Z AED NI CA
S OJU Z
NA INV AL I DSK IT E ORG AN IZAC II
N A DE FEK TOL OZ ITE N A M AK ED ONIJ A
F IL OZ OFSK I
F AK U L TE T-SK OPJ E
Prof. d-r Qubomir SAVI]
Prof. d-r Divna LAKINSKA
Prof. d-r Kiril TEMKOV
Vladimir IVANOVSKI
Dipl. m. ing. Mile PAPAZOVSKI
Dipl. el. ing. Venelin STEFANOVSKI
4
Prof. d-r Qup~o Ajdinski vo svojata rabotna soba
AKO ZA POVE]E OD SEDUM DECENII @IVOT I POLOVINA VEK
NEUMORNA [email protected]^KA I OP[TESTVENA RABOTA
NA PROF. D-R QUP^O AJDINSKI. VPLETENI VO NEGOVATA KOMUNIKACIJA
SO OGROMEN BROJ INSTITUCII, STRU^NI, NAU^NI RABOTNICI I SO
OGROMEN BROJ LU\E OD RODNATA ZEMJA I SVETOT SO NEOGRANI^EN
NAU^NO-STRU^EN, SOCIJALEN, KULTURNO-OBRAZOVEN I EKONOMSKI
7
STATUS, VO OVAA PRIGODA TREBA DA SE [email protected] I SAMO NEKOI VISTINI
ZA NEGOVATA LI^NOST, SOVR[ENO ENIGMATI^NA, PO^ITUVANA, DRAGA I
BLESKAVA KAKO NA REDOK SAMARJANIN, PRETSTAVUVA GOLEM PREDIZVIK
I U[TE POGOLEMA ODGOVORNOST.
I KOJ DA E [TO BI PI[UVAL ZA NEGOVIOT @IVOT I DELO,
NIKOGA[ NE BI [email protected] DA [email protected] NI [email protected] SÑ. TOA NE BI TREBALO
DA ZNA^I OPRAVDUVAWE ZA ONOJ [TO PI[UVA ZA NEGO, TUKU SAMO
OBVRSKI ZA GOLEMIOT BROJ NEGOVI POZNAVA^I, MLADI [email protected]^ISTUDENTI, MAGISTRI, DOKTORI NA NAUKI I PRIJATELI OD NA[ATA ZEMJA
I SVETOT, KOI VO PROU^UVAWATA ]E GO PREZENTIRAAT NEGOVIOT
@IVOT I DELO NAJOBJEKTIVNO I VO VISTINSKA SVETLINA OD EDNA
SVOEVIDNA VREMENSKA DISTANCA SO MNOGU SPECIFI^NI, KULTURNI,
ISTORISKI I OP[TESTVENI SOSTOJBI.
SETO TOA E PORADI OBEMNOSTA, [email protected] I ZNA^EWETO NA
NEGOVIOT TVORE^KI OPUS, PORADI NEGOVIOT @IVOT, ISPOLNET SO
BURNI SLU^UVAWA, NAMETNATI OD ISTORISKITE OKOLNOSTI VO KOI
@IVEE I RABOTI; PORADI SUDBINSKIOT AMBALA@ [TO, PO NEPI[AN
ZAKON, SEKOGA[ GO FRLA VO VIOROT NA SEKOJDNEVNIOT OPSTOJ, POLN
SO @ESTOKI ATAKI, POBEDI, PORAZI, STRADAWA I RADUVAWA.
PRITOA NE [email protected] DA SE ISKLU^I, U[TE EDNA VISTINA, NE SMEE
I BI BILO GREV TOA DA SE STORI. AJDINSKI E SO GOLEMO ^OVE^KO SRCE
I SO VOZVI[EN DUH, MAGI^NO OPLODEN SO DOBRINA I HUMANOST, NA
KOI CEL @IVOT BEZREZERVNO IM GI POSVETUVA I PODARUVA NA
RODNINI, PRIJATELI, POZNANICI, I PRED SÑ, NA HENDIKEPIRANI LICA,
SLU^AJNI NEMO]NI NAMERNICI ILI OFICIJALNI KORISNICI NA POMO[ VO RAMKITE NA SVOITE [email protected] I RABOTNI, A MNOGU POVE]E NA
HUMANITE OBVRSKI, [TO SE NAEDNO I BELEG NA NEGOVATA LI^NOST I
OPREDELBA.
NEGOVIOT @IVOT I RABOTA OSTANUVAAT KAKO NEZABORAV, KAKO
KLETVA I PORAKA DO SITE KOI SUDBINATA NA LU\ETO JA ^UVSTVUVAAT
KAKO SVOJA, NEZAVISNO OD TOA KAKVA E I KAKVA [email protected] DA BIDE..
8
Ova e prva monografija (publikacija) za li~nosti vo
Makedonija {to dale osoben pridones vo organiziraweto na
op{testvenata gri`a za hendikepiranite lica, “lica so pre~ki vo razvojot”, “lica so posebni potrebi”, “lica so psihofizi~ki nedostatoci”, “invalidni lica” i drugi upotrebuvani
termini.
Za sre}a na vakvite lica, prof. d-r Qup~o Ajdinski vo
kontekstot na istoriskite, a naedno i na op{testvenite sostojbi po osloboduvaweto na Makedonija, vo igrite na sudbinata, stana prv ~ovek, najneposredno opredelen da ja prou~uva,
sozdava, organizira i realizira za{titata i rehabilitacijata
na hendikepiranite lica kako slu`benik i funkcioner vo
najvisokite dr`avni organi za zdravstvo i socijalna politika
vo R. Makedonija, a podocna kako stru~wak i nau~nik,
celokupnata ovaa oblast da ja postavi vrz nau~na osnova. Toa
ovozmo`i vo Makedonija da se sozdadat soodvetni sistemi za
za{tita, obrazovanie i rehabilitacija na hendikepiranite
lica, na detskata za{tita, socijalnata za{tita i, op{to, vo
socijalnata politika, kako i da sozdade baza za podgotvuvawe
kadri za re{avawe na problemite vo ovaa oblast.
Poradi prirodata na problematikata i negoviot status
vo dr`avnata administracija (na~alnik, pomo{nik sekretar i
dr.) toj be{e neraskinlivo povrzan so odgovornostite za
problemite na site lica vo R. Makedonija {to se na{le vo
potreba za socijalna za{tita. Toa mu ovozmo`i da go otkrie
celoto socijalno milje, odnosno opa~inata na `ivotot {to
9
be{e i negova motivacija i potreba za da ja verificira li~nosta kako ~ovek, deec, humanist, stru~wak, nau~nik i kako
doktor na nauki, odnosno kako univerzitetski profesor.
Vsu{nost toa bea i negovi `elbi u{te od detstvoto, da bide
u~itel ili lekar {to podocna gi ostvari na najvisoko nivo vo
oblasta vo koja raboti kade spomenatite dve struki gi ima
kako sinteza.
U{te vo ranite godini i vo rabotnite zada~i vo po~etnite zaleti vo izgradbata na pohumano op{testvo, toj se najde
pred odgovorna zada~a da vospostavuva ramnote`a me|u
istoriskite aspekti na razvojot za gri`ata na hendikepiranite lica so site nejzini osnovni sodr`inski komponenti,
gledano, pred sé, od op{testven, human i stru~en aspekt vo
dadenite socijalni, op{testveno-ekonomski, obrazovno-kulturni, tradicionalni i drugi sostojbi vo R. Makedonija po
nejzinoto osloboduvawe.
Site negovi analizi, stru~ni i nau~ni istra`uvawa
mo{ne sloevito rasvetluvaat kompleks na problemi i
pra{awa, vrzani so `ivotnata egzistencija na ~ovekot, pred
sé, na onoj so hendikep, sekoga{ rakovodej}i se od maksimata
deka najhumaniot odnos na op{testvoto i na lu|eto kon hendikepiranite lica se sostoi vo sozdavawe uslovi za osposobuvawe i nivno integrirawe vo zaedni~kiot, semeen, op{testven
i stopanski `ivot. Vo taa smisla, negovite mnogobrojni
trudovi re~isi kategori~no naglasuvaat deka statusot na
hendikepiranite lica e usloven od op{testvenite odnosi i od
novosozdavanite vrednosti, gledano vo po{iroki ramki vo
kontekstot na ~ovekovata civilizacija.
Tuka toj gi nao|a korenite, po~etocite i osnovite za
koncipirawe na sekoga{ sovremen sistem na tretman, odnosno
za{tita i rehabilitacija na hendikepiranite lica so mo{ne
jasna vizija za podolgoro~ni razvojni perspektivi vo ramkite
na op{testvenite opredelbi i nau~nite dostignuvawa.
Negoviot `ivot be{e vrzan za negovata rabota i delo
sekoga{ podreduvaj}i go semejniot `ivot na po{irokite
op{testveni i profesionalni obvrski, ostavaj}i i prostor za
10
bliskite vo semejstvoto, prijatelite, stru~nite sorabotnici
od zemjata i od stranstvo kako i za slu~ajnite poznanici.
Toa na avtorot osobeno mu ja ote`nuva profesionalnata
obvrska, pokraj kolegijalnata i prijatelskata, za da napravi
izbor na faktografijata za negoviot ploden i bogat `ivot,
gledano od pove}e aspekti na negovoto tvore~ko delo.
Imaj}i go toa predvid, lesno e da se pretpostavi kolku e
te{ko da se izbere i iscrpno da se eksplicira najsu{tinskoto
za `ivotot i deloto na prof. d-r Qup~o Ajdinski kako ~ovek,
stru~wak, nau~nik, prijatel i rabotnik.
Vo taa smisla, vo monografijava }e go dademe samo ona
{to e najsu{tinsko kako pojdovna osnova za idnite istra`uva~i od oblasta na defektologijata, pedagogijata i socijalnata
politika koi prvenstveno se odnesuvaat nî na biografijata,
tuku na negovata izvonredna plodna prakti~na i teoriska
dejnost.
Vpro~em, prakti~no ne e mo`no iscrpno da se prika`e
edna li~nost i eden `ivot, kako {to e osobeno onoj na prof. dr Qup~o Ajdinski, koj prvenstveno mu pripa|a{e na site
rabotni i humani obvrski, i semejstvoto, i na rodninite,
prijatelite, poznanicite i sorabotnicite od celiot svet, {to
gi ima{e vo neograni~en broj kako ~ovek i humanist so neograni~ena socijalna inteligencija i vrodena blagorodnost.
Tokmu toa na avtorot na ovaa skromno ka`uvawe mu ja
ote`na zada~ata do taa mera, {to so krajni napori }e se obide
da go iznese su{tinskoto za ona {to Qup~o Ajdinski go
prave{e vo burite na nastanite i sostojbite vo koi `ivee{e,
rabote{e, se bore{e i opstojuva{e na tronot na obvrskiteli~ni, ~ove~ki, op{testveni i, nad sé, humani.
AVTOROT
11
V O N ADM I NU VAW ETO
NA SAM I OT S EB E
L E @I E DE N OD
USL O VITE NA S OVR [E NS TV OT O NA IDE A L NI OT ^ OV EK.
13
1.
SEMEJNO POTEKLO
Prof. d-r Qup~o Ajdinski e roden na 28.IV.1930 god. vo
Novo Selo-Strumi~ko rasposlano vo Strumi~kata plodna ramnica me|u planinite Ogra`den na sever i Belasica na jug. Toa
otsekoga{ bilo edno od najgolemite sela vo ovoj predel na
Makedonija so tipi~ni obele`ja na selski tradicii i gradski
elementi na `iveewe.
Spored brojot na `itelite, otsekoga{ bilo blisku do
pove}e gradovi vo Makedonija i pretstavuvalo op{tinski,
ekonomski, obrazoven i kulturen centar vo prostornoto
opkru`uvawe od okolu dvaesetina sela. I pokraj naglasenite
emigracii i migracii, seloto go zadr`uva brojot nad 3.000
`iteli. Oddale~eno e od makedonsko-bugarskata granica okolu
7 km i niz nego minuva me|unarodniot pat za Bugarija.
Kako op{tinski centar vo seloto rabotat: redovno
osumgodi{no osnovno u~ili{te; posebno u~ili{te za deca so
pre~ki vo psihi~kiot razvoj so domsko smestuvawe (u~enici od
celata dr`ava); zdravstven dom so porodili{te; stomatolo{ka
ordinacija; apteka; kulturen dom; po{ta; banka; sovremeno
uredeno pazari{te; kulturno-umetni~ki i sportski dru{tva,
kako i nekoi stopanski organizacii.
Pokraj vrabotenite vo javnite ustanovi, `itelite na
ova selo se zanimavaat so zanaet~istvo, zemjodelstvo, trgovija
i drugo.
I ova selo go slede{e procesot na emigracija, kako i
site drugi sela i gradovi, na zna~itelen broj rabotnici i
intelektualci, a istovremeno ima{e i priliv na naselenie od
okolnite brdski sela, taka {to ne samo {to ne se namali
naselenieto tuku duri i se zgolemi.
16
Ne treba da se ispu{ti od predvid deka od ova selo ima
golem broj intelektualci: 5 doktori na nauki i univerzitetski profesori i sorabotnici, 14 lekari, 3 stomatolozi, 7 aptekari, 14 in`eneri od razni oblasti, 19 agronomi, 31 nastavnik,
31 u~itel, 30 medicinski sestri i zna~aen broj drugi stru~ni
profili na intelektualni zanimawa.
Qup~o Ajdinski poteknuva od selsko ~inovni~ko semejstvo so site atributi, svojstveni za vkrstuvawata na selskiot
i gradskiot `ivoten ambient. Tatko mu Eftim bil slu`benik
vo po{ta, a majka mu Guda, dostoinstvena i gorda doma}inka i
zemjodelka-koi imaat 6 deca-tri ma{ki: Pan~e (pravnik),
Qup~o (univerzitetski profesor) i Vlado (socijalen rabotnik i defektolog); i tri `enski: Bistra (bolni~arka), Ivanka
(neguvatelka) i Verka (vospituva~ka), koi sekoga{ nao|ale
re{enie za elementarnata `ivotna egzistencija na pove}e~lenoto semejstvo, a vo isklu~itelno te{ki op{testveno ekonomski polo`bi, sozdadeni so nesre}nata sudbina na Makedonija,
povrzana so srpskoto vladeewe i bugarskata okupacija.
Semejna fotografija od 1947 god.
(Qup~o prv vo vtoriot red levo)
17
Qup~o Ajdinski prezimeto go vle~e od prababata Ajda i
familijata Ajdinci. Korenite na negovata humanost i posvetenost na re{avaweto, odnosno na pomagaweto na lu|eto, {to
be{e polovina vek negova preokupacija, imaat geneza od dejnostite na prababata Ajda koja, vo tie vremiwa, koga lekarite
vo Makedonija mo`ele na prsti da se izbrojat, a za babici i
medicinski sestri ne mo`elo ni da se zboruva, tokmu toga{
Ajda, so ogromno `ivotno iskustvo, so svoi isklu~itelni
opservacii, asistencii i praktika va`ela za najdobrata babica vo toj kraj. I ne samo toa. Taa sekoga{ im pomagala na siromasite i pokraj site te{kotii {to toga{noto vreme gi nametnuva{e. Taa, spored zborovite na postarite me{tani ima
najaktivno u~estvo vo izgradbata na crkvata so kambanarija
koja i den-denes e gordost na seloto. Vo nejzinata ku}a sekoga{
bile dobrodojdeni dobronamernicite i bogatite i siroma{nite.
Na site siroma{ni semejstva, ~ii deca gi poroduvala,
~esto pati go prevzemala kumstvoto. Od toa vreme taa im ostava golem broj kumstva na naslednicite. Denes samo Qup~o ima
okolu dvaesetina-{to od nasledenite {to od novosteknatite
kumstva, prodol`uvaj}i ja tradicijata na prababa si.
Sinot na Ajda, Ilija, bil “koxoba{ija” na seloto. Go
ubile Turcite poradi pomagawe na komitite. Semejstvoto
Ajdinci bilo sekoga{ so po~it i aktivna poddr{ka na ideite
i dejnostite na Goce Del~ev, Dame Gruev, Jane Sandanski,
osobeno sinot na Ilija-Ivan Ajdinski, koj kako u~enik vo
Solunskata gimnazija stanuva ideen deec i blizok sorabotnik
na Goce Del~ev i revolucioner vo Strumi~kiot kraj pred, vo
tekot i po Ilindenskoto vostanie do negovoto zavr{uvawe na
visoko obrazovanie-u~itelski kurs i praven fakultet, koj
stanuva prviot makedonski advokat vo Strumica.
Semejstvoto otsekoga{ bilo verno na slobodarskite
tradicii i vo kontinuitet bilo vrzano za osloboduvaweto na
Makedonija i nejziniot prosperitet, so iskreni zalo`bi i
nesebi~na rabota za podobar `ivot za site.
18
2. DETSTVO SO UKRADENI IGRI ( 1930-1944)
Vo te{ki op{testveno-istoriski i ekonomski uslovi
Qup~o, vo ranata vozrast kako dete, raste{e i se razviva{e vo
semejna atmosfera apstrahiraj}i gi eksternite op{testveni
faktori. Toa neodminlivo go nametnuva{e faktot za limitacija na detstvoto, ispolneto so slobodni igri vo toj period,
pred sé, od op{testveno ekonomskite polo`bi.
Taka, detstvoto na Qup~o se odviva{e vo svoeviden
mete` na dobro i lo{o, na ubavo i neubavo, na sre}no i
nesre}no, na ma~no i radosno vo ramkite na semejstvoto i vo
opkru`uvaweto na vospostaveniot re`im (srpski i bugarski)
1930-1941, 1941-1944. Bitno e pri toa da se odbele`i deka toj vo
toplata semejna atmosfera i harmonija, nagrizena od toa {to
se slu~uva{e na Balkanot i svetot, neprestano be{e zbogatuvan so prikazni i pesni od makedonskiot folklor koi kaj
nego ostavija vpe~atok deka treba da se bori protiv lo{oto, a
za dobroto i ubavoto.
Kako i pove}eto selski deca, zamilen me|u vrsnicite toj
nao|a{e vreme i za trki so kowi i za drugi detski igri, koi
novoselskiot ambient gi ovozmo`uva{e za decata i pokraj toa
{to ekonomskite, op{testvenite i politi~kite uslovi nemilosrdno im gi “kradea”. Toa osobeno se slu~uva{e za verskite
praznici.
I pokraj celata te`ina na `ivotnite uslovi, toj gi
ponese so sebe tradicionalnite vrednosti, {to bea embrion za
negovata poluvekovna rabota.
20
Vo negovite se}avawa od detstvoto, ka`ani vo slu~ajni
razgovori, posebni luzni mu ostavile zboruvaweto na srpski, a
podocna i na bugarski jazik, koi nedovolno gi razbira{e, kako
i drugite deca.
Vo edna prigoda, pi{uvaj}i vo avtobiografijata, Qup~o
Ajdinski }e re~e: “Iako imav te{kotii vo sovladuvaweto na
srpskiot jazik, toa lesno go podnesuvav, bidej}i `elbata za
{koluvawe be{e golema. Insistirav kaj roditelite da me
zapi{at edna godina porano za da u~am so drugarite koi bea
edna godina postari. Nemaweto na u~ili{en pribor (tablica,
tetratki, molivi, boi~ki i drugo) isto taka lesno se podnesuva{e blagodarenie na drugarskata pomo{ i sre}nite migovi
{to gi imavme od pro{etkite {to gi organiziraa nekoi od
u~itelkite vo priroda ili do najbliskite okolni sela vo poseta na tamo{nite u~ili{ta.
@elbata za u~ewe kaj mene be{e rodena u{te vo predu~ili{nata vozrast, nenametlivo preku igri i kontakti so
nekoi od u~itelite vo u~ili{teto oddale~eno desetina metri
od na{ata ku}a. Imeno, re~isi sekoj den nekoi od u~itelite,
sednati pred u~ili{teto, mi dozvoluvaa da im se dobli`am za
podocna da im stanam milenik. Tie ~esto, me|u drugoto, me
pra{uvaa dali sakam i jas da u~am kako i drugite deca i {to
sakam da bidam koga }e porasnam. Mojot odgovor se razbira
sekoga{ be{e-u~itel, bidej}i samo za toa znaev”.
Od najranoto detstvo ne mo`e da go izbri{e se}avaweto
za dve te{ki do`ivuvawa. Imeno, na trigodi{na vozrast te{ko se razboluva, imaj}i dolgo vreme visoka temperatura i,
blagodarenie na sre}ata i gri`ata na roditelite, ostanuva vo
`ivot. Drugo te{ko do`ivuvawe mu se slu~uva na nepolni 11
godini, koga po~nala Vtorata svetska vojna, toga{ tatko mu
bil mobiliziran i dolgo vreme ni{to ne se znaelo za nego. Vo
tie te{ki denovi so napadite na fa{isti~kite okupatori za
da se pre`ivee moralo da se napu{ti seloto i da se zamine vo
okolnite planini. Pri edno takvo begawe Qup~o so ~i~ko mu
Mite Dinkovski za malku ja izbegnal smrtta od germanskite
avionski kur{umi.
21
Fotografija od osnovnoto u~ili{te
( Qup~o vtor vo prviot red od desno)
Vo bugarskata okupacija Qup~o Ajdinski se se}ava na
nekoi te{ki situacii, a osobeno na te{kiot `ivot. Vo tie
godini (1941-1944 ) ima{e golem glad. Te{ko se obezbeduva{e
hrana za egzistencija, ta mora{e da se kupuva p~enka na crno
od skrienoto `ito, {to ne be{e otkrieno od bugarskite
vlasti. Za tie denovi Qup~o }e re~e: “Eden den roditelite me
ispratija da somelam 20 kg p~enka, nabavena na crno. Vra}aj}i
se kon doma, me sretna bugarskiot kmet na seloto, ~ija `ena mi
be{e u~itelka po bugarski jazik. Mo`ebi poradi toa ili
poradi toa {to be{e kmet, go pozdraviv, a toj, iako me be{e
odminal so velosipedot, se vrati za da me pra{a {to imam
skrieno pod trevata vo tovarot na magareto. Jas mu odgovoriv
deka e bra{no. Mi pobara dozvola, a bidej}i ja nemav mi zapoveda bra{noto da go odnesam vo op{tinskiot sklad, blizu do
na{ata ku}a. Istr~av do doma i i ka`av na majka mi, a taa so
seta smelost mu se nafrli na kmetot bez strav od posledicite
{to bi mo`ele da sleduvat, i si go zede bra{noto. Se razbira
deka seto toa ne pomina bez posledici, ama tie ne bea golemi,
blagodarenie na mojata u~itelka”.
22
Isto taka, vo te{kite denovi pod bugarskata okupacija,
familijata na Qup~o ostana bez tatko mu i postariot brat,
koi bea internirani, odnosno mobilizirani. Slednata ma{ka
glava vo semejstvoto be{e Qup~o, koj se gri`e{e za nego, se
razbira, kolku {to mo`e{e. Iako be{e na 12 godini, sekoj den
po nastavata vo u~ili{teto, so eden vojni~ki kamion po 30 km
raznesuva{e leb za vojnicite-rabotnici (kako {to se vikaa
“trudovaci”), koi rabotea na patot {to se grade{e od Novo
Selo do Petri~-Bugarija. Za ovie denovi Qup~o vo avtobiografijata pi{uva: “Za ovaa rabota dobivav nagrada vo natura
(leb i sol, a ponekoga{ i benzin). Eden del od solta go zamenuvavme za sirewe so selanite od sosednite planinski sela.
Benzinot go koristevme kako sredstvo za osvetluvawe bidej}i
toga{ nemavme struja”.
Ponekoga{ Qup~o rabote{e kako nadni~ar, se razbira,
za onie raboti koi mo`e da gi izvr{i dete od negovata
vozrast. Naj~esto rede{e surovi tuli vo poleto za da se isu{at
pred da se stavat na pe~ewe. I pokraj seto toa, toj naoga{e
vreme da pro~ita i nekoja od zamilenite knigi. ^itaweto
be{e te{ko, bidej}i nemale dovolno sve}i i gazje za lamba.
Benzinot {to go dobival so raznesuvaweto na lebot, go
upotrebuvale namesto gazje, ta taka edna{ za malku mo`elo da
se zapali ku}ata.
Vo tie denovi na beda i siroma{tija Qup~o se se}ava i
na slednovo do`ivuvawe, koe e i sme{no i ta`no. “Za da se
dojde do par~e leb ~esto rabotev vo oficerskata menza na
bugarskata vojska, kade {to lupev kompiri i nosev voda. Edna
ve~er na gotva~ite im ostana celo tenxere nepodelena ve~era,
ta mi ja dadoa da ja odnesam doma. Samo {to treba{e da vlezam
vo na{iot dvor, pred mene se pojavi komandantot na bugarskita
vojska. Iako be{e temno, go prepoznav po bateriskata svetilka. Nemav drug izlez osven da sednam vrz toploto tenxere i
da ja izdr`am toplinata od tenxereto. Na pra{aweto od
majorot zo{to sedam tolku docna nadvor i zo{to ne si odam
doma, odgovoriv deka ja ~ekam sestra mi. Toj toga{ si zamina
bez da zabele`i na {to sedam.”
23
Pokraj celata golgota {to kako dete ja pomina pod
bugarska okupacija, neposreno po osloboduvaweto, na Qup~o
mu se slu~i najsre}niot i najvozbudliviot moment vo `ivotot,
{to mu ja opredeli `ivotnata sudbina. Imeno, vedna{ po
osloboduvaweto od okupatorot, eden den, vra}aj}i se od se~ewe
drva, majka mu go pre~ekala pred porta i mu ka`ala deka go
povikale lu|eto od Narodno-osloboditelniot odbor. Tamu mu
be{e soop{teno deka }e go pratat na {koluvawe vo U~itelskata {kola vo Skopje da se {koluva za u~itel, kako {to bil i
dedo mu Ivan Iliev Ajdinski, pred da go zavr{i Pravniot
fakultet.
Qup~o Ajdinski e ispraten na {koluvawe vo U~itelskata {kola vo 1944/45 u~ebna godina vrz osnova na dve pisma,
dostaveni do Narodnoosloboditelniot odbor-Novo Selo so
slednava sodr`ina:
“Ve molime vedna{ da pronajdete dva u~enika {to }e
odgovaraat na uslovite: da bidat od siroma{na familija, {to
ima zaslugi vo NOB i najdocna do 17.01.1945, da gi ispratite
kaj nas”. Pismoto e isprateno od Prosvetniot oddel pri
Oblastniot NOO, br. 31 od 06.01.1945 godina.
Po nekolku dena, povtorno e isprateno pismo, vo koe e
daden raspisot na Poverenstvoto pri Prezidiumot na
ASNOM so slednava sodr`ina:
“Gradskite i okoliskite NOO da im soop{tat na u~enicite {to se zapi{ani vo {kolata za narodni u~iteli, da si
podgotvat pokriva~, pernica, ~a{a, ~inija, no`, la`ica,
vilu{ka, krpa, sapun i drugi potrebni raboti. Dopolnitelno
}e im se soop{ti koga }e po~ne so rabota [kolata za narodni
u~iteli.”
24
Narodnoosloboditelniot odbor od Strumica, po inicijativa na Prosvetniot oddel, ispratil u~enici vo U~itelskata {kola “Nikola Karev”-Skopje na koi im dodelil stipendii.
Predimstvo za stipendija imale u~enicite, ~ii semejstva
u~estvuvale ili ja pomagale NOB i onie {to proizleguvale od
krajno bedni familii, a postignale soliden uspeh vo osnovno
u~ili{te, ta so psihofizi~kite sposobnosti vetuvale deka so
uspeh }e ja izvr{uvaat u~itelskata dol`nost.
Me|u prvite u~enici od Strumi~ko koi po zavr{uvaweto na progimnazijata, se zapi{ale vo U~itelskata {kola i
dobile stipendija od NOO, bile: Qup~o Ajdinski i Ilija
Stojanovski od Novo Selo; Ilija Hristov, Tanka Tu{eva (Sega
Stojanovska) i Vera Aleksova od Strumica.
U~enicite {to bile ispra}ani vo U~itelskata {kola
vo Skopje i na koi se dodeluvala stipendija, pokraj drugoto,
potpi{uvale i izjava so koja se obvrzuvale po zavr{uvaweto na
u~ili{teto najmalku 5 godini da rabotat kako narodni u~iteli.
U~enicite od Strumica i okolinata koi se {koluvale
vo U~itelskata {kola, po nejzinoto zavr{uvawe vo 1948
godina, gi napravile prvite ~ekori vo prosvetata, stanuvaj}i
u~iteli vo rodniot kraj, a del od niv na drugi mesta vo
Makedonija. Toa e prvata generacija na redovno {koluvani i
kvalifikuvani povoeni makedonski u~iteli, koi se stavile vo
slu`ba na svojot narod”. *
*
od Monografijata:
“ U~itelski iskri (prvite povoeni makedonski u~iteli i razvojot na
povoenoto nacionalno {kolstvo vo Strumica i Strumi~ko od 1944-1948
godina)”, napi{ana od avtorite: \orgi Trajkov, Dimitar Galev i Ivan
Kotev vo Strumica 1949 god. (str. 40-41).
25
3.
OBLAGORODUVAWE
NA
MLADOSTA (1944-1956)
Mladosta na Qup~o Ajdinski su{tinski po~nuva porano
poradi sevkupnite sostojbi vo Republika Makedonija nastanati neposredno po osloboduvaweto. Prakti~no, mladosta mu
po~nuva so vremenskiot period na slobodna Makedonija vo
eden retko specifi~en istoriski op{testven period na Makedonija koja, so site ideali, so skromni ekonomski, obrazovni i,
pred sé, obilni tradicionalni eti~ki resursi, ja po~na sevkupnata preobrazba so neverojaten entuzijazam, verba i nade`.
Tokmu vo tie momenti site mladi mislea za gradewe na zemjata
i dr`avata, a ne mislea mnogu na sebe, dostoinstveno podnesuvaj}i ja postojnata siroma{tija, neprocenlivo zgolemena so
posledicite na vojnata. Vo niv be{e i Qup~o Ajdinski.
Vo 14-ta godina, napu{taj}i go semejstvoto vo Novo
Selo, toj zaminuva na {koluvawe vo U~itelskata {kola-Skopje-{kolata za narodni u~iteli, koja be{e me|u prvite vo
slobodna Makedonija, {to gi otvori vratite za obrazovanie na
idnite (prvi) u~itelski kadri, tolku neophodni za {irewe na
makedonskiot jazik, pismenost, prosveta.
Patuvaj}i so nekolku stari kamioni so drven kufer,
kamioni amortizirani i dotraeni, koi naizmeni~no se vozea,
za dva-tri dena pristignuva vo Skopje prvpat zaedno so grupa
mladinci ponapred spomnati od Strumi~kiot i od Male{evskiot kraj (Du{ko Stanislavski, Boris Senih, Ivan Pe{anov,
Van~o ^avdarski, Gligor Popovski, Tome Andreevski, Gligor
Teoharov, Zora Serafimova i Miroslav Bitev), so koi se
sretnaa vo [tip i tamu ~eka tri dena na vojni~ki kamion {to
treba{e da gi prenese do Skopje.
26
Eden od kamionite, so koj dopatuvaa vo predve~erinata
vo Skopje, gi rastovari vo neposredna blizina na zgradata
“Ibni Pajko” kaj Kameniot Most od levata strana na rekata
Vardar.
Be{e odu{even od toa {to pred nego mo`e{e da se vidi:
visoki zgradi, svetilki na Kameniot Most, “~uden” prostor so
“~udni” {iroki ulici i so drugo mnogu poinakvi ne{ta {to gi
nema{e vo rodnoto selo-Novo Selo.
Intimno se pra{uva{e: “Kade }e se najdam vo ovie prostori”. “Odisejata” so dolgoto patuvawe od Novo Selo-Strumica-Skopje, prodol`i i vo Skopje. Zgradata na U~itelskata
{kola, pred koja odvaj stasaa pe{ so natovareniot baga` vrz
sebe, predvodeni od Du{ko Stanislavski od male{evskata
grupa, koj pred toa ve}e prestojuval vo Skopje, ne mo`e{e da gi
primi, bidej}i se koriste{e za “Improvizirana“ bolnica i za
zarobeni Germanci. Dodeka se odmoraa za da prodol`at da ja
baraat drugata zgrada, kade }e bidat smesteni, ne mo`e{e da se
izna~udi na goleminata na zgradata na U~itelskata {kola i go
obzema{e neobjasnivo ~uvstvo na neizvesnost i radost kako }e
pomine ~etiri godini vo ovaa zgrada.
Porane{nata zgrada na u~itelskata {kola
“Nikola Karev”-Skopje
27
Privremeno, prvite u~enici od U~itelskata {kola bea
smesteni vo zgradata na Trgovskoto (Ekonomskoto) u~ili{te.
Tamu Qup~o koga stigna no}ta se sretna so idnite drugari,
prijateli, kolegi so koi re~isi celiot `ivot }e se dru`i i
odr`uva soodvetni komunikacii (“za lo{o ili arno”) {to
rekle starite, kako so bra}a i sestri.
Vo svoite avtobiografski bele{ki, Qup~o Ajdinski vo
vrska so toa }e re~e: “Bevme sobrani stotici u~enici od celata Republika. Ne ima{e od site krai{ta na zemjata. Pove}eto
bevme od selo i od siroma{ni semejstva so slaba obleka i
obuvki, pothraneti i fizi~ki ne tolku dobro razvieni, iscrpeni od vojnata. Za prvpat odvoeni od svoite roditeli i otisnati vo bel svet. So nedovolno steknati higienski i kulturni
naviki. So eden zbor polni race rabota za na{ite vospituva~i
i nastavnici”.
Qup~o Ajdinski postojano odr`uva{e vrski i so mladincite drugari i prijateli od Novo Selo, osobeno koga za
zimskite i letnite raspusti se vra}a{e vo svoeto Novo Selo,
bogato so mlade{ki ve~erinki, qubovni do`ivuvawa i zabavi
{to tradicijata i ve}e noviot op{testven sistem izobilno gi
organizira{e niz sekoj naselen prostor vo Makedonija.
Po preseluvaweto vo narednata u~ebna godina, vo zgradata na U~itelskata {kola “Nikola Karev”, spored ka`uvawata na Qup~o Ajdinski, kako i pove}e negovi sou~enici,
drugari i prijateli, i pokraj nema{tijata i lo{ite uslovi,
`ivotot se odvival vo mo{ne topla; roditelska i prijatna
atmosfera, za {to posebno bile zaslu`ni pokraj celiot personal, nastavnicite i vospituva~ite Niko Tozi, Ilija Nikolovski-Luj, ^edo Popovi}, Tomo Tomovski, Du{an Galevski,
Marika Popova i dr. Takviot odnos vo toa vreme zamenuva{e,
vo najiskrena smisla na zborot, mnogu uspe{no mnogu stradawa, traumi i neprijatnosti, so koi ovie selski deca se soo~uvaa so samiot fakt na izdvoenost od semejstvoto i te{kite
socijalno ekonomski sostojbi vo oslobodenata Makedonija.
“Tie, a osobeno vospituva~ite, koi vo isto vreme bea i
nastavnici kako na primer Niko Tozi i Ilija NikolovskiLuj, so osobena po~it naglasuva Qup~o Ajdinski, ni gi vgradija prvite na{i postapki za dobro odnesuvawe, prvite higien28
ski i kulturni naviki, rabotlivosta i istrajnosta. Za kratko
vreme gi sovladavme navikite da gi izvr{uvame dol`nostite
niz rabotata vo internatot, vo menzata i vo u~ili{noto
stopanstvo”.
Qup~o kako u~enik vo III godina vo U~itelska {kola
Poa|aj}i od toa deka pogolemiot broj od nas {to `iveevme vo internatot, veli Qup~o Ajdinski, sme deca od selo i
deka vremeto na prestoj od ~etiri godini vo internatot, i
pokraj negovite dobri strani na takov `ivot vo steknuvawe na
drugarstvo i pozitivni osobini, na{ite nastavnici, osobeno
Niko Tozi, smetaa za potrebno da storat sé za na{ata
socijalizacija i na{eto vklu~uvawe vo nekoi aktivnosti
nadvor od na{iot internatski `ivot. Golem broj od nas
u~enicite ne vklu~ija da rabotime vo Pionerskata, Izvidni~kata i drugi organizacii vo gradot”.
29
Qup~o Ajdinski, nabrzo stanuva zabele`itelen so interesirawata, taka {to e vklu~en vo brojni u~ili{ni i vonu~ili{ni, aktivnosti, kako na primer vo Pionerskata i Izvidni~kata organizacija i drugi.
Za pouspe{no odvivawe na ovie aktivnosti nabrzo e ispraten, zaedno so negoviot {kolski drugar Du{ko Stanislavski, so kogo i denes se dru`i, na kurs za pionerski
rakovoditeli vo organizacija na Centralniot komitet na
mladinata na Makedonija.
Posle toa, toj e postojano anga`iran re~isi do krajot na
{koluvaweto vo U~itelskata {kola, a i podocna so site
aktivnosti na pionerskite organizacii {to bea isklu~itelno
bogati.
“Toa, veli Qup~o Ajdinski, be{e na{e ogromno iskustvo vo rabotata so decata i za na{iot utre{en u~itelski
poziv. I ne samo toa, bevme aktivni vo organiziraweto na
izleti so pionerite, organiziravme izlo`bi i sî pove}e se
vklu~uvavme vo op{testvenite aktivnosti”.
Ovie aktivnosti zaslu`uvaat posebni analizi i prou~uvawa iako za toa se ve}e napi{ani publikacii, nezavisno od
toa {to tie se pove}e kako nivna nomenklatura od kolku kako
pedago{ka i psiholo{ka interpretacija ili studija.
Toa e eden golem vakum vo dene{no vreme vo averzijata
{to tranzicijata ja donese kon {irokiot registar aktivnosti
na detski kolektiven `ivot, minimiziraj}i go toa so razni
proekti, svedeni na nevladini i koekakvi neprofitni organizacii, vo ~ii aktivnosti mnogu ~esto se vklu~eni infantilni
stru~ni kadri so razni proekti, (surogati) svedeni na obi~ni
informacii {to se poznati odnapred. A i toa ne e za potcenuvawe, imaj}i predvid deka ne{to od niv mo`e da bide
staveno vo funkcija, kako i za toa {to opredelen obem pari se
tro{at vo Makedonija.
Vo tuku po~natata mladost na Qup~o Ajdinski, kako
{to veli toj i negovite sovremenici golem broj od sredno30
{kolskata mladina, be{e vklu~ena vo inzvonredno bogat von{kolski `ivot preku u~estvo vo pove}e kulturno-umetni~ki
sekcii i dru{tva, horovi, folklorni grupi, dramski sekcii,
recitatorski, solopea~ki grupi i dr.
Qup~o Ajdinski ~lenuva{e vo pove}e oblici na organiziran mladinski `ivot, pred sé, kako horist, nosej}i vo sebe
darba na muzikalnost koja, vo postarite godini, mu ovozmo`i
polesno da go sovlada angliskiot jazik i da komunicira so
pove}e zemji vo svetot. Horot, gordosta na U~itelskata {kola,
pod dirigentstvoto na Ilija Nikolovski-Luj, vo koj ~lenuva{e i Qup~o, se vrednuva{e me|u najdobrite, odnosno be{e prv
vo Makedonija i ~esto gostuva{e na Radio-Skopje i vo Makedonskata opera.
Kako i pogolemiot broj mladinci, taka i Qup~o, u~estvuva{e vo mladinskite akcii “Br~ko-Banovi}”, reguliraweto
na kanalot Ad`ilari-P~iwa poradi izgradba na dene{niot
aerodrum Petrovec, a podocna, kako student i na prugata Bawa
Luka-Doboj i na Mavrovskoto Ezero.
Poop{irno za rabotnite aktivnosti na U~itelskata
{kola “Nikola Karev” na sve~enata akademija vo 1998 godina
po povod 50 godi{niot jubilej od zavr{uvaweto na prvata
redovna generacija narodni u~iteli vo Makedonija se re~e: “Gi
ras~istuvavme urnatinite vo Skopje, gi po{umuvavme golinite
na Vodno i Gazi Baba. U~estvuvavme vo izgradbata na objekti
od vitalno op{testveno zna~ewe za zemjata. Bevme na
izgradbata skoro na site `elezni~ki prugi i na Nov Belgrad.
So na{i dlanki pravevme tuli za izgradba na stanovi i
delovni prostorii vo Skopje i pridonesovme za negoviot
dene{en lik. Ednoglasni sme deka dadovme sé za prosperitetot
na na{ata dr`ava. Nie so na{iot trud, ne {tedej}i se í
vozvrativme na Makedonija”.
Za ovie akcii {to ostanuvaat zapretani vo pra{inata
na zaboravot, Qup~o Ajdinski }e re~e: “Tie bile kova~nici na
drugarstvoto, humanosta i razmena na kulturite od prostorite
na porane{na jugoslovenska dr`ava”.
31
Osobeno e zabele`itelna aktivnosta na Qup~o Ajdinski vo pionerskata organizacija, vo koja bil glaven i odgovoren pionerski rakovoditel na nekolku pionerski odredi,
po~nuvaj}i vo u~ili{teto “Ko~o Racin”, a potoa i vo drugi vo
Skopje, i na nekolku detski odmorali{ta, kako na primer vo
Peqe{ac na Jadranskoto More, Pelister vo Makedonija i dr.
Na letuvali{teto na Pelister bil postaven i za Upravnik, po
naredba na toga{niot minister za socijalni gri`i Reis [akiri, pri posetata na letuvali{teto, koga Qup~o Ajdinski imal
samo 18 godini.
Dol`nostite, spored ka`uvaweto na drugi, so koi
avtorot na ovaa publikacija se sre}aval kako slu`benik vo
Republi~kiot organ za socijalna za{tita, Qup~o Ajdinski gi
izvr{uval so poseben entuzijazam, kreativnost i uspe{nost vo
krajno siroma{ni uslovi na letuvali{teto, a i vo Republikata vo celina. (Toa se slu~uva{e neposredno po negovoto zavr{uvawe na U~itelskata {kola vo 1948 god.), koristej}i gi site
prirodni, stopanski i drugi uslovi i resursi {to mo`ea da
bidat identifikuvani vo krajot kade be{e locirano letuvali{teto.
***
Mo{ne interesni se i drugi nastani i do`ivuvawa na
Qup~o Ajdinski {to se slu~ija pri {koluvaweto vo U~itelskata {kola. Te{ko e da se napravi izbor, no }e spomeneme
samo nekoi od niv. Spored se}avawata na Qup~o i na negovite
sou~enici, edno utro, vo prvite godini od {koluvaweto, vo
dvorot na zgradata na u~ili{teto se urnal voen avion. Toa
predizvikalo golema v~udonevidenost, vozbudenost i strav. Za
sre}a, nemalo posledici za u~enicite.
Kako nemiren duh, poln so idei i prakti~ni akcii, toj
vo eden slu~aj, inspiriran od prkti~nite ve`bi {to gi izveduva{e nastavni~kata po Biologija, predlo`il da se odgleduva
32
svilena buba na imaweto {to U~itelskata {kola go ima{e vo
vladeewe na prostorite zad sega{nata Voena bolnica, kon
rekata Vardar-Skopje (stopanstvo toga{ imalo crnici i drugi
{umski rastenija). Na negovo zadovolstvo, idejata mu be{e
uspe{no realizirana.
Mnogu ~udno i nerazbirlivo, analiziraj}i go toa vreme
kako svoevidna atrakcija, gledano od politi~ki aspekt Qup~o,
zaedno so drugarite sou~enici, u~estvuval vo prviot “{trajk”
po osloboduvaweto vo Makedonija. Nego go organiziraa u~enicite od U~itelskata {kola vo vrska so hranata pod mototo:
“Nej}eme spana}, sakame grav”. Imeno, namesto ~estata lista za
jadewa so spana}, baraa po~esto da ima grav.
So intervencija na toga{niot minister za prosveta,
Dim~e Mire, baraweto na u~enicite be{e zadovoleno. Te{ko
e, a i nikoga{ ne mo`e da se iscrpat site do`ivuvawa ne samo
na Qup~o tuku i na site negovi sou~enici vo vremeto na
zreeweto na ~ovekot, osobeno vo periodot na srednoto
u~ili{te, koga `ivotot stanuva jazol i krstopat vo ve~na
sudrenost na mladosta, nepovtorlivo i neobjasnivo doba na
biolo{koto i duhovnoto zreewe, moralnite dilemi, li~nite
`elbi i op{testvenoto povedenie.
Za sre}a, presniot socijalizam so burniot zalet nao|a{e soodvetni re{enija, anga`iraj}i ja mladinata so {koluvawe i so mnogu drugi kulturni aktivnosti, so isklu~itelno
bogat zabavno i sportsko-rekreativen `ivot, {to ja pokriva{e siroma{tijata so ogromniot pla{t na nade`i, koi, navistina ne bea samo iluzii, barem sé dotoga{ do koga ne se
izvrtija proklamiranite na~ela na socijalisti~koto op{testvo, devastiraj}i gi ednoumieto i bolnite avtoriteti, odnosno
kultovi.
33
4.
RABOTA I AKTIVNOSTI PO
ZAVR[UVAWETO
NA SREDNOTO OBRAZOVANIE
Vo 1948 godina Qup~o Ajdinski ja zavr{uva U~itelskata {kola i stanuva naroden u~itel-vospituva~. Tradicionalno, toa kako za site sredno{kolci, se slu~uva vo juni istata
godina. [koluvaweo vo U~itelskata {kola zavr{i, ama ne
zavr{i drugarstvoto i prijatelstvoto me|u niv 150-te u~enici
od prvata generacija {to zavr{ija kako redovni u~iteli. Tie
ostanaa da se dru`at, da sorabotuvaat i da se sre}avaat, osobeno pri odbele`uvawe na godi{ninite od zavr{uvaweto na
u~ili{teto.
Mnogu plasti~no toa go iska`a Du{ko Stanislavski
otvoraj}i ja vo 1998 godina Sve~enata akademija po povod 50godi{niot jubilej na prvata redovna toga{na generacija,
u~iteli vo Skopje, Bitola i [tip so slednite zborovi: “Na
Vas generacijo moja, prostete {to Ve oslovuvam so drugari i
drugarki, sestri i bra}a, no toa sme zaradi zaedni~koto
`iveewe i drugaruvawe vo internatite i u~ilnicite koi ne
splotija tolku mnogu, {to i den denes sme nerazdelni drugari
i prijateli kako vo u~ili{nite denovi“.
34
Od sre}avaweto i odbele`uv`aweto na 50-godi{ninata od
zavr{uvawe na U~itelskata {kola
“Nikola Karev“-Skopje
vo boja
Polagawe cve}e pred spomenikot na Goce Del~ev
35
Kako {to ve}e spomnavme na po~etokot, vo vtori klas na
U~itelskata {kola Qup~o be{e ispraten na kurs za pionerski rakovoditel od CK na mladinata zaedno so Du{ko Stanislavski. Tie bea pionerski rakovoditeli na golem broj pionerski odredi vo gradot, a rabotea i so pionerite vo Pionerskiot dom “Karpo{“ vo Skopje. Od toga{ stanaa i ostanaa
dobri drugari i prijateli, kako so site od generacijata, so koi
do den denes se dru`at i se sre}avaat.
Vedna{ po zavr{uvawe na u~ili{teto, od Centralniot
komitet na mladinata na Makedonija Qup~o be{e ispraten za
glaven pionerski rakovoditel na Detskoto odmorali{te na
Pelister vo Bitola za site tri smeni. Vakvata odgovorna
dol`nost vo toa vreme be{e povrzana so negovoto iskustvo od
prethodnata godina, koga be{e glaven pionerski rakovoditel
vo letuvali{teto Peqe{ac na Jadranskoto More.
Kako glaven pionerski rakovoditel, u{te so samoto
pristignuvawe na Pelister, pristapi kon seriozni podgotovki
na pionerskiot `ivot, pred sé, od aspekt na sozdavawe posoodvetni uslovi za organizacija na rabotata, a najmnogu na kulturno-zabavniot `ivot i sportsko-rekreativnite aktivnosti,
potrebni za decata, za da go povratat i da se zdobijat so fizi~ki i mentalen potencijal na opredeleno nivo koe, poradi
uslovite vo koi `iveeja semejstvata neposredno vo opusto{enata i osiroma{ena zemja, ne mo`ea da go imaat vo procesot na
nivnoto rastewe i `ivot.
Vo letuvali{teto bea deca od site, uslovno re~eno,
“statusi” na semejstva (selski, gradski, zanaet~iski, obrazovni,
kulturni i dr.). Toa krie{e mozaik so {irok dijapazon na
elementi od tradicionalni obi~ai, kulturni na~ini na
`iveewe {to pretstavuva{e svoevidno bogatstvo za razmena i
oploduvawe na najrafiniranite ~ove~ki emocii {to `ivotot
i gospod gi podaruva koga za toa ne sme svesni.
Toga{ vo ova letuvali{te prestojuvaa, pokraj drugite, i
pionerite od Pionerskiot dom Karpo{-Skopje. Vo {irokiot
registar kulturni, zabavni, folklorni, muzi~ki i drugi aktivnosti u~estvuvaa, pokraj golemiot broj drugi, i pionerite
od folklornata grupa na Pionerskiot dom “Karpo{“, idnite
36
na{i poznati umetnici: Natka Penu{liska, Emilija Xipunova, Tomislav Zografski i dr.
Grupata pioneri od “Karpo{“-idnite umetnici
(Natka Penu{liska i nejzinite idni kole{ki-balerini i
Tomislav Zografski, na{iot poznat kompozitor)
Spored ka`uvawata na Qup~o Ajdinski, a i od drugi
izvori, so golema uverenost mo`e da se konstatira deka higienata i zdravstvenata sostojba na letuva~ite bila zadovolitelna, pokraj ednoli~nata i slaba ishrana, iako vo toj period
na godinata bitolskiot kraj gi ima{e osnovnite zelen~ukovi i
drugi proizvodi. Tokmu toa, so slabata ishrana na decata be{e
povod letuvali{teto da go poseti ministerot za socijalni
gri`i Reis [akiri. Toj prethodno bil kaj Lazar Koli{evski
vo vilata nad detskoto letuvali{te-Pelister. Tamu bil zapoznaen so lo{ata sostojba vo letuvali{teto koja glavno se dol`e{e na nesoodvetnoto rakovodewe i organizirawe na rabotata od upravata na letuvali{teto.
Po odr`aniot sostanok so personalot od ministerot i
iznesenite kritiki i obvinuvawa za upravitelot, upravitelot
vedna{ go napu{ti letuvali{teto i ve}e ne se vrati. Be{e
kritikuvan i celokupniot personal, a osobeno mu be{e zabele37
`ano za nebudnosta na sekretarot na skoj-evskata organizacija,
Qup~o Ajdinski. I pokraj toa, nemu mu be{e zapovedeno od
ministerot da ja prezeme dol`nosta upravitel na letuvali{teto. Qup~o Ajdinski se koleba{e i te{ko ja prifati upravitelskata dol`nost, pla{ej}i se od vakvata odgovornost u{te
pove}e od sostojbata vo koe be{e dovedeno letuvali{teto,
naglasuvaj}i da ne se zeme i toj na odgovornost.
Razgleduvaj}i ja postojnata evidencija i vodeweto na
materijalno-finansiskite knigi ministerot, kako reakcija na
Qup~ovoto reagirawe, podvle~e crvena linija vo site knigi
na stranicite od datata na sostanokot i re~e: Do ovaa linija
nema da odgovara{, a od nea ponatamu, ako ne raboti{ kako
{to treba }e odgovara{. Pritoa, mu re~e sledniot den da odi
vo Gradskiot komitet na partijata vo Bitola i da se javi kaj
sekretarot na Komitetot, Mi{ko Bo`inovski, za da se
dogovorat na koj na~in da se popravi sostojbata.
Qup~o Ajdinski be{e na toj sostanok i e napravena specifikacija na materijalite i proizvodite {to mu se najneophodni na letuvali{teto (nekolku kamioni nerasipliva hrana),
eden kamion drva i, namesto meso, eden kamion jagniwa za
konsumirawe vo sekojdnevnata ishrana koi }e gi ~uvaat i
odgleduvaat letuva~ite.
Nabrzo sostojbata se popravila i `ivotot vo letuvali{teto po~nal da se odviva spored pravilata i programite za
rabota {to va`ea za toj vremenski period.
Pri krajot na letnata sezona, Lazar Koli{evski na pat
za Skopje go posetil letuvali{teto i, zadovolen od ona {to go
videl, dal pozitivna ocena za sostojbata i rabotata vo letuvali{teto. Verojatno zadovolen, so ~udna nasmevka i voshit
izgovoril: “Drevna vistina e deka na mladite im ostanuva
svetot. Vi ~estitam”.
Koga zavr{ila rabotata na letuvali{teto, Qup~o
Ajdinski bil povikan kaj ministerot za socijalni gri`i Reis
[akiri. “Jas morav da pojdam. Otidov so golema vozbuda i
strav”-veli Qup~o Ajdinski.
Za negovo neo~ekuvano iznenaduvawe, ministerot mu
soop{til deka pretsedatelot Lazar Koli{evski go nagradil
so 5.000 dinari, a isto taka ministerot rekol deka re{il da go
38
nazna~i Qup~o Ajdinski za na~alnik vo soodvetnoto ministerstvo kako odgovoren za detski letuvali{ta i detska za{tita. I taka se slu~ilo.
Toj rabotej}i nepoln mesec vo Ministerstvoto, mora{e
po barawe na ministerot za prosveta Dim~e Mire da zamine za
Tetovo, bidej}i bil planski rasporeden za vospituva~ vo
Detskiot dom-“Merxan” i deka treba vedna{ da ja prezeme dol`nosta vo toj dom.
Inspiriran u{te vo U~itelskata {kola od rabotata na
poznatiot ruski pedagog Makarenko, Qup~o Ajdinski nabrgu
re{il da zamine za Tetovo. Toa be{e oktomvri 1948 godina. So
neobi~na smelost za toga{nite mladinci, toj postavil uslov
da ima u{te eden vospituva~ vo domot od negovata generacija,
{to mu be{e i zadovoleno. I za golema sre}a, sosem slu~ajno
bil ispraten drugar-negov soselanec, Ilija Stojanovski, so
kogo zaedno zaminal da u~i vo U~itelskata {kola vo u~ebnata
1944/45 godina.
Vo domot bea zgri`eni okolu 60 deca, bez roditeli, site
ma{ki, vospitno zapostaveni, koi dolgo vreme vo vojnata i
potoa, od redica pri~ini, bile ostaveni da se gri`at sami za
sebe. Maloletni~kata zapu{tenost e ~uden fenomen i, po
pravilo, taa e pridru`nik na vojnite, katastrofite predizvikani od masovni nesre}i, zemjotresi, poplavi, po`ari i dr.
Da se raboti na vospituvawe i socijalizacija na takvite
deca, osobeno po vojni od {iroki razmeri e neobjasnivo slo`ena i te{ka ~ove~ka i profesionalna obvrska, pred sé, poradi
mnogubrojnite faktori isprepleteni so svoevidna slo`enost,
gledano od razvoen psiholo{ki, pedago{ki i, pred sé, od
socijalen, ekonomski i neposredno semeen aspekt.
Vo takviot sklop na li~ni i masovni ~ove~ki problemi
i sudbini, {to sekoe dete vo neviden tovar gi krepe{e smelo i
herojski, zaedno so neizbe`nite zastranuvawa (kra`bi, neprile`ni povedenija i drugi devijantni postapki), Qup~o Ajdinski so kolegite mora{e, a i saka{e da go dade celoto svoe
prirodno bitie so neobjsniv altruizam za da im se pomogne na
ovie deca, koi vo toa vreme ne bea soodvetno prifateni ni od
sredinata ni od vrsnicite vo gradot so koi ima{e i ~esti
fizi~ki presmetuvawa.
Qup~o Ajdinski be{e ispraven pred golemi predizvici
39
za profesijata, duri pred sé, i najmnogu, ovie deca da se
vklu~at vo normalnite koloseci na `ivotot kako na vrsnicite, a podocna i vo sekojdnevniot `ivot kako site gra|ani.
So neverojatniot spontan, prijatelski, drugarski i
roditelski odnos {to bez nikakvo somnenie vleva{e doverba i
obvrska kon tie nepravedno kazneti su{testva so organizirawe {irok spektar od raznovidni aktivnosti (rabotni, kulturno-umetni~ki, sportski i dr.), zaedno so svojot tim dade
ogromen pridones za decata da se vratat vo normalniot tek na
`ivotot.
Qup~o Ajdinski na taa vozrast, so bujna mlade{ka
energija i nemir, ne mo`e{e da ne se vklu~i i vo aktivnostite
vo gradot Tetovo, osobeno vo organizirawe na rabotata so pionerite preku Pionerskata organizacija. Za kuso vreme toj
uspea da gi aktivira nadle`nite strukturi za otvorawe na
Pionerski dom, {to nabrzo po~na da raboti i toa prvo samo so
nekolku sekcii.
Vo negovite se}avawa, prezentirani vo Avtobiografijata, toj mo{ne emocionalno potresno }e se seti deka vo
muzi~kata sekcija vo Pionerskiot dom imalo edno izvonredno
talentirano siroma{no dete (devoj~e) za muzika, a nemalo
mo`nost da obezbedi kakov bilo instrument.
Vo zaletot na aktivnostite, i mo{ne kusiot insert od
negoviot `ivot, koga be{e sre}en i ispolnet so zadovolstva od
rabotata vo Tetovo, direktorot na domot Ivan Simovski so
nasolzeni o~i mu soop{tuva na Qup~o Ajdinski deka do{la
telegrama li~no od ministerot za prosveta i deka toj, vo rok
od 24 ~asa, treba da se javi vo Oblasnoto poverenstvo za prosveta vo Bitola.
Pred da bide ispratena, odnosno dobiena telegramata,
direktorot isto taka mu soop{til deka postoelo prepiska
me|u Ministerstvoto i Domot za prerasporeduvawe na slu`bata na Qup~o Ajdinski, no direktorot uporno nastojuval da
go zadr`i. Pri pristignuvaweto na ovaa telegrama od ministerot, toj mora{e da go napu{ti Tetovo. “Ne mi ostanuva{e
ni{to drugo-veli Ajdinski-osven da se pozdravam so decata i
so personalot vo Domot i da pojdam vo Pionerskiot dom da se
zboguvam, pri {to mojata violina mu ja podariv na
40
spomenatoto siroma{no devoj~e, koe podocna stanala poznata
violinistka”.
* * *
Vo maj 1949 god. Qup~o Ajdinski ve}e be{e na rabota vo
Oblasnoto poverenstvo za prosveta-Bitola. Toj vedna{ se
zafati so organizirawe na sektorot (Referatot) za sogleduvawe na potrebite, osnovawe i funkcionorawe na rabotata na
detskite domovi, predu~ili{ni i vonu~ili{ni ustanovi i
letuvali{ta. Za taa izvonredno zna~ajna i mo{ne odgovorna
zada~a mu be{e pridodaden u{te eden sorabotnik-Zaharije
Gospodinov, mnogu dobar sorabotnik i ~ovek, koj nabrzu mu
stana i vistinski prijatel. Ne izbiraa zada~i nitu ima{e
stroga specifikacija na dol`nostite za da ima konflikti vo
obvrskite. I ne be{e toa su{tinskoto. Su{tinskoto be{e
zaemnoto iskreno po~ituvawe i retkata ~ovekova qubov.
Rabotea sé {to be{e vo dadeniot mig najaktuelno i najprioritetno. Samo kako ilustracija: dovolno e da se apostrofira od toa vreme upisot osobeno na selskite deca vo srednite
u~ili{ta i mnogu drugo. Toa bea te{ki patuvawa niz op{tinite vo {irokata Bitolska oblast poradi lo{ite pati{ta i
prevoznite sredstva, koi vo toa vreme bea retkost. Vo izvr{uvaweto na edna od takvite zada~i, Ajdinski mora{e da prestojuva vo Ki~evo, vo hotel so neorganizirano odr`uvawe na
higienata, {to po nekolku dena se odrazi na negovoto zdravje.
Vo Ki~evo dobi telegrama od soodvetnoto Poverenstvo
kade {to rabote{e, da zamine za Skopje za da go organizira
priemot i transportot na prehranbeni produkti i druga stoka
za detskite domovi i letuvali{ta vo Bitolskata oblast. Toj
zamina za Skopje i, dodeka ja prima{e stokata, dobi visoka
temperatura. Namesto da pobara lekarska pomo{ i da se smesti
vo nekoja od bolnicite vo Skopje, se vrati vo Bitola (bidej}i
taka bil rokot za vra}awe vo telegramata).
Otkako go podnese izve{tajot vo slu`bata na Oblasta,
so krajni napori na mlade{kata kondicija zamina vo bitolskata bolnica i vedna{ be{e zadr`an so dijagnoza “pegav
tifus”, koj go “zaraboti” na terenot. Go lekuva{e eden lekar41
Italijanec-Tatuli, mnogu po~ituvan i sakan od bitol~ani, no
poradi nedostig od lekovi, mora{e lekuvaweto vo bolnicata
da se oddol`i cel mesec.
Po napu{taweto na bolnicata i zakrepnuvaweto doma
kaj svoite vo Novo Selo, toj se vrati vo Bitola prezemaj}i gi
rabotnite obvrski i rabotej}i neumorno.
Odu{even od retkiot gradski ambient na Bitola, vo toa
vreme za~uvan vo stariot sjaj, be{e postojano progonuvan da
raboti i da `ivee kako mlad i da se raduva na neobjasniviot
optimizam {to lu|eto gi tera{e da gi podnesat posledicite od
vojnata i da bidat optimisti za idninata.
Bitola kako grad ima{e raznovidni zabavni oblici na
`iveewe (najraznovidni kulturno-umetni~ki priredbi, igranki vo srednite u~ili{ta, kako i vo Oficerskiot dom-Bitola,
teatarski pretstavi i mnogu drugo).
Se stekna so pove}e drugari i prijateli. U~estvuva{e
vo site rabotni lokalni akcii, preku koi Bitola se “renovira{e” preku ~esto urivawe i gradewe {to treba i ne treba,
osobeno vo oformuvaweto na Gradskiot plo{tad kaj Saatot.
Be{e zadovolen i od uspesite na svojata rabota i razonoda {to ovoj grad mu ja ovozmo`uva{e. Za `al, po nepolna
godina vo Bitola, toj mora{e da ja prodol`i “odisejata” so
slu`buvaweto niz Makedonija.
Taka, vo mart 1950 god. ministerot za prosveta Dim~e
Mire be{e vo rutinska poseta na Poverenstvoto za prosveta
vo Bitola. Po odr`aniot sostanok i kusata analiza na rabotata, o~igledno zadovolen, osobeno od sektorot {to go vode{e
Qup~o Ajdinski, kategori~no iznese mislewe, koe vo toa
vreme zna~e{e i naredba, deka toj treba da zamine vo Oblasnoto poverenstvo za prosveta-[tip, za da go organizira vakviot
sektor odnosno (Referat) na toa podra~je. So neizvesnost i
strav Ajdinski se obide da reagira, odnosno da ja izrazi `elbata i potrebata da ostane vo Bitola. Na toa ministerot kako
vo {ega mu re~e: “Te razbiram, `ali{ za Bitola, ama i vo
[tip ima prekrasni devojki”. Naredniot den ve}e se pakuva{e
za zaminuvawe vo [tip. Pred zavr{uvaweto na sostanokot,
Ajdinski sobra hrabrost i go zamoli ministerot da mu dozvoli
42
vo najkus vremenski rok da se zapi{e na Filozofskiot fakultet-Skopje na studiite po pedagogija. Toj kako sigurno da mu
veti deka negovata `elba }e bide ispolneta. No pokraj toa
Qup~o ostana vo dilema dali toa be{e sigurno, no so silna
`elba da go prodol`i svoeto obrazovanie.
* * *
Vo [tip prestojuva{e okolu ~etiri meseci, bidej}i se
rasformiraa oblastite vo ramkite na dr`avnata reorganizacija. I za toa vreme, na tolku kus period, toj go organizira
Referatot i se zdobi so mnogu prijateli i poznanstva.
Za negova sre}a, za razlika od Bitola, kade {to `ivee{e vo hotel, ovde be{e prifaten vo semejstvo od negoviot
postar brat (prvo dete vo semejstvoto) Pan~e Ajdinski, koj
rabote{e kako pretsedatel na Planskata komisija vo Oblasta[tip.
Po negovite `ivotni pati{ta bez semejstvoto ({koluvaweto vo U~itelskata {kola vo Skopje, slu`buvaweto vo
Tetovo i Bitola) Qup~o kako da najde edno malo pristani{te
od golemoto semejstvo, so {to kako da mu be{e namalena
“bolkata” koja vremiwata ja nosat. Gi koriste{e site mo`nosti za kulturno-zabaven `ivot {to [tip gi ovozmo`uva{e.
Izdvojuva{e vreme za raznovidni igri so }erkata na brata si,
malata dvegodi{na Violeta.
@ivotot ne e predvidliv. Toj odi po nekoi zakonitosti
i so u{te pove}e zastranuvawa-neobjasnivi imperativi na prirodata {to dlaboko gi krie, taka {to ostanuvaat nedostapni
za ~ovekot.
Vo kusoto vreme koga Qup~o i postariot brat Pan~e bea
zaedno vo [tip, tatko im po dolgo i te{ko boleduvawe, po~ina
vo Novo Selo. Ostana majka im so dvete pomali deca vo semejstvoto. Za nejzina sre}a, i Qup~o i Pan~e bea premesteni na
rabota vo Strumica, bidej}i vo toa vreme be{e rasformiraweto na oblastite.
43
* * *
Po pristignuvaweto vo Strumica pri krajot na maj 1950
god. na Qup~o Ajdinski prevashodna zada~a mu be{e da formira pionerski dom vo gradot, i toa po `elba i sugestija na
Vasil Tuxarov, roden strumi~anec-borec i funkcioner (prviot ~ovek vo [tip i regionot). Re~isi vo isto vreme i Qup~o
Ajdinski i Vasil Tuxarov od [tip pristignaa vo Strumica.
Vasil Tuxarov, kade {to be{e na dol`nost pretsedatel na
Oblasta, vo Strumica stana pretsedatel na Okoliskiot komitet na Komunisti~kata partija.
Qup~o Ajdinski, pokraj toa {to be{e nazna~en za
direktor na Pionerskiot dom, nabrzo stanuva i pretsedatel na
Sovetot za gri`i i vospituvawe na decata vo Strumica, {to vo
toa vreme po~naa da se formiraat takvi soveti niz cela Makedonija. Negova glavna zada~a, pokraj volonterskoto rabotewe
vo Sovetot, be{e da go organizira i da go otvori Pionerskiot
dom, za {to ima{e silna poddr{ka od Tuxarov.
Poznavaj}i go gradot Strumica, pred otvoraweto na
Domot, so neverojatna invencija toj izvr{i uvid na site mo`ni zgradi za takva namena i na site mo`ni na~ini za obezbeduvawe potreben inventar, instrumenti i sî drugo {to mo`e{e
da se najde na podra~jeto na gradot.
So predlog programata koja, me|u drugoto, sodr`e{e i
pove}e detali za objektite i inventarot {to mo`e{e da se
obezbedi vo Strumica, a osobeno za funkcijata na Pionerskiot dom, Ajdinski se obrati kaj Vasil Tuxarov kako {to be{e
prethodno dogovoreno. Vedna{ potoa, celokupnata negova programa be{e prifatena. Taka Domot gi dobi prostoriite vo
zgradata na Mara i Nikola Tarambukovi, kade {to dotoga{
rabote{e Sudot i se sele{e vo toa vreme od nea. Zgradata
be{e vo neposredna blizina na parkot. Klavir dobi od Strumi~kiot teatar, a potreben inventar i instrumenti od drugi
institucii.
44
Toa ovozmo`i po~etok so rabotata vo Pionerskiot dom
so pogolem broj sekcii, so koi rabote{e soodveten stru~en
kadar koi vo toa vreme mo`e{e da bide obezbeden (muzi~ka,
dramska, likovna i dr.). Ovie sekcii podocna stanaa rasadnik
na muzi~ari, artisti, likovni umetnici itn., a i za kadri na
nekoi institucii-muzi~koto u~ili{te vo gradot i dr.
Vo vtorata polovina na mesec juli Qup~o Ajdinski gi
odnese site deca od Domot na letuvawe. Po vra}aweto ottamu,
so prethodno najseriozno izvr{en izbor na decata spored
va`e~kite kriteriumi-zdravjeto, uspehot vo u~eweto i sekciite, kako i socijalno-ekonomskite uslovi vo semejstvoto,
{to trae{e eden mesec vo Suvolaki (na planinata Ogra`den,
kon patot za Berovo), Qup~o Ajdinski se sretna so Vasil
Tuxarov so barawe da zamine na studii. Toj toa go odobri,
bidej}i mu go be{e vetil. Na toa se sprotistavi Poverenstvoto za prosveta, bidej}i Ajdinski u{te im be{e potreben, a
studiite mo`e da po~ekaat i da se pomestat za podocna.
Za negova sre}a, vo toj period toj dobiva poziv za
otslu`uvawe na zadol`itelniot voen rok vo Jugoslovenskata
narodna armija. I pokraj toa {to ima{e propisi deka mo`e da
bide odlo`eno slu`eweto vo Armijata za onie {to se neophodni kadri vo obrazovanieto, Ajdinski be{e kategori~en vo
odlukata deka saka da go otslu`i voeniot rok. Za taa cel se
obrati do odgovorniot oficer (kapetan vo voeniot otsek na
Strumica), koj vo Pionerskiot dom ima{e dve deca vo soodvetni sekcii i go zamoli da ne go povlekuva pozivot za vojska,
nezavisno {to interveniraat od Poverenstvoto za prosveta da
bide odlo`eno slu`eweto vo JNA {to be{e i storeno. No i
pokraj toa, Ajdinski ne zamina na otslu`uvawe na voeniot rok
zaradi potrebite od negovite studii.
45
5.
OD STUDENTSKITE DENOVI
Po podolgi proceduri, Qup~o Ajdinski uspea da se zapi{e na Filozofskiot fakultet, a potoa i da go odlo`i voeniot
rok, za {to ne be{e te{ko, bidej}i ima{e posebna odluka od
Pretsedatelot na Jugoslovenskata dr`ava, deka site studenti
treba da bidat osloboduvani od voenite obvrski zaradi potrebite od visokoobrazoven stru~en kadar.
Ajdinski se zapi{a na Filozofskiot fakultet (Pedago{ka grupa) vo u~ebnata 1950/51 godina, prosto neverojatno
no vistinito: kako eden edinstven student vo prva godina.
Pove}eto predmeti gi slu{a{e so studentite od drugite
grupi na fakultetot. I tuka se pojavi problem toj da slu{a
nastava po predmetot [kolska higiena {to se predava{e vo
prva godina od dekanot na Medicinskiot fakultet, profesorot d-r Bozdov.
Edno popladne vo 16 ~asot pristigna d-r Bozdov da go
odr`i prvoto predavawe pred studentite na Pedagogija. Po nalog na prof. d-r Kiril ]amilov (toga{en {ef na Katedrata za
pedagogija), Qup~o go do~eka profesorot po [kolska higiena
i go odvede vo kabinetot na prof. ]amilov. Po kuso vreme,
profesorot Bozdov go zamoli Qup~o da go pridru`uva do
amfiteatarot za da go odr`i predavaweto. Toga{ Qup~o go
informira profesorot deka na prva godina e samo toj zapi{an
i naju~tivo go zamoli da go odr`i predavaweto vo kabinetot,
kade {to i sega so nego se dvajcata. Profesorot Bozdov be{e
neprijatno iznenaden i re~e deka ne bi trebalo da dr`i
nastava bez najmalku trojca studenti. Taka, narednata nedela
ako se obezbedat u{te nekolku studenti, toj }e dr`i preda46
vawa. Sepak toj go odr`a predavaweto, {etaj}i niz kabinetot
so seta profesorska dostoinstvenost.
Ajdinski za narednata nedela pronajde u{te tri vonredni studenti (Vlado Vasilevski, Rade Jurhar i Krste Vasilevski) i gi zamoli da doa|aat na nastava po ovoj predmet, bidej}i
nastavata se dr`e{e popladne. Taka, po~na redovno so odr`uvawe na predavawata po [kolska higiena spored pravilata.
Vkupniot broj na Pedago{kata grupa vo site ~etiri
godini iznesuva{e 20-tina redovni studenti. Me|u niv bea i
podocne`nite profesori i ministri za prosveta, odnosno za
obrazovanie Qup~o Koprov i Anatolij Damjanovski. Vo vtorata godina na studiite na Qup~o mu se priklu~ija kako redovni
i dvajca studenti od Srbija (Dragoqub Petrovi} i @ika
Nedeqkovi}), a i vonredniot student {to be{e dotoga{ Vlado
47
Vasilevski (podocne`en sindikalen funkcioner) od Skopje,
koj se zapi{a kako redoven so kogo stanaa dobri prijateli ne
samo vo vremeto na studiite, tuku i podocna vo tekot na `ivotot.
Studenti na Katedrata za pedagogija
so prof. d-r Branko Veqkovi}
i asistentot Risto Kantarxiev (1950/51-1953/54)
Studentite po Pedagogija za toga{nite uslovi bea obezbedeni so soliden nastaven kadar, kako {to bea profesorite dr Kiril ]amilov (so odbraneta doktorska disertacija na
Sorbona vo Francija), prof. d-r Desa Miqovska, prof. d-r @.
Radovi}, prof. d-r B. [e{i}, prof. d-r Branko Veqkovi} i
drugi, a asistent be{e Risto Kantarxiev, koj podocna se zdobi
so zvaweto d-r na nauki i stana redoven profesor po Istorija
na pedagogijata.
Nastavata se odviva{e so visok stepen na revnost,
stru~nost i odgovornost, soodvetno na toga{niot stepen na
uslovi i mo`nosti za razvoj na naukata (golema deficitarnost
na stru~na literatura, ograni~eni materijalni sredstva i dr.),
{to vlije{e vo saniraweto na posledicite od vojnata i neobjasniviot entuzijazam za obnova i gradewe na idninata na
48
op{testvoto, podgrevano so masovna propaganda, neverojatno
visok stepen na po`rtvuvanost i verba vo toa {to se raboti,
kako da “ne postoeja” objektivni te{kotii.
Celiot `ivot kako da te~e{e vo jasno opredelena vizija, gradewe i zbogatuvawe na blagosostojbata {to noviot socijalisti~ki sistem ja propagira{e i postavuva{e kako fundamentalna alternativa na site dobra i ubavini, a obremeneti so
site zabludi, birokratizmi i neodgovornosti.
Pokraj site te{kotii, pred sé, od materijalna priroda,
`ivotot na mladite se odviva{e kolku siroma{no tolku i
bogato, osobeno so kulturno-zabaven `ivot, rabotni aktivnosti, iskreno dru`ewe i me|usebno pomagawe, mlade{ki simpatii i ~ista qubov i pove}e oblici na anga`iranost koi pokraj
u~eweto i ambiciite, `ivotot go prave{e krajno optimisti~ki i sre}en (se razbira, so isklu~oci povrzani so “politi~ki
incidenti”, koi naj~esto bea bez nikakva osnova tretirani po
vospostaveni metodi na sistemot), osobeno zasileni po Rezolucijata na Infobiroto i anatemisuvaweto na Jugoslavija, vo
koja Makedonija be{e federalna edinka.
Dru`equbieto (bez razlika na nacionalnata pripadnost) i me|usebnoto `rtvuvawe (delewe na stependijata, delbata na parite, steknati so rastovarawe na }umur na `elezni~kata stanica i mnogu drugi ne{ta), }e ostanat fenomen {to
treba da se prou~uva, za{to alienacijata na lu|eto, osobeno
pred po~etokot na tranzicioniot period i vo ovoj period,
zazema takvi razmeri {to samo istorijata i site drugi op{testveni nauki }e mo`at relevantno da ja interpretiraat niz
disertacii, nau~ni i drugi publikacii.
Qup~o Ajdinski kako mladinec-student u~estvuva{e
re~isi vo site rabotni akcii niz Jugoslavija. I pokraj toa
{to lekarite mu zabranuvaa poradi negovoto slabo fizi~ko
zdravje, osobeno poznatiot d-r Jon~e Nedelkovski (lekar vo
Studentskata ambulanta, a podocna stana pro~uen univerzitetski profesor na Medicinskiot fakultet vo Skopje) da ne se
optovaruva so fizi~ki aktivnosti, toj ne mo`e{e da se pomiri da bide von od rabotnite udarni akcii i zamina na rabotna
akcija vo Mavrovo, od kade {to se vrati kako udarnik.
49
Seto toa mu se odrazi na negovoto zdravje i so zapo~nuvaweto na novata u~ebna godina, pod gri`ata na d-r Jon~e
Nedelkovski, sostojbata be{e sanirana.
Qup~o Ajdinski kako student na
rabotna akcija vo Mavrovo
Kako i pogolemiot broj studenti so `iveali{te nadvor
od Skopje, Ajdinski vo vremeto na studiite `ivee{e vo “soodvetnite domovi” koi raspolagaa so spalni od 15-20 kreveti,
bidej}i u{te nema{e namenski izgraden objekt za smestuvawe
studenti. Prakti~no, vo toa vreme po~na da se gradi sega{niot
dom “Stiv Naumov”, vo mesnosta “Avtokomanda”. Studentite
preku rabotni akcii u~estvuvaa vo izgradbata na ovoj dom, se
razbira, vo toa be{e vklu~en i Qup~o. Vo tekot na studiite
Ajdinski stana korisnik na ovoj dom, anga`iran okolu rakovodeweto i organizacijata na celokupniot `ivot vo nego, bidej}i re~isi pogolemiot proces na uspe{no odvivawe na `ivotot
vo domot preku razni oblici (odbori i dr.) go vodea samite
studenti odnosno nivni pretstavnici, pokraj oficijalniot
upravnik i minimalniot broj personal {to be{e vraboten,
50
Ajdinski ja snose{e najgolemata odgovornost, osobeno kako
pretsedatel na Studentskiot odbor na Domot.
U{te toga{ toj ja zbogatuva vrodenata darba za op{testvena aktivnost za kolektiven, za tradicionalno ~ove~ki,
drugarski i prijatelski odnos kon site poznanici, bez selekcija. Takviot odnos niz celiot negov raboten vek be{e negova,
od srceto i du{ata ({to bi rekle starite), nepi{ana sudbina,
vo koja spontano so soprugata gi nao|a{e vistinskite zadovolstva vo vrednostite, makite, tragediite i patilata na lu|eto,
iskreno so~ustvuvaj}i so niv i re{avaj}i gi so site mo`ni
potencijali so koi edno ~ove~ko su{testvo mo`e da raspolaga
(intelektualni, fizi~ki, eti~ki, slu`beni i nad sî iskreni i
humani, kako sr` na negovoto celokupno opstojuvawe) do
krajot na rabotniot vek.
* * *
Vo po~etokot na vtorata godina od studiite, neposredno
pred proslavata na nacionalniot praznik “11 oktomvri”, toj go
do`ivea najvozbudliviot moment vo mladosta i `ivot. Imeno
so negoviot drugar Ane Nakovski (student na grupata Filozofija) otidoa vo Detskiot dom “Vera Ciriviri” za sredno{kolska mladina za da ja posetat prijatelkata na Ane, koja be{e
vospituva~ka vo Domot. Vo dvorot na Domot “defiliraa” pogolem broj devojki na vozrast od okolu 16 do 25 godini.” Uspeavme
veli Ajdinski, da zamolime edna od devojkite da ja povika
vospituva~kata, simpatijata na Ane. Na toa mnogu brzo reagira{e Marija Kostova, sega Ajdinska, vospituva~ka, koja na
na{eto pretstavuvawe deka vospituva~kata ja baraat nejzini
drugari, taa odgovori deka kole{kata e otsutna, ama }e í ka`e
koga }e se vrati deka ja baraa Ane i Qup~o. Po iska`anite
zborovi, se uverivme deka taa e drugata vospituva~ka, za koja
mnogu slu{avme na fakultetot od eden na{ kolega-Georgi
Yigov, inaku nejzin bratu~ed od [tip.
51
Vo denovite na zapoznavawe
Taa poseta (migot na toj den) ja opredeli bra~nata sudbina na Qup~o Ajdinski. Vo svoite bele{ki za Avtobiografijata toj }e re~e: “Koga ja vidov, ne mo`ev da si objasnam {to
se slu~uva so mene. Treperev so celoto bitie. Me obzema{e
~udno ~uvstvo na nespokojstvo. Podocna mi stana jasno deka
ve~no }e ostane misteriozna sekoga{ i nikoga{ neizlitenata
izreka: “Qubov na prv pogled”. Osvojuvaweto na Mare,” sozdavaweto” strategija na zapoznavaweto, umilkuvaweto i izborot
na toa {to treba da í go ka`e sosema iskreno, nenasilno i
apsolutno ~isto vo emotivna i tradicionalno-eti~ka smisla,
stana negova opsesija.
Vo toa vreme ima{e bogato organizirana sodr`ina na
`ivot na mladite-igranki, izleti, proslavi na dr`avnite
praznici, priredbi i drugo. Qup~o so golemi nastojuvawa za
eden od dr`avnite praznici i vo ramkite na zaedni~kite
izleti uspea da se sretne i da bide so nea ne{to pove}e od dva
~asa. Potoa, so nea ima{e mo`nost da gleda kino-pretstavi i
da ja ispra}a do Domot, kade {to rabote{e. Vo site najiskreni
52
nastojuvawa deka e vquben vo nea i deka e toa negova trajna
`ivotna odluka da bidat zaedno, vo po~etokot ne uspeva{e da
ja pridobie. Pri edno takvo vra}awe od kino pretstava, toj go
do`ivea najsre}niot moment vo `ivotot, zo{to koga i re~e
deka e vquben vo nea i na negovoto pra{awe dali bi sakala da
vodat qubov i da bide negova, Mare go re~e prvoto i posledno
“DA” i se vrza za nego cel `ivot, koj trae pove}e od polovina
vek.
Po nekolku nedeli Mare go slave{e svojot osumnaesetti
rodenden. Qup~o ja iskoristi taa prilika í i predlo`i da go
odbele`at skromno zaedno so nejzinata kole{ka vo stanot na
sopstveni~kata od Ane, koj be{e vo podolga vrska so kole{kata na Mare, i deka nema nikakvi mo`nosti za kakvi bilo
“neprijatnosti” ili “zloupotreba”. Mare go prifati takviot
predlog, ne znaej}i deka sopstveni~kata na stanot na Ane ima{e golemi otpori za takvi proslavi vo nejziniot stan. Pretstavuvaj}i ja Mare kako “bratu~etka” na Qup~o, taa se soglasila da se proslavi rodendenot. Toa be{e sre}en zaedni~ki pominat den za dvajcata i dobra mo`nost za poblisko zapoznavawe.
I pokraj nastojuvawata ~esto da se sre}avaat, Ajdinski
ne se otka`a od obemnite op{testveni zadol`enija kako
predsedatel na Odborot na organizacija za studentite na
fakultetot, zamenik-stare{ina na Izvidni~kata organizacija
na Makedonija, ~len na Gradskiot sovet za gri`i i vospituvawe na decata-Skopje, taka {to seto toa gi proret~uva{e
nivnite sredbi. Toa na nivnata qubov í dava{e samo pogolema
vol{ebnost, ako takva mo`e da ja ima. Toa go ubla`uva{e i
faktot {to Mare nabrzo, po nivnoto zapoznavawe, be{e
prerasporedena na rabota vo detskata gradinka “Lazar Koli{evski”, sega{nata “13 Noemvri”, vo koja kako direktor be{e
Trajanka ]amilova (soprugata na prof. d-r ]amilov). Ovaa
gradinka va`e{e za najugledna so strog “re`im”, disciplina i
sodr`ina na rabota. Taka, nivnite sredbi se svedoa na
53
nedelnite praznici, i toa naj~esto pod vedro nebo, {etaj}i vo
zanes koga ne se znae sé za toa kolku `ivotot, osobeno mladosta se ubavi ili grdi.
Finansiski sredstva nemaa ni toj ni taa. Vpro~em, toa
va`e{e i za najgolemiot broj studenti vo toa vreme koi bea
pomagani od semejstvata za da polesno opstanat vo siroma{tijata.
Vo edna prigoda Qup~o uspea da se vklu~i vo edna akcija
za rastovarawe }umur na `elezni~kata stanica i da zaraboti
nekoja para. So parite vo xeb, ~uvstvuvaj}i se siguren kako
“gospodin”, ja pokani Mare da se po~estat vo “Lovec” (toga{
slatkarnica i kafeana), podocna restorant za prakti~na obuka
na u~enicite od Ugostitelskoto u~ili{te-Skopje. Samo {to
nara~ale i platile pijalak-vermut, Mare izvikala “stanuvaj da
si odime”, iako vermutot ne be{e ni dopren, zatoa {to vleguval prijatel na nejzinata stroga direktorka-se ispla{ila deka
}e í prenese deka ja videl vo kafeana.
Interesno e da se odbele`i deka Mare be{e vospituva~ka-svoj ~ovek, vrabotena, arno ama direktorkata za nea zna~e{e avtoritet. Tie go napu{tija restoranot “Lovec”, a pora~aniot vermut ostana zasekoga{ neispien, kako {to ostanaa
se}avawata na toj nastan nezaboraveni do den-denes. Re~isi
sekoga{ koga }e bea vo kafeana, vo zemjata ili vo stranstvo, gi
zbli`uva{e kako neizbri{liva traga na edno vreme, na edna
mladost i na bezbroj `elbi vo duvloto na radostite, stradawata, uspesite, neuspesite, siroma{tijata, izobilstvoto, sre}ata
i nesre}ata, {to kako pravilo vo `ivotot (so opredeleni
isklu~oci vo dadeni inserti od vremiwata) re~isi se ve~ni
pridru`nici na ~ovekot i negovoto opstojuvawe. I koga sakaat
ne{to da se napijat, postojano go pora~uvaat vermutot-vo se}avawe na nekoga{noto vreme, vreme na sekoga{ misterioznata
sre}a i sjaj {to samo Gospod, po nepi{an zakon mo`e da gi
dade.
54
PRV STRU^EN PRESTOJ NA STUDENTITE OD PEDAGO[KATA
GRUPA NA FILOZOFSKIOT FAKULTET VO STRANSTVO
Qup~o Ajdinski vo u~ebnata 1953/54 godina, zaedno so
u{te trojca kolegi (Vlado Vasilevski, Dragoqub Petrovi} i
@ika Nedeqkovi}) stasaa so studiite vo ~etvrtata godina na
grupata Pedagogija na Filozofskiot fakultet.
Podgotvuvaj}i se intenzivno za ispitite, osobeno po
predmetite Didaktika i Metodika, tie ~esto na odmorite ili
na pauzite pri u~eweto se vpu{taa vo razgovor za {kolskite
sistemi vo drugite zemji, {to gi sretnuvaa vo literaturata
ili od predavawata na nivniot profesor Branko Veqkovi}.
Kaj niv se zarodi ideja deka bi bilo dobro eden den da se poseti nekoja od ovie zapadni zemji i da se napravi uvid vo {kolstvoto iako vo toa vreme takvite idei bea utopija. Te{ko
~ovek mo`e{e da poveruva vo takvo ne{to kolku od formalno
pravni pri~ini, tolku od materijalna i politi~ka priroda.
Taa misla sé po~esto gi okupira{e. Poveduvaa razgovori na nivnite sredbi, ta ponekoga{ pravea i planovi kako taa
poseta bi izgledala, kade i kako bi se realizirala. Vo edna
prigoda se osmelija i so toa go zapoznaa profesorot Branko
Veqkovi}, koj vedna{ gi odbi, naglasuvaj}i deka toa ne e realno, naveduvaj}i pove}e pri~ini, kako na primer: dobivawe
dozvola, paso{i, vizi, potrebni devizi i dr.
Vremeto minuva{e, ispitite se podgotvuvaa i se polagaa, a zamislenata tema postojano im se nametnuva{e kako
iskonski supstrat na mlade{kata qubopitnost. I taka, eden
den re{ija od zamislat da pojdat vo realizacija na taa ideja.
Podgotovkite gi po~nale so barawe finansiski sredstva,
obezbeduvawe dozvola za odewe, vadewe paso{i, vizi i sî drugo
{to be{e potrebno. Za seto toa be{e izvesten i profesorot i
za na{a sre}a, toj se soglasi.
Arno ama ne ode{e taka lesno, osobeno so paso{ite i
vizite. Nastana zastoj, iako soglasnosta od fakultetskata
uprava i materijalnite sredstva od nekoi pretprijatija (kako
na primer, od “Nama”-Naroden magazin za proizvodi za {iroka
potro{uva~ka, dobile sredstva za koga }e se vratat, pismeno da
55
im prenesat iskustvo od “Psihologijata vo trgovijata”) kako i
od Univerzitetot bea na nekoj na~in veteni i obezbedeni
soodvetni sredstva. Do dobivaweto na potrebnite dokumenti,
ekskurzijata za nekolku meseci be{e odlo`ena.
Vo me|uvreme, studentite od drugite godini na grupata,
kako i apsolventite, insistiraa da se odi na ekskurzija so cela
grupa vo Zagreb i Qubqana za da se zapoznae organizacijata na
{kolstvoto vo tie Republiki. Ekskurzijata nabrzo se realizira i celata grupa zamina vo poseta na pedago{kite grupi pri
filozofskite fakulteti vo Zagreb i Qubqana. Ekskurzijata
be{e uspe{na. Do~ekot, priemot i sé {to be{e prezentirano
be{e na nivo. Se steknaa i poznanstva, a ima{e i prijatni dru`ewa i priemi. Patot za vra}awe be{e izbran po more. Taka
se posetija i najubavite primorski gradovi-Split i Dubrovnik
i drugi turisti~ki mesta.
Na edno od tie brodski patuvawa Qup~o Ajdinski i negovite kolegi od ~etvrta godina sklopija prijatelstvo so eden
{vajcarec-turist od Cirih, od zemjata na nivniot son za
ekskurzijata vo stranstvo. Toa poznanstvo naskoro vo realizacijata na nivnata ideja za poseta na [vajcarija, se poka`a od
golema polza okolu obezbeduvawe na kontakti i smestuvawe
pri prestojot vo Cirih i drugite gradovi.
Junskata ispitna sesija zavr{i. Se polo`ija site predvideni ispiti, a bidej}i u{te nema{e pozitiven odgovor vo
vrska so paso{ite, Ajdinski i drugite dvajca kolegi od Srbija
si zaminaa vo rodnite mesta, no se dogovorija Vlado Vasilevski koj `ivee{e vo Skopje, da ja brka rabotata okolu paso{ite.
Neizvesnosta od dva meseca-dali }e se odi ili ne, go
ma~e{e Qup~o. Sepak toj nao|a{e uteha vo anga`iranosta
okolu pomagaweto vo selskite raboti na semejstvoto (berewe
tutun, kopawe i sl.). Isto taka, mu pomagaa ne taka retkite
utehi {to doa|aa od Skopje od negovata sakana Marija, kako i
od majka mu koja ~esto mu ka`uva{e da ne se gri`i mnogu i deka
odeweto }e se realizira, izgovaraj}i “Go gledam toa vo tvoite
o~i-vo moeto srce i du{a”. I, navistina nivnite utehi se realiziraa pred krajot na letniot odmor, koga Vlado od Skopje mu
56
javi na Qup~o: “Doa|aj vedna{ vo Skopje. Gotovo e so paso{ite.
]e se odi na ekskurzija”.
Vo bele{kite za Avtobiografijata vo vrska za natamo{niot tek za ekskurzijata, go za bele`al slednovo: “Dvajcata so Vlado vo Skopje go napravivme detalniot plan i gi
dovr{ivme poslednite podgotovki, osobeno okolu obezbeduvawe devizni sredstva i intervenirawe okolu dobivawe na
vizite od [vajcarskata ambasada vo Belgrad, za {to be{e
zadol`en kolegata Petrovi}. Koga sé be{e gotovo go izvestivme profesorot Veqkovi}, koj be{e vo Zagreb so soprugata
i, zaedno so nego, go utvrdivme datumot za trgnuvawe, kako
voditel na ekskurzijata, Toj vo me|uvreme, dodeka nie gi
vr{evme spomenatite podgotovki, napravil golema prepiska
so soodvetni fakulteti i prosvetni organi vo [vajcarija za
realizacija na ekskurzijata i posetata. So ogled na negovoto
poznanstvo so mnogu od niv, site odgovorile pozitivno za
na{ata poseta.
Datumot za trgnuvawe be{e utvrden. Dojde denot za
trgnuvawe, vo vtorata polovina na septemvri 1954 god. Po
patot vo Belgrad ni se priklu~ija Petrovi} i Nedeqkovi}.
Sre}no stignavme vo Zagreb. Otkako se smestivme vo Studentskiot dom, {to bevme go obezbedile u{te od Skopje, go
posetivme profesorot Veqkovi} i soprugata koi `iveeja kaj
roditelite na soprugata, vo eden ogromen stan vo nivna nacionalizirana zgrada, vo blizinata na “Zagreba~ko kazali{te”.
Takov stan so mebel i umetni~ki sliki, koi prvpat vo `ivotot
imav mo`nost da gi vidam, kako i kolegite u{te mi se vo
prijatno se}avawe, ta duri ne mo`ev da se na~udam i da poveruvam dali toa e stvarnost”.
Drugiot den, ranoto izutrina, u{te vo ~etiri ~asot,
grupata otpatuva za [vajcarija. Za mladite studenti nastana
vozbuduvawe koga se pribli`i granicata. Prvpat se napu{ta
rodnata zemja za patuvawe vo drugi stranski zemji. Tie bea
slu{nale za carina i ceremoniite okolu preminuvaweto na
granici, no sega vo toa treba{e i samite da u~estvuvaat.
Nekakov strav zavladea, iako ne nosea ni{to od {to treba{e
da se pla{at. Ja minaa jugoslovenskata kontrola. Profesorot
57
im re~e deka {tom }e se pomine tunelot, od drugata strana e
Avstrija. So zavr{uvawe na tunelot, svetlinata ozna~i deka
ve}e se vo Avstrija ili, kako {to na{ite mladi patnici izgovorija, ve}e sme vo stranstvo. Sega ve}e nie sme “stranci”.
Zborot “stranci” be{e interesno za izgovarawe, no vo
isto vreme potisnuva{e te{ka i neobjasniva te`ina vo
du{ata.
So avstriskata kontrola ode{e malku pote{ko. Carinicite se interesiraa dali studentite nosat “[naps”. Odgovorot
be{e negativen. Arno ama, avstriecot po~uvstvuva miris na
rakija od balon~eto so slivovica {to go nose{e @ika Nedeqkovi} od Leskovec. Toj im go poka`a na carinicite, a tie se
nasmevnaa zaradi formata na sadot-balon~eto, pa @ika gi
pokani da ja probaat i tie so zadovolstvo prifatija i sé mina
kako {to treba{e.
Bile ve}e slobodni i u`ivale vo ubavinata na zemjata,
(zeleniloto, {umite, vodite i dr.) i iska`uvale mislewe deka
taa zemja e mnogu sli~na na Slovenija i na{ata Makedonija.
Stignale vo [vajcarija na `elezni~kata stanica vo
Cirih. Stanicata, golema i ubava osobeno za niv, koi so
qubopitnost gledaat takvo ne{to nadvor od Jugoslavija.
Nabrgu se smestile vo mladinskiot dom {to im go be{e rezerviral nivniot prijatel-poznanik od brodskoto patuvawe po
Jadranskoto More, koga bile na ekskurzija so celata pedago{ka grupa. Isto taka, toj za celoto vreme na prestojot vo Cirih
gi pridru`uval. Potoa gi posetile @eneva, Lozana i Bern. Vo
site tie mesta posetija predu~ili{ni ustanovi, osnovni i
sredni u~ili{ta, u~ili{ta vo stopanstvoto, a i nekoi ustanovi za deca so problemi vo u~eweto. Pokraj toa, imale mo`nost
da posetat i kulturni znamenitosti. Nivniot prijatel od
Cirih edna ve~er gi odvel i na operska pretstava, na {to tie
soodvetno vozvratile slednata godina koga toj ja posetil
Makedonija na nivna pokana i koga bil niven gostin.
58
Zad “strancite”-Cirih e vo vo pozadinata (1954)
Se razbira, na krajot od ekskurzijata, koga ve}e konstatirale deka od “kasata” so devizite ne{to ostanalo, profesorot dozvolil ne{to da si kupat za spomen od [vajcarija. Se
razbira toa bile poznatite {vajcarski ~asovnici {to ne
propu{taat voda i taka gi zakitija nivnite race.
***
@ivotot na Ajdinski te~e{e bez toj da se pra{uva, da
razmisluva, da pravi analizi kako be{e, zo{to i {to }e bide
ponatamu. Toj be{e voznesen od mlade{kata sre}a {to mo`e da
ja donese prvenstveno samo ~istata qubov, kako i najzna~ajnite
slu~uvawa vo negoviot `ivot, retkite zna~ajni li~ni pobedi i
dostignuvawa vo kontekstot na ona {to ~ovekot go pravi
edinstveno ~ovek-rabotata, odnosno profesijata za {to mora
da se podnesuvaat tie mali `rtvi.
59
Taka, vo januari 1955 god. toj gi do`ivea dvete najubavi
raboti {to mu se slu~ija: uspe{no go zavr{i Filozofskiot
fakultet so najvisoki ocenki) i se svr{i so do`ivotnata
pridru`ni~ka-Marija. Veridbata bila vo edna od salite na
Pionerskiot dom “Karpo{” so kolegite {to rabotele volonterski vo Domot i so ~lenovite na Sovetot za gri`i i vospituvawe na decata. Tamu bile i pretsedatelot na Sovetot,
Van~o Cvetkovski kako i sekretarot Tome Drakulevski.
Od veridbata
Se razbira deka ni ednoto ni drugoto ne be{e taka
lesno i ednostavno da se slu~i. Treba{e ogromna energija, pokraj site op{testveni zadol`enija da se postigne takov uspeh vo
studiite i da se ubedi tatkoto na Mare (voza~ po profesija, a
opredeleno vreme i voza~ na Blagoja Popov, pretsedatel na
op{tinata Ko~ani, a podocna na Gradskoto sobranie-Skopje i
na Izvr{niot sovet na Makedonija).
Bitno e da se odbele`i deka tatko í na Mare, po razgovorot so Qup~o rekol: “Od mene primete go mojot blagoslov”.
Toj zaklu~il deka toa mora taka da bide i deka nema sila {to
60
mo`e da se pozajmi za da toa se spre~i. Toa e neminoven tek na
`ivotot i od mene mora da odletaat najmilite “pti~ki”. Toj
ima{e {est }erki, site ubavi, strojni, mili vo edno semejno
gnezdo {to mora da se rasturi i od koe }e se formiraat pove}e
drugi semejstva. Toa mu ja polne{e do beskraj du{ata iako
ponekoga{ pomisluva{e dali bi bilo ne{to poinaku ako
ima{e edno ma{ko, sin pokraj niv.
I taka, na 10 juli 1955 god. se napravi svadbata na Mare
i Qup~o vo rodnoto selo na Qup~o-Novo Selo, Strumi~ko, so
site selski i gradski obi~ai i so ogromen broj gosti, rodnini,
drugari, prijateli i pove}e u~enici od negovata gimnazija od
Strumica, kade {to predava{e-mladinski, izvidni~ki i drugi
organizaci {to funkcioniraa na strumi~koto podra~je.
Od svadbata vo 1955 godina
61
***
Pri krajot na septemvri 1955 god. Qup~o Ajdinski be{e
povikan na otslu`uvawe na voenata obvrska vo (Jugoslovenska
narodna armija. Toa be{e vremeto koga u{te doa|aa da mu go
~estitaat brakot, mnozina prijateli i rodnini vo Skopje i od
semejstvoto na soprugata Mare.
Toj, na krajot od septemvri 1955 god. od Skopskata
`elezni~ka stanica trgna na otslu`uvawe na zadol`itelnata
voena obvrska vo Kru{evac (Srbija) vo [kolata za rezervni
oficeri po ABH-odbrana.
Na peronot na `elezni~kata stanica vo Skopje be{e
nasobran mnogu narod (rodnini, prijateli, kolegi i na dvajcata
sopru`nici) {to treba{e da go ispratat Qup~o, da mu
posakaat sre}en pat i sre}no vra}awe.
Dodeka site se pozdravuvaa pred trgnuvaweto na vozot,
soprugata Mare go ~eka{e na krajot i vleze posledna vo vozot
{totuku trgna za da mo`e da go bakne. Mare ostana vo vozot,
bidej}i vratite se zatvorija, a nea ne ja ispla{i toa, tuku
ostana so svojot quben do Kumanovo. Ottamu po polno} se
vrati vo Skopje so nekoj tovaren voz. Pri toa ne be{e “evtina”
cenata {to Qup~o ja plati so psihi~kata tortura {to go
izma~uva{e za toa kako se vrati Mare vo Skopje. Toa be{e
skapa verifikacija na nivniot zaedni~ki `ivot {to trae
pove}e od polovina vek.
Slu`eweto vo JNA, poradi pogre{noto naso~uvawe
({to vo toa vreme mo`e{e da se oceni kako normalno), za nego
pretstavuva{e poseben napor. Samo toj i u{te eden pitomecvojnik od Zemun-Radovanovi}, ne bea so soodvetno obrazovanie
(hemi~ari, fizi~ari, biolozi i sli~no), tuku i dvajcata bea so
filozofski fakultet {to ne be{e soodveten za ABH-odbranata, odnosno za nastavata {to treba{e da se sovlada vo taa
specijalna voena {kola.
Bea povikani kaj Komandantot na {kolata, koj be{e
odgovoren za organizacijata i za obukata vo {kolata (majorot
Bulatovi}). Toj iskreno i so poseben respekt im go postavi
pra{aweto: “[to }e pravime so vas dvajcata, bidej}i nemate
62
soodvetno obrazovanie da ja sledite nastavata vo ovaa {kola,
bi bilo podobro da bidete prekomanduvani vo Pe{adiska {kola za rezervni oficeri. I dvajcata (za toa vreme premnogu
smelo) kategori~no se sprotivstavija na negoviot predlog,
izrazuvaj}i gotovnost deka po sekoja cena }e ja sovladaat
nastavata na [kolata za koja se regrutirani.
Tie se izborija da ostanat. Uspe{no, so golemi napori ja
sovladaa nastavata i ja zavr{ija {kolata. Po izvesno vreme, i
dvajcata “nesoodvetni” pitomci sfatile deka raportot kaj
komandatot bil so takva cel-da bidat u{te pove}e motivirani
vo sovladuvawe na obukata.
Deka toa be{e vistina Qup~o Ajdinski go potvrdi pri
eden nesre}en slu~aj vo izveduvaweto na prakti~nata ve`ba po
kontaminacija na terenot so edna hemikalija. Imeno, teoriskata nastava uspe{no ja primeni vo praktikata t.e. pri nastavata postojano se naglasuva{e deka pri kontaminacija zadol`itelno treba da ima voda vo blizinata za da se izvede dekontaminacijata. Na edna takva ve`ba sosem slu~ajno pri prenesuvaweto na ma{inata so hemikalija za kontaminacija se otka~il ventilot od prskalkata i go isprskalo liceto na vojni~ki
drugar, Dragan Dimitrovski, koj mu asistiral. Vo toj moment
so steknatoto znaewe Qup~o brzo reagiral. Imeno, vedna{ na
drugarot mu ja nurnal glavata vo kofata so voda. Toa go povtoril dva-tri pati, zadr`uvaj}i ja glavata podolgo vo vodata, ta
nemalo {tetni posledici. Za takvata gre{ka voenite pravila
i ako slu~ajno napravena, predvidena e stroga kazna. Od druga
strana za uspe{nata proverka na dekotaminacijata so voda,
iako ne bilo planirano, Qup~o mo`el da dobie i visoka nagrada. Na raportot, drugiot den kaj komandantot na [kolata
“smetkite” bile izramneti, taka {to Qup~o ne dobil ni kazna
ni nagrada.
Po zasilenata nastava i sekojdnevnite terenski ve`bi
na poligonite, dojde i denot na zavr{nite ispiti i zavr{uvawe na {kolata za rezervni oficeri od ABH-odbrana. So
dobieniot ~in Qup~o mo`e{e da se vrati me|u svoite vo
Skopje.
63
“ V R [E WE T O NA [email protected] OS TA
E V IS TINSK I IZBO R NA S EK OJ A
V NATR E [NA
B LA G O-
S OST OJ B A ”
63
64
1. PRVO VRABOTUVAWE VO
OKOLISKOTO POVERENSTVO ZA
PROSVETA-STRUMICA (1955 god.)
Po uspe{noto zavr{uvawe na studiite kako stipendist
na Strumica, Ajdinski be{e nazna~en za okoliski prosveten
inspektor na mestoto od “stariot inspektor”, kako {to go
oslovuvaa-Kiril Bo`inko~ev, koj zaminuva{e na nova dol`nost vo Skopje. Ajdinski so zadovolstvo ja prifati slu`bata
za{to ~uvstvuva{e obvrska kon Kiril Bo`inko~ev koj vo 1944
god. go isprati na {koluvawe vo U~itelskata {kola vo Skopje.
Razdeluvaj}i se so Bo`inko~ev-~ovek stamen, strog, vreden i nad sî, gledano od eti~ki aspekt, ~ovek za primer vo sekoj
pogled, Ajdinski po~uvstvuva “strav” i kako nozete mu se tresat vo pristojniot kabinet {to treba{e da go nasledi, nadoa|aj}i mu se}avawata koga toj Bo`inko~ev, kako dete go
ispratti na {koluvawe vo Skopje, ili podocna na studiite
koga rastovara{e }umur na `elezni~kata stanica, ili koga
{trajkuva{e vo U~itelskata {kola za da listata za ishrana se
zbogati so grav, a ne samo da bide so spana}, zelka i praz.
65
Inspektorskata dol`nost Ajdinski ja izvr{uva{e so
u{te drugi dvajca kolegi, Ivan Gligorov (so koj se poznava{e
u{te od osnovno u~ili{te, a koj podocna stana poznat profesor za makedonski jazik vo {tipskata Vi{a pedago{ka {kola
i Pedago{kiot fakultet) i so postariot i poiskusen inspektor, Risto Bajraktarov od Strumica, koj na dvajcata mladi
inspektori im dade prvi i zna~ajni instrukcii za rabota, a i
ostanaa dobri sorabotnici do nivnoto razdeluvawe. Pokraj
ovaa dol`nost, poradi deficitarnost od stru~ni kadri,
dvajcata mladi inspektori bea nazna~eni i kako profesori za
Psihologija, Filozofija i Logika vo Strumi~kata gimnazija.
“Nema pogolemo zadovolstvo od toa koga se sre}avam, so
nekoj od porane{nite u~enici na toga{nite generacii vo
Gimnazijata, me|u koi ima i istaknati stru~waci i op{testveni rabotnici-in`eneri, sudii, stopanstvenici, pravnici i
univerzitetski profesori, kako na primer, Vera Terzievapravnik i funkcioner vo Ministerstvoto za zakonodavstvo i
vo oblasta na sudstvoto, Kosta Peev-univerzitetski profesor
i mnogu drugi”-naglasuva mnogu ~esto Ajdinski.
66
2. RABOTA VO REPUBLI^KITE ORGANI
ZA SOCIJALNA POLITIKA (1956-1978)
Po zavr{uvawe na voenata obvrska vo avgust 1956 god.,
Qup~o Ajdinski be{e povikan da se javi vo Sovetot za zdravstvo i socijalna politika na NR Makedonija-Skopje, i be{e
izvesten od sekretarot na Sovetot-Dragan Hristovski i na~alnikot Trajko Atanasovski deka e planirano da bide vraboten
vo Oddelenieto za socijalna za{tita-referent za detska
za{tita vo sostav na Sovetot.
Taka, na 1 septemvri 1956 god. Qup~o Ajdinski stapi na
dol`nost vo republi~kiot organ za socijalna politika koj, vo
ramkite na dr`avnata reorganizacija dobiva{e i razli~ni
nazivi i sooodvetni dejnosti, a imeno: “Sovet za zdravstvo i
socijalna politika”, “Sovet za socijalna politika i komunalni pra{awa” i “Republi~ki sekretarijat za zdravstvo i socijalna politika”, kade {to ostanal na rabota do 30 juli 1978
god. odnosno 21 godina i 10 meseci. Vo toj period izvr{uva
pove}e dol`nosti, po~nuvaj}i od referent, {ef na otsek,
na~alnik na Oddelenie za socijalna za{tita do pomo{nik na
republi~kiot sekretar za zdravstvo i socijalna politika za
dejnosta-socijalna za{tita.
Na po~etokot od vrabotuvaweto be{e vklu~en vo “Referatot za detska za{tita”, so koj rakovodea Nada Bogdanova i
Ranka Milanovi}. Sre}na okolnost be{e {to Qup~o Ajdinski
rabotata i aktivnosta vo organot za socijalna politika ja
po~na so stru~ni, sovesni, iskusni i ambiciozni lu|e. Taka,
u{te vo po~etokot toj ima{e mo`nost da u~i, lesno da se
vklu~i vo intenzitetot na rabotata, da gi potvrdi i da gi
razviva, da gi potvrduva i praktikuva sopstvenite i op{tes67
tvenite vrednosti, predavaj}i se so celoto bitie na mo{ne
te{kata, suptilnata i isklu~itelno humana rabota vo re{avaweto na socijalnata problematika, kako ve~en imperativ na
~ovekot i ~ove{tvoto, bidej}i taa e problematika {to se
manifestira vo najrazli~ni oblici, dimenzii i varijanti,
nezavisno od stepenot na materijalnata blagosostojba na koe
bilo i kako i da e organizirano op{testvo.
So ogled na faktot {to Makedonija do osloboduvaweto
voop{to nema{e institucionalen sistem na socijalna za{tita, vo po{iroka smisla, osobeno se manifestiraa potrebite od
sozdavawe mre`a na institucii i ustanovi za detska za{tita,
socijalni ustanovi za stari i iznemo{teni, hendikepirani
lica, za vospitno zapu{teni maloletnici i drugi, kako i
{irewe mre`ata na slu`bi za socijalna rabota, odnosno socijalna za{tita (centri za socijalna rabota).
Vo bogatiot i mozai~en konglomerat od socijalni problemi se ~ine{e deka sî ponaglaseno, oboeni so emocionalnohumana, socijalno-ekonomska i, pred sî, najsimplificirano
re~eno, sekojdnevno-`ivotna sodr`ina, se manifestira{e
polo`bata na hendikipiranite lica {to gi izma~uvaa nivnite
semejstva i dr`avnite institucii, sosedite i obi~nite gra|ani. Taka, ovoj problem sî pove}e stanuva{e obvrska na
novoto u{te nerazvieno socijalisti~ko op{testvo, i toa vo
krajno nepovolni materijalni, kadrovski i drugi uslovi so
prenaglaseni ideali za izgradba na poubav i podostoinstven
`ivot na site svoi ~lenovi.
Spored prirodata, specifikata i te`inata ovie problemi sami po sebe nametnuvaa da se re{avaat od lu|e vo
dr`avnite institucii koi celosno }e im se posvetat so sevkupnosta na svoite duhovni i fizi~ki potencijali.
Za sre}a na hendikepiranite lica, Qup~o Ajdinski tokmu toga{ ja donese definitivnata odluka da ja vrze profesijata i negovoto veli~enstveno ~ovekovo “jas” za re{avawe na
sudbinskite pra{awa na site lu|e {to stradaat na nekoj
na~in, osobeno na hendikepiranite lica.
Zadol`en za re{avaweto na problemite na hendikepiranite lica toj, pokraj redovnoto rabotno vreme posvetuva{e
i pogolem del od svoeto vreme na sopstvenoto usovr{uvawe.
68
Uporno rabote{e na zgolemuvawe znaewata za problemite,
potrebite i `ivotot na hendikepiranite lica i od stru~en
aspekt i od aspekt na iznao|awe brzi, efikasni i prakti~ni
oblici za tretmanot i podobruvaweto na polo`bata i `ivotot
na hendikepiranite lica i nivnite semejstva.
Ja koriste{e celokupnata mo`na dostapna literatura
za ovie problemi, kako i materijalite od site stru~ni i konsultativni sobiri {to se odr`uvaa vo prostorite na Socijalisti~ka Jugoslavija, pokraj ~estite komunikacii so oddelni
stru~waci od razli~ni oblasti, koi bea pocelosno upateni vo
{irokiot registar pra{awa za problemite na hendikepiranite, odnosno na “defektnite” lica od site vidovi popre~enost
(o{teten vid, sluh, mentalna retardiranost, telesna o{tetenost, pre~ki vo govorot i dr.).
Letoto 1957 god. be{e organiziran seminar za defektolozi od cela Jugoslavija vo letuvali{teto IKA blizu Opatija, na Jadranskoto More. Predava~i bea poznatite profesori
od defektolo{kite {koli vo Belgrad (Mati}, A~imovi},
Petroni}), Zagreb ([poqar, Matija{evi}, Bori}) i Qubqana
(Pav~i}, Skaberne, Su{nik).
Organot, kade {to be{e vraboten Qup~o Ajdinski mu
ovozmo`i da ja sledi rabotata na seminarot i da vospostavi
dolgogodi{ni komunkacii so profesorite od site {koli za
obrazovanie na defektolo{ki kadri, a naedno i da sorabotuva
za niza pra{awa i problemi. Pokraj toa seminarot pretstavuva{e pojdovna osnova za zadovoluvawe na negovata stru~na
“glad” za novi znaewa i na~ini za re{avawe na mnogute problemi so koi hendikepiranite se soo~uvaa, a naplastuvani so vekovi na podra~jeto na Makedonija kako posledica na niza
istoriski, op{testveni, politi~ki, ekonomski, kulturni, tradicionalni i drugi uslovi.
Od 1957 do 1965 god. toj be{e vo oddelni periodi na specijalizacija vo Anglija, [vedska, Holandija i Amerika, kade
{to go prou~uva{e sistemot i praktikata na za{titata, rehabilitacijata i obrazovanieto na hendikepiranite lica, osobeno na mentalno retardiranite. Vo ovoj period toj zna~itelno
se zbogati so teorisko i prakti~no iskustvo, taka {to so
zna~aen stepen na sigurnost se zafati so gradewe institucionalen sistem na za{titata i rehabilitacijata na hendikepira69
nite lica (ustanovi, kadri, oprema, oblici na stru~no usovr{uvawe itn.).
Za ostvaruvawe na takvata cel, vo otsustvo na stru~ni
ustanovi za prou~uvawe na ovaa problematika, toj so seta odgovornost se zafati so analizirawe i sogleduvawe na najaktuelnite problemi, sostojbi i potrebi na hendikepiranite lica,
izgotvuvaj}i posebni materijali za prezentirawe i prezemawe
merki za re{avawe pred odgovornite tela na organite za
socijalna politika.
Taka, Qup~o Ajdinski izgotvi pogolem broj materijali,
koi bea razgledani i prifateni od soodvetniot organ za
socijalna politika me|u koi bea i slednive:











