bilten br. 3
48.
Makedonski teatarski festival
"Vojdan ^ernodrinski" - Prilep
07-14 juni 2013
2
za
48 MTF Vojdan ^ernodrinski
MLADOSTA PRED SUD
Da! Pred sudot na publikata ( Naslovot e pozajmen od dramata na M.[irola svoevremeno ~esto postavuvan na
makedonskite teatarski sceni.)
Imeno, fakt e deka vo poslednive nekolku sezoni re~isi site teatarski ansambli vo zemjava gi otvorija
vratite za novi mladi kadri koi davaat ton i pe~at na s# {to vo posledno vreme se slu~uva na na{ite sceni. Ova e
osobeno evidentno vo nekoi teatri, a kako primer go naveduvame prilepskiot naroden teatar so pretstavite na
Martin Ko~ovski, Zoja Buzalkovska, Nela Vito{evi} i Iva Milo{evi}. Vsu{nost, stanuva zbor za generaciska
smena koja go zaplisnuva na{eto gledali{te so sve`ina, inovacii i so tvorci od koi doprva mnogu se o~ekuva. Pred
niv, se razbira, stoi golema odgovornost da ja zgrap~at {ansata {to im e uka`ana i da go vivnat makedonskiot
teatar do nevideni viso~ini. Kako {to se poka`uva, tie toa go mo`at i go sakaat. Ne smeat pri toa da gubat od
predvid deka pred vratite na teatarskite institucii ostanuvaat u{te mnogumina nivni kolegi koi doprva ja
~ekaat svojata {ansa. Teatarskiot ambient kaj nas , osven toa go karakterizira i pluralizmot na {kolite od koi
doa|aat novite kadri, pred se akteri, re`iseri, no i drugi profili na teatarski tvorci. Rekovme, mladite se
ispraveni pred sudot na publikata, a taa bezrezervno gi prifa}a i so simpatii gi prima nivnite iskreni zalo`bi i
postignuvawa. Taka, slikata e kompletirana. No, na ovoj pat ne treba da se zaboravi latinskata sentencija ARS
LONGA VITA BREVIS , a po na{ki ka`ano, tie novi nade`i ne treba da izumat, da zaboravat, pa po uka`anata, a
propu{tena prilika da konstatiraat deka mladosta propadnala, "`al za mladosta" (Mitke od "Ko{tana") ili
kako {to sublimira [openhauer: "Za trite najvredni ne{ta vo `ivotot stanuvame svesni otkako }e gi zagubime.
Toa se mladosta, zdravjeto i slobodata!"
Op{testveniot status na dramskite umetnici e radikalno promenet vo poslednive godini, no ni{to ne e
dadeno edna{ zasekoga{. Andre @id predupreduva deka, parafrazirano ka`ano, umetnosta se ra|a i cveta vo
siroma{tija, a gnie i propa|a vo rasko{ i izobilstvo!
Ovaa kratka lamentacija za aktuelnite trendovi vo na{iot teatar }e ja zavr{ime so citatot od
"Mauzer" na Hajner Miler: "Trevata postojano mora da se kosi za da ostane zelena!"
Na mladite {ansata im e dadena: scenata im e na dlanka, publikata pred niv. I kako {to veli re`iserot
Qubi{a Georgievski: "Za da blesnat na scena (akterite), treba da "gorat"!
Toga{, za sudot na publikata, voop{to ne gri`ete se!
48.
M a k e do n s k i t e ata r s k i f es t i va l " V ojd a n ^ e r n od r i n s k i " - P r i l e p
3
ZA AKTEROT, PROFESOROT . . .
Monografija za Kiril Ristoski
Vo ramkite na MTF "Vojdan ^ernodrinski" be{e promovirana
monografijata za eden od najrelevantnite akteri vo ponovata makedonska
istorija Kiril Ristoski, izdanie na MNT- Skopje. Monografijata e ispe~atena
so poddr{ka na Ministerstvoto za kultura, Lokalnata samouprava na Prilep,
Festivalot i na PI "Vitaminka".
Umetni~kiot direktor na Festivalot Petar Temelkovski re~e deka ako
be{e Ristoski me|u nas, }e re~e{e "ni{to ne e prerano ako glavnite raboti se
zavr{at porano". Mnogu bliski bevme emocinalno i od pove}e aspekti, iako
~esto ne se gledavme. So poslednata negova uloga koja ja gledav kako selektor, toj
go najavi tretoto doba ili esenta na negovata
kariera kako {to veli Markes, svoeto
pove}eslojno su{testvuvawe na scenata. Kire Ristoski, ako e toa mala uteha, zamina od
zemniot `ivot, od privremeniot `ivot na vrvot na svoite mo`nosti kako {to toa go pravat
vrvnite sportisti,,.
Spored Dejan Lili}, direktor na MNT, Ristoski e eden najrelevantnite akteri vo
ponovata istorija na MNT, eden od najistaknatite pripadnici na makedonskata sredna
generacija, onaa koja na osnovopolo`incite na na{eto akterstvo: Prli~ko, Xuvalekovski,
Mil~in, Bo{kova.. "gi dobli`uva" i gi ",spojuva" so generaciite na Jolevski, Velinov,
Petru{evska, Ristanovski..
