bilten br.1
47.
Makedonski teatarski festival
"Vojdan ^ernodrinski" - Prilep
01-08 juni 2012
2
Za
47
MTF Vojdan ^ernodrinski
@elezniot repertoar, dokaz za nezapirliviot
rast na makedonskata teatarska umetnost
I, bi TEATAR !!! Magi~niot dopir na vol{ebniot zdiv na Talija, sino}a, po 47-mi pat gi
podigna zavesite na scenata od hramot na tetarskata umetnost. Svetnaa reflektorite, blesna
iluzijata!!! Zapo~na 47-to izdanie na MTF “Vojdan ^ernodrinski”, koj, poleka, no sigurno, grabej}i
kon svojot zlaten jubilej, neosporno, u{te edna{, samo go potvrduva nezapirliviot galop na
makedonskata teatetarska umetnost. Sternata blikna ! Ponudenoto- za voshit! Navra}aweto
kon nepovtorlivite golemi dela na majstorite na pi{anata re~, osobeno na dramskata, od tipot
na Bomar{e, ^ehov, Pu{kin, Kami, Mro`ek, Krle i nim sli~nite, neprikosnoveno vetuvaat
vozbudlivi i “nemirni”
teatarski zbidnuvawa. Stapisani pred godina{nata ponuda na
Festivalot i vo golemo is~ekuvawe na nepovtorlivi profesionalni i umetni~ki isklu~itelni
teatarski do`ivuvawa, stanuvame svesni deka TEATAROT ne samo {to mo`e da bide @IVOT, tuku,
deka toj e i SUDBINA, predodredena samo za ODBRANITE, za [email protected] za koi glumata,
akterskata igra, pantomimata, gestikulacijata se S È ili NI[TO…..za koi toa “POME\U”,
ednostavno NE POSTOI…!!! Velat deka TEATAROT zbli`uva, no, znae i da bocka, da udira onamu
kade {to najmnogu boli, da uka`uva, da rezonira, da bide ~ekor pred vremiwata koi se na{e
sekojdnevie !!! Ako toa e taka, toga{, godina{niov, 47-mi po red MTF “Vojdan ^ernodrinski”, vo
lulkata na osnovopol`nikot na dramskata umetnost, ~ie ime i go nosi, neka gi sru{i site granici
na dosega videnoto, neka go nadmine realnoto i neka ne odnese kon ona {to prividno e
IMAGINARNO, a vo su{tina e ona {to sme nie, tokmu sega i tokmu ovde…. !
47.
Makedonski teatarski festival "Vojdan ^ernodrinski" - Prilep
3
otvorawe, otvorawe, otvorawe . . .
Se krena zavestata na 47. Makedonski teatarski festival "Vojdan
^ernodrinski". Festivalot, krunata na najdobrite teatarski
ostvaruvawa na makedonskite profesionalni ku}i blesna. Tradicionalno,
prigodno i so po~it za teatarskite dejci.
Golemi bea aplauzite za dobitnicite na nagradata za `ivotno
delo: scenografot Vladimir Georgievski, akterite Nezaket Ali i
Vladimir Svetiev. Publikata posebno ja dopre odlukata posmrtno ova
presti`no priznanie da go dobie golemiot akterski tvorec Kiril
Ristoski koj so godini be{e na ~elo na ovaa manifestacija.
- Mnogu sum vozbuden {to nagradata ja dobivam pred prilepskata
publika. Ova e kruna na mojot tvore~ki pat, re~e me|u drugoto akterot
Vladimir Svetiev. Vo ime na akterkata Nezaket Ali, nagradata so mnogu
vozbuda ja primi nejzinata }erka, Xanan Ali.
Vo s v o j o t p o z d r a v e n g o v o r z a m e n i k
ministerot za kultura Dragan Nedeqkovi} re~e
deka sme na po~etokot na u{te edna teatarska magija.
- Po 47- mi pat, ovoj renomiran festival ja prodol`uva tradicijata da se `ivee i da se
di{e so Teatarot. Ova izdanie, na golemo zadovolstvo na publikata, }e ni prezentira 13
pretstavi vo oficijalnata konkurencija i }e ni dade vistinska mo`nost da ja pogledneme
najkvalitetnata produkcija na teatrite niz Makedonija za godinava.
