SOJUZ NA [email protected] NA PENZIONERI NA MAKEDONIJA
H II PENZIONERSKI
FOLKLORNI REVII
2014
PO K R O VI TELI
Ministerstvo za kultura na Republika Makedonija
i grad Skopje
JUNI 2014
Informativen bilten
Specijalno izdanie
SZPM
SOJUZ NA [email protected] NA PENZIONERI NA MAKEDONIJA
SZPM
[email protected]
REPUBLI^KA REVIJA NA PESNI, MUZIKA I IGRI - SKOPJE.................................3
REGIONALNA REVIJA NA PESNI, MUZIKA I IGRI VO BEROVO...........................20
REGIONALNA REVIJA NA PESNI, MUZIKA I IGRI VO SVETI NIKOLE..............25
REGIONALNA REVIJA NA PESNI, MUZIKA I IGRI VO STRUGA.............................31
REGIONALNA REVIJA NA PESNI, MUZIKA I IGRI VO NEGOTINO.......................37
REGIONALNA REVIJA NA PESNI, MUZIKA I IGRI VO SKOPJE
SOLIDARNOST - AERODROM...........................................................................................42
REGIONALNA REVIJA NA PESNI, MUZIKA I IGRI VO \OR^E PETROV...............48
PENZIONERITE AMBASADORI NA MAKEDONSKATA KULTURA...............................54
Komisija za kulturno-zabaven
`ivot na IO na SZPM:
Milevka Zdravkovska
- pretsedatel
Leonid Man~ev, Nurie
Kadriu, Vidan Konevski,
Slavica Lamba{a, Vawa
Markovska, Borivoje
Bojaxiev, Van|a Peneva,
Cvetanka Angelovska
Izdava~: Sojuz na zdru`enija na penzioneri na Makedonija
Za izdava~ot: Stanka Trajkova
Izdanieto go podgotvija: Kalina S. Andonova, Mendo Dimovski,
Milevka Zdravkovska
Kompjutersko-grafi~ko oblikuvawe: Tome Angelovski
Foto: Mendo Dimovski, Zoran Andreeski
Pe~ati: RI-Grafika - Skopje
Tira`: 800 primeroci
REPUBLI^KA REVIJA NA PESNI, MUZIKA I IGRI 2014
So pesna i qubov kon na{eto kulturno
bogatstvo, identitet i tradicija
Q
ubovta kon tatkovinata, kon svojot
narod, kon svojata tradicija i identitet se izrazuva na pove}e na~ini.
Eden od niv e i preku pesnata i oroto, preku po-
~itta kon tradicijata i kon
kulturnoto bogatstvo sozdadeni vo minatoto. ^uvstvoto na pripadnost kon
svoite koreni so dostoinstvo go poka`aa 250.000
penzioneri ~lenovi na
SZPM, od cela Makedonija.
Tie niz pesnata i igrata se
dru`ea, u~estvuvaa i prisustvuvaa i na 6-te regionalni revii na pesni, muzika i igri, za celosno da
mu oddadat po~it i da se
poklonat u{te edna{ na
kulturnoto tvore{tvo na 10 juni vo Univerzalnata sala vo Skopje, na Republi~kata penzionerska revija.
Polni so entuzijazam i `elba da go prenesat ona {to vo sebe go nosat, neskrivaj}i gi
svoite ~uvstva, iako vo poodminati godini, tie
zapeaja i zaigraa, ottrgnuvaj}i gi od zaborav
starite tradicionalni pesni ispeani vo mi-
Specijalno izdanie
natite vremiwa, pesni za qubovta, pesni za tagata, pesni za postoeweto i premre`iwata niz
vekovite. Peeja penzionerite, pee{e sekoj na
svoj jazik. Se peeja pesni razli~ni, no ednakvi i
edinstveni na eden zaedni~ki
glas, na glasot na drugaruvaweto i so`ivotot. Site nastapi
imaa svoja posebna ubavina.
U~esnicite davaa sè od sebe za
da poka`at kolku ~ovekot e
silen koga go brani svojot kulturen identitet, i identitetot
na sosedot, na drugarot, na prijatelot od svojot grad, zdru`enieto, naselbata. Peeja i se redea na scenata edni po drugi
sozdavaj}i u{te eden folkloren vez vo na{eto kulturno bogatstvo, u{te eden folkloren
biser vo na{ata folklorna
riznica, ispi{uvaj}i u{te po
nekoj list vo knigata na neza-
boravot, so radost i so zadovolstvo kon ona {to
go ostavaat zad sebe.
I pokraj vozrasta i nate`natite godini,
igraa i peeja penzionerite poneseni od pisokot
na zurlite i tapanite od koi tupka{e srceto.
Izviraa pesnite od nivnite stare~ki grla i
letaa kako gulabi na mirot, na drugarstvoto i
prijatelstvoto.
3
REPUBLI^KA REVIJA NA PESNI, MUZIKA I IGRI 2014
Na 10 juni vo Univerzalnata sala vo Skopje,
u{te edna{ penzionerite go poka`aa svojot neskr{liv duh, svojot pietet kon na{eto folk-
lorno kulturno bogatstvo pora~uvaj}i deka ni{to ne e te{ko koga se saka, koga se po~ituva, koga
se brani bilo od neprijatelot ili od kanxite na
zaboravot. Zatoa so pravo i zaslu`eno {este
penzionerski regionalni revii i zavr{nata Republi~ka revija na pesni, muzika i igri i ovaa
godina, po tretpat, se proglaseni za kulturni
manifestacii od nacionalen karakter.
Od ovie pri~ini e i poddr{kata na Ministerstvoto za kultura na Republika Makedonija i
na ministerkata d-r Elizabeta Kan~eska-Milevska da bide pokrovitel na ovaa veli~estvena i masovna kulturna penzionerska manifestacija na koja prisustvuvaa okolu 1.500 penzioneri.
10 juni be{e praznik za penzionerite od
Makedonija, no i praznik za gradot Skopje, kade
{to i gradona~alnikot Koce Trajanovski, isto
taka, mu se pridru`i na pokrovitelstvoto so
svoj pridones i poddr{ka.
Igraa i peeja penzionerite poka`uvaj}i interesni obi~ai, `ivopisni nosii i narodni instrumenti pred mnogubrojnata publika i pred pokrovitelite na manifestacijata, pred svojot
4
narod i pred svojata dr`ava so golema blagodarnost i po~it, blagodarni za priznanieto za
nivnite golemi napori i usilbi vo namerata da
go za~uvaat i da go zbogatat na{eto kulturno bogatstvo i da go prenesat na generaciite koi
doa|aat.
Izvornite, narodnite, starogradskite pesni koi gi peeja u~esnicite na scenata, odvremenavreme bea prifateni od prisutnite vo salata
i toga{ peeja site, sre}ni {to vo nivnata treta
doba pominuva u{te eden ispolnet den so vredna sodr`ina. Burnite aplauzi bea silni kolku i
`elbata na site koi bea vo salata, no i na onie
koi ne bea tamu, a go vidoa i do`iveaja ova preku
malite ekrani ili go pro~itaa vo vesnicite,
vakvi sredbi da ima {to po~esto. Za navremenoto informirawe ispolneto so po~it kon ovaa
populacija, do site mediumi, do novinarite i
snimatelite koi go odbele`aa ovoj na{ zna~aen
nastan, golema blagodarnost od Sojuzot na
zdru`enijata na penzionerite na Makedonija koj
be{e organizator na {este regionalni i na Republi~kata revija na pesni, muzika i igri, sedum
nezaboravni kulturni manifestacii na penzionerite vo Republika Makedonija.
Kalina S. Andonova
Informativen bilten
SOJUZ NA [email protected] NA PENZIONERI NA MAKEDONIJA
REPUBLI^KA REVIJA NA PESNI, MUZIKA I IGRI 2014
SKOPJE
Univerzalna sala
10 juni 2014 godina
Skopje glaven i najgolem grad vo Makedonija, a voedno pretstavuva administrativno
politi~ki, stopanski, kulturen i obrazovno-nau~en centar. Se nao|a vo sredi{niot del
na Balkanskiot poluostrov rasprostranet na bregovite na rekata Vardar. Gradot Skopje
vo tekot na svoeto postoewe vo zavisnost od istoriskite priliki bil imenuvan so razli~ni imiwa. Anti~koto ime mu e Skupi (Scupi).
Imeto na gradot Skopje ima razli~na transkripcija na razli~ni jazici i kulturi.
Gradot e poznat kako [kupi na albanski, Skopqe na srpsko-hrvatski jazik, Skopia na
gr~ki, Uskup na turski, itn. Najstarite svedo{tva i arheolo{ki pronajdoci tvrdat deka
Skopje e naseleno 4 000 g.p.n.e, no Skopje za prvpat vo dokumenti se spomenuva od Klaudij
Diolomej pod drevnoto ime Skupi. Imeto Skupi (koliba, zasolni{te, strea) za prvpat se
javuva kaj Pajonskoto pleme Agrijani, koi `iveele na ovie prostori.
Spored istoriskite podatoci, vo vremeto na imperatorot Oktavijan Avgust, od 13ta do 11-ta godina pred na{ata era, Skupi od logor (kastrum) na dvete Makedonski legii
- 5-ta Makedonska i 4-ta Skitska legija, prerasnal vo grad. Podocna vo 84 ili 85 godina imperatorot Domicijan osnoval kolonija Flavija Skupi, grad so rimski samoupravni
prava koj bil najgolem na prostorot od Solun na jug do Dunav na sever. Vo toa vreme Skopje do`ivuva golem razvoj i stanuva grad so svoj biskup. Za `al gradot bil razurnat vo
katastrofalniot zemjotres na 28 april 518 godina. Po zemjotresot Skupi ve}e ne se
spomenuva, a skopskata kotlina dobiva nov grad so imeto "Justinijana Prima".
Vo 1555 godina gradot povtorno e razurnat od katastrofalen zemjotres, no nabrzo e
obnoven i stanuva tursko voeno upori{te. Na 25 i 26 oktomvri 1689 godina gradot go osvoil Avstro-ungarskiot general Silvio Pikolomini koj podocna go zapalil Skopje poradi epidemija na ~uma.
Na 26 juli 1963 godina vo 5:17 ~asot Skopje be{e razurnato od zemjotres. Pod urnatinite `ivotot go zagubija 1 070 negovi gra|ani, bea povredeni nad 4 000 gra|ani. Pove}e od
90 otsto od zgradite bea urnati i nad 20 000 gra|ani ostaveni bez pokriv nad glavata.
Denes Skopje e moderen grad so 10 op{tini: Aerodrom, Butel, Gazi Baba, \or~e Petrov, Karpo{, Kisela Voda, Saraj, Centar, ^air i [uto Orizari. Vo Skopje `iveat 668.518
`iteli.
Specijalno izdanie
5
REPUBLI^KA REVIJA NA PESNI, MUZIKA I IGRI 2014
Ubavi pesni, ora, koreografii
i burni aplauzi
K
runa na 6-te regionalni revii i kvalitetot na nastapite be{e Republi~kata revija na pesni, muzika i igri, koja se odr`a
na 10-ti juni vo Univerzalnata sala vo Skopje, na
koja zedoa u~estvo 35 od 57-te zdru`enija. Nad 3
~asa se isprepletuvaa refrenite od makedonskite
evergrini, se prelevaa boite na nosiite od site
kraevi i od site nacionalnosti, se ni`ea oro do oro,
se prika`aa stari tradicii, se razlea zvukot na
kavalite, gajdite, zurlite, se zaigra oro na dajre.
Pesni, ora, tradicii, koreografii i burni aplauzi ja
ispolnija salata.
So svoeto prisustvo i obra}awe, u~esnicite i
gostite vo Univerzalnata sala vo Skopje gi udostoi-
6
ja ministerskata za kultura pri Vladata na Republika Makedonija Elizabeta Kan~eska-Milevska,
gradona~alnikot na Skopje Koce Trajanovski, kompletnoto rakovodstvo na SZPM i golem del od pretsedatelite na zdru`enijata na penzioneri.