-Akterot Kiril Ristoski e eden od retkite makedonski akteri koj im bil ramnopraven
partner na najdobrite akteri od site generacii. Samo toj igral so site niv, so site nas,, Vo
svojata 45 godi{na kariera Ristoski bil ~len na samo dva akterski ansambla: na
prilepskiot, vo koj zapo~nal da igra kako amater i na ansamblot na MNT, vo koj pominal
polni 11 godini, od 1978 godina do 1988, do svoeto zaminuvawe na FDU. Na prilepskata scena
odigral 32 rolji, na MNT 31.Ostanatite 20 "gi delel" me|u site drugi makedonski teatri re~e Lili}, pri toa podaruvaj}i gi prvite tri primeroci od monografijata na umetni~kiot
48.
M a k e do n s k i t e ata r s k i f es t i va l " V ojd a n ^ e r n od r i n s k i " - P r i l e p
4
direktor na Festivalot Petar Temelkovski, na gradona~alnikot Marjan
Risteski i na PI,,Vitaminka,,.
Urednik na knigata e d-r Jelena Lu`ina, koja vo monografijata
potencira deka Ristoski odigral vkupno 83 teatarski, 26 filmski i
televiziski rolji, snimil pove}e od 200 radio drami, odrabotil poetski i
drugi nastapi, sekoga{ besprekoren vo interpretacijata i nekompormisen
vo odnos na rabotata, za{to bil dobitnik na brojni nagradi.
Lu`ina }e zapi{e deka site go pametime kako eden od najskromnite i
najpitomite lu|e {to sme imale sre}a da go zapoznaeme.
- Zad taa negova ednostavnost i krotkost-prili~no netipi~na za
akterskata profesija, po definicija ekstravertna i barem malkucka
koleri~na.. nekako prirodno, nezabele`itelno, re~isi,,sama od sebe,, trpelivo se sozdava{e edna gramadna kariera,
impresivna vo sekoj pogled. Koga trgnavme da ja rabotime monografijata re{ivme da bide mala, takva kakva {to saka{e Kire.
Im blagodaram na site {to se sobraa okolu knigata. Dobra, pozitivna energija se sobra okolu ovoj proekt. Site se otka`avme
od bilo {to, sakavme da bide najubava na svet. Fala ti Kire! - re~e d-r Jelena Lu`ina.
Za monografijata zboruva{e i d-rAna Stojanoska.
- Monografijata e sozdadena po sovremniot terk na podgotovka na knigi. Unikatna, napravena so maksimalna poddr{ka
na site u~esnici, posebno od urednikot d-r Lu`ina. Monografija {to odgovara za li~nosta, za golemiot akter Kiril
Ristoski... 16 avtori, li~ni i profesionalno povrzani so nego, i toj samiot avtor na dva teksta se nao|aat na nad 300 stranici,
so stotina fotografii, koi ja pravat potpolnata slika za ogromniot
prijatel na makedonskiot teatar Kiril Ristoski. Vpe~atlivo e re{enieto
da stavi dva negovi teksta, vo koi se uveruvame za negovata posvetenost i
profesionalnost vo rabotata. Zastapeni se tekstovi od teatrolozi,
filmolozi, akteri, sekoj pi{uvaj}i od aspekt kako go poznava. Site
tekstovi sodr`at malo intimno kat~e - re~e d-rAna Stojanoska.
Avtorot na grafi~kiot dizajn Gorjan Danev, re~e deka napravile delo
{to e prekrasno, {to go otslikuva Ristoski.
- Uspeavme izdava~ki da objavime kniga so visok standard - poso~i Danev.
Lazar Sekuloski, dekan na FDU na soprugata Ru`a Ristoska i dari
prigoden podarok.
48.
M a k e do n s k i t e ata r s k i f es t i va l " V ojd a n ^ e r n od r i n s k i " - P r i l e p
5
yvezda za Velikanot . . .
Na "Patekata na slavnite" pred
CK "Marko Cepenkov" op{tinata
otskri plo~a so negovoto ime.
Za gradona~alnikot Marjan
Risteski imame dva golemi momenta za
pametewe.
- Ja promoviravme monografija za
Ristoski, eden od golemite akteri vo
makedonskiot teatar i ja postavivme
novata zvezda povrtena na Ristoski.
Prilep i Makedonija zagubija golem
akter, no negovite dela }e ostanat ve~ni
- re~e Risteski.
Soprugata Ru`a im se zablagodari na gradot i na gradona~alnikot
{to sekoga{ imale razbirawe za
negovoto delo, i dodeka bil prv ~ovek na
MTF i dodeka igra{e na scenite.
Od op{tinata so najava deka }e
prodol`at da oddavaat po~it i na drugi
istaknati li~nosti koi dale mnogu za
Prilep.