Festivalot koj go nosi imeto na osnovopolo`nikot na makedonskata drama - poznatiot
dramski avtor, akter i re`iser Vojdan ^ernodrinski, nesomneno, ovie re~isi pet decenii
prerasna vo brend na makedonskoto teatarsko `iveewe. Tokmu zatoa, Ministerstvoto za
kultura na Republika Makedonija tradicionalno ja dava svojata poddr{ka za ovoj
festival, koj zaslu`eno osvoi zna~ajno mesto vo makedonskata kultura i stana beleg na
prepoznatlivost za na{ite tvorci i voop{to, simbol na Republika Makedonija. Vo ovaa
prigoda sakam da gi pozdravam zalagawata na timot {to go realizira ovoj festival i na
umetni~kiot direktor Petar Temelkovski. Ubeden sum deka i godinava }e go povtorat
uspehot od minatite godini i }e ni priredat vistinsko teatarsko u`ivawe. So iskreni
47.
Makedonski teatarski festival "Vojdan ^ernodrinski" - Prilep
4
festivalot e otvoren . . .
`elbi posakuvam natamo{en raste` na festivalot - re~e zamenik ministerot Nedeqkovi}.
Umetni~kiot direktor na Festivalot, Petar Temelkovski i prenese na publikata
ednostavni `elbi: - Vi po`eluvam nemirni i vozbudlivi festivalski denovi.
Za otvoren Festivalot go proglasi gradona~alnikot na Prilep, Marjan Risteski.
- Golemo e zadovolstvoto {to ja imam ~esta da bidam del od scenata na koja se sozdava
dramskata umetnost, koja e svoeviden prikaz na delovi od op{testvenoto `iveewe.
Teatarot e simbioza na aktuelnite i minatite slu~uvawa kade nekoga{ se sretnuvaat
predviduvawata. Teatarot e izvor na zabava i inspiracija i toj umee da gi soedini golemiot
broj razli~ni narodi i kulturi niz svetot. No, toj e mnogu pove}e od toa i dava mo`nost da se
obrazovame i informirame. Godina{novo izdanie na MTF pretstavuva sredba na starite
prijateli i novite yvezdi na tetarskata scena, premierite i predizvedbite. Po~ituvani,
ova manifestacija sama po sebe govori deka porakite se aktuelni vekovi po nivnoto
sozdavawe, moment koi se maestralno izvedeni, koi suptilno go sozdavaat dramskoto
dejstvie. Denes, festivalot e nastan {to nesomneno dava pe~at na celokupnoto kulturno
`iveewe vo dr`avava. Ovoj Festival preku svojata programa nudi presek na aktuelniot
teatarski mig niz koj minuva makedonskiot teatar. Nesomneno, gradej}i se sebe si,
festivalot “Vojdan ^ernodrinski:, no i festivalite “Pro~ka', “Pivo-festot”, Likovnata i skulptorska
kolonija, festivalot na gajdi “Pece Atanasoski”, go pozicioniraa Prilep kako epicenter vo koj se premre`uvaat
kulturni zbidnuvawa i nastani i trajno go opredelija kako prostor posveten na kosmopolitskiot duh na
umetnosta. Festivalot ja otslikuva na najdobar mo`en na~in potrebata za identifikaija na kulturata i
tradicijata koi se dolgi kolku i samata makedonska nacija. Streme`ite na na{ite teatarski tvorci vo domenot
na teatarskiot izraz se samo u{te edna potvrda za su{tinskata potreba od teatar vo na{ata zemja.
