Barawe
za
dobivawe
dozvola
za
usoglasuvawe
so
operativen plan za instalacijata koja vr{i aktivnost od
Prilog 2 od Uredbata
Integrirano spre~uvawe i
kontrola na zagaduvaweto
Instalacija: @IVINARSKA FARMA "BILJANA PROMET"
s.Kadino, Ilinden
Јули, 2013
Vrz osnova na to~ka 17 od ~len 5, stav (1) i (2) od ~len 95 i stav (1) od
~len 134 od Zakonot za `ivotna sredina (Sl. Vesnik na RM
53/2005,81/2005 i 24/2007), @ivinarskata farma " Biljana Promet" , DOO
kako postoe~ka instalacija izgotvi Barawe za dobivawe dozvola za
usoglasuvawe so operativen plan. Soglasno Zakonot, `ivinarskite
farmi se instalacii koi treba da rabotat pod ISKZ (Integrirano
Spre~uvawe i Kontrola na Zagaduvaweto) re`imot. Spored Uredbata za
opredeluvawe na instalaciite za koi se izdava integrirana ekolo{ka
dozvola, odnosno dozvola za usoglasuvawe so operativen plan i
vremenskiot raspored za podnesuvawe barawe za dozvola za
usoglasuvawe so operativen plan (Sl. V. RM Br. 89/2005), tie spa|aat vo
grupata 6.6, Instalacii za intenzivno `ivinarstvo ili za sviwarstvo
so kapacitet od: (a) 5000 do 40.000 mesta za `ivina, Prilog 2, {to
pretstavuva barawe za dobivawe na B dozvola za usoglasuvawe so
operativen plan.
Izgotvil:
Qupka Gligorova, dipl. ing. po za{tita na `ivotnata sredina,
ISKZ ekspert
2
BARAWE ZA DOZVOLA ZA USOGLASUVAWE SO OPERATIVEN PLAN
[email protected]
I
OP[TI INFORMACII .......................................................................... 4
II
OPIS NA TEHNI^KITE AKTIVNOSTI ............................................... 5
III
UPRAVUVAWE I KONTROLA ............................................................. 22
IV
SUROVINI I POMO[NI MATERIJALI I ENERGII
UPOTREBENI ILI PROIZVEDENI VO INSTALACIJATA .......... 23
V
CVRST I TE^EN OTPAD ...................................................................... 30
VI
EMISII VO ATMOSFERATA ............................................................. 32
VII EMISII VO POVR[INSKI VODI I KANALIZACIJA .................. 34
VIII EMISII VO PO^VA ............................................................................. 36
IX ZEMJODELSKI I FARMERSKI AKTIVNOSTI................................ 37
X
BU^AVA, VIBRACII I NEJONIZIRA^KO ZRA^EWE .................... 40
XI TO^KI NA MONITORING NA EMISII I ZEMAWE PRIMEROCI. 41
XII OPERATIVEN PLAN ............................................................................. 42
XIII SPRE^UVAWE HAVARII I REAGIRAWE VO ITNI SLU^AI ....... 44
XIV REMEDIJACIJA, PRESTANOK SO RABOTA, POVTORNO
ZAPO^NUVAWE SO RABOTA I [email protected] PO PRESTANOK NA
AKTIVNOSTITE ................................................................................... 48
XV REZIME BEZ TEHNI^KI DETALI ...................................................... 48
XVI IZJAVA.......... . ....................................................................................... 56
3
I
OP[ TI INFORMACII
Ime na kompanijata 1
Praven status
Sopstvenost na
kompanijata
BILJANA - PROMET eksport - import DOO
Dru{tvo za proizvodstvo, trgovija i uslugi
Privatna
Sopstvenost na
zemji{teto
Privatna
Adresa na lokacijata
(i po{tenska adresa,
dokolku e razli~na od
pogore spomenatata)
s. Kadino
Op{tina Ilinden
Skopje
Broj na vraboteni
2
Ovlasten pretstavnik
Kategorija na industriski
aktivnosti koi se predmet
na baraweto 2
Biljana Vanevska
6. Drugi dejnosti
6.6 Instalacii za intenzivno `ivinarstvo
ili za sviwarstvo so kapacitet od:
(a) 5000 do 40 000 mesta za `ivina
Proektiran kapacitet
9 000
I.1 Vid na baraweto 3
Obele`ete go soodvetniot del
Nova instalacija
Postoe~ka instalacija
Zna~itelna izmena na postoe~ka
instalacija
Prestanok so rabota
X
I.2 Organ nadle`en za izdavawe na B-Integrirana ekolo{ka
dozvola
1
Kako {to e registrirano vo sudot, va`e~ka na denot na aplikacijata
Da se vneseat {ifrite na aktivnostite vo instalacijata spored Aneks 1 od ISKZ
uredbata (Sl. Vesnik 89/05 od 21 Oktomvri 2005). Dokolku instalacijata vklu~uva
pove}e aktivnosti koi se predmet na ISKZ, treba da se ozna~i{ifrata za sekoja
aktivnost. [ ifrite treba da bidat jasno odeleni edna od druga.
3
Ova barawe ne se odnesuva na transfer na dozvolata vo slu~aj na proda`ba na
instalacijata
2
4
Ime na edinicata na
lokalna samouprava
Op{tina Ilinden
Adresa
Telefon
ODGOVOR
Копија од судска регистрација, катастерски план и поседовни листови се
дадени во Прилог 1.
II
OPIS NA TEHNI^KITE AKTIVNOSTI
Opi{ete ja postrojkata, metodite, procesite, pomo{nite procesi,
sistemite za namaluvaweto i tretman na zagaduavweto i iskoristuvawe
na otpadot, postapkite za rabota na postrojkata, vklu~uvaj}i i kopii od
planovi, crte`i ili mapi, (terenski planovi i mapi na lokacijata,
dijagrami na postapkite za rabota).
ODGOVOR
VOVED
BILJANA - PROMET eksport - import DOOEL e firma koja e osnovana
kon krajot na 2002 godina kako Dru{tvo za proizvodstvo, trgovija i
uslugi. Spored prete`nata dejnost se raspredeluva vo Druga trgovija na
malo so hrana vo specijalizirani prodavnici (Kopija od sudska
registracija vo Prilog 1).
Zapo~nuvaj}i so odgleduvawe na 2000 koko{ki nesilki, kapacitetot na
ovaa relativno mlada farma postojano raste, taka da denes na farmata
se odgleduvaat 10 000 koko{ki nesilki. Vo momentot vo granicite na
instalacijata se nao|a edna hala za odgleduvawe na koko{ki i eden
objekt vo koj se smesteni drugi pomo{ni prostorii. Во продолжение е
дадена Dispozicija na objekti:
5
Диспозиција на објекти
Na okolu eden kilometar od halata za odgleduvawe na koko{ki, se
nao|a objekt za podgotovka na hranata.
6
Spored Uredbata za opredeluvawe na aktivnostite na instalaciite za
koi se izdava integrirana ekolo{ka dozvola odnosno dozvola za
usoglasuvawe so operativen plan i vremenski raspored za podnesuvawe
na barawe za dozvola za usoglasuvawe so operativen plan (Sl.V.
br.53/05) privatnata farma BILJANA PROMET vo s.Kadino ima obvrska
da podnese barawe za B - dozvola za usoglasuvawe so operativen plan
kako instalacija koja spa|a vo Prilog 2 od gorenavedenata uredba aktivnost 6.6 Instalacii za intenzivno `ivinarstvo ili za sviwarstvo
so kapacitet od: (a) 5000 do 40 000 mesta za `ivina.
DETALEN OPIS NA INSTALACIJATA
Farmata BILJANA PROMET e locirana na jug od glavniot grad Skopje,
vo atarot na s. Kadino, op{tina Ilinden. (Prilog 1 - Katastarski plan
na parcelata.
Farmata se nao|a na K.Parcela br. 501/2 K.O. Kadino i e so povr{ina od
1240 m2 von grade`na zona. Terenot e ramen. Do parcelata vodi
pristapen pat koj se otklonuva od lokaniot pat. Lokacijata se
obezbeduva so potrebnata infrastruktura so {to vo potpolnost }e se
zadovolat potrebite za nepre~eno funkcionirawe na site aktivnosti
za koi e namenet objektot. Vo situacionoto re{enie(del od proektot)
prika`ana e polo`bata na objektite. Na povr{inata na farmata se
nao|aat objektot za odgleduvawe na koko{ki kako i pomo{nite objekti,
a ostanatiot del otpa|a na vnatre{ni soobra}ajnici, platoa i zeleni
povr{ini. Во продолжение е дадена Satelitska snimka na farmata za
odgleduvawe na koko{ki nesilki). Na satelitskata snimka ne e
prika`an noviot objekt so pomo{ni prostorii, bidej}i toa e objekt od
ponov datum, a snimkite se napraveni porano. Satelitskata snimka e
dobiena so pomo{ na programot Google Earth.
Сателитска снимка на фармата
Vo ramkite na Farmata za odgleduvawe na koko{ki neselki, pokraj
objektot za odgleduvawe na koko{ki nesilki, se nao|a и objekt кој
опфаќа помошни простории:
7
-
kancelarija
sanitaren jazol
magacin
prostor za repromaterijali
sortirnica za jajca
garderoba
kujna
Halata za odgleduvawe na koko{ki e relativno nova gradba, izgradena
e vo 2002 godina, i od toga{ postojano se opremuva i dograduva. Vo
naredniot period istata }e bide oblo`ena so soodvetna fasada pri
{to }e se podobrat uslovite za odgleduvawe na koko{kite i }e se
zgolemi energetskata efikasnost. Noviot objekt koj se finalizira se
gradi i opremuva po site standardi i zakoni i istiot }e po~ne so
funkcionirawe pred da se podnese baraweto za dozvolata.
Granicite na instalacijata se jasni i mo`at da se vidat na kopijata od
posedovniot list i kopijata od katastarskiot plan koi se dadeni vo
Prilog 1.
Vo prodol`enie na izlagaweto }e se dade detalen opis na grade`nite
objekti locirani na farmata.
[email protected] OBJEKTI
Dezobariera
Na vlezot na farmata e postavena dezobariera koja slu`i za
dezinfekcija na licata i vozilata koi vleguvat vo krugot na farmata.
Samata dezobariera e so standardni dimenzii i koristi standardni
dezinfekcioni sredstva, a se so cel zadovoluvawe na dezinfekcionite
normativi.
Objekt so pomo{ni prostorii
Objektot e nova prizemna gradba vo ~ij sklop spa|aat slednive
prostorii:
-
kancelarija
sanitaren jazol
magacin za jajca
prostor za repromaterijali
sortirnica za jajca
garderoba
kujna
Postavenost na prostoriite во објектот е дадена во продолжение:
8
Објект со помошни простории
Ovoj objekt ima okolu 82 m2, izgraden e kako tvrda gradba i vo nego se
nao|aat gorenavedenite prostorii koi se neophodni za funkcionirawe
na farmata.
Kancelarijata ima namena za vr{ewe na site administrativni raboti.
Ima okolu 9 m2.
Vo ramkite na pomo{niot objekt se nao|a i sanitaren ~vor, garderoba i
kujna za potrebite na vrabotenite.
Magacinot se koristi za privremeno ~uvawe na jajcata do nivnata
isporaka do kupuva~ite.
Prostorijata za repromaterijali ima namena za ~uvawe na alat,
repromaterijali i sredstva za dezinfekcija i deratizacija.
Sortirnica za jajca e prostorija vo koja se nao|a opremata za sortirawe
na jajcata. Tamu pokraj sortiraweto se vr{i i pakuvawe na jajcata.
Na sl. 1 e daden Objektot so pomo{ni prostorii.
9
Slika 1
Objekt za podgotovka na hranata
Vo blizina na instalacijata na okolu 1 km oddale~enost se nao|a i
objekt za podgotovka na hrana za koko{kite.
Instalacijata podgotvuva hrana za sopstveni potrebi i toa okolu 1.2
toni dnevno. Hranata se podgotvuva po soodvetna receptura koja zavisi
od vidot i namenata na koko{kite.
Podgotovkata na hranata se vr{i vo zatvoren sistem poradi {to
emisiite na pra{ina vo vozduhot se svedeni na minimum.
Proektot za objektot za podgotovka na hranata. Glaven proekt за
Izgradba na pomo{en objekt e daden vo Prilog 2.