- Vo idnina i natamu }e nosime
odluki na "Patekata na slavnite" da
bidat ovekove~eni imiwata na li~nostite koi dale mnogu za gradot. Na
Patekata ima mesto za site koi dale
golem pridones - re~e Nikola Dimeski,
pretsedatel na sovetot.
48.
M a k e do n s k i t e ata r s k i f es t i va l " V ojd a n ^ e r n od r i n s k i " - P r i l e p
6
PROMOCII...
izgubi objektivnosta. Grozdanov napravil kniga za
isklu~itelna li~nost privatno i profesionalno, bidej}i
Mite mu e tatko - re~e Dimitrov.
Zablagodaruvaj}i se na doverbata da bide od drugata
strana, avtorot Bor~e Grozdanov, re~e deka Mite site gi
pozdravuva i deka mu e milo {to uspeal da go razli~i
privatnoto od profesionalnoto.
- Milo mi e {to edna `ivotna istorija ja pretvoriv vo
istorija- dodade Grozdanov.
Izvadoci od knigata ~ita{e aktert Igor Trp~e.
Promovirana knigata "Tetarot vo Makedonija" od
Risto Stefanovski
Promocija na knigata "Mite - scena, `ivot" od
avtorot Bor~e Grozdanov
"Mite, scena `ivot" od avtorot Bor~e Grozdanov e
interesen `ivotopis koj govori za negoviot tatko, akterot
Mite Grozdanov, koj ostavi neizbri{liva traga vo makedonskoto glumi{te.
Pisatelot Bratislav Dimitrov poso~i deka se
raboti za interesna monografija.
- Vo princip ne sakam monografii, zatoa {to smetam
deka e te{ko eden buren ~ove~ki `ivot da se zatvori vo dve
korici. Mnogu e interesno deka vo knigata e prisutna edna
qubov i smiren dramatur{ki odnos kon temata bez da se
48.
"Teatarot vo Makedonija" e 12 kniga od serijata
realizirani i proektirani zna~ajni tomovi, preku koi
avtorot Risto Stefanovski sistemski gi redi svedo{tvata,
podatocite, faktite, ocenite, soop{tenijata, dokumentite,
komentarite, valorizacijata na teatarskoto delo, osvrti na
zna~ajni teatarski dejci, poklonici na teatarskata
umetnost, istaknati li~nosti od Makedonija.
Spored teatarskiot kriti~ar Todor Kuzmanov, vo ova
delo e tretirana na{ata teatarska istorija.
- Poslednata kniga od serijalot "Teatarot vo
Makedonija" e za periodot od 1988 do 1991 godina. Vo sebe ima
ne{to testamentalno, ne{to emocionalno {to se vgraduva
vo panteonot na makedonskiot teatar. I vo ovaa kniga toj go
M a k e do n s k i t e ata r s k i f es t i va l " V ojd a n ^ e r n od r i n s k i " - P r i l e p
7
PROMOCII...
notira, dokumentira razvojot na na{ite poedine~ni teatri
i ansamblite na Operata i Baletot, no i gostuvawata na
teatrite vo stranstvo - re~e Kuzmanov.
Spored Ivan Ivanovski, Stefanovski i vo ovoj trud
ponudil golem spektar na temi i problemi.
- Navlegol vo srcevinata na najgolemiot broj
teatarski zbidnuvawa. Vo ova kniga, kako I vo prethodnite
primarno mesto ima tekovnata produkcija na postojnite
profesionalni i amaterski dramski sceni. .. Inaku za
mo{ne zna~en kvalitet na knigata gi semtam eden vid mini
portretite na po~inatite vidni teatarski tvorci od
najrazli~en profil kaj nas, a vo ne{to pomal broj i vo
stranstvo, koi vo prethodnite knigi ne ostanaa
nezabele`ani, no vo edno strogo lapidaren na~in - poso~i
Ivanovski.
Zablagodaruvaj}i se, avtorot Stefanovski re~e deka
ova e kraj na edicijata, deka e red da ja ostavi rabotata na
pomladite.
- Ona za {to sega se podgotvuvam e eden drug golem
zafat. Imam namera da go sredam ogromniot materijal od
moite rabotni dnevnici, koi gi vodam pove}e od 50 godini.
Ako dade Gospod zdravje i `ivot, toa }e bide moeto
teatarsko rezime, mojata ,,presmetka so niv,, moeto
kreativno i umetni~ko "vjeruju" mojata li~na "ispoved"re~e Stefanovski.
Promocija na knigata " Me|u minatoto i sega{nosta"
od Ivan Ivanovski
"Me|u minatoto i sega{nosta" od teatrologot Ivan
Ivanovski e kniga ogledi i esei na teatarski temi podelena
vo dva dela. Vo prviot, toj pi{uva za gostuvawa, za akteri, za
pantomimata, za makedonskata narodna poezija na scena,
dodeka vo vtoriot se osvrnuva na re`iserskite krugovi.