Poddr`uvaj}i go ovoj Festival, sozdadovme eden prepoznatliv brend za na{iot grad kade kulturata i umetnosta
se dostapni za sekoj gra|anin. Vo srceto na ovoj grad sekoga{ imalo mesto za scenskata umetnost. Velat, teatarot e
pat kon vistinata, toj podu~uva, obrazuva i duhovno nadograduva. Teatarot e poln so mudrost i dlaboka smisla, a
jas kako gradona~alnik na op{tina Prilep }e se potrudam toj sekoga{da go ima svoeto zaslu~eno mesto vo
kulturata i tradicijata na na{iot grad i vo RM. Mi ostanuva samo da ve pozdravam i da vi posakam da u`ivate vo
pretstavite koi }e se odigraat vo tekot na ova nedela, kako i da im ~estitam na nagradenite za `ivotno delo,
akterite Vladimir Svetiev i Nezaket Ali, posthumno na na{iot Kiril Ristoski, kako i na scenografot m-r
Vladimir Georgievski, koi ostavija traen zapis vo makedonskata tetarska umetnost. Go proglasuvam Festivalot
za otvoren i u`ivajte vo prekrasnite pretstavi !
47.
Makedonski teatarski festival "Vojdan ^ernodrinski" - Prilep
5
nagrada za `ivotno delo Vladimir Georgievski - scenograf,
kostimograf, akademski slikar i pedagog
Vie ste scenograf i kostimograf koj ima potpi{ano scenografii na nad 57
profesionalni teatarski pretstvi, a duri na polovinata ste bile i kostimograf. Dali ovoj
kvantitativen podatok Vi ja donese nagradata `ivotno delo?
- Ne znam dali brojot 57 e edinstveniot kriterium za dodeluvawe na ovaa nagrada, no bez
ogled na brojot kolku scenografii i kostimografii sum napravil, pa duri i teatarski plakati,
vo su{tina jas celo vreme rabotev edna scenografija. Toa zna~i go barav svojot sopstven
scenografski znak po koj }e bidam prepoznatliv kako tvore~ka li~nost, a potem se razbira i
pretstvata }e dobie sosem poinakvi novi zna~ewa, osobeno akterskata igra. Site scenografii
koi sum gi napravil, bile vrzani za razbiraweto i sva}aweto deka akterot e toj koj ja o`ivuva na
scenata.
Dali toa zna~i deka pretstavuvate edna scena vo site tie 60 -tina scenografii vsu{nost se
"par~iwa", "pozicii", "verzii" od edna razmisla. Koja e taa osnovna vodilka pri praveweto na
scenata?
- Scenografijata kako umetnost e silna, edinstvena i re~isi apsolutno nepovtorliva.
Toa e crtawe po scena, so razni objekti, so svetlo, rekvizita itn. No, do scenografskiot znak,
onoj li~niot, tvore~kiot, se doa|a niz istra`uvawa, eksperimenti, niz soodvetna drama na
izbranite materijali, nastojuvaj}i da go napravam vidlivo ona {to e nevidlivo, vsu{nost, vo
pretstavata.
Kako scenografot prio|a pri barawe re{enie za scenografijata?
- Procesot na sozdavawe na scenografijata zapo~nuva najnapred so pro~ituvawe na
deloto, so temelnata analiza za toa koj e avtorot, vo koe vreme `iveel, koi se karakteristikite
na toa vreme. Osoznavaj}i gi tie elementi, scenografot mo`e da sedne i razgovara so re`iserot, no ne ve}e za sodr`inata na deloto,
tuku za toa {to }e napravime nie na primer od edna "Lebedova pesna" na ^ehov, od eden Hamlet, kako toa }e go pretstavime na scena,
kako }e go o`iveeme, niz koi znaci. Scenografot e dol`en da napravi koloristi~ki kartoni, od kade }e se vidi drugiot
scenografski znak, a toa e dramaturgijata na bojata. Bojata ne smee da bide zanemarena, tuku ako bide vnesena vo pretstavata, taa e
aker koja mora da igra isto kako {to igraat i akterite na scenata. Po tie koloristi~ki kartoni, scenografot e dol`en da napravi
maketa, vo soodveten soodnos so site elementi koi se usvoeni zaedno so re`iserot. Akterite to~no da go vidat prostorot i znacite
vo prostorot, zaedno so svetloto koe se demonstrira na maketata, za da mo`at vo svojata svest da go vidat toj prostor vo koj }e ~ekori.