Prostorijata za podgotovka na hranata e del od prizemen objekt koj vo
svojot sostav ima i prostorija za parkirawe na zemjodelski ma{ini,
kako i prostorija za skladirawe na zemjodelski povr{ini (ambar za
hrana za `ivinata), a na potkrovjeto se skladira samo seno.
Konstruktivniot sistem e skelet so armirano - betonski stolbovi i
gredi, odnosno serkla`i i tavanska odnosno me|ukatna konstrukcija
izvedena od monta fert sistem. Yidovite se izvedeni od blokovi so
dimenzii 40/20/25.
Krovot se izveduva od drvena rezana gra|a na koja se postavuva kroven
pokriva~ od pocinkovan lim vrz prethodno postaveni letvi.
Yidovite kako i plafonot se malterisani i oboeni so varovo mleko.
Podot se izveduva od betonska podloga postavena vrz pesok.
Fasadata e malterisana i {pricana so varovo mleko i bel kamen.
Prozorite i vratite se izvedeni kombinirano od metalni profili i
drvo.
10
Bidej}i e pomo{en objekt od instalacii ima samo elektroinstalacija
koja e izvedena vo sklad so propisite za izvedba na ovoj vid na
instalacija.
Objekt za odgleduvawe na koko{ki nesilki
Objektot za odgleduvawe koko{ki nesilki e izgraden vo 2002 godina od
koga postojano se usovr{uva. Postoi tehni~ka dokumentacija za objektot
- istata }e bide del od Prilog 3.
Dimenziite na objektot iznesuvaat:
-
Dol`ina: 31,60 m
[ iro~ina 8,60 m
Viso~ina od 3,20 m (od podot do dolnata ivica )
Od konstruktiven aspekt objektot e izveden kako skeleten sistem od AB
gredi i stolbovi.
Tavanskata konstrukcija e proektirana kako polumonta`na i e od tipot
fert gredi~ki i monta blokovi.
Nadvore{nite i vnatre{nite yidovi na objektot se izyidani so blok
tula. Obrabotkata na vnatre{nite yidovi i plafonite e izvedena so
malter vo dva sloja i kre~ewe vo boja po izbor na investitorot.
Krovot na objektot e dvovoden, krovnata konstrukcija e od drvena gra|a,
a krovniot pokriva~ od }eramidi so letvi.
Prozorite i vleznata vrata se predvideni da bidat izvedeni metalni
profili, zastakleni so staklo. Fasadata na objektot se predviduva da
se izvede od tipot na prskani fasadi vo boja po izbor na investitorot.
Na ~elnata strana na objektite se nao|a glavna vrata, koja slu`i za
vseluvawe, odnosno iseluvawe na koko{kite po zavr{eniot ciklus na
nesewe.
Vo objektite e izvedena elektri~na i vodovodna instalacija, so
priklu~oci za snabduvawe so elektri~na struja i voda.
Objektite so elektri~na struja se snabduvaat od mre`ata na EVN, preku
soodvetno izvedeni priklu~oci.
Objektitot se snabduva so voda od sopstven bunar.
Vo kompleksot i negovata neposredna blizina nema objekti koi se
za{titeni kako nacionalno i kulturno bogatstvo, nitu retki i
za{titeni rastitelni i `ivotinski vidovi.
11
Opremata za odgleduvawe na koko{kite nesilki e instalirana vo 2005
godina, a proizvoditel e kompanijata SALMET - Germanija,
specijalizirana kompanija za opremuvawe na `ivinarski farmi.
Vo neposredna blizina na objektot za odgleduvawe na `ivinata postoi
i ~eli~en silos za priem i ~uvawe na hranata za koko{kite.
Na sl. 2 e daden objektot za odgleduvawe na koko{ki i jasno se vidlivi
i ventilacionite otvori koi slu`at za ventilacija na prostorot za
odgleduvawe na `ivina. Isto taka na slikata e ozna~en i izgledot na
eden ventilator.Na sekoe nivo ima po {est ventilatori, me|utoa se
vklu~uvaat vo zavisnost od potrebite na farmata.
Slika 2
PROCESI I TEHNOLOGIJA
PROCESI
Osnoven proces na instalacijata pretstavuva odgleduvaweto na
koko{ki nesilki za proizvodstvo na konzumni jajca.
Pokraj ova, kako zaokru`uvawe na proizvodniot proces
instalacijata, se odvivaat i nekolku sporedni procesi, i toa:
•
na
Sortirawe i pakuvawe na konzumnite jajca, nameneti za ishrana na
lu|eto i
12
•
Proizvodstvo na hrana nameneta za sopstveni potrebi.
Vo продолжение се dadenи tehnolo{kи и функционални шеми
procesot.
na
FUNKCIONALNA [EMA NA INSTALACIJATA
DOBITO^NA HRANA
VODA
LEKOVI
FARMA ZA ODGLEDUVAWE
NA KOKO[KI NESILKI
\UBRIVO
UMRENI PTICI
KONZUMNI JAJCA
PODLO[KI ZA JAJCA
SORTIRNICA
KARTONSKI KUTII
ISPORAKA NA JAJCA
[EMA
NA TEHNOLO[KA POSTAPKA ZA SORTIRAWE NA JAJCA
FARMA ZA KOKO[KI
NESILKI
PRIEM NA JAJCA
SORTIRAWE
NA JAJCA
POEDINE^NO PAKUVAWE
NA JAJCA VO VLO[KI
ZBIRNO PAKUVAWE
VO KARTONSKI KUTII
PRIVREMENO ^UVAWE
ISPORAKA NA JAJCA
13
[EMA
NA TEHNOLO[KA POSTAPKA ZA ODGLEDUVAWE NA KOKO[KI NESILKI
ZEMJODELSKI
POVR[INI
TRAKTORI
JARKI
HRANA
\UBRIVO
OBJEKT ZA ODGLEDUVAWE NA
KOKO[KI NESILKI
PERIOD OD 12-14 MESECI
VODA
LEKOVI
KONZUMNI JAJCA
SORTIRNICA
TEHNOLOGIJA
Tehnolo{ko re{enie na odgleduvawe na koko{ki nesilki
Izbranoto tehnolo{ko re{enie na odgleduvawe na koko{ki nesilki,
koe e primeneto vo farmata na operatorot e tn. kafezen sistem na
odgleduvawe, po principot site vnatre-site nadvor.
Bateriskiot sitem na odgleduvawe na koko{ki nesilki, za
proizvodstvo na konzumni jajca, vo kafezi, e poznat i se primenuva vo
golem broj `ivinarski farmi vo Republika Makedonija.
Prednosti vo odnos na podniot sistem na odgleduvawe se:
-
Podobro iskoristuvawe na prostorot za 4-5 pati,
Koko{kite nesilki se pod postojan nadzor i kontrola na
nosivosta,
Podobri mo`nosti za postojana i stroga selekcija, bez
voznemiruvawe na ostanitete koko{ki,
Nema mo`nost za borba me|u koko{kite za hrana, kanibalizam i
sl.
Anga`iraweto na operaterite vo objektite e pomalo,
Postoi mo`nost za mehanizirawe na procesot,
Namalen rizik od bolesti preku kontakt so drugi dopirni
povr{ini.
Pokraj toa, one~istuvaweto na jajcata e pomalo, koko{kite ne patat od
vnatre{ni paraziti i ekoparaziti, potro{uva~kata na hrana e pomala i
ne e potrebna prostirka.
Bateriskiot sistem so koristewe na kafezi ima i svoi nedostatoci,
koi se sostojat od slednoto:
-
Visoka vrednost na investicionite vlo`uvawa i tro{ocite za
odr`uvawe,
Koko{kite mora da imaat celosno izbalansiran obrok.
14
So definiranata tehnologija na odgleduvawe, koko{kite nesilki
ostanuvaat vo objektite vo prosek od 12-14 meseci, posle koj period se
vr{i iseluvawe na jatoto, bidej}i pove}e nema ekonomsko opravduvawe
za nivno ponatamo{no odgleduvawe (se tro{i skoro ista koli~ina na
hrana, a procentot na nesewe opa|a). Ovie koko{ki ponatamu se
prodavaat na klanici.
Koko{kite nesilki se smesteni vo kafezi, eta`no postaveni na
konstrukcijata na tn. baterii, po dol`inata na objektite.
Pokraj kafezite, na nose~kata konstrukcija na bateriite, instalirani
se i drugi delovi od oprema, vo funkcija na odgleduvawe na koko{kite
nesilki, koi prestavuvaat edna tehnolo{ka celina.
Spored toa, objektot za odgleduvawe na koko{ki nesilki instalirana e
slednata oprema:
-
3 baterii so tri eta`i i lanci za dobito~na hrana so edno glavno
avtomatsko upravuvawe,
Lanci za transportirawe na dobito~nata hrana od silosite (}e
bide instalirana vo idnina),
Cevki so postaveni pipci za piewe,
Lenti za sobirawe na |ubrivoto i pol`avesti transporteri
postaveni popre~no na lentite za odveduvawe nadvor od objektot
Presek na opremata koja se koristi za odgleduvawe na `ivina e daden
vo продолжение.
PRESEK A-A NA OBJEKT ZA ODGLEDUVAWE NA KOKO[KI NESILKI
Ventilator
Ventilator
Prozor
Prozor
Baterija
so 3 eta`i
Skreper
za |ubre
Hraneweto i poeweto na `ivinata e poluavtomatski, preku posebno
instalirani sistemi za dotur na hrana i voda.
Odr`uvaweto na mikro klimata (temperatura i vla`nost) vo objektite
se vr{i so instalirani sistemi za provetruvawe.
Koko{kite, koi se odgleduvaat na farmata se od rasata ISABROWN
ИDEKALP (beli i kafeavi).
15
Kako op{ti preporaki vo odgleduvaweto na `ivinata, dadeni od strana
na proizvoditelot na repromaterijalot, a koi se primenuvaat od strana
na Operatorot, se odnesuvaat na slednoto:
- Dnevna kontrola (proverka edna{ na den):
-
zdravstven status na `ivinata,
ventilacijata,
osvetluvaweto,
temperaturata,
konzumiraweto na hrana i voda,
smrtnosta
- Isporaka na voda:
-
redovna kontrola na vodata
- Kvalitet na jajcata:
Koko{kite proizveduvaat jajca so odli~en kvalitet, no za niven
odr`liv kvalitet, potrebna e kontrola na slednoto:
-
Sobirawe na jajcata sekoj den,
Skladirawe na jajcata na temperatura od 5 i 150S i relativna
vla`nost od 80-85%
Tehnolo{ka postapka za odgleduvawe na koko{ki nesilki
Tehnolo{kata postapka na odgleduvawe na koko{ki nesilki opfa}a
pove}e tehnolo{ki fazi, i toa:
-
Vseluvawe na `ivinata vo objektite za odgleduvawe,
Hranewe i poewe na `ivinata,
Za{tita na jatoto,
Manipulacija na jajcata vo objektite za odgleduvawe,
Iz|ubruvawe,
Postapka so umrenata `ivina,
Praznewe na objektite za odgleduvawe (iseluvawe na `ivinata),
Priprema na objektite za odgleduvawe za novo vseluvawe.
Vseluvawe na `ivinata vo objektite za odgleduvawe
Vseluvaweto na `ivinata vo objektite za odgleduvawe (polnewe na
objektite) i nivnoto iznesuvawe, po zavr{eniot ciklus na nesewe jajca,
se vr{i po principot site vnatre-site nadvor.
Toa zna~i vseluvawe na `ivinata (celo jato) vo odnapred pripremen
objekt za vseluvawe (mehani~ki is~isten, izmien i dezinficiran), vo
{to e mo`no pokus vremenski period.
16
Vo objektite se vseluvaat {esnaeset nedelni piliwa, odnosno jarki,
koi se nabavuvaat od drugi dobavuva~i.
Voziloto so jarkite, so zadniot del se postavuva na vlezot vo objektot,
pri {to rabotnicite gi rastovaraat plasti~nite transportni kafezi i
gi rasporeduvaat po kafezite, vo odnapred definiran broj.
Po celosnoto vseluvawe na `ivinata vo objektot, odnosno polneweto na
kafezite, se aktiviraat sistemite za hranewe i poewe, a pred toa i
sistemot za ventilacija i klimatizacija (osobeno vo letniot period).
