број 68
јуни 2011
50 ден
www.ffrm.org.mk
Машини за
вадење кромид
МЛЕЧОТ НАЈИСПЛАТЛИВ
Заштита од
крлежи
Сушење на
кајсии
Одгледување
крап
Модерна
свињарска
фарма
UREDNI^KI ZBOR
[email protected]
Gradinarstvo
SO KALEMEWE DO
POKVALITETNO
PROIZVODSTVO
Sonuva~i
8
Vo momentot vo Makedonija ima mnogu sonuva~i,
odnosno site sme sonuva~i za podobri ne{ta i
razvoj.
Konkretno – vo zemjodelstvoto.
Zemjodelcite sonuvaat nivnoto proizvodstvo
da stane profitabilno i da imaat pogolema
zarabotuva~ka. Tie sonuvaat deka kone~no
}‌e dojde ~ovek koj vistinski }e im pomogne za
re{avawe na nivnite problemi.
Vakvi sni{ta imaat i politi~arite. Tie velat
deka ovie sni{ta }e stanat realnost koga tie }e
dojdat na vlast ili ako ostanat na vlast. Toga{
}e im pomognat na zemjodelcite da stanat vis­
tinski biznismeni i nivnite proizvodi }e bi­
dat konkurentni na pazarite.
Otkupuva~ite sonuvaat deka }e kupuvaat zem­
jodelski proizvodi za niski ceni, a }e gi prepro­
davaat za povisoki ceni.
Sopstvenicite na vinariite, tutunskite kombi­
nati, prerabotuva~ite sonuvaat deka i ponatamu
}e mo`at da gi manipuliraat zemjodelcite i }e
gi zemaat nivnite proizvodi za bez pari.
16
Za{tita
PEPELNICATA - OPASNOST
ZA ZELENITE DELOVI NA
RATENIETO
Lozarstvo
DEFOLIJACIJA NA
VINOVA LOZA
Industriski kulturi
ODGLEDUVAWE NA TUTUN
19
25
Gra|anite, pak, sonuvaat deka cenite na hra­
nata }e opa|aat i }e konsumiraat kvalitetni i
ekolo{ki zdravi proizvodi za pristojni ceni.
Eve vakvi sonuva~i vo posledno vreme site
stanavme. Nekoi od ovie sni{ta }e stanat real­
nost za ednite, a ko{mar za drugite. Os­
tanuva otvoreno pra{aweto koga site
}e imame eden zaedni~ki son koj }‌e
bide realnost i ubav `ivot za site.
Jas imam takov son i se nadevam deka
vo bliska idnina toj nema da bide son
tuku vistina.
So po~it,
m-r Biljana Petrovska
- Mitrevska
Moja zemja
Juni 2011
Spisanieto „Moja zemja” iz­­
le­guva mese~‌‌no i e vo sop­­
st­venost na Federacija­ta
na farmeri­te na Repub­li­
ka Ma­kedonija. Prviot broj
iz­­­leze kako orga­ni­zaciski
bil­­ten na FFRM vo april
2003 godina, a od dekemvri
2006 se dis­t­ri­bu­ira kako
me­­­se~‌‌­no spe­cijalizirano
spi­­­­sa­nie za zem­­­­­jodelstvo i
ru­­­ra­len raz­voj.
Izdava~‌‌:
FFRM Medija
Ul. Gigo Mihajlovski
Br. 3, 1000 Skopje
Tel/Faks: 02 3099042
e-mail: [email protected]
Broj na `‌‌iro smetka:
380-1-645333 001-46
Prokredit banka
Upravitel i marketing
Blagoj~e Najdovski 070/937132
[email protected]
Fertirigacija
NEDOSTIG NA @ELEZO KAJ
RASTENIJATA
38
oqtwz
1 € mese~no =
informirani i educurani
o
Individualno ~lenstvo vo
Glaven i odgovoren urednik
Biljana Petrovska Mitrevska
[email protected]
Urednik
Marjan Kirovski
[email protected]
Foto vest - naslovna
Blagoj~‌‌e Najdovski
Lektor
Verica Nedelkoska
Sorabotnici
Marija \o{eva Kova~evi}
Stojan Lazarov
Elizabeta Ristevska
Stru~‌‌ni sorabotnici
prof. d-r Krum Bo{kov, dipl. in`. agr.
Stojan Gligorov, prof. d-r Slobodan
Banxo, dipl. in`. Franc Kotar, dipl.
agr. Zoran Golubovski, dipl. agr.
in`. Valentin Zahariev, d-r Jovana
Stefanovska, prof. d-r Ordan ^ukaliev,
prof. d-r Dragi Taneski, prof. d-r Mi{o
Hristovski, Irena Mandevska, prof. d-r
Zoran Dimov, dipl. zemjod. in`. Marijana
Spirkovska, prof. d-r Qubica Karaka{ova,
dipl. zemjod. in`. Ilija Kocevski, dipl.
zemjod. in`. Blagoj~e Dimitriev,
Dizajn: Brigada dizajn [brigada.mk]
Pe~‌‌ati: Propoint, Skopje
Po~‌‌ituvani ~‌‌itateli, site sugestii, zabele{‌‌ki, pra{‌‌awa i kritiki, Ve molime, da gi ispra}‌‌‌‌‌‌‌‌ate na mail adresite navedeni vo impresumot.
So toa }‌‌‌‌‌‌‌‌‌e vlijaete na kvalitetot na sodr`‌‌inata i }‌‌‌‌‌‌‌‌e dobiete informacii za Va{‌‌e podobro i pokvalitetno zemjodelsko proizvodstvo ili
razvoj na sredinata. Zatoa, redakcijata Ve ohrabruva da ni pi{‌‌uvate.
FFRM Aktuelnosti
FFRM
odr`a redovna
godi{na sednica na
Generalnoto Sobranie
Pi{uva: Marjan Kirovski
F
ederacijata na farmeri­
te na RM vo Kumanovo
odr`a redovna godi{na
sed­nica na Generalnoto
Sob­ranie na koja be{e prezentira­
no srabotenoto od 2010 godina,
ka­ko i novinite {to }e bidat rea­
li­zirani vo sledniot period.
Na sednicata se razgleda i usvoi
godi{niot izve{taj na Nadzoren
Odbor za 2010, finansiskiot iz­ve­
{taj na FFRM za 2010, planot za rab­
ota vo 2011, buxetot za 2011, go­di{­
na ~lenarina za 2012, namaluva­we
na brojot na upravuva~kite or­gani
na FFRM i izbor na nov pretse­
da­tel na Izbornata Komisija.
„Fe­deracijata ima kapacitet da
odgovori na predizvicite vo zem­jo­
del­stvoto i da gi {titi in­te­­re­site
na zemjodelcite. ]e pro­dol­­`ime
da gradime partnerski od­nosi so
sli~ni organizacii. Sek­torski gi
analizirame proble­mi­te i nudime
ekonomsko organi­zi­rawe na farmer­
ite {to e pred­us­lov za profitabil­
nost na fa­r­merite”, izjavi Andrija
Seku­lov­­ski pretsedatel na FFRM.
Fe­deracijata kako del od aktiv­
nos­­tite go izdvojuva lobira­
we­­­to kaj nadle`nite institu­
cii
za
odredeni
zakonski
od­­­luki pri {to se za{tituvaat
in­­­teresite
na
zemjodelcite.
Na Generalnoto Sobranie, FFRM
ja prodol`i sorabotka­ta so LRF
([ved­­skata federa­ci­ja na farmeri),
po {to i dvete or­ganizacii gi stavi­
ja svoite pot­pisi na memorandumot.
„Ka­ko zemjodelci treba da proizve­
du­vame mnogu pove}e hrana i ener­
gi­ja, bidej}i se soo~uvame so se
po­golema brojka na naselenie. Far­
me­rite mora zaedni~ki da rabotat
za da se spravime so ovoj prediz­
vik. Sredbite me|u farmerite od
razli~ni dr`avi se osobeno zna~­
aj­ni”, veli Anika Nigord zamenik
pret­sedatel na {vedskata federa­
cija na farmeri
4 | MOJA ZEMJA
Potpi{uvawe na memorandum za sorabotka so LRF
Andrija Sekulovski, pretsedatel na FFRM
„Ona {to e zna~ajno da se istakne za organizacijata e deka problemite vo
zemjodelstvoto nemo`at da se re{avaat preku no} i so politi~ki odluki,
tuku so dobro analizirani problemi i izdr`ani re{enija kako i so direktni
pregovori me|u zasegnatite strani, toa e noviot pristap na FFRM.
Podgotvenata programa za subvencionirawe za 2011 godina e sublimat od pred­
lozi i re{enija koi gi nudi FFRM za profitabilno zemjodelstvo, no i dokaz
deka e edinstvenata organizacija na zemjodelci vo RM koj ima vakov dokument
so koj na transparenten na~in i pomaga na dr`avnite institucii da donesu­
vaat pokvalitetni re{enija.
Odlukata na UO na FFRM da sektorski gi analizira problemite e nov pri­
stap koj gi dade ve}e prvite rezultati, no od vakviot pristap vo idnina se
o~ekuvaat pokvalitetni re{enija. Ova e zna~ajno {to vakviot koncept go
prifati i ministerstvoto za zemjodelstvo.
Se zapo~na so realizacija na proektot smetkovodstvena evidencija i analiza
na zemjodelsko stopanstvo vo pove}e zna~ajni zemjodelski sektori {to e pre­
duslov za kvalitetni analizi, pregovori, lobirawe i zastapuvawe na farme­
rot.
Prodol`ivme so aktivnosti koi se povrzani so ekonomskoto organizirawe
na farmerite, kako edno od realnite re{enija za profitabilen farmer.
Odr`avme me|unarodna konferencija se so cel da se zbli`at i razmenat
iskustva na menaxerite na ovie pazarno orientirani organizacii (zadrugi,
kooperativi i sl.)
Vo pove}e regioni se odr`aa forumi i tribini kade se analiziraa sektorski
problemite (so lozarite, tutunarite, proizvoditelite na `ito i t.n.), kade
akcent i prioritet za prvpat se dava{e na direktni pregovori na zasegna­
tite strani i istite gi nudea re{enijata.
Zna~aen ~ekor koj go prezede FFRM vo izminatata godina e voveduvaweto
na mo`nosta za Individualno ^lenstvo i toa samo za edno evro mese~no,
kako alatka za podemokratski razvoj na organizacijata, za poinformirani i
poeducirani farmeri.”
Rabotilnici za revidirawe
na strategijata na FFRM
Federacijata na farmerite na RM kako or­
ganizacija koja ima strate{ka opredelba da
gi {titi interesite na svoite ~lenovi so
cel podobro da odgovori na nivnite barawa,
organizira{e rabotilnici za revidirawe i
prilagoduvawe na strategijata na organizaci­
jata.
„Celta e da se animira po{irokata javnost vo
procesot na redefinirawe na strate{kiot plan
so cel da gi odrazuva potrebite na po{irokata
javnost i da ovozmo`i razvoj na instituciite”,
veli Nata{a Qubeckij An|eli}, konsultant na
FFRM.
Kako del od ovoj proces na strate{ko plani­
rawe, federacijata organizira{e ~etiri re­
gionalni rabotilnici vo Bitola, [tip, Gos­
tivar i Strumica so cel za podobruvawe na
funkcionalnosta, efikasnosta i transparent­
nosta.
Na ovie rabotilnici bea pokaneti zemjodel­
ci, predstavnici na organizacii i institucii
i drugi u~esnici koi ne se ~lenovi na FFRM, a
se aktivno vklu~eni i rabotat vo zemjodelskiot
sektor. (M.K.)
Federacijata na farmeri potpi{a memorandum
za sorabotka so Centarot za razvoj
na pelagoniskiot region
Federacijata na farmerite na RM i Cen­
tarot za razvoj na pelagoniskiot planski
region vo Bitola potpi{aa memorandum za
sorabotka. Dvete organizacii se obvrzaa na
razmena na informacii, zaedni~ki proekti
i transfer na iskustva. Celta na ovoj doku­
ment e da se unapredi zemjodelstvoto vo re­
gionot.
„Zemjodelstvoto e zna~ajno kako granka
za nadopolnuvawe na semejniot buxet, a is­
tovremeno sakame da doka`eme deka toa e
dvi`e~ka sila na ekonomijata” izjavi Andri­
ja Sekulovski, pretsedatel na FFRM.
Profesionalni zemjodelci i podgotovka
na zemjodelskite proizvodi za konkurent­
nite evropski pazari e celta na Federaci­
jata na farmeri.
Emilija \eroska, direktor na Centarot
za razvoj na pelagoniskiot planinski re­
gion istakna deka ovoj memorandum ja opfa}‌a
sorabotkata vo delot na me|usebna razmena
na informacii i razmena na ekspertiza
koja dvete organizacii ja imaat generirano
i vakvite memorandumi se va`ni da najdat
prakti~na vrednost preku proekti. (M.K.)
JUNI 2011 | 5
FFRM Analiza
Promocijata i plasmanot
na vinoto klu~ni za stariot
sjaj na lozarstvoto
Pi{uva: Aleksandar Ristovski, ~len na UO na FFRM
Z
a razvoj na zemjodelstvoto,
kako i na sekoja stopanska
granka voop{to, od klu~na
va`nost
e
sorabotkata
pome|u avtoritetite koi gi done­
suvaat odlukite i onie koi aktivno
u~estvuvaat vo samoto proizvod­
stvo. Samo preku zapoznavawe so
stavovite na dvete strani mo`e da
se dojde do vistinskoto re{enie.
Sekoe proizvodstvo vklu~uva i
svoi tro{oci. Proda`bata na groz­
jeto po cena pod negovata vrednost
nosi zaguba. Vo situacija koga 20
godini cenata na grozjeto ostana­
la ista i poniska, a tro{ocite za
proizvodstvo stanuvaat sè povi­
soki, namaluvaweto na rodot na
grozjeto mora da bide sleden so
zgolemuvawe na cenite na groz­
jeto, a takva informacija ili apel
od strana na Ministerot nema{e.
Do sega vinariite cenite na groz­
jeto gi objavuvale po po~etokot na
berba, mnogu po objavuvaweto na
kriteriumite za kvalitet za ot­
kup na grozje. Zatoa FFRM ve}e po­
dolg period im predlaga{e na site
6 | MOJA ZEMJA
otkupuva~i i prerabotuva~i na
zemjodelski proizvodi sklu~uvawe
na dogovori za proizvodstvo, do­
govarawe na koli~ini, kvalitet,
na~in na pla}‌awe i sl. za da se
po­stigne sigurnost, kvalitet na
surovina i sekako podobar kva­
li­tet na gotoviot proizvod.
De­nes, Makedonija izvezuva okolu
70% od vkupnoto proizvodstvo na
vi­no vo svetot, od koi najmnogu vo
Ev­ropskata Unija. Me|utoa, lo{ata
vest vo ovoj podatok e skriena vo
po­detalnata analiza na sekto­
rot kade {to mo`e da se vidi deka
najgolemiot del od vinoto (preku
70%) e izvezeno kako nalivno so
prose~na cena od 25 do 45 evro
centi po litar. Takva struktura
na izvozot na vino od Makedonija
trae ve}e 60 godini. U{te polo{a
vest e deka denes vo svetot vino se
proizveduva na site kontinenti, i
vo zemji vo koi do pred 20-30 godini
voop{to nemalo proizvodstvo na
vino, a toa zna~i “poplava” od vino.
Od druga strana pak, na{ite priva­
tizirani vinarii ve}e 20 godini
nemaat postignato ama ba{ ni{to
vo promenata na kvalitet na vino­
to i negovata pogolema proda`ba
na stranskite pazari. Va`nosta
na potenciraweto na stranskite
pazari le`i vo samiot fakt {to so
prose~na potro{uva~ka na vino od 7
litri na `itel, najniska vo Evropa,
Makedonija e prinudena na izvoz na
vinoto. Zgolemenata potro{uva~ka
na vino vo Makedonija i podobra
promocija i plasman na vinoto vo
stranstvo se klu~ni za vra}awe na
stariot sjaj na lozarstvoto i vi­
narstvoto. Vo vinarstvoto, element
od klu~na va`nost e potekloto na
vinoto, odnosno brendot. Ona {to
mo`e da se prezeme po ova pra{awe
vklu~uva celosen anga`man od
dr`avata vo promovirawe i lobi­
rawe na makedonskoto vino za toa
da stane op{to prifaten brend.
Site vinarii vo Makedonija pri
otkup na grozje planiraat kakvo
vino }e pravat i na koj pazar po koi
ceni }e go prodavaat. Soodvetno
na toa se pravi plan na otkup i
selekcija na grozje. Taka na primer,
nekoi vinarii za kvalitetni vina
dogovorite gi sklu~uvaat vo mart
koga zapo~nuva lozarskata sezona i
takvoto grozje go pla}aat po povi­
soki ceni, davaat bonusi, odredu­
vaat koga i kako da se bere groz­
jeto i t.n. Toa zna~i deka samite
pazarni uslovi nametnuvaat i kri­
teriumi za kvalitet na grozjeto.
Ako nekoja vinarija od Makedonija
pravi nalivno ili trpezno vino
vo plasti~ni {i{iwa i go prodava
po cena soodvetna za takvite vina,
pra{aweto e kako so podobro grozje
}e napravi podobro vino i istoto
}e go prodade po povisoka cena,
koga cenata na vinoto ne mo`e da
se zgolemi. So drugi zborovi, proiz­
vodstvo na pokvalitetno grozje }‌e
dade pokvalitetno vino po poviso­
ka cena po koja nema da mo`e da bide
prodadeno takvoto vino, zatoa {to
vinariite nemaat pazar za skapi
vina.
Sostojbata vo
lozarskiot sektor
Vo Makedonija so lozarstvo se zanimavaat pribli`no 49.000 individualni zemjodelski stopanstva {to e
pove}e od 25% od vkupniot broj na individualni stopanstva vo site zemjodelski granki.