Gradeweto na scenografskiot prostor e vsu{nost i otvoraweto na prostorot vo akterskata igra kako element na dramaturgijata.
Ne e sosema seedno kako mizanscenski }e se dvi`i akterot po scenata i na koj na~in }e ja dopre scenografijata odnosno }e ja osmisli
niz igrata.
47.
Makedonski teatarski festival "Vojdan ^ernodrinski" - Prilep
6
Koi se prijatelskite materijali koi gi koristite, nasproti sovremenite 3D proekcii, video bimovi itn.?
- Vremevo vo koe `iveeme vovede vo teatarskata igra ne{to {to go nosi imeto dizajn. Da se dizajnira eden prostor zna~i da se
upotrebat sovremena tehnika i tehnologija, koi ja pokrivaat igrata na akterot, go odzemaat vnimanieto na gleda~ot i ne
dozvoluvaat duhovnata strana na likot, koj akterot go igra, da izleze na povr{ina. Ottamu, li~no smetam deka ona {to denes se
slu~uva vo sovremeniot teatar pod imeto dizajn e vsu{nost eden nedostig na invencija, na imaginacija, nedostig na intelekt koi se
potrebni za da se osmisli, isproektira prostorot vo koj }e se odviva igrata. [to se donesuva do materijalite, sekoga{ upotrebuvam
prirodni materijali, nikoga{ ne sum ka{iral nikakvi rikvandi ili elementi od ku}a. Naprotiv, sekoga{ sum tragal po prirodni
materijali, drvo, a vo ambientalni pretstavi koi se igrale nadvor sum koristel i kamen. Vo edna pretstava izgradivme celo edno
selo zad scenata koe go zapalivme potoa. Seto toa deluva{e krajno vozbudlivo i krajno dramati~no.
Koga }e se napravi scenografijata, kakvo e zadovolstvoto da se napravat i kostimite, za da se spojat tie dva elementi?
- Koga sum rabotel scenografija i kostimografija, kako edna edinstvena celina, sum se ~uvstvuval najsre}en. Istovremeno i
najodgovoren zatoa {to kostimot e vtorata ko`a na akterot. Kostimot mora da funkcionira odnadvor i od vnatre, da ja ka`e
vnatre{nata sostojba na duhot na li~nosta koja akterot ja igra. Da se vklopat ednoto i drugoto, se podrazbiraat mnogu opse`ni
razgovori so re`iserot i silni analizi na strukturata na dvi`ewata {to bi bile upotrebeni vo mizanscenot za da mo`e kostimot
da ja poka`e taa nevidliva strana, a vsu{nost da go otslika vidliviot karakter na likot. Kostimot go do`ivuvam kako muzi~ka
etida vo koja harmonskata delnica e isklu~itelno crvsto vrzana za prostorot.
[to e toa {to gi privlekuva teatarskite ku}i za da go baraat Va{eto ime?
- Rezultatite koi naj~esto se vidlivi vo pretstvata, govorele kolku gledali{teto e opsednato od magijata koja doa|a od
scenata, kompletnosta na igrata, a i od scenografijata i kostimot. Sakam da analizam, da istra`uvam. . .
Vie ste i pedagog, akademski slikar, kostimograf i scenograf. Vo koja
"ko`a" se ~uvstvuvate najubavo?
- Seto e edna celina i nikoga{ ne sum gi po~uvstvuval oddelno. Koga
rabotam so moite studenti, im pomagam da sfatat i da razberat deka ~ovekot
ne se dimenzionira samo odnadvor, kako proporcija, tuku i od vnatre. Toa e
najslo`enoto vo proektantskiot ~in, kako {to e najslo`eno i vo
scenografskiot znak, i vo kostimot. Arhitekturata e odli~na osnova za eden
scenograf kako edukacija. Vo slikarstvoto sum napolno sam pred
sopstveniot sud, pred koj jas sum najrigorozniot sudija, obvinitel, branitel
na stavot.
Vo va{ata biografija se golem broj nagradi me|u koi i Steriinata
nagrada za scenografija.