Vo po~etokot na gostite, prisutnite i u~esnicite im se obrati i im posaka uspe{en
nastap pretsedatelot na SZPM Dragi Argirovski, koj ne go krie{e zadovolstvoto od ona {to e sraboteno vo poslednite
tri godini, od rezultatite na regionalnite i Republi~kata revija. Toj istakna
deka Sojuzot na zdru`enijata na penzionerite na Makedonija i ovoj pat so ovaa
Republi~ka revija na pesni, muzika i igri
poka`uva deka dostoinstveno gi ~uva i
po~ituva kulturnite obele`ja na site koi
`iveat vo na{ata zemja, osobeno vo folklorot kako biten del od identitetot i
tradicijata.
Svoe obra}awe ima{e i gradona~alnikot na Skopje, Koce Trajanovski, koj
isto taka izrazi golema blagodarnost do
penzionerite koi neumorno tragaat i go ~uvaat na{eto folklorno tvore{tvo za da go ostavat vo amanet na generaciite {to doa|aat. Toj se navrati i na
naporite {to gi pravi gradot Skopje i toj
kako gradona~alnik, glavniot grad da ni
zali~i na evropska prestolnina i brojot
na stranski turisti da ja nadmine dosega{nata brojka od koja sme zadovolni.
Ministerkata za kultura pri Vladata na Republika Makedonija, d-r Elizabeta Kan~eska - Milevska, vo svoeto obra}awe najnapred go istakna zadovolstvoto {to mo`e da bide del od edna vakva kulturna manifestacija {to ja prireduvaat gra|anite od treta `ivotna doba - penzionerite, manifestacija koja
ima golemo kulturno zna~ewe vo za~uvuvawe na na{eto kulturno bogastvo i na
na{iot identitet. Vo svoeto obra}awe,
ministerkata potencira{e deka penzionerite najubavo gi poznavaat na{ite obi~ai i tradicii, najdobro znaat da gi otpeat starite vikoi~i
pesni, da gi zaigraat izvornite ora, a sè so edna
`elba da im gi ostavat vo amanet na onie koi }e dojdat kako novi generacii penzineri, za tie da ja pro-
Informativen bilten
REPUBLI^KA REVIJA NA PESNI, MUZIKA I IGRI 2014
dol`at ovaa ubava tradicija.
Po oficijalnoto obra}awe zapo~na da se ni`e
u{te edna biserna folklorna niza od pesni, ora,
obi~ai, tradicii i instrumentalni izvedbi. Sè vo
eden prekrasen sjaj.
Vo revijalniot nastap site u~esnici vo programata se potrudija da poka`at del od ona {to go rabotat, {to go postignuvaat vo ovie penzionerski
godini, da poka`at kolku pesnata, muzikata i igrite
ne priznavaat razliki vo godinite, vo etni~kata
pripadnost, vo verata i jazikot. Vistinsko u`ivawe
priredija site u~esnici bez isklu~ok.
Programata zapo~na so pesna i oro
na penzionerite od ZP „\or~e Petrov”,
oble~eni vo prekrasnite nosii od egejskiot del na Makedonija, a zavr{i so
edno `ivo romsko oro, so `ivopisnite
obleki na romite. I site ostanati me|u
niv, ni go poka`aa bogatstvoto i ubavinite na makedonskite izvorni i narodni
pesni i ora, `ivopisnite narodni nosii,
dobro so~uvanite obi~ai, kako obi~ajot
[email protected] Vodici” od ZP Probi{tip, ili
albanskiot obi~aj, „Doveduvawe na oble~ena nevesta“ od ZP Tetovo, potoa obi~ajot „Se~ewe oblak da ne zavrne grad”,
na ZP Vinica i drugi. A za pesnite i igrite, }e ka`eme deka bea odbrani najdobrite, najkarakteristi~nite za kraevite od koi doa|aat penzionerite. Taka [tipjani ja ispeaja poznatata {tipska pesna „Don~o [tipjan~eto”, penzionerite od Bitolskoto zdru`enie „Bitola Baban Bitola”, od Stru{koto „Na
Struga du}an da imam”, ZP Kru{evo, pesnata „K-Tu{a” na vla{ki jazik... Ubav nastap imaa ZP Gostivar, horovite na ZP
Karpo{ i ZP Gazi Baba, odli~na interpretacija ima{e solistkata od Kisela
Voda, znameto makedonsko go razveaja voenite penzioneri...
Penzionerite na revijata peeja, kako
da se natpejuvaat, igraa kako da se nadigruvaat. Igraa duri i mnogu brzi i `ivi
ora, bez vo nieden mig da se po~ustvuva
tovarot na godinite. Taka go odigraa na
primer oroto „Crnogorka” penzionerite
od ZP „Solidarnost - Aerodrom”, ma{koto oro „Potr~ano” Ko~an~ani, „Kalajxiskoto” Kumanovci, „Palane~kata trojka” penzionerite
od ZP Kriva Palanka, no i mnogu drugi. Za so`ivotot
{to go imaat penzionerite vo Sojuzot najubav primer
be{e nastapot na ZP Debar i @upa: pee{e Makedonec makedonska pesna vo muzi~ka pridru`ba na Al-
Specijalno izdanie
banec i Rom. Se razbira deka site nastapi bea pozdravuvani so burni aplauzi od prisutnite.
Be{e toa izvonredna programa, bogat kolorit
od izvorni i starogradski pesni. Site 35 zdru`enija
se pogri`ija da im priredat na prisutnite prijatni
migovi na koi dolgo }e se se}avaat.
Revijata ja sledea pove}e od 1500 gra|ani, a
mo{ne inspirativno i profesionalno ja vode{e
poznatata novinarka Cvetanka Ilieva.
Dru`eweto na penzionerite prodol`i vo hotelot „New Star”, kade na u~esnicite blagodarnici
im dodelija pretsedatelot na SZPM Dragi Argirovski i pretsedatelot na SZP na grad Skopje Krste
Angelovski, kako doma}in na Republi~kata Revijata
na pesni, muzika i igri 2014.
Dru`eweto vo prijatno vreme i atmosfera go
zbogati poznatata peja~ka grupa “Molika# i Krume
Spasovski, peja~ veteran.
Milevka Zdravkovska
7
REPUBLI^KA REVIJA NA PESNI, MUZIKA I IGRI 2014
Univerzalna sala vo Skopje na 10. juni 2014
Obra}awe na
Dragi Argirovski
pretsedatel na SZPM
Po~ituvani prisutni i ceneti gosti: dobro ni dojdovte na
ovaa, za nas penzionerite, najzna~ajna kulturna manifestacija Republi~kata revija na pesni, muzika i igri.
Dozvolete mi najnapred da gi pozdravam Ministerkata za
kultura vo Vladata na Republika Makedonija Elizabeta Kan~eska - Milevska i Koce Trajanovski, gradona~alnik na gradot Skopje, koi ni napravija ~est da bidat pokroviteli na ovoj na{ najgolem penzionerski kulturen nastan. Go pozdravuvam i prisustvoto na generalniot sekretar na Crveniot krst na Republika
Makedonija Sait Saiti, direktorkata na Univerzalna sala Vera Bo{kovska i drugi gosti.
Po~ituvani penzionerki i penzioneri, dragi gosti, dami i gospoda
Sojuzot na zdru`enijata na penzionerite na Makedonija i ovoj pat so ovaa Republi~ka revija na
pesni, muzika i igri poka`uva deka dostoinstveno gi ~uva i po~ituva kulturnite obele`ja na site
koi `iveat vo na{ata zemja, osobeno vo folklorot kako biten del od identitetot i tradicijata.
Kako {to vi e poznato, vo izminative dva meseca se odr`aa {est regionalni revii na pesni,
muzika i igri na koi uspe{ni doma}ini bea Zdru`enijata na penzionerite Berovo, Sveti Nikole,
Struga, Negotino, \or~e Petrov i Solidarnost - Aerodrom - Skopje. Preku ovie revii se so~uvuvaat od zaborav mnogu izvorni i starogradski pesni i ora, izvezenite nosii vo razni boi, narodni obi~ai i unikatni stari instrumenti, {to so vekovi se naplastile vo na{ata kultura. Seto ova
e pridones od nas penzionerite za zbogatatuvaweto na folklornata riznica na Republika Makedonija, na na{eto muzi~ko bogastvo i potvrda na na{ata nadaleku poznata kultura i identitet.
Za odbele`uvawe e deka na regionalnite revii zedoa u~estvo rekorden broj kvalitetni izveduva~i, taka {to selektorot Tom~e Stojkov i Komisijata za kultura pri SZPM imaa te{ka zada~a da gi izberat najdobrite.
Denes na ovaa na{a republi~ka revija na pesni, muzika i igri se o~ekuva poseben kvalitet i
posebno do`ivuvawe. I denes najstarite `iteli na na{ata zemja }e igraat i }e peat so srce i radost poka`uvaj}i deka za pesna i igra godinite ne se pre~ka. Tie u{te edna{ }e poka`at kako se
~uva i saka ona najdragoto, najvrednoto i najskapocenoto za ~ovekot, zdravjeto, pesnata, muzikata i oroto. Pritoa i denes }e poka`at deka site se edno, deka imaat edna edinstvena cel: da go
neguvaat makedonskiot melos, da go afirmiraat folklorot, tradicijata i obi~aite i da go ostavat kako amanet na generaciite koi doa|aat.
Za da se prika`e i poka`e najubavoto i najkvalitetnoto, penzionerite od site zdru`enija
vlo`ija golemi usilbi, posvetenost i entuzijazam. Na{ite postignuvawa na ovoj plan se o~igledni, zatoa Ministerstvoto za kultura na Vladata na Republika Makedonija, penzionerskite revii
i ovaa godina gi proglasi za kulturno bogastvo od nacionalen interes na dr`avata.
Denes penzionerite }e peat i }e igraat, no ovie revii se samo del od mnogute penzionerski
aktivnosti i dru`ewa. Kulturnite aktivnosti, sportskite natprevari, ekskurziite i piknik
sredbite {to gi organizira Sojuzot i negovite ~lenki, pridonesuvaat penzionerite vo na{ata
zemja da imat aktiven i zdrav `ivot, da u`ivaat vo sekoj mig vo tretoto `ivotno doba, da bidat
veseli, nasmeani i zadovolni.
Ako saka{ da ja po~uvstvuva{ du{ata na eden narod, da ja zapoznae{ negovata kultura i
vrednost, slu{ni ja negovata pesna. Da ja slu{neme site zaedno!
Blagodaram!
8
Informativen bilten
REPUBLI^KA REVIJA NA PESNI, MUZIKA I IGRI 2014
Univerzalna sala vo Skopje na 10. juni 2014
Obra}awe na
Koce Trajanovski
gradona~alnik na Grad Skopje
Po~ituvan Minister za kultura vo Vladata na RM, Elizabeta Kan~eska - Milevska,
Po~ituvan pretsedatel na Sojuzot na zdru`enijata na penzioneri na RM, Dragi Argirovski,
Po~ituvan pretsedatel na Sojuzot na zdru`enijata na penzioneri na Grad Skopje, Krste Angelovski
Po~ituvani penzioneri, po~ituvani prisutni
Dozvolete mi da ve pozdravam i da go izrazam moeto zadovolstvo {to denes prisustvuvam na Republi~kata revija na pesni,
muzika i igri, koja ja organizira Sojuzot na zdru`enijata na penzionerite na Makedonija.
Ovaa Revija gi obedinuva aktivnostite na 57 zdru`enija na penzionerite vo dr`avata, i e od
isklu~itelna va`nost za penzionerite vo Makedonija, ne samo poradi pridonesot koj go ima vo
za~uvuvaweto na kulturnata tradicija, so neguvawe na folklorot, tuku e zna~ajna i poradi toa
{to dava mo`nost za dru`ewe, socijalizacija i podolg i pokvaliteten `ivot na penzionerite.
Tokmu zatoa i Ministerstvoto za kultura ovaa revija ja proglasi za manifestacija od
nacionalen interes za kulturata na dr`avata.
Dozvolete mi da ja istaknam odli~nata sorabotka koja Gradot Skopje ja ima ostvareno izminatite godini so Sojuzot na zdru`enijata na penzionerite na Skopje i toa preku vzaemno u~estvo
vo realizacija na razni programi i aktivnosti koi imaat za cel ostvaruvawe na pokvaliteten
`ivot na penzionerite.