Hranewe i poewe na koko{kite nesilki
Hraneweto
na
`ivinata
vo
objektite
za
odgleduvawe
poluavtomatizirano, so mo`nost na regulacija za dotur na hranata.
e
Hranata, od silosite za hrana, vo idnina }e se transportira preku
posebni liniski sistemi, koi }e se instaliraat na celosnata sistemska
aparatura (baterija) na kafezite, do hranilkite za hranewe na
`ivinata.
Na toj na~in hraneweto mo`e da se programira, odnosno da se dotura
onolku hrana, kolku {to e predvidenata koli~ina na hrana za
zadovoluvawe na dnevnite potrebi na `ivinata.
Spored utvrdenite normativi za ishrana na `ivinata, dnevnata
koli~ina na hrana iznesuva od 110 do 120g/koko{ka.
Hranata za `ivinata se proizveduva vo objektot za proizvodstvo na
hrana, lociran vo stopanskiot krug na farmata za odgleduvawe na
koko{ki nesilki.
[ to se odnesuva do koli~inite na voda za poewe na `ivinata, dnevnata
koli~ina na voda iznesuva od 150 do 200ml/koko{ka, vo zimskiot
period, a vo letniot period se dvi`i do 300ml/koko{ka.
Za zadovoluvawe na utvrdenite normativi za ishrana na `ivinata, se
koristat slednite surovini:
-
Koncentrat za ishrana na koko{ki nesilki, sostaven spored
posebna receptura
Vitaminski dodatok, odnosno kompleks od vitamini nameneti za
ishrana na `ivinata,
Drugi aditivi.
Za{tita na jatoto
Za{titata na jatoto se vr{i preku vakcinirawe, koe e izvedeno kako
antagonizam na ~uma, bronhitis i sindrom na pad na nosivosta na jajca,
tn. EDS, so:
17
-
Rasprskuvawe vo vozduhot,
So vnesuvawe preku vodata i
So avtomatski ubod, so injektirawe
Za{titata se vr{i redovno, spored utvrdena {ema ili povremeno
spored potrebite, od strana na stru~no lice, koe zavr{ilo soodvetna
obuka za za{tita na `ivinata.
Manipulacija na jajcata vo objektite za odgleduvawe
Spored definiranata tehnologija, brojot na sneseni jajca po koko{ka,
odnosno % na nesewe, se dvi`i spored starosta na koko{kite i
iznesuva:
-
1,1 jajce po koko{ka (jarka) od 19 nedeli (po~etokot na nesewe), so
nesivost od 15%,
51,5 jajca (kumulativno) po koko{ka od 28 nedeli, so nesivost od
93%, {to prestavuva maksimalno postignuvawe i
221,7 jajca (kumulativno) po koko{ka od 56 nedeli, so nesivost od
78,8%, prifaten period za odgelduvawe na farmata za koko{ki
nesilki na Operatorot.
Snesenite jajca izleguvaat na prednata strana od sekoj kafez i ra~no se
nosat vo sobirniot centar.
Iz|ubruvawe
Iz|ubruvaweto se vr{i vo opredeleni vremenski intervali so pomo{ na
tn. skreperi. \ ubrivoto so pomo{ na skreperite se sobira (povlekuva)
od kanalite, postaveni dol` bateriite (pod sekoja baterija se nao|a
kanal za sobirawe na |ubrivoto, koe po sloboden pad pa|a od kafezite)
i se sobira vo jama izgradena za taa namena.
Jamata e izgradena od armiran beton, so nepropuslivo dno i yidovi i e
locirana na mesto kade ima minimalna mo`nost za zagaduvawe na
vodata i prenos na bolesti do najbliskite objekti.
Edna{ nedelno |ubrivoto se crpi od jamata so pomo{ na traktori so
cisterna i potoa se raznesuva na zemjodelski povr{ini koi imaat
potreba od na|ubruvawe so takov vid na |ubrivo. Na slikata vo
prodol`enie e daden traktorot so koj se crpi |ubrivoto od jamite:
18
Vo soglasnost so normativite za ishrana na koko{kite nesilki (dnevna
propi{ana koli~ina na hrana po koko{ka), se dobivaat i pokazateli za
koli~inata na koko{kino |ubrivo.
Operatorot na lokacijata naj~esto ima po 8000 koko{ki.Toa zna~i, ako
potro{uva~kata na hrana po koko{ka iznesuva vo prosek 112 g/dnevno,
vkupnata potro{ena koli~ina na hrana na den iznesuva: 8.000 koko{ki h
0,112 kg = 896 kg, odnosno pribli`no 0.9 t dnevno.
Od druga strana, op{to prifatenite normi kaj `ivinarskite farmi za
odnosot na hrana i |ubrivo iznesuvaat 1,0 t hrana : 0,70 t |ubrivo, ili
potre{enite 896 kg hrana na den, produciraat 627 kg |ubrivo na den,
odnosno okolu 285 t |ubrivo godi{no (627 kg h 365 dena = 228 855 kg =
228t/godi{no).
Koko{kinoto |ubrivo se koristi како природно ѓубриво за подобрување
на квалитетот на zemjodelskite povr{inи за сопствени потреби и доколку
има потреба повремено се предава на други корисници со
претходносклучени договори.
Farmata Biljana Promet poseduva okolu 8000m2 obrabotlivo zemji{te,
rasporedeno na pove}e parceli i lokacii (Prilog 1 Imotni listovi).
Postapka so umrenata `ivina
Vo procesot na odgleduvawe se javuva odreden procent na umrena
`ivina, voglavno poradi tehnolo{ka smrtnost (vo celiot period na
odgleduvawe, prose~no umiraat okolu 0,1% ptici).
Vo objektite za odgleduvawe, sekojdnevno se vr{i kontrola na umrena
`ivina, a umrenite ptici se iznesuvaat nadvor od objektot, vo posebna
vre}a od kade se prevzema od JKP Ilinden. Na toj na~in se eliminira
sekakva mo`nost za zagaduvawe na po~vata i podzemnite vodi.
Praznewe na objektite za odgleduvawe (iseluvawe na `ivinata),
Prazneweto na objektite za odgleduvawe na koko{ki nesilki, odnosno
iseluvaweto na `ivinata, kako {to be{e ka`ano se vr{i po principot
site vnatre-site nadvor.
Terminot za iseluvawe na koko{kite vo prv red zavisi od procentot na
nesivost, pri {to nesivosta opa|a so starosta na koko{kite i
ekonomskata opravdanost za odgleduvawe na koko{kite doa|a vo
pra{awe (tro{ocite za odgleduvawe ne mo`at da se pokrijat vo odnos
na prihodite od proizvodstvoto na jajca).
Od strana na Operatorot prifatlivo e iseluvawe na koko{kite posle
56-tata nedela (period na odgleduvawe od 12 do 14 meseci), so nesivost
od 78,8%.
19
Terminot na iseluvawe na koko{kite zavisi i od spremnosta za
vseluvawe na novo jato jarki, koi treba da se nabavat od druga farma.
Vo sekoj slu~aj, mora da se vodi smetka za dobra popolnetost na
objektite za odgleduvawe na koko{ki nesilki.
Priprema na objektite za odgleduvawe za novo vseluvawe
Po iseluvaweto na jatoto, objektite se pripremaat za novo vseluvawe,
pri {to se izveduvaat pove}e aktivnosti, i toa:
•
•
•
mehani~ko ~istewe na opremata, podovite, sidovite i drugite
delovi od objektite (vrati, prozori itn.),
dezinfekcija na site delovi od opremata i objektot (podovi, sidovi
itn.), so rasprskuvawe so pumpi
varosuvawe na vnatre{nite sidovi.
Na farmata BILJANA PROMET se praktikuva suvo ~istewe na objektite
pri {to se izbegnuva sozdavaweto na otpadna voda koja bi bila
potencijalna opasnost za zagaduvawe na `ivotnata sredina.
Eden turnus obi~no trae od 12 do 14 meseci.
Tehnolo{ko re{enie za sortirawe i pakuvawe na jajca
Vo sobirniot centar (sortirnica) koj e del od pomo{niot objekt se vr{i
sortirawe, pakuvawe i vremeno ~uvawe na jajcata.
Jajcata, nameneti za konzumacija se pakuvaat i skladiraat vo magacinot
za jajca, ili vedna{ se utovaraat vo vozila za nivna distribucija.
Tehnolo{ka postapka za sortirawe i pakuvawe na jajca
Sortiraweto i pakuvaweto na jajcata ne e avtomatizirano pri {to
prisustvoto na ~ovekot e neophodno.
Vrz osnova na odredbite od Pravilnikot za kvalitetot na jajcata i
proizvodite od jajca, jajcata se grupiraat vo следниве класи:
-
Jajca од класа А
Јајца од класа Б
Procesot na sortirawe i pakuvawe na jajcata se odviva vo pove}e fazi
i toa:
-
Priem na jajcata vo sobirniot centar,
Merewe na te`inata na jajcata,
Pakuvawe na jajcata vo poedine~ni vlo{ki,
Pakuvawe na vlo{kite so jajca vo kartonski kutii i
Skladirawe na jajcata i
20
-
Ekspedicija (isporaka) na jajcata
Jajcata, vo sobirniot centar doa|aat postaveni na картнски vlo{ki za
jajca, od koi ra~no se vadat i se postavuvaat na linijata za sortirawe
na jajca.
Jajcata se pakuvaat vo standardni vlo{ki od po 30 jajca.
Vlo{kite so jajca se pakuvaat vo kartonski kutii, a potoa se nosat vo
magacinot za privremeno ~uvawe, do momentot na isporaka.
Јајцата се во 4 класи:
- XL – над 73г
- L – 63 – 73г
- M – 53 – 63г
- S – под 53г
Tehnolo{ko re{enie za proizvodstvo na hrana
Izbranata tehnologija za proizvodstvo na dobito~na hrana se ocenuva
kako sovremena bidej}i ovozmo`uva da se so~uvaat prirodnite
karakteristiki na upotrebenite surovini (boja, miris i vkus), a voedno
koli~inite na hranlivi sostojki i aditivi, sodr`ani vo gotovata hrana,
da odgovaraat na potrebite na oddelni vidovi i kategorii na `ivotni i
da bidat potvrdeni so specifikacijata na proizvodot.
Tehnologijata na proizvodstvo na dobito~na hrana e poznata i
primeneta vo pogolem broj na farmi, a se bazira na usitnuvawe na
zrnesti surovini i nivno me{awe, pri {to zaradi zadovoluvawe na site
hranlivi i za{titni potrebi vo ishranata na `ivotnite, se dodavaat i
drugi sostojki, kako {to se vitamini, amino kiselini, masnotii i dr.
Tehnolo{ka postapka za proizvodstvo na hrana
Proizvodstvoto na hrana e diskontinuiran proces, koj se odviva vo
pove}e fazi i toa:
-
Priem i skladirawe na surovinite (zrnesti, pra{kasti),
Usitnuvawe na zrnestite surovini,
Manipulacija na usitnetite surovini,
Merewe na sostojkite,
Ra~no dodavawe na sostojki vo mikrokoli~ini,
Me{awe na sostojkite,
Transportirawe do silosot za hrana.
Zrnestite surovini, obi~no doa|aat vo refuzna sostojba i se smestuvaat
vo silosot za surovina.
Zrnestite surovini se merat i doziraat spored odnapred utvrdena
receptura, a potoa se usitnuvaat (melat).
21
Ostanatite sostojki, koi se sodr`ani vo mikrokoli~ini, (za odreden
tip na hrana) ra~no se dodavaat vo me{alkata.
Na sl. 3 e dadeno kako izgleda melnicata za hrana.
Slika 3
III
UPRAVUVAWE I KONTROLA
Prilo`ete organizacioni {emi i drugi relevantni podatoci. Osobeno
da se navede liceto odgovorno za pra{awata od `ivotnata sredina.
ODGOVOR
Politika na firmata vo odnos na za{titata na `ivotnata sredina
Farmata Biljana Promet e firma koja e celosno posvetena na za{titata
na `ivotnata sredina i gi prevzema site neophodni aktivnosti za da go
postigne toa.
Nejzinata glavna aktivnost - odgleduvawe na koko{ki nesilki ja
sproveduva na na~in koj osiguruva za{tita na `ivotnata sredina i koj e
vo soglasnost so site soodvetni zakonski regulativi i dobri praktiki
od taa oblast.