- Nagradite se zna~ajni migovi vo `ivotot na eden tvorec, no ne se i
presudni. Li~no, nagradata na ^ernodrinski }e ja vnesam vo moite
ponatamo{ni napori, na Arhitektonskiot fakultet kade dr`am
fakultativna nastava, kako obvrska {to }e ja po~uvstvuvam pred moite
studenti za da im ja otkrijam do kraj magijata na teatarskata umetnost.
47.
Makedonski teatarski festival "Vojdan ^ernodrinski" - Prilep
7
gledavme . . .
Makedonski naroden teatar Skopje
“ Svadbata na Figaro” od Bomar{e
Re`iser: Levan Culadze
Igraa: Nino Levi, Nikolina Kuja~a, Sa{ko Kocev, Sa{ka Dimitrovska,
Slavi{a Kajevski, Dragana Kostadinovska, Tome Vitanov, Marija Novak,
Kiril Pop Hristov
pretstavata . . .
Pretstavata “Svadbata na Figaro” ja prenese veselata, le`erna
atmosfera od dejstvieto, na publikata, koja i ja prepozna. Toa e onaa atmosfera koja e i del od igrata na scena koja verno
prika`uva edno bogato semejstvo na odmor no so peripetiite {to gi sozdava zabludata kako dvi`e~ka sila na zapletot.
Anonimusot Figaro lesno, so scenski izraz go dvi`e{e zapletot so sesrdna pomo{ na drugite likovi. Publikata
odli~no se zabavuva{e zaedno so akterite.
Sa{ko Kocev, akter
Ovaa pretstava ni e mila, na cel kolegium, zatoa {to e rabotena za Ohridsko leto i se odviva{e vo eden mnogu
“mek”, le`eren proces, duri kako da bevme na odmor. Sekoga{ koga ja igrame sme vozbudeni i sre}ni. Ovaa e uigrana
pretstava, no sepak, vo po~etokot, se po~uvstvuva edna napnatost zatoa {to ova e Festival, no potoa se opu{tivme.
Pretstavata ima golem priem vo Skopje. Ve~erva po~uvstvuvame deka i publikata ovde ubavo reagira{e.
Prvpat rabotevme so re`iserot Culadze od Gruzija. Ja nadminavme jazi~nata bariera, a Culadze e posebno duhovit.
Sa{ka Dimitrovska, akter
Sekoga{ ni e ~est da igrame pred prilepskata publika. Ve~erva imavme, moram da priznaam, trema koja ja nemavme
u{te od premierata. Jas, mora da bidam iskrena, prvo ne sakav da ja igram ulogata. No koga po~navme da rabotime, sfativ
deka ako ne igrav, }e propu{tev mnogu. Mislam deka ja doloviv ulogata na Suzan. Re`iserot e prekrasen ~ovek, ima{e nov
pristap, be{e ednostaven, a znaeme deka takvite lu|e se genijalci.
47.
Makedonski teatarski festival "Vojdan ^ernodrinski" - Prilep
8
Nino Levi, akter
Ne ja delam publikata na festivalska i druga, prilepska ili skopska, makedonska. Publikata e publika, koja ima
na~in na gledawe i ima pravo da ja vidi kako saka. Publikata sekoga{ e izvonredna. Nejzinite reakcii se blagorodni. Taa
e reper za na{eto tvore{tvo i zatoa nema festivalska i druga publika. Nekoi kolegi igraat poinaku, vlo`uvaat pove}e
vo igrite za festival, vo sporedba so redovnite pretstavi. Toa se slu~uva. K olegite sakaat da se istaknat pove}e koga e
festivalot vo pra{awe. Li~no ne sum od toj rang na akteri, koj saka da menuva ne{to vo igrata na festival, zatoa {to
pretstavata ima struktura, te`ina, dejstvo, sodr`ina, tempo, ritam... I toa ja krasi pretstavata. Ako malku se promeni
dejstvoto, toga{ ne e toa originalnoto. Glavno, nema otstapki i mislam deka dobro se pretstavivme.
publikata . . .