Spored statisti~kiot popis za zemjodelstvo, individualniot sektor obrabotuva 17.000 ha od vkupno 24.584 ha
(70%) pod lozovi nasadi, a ostanatite 7.424 ha (30%) se obrabotuvaat od samo 54 delovni subjekti (glavno vinarii
koi sè pove}e odgleduvaat sopstveni nasadi za proizvodstvo na surovina vo nivniot prerabotuva~ki kapacitet).
Vo izminatiot period, vladinite politiki bea kreirani da se zgolemat povr{inite pod lozovi nasadi, so cel
da vlezeme vo EU so pogolemi povr{ini poradi
nemo`nosta od ponatamo{no pro{iruvawe.
Povr{ini so lozovi nasadi po hektar
Me|utoa realnosta uka`uva na sprotiven
25.044
efekt. Povr{inite se namaluvaat i ima sè
24.266
pomal interes za ovoj sektor osobeno poradi
21.767
21.312
katastrofalnite sostojbi so otkupot na gro­
19.960
zjeto vo poslednite nekolku godini. Trendot
na namaluvawe se dvi`i od 25.000 ha vo 2005
godina za da dostigne pribli`no 20.000 ha vo
2005
2006
2007
2008
2009
2009 godina.
Od vkupnite povr{ini pod lozovi nasadi,
Proizvodstvo na grozje t 2005-2010
87% se nasadeni so vinski sorti i 13% so
265.717
trpezni sorti.
254.308
Sprotivno na namaluvaweto na povr{inite,
253.456
imame zgolemuvawe na proizvodstvoto, kako i
na izvozot na grozje.
236.834
Proizvodstvoto na grozje vo periodot od
2007 do 2009 godina ima visok trend na zgole­
muvawe i toa od 209.700 toni na 253.456 toni.
209.701
Izvozot na grozje vo prosek iznesuva 14%
od vkupnoto proizvodstvo vo periodot od
2005 do 2009 godina, so najgolem del vo 2007
2005
2006
2007
2008
2009
godina koga izvozot na grozje dostignal 22%.
Izvoz na grozje vo kg 2007-2010
Izvozot na vino ima ist trend na dvi`ewe
kako i izvozot na grozje koj e najgolem vo
46 .250.422
2007 so 93,6 milioni litri, najmal vo 2009
godina so 68,8 milioni litri za vo 2010 go­
dina da ima malo zgolemuvawe na izvozot,
odnosno toga{ iznesuval 76,1 milioni litri.
31 .667.696
Podatocite uka`uvaat deka izvozot na vino
30.481. 182
vo Makedonija vo 2010 godina zabele`uva po­
24 .113 .693
rast vo odnos na 2008 i 2009 godina i pokraj
katastrofalnata godina so otkupot na gro­
zjeto, ekonomskata kriza i vi{ocite na vino
2007
2008
2009
2010
{to se javija na svetskite pazari. Spored ovie
podatoci, se nametnuva pra{aweto za „real­
Izvoz na vino vo litri 2007-2010
noto” prika`uvawe na neprodadeno vino kako
zalihi vo vinariite, kako i opravdanosta na
93.597.200
donesenata merka za finansiska poddr{ka na
vinariite za namaluvawe na ovie zalihi.
Spored vrednosta na izvozot, vo 2010 (51
milioni dolari), i pokraj zgolemeniot trend
na izvezenoto koli~estvo, taa e pomala spore­
76.132.858
deno so 2009 (vrednosta e 52,8 milioni dol­
ari) i 2008 godina (57,2 milioni dolari), a
70.337.541
68.768.651
vo 2007 godina, koga imame i najgolem izvoz vo
analiziraniot period, iznesuva 60 milioni
dolari. (M.\.K.)
2007
2008
2009
2010
JUNI 2011 | 7
RUBRIKA
so Bernar Leva{e, pretsedatel na GEOPA (organizacija na zemjodelski rabotodavci vo EU)
INTERVJU Nadnaslov
Buxetot e
klu~en za
restrukturirawe
vo zemjodelstvoto
Pi{uva: Marjan Kirovski
K
oja e „Kopa”?
- Se raboti za konfederacija
na zemjodelski profesionalni
organizacii, kade {to pretstavnici od pove}e zemjodelski organizacii se sobiraat vo Brisel, dodeka
„Ko`eka” e druga organizacija koja e
nadle`na za rabotata na kooperativite,
pa zatoa naj~esto ka`uvame Copa-Cogeca.
Ovie dve organizacii go pretstavuvaat
celiot proces od proizvodstvo do trgovija ili sorabotka.
[to pravi Kopa vo odnos na poskapuvaweto na hranata?
- Pred direktivite da bidat izglasani od strana na Evropskata Komisija
ili, pak, na Parlamentot, diskutirame so
drugite partneri, so cel da ja razgledame
Zaedni~kata zemjodelskata politika (vo
momentov za 2013 godina) vo Evropa i zaedno da najdeme mislewe i dobar stav za site
zemjodelski pra{awa i problemi. Bidej}­i
Kopa kako organizacija ne mo`e da se
gri`i za sè, vo ramkite na Kopa postoi i
edna grupa koja se vika „Geopa” ~ija cel e
da gi regrupira site rabotodava~i vo zemjodelskiot sektor i se gri`i za dobriot
odnos me|u rabotodava~ot i vraboteniot,
bidej}i spored Lisabonskiot dogovor,
Evropskata Komisija sekoga{
treba da go zeme predvid stavot
na organizaciite-partneri.
Od isklu~itelna va`nost se
vakvite organizacii, bidej}i vo
Brisel pred da se izglasa nekoj
dogovor ili pred da se donese
kakva bilo odluka, Evropskata
Komisija treba da se konsultira so nas i nie da go dademe
svoeto mislewe.
8 | MOJA ZEMJA
Dali vo ramkite na Kopa se pregovara?
- Ne, Kopa ne e pregovara~ki organ.
Mo`ebi taa pregovara so Evropskata
Komisija, no vo ramkite na edna zemja toa
se nacionalnite organizacii ili federacii koi{to pregovaraat na nivo na zemjata, a potoa zemjata pregovara vo Nacionalnata komisija ili, pak, pri Sovetot na
ministri. Vo ramkite na Kopa, 27-te partneri ne se sekoga{ zadovolni, odnosno ne
go delat sekoga{ misleweto za dadeno
pra{awe. Redovno prisustvuvaat komesari od Evropskata Komisija da gi nabquduvaat sostanocite, ne samo za rabotata na
Kopa kako konfederacija, tuku za stavot
na edna zemja ~lenka, no kako {to ka`av,
ne site zemji imaat ist stav kon zemjodelskite pra{awa i zaedni~kata zemjodelska
politika.
Na {to najmnogu ste fokusirani?
- Kopa se zalaga evropskiot zemjodelski buxet da ne se namali, zatoa {to
zaedni~kata zemjodelska politika e edinstvenata od vakov tip. Zemjodelstvoto
e ona {to go hrani svetot i treba da mu
se dade zna~itelna vrednost. Zemjodelskiot buxet na Evropa e mnogu nizok za
razlika od ostanatite, no mnogu zna~aen
za razvoj na zemjodelstvoto i ishranata.
Koga „utre” }e imame devet milijardi lu|e
{to }e treba da se prehranat na Zemjata,
ako zazemame pove}e ekolo{ki stav, toga{
pomalku proizvodstvo dobivame.
Kako Kopa ja gleda Zaedni~kata zemjodelska politika vo idnina?
- Zemjodelstvoto e zna~ajna granka vo
Evropa i treba da im se objasni na politikite deka treba da se odvoi od nivniot
buxet za zemjodelstvoto za vo idnina da
se bide samostoen. Ako go zemam primerot so Francija kade {to pred 50-tina
godini ima{e 4.000.000 zemjodelciproizvoditeli, denes sme 400.000, a za
deset godini }e bidat 200.000. Takvata
evolucija ne se slu~uva od denes za utre,
tuku toa e proces {to trae i ne mo`eme
da im nalagame na zemjite {to sakaat ili
tuku{to vlegle vo EU deka treba da go
zabrzaat razvojot za nekolku godini vo
odnos na nas koi{to toa sme go pravele
za 50 godini. Zatoa velam deka buxetot
na zemjodelstvoto e mnogu biten bidej}i
samo taka }e napravime restrukturirawe
vo zemjodelstvoto. Na politikite treba
da im se objasni deka sè ne mo`e da bide
vedna{ sraboteno. Za da se dobie rezultat, potreben e razvoj na podolg rok.
Nadnaslov
APRZ GRADINARSTVO
RUBRIKA
So kalemewe do
pokvalitetno proizvodstvo
Pi{uva: dipl. agr. in`. Stojan Gligorov
I pokraj dobrite sorti i
semenski materijal, kalemeweto
e zadol`itelno vo slu~ai koga
korenoviot sistem na nekoi
rastenija (osobeno onie sorti koi
se visokokvalitetni i barani na
pazarot) e mnogu ~uvstvitelen na
razni nepovolni faktori vo po~vata
vo koja se odgleduva kulturata.
Korenot na rastenieto koe se koristi
kako podloga e pove}e podlo`en na
{tetnite organizmi i na drugite
negativni vlijanija vo po~vata.
K
alemeweto pretstavuva eden od na~inite na vegetativno razmno`uvawe kaj rastenijata. So kalemewe
po ve{ta~ki pat se spojuvaat dva dela od isti ili
od razli~ni vidovi na rastenija. Sovremenoto zemjodelstvo, pokraj ostanatite aktivnosti, bazira i na nekolku
osnovni dejnosti: reunizacija, specijalizacija (koja ima niza
prednosti, kako i nedostatoci, na primer: plodoredot koj{to
ne se primenuva, t.e. monokultura, potoa okrupnuvaweto na
nasadite i, na krajot, obrazovanieto na proizvoditelite i
farmerite, odnosno edukacija).
Dokolku ne se primenuva plodoredot, doa|a do zgolemuvawe na populacijata na {tetnite organizmi, bolesti kaj rastenijata, {tetni insekti, nematodi i razna plevelna flora,
a uni{tuvaweto e mnogu te{ko i se vr{i po priroden pat ili
primena na plodored, po fizi~ki pat so koristewe na visoki
temperaturi ili po hemiski pat so pesticidi. Vakvite tretmani za suzbivawe na bolestite i {tetnicite se mnogu dolgotrajni i skapi. No, dokolku rastenijata mora da se odgleduvaat vo plodored kako monokultura, so kalemeweto mo`e da se
postigne poprofitabilno proizvodstvo.
I pokraj dobrite sorti i semenski materijal, kalemeweto e
zadol`itelno vo slu~ai koga korenoviot sistem na nekoi rastenija (osobeno onie sorti koi se visokokvalitetni i barani na
pazarot) e mnogu ~uvstvitelen na razni nepovolni faktori vo
po~vata vo koja se odgleduva kulturata. Korenot na rastenieto
koe se koristi kako podloga e pove}e podlo`en na {tetnite or-
ganizmi i na drugite negativni vlijanija vo po~vata.
Vo po~etokot, kalemeweto se vr{elo poradi namaluvawe
na pojavite od fuzarium, verticiliozno veneewe, bakterioza
i nematodi. Denes kalemeweto se vr{i poradi osetlivosta na
rastenieto na niski temperaturi, soleni po~vi za pogolema
sposobnost na korenot za koristewe na voda i hranlivi materii od po~vata, prodol`uvawe na plodonoseweto i niza drugi
prednosti.
Po kalemeweto, delot od rastenieto {to se nao|a vo po~vata
na koj se vr{i kalemewe se narekuva podloga, delot koj se kalemi na podlogata se narekuva kalem (pitomka). Kalemeweto e
pomo{en na~in za razmno`uvawe na rastenijata bidej}i generativnoto razmno`uvawe (so seme) e daleku pozna~ajno.
Kaj nas kalemeweto mnogu slabo se primenuva, osven kaj odredeni kulturi, no toa e poznato u{te od 1920 godina. Prvi so kalemewe zapo~nale Japoncite, a po niv i Korejcite, so kalemewe
na lubenica na razni tikvi.
Izborot na podlogi zavisi od mnogu faktori. Na primer,
ako krastavicata se odgleduva za rano proizvodstvo vo zatvoren prostor dodeka po~vata e ladna, taa se kalemi na obi~na
tikva, no ako se odgleduva vo tekot na celoto leto, se kalemi na
druga podloga kako {to e Sintozowa (me|uvidov hibrid). Iako kaj
nas kalemeweto (osven kaj bostanot) sè u{te nema zemeno golem
zamav, vo ponatamo{niot period }e zazeme vidno mesto vo zemjodelskoto proizvodstvo bidej}i }e stane neophodno vo tekot
na proizvodstvoto, a i poradi toa {to rastenijata sè pove}e se
odgleduvaat vo zatvoreni i za{titeni prostorii, {to zna~i na
isto mesto no bez primena na plodored. Denes vo na{ite laboratorii najmnogu pristignuvaat primeroci zaboleni od verticilium, fuzarium, nematodi. Procesot na nivnoto uni{tuvawe e
dolgotraen, a hemiskoto i fizi~koto uni{tuvawe e mnogu skapo,
{to zna~i deka preostanuva kalemeweto kako edna od merkite za
nadminuvawe na del od problemite nastanati vo tekot na proizvodstvoto.
Denes, osobeno vo aziskite zemji, redovno se vr{i kalemewe
na lubenica (Citrillus lanatus) glavno na tikva (Lagenaria lanatus)
ili na hibrid nastanat so vkrstuvawe na Cucurbita maxima x Cucurbita moschata, orientalna diwa (Cucumis melo var.makuwa).
Kako podloga pootporna na nematodi kaj krastavicata se koristi Sycios angulatus L., kaj domatot (Lycopersicum esculentum),
kaj modar patlixan (Solanum melongena) koja e otporna na bakteriozi i virozi. Metodot na kalemeweto na rastenijata }e go
obrazlo`ime vo nekoi od slednite prilozi na spisanieto.
GRADINARSTVO Efekti na prijatelskite rastenija
Rastenija –
dobri sosedi
Neven (Calendula officinalis)
Son~ogled (Helianthus annus)
Pi{uva: prof. d-r Zlatko Arsov
Koga se koristi
efektot na dobar sosed
(prijatelski, korisni
rastenija), potrebno e
da se primenuvaat site
agrotehni~ki merki,
koi ovozmo`uvaat
optimalni uslovi
za odgleduvawe
na vidovite. Samo
optimalno razvien
posev mo`e da gi
iskoristi site
pozitivni efekti
od so`ivotot so
druga gradinarska,
aromati~na, cvetna
ili poljodelska
kultura. Na primer,
za podobar rast i
za{tita od lisni
vo{ki na zelenata
salata, krastavicata,
kromidot i tikvata
treba da se odgleduva
kopar (Anethum
graveolens).
10 | MOJA ZEMJA
M
nogu
rastitelni
vidovi
sodr`at prirodni materii
vo korenot, stebloto, listot
i cvetot koi privlekuvaat
ili odbivaat {tetni insekti. Ovie
vidovi pomagaat vo podobruvaweto na
prinosot i kvalitetot na gradinarskite kulturi.
Pozitivnite karakteristiki na korisnite rastenija se del od integralnata za{tita na gradinarskite kulturi.
Korisnite ili rastenijata-prijateli,
odnosno dobri (prijatni) sosedi }e pridonesat i za odr`uvawe ramnote`a vo
ekosistemite i prirodniot izgled na
zelen~ukovite gradini. Korisnite rastenija (companion plants) pripa|aat na
grupata lekovito-aromati~ni rastenija,
odnosno cvetni i zelen~ukovi vidovi.
Tie se seat ili sadat na kraevite vo
zelen~ukovata gradina kako me{ani posevi (red do red naizmeni~na seidba na
korisnite i gradinarskite vidovi, potoa
seidba okolu gradinarskite vidovi ili
kako individualni rastenija-stapici
rasporedeni okolu gradinata) ili kako
koridori so {irina 1-2 m za sekoi 50-100
m vo poleto.
Korisni efekti na prijatelskite
rastenija
Biohemiskite supstancii koi gi
proizveduvaat i la~at (so korenot ili
nadzemnite delovi od rastenija), rastitelnite vidovi gi odbivaat {tetnite
insekti i taka gi ~uvaat rastenijatasosedi. Taka kadifica sekretira tiolen
koj gi odbiva nematodite. Denes, nevenot
(Calendula officinalis) se koristi kako
biolo{ki sterilizator na po~vata vo
za{titenite prostori i gradinite. So
seidba i odgleduvawe kako prethodni
kulturi po~vata se ~isti od nematodi
i {tetni gabi (osobeno e va`no za odgleduvawe na domati, kromid i morkov).
Sli~en efekt ima crniot sinap (Brassica
nigra), koj e dobar i za zeleno |ubrewe.
Za kontrola na plevelite se koristi i
zelen mul~ od 'r`. Hemiskite materii od
'r`ta go spre~uvaat 'rteweto na semeto
od plevelite, no ne se {tetni za odgleduvawe na zelen~uk so rasaduvawe.
Rastenijata „stapici” se mnogu
privle~ni za nekoi {tetni insekti vo
zelen~ukot. Na primer, bakla (Vicia faba)
i son~ogled (Helianthus annus) se do­
ma­} i­n i za crnata, crvenata i zelenata
lisna vo{ka, dodeka keqot (Brassica
oleracea var. acephala) ja privlekuva
lisnata bolva (Epitrix sp.) i na toj na~in
vr{i za{tita na drugite zelkovi kulturi. Ovie rastenija poseani vo gradinata go namaluvaat napadot od {tetnite
insekti i se vistinski stapici za {tetnicite.