Nakratko mo`am da go spomenam slednoto:
z Potpi{uvawe na memorandum za sorabotka na nivo na SZPM i ZELS;
z Podobruvawe na uslovite za rekreacija i dru`ewe na penzionerite vo Rekreativniot
Centar Katlanovo, negovo renovirawe i osposobuvawe za funkcionirawe. Renovirano e foajeto
na odmorali{teto, kompletno se obnoveni hodnicite na dvata kata, renovirani se kupatilata vo
sobite na odmorali{teto. Vo dvorot na objektot postaveni se klupi i osvetluvawe. Sleduva obnovuvawe na betonskite pateki okolu Rekreativniot centar;
z Organiziran grupen prevoz na penzioneri na destinacii na podra~jeto na Skopje i teritorijata na Republika Makedonija;
z Besplaten prevoz tri dena vo nedelata - vtornik, petok i sabota, a od 22 juni i i vo nedela;
z Besplatni slobodni legitimacii za javniot gradski prevoz za invalidskite penzioneri;
z Poddr{ka na sportski manifestacii kako {to e tradicionalniot 13-to Noemvriski
{ahovski turnir i drugo;
z Sorabotkata na Gradot Skopje so Sojuzot na zdru`enijata na penzionerite na Grad Skopje
prodol`uva i ponatamu i toa preku poddr{ka vo organizaciskoto jaknewe na Sojuzot odnosno za
ponatamo{nata rabota na Sojuzot i zdru`enijata koi se negovi ~lenki.
Gradot Skopje vo ramkite na svoite mo`nosti }e izleguva vo presret na barawata na penzionerite, }e gi razgleduva nivnite predlozi, sugestii i inicijativi i }e raboti na re{avawe na
konkretni problemi. Isto taka }e bara formi i }e prezema merki koi }e pridonesat za zbogatuvawe na sekojdnevniot `ivot na penzionerite.
Vi blagodaram.
Specijalno izdanie
9
REPUBLI^KA REVIJA NA PESNI, MUZIKA I IGRI 2014
Univerzalna sala vo Skopje na 10. juni 2014
Obra}awe na
Elizabeta Kan~eska
- Milevska
minister za kultura
vo Vladata na RM
Po~ituvan Gradona~alnik na grad Skopje, g. Koce Trajanovski,
Po~ituvan pretsedatel na Sojuzot na zdru`enijata na penzionerite, g. Dragi Argirovski,
Dragi penzioneri, dami i gospoda,
Dozvolete mi da go izrazam moeto golemo zadovolstvo {to deneska imam mo`nost da vi se obratam na sve~enoto otvorawe na 12-tata po red revija na pesni, muzika
i igri na penzionerite, manifestacija koja e odraz na va{ata silna `elba, posvetenost, istrajnost i
dlaboka po~it kon trajnite vrednosti na kulturata kako na{e nacionalno obele`je. U{te na po~etokot
bi sakala da upatam golema blagodarnost do Sojuzot na penzionerite i do site 57 zdru`enija koi preku
ovaa manifestacija, ve}e 12 godini, davaat svoj iskren pridones vo neguvaweto na bogatata makedonska
etnokoreolo{ka tradicija, na{iot starogradski folklor i izvornoto tvore{tvo. Revijata na pesni, muzika i igri gi afirmira nasledenite vrednosti koi go potvrduvaat na{iot kulturen identitet i tvore~kata avtenti~nost na makedonskoto podnebje. Sekoja godina, bogatata programa na manifestacijata vo
~ija {to realizacija u~estvuvaat penzioneri od site gradovi vo Republika Makedonija, e odli~na mo`nost da se potsetime na na{ata bogata kulturna tradicija, da se dru`ite me|u sebe, intenzivno da komunicirate i da im go prenesete na mladite generacii, najubavoto, izvorno makedonsko tvore{tvo.
Po~ituvani prisutni,
Revijata na pesni, muzika i igri e proekt od nacionalen interes i e edna od mnogubrojnite aktivnosti i programi na Sojuzot na penzionerite so koi generalno se zbogatuva na{iot kulturen i javen
`ivot. Tokmu zatoa, i vo ovaa prilika bi sakala da ja istaknam cvrstata opredelba na Ministerstvoto
za kultura za otvorena sorabotka so Sojuzot i zdru`enijata na penzionerite vo Republika Makedonija.
Vie ste na{ata gordost, vie poka`avte i doka`avte kako se po~ituva i neguva sopstvenata kultura.
Vo izminatiot period Vladata na RM sprovede pove}e merki so koi go podobrivme statusot na
penzionerite, a osobeno raduva i podatokot {to so sproveduvaweto na del od ovie merki se ovozmo`i
pogolemo prisustvo na penzionerite na golem broj kulturni manifestacii i nastani koi se odr`uvaat
vo na{ata zemja.
Po~ituvani prisutni,
Bi sakala u{te edna{ da istaknam deka site instutucii od oblasta na kulturata se otvoreni za
site gra|ani na Republika Makedonija, za site vas koi dadovte svoj golem vlog vo gradeweto na dostoinstvoto na makedonskata kultura. Va{eto prisustvo e pove}e od dobredojdeno vo na{ite institucii
koi imaat navistina bogati programi i sodr`ini koi {to veruvam deka }e bidat vistinsko zadovolstvo i u`ivawe za site vas.
Ubedena sum deka i dene{nata revija }e bide ubav nastan za site vas, mo`nost da prosledite
mnogu novi koreografii, igri i pesni od na{ata bogata muzi~ka tradicija. U{te edna{ golema blagodarnost do Sojuzot i posebno do pretsedatelot Dragi Argirovski za posvetenata rabota i anga`manot
vo realizacijata na manifestacijata.
Po~ituvani prisutni,
Nema stabilna i perspektivna idnina za dr`avata bez umetnost... bez kultura... Zatoa na krajot }e
posakam va{iot trud, va{iot pridones i vo idnina da ostane na makedonskata kulturna scena kako
trajna vrednost od koja mladite generacii }e crpat ~uvstvo na pripadnost, na identitet.
Vi blagodaram za vnimanieto!
10
Informativen bilten
REPUBLI^KA REVIJA NA PESNI, MUZIKA I IGRI 2014
[email protected]
NA PENZIONERI
\OR^E PETROV
„Mori momi kostur~anki
ra{irete go oroto”
- igraorna grupa
„Dve kitki”
- solist Stevo \urovski
[email protected]
NA PENZIONERI
GOSTIVAR
„Mori ru`o {umsko cve}e”
albanska pesna - duet
[email protected]
NA PENZIONERI
PROBI[TIP
[email protected] vodici“
- obi~aj i pesna
[email protected]
NA PENZIONERI
BITOLA
„Bitola baban Bitola”
- me{ana peja~ka grupa
Specijalno izdanie
11
REPUBLI^KA REVIJA NA PESNI, MUZIKA I IGRI 2014
[email protected]
NA PENZIONERI
SVETI NIKOLE
"Vru}ina brate tu`nina”
narodna pesna - trio
[email protected]
NA PENZIONERI
[TIP
I KARBINCI
„Don~o {tipjan~eto”
- peja~kata grupa
[email protected]
NA PENZIONERI
KRU[EVO
„K’tu{a” vla{ka pesna
- peja~ka grupa
[email protected]
NA PENZIONERI
NEGOTINO
„Koga si bevme mladi”
- me{ana peja~ka grupa
12
Informativen bilten
REPUBLI^KA REVIJA NA PESNI, MUZIKA I IGRI 2014
[email protected]
NA PENZIONERI
DEMIR HISAR
„Beran~e”
- ma{ko oro
[email protected]
NA PENZIONERI
DEBAR
I CENTAR @UPA
„Jano mori jano”
- solist Xevat Limanovski
[email protected]
NA PENZIONERI
STRUMICA
„Da mi pukne{ mila mamo”
- peja~kata grupa
[email protected]
NA PENZIONERI
KRIVA PALANKA
„Palane~ka trojka”
- me{ana igraorna grupa
Specijalno izdanie
13
REPUBLI^KA REVIJA NA PESNI, MUZIKA I IGRI 2014
[email protected]
NA PENZIONERI
KUMANOVO
„Kalajxisko oro”
- me{ana grupa
[email protected]
NA PENZIONERI
VALANDOVO
„Prosteno ti e prosteno”
- me{ana grupa
[email protected]
NA PENZIONERI
KISELA VODA
„Brala moma kapini”
- solist Dragica
Simonovska
i folklorna grupa
[email protected]
NA PENZIONERI
TETOVO
„Ogreala mese~ina”
makedonskata pesna me{ana grupa
14
Informativen bilten
REPUBLI^KA REVIJA NA PESNI, MUZIKA I IGRI 2014
[email protected]
NA PENZIONERI
TETOVO
"Doveduvawe nevesta i
igrawe oro”
- obi~aj - grupa Albanki
[email protected] NA
VOENI
PENZIONERI
„Narode makedonski”
- peja~ka i igraorna grupa
[email protected]
NA PENZIONERI
VINICA
„Se~ewe oblak da ne
zavrne grad”
- obi~aj - peja~ka grupa
[email protected]
NA PENZIONERI
KAVADARCI
„Devoj~ence, devoj~ence,
qubi{ li me...”
- me{ana peja~ka grupa
Specijalno izdanie
15
REPUBLI^KA REVIJA NA PESNI, MUZIKA I IGRI 2014
[email protected]
NA PENZIONERI
KO^ANI
„Ma{koto oro”
i „Potr~ulka”
- igraorna grupa
[email protected]
NA PENZIONERI
GEVGELIJA
„Gevgelija cvetna gradina”
- me{ana peja~ka grupa
[email protected]
NA PENZIONERI
STRUGA
„Na struga du}an da imam”
- peja~ka grupa
[email protected]
NA PENZIONERI
SOLIDARNOST
- AERODROM
„Crnogorka”
- folklornata grupa
16
Informativen bilten
REPUBLI^KA REVIJA NA PESNI, MUZIKA I IGRI 2014
[email protected]
NA PENZIONERI
KARPO[
„Ej mori leno, bela leno...”
- hor “Serenada”
[email protected]
NA PENZIONERI
BOGDANCI
„Zedov `ena mrzeliva”
- peja~ka grupa
[email protected]
NA PENZIONERI
VELES
„Zarobile edno mome”
- me{ana peja~ka grupa
[email protected]
NA PENZIONERI
BEROVO
„Vetar mi duva za
nade`ite”
- solist Grkovski so
peja~ka gupa
Specijalno izdanie
17
REPUBLI^KA REVIJA NA PESNI, MUZIKA I IGRI 2014
[email protected]
NA PENZIONERI
RADOVI[
I KON^E
„Ajde mi legnala Liljana”
- peja~ka grupa
[email protected]
NA PENZIONERI
OHRID I DEBRCA
„Ohridska pesna i oro”
- me{ana grupa
[email protected]
NA PENZIONERI
KRATOVO
„Devoj~e kratov~an~e”
- ma{ka peja~ka grupa i
orkestar
[email protected]
NA PENZIONERI
GAZI BABA
„Ne mi go la`i \or|i
mometo”
- me{ana peja~ka grupa
18
Informativen bilten
REPUBLI^KA REVIJA NA PESNI, MUZIKA I IGRI 2014
[email protected]
NA PENZIONERI
PRILEP
„Edna pesna imame”
- me{an hor KUD
„Penzioner”
[email protected]
NA PENZIONERI
KI^EVO
„Angelino mome“
- peja~ka i folklorna grupa
[email protected]
NA PENZIONERI
[UTO ORIZARI
„Romsko `ensko oro”
- folklorna grupa
DODELUVAWE
BLAGODARNICI
NA U^ESNICITE
Specijalno izdanie
19
SOJUZ NA [email protected] NA PENZIONERI NA MAKEDONIJA
H II REGIONALNA REVIJA NA PESNI, MUZIKA I IGRI
Berovo
Dom na kulturata
3 maj 2014 godina
Berovo e grad vo isto~niot del na Republika Makedonija, koj e smesten pod padinite na Male{evskite planini. Vo negova blizina se nao|a i Berovskoto Ezero.