- Knigata od Ivan Ivanovski e seopfaten trud, vo koj
se sodr`ani esei za zna~ajni temi i pojavi vo makedonskiot
teatar. Vo vtoriot del posebno imponira osvrtot na
re`iserski imiwa od svetski ma{tap, pri {to avtorot
Ivanovski
manifestira dlaboka informiranost i
enciklopediska erudicija - veli teatarskiot kriti~ar
Todor Kuzmanov.
48.
M a k e do n s k i t e ata r s k i f es t i va l " V ojd a n ^ e r n od r i n s k i " - P r i l e p
8
GL E D A V M E . . .
NU - Tetovski teatar - Tetovo
"GNIDA" od Ivo Bre{an
re`ija: Sulejman Ru{iti
igraat: Muzafer Etemi, Naime Azi, Zarije Jonu{i, Ar|ent
Hasani, Linda [abani, Burhan Amiti, Aida Elezi, Petrit
Neiziri, Hasim Memi{i, Elmir Sejfulai, Sami Mustafa,
Berat Saliu, Blerim Ismani, Ermal ^anga.
p r e t s ta v ata . . .
"Gnida" e pretstava parodija na s# ona {to ni se slu~uva vo sekojdnevieto, s# ona {to ni se slu~uva na porane{nite
balkanski prostori. Govori za toa kako politi~kite partii si "igraat" so narodot, kako poedinci vo odredeni prigodi se edno,
a vo drugi se drugo, deka na preden plan im e samo interesot.
Zarije Jonu{i, akterka (gostinka odAlbanskiot teatar)
Mnogu sme zadovolni {to u~estvuvame na Festivalot, koj sekoja godina e podobar. Iskreno o~ekuvavme pove}e publika,
ama nie treba{e da se pogri`ime za prevod. Se nadevame idnata godina }e obezbedime.
BurhanAmiti, akter
Ja igrav ulogata na stomatolog, pretsedatel na selska partija. Dadov s# od sebe da ja odigram kako {to treba. So ogled deka
takvi karakteri ima mnogu vo den{nicata, ne be{e te{ko. Pretstavata n& le`e{e kako {to sakavme, kako {to isplanira
re`iserot, ima{e ritam. Zadovolstvo ni be{e da se pretstavime pred prilepskata publika i na festivalot.
Linda [abani, akterka
Prvpat u~estvuvam na festivalot. Zadovolni sme od organizacijata, od publikata koja be{e prisutna i koja, iako i be{e
pre~ka neznaeweto na jazikot, odli~no reagira{e. Se gleda{e deka e teatarska publika. Mislam deka treba pove}e da se
dru`ime na festivalot, da razmenuvame iskustva.
48.
M a k e do n s k i t e ata r s k i f es t i va l " V ojd a n ^ e r n od r i n s k i " - P r i l e p
9
GL E D A V M E . . .
NUCK “Anton Panov” Naroden teatar - Strumica
"NE ^UKAJ BLISKU DO SRCETO" od Mitko Bojaxiski
re`ija: Sini{a Evtimov
igraat: Van~o Melev, OliveraArizanova, Julija Milkova, Stojan Velkov - Trn
p r e t s ta v ata . . .
Doma{niot dramski tekst na Mitko Bojaxiski koj se opredeluva za
ednostavna tema, poto~no blisikosta do sekogo bidej}i e izvadena od
sekojdnevniot `ivot, se odli~na teatrolo{ka predlo{ka za gradewe na
pretstavata vo koja akterite vleguvaat spontano. Dvete generacii, od edna strana
mladite, od druga - vozrasnite, ja prenesuvaat porakata deka vistinskata qubov
znae i da prostuva i ja odr`uva pozitivnata misla. Preku energi~nata igra na aketrite vidlivo se nayiraat site elementi na teatarskoto
dejstvo, koe publikata go prima so nevidena lesnotija. Edno~asovnata pretstava postojano izmamuva soodvetna reakcija na gleda~ite.
Van~o Melev, akter
Ako qubovta e verna i iskrena, mo`e sekoga{ da pobedi. Spored reakcijata na publikata, mislam deka uspeavme na nekoj na~in da i se
oddol`ime na ovaa prekrasna publika, koja so godini ja ~uvstvuvame kako na{a, da ne re~am "strumi~ka" publika. Sekoga{nastojuvame da se
poka`eme vo najdobro svetlo.
Stojan Velkov - Trn, akter
Pri kreiraweto na likot, vo dogovorot so re`iserot, probuvavme nekolku varijanti. Odnosno kako da bide oble~en To{e, kako da se
odnesuva, i {to da zboruva. I za toj nadvore{en izgled mislam deka ja izbravme najdobrata varijanta. Taka To{e vo pretstavata brzo
zboruva, se prisposobuva kameleonski na dadaenata situacija zatoa {to toj karakter e takov. Toj kaj sekoja familija razli~no se
pretstavuva.