Korisnite rastenija se pribe`i{te
za korisnite insekti i predatori (parazitski osi, bubamara i dr.) koi se sostaven del od integralnata i biolo{kata
za{tita na zelen~ukot. So svojata
razli~nost na mirizbi i boi na cvetovite (neven, facelija, kopar, heqda) i
na~inot na odgleduvawe vo gradinata (vo
redovite na leite, kako i rabnici, okolu
zelen~ukot ili vo grupi), se privle~ni
mesta za korisnite insekti. So zgolemuvawe na brojot na korisnite se namaluva
RUBRIKA
Facelija (Phcelia)
Fenikulum (Feniculum officinalis)
brojot na {tetnite insekti. Na primer,
ako gradinata ima bubamara, }e nema napad na lisni vo{ki i razvoj na virusni
bolesti na kulturite.
Denes, ovie vidovi se koristat kako
zadol`itelni rastitelni koridori vo
nivskoto organsko proizvodstvo na poljodelskite i gradinarskite kulturi.
Koridorite vo nivite se mesta za
`ivot na korisnite insekti i nivnoto
prezimuvawe. Vo koridori spa|aat i
me|ite pome|u obrabotlivite povr{ini
ako vo niv se zastapeni navedenite vidovi i drugi divi vidovi na rastenija. Zatoa denes na me|ite se gleda od pozitiven
aspekt, a ne kako porano, samo kako na mesto-rasadnik na pleveli i `iveali{te na
{tetnite insekti.
Za{tita na kultiviranite rastenija se ovozmo`uva i so odgleduvawe vo
zaedni~ki posev na nekolku kulturni vidovi. Najstar primer e odgleduvaweto na
p~enka za zrno. P~enka, grav i tikva, kako
primer na pozitivni me|usebni odnosi,
se osnovata na tradicionalnata gradina. P~enkata pravi dobra mikroklima
za gravot i istovremeno mu slu`i kako
potkrepa za stebloto. Gravot, pak, vr{i
Tikva (Cucurbita maxima)
Nane (Mentha piperita)
zbogatuvawe na po~vata so azot, tikvata
so dolgoto i poleglivo steblo i golemite listovi pravi dobar mal~, so {to ja
~uva vla`nosta na po~vata i go spre~uva
rastot na plevelite. Pokraj ovie vidovi
vo severniot del na gradinite sekoga{
se odgleduva son~ogled kako za{tita od
veter i stapica za lisnite vo{ki.
Denes {iroka primena vo site
ekolo{ki metodi na odgleduvawe imaat
dva ve}e dobropoznati gradinarski vidovi koi „se sakaat”. Toa se morkovot i
kromidot. Morkovot so svojata mirizba
i so korenskite sekreti ja odbiva kromidovata muva, a kromidot ja odbiva muvata
na morkovot. Kako i nekoi drugi korisni i
prijatelski rastenija, i tie se karakteriziraat so visoka sodr`ina na eteri~ni
masla i nivnoto me|usebno vlijanie se
bazira na biohemiskite efekti.
Koga se koristi efektot na dobar
sosed (prijatelski, korisni rastenija) potrebno e da se primenuvaat site
akrotehni~ki merki, koi ovozmo`uvaat
optimalni uslovi za odgleduvawe na vidovite. Samo optimalno razvien posev
mo`e da gi iskoristi site pozitivni
efekti od so`ivotot so druga gradinar-
ska, aromati~na, cvetna ili poljodelska kultura. Na primer, za podobar rast
i za{tita od lisni vo{ki na zelenata
salata, krastavicata, kromidot i tikvata treba da se odgleduva kopar (Anethum
graveolens). Fenikulumot (Feniculum officinalis) popoznat kako anason i morkovot
ne se dobri sosedi, bidej}i se od ista
botani~ka familija i stradaat od isti
bolesti i {tetnici!
Otpornost kon patogeni gabi i
podobruvawe na vkusot na zelkata i
krastavicite se postignuva ako okolu
niv se posee kamilica. Site zelkovi
kulturi intenzivno rastat, stanuvaat
pootporni na {tetnici i bolesti ako
pokraj niv ili okolu niv se odgleduva
nane, kopar, ruzmarin, kamilica i `alfija, no ne i fenikulum (anason). Dobri
~ista~i na po~vata (namaluvawe na brojot na nematodi i patogeni gabi) se neven
i crn sinap. Ovie vidovi specifi~nata
dezinfekcija na po~vata ja izveduvaat so
sekretite od korenot i zatoa tie treba
da se seat ili sadat kako prethodna,
odnosno posledovatelna kultura vo gradinarskiot plodored.
Morkov (Daucus carota)
JUNI 2011 | 11
OVO[TARSTVO Standardizirano neformalno obrazovanie
Obuki za
ovo{tarstvo
N
a prezentacijata na sovremenite praktiki
za organizirawe na ovo{tarskoto proizvod­
stvo koi{to gi praktikuvaat razvienite
ovo{tarski zemji, {to se odr`a vo Resen,
dogovoren e proekten tim za inicijativa za izrabot­
ka na vizija i strategija za razvoj na makedonskoto
ovo{tarstvo vo sostav: Andrija Sekulovski – FFRM,
Blagoj~e Najdovski – spisanieto „Moja zemja“, Aleksan­
dar Tomoski – „Tetovsko jabolko“ i „InveR Tetovo“ vo
formirawe i Franc Kotar – proekten konsultant za
ovo{tarstvo od Republika Slovenija kako nadvore{en
sorabotnik na firmata „Tetovsko jabolko“ od Tetovo.
Standardizirano neformalno obrazovanie za
ovo{tarite vo RM
Kako eden od najva`nite prioritetni potproekti na
ovoj proekt e postaveno standardiziranoto neformal­
no obrazovanie na osnova na iskustvata vo Slovenija,
Hrvatska i Republika Srpska i {to pobrza primena na
takvite {koli vo zna~ajnite ovo{tarski regioni vo
Makedonija, a istovremeno i primena na sovremenite
sovetodavni metodi vo ovo{tarstvoto so pomo{ na
specijalizirani (onlajn) internet-programi za u~ewe,
informirawe, komunicirawe, standardizacija, op­
erativen konsalting i kontrola so analiza na opre­
mata koja e potrebna za agrometeo, pedo-, hidro-, feno-,
fito-, endomonitoring.
Visokostandardiziranite znaewa na osnova na
provereni uspe{ni razvojni modeli e osnova na sovre­
menite tehnologii vo ovo{tarskoto proizvodstvo.
Edna od standardiziranite obuki vo Hrvatska
Poradi toa, osnovnata edukacija e osnova za uspe{en
razvoj na semejni ovo{tarski stopanstva, a osobeno so
efektivno koristewe na dr`avnite, regionalnite ili
EU-subvenciite.
Za nadgraduvawe na osnovnite znaewa e postaven
efektiven sistem na sovetodavni slu`bi (javni,
privatni, zadru`ni) koi gi poddr`uvaat sovremenite
informacioni tehnologii, kako i standardiziran
monitoring, {to zaedno pretstavuvaat temel na kon­
tinuirana obuka na ovo{tari preku tie metodi i preku
institucii na sezonski standardizacii.
Standardiziranite
obuki na ovo{tarite im
ovozmo`uvaat sproveduvawe
na najsovremeni tehnologii na
proizvodstvo (gust nasad na
kru{i so Bi-Baum sadnici)
So kompjuteri i sovremeni
informacioni tehnologii do podobro ovo{tarstvo
Sovremenite informacioni tehnologii im kori­
stat na stopanskite dejnosti da ja zgolemat prednosta
vo odnos na onie {to ne ja upotrebuvaat naprednata
tehnologija. Informacionite tehnologii vo taa
smisla ja podignale uspe{nosta na rabotata. Taka e
i vo ovo{tarstvoto. Kompjuterite denes najmnogu se
upotrebuvaat za:
Brzo i evidentirano komunicirawe so imejl, ~etprogrami, specijalizirani stru~ni programi za
ovo{tarstvo;
Op{ta razmena na podatoci, znaewa, informacii
(ovo{tarski portali: „Vocarski portal“, „Portal Agroupozorenje“);
Interna podgotovka na podatoci, vodewe eviden­
cija, kontrola i, kone~no, izrabotka na analizi;
Primenata na informacionata tehnologija e klu~na
za kone~nata uspe{nost na sekoj ovo{tar.
Na{ite iskustva vo postavuvaweto na takviot
standard na informaciska komunikacija na primer­
ite na „Fruit Discovery“, specijalizirani ovo{tarski
tehnolo{ki aplikacii i ovo{tarski portali, inter­
net-stranici za delewe soveti za tehnolo{ki znaewa
i agropredupreduvawa za vodewe uspe{na za{tita na
rastenijata od bolesti i {tetnici za site zemjodel­
12 | MOJA ZEMJA
Javen Povik
Proekt: Standardizirana
obuka za ovo{tarstvo - 2011
vo sorabotka so „Moja zemja“
- InveR - Tetovo (Tetovsko
jabolko)
Online-imetos
agrometerolo{ki
stanici
ski kulturi na osnova na egzaktno postaven onlajn
monitoring poka`aa deka vakov oblik na rabota im
e potreben na ovo{tarite i deka toj mo`e da se sov­
lada od mnozinstvoto ovo{tari vo pove}e od 90% od
slu~aite.
Vo proektot za izrabotka na vizijata i strategi­
jata za razvoj, a so toa i standardizacija na makedons­
koto ovo{tarstvo, proektnite partneri vo 2011 godi­
na }e sprovedat standardizirana obuka ({koluvawe)
na zainteresirani makedonski ovo{tari po primerot
na {kolite za ovo{tarstvo {to ve}e gi sproveduvaat
kompaniite „Inventivna re{ewa“ od Velika Gorica,
Hrvatska, i „InveR“ od Republika Srpska.
Takvata obuka pretstavuva najniska potrebna
standardizacija na znaewa za uspe{na aplikacija
na minimalnite ovo{tarski znaewa – SOS (Semejni
ovo{tarski stopanstva) {to mora (zakonski) da ja po­
mine sekoj korisnik na dr`avni, regionalni ili EUsubvencii.
Obukata se sostoi od ~etiri sezonski obuki po pet
~asa teorija i tri ~asa prakti~na nastava.
Protokol na obukata
l Prijavite za obukata se dostavuvaat do spisani­
Izgled na osnovnata stranica na FT (Fruit Discovery),
internet-alatka za informirawe, komunicirawe,
konsalting, kontrola i analiza
Ovoj pristap e od osobeno zna~ewe za upotrebata
na ovo{tarsko-agronomski znaewa vo praktikata i
nivno integrirawe (edukacija, nauka, aplikativni
opiti, operativna praktika, a osobeno iskustvata
na samite ovo{tari), a so toa i integralen razvoj
na ovo{tarstvoto kako granka so precizni i prov­
ereni znaewa. Pogolemiot broj ovo{tari, koi{to
se osposobeni i organizirani na takov na~in, se
sistemski vklu~eni vo pribiraweto fenolo{ki,
agrometeorolo{ki, pedolo{ki i ostanati podatoci,
pa na toj na~in mo`e na najdobar na~in pedoklimatski
da se bonitiraat golem broj ovo{tarski mikroloka­
cii, a so toa da se sprovede i dolgoro~na reonizacija
na ovo{tarstvoto.
eto „Moja zemja“ najdocna do 20.6.2011 godina na tel.
broj: 02/3099-042 ili na e-mail: [email protected]
com, [email protected] ili po po{ta, na
adresa ul. „Gigo Mihajlovski“ br.3, 1000 Skopje.
l Organizacioniot modul na {kolata e minimum 20, a
maksimum 30 lica.
l Terminite na odr`uvawe na obukata se: 1. den
(25.6.2011), 2. den (20.8.2011), 3. den (22.9.2011), 4. den
(22.10.2011) so po~etok vo 9 ~asot i zavr{etok vo 19
~asot (po primerot na prviot modul. Terminite za
vtoriot ili tretiot modul }e bidat dopolnitelno
dogovoreni).
l Prvoto kontrolno testirawe e na po~etokot na teo­
retskiot del na obukata i testirawata i na krajot
na sekoj den po predavawata.
l Kontinuirana
onlajn
komunikacija
pome|u
predava~ot i u~esnicite na obukata so internetalatkata Fruit Discovery.
l Digitalni onlajn materijali od site predavawa vo
Power Point prezentacii so 500 slajdovi.
l Zavr{no teoretsko-prakti~no testirawe – ispit na
19.11.2011 godina.
l Podelba na sertifikati Vocar C po 19.11.2011 godina.
l Koordinator na obukata i voditel na prakti~nata
nastava: Franc Kotar.
l Predava~i: renomirani ovo{tarski stru~waci od
Slovenija, Hrvatska, Srbija, Republika Srpska i
Makedonija.
l Lokacijata na obukata }e bide logisti~ki pris­
posobena vo regionot so najgolem broj prijaveni
ovo{tari (na primer, Resen).
l Cenata na obukite e 6.500 denari uplateni na `.s.
210064342740123 Tutunska Banka AD.
JUNI 2011 | 13
OVO[TARSTVO Javen povik
Programa na obukite
Теорија
Практичен
дел
Часови
20
12
Минути
1.200
720
1. ДЕН
300
180
3. ДЕН
300
180
Технологија на овоштарско производство –
одгледување на овошки и помотехника – 3. дел
45
45
Технологија на овоштарското производство –
обработка на почвата
30
15
Технологија на овоштарското производство –
прихрана, ѓубрење на овошките
45
15
Болести на овошките – 2. дел
45
15
Штетници на овошките – 2. дел
30
15
Економика на овоштарското производство – 2. дел
30
Основи на познавање на агроеколошките фактори
на овоштарското производство – почва
30
15
Основи на познавање на агроеколошките
фактори на овоштарското производство – клима
30
15
Морфологија на овошките
45
15
Физиологија на овошките
45
30
Овоштарот како личност, визија и
стратегија на развој на СОС
(Семејно овоштарско стопанство)
30
Овоштар – едукација, информирање,
комуницирање, консалтинг и контрола
30
Технологија на овоштарско производство –
проретчување на плодови
45
45
Технологија на овоштарско производство,
одгледување на овошки и помотехника – 1. дел
45
60
2. ДЕН
300
180
Болести на овошките – 1. дел
45
15
Штетници на овошките – 1. дел
45
15
Наводнување на овошките
30
15
Подигнување на овоштарник – 1. дел
45
45
Складирање на овошјето
30
30
Технологија на овоштарско производство,
фенологија и мониторинг
30
15
Подготовка на овошјето за пазар
30
30
Продажба на овошјето и овошните преработки
30
15
Преработка на овошјето
45
45
Економика на овоштарско производство – 1. дел
30
Организација на овоштарството – 1. дел
30
Технологија на овоштарско производство Берба на овошје
30
45
Технологија на овоштарско производство –
одгледување на овошки и помотехника – 2. дел
45
45
14 | MOJA ZEMJA
Организација на овоштарството – 2. дел
30
Подигнување на овоштарник – 2. дел
45
75
4. ДЕН
300
180
Опрема и механизација во овоштарството
45
15
Заштита на овошките – техника на апликација
45
15
Заштита на овошките – фитофармација
45
15
Иницијативен одбор: Франц Котар, Андрија Секуловски,
Благојче Најдовски, Александар Томоски
BIOLO[KA ZA[TITA
Feromonski
mamci
F
Pi{uva: prof. d-r Slobodan Banxo
eromoni se mirisni materii {to gi la~at insektite za me|usebna
komunikacija vo ramki na vidot. Insektite mo`at da ispu{taat
razli~ni mirisni materii koi mo`e da dejstvuvaat privle~no, odbivno ili da imaat nekoe drugo dejstvo vrz edinkite od istiot vid. Vo
zemjodelskata praktika naj~esto se upotrebuvaat seksualnite feromoni. Toa se
mirisni materii {to naj~esto gi ispu{taat `enkite koga se spremni za parewe
i na toj na~in gi privlekuvaat ma`jacite i od pogolemi distanci za da mo`at
da gi najdat, da se oplodat i da polo`at jajca. Denes feromonite ve{ta~ki se
sintetiziraat i se koristat vo za{titata na rastenijata, za registrirawe na
pojavata na {tetnite vidovi, za prognoza i odreduvawe na vremeto za hemiska
za{tita na rastenijata ili duri i za onevozmo`uvawe na oploduvaweto na `enkite na nekoi {tetni insekti.
Vo svetot, upotrebata na feromonite za utvrduvawe na prisutnosta na nekoj
{tetnik naj~esto se koristi od strana na instituciite koi se zadol`eni za
sledewe na pojavata na karantinskite i ekonomski zna~ajnite {tetnici. Na primer, Upravata za za{tita na rastenijata vo Soedinetite Amerikanski Dr`avi vo
tekot na edna godina koristi preku 250.000 feromonski lovni mamci za sledewe
na {ireweto na arealot na gubarot niz listopadnite {umi vo Amerika. Karantinskata slu`ba na Soedinetite Amerikanski Dr`avi, isto taka, koristi sistem na
feromonski mamci za lovewe na karantinski {tetni insekti vo pristani{tata i
tovarnite `elezni~ki stanici za rano detektirawe na eventualen vlez na nekoj
karantinski {tetnik. Ova im ovozmo`uva brza reakcija i mo`nost za eradikacija na
nepo`elnite {tetni insekti pred da se rasprostranat niz celata dr`ava.
Sepak, feromonite naj~esto se upotrebuvaat za utvrduvawe na najdobroto
vreme za primena na merkite za za{tita na proizvodstvoto. Pritoa e mo{ne va`no
da postojat to~no utvrdeni pragovi na lov za odredeni {tetni insekti, {to zna~i
da se znae kolku edinki trebe da bidat uloveni vo odreden vremenski period za da
se po~ne so hemiskata za{tita na posevite ili nasadite. Mo{ne va`no e dobro da
se poznava biologijata na {tetniot insekt. Ako za primer go zememe jabolkoviot
crv, potrebno e da se znae deka ma`jacite eklodiraat 2-5 dena pred `enkite, a `enkite po~nuvaat so polagawe na jajcata 3-6 dena po eklozijata dokolku no}nite temperaturi ne pa|aat pod 15ºS. Znaej}i gi ovie podatoci, lesno mo`e da se odredi najdobriot period za po~nuvawe so hemiska ili biolo{ka za{tita i da se postignat
odli~ni rezultati so dva ili maksimum tri tretmani {to e zna~itelno pomalku
od 5-7 insekticidni tretmani vo sezonata kolku {to prakti~no se primenuvaat.