Berovo se nao|a na 161 km od Skopje. Za toa kako go dobilo Berovo svoeto ime, postojat dve legendi. Spored prvata, go dobilo svoeto ime po imeto na nekoj si sto~ar Bero.
Argument za ova e postoeweto na takanare~enata Berova livada, vo atarot me|u selata Ma~evo i Robovo, za koja se smeta deka mu pripa|ala na toj sto~ar. Spored vtorata
legenda koja e poverojatna, imeto Berovo proizleglo od toa {to lu|eto se berele (se
sobirale) na toa mesto. Se postavuva pra{aweto od kade se berelo naselenieto. Pa
od starite naselbi vo mesnosta Turtela, Selca, Ribnica, Razdolo, Klepalo, Dobri
Laki i drugi, a podocna i od drugite Male{evski sela.
Vo okolinata na Berovo ima bogatstvo od bukovi, borovi i dabovi {umi. Op{tinskiot centar Berovo i selskite naselbi se smesteni na periferijata na Male{evskata kotlina. Inaku, Berovo ima umereno-kontinentalna klima so modifikacija na
klimata vo visokite planinski i ramninski delovi. Naselenieto vo gradot i celata
Male{evska oblast se zanimava prete`no so zemjodelstvo. Poradi specifi~nosta na
zemji{teto vo Male{evijata najmnogu se odgleduva kompir po koj Berovo e prepoznatlivo. Isto taka Berovo e poznato i po Berovskoto belo sirewe. Vo seloto Razlovci
vo blizinata na Berovo, vo 1876 godina e dignato poznatoto Razlove~ko vostanie na
~elo so legendarniot makedonski revolucioner od ovoj kraj, Dimitar Pop-Georgiev
Berovski. Berovo ima ~etiri crkvi, dve kapelni crkvi plus edna crkvi~ka vo mesnosta Turtela, kade monahiwite od manastirot "Sveti Arhangel Mihail# poseduvale manastirski imot, kade {to ~uvale stoka. Site crkvi se gradeni vo 18 i po~etokot na 19
vek. Manastirot "Sv. Arhangel# {to se nao|a vo Berovo e edinstveniot manastir kaj nas
vo koj neprekinato se odviva mona{ki `ivot ve}e 153 godini, tokmu kolku {to se
stari i konacite.
So svojata mestopolo`ba, klimatskite uslovi i ekolo{kite pogodnosti za zdravo `iveewe, Berovo se pove}e privlekuva interes i stanuva glavna turisti~ka destinacija vo Male{evijata.
20
Informativen bilten
HII REGIONALNA REVIJA NA PESNI, MUZIKA I IGRI - BEROVO
Neguvawe i ~uvawe
na kulturnite tradicii
Qup~o Gotovski
C
Metodija To{evski
entarot na Male{evijata, istoriskoto
grat~e Berovo, na 3-ti maj 2014 godina
be{e centar na najzna~ajnata i najmasovna kulturna sredba na penzionerite od gradovite: Vinica, Del~evo, Ko~ani, Makedonska Kamenica, Peh~evo i Berovo. U~esnicite na ovaa 12-ta
regionalna revija na pesni, muzika i igri, oble~eni vo narodni nosii so koloritni boi i otsjaj na
podnebjeto na koe im pripa|aat, najprvo vo sve~ena
kolona trgnaa od sedi{teto na Berovskoto zdru-
Specijalno izdanie
`enie na penzioneri i minuvaj}i
niz centarot se
upatija kon Domot
na kulturata, kade
{to be{e odr`ana
revijata.
Tamu,
prigodno ukrasenata golema sala
be{e pretesna za
prisutnite, me|u
koi vo prviot red
sedea
visokite
gosti: pretsedatelot na SZPM Dragi Argirovski, poDragi Naxinski
tpretsedatelot na
IO na SZPM Metodija To{evski, gradona~alnikot na op{tina Berovo Dragi Naxinski i pretsedatelot na Sovetot na
Op{tinata Jovan Mateni~arski.
Dobredojde na u~esnicite, na gostite i na
site prisutni im posaka pretsedatelot na ZP Berovo Qup~o Gotovski, koj izrazi posebno zadovostvo i blagodarnost do SZPM {to mu be{e uka`ana doverba tokmu na nivnoto zdru`enie da bide
doma}in na ovaa zna~ajna kulturna manifestacija
na penzionerite od ovoj region.
Pozdraven govor odr`a i gradona~alnikot na Berovo Dragi Naxinski, naglasuva}i ja dobrata
sorabotka na zdru`enieto so lokalnata samouprava.
- I natamu }e se obiduvame da
podr`uvame takvi proekti {to }e go
podobruvaat kvalitetot na `ivotot
na gra|anite, a posebno na penzionerite. Sekoga{ nastojuvam da im
izlezam vo presret na penzionerite,
kako {to e i ovaa revija i da se ~ustvuvaat sre}ni i zadovolni. Vo taa
nasoka e i proektot {to treba da se
ostvari so pomo{ na holandska donacija, da se izgradi dom za stari
lica vo Berovo. Toa vie penzione-
21
HII REGIONALNA REVIJA NA PESNI, MUZIKA I IGRI - BEROVO
rite go zaslu`uvate. Nie treba da u~ime od vas re~e, pokraj drugoto, gradona~alnikot Naxinski.
Vo ime na organizatorot - SZPM, u~esnicite
i prisutnite gi pozdravi potpretsedatelot na IO
Metodija To{evski, koj go istakna zna~eweto na
ovaa manifestacija od aspekt na neguvaweto i obnovuvaweto na kulturnite tradicii i ostavaweto
amanet na mladite generacii za natamo{no ~uva-
22
we na kulturnoto bogatstvo na na{ata zemja. Izrazuvaj}i posebno zadovolstvo {to
sesijata na regionalnite revii zapo~nuva
tokmu vo grat~eto {to
mnogu go saka, toj ja
proglasi revijata za
otvorena.
Potoa, so pesni,
muzika i igri, po~naa
da se pretstavuvaat
u~esnicite vnesuvaj}i
raspolo`enie i interes kaj publikata za
izvedbite {to se karakteristi~ni za krajot od kade doa|aat.
Najprvo nastapi ZP
Vinica so obi~ajna
pretstava
"Se~ewe
oblak, da ne zavrne
grad# niz koja prika`a
interesni obi~ajni
postapki.
Penzionerite od
Del~evo se pretstavija so muzi~ka grupa. Bogat
muzi~ki repertoar ponudi ZP Ko~ani, koe se pretstavi so izvedbi na pove}e pesni i ora. ZP Makedonska Kamenica se pretstavi so pove}e izvedbi
na `enskoto trio, a igraornata grupa so nekolku
ora. Penzionerite od ZP Peh~evo se pretstavija
so peja~ka grupa koja ispolni ubavi pesni. Kako
doma}ini, berovskite penzioneri so horski nastap go najavija krajot na revijata. Nivnoto pretstavuvawe kako i na
prethodnite, be{e nagradeno so rakopleskawe na publikata.
Blagodarnici na u~esnicite vo
ime na oganizatorot SZPM im vra~i
\or|i Serafimov, ~len na Izvr{niot odbor na Sojuzot, a revijata
mo{ne uspe{no ja vode{e novinarkata Jasmina Dimovska. Dvanaesettata revija na pesni, muzika i igri
na zdru`enijata na penzioneri od
isto~niot region zavr{i so pove}e~asovna prijatna zabava i dru`ewe
na u~esnicite.
Mendo Dimovski
Informativen bilten
HII REGIONALNA REVIJA NA PESNI, MUZIKA I IGRI - BEROVO
[email protected]
NA PENZIONERI
VINICA
Peja~ka grupa:
"Se~ewe oblak da ne zavrne
grad” - obi~aj
[email protected]
NA PENZIONERI
DEL^EVO
Mirko Stojmenovski:
„Kade se sprema{ mlad be
Doj~in”
Spire Trajanovski:
„Divna Juda”
Igraorna grupa:
Splet ora od Pijane~ko
[email protected]
NA PENZIONERI
KO^ANI
Canko Minev: „Ajde red se
redat ko~anski sejmeni”
Me{ana igraorna grupa:
„Potr~ulka”, „Na tripati”,
„Eleno mome”
Tode Stojmenov:
Deneska mi e sabota” i
„Majko }e odam jabana”
Mitko Petrov: „Doma}ine”
Milica Petrova i
Slavka Stojmenova:
„Doma li si Sevdo, sama li si”
Specijalno izdanie
23
HII REGIONALNA REVIJA NA PESNI, MUZIKA I IGRI - BEROVO
[email protected]
NA PENZIONERI
MAKEDONSKA
KAMENICA
Peja~ka grupa:
„Mnogu si ja sakam tate
Alimena” i
„Nara~a Ratka pora~a”
Me{ana igraorna grupa:
„Sasansko”, „Bate Gero”,
„Zapojas” i „Sitnoto”
Du{ko Bogatinoski:
„Mitra odi navoda”
„Ubava Stojna komita bila”
[email protected]
NA PENZIONERI
PEH^EVO
Peja~ka grupa:
„Bla`ena goro zelena”,
„Trgnala Rumena za voda
studena”
„Brala moma kapini” i
„Rum dum dum”
[email protected]
NA PENZIONERI
BEROVO
Peja~ka grupa so solist
Grkovski:
„Ajde Milke da begame”,
„Ne odi mome kraj bregot”,
„Ergen sam odel”, „Pesna za
Dimitar Pop \or|iev” i
„Jana grlo zabolelo”
24
Informativen bilten
SOJUZ NA [email protected] NA PENZIONERI NA MAKEDONIJA
H II REGIONALNA REVIJA NA PESNI, MUZIKA I IGRI
Sveti Nikole
Dom na kulturata #Krste Misirkov"
9 maj 2014 godina
Sveti Nikole e grad vo centralniot del na Republika Makedonija, vo kotlinata
Ov~e Pole, i e centar na Op{tina Sveti Nikole. Spored edna legenda povrzana za ova
mesto: vo Sveti Nikole postoele okolu 40 crkvi. Za vreme na turskoto ropstvo site crkvi bile uni{teni samo najubava i edinstvena koja ostanala e crkvata Sveti Nikola,
pa zatoa i imeto na ovoj grad e Sveti Nikole. Inaku Sveti Nikole kako naselba kontinuirano postoelo od mnogu odamna. Najstarite tragi na `ivot vo kotlinata se od periodot na neolitot, {to e potvrdeno i so arheolo{ki istra`uvawa. Postojat indicii
deka vo Ov~e Pole bil centarot na Peonskata dr`ava, ~ij najgolem grad, voedno i sedi{te na peonskite kralevi, bil gradot Bilazora i se nao|al na lokalitetot Gradi{te
vo selo Kne`je. Najstari `iteli na ovie krai{ta bile Peoncite, koi go naseluvale
prostorot me|u rekite Aksij (Vardar) i Strimon (Struma).
Sveti Nikole, postoel kako naselba i vo anti~kiot period. Prvobitno naselbata
bila locirana severoisto~no od dene{nata crkva Sveti Stefan. Poradi mo~urlivoto
zemji{te i nezdravite uslovi za `ivot kon krajot na 3 vek p.n.e. naselbata bila dislocirana nekolku pati. Najverojatno anti~koto ime na naselbata bilo Probaton. Vo 7
vek taa go promenila imeto vo Ov~e Pole.
Vo srednovekovnite pi{ani izvori, prvpat, Ov~e Pole kako naselba (tvrdina), i
po{iroko, se spomenuva vo 13 vek. Vo 1246 g. nikejskata vojska, pokraj drugite mesta vo
Makedonija, go zazela i Ov~e Pole. Vo 1292 g. vo naselbata, koja se u{te go nosi imeto
Ov~e Pole, bila izgradena crkvata posvetena na ~udotvorecot sveti Nikolaj. Za crkvata e povrzana legendata za ~udotvornoto izlekuvawe na Stefan De~anski. Vo {eesetite godini na 17 vek, turskiot patepisec Evlija ^elebija na dva pati prestojuval
vo Sveti Nikole. Do sedumdesetite godini na 19 vek, koga patot za Solun minuval preku Sveti Nikole, toa bilo edno od zna~ajnite ekonomski mesta od levata strana na rekata Vardar. Pu{taweto vo soobra}aj na vardarskata `eleznica vo 1873 godina nepovolno se odrazilo na gradot. Denes naselenieto prete`no se zanimava so zemjodelstvo, a od industrijata zastapeni se prehranbenata, tekstilnata i industrijata za grade`ni materijali. Spored popisot od 2002 godina, Sveti Nikole broi 13 746 `iteli.
