se dozvoleni
Fludioxonil +
Botrytis cinerea)
AGROTEHNI^KI MERKI:
 Balansirano |ubrewe i navodnuvawe; Ciprodinil (4)
 Izbegnuvawe na pregolema bujnost i Fenexamide (4)
Mepanipyrim
optovaruvawe so rod;
BOLESTI I
[TETNICI
ZABELE[KI I BROJ NA
DOZVOLENI TRETMANI
Maks. 3 tretmani za pokrieni
odrini i maks. 4 za pokrieni
nasadi za berba vo noemvri dekemvri.
(1) Maks. 3 tretmani i maks. 5
edinstveno za pokrieni nasadi
za odlo`uvawe na berbata vo
noemvri-dekemvri.
(2) Maks. 1 tretman godi{no.
(3) Da ne se upotrebuva po
zatvorawe na grozdot.
(4) Maks. 2 tretmana godi{no.
392
Tikve{ko vinogorje - vinova loza
PREPORA^ANI MERKI
AKTIVNI
MATERII
[TETNICI
HEMISKI
MERKI
BIOTEHNI^KI
Evropski grozdov
Nema tretmani protiv prvata
Pravewe konfuzija
molec
antofagna generacija
pri pareweto
(Lobesia botrana)
Za II i za III generacija vremeto na
BIOLO[KI
tretman se odreduva spored krivata na Bacillus thuringiensis
letawe koja se pravi so pomo{ na
(2)
feromonski stapici.
TRADICIONALNI
 Tradicionalni insekticidi: 8-10
INSEKTICIDI
dena od po~etokot na letot;
Chlorpirifos-methyl
 Inhibitori na rast: 3-4 dena od
Fenitrotion
po~etokot na letot;
Chlorpirifos (3)
 Bacillus thuringiensis i Indoxacarb: 5-7
Trichlorfon
dena od po~etokot na letot; za
Indoxacarb
Bacillus thuringiensis treba da se
Spinosad (4)
povtori 7-10 dena po prviot tretman. Inhibitori na
Kaj pokrieni nasadi, treba da se
rast
nabquduva i IV let (generacija), za
Teflubenzuron
kakov bilo tretman dozvolen e samo
Tebufenozide
Bacillus thuringiensis.
Flufenoxuron (1)
Lufenuron
HEMISKI MERKI
Fenitrotion (1)
Vine thrip
Methiocarb (2)
(Drepanothrips reuteri ) Se tretira edinstveno po nekolku
napadi detektirani vo tekot na
Spinosad (3)
vegetacijata.
MEHANI^KI MERKI
Belo mineralno
Scales
Koga }e po~ne da se manifestira
maslo (1%) +
(Targionia vitis)
napadot treba da se izlupi korata i da Clorpirifos – methyl
(Planococcus spp.)
Buprofezin
(Pseudococcus spp.) se is~etka stebloto.
Chlorpirifos (1)
BOLESTI I
[TETNICI
(1) Ne nad 3 tretmani godi{no.
(2) Da se koristi samo so
rasprskuvawe
(3) Maks. 3 tretmani godi{no.
Da se izbegnuva prekumerno
|ubrewe so {to lozata stanuva
po~uvstvitelna.
Maks. 1 tretman godi{no koga }e
se pojavi prvata infekcija, da se
tretiraat samo inficiranite
lozi.
Zadol`itelno e da se postavat
feromonski stapici vo april.
B. thuringiensis treba povremeno da
se koristi. Prepora~livo e da se
dodade rastvor so 500g/hl {e}er.
Da se povtori tretmanot vo slu~aj
na do`d.
So Bacillus thuringiensis i Spinosad
maks. 3 tretmani godi{no.
(1) Maks. 1 tretman godi{no.
(2) Da se koristi vo slabo-kisel
rastvor.
(3) Maks. 1 tretman godi{no so
alternativa od drugi
insekticidi i samo za vtora
generacija.
(4) Maks. 3 tretmani godi{no.
ZABELE[KI I BROJ NA
DOZVOLENI TRETMANI
Tikve{ko vinogorje - vinova loza
393
EKONOMSKI PRAG NA
[TETNOST
 Rana vegetacija: 60-70% od listovite
so infestacii;
 Na sredina od letoto: 30-45% od
listovite so infestacii.
Prisustvoto na prirodni predatori i
upotrebata na aktivni materii koi se
selektivni za ovie predatori
pridonesuvaat za limitirawe na ovoj
{tetnik vo lozovite nasadi.
HEMISKI TRETMANI
Se tretira edinstveno vo slu~aj na
nekolku napadi:
 Na po~etokot od lastareweto, ako
ovoj {tetnik e zabele`an
prethodnata godina;
Ako e na listovite za da se izbegnat
{tetite na grozdovite.
Akarinozi kaj
lozata
(Calepitrimerus vitis)
HEMISKI MERKI
Se tretira lokalno samo na
zarazenite lozi, a samo vo slu~aj na
generalen napad se tretira celiot
reon kade {to se odgleduva vinovata
loza.
Najdobar period za tretman protiv
ovoj {tetnik e stadiumot larva (majjuni).
PREPORA^ANI MERKI
Crven pajak
(Panonychus ulmi)
BOLESTI I
[TETNICI
(1) Maks. 1 tretman godi{no.
Upotrebata na sulfur za
kontrola na pepelnicata mo`e da
pomogne vo namaluvaweto na
populacijata na prifatlivo
nivo:
(2) Da se upotrebuva samo vo
prvite fazi na rastewe.
(3) Maks. 1 tretman ne zavisno od
bolesta.
(1) Maksimum edna{ godi{no.
Da se koristi vo prvite fazi na
rastewe.
Bromopropilato(1)
Fenazaquin
Sulphur
(1) Maks. 1 tretman zavisno od
bolesta.
ZABELE[KI I BROJ NA
DOZVOLENI TRETMANI
Bromopropilate(1)
Exitiazox
Fenazaquin
Fenpiroximate
Flufenoxuron (2)
Tebufenpirad
Fenbutatin-oxide (3)
AKTIVNI
MATERII
394
Tikve{ko vinogorje - vinova loza
395
Tikve{ko vinogorje - vinova loza
11. KONTROLA NA PLEVELI
[email protected] MERKI
! Plitka obrabotka na po~vata.
! Organsko mul~irawe (slama, fino isitneta kora)
! Postojana prekrivka so niski rastenija, povremeno kosewe.
! Upotreba na herbicidi.
[email protected] MERKI
Slednive indikacii se zadol`itelni za kontrola od pleveli.
PLEVELI
Dikotiledoni
i graminei
AKTIVNI
SOSTOJKI I
KONCENTRACIJA
DOZA NA
ZABELE©KI I
KOMERCIJALNI
RESTRIKCII ZA
FORMULACII
UPOTREBA
(l, kg/ha )
Glyphosate (30,4%)
5 ili 3 + amonium
sulfat (2%)
Glyphosate (30,4%) +
Oxifluorfen (23,6%)
1 + (4)
Oxifluorfen (23,6%)
2-2,5/godi{no na
lokalizirani
mesta vo redot
Amonium glifosat
(11,33 %)
12
(1) Dozvoleni se
samo lokalizirani
tretmani.
(2) Ne e dozvoleno da
se premine
maksimalnata
propi{ana doza
nezavisno od brojot
na tretirawata.
(3) Me|uredovite
tretirawa se
zabraneti.
(4) Reduciranite
dozi (0,3-0,5 l od
tretman) treba da se
me{aat so
sistemi~en produkt
i da se lokaliziraat
vo redot.
Download

finale prime pagine macedonia