Ako pritoa se sporedi cenata za upotrebata na feromoni po hektar vo tekot na
vegetacijata na jabolkoto (8-12 evra/ha) so cenata na eden hemiski tretman (100200 evra/ha, zavisno od mehanizacijata i izbranite hemiski sredstva) i na toa se
dodadat ekolo{kite benefiti od namaleniot broj tretirawa, stanuva evidentna
korisnosta od upotrebata na feromonite vo sovremenoto zemjodelstvo.
Pri integralnata za{tita, a posebno pri organskoto proizvodstvo, sè po~esto
se koristat feromonite za onevozmo`uvawe na oploduvaweto na `enkite na nekoi
{tetni insekti. Povtorno za primer }e go zememe jabolkoviot crv: ako znaeme deka
oploduvaweto na `enkite se slu~uva vo ve~ernite ~asovi, deka ma`jacite gi nao|aat
`enkite po mirisot, a neoplodenite `enki voop{to ne polagaat jajca, toga{
upotrebata na visoka koncentracija na feromoni vo vozduhot im onevozmo`uva na
ma`jacite da gi lociraat `enkite i da gi oplodat poradi {to `enkite ne polagaat
jajca i populacijata na jabolkov crv vo ovo{tarnikot ostanuva na nivo pod pragot
na {tetnost. Cenata na ovoj na~in na za{tita e sli~na so cenata na hemiskata
za{tita, no ekolo{kite benefiti se golemi poradi {to e naj~esto poddr`an od
dr`avata preku sistemot za subvencionirawe. Za `al, vo Makedonija feromonite
se koristat edinstveno vo eksperimentalni celi. Osnovni pri~ini za toa se slabata popularizacija na feromonite kako sredstva za nabquduvawe i za{tita, no
i zakonskata regulativa koja insistira na celosno registrirawe na feromonite
kako pesticidi duri i vo slu~ai koga tie se koristat samo za nabquduvawe na populacijata na {tetnite insekti {to poradi maliot pazar predizvikuva nezainteresiranost na proizvoditelite i distributerite da ja otpo~nat registracionata
procedura.
Feromonska lovilka za tuta, Mersin Tur
Feromon za sledewe na
p~enkin plamenec
Feromonska lovilka za jabolkov crv
Feromon vo {umarstvo
JUNI 2011 | 15
ZA[TITA Hemomak Pesticidi
Pepelnicata –
opasnost za
zelenite delovi
na rastenieto
Pi{uvaat: dipl. zemjod. in`. Ilija Kocevski, dipl. zemjod. in`. Blagoj~e Dimitriev
P
epelnicata na vinovata loza za prv pat e zabele`ana vo Amerika,
me|utoa se smeta deka poteknuva od Japonija. Denes e zastapena niz
celiot svet, onamu kade {to se odgleduva vinovata loza. Pepelnicata
(Uncinula necator) gi napa|a site Vitaceae, me|u koi vo najosetlivite se
vbrojuva evropskata vinova loza Vitis Vinifera.
Pepelnicata gi napa|a site zeleni delovi: lisjata, lastarite, cvetovite i grozdovite. Stepenot na o{tetuvawe glavno zavisi od organot koj e zarazen i od vremeto
na zarazuvawe. Osobeno e opasno zarazuvaweto na grozjeto kade {to doa|a do pukawe
na zrnata {to podocna pretstavuva vlezna vrata za zarazite od pri~initelot na
sivoto gniewe. Simptomite prvo se javuvaat na listovite na koi se zabele`uvaat
poedine~ni zarazi od beluzlav micelium koj brzo se razviva i gi zafa}a celite liski. Zelenite lastari se osetlivi (u{te od svoeto poteruvawe) dokolku se razvivaat
od zarazeni pupki. Zarazenite lastari se poslabo razvieni, so kratki internodii,
sitni listovi i celite se pokrieni od bel micelium so konidiofori i konidii od
gabata t.n. beli lastari. Zarazenite lastari nedovolno sozrevaat i ne mo`at da se
upotrebat za kalemewe. Kako posledica, vo zima pri niski temperaturi ~esto izmrznuvaat. Cvetovite, isto taka, mo`at da bidat zarazeni od pepelnicata. Gabata gi
napa|a pred samoto oploduvawe, so formirawe na bel micelium i konidii. Takvite
cvetovi te{ko se otvoraat, se su{at i opa|aat. Najgolemite zarazi od pepelnica se
manifestiraat na zrnata. Tie podlegnuvaat na zaraza od svoeto zametnuvawe, pa sè
do po~etokot na zreeweto. Na zarazenite zrna se obrazuvaat golem broj konidiofori
so konidii. Takvite zrna ~esto izumiraat i opa|aat. Najgolemi {teti od pepelnicata doa|aat vo fazata na intenziven porast na zrnata, pri golemina kolku zrno
gra{ok, pred zatvorawe na grozdovite. Poradi razvojot na parazitot vrz poko`icata
na zrnoto, a brziot porast na zrnata, epidermisot ne mo`e da go izdr`i pritisokot
i lu{pata puka. Puknatinite se tolku golemi {to se gledaat semkite. Pri zaraza vo
faza na dozrevawe zrnata retko pukaat, me|utoa miceliumot se razviva na lu{pata
i li~i na 'r|ava navlaka {to go namaluva kvalitetot na grozjeto. Pepelnicata pretstavuva obligaten parazit. Se razviva epifitno na napadnatite delovi od lozata. Infekcijata se ostvaruva direktno preku kutikulata. Gabata vo na{i uslovi
prezimuva naj~esto vo vid na hifi, odnosno micelium pome|u za{titnite listovi i
vo pupkite. Masovnoto obrazuvawe na konidii se slu~uva pri toplo i vla`no vreme,
po do`d, po obrabotka na po~vata ili po navodnuvawe na nasadite, koga poradi isparuvaweto na vlagata od po~vata se sozdavaat idealni uslovi i toga{ pepelnicata
se razviva so silen intenzitet.
So ogled na biolo{kite karakteristiki na parazitot, nevozmo`na e prognoza
kako kaj plamenicata. Spored toa, za{titata na lozata od pepelnica se izveduva
glavno so hemiski sredstva. Za spre~uvawe na pepelnicata postojat kontaktni i
sistemski fungicidi. [irokata paleta na „Hemomak Pesticidi”, kako glaven pretstavnik na germanskata kompanija BASF, nudi kompletna za{tita za suzbivawe na
pepelnicata. Vivando e fungicid so preventivno i kurativno dejstvo so visoka
otpornost na izmivawe od do`d. Se koristi vo doza od 0,2 l/ha. Collis pretstavuva
sistemski i kvazisistemski fungicid so preventivno i kurativno dejstvo. Za suzbivawe na pri~initelot na pepelnicata se koristi vo doza od 0,4-0,5 l/ha. Propiconazol pretstavuva sistemski fungicid so preventivno i kurativno dejstvo protiv
pepelnica vo doza od 0,25 l/ha. Kako kontakten fungicid se koristi Kumulus vo doza
od 3 kg/ha, koj pretstavuva sulfuren fungicid so preventivno i kurativno dejstvo.
Cabrio Top se koristi za suzbuvawe na pepelnica i plamenica vo doza od 2 kg/ha. Ima
odli~no kurativno i kvazisistemsko dejstvo so izrazito za{titno, eradikativno i
translaminarno dejstvo. Site pesticidi od kompletnata programa na „Hemomak Pesticidi” se dozvoleni za upotreba i se nao|aat na zelenata Aneks 1 lista.
16 | MOJA ZEMJA
„Hromos Pesticidi” D.O.O. - Skopje
LOZARSTVO
Crna damkavost na
vinovata loza
Dokolku ne se posveti vnimanie na suzbivaweto na ovaa bolest, taa mo`e da zafati
golem broj od rastenijata vo nasadot i da pri~ini golemi {teti. Kolku pove}e bolesta
napreduva i se {iri vo rastenieto, doa|a do izumirawe (su{ewe) na lastarite, potoa
i celi krakovi, a kone~no izumira i celoto rastenie (ottamu doa|a i narodnoto ime
„mrtva raka”).
Pi{uva: dipl. agr. Zoran Golubovski
K
oga }e se spomene poimot „bo­
lesti na vinovata loza”, sekoga{ prvite asocijacii se na
plamenica, pepelnica i sivo
gniewe, a mnogu retko ili re~isi nikoga{ i ne pomisluvame na crnata damkavost ili t.n. „mrtva raka”.
Dokolku ne se posveti vnimanie na
suzbivaweto na ovaa bolest, taa mo`e da
zafati golem broj od rastenijata vo nasadot i da pri~ini golemi {teti. Kolku
pove}e bolesta napreduva i se {iri vo
rastenieto, doa|a do izumirawe (su{ewe)
na lastarite, potoa i celi krakovi, a
kone~no izumira i celoto rastenie (ottamu doa|a i narodnoto ime „mrtva raka”).
Crnata damkavost na vinovata loza
(Phomopsis viticolla) go zapo~nuva razvojot
rano naprolet i gi zafa}a site vegetativni delovi od rastenieto (list, lastari, plod) i so pravo se vbrojuva kako edna
od najzna~ajnite bolesti na ovaa kultura.
Gabata prezimuva na samite rastenija,
obi~no pod korata na zarazenite lastari. Vo tekot ili pred krajot na zimata
korata na zarazenite lastari dobiva
beluzlava boja (navleguva vozduh pod korata), a na tie mesta vo tekot na proletta se pojavuvaat crni to~ki koi so vrvot
izleguvaat nad povr{inata (piknidii).
So po~etokot na vegetacijata na vino-
vata loza se {iri i zarazata od bolesta.
Kako posledica od zarazite vo prethodnata godina ~esto se slu~uva zimskite
pupki voop{to da ne se razvijat.
Prvo se zabele`uvaat kafeavo-crni
damki koi postepeno dobivaat izdol`ena
Suzbivaweto na crnata damkavost
zapo~nuva rano naprolet, koga se otvoraat pupkite i poteruvaat novite lastari. Prviot tretman e so BRAVO 500 SC
(koga novite lastari se so dol`ina 5-10
sm), potoa sleduva tretirawe so QUADRIS
25 SC (lastari 20-25 cm) i vo vreme pred i
po cvetaweto so RIDOMIL GOLD COMBI 45
WG. Ovie fungicidi istovremeno ja suzbivaat i plamenicata na vinovata loza,
taka {to odli~no se vklopuvaat vo preventivnata programa za za{tita.
forma, a podocna vo sredinata pukaat –
se otvoraat rani.
Bolesta ne go zafa}a celoto rastenie
(vo visina), tuku voobi~aeno napreduva
do ~etvrtata ili pettata internodija
(mnogu retko se javuvaat simptomi i do
sedmata internodija).
Takviot razvoj na bolesta zna~i deka
mnogu lesno mo`e da se prenese i vo zonata na grozdovite, da gi zarazi i niv i
direktno da go zagrozi kvalitetot i kvantitetot na prinosot. Prvite simptomi na
mladite grozdovi se javuvaat na ra~kata,
a podocna se {irat na celiot grozd koj
kone~no se su{i.
Prvite simptomi na listovite se vo
forma na `olto-kafeavi damki koi postepeno nekrotiraat i doveduvaat do predvremeno propa|awe na lisnata masa.
Naesen, po zavr{uvaweto na vegetacijata (i pred po~etokot na do`dovnata
sezona) treba da se izvr{i tretirawe so
fungicidot NORDOX 75 WG i toa treba
da se povtori i pred krajot na zimata,
odnosno vo rana prolet (pred otvorawe
na pupkite).
Pokraj hemiskoto suzbivawe na bolesta, mo`e da se dejstvuva i so drugi merki
za namaluvawe na potencijalot za nejzin
razvoj. Edna od tie merki e da se vnimava
vo vreme na rezidbata da ne se re`e pri
vla`no vreme (koga rosi do`d ili vedna{
po prekin na do`dot), a vtorata merka
e da se odr`uva rastenieto (i celiot
nasad) vo dobra kondicija so optimalno
prihranuvawe, zatoa {to prvi stradaat
rastenijata {to
se pod stres.
Rezidba
Nadnaslov
na zeleno LOZARSTVO
RUBRIKA
Defolijacija na
vinova loza
Pi{uva: prof. d-r Krum Bo{kov
Letna ampelotehnika
Letnata ampelotehnika, ili rezidbata na zeleno, se vr{i vo tekot na vegetacijata. Taa gi opfa}a merkite za
ureduvawe na lastarite, ureduvawe na
grozjeto i primenata na bioregulatorite
koi vlijaat na porastot i sozrevaweto
na organite na vinovata loza. Letnata
ampelotehnika e mnogu zna~aen del od
tehnologijata za odgleduvawe na vinovata
loza. Celta e da se izvr{at korekcii na
rezidbata na zrelo, so dimenzionirawe
na odnosot pome|u lisnata masa i grozdovite, kako i ureduvawe i dimenzionirawe
na grozdot. Ovie merki imaat direktno i
mnogu zna~ajno vlijanie na kvalitetot
na grozjeto. So primenata na merkite se
postignuva finalno utvrduvawe na prinosot i kvalitetot na grozjeto. La~ewe
Ovaa merka se izveduva vo tekot na
maj, koga dol`inata na lastarite iznesuva 15-35 cm. Se otstranuvaat zelenite
lastari koi ne se potrebni vo tekot na
vegetacijata, no glavno se otstranuvaat
lastarite koi direktno poteruvaat od
mnogugodi{nite delovi na lozata odnosno jalovacite.
Potkr{uvawe na glavnite lastari
– osnovna cel e otstranuvawe na vrvot
na zelenite lastari koi tro{at golemo
koli~estvo na hranlivi materii za svojot
porast i razvoj i so toa pretstavuvaat
konkurencija za hranlivi materii na cvetovite odnosno grozjeto. Se vr{i vo juni
i juli, odnosno vo onoj moment koga na zeleniot lastar }e se razvijat 16-17 listovi.
Pretstavuva redovna ampelomerka so koja
se otstranuva vrvot na zeleniot lastar
so mladi listovi koi se golem potro{uva~
na hrana. Hranata sozdadena vo listovite
sega se naso~uva kon grozdovite i lastarite. So otstranuvawe na vrvovite na
zelenite lastari se ovozmo`uva podobar
protok na mehanizacijata vo redot, podobra osvetlenost i provetrenost, so {to
se podobruva fotosintezata i se spre~uva
razvojot na bolestite.
Potkr{uvawe na filizite
Pojavata na filizite na glavniot lastar e sortna karakteristika, no tie se
pojavuvaat i pod opredeleni uslovi. Na
nivnata pojava najmnogu vlijae premnogu
kratkata rezidba na zrelo, pinsiraweto
ili o{tetuvaweto na vrvot na zeleniot
lastar i horizontalnata polo`ba na zeleniot lastar.
Filizite (zapercite) koristat golemo
koli~estvo hranlivi materii za svojot porast, go zgusnuvaat prostorot na glavnite
lastari i so toa ja namaluvaat osvetlenosta i provetrenosta vo zonata na grozdot.
Me|utoa nivnite listovi kon krajot na avgust i septemvri imaat pogolema fotosintetska aktivnost od glavnite lastari.
Zatoa se prepora~uva potkr{uvawe na
filizite so ostavawe na 2-4 lista. Ovaa
merka se vr{i istovremeno so vrzuvaweto
i potkr{uvaweto na glavnite lastari,
odnosno vo juli, do po~etokot na avgust.
Otstranuvaweto ili prekratuvaweto na
filizite e merka so koja se vlijae na {e}
ernosta na sortata.
Defolijacija (otstranuvawe na dolnite listovi)
Se otstranuvaat nekolku listovi vo
zonata na grozdot. Naj~esto se otstranuvaat prvite listovi do grozdot, dodeka
listot koj e na istoto kolence so grozdot se ostava. Vo fazata na zreewe imame
podobra osvetlenost i provetrenost
so {to grozjeto podobro se obojuva i se
spre~uva razvojot na botritisot i fomopsisot. So defolijacijata se olesnuva
za{titata na lozata bidej}i kapkite od
preparatite nepre~eno se apliciraat
na grozdot. Ovaa merka se primenuva vo
severnite reoni za proizvodstvo na vinsko grozje vo uslovi na golema vlaga. Vo
ovoj slu~aj so otstranuvawe na listovite
vo zonata na grozdot se sozdavaat uslovi
za pobrzo su{ewe na lastarite i grozdot. Vo ju`nite reoni e redovna merka
vo proizvodstvoto na trpezno grozje na
odrina i na {palir. Kaj trpeznoto grozje
se postignuva i pogolema preglednost vo
fazata na berba. Rabotnikot ima uvid i gi
bere grozdovite koi odgovaraat na standardite na kvalitet.
Sepak ovaa merka mora vnimatelno da
se sprovede imaj}i go predvid momentot
na defolijacija i starosta na listovite.
Za odredeni sorti e {tetno da se vr{i defolijacija bidej}i se ~uvstvitelni na direktna son~eva svetlina i kaj niv e mo`na
pojava na 'r|esti to~ki koi go namaluvaat
kvalitetot na grozjeto. Defolijacijata
e {tetna za belite vinski sorti kaj koi
e mo`na pojava na posilno obojuvawe na
zrnoto, pove}e fenoli. So defolijacija
se podobruva osvetlenosta na grozdot,
se zgolemuva temperaturata vo zonata na
grozdot, toj pobrzo sozreva i se zasu{uva.
Zasu{uvaweto na grozdot doveduva do
zgolemeno koli~estvo na {e}eri i fenolni materii i namaleno koli~estvo na
kiselini i aromati~ni materii, pojava
koja e nepo`elna za proizvodstvo na beli
vina.