70
Ustanovite za specijalno {kolstvo vo Makedonija (razvoen
pat, sega{na sostojba i perspektiven razvoj) vo 1957 godina;
Problemot na nagluvosta i potrebite od otvorawe
Audiolo{ki centar vo Makedonija vo 1959 godina;
Problemot na psihi~ki zaostanatite deca vo NRM vo 1960
godina;
Logopatite deca vo Makedonija vo 1960 godina;
Lica popre~eni vo psihofizi~kiot razvoj;
Problemot na slabovidnite deca vo Makedonija vo 1961
godina;
Perspektivna programa za razvojot na specijalnoto {kolstvo vo Makedonija vo 1961 godina;
Pregled na potro{enite sredstva vo socijalnata za{tita
vo 1961 godina;
Dvi`eweto na socijalnata politika vo Makedonija vo
periodot od 1945 do 1962 godina;
Sojuzni i republi~ki propisi {to ja reguliraat problematikata vo rehabilitacijata na licata so psihofizi~ki
nedostatoci, vo 1962 godina.
Analiza za rehabilitacijata i za{titata na licata so
fizi~ki i psihi~ki nedostatoci vo SRM-1965 godina.
Dve kopii od analiti~kite materijali
71
***
Ovie trudovi se karakteriziraat so pocelosen priod vo
prezentirawe na problemite ne samo od socijalen aspekt tuku
i od medicinski i vospitno-obrazoven, kako i sî ponaglasenoto nivo na stru~nost. Nivnoto osobeno zna~ewe se ogleda vo
faktot {to tie predizvikaa pove}e inicijativi i konkretni
zafati vo objektivnoto sogleduvawe za potrebite od otvoraweto soodvetni ustanovi za site kategorii na hendikepiranost
vo Republikata kako {to se:

Specijalniot zavod vo Demir Kapija;

Zavodot za rehabilitacija na deca i mladinci so o{teten
vid vo Skopje;

Centarot za rehabilitacija i obrazovanie na gluvi i nagluvi mladinci vo Skopje;

Specijalnite u~ili{ta za lesno mentalno retardirani
deca i mladinci (“D-r Zlatan Sremac”, “Idnina”, “Maca
Ov~arova”, “Sv. Kliment Ohridski”, “Sv. Naum Ohridski” i
“Iskra”)-Skopje, Veles, [tip i Novo Selo-Strumica;

Zavodot za rehabilitacija na te{ko fizi~ki invalidni
deca i mladinci-Bawa Bansko-Strumica;

Okolu 80 specijalni paralelki za lesno mentalno retardirani deca pri redovnite osnovni u~ili{ta vo nad 20 op{tini vo Republikata;

Nad 20 samostojni za{titni rabotilnici za osposobuvawe
i vrabotuvawe na invalidni lica so razni vidovi i stepeni
na popre~enost.
Otvoraweto na ovie ustanovi bara{e izgotvuvawe na
golem broj idejni investicioni programi za izgradba na novi i
rekonstrukcija na postojnite zgradi.
Taka vo ovoj period od Qup~o Ajdinski i negovite sorabotnici vo Oddelenieto za socijalna za{tita se izgotvija
slednive idejni programi:
72

Idejna programa za adaptacija i otvorawe na Zavod za
te{ko psihi~ki zaostanati deca-Demir Kapija vo 1958
godina;

Idejna programa za izgradba na nova zgrada za U~ili{teto
za slepi deca vo 1959 godina;

Idejna programa za izgradba Dom za gluvi mladinci i
[kola za socijalni rabotnici vo 1960 godina;

Idejna programa za otvorawe Fonijatrisko-audiolo{ki
centar vo Skopje vo 1961 godina;

Idejna programa za izgradba i otvorawe Zavod za rehabilitacija na sredno psihi~ki zaostanati deca-Skopje vo 19631967 godina;

Idejna programa za izgradba Dom za slepi deca i mladinci
pri u~ili{teto za vakvi lica vo 1965 godina;

Idejna programa za izgradba na Depandans za smestuvawe,
zgri`uvawe i osposobuvawe na imbecilni lica vo Demir
Kapija vo 1968 godina;

Idejna programa za izgradba na Dom za doen~iwa i mali
deca vo Bitola vo 1968 godina;

Ideen proekt za opremuvawe na Zavodot za rehabilitacija
na deca i mladinci vo Skopje vo 1968 godina;

Idejna programa za izgradba na Dom za te{ko fizi~ki
invalidni lica vo Bansko-Strumica vo 1970 godina;

Idejna programa za adaptacija na zgradata od u~ili{teto
“Penko Zdravkovski” za otvorawe na Specijalnoto u~ili{te “Idnina” vo Skopje.