Nikola Koleski - Uf, izvoredno izdanie na Bomar{e, na negovata "Svadbata na Figaro". Mi se dopadna igrata na
Sa{o Kocev i na Nino Levi, no i na `enskiot del, osobeno na Sa{ka Dimitrovska. Celosno pretstavata be{e dinami~na
polna so pulsirawe i neobi~no dobli`uvawe na spletkarskite ~lenovi na palatatata na grofot.
Emil Stojanoski - @iva i podvi`ina igra. Pretstavata e polna so dinamika, so nestandarden stil na prenesuvawe
na ~uvstvata i karakterite. Malku scenata ne soodvetstvuva{e na dinamikata na akaterite, sepak, vo celost, ekipata na
MNT predizvika aplauzi, makar {to gi nema{e na otvorena scena.
47.
Makedonski teatarski festival "Vojdan ^ernodrinski" - Prilep
9
~estvuvawe po povod nagradata za `ivotno delo
"^ernodrinski" za Kiril Ristoski
So otvoraweto na izlo`bata na fotografii od Kiril
Ristoski, so kostimite od pretstavi {to toj gi nosel i so pretstava vo
re`ija na Zoja Buzalkovska, Festivalot mu se oddol`i na prerano
po~inatiot akter Kiril Ristoski. Toj pove}e od 10 godini be{e na
~elo na ovaa manifestacija.
Na izlo`bata govorea scenografot Vladimir Georgievski i
re`iserot Vlado Cvetanovski.
Georgievski naglasi deka, koga tvorecot }e vtasa do sebe si, se
prosvetluva.
- Tvroe{tvoto e energija koja niz deloto {to go sozdava go
poseduva siot svet i zatoa tvorecot e semo}en! Osoznavaweto niz
tvore{tvoto e edinstveno bogatstvo. Koga tvorecot postojano
dejstvuva, ima ~eli~na volja. I eden den Tvorecot }e zamine vo temnite vilaeti na svetlinata {to ne gasne... Deloto
negovo, ako ostane vo nezaboravot, toa zna~i deka negoviot sozdatel e besmrten... re~e Georievski.
Re`iserot Vlado Cvetanovski pobara Prilep da imenuva nekoja zna~ajna kulturna institucija so imeto na
Kiril Ristoski. Taka dostojno }e mu oddade po~it na golemiot teatarski umetnik i profesor.
Ristoski vo makedonskiot teatar e zna~ajna i svetla to~ka od koja site nie ima {to da crpime i u~ime - poso~i
Cvetnaovski.
Spored Jelena Lu`ina, Kiril Ristoski ostavi delo pogolemo od `ivotot.
- Od nepolni 63 pre`iveani godini, bezmalku 46 godini od `ivotot, Kiril Ristoski gi od`ivea kako
47.
Makedonski teatarski festival "Vojdan ^ernodrinski" - Prilep
10
profesionalen akter. Debitiral so notornata epizoda (Prviot
stra`ar) vo [ekspirovata komedija (No} sproti Vodici) na scenata
na prilepskiot teatar vo sezonata 1965/66 godina. Vo rodniot teatar
ostanal sedum godini koga odigral 17 rolji. Leka poleka napreduval
vo hierarhijata. Ama go progonuvalo ~uvstvoto deka, osven darbata i
ve{tinite, akterot mora da ima i solidno obrazovanie. Na 25
godi{na vozrast se zapi{al na otsekot za akterska igra na Muzi~kata
akademija vo Skopje, za da studira
kako najstar vo svojata klasa. I
pred da diplomira, Ristoski
igral vo pretstavite na MNT, kade se vrabotil vo 1987 godina. Deset godini
podocna, FDU go izbral za docent po predmetot akterska igra. Narednite 23 godini
gi pominal obo`uvan kako daskal, vrven teatarski pedagog. Odigral vkupno 83
teatarski, filmski i televiziski rolji. Snimil pove}e od 200 radio drami.