Јаловаци по
многугодишното стебло
Дефолијација – пред
Дефолијација – потоа
Filizewe
JUNI 2011 | 19
RUBRIKA Nadnaslov
P^ELARSTVO
Proizvodstvo na mati~en mle~
Mle~ot
Pi{uva: Marjan Kirovski
„Vadeweto na mle~ot
od }elijata go vr{am
so silikonska lopatka
ili so pomo{ na
pogolem {pric
(naj~esto od 50 kubici).
Otkoga }e se napolni
{pricot, se stava
vo miniladilnikot.
Mle~ot go filtriram
niz gaza i gi polnam
prethodno podgotvenite
{i{enca za koi se
prepora~uva da bidat
od temno staklo.
Mle~ot mo`e da se ~uva
na -6ºS, no jas go ~uvam
na -18ºS zatoa {to na
taa temperatura mo`e
da trae pove}e godini”,
veli Karanfilovski.
20 | MOJA ZEMJA
P
~elarstvoto e dejnost koja bara makotrpna rabota i celosna posvetenost,
no vo isto vreme e i mo{ne profitabilna. Rade Karanfilovski od Bitola
ve}e 40 godini se zanimava so p~elarstvo. Iako po~nal aktivno od svojata
23. godina, u{te od mali noze (3-4 godi{na vozrast) mu pomagal na tatko si
vo rabotata.
Rade ima sedum p~elarnici rasporedeni vo ekolo{ki ~isti sredini, prete`no vo
bitolskiot region i eden vo Ki~evsko. Toj ima vkupno 280 sandaci so p~eli.
Vo bitolskiot region, Rade e osobeno poznat po proizvodstvoto na mati~en mle~. Toj
izdvoi del od svoeto vreme da ni ja opi{e interesnata procedura pri proizvodstvo na
mati~en mle~.
Pred da se po~ne so proizvodstvo na mle~, treba da se podgotvat p~elnite semejstva
i da se odredi koi od niv }e bidat vklu~eni vo proizvodstvoto. Tie se opredeluvaat
spored brojnosta najmalku 40 iljadi p~eli. Otkako }e se odberat p~elnite semejstva,
od niv se vadi maticata (obezmati~uvawe). Potoa se ~eka nekolku dena da se poklopi
otvorenoto leglo, koe se smestuva okolu ramkite vo koi }e bidat presadeni larvi. Krajnite ramki se dve so med i dve so polen.
„Otkoga }e se podgotvi semejstvoto, se preminuva na presaduvawe na larvite. Pred
presaduvaweto gi pu{tam mati~nite ~auri na ~istewe i na feromonizirawe. Potoa
gi vadam i presaduvam larvite vo posebno dru{tvo. Otkoga }e gi izvadam ramkite so
mati~nicite, se odi na presaduvawe. Va`no e prostorijata vo koja }e se presaduva da
bide dobro osvetlena i temperaturata da bide okolu 30ºS, so vla`nost na vozduhot od
80 do 90%. Ramkata ne se zadr`uva podolgo od 25 minuti na otvoreno, dodeka larvite
mo`at da stojat i podolgo”, objasnuva Karanfilovski.
Presaduvaweto na mati~niot mle~ se razlikuva od presaduvaweto za dobivawe matici. Vo prvoto mo`e da se koristat i postari larvi (postari od 12 ~asa). Postarite
larvi se pokrupni i so niv polesno se izvr{uva presaduvaweto. Ramkata za presaduvawe
larvi treba ima svetlokafeava boja za da mo`e polesno da se raspoznaat larvite. Presaduvaweto se vr{i so igla za presaduvawe: so iglata se trgnuva od ispap~eniot del na
larvata (grbot) so ne`no pritiskawe pod dnoto na }elijata i zaedno so mle~ot se vadi.
RUBRIKA
najisplatliv
Mo`e da se izvr{i i vla`no presaduvawe na larvite pri {to
prethodno se podgotvuva mle~ rastvoren vo malku voda i se stava
po edna kapka vo sekoja }elija. So ova polesno legnuva larvata i se
ovozmo`uva nejzino polesno prefrlawe vo }elijata. Na ~etvrtiot
den od presaduvaweto se vadi mle~ot, no dokolku se koristat postari larvi, mo`e duri i na tretiot den.
Spored Rade, suvoto presaduvawe e porizi~no zatoa {to imame
pomalo prifa}awe.
[to se odnesuva do }eliite, Karanfilovski na po~etokot samiot gi izrabotuval so liewe vosok, no zaradi podobar kvalitet,
podocna po~nal da kupuva plasti~ni }elii. Pri vadewe na mle~ot
potreben e miniladilnik vo koj vlo{kite treba da bidat dobro
izladeni zatoa {to izvadeniot mle~ mora da ima temperatura od
najmnogu 6 stepeni, za{to vo sprotivno gubi od kvalitetot.
„Vadeweto na mle~ot od }elijata go vr{am so silikonska lopatka ili so pomo{ na pogolem {pric (naj~esto od 50 kubici) i otkoga
}e se napolni {pricot se stava vo miniladilnikot. Mle~ot go filtriram niz gaza i gi polnam prethodno podgotvenite {i{enca za
koi se prepora~uva da bidat od temno staklo. Mle~ot mo`e da se
~uva na -6ºS, no jas go ~uvam na -18ºS zatoa {to na taa temperatura
mo`e da trae pove}e godini”, dodava
Karanfilovski.
Cenata iznesuva 150 denari za
eden gram ~ist mle~. Rade veli deka
pove}eto kupuva~i ne baraat ~ist
mle~, tuku me{avina od mle~, polen i
propolis. Mati~niot mle~ ima {iroka primena: za zgolemuvawe na imunitetot i za rast kaj decata, pomaga
pri lekuvawe na razni zaboluvawa, osobeno pomaga pri sterilitet,
odli~no sredstvo za postoperativno zakrepnuvawe, a go koristat i
sportisti. Sostavot ne e celosno ispitan, no poznato e deka sodr`i
21 od 23-te esencijalni aminokiselini za ~ove~kiot organizam.
Pokraj proizvodstvo na mati~en mle~, Rade e eden od retkite
vo Makedonija koi zarabotuvaat od proizvodstvo na p~elin otrov,
koe{to e mo{ne profitabilno. Pokraj toa, Rade proizveduva med,
propolis, polen, kako i matici i roevi.
JUNI 2011 | 21
OVO[TARSTVO Tehnologija za su{ewe na kajsii
Solarno su{ewe na
kajsii vo
Makedonija
Pi{uva: prof. d-r Qubica Karaka{ova
S
u{eweto na ovo{jeto e eden od najstarite na~ini
na negovo konzervirawe. Suviot proizvod mo`e da se
~uva podolgo vreme i vo obi~ni uslovi, vo pakuvawa
i skladi{ta. Poradi site ovie prednosti, ovoj na~in
na konzervirawe se primenuva i denes.
Klimatskite i po~venite uslovi vo Makedonija se mo{ne
povolni za proizvodstvo na kvalitetni kajsii za sve`a konsumacija i za prerabotka. Vedroto nebo, niskata relativna
vla`nost na vozduhot, kako i intenzivnata insolacija uslovuvaat dobivawe na kajsii so karakteristi~na aroma, boja, vkus i
nadvore{en izgled.
Vo potoplite reoni, onamu kade {to son~evata radijacija
e intenzivna i dolgotrajna, su{eweto mo`e da se izveduva direktno na sonce ili vo solarni su{nici. Direktnoto su{ewe na
sonce na otvoren prostor trae podolgo vreme so {to plodovite
mo`at da se kontaminiraat so pra{ina, da se inficiraat so mikroorganizmi i insekti.
So prerabotka i solarno su{ewe na kajsiite mo`e da se dobie proizvod so izvonredna dietalna i zdravstvena vrednost.
Kajsijata (kako sve`a, taka i su{ena) pretstavuva prirodno
bogatstvo koe obezbeduva za{titni materii: vitamini i mineralni materii koi se neophodni za razvitok, zdravje i rabotna
sposobnost na ~ovekot.
Plodovite od kajsija se podlo`ni na brzo propa|awe. So cel
da se so~uvaat nejzinite prirodni sostojki vo prili~no neizmeneta sostojba, za podolg vremenski period, najdobro e da se vr{i
nivna prerabotka po pat na su{ewe.
Su{eweto na ovo{je so pomo{ na son~eva energija pretstavuva eden od najstarite na~ini na konzervirawe na hranata.
Vo ponovo vreme su{enite proizvodi se mnogu interesni na
evropskite i drugite pazari i nivnata potro{uva~ka odi po nagorna linija.
Tehnolo{ka postapka za dobivawe na su{eni kajsii
Podgotovka na kajsiite za su{ewe
Pred da se zapo~ne so procesot na su{ewe potrebno e da se
napravi podgotovka na plodovite.
Podgotovkata za su{ewe na kajsiite e sostavena od pove}e
tehnolo{ki operacii.
Kalibrirawe, Miewe na plodovite, Se~ewe na plodovite i
oddeluvawe na koskata, Inaktivirawe na enzimite, Postavuvawe na plodovite na lesi i su{ewe
Kalibrirawe – So cel da se dobijat kvalitetni i uedna~eni
su{eni plodovi od kajsii, so izedna~ena sodr`ina na vlaga,
potrebno e da se vr{i kalibrirawe na plodovite, odnosno odbirawe po golemina i masa na plodot.
Miewe na plodovite – Se vr{i so cel da se otstranat
mehani~kite ne~istotii i najgolemiot del na mikroorganizmite
(epifitnata mikroflora), od nivnata povr{ina. Po pravilo,
prerabotkata na ovo{jeto zapo~nuva so negovoto miewe.
22 | MOJA ZEMJA
Se~ewe na plodovite i oddeluvawe na koskata – Se izveduva
so cel da se zgolemi dopirnata povr{ina na plodovite so zagreaniot vozduh, a na toj na~in se zabrzuva i procesot na su{ewe.
Se~eweto na plodovite se izveduva po nadol`nata brazda na
plodot, a plodovite se se~at so no`evi napraveni od ~elik koj
ne r|osuva. Su{eweto mo`e da se izvede i na celi plodovi, no vo
toj slu~aj se prodol`uva vremeto na su{ewe.
Inaktivirawe na enzimite – Poznato e deka so samoto
se~ewe na plodovite doa|a do aktivirawe na enzimite, potemnuvawe i oksidacija. Za da se spre~i ova nepo`elno dejstvo,
potrebno e sulfurirawe na plodovite. Sulfuriraweto e neophodna postapka pred su{eweto, a se izveduva so cel da se zapazi prirodnata boja na plodovite i da se onevozmo`i nivno
muvlosuvawe i rasipuvawe. Sulfurniot dioksid e verojatno
najstariot konzervans.
Postavuvawe na plodovite na lesi i su{ewe – Po se~eweto
i oddeluvaweto na koskata, plodovite se postavuvaat na drveni
lesi na koi ima postaveno sitesti mre`i napraveni od materijal koj nema {tetno vlijanie vrz plodovite i koj ne r|osuva. Na
povr{ina od 1 m2 mo`e da se postavat okolu 10 kg kajsija, ise~eni
na polovinki. Kajsiite se postavuvaat svrteni so presekot
nagore za da se spre~i istekuvaweto na sokot. Po izvr{enoto
sulfurirawe, lesite so surovinata se postavuvaat vo su{nica.
Su{eweto se izveduva na temperatura od 50 do 60ºS, za vremenski period od 2-3 dena vo solarnite su{nici, a e vo direktna
zavisnost od sostavot na surovinata i klimatskite uslovi. Krajnata sodr`ina na vlaga vo su{enite kajsii treba da iznesuva
okolu 20%.
Makedonska solarna su{nica
Odgleduvawe na tutun INDUSTRISKI KULTURI
Od 16 dekari,
~etiri toni tutun
Pi{uva: Elizabeta Risteska
T
utunot e za{titniot znak na Prilep kade {to ima
najpovolni uslovi za negovo odgleduvawe. Nadaleku
poznatiot orientalen tutun, koj vo Prilep e zasta­
pen so okolu 95%, se koristi kako za~in vo proizvod­
stvoto na cigari.
Semejstvoto na Todor Risteski od Prilep so proizvodstvo
na tutun se zanimava so godini nanazad i toa za niv pret­
stavuva edinstvena egzistencija.
„Otkoga znam za sebe, jas i moeto semejstvo se zanimavame
so proizvodstvo na tutun. Vo poslednite godini bevme pri­
nudeni da go zgolemime proizvodstvoto zatoa {to toa ni e
edinstveno sredstvo za egzistencija. Lani, na povr{ina od
16 dekari, proizvedovme ~etiri tona tutun. I ovaa godina
planirame da go dostigneme minatogodi{noto koli~estvo.
So zgolemuvaweto na upotrebata na mehanizacijata vo proiz­
vodstvoto na tutun, posebno vo rasaduvaweto i ni`eweto,
malku e olesneto proizvodstvoto, no toa ne zna~i deka e le­
sno da se proizveduva tutun”, veli Risteski.
Poradi povolnite po~veno-klimatski uslovi, odnosno
biolo{kite svojstva, tutunot mo`e da se odgleduva na po~vi
so ponizok bonitet (5-7 klasa). Toa zna~i deka vo ovoj region,
dokolku se odgleduva druga poljodelska kultura, ne mo`e da
se dobie pogolem prihod vo odnos na proizvodstvoto na tutun.
Spored Todor, terenot na leite treba da bide son~ev,
za{titen od vetrovi, so pristap do ~ista voda. Po~vata
treba da bide plodna i ocedna. Vo blizina na leite ne treba
da se odgleduva zelen~uk, bidej}i se prenesuvaat bolesti na
tutunskite rastenija (osobeno virusnata nekroza), terenot
za sadewe treba da se menuva sekoja godina ili najmnogu na
2-3 godini. Risteski veli deka pri podgotovka na mestata
na leite se ora dva pati (edna{ vo tekot na letoto i edna{
naesen), a 2-3 dena pred podigaweto na rasadot (leata) treba
da se izvr{i freziraweto (po~vata da se izramni i da ima
dovolno vlaga).
„Leata ne treba da ima dol`ina pogolema od 20 m (za da
se izbegne {irewe na bolesti i da se postigne dobro prove­
truvawe), da ima {irina 1 m (za polesno presmetuvawe na
koli~estvoto seme, |ubre, hemiski za{titni sredstva) i vi­
sina ne pogolema od 20 cm (za dobro oceduvawe).
Povr{inata na leite mora da bide sovr{eno ramna, za da
ne se zadr`uva voda. Svodovite so koi gi potpirate najlonite
treba da imaat visina ne pomala od 50-70 cm”, objasnuva
Risteski.
„Koga nema vrne`i, po~vata na leata treba da se navodnuva
nekolku dena pred dezinfekcijata. Ne treba da ima mnogu vl­
aga, tuku po~vata da bide rovka. Pred dezinfekcija, po~vata
treba da se razdrobi, da se is~isti od kamewa i da se izram­
ni”, veli Todor.
[to se odnesuva do |ubreweto na leata, Risteski veli
deka se vr{i 2-3 dena pred seeweto, se rasfrla ramnomerno i
se vklopuva na dlabo~ina 5-8 cm so greblo. Toj veli deka tre­
ba da se vnimava da ne se ostavi |ubre na povr{inata za da ne
izgori semeto, no i da ne odi pod 8 cm, dodeka povr{inskoto
|ubrewe se prepora~uva samo koga rastenijata se `olti po­
radi nedostig na azot.
Spored Todor, pred seeweto na tutunskite lei po~vata
treba da bide ramna i nabiena, bez grutki i neramnini.
„Za seewe se koristat 5 grama sertificirano seme na 10
metri lea. Leata se pokriva so arsko |ubre ili pesok so debe­
lina od okolu 0,5 cm. Dokolku koristime arsko |ubre, mora da
bide dobro proseano. Od seidbata do rasaduvaweto treba da
pominat 45 do 50 dena. Optimalen period za seewe na semeto
e od 1 do 30 mart”, objasnuva Risteski i dodava: „Se poleva
rasadot, zavisno od vremenskite uslovi i od kvalitetot na
po~vata. Treba da se vnimava da ne se polee so pogolemo
koli~estvo voda za da ne se pojavi gniewe i stagnirawe na
rasadot. Pred da se korne rasadot za rasaduvawe, treba do­
bro da se navodni za polesno da se korne”.
[to se odnesuva do rasaduvaweto, Todor potencira deka
po~vata za proizvodstvo na tutun treba da bide rastresita,
ocedna i lesna za obrabotka, a sodr`inata na humus ne treba
da bide pogolema od 2%.
„Prvoto orawe se vr{i naesen za da se zaoraat ostatocite
od prethodnite kulturi i za da mo`e da se zadr`i vodata od
zimskite do`dovi, dodeka vtoroto lesno orawe se vr{i nap­
rolet zaedno so freziraweto na po~vata”, zavr{uva Risteski.
JUNI 2011 | 25
RUBRIKA
POLEDELSTVO
Nadnaslov
Alternativni industriski kulturi
Kultivirawe
na kamilica
Pi{uva: prof. d-r Zoran Dimov, dipl. zemjod. in`. Marijana Spirkovska
V
o grupata na najeksponirani vidovi, kamilicata e
vode~ka kultura so lekoviti svojstva. Nitu oficijalnata nitu narodnata medicina ne mo`e da se zamisli
bez ova rastenie. Se koristi cvetot od kamilicata
(Chamomillae flos) i eteri~noto maslo (Chamomillae aetheroleum). So ogled na toa deka pobaruvawata za kamilica kako
surovina sekojdnevno se zgolemuvaat, pred pedesetina godini
se zapo~nalo so planta`no odgleduvawe. Kamilicata izobiluva so aktivni materii od koi najva`no e eteri~noto maslo
vo koncentracija od 0,3 – 1,3%, no sodr`i i flavonoidi, glikozidi i vitamin C. Masloto e temnosino ili zeleno, vo zavisnost od koli~estvoto na bezbojniot prokamazulen (matricin).