Idejna programa za adaptacija na zgradata na U~ili{teto
“Kiril Pej~inovi}” za otvorawe na Specijalnoto u~ili{te
“D-r Zlatan Sremac” vo Skopje vo 1971 godina;
73
Dve kopii od idejnite programi
74
Izgotvuvaweto na navedenite idejni programi za specijalnite ustanovi se rezultat na prethodno citiranite stru~ni
materijali, a i na porane{nite pove}egodi{ni prou~uvawa na
problematikata, potrebite, pricipite i metodologijata za
rabota so psihi~ki i fizi~ki invalidizirani lica, kako i
drugi kategorii deca i mladinci, {to se na{le vo polo`ba od
socijalna potreba. Idejnite programi pretstavuvaat natamo{en kontinuiran pristap vo realizirawe na izgradenite
izneseni koncepcii vo stru~nite materijali i pove}eto negovi trudovi objaveni vo toa vreme kako i prethodno.
Pravej}i retrospektiva na sodr`inskiot supstrat na
navedenite idejni programi po pove}e deceniii, nedvojbeno se
nametnuva vpe~atokot deka nivnata vrednost prakti~no e verificirana so funkcioniraweto i organizacijata na ustanovite
koi, spored niv, se izgradeni vo Makedonija, vklu~uvaj}i
mo`nosti za tretman soglasno sovremenite stru~ni soznanija
i standardi za arhitektonskite re{enija i opremata, kako i za
potrebnite stru~ni kadri od pove}e profili.
So negovoto nazna~uvawe za na~alnik na Oddelenieto za
socijalna za{tita vo 1961 godina vo republi~kiot organ za
socijalna polititika (vo toa vreme pretsedatel na Sovetot za
socijalna politika i komunalni pra{awa be{e Vera Aceva,
sekretar in`ener Tiberije Kirijas i pomo{nik sekretar Dana
Andreeva), se otvora nova stranica vo registarot na negovite
obvrski i zada~i, kako i polzuvaweto na negovoto vreme i
stru~nost.
Qup~o Ajdinski vedna{ so `ar se zafati za najvitalnite problemi na pove}e kategoriii deca, mladinci i vozrasni
lica na koi im be{e neizbe`no potrebna op{testvena pomo{
i poddr{ka (deca bez roditeli i roditelska gri`a, vospitno
zapu{teni deca i maloletni delikventi, stari i iznemo{teni
lica, materijalno neobezbedeni i nesposobni za rabota lica,
lica so razni psiho-fizi~ki nedostatoci, kako i lica so
asocijalni pojavi (alkoholizam, prostitucija i dr.).
75
Osobeno e zna~ajno negovoto anga`iranwe vo obezbeduvawe stru~ni slu`bi i kadri, centri za socijalna rabota i
socijalni rabotnici potrebni vo sistemot na socijalnata
za{tita, koi od den-na den sî pove}e se osovremenuvaat, me|u
drugoto, i so pojdovnite osnovi na negovite inicijativi i
zalagawa.
Na site gra|ani vo Makedonija na 26 juli 1963 god. samo
malku vreme po negovoto postavuvawe za na~alnik, im se slu~i
katastrofalniot zemjotres vo Skopje, koj go izmeni sevkupniot ritam na `iveewe i rabota vo Republikata, a socijalnata
za{tita se zbogati so novi socijalni problemi (organizirawe
na evakuacija, osobeno na decata i majkite, starite i iznemo{teni lica, obezbeduvawe najneophodno smestuvawe i ishrana,
sovladuvawe traumi i golem broj drugi problemi {to sekojdnevno se pojavuvaa vo najrazli~ni varijanti, a osobeno maloletni~kata delikvencija, prostitucijata i drugi asocijalni
pojavi).
Qup~o Ajdinski neposredno be{e zadol`en za evakuacijata, a potoa i za reevakuacijata, na decata i majkite so deca
von Skopje ispra}aj}i gi vo drugi gradovi vo Republikata i vo
drugi jugoslovenski republiki i nazad.
Nao|aj}i se pred golemi predizvici i odgovornosti, toj
go kompletira svoeto oddelenie so mal broj stru~ni kadri,
odbrani so {iroka kultura, znaewe i iskrena `elba, bez da se
meri obemot na anga`iranost i oficijalnoto rabotno vreme,
ili da se vr{i stroga podelba na rabotata po odelni problemi, ili grupi na problemi rabotej}i timski. Sudej}i spored
anga`iranosta, inicijativite, uspe{noto i kvalitetno izvr{uvawe na kompleksot problemi, Oddelenieto funkcionira{e kako eden organizam so “edno telo i du{a”, na koe Qup~o
Ajdinski lesno gi prenesuva{e iskustvata vo krajno nepovolni uslovi za rabota i `ivot (vo {atori ili improvizirani
prostorii) {to trae{e opredelen vremenski period.
So podobruvawe na polo`bata po delumnoto sanirawe
na problemite kako posledica na zamjotresot, rabotata na
76
Qup~o Ajdinski, kako rakovoditel na Oddelenieto se odviva{e vo nekolku nasoki:

Efikasno izvr{uvawe na tekovnite raboti (re{avawe
predmeti, priem na stranki, stru~no-administrativni i
drugi raboti);

Izgotvuvawe informacii, analizi, programi, proekti i
sli~no;

Izgotvuvawe ili adaptacija na zakonski propisi, soglasno
ustavnite i zakonskite promeni;

Sorabotka so republi~kite organi po zaedni~kite problemi;

Sorabotka so op{tinskite slu`bi;

Sorabotka so socijalno-humanitarnite i drugi op{testveni i op{testveno-politi~ki organizacii i dr.
Celokupnata rabota na Oddelenieto, pod rakovodstvo
na Ajdinski, kontinuirano bele`e{e kvalitativno podobruvawe {to ima{e refleksija vrz razvojot na socijalnata za{tita
kako dejnost vo celata Republika. Toa osobeno e manifestirano i vo natamo{niot period, odnosno vo periodot od 1971 godina, koga od Izvr{niot sovet na SRM e imenuvan za pomo{nik
sekretar na Republi~kiot sekretarijat za zdravstvo i socijalna politika, pa se do 1978 godina-koga zaminuva na drugi
dol`nosti von republi~kiot organ za socijalna za{tita.
Vo toj period, kako pomo{nik, sekretar prodol`uva
trendot vo izgotvuvawe materijali, analizi, elaborati, proekti dostavuvani do Izvr{niot sovet i Sobranieto na SR.
Makedonija, vrz koi bea donesuvani soodvetni odluki, propisi
pridonesuvaj}i za natamo{no {irewe mre`ata na ustanovite
za site lica {to se na{le vo polo`ba od socijalna za{tita.
Vo ovoj period osobeno vnimanie be{e posveteno vrz zakonodavstvoto soglasno ustavnite promeni (1963 i 1974 god.), koi
77
zna~itelno go transformiraa centralnoto sojuzno zakonodavstvo na SFRJ, od sojuzno na republi~ko nivo. Imeno, vo toa
vreme bea doneseni pove}e zakoni kako {to se zakonite za detska za{tita i detski dodatok, zakonite od oblasta na semejnoto pravo, Zakonot za detski odmorali{ta, Zakonot za socijalna za{tita, Pravilnikot za razvrstuvawe i evidencija na
decata i mladincite so pre~ki vo razvojot, Zakonot za civilni
invalidi od vojnata i drugi.
Vo donesuvawe na nekoi od tie zakoni ima{e i te{kotii, kako na primer-za detski dodatok, a isto taka i vo
staratelstvoto ima{e problemi: dete-staratel.
Od nesomnena va`nost e da se naglasi deka Ajdinski vo
ovoj period gi vlo`i site umstveni i fizi~ki potencijali ne
samo za ekstenzivniot razvoj na socijalnata za{tita, pri {to
posebno mesto zazema institucionalniot sistem, tuku i vo
podobruvawe na negovata funkcija, neprestajno baraj}i novi
re{enija i novi oblici za usovr{uvawe na kadrite, podigawe
obemot i kvalitetot na uslugite, materijalno-finansiskite
uslovi za rabota vo sferata na socijalnata za{tita i po{iroko na socijalnata politika.
Vo celokupnata rabota na d-r Qup~o Ajdinski posebno
mesto zazema negovoto anga`irawe vo sozdavawe sovremen sistem na socijalna i op{testvena za{tita na decata.
Prou~uvaj}i gi iskustvata kaj nas i vo svetot, kako i
specifi~nostite na podra~jeto na Makedonija vo odnos na
potrebite na naselenieto, a koi proizleguvaat od materijalnite, kulturnite, socijalnite, nacionalnite, religioznite i
drugi uslovi, so osobena inventivnost predlaga{e najsoodvetni i najracionalni re{enija za nasledenite socijalni problemi i problemite {to se ra|aa vo razvojnite protivre~nosti na
op{testvoto.
Toj e neposreden u~esnik vo koncepiraweto na zakonskata regulativa i nejzina dosledna realizacija vo oblasta na
socijalnata za{tita, kako i vo dimenzioniranosta na institu78
ciite za socijalna za{tita (za deca bez roditeli i roditelska
gri`a, za vospitno zapu{teni deca, za stari lica, za umereno,
te{ko i najte{ko mentalno retardirani lica, za vrabotuvawe
na invalidni i drugi lica).
Vo postojanen kontakt so slu~uvawata vo praktikata i
teorijata, toj neprekinato se zalaga{e za {irewe mre`ata na
ustanovi za socijalna za{tita i za transformacija na nivnite
dejnosti, soglasno stepenot na op{testveno-ekonomskiot i
kulturniot razvoj, kako i strukturata na potrebite za licata
{to se na{le vo polo`ba od potreba za socijalna za{tita.
Bi bilo nepravedno ako ne se potenciraat anga`irawata i na negovite neposredni sorabotnici kako i po{irokokadrite od instituciite vo sistemot na socijalnata za{tita.
Razvojot na op{testvenite odnosi, naglasenata gri`a za ~ovekot i zadovoluvaweto na negovite materijalni i nematerijalni potrebi, Qup~o Ajdinski go gleda{e vo sî poradikalnoto
napu{tawe na ~inovni~kata rabota i vo sî pogolemata primena na edna stru~na timska rabota. Toa }e ovozmo`i {iroko
razdipluvawe na potrebite i problemite na rabotnite lu|e i
na gra|anite {to se na{le vo polo`ba za socijalna potreba.
Vo taa smisla, toj nesebi~no se anga`ira{e vo formiraweto i otvoraweto na centrite za socijalna rabota vo site
op{tini na Republikata, kako i za stru~no usovr{uvawe na
kadrite-socijalni rabotnici, davaj}i golem pridones vo
otvorawe na [kolata za socijalni rabotnici i kako profesor
na istata, ~ija nastava podocna be{e vklu~ena na Filozofskiot fakultet-Skopje.
Vo negova organizacija, zaedno so sorabotnicite, kontinuirano bea organizirani stru~ni sobiri, seminari, sovetuvawa, rabotni sostanoci i drugo, so pretstavnici na slu`bite,
ustanovite i centrite za socijalna rabota vo podolg vremenski period.
79
80
3. RABOTA I AKTIVNOSTI VO REPUBLI^KATA
KONFERENCIJA NA SOCIJALISTI^KIOT
SOJUZ NA RABOTNIOT NAROD NA
MAKEDONIJA
Na Prvi juli 1978 god. Qup~o Ajdinski e izbran za ~len
na Pretsedatelstvoto na Republi~kata konferencija na Socijalisti~kiot sojuz na rabotniot narod na Makedonija. Kako
~len na Pretsedatelstovoto be{e zadol`en i odgovoren za
problemite od zdravstvoto i socijalnata politika, koi kontinuirano se sledea i tretiraa so predlagawa i nasoki za re{avawe vo programite na soodvetnite tela, za ~ija rabota be{e
najneposredno zadol`en.
Vo aktivnostite na dvete sekcii za zdravstvo i socijalna politika koi funkcioniraa vo ramkite na RK na SSRNM,
dominiraa najosnovnite egzistencijalni problemi na golem
broj od naselenieto od pove}e pri~ini (nasledeni od minatoto
i novosozdadeni vo protivre~nostite vo kontekstot na intenzivirawe na celokupniot op{testveno-ekonomski i kulturen
razvoj vo Makedonija), osobeno koga se ima predvid deka
SSRNM be{e najmasovnata op{testveno-politi~ka organizacija. Pojduvaj}i od toa Ajdinski, blagodarenie na negovite
organizaciski sposobnosti i neposredno prijatelskata i
~ove~ka priroda, uspeva{e da gi analizira subjektite vo
op{testvenata struktura, vo dr`avnite organi i institucii,
kako i vo rabotnite kolektivi pri stopanskite i javnite organizacii, pokraj socijalno-humanitarnite organizacii i gra|ani-poedinci.
Toa povratno go motivira{e i nego i site {to sorabotuvaa so nego, najverojatno {to su{tinata na negovata dejnost
izvira{e od zadoenosta vo detstvoto i mladosta so `elbi,
81
stradawa, rabota i nastojuvawa da se gradi op{testvo za dostoinstven `ivot na site lu|e-gra|ani na zemjata, odnosno na
dr`avata i po{iroko, sfateno vo svetot. Toa mo`ebi izgleda
logi~no ako se imaat predvid problemite od oblasta na zdravstvoto i socijalnata za{tita, za koi Socijalisti~kiot sojuz,
kako najmasovna organizacija gi stava{e vo prioritetite na
programite za rabota, a za ~ija realizacija be{e odgovoren
najneposredno Qup~o Ajdinski, se razbira, vo negoviot
mandaten period od 8 godini.
Imeno, vo oblasta na socijalnata za{tita tie problemi
bea vrzani za re{avawe na mo{ne slo`enite, problemi kako
{to se vrabotuvaweto, obezbeduvaweto elementarna egzistencija na materijalno neobezbedeni lica nesposobni za rabota i
invalidni lica, obezbeduvawe mre`a na slu`bi i institucii
za pravilen psihofizi~ki razvoj na decata osobeno na decata
od deficientni semejstva, za{tita i rehabilitacija na licata
so psihofizi~ki nedostatoci, podigawe na `ivotniot standard na rabotnicite i dr.
I vo oblasta na zdravstvenata za{tita centralno mesto
zazemaa inicijativite, odnosno poddr{kata i nastojuvaweto
na Socijalisti~kiot sojuz preku svoite organizaciski strukturi da se re{avaaat isklu~itelno zna~ajni problemi so po{iroka dimenzija i op{testveno-ekonomski socijalni i kulturni implikacii kako i onie {to se vrzani za niv, a toa e
primarnata zdravstvena za{tita na naselenieto, osobeno vo
ruralnite sredini, borbata za namaluvawe na zaraznite zaboluvawa, podobruvawe na preventivnata za{tita i dr. Mnogu se
negovite aktivnosti vo ramkite na Konferencijata i vo
sozdavawe na uslovi za podobruvawe na sostojbata na naselenieto so voda za piewe, osobeno vo odredeni selski podra~ja.
Vakvata pozicija na Ajdinski mu ovozmo`i maksimalno
da gi iskoristi organizaciskite sposobnosti, iskustvoto i
znaeweto za brzo da se zapoznavaat aktuelnite problemi vo
dvete isklu~itelno vitalni sferi na op{testveno `iveewe i
dejstvuvawe-zdravstvoto i socijalnata politika i navremeno
da se dadat preporaki za konkretno re{avawe od najvisokite
organi na Republi~kata konferencija. Toj nao|a{e vreme da
stigne prisuten vo site krai{ta (gradovi i sela) na Makedonija, od kade {to izvorno se informira{e za problemite na
82
gra|anite i soodvetno gi prezentira{e pred organite na Republi~kata konferencija na SSRNM.
Qup~o Ajdinski ~esto praktikuva{e, kako ~len na
Pretsedatelstvoto na RK na SSRNM, da gi posetuva op{tinskite konferencii na SSRNM i izvorno da se zapoznava so
problemite od oblasta na zdravstvenata i socijalnata za{tita, kako i sostojbata vo krvodaritelstvoto.
Pokraj toa {to inicira{e i stava{e na dneven red razrabotka na oddelni aktuelni problemi i donesuvawe oddelni
merki za nivno re{avawe, toj se zafa}a{e i neposredno u~estvuva{e vo realizacijata na oddelni proektni i programski
zada~i. ]e navedeme nekoi od niv, koi ~esto go okupiraa, a
baraa brzo razre{uvawe i u~estvo na po{irokoto ~lenstvo:

Aktivno u~estvuva{e vo izgotvuvawe na programite vo
Sekcijata za zdravstvo za namaluvawe smrtnosta kaj decata
vo R. Makedonija, pojava koja ima{e zagri`uva~ki karakter. ^esto se ode{e na teren i se nastojuva{e da se sozdavaat podobri zdravstveni, socijalni i ekonomski uslovi, a
i so prosvetuvawe na naselenieto za podobruvawe na takvata polo`ba. Seto toa poka`a dobri rezultati i dojde do
vidno namaluvawe smrtnosta kaj decata, osobeno kaj doen~iwata;

Sostojbata so krvodaritelstvoto za obezbeduvawe na potrebnite koli~estva krv za potrebite na zdravstvenite
ustanovi, be{e mnogu aktuelna. Pokraj toa {to Ajdinski
mnogu rabote{e za aktivirawe na Republi~kiot odbor za
krvodaritelstvo i na stimulativnite merki za unapreduvawe na krvodaritelstvoto, toj ~esto toa go prave{e i vo
op{tinskite odbori za podobruvawe na krvodaritelskite
akcii vo rabotnite organizacii i drugi ustanovi, so
sostanoci i dr`ewe predavawa. Seto toa be{e sledeno so
pozitivni rezultati. Imeno, se otvorija pogolem broj
transfuziolo{ki stanici pri medicinskite centri, a i se
sozdade natprevaruva~ki odnos me|u stanicite i op{tinite, objavuvaj}i gi najdobrite op{tini na republi~kite
manifestacii {to se odr`uvaa po povod Denot na krvodaritelstvoto i crveniot krst.
83
Epidemiolo{kata sostojba, isto taka, pretstavuva{e golem
problem vo Republikata. So soodvetnite slu`bi, republi~ki i op{tinski, ~esto se organiziraa soodvetni aktivnosti
za podobruvawe na sostojbite. Qup~o Ajdinski osobeno vnimanie obrnuva{e na ruralnite naselbi, onie {to nemaat
dovolno voda za piewe ili za navodnuvawe. Ima{e nekolku
uspe{ni aktivnosti so doveduvawe voda za piewe vo pove}e
selski naselbi.
Toj ponekoga{ pokrenuva{e inicijativi i za pogolemi
objekti od ovaa sfera. Taka, po barawe na naselbata Novo
Selo-Strumi~ko za da se re{i dolgogodi{nata potreba za
navodnuvawe na Novoselskoto pole, bidej}i sistemot za navodnuvawe od Strumi~kiot sliv, objektivno ne mo`e{e da go
pravi toa, poradi viso~inata na terenot, Ajdinski inicira{e
izgradba na akumulaciona brana za navodnuvawe, na Novoselskata Reka nad seloto. Po nekolku godini, branata be{e gotova i po~na da se polni. Ajdinski so takvata inicijativa si
“navle~e” problemi od selanite napa|aj}i go vo po~etokot od
strav deka, mo`ebi, branata }e popu{ti i seloto }e bide
poplaveno i uni{teno.
Koga se pu{tija prvite vodi i koga po~na da se navodnuva poleto, tie bea radostni i dlaboko mu se izvinuvaa.
Branata, nî samo {to ne popu{ti, tuku sega ve}e nad 20 godini
ima golemo ve{ta~ko ezero. Toa ovozmo`i da dojde do promena
i na klimata i da se pravat ~esti pro{etki i odmori. Ezeroto
e mesto za odmor, a so poribuvaweto se razvi sportskiot
ribolov.
Me|u drugoto, vo site zna~ajni aktivnosti na Ajdinski
vo ramkite RK na SSRNM, posebno mesto zazema unapreduvawe
na krvodaritelstvoto, kako pretsedatel na Koordinativniot
odbor (telo {to funkcionira{e pri Konferencijata) za
unapreduvawe na krvodaritelstvoto vo Makedonija. Vo vremeto na negovoto doa|awe na ovaa funkcija ima{e nedostig od
rezervi na krv za uspe{no odvivawe na rabotata, odnosno
davawe opredeleni zdravstveni uslugi usloveni od rezervite
na krv, osobeno vo nekoi vrvni zdravstveni institucii, kako
{to se hirur{kite kliniki. Toj, kako golem humanist, nesebi~no se zafati so organizirawe na ovaa dejnost, sorabotu
84
vaj}i so Crveniot krst na Makedonija i so Republi~kiot zavod
za transfuziologija.
Vo {irokata propagandna akcija, zbogatena so praktikata, me|u drugoto, se koristea i masovnite sredstva za komunikacija, osobeno televizijata. Toj i Odborot so koj rakovode{e,
primenuvaa razni formi i na~ini, pri {to bea anga`irani da
dadat krv, i toa pred kamerite i najvisokite funkcioneri vo
samiot Socijalisti~ki sojuz, {to ima{e osoben efekt kaj
naselenieto.
Vo mandatniot period od 8 godini rezervite od krv {to
vo po~etokot mo`ea da se obezbedat 22.000 edinici, se zgolemija na 58.000 edinici.
Vra~uvawe Plaketa za posebniot pridones vo unapreduvaweto na
krvodaritelstvoto po povod 50 godini od rabotata na
Republi~kiot zavod za transfuziologija (1946-1996 )
Golemiot broj aktivnosti na Qup~o Ajdinski, {to go
posveti svojot op{testveno-politi~ki anga`man za ovoj period od negoviot `ivot-celi osum godini baraat posebni
istra`uvawa, taka {to vo ovaa prigoda toa ne e mo`no da se
napravi.
85
86
4. RABOTA VO SOJUZNOTO SOBRANIE
Negovata op{testveno-politi~ka kariera prodol`uva i
ponatamu po istekot na vtoriot mandat vo Republi~kata konferencija na SSRNM (1986), koga e izbran za delegat (pratenik) vo Sojuzniot sobor na Sojunoto sobranie na SFRJ-Belgrad. Tamu ostanuva na rabota od 1 noemvri 1986 do 1992,
odnosno do rasformiraweto na Sobranieto i raspa|aweto na
Jugoslavija.
Kako delegat, pokraj toa {to be{e postojan ~len na
Zakonodavno-pravnata komisija na Soborot, toj ~esto u~estvuva{e i vo rabotata na Odborot za zdravstvo i socijalna politika. Spored nadle`nostite, sodr`inata i programite za
rabota, Sojuzniot sobor ima{e posebno obemna i odgovorna
rabota od politi~ki, nacionalen i od stru~en aspekt. Respektiraj}i go toa do krajni mo`ni granici, Qup~o Ajdinski be{e
postojano anga`iran so raznovidni obvrski i problemi,
vospostavuvaj}i {iroka komunikacija so golem broj sojuzni i
republi~ki organi, institucii i organizacii.
Kako delegat vo Sojuznoto sobranie, toj be{e delegiran
za ~len na razni rabotni tela na pove}e op{testveni organizacii i ustanovi na nivo na federacijata. Me|u niv posebno
treba da se obele`i deka be{e ~len na Pretsedatelstvoto na
Jugoslovenskata konferencija za socijalni dejnosti, ~len na
Sovetot na izdava~kata ku}a “Borba”-Belgrad i drugi.
I pokraj toa {to, spored na~elata na procedurata, delegatite vo Sojuznoto sobranie, po pravilo, treba{e da nasta87
puvaat so diskusii i mislewa spored nivnite sogleduvawa, a
definitivnite stavovi da se prenesuvaat onakvi kakvi {to
bea izgradeni i formulirani od soodvetnite vrvni dr`avni i
op{testveni strukturi vo poodelnite republiki na SFRJ,
delegatite vo Sojuzniot sobor vo dadeni situacii imaa mo`nost vrz osnova na svoite sogleduvawa, po opredeleni pra{awa
da se izjasnuvaat i kako delegati-poedinci, se razbira ako spored procenkite, e vo soglasnost so zaedni~kite interesi na
Republikata od kade e delegatot.
Taka toa se slu~uva{e, iako ne mnogu ~esto, vo situacii
koga nema{e vreme za konsultacii so nadle`nite strukturi od
svojata Republika, a treba{e da se pravi odgovorna procenka
za problemot i da se dade neizbe`niot glas vo rabotnoto telo
za donesuvawe soodveten zakon ili re{avawe opredelen problem. Vo taa smisla, pove}epati Ajdinski se najde vo situacija
da brani i da go dade svojot glas kako izgraden li~en stav no,
pri toa da se sovpa|a so stavot na svojata Republika. Me|u takvite pra{awa na primer bea izmenite i dopolnuvawata na
Zakonot za rabotni odnosi i drugo. Ima{e i drugi politi~ki
pra{awa od nacionalen interes kako na primer pra{awata za
borcite vo NOB od Egejskiot del na Makedonija vo sostavot na
Grcija, me|u koi i odbele`uvawe grobi{tata na zaginatite
borci-egejski Makedonci od sega{nata teritorija na Grcija,
pri {to vo ponaglaseni sudiri so nekoi delegati mora{e sam
da iznesuva svoi stavovi i razmisluvawa.
Isto taka, vo edna prigoda, koga vo Soborot se vode{e
rasprava za zdravstvenata za{tita na `enata i nejzinata polo`ba vo op{testvoto toj, koristej}i gi stru~nite poznavawa
vo oblasta na zdravstvenata za{tita, se zalo`i za soodvetna
politika vo spre~uvawe na nekontroliranite ra|awa na deca
vo nerazbirlivo golem broj, zasnovano od ednonaso~ni pobudi,
a vode{e kon totalno op{testveno, zdravstveno i biolo{ko
degradirawe na `enata kako li~nost i mehanizam za ra|awe
deca, bez da se ostavi mo`nost za realizacija na nejzinite prava, slobodi i zdravstvena sostojba.
88
Se razbira, vo svojot mandat ima{e pove}e sli~ni
situacii-koga Qup~o Ajdinski mislewata i stavovite gi iska`uva{e kako svoi li~ni stavovi, a vo imeto na svojata baza, so
isklu~itelno golemi napori da bidat identi~ni so mislewata
i stavovite na dr`avnite i op{testvenite strukturi na Republika Makedonija.
Makedonskata delegacija na edna od sednicite na
Sojuzniot sobor na Sobranieto na SFRJ
Qup~o Ajdinski, kako delegat vo Sojuznoto sobranie,
~uvstvuva{e potreba i obvrska po~esto da ja posetuva svojata
izborna baza vo Republikata, a osobeno vo Strumi~ko. Pri
edna takva poseta na seloto Su{ica vo Strumi~ko, vo sredbata
so selanite, od razgovorot {to go vode{e so niv, vo svojot
raboten dnevnik go ima zabele`ano slednovo: “Razgovorot
be{e te`ok, a i ta`en. Lu|eto gi iznesuvaa makite za mnogu
pra{awa, a najmnogu bea jadosani od vetuvawata na funkcionerite, {to toa selo go posetuvale, osobeno pred izborite,
vetuvaj}i sî i se{to. Tie najmnogu imaa potreba od voda za
piewe {to so godini ja nemaa. Tie na svoja smetka i {egi
89
ka`aa: “Nie sme `edni i suvi bez voda, kako {to ni se vika i
seloto Su{ica”.
Im rekov: “Ne mo`am da vetam, ama }e gi konsultiram
soodvetnite slu`bi vo gradot i Republikata, {to sî mo`e da
se napravi i povtorno }e dojdam kaj vas za da ve izvestam. Od
koga toa go storiv, so stru~na ekipa, povtorno pristignav vo
seloto. Stru~wacite se izjasnija deka mo`e pod seloto pokraj
patot {to vodi od Strumica za Novo Selo, da se izdup~i voda i
so instalirana pumpa da se iska~uva vodata nad seloto za da se
snabduva so voda. Taka i se napravi. Se izgradi pumpna stanica, se instalira pumpa i vodata pote~e. Od koga seto toa be{e
gotovo na sve~enoto pu{tawe se napravi golema veselba i
selanite bea radosni, no i jas.”
Takvi aktivnosti i anga`irawa, bi rekol pred sî, gri`a
za ~ovekot i od human aspekt ima vo nedobroj kaj toj human
~ovek.
***
Vrednuvaweto na negoviot pridones vo oblasta na
socijalnata za{tita i socijalnata politika, kako i za drugite
negovi op{testveni dejnosti, }e bide predmet na natamo{ni
istra`uvawa, pred sî, poradi negovoto mesto kako deec na ova
podra~je, prakti~no i teoriski, i poradi negovata retka i
{iroka humana li~nost, posvetena na dobrinata, ~ove~koto vo
~ovekot i so`ivuvaweto so makite i radostite na site lu|e,
osobeno so iljadnicite negovi drugari, prijateli, kolegi,
sosedi, slu~ajni poznanici od na{ata zemja i svetot.
Vo ovaa prigoda, namesto objektivno i celosno obrazlo`en sud, }e dademe necelosen zaklu~ok od koj treba da se
rakovodat idnite istra`uvawa za li~nosta, `ivotot i celokupnata aktivnost i deloto na profesor d-r Qup~o Ajdinski.
90
5. IZBOR ZA EKSPERT NA ME\UNARODNATA
ORGANIZACIJA NA TRUDOT (MOT) PRI
OBEDINETITE NACII SO SEDI[TE VO @ENEVA
Izborot na profesor d-r Qup~o Ajdinski za ekspert na
Me|unarodnata organizacina na trudot (MOT) pri OON vo
oblasta na rehabilitacijata na mentalno retardiranite lica,
se izvr{i vo maj 1981 god. od Me|unarodnata organizacija na
trudot, ~ij stipendist za specijalizacija be{e vo 1962-ta
godina.
Procedurata okolu izborot {to trae{e pove}e godini,
vo princip, sodr`e{e pove}e barieri (razgovori so pretstavnici na MOT, polagawe ispiti, proverki, dobivawe soglasnost od svojata zemja, potoa kako najseriozna bariera be{e
soglasnosta od zemjata za kade se predlaga{e toj da bide
ekspert, a toa be{e dr`avata Egipet).
Na 1 maj 1981 god. od Sojuzniot zavod za me|unarodna
nau~no-tehni~ka sorabotka be{e isprateno izvestie do
Republi~kiot zavod za me|unarodna nau~no-tehni~ka sorabotka vo Skopje i se bara{e da bide izvesten profesor Ajdinski
deka Vladata na dr`avata Egipet, za ekspert za rehabilitacija
na mentalno retardirani lica vo nivnata zemja i po{iroko za
arapskiot svet, go prifatila kandidatot prof. d-r Qup~o
Ajdinski od pogolemiot broj predlo`eni kandidati.
Vo pismoto me|u drugoto be{e navedeno:
91

Zada~ite {to treba da gi vr{i ekspertot i site uslovi pod
koi treba da raboti;

Pravata i obvrskite {to toj treba da gi ima, do detali
obrazlo`eni, duri i koi prinadle`nosti (plata i drugi
beneficii) }e gi dobiva;

Uslovite za vreme traewe na rabotata, stanbenite i personalnite uslovi, pod koi uslovi }e ima odmori, odewe vo
penzija itn.
Vo istoto obrazlo`enie se naveduva deka izbraniot
kandidat funkcijata treba da ja prezeme najdocna vo maj 1981
godina.
Izvestie za prifa}aweto na kandidaturata
za ekspert na MOT vo Egipet
92
Prevod na originalot:
OBEDINETI NACII-PROGRAMA ZA RAZVOJ
11000 Belgrad, Svetozar Markovi} 58
Br. 912
Za:
07 Maj 1981
Republi~ki zavod za nau~no-tehni~ka
sorabotka na SR Makedonija
Od:
Henry L.Maggs, Rezident Reprezentative
Subjekt:
jugoslovenski kandidat: g-n Qup~o Ajdinski
Povikuvaj}i se na Va{eto pismo br. 10-149/1-81, datirano od 9 mart
1981 god. tuku{to sme izvesteni od MOT-Me|unarodna organizacija na
trudot, deka nadle`nite egipetski vlasti povtorno ja razgledale svojata
odluka i deka MOT sega ja prifa}a kandidaturata na g-n
mestoto
01-ekspert
za
profesionalna
rehabilitacija
Ajdinski za
na
mentalno
retardirani lica-da se vklu~i vo proektot EGY/80/008.
Ve molime da go izvestite g-n Ajdinski za gorenavedenoto.
Ve molime da gi proverite preporakite na g-n Ajdinski i da ni gi
dostavite site odgovori {to }e gi primite od nego za vo idnina, kako {to
toa go bara MOT.
]e Ve izvestuvame za napredokot vo vrska so ovaa rabota.
Prilog: Zvani~en opis na rabotata.
93
Za `al, Ajdinski ne mo`e{e da go prifati predlogot za
vremeto za po~nuvawe na rabotata pred 1 noemvri 1981 god.
poradi toa {to be{e po~nata procedurata okolu negoviot
izbor za profesor na Defektolo{kiot fakultet vo Belgrad,
ta zamolil datata na prifa}awe na dol`nosta da se pomesti do
noemvri.
Poradi itnosta na po~nuvaweto so Proektot, baraweto
ne be{e prifateno i na negovo mesto bil izbran drug ekspert
od nordiskite zemji.
Pi{uvaj}i ja knigata, vo razgovor so prof. d-r Qup~o
Ajdinski vo vrska so negoviot odgovor za odlo`uvawe na prifa}aweto na dol`nosta za nekolku meseci, poradi {to do{lo
do izbor na drug kandidat za ovaa funkcija, {to misli od
sega{nava vremenska distancija, odnosno dali zgre{il ili ne
{to taka postapil? Negoviot odgovor be{e mnogu kus-“ne”
dodavaj}i: “Mislam deka ne zgre{iv. Me vle~e{e pove}e
profesorskata dol`nost {to mi be{e i ovozmo`eno. Pokraj
toa, ima{e i ne{to posilno vo moeto bitie i du{a, {to
nadvore{no ne se manifestira{e. Imav golema `elba da
ostanam tuka i da ja prodol`am odamna zapo~natata rabota vrz
sozdavawe i unapreduvawe sistemot na za{titata, obrazovanieto i rehabilitacijata na hendikepiranite lica vo svojata
zemja.
I sega, koga pravam retrospektiva po sî {to storiv vo
ovaa oblast sum napravil dobro {to ne se realizira
ponudeniot anga`man.”
94
“ PR IR OD ATA NE E H R A M ,
TU K U R AB OTIL NIC A, A
^ OVEK O T V O NE A E
R A B OTNIK “
95
96
VOVEDNI NAPOMENI
Golem del od svojot `ivot i rabota {to trae pove}e od
polovina vek, Qup~o Ajdinski mu posveti na stru~noto usovr{uvawe, sozdavawe i unapreduvawe na sovremeniot sistem na
integralniot pristap vo za{titata, obrazovanieto i rehabilitacijata na hendikepiranite, a osobeno na mentalno retardiranite lica.
Pokraj neposrednite obvrski {to proizleguvaa od negovite rabotni anga`mani, kako slu`benik i funkcioner vo
republi~kiot organ za socijalna politika, op{testveno-politi~kite strukturi, kako i vo socijalno-humanitarnite i drugi
organizacii, toj kako “anatemisan” podnese golemi `rtvi, posvetuvaj}i go re~isi celiot `ivot na za{titata i rehabilitacijata na hendikepiranite lica, kako i na nau~nata dejnost,
za{to korenite za takvata motivacija proizleguvaa od kultot
kon humanata i blagorodna aktivnost {to, vo istoriski kontinuitet, ja nametnuvaa potrebata od sovremen stru~en tretman
na licata {to se na{le vo sostojba od socijalna potreba i
potreba od odnosi vo svoeviden tretman na hendikepiranite
lica.
97
Imaj}i ja predvid slo`enosta, pove}edimenzionalnata i
mo{ne suptilnata problematika, gledano od eti~ki aspekt, na
koja Qup~o Ajdinski rabote{e vo podolg vremenski period
(rakovodej}i so re{avaweto na socijalnata problematika, a
osobeno vo toj kontekst na za{titata, rehabilitacijata i
obrazovanieto na hendikepiranite lica), imperativno nametnuva{e potreba od {iroki teoriski i prakti~ni poznavawa
kako vo zemjata taka i vo svetot.
Potpiraj}i se vrz dostapnata literatura {to, za `al,
be{e mo{ne skromna kaj nas, kako i sledewata na nekoi seminari i sovetuvawa, a pokraj toa i negovite prestojuvawa i
opservacii na problemite za hendikepiranite lica vo stranstvo, toj so inventivnosta u{te vo ranite {eesetti godini od
20-ot vek re{i da go izu~uva angliskiot jazik i da gi pro{iri
profesionalnite, stru~nite znaewa za problemite na koi
sekojdnevno rabote{e so eden poseben entuzijazam, vo koj
osnovata be{e da im se pomogne na onie koi sudbinata i
`ivotot vo nekoja smisla nepravedno gi stavile vo polo`ba da
bidat zavisni od pomo{ta na drugite.
So ogled na toa {to ima{e bezrezervna poddr{ka od
rabotnata sredina, a osobeno od odgovornite dr`avni strukturi, mu be{e {iroko otvorena vratata za ostvaruvawe na
`elbite za stru~no usovr{uvawe vo zemjata i vo svetot, {to
toj so iskrena `elba makotrpno go ostvaruva{e niz celiot
raboten vek.
98
1. SPECIJALIZACII
Vo Anglija, [vedska i Holandija
Vo 1962 god. kako stipendist na Obedinetite nacii,
odnosno na Me|unarodnata organizacija na trudot (MOT),
Qup~o Ajdinski be{e 4 meseci na specijalizacija vo Anglija,
[vedska i Holandija za organizacija i sproveduvawe na preventivata, detekcijata, dijagnostikata, raniot tretman, vospitanieto i obrazovanieto, a osobeno za osposobuvaweto i
vrabotuvaweto na mentalno retardiranite lica.
Vo programata be{e vklu~eno i prou~uvawe na na~inot
i formite za osposobuvawe na mentalno retardiranite lica
osobeno vo zemjodelstvoto.
Pred da zamine na specijalizacija, pobara da mu se ovozmo`i vo ovie tri zemji, preku organizirana programa, da gi
prou~i ovie pra{awa:

Organizacijata i sistemot na slu`bite za evidentirawe i
dijagnosticirawe na mentalno retardiranite lica;

Sistemot na vospitanieto i obrazovanieto na debilnite
(lesno mentalno retardirani) deca od predu~ili{na vozrast, kako i nivnoto osnovno i stru~no osposobuvawe;
99

Profesionalnata, odnosno rabotnata orientacija i izborot na opredeleni procesi na rabota vo soodvetni rabotni
zanimawa;

Organizacijata na ustanovite i na~inot na profesionalnoto, odnosno rabotnoto osposobuvawe na debilnite deca;

Osobeno organizacijata i vidovite na ustanovite i na~inot
na osposobuvawe na debilnite deca vo zemjodelstvoto, kako
i vrabotuvaweto po nivnoto zavr{uvawe na osposobuvaweto;

Vo koi aktivnosti debilnite deca mo`e da se osposobuvaat
so ogled na mehanizacijata vo zemjodelstvoto;

Nastavnite planovi i profili, na koj na~in se podgotvuvaat nastavno-vospitnite kadri za tie ustanovi;

Osnova~ite na ustanovite, finansiraweto i drugi organizacioni pra{awa vo vrska so toa.
Na specijalizacijata vo trite zemji toj gi poseti i ja
prou~i organizacijata i dejnosta na slednive ustanovi:
Vo Anglija poseti 48 institucii, i toa: 6 bolnici (specijalni zavodi-hosteli) za mentalno retardirani lica, 8
centri za vospituvawe, smestuvawe i osposobuvawe na mentalno retardirani lica, 5 specijalni u~ili{ta, 2 specijalni
oddelenija pri redovni u~ili{ta za osnovno obrazovanie, 2
industriski centri za rabotno osposobuvawe i vrabotuvawe, 6
slu`bi za vrabotuvawe, 15 dr`avni i lokalni stru~ni organi,
kako i 3 dobrovolni humanitarni organizacii{to rabotat na
ovie pra{awa.
Vo [vedska poseti 10 institucii, i toa: 4 ustanovi za
smestuvawe, nega, okupaciona terapija i rabotno osposobuvawe, 1 rehabilitaciona ustanova za invalidi, 2 specijalni u~i100
li{ta za stru~no i rabotno osposobuvawe, 2 apartmani vo
stanbeni zgradi za voninstitucionalno `iveewe za po {est
pote{ko mentalno retardirani lica so korisna povr{ina od
okolu 150 m2 i 3 dr`avni i lokalni organi {to rabotat na ovie
pra{awa.
Vo Holandija poseti 19 institucii, i toa: 2 ustanovi za
smestuvawe, nega i rabotno osposobuvawe, 6 specijalni institucii-u~ili{ta za osnovno obrazovanie za debilni i imbecilni (lesno i umereno) deca, 5 za{titni rabotilnici za rabotno osposobuvawe, 1 ustanova za rabotna i profesionalna
orientacija, 1 slu`ba za vrabotuvawe i 4 dr`avni i lokalni
organi {to rabotat na ovie pra{awa.
Prestojot vo ovie zemji go iskoristi i za prou~uvawe
stru~na literatura i u~ebnici za specijalno {kolstvo, a u{te
pove}e za nivnata nabavka, kako i izgotvuvawe bibliografija
na stru~na literatura od ovaa oblast.
Po zavr{enata specijalizacija, vo izve{tajot dostaven
do Me|unarodnata organizacija na trudot vo @eneva za polzata
od ovaa specijalizacija, Qup~o Ajdinski, me|u drugoto, go
naveduva i slednovo:

“Za potrebite na republi~kiot organ vo koj rabotam, vrz
osnova na steknatoto iskustvo, materijalnite i kadrovskite mo`nosti, }e izrabotam detalen elaborat za razvoj na
ustanovi i slu`bi za osnovno i stru~no (rabotno) osposobuvawe i vrabotuvawe na mentalno retardiranite lica;

Kako sostaven del na ovoj elaborat, zaradi iskoristuvawe
na vremenskiot period vo 1963 god. imam namera da gi upatam slednive predlozi za realizacija za godinava:
-
Vo postojnata ustanova za te{ko psihi~ki zaostanati
deca vo Demir Kapija vo na{ata republika da se vovede
medicinska i rabotna terapija spored iskustvata {to gi
101
analizirav vo institucijata Karlslund’s rehabilitation
home-Karlslund’s Boarthem, Stockholm;
102
-
Da se otvori republi~ka stacionarna ustanova za te{ko
debilni i lesno imbecilni (umereno retardirani) deca
do 14-godi{na vozrast. Vo ovaa ustanova pove}e bi se
primenile iskustvata od posetenite ustanovi vo
Anglija: od Kensington Training Centre, Junior Training
School-Beverley. Od Holandija od Institute for Mentally
Handicapped (debiles and imbeciles boys-Udenhant and School
for Mentally Handicaped (imbeciles) children-Goyda;
-
Otvorawe tri specijalni u~ili{ta za debilni (lesno
mentalno retardirani) deca, i toa dve vo Skopje i edno
vo Bitola. Vo niv bi se primenile steknatite iskustva
od posetenite u~ili{ta: The Old School-Begfond and St.
Francis Special School, Birmingham, England, School for
Mentally Handicapped debiles children Goyda, Netherland;
-
Otvorawe edno oddelenie za rabotno osposobuvawe na
mentalno retardirani lica pri za{titnata rabotilnica
vo Skopje. Tuka bi go primenile iskustvoto od
posetenite za{titni rabotilnici vo Holandija, a vo prv
red od Shelltered Vorshop Z.V.O.A at Amersford and Shelltered
Vorshop Dr. Scherder Van Ger Kol at Hogyt;
-
Otvorawe eden servis za miewe i podma~kuvawe avtomobili, vo koj bi se vrabotile okolu 20 mentalno
retardirani lica. Vo ovoj servis bi se primenile iskustvata od posetenite servisi vo Bristol-Anglija;
-
Formirawe dru{tvo za pomo{ na mentalno retardirani
lica. ]e se poslu`ime spored iskustvata na
Nacionalnata organizacija za pomo{ na mentalno
retardirani lica vo Anglija (The National Society Mentally
Hendicapped Children, England)”.
Faksimil od koricata na Izve{tajot na angliski jazik
Po dobivaweto na ovoj izve{taj, Me|unarodnata kancelarija na trudot pri OON so sedi{te vo @eneva dostavi pismo so slednata sodr`ina:
103
“Nie bi sakale da mu se zablagodarime na g-n Qup~o Ajdinski za toa
{to ni isprati odli~en zavr{en izve{taj koj celosno se sofpa|a so
na{ite barawa.
Vo negoviot izve{taj toj dava pregled u{te edna{ za iskustvoto
{to go steknal vo Anglija, [vedska i Holandija i napravil vredni sporeduvawa me|u razli~nite sistemi za rehabilitacija i smestuvawe na mentalno retardiranite lica, {to se primenuva vo sekoja dr`ava {to toj ja
posetil, a isto taka i me|u onie sistemi koi se primenuvaat vo negovata
zemja.
Izve{tajot na g-n Ajdinski potvrduva deka toj ima celosna polza od
studiraweto vo stranstvo i deka od negovoto vra}awe vo Jugoslavija toj
pravi sî {to mo`e za da go primeni znaeweto na site lica {to se interesiraat za rabotata za rehabilitacionata programa za mentalno retardirani
lica preku prezemawe pove}e akcii, kako na primer, predavawa, publikuvawe kolumni vo stru~ni spisanija, organizirawe izlo`bi itn.
Planot za negovite idni aktivnosti za uspe{nata rehabilitacija i
smestuvawe na mentalno retardiranite lica ja demonstrira u{te edna{
negovata `elba da go podobri rehabilitacioniot proces vo Jugoslavija vrz
osnova na ona {to toj go nau~il vo Anglija, [vedska i Holandija. Izve{tajot e od golema va`nost ne samo zatoa {to toj go ilustrira serioznoto
prio|awe na g-n Ajdinski sprema negovoto studirawe vo stranstvo i
poleznostite {to toj gi dobil od toa, tuku i zatoa {to toa e eden interesen
dokument {to dava informacii za rehabilitacionite problemi na mentalnata zaostanatost vo Anglija, [vedska i Holandija.
Bi sakale da go informirame g-n Ajdinski deka nie gi zabele`avme
negovite komentari za potrebata od me|usebnoto op{tewe na lu|eto, studioznoto prou~uvawe i navreme anga`irawe na programite od organizatorot, prethodno prou~uvawe na programite {to }e se studiraat od stipendistite, a so cel da im se dade mo`nost da se napravat kakvi bilo promeni
sprema nivnite li~ni potrebi za studirawe i potrebata na negovata zemja.
Od negoviot komentar isto taka imame bele{ki za potrebata {to kandidatite treba da imaat povisoko nivo za znaewe na jazikot na dr`avata vo koja
}e bidat prezemeni studiite.
Na krajot, bi sakale da ka`eme deka zavr{niot izve{taj na g-n
Ajdinski e mnogu cenet i sakame da mu posakame sekakov uspeh vo negovite
idni aktivnosti za dobroto na mentalno retardiranite lica”.
104
Faksimil na originalot od dobienoto pismo
na angliski jazik
105
Vo Soedinetite Amerikanski Dr`avi
Od april do oktomvri 1965 god. Qup~o Ajdinski, zaedno
so u{te tri prestavni~ki od Belgrad, Zagreb i Qubqana, be{e
na specijalizacija vo Soedinetite Amerikanski Dr`avi kako
stipendist na Klivlend fondacijata, kade {to go prou~uva{e
sistemot na socijalnata i detskata za{tita, vo kontekstot na
`iveeweto na gra|aninot vo Amerika.
Zaminuvawe za Amerika
Teoriskiot del od ovoj prestoj so polagawe na soodveten
stru~en ispit i steknuvawe sertifikat, be{e oficijaliziran
na Univerzitetot ^ikago, dodeka prakti~niot del vo pogolem
broj ustanovi za hendikepirani lica vo dr`avata Ilinois.
Programata ja posetuvaa 185 u~esnici od 57 zemji na
Evropa, Bliskiot Istok, Azija, Afrika i Latinska Amerika,
podeleni vo 5 grupi.
106
Qup~o Ajdinski vo edna od grupite
{to be{e rasporedena za ^ikago-Ilinois
Po zavr{uvaweto na specijalizacijata vo Amerika
Qup~o Ajdinski podnese izve{taj do Republi~kiot organ za
socijalna politika kade {to be{e vraboten, i vo nego me|u
drugoto naveduva:
“Jas bev rasporeden vo grupata {to prestojuva{e vo ^ikago, vo dr`avata Ilinois. Prvite 7 nedeli od prestojot
slu{av predavawa na ^ika{kiot Univerzitet. Vo toa vreme
imavme pove}e poseti spored predvidenata programa na razni
dr`avni i privatni ustanovi od oblasta na socijalnata i
107
detskata za{tita, kako i ustanovi za za{tita, obrazovanie i
rehabilitacija na hendikepirani lica. Po zavr{uvawe na
teoriskiot del vo prvite 7 nedeli, drugite 7 nedeli vo letniot
period, spored projavenite interesi na u~esnicite, bevme
rasporedeni na rabota vo razni socijalni i detski ustanovi,
ustanovi za za{tita i rehabilitacija na hendikepirani lica,
ustanovi za socijalna za{tita i drugo. Po moja `elba i
poka`aniot interes, jas bev rasporeden da rabotam vo edna
privatna ustanova za psihi~ki zaostanati deca vo gradot
Peorija, vo istata dr`ava Ilinois, ju`no od ^ikago, okolu
250 km.
Prvite 7 nedeli od teoriskiot del na Univerzitetot^ikago, glavno, pominaa so predavawa, diskusii, poseta na
stru~ni slu`bi i ustanovi od oblasta na socijalnata za{tita,
kako i poseta na kulturni ustanovi (teatri, muzei, koncerti,
sportski manifestacii i sl.).
Diskusiite se vodea za opredeleni temi vrz principot
sloboda na razgovor, pod mentorstvo na nastavnik od Univerzitetot. Vo tie razgovori na koi ponekoga{ im prethodea i
pismeni obrabotuvani temi, se izlo`uvaa metodi na rabota i
li~ni iskustva od oblasta na socijalnata rabota i socijalnata
za{tita. Se obrabotuvaa razli~ni sodr`ini i formi na
socijalna rabota so deca bez roditeli, preku delikvencija do
problemite za stari i iznemo{teni. Sekoj od u~esnicite
ima{e mo`nost da gi iska`e li~nite iskustva od oblasta na
socijalnata za{tita od svojata zemja. Prvpat imav mo`nost da
se zapoznam so odredeni iskustva od socijalnata rabota vo
drugite zemji koi, od pove}e subjektivni i objektivni pri~ini,
ne se primenuvaa kaj nas, kako na primer, individualna rabota
so slu~aj, grupna rabota, dobrovolna socijalna rabota, patrona`na rabota i sl.“
108
Sertifikat od univerzitetot-^ikago
Vo odnos na prakti~niot del, {to trae{e isto taka 7
nedeli, toj rabote{e vo privatna ustanova za lica so pote{ka
psihi~ka zaostanatost i ima{e mo`nost da ja nabquduva
rabotata so ovie lica od predu~ili{na vozrast i neposredno
da raboti so takvi deca, a drugata polovina od vremeto da
raboti so vozrasni umereno i te{ko mentalno retardirani
lica vo za{titnata rabotilnica pri ustanovata.
“Toa za mene pretstavuva{e dragoceno iskustvo, naveduva Ajdinski vo izve{tajot, zatoa {to prvpat se zapoznav kako
se raboti so takvi deca od predu~ili{na vozrast, odnosno so
ranata rehabilitacija na ovie deca, a isto taka be{e polezno
i iskustvoto od za{titnata rabotilnica.”
109
Rabota so mentalno retrdirano dete
od predu~ili{na vozrast
Ova steknato iskustvo mu pomogna vo narednite godini,
koga gi podgotvuva{e idejnite i investicionite programi, da
predvidi i takvi dejnosti i rabotni edinici vo ustanovite
{to po negoviot prestoj bea gradeni vo Makedonija.
110
Zna~aen del od prestojot vo SAD toj go iskoristi za
zapoznavawe so socijalnata za{tita i po{iroko so problematikata na socijalnata politika preku predavawata {to gi
slede{e na ^ika{kiot Univerzitet i posetite na ustanovite
od ovaa oblast.
Imaj}i go predvid bogatoto iskustvo, ispolneto od
sekojdnevnite opservacii, smetame za potrebno da dademe samo
kusa verzija za negoviot prestoj vo SAD, odnosno samo nekoi
fragmenti od podneseniot izve{taj do republi~kiot organ za
socijalna politika, kade {to prodol`i so rabota i po negovoto vra}awe od Amerika. A vo ramkite na kontaktite i razmena
na iskustvata me|u u~esnicite go naglasuvame slednovo:
“Po doa|aweto vo SAD i po sve~enoto otvorawe na programata, u~esnicite pominavme tri dena zaedno vo kampot. Toa
vreme be{e predvideno za vovednite predavawa i me|usebnoto
zapoznavawe na u~esnicite. Vo kampot se organiziraa mali
izlo`bi za sekoja-zemja u~esni~ka. Toa be{e mo`no da se
napravi poradi toa {to site u~esnici bea ponesle so sebe
nacionalni nosii i plo~i so muzika i pesni od svoite zemji.
Niz pesni, igri i logorski ognovi u~esnicite brzo se zbli`ija.
Prvite 7 nedeli od studiskiot prestoj pominaa so predavawa, diskusii, poseti na institucii od oblasta na socijalnata za{tita.
Diskusiite se vodea po odredeni temi vrz principot na
sloboden razgovor, so koi rakovode{e organizator-rakovoditel na grupata, anga`iran od fakultetot. Vo tie razgovori, na
koi ponekoga{ im prethodea i pismeno obrabotuvani temi, se
izlo`uvaa metodi za rabota i li~ni iskustva. Se obrabotuvaa
razli~ni sodr`ini i formi na socijalna rabota od deca bez
roditeli preku delikvencija do problematikata za stari i
iznemo{teni. U~esnicite imaa mo`nost da go pro{irat
krugot na temite, ~ij broj ne be{e ograni~en. Centrite za
111
socijalna rabota vo Jugoslavija predizvikaa golem interes kaj
u~esnicite od drugite zemji. Se diskutira{e za raspredelbata
na rabotata spored teritorijata {to obrabotuva eden socijalen rabotnik, t.e. edna polivalentna ustanova {to mnogu se
razlikuva od na~inot na rabotata kaj nas; potoa na teritorijata vo mnogu drugi zemji, kade {to ima pove}e specijalizirani agencii i slu`bi na istiot teren, dobrovolnata
socijalna rabota vo mesnata zaednica (komisija za socijalna
za{tita), {to vo tie razgovori se oceni kako mnogu pogoden
na~in za razvivawe na op{testvenata odgovornost i gra|anska
solidarnost.
Grupnoto u~estvuvawe vo kulturniot `ivot na gradot i
pominuvawe na vikendi, delumno predvideni od programata
(teatri, koncerti i dr.), a delumno poteknuvaa i po inicijativa od ~lenovite na grupata.
Posle toa, slede{e letnata rabota, kade {to sekoj u~esnik be{e ostaven sam na sebe da raboti po izbor na nekoja
ustanova, kamp i drugi institucii za deca.
Polni sedum nedeli rabotev vo edna ustanova za psihi~ki zaostanati deca na sreden i te`ok stepen od umstvena zaostanatost“.
Amerikanskiot `ivot imale mo`nost da go sogleduvaat,
se razbira vo mo`nite ramki niz: predavawa, diskusii, poseti
na javni ustanovi i `iveewe vo amerikanski semejstva. Na
sekoi petnaeset dena `iveele vo razli~ni semejstva spored
op{testveniot, socijalniot, ekonomskiot i verskiot status.
Qup~o Ajdinski i den-denes odr`uva kontakti so nekoi od
ovie semejstva. Nekoi od niv vo izminatiot period go posetija,
a vo 2002 god. po ~etirieset godini toj, isto taka, poseti nekoi
od ovie semejstva.
112
Od prestojot na Qup~o Ajdinski vo edno od semejstvata
(Carol i Merlin Boehmke) vo 1965 god.
Ciklusot na predavawa za `ivotot vo SAD, nare~en
“amerikanska programa”, se odviva{e na ^ika{kiot univerzitet so poseti na ustanovi. Vo tie centri u~estvuvaa razli~ni
stru~waci od soodvetni oblasti i specijalnosti pri spomenatiot univerzitet i stru~waci-rakovoditeli na oddelni
slu`bi vo ^ikago. Predava~ite vo predavawata, pokraj toa
{to iznesuvaa pokazateli, se izjasnuvaa i so svoi stavovi po
oddelni pra{awa. Na slu{atelite im se ostava{e tie
podatoci da gi proanaliziraat i od niv da napravat celina.
113
vo boja
Od posetata na Q. Ajdinski so soprugata
na istoto semejstvo-Boehmke vo 2002-ta god.
Poseta na edno prijatelsko tursko semejstvo vo Wujork so koe
~esto se sre}aveme vo Struga
114
Na predavawata bea zastapeni slednive temi:
Op{ti predavawa

Vladata i politikata;

Dr`avna administracija;

Provinciska vlada vo akcija;

Komunalen razvoj (napredok);

Gradska obnova, t.e. problemi na urbanizmot;

Obrazovanie, zdravstvo, ekonomija i rabotni odnosi;

Katolici, protestanti i evrei vo SAD;

Amerikanski crnci i promenite vo odnosite na rasite.
Predavawa od oblasta na socijalnata politika

Socijalnata za{tita, i toa za{titata vo ustavite na SAD,
dr`avata Ilinois i gradot ^ikago;

Vidovi slu`bi vo socijalnata za{tita;

Sodr`inata i zada~ite na slu`bite na dr`avnite (takanare~eni vladini) i na privatnite;

Slu`bite na socijalnata za{tita na teritorijata na eden
grad;

Planiraweto vo slu`bite za socijalna za{tita;

Dobrovolna bezplatna rabota na gra|anite vo slu`bite za
socijalnata za{tita;

Socijalna rabota so grupi;

Individualna socijalna rabota;
115

Kampovi (logori) i rabota na sekoj rabotnik vo niv;

Komunalni centri;

Delikvencija-delikventni grupi;

Specijalna programa {to se zanimava so me|usebni humani
razbirawa i zbli`uvawa (crnci, belci, bogati, siromasi)
predavawe so proektirawe filmovi.
Poseti so predavawa

[kola za socijalni rabotnici;

^ika{ki univerzitet;

Gradska gimnazija;

Privatna gimnazija vo naselbata Hinsdejl;

Privaten univerzitet (kolex) vo naselbata Lejkforest;

Oddelenie za socijalna za{tita vo gradot ^ikago;

^ika{ko privatno zdru`enie za detska za{tita;

Oddelenie za detska za{tita (problemi od usovr{uvaweto
i staratelstvoto) pri Gradskiot sovet na naselbata Kukanti;

Xonsova kompanija za publikacija (privatna kompanija na
eden crnec kade {to, glavno se publikuvaat `urnali,
spisanija i drug materijal za prosvetuvawe na crncite) ;