Julija Milkova, akter
Mo`ebi vozrasnata sli~nost so likot na }erkata Ana mi pomogna vo kreacijata na ulogata da vlezam spontano, nenasileno. Pokraj
toa, zasluga ima i dobrata ekipa bidej}i jas sum najmlada vo ekipata. S# te~e{e mnogu ubavo. Sorabotkata so re`iserot be{e izvonredna,
opu{tena i zatoa mislam deka mnogu lesno ja igrame pretstavata. Inaku, prv pat doa|am so teatar na MTF, prethodno sum doa|ala kako
student i sum gledala pretstavi. No, da se u~estvuva e navistina zadovolstvo.
p u b l i k ata . . .
- Sovr{eno dobra pretstava. N# iznasmea.
- Vodovme sekojdnevni situacii koi mo`e da se slu~at vo sekoe semejstvo. Ima{e komi~ni elementi. Be{e dobra.
- Postoe{e zainteresiranost kaj publikata.Akterite bea mo{ne aktivni. Mene li~no mi se dopadna.
48.
M a k e do n s k i t e ata r s k i f es t i va l " V ojd a n ^ e r n od r i n s k i " - P r i l e p
10
GL E D A V M E . . .
NUCK "Aco [opov" - Teatar [tip
"Parovi " od Miro Gavran
re`ija: Qup~o \or|ievski
igraa: Valentina \orgievska, Milorad Angelov, Pece Ristevski, Mile
Vrateovski, Viktor Arev, Angelka Na{kova, Marija Min~eva i Elena
[orova.
p r e t s ta v ata . . .
Zabavnata scenska interpretacija na tekstot na hrvatskiot avtor
Miro Gavran igran vo triesetina dr`avi, ja animira festivalskata publika.
Sovremenata prikazna vo {est dela ja ispreplete umetni~ki {tipskata
akterska ekipa vo atraktivno komi~no izvedena prekrasna celina, koja
predizvika novo teatarsko do`ivuvawe. Dejstvoto, smesteno vo hrvatskata
sovremenost, prepozna junaci od razli~ni generacii, soo~eni so
sekojdnevnite `ivotni i emotivni isku{enija, ednovremeno, pronao|ajki ja
publikata vo nekoj od likovite. Re`iserot sozdal slatka, lesna pretstava za minuvawe na prijatni migovi vo teatarot, a dopadlivata
igra na akterite predizvika aplauzi.
Spored re`iserot Qup~o \or|ievski pretstvata izgleda kako TV-serija vo `ivo, nabiena so reklami.
Marija Min~eva, akter
Uspeavme da go zadr`ime vnimanieto na publikata. Predizvikavme qubopitstvo i aplauzi od atraktivnite dijalozi. Se
~uvstvuva deka vkusot za kvaliteten teatar e poizostren me|u festivalskata publika vo Prilep. Za toa svedo~at odli~nite reakcii
na vistinskite mesta vo pretstavata. Educirana e publikata. Ovde ima ume{nost da se otkrijat pokvalitetni pretstavi i da se
odgovori pozitivno ili paka publikata se odnesuva indolentno, zdodevno. Mislam deka publikata ja pogodivme vo du{ata i im
razbudivme vedrina i vozbuda so na{iot teataraski ~in.
MiloradAngelov, akter
Kako sekoja godina minuvame prijatni festivalski migovi vo Prilep, nagradeni od publikata. Ovojpat pretstavata ima{e
energija. Imavme komunikacija so publikata. Sekoja ~est za prilepskata publika koja e sposobna da najde i sitni par~iwa na
kvalitetna igra. Ovaa klasika e interesna, zabavna, pravena za sekojdnevno postavuvawe na repertoarot. Nema pretstavi za festival
i drugi, tuku ima odgovoren i profesionalen pristap kon sekoja pretstava.
p u b l i k ata . . .
- Prijatni pove}e od ~as i polovina vo zabavna atmosfera na pretstavata, Akterite ne vnesoa vo "film" na sekojdnevieto. Se
otkrivavme niz del od karakterite na li~nostite, si najduvavme sopstveni mani niz ulogite i si nao|avme dobri strani na na{ite
osobenosti i naturi. U`ivav vo "goltaweto" na dijalozite.
48.
M a k e do n s k i t e ata r s k i f es t i va l " V ojd a n ^ e r n od r i n s k i " - P r i l e p
11
GL E D A V M E . . .
MNT- Skopje
"Izgubeni Germanci" od Dejan Dukovski
re`ija:Slobodan Unkovski
igraat: Kamka Tocinovski, Jordan Simonov, Jovica Mihajlovski, Toni
Mihajlovski, Nikola Ristanovski, Yvezdana Angelovska, Oliver Mitkovski,
Emil Ruben, SawaArsovska
p r e t s ta v ata . . .