Specijalno izdanie
25
HII REGIONALNA REVIJA NA PESNI, MUZIKA I IGRI - SVETI NIKOLE
Se redea pesna do oro, se prelevaa
boite na nosiite
Nikola Atanasov
N
Dragi Argirovski
a 9 maj vo Domot na kulturata „Krste Misirkov”, svetinikol~ani
imaa mo`nost da u`ivaat vo prekrasnite izvedbi na solo peja~i, ansambli,
kulturno-umetni~ki dru{tva, peja~ki grupi,
vikoi~ki izvedbi i drugo, kako i da vidat
tradicii i obi~ai koi se ve}e podzaboraveni, a se vo koloritot na makedonskite nosii
na u~esnicite od zdru`enijata od Probi{tip, Lozovo, Novo Selo, [tip, Strumica,
Zletovo, Radovi{ i Sveti Nikole.
Najnapred, vo polnata sala na Domot na
kulturata, na u~esnicite i gostite toplo i
srde~no dobredojde vo srceto na Ov~epolieto, im posaka pretsedatelot na Sobranieto
na zdru`enieto-doma}in Nikola Atanasov.
Od imeto na Lokalnata samouprava obra}aweto na gradona~alnikot Zoran Tasev
be{e srde~no. Toj gi pozdravi prisutnite vo
salata i im se zablagodari na penzionerite
na nivnite aktivnosti za zacvrstuvawe i
odr`uvawe na na{ata bogata folklorna
riznica i im upati topli i ubavi `elbi za
dobro zdravje, za u{te pouspe{no dru`ewe
i za~uvuvawe na duhot na tradicijata, kako
26
i vo nivnoto celokupno dejstvuvawe. Toj uka`a
i na dobrata sorabotka na lokalnata samouprava so zdru`enieto na penzioneri.
Revijata za
otvorena ja proglasi pretsedatelot na SZPM
Dragi ArgirovZoran Tasev
ski, koj gi pozdravi i gostite i
doma}inite, i se
osvrna na zna~eweto na reviite, koi i godinava, Ministerstvoto za kultura gi proglasi za nacionalen interes vo kulturata
na na{ata dr`avata.
- Na ovaa revija }e imate mo`nost da
prosledite bogata i interesna programa, a
najdobrite }e peat i }e igraat na republi~kata zavr{na revija koj }e se odr`i na 10 juni vo Univerzalnata sala vo Skopje. Dene{nata manifestacija se sovpa|a so Denot na
Evropa i pobedata nad Fa{izmot. Site penzioneri treba da se ~ustvuvaat gordi zatoa
{to go ~uvaat od zaborav na{eto folklorno
bogatstvo i go prenesuvaat na idnite generacii, a voedno se dru`at, gradat novi i gi
zacvrstuvaat starite prijatelstva, - re~e
me|u drugoto pretsedatelot Argirovski.
Inaku, programskiot del na revijata zapo~na so nastapot na `enskoto trio: Len~e
Doneva, Jagoda Stoj~eva i Makedonka Milanova od ZP Sveti Nikole, so dve vikoi~ki
tradicionalni pesni.
ZP Probi{tip, ima{e ubav nastap so
obi~ajot [email protected] vodici” i nekolku pesni.
ZP Lozovo se pretstavi so nekolku pesni i
li~ni tvorbi na Marija Monevska. ZP Novo
Informativen bilten
HII REGIONALNA REVIJA NA PESNI, MUZIKA I IGRI - SVETI NIKOLE
`ba na gajda, kaval, tambura
i tapan.
Dva i pol ~asa proletaa
za mig. Se redea pesna do
pesna, oro do oro. Se prelevaa boite i starinskite
ukrasi na narodnite nosii.
Na krajot Milevka Zdravkovska vo imeto na SZPM
im vra~i blagodarnici na
u~esnicite, a na doma}inot
mu ~estita{e za uspe{na
organizacija.
Po zavr{uvaweto na
planiranite aktivnosti vo
Selo nastapi so duet i
solo pesna vo pridru`ba
na kavali i gajda. Veselata atmosfera ja nadopolni ZP [tip so nastapot na
me{ana peja~ka grupa. ZP
Strumica se pretstavi so
horska izvedba na dve pesni vo pridru`ba na harmonika, tapan, gitara, kaval i klarinet. Uspe{en
nastap imaa i pretstavnicite od ZP Zletovo so
trio peja~ka grupa. Za ZP
Radovi{ i Kon~e, nastapi
peja~ka grupa so pesna i
oro od Iwevo, vo pridruDomot na kulturata, dru`eweto prodol`i vo restoranot
„Ilinden” vo s. Crnili{te,
kade prestedatelot na SZPM
Dragi Argirovski mu vra~i
podarok na pretsedatelot na
ZP Sveti Nikole Mirko Danailov, kako priznanie za
negovata dolgogodi{na uspe{na rabota vo ZP Sveti Nikole.
Vukica Petru{eva
Specijalno izdanie
27
HII REGIONALNA REVIJA NA PESNI, MUZIKA I IGRI - SVETI NIKOLE
[email protected]
NA PENZIONERI
SVETI NIKOLE
@ensko trio:
„Vru}ina bate tu`nina”,
„Sva no} sedev vo ladna
meana”
[email protected]
NA PENZIONERI
PROBI[TIP
KUD „Veseli penzioneri”:
[email protected] vodici” - obi~aj,
„Mita mete ramni dvori”,
„Arnaut”- oro,
„Zimata pomina,
pak svadba ima”
i "Razbole se katerina”
- solist
[email protected]
NA PENZIONERI
LOZOVO
Vena Velkova:
„Niko, Niko meanxiko”,
Tozo Mil~ev:
„Devoj~e tenko visko ne odaj
sitno pred mene”,
Marija Monevska
- li~ni tvorbi:
„Kopne`” i „Dojdi vo Lozovo”
28
Informativen bilten
HII REGIONALNA REVIJA NA PESNI, MUZIKA I IGRI - SVETI NIKOLE
[email protected]
NA PENZIONERI
NOVO SELO
Atanas Pertenov i
Dimitar U{inovski:
„Ka`i Rajne”
Ivan Cekov:
„Mome stoi vo livadi”
[email protected]
NA PENZIONERI
[TIP I
KARBINCI
Me{ana peja~ka grupa:
„Don~o {tipjan~eto”,
„Oj, prirodo” i
„Bitola baban Bitola”
[email protected]
NA PENZIONERI
ZLETOVO
Trio:
„Sonce mi zastanalo”,
solo gajda i
Muzi~ka grupa od gajda,
tambura, dudu~e i tapan
Specijalno izdanie
29
HII REGIONALNA REVIJA NA PESNI, MUZIKA I IGRI - SVETI NIKOLE
[email protected]
NA PENZIONERI
RADOVI[
I KON^E
@enska peja~ka grupa:
„Na srce, na srce mi”,
„Ajde legnala e Liljana”
Folklorna grupa Iwevo
- pesni i ora:
„Ajde An|o da pove~eramo”
i „Iwevsko oro”
[email protected]
NA PENZIONERI
STRUMICA
Me{ana peja~ka grupa:
„Trgnala moma na voda”
„Da mi pukni{ mila mamo”
30
Informativen bilten
SOJUZ NA [email protected] NA PENZIONERI NA MAKEDONIJA
H II REGIONALNA REVIJA NA PESNI, MUZIKA I IGRI
STRUGA
Dom na kulturata
11 maj 2014 godina
Struga - Anti~koto ime na gradot e Enhalon, od starogr~kiot zbor {to vo prevod
zna~i jagula. Duri mnogu podocna naselbata go dobiva imeto Struga, koe proizleguva od
~ist i karakteristi~en slovenski zbor. Narodot na Stru{ko i Ohridsko dava dve svoi
objasnuvawa za potekloto na ova ime.
Spored prvoto narodno tolkuvawe, imeto Struga doa|a od otvorenata geografska
polo`ba na gradot: mesto kade {to postojano stru`e (duva) veter.
Vtoroto e sosem poinakvo: Odamna nekoga{ makedonskite Sloveni (Brsjaci i Mijaci) vo Stru{ko se zanimavale so sto~arstvo i vo to~no opredeleno vreme gi doteruvale mnogubrojnite ovci na strig (stri`ewe volna) vo blizina na istekot (Ustata) na
Crn Drim od Ohridskoto Ezero. Imeto mo`e mnogu pologi~no da se povrze so preminot
niz ograda za molzewe ovci, nare~en struga (straga, stronga). Postoi i objasnuvawe
deka Struga zna~i re~en rakav, pritoka i toa na mesto so uredi za ribolov.
Za prvpat pod slovenskoto ime Struga, gradot se spomenuva vo eden dokument od XI
vek. Vo drug dokument od XVI vek (Kalimanovata gramota) e dadena carska povelba vo
koja pi{uva: "prihodite od ribnoto lovi{te na grad Struga da se ispra}aat na Zografskiot manastir#.
Arheolo{kite naodi i otkrienite pi{uvani spomenici zboruvaat deka `ivotot
ovde datira u{te od praistorijata. Struga e stara naselba koja poteknuva od neolitskiot period. Prvata neolitska naselba e registrirana okolu 3.000 godini p.n.e. Vo
antikata, Struga ima mnogu profitirano zaradi toa {to se nao|ala na patot Via Ignacija, koj gi povrzuval Isto~noto i Zapadnoto rimsko carstvo. Vrz osnova na nekoi arheolo{ki naodi, se pretpolaga deka anti~kiot grad Enhalon, najverojatno e osnovan od
pripadnicite na ilirskoto pleme Desareti, vo neposredna blizina na dene{nata reki~ka Klimetica. Spored geografskata polo`ba na Struga ima suptropska klima, no
vlijanie imaat i vozdu{ni strui od okolnite planinski predeli. Spored podatocite
od popisot na naselenie sproveden vo 2002 godina, vo Op{tina Struga imalo 63.376
`iteli. Strukturata po pol e 31 743 (50%) `eni i 31 633 (50%) ma`i. Prose~nata starost na naselenieto, 33,1 godini i toa naselenie do 20 godi{na vozrast ima 36,2%. Naselenie so starost pod 40 godini ima 67,2 % dodeka nad 60 godini ima samo 11.7%.
Specijalno izdanie
31
HII REGIONALNA REVIJA NA PESNI, MUZIKA I IGRI - STRUGA
Izraz na multikulturnoto
bogatstvo
Liman Polo`ani
V
Besnik Pocesta
o Struga, vo gradot na poezijata i
turizmot, vo organizacija na SZPM,
na 11-ti maj 2013 godina, vo Domot
na kulturata, se odr`a 12-ta regionalna revija na pesni, muzika i igri. Na ovaa kulturna manifestacija na penzionerite od ~etvrtiot region nastapija pretstavnici na zdru`enijata na penzioneri od: Struga, Kru{evo,
Ohrid i Debrca, Prilep, Ki~evo, Bitola, Debar i Centar @upa, Demir Hisar i Makedonski Brod. Vo ime na doma}inot - ZP Struga,
dobredojde na u~esnicite i na gostite im posaka pretsedatelot na zdru`enieto Liman
Polo`ani, koj posebno gi pozdravi pretsedatelot na SZPM Dragi Argirovski so potpretsedatelot na Sobranieto Besnik Pocesta i gradona~alnikot na Op{tina Struga, Zijadin Sela. Gradona~alnikot na Struga Zijadin Sela vo svoeto obra}awe na albanski i
na makedonski jazik izrazi voodu{evuvawe
za masovnosta i podgotvenosta na penzionerite vo organiziraweto vakvi sredbi, na koi
se manifestira kulturnoto bogatstvo i neguvaweto na tradiciite vo opredelenite regioni i multietni~ki sredini. Pritoa toj re~e
deka }e se zalo`i lokalnata samouprava i
natamu da gi poddr`uva penzionerite za da
32
mo`at podostoinstveno i posre}no da `iveat,
da im pomagaat
na svoite deca i
{to podolgo da
im se raduvaat
na svoite vnuci.