Firmata se stremi kontinuirano da gi podobruva svoite performansi
vo odnos na za{titata na `ivotnata sredina i da spre~i bilo kakvo
zagaduvawe koi bi proizleglo od nejzinite aktivnosti. So takviot
trend }e prodol`at i vo idnina.
22
Upravuvawe i kontrola na instalcijata
Upravuvaweto na
organizacijata.
instalacijata
e
dovereno
na
vrabotenite
vo
Upravuvaweto na instalacijata go izveduvaat kompetentni lica, so
potrebnite ve{tini i znaewa.
Del od aktivnostite vo instalacijata se dovereni na nadvore{ni
sorabotnici-organizacii,
voglavno
za{titata
na
`ivinata
(vakcinacija).
Instalacijata nema sertificiran sistem za upravuvawe so `ivotna
sredina.
Lice odgovorno za rabotite povrzani so `ivotnata sredina e
Upravitelot na farmata, g-|a Biljana Vanevska.
Sistemi za namaluvawe na zagaduvaweto
Generalno odgovornosta za sistemite za namaluvawe na zagaduvaweto ja
ima Upravitelot koj pak obvrskite povrzani so ova im gi delegira na
Rakovoditelot na proizvodstvo i na vrabotenite vo toj pogon.
Vrabotenite se zapoznaeni so nivnite obvrski povrzani so za{titata na
`ivotnata sredina i na dnevna baza vr{at nadgleduvawe i prevzemaat
akcija dokolu e potrebno.
Odr`uvawe na opremata
Za odr`uvawe na celokupnata oprema ima soodvetno obu~eni lica koi
se odgovorni za opremata na farmata i nejzinoto pravilno
funkcionirawe.
Osobeno va`no e odr`uvawe na opremata za iz|ubruvawe vo pravilna
sostojba. Za toa se vodi smetka sekojdnevno.
Krajnata odgovornost i za funkcioniraweto na opremata mu pripa|a na
Upravitelot na farmata.
IV
SUROVINI I POMO[ NI MATERIJALI I ENERGII
UPOTREBENI ILI PROIZVEDENI VO INSTALACIJATA
Prilo`ete lista na surovinite i gorivata koi se koristat, kako
proizvodite i me|uproizvodite.
ODGOVOR
23
Op{to
Osnovnite surovini, koi se koristat za izvr{uvawe na planiranite
aktivnosti na instalacijata i nejzinite delovi, voglavno prestavuvaat
materijali koi ne sodr`at opasni supstancii.
Pogolem del od surovinite, pretstavuvaat sostojki za proizvodstvo na
hrana, koi se koristat vo celost, bez ostatoci, poradi {to ne postoi
{tetno vlijanie na okolinata.
Posebno, mo`at da se izdvojat sredstvata za dezinfekcija i odr`uvawe
na higienata, koi se koristat spored prifateni postapki, kako dobri
proizvodni i higienski praktiki, a gi izvr{uvaat rabotnici, obu~eni za
taa aktivnost.
Sredstvata za dezinfekcija i odr`uvawe na higienata se dobivaat so
soodvetni sertifikati i upatstva za nivna upotreba.
Sredstva za deratizacija se upotrebuvaat po potreba, a se proizvedeni
od renomirani proizvoditeli.
Za sredstvata za dezinfekcija i deratizacija pove}e podatoci za
bezbednost se dadeni vo prodol`enie na ova poglavje.
Elektri~na energija se koristi za osvetluvawe i za rabota na uredite
koi koristat elektri~na energija.
Vo Tabela IV od baraweto za dozvola e dadena Lista na site surovini i
materijali, koi se koristat za izvr{uvawe na aktivnostite na
instalacijata i nejzinite delovi kako i lista na site proizvodi koi se
proizveduvaat vo proizvodstvenite pogoni na instalacijata i nejzinite
delovi.
Skladirawe i rakuvawe so surovini i drugi pomo{ni materijali na
instalacijata
Vo ramkite na Instalacijata, surovinite se skladiraat vo soodveten
ambar, a sredstvata za deratizacija i dezinfekcionite sredstva se
skladiraat na posebno mesto, ozna~eno i za{titeno.
Hranata za `ivinata se proizveduva vo blizina na lokacijata na
instalacijata.
Site sistemi za transport na dobito~nata hrana, kako i silosite za
priem na dobito~na hrana, redovno se ~istat i dezinficiraat, so
soodvetni sredstva za za{tita, a dezinfekcija se vr{i i okolu
priemnite silosi kaj objektite za odgleduvawe na `ivinata.
Site proizvedeni jajca, od objektot za odgleduvawe na koko{ki nesilki,
se transportiraat do objektot za sortirawe (sortirnica), kade se vr{i
sortirawe po klasi.
24
Transportniot sistem za jajca podle`i na redovna postapka za ~istewe i
dezinfekcija.
Sistemite za transport na dobito~na hrana, dotur na voda, kako i
transportot na jajca, instalirani vnatre vo objektot za odgleduvawe na
`ivinata, se ~istat i dezinficiraat vo fazata na praznewe na
objektite, pred vseluvawe na novo jato (spored usvoenata tehnologija na
odgleduvawe na `ivinata, vseluvaweto i prazneweto na objektite se
vr{i spored principot “site vnatre-site nadvor”).
Uslovite za ~uvawe na surovinite, repromaterijalite i gotovite
proizvodi se opredeleni spored nivniot vid i postoe~kite propisi za
bezbedno ~uvawe.
Jajcata se ~uvaat vo objekt za privremeno skladirawe na ambientalna
temperatura, so mo`nost na greewe ili ladewe.
Listata na surovini, pomo{ni materijali i proizvodi se nao|a vo
tabelata vo prodol`enie.
25
Ref.
Br.
Materijal
Supstancija
Momentalno
skladirana
koli~ina
Godi{na
upotreba
1.
2.
3.
4.
5.
SUROVINI (vo
toni)
P~enka
Premiks
Sto~na kreda
Soino }ospe
Son~ogledovo }ospe
20
0.4
5
7.5
2.5
260
6
40
30
100
6.
SREDSTVA ZA
HIGIENA
Virkon (vo litri)
se kupuva po
potreba
1
0.3
7.
Izosan (vo kg)
8.
9.
10.
[email protected] (vo
broja)
Ulo{ki za jajca
Kartonski kutii
Samolepliva traka
6000
450
20
73000
5500
60
11.
PROIZVODI (vo
broja)
Sve`i jajca (broja)
5500 dnevno
2 007 500
12.
SREDSTVA ZA
DERATIZACIJA
Faciron mamci
po potreba
po potreba
po potreba
po potreba
13.
Faciron maslen
koncentrat
5
Koristewe na energija, goriva i voda
Odgleduvaweto na koko{ki nesilki e takov proces za koj ne e potrebno
golema koli~ina energija.
Na farmata se koristi elektri~na energija od mre`ata na ESM.
Elektri~nata energija se koristi za funkcionirawe na opremata koja
nema golema potro{uva~ka. Isto taka elektri~nata energija se koristi
za osvetluvawe na objektite.
Na farmata voda se koristi za poewe na `ivinata. So voda se snabduva
od sopstven bunar, a koli~inite koi se koristat na godi{no nivo se
slednive:
26
200 ml * 8 000 koko{ki = 1.600 000 ml = 1 600 l/dnevno
1600 l * 365 = 584 000 l/godi{no.
Pri presmetkite se zemeni prose~ni dnevni koli~ini na voda (okolu
200 ml) koi se potrebni po koko{ka.
Podatoci za bezbednost
Surovinite (hranata za `ivinata) koi se koristat na farmata se
bezbedni kako za `ivotnata sredina, taka i za ~ovekot. A proizvodite
koi se dobivaat od instalacijata se jajca koi ne samo {to ne se {tetni
tuku se korisni i se upotrebuvaat vo ishranata na lu|eto. Za ovie
materijali ne postojat i ne se potrebni podatoci za bezbednost (Material
Safety Data Sheet).
Podatoci za bezbednost postojat za sredstvata za dezinfekcija i
deratizacija. Na farmata Biljana Promet se koristat slednive
sredstva za dezinfekcija:
-
Izosan G (proizveduva Pliva - Hrvatska)
-
Ecocid S (proizveduva KRKA - Slovenija)
27
A za deratizacija se koristi:
- Faciron mamci (VETERINA DOO - Hrvatska);
-
Faciron maslen koncentrat (VETERINA DOO - Hrvatska).
28
Ref.
Br ili
Materijal/
Supstancija(1)
1.
2.
3.
4.
5.
Surovini
P~enka
Premiks
Sto~na kreda
Soino }ospe
Son~ogledovo }ospe
6.
SREDSTVA ZA
HIGIENA (vo litri)
Ekocid S (vo litri)
7.
Izosan G (vo kg)
8.
9.
10.
[email protected] (vo broja)
Ulo{ki za jajca
Kartonski kutii
Samolepliva traka
11.
12.
13.
PROIZVODI
Sve`i jajca (broja)
SREDSTVA ZA DDD (vo
litri, se odnesuva na
site sredstva vkupno)
Faciron (mamci)
Desektin (maslen
koncentrat)
CAS(4)
Broj
Kategorija na
opasnost(2)
Momentalno
skladirana
koli~ina
Godi{na
upotreba
(toni)
(toni)
20
0.4
5
7.5
2.5
260
6
40
30
100
se kupuva po
potreba
0.3
1
5
6000
450
20
73000
5500
60
8500 dnevno
3 100 000
3691-35-8
se kupuva po
potreba
3691-35-8
se kupuva po
potreba
R i S frazi(3)
R36/37/38
R52
S2
S22
S24/25
S26
R22
R31
R36/37
R50/53
S2
S8
S26
S41
S60
S61
R22
R51
R53
S1/2
S13
S20/21
S36/37
S44
S49
R10
R21
R25
R51
R53
R55
S1/2
S8
S13
S16
S20/21
S24
S29
S35
S36/37
S43
S45
S47
S49
29
1.
2.
3.
4.
Vo slu~aj kade materijalot vklu~uva odreden broj na posebni i dostapni opasni
supstancii, dadete detali za sekoja supstancija.
Zakon za prevoz na opasni materii (Sl. List na SFRJ br. 27/90, 45/90, Sl. Vesnik na RM
12/93)
Spored Aneks 2 od dodatokot na upatstvoto
Chemical Abstracts Service
CVRST I TE^EN OTPAD
V
ODGOVOR
Op{to
Kako otpad od `ivinarskite farmi se javuva:
-
|ubrivo od `ivinata,
umreni ptici,
komunalen otpad.
Vo ramkite na instalacijata se primenuvaat merki koi rezultiraat so
minimizirawe na sozdavaweto na otpadot. Tie merki opfa}aat:
• ishrana spored barawata
• odr`uvawe na sistemite za hranewe vo dobra sostojba so cel da se
minimizira rasipuvaweto i zagubite na hrana
• koristewe na poilki so koi nema zagubi na voda, a voedno i nivno
odr`uvawe vo dobra rabotna sostojba zaradi prevencija od
istekuvawe
• namaluvawe na stepenot na mortalitet
• niza drugi dobri farmerski praktiki
Na samata lokacija ne se vr{i iskoristuvawe na sopstveniot otpad.
Otpadot od `ivinata se iskoristuva na na sopstveni zemjodelski
povr{ini a po potreba se predava na lokalni zemjodelci.
Cvrst i te~en otpad
Otpad od `ivinata
Onoj otpad koj se sozdava od `ivinata se sobira direktno vo traktori i
se nosi na povr{ini za rasfrlawe. Naj~esto otpadot od `ivinata se
dava na razli~ni farmeri koi go rasfrlaat na razli~ni zemjodelski
povr{ini so {to se izbegnuva preoptovaruvaweto na isti povr{ini so
hranlivi materii. Isto taka del od otpadot se rasfrla i na sopstveni
povr{ini.
Od goreka`anoto mo`e da se zaklu~i deka na samata lokacija nema
odlagawe, nitu povtorna upotreba na otpad od `ivinata. Spored toa
nema nikakvi opasnosti od infiltrirawe na materii od otpadot vo
30
podzemnite vodi i vo po~vata i nivno zagaduvawe. Prakti~no na
lokacijata nema skladirawe na otpad i spored toa nema nikakvi {tetni
vlijanija od otpadot {to se sozdava na lokacijata vrz `ivotnata
sredina.