Poseta na TV-stanicata i ku}ata kade {to sekoj den se
opredeluvaat cenite na pazarot i promenata na kursot.“
116
Vo poseta na Va{ington so prijatelite
od Amerika vo 2002 god.
vo boja
Pri prestojot vo Amerika vo 2002 god. Ajdinski so soprugata
poseti i nekolku makedonski semejstva-prijateli i rodnini
117
118
2. STUDISKI PRESTOI
Vo Anglija i Belgija
Vo 1968 i 1969 god. Qup~o Ajdinski u~estvuva{e vo dve
studiski grupi pri Obedinetite nacii za problemite od za{titata i rehabilitacijata na umereno i te{ko mentalno
retardirani lica, so prestoj od 10 dena vo Bristol, Anglija
(1968 god.) i 5 dena vo Ostende, Belgija (1969 god.), kade {to
nastapil i so svoi izlagawa.
Pri prestojot vo Bristol vo 1968 god. Qup~o Ajdinski
go iskoristi stru~niot sobir za da poblisku se zapoznae so
iskustvata na oddelni zapadni zemji, od kade {to ima{e golem
broj pretstavnici, osobeno vo vrska so toa kako e organizirana i kako se izveduva, na toga{niot stepen od razvojot na
nau~nite i prakti~nite soznanija, preventivnata za{tita za
namaluvawe na pojavata na mentalnata retardacija preku
ranata dijagnostika i raniot tretman. Toa mu be{e mo{ne
potrebno za{to vo programata za izgradba na nov zavod za
za{tita i rehabilitacija na umereno mentalno retardirani
lica vo Skopje, Qup~o Ajdinski vnese takvi dejnosti, {to bea
od golemo zna~ewe za organizirawe i funcionirawe na noviot
zavod {to be{e pred otvorawe i {to vo po~etniot period
uspe{no bea ostvaruvani kako dragoceno sopstveno iskustvo.
119
Od seminarot vo Bristol
Vo vrska so negoviot interes po ovie pra{awa mu be{e
ovozmo`eno da poseti soodvetni ustanovi so dolgogodi{no
iskustvo. Osobeno ja iskoristi posetata na bolnicata “Stocke
Park Hospital” vo Bristol, so koja rakovode{e d-r Jancar. Tamu
ima{e mo`nost vo detali da se zapoznae so funkcioniraweto
na citogentskata, odnosno biohemiskata laboratorija. Osobeno be{e zadovolen negoviot interes okolu opremenosta i
stru~nata ekipiranost na ovaa laboratorija i dobivawe na
odgovorite kade mo`e da se nabavi, kolku finansiski sredstva
se potrebni za vakva oprema i dali mo`e da se ispratat
soodvetni stru~waci od Makedonija na osposobuvawe. Sive
ovie informacii mu bea potrebni okolu opremuvaweto i
po~nuvaweto so funkcija na citogentska laboratorija vo noviot zavod vo Skopje, {to toj ja planira{e.
120
Po vra}aweto, toj isprati stru~na ekipa na ~elo so
pedijatarot d-r Dimitar Efinski na stru~no usovr{uvawe vo
bolnicata vo Bristol, so posebna zada~a da gi izvr{at site
potrebni podgotovki okolu nabavkata na opremata za laboratorijata, {to ekipata uspe{no ja zavr{i. Bitno e da se odbele`i deka so otvoraweto na Zavodot vo 1970 g., uspe{no po~na da
raboti citogenetskata laboratorija kako prva vo Makedonija.
Ovaa laboratorija za kus vremenski period postigna
zna~ajni rezultati i vospostavi komunikacija so stru~ni
rabotnici od pove}e zemji vo svetot.
Rezultatite od istra`uva~kata rabota vo laboratorijata {to gi postigna stru~nata ekipa: d-r Dimitar Efinski, d-r
Boris Apostolovski i drugi bea pozitivno oceneti {to mo`e
da se vidi i od objavenite stru~ni trudovi vo pove}e doma{ni
i stranski spisanija kako {to se: “Sindromot Dovon i
mo`nostite za negovata prevencija”-Poraka 1-2/80 god.; “Devijacija na odnesuvaweto na decata so numeri~ki aberacii X
hromozomot”-Genetica vol. 5 no. 2. 237-244, 1973. “The presence of an
extra small submetacentric chromosome in a mentally retarded boy”Genetica vol. 14. no. 2. Beograd, 1982.
Od pove}eto objaveni trudovi vo vremeto od postoeweto
i raboteweto na citogentetskata laboratorija pri Zavodot za
rehabilitacija na deca i mladinci-Skopje vo ovaa prilika go
pomestuvame sledniot faksimil od Rezimeto na eden trud.
121
Faksimil od Rezimeto na trudot:
“Prisustvoto na eden dodaten submetacentri~en hromozom kaj
mentalno retardirano dete”
122
D-r Dimitar Efinski vo laboratorijata
vo boja
Kariotipi napraveni vo laboratorijata na Zavodot za
rehabilitacija na deca i mladinci-Skopje
123
Kako {to ve}e navedovme, vo 1969 god. vo Ostende, Belgija, na petdnevniot Me|unaroden seminar za osposobuvawe na
sredno i te{ko umno zaostanati lica vo organizacija na Me|unarodnata liga na dru{tvata za mentalno retardirani, u~estvuva{e i Qup~o Ajdinski. Toj u~estvuval zaedno so okolu 60
stru~waci (lekari, defektolozi, psiholozi, roditeli i dr.) od
18 zemji, i toa od Belgija, Danska, Francija, Zapadna Germanija, Anglija, Irska, Italija, Liban, Luksemburg, Holandija,
Norve{ka, [panija, [vedska, [vajcarija, Amerika, Venecuela i Jugoslavija.
Na seminarot, kako {to naveduva Qup~o Ajdinski vo
izve{tajot, podnesen do republi~kiot organ za socijalna politika kade {to rabotel, bile razraboteni nekolku oblasti so
okolu 20 referati, me|u koi se slednive:

Karakteristiki (fizi~ki, socijalni, pedago{ki i psiholo{ki) na sredno i te{ko umno zaostanatite lica;

Vospitno-obrazovnite predmeti, osnovna baza;

Smestuvawe i adaptirawe, pedago{ki razbirawa za sredno
i te{ko zaostanatite lica;

Principi vo osposobuvaweto na sredno umstveno zaostanatite lica;

Podu~uvawe i u~ewe;

Polza od predu~ili{noto vospituvawe na vakvite deca;

Edukativna tehnika;

Psihomotorno osposobuvawe na te{ko i sredno umno zaostanatite lica;

Ulogata na nastavniot kadar {to raboti so mentalno zaostanatite lica;

Vo toa vreme be{e vo upotreba terminot “umno zaostanati”,
namesto “mentalno retardirani”.
124

Podgotvuvawe personal i nastavnici za rabota so sredno i
te{ko umno zaostanati deca;

^lenovi na edukativniot tim (i drugi, osven nastavnici) i
nivnata uloga vo procesot na osposobuvaweto;

Ulogata na roditelite vo vospituvaweto na sredno i te{ko
umno zaostanatite deca;

Sledeweto i procenata, prodol`itelen proces;

Multipliciranoto testirawe na takvite deca (film);
Celta na seminarot bila oddelni istaknati stru~waci
da se sostanat i da razrabotaat nekoi aktuelni pra{awa od
za{titata i rehabilitacijata na mentalno retardiranite lica, da go sintetiziraat iskustvoto za odredeno vreme, da razmenat pogledi, da se dogovorat i da zaklu~at {to sî mo`e da ja
unapredi ovaa oblast za dobroto na ovaa kategorija lica.
Problemot na vospitno-obrazovniot proces na sredno
(umereno) i te{ko mentalno zaostanatite, dotoga{ ne bil
diskutiran na vakov stru~en sobir, poradi {to vladee{e
golemo interesirawe, a isto taka se o~ekuvaa i razli~ni
stavovi. Od ovie pri~ini i pretsedatelot na Me|unarodnata
liga na dru{tvata za mentalno retardirani lica, doktor Henry
Cobb, vo vovednoto izlagawe, ovoj fakt ne zaboravi da go
podvle~e.
Qup~o Ajdinski od ova izlagawe na doktor Kob osobeno
go istaknuva slednovo: “Sekako deka }e ima razni gledi{ta,
verojatno i nekoi ostri nedorazbirawa.I toa bi trebalo da se
o~ekuva na poleto na koe u{te ima neodgovoreni pra{awa.
Sigurno e deka sme stignale do edna to~ka sega, kade {to bi
vredelo da se obideme da postigneme nekakov konsenzus za prirodata na ovoj problem, vo ~ie re{avawe treba da bidat
vklu~eni osnovnite metodi {to se primenuvaat pri vospitnoobrazovniot proces na decata so vidliv stepen na mentalna
retardacija”.
125
Zboruvaj}i za mo`nostite i potrebite od u~eweto kaj
ovie deca, doktor Kob podvle~e deka: “U~eweto vo zna~itelen
i polezen stepen u{te e mo`no. Zatoa i nastanuva op{testvena
potreba za nov tip obrazovna slu`ba. Toj povik vo mnogu zemji
doa|a od roditelite i familiite na deca isklu~eni od u~ili{tata, za {to tie smetaat deka nivnite deca imaat pravo na
osposobuvawe”.
Qup~o Ajdinski so d-r Kobb i drugi na Me|unarodniot sobir
za vreme na pauza vo Ostende 1969 god.
Vremeto na odr`uvaweto na seminarot se sovpa|a{e so
realizacijata na idejnata i investicionata programa, kako i
izgradbata na novata zgrada na Zavodot za rehabilitacija na
te{ko debilni i lesno imbecilni (umereno retardirani) deca
i mladinci vo Skopje, vrz koi tie godini Qup~o Ajdinski
kontinuirano zasileno rabote{e. Taka, mu se dade mo`nost da
gi proveri nekoi od negovite koncepcii za izgradbata i po~nuvaweto so rabota na noviot zavod za takvi deca vo (Topansko
Pole) Skopje.
126
Vo taa prigoda toj osobeno gi proveruva{e i diskutira{e pove}e problemi {to bea od arhitektonsko-tehni~ka
priroda, povrzani so izgradbata na Zavodot, kako na primer,
re{enijata za hidroterapijata i izgradbata na bazenot vo ovaa
prva ustanova od takov vid vo Jugoslavija i Balkanot. Na ova
sovetuvawe celiot proekt {to go prezentiral Ajdinski, dobil
pozitivni ocenki, osobeno so prijatno iznenaduvawe {to vo
edna mala zemja se oti{lo tolku napred vo razmisluvawata i
vizijata za re{avaweto na za{titata i rehabilitacijata na
licata so pote`ok mentalen hendikep.
Takvite iska`uvawa na Ajdinski mu zna~ea mnogu, zatoa
{to negovata koncepcija, organizacija i primena na stru~nata
rabota vo ustanovata {to treba{e da bide izgradena i funkcionalno postavena bea vo celost verificirani i so pomo{ i
razbiraweto na op{testvenata zaednica bea sozdadeni uslovi
za nejzina gradba. Toj uspea vo proektot da bidat vneseni
novini odnosno dejnosti do koi toj dojde do soznanie na
specijalizaciite vo stranstvo i {to mo`ea da se primenat,
prisposobuvaj}i gi na uslovite i mo`nostite vo zemjata.
Osobeno nastojuva{e da se sozdadat uslovi za ostvaruvawe na predvidenite zada~i na ustanovata {to treba{e da gi
izvr{uva, po~nuvaj}i od preventivata (obezbeduvaj}i citogenetska laboratorija), dijagnostikata (obezbeduvaj}i sovremeni prostorii i kadri za objektivna i stru~na dijagnostika),
priemnoto oddelenie (obezbeduvaj}i prostor za stru~nata
slu`ba za priem na roditelite), detskata gradinka, osnovnoto
i stru~noto u~ili{te (so obezbeduvawe uslovi za elementarno
predu~ili{no, osnovno i stru~no obrazovanie), rabotilnici i
servisi (so zasebni prostorii za rabotno osposobuvawe, odnosno rabotni aktivnosti), domsko smestuvawe (so obezbeduvawe
prostor spored model na apartmansko smestuvawe, dnevno prestojuvawe i ambulanta so posebni sobi za nu`no izolaciono
smestuvawe bolni deca) kako i tereni i igrali{ta za fizi~ki
aktivnosti.
127
128
3. STRU^NI POSETI I U^ESTVO NA
SEMINARI, SOVETUVAWA I
KONGRESI
Prof. d-r Qup~o Ajdinski vo dosega{niot period ima
ostvareno golem broj kusi prestoi i aktivno u~estvo so
nastapi na nau~ni sobiri, odnosno na seminari, sovetuvawa,
simpoziumi, kongresi i dr, vo zemjata i svetot i toa vo: Cirih,
Bazel, Pariz, Rim, Milano, London, Sterling, Bristol, Birmingem, @eneva, Var{ava, Viena, Edinburg, Kristijansand,
Oslo, Stokholm, Sofija, Varna, Belgrad, Zagreb, Qubqana,
Portoro`, Opatija, Cavtat, Split, Be}i}i, Saraevo, Brioni,
Ohrid, Struga, Bitola, Skopje i dr.
A. STRU^NI POSETI
Poseta na [vajcarija, Francija i Italija

Vo maj 1957 god. zaedno so profesorite i studentite od Vi{ata defektolo{ka {kola od Belgrad, Qup~o Ajdinski,
na~alnik na Oddelenieto za socijalna za{tita pri Sovetot
za zdravstvo i socijalna politika i Blagoja Kondarko,
sovetnik vo Sovetot za prosveta na Makedonija, zaminaa za
[vajcarija. Francija i Italija. Tie posetija specijalni
ustanovi za deca i mladinci so pre~ki vo razvojot, i toa:

Vo Cirih: U~ili{te za gluvonemi deca, Ortopedska klinika, U~ili{te za profesionalno osposobuvawe na psihi~ki
zaostanati deca.
129

Vo Bazel: Zavod za profesionalno osposobuvawe na vozrasni invalidi.

Vo Pariz: Pedago{ki muzej na Francija, U~ili{te so pomo{ni oddelenija, U~ili{te na ~ist vozduh, Institut za
slepi “Luj Braj”, Centar za profesionalno osposobuvawe
na slepi, Mediko-pedago{ki institut za deca so naru{en
karakter.

Vo Rim: U~ili{te za gluvonemi deca, U~ili{te za
invalidni deca, U~ili{te za deca so fizi~ki nedostatoci,
no so normalna inteligencija i edno redovno osnovno
u~ili{te;

Vo Milano: Zavod za slabovidni deca, U~ili{te za nagluvi, gluvonemi i logopati-deca.
Posetata na sive ovie ustanovi ovozmo`ila iscrpno da
se zapoznae so organizacijata, zada~ite, programskite sodr`ini, kadrovskata sostojba, sostavot na decata, opremata, nastavno-didakti~kite sredstva i metodite za rabota so decata.
Vrz osnova na seto {to mo`elo da bide opservirano,
Qup~o Ajdinski do{ol do konstatacija deka vo ovie tri zemji
specijalnoto {kolstvo ima dolga tradicija i na ova pole se
postignati zna~ajni rezultati {to mo`e polezno da se primenat. Toa, pred sé, se odnesuvalo na investiciite {to dr`avite
gi izdvojuvaat i vlo`uvaat za razvojot na specijalnoto {kolstvo, potoa vklu~enosta vo rabotniot proces na golem broj
stru~ni kadri. Isto taka, konstatiral deka e dobra sorabotkata me|u oddelnite stru~waci (pedagozi, psiholozi i lekari).
Poseta na ustanovi za za{tita i rehabilitacija
na lica so o{teten sluh vo Srbija i Hrvatska
Vo 1958 god. Qup~o Ajdinski vraboten vo organot za
socijalna za{tita, zaedno so d-r Aleksandar Andreevski od
Klinikata za uvo, nos i grlo (sega{en akademik) po nalog na
republi~kiot organ za socijalna politika gi posetija gradovite Belgrad, Zemun i Zagreb za da se zapoznaat so organizacijata i rabotata vo zavodite za gluvonemi i audiolo{kite centri
130
vo ovie gradovi. Vo taa prigoda gi posetija slednive institucii i organizacii:
Vo Belgrad: Centralniot odbor na Sojuzot na gluvite na
FNRJ, ORL klinikata na Medicinskiot fakultet vo Belgrad
i Audiolo{kiot centar pri Institutot za fonetika;
Vo Zemun: Zavodot za gluvonemi deca.
Vo Zagreb: ORL klinika na Medicinskiot fakultet,
Audiolo{kiot centar pri Klinikata i Fonijatriskiot oddel
na istata, Zavodot za gluvonemi i Institutot za fonetika pri
Filozofskiot fakultet.
Po vra}aweto Ajdinski i Andreevski vo izve{tajot
{to go dostavija do republi~kiot organ za socijalna za{tita
na krajot gi dadoa slednive predlozi:

Neophodno e potrebno da se vr{at sistematski audiolo{ki
ispituvawa na terenot;

Napolno izdvojuvawe na totalno gluvite od nagluvite lica
po odnos na smestuvaweto i po odnos na nastavata;

Sproveduvawe auditiven trening i rehabilitacija na sluhot i govorot kaj gluvite deca;

Kolku {to e mo`no porano da se podvedat na ovaa rehabilitacija decata od predu~ili{na vozrast, po mo`nost ve}e od
3-5 godini;

Ima ideja predu~ili{nite deca da bidat zgri`eni vo posebni ustanovi ili vo redovnite organizirani detski
gradinki, so pogolem kontakt so normalni deca vo normalna
sredina vo semejstvoto;

Se nastojuva, isto taka, pri redovnite u~ili{ta da se
otvorat posebni oddelenija za gluvi i nagluvi deca, so koi
bi rabotele surdopedagozi.
Trgnuvaj}i od iznesenoto, na mislewe sme deka e neophodno potrebno formirawe audiolo{ki centar vo Skopje za
ispituvawe i rehabilitacija na sluhot kaj deca so o{teten
sluh, nivnoto napolno izdvojuvawe i posebno zgri`uvawe i
rehabilitacija na predu~ili{nite deca“.
131
Koristej}i go iskustvoto od spomenatite poseteni ustanovi po odnos na organizacijata na rabotata, opremenosta i
vklu~enosta na stru~niot kadar vo rabotata na ovie ustanovi,
stru~nata slu`ba pri Sovetot za socijalna politika, predvodena od Ajdinski, izgotvi i se razgleda od Sovetot: “Analiza
za rehabilitacija na licata so o{teten sluh i potrebata od
otvorawe audiolo{ki centar vo NRM“, so predlog za otvorawe
na takov centar.
Predlogot sodr`e{e dve alternativi:

Spored prvata alternativa, predlogot be{e da se formira
audiometrisko oddelenie pri Klinikata za uvo, nos i grlo,
koja trgnuva od momentnite uslovi i mo`nosti so koi raspolaga{e Republikata, a isto taka se rakovode{e i od vremenskata itnost so po~nuvawe so rabota na Centarot.

Vtorata alternativa be{e da se formira eden kompleten
centar i perspektivno kako toj da izgleda, iznesuvaj}i ja
organizacijata, prostorot, potrebnite sredstva, potrebniot kadar i opremata kako i vremenskiot period koga treba
da bide gotov.
Sovetot gi usvoi i dvete alternativi, ama da se odi postapno vo nivnata realizacija, so toa da se otvori prvo audiometriskoto oddelenie pri Klinikata, a potoa da se formira
poseben fonijatrisko-audiolo{ki centar vo Skopje.
Na klinikata za uvo, nos i grlo-Skopje, vo 1960 god. i
bea dodeleni finansisiki sredstva od Zavodot za socijalno
osiguruvawe na Makedonija za adaptacija na podrumskite
prostorii {to Internata klinika i gi otstapi na Klinikta
za uvo, nos i grlo za da se otvori i da po~ne so rabota predvidenoto audiometrisko oddelenie spored prvata alternativa.
Vo 1960 god. isto taka, be{e usvoena i proektnata programa za izgradba na prostorni uslovi za kompleksniot centar, predviden spored vtorata alternativa, {to po~na da se
realizira vo 1961 god., a po dve godini i da po~ne so rabota.
132
Poseta na ustanovi za telesno invalidni
lica vo Slovenija, Hrvatska i Srbija
Vo po~etokot na {eesetite godini pred nadle`nite
republi~ki organi za socijalna politika i obrazovanie vo
nekolku navrati be{e razgleduvan problemot na telesno invalidnite lica, osobeno na te{ko invalidnite lica, so cel da se
iznajdat najpovolni re{enija za da organizirano im se pomogne na ovie lica. Na edna od sednicite na Sovetot za socijalna
politika koga se razgleduva{e toj problem se zaklu~ilo da se
posetat nekoi od republikite vo Jugoslavija, kade {to toj
problem soodvetno e re{en.
Po nalog na Sovetot za socijalna politika Ajdinski od
17 do 23 mart 1962 god. napravil poseta na Slovenija, Hrvatska
i Srbija, vo nekolku nivni ustanovi za telesno invalidni lica
i toa:
Slovenija:

Zavod za invalidni mladinci vo Kamnik;

Za{titna rabotilnica na invalidi vo vo Maribor;

Zavod za rehabilitacija na invalidi vo Qubqana;

Zavod “K. Urnjekov” Ceqe;

Zavod za vrabotuvawe vo Maribor;

Zavod za socijalna rabota vo Maribor.
Hrvatska:

Zavod za medicinska rehabilitacija vo Zagreb;
133

Ekspermentalni centar za auditivna rehabilitacija vo
Zagreb;

Zavod za rehabilitacija na invalidni lica vo Zagreb.
Srbija:

Institut za rehabilitacija vo Belgrad.
Posetata na ovie ustanovi od Qup~o Ajdinski, imala
cel da se zapoznae i da ja prou~i organizacijata na rabotata na
ustanovite, programite za rabota, vklu~enosta na stru~niot
kadar vo procesot na rabotata, sostavot na korisnicite, na~inot na nivnoto upatuvawe vo ustanovite, finansiraweto na
rehabilitacijata i na~inot na osnovaweto na samite ustanovi.
Vrz osnova na ovie sogleduvawa, kako i na ve}e nekoi
postojni soznanija vo Republikata, stru~nata slu`ba za socijalna za{tita, so koja rakovode{e Qup~o Ajdinski, izgotvi
analiza, odnosno elaborat za otvorawe na posebna ustanova za
invalidni lica vo Makedonija. Vo sogleduvaweto na ovaa problematika, pokraj Sovetot za socijalna politika bea vklu~eni
i Zavodot za socijalno osiguruvawe, Klinikata za ortopedija,
so koja vo toa vreme rakovode{e prof. d-r \uro Su{ec, potoa
Sojuzot na invalidite i dr.
Do realizacija na otvoraweto na ovaa ustanova ne dojde
glavno poradi toa {to vo isto vreme se sozdava{e i se grade{e
Zavod za medicinska rehabilitacija vo Skopje. Se zaklu~i i
ovoj del od rehabilitacijata na invalidite da go prezeme ovoj
Zavod so izgradba na oddelno krilo vo sostav na zgradata {to
se grade{e. Taka {to site sredstva se naso~ija za izgradba na
Zavodot za medicinska rehabilitacija. A, toa ostana samo zaklu~ok {to nikoga{ ne se realizira.
134
Problemot na za{titata i rehabilitacijata na te{ko
invalidnite lica ostana i ponatamu nere{en, sî do 1974 god.,
koga se izgradi takva ustanova vo Bawa-Bansko.
Imeno, Fondacijata “Sju Rajder“ od Anglija, vo soglasnost so Republi~kiot sekretarijat za zdravstvo i socijalna
politika, grade{e nekolku domovi za stari lica vo Makedonija. Vo razgovorite so g-|a Rajder u~estvuva{e Qup~o Ajdinski, pomo{nik sekretar na Republi~kiot sekretarijat za
zdravstvo i socijalna politika. Vo razgovorite za izgradba na
dom za stari vo Strumica, Ajdinski ja naso~i diskusijata so g|a Rajder za potrebata od izgradba na ustanova za te{ko invalidni deca so za~uvana inteligencija, bidej}i takva ustanova
vo Makedonija nema{e.
Na g-|a Rajder í se ponudi da ja poseti bawata Bansko za
da se zapoznae so kvalitetite na mineralnite topli vodi {to
mo`ea da se koristat ako se otvori takov zavod. Taa bila
odu{evena od ona {to go videla. Sepak, rekla deka }e isprati
stru~no lice da í dade mislewe.
Po izvesno vreme dojde profesor od univerzitetot od
Bristol i so Ajdinski ja posetija Bawata vo Bansko. Toj dade
pozitiven izve{taj do g-|a Rajder vo odnos na kvalitetot na
vodata, vo odnos na lokacijata i klimatskite uslovi.
Otkako be{e donesena odlukata od Fondacijata “Sju
Rajder” od Anglija, po~na izgradbata na ustanovata so zaedni~ki sredstva na Fondacijata, Republikata i Op{tinata so
dodeluvawe lokacija i osloboduvawe od komunalnite dava~ki.
Se izvr{i izbor na korisnici i ustanovata po~na uspe{no da
raboti vo 1974 god.
135
Spomen obele`je za u~esnicite vo izgradbata
na Zavodot vo Bawa Bansko
Poseta na ustanovi za slepi i slabovidni
lica vo Srbija, Hrvatska i Slovenija
Vo 1965 god. Qup~o Ajdinski. zaedno so Nikola ^abukovski, direktor na U~ili{teto za slepi deca, napravija
poseta na specijalni ustanovi za slepi i slabovidni lica vo
Belgrad, Zagreb i Qubqana.
Potrebata za ovaa poseta be{e osoznavawe i proveruvawe koncept za izgradba na nova ustanova za slepi i slabovidni
vo Skopje. Dotoga{ vo Skopje ima{e osnovno u~ili{te za
vakvi deca i ustanova za vozrasni slepi lica so elementi za
obrazovno-vospitna rabota i rabotno osposobuvawe. I dvete
rabotea vo stari i dotraeni zgradi, pod mnogu lo{i uslovi, i
136
bea mnogu oddale~eni edna od druga (ednata vo Skopje, a drugata vo s. Dra~evo).
Vrz osnova na sopstvenite koncepcii, potvrdeni so
dobienite soznanija na posetenite vo ovie tri republiki, kako
i od soznanijata od praktikata od Makedonija, se izgradi
koncept i se izgotvi Idejna programa za gradba na novi
prostorni uslovi, odnosno novi zgradi za osnovno i sredno
u~ili{te i za ni`o muzi~ko u~ili{te, kako i zgrada za domsko smestuvawe i upravna zgrada za slepi deca i mladinci vo
reonot na “Kisela voda”-Skopje, blizu do centralnoto gradsko
podra~je na lokacija so prostor od preku dva hektara.
Po zavr{uvaweto na izgradbata vo 1969 god. dojde do spojuvawe na dvete u~ili{ta vo edna ustanova-vo Zavod za rehabilitacija na deca i mladinci so o{teten vid, so sedi{te vo
Skopje, koj ja po~na rabotata so nova sovremena organizacija i
so novi, kvalitetni re{enija na tretmanot za institucijalizacija kako imperativna potreba.
Poseta na specijalni osnovni u~ili{ta za lesno mentalno
retardirani u~enici vo Srbija, Hrvatska i Slovenija
Vo 1967 god. Qup~o Ajdinski, kako i nekoi od negovite
sorabotnici, me|u drugite i avtorot na ovoj trud, vraboten vo
republi~ki organ za zdravstvo i socijalna politika, napravija
poseti na ustanovi za lesno mentalno retardirani u~enici vo:
Srbija, Hrvatska i Slovenija, so cel da se zapoznaat so organizacijata, rabotata, programite za rabota, so vklu~enosta na
stru~niot kadar vo rabotata, kako i postapkata so na~inot na
nivnoto osnovawe i finansirawe.
Dotoga{ vo Makedonija ima{e izvesna mre`a na specijalni paralelki za takvi deca pri redovnite osnovni
u~ili{ta vo pogolemite gradovi vo Makedonija. Sive ovie
paralelki bea smesteni vo mnogu lo{i prostorni uslovi, so
lo{a oprema i re~isi bez nikakvi potrebni tehni~ki i nagledni sredstva, kako i drugi uslovi za kolektiven, kulturnozabaven i sportsko-rekreativen `ivot.
Vo vremeto na {eesetite godini od 20-ot vek se vode{e
`ol~na stru~na diskusija dali da se zadr`i takvata praktika,
137
ili da se odi na otvorawe specijalni u~ili{ta onamu {to
kade ima uslovi.
Kako epilog na navedenite razmisluvawea od edna strana, a od druga, zaradi pokvalitetna stru~na rabota {to mo`e
da ja obezbedat specijalnite u~ili{ta, prioritet dobi misleweto da se premine na sozdavawe uslovi za otvorawe specijalni u~ili{ta za lesno mentalno retardirani deca.
Tokmu za razre{uvawe na ovie dilemi se izvr{i posetata na navedenite drugi republiki, koi imaa podolgogodi{na
praktika od rabotata na takvite u~ili{ta. Na toj prestoj se
napravi poseta na slednive ustanovi:
Srbija:

Specijalno u~ili{te “Anton Skala” vo Belgrad;

Specijalno u~ili{te so domsko smestuvawe vo Umka, vo
blizina na Belgrad.
Hrvatska:

Specijalno u~ili{te za lesno mentalno retardirani u~enici vo Zagreb;

Specijalno u~ili{te za lesno mentalno retardirani u~enici vo Lug, vo blizina na Zagreb.
Slovenija:

Specijalno u~ili{te za lesno mentalno retardirani u~enici “Janez Levc”-Qubqana;

Specijalno u~ili{te za lesno mentalno retardirani
u~enici vo Maribor.
Vrz osnova na ovie sogleduvawa, Qup~o Ajdinski so
slu`bata izgradi koncepcija i izgotvi idejni i investicioni
programi, ta napravi operativen plan za otvorawe posebni
osnovni u~ili{ta za lesno mentalno retardirani u~enici vo
Prilep, Bitola, Skopje, Veles i Novo Selo-Strumi~ko, so
soodvetna dinamika, koja postapno se realizira{e mo{ne
uspe{no i pokraj redica problemi od subjektivna i objektivna
priroda.
138
B. SOVETUVAWA, SEMINARI, KONFERENCII
I KONGRESI
Svetski kolokvium za socijalna
politika vo Edinburg-1970 god.
Vo organizacija na svetskata asocijacija na socijalni
rabotnici vo 1970 god. vo Edinburg-[kotska, se odr`a Svetska
konferencija za razvojot na socijalnata politika vo svetot.
Na konferencijata u~estvuvaa socijalni rabotnici i
stru~ni lica od ovaa oblast re~isi od site zemji vo svetot. Od
Jugoslavija u~estvuvaa 15 lica od site republiki i pokraini,
na ~elo so Gustav Vlahov, kako pretsedatel na Jugoslovenskata
konferencija za socijalni dejnosti. Na ovaa konferencija od
Makedonija u~estvuva{e i Ajdinski so svoe izlagawe.
Vtor internacionalen kongres na Me|unarodnata liga za
nau~no-istra`uva~ka rabota vo oblasta na mentalnata
retardacija-Var{ava, 1970 god.
Na Internacionalniot kongres na Me|unarodnata liga
za nau~no-istra`uva~ka rabota vo oblasta na mentalnata retardacija, {to se odr`a vo Var{ava vo 1970 g. u~estvuvaa
pove}e od 500 pretstavnici na nacionalnite asocijacii za pomo{ na mentalno retardiranite lica, roditeli, specijalni
ustanovi, kadrovski {koli, organi i organizacii od oblasta
na zdravstvoto, obrazovanieto i socijalnata politika.
139
Od Makedonija u~estvuvaa d-r Vulnet Starova i Qup~o
Ajdinski i nastapija so soop{tenieto: “Tretmanot na mentalno retardiranite lica vo R. Makedonija i koncepcijata na novootvoreniot zavod za umereno mentalno retardirani lica vo
Skopje”, gledano od socijalen, medicinski i defektolo{ki
aspekt.
Qup~o Ajdinski i Vulnet Starova me|u u~esnici
na plenarnata sednica vo Var{ava
Planska konferencija na programata za socijalniot razvoj
vo [email protected] god.
Vo organizacija na Ekonomsko-socijalniot sovet pri
Obedinetite nacii vo @eneva vo 1974 god. se odr`a Konferencijata za problematikata od ekonomsko-socijalniot razvoj
vo svetot, na koja u~estvuvaa delegacii od celiot svet.
Od Jugoslavija na Konferencijata, {to trae{e tri dena,
u~estvuva{e tri~lena delegacija, predvodena od Qup~o Ajdinski, pomo{nik republi~ki sekretar za zdravstvo i socijalna
politika vo Makedonija i ~len na Pretsedatelstvoto na Jugoslovenskata konferencija za socijalni dejnosti zaedno, so
prof. d-r Mihajlo Stupar od Republi~kiot zavod za socijalna
za{tita-Belgrad i Qubica Perovi}, sovetnik vo Sojuzniot
sekretarijat za zdravstvo i socijalna politika.
140
Svetski kongres za socijalno-ekonomski razvoj, pod pokrovitelstvo na Generalniot sekretar na OON-Opatija-1975 god.
Vo 1975 god. vo Opatija se odr`a Svetskiot kongres za
socijalno-ekonomski razvoj, pod pokrovitelstvo na Generalniot sekretar na Obedinetite nacii, a organizacijata na Kongresot be{e doverena na Jugoslovenskata konferencija za socijalni dejnosti vo ime na zemjata-doma}in.
Na Kongresot u~estvuvaa preku 1.000 stru~waci i
op{testveno-politi~ki rabotnici od celiot svet. Rabotata na
Kongresot, {to trae{e 5 dena se odviva{e plenarno i po
sekcii.
Za celokupnite podgotovki i sozdavawe uslovi za rabota na eden takov zna~aen i masoven kongres po brojot na u~esnicite i po zafatenata problematika, be{e zadol`en pred
Jugoslovenskata konferencija za socijalni dejnosti, ~lenot na
Pretsedatelstvoto na Konferencijata Ajdinski. Toj, zaedno so
svojot tim (slu`benici od Konferencijata), prestojuvaj}i
izvesno vreme vo Opatija pred po~etokot na Kongresot, navreme gi izvr{i site potrebni podgotovki isplanirani do detali
(raboten prostor, plenarno rabotewe i rabota po sekcii, smestuvawe, ishrana, op{testveni aktivnosti, poseta na institucii od ovaa oblast i nivna pridru`ba, poseta na kulturnoistoriski institucii, poseta na teatri, opera i sl., kako i
organizirano nepre~eno vra}awe na prisutnite po zavr{uvaweto na Kongresot.
Kongresot uspe{no ja zavr{i rabotata i be{e ocenet
kako eden od najuspe{nite dotoga{ odr`ani kongresi vo svetot, i po sodr`inata na rabotata, i vo odnos na organizacijata
i sozdadenite uslovi za uspe{no rabotewe i zavr{uvawe.
141
Sledewe rabotata na edna od sekciite na Kongresot
Me|unaroden simpozium za interesnite zaednici
vo Jugoslavija-Cavtat-1976 god.
Vo 1976 god. vo Cavtat se odr`a Me|unaroden simpozium
za rabotata na interesnite zaednici vo Jugoslavija, za koi
vladee{e golem interes vo svetot za nivnoto funkcionirawe.
Na simpoziumot, pokraj stru~waci od ovaa oblast od
site republiki i pokraini od Jugoslavija, prisustvuvaa i
stru~waci od pogolem broj evropski zemji.
So svoe izlagawe za interesnite zaednici za socijalnata i detskata za{tita na Simpoziumot u~estvuva{e i Qup~o
Ajdinski.
142
Poseta na Belgrad, Zagreb i Qubqana-1977 god.
Posetata na Belgrad, Zagreb i Qubqana {to Ajdinski
ja napravi vo 1977 god., be{e so cel da izvr{i konsultacija i
da gi proveri svoite tezi {to be{e gi izgotvil vrz osnova na
negovototo dotoga{no prou~uvawe i istra`uvawe, obemnata
diskusija so kolegite vo Republikata i koristeweto na
bibliote~nata literatura na oddelni ustanovi, a osobeno na
bibliotekata na Zavodot za rehabilitacija na sluh, govor i
glas vo Skopje, vo vrska so sozdavaweto na sovremeniot sistem
za rehabilitacija na mentalno retardiranite lica. Vo ovaa
prigoda toj se sretna so pove}e pretstavnici od stru~ni
institucii, zdru`enija, ustanovi i poedinci:

Vo Belgrad so d-r Slav~o Keramit~ievski, d-r Qubomir
Savi} i d-r Aleksandar ]ordi}, profesori na Defektolo{kiot fakultet; Branko Xukanovi}, sovetnik vo Sojuzniot sekretarijat za zdravstvo i socijalna politika; Boro
Nov~i}, defektolog i sekretar na Sojuzniot odbor na
defektolozite na Jugoslavija i dr;

Vo Zagreb so profesorite na Fakultetot za defektologija:
d-r Angelina Bori}, d-r Vladimir Stan~i} i d-r Vojo Kova~evi};

Vo Qubqana so Mile Budi}, sovetnik vo Republi~kiot sekretarijat za zdravstvo i socijalna politika; so Jan Ulaga
i Mencej, funkcioneri vo Dru{tvoto na roditeli za pomo{
na mentalno retardirani lica na Slovenija i so Rudi
Su{nik (direktor-iskusen rabotnik i kreator na aktivnostite vo specijalnite u~ili{ta za mentalno retardirani) i
Zdravko Eraz (defektolog) i dvajcata od specijalnoto u~ili{te “Janez Levc” za mentalno retardirani deca i mladinci vo Qubqana.
Na sive ovie lica, {to se smetaa za poznati stru~waci
vo oblasta na za{titata, obrazovanieto i rehabilitacijata na
hendikepiranite lica vo Jugoslavija, Qup~o Ajdinski prethodno im gi dade na uvid svoite izgotveni tezi za sozdavawe
sovremen sistem za rehabilitacija na mentalno retardirani
lica, so molba vo razgovorot {to }e go vodi so niv da se
iska`at za tezite i eventualno da dadat svoi sugestii.
143
Napravenite kontakti i vodenite razgovori bea korisni zatoa {to mnogu od spomenatite li~nosti gi potvrdija tezite i dadoa soodvetni sugestii okolu sozdavaweto na sovremeniot sistem za integralna rehabilitacija na mentalno retardiranite lica i za organizacionata {ema za metodologijata i za
racionalizacijata i obemot na institucionalniot tretman
{to go prezentira{e Qup~o Ajdinski.
Me|unaroden kongres za za{tita, obrazovanie i rehabilitacija na mentalno retardirani lica odr`an 1979 god. vo
Viena
Vo organizacija na Me|unarodnata liga za mentalna
retardacija vo Viena 1979 god. se odr`a Me|unaroden kongres
za za{tita, obrazovanie i rehabilitacija na mentalno retardirani lica. Na ovoj kongres u~estvuvaa stru~waci (lekari,
psiholozi, defektolozi, pedagozi, socijalni rabotnici i dr.),
roditeli na mentalno retardirani lica, duri i od stepenot na
umerena popre~enost.
Tematikata na Kongresot be{e seopfatna. Temite bea
od oblasta na preventivata, dijagnostikata, predu~ili{noto
vospitanie, obrazovanieto, osposobuvaweto i vrabotuvaweto
na mentalno retardiranite, i toa za site stepeni na mentalna
popre~enost. Isto taka, bea zastapeni temi za sorabotka so
roditelite, u~estvo na roditelite vo tretmanot na decata,
kako i u~estvo na mentalno retardirani lica vo raspravata po
oddelni temi i pra{awa. Takvoto nivno u~estvo be{e zabele`itelno i na samiot kongres.
Na Kongresot u~estvuvaa pove}e od 500 u~esnici re~isi
od site zemji od svetot. Od Defektolo{kiot fakultet vo
Belgrad u~estvuvaa profesorite Qup~o Ajdinski i Aleksandar ]ordi} i drugi stru~ni lica od Jugoslavija i re~isi site
nastapija so svoi soop{tenija.
144
Me|urepubli~ko sovetuvawe po povod Me|unarodnata godina
na invalidite-Aran|elovac-1982 god.
D-r Qup~o Ajdinski u~estvuva{e so izlagaweto: “Mentalnata retardacija, kako bariera vo socijalizacijata na mentalno retardirani lica vo op{testvoto”. Na istoto sovetuvawe be{e promovirana i negovata kniga: “Integralna rehabilitacija na mentalno retardirani lica”.
Sovetuvawe so me|unarodno u~estvo za obrazovanie na
hendikepiranite deca i mladinci-Belgrad-1983 god.
Na ova sovetuvawe Ajdinski gi prezentira{e najnovite
soznanija za ”Ranoto otkrivawe, dijagnosticirawe, evidentirawe, ran tretman i predu~ili{no vospitanie na deca so
pre~ki vo razvojot-integralen pristap vo rehabilitacijata”;
Jugoslovenski defektolo{ki denovi-Portoro`-1984
U~estvuva so referat: “Predu~ili{noto vospitanieneophoden uslov za ponatamo{en razvoj na mentalno retardirani deca”;
Me|unaroden {vedsko-jugoslovenski seminar za iskustvata
vo obrazovanieto na mentalno retardiranite lica vo dvete
zemji-Brioni-1985god.
Vsu{nost, toa be{e stru~en sobir na profesori-pretstavnici od kadrovski fakulteti za podgotvuvawe stru~waci
{to rabotat so mentalno retardirani lica od [vedska i
Jugoslavija.
Od Jugoslavija bea prisutni profesori od katedrite za
oligofrenologija od site defektolo{ki fakulteti. Prof. dr Qup~o Ajdinski od defektolo{kiot fakultet vo Belgrad,
zaedno so prof. d-r Miroslav Vici} od Fakultetot za defektologija od Zagreb, go podnesoa glavniot referat za Jugosla-
145
vija-“Rehabilitacija na mentalno retardirani deca i mladinci vo SFRJ”.
Nacionalna konferencija so me|unarodno u~estvo-Sofija,
1994
Na ovoj sobir Qup~o Ajdinski ima{e zabele`itelno izlagawe: “Za{titata i rehabilitacijata na mentalno retardiranite lica vo svetlinata na internacionalnite i nacionalnite dokumenti za pravata na hendikepiranite”;
Sovetuvawe za novinite vo rehabilitacijata na licata so
pre~ki vo razvojot vo Makedonija-Struga-1995 god.
Vo januari 1995 god. vo Struga se odr`a Sovetuvawe so
defekolozite na Makedonija za novinite vo obrazovanieto i
rehabilitacijata na licata so pre~ki vo razvojot.
Na ova sovetuvawe glaven referat podnese prof. d-r
Qup~o Ajdinski na tema: “Novini, iskustva i tendencii vo
normalizacijata i integracijata na hendikepiranite deca”.
Vsu{nost, toa be{e i prv stru~en trud, prezentiran od ovaa
oblast pred stru~nata javnost vo na{ata republika, kako novina, za razlika od drugite zapadni zemji, kade {to takviot
proces be{e po~nat mnogu porano.
Na u~esnicite prethodno im be{e dostavena, izgotvenata i objavena negovata kniga pod naslov: “Novini, iskustva i
tendencii vo integracijata i normalizacijata na tretmanot,
obrazovanieto i osposobuvaweto, odnosno rehabilitacijata na
hendikepiranite lica”.
146
Seminar za psihomotornata reedukacija-Skopje-1995 god.
Vo januari 1995 god., po inicijativa na prof. d-r Qup~o
Ajdinski vo Filozofskiot fakultet se odr`a pettodneven seminar za “Osnovite na reedukacija na psihomotorikata vo
razvojniot period, osobeno kaj mentalno retardirani deca”.
Na seminarot odr`aa predavawa i ve`bi istaknati
stru~waci od Institutot za mentalno zdravje i Defektolo{kiot fakultet od Belgrad: profesorite d-r Svetomir Bojanin
i d-r Aleksandar ]ordi}, kako i terapevtot Tawa Govedarica.
Od Makedonija so svoi predavawa u~estvuvaa d-r Qup~o
Ajdinski, profesor na Defektolo{kiot fakultet, i primarius d-r Dragoslav Kopa~ev, sega{en profesor na Institutot
za defektologija.
Teoriskata nastava so 125 slu{ateli se izveduva{e na
Filozofskiot fakultet, a prakti~nata so 51 slu{atel vo
Zavodot za mentalno zdravje. Site slu{ateli koi uspe{no go
polo`ija prakti~niot ispit, dobija sertifikati.
Organizirawe i u~estvo na Simpoziumot so me|unarodno
u~estvo za ranata detekcija, dijagnostika, tretman i
predu~ili{no vospitanie na deca so pre~ki vo razvojot,
noemvri 1996 god. vo Struga
Spored izgotvenata koncepcija od prof. d-r Qup~o
Ajdinski za simpozium, toj se odr`a vo organizacija na Filozofskiot fakultet (Studii za defektologija), ministerstvata
za zdravstvo, obrazovanie, trud i socijalna politika, socijalno-humanitarnite organizacii i Kancelarijata na UNICEF
vo Skopje.
Spored predvidenata programa Simpoziumot rabote{e
plenarno i po sekcii, a na nego u~estvuvaa okolu 400 u~esnici
so 140 referati i soop{tenija, od koi od stranstvo u~estvuvaa
54 u~esnici so 40 soop{tenija.
147
Otvorawe na Simpoziumot od pretsedatelot
na Organizacioniot odbor prof. d-r Qup~o Ajdinski
vo boja
Ministerkata za obrazovanie d-r Sofija Todorova me|u
u~esnicite na Simpoziumot (prva od levo)
148
Simpoziumot po svojata organizacija, sodr`ina na
rabotata i obrabotenite temi i pra{awa, iznesenite novini
po seto toa od na{i i stranski stru~naci, po brojot na
u~esnicite, kako i po razni profili od site bran{i {to se
zanimavaat so ovaa problematika (defektolozi, psiholozi,
socijalni rabotnici, lekari od site profili, pravnici,
ekonomisti i dr.) }e ostane zapameten vo analite na defektolo{kata teorija i praktika.
Vrz osnova na izlagawata i diskusijata, na krajot od
Simpoziumot se donesoa zaklu~oci i merki od oblasta na
zdravstvenata za{tita, detskata za{tita, vospitanieto i obrazovanieto i merki vo oblasta na pravno-normativnata regulativa.
Kako rezultat na toa, dojde do podobruvawe na ranoto
otkrivawe, dijagnostikata i ranata intervencija, odnosno
tretmanot i predu~ili{noto vospitanie na decata so pre~ki
vo razvojot. Imeno, vo zdravstvenite institucii se podobri
organizacijata, koordinacijata i kadrovskata struktura vo
opredeleni soodvetni institucii za ranoto otkrivawe, dijagnostika i rana intervencija na ovie deca. Dijagnostikata, kako
{to be{e zaklu~eno, im se doveri na stru~nite ustanovi so
nov pravilnik {to se donese posebno za toa. Se izmeni odnosot na priem na hendikepirani deca vo detskite gradinki, a se
sprovedoa i nekolku istra`uva~ki proekti, pottiknati od
nekoi referati i soop{tenija podneseni na Simpoziumot.
Me|unarodna konferencija za razvojot na obrazovanieto na
hendikepiranite lica-Sofija, 1999 god.
Na ovoj sobir Ajdinski ja zapozna svetskata stru~na javnost so mislewa i stavovi gradeni vrz sopstvenoto iskustvo i
znaewe preku svoeto izlagawe: “Perspektivniot razvoj na
obrazovanieto na decata so posebni obrazovni potrebi vo
Republika Makedonija vo ramkite na evropskite relacii”.
149
Prva balkanska konferencija za rehabilitacija na slepi i
slabovidni lica odr`ana vo Varna, 2000 god.
Po inicijativa na Evropskata asocijacija za slepi i
slabovidni, a vo organizacija na Inicijativniot odbor so
pretstavnici na Katedrata za tiflologija pri Fakultetot za
predu~ili{na i u~ili{na pedagogija od Sofija i U~ili{teto
za slepi deca od Varna, se odr`a Prvata balkanska konferencija za rehabilitacija na slepi i slabovidni deca.
Na Konferencijata u~estvuvaa delegacii od site
balkanski zemji so pretstavnici od u~ili{tata za takvi deca,
od fakultetite za podgotvuvawe defektolo{ki kadri od site
balkanski zemji, kako i od asocijaciite za slepi od ovie zemji.
Od Makedonija u~estvuva{e pet~lena delegacija, predvodena od Qup~o Ajdinski. Site nastapija so svoi izlagawa.
Ajdinski nastapi so izlagawe, so koe u~esnicite gi zapozna so
prvite rezultati od Holandsko-makedonskiot proekt za rana
intervencija so deca so o{teten vid do sedumgodi{na vozrast
vo Makedonija, so koj toj rakovode{e dve godini.
D-r Qu~po Ajdinski kako predsedava~
na edna od plenarnite sesii na Konferencijata
150
Vtora balkanska konferencija za profesionalno
osposobuvawe i vrabotuvawe na slepi i slabovidni
lica vo Atina 2002 god.
Vo 2002 god. vo Atina se odr`a Vtorata balkanska konferencija za profesionalno osposobuvawe i vrabotuvawe
slepi i slabovidni lica, vo organizacija na Koordinativniot
odbor, sostaven od asocijaciite na lica so o{teten vid na
Grcija, za{titnite rabotilnici, odnosno posebnite stopanski
pretprijatija za osposobuvawe i vrabotuvawe takvi lica od
Atina i specijalnite u~ili{ta za slepi i slabovidni deca od
Atina.
Na konferencijata u~estvuvaa delegacii od site balkanski zemji, pretstavuvani od ustanovite za osposobuvawe i
vrabotuvawe na slepite i slabovidnite lica od tie zemji,
u~ili{ta za takvi lica, kako i od fakultetite za osposobuvawe kadri za rabota so takvi lica.
Od Makedonija u~estvuva{e ~etiri~lena delegacija so
pretstavnici od Institutot za defektologija i Zavodot za
deca so o{teten vid “Dimitar Vlahov” od Skopje vo ~ie ime
nastapi prof. d-r Qup~o Ajdinski so izlagawe za dosega{niot
na~in na osposobuvawe i vrabotuvawe na slepite lica vo Makedonija i za novinite predvideni vo Zakonot za osposobuvawe
i vrabotuvawe hendikepirani lica vo Makedonija, koj samo
edna godina pred toa se donese od Sobranieto na Makedonija.
Me|unarodni pedago{ki sredbi “U~itelot vo 21 vek”Ohrid, 2002 god.
Na sredbite u~estvuvaa nad 300 pretstavnici od site
nastavni~ki fakulteti od Republikata, kako i od balkanskite
zemji, potoa od redovnite i specijalnite predu~ili{ni, osnovni i sredni u~ili{ta.
Profesorot Qup~o Ajdinski u~estvuva{e na sredbite i
nastapi so soop{tenie na tema: “Integrativnoto (inkluzivnoto) obrazovanie na decata so hendikep i ulogata na defektologot vo redovnite u~ili{ta, vo koi se vklu~eni hendikepirani deca”.
151
Seminar organiziran od Sojuzot na defektolozite na
Makedonija za dosega{nite iskustva od intergracijata,
inkluzijata i deinstitucializacijata na
hendikepiranite lica vo R. Makedonija vo Struga, 2002 god.
Prof. d-r Qup~o Ajdinski nastapi so referat za
“Iskustvata od intergracijata so hendikepirani lica vo
Republika Makedonija”
vo boja
Po zavr{uvawe na rabotata na Seminarot,
za spomen zaedni~ka fotografija
152
“ PO ST OI S AM O ED NO D OB R O Z A
L U\ E TO:
ZN AE WE TO
I
ED NO
E D INS TVE NO ZL O: NE ZN AE WE TO ”
153
154
VOVEDNI NAPOMENI
Kako rezultat na dolgogodi{noto stru~no i nau~no
prou~uvawe na problemite, napi{anite i obajaveni stru~ni
trudovi, izrabotenite idejni proekti i programi, implicirani vo planovite i programiraweto, kako i zakonskata
regulativa i nivniot pridones vo izgotvuvawe, podgotvuvawe i
primena na nastavnite planovi i prigrami za rabota vo pove}eto ustanovi, na Qup~o Ajdinski mu pripa|a istoriska uloga
vo postignuvawe zna~ajni rezultati osobeno vo:
Sozdavaweto i sistematskoto sledewe, prou~uvawe,
plansko programirawe i naso~uvawe na za{titata i rehabilitacijata na licata so hendikep niz planovite za op{testvenoekonomskiot razvoj na Republikata, a so toa i sozdavawe materijalna osnova vo ovaa oblast.
Izgotvuvaweto na pove}eto zakonski re{enija i normativni akti od oblasta na za{titata i rehabilitacijata na hendikepiranite lica {to ovozmo`i sozdavawe soodvetna mre`a
od ustanovi za rano otkrivawe, preventivna za{tita, dijagnostika i prognostika, ran tretman, prdu~ili{no vospitanie,
osnovno i sredno obrazovanie, rabotno osposobuvawe, vrabotuvawe, rehabilitacono-korekcionen tretman i za{tita na hendikepiranite lica vo Republikata.
155
Objavuvaweto stru~ni trudovi od prou~uvaweto i nastapite na mnogute sobiri vo rasvetluvawe na problemite vo ovaa
oblast-od edna, i izgraduvaweto na sistemot za organizacija na
za{titata i rehabilitacijata na hendikepiranite lica-od
druga strana. Toa ovozmo`uva{e po{iroko poznavawe i vklu~uvawe vo razre{uvawe na problemite vo ovaa oblast na
po{irok krug op{testveni strukturi, stru~ni profili,
roditeli i drugi gra|ani, osobeno vo struktuiraweto na
stru~nite timovi so raznoviden neophoden potreben stru~en
kadar od razni profili: defektolozi, psiholozi, pedijatri,
nevropsihijatri, socijalni rabotnici, biolozi, geneti~ari i
drugi.Toa vo dolg vremenski period ja zbogatuva{e praktikata
vo procesot na za{titata i rehabilitacijata na hendikepiranite lica.
Konkretniot pridones na prof. d-r Qup~o Ajdinski vo
oblasta na nau~no-istra`uva~kata, stru~no-analiti~kata i
publicisti~kata dejnost {to najobjektivno mo`e da se sogleda
preku golemiot broj izgotveni i publikuvani studii, monografii, u~ebnici, prira~nici, idejni i investicioni programi i
drugo, povrzani so re{avaweto na problemi od rabotnite lu|e
i gra|anite, nameneti za izgradba na ustanovi, koncepirawe i
donesuvawe zakonska regulativa za opredeleni pra{awa,
vospostavuvawe i ostvaruvawe na opredeleni prava od oblasta
na specijalnoto obrazovanie i vospitanie na hendikepiranitenite deca i mladinci kako i socijalnata za{tita na
opredeleni kategorii lica {to se na{le vo polo`ba od
socijalna potreba i sl.
Pritoa, bitno e da se odbele`i deka ima objaveno pove}e od 120 nau~ni i stru~ni trudovi vo doma{ni i stranski
spisanija, a ima izgotveno i nad 30 analizi, idejni i investicioni programi, osvrti i drugo, koi se vo arhivite na Republika Makedonija.
156
A. PREGLED NA OBJAVENI STRU^NI I NAU^NI
TRUDOVI, MONOGRAFII I U^EBNICI
1.
Integralna rehabilitacija na mentalno retardiranite lica (studija-u~ebnik-317 stranici), vo izdanie na Jugoslovenskata konferencija na socijalnite dejnosti, Belgrad
1981 (na srpski jazik) i 1982 godina (na makedonski jazik).
2.
Osnovi na defektolo{kata teorija i praktika (studijau~ebnik-460 stranici) kolektiven trud, vo izdanie na
Sojuzot na defektolozite na Makedonija, Skopje, 1999 god.
3.
50 godini rehabilitacija, vospitanie i obrazovanie na
licata so pre~ki vo razvojot vo Republika Makedonija,
1949-1999 godina, koavtor, vo izdanie na Sojuzot na
defektolozite na Makedonija, 2000 godina.
4.
Op{testvenata za{tita i rehabilitacija na licata popre~eni vo fizi~kiot i psihi~kiot razvitok vo SR Makedonija 1945-1985 (studija-145 stranici), vo izdanie na PZRO “
Fonografika”, Skopje 1986 godina.
5.
Za{tita i rehabilitacija na licata so psihofizi~ki
nedostatoci vo SRM (studija-267 stranici), izdadena od
Republi~kiot zavod za unapreduvawe na socijalnite
dejnosti na-Skopje, 1975 godina, kako rakovoditel na studiskiot proekt i koavtor.
6.
Za{titatata i rehabilitacijata na mentalno retardiranite lica vo SR Makedonija (monografija-kolektiven
trud), izdadena od Sojuzot na dru{tvata za pomo{ na
mentalno retardiranite lica na SRM, Skopje 1973 godina.
7.
Zbirka na propisi so komenter za za{tita i rehabilitacija na licata popre~eni vo psihofizi~kiot razvitok (248
stranici) koavtor, vo izdanie na Sojuzot na dru{tvata za
pomo{ na mentalno retardirani lica, Skopje 1982 godina.
157
8.
Metodika na rabota so mentalno retardirani deca od predu~ili{na vozrast (u~ebnik-203 stranici), koavtor, vo izdanie na Defektolo{kiot fakultet vo Belgrad, 1983 i 1986
godina.
9.
Metodika na rabota so mentalno retardirani deca na u~ili{na vozrast-Op{t del, prvo i vtoro izdanie (u~ebnik203 stranici) koavtor, vo izdanie na Defektolo{kiot
fakultet vo Belgrad, 1983 i 1986 godina.
10.
Metodika na rabota so mentalno retardirani deca od u~ili{na vozrast (u~ebnik-733 stranici) koavtor, prvo i vtoro izdanie, vo izdanie na Defektolo{kiot fakultet vo
Belgrad, 1983 i 1986 godina.
11.
Metodika na rabota so umereno, te{ko i najte{ko (dlaboko) mentalno retardirani lica (u~ebnik-325 stranici),
koavtor, prvo i vtoro izdanie, vo izdanie na Defektolo{kiot fakultet vo Belgrad, 1983 i 1986 godina.
12.
Novini, iskustva i tendencii vo integracijata i normalizacijata na tretmanot, obrazovanieto, osposobuvaweto,
odnosno rehabilitacijata na hendikepiranite lica, 1975.
13.
Osnovi i sostojbi na sistemot i praktikata na za{titata,
obrazovanieto i rehabilitacijata na hendikepiranite lica
vo Makedonija, so Predlog proekcija za reforma, racionalizacija i razvoj (proekt-kolektiven trud), vo izdanie na
Republi~kata konferencija na socijalno-humanitarnite
organizacii na Republika Makedonija, 1989-1991 godina,
Skopje.
14.
Ran tretman na predu~ili{no vospitanie na mentalno
retardirani deca (u~ebnik), vo izdanie na Defektolo{kiot fakultet, Belgrad, 1991 godina.
15.
Pravata na licata so autizam vo Republika Makedonija
(kolektiven trud), vo izdanie na Makedonskoto nau~no
zdru`enie za autizam, 2002 godina.
158
Pridonesot na ovie napi{ani i objaveni knigi, publikacii, u~ebnici i nau~ni studii, ne samo {to ja zbogatija
defektolo{kata teorija i praktika, tuku poslu`ija vo golem
obem kako stru~na literatura na defektolo{kite studii vo
Belgrad i Skopje. Za niv se napi{ani mnogu recenzii i se
dadeni pozitivni kritiki koi, od razbirlivi pri~ini poradi
ograni~eniot prostor ne mo`eme site da gi pomestime. Zatoa
re{ivme da navedime del od recenziite po redot na nivnoto
pojavuvwe i toa:
Prvo, }e ja pomestime recenzijata na prof. d-r Slobodan JAKULI] za knigata: “Integralna rehabilitacija na
mentalno retardirani lica”, podgotvena za objavuvawe vo 1981
godina vo koja me|u drugoto go napi{a i slednovo:
“Vrz osnova na prou~uvaweto i razvojot na sostojbata na
teorijata i praktikata za mentalno retardiranata populacija
vo svetot i kaj nas, avtorot na knigata ja utvrduva vistinskata
sostojba vo site delovi na predmetot na oligofrenologijata
niz istorijata i denes: postoeweto na objektivnite uslovi za
sozdavawe na sovremeniot sistem na rehabilitacijata na mentalno retardiranite; postoewe na objektivni mo`nosti za
konstituirawe i instituirawe na sovremen sistem na integralna rehabilitacija na mentalno retardirani lica“.
Na krajot od svojata recenzija d-r JAKULI] naveduva:
“Knigata Integralna rehabilitacija na mentalno retardirani
lica, na d-r Qup~o Ajdinski ja popolnuva prazninata {to se
~ustvuva vo oligofrenolo{kata teorija i praktika, kako i vo
na{eto prakti~no nastojuvawe da pronajdeme najadekvaten sistem za rehabilitacija na mentalno retardiranite lica. Vo taa
smisla, avtorot uspeal da gi sublimira dosega{nite iskustva
kaj nas i vo svetot, i toa im go napravi pristapno na site
zainteresirani op{testveni faktori {to rabotat vrz ovaa
problematika”.
159
Po objavuvaweto na knigata “Integralna rehabilitcija
na mentalno retardirani lica”, a po povod promocijata na
istata, prof. d-r Du{an \OR\EVI], go re~e i slednovo:
“Ovaa kniga dojde vo uslovi na mnogu izrazeni protivre~ni stavovi, mislewa i dilemi vo sega{niot moment vo defektolo{kata teorija i vo praktikata, {to knigava ja pravi
izvonredno aktuelna, gledano od aspekt na potrebata od verifikacija na odgovori na pogolem broj pra{awa od oblasta na
160
za{titata i rehabilitacijata na mentalno retardiranite
lica.
Neposredno vrzan so re{avaweto na ovaa problematika,
re~isi tri decenii avtorot gi prezentira soznanijata kako
fermentirana mislovna kreacija, pri {to osnovnata idejna
arhitektonika na knigata ja ~ini neizbe`nata maksima da
najhumaniot i najplemenitiot odnos na op{testvoto i ~ovekot
kako poedinec sprema mentalno retardiranite lica, se sostoi
vo sozdavawe uslovi za negovoto osposobuvawe i integrirawe
vo zaedni~kiot op{testven `ivot.
Taa vozvi{ena cel, {to avtorot si ja postavil neizbe`no baralo napori da se fizionomira onakov sistem za rehabilitacija {to }e ovozmo`i so ekonomi~ni i racionalni
op{testveni merki pobrzo i soodvetno integrirawe na mentalno retardiranite lica vo dadenite op{testveno-ekonomski
mo`nosti“.
Vo prodol`enie gi pomestuvame recenziite na profeso-
rite d-r Qubomir SAVI], d-r Trajan GOCEVSKI i d-r Kiril
TEMKOV dadeni za knigata: “50 GODINI ZA[TITA, REHABILITACIJA,
VOSPITANIE
I
OBRAZOVANIE
NA
LICATA SO PRE^KI VO RAZVOJOT VO REPUBLIKA
MAKEDONIJA 1949-1999”-Skopje, 2001 godina.
161
vo boja
Naslovna strana na knigata
162
Prof. d-r Qubomir SAVI]
Ovaa kniga prvpat seopfatno ja tretira problematikata na hendikepiranite lica vo Makedonija na eden diametralno poinakov na~in otkolku prethodnite monografii od sli~en
vid, {to ja tretirale problematikata samo na oddelni kategorii na hendikepiranite lica (na slepite, na gluvite, na mentalno retardiranite), a koi bea od manifestaciono-prigoden
karakter. Toj dijametralno poinakov na~in se sogleduva vo
slednive fakti:

Materijata vo knigata e izlo`ena vrz principite na sovremenata defektolo{ka doktrina {to ne go gleda hendikepiraniot izolirano, tuku vo kontekstot na mnogu faktori
{to go obuslovuvaat, {to avtorite zna~ajno go napravile.