Imeno, prokamazulenot pri postapkata na destilacija preminuva vo temnosin kamazulen, od kade {to doa|a i bojata na
masloto. Kvalitetot na eteri~noto maslo se ocenuva spored
sodr`inata na kamazulen i α-bisabolol.
Ekolo{ki uslovi za odgleduvawe
Za uspe{en razvoj rastenieto bara umerena klima i sredni
temperaturi. Fazata 'rtewe i niknuvawe zapo~nuva pri temperatura od 6ºC, me|utoa optimalnite temperaturi treba da
se dvi`at vo granicite od 20 do 25ºC. Vo fazata na formirawe
na cvetnite glavi, dnevnite temperaturi poniski od 20ºC negativno vlijaat vrz kvalitetot. Vo tekot na vegetacijata bara
mnogu svetlina i dokolku vo periodot od butonizacija do polno
cvetawe svetlinata kako faktor otsustvuva, eteri~noto maslo
nema da sodr`i prokamazulen {to prili~no negativno }e se
odrazi vrz negoviot kvalitet. Su{ata dobro ja podnesuva, no dokolku po~venata povr{ina ne e dovolno vla`na, semeto nema da
prorti.
Ishrana
Kamilicata e rastenie na siroma{ni po~vi i prili~no e
skromna vo odnos na potrebata od hranlivi elementi. Za prinos
od eden ton i tri tona herba, potrebno e da se upotrebat okolu
20 kg fosfor, 50 kg azot i 80 kg kalium. Po pravilo, azotot se
primenuva vo proletniot period, kako prihrana. Vo zavisnost od
obezbedenosta na po~vata so ovoj element, koli~estvata mo`e
i da se zgolemat, do 80 kg/ha, no vakvite dozi vo golema mera
predizvikuvaat polegnuvawe na posevot.
Seidba
Vo na{i uslovi optimalni se esenskite seidbeni rokovi,
od sredinata na septemvri do krajot na oktomvri. Dokolku rasporedot na esenskite vrne`i e povolen i tie se ramnomerno
rasporedeni, so prodol`enite seidbeni rokovi se postignuva
26 | MOJA ZEMJA
zadovolitelen efekt. Vo isklu~itelno su{ni reoni, rastenijata pouedna~eno niknuvaat i rastat dokolku seidbata se izvr{i
vo podocne`niot rok. Semeto od kamilica 'rti samo vo uslovi na
dovolno svetlina, pa mora da bide ostaveno na samata po~vena
povr{ina. Za seidba se koristi me{avina sostavena od 25 do
30% seme i 70–75% pulvis (delovi od cvetnite glavi) od soodvetnata sorta/hibrid. Vo zavisnost od 'rtlivosta na semeto i
sortata, potrebno e od 7 do 9 kg me{avina/ha. Seidbata vo nikoj
slu~aj ne treba da se izveduva pri posilen veter. Pri seidba vo
prviot rok zadol`itelno e da se izvr{i valawe na po~vata, operacija {to ne e potrebno da se izveduva pri podocnata seidba.
Proletnata seidba treba da se izbegnuva zatoa {to prinosite se poniski prose~no za 40%.
Berba
Najkvalitetnata kamilica se upotrebuva za dobivawe na droga. Za site ostanati prerabotki se koristat poniskite klasi od
sve`ata ili otpadot od dorabotenata suva kamilica. Periodot
na berba zavisi od op{tata sostojba na posevot, no najdobro e
da se zapo~ne koga 70% od cvetnite glavi se fiziolo{ki zreli
(semeto sè u{te ne e oformeno, a jazi~estite cvetovi imaat
horizontalna polo`ba), {to se postignuva so prodol`uvawe na
esenskite rokovi na seidba. Vo sprotivno, so berba se zapo~nuva
pred 60% od cvetnite glavi da navlezat vo fiziolo{ka zrelost.
Dokolku 5 do 6 dena po ranoto pribirawe padnat do`dovi ili
posevot se navodnuva, za dve nedeli mo`e da se izvr{i i vtoro
pribirawe, so koe se dobiva duri i do 50% prinos na prvata berba. Dokolku prvata berba se oddol`i, se javuvaat golemi zagubi.
Vo slu~aj da procvetaat 90% od rastenijata, mnogu od cvetovite koi prvi procvetale se osipuvaat, a pri 100% procvetuvawe
kvalitetot na eteri~noto maslo e zna~itelno namalen. Koga
posevot pod kamilica ne e polegnat i nema pleveli, pri berba
so `iten kombajn se dobivaat 65–70% cvetovi od prva klasa (so
cvetna dr{ka do 10 cm), 20–25% cvetovi od vtora i treta klasa
i samo 5% stebla bez cvetovi.
Vo zavisnost od vremenskite uslovi vo tekot na vegetacijata,
prinosot na sve`i cvetovi se dvi`i od 3,0 do 6,0 t/ha, od koi
60% se od prva klasa. Ako posevot e polegnat ili od koi bilo
drugi pri~ini e onevozmo`eno ma{insko pribirawe, najdobro e
da se kosi celo rastenie i da se destilira bez prethodno odvojuvawe na cvetovite. Od kamilicata od treta klasa se dobiva od
0,3 do 0,5 kg eteri~no maslo. Prinosot na seme e varijabilen i
iznesuva od 80 do 250 kg/ha.
NOVITETI - MIKROBIOLO[KI PREPARATI
Vo interes na perspektivniot razvoj na ekolo{koto organsko zemjodelsko proizvodstvo vo Republika Makedonija ovozmo`ena e
primena na novi organski preparati koi se kombinacija od poznati soevi mikroorganizmi.
Fondacijata za podr{ka i razvoj-Prilep, soglasno barawata sodr`ani vo Regulativata (EC) br.183/2005 na Evropskiot Parlament, koja gi sodr`i barawata za higiena na hranata (proveri: Official Jurnal L35, 8/2005 str. 1-22) ovozmo`i uvoz na ovie organski preparati.
Deklaracijata na ovie preparati e sertificirana od Danskiot inspekciski sistem za za{tita na organskata hrana, Regulativa
na Sovetot (EEC) br. 2029/91.
Toa se proizvodi na baza na kulturi na prirodni mikroorganizmi, koi se nao|at vo prirodna sredina. Ovie kulturi kako
mati~en proizvod se proizveduvaat vo firma BIOSA/ Biosa vo Danska. Kako ekskluziven proizvoditel za ju`na i isto~na Evropa
se javuva firmata Eko–Agrotech /Eko–Agroteh, a distributer e firmata Greecon/Greekon i dvete od Polska so koi sorabotuvame
nie.
Upotrebata na tie proizvodi rezultira so:
1. Namaleno koristewe na ve{ta~ki |ubriva i hemiski sredstva za za{tita na rastenijata
2. Zgolemuvawe na prinosot i istovremeno reduciirani tro{oci vo tekot na proizvodstvoto
3. Zgolemen imunitet kaj `ivotnite i rastenijata,
4. Podobrena sostojba na oranicite i vo po{iroka smisla na zborot podobruvawe na prirodnata sredina vo koja rastat
zemjodelskite kulturi
Toa e ovozmo`eno so primena na slednite organski preparati:
Terra Biosa / Tera Biosa (NATURAL) toa e univerzalno mikrobiolo{ko sredstvo, proizvedeno na baza na kulturi od `ivi bakterii od mle~nata kiselina, kvasec i maja fermentirani so ekstrakti na 20 bilni rastenija .
Ova sredstvo pred se slu`i za:
kondiconirawe na po~venite svojstva,
hemiskite elementi vo po~vata od nedostapna forma preminuvaat vo dostapna za zaseanite kulturi
intenzivno sozdavawe na humufikacionen sloj vo po~vata,
intenzivno raspa|awe na vegetacionata masa i drugite organski ostatocite posle `etvata i sobiraweto na prinosot,
podobruvaweto na vodnite i vozdu{nite proporcii vo po~vata,
Terra Biosa se upotrebuva vo proizvodstvoto na semenski materijal i rasaden materijal i toa
kako dodatok za podobruvawe na semeto i za rastenija podgotveni za sadewe/sad nici ({titi od pojava na fuzarium),
so preparatot se tretiraat i zemjodelskite rastenija vo razni periodi na nivnoto rastewe/vegetacija.
So toa rastenijata zajaknuvaat, se pootporni na su{a i bolesti , se izdol`uva i razgranuva korenovata masa {to rezultira so
zna~itelno zgolemuvawe na prinosot.
Terra Biosa / Tera Biosa (FORTE) e isto taka mikrobiolo{ki preparat dvojno fermentiran koncentrat so intenzivno dejstvo.
Se rastvora vo nehlorirana voda, dava vidlivi rezultati kratok period posle tretmanot, pred se se upotrebuva za uni{tuvawe
na gabi~nite zaboluvawa kaj kulturite, gi {titi kulturite od pojava na muvla isto taka vr{i eliminirawe na polskite {tetnici.
Animal Biosa dopolnitelna probioitska me{avina za hrana kaj dobitok
Se upotrebuva vo razni proporcii vo hrana na doma{ni `ivotni i `ivotni odgleduvani vo farmi, i pridonesuva za slednoto:
Kaj `ivotnite odgleduvani vo golemi farmi ( eliminacija na prolivite, namaluvawe na gabi~nite zaboluvawata, spre~uvawe
pojava na truewe so hranata),
vidlivo namaluvawe na proizvodstvenite tro{oci ( namaluvanie na tro{oci za veterinarna intervencija ),
namaluvawe na periodot za odgoj, namaluvawe na somatskite kletki vo mlekoto, poefikasno iskoristuvawe na hranata za goewe
na `ivotnite.
Doctor BI/ Doktor BI
Probiotikot Doktor BI ima va`na uloga vo odgleduvaweto na p~elnite familii.
Se upotrebuva kako dodatok za pothranuvawe. Istiot sozdava otpornost na pesticidi upotrbuvani vo zemjodelstvoto. Se koristi
na esen za efikasno pre`ivuvawe na p~elnite familii do prolet. Pomaga vo borba protiv pojava na varoza i nosemoza.
ФОНДАЦИЈА ЗА ПОДДРШКА И РАЗВОЈ-ПРИЛЕП
Ул. Цар Самоил бб, 7 500-Прилеп
Kontakt telefoni:
072/205-250, 077/888-493
JUNI 2011 | 27
OBNOVLIVI IZVORI NA ENERGIJA
Elektri~na
farma
Pi{uvaat: dipl. zemjod. in`. Damjan Surleski, Dejan Filiposki, sektor za OIE i EE
S
o ogled na trendot na zgolemuvawe na site tro{oci
(osobeno na cenata na elektri~nata energija), sè
pove}e }e stanuva praktika iskoristuvaweto na
obnovlivite izvori {to nè opkru`uvaat. Eden od
na~inite za namaluvawe na ovie tro{oci e samostojno proizvodstvoto na elektri~na energija na farmite.
Proizvodstvoto na elektri~na energija na farma mo`e da
bide od razli~ni izvori. Najlesno proizvodstvo na elektri~na
energija od obnovlivi izvori e so upotreba na fotovoltaici
koi se sostaveni prete`no od monokristalen, polikristalen
ili amorfen silikon koj son~evata svetlina t.e. radijacija direktno ja pretvora vo elektri~na energija.
Na farma mo`eme da proizvedeme i elektri~na energija od
veter so pomo{ na veternici. So pomo{ na kineti~kata energija na veterot se pridvi`uvaat perkite na veternicata, koi
pridvi`uvaat generator koj ja pretvora mehani~kata energija
od vratiloto vo elektri~na energija. Ovie sistemi rabotat na
pogolema brzina na vetrot i za niv se potrebni merewa na lokacijata na koja{to }e se postavat.
Ovie izvori mo`e i da se kombiniraat so toa {to se dobiva poavtonomen sistem (hibriden sistem), koj dava pogolema
sigurnost vo proizvodstvoto na elektri~na energija. Kaj
ovie sistemi ~esto pati se koristat i baterii za skladirawe na elektri~nata energija za taa da mo`e da se koristi
i vo no­}ni­­te ~asovi.
Elektri~na energija mo`e da se proizvede i od drugi alternativni/obnovlivi izvori {to gi poseduvame na farmata. Eden
takov primer e proizvodstvo na elektri~na energija od biogas
proizveden na farmata. Biogasot mo`eme da go proizvedeme od
rastitelen ili `ivotinski otpad so pomo{ na biodigestori
(koi ja imitiraat rabotata na `eludnikot na kravite). Toj se
sostoi od pribli`no 75% metan i ostanatoto e SO2. Ovoj gas
Za proizvodstvo na elektri~na energija od biogas, cenata na investicijata mo`e da bide mnogu razli~na vo zavisnost od na~inot na izgradba i
kapacitetot. Edna opcija e celiot sistem da bide napraven so grade`ni
materijali dostapni na {irokata javnost. Vtora opcija e da se kupi eden
del od opremata (rezervoar, generator i dr.), a ostanatoto da se dogradi so
dostapnite materijali. Treta opcija e da se kupi celosen sistem koj ~ini
pove}e od prethodnite dve opcii i e malku zastapen na makedonskiot pazar.
Biogas pogonuva agregat na gas
28 | MOJA ZEMJA
energija od
elektri~na mre`a vo ruralnite oblasti ili visokata cena za priklu~ok. Kako dobar primer bi
ja poso~ile organskata kozarska farma „Me~koec”
vo op{tina Gradsko. Sopstvenikot na farmata investiral vo fotovoltai~ni paneli i veternica
(sistem so baterii) so cel da se zadovolat celosnite potrebite na negovata farma. Toj e celosno
nezavisen od elektri~nata mre`a. Na ovoj sistem
toj ima priklu~eno pove}e potro{uva~i kako: osvetluvawe, televiziski i radiouredi, hidrofor
za voda, molzni aparati za kozite, fri`ideri i
sli~ni uredi koi mora da se poseduvaat na edna
takva farma za neprekinato proizvodstvo. Otkako
}e se napolnat bateriite, sistemot mo`e da se
odr`uva tri dena bez povtorno polnewe, a pritoa
da gi zadovoli sekojdnevnite potrebi za struja na
farmata.
Pri proizvodstvo na elektri~na energija na
farma treba da se ima predvid i efikasnosta na
potro{uva~ite. Za sistemot da ima pomala po~etna
Momentalnata cena na fotovoltai~ni paneli na pazarot vo Makeinvesticija, treba da se koristat uredi koi kondonija iznesuva okolu 3 €/W, a za sistem so baterii okolu 4,5 €/W.
sumiraat pomalku elektri~na energija od tradiNa ova se dodavaat i tro{ocite za invertor i pridru`na oprema za
cionalnite (op{topoznati na javnosta), a sepak da
sistemot da bide funkcionalen.
ja vr{at nepre~eno istata funkcija za koja se nameneti. Preporaki za namaluvawe na potro{uva~kata
na elektri~na energija se: koristewe na efikasni
svetilki (fluorescentni, LED diodi); zapazuvawe
mo`e da se koristi kako direktno gorivo za proizvodstvo na
toplinska energija ili kako gorivo za generator koj proizveduva na energetskata efikasnost na uredot {to se kupuva/zamenuva
elektri~na energija. Generatorot koj raboti na biogas mnogu na- (na skoro site elektri~ni uredi ima oznaka za potro{uva~ka na
likuva na generator za struja koj e pogonuvan od dizel ili benzin energija i kategorija na efikasnost – prepora~livo e A bidej}i
kako gorivo. Kako nus-proizvod od biodigestorot se javuva |ub- postojat uredi koi rabotat so zastarena tehnologija i koristat
minimum dvojno pove}e elektri~na energija od ponovite; namalurivo za na|ubruvawe na zemjodelskite povr{ini (cvrsto i te~no)
vawe na potro{uva~kata za greewe, ladewe i klimatizacija so
koe{to ima visok kvalitet.
Vo Makedonija, iako mnogu malku se koristat ovie izvori zgolemuvawe na energetskata efikasnost na objektot; pravilno
na energija, osobeno za proizvodstvo na elektri~na ener- postavuvawe na objektot za celosno iskoristuvawe na son~evata
svetlina; popolnuvawe na site mali otvori i procepi kade {to
gija (naj~esto poradi neznaeweto na farmerite ili poradi
po~etnata investicija {to treba da se napravi), sepak postojat se pojavuva zaguba na energija koi se navidum nebitni no mnogu
zemjodelci koi po~nuvaat da gi praktikuvaat na svojata farma. polezni za zgolemuvawe na energetskata efikasnost i drugi
Edna od pri~inite e toa {to se prinudeni poradi nemaweto praktiki koi bi ja namalile potro{uva~kata na elektri~na energija.
Cenata na najmalata veternica {to mo`e da se najde na pazarot vo Makedonija iznesuva okolu 500 € (so mo}nost od 200 W).
Na ova se dodavaat i tro{ocite za baterii, invertor i pridru`na oprema.
JUNI 2011 | 29
RUBRIKA Nadnaslov
STO^ARSTVO
Moderna sviwarska farma
Kapacitet za
Pi{uva: Marjan Kirovski
O
dgleduvaweto mladi prasiwa kako proizvodstvena granka bara kompetentnost, moderna oprema, rabota i posvetenost za da se dobijat pozitivni rezultati.
Goran Angelovski od Veles se zanimava so odgleduvawe na prasiwa i vo
2008 izgradil farma za taa namena. „Poradi nemawe dovolno izgradeni kapaciteti
za ovoj tip na proizvodstvo, re{ivme na{ata dejnost da bide odgleduvawe na podmladok (prasiwa do 25 kg `iva mera) koi ponatamu bi se prodavale na drugi farmi za
doodgleduvawe (goewe)”, veli Angelovski.
Kapacitetot na farmata iznesuva 90 mesta za matorici i proizvodstvo na 2.000
prasiwa godi{no, a indeksot na prasewe kaj matoricite e 2,3 na godi{no nivo.