Otpad od umrenata `ivina
На фармата se primenuva dobra farmerska praktika za namaluvawe na
stepenot na mortalitet po objekt so {to se namaluvaat zagubite na
`ivina, no se namaluvaat i koli~inite na otpad.
Vo objektite za odgleduvawe, sekojdnevno se vr{i kontrola na umrena
`ivina, a umrenite ptici se iznesuvaat nadvor od objektot, vo posebna
vre}a od kade se prevzema od JKP Ilinden. Na toj na~in se eliminira
sekakva mo`nost za zagaduvawe na po~vata i podzemnite vodi.
Drugi vidovi otpad - Komunalen otpad
Drugite vidovi otpad se sozdavaat vo nezna~itelni koli~ini i istite
se sobiraat vo posebna kanta na samata lokacija i ЈКП Илинден со кој
операторот има склучено договор, го превзема од локацијата. Договорот е
даден во прилог 4 на барањето.
Lista na vidovite otpad {to se sozdavaat vo ramkite na farmata e
dadena vo prodol`enie.
Vo dolnata tabela vklu~ete go celiot otpad {to se sozdava, prifa}a za
povtorno iskoristuvawe ili tretira vo ramkite na instalacijata
(dodadete dopolnitelni redovi po potreba).
31
Ref. br
1.
2.
3.
Vid na
otpad/materi
jal
Broj od
Evropskiot
katalog na
otpad
Uginata
`ivina
(par~e)
@ivinsko
|ubrivo
Komunalen
otpad)
VI
Koli~ina
Prerabotka/
odlo`uvawe
Koli~ina po
mesec [toni]
Godi{na
koli~ina
[toni]
02 01 99
10 par~iwa
120 par~iwa
02 01 06
24
285
Nezna~itelni
koli~ini
Nezna~itelni
koli~ini
Prevzemawe
Povtorna
upotreba
Prevzemawe
Metod i
lokacija na
odlo`uvawe
Deponija
Drisla
Zemjodelsko
zemji{te
Deponija
Drisla
EMISII VO ATMOSFERATA
Prilo`ete lista na site to~kasti izvori na emisii vo atmosferata,
vklu~uvaj}i i detali na kotelot i negovite emisii.
Opi{ete gi site izvori na fugitivna emisija, kako na pr. skladirawe na
otvoreno.
Aplikantot e potrebno da posveti osobeno vnimanie na onie izvori na
emisija koi sodr`at supstancii navedeni vo Aneks 2 od dodatokot na
Upatstvoto.
Samo za kotli so mo}nost pove}e od 250 kW, malite kotli se isklu~eni.
Kapacitet na kotelot
Proizvodstvo na parea:
Termalen vlez:
kg/~as
MW
Gorivo za kotelot
Tip: jaglen/nafta/LPG)/gas/biomasa itn.
Maksimalen kapacitet na sogoruvawe
Sodr`ina na sulfur:
kg/~as
%
mg/Nm3
NOx
pri (0oC. 3% O 2 (Te~nost ili gas), 6%
O 2 (Cvrsto gorivo)
Maskimalen volumen na emisija
m3/~as
Temperatura
o
C(min)
o
Periodi na rabota
~as/den
Denovi/godi{no
C(max)
Za drugi golemi izvori na emisii vo proizvodstvoto:
Normalnite uslovi za temperatura i pritisok se: 0oC, 101.3 kPa
32
Izvor na emisija
Referenca/br. na
oxak
Detali za emisijata
Visina na
oxak
[m]
Supstancija
/materijal
Masen
protok
[mg/Nm3]
Namaluvawe na
zagaduvaweto
Protok na
vozduh
[ Nm3/~as ]
Tip na
filter/ciklon/
skruber
ODGOVOR
Op{to
Spored prirodata na dejnosta koja se odviva vo ramkite na
instalacijata, mo`e da se odredat komponentite koi se emitiraat vo
vozduhot. Bidej}i stanuva zbor za odgleduvawe na `ivina, emitiranite
komponenti poteknuvaat od procesot na odgleduvawe na `ivina,
odnosno dominiraat materii koi se produkt od raspa|awe na organskite
materii i fiziolo{kite procesi na `ivinata.
Tie se karakteriziraat so neprijatna mirizba, no nema takva
koncentracija na {tetni materii koi bi ja nadminale maksimalno
dozvolenata koncentracija i {tetno bi vlijale vrz `ivotnata sredina i
prirodata.
Objektot na Instalacijata e lociran vo krugot na obrabotlivo
zemjodelsko zemji{te, na dovolna oddale~enost od stambenite objekti,
{to e vo soglasnost so Pravilnikot za klasifikacija na objektite {to
so ispu{tawe na {tetni materii mo`at da go zagadat vozduhot vo
naselenite mesta i formirawe na zoni na sanitarna za{tita (Sl.
vesnik na R. Makedonija br. 18/ 99).
@ivinarskite farmi sprema kapacitetot spa|aat vo objektite od treta
klasa kade e potrebno rastojanieto do naseleno mesto da e od 601 do
1000 metri a vo slu~ajot taa distanca e pogolema od 3000 metri so {to e
ispolnet uslovot soglasno so spomenatiot Pravilnik.
Vo nenaso~enata emisija na komponenti vo vozduhot dominiraat materii
koi se od proizvodstvoto na hrana.
Tie nemaat neprijatna mirizba, a nema takva koncentracija na {tetni
materii koi bi ja nadminale maksimalno dozvolenata koncentracija i
{tetno bi vlijale vrz `ivotnata sredina i prirodata.
Instalacijata i nejzinite delovi ne vr{at zagaduvawe na vozduhot so
{tetni materii i soglasno so postoe~kite va`e~ki normativi ne e
potrebna posebna za{tita.
33
Emisii vo atmosferata
Od procesot na odgleduvawe na `ivina mo`at da se emitiraat slednive
soedinenija:
Emisii
NH 3
CH 4
N2O
CO 2
H2S
Pra{ina
Izvor
Objekt za `ivina
Objekt za `ivina
Objekt za `ivina
Objekt za `ivina, transport vo ramkite na
instalacijata
Objekt za `ivina
Objekt za `ivina i podgotovka na hranata za
`ivinata
Najgolemo vnimanie se posvetuva na redukcijata NH 3 - amonijakot,
soedinenie koe ima zna~itelno vlijanie vrz procesot na acidifikacija
na po~vata i vodata. Osven toa vo golemi koncentracii dejstvuva
iritira~ki vrz sluzoko`ata na o~ite na lu|eto i `ivotnite. Glaven
izvor na emisija na amonijakot e |ubrivoto od `ivinata. Koli~inata na
amonijak koj }e se emitira od |ubrivoto zavisi od slednive faktori:
•
•
•
•
•
Temperaturata
Stapkata na ventilacija
Vla`nosta
Sostavot na ishranata
Sistemot za iz|ubruvawe
Ventilacijata i visokata toplina koja ja osloboduva `ivinata
ovozmo`uvaat delumno su{ewe na |ubrivoto.
Emisiite na drugite navedeni soedinenija se isto taka mnogu mali.
Na farmata Biljana Promet kontinuirano se vr{at podobruvawa i se
prevzemaat site neophodni merki so cel spre~uvawe na bilo kakvi
emisii vo vozduhot koi bi bile nadvor od zakonskite propisi.
VII
EMISII VO POVR[ INSKI VODI I KANALIZACIJA
Baratelot treba da navede za sekoj izvor na emisija posebno dali se
emituvaat supstancii navedeni vo Aneks II od Dodatokot na Upatstvoto.
Potrebno e da se dadat detali za site supstanciii prisutni vo site
emisii, soglasno Tabelite III do VIII od Uredbata za klasifickacija
vodite (Sl. Vesnik 18-99). Treba da se vklu~at site istekuvawa na
povr{inski vodi, zedno so vodite od do`dovi koi se ispu{taat vo
povr{inskite vodi.
34
Popolnete ja slednata tabela:
Parame
tar
Ime na Maks.
supstan Prosek
cija na ~as
[mg/l]
Pred tretirawe
Maks.
Dneven
prosek
[mg/l]
Posle tretirawe
kg/den kg/god.
Maks.
prosek
na ~as
[mg/l]
Maks.
Dneven
prosek
[mg/l]
Vkupno Vkupno
kg/den
kg/god.
Identitet
na
recipientot
[6N;6E] 1
Sledenite tabeli treba da se popolnat vo slu~aj na direktno
ispu{tawe vo reki i ezera.
To~ka na monitoring/ Referenci od Nacionalniot koordinaten sistem :
_______________
Parametar
Rezultati
(mg/l)
Datum
Datum
Datum
Normalen
analiti~ki
opseg
Metoda/tehnika
na analiza
Datum
pH
Temperatura
Elektri~na provodlivost µS
Amoniumski azot NH 4 -N
Hemiska potro{uva~ka na
kislorod
Biohemiska potro{uva~ka na
kislorod
Rastvoren kislorod O 2 (r-r)
Kalcium Ca
Kadmium Cd
Hrom Cr
Hlor Cl
Bakar Cu
@elezo Fe
Olovo Pb
Magnezium Mg
Mangan Mn
@iva Hg
1
Soglasno Nacionalniot koordinaten sistem
35
To~ka na monitoring/ Referenci od Nacionalniot koordinaten sistem:
___________________
Parametar
Rezultati
(mg/l)
Datum
Datum
Datum
Normalen
analiti~ki
opseg
Metoda/
tehnika na
analiza
Datum
Nikel Ni
Kalium K
Natrium Na
Sulfat SO 4
Cink Zn
Vkupna bazi~nost
(kako CaCO 3 )
Vkupen organski jaglerod
TOC
Vkupen oksidiran azot TON
Nitriti NO 2
Nitrati NO 3
Fekalni koliformni
bakterii vo rastvor ( /100ml)
Vkupno bakterii vo rastvor
( /100ml)
Fosfati PO 4
ODGOVOR
Od dadenata instalacija nema emisii vo povr{inski vodi i
kanalizacija.
VIII
EMISII VO PO^VA
Opi{ete gi postapkite za spre~uvawe ili namaluvawe na vlezot na
zagaduva~ki materii vo podzemnite vodi i na povr{inata na po~vata..
Potrebno e da se prilo`at podatoci za poznato zagaduvawe na po~vata i
podzemnite vodi, za istorisko ili momentalno zagaduvawe na samata
lokacija ili podzemno zagaduvawe.
ODGOVOR
Op{to
Prirodata na aktivnostite koi se odvivaat na farmata e takva da ne
vklu~uva mo`nosti za ispu{tawe na zagaduva~ki materii vo po~vata.
Otpadot koj se sozdava od `ivinata se odveduva vo traktori i voop{to
nema kontakt so po~vata.
36
Od instalacijata i nejzinite delovi nema emisii vo po~va. Ne se
poznati takvi emisii i zagaduvawa na po~vata vo ramkite na
instalacijata nitu vo minatoto.
Mo`ni emisii vo po~va
Od `ivinarstvoto kako dejnost glaven izvor na emisii vo po~vata bi
bilo skladiraweto na |ubrivoto na nesoodveten na~in i negovoto
rasfrlawe po zemjodelski povr{ini. Na lokacijata na farmata nema
potreba od skladirawe na |ubrivoto, poradi toa nema takov izvor na
emisii vo po~vata. \ ubrivoto se rasfrla na sopstveni povr{ini, a na
barawe na lokalnite farmeri im se dava na niv. Vo glavno ima
nedostatok od vakvo |ubrivo koe mnogu e barano, poradi toa ne e mo`no
da se vr{i prezasituvawe na po~vata na koja se rasfrla so hranlivi
materii.
Kako glavni soedinenija koi mo`e da se emitiraat vo po~vata se
slednive:
Emisii
Azotni soedinenija
Fosfor
Kalium i Natrium
Metali
Antibiotici
IX
Izvor
Rasfrlawe po zemjodelski povr{ini
ZEMJODELSKI I FARMERSKI AKTIVNOSTI
Vo slu~aj na otpad od zemjodelski aktivnosti ili za zemjodelski
nameni, vo slednata tabela treba da se opi{at prirodata i kvalitetot
na supstancijata (zemjodelski i nezemjodelski otpad) {to treba da se
rasfrla na zemji{te (efluent, mil, pepel), kako i predlo`enite
koli~estva, periodi i na~ini na primena (pr. cevno ispu{tawe,
rezervoari).