Materijata vo knigata e konzistentno izlo`ena po to~no
opredelen sistem i niz knigata dosledno sprovedena, taka
{to sekoja glava pretstavuva zaukru`ena celost i mo`e
izolirano da se ~ita, a i da se dobie globalen uvid vo zafa}aweto na problematikata {to ja tretira.

Knigata seopfatno ja nabquduva sekoja kategorija hendikep
od etiopatogenezata i preku rehabilitacijata do ustanovite vo koi se realizira rehabilitacioniot tretrman.

Vo knigata ima izobilstvo faktografski podatoci i dokumenti, {to e znak deka knigata e rabotena vrz istoriski
izvori od prv red, {to e od osobeno zna~ewe, za{to bi
trebalo za pedeset godini da se soberat, da se sistematiziraat i da se objasnat od distancija vo vremeto na nivnoto
nastanuvawe.

Knigava ne e samo istoriografija za polovina vek egzistirawe na specijalnoto {kolstvo, rehabilitacijata i socijalnata za{tita, na humanitarnite organizacii vo Makedonija, tuku i sovremena teorija na oddelni defektolo{ki
u~ewa po oddelni granki na defektolo{kata nauka, so trendot na idnite nastojuvawa za sekoja defektolo{ka granka.

Knigata pretstavuva izvor na site idni istra`uvawa na ova
podra~je, so {to im e olesneto na site idni istra`uva~i vo
ovaa oblast, koi mo`e da dodadat samo detali od vtor i od
tret red.

Sogledano vo celost, knigata e napi{ana mo{ne stru~no, a
oddelni glavi mo`e mirno da bidat preneseni vo sekoj
163
univerzitetski u~ebnik od oblasta na socijalnata politika
ili defektologijata, za{to daleko gi preminuvaat grankite na edna monografija so istoriski karakter. Toa e slu~aj
so vtora i treta glava koi se izvonredni vo sodr`inski
pogled.
Knigava mo`e da bide sosema mirno prifatena kako
u~ebnik za nacioinalna istorija na Defektologijata vo Makedonija, za studentite na Institutot za Defektologija na
Filozofskiot fakultet vo Skopje.
Zna~i, nieden, makar i malku seriozen nau~nik od ovaa
oblast, ne bi mo`el da ja zaobikoli knigava koga }e go tretira
pra{aweto na istoriografijata na socijalnata politika na
Makedonija ili specijalnoto {kolstvo i rehabilitacijata.
Kniga od ovoj vid, bi mo`ele da ja napi{at samo lu|e
{to ja sozdavale socijalnata politika i ustanovite za rehabilitaciona za{tita vo Makedonija, a toa se prof. d-r Qup~o
Ajdinski, pomo{nik na ministerot za socijalna politika i g-n
Veli~ko Andreevski, sovetnik i potsekretar vo Ministerstvoto za socijalna politika na Makedonija. Duri mislam deka
legitimno bile dol`ni da go napi{at ovoj kompedium na socijalnata politika i defektologija, za{to i samite bea nejzini
kreatori. Mislam deka nikoj, osven tie, ne bi ni mo`el da
bide vo sostojba da napi{e ne{to takvo, za{to ovaa kniga
bara, pred sî, eden ogromen trud, izobilstvo od materijal i
izvonredno poznavawe na tolku specifi~nata materija.
Mislam deka knigava se pojavuva vo vistinsko vreme koga se navr{uva polovina vek od postoeweto dr`avnata samostojnost na Makedonija, koga se zavr{uva eden milenium i treba
da se podvle~e crta {to se ima napraveno, i koga treba da se
nazna~i trendot vo koj pravec treba natamu da se razviva socijalnata politika i nejzinata teorija na defektologijata.
Zna~i, {to e napraveno, do kade se stignalo i kade treba da se
odi.
Za ovoj ogromen trud mislam deka treba da im se oddade
najgolemo priznanie na avtorite na knigava, na prof. d-r Qup~o Ajdinski i na g-n Veli~ko Andreevski, za{to zavr{ile rabota dostojna na edna institucija ili na tim stru~waci od ova
podra~je.
164
Prof. d-r Trajan GOCEVSKI
Knigata: “50 godini za{tita, obrazovanie i rehabilitacija na licata so pre~ki vo razvojot vo Republika Makedonija
(1949-1999)” e odraz na potrebata da se analiziraat sostojbite
i soznanijata povrzani so ostvaruvaweto na za{titata i
rehabilitacijata na hendikepiranite lica, odnosno na licata
so pre~ki vo razvojot za periodot od polovina vek.
Avtorite so posebna ve{tina go arhitektoniziraat su{tinskiot sodr`inski amalgam na publikacijata, neizostavaj}i
re~isi nieden od zna~ajnite problemi {to gi ti{tat op{testvoto, smejstvoto i samite hendikepirani lica, kako {to e
nivnoto otkrivawe, rasporeduvawe, evidencija, obrazovanie,
prifa}awe i socijalizacija, kulturno-zabavniot, sportskorekreativniot `ivot i dr.
Publikacijata sodr`i {esnaeset poglavja, koi tretiraat
podra~ja od oblasta na etiologijata, definiraweto i klasifikacijata na psihosomatskite o{tetuvawa, prevencijata na
hendikepiranosta, institucionalnata za{tita i rehabilitacija so celosna statisti~ka dokumentacija.
Potoa, se opi{uva analiti~ko-istra`uva~kata i izdava~kata dejnost, me|unarodnata i nacionalnata legislativa za
pravata na hendikepiranite lica, profesionalnoto osposobuvawe i vrabotuvawe na invalidnite lica, osposobuvaweto i
sostojbata na stru~nite kadri za rabota so ovaa populacija,
ulogata na socijalno-humanitarnite i drugite nevladini i neprofitni organizacii vo za{titata i rehabilitacijata na
hendikepiranite lica i nivnite dejnosti kako i osnovite za
natamo{nite strate{ki opredelbi vo razvojot na za{titata i
rehabilitacijata na licata so pre~ki vo razvojot.
Vo publikacijata se vneseni i izvonredno golem broj podatoci i dokumenti za site {to bile u~esnici, akteri i
kreatori vo humanata dimenzija na op{testvenata gri`a za za
hendikepiranite lica vo Makedonija za periodot od 1949 do
1999 godina, za {to podocna istori~arite }e gi dadat soodvetnite eksplikacii so nu`nite vrednuvawa.
165
Prof. d-r Kiril TEMKOV
Deloto “50 godini za{tita, rehabilitacija, vospitanie
i obrazovanie na licata so pre~ki vo razvojot vo Republika
Makedonija (1949-1999)” od profesorot d-r Qup~o Ajdinski i
Veli~ko Andreevski pretstavuva svoevidna istorija na na{ata defektologija. Vo ova najnovo kapitalno delo na na{ata
defektologija na 740 stranici se izlo`eni vo enciklopediski
vid, a i so prvoklasna istoriska akribi~nost, nau~nite osnovi
na Defektologijata, istorijata i realnata sostojba na za{titata na licata popre~eni vo fizi~kiot i psihi~kiot razvitok
kaj nas, su{tinata na defektolo{kata profesija, oformuvaweto na defektolo{kite kadri i formite na nivnite aktivnosti, mestoto i ulogata na socijalnata rabota vo za{titata i
rehabilitacijata na licata so pre~ki vo razvojot, obemot na
aktivnostite na stru~nata informativno-analiti~ka i
nau~no-istra`uva~ka dejnost vo oblasta na Defektologojata i
dr.
Ova e fantasti~na KNIGA [TO SE PRAVI EDNA[
VO GENERACIJATA. Vo nea se izlo`uvaat osnovite i pretpostavkite na na{iot sistem za defektolo{kata za{tita i
dostrelite {to se ostvareni na toa pole vo izminatovo polovina stoletie. Se poka`uva deka kvalitet i isklu~itelno
zna~ajnite dostreli mo`e da postignat i vo vakvi slo`eni
oblasti, te{ki za organizacija, ako ima dostatno nastoj~ivost,
dobra socijalna orientacija i poddr{ka i ako se anga`iraat
vistinski stru~waci. Mnogute {koli i institucii za prifa}awe, za{tita, obrazovanie i rehabilitacija na licata so
pre~ki vo razvojot go opravdaa postoeweto i ni go obelija
obrazot na na{ata ~ove{tina.
Vo toa e i najbele`it pridonesot na na{ite prvi stru~waci od oblasta na Defektologijata, na ~elo so vode~kata
li~nost na makedonskata defektologija prof. d-r Qup~o
Ajdinski koi, posvetenosta kon ovaa blagorodna rabota, ja
ispolnia so prednost kon profesijata i nejzinite suptilni
profesionalni i visoki eti~ki zada~i.
166
Vo ovaa defektolo{ka kniga-koja e istovremeno istorija i leksikon na ovaa dejnost-mo`e da se najdat iljadnici
fakti, zad koi problesnuva travmatskata `ivotna sudbina na
desetici iljadi hendikepirani lica na koi makedonskata
defektologija im pomogna da si ja najdat smislata na `ivotot
i da se snajdat vo nego. Toa e najubavata pofalba {to ja zaslu`uva ovaa obemna, silna, prekrasna i vozbudliva istorija na
makedonskata defektolo{ka praktika i nauka.
vo boja
Od promocijata na knigata
167
B. STRU^NI TRUDOVI OBJAVENI VO
DOMA[NI I STRANSKI SPISANIJA
1.
Deset godini postoewe na specijalnoto {kolstvo vo NR
Makedonija, Radio Skopje, 1959 godina.
2.
Pat kon raste` na specijalnoto {kolstvo vo R. Makedonija, spisanie “Prosvetno delo”, Skopje, 3-4/1961 godina.
3.
Podgotvuvawe na kadri za specijalnoto {kolstvo vo NR
Makedonija, spisanie “Specijalna {kola”-Belgrad, 2/1961
godina.
4.
Sovremena rehabilitacija i vrabotuvawe na invalidnite
lica, “Trudov invalid”, glasilo na Sojuzot na trudovite
invalidi na Makedonija, Skopje, 1962 godina.
5.
Institucii za mentalno retardirani deca vo Anglija,
[vedska i Holandija, spisanie, “Specijalna {kola” Belgrad, 1/1964 godina.
6.
Zavodi i bolnici za mentalno retardirani lica-nesposobni za specijalno obrazovanie vo Anglija, [vedska i
Holandija, spisanie “Specijalna {kola”, Belgrad, 2/1964
godina.
7.
Specijalni u~ili{ta za rabota i stru~no osposobuvawe vo
Anglija, [vedska i Holandija, spisanie “Specijalna {kola”, Belgrad 3/1964 godina.
8.
Problemi vo rehabilitacijata na invalidnite lica, vesnik
“Trudov invalid”, Skopje, 1964 godina.
9.
Afirmacija na Sojuzot na dru{tvata za pomo{ na mentalno
nedovolno razvieni lica vo SRM, spisanie “Pregled”,
Zagreb, 5/1966 godina.
10.
Problemot na umereno retardiranite deca vo SR Makedonija i izgradbata na zavod za nivna rehabilitacija, spisanie “Pregled”, Zagreb, 1/1966 godina.
11.
Centar za vonredno studirawe na oligofrenopedagozi vo
Skopje, spisanie “Pregled” Zagreb, 4/1967 godina.
168
12.
Treta planska konferencija za socijalen razvoj vo Evropa,
bilten-“Socijalen rabotnik”, Belgrad 3/1967 godina.
13.
Decata so fizi~ki i psihi~ki nedostatoci i mo`nostite za
nivnata rehabilitacija, spisanie “Roditeli i deca”,
Skopje, 3/1968 godina.
14.
Psihi~ki zaostanatite deca i nivniot tretman, spisanie
“Roditeli i deca”, Skopje 2-3/1969 godina.
15.
Profesionalna orientacija, osposobuvawe i vrabotuvawe
na mentalno retardirani lica, spisanie “Pregled”, Zagreb
6/1967 godina.
16.
Tretmanot na psihi~ki zaostanatite deca vo nekoi
stranski zemji: kategorizacija, evidencija i klasifikacija
na psohi~ki zaostanati deca, spisanie “Roditeli i deca”,
Skopje, 9-10/1969 godina.
17.
Za{tita i rehabilitacija na te{ko psihi~ki zaostanati
deca i mladinci, spisanie “Roditeli i deca”, Skopje, 2/1970
godina.
18.
Organizaciono-pravni aspekti na kategorizacijata na
decata popre~eni vo psihi~kiot razvoj, spisanie “Pregled”,
Zagreb, 9/1970 godina.
19.
Zavod za rehabilitacija na deca i mladinci-Skopje, publikacija izdadena vo Skopje 1970 godina.
20.
Specijalen zavod Demir Kapija, bro{ura, vo izdanie na
Zavodot-Demir Kapija, 1970 godina.
21.
Koncepcija na Zavodot za rehabilitacija na deca i mladinci vo Skopje i negovoto finansirawe, spisanie “Specijalna {:kola”, Belgrad, 5/1970 godina.
22.
Me|unaroden simpozium za osposobuvawe na umereno i
te{ko mentalno retardirani lica, spisanie “Pregled”,
Zagreb, 6/1970 godina.
23.
Rabotno osposobuvawe na mentalno retardiranite lica vo
SRM, objaveno vo biltenot od Republi~koto sovetuvawe,
odr`ano vo Skopje, 1971 godina.
24.
Pedago{kiot tretman i mo`nostite za rehabilitacija kaj
mentalno retardiranite deca i mladinci, izlagawe na
169
Makedonskata radio televizija-Skopje, predavawe so proekcii (20 minuti) vo 1960 godina.
25.
Tretman na sredno i te{ko psihi~ki zaostanati deca vo SR
Makedonija, izlagawe na televizija-Skopje, predavawe so
proekcii (20 minuti) vo 1969 godina.
26.
Prva tematska konferencija za za{titata, rehabilitacijata i vrabotuvaweto na invalidiziranite lica vo Makedonija, izlagawe na televizija-Skopje (30 minuti), vo 1969
godina.
27.
Problemot na vrabotuvaweto na invalidnite lica vo
Skopje, Radio Skopje, vo 1970 godina.
28.
Treatment of the mentally retardation in SR Macedonia and the
conception of the newly opened rehabilitation institute, objaveno vo
materijalite na III Internacionalen kongres na nau~noistra`uva~kata rabota vo oblasta na mentalnata
retardacija, Var{ava, 1970 godina.
29.
Plan i programa za rabota so sredno i te{ko imbecilni
lica, Objavena, recenzirana i vo primena vo Zavodot vo
Demir Kapija od 1971 godina.
30.
Rabotno osposobuvawe na mentalno retardiranite lica vo
SR Makedonija, bilten od seminarot na oligofrenopedagozite od SRM, odr`an vo Skopje 1971 godina.
31.
Rabotno osposobuvawe na mentalno retardiranite lica vo
Anglija, [vedska i Holandija, objaveno vo bilten od seminarot so oligofrenopedagozite od SRM, odr`an od 21 do
23.1.1971 godina.
32.
Op{testvenite odnosi vo socijalnata politika (del od
zaedni~ki trud), izlo`eno vo evropskiot kolokvium vo
Edenburg-[kotska, vo 1971 godina.
33.
Socijalna za{tita (del od zaedniki trud), objaveno vo edicijata “Makedonija” vo Makedonskata akademija na naukite
i umetnostite, vo 1974 godina.
34.
Op{testvenata za{tita na decata i mladinata vo SR
Makedonija, objaveno vo biltenot: Aktuelnosti od SR
Makedonija vo Belgrad: God, III br. 1, 1974 godina.
170
35.
Me|unarodno-pravni i op{testveno-pravni osnovi na rehabilitacijata na mentalno retardiranite lica vo SFRJ,
Objaveno vo spisanieto “Socijalna politika”, Belgrad, 67/1981 godina.
36.
Za definicijata na mentalnata retardacija, objaveno vo
spisanieto “Pregled” Zagreb, br. 2-3/1981 godina.
37.
Mentalno retardiranite deca i nivnata integralna
rehabilitacija, objaveno vo spisanieto “Poraka”, 1-2/1971,
Skopje.
38.
Naso~eno obrazovanie na lesno mentalno retardiranite
mladinci, objaveno vo spisanieto “Poraka”, 1-2/1981 godina
vo Skopje.
39.
Sovremenosta na integralniot pristap vo rehabilitacijata na hendikepiranite lica, objaveno vo spisanieto “Socijalna politika”-Skopje, 3-4/1981 godina.
40.
Zakonskoto i samoupravnoto regulirawe, ostavaruvawe na
ustavnite prava na hendikepiranite lica na rehabilitacija
vo SR Makedonija, objaveno vo spisanieto “Poraka”, Skopje, 3-4/1981 godina.
41.
Rehabilitacija na mentalno retardiranite vo oddelni
zemji vo svetot, objaveno vo spisanieto “Defektolo{ka
teorija i praktika”, Belgrad, 3-4/1981 godina.
42.
Osnovite na sovremeniot sistem na integralnata rehabilitacija na mentalno retardiranite lica, objaveno vo
spisanieto “Poraka”, Skopje, 1-2/1981 godina.
43.
Za prevencijata i etiologijata na mentalno retardirani,
objaveno vo spisanieto “Pregled”, 1/1982 godina.
44.
Individualizacija i konkretizacija vo rabotata vo specijalnite osnovni u~ili{ta i specijalnite paralelki za lesno retardiranite deca pri redovnite osnovni u~ili{ta,
objaveno vo posebna publikacija na Republi~kiot zavod za
unapreduvawe na obrazovanieto vo 1985 godina (str. 30-35).
45.
Vospitnite metodi i drugite oblici na vospitno-obrazovnata rabota so lesno mentalno retardiranite deca, objaveno vo posebna edicija “Sovremeno obrazovanie”, vo 1985
godina.
171
46.
Specijalnoto {kolstvo vo SFRJ: Habilitaciona nastava;
U~ili{ta i oddelenija za lesno mentalno retardirani deca
(prilozi za Pedago{ka enciklopedija), Zagreb, 1985 godina.
47.
Sorabotka na defektolozite i drugite profili stru~ni
kadri so roditelite (staratelite) na mentalno retardiranite deca, objaveno vo glasnikot “Socijalna za{tita”, br.
57/1986 godina vo Skopje.
48.
Za terminologijata i klasifikacijata na mentalno retardiranite, objaveno vo spisanieto “Na{a nada”, Belgrad, br.
3/1981 godina.
49.
Protection and rehabilitation of mentally retarded persons in Republic
of Macedonia based on international and national and legal
documents, objaveno vo poseben zbornik od stru~niot sobir
vo Sofija, 1994 godina.
50.
Raniot tretman na predu~ili{noto vospitanie na decata
so pre~ki vo psihofizi~kiot razvoj, objaveno vo spisanieto
“Socijalna politika”, Belgrad, br. 6/1983.
51.
Sovremeni aspekti i otvoreni problemi vo rehabilitacijata na mentalno retardiranite lica vo Republika Makedonija, objaveno vo godi{niot zbornik na Filozofskiot
fakultet vo 1995 godina.
52.
Semejstvoto i hendikepiranoto dete, objaveno vo Godi{niot zbornik na Filozofskiot fakultet vo 1996 godina.
53.
Tretmanot i potrebata od organizirawe na edukacija na
autisti~nite deca vo Republika Makedonija, objaveno vo
spisanieto “Prosvetno delo”, Skopje, br. 3/1996 godina.
54.
Integration and normalization of education and upbringing of
children with light difficulties psychical development, objaveno vo
biltenot od Balkanskata konferencija za podobruvawe na
za{titata na licata so hendikep vo tranzicioniot period,
Sofija, 1996 godina.
55.
Postignatoto nivo i aktuelnata problematika na op{testvenata gri`a za mentalno retardiranite lica, SR Makedonija, objaveno vo spisanieto “Pregled”, br. 1-2/1990
godina.
172
56.
Integrativnoto obrazovanie na decata so pre~ki vo
razvojot, objaveno vo spisnieto “Obrazovni refleksi”,
Skopje, br. 3/1996 godina.
57.
Basic Suppositions for Organizing and Establishing a Colerent
System of Early treatment and Prkuel Upbringing of children with
Develop mental Difficulties in Conditions of transition (Situation,
problems and needs), objaveno vo spisanieto “Specijalna
pedagogika”, Sofija, mart 1997 godina.
58.
Special education in Macedonia, koavtor, objaveno vo “European
Journal of Special nets Education, Volume 12 Number 2 June 1997.
59.
Osnovni pretpostavki za organizirawe i vospostavuvawe
na koherenten sistem na raniot tretman i predu~ili{noto
vospitanie na decata so pre~ki vo razvojot vo uslovi na
tranzicija (sostojba, problemi i potrebi), objaveno vo
spisanieto “Defektolo{ka teorija i praktika”, Skopje,
1/1997 godina.
60.
Nekoi aspekti na zakonskata regulativa za specijalnoto i
integrativnoto obrazovanie na decata so pre~ki vo razvojot vo opredeleni evropski zemji, objaveno vo spisanieto
“Defektolo{ka teorija i praktika”, Skopje, 2/1997 godina.
61.
Stru~nite kompetencii na defektologot vo opredeleni
podra~ja na integralnata rehabilitacija na licata so
pre~ki vo razvojot, objaveno vo spisanieto “Defektolo{ka
teorija i praktika”, Skopje, 3/1997 godina.
62.
Koncepcijata i organizacijata za osposobuvawe na defektolo{kite kadri vo Republika Makedonija, objaveno vo
spisanieto “Defektolo{ka teorija i praktika “, Skopje,
1/1998 godina.
63.
Sodr`inite na rabotata na dnevnite centri za rabotno
proizvodna aktivnost za umereno i te{ko mentalno retardirani lica vo funkcija na rehabilitacijata, koavtor,
objaveno vo “Defektolo{ka teorija i praktika”, Skopje,
4/1998 godina.
64.
Project Education of the children with disabilities integration of the
children with disabilities in to regular primary schools, UICEF-oficeSkopje, 1997 godina.
173
65.
50 godini op{testvena gri`a za licata so pre~ki vo
razvojot vo Republika Makedonija (1949-1999), objaveno vo
spisanieto “Defektolo{ka teorija i praktika”, Skopje, 12/1999 godina.
66.
Pojdovni osnovi za izgotvuvawe na Nacionalna strategija
za sproveduvawe na Standardnite pravila za izedna~uvawe
na mo`nostite na hendikepiranite lica, objaveno vo spisanieto “Defektolo{ka teorija i praktika”, Skopje, br. 34/1999 godina.
67.
Decata so autizam i potrebata od organizacija na nivniot
tretman vo Republika Makedonija, objaveno vo spisanieto
“Defektolo{ka teorija i praktika”, Skopje, 3-4/1999 god.
68.
Pregled na razvojot na izdava~kata dejnost vo oblasta na
za{titata, rehabilitacijata, vospitanieto i obrazovanieto na licata so pre~ki vo razvojot vo Makedonija (19491999), koavtor objaveno vo spisanieto “Defektolo{ka teorija i praktika” Skopje, 3-4/1999 godina.
69.
Kon ~etirigodi{noto izleguvawe na spisanieto “Defektolo{ka teorija i praktika” (1997-2000), koavtor, objaveno vo
spisanieto “Defektolo{ka teorija i praktika”, Skopje, 34/2000 godina.
70.
Perspektivniot razvoj na obrazovanieto na decata so
specifi~ni potrebi vo Republika Makedonija vo ramkite
na evropskite relacii, objaveno vo poseben zbornik od
stru~niot sobir od ovaa problematika, Sofija, 1999 godina.
71.
Terminologija {to se upotrebuva za licata so hendikep,
kolektiven trud objaveno vo spisanieto “Defektolo{ka
teorija i praktika”, Skopje, 3-4/2000 godina,
72.
Evaluacija na rezultatite od realizacijata na Proektot za
rana intervencija kaj decata so o{teten vid, na vozrast od
0-7 godini, realiziran od septemvri 1998 do oktomvri 2000
godina vo Republika Makedonija, kolektiven trud, objaveno
vo spisanieto “Defektolo{ka teorija i praktika” Skopje,
3-4/2000 godina
174
73.
Kon razvojot na institucionalnata za{tita, rehabilitacijata i obrazovanieto na hendikepiranite lica vo Makedonija (osnovi za natamo{ni prou~uvawa), objaveno vo spisanieto “Defektolo{ka teorija i praktika”, Skopje, 3-4/2000
godina.
74.
First beginning in early intervention for children with visual
impairments in R. Macedonia (1999-2000), objaveno vo posebna
publikacija od Prvata balkanska konferencija, Varna, 2630 oktomvri 2000 god.
75.
U~itelot-defektolog i novinite vo rabotata so deca so
pre~ki vo razvojot, objaveno vo publikacijata od me|unarodnite pedago{ki sredbi “U~itelot na 21-ot vek”, Ohrid,
2002 godina.
76.
Integrativno (inkluzivno) obrazovanie na decata so hendikep, objaveno vo Zbornikot na rezimea od Studenskite
defektolo{ki denovi, Ohrid, 2000 godina.
77.
Obrazovnite i socijalnite aspekti vo zgri`uvaweto i
tretmanot na hendikepiranite deca, objaveno vo posebna
edicija na GTZ od Planira~kata rabotilnica, Ohrid, 2002
godina.
78.
Integracija na licata so pre~ki vo razvojot vo po{irokata
op{testvena zaednica (makedonski iskustva), objaveno vo
posebna edicija na GTZ od Trkaleznata masa: Unapreduvawe
na zgri`uvaweto i tretmanot na decata so pre~ki vo
razvojot, Skopje, 2002 godina.
79.
Reform of Vocational Rehabilitation in Republic of Macedonia, kolektiven trud objaven vo Zbornikot na na Vtorata balkanska konferencija na tema: Employment Rehabilitation for the
Blind low vision Deaf-blind and Multi handicapped, Athens-Greece,
2002.
80.
Iskustvata od integracijata so hendikepirani lica vo R.
Makedonija, objaven vo zbornikot na trudovi od Sobirot
organiziran od Sojuzot na defektolozite na MakedonijaStruga, 2002 god.
175
V. PODNESENI SOOP[TENIJA NA
KONGRESI, SOVETUVAWA I SEMINARI
1.
Profesionalno osposobuvawe na slepite lica vo Makedonija, soop{tenie podneseno na Kongresot na slepite na
Makedonija, 1959 godina.
2.
Postignuvawa vo socijalnata politika vo Makedonija,
podneseno na Republi~koto ovetuvawe na SSRNM, Skopje,
1961 godina.
3.
Licata so psihofizi~ki nedostatoci vo Makedonija, podneseno na Republi~koto sovetuvawe so stru~nite slu`bi za
rehabilitacija, 1964 godina.
4.
Kategorizacija i evidencija na licata so psihofizi~ki
nedostaoci, izlagawe na Republi~koto sovetuvawe za kategorizacija vo Makedonija vo 1964 godina.
5.
Petnaeset godini specijalno {kolstvo vo Makedonija. Trudot e podnesen na Jubilejnoto godi{no sobranie na defektolozite na SRM vo 1965 godina.
6.
Sovremeni gledawa vo postavuvaweto na rehabiltacijata
na mentalno retardiranite deca, podneseno na Republi~koto sovetuvawe na dru{tvata za pomo{ na MNRL, Skopje,
1965 godina.
7.
Actual Social problems in Yugoslavia, podneseno soop{tenie na
Tretata planska konferencija za socijalen razvoj, @eneva,
1967 godina.
8.
Treatment of the mentally retardation in SR Macedonia and the
conception of the newly opened rehabilitation institute, izlagawe na
Tretiot internacionalen kongres za nau~no-istra`uva~ka
rabota vo oblasta na mentalnata retardacija vo Var{ava,
1970 godina.
9.
Za{tita, rehabilitacija i vrabotuvawe na invalidiziranite lica vo Makedonija. Trudot e podnesen na Prvata
tematska konferencija, vo organizacija na SSRNM vo 1970
godina.
176
10.
Op{testvenata za{tita na decata vo SR Makedonija.
Trudot e podnesen pred delegatite na Republi~kata konferencija na SSRNM vo 1970 godina.
11.
Nekoi aktuelni problemi vo oblasta na socijalnata
za{tita vo SRM. Trudot e podnesen pred Komisijata na CK
na SKM za zdravstvo i socijalna politika vo 1971 godina.
12.
Obrazovanie i vospitanie na mentalno retardirani deca od
osnovnata u~ili{na vozrast vo sovremeniot integralen
pristap vo rehabilitacijata. Trudot e podnesen na Sovetuvaweto vo Institutot za socijalna politika vo Belgrad, po
povod Me|unarodnata godina na invalidite vo 1982 godina.
13.
Mentalnata retardacija kako bariera vo socijalizacijata i
integracijata na mentalno retardiranite lica vo op{testvoto. Trudot e podnesen na Sovetuvaweto vo Aranxelovac
po povod Me|unarodnata godina na invalidite vo 1982
godina.
14.
Integralniot pristap vo tretmanot na umereno, te{ko i
najte{ko mentalno retardirani lica. Trudot e podnesen na
Sojuznoto sovetuvawe za mentalna retardacija vo Kladovo,
1984 godina.
15.
The rehabilitation of mentally retarded children and adolescents in
the SFR Yugoslavia. Trudot e podnesen na na Me|unarodniot
seminar so u~esnici od [vedska i Jugoslavija vo 1985
godina.
16.
Vospitnata rabota so mentalno retardiranite deca vo
prodol`eniot dneven prestoj. Trudot e podnesen na Seminarot za dneven prestoj i aktivnosti na decata so pre~ki vo
razvojot, Ohrid, 1986 godina.
17.
Nekoi novi tendencii vo tretmanot na te{ko i najte{ko
mentalno retardirani vo sistemot na integralnata rehabilitacija na mentalno retardiranite. Trudot e podnesen na
[estiot kongres na defektolozite na Jugoslavija vo
Belgrad, 1989 godina.
18.
Potrebata od organizirawe na tretman na autisti~ni deca
i drugi detski psihozi vo R. Makedonija. Trudot e prezentiran na stru~niot sobir vo Ohrid, 24/28/1995 godina.
177
G. SOOP[TENIJA I PREDAVAWA
NA STRU^NI SOBIRI
1.
Kategorizacijata i evidencijata na decata so psihofizi~ki
nedostatoci vo SRM. Vovedno izlagawe na Republi~koto
sovetuvawe za kategorizacija na decata so psihofizi~ki
nedostatoci, odr`ano vo Skopje, 1965 godina.
2.
Rabotata i problemite na socijalno-humanitarnite organizacii vo Makedonija, izlagawe na Kongresot na SSRNM,
1966 godina.
3.
Aktuelni problemi vo oblasta na socijalnata za{tita vo
SRM. Izlagawe pred Socijalno-zdravstvenata sekcija na
Republi~kata konferencija na SSRNM vo 1968 godina.
4.
Mo`nostite za rehabilitacija kaj licata so psihofizi~ki
nedostatoci. Odr`ano predavawe pred stru~ni rabotnici i
roditeli vo Skopje i Strumica, 1968-1969 godina.
5.
Nekoi problemi vo vrska so normativno-zakonodavnata dejnost i detskata za{tita. Izlagawe na Sojuznata sekcija za
zdravstvo i socijalna politika na SSRNJ, 1969 godina.
6.
Realizacijata na Rezolucijata za socijalnata za{tita i Zakonot za socijalna za{tita. Vovedno izlagawe na sovetuvawata so stru~nite slu`bi vo trite regioni vo Makedonija
([tip, Bitola i Kumanovo), 1970 godina.
178
7.
Osvrt vrz Rezolucijata za socijalna za{tita. Izlagawe
pred sojuznite pratenici, 1970 godina.
8.
Sistemot na za{titata i rehabilitacijata na mentalno retardiranite lica vo Makedonija. Odr`ano predavawe pred
Psihijatriskata sekcija na SRM vo 1971 godina.
9.
Rano otkrivawe, dijagnosticirawe, evidentirwe, ran tretman i predu~ili{no vospitanie na decata so pre~ki vo razvojot, Belgrad, 1983 godina.
10.
Predu~ili{noto vospitanie-neophoden uslov za natamo{en razvoj na mentalno retardiranite deca. Referat podnesen na Defektolo{kite denovi vo Portoro`, 1984 godina.
11.
40 godini op{testvena gri`a na licata popre~eni vo fizi~kiot i psihi~kiot razvoj vo SR Makedonija (1949-1989),
Bitola, 1989 godina.
12.
Predlog-proekt za organizirawe tretman na autisti~ni
deca vo Republika Makedonija, Skopje, 1993 godina.
13.
Nekoi otvoreni problemi vo rehabilitacijata na mentalno
retardiranite lica vo Makedonija i potrebata od nivno
{to pobrzo razre{uvawe, Skopje, 1993 godina.
14.
Nekoi specifi~nosti vo organiziraweto i izveduvaweto
na nastavata so lesno mentalno retardirani u~enici vo
osnovnite u~ili{ta, Struga, 1993 godina.
179
D. STRU^NI MATERIJALI IZGOTVENI
ZA POTREBITE NA REPUBLI^KIOT
ORGAN ZA SOCIJALNA POLITIKA
1.
Ustanovite za specijalno {kolstvo vo Makedonija (razvoen
pat, sega{na sostojba i perspektiven razvoj). Materijalot e
izgotven za pred Sovetot za socijalna politika vo 1957
godina.
2.
Psihofizi~kite osobenosti na psihi~ki zaostanatite deca
i specifi~nosta vo rabotata so ovie deca; za pred Sovetot
vo 1958 godina.
3.
Preventivnite merki za spre~uvawe na vospitnata zapu{tenost; za pred Sovetot vo 1959 godina.
4.
Problemot na nagluvosta i potrebite od otvorawe audiolo{ki centar vo Makedonija; za pred Sovetot vo 1960 god.
5.
Problemot na psihi~ki zaostanatite deca vo NRM; za pred
Sovetot vo 1960) godina.
6.
Logopatite deca vo Makedonija; za pred Sovetot vo 1960
godina.
7.
Vospitnata zapu{tenost vo NRM, za pred Sovetot vo 1960
godina.
8.
Problemot na slabovidnite deca vo Makedonija; za pred
Sovetot vo 1961 godina.
9.
Perspektivna programa za razvoj na specijalnoto {kolstvo
vo SRM; za pred Sovetot vo 1961 godina.
10.
Analiza za fizi~ko-invalidnite deca i mladinci vo NR
Makedonija, za pred Sovetot vo 1962 godina.
11.
Dvi`eweto na socijalnata politika vo SRM vo periodot od
1945-1962 godina; za pred Sovetot vo 1962 godina.
180
12.
Sojuzni i republi~ki propisi {to ja reguliraat problematikata od rehabilitacijata na licata so psihofizi~ki
nedostatoci; za pred Sovetot vo 1962 godina.
13.
Osnovni koncepcii za fizionomijata, organizacijata i
zada~ite na Postojanata konferencija za rehabilitacija; za
pred Sovetot vo 1965 godina.
Sive ovie napred navedeni materijali se izgotvuvani vo
vremeto koga kaj nas se ra|aat prvite idei za sistemsko postavuvawe na za{titata, rehabilitacijata i specijalnoto {kolstvo vo Makedonija. Od tie pri~ini, edna po edna od kategoriite se razrabotuvaa na edno povisoko stru~no nivo od aspekt
na pedago{kite, socijalnite i medicinskite gledi{ta. Stru~nata obrabotka na problematikata be{e nametnata kako osnov
za otvorawe soodvetni specijalni ustanovi i u~ili{ta za
oddelni kategorii invalidizirani lica, kako {to se slednite:

Specijalniot zavod vo Demir Kapija;

Zavodot za rehabilitacija na deca i mladinci vo Skopje;

Zavodot za rehabilitacija za sluh, govor i glas vo Skopje;

Zavodot za rehabilitacija na deca i mladinci so o{teten
vid vo Skopje;

Zavodot za rehabilitacija na sluh, govor i glas vo Bitola;

Zavodot za rehabilitacija na deca so o{teten sluh vo
Bitola;

Centarot za obrazovanie i rehabilitacija na gluvi i nagluvi mladinci vo Skopje;

Specijalnite osnovni u~ili{ta za lesno mentalno retardirani deca vo Skopje (dve), vo Veles i Novo Selo-Strumi~ko;
181

Dve sredni u~ili{ta za lesno mentalno retardirani u~enici vo Skopje i vo [tip;

Zavodot za rehabilitacija na te{ko fizi~ki invalidni
deca i mladinci vo Bansko-Strumi~ko;

80 specijalni paralelki za lesno mentalno retardirani
deca pri redovnite osnovni u~ili{ta vo nad 20 op{tini vo
Republikata, 20 za{titni rabotilnici za osposobuvawe i
vrabotuvawe invalidni lica od razni kategorii i dr.
Vrednosta na ovie trudovi se sostoi vo toa {to tie ja
postignaa celta, so toa {to iniciraa izgotvuvawe golem broj
idejni programi i proekti, za izgradba i otvorawe na novi
specijalni ustanovi vo izminatite 50 godini, {to za vreme na
sve~nata sednica po povod pedesetgodi{ninata bea izneseni
sive ovie postignuvawa, osobeno za otvorenite ustanovi koi i
denes rabotat niz na{ata republika.
vo boja
Prof. d-r Qup~o Ajdinski, pretsedatel na Organizacioniot
odbor, podnesuva referat po povod 50-godi{niot jubilej
182
\. IDEJNI I INVESTICIONI
PROGRAMI ZA IZGRADBA NA
SPECIJALNI USTANOVI
1.
Idejna i investiciona programa za izgradba na zavod za
zgri`uvawe, vospituvawe i obrazovanie na vospitno zapu{teni deca vo 1958 godina.
2.
Idejna i investiciona programa za adaptacija n otvorawe
zavod za te{ko psihi~ki zaostanati lica-Demir Kapija,
1958 godina.
3.
Idejna i investiciona programa za izgradba na novo u~ili{te za slepi deca, vo 1959 godina.
4.
Idejna i investiciona programa za izgradba dom za gluvi
mladinci i {kola za socijalni rabotnici vo 1960 godina.
5.
Idejna i investiciona programa za otvorawe fonijatriskoaudiolo{ki centar vo Skopje vo 1961 godina.
6.
Idejna i investiciona programa za izgradba i otvorawe
zavod za rehabilitacija na sredno psihi~ki zaostanati deca
(dene{niot Zavod za rehabilitacija na deca i mladinci) vo
Skopje, 1963-1967 godina.
7.
Idejna i investiciona programa za izgradba na dom za slepi
deca-Skopje vo 1965 godina.
8.
Idejna i investiciona programa za izgradba na depandans
vo Demir Kapija za smestuvawe, zgri`uvawe i osposobuvawe
imbecilni (te{ko) mentalno retardirani lica, vo 1968
godina.
9.
Idejna i investiciona programa za izgradba na dom za
doen~iwa i mali deca vo Bitola, 1968 godina.
10.
Ideen proekt za opremuvawe na Zavodot za rehabilitacija
na umereni mentalno retardirani deca i mladinci, Skopje
1968 godina.
183
11.
Idejna i investiciona programa za adaptacija na zgradata
na osnovnoto u~ili{te “Penko Zdravkovski” za otvorawe
specijalno osnovno u~ili{te za lesno mentalno retardirani deca “Idnina” vo Skopje, 1970 godina.
12.
Idejna i investiciona programa za izgradba na ustanova za
te{ko fizi~ki invalidni lica-Bawa, Bansko-Strumi~ko
1970 godina.
13.
Idejna programa za adaptacija na zgradata na osnovnoto
u~ili{te “Kiril Pej~inovi}” za otvorawe na specijalnoto
u~li{te “D-r Zlatan Sremec”, Skopje, 1971 godina.
Izgotvuvaweto na naprednavedenite idejni i investicioni programi za specijalnite ustanovi, se rezultat na porane{ni pove}egodi{ni prou~uvawa na problematikata, potrebite, principite i metodologijata za rabotata so psihi~ki i
fizi~ki invalidiziranite lica, kako i drugi kategorii deca i
mladinci {to se na{le vo polo`ba za socijalna potreba.
Idejnite i investicioni programi pretstavuvaat natamo{en
kontinuiran priod na realizirawe na izgradenite i iznesenite koncepcii vo stru~nite trudovi, objaveni vo prethodnite
godini.
Vrednosta na sive ovie idejni i investicioni programi
se gleda denes vo mnogobrojnite specijalni i socijalni ustanovi niz Republikata, koi so sovremenata postavenost, arhitekturata i opremata, obezbeduvaat dovolno stru~en i sovremen
tretman za ovie kategorii deca. Idejnite i investicioni
programi dadoa osoben pridones vo davawe i postavuvawe
organizacija, sistematizacija i profilirawe na stru~nite
kadri vo ovie ustanovi.
184
E. IZVE[TA
I
1.
Izve{taj za specijalnoto {kolstvo vo [vajcarija, Francija i Italija (Od posetata na specijalnite ustanovi vo ovie
zemji vo 1957 godina).
2.
Ustanovi za rehabilitacija na fizi~ki invalidni lica vo
SR Slovenija, SR Hrvatska i SR Srbija. (Od posetata na
ovie ustanovi vo 1962 godina).
3.
Izve{taj za specijalizacijata vo Anglija, [vedska i
Holandija, podnesen do OON-Me|unarodnata organizacija
na trudot vo 1963 godina.
4.
Izve{taj za specijalizacijata vo SAD, podnesen do republi~kiot organ za socijalna politika vo 1965 godina.
5.
Izve{taj za studiskiot prestoj vo Bristol, Anglija vo 1968
godina.
6.
Izve{taj za studiskiot prestoj vo Ostende, Belgija vo 1969
godina.
Aktivnoto stru~no rabotewe vo oblasta na za{titata i
rehabilitacijata, specijalnoto {kolstvo, socijalnata za{tita i dr. {to mo`e da se vidi od mnogute stru~ni materijali
prilo`eni, odnosno obrazlo`eni so ova rezime, nu`no se nalaga{e i od permanentno sledewe na najnovite i sovremeni
dostignuvawa vo taa oblast vo drugite republiki, a osobeno vo
drugite zemji vo svetot.
185
Osobeno toa be{e nu`no od aspekt {to na{ata republika na ova pole be{e po~etnik vo sozdavawe sistem za za{tita
i rehabilitacija, kako i specijalno {kolstvo.
Posetite napraveni od Qup~o Ajdinski na mnogubrojnite institucii vo drugite republiki i vo mnogu drugi evropski
i vonevropski zemji, imaa ~isto stru~en karakter da se izdvojat su{tinskite vrednosti od organizacijata, metodologijata,
koncepciite, kadrovskite strukturi, prostornite re{enija,
sistemskite re{enija i dr, koi mo`ea da bidat primeneti vo
na{i uslovi. Seto toa pretstavuva{e osnova za izgraduvawe na
na{iot sistem za specijalnoto {kolstvo, za{titata i rehabilitacijata na decata popre~eni vo psihi~kiot i fizi~kiot
razvoj.
Spomenatite izve{tai, imaj}i ja takvata cel, pretstavuvaat rezime na osoznaenite novini vo specijalnoto {kolstvo,
za{titata i rehabilitacijata vo drugite zemji.
Navedenite izve{tai ne samo {to mu pretstavuvaa pojdovna osnova na Qup~o Ajdinski za sozdavawe sistemot na specijalnoto {kolstvo, socijalnata za{tita i rehabilitacija,
tuku bea i javno publikuvani. So toa tie stanaa dostapni za
po{irok krug stru~ni lica od razli~ni profili i drugi
zainteresirani. Tie prifakaj}i gi novinite vo ovoj sistem,
denes pretstavuvaat nositeli na {koluvaweto, rehabilitacijata i za{titata vo instituciite, {to zna~at sostaven del na
sozdadeniot sistem od prof. d-r Qup~o Ajdinski.
186
@. INICIJATIVI ZA IZDAVAWE
STRU^NI I NAU^NI SPISANIJA
(Ureduvawe i sorabotka)
U{te od prvite denovi na stru~nata i nau~nata aktivnost profesorot Qup~o Ajdinski ja ~uvstvuva{e potrebata od
izleguvawe stru~ni spisanija za informirawe, usovr{uvawe,
zapoznavawe so doma{ni i stranski dostignuvawa vo oblasta
na za{titata, obrazovanieto, rehabilitacijata, detskata za{tita, socijalnata za{tita i socijalnata politika voop{to,
potoa za objavuvawe nau~no-stru~ni trudovi od stru~waci od
ovaa oblast, osobeno od pomladite kadri i nivnoto natamo{no
izgraduvawe i unapreduvawe vo strukata i vo naukata.
Od tie pri~ini, i ne samo od tie, prof. d-r Qup~o
Ajdinski bil inicijator vo pokrenuvawe za izleguvawe golem
broj spisanija vo Makedonija i vo porane{na Jugoslavija, a na
mnogu od niv im bil glaven i odgovoren urednik ili ~lenuval
vo izdava~kite soveti, ili vo redakciskite odbori.
Bil ~len vo izdava~kite soveti i aktivno u~estvuval so
trudovi vo stru~no nau~nite spisanija: “Specijalna {kola” vo
izdanie na Sojuzniot odbor na defektolozite na porane{na
Jugoslavija, “Pregled” vo izdanie na Sojuzniot sovet na
dru{tvata za pomo{ na mentalno retardirani lica na
porane{na Jugoslavija; “Socijalna politika” vo izdanie na
Jugoslovenskata konferencija za socijalni dejnosti, a na ova
spisanie bil i pretsedatel na Izdava~kiot sovet. Potoa bil
~len na izdava~kite soveti i redakcioni odbori, aktivno
u~estvuvaj}i so trudovi vo stru~no-nau~nite spisanija {to
izleguvale vo Makedonija: “Poraka” vo izdanie na Republi~kiot odbor na dru{tvata za pomo{ na mentalno retardirani
lica (glaven odgovoren urednik); “Roditeli i deca” vo izdanie
na Pedago{koto dru{tvo na SR Makedonija; “Socijalna
politika” vo izdanie na Zdru`enieto na socijalnite
rabotnici na Makedonija, Socijalno-humanitarnite organizacii i “Defektolo{ka teorija i praktika” vo izdanie na
Sojuzot na defektolozite na Makedonija, Filozofskiot
fakultet i Pedago{kiot zavod na Makedonija, na koe kako
187
promotor i za celo vreme na negovoto izleguvawe be{e glaven
i odgovoren urednik.
Za ovie spisanija bi mo`elo mnogu da se pi{uva. Vo
ovaa prigoda }e navedeme samo del od sumiraniot pregled za
izleguvawe na spisanijata “Poraka” i “Defektolo{ka teorija
i praktika”.
Prvo stru~no spisanie od oblasta na defektologijata
vo R. Makedonija e “Poraka”-spisanie za teorija i praktika na
za{titata i rehabilitacijata, koe izleguva{e vo periodot od
1977 do 1981 godina vo izdanie na Sojuzot na dru{tvata za pomo{ na mentalno retardiranite lica vo SR Makedonija. Za
`al spisanieto prestana da izleguva od ~isto subjektivni pri~ini. Imeno, so smenata na rakovodstvoto na Izdava~ot od
stru~nata slu`ba koja nema{e kapaciteti da go sfati istoriskoto zna~ewe vo odnos na problemite na mentalno retardiranite lica vo Makedonija kako od stru~no-nau~en aspekt, taka i
od aspekt na aktueliziraweto na sekojdnevnite problemi na
mentalno retardiranite lica vo po{irokata javnost, {to
rezultira{e so transformacija na ova spisanie vo glasilo na
Sojuzot pod isto ime “Poraka”.
Bi bilo nepravedno da ne se ka`at samo nekoi fakti i
soznanija vrzani za potrebite {to go nametnaa izleguvaweto
na spisanieto “Poraka” i bogatstvo na stru~ni, nau~ni i informativni prilozi od oblasta na za{titata i rehabilitacijata na mentalno retardiranite lica i po{iroko {to za toa
vreme pretstavuva{e svoeviden fenomen vo odnos na tradicionalno porazvienite op{testveni i nau~ni dejnosti. Za `al ova
spisanie ne go najde zaslu`enoto vrednuvawe, taka da prepu{teno na neodgovorni i neinformirani kadri koi bea vraboteni, kako {to rekovme, od ~isto subjektivni pri~ini prestana
izleguvaweto na spisanieto “Poraka” za {to podocna istorijata }e go ka`e svoeto vo edna “svoevidna” svetlina koja
tranzicioniot period od brojni pri~ini ja donese i vo ovaa
sfera.
Pritoa ne treba da se zaboravi deka Sojuzot na invalidskite organizacii ima{e golemo razbirawe za izdava~kata
dejnost, no nema{e golemo vlijanie vrz opredeleni dejnosti na
188
oddelni organizacii vo odnos na nivnata posebna izdava~ka
dejnost.
Izleguvaweto na ova spisanie ne be{e slu~ajna pojava.
Na istoto mu prethode{e zna~itelna izdava~ka dejnost {to ja
organizira{e Sojuzot na dru{tvata za pomo{ na MRL na
Makedonija.
Izdava~kata dejnost prakti~no be{e edna od aktivnostite na ovaa organizacija {to be{e programski naso~ena
vo ramkite na nejzinoto deluvawe i sfatena kako imperativ na
sovremeniot na~in na ostaruvawe na op{testvenite opredelbi
za celosna gri`a na hendikepiranata li~nost.
Sledej}i gi sostojbite na MRL i nivnite semejstva neposredno anga`irani vo re{avaweto na osnovnite problemi,
zaedno so nadle`nite organi, Sojuzot na dru{tvata za pomo{
na MRL na Makedonija, vo koj bea okupirani roditeli, prijateli, i znaten broj stru~ni rabotnici, nabrzo posle svoeto
formirawe go istakna problemot na izdava~kata dejnost.
Vpro~em toa e implicirano vo vkupnite nastojuvawa da
se iznajdat najadekvatni re{enija za izgraduvawe na sovremen
rehabilitacionen sistem koj }e ovozmo`i uspe{na socijalna
integracija na MRL.
***
Trudovi so tematsko podra~je od oblasta na za{titata i
rehabilitacijata na MRL od makedonski avtori sre}avame od
1960 god. navamu, poto~no re~eno vo ovoj period mentalnata
retardacija sî ponaglaseno mesto zazema vo skromniot razvoj
na defektolo{kata teorija i praktika vo Makedonija.
Prvite stru~ni trudovi so skromni ambicii od makedonski avtori se javija na stranicite na spisanijata:
 “Prosvetno delo”, “Specijalna {kola”, “Roditeli i deca”, a
podocna i vo spisanijata:
 “Pregled na problemite na mentalno nerazvienite lica”,
“Genetika”, “Socijalna politika”, “Makedonski medicinski pregled” itn.
189
Karakteristi~no e da se odbele`i deka objavenite trudovi mo{ne indikativno gi istaknuvaat site aspekti na za{titata i rehabilitacijata (defektolo{ki, medicinski, socijalen, praven itn.). Isto taka i strukturata na avtorite na
objavenite trudovi ja ~inat: pedagozi, defektolozi, lekari,
psiholozi, logopedi itn.
I pokraj toa, vo periodot do izleguvaweto na spisanieto “Poraka” so organizaciona i materijalna pomo{ na
Sojuzot, objaveni se pove}e stru~ni i informativni trudovi
preku Radioto i televizijata na Skopje i dnevniot pe~at, a
isto taka Sojuzot gi izdade publikaciite “Moeto dete e
poinakvo”, monografijata “Za{titata i rehabilitacijata na
mentalno nedovolno razvienite lica vo Makedonija”,
bro{urata “Zavod za rehabilitacija na deca i mladinci”Skopje, kako i znaten stru~no informativen propaganden
materijal.
Spisanieto “Poraka” pod uredni{tvo na Qup~o Ajdinski (kako glaven i odgovoren urednik) i Veli~ko Andreevski
(kako urednik) se pojavuva na odreden stepen na razvojot na
za{titata i rehabilitacijata na MRL vo Makedonija, i
razvojot na dejnosta na Sojuzot, kako neodminliva potreba za
davawe mo`nost da bidat realizirani interesite na pogolem
broj roditeli i stru~ni rabotnici od razni profili, koi
sakaat da se zapoznaat ili da gi tretiraat po{iroko problemite povrzani so mentalnata retardacija.
Ova spisanie ima{e za cel, pred sî, stru~no i nau~nopopularno da gi iznesuva brojnite problemi so koi semejstvata
i op{testvoto se sudiraat vo sekojdnevniot `ivot. Pojduvaj}i
od toa Sojuzot mu dade takva fizionomija na spisanieto koja
}e mo`e da gi vklu~i teoretskite i prakti~nite iskustva od
tretmanot na za{titata i rehabilitacijata i da gi istakne
pred javnosta nere{enite pra{awa {to se odnesuvaat kako na
semejstvata i ustanovite za za{tita i rehabilitacija, taka i
na op{testvenite mehanizmi vo celina. Pritoa, stavena e i
naglaskata, spisanieto da prezentira prakti~ni i stru~no
nau~ni iskustva od na{ata zemja i svetot. Ovoj period na
barawe soodvetna fizionomija na spisanieto i nastojuvaweto
da se preciziraat sodr`ini koi }e gi zadovolat interesite na
190
site onie koi na odreden na~in se opsenirani so problemite
{to proizleguvaat od mentalnata retardacija, pretstavuva
solidna osnova za kriti~ki osvrt i pocelosni analizi za naso~uvawe na natamo{niot razvoj na ova spisanie koe e edinstveno vo Republikata od oblasta na za{titata i rehabilitacijata
na licata so psihofizi~ki nedostatoci.
Spisanieto “Poraka” prezentira{e prilozi vo {est rubriki:

“Roditeli, deca, semejstvo”,

“Iskustva-pogledi-mislewa”,

“Od dejnosta na Sojuzot”,

“Od `ivotot i rabotata
rehabilitacija na MRL”,

“Od zakonskata regulativa na za{titata i rehabilitacijata”,

“Vesti-informacii”,

“Bibliografija”.
na
OZT
za
za{tita
i
Na stranicite na ova spisanie vo vremeto od 1977 god. do
1981 godina objaveni se 154 napisi, od koi 36 vo rubrikata
“Roditeli, deca, semejstvo”, 83 vo rubrikata “Iskustva-pogledi-mislewa”, 11 vo rubrikata “Od `ivotot i rabotata na
OZT”, i vo rubrikata “Od zakonskata regulativa na za{titata
i rehabilitacijata”, 10 vo rubrikata “Od dejnosta na Sojuzot”
i 28 vo rubrikata “Vesti-informacii”.
Vo ovoj petgodi{en period od izleguvaweto na spisanieto, toa uspea da privle~e 92 sorabotnici-avtori od koi 67
od na{ava Republika, 18 od drugite republiki na SFRJ i 7 od
stranstvo.