"Izgubeni Germanci" rabotena po tekst na Dejan Dukovski, e evidentno
vozbudliva pretstava koja ja osvoi publikata vo prepolnata sala. Prikaznata za
nastani {to se slu~uvaat vo Vtorata svetska vojna, koja se vrti okolu {estmina
protagonisti, koi se staveni vo bizarni okolonosti, odli~no prifatena, bidej}i
sepak niz nea provejuvaat slu~ki povrzani so minatoto. No, sepak koga dobro se
poglednuva, na povr{ina izleguva aktuelniot op{testven mig, koj e univerzalen, a ne samo makedonski. Dukovski, a i re`iserot Unkovski,
odli~no gi vklopuvaat pra{awata za nestabilniot idnetitet, za al~nosta, za stereotipnoto razmisluvawe, za seksualnosta,
netrpelivosta, frustraciite i stravot.Akterskata ekipa odli~no funkcionira kako edno.
Slobodan Unkovski, re`iser
Mnogu kompliciran tekst, no fa}a tajni tekovi na dene{noto `iveewe. Toa me vozbudi da go postavam na scenata. Ako ne go igrame
doma{niot tekst nema da imame ni doma{na drama. Odli~na ekipa, koja mnogu dobro gi prenese temite {to se dopiraat. Dadovme interesno
ne{to vo {to sekoj gleda~ najde to~ki koi mo`e da gi gleda. Mnogu mi e milo {to pretstavata be{e tuka, {to ja vide publikata, koja e
dovolno kultivirana i ima svoe mislewe. Mi se dopadna kako ja gleda{e pretstavata i kako ne pozdravi.
Nikola Ristanoski, akter
Mnogu godini davam posle pretstavi izjavi i sekoga{ velam deka odli~no se ~uvstvuvam. Da ne bidam pogre{no protolkuvan, ama se
~uvstvuvav gradski vo smisla na atmosfera, razbirawe, na ona {to se slu~uva{e vo publikata. Bez publikata ovaa rabota e besmislena.
Odli~no se razbravme so prilepskata publika.
Jovica Mihajlovski, akter
Odigravme dobro, imavme dobar priem. Prilepskata publika znae da go prepoznae kvalitetot na pretstavata. Iako tekstot e dosta
kompliciran, odli~no be{e prifaten. Dolgogodi{nata tradicija ve}e e kvalitet. Predizvik be{e da se igra, oti jazikot na Dejan
Dukovski e slo`en, vo negovite zborovi ima skrieno zna~ewe. Predizvik e da se de{ifriraat zborovite i da se prenesat na publikata. Tie
negovi zborovi imaat univerzalni vrednosti koi gi prepoznava publikata.
p u b l i k ata . . .
- Dobra pretstava, odli~en tekst, so mnogu dobra igra na akterite.
- Mnogu mi se dopadna pretstavata. Tandemot Dukovski - Unkovski povtorno ni podgotvile pretstava so umetni~ka estetika.
- MNT se vra}a na starata dobra pateka. Iako dva i polovina ~asa trae{e pretstavata, ne bevme umorni, oti vidovme mnogu dobra pretstava.
48.
M a k e do n s k i t e ata r s k i f es t i va l " V ojd a n ^ e r n od r i n s k i " - P r i l e p
12
P R I D R U @ N A P R O G RA M A . . .
Na scenata na Narodniot teatar "Vojdan
^ernodrinski", ESRA od Skopje ja izvede pretstavata
"Sceni od [ekspir". Taa e ispitna pretstava na
studentite po akterska igra od IV godina vo klasata na
doc. m-r Robert Veqanovski. Vistinsko do`ivuvawe za
"polno}nata publika".
NEVESTI, SVADBI, @ENIDBI . . .
Vo ambientalna atmosfera vo crkvata "Sv.Nikola" vo
Varo{, kulturniot centar "Skrb i uteha - Tiha" ja izvede
pretstavata "Poslanija" vo re`ija na Tihomir Stojanovski.
Publikata ima{e retka mo`nost da u`iva i vo vokalnite
izvedbi na grupata "Molebstvie".
Scensko ~itawe
Po pove}egodi{en dogovor, kone~no na MTF "Vojdan
^erndorinski" se realizira prvoto scensko ~itawe na dramski
tekst. Maja Stevanovi}, profesor na FDU na katedrata po
dramaturgija re~e deka ~itaweto e ubav na~in novite dramski
avtori da se pribli`at do mladite akteri.
- Ova e odli~en na~in za stimulirawe na makedonskata
dramaturgija - potencira{e Stevanovi}.
Eksplicitno tekstot "Se vra}ate ili zaminuvate" od
Branko Kosteski, student na treta godina na FDU, go prenesoa
pred prusutnite del od akterite na Teatarot "Vojdan
^ernodrinski".
48.
M a k e do n s k i t e ata r s k i f es t i va l " V ojd a n ^ e r n od r i n s k i " - P r i l e p
13
Mitko Bojaxiski, dramski avtor
SAKAM PUBLIKATA DA GO DOBIE TOA [TO GO O^EKUVA
Mitko Bojaxiski debitira na na teatarskata scena, ottuka i na Festivalot
kako dramski avtor. Strumi~kiot teatar ja izvede pretstavata "Ne ~ukaj blisku do
srceto" spored negoviot "prvenec".
Kakvo e ~uvstvoto koga tvoeto prvo delo za`ivea na scenata?