Identitet na povr{inata
Zemjodelsko zemji{te
Vkupna povr{ina (ha)
1 (sopstvena) + povr{ini na
drugi farmi
Korisna povr{ina (ha)
Kultura
@itni kulturi (p~enka i
p~enica)
Pobaruva~ka na Fosfor (kg P/ha)
Koli~estvo na mil rasfrlena na
samata farma
(m3/ha)
37
Proceneto koli~esto Fosfor vo milta
rasfrlena na farmata (kg P/ha)
Volumen {to treba da se aplicira
(m3/ha)
Apliciran fosfor (kg P/ha)
Vk. koli~estvo vnesena mil (m3)
ODGOVOR
Op{to
Otpadot koj se dobiva od `ivinata i koj voedno pretstavuva korisno
prirodno |ubrivo, operatorot go ispora~uva na lokalni farmeri po
nivno barawe za |ubrewe na zemjodelski povr{ini, a del od otpadot go
rasfrla na sopstveni povr{ini.
Zemji{teto na koe farmerite go rasfrlaat ova |ubrivoto e kultivirano
zemji{te na koe se odgleduvaat `itarici, zelen~uk kako i povr{ini pod
treva.
\ ubrivoto od samata lokacija, lokalnite farmeri go koristat namesto
sopstvenoto |ubrivo ili namesto ve{ta~ko |ubrivo, koe vo drug slu~aj
treba da se proizvede preku hemiski proces.
Upotrebata na |ubrivoto spored Dobrata Farmerska Praktika nema
negativno vlijanie vrz parametrite na `ivotnata sredina osobeno na
povr{inskite i podzemnite vodi.
Koga se primenuvaat tie praktiki samata mirizba od samite povr{ini
na koi se rasfrla |ubrivoto e sli~na na bilo koja obrabotliva
povr{ina koja se obrabotuva vo ruralnite oblasti.
Vo idnina Operatorot }e sklu~uva dogovori so zemjodelcite na koi go
predava |ubrivoto (Predlog aktivnost vo operativniot plan).
Rasfrlawe na otpadot od `ivinata
Kriteriumite koi se primenuvaat pri rasfrlaweto na |ubrivoto se
slednite:
-
Zemji{te na koe nagibot e pogolem od 1: 5 ne se koristi za
rasfrlawe.
Kallivo i vla`no zemji{te ne se koristi za rasfrlawe
Zemji{te koe e poblisku od 100 m do najbliskata ku}a ne se koristi
za rasfrlawe
Zemji{te koe e poblisku od 200 m do u~ili{te, bolnica, crkva ili
javna ustanova ne se koristi za rasfrlawe
Zemji{te koe e poblisku od 10 m od voden tek ili kanal
38
-
Zemji{te koe e poblisku od 20 m od re~en tek, ezerski breg ne se
koristi za rasfrlawe
Zemji{te koe e poblisku od 50 m od bunar ne se koristi za
rasfrlawe
Karpesto zemji{te ne se koristi za rasfrlawe
Zemji{te koe e poblisku od 10 m od javen pat ne se koristi za
rasfrlawe
Zemji{te koe e poblisku od 10 m od arheolo{ko ili istorisko
zna~ewe ne se koristi za rasfrlawe
Zemji{te koe vo poslednite 12 meseci bilo odvodnuvano preku cevki
i kanali ne se koristi za rasfrlawe
Zemji{te koe e propuslivo, pesoklivo ne se koristi za rasfrlawe
Dokolku dobrata farmerska praktika ne veli poinaku, rasfrlaweto na
otpadot od `ivinata ne treba da se rasfla vo slednive slu~ai:
• Za period od noemvri do mart (vklu~uvaj}i go mart).
• Ekskretot ne treba da se rasfrla na zemji{teto pri krajot na
godinata za da ne bide prekrien so sneg vo tekot na zimata.
• Ekskretot treba da se rasfrla podobro porano otkolku podocna za
vreme na vegetaciskiot period.
• Koga vo rok od 48 ~asa se prognoziraat obilni vrne`i.
• Ekskretot treba da se rasfrla samo preku den.
• Koga pravecot na veterot e vo nasoka na naseleni mesta ili sosedni
ku}i.
• Koga e najgolem rizikot za javnosta od predizvikuvawe na mirizba pr.
festivali ili javni praznici.
• Meteorolo{ki uslovi koi pogoduvaat na zgolemuvawe na mirizbata.
Isto taka pri rasflawe na otpadot od `ivinata treba da se imaat vo
predvid za{titnite zoni vo ~ija blizina se rasfrla.
Oblast
Za{titna zona(m)
Osetlivi
objekti
(bolnici, 200
u~ili{ta i verski objekti)
Naseleni ku}i
Ezera i glavni re~ni kanali
100
1
20
Mali vodni tekovi
10
Javni pati{ta
10
Doma{ni bunari
50
Javno snabduvawe so voda
50 do 300
39
Operatorot gi po~ituva gorenavedenite praktiki i spored toa ne ja
zagrozuva `ivotnata sredina od ovaa aktivnost.
X
BU^AVA, VIBRACII I NEJONIZIRA^KO ZRA^EWE
Lista na izvori (ventilacija, kompresori, pumpi, oprema) nivna
mestopolo`ba na lokacijata (vo soglasnostso lokaciskata mapa), periodi
na rabota (cel den i no} / samo preku den / povremeno).
Izvor na
emisija
Referenca/br
Izvor/ured
Oprema
Referenca/
br.
Obele`ete gi referentnite
opkru`uvaweto.
to~ki
Intenzitet na
bu~ava
dB na ozna~ena
odale~enost
na
Periodi na emisija
[broj na ~asovi
predpladne./ popladne.]
lokaciskata
mapa
i
na
Za ambientalni nivoa na bu~ava:
Referentni
to~ki:
Nacionalen
koordinaten
sistem
(5N, 5E)
Nivoa na zvu~en pritisok
(dB)
L(A) eq
L(A) 10
L(A) 90
Granici na
lokacijata
Lokacija 1:
Lokacija 2:
Lokacija 3:
Lokacija 4:
OSETLIVI
LOKACII
Lokacija 5:
Lokacija 6:
Lokacija 7:
Lokacija 8:
Navedete gi izvorite na vibracii i na nejonizira~ko zra~ewe (toplina
ili svetlina)
40
Vo ramkite na instalacijata nema zna~itelni izvori na bu~ava, a
voop{to nema izvori na vibracii i nejonizira~ko zra~ewe.
TO^KI NA MONITORING NA EMISII I ZEMAWE PRIMEROCI
XI
Opi{ete go monitoringot i procesot na zemawe na primeroci i
predlo`ete na~ini na monitoring na emisii za voda, vozduh i bu~ava.
Popolnete ja slednata tabela:
Parametar
Frekfencija na
monitoring
Metod na zemawe na
primeroci
Metod na
analiza/tehnika
ODGOVOR
Op{to
Mestatata za monitoring i zemawe na primeroci se opredeleni za
slednoto:
-
Emisii vo vozduhot
-
Emisii vo povr{inski i podzemni vodi
-
Emisii vo po~vata
-
Emisii na mirizba
Емисии и мониторинг на емисии
Емисии во воздухот
Од процесите на самата локација не постојат извори на емисии во атмосферата.
За загревање на фармата не се користат парни котли, додека од процесот на
производство на храна, емисиите се занемарливи.
Мириси
41
Мониторингот на миризба ќе се изведува на осетливи локации кои се однесуваат
на најблиското населено место и тоа во случај на жалба од локалните жители.
Емисии во почва
Од дадената инсталација не се застапени емисии во почва, па според тоа не е
потребно да се врши мониторинг.
Емисии во вода
Од инсталацијата нема емисии во води.
XII
OPERATIVEN PLAN
Operatorite koi podnesuvaat barawe za dozvola za usoglasuvawe so
operativen plan prilo`uvaat predlog-operativen plan spored ~l. 134
od zakonot za `ivotna sredina (Sl. V. RM 53/05).
ODGOVOR
Predlog operativen plan
Aktivnost br. 1 - Prevzemawe merki za spravuvawe so umrenata `ivina
1. Opis
Operatorot }e gi prevzeme site aktivnosti za sklu~uvawe
dogovor so Drisla so cel soodvetno spravuvawe so umrenata
`ivina.
2. Predvidena data na po~etok na realizacijata
10 Juli 2013
3. Predvidena data na zavr{uvawe na aktivnosta
10 Maj 2014
4. Vrednost na emisiite do i za vreme na realizacijata
5. Vrednosti na emisiite po realizacija na aktivnosta (Uslovi)
6. Vlijanie vrz efikasnosta (Promeni vo potro{uva~kata na
energija, voda i surovini)
7. Monitoring
Parametar
Medium
Metoda
Za~estenost
42
8. Izve{tai od monitoringot (Opi{ete ja sodr`inata na
izve{tajot i predlo`ete frekvencija na izvestuvawe)
9. Vrednost na investicijata
Sredstvata koi }e se investiraat za prevzemawe na umrenata
`ivina }e bidat definirani vo sklu~eniot dogovor so Drisla.
Aktivnost br. 2 - Sklu~uvawe dogovori so zemjodelci za prevzemawe na
`ivinskoto |ubrivo.
1. Opis
Operatorot }e sklu~i dogovor so lokalni zemjodelci vo koj }e
bidat definirani na~inite na rasfrlawe na |ubrivoto. Na toj
na~in }e se izbegnat sekakvi mo`nosti za zagaduvwe na po~vata
i podzemnite vodi.
2. Predvidena data na po~etok na realizacijata
10 Juli 2013 godina
3. Predvidena data na zavr{uvawe na aktivnosta
10 Dekemvri 2013 godina
4. Vrednost na emisiite do i za vreme na realizacijata
5. Vrednosti na emisiite po realizacija na aktivnosta (Uslovi)
6. Vlijanie vrz efikasnosta (Promeni vo potro{uva~kata na
energija, voda i surovini)
7. Monitoring
Parametar
Medium
Metoda
Za~estenost
8. Izve{tai od monitoringot (Opi{ete ja sodr`inata na
izve{tajot i predlo`ete frekvencija na izvestuvawe)
9. Vrednost na investicijata
Ovaa aktivnost ne opfa}a golemi tro{oci osven tro{ocite
43
povrzani so sklu~uvawe na samite dogovori.
Pregled na realizacijata na aktivnostite od operativniot plan i
finansiraweto
Reden
Br.
1.
Aktivnost
Finansirawe po godini
Godina Godina Godina Godina Godina Vkupno
Spravuvawe
so umrenata
`ivina
Sklu~uvawe
dogovori so
zemjodelci
za
prevzemawe
na
`ivinskoto
|ubrivo
2.
10
meseci
5
meseci
Vkupno
Zabele{ka: Finansiraweto po godini ne e navedeno bidej}i stanuva
zbor za mali investicii za koi Operatorot nema da ima potreba od
koristewe tu|i finansiski sredstva tuku potrebnite sredstva za taa
namena }e gi obezbedi od sopstven kapital.
XIII
SPRE^UVAWE HAVARII I REAGIRAWE VO ITNI SLU^AI
Opi{i gi postoe~kite ili predlo`enite merki, vklu~uvaj}i gi
procedurite za itni slu~ai, so cel namaluvawe na vlijanieto vrz
`ivotnata sredina od emisiite nastanati pri nesre}i ili istekuvawe.
Isto taka navedete gi prevzemenite merki za odgovor vo itni slu~ai
nadvor od normalnoto rabotno vreme, t.e. no}no vreme, vikendi i
praznici.
Opi{ete gi postapkite vo slu~aj na uslovi razli~ni od voobi~aenite
vklu~uvaj}i pu{tawe na opremata vo rabota, istekuvawa, defekti ili
kratkotrajni prekini.
ODGOVOR
Voved
Izraboteno e Upatstvo za podgotvenost pri vonredni sostojbi, spisok na
potencijalni incidentni i vonredni sostojbi kako i plan za reagirawe
pri incidentnite situacii.
Vo odnos na vakvite havarii operatorot vodi politika na nivno
izbegnuvawe dokolku e toa mo`no, a dokolku se slu~at toga{ se
pridr`uvaat do plan za reagirawe vo itni slu~ai. Personalot koj
raboti na instalacijata e dobro zapoznaen so takvite proceduri i mo`e
da se spravi so bilo kakvi nesre}i koi bi se slu~ile vo ramkite na
instalacijata.