Od izve{tajot za pettogodi{noto izleguvawe na spisanieto Poraka (19971981) objaven vo Poraka br.3-4/81 godina.
191
vo boja
Spisanie Poraka br. 1-2 / 1977
Po pauza od 15 godini, a po sozdadenite popovolni uslovi za razvoj na nau~nata i istra`uva~kata dejnost vo R. Makedonija, osobeno so po~nuvaweto na Defektolo{kite studii na
Filozofskiot fakultet pri Univerzitetot “Sv. Kiril i Metodij”-Skopje, vo 1997 godina zapo~na izleguvaweto na spisanieto “Defektolo{ka teorija i praktika” vo izdanie na Sojuzot na defektolozite na Makedonija, Filozofskiot fakultet
i Pedago{kiot zavod na Makedonija, ~ij glaven i odgovoren
urednik e prof. d-r Qup~o Ajdinski.
192
Pojavata na ova Spisanie prakti~no pretstavuva kontinuitet na izdava~kata tradicija vo oblasta na za{titata i
rehabilitacijata na licata so hendikep, karakteristi~na za
makedonskite avtori koi postojano bea prisutni vo brojnite
spisanija vo porane{na Jugoslavija so svoi prilozi, a posebno
vo spisanijata “Socijalna politika”, “Roditeli i deca” i “Poraka” {to izleguvaa vo Makedonija.
Vo periodot od 1997 do 2000 godina spisanieto “Defektolo{ka teorija i praktika” be{e objaveno vo vkupno 12 broja,
od koi 6 kako oddelni i 6 kako dvobroja. Na site oddelni rubriki vo ovie broevi se objaveni vkupno 272 stru~ni i drugi
prilozi.
Brojot na objavenite trudovi i drugi prilozi po
oddelni “rubriki” mo`e da se vidi od sledniov pregled:

Defektolo{ka stru~no-nau~na problematika
38

Medicinski tretman
44

Psiho-pedago{ki pregled
42

Pogledi-mislewa-dilemi
21

Socijalno-andrago{ki aspekti
20

Od praktikata za praktikata
24

Normativno-pravna regulativa
19

Od istorijata na tretmanot na hendikepiranite lica

Prikazi-polemiki-recenzii
16

Vesti-informacii
36

Iskustva i novini od svetot

Bibliografija (12 pregledi )
220
Spored prika`aniot pregled vkupno se objaveni
272
2
9
193
Vo ~etirigodi{noto izleguvawe na spisanieto, objavile svoi trudovi 268 avtori, od koi 105 samostojno i 51 so 112
koavtori. Od ovoj broj okolu 30% se od stranstvo.
Navedenite podatoci nedvosmisleno govorat deka spisanieto za mnogu kuso vreme se stekna so golem broj sorabotnici
od zemjata i od stranstvo {to mo`e pozitivno analiti~ki da
se vrednuva nivoto na stru~nosta na spisanieto od pove}e aspekti. U{te pove}e {to vo spisanieto se zastapeni vidni
stru~waci-univerzitetski profesori, doktori na nauki i
mo{ne poznati prakti~ari i teoreti~ari od zemjata, Evropa i
od svetot”.
vo boja
Spisanie Defektolo{ka teorija i praktika br. 3-4 / 2000

Od izve{tajot za ~etirigodi{noto izleguvawe na spisanieto Defektolo{ka teorija i praktika (1997-2000), objaven vo br. 3-4/2000 god.
194
D E FE K TOL OG IJ A TA
E
N AU K A
NA
S OVR EME NA TA E PO H A. T AA E IZR AZ
NA G OL EM ITE S OVR EM ENI D OS TR E LI
V O M ED I CIN ATA, OBR AZO VANIET O,
S OC IJ A LN ATA ZA[ TITA I E TI^ K ITE
OD N OSI V O OP[TE S TVOTO , [ TO G O
U K R AS U VA AT M OR AL NIO T OR E OL NA
^ OVE [TV O TO.
195
196
VOVED
Ako se napravi samo obid da se vrednuvaat dejnostite na
prof. d-r Qup~o Ajdinski navedeni vo ova poglavje, imperativno se nametnuvaat mnogubrojni pra{awa, a u{te pove}e
individualni razliki i viduvawa. Toa proizleguva od mno{tvo objektivni i subjektivni pri~ini, povrzani so stepenot na
razvojot na naukata i primenata vo soodveten sistem na
za{titata i rehabilitacijata.
Vo toj slo`en kontekst na vremenski, op{testvenopoliti~ki i nivo na stru~no-nau~ni dostigawa vo za{titata i
rehabilitacijata na hendikepiranite lica vo svetot i kaj nas,
Qup~o Ajdinski, koj be{e vo tek na takvite zbidnuvawa umee{e da gi izbere najvitalnite, najaktuelnite i najsuptilnite
problemi od socijalnata problematika, poto~no re~eno problematikata na hendikepiranite lica i da prezeme “neobjasnivi“ za toa vreme akcii za efikasno re{avawe preku sovremen
institucionalen sistem, nametnuvaj}i se so svoeto znaewe i
humanata li~nost, pred svoite pretpostaveni koi imaa
razbirawe i doverba, a podocna i kako “pretpostaven“, koj
ima{e ne{to svojstveno samo za negovata ~ove~ka priroda vo
197
sekojdnevnata slu`bena komunikacija li{ena od od bilo kakva
birokratija.
Avtorot na ovaa skromna publikacija nao|aj}i se, prevashodno pred svoite ne samo li~ni, tuku vo profesionalnoeti~ki i op{testveno istoriski obvrski, ne mo`e{e a da ne gi
ima predvid nekoi faktori koi vrednostnite sistemi smesteni vo vremeto, politikata, inicijativite, kreativnosta, realizacijata i pridobivkite od seto toa, ka`ani simplificirano vo odnos na sodr`inskata stojnost izrazena vo prakti~nata realizacija na ideite, zamislata i nivnoto ostvaruvawe
vo `ivotot na hendikepiranite lica preku brojni institucii,
oblici na za{tita i prava.
Seto toa, ovaa publikacija ne mo`e da go prika`e i
sublimira, a i ne e toa cel na avtorot, bidej}i toa zaslu`uva
ponatamo{ni istra`uvawa so koi defektolozite, socijalnite
rabotnici i lekarite treba da ja unapreduvaat istorijata na
defektolo{kata nauka vo Makedonija, koja bele`i ne mnogu
dolga tradicija, no dignata na piedestalot, koj samo `ivotot
mo`e da go locira i podigne, pred sî, vo srcata na golemiot
broj nevini su{testva.
Vo taa smisla bi bilo nepravedno, ako negovite nau~ni
istra`uvawa ne se analiziraat od aspekt na sozdavaweto na
sovremeniot sistem na rehabilitacijata na mentalno retardiranite lica spored funkcionalnata postavenost, pred sî, no ne
198
i spored prakti~nata realizacija koja ne be{e i ne mo`e{e da
bide vo celost, so opredeleni isklu~oci, bidej}i toa neminovno zavisi od po{irok registar faktori (nivo na stru~na
osposobenost na kadri, iskustvo, edinstveni gledi{ta na
sovremenite nau~ni dostigawa vo praktikata vo svetot i kaj
nas i mnogu drugo od razli~nite stru~ni i dr`avni institucii
od oblasta na medicinata, defektologijata, socijalnata
za{tita, trudot i dr).
Pokraj anga`iraweto na svojot ogromen stru~en ambala` za vospostavuvawe na sovremen sistem na rehabilitacijata na mentalno retardiranite lica, toj so svoite nau~ni
trudovi dade poseben pridones i za ponatamo{niot razvoj na
defektologijata kako nauka koja ima{e, a vo izvesna smisla i
sega postojat popre~ni mislewa za nejzinoto dejstvuvawe
zasnovani naj~esto vrz nepoznavaweto na problematikata na
hendikepiranite lica i potrebite za nivniot poseben stru~en
defektolo{ki, medicinski, psiholo{ki, pedago{ki i socijalen tretman.
Negovoto prakti~no iskustvo steknato so bezmerna profesionalna qubov i, pred sî, humanost kon hendikepiranite
lica i kon licata so socijalni problemi, negovoto robuvawe
na defektolo{kata nauka, negovite koreni na u~itelskata
profesija, negovata vre`ana misla za socijalnite problemi
{to vo detstvoto i mladosta mu bea takare~i postojan pridru`nik, toj so celoto svoe bitie se anga`ira okolu ospo199
sobuvaweto na defektolo{kite kadri po pat na seminari,
centri za vonredno studirawe i podgotvuvawe na takvi kadri
na redovni studii. No, dostrelot na seto toa be{e negovoto
anga`irawe okolu otvoraweto na defektolo{kite studii vo
Makedonija zaedno so avtorot na ovaa publikacija, d-r Slav~o
Keramit~ievski, Mira Veli~kova-pretsedatel na Sojuzot na
defektolozite na Makedonija i Qup~o Efremov-pretsedatel
na Republi~kata konferencija na socijalno humanitarnite
organizacii.
Defektolo{kite studii se otvorija, po~naa da rabotat
i ve}e zavr{ija nekolku generacii, a ovaa 2003 godina e jubilejna desetta godina od nivnoto zapo~nuvawe so rabota.
Nastavno-nau~nata dejnost vo periodot od ~etiri decenii vo Belgrad i Skopje, avtorot nema{e mo`nost do kraj da ja
eksplicira i pokraj evidentnata i bogata argumentacija i
obemnost za celokupniot anga`man na prof. d-r Qup~o Ajdinski.
Bitno e da se naglasi deka negovata pove}edeceniska
iskrena `elba i zalo`ba kako bio-socijalnata potreba, pokraj
op{testveno-eti~kata, be{e realiziran i negoviot son, kako i
na mnogu defektolozi so otvoraweto na defektolo{ite studii vo Makedonija.
200
1. VOSPOSTAVUVAWE POJDOVNI OSNOVI VO
SOZDAVAWETO I UNAPREDUVAWETO NA
SOVREMENIOT SISTEM ZA INTEGRALNA
REHABILITACIJA NA LICATA SO HENDIKEP,
OSOBENO NA MENTALNO RETARDIRANITE LICA
Prof. d-r Qup~o Ajdinski celiot raboten vek go
posveti vo barawe posoodvetni i sekoga{ sovremeni re{enija
za podobruvawe na za{titata, obrazovanieto, rehabilitacijata i mo`noto nivo na socijalizacija i integracija na licata
so hendikep, pred sî vo sredinata na nivnoto `iveewe, kako i
vo op{testvoto, vo po{iroka smisla sfateno.
Teoriskite soznanija i prakti~nite iskustva go vodea
kon toa da se vospostavi nov sistem vo rehabilitacijata na
licata so hendikep, so koj }e se prekine starata praktika na
deteto so hendikep da se gleda kako na “izdvoen slu~aj so
mozaik na dijagnozi”, ta so toa i oddelno da se rehabilitira so
dotoga{ praktikuvanite metodi i sredstva vo oddelni podra~ja na rehabilitacija, kako {to se medicinskata, socijalnata,
edukativnata, profesionalnata itn.
Po~ituvaj}i gi do kraj bio-psiho-socijalnite zakonitosti za celinata na ~ovekovoto bitie, vo sovremeniot
tretman na rehabilitacijata, po pat na ovoj nov sistem {to toj
go grade{e, pojdovna osnova be{e integralen, odnosno celosen
pristap kon deteto so hendikep kako na bio-psiho-socijalna
edinka, primenuvaj}i gi trite integralni segmenti od rehabi201
litacijata: klini~kiot, edukativniot i socio-ekonomskiot so
svoite komponenti, po~nuvaj}i od preventivnata za{tita,
detekcijata i dijagnostikata, preku ranata intervencija i
predu~ili{noto vospitanie, sé do obrazovanieto, osposobuvaweto, vrabotuvaweto i socijalizacijata.
Edinstveno takov sistem ovozmo`uva kaj deteto so
hendikep navremeno i do krajno mo`ni granici iskoristuvawe
na preostanatite sposobnosti i mo`nosti, a potoa i povisok
stepen na uspe{no vklu~uvawe vo socijalnata sredina.
Serioznosta na ovoj problem, gledano od stru~en i
nau~en aspekt, kako i slo`enosta i {iro~inata na znaewata i
umeewata vo prakti~nata primena na sovremeniot sistem na
integralna rehabilitacija na licata so hendikep, neizbe`no
baraa mnogu trud za da se oformi nepobedliv stav ili “doktrina” po mnogubrojnite u{te dokraj nerazjasneti i neistra`eni
problemi na integralnata rehabilitacija kako sistem, osobeno vo integralniot pristap vo rehabilitacija na mentalno
retrdiranite lica. Tokmu toa go navede Qup~o Ajdinski
prodlabo~eno da se posveti na ovoj problem posetuvaj}i golem
broj stru~ni ustanovi, diskutiraj}i so vidni stru~waci od
ovaa oblast vo Jugoslavija i vo svetot i prou~uvaj}i ogromna
stru~na literatura.
Vo seto toa Ajdinski se zadr`a i se posveti na prou~uvaweto na problemite povrzani so sistemot na integralnata
rehabilitacija na licata so mentalna retardacija koi, kako
nasekade vo svetot taka i vo Makedonija, dominiraa so najgolema brojnost od licata so hendikep vo vkupnata populacija na
naselenieto. Taka, po pove}edeceniska rabota na ova podra~je
1980 godina, toj ja odbrani doktorskata disertacija: “Integralna rehabilitacija na mentalno retardiranite lica” na
Defektolo{kiot fakultet vo Belgrad.
202
^estitki od sve~enosta po odbranetata
doktorska disertacija
Diploma za doktoratot na defektolo{ki nauki
203
Izvonredno {iroko informiran za teoriskite i prakti~nite iskustva vo tretmanot na licata so mentalna retardacija vo zemjata i svetot, toj be{e uveren deka tie zaostanuvaat
zad dostignatiot razvoj na praktikata i naukata voop{to.
Imeno, nau~nite istra`uvawa ne bea dovolno koristeni
vo domenot na za{titata, edukacijata i osposobuvaweto na
licata so retardacija. Za toa i oligofrenolo{kite soznanija
vo praktikata ne bea koristeni, a vo teorijata malku razrabotuvani.
Imaj}i go toa predvid d-r Qup~o Ajdinski vo nau~nite
trudovi istaknuva:
“Kako {to istoriskiot progres ja uslovi i zameni samo
gri`ata za ovie lica so pedago{ka rabota, odnosno dovede do
sozdavawe sistem na specijalnoto vospitanie i obrazovanie,
taka i sovremenoto nivo na celokupniot napredok na naukata i
op{testvoto uslovi i nametna potreba i na podra~jeto na
rehabilitacijata na mentalno retardiranite lica da dojde do:

Kreirawe na nau~no-zasnovan sistem za rehabilitacija na
mentalno retardiranite lica.

Poblisko opredeluvawe i razgrani~uvawe na merkite za
osposobuvawe, edukacija i socijlna za{tita vo sistemot na
integralnata rehabilitacija na mentalno retardiranite
lica.

Definirawe i konstituirawe na klini~kiot, edukativniot
i socio-ekonomskiot del na rehabilitacijata na mentalno
retardiranite, kako predmet na sovremeniot sistem na
integralnata rehabilitacija.”
Negovata cel be{e neizbe`no barawe da se konstituira
takov sistem na rehabilitacija {to }e ovozmo`i so ekonomski
i racionalni op{testveni merki, da se sproveduva brza i
soodvetna integracija na ovie lica vo op{testveniot `ivot.
Profesorot Qup~o Ajdinski vrz osnova na prou~uvawata na razvojot i sostojbata na teorijata i praktikata, vo svetot
i kaj nas, vo rabotata so populacijata {to e zasegnata so
mentalna retardacija, prezentira ogromna dokumentacija za:
204
1.
Fakti~kata sostojba vo svetot vo site delovi i komponenti
na rehabilitacijata niz istorijata i denes.
2.
Objektivnite mo`nosti vo sozdavawe na sovremeniot sistem na integralnata rehabilitacija na licata so mentalna
retardacija.
Vo toga{nata etapa na razvienost na teoriskata i prakti~nata rabota vo vremeto na sozdavaweto na toj sistem, profesorot Qup~o Ajdinski dojde do zaklu~ok deka gi ima elementite za gradewe sovremen sistem na integralna rehabilitacija na ovie lica.
Recenzicionata komisija vo sostav od profesorite d-r
Du{an \or|evi}, d-r Slav~o Keramit~ievski, d-r Aleksandar
]ordi}, d-r Slobodan Jakuli} i d-r Ilija Stanoj~i}, cenej}i
ja doktorskata disertacija na Qup~o Ajdinski, me|u drugoto vo
svojot Izve{taj go istaknaa slednoto:
“Kandidatot Qup~o Ajdinski smeta deka Oligofrenologijata kako nauka e povikana da izgradi sovremen sistem na
integralna rehabilitacija na mentalno retardirani lica.
Oligofrenologijata ja opredeluva kako sistem na znaewa,
sevkupnost na nau~no razgleduvawe na mentalnata retardacija
i rehabilitacijata na mentalno retardiranite lica“.
Toj tvrdi deka “Integralnata rehabilitacija na mentalno retardiranite lica e edinstvo, celovitost na organizacijata i merkite vo prevencijata, detekcijata, dijagnostikata i
tretmanot na mentalno retardiranite lica, kako i vo re{avaweto na biolo{kite, psiholo{kite, edukativnite, socijalnoza{titnite, socijalno-ekonomskite i socijalno-kulturnite
problemi na mentalno retardiranite lica i mentalnata retardacija. Toa e sistem na za{tita, osposobuvawe i edukacija
na mentalno retardiranite lica i nivna integracija vo
op{testvoto.”
Kandidatot Qup~o Ajdinski, prv vo na{ata defektolo{ka teorija i praktika dade integralen sistem na rehabilitacija na mentalno retardirani lica {to go so~inuvaat slednite delovi so svoite komponenti: klini~kiot, edukativniot i
socio-ekonomskiot del.
205
Vo klini~kiot del na sovremeniot sistem na integralnata rehabilitacija, diferenciraj}i ja oligofrenolo{kata
preventiva, dijagnostikata i tretmanot, i razgrani~uvaj}i gi
od medicinskata preventiva, dijagnostikata na zaboluvawata i
tretmanot-le~eweto, Qup~o Ajdinski dade odreden model na
postavenosta na klini~kata oligofrenologija.
Vo edukativniot del na sovremeniot sistem na integralnata rehabilitacija dade kus no koncizen pregled za razvojot i
sostojbata na specijalnoto {kolstvo vo svetot i kaj nas, kako i
za prezemenite merki i aktivnosti za reformite vo nego vo
izminatite desetina godini, iznesuvaj}i gi najkarakteristi~nite nastojuvawa za osovremenuvawe na sistemot, procesot i
praktikata vo edukacijata na licata so mentalna retardacija.
Vo taa smisla, profesorot Qup~o Ajdinski iscrpno go
obraboti problemot za edukacijata i dade model za postavenosta na site komponenti na sovremeniot sistem za edukacija na
licata so mentalna retardacija.
Vo komponentata za predu~ili{noto vospitanie go razgrani~i edukativniot del (predu~ili{noto vospitanie i
obrazovanie) od klini~kiot del (raniot tretman), naglasuvaj}i deka: “Programski, predu~ili{noto vospitanie kaj deteto
so mentalna retardacija se realizira niz dva dela: edukativen
i klini~ki.
Edukativniot del, Ajdinski go bazira vrz komponentite
od programata za redovnoto predu~ili{no vospitanie, so toa
{to obemot i vremeto se usoglasuvaat so specifi~nostite i
mo`nostite na deteto so mentalna retardacija, odnosno na
grupata. Toj obrnuva vnimanie deka edukativniot del ne treba
da se identifikuva i supstituira so klini~kiot del, iako
pritoa naglasuva deka negovoto planirawe, programirawe i
sproveduvawe mora da bide vo korelacija so nego.
Vo klini~kiot del na programata vklu~uva i podra~ja
od: kognitivnite procesi, komunikacijata, senzo-motorniot
razvoj, intelektualnite procesi, volno-emocionalnata sfera,
povedenieto, li~nata higiena i toaletata, gri`ata za sebe i
podra~jeto na semejniot i op{testveniot `ivot.”
206
Komponentata za osnovnoto obrazovanie Qup~o Ajdinski posebno ja razraboti za decata so lesna, umerena i te{ka
mentalna retardacija, dodeka za decata so najte{ka (dlaboka)
mentalna retardacija go iznese problemot na ve`baweto.
U{te vo vremeto na sozdavaweto na sistemot Ajdinski na ovoj
del mu pristapuva sovremeno i se zalaga za primena na site
formi {to vo maksimalna mo`na mera mo`e da ja integriraat
ovaa populacija vo dadenata op{testvena sredina.
Trgnuvaj}i od reformata na naso~enoto, odnosno na
srednoto obrazovanie, {to vo toa vreme be{e aktuelno, Ajdinski napravi napori vo nego da vnese komponenta od edukativniot del od rehabilitacijata na licata so mentalna retardacija. So ~uvstvo na merka i solidno poznavawe na problematikata Ajdinski gi razgrani~i poimite: “edukacija” i “rabotno
osposobuvawe” za vr{ewe ednostavni manuelni, rabotni i
proizvodni operacii od licata so mentalna retardacija od
site kategorii.
Socioekonomskiot del na sovremeniot sistem na integralnata rehabilitacija pri konstituiraweto na sistemot
pretstavuva{e novina, bidej}i i toj del bil nedefiniran,
ottuka toj e nestru~no i nesistematski re{avan. Komponentite na socioekonomskiot del ili bile identifikuvani so komponentite na edukativniot, a podocna i so klini~kiot del na
predmetot, ili voop{to ne bile predvideni vo programite za
rehabilitacijata. Pokraj toa se manipulira{e so nesoodvetno
definirawe na komponentite od ovoj del (socijalizacijata,
integracijata, kulturizacijata, emancipacijata, osposobuvaweto, vrabotuvaweto i dr.). Vakvata sostojba vlijae{e vrz
krajnite rezultati od rehabilitacijata. Zatoa, tokmu nekoi
socijalni komponenti bea motiv i pri~ina za brzoto {irewe
na dvi`eweto za osovremenuvawe na rehabilitacijata.”
Na krajot od ocenkata vo Izve{tajot, spomenatite profesori osobeno go naglasuvaat i slednovo mislewe:
“Doktorskata disertacija na Qup~o Ajdinski-Sovremeniot sistem na integralnata rehabilitacija na mentalno retardiranite lica-pretstavuva solidna doktorska disertacija
koja sestrano go obrabotuva sovremeniot sistem na integralnata rehabilitacijana na mentalno retardiranite lica.
207
Toa e originalen trud, koj dosega ne e objavuvan i gi ispolnuva
uslovite da bide branet kako doktorska disertacija“.
Vakviot sovremen sistem na integralna rehabilitacija
na licata so mentalna retardacija, prezentiran vo publikacijata, {to go koncipira{e i promovira{e profesor Ajdinski,
kako i niz stru~nite nastapi i trudovi obezbeduva:

Organizacija na slu`bite za sistematsko i stru~no sledewe, prou~uvawe i re{avawe na problemite na mentalnata
retardacija.

Izgradba za sistemot na preventivna za{tita vo spre~uvawe pojavata na mentalnata retardiranost, so organizirawe
soodvetni slu`bi i laboratorii za biohemiski i drugi
istra`uvawa vo specijaliziranite ustanovi.

Istaknuvawe na sovremenata dijagnostika i prognostika na
lica so mentalna retardacija, vo {to se vgradeni najnovite
svetski soznanija od ovaa oblast vo pogled na samiot
proces, po pra{aweto za kvalifikuvaniot stru~en kadar,
potrebnite tehni~ki i drugi materijalni sredstva.

Organizirawe ran rehabilitacionen tretman {to treba da
se odviva vo semejstvoto, davaj}i im stru~na pomo{ na
roditelite pri lekuvaweto, ubla`uvawe na sostojbite i
habilitaciono podgotveniot tretman preku fleksibilni
formi vo osnovnoto obrazovanie; rabotata vo specijalnite
ustanovi za onie so te{ka i najte{ka mentalna retardacija,
{to bara {iroko vklu~uvawe na specijalnite ustanovi,
zdravstvenite ustanovi, centrite za socijalna rabota i
drugi ustanovi vo organizirawe i izveduvawe na ovaa faza
od za{titata i rehabilitacijata.

Imaj}i predvid deka licata so umerena mentalna retardacija, za koi porano se misle{e deka im e potrebna samo
za{tita, nega i izolirawe, sprotivno na toa se doka`a deka
se sposobni da sledat i soodvetno organiziran vospiten
proces, so {to steknuvaat znaewa, naviki i drugi ve{tini
potrebni za `ivot, osobeno zadr`uvaj}i se na prou~uvawe
na specifi~nostite {to ja karakteriziraat ovaa grupa lica so mentalna retardacija. Se izgradi koncept za sozdavawe na optimalni uslovi, spored koj }e se organizira za{ti-
208
ta, vospitno-obrazovna rabota i socijalizacija, {to nametnuva potreba od ustanova za takva cel (profesorot Ajdinski ja koncipira i se anga`ira za nejzinoto otvorawe, kako
prva takva ustanova na porane{nite jugoslovenski prostori), izgotvuva programa za rabota i se anga`ira za obezbeduvawe na potrebnite profili i stru~ni kadri za rabota so
ovie lica.

Ovoj sistem ovozmo`i i unapreduvawe na za{titata i tretmanot na licata so te{ka i najte{ka (dlaboko) mentalna
retardacija, so toa {to sugerira{e posovremena klasifikacija, voveduvawe vospitno-korekciona i okupaciona
rabota, a so licata so najte{ka retardacija da se po~ne so
sozdavawe podobra zdravstvena za{tita, pravilna ishrana,
voveduvawe soodvetni fizi~ki, muzi~ki i drug vid terapii,
ve`bawe, sozdavawe naviki za odr`uvawe na li~nata
higiena i vr{ewe na potrebnite fiziolo{ki potrebi.”
Za uspe{na realizacija na ovie negovi opredelbi i
zalagawa, za potrebite na ustanovata za vakvi lica vo Demir
Kapija, vo 1970 godina, zaedno so kolegata Nelko Xutevski
izgotvi posebna programa za rabota so ovie lica.
209
Vrz osnova na vakvite sogleduvawa i predlozi se izvr{i
i osovremenuvawe na Specijalniot zavod vo Demir Kapija. Za
o`ivotvoruvawe i sproveduvawe na sovremeniot sistem na
integralnata rehabilitacija na ovaa populacija, Ajdinski
istovremeno se anga`ira za ozakonuvawe i normirawe na seto
toa, za izgotvuvawe na programi i li~no se anga`ira za
nivnoto sproveduvawe.
Vedna{ po prezentiranata vizija za vakov sistem, nekade vo 80-te godini na minatiot vek toj be{e prifaten ne samo
kaj nas, vo Republikata, tuku i po{iroko. I ne samo od
defektolozite, tuku i od drugite stru~waci (lekari, psiholozi, pedagozi, socijalni rabotnici i dr.), koi rabotea na ovaa
problematika. ]e navedeme iska`uvawe od eden na{ renomiran medicinski stru~wak, d-r Nikola Sofijanov, redoven
profesor na Medicinskiot fakultet vo Skopje, za vreme na
edno~asovnata emisija na Makedonskata televizija: “Defektolog i humanist so svetsko renome“ posvetena na prof. d-r
Qup~o Ajdinski:
“Li~no go poznavam profesorot Ajdinski pove}e od 30
godini. Go poznavam poradi toa {to kako nau~ni rabotnici i
kako kreativci bevme involvirani vo edno pole za deteto so
hendikep. Jas kako lekar-nevropedijatar-prakti~no rabotev
vrz dijagnozata na zaboluvawata i na terapijata, a profesorot
Ajdinski be{e toplo zainteresiran za eden drug aspekt na ovoj
problem: na problemot na pacientot so hendikep, odnosno na
li~nosta so hendikep, od aspekt na negovata seopfatna rehabilitacija.
Nie se zapoznavme vo eden period koga u{te nema{e uslovi za edna seopfatna rehabilitacija kaj tie lica, vo uslovi
koga silno se ~uvstvuva{e taa potreba, bidej}i ne be{e dostapno dijagnosticiraweto na ovie lica i predlo`enata terapija. Toa {to najmnogu go saka{e pacientot, toa {to najmnogu
go saka{e negovata familija, ete toa be{e rehabilitacijata,
celosnata rehabilitacija na takvata li~nost. I toga{ se
pojavi profesorot Ajdinski, koj se zagrea za taa ideja i problem, ta na problemot mu prijde so svoeviden entuzijazam, mu
prijde na takov na~in, kakov {to go zaslu`uva, odnosno kako
neminovnost.
210
Vo {to se sostoe{e negovata aktivnost vo toj period?
Aktivnosta se sostoe{e vo toa {to toj kreira{e edni
seopfatni metodi i sistemi {to ovozmo`uvaa eden podrug
priod kon rehabilitacijata na deteto so hendikep. Zo{to
velam deka seopfatniot sistem i seopfatnata metodologija
kon takvata rehabilitacija í dade drug pogled na taa problematika. Ednostavno, zatoa {to deteto so hendikep pretstavuva
edna celina, nabquduvano od biolo{ki, psiholo{ki i sociolo{ki aspekt. Vie ne mo`ete da gi odvoite ovie tri elementi.
Imaj}i gi vo predvid to~no ovie tri elementi, takviot pacient zaslu`uva{e da ima seopfatna rehabilitacija. Ne parcijalna rehabilitacija, ne rehabilitacija {to bi se odvivala
del po del, tuku seopfatna rehabilitacija.
To~no e deka kreator na edna takva seopfatna rehabilitacija be{e profesorot Ajdinski i nam, {to se zanimavavme
so toj problem navistina ni gode{e da naideme na edna li~nost
{to }e uspee da napravi edna takva sinteza-vo pogled na takov
vid rehabilitacija kaj decata so hendikep.”
***
Sozdavaj}i go sistemot na integralniot pristap vo
rehabilitacijata, d-r Ajdinski istovremeno aktivno rabote{e
vrz potvrduvawe i nadgraduvawe na Defektologijata kako zasebna nauka, vrz osnova na site teoriski i prakti~ni iskustva
{to dotoga{ bea akumulirani kaj nas i vo svetot.
Op{testveno-istoriskite, op{testveno-ekonomskite i
socio-kulturnite uslovi mnogu pozasileno ja nametnuvaa
nau~nata zasnovanost na Defektologijata, odnosno tvore~kata
funkcija vo op{testvoto i nejziniot ~ekor so `ivotot i vremeto, odnosno so celokupniot nau~en i tehni~ko-tehnolo{ki
razvoj.
Vo takvata konstelacija na civilizaciskiot progres
Ajdinski ja naglasuva neizbe`nosta:
211

“Teorijata na ovaa nauka da se izdigne na nivo {to }e í
ovozmo`i da ima uloga na organizator, dvigatel i voditel
na praktikata,

Praktikata na ovaa nauka, od edna strana, da ja zadovoluva
potrebata na ~ovekot i op{testvoto, a od druga strana, da
bide nepresu{en izvor i postojanen verifikator na nejzinata metodologija.”
Trgnuvaj}i od toa, d-r Qup~o Ajdinski ja definira
Defektologijata “kako interdisciplinarna nauka za licata so
pre~ki vo razvojot i nivnata rehabilitacija, koja vo taa
teorija i praktika, trgnuvaj}i od bio-psiho-socijalnata celina na li~nosta vo razvojot, go prou~uva, objasnuva, analizira i
sproveduva spre~uvaweto, otkrivaweto, dijagnosticiraweto,
tretmanot, edukacijata, osposobuvaweto, za{titata i op{testveniot `ivot na licata so pre~ki vo razvojot, zaradi nivna
pouspe{na integracija vo socijalnata sredina.”
Poprecizno re~eno, nau~noto anga`irawe na podra~jeto
na Defektologijata, spored nego, kako i kaj nekoi drugi
sovremeni avtori, bi bilo:

“Istra`uvawe na bioti~kite, psihofiziolo{kite uslovi
i zakonitosti na povedenieto na licata so hendikep;

Istra`uvawe na dejstvoto na socijalnite zakonitosti, na
nivniot razvoj;

Istra`uvaweto na sodr`inite i metodite na rehabilitacija na takvite lica;

Istra`uvaweto na uslovite na vospitno-obrazovnata i
po{irokata socijalna integracija i sl.”
Ponatamo{noto podra~je za prou~uvawe na Defektologijata, spored profesorot Qup~o Ajdinski e, isto taka i
„istra`uvaweto na organizacijata i metodite na preventiv-
212
nite merki i aktivnosti (na primer, problematikata na rizi~nite deca), problemite na dijagnostikata itn.”.
Sé pogolemiot probiv na tehnologijata vo podra~jeto na
defektologijata, odnosno na rehabilitacijata kako nejzina
praktika (na primer, na elektronikata vo rehabilitacijata vo
podra~jeto na o{tetenosta na vidot, sluhot, na nekoi formi
kaj motornite popre~enosti, govorni popre~enosti i sl.) Defektologijata, ja stavaat spored Ajdinski, pred novi istra`uva~ki predizvici.
Profesorot Qup~o Ajdinski na Defektologijata í dava
interdisciplinaren karakter. Nejziniot interdisciplinaren
karakter spored nego se uslovuva od seopfatnata sinteza me|u
znaewata od oblasta na pedago{kite, medicinskite, psiholo{kite, biolo{kite, sociolo{kite i drugite nauki. Ispolzuvaj}i go poznavaweto na ovie nauki, Defektologijata sozdava
novi metodi i potfati vo izu~uvawe i istra`uvawe na otkrivaweto, dijagnosticiraweto, tretmanot, obrazovanieto, vospitanieto i osposobuvaweto na decata so pre~ki vo razvojot. Toj
ja razotkriva stvarnosta i osobinite na razli~nite vidovi
nedostatoci vo celiot razvoj na ovie deca, sozdavaj}i, odnosno
ovozmo`uvaj}i specifi~ni formi i metodi za korekciona,
kompenzaciska i rehabilitaciona dejnost, profesionalna rabotna podgotovka i socijalna dejnost.
„Profesorot Qup~o Ajdinski e zarobenik i dolgi godini graditel na edna i premnogu humanisti~ko-eti~ka naukaDefektologijata, koja do tenkost ja ima razraboteno, i teoriski i prakti~no, kako {to veli profesorot po etika Kiril
Temkov, {to so ovoj predmet i zada~i }e im pomogne na lu|eto
kako eden del od 10% od naselenieto-hendikepirani lica, koi
ne po svoja vina do{le vo takva sostojba. Sfa}aj}i ja zada~ata
na Defektologijata kako za{titna i podgotvuva~ka, profesorot Ajdinski nastojuva taa da obezbedi podobro da `iveat i da
pravat ne{to va`no onie ~ove~ki su{testva {to imaat prob213
lemi so sproveduvawe na `ivotnite funkcii i so dostignuvawe na standardnoto civilizacisko nivo na ostvaruvawe na
potrebite i projavuvawe na svoite sili i sposobnosti.”
Ete zo{to d-r Qup~o Ajdinski dolgi godini vr{e{e
istra`uva~ka rabota-da izgradi eden nov sistem, narekuvaj}i
go “integralen pristap vo rehabilitacijata“ kako predmet na
Defektologijata, so koj na najsovremen na~in }e se vr{i
osposobuvawe na hendikepiranoto lice. Toa za Defektologijata pretstavuva bio-psiho-socijalna celina, {to vo rehabilitacioniot proces apriori se bara integralno da se pristapi
od otkrivaweto i ranata intervencija, sé do osposobuvaweto i
socijalizacijata.
“Prijatelstvoto i zaedni~kite istra`uvawa so
profesorot d-r Qup~o Ajdinski, so korifejot na makedonskata Defektologija-naglasuva profesor-Temkov mi ovozmo`ija
da se upatam poizvorno vo nejzinite podlaboki celi i {irokostrani ostvaruvawa.
Mo`e da se re~e deka Defektologijata e me|u najzna~ajnite nauki na sovremenata epoha. Taa e izraz na golemite
novovekovni dostreli vo unapreduvawe na medicinata, na
obrazovanieto i na eti~kite odnosi vo zaednica,
Defektologijata na osoben na~in ja pretstavuva
modernata op{ta zainteresiranost za `ivotnite uslovi na
sekoja edinka, za da mo`e da gi razvie potencijalite i da go
pro`ivee `ivotot vo blagosostojba.
Denes Defektologijata e razviena nauka i op{testvena
aktivnost so adekvatni bazi~ni postavki, so unapredeni
konkretni soznanija, so ra{irena i delotvorna praktii~na
dejnost vo razni sferi i so razni nivoa na intenzitet i
ve{tina.
Izrasnuvaj}i vo takva-nasekade prisutna, efikasna i
nezamenliva-profesija i praktika, {to go ukrasuvaat moral214
niot oreol na ~ove{tvoto, a na povredenite im davaat nade` i
`ivotna {ansa, im gi otvoraat perspektivite i gi smiruvaat
sovestite, vo sovremeniot svet. Defektologijata se pretstavi
vo edna nova svetlina-ne samo kako mo`nost za uteha tuku u{te
pove}e kako mo}na sila za korigirawe do maksimalen mo`en
stepen na psihofizi~kata o{tetenost. Vo taa smisla, taa e
eden od najvisokite izrazi na sovremenite dostreli i doblesti
na ~ove{tvoto“.
Spored zborovite na prof. d-r Kiril Temkov, “Sekoja
li~nost {to u~estvuva vo defektolo{kiot sistem, a Qup~o
Ajdinski e eden od prvite takvi, e visoko-vrednuvana li~nost
i se po~ituva nejzinata mo{ne odgovorna zada~a. Taa li~nost,
veli profesor Temkov, ostvaruva celi {to ne se neposredno
nejzini, li~ni, za{to zada~ata e op{to~ove~ka i polezna, pred
sé, za hendikepiranite ili za celinata na svetot. Pritoa, toa
e navistina te{ka dejnost.
Vsu{nost, zada~ite i obvrskite vo Defektologijata se
mo{ne golemi i {to e mo{ne va`no od eti~ka gledna to~ka,
nikoj ne mo`e od niv da gi oslobodi defektolo{kite
dejstvenici,
bidej}i
tie
ne
funkcioniraat
kako
zainteresirani edinki, tuku kako agenti na edna visokomoralna op{testvena dejnost.
Profesorot Ajdinski celiot raboten vek im go posveti
na ovie visokoeti~ki i humani vrednosti. I kako plod na seto
toa proizlegoa i negovite nau~ni trudovi, koi taka uspe{no se
preto~ija vo praktikata so ovie lica. Blagorodnosta na
defektolo{kata zamisla go topli srceto-kako {to sekoj znae
deka mekiot zbor, dobrata raka i nesebi~nata pomo{ se
najva`noto za ~ovekoviot `ivot“.
215
216
2. PRIDONESOT NA PROF. D-R QUP^O AJDINSKI
VO ORGANIZIRAWETO I U^ESTVOTO VO
OSPOSOBUVAWETO DEFEKTOLO[KI KADRI
ZA RABOTA SO HENDIKEPIRANI LICA I
OTVORAWETO NA INSTITUTOT ZA
DEFEKTOLOGIJA VO MAKEDONIJA
Po Vtorata svetska vojna, osloboduvaweto na Makedonija ja zatekna so nemawe mre`a od ustanovi za osposobuvawe
hendikepirani deca i defektolo{ki kadri. Potrebite od defektolo{ki kadri se aktueliziraa vedna{ so otvorawe
specijalni ustanovi, a osobeno so otvorawe na specijalnite
oddelenija za lesno mentalno retardirani deca pri redovnite
osnovni u~ili{ta.
Za obezbeduvawe na ovie kadri vo izminatite godini,
pokraj poedinci {to bile ispra}ani na studii vo Belgrad i
Zagreb, za pobrzo zavr{uvawe pogolem broj kadri, Qup~o
Ajdinski, postojano go aktuelizira{e ovoj problem i prezema{e soodvetni aktivnosti, kako na primer:

U{te vo 1957 godina, kako vraboten vo republi~kiot organ
za socijalna politika, a vo dogovor so Blagoja Kondarko,
vraboten vo republi~kiot organ za obrazovanie, organizira{e prv seminar za u~itelite {to rabotea so lesno
mentalno retardirani deca vo specijalnite oddelenija pri
redovnite osnovni u~ili{ta, a nemaa defektolo{ka podgotovka. Nastavata se izveduva{e vo U~ili{teto za slepi
deca vo Skopje. Nea ja sledea 16 slu{ateli od celata republika (Skopje, [tip, Titov Veles, Prilep, Bitola, Kumanovo i dr.). Predava~i na seminarot bea prof. Qubomir
217
A~imovi} od Vi{ata pedago{ka {kola-otsek za Defektologija od Belgrad, kako i Qup~o Ajdinski i Blagoja Kondarko, profesori-pedagozi od Republika Makedonija.
U~esnici na prviot seminar koi rabotea so lesno mentalno
retardirani u~enici, odr`an vo Skopje, 1957 god.

218
Podocna, vo 1967 godina, po inicijativa i izraboten elaborat od Qup~o Ajdinski, Dru{tvoto za pomo{ na mentalno
retardirani lica na Republika Makedonija i Sojuzot na
defektolozite na Makedonija otvorija Centar za vonredno
studirawe za zapi{ani studenti od Makedonija na Vi{ata
defektolo{ka {kola vo Belgrad, {to rabote{e od 1967 do
1970 godina vo Skopje. Centarot nastavata ja izveduva{e vo
prostoriite na Vi{ata {kola za socijalni rabotnici, a ja
sledea 60 vonredni studenti. Vo izveduvaweto na nastavata
be{e vklu~en Qup~o Ajdinski zaedno so profesorite od
Belgrad koj be{e i rakovoditel na Centarot, imenuvan od
Vi{ata defektolo{ka {kola od Belgrad.
So otvoraweto na Defektolo{kiot fakultet vo
Belgrad, zaedno so kolegata d-r Slav~o Keramit~ievski,
Qup~o Ajdinski organizira povtorno Centar za vonredno studirawe na zapi{ani studenti na toj fakultet, kako i pogolem
broj vraboteni defektolozi so vi{e obrazovanie vo
ustanovite vo Makedonija {to se zapi{aa na fakultetot i gi
sledea studiite na Centarot za vonredno studirawe.
Nastavata vo Centarot, koj rabote{e od 1977 do 1985
godina, ja posetuvaa 70 vonredni studenti, koi se podgotvuvaa
za defektolozi-oligofrenolozi, surdolozi i logopedi. Vo
nastavata {to se izveduva{e vo Centarot za sluh, govor i glas,
pokraj profesorite od Belgrad, bea vklu~eni i profesorite
od Skopje-Slav~o Keramiti~ievski i Qup~o Ajdinski.
Centarot za vonredno studirawe rabote{e vo Zavodot za
rehabilitacija, sluh, govor i glas, rakovoden od prof. d-r
Slav~o Keramit~ievski, nazna~en od fakultetot.
Studenti od Centarot
219
So osamostojuvaweto i nezavisnosta na Republika Makedonija prof. d-r Qup~o Ajdinski inicira i aktivno se
anga`ira vo podgotovkite za otvorawe defektolo{ki studii,
odnosno Institutot za defektologija pri Filozofskiot
fakultet na Skopskiot univerzitet “Sv. Kiril i Metodij”, vo
ekipata formirana od Sojuzot na defektolozite na Makedonija i Republi~kata konferencija na invalidskite organizacii
(d-r Qup~o Ajdinski i d-r Slav~o Keramit~ievski, profesori
na Defektolo{kiot fakultet vo Belgrad, Mira Veli~kovapretsedatel i Veli~ko Andreevski-potpretsedatel na Sojuzot
na defektolozite na Makedonija).
So ogromni napori, diskusii, odr`ani sostanoci i
stru~ni raspravii me|u Filozofskiot fakultet, odnosno
Rektoratot na Univerzitetot vo Skopje i Sojuzot na defektolozite na Makedonija okolu koncepcijata i fizionomijata na
studiite, se dojde do o~ekuvaniot epilog. Imeno na 1 oktomvri
1993 god. Sovetotot na Univerzitetot “Sv. Kiril i Metodij”
donese odluka za po~nuvawe na defektolo{kite studii. Be{e
raspi{an konkurs za priem na studenti i po izborot nastavata
po~na so malo zadocnuvawe na 4 noemvri istata godina so
prvoto predavawe odr`ano od prof. d-r Qup~o Ajdinski po
predmetot Op{ta defektologija.
Vo u~ebnata 1993/94 godina defektolo{kite studii prvo
zapo~naa kako nasoka na Institutot za pedagogija, a podocna se
osamostoija kako zaseben Institut za defektologija pri
Filozofskiot fakultet za podgotvuvawe op{t profildiplomiran defektolog za rabota so deca so o{teten vid, so
o{teten sluh, mentalno retardirani deca i telesno invalidni
deca.
Ve}e zavr{ija {est generacii, a vo ovaa (2003) jubilejnata desetta godina, nastavata ja sledi desetata zapi{ana
generacija. Do krajot na prvoto polugodie od u~ebnata 2002/03
godina na Institutot diplomirale 109 defektolozi.
220
Studenti od prvata generacija (1993/94-1996/97)
Profesorot Qup~o Ajdinski, pokraj toa {to e osnova~
i organizator na studiite, do u~ebnata 1999/2000 godina toj
be{e i rakovoditel na Institutot za defektologija, ta uspe{no ja organizira{e i izveduva{e nastavno-nau~nata rabota.
Poradi nedostig od nastavno-stru~en kadar, toj izveduva{e
nastava vo site ~etiri godini na prvite {est generacii i
u{te izveduva nastava na postdiplomskite studii na Institutot.
Isto taka ima izgotveno i rakovode{e so pove}e nau~ni
proekti, organizira{e nau~ni simpoziumi i drugi stru~ni
sobiri od oblasta na za{titata, rehabilitacijata i obrazovanieto na hendikepiranite lica.
So studentite be{e vo postojana komunikacija i
sorabotka, {to neizmerno go po~ituvaa kako ~ovek-humanist,
kako profesor, kako roditel i kako kolega.
221
Zaradi pottiknuvawe na studentite za u~ewe i postignuvawe podobar uspeh i oddavawe priznanie na najdobriot
student na generacijata, po inicijativa i predlog na prof. d-r
Qup~o Ajdinski, Institutot za defektologija vo 1998 godina
donese Odluka za dodeluvawe pari~na nagrada od li~ni sredstva na profesorot Ajdinski.
Faksimil od odlukata
222
Od dodeluvaweto nagrada od pari~ni sredstva na
prof. dr. Qup~o Ajdinski na najdobriot student (1999/2000)
Za negoviot pridones okolu otvoraweto na defektolo{kite studii, nivnoto koncipirawe, fizionomirawe i uspe{noto rabotewe, po povod negoviot 70-ti rodenden i odeweto vo
penzija vo 2000-ta godina, na Makedonskata televizija vo edno~asovnata emisija, posvetena na prof. d-r Qup~o Ajdinski
“Defektolog i humanist so svetsko renome”, dekanot na Filozofskiot fakultet, profesorot d-r Trajan Gocevski, mo{ne
emotivno go naglasi slednovo:
„Imavme edna sre}na okolnost {to go imavme profesorot d-r Qup~o Ajdinski, koj be{e ve}e izbran za redoven
profesor na Defektolo{kot fakultet pri univerzitetot vo
Belgrad {to dojde vo Makedonija i se stavi na raspolagawe.
Blagodarenie na negovoto ogromno iskustvo vo toj pogled i
223
blagodarenie na negovoto me|unarodno poznavawe na potrebite na lu|eto za rabota so licata {to imaat pre~ki vo razvojot,
nie uspeavme da napravime nastaven plan i nastavni programi
spored evropski standardi. Uspeavme vo po~etnata faza vo
realizacija na studiite vrz osnova na kadrite so koi raspolagavme na Filozofskiot fakultet, na Medicinskiot fakultet
i drugi kadri od univerzitetot vo Skopje. Pred sé, toa se
odviva{e pod dirigentskata palka na profesorot Ajdinski.
Po~navme so rabota i ve}e deneska so zadovolstvo mo`e da se
ka`e deka ve}e ja promovirame ~etvrtata generacija diplomirani defektolozi.
So zadovolstvo, isto taka, mo`e da se ka`e deka tie ve}e
se prifateni vo ustanovite {to rabotat so lica {to imaat
pre~ki vo psihofizi~kiot razvoj, kako i od gra|anite. Na{ite
iskustva poka`uvaat deka toa se kadri {to imaat steknato
teorisko i prakti~no iskustvo i deka tie ve}e se poka`uvaat
kako dobri stru~waci vo ovaa oblast.
Nie ne ostanavme samo na dodiplomskite studii. Sakam
da napomenam deka blagodarenie na inicijativite od profesorot Qup~o Ajdinski, pokrenavme procedura, izgotvivme nastavni planovi i programi za specijalisti~ki studii i za
postdiplomski studii.
Ve}e na Filozofskiot fakultet pri univerzitetot “Sv.
Kiril i Metodij” imame postdiplomski studii od oblasta na
defektolo{kata nauka. Mislam deka so toa Filozofskiot
fakultet zavr{uva eden proces {to e doblesen za sekoja
nacija, za sekoja dr`ava bidej}i, kako {to e poznato, eden
zna~aen procent od populacijata, po nekoe pravilo, zadol`itelno ima problemi so psihofizi~kiot razvoj. Toa e
populacija za koja í se potrebni posebni kadri. Tie kadri
treba da bidat posebno educirani, treba da bidat psihi~ki
podgotveni za rabota so takvi lu|e {to nie, na nekoj na~in,
uspeavme da go napravime.
224
I ete sega, koga stanuva zbor za odredeni lu|e {to go
~inat toa, vo ovaa prigoda sakam da ka`am nekolku zbora.
Zna~i, eden od niv e i profesorot Ajdinski, koj ima{e doblest
da mu se stavi na raspolagawe na univerzitetot vo Skopje i
ima{e doblest da gi stavi znaewata i iskustvata, no i da
donese ogromna literatura kako alatka za studirawe i bez koja
nie ednostavno ne mo`eme da rabotime. Vo me|uvreme, toj
napi{al i pove}e trudovi, koi deneska se stolbovi na tie
studii.
Isto taka, se pokrena inicijativa za izleguvawe na
teorisko spisanie koe ve}e izleguva, mislam, tri ili ~etiri
godini. Spisanieto se vika “Defektolo{ka teorija i praktika”. I tuka profesorot Ajdinski e promotorot na edna
takva ideja.
Jas bi zaklu~il so toa deka se raboti za edna isklu~itelna li~nost, koja ostavi beleg na univerzitetot vo Skopje i
na na{iot fakultet. I da zavr{am so toa deka, Filozofskiot
fakultet, ete, dade u{te eden, da re~am, viden nau~en rabotnik, so koj mo`e da se gordeeme nie, na{ata dr`ava i na{ata
nacija.”
Vo avtobiografskite bele{ki profesorot Qup~o
Ajdinski, istaknuvaj}i go zadovolstvoto okolu po~nuvaweto so
rabota na defektolo{kite studii, }e re~e: “Mojot golem son i
na najbliskite sorabotnici (d-r Slav~o Keramit~ievski,
Veli~ko Andreevski, Mira Veli~kova, Qup~o Efremov, a veruvam toa be{e `elba i na site defektolozi vo Makedonija),
se ispolni, a toa e otvoraweto na defektolo{kite studii,
odnosno otvoraweto na Institutot za defektologija pri
Filozofskiot fakultet vo Skopje. So toa se sozdadoa
mo`nosti za edukacija na kadri za rabota so hendikepirani
lica, i uspe{no funkcionirawe, na sistemot za za{tita,
obrazovanie i rehabilitacija {to go sozdadovme vo izminatite godini”.
225
226
3. NASTAVNO-NAU^NA I
[email protected]^KA DEJNOST
Nastavnata i nau~no-istra`uva~kata aktivnost na d-r
Qup~o Ajdinski zazema zna~ajno mesto vo negovata petdeceniska rabota, pokraj dr`avno-administrativnite, op{testvenopoliti~kite i socijalno-humanitarnite dejnosti.
Nastavni~ka dejnost ja po~na vo 1955 godina kako profesor za Psihologija, vo dopolnitelen raboten odnos vo gimnazijata vo Strumica, koga be{e vraboten vo Okoliskoto poverenstvo za obrazovanie, kako u~ili{en inspektor za osnovno
obrazovanie.
Vo 1960 godina, kako vraboten vo republi~kiot organ za
socijalna politika, se anga`ira okolu otvorawe na Srednata
{kola za socijalni rabotnici vo Skopje, kade {to go predava{e predmetot “Za{tita i rehabilitacija na licata so psihofizi~ki nedostatoci”.
So otvoraweto na Vi{ata socijalna {kola vo 1966
godina vo Skopje, (vo imeto na republi~kiot organ za socijalna politika kade {to be{e postojano vraboten), vlo`i
osobeni napori za sozdavawe organizaciski, prostorni i kadrovski uslovi za rabota na ovaa prva i edinstvena {kola vo
Makedonija. U{te vo po~etokot na nastavata toj be{e izbran
za profesor i go predava{e predmetot “Osnovi na defektologijata” (vo dopolnitelen raboten odnos).
227
Profesorite Ajdinski, Lakinska, Rumenov i Pekevska
na edna od proslavite od godi{ninata na Vi{ata {kola
za socijalni rabotnici vo Skopje
Od 1977 do 1992 godina be{e vku~en vo nastavnata rabota na Defektolo{kiot fakultet vo Belgrad, izvesno vreme
kako vi{ predava~, a potoa kako vonreden i redoven profesor,
izbran vo 1982 godina, odnosno vo 1986 godina. Na ovoj fakultet vo treta i ~etvrta godina gi predava{e predmetite: Metodika na rabota so mentalno retardiranite deca od predu~ili{na vozrast, Metodika na rabota so mentalno retardiranite deca od u~ili{na vozrast i Metodika na rabota so umereno,
te{ko i najte{ko (dlaboko) mentalno retardirani lica.
Isto taka dva mandatni periodi rakovode{e so Otsekot
za Oligofrenologija.
228
Stru~en sobir vo organizacija na
Defektolo{kiot fakultet-Belgrad
Nastavnata dejnost d-r Qup~o Ajdinski kako redoven
profesor ja prodol`i na Filozofskiot fakultet pri univerzitetot “Sv. Kiril i Metodij”-Skopje vo 1993 godina, koga
na ovoj fakultet po~naa defektolo{kite studii. Dr`e{e
nastava od prva do ~etvrta godina po ~etiri predmeti, i toa:
Op{ta defektologija, Strukturalna defektologija, Metodika
na ran tretman i predu~ili{no vospitanie i Metodika na
oddelenska nastava za lesno mentalno retardirani u~enici.
Nastavnata dejnost ja zavr{uva vo 2000-ta godina, koga
na 70 godini zamina vo penzija po 50 godini neprekinata i
samopregorna rabota, na koja í be{e celosno posveten.
Vo nastavnata dejnost profesorot Ajdinski sekoga{
nastojuva{e da se izveduva kvalitetna, sovremena nastava i da
podgotvuva kadri na visoko stru~no nivo, bilo toa da se
socijalni rabotnici ili defektolozi. Preku 500 studenti na
[kolata za socijalni rabotnici vo Skopje i pove}e od 1.000
studenti od Defektolo{kiot fakultet vo Belgrad i od
Institutot za Defektologija pri Filozofskiot fakultet vo
Skopje, gi polagaa ispitite po negovite predmeti.
229
Prof. d-r Qup~o Ajdinski na edno predavawe
vo boja
Od rabotata na kolegiumot na Institutot
za Defektologija
230
Pokraj podgotvuvaweto na studentite, celo vreme toj
be{e anga`iran i rabote{e na usovr{uvaweto na mladite
nastavni kadri na defektolo{kite studii (asistenti, docenti), nastojuvaj}i da sozdade dovolno visoko stru~en nastaven
kadar, za studentite da imaat {iroki mo`nosti za zbogatuvawe na znaewata. Taka, na Defektolo{kiot fakultet vo Belgrad, koga go napu{ti so doa|aweto vo Skopje, za predmetite
{to gi predava{e zad sebe ostavi dva redovni profesora, eden
vonreden, eden docent i tri asistenti-magistri.
Istiot odnos i anga`irawe toj go zadr`a i na Institutot za Defektologija pri Filozofskiot fakultet vo Skopje.
Koga zamina vo penzija, za nepolni osum godini, so negovoto
nesebi~no zalagawe i pomo{, ostavi dva vonredni profesora,
dva docenta, tri asistenti so magistratura i eden pomlad
asistent na krajot na negovite postdiplomski studii.
Negovata aktivnost ne se zadr`a samo na toa. Toj be{e
aktivno vklu~en i vo nau~no-istra`uva~kata rabota na fakultetite. Rabote{e vo izveduvaweto na zna~aen broj nau~noistra`uva~ki proekti-doma{ni i me|unarodni, a na mnogu od
niv be{e i nositel.
Zabele`itelni se negovite inovacii {to gi vovede vo
izveduvaweto na prakti~nata nastava. Pred sé, toj izvr{i
korisni reformi. So izmenite vo nastavnite planovi toj im
dade prednost na fondot od ~asovite vo korist na praktikata,
osobeno za predmetite po Metodika.
231
Isto taka, toj be{e dosleden vo insistiraweto, asistentite da bidat redovni, pokraj prisustvoto na prakti~ni ~asovi, isto taka zadol`itelno da bidat prisutni i na ~asovite
po opservacija. Nastojuva{e po sekoj opserviran ili odr`an
prakti~en ~as, redovno da se vr{i artikulacija, odnosno analiza na ~asot.
Toj praktikuva{e, da se snima film so kamerata na
Institutot za Defektologija, za izvedeniot ~as po prakti~na
nastava od studentot, a potoa vrz osnova na snimkata da se
analizira ~asot.
Profesorot Ajdinski be{e mnogu iskren i vo sekoe
vreme dostapen za studentite. Negoviot kabinet be{e vo sekoe
vreme otvoren za niv, za konsultacii ili za iska`uvawe te{kotii vo vrska so nastavata, so ispitite ili so problemite vo
domskoto smestuvawe. Studentite duri baraa od nego mislewe
ili pomo{ za re{avawe na nekoi doma{ni, odnosno semejni
problemi.
Ednostavno, studentite go ~uvstvuvaa mnogu blizok, za{to toj, kako {to ka`uvaat studentite, se odnesuval kako vistinski nastavnik i vospituva~, no i kako roditel. Toa nivno
zadovolstvo ne go krieja, tuku go iska`uvaa vo sekoja prigoda
pred nego i javno. I ne slu~ajno prvata generacija od studiite,
na prvata apsolventska ve~er, zaedno so skromniot podarok
{to mu go dadoa, mu go vra~ija i slednovo pismo:
232
vo boja
Faksimil od pismoto
233
Toj nastojuva{e sekoga{ da se odr`uvaat dobri odnosi i
sorabotka so ustanovite koi slu`ea kako nastavna baza na
studiite, kako onie vo Belgrad, taka i vo Skopje. ^esto se
odr`uvaa zaedni~ki sostanoci na koi se rasprava{e za praktikata, za problemite i za nejzinoto unapreduvawe. ^esto be{e i
inspirator, osobeno na studiite vo Skopje, tie da bidat
inicijatori i nositeli na golem broj sovetuvawa, simpoziumi
i drugi stru~ni sobiri.
Ne retko profesorot Ajdinski be{e inicijator za vospostavuvawe me|usebni kontakti so sli~ni defektolo{ki
studii od drugi zemji, za razmena na iskustva i unapreduvawe
na nastavata. Organizira{e i izveduva{e stru~ni eksurzii i
poseti so studentite na ovie fakulteti i obratno. Pri toa bea
vospostavuvani odnosi na sorabotka so pretstavnici na tie
fakulteti {to nepre~eno se ovozmo`uva{e odr`uvawe oddelni predavawa. Taka, na primer, dodeka be{e vo Belgrad, bea
vospostaveni i me|usebni poseti so defektolo{kite fakulteti vo Ungarija, Polska, Rusija i dr. Takvata praktika, kako
rakovoditel na defektolo{kite studii, ja prodol`i i vo
Skopje. Imeno, za kus period se vospostavija kontakti i sorabotka so defektolo{kite fakulteti vo Belgrad, Zagreb,
Qubqana, Tuzla, Sofija, Blagoevgrad, Moskva, kako i poseta
na univerzitetite vo London i Geteborg, a organizira i izvede
stru~na ekskurzija so del od studentite i asistentite vo
Holandija.
Prof. d-r Qup~o Ajdinski ima osoben pridones vo
sozdavaweto na bibliotekata na Institutot za Defektologija
pri Filozofskiot fakultet, so podaruvawe na golem sopstven
234
fond stru~na literatura, potoa so redovna nabavka na potrebnata stru~na literatura, kako i so svoi novi izgotveni i
objaveni u~ebnici, kako fundament za pro{iruvawe i zdobivawe novi sovremeni znaewa od defektolo{kata teorija i praktika.
Posebniot negov pridones, {to podocna }e bide soodvetno vrednuvan, gledano od istoriski aspekt, se odnesuva na
otvaraweto i razvojot na Institutot za Defektologija pri
Filozofskiot fakultet vo Skopje, vo podgotvuvaweto na
potrebnite administrativni i stru~ni dokumenti, osobeno
okolu po~nuvaweto i fizionomiraweto na studiite. Za relativno kratok vremenski period, vo prvite dve godini toj se
anga`ira:

da se izgotvi i da se donese nov nastaven plan i programi za
nastavnite predmeti za prva i vtora godina;

da se obezbedi potrebniot kadar za izveduvawe na nastavata
i ve`bite vo prva i vtora godina;

da se obezbedat 12 ustanovi za nastavna baza na studiite;

da se donesat odluki za najneophodnite izmeni vo nastavniot plan od funkcionalen i formalen karakter za treta i
~etvrta godina, so {to se obezbeduva pokvalitetno studirawe;

da se izgotvi, predlo`i i usvoi na Institutot nastaven
plan za ednogodi{ni studii za predmetni nastavnici vrabo-
235
teni vo specijalnite ustanovi, a vo soglasnost so postojnite zakonski propisi od obrazovanieto;

Defektolo{kite studii da bidat organizatori na dva
stru~ni seminara za reedukacija na psihomotorikata i za
autizmot vo prvite godini, a podocna i na mnogu drugi
stru~ni sobiri, simpoziumi i sovetuvawa;

da se ovozmo`i u~estvo na kadrite od Institutot na stru~ni sobiri so svoi soop{tenija;

da se obezbedi raboten prostor za redovno vrabotenite
kadri na ovie studii;

da se napravi pregled za nabavka na potrebna oprema za
pokvalitetno izveduvawe na nastavata i da se dobie soglasnost za nejzino nabavuvawe;

da se izvr{at podgotovki za kadrovsko ekipirawe za prvite
u~ebni godini i za narednata treta i ~etvrta godina;

da se vospostavi stru~na sorabotka so defektolo{kite fakulteti vo Belgrad, Zagreb, Qubqana, Sofija i Blagoevgrad, kako i so Medicinskiot fakultet i Prirodo-matemati~kiot fakultet vo Skopje;

da se vospostavi sorabotka so UNICEF;

da se vospostavi sorabotka so site socijalno-humanitarni
organizacii, specijalni u~ili{ta i ustanovi za rehabilitacija, kako i so centrite za socijalna rabota;
236

da se vospostavi sorabotka so nadle`nite organi od
oblasta na zdravstvoto, obrazovanieto, trudot i socijalnata politika;

da se vospostavat pobliski kontakti so redovnite detski
gradinki i u~ili{ta za realizirawe na prakti~nata
nastava so studentite od treta i ~etvrta godina;

da se vospostavi praktika za vrabotenite od Institutot da
sorabotuvaat so informativnite sredstva i da u~estvuvaat
vo niv.
So izvr{uvawe na sive ovie aktivnosti se sozdadoa
pretpostavki za defektolo{kite studii da se dobli`uvaat do
svetskite renomirani defektolo{ki institucii za osposobuvawe kadri, {to prvenstveno be{e negova cel i okupacija.
Imaj}i go toa predvid, toj nesebi~no i neumorno im
pomaga{e na studentite vo izgotvuvawe na nivnite diplomski
trudovi kako i vo rabotata pri izgotvuvawe na magisterskite
i doktorskite tezi. Toa osobeno go potvrduva i faktot {to toj
kako mentor ili kako ~len na komisiite za ocenka na podobnost za odbrana na doktorski i magisterski tezi, u~estvuv{e
na zna~aen broj kandidati, me|u koi i:
Za doktorski tezi:

@ivko Sokolovski-Defektolo{ki fakultet vo Belgrad;

Vlastimir Miladinovi}-Defektolo{ki fakultet vo Belgrad;
237

Miroslav Vici}-Defektolo{ki fakultet vo Belgrad;

Egidija Novqan-Defektolo{ki fakultet vo Belgrad;

Ante Kotar-Defektolo{ki fakultet vo Belgrad;

Bo`idar Opara-Defektolo{ki fakultet vo Belgrad;

Mira Znaor-Defektolo{ki fakultet vo Belgrad;

Cvetan Mitev-Defektolo{ki fakultet vo Belgrad;

Zoran Quji}-Defektolo{ki fakultet vo Belgrad;

\or|i Blagojevi}-Defektolo{ki fakultet vo Belgrad;

Momir Foli}-Defektolo{ki fakultet vo Belgrad;

Gorica Levenska-Medicinski fakultet vo Skopje;

Zora Ja~ova-Institutot za Defektologija pri Filozofskiot fakultet vo Skopje;

Vladimir Trajkovski-Institutot za Defektologija pri
Filozofskiot fakultet vo Skopje.
Za magisterski tezi:

Qiljana Sreti}-Spirovska-na Defektolo{ki fakultet vo
Belgrad;

238
Risto Petrov-Defektolo{ki fakultet vo Belgrad.
4. NAU^NI
PROEKTI
Vo ramkite na nau~no-istra`uva~kata dejnost, prof. d-r
Qup~o Ajdinski zabele`a mo{ne evidentni ostvaruvawa vo
pove}e proekti, me|u koi se i slednive:

Rakovoditel i koordinator na proektot: “Socijalnata
za{tita na licata so pre~ki vo razvojot vo R. Makedonija”
vo 1975 godina, vo organizacija na Republi~kiot zavod za
unapreduvawe na socijalnata politika vo Makedonija.