- Imaj}i predvid deka dramskoto delo, na krajot na krai{tata, treba da
zavr{i na scena, samo po sebe pretstavuva zadovolstvo. Od druga strana, pretstavuva
pottik i injekcija za ponatamo{na rabota.
Mnogu poeti~n naslov!
- Naslovot ne ka`uva nekoja su{tina od tekstot. Se raboti za pesna koja ja
ka`uva eden od likovite. Pesnata nosi humor vo sebe. Imam pi{uvano poezija i
bliska mi e taa tematika, pa ufrliv i poezija.
Dali toa zna~i deka poeti~nosta }ese provlekuva i vo tvoite drugi dela?
- Sekako deka }e nosat takva nitka, no vklopena vo scenski izraz.
Akakvo be{e ~uvstvoto da se gleda deloto pred festivalskata publika?
- Atmosferata e razli~na. Razli~no reagiraa ovde akterite. Pretstavata se igra po {esti pat. Ovoj pat, na
Festivalot, be{e poinaku. Dvojno pove}e publika, poinakov ambient. I zabele`av deka prilepskata publika go poznava
teatarot. Vidov kako kriti~ki gleda, kako go sledi dejstvoto. Ne mo`e{ da prodade{ ne{to, toa da se provle~e pred
publikata. Mi se dopadna.
Dali sledi{ ne~ij primer od doma{nata i svetska dramaturgija?
- Dolgo sum posveten na dramskoto pi{uvawe. Ne mo`e da re~am deka sledam ne~ija pateka. Znam {to me interesira, a
toa se: humorot na scena, mo`nite reakcii na publikata. Ne sakam publikata da si zamine od pretstava i da misli deka zaludno
go pominala vremeto. Sakam da go dobie toa {to go o~ekuva. Tuka ne zboruvame samo za komercijalni raboti, tuku za umetnost
koja }e ja osvoi publikata.
Te{ko li e dramskiot avtor da se "probie" na scenata?
- Da, mi be{e pote{ko. No se izboriv za sebe. Dve godini be{e odobruvan tekstot Ministerstvoto za kultura za da se
postavi na scena. Treba{e dva pati da bide odobren za edna{da se najde na scenata.
[to e sledno?
- Pi{uvam i dosta sum navlezen vo edna tema. ]e mi treba vreme. Perfekcionist sum. Temata e mnogu porazli~na. Nema
da zboruvam zasega za toa.
Ima li inspiracija?
- Kako ne. Sega{noto `iveewe nudi mnogu inspiracija.
48.
M a k e do n s k i t e ata r s k i f es t i va l " V ojd a n ^ e r n od r i n s k i " - P r i l e p
14
AT M O S F E RA . . .
NEVESTI, SVADBI, @ENIDBI . . .
Mnogu nevesti, svadbi, `enidbi vide teatarskata publika na godine{noto izdanie na MTF.
Na samiot start tuka be{e "Zmejovata nevesta" vo re`ija na Nela Vito{evi} na teatarot "Vojdan
^ernodrinski". Gleda~ite stanaa i svatovi istata ve~er na "Malogra|anska svadba" vo re`ija na
Dejan Projkovski pri nastapot na Teatarot od Ohrid. Duri dobija i "teskere" za na svadba. Slede{e
" @enidba" vo re`ija Dejan Projkovski i Teatar komedija.
Deka `ivotot e teatar i nekoga{ ulogite ni se povtoruvaat vo privatniot `ivot, dokaz e i
mladata akterka Julija Milkova od narodniot tetar pri NUCK "Anton Panov" od Strumica koja
igra{e vo pretstavata "Ne ~ukaj blisku do srceto". Ne samo {to igra{e lik koj }e se ma~i, taa i
navistina pred nekoj den zastanala na "ludiot kamen". Za razlika na vtorata ma`a~ka na Ana,
akterkata Julija se ma`i po prv pat. Izbranikot na nejzinoto srce e Nenad Vitanov. Neka i e ~estit
brakot ispolnet so mnogu qubov i razbirawe. Taa e "taze" vrabotena kako akter vo NUCK "Anton
Panov" - Strumica.
Malata Konstantina vo "razgovor" so
umetni~kiot direktor na Festivalot Petar
Temelkovski. Mnogu i se dopadna "Pipi dolgiot
~orap" pa "pobara" da razgovara so odgovorniot
na Festivalot. Temelkovski i objasni deka so
zadovolstvo ja donesol "Pipi...". Konstantina
po se izgleda e zadovolna od objasnuvaweto.
Umetni~kiot direktor Petar
Temelkovski vo pregratka so kole{kata
Biljana Beli~anec. Taa pak, iako sega e i
politi~arka (grado-na~alni~ka) go uveruva
Temelkovski deka i ostanuva verna na svokata
prva qubov - akterstvoto.
48.
M a k e do n s k i t e ata r s k i f es t i va l " V ojd a n ^ e r n od r i n s k i " - P r i l e p
15
] E GL E D A M E . . .