Odrabotil nebrojni poetski nastani. Dobil vkupno 10 akterski nagradi, od koi pet
vo Prilep na MTF ,,Vojdan ^ernodrinski,, festivalot {to vo 1997 godina sre}no go
rekonstruiral, a potoa uspe{no go vodel polni 10 godini... Kiril Ristoski e
edinstveniot makedonski akter koj ja ima privilegijata da bide ne samo sibolika,
tuku i vistinska alka - povrznica na fenomenot, koj u{te pred 60 godini eden golem
makedonski kriti~ar go nare~e "makedonska gluma" - istakna Lu`ina.
47.
Makedonski teatarski festival "Vojdan ^ernodrinski" - Prilep
11
izlo`bi . . .
Crte`i i grafiki od Dimitar Malidanov
Vo prisustvo na gradona~alnikot Marjan Risteski, na umetni~kiot
direktor Petar Temelkovski, na direktorot na CK "Marko Cepenkov" Toni
^atleski, na qubiteli na likovnata umetnost, vo galerijata be{e otvorena
izlo`ba na crte`i i grafiki od Dimitar Malidanov, redoven profesor na FLU
vo Skopje.
Za tvore{tvoto na Malidanov govore{e pisatelot Traj~e Krsteski,
poso~uvaj}i go kako mnogu interesno, vo koe ima prepoznatliv beleg na
vegetabilni motivi.
So grafikite avtorot otvora vlez vo eden neiscrpen i nezdogledliv svet,
ispolnet so mnogu originalni semioti~ki i arhetipski znaci i simboli. Otkriva edna nova gradba na grafi~kata
umetnost, ispolneta so neobi~na ubavina.
Dosega imal 30 samostojni izlo`bi, a u~estvuval na preku 200 grupni izlo`bi vo
zemjava i vo stranstvo. Malidanov e dobitnik na pove}e nagradi i priznanija, me|u koi
nagradata za umetnost - 11 Oktomvri.
,,Mainstream,, od Hristina Zafirovska
,,Mainstream,, e tematskata izlo`ba na umetnikot Hristina Zafirovska, {to
be{e otvorena vo foajeto na Centarot za kultura. Na otvoraweto prisustvuva{e i
zamenik ministerot za kultura Dragan Nedeqkovi}.
Otvoraj}i ja izlo`bata, novinarot Karolina Micevska zabele`a deka Zafirovska se
pogri`ila da se pretstavi so atraktivni, interesni objekti - sliki na koi preku
linijata, bojata, kontrastot i ritamot ja prenesla nejzinata inspiracija od maticata.
Zafirovska ima diplomirano na FLU vo Skopje, na otsekot slikarstvo so grafi~ki
dizajn. Dosega imala pove}e samostojni izlo`bi vo zemjava i vo stranstvo, a
u~estvuvala i na pove}e likovni kolonii, me|u koi i na kolonijata Dren.
47.
Makedonski teatarski festival "Vojdan ^ernodrinski" - Prilep
12
atmosfera . . .
Akterot i profesorot.
N a j d o To d e s k i i Q u p ~ o
Pe~ijareski. Edniot zadol`en
za gluma, drugiot da analizira. I
dvajcata go prou~uvaat
katalogot na Festivalot.
Gradona~alnikot Marjan
Risteski so soprugata na teatar.
Risteski i objasnuva na svojata
poubava polovina deka mora da se
ka~i na scena. Ne da glumi, tuku
da go otvori Festivalot.
Nekoj postojano go bara
umetni~kiot direktor Petar
Temelkovski. Toj sovreme go
ka`a svoeto za pretstavite. [to
li baraat sega da im objasne?
Publikata vo Domot na
kulturata stana na noze i so
aplauz da mu oddade po~it na
akterot i profesorot,
ednostavno na golemiot
teatarski umetnik Kiril
Ristoski.
47.
Makedonski teatarski festival "Vojdan ^ernodrinski" - Prilep
13
}e gledame . . .