Izgotvuva~ na Pilot-proektot za integracija na decata so
pre~ki vo razvojot vo redovnite u~ili{ta, po pora~ka na
UNICEF-Kancelarija vo Skopje vo 1997 godina.

Rakovoditel i koordinator na Holansko-makedonski
proekt za rana intervencija (rehabilitacija na slepi i slabovidni deca od predu~ili{na vozrast 1998-2000. Nositel
na Proektot bea Zavodot na deca so o{teten vid-Skopje,
ustanovata “Bartimeus” za takvi deca od Holandija, Institutot za Defektologija pri Filozofskiot fakultet vo
Skopje i Biroto za unapreduvawe na Makedonija.

Tempus-proekt za specijalnoto obrazovanie vo Evropa
(1997-1999), kako partner-koordinator pred univerzitetot
“Sv. Kiril i Metodij” od Skopje, zaedno so drugi partneri
od univerzitetite od London, Bristol, Geteborg, Solun,
Blagoevgrad i od Sofija, kako nositel na Proektot.

Rakovoditel na nau~niot proekt: “Seriski imunoglobulini
i specifi~ni alergeni od hrana kaj lica so autizam vo R.
Makedonija (poddr`an od Ministerstvoto za nauka), Skopje, 2000-2002 godina.
239

Obrazovanie, profesionalno osposobuvawe za vrabotuvawe
na hendikepirani deca i mladinci vo Jugoslavija (koavtor
vo me|unaroden proekt) na CERI, odnosno OECD, Belgrad
1983-1985 godina.

U~esnik vo realizacija na Proektot Handicaped Inetrnational,
za rehabilitacija na deca so cerebralna paraliza, 1998-2002
godina.

Tolerancija i prifa}awe-me|unaroden proekt so drugi
osum evropski zemji, vo organizacija na EASPD (kolektiven
trud), 2002 godina.

Evropa, kako mesto za `iveewe-me|unaroden proekt so
drugi osum evropski zemji, vo organizacija na EASPD
(kolektiven trud), 2002 godina.