Sreda 12 juni
19.30~. - Scena NUCK "Marko Cepenkov"
"[ekspir vo prikazni" spored Vilijam [ekspir
re`ija: Krenare Nevzati - Keri
NU Turski teatar - Skopje
(oficijalna programa)
19.30~. - Scena NUCK "Marko Cepenkov"
"Prst" od Doruntina Ba{a
re`ija: Agon Miftari
NU Albanski teatar - Skopje
(oficijalna programa)
22.00~. - Scena Naroden teatar - Bitola
"Travni~ka hronika" od Ivo Andri}
re`ija: Branko Brezovec
NU Naroden teatar - Bitola
(oficijalna programa)
22.00~. - Teatar "Vojdan ^ernodrinski"
"No}ite vo bel saten" od Bratislav Dimitrov
re`ija: Nenad Vitanov
NUCK "J. H. K. Xinot" - Teatar Veles
(oficijalna programa)
22.00~. - Teatar "Vojdan ^ernodrinski"
"Padot na Masada" od Venko Andonovski
re`ija: Dim~e Nikolovski
Subprodukcija: Tihomir Spirovski
24.00~. - Scena NUCK "Marko Cepenkov"
"Delirium za dvajca" od E`en Jonesko
Diplomska pretstava na studentite po akterska igra vo
klasata na prof. Dejan Projkovski i dem. Andrej Cvetanovski
ESRA - Skopje
^etvrtok 13 juni
11.00~. - Foaje NUCK "Marko Cepenkov"
SCENSKO ^ITAWE
,,GIGANTEA I KOMPIROT,,
Ispiten tekst za treta godina studenti na FDU vo klasata na
Mila Jovanovi}
~itaat akterite na Teatarot "Vojdan ^erndorinski"
Petok 14 juni
12.00~. - Scena 105 NUCK "Marko Cepenkov"
Pres konferencija
Soop{tuvawe na odlukata na ocenuva~kata komisija
20.00~. - Scena NUCK "Marko Cepenkov"
"ANGEL"
Ispiten tekst od Katerina Kitoska, treta godina student po
dramaturgija na FDU vo klasata na vonreden profesor Maja
Stevanovi}.
12.00~. - Scena 105 NUCK "Marko Cepenkov"
Promocija na teatarska literatura
48.
SVE^ENO ZATVORAWE NA FESTIVALOT
"Ah, qubov moja . . . - turska prikazna"
re`ija: Kole Angelovski
NU Teatar Komedija - Skopje
M a k e do n s k i t e ata r s k i f es t i va l " V ojd a n ^ e r n od r i n s k i " - P r i l e p
16
o gl e d a lo n a f es t i va lo t
48. Makedonski teatarski festival
"Vojdan ^ernodrinski" - Prilep
Pokroviteli:
Ministerstvo za kultura na Republika Makedonija
Sobranie na Op{tina Prilep
Sobranie na MTF:
Valmir Aziri - Tetovski teatar - Tetovo
Senko Velinov - Makedonski naroden teatar - Skopje
Jordan Vitanov - Teatar Veles
Jelena @ugi} - Teatar "Komedija" - Skopje
Adem Karaga - Albanski teatar - Skopje
Traj~e Kacarov - Teatar [tip
Atila Klin~e - Turski teatar - Skopje
Zoran Qutkov - Dramski teatar - Skopje
Dragan Maxirov - Teatar Strumica
Maja Micevska - FDU - Skopje
Robert Pavlevski - Teatar Kumanovo
Valentin Svetozarev - Naroden teatar - Bitola
Goran Stojanovski - Teatar Ohrid
Toni ^atleski - Teatar Prilep
Izvr{en odbor na MTF:
Senko Velinov - pretsedatel
Jordan Vitanov - ~len
Atila Klin~e - ~len
Valentin Svetozarev - ~len
Toni ^atleski - ~len
48.
Umetni~ki direktor:
Petar Temelkovski
@iri komisija:
Jani Bojaxi
Mustafa Ja{ar
Vase Man~ev
Sekretar na MTF:
Stojan Dam~eski
Tehni~ki sekretar:
Qup~o Todorovski
Bilten na 48. MTF
“VOJDAN ^ERNODRINSKI” - Prilep
Za izdava~ot: Petar Temelkoski
Urednici na Biltenot: Elizabeta Mitreska, Karolina
Micevska, Svetlana Risteska, Karolina Durlo i
Qup~o Murgoski
Fotografii: Elizabeta Mitreska, Svetlana Risteska i
Karolina Micevska, Sa{o Trenkoski, "Fan" produkcija.
Makedonski teatarski festival
“VOJDAN ^ERNODRINSKI” - PRILEP
NU Centar za kultura “Marko Cepenkov”
7500 Prilep
tel.: 048/401-630 ili 425-520
faks: 048/401-631
E-mail: [email protected], [email protected]
www.mtf.com.mk
M a k e do n s k i t e ata r s k i f es t i va l " V ojd a n ^ e r n od r i n s k i " - P r i l e p
Download

Bilten Broj 3.cdr