Sabota - 2 juni
19.30 ~.- scena CK ,,Marko Cepenkov,,
,,So tupanica na no`ot,, od Boal, vo re`ija na Sulejman
Ru{iti
Tetovski teatar
22.00 ~. Foaje Teatar ,,Vojdan ^ernodrinski,,
THEATRE = THEATRE +/Filip Jovanovski, Muzej na grad Skopje
22.00 - teatar ,,Vojdan ^ernodrinski,,
,,KALIGULA,, re`ija Zoja Buzalkovska
Prilepski teatar
24.00 ~.- CK ,,Marko Cepenkov,,
,,Zvukot na koskite {to se kr{at,, od Lebo, vo re`ija na
Biljana Radinoska
Produkcija TEATRA- Skopje
Nedela - 3 juni
19.30 ~. - CK ,,Marko Cepenkov,,
,,@ivotot na Molier,, od Bulgakov, vo re`ija na
Aleksandar Popovski
MNT - Skopje
47.
22.00 ~.- Teatar ,,Vojdan ^ernodrinski,,
,,Policajci,, od Mro`ek, vo re`ija na Andrej
Cvetanovski
Teatar Ohrid
Ponedelnik - 4 juni
12.00 ~.- Teatar,, Vojdan ^ernodrinski,,
,,Vol{ebnikot od Oz,, od Baum, vo re`ija na Bowo
Lungov
Teatar za deca i mladinci - Skopje
19.30 ~. - Teatar ,,Vojdan ^ernodrinski,,
,,Parite se otepuva~ka,, od Krle, vo re`ija na
Aleksandar Ivanovski
Teatar [tip
22.00 ~.- CK ,,Marko Cepenkov,,
,,Vi{novata gradina,, od ^ehov, vo re`ija na Yvezdana
Angelovska
Bitolski teatar
24.00 ~. - Teatar ,,Vojdan ^ernodrinski,,
,,4.48 Psihoza,, od Kejn, vo re`ija na \or|i Jolevski
Kulturen centar ,,Kvartet,, vo koprodukcija so MNT
Makedonski teatarski festival "Vojdan ^ernodrinski" - Prilep
14
ogledalo na festivalot
47. Makedonski teatarski festival
"Vojdan ^ernodrinski" - Prilep
Pokroviteli:
Ministerstvo za kultura na Republika Makedonija
Sobranie na Op{tina Prilep
Sobranie na MTF:
Senko Velinov - Makedonski naroden teatar - Skopje
Jordan Vitanov - Teatar Veles
Branko \or~ev - Dramski teatar - Skopje
Jelena @ugi} - Teatar "Komedija" - Skopje
Adem Karaga - Albanski teatar - Skopje
Traj~e Kacarov - Teatar [tip
Atila Klin~e - Turski teatar - Skopje
Dragan Maxirov - Teatar Strumica
Robert Pavleski - Teatar Kumanovo
Valentin Svetozarev - Naroden teatar - Bitola
Goran Stojanovski - Teatar Ohrid
Valmir Aziri - Tetovski teatar - Tetovo
Toni ^atleski - Teatar Prilep
Izvr{en odbor na MTF:
Senko Velinov - Pretsedatel
Branko \or~ev - ^len
Adem Karaga - ^len
Jordan Vitanov - ^len
Valentin Svetozarev - ^len
47.
Umetni~ki direktor:
Petar Temelkovski
@iri komisija:
Bratislav Dimitrov
Vebi Kerimi
Zlatko Slavenski
Sekretar na MTF:
Stojan Dam~eski
Tehni~ki sekretar:
Qup~o Todorovski
Bilten na 47. MTF
“VOJDAN ^ERNODRINSKI” - Prilep
Za izdava~ot: Petar Temelkoski
Urednici na Biltenot: Elizabeta Mitreska, Karolina
Micevska, Svetlana Risteska, Karolina Durlo i
Qup~o Murgoski
Fotografii: Elizabeta Mitreska, Svetlana Risteska i
Karolina Micevska, "Fan" produkcija.
Pe~ati: "TIREKS" - Prilep
Makedonski teatarski festival
“VOJDAN ^ERNODRINSKI” - PRILEP
NU Centar za kultura “Marko Cepenkov”
7500 Prilep
tel.: 048/401-630 ili 425-520
faks: 048/401-631
E-mail: [email protected], [email protected]
Makedonski teatarski festival "Vojdan ^ernodrinski" - Prilep
Download

47. Makedonski teatarski festival