44
Mo`ni havarii pri raboteweto na farmata za `ivina Biljana Promet
se slednite:
•
•
•
•
Po`ar i eksplozii
Poplava
Glodari
Epidemija
Upatstvo za reagirawe vo itni slu~ai
Namena i cel
Namenata i celta na Upatstvoto za podgotvenost pri vonredni sostojbi
e odreduvawe na mo`ni vonredni sostojbi, planirawe na aktivnostite
za odziv i spre~uvawe i ubla`uvawe na mo`nite vlijanija vrz
bezbednosta i kvalitetot na proizvodot i vrz `ivotnata sredina.
Podra~je na primena
Se primenuva vo site rabotni delovi na `ivinarskata farma Biljana
Promet.
Poimi i definicii
Podgovenost za reagirawe/odziv pri vonredni sostojbi - kreirawe
na odgovor, pri situacii za koi postoi mala verojatnost deka }e se
slu~at.
Havarija- vo odnos na spre~uvawe i kontrola na havarii, e pojava na
golema emisija, po`ar ili eksplozija nastanata kako rezultat na
nekontrolirani nastani vo tekot na raboteweto na bilo koj sistem, so
u~estvo na edna ili pove}e opasni supstancii, a {to doveduva do
seriozna opasnost za `ivotot i zdravjeto na ~ovekot i za `ivotnata
sredina, vedna{ ili podocna, vo ili nadvor od sistemot {to vklu~uva
edna ili pove}e opasni supstancii.
Incident - neplanirano slu~uvawe koe mo`e da dovede do pomali
nezgodi.
Havarija - neplanirano slu~uvawe koe mo`e da bide pri~ina za smrt,
te{ki povredi, profesionalni zaboluvawa, o{tetuvawa, {teta ili
drug vid na zaguba.
Opasnost - izvor ili situacija so mo`nosti na predizvikuvawe na
{teta vo oblasta na povreda na rabotno mesto, profesionalnii
zaboluvawa, {teta za imotot, {teta na rabotnata sredina ili
kombinacija na istite.
Identifikacija na opasnostite - postapka za utvrduvawe
postoeweto na opasnost i odreduvawe na nejzinite svojstva
na
45
Opis na tekot na aktivnostite
Identifikacija na potencijalni incidenti i vonredni situacii
Se identifikuvaat potencijalnite incidenti i vonredni situacii i
toa:
 incidenti pri voobi~aenite rabotni aktivnosti
 incidenti pri odr`uvawe na opremata i objektite
 industriski havarii
 elementarni nepogodi (poplava, zemjotres i sl.)
Izrabotka na spisok na potencijalni incidenti i vonredni
situacii
Izrabotka na plan za reagirawe pri incidentite i vonrednite
situacii
Zapoznavawe na vrabotenite so potencijalnite incidenti i
vonredni situacii i planot za reagirawe pri incidentite i
vonrednite situacii
Nadle`nosti
AKTIVNOST
Identifikacija na
potencijalnite incidenti i
vonredni situacii
Izrabotka na spisok na
potencijalni incidenti i
vonredni situacii
Izrabotka na plan za reagirawe
pri incidentite i vonrednite
situacii
Odobrenie na planot
Zapoznavawe na vrabotenite so
potencijalnite incidenti i
vonredni situacii i planot za
reagirawe pri incidentite i
vonrednite situacii
[email protected]
Tim
Lice odgovorno za `ivotnata
sredina - Upravitelot
Lice odgovorno za `ivotnata
sredina - Upravitelot
Upravitel
Lice odgovorno za `ivotnata
sredina - Upravitelot
Referentni dokumenti
• Zakon za `ivotnata sredina
Prilozi


Spisok na potencijalni incidenti i vonredni situacii
Plan za reagirawe pri incidenti i vonrednite situacii
46
Spisok na potencijalni incidenti i vonredni situacii
Elementi na procesot
Incidenti
Pojava na epidemija i
glodari
Po`ar
Opis
[to se rabotelo
Izumirawe na golem
del od `ivinata i
sozdavawe na golemi
koli~ini na otpad.
Zgolemuvawe na brojot
na glodari koi mo`at
da vr{at o{tetuvawe
na celata oprema na
instalacijata.
Po`ar na objektite,
instalaciite, vozniot
park
•
•
•
•
•
Neredovno
vakcinirawe na
`ivinata
Neredovna za{tita od
pojava na glodari
Neispravnost na
elektri~nata
instalacija.
Neispravnost na
transformatorskata
stanica
Neispravnost na
gromobranskata
instalacija
Vonredni situacii
Zemjotres
Poplava
Sabota`a
Plan za reagirawe pri incidentni slu~aevi
Vid na
Mo`ni vlijanija
incident/vonredna
na @S
situacija
Po`ar na objektite, Zagaduvawe na
instalaciite,
vozduhot, po~vata
vozniot park
i vodite
Merki
•
•
•
•
•
•
Isklu~uvawe na dovodot na
elektri~nata energija
Iten povik na Slu`bata za PP
za{tita; itna pomo{;
Isklu~uvawe na instalacijata za
dovod na elektri~na struja.
Izolirawe i dislokacija na
zapalivi materii(dokolku ima
takvi)
Kontrola na preventivnoto
odr`uvawe od strana na ovlasten
subjekt.
Primena na Pravilnikot za
za{tita pri rabota i Normativot
za koristewe na li~ni za{titni
47
Pojava na epidemija
i glodari
Zagaduvawe na
po~vata, vozuhot
i vodata
•
•
•
Zemjotres
Zagaduvawe na
vozduhot, po~vata
i vodite
•
•
•
•
Poplava
Zagaduvawe na
vodite i po~vata
•
•
•
•
XIV
sredstva.
Itno reagirawe do soodvetnite
slu`bi
Redovna za{tita na `ivinata od
zaboluvawe
Redovna za{tita od pojava na
glodari
Iten povik na Slu`bite za PPza{tita i Prva pomo{.
Redovno preventivno odr`uvawe
na opremata i instalaciite.
Sanacija na o{tetuvawata od
bilo koj vid vo sorabotka so
soodvetni stru~ni ekipi.
Primena na Pravilnikot za
za{tita pri rabota i Normativot
za koristewe na li~ni za{titni
sredstva.
Postojan kontakt vo vakvi
sostojbi so PP slu`bata
Aktivno u~estvo pri sanacijata
na posledicite od poplavata vo
sorabotka so soodvetni stru~ni
institucii.
Analiza na po~vata na mestata na
degradacija i prevzemawe na
soodvetni korektivni merki od
strana na soodvetni stru~ni
institucii.
Primena na Pravilnikot za
za{tita pri rabota i Normativot
za koristewe na li~ni za{titni
sredstva.
REMEDIJACIJA, PRESTANOK SO RABOTA, POVTORNO
ZAPO^NUVAWE SO RABOTA I [email protected] PO PRESTANOK NA
AKTIVNOSTITE
Opi{ete gi postoe~kite ili predlo`enite merki za namaluvawe na
vlijanieto vrz `ivotnata sredina po delumen ili celosen prestanok na
aktivnosta, vklu~uvaj}i otstranuvawe na site {tetni supstancii.
ODGOVOR
Voved
Operatorot nema planovi nitu za delumen nitu za celosen prestanok so
rabota vo bliska idnina.
48
Sepak, pri ekstremen slu~aj na zatvarawe na lokacijata, predlo`eni se
merki so cel da se minimiziraat kratkoro~nite i dolgoro~nite efekti
na aktivnosta vrz `ivotnata sredina po prestanok na aktivnosta na
lokacijata.
Predlo`enite merki za minimizirawe na vlijanieto vrz `ivotnata
sredina vo slu~aj na celosen ili delumen prestanok so rabotata na del
na aktivnosta na `ivinarskata farma Biljana Promet se dadeni vo
Planot za upravuvawe so rezidui.
Istorijat
Farmata za `ivina e locirana vo ruralna oblast. Instalacijata gi ima
site potrebni dozvoli za gradba {to zna~i ne e mo`no da se izvr{i
nejzino dislocirawe od bilo koja pri~ina.
Lokacijata na `ivinarskata farma Biljana Promet e opkru`ena so
zemjodelski povr{ini,a od ednata strana grani~i so druga `ivinarska
farma. Za instalacijata e predviden Plan za upravuvawe so rezidui vo
slu~aj na celosno zatvarawe na lokacijata i nejzina prenamena, so cel
lokacijata da se vrati bezbedna i oslobodena od rezidui koi mo`e da
rezultiraat vo zagaduvawe na `ivotnata sredina.
Oblasti opfateni so Planot za upravuvawe so rezudui se:
•
•
•
•
•
Surovini, pomo{ni materjali, cvrst i te~en otpad;
Oprema;
Objekti za odgleduvawe na `ivina;
Pristapni pati{ta;
Drugi objekti.
Vo Pоглавје IV se dadeni detali za surovinite, pomo{nite materijali,
krajnite proizvodi i pribli`nite koli~ini koi se skladirani na
lokacijata.
Detali za otpadot i koli~inata se dadeni vo Pоглавје V.
Delumen prestanok so rabota i povtorno aktivirawe
Pri delumen prestanok so rabota, se zemaat vo predvid detali za
organizacijata kako {to se koli~ina na skladirani surovini, pomo{ni
materjali, proizvodi, oprema koja ne e vo funkcija so cel da se
minimiziraat vlijanijata vrz `ivotnata sredina po nejzin prestanok.
Se zema predvid koli~inata na skladirani surovini, pomo{ni
materjali i proizvodi. Se pretpostavuva deka odnapred }e se znae
periodot na prestanokot so rabota, surovinite }e bidat iscrpeni, no vo
slu~aj na nivno prisustvo }e se dislociraat na odreden prostor koj bi
imal potreba od niv.
49
Opremata se proveruva i dokolku e zastarena i ne e vo upotreba se
demontira i metalot od koj e napravena se prodava kako sekundarna
surovina.
Opremata koja e vo funkcija se proveruva, i dokolku ne e potrebna pri
povtornoto aktivirawe na instalacijata se dislocira onamu kade taa e
potrebna.
Cvrstiot otpad od ru{ewe, gradewe, popravki na objektite, kako i
iskopanata zemja koi ne se upotreblivi se nosat na deponija za cvrst
otpad.
Celosen prestanok so rabota
Izraboten e Plan za upravuvawe so rezidui vo slu~aj na celosen
prestanok na rabota na `ivinarskata farma Biljana Promet.
Uspe{no dislocirawe i minimizirawe na vlijanijata vrz `ivotnata
sredina bi se odvivale vo slednite fazi:
•
•
•
•
Dislokacija na surovinite i krajnite proizvodi
Dislokacija na procesnata oprema
Dislokacija na objektite
Povtorno doveduvawe na lokacijata do zadovolitelna sostojba
Plan za upravuvawe so rezidui
1. Prenamena na lokacijata
Lokacijata mo`e da bide prenameneta za drug vid na aktivnosti ili prenameneta
vo zemjodelsko zemji{te.
Za doveduvawe na lokacijata do sostojba pogodna za zemjodelie potrebno e da se
napravat analizi na po~vata i dopolnitelni istra`uvawa so koi bi se utvrdilo
dali e potrebno dekontaminirawe ili otstranuvawe na kontaminiraniot sloj na
lokacijata.
Dokolku se utvrdi kontaminacija na povr{inata }e se prevzemat soodvetni merki
vo soglasnost so Zakonot za upravuvawe so otpad i Zakonot za za{tita na
`ivotnata sredina.
2. Kontrola na ostatocite na materijali na lokacijata
So Planot za upravuvawe so rezidui se pretpostavuva deka periodot na
zatvarawe bi bil odnapred poznat i skladiranite koli~ini na surovini, pomo{ni
materjali i gotovi proizvodi bi bile iscrpeni ili svedeni na minimum. Del od
materjalite koi ne se upotrebeni ako e mo`no }e bidat vrateni na dobavuva~ot.
Ostanatite materjali }e bidat soodvetno rasporedeni.
So cvrstiot otpad (opis vo Pоглавје V) }e se postapuva spored Zakonot za
upravuvawe so otpad.