Incidencija i prevalencija na autizmot vo R. Makedonija
(kolektiven trud), Proekt poddr`an od Ministerstvoto za
finansii na R. Makedonija, 2002 godina.
vo boja
Migovi na odmor
240
241
“ NAJ U B AV O TO
U @IV A WE
I NAJG OLEM ATA R A D OS T
NA
@IV O TOT
E
DA
^U VS TVUV A [
D EK A
NA
L U\ E TO S I IM POTR EB E N
I DR AG . ”
241
242
ISKRENA BLAGODARNOST, SORABOTKA
I [email protected] SO INVALIDITE I
NIVNITE ORGANIZACII
Op{testvenite opredelbi implicirani vo odredbite na
Ustavot i pove}e zakoni nedvosmisleno uka`uvaat na potrebite za sozdavawe posebni uslovi za odgleduvawe, psihofizi~ki
razvoj, osposobuvawe i vrabotuvawe na hendikepiranite lica.
Tie so toa vistinskata realizacija kako lu|e si ja nao|aat
preku sopstvenata integracija vo op{testvoto.
U~estvoto na socijalno-humanitarnite organizacii i na
slu`bite na socijalna za{tita i socijalna rabota za o`ivotvoruvawe na vakvite opredelbi, pretstavuva najobjektivna
verifikacija na naporite, pridonesot i rezultatite vo humanizacijata na `ivotnite i rabotnite uslovi na po{irok plan.
Pri~inite i po{irokite okolnosti vo koi doa|a do
raznovidni psihofizi~ki o{tetuvawa, nivnite posledici za
li~nosta, odrazot i vlijanieto na o{tetuvaweto vrz psihosocijalnata ramnote`a vo semejstvoto i sredinata na `iveeweto
na o{tetenoto lice, po{irokiot kontekst na socijalnata
dimenzija na hendikepot so podolgotrajniot proces za tretman
na invalidiziranoto lice i negovoto integrirawe vo op{testveniot `ivot, pretstavuvaat osnovni lokacii na stru~nata
243
organizirana i kreativna socijalna rabota na socijalno-humanitarnite organizacii, slu`bite, instituciite i kadrite {to
ja ostvaruvaat socijalnata za{tita, kako i zdravstvoto, obrazovanieto i vospituvaweto, svateno vo po{iroka smisla.
U{te od po~etokot, otkrivaweto, upatuvaweto i celiot
proces na osposobuvawe sî do podgotvuvawe na sredinata i
prifa}awe na liceto so psihofizi~ki nedostatoci, a ~esto i
potoa-socijalno-humanitarnite organizacii, stru~nite slu`bi za socijalna za{tita i socijalna rabota se anga`irani vo
toa, ostvaruvaj}i ja op{testvenata gri`a za ovie lica, animiraj}i gi zdravstvenite i obrazovnite slu`bi i ustanovi.
Toa e usloveno od faktot {to kategorijata na licata so
psihofizi~ki nedostatoci e slo`ena ne samo spored svojata
globalna struktura, so~ineta od pove}e grupacii so razli~en
stepen i razli~ni vidovi psihosomatski o{tetuvawa, tuku i so
nivnite heterogeni potrebi vo pogled na tretmanot {to
nametnuva za{titata i rehabilitacijata kako predmet da
bidat implicirani vo pove}e nau~ni disciplini, vo pove}e
op{testveni dejnosti, kako i vo rabotata na pove}e socijalnohumanitarni organizacii.
Samo vo eden takov kontekst mo`no e da se interpretira ulogata na Qup~o Ajdinski vo pridonesot za unapreduvawe
dejnostite na socijalno-humanitarnite organizacii, najneposredno u~estvuvaj}i i kako niven ~len (slu`beno i po~esno).
Vo konstelacija na mo{ne slo`eni obvrski, socijalnohumanitarnite organizacii, dejnostite prevashodno gi ostvaruvaat preku razni formi na dejstvuvawe, a pred sé, preku
anga`irawe na ~lenstvoto i iskrenite sorabotnici i prijateli (humani lu|e) vo ostvaruvaweto na pravata ili insistirawe
za ostvaruvawe na opredeleni prava, so posebno anga`irawe vo
244
aktivirawe na dr`avnite institucii, organizirawe kolektiven `ivot ili poto~no re~eno preku kulturno-prosvetna,
sportsko-rekreativna aktivnost, svrtena kon socijalizacija
na ~lenstvoto vo site `ivotni tekovi na op{testvenata
zaednica.
Mnogu od ovie socijalno humanitarni, odnosno invalidski organizacii poveduvaa inicijativi za donesuvawe na
opredeleni zakoni za ostvaruvawe na svoite prava. I ne samo
toa, oddelni funkcioneri na tie organizacii se vklu~uvaa vo
timot na Qp~o Ajdinski vo izgotvuvaweto na zakonite i
uporno nastojuvaa da dojde do nivna realizacija, kako {to
be{e primerot na pretsedatelot na Sojuzot na civilnite
invalidi od vojnata vo Makedonija Du{ko Ne{evski okolu
donesuvaweto na Zakonot za pravata na civilnite invalidi od
vojnata i mnogu drugi takvi primeri.
U~estvoto vo aktivnostite na op{testveno-humanitarnite organizacii i vo nivnoto osnovawe Qup~o Ajdinski go
razbra najnapred kako del od negovata defektolo{ka andrago{ka rabota, a i kako sudbinska odredenost, determinirana
od negovata emotivna vrzanost so invalidnite lica, i toa celiot svoj `ivot. Toj sekoga{ znae{e deka vakvite lica kako i
site drugi, imaat osobena potreba za zaedni~ko dru`ewe i
pomagawe na nivnite semejstva. Tokmu zaradi taa potreba tie
da bidat zdru`eni za samopomo{, za pokrenuvawe razni inicijativi pred op{testvoto zaradi podobruvawe kvalitetot na
nivnoto `iveewe i za realizacija na pravata {to im sleduvaat, re{i nesebi~no da pomaga vo site postojni kako i drugi
socijalno-humanitarni organizacii, za koi sestrano se zalaga{e i be{e niven inicijator za osnovawe.
245
Ottuka u{te od prvite godini koga po~na da raboti vo
oblasta na socijalnata za{tita, odnosno socijalnata politika, toj po~na da sorabotuva so invalidnite lica i be{e vo mnogu slu~ai inicijator za nivno organizirawe vo svoi organizacii, be{e biran vo nivnite rakovodni tela kako nadvore{en
~len. Toj dolgi godini rabote{e so niv i pokrenuva{e golem
broj pra{awa, davaj}i predlozi i konkretni re{enija za nivno
soodvetno re{avawe pred nadle`nite dr`avni strukturi.
Pritoa, Qup~o Ajdinski postojano gi zbogatuva{e
oblicite i dejnostite na socijalno-humanitarnite organizacii, taka {to toj be{e aktiven ~initel vo ostvaruvaweto na
op{testvenata gri`a za niv. Toa se potvrduva so golemiot broj
osposobeni i vraboteni slepi, gluvi, telesno invalidni, mentalno retardirani i drugi lica, kako i so toa {to na golem
broj od ovie lica im se re{eni stanbenite problemi, a se
vospostaveni i oblici na sodr`ajno polzuvawe na slobodnoto
vreme i nivnata ingerencija vo op{testvenata sredina.
Toj-pokraj toa {to be{e ~len, a vo nekolku navrati i
pretsedatel na Sojuzot na defektolozite na Makedonija kako i
na Sojzniot odbor na defektolozite na Jugoslavija-be{e ~len
i na republi~kite odbori na sojuzite na slepite, na gluvite i
dru{tvata za pomo{ na mentalno retardirani lica vo Makedonija (1960-1975), a isto taka be{e ~len na izvr{nite tela na
ovie organizacii na nivo na Jugoslavija.
Za negovata golema rabota i pridones vo uspesite na
ovie organizacii, Qup~o Ajdinski e proglasen za niven po~esen ~len-na republi~ko i na sojuzno nivo.
246
Pretsedatelstvoto na Sojuzot na defektolozite
na Jugoslavija so koja pretsedava
Pretsedatelot prof. d-r Qup~o Ajdinski
Pokrenal inicijativa i bil pretsedatel na inicijativnite odbori za formirawe na Dru{tvoto za pomo{ na mentalno retardiranite lica, potoa na Dru{tvoto za distrofi~ari i
na Dru{tvoto na roditeli na deca so autizam, kako i za
formiraweto na Makedonskoto nau~no zdru`enie za autizam
vo Makedonija.
Qup~o Ajdinski kako Pretsedatel na Inicijativniot odbor za
formirawe na Dru{tvoto za pomo{ na mentalno retardirani
lica vo Makedonija-1963 godina
247
Od po~etokot na rabotata na Sojuzot na dru{tvata za
pomo{ na mentalno retardiranite lica be{e ~len i pretsedatel na ovoj sojuz vo Makedonija i ~len na Sojuzniot odbor na
Sojuzot za pomo{ na mentalno retardirani lica na SFRJ, kako
i inicijator za pokrenuvawe golem broj pra{awa za re{avawe
pred ovie organizacii.
Isto taka be{e i ~len re~isi na site socijalno-humanitarni organizacii na republi~ko i sojuzno nivo. Sega e po~esen pretsedatel na nekolku socijalno-humanitarni organizacii vo Republikata.
Qup~o Ajdinski zaedno so pretsedatelot na Sojuzniot odbor na
dru{tvata za pomo{ na mentalno retardirani lica d-r Zlatan
Sremec vo poseta na u~ili{te za mentalno retardirani deca
Qup~o Ajdinski, pokraj navedenite aktivnosti vo organizaciite na hendikepiranite lica, be{e dolgi godini (19501986) i aktiven ~len, sekretar i pretsedatel na sovetite za
gri`i i vospituvawe na decata vo Strumica, Skopje i na Makedonija; potoa aktiven ~len i zamenik stare{ina na izvidnicite na Makedonija i samopregoren aktivist na Crveniot
248
krst na Makedonija-osobeno vo komisiite i koordinativnite
tela za unapreduvawe na krvodaritelstvoto vo Republikata.
So ogled na aktivnostite vo Sojuzot za gri`i i
vospituvawa na Makedonija so koj vo toa vreme pretsedava{e
@amila Kolomonos, Qup~o Ajdinski be{e zadol`en so grupa
pioneri od Makedonija vo 1954 godina da prisustvuva na
odbele`uvaweto na Denot na Mladosta, a po povod rodendenot
na Pretsedatelot na dr`avata Josip Broz-Tito.
Qup~o Ajdinski so grupa pioneri od Makedonija
vo poseta na Tito-1954 godina
249
I pokraj sive ovie i drugi anga`irawa, toj ostana dosleden niz celiot raboten vek, sî do denes koga e penzioner.
Samopregorno i neumorno rabote{e vrz problemite na hendikepiranite lica (roditeli, deca, ~lenovi na organizaciite,
potrebite od inovirawe oblici za rabota, reforma na zakonodavstvoto, unapreduvawe na praktikata i dr.).
Toj denes, pokraj toa {to e po~esen ~len na nekolku od
ovie organizacii i aktivno u~estvuva vo nivnata rabota, vlo`uva nesebi~ni usilbi i kako ~len na Nacionalnoto koordinativno telo za pravata na invalidnite lica imenuvano od
Vladata na Makedonija.
Za dosega{nata rabota ima dobieno golem broj priznanija i iska`uvawa na odreden broj funkcioneri od ovie organizacii. Taka na primer, po povod negoviot 70-ti rodenden vo
emisijata na MTV, posvetena za nego-“Defektolog i humanist
od svetsko renome”, Qup~o Efremov, pretsedatel na Republi~kata konferencija na socijalno-humanitarnite organizacii,
za Qup~o Ajdinski, gi upati slednive zborovi:
“Nie vo Republi~kata konferencija na socijalno-humanitarnite organizacii profesorot Ajdinski go proglasivme
za po~esen ~len, bidej}i postojano pomaga{e i pomaga na sojuzite na slepite i na gluvite, a najgolem i najzna~aen negov
trud i svetol pridones e za Dru{tvoto za pomo{ na mentalno
retardiranite lica. Jas so posebna gordost sakam da istaknam
deka, nie hendikepiranite lica vo Makedonija, osobeno sme
sre}ni {to profesorot Qup~o Ajdinski re~isi celiot raboten vek nam ni go podari za da go postigneme ona {to sega go
imame vo na{ata dr`ava.
Veruvam deka ona {to nie go postignavme mnogu dr`avi,
koi imaat pogolema tradicija od nas, ne go postignale, a nie
toa go postignavme samo blagodarenie na profesorot Ajdinski, humanist so retki doblesti, {iroko srce, bodre}i ne
sekoga{, a osobeno toga{ koga ni be{e najpotrebno.
250
Zatoa imam osobena ~est i zadovolstvo {to mi se uka`a
mo`nost da ka`am nekolku srde~ni zborovi za ovoj human
~ovek bidej}i od denot koga stapnav vo u~ili{teto za slepi
deca vo Skopje 1954 godina pa sé do denes rastev i se dru`ev so
profesorot Ajdinski. Toj redovno ne posetuva{e vo
u~ili{teto, a i sobira{e i drugi slepi deca niz Republikata
za da se {koluvaat. Zatoa mo`am slobodno da ka`am deka mi
pri~inuva osobeno zadovolstvo, od imeto na zaednicata na
socijalno-humanitarnite organizacii, najtoplo da mu se
zablagodaram i da mu posakam i ponatamu da bide so nas za da
ni pomaga kako i dosega”.
Ako se napravi samo mala analiza za koristeweto na
negovoto vreme na denot od 24 ~asa, a pritoa imaj}i gi predvid
negovite slu`beni i li~ni obvrski, lesno e da se zaklu~i deka
toj prakti~no bez malku celiot `ivoten i raboten vek im go
posvetil na dobroto na decata, na hendikepiranite i na site
prijateli-poznanici i rodnini, koi gi ima mnogu vo sekojdnevnata negova `ivotna komunikacija, sekoga{ be{e
inspiriran od soprugata, nezamenliva drugarka, prijatelka i
sorabotni~ka, koja bezrezervno go poddr`uva{e i pomaga{e.
Vpro~em taa ovozmo`i negoviot dom da bide dom na lu|e od
celiot svet, {to pretstavuva zasebna prikazna {to }e ja
rasvetlat idnite istra`uva~i i biografi za deloto na
Ajdinski.
Taa be{e i ostana nezaboravna i prekrasna majka,
sestra, rodnina, prijatelka, kole{ka, sosetka, sekoga{ i za
site slu~ajni namernici kolku bliska i dale~na, tolku vre`ana vo ~ovekovite emocii kako petrificirana blagorodnost
{to ne mnogu ~esto Gospod ja podaruva na lu|eto. Taa be{e, i e
mo`nost i za ispoved i za uteha i li~nost {to im pomaga{e i
im pomaga na site, so neposreden anga`man.
251
Mig na retkite odmori na bra~niot par-Ajdinski
Dolgi godini, kako afirmiran humanist nesebi~no posveten na dobroto, be{e ~len na razni op{testveni i dr`avni
tela, kako na primer:
 ^len na Komisijata za pomiluvawe na Pretsedatelstvoto
na Republika Makedonija-vo dva mandata od 1978/86 godina;
 ^len na Republi~kiot odbor na Me|unarodnata godina na
invalidite za 1981 godina, imenuvan od Izvr{niot sovet na
SR Makedonija;
 ^len na Republi~kiot odbor na Dekadata na invalidite,
proglasena od OON za 1983-1992 godina, imenuvan od
Izvr{niot sovet na SR Makedonija;
 ^len na Sovetot za za{tita na Ohridskoto, Prespanskoto
i Dojranskoto Ezero, imenuvan od Sobranieto na SR
Makedonija (juli 1982);
 ^len na Sovetot na Univerzitetskiot sovet za medicinski
nauki vo Skopje, imenuvan od Sobranieto na R Makedonija,
vo dekemvri 1981 godina i drugo.
252
vo boja
“ M I SL A TA E K LU^ [T O
OTV OR A R IZ NICI. TAA N A
^ OVEK OT M U J A DONE SU V A
R AD OS T A. ”
253
254
NEO^EKUVANI
SATISFAKCII I
VERIFIKACII NA TRUDOT
Profesorot d-r Qup~o Ajdinski za dolgogodi{nata nau~na, nastavni~ka, tvore~ka i nesebi~na humana dejnost,
kako i za osovremenuvawe na sistemot za za{tita, obrazovanie
i rehabilitacija na hendikipiranite lica, ima dobieno golem
broj odlikuvawa i presti`ni doma{ni i stranski priznanija
od pove}e institucii, socijalno-humanitarni i drugi
op{testveni organizacii i ustanovi.
Pri toa treba da se ima predvid deka dejnosta na d-r
Qup~o Ajdinski vo nikoj slu~aj ne be{e vrzana za nekakvi
priznanija, dejnosta be{e negova egzistencijalna su{tina na
`ivotot.
So dol`na po~it, }e navedeme nekoi od niv:
a) Odlikuvawa
1.
“Medal na trudot”, odlikuvan od Pretsedatelot na SFRJ so
ukaz br. 63 od 20.12.1957;
2.
“Orden zaslugi za narod so srebrena yvezda” odlikuvan od
Pretsedatelot na SFRJ so ukaz. 96 od 09.10.1965;
3.
“Orden za voeni zaslugi so srebreni me~ovi”, odlikuvan od
Pretsedatelot na SFRJ so ukaz. 218 od 22.12.1970;
4.
“Orden za bratstvo i edinstvo so srebren venec”, odlikuvan
od Pretsedatelot na SFRJ so ukaz. 42 od 14.08.1980.
255
1. Medal na trudot
2. Orden za voeni zaslugi so
srebreni me~ovi
vo boja
3. Orden za zasluga za narod so
srebrena yvezda
256
4. Orden za bratstvo i edinstvo
so srebren venec
b) Nagradi
1.
Nagradata “Kliment Ohridski” ja dobi vo 1990 godina od
Republika Makedonija za osobeno zna~ajni ostvaruvawa vo
oblasta na obrazovanieto.
2.
Nagradata “D-r Zlatan Sremec” za izvonredno zalagawe vo
unapreduvawe na rehabilitacijata i op{testvenata gri`a
za mentalno retardiranite lica vo Jugoslavija, dobiena od
Sojuzniot odbor na Sojuzot na dru{tvata za pomo{ na
mentalno retardiranite lica-1982 g.
3.
Svetskata nagrada “The 2000 Millennium Medal of Honor”,
odnosno “2000 mileniumski zlaten medal na ~esta” za humanisti~ki i profesionalni dostignuvawa vo poslednite 100
godini dodelen od Amerikanskiot biografski institut vo
Va{ington, 2000 godina.
4.
Svetskata nagrada “2001 Noble Prize”, odnosno “2001 Nagrada
za blagorodnost” za izvonredni postignuvawa i pridonesi
za celokupnoto ~ove{tvo vo 2001 godina, dodelena od Obedinetata kulturna konvencija-Proklamacija na privilegii
(SAD), 2002 godina.
1. Nagradata
“Sv. Kliment Ohridski”
2. Nagradata
“Zlatan Sremec”
257
VO BOJA
3. Nagradata “2000 mileniumski zlaten medal na ~esta”
vo boja
4. Nagradata “2001 Nagrada za blagorodnost”
258
v) Plaketi
1.
“Zlatna plaketa”, dodelena od Sojuzot na defektolozite na
Makedonija, kako izraz za priznanie i blagodarnost za
vonredniot pridones vo oblasta na za{titata, obrazovanieto i rehabilitacijata na licata so pre~ki vo razvojot vo
Republika Makedonija, a po povod 50-godi{niot razvoj na
ovaa oblast, Skopje, 1999 godina.
2.
“Plaketa”, dodelena od Pretsedatelstvoto na Sojuzot na
dru{tvata na defektolozite na Jugoslavija, vo znak na
priznanie za rabota i zalagawe na poleto na rehabilitacijata na decata i mladinata so pre~ki vo psihi~kiot i
fizi~kiot razvoj, Belgrad 1970 godina.
3.
“Plaketa” od Sojuz na gluvite na Makedonija, po povod 40
godini od osnovaweto na Sojuzot.
4.
“Plaketa” od grbot na gradot Viena, dodelen od ministerot
za zdravstvo i socijalna za{tita, po povod uspe{nata organizacija {to mu be{e doverena na Qup~o Ajdinski, za
odr`uvawe na Svetskiot stru~en sobir vo oblasta na socijalnata politika, odr`an vo Opatija vo 1975 godina.
5.
“Plaketa” (1963-1978) po povod 15 godini od osnovaweto na
Dru{tvoto za pomo{ na mentalno retardirani lica,
dodelena od Republi~kiot odbor na Sojuzot na ova
Dru{tvo, za humaniot odnos kon ~ovekot, gri`ata za pravata na ovie lica i za pridonesot za ovaa humanitarna
organizacija vo Republika Makedonija, vo 1978 godina.
259
6.
“Plaketa” so likot na d-r Zlatan Sremec, dodelena od
Sovetot na Sojuzot na dru{tvata za pomo{ na mentalno
retardirani lica vo SFR Jugoslavija, za izvonredna aktivnost i pridones vo unapreduvaweto na rehabilitacijata i
za{titata na mentalno retardiranite lica vo Jugoslavija,
1982 godina.
7.
“Plaketa” so likot na pioneri na mermerna podloga,
dodelena od Sovetot za gri`i i vospituvawe na decata vo
Makedonija za dolgogodi{na aktivnost na poleto na
gru`ite i vospituvaweto na decata.
8.
Plaketa “Kurir Jovica”, dodelena od Sovetot za vospituvawe i za{tita na decata vo Jugoslavija, vostanovena vo 1966
godina, za poseben pridones vo op{testvenoto vospituvawe
na decata, a po povod 25-godi{ninata od osnovaweto na
sovetite za vospituvawe na decata vo Jugoslavija, Belgrad,
dekemvri 1977 godina.
9.
“Plaketa”, dodelena od Defektolo{kiot fakultet-Belgrad, vo znak na priznanie za postignatite rezultati vo
oblasta na defektolo{kata teorija i praktika, kako i za
unapreduvawe na sodr`inata na rabotata na Defektolo{kiot fakultet vo Belgrad vo 1989 godina.
10.
“Plaketa”, dodelena od Filozofskiot fakultet-Skopje, vo
znak na priznanie i osoben pridones za razvojot i unapreduvaweto na fakultetot vo Skopje, 1996 godina.
260
11.
“Plaketa” so znakot na crveniot krst, dobiena od Sobranieto na Crveniot krst na Makedonija, vo znak na priznanie i blagodarnost za dolgogodi{na rabota, vonredno zalagawe i osobeni uspesi vo {ireweto na zdravstvenata
kultura kaj naselenieto, razvivawe humanizam i solidarnost me|u lu|eto i za unapreduvaweo na organizacijata na
Crveniot krst, Skopje 1984 godina.
12.
“Plaketa”, dodelena od Op{tinskiot Odbor na Crveniot
krst-Gevgelija, vo znak na priznanie za unapreduvawe na
krvodaritelstvoto, 1982 godina.
13.
“Plaketa”, dodelena od Zavodot za transfuziologija na
Makedonija po povod 40 godini rabotata na Zavodot, kako
izraz za golemoto anga`irawe vo organizirawe i omasovuvawe na krvodaritelstvoto vo Makedonija-Skopje, 1984
godina.
14.
“Plaketa”, dodelena od Zavodot za transfuziologija na
Makedonija, po povod 50 godini od osnovaweto i rabotata
na Zavodot, vo znak na dadeniot pridones vo razvojot na
Zavodot i unapreduvaweto na krvodaritelstvoto vo Makedonija 1994 godina.
261
1. Plaketa od Sojuzot na
defektolozite na Makedonija
2. Plaketa od Sojuzot
na defektolozite na
Jugoslavija
vo boja
3. Plaketa od Sojuzot na gluvite
na Makedonija
262
4. Plaketa so Grbot
na gradot Viena
5. Plaketa na Sojuzot na
dru{tvata za pomo{ na MRL na
SRM
6. Plaketa na Sojuzot na
dru{tvata za pomo{ na MRL
na SFRJ
vo boja
7. Plaketa so lik na pioneri
od Sovetot za gri`i i
vospituvawa na decata na
Makedonija
8. Plaketa-Kurirot Jovica
od Sovetot za gri`i i
vospituvawa na decata na
Jugoslavija
263
9. Plaketa od Defektolo{kiot fakultet-Belgrad
vo boja
10. Plaketa od Defektolo{kiot fakultet-Skopje
264
11. Plaketa od Crveniot krst
na Makedonija za
dolgogodi{nata rabota vo
unapreduvaweto na dejnostite
13.
12. Plaketa od
Op{tinskiot odbor na
crven krst-Gevgelija kako
blagodarnost za sorabotkata
14.
Plaketi od Zavodot za transfuziologija na Makedonija
kako priznanie za dadeniot pridones vo razvojot na
krvodaritelstvoto
265
g. Povelbi, blagodarnici, priznanija i diplomi
1. “Povelba”, dodelena od Sobranieto na Sojuzot na slepite
na SRM-Skopje so koja go proglasuva prof. Qup~o Ajdinski
za svoj po~esen ~len vo znak na priznanie za aktiven
pridones vo re{avaweto na problemite na slepite, Skopje
1976 godina.
2. “Povelba”, dodelena od Sojuzniot odbor na Sojuzot na
slepite na Jugoslavija, so koja Ajdinski Qup~o se
proglasuva za po~esen ~len, po povod 25-godi{ninata od
osnovaweto i rabotata na ovoj sojuz i aktivnoto u~estvo na
Ajdinski vo nego.
3. “Blagodarnica”, dodelena od Gradskata konferencija na
Sojuzot na gluvite i nagluvite-Skopje, po povod 25godi{ninata od osnovaweto na organizacijata, a vo znak na
priznaninie za vlo`enoto zalagawe vo re{avaweto na
problematikata na gluvi i nagluvi vo Skopje na poleto na
rehabilitacijata, socijalnata za{tita i op{toto kulturno
izdigawe, Skopje 1976 godina.
4. “Povelba”, dodelena od Sojuzniot odbor na Sojuzot na
gluvite na Jugoslavija, so koja Qup~o Ajdinski se
proglasuva za po~esen ~len na ovoj sojuz, vo znak na
priznanie za aktiven odnos i pridones vo re{avaweto na
problemite na gluvite vo Jugoslavija-Belgrad 1966 godina.
266
1. Povelba za proglasuvawe
po~esen ~len na Sojuzot na
slepite na Makedonija
2. Blagodarnica po povod
25-godi{ninata na
Gradskata organizacija na
gluvi i nagluvi-Skopje
vo boja
3. Povelba za proglasuvawe
Po~esen ~len na Sojuzot na
slepite na Jugoslavija
4. Povelba za
proglasuvawe po~esen
~len na Sojuzot na
gluvite od Jugoslavija
267
5.
“Diploma” od Zavodot za rehabilitacija i korekcija na
govorot-Bitola, dodelena od Sovetot na Zavodot za
osoben doprinos za razvitokot na Zavodot, dekemvri
1964 godina.
6.
“Blagodarnica” dodelena od Sovetot na Zavodot za
rehabilitacija na deca i mladinci, vo znak na priznanie
za humaniot pridones vo izgradbata na noviot Zavod za
rehabilitacija na deca i mladinci vo Skopje, 1970
godina.
7.
“Blagodarnica”, dodelena od Sovetot na Zavodot za
za{tita i rehabilitacija na telesno invalidni lica vo
Bawa Bansko, vo znak na koncipiraweto, izgradbata i
dadenata stru~na pomo{, 1991 godina.
8.
“Povelba”, dodelena od Zavodot za rehabilitacija na
deca i mladinci so o{teten vid-Skopje, kako izraz na
priznanie za vonredniot pridones i vlo`eniot trud za
razvitokot na Zavodot, dekemvri 1974 godina.
9.
“Blagodarnica”, dodelena od Centarot za sluh, govor i
glas, za pridonesot vo koncepirawe, organizirawe i
razvojot na Centarot, Skopje 1973 godina.
10.
“Blagodarnica”, dodelena od Sovetot na Specijalniot
zavod vo Demir Kapija, kako priznanie za humaniot
pridones vo izgradbata na depandansot za te{ko
psihi~ki zaostanati deca pri Zavodot-1978 godina.
11.
“Diploma”, dodelena od Sovetot na Centarot za
socijalna rabota-Skopje, kako izraz na priznanie za
neposreden pridones vo razvojot na Centarot i
unapreduvaweto na socijalnata rabota i socijalnata
za{tita vo Skopje, oktomvri 1975 godina.
268
12.
“Blagodarnica”, dodelena od Prifatili{teto za deca i
mladinci vo Skopje kako izraz na priznanie po povod 20
godi{ninata od svoeto postoewe i rabota.
13.
“Povelba” od Sobranieto na gradot Skopje po povod
desetgodi{ninata od katastrofalniot zemjotres, od
obnovata i izgradbata na Skopje, 1973 godina.
14.
“Blagodarnica” od Ministerstvoto za obrazovanie po
povod odbele`uvweto na 50-godini od zavr{uvaweto na
prvata generacija u~iteli vo Makedonija (1948-1998).
boja
5. Diploma za osoben pridones
vo razvojot na Zavodot “Ko~o
Racin”-Bitola
6. Blagodarnica za osoben
pridones vo izgradbata i
organizacijata na ZavodotSkopje
269
7. Blagodarnica za
osnovaweto i stru~nata
pomo{ vo organizacijata i
rabotata so Zavodot-Bawa
Bansko
8. Povelba za vlo`eniot trud vo
razvojot na Zavodot za
rehabilitacija na deca i mladinci so
o{teten vid-Skopje
9. Blagodarnica za
osnovaweto i razvojot na
sega{niot Zavod za sluh,
govor i glas-Skopje
10. Blagodarnica za pridonesot vo
izgradbata na Depandansot vo
Specijalniot zavod-Demir Kapija
270
11. Diploma kako
priznanie za
unapreduvawe na
socijalnata rabota i
socijalnata za{tita
12. Blagodarnica kako izraz na
priznanie za razvojot na
Prifatili{teto za deca i
mladinci vo Skopje
13. Povelba od Sobranieto na grad Skopje
za obnovata, izgradbata
i zgri`uvaweto na gra|anite po katastrofalniot zemjotres
14. Blagodarnica od
Ministerstvoto za obrazovanie
po povod odbele`uvweto na 50godini od zavr{uvaweto na prvata
generacija u~iteli vo Makedonija
(1948-1998)
271
“ PO L ES N O E D A US R E ]I [
D RU G OTK OLK U S EB E SI ”
273
274
Nekoi fenomeni {to go sledat `ivotot, nezavisno od
toa vo kakva te`ina i obem se manifestiraat vrz ~ovekot,
Qup~o Ajdinski so vol{ebna energija gi sovladuva{e na eden
ili drug na~in, mo{ne uspe{no, ili pomalku uspe{no, zavisno
od biosocijalnata (genetskata) struktura, stepenot na tradicionalnoto i kulturnoto okru`uvawe so celokupniot eti~ki
stroe` formiran i so op{testveno-organiziranata edukacija,
i toa po nepi{an zakon, podlo`no od naplivot na sovremeniot
progres na tehni~ko-tehnolo{kiot razvoj i informaciskite
sistemi {to osobeno denes go poplavuvaat ~ove{tvoto, odnosno svetot so svoevidno “robuvawe” na “cvetotot na civilizacijata”.
Vo takviot kontekst na opstojuvawe na ~ove{tvoto vo
re{avaweto na problemite sosem marginalno se obrnuva vnimanie na golemata populacija hendikepirani lica koi, za `al,
ne stanale ili ne se takvi poradi gre{ki i grevovi.
Tokmu zaradi toa prof. d-r Qup~o Ajdinski, re~isi
siot `ivot go posveti za dobroto na hendikepiranite lica, socijalno zagrozenite i nesposobnite za rabota, a i na re{avaweto na problemite na mnogubrojnite prijateli i poznanici.
Odbranuvaj}i ja doktorskata disertacija “Sovremen sistem za integralna rehabilitacija na mentalno retardirani
lica”, Qup~o Ajdinski be{e prviot defektolog {to se stekna
so titulata doktor na defektolo{kite nauki na jugoslovenski,
odnosno balkanski prostori i po{iroko.
275
Ovoj negov nau~en trud ja zbogati teoriskata misla, a i
postojnata praktika so site mo`ni nastojuvawa za unapreduvawe i osovremenuvawe na rehabilitaciskiot proces niz institucionalniot sistem na hendikepiranite lica, kako i nivniot
`ivot sfaten vo po{iroka smisla.
No, prof. d-r Qup~o Ajdinski postojano gi sublimira{e novite soznanija, ne napu{taj}i gi postojnite vrednostni
sistemi, tuku naprotiv, vo kontinuitet niv gi oploduva{e so
site sovremeni stru~ni i nau~ni dvi`ewa vo teorijata i
praktikata, doa|aj}i do takvite soznanija niz objavenite me|unarodni dokumenti za pravata na hendikepiranite lica ili
sledej}i ja i prou~uvaj}i ja najnovata svetska stru~na literatura od oblasta na za{titata, obrazovanieto, rehabilitacijata i socijalizacijata od ovaa oblast, prio|aj}i so posebna
selektivna mo} za ona {to e najdobroto, najpoleznoto i prakti~no najprimenlivotovo vo osposobuvaweto i `iveeweto na
hendikepiranite lica.
Zboruvaj}i vo edna prigoda, zo{to tokmu se opredelil
da go posveti `ivotot za dobroto na defektnite, toj naglasuva
deka nema ni{to poblagorodno od toa da raboti{ so niv i za
niv. Tie na svoeviden na~in umeat da ja vozvratat blagodarnosta na va{ata qubov kon niv so ~ista, naivna, no veli~enstvena
vratka od ~uden nasmev i bakne` {to bezgrani~no go ispolnuva va{eto bitie. Vo taa smisla jas gi sro~uvam i prvite lekcii
na moite studenti, veli toj.
Toj be{e celesno i emotivno posveten na sî {to kaj nas
i vo svetot se slu~uva so `ivotot i sudbinata na hendikepiranite lica, a potoa i na re{avaweto na socijalnite slu~ai kaj
site lu|e od Makedonija, gledano ne samo od aspekt na negovata
funkcija vo dr`avnata hierarhija, tuku i od aspekt na `ivotnite problemi na prijatelite, sosedite i slu~ajnite poznanici.
276
Negovoto veli~ie kako ~ovek, kako stru~wak, kako
slu~aen poznanik, kako drugar, kako prijatel, kako visok
funkcioner vo slu`benite obvrski, kako sorabotnik so profesionalci (lekari, socijalni rabotnici, pedagozi, psiholozi
i dr.), negovoto srce i du{a bea otvoreni za socijalni slu~ai,
za lu|e so suptilni ~ove~ki problemi, nezavisno od
ekonomskiot, kulturniot i socijalniot status, verificiraj}i
gi nesebi~nite zalagawa i `rtvi, kako najhuman pridones vo
re{avaweto na ~ove~kite hendikepi i sudbini.
Humanosta na prof. d-r Qup~o Ajdinski vo po{iroka
smisla sfatena, vodi poteklo u{te od najranata vozrast, koga
osobeno vlijanie vrz negovata li~nost imaat raska`uvawata
za negovata prababa Ajda, koja za toga{nite uslovi bila pro~uena “babica” i gi poroduvala site `eni vo seloto. Nejzinoto
golemo iskustvo i ovozmo`ilo znaewe koe, preku razni soveti
i direktna pomo{, pridonesuva da se ra|aat, da rastat i da se
razvivaat zdravi i ubavi deca, mom~iwa i devojki.
Pokraj toa, osobeno vlijanie vo detstvoto vrz Ajdinski
ostavaat bogatite raska`uvawa na majka mu i postarite lu|e od
seloto za `ivotot i dejnosta na dedo mu Ivan Iliev Ajdinski,
revolucioner i soborec na Goce Del~ev, so kogo zaedno u~ele
vo Solunskata gimnazija, i od kako podocna zavr{il pravni
studii i stanal prviot advokat vo Strumica. Toj gi branel
besplatno site siroma{ni, a na bo`i}nite i veligdenskite
praznici na siroma{nite semejstva im delel prehrambeni proizvodi.
Ako negovite kolegi, sorabotnici, poznajnici, rodnini
i prijateli se pra{aat kolkavo be{e negovoto rabotno vreme,
koja mu be{e poddr{kata i inspiracijata, kako mu izdr`uva{e
277
{irokoto ~ove~ko srce i duh vo koi “prodefiliraa” desetici
iljadi lu|e od zemjava i stranstvo, od site nacionalnosti i
veroispovedi vo negoviot dom, odgovorot se nao|a vo golemata
i bezrezervna poddr{ka od soprugata Marija, koja, naj~esto
zapostavuvaj}i gi li~nite i semejni obvrski i problemi,
sozdava{e atmosfera na “hram”, kade {to bea izlevani najsuptilnite ~ovekovi ispovedi i problemi kako i mo`ni re{enija
so nade`i, qubov i verba deka nema te{kotii {to ne mo`e da
se re{at.
Koga se zboruva ili pi{uva za uspe{en soprug, mnogu
retko se naglasuva kade e mestoto ili poto~no re~eno poddr{kata na soprugata, kakov e nejziniot pridones vo tvore~kiot
ambient na soprugot i nejzinata zasluga za sozdavawe na negovite uspesi. Pri toa e jasno ili treba da bide jasno, bez
bodreweto na soprugata koe iskonski e pora~ano od boga vo
naj~est slu~aj postigawata na soprugot mo`at da bidat vo golema mera amortizirani ili vozvi{eni. Vo ovoj slu~aj za sre}a
na prof. d-r Qup~o Ajdinski negovata posvetenost vo teoriskata i prakti~nata misija za realizacija na svoite idei za
dobroto na hendikepiranite lica i dobroto na site socijalni
slu~ai, prijateli, rodnini, poznati, nepoznati i slu~ajni
namernici, golem i najgolem pridones ima tokmu negovata
sopruga Mare (Marija Ajdinska).
Toa e sopruga koja mo`e{e da gi ~ita negovite raspolo`enija nezavisno kolku se dobri ili lo{i od negovoto lice,
negovata nasmevka, negovata obzemenost, negoviot bakne`,
negoviot pogled, negovata izmorenost i na kraj od negovata
“gluma” , po{teduvaj}i go od negovite problemi.
278
Mo`ebi toa e i misterijata {to prof. d-r Qup~o Ajdinski mo`e{e sekoga{ da bide na sekade so slu`benite, tvore~kite, ~ove~kite, kako i raznovidnite obvrski {to ja krijea
humanosta, posvetena za onie na koi im e sekojdnevno potrebna
kako vozduhot, vodata i lebot.
I kolku da se pi{uva za `ivotot i dejnosta na prof. d-r
Qup~o Ajdinski nikoga{ ne mo`e da bide ka`ano sî.
Negoviot ogromen stru~no-nau~en tvore~ki opus {to ja
zbogati defektolo{kata teorija i praktika, negovata samopregorna rabota vo oblasta na socijalnata politika, celosno
posvetuvaj}i se sebe si, negovite humani i vpleteni odnosi vo
{irokata komunikacija so mnozina lu|e od zemjata i svetot,
negovata sekojdnevna pomo{ za site nepoznati i poznati, rodnini i prijateli, }e ostanat nezaboraven amanet pred pogolem
broj lu|e za soodvetna eksplikacija na negoviot `ivot i delo.
Toa, pred sî, od eti~ki i stru~en aspekt, kako isklu~itelno
retki slu~uvawa na sekojdnevniot `ivot, osobeno denes vo
trkata za bogatewe, `elbata za mo} i razvrat so rigorozno potisnuvawe na vistinskite ~ovekovi vrednosti vo edna grozna
slika na op{testven ambient {to sî pove}e se bojadisuva so
korupcija, kriminal od najraznovidni sorti, ubistva, prostitucija, beda i osiroma{uvawe na `iveeweto, degradacija na
li~nosta, nezavisno od nivniot kulturno-obrazoven, partiski
i ekonomski status (obi~ni i visokoobrazovni kadri,
politi~ari, bezdomnici, biznismeni, samohrani majki, bezdelnici, kockari, ubijci, kriminalci, teroristi i dr.).
Toj be{e svedok i na liceto i na opa~inata na `ivotot
vo op{testveno-politi~kite zbidnuvawa, za `al ili sre}a, vo
koja vremiwata nemilosrdno go turkaa vo `estoka bitka da se
279
bori, da pobeduva i da gubi. A toj pobeduva{e ili gube{e.
Pobeduva{e kako Qup~o Ajdinski, kako ~ovek i kako profesionalec koj `ivotot mu go posveti na bespomo{nite lu|e, na
~ovekot, na lu|eto, na narodot i op{testvoto.
Smislata i su{tinata na `ivotot e da sozdavaat vrednosti i da ostavaat tragi koi }e bidat poznavawe i svedo~ewe
za ~ove~kiot opstoj. Tie li~ni uspesi i dostreli imaat osobeno zna~ewe koga stanuvaat bogatstvo za lu|eto i op{testvoto
na vremeto sega{no i idno. Zatoa osnovnata aksioma na ~ovekovoto likuvawe bilo i ostanalo sekoj da go gradi i sozdava
sopstvenoto prepoznavawe, kako identifikacija na vremeto i
opstojot.
Blagodarnosta za nau~nata i profesionalnata dejnost
na prof. d-r Qup~o Ajdinski, koj niz pove}e deceniskoto minato go prepoznavame so rabotlivosta, istrajnosta, so skromnosta i univerzalnosta, koja ne priznava nikakvi granici
ostavaj}i tragi kade {to toj prestojuval, se anga`iral,
rabotel kako stru~wak, nau~nik, pedagog, defektolog, rakovoditel, humanist i sekade i sekoga{ kako ~ovek kaj lu|eto ja
pobuduval i krepel nade`ta i qubovta, i nad sî verbata vo
idninata i perspektivata za poubav i po~ove~en `ivot {to
be{e i negov son.
280
“ S A M O O NOJ ^ OVE K ZA SLU @U VA DA
GO
S LU[A ME
^II
ZB OR OV I
MU
S LU @A T E D I NS TVE N O ZA TOA DA JA
I ZR A ZI MISL A TA , A M IS LA TA ZA DA
J A KA @E V IS TI NA TA ”
“ TH E ONL Y MA N WH O DE S E R VE S T O B E
H E A R D I S TH E ONE WH O SE WOR DS S E R V E
T O E X P RE S S TH E TH OUGH T , A ND T H E
T H OUGHT I TS E L F T O T E L L TH E T R UT T ”
281
282
D-р Љубомир Савиќr Qubomir Savi}
Ekspert za defektologija vo Sojuzniot zavod za nauka
na Jugoslavija i redoven profesor vo penzija na
Defektolo{kiot fakultet vo Belgrad
KNIGA ZA RA\AWETO NA MAKEDONSKATA
SOCIJALNA MISLA I DEFEKTOLOGIJA
^itaj}i go rakopisot na knigata, taa ja do`iveav ne
kako kniga za prof. d-r Qup~o Ajdinski, tuku kako dokument za
dostignuvawe na Makedonija vo eden mnogu ~uvstvitelen
segment na nejzinoto sozdavawe, nejzinata socijalna politika
voop{to, vo koe glavna li~nost e edno mom~e od okolinata na
Strumica, kako personifikacija na taa transformacija.
@ivotot i rabotata na toa mom~e, mladinec i u~itel, ne
e ni{to drugo tuku metamorfoza na Makedonija vo celina od
1945 godina do denes. Toa ne e samo biografija za Qup~o
Ajdinski, toa e storija za cela generacija {to ja sozdavala
Makedonija pedeset godini od razvojot vo sektorot na socijalnata za{tita, a so samoto toa i defektologijata, ta Qup~o
samo kako nejzin izdanok. A kako poinaku da se razbere
`ivotniot pat na edno od {este deca na novoselskiot strumi~ki po{tar, stignuvaj}i do doktor na nauki i profesor na
Univerzitetot “Sv. Kiril i Metodij”, ako ne kako reprezent
na op{testveniot sistem vo koj se razvival i sozdaval. Tokmu
za toa rastewe i sozdavawe e napi{ana ovaa kniga, kniga za
besprimerno samarjanstvo, kniga za `rtvuvawe za drug, kniga
za borba za svojata Makedonija. A Qup~o Ajdinski nie go
znaeme kako na{ sogra|anin, obi~en ~ovek kogo site go znaat, a
toj samiot site gi poznava, koj `ivee i raboti tuka, zaedno so
nas, koj postojano ne{to raboti.
Vo po~etokot sakam u{te ne{to da ka`am: a toe e deka
ovaa kniga e mozaik na poedinosti i podatoci {to ja otslikuvaat pretstavata za sozdavawe socijalna politika i specijalna
pedagogija niz prizmata na li~nosta na prof. d-r Qup~o
283
Ajdinski u{te od po~etokot, pa sî do denes. A kako crvena
ni{ka {to se provlekuva niz celata kniga e slednovo: negovata egzistencijalna su{tina na `ivotot bila rabotata, i samo
rabota. Vo kontinuitetot na negovata rabota ima pove}e fazi,
zavr{eni i nezavr{eni, ama cvrsto zapo~nati: u~enik, pionerski rakovoditel, mladinski rakovoditel, brigadir, student,
upravnik na domovi, profesor vo gimnazija, inspektor, sovetnik, na~alnik vo ministerstvo, pomo{nik na minister, naroden pratenik na Makedonija vo Jugoslovenskiot parlament,
profesor vo {kolata za socijalni rabotnici, univerzitetski
profesor, rakovoditel na Institutot za defektologija pri
Univerzitetot “Sv. Kiril i Metodij”. Vo sekoja od tie fazi
kolegata Ajdinski vgradil del od sebe, a jas }e se obidam da ja
sublimiram taa negova pedesetgodi{na rabota, iako od napred
sum svesen deka ne sum ka`al sî, no vo ovoj referat sum go
iznel samo bitnoto.
Prvo {to sakam da istaknam e deka Qup~o Ajdinski od
sî srce se zalaga{e za realizacija na edna ideja, za koja
prethodno dolgo razmisluval i analiziral, za potoa da zamine
na Zapad, da spoznae kako toj problem e re{en vo Evropa, za da
ja prenese idejata vo Makedonija i paralelno da raboti na nea
dodeka ne za`ivee i zapo~ne da dava rezultati. Toa be{e
re~isi isto so sekoja institucija za socijalna politika, {to ja
iniciral i realiziral vo Ministerstvo za socijalna politika, a toa se 80 oddelenija za mentalno-retardirani deca vo 20
grada vo Makedonija, 20 za{titni rabotilnici, dve sredni
u~ili{ta, ~etiri specijalni osnovni u~ili{ta, sedum zavodi
za razni kategorii za hendikepirani lica, eden centar za
rehabilitacija na gluvi, edna citogenetska laboratorija itn.
Otvoraweto na ovie institucii ode{e po strogo utvrden red:
podnesen e predlog so obrazlo`enie do Ministerstvoto, izraboten e elaborat, provereno e vo praktikata na Zapad, i e
sozdadeno vo Makedonija. Potoa e sozdaden i kadar, pomagan,
pottiknuvan, sî dodeka ne za`ivealo vo praktikata.
Vtoro, vo sevkupnata rabota na prof. d-r Qup~o
Ajdinski dominantno mesto zazema za{titata na hendikepiranite lica, deca i vozrasni, kako i ekstenzivniot razvoj na
instituciite na sistemot za socijalna za{tita, programite,
zakonskite regulativi so postojano barawe na podobri i
284
poefikasni moderni sfa}awa i re{enija. Kon ovoj problem
toj prio|al ne samo od op{testveno-eti~ko sfa}awe tuku i od
nau~no-stru~no, taka {to praktikata ja izdignal na nau~no
nivo. So drugi zborovi, Ajdinski nea ja prou~uval i ja izdignal na nivo na nauka.
Treto, za razlika od mnogu toga{ni teoreti~ari na
idejata “rabota na slu~ajot” vo naukata poznat kako “case work“,
Ajdinski se zalagal za sistemot “integralna rehabilitacija”
so pomo{ na institucii za re{avawe na site slu~ai od odreden
tip hendikepirani lica. Zna~i, ne poedine~no, tuku na site.
Spored nego, kategorijata na licata so hendikep od koj i da e
vid, e slo`ena ne samo vo globalnata struktura, tuku ima i
individualni specifi~nosti. Zatoa e neophodna edna “kompleksna rehabilitacija”, {to e i osnovnata poenta vo negovata
doktorska disertacija. A pak kompleksniot problem e heterogen vo pogled na tretmanot, {to uslovuva pove}e nau~ni disciplini, odnosno specijalisti od oddelni granki, so cel
dejstvuvawe vrz nego: individualno, od edna strana, i op{testveno, od druga, toa e i potrebata i potporata od op{testvoto
vo celina, a ne samo od stru~nite lica {to se zanimavaat so
toa. Zna~i, Ajdinski ne go gledal slu~ajot kako toj i toj, tuku
site slu~ai na odreden vid gi ima pred sebe vo celina za da
sistemski gi re{ava, kade {to poedinecot }e si go najde
mestoto vo sistemot. Takva koncepcija e prifatena i od
hendikepirani lica. Ottuka Qup~o Ajdinski e i po~esen ~len
na re~isi site invalidski organizacii na Makedonija.
^etvrto, prof. d-r Qup~o Ajdinski ne gi ignorira
postojnite trajni vrednosti vo socijalnoto osiguruvawe i
za{tita, tuku vrz postojnite nadgraduva{e novi koncepcii i
metodi za rehabilitacija. Nao|aj}i se na funkcija vo Ministerstvoto, toj doa|a{e vo kontakt so site moderni struewa,
teorii i praktiki vo mnogu zemji. Toj procenuva{e {to mo`e
od toa da se primeni, a {to ne, i vo Makedonija, poznavaj}i ja
nejzinata materijalna predispozicija, poradi {to bil krajno
racionalen: {to e mo`no da se primeni, a {to ne. Toa,
vsu{nost, go zabele`ale i mnogumina eksperti koi doa|ale vo
Makedonija so cel da se zapoznaat so sostojbata i problemite
na socijalnata za{tita vo nea.
285
Petto, direktno u~estvuvaj}i vo gradeweto na sistemot
institucii za socijalni potrebi, a ~uvstvuvaj}i ja potrebata
za nivno postoewe, profesorot Ajdinski sozdaval i kadar
potreben za realizacija na dadenata koncepcija. Najnapred,
toa bilo osposobuvawe na socijalni rabotnici preku sredni i
vi{i {koli za socijalni rabotnici, za podocna da premine na
edukacija na defektolo{ki kadri, {to gi sozdaval preku razni
“kursovi”, preku centri za vonredni studii, do sozdavawe Institut za defektologija pri Univerzitetot vo Skopje. A za u~ewe be{e potreben u~ebnik. Zatoa toj najprvo sozdava{e skripti, potoa popularnata “kni{ka za narodot”, pa u~ebnici, za da
najposle gi inicira, pi{uva i ureduva spisanijata “Poraka”,
“Roditeli i deca”, “Socijalna politika” i deneska spisanieto
“Defektolo{ka teorija i praktika”. Napi{al 120 nau~ni i
stru~ni trudovi, mnogu analizi, idejni skici-proekti i izve{tai za razni dr`avni organi (okolu 100), taka {to negoviot
tvore~ki opus opfa}a okolu 300. Ottuka ne e ni ~udo {to
prof. Temkov go narekol “korifej na modernata defektologija”. A negovata filozofija za `ivotot i rabotata na ova pole
bila mnogu ednostavna: nau~no znaewe plus prakti~no iskustvo
doveduvaat do status quo na socijalnata politika denes.
Ako vo edna celina se sogleda `ivotot i deloto na
prof. d-r Qup~o Ajdinski, se zabele`uvaat pet ciklusi na
negovoto tvore{tvo: prviot ciklus ja opfa}a negovata rabota
vo dr`avno-administrativnata sfera na socijalnata politika
(od referent, pa preku sovetnik, do pomo{nik na minister);
vtoriot, op{testveno-politi~ka rabota (od pionerski i mladinski rakovoditel do naroden pratenik vo Sojuzniot parlament); tretiot, li~na i prakti~na socijalno-humanitarna
rabota; ~etvrto, nastavno-vospitna rabota-od selski u~itel do
profesor na univerzitet; pettiot, nau~no-istra`uva~ka rabota na poleto na socijalnata politika i defektologijata. Sekoj
od ovie krugovi pretstavuva eden cel `ivot, zatoa mo`ebi
praviot naslov na knigava bi trebalo da bide: “Pet `ivoti na
eden ~ovek”.
I kolku da ja izlo`uvam sodr`inata na rakopisot na
knigava, {to go pretstavuva `ivotot i rabotata na prof.
d-r Qup~o Ajdinski, vo eden referat ne mo`e da se sublimira
sî ona {to toj go storil za dobroto na hendikepiranite lica
286
vo Makedonija i za samata dra`ava. I koga se zatvora
poslednata stranica na rakopisot na knigava, pred vas se prika`uva edna krupna li~nost, ama i kako se ra|ala socijalnata
misla i defektologijata vo Makedonija, kako se sozdavani
socijalnite institucii, kako se sozdavalo zakonodavstvoto,
kako se sozdaval stru~en kadar. I, na kraj, povtorno napomenuvam, ova ne e kniga za prof. d-r Qup~o Ajdinski, ova e kniga
za ra|aweto na makedonskata socijalna misla i defektologija
vo nea.
Mislam deka treba da se ka`e i za bliskiot prijatel i
sorabotnik na d-r Ajdinski, za pisatelot na knigava, g-n
Veli~ko Andreevski.
Veli~ko Andreevski so mnogu vnimanie, so mnogu
znaewe, so golemo poznavawe na ne{tata onakvi kakvi {to se,
sobral ogromen materijal za `ivotot i rabotata na Ajdinski,
uspeal da go sistematizira i da go izlo`i vo topla narativna
forma, potkrepuvaj}i se samo na fakti. Toa se provejuva niz
site stranici na delovo. Ogromno trpenie i trud se vlo`eni
vo ovaa kniga, a sozdaden e i izvor za gradba na mnogu drugi
istra`uvawa za problematikata i istorijata na socijalnata
politika i specijalnoto obrazovanie vo Makedonija. I nikoj
{to vo idnina }e se zanimava so minatoto na socijalnata politika vo Makedonija, ne }e mo`e da ja preskokne ovaa kniga,
ovoj izvor na podatoci. Vo toj pogled treba da mu se dade
golemo priznanie na pisatelot na knigata g-n Andreevski.
Sumiraj}i gi sive iska`ani fakti, iako sum daleku od
pomislata deka sum ka`al sî {to treba{e za ovaa kniga,
smetam za svoja dol`nost, da ka`am rakopisov toplo im go
prepora~am na izdava~ite, bidej}i objavuvaweto na edna vakva
kniga pretstavuva u{te eden kamen-temelnik vo istorijata na
socijalnata politika, na socijalnata za{tita i defektologija
na Makedonija.
Belgrad, 28 April 2003 g.
287
Ljubomir Savic, PhD
Expert in defectology at the Federal Institute for science of
Yugoslavia and full-time Professor at the Faculty for
Defectology in Belgrade
A BOOK ON THE BIRTH OF THE MACEDONIAN SOCIAL THOUGHT
AND DEFECTOLOGY
Reading the handwriting of the book, I haven’t experienced it as a
book about Prof. D-r Ljupco Ajdinski, but as a document dealing with
Macedonian’s achievement in one most sensitive segment of its
formation, its social politics in general, in which the main person is a boy
from the region of Strumica, as a personification of that transformation.
The life and work of that boy, young man and a teacher, is
nothing but a metamorphosis of Macedonia in general since 1945 to
nowadays. It’s not only a biography of Ljupco Ajdinski, but a tale about
whole generation brought up in Macedonia, and the same has been
creating Macedonia during fifty years of its development in the field of
the social protection, and the defectology at the same time, but Ljupco
was only its issue. But, what is another way to understand the life of one
of the six children of a Novo Selo Strumica’s postman becoming a
doctor of science and a professor at the University “Cyril & Methodius”
in Skopje, if not as a represent of the social system in which he was being
growing, maturing and working. This is a book about that growing and
working, a book about self-sacrifice, a book about a fight for his
Macedonia. We all know Ljupco Ajdinski as our fellow-citizen, a simple
man known by everyone, who lives and works here, together with us,
always doing something.
288
At the beginning I want to say that this is a book – mosaic of
details and records that gives a picture of the foundation of the social
politics and a special pedagogy through the prism of the personality of
Prof. D-r Ljupco Ajdinski since it’s very beginning to nowadays. And as
a red thread throughout the whole book is: that a work, and only work
has been an existential essence of his life. Through his work, there have
been various life stages, completed or not complete, but through began: a
pupil, pioneer head, youth head, brigadier, student, a manager of homes,
gymnasium teacher, inspector, advisor, a chief in the ministry, an
assistant of the minister, representative of the people of Macedonia in the
Yugoslav parliament, a professor on a school for social workers,
university professor, a manager of the Institute for Defectology by the
University “Cyril and Methodius”. In each of these stages, the college
Ajdinski has built a part of himself, and I will try only to sublime his fifty
years working life, although I am aware in advance that I haven’t say
everything, but I have only presented the most important.
First of all I want to point out that Ljupco Ajdinski with all his
heart has interceded in favour of the realization an idea, previously long
thinking and studying about, later departing for the West to learn how
this problem is solved in Europe, and to transfer the idea in Macedonia
and working continuously on it until it revived and gave fruit. It was the
same with every social politic institution that was initiated and realized in
the Ministry of social politics, that means 80 departments for mental
retarded children in twenty Macedonian towns, 20 protective workshops,
two high schools, four special primary schools, seven institutes for
various categories of retarded persons, one center for rehabilitation for
the deaf, one cytogenetic laboratory, etc. The opening of these
institutions was happening according strictly fixed order: application to
the ministry with precise suggestion, making of detailed proposal,
committed in practice abroad, foundation in Macedonia, training a staff,
assisting until revived in life.
289
Throughout all his work the dominant is a protection for the
handicapped, children and adults, as well as an extensive development of
the institutes for social protection, programs, legal regulative,
continuously looking for better and effective advanced solutions. He has
approached the problem not only from the social-ethical ideas but from
the scientific point of view, so that the practice was raised to a scientific
level. With another words, Mr Ajdinski has studied and raised to a
scientific level.
Thirdly, being different from many former theoreticians of the
idea “work on a case”, in the science known as “case work”, Ajdinski
interceded the system “integral rehabilitation” with assistance of the
institutions in solving the problems of all cases of specific type of the
handicapped. Accordingly, not individually but all. According his
opinion, the category of the handicapped, of any type, is a compound not
only in its global structure, but has individual specifics that need “ a
complex rehabilitation” which is the main point of his doctorate. And
that complex problem is a heterogeneous in treatment, and causes many
scientific disciples, that is specialists of many structures, that will
influence on it: individually from one side and socially from the other,
with necessity of support of the society in general, not only the specialist
involved in it. So, Ajdinski was not following a case that and that, but
cases of certain type in general, and solved in system, and the individuals
will find their place in the system. This conception is accepted from the
handicapped and Ajdinski is a honourable member of almost all
disabilities’ organizations of Macedonia.
Fourthly, Prof. Ajdinski has not ignored the existing sustained
worth in the social insurance and protection, but added onto new
conceptions and methods for rehabilitation. Performing the heading jobs
at the Ministry, all modern streaming, theories and praxis from many
countries reached him, and he was studying and choosing what could be
applied in Macedonia, knowing the material predisposition of the country
being extremely rational: what can be used, what not. It was also done by
290
many experts arriving in Macedonia to get known with the problems of
the social protection.
Fifthly, directly participating in building of the system of
institutions for social needs, Prof. Ajdinski was training a staff necessary
for its realization. First of all, it was training of the social workers, then
high school and a college for social workers, and later education for
defectologists, beginning with courses, classes for partly studying, to the
foundation of the Institute for Defectology by the University in Skopje.
And for the teaching, it was necessary a textbook, first he made
mimeographed notes, through the popular “A book for the population”,
publishing of various magazines “Message”, “Parents and children”,
“Social politics” and today “Defectological theory and praxis”. He has
written 120 scientific and professional works, many analysis, ideological
sketches, projects and reports for many state authorities (ca 100), so that
his creative opus includes about 300 units. It’s no wonder that Prof. D-r
Temkov called him “a leader of the contemporary defectology”. And his
philosophy of life and work was very simple: scientific knowledge plus
praxis, brought status quo social politics today.
If we look over the life and work of Prof. D-r Ljupco Ajdinski in
general, we can notice five cycles in his working life: the first cycle
includes his work in state administration in the sphere of social politics (
from referent through advisor to a assistant of the minister); the second
cycle includes a social-political work (from pioneer, youth to
representative in the Federal parliament); the third-personal and practical
social-humanitarian work; the fourth-teaching and educative work in the
field the social politics and teaching of the handicapped. Each of these
cycles introduces one whole life, so, may be, the right title of this book
should be “Five lives of one man”.
No matter how long I am exposing the contest of this
handwriting, that introduces the life and the work of Prof. D-r Ljupco
Ajdinski, in one reference it cannot be sublimed all that Prof. Ajdinski
291
has done for the well of the handicapped in Macedonia, and for the
Republic itself. But when the last page of the handwriting is closed, a
gigantic person appears before you, but also how a social thought and
defectology was being born in Macedonia, how the social institutes were
being founded, how the legislature was being made, how the professional
staff was being trained. At the end, I want once more to point out, that
this is not book about Ljupco Ajdinski, this a book about the birth of the
Macedonian social thought and the defectology itself.
It should be said, I think, something about of a close friend and
cooperator of D-r Ajdinski, the author of this book, Mr. Velicko
Andreevski.
Velicko Andreevski, with great concern, great knowledge, has
gathered great material about the life and work of Ajdinski, systematized
it and introduced it in a warm narrative form, holding only to the facts,
that pervades the handwriting. A great patience and labor have been
invested in this book, but is has been made a source for many other
investigations on the problem and history of the social politics and the
special education in Macedonia. And, no one that
will further
investigate the past of the Macedonian social politics, will not be able to
avoid this book, this source of records. Taking into consideration that, we
should give Mr. Andreevski credit for his writing.
Summing up all previously given facts, although I am far from
what it should be said about this book, I consider it my duty to propose
this handwriting to the publishers, because the publishing of this book
means one more cornerstone in the history of the social politics, social
protection and defectology in Macedonia.
Belgrade, on 28 April 2003
292
D-r Divna Lakinska
profesor na Filozofskiot
fakultet vo Skopje
ISKRENO [email protected] ZA ^OVEKOT POLN SO ENTUZIJAZAM,
SO NEUMORNA I NESEBI^NA RABOTA DA SE SOZDAVAAT
STRU^NI I NAU^NI DOBRA ZA PROGRESOT NA
MAKEDONSKOTO OP[TESTVO
Profesorot d-r Qup~o Ajdinski so humanisti~kata,
nau~nata i aplikativnata dejnost, koja go trasira{e patot na
makedonskata pedago{ka, defektolo{ka i socijalna nauka i
praktika, dade povod i ogromen materijal za pi{uvawe na
monografijata “^ovekot so blagorodno delo” na negoviot
po~ituvan kolega i hroni~ar Veli~ko Andreevski.
Vo knigata “^ovekot so blagorodno delo” Veli~ko
Andreevski dostoinstveno i so po~it kon li~nosta i deloto na
profesorot Qup~o Ajdinski realizira ambiciozen i mo{ne
kvaliteten zafat: vo celovit kontekst da go prenese sî {to e
zna~ajno sozdadeno i izgradeno vo negovata pove}edeceniska
rabota. Vo trudot Veli~ko Andreevski prezentira i {irok
dijapazon na podatoci, fakti, dokumenti i informacii
zna~ajni, pred sî, za nau~nata, istra`uva~kata, aplikativnata
i nastavnata dejnost za podra~jeto na socijalnata za{tita,
osobeno vo domenot na za{titata na licata so posebni
potrebi.
Likot i dejnosta na prof. d-r Qup~o Ajdinski se javuva
vo periodot koga makedonskata kultura gi prave{e prvite
~ekori vo svojot podem, a i do den denes rabotej}i, tvorej}i i
kreiraj}i politika i sistemi ni ostavi tragi {to ovozmo`uvaat seto toa, pred sî, kako arhivska gra|a za da se za~uva i da
im se prenese na idnite generacii, kako na{a istorija, intelektualno vodstvo i nasoka za ponatamo{noto tvore{tvo na
novite generacii.
293
Trudot na Veli~ko Andreevski e pi{uvan vo neposredna
sorabotka so prof. d-r Qup~o Ajdinski. Vo nego se sogleduva
pragmati~kiot pristap i kvalitet na trudot, maksmalno
izbegnuvaj}i ja mo`nosta za pau{alni i povr{ni informacii.
Kvalitetot na knigata, vo golema mera, e i rezultat na
avtenti~noto, sistematsko i strplivo, no i na profesionalna
qubov za bele`ewe na site va`ni nastani, kako i ~uvawe na
arhivskata dokumentacija. Zatoa trudov oblikuva zna~ajni
monografski i biografski podatoci. Isto taka vo nego sre}avame i delovi od recenzii, od stru~ni i nau~ni eksplikacii,
koi ni svedo~at za pati{tata na razvoj i domenite na nau~nite
i stru~nite dostigawa vo socijalnata za{tita vo Republika
Makedonija, a pred sî, vo socijalnata za{tita na licata so
posebni potrebi-na licata so psihofizi~ki hendikep.
Knigata na Veli~ko Andreevski “^ovekot so blagorodno delo”, vo osnova, se sostoi od dva dela:
Vo prviot del se prezentira `ivotniot pat na prof. d-r
Qup~o Ajdinski, od aspekt na negovoto {koluvawe, stru~noto
i profesionaloto usovr{uvawe vo zemjata, i vo stranstvo.
Vo vtoriot del dominira prezentacijata i analizata na
negovata nau~no-nastavna i istra`uva~ka dejnost, stru~noanaliti~kata i publicisti~ka dejnost, pridonesot vo razvoj na
nevladinite organizacii i krunata na rezultatite vo negovata
dejnost, preto~ena vo golem broj priznanija, odlikuvawa i
nagradi.
Po zborovite na avtorot, `ivotniot pat na prof. d-r
Qup~o Ajdinski e primer kako raste{e i se razviva{e eden
naroden ~ovek na generacijata po Vtorata svetska vojna, pat
bez tradicija vo dejnosta, bez vizii i dostreli, pat poln so
entuzijazam, so neumorna i nesebi~na rabota da se sozdavaat
nau~ni i stru~ni dobra polezni za makedonskoto op{testvo.
Isto taka, Andreevski istaknuva deka detstvoto i
mladosta na prof. d-r Qup~o Ajdinski ja potvrdi su{tinata na
semejniot gen-da se raboti ne samo za zadovoluvawe na
egzistentnite i obrazovnite potrebi, tuku i so entuzijazam da
mu se pomogne na rodninata, drugarot, sosedot, ~ovekot vo
nevola. U{te vo studiite, a i po zavr{uvaweto, okolu
294
profesorot Ajdinski se sozdade jadro na intelektualci, mladi
fidanki polni so samopregorna rabota i verba vo izgradbata
na zaednicata, koja ~ekor po ~ekor gi naso~uva{e vo
osvojuvawe novi prostori vo prosvetata i socijalnata dejnost.
Studentskiot `ivot, dru`eweto i sorabotkata me|u
kolegite ja pottikna i izgradi emotivnata vrska so `ivotnata
partnerka Marija Ajdinska koja, vo bra~niot `ivot pretstavuva vreden aktiven sorabotnik, konsultant, ohrabruva~ i
pottiknuva~ vo profesionalnata rabota, pred sî, vredna i
samopregorna sopruga i doma}inka koja, so smirenata i
blagodarna li~nost, sozdava{e atmosfera za plodna rabota na
soprugot. Taa go potvrdi ve}e poznatoto pravilo deka zad sekoj
uspe{en ma` stoi vredna i po`rtvuvana `ena.
Vo ponatamo{niot tekst na knigata avtorot Veli~ko
Andreevski temelno, polno so fakti i podatoci (zna~ajni i za
po{irokata javnost) go analizira profesionalniot anga`man
na prof. d-r Ajdinski vo periodot 1956-1978 godina, negovoto
vrabotuvawe vo republi~kite organi za socijalna politika, vo
~ii tela pominal tre~isi 22 godini plodotvorna rabota,
vr{ej}i zna~ajni dol`nosti, sî do pomo{nik na republi~kiot
sekretar za zdravstvo i socijalna politika, za dejnosta socijalna za{tita.
Vo bogatiot i mozai~en konglomerat na socijalni problemi istaknuva avtorot-sî ponaglaseno se izdvojuvaa aktivnostite so hendikepiranite lica, bidej}i nivnata polo`ba im “gi
izma~uva{e semejstvata, dr`avnite institucii, sosedite i
obi~nite gra|ani”. Vo ovoj period profesorot Ajdinski ja
postavuva tezata: da gi vlo`i site sili i kapaciteti za
poddr{ka i pomo{ na ovaa kategorija lica. Za taa cel
profesionalnata dejnost si ja nadgraduva od obemna sovremena
literatura, studiski patuvawa vo stranstvo i u~estvo na golem
broj doma{ni i stranski konferencii, simpoziumii kongresi
(Anglija, [vedska, Holandija, SAD i drugi zemji) so
prezentacija na pove}e od 11 sopstveni trudovi od domenot na
problemite na licata so posebni potrebi, a i, generalno, vo
ramkite na socijalnata za{tita i socijalnata politika
voop{to. Sevo ova rezultira{e so konkretni zafati vo
objektivnoto sogleduvawe na potrebite za otvorawe soodvetni
295
ustanovi za site kategorii lica so posebni potrebi vo R.
Makedonija (osnovani se vkupno 15 institucii za za{tita,
obrazovanie i rehabilitacija, 80 specijalizirani paralelki
pri redovnite u~ili{ta i 20 samostojni za{titni
rabotilnici), vklu~itelno i pove}e od 12 idejni programi.
Ovie aktivnosti se potkrepeni so stru~nite spisanija
“Poraka” i “Defektolo{ka teorija i praktika”, kako i
pove}ebrojna stru~no-analiti~ka i publicisti~ka dejnost,
monografii i u~ebnici, vo doma{ni i stranski izdanija.
Osnovnata naglaska na avtorot na knigata “^ovekot so
blagorodno delo” e pridonesot na prof. d-r Ajdinski vo razvojot na defektolo{kata nauka za potrebite na specifi~niot
stru~en defektolo{ki, medicinski, psiholo{ki, pedago{ki i
socijalen tretman.
Vo doktorskata disertacija, odbraneta vo 1980 godina,
so naslov “Integralnata rehabilitacija na mentalno-retardiranite lica” na Defektolo{kiot fakultet vo Belgrad, prof.
Qup~o Ajdinski predlo`i sistem za za{tita, osposobuvawe i
edukacija na mentalno-retardirani lica i nivnata integracija
vo op{testvoto.
Integralnata rehabilitacija na mentalno-retardiranite lica ja sfa}a kako edinstvo na organizacija i merki vo
prevencijata, detekcijata, dijagnostikata i tretmanot na
mentalno-retardiranite lica, kako i vo re{avaweto na
soodvetnite fiziolo{ki, psiholo{ki, edukativni, socijalnoza{titni, ekonomski i kulturni problemi.
Avtorot Veli~ko Andreevski posebna naglaska stava
vrz pridonesot na prof. d-r Ajdinski vo organiziraweto i
u~estvoto za osposobuvawe na defektolo{ki kadri za rabota
so lica so posebni potrebi vo R. Makedonija. Ovaa dejnost
po~etocite gi ima vo organizirawe seminari za u~iteli {to
rabotat so lesno mentalno-retardirani deca vo specijalnite
oddelenija na osnovnite u~ili{ta, kako i niz Centri za
vonredno studirawe za studenti od R. Makedonija na Vi{ata
defektolo{ka {kola i na Defektolo{kiot fakultet vo
Belgrad sî do 1993/94 god., koga se otvorija prvite defektolo{ki studii na Institutot za pedagogija, a podocna se
osamostoija kako zaseben Institut za defektologija na
296
Filozofskiot fakultet vo Skopje, vo koj, do 2003 godina,
zavr{uva ve}e 6-tata generacija, zaedno so specijalisti~kite i
postdiplomskite studii.
Vo sevkupnata dejnost na procesot na defektolo{kite
studii li~nosta na prof. d-r Qup~o Ajdinski ostavi beleg na
Filozofskiot fakultet i na Univerzitetot vo Skopje, kade
{to spored zborovite na avtorot Filozofskiot fakultet,
dade u{te eden viden nau~nik, so koj mo`e da se gordeeme nie,
na{ata dr`ava i na{ata nacija.
Paralelno so ogromniot pridones vo razvojot na defektolo{kata nauka i studii smetam deka e zna~ajno da go
istaknam i profesionalniot pridones na prof. d-r Ajdinski
vo otvoraweto na srednata i vi{ata {kola za socijalni
rabotnici, kako i na Institutot za socijalna rabota i
socijalna politika na Filozofskiot fakultet vo Skopje.
Sepak, i tuka osnoven akcent na negoviot pridones e vo
izveduvawe nastva po predmetite povrzani so socijalna rabota
i rehabilitacija za lica so posebni potrebi.
Spored zborovite na avtorot na knigata, Veli~ko
Andreevski, zna~aen del od nau~nata dejnost na prof. d-r
Qup~o Ajdinski se odnesuva i na evidentnite ostvaruvawa vo
pove}e od 10 nau~no-istra`uva~ki proekti, finansirani od
doma{ni i od me|unarodni institucii, fondacii i asocijacii.
Vo natamo{niot tekst na trudot V. Andreevski gi spomenuva i odlikuvawata, nagradite i plakatite dodeluvani na
prof. d-r Qup~o Ajdinski, kako kruna i blagodarnost za
negoviot pove}edeceniski bescenet i ogromen trud na profesionalec, nau~nik i humanist, neumoren graditel na defektolo{kata nauka i praktika vo R. Makedonija.
Skopje, 4 maj 2003 g.
297
Divna Lakinska, PhD
Professor at the Faculty
of Philosophy in Skopje
SENCERE WORDS FOR THE MAN FULL OF ENTHUSIASM, TIRELESS
AND UNSELFISH WORK TO CREATE EXPERT AND SCIENTIFIC
DEEDS FOR THE PROGRESS OF THE MACEDONIAN SOCIETY
Professor Ljupčo Ajdinski and his, above all, humanistic,
scientific and applicative work that paved the way for Macedonian
pedagogy, defectology and sociology as sciences and practices, gave a
motive and extensive material to his respected colleague and chronicler
Veličko Andreevski for the monograph “A Man With a Noble Deed”.
In the book “A Man With a Noble Deed” Veličko Andreevski,
addressing the personality and the work of professor Ljupčo Ajdinski in a
dignified and respectful manner, realizes an ambitious and an
achievement of great quality; he manages to fully present all that has
been built and created during his several-decades long work. In this book,
Veličko Andreevski also presents a wide spectrum of data, facts,
documents and information significant for the scientific, research,
applicative and educational work in the field of social protection and
above all, in the field of protection of persons with special needs.
The personality and the work of Ljupčo Ajdinski emerged in a
period of the first progressive steps of the Macedonian culture and he still
continues to work and create policies and systems, which leaves traces
that enable all that to be preserved and transferred to the future
generations as our history, intellectual guidance and a guideline for future
activities of the young generations.
The work of Veličko Andreevski has been written in a close
collaboration with professor Ljupčo Ajdinski which itself speaks of a
298
pragmatic approach and high quality of this work, and which ensures us
that the possibility for inaccurate and superficial information has been
minimized. The quality of this book has greatly been a result of the
authentic, systematic, patient and loving recording of every important
event as well as managing the archive documentation. That is why this
work is abundant in monographic and biographical information, as well
as parts of reviews and professional and scientific explications that testify
of the ways of development and the range of the scientific and
professional achievements in the field of social protection in Republic of
Macedonia, and primarily, in social protection of persons with special
needs; with psycho-physical handicap.
The book of Veličko Andreevski, A Man with a Noble Deed
basically consists of two parts:
In the first part, the life path of professor d-r Ljupčo Ajdinski
from the aspect of his education and professional upgrading in
Macedonia and abroad is presented.
The second part is dominated by the presentation and analysis of
his scientific-professional and research activity, professional-analytical
activity and publications, his contributions to the development of nongovernmental organizations and the crown of the results of his work, in a
form of numerous acknowledgments, decorations and prizes.
According to the author’s words, the life path of professor d-r.
Ljupčo Ajdinski is an example of how a man of the people of the
generation after the Second World War grew and developed, a path
without tradition in the filed of work, without visions and expectations, a
path full of enthusiasm and restless and unselfish work to create scientific
and professional goods useful to the Macedonian society.
Andreevski also points out that childhood and youth of professor
d-r Ljupčo Ajdinski confirmed the essence of the family gene, that is, to
work, not only in order to satisfy existentional and educational needs, but
also to enthusiastically help a relative, a friend, a neighbour, a person in
trouble. Even during the studies and after that, there was a group of
intellectuals formed around professor Ajdinski; young people prepared
299
for tireless work and full of faith in building the community that directed
them step-by-step in conquering new areas of the educational and social
sphere.
Student life, socialization and collaboration amongst the
colleagues stimulated and built the emotional relationship with his life
partner Marija Ajdinska who, during their marital life, represented an
active collaborator, consultant, encourager and a stimulator in his
professional work, and above all, a hard-working wife and a housewife
who with her calm and noble personality created a suitable atmosphere
for fruitful work of her husband. She confirmed the well-known rule that
behind every successful man there is a hard-working and devoted
woman.
In the further chapters of this book, author Veličko Andreevski
thoroughly and with abundant facts (relevant also to the wider public)
analyses the professional engagements of professor Ljupčo Ajdinski in
the period of 1956-1978, his employment in the governmental bodies
responsible for social protection, where he spent almost 22 years of
productive work, with the final post of an assistant to the Republic’s
Secretary for Health and Social Policy, specialized in social protection.
In the rich and mosaic conglomerate of social issues, activities
dealing with handicapped persons became more and more important in
his work, because this persons’ condition “tormented their families, the
state institutions, their neighbours and regular citizens”. During this
period professor Ajdinski set his goal to invest all his powers and
capacities to support and help this category of people. In order to
accomplish this goal, he expanded and upgraded his professional activity
by using extensive contemporary sources and references, study visits
abroad and participation in a number of national and foreign conferences,
symposiums, congresses (in Great Britain, Sweden, Netherlands, USA
and other countries) where he also presented more than 11 papers
concerning issues on persons with special needs, and generally social
protection and social policy. All this resulted in specific actions, in
objective acknowledgment of the need to open adequate institutions for
300
all categories of persons with special needs in R. Macedonia (15
institutions for protection, education and rehabilitation, 80 specialized
classes in regular schools and 20 independent protective workshops),
including more than 12 specialized programs. These activities have been
supported by the professional magazines “Message”, “Defectological
Theory and Practice” and “Social Policy”, as well as numerous
professional–analytical activities, monographs and textbooks in various
national and foreign publications.
Key emphasis, pointed out by the author of the book “A Man with
a Noble Deed” is put on the contribution of professor d-r Ljupčo Ajdinski
for the development of defectology as a science for the needs of the
specific professional defectological, medico-psychological, pedagogic
and social treatment.
In his doctorate thesis, completed in 1980, “Integral rehabilitation
of mentally retarded persons” at the Faculty of Defectology in Belgrade,
professor Ljupčo Ajdinski suggested a system of protection, training and
education of mentally retarded persons and their integration in the
society.
He understood integral rehabilitation of mentally retarded persons
as a unity of organizational measures in areas of prevention, detection,
diagnostics and treatment of mentally retarded children, as well as in
dealing with the correspondent physiological, psychological, educative,
social-protective, financial and cultural issues.
Author Veličko Andreevski especially emphasizes the
contribution of professor d-r Ljupčo Ajdinski for his involvement in
organizing and training defectological staff for working with persons
with special needs in R. Macedonia. This activity has its beginnings in
the organization of seminars for teachers working with children light
mental retardation in special classes in primary schools, as well as
through the Centres for external studies of students from R. Macedonia at
the Post Secondary Defectological School and the Faculty of Defectology
in Belgrade, until 1993/94 when the first defectological studies at the
Institute of Pedagogy were formed, and later became an independent
301
Institute of Defectology at the Faculty of Philosophy in Skopje, where in
2003 the sixth generation of students will graduate, together with postgraduate and specialization studies.
In the overall activity of professor Ljupčo Ajdinski concerning
the studies of defectology, his personality left an unforgettable mark on
the Faculty of Philosophy and University “St. Cyril and Methodius” in
Skopje, where, according to the words of the author, the Faculty of
Philosophy gave us one more prominent scientist of whom we, our
country and our nation can all be proud of.
Together with the great contribution to the development of
defectological science and studies, I find it very important to point out
the professional contribution of professor Ljupčo Ajdinski to the opening
of the secondary and the Post Secondary School for Social Workers, as
well as the Institute of Social Work and Social Policy at the Faculty of
Philosophy in Skopje. The main accent is put to his contribution in
performing of educative activities in subjects connected to social work
and rehabilitation of persons with special needs.
According to the author of this book, Veličko Andreevski, a
significant part of the scientific work of professor d-r Ljupčo Ajdinski
refers to the evident accomplishments in more than 10 scientific-research
projects financed by both national and international institutions,
foundations and associations.
In the further parts of this work, V. Andreevski pays attention to
the decorations, prizes and medals awarded to professor d-r Ljupčo
Ajdinski as a crown and gratitude for his priceless and extensive work
over several decades as a professional, scientist and humanist, restless
builder of the defectological science and practice in R. Macedonia.
Skopje, 4 May 2003.
302
D-r Kiril Temkov
redoven profesor po Etika
na Filozofskiot fakultet vo Skopje
MONOGRAFIJA ZA AKTIVNOSTITE, IDEITE, POGLEDITE,
PREDLOZITE, [email protected] I NAU^NIOT PRIDONES
NA PROF. D-R QUP^O AJDINSKI VO ZA[TITATA I
REHABILITACIJATA NA LICATA SO HENDIKEP
Imam ~est da ja predlo`am za pe~at knigata “^OVEK SO
BLAGORODNO DELO” prof. d-r Qup~o Ajdinski od avtorot
Veli~ko Andreevski.
Knigava vo celosen obem go prika`uva `ivotniot pat,
stru~nata dejnost, nau~nata i nastavni~kata aktivnost na na{iot najpoznat defektolog prof. d-r Qup~o Ajdinski. Taa se
objavuva po povod 70-godi{ninata od `ivotot i 50-godi{ninata od negovata plodna dejnost. Istovremeno ova delo izleguva
vo godinata ozna~ena kako Evropska godina na invalidite. So
toa na dostoinstven na~in se odbele`uva pridonesot na
organiziranata za{tita, obrazovanie i rehabilitacija, kako
predmet na defektologijata vo gri`ata za licata so pre~ki vo
razvojot vo na{ata zemja, na {to `ivotot i bogatata dejnost im
gi posveti prof. d-r Qup~o Ajdinski.
Defektologijata e edna od najzna~ajnite specijalni pedago{ko-psiholo{ko-medicinski nauki vo sovremenata epoha.
Niz nea se izrazuva novovekovniot empati~ki pristap kon
lu|eto {to stradaat i imaat problemi vo li~niot razvitok i
`ivot so davawe pomo{ vo nivnoto razvivawe, podgotvuvawe
za vr{ewe soobrazni funkcii, unapreduvawe na nivnata
polo`ba i sposobnosti, so cel da im se ovozmo`i da se vklu~at
vo `ivotot, da `iveat polesno i da vr{at nekoja polezna
rabota.
303
Kaj nas prof. d-r Qup~o Ajdinski e pioner na
defektolo{kata dejnost i nauka. Toj celiot raboten vek od pet
decenii niz razni dr`avni, stru~ni, organizaciski, nau~ni,
izdava~ki i pedago{ki formi go pottiknuva{e i go predvode{e razvitokot na defektolo{kata teorija i praktika vo
na{ata zemja.
Knigata “^OVEK SO BLAGORODNO DELO” od Veli~ko
Andreevski e obemna vo zafatot, detalna vo obrabotkata i
nau~na vo pristapot. Na pove}e od 300 stranici, so mnogu
fakti i fotografii, so analizi i iscrpni prikazi e pretstaveno deloto i pridonesot na prof. d-r Qup~o Ajdinski vo
razvitokot na na{ata defektologija. Toa e istovremeno
biografija na ovoj poznat stru~wak, nau~nik i nastavnik, kako
i monografija za negovite aktivnosti, idei, pogledi, predlozi,
istra`uvawa i nau~ni pridonesi.
Vo prviot del “Biografija” e prika`ano semejnoto poteklo, detstvoto, {koluvaweto i studiraweto na Ajdinski.
Vo vtoriot del e pretstavena negovata dejnost po
zavr{uvaweto na visokoto obrazovanie vo pogolem broj
dr`avni organi na Republika Makedonija, vo Sojuznoto
sobranie i postapkata za izbor za ekspert vo Me|unarodnata
organizacija na trudot vo @eneva.
Vo tretiot del gi prika`uva formite i dejnostite
stru~noto usovr{uvawe na prof. Ajdinski, kako {to
specijalizacijata i studiskite prestoi vo pove}e zemji
svetot i u~estva na seminari, sovetuvawa i kongresi, {to
ovozmo`ija sublimirawe i primena na svetskite iskustva
negovata izvonredno plodna dejnost.
na
se
vo
mu
vo
Potoa, detalno e pretstavena stru~no-analiti~kata i
publicisti~kata dejnost na prof. Ajdinski, zaedno so detalna
bibliografija na negovite trudovi, monografii i u~ebnici.
Posebno se prika`ani negovite trudovi i soop{tenija vo
raznite spisanija i na stru~nite kongresi, kako i negovata
aktivnost vo izgradbata na specijalni ustanovi i za izdavawe
stru~ni spisanija.
304
Vo pettiot del na knigata se izlo`eni sistemot i
pridonesite na prof. Ajdinski vo nau~no-istra`uva~kata i
nastavni~kata dejnost vo defektologijata. Negoviot doktorat
ja obrabotuva vonredno zna~ajnata tema “Integralnata rehabilitacija na mentalno retardiranite lica”. Tuka se pretstaveni i negovite zalo`bi i permanentnata aktivnost za
unapreduvawe na rabotata vo oblasta na defektologijata,
osobeno vo rehabilitacijata na mentalno-retardiranite lica
kaj nas.
Osobeno e bele`ita negovata dejnost za organizirawe
studii po defektologija na Filozofskiot fakultet vo Skopje,
koi po~naa vo 1993 godina. Prof. Ajdinski niv gi osmisli i gi
organizira{e kako interdisciplinarni studii. Pod negovo
rakovodstvo ovie studii se razvija vo doblesna nau~no-nastavna institucija na Univerzitetot “Sv. Kiril i Metodij”, koja
odgleduva dobro obrazovani visokostru~ni kadri od ovaa
oblast i ima zna~ajna nau~na dejnost, blisko e povrzana so
praktikata na soodvetnite institucii vo zemjata iimj}i
razvieni vrski so nau~ni i stru~ni institucii vo stranstvo.
Vo {estiot oddel e pretstaven pridonesot na prof. d-r
Qup~o Ajdinski vo osnovaweto i ostvaruvaweto dejnosta na
invalidskite organizacii. Vo sedmiot oddel se prezentirani
mnogute doma{ni i stranski odlikuvawa, nagradi, plaketi i
drugi priznanija, koi prof. Ajdinski gi ima dobieno za svojata
rabota i idei.
Knigata “^OVEK SO BLAGORODNO DELO”, prof. d-r
Qup~o Ajdinski, ~ij avtor e Veli~ko Andreevski, e mo{ne
interesna i va`na publikacija ne samo od oblasta na za{titata, obrazovanieto i rehabilitacijata na licata so pre~ki vo
razvojot, tuku vo celina od oblasta na socijalnata za{tita i
socijalnata politika. Vo nea obemno i konzistentno e prika`ana stru~nata i nau~na aktivnost na doaenot na makedonskata
defektologija prof. d-r Qup~o Ajdinski, koj gi ima izgradeno
temelite na na{ata defektolo{ka dejnost i napraveno
najzna~ajnite publikacii, u~ebnici, studiski institucii i
nau~ni spisanija vo ovaa oblast kaj nas. So negoviot pridones
305
makedonskata defektologija se vbroi vo redot na svetskite
razvieni i nau~no fundirani defektolo{ki dejnosti. Toj pat
na makedonskata defektologija, ideite vo nea, stru~nite i
nau~nite pridonesi se pretstaveni niz dejnosta na nejziniot
najpoznat avtor i nastavnik prof. d-r Qup~o Ajdinski.
Knigata istovremeno e i prikaz za `ivotot, deloto i
ideite na prof. d-r Qup~o Ajdinski, kako i na mnogute aktivnosti vo organizirawe na za{titata i rehabilitacijata,
koncepiraweto na dejnostite i otvoraweto na specijalnite
ustanovi za licata so pre~ki vo razvojot, vo {to toj be{e
inicijator, organizator, sproveduva~ i rakovoditel.
Mnogu od tie dela se su{tinski za razvojot na ovaa
oblast kaj nas, kako {to se osnovaweto razni institucii,
voveduvaweto razni metodi, razvivaweto razni granki na
defektologijata, osobeno razvitokot na sistemot za u~ewe i
usovr{uvawe na defektolo{kite kadri, me|u koi kruna
pretstavuva osnovaweto i razvivaweto na Institutot za
defektologija na Filozofskiot fakultet vo Skopje i raznite
nau~ni dela izraboteni od prof. d-r Qup~o Ajdinski ili pod
negovo mentorstvo i osnovaweto i izleguvaweto na spisanieto
“Defektolo{ka teorija i praktika”.
Knigata “^OVEK SO BLAGORODNO DELO” na Veli~ko
Andreevski gi pretstavuva ve{to, detalno i obemno
`ivotniot pat, stru~nata aktivnost i nau~nite pridonesi na
prof. d-r Qup~o Ajdinski. Ovaa kniga ñ e potrebna na na{ata
nauka i defektologija, pred sî, kako prikaz na deloto i ideite
na na{iot najpoznat deec od ovaa nau~na oblast. Poradi toa,
imam ~est da ja prepora~am za pe~at knigata “^OVEK SO
BLAGORODNO DELO” na Veli~ko Andreevski kako isklu~itelno zna~ajno biografsko i monografsko delo za eden od
najaktivnite i najzna~ajni makedonski socijalni nau~nici.
Skopje, 10 april 2003 g.
306
Kiril Temkov, PhD
Professor of Ethic at the
Philosophical Faculty in Skopje
A MONOGRAPH OF THE ACTIVITIES, IDEAS, ATTITUDES,
SUGGESTIONS, RESEARCH AND SCIENTIFIC CONTRIBUTIONS OF
LJUPCO AJDINSKI, PhD FOR PROTECTION AND REHABILITATION
OF HANDICAPPED PEOPLE
It’s my honor to propose the publishing of the book “A MAN
WITH A NOBLE DEED-Prof. D-r Ljupco Ajdinski” written by the author
Velicko Andreevski.
This book reviews the complete life, professional activity,
scientific and teaching activity of our famous defectologist (teacher of
the handicapped) Prof. D-r Ljupco Ajdinski. The book is published on
the seventy anniversary of his birth and fifty anniversary of his fruitful
work. At the same time, the book is published in a year which is signed
as an European year of the handicapped. It means an imposing way of
contribution to the organized protection, education and rehabilitation as a
subject of defectology (teaching of education and rehabilitation of the
handicapped) in caring the handicapped in our country, for which Mr
Prof. D-r Ljupco Ajdinski has devoted his life and work.
The defectology (teaching of education and rehabilitation of the
handicapped) is one of the most important special pedagogypsychological-medical science in the contemporary century. Through it,
it is expressed the new century empathic access to people that have
difficulties in developments, in preparation fore performing suitable
functions, improving in their position and capabilities, in order to be
involved in the life in general, to live easier and to perform some useful
function.
307
A pioneer of the defectology in our country is Prof. D-r Ljupco
Ajdinski, who during all his working life of fifty years, through various
public, professional, organizing, scientific, publishing and pedagogical
forms has been inducing and leading the development of the defectology
theory and practice in our country.
The book “A MAN WITH NOBLE A DEED” by Velicko Andreevski is voluminous, detailed in processing and scientific in introducing. On
over 300 pages, with a lot of facts and photographs, with analyses and
detailed descriptions, it presents the work and the contribution of Prof.
D-r Ljupco Ajdinski in the development of our defectology. At the same
time, it is a biography of this famous scientist, expert, and teacher, as
well as a monograph of his activities, ideas, view, suggestions,
examination and scientific contributions.
The first part “Biography” presents the family origin, childhood,
education and the studying of Prof. D-r Ljupco Ajdinski.
The second part presents his period of working after graduation
in various public institutions of the Republic of Macedonia, in the
Federal Parliament and the act for selection of an expert in the
International Labour Organization in Geneve.
The third part presents the forms and activities of the professional
advanced training as well as his specialization and studies stay in many
countries and participation in seminars, congresses etc, all this enabling
him to sublimate and use the word experiences in his extraordinary
fruitful activity.
Further, in details, it is presented the professional-analytical and
publishing work of Prof. D-r Ajdinski, together with detailed
bibliography of his works, monographs and books. Separately are
presented his works and reports in various magazines and professional
congresses as well as his activity in foundation of special institutions and
publishing of magazines.
308
The fifth part of the book gives the system and the contribution of
Prof. D-r Ajdinski to the scientific-researching and teaching activity in
the field of the defectology. His doctorate deals with “Integral
rehabilitation of the mental retarded persons”. It presents his efforts and
permanent activity in development of the defectology, especially the
rehabilitation of the mental retarded persons here. Especially it is
important his organization of the studies defectology at the Philosophical
Faculty in Skopje. That began in 1993. Prof. Ajdinski has justified and
organized the studies as inter disciple studies, and with his management
these studies have been developed in a scientific-teaching institution at
the University “St. Cyril and Methodius”, which grow well educated high
qualified cadres and has an important scientific activity, closely
connected to the practice with the institutions in the countries and has
developed connections with the scientific and professional institutions
abroad.
The sixth part of the book presents the contribution of Prof. D-r
Ljupco Ajdinski in foundation of the organizations of the handicapped,
and the seventh part deals with the numerous domestic and foreign
awards, medals, medallions and other recognition that Prof. Ajdinski has
received.
The book “A MAN WITH A NOBLE DEED-PROF. D-R AJDINSKI”
written by Velicko Andreevski is rather interesting and important
publication, not only in the field of the protection, education and
rehabilitation of the handicapped, in general but in the field of the social
protection and the social politics. The book presents voluminously and
consistently the professional and scientific activity of the doyen of the
Macedonian teaching of the handicapped Prof. D-r Ajdinski, who has
built the base of our defectology and has published many books, studies
and scientific magazines. With him, our defectology can be compared
with the ones of the very developed countries. The way of the Macedonian defectology, its ideas, scientific and professional contributions, are
presented through the work of its most famous author and teacher-Prof.
D-r Ljupco Ajdinski.
309
At the same time, the book deals with the life, deed and ideas of
Prof. D-r Ljupco Ajdinski, as well as with the various activities as:
organization of protection and rehabilitation, foundation of special
institutes for handicapped persons, he was initiator, organizer, performer
and manager.
Many of them are essential for the development of this field in
our country and has influenced in foundation of various institutes,
implementation of various methods, development of various branches in
the defectology, and especially in advanced teaching training, the crown
of which is the foundation and development of the Institute for
defectology (For special education and rehabilitation) by the
Philosophical faculty in Skopje, as well as various scientific works
written by Prof. D-r Ljupco Ajdinski and the publishing of the paper
Defectological Theory and Practice.
The book “A MAN WITH A NOBLE DEED” by Velicko
Andreevski perfectly and precisely deals with the life and deed of Prof.
D-r Ljupco Ajdinski. This book is of great necessity for our science and
defectology and presents the deed and the ideas of this great ideologist of
this scientific field.. Because of that, it is my honor to recommend for
publishing the book “A MAN WITH A NOBLE DEED” by Velicko
Andreevski as an extraordinary biographical and monograph book
devoted to one of the most active and important Macedonian social
scientists.
In Skopje, 10 April 2003
310
LITERATURA
1.
Ajdinski, Lj.
Report on Specialisation Having Hand in England,
Sweden and Holland, Published for the United
Nations /ILO/, Skopje, 1963.
2.
Ajdinski, Q;
Andreevski, V.
Za{tita i rehabilitacija na licata so psihofizi~ki nedostatoci vo SR Makedonija
studija vo izdanie na Republi~kiot zavod za
socijalni dejnosti, Skopje, 1975.
i dr.
3.
Ajdinski, Q.
Integralna rehabilitacija na mentalno
retardiranite lica, JKSD, Belgrad, 1982.
4.
Ajdinski, Q.
Op{testvena za{tita i rehabilitacija na
licata popre~eni vo fizi~kiot i psihi~kiot
razvitok vo SR Makedonija 1945-1985, Fonografika, Skopje, 1986.
5.
Ajdinski, Q.
Novini, iskustva i tendencii vo integracijata i normalizacijata na tretmanot, obrazovanieto i osposobuvaweto, odnosno rehabilitacijata na hendikepiranite lica, Struga, 1995.
6.
Ajdinski, Lj.
Florian, L.
Special Education in Macedonia, European Journal
of Special Needs Education, Vol. 12, No. 2 /1997.
7.
Ajdinski, Q.
Osnovi na defektolo{kata teorija i praktika, Skopje, 1999.
Ajdinski , G.
Mihailov . Z.
8.
Andreevski, V.
Socijalnata za{tita i ostvaruvaweto na
op{testvenite vrednosti, NIO “Studentski
zbor”, Skopje, 1983.
9.
Andreevski, V.
Razvojot na op{testvenata gri`a za decata vo
SR Makedonija 1945-1985 godina, NIO “Na{a
Kniga”, Skopje, 1985.
10.
Andreevski, V.
Nekoi podra~ja na op{testvenata preventiva
vo kontekstot na ostvaruvaweto na celite na
biosocijalnata reprodukcija i demografskata politika, Makedonska akademija na naukite, Skopje, 1985.
311
11.
Andreevski, V.
Nekoi aspekti na voninstitucionalnata za{tita na licata so psihofizi~ki nedostatoci
“Socijalna Politika”, br. 1/85 god. Skopje.
12.
Andreevski, V.
Socijalno-ekonomski aspekti humanizacije
radnih i `ivotnih uslova u za{titnim organizacijama (Zbornik na trudovi), vo izdanie
na Sojuzot na zaednicite za profesionalna
rehabilitacija na invalidni lica na Jugoslavija, Belgrad 1988.
13.
Andreevski, V.
Uloga defektolo{kog rada u humanizaciji
`ivotnih i radnih uslova umereno mentalno
retardiranih osoba, “Pregled problema
mentalno retardiranih”, br. 1-2/1988, Zagreb.
14.
Andreevski, V.
Socijalnata za{tita na licata so pre~ki vo
fizi~kiot i psihi~kiot razvitok niz dejnostite na centarot za socijalna rabota, Sojuz
na humanitarni organizacii na Makedonija,
Skopje, 1994.
15.
Andreevski, V.
Nekoi aspekti na op{testvenata preventiva
vo spre~uvaweto na fizi~kata i psihi~kata
popre~enost vo uslovi na tranzicija, Defektolo{ka teorija i praktika, br. 3/98.
16.
Andreevski, S.
“30 godini aktivnost na sojuzot na gluvite i
nagluvite na Makedonija (1948-1978)”
17.
Keramit~ievski,
S.
Profesionalni aspekti defektolo{kih
kadrova, Defektolo{ka teorija i praksa, br.
1-2 / 80.
18.
Markovi}, @. D.
Na~ela socijalne politike i pravo na rehabilitaciju lica sa psihofizi~kim defektivitetom, “Defektolo{ka teorija i praksa”,
br. 1/78, Beograd.
19.
MKB-10
Me|unarodna statisti~ka klasifikacija na
bolestite i na srodnite zdravstveni
problemi, Desetta revizija, Kniga 1, SZO
@eneva, 1992.
20.
ON
Deklaracija za pravata na deteto, Rezolucija,
br. 1386 /XIV/, 1950.
312
21.
OON
Declaration on the Rights of Mentally Retarded,
Resolution No. 285 /XXVI/, 1971. (Deklaracija
za pravata na mentalno retardiranite, 1971.)
22.
OON
Declaration on the Rights of the Disabled,
Resolution No. 3447 /XXX/, 1975. (Deklaracija
za pravata na hendikepiranite 1975.)
23.
ON
Svetska programa na aktivnosti za
hendikepiranite 1982.
24.
ON
Me|unarodna decenija na hendikepiranite,
1982-1993.
25.
ON
Dolgoro~na strategija za ponatamo{no
sproveduvawe na Svetskata programa na
aktivnosti do 2000-ta godina.
26.
ON
Semejstvoto i invaliditetot, 1994Me|unarodna godina na semejstvoto
27.
ON
Standardni pravila za izedna~uvawe na
mo`nostite za hendikepiranite lica, Sojuz
na dru{tvata za pomo{ na MRL vo
Makedonija, Skopje, 1994.
28.
Savi˚ , Q.
Teorija i praksa specijalnog {kolstva u
Srbiji, 1966.
29.
Savi˚ , Q.
Pregled istorije oligofrenopedagogije u
Srbiji, 1967.
30.
Temkov, K.
Eti~kite dimenzii na defektolo{kata profesija, Defektolo{ka teorija i praktika,
br. 4, Skopje, 1998.
31.
UNESCO
Izve{taj od odr`anata svetska konferencija
za obrazovanie na lica so specijalni
potrebi, odr`ana vo Salamanka, [panija,
1994.
313
[email protected]
PREDGOVOR
9
I.
BIOGRAFIJA
13
1.
SEMEJNO POTEKLO
15
2.
DETSTVOTO SO UKRADENI IGRI ( 1930-1944)
19
3.
OBLAGORODUVAWE NA MLADOSTA (1944-1956)
25
4.
RABOTA I AKTIVNOSTI PO ZAVR[UVAWETO
NA SREDNOTO OBRAZOVANIE
33
5.
OD STUDENTSKITE DENOVI
45
II.
VRABOTUVAWE I DEJNOST PO ZAVR[UVAWE
NA VISOKOTO OBRAZOVANIE
63
1.
PRVO VRABOTUVAWE VO OKOLISKOTO POVERENSTVO ZA
PROSVETA-STRUMICA(1955)
65
2.
RABOTA VO REPUBLI^KITE ORGANI ZA SOCIJALNA
POLITIKA (1956-1978)
67
3.
RABOTA I AKTIVNOSTI VO REPUBLI^KATA
KONFERENCIJA NA SOCIJALISTI^KIOT SOJUZ NA
RABOTNIOT NAROD NA MAKEDONIJA
81
4.
RABOTA VO SOJUZNOTO SOBRANIE
87
5.
IZBOR ZA EKSPERT NA ME\UNARODNATA ORGANIZACIJA
NA TRUDOT (MOT) PRI OBEDINETITE NACII SO SEDI[TE
VO @ENEVA
91
III. STRU^NO USOVR[UVAWE
1.
95
VOVEDNI NAPOMENI
97
SPECIJALIZACII
99
Vo Anglija, [vedska i Holandija
Vo Soedinetite Amerikanski Dr`avi
99
106
315
2.
STUDISKI PRESTOI
Vo Anglija i Belgija
119
119
3.
STRU^NI POSETI I U^ESTVO NA SEMINARI,
SOVETUVAWA I KONGRESI
129
A.
STRU^NI POSETI
129
Poseta na [vajcarija, Francija i Italija
129
Poseta na ustanovi za za{tita i rehabilitacija na
lica so o{teten sluh vo Srbija i Hrvatska
130
Poseta na ustanovi za telesno invalidni lica vo
Slovenija, Hrvatska i Srbija
133
Poseta na ustanovi za slepi i slabovidni lica
vo Srbija, Hrvatska i Slovenija
136
Poseta na specijalni osnovni u~ili{ta za lesno
mentalno retardirani u~enici vo Srbija, Hrvatska
i Slovenija
137
SOVETUVAWA, SEMINARI, KONFERENCII I KONGRESI
139
B.
IV. STRU^NO ANALITI^KA I PUBLICISTI^KA
DEJNOST SO BIBLIOGRAFIJA
153
VOVEDNI NAPOMENI
155
A.
PREGLED NA OBJAVENI STRU^NI I NAU^NI TRUDOVI,
MONOGRAFII I U^EBNICI
157
B.
STRU^NI TRUDOVI VO DOMA[NI I STRANSKI
SPISANIJA
168
V.
PODNESENI SOOP[TENIJA NA KONGRESI,
SOVETUVAWA I SEMINARI
176
G.
SOOP[TENIJA I PREDAVAWA NA STRU^NI SOBIRI
178
D.
STRU^NI MATERIJALI IZGOTVENI ZA POTREBITE
NA REPUBLI^KIOT ORGAN ZA SOCIJALNA POLITIKA
180
\.
IDEJNI I INVESTICIONI PROGRAMI ZA IZGRADBA NA
SPECIJALNI USTANOVI
183
E.
IZVE[TAI
185
@.
INICIJATIVI ZA IZDAVAWE STRU^NI I NAU^NI
SPISANIJA (Ureduvawe i sorabotka)
187
316
NAU^NO [email protected]^KA I
NASTAVNI^KA DEJNOST
195
VOVED
197
VOSPOSTAVUVAWE POJDOVNI OSNOVI VO SOZDAVAWETO I UNAPREDUVAWETO NA SOVREMENIOT
SISTEM ZA INTEGRALNA REHABILITACIJA NA LICATA
SO HENDIKEP, OSOBENO NA MENTALNO
RETARDIRANITE LICA
201
PRIDONESOT NA PROF. D-R QUP^O AJDINSKI VO
ORGANIZIRAWETO I U^ESTVOTO VO
OSPOSOBUVAWETO NA DEFEKTOLO[KI KADRI ZA
RABOTA SO HENDIKEPIRANI LICA I OTVORAWETO NA
INSTITUTOT ZA DEFEKTOLOGIJA VO MAKEDONIJA
217
3.
NASTAVNO-NAU^NA I [email protected]^KA DEJNOST
227
4.
NAU^NI PROEKTI
239
PRIDONESOT NA QUP^O AJDINSKI VO
OSNOVAWETO I OSTVARUVAWETO NA
DEJNOSTITE NA INVALIDSKITE
ORGANIZACII
241
V.
1.
2.
VI.
ISKRENA BLAGODARNOST, SORABOTKA I
[email protected] SO INVALIDITE I NIVNITE
ORGANIZACII
VII. DOBIENI ODLIKUVAWA, NAGRADI,
PLAKETI I PRIZNANIJA
243
253
NEO^EKUVANI SATISFAKCII
I VERIFIKACII NA TRUDOT
255
a.
Odlikuvawa
255
b.
Nagradi
257
v.
Plaketi
259
g.
Povelbi, blagodarnici, priznanija i diplomi
266
NAMESTO EPILOG
273
317
318
RECENZII
281
D-R QUBOMIR SAVI]
283
PROF. D-R DIVNA LAKINSKA
293
PROF. D-R KIRIL TEMKOV
303
LITERATURA
311
LIKOVNO OBLIKUVAWE
Dipl. el. ing. Venelin STEFANOVSKI
KOREKTURA
Vladimir IVANOVSKI
PE^ATENO VO:
Makedonska riznica AD-Kumanovo
TIRA@:
500 primeroci
CIP - Katalogizacija vo piblikacijata
Narodna i univerzitetska biblioteka “Sv. Kliment Ohridski”
Skopje
929 Ajdinski, Q.
ANDREEVSKI, Veli~ko
^ovek so blagorodno delo : prof. d-r Qup~o Ajdinski / Veli~ko
Andreevski, - Skopje : Sojuz na Defektolozite na Republika
Makedonija : Filozofski fakultet, Institut za defektologija, 2003.
328 str. ilustr. : 24 sm
Bibliografija: str. 311-313
ISBN 9989-9649-1-2 (Defekt.)
ISBN 9989-934-18-5 (Filoz. f-t)
1. Ajdinski, Qup~o
COBISS.MK-ID 52768010
325
EuroComputer Systems A.D.
Informati~ki in`enering i zastapuvawe
EuroComputer Systems AD - ECS e edna od najgolemite i
“najstarite” kompjuterski ku}i vo Republika Makedonija, a
ovaa 2003-ta godina ja proslavuva 12-tata godina od svoeto
postoewe.
Osnovnata misija na ECS e obezbeduvawe integracija
na informati~ki sistemi po~nuvaj}i od izrabotka na proekti,
hardverska, softverska i mre`na integracija, instalacija i
implementacija, pa sî do postojano odr`uvawe na instaliranata oprema i obezbeduvawe na tehni~ka poddr{ka i obuka za
svoite ceneti korisnici vo sekoe vreme.
Pote{kotiite so koi {to sekojdnevno se sre}avaat hendikepiranite lica donekade se olesnuvaat so razvojot na sovremenite informati~ki tehnologii. Programskoto re{enie za
Generirawe na govor od digitalen tekst za makedonski jazik
nadgradeno so Speaking Browser razvieno od ECS, }e im
pomogne na licata so o{teten vid da gi koristat prednostite
na Internetot.
327
CONTENTS
9
PREFACE
I.
BIOGRAPHY
13
1.
FAMILY ORIGIN
15
2.
A CHILDHOOD WITH STOLEN GAMES (1930-1944)
19
3.
ENNOBLEMENT TO THE YOUTH (1944-1956)
25
4.
THE WORK AND ACTIVITIES AFTER GRADUATING FROM HIGH SCHOOL
33
5.
FROM STUDENTS DAYS
45
II.
EMPLOYMENT AND ACTIVITIES AFTER
GRADUATING FROM UNIVERSITY
63
1.
FIRST EMPLOYMENT IN THE REGIONAL DEPARTMENT OF EDUCATIONSTRUMICA (1955)
65
WORKING IN THE REPUBLICS INSTITUTIONS OF THE SOCIAL POLITICS
(1956-1978)
67
WORK AND ACTIVITIES IN THE REPUBLICS CONFEDERATION OF THE
SOCIALIST FEDERATION OF THE WORKING PEOPLE OF MACEDONIA
81
4.
WORKING IN THE FEDERATION PARLIAMENT
87
5.
SELECTION FOR AN EXPERT IN THE INTERNATIONAL LABOR
ORGANIZATION (ILO) AT THE UNITED NATIONS WITH HEADQUARTERS
IN GENEVA
91
2.
3.
III. PROFESSIONAL UPGRADING
1.
INTRODUCTORY NOTES
97
SPECIALIZATION
99
In England, Sweden and Holland
In the United States of America
2.
STUDIES STAY
In England and Belgium
3.
95
PROFESSIONAL VISITS AND PARTICIPATION IN SEMINARS,
COUNSELING AND CONGRESS
99
106
119
119
129
319
A.
B.
PROFESSIONAL VISITS
129
Visit to Swiesserland, France, and Italy
129
Visits to institutions for protection and rehabilitation of People with hearing
impairments in Serbia and Croatia
130
Visits to institutions for physically handicapped in Slovenia, Croatia and Serbia
133
Visits to institutions for people with visual impairments in Serbia, Croatia and
Slovenia
136
Visits to special primary schools for students with light Mental retardation in
Serbia, Croatia and Slovenia
137
COUNSELING, SEMINARS, CONFERENCES AND CONGRESS
139
IV. PROFESSIONAL, ANALYTICAL AND PUBLISHING
WORK WITH BIBLIOGRAPHY
153
INTRODUCTORY NOTES
155
A REVIEW OF PUBLISHED PROFESSIONAL AND SCIENTIFIC WORK,
MONOGRAPHS AND TEXTBOOKS
157
B.
PROFESSIONAL WORK IN NATIONAL AND FOREIGN MAGAZINES
168
C.
GIVEN REPORTS IN CONGRESSES, COUNSELINGS AND SEMINARS
176
D.
REPORTS AND LECTURES AT PROFESSIONAL MEETINGS
178
E.
PROFESSIONAL MATERIALS PREPARED FOR THE NEED OF
REPUBLICS ORGANS OF SOCIAL POLITICS
180
CONCEPTUAL AND INVESTMENT PROGRAMS FOR BUILDING SPECIAL
INSTITUTIONS
183
G.
REPORTS
185
H.
INITIATIVES FOR PUBLISHING PROFESSIONAL AND SCIENTIFIC
MAGAZINES (editing and cooperating)
187
SCIENTIFIC, RESEARCH AND TEACHING WORK
195
INTRODUCTION
197
ESTABLISHING BASES IN THE CREATION AND IMPROVEMENT OF THE
CONTEMPORARY SYSTEM FOR INTEGRAL REHABILITATION OF THE
HANDICAPED, ESPECIALLY FOR MENTALLY DISABLED PERSONS
201
THE CONTRIBUTION OF PROF. D-R LUPCO AJDINSKI IN
ORGANIZATION AND PARTICIPATION IN QUALIFYING
PROFESSIONALS TO WORK WITH HANDICAPPED PEOPLE AND
OPENING OF THE INSTUTUTE OF DEFECTOLOGY IN MACEDONIA
217
EDUCATIVE SCIENTIFIC AND RESEARCH WORK
227
A.
F.
V.
1.
2.
3.
320
4.
VI.
SCIENTIFIC PROJECTS
239
THE CONTRIBUTION OF LUPCO AJDINSKI FOR THE
FOUNDATION AND ACCOMPLISHMENT OF THE
GOALS OF THE ORGANIZATION OF HANDICAPPED
PERSONS
241
SINCERE GRATITUDE, COOPERATION AND COMPANIONSHIP
WITH HANDICAPPED PEOPLE AND THEIR ORGANIZATIONS
243
VII. DOBIENI ODLIKUVAWA, NAGRADI,
PLAKETI I PRIZNANIJA
253
UNEXPECTED SATISFACTION AND VERIFICATION OF THE
ACHEIVMENTS AND ACTIVITIES
255
a.
Medals
255
b.
Prizes
257
v.
Plates
259
g.
Medallions, recognitions, diplomas
266
INSTEAD OF AN EPILOG
273
REVIEWS
281
LJUBOMIR SAVIC, PhD
288
DIVNA LAKINSKA, PhD
298
KIRIL TEMKOV, PhD
307
LITERATURE
311
321
Mu blagodaram na prof. d-r Qup~o
Ajdinski {to mi ovozmo`i koristewe obemna
dokumentacija, pove}e materijali, literatura,
sugestii i bele{ki od negovite se}avawa, so
{to pridonese ovaa monografija sodr`inski da
se fizionomira onaka kako {to e prezentirana.
AVTOROT
My gratitude to Ljupco Ajdinski, PhD for
enabling me to use the enormous documentation,
materials, literature, his suggestions and notes of his
memories, which contributed the monograph to be
shaped as it is presented.
THE AUTHOR
323
Download

Проф. д-р Ьубомир САВИ] Проф. д