Isto taka, na
makedonski i na
albanski jazik,
na prisutnite im
se obrati i potpresedatelot na
Sobranieto na
Zijadin Sela
SZPM
Besnik
Pocesta, koj vo
ime na organizatorot SZPM, zboruva{e za
zna~eweto i pridonesot na revijata vo neguvaweto na tradiciite i ~uvaweto na kulturnoto bogatstvo kako izraz na identitetot
i zaedni~koto `iveewe vo na{eto multietni~ko op{testvo.
- Ovaa revija na pesni, muzika i igri, na
site penzioneri ni ovozmo`uva zabava i prijatno dru`ewe, bez ogled na nacionalnosta i
veroispovedta. Ovde sme dojdeni da pomineme u{te eden sre}en den, da slu{ame pesni i
muzika, da se raduvame na folklornite izvedbi od site pretstavnici na zdru`enijata i
na site jazici i obi~ai koi se praktikuvaat
vo Jugo-zapadniot region, so {to se zapoznavame so posebnostite na kulturnoto bogatstvo i go zacvrstuvame multietni~koto `iveewe vo ovaa na{a zaedni~ka tatkovina, Republika Makedonija”, - poso~i vo svoeto obra}awe potpretsedatelot Pocesta i ja proglasi Revijata za otvorena.
Prvi na scena stapija doma}inite so peja~ka i me{ana igraorna grupa i se pretstavija so karakteristi~ni pesni za stru{koto
podnebje. Zdru`enieto na penzioneri od Kru{evo se pretstavi so tri pesni na makedonski i na vla{ki jazik, a ZP Ohrid i Debrca so
Informativen bilten
HII REGIONALNA REVIJA NA PESNI, MUZIKA I IGRI - STRUGA
pesni i ora koi potsetija na
neguvaweto na obi~aite i
starogradskata muzika vo
ohridsko i okolinata. Pretstavnicite od Prilep na Revijata u~estvuvaa so peja~ki
grupi od dvete kulturnoumetni~ki dru{tva - „Penzioner” i „Penka Koteska”,
koi ispolija patriotski i
narodni pesni karakteristi~ni za prilepskoto podnebje. ZP Ki~evo nastapi so hor
i igraorna grupa, koi se pretstavija so izvorni narodni
i patriotski pesni i tradicionalnoto oro "Nevestinsko”.
Bitolskite penzioneri,
isto taka, nastapija so peja~kata grupa i ja prezentiraa
starogradskata pesna i muzika {to e specifi~na za
ova podra~je, a posebno vnimanie privlekoa so „himnata” na gradot pod Pelister.
ZP Debar i Centar @upa se
pretstavi so izveduvawe
makedonski i albanski izvorni pesni, a ZP Demir Hisar so me{an hor i igraorna
grupa koi ispolija po dvetri pesni i ora. Isto taka, i
ZP Makedonski Brod nastapi
so peja~ka grupa, no i so
solisti i instrumentalisti,
koi prezentiraa pesni i ora
od Pore~ijata.
Blagodarnici na u~esnicite vo ime na oganizatorot SZPM im vra~i Cvetanka Angelkovska, ~len na
Komisijata za kuturno-zabaven `ivot pri Sojuzot, a revijata mo{ne uspe{no na makedonski i albanski jazik ja
vodea Vesna Ba{tovanska i
Kendime Mehmedi.
M. Dimovski
Specijalno izdanie
33
HII REGIONALNA REVIJA NA PESNI, MUZIKA I IGRI - STRUGA
[email protected]
NA PENZIONERI
STRUGA
Peja~kata grupa
„Raspeani stru`ani”:
„Ima eden grad na ezero” i
me{anata igraorna grupa
[email protected]
NA PENZIONERI
KRU[EVO
Peja~ka grupa:
„Se sozdade republika”,
„K’tu{a” - vla{ka pesna
i „Podigni si bre
neveste dula~eto”
[email protected]
NA PENZIONERI
OHRID I DEBRCA
Peja~ka i folklorna grupa:
„Oj Zarino prva sevdo”,
„Tri godini Kate bolen le`am”,
„Moma kraj izvor sede{e”
i orata: „Sirto”, „^am~eto“ i
„Ohridska devetorka”
Lazo Zmejkoski:
Splet ora na gajda i
Velika Nastoska:
„Oj devoj~e rambel moj”
34
Informativen bilten
HII REGIONALNA REVIJA NA PESNI, MUZIKA I IGRI - STRUGA
[email protected]
NA PENZIONERI
PRILEP
Horot od
KUD „Penzioner”:
„Edna misla imame” i
„Kiten mi kiten devere”
Peja~kata grupa od KUD
„Penka Koteska”
„Kowa vodam” i
„Makedonec sum jas”
[email protected]
NA PENZIONERI
KI^EVO
Peja~kata grupa
„Raspeani ki~ev~ani”:
„Sadila Tinka bosilek” i
„Se sobrale 30 be}ari”
Igraorna grupa
- „Nevestinsko”
[email protected]
NA PENZIONERI
BITOLA
Peja~ka grupa:
„Bitola baban Bitola”,
„Magde mori Magdelino”
i „Makedonijo, `alna le
majko”
Specijalno izdanie
35
HII REGIONALNA REVIJA NA PESNI, MUZIKA I IGRI - STRUGA
[email protected]
NA PENZIONERI
DEBAR
I CENTAR @UPA
Peja~ka i igraorna grupa:
Debarsko svadbeno oro” vo
albanska izvedba
so poddr{ka na ~ivterija
na Zini Fida
Solist Xevet Limanoski:
„Jano mori Jano”
[email protected]
NA PENZIONERI
DEMIR HISAR
Me{an hor i igraorna
grupa:
„Ne se beli Mare mori, ne
se crvi”,
`enskoto oro „Marica”
i ma{koto oro „Beran~e”
[email protected]
NA PENZIONERI
MAKEDONSKI BROD
Peja~ka grupa vo duet i solo
izvedbi:
[email protected] pusta ostanala”,
„Ne se beli Mare mori ne se crvi”
(duet na Anastasija Milovanoska
i Stojmirka Noveska),
Branislav Markoski:
„Zajdi, zajdi, jasno sonce”
Stojan Minoski na kaval i
Qup~o Najdoski na gajda:
„Pore~ko oro”
36
Informativen bilten
SOJUZ NA [email protected] NA PENZIONERI NA MAKEDONIJA
H II REGIONALNA REVIJA NA PESNI, MUZIKA I IGRI
NEGOTINO
Dom na kulturata #Aco \or~ev"
15 maj 2014 godina
Negotino e grad vo Makedonija, smesten vo srednoto Povardarie, od dvete
strani na rekata Vardar i zazema zna~itelen prostor vo Tikve{kata kotlina.
Klimata i po~vata se idealni za odgleduvawe na grozje i dobivawe na vino. Od
Skopje Negotino e oddale~eno 95 km, a najblizok grad e Kavadarci koj e na rastojanie od 10 km.
Imeto Negotino e slovenizirano od anti~kata naselba Antigonea koja {to vo 3
vek p.n.e. ja formiral makedonskiot vladetel Antigon Gonat posle vojnata isprovocirana od Grcite, poto~no od atinskiot vladetel Hremonid. So ovaa pobeda Antigonovata mo} porasnala. Antigon iznenadno ja opsadil Atina i ja dr`el pod
opsada duri i koga Aleksandar Epirski ja napadnal Makedonija, a isto i spartancite se obidele da go pobedat Antigon, no i tie gubat, pri {to zaginuva i spartanskiot kral. Po dolgo vreme Antigon ja osvojuva Atina so {to Hremonid prebeguva vo
Egipet.
Taka Grcite u{te edna{ bile posrameni od Makedoncite. Gr~kiot istori~ar
Polib za vojnata napi{al: Nikoj ~ovek dosega ne postavil tolkava hegemonija vrz
Grcija kako Antigon, makedonskiot kral.
Denes na teritorijata na op{tina Negotino postojat golem broj arheolo{ki lokaliteti. Dene{niot grad Negotino kako zanaet~iska naselba e formiran vo docniot sreden vek. Poznata gradba podignata vo otomanskiot period, poto~no vo 1821
godina e Saat kulata, a vo toa vreme bile izgradeni i xamija i bezisten.
Kako den na Op{tinata se praznuva 8 noemvri, Den na osloboduvaweto na
Negotino od fa{isti~kite okupatori vo 1944 godina. Negotino svojot najgolem podem go postignuva vo vtorata polovina na 20 vek koga prerasnuva vo moderna gradska naselba so razviena infrastruktura.
Vo Negotino `iveat 13 284 `iteli (spored popisot od 2002 godina). Naselenieto glavno se zanimava so lozarstvo i vo Negotino ima pove}e vinarii.
Specijalno izdanie
37
HII REGIONALNA REVIJA NA PESNI, MUZIKA I IGRI - NEGOTINO
Pesnite - lek za du{ata i srceto
Petar Zahar~ev
D
Stanka Trajkova
vanaesettata revija na pesni muzika i igri na zdru`enijata na penzioneri od Povardarskiot region,
vo organizacija na SZPM, se odr`a na 15-ti
maj vo Negotino. Na ovoj vrne`liv proleten
den, vo gradot na vinoto i poznatata negotinska pita, vo Centarot za kultura „Aco \or~ev”, vo sve~eni koloritni nosii na scenata
se pojavija u~esnicite od ZP od Negotino,
Kavadarci, Valandovo, Gevgelija, Veles i
Bogdanci. Po~etokot na najmasovnata penzionerska manifestacija vo ovoj region be{e
najaven so karakteristi~ni muzi~ki refreni
od poznati makedonski festivali, a Revijata dobi na
zna~ewe i so prisustvoto na
pretsedatelot na SZPM Dragi
Argirovski i gradona~alnikot
na op{tina Negotino, Van~o
Apostolov.
Dobredojde na u~esnicite
i na gostite prv im posaka
pretsedatelot na ZP Negotino
Petar Zahar~ev, koj izrazi
posebno zadovolstvo {to na
revijata prisustvuvaat pretsedatelot na SZPM i gradona~alnikot na Negotino, i pozdravuvaj}i gi poimeni~no i
drugite gosti i pretstavnici
na ZP, toj im se zablagodari i
38
na site im posaka
prijaten prestoj
vo gradot doma}in.
Gradona~alnikot na Negotino, Van~o Apostolov vo pozdravnoto obra}awe
istakna deka manifestacijata go
svrte vnimanieto
na
po{irokata
javnost i predizvika interes za
nejzino sledewe.
Van~o Apostolov
Izrazuvaj}i
go
zadovolstvoto
{to e prisuten, toj
ja potencira{e odli~nata sorabotka so op{tinskoto zdru`enie, a kako re~e, negovata
kruna ja o~ekuvaat so izgradbata nov penzionerski dom kade {to pripadnicite na tretata doba }e imaat prijatno kat~e za pominuvawe na del od slobodnoto vreme.
Vo ime na SZPM na prisutnite im se obrati sekretarot na IO Stanka Trajkova. Taa
od site aspekti go istakna zna~eweto na Revijata i poso~i deka na delo }e se poka`e
kolku pesnata, muzikata i igrata ne priznavaat razliki vo godinite i so pravo se veli
deka se tie lek od predvremeno stareewe.
Informativen bilten
HII REGIONALNA REVIJA NA PESNI, MUZIKA I IGRI - NEGOTINO
Pokraj drugoto, taa naglasi deka ovie kulturni manifestacii imaat za cel i se mo`nost penzionerite da izlezat od svoite domovi, da go smenat ambientot i da ja razbijat
sekojdnevnata monotonija. „Zatoa, muzikata
treba da se saka, da se ceni i po~ituva i da
se neguva so poseben pietet”, - naglasi na
krajot Trajkova i ja proglasi Revijata za otvorena.