50
3. Planirano ras~istuvawe i ~istewe na gradbi i tehni~ki postrojki
3.1 Oprema i vozen park
Dokolku opremata i ma{inerijata se seu{te funkcionalni, }e bidat premesteni
na soodvetna lokacija za taa namena.
Dokolku se nadvor od funkcija, vo zavisnost od materjalot od koj se izraboteni }e
bidat selektirani i prodadeni kako sekundarna surovina.
Karakteristikite na opremata se dadeni vo Pоглавје II od aplikacijata.
So iskoristenata neupotrebliva elektri~na i elektronska oprema }e se
postapuva vo soglasonost za ^len 71 od Zakonot za upravuvawe so otpad
(Sl.vesnik 68/04).
3.2 Objekti
Pogonska hala
Osnovnata konstrukcija na halata e armirano-betonska i ~eli~na konstrukcija.
Grade`niot otpad od cvrstata gradba (tuli, cement, malter) bi bile odlo`eni na
deponija za cvrsti materjali, ili mo`e da se prodade za povtorna upotreba kako
granulaciono polnilo i agregat.
Pri dislocirawe, del od materjalite koi mo`e da se iskoristat bi bile
demontirani i dislocirani, a ostanatata metalna konstrukcija bi bila
demontirana i prodadena kako sekundarna surovina.
Siot betonski otpad mo`e da se prodade za povtorna upotreba kako granulaciono
polnilo i agregat.
3.3 Pristapni pati{ta
[ utot od asfaltiranite pateki bi se deponiral na deponija. Dokolku e
izvodlivo, materjalot od poplo~enite pateki bi se iskoristil za druga lokacija.
3.4 Drena`en sistem
Za otstranuvawe na drena`niot sistem e potrebno podolgo vreme, no vo zavisnost
od prenamenata na lokacijata, del od istiot bi mo`el da se prenameni i
iskoristi.
4. Opseg na urivawe
Bi se istra`uvala mo`nosta i na~inot na premestuvawe/vra}awe vo normalna
sostojba/odlo`uvawe na otpad. Dislokacijata bi se odvivala vo slednite fazi:
Faza 1: ] e ja opfati dislokacijata na surovinite i proizvodite (dokolku ne se
51
iscrpeni) i pomo{nite materjali.
Faza 2: Dislokacija na opremata , instalaciite i vozniot park.
Faza 3: Ru{ewe na objektite od cvrsta gradba, objekti koi mo`e da se demontiraat
i nivna selekcija za ponatamo{ni iskoristuvawe.
5. Upravuvawe so otpad od gradewe/urivawe
Otpadot od gradba ili urivawe }e bide odlo`en na deponijata za cvrst otpad. Vo
slu~aj na mo`no iskoristuvawe, materjalot }e bide soodvetno tretiran.
6. Remedijacija na kontaminirana povr{ina
- Pri urivawe na jamite za skladirawe na otpadot od `ivinata }e se prevzemat
preventivni merki na kontrola na kontaminiranosta na zemjata okolu istiot.
Vo zavisnost od stepenot na eventualna kontaminiranost }e se prevzemaat
soodvetni merki.
Ako ne e kontaminirana }e se vrati na mestoto od kade e izvadena, a ako
merewata poka`at kontaminiranost istata }e se tretira na soodvetno mesto
nadvor od lokacijata i kako ~ista }e se skladira na deponijata za cvrst otpad.
- ] e se izvr{at merewa na kontaminiranost na site mesta kade ima
potencijalna opasnost od kontaminacija i }e se prevzemat gorenavedenite
merki.
7. Odr`livost i proverka na planot
Vo tekot na operativniot `ivot na instalacijata, Planot za upravuvawe so
rezidui }e se preispituva vo zavisnost od potrebite i izmenite koi se napraveni
na lokacijata. Planot }e se a`urira so sekoja izmena i so sekoe novo istra`uvawe
za zagaduvawe, kako i istra`uvawa za rizicite koi proizleguvaat od aktivnosta
od rabotniot vek na instalacijata.
XV
REZIME BEZ TEHNI^KI DETALI
Na ova mesto treba da se vmetne pregled na celokupnoto barawe bez
tehni~kite detali. Pregledot treba da gi identifikuva site pozna~ajni
vlijanija vrz `ivotnata sredina povrzani so izveduvaweto na
aktivnosta/aktivnostite , da gi opi{e postoe~kite ili predlo`eni merki
za namaluvawe na vlijanijata. Ovoj opis isto taka treba da gi poso~i i
normalnite operativni ~asovi i denovi vo nedelata na poso~enata
aktivnost.
ODGOVOR
Voved
Ova barawe na privatnata farma Biljana Promet DOO s.Kadino za B dozvola za usoglasuvawe so operativen plan se odnesuva na aktivnost
52
6.6 Instalacii za intenzivno `ivinarstvo ili za sviwarstvo so
kapacitet od:
(a) 5000 do 40 000 mesta za `ivina od Prilog 2 od Uredbata za
opredeluvawe na aktivnostite na instalaciite za koi se izdava
integrirana ekolo{ka dozvola odnosno dozvola za usoglasuvawe so
operativen plan i vremenski raspored za podnesuvawe na barawe za
dozvola za usoglasuvawe so operativen plan (Sl.V. br.53/05).
Osnovna dejnost na Instalacijata e odgleduvawe na `ivina i toa:
• Odgleduvawe na koko{ki nesilki za proizvodstvo na konzumni jajca.
Sporedna dejnost na Instalacijata e:
• Proizvodstvo na gotova hrana za `ivotni {to se odgleduvaat na
farmata.
BILJANA - PROMET eksport - import DOOEL e firma koja e osnovana
kon krajot na 2002 godina kako Dru{tvo za proizvodstvo, trgovija i
uslugi. Spored prete`nata dejnost se raspredeluva vo Druga trgovija na
malo so hrana vo specijalizirani prodavnici.
Zapo~nuvaj}i so odgleduvawe na 2000 koko{ki nesilki, kapacitetot na
ovaa relativno mlada farma postojano raste, taka da denes na farmata
se odgleduvaat 8 000 koko{ki nesilki.
Vo ramkite na Farmata za odgleduvawe na koko{ki neselki, pokraj
objektot za odgleduvawe na koko{ki nesilki, se nao|a eden objekt vo koj
se smesteni slednive pomo{ni prostorii:
-
kancelarija
sanitaren jazol
magacin
prostor za reprematerijali
sortirnica za jajca
garderoba
kujna
Procesi i tehnologija
Spored osnovnata dejnost na instalacijata mo`e da se ka`e deka
osnoven proces pretstavuva odgleduvaweto na koko{ki nesilki za
proizvodstvo na konzumni jajca.
Izbranoto tehnolo{ko re{enie na odgleduvawe na koko{ki nesilki,
koe e primeneto vo farmata na operatorot e tn. kafezen sistem na
odgleduvawe, po principot site vnatre-site nadvor.
So definiranata tehnologija na odgleduvawe, koko{kite nesilki
ostanuvaat vo objektite vo prosek od 12-14 meseci, posle koj period se
vr{i iseluvawe na jatoto, bidej}i pove}e nema ekonomsko opravduvawe
za nivno ponatamo{no odgleduvawe (se tro{i skoro ista koli~ina na
53
hrana, a procentot na nesewe opa|a). Ovie koko{ki ponatamu se
prodavaat na klanici.
Tehnolo{kata postapka na odgleduvawe na koko{ki nesilki opfa}a
pove}e tehnolo{ki fazi, i toa:
-
Vseluvawe na `ivinata vo objektite za odgleduvawe,
Hranewe i poewe na `ivinata,
Za{tita na jatoto,
Manipulacija na jajcata vo objektite za odgleduvawe,
Iz|ubruvawe,
Postapka so umrenata `ivina,
Praznewe na objektite za odgleduvawe (iseluvawe na `ivinata),
Priprema na objektite za odgleduvawe za novo vseluvawe.
Osnovnite surovini, koi se koristat za izvr{uvawe na planiranite
aktivnosti na instalacijata i nejzinite delovi, voglavno prestavuvaat
materijali koi ne sodr`at opasni supstancii.
Pogolem del od surovinite, pretstavuvaat sostojki za proizvodstvo na
hrana, koi se koristat vo celost, bez ostatoci, poradi {to ne postoi
{tetno vlijanie na okolinata.
Posebno, mo`at da se izdvojat sredstvata za dezinfekcija i odr`uvawe
na higienata, koi se koristat spored prifateni postapki, kako dobri
proizvodni i higienski praktiki, a gi izvr{uvaat rabotnici, obu~eni za
taa aktivnost.
Vo Pоглавје IV e dadena Listata na site surovini i proizvodi na
farmata.
Vlijanija vrz `ivotnata sredina
Upravuvawe so otpad
Kako otpad od `ivinarskite farmi se javuva:
-
|ubrivo od `ivinata,
umreni ptici,
komunalen otpad,
Vo ramkite na instalacijata se primenuvaat merki koi rezultiraat so
minimizirawe na sozdavaweto na otpadot. Tie merki opfa}aat:
• ishrana spored barawata
• odr`uvawe na sistemite za hranewe vo dobra sostojba so cel da se
minimizira rasipuvaweto i zagubite na hrana
• koristewe na poilki so koi nema zagubi na voda, a voedno i nivno
odr`uvawe vo dobra rabotna sostojba zaradi prevencija od
istekuvawe
• namaluvawe na stepenot na mortalitet
• niza drugi dobri farmerski praktiki
54
Na samata lokacija ne se vr{i iskoristuvawe na sopstveniot otpad.
Otpadot od `ivinata se iskoristuva od lokalnite farmeri za
na|ubruvawe na svoite zemjodelski povr{ini kako i na sopstveni
zemjodelski povr{ini.
Drugite vidovi otpad se sozdavaat vo nezna~itelni koli~ini i istite
se sobiraat vo posebna kanta na samata lokacija i potoa se nosat do
najbliskite kontejneri za komunalen otpad.
Emisii vo vozduhot
Instalacijata i nejzinite delovi ne vr{at zagaduvawe na vozduhot so
{tetni materii i soglasno so postoe~kite va`e~ki normativi ne e
potrebna posebna za{tita.
Emisii vo po~vata
Prirodata na aktivnostite koi se odvivaat na farmata e takva da ne
vklu~uva mo`nosti za ispu{tawe na zagaduva~ki materii vo po~vata.
3.4. Emisii vo povr{inski vodi
Od dadenata instalacija nema emisii vo povr{inski vodi.
Bu~ava i vibracii
Nema izvori na zna~itelna bu~ava i vibracii vo ramkite na
instalacijata.
Merki za za{tita na `ivotnata sredina
Operatorot konstantno prevzema aktivnosti za podobruvawe na
performansite vo odnos na `ivotnata sredina i so takva praktika }e
prodol`i i vo idnina. Site podobruvawa se vo nasoka na primena na
dobri farmerski praktiki koi se vo soglasnost so ve}e provereni
stranski iskustva i upatstva.
Operatorot ima izgotveni planovi za reagirawe vo itni slu~ai i
potencijalni havarii so {to bi se spre~ile {tetni vlijanija vrz
`ivotnata sredina pri takvi slu~ai (Prilog XIII od baraweto).
Vo slu~aj na celosen ili delumen prestanok so rabota, operatorot ima
predvideno postapki za doveduvawe na lokacijata na koja se nao|a
instalacijata vo zadovolitelna sostojba (Prilog XIV od baraweto).
Operatorot prifa}a i vo idnina da gi prevzema site merki koi }e bidat
nalo`eni od nacionalnite zakoni za za{tita na `ivotnata sredina.
55
XVI
IZJAVA
So ovaa izjava podnesuvam barawe za dozvola/revidirana dozvola, vo
soglasnost so odredbite na Zakonot za `ivotna sredina (Sl.vesnik
br.53/05) i regulativite napraveni za taa cel.
Potvrduvam deka informaciite dadeni vo ova barawe se vistiniti,
to~ni i kompletni.
Nemam nikakva zabele{ka na odredbite od Ministerstvoto za `ivotna
sredina i prostorno planirawe ili na lokalnite vlasti za kopirawe
na baraweto ili na negovi delovi za potrebite na drugo lice.
Potpi{ano od :
Datum :
(vo imeto na organizacijata)
Ime na potpisnikot :
Pozicija vo organizacijata :
Pe~at na kompanijata:
56
Download

Integrirano spre~uvawe i kontrola na zagaduvaweto