Farmata opfa}a povr{ina od 700 m2 so dvorno mesto od 1.600 m2.
„Vo na{ata farma se zastapeni rasite „daland”, „landras” i „pijetren”. Osemenuvaweto na matoricite se izvr{uva po ve{ta~ki pat, vo sorabotka so reprocentarot „EUROGEN” od Skopje, od kade {to se nabavuva genetikata i koj voedno e
zastapnik na programata TOPIGS od Holandija za RM”, dodava Goran.
30 | MOJA ZEMJA
Vo na{ata farma
se zastapeni rasite „daland”,
„landras” i „pijetren”. Osemenuvaweto na matoricite se izvr{uva
po ve{ta~ki pat
vo sorabotka so
reprocentarot
„EUROGEN” od
Skopje, od kade
{to se nabavuva
genetikata i
koj voedno e zastapnik na programata TOPIGS
od Holandija za
RM”, veli Goran.
Nadnaslov
RUBRIKA
90 matorici i
2.000 prasiwa
Prv ~ekor vo proizvodstveniot proces na farmata e nabavka
na pedigrirani nazimki-hibridi od reprocentrite vo RM koi se
vseluvaat vo delot nare~en propustili{te vo grupni boksovi. So
postignata te`ina od 120 do 130 kg se smestuvaat vo individualni
boksovi kade {to se ~eka da se pojavi estrus i se vr{i ve{ta~ko osemenuvawe.
„Vo ovie boksovi `ivotnite ostanuvaat okolu eden mesec. Vo ovoj
period, so pomo{ na eho-aparat, se utvrduva sprasnosta. Ako se potvrdi sprasnost, se preseluvaat vo prostorijata nare~ena ~ekali{te
kade {to ostanuvaat do 110. den od osemenuvaweto. So navr{uvawe na
110. den od sprasnosta, `ivotnite se nosat vo prasili{te. Samoto
prasili{te e opremeno so oprema od renomiraniot proizvoditel
BIG DUTCHMAN”, objasnuva Angelovski.
Matoricite se oprasuvaat i ostanuvaat so prasiwata odreden
period. Po 28 dena prasiwata se razdeluvaat od majkite i se nosat
vo prostorijata b-faza (opremena so BIG DUTCHMAN oprema) kade
{to ostanuvaat u{te 30-tina dena i otkako }e postignat te`ina od
25 kg, se prodavaat. Po razdeluvaweto od prasiwata, matoricite se
nosat vo propustili{te i procesot zapo~nuva od po~etok.
Angeleski ja vr{i nabavkata na hrana za potrebite na `ivotnite
vo farmata (vo vid na `itarki, mineralni komponenti i sli~no)
preku doma{ni snabduva~i, dodeka samata podgotovka ja vr{i vo
farmata.
„Temperaturata vo prasili{teto i b-fazata vo farmata se regulira so pomo{ na grejni plo~i, grejni lambi i infrared-grealki koi
se reguliraat so termostati koi ja odr`uvaat posakuvanata temperatura. Ventilacijata, koja e od osobeno zna~ewe vo proizvodstveniot proces, se obezbeduva so pomo{ na aksijalni ventilatori so
6-stepenska regulacija”, objasnuva Goran i za kraj dodava: „Na{ata
farma koristi stru~ni soveti od pove}e strani, upotrebuvame
softver za vodewe na mati~no stado (Porcitec 2011), spisanija (Pig
progress) i sli~no”.
Ventilacijata, koja e od osobeno zna~ewe vo
proizvodstveniot proces, se obezbeduva so
pomo{ na aksijalni ventilatori so 6-stepenska regulacija
Infrared lamba
JUNI 2011 | 31
CVE]ARSTVO Odgleduvawe na cve}iwa
100.000
cve}iwa na
eden dekar
N
Pi{uva: Stojan Lazarov
a periferijata na Ko~ani, semejstvoto Kocevi se zanimavaat so
odgleduvawe na cve}iwa. Vo svojot plastenik tie proizveduvaat 100.000 cve}iwa na povr{ina od eden dekar. Kiro Kocev
se zanimava so gradinarstvo i cve}arstvo u{te od detstvoto.
Foliite za proizvodstvo na ranogradinarski kulturi i cve}iwa opfa­
­}aat vkupno dva dekari povr{ina. Godinava, vo negoviot plastenik bea
proizvedeni 25.000 petunii, 25.000 inpatii, 25.000 tagetisi, 15.000 verbeni i 15.000 cve}iwa od sortata vinka.
Vo po~etokot na fevruari semeto se see vo saksii t.n. bonbonierki
i toa po edna semka vo sekoja saksija. Vo foliite, saksiite se ~uvaat na
temperatura od 18-20oC, koja se postignuva so zagrevawe so drva i toa vo
period od 24 ~asa. Pritoa, redovno se navodnuvaat so sistemot kapka po
kapka. Kon krajot na fevruari se vr{i rasaduvawe vo saksii polni so treset so golemina od 6h8 sm. Tresetot go nabavuvaat od Skopje, od firmata
„Evgeni”.
Po petnaesetina dena, cve}iwata se spremni za proda`ba. Spored Kocev, ovoj vid na biznis ovozmo`uva udobna egzistencija za ~etiri~leno
semejstvo. Toj vo idnina razmisluva za pro{iruvawe na povr{inite pod folii i zgolemuvawe na brojot i sortite na cve}iwa.
32 | MOJA ZEMJA
Osiguruvawe na primarnoto zemjodelsko proizvodstvo
Osiguruvaweto
spas od grad
Pi{uva: Marjan Kirovski
I
ovaa godina dr`avata go subvencionira osiguruvaweto na primarnoto zemjodelsko proizvodstvo
so 60% od visinata na premijata za osiguruvawe, odnosno samo za osiguruvawe od osnovnite
rizici.
Korisnici na subvencii mo`at da bidat zemjodelci koi
gi poseduvaat maksimalnite povr{ini po korisnik do 5ha
za lozovi i ovo{ni nasadi, do 2ha za gradinarski kulturi,
do 1ha za tutun, do 10ha za `itni kulturi i do 100 p~elni
semejstva.
„Predmet na osiguruvawe mo`at da bidat site zemjodelski kulturi vo neo`neana i neobrana sostojba. Osigurenite
opasnosti-rizici od osnovnata grupa se grad, po`ar i grom,
i dopolnitelnite rizici vo koi spa|aat proleten mraz,
poplava i luwa. Osiguruvaweto od dopolnitelni rizici
mo`e da se sklu~i samo ako prethodno se sklu~i osiguruvawe od osnovnite rizici”, velat od Vardar Osiguruvawe
Isto taka, od Vardar soop{tuvaat deka predmet na osiguruvawe mo`at da bidat i zdravi doma{ni `ivotni koi se
odgleduvaat vo soodvetni zoohigienski uslovi, pravilno se
iskoristuvaat i se do opredelena starost. Rizicite koi gi
osiguruvaat od ovaa kompanija se uginuvawe na `ivotnoto
poradi bolest ili nesre}en slu~aj i prinudno kolewe i
kolewe od nu`da.
„Vo osiguruvaweto ne se vklu~eni zaraznite bolesti koi
se suzbivaat so zakon (tuberkuloza, bruceloza, infektivna
anemija kaj kopitarite, ligavka i {ap, ~uma kaj sviwi, leukoza i dr.) Dodeka pak, vo nesre}en slu~aj spa|a ubivawe ili
uginuvawe na `ivotnoto od po`ar, udar od grom, eksplozija,
poplava, lizgawe i odronuvawe na teren, pregazuvawe od
vozila, me|usebno tepawe na `ivotnite, davewe vo voda,
udar od elektri~na struja, truewe so hemiski otrovi i dr”,
potenciraat od Vardar Osiguruvawe
Osiguruvaweto na zemjodelskite kulturi zapo~na od
april i trae do zavr{uvaweto na rekoltata, a izdavaweto
na potvrdite vo podra~nite edinici e do 30 avgust.
Spored kompanijata Vardar Osiguruvawe, najgolemata
opasnost od pojava na grad e vo letniot period. Ottamu
apeliraat deka poradi promenlivite vremenski uslovi,
zemjodelcite treba blagovremeno da gi osiguraat svoite
posevi.
„Naplatata na premijata se vr{i: 20% vo gotovo pri
sklu~uvaweto na polisata a ostanatoto po zavr{enata
rekolta, najdocna do 20 dekemvri od tekovnata godina. So
finansiskata podr{ka od strana na Vladata, osigurenikot
pla}a 20% vo gotovo pri sklu~uvaweto na polisata, 60%
u~estvuva Agencijata za finansiska podr{ka na zemjodelieto a ostanatite 20% osigurenikot gi pla}a do 20 dekemvri
od tekovnata godina”, istaknuvaat od kompanijata
Ovaa godina Dr`avata zapo~na da go subvencionira
i osiguruvaweto na p~eli pri {to korisnici na subvencii mo`at da bidat p~elari koi poseduvaat do100 p~elni
semejstva. Vo Vardar sumata na osiguruvawe (vrednosta)
na 1 p~elna ko{nica e 6.000den. a premijata 300 den. po
ko{nica.
JUNI 2011 | 33
Toplovodni ribnici
RIBARSTVONadnaslov
RUBRIKA
Odgleduvawe
na
krap
Pi{uva: prof. d-r Mi{o Hristovski, Irena Mandevska
R
ibata e eden od najstarite vidovi hrana {to gi koristi ~ovekot. Interesot na ~ovekot za koristewe na
ribite datira od najstarite vremiwa. Ribarstvoto
vo Makedonija kako tradicija bazira na lov na riba
okolu Ohridsko, Prespansko i Dojransko Ezero, kako i kaj pogolemite blata (mo~uri{ta) pokraj rekite. Iako ribolovot na
otvoreni vodi vo Makedonija ima dolga tradicija, akvakulturata odnosno proizvodstvoto na riba vo ribnici datira od
ponovo vreme. Imeno, prvite ribnici za proizvodstvo na riba
se izgradeni vo 60-tite godini, odnosno ribnikot „Bel Kamen” – Bitola za toplovodni i „Vrutok” za ladnovodni ribi.
Spored intenzitetot na eksploatacija, postojat tri vida
na toplovodni ribnici: ekstenzivni (500 kg/ha), poluintenzivni (800-1.500 kg/ha) i intenzivni (mali parceli 10.000 kg/
ha; kafezi 25-50 kg/ha recirkulacioni bazen~iwa 100 kg/m). Podelbata i osnovnite karakteristiki na trite sistemi baziraat
vrz gustinata na nasadot na ribi i na~inot na koj se obezbeduva
hrana za odgleduvanite ribi. Krapot, kako naj~esto odgleduvana
riba vo toplovodnite ribnici, e so golema adaptivnost kon
razli~ni uslovi na vodnata sredina, kako i so re~isi univerzalni naviki na ishrana.
IZGRADBA NA TOPLOVODNI RIBNICI ZA KRAP
Za izgradba na toplovoden ribnik za krap (za ekstenzivno,
intenzivno ili poluintenzivno proizvodstvo) osnovno e da se
isplanira koli~estvoto riba {to bi se proizveduvalo, vrz osnova na povr{inata {to ja imame na raspolagawe, kvalitetot i
koli~estvoto voda, konfiguracijata na terenot, pedolo{kiot
sostav vo odnos na strukturata i propustlivosta. Vodata vo
34 | MOJA ZEMJA
toplovodnite ribnici treba da gi ima minimum slednive karakteristiki:
sodr`ina na elementite vo mg/l toplovodni ribnici
temperatura vo ºS
0-28
proyirnost
delumno proyirni
kislorod
4-9
jaglerod dioksid
do 15
amonijak
do 0,8
fosfati
do 0,5
nitrati
do 10,0
solenost %
do 5,0
tvrdost ºdH
do 20,0
`elezo (vkupno)
do 1,0
`elezo (dvovalentno)
do 0,1
pH vrednost
7-8 (6,5-9,0)
Lokacijata za gradba na toplovodnite ribnici mora da ima
ramnomerno niveliran teren so pad kon objektite za ispu{tawe
na vodata od ribnicite, a ova barawe mora da bide zadovoleno
bidej}i vodata od ribnikot mora da bide totalno isprazneta.
Polnosistemnite ribici, pokraj prostoriite na mre­sti­
li{teto, gi imaat slednite kategorii na ribnici (ezera):
Mati~nik – odgleduvawe i ~uvawe na maticite (3%)
Mrestili{te – mrest na maticite (0,5%)
Rastili{te – odgleduvawe na mladi rip~iwa (3%)
Nadnaslov
Mladi~nici – odgleduvawe na podmladok (16%)
Odgleduvali{ta (tovili{ta) – odgleduvawe na konsumna
riba (75%)
Zimovnici – za zimuvawe na ribite (1,5%)
Nasipi - Najva`ni hidrotehni~ki objekti na ribnikot se
nasipite. Pri nivnata izgradba treba da se posveti najgolemo
vnimanie. Osnovnata namena na nasipite e da ja zadr`at vodata
vo ribnikot odnosno da ima {to pomalo proceduvawe na voda
niz niv.
Goleminata na nasipot zavisi od goleminata i namenata na
ribnikot. Visinata na nasipot treba da bide okolu 1 m nad optimalnoto nivo na voda vo ribnikot. [irinata na krunata treba
da bide dovolna za dvi`ewe na transportnite sredstva koi bi
se dvi`ele po nego. Kosite strani se pravat so kosina od 1:1,5
do 1:3.
Drugi pova`ni objekti {to go so~inuvaat ribnikot, pokraj
nasipite, se i dovodnite kanali. Tie slu`at za polnewe na ribnikot so voda i se dimenzioniraat spored goleminata na ribnikot, odnosno spored potrebnoto koli~estvo voda. Bo~nite
strani se pravat kosi (so pad 1:1), dodeka padot na dnoto treba
da bide 0,5-3‰.
Gradiwaci - Postojat vlezni i izlezni gradiwaci. Vleznite
slu`at za regulirawe na koli~estvoto voda za polnewe na ribnikot i za postavuvawe pre~ki za da ne vleze diva riba, dodeka
izleznite gradiwaci slu`at za ispu{tawe na vodata od ribnikot.
Odvodnite kanali – se gradat na najniskiot del na terenot,
a so dlabo~inata i padot mo`at da ja soberat celata voda od
izlezniot gradiwak.
Dnoto na ribnikot – e najva`no za produktivnosta, odnosno
za koli~estvoto na prirodna hrana vo ribnikot. Treba da bide
ramno, so pad kon izlovniot lovniot kanal i bez depresii kade
{to bi ostanuvale ribi.
Izlovniot lovniot kanal – se nao|a na 5-10 m od nasipot i
e za 50 cm ponizok od koj bilo del od ezeroto. Toj ima pad kon
izlezniot gradiwak so mo`nost da se ispu{ti celata voda od
ribnikot. Goleminata na izlovniot lovniot kanal (dol`ina i
{irina) se dimenzionira spored goleminata na ezeroto odnosno spored koli~estvoto na riba vo ezeroto.
Pokraj klasi~nite ribnici za krap, ovaa riba se odgleduva
vo kafezi i plasti~ni bazen~iwa (silosi). Tie se pravat od gotov materijal i se dimenzioniraat spored koli~estvoto riba
{to treba da se proizvede.
[email protected] NA KRAP
Prvata skala vo odgleduvawe na krapot e dobivawe na podmladok, odnosno mrestewe. Razmno`uvaweto na krapot mo`e
da se sprovede na tri na~ini: priroden mrest, polukontroliran mrest i kontroliran mrest. Za na{eto podnebje mrestot
po~nuva na 1050º ( zbirna temperatura po denovi) denovi koga
temperaturata na vodata e nad 16ºS, dodeka vremeto na inkubacija e 60-80º denovi. Sekoja `enka dava okolu 80.000 ikri na
kilogram, dodeka teoretski 100.000-1.500.000 edinki.
Priroden mrest na krapot – Bidej}i vo Makedonija nema
ve{ta~ko mrestili{te za krap, mresteweto na krapot se odviva
so priroden mrest. Prirodniot mrest mo`e da se vr{i vo golemi
i mali ezera (Dubi{ev sistem).
Polukontroliran mrest – Od prethodniot se razlikuva po
toa {to se hipofiziraat maticite.
Ve{ta~ki mrest – Se vr{i vo strogo kontrolirani uslovi
so hipofizirawe na maticite, a inkubacijata na ikrite se
odviva vo Zuger-aparati. Li~inkite se izvaluvaat za okolu 75
RUBRIKA
~asa. Za da se napravi dobar mrest i da se dobie kvaliteten podmladok, treba da se napravi dobra selekcija na matici. Maticite, spored nekoi avtori, se ~uvaat odvoeno (ma`jaci od `enki),
a spored drugi – zaedno vo Zuger-aparati
ODGLEDUVAWE NA KRAP
Odgleduvaweto na podmladok na krap go opfa}a periodot od
stadium na li~inka do ednogodi{en krap, a trae od proletta do
esenta istata godina. Po izvaluvaweto, li~inkite se stavaat
vo rastili{te so gustina 1-3 milioni li~inki na hektar, kade
{to se odgleduvaat 30-40 dena (1-1,5 g). Od rastili{teto se
prefrlaat vo mladi~nik so gustina 300.000-500.000 edinki na
hektar. Vo klasi~nite ribnici rastili{tata i mladi~nicite
se edna parcela, odnosno rip~iwata od li~inka do edna godina
ostanuvaat vo ista parcela.
Odgleduvaweto na konsumen krap se vr{i vo odgleduvali{ta
so razli~na golemina, zavisno od vidot na toplovodniot ribnik. Ekstenzivnite i poluintenzivnite ribnici se so razli~ni
golemini od 20 do 200 hektari. Vo niv naj~esto krapot se odgleduva vo polikultura, zaedno so amurot i tolstolobikot. Intenzivniot na~in na odgleduvawe e poraznoviden od ovie dva
na~ina i mo`e da se sretnat razli~ni golemini i tipovi na
odgleduvali{ta. Pokraj odgleduvaweto na mali parceli do dva
hektara, krapot na intenziven na~in se odgleduva vo kafezi i
plasti~ni bazen~iwa so razli~na golemina i recirkulacija na
vodata. Prednosta na ovoj tip na proizvodstvo e {to naj~esto se
vr{i vo zatvoren prostor (obi~no hala), kade {to imame postojana temperatura na vodata, postojan (reguliran) kvalitet na
vodata, golema gustina na ribite i nulta opasnost od predatori, paraziti i bolesti. Pod poribuvawe na ribnik se podrazbira vkupen broj na poribeni ekonomski korisni ribi, a se
izrazuva vo broj~ena ili
Mesec
dnevni koli~ini
te`inska vrednost po edna hrana vo %
inica povr{ina (ha/m2).
april
0,5
Za sostavuvawe na planot
za poribuvawe potrebno
maj
1,0-1,5
e da se znae biologijata
juni
2,0-2,5
na ribata, bonitetot na
juli
2,5-3,5
ribnikot, planiraniot
intenzitet na rast i
avgust
3,5-4,5
na~inot na odgleduvawe.
septemvri 2,5-1,5
Vrz osnova na iskustoktomvri
1,0-1,5
voto i znaeweto se pravi matemati~ki model
koj slu`i za poribuvawe na ribnikot. Modelot na poribuvawe na ribnikot treba da bide adekvaten na klimatskite,
hidrolo{kite i hidrohemiskite uslovi. So hranewe se po~nuva
koga temperaturata na vodata }e dostigne 15ºS. Potrebnite
koli~estva na dodatna hrana vo ribnicite za krap se dvi`i vo
slednite granici na dneven obrok, vo zavisnost od vkupnata
masa na ribi vo odgleduvali{teto.
Vo klasi~nite ribnici ribite se hranat prete`no so `itarki, dodeka vo kafezite i recirkulacionite sistemi so granuli.
LOV, ZIMUVAWE I TRANSPORT NA KRAP
Klasi~nite ribnici se lovat voobi~aeno kon krajot na oktomvri i po~etokot na noemvri. Pred da se po~ne so lov, vodata
od ezerata se ispu{ta, odnosno voda ostanuva samo vo izlovnite
kanali, kafezite i vo recirkulacionite sistemi. Tie se hranat isklu~itelno so granulirana hrana. Ribite se lovat so
povle~ni mre`i, ~ija dol`ina i visina odgovara na {irinata i
visinata na izlovniot kanal. Po lovot, ribite se prenesuvaat
vo zimovnici od kade {to se vr{i proda`bata.
JUNI 2011 | 35
VETERINA Za{tita od krle`i
Krle`ot – opasnost
{to demne
Pi{uva: d-r Jovana Stefanovska,
Fakultet za veterinarna medicina Skopje
P
roletta e vreme koga se se­­
}‌avame deka prirodata postoi, no i vreme koga se budat
insektite, vklu~uvaj}i gi i
krle`ite.
Krle`ite (ixodes ricinus) se ektoparaziti koi gi napa|aat site cica~i i ptici.
Tie se sostaveni od telo, ~etiri para
noze i usten aparat so koj cicaat krv. Se
razvivaat vo faza na jace, larva, ninfa i
adulten oblik. Site razvojni oblici, so
isklu~ok na jajcata, cicaat krv. Postojat
golem broj razli~ni vidovi na krle`i koi
mo`e da `iveat na eden ili pove}e vidovi
`ivotni. Nivnata va`nost e golema zatoa
{to pri cicaweto krv prenesuvaat golem
broj protozoi, bakterii i virusi, kako kaj
`ivotnite, taka i kaj lu|eto.
Postojat meki i tvrdi krle`i. Mekite
naj~esto `iveat vo nastambi, a tvrdite
vo visokite trevi i grmu{ki. Dokolku
se prisutni vo golem broj kaj doma{nite
`ivotni, osven toa {to gi prenesuvaat
gorenavedenite agensi, mo`e da predizvikaat i anemija, parezi, paralizi, pa duri
i smrt. @enkata mo`e da iscica i 4-5 ml
krv i da polo`i i pove}e od 100.000 jajca.
Klini~kata slika, isto taka, zavisi i od
toa koj infektiven agens go prenele na
`ivotnoto dodeka cicale krv.
Interesno e toa {to krle`ite mo`at
da pre`iveat mnogu godini i so malku
cicawe krv, a so toa pre`ivuvaat i infektivnite agensi {to tie gi prenesuvaat. Tie se rasprostraneti na celata
planeta i te{ko se kontroliraat zatoa
Prskaweto so
insekticidni sredstva
na pasi{tata i na
trevata mo`e da dovede
do uni{tuvawe na
vegetacijata i truewe
na `ivotnite. Po`elno
e visinata na trevata
da se odr`uva na
najnisko nivo, zatoa
{to topli i suvi uslovi
mo`e da dovedat do
nivno uni{tuvawe.
Pri tretirawe na
`ivotnite, potrebno e
insekticidnite rastvori
da se apliciraat na
celoto telo.
{to se nao|aat nasekade.
Prskaweto so insekticidni sredstva
na pasi{tata i trevata mo`e da dovede
do uni{tuvawe na vegetacijata i truewe
na `ivotnite. Po`elno e visinata na trevata da se odr`uva na najnisko nivo, zatoa
{to topli i suvi uslovi mo`e da dovedat
do nivno uni{tuvawe. Pri tretirawe na
`ivotnite, potrebno insekticidnite
rastvori da se apliciraat na celoto
telo.
Postojat i sredstva koi mo`e da se
apliciraat injekciono, da dejstvuvaat
protiv krle`ite i da go za{titat `ivotnoto vo odreden period, obi~no do eden
mesec. Kaj malite `ivotni najmnogu se
upotrebuvaat repelentni sredstva, koi
naneseni vo oblik na te~nost na vratot
go {titat `ivotnoto vo odreden period.
Kaj golemite `ivotni, isto taka, postojat
repelentni (puor-on) sredstva koi se posipuvaat na grbniot del od teloto i go
{titat `ivotnoto vo odreden period.
Lu|eto koi na sebe }e zabele`at krle`
koj ve}e navlegol vo potko`jeto, mo`e da
se obidat da go izvadat na toj na~in {to
}e go fatat {to poblisku do ko`ata i
ne`no, bez mnogu da go stiskaat, treba da
go povle~at nagore. Toa se pravi so pinceta ili so tenki gumeni rakavici, za da ne
se dojde vo kontakt so mo`nite infekti
vo krle`ot. Po`elno e krle`ot da se vidi
mikroskopski, za da se utvrdi dali mu se
izvadeni site delovi na usniot aparat.
Pogre{no e krle`ot da se posipuva so
petroleum, zejtin ili drugi rastvori, zatoa {to toa mo`e da predizvika pogolemo
ispu{tawe na plunka, a so toa i dopolnitelno osloboduvawe na infektivnite
agensi dokolku gi poseduva. Neophodno
e, vo konsultacija so infektolog, da se
napravi ispituvawe na Lajmska bolest ili
drugi endemski bolesti karakteristi~ni
za toj region. Pri pe{a~ewe vo priroda,
po`elno e nogavicite da se staveni vo visoki ~orapi, zatoa {to krle`ite naj~esto
napa|aat od trevata.
MEHANIZACIJA
Ma{ini za
vadewe kromid
Kombajn za vadewe kromid
Kombajn za vadewe na mlad kromid
Pi{uva: prof. d-r Dragi Tanevski,
Fakultet za zemjodelski nauki i hrana – Skopje
K
romidot spa|a vo specifi~nite gradinarski kulturi poradi barawata vo pogled na mehaniziranoto
vadewe na lukovicite. Procesot na vadewe na kromidot e tesno povrzan so su{eweto na lukovicite
i se~eweto na listovite i za ispolnuvawe na tie barawa
se primenuvaat razli~ni metodi za vadewe na lukovicite.
Izborot na ma{inite za vadewe na lukovicite zavisi od
na~inot na proizvodstvo (ramna povr{ina i lei-gredici).
Kromidot naj~esto se proizveduva od arpaxik, a vo uslovi
na navodnuvawe, kromidot mo`e da se proizveduva direktno od
seme ili rasad. Pribiraweto na kromidot po pravilo se vr{i
koga okolu 50% od rastenijata se polegnati. Vadeweto na kromidot pretstavuva poseben problem pri mehanizirano proizvodstvo na ovaa kultura. Poradi nedostigot od ma{ini, ovaa
rabotna operacija denes vo golem broj slu~ai se vr{i ra~no.
Postojnite re{enija na ovie ma{ini vo svetot sè u{te ne se
{iroko dostapni na na{ite proizvoditeli.
Mehaniziranoto vadewe na kromidot mo`e da se vr{i ednofazno, pri {to vo ist prood se vadi kromidot i se tovara vo
transportno sredstvo i dvofazno, koga izvadeniot kromid se
ostava vo lenti na parcelata kade {to se su{i, a potoa mehanizirano se tovara vo transportno sredstvo.
Dvofaznoto vadewe se izvr{uva vo dve fazi. Vo prvata faza,
so pomo{ na ma{ina-vada~ka se vadi kromidot i se ostava na
povr{inata na parcelata vo edna lenta so cel da se isu{i vo
traewe od 8 do 10 dena. Vo vtorata faza, so pomo{ na ma{ina,
se sobira od lentata i istovremeno se prosejuva po~vata, a potoa se tovara vo transportno sredstvo koe se dvi`i paralelno.
Nekoi ma{ini imaat stojali{ta na koi stojat rabotnicite i
ra~no gi oddeluvaat kamewata, krupnite grutki po~va, plevelite i drugite primesi.
Ma{inata za vadewe kromid ima zada~a da go vadi kromidot, da go ~isti od po~venite primesi i da go ostava vo edna
lenta na povr{inata na po~vata. Ma{inata e pogodna za rabota
na povr{ina so posev vo lenti so me|uredovo rastojanie od 25
do 30 cm i me|u lentite od 40 do 45 cm. Direktnoto vadewe so
koristewe na transporter – tovara~ e vozmo`no samo na lesni
po~vi, kade {to koli~estvoto na primesi vo izvadeniot kromid
e vo granicite na agrotehni~kite barawa. Ma{inata na predniot del se sostoi od dva potkopuva~ki ralnici koi se postaveni pod agol od 17º i se vrtat odnadvor kon vnatre. Osven ralnicite, ima i trkala za kopirawe, vertikalni diskovi koi slu`at za
se~ewe na plevelite i za ograni~uvawe na rabotnata {iro~ina,
transporter so ured za vibracija i odlo`uva~i na kromidot na
povr{inata na po~vata vo edna lenta.
Tehnolo{kiot proces na vadeweto na lukovicite se odviva
na sledniot na~in:
Potkopuva~kite diskovi, koi se konstruirani za rabota na
odredena dlabo~ina, ja potkopuvaat po~vata i zaedno so lukovicite ja predavaat na transporterot. Dvata vertikalni diskovi (no`evi) ja ograni~uvaat {iro~inata na lentata i gi potsekuvaat plevelite. Za vreme na pominuvaweto na lukovicite
preku vibracioniot transporter, del od po~vata se prosejuva,
a lukovicite se podigaat kon transporterot koj gi ostava na
po~vata vo lenta so {iro~ina od okolu 50 cm.
Po su{eweto od 10 do 14 dena lukovicite, so istata ma{ina,
povtorno se sobiraat od lentata. Vo ovoj slu~aj ma{inata za
vadewe lukovici e nadgradena so transporten tovara~. Procesot se odviva na sledniot na~in. Potkopuva~kite diskovi se
spu{taat na dlabo~ina, koja odgovara na slojot na izvadenite
lukovici. Zaedno so lukovicite, diskovite zafa}aat i del od
po~vata. Potoa materijalot odi na osnovniot i tovara~kiot
transporter kade se presejuva po~vata. O~istenite lukovici se
sipuvaat od transporterot vo transportnoto sredstvo koe {to
se dvi`i paralelno so ma{inata.
So ovaa ma{ina se postignuva okolu 100% vadewe na lukovicite so 0,8-1,3% povredi. Ma{inata se pridvi`uva so traktor i
pri brzina na dvi`ewe od 1,5 do 4 km/h postignuva realizacija
od 12 do 15 dekari za vreme od edna smena.
Spored na~inot na rabota i vidot na rabotnite organi,
kombajnite za vadewe kromid mo`at da bidat: potkopuva~ki,
kube~ki, so aktivni diskovi i pasivni no`evi, kako i so vertikalno potkopuva~ki diskovi.
JUNI 2011 | 37
FERTIRIGACIJA
Nedostig na
`elezo kaj
rastenijata
Nedostig na `elezo kaj domat
Pi{uvaat: prof. d-r Ordan ^ukaliev, doc. d-r Vjekoslav Tanaskovi}
@
elezoto e eden od najrasprostranetite elementi vo zemjinata kora. Spa|a vo grupata na mikro­
elementi, odnosno elementi koi se potrebni vo
pomali koli~estva. Interesno e deka iako vo
po~vata ima zna~ajni koli~estva na `elezo, a rastenijata
imaat potreba od mali koli~estva od ovoj element, sepak
nedostigot na `elezo e eden od naj~estite problemi vo
ishranata na rastenijata. Nedostigot na `elezo naj~esto ne
se javuva poradi nedostig na ovoj element vo po~vata, tuku
poradi negovata nedostapnost za rastenijata. @elezoto
naj~esto se nao|a vo kristalnata struktura na mineralite i
kako takvo e nedostapno za rastenijata. Isto taka, rastvorlivosta na oksidite na trivalentnoto `elezo e mnogu niska,
pa poradi toa iako vo po~vata ima `elezo, toa e nedostapno
za rastenijata. Problemot na dostapnosta na `elezoto u{te
pove}e se potencira kaj karbonatni i alkalni po~vi (pH nad
7,5) kaj koi koli~estvoto na rastvorlivo `elezo e minimalno.
Od seto ova se zaklu~uva deka nedostigot na `elezo e
rezultat na negovata nedostapnost za rastenijata i treba
da se o~ekuva kaj po~vi koi imaat alkalna reakcija i se bogati so karbonati, koi se mnogu ~esti kaj nas. Nedostigot na
`elezo se javuva skoro kaj site kulturi, a kako najosetlivi
se: ovo{kite, vinovata loza, leguminozite, sojata, p~enkata,
sirakot i domatite.
@elezoto ima zna~ajna uloga kaj rastenijata, a pred sè vo
formiraweto na hlorofilot. Poradi toa, kaj rastenijata so
nedostig na `elezo ima pomalku hlorofil. Simptomite na
nedostig na `elezo se hloroza (po`oltuvawe na listovite),
koja po pravilo se javuva na pomladite listovi (noviot porast). So ovaa hloroza mo`e da bide zafateno celoto rastenie ili, pak, da se javi samo na odredeni granki. Pritoa
nervite na listovite ja zadr`uvaat zelenata boja. Vo slu~aj
na pogolem nedostig na `elezo, listovite se skoro beli i
brzo uginuvaat. Nedostigot na `elezo negativno vlijae i
vrz razvojot na korenot i vo krajna linija vrz prinosite, koi
se namaluvaat. Poradi toa, potrebno e da se reagira navremeno so folijarna aplikacija na `elezo ili so dodavawe na
`elezo preku fertirigacija. Poradi faktot deka nedostigot
na `elezo e rezultat na negovata nedostapnost, treba da se
koristat lesno dostapni formi, pred sè, `elezo vo helatna
forma. Se prepora~uva |ubreto da se aplicira so vodata
za navodnuvawe i toa preku sistemot za mikronavodnuvawe,
bidej}i helatot vo po~vata, preku vodata koja mu e potrebna
na rastenieto za negov rast i razvitok, se dvi`i i se locira
vo korenoviot sistem, od kade {to se osloboduva hranliva
materija vo dostapna forma, koja mnogu lesno i efikasno se
usvojuva od rastenieto. Efikasnosta mu se namaluva na silno
kiseli i silno bazni po~vi, poradi {to kaj vakvite tipovi
po~va se prepora~uva folijarna aplikacija.
Vo prilog se dadeni preporakite za primena na te~noto
|ubre magni fer helat (helatno `elezo) od doma{niot proizvoditel „Alkaloid“.
Preku sistem kapka po kapka i so polevawe
Култура
Период на
аплицирање
Број на
апликации
4-5
апликации
на 10-14
дена
Дозирање l/1000 m2
со 1 апликација
Градинарски
култури
Почетно и
масовно
плодоносење
Полeделски
култури
Во тек на
вегетација
2
апликации
3-4 l ѓубре со
најмалку 3-4.000 л
вода
Овошни
култури и
винова лоза
Пораст на
плод-зрно
4
апликации
на 10-14
дена
9 l ѓубре со
најмалку 4.500 l вода
8 l ѓубре со
најмалку 4.000 l вода
Sporedba na simptomi na
nedostig na `elezo i noramelno ishranet list
Nedostig na `elezo kaj
jabolka (levo) i jagoda (desno)
Folijarna aplikacija
Култура
Период на
аплицирање
Градинарски
култури
Почетно и
масовно
плодоносење
Полeделски
култури
Во тек на
вегетација
2 апликации
200 ml ѓубре
со 100 l вода
Пораст на
плод-зрно
3-4
апликации
на 10-14
дена
300 мл ѓубре
со 100 л вода
Овошни
култури и
винова лоза
Број на
апликации
3-4
апликации
на 10-14
дена
Дозирање ml/1000
m2 со 1 апликација
300 ml ѓубре
со 100 l вода
Nedostig na `elezo kaj vinova loza
HEMOMAK PESTICIDI
tel: 043-212-552, 043-212-553, fah: 043-243-210
www.hemomakpesticidi.com.mk
e-mail:[email protected]
Download

МЛЕЧОТ НАЈИСПЛАТЛИВ