Potoa, scenata be{e otstapena na u~esnicite. Zdru`enieto doma}in se pretstavi
so peja~ka grupa koja gi
ispolni pesnite „Ogan gori
vo planina”, „Koga si bevme
mladi” i „Na srce mi le`i
mila mamo”. I sosednoto
zdru`enie od Kavadarci,
isto taka, nastapi so peja~ka
grupa i pesnite: „Devoj~ence,
devoj~ence, qubi{ li me
mene”, „Vo no}ta tivka so
mese~ina” i „So maki sum se
rodila”. ZP Valandovo se
pretstavi so me{ana peja~ka
grupa, koja gi ispolni pesnite: „Ka`i Rajne, ka`i du{o”, „Prosteno ti e, prosteno” i „Fati se Boe mori na
oro”. Penzionerot Traj~e
Lazarov so solo nastap gi
pretstavi invalidskite penzioneri od Kavadarci. Toj gi ispolni pesnite „Dali znae{
libe” i „Jano Jninke”.
Na scenata povtorno vidovme horski
nastapi na ostanatite zdru`enija. Taka, gevgeli~ani se pretstavija so pesnite „Gevge-
lija, cvetna gradina”, „Eleno }erko, Eleno” i
„[to si naluteno libe”. Vele{ani se pretstavija so patriotskite pesni „Gradel Ilija
manastir” i „Zarobile edno mome”, a revijata
zavr{i so nastapot na ZP Bogdanci so pesnite „Na srce mi star merak le`i”, „Ka`i,
ka`i }erko Slavko” i „Zedov `ena mrzeliva”.
Vo imeto na organizatorot SZPM, blagodarnici na u~esnicite im vra~i pretsedatelkata na Komisijata za kultura Milevka
Zdravkovska, a Revijata uspe{no ja vode{e
Gordana Stojanovska - asistent vo kancelarijata vo Centarot za kultura. Ovaa kulturna manifestacija zavr{i so sredba i prijatno dru`ewe na gostite i u~esnicite vo
hotelot „Park” vo Negotino.
M. Dimovski
[email protected]
NA PENZIONERI
NEGOTINO
Peja~ka grupa:
„Ogan gori vo planina”,
„Koga si bevme mladi”
i „Na srce mi le`i mila
mamo”
Specijalno izdanie
39
HII REGIONALNA REVIJA NA PESNI, MUZIKA I IGRI - NEGOTINO
[email protected]
NA PENZIONERI
KAVADARCI
Peja~ka grupa:
„Devoj~ence, devoj~ence,
qubi{ li me mene”,
„Vo no}ta tivka so
mese~ina” i
Marijana Pe{i} - solist:
„So maki sum se rodilo”
[email protected]
NA INVALIDSKI
PENZIONERI
KAVADARCI
Traj~e Lazarov - solist:
„Dali znae{ libe„
i „Jano Janinke”
[email protected]
NA PENZIONERI
VALANDOVO
Peja~ka grupa:
„Ka`i Rajne, ka`i du{o”,
„Prosteno ti e prosteno”
i „Fati se Boe mori na
oro”
40
Informativen bilten
HII REGIONALNA REVIJA NA PESNI, MUZIKA I IGRI - NEGOTINO
[email protected]
NA PENZIONERI
GEVGELIJA
Peja~ka grupa:
„Gevgelija cvetna gradina”,
„Elemo }erko Eleno” i
„[to si naluteno libe”
[email protected]
NA PENZIONERI
VELES
Peja~ka grupa:
„Gradel Ilija manastir”
i „Zarobile edno mome”
[email protected]
NA PENZIONERI
BOGDANCI
Peja~ka grupa:
„Na srce mi star merak le`i”,
„Ka`i, ka`i }erko Slavko”
i „Zedov `ena mrzeliva”
Specijalno izdanie
41
SOJUZ NA [email protected] NA PENZIONERI NA MAKEDONIJA
H II REGIONALNA REVIJA NA PESNI, MUZIKA I IGRI
#Solidarnost - Aerodrom" - Skopje
Dom na ARM
20 maj 2014 godina
Skopskata op{tina Aerodrom imeto go dobila po voeniot aerodrom. Aerodromot bil nare~en "Skopje", a se nao|al sosem na krajot od gradot, kaj dene{nata
naselba "Aerodrom#. Prviot patni~ki avion sletal vo Skopje na 15 juni 1928 godina. Avionot bil od tipot "Potez-29#, a prevezuval 5 patnici.
Vo 1929 godina bila vospostavena avionska linija Solun-Skopje-Belgrad.
Vremeto na trgnuvawe bilo taka planirano {to na patnicite i trgovcite od Solun
im ovozmo`uvalo za{teda na vreme. Avionite poa|ale od Skopje vo 07:00 ~asot
nautro.
Esenta vo 1926 godina bil odr`an prviot aeromiting so u~estvo na voeni avioni i prigodna programa. Sekoja godina se odr`uvale aeromitinzi na Zaj~ev rid i
vo stariot Aerodrom. Posetitelite na aeromitinzite mo`ele da probaat da letaat
so avion. Kako kuriozitet starite skopjani go smetaat sletuvaweto na Emi Xonson,
edna od prvite `eni-piloti vo svetot, na skopskiot aerodrom vo 1930 godina pri
nejzinoto vra}awe od Avstralija za London. Vo 1937 godina, vo dogovor so avionskoto dru{tvo "Aeroput" i Sidna, Ministerstvoto za soobra}aj vospostavilo avionski
soobra}aj i so stranstvo. So ovaa linija stignuval i vesnikot "Pravda# od Belgrad.
Granici na op{tinata: od mostot na `elezni~kata pruga na rekata Vardar trome|e na Op{tina Aerodrom, Centar i Gazi Baba i se dvi`i dol` Transporten
centar "Skopje#, `elezni~kata pruga vo pravec kon Veles do mostot Markova reka,
prodol`uva po nadvore{nata granica na katastarska op{tina Dolno Lisi~e do
rekata Vardar i svrtuva sprotivno do mostot na `elezni~kata pruga na rekata Vardar. Op{tinata Aerodrom ima 20 km² teritorija i toa urban del 10,4 km² ili 60% i
ruralno zemji{te 9,6 km² ili 40%
Vo op{tinata ima 6 788 registrirani delovni subjekti so golem broj prijaveni
rabotnici. Vkupen broj na naselenie: 98 382 `iteli i po broj na `iteli e najgolema
op{tina od 10 koi gi ima vo Skopje. Interesen podatok e i toa {to vo ovaa op{tina
re~isi ednakov e brojot na dvata pola: `enski 49 487 i ma{ki 48 895.
42
Informativen bilten
HII REGIONALNA REVIJA NA PESNI, MUZIKA I IGRI - SKOPJE
Folklornite nastapi pozdraveni
so silen aplauz vo Domot na ARM
Dimitrija
Bogatinoski
V
Dragi Argirovski
o organizacija na SZPM na 20 maj vo
prisustvo na golem broj gleda~i vo
polnata sala na Domot na ARM vo Skopje se odr`a 12-tata regionalna revija na pesni, muzika i igri na koja ZP "Solidarnost - Aerodrom#, be{e uspe{en doma}in. Pretsedatelot
na Izvr{niot odbor, Dimitrija Bogatinoski
na po~etokot gi pozdravi site prisutni i im
posaka dobro raspolo`enie zablagodaruvaj}i
se na SZPM i na pretsedatelot za uka`anata
doverba, {to e prifatena so zadovolstvo, bidej}i zdru`enieto od Aerodrom godinava ja od-
Specijalno izdanie
bele`uva petgodi{ninata od osnovaweto, a 2014
godina e proglasena i za godina
na solidarnosta.
Za izvr{uvawe
na zada~ite za
uspe{na podgotovka na revijata se
zablagodari i na
golem broj aktivisti.
Prigodno obra}awe ima{e i
gradona~alnikot
Ivica Konevski
na Op{tina Aerodrom Ivica Konevski, naglasuvaj}i go zadovolstvoto {to se
nao|a me|u najvozrasnite `iteli vo ovie sve~eni migovi i deka sorabotkata so penzionerskata organizacija }e prodol`i i vo naredniot
period.
I vo ovaa prigoda pretsedatelot na SZPM
Dragi Argirovski go naglasi zna~eweto i pridonesot na ovie penzionerski kulturni manifestacii vo neguvaweto na kulturnite tradicii. Na toj na~in penzionerite se doka`uvaat
kako vistinski ~uvari na kulturnata riznica
na na{ata zemja, na tradicijata i na
makedonskiot kulturen identitet,
zna~itelno pridonesuvaj}i za
vra}awe od zaborav na mnogu ubavi izvorni i starogradski pesni i
ora, na razni narodni obi~ai i na
drugi kulturni obele`ja. Na{ite
postignuvawa na ovoj plan se o~igledni poradi {to Ministerstvoto za kultura na Vladata na
Rerpublika Makedonija regionalnite revii i Republi~kata revija
na pesni, muzika i igri 2014 godina gi proglasi za kulturno bogastvo od nacionalen interes.
U~estvo vo kulturno umetni~kata programa vo Domot na ARM
vo Skopje imaa: ZP Kratovo; ZP
43
HII REGIONALNA REVIJA NA PESNI, MUZIKA I IGRI - SKOPJE
Kriva Palanka; ZP "Kisela Voda# Skopje; ZP Kumanovo; ZP
"Voeni penzioneri” - Skopje; ZP
"Gazi Baba# - Skopje; ZP "Centar# - Skopje i doma}inot na revijata ZP "Solidarnost - Aerodrom# Skopje. Vo dvaipol~asovnata programa bea ispolneti
golem broj narodni pesni i ora,
svadbeni obi~ai i humor. Revijata nema{e natprevaruva~ki
karakter, no zdru`enijata preku
svoite mnogu kvalitetni nastapi iska`aa golema `elba za
presti` vo ve{tinata za igra,
svirka i pesna, vo scenska izvedba, vo kolorit na narodni i
moderni nosii, koristej}i narodni ili moderni instrumenti.
Na prisutnoto stru~no `iri od
SZPM ne mu be{e lesna zada~ata da izdvoi koj od nastapite e
podobar za da u~estvuva na Republi~kata revija. Ova e u{te
eden dokaz deka programite za
kulturno-zabaven `ivot vo penzionerskite zdru`enija go oplemenuvaat slobodnoto vreme, a
reviite se manifestacija na
tvore{tvoto na penzionerite za
za~uvuvawe na folklornite
tradicii na na{ite narodi. Potsetuvaj}i se na podzaboravenite obi~ai preku nivno ispolnuvawe na scenata se dade poraka da se neguva izvornoto narodno tvore{tvo, da ne se zaboravi i da se prenesuva na mladite generacii.Site izvedbi od
mnogubrojnata publika bea so
dolgi aplauzi pozdraveni, {to
be{e priznanie i za istaknatata organizacija na ovaa manifestacija. Na krajot vo imeto na
SZPM priznanija na zdru`enijata u~esnici na revijata im
vra~i Vawa Markovska, ~len na
Komisijata za kulturno-zabaven
`ivot pri Sojuzot, a revijata
uspe{no ja vode{e Cvetanka
Ilieva.
I. Gligorov
44
Informativen bilten
HII REGIONALNA REVIJA NA PESNI, MUZIKA I IGRI - SKOPJE
[email protected]
NA PENZIONERI
KRATOVO
Orkestar „Tambura{i”:
„Devoj~e, kratov~e”,
„Otkako ti me ostavi”,
„Ne stoj Done Donke”
i „Stariot xumbu{lija”
[email protected]
NA PENZIONERI
KRIVA PALANKA
Igraorna grupa:
„ Zavrzlama”
„Trojka” i
„Eleno mome”
[email protected]
NA PENZIONERI
KISELA VODA
Igraorna i peja~ka
grupa so solistkata
Dragica Simonova:
„Makedonijo”,
„Brala moma kapini”,
„More mome, maloj mome”
i „Tvoite o~i Leno more”
Specijalno izdanie
45
HII REGIONALNA REVIJA NA PESNI, MUZIKA I IGRI - SKOPJE
[email protected]
NA PENZIONERI
KUMANOVO
Folklorna grupa:
„Kalajxisko oro”
Nade`da Bulatovi} i
Novko Petru{evski:
Humoristi~en ske~
- „Vane i Tana”
[email protected]
NA VOENI
PENZIONERI
SKOPJE
Peja~ka i folklorna grupa:
„Niknalo cve}e {areno” i
„Zurli tre{tat na sred selo”,
narodno „Bitolsko oro” ,
„Devetorka”
i pesnata
„Narode makedonski”
[email protected]
NA PENZIONERI
GAZI BABA
HOR „Penzioner”
i solistkata
Petranka Dav~eva:
„Oj zeleno- zelenike”,
„Koj }e me ~ue da peam”,
„Ajde }e te pra{am” i
„Ne mi go la`i \or|i mometo”
46
Informativen bilten
HII REGIONALNA REVIJA NA PESNI, MUZIKA I IGRI - SKOPJE
[email protected]
NA PENZIONERI
CENTAR
Peja~ka grupa„Elegija”:
„Sno{ti si mamo pominav”,
„Bolen mi le`i”,
„Ne stoj Done Donke” i
„Jas }e ti kupam svilen
fustan”
[email protected]
NA PENZIONERI
SOLIDARNOST
- AERODROM
Folklorna grupa:
Splet pesni i igri
od skopsko - nare~en
„Svadba”
Specijalno izdanie
47
SOJUZ NA [email protected] NA PENZIONERI NA MAKEDONIJA
H II REGIONALNA REVIJA NA PESNI, MUZIKA I IGRI
\or~e Petrov - Skopje
Dom na kulturata
28 maj 2014 godina
Op{tina \or~e Petrov e formirana na 14 septemvri 1996 godina so Zakonot za
Gradot Skopje so koj se utvrduvaat podra~jata vo sostav na Skopje. Nastanata e so odvojuvawe od op{tinata Karpo{.
Teritorijata na Op{tina \or~e Petrov se protega na severozapadnata strana na
Skopje, od levata strana na rekata Vardar. Vo sostav na podra~jeto na \or~e Petrov
spa|aat i ruralnite naseleni mesta i naselbi po slivot na reka Lepenec. Op{tinata
\or~e Petrov e pograni~na op{tina, zatoa {to nejzinata severna granica se prostira
dol` dr`avnata granica.
Istorijata na Op{tina \or~e Petrov datira u{te mnogu odamna, neposredno po
Prvata Svetska Vojna, koga bila kako predgradie na glavniot grad Skopje do kade se
stignuvalo samo so poznatoto "vov~e pampur~e". Najprvin Op{tinata se vikala Hanrievo, po francuskiot general Hanris, od Prvata Svetska Vojna. Vo vremeto na bugarskata okupacija go dobiva imeto @ostovo, po istoimeniot bugarski general. Po osloboduvaweto vo 1945 godina go dobiva sega{noto ime po makedonskiot revolcioner
\or~e Petrov. Op{tinata ima urbanisti~ki i ruralen del. Vo urbanisti~ki del spa|aat naselenite mesta: Dame \ruev, Hrom, \or~e Petrov, Deksion (popoznato za `itelite od \or~e Petrov kako "\or~e 2#), a vo ruralniot del spa|aat naselenite mesta:
Gra~ani, Ku~kovo, Niki{tani, Orman, Volkovo i Novo Selo. Denes Op{tina \or~e
Petrov ima nad 41.000 `iteli, zafa}a povr{ina od 6.693 ha (vklu~uvajki gi i prigradskite zoni) i se grani~i so op{tinite: Karpo{, ^u~er - Sandevo i Saraj.
Vo pogled na lokalniot ekonomski potencijal i raspolo`livite stopanski kapaciateti, Op{tina \or~e Petrov se vbrojuva vo kategorijata op{tini vo razvoj. Povolnata soobra}ajna mestopolo`ba, kvalitetot i strukturata na ekonomskite kapaciteti, realniot potencijal za industriski progres, visokostru~nata i kvalifikuvana
rabotna sila se objektivni indikatori i komponenti koi upatuvaat na razvojnite
strategii na Op{tinata.
48
Informativen bilten
HII REGIONALNA REVIJA NA PESNI, MUZIKA I IGRI - SKOPJE
Ora i pesni na so`ivot
Metodija Novkovski
V
Besnik Pocesta
o Domot na kultura vo \or~e Petrov
vo Skopje, na 28 maj se odr`a poslednata od {este Regionalni reviji na
pesni, muzika i igri. Na revijata peeja i igraa pesni i ora penzioneri od zdru`enijata:
Taftalixe DDD, Gostivar, Tetovo, Saraj, Karpo{, ^air, Butel, [uto Orizari i zdru`enieto doma}in \or~e Petrov.
Najnapred na prisutnite im se obrati
pretsedatelot na IO na ZP \or~e Petrov,
Metodija Novkovski. Toj gi pozdravi dragite gosti i u~esnici i im
posaka dobredojde. Potoa
na makedonski i na albanski penzionerite vo salata gi pozdravi potpretsedatelot na Sobranieto na
Sojuzot na zdru`enija na
penzioneri na Makedonija,
Besnik Pocesta i im pora~a na prisutnite da
u`ivaat vo pesnata i orata {to }e gi prezentiraat
nivnite kolegi penzioneri, verni ~uvari na folklornoto bogatstvo na na{ata dr`ava Republika
Makedonija.
Po nego svoite najvozrasni gra|ani i nivnite
Specijalno izdanie
gosti gi pozdravi
gradona~alnikot
na op{tinata \or~e Petrov, Sokol Mitrovski
koj go izrazi svoeto voodu{evuvawe od entuzijazmot i energijata na penzionerite koi si gi
ispolnuvaat denovite so interesni i ubavi aktivnosti.
Potoa se zaSokol Mitrovski
redija pesni, ora
i obi~ai na makedonski, albanski, romski... Toa bea prekrasni izvedbi koi bea odraz na drugarstvo i
so`ivot. Makedonka pee{e pridru`uvana od
dvajca kavalxii Albanci, so izveduva~ite
peeja site vo salata. So tapanot i zurlata na
izveduva~ite od ZP [uto Orizari zatupkaa
srcata na site prisutni. Na pesnata od ZP
Gostivar koja izveduva~ot ja ispea i ja odglumi aplaudiraa site so voodu{evuvawe. ZP
Karpo{ se pretstavi so poezija i odli~na
profesionalna izvedba na nekolku pesni na
49
HII REGIONALNA REVIJA NA PESNI, MUZIKA I IGRI - SKOPJE
horot "Serenada#. Doma}inite
odigraa nekolku ora od egejskite kraevi, stamno vo preubavi nosii. ZP Tetovo prika`a interesen svadben adet
na ispra}awe na nevestata.
ZP Saraj ispolni dve numeri,
ZP ^air ima{e peja~ka grupa i
solo pesna, ZP Taftalixe
DDD se pretstavi so peja~ka
grupa i oro, a ZP Butel so interesna folklorna koreografija i pesni.
Sè na sè od ubavo, poubavo. Za pretstavuvaweto i izvedbite na kraj, zdru`enijata
dobija blagodarnici za u~estvo {to gi vra~i
Rufat Ramadani, ~len na IO na SZPM.
Kalina S. Andonova
[email protected]
NA PENZIONERI
TETOVO
@enska peja~ka grupa i
trio Gavrovski
(na makedonski):
„Pojdov da idem na pazar”
„^ukav, ~ukav male”
„More {i{e {areno”
@enska pea~ka grupa
(na albanski):
"Doveduvawe nevesta
i igrawe oro”
- obi~aj
50
Informativen bilten
HII REGIONALNA REVIJA NA PESNI, MUZIKA I IGRI - SKOPJE
[email protected]
NA PENZIONERI
TAFTALIXE DDD
Peja~ka grupa:
„Jovano - Jovanke”
„Eleno }erko”
„Ne stoj Done Donke”
Folklorna grupa:
„Pajdu{ko oro#
[email protected]
NA PENZIONERI
GOSTIVAR
Ali Imeri:
„Kade be{e devoj~e koga pukav so
pu{ka” (na albanski )
Jelena Jakimovska :
„Mome moli boga” (na makedonski)
Ilinka i Branko Bi{koski:
„Kalo le, Kalo devojko”
(na makedonski)
Rauf Nuredini i Ali Imeri:
„Mori ru`o {umsko cve}e”
(na albanski)
Sala [abani i Anif Demiri:
„Ezgija so kavali”
[email protected]
NA PENZIONERI
BUTEL
Trio so orkestar:
„Mori ~upi kostur~anki”
Duet so orkestar :
„Ka`i, ka`i obla~e belo
Solo so folklorna
koreografija i orkestar:
„Mori mome maloj mome
kade voda da naleam”
Specijalno izdanie
51
HII REGIONALNA REVIJA NA PESNI, MUZIKA I IGRI - SKOPJE
[email protected]
NA PENZIONERI
SARAJ
Ispolnenie na kaval:
„^oban~e” i „Asan Aga”
[email protected]
NA PENZIONERI
[UTO ORIZARI
Igraorna grupa:
Tradicionalno romsko
`ensko oro
[email protected]
NA PENZIONERI
KARPO[
Horot „Serenada”
pod dirigenstvo na
Blagica Du{kova:
Splet na pesni od
izvorniot makedonski
melos
Lidija Lu~ko Jeremi}
(poetesa):
„Tanc na du{ata”
- li~na tvorba
52
Informativen bilten
HII REGIONALNA REVIJA NA PESNI, MUZIKA I IGRI - SKOPJE
[email protected]
NA PENZIONERI
^AIR
Igraorna i peja~ka grupa
pridru`uvana od
orkestar:
Splet na pesni i ora
Branislava Stavrovska:
„Neli ti rekov mori
Donke”
[email protected]
NA PENZIONERI
\OR^E PETROV
Igraorna grupa:
„Mori momi kostur~anki”
„Bitolsko oro”
Vaska Trpkovska
- Trajkovska:
„Tamu dolu Bitola”
Stevo \urevski:
„Dve Kitki”
Specijalno izdanie
53
SOJUZ NA [email protected] NA PENZIONERI NA MAKEDONIJA
SZPM
Penzionerite ambasadori na
makedonskata kultura
V
e}e petta godina po red, edno dor na kulturata na 29-ti i 30-ti septemzdru`enie na penzioneri ~lenka vri i 1-vi oktomvri godinava }e bide
na Sojuzot na zdru`enija na pen- Zdru`enieto na penzioneri od Prilep.
zioneri na Makedonija, u~estvuva na Me|uVoobi~aeno e na Me|unarodniot
festival da nastapi zdru`enie
koe se doka`alo so svoi interesni i kvalitetni folklorni nastapi na Reviite na pesni, muzika i igri, na koncerti vo zemjata,
no i nadvor od nea.
Taka i godinava penzionerite od Makedonija }e prika`at
stari makedonski pesni i ora,
interesni instrumenti i raznobojni nosii od krajot od koj doa|aat. I godinava so niv }e peat i
}e igraat `itelite na Qubqana
koi }e dojdat da prisustvuvaat
na
festivalot, no i mnogu drugi
narodniot festival na 3. `ivotno doba vo
Qubqana, Slovenija. Dosega u~estvuvaa gosti i u~esnici od pove}e evropski zemji.
zdru`enijata od Kumanovo, Probi{tip, Site tie }e imaat mo`nost da ja vidat i
Ko~ani i Tetovo, a godinava na{ ambasa- po~uvstvuvaat na{ata energija, na{ata
radost i na{iot po~it kon na{eto folklorno bogatstvo, tradicija i identitet.
]e vidat kako se saka i ~uva
ona {to so vekovi se naplastilo
vo na{eto slavno minato. ]e vidat deka korenite na site koi
`iveat vo Makedonija se dlaboki i so vekovna istorija. Preku
pisokot na zurlite, udarite na
tapanite, preku pesnata i orata
na penzionerite, u{te edna{ }e
vidi i doznae Evropa koja e MaZP Tetovo na Festivalot vo Qubqana 2013 godina
kedonija. Kalina S. Andonova
54
Informativen bilten
SOJUZ NA [email protected] NA PENZIONERI NA MAKEDONIJA
SZPM
2014
Informativen bilten
SZPM
Specijalno izdanie
Download

BILTEN REVII 